Pol tisočletja stari Trubar za Slovence 21. stoletja

Sleherni Slovenec, če le ni v šoli sedel na ušesih, pozna prispodobno frazo o Primožu Trubarju kot ‘očetu slovenske knjige’. Z njo pa se splošno znanje o tem ‘očetu’ in njegovih dejanjih v glavnem tudi že konča. Razumljivo: stvari so predaljne, zapisane v preveč nenavadnem, starinskem jeziku, posvečene (skoraj) izključno verskim vprašanjem – težko je z njimi ustvariti intimnejši stik. Da je Trubar poskrbel za prvo tiskano slovensko knjigo, je sicer lep, otipljiv, konkreten in spoštovanja vreden podatek, toda že to, da sta to bila katekizem in abecednik, navaja po drugi strani na tiho omalovaževanje – lahko da po svoje ljubeče, pa vendar: Kaj boš z abecednikom in katekizmom ob vseh velikih literarnih mojstrih, ki se jih je dotlej v Evropi in drugod nabralo že ničkoliko?! - Slovenci smo tako majhni, da praviloma razmišljamo velikosvetno, da radi stopamo na prste in se delamo večje; zato tudi začetke slovenske književnosti, to je vsega tistega, kar je zapisano in ohranjeno v knjižni, tiskani obliki, puščamo ob strani, v zaprašenosti in zapuščenosti; skoraj nas jih je malo sram; ker so tako zelo nebogljeni in podeželski. Torej bi se Slovenec 21. stoletja glede Trubarja moral najprej otresti te svoje bolj ali manj tihe nelagodnosti; moral bi tudi vzeti v zakup, da kakšnih posebno kratkočasnih pisanj pri njem ne bo našel; da je učbeniško popularno besedilo zoper zidavo cerkvá eno razmeroma redkih njegovih te vrste. Marsikoga moti tudi to, da je bil nekakšen cerkveni oporečnik in izobčenec; predvsem pa, da gre v njegovih stališčih in pisanjih za reči oziroma sporočila, ki so ob vsej svoji pomembnosti zelo naporna za razumevanje. Z izločenjem vsega tega pa se nam (lahko) Trubarjeva podoba vseeno izlušči v tisti tehtnosti in bleščavi, zaradi katerih ga že od Kopitarja, Metelka, Levstika in vseh kasnejših poznavalcev naprej imamo za nekakšnega Kolumba slovenskega duha: odkril nam je ‘nov svet’. Predvsem pa je s svojim delovanjem uresničil zgled nove osebne in skupinske samozavesti; vse, kar je postoril, je ustvaril iz nič, z voljo, prepričanostjo in delavnostjo. Prekinil je dotedanjo slovensko inertnost, zgodovinsko brezobličnost in jecljavost; kulturno gluhoto, ki so jo kot bežni utrinki tu in tam prekinjali le redki rokopisi, je skupaj s sodelavci in učenci zapolnil s prvo petdeseterico slovenskih knjig, med njimi tudi s prevodom ‘knjige vseh knjig’ Svetega pisma, ki velja pri vseh kulturnih narodih za temeljno zmogljivostno legitimacijo duha in jezika. Matjaž Kmecl

(Tako med drugim razmišlja akademik Matjaž Kmecl, avtor Literarnega večera ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Literarni večer z naslovom Pol tisočletja stari Trubar za Slovence 21. stoletja bomo predvajali 5. junija ob 21.05 na 1. programu Radia Slovenija.) 

Evropa po berlinskem zidu

Uredništvo za resno glasbo se v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji pridružije pobudi literarnega programa in v okviru glasbenih oddaj osvetljuje glasbeno umetnost izbranih evropskih držav tedna. Tema tedna najprej zazveni v Glasbeni jutranjici. Od ponedeljka do petka lahko poslušalci v glasbenih jutrih spoznavajo izvirne nacionalne skladatelje, priznane poustvarjalce, mlade glasbenike, predvsem pa se seznanijo z razkošjem glasbenega življenja evropskih držav. Glasbene jutranjice pripravljajo Anuša Volovšek, Polona Kovačič, Katja Novak, Urška Lenarčič, Dejan Juravić, Suzana Vidas Karoli in Andrej Bedjanič. Izbrani evropski temi sledijo pripravljalci oddaj Koncertni dogodki na tujem,(posnetke Evroradia izbirata Vesna Istenič in Polona Kovačič), Zvočna iskanja (na temo jazza in elektroakustike jih pripravljata Marko Kumer in Bor Turel) Svetovna zborovska glasba (zborovska obzorja razširja Brigita Rovšek) , Oddaljeni zvočni svetovi (avtor oddaj Tomaž Rauch) in Glasba naša ljubezen (avtorica oddaj Katja Novak) . Skladatelj tedna je najboljši ambasador izbrane države tedna. V aprilu, maju in juniju bodo poslušalci vstopali v izbrano evropsko državo z zelo zanimivimi skladateljskimi poetikami. Na programu Ars bodo skladatelji tedna: Jean Sibelius, skladatelji Druge dunajske šole, Kurt Atterberg, Bedrich Smetana, Girolamo Frescobaldi, skladatelji litovske in latvijske nacionalne šole, Jan V.Hummel, Ignaz Jan Paderewski, Bela Bartok, Eduard Tubin in George Enescu.

Urednica uredništva za resno glasbo: Veronika Brvar 

Mladi in glasba

“Glasba je moje življenje. Glasba je nekaj nalepšega, kar imam. Glasba je način razmišljanja. Z glasbo lahko osrečiš človeka. V glasbo vložim ves moj trud, čas, ki ga imam in vse to mi pozneje vrne občinstvo z aplavzom. Z glasbo ljudem lepšam življenja...” To je le nekaj odgovorov mladih glasbenikov Otroški pevski zbor na vprašanje kaj jim pomeni glasba? Mladi glasbeniki, virtuozi na domačih in tujih odrih, se na programu Ars lahko predstavijo kar v treh oddajah, velikokrat pa njihovi posnetki navdihujejo tudi druge specializirane glasbene oddaje. Na programu Ars je bil v nedeljo 2. marca mladim virtuozom iz vse Evrope posvečen poseben dan, na katerem se je zvrstilo kar sedem koncertnih dogodkov in med njimi tudi koncert študentov Akademije za glasbo, vsaj trikrat tedensko pa se mladi instrumentalisti in pevci lahko predstavijo v dveh oddajah. Oddaja z najdaljšo tradicijo na programu Ars se imenuje Nove glasbene generacije. Vsak ponedeljek ob 18.20 zazvenijo posnetki koncertov iz ciklov Glasbene mladine Slovenije, Glasbene mladine Ljubljanske, glasbenih šol, Akademije za glasbo, Festivala Ljubljane ter številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. V mesecu aprilu bodo poslušalci lahko spoznali nagrajence 37. Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG. . Oddaja Mladi virtuozi je na sporedu vsak četrtek ob 16.30. Avtorice oddaje, najmlajše sodelavke uredništva za resno glasbo – Helena Gardina, Petra Peršolja in Vesna Istenič – tedensko pripravljajo portrete mladih glasbenikov na pragu profesionalne glasbene poti. Skozi pogovor in ob skrbni izbiri posnetkov se izrisujejo prvi mini portreti. Zborovski kotiček gosti mlade pevce z vseh koncev Slovenije. Urednica oddaje Anuša Volovšek, izbira posnetke slovenskih tekmovanj in zborovskih revij, naroča pesmice mladim profesionalcem, članom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija in pevkam CARMINA SLOVENICA JUNIOR, ter raziskuje glasbeno literaturo namenjeno razširjanju obozirj na področju otroške zborovske literature. Konec meseca aprila bo oddaja Zborovski kotiček že predstavila sveže posnetke 21. zborovskega festivala otroških in mladinskih pevskih zborov.



