Glasilo Občine Žužemberk leto XIX • številka 81 • marec 2021

OBČINA ŽUŽEMBERK SUHOKRANJSKE POTI Jadranka Meglen Jadranka Foto:

Na kratko iz naše občine stran 3

Ratje v iskanju kompromisa med spomeniškim varstvom in vaščani stran 18

Magda Kastelic Hočevar kandidatka za slovenko leta stran 25 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Trebča vas–Zafara. Zelo si želim, Županova beseda da bi cesti, ki sta za mobilnost v občini zelo pomembni, uredili na ustrezen način. Obseg inve- Spoštovane občanke, spoštovani sticij je žal vedno odvisen od fi- občani, prisrčno pozdravljeni! nančnih sredstev, toda marsikaj se da rešiti tudi z optimizmom in Pomlad je pred nami in upam, da z njo vedrino, česar nam ne manjka. prihaja tudi več optimizma in predvsem Da je veder pogled najboljša olajšanja, ki nam bo čim prej omogočilo možna popotnica, se je izkazalo sproščeno življenje. Občina Žužemberk tudi v nekaterih mejnih neso- je omogočila hitra testiranja, za kar se glasjih, ki smo jih reševali v zad- moram zahvaliti zlasti Družinski medi- Podobno smo se lotili priprave njem času. Vesel sem, da so se cini Žagar, ki odlično sodeluje z občino dokumentacije in projekta za stvari, predvsem zaradi posluha in je vedno pripravljena na aktivnosti za izgradnjo večnamenske poti od in dobre volje vseh vključenih, skupno dobro. Verjamem, da bomo tudi v table z oznako Dvor pri Gostilni tudi rešile. To mi veliko pomeni, bodoče z zglednim sodelovanjem in pred- Štupar do Kotov. Vsem lastni- hkrati pa me tudi opogumlja za vsem z vzajemnim zaupanjem uspešno kom zemljišč, ki jih zadeva ta delo naprej. Vsem, ki omogoča- reševali situacije, ki jim bo treba posvetiti projekt, se iskreno zahvaljujem te reševanje nesoglasij in si pri- posebno pozornost. Preizkušnje nas utr- za posluh in razumevanje ob zadevate, da bi bil danes lepši jujejo in gotovo nas je izkušnja s kovidom predstavitvi projekta. Tudi ob kakor včeraj, se res iskreno zah- veliko naučila, s pridobljenim znanjem pa tej priložnosti sem spoznal, valjujem, kakor se zahvaljujem bomo lahko kos marsičemu. kako pomembna so predhodna tudi državnim ustanovam, kot V letošnjem letu smo prvič uvedli sofi- usklajevanja in pravilen pristop. so Ministrstvo za infrastrukturo z nanciranje kastracije in sterilizacije mačk, V preteklem letu smo uspešno Direkcijo za ceste, Ministrstvo za za kar smo ob sprejemanju proračuna za rekonstruirali občinsko cesto obrambo, Ministrstvo za kulturo, leto 2021 namenili 2.000 evrov. Ukrep Dolga vas, kar je kot izvajalec op- Ministrstvo za delo, družino, so- se je izkazal za zelo zanimivega, saj so ravilo podjetje Gostgrad. Na tem cialne zadeve in enake možnos- bila sredstva hitro porabljena. Ob vsem mestu se izvajalcu zahvaljujem ti, Ministrstvo za okolje in Služba tem me najbolj veseli vaš odziv, ki je za ves trud, s katerim je pokazal vlade za razvoj in evropsko potrdil smotrnost ukrepa, zato bomo z kohezijsko politiko, ter nekate- in dokazal, kako se mora gradi- njim gotovo nadaljevali tudi v letu 2022. rim poslancem v Državnem zbo- ti. Vselej pride pri delu tudi do Zahvaljujem se veterinarski ambulanti v ru, ki se še posebno zavzemajo kakšnih pomislekov ali negodo- Žužemberku, ki je pokazala veliko posluha za nas z namenom, da bi nam vanj, kar je povsem razumljivo, za ukrep in občini ponudila posebno ceno bilo lepše. za načrtovane storitve. vendar smo vsi skupaj dosegli, da je ulica zgledno urejena. Lepše čase si vsi skupaj ta tre- Pred nami je rekonstrukcija državne ceste Potrebno je bilo veliko potrplje- nutek najbolj želimo, zato vam skozi Dvor. Pričetek del kaže, da se bomo nja vseh, zato se vsem tudi iskre- v tem duhu želim, da ostanete kmalu vozili po cesti, ki si jo nedvomno no zahvaljujem za vaš prispevek zdravi in da se kljub vsemu ve- zaslužimo. Kar je pri vsem tem najpo- h gradnji, zlasti vsem lastnikom selite življenja, ki ga prinaša čas membneje, pa je zagotavljanje varnosti. Z zemljišč, ki ste brez kakršnihkoli pomladi. In ne pozabimo, da vidika zagotavljanja varnosti je pomemb- skupaj zmoremo bolje. zahtev odstopili površine za to, na tudi prenova državne ceste s križiščem da se danes z veseljem peljemo Lepo vas pozdravljam! v Žvirčah, ki jo kmalu pričakujem. Glede projektov, ki jih usklajujemo z državnimi po prenovljeni ulici. Vaš župan Jože Papež ustanovami, lahko povem, da zahtevajo Tudi letos si prizadevamo za veliko prizadevanj, po drugi strani pa se s prenovitev dveh lokalnih cest, in pravilnim pristopom da marsikaj urediti. sicer Srednji Lipovec–Podlipa in

Suhokranjske poti so javno glasilo, ki jih izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e naslov: su- [email protected]. TRR 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorna urednica: Vesna Može. Uredniški odbor: Irena Blatnik, Jadranka Meglen, Maša Koler, Tamara Plot in Tjaša Primc. Lektorica: Mojca Dobnikar. Oblikovanje, grafična priprava OBČINA ŽUŽEMBERK in tisk: ART32 d.o.o., Novo mesto. Naklada 1900 izvodov. Uredništvo suhokranjskih poti si v skladu z uredniško politi- ko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. 2 IZ NAŠE OBČINE Na kratko Cesta skozi Dvor s pločnikom Cesta Trebča vas–Zafara Prav gotovo smo vsi, ki se vozimo na delo ali potujemo To je ena od tistih cest v naši občini, ki so še vedno v Novo mesto, veseli začetka del na pol kilometra dol- makadamske. Mnogi so pričakovali, da bodo asfaltne gem odseku državne ceste od Pekarne Dvor do table z in makadamske ceste v občini, ki so v katastrofalnem oznako Dvor v bližini Gostilne Štupar. Vrednost celotne stanju, po volitvah 2018 urejene čez noč. V dveh letih investicije je projektant ocenil na približno 983.000 se ne da narediti, kar se je predtem obljubljalo tride- evrov, od tega bi občina prispevala okoli 356.000 evrov. set let, največkrat pa je ostalo samo pri obljubah. Tudi Na javnem razpisu za gradnjo odseka je bilo izbrano asfaltiranje te ceste so obljubljali trideset let, letos pa podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, d.o.o., ki je bo končno res dočakala asfaltno prevleko. Projekt je v ponudilo občutno nižjo ceno od projektantske ocene. pripravi, soglasja lastnikov sosednjih zemljišč so prido- Vrednost investicije oziroma rekonstrukcije odseka je bljena. Del ceste od Zafare do farne cerkve sv. Mohorja 685.000 evrov, pri čemer je delež, ki ga bo prispevala in Fortunata je bil asfaltiran lani, preostali del pa bo Občina Žužemberk, 205.000 evrov, delež Republike predvidoma letos. Slovenije pa 480.000 evrov. Cesta je pomembna in najkrajša prometna povezava Iz državnega proračuna bosta financirana rekonstruk- vasi z Ajdovške planote, Sadinje in Trebče vasi z ob- cija cestišča in ureditev odvodnjavanja, občina pa bo činskim središčem. Pot bo krajša tudi za Dvorjane in zagotovila sredstva za javno razsvetljavo. Položene druge, ki bi se radi izognili gostemu prometu na cesti bodo tudi kanalizacijske cevi. Za varno pot pešcev bo od Ivančne Gorice prek Žužemberka do Novega mesta, zgrajen pločnik, ki naj bi bil z drugim projektom podalj- še zlasti med poletno sezono, ko je ta cesta z odcepom šan vse do zadnjih hiš v Kotih. Že pred leti je bila ob- za Kočevje bližnjica in najkrajša pot do morja. ljubljena izgradnja pločnika od Dvora do pokopališča v Kotih, po volitvah pa se je izkazalo, da projekta sploh ni bilo. Vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč so v postopku pridobivanja. Dela na tem odseku ceste naj bi se zaključila 28. 7. 2021. Zaradi gradnje bo promet potekal izmenično in bo urejen s semaforji. Glede na to, da je bil ta del državne ceste v najslabšem stanju, verjetno ob zavedanju, da bo vožnja po zaključku del prijetnejša in varnejša, ne bo težko potrpeti kakšno minuto pred semaforjem.

Ko bo cesta asfaltirana, bo pogled na Trebčo vas še lepši. Cesta Srednji Lipovec–Podlipa Cesta je v takšnem stanju, da občini nikakor ni v ponos, prej kaj drugega. Dolgoletne obljube o njeni rekon- strukciji se bodo končno uresničile. Pridobljena so vsa soglasja. Župan Jože Papež želi projekt izpeljati tako, Dela so se že začela. da bo cesta razširjena in da bo zaradi varnosti in pre- glednosti še pred začetkom gradnje ob njej posekano drevje. Lastniki zemljišč ob cesti so že začeli s pose- kom, kar kaže na to, da si širše in varnejše ceste po to- liko letih potrpljenja in čakanja zares želijo, in vaščani Podlipe jo bodo končno tudi dočakali. Cesta bo pretočnejša in varnejša. Je najkrajša poveza- va vasi na Ajdovški planoti z Dobrničem in prek Grmade Želja vseh nas je, da se dela končajo v roku. s Trebnjem, nato pa po avtocesti z Ljubljano. Dolga leta 3 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 se je govorilo o tem, kako je treba ohraniti poseljenost pravi semafor, ki bo urejal pretok prometa skozi najožji naše občine. Obljubljalo se je veliko, a postorilo bolj del ulice na Grajskem trgu. Če prometnega znaka o malo. Lepo je videti, kako rastejo nove hiše in se ob- prednosti na cesti nismo upoštevali, bo s semaforjem navljajo stare. Očitno mladi spoznavajo, da je življenje drugače. In ne samo to. Semafor bo umiril tudi divjanje na podeželju kvalitetnejše, mirnejše in varnejše od neodgovornih voznikov osebnih vozil, ki namesto 40 življenja v mestih. Tudi rekonstrukcija te cesta bo pri- km na uro po oceni vozijo tudi 80 km na uro ali celo več. pomogla k temu, da bodo mladi ostali in imeli boljšo Če jih k zmanjšanju hitrosti ni pripravil prometni znak prometno povezavo za vožnjo na delo v Žužemberk, o zoženju cestišča in prednostni cesti, jih bo v kratkem, Novo mesto, Trebnje ali Ljubljano. vsaj upam, rdeča luč na semaforju.

Tudi za vaščane Podlipe se bliža čas, ko bo cesta do njihove vasi res cesta.

Ozka cesta med hišami, težki tovornjak in mama z dojenčkom. Fotografija pove vse. Križišče in cesta v Žvirčah Po otvoritvi ceste Ambrus–Žvirče je župan Jože Papež izkoristil priložnost in pristojne iz Direkcije RS za ceste povabil na obisk naše občine. Odločitev se je izkazala za pravilno in predvsem za koristno. Državna cesta Žvirče–Smuka je bila že prej v zelo sla- bem stanju, še bolj pa po gradnji vodovoda, dotrajana je in potrebna rekonstrukcije. Dogovorjeno je bilo, da Da se bliža začetek gradnje, dokazujejo tudi najbolj pridni bo država v več fazah zagotovila potrebna sredstva in skrbni lastniki gozdov, ki zaradi širitve cestišča že za rekonstrukcijo. Dela se bodo pričela še letos, ko bo sekajo drevje v njegovi bližini. urejeno križišče v Žvirčah v smeri Ambrusa, Smuke in Cesta Žužemberk–Ivančna Gorica Vidma v občini Dobrepolje. V prvi fazi se bo nadaljevala tudi rekonstrukcija ceste Le redki vozniki upoštevajo prometni znak o prednostni med Ambrusom in Žvirčami od tam, kjer je bila leta smeri na zoženem delu ulice Grajski trg med tamkaj- 2019 zaključena. Cesta bo razširjena, zgrajeni bodo šnjo stanovanjsko hišo in gostinskim lokalom na drugi tudi oporni zidovi. strani. V poletnem času je cesta preobremenjena zara- di dopustnikov, ki se po njej vozijo na morje, in težkih tovornjakov, ki vozijo les iz roških gozdov proti Italiji in Avstriji. Kaj tujci in vozniki iz drugih krajev – tudi do- mačini ne upoštevajo prednostnega znaka za tiste, ki se peljejo od trga proti Ivančni Gorici. Zato na zoženem delu večkrat prihaja do zastojev, ko se srečata velika tovornjaka s priklopnikom, naloženim z lesom. Rešitev prometnega »zamaška« je včasih zapletena in zahteva vzvratno vožnjo vseh, ki so se ustavili zaradi kolone. V kratkem bo po prizadevanjih župana Jožeta Papeža, seveda skupaj z Direkcijo RS za ceste, rešen tudi ta pro- blem. V Žužemberku bomo dobili semafor, prvi, čisto Tudi v Žvirčah se stvari premikajo. 4 IZ NAŠE OBČINE

Vodovod potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Če hočejo op- raviti klic ali sprejeti telefonski pogovor, morajo zaradi Tisti, ki jim je bilo obljubljeno, da bodo s »stoletnim« slabega signala hoditi iz prostora v prostor v hiši ali projektom gradnje vodovoda v naši občini dobili iskati boljši signal okoli nje. zdravo pitno vodo iz vodovoda, je še danes nimajo. Porabljenih je bilo približno 17 milijonov evrov, a je kar Poslej tega ne bo več. Po vztrajnem prizadevanju župa- nekaj kilometrov cevi še vedno samo zakopanih v zem- na Jožeta Papeža je prišlo do dogovora s Telekomom lji. Voda po njih še ni pritekla do hiš. Kje je problem? Slovenije, da kot operater mobilne telefonije v bližini postavi bazno postajo, ki bo omogočila kvaliteten V »stoletni« vodovodni projekt ni bila vključena tudi signal. gradnja sekundarnih vodov. Izgovorov je veliko. Eden od njih, ki ne drži vode, je prav gotovo tisti, da bi bil Pogodba o najemu zemljišča za postavitev bazne po- zaradi tega projekt preobsežen ter predrag in občina staje je že podpisana, pridobljeno je gradbeno dovolje- ne bi dobila dovolj evropskega in državnega denarja za nje in v kratkem pričakujemo začetek gradnje. izvedbo. Izgovor, ki bi se mu lahko smejali celo vrabci V občini ne bo več tako imenovanih »sivih« območij, na strehi. kjer uporabniki ne bi imeli dobrega signala za mobilno Naj spomnim. Gradnja se je začela leta 2014 in konča- telefonijo. Izboljšala se bo kvaliteta bivanja občankam la leta 2019, s tem da je moralo novo vodstvo občine in občanom in morda se bomo v teh krajih po obnovi poplačati še okrog 10 milijonov evrov obveznosti izva- državne ceste v tem delu občine v bližnji prihodnosti jalcem del pri gradnji vodovoda in drugim dobaviteljem. veselili tudi prihoda kakšnega podjetnika in odprtja novih delovnih mest. Župan Jože Papež si vse od izvolitve prizadeva, da bi občini zagotovil dodatna evropska in državna sredstva in bi se vodovod tudi v resnici lahko zaključil z izgra- dnjo sekundarnih vodov. Toda Občina Žužemberk bi za izgradnjo vodov potrebovala najmanj 3,5 milijona evrov in brez pomoči EU in države tega ne bo zmogla. Ker zadeve na pristojnih državnih institucijah potekajo prepočasi, se župan Jože Papež dogovarja za sprejem pri predsedniku vlade Janezu Janši, s katerim bi po- skušala poiskati rešitev, kako naprej in kako zagotoviti prepotrebna sredstva. Upati je le, da država ne bo do- pustila, da bi se po toliko že porabljenega denarja za »stoletni« projekt Oskrbe s pitno vodo Suhe krajine v Občini Žužemberk zaključil brez tega, da voda priteče tudi do končnih uporabnikov.

Za poslovni pogovor ali za povabilo sosede na kavico ne bo več ovir. Signal za mobilni telefon bo. Vir: Telekom Slovenije. Tekst in foto: Darko Pucelj, občinski svetnik

Brez pomoči države ne bo šlo. Bo župan s predsednikom vlade našel skupni jezik in bo do vseh hiš v občini končno pritekla zdrava pitna voda iz vodovoda? Bazna postaja za GSM Občanke in občani iz Žvirč, Ratij in okolice so še ved- no brez kvalitetnega signala za mobilno telefonijo. Predvsem je to velika ovira za vse, ki v tem delu ob- čine izvajajo gospodarsko dejavnost, in za tiste, ki 5 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Ratje Mladi potomci nekdanjih vašča- nov bi se radi vrnili v to lepo su- hokranjsko vas in si v njej zgradili nov dom ali obnovili domačijo svojih prednikov.

