Letni Delovni Načrt Osnovne Šole Podbočje in Vzgojno-Varstvene Enote Za Šolsko Leto 2012/2013

LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE PODBOČJE IN VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013

September, 2012 Branko Strgar, ravnatelj

Letni delovni načrt osnovne šole in vrtca je akt, s katerim se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in razporeditev razširjenega programa, ki ga izvaja šola.

PODATKI O USTANOVITELJU

OSNOVNA ŠOLA PODBOČJE je bila ustanovljena z odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Občine Krško. Datum: 4. 9. 1997 in št. akta o ustanovitvi: 028-10/97-1/18.

Naziv šole: Osnovna šola Podbočje Naslov: Podbočje 82, 8312 Podbočje Telefon: 07/49-77-030, 49-77-031 Fax: 07/49-78-474 E-mail: [email protected] Spletna stran: http://www.os-podbocje.si/ Št. TRR: 011006000030675 Davčna št.: 57625166

Poslovni čas: 6.00 – 15.00; Uradne ure: 7.00 – 8.00 in 12.00 – 14.00

Ustanovitelj šole je Občina Krško, C. K. Ž. 14. Šolski okoliš: Podbočje, Veliko Mraševo, Malo Mraševo, Dobrava, Kalce – Naklo, Brod, Selo, Žabjek, Slivje, Stari Grad, Pristava, Šutna, Dol, Hrastek, Brlog, Brezovica, Gradec, Planina, Brezje, Prušnja vas, Vrbje, Frluga, Gradnje, Mladje, Jablance, Premagovce.

Območje šole je na severni in južni strani obdano s cestami, na vzhodu z zeleno mejo in na zahodu z njivo. Na zemljišču je stavba šole z vrtcem in telovadnico, garaža, čebelnjak, učilnica na prostem, športno igrišče, igrišče za vrtec in parkirišče. Uporaba šolskega prostora za zunanje uporabnike je možna v dogovoru z upravo šole pod dogovorjenimi pogoji. Vhodi šole so pod videonadzorom. Vsi uporabniki šolskega prostora so dolžni upoštevati akte zavoda predvsem v povezavi z zagotavljanjem varnosti, reda in čistoče.

VIZIJA OSNOVNE ŠOLE PODBOČJE

Ustvarjanje kulturnega okolja, sodelovanje in razumevanje.

PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

Branje z razumevanjem in samostojno tvorjenje besedil. Dosledna uporaba knjižnega jezika.

1 KAZALO PODATKI O USTANOVITELJU ...... 1 VIZIJA OSNOVNE ŠOLE PODBOČJE ...... 1 PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 ...... 1 1. UVOD ...... 4 2. ORGANIZACIJA ŠOLE ...... 5 2.1 PODATKI O UČENCIH ...... 5 2.2 ČASOVNI POTEK AKTIVNOSTI ...... 5 2.3 MATERIALNI POGOJI ...... 6 2.4 ORGANI ŠOLE ...... 6 2.4.1 SVET ŠOLE ...... 6 2.4.2 RAVNATELJ ...... 7 2.5 STROKOVNI ORGANI ŠOLE ...... 7 2.5.1 UČITELJSKI ZBOR ...... 7 2.6 DELAVCI ŠOLE ...... 8 2.6.1 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV ...... 10 2.6.2 SODELOVANJE Z VISOKOŠOLSKIMI ZAVODI, RAZISKOVALNIMI INSTITUCIJAMI OZ. VZGOJNO- SVETOVALNIMI CENTRI ...... 11 2.6.3 PEDAGOŠKE KONFERENCE IN PROGRAM HOSPITACIJ ...... 12 2.6.4 DELOVNI SESTANKI ...... 13 2.6.5 RAZREDNIK ...... 13 2.6.6 STROKOVNI AKTIVI ...... 13 2.7 SVETOVALNA SLUŽBA ...... 23 2.8 ŠOLSKA KNJIŽNICA IN UČBENIŠKI SKLAD ...... 23 3. OBVEZNI PROGRAM ...... 24 3.1 ŠOLSKI KOLEDAR ...... 24 3.2 PREDMETNIK ...... 25 3.2.1 PREDMETNIK ...... 25 3.2.2 MANJŠE UČNE SKUPINE IN FLEKSIBILNI PREDMETNIK ...... 26 3.2.3 DOPOLNILNI, DODATNI POUK ...... 27 3.2.4 INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ ...... 27 3.2.5 DODATNA STROKOVNA INDIVIDUALNA POMOČ (DSP) ...... 27 3.2.6 DNEVI DEJAVNOSTI ...... 28 3.2.7 IZBIRNI PREDMETI...... 31 4. RAZŠIRJENI PROGRAM ...... 31 4.1 JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE ...... 31 4.2 ŠOLE V NARAVI, TABORI ...... 32 4.3 PROGRAM EKSKURZIJ ...... 32 4.4 TEČAJNE OBLIKE POUKA...... 33 4.5 TEKMOVANJA ...... 33 4.6 INTERESNE DEJAVNOSTI ...... 33 4.7 DODATNA URA ŠV, DRUGI TUJ JEZIK IN ANGLEŠČINA V 1. TRIADI ...... 35 4.8 PRIREDITVE IN PROSLAVE ...... 35 4.9 PROJEKTI ...... 35 5. PREHRANA IN PREVOZI ...... 35 5.1 PREHRANA ...... 35 5.2 ŠOLSKI PREVOZI IN VARSTVO VOZAČEV ...... 36 5.3 PROMETNA VARNOST ...... 37 6. SODELOVANJE S STARŠI ...... 37 6.1 STIKI S STARŠI ...... 37 6.2 SVET STARŠEV ...... 37 7. UČENCI ...... 38

2 7.1 SKUPNOST UČENCEV ...... 38 7.2 ZDRAVSTVENO VARSTVO ...... 38 7.3 POVZETEK PRAVIL HIŠNEGA REDA ...... 39 8. INVESTICIJE, POTREBNA VZDRŽEVALNA DELA, MATERIALNI POGOJI ...... 39 9. IZVAJANJE ZAKONSKIH PREDPISOV ŠOLE IN VRTCA ...... 40 10. SODELOVANJE Z OKOLJEM...... 40 10.1 SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI ...... 41 11. UVOD - VVE ...... 42 11.1 PREDNOSTNA NALOGA IN PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA ...... 42 11.2 DEJAVNOSTI VRTCA ...... 43 11.3 NAČRTOVANJE ORGANIZACIJE DELA ...... 43 11.4 LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA ...... 43 11.5 PUBLIKACIJA VRTCA ...... 44 12. KURIKULUM, CILJI IN NAČELA TER NALOGE ...... 44 12.1 KURIKULUM ...... 44 12.2 CILJI IN NAČELA ...... 44 13. POSLOVNI ČAS VRTCA, JUTRANJI SPREJEM, POSLOVANJE VRTCA V ČASU PRAZNIKOV IN MED POČITNICAMI ...... 45 14. PROGRAMI GLEDE NA VSEBINO IN OBLIKO ...... 46 14.1 DNEVNI PROGRAM ...... 46 14.2 DODATNI PROGRAMI ...... 50 14.3 CICIBANOVE URICE – IZVAJANJE VZGOJNIH DEJAVNOSTI ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC ...... 52 14.4 PROJEKTI ...... 52 15. VZGOJA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA ...... 53 16. OBLIKOVANJE ODDELKOV IN RAZPOREDITEV DELAVCEV ...... 55 16.1 OBLIKOVANJE ODDELKOV ...... 55 16.2 DELO STROKOVNIH IN DRUGIH DELAVCEV V VRTCU ...... 56 17. SODELOVANJE S STARŠI TER Z OKOLJEM IN ŠOLO ...... 58 17.1 SODELOVANJE S STARŠI ...... 58 17.2 SODELOVANJE Z OKOLJEM IN ŠOLO ...... 60 18. MENTORSTVO...... 61 19. PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA DELAVCEV VRTCA IN HOSPITACIJE ...... 62 20. PROGRAM DELA STROKOVNIH ORGANOV VRTCA ...... 63 20.1 NALOGE RAVNATELJA IN NALOGE PEDAGOŠKE VODJE ...... 63 20.2 DELO VZGOJITELJSKEGA ZBORA ...... 63

1. UVOD

Osnovna šola Podbočje je javni izobraževalni zavod, ki opravlja dejavnost, ki je z zakonom določena kot javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje v javnem interesu zagotavljata v okviru svojih pristojnosti občina Krško in Republika Slovenija. V sklopu šole je tudi vzgojno-varstvena enota vrtca.

Načela in smotri programa Zavod dosega svoj smoter s tem, da pri vzgojno-izobraževalnem in vzgojno-varstvenem delu upošteva pedagoška načela, ki poudarjajo zlasti:  organiziranost, načrtnost in sistematičnost vzgojno-izobraževalnega procesa,  vzajemno in skladno dejavnost šolskih organov pri reševanju družbeno-pedagoških vprašanj ter vzajemno spoštovanje in zaupanje med učenci in učitelji,  povezanost šole z družbenim življenjem in drugimi organizacijami in še posebno povezanost pouka s proizvodnim in družbeno potrebnim delom,  aktivnost učencev za bogatitev njihovih življenjskih izkušenj, znanja in izobrazbe,  prilagojenost vsebine, oblik in metod dela ter prilagojenost njihovi individualni razliki,  medpredmetna povezava vseh učnih predmetov ter skladna povezanost pouka s prostovoljnimi dejavnostmi.

Osnovna šola:  daje učencem in otrokom možnost pridobivanja življenjsko uporabnega znanja,  daje možnost učencem in otrokom pridobivanja delovnih navad in vrednotenja življenja,  usmerja učence v nadaljnje izobraževanje in samoizobraževanje,  razvija individualne sposobnosti in nagnjenja učencev,  usposablja učence in otroke za delo in življenje.

Temelji letnega delovnega načrta so naslednji dokumenti:  Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,  Zakon o OŠ in vrtcu,  predmetnik in učni načrti za osnovne šole,  podzakonski akti s področja vzgoje in izobraževanja,  Zakon o varovanju osebnih podatkov.

Vzgojno-izobraževalno delo na šoli obsega:  pedagoško delo v razredu,  dopolnilni, dodatni pouk, pomoč učencem s težavami,  delo z nadarjenimi učenci,  izvajanje individualne učne pomoči,  interesne dejavnosti in ostale aktivnosti učencev,  organizacijo pouka in drugih dejavnosti,  dejavnost strokovnih in drugih organov šole,  razširjeni program življenja in dela na šoli,  strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev in druge oblike, ki so zajete v tem programu.

2. ORGANIZACIJA ŠOLE

2.1 PODATKI O UČENCIH

Razred M Ž Skupaj Učenci v OPB 1. 5 13 18 18 2. 8 9 17 17 3. 8 7 15 13 4. 10 5 15 15 5. 6 8 14 12 Skupaj 1.–5. 37 42 79 75 6. 13 13 26 7. 11 7 18 8. a 8 9 17 8. b 8 8 16 9. 9 7 16 Skupaj 6.–9. 49 44 93 Vsi skupaj 86 86 172 75

2.2 ČASOVNI POTEK AKTIVNOSTI

jutranje varstvo 6.00–8.00

predura 7.30–8.00

1. ura 8.05–8.50 odmor za malico – 1. triada 8.50–9.15 2. ura 8.55–9.40 2. ura – 1. triada 9.15–10.00

odmor za malico – 2., 3. triada 9.40–10.05

3. ura 10.05–10.50 4. ura 10.55–11.40 odmor za kosilo – 1. triada 11.40–12.00 5. ura 11.45–12.30

5. ura – 1. triada 12.00–12.45

odmor za kosilo – 2., 3. triada 12.30–12.50 6. ura 12.50–13.35 7. ura 13.40–14.25

podaljšano bivanje –16.15

2.3 MATERIALNI POGOJI

Sredstva za plače zaposlenih, regres, jubilejne nagrade, odpravnine, regres za prehrano, itd. zagotavlja Ministrstvo za znanost, kulturo in šport iz proračunskih sredstev. Ministrstvo delno zagotavlja sredstva za šolo v naravi in materialne stroške. Do nadaljnjega so ustavili financiranje za izobraževanje in nakup didaktičnih pripomočkov. Nadstandardne programe, kakor tudi plače v VVE, financira Občina Krško glede na število oddelkov in obseg dejavnosti (varstvo vozačev, prevoz učencev, zimsko in letno šolo v naravi, tuj jezik v 1. r., 2.r. in 3.r.). Dodatno je financirano čiščenje, ogrevanje in dobava električne energije. Šola ima 3089 m2 čistilne površine in več kot 2 ha zunanjih površin skupaj z igrišči. Ogrevanje šole je na biomaso – leseni sekanci. Šola ima za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa 13 učilnic, telovadnico, računalniško učilnico, knjižnico, kabinete, učilnico za gospodinjstvo in učilnico na prostem. Ob šoli je igrišče za pouk športne vzgoje, rekreacijo učencev, aktivnosti v okviru podaljšanega bivanja ter prostor za izvajanje interesnih dejavnosti. V sklopu vrtca imamo pet igralnic, zunanje igrišče za prvo in prenovljeno igrišče za drugo starostno obdobje.

2.4 ORGANI ŠOLE

Šolo upravljata ravnatelj in svet šole. Svet šole ima štiriletni mandat, sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev šole in trije predstavniki staršev.

2.4.1 SVET ŠOLE

Svet šole imenuje ravnatelja, sprejema program razvoja šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi. Svet šole se sestane najmanj dvakrat letno (lahko tudi korespondenčno):

september  poročilo o realiziranem LDN preteklega šolskega leta, sprejem LDN za tekoče šolsko leto, februar  sprejem zaključnega računa, aktualne zadeve v zvezi s programom šole.

2.4.2 RAVNATELJ

Ravnatelj je pedagoški in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi delo šole,  pripravlja program razvoja šole,  pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,  odgovoren je za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev,  vodi delo učiteljskega zbora,  oblikuje predlog nadstandardnih programov,  spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,  organizira mentorstvo za pripravnike,  prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,  predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,  odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,  spremlja delo svetovalne službe,  skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),  obvešča starše o delu šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev,  spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,  odloča o vzgojnih ukrepih,  zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za zakonitost dela,  določa sistemizacijo delovnih mest,  odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,  skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo,  opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca šole.

2.5 STROKOVNI ORGANI ŠOLE

Strokovni organi šole so: učiteljski zbor, strokovni aktivi po triadah in podaljšano bivanje ter razne komisije in razredniki.

2.5.1 UČITELJSKI ZBOR

Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci šole. Učiteljski zbor:  obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,  daje mnenje o letnem delovnem načrtu,  predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,  odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, 7  daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,  daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,  odloča o vzgojnih ukrepih,  opravlja druge naloge v skladu z zakonom,  obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,  oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo,  odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

2.6 DELAVCI ŠOLE

V tabelah je seznam delavcev administrativno tehničnega osebja in strokovnih delavcev šole s predvideno učno obvezo. Ostali delavci VVE so omenjeni v nadaljevanju LDN.

Ime, priimek Delovno mesto Tedenska obv. / h Delovni čas Opombe Branko Strgar ravnatelj 40 6.30-14.30 poučevanje ŠVZ Darinka Tomažin pom. ravnatelja za 40 6.00-13.30 organizator VVE prehrane Alenka Košak svet. delavka, 40 6.00-14.00 šolski parlament knjižničarka Manasi Schatz računovodja 40 7.15-15.15 nadomeščanje Urška Pavlovič posl. sekretarka 40 6.00-14.00 Matjaž Jurečič hišnik, laborant 40 6.30-14.30 voznik kombija Anton Jurčič hišnik, čistilec 40 7.30-15.30 voznik kombija Mateja Drobnič kuharica 40 6.15-14.15 (7.15-15.15) Jožica Stipič kuharica, 40 6.15-14.15 pom. kuharice (7.15-15.15) Jožica Barbič kuharica, pom. 40 6.45-14.45 kuharice, čistilka Jožica Pacek čistilka 20 18.00-22.00 Zdenka Tomše čistilka 40 14.00-22.00 Mira Tepić čistilka, perica 40 12.00-20.00 Martina Stipič čistilka 20 6.00-10.00 perica Gregor Travnikar pom. vzgojitelja, 35 9.00 - 16.00 čistilec, kuh. pom. Katarina Šekoranja pom. vzgojitelja, 35 12.00-19.00 čistilec Metka Krošelj org. računalništva 10 pon., čet. zaposlena na OŠ Molan Cerklje ob Krki

Deleži zaposlitve na posameznih delovnih mestih se lahko med letom spreminjajo odvisno od spremembe sistemizacije. Tedenska obveznost se lahko zaradi organizacije dela spreminja v zakonsko določenih mejah.

8 Delovni čas zaposlenih je potrebno spoštovati. V primeru prekoračitve delovnega časa se to sporoči upravi šole in zapiše na osebni evidenčni karton. Zaradi organizacije dela je možna sprememba delovnega časa. Strokovni delavci prihajajo v šolo najmanj deset minut pred začetkom vzgojno-izobraževalnega dela.