Torek, 1., 8. in 15. aprila, ob 21.05 na I. programu RADIJSKA IGRA v treh delih Janez Jalen – Jože Rode Bobri

Jalnovi Bobri so priljubljeno in klasično branje, saj zgodovinsko in arheološko verodostojno dramatično pripovedujejo o pozni neolitski kulturi mostiščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljeni so bili v obdobju italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942 in 1943 in so merili predvsem na odraslo občinstvo, bodrili z zavestjo o zgodovinskih Jože Valentič koreninah slovenstva in opozarjali na grozeča sovražna plemena, ki so se hotela Ob torkih, 1., 8. in 15. aprila, ob polastiti ravnic na južni strani Alp. To je bil njihov narodnozavedni in politični naboj, ki je bil po drugi svetovni vojni zakrit, Bobri so postali in ostali mladinsko branje z napeto in arheološko didaktično pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Njihov avtor Janez Jalen se je rodil v kmečki družini. Po končani gimnaziji v Kranju je končal bogoslovje v Ljubljani. Pozneje, tudi po drugi svetovni vojni, je kot duhovnik služboval v več krajih po Sloveniji. Pisal je drame in povesti, Bobri pa so njegovo najpopularnejše delo. Zgodovinska pripoved o koliščarjih, ki smo jo za poslušalce Radia Slovenija pripravili v treh delih, govori o vzponu drznega in pogumnega Ostrorogega Jelena, ki si je zgradil svoje lastno kolišče in postal rodovni vodja koliščarske naselbine (1. del nosi naslov “Sam”). Uspešno je širil svojo družino in posest, zaman pa si je prizadeval, da bi združil celotno občestvo jezerskih rodov, saj ni mogel zgladiti starih in novih sporov z drugimi rodovnimi vodji (2. del: “Rod”). Ob srečanju z neznano civilizacijo je spoznal, da bo njegov rod preživel le, če bo svojo posest razširil tudi na kopno in nato od lovskega življenja prešel k poljedelstvu (3. del: “Vrh”). V središču Jalnove igre je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega. Njegov nasprotnik je njegov polbrat Karp. Vsi Jalnovi junaki so oblikovani individualizirano, zato so prepričljivi tudi v radijski priredbi Jožeta Rodeta, dramaturgiji Pavla Lužana in režiji Jožeta Valentiča z vrsto najvidnejših slovenskih igralk in igralcev. 

Torek, 1. aprila ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Julija Potrč Finska književnost po berlinskem zidu

Poleg Arta Paasilinne, ki je izmed sodobnih finskih pisateljev slovenskim bralcem najbolj znan, so se v tej severni državi po padcu berlinskega zidu uveljavili tudi številni drugi zanimivi pisatelji in pesniki. V oddaji bomo spoznali literarni deli, ki sta bili nagrajeni s prestižno nagrado Finlandia za najboljši roman leta: Ulico okopov Karija Hotakainena (2002) in Rdečo knjigo ločitve pisateljice Pirkko Saisio (2003). Prvi Julija Potrč roman tematizira osamljenost in odtujenost, ki modernega človeka priženeta do skrajnih dejanj, v drugem pa se pisateljica z razbito pripovedjo na oseben, delno avtobiografski način ukvarja z lezbično tematiko na Finskem. V oddaji bo predstavljen tudi Jyrki Kiiskinen – eden od osrednjih sodobnih finskih pesnikov srednje generacije in eden od vodilnih literatov v tej državi nasploh. Avtorica oddaje o sodobni finski književnosti Julija Potrč se tokrat prvič predstavlja s prevodi iz finskega jezika.

Sreda, 2., 9. in 16. aprila ter 7. in 14. maja, ob 20.00 na III. programu, programu Ars Ostro uho

Arsov Art Atelje se bo v pomladnih mesecih preimenoval v Ostro uho. S predstavitvijo Mednarodne skladateljske tribune ROSTRUM 2007 – mednarodnega tekmovanja novih posnetkov sodobne glasbe - se bo ponudila izjemna priložnost za razširjanje duha in vedenja o sodobnih glasbenih tokovih. Tekmovanje vsako leto organizirata Evropska zveza radijskih postaj in organizacija UNESCO, nagrajence pa izberejo delegati skladateljske tribune, člani evropskih radijskih postaj. Kakšni so bili njihovi kriteriji? Ali je zmagovalna skladba res najboljša skladba tekmovanja? Katere skladateljske usmeritve prevladujejo na odru tribune? K razmišljanju in ocenjevanju skladb bo urednik oddaje Gregor Pirš povabil umetniškega vodjo festivala SLOWIND, sicer pa izvrstnega glasbenika Mateja Šarca. 

Ponedeljek, 7. aprila, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Arthur Schnitzler – Irena Glonar Gospodična Else

V ciklu predstavitev avtorjev iz držav Evropske unije bomo v »avstrijskem tednu« predvajali radijsko igro Gospodična Else, ki je nastala po noveli Arthurja Schnitzlerja v okviru dramskega programa Radia Maribor. Ne le dramatika, tudi kratka proza tako imenovanega »pesnika dunajske agonije« na prelomu iz 19. v 20. stoletje Arthurja Schnitzlerja Arthur Schnitzler še danes navdihuje poustvarjalce – najbrž z razlogom: konflikt med psihologijo posameznika in meščanskim vrednostnim sistemom se znova pritajeno razplamteva. Njegova žrtev je tudi gospodična Else, upodobljena z avtorjevim značilnim psihoanalitičnim pristopom – ne nazadnje je bil Schnitzler dober prijatelj Sigmunda Freuda. Novela Gospodična Else je nastala leta 1924. Delo je režirala Irena Glonar, v glavni vlogi pa nastopa Saša Mihelčič.

Sreda, 9. aprila in nato vsako sredo do 25. junija, ob 11.05 na III. programu LITERARNA MATINEJA Jože Rode Primož Trubar – življenje in delo

V Literarni matineji bomo ponovili dvanajst oddaj iz cikla Primož Trubar – življenje in delo, ki ga je leta 1986 pripravil dramaturg Jože Rode. V letu 2008 mineva 500 let od rojstva najpomembnejše osebnosti slovenskega protestantskega slovstva Primoža Trubarja. Rodil se je 9. junija leta 1508 na Raščici pri Velikih Laščah. Je avtor prvih slovenskih knjig in utemeljitelj našega knjižnega jezika. Zapustil je obsežno dediščino, ki je pomembna tudi v širšem evropskem pogledu. Primož Trubar Avtor oddaje Jože Rode je v razgibano 

dramaturgijo vključil Trubarjeva dela, pa tudi številna dela o Trubarju. Kulturno-civilizacijska prelomnost Trubarjevega nastopa dolgo ni bila priznana. V zgodovini slovenskega pisanja poznamo veliko zarot proti duhu in življenju naših pesnikov in pisateljev in vseh tistih, ki so ustvarjali temelje slovenske omike, vendar podobne zarote, kot je bila tista zoper Primoža Trubarja, niso skovali zoper nikogar, je poudarjeno v prvi oddaji. V vlogi Primoža Trubarja bomo slišali dramskega igralca Poldeta Bibiča, režiserka pa je Rosanda Sajko. Urednik Literarne matineje je Marjan Kovačevič Beltram.

Četrtek, 10. aprila, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Drago Jančar – ob 60-letnici

Pisatelj, dramatik in urednik Drago Jančar je svojo pisateljsko pot začel kot urednik študentskega glasila Katedra, pozneje pa je delal kot novinar pri Večeru. Zaradi razširjanja sovražne propagande so ga za tri mesece zaprli in poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo. Sodeloval je pri ustanovitvi Nove revije ter v začetku osemdesetih Drago Jančar sprejel delo urednika in tajnika založbe Slovenska matica, pri kateri dela še danes. Za svoje literarno delo je dobil Prešernovo nagrado, Evropsko nagrado za kratko prozo, Herderjevo nagrado za literaturo, dve nagradi kresnik, pa tudi Glazerjevo nagrado za vrhunske dosežke na področju kulture. Trikrat je bil nagrajen z Grumovo nagrado za dramska besedila, prejel pa je tudi tri Rožančeve nagrade za esej. Ob pisateljevi šestdesetletnici smo mu v uredništvu literarnih oddaj namenili literarni večer, ki ga pripravlja .

Ponedeljek, 14. aprila, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Arne Tornquist Rekviem

Radijska igra Rekviem švedskega avtorja Arneja Törnquista je na tekmovanju Prix Italia ‘84 v Trstu zbudila veliko pozornost tako s svojo tematsko fakturo kot tudi z oblikovno izpeljavo te fakture. Problem, ki se ga igra 

loteva, je pravzaprav preprost in je tudi v literaturi doživel že nešteto obdelav, vendar je Törnquistova obdelava izvirna, domiselna in tudi po psihološki plati izžareva svojevrstno senzibiliteto. Avtor nam predstavi ljubezenski trikotnik (moški, razpet med ženo in ljubico) s tem, da prikazuje njegove posledice Arne Tornquist med koncertom v cerkvi, v kateri izvajajo mogočno Lisztovo oratorijsko kompozicijo Rekviem in v kateri se znajdeta obe tekmici. Törnquistov dialog je psihološko dognan in pretanjen, hkrati pa daje obilo možnosti tako igralskim interpretom kot tudi preostalim izvajalcem, saj terja nenehno zvočno nadgradnjo, hkrati pa deluje na poslušalca tudi s svojo sporočilno platjo. Vsekakor je Törnquistov Rekviem eden pomembnih dosežkov švedske radijske igre. Delo je leta 1985 režiral Mirč Kragelj, nastopile pa bodo tri izjemno zanimive slovenske igralke: Ivanka Mežan, Jožica Avbelj in Mojca Ribič.