Ratje, vas z veliko možnosti za razvoj. So pred njo lepši časi? Ratje je naselje v občini Žužemberk, gru- časta vasica v manjši dolini, ki teče v di- Vaščani želijo graditi hiše na obro- izraža identiteta kraja. Predlagal narski smeri. Wikipedia pravi, da je zanjo bju vasi, kar ni možno, ker tam ni je, da uredijo in označijo tematsko značilno skromno kmetijstvo. Na njenem zazidljivih parcel. V vaškem jedru pešpot in v cerkvi v Ratju ali poleti robu stoji cerkev, v vasi pa je več zanimivih so ozke parcele z ozkimi in nefunk- ob njej organizirajo kakšno kultur- kozolcev. cionalnimi hišami, ki vse po vrsti no prireditev. Ambient v cerkvi je propadajo. Na mestu stare hiše ni izredno kakovosten in je škoda, da Po drugi svetovni vojni je živelo v vasi okoli mogoče graditi nove, kot to določa je cerkev v uporabi le nekajkrat na 190 krajank in krajanov. Družine so bile občinski prostorski akt. leto. številčne. Ker ni bilo zaposlitev, so se mladi odseljevali v večja središča, hiše v vasi so se Predstavniki občine so pojasni- Izjemna dragocenost Ratij so ko- začele prazniti in propadati. Danes je tu le še li, da so v pripravi spremembe zolci, saj nekateri med njimi spa- okoli 50 prebivalcev. Bo vas znova oživela in občinskega prostorskega načrta. dajo med najstarejše še ohranjene zasijala v vsej svoji lepoti? Dosedanja praksa je pokazala, v Sloveniji. Večina (pet) jih je iz da so omejitve za novogradnje in sredine 18. in z začetka 19. stole- V letošnjem februarju je na prostem pote- obnove hiš v Ratju res toge in bi jih tja. Najstarejši in najpomembnejši kal sestanek vaščanov in vaščank Ratij z bilo treba omiliti. med njimi je Turkov toplar (Ratje županom Jožetom Papežem in predstav- Predstavnik ZVKDS Dušan Štepec je 16), drugi najstarejši datiran kozo- niki Zavoda za varstvo kulturne dediščine kot pristojni konzervator za Ratje v lec na Slovenskem (1767); ZVKDS Slovenije, Službe za kulturno dediščino razpravi izpostavil potrebo, da bi v bo v kratkem pripravil strokovne Območne enote Novo mesto. Pobudo za se- vasi imeli kontaktno osebo, ki bi bila podlage za njegovo razglasitev stanek je dala tamkajšnja občinska svetnica vez med vaščani in varstveno služ- za kulturni spomenik lokalnega Nika Papež, sklical pa ga je župan, ki je pove- bo. Pogreša tudi sestanke z vaščani, pomena. dal, da je namen sestanka predstaviti, kako ki jih v Ratju ni mogoče izpeljati, saj ob gradnji novih in obnovi starih hiš upošte- Na občini bodo v sodelovanju z ni v vasi nobenega objekta za takšne vati kulturnovarstvene pogoje ter hkrati tudi ZVKDS poiskali rešitve, ki bodo potrebe. Županu je predlagal, da bi želje in potrebe vaščanov. omogočile, dopuščale in olajšale poiskali primeren objekt, v katerem gradnjo novih in obnovo starih Na sestanku je Dušan Papež, občinski svetnik, bi bil lahko nov vaški center za pot- hiš. Župan Jože Papež se zaveda povedal, da je bil pred približno desetimi leti rebe druženja vaščanov in hkrati pomena ohranjanja poseljenosti (aprila 2012, op. a.) v prostorih Osnovne šole informacijska točka za obiskovalce. podeželja in ga veseli vračanje Prevole sestanek, na katerem so vaščani sku- Primerna lokacija bi bila nekdanja mladih v vas. Na občini bodo sto- paj s predstavniki ZVKDS obravnavali zmanj- gostilna v jedru vasi. Vaščanom je rili vse potrebno, da bodo v spre- šanje območja varovanja v Ratju. Takrat so predlagal, da uredijo jedro v lep membah OPN upoštevali tudi želje bili vaščani prepričani, da Ratje, razen cerkve, ambient. Uredili bi lahko ekološki po dodatnih zazidljivih parcelah. ni več varovano, zato danes ne razumejo, otok z leseno ograjo, pri cerkvi pa Prav tako bodo v sodelovanju z da za gradnjo spet obstajajo omejitve. Na postavili informativno tablo, klop ZVKDS poiskali rešitve, kako omi- takratnem sestanku je bil prisoten tudi nek- in pitnik. Vaščani bi se za začetek liti varstvene pogoje, da bo hiše v danji župan Franc Škufca. In kaj so prejšnje lahko malo bolj povezali pri obnovi jedru vasi mogoče obnoviti in ne občinsko vodstvo in občinska svetnika s hinj- treh kapelic v vasi in njeni okolici. bodo več propadale. skega konca v letih, ki so sledila, naredili, da Pomembno bi bilo tudi vzdrževati bi vaščanom Ratij omogočili gradnjo novih kamnite zidove in lesene plotove. Naslednji sestanek z vaščani bo in lažjo obnovo starih hiš? Očitno nič, ker so Vsi ti detajli so po njegovih besedah predvidoma v aprilu 2021. problemi še vedno enaki. izredno pomembni, ker se v njih Tekst in foto: Darko Pucelj 6 IZ NAŠE OBČINE Razpored obveznega letnega cepljenja psov proti steklini OBČINA ŽUŽEMBERK po naseljih v letu 2021

Obvestilo Ura Torek, 6. 4. 2021 Ura Četrtek, 8. 4. 2021 8.00 Brezova Reber 8.00 Podgozd Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8.30 Veliki Lipovec 8.30 Jama 8360 Žužemberk, objavlja »Javni raz- 9.00 Ajdovec 9.00 Veliko Lipje pis za dodelitev sredstev za ohranjanje 9.30 Podlipa 9.15 Malo Lipje in razvoj kmetijstva in podeželja v 10.00 Srednji Lipovec 9.30 Gradenc Občini Žužemberk v letu 2021«. 10.30 Trebča vas 10.00 Plešivica Besedilo javnega razpisa bo objavlje- 10.45 Sadinja vas 10.30 Budganja vas no na spletni strani www.zuzemberk. 11.00 Vinkov Vrh 11.00 Žužemberk- desni breg si in na oglasni deski občine. 11.30 Dvor 12.00 Zafara Vlogo lahko dobite v sprejemni pisarni 12.15 Gornji Kot 12.30 Žužemberk- levi breg Občine Žužemberk ali na spletni strani 12.30 Dolnji Kot www.zuzemberk.si od 1. 4. 2021 do 20. 4. 2021. Ura Sreda, 7. 4. 2021 Ura Petek, 9. 4. 2021 Predmet razpisa: 8.00 Stavča vas 8.00 Prapreče UKREP 1: Pomoč za naložbe v opred- 8.30 Lašče 8.30 Vrhovo metena ali neopredmetena sredstva 9.00 Lopata 8.45 Gor. Križ na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s 9.30 Sela (Hinje) 9.15 Šmihel primarno kmetijsko proizvodnjo 9.45 Vrh (Hinje) 9.45 Klečet Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetij- 10.15 Visejec 10.00 Drašča vas skih gospodarstev 10.45 Ratje 10.30 Dešeča vas 11.15 Prevole 11.00 Cvibelj Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih ze- 11.30 Žvirče 11.30 Reber mljišč in pašnikov 12.00 Pleš 12.00 Zalisec Vlogo je treba oddati do 20. 4. 2021! 12.15 Hinje Župan Seznam je objavljen tudi na naši spletni strani: www.veterina-nm.si. Jože Papež, l. r. Cepljenje lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 11. ure opravite tudi v naši ambulanti: Veterina Novo mesto, Šmarješka cesta 2, Novo mesto, tel.: 07 393 47 51. Pri cepljenju imejte s seboj EMŠO lastnika psa, ki je obvezen poda- tek v centralnem registru psov. Za cepljenje in čipiranje mladičev je Obvestilo obvezen podatek o poreklu matere. Cena cepljenja je 31,42 evra. Odjava psa se zaračunava v vrednosti Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 10,08 evra. 8360 Žužemberk, obvešča vodstva ter Več informacij na tel.: 07 393 47 40 (Novo mesto) in 07 308 73 19 članstvo društev, klubov in zvez, da (Žužemberk, od 7. do 8. ure). bodo javni razpisi za sofinanciranje dejavnosti in programov objavljeni na spletni strani Občine Žužemberk www.zuzemberk.si in na oglasni de- ski občine. Zato spremljajte občinsko Zaradi ukrepov za spletno stran. obvladovanj epidemije vas prosimo, da morebitne spremembe napovedanih Vlado Kostevc, svetovalec za terminov predhodno preverite družbene dejavnosti na spletni strani obcine. 7 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Kolesarska pot ob regionalni cesti Dvor–Soteska

V sredo, 10. februarja 2021, je potekala prostorskem planiranju pa je po- Na sestanku so prisotni lastniki informativna predstavitev Projekta za dala Manica France Klemenčič. zemljišč pokazali zainteresira- Izvedbo večnamenske kolesarske poti ob Župan je poudaril, da bo nost za prodajo, saj se zaveda- regionalni cesti Dvor–Soteska. Vabljeni so Direkcija Republike Slovenija jo, da bodo s tem prispevali k bili vsi neposredni ali tangirani lastniki ze- za infrastrukturo zagotovila razvoju kraja. S kolesarskimi mljišč, ob katerih se načrtuje izdelava več- denarna sredstva za izdelavo potmi oz. kolesarskimi poveza- namenske kolesarske poti, ki bo potekala pločnika in kolesarske poti, vami po Sloveniji se bo razvijal ob levi strani vozišča. Občina Žužemberk pa mora tudi turizem v Suhi krajini, več- Župan Jože Papež je pozdravil prisotne in poskrbeti za soglasje 26 lastni- ja bo prepoznavnost našega predstavil namen sestanka. S predstavitvijo kov zemljišč in odkup zemljišč. kraja, predvsem pa varnost na izvedbe večnamenske kolesarske poti ob Soglasja bi želeli pridobiti še cestišču. regionalni cesti R1–216/1176 Dvor–Soteska spomladi, da se čim prej naroči Tekst in foto: Jadranka Meglen od km 0,425 do km 2,210 je nadaljeval ko- projektna naloga, ki jo bo ordinator za komunalo, promet in okolje pripravilo podjetje Topos, d. o. Beno Červenka, dodatne informacije o o., iz Novega mesta.

AJDOVEC

Vrnitev v šolo

Zaradi kovida-19 smo se morali skoraj štiri mesece šolati od Zelo smo pogrešali druženje, doma. Takrat so bili računalnik, telefon ali tablica ključni za šolo in prijatelje. Ko smo izve- deli, da gremo v šolo, smo bili šolanje na daljavo. zelo veseli. Ko smo prišli v šolo, je bilo veliko preventivnih ukre- pov. Nositi smo morali maske, ohranjati razdaljo … Zelo sem pogrešala učiteljico, prijatelje in prijateljice, zato sem vesela, da jih spet vidim. Držimo se pre- ventivnih ukrepov in ostanimo zdravi! Ana Mlakar

8 DVOR Kulturno društvo Dvor v korona letu Leto 2020 smo začeli zagnano, Rdečim križem pri organizaciji pevskega zbora Dvor in pevci iz tako kot že vsa prejšnja leta. brezplačnega dopusta na Kolpi. Zagradca. Humanitarne aktivnosti se bodo Vendar je bilo to leto posebno Decembra 2020 smo pogre- nadaljevale tudi v letu 2021. šali pravo praznično vzdušje. in popolnoma nepredvidljivo. Julija 2020 smo članice in čla- Dvorska lipa je sicer sijala v Načrti, ki smo jih imeli, so padli ni KD Dvor sodelovali na slo- soju lučk, novoletnih okraskov v vodo. Uspelo pa nam je orga- vestnosti ob prazniku Občine z najmlajšimi člani KD Dvor pa Žužemberk. Glasbeni program nismo izdelovali. Tako smo do- nizirati pet dogodkov za širšo sta popestrila naša Tjaša Primc bili idejo, da bi jih otroci izdelali publiko, nekaj smo jih organi- in Jernej Fabijan. Prispevali doma in spotoma obesili na zirali »na daljavo« in nekaj kot smo tudi kamenček v mozaiku našo lipo. Odziv otrok in staršev posamezniki. dogodka Spominska ura Zalli je bil enkraten. Dvorska lipa je Zarana. bila okrašena z lepimi, unika- Januarja 2020 smo imeli v sodelovanju V septembru in oktobru so se tnimi okraski naših najmlajših s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto prvi z optimizmom in varnostnimi ustvarjalcev. dogodek za otroke. Dekleta so nastopila ukrepi pričele vaje Otroškega V zahtevnem letu 2020 smo se s predstavo Kjer se prepirata dva … in pevskega zbora in Mešanega razmeram primerno trudili in ustvarjalno delavnico. Domači avantu- pevskega zbora Dvor ob Krki. upravičili poslanstvo Kulturnega risti Damjan, Tim, Stane in Renata so na Aktivnosti niso dolgo trajale, društva Dvor. Optimistično zre- potopisnem predavanju predstavili svoje ker je bila ponovno razglašena mo v prihodnost in se veselimo izkušnje z osvojitve 7.134 metrov visokega izolacija. novih dogodkov ter seveda vas, Peak Lenina in potovanja po Kirgiziji. Izredno žalosten dogodek je bil obiskovalcev. Še sploh sedaj, Februarja 2020 smo organizirali predava- za vse člane KD Dvor v okto- ko ima na novo prepleskana su- nje dr. Koklja in Planinskega društva Krka bru 2020. Izgubili smo namreč hokranjska večnamenska dvo- o potovanju po Svanetiju v Gruziji. Uspelo dolgoletnega člana in pevca KD rana požarne stopnice in tako nam je izpeljati še tradicionalno pustno Dvor Martina Blatnika. Na nje- lahko sprejme večje število ljudi. rajanje za otroke z Gledališčem Smejček in govi zadnji poti so ga s pesmijo Jadranka Meglen, občni zbor društva. pospremili člani Mešanega tajnica KD Dvor Načrti za marec 2020 so bili tudi že jasni. Tik pred epidemijo so imeli pevci Mešanega pevskega zbora Dvor ob Krki vaje, na ka- terih so se pripravljali za koncert, ki ga potem ni bilo. V večnamenski dvorani na Dvoru bi se prestavili igralci KUD Straža s komedijo Vinka Möderndorferja Oblast, za materinski dan bi imeli koncert z Otroškim pevskim zborom Dvor. Odpadla sta tudi pogovorno-glasbeni večer s kantavtorjem in pesnikom Adijem Smolarjem ter pohod po poti Janeza Kmeta. V času epidemije smo ostali doma in se navajali na nove razmere v izolaciji. Svoj čas je kvalitetno izkoristil član KD in na- redil novo oglasno desko, ki je izobešena v središču Dvora. Delovali smo tudi hu- manitarno in s prehrambnimi paketi in plačevanjem položnic vse leto pomagali družinama, ki sta v letu 2018 utrpeli izgu- bo enega od staršev. Pomagali smo z ob- lačili in obutvijo, pri pridobitvi in montaži kuhinje za eno od družin in sodelovali z 9 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Pust med ukrepi proti koroni

Letošnji pust je minil v času protikoron- Vseeno pa smo želeli pričara- domačem kraju. Odzvali so se in skih ukrepov. Kulturno društvo Dvor vsako ti malo norčavega, pustnega na Facebook profilu Kulturnega leto organizira pustno rajanje za otroke. vzdušja. Vsaj spletnega. Povabili društva Dvor objavili lepe foto- Letos tradicionalnega rajanja žal ni bilo. smo starše otrok, naj fotogra- grafije. Avtorju izžrebane foto- Pustno nedeljo smo preživeli s spomini na firajo maškare, ki bodo pohaj- grafije smo na domači naslov prejšnja leta. kovale in preganjale zimo po poslali sladko presenečenje za otroke. Hvala vam, starši in otroci, za sodelovanje. Močno upamo, da bomo lahko naslednje leto spet organizirali velik pustni dogo- dek ter zaplesali in zarajali v polnem številu. Tekst: Jadranka Meglen Foto: Osebni arhivi pošiljateljev

Sadinjski otroci v maškarah

Na pustni torek, 16. 2. 2021, smo se tudi v Sadinji vasi oblekli v pustna ob- lačila in s sprehodom odganjali zimo. Letošnji pust je bil za vse naše otro- ke še toliko bolj zabaven, saj smo se po korona obdobju prvič tako nefor- malno, čisto nepričakovano družili. Otroško veselje ob pogledu na pri- jatelje je v nas starših vzbudilo prav radostno veselje in potrditev, da je to tisto, kar naši otroci sedaj najbolj potrebujejo. Veseli smo, da so sadinjski otroci še vedno tako tesno povezani. Starši Čeprav smo se držali vseh mogli kaj, da ne bi naredili vsaj bomo to skrbno negovali in jih pri priporočil za preprečevanje ene fotografije. tem podpirali. okužbe z virusom, si nismo Tjaša Primc 10 DVOR Z nostalgijo o 8. marcu – dnevu vseh žensk