UČITELJ R PREDMETI E-MAIL PU OSTALO DELO Mateja mateja_racic@ spletna stran, 1. r. vsi 22 Račič yahoo.com prometna varnost Lidija lidija.sotler@ vodja akt. 1. triade, 2. r. vsi 23,5 Sotler guest.arnes.si izobraževanje Janja slj, mat, spo, lvz, gvz, janja.mavsar@ dokumentacija, 3. r. 22 Mavsar mat – m. uč. sk. gmail.com šolska skupnost Špela slj, mat, nar, dru, lvz, gvz, gos 5. r., spela.bubnjic@ okolica šole, 4. r. 22,53 Bubnjić mat – m. uč. sk. gmail.com ekološke vsebine Renata slj, mat, dru, nit, gvz, renata.jurecic@ 23 vodja aktiva 2. triade, 5. r. Jurečič slj 6. r. gmail.com proslave Lidija tja 1.–5. r., tit 6. r. , lidija.lampe@ 19,25 knjižnica 7%, fotografiranje,

Lampe slj in tja – m. uč. sk. gmail.com učbeniški sklad Anuša sočasnost v 1. r., nusa.ajster@ 102% vodja aktiva PB,

Ajster JV, PB siol.net rdeči križ, zbor Suzana suzana.mlakar@ 102% JV, PB ekološke vsebine M. Pavlovič guest.arnes.si Jelka jelka.skrabl@ 25 PB proslave Škrabl gmail.com Suzana geo, zgo, dde, suzana.cus@ 24,5 vodja aktiva 3. triade, 6. r. Čuš i – tvz, i – rač guest.arnes.si ekskurzije, publikacija Marjeta švz, marjeta.skrbina@ 24,07 7. r. ŠŠD Š. Rozman i – šport guest.arnes.si Barbara mat, fiz, tit, barbara.knez@ 22 8. a tehniške vsebine Knez i – slz yahoo.com -8 Štefka bio, kem, stefka.bevc@ 24 šolska kronika, 8. b Bevc nar, gos guest.arnes.si -4 šolski časopis Janja janja.rostohar@ 21 proslave, 9. r. slj Rostohar guest.arnes.si šolski časopis in radio Martina mbobic1@ 22 urnik, tisk Bobič mat, tit gmail.com Jasmina jasmina.sankovic 22 tja fotografiranje Sanković @gmail.com Branko branko.strgar@ 5 švz ravnateljevanje Strgar guest.arnes.si Damjana lvz, damjana.stopar@ 21,3 likovni natečaji,

S. Štrovs i – ls guest.arnes.si -10 proslave - scena Mojca jevsnik.mojca@ 10 proslave, revija pev. zborov, gvz, i – ani, Jevšnik gmail.com zaposlena na OŠ Kostanjevica Tanja b.tanja@ 8 ne2 zaposlena na OŠ Kostanjevica Beber gmail.com Kristijan PB, JV, DŠV, kristijan.kralj@ 100,3 ozvočenje,

Kralj i – švz, i – rač, gmail.com % urnik, šolski časopis Luka luzar.luka@ 25% dodatna ura športne vzgoje (DŠV) šah Luzar gmail.com Tanja tanja.cedilnik@ 8 DSP zaposlena na OŠ Leskovec Cedilnik gmail.com

9 Tjaša Tjasa.stgar@ 5 zaposlena na OŠ Mihajla DSP Strgar gmail.com Rostoharja Marija 4 zaposlena na OŠ Mihajla DSP Herakovič Rostoharja Metka metkakroselj@ 25% organizatorka računalništva Zaposlena na OŠ Cerklje K. Molan yahoo.com

2.6.1 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV

PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 2012/13 Ime, priimek Program Okvirni termin Opombe Mateja Račič Lidija Sotler Janja Mavsar Špela Bubnjić Renata Jurečič Lidija Lampe Anuša Ajster Suzana M. Pavlovič Jelka Škrabl Suzana Čuš Marjeta Š. Rozman Barbara Knez Štefka Bevc Janja Rostohar Martina Bobič Jasmina Sanković Branko Strgar Damjana S. Štrovs MojcaJevšnik Tanja Beber Kristijan Kralj Luka Luzar Tanja Cedilnik Tjaša Strgar Marija Herakovič Metka K. Molan

Zaradi ukinitev finančnih sredstev za izobraževanje iz strani MIZKŠ bomo individualni program dopolnjevali med letom v okviru finančnih zmožnosti. Sicer bo izobraževanje potekalo v okviru razpisanih seminarjev, ki so objavljeni v katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja in drugih seminarjev. Predvidevamo nadaljevanje izobraževanja v sklopu šole za ravnatelje Samoevalvacija, izobraževanje o neverbalni komunikaciji in izobraževanje v povezavi z uporabo interaktivnih tabel. Strokovni delavci se bodo načrtno individualno izobraževali.

Ostali zaposleni izvajajo izobraževanje, vezano na delovno mesto in v skladu z zakonodajo.

10 Cilja strokovnega izpopolnjevanja sta:  profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev in ostalih zaposlenih,  večja kvaliteta in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.

Pri načrtovanju bomo prednostno uvrstili tiste programe, ki strokovne delavce usposabljajo za uresničevanje ciljev prenove učnih načrtov in pripomorejo k spodbujanju pozitivne klime v razredu.

2.6.2 SODELOVANJE Z VISOKOŠOLSKIMI ZAVODI, RAZISKOVALNIMI INSTITUCIJAMI OZ. VZGOJNO-SVETOVALNIMI CENTRI

VISOKOŠOLSKI ZAVODI Z vsemi naštetimi visokošolskimi zavodi in ostalimi sodelujemo pri izobraževanju strokovnih delavcev in ostalega administrativno tehničnega osebja:  Pedagoški fakulteti v Mariboru in Ljubljani,  Filozofski fakulteti v Ljubljani in Mariboru,  Biotehniška fakulteta Ljubljana,  Inštitut za varovanje zdravja (projekt Zdrava šola),  Zavod za šolstvo Ljubljana,  Zavod za šolstvo, območna enota Novo mesto (fleksibilni predmetnik),  Šola za ravnatelje Brdo pri Kranju,  Izobraževalni center v Radovljici,  RIC (Razvojni izobraževalni center) Novo mesto,  Obrtna zbornica (Haccap) Ljubljana,  Supra Ljubljana,  Arx Ljubljana,  Inštitut za sanitarno inženirstvo Ljubljana.

RAZISKOVALNI CENTER Udeležba na seminarjih, delavnicah, izdelava seminarskih nalog in sodelovanje pri programih:  Pedagoški inštitut Ljubljana,  Pravna fakulteta Ljubljana (Kriminalistični inštitut – anketa o nasilju …).

POSVETOVALNICE IN SVETOVALNI CENTRI Poslužujemo se diagnostike centrov, konkretne pomoči pri učnih težavah učencev in navodila za nudenje pomoči učencem pri učenju v razredu:  Svetovalni center v Ljubljani,  Posvetovalnica za otroke in starše Novo mesto,  Mentalno higienski dispanzer Krško,  Pedopsihiatrični oddelek Kliničnega centra Ljubljana. OSTALI ZAVODI Reševanje družinske, materialne problematike, alkoholizem, zasvojenost in ostale oblike, nudenje oblike izobraževanja za starše in otroke, problematika nasilja, specialna obravnava učencev (specialni pedagog, logoped), problematika alkoholizma in drog (raziskava), sprejem otrok iz azilnega centra v zavetišče in šolanje otrok, prometna varnost, nasilje v šoli, družini …:  Center za socialno delo Krško (Zavetišče za matere, Krizni center za mlade),  Mladinski center Krško, 11  Azilni center Ljubljana,  Mobilna služba na Osnovni šoli Mihajla Rostoharja Krško,  Policijska postaja Novo mesto.

2.6.3 PEDAGOŠKE KONFERENCE IN PROGRAM HOSPITACIJ

Jutranji sestanki učiteljskega zbora bodo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu zjutraj. Sestanek vodij aktivov, svetovalne delavke, pedagoške vodje vrtca in ravnatelja bodo vsak prvi četrtek v mesecu. Posamezni aktivi bodo tretji četrtek v mesecu. Pedagoške konference bodo v popoldanskem ali jutranjem času, predvidoma štirikrat letno. Pedagoške konference kakor tudi jutranji sestanki so namenjeni obravnavi in reševanju učne in vzgojne problematike, izobraževanju in ostalim aktualnim temam. Predvidene teme so: izvajanje dodatne učne pomoči upoštevajoč prilagoditve v odločbi, izvajanje prednostnih nalog, učno vzgojne težave in kako učence naučiti, da se bodo znali učiti. Ocenjevalna konferenca ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja bo ločeno za razredno stopnjo (od 1. do 5. r.) in predmetno stopnjo (od 6. do 9. r.).

PROGRAM HOSPITACIJ ZA ŠOLSKO LETO 2012/13

Učitelj, ki pripravi Učitelj, ki opravi Opazoval-a bi Okvirni 1. oc. 2. oc. nastop hospitacijo vsebino/temo termin obd. obd. Ravnatelj … I. in II. TRIADA Lidija Sotler Štefka Bevc Naravoslovje februar * Špela Bubnjić Barbara Knez Problemske naloge februar * Renata Jurečič Špela Bubnjić Naravoslovje oktober * Lidija Sotler Naravoslovje oktober Suzana Čuš Orientacija, kartografija oktober Lidija Lampe Janja Rostohar Bralno razum. pri TJA februar * Jasmina Sankovič TJA v 1. r. - besedišče oktober Mateja Račič Martina Bobič Geometrija telesa februar * Janja Mavsar Damjana Štrovs LVZ – mešanje barv februar * Marija Herakovič Alenka Košak Učna pomoč * Tjaša Strgar Špela Bubnjić Učna pomoč februar * III. TRIADA Metka Š. Rozman Luka Luzar Odbojka februar * Suzana Čuš Mateja Račič Orientacija oktober * Martina Bobič Janja Mavsar Problemske naloge februar * Janja Rostohar Lidija Lampe Bralno razum. pri SLJ februar * Barbara Knez Renata Jurečič Sprotno preverjanje oktober * Janja Mavsar Sprotno preverjanje oktober Štefka Bevc Lidija Sotler Življenjski prostor gebruar * Jasmina Sankovič Lidija Lampe Bralno razumevanje november * Tanja Beber Bralno razumevanje oktober Damjana S. Štrovs Suzana M Pavlovič Mešanje barv februar * Mojca Jevšnik Anuša Ajster Orffovi inštrumenti marec *

12 Tanja Beber Suzana Čuš Branje z razumevanjem februar * Kristijan Kralj Mateja Račič Elementarne igre februar * Luka Luzar Metka Š. Rozman Osnovna motorika februar * Branko Strgar Kristijan Kralj Taktika košarke december * PODAL. BIVANJE Anuša Ajster Mojca Jevšnik Vaja pred revijo OPZ marec * Jelka Škrabl Delo po postajah: živali december Kristijan Kralj Anuša Ajster Igre z žogo december * Jelka Škrabl Kristijan Kralj Likovno ustv. ob glasbi december * Suzana M. Pavlovič Anuša Ajster Kviz lastnosti sadežev oktober *

Dogovorili smo se za spremljavo po vertikali ali pa prikaz aktivnih oblik dela. Spremljanje pedagoškega dela se opravi s pomočjo obrazca.

2.6.4 DELOVNI SESTANKI

Delovni sestanki, ki so namenjeni sprotni obravnavi učno-vzgojne problematike, aktivnostim v zvezi z izvajanjem letnega načrta in aktualni problematiki, bodo ob četrtkih po vnaprej določenem terminu.

2.6.5 RAZREDNIK

Razrednik: V tabeli pod naslovom 2.6:  razrednik vodi delo razreda,  analizira vzgojne in učne rezultate razreda,  skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev,  sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo,  je odgovoren za izvajanje IP za učence s posebnimi potrebami in nadarjene učence,  odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom (urejanje dokumentacije …).

2.6.6 STROKOVNI AKTIVI

Strokovni aktivi so organizirani po triletjih in dodatno še aktiv podaljšanega bivanja, ker se v majhni šoli zelo težko oblikujejo po predmetnih področjih. Najmanj enkrat letno se strokovni delavci sestanejo tudi po predmetnih področjih po vertikali. Strokovni aktivi so mesečno ali po potrebi. Vodje aktivov skrbijo za sklic in organizacijo dela.

Strokovni aktiv šole:  obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,  usklajuje merila za ocenjevanje,  daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela,

13  obravnava pripombe staršev in učencev,  opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

Aktiv učiteljev 1. triletje

VODJA AKTIVA: Lidija Sotler Program:

DELOVANJE AKTIVA Aktiv deluje timsko, v večjih ali manjših skupinah. Sodeluje z ravnateljem, s svetovalno službo, strokovnim aktivom OPB, strokovnim aktivom drugega ter s strokovnim aktivom tretjega triletja.

ČLANI AKTIVA PRVEGA TRILETJA  Mateja Račič, razredničarka v 1. razredu  Anuša Ajster, vzgojiteljica v 1. razredu  Janja Mavsar, razredničarka v 3. razredu  Lidija Sotler, razredničarka v 2. razredu Po potrebi se vključujejo še:  Metka Škrbina Rozman, profesorica ŠVZ  Kristjan Kralj, profesor ŠVZ  Lidija Lampe, profesorica RP in poučuje angleščino od 1. do 3. razreda  Alenka Košak, svetovalna delavka in knjižničarka  Jelka Škrabl,učiteljica v OPB  Suzana Mlakar Pavlovič, učiteljica v OPB

NALOGE AKTIVA 1. Izdelava letne priprave in načrtovanje po razredih. 2. Usklajevanje meril ocenjevanja po predmetih. 3. Izbira in priprava primerne tehnologije in učnih sredstev, pripomočkov. 4. Načrtovanje izobraževanj učiteljev prvega triletja. 5. Spremljanje in obravnava sodobnih učnih metod in oblik dela ter vključevanje v učno delo. 6. Spremljanje in obravnava sodobnih didaktičnih in pedagoških načel. 7. Obravnava problematike učnega dela. 8. Spremljanje novosti. 9. Usklajevanje in organizacija interesnih dejavnosti. 10. Spremljanje strokovne literature. 11. Poznavanje pravilnikov (podrobna preučitev sprememb zakonodaje). 12. Obravnavanje pripomb staršev, učencev. 13. Organizacija in izvedba različnih dejavnosti:  ekskurzij,  šol v naravi,  naravoslovnih dni,  tehniških dni,  kulturnih dni,  športnih dni,  šolskih prireditev,  zaključnih izletov. 14 14. Druge strokovne naloge:  izvedba projektov,  udeležba na strokovnih ekskurzijah,  delo z učenci s posebnimi potrebami (nadarjeni učenci in učenci z DSP),  obravnava problematike nasilja v šoli,  vključevanje in izvajanje ciljev projekta Zdrava šola,  dosledno izvajanje prednostnih nalog šole,  reševanje sprotne, nenačrtovane problematike.

NAČRTOVANA SREČANJA AKTIVA PRVEGA TRILETJA V ŠOL. L. 2012/2013 IN PREDVIDENE VSEBINE SREČANJ: Srečanja naj bi potekala vsak tretji četrtek v mesecu. AVGUST:  Uskladitev urnikov glede pouka in načrtovanih interesnih dejavnosti.  Načrtovanje dejavnosti glede na vizijo in prednostne naloge šole v šol. letu 2012/2013.  Ponovni pregled hišnega reda, reda v knjižnici in jedilnici.  Načrtovanje programa aktiva za šolsko leto 2012/2013.  Program hospitacij za šolsko leto 2012/2013.  Program skupnih in individualnih izobraževanj za šolsko leto 2012/2013. SEPTEMBER:  Sprejetje načrta dela aktiva prvega triletja.  Predlogi dnevnega reda 1. roditeljskega sestanka.  Načrtovanje in izvedba dneva šole – ob 30 letnici šolske stavbe.  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v septembru in oktobru.  Dejavnosti ob Tednu otroka v oktobru na izbrano temo.  Seznanitev z novostmi v prenovljenem učnem načrtu za 2. razred.  Ponovna predstavitev prednostnih nalog na učnem področju po razredih in predmetih, ki smo jo predlagale že na junijskem aktivu. OKTOBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v oktobru in novembru ( Teden otroka, 16. 10. svetovni dan hrane, 31. 10. dan reformacije in 1. 11. dan spomina na mrtve ).  Predstavitev kriterijev za 2. razred po prenovljenem učnem načrtu. NOVEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v novembru in decembru .  Vzgojna problematika.  Poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij.  Poročanje s seminarjev in strokovnih izobraževanj.  Pregled dejavnosti, ki so zelo pomembne za doseganje boljših rezultatov pri ŠVZ kartonu skupaj s profesorjema ŠVZ.  Načrtovanje in sodelovanje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. DECEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v decembru in januarju .  Poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij. JANUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v januarju in februarju.  Realizacija doseženih ciljev pred koncem 1. ocenjevalnega obdobja s poudarkom na učencih, ki imajo DSP.  Poročanje o prebrani strokovni literaturi.  Oblikovanje dnevnega reda za 2. roditeljski sestanek. 15 FEBRUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v februarju in marcu.  Izmenjava dobre prakse po koncu 1. ocenjevalnega obdobja (uspešne oblike in metode dela v razredu).  Komentar svetovalne službe na uspešnost oddelkov po 1. ocenjevalnem obdobju.  Poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij. MAREC:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v marcu in aprilu.  Poročanje s seminarjev in strokovnih izobraževanj. APRIL:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v aprilu in maju.  Potreba po nabavi učil in učnih pripomočkov ter izbira učbenikov za š.l. 2013/2014.  Dokončno poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij.  Realizacija opravljene bralne značke po razredih. MAJ:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v maju in juniju.  Realizacija doseženih ciljev pred koncem šolskega leta s poudarkom na učencih, ki imajo DSP.  Realizacija ur pouka, interesih dejavnosti in izvajanja vseh oblik pomoči. JUNIJ:  Učno-vzgojni rezultati, pohvale in priznanja za učence prvega triletja ob koncu šolskega leta.  Oblikovanje dnevnega reda za 3. roditeljski sestanek.  Načrtovanje dni dejavnosti in interesnih dejavnosti v šol. l. 2013/2014 za 1., 2. in 3. razred.

Aktiv učiteljev 2. triletje

VODJA AKTIVA: Renata Jurečič Program:

DELOVANJE AKTIVA Aktiv deluje timsko, v večjih ali manjših skupinah. Sodeluje z ravnateljem, s svetovalno službo, strokovnim aktivom OPB, strokovnim aktivom prvega ter s strokovnim aktivom tretjega triletja.