Nedelja, 20. aprila, ob 8.05 na I. programu RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Jan Uličiansky Lešnikova pravljica pREMIERA

Igra slovaškega avtorja Jana Uličianskega z naslovom Lešnikova pravljica v prevodu Nives Vidrih in priredbi Gorana Schmidta je prisrčna in napeta pripoved o veverici, ki so ji požagali drevo, v katerem je stanovala. Vsa živčna se odpravi v bližnji turistični kraj, v toplice, ker je slišala, da se ljudje tam pozdravijo. No, po eni strani je med ljudmi še bolj noro kot v gozdu, po drugi pa vendarle tam naleti tudi na tisto, čemur lahko rečemo Jan Uličiansky sočutje in tovarištvo. Nastopili bodo Ivo Ban, Saša Mihelčič in Polona Vetrih kot veverici, pa Aleš Valič, Ljerka Belak, Uroš Smolej, Gregor Čušin, Zvone Hribar in Val Fürst. Glasbena opremljevalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, dramaturg Goran Schmidt in režiserka Irena Glonar. 

Nedelja, 20. aprila, ob 12.00 na III. programu – programu Ars Dan zborovske glasbe na programu ARS

Obrabljen slovenski pregovor pravi – trije Slovenci – zbor. Slovenci smo na mednarodnem prizorišču resnično znani kot izvrstni zborovski pevci, petje v zboru je tudi ena najbolj razširjenih dejavnosti preživljanja prostega časa na Slovenskem. Na programu Ars zborovskemu petju posvečamo tri specializirane oddaje, seveda pa se zborovski pevci radi oglasijo tudi v drugih oddajah. Kako je z naklonjenostjo zborovskemu petju med ljubitelji klasične glasbe? Kaj pričakujejo zborovski pevci od tradicionalne postaje za klasično glasbo? In kaj slovenski skladatelji? Morda boste nekaj odgovorov lahko našli tudi na posebnem dnevu zborovske glasbe, na katerem bodo glasbene urednice pripravile kar tri neposredne prenose.

Nedelja, 20. aprila, ob 12.00 na III. programu programu Ars

Prenos sklepnega koncerta 9. mednarodnega zborovskega tekmovanja iz Unionske dvorane v Mariboru za veliko nagrado Maribora. Koncert petih najboljših zborov tekmovanja.

Nedelja, 20. aprila, ob 15.00 na III. Programu – programu Ars

Prenos koncerta Komornega zbora Ave pod vodstvom Garyja Gradna iz Unionske dvorane v Mariboru Spored: Urmas Sisask: Gloria Patri

Urednici prenosov sta Brigita Rovšek in Polona Kovačič

Nedelja, 20. aprila, ob 19.00 na III. Programu – programu Ars

Prenos koncerta vokalnega abonmaja iz Slovenske filharmonije v Ljubljani Program: : Missa in Do /novost/ Anton Dvožrak: Te Deum, op.103 10

Solisti: Mateja Arnež Volčanšek, sopran; Elena Dobravc, alt; Matjaž Stopinšek, tenor; Janko Volčanšek, bas Slovenski komorni zbor Zbor Consortium musicum Komorni zbor RTV Slovenija Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Mirko Cuderman Urednica prenosa: Anuša Volovšek

Nedelja, 20. aprila, ob 22.05 na III. programu – programu Ars LITERARNI PORTRET Milojka Krez

Sodobna slovenska pisateljica Milojka Krez je po rodu Primorka. Že več desetletij piše in objavlja novele, črtice, radijske igre, eseje in dramska besedila. Svoje prve štiri knjige je objavila še pod imenom Milojka Žižmond Kofol. V knjigah z naslovi: Polovica ženske, Levitve, Hana, Animus, Mesto vetra ter Milojka Krez Medprostorja, Milojka Krez izpisuje strastne, skrivnostne, trpke in samosvoje zgodbe navadnih in nenavadnih ljudi, ki se jim v iskanju smisla njihovih življenj dogajajo presenetljive stvari. V iskanju iskrenega odnosa do samih sebe in v raziskovanju sveta se literarnim osebam, predvsem ženskam, postavljajo na pot ovire, ki jih premagujejo po različnih poteh. Ob okrogli obletnici avtorice bo oddajo o njej pripravil Jaka Košir. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Ljubljana, 21. – 24. aprila 23. Slovenski glasbeni dnevi

Neposredni prenosi na programu Ars Uredništvo za resno glasbo že tradicionalno spremlja osrednjo slovensko glasbeno prireditev z neposrednimi prenosi koncertov, novinarskimi reportažami in ocenami prireditev. Na programu Ars bodo v neposrednih prenosih zaživeli trije koncerti simfonične glasbe in pevski večer slovenskih pevcev.

Glasbeni uredniki: Gregor Pirš, Luisa Antoni, Mihael Paš, Katja Novak 11

Ponedeljek, 21. aprila ob 19.30 na III. programu – programu Ars Slovenska filharmonija Simfonični orkester rtv Slovenija

Dirigent: Anton Nanut Solista: Bojan Gorišek & Hinko Haas, klavirja Program: Emerik Beran:Meluzina Lojze Lebič: Koncert za dva klavirja Janez Matičič: Simfonija št. 2

Janez Matičič

Torek, 22. aprila ob 19.30 PREGLED SLOVENSKEGA SAMOSPEVA Slovenska filharmonija, Mala dvorana

Sreda, 23. aprila ob 19.30 Slovenska filharmonija Državni slovaški komorni orkester Dirigent: Petr Vronsky Solisti: Tatjana Bloome in Marko Hribernik, klavirja František Figura, violina Program: Benjamin Ipavec: Serenada Marko Mihevc: Koncert za dva klavirja (novo delo) Eugen Suchoň: Little Suite with Passacaglia Op. 3 Ilja Zeljenka: Musica Slovacca for Violin and String Orchestra Ján Cikker: Reminiscences (Memories) op. 25

Četrtek, 24. aprila, ob 19.30, na III. programu – programu Ars ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Vinko Globokar Der Engel der Geschichte (Angel zgodovine)

Vinko Globokar 12

Torek, 22. aprila, ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Češka književnost po berlinskem zidu

Češka literatura je po letu 1989, po nežni revoluciji, doživela velike spremembe. Omejitev prejšnjega režima je bilo konec, ni bilo več prepovedanih avtorjev, cenzure, tudi avtocenzure, prepovedanih tem (političnih, erotičnih), realizma kot edino zveličavne literarne smeri itn. Prejšnji trije tokovi literature – uradna, samizdatska, emigrantska – so se zlili v enega. Nenadna popolna svoboda je omogočila pravi izbruh izdajanja prej Petr Kabeš prepovedanih avtorjev in knjig, številni pisatelji so lahko šele tedaj postali del splošne kulturne zavesti. Nives Vidrih v oddaji predstavi tri izmed njih: Petra Kabeša, Jana Balabána in Jáchyma Topola. Urednica oddaje je Tina Kozin.

Četrtek, 24. aprila ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Slovenska prevajalka Rapa Šuklje

26. aprila bo znana slovenska prevajalka, publicistka, kritičarka in dolga desetletja radijska novinarka Rapa Šuklje dopolnila 85 let. V času svojega dela na našem radiu je ustvarila številne literarne oddaje in dala prepoznavno obliko oddaji Gremo v kino, ki že več kot šest desetletij dolgo neprekinjeno spremlja domače in tuje filme, tako da sodi med naše najstarejše oddaje. S svojim Rapa Šuklje izjemnim poznavanjem svetovne literature in odličnim obvladanjem predvsem angleškega in nemškega jezika pa je pomembno dopolnila slovensko prevodno literaturo. V osemdesetih letih minulega stoletja, ko je bil njen prevajalski opus že zelo obsežen in cenjen, se je v oddaji Slovenski prevajalci, pripravila jo je Vida Curk, ozrla nanj in ob odlomkih iz romanov Daleč od ponorelega sveta, Viharni vrh, Krila in Berlin-Aleksanderplaz pojasnila svoje prevajalsko izhodišča 13

in izkušnje. Oddajo so oblikovali igralci Aleš Valič, Ivo Ban in Jožica Avbelj ter režiser Grega Tozon. Ob prevajalkinem jubileju vas vabimo k poslušanju ponovitve oddaje.