Mlajši generaciji se danes prav otroci dobili osvežilno pijačo navihanke, ki so z žarom peli, gotovo zdi smešno, da bi moški ora ali kokakolo. Za tiste čase recitirali in plesali. Te proslave neprecenljivo! za 8. marec prinesel ženski rdeč so bile najbolj prisrčne. Časi se spreminjajo in tudi praznova- nagelj, čokolado, vstopnico za In kakšni so vaši kino, steklenico rdečega vina, nja niso več, kar so bila. Zdaj spomini na 8. marec? pa še sploh ne. Mislim, da za parfum ali bombonjero. Starejši Magda Kastelic Hočevar, prijazen klepet ob kavi ni po- pa se še dobro spominjamo upokojena učiteljica, Žužemberk treben kakšen poseben razlog, let, ko dan žena nikakor ni šel le malo dobre volje in pozitivne mimo, ne da bi bile ženske energije. Ravno danes sem sli- deležne cvetlic, stiska roke ali šala po radiu, da je vse življenje poljuba. skrito v tisti črtici med letnica- ma rojstva in smrti. Naj bo čim V podjetjih so ženske dobile skromno po- »daljša« in čim dlje samo z eno zornost, prej so zaključile z delom, lokali pa so bili na 8. marec rezervirani za ženske. letnico. Vrhunec je praznovanje 8. marca doseglo v osemdesetih, delno tudi še v devetdese- Arlette Cundrič - van Driel, tih letih. Praznovanje je zajelo ves ženski spol, od šolark do upokojenk. Danes se ob samostojna turistična vodnica, 8. marcu pogovarjamo predvsem o žen- Najbolj se mi je vtisnil v spomin Gradenc skih pravicah, velika, bučna praznovanja, 8. marec izpred kakšnih 40 let, kakršna so bila nekoč, so šla v pozabo. ko so me v Ljubljani ob 11h po- Zgodovina osmega marca se je leta 1908 noči okradli. Sindikat nam je začela na ulicah New Yorka. Tam se je podaril gledališko predstavo. zbralo 15.000 žensk, ki so zahtevale krajše Po koncu sva šli s sestro Lilijano delovne ure, boljše plačilo za delo in volil- k prijateljici v Šiško. Ko sem no pravico. Nekaj let pozneje so si ženske stopila iz nabito polnega tro- na zborovanjih za svoje pravice izbrale slo- lejbusa, sem ugotovila, da sem gan »Kruha in vrtnic«. Kruh je simboliziral brez denarnice. Šofer je celega ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kva- »krpana« zapeljal na policijsko liteto življenja. Včasih ženske v primerjavi postajo v Šiški, kjer so policisti z moškimi niso imele nekaterih pravic, bile zasliševali nekaj ljudi. Medtem so zelo zatirane. Ravno zaradi tega so nas- ko so me popisovali, so na po- tali množični protesti na ta dan. Dan žensk moč zaradi partnerjevega na- Na Nizozemskem tega prazni- zato pomeni praznovanje ekonomske, po- silja klicale tri ženske. Na svoj ka ne praznujemo. Sploh ga litične in socialne enakopravnosti žensk. praznik, na dan žena so bile nisem poznala, dokler nisem Moji spomini na praznovanje 8. marca so tepene. Pri Kavarni Evropa so prišla živet v Slovenijo. Prvič zelo prijetni. Spomnim se, kako so nas nekoga zabodli. »Prav figa, ena sem to doživela v Osnovni šoli denarnica. Važno je, da sem učiteljice pripravljale in učile recitirati in Žužemberk, ko so otroci pripra- peti pesmice o mamicah in kako ponosno živa in da nimam 'dedca', ki bi me pretepal,« sem si mislila in vili nastop za nas mamice. Na smo korakali od osnovne šole na Dvoru Nizozemskem poznamo samo do podjetja Novoles. V njihovi menzi se poslovila. materinski dan, ki je tretjo ne- smo nastopali pred ženskim občinstvom. Kot učiteljica sem vsako leto Ponosni otroci, še bolj ponosne ženske, pripravljala otroke na nastope. deljo v maju. Na ta dan smo mamice. Mnoge s solznimi očmi in vsa- Mamice so razneženo sprem- otroci ustvarjali umetnine in ka z nageljčkom v roki. Za zahvalo smo ljale svoje male navihance in poleg napisali kak kratek verz. 11 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Valerija Vidmar, mi je bilo pri srcu, ko sem tudi V domačem kraju so bile na ta bančnica, Jama pri Dvoru sama nekaj prispevala k temu. dan organizirane proslave z mladinci in šolarji, nastopala je tudi ljudska folklora. In še Francka Lovše, predno smo se ženske odločile upokojenka, Podgozd proslavljati, so bili moški že »v rož'cah« in skoraj ni bilo prosto- ra v gostilnah.

V delavsko-kmečki družini je bil nekdaj čas za praznovanja skopo odmerjen. Po precej težkem fizičnem delu v tovarni je doma ča- kalo delo v hlevu in na polju, zidarji ob na- stajajoči hiši, zvečer pa še kuhinja in otroci. Slednje je bilo bolj ali manj rezervirano za Moji najlepši spomini na 8. ma- rec segajo v osemdeseta leta. ženske oz. mame, oče se je vsaj zvečer use- Spomnim se, čeprav ne vem toč- Vaški otroci so stopili skupaj in del in prisluhnil poročilom. Služba je bila no, kdaj je to bilo, da smo na ta so se že veliko pred 8. marcem večinoma tudi ob sobotah, proste so bile dan igrali igro Mati s partizansko pripravljali na praznovanje. V samo nedelje, ko je mama po nedeljskem vsebino. kosilu običajno likala in šivala. Skratka knjigah, takrat še ni bilo inter- eno samo delo, tudi zato, da bi midva z neta, so izbrali razne pesmice Tudi danes sem vsako leto de- bratom imela lažje življenje. Tega sem se in igrice in se jih naučili. Ko je ležna male pozornosti na ta dan. že kot majhen otrok zelo dobro zavedala, prišel 8. marec, so povabili vse Orhidejo dobim. Vsako leto eno, zato sva se z bratom vedno trudila, da sva ženske iz Podgozda pa tudi da mi že zmanjkuje prostora mami polepšala vsaj 8. marec, dan žena. takratne tovarišice z osnovne na okenski polici. Mislim, da se K temu so nas spodbujale tudi učiteljice v šole na Dvoru. Za vsako so danes bolj upošteva materinski osnovni šoli, ki so nam pomagale pripravi- pripravili šopek zvončkov, ki dan. ti čestitke za mamice. so jih sami nabrali in dekorira- Vsako leto sem prihranila nekaj dinarjev, li. S ponosom so nam pripravili Stanka Jenkole, ki sem jih prejšnje leto zaslužila s polži, pravo proslavo, pa čeprav v upokojenka, Dvor gobami ali lipo, da sem lahko mami ku- vaški garaži. Po končanem Na spomine, ki jih imam na pila skromno darilce, pa ne v nakupoval- programu je sledila prava praznovanje 8. marca v času, ko nem centru, ampak kar pri Možetovih na zakuska, saj smo gospodinje so odraščali moji otroci in sem Dvoru. Spominjam se, kako so prodajal- napekle razne dobrote. Sledilo hodila v službo, imam mešane ke, ki niso bile aranžerke, nam otrokom je druženje, ki je trajalo dol- občutke. Delala sem v bifeju svetovale, kaj naj izberemo s skromnim go v noč. Bilo je skromno, pa na Dvoru. V tem obdobju je v kupčkom denarja, in nam darilca tudi vendar prisrčno in je ostalo v domačem kraju obratoval tudi lepo zavile. Vsako leto sem upala, da bo prijetnem spominu. Novoles. Spomnim se, da so se sonce ogrelo naš breg, kjer sem običajno na ta dan po opravljeni službi še napol v snegu iskala in ruvala zvončke Bronislava Repar, Novolesove delavke zbrale v na- za šopek. Z darilcem in zvončki sem hite- upokojenka, Dvor šem bifeju in ob kavici kramljale la domov, še posebno, če je mama delala v dopoldanski izmeni, da sem še malo Nekaj spominov pa le je na 8. ma- s sodelavkami. Takrat je bilo res pospravila in pripravila mizo. Mama je rec izpred veliko let. Sodelavec ogromno dela. Pogosto zato ni- bila pozornosti seveda vesela, predvsem nam je vsako leto poklonil cvet, sem mogla obiskati prireditve v pa je bil to čas, ko smo se vsi skupaj vsaj vrtnico ali nagelj. In res ni nikoli šoli, na kateri so nastopali tudi malo ustavili, izmenjali misli in želje ter iz- pozabil. V bivši državi Jugoslaviji moji otroci. razili čustva, ki smo jih nosili v sebi. Osmi smo dobile ženske v službi dari- Za 8. marec nas je v službi ved- marec je bil tako za mojo mamo dan, ki je la, na primer stensko uro, brisa- no obiskal tudi direktor našega bil vsaj malo drugačen od drugih. Toplo čo, nagelj ... podjetja in ženskam poklonil 12 DVOR rdeči nagelj. S tem je izkazal spoštovanje Zame je dan žena praznik, s in podporo praznovanju mednarodnega katerim zaznamujemo ena- dneva žena. kopravnost žensk, za katero Danes ne vem, če so delavke še deležne so bili v novejši zgodovini kakšne pozornosti na delovnem mestu. izbojevani dolgi in težki boji. Čeprav menim, da si jo zaslužijo. Jaz od Je tudi dan priložnosti, da se moža še vedno dobim rdeč nagelj. spomnimo na naše mame in vse ženske! Če pa ste pozabili na ta dan, jih lahko še vedno presenetite 25. marca, na ma- terinski dan. Pripravila: Jadranka Meglen

PŠ DVOR Prva vožnja z novim šolskim kombijem Učenci in učiteljice prve triade smo 9. 2. 2021 ponovno pričeli pouk v šolskih prostorih. Že to, da smo se videli, je bil velik dogodek.

Po pouku, ko so vozači čakali na prvi pre- voz, pa nas je razveselila tudi novica, da se bodo otroci odslej vozili z novim šolskim kombijem. Še več, ravno naša dvorska tretješolca in tretješolki so imeli to čast, da so se z njim popeljali prvi. Njihov voznik je hišnik Andrej Pečjak. Pred prvo vožnjo z novim šolskim kombijem Verjamemo, da bo šolski prevoz v šolo in domov sedaj veliko varnejši, kar je tudi naš glavni skupni cilj. Staro vozilo je bilo namreč že dotrajano in občina je prijazno prisluhnila potrebam šole ter v novembru poskrbela za nakup novega kombija. Otroci so povedali: Vita Š.: »Všeč mi je, ker lahko sedež pre- makneš naprej in greš lahko sedet tudi v zadnjo vrsto.« Filip G.: »V kombiju se odlično počutim, všeč mi je barva.« Jakob O.: »Kombi mi je všeč, ker je hiter in lepe barve.« Nika B.: »Kombi mi je bil zelo všeč, ker je bil čisto nov.« Tatjana Hren, vodja PŠ Dvor Šolski kombi pred Podružnično šolo Dvor 13 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Kulturni dan v 3. razredu Ogled predstave Peter Pan

Učenci in učenke 3. razreda Podružnične šole Dvor so si v ponedeljek, 25. 1 .2021, na spletni povezavi Lutkovnega gledališča Ljubljana ogledali predstavo Peter Pan. Nastopajoči so se preizkusili v več vlo- gah in tako na zanimiv način predstavili zgodbo o potovanju Wendy in njenih dveh bratov v deželo Nije, kjer so jih čakale zani- mive dogodivščine. V igri so med drugimi nastopali Nik Škrlec, Alenka Tetičkovič in Jernej Kuntner. Otroci so po ogledu igre ustno odgovarjali na zastavljena vprašanja in tako obnovili za lastno ustvarjanje. Fotografije taboru, Laguni morskih deklic in vsebino. Sledila je naloga izdelave lutk iz narejenih lutk so poslali v sple- Zalivu morskih ježkov. Na koncu materialov, ki jih imajo doma. Pri tem so tno učilnico. so še sami prebrali odlomek o si pomagali z ogledom izdelovanja lutk na Sledilo je igranje namizne igre V Petru Panu v berilu in tako us- spletni povezavi Lutkovnega gledališča deželi Nije, pri kateri so potovali pešno zaključili dan. Ljubljana in tako dobili kakšno novo idejo po Vilinskem gozdu, Indijanskem Tatjana Hren, prof.

Spet v šoli

V torek, 9. 2. 2021, smo učenci in učiteljice prve triade tudi na podružnični šoli Dvor ponovno vstopili v šolske prostore. Na vhodu nas je pričakal prijeten napis s srčki. Učiteljice so zjutraj opravile testira- nje, nato pa sprejele nasmejane učence, iskrivih oči in zvedavih pogledov. Komaj so čakali, da se vidijo, in kljub številnim ome- jitvam njihovo veselje ni bilo nič manjše. Veseli so bili že samo tega, da so lahko Učiteljice prve triade skupaj. PŠ Dvor Ponovili smo pravila, predvsem o varnostni Vhod v šolo razdalji, nošenju zaščitne maske v sku- pnih prostorih ter o pomenu pravilnega in večkratnega umivanja rok. Nato pa smo se lotili tudi čisto pravega pouka, na pravih stolih, z zvezkom in svinčnikom v roki. In veste, kaj? Odlično nam je šlo brez vseh ra- čunalnikov, tablic in spletnih učilnic, čeprav smo v teh stvareh v zelo kratkem času pos- tali pravi mojstri. Veliko smo se pogovarjali in se igrali ter se mimogrede veliko naučili. Naj tako tudi ostane. Bravo mi! Tatjana Hren, vodja PŠ Dvor 14 PREVOLE Teden pisanja z roko na OŠ Prevole

Letos je od 18. do 22. januarja že šesto leto zapored potekal te- den pisanja z roko. Namenjen je ozaveščanju o pomenu pisanja z roko namesto rabe tipkovnice. Zakaj je pisanje z roko pomembno? Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalni- ka v pisnem komuniciranju sta pripeljala do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati stran z roko terja pravi fizični napor. Učiteljice opažajo in mladi poudarjajo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, njihove kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Tudi veliko večino osebnih sporočil, na primer čestitk za rojstni dan, zahval ali pohval, izrazov sožalja pošljemo in prejmemo po elektronski pošti. Elektronska pošta ima moč množičnega, poce- ni, pa tudi neosebnega komuniciranja. Z enim samim klikom lahko pošljete sporočilo na več sto naslovov. Po mnenju stroke si pri pisanju z roko več zapomnimo, oblikujemo več idej, razvijamo fine motorične spretnosti in ustvarjamo dobre medosebne odnose, naši možgani delujejo kompleksneje. Pisava razkriva tudi naš značaj, s tem se ukvarjajo grafologi. Letos je v projektu sodelovalo več kot dvesto osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic. Osrednja tema dogodka je bila »Pišemo pismo prijatelju«. Tudi Osnovna šola Prevole se vsako leto pridruži akciji in korona čas ni bil ovira. Oglejmo si nekaj rokopisov učenk in učencev. Irena Blatnik Pust Letos korona tudi pustu ni prizanesla. Tako je bilo bolj malo maškar, pa še te si niso upale stopiti v hišo.