ČLANI AKTIVA PRVEGA TRILETJA

 Špela Bubnjić, razredničarka v 4. razredu, poučuje GOS v 5. razredu  Renata Jurečič, razredničarka v 5. razredu Po potrebi se vključujejo učitelji, ki poučujejo posamezne ure v drugem triletju:  Metka Škrbina Rozman, profesorica ŠVZ  Mateja Račič, profesorica RP in poučuje GVZ v 4. razredu  Lidija Lampe, profesorica RP in poučuje angleščino v 4. in 5. razredu ter nivojski pouk SLJ v 6. r.  Damjana Stopar Štrovs, profesorica LVZ in poučuje LVZ v 5. in 6. razredu  Alenka Košak, svetovalna delavka in knjižničarka 16 NALOGE AKTIVA 1. Izdelava letne priprave in načrtovanje po razredih. 2. Usklajevanje meril ocenjevanja po predmetih. 3. Izbira in priprava primerne tehnologije in učnih sredstev, pripomočkov. 4. Načrtovanje izobraževanj učiteljev drugega triletja. 5. Spremljanje in obravnava sodobnih učnih metod in oblik dela ter vključevanje v učno delo. 6. Spremljanje in obravnava sodobnih didaktičnih in pedagoških načel. 7. Obravnava problematike učnega dela. 8. Spremljanje novosti (prenova učnih načrtov in uskladitev letnih priprav). 9. Usklajevanje in organizacija interesnih dejavnosti. 10. Spremljanje strokovne literature. 11. Poznavanje pravilnikov (podrobna preučitev sprememb zakonodaje). 12. Obravnavanje pripomb staršev, učencev. 13. Organizacija in izvedba različnih dejavnosti:  ekskurzij,  šol v naravi,  naravoslovnih dni,  tehniških dni,  kulturnih dni,  športnih dni,  šolskih prireditev,  zaključnih izletov. 14. Druge strokovne naloge:  izvedba projektov,  udeležba na strokovnih ekskurzijah,  delo z učenci s posebnimi potrebami (nadarjeni učenci in učenci z DSP),  obravnava problematike nasilja v šoli,  dosledno izvajanje prednostnih nalog šole,  reševanje sprotne, nenačrtovane problematike.

NAČRTOVANA SREČANJA AKTIVA DRUGEGA TRILETJA V ŠOL. L. 2012/2013 IN PREDVIDENE VSEBINE SREČANJ: Srečanja naj bi potekala vsak tretji četrtek v mesecu. AVGUST:  Uskladitev urnikov glede pouka in načrtovanih interesnih dejavnosti.  Načrtovanje dejavnosti glede na vizijo in prednostne naloge šole v šol. letu 2012/2013.  Ponovni pregled hišnega reda, reda v knjižnici in jedilnici.  Načrtovanje programa aktiva za šolsko leto 2012/2013.  Program hospitacij za šolsko leto 2012/2013.  Program skupnih in individualnih izobraževanj za šolsko leto 2012/2013. SEPTEMBER:  Sprejetje načrta dela aktiva drugega triletja.  Predlogi dnevnega reda 1. roditeljskega sestanka.  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v septembru in oktobru.  Dejavnosti ob Tednu otroka v oktobru na izbrano temo.  Seznanitev z novostmi v prenovljenih učnih načrtih (predvsem 5. razred).

17 OKTOBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v oktobru in novembru ( Teden otroka, 16. 10. svetovni dan hrane, 31. 10. dan reformacije in 1. 11. dan spomina na mrtve ).  Poenotenje kriterijev opisnega ocenjevanja pri pisnih izdelkih in ustnem ocenjevanju pri SLJ, MAT, TJA, DRU, NIT, GVZ, LVZ, ŠVZ, GOS.  Pregled osnovnih jezikovnih in naravoslovno-matematičnih vsebin po vertikali. NOVEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v novembru in decembru (izvedba Veselega decembra)  Vzgojna problematika.  Poročilo o morebitni izvedbi načrtovanih hospitacij.  Poročanje s seminarjev in strokovnih izobraževanj.  Pregled dejavnosti, ki so zelo pomembne za doseganje boljših rezultatov pri ŠVZ kartonu skupaj s profesorjema ŠVZ.  Načrtovanje in sodelovanje v projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk« (18. 11.).  Načrtovanje in izvedba dneva šole – 30. 11. (adventni bazar). DECEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v decembru in januarju (novoletne delavnice – »decembrski dobri možje« , kulturni program).  Poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij. JANUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v januarju in februarju.  Realizacija doseženih ciljev pred koncem 1. ocenjevalnega obdobja s poudarkom na učencih, ki imajo DSP.  Poročanje o prebrani strokovni literaturi.  Oblikovanje dnevnega reda za 2. roditeljski sestanek (od 4. do 7. 1.). FEBRUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v februarju in marcu (8. 2. slovenski kulturni praznik).  Izmenjava dobre prakse po koncu 1. ocenjevalnega obdobja (uspešne oblike in metode dela v razredu).  Komentar svetovalne službe na uspešnost oddelkov po 1. ocenjevalnem obdobju.  Poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij. MAREC:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v marcu in aprilu (8. 3. dan žena in 25. 3. materinski dan).  Poročanje s seminarjev in strokovnih izobraževanj. APRIL:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v aprilu in maju (23. 4. svetovni dan knjige, 7. 4. svetovni dan zdravja).  Potreba po nabavi učil in učnih pripomočkov ter izbira učbenikov za š.l. 2013/2014.  Dokončno poročilo o izvedbi načrtovanih hospitacij.  Realizacija opravljene bralne značke po razredih. MAJ:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v maju in juniju (8. 5. mednarodni dan RK).  Realizacija doseženih ciljev pred koncem šolskega leta s poudarkom na učencih, ki imajo DSP.  Realizacija ur pouka, interesih dejavnosti in izvajanja vseh oblik pomoči.  Oblikovanje dnevnega reda za 3. roditeljski sestanek (od 10. 6. do 14. 6.).

18 JUNIJ:  Učno-vzgojni rezultati, pohvale in priznanja za učence drugega triletja ob koncu šolskega leta.  Načrtovanje dni dejavnosti in interesnih dejavnosti v šol. l. 2013/2014 za 4., 5. in 6. razred (za potrebe šolske publikacije).  Realizacija dela aktiva drugega triletja.

Aktiv učiteljev 3. triletje

VODJA AKTIVA: Suzana Čuš Program:

DELOVANJE AKTIVA Aktiv deluje timsko, v večjih ali manjših skupinah. Sodeluje:  z ravnateljem,  s svetovalno službo,  s strokovnima aktivoma prvega in drugega triletja.

ČLANI AKTIVA TRETJEGA TRILETJA Štefka Bevc, Damjana Stopar Štrovs, Tanja Beber, Martina Bobič, Suzana Čuš, Mojca Jevšnik, Renata Jurečič, Kristijan Kralj, Barbara Knez, Lidija Lampe, Janja Mavsar, Janja Rostohar, Metka Š. Rozman, Jasmina Sanković, Špela Bubnjić, Branko Strgar.

NALOGE AKTIVA 1. Izdelava letne priprave in načrtovanje po razredih. 2. Usklajevanje meril ocenjevanja po predmetih. 3. Izbira in priprava primerne tehnologije in učnih sredstev, pripomočkov. 4. Načrtovanje izobraževanj učiteljev tretjega triletja – glede na finančne možnosti. 5. Spremljanje in obravnava sodobnih učnih metod in oblik dela ter vključevanje v učno delo. 6. Spremljanje in obravnava sodobnih didaktičnih in pedagoških načel. 7. Obravnava problematike učnega dela. 8. Spremljanje novosti. 9. Usklajevanje in organizacija interesnih dejavnosti. 10. Spremljanje strokovne literature. 11. Poznavanje pravilnikov (podrobna preučitev sprememb zakonodaje.) 12. Obravnavanje pripomb staršev, učencev. 13. Organizacija in izvedba različnih dejavnosti:  ekskurzije,  šola v naravi,  naravoslovni dnevi,  tehniški dnevi,  kulturni dnevi,  športni dnevi,  šolske prireditve  zaključni izleti. 14. Druge strokovne naloge:  izvedba projektov, 19  udeležba na strokovnih ekskurzijah,  delo z učenci s posebnimi potrebami,  obravnava problematike nasilja v šoli,  vključevanje in izvajanje ciljev projekta Zdrava šola,  reševanje sprotne, nenačrtovane problematike.

NAČRTOVANA SREČANJA AKTIVA TRETJEGA TRILETJA V ŠOL. L. 2012/2013 IN PREDVIDENE VSEBINE SREČANJ: Srečanja bodo potekala predvidoma vsak tretji četrtek v mesecu. PLAN DELA AKTIVA AVGUST:  Ponovni pregled hišnega in šolskega reda, reda v knjižnici in jedilnici.  Načrtovanje programa aktiva za šolsko leto 2012/2013.  Program hospitacij za šolsko leto 2012/2013.  Program skupnih in individualnih izobraževanj za šolsko leto 2012/2013. SEPTEMBER:  Sprejetje načrta dela aktiva tretjega triletja.  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v septembru in oktobru.  Dejavnosti ob tednu otroka v oktobru.  Načrtovanje dela z učenci s posebnimi potrebami.  Priprave na dan šole. OKTOBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v oktobru in novembru (Teden otroka).  Učna problematika.  Priprave na dan šole. NOVEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v novembru in decembru (novoletno rajanje).  Pregled dela z učenci, ki imajo usmeritev (DSP, nadarjeni).  Organizacija dneva šole. DECEMBER:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v decembru in januarju.  Vzgojna problematika. JANUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v januarju in februarju (ZŠN 6. razred).  Realizacija doseženih ciljev pred koncem 1. ocenjevalnega obdobja s poudarkom na učencih, ki imajo DSP  Oblikovanje dnevnega reda za 2. razredni roditeljski sestanek. FEBRUAR:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v februarju in marcu.  Izmenjava dobre prakse po koncu 1. ocenjevalnega obdobja.  Komentar svetovalne službe na uspešnost oddelkov po 1. ocenjevalnem obdobju. MAREC:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v marcu in aprilu (svetovni dan zdravja, svetovni dan knjige).  Učna problematika. APRIL:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v aprilu in maju (NPZ).  Potreba po nabavi učil in učnih pripomočkov ter izbira učbenikov za š.l. 2013/2014.  Oblike diferenciacij za naslednje šolsko leto. 20  Oblikovanje dnevnega reda za 3. razredni roditeljski sestanek. MAJ:  Načrtovanje izvedbe dni dejavnosti v maju in juniju (valeta, RS).  Realizacija doseženih ciljev pred koncem šolskega leta s poudarkom na učencih, ki imajo usmeritev (DSP, nadarjeni).  Realizacija ur pouka, interesih dejavnosti in izvajanja vseh oblik pomoči. JUNIJ:  Učno-vzgojni rezultati, pohvale in priznanja za učence tretjega triletja ob koncu šolskega leta.  Načrtovanje dni dejavnosti in interesnih dejavnosti v šol. l. 2013/2014 od 6. do 9. razred.  Analiza dosežkov na NPZ-jih.

Aktiv učiteljev podaljšanega bivanja

VODJA AKTIVA: Anuša Ajster Program:

DELOVANJE AKTIVA Aktiv deluje timsko. Sodeluje z ravnateljem, s svetovalno službo in s strokovnim aktivom prvega in drugega triletja.

ČLANI AKTIVA PODALJŠANEGA BIVANJA Kristjan Kralj, profesor ŠVZ Suzana M. Pavlovič, profesorica RP Jelka Škrabl, učiteljica RP Anuša Ajster, vzgojiteljica

NALOGE AKTIVA 1. Letno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela v PB. 2. Sodelovanje z učitelji razredniki pri izvajanju in načrtovanju samostojnega učenja. 3. Skrb za doseganje in razvijanje vseživljenjskih znanj v sodelovanju z razrednimi učitelji. 4. Vključevanje elementov vzgojnega načrta (vsaka skupina si izbere svoj sklop dejavnosti in jih izvaja po dogovorjenih korakih). 5. Poročanje o novostih s študijskih skupin in seminarjev. 6. Obiskovanje računalniške učilnice – navajanje učencev na vaje računskih operacij. 7. Vodenje dokumentacije. 8. Sodelovanje z delavci šole. 9. Skrb za urejene šolske prostore in okolico. 10. Ozaveščanje učencev z ekološko problematiko. 11. Bogatenje učenčevega besednega zaklada in dvig kakovosti branja skozi različne dejavnosti. 12. Predstavitev dela v podaljšanem bivanju v šolskih prostorih in spletni strani šole. 13. Doslednost pri ustnem podajanju navodil. 14. Navajanje učencev na sodelovanje pri načrtovanju učenja in na analizo doseženih rezultatov. 15. Spodbujanje učencev k razmišljanju o uporabnosti pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju.

21 NAČRTOVANA SREČANJA AKTIVA PODALJŠANEGA BIVANJA V ŠOL. L. 2012/2013 IN PREDVIDENE VSEBINE SREČANJ: Srečanja naj bi potekala vsak tretji četrtek v mesecu. Po potrebi se bomo učitelji glede izvajanja dela v PB dogovarjali tudi dnevno. AVGUST:  Uskladitev urnikov glede pouka in načrtovanih interesnih dejavnosti.  Načrtovanje dejavnosti glede na vizijo in prednostne naloge šole v šol. letu 2012/2013.  Ponovni pregled hišnega reda, reda v knjižnici in jedilnici.  Letni načrt aktiva – dopolnitve, predlogi, za šolsko leto 2012/2013.  Program hospitacij za šolsko leto 2012/2013.  Program skupnih in individualnih izobraževanj za šolsko leto 2012/2013.  Načrtovanje in izvajanje roditeljskih sestankov za oddelke PB.  Seznanitev novih sodelavcev z delom v podaljšanem bivanju. SEPTEMBER:  Načrtovanje in izvajanje individualnega pouka v skupinah PB.  Oblikovanje predlogov za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela v PB.  Dejavnosti ob Tednu otroka v oktobru. OKTOBER:  Sproten pregled dela v prvem mesecu šolskega leta.  Načrtovanje skupnih srečanj za učenke in učence PB od 1. do 5. razreda. ( Pripravili bomo različne športne in zabavne igre. Namen teh srečanj bo sodelovanje in druženje med oddelki PB.)  Načrtovanje dela ob dnevu šole - 30 letnica šolske stavbe. NOVEMBER:  Vzgojna problematika.  Analiza obiska govorilnih ur.  Pregled spletne učilnice.  Načrtovanje dela ob dnevu šole - 30 letnica šolske stavbe. DECEMBER:  Načrtovanje in izvajanje dejavnosti v »veselem decembru «.  Sodelovanje na ostalih področjih življenja in dela šole z učitelji razrednega pouka. JANUAR:  Načrtovanje in sodelovanje med oddelki PB pri različnih dejavnostih v okviru šolskega delovnega programa.  Poročanje o obisku govorilnih ur. FEBRUAR:  Načrtovanje in usklajevanje vsebin dela v PB z vsebinami in cilji pouka ( sodelovanje z aktivom prvega in drugega triletja ).  Izmenjava dobre prakse po koncu 1. ocenjevalnega obdobja.  Načrtovanje sodelovanja svetovalne službe v oddelkih PB. MAREC:  Sodelovanje z aktivom prvega in drugega triletja pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti v mesecu aprilu in maju. APRIL:  Načrtovanje čistilne akcije okoli šole in vrtca.  Obravnava tekoče problematike. MAJ:  Načrtovanje ustvarjalnih delavnic, kjer bodo otroci izdelovali iz odpadnih materialov (preoblikovanje odpadnih materialov v igračo). 22  Analiza govorilnih ur. JUNIJ:  Učno-vzgojni rezultati, pohvale za učence ob koncu šolskega leta.  Načrtovanje dejavnosti zadnjega šolskega dne.  Pregled prijav za PB v šolskem letu 2013/ 201.4

2.7 SVETOVALNA SLUŽBA

Šolska svetovalne služba je namenjena otrokom, staršem in pedagoškim delavcem na šoli in v vrtcu. Vključuje se v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj v šoli preko treh med seboj povezanih in pogosto prepletenih vrst dejavnosti, ki so:  dejavnosti pomoči,  razvojno preventivne dejavnosti,  dejavnosti načrtovanja in spremljanja. Pri svojem delu šolska svetovalna služba sodeluje z učenci, učitelji, vodstvom šole, starši in zunanjimi institucijami. Osnovne oblike dela so svetovanje, posvetovanje, neposredna pomoč. Pomaga pri različnih razvojnih, vzgojnih, psihosocialnih, učnih, socialno-ekonomskih in drugih težavah. Težavam prisluhnemo in skupaj poskušamo najti rešitev ali poiskati pomoč še kje drugje. Glavna področja in naloge svetovalne službe so:  učenje in poučevanje (delo z nadarjenimi učenci, z učenci z učnimi težavami, preventivno delo),  šolska kultura, vzgoja, klima (pomoč učencem z vzgojnimi težavami, pomoč učiteljem in vzgojiteljem pri vzgojno-izobraževalnih ravnanjih, osveščanje staršev o osnovnih vzgojnih načelih, svetovanje staršem v podporo in pomoč pri zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja za učenje),  telesni, osebni in socialni razvoj (svetovanje in neposredna pomoč otrokom, učencem in staršem v telesnem, osebnem in socialnem razvoju, koordinacija pomoči),  šolanje (vpis otrok v šolo, prešolanje, ponavljaje, sodelovanje na razrednih urah),  poklicna orientacija,  socialno-ekonomske stiske. Svetovalna delavka na šoli je Alenka Košak.

2.8 ŠOLSKA KNJIŽNICA IN UČBENIŠKI SKLAD

Šolska knjižnica posreduje gradivo učiteljem in učencem naše šole. Podpira vzgojno-izobraževalno delo v šoli ter razvija in dopolnjuje delo, ki teče na podlagi obveznega učnega programa. Strokovne delavce oskrbuje z ustrezno literaturo na njihovem predmetnem področju. Učencem je v pomoč pri domačem branju, bralni znački, pri iskanju informacij, ki so dostopne tudi preko interneta ter zbiranju gradiva potrebnega pri pripravi seminarskih nalog. V šolski knjižnici je 6 231 knjižnih enot, uporabniki prebirajo številne revije, pregledujejo enciklopedije, uporabljajo slovarje, slovenski pravopis, na voljo pa so tudi leksikoni. Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov omogoča učencem od 3. do 9. razreda brezplačno izposojo učbenikov. V šolskem letu 2012/2013 bomo izposodili 138 učbeniških kompletov. Učenci 1. in 2. razreda bodo uporabljali interaktivni učbenik Lili in Bine. 23

Izposoja je možna vsak dan od 7. 00 do 7. 40 in od 11. 30 do 14. 00. Knjižničarka na šoli je Alenka Košak, skrbnica učbeniškega sklada pa Lidija Lampe.

3. OBVEZNI PROGRAM

3.1 ŠOLSKI KOLEDAR

V tem šolskem letu se pouk prične 3. septembra 2012 in traja do 24. junija 2013. Število šolskih dni je 189. Zadnji dan pouka za učence 9. razreda je 14. junij.

Ocenjevalno Čas Ocenjevalna obdobje/št. dni trajanja konferenca od 3. septembra 2012 prvo/ 31. januar 2013 do 31. januarja 2013 98 dni od 1. februarja 2013 13. junij 2013 za 9. r. drugo/ 91 dni do 24. junija 2013 21. junij 2013 za 1.–8. r.

