Mikro Studii Minority Rights Group

mikro studii minority rights group

Vo sorabotka so Asocijacija za Demokratska Inicijativa, Makedonija international

Makedonija: Mikrokrediti, siroma{tija i vra}awe na etni~ki malcinstva od Albert Musliu i Visar Ademi

POGLEDI OD MAKEDONSKITE ULICI

Voved Republika Makedonija ima populacija ne{to soglasuva so ovaa procentualnost. Popis pove}e od 2 milioni lu|e, so povr{ina od 26.000 organiziran od dve albanski politi~ki partii vo km2 , vo srceto na Balkanot, nejzini sosedi se 1993 uvide deka 35% od vkupnoto naselenie se Albanija, Bulgarija, Republika Srbija i Crna albanci, dodeka pretstavnici od turskite partii Gora, Gr~ka i Kosovo. i romskite partii tvrdat deka 8-10% od vkupnoto Vo 1991 godina Makedonija go dobi naselenie se turci i romi. nezavisnosta od Jugoslavija i vo tekot na Pove}eto od albancite ìveat vo Zapadna nejzinata kratka egzistencija Makedonija be{e Makedonija (vklu~uvaj}i gi Debar, Gostivar, opkruèna so etni~ka tenzija, politi~ka Ki~evo, Resen, Struga i Tetovo) kade albanskoto nestabilnost i konflikt. Prvi~no Makedonija se naselenie e mnogubrojna a vo Skopje pove}e od 20 soo~i so konflikt so Grcija vo vrska so imeto na procenti se etni~ki albanci. Vo isto~na dràvata (so nezadovoluva~ki kompromis za Makedonija ima malku albanci no zna~aen broj na imeto - Biv{a Jugoslovenska Republika etni`ki turci i romi. Makedonija - BJRM). Tenziite rastea koga Prethodno albancite bea izloèni na {iroka makedonskata vlada go prifati diskriminacija vo Jugoslavija i ovoj trend nacionalisti~kiot politi~ki koncept koj be{e prodolìi vo Makedonija so nejzinoto posakuvan od pogoloem del od etni~ko makedonsko osamostojuvawe. Albanskiot jazik i kultura bea naselenie. Ovie tenzii porasnaa za vremeto na marginarizirani i diskriminacijata prodolì vo kosovskata kriza vo 1999 i so golemiot priliv na {kolstvoto, zaposlenosta i u~estvo bea begalci. Nasilniot me|uetni~ki konflikt vo 2001 limitirani. Golem del od makedonskiot me|u Makledoncite i Albancite e dobro poznat, nacionalizam i diskrimira~ka politika be{e me|utoa slabata ekonomska situacija e mnogu naso~en kon etni~kite albanci, koi bea videni malku poznata nadvor od ovoj region. kako zakana od strana na mnogu makedonci. Romite Ovoj vesnik gi potencira pri~inite zo{to i etni~kite turci, kako drugi pomali malcinstva, rabotnicite migranti koi posakuvaat da se vratat isto taka bea podvrgnati na diskriminacija. vo Makedonija odlu~uvaat da ostanat vo Mnogu etni~ki albanci migriraa vo Germanija i Germanija. zapadna Evropa za da najdat rabota. Tie se nadevaa na mo`nosta da se vratat vo Makedonija no bea Etni~ki sostav na Makedonija obeshrabeni od makedonskiot nacionalizam i Makedonija e etni~ki razli~na i od popisot nedostatok na rabota za etni`kite albanci. sproveden od strana na vladata vo 1994, nejzinata populacija se sostoi od: 66.5% makedonci, 22.9% Ekonomska kriza albanci, 4% turci, 2% i 4.6% crib, vlasi i drugi. Makedonija be{e soo~ena so golem broj na Pove}eto od nemakedonskoto naselenie ne se ekonomski krizi od nejzinioto