Pustnih dobrot pa nam ni mogel pre- prečiti niti virus. Po hišah je dišalo po slastnih domačih krofih, flancatih, na debeli četrtek po suhem mesu. Vsaj pri hrani smo lahko ohranili tra- dicijo. Morda so ljudje doma skupaj z otroki letos še bolj pripravljali pustne dobrote in tako podoživljali ta običaj, ki je res kar preveč pregnal zimo, saj so nastopile že skoraj poletne temperature. Irena Blatnik

15 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Knjižnica v Hinjah

Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu. Victor Hugo

Ravno ko je knjižnica v kraju slovarjev in revij, tako za odrasle nekako zaživela, smo jo morali kot za mlajše bralce. zaradi splošnih razmer v državi Vsem darovalcem se iz srca zapreti. zahvaljujem za tako močno od- Ljudje z vseh koncev so nam zivnost. Police so popolnoma darovali veliko knjig in drugih zapolnjene, tako da skoraj ni več publikacij, tako da smo v tem prostora za dodatna gradiva. korona času urejali in razvrščali Vse krajane pa lepo vabim, da dobljeno gradivo. Poleg knjižnih del smo prejeli veliko priroč- obiščete knjižnico. Prepričana nikov, enciklopedij, strokovne sem, da bo vsak našel kaj zase. literature z raznih področij, Irena Blatnik

Smrekica v Hinjah

Tudi v Hinjah smo v predbožič- smrekico, spekli piškote in spili nem času za prijetno razpolo- topel čaj, poklepetali in seveda ženje postavili smrekico. Naše zapeli kako lepo pesem. Letos otroke smo spodbudili, da so pri pa smo to naredili na svojih sebi doma naredili okraske in domovih. S Hinj pošiljamo lepe jih prinesli na smrečico. Ker se pozdrave in želimo srečno novo v korona času ne moremo dru- leto! žiti, smo si obljubili, da bomo naslednje leto postavili še večjo Helena Smej

Dedki in babice so vedno pripravljeni pomagati

V tem korona času so starši zelo obreme- Tudi Zala in Zarja Fabjan, ki sta njeni s šolanjem svojih otrok na daljavo, preživljala zimske dni doma, zlasti mlajših, pa tudi vrtčevski otroci so v saj nista mogla obiskovati vrt- domači oskrbi. In če mora starš opravljati ca, sta se veselila uric v družbi še službo na daljavo, je to resnično veli- dedija Francija Zoreta in babice ka obremenitev in mnoge pripelje kar v Antonije Zore. Še zlasti zato, obup. ker imata dedi in babi kar ne- A če imamo to srečo, da so v bližini dedki kaj domačih živali – ovce, koze in babice, ki z veseljem priskočijo na po- in oslička. Deklici sta uživali v moč mladim družinam, gre vse veliko laž- družbi živalic in ob »crkljanju« z je. Starim staršem je v veselje, če nekaj ur dedkom in babico. pazijo na vnuke, saj se počutijo koristne, zraven pa se še sprostijo in zabavajo v igri Irena Blatnik Zala in Zarja z osličkovo vprego z vnuki. Foto: Urška Fabjan na saneh 16 PREVOLE Šola Prevole zopet oživela 22. februar – pouk zopet v šoli – Julija: »Ravno, ko sem se navadila KORONA skoraj zgodovinski in težko priča- na delo na daljavo, smo odšli v šolo in to mi ni preveč všeč, ker se kovan dan za učiteljice, učence, moram zopet navaditi na učenje v Korona, korona, starše. šoli.« kaj si nam naredila? Minilo je ravno leto od začetka korona more, Leon: »Bolje je doma, saj sem nare- Zdaj ne vidim prijateljev, 16. marca 2020 smo namreč prvič zaprli šole, dil nalogo in šel ven.« Znancev, ne sošolcev. za skoraj dva meseca in pol. Nihče niti v sanjah Matic: »Vesel sem, da smo spet ni pomislil in verjel, ne takrat ne jeseni, da se v šoli, ker se rad pogovarjam s Kaj ukrenili bi zdaj, to sploh lahko zgodi. Pa se je spet 19. oktobra prijatelji.« kaj ukrenili bi zdaj, 2020, kar za štiri mesece. Tim: »V šolo sem rad prišel, saj je le masko nosili? Prisiljeni smo bili sedeti doma za računalniki lažje delati, slišiš razlago učitelja. in prepričana sem, da mnogim ob pogledu na Zelo sem pogrešal sošolce.« Razkužilo preveč smrdi, ekran postane slabo, tako smo naveličani tega Klavdija: »Nisem ravno vesela, da maske se gabijo mi načina dela. A po drugi strani ob povratku v smo se vrnili. Navadila sem se dela in v šolo radi bi šli. šolo ugotavljam, da je nekaterim postalo kar prek interneta in bi do konca leta rutina, predvsem učencem višjih razredov. ostala doma. Je pa lepo, da vidim Korona, Ja, navadili so se na sistem, pravijo. Delo so sošolce.« pojdi iz mode že ti, si prilagajali, bili so na toplem, starši so lepo poskrbeli za vse, prijatelje in sošolce so vide- Viktorija Ana: »Doma lahko dlje spiš in vrni nam lepe dni! vali na video srečanjih, tako da jim je bilo res in si narediš pavzo, kadar hočeš.« prav lepo. Patricija: »Raje delam od doma, saj Julija Škufca, Prepričana pa sem, da ni bilo pri vseh tako, sem se čisto navadila.« 5. razred OŠ Prevole saj so bili starši zelo obremenjeni s služ- Klara: »V šolo rada pridem zaradi bo, s šolanjem otrok, zlasti mlajših, ki pri prijateljev. Zaradi ocenjevanja pa bi Manca: »Nisem se rada vrnila, saj delu z računalnikom še niso samostojni, z bila raje doma.« sem se navadila šole na daljavo. gospodinjstvom in vsakdanjimi opravili. Prav Anton Jakob: »Vesel sem, da smo Vesela pa sem, da vidim prijatelje.« gotovo so mnogi utrujeni od vsega dogajanja. prišli v šolo, ker rad vidim prijatelje. Gabrijel: »Meni osebno se zdi to Kakorkoli že, preberimo nekaj izjav učenk in Tudi razlago učiteljev si bolj zapom- šolanje na daljavo odveč, saj se na učencev: nim v šoli.« računalniku ne moreš normalno Blaž: »Jaz sem vesel, da smo šli v šolo, ker Sofia: »Po eni strani sem vesela, skoncentrirati, ko je računalnik lahko spet vidim prijatelje in se lahko z njimi da sem v šoli zaradi sošolcev in vžgan, ves čas nekaj brni. Tudi uči- igram.« prijateljev. Po drugi strani pa teljice morajo ves dan delati, da popravijo naloge, pripravijo učno Anže: »Rad vidim prijatelje in učitelje. Nisem pa sem doma lahko dlje spala in popoldne sem imela več časa.« snov, organizirajo učne ure prek vesel, ker se bo treba veliko učiti.« video konference. Zdi se mi, da naj- bolj primanjkuje razlage učne sno- vi. Lažje pa se mi zdi, da greš lahko na stranišče, kadar hočeš, malico imaš lahko kar pri mizi, pa tudi čaja ne moreš nositi s sabo v razred. Rad sem se vrnil v šolo.« Vsekakor si želimo, da se pouk na- daljuje in zaključi v šoli, zato se mo- ramo vesti odgovorno, upoštevati ukrepe za zaščito pred prenosom virusa. Na prvem mestu je goto- vo zdravje vseh vključenih v učni proces. Irena Blatnik 17 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Ratje v iskanju kompromisa med spomeniškim varstvom in vaščani

Ratje so majhna vasica, vsak dan, prav tako pa so po- kjer so hiše razporejene dali tudi nekaj novih informacij in predlogov o ureditvi videza v krogu okoli cerkve in vasi. V vasi imamo recimo zelenic v vasi. najstarejši kozolec v Sloveniji, a tega ni nihče vedel. Skupaj smo Nekoč so bile hiše tukaj majhne, prišli do zaključka, da sodobna postavljene druga zraven dru- gradnja ne more biti enaka kot ge, z majhnimi okni, obrnjenimi nekoč, saj se ljudje ne vozijo proti vasi. Ker vaščani niso bili več z vozovi ali pa samo peša- ravno bogati, se večina vasi ni čijo. Pri hiši mora biti prostor razvijala skladno s trendom gradnje, saj ni bilo nikogar, ki bi tudi za pot, po kateri se pelje gradil. Tako je veliko hiš same- traktor. Prav tako pa je jasno, valo in prav zato sta se vse do da hiša v jedru vasi ne sme danes ohranili njihova oblika pretirano izstopati in kaziti in videz. Danes pa lahko opa- videza celote. Usklajevanja ra- zimo tudi nove hiše in mlade znih podrobnosti pa potekajo družine, kar nakazuje, da se je individualno med lastnikom in propadanje vasi ustavilo. spomeniškim varstvom. Ravno zaradi svojega enkra- Na spomeniškem varstvu bodo tnega videza je vas Ratje priš- pripravili analizo vasi Ratje in la pod okrilje spomeniškega nam jo predstavili v spomladan- varstva. Leta 2008 so na se- skih mesecih, prav tako bomo stanku na Osnovni šoli Prevole ostali v stiku z občino, da bomo vaščanom razložili, da je pod vas umestili v prostorski plan okriljem spomeniškega varstva oziroma določili, kako se lahko le cerkev, drugi objekti v vasi pa razvija. Verjamem, da bomo z ne. To je bil razlog, da so vaščani dobro komunikacijo vseh do- pozabili na njihovo »prisotnost« segli kompromis o tem, kako v vasi. Letos je novi vaščan želel ustvariti lepe pogoje za življenje pridobiti gradbeno dovoljenje in hkrati živeti v prijetnem in po- za novogradnjo in naletel na sebnem okolju. nemalo težav; ena izmed teh je Ali bo vas obdržala avtohtono bila tudi pridobitev odobritve spomeniškega varstva. Zato obliko, bo seveda odvisno od smo se vaščani obrnili na občino vaščanov. Če jim za te zadeve in zaprosili za sestanek s pred- ni mar, bo sčasoma posta- stavniki spomeniškega varstva, la pač klasična, brez duše in da razrešimo nesoglasja. posebnosti. Vsi, ki smo kdaj potovali po Sloveniji (in tujin i), Predstavniki občine in spo- smo lahko občudovali različne meniškega varstva so Ratje načine gradnje hiš in videze vasi. obiskali v ponedeljek, 15. 2. Poznamo alpsko hišo, istrsko 2021. Skupaj smo si ogledali kamnito hišo, prekmurski način vas, predstavili smo jim svoje gradnje … Če ne bi nikjer upo- želje in spoznali njihov pogled na problem. Predstavili so nam števali usmeritev, bi bilo povsod posebnosti, ki jih mi ne opa- enako. Si tega želimo? zimo, saj se z njimi srečujemo Nika Papež 18 ŠMIHEL Pouk na daljavo na PŠ Šmihel

Pouk na daljavo je potekal vse od podaljšanih je- Redni pouk smo izvajali prek videokonferenc, s posnet- senskih počitnic do 9. februarja, za četrtošolce vse do ki razlag učne snovi in vsakodnevnimi navodili za delo. zimskih počitnic. Učenke in učenci so bili v tem času Realiziranih je bilo tudi kar nekaj dni dejavnosti, pri pridni, ustvarjalni in redno so opravljali naloge. Vemo, katerih so učenci in učenke razvijali različne spretnosti da za njimi stojijo skrbni in razumevajoči starši, ki so in sposobnosti. poskrbeli, da je učenje na daljavo potekalo kar najbolje. V tem času so ustvarili veliko zanimivih izdelkov in zapi- Hvala vsem in vsakomur posebej za skrb, sodelovanje in sali svoje občutke ob ustvarjanju. od govornost do vseh šolskih obveznosti. Izdelki in doživetja učenk in učencev

Zimski športni dan na snegu, plesni športni dan, praznična peka dobrot in izdelovanje prazničnih dekoracij

Šolski likovni natečaj »Ta nori čas« Izdelki

Zapisi V tem norem času smo ujeti, tako kot je ujet jelenček na V tem norem času se je tudi naša Zemlja prehladila. moji sliki. Toda zadovoljna sem, ker sem doma, v krogu svo- S e d a j p o č a s i o k r e v a , š e m a l o p a b o o z d r a v e l a . je družine in v pričakovanju božično-novoletnih praznikov. Lan Zaletelj, 3. r. Anarisa Barle, 4. r. Muca se je okužila, zato drugi bežijo pred njo. Kljub temu, da je na neki način res nor čas, moja ura ni Upoštevajte ukrepe za preprečevanje virusa in kmalu ž a l o s t n a . I m a m t o p e l d o m i n d r u ž i n o , k i m i v e l i k o p o m e n i . bomo spet v šoli. Ines Muhič, 4. r. Zala Miklavčič, 3.r. 19 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo se z učenci PŠ Šmihel družili s Francetom Prešernom. Učenci so na različne načine obnavljali in spoznavali življenje in delo pesnika Franceta Prešerna. Ogledali smo si različne predstavitve, se pogovarjali in ustvarjali ter se skupno družili preko videokonference. Ogledali smo si tudi prireditev, ki so jo oblikovali zavzeti in ustvarjalni učitelji matične šole Žužemberk. Pohvala vsem, ki so sodelovali pri nastajanju prireditve.

Projekt »radi pišemo z roko« Na OŠ Žužemberk, PŠ Ajdovec, Dvor in Šmihel se za- vedamo pomena pisanja z roko, zato učence prav pri vsaki dejavnosti spodbujamo k zapisom z roko. Največ izdelkov je nastalo v mesecu decembru, ko so Zavedamo se, da naši možgani delujejo bolj komple- učenci pisali voščila za praznike, rojstni dan, pa tudi ksno pri pisanju z roko kot pri pisanju na računalnik. pisma svojim prijateljem, ki jih zaradi trenutne situa- Priznani strokovnjaki ugotavljajo, da besede, stavki cije niso že dolgo videli. Voščila so učenci pisali tudi v ali daljša besedila, ki jih napišemo z roko, se zadržijo angleščini. v spominu dlje časa, utrne se nam več idej, pozornost je pri pisanju z roko dolgotrajnejša in naši možgani so Fotografije v nadaljevanju prikazujejo izbrane zapise v dobri formi. učencev, ki so jih uredile učiteljice mentorice, vsi ostali zapisi so objavljeni na spletni strani OŠ Žužemberk. V projektu RADI PIŠEMO Z ROKO so sodelovali učenci 1. - 5. razreda, spodbujali smo jih njihovi učitelji, sodelova- Hvala vsem, ki so sodelovali v projektu. li pa so tudi starši z lastnoročnimi podpisi. Osredotočili Zapisala in uredila: Marjeta Zore smo se na temo PIŠEM PISMO PRIJATELJU, nastalo pa je še veliko drugih zapisov napisanih z roko.

Nekaj najlepšega ob koncu adventnega časa je delati jaslice. Nekateri »jasličarji« Jaslice v okolici Šmihela se na trenutek, ko položijo Jezuščka v jasli, pripravljajo več mesecev. Treba je veliko časa, idej in občutka za ustvarjalnost. V Klečetu je Gašper Koler s pomočjo brata Jana na domači terasi postavil velike jasli- ce. Na postavitev sta se začela pripravljati že v začetku novembra. Lesene predmete, kot so hlev, kozolec in mlin, sta kar sama izdelala doma. V Drašči vasi pa je na prostem pod jelko, ki je krasila začetek vasi, postavil jaslice Gašper Hrovat s pomočjo sosedov. Maša Koler 20 ŽUŽEMBERK Brezplačno testiranje na covid-19 v Žužemberku

Občina Žužemberk je v skrbi za zdravje svo- Z udeležbo na testiranju sem V naši občini je že kar nekaj ljudi jih občanov organizirala brezplačno testira- zadovoljna. prebolelo COVID-19 in marsikdo nje za virus Covid-19. je potožil o počasnem in težkem Kako pomembno je odkrivanje okrevanju. Kaj bi svetovali Financirala je nakup testov, testiranje pa so v obolelih med »zdravo« občanom, kako ravnati, da bo sredo, 17.02.2021, brezplačno izvedle delavke populacijo? So testi zanesljivi? okrevanje lažje? družinske medicine Žagar. Prostovoljno so Odkrivanje Covid poz oseb v splošni Ja, eni pacienti imajo težjo obliko sodelovali tudi Aleš Repar, član civilne zaščite, populaciji je nadvse pomembno, in javni delavec Brane Zaman, ki sta usmerjala bolezni in počasi okrevajo, to je saj s tem preprečujemo, da bi se res. Še zlasti so bolj bolni starejši, udeležence, ter Jožica Zupančič, pri kateri so virus širil. Hitri testi, ki jih imamo, se registrirali udeleženci testiranja. moški, tisti s pridruženimi bolezni- so orodje, s katerim razpolagamo. mi, slakorno boleznijo, debelostjo Vsakega pozitivnega pacienta pa ... Tako, da bom rekla, kot vedno po trenutnih navodilih NIJZ-ja poš- rečem ... Zdrav življenjski slog, skrb ljemo še na bolj zanesljiv PCR test. za svoje zdravje ... Da če že nas Kako pa je s cepljenjem. Se bolezen ujame, nas ujame v dobri vi boste oz ste se že cepila? kondiciji. Potem bomo tudi lažje in Cepljenje priporočate? hitreje okrevali. Cepljenje proti Covidu je podobno, Kaj se vam zdi, se situacija kot cepljenje proti drugim nalez- umirja? Lahko upamo, da se bo z ljivim boleznim, edina svetla luč zimo poslovila tudi korona? na koncu tunela. Zelo sem vesela, Sigurno se bo epidemiološka situ- da sem imela možnost, da sem se acija izboljšala, ko bo konec zime. Testiranje je potekalo v skladu s strogim cepila že v začetku januarja. Hkrati Ampak po drugi strani se odpirajo upoštevanjem priporočil in navodil NIJZ. se zavedam, da zaradi novih sevov, šole, trgovine, odprli se bodo go- Udeležilo se ga je 50 ljudi, od tega sta bila 2 cepljenje ni 100% zaščita. Zato sem stinski lokali... Poleg tega se pojav- testa pozitivna. še vedno previdna. Ne samo zaradi ljajo novi sevi... Mislim, da bo virus Ekipo je prišel pozdravit tudi župan Jože sebe, še zlasti zaradi domačih in še nekaj časa med nami... Po drugi Papež v spremstvu sodelavca Vlada Kostevca. pacientov. Sem pa iskreno vesela, strani pa imamo dobra orodja, s ko se mi pacienti pohvalijo, da so Sem pa izkoristila priložnost in dr. Žagarjevi katerimi se borimo proti virusu, kot bili klicani na cepljenje. In cepljenje zastavila nekaj vprašanj. so testiranja in cepljenje. Tako da seveda priporočam prav vsem. Ko sem optimistična... Ste zadovoljni z udeležbo na današnjem bodo glede na leta in pridružene Tamara Plot testiranju? bolezni prišli na vrsto. Združenje zgodovinskih mest Slovenije slavi 20-letnico Združenje zgodovinskih mest Slovenije Zgodovinska mesta Slovenije delijo zavedanje, da v starih mestih raznolika kultura živi vse dni v letu. Polje – že 19 mest je včlanjenih v to izjemno njene izraznosti je široko, mestom prinaša bogate vse- povezavo – slavi letos 20-letnico. bine, ki pa žal še niso dovolj vpete v vse ravni mestnega Nastalo je z namenom ohranjanja in dogajanja. Na podlagi iskanja možnosti za vključevanje kulture je spodbujanja življenja v starih mestnih nastala ideja o sodelovanju kulturnih ustanov in ume- jedrih in hkrati ohranjanja kulturne de- tnikov iz zgodovinskih mest ter izmenjavi raznolikih diščine Slovenije. Ustanovljeno je bilo vsebin med članicami, ki se je spontano zaokrožila v kulturni abonma zgodovinskih mest. 12. junija 2001 na Ptuju, Žužemberk pa Namen kulturnega abonmaja je povedati in pokazati, je vanj včlanjen od leta 2012. kako pisano, raznoliko, bogato kulturno ustvarjanje živi SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

v zgodovinskih mestih, ki mestom prinaša značil- ni mestni utrip in pomembno soustvarja njihovo prepoznavnost na področju kulturne produkcije, ki jo želi navezati na njihovo turistično ponudbo. z rudarjem, žužemberški trg pa krasi vodnjak s štirimi V kulturni abonma zgodovinskih mest se izlivnimi šobami v obliki kačjih, mogoče zmajevih glav. povezujejo: Med izvajalci oziroma producenti sodelujeta Društvo ƒ 19 zgodovinskih mest, klekljaric iz Idrije ter Muzej in galerija Dvor. ƒ 19 izvajalcev in producentov, ƒ 4 gledališke predstave, Žužemberk se bo z razstavo »Odlite sledi avstroogrske ƒ 2 likovni razstavi, železarne« Auerspergove železolivarne predstavil v ƒ 7 glasbenih dogodkov, Centru za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji ƒ 4 muzejske razstave in 2 literarna večera, 16. junija 2022. Idrija pa se bo z muzejsko razstavo ƒ prek 200 vrhunskih umetnikov in umetnic. »Prepletanje tisočerih niti« Društva klekljaric idrijske Med sodelujočimi se v kulturnem abonmaju pove- čipke predstavila v prostorih Želez olivarskega muzeja zujeta Idrija in Žužemberk, ki sta z Auerspergovo že- in galerije Dvor 14. julija 2022. lezolivarno povezana še danes. Idrija ima vodnjak Vlado Kostevc Emil Bijek uplenil rjavega medveda