Počitnice/ Datum (termin) pouka prosti dan jesenske počitnice 29. oktober –2. november pouka prosti dan 24. december (nadomeščanje 29. 9.) novoletne počitnice 27. –31. december zimske počitnice 18.–22. februar prvomajske počitnice 29.–30. april pouka prosti dan 3. maj (nadomeščanje 6. 4.)

Pouka prosti dnevi so tudi vsi državni prazniki.

Informativna dneva za vpis v SŠ za učence 9. r. bosta 15. in 16. 2. 2013.

Nacionalno preverjanje znanja:  redni rok od 7. 5. do 14. 5.,  naknadni rok od 30. 5. do 3. 6. 2013.

Razredni in popravni izpiti:  za učence 9. razreda bodo od 17. junija do 1. julija 2013 in od 19. do 30. avgusta 2013,  za učence ostalih razredov bodo od 26. junija do 9. julija 2013 in od 19. do 30. avgusta 2013.

3.2 PREDMETNIK

3.2.1 PREDMETNIK

V šolskem letu 2012/2013 bomo realizirali 189 dni pouka (9. r. – 184 dni). Med dneve pouka štejemo tudi športne, kulturne, naravoslovne in tehniške dneve, šolo v naravi, celodnevne ekskurzije itd.

Predmet/razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Slovenščina 6 7 7 5 5 5 4 3.5 4.5 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 Angleščina 2 3 4 4 3 3 Nemščina 2 2 2 Likovna vzgoja 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Glasbena vzgoja 2 2 2 1.5 1.5 1 1 1 1 Družba 2 3 Geografija 1 2 1.5 2 Zgodovina 1 2 2 2 DDV ter etika 1 1 Spoznavanje okolja 3 3 3 Fizika 2 2 Kemija 2 2 Biologija 1.5 2 Naravoslovje 2 3 Naravoslovje in teh. 3 3 Tehnika in tehnolog. 2 1 1 Gospodinjstvo 1 1.5 Športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 2 2 2 Izbirni predmet 1 1 1 1 Izbirni predmet 2 1 1 1 (Izbirni predmet 3) (1) (1) (1)

Ostalo 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Število ur tedensko 20 21 22 23.5 25.5 25.5 29 29.5 29.5 Oddelčna skupnost 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 Dopol., dodat. pouk 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Dod. pomoč otr. s 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 0.5 pos. potrebami Interesne dejavnosti 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14 Število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 32

25 Dejavnosti število dni letno KULTURNI DNEVI 4 4 4 3 3 3 3 3 3 NARAVOSL. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 DNEVI TEHNIŠKI DNEVI 3 3 3 4 4 4 4 4 4 ŠPORTNI DNEVI 5 5 5 5 5 5 5 5 5

S soglasjem staršev se bosta od 1. do 3. r. dodatno izvajali 2 uri angleščine, od 1. do 9. r. pa dodatne ure športne vzgoje.

3.2.2 MANJŠE UČNE SKUPINE IN FLEKSIBILNI PREDMETNIK

Ob spremembi zakonodaje lahko oblikujemo manjše učne skupine v razredih, kjer je najmanj 17 učencev in sicer pri matematiki, slovenščini in angleščini. V letošnjem letu bomo oblikovali tri učne skupine v 8. r., pri vseh urah, v 6. in 7. razredu pa dve skupini pri 25% ur omenjenih predmetov.

Fleksibilni predmetnik bomo izvajali:

Fredmet Razred Ure Termin Opombe Likovna vzgoja 5. 2 1.in 2. oc.obd. Tehnika in tehnologija 6. 2 1.in 2. oc.obd. Gospodinjstvo 6. 2 1.in 2. oc.obd. Zgodovina 6. 2 1. oc. obd. Geografija 6. 2 2. oc. obd. Turistična vzgoja 7. 2 1. oc. obd. Šport za zdravje 7. 2 2. oc. obd. Etika 7. 2 2. oc. obd. Tehnika in tehnologija 7. 2 1. oc. obd. Tehnika 8. a. 2 1. oc. obd. Tehnika 8. b. 2 2. oc. obd. Etika 8. a. 2 2.oc. obd. Etika 8. b. 2 1.oc. obd. Geografija 8. a. 3 1. oc. obd. Geografija 8. b. 3 2. oc. obd. Sonce, Luna, Zemlja 8. a., 8. b. 2 1. oc. obd. Izbrani šport 8. a., 8. b. 2 2. oc. obd. Biologija 8. a. 3 2. oc. obd. Biologija 8. b. 3 1. oc. obd. Šport za sprostitev 9. 2 1. oc. obd. Multimedija 9. 2 2. oc. obd.

3.2.3 DOPOLNILNI, DODATNI POUK

Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dodatno razlago snovi in pomoč učitelja. Z drugačnim načinom dela učenci lažje usvojijo temeljne učne cilje.

Dodatni pouk s poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter različnimi metodami, kot so samostojno delo, problemski pouk, raziskovanje, učencem omogoča doseganje zahtevnejših učnih ciljev in priprave na tekmovanja.

3.2.4 INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ

Individualna učna pomoč je namenjena učencem z učnimi težavami. Na preprost način skušamo dopolniti znanje in učne vsebine.

3.2.5 DODATNA STROKOVNA INDIVIDUALNA POMOČ (DSP)

Dodatna strokovna pomoč je namenjena učencem s specifičnimi učnimi težavami in/ali motnjami v duševnem in telesnem razvoju, katerim Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami določi število ur dodatne pomoči z odločbo.

3.2.6 DNEVI DEJAVNOSTI

1. r. 2. r. 3. r. (Mateja Račič) (Lidija Sotler) (Janja Mavsar)

Kulturni dnevi: Kulturni dnevi: Kulturni dnevi:  Likovne delavnice  Likovne delavnice  Likovne delavnice (junij) (junij) (junij)  Prireditve v decembru  Prireditve v decembru  Prireditve v decembru (december) (december) (december)  Dan šole  Dan šole  Dan šole (november) (november) (november)  Gledališka predstava  Gledališka predstava  Gledališka predstava (februar) (februar) (februar)

Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi:  Spoznajmo se  Življenjski prostor –  Življenje v gozdu jeseni (september) gozd (oktober)  Zdravje – obisk ZD (oktober)  Zdravje – pri zdravniku (januar)  Zdrava prehrana (september)  Živalski vrt  (april)  Živalski vrt (maj)  Živalski vrt (maj) (maj)

Športni dnevi: Športni dnevi: Športni dnevi:  Orientacija  Orientacija  Orientacija (oktober) (oktober) (oktober)  Pohod  Pohod  Pohod (september) (september) (september)  Zimski športni dan  Zimski športni dan  Zimski športni dan (januar) (januar) (januar)  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj (maj) (maj) (maj)  Plavanje  Plavanje  Plavanje (junij) (junij) (junij)

Tehniški dnevi: Tehniški dnevi: Tehniški dnevi:  Promet – vozila  Mandale  Kaj vse se premika (oktober) (januar) (december)  Ustvarjalne delavnice  Ustvarjalne delavnice  Ustvarjalne delavnice (november) (november) (november)  Eko dan  Eko dan  Eko dan (november) (november) (april)

4. r. 5. r. 6. r. (Špela Bubnjić) (Renata Jurečič) (Suzana Čuš)

Kulturni dnevi: Kulturni dnevi: Kulturni dnevi:  Prireditve v decembru  Prireditve v decembru  Mesto Ljubljana (december) (december) (maj)  Gledališka predstava  Gledališka predstava  Praznujemo … (februar) (februar) (po urah)  Dan šole  Dan šole  Dan šole (november) (november) (november)

Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi:  Elektrika  Muzej Krško in grad  Orientacija (oktober) Brestanica (marec)  Človeško telo (junij)  Astronomija (februar)  Rimljani (september)  Muzej Krško in grad (marec)  Lastnosti snovi in Brestanica  Kolesarski poligon njihova uporaba (junij) (september) (februar)

Športni dnevi: Športni dnevi: Športni dnevi:  Orientacija  Orientacija  Športne igre (oktober) (oktober) (oktober)  Pohod  Pohod  Pohod (september) (september) (september)  Zimski športni dan  Zimski športni dan  Zimski športni dan (januar) (januar) (januar)  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj (maj) (maj) (maj)  Plavanje  Plavanje  Plavanje (junij) (junij) (junij)

Tehniški dnevi: Tehniški dnevi: Tehniški dnevi:  Domača pokrajina  Hladilna torba  Kaligrafija (april) (december) (marec)  Kaj vse teče  Tekstil  Izdelki za bazar (november) (junij) (november)  Eko dan  Eko dan  Steklopihaška delavnica (maj) (maj) (januar)  Ustvarjalne delavnice  Ustvarjalne delavnice  Les (oktober) (oktober) (maj)

29 7. r. 8. a. in 8. b. r. 9. r. (Marjeta Škrbina Rozman) (Barbara Knez, Štefka Bevc) (Janja Rostohar)

Kulturni dnevi: Kulturni dnevi: Kulturni dnevi:  Mesto Ljubljana  Do zibelke znamenitih  Do zibelke znamenitih (maj) Dolenjcev Dolenjcev  Praznujemo … (oktober) (oktober) (po urah)  Praznujemo …  Praznujemo …  Dan šole (po urah) (po urah) (november)  Dan šole  Dan šole (november) (november)

Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi: Naravoslovni dnevi:  Domača pokrajina  Vodni in obvodni svet  Nam se rola brez drog in (maj) (maj/junij) alkohola  Astronomija  Astronomija (oktober) (september) (september)  Astronomija  Zmesi in čiste snov  Prva pomoč (september) (februar) (maj)  Prva pomoč (maj)

Športni dnevi: Športni dnevi: Športni dnevi:  Športne igre  Športne igre  Športne igre (oktober) (oktober) (oktober)  Pohod  Pohod  Pohod (september) (september) (september)  Zimski športni dan  Zimski športni dan  Zimski športni dan (januar) (januar) (januar)  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj  Atletski mnogoboj (maj) (maj) (maj)  Plavanje  Plavanje  Adrenalinski park (junij) (junij) (junij)

Tehniški dnevi: Tehniški dnevi: Tehniški dnevi:  Kaligrafija  Šolski center Krško  Šolski center Krško (november) (oktober) (oktober)  Izdelki za bazar  Izdelki za bazar  Izdelki za bazar (november) (november) (november)  Steklopihaška delavnica  Steklopihaška delavnica  Srečelov (januar) (januar) (december)  Umetne mase  Kovine  Priprava na valeto (maj) (maj) (junij)

3.2.7 IZBIRNI PREDMETI

Učenci v 7., 8. in 9. razredu izberejo dve ali tri ure pouka izbirnih vsebin tedensko. Učencem in staršem je v pomoč zgibanka s predstavitvijo posameznih izbirnih predmetov, načinom izbire in drugimi posebnostmi. V tem šolskem letu izvajamo naslednje izbirne predmete:

 7. razred: turistična vzgoja, ansambelska igra, šport za zdravje;  8. razred: računalništvo (računalniška omrežja), izbrani šport, ansambelska igra, likovno snovanje II, astronomija (Sonce, Luna Zemlja), ples;  9. razred: likovno snovanje III, računalništvo (multimedija), šport za sprostitev.

4. RAZŠIRJENI PROGRAM

4.1 JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE

Jutranje varstvo je organizirano za učence razredne stopnje od 6. ure dalje. Prednost imajo učenci 1. razreda.

Podaljšano bivanje je organizirano po končanem pouku do 16.15. Čas v podaljšanem bivanju je namenjen kosilu, sprostitvi, delanju domačih nalog in igri. V tem času lahko učenci obiskujejo tudi različne interesne dejavnosti. Starši lahko izbirajo za prevzem učencev dostop skozi glavni vhod ali pa uporabijo interfon (na lastno odgovornost), nameščen pri glavnem vhodu v šolo. Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko učitelj v OPB predčasno spusti otroka iz šole samo po predhodnem dogovoru s starši ali s pisnim dovoljenjem staršev. O vseh podrobnostih in posebnostih se starši dogovorijo z učitelji v podaljšanem bivanju na roditeljskih sestankih ob začetku šolskega leta in na govorilnih urah.

Urnik podaljšanega bivanja sestavljajo dejavnosti:

 PREHRANA zajema kosilo in popoldansko malico. V okviru te dejavnosti navajamo učence na večjo kulturo prehranjevanja, upoštevanje bontona in pravilen odnos do hrane.  SPROSTITVENA DEJAVNOST je umeščena v urnik po kosilu. To je čas, ko učenci lahko izbirajo med igro in počitkom. V tem času se veliko učencev vrača v interesne dejavnosti, ostali pa imajo možnost sprostitve s športnimi aktivnostmi v telovadnici ali na prostem.  SAMOSTOJNO UČENJE zajema pisanje domačih nalog in opravljanje drugih zadolžitev, ki so jih dobili pri pouku. Učenci imajo možnost uporabe različne literature, računalnikov in medsebojne pomoči.  USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA je čas, ki je namenjen dodatnim dejavnostim, ki so planirane v obliki mesečno izpostavljenih področij in tematskih dni.

31 MESEC TEMA - PODROČJE SEPTEMBER To sem jaz OKTOBER Polje in gozd NOVEMBER Naša šola in naš kraj DECEMBER Prijatelji in znanci JANUAR Tudi zima je prijetna FEBRUAR Bilo je nekoč, danes pa… MAREC Prazniki APRIL Knjiga moja prijateljica MAJ Življenjska okolja JUNIJ Potujemo

4.2 ŠOLE V NARAVI, TABORI

Letna šola v naravi bo za učence 4. in 5. razreda v Nerezinah, zimska šola v naravi pa za učence 6. razreda na Mariborskem Pohorju. Po sklepu Občinskega sveta Občine Krško sta obe šoli v naravi brezplačni. Za učence 3. razreda bo v okviru ur športne vzgoje v Čateških toplicah izveden plavalni tečaj (v mesecu septembru). Izpeljali bomo tudi intenzivne vaje pevskega zbora. Starše bomo o podrobnejših vsebinah in točnih datumih seznanjali na skupnih srečanjih. Pri organizaciji omenjenih oblik bomo ravnali v skladu z navodili ministrstva. Upoštevali bomo pravilnik o subvencioniranju sredstev za pomoč socialno ogroženim staršem, kakor tudi navodila o določanju stroškov za starše.

4.3 PROGRAM EKSKURZIJ

razred ogledi Spremstvo 1.–3. r. Živalski vrt Mateja Račič, Lidija Sotler, Janja Mavsar 4., 5. r. Grad Brestanica in Mestni muzej Krško Špela Bubnjić, Renata Jurečič 6., 7. r. Mesto Ljubljana (23. 5.) Suzana Čuš, Marjeta Škrbina Rozman 8. r. Planinski izlet Barbara Knez in Štefka Bevc, ostali učitelji 9. r. Po Primorski Janja Rostohar, ostali učitelji

Upoštevali bomo delež financiranja ministrstva na oddelek in zagotovili spremstvo v skladu z normativi.

4.4 TEČAJNE OBLIKE POUKA

 kolesarski tečaj za učence 5. r.,  tečaj plavanja za 1. r.,  plavalni tečaj za 3. r.,  plavalni tečaj za neplavalce 6. - 9. r.,  tečaj smučanja v zimski šoli v naravi.

4.5 TEKMOVANJA

Učenci bodo imeli možnost tekmovati na šolski in državni ravni iz naslednjih področij: PODROČJA - TEKMOVANJA MENTORJI šport: košarka, nogomet, odbojka, atletika, kros Marjeta Š. Rozman, Kristijan Kralj, Branko Strgar … tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni Štefka Bevc evropsko tekmovanje Kenguru (MAT) Martina Bobič slovenščina (Cankarjevo priznanje) Janja Rostohar, Janja Mavsar, Renata Jurečič matematika (Vegovo priznanje) Barbara Knez in razredniki razredne stopnja tekmovanje Kaj veš o prometu Mateja Račič kemija (Preglovo priznanje) Štefka Bevc fizika (Stefanovo priznanje) Barbara Knez angleška bralna značka Jasmina Sanković, Lidija Lampe nemška bralna značka Tanja Beber šahovsko tekmovanje Šahovski klub, Luka Luzar vesela šola Suzana Čuš, Lidija Lampe angleščina J. Sanković, Lidija Lampe geografija Suzana Čuš zgodovina Suzana Čuš logika Martina Bobič

Sodelovali bodo lahko tudi na likovnih in literarnih natečajih, reviji pevskih zborov ter pri raznih projektih in raziskovalnih nalogah. Šola zagotovi spremstvo učencev na tekmovanje in nazaj do šole. V primeru, da šola ne more zagotoviti prevoza, za to poskrbijo starši. V nasprotnem primeru se otrok tekmovanja ne more udeležiti.

4.6 INTERESNE DEJAVNOSTI

Šola organizira dejavnosti na raznih področjih. Mentorji so učitelji na šoli in ostali sodelavci, ki so pripravljeni voditi te dejavnosti, nekaj dejavnosti pa organizirajo tudi društva v kraju. Zaželeno je, da se vsak učenec vključi v vsaj eno interesno dejavnost, ki jo po prijavi obiskuje do konca šolskega leta.

33 Ure interesnih dejavnosti so financirane s strani ministrstva v obsegu 20 ur tedensko (700 ur letno) in s strani občine v obsegu cca. 400 ur letno (v koledarskem letu). Nekateri klubi plačajo stroške mentorja iz svojih sredstev. Pevski zbor je sistemiziran v učiteljevi obvezi, kakor tudi interesne dejavnosti s področja umetnosti, tehnike in tehnologije in del interesnih dejavnosti za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita, kar se odšteje od skupnega fonda ur za interesne dejavnosti. Učenci lahko sodelujejo pri bralni znački in v šolski športni ligi.