osamostojuvawe vo 1991. Ovie ekonomski krizi ja potpomognaa me|uetni~kata kriza i nestabilnost. Po nezavisnosta Makedonija be{e nestrpliva da bide prepoznaena od internacionalnata zaednica i da privle~e interinternacionalni investicii.Kako rezultat na toa Makedonija pretrpe nekoi strukturalni adaptirawa koi odea vo prilog na Internacionaliot Monetaren Fond (IMF) i Svetskata Banka i mnogu drugi svetski fondacii. Ovie politiki vodea vo privatizacijata na nacionalnata industrija kako uvertira na itnata marketing{ka ekonomija. Situacijata be{e akutna bidej}i Makedonija go izgubi trì{teto vo Jugoslavija i drugite sosedi MAÌ ALBANCI VO KAFANA VO TETOVO FOTO: MELANIE FRIEND/FORMAT PHOTOGRAPHERS bea prosledeni so golema ekonomska kriza poradi regionalniot konflikt. Ovie konflikti isto aktivnost i golem gubitnik na finansii koj go taka ja obeshrabija investicijata. prosledi raspa|aweto na Jugoslavija. Vo 1999 Do 1998 315.800 lu|e bea registrirani kako ima{e 22 legalno prijaveni banki. Novite nevraboteni, i se veruva{e deka 152.000 lu|e se nezavisni pretprijatija imaa te{kotii vo vraboteni no neregistrirani od koi 95% rabotea privlekuvaweto na podr{ka od strana na bankite vo privatniot sektor i 2/3 od ovaa brojka se maì.1 i zapo~naa obvinenijata za korupcija vo bankite. Nivoto na nevrabotenost od 1991 godina porasna Golem broj od privatnite banki i akcioneri imaa za 130% izka~uvaj}i se na brojka od 361.300. Vo vrski so pretstavnici na vladata dodeka del od 1997 godina javnoto mislewe pokaà deka pogolem postarite albanski menaxeri ne napravija mnogu del od lu|eto osetile vlo{uvawe na situacijata za da ja vratat doverbata kaj nekoi albanci vo od momentot na nezavisnosta. Vo 1998 godina se bankite. ustanovi deka nad 25% od naselenieto koe ìvee Pette komercijalni banki koi se nao|aa vo vo ruralna sredina ima prihod pomal od 2,5$ na zapadna Makedonija retko koi davaa pozajmici i den.2 krediti na etni~ki albanci. Na primer, od Siroma{tijata gi opfati site zaednici istraùvaweto napraveno od strana na me|utoa na razli~en na~in, i tesna vrska moè{e Agencijata za Podr{ka na Pretprijatija od da se vospostavi me|u siroma{tijata i slaboto Gostivar samo 6% oti{le vo racete na etni~ki obrazovanie. Kako rezultat na ova pove}e stradaa albanci.6 albanskite èni od ruralnite sredini koi naj~esto se samo so primarno obrazovanie. Kako Rabotnicite migranti se vra}aat od Germanija {to mnogu mal broj na etni~ki albanci rabotea Iako Jugoslavija ima{e zdrava ekonomija, vo nacionalnite industrii tie ne bea na udar so etni~kite albanci voobi~aeno bea slabo plateni zatvoruvaweto na industriite. Me|utoa ili nevraboteni.Migracijata za rabota vo etni~kite albanci za razlika od etni~kite Zapadna Germanija be{e formalizirana vo makedonci ne moèa da benificiraat so bilateralen dogovor so Biroto za vrabotuvawe privatizacijata, bidej}i golemite industrii bea so Makedonija. Nivniot trud be{e vaèn za eftino prodadeni na vrabotenite. Golem del od razvitokot na ekonomijata na zapadna Germanija, albanskoto naselenie dolgo vreme egzistira{e dodeka parite