Medved je največji predstavnik zveri v naših gozdovih. Zaradi ponavljanja škodnih dogodkov in zadrževanja Stalno je prisoten tudi na območju lovišča Lovske družine medveda v bližini naselij je Agencija republike Slovenije za Plešivica Žužemberk. Ker v zadnjih nekaj letih ni bilo ak- okolje izdala odločbo za odvzem rjavega medveda. Z od- tivnega upravljanja medvedje populacije, se je število te ločbo, ki je bila izdana konec februarja, je bil v I. novome- živalske vrste v Sloveniji povečalo na okoli tisoč. škem lovsko upravljavskem območju, kamor spada tudi Glede na nosilno zmogljivost okolja v Sloveniji je šte- Lovska družina Plešivica Žužemberk, dovoljen odvzem treh vilčnost prevelika, saj je število, ki zagotavlja stabilno po- medvedov. pulacijo, okoli petsto medvedov. V gozdovih ni več dovolj V lovišču Plešivica je 28. februarja letos uplenil rjavega med- ne hrane ne prostora za normalno bivanje zveri. Medved širi veda lovec Lovske družine Plešivica Žužemberk Emil Bijek. svoj življenjski prostor v gozdu in se pojavlja tudi na tistih Uplenil ga je v rajonu Primož, le nekaj sto metrov od vasi območjih in pokrajinah v Sloveniji, kjer v preteklosti ni bil Podgozd. S pomočjo lovskih kolegov je Emil kmalu po od- prisoten. Ker tudi tu zmanjkuje prostora in hrane, prihaja vzemu prepeljal medveda iz lovišča v lovsko hladilnico, kjer na polja, travnike, pašnike, kmetije, v vasi in naselja. so ga stehtali. Tehtnica je pokazala osemdeset kilogramov. S povečano številčnostjo se povečuje možnost konfliktov, Medveda je prišel po uradni dolžnosti pregledat uslužbe- povečuje se možnost ogrožanja življenja domačih živali, nec Zavoda RS za gozdove OE Novo mesto. V skladu s pro- premoženja in ljudi. Takšno stanje je tudi pri nas v Suhi kra- tokolom ob odvzemu velike zveri je ugotovil biometrične jini. Spomnimo se samo nekaj let nazaj, ko se je rjavi med- podatke medveda in jih zapisal v poseben obrazec, odvzel ved pojavil celo v središču Dvora. Srečalo medvedu zob za ugotavljanje starosti z ga je nekaj vaščanov, ki so imeli izjemno metodo brušenja zoba ter odvzel še dru- srečo, da ni prišlo do konflikta oziroma ge vzorce za genetske analize in druge da jih zver ni napadla in ogrozila. Bilo pa raziskave. Preveril je težo uplenjenega je kar nekaj strahu. medveda in ugotovil, da je odvzem med- veda v skladu z izdano odločbo. Pomembno je, da se zunaj naselij giblje- mo po označenih poteh, da smo v gozdu Emil Bijek je član Lovske družine Plešivica glasni, da imamo zunaj naselij pse na Žužemberk že štirideset let. Je vodja povodcih. V okolici svojih domov ne puš- revirja Kriška gora, ki ga je prevzel po čamo klavniških odpadkov in kadavrov, svojem pokojnem očetu Rafaelu. Lovsko ker vonj privabi zveri. V lovišču Plešivica tradicijo v družini Bijek pa kot članica so stalno prisotni medvedi ter volkovi naše lovske družine že nadaljuje njegova in risi, v zadnjem času redno tudi šaka- hči Mateja. Lovski tovariši želimo Emilu li. Številčnost zveri v naravi vpliva tudi tudi v prihodnje veliko zadovoljstva pri Emil in Mateja Bijek ob lovskem udejstvovanju ter dober pogled. na stalež divjadi, predvsem srnjadi in uplenjenem medvedu pred jelenjadi. hladilnico. Franc Jarc 22 ŽUŽEMBERK

Mednarodni dan turističnih vodnikov – 21. februar Interpretiramo Slovenijo

Na pobudo Svetovne zveze dru- Vlada Kostevca v opravi Jurija štev turističnih vodnikov (WFTGA) Turjaškega v Žužemberku. Sledila je še Metlika, zaključek pa je bil v se 21. februar od leta 1990 pra- Sevnici. znuje kot svetovni dan turističnih Zadnji sta se predstavili Primorska vodnikov. Na ta dan turistični in Goriška z javljanjem iz Slovenske Istre, sledila je Obala, zaključek Foto: brez njiju ne bi bilo vodniki organizirajo vodenja po javljanja v živo. Eva in Vlado po pa je bil v Novi Gorici, v »Evropski raznih lokacijah, namen pa je predstavitvi. prestolnici kulture 2025«. predstaviti dejavnost in poklic Vse skupaj je odlično koordiniral in turističnega vodnika širši javnosti. vodil Uroš Ule, vsi turistični vodni- Vsako leto na ta dan vodniki ponudijo ki so se izjemno izkazali, saj jih je brezplačna turistična vodenja tudi po vsej v povprečju v živo spremljalo od Sloveniji. Letos so bila vodenja predvsem 20 do 40 oseb. Žužemberk sta od- virtualna in so potekala po regijah, turistični lično predstavila regijski turistični vodniki pa so vodili preko Zooma. vodnik in predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in snemalka Najprej se je Gorenjska predstavila z ja- Eva Pršina, ki je odlično opravila vljanjem iz Kranja, kasneje so se spreho- svoje poslanstvo. Predstavitev je dili po delu poti Škofjeloškega pasijona bila še toliko bolj zanimiva, ker so in Radovljice. Štajerska in Prekmurje najbolj prizadetimi so turistični istočasno člani vinogradniškega sta najprej predstavila Maribor, ki je bil vodniki, ki jim je to poklic, ob društva v gradu izvajali rez grajskih v znamenju »Čebelje poti«, nato okolico njih pa še vsi drugi, ki so življenj- trt zweigelta, prisoten pa je bil tudi Murske Sobote in javljanje zaključila v sko odvisni od turizma, od turi- žužemberški župan Jože Papež. Žalcu. Iz Ljubljane je bilo javljanje opoldne stičnih agencij prek gostincev do uri v znamenju stoletnice kongresa Svete Predstavitev Dolenjske si sobodajalcev in še marsikoga. Alianse in njegovega zakulisja. lahko ogledate na Youtubu: Vsi upamo, da se bo epidemija Predstavitev Dolenjske z Belo in Suho https://www.youtube.com/ umirila in da bo turizem dobil krajino ter Posavjem se je začela z javlja- watch?v=AHJku1ffdkA. zopet svoj pomen, mogoče na njem Darje v Novem mestu, nadaljevalo Epidemija novega korona virusa novih temeljih. se je v Sevnici in Brežicah ter z javljanjem je turizem zelo prizadela. Med VladiMir Dan žena naj ne bo le rutina

Čudni časi so. Način življenja Je to res potrebno? Ali naša dekleta povežemo in ustvarimo družino. in vrednote so ponorele. in žene res potrebujejo le rože? Če je spoštovanje obojestransko, Spoštovanje! je sreča neskončna. Drage žene in Razmišljam, kaj nam življenje dekleta, zavedajte se naslednjega: Odnos med moškim in žensko prinaša in kaj vodi nekatere, da če svojega moškega občudujete je gonilo življenja. Popolne ena- in ga ljubite, mu to tudi pokažite. popolnoma skrenejo s poti, kar kopravnosti ne more biti. Zato vas Iskreno mu dajte vedeti, da je vaš moški obožujemo, ko vas gledamo, vodi v nepredstavljive tragedije. heroj ali pa kralj, če hočete. Boste kako nas že samo z načinom hoje Ob dnevu žena vsako leto doživljam enako spravljate ob pamet. Občudujemo, videle … moški znamo za svoje zgodbo. Namesto da bi se na ta dan zavedali, s kakšno vztrajnostjo se lotevate kraljice premikati gore in jih tudi zakaj in kako so se ženske morale boriti za ena- življenjskih izzivov in nam osmis- premikamo. ke pravice, poteka tekma za šopke in lončnice. lite življenje, ko se z ljubeznijo Spoštovanje in sprejemanje! 23 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Ne znam povedati, kako ponosen sem zadnje Dan žena … Že v soboto sem ji le eden. Prepričan sem, da smo vsi čase na Petro, mojo ženo. Večino dneva sem poklonil njen najljubši liker. Ker je dolžni narediti svoj del naloge/pos- v službi. Ko pridem domov, me pričakajo trenutek, ko uživa v okusu, trenu- lanstva, pa do takih bolnih odloči- večerja, prijazen sprejem, iskren poljub in za- tek, ko jo lahko opazujem, kako tev ne bi prihajalo. Sploh nam je vedanje, da je to moj dom. Poleg svoje službe uživa. Vikend pa je za to primer- korona nastavila ogledalo. Bili smo enkratno skrbi za najino družino. Velikokrat nejši od norih dni med tednom. več doma in z družino. Izpostavile se zavedam, da moški enostavno ne zmore- Srečo imam, da je tako preprosto so se razpoke v odnosih ali pa utr- mo vsega tega tako dobro kakor ve. Zato jo skromna. Najini cilji so prvinski in dile vezi, zaradi katerih smo skupaj. občudujem! enostavni ter zato lahko dosegljivi. Življenje je enostavnejše, kot si ga Zato sem se pripravljen boriti. In naloga mo- Zakaj vse to pišem? predstavljamo, in zelo, zelo lepo. škega je po mojem ravno to. Mi smo ustvarjeni Ščepec užitka, čajna žlička veselja, Zadnje čase je vse preveč družin- za borbo. Pa ne borbo na vojaškem polju, am- lonček ljubezni, peščica dobre skih tragedij. Občutek imam, da pak borbo za družino. volje in spoštovanja in veliko sebe vrednote izginjajo. Da normalnost pa bo napoj srečnega življenja prip- Tudi sam se najbolje počutim, ko v tej borbi postaja napačna in spoštovanje ravljen. Uživajte ga! doživljam spoznanje, da me Petra podpira, izginja. Pričakovanja so prevelika P. S.: Rožice naj ne bodo le lepa ceni in obožuje. Takrat se res počutim kralj, in nerealna, zato pa pritiski vse »fasada« … ker vem, da je tudi ona moja kraljica. večji. Boli, ko vidim, kam pripelje Spoštovanje! vse to. In nikoli ni za tragedijo kriv Darijan Skube

In memoriam Edward F. Logan (3. 8. 1922, Strafford, ZDA – 12. 2. 2021, Hendersonville, ZDA)

Naš skupni »letalski« prijatelj Edward F. Pretresljivo zgodbo s srečnim kon- Logan, imenovan tudi Ted, je 14. februar- cem je upokojeni transportni pilot ja 2021 v svojem 99. letu odšel na zadnji in letalski upravni delavec Edward in drugih Občina Žužemberk sku- polet – v večnost. F. Logan popisal v spominih v knji- paj s Turističnim društvom Suha krajina in vaščani vasi Gradenc Brez njegove knjige Skočite, prekleto, skoči- gi Jump, Damn It, Jump!, ki je leta 2006 izšla pri založbi McFarland ter pod častnim pokroviteljstvom te! v Gradencu ne bi trajno obeležili njego- predsednika Republike Slovenije vega srečnega strmoglavljenja z ameriškim & Company. V letu 2016 je pri Cankarjevi založbi izšel odličen Boruta Pahorja in njegove eksce- bombnikom B-17. prevod knjige z naslovom Skočite, lence Brenta R. Hartleyja, velepo- Naj počiva v miru, ohranili ga bomo v lepem prekleto, skočite!, delo preva- slanika Združenih držav Amerike, spominu! jalcev Janeza Žerovca in Milene obeležila s slovesnostjo, ki je po- tekala 11. 3. 2017 v vasi Gradenc, Poročnik Edward F. Logan ml. je kot pilot Podgoršek ter ilustratorja naslov- na mestu strmoglavljenja. Preko bombnika B-17 (leteče trdnjave), ki ga je po- nice Igorja Tratnika. spletne povezave je na slovesno- imenoval »Je Reviens«, med drugo svetov- Spomini ameriškega pilota na ta- sti sodeloval tudi takrat 94-letni no vojno letel pri 817. bombniški eskadriliji kratno dramo nad vasjo Gradenc pilot Edward F. Logan. 483. bombniške skupine 15. letalskega pol- ter stike z domačini in slovenskimi Na slovesnosti je bilo odkrito ka ameriškega letalstva z oporiščem v južni partizani so napisani izjemno nav- spominsko obeležje, ki je bilo Italiji in sodeloval v zračnih napadih na so- dihujoče, z izrednim spoštovanjem postavljeno s sodelovanjem vražnikove cilje. do Slovencev in slovenskih par- mnogih prizadevnih posame- tizanov ter izjemno hvaležnostjo Na njegovi 34. misiji, 9. marca 1945, je bilo znikov in občanov. Obeležje, do vseh, ki so posadko rešili, jo med napadom nad Gradcem v Avstriji nje- ki je danes privlačna turistična govo letalo tako poškodovano, da je bil sku- spremljali in jo varno pripeljali do točka, je pomemben pomnik paj s posadko prisiljen izskočiti nad Suho Bele krajine, od koder so se vrnili v naše skupne zgodovine, zaveza- krajino. Letalo je strmoglavilo pod vasjo svojo bazo v Italijo. nosti miru, sožitju in domoljubju, Gradenc pri Žužemberku, prav vsi letalci pa Spomin na ta dogodek iz druge obenem pa simbol želja po svetu so se s pomočjo slovenskih partizanov var- svetovne vojne, ki se je srečno zak- brez vojn, nasilja in revščine. no vrnili v bazo v Italijo. ljučil, je na pobudo Slavka Mirtiča Vlado Kostevc 24 ŽUŽEMBERK

Drage občanke, dragi občani!

Družbene prilagoditve, ki smo jih morali prosili, da nam pomagate po svojih zmožnostih: zaradi zajezitve trenutne epidemije spre- bodisi z nakazilom prostovoljnega prispevka na naš TRR ali z nakazilom 1 % svoje dohodnine (ki gre v na- jeti v lanskem letu, nam niso dopuščale, sprotnem primeru nazaj v državni proračun). Iskrena da bi čez leto organizirali in izvedli gasil- hvala vsem tistim, ki ste se izdatno izkazali s finanč- sko vrtno veselico, gasilska tekmovanja, nim prispevkom! dneve odprtih vrat in druge društvene Še vedno pa velja, da vsi, ki bi želeli nameniti 1 % aktivnosti za člane in občane. svoje dohodnine našemu društvu, lahko to storite še danes, bodisi prek spleta ali prek obrazca. Mednje spada tudi tradicionalni raznos gasilskih Humanost je tisto, kar nas povezuje in kot družbo koledarjev. Ker si vseeno želimo, da bi v vašem go- bogati. Članice in člani PGD Žužemberk si prizade- spodinjstvu tudi v letu 2021 visel naš koledar, smo vamo negovati humanost v naši občini in veseli smo, koledarje v raznos predali Pošti Slovenije. če občanke in občani to prepoznate in nas pri tem Zaradi odpovedi vseh društvenih dejavnosti nam je podpirate po svojih zmožnostih. v letu 2020 izpadel kar precejšen del društvenega Negujmo humanost skupaj! prihodka, ki ga namenjamo za vzdrževanje zaščitne opreme, zato smo se v obvestilu, ki ste ga s koledarji Na pomoč! prejeli na svoje domove, obrnili tudi na vas in vas Upravni odbor PGD Žužemberk

Magda Kastelic Hočevar

Upokojena profesorica razrednega pouka in pesnica je ženska številnih talentov.