PLAN h DEJAVNOST MENTOR-ICA RAZRED DAN/ŠOL. URA T L Pevski zbor Anuša Ajster 1. –2. petek 6., sreda 5. 2 70 Znam za več Mateja Račič 1. petek 5. 1 25 Pravljični krožek Špela Bubnjić 1.–3. torek 6. 1 35 Likovni krožek Janja Mavsar 2.–5. sreda 6., 7 1 30 Prometni krožek Mateja Račič 6.–9. po dogovoru 0,5 13 Kolesarski izpit Špela Bubnjić 5. po dogovoru 1 20 Vesela šola Lidija Lampe 4.–6. petek 6., 7. 1 20 Gledališki krožek Renata Jurečič 4.–7. torek p.u. 1 20 Nemške urice Tanja Beber 6. ponedeljek 6. 1 25 Biološki krožek Štefka Bevc 8.–9. ponedeljek p.u. 1 20 Vesela šola Suzana Čuš 7.–9. po dogovoru 1 20 Logika Martina Bobič 6.–9. torek p.u. 0,5 15 Novinarski krožek Janja Rostohar 7.–9. po dogovoru 1 30 Bralna značka Janja Rostohar 7.–9. po dogovoru 0,5 20 Likovni krožek Damjana S. Štrovs 6.–9. petek 2., 8. 1 35 Nogomet Kristijan Kralj 5.–9. torek p.u. 1 35 Odbojka Metka Š. Rozman 6.–9. pon., sre. p.u. 2 70 Ples Metka Š. Rozman 4.–9. petek p.u. 1 20 Korektivna 1 35 Metka Š. Rozman 1.–5. torek 7. gimnastika Košarka Zunanji izvajalec 5.–9. tor., pet. popoldan 4 110 Pevski zbor Mojca Jevšnik 3.–9. pon.6.,7., tor.6., 7. 4 140 Ples Zunanji izvajalec 9. pet. 6., 7. 20 Šahovski krožek Zunanji izvajalec 2.–9. sreda 7., 8. 2 70 Čebelarski krožek Vili Vrhovšek 3.–9. po dogovoru 20 Knjižničarski 30 Alenka Košak 7.–9. zjutraj krožek Tehniški krožek Barbara Knez 6.–9. sreda 7. 1 15 Skupaj 963

4.7 DODATNA URA ŠV, DRUGI TUJ JEZIK IN ANGLEŠČINA V 1. TRIADI

 V letošnjem letu smo še vključeni v projekt dveh ali treh dodatnih ur ŠVZ tedensko v vseh razredih.  Projekt drugi tuj jezik v 7., 8., in 9. r.  V prvi triadi bomo izvajali dve dodatni uri angleščine v vsakem razredu.

Dodatne ure ŠVZ in angleščine se izvajajo s soglasjem staršev.

4.8 PRIREDITVE IN PROSLAVE

Za organizacijo proslav je zadolžena skupina učiteljev. Pri organizaciji večjih prireditev določimo zadolžitve na delovnih sestankih. Časovni razpored je določen pri tabeli »Dnevi dejavnosti«.

4.9 PROJEKTI

1. Projekt Rastem s knjigo (Alenka Košak). 2. Obisk upravne enote, Valvasorjeva knjižnice in Mestnega muzeja Krško. 3. Zdrava šola (Darinka Tomažin). 4. Evropa v šoli (Mateja Račič). 5. Modri Jan (Špela Bubnjić). 6. Izobraževalno-ozevaščevalni program Ekoglavci (Špela Bubnjić). 7. Samoevalvacija (Alenka Košak …). 8. Tradicionalen slovenski zajtrk (Darinka Tomažin). 9. Projekt Shema šolskega sadja (Darinka Tomažin). 10. Projekt Poučevanja drugega tujega jezika v 7. razredu. 11. Projekt fleksibilnega predmetnika. 12. Projekt Zdrav življenjski slog (dodatni uri ŠVZ). 13. Sočasno poučevanje tujega jezika v prvi triadi. 14. Ostali projekti, za katere se odločimo med letom.

5. PREHRANA IN PREVOZI

5.1 PREHRANA

V šolski kuhinji pripravljajo hrano za otroke vrtca (zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico) in učence šole (malico, kosilo in popoldansko malico). Tedenski jedilnik se nahaja v jedilnici in na spletni strani šole. Nadaljevali bomo s shemo šolskega sadja in zelenjave, kar pomeni, da bo na jedilniku 1 – 2x tedensko dodan en obrok sadja.

35 Cene posameznih obrokov:

obrok cena v €

dopoldanska malica 0,80 popoldanska malica 0,30 kosilo: 1.–3. r. 1,45 kosilo: 4.–6. r. 1,70 kosilo: 7.–9. r. 1,90 kosilo – dnevno + 0,15 naročilo

Otroci v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju lahko dodatno naročijo zajtrk ali popoldansko malico. Vlogo za subvencionirano prehrano se odda na centru za socialno delo (na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev). Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12) določa, da imajo od 1. 9. 2012 dalje pravico do splošne subvencije samo učenci, ki jim pripada dodatna subvencija v višini cene malice. To tudi pomeni, da učencu s prijavo na šolsko malico ne pripada več splošna subvencija, oz. imajo subvencionirano malico samo socialno najbolj ogroženi učenci. Upravičenost do subvencije se na centru za socialno delo ugotavlja na podlagi povprečnega neto mesečnega dohodka na osebo:

 do 42 % – subvencija šolske malice,

 do 18 % – subvencija šolskega kosila. Prehrana se lahko odjavi po telefonu ali el. pošti. Odjava malice in kosila se zaradi naročila pri dobavitelju denarno upošteva po enem dnevu. V šolski kuhinji pripravljajo hrano kuharice Mateja Drobnič, Jožica Stipič in Jožica Barbič. Vodja šolske kuhinje je Darinka Tomažin.

5.2 ŠOLSKI PREVOZI IN VARSTVO VOZAČEV

Za vozače je organiziran avtobusni prevoz, ki ga izvajata Izletnik Krško in OŠ s kombijem z voznikoma Matjažem Jurečičem in Tonetom Jurečičem. V letošnjem šolskem letu bodo prevozi potekali po nekoliko spremenjenem voznem redu, in sicer:

Smer Prihod Odhod 13.10 Planina 7.10 15.00 Veliko 12.50 Mraševo 7.25 14.40

Učenci, ki so v jutranjem in popoldanskem varstvu vozačev, so dolžni upoštevati navodila dežurnega učitelja, ki odgovarja za njihovo varnost. Odsotni so lahko le (gredo peš domov), če starši podpišejo trajno opravičilo in tako prevzamejo skrb za svojega otroka po končanem pouku. Če učenec na avtobusu dela nemir in s tem ogroža sebe in ostale učence, je voznik avtobusa dolžan o tem obvestiti mentorico prometne vzgoje. Šola ukrepa v skladu s sklepom, sprejetim s strani staršev na Svetu staršev OŠ Podbočje. Za vse prevoze, ki jih učenci potrebujejo izven rednih šolskih prevozov, poskrbijo starši. 36 Šola ima izdelan prometno-varnostni načrt in bo tudi v tem šolskem letu organizirala tečaj za pripravo na kolesarski izpit za vse učence 5. razreda.

5.3 PROMETNA VARNOST

Učenci se seznanjajo z določili Prometno varnostnega načrta šole na oddelčnih skupnostih in v okviru vsebin obveznega predmetnika. Vsak razrednik se z učenci na prvi razredni uri pogovori o varni poti v šolo in domov. Odgovorni učiteljici za področje prometne varnosti in izvedbo kolesarskih izpitov sta Mateja Račič in Špela Bubnjić.

6. SODELOVANJE S STARŠI

6.1 STIKI S STARŠI

Staršem in delavcem šole je osnovni cilj napredek in uspešnost otroka. Temu je namenjeno obojestransko sodelovanje. Razredniki bodo starše obveščali o otrokovem šolskem delu in uspehih ter morebitnih učnih, vedenjskih in drugih težavah ter o roditeljskih sestankih, predavanjih, projektih in dejavnostih v šoli. Starše otrok pa prosimo, da redno spremljate otrokovo delo v šoli. Govorilne ure (GU) med 16. in 18. uro in roditeljski sestanki (RS) so predvideni po naslednjem programu:

Datum GU/RS

11. september RS

23. oktober GU 8. januar GU 4.–7. februar RS, GU 2. april GU 14. maj RS, GU 10.–14. junij RS, GU

V primeru sprememb terminov bomo starše o tem pisno obvestili.

6.2 SVET STARŠEV

Predstavniki posameznih oddelkov iz vrtca in predstavniki posameznih razredov na šoli oblikujejo svet staršev, ki ima enoletni mandat in je predvsem posvetovalni organ. Oblikuje se na prvem roditeljskem sestanku. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. 37 Svet staršev:  predlaga nadstandardne programe,  daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,  daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca oziroma šole in o letnem delovnem načrtu,  razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,  obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,  voli predstavnike v svet šole in šolski sklad,  opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Svet staršev se sestane najmanj dvakrat letno.

Na šoli uspešno deluje šolski sklad z namenom zbiranja sredstev (donatorji, sponzorji, bazarji, starši) za nadstandardni program in pomoč socialno šibkim otrokom. Starši se bodo lahko odločili za prispevek na roditeljskem sestanku.

7. UČENCI

Na šoli želimo nuditi učencem čim boljše pogoje za uspešno vzgojno-izobraževalno delo. Hkrati pričakujemo, da bodo učenci čim bolje opravljali svoje obveznosti. Obveznosti in dolžnosti učencev so urejene z veljavno zakonodajo, ki velja za področje šolstva in z internimi akti.

7.1 SKUPNOST UČENCEV

Učenci se na šoli organizirajo v oddelčne skupnosti, te se povezujejo v skupnost učencev šole. Skupnost učencev šole zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti, spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, organizira otroški parlament, načrtuje različne dejavnosti (tutorstvo, medsebojna pomoč, vrstniška mediacija…). Mentorici skupnosti učencev šole sta Janja Mavsar in Jasmina Sankovič.

7.2 ZDRAVSTVENO VARSTVO

V sodelovanju z Zdravstvenim domom Kostanjevica bo za učence 1., 3., 6. in 8. razreda organiziran sistematični zdravniški pregled. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Krško in s soglasjem staršev pa izvajamo preventivno želiranje zob vsakih 14 dni, ko zdravstvene delavke učence učijo čiščenja in nege zob. V vseh razredih bo medicinska sestra izvedla po dve uri zdravstveno-vzgojnih vsebin.

7.3 POVZETEK PRAVIL HIŠNEGA REDA

Pravila šolskega reda so objavljena na internetni strani OŠ (http://www.os-podbocje.si/) in oglasni deski v šoli. Učenci, delavci šole in obiskovalci so dolžni upoštevati pravila o šolskem redu. Nespoštovanje pravil pomeni kršenje in lahko privede do ukrepov, ki zagotovijo vzpostavitev normalne situacije. Pravila šolskega reda urejajo naslednja področja:  Prihodi, odhodi in varstvo učencev, zapuščanje šole, spremstva učencev.  Obveznosti učencev pri pouku.  Potek oskrbe učencev s hrano – malica, kosilo.  Vzdrževanje prostorov in čistoča.  Dežurstvo učencev.  Dežurstvo učiteljev.  Zadrževanje v računalniški učilnici, knjižnici, jedilnici, telovadnici, šolskem igrišču.  Obisk interesnih dejavnosti.  Dogovorjena pravila za zaposlene. Razredniki na začetku šolskega leta podrobno pregledajo pravila šolskega reda skupaj z učenci.

V nadaljevanju navajamo povzetek pravil:  Najkasneje ob 8.05 so vsi učenci v razredu in so pripravljeni na pouk.  Varstvo po končanem pouku poteka v prostorih šole ali zunaj do odhoda avtobusa oziroma kombija.  Učenci smejo z dovoljenjem razrednika oditi iz šole iz opravičenih razlogov: zdravnik, športni trening, glasbena šola – nastop, uradni opravki v državnih institucijah, zaradi družinskih zadev.  Med vzgojno-izobraževalnim delom učitelj v razredu poskrbi za delovno disciplino, ki jo morajo učenci upoštevati: točnost prihajanja na svoj prostor, pripravljanje pripomočkov za pouk, poslušanje razlage, dviganje rok pred govorjenjem, pospravljanje za seboj po končanem delu.  V času malice in kosila se učenci ne prerivajo, pazijo na urejenost miz in imajo spoštljiv odnos do hrane ob navodilih dežurnega učitelja.  Učenec je dolžan skrbeti za svojo lastnino, lastnino sošolcev, šolsko lastnino in okolico šole.  Prepovedano je vsako medsebojno fizično obračunavanje, izzivanje in nespodobno izražanje.  Uporaba mobilnega telefona ni dovoljena, izjemoma po končanem pouku izven prostorov šole ob dovoljenju dežurnega učitelja.

8. INVESTICIJE, POTREBNA VZDRŽEVALNA DELA,

MATERIALNI POGOJI

Za nemoteno in kvalitetno delo ter ustvarjanje dobrih pogojev za otroke, učence in zaposlene je potrebno poleg rednega vzdrževanja opraviti še naslednja dela:

Nujna investicijska vlaganja:  Sanacija strehe nad drugim traktom predmetne stopnje in osrednjim delom šole.

39  Obnovitev kanalizacije.  Obnova fasade in lesenih delov stavbe.  Menjava razsvetljave v nekaterih prostorih.  Ograditi športno igrišče.  Menjava oken.

Realizacija investicijskega in tekočega vzdrževanja je odvisna od sprejetega in usklajenega programa rednega in investicijskega vzdrževanja objektov javnih zavodov, vrtcev in šol ter nabave opreme za potrebe javnih vrtcev in šol za leto 2012, katerih ustanoviteljica je Občina Krško, kakor tudi za leto 2013, vendar pa za leto 2013 navedeni program še ni usklajen in sprejet. V dolgoročnem planu občine Krško je planiran večji poseg v obnovo stavbe v letu 2014.

Materialne potrebe:  Zaščitne blazine na zunanjem igrišču.  Nabava didaktičnega materiala in didaktičnih pripomočkov tako v šoli kakor vrtcu.

9. IZVAJANJE ZAKONSKIH PREDPISOV ŠOLE IN VRTCA

 Priprava in sprejemanje internih aktov šole in vrtca ter nadzor nad izvajanjem.  Razvrščanje delavcev v plačilne razrede in nazive.  Razporejanje delavcev v skladu z odredbo o normativih v vrtcih in potrjeno sistemizacijo MIZKŠ in Občine Krško.  Organizacija zdravniških pregledov in usposabljanja iz higienskega minimuma.  Revizija izjav o varnosti in zdravju pri delu.  Izobraževanje in izvajanje predpisov varnosti pri delu.  Uvajanje v HACCAP sistem.  Organiziranje v Civilni zaščiti.  Izvedba javnih naročil v skladu s predpisi.  Izdelava finančnega načrta za leto 2013.  Izdelava Predloga organizacije predšolske dejavnosti v letu 2013/14.  Sodelovanje z mentorskimi vrtci ob izvajanju kurikuluma.  Priprava podlage in izdelava predloga nove ekonomske cene za vrtec.  Izvajanje ukrepov ob neplačanih plačilih dolžnikov.  Izvajanje racionalizacije poslovanja.  Sodelovanje z inšpekcijskimi službami in izvajanje nalog na podlagi inšpekcijskih odločb.  Izvajanje vzdrževalno investicijskih del, nakup opreme.

10. SODELOVANJE Z OKOLJEM

 Najem šolskih prostorov za potrebe društev in organizacij v Krajevni skupnosti (vinogradniško društvo, Mladi harmonikarji, pevska skupina Mavrice, aktiv kmečkih žena, turistično društvo, gasilsko društvo, športno društvo, rekreativne skupine, kulturno društvo, Rdeči križ, Društvo prijateljev mladine Podbočje, plesne skupine, Mladinska točka Podbočje).  Sodelovanje pri organizaciji prireditev na šoli in v kraju (dan odprtih vrat, očiščevalna akcija, prireditve ob krajevnem prazniku, spominsko srečanje na Planini, obletnice društev, pogostitev 40 starostnikov, proslava ob kulturnem prazniku, Miklavževanje, sodelovanje na prireditvah ob Tednu otroka in veselem decembru).  Najem šolskih prostorov za dejavnosti v počitniškem času.

10.1 SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI

OŠ in vrtec Podbočje sodelujeta tudi z drugimi institucijami, zavodi in organizacijami glede upravnih zadev kot tudi pri neposrednem izvajanju dejavnosti, ki še niso bile omenjene. To so predvsem:  Ministrstvo za izobraževanje kulturo in šport (svetovanje v zvezi s predpisi glede izvajanja dejavnosti in financiranje),  Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (svetovanje glede delovno pravne zakonodaje),  ustanovitelj Občina Krško (urejanje statusnih, finančnih in drugih zadev),  Krajevna skupnost Podbočje (sodelovanje pri urejanju igrišč, zagotavljanje prostorskih kapacitet za izvajanje programov …),  šole in vrtci v občini in izven nje (medsebojno obiskovanje, izmenjava izkušenj, sodelovanje pri izvajanju prednostnih nalog, menjava kadra …),  Izletnik Celje (izvajanje prevozov),  Zavod Planica (izvajanje športnih programov in tekmovanj),  Zdravstveni dom Kostanjevica (zobozdravstvena ambulanta),  Zdravstveni dom Krško (sodelovanje s pediatrično ambulanto glede zdravstvene problematike šolskih in predšolskih otrok, preventivna nega zob),  Rival varovanje (sodelovanje pri reševanju problematike na zunanjem igrišču),  Zveza prijateljev mladine Krško (sodelovanje ob Tednu otroka, izvedbi veselega decembra, šol v naravi …),  Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (izvajanje sanitarno higienskih ukrepov in nadzor),  zavarovalnice (zavarovanje otrok, osnovnih sredstev),  zavod za zaposlovanje (pomoč pri zagotavljanju strokovnih in drugih kadrov),  Artpro d.o.o. (izdelava publikacije šole in vrtca),  lokalni časopisi, radio,  podjetja in obrtniki v Posavju,  druge institucije in posamezniki.

41 LETNI DELOVNI NAČRT VVE

11. UVOD - VVE

VIZIJA VRTCA

VRTEC MEDSEBOJNEGA ZAUPANJA IN RAZUMEVANJA; ODPRT DO OTROK IN STARŠEV.

11.1 PREDNOSTNA NALOGA IN PREDNOSTNO PODROČJE VRTCA

Prednostno področje: jezik

Otroci se bodo učili jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic. V sklopu prednostnega področja bo potekal celoletni projekt Palček Bralček. Velik poudarek bo na pravljici, samostojnemu nastopanju, pripovedovanju in obnavljanju prebranih zgodbic.