Četrtek, 24. aprila, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Lidia Ravera Julija in Maj

Lidia Ravera, italijanska pisateljica, novinarka, esejistka in scenaristka, je bila rojena v Torinu leta 1951 in živi v Rimu. Leta 1976 je zaslovela z romanom Porci con le ali (Prašiči s krili), ki je bil v tridesetih letih prodan v 2, 5 milijona izvodih in je preveden v različne jezike. Poleg tega je napisala glasbeno komedijo Porci con le ali, opero, ljubezenske romane, zelo veliko člankov, radijske igre, novele, Lidia Ravera pripovedi, knjigo za otroke, komedijo Casa Cecilia za Rai Uno, scenarije za filme, dokumentarce, za kabaret ter monolog za igralko Lucijo Poli La donna Gigante in La grande attrice. Piše za časopise l’Unità, Io Donna in Moda. Delo Julija in Maj (Giulietta in Pierfrancesco) govori o družinski situaciji, ki se zaradi polpretekle dnevne politike v Italiji sprevrže v pravi konflikt. Na eni strani imamo Saro, oseminštiridesetletno mater, na drugi pa trinajstletno hčer Julijo ter petindvajsetletnega sina Nicola. Ko se Julija zaljubi v sina poslanca Berlusconijeve stranke Naprej, Italija!, njena mama, ki je zagrizena radikalna levičarka, tega nikakor ne more sprejeti, zato hčerki ne da in ne da miru. Otroka se odločita, da bosta Sari dala lekcijo, in sicer tako, da bosta uprizorila Julijino izginotje. Ko je hči cel dan zdoma, je Sara že na koncu z živci, čeprav imata tako ona kot njen sin po navadi izrazit smisel za humor. Nicolo pride k njej in ji v napetem večeru pove, kako neprijetna je s svojim diskriminatornim in netolerantnim govorjenjem, zaradi katerega je hči nesrečna. Po telefonskem pogovoru z osovraženimi Majevimi starši se odpravi h karabinjerjem, vendar ne pride do njih, ker ji je nerodno, da tako slabo pozna svojo hčer. Nicolo, ki je sicer istih prepričanj kot njegova mama, a ne goji tako negativnih čustev do drugače mislečih, ji končno pove, da Julija ni zares izginila. Sari odleže, svojega pogleda na politične nasprotnike pa vendarle ne spremeni. Gre torej za prikaz dveh velikih ideologij, za večen boj med italijansko 14

levico in desnico, v katerega sta nehote zašla tudi sodobna Romeo in Julija, Julija in Maj. V igri nastopata Silva Čušin in Jan Bučar. Režiser je bil Tugo Štiglic, dramaturginja pa Ana Kržišnik.

Četrtek, 1. maja, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Pripovednik Joseph Heller

Joseph Heller (1923–1999) velja za enega najboljših ameriških romanopiscev ter piscev kratkih zgodb. Najbolj je seveda zaslovel s svojim romanom Kavelj 22 (1961). Heller je bil sin revnih židovskih priseljencev, ki so se iz Rusije preselili v Brooklyn, in prav takšno nepriviligirano ozadje je močno vplivalo na njegovo prozo, v kateri je bila ves čas navzoča močna socialna komponenta. V svojih delih po navadi opisuje revnejše ali Joseph Heller srednje sloje in satirično-ironično slika absurdnost sodobne družbe. Hkrati že v Kavlju 22 govori tudi o bizarnosti državnega in vojaškega birokratskega aparata ter njegove kontradiktorne in destruktivne logike. Avtorica oddaje je Lea Flis. Urednica oddaje je Tina Kozin.

Četrtek, 1. maja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Vinko Möderndorfer Račun

Gre za kritično družbeno dramo v obliki kriminalke, v kateri je prikazan primer državnega kriminala, ki je pogost pojav v tranzicijskih ter pravno neurejenih državah, kakršna je tudi Slovenija. Kriminalka Račun je čustveno obarvana zgodba o prehodu državnega podjetja v zasebne roke. Vinko Möderndorfer Ta prehod povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, naposled pa tudi to, da se eden izmed najstarejših delavcev 15

iz obupa nad razmerami odloči za podobno dejanje kakor Cankarjev hlapec Jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo kriminalno početje. Vinko Möderndorfer je tudi režiser radijske igre, v kateri bodo nastopili Dare Valič, Aleš Valič, Boris Cavazza in drugi.

Ponedeljek, 5. maja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Sigitas Parulskis Vse, kar si želel

V ciklusu radijskih iger avtorjev iz držav članic Unije smo za naše poslušalce izbrali predstavnika Litve, sodobnega pisatelja Sigitasa Parulskisa oziroma njegovo igro Vse, kar si želel. Delo satirično govori o današnji Sigitas Parulskis mestni Litvi, ki jo, podobno kot vse nove članice Evropske unije, določajo vrednote minulega sveta v primežu birokratsko-porabniške družbe. Junaki te igre so tako nezaposleni ali le priložnostno zaposleni prebivalci mestnega obrobja, priseljeni z vseh vetrov. Igro je iz angleščine prevedel Henrik Ciglič, dramaturg je bil Goran Schmidt, režiser pa Jože Valentič; v glavnih vlogah nastopajo Lučka Počkaj, Brane Završan, Iva Zupančič in Branko Jordan.

Torek, 6. maja, ob 21.05 na I. programu RADIJSKA IGRA Janja Vidmar Agencija za združitve pREMIERA

Pisateljica Janja Vidmar je napisala to svoje prvo zvočno delo za Radio Maribor; je v bližnjem sorodstvu z blogi, ki jih brez dlake na jeziku niza na spletnem portalu RTV Slovenija. Satirična zgodba o reševanju najbolj osebnih problemov ob pomoči vedeževanja po telefonu bi bila lahko povsem vsakdanja, če se ne bi po vročih linijah Janje Vidmar pretakale bogate življenjske in pisateljske izkušnje. S tem zlahka ustvari zmešnjavo, kakršna je pač nujna, kadar ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za svoje težave, pa še te po navadi le zakrivajo pravi problem. In takšne zmešnjave se le redkokdaj končajo dobro. Radijska Agencija za združitve pri tem ni izjema. Do takrat pa bodo na telefonskih linijah z vami Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar in Vesna Jevnikar. 16

Sobota, 10. maja, ob 18.00 na III. programu – programu Ars IZBRANA PROZA Vitomil Zupan Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo

Pravljica je še neobjavljena, obstaja v rokopisu, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica in jo je prepisala Ifigenija Simonović. Vitomil Zupan jo je napisal leta 1938, se pravi, da je imel 24 let in je morda njegovo najzgodnejše besedilo... Očitni so zametki njegovega zanimanja za orientalske pravljice. Že takrat je poznal arabske črke, saj jih je nekajkrat zapisal. Izjemen pogled v še nepoznano prozo Vitomila Zupana… Urednica oddaje je Tadeja Krečič Vitomil Zupan Scholten.

Četrtek, 15. maja, ob 20.00 na III. programu – programu Ars SMER VZHOD – ZAHOD Neposredni prenos koncerta Simfonikov RTV Slovenija

Evropska zveza radijskih postaj je zadnji tematski ciklus v sezoni 2007/2008 ubrala na kitajsko temo. Med izbranimi radijskimi postajami, ki so se predstavile s programi kitajske izvirne glasbe ter glasbe po navdihu Kitajske, je tudi Radio Slovenija. Pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa, izjemnega glasbenika kitajskega rodu, bodo Simfoniki RTV Slovenija krstili delo slovenskega skladatelja Uroša En Shao Rojka. V skladbi Izvir II se bodo oglasili tudi pravi kitajski instrumenti. Kitajsko sodobno glasbo bosta zastopali deli Zbogom moja konkubina Guan Šja Gua Xia in Koncert Rumene reke Vang Jančja Wang Yanqiaoja. Solist bo kitajski pianist Gong Peng Peng. Kitajsko navdahnjen koncert bo sklenila znamenita partiura Bele Bartoka Čudežni mandarin. 17

Evroradijski ciklus na kitajsko temo bo v poletnih mesecih najavil olimpiado v Pekingu. Na sedmih ponedeljkovih večerih se bosta soočali evropska tradicija in kitajska ljudska in umetna glasba. Urednika projekta Veronika Brvar in Gregor Pirš.

Četrtek, 15. maja, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Tržaška pripovednica Marisa Madieri

Marisa Madieri se je rodila leta 1938 na Reki. Po množičnem eksodusu Italijanov se je preselila v Trst in tam živela in delala do svoje smrti leta 1996. Poučevala je angleščino in se ukvarjala z dobrodelnimi dejavnostmi. Njeno najpomembnejše delo je roman Zelenomodro (Verde aqua), ki je leta 2006 izšel tudi v slovenščini. V dnevniški obliki napisan roman je Marisa Madieri preveden v hrvaščino, španščino, francoščino, nemščino, poljščino in angleščino. V vseh državah je bil med bralstvom navdušeno sprejet. Roman je literarno delo in hkrati pretresljivo pričevanje. Marisa Madieri pripoveduje svojo zgodbo o eksodusu iskreno, brez previdnih zadržkov, objokovanja in zagrenjenosti, ne obsoja in ne oprošča. Po romanu Zelenomodro (1987) je objavila še vrsto pripovedi, novel in člankov. Leta 1992 je izšla pravljica Jasa (La radura), leta 1998 pa posthumno Školjka in druge zgodbe (La conchiglia e altri racconti). Deset let po njeni smrti so pri založbi Archinto objavili zadnji, nedokončani roman z naslovom Maria (2007). To je zgodba o italijanskem dekletu z juga, ki se preseli v Trst. Objava romana je doživela uspeh, tega pa je dopolnila tudi književna nagrada, ki nosi ime po mestu Neapelj. Marisa Madieri je prva ženska ustvarjalka, ki je prejela to nagrado. S tem je pisateljica premagala tudi smrt, ki ni uspela potisniti v pozabo njene literarne in človeške izkušnje. Literarni večer o Marisi Madieri je pripravila Nerina T. Kocjančič, uredila pa Ingrid Kovač Brus.