koi gi ispra}aa bea va`ni za od parite prateni od albanskite rabotnici jugoslovenskata ekonomija i za semejstvata koi migranti koi migriraa vo Germanija od 1960 - 1970 bea izdrùvani. godina. Neoficijalni izvori presmetaa deka vo Me|utoa so promenite koi gi donese Germanija ima 150.000 makedonci od koi 120.000 soedinuvawe na Germanija, germanskite se etni~ki albanci.3 Nivnite skromi donirawa politi~ari bea zagrièni za brojot na azilanti i ovozmoìja zna~aen pridones kon finansiraweto rabotnici migranti i se odlu~ija da sklu~at na mali i sredni pretprijatia (MSP) vo dogovor so makedonskata vlada. Vo 1996 godina Makedonija pri krajot na sedumdesetite i zapo~naa so programa koja ovozmoùva{e osumdesetite. Spored oficijalnata statistika vo pozajmici za vra}aweto na rabotnicite migranti zapadna Makedonija ima 12.800 mali biznisi, od doma. Fond so visina od 20 milioni germanski koi pove}eto se finansirani od rabotnici marki be{e postignat, vo koi Germanija migranti od albansko poteklo.4 Od ovoj period u~estvuva{e so 50%. Fondot be{e formiran da benificira{e celoto op{testvo i dovede do eden se ovozmoì kredit za rabotnicite migranti od stepen na samoodr`livost i nezavisnost. Denes Germanija po nivnoto vra}awe doma vo vakviot pridones panda za 60% i rabotnicite koi Makedonija da bidat vo mo`nost da oformat novi se vra}aat vo svoite domovi go zgolemuvaat brojot mali i sredni pretprijatija. na nevraboteni.5 Etni~kite albanci i drugite malcinstva ja prifatija ovaa {ema so odu{evuvawe. Bankarstvo vo Makedonija Golem broj od ovie rabotnici posakuvaa da se Ima nekolku mo`nosti za etni~kite grupi da vratat doma posle dolgi godini razdvojuvawe od pobaraat finanasii za da se zapo~naat mali semejstvata. Vo toj moment se misle{e deka ima biznisi. Golem broj na bankite vo Makedonija se mo`nost za samovrabotuvawe i zapo~nuvawe na mnogu slabi kako rezultat na slaba ekonomska rabota vo svoi pretprijatija bez da bidat MIKRO STUDII MAKEDONIJA: MIKROKREDITI, SIROMA{TIJA I VRA}AWE NA ETNI~KITE MALCINSTVA primorani da ja trpat diskriminacijata na aplikanti. Po odreden period etni~kite albanci jugoslovenskite institucii. Isto taka va`nost bea zagrièni za zadocnuvaweto na nivnite za otvorawe na mali i sredni pretprijatija be{e aplikaci i tia dadoa obvinenie deka od niv e ve}e priznaena od mnogu va`ni donori. Bea barano mito za da se zabrza procesot.7 Isto taka postaveni sovetodavni centri za otvorawe na istraùvaweto na GAI pokaà deka imalo samo mali i sredni pretprijatija i NVO-i koi bea 68 aplikacii za kredit od koi 41% bile od etni~ki finansirani za da pomognat na poedinci da makedonci, 25% od etni~ki albanci a ostanatite zapo~nat mali biznisi. Germanskata Asocijacija 34% od drugi grupacii.8 Ova be{e za~uduva~ki za Investicii (GAI) i Germanskata Asocijacija bidej}i golem broj od rabotnicite migranti bea za Tehni~ka Sorabotka (GATS) bea zamoleni da od albansko poteklo. ja implementiraat voaa programa vo partnerstvo Od 1997 do 2001 kreditite bea rasporedeni so makedonskata banka ALMAKO i potoa so kako {to moè da se vidi od tabelata.9 