Prednostna naloga vrtca: navajanje na samostojnost

Akcijski načrt izboljšav na ravni aktiva VZGOJITELJSKI ZBOR CILJ: NAVAJANJE NA SAMOSTOJNOST DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA MERILA ZA DEJAVNOSTI IZVEDBO SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE  PREHRANJEVANJE  vzgojiteljice 2012/2013-  hospitacije  POSPRAVLJANJE  pomočnice vzg. 2014/2015  sprotno  SKRB ZASE (oblačenje,  vsi zaposleni zapisovanje slačenje, obuvanje, obračanje opažanj in oblačil na pravo stran, sezuvanje, pravilna uporaba rok napredkov ob kihanju in kašljanju …)  opazovalna tabela  HIGIENA  izmenjava opažanj  SAMOSTOJNA UPORABA  medsebojno TOALETE združevanje  UPORABA VLJUDNOSTNIH skupin IZRAZOV  samoevalvacija

11.2 DEJAVNOSTI VRTCA

Organizacija dejavnosti, temeljne naloge vrtca in cilji predšolske vzgoje so opredeljeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonu o vrtcih ter drugih podzakonskih predpisih. Programske smernice predšolske dejavnosti sprejema Strokovni svet za splošno izobraževanje RS. Vsebina je opredeljena v Kurikulumu za vrtce. Poleg vzgojnega dela je dejavnost vrtca tudi varstvo in prehrana otrok.

11.3 NAČRTOVANJE ORGANIZACIJE DELA

 V mesecu marcu oz. aprilu vrtec objavi razpis za vpis otrok za naslednje šolsko leto. Na podlagi razpisa za vpis otrok v vrtec sprejema prijave za vpis otrok za naslednje šolsko leto in sicer praviloma do 20. 4. tekočega leta. Otroci so sprejeti glede na prosta mesta in kriterije pravilnika za sprejem otrok v vrtec. V vrtec so sprejeti otroci tudi med letom, v kolikor so na voljo prosta mesta.  Vrtec vsako leto pripravi predlog organizacije predšolske vzgoje za novo šolsko leto, ki ga posreduje občinski upravi najkasneje do 10. 5. tekočega šolskega leta skupaj s predlogom sistemizacije delovnih mest v vrtcu za novo šolsko leto.  Vrtec z občinsko upravo predlog o organizaciji predšolske vzgoje v vrtcih za novo šolsko leto uskladi najkasneje do 20. 5. Tako usklajene predloge organizacije predšolske vzgoje za novo šolsko leto obravnava Občinski svet občine Krško, ki sprejme sklep o izdaji soglasja k sistemizaciji delovnih mest v vrtcih.  Na podlagi usklajenega predloga organizacije predšolske vzgoje za novo šolsko leto med občinsko upravo in vrtcem ter na podlagi izhodišč za izračun cen programov ter v skladu z metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, vrtec pripravi predlog cen programov in ga posreduje občinski upravi najkasneje do 20. 5..  Predlog cen vsebuje izračun cen z navedbo in višino vseh elementov za oblikovanje cen programov, podatke za izračun cen in pisno obrazložitev.  Vrtci z občinsko upravo predloge cen programov v vrtcih za novo šolsko leto uskladijo najkasneje do 31. 5. tekočega šolskega leta. Usklajene predloge cen programov v vrtcih za novo šolsko leto obravnava Občinski svet občine Krško, o čemer sprejme ustrezen sklep.

1 1.4 LETNI DELOVNI NAČRT VRTCA

Letni delovni načrt zavoda je osrednji dokument, s katerim zagotavljamo načrtno, organizirano in sistematično uresničevanje temeljnih ciljev predšolske vzgoje, ki so opredeljeni v koncepciji javnih vrtcev v Sloveniji. Z letnim delovnim načrtom za tekoče šolsko leto določamo vsebino, obseg, programe in organizacijo vzgoje in varstva ter pogoje za njegovo izvedbo. Letni delovni načrt sodi v obvezno dokumentacijo (21. čl. Zakona o vrtcih).

Vsebina življenja in dela v vrtcu se določi z letnim delovnim načrtom. Predlog letnega delovnega načrta pripravi vodstvo vrtca, mnenje k temu predlogu poda vzgojiteljski zbor, ki lahko predlaga spremembe ali dopolnitve. Letni načrt je sprejet, ko ga potrdi svet šole. Vsebino letnega načrta določa zakon. Za skupine vrtca je pomemben letni delovni načrt posamezne skupine. Vrtec izpolnjuje potrebne materialne pogoje za izvedbo letnega načrta. Pri načrtovanju LDN so sodelovali vsi, ki so vpleteni v delo in življenje v vrtcu. 43 Ustanovitelj Občina Krško nam zagotavlja sredstva za izvedbo rednih programov in kritje drugih stroškov, in sicer na način in v višini, kot izhaja iz pogodbe o izvajanju financiranja dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu.

1 1.5 PUBLIKACIJA VRTCA

Pred začetkom šolskega leta je šola izdala posebno publikacijo, v kateri je predstavljen program, poslovni čas, obseg dejavnosti vrtca.

 12. KURIKULUM, CILJI IN NAČELA TER NALOGE

1 2.1 KURIKULUM

Osnova za načrtovanje dela v vrtcu je Kurikulum za vrtce, ki vsebuje načela in cilje predšolske vzgoje. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999. Program dela v oddelku načrtujeta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, ki upoštevata razvojno stopnjo, interese otrok in pobude otrok in staršev. Pri izvajanju programov omogočata otrokom možnost izbire dejavnosti, sredstev in prostora. Otroci se učijo prek igre in lastne aktivnosti v večjih in manjših skupinah ter tudi individualno.

1 2.2 CILJI IN NAČELA

CILJI IN NAČELA PREDŠOLSKE VZGOJE

Pri delu v vrtcu bomo upoštevali:  cilje in načela iz Bele knjige o vzgoji in izobraževanju,  cilje in načela iz Kurikuluma za vrtce,  Priročnik h kurikulu Otrok v vrtcu. V pomoč nam bo tudi vsa strokovna literatura iz naše knjižnice.

Cilje bomo dosegali z odprtostjo in fleksibilnostjo kurikula. Skrbeli bomo za ponudbo pestrih, raznovrstnih in medsebojno uravnoteženih področji dejavnosti. Pri uresničevanju ciljev nas bodo vodila načela kurikula.

Cilji predšolske vzgoje:  razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,  razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,  razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,  negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

44  spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,  spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,  posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,  spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja,  razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje …

Predšolska vzgoja v vrtcu je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:  demokratičnosti,  pluralizma,  avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,  enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,  pravice do izbire in drugačnosti … (Kurikulum za vrtce; LJ, Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999).

Temeljno izhodišče predšolske vzgoje v vrtcih je spoštovanje otrokovih pravic in pravic staršev, opredeljenih v mednarodnih konvencijah.

V vrtcu želimo:  omogočiti otrokom čim več gibanja na prostem,  zagotoviti čim boljše pogoje za otrokov optimalni razvoj,  graditi prijateljstvo in sodelovanje s starši,  omogočiti, da se otroci izražajo, da raziskujejo, eksperimentirajo, da imajo možnost celostnega in izkustvenega učenja,  omogočiti otrokom druženje z vrstniki (socializacija),  zagotoviti kvalitetno bivanje otrok v vrtcu z vidika zdravja in zdravega načina življenja,  otrokom ponuditi pestre in raznovrstne dejavnosti na vseh področjih predšolske vzgoje,  spoštovati zasebnost in intimnost otrok,  razvijati kvaliteto medosebnih interakcij med otroki, med otroki in odraslimi v vrtcu in starši ter širše družbene okolice,  aktivno sodelovati s starši pri izvajanju vzgojnega programa,  zagotoviti individualne potrebe otrok, pričakovanja in potrebe staršev ter potrebe otrok v posamezni starosti in okolju.

13. POSLOVNI ČAS VRTCA, JUTRANJI SPREJEM,

POSLOVANJE VRTCA V ČASU PRAZNIKOV IN MED POČITNICAMI

Poslovni čas poskušamo prilagajati potrebam staršem. Poslovni čas vrtca je od ponedeljka do petka od 5. 30 do 16. 30.

Poslovanje vrtca v času praznikov in počitnic V času praznikov je vrtec zaprt. Pred prazniki in med šolskimi počitnicami vrtec posluje normalno, če se prijavi zadostno število otrok (najmanj 3 otroci iz vseh skupin). Zaradi racionalnega poslovanja si vrtec pridržuje pravico, da združuje oddelke na začetku in koncu poslovnega časa, v času počitnic ter ob pojavu izjemnih okoliščin (bolezni otrok in zaposlenih, epidemije). 45 Organizacija jutranjega sprejema ter popoldanskega oddajanja otrok Jutranji sprejem izvajajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice od 5.30 dalje. Izvaja se v eni igralnici. Popoldansko oddajanje izvajajo pomočnice vzgojiteljic in vzgojiteljice. Čas, ko otroci prihajajo in dohajajo iz vrtca, je fleksibilen. Dnevna prisotnost otroka je od 6 do največ 9 ur.

Odsotnost otroka iz vrtca zaradi bolezni in rezervacije med poletnimi počitnicami ureja Pravilnik o organiziranju in plačevanju predšolske vzgoje v občini Krško.

 14. PROGRAMI GLEDE NA VSEBINO IN OBLIKO

Vsebina predšolske vzgoje je določena v Kurikulumu za vrtce in zajema naslednja področja dejavnosti: gibanje, jezik, umetnost, matematiko, naravo ter družbo in dnevno rutino (nega, prehrana in počitek). Načrtovanje vzgojnega dela pri posameznih področjih dejavnosti ter izbira metod je odvisna od zastavljenih ciljev in razvojne značilnosti otrok.

Metode in oblike dela Z aktivnimi metodami dela skrbimo, da so otroci ustvarjalni in kolikor je mogoče tudi samostojni udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Preko igre, kot osnovne in najprimernejše oblike učenja predšolskega otroka, z raziskovanjem in preizkušanjem pridobivajo, znanja, spretnosti in navade, ki jim pomagajo pri uspešnem vključevanju v sodobno družbo. Ostale metode dela so poleg temeljne metode igre skozi aktivno učenje še:  raziskovanje,  opazovanje,  demonstracija,  pogovor,  poslušanje,  pripovedovanje ...

Oblike dela so:  skupinska,  individualna in  delo v dvojicah.

1 4.1 DNEVNI PROGRAM

Dnevni program zajema vzgojo, varstvo, prehrano in počitek otrok. Zagotovljeno je strokovno in kvalitetno delo, ki omogoča optimalni razvoj vsakega otroka. Vzgojno delo poteka preko spontanih in vodenih dejavnosti. Prilagojen je potrebam, interesom in sposobnostim otrok. Vse dejavnosti so načrtovane preko igre, ki je osnovna dejavnost predšolskega otroka, hkrati pa najbolj naraven način učenja predšolskega otroka, ki mu posvečamo veliko pozornosti.

Dnevni red je prilagojen starosti otrok in dogovorjen v posamezni skupini. Organizacija življenja otrok v oddelku zahteva fleksibilni dnevni red:  prihod in sprejem otrok,  spontana igra, ustvarjalne dejavnosti po kotičkih, individualno delo, pestovanje,  navezovanje stikov med vrstniki, 46  nega (nego izvajamo večkrat dnevno skozi celoten urnik),  priprava na zajtrk in zajtrk,  umivanje zob (tri skupine),  jutranji krog,  aktivnosti po želji otrok, spontana in vodena igra, individualno delo z otroki, načrtovane dejavnosti: raznolike igre in dejavnosti za otrokov gibalni, čustveni, socialni in spoznavni razvoj, različni ogledi, obiski in prireditve,  priprava na malico in sadno malico ter napitek,  bivanje na prostem, sprehodi,  priprava na kosilo in kosilo,  počitek oz. umirjene dejavnosti po kotičkih v igralnici ali na igrišču,  popoldanska malica,  igra v manjših skupinah in odhod domov.

VIZIJE SKUPIN Vizija v skupini Kapljic bo:  Oddelek veselja, topline in razumevanja, v katerem bo prostor za vsakega posameznika.

Vizija v skupini Smrkcev bo:  Oddelek radosti, veselja in medsebojnega razumevanja, varno in prijazno okolje.

Vizije v skupini Sovic bodo:  Topel sprejem otroka z namenom, da občuti, da je v skupini dobrodošel, zaželjen, varen in ljubljen.  Omogočiti otroku vedenje in spoznavanje, da je sprejemljiv takšen kot je in da ima možnost izražati samega sebe, prav tako naj začuti, da ima pravico do svojega mnenja, ki pa se usklajuje s potrebami skupine.  Igramo se skupaj in tkemo prijateljske vezi.  Potujemo v pravljični svet domišljije skozi ples, gibanje, ustvarjanje.  Knjiga – moja najboljša prijateljica.  Zmorem sam … prvi koraki k samostojnosti.  Skrbimo za urejenost in varnost igrišča in okolice.  Zadovoljni strokovni delavci, starši in otroci.

Viziji v skupini Ovčk bosta:  Skupina radosti, veselja in dobrega počutja. Strmeli bodo k vzpodbujanju dobrih medsebojnih odnosov in zagotavljanju varnega in prijaznega okolja.  Spodbujanje verbalne in neverbalne komunikacije.

Vizije v skupini Pingvinov bodo:  Omogočanje in zagotavljanje pogojev za prijetno počutje otrok ter varnega, zdravega in za učenje spodbudnega okolja, v katerem ima otrok možnost za vključevanje v dejavnosti.  Spoštovanje in upoštevanje individualnih razlik in drugačnosti otrok.  Zadovoljni starši, strokovni delavci in otroci.

47 DEJAVNOSTI V VRTCU

KDAJ KAJ NOSILCI NALOG

21. september kros Marjeta Škrbina Rozman (vse skupine) Teden otroka dejavnosti po skupinah v dop. času, vzgojiteljice 1. 10. – 5. 10. ogled lutkovne predstave v KD v (vse skupine) Podbočju (glede na ponudbo) 4. oktober svetovni dan živali vzgojiteljice (vse skupine) 15. oktober svetovni dan hrane Zdrava šola (vse skupine) oktober peka kostanja pred vrtcem hišnik Matjaž Jurečič (vse skupine) 31. oktober dan reformacij Margareta, Verica

oktober/november dan spomina na mrtve Helena, Katja, Margareta, Verica, Janja, Tatjana 16. november Tradicionalen slovenski zajtrk in dan vzgojiteljice medu (vse skupine) veseli december Miklavž, dedek Mraz vzgojiteljice (vse skupine) december ali januar zimski športni dan – sankanje v Helena, Katja, Vesna, Janja, Tatjana Žarnovi jami januar, februar, obisk knjižničarke iz Valvazorjeve knjižničarka Valvazorjeve knjižnice, marec knjižnice (trije obiski) Margareta, Janja, Helena februar slovenski kulturni praznik – državni vzgojiteljice praznik, 8. 2. (vse skupine) 12. februar pust (pustno rajanje in pustna vzgojiteljice povorka po Podbočju) (vse skupine) 14. februar Valentinovo vzgojiteljice (vse skupine) 8. marec dan žena vzgojiteljice 25. marec svetovni dan mater (vse skupine) april velika noč vzgojiteljice (vse skupine) 2. april mednarodni dan knjige za otroke vzgojiteljice 23. april svetovni dan knjige (vse skupine) 8. april svetovni dan zdravja (datum je na Zdrava šola nedeljo 7.4.) - zdrav zajtrk (vse skupine) 22. april. dan zemlje Helena, Katja, Margareta, Verica, Kristina, Sonja 5. junij svetovni dan okolja – očistimo Margareta, Verica, Vesna, Helena, Katja, okolico vrtca Janja, Tatjana

OSTALE DEJAVNOSTI  Praznovanje rojstnih dni (v vseh skupinah).  Obisk tetke jeseni (skupina Pingvini).  Umivanje zob (starejše tri skupine).

48  Peka različnih dobrot (Pingvinova pekarna).  Hoja po okoliških krajih in hribih.  Spoznavanje Slovenije (Pingvini).  Druženje skupin v vrtcu.  Spanje v vrtcu (Ovčke in Pingvini).  Obisk prijateljstva (obiskovanje družin, pohodi) (Sovice).  Beleženje vremena, datumov in letnih časov (Ovčke in Pingvini).  Obisk otrok iz vrtca Krško v skupini Pingvinov.  Obisk otrok iz vrtca Kostanjevica v skupini Ovčk.  Športni maj – različne športne dejavnosti zunaj (skupina Pingvinov).  Lutkovne in gledališče predstave v KD Podbočju in šoli.

Strokovne delavke vrtca bodo okrasile hodnike.

LETNI ČAS OKRASITEV PREVZELE JESEN Margareta Lešnik, Verica Cizerle in Vesna Kržičnik Mirt ZIMA Janja Andolšek in Tatjana Jabuka POMLAD Helena Banič in Katja Kostelac POLETJE Kristina Medvedec in Sonja Baškovec

IZLETI, OGLEDI  Razstava malih živali v Brežicah – vodja Janja Andolšek (skupini Ovčke in Pingvini).  Obisk Vrtca Krško – vodja Helena Banič (skupina Pingvini).  Obisk Vrtca Kostanjevica – vodja Janja Andolšek (skupina Pingvini).  Ogled predstave v Kulturnem domu Krško – vodja Katja Kostelac (skupine Sovice, Ovčke, Pingvini).  Obisk Valvazorjeve knjižnice v Krškem v mesecu aprilu – vodja Verica Cizerle (skupine Sovice, Ovčke in Pingvini).  Predaja Zelenega nahrbtnika (skupina Pingvini).

S soglasjem staršev bodo skupine Sovice, Ovčke in Pingvini odšli na različne oglede, predstave, razstave v Krško oz. Brežice. Otroci iz skupine Pingvini bodo obiskali vrtec Krško, skupina Ovčke pa vrtec Kostanjevica. Stroške, ki bodo nastali, bodo v dogovoru s starši poravnali starši (starši so bili na roditeljskem sestanku obveščene o aktivnostih).