Brezplačno poučuje otroke, ki se jim v šoli zatika, lek- torira seminarske in diplomske naloge, piše članke, ureja časopise, slika, dela čestitke in voščilnice, obli- kuje nakit, šiva torbe in nahrbtnike … Predvsem pa že od nekdaj skrbi za kulturno-umetniško življenje Žužemberka. Je izjemna in srčna oseba z neustavlji- vo energijo, občutkom za človeka, vedno pripravlje- na pomagati in sodelovati. Rada ima življenje, ljudi in veliko rajši daje kot sprejema. Njeno človekoljub- no delo se je še poglobilo, ko se je upokojila zaradi Parkinsonove bolezni. Ko je bila čisto na tleh, se je leto organizira revija Zarja. Res kratek opis za nekoga, odločila, da se bo s to možgansko boleznijo spopri- katerega življenje je stkano iz številnih majhnih drobnih jela. Šla je na možgansko operacijo v Nemčijo, kjer dejanj. Že dolgo vsi v Žužemberku vemo, da je Magda so ji v telo vstavili stimulator, in od tedaj živi skoraj izjemna in srčna ženska, z občutkom za človeka, vedno normalno življenje. Hvaležna je nebu, zemlji, možu pripravljena pomagati in sodelovati. Zanjo lahko še in vsem, ki jo spodbujajo, da vse, kar zna, lahko deli vedno oddate glas na spletni strani revije Zarja ali pa z drugimi. pošljete kupon iz revije. To je kratek opis, s katerim so Magdo predstavili Tamara Plot kot kandidatko za Slovenko leta 2020. Izbor vsako Foto: osebni arhiv 25 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Ljubitelja narave Anica in Vili Udovč

Zdrav duh v zdravem telesu. Latinski pregovor

Težko ju je zgrešiti. Praviloma vsak dan jo s hitrimi koraki režeta po ulici Vrti do glavne ceste in nato čez Tomažev most do Budganje in Dešeče vasi, do Plešivice ali v drugo smer do Dvora …

Pogosto se vračata po ulici mimo naše hiše. Najprej prijazen pozdrav, pogosto kratek kle- pet in včasih celo drobna pozornost, ki jo pri- našata s pohoda: pest brinovih jagod, drnulje Anica in Vili Udovč ali šopek jesenskih rož, nabranih spotoma. Vsakdanjo hojo za zdravje povezujeta z na- Zakaj sta se preselila v obiščeva ženin dom na Plešivici ali Žužemberk? Kako se naša biranjem zdravilnih zelišč in plodov v naravi njene sorodnike v Klečetu in Dečji kraj in občina razlikujeta od vasi. Znanci, ki jih srečujeva, pos- – jagod, borovnic, robidnic, gob in še marsi- Trebelnega? tajajo najini prijatelji. Zadnje čase česa, kar je zdravo, koristno, za nepoznavalce Zaradi boljših prometnih povezav hodi več ljudi kot nekoč. Vreme za pa neuporabno. s krajem šolanja za odraščajoča hojo ni ovira, težava je lahko slaba Mimogrede prav rada še komu pomagata ali otroka sva leta 2004 kupila hišo v oprema. prineseta iz Žužemberka. Največkrat je tega ulici Vrti v Žužemberku. Otroka sta Blizu vama je narava, zlasti gozd. deležna mama Frančiška Pečjak s Plešivice. se zelo dobro vključila v okolje, Od kod črpata znanje o rastlinah, Anica je namreč tam doma. sam pa sem kot prišlek izkoristil kaj nabirata in katere izdelke nare- možnost nepristranskega opa- Sta velika ljubitelja narave. Veliko vesta o dita iz darov narave? zovanja razmer v novem okolju. Pri hoji po naravi z odprtimi očmi njej in marsikaj znata narediti iz njenih da- Suhokranjce po mojem mnenju opaziš spremembe, in kar spo- rov. Povabilu, da bralcem Suhokranjskih poti opredeljuje trdoživost. Zaznal mladi cveti, jeseni rodi. Nabirava predstavita del svojih znanj in izkušenj, sta se sem delitve na vaše in naše, ki zelišča za čaje, likerje, tinkture in z veseljem odzvala. počasi izzvenevajo, mladi rod pa suho sadje. Knjiga patra Ašiča, je vse bolj povezovalen in zato tudi Najprej se na kratko predstavita. razni priročniki in nasveti starejših uspešnejši. Sva Anica in Vili Udovč. Spoznala sva se konec potrjujejo rek, da za vsako bolezen leta 1983 na Plešivici, kjer je Anica doma. V Sta zavzeta pohodnika. Kaj vama rož'ca raste. pomeni vsakdanja hoja, koliko času pred osamosvojitvijo Slovenije sva bila Kaj bi priporočila tistim, ki še časa ji namenita in kod vaju vodi zaposlena v Litostroju kot mlad ključavničar nimajo izkušenj z nabiranjem pot? in gostinka. Delo v Litostroju sem zaključil koristnih plodov? Kakšen recept? Telesna dejavnost in priprave na kot delovodja v livarni bele kovine, ki je iz- Nabirava zrele, nepoškodovane njeno ocenjevanje so bile v času delovala drsne ležaje za turbine in črpalke, plodove. Kako izdelava liker iz službovanja v vojski ena od mojih in se zaposlil v takratni Teritorialni obrambi, drnulj? Približno dva litra in pol prostočasnih aktivnosti. Tek in potem pa preko Slovenske vojske prijadral do plodov rumenega drena avgusta hoja sta bila moja dnevna rutina in prelijemo z litrom dobrega žganja upokojitve leta 2018. V vojaški uniformi sem sta razbijala ritem vsiljenega tem- in pustimo štiri mesece, sladkamo tako preživel pol svojega življenja. Anica bo še pa sodobnega življenja. Pri teku z 12 žlicami sladkorja in precedimo nekaj let stregla goste, med katerimi ste tudi in hoji se mi je pridružila Anica. v pol litra prekuhane ali destilirane bralci Suhokranjskih poti. Po poroki sva z ot- Krog hoje mimo Naralovega križa vode. rokoma živela v domači hiši pri mojih starših do Dvora in domov ali do Dešeče na Trebelnem, leta 2004 pa smo se preselili v vasi in nazaj vzame brez ustavlja- Gospod Vili, znano je, da ste Aničino Suho krajino. nja približno dve uri. Občasno peš zelo spretni z lesom. Od kod 26 ŽUŽEMBERK

veselje in ideje za številne izdelke? Komu so jim ne sme vzeti. Če nama kdo namenjeni? Predstavite nam kakšnega. na sprehodu ponudi jabolka, Delo v strojništvu zahteva natančnost. Prenos mu naslednji dan prineseva tehnologije obdelave kovin na obdelavo jabolčni zavitek. Vsaka pozor- lesa zahteva le še poznavanje lastnosti lesa. nost, prijazna beseda, drob- Na Youtubu sem odkril posnetke 87-letnega Kitajca, ki s starim orodjem izdeluje izdelke no dejanje človeka razveseli za svojega vnuka. Njegov sin zdaj objavlja in osreči. Oba. Tistega, ki da, posnetke izdelave umetnin, ki jih dedek in tistega, ki prejme. Amu izdeluje s pridihom hudomušnosti. – Imata že odrasla otroka. Gresta Sam delam iz češnjevega lesa mojega očeta. tudi onadva po vajinih stopinjah? Uporabljam samo ročno orodje, kot so ročna žaga, dleta, svedri, pile in podobno. Izdelke Hči Mojca si je z Alešem in podarim kot darila z dodano vrednostjo. sinom Janom ustvarila živ- Večinoma so sestavljanke s tudi do 18 kosi. ljenje na Gorenjskem, sin Nekaj jih vidite na fotografijah. Marko pa živi v Ivančni Gorici Lesena harmonika in pručka Gospa Anica, na kmečkem turizmu Krnc na s Špelo, katere starša sta Hribu pri Hinjah slovijo po vaših kuharskih Žužemberčana. Pri osamo- mojstrovinah. Predstavite nam vašo svajanju otrok ne smemo ponudbo in nam zaupajte kakšen kuharski gledati le na svoje koristi, saj recept. nam je življenje podarjeno. Kuhinja domačije Krnc, kjer delam kot Pri vzgoji je bilo najino vodilo kuharica in natakarica, temelji na tradi- spoštovanje vseh, odgovor- ciji gostilne, kjer je kuhala gospodarjeva nost, vztrajnost in delo. Videti mama. Kuham malice po jedilniku gostil- je, da se je drevo življenja na- Sestavljanka Jabolko ne in obroke za pogostitve ob raznih prilo- jinih otrok lepo razvejalo. žnostih. Gostilna je središče kraja, kjer po- tekajo pogostitve po cerkvenih obredih, Za konec – kaj želita v letu 2021 tudi dekliščine, fantovščine in srečanja krajanom, Slovencem in sebi? društev. S kisanjem konzerviram domače Občudujeva dejavnost gasil- zelje in repo, izdelujem različne marme- cev. Tovarištvo, ki ga negujejo, lade, pripravljam tradicionalne jedi teh in nesebičnost, ki jo kažejo pri krajev – več vrst zavitkov, štrukljev, kruha, svojem delovanju, naj bosta sladic in drobnega peciva. vodilo pri odnosih v naši druž- Na domačiji Krnc je izraz dobrodošlice oc- bi. Trkanja po prsih je s priho- virkovka. Potrebujemo kvasni nastavek in dom mlajših v lokalno politiko testo iz 5 skodelic moke, 3 žlic sladkorja, že manj, spletna stran občine 20 dag maščobe, lahko masti, 2 dcl tople- že omogoča povezavo z občin- ga mleka, 2 stepenih jajc in ščepca soli. sko upravo na sodoben način. Za nadev uporabimo 60 dag ocvirkov, Zajec za sezuvanje škornjev in Vsem želiva zdravja, miru in drobno pecivo žlico kisle smetane, ščepec sladkorja in sodelovanja za skupno dobro, 3 jajca. Testo naj počiva, nato ga močno sosedom, sorodnikom, prija- raztegnemo v pekaču, pomaščenem z teljem in znancem pa sreče in mastjo, in po 10 minutah premažemo z razumevanja. razžvrkljanim jajcem, kislo smetano in ščepcem sladkorja. Po vsem testu posuje- mo ocvirke. Pečemo od 10 do 15 minut pri Obema se zahvaljujemo za po- 180 stopinjah. govor in želimo, da bi z zgledom Znano je, da rada pomagata ljudem. Kaj zdravega, ustvarjalnega in do vaju pri tem vodi? soljudi prijaznega življenja spod- Najino vodilo je, da pomoči ne vsiljuje- bujala k posnemanju. va. Ljudje imajo svoj ponos in tega se Mag. Jelka Mrvar Sestavljanka Kocka 27 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Žužemberčanka in športnica, ki zelo rada igra rokomet Živa Čopi

Na lanskoletnem članskem so me vozili na treninge v Novo prvenstvo na Švedskem. Uradno ženskem evropskem prvenstvu mesto. Zahvaljujem se tudi tova- vabilo na priprave reprezentance rišu Bojanu Brulcu, tovarišici Darji pa sem dobila pri devetnajstih. v rokometu na Danskem je Sedaj in tovarišici Tanji Šenica, ki Vabila sem bila res vesela, saj je zastopala barve Slovenije tudi so me peljali na trening, kadar me bilo dokaz, da dobro delam in da mlada rokometašica Živa Čopi iz starši niso mogli. so to opazili tudi na rokometni Žužemberka. Kakšni so bili tvoji prvi koraki na zvezi. Ponosna sem in v čast mi je, rokometnem igrišču? Kateri so ko pred tekmo na igrišču ob slo- Živa je svojo športno pot začela v osnovni največji uspehi, ki si jih dosegla venski zastavi zaigrajo Zdravljico. šoli z odbojko, tako kot večina mladih iz tega v mlajših kategorijah? Takrat vem, da bom na tekmi dala kraja in bližnje okolice, ki so se odločili, da Najbolj sem ponosna na sode- vse od sebe, da bi se na koncu ve- svoj prosti čas z vrstniki preživijo ob športu. lovanje v kadetski reprezentan- selila zmage. Že v šestem razredu jo je navdušil rokomet. ci na evropskem prvenstvu v Od takrat ga redno trenira in je članica ŽRK Makedoniji. Kvalifikacije za to Krka iz Novega mesta. Največji uspeh in čast prvenstvo, ki so bile v Črni gori, so ji je igrati za državno reprezentanco, v kateri bile res do konca negotove. Igrale je nastopala na velikih tekmovanjih v kadet- smo proti domačinkam in sodniki ski, mladinski in članski kategoriji. Vseh teh uspehov prav gotovo ne bi bilo, če vsa ta leta so sodili pristransko, a smo kljub ne bi imela podpore staršev, bratov in sestre temu zmagale in nato premagale ter vseh, ki so ji in ji še vedno stojijo ob strani še vse druge reprezentance in se pri uresničevanju njenih športnih želja. uvrstile na evropsko prvenstvo. Kdo ti je pomagal, da si pri devet- Žužemberk je znan po uspehih na državnih najstih izpolnila cilj vsake mlade prvenstvih v mlajših kategorijah. S katerim športnice – postati kandidatka in Članska ženska rokometna športom si se ukvarjala v osnovni šoli? nato tudi članica članske državne reprezentanca Slovenije Od prvega do devetega razreda sem igrala rokometne reprezentance? odbojko. Začela sem z mini, malo, in zaključi- Na tekmah niso samo zmage, so la s starejšimi deklicami. Potem se z odbojko Tako kot pri vseh športnikih so tudi pri meni to bili tata in mama, tudi porazi, in če so nasprotnice nisem več ukvarjala. Ker je bila moja velika boljše, jim stisneš roko in jim čes- želja, da bi se še naprej ukvarjala s športom, babi, brata Vid in Ambrož, sestra titaš. S tem pokažeš, da jih spoš- sem se odločila za rokomet. Vsa ta leta sem v Urša in stric Gorazd. Tata hodi na tuješ. V športu dobiš življenjske treninge, tekme in igro za reprezentance vlo- večino tekem. Včasih mi je bilo za- izkušnje hitreje, kot bi jih sicer. V žila veliko dela, odrekanja in prostega časa. radi tega na tekmah težko, zlasti športu se namreč velikokrat zgo- Kot lahko vidim sedaj, sem se odločila prav. takrat, ko mi ni šlo. A vedela sem, da me nekdo spodbuja. Ko si sta- di krivica, vendar se moraš nau- Izhajaš iz družine, kjer sta bila v ospredju rejši, znaš to ceniti. Take podpore čiti to sprejeti. Če se ti v življenju odbojka in šah. Kaj te je tako navdušilo, da staršev, kot jo imam sama, si želijo zgodi krivica, kot športnica to si se izmed vseh športov zaljubila prav v tudi soigralke in to vidiš v njihovih že poznaš in lažje sprejmeš. Na rokomet? očeh. Vendar žal pri večini ni tako. življenje gledaš drugače in tega V šestem razredu smo pri športni vzgoji imeli Prvič si bila izbrana v člansko ro- te nauči predvsem šport. Naučiš teden športa. Največ je bilo sicer odbojke, kometno reprezentanco, ko se je ta se zmagovati, sprejemati poraze a bili so tudi drugi športi. Rokomet se mi je pripravljala na svetovno prvenstvo in po tekmi čestitati boljšim od zdel zanimiv in dinamičen. Vedela sem, da leta 2017. Kako je bilo, ko si prejela sebe. Če izgubiš tekmo, še ni ko- sem za odbojko prenizka, da bi lahko do- nec sveta. segla kakšne vidnejše rezultate, zato sem vabilo selektorja reprezentance? se odločila, da se preskusim v rokometu. Že v tretjem letniku gimnazije Velik uspeh in velika čast je Tako sem od šestega razreda trenirala tako sem bila povabljena na nekaj bilo gotovo igranje na lanskem odbojko kot v Novem mestu rokomet. Ob treningov članske reprezentance, članskem evropskem prvenstvu tej priložnosti se zahvaljujem staršem, ki ko se je ta pripravljala na evropsko na Danskem. Kar pa gotovo ni 28 ŽUŽEMBERK