Nema raspadot na ovaa banka so Makedonskata Banka za dokazi koi pokaùvaat deka albancite imaat Razvoj i Podr{ka. pomala potreba od krediti ili pak deka imaat pomala sposobnost. Vo prodolènie, duri i Bankarska diskriminacija planovi koi bea napraveni od ESA bea odbieni od GAI otvori kancelarii vo Skopje za da strana na komercijalnite banki.10 Va`no e da se deluvaat kako most pome|u bankata i lu|eto koi pogledat i drugite faktori. Me|u mnogute sakaat kredit. Nivna zada~a be{e da evaluiraat zagriùvawa na etni~kite albanci bea i: predlozi i aplikacii za krediti i da davaat soveti na rabotnicite migranti za mo`noto ! Deka ima{e edna kancelarija na GAI vo otvarawe na mali i sredni pretprijatija. Skopje (najgolemiot broj na albanci e vo zapadna Programata be{e za site gra|ani koi se Makedonija). vratija vo 1999 godina ili koi planiraat da se ! Deka etni~ki albanci ili ~lenovi na drugi vratat vo idnina. Uslovite za aplikantite bea da etni~ki grupi bea vo mal broj vraboteni vo GAI rabotele minimum dve godini vo Germanija i da raboten tim. GAI vraboti 21 privremeni pokaàt deka imaat konkretna idea za aktivnost konsultanti koi go pripremaa proektot od niv koja treba da ja razvijat, da poseduvaat samo dvajca bea etni~ki albanci. Kancelarijata profesionalna i komercijalna kvalifikacija i na GAI od Skopje najmi 9 lokalni konsultanti za }e rabotat samo vo pretprijatieto koe go sozdale. da privle~at aplikacii, site bea od Skopje. Kako dodatok na obezbeduvawe na krediti za ! Nema{e promotiven materijal podgotven i novi pretprijatija, programata moè da dava distribuiran na nieden nemakedonski jazik krediti na mali pretprijatija formirani vo ! Dvogodi{nata trening programa ne uspeja prethodnitetri godini. Kreditite moàt da se da vklu~i rabotnici migranti koi se vratija od dadat na postoe~kite kompanii ili da se Germanija. formiraat partnerstva. Mnogu etni~ki albanci od Germanija se nadevaa Mnogu etni~ki albanci koi se nadevaa na na vra}aweto doma i na otvoraweto na mali pomo{ posle vra}aweto od Germanija bea semejni biznisi. Tie se nadevaa deka so ovaa razo~arani. Tie se ~ustvuvaa iznevereni i gi programa }e vrabotat i u{te nekoj ~len od ostavija svoite semejstva vo siroma{tija dodeka familijata vo agrikultura, grade`ni{tvo, gi napu{tija svoite raboti vo Germanija. produkcija, ili drugi oddeli se so cel da se oformi dostoinstvo, prihod i edinstvo vo nisvnite Idnina familii. Programata be{e kulturno osetliva Programata da se obezbedat krediti na bidej}i na mnogu albanci, maì i èni, }e im se rabotnicite migranti koi se vra}aat od Germanija ovozmoì otvorawe na pretprijate. vo Makedonija e napravena od dobrata volja na Programata zapo~na mnogu sporo vo Juni 1996 germanskata vlada i be{e mnogu prifatena od i vo prvite dve godini ne bea dadeni pozajmici no strana na etni~kite albanci. Me|utoa etni~ki bea pruèni mnogubrojni treninzi. Se misle{e albanci smetaat deka programata e neuspe{na. deka ovie obu~eni individualci }e bidat dobri Ima mnogu albanci koi sakaat da se vratat no Kreditni korisnici spored etni~ko poteklo:

% na kredit Kreditanti benefiteri Krediti od Krediti od Totalen zbir na spored etni~ko spored etni~ko Li~ni fondovi Ministerstvoto ALMAKO koristeni poteklo poteklo vo GM za razvoj vo GM Banka vo GM krediti vo GM

Makedonci 89% 1,063,272,800 1,063,272,800 1,063,272,800 7,298,860 Albanci 9% 147,567,300 147,567,300 147,567,300 647,834 M. muslimani 2% 2,7000,00 2,7000,00 2,7000,00 20,000 Turci 0% 0 0 0 0 Drugi 0% 0 0 0 0 Total 100% 1,213,540,100 1,213,540,100 1,213,540,100 7,966,694 (vo vtorata faza bea dadeni 14 krediti i toa na 12 makedonci, eden albanec i eden tur~in)

MAKEDONIJA: MIKROKREDITI, SIROMA{TIJA I VRA}AWE NA ETNI~KITE MALCINSTVA MIKRO STUDII minority rabotime za da se osigurat pravata rights na malcinstvata i domorotskoto naselenie group international

fondovite koi bea predvideni ne opfatija mnogu etni~ki albanci. Preporaki Izgleda deka programata go ima izgubeno potrebniot pravec. Nedostatokot na efektivni 1. Me|unarodnite donatori treba da ja albanski u~esnici e razo~aruvawe na mnogumina razgledaat su{tinata i implementacijata na duri i na organizatorite na ovaa programa. programite za pomo{ vo Makedonija. Vo idnina treba da se prevzeme drug priod. Malcinskite zaednici treba celosno da bidat Pomo{ta treba da bide transparentna i treba da vklu~eni vo procesot na planirawe i gi vklu~i site zaednici. Takvata programa treba implementirawe na programata. da bide odobrena od Deklaracija za malcinstva 2. Me|unarodnite donori treba da go ispitaat na Obedineti nacii, Ramkovata konvencija za udarot na diskriminacija i da iznajdat na~in za{tita na nacionalni malcinstva na Sovetot na kako da ja iskorena taa diskriminacija Evropa i Me|unarodnata konvencija za 3. Germanskata vlada treba da izvr{i eliminacija na site formi na rasna diskriminacija. monitoring i revizija na programata za mikrokrediti nameneti za rabotnici migranti, za da Bele{ki: se uvidi dali programata gi ostvarila celite 1 Vidi statistiki na vebsajtot na IMF i World Bank (Svetskata Banka) i da gi vklu~at etni~kite albanci kako svoi 2 Ibidem benefitori. 3 Agencija za Podr{ka na Pretprijatijata (ESA), Gostivar, Makedonija 4 Slu`beni podatoci za biznisite vo tekot na 1993 do 2000 god, ovozmoèni od dràvnata statisti~ka kancelarija vo Skopje, Makedonija 5 ESA 6 Ibidem 7 Klientite na ESA redovno se àlile za ova 8 Germaskata asocijacija za podatoci za investiciite 9 Ibidem 10 Pove}eto od klientite bea odbieni bez obrazloènie

Prava na malcinstva i razvoj e istrazhuva~ka advokasi programa, osnovana od MRG i nejzinite partneri, za da raboti so ekskluzija na malcinstva i domorotsko naselenie, i da raboti vo izbivawe na siroma{tijata.

Priznanija MRG i nejzinata programa davaat priznanija na Christian aid, DFID, the Norwegian Government, Staple trust. Avtorite se Albert Musliu, izvr{en direktor na ADI so Visar Ademi konsultant. Koordinator na programata Angela Hajns, urednik: Katerina Pajn. Makedonija: Mikro-kredit, siroma{tija i vra}awe na etni~ki malcinstva, Prava na malcinstva i razvoj e istrazhuva~ka advokasi programa na OK i ADI. Ovaa studija e napravena kako del na programata na Prava na malcinstva i razvoj. Kopii od ovaa studija se dostapni na sajtot: www.minorityrights.org. Ovaa studija isto taka }e bide na makedonski i albanski.

Me|unarodna grupacija za pravata na malcinstvata (MRG) e nevladina organizacija (NVO) koja raboti za da gi osigura pravata na malcinstvata, religioznite i domorotskoto naselenie nasekade vo svetot, i da ja promovira sorabotkata i razbiraweto me|u lu|eto vo svetot. Na{ite aktivnosti se fokusirani za me|unarodna advokasi, trening i izdava{tvo. Nie sme vodeni od potrebite na na{ite partneri zastapnici na malcinstva i domorodsko naselenie nasekade vo svetot. MRG ima konsultativen status vo Ekonomskiot i socijalen sovet na Obedineti nacii i registrirano pod broj: 282305 i so kompanija limitirano so garancija broj: 1544957

Asocijacija za Demokratska Inicijativa (ADI) e osnovana vo Gostivar, Makedonija vo 1994. ADI e multi- etni~ka organizacija posvetena na izgradbata na civilnoto op{testvo vo R. Makedonija. ADI e legalno registrirano NVO i ovlastena za civilni inicijativi. Asocijacija za Demokratska Inicijativa, Minority Rights Group International 379 Makedonija B. Jovanoski 61, 1230 Gostivar Brixton Road, London sw9 7DE, UK Tel +389 42 22 11 00 Tel +44 20 797809498 Faks +389 42 22 11 02 Fax +44 20 773806265 e-mail [email protected] e-mail [email protected] URL http://www.adi.org.mk/ URL http://www.minorityrights.org/