14.2 DODATNI PROGRAMI

Gre za dejavnosti, ki popestrijo in obogatijo vsakdanje delo v vrtcih in so organizirane, da bi bilo življenje v vrtcu še bogatejše in prijetnejše za otroke, starše in zaposlene. To so vsebine in aktivnosti, ki potekajo v okviru rednega programa, in sicer v večjem obsegu kot to predvideva redni program. Na ta način imajo otroci možnost poglobljenega razvoja na določenih področjih. Vzgojiteljice izvajajo dodatne dejavnosti izven svojega delovnega časa. Dodatne dejavnosti so namenjene otrokom letnika 2006, 2007 in 2008, ki imajo za neko dejavnost več zanimanja, na določenem področju večje sposobnosti in veselje za sodelovanje. Dodatne dejavnosti so ob koncu šolskega leta evalvirane. Navedeni programi se staršem ne obračunavajo posebej; zajeti so v redni ceni in se tudi izvajajo v rednem poslovnem času. Po potrebi bomo zaračunali le dodatni material ali stroške prevoza.

V šolskem letu 2012/13 bomo izvajali naslednje dodatne 10-urne dejavnosti: Ciciban planinec (Helena Banič in Sonja Baškovec) Hodili bodo po poteh okrog Podbočja in obiskovali bližnje vasi in hribe. Sodelovali bodo z Mladinsko komisijo Planinske zveze Slovenije. Na vsakem pohodu jih bo spremljal škratek »Poldek«. Cilji delavnice so:  otroke usmeriti k zdravemu razvedrilu v naravi, jih spodbuditi k opazovanju ter jim pomagati izoblikovati navade in potrebe po aktivnem življenju v gorah,  seznaniti otroke z osnovami planinske dejavnosti, z varnostnimi ukrepi v gorah,  jih poučiti o skrbi za čisto naravo,  okrepiti v njih vrline, kot so prijateljstvo, vztrajnost, plemenitost, poštenost, delavnost in vzdržljivost. Glasbeno – športna delavnica (Vesna Kržičnik Mirt) Dejavnosti, ki bodo potekale pri glasbeno – športni delavnici so:  joga za otroke,  tibetanček,  sprehod in športne igre. Cilji delavnice so:  otroci se seznanijo z jogo,  otroci spoznajo, da se glasba in šport medsebojno povezujeta,  otroci pridobivajo na ravnotežju,  otroci usvajajo nove gibalne vzorce in plesne igre,  otroci petje spremljajo z gibanjem. Računalniška delavnica (Verica Cizerle) Cilj delavnice so :  seznanitev z računalnikom,  poimenovati dele računalnika (miška, tipkovnica, monitor),  usvojiti delo z miško,  samostojno risanje po želji. Otroci bodo spoznali:  program Miškina mala šola – labirint,  sprostitvene igrice,  igre spomina,  risanje z grafičnimi znaki v programu Slikar,

50  liki in barve,  ustvarjanje v računalniškem programu Pingvin. Plesna dejavnosti (Kristina Medvedec) Namen in potek dejavnosti:  druženje in zabava,  navajanje na skupinsko delo,  seznanjanje otrok z dramsko predstavo,  razvoj motoričnih sposobnosti,  razvoj neverbalne komunikacije,  pomoč otrok in staršev pri pridobivanju materiala za predstavo. Cilji:  spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti,  spodbujanje doživljanja in izražanja,  razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije,  razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav,  otrok se z gibanjem in plesom izraža, komunicira in ustvarja,  otrok se igra in vadi koordinacijo in ravnotežje. Ura pravljic (Katja Kostelac) Dejavnosti, ki bodo potekale pri uri pravljic bodo:  spoznavanje različnih pravljic in zgodbic,  pripovedovanje ob knjigah in slikanicah,  otroci sami povedo kakšno pravljico,  izdelava lutk,  risanje risbic. Cilji:  otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij,  otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično ugodje, ter pridobiva pozitivni odnos do literature,  otrok se uči samostojno pripovedovati,  ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije; s književno osebo se indetificira ter doživlja književno dogajanje,  otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta (predvsem podobo književne osebe in dogajalnega prostora). Ustvarjalna delavnica (Janja Andolšek) Vsebina delavnice bo prilagajala letnemu času, praznikom ali ostalim dogodkom. Cilji ustvarjalne delavnice:  spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti,  negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti. Poudarek letošnjih delavnic bo na izdelovanju iz naravnih matrialov. Sprostitvene urice (Margareta Lešnik) Dejavnosti, ki bodo potekale pri sprostitvenih uricah so:  joga za otroke,  igre za razgibavanje, osredotočenje in sprostitev,  masaže in meditacije,  ples. Cilji delavnice:  seznanjanje in izvajanje jogijskih položajev, 51  razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti, koordinacije in ravnotežja,  spoznavanje pomena pravilnega dihanja in zaznave lastnega telesa skozi čutila,  večanje zmožnosti koncentracije oz. osredotočanje, zbranosti, umirjanja in sproščanja,  odkrivanje lastne domišljije skozi meditativne vaje,  vključevanje in sodelovanje pri sprostitvenih dejavnostih,  izmišljanje gibov, gibalnih zaporedij in telesnih položajev,  preizkušanje hitrih in počasnih gibanje ter vezanih, odsekanih in sproščenih,  raziskovanje gibanja v različnih telesnih smereh,  izražanje in doživljanja čustev skozi gib,  spoznavanje lokomotornih in nelokomotornih gibanj.

14.3 CICIBANOVE URICE – IZVAJANJE VZGOJNIH DEJAVNOSTI ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC

Cicibanove urice bodo, po dogovoru z občinsko upravo, v vrtcu organizirane v popoldanskem času za otroke od 3. do 6. leta starosti, ki ne obiskujejo vrtca. Potekale bodo v popoldanskem času v mesecu marcu ali aprilu. Program financira občina in je brezplačen. V primeru, da ne bo dovolj vpisanih otrok, programa ne bomo izvajali. Otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bomo skupaj s starši povabili na druženje ob 30-letnici šole in vrtca, ki bo 30. 11. 2012 v popoldanskem času.

14.4 PROJEKTI

NAZIV PROJEKTA NATEČAJI SKUPINA

Kapljice  PALČEK BRALČEK  ObdaRajanje  VARNO S SONCEM – vodja Kristina Medvedec  ZELENI NAHRBTNIK  GIBALNI/ŠPORTNI PROGRAM MALI SONČEK Smrkci  ZELENI NAHRBTNIK  ObdaRajanje  PALČEK BRALČEK  Naravne in druge nesreče  VARNO S SONCEM »potres«  GIBALNI/ŠPORTNI PROGRAM MALI SONČEK - vodja Margareta Lešnik Sovice  ZELENI NAHRBTNIK  ObdaRajanje  PALČEK BRALČEK  likovni in ustvarjalni natečaji  VARNO S SONCEM  GIBALNI/ŠPORTNI PROGRAM MALI SONČEK – vodja Margareta Lešnik Ovčke  BRALNI PALČEK  ObdaRajanje  ZELENI NAHRBTNIK  Naravne in druge nesreče

52  VARNO S SONCEM »potres«.  GIBALNI/ŠPORTNI  natečaji, ki bodo razpisani med PROGRAM MALI SONČEK letom DOBIMO SE NA POSTAJI  projekti, ki bodo razpisani med letom Pingvini  BRALNI PALČEK  Cici Vesela šola  ALBUM OTROKA V VRTCU  Obdarajanje  ZELENI NAHRBTNIK – vodji  natečaji, ki bodo razpisani med Helena Banič in Katja Kostelac letom (Vrtec Krško preda Zeleni nahrbtnik našem vrtcu. Naš vrtec preda Zeleni nahrbtnik vrtcu Kostanjevica.)  VARNO S SONCEM  GIBALNI/ŠPORTNI PROGRAM MALI SONČEK DOBIMO SE NA POSTAJI  projekti, ki bodo razpisani med letom

15. VZGOJA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA

Zdrav otrok v zdravem okolju je cilj, s katerim vrtec vsako šolsko leto prevzema odgovornost pri varovanju, utrjevanju zdravja in preprečevanju bolezni. Izvajali bomo dejavnosti, ki zagotavljajo ohranjanje in krepitev zdravja otrok in delavcev ter preprečevanje bolezni in poškodb. Vsi otroci pred vstopom v vrtec so zdravniško pregledani, kar potrjuje zdravniško potrdilo s podpisom pediatra, ki s tem jamči, da je otrok ob vstopu zdrav, oziroma nas opozori na morebitne posebnosti otroka.

Zdravstveno-higienski režim V letošnjem letu bodo staršem razdelili zloženke ZZV Ljubljana »Preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni – priporočila za starše«, ki jo bomo še naprej delili novincem, ki bodo prihajali v vrtec. V vpogled pa bo tudi na spletni strani šole. S to zloženko starši dobijo priporočila zunanje institucije, ki ima na tem področju določeno kredibilnost.

V vrtcu bomo pozorno skrbeli, da bo v igralnicah in drugih prostorih dovolj svežega zraka (z rednim prezračevanjem in preprečevanjem prepiha), primerna temperatura, primerna vlaga in primerna osvetlitev.

Skrb za zdrave zobe: Del naše skrbi za zdrav otrokov razvoj je tudi sodelovanje z zobozdravstveno službo. Otroke bomo navajali na redno in pravilno umivanje zob:  sodelovanje z zobnima asistentkama,  uživanje sadja in zelenjave,  učenje pravilnega čiščenja zob (zobne asistentke iz ZD Krško).

53 Skrb za varnost otrok:  skrb za kvalitetno varnost notranjega in zunanjega okolja vrtca,  igrala naj bodo varna, poškodovane igrače naj se takoj odstranijo,  okolica vrtca naj bo prometno varna in urejena.

Poleg navedenega si bomo strokovne delavke in ostali delavci vrtca prizadevali:  da bodo otroci primerno oblečeni,  da bo dovolj časa namenjenega aktivnemu ali pasivnemu počitku,  za dnevno optimalno telesno aktivnost otrok,  da se bodo otroci veliko gibali na svežem zraku,  za zagotavljanje pogojev za osebno higieno otrok,  za redno dnevno vzdrževanje higiene prostorov in igrišč,  za skrb in zaščito pred nalezljivimi boleznimi ter novimi virusi,  pri preprečevanju dejavnikov tveganja v odnosu do škodljivih razvad.

Vzdrževali bomo ustrezen higienski režim, izvajali ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (redno obveščali starše, razkuževali in preoblačili blazine). Plan razkuževanja in preoblačenja je zapisan v LDN organizatorja higienskega režima. Izdelan imamo načrt čiščenja vrtca.

Načrtovanje in organizacija prehrane Pri načrtovanju prehrane upoštevamo Prehranske smernice v vrtcu in šoli (Ministrstvo za zdravje, 2005). Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da se držimo načela pestrost in visoke kvalitete živil, imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja, izbiramo živila, ki so primerna letnemu času in enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok. Skrbeli bomo za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, tako da bomo načrtovali ustrezne jedilnike. Pri otrocih bomo razvijali ustrezne prehrambene navade. V šolski kuhinji pripravljajo štiri obroke: zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. Otroci imajo ves dan na razpolago pijačo (čaj ali vodo). Obroke v kuhinji pripravljamo v skladu s strokovnimi navodili, da hrana ohrani svojo biološko vrednost. Razdeljevanje hrane organiziramo tako, da je pot gotovih jedi čim krajša. Izvajamo vse potrebne ukrepe, da živila oziroma jedi ostanejo higiensko in zdravstveno neoporečna. Nadzor nad higieno v naši kuhinji je notranji in zunanji. Zunanji nadzor izvaja Zdravstveni inšpektorat.

Higiena dela v kuhinji Kuharice bodo skrbele za:  stalno vzdrževanje čistoče v kuhinji,  brezhibno higieno vseh zaposlenih, ki kakorkoli sodelujejo pri pripravi ali razdeljevanju hrane,  spremljanje kvalitete živili in ugotavljanje kvalitete pripravljene hrane.

Dietni obroki v vrtcu Dietna obravnava poteka individualno za vsakega otroka posebej. Posamezniku glede na njegove hranilne in energijske potrebe ter omejitve v izboru živil izdelamo tabelo dovoljenih in prepovedanih živil v sodelovanju s starši ter zdravnikom. Pripravljamo dietno prehrano za vse otroke, za katere starši prinesejo zdravniško potrdilo otrokovega pediatra z navedbo dietne prehrane.

Program dela organizatorja šolske prehrane in vrtčevske je zapisan v letnem delovnem načrtu organizatorja šolske in vrtčevske prehrane za šolsko leto 2012/2013. Program dela organizatorja higienskega minimum je zapisan v letnem delovnem načrtu za šolsko leto 2012/2013.

16. OBLIKOVANJE ODDELKOV IN RAZPOREDITEV DELAVCEV Vrtec izvaja dnevni program od 6 do 9 ur.

16.1 OBLIKOVANJE ODDELKOV

V šolskem letu 2012/2013 imamo v vrtcu pet skupin, od katerih je ena polovična. Vrtec ima oblikovana dva homogena, dva heterogena oddelka in en kombiniran oddelek. V kombiniran oddelek so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja. Vrtec bo sprejemal otroke v oddelka prvega starostnega obdobja vse do zapolnitve mest.

Starostno obdobje Število Ime skupine Letniki rojstva Vzgojiteljica Pomočnica starostna skupina otrok vzgojiteljice 1. st. obdobje 1–3 Kapljice Kristina Sonja 8 2010-2011 heterogena Medvedec Baškovec * 1. st. obdobje 2–3 Smrkci Vesna 6 2010-2011 * homogena K. Mirt 1. in 2 st. obdobje 2–4 Sovice Margareta Verica 17 2009-2010 kombinirana Lešnik Cizerle * 2. st. obdobje 3–5 Ovčke Janja Tatjana 21 2008-2009 heterogena Andolšek Jabuka 2. st. obdobje 5–6 Pingvini Helena Katja 20 2006-2007-2008 homogena Banič Kostelac SKUPAJ 72 Opomba: * Zagotavljanje sočasnosti in nadomeščanje: Katarina Šekoranja, Gregor Travnikar in Darinka Tomažin

Število vpisanih otrok, ločeno po letnikih rojstva:

Letnik Vključitev rojstva 1. 9. 2012 2007 / 2008 1 2009 3 2010 2 2011 3

Skupaj 9 *Opomba: S 1. 9. 2012 smo imeli tri izpise in dva vpisa.

55 Število vključenih otrok glede na občino stalnega bivališča (podatki na dan 1. 9. 2012):

Stalno bivališče Št. vključenih otrok Občina Krško 68 Občina Kostanjevica na Krki 1 Občina Hrastnik 1 Občina Škocjan 1 Občina Sevnica 1 Skupaj 72

16.2 DELO STROKOVNIH IN DRUGIH DELAVCEV V VRTCU

Sistemizacija delovnih mest Kadrovska zasedba vrtca je določena s sistemizacijo delovnih mest vrtca. Osnova za sistemizacijo so zakon in podzakonski predpisi, ki vsebujejo podrobnejša določila o kadrovskih pogojih in normativih.

Sistemizacija od 1. 9. 2012 Sistemizacijo opredeljujejo naslednja delovna mesta in delež delovnega časa: ravnatelj, pomočnik ravnatelja (1*), vzgojitelj (5+0,7KP*), pomočnik vzgojitelja (5,35 (0,27*) (4,86+0,06KP+0,43**), socialna delavka (0,17(0,10)*), organizator prehrane (0,08*), organizator higienskega minimuma (0,08*), računovodja (0,33), poslovni sekretar (0,33) ter tehnični delavci, kot so vzdrževalec oz. hišnik (0,28), kuharica (1,10 (1,06+0,04****)), kuharska pomočnica (0,71 (0,56+0,15***)), perica (0,46) in snažilka (0,78).  *V okviru delovne obveznosti pomočnika ravnatelja.  ** Dodatno sistemizirana delovna mesta (zaradi poslovnega časa vrtca nad 9 ur) v deležu 0,43 pomočnice vzgojiteljice; sredstva za stroške dela se zagotovijo v proračunu Občine Krško in se nakazujejo vrtcu na podlagi mesečnih zahtevkov.  *** Dodatno sistemizirano delovno mesto kuharskega pomočnika v deležu 0,15, ki se krije iz prihodkov tržne dejavnosti – prodaje kosil zaposlenim.  **** Dodatno sistemizirano delovno mesto kuharja za pripravo dietnih obrokov za otroke v deležu 0,04; sredstva za stroške dela se zagotavljajo v proračunu Občine Krško in se nakazujejo vrtcu na podlagi mesečnih zahtevkov.  Za zagotavljanje dodatne strokovne pomoči na podlagi odločbe o usmeritvi se dodatno sistemizira dodatna strokovna pomoč 3 ure tedensko; sredstva za stroške navedenih del se zagotovijo v proračunu Občine Krško in se nakazujejo vrtcu na podlagi mesečnih zahtevkov.

Zakon o vrtcih predpisuje za vzgojiteljice visoko izobrazbo ustrezne smeri (VII. st.), razen za vzgojiteljice, ki so bile zaposlene že pred uveljavitvijo zakona; le-te izpolnjujejo pogoje tudi s srednjo strokovno izobrazbo (predšolska smer – V.st.). Tri vzgojiteljice imajo pridobljen strokovni naziv svetovalec, ena pa naziv mentor – kdaj in kako se dodeljujejo strokovni nazivi, določa zakon in drugi predpisi.

Za pomočnice vzgojiteljic zakon o vrtcih navaja kot pogoj srednjo izobrazbo (V.st.) – predšolska smer ali zaključen 4. letnik gimnazije in opravljeno poklicno prekvalifikacijo.

56 Vzgojiteljice delajo 6 ur neposredno pri otrocih, 2 uri pa opravljajo skladno z zakonom drugo delo izven oddelka (priprava na delo, čas za malico (0,5 ure), izobraževanje, sodelovanje s starši, z drugimi delavci v vrtcu, z zunanjimi sodelavci ipd.). Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice prilagajata delovni čas tako, da je zagotovljena sočasnost v oddelku takrat, ko je prisotna večina otrok. Pomočnice vzgojiteljice delajo 7 ur neposredno pri otrocih, 1 uro opravljajo drugo, z vzgojnim delom povezano delo (urejanje igralnic, čas za malico (0,5 ure), priprava didaktičnih pripomočkov, razkuževanje igrač ipd.).