presenečenje, saj si kot članica novomeške država, ki je brez rokometa verje- kako potekajo treningi v tujini, ekipe ŽRK Krka med najboljšimi igralkami tno ne bi spoznala. To je bilo kot kako sprejemajo rokomet in kako in strelkami letošnjega državnega nagrada za vse delo, ki sem ga pomemben je zanje. Vse bo prine- prvenstva. vložila v rokomet. Šport ti res da sel čas. Med igranjem v slovenski ligi in reprezen- veliko. tanci je velik preskok. Kakovost državnega Kako boš preživela poletne počitnice, preden boš spet prvenstva v Sloveniji ni ravno visoka. Veseli Življenje športnikov je na začela trdo trenirati? me, da sem pri tem uspešna. Na igrišču se splošno zelo naporno. Kako se na koncu pokaže rezultat dela, ki ga vložiš Po zaključku tekmovalne sezone spopadaš z vsem, kar spremlja sem v letih, ko sem bila še članica na treningih, in kot igralki mi je na tekmah življenje mlade športnice? pomembno, da zadevam, dajem gole, dobro kadetske in mladinske državne igram v obrambi in s tem pomagam ekipi. Če izgubimo pomembno tekmo, reprezentance in so v poletnih imam naslednji dan nov trening, mesecih potekale priprave za na- Igranje za rokometno člansko državno da popravim, kar je bilo na tekmi stopanje na evropskih in svetov- reprezentanco in ŽRK Krka ti je prineslo narobe, in da izboljšam svojo igro. nih prvenstvih, poletja preživela tudi nominacijo za izbor najboljše Pred novo tekmo se moram usesti v dvorani na treningih, tako da športnice Mestne občine Novo mesto. praktično nisem imela počitnic. in pomiriti, ker sem morda med Dobro se sliši – Žužemberčanka kot V kasnejših letih sem šla rada na kandidatka za najboljšo športnico MO prejšnjo imela samo slab dan in mi morje in letos, če bo vse po sreči, Novo mesto. bo šlo na naslednji bolje. Življenje bova šli s sestro na Malto. Kaj bi na podlagi lastnih izkušenj povedala in svetovala mladim, ki še razmišljajo o športu? Šport da ali ne? Šport vsekakor da. Šport, če nič drugega, je gibanje, ki je dobro za vsakega mladega, in to je lahko kateri koli šport. V šport ne greš predvsem zaradi rezultatov in zaradi uspeha. Greš predvsem zato, ker se rad giblješ, ker imaš Živa Čopi v akciji Živa Čopi rad šport in se rad družiš z vrstni- ki. Če vztrajaš in redno treniraš, To mi je v veliko čast, ne vem pa še, ali bom gre naprej in tako ga moraš kot pridejo tudi rezultati. Ni nujno, dobila to priznanje. O tem odloča strokovna športnica tudi sprejeti. da takoj, morda čez leto ali dve. komisija, pomembni bodo tudi glasovi, ki jih Ne smeš pričakovati, da boš bodo za posameznega športnika, športnico Kdo in kaj te motivira, da s na primer svetovna prvakinja. prispevali ljubitelji športa. takšnim zanosom premaguješ vsakodnevne izzive? Pomembno je, da uživaš v tem, kar počneš in kar ti šport nudi. Večkrat lahko vidimo, kako se športnik Motivira me predvsem to, da Če redno treniraš in v to vložiš pripravi na tek, smučarski skakalec na rada igram rokomet. Ljubezen do skok … Kakšne pa so tvoje priprave na veliko dela in si ves čas prizade- rokometa, do igre, do trenutkov, tekme? Imaš kakšne posebne rituale, vaš za napredek, verjamem, da ti ko daš gol, igraš v obrambi, ko so načine sproščanja pred tekmo ipd.? na koncu tudi uspe. tekme izenačene in negotove do Nimam posebnih ritualov. Rada imam, da na konca. To me motivira. Živa, zahvaljujem se ti za pogovor. dan tekme nimam stresnih situacij, da imam V Žužemberku smo lahko ponosni, mir. Pred samo tekmo pa rada spijem kakšno Živa, kakšne cilje si si zastavila da si športno majico z državnim kavo. za nadaljevanje svoje kariere? grbom v članski kategoriji poleg Z reprezentanco in klubom si tekmovala Ta trenutek še ne vem, kaj bo v pri- odbojkarjev na evropskem prven- tudi v tujini. Katera država ti je, seveda hodnosti in kako se bo nadaljeva- stvu nosila tudi ti. Želim ti še dolgo poleg Slovenije, najbolj pri srcu? la moja športna pot. Dokler rada športno kariero brez poškodb in Ko greš na tekmo v tujino, ne vidiš kaj dosti, igram rokomet, mi je to najbolj vse lepo v nadaljevanju življenjske po navadi hotel, dvorano in tekmo. Najbolj pomembno. Če dobim kakšno poti. zanimivi so mi bili Ferski otoki, kjer smo z ponudbo iz tujine, se mogoče pre- Tekst: Darko Pucelj reprezentanco igrale na kvalifikacijah za izkusim tudi v igranju profesional- Foto: EHF, Evropska rokometna mladinsko svetovno prvenstvo. Zanimiva nega rokometa. Rada bi spoznala, zveza 29 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Prenova lovske koče na Komanci Če so Lovska družina Plešivica Tipična arhitekturna zasnova napeljavo. Med kuhinjo in sobo in njeni člani lani med večjimi kmečke hiše se ne spreminja so postavili novo pregradno ste- in po prenovi ohranja prvotni no z vrati, tako da sta prostora vzdrževalnimi deli prekrili lovski videz. Namen prenove objekta sedaj fizično ločena. dom v centru Žužemberka, pa na Komanci je izboljšati objekt, Hkrati z ureditvijo notranjosti letos nadaljujejo s prenovo da bo učinkovit in funkcionalen. koče so na koncu plesišča pri Prenova bo pripomogla k lepše- koči lovci začeli graditi nov zbi- notranjosti lovske koče na mu videzu in boljšemu počutju ralnik za vodo. Nov vodnjak bo Komanco. Prenova je bila uporabnikov. S prenovo notran- imel kapaciteto 20 kubičnih me- josti se bodo izboljšali pogoji potrebna zaradi dotrajanosti trov vode. materialov, ki je ovirala za bivanje, saj bo objekt postal modernejši in sodobnejši, pa bo Poudariti je treba, da vsa dela normalno uporabo objekta. vendar prostor še vedno domač. opravijo lovci sami in prosto- Koča bo po prenovi prijetnejša voljno. Pri ureditvi notranjosti za uporabo tako lovcev kot dru- večji delež dela prispevajo pred- gih uporabnikov. sednik Lovske družine Plešivica Žužemberk Aleksander Jordan, Lovci so v večjem prostoru z gospodar Lovske družine Tadej zidov potrgali leseno oblogo in Kumelj, gospodar lovske koče stene, ki so sicer iz kamna, ome- tali z malto. Prenovili in na novo Komanca Jože Grum, ml., lovci so položili električno napeljavo. Aleksander Piletič, Miha Dovč, Odstranili so dotrajani kamin Franc Tomšič, Slavko Mirtič in in ga nadomestili s litoželezno drugi člani lovske družine. pečjo. Vzdrževalna in mizarska dela pri Tudi v kuhinji so odstranili hladilnici in priročnem prostoru dotrajano opremo in jo nado- pri lovskem domu v Žužemberku mestili z novo. Novi so štedilnik pa je že opravil prizadevni član Lovci pri ometavanju stene v sobi v lovski lovske družine Plešivica Janez koči Komanca. Prisotni so gospodar lovske in hladilnik ter drugi kuhinjski Zupančič. družine Tadej Kumelj, lovec Aleksander aparati. Ravno tako so preno- Piletič in pripravnik Miha Dovč. vili električno in vodovodno Franc Jarc Sofinanciranje sterilizacije in kastracije mačk in mačkov

V Žužemberku je v zadnjih Odziv občanov je bil dober in njih poseben odnos. Da bom ne- letih vse več zapuščenih sredstva v celoti porabljena. koč veterinarka, sem se odločila Posegi so bili opravljeni v žužem- pri osmih letih, ko sem v hlevu prostoživečih mačk, zato berški izpostavi Veterine Novo »pri Palezu« občudovala veteri- so se na občini odločili za mesto. Opravila jih je Timoteja narja (danes mojega sodelavca), sofinanciranje sterilizacije in Andrijanič, dr. vet. med., doma- ki je dal injekcijo žrebcu. Takrat činka, ki sem ji zastavila nekaj kastracije lastniških mačk in mi je vse postalo jasno, ponos- vprašanj. no sem povedala, da bom nekoč mačkov prebivalcev občine. tudi jaz veterinarka, in od tistega Kaj te je navdušilo za študij trenutka je bil to moj cilj. Zagotovili so dva tisoč evrov, veterine? akcija pa je trajala od 9. fe- Z živalmi sem obkrožena od Koliko časa si zaposlena pri bruarja do porabe sredstev. rojstva in imam od nekdaj do Veterini Novo mesto? 30 ŽUŽEMBERK

stran pa konja, dve poni žrebici, tudi veliko preventive, saj ima ovna, ovco in po novem njunega Veterina Novo mesto koncesijo jagenjčka. Spisek je začasen in za opravljanje vseh zakonsko se lahko kadarkoli in brez pred- predpisanih aktivnosti tudi na hodnih opozoril podaljša. Taka območju celotne Suhe krajine. pač sem (smeh)! Prebivalci Suhe krajine so na Občina je sofinancirala splošno zelo skrbni lastniki. Željni sterilizacijo in kastracijo mačk so nasvetov in znanja. Tudi pri ve- za občane. Prevzela si nalogo likih živalih je opaziti, da gremo v in opravila posege. So sredstva pravo smer, torej v večjo skrb za porabljena? blaginjo živali. Nenazadnje na Tako je, za nami je velik in po- to vpliva tudi ekonomski interes memben projekt. Sredstva, ki jih rejcev, saj jim zdrava žival prinese je za sofinanciranje kastracij in večji zaslužek. sterilizacij namenila občina, so za Se število pacientov spreminja letos porabljena. Močno upam, glede na letni čas oziroma da se bo akcija prihodnje leto sezono? ponovila, ker je bilo zanimanja Obstajajo sezonska nihanja, v res veliko. Kastriranih je bilo 30 toplejših mesecih je na primer mačkov, steriliziranih pa 36 muc. pri psih več primerov parazi- Kakšni so bili odzivi občanov, so tarnih okužb (garje, klopi itd.), bili zadovoljni? toplotnih udarov in alergij. V Občani so se neverjetno dobro hladnem obdobju pa zaznamo odzvali. Kot rečeno, zanimanja več virusnih obolenj, predvsem je bilo ogromno, presenetljivo dihal, pri velikih živalih. za podeželje pa se je odzvalo Ti je kateri od pacientov ostal tudi veliko lastnikov samcev, teh posebej v spominu? je bila slaba polovica. Cilj vseh Dežurna sem bila na polno luno, nas, zmanjšati število prostoži- ko vedno in vsakič nastane kaos večih mačk, je gotovo dosežen. (pa čeprav za to ni znanstvenih Zaradi kakšnih zdravstvenih dokazov). Ob desetih zvečer težav svojih živali občani zazvoni telefon in prepoznam največkrat poiščejo pomoč v številko stranke, za katero sem ambulanti? Smo skrbni lastniki? vedela, da ima telico, ki bo v Pri malih živalih je precej ra- kratkem telila. Še preden sem se Od lanskega februarja sem pri njih redno znih vnetnih obolenj (ušes, oči, javila, sem bila že pripravljena zaposlena. Sem pa že skoraj del njihovega mehurja) ali težav z zobmi, ki in sem zbrala porodno opremo. inventarja, saj sem pri njih opravila večino zahtevajo stomatološke posege. Skoraj že v avtu se oglasim na prakse, tako med srednjo šolo kot med Pogoste so seveda tudi sterili- telefon in … ugotovim, da stran- študijem na veterinarski fakulteti. zacije in kastracije. Nemalokrat ko zanima, zakaj mu pes že cel teden pokašljuje (smeh)! Telitve Kakšne so tvoje ambicije in želje? se srečujem tudi s potrebo po čiščenju paranalnih žlez, ki se pri sicer tisti večer ni bilo, a na kon- Želim postati dobra veterinarka. Študij je zdravih psih praznijo med opra- cu je bilo z vsemi vse v redu. nekaj, a najpomembnejše so izkušnje, ki vljanjem velike potrebe, a lahko Kako je delati v domačem kraju? jih pridobiš z leti. Moja velika želja je tudi zaradi takih in drugačnih prebav- So prednosti in slabosti. Več je razviti ambulanto v Žužemberku v sodob- nih motenj ali zamašitve povzro- pristnih odnosov, saj se s stran- no in opremljeno ambulanto, ker opažam, čijo psu sila neprijetne občutke. kami dobro razumemo. Lepo so da povpraševanje in potencial zanesljivo Postopek čiščenja je opravljen me sprejeli in gradimo več kot obstajata. Držimo pesti! hitro, traja le nekaj minut. zgolj poslovni odnos. Slabosti pa Imaš hišnega ljubljenčka ali domačo žival? Pri velikih živalih so pogoste pre- … no, drugje mi po vsej verjetno- V najinem prvem pogovoru si omenila bavne motnje, virusna in bakte- sti ne bi trkali na vrata v nedeljo ljubezen do konj. rijska obolenja dihal ali različne zvečer, ker nujno potrebujejo Imam jih dvanajst. Doma imam dva psa težave, povezane z reprodukcijo tableto proti bolham (smeh). in štiri mačke, na pašniku slab kilometer rejnih živali. Na terenu opravimo Tamara Plot 31 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Žužemberčanka, tovarišica Ljuba Šenica

Dan, ki ga nikoli ne bo pozabila in ob spominu beda in pomanjkanje, trda usoda nanj še danes čuti veliko bolečino. slovenskega delovnega človeka.« Ne samo z znojem. Suhokranjska Žužemberčani poznamo tovarišico Šenica kot zemlja je bila med drugo svetovno matičarko v Krajevnem uradu Žužemberk, vojno prepojena tudi s krvjo. dolgoletno predsednico Krajevnega odbora ZB Domobranci so 5. maja 1945 za NOB Žužemberk in aktivistko Rdečega križa. vedno zapustili Žužemberk. V nag- Kot otrok je med drugo svetovno vojno doži- lici so vrgli arhiv v peč, ga zažgali in vela prihod italijanskih okupatorjev, po kapi- odšli proti Ljubljani. Po njihovem tulaciji Italije pa zasedbo nemških vojakov in odhodu je neka ženska zaprla vrata domobrancev. Tovarišica Ljuba Šenica peči in ogenj v njej je ugasnil. Precej papirjev je že pogorelo, nekaj pa jih Tovarišica Ljuba Šenica se kljub svojim 90 letom Aktivistke so bile stare od 15 do je le ostalo, med drugim spisek še še vedno spominja dogodkov v pred drugo sve- 25 let. Nikoli niso nosile orožja in 56 Žužemberčanov in prebivalcev tovno vojno, med njo in po njej, ki jih je doživlja- nikomur niso storile nič hudega. bližnje okolice, ki so jih domobranci la kot otrok in po vojni kot mladinka. Pred vojno Bile so zavedne Slovenke, ki so po nameravali v naslednjih dneh prav so kot otroci začeli z igricami, imeli so nastope Žužemberku in okoliških vaseh zbi- tako skrivaj pobiti. v prostoru nad grajsko kletjo ali na trgu pred rale življenjske potrebščine in sani- gradom. V Žužemberku je delovalo sokolsko tetni material za partizansko vojsko Po vojni je bila ustanovljena komisi- društvo, v okviru katerega so imele mladinke in in bolnišnice. To je bil razlog, da so ja, ki je v Žužemberku šla od groba mladinci organizirano telovadbo. Aktivni so bili jih domobranci umorili na tako krut do groba in naredila zapisnik o tem, tudi Orli, ki so imeli celo »pleh muziko«, v manj- način. Tovarišica Ljuba velikokrat katere žrtve so bile v teh grobovih šem obsegu pa so jo imeli tudi trški Sokoli. Ob ponoči s solzami v očeh razmišlja o in kako so bile umorjene. Tovarišica vseh velikih praznikih so igrali ter hodili gor in teh dogodkih. V njenem otroštvu so Šenica še danes hrani zapisnik. dol po glavni cesti od šole do Prapreč. pustili boleč, neizbrisen pečat, ki ga Na Rupnikovem procesu je kot priča Poleti so se skupaj kopali v Krki, tako da je bilo v sebi nosi še danes. nastopila tudi Anica Zalašček, mati v Žužemberku res lepo in eno samo veselje. Vsi Bogdan Osolnik je o Suhi krajini na- umorjene Anice, ki je povedala: mladi so se med sabo dobro razumeli. Nikoli ni pisal: »Tam nekje je košček kamnite- »Videla sem, kakšne so bile videti bila izrečena žal beseda, nikoli se niso skregali. ga, nehvaležnega sveta. Zgarani, si- žrtve. Moja hčerka je bila zaklana Kot pravi tovarišica Ljuba, danes žal ni tako. romašni ljudje so ga vsega prepojili v vrat in v srce. Najbolj je bila raz- Nikoli ne bo pozabila 21. februarja 1945. Na ta s svojim znojem, da jim je dal košček bita najmlajša Hotkova hči, ker je dan, tik pred koncem vojne, je njihova družina koruznega kruha. V skromnih, s sla- najbrž grozno vpila, ko je gledala, izgubila petnajstletno sestro in hčerko Anico, ki mo kritih bajtah so se porajali otro- kako ji morijo očeta, mamo in se- so jo kot mlado skojevko skupaj s še 32 žrtva- ci, ki jim je bila že v zibelki usojena stri. Hotkov oče je imel veliko ran in mi iz Žužemberka in okolice zverinsko umorili. strjeno kri na prsih. Na dnu jame je Med žrtvami je bilo trinajst mater in žena, devet bilo toliko krvave mlakuže, da bi jo mož, deset mladinskih aktivistk in še ne rojen lahko s kozarcem zajela. Verica Pirc otrok. Od januarja 1945 do 4. aprila 1945 so jih mučili ter jih s koli, noži, lopatami in krampi umorili domobranci na desnem in levem bregu Krke v Žužemberku. Matere so ostale brez mož in otrok, otroci brez staršev.