18

Sobota, 17. maja, ob 18.00 na III. programu – programu Ars IZBRANA PROZA Metod Pevec Teža neba

V oddaji Izbrana proza boste slišali odlomek iz novega romana pisatelja in režiserja Metoda Pevca, ki v svojem ustvarjanju nenehno prehaja od literature k filmu in nazaj. Režiser filmov Estrellita- pesem za domov, Pod njenim oknom, Carmen o svojem novem romanu Teža neba pravi, da je romaneskno nadaljevanje filma Pod njenim oknom. Zgodba sicer ni neposredno nadaljevanje, je pa tematsko. Junakinja nima istega imena, je pa enaka duša ... Vzporedno z romanom nastaja tudi že Metod Pevec filmski scenarij.

Nedelja, 18. maja, ob 8.05 na I. programu RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Tomo Kočar Joj, žeruh!

Nova igra slovenskega dramatika in pisatelja sicer poteka v pravljičnem svetu, vendar se ta po slabih značajih in pohlepnosti prav nič ne razlikuje od našega resničnega. No, k sreči so v tem in onem svetu tudi duhoviti in svobodoljubni ljudje in tako bodo v tej pravljici, ker je pač pravljica, zmagali duhoviti in svobodoljubni. Bomo torej med škrati, ki živijo od želoda, tega in njihove zemlje pa bi se radi polastili pohlepna soseda in pogoltna sraka. Ampak škrati se ne dajo kar tako ... Dramaturg je bil Goran Schmidt, režija pa je delo Ane Krauthaker.

Ponedeljek, 19. maja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Vincent Vella Ljubiti in negovati

Vincent Vella poučuje na malteški univerzi in je avtor številnih kratkih zgodb, romanov in radijskih ter gledaliških iger. Nekaj njegovih iger so uspešno uprizorili tudi na domačem odru, 19

na rojstni Malti, in v tujini. Kot avtor, ki piše v angleščini kot drugem tujem jeziku, je prejel tudi prestižno BBC- jevo nagrado za najboljšo evropsko radijsko igro. V našem radijskem programu bomo premierno predstavili njegovo delo Ljubiti in negovati, ki na svojevrsten malteški način pripoveduje zgodbo iz življenja delavske družine. Njegovo novo radijsko igro, prevedel jo je Henrik Ciglič, predstavljamo v ciklu avtorjev iz držav Evropske unije. Delo Vincent Vella režira Igor Likar.

Torek, 20. maja, ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Miriam Drev Malteška književnost po berlinskem zidu

Malteška književnost je pri nas neznanka. Otok, ki je ostanek kopenskega mostu med severno Afriko in Sicilijo in je bil od nekdaj v stiku z literarno bolj razvitimi okoliškimi kulturami, je bil pod jarmom različnih tujih oblasti vse od antičnih časov do leta 1964. Takrat se je Malta odcepila od svoje zadnje tuje vladarice, Velike Miriam Drev Britanije. To leto je postalo tudi ena od literarnih prelomnic. Vodilo malteške kulture je bilo dolga stoletja patriotska težnja po samostojnosti, skupni imenovalec pa iskanje lastne identitete. Jezika, v katerih je od 12. stoletja naprej nastajal malteški književni zapis, sta dva: malteščina, ki je po svojem izvoru arabsko narečje, pretkano z italijanskim besediščem, in angleščina. Zgodbe in pesmi, pa tudi odlomki iz daljših proznih besedil, s pomočjo katerih je sestavljen malteški književni profil za pokušino, so prevedeni iz angleščine. Med predstavljenimi avtorji so predvsem pisci sodobnega časa, med njimi Vincent Vella, Inguanez, Francis Ebejer in Maria Grech Ganado. Oddajo pripravlja Miriam Drev. 20

Četrtek, 22. maja, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA Tone Peršak Prehod

Ob osemdesetletnici gledališkega in filmskega igralca Mihe Baloha V radijski igri Prehod se avtor loteva aktualne sodobne problematike. Glavnemu junaku je ponujeno mesto urednika pri uglednem časopisu in ta nenadna priložnost postavi nezaposlenega intelektualca pred različne moralne dileme. Pri tem je Miha Baloh Peršak uporabil zanimiv in domiseln oblikovni princip, ki je tudi zvočni realizaciji omogočil, da izkoristi zahtevna izrazna sredstva radia. V dogajanju Peršakove igre so namreč vključeni štirje glasovi iste osebe, tako da se eno življenje hkrati razkriva iz različnih zornih kotov iste osebnosti, razumskega in skušenjskega, čustvenega in vitalistično-čutnega ter podzavestnega in iracionalnega. V eni izmed glavnih vlog bo nastopil Miha Baloh. Še pred igro pa boste lahko slišali kratek pogovor s slavljencem, ki praznuje svoj življenjski jubilej – osemdesetletnico.

Sobota, 24. maja, ob 23.05 na I. programu KRATKA RADIJSKA IGRA Andrej Blatnik

Pankrti igrajo ljubezenske pesmi pREMIERA

Igro je po istoimenski kratki zgodbi Andreja Blatnika za radio priredil in režiral Jože Valentič. Je kratka impresija o trenutku v življenju dveh moških, ki skušata z glasbo omiliti svoje nerešene erotične odnose. Nastopili bodo Primož Ekart, Matej Recer in Samo Gašperšič, za glasbeno opremo in izvedbo ter korepeticijo je Andrej Blatnik skrbel Cole Moretti, tonski mojster je bil Matjaž Miklič, dramaturg pa Pavel Lužan. 21

Torek, 27. maja, ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Poljska književnost po berlinskem zidu

Zadnje desetletje dvajsetega stoletja je v poljski literaturi minilo predvsem v znamenju avtorjev, rojenih v šestdesetih letih. Zbirati so se začeli okrog krakovske revije bruLion, ki je v ilegali začela izhajati že leta 1986. Generacija bruLiona je najprej opozorila nase s poezijo. V prvi polovici devetdesetih so izšle kar tri pesniške antologije – prva že leta 1991 z naslovom Prišli so barbari – in leksikon mlade poljske književnosti, Parnas bis. Sledil jim je plaz literarnokritiških monografij. Generacija bruLiona je želela opozoriti na ustvarjalnost mladih piscev in jim s tem odpreti vrata v svet literature. To ji je tudi zares uspelo. Založniki so dojeli, da se da prodajati tudi mlade avtorje. Sledil je pravi »bum« prvencev. Na trgu se je pojavilo več sto novih pesniških imen in na desetine pisateljskih novincev. Avtorica oddaje Tatjana Jamnik je med pesniki izbrala tri, ki s svojimi različnimi poetikami lepo ilustrirajo oblikovno in tematsko pestrost sodobne poljske lirike. To so Marcin Świetlicki, Marzanna Bogumiła Kielar in Andrzej Sosnowski. Tatjana Jamnik, ki že nekaj let živi na Poljskem, je za oddajo tudi prevedla izbrane pesmi.

Četrtek, 29. maja ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Moje ime je Bond, James Bond - ob 100. obletnici rojstva Iana Fleminga

Ian Fleming, literarni oče Jamesa Bonda, se je rodil leta 1908 v bogati družini. Oče, član angleškega parlamenta, je kot junak padel v 1. svetovni vojni. Predvsem družbena pomembnost in bogastvo očeta sta za dolgo zaznamovala Ianovo življenje. Dolgo se ni mogel ustaliti. Begal je iz enega poklica v drugega. Bil je novinar, služboval v banki, dokler se tik pred 2. svetovno vojno ni zaposlil pri britanski tajni službi Ian Fleming Inteligence Service, kjer je vodil različne skrivne misije. V kratkem, viharnem življenju - umrl je leta 1964 star 56 let 22

- je napisal 14 romanov z “agentom 007” v glavni vlogi. Zadnja dva romana Mož z zlato pištolo in Octopussy sta izšla po pisateljevi smrti. Zaradi službovanja v angleški “tajni službi” je Ian Fleming od blizu poznal tematiko svojih romanov, kjer “se srečujeta resnični in namišljeni svet”, kot je pisatelj sam opredelil zgodbe svojih romanov. V literarnem večeru o pisatelju Ianu Flemingu in Jamesu Bondu, ki ga je njegov avtor označil za “zanimivega človeka, ki se mu dogajajo izjemne stvari”, bomo spoznali tudi nekatere romane, ki v slovenščino niso prevedeni. Oddajo pripravlja Tone Frelih.