Vzgojiteljice Zaposleni strokovni Zaposlitev Strokovni naziv E-MAIL delavci 1. Helena Banič Nedoločen čas Svetovalec helena.banic@ guest.arnes.si 2. Janja Andolšek Nedoločen čas Svetovalec janja.andolsek@ gmail.com 3. Margareta Lešnik Nedoločen čas Mentor margareta.lesnik@ gamil.com 4. Vesna Kržičnik Mirt Nedoločen čas / vesnaserious@ gmail.com 5. Kristina Medvedec Določen čas / kristina.medvedec@ gmail.com

Pomočnice vzgojiteljice Zaposleni strokovni Zaposlitev E-MAIL delavci 1. Tatjana Jabuka Nedoločen čas tatjana.jabuka@ siol.net 2. Sonja Baškovec Nedoločen čas sonja.baskovec@ arnes.si 3. Verica Cizerle Nedoločen čas verica.cizerle32@ gmail.com 4. Katja Kostelac Nedoločen čas katja.kostelac77@ gmail.com

Zagotavljanje sočasnosti in nadomeščanje Zaposleni strokovni Zaposlitev Strokovni naziv E-MAIL delavci 1. Gregor Travnikar Določen čas / bizelanc.travnikar@ gmail.com 2. Katarina Šekoranja Določen čas / [email protected] 3. Darinka Tomažin Nedoločen čas svetovalec darinka.tomazin@ guest.arnes.si

Normativna določba pravi, da je sočasnost v prvem starostnem obdobju 6 ur dnevno, v drugem starostnem obdobju 4 ure dnevno in v kombiniranem oddelku 5 ur dnevno. Pri tem je potrebno

57 upoštevati sočasnost že v jutranjem in popoldanskem času pri združevanju skupin. Razporeditev delovnega časa zaposlenih v vrtcu se določa tedensko ob upoštevanju normativov.

Če je število otrok v oddelku enako ali manjše od polovice največjega števila otrok, določenega v drugem, tretjem in četrtem odstavku 34. člena Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, izvaja vzgojno delo v oddelku samo vzgojitelj.

Nepedagoški delavci  Računovodska in administrativa dela (obračunavanje oskrbnin, vodenje evidenc, računovodska, knjigovodska dela, pripravljanje podatkov in analiz za planiranje dejavnosti zavoda, knjiženje v glavnih in pomožnih knjigah, obračunavanje plač, opravljanje kadrovskih del, opravljanje blagajniškega dela, druga dela) opravljata: Urška Pavlovič in Manasi Schatz, do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.  Hišniška dela v vrtcu in urejanje okolice opravljata Matjaž Jurečič v kombinaciji z Antonom Jurečičem.  Dela kuharice in pomočnice opravljajo Mateja Drobnič, Jožica Stipič in Jožica Barbič.  Dela snažilke opravljajo v deležih Katarina Šekoranja, Gregor Travnikar in Jožica Pacek, delo perice opravljata v deležih Martina Stipič in Mira Tepić.

Javna dela v vrtcu Od 11. 9. 2012 do 28. 9. 2012 bo delo v vrtcu opravljala javna delavka Katarina Skinder, ki je zaposlena v Vrtcu Krško.

Svetovalna služba v vrtcu Svetovalna služba v vrtcu pomaga in sodeluje, da bi bili vsi čim bolj uspešni. Njena temeljna naloga je, da se na podlagi svojega strokovnega znanja vključuje v reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj. Pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v vrtcu in po potrebi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Svetuje staršem otrok, ki so potrebni dodatne obravnave in pomoči. V primeru, da se pojavijo v posameznih skupinah otroci s posebnimi potrebami, bomo starše napotili k šolski svetovalni delavki, ki bo staršem svetovala o nadaljnjih postopkih. Svetovalno delo opravlja Alenka Košak.

Opis del in nalog vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice, nepedagoških delavcev, svetovalne delavke je zapisan v Pravilniku o sistemizaciji Osnovne šole Podbočje.

17. SODELOVANJE S STARŠI TER Z OKOLJEM IN ŠOLO

17.1 SODELOVANJE S STARŠI

Program sodelovanja s starši se načrtuje skladno z načeli in cilji, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce in tako, da so v njem trije osnovni vidiki: medsebojno informiranje, izobraževanje, skupno doživljanje otrok, staršev in vzgojiteljic.  Uvodni roditeljski sestanek za novince v avgustu.  Uvajanje otrok v vrtec; starši imajo možnost, da preživijo krajše obdobje skupaj z otrokom v skupini z namenom, da se otroku omogoči postopno uvajanje v vrtec. Uvajanje otrok se prične s prvim dnem vpisa otroka v vrtec.

58  Prvi roditeljski sestanek – 11. 9. 2012, ter drugi roditeljski sestanek v tednu od 13. – 17. maja 2013. Pogovorne ure se bodo izvajale po razporedu (predvidoma v času šolskih govorilnih ur in roditeljskih sestankov), namen pogovornih ur je izmenjava informacij o otroku (o njegovem napredku, posebnostih, morebitnih težavah). Predvidene pogovorne ure bodo:  23. oktober,  8. januar,  4. do 7. februar,  2. april,  13. do 17. maj,  10. do 14. junij.  Kratke in nujne informacije ob prihodu in odhodu otrok iz vrtca.  Individualni, dogovorjeni pogovori o otroku.  Pisna in ustna obvestila o dogajanju v vrtcu.  Projekt bralnega palčka.  Prisotnost starša ob uvajanju otroka v vrtec.  Komunikacija preko elektronskega naslova (Sovice in Pingvini).  Starši po želji okrasijo igralnico pred otrokovim rojstnim dnem (Pingvini).  Predstavitev poklicev staršev.  Zloženke.  Oglasna deska in spletna stran (sprotno obveščanje staršev o dogajanju v oddelku, predstavljanje dela oz. dejavnosti v oddelku, kar bogatimo s fotografijami na spleti strani).  Predavanje za starše v okviru izobraževalnih vsebin.

SKUPNA SREČANJA  delavnice ob Tednu otroka (oktober),  30. 11. 2012 ob 30-letnici šole in vrtca,  dedek Mraz (december - vsi otroci iz KS Podbočje),  glasbena pravljica (ob materinskem dnevu ali pozdrav pomladi – marec)  vodji: Kristina Medvedec in Sonja Baškovec  okrasitev: Vesna Kržičnik Mirt.

SREČANJA PO SKUPINAH KAPLJICE  zimska delavnica,  spomladanska delavnica,  zaključek v mesecu maju ali juniju. SMRKCI  jesenska delavnica – izdelava mandal iz semen in peka kostanja,  spomladanska delavnica – pohod in piknik v naravi,  zaključek – obisk koče pri Čarovnici in Jelenov greben ali obisk mini živalskega vrta v Šentjerneju. SOVICE  jesenska spoznavna delavnica v septembru,  spomladanska delavnica – športne igre,  zaključek.

59 OVČKE  jesenska delavnica – družabne igre,  spomladanska delavnica – dramatizacija,  zaključek. PINGVINI  jesenska delavnica,  spomladanska delavnica,  zaključek šolskega leta – mali maturantje se poslovijo od vrtca.

Ostale možnosti za sodelovanje s starši:  listanje in prebiranje knjig, ki jih bodo otroci prinesli domov (projekt Palček Bralček),  prinašanje odpadnega materiala in različnih pripomočkov za igro,  sodelovanje v humanitarnih akcijah (zbiranje zamaškov).

Organizirali bomo predavanje za starše.  V zimskem času bomo organizirali predavanje o neverbalni komunikaciji. Predavanje bo organizirano skupaj s šolo.

17.2 SODELOVANJE Z OKOLJEM IN ŠOLO

SODELOVANJE Z OKOLJEM

 Teden otroka – sodelovanje z DPM Podbočje (vse skupine),  dan šole in vrtca (vse skupine) – tudi za otroke in starše, ki niso vključeni v vrtec,  cicibanove urice – za otroke, ki niso vključeni v vrtec,  logopedski pregledi otrok, ki jih bo izvajala logopedinja in so namenjeni otrokom letnika 2006, 2007 in 2008,  plavalni tečaj za letnika 2006 in 2007 v Čateških toplicah,  objava člankov v krajevnem časopisu (vse skupine),  različni projekti,  ogled razstave malih živali v Brežicah (starejši dve skupini),  ogled Valvazorjeve knjižnice Krško v mesecu aprilu (starejše tri skupine),  nastop za 1. maj na Planini,  obisk starejših krajanov v Podbočju pred novim letom (Pingvini),  ogled predstave v Kulturnem domu Krško,  zobna preventiva pod okriljem ZD Krško (želiranje, pravljica, umivanje zob) – starejše tri skupine,  obiskala nas bo ga. Romana Miklič iz ZD Krško in nam pokazala pripravo zdravega zajtrka.

Vrtec je aktivno vključen v lokalno dogajanje, predvsem s prisotnostjo na raznih proslavah, prireditvah, razstavah likovnih in drugih izdelkov, sodelovanjem v krajevnem in drugih časopisih ter medijih in rednim obveščanjem na informativnih točkah.

Vrtec se vključuje v okolje tudi z raznimi ogledi dejavnosti v zdravstvenem domu, pri obrtnikih, ogledih kmetij, pošte, trgovine ...

Sodelovali bomo z različnimi tovarnami, ki nam bodo pomagale pri zbiranju odpadnega materiala. Ogledali si bomo predstave, ki se bodo odvijale v šoli ali v KD v Podbočju. 60 Sodelujemo s šolami in vrtci v občini in izven nje (medsebojno obiskovanje, izmenjava izkušenj, sodelovanje pri izvajanju prednostnih nalog oz. projektov).

Vrtec bo sodeloval še z:  občino Krško in ostalimi občinami,  Zvezo prijateljev Mladine Krško,  Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Novo mesto,  Krajevno skupnostjo Podbočje,  ZRSŠ OE Novo mesto,  OŠ Leskovec – dodatna strokovna pomoč v vrtcu,  Zavodom za šolstvo Novo mesto,  OŠ Mihajla Rostoharja – dodatna strokovna pomoč v vrtcu,  Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarskim društvom Kostanjevica na Krki,  Ministrstvom za izobraževanje …

SODELOVANJE S ŠOLO

Namen sodelovanja je omogočiti otroku, da pri prestopu iz vrtca v šolo ne bo imel težav.

 Medsebojno informiranje o vzgojnem programu vrtca in šole.  Izmenjava mnenj, stališč, posredovanje izkušenj o uresničevanju vzgojnega programa.  Sodelovanje pri vpisu otrok v šolo.  Sodelovanje s svetovalno delavko šole. Delavnice socialnih veščin in mediacije za najstarejše otroke (Pingvini).  Spoznavanje angleškega jezika z učiteljico Lidijo Lampe (Pingvini).  Uporaba telovadnice ter izposoja rekvizitov (vsak četrtek drugo šolsko uro, med počitnicami ter med glavnimi odmori).  Obisk učilnice na prostem.  Obisk in sodelovanje s prvim razredom (Pingvini).  Sodelovanje z zaposlenimi v kuhinji.  Sodelovanje s hišnikom in čistilko pri različnih opravilih.  Obiskovanje knjižnice in izposoja knjig (vse skupine) ter branje pravljic enkrat na mesec (skupina Smrkci).  Sodelovanje z zaposlenimi v pisarni.  Nastop za starostnike (Ovčke in Pingvini).

18. MENTORSTVO

V šolskem letu 2012/2013 bomo izvajali mentorstvo dijaku 3. letnika Črtu Ivetacu v programu srednjega strokovnega izobraževanja, predšolska vzgoja za poklic vzgojitelj predšolskih otrok iz Šolskega centra Novo mesto, Srednja šola Metlika. Mentorica dijaku bo Darinka Tomažin. Izvajali bomo tudi mentorstvo Katarini Šekoranja za strokovni izpit. Mentorica za strokovni izpit bo Helena Banič.

19. PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA

DELAVCEV VRTCA IN HOSPITACIJE

a) Stalno strokovno izpopolnjevanje S stalnim izobraževanjem si dopolnjujejo znanje, hkrati gradijo in ohranjajo pozitivno lastno strokovno identiteto in tudi strokovno avtonomijo. Strokovne delavke vrtca se bodo izobraževale:  individualno,  izobraževanje v kolektivu,  tehnike sproščanja (Margareta Lešnik) – 25. oktober  predstavitev področja narave – poskusi (Vesna Kržičnik Mirt in Verica Cizerle) – 30. maj  poročanje iz seminarjev  predavanja za starše, ki bodo organizirana v vrtcu,  študijske skupine,  delavnica Cajona – Jaka Strajnar, neverbalna komunikacija »Spoznanje svoj ritem«,  ter po ponudbah, ki bodo v vrtec prihajale med šolskim letom. b) Hospitacije Hospitacije pri vzgojnem in drugem strokovnem delu se bodo izvajale predvidoma trikrat v letu. Prva medsebojna hospitacija bo izvedena med samimi vzgojiteljicami v času od novembra do decembra. Druga hospitacija bo izvedena s strani vodje vrtca in svetovalne delavke, tretja hospitacija pa bo izvedena s strani ravnatelja.

PROGRAM HOSPITACIJ ZA LETO 2012/13

Medsebojne hospitacije Vodja vrtca Ravnatelj Ime in priimek november/december in svetovalna delavka 1. Kristina Medvedec Janja Andolšek Januar/februar Maj/junij Sonja Baškovec Verica Cizerle 2. Vesna Kržičnik Mirt Helena Banič Januar/februar Maj/junij Gregor Travnikar 3. Margareta Lešnik Kristina Medvedec Januar/februar Maj/junij Verica Cizerle Tatjana Jabuka 4. Janja Andolšek Margareta Lešnik Januar/februar Maj/junij Tatjana Jabuka Katja Kostelac 5. Helena Banič Vesna Kržičnik Mirt Januar/februar Maj/junij Katja Kostelac Sonja Baškovec

20. PROGRAM DELA STROKOVNIH ORGANOV VRTCA

20.1 NALOGE RAVNATELJA IN NALOGE PEDAGOŠKE VODJE

NALOGE RAVNATELJA  pregledovanje in spremljanje pedagoške dokumentacije strokovnih delavcev,  dnevni nadzor nad potekom dela, problematika v zvezi z dnevno rutino (praviloma enkrat tedensko),  sodelovanje pri organizaciji dela (določanje delovnega časa, organiziranje nadomeščanja odsotnih delavcev …),  obravnavanje posebnosti pri otrocih, ki gredo v OŠ; po potrebi se zagotovi tudi sodelovanje pri komisiji za šolske novince (april),  razgovori z vzgojiteljicami o letnem programu, hospitacijah, posameznih otrocih, skupnih prireditvah, nakupu materialov in didaktičnih sredstev, izobraževanju in dodatnih dejavnostih.

NALOGE VODJE VRTCA  sodeluje z vodstvom pri tedenski organizaciji dela,  spremlja delovanje vrtca in je pozorna na posebnosti, ki se pojavljajo,  organizira izvajanje posebnih nalog,  posreduje informacije vodstvu o potrebnih vzdrževalnih delih,  evidentira potrebe po potrošenem materialu in opremi ter sodeluje pri nabavi,  skrbi za informiranost delavcev,  sestankuje z ravnateljem,  oblikuje predlog organizacije skupin,  oblikuje osnutek letnega poročila življenja in dela v vrtcu na osnovi letnih delovnih poročil strokovnih delavk po skupinah,  oblikuje osnutek letnega delovnega načrta na osnovi delovnih načrtov strokovnih delavk po skupinah,  organizira in vodi vse informativne in pedagoške konference,  načrtuje različne oblike sodelovanja z vrtci,  sprejema vloge, vodi komisije za sprejem novincev,  oblikuje odgovore na vloge staršev in obvešča starše.

20.2 DELO VZGOJITELJSKEGA ZBORA

Program dela aktiva vzgojiteljskega zbora je zapisan v Letnem delovnem načrtu aktiva vzgojiteljskega zbora za šolsko leto 2012/2013.

Aktiv vzgojiteljskega zbora se bo sestajal predvidoma:  25. oktobra,  31. januarja,  28. marca,  30. maja.

63 Aktiv vzgojiteljic se bo sestajal predvidoma:  5. 9. 2012, ob 13. uri (načrtovanje LDN),  septembra,  decembra,  februarja. Aktiv pomočnic se bo sestajal predvidoma:  septembra,  po potrebi.

Konferenco z ravnateljem bomo imeli trikrat, in sicer:  30. 8. 2012,  26. 2. 2013,  20. 6. 2013.

Septembra bo vzgojiteljski zbor obravnaval letni delavni načrt za novo šolsko leto, junija bo obravnaval poročilo o izvedbi letnega načrta ter predlog organizacije predšolske dejavnosti za naslednje šolsko leto.

NAČRTOVANJE DELA V VRTCU Področje dejavnosti, bivanje na prostem, gibalne dejavnosti lahko vzgojiteljica in pomočnica načrtujeta glede na dnevne potrebe, interese in želje otrok, glede na vreme in evalvacijo preteklega dne. Načrtovanje vzgojnega dela pri posameznih področjih dejavnosti ter izbira metod je odvisna od zastavljenih ciljev in razvojne značilnosti otrok.

Vzgojiteljice načrtujejo vsebino dela po tematskih sklopih z upoštevanjem letnih časov, aktualnih dogodkov, praznovanja, ideje otrok in projektno – po posameznih vsebinah. Neposredno delo izvajajo na podlagi dnevnih priprav in ga dnevno evalvirajo v obliki pogovora, kar bodo vzgojiteljice zapisale pod opombe v dnevno pripravo. Mesec september je uvajalno obdobje, za katerega se izdela tematski sklop in zapiše analiza. Od meseca oktobra dalje pišejo tematske sklope brez analiz in dnevne priprave z analizo. Za mesec julij in avgust se izdela tematski sklop. Vsakodnevno se bodo dogovarjale o dejavnostih in igrah po kotičkih, o odgovornosti, pripravi materiala in sredstev. Timsko načrtovanje poteka izven delovnega časa, in sicer 1 uro. Tematske sklope vzgojiteljice načrtujejo skupaj s pomočnicami zadnji teden v mesecu.

64 Letni delovni načrt šole in vrtca je nastal na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov za šolsko in predšolsko dejavnost v sodelovanju vseh strokovnih delavcev in organov šole. Sestavni deli LDN šole so potrjeni letni delovni programi vseh strokovnih delavcev šole, ki zajemajo letne načrte za pouk, dejavnosti ob pouku, interesne dejavnosti, programe dela oddelčnih skupnosti, program dela svetovalne delavke, knjižničarke in programe dela oddelkov vrtca.

Podbočje, 24. 9. 2012

Branko Strgar, ravnatelj

LDN šole in vrtca je potrjen na Svetu OŠ Podbočje, dne: ______.

Marjeta Škrbina Rozman, predsednica Sveta šole