Torek, 3. junija ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Marjanca Mihelič Madžarska književnost po berlinskem zidu

Imre Kertész, Péter Esterházy, Péter Nádas in Adám Bodor so velika imena madžarske književnosti. Imre Kertész je prvi madžarski Nobelov nagrajenec (2001), Péter Esterházy in Péter Nádas sta začetnika prenove književnosti v 80. letih in dobitnika prestižnih mednarodnih nagrad. Čas komunizma je zaznamoval življenje in delo vseh štirih. Adám Bodor je po prebegu s Sedmograške napisal Marjanca Mihelič in l. 92 na Madžarskem tudi izdal roman Rajon Sinistra, žgočo pripoved o totalitarizmu in eno največjih bralsko-kritiških uspešnic zadnjih desetletij. Pripoved o sistemu, ki je postavil na laž najbolj intimna človeška razmerja, je dobila neverjeten epilog v Esterházyjevi družinski sagi Harmonia caelestis, posvečeni »očetu« – avtoriteti družine in države – katere izidu je sledil šok. O koncu judovske družine in drugih tabu temah, vključno s poskusom poboja evropskega judovstva, neposnemljivo pripoveduje, tudi v svetu cenjeni Péter Nádas. Holokavst s travmatično zapuščino je osrednja tema tudi v romanu Likvidacija Imreja Kertésza, ki je doživel Auschwitz kot 16-leten fantič. Z naglasom ljubezni kot edine možnosti za preboj iz brezizhodnega občutja žrtve pa je sugestivno spregovoril tudi vsej družbi. Literarni večer pripravlja Marjanca Mihelič. 23

Torek, 3. junija, ob 21.05 na I. programu RADIJSKA IGRA Janko Mlakar – Jože Rode Mesečnik v planinah pREMIERA

Janko Mlakar je bil rojen leta 1874, umrl pa je leta 1953. Bil je duhovnik v Postojni, nato pa šolski katehet v Ljubljani. Uveljavil se je kot planinski pisec s številnimi potopisi in kot humorist z zgodbami o Trebušniku, med katerimi je najbolj znana Kako je Trebušnik hodil na Triglav. Igra Mesečnik v planinah, ki jo je za radio po Mlakarjevem delu priredil Jože Jože Rode Rode, govori o izletu dveh prijateljev v Kamniško-Savinjske Alpe med prvo svetovno vojno in o njunih zabavnih dogodivščinah. Nastopili bodo Igor Samobor, Lotos Šparovec, Željko Hrs in Rok Matek; glasbeno opremo je prispeval Marko Stopar, tonski mojster je bil Miro Marinšek, dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Gregor Tozon.

Četrtek, 5. junija, ob 22.05 na III. programu – programu Ars RADIJSKA IGRA George Tabori Weissman in rdečeličnik

V okviru predstavitve avtorjev in njihovih del iz držav Evropske unije (tokrat je na vrsti Madžarska) smo na program uvrstili radijsko igro Weissman in rdečeličnik Georga Taborija. Avtor, sicer madžarski Jud, vsekakor sodi med izjemno vsestranske umetniške osebnosti našega časa. Na begu pred nacisti ga je pot zanesla v Ameriko; tam je nekaj časa sodeloval z Brechtom in se tudi sam navzel njegovih revolucionarnih George Tabori gledaliških idej, potem pa se je posvetil t. i. »fizičnemu gledališču« in na tem eksperimentalnem področju dosegel pomembne uspehe. Tudi njegov literarni opus je dobil vrsto priznanj. Pričujoča radijska 24

igra je s svojo parabolično vsebino vsekakor dosežek, ki nam Taborija razkriva v vseh njegovih pisateljskih razsežnostih. Stik med starim Judom in mladim Indijancem, ki pripelje do temeljnega konflikta v igri, je hkrati realistične in mitske narave, v njegovem okviru pa se dopolnjujejo nekatere najgloblje skušnje in resnice našega bivanja. Delo je leta 1979 režiral Hinko Košak.

Sobota, 7. junija, ob 18.00 na III. programu – programu Ars IZBRANA PROZA David Albahari

David Albahari (1948) je srbski pisatelj judovskega rodu, ki od leta 1994 živi in ustvarja v Kanadi. V glavnem piše romane in kratke zgodbe, zaradi raziskovanja izraznih možnosti literature in postopkov, ki preizkušajo njen nastanek, pa ga uvrščajo med najvidnejše predstavnike David Albahari postmodernizma in metafikcije v srbski književnosti. Nesporna odlika Albaharijevih besedil je izjemna sugestivnost njegove govorice in spretno prehajanje iz pripovedi v molk, ki v avtorjevem opusu postane eden izmed ključnih generatorjev pomena. Zgodbo Noč v Ljubljani je prevedla Barbara Pogačnik. Urednica oddaje je Tina Kozin.

Torek, 10. junija, ob 21.00 na I. programu LITERARNI VEČER Estonska književnost po berlinskem zidu

Podobno kot v drugih dveh med svetovnima vojnama samostojnih baltskih državah je tudi v Estoniji po nemški okupaciji ponovna sovjetska zasedba in priključitev v Sovjetsko zvezo zaznamovala usodo literature. Del pisateljev se je umaknil v emigracijo, izmed tistih, ki so ostali, so nekatere kmalu izgnali v Sibirijo, kjer jih je nekaj ostalo za zmeraj. V obdobju odjuge po Stalinovi smrti se je književnost začela vračati h koreninam, a je po zasedbi Češkoslovaške 25

razcvet zamrl. Počasi je v drugi polovici osemdesetih literatura začela oživljati in po ponovni osamosvojitvi po padcu berlinskega zidu ujela korak in širino s svetovno književnostjo. Zdaj je za sodobno estonsko literaturo značilen razmah, ki je prinesel tudi konec hierarhičnih razmerij med zvrstmi, med visoko in popularno literaturo pa tja do internetne književnosti. Z osamosvojitvijo žanrov in vdorom trga na področja umetnosti je tudi bolj kot kdaj koli zavladala samopromocija avtorjev. Avtor Paul-Eerik Rummo pravi: »Na koncu ni več nič drugega kot prodajanje samega sebe. Vsi smo bratje in sestre na tržišču.« V Literarnem večeru bo predstavil sodobno estonsko poezijo: ob nadrealistu Andresu Ehinu tudi z njenim v svetu široko uveljavljenim pesnikom in nagrajencem Vilenice leta 2000, Jaanom Kaplinskim, ki je bil krajši čas po osamosvojitvi poslanec v parlamentu. V oddajo je uvrstil še pesnike in pesnice mlajše in mlade generacije, kot so Hasso Krull, Kristina Ehinova, Triin Soomets, Doris Kareva, Jaan Kross, avtorji, ki neobremenjeno vnašajo v estonsko liriko novo tematiko, stilne prijeme, eksperiment, socialno motiviko ali intelektualno meditacijo. Kar nekaj jih je bilo med gosti Vilenice. Urednica oddaje je Ingrid Kovač Brus.

Četrtek, 12. junija, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Luiza Pesjak – ob 180. obletnici rojstva

Luiza Pesjakova se je rodila kot Luiza Crobath 12. junija 1828 v Ljubljani. Pri očetu, doktorju Blažu Crobathu, je služboval France Prešeren in to je njeno besedno ustvarjanje zelo zaznamovalo. Najprej je pisala nemške pesmi, po letu 1860, ko se je pridružila slovenskemu narodnemu gibanju, pa je pisala poznoromantične, po večini domovinske pesmi. Za njeno najboljše pesniško delo velja mladinska zbirka Vijolice (1889). Pisala je pripovedno prozo in dramatiko, pa tudi operni libreto Gorenjski slavček. Življenje in delo Luize Pesjakove nam bo v oddaji predstavil pesnik Jaka Košir. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten. 26

Torek, 17. junija ob 21.00 na III. programu – programu Ars LITERARNI VEČER Maja Kraigher Latvijska književnost po berlinskem zidu

Gibanje za neodvisnost je tudi latvijski književnosti po dolgih desetletjih vsiljenega pozitivizma in socrealizma prineslo nove možnosti. Leta 1991 je izšla knjiga, katere naslov Dukts je dal ime novi literarni smeri: pri duktizmu gre v prvi vrsti za jezikovne konstrukcije, za igranje z besedami, kar je bilo osvežujoča novost in povod za številne in burne kritiške odzive. Sam avtor romana Aivars Ozolinš je sicer umolknil, Maja Kraigher je pa spodbudil in usmeril vrsto piscev; eden izmed njih je Janis Einfelds. Poleg te nekoliko hermetične literature je v 90. letih s spremenjenim sistemom vrednot vzniknil tudi nekakšen črn realizem z obilico surovosti in destruktivnosti in vzbudil precejšnjo skepso do mladega pisateljskega rodu. Več mehkobe in svetlobe pa v sicer pretežno tragične zgodbe vnaša skupina izrazitih ženskih peres, med katera sodita tudi izkušena Gundega Repše in pripadnica najmlajšega rodu Inga Ābele. Oddajo o sodobni latvijski književnosti pripravlja Maja Kraigher.

Četrtek, 19. junija, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Joyce Carol Oates - ob 70-letnici

Izjemno plodovita ameriška avtorica Joyce Carol Oates (1938) napiše povprečno dve knjigi na leto. Njen opus je zvrstno pester, saj zajema romane, novele, kratke zgodbe, drame, poezijo, eseje in kritike, objavila pa je tudi dve knjigi za otroke ter pet za mladostnike. Svoj prvi roman S tresočim padcem je objavila pri šestindvajsetih letih, leta 1970 pa je dobila nacionalno knjižno nagrado za delo Oni, ki je tudi Joyce Carol Oates prevedeno v slovenščino. V svojih delih tematizira predvsem revščino kmečkih 27

slojev, spolne zlorabe, odraščanje deklet ter najstniške travme in zablode (na primer roman Nora na moške iz. l. 1997). Njenemu pisanju pogosto očitajo tudi nasilne tone. Po njenem romanu Firefox: Izpovedi dekliške tolpe je bil leta 1996 posnet film z Angelino Jolie v glavni vlogi uporniške in skrivnostne najstnice Margaret Sadovski. Urednica oddaje je Tina Kozin.

Sobota, 21. junija, ob 7.oo do 24.00 na III. Programu – programu Ars Dan glasbe

To je datum, ki ga v svoj koledar lahko zapišete vsi ljubitelji glasbe. Na pobudo francoskih kulturnikov, je 21. junij izbran za Dan glasbe. Praznujte z nami!

Četrtek, 26. junija, ob 21.05 na I. programu LITERARNI VEČER Tina Mahkota Pamfleti Jonathana Swifta

Jonathan Swift je svoj znameniti pamflet in tudi najodličnejši primer satire v angleščini z naslovom Skromen predlog za preprečevanje otrokom revežev na Irskem, da postanejo breme svojih staršev ali dežele in s katerim se jih napravi javno koristne, napisal leta 1729 v Dublinu, kjer je bil dekan katedrale sv. Patrika. Svoje globoko razočaranje nad brezbrižnostjo angleškega gospostva na Irskem je prelil v retorično izbrušen, a sarkastično brutalen nasvet. V njem Jonathan Swift predlaga, naj revne irske (katoliške) družine redijo otroke in jih prodajajo bogati (protestanski) gospodi, s čimer bi na mah rešili problem sestradanih otrok in revščine. Zaradi pamfleta, v katerem je napadel izkoriščevalsko angleško hegemonijo na Irskem in različne politične ekonomiste, so ga takoj po izidu ostro kritizirali. Paradoksalno je, da so ga obtožili krutosti in barbarstva, saj je Skromni predlog napisal prav zato, da bi neprizanesljivo razkrinkal nepravilnosti v družbi. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, ki bo v oddaji predstavila tudi nekaj drugih pamfletov Jonathana Swifta.

28

Sobota, 28. junija, ob 23.05 na I. programu LITERARNI NOKTURNO Jens Petersen Gospodinja

Jens Petersen se je rodil leta 1976 v mestu Pinneberg pri Hamburgu. Študiral je v Münchnu, Limi, New Yorku, Firencah in Buenos Airesu, zdaj pa, po poklicu zdravnik, živi v Zürichu. Njegove kratke zgodbe so izšle v različnih antologijah. Za romaneskni prvenec Gospodinja (2005) je prejel številne nagrade, med drugim literarno štipendijo mesta München in evangeličansko književno nagrado. V romanu pripoveduje o šestnajstletnem Philippu in njegovem očetu, ki so mu so po ženini smrti stvari začele uhajati Naslovnica romana iz rok. Za nameček so ga še odpustili, zato je spet malce pregloboko pogledal v kozarec, se zvrnil po stopnicah in pristal v bolnišnici. Philipp se odloči, da mora nekaj ukreniti, zato odda oglas za gospodinjo. V izbranem odlomku, ki ga je prevedla Martina Žalig, sprejema kandidatke in ena ga na mah očara. 29

NE SPREGLEJTE ... 1. april 21.00 – III. program – progam Ars LITERARNI VEČER Finska književnost po berlinskem zidu 2. april 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Skupinski: Olimpijske posebnosti 3. april 21.05 – I. program LITERARNI VEČER Matjaž Zupančič. Vladimir

22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Claude Ollier: Prenos atentata 4. april 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Heinrich Heine: Knjiga pesmi 5. april 19.30 – III. program – program Ars ARSOV GLASBENI ABONMA Giacomo Puccini: La Boheme (prenos iz Metropolitanske opere)

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Muza Pavlova Konstantinova: Metro 6. april 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Litsa Mitella: Kavaka

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Alma Karlin: Moji zgubljeni topoli

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Christoph Ransmayr: Leteča gora 8. april 21.00 – III. program – program Ars LITERARNI VEČER Avstrijska književnost po berlinskem zidu

21.05 – I. program RADIJSKA IGRA v 3 delih Janez Jalen/Jože Rode: Bobri: Rod, premiera

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Georg Trakl: Pesmi 9. april 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Andrej Brvar: Naj se nebo izteče

◀ več o oddaji si lahko preberete v predstavitvenem delu knjižice 30

10. april 20.00 – III. program – program Ars SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (prenos iz Gallusove dvorane) Anton Bruckner: Simfonija št. 7 v E-duru

22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Drago Jančar: Izpoved hudodelca 11. april 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA v 3 delih Janez Jalen/Jože Rode: Bobri: Vrh, premiera

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Ifigenija Simonović: Nove pesmi 12. april 19.30 – III. program – program Ars ARSOV GLASBENI ABONMA Sergej Prokofjev: Kockar (prenos iz Metropolitanske opere)

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Dorothy Parker: Mladoporočenca 13. april 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Kočar Tomo: Lažnivi škrateljc

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Anton Aškerc: Med Rusi

22.05 – III. program – program Ars LITERARNI PORTRET Vladimir Vertlib

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Slovenski pesniki o pomladi 15. april 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Andrej Kokot:: Slutnja 16. april 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Draga Potočnjak: Ločitve 17. april 21.05 – I. program LITERARNI VEČER Marko Kremžar – ob 80. obletnici rojstva

22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Ingmar Bergman: Stvar duše 31

18. april 19.30 – III. program – program Ars ORANŽNI 7 iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma Madžarska nacionalna filharmonija vodi Zoltán Kocsis 19. april 18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Andrej Blatnik: Spremeni me

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Erica Johnson Debeljak: Tukaj, tam, sama skupaj

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Miloš Mikeln: Prijatelji 20. april 18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Andrej Inkret: Na robu 21. april 19.30 – III. program – program Ars SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dela Emerika Berana, Lojzeta Lebiča in Janeza Matičiča

22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Miloslav Stehlik: Linija zaupanja 22. april 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Plater Alan: Sam na potepu

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Ivan Cankar: Tišina 23. april 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Karel Čapek Karel/Mirče Šušmelj: Vedeževalka 26. april 19.30 – III. program – program Ars ARSOV GLASBENI ABONMA Gaetano Donizetti: Hči polka (prenos iz Metropolitanske opere)

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA James Thurber: Skrivno življenje Walterja Mittyja 27. april 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Rosanda Sajko: Barambulčki

14.05 – III. program – program Ars HUMORESKA TEGA TEDNA Ivan Rob: Življenje 32

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Tomaž Furlan: Vprašanja brez odgovorov

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Edvard Kocbek: Pesmi 28. april 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Lukian/Jože Rode: Pomenki bogov 29. april 21.00 – III. program – program Ars LITERARNI VEČER Ciprska književnost po berlinskem zidu

21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Ervin Fritz: Karantena

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Blas de Otero: Pesmi 30. april 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA /Peter Zobec: Princi svetlobe 3. maj 18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Harold Brodkey: Verona, govori mlada ženska 23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Goran Gluvić: Mejerholdovo sporočilo 4. maj 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Prežihov Voranc: Prvi maj

14.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Vladimir P. Štefanec: Atgetev Pariz 6. maj 21.00 – III. program – program Ars LITERARNI VEČER Litovska književnost po berlinskem zidu 7. maj 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA F. M. Dostojevski/Valentič Jože: Bobek 8. maj 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Florjan Lipuš: Škornji

23.05 – I. program LITERARNI VEČER Ljudski pesnik Andrej Šuster Drabosnjak 33

9. maj 19.30 – III. program – program Ars MODRI 8 iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma Gostovanje Zagrebške filharmonije 10. maj 18.05 - III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Isabell Allende: Moja umišljena dežela

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Evelyn Schlag: Sen te noči

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Ephraim Kishon: Dunajski valček z naslovi 11. maj 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Sodobni slovaški književnik Dušan Mitana

8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Žarko Petan: Gluhi kralj 12. maj 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Jan Milčak: Družinska fotografija 13. maj 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Žarko Milenić: Medeni mesec 14. maj 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Muza Pavlova Konstantinova: Iz življenja nekega kraljeviča 15. maj 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Dimitrij Plichta: Obračun

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Andrej Medved: Buchenwald

23.05 – I. program RADIJSKA IGRA Indijanska legenda: Kondor ugrabitelj 18. maj 18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Niko Košir: Simfonija slovesa

19.00 – III. program – program ARS VOKALNI 8 iz Velike dvorane Slovneske filharmonije Slovenski komorni zbor vodi Jonathan Talberg (ZDA) 34

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Tone Pavček: Starožitja 20. maj 21.00 – III. program – program Ars LITERARNI VEČER Malteška književnost po berlinskem zidu

21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Željko Kozinc: Ob petih zjutraj 21. maj 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Draga Potočnjak: Rudi

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Alexandre Pope: Pesmi 22. maj 21.05 – I. program LITERARNI VEČER Raymond Carver: O polnosti trenutka

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Gérard de Nerval: Pesmi 23. maj 19.30 – III. program – program Ars ORANŽNI 8 iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije vodi dirigent Anton Nanut

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Philip Larkin: Visoka okna 24. maj 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Izet Sarajlić: Pesmi 25. maj 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Marjan Marinc: Pravljica o dobrem kralju

18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Polona Glavan: Natte

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Katarina Mahnič: Viva Fidel (s kolesom po Kubi)

22.05 – III. program – program Ars LITERARNI PORTRET Theodore Roethke 35

26. maj 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Andrzej Mularczyk: Striček Albert

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Ivanka Glazer: Nove pesmi 27. maj 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Jiři Kratochvil: Balada o lovcu na modele

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Gottfried Benn: Ljubezen 28. maj 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Slawomir Mrožek/Mirče Šušmelj: Dogodek

20.00 – III. program – program Ars ZLATI ABONMA iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma Gostovanje Orkestra Romanske Švice

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Johann Wolfgang Goethe: Pesmi 29. maj 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Vinko Möderndorfer: Hamlet in Ofelija 30. maj 19.30 – III. program – program Ars ◀ MODRI 9 iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma Orkester Slovenske filharmonije vodi George Pehlivanian 31. maj 18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Jerzy Franczak: Zapiski samomorilca

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Jean Paul Alegre: Leon in Lea 1. junij 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Franček Rudolf: Psi iz Andersenovega Vžigalnika

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Mila Kačič: Otrok

14.05 – III. program – program Ars HUMORESKA TEGA TEDNA Janko Mlakar: Trebušnik na slovanskem jugu 36

22.05 – III. program – program Ars LITERARNI PORTRET Ivo Antić 2. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Miklos Vamos: Peto dejanje 4. junij 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Deszo Monoszloy: Šah 5. junij 21.05 – I. program LITERARNI VEČER Primož Trubar – ob 500. obletnici rojstva

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Erika Vouk: Album 6. junija 19.30 – III. program – programu Ars ORANŽNI 9 iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma : Simfonija št. 3 v d-molu 7. junij 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Bina Štampe Žmavc: Sinjebradec

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Sean Rigney: Tipologija fantomskega mesta 8. junij 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad 9. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Juri Tuulik: Štorklje odhajajo 10. junij 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Matjaž Kmecl: Trubar 11. junij 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Bertolt Brecht: Berač ali mrtev pes 12. junija 20.00 – III. program – program Ars (Gallusova dvorana) 9. koncert simfonikov RTV Slovenija Claude Debussy, Ernest Chausson, Camille Saint-Saëns

22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Miroslav Krleža/Branko Hečimovič: Michelangelo Buonarroti 37

13. junij 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Anton Podbevšek: Človek z bombami 14. junij 18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Ian McEwan: Pokora

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Nikolajev Dimitrij: Da. Yes. Oui. Ja 15. junij 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Sonja Grizila: Zvezdica hoče v nebo 16. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Lelde Stumbre: Dežuje

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Taja Kordigel: Samo za skupni jutri 17. junij 23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Kurt Vonnegut: Kraljica Noč 18. junij 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Žanina Mirčevska: Dva svetova 19. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico 21. junij 18.00 – III. program – program Ars IZBRANA PROZA Erich Maria Remarque: Na zahodu nič novega

14.05 – III. program – program Ars HUMORESKA TEGA TEDNA Hector Hugh Munro – Saki: Ropotarnica

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Wanda Škof Newby: Moja dežela in moji ljudje

22.05 – III. program – program Ars LITERARNI PORTRET Zofka Kveder

23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Cecile le Prado: Plovba 38

22. junij 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Vinko Möderndorfer: Strašni razred 4.a 23. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča 24. junij 21.05 – I. program RADIJSKA IGRA Feri Lainšček: Vrata

21.00 – III. program – program Ars LITERARNI VEČER Slovenska književnost po berlinskem zidu 25. junij 18.30 – III. program – program Ars KRATKA RADIJSKA IGRA Rudi Šeligo: Pogovor po noči, imenovani Noč dolgih peres

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Andrej Arko: Moja dežela 26. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Ciril Kosmač/Mitja Mejak: Tantadruj 28. junij 23.30 – I. program KRATKA RADIJSKA IGRA Tommy Zwedberg: Skozi vodo 29. junij 8.05 – I. program RADIJSKA IGRA ZA OTROKE Oscar Wilde/Milčinski Frane: Srečni princ

14.05 – III. program – program Ars HUMORESKA TEGA TEDNA Janez Suhadolc: Yahting

18.05 – III. program – program Ars SPOMINI, PISMA IN POTOPISI Predrag Matvejević: Drugačne Benetke

22.05 – III. program – program Ars LITERARNI PORTRET Uroš Kalčič 30. junij 22.05 – III. program – program Ars RADIJSKA IGRA Vicho Balabanov: Vaja za roke

23.05 – I. program LITERARNI NOKTURNO Klarisa Jovanović: Past 39

Natečaj za kratko zgodbo

Uredništvo literarnih oddaj in oddaj o kulturi Radia Slovenija razpisuje 16. natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Lani se je na vabilo odzvalo kar 128 avtorjev kratkih zgodb, nagrajene in odkupljene zgodbe pa so bile objavljene v radijski oddaji Literarni nokturno na Prvem programu Radia Slovenija. Natečaj je tematsko odprt, pa vendar bodo na Radiu – ker je humor na Slovenskem preresna reč – veseli tudi humorno obarvanih zgodb. Pisce kratkih zgodb vabimo, da na disketi oziroma zgoščenki in v štirih natisnjenih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Literarni nokturno, svoja besedila pošljejo do četrtka, 15. maja 2008, na Uredništvo literarnih oddaj in oddaj o kulturi Radia Slovenija, Tavčarjeva 17, 1000 Ljubljana. Zgodbe bo presojala neodvisna žirija. Svojo odločitev bo objavila 19. junija v Kulturni panorami na III. programu Radia Slovenija, objavljena pa bo tudi na teletekstu in spletni strani RTV Slovenija ter v dnevnem časopisju. Uredništvo bo podelilo nagrade v vrednosti 600, 400 in 200 evrov, nagrajenci pa bodo dobili tudi običajni honorar. Poleg nagrajenih bo uredništvo odkupilo tudi do deset kratkih zgodb. Nagrajene in odkupljene zgodbe bomo predvajali oktobra letos v Literarnem nokturnu na Prvem programu Radia Slovenija. 10-minutna oddaja je na sporedu vsak večer ob 23.05. Poslana in izbrana besedila pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena v tisku in elektronskih medijih. Kratka zgodba naj ima med 6.000 in 8.000 znakov s presledki. Avtorji nagrajenih in izbranih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, ki ga bodo na uredništvo poslali najpozneje do 20. julija.

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija 40

RTV Slovenija - Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, Ljubljana III. program Vilma Štritof Čretnik - odgovorna urednica III. programa Radia Slovenija Irena Glonar - urednica Uredništva igranega programa Radia Slovenija Veronika Brvar - urednica Uredništva za resno glasbo Radia Slovenija Gregor Podlogar - urednik Uredništva literarnih oddaj in oddaj o kulturi na Ra Slovenija Tomaž Simon - urednik informativnih oddaj o kulturni na Ra Slovenija Marko Golja - urednik literarnih oddaj na Ra Slovenija Vitan Mal - urednik programske knjižice III. programa

Lektoriranje: radijske lektorice Idejna oblikovna zasnova: Darja Spanring Marčina Prelom in filmi: Studio DTS Tisk: Tiskarna Januš d.o.o. Naklada: 2500 izvodov Ljubljana, 2008