Umorjene skojevke: sestre Ljuba, Prva stran zapisnika komisije o Sonja in Melita Hotko ter Anica izkopu umorjenih v Žužemberku, Žužemberk pred drugo svetovno vojno Zalašček. 3. 6. 1945. 32 ŽUŽEMBERK

Pomagali so jim tudi nemški vojni življenjske razmere in začela se je Žalostni spomin na skojevke mlade ujetniki, ki so jih s kamioni vozili iz gradnja električnega in telefon- Oj, skojevke mlade, joče stari hrast, novomeških zaporov. Mladinke in skega omrežja, vodovoda, cest in tiho ihtijo bele breze v noč, mladinci so hodili po vaseh, zbirali novih hiš, kar je bil osnovni pogoj, kako so jih mlade ujeli v past, denar, kmetje pa so po svojih močeh da ljudje v teh krajih živimo še da jih priklicati ni bilo več moč. za obnovo prispevali les. Denarja ni naprej. bilo, so pa zato veliko naredili s pro- Bile so mlade, v cvetu mladosti, stovoljnim delom. Tovarišica Ljuba Šenica je kot ena od njih bila je ubita v petnajstletni starosti, dolgoletna predsednica OO ZB Pozabili niso niti na najstarejše. trupla mlada zdaj v grobu ležijo, NOB Žužemberk zaslužna, da Skuhali so koruzne žgance in mleko, se je s spomenikom na Cviblju v njih dvainsedemdeset let že trohnijo. mama je v peči spekla kruh. Vse so z imeni in priimki, vklesanimi v odnesli pomoči potrebnim, ki so po Kdo jim tedaj prebodel je srce iskrivo? granitne bloke, ohranil spomin Kdo jih zakopal pod mrzlo je grivo? vojni ostali brez vsega in zaradi sta- rosti onemogli. na padle in umrle, ki so med dru- Kdo jim je ugasnil življenje preživo, go svetovno vojno darovali svoja Mladink in mladincev je bilo okoli da nam je sedaj tako hudo? življenja za svobodo slovenskega trideset. S kamionom so se vozili v naroda. Zato danes lahko govo- Njih vzdihi so se trgali šepetaje v noč, Stično, kjer so do poznih večernih rimo slovensko, živimo v svo- usta so vneto klicala nas na pomoč, ur nalagali opeko, ki so jo nato bodni in demokratični Republiki a mi vsi bili smo od njih daleč proč, razložili v gradu. V peskokop na Sloveniji. Med vklesanimi imeni ko odgnali so jih v tisto mrzlo februarsko noč. Poljane so hodili kopat pesek, ga nalagali na kamion in vozili v grad je tudi ime njene petnajstletne Sedaj počivajo v večnem snu, ali na trg. Med potjo so peli parti- sestre Anice. njihova duša je polna miru, zanske pesmi in imeli so tudi svoj Po zaključku najinega pogovora za svojo domovino so dale nedolžno srce, pozdrav: »Mladinci, vsi za enega, sem čutil v njenem glasu olajša- sovražnik zato ima umazano ime. eden za vse«. nje, ker je lahko izpovedala svojo Ljuba Šenica Kasneje so začeli tudi s telovad- bolečino. Dolga leta je svoj prosti bo. Dobili so blazine, drog, kroge čas skupaj z možem Jožetom je imela samo še en zob v ustih. Marija Smrke je in bradljo in se v telovadnici učili namenjala delu v KO ZB NOB imela odrezane prsi, Albin Pehani pa spolovilo vaditi. Nastopali so v Dolenjskih Žužemberk in v Krajevnem odbo- in oba uhlja ...« Toplicah, Zagradcu, Trebnjem in ru Rdečega križa. Do upokojitve je Zaradi najhujšega nemškega bombardiranja Novem mestu. Najbolj so bili veseli bila matičarka v žužemberškem leta 1944 je bil Žužemberk po vojni močno kegljišča pod nekdanjo telovadni- krajevnem uradu. Ves prosti čas porušen. Uničeni so bili grad, Sokolski dom co na trgu (potem trgovino). Dobili je namenila pridobivanju podat- so keglje in krogle. Na kegljišču so (nekdanja telovadnica in potem trgovina), kov o padlih in umrlih med drugo preživeli ure in ure in se imeli res notarstvo (potem gostilna kmetijske zadruge), svetovno vojno v Žužemberku in lepo. Po vojni je bilo zelo hudo, sodišče (prostori nekdanje Iskre na trgu) in šola. okolici, tako da bo treba na spo- Dokler šola ni bila obnovljena, je pouk potekal vendar so mladi držali skupaj in tovarišica Ljuba tega ne bo nikoli menik vklesati še imena in priim- po hišah. Porušene so bile vse hiše na trgu, vse ke več kot devetsto oseb, katerih je bilo v razvalinah. Za obnovo Žužemberka je pozabila. Bili so enotni in med posmrtni ostanki še vedno ležijo bil ustanovljen odbor, v katerem so bili starejši njimi ni bilo nobenega sovraštva, po okoliških gozdovih. Delo Ljube Žužemberčani, in ti so se odločali, kako naprej. nobenega »špikanja« in vsi so si Mladinke in mladinci so pomagali pri manjših bili enaki. Zato so Žužemberk tudi Šenica je vredno vse pohvale. delih, pri večjih ruševinah so delali starejši. lahko obnovili. Obnova je trajala Kljub svojim letom še obišče spo- deset let. menik na Cviblju, položi šopek Potem se je postopno začelo cvetja in prižge svečko kot večni razvijati tudi gospodarstvo. spomin na sestro in vseh 1144 Ustanovljena je bila kmetijska padlih in umrlih med drugo sve- zadruga, saj se je veliko prebival- tovno vojno na območju Suhe cev še vedno ukvarjalo s kmetij- krajine. stvom. Čez čas so se odprli obrat Tovarišici Ljubi se zahvaljujem za Iskre, gradbeno podjetje Remont, pogovor in ji v imenu članic in članov kasneje tudi Gradbenik, mizar- OO ZB NOB Žužemberk želim še ve- sko podjetje na Dvoru, obrat liko zdravja in vse dobro v življenju. Novolesa in druga podjetja, v Mladinska brigada v peskokopu na Poljanah, katerih so domačini dobili zapo- Tekst: Darko Pucelj leta 1949. slitev. S tem so se spremenile tudi Foto: arhiv tov. Ljube Šenica 33 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 V spomin Ediju Gobcu, zavednemu Slovencu in dobrotniku

Komu zvoni, je bilo vprašanje obeležij in predstavitve znanih tistega decembrskega dne, ko se Suhokranjcev v Suhokranjskih poteh; poslali smo mu filme in po- je oglasil zvon v cerkvi sv. Mohorja snetke prireditev ob dnevu znanih in Fortunata v Žužemberku. V Suhokranjcev, on pa nam je podaril Oznanilih Župnije Žužemberk je svoje brošure in knjige. Projekt je pisalo, da se daruje sveta maša za tudi finančno podprl. prof. dr. Edija Gobca, akademika, ki Prof.dr. Edi Gobec (1926-2020) V enem od številnih pisem je za- pisal, da je bil pred letom 1993 v je umrl v Ameriki. Žužemberku. Takrat so se farani Kdo je bil dr. Gobec? Zakaj poslednje slovo z župnikom Francem Povirkom tudi v Suhi krajini? in široko podporo vernikov iz Slovenije in tujine pripravljali Edi Gobec se je rodil leta 1926 v Celju. Bil na obnovo leta 1944 požgane je sorodnik znane pisateljice Alme Karlin. in porušene cerkve sv. Mohorja Obiskoval je klasično gimnazijo, vendar mu in Fortunata. Sredstva so zbi- je nadaljnji študij preprečila vojna. Pomagal rali tudi Slovenci v Clevelandu. je internirancem, sodeloval pri saboterskih akcijah in celo načrtoval atentat na Hitlerja. Dr. Edi Gobec, srčen rodoljub Deloval je v Franciji in Italiji, po končani vojni in zaveden Slovenec, je darove slovenskih rojakov iz Amerike pa se zaradi komunističnega režima ni vrnil v Naslovnica knjige dr. E. Gobca Slovenijo, ampak se je leta 1950 odselil v ZDA. osebno prinesel v Žužemberk. Slovenski ameriški izumitelji in Pripisal je še, da bi se rad zahva- Tam je prehodil težko pot od zidarja, tovarniš- inovatorji kega delavca do uglednega filozofa, sociologa lil neznani krajanki, ki mu je tak- in antropologa ter zaslužnega profesorja dr- rat pomagala poiskati župnika žavne univerze Kent. Bil je med ustanovitelji Povirka. delo in za njegov prispevek k pre- in ravnatelj Slovenskega ameriškega razisko- Dr. Edi Gobec ni bil le ugleden znan- poznavanju Slovenije in dosežkov valnega centra. Tu je desetletja požrtvovalno stvenik in profesor, bil je nadvse Slovencev po svetu. raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o sloven- preprost, dober, prijazen in čuteč, skih priseljencih onstran Atlantika in njihovih Umrl je 12. decembra 2020 v 94. pravičen in predan Človek. Predan potomcih, ki so s svojim ustvarjalnim delova- letu, v krogu ljubeče družine – žene domovini Sloveniji – do zadnjega njem na različnih področjih v ZDA pustili mo- Milene ter hčerk Milice, Mojce in diha. Suhokranjci smo mu hvalež- čan pečat. Dognanja je zbral v knjigi Slovenski Metke. ni za njegove spodbude in darove ameriški izumitelji in inovatorji, ki jo je izdala Z dr. Gobcem sem se spoznala, ko pri obnovi cerkve sv. Mohorja in založba Družina. Bil je plodovit avtor številnih smo leta 2015 začeli projekt Park Fortunata in postavitvi Parka zna- člankov in publikacij o slovenski skupnosti v znanih Suhokranjcev. Prosila sem nih Suhokranjcev. Clevelandu. Najbolj znana je Ponosen sem, da ga za dokumentacijo in literaturo sem Slovenec. Zato je zvonilo tistega decembrske- o Franku Lauscheju, po očetu iz ga dne. Bil je član Slovenske teološke akademije v Hinj, ki je bil eden najbolj znanih Rimu in Akademije znanosti v New Yorku. Od Slovencev v ZDA. Bil je guverner In verjamem, da je blagoglasna me- leta 1970 je vpisan na nacionalni seznam zna- Ohia, senator in kandidat za pred- lodija zadnjega slovesa odzvanjala menitih Američanov. sednika ZDA. v hvaležen spomin v srcih tisočih Slovencev, pregnanih in izseljenih Leta 2006 je dobil priznanje Vlade Republike Dr. Gobec se je takoj odzval ele- po vsem svetu, ki so ga spoštovali, Slovenije za izjemen prispevek pri širjenju ktronsko, z letalsko pošto pa mu zaupali in črpali slovenstvo iz resnice o osamosvajanju Slovenije, leta 2007 poslal obsežno gradivo o znanem njegove globoke predanosti domo- so mu podelili odličje sv. Cirila in Metoda za Suhokranjcu, katerega bronasti re- izredne zasluge na področju delovanja med lief krasi Park znanih Suhokranjcev vini Sloveniji. Slovenci po svetu in za ohranjanje narodne sredi trga. Naj mu bo lahka zemlja njegove zavesti. Lani ga je predsednik Borut Pahor Ideja o parku ga je iskreno razveseli- druge domovine. odlikoval z redom zaslug RS za življenjsko la. Ves čas je spremljal postavljanje Mag. Jelka Mrvar 34 OŠ ŽUŽEMBERK Šolanje na daljavo

V 5. b razredu smo v času šolanja na daljavo poleg re- naloge, saj smo hoteli podrobneje spoznati življenje dnega pouka izvedli še številne druge dejavnosti. Tako naših dedkov in babic. Kajti njihovo odraščanje je bilo smo si popestrili pouk in se marsičesa naučili. Naj vam zelo drugačno od našega. predstavimo nekaj dejavnosti. V uvodu smo napisali, zakaj smo izbrali to osebo. V jedru smo najprej predstavili osebo. Nato smo zapisali podat- Bela krajina se predstavi ke o rojstvu, kje živi in opisali ta kraj in kakšno otroštvo je Tehniški dan mi je bil zelo zanimiv. Kar nekaj novega imel/a. Najbolj zanimivo je bilo raziskovanje, kako je bilo sem se naučila o Beli krajini. Upam, da jo bom kdaj v nekoč v šoli in kakšne prigode so se jim dogajale. Opisali prihodnosti spet obiskala. Pri izdelavi ločenega basa smo še poklic, ki ga je oseba opravljala. Starejšim se je in pisanice nisem imela nobenih težav. Ko sem ustvar- v življenju zgodilo veliko pomembnih dogodkov (vojne, jala, sem se zelo zabavala. V njihovi reki Kolpi sem se poplave, požari). Na koncu smo napisali še kakšno zani- že kopala. Bila je zelo čista. Gospod Tone nam je Belo mivost iz njegovega življenja. krajino zelo lepo predstavil. Upam, da bomo imeli še Jaz sem opisala dedka. Dedek rad govori o svojem več podobnih tehniških dni. življenju, saj je ponosen na to, kar se mu je zgodilo v Živa Mirtič, 5. b življenju, in pravi, da z veseljem čaka vsak nov dan. Rada preživljam čas z dedkom, saj rada poslušam njegove zgodbe. Iz zgodb, ki mi jih je pripovedoval za projektno nalogo, sem se naučila, da ne smem takoj obupati, ampak moram biti kar malo trmasta in pri stvareh vztrajati, da jih izpeljem do konca. Tudi dedek je v otroštvu marsikaj ušpičil. Upam, da starši name ne bodo jezni, če tudi jaz kaj ušpičim. Ptice okrog nas, ptice pozimi Eva Murn, 5. b V ponedeljek, 14. 12. 2020, smo imeli naravoslovni dan na temo Ptice okrog nas, ptice pozimi. Spoznavali in opazo- Športni dan na daljavo vali smo najpogostejše vrste ptic, ki se nahajajo v bližini Danes smo imeli prav poseben športni dan na daljavo. naših domov, njihove posebnosti, zanimivosti, njihovo Skupaj z našo učiteljico in učiteljem Marjanom ter učite- oglašanje … Seznanili smo se tudi s pticami selivkami in ljico iz CŠOD Lipa smo se zjutraj dogovorili, kako bo po- pticami stalnicami. Poudarek je bil na predstavitvi različ- tekal ta dan in kaj moramo narediti. Najbolj zabavna na- nih načinov skrbi za ptice v zimskem času. Za ta namen loga je zame bila, ko sem moral sam sestaviti poligon in smo se po usmeritvah učiteljev CŠOD Lipa urili v izdelo- ga tudi preizkusiti. Igral pa sem se tudi igro FIT LIPA, kjer vanju ptičjega gnezda in valilnice, nekateri pa so izdelali sem naredil kar veliko vaj. Na koncu sem izdelal še igro tudi ptičjo pogačo. Skrb za ptice v zimskem času (hra- roka-noga in se tudi tukaj preizkusil. Ko sem vse opravil, njenje, oskrba krmilnic) je izredno pomembna, saj je čas sem poklical še svojega bratca in skupaj sva telovadila in nizkih temperatur težko obdobje za njihovo preživetje. se zabavala. Ta šolski dan mi je hitro minil in želim si še Lan Osmanović, 5. b veliko takih športnih dni. Žiga Novak, 5. b

Projektna naloga – moj dedek/moja Sile in gibanje babica Današnji dan je bil zelo zanimiv. Naučil sem se, kako Učenke in učenci 5. razreda smo imeli pri predmetu si pomagati pri dvigovanju težkih predmetov. Ko sem družba za projektno nalogo opis starejše osebe. Ta zapis delal gugalnico, sem se zelo zabaval. Naučeno bom je moral biti obsežen. Ampak vsi smo se zelo veselili te lahko uporabljal pri delu zunaj in tudi pri igri. Upam, da 35 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 bomo tehniški dan še kdaj ponovili in se pri tem naučili Sodelovali smo na likovnih in literarnih natečajih Rišem še več uporabnih stvari. za prijatelja na temo Moje najljubše sadje/zelenjava, Patrik Kelšin, 5. b Igraj se z mano, Festival zvončkov.

Kulturni dan Naš kulturni dan mi je bil zelo všeč. Izvedel sem, da kultura ni samo lepo vedenje, ampak je veliko več kot to. Kultura so muzeji, gledališča, spomeniki, lepo ve- denje, materni jezik, prireditve in kulturni ustvarjalci. Ugotovil sem, da se tudi sam ukvarjam s kulturo, ko igram kitaro, obiskujem muzeje in spomenike, govorim slovenski jezik ... Naučil sem se veliko stvari o našem največjem pesniku Francetu Prešernu, ki je s svojim ustvarjanjem naredil ogromno za slovenski narod. Izvedel sem, kje sta postavljena spomenika, ki ju še nisem obiskal. Vesel sem, da je tudi v naši okolici veliko kulturnih znamenitosti. Žan Janežič, 5. b Misli učencev ob ponovnem vstopu v šolo: »Vesela sem, da smo prišli nazaj v šolo, ker snov bolj razumem.« »Vesel sem, da smo se vrnili v šolo. Če snovi ne razumem, lahko vprašam učiteljico.« »Veliko bolj mi je všeč v šoli kot doma, ker gre vse po urniku in vidim prijatelje.« »Vesel sem, da spet sedim v šolski klopi, ker sem med šolanjem na daljavo nisem mogel družiti s prijatelji.« »Zelo sem vesela, da smo prišli nazaj v šolo, ker sem Fotozgodba zopet videla učiteljico in sošolce.« »V šoli je veliko bolje in lažje.« »Ko sem slišal, da gremo nazaj v šolo, sem se razveselil, da bom videl prijatelje.« »Vesela se, da smo nazaj v šoli. Vseeno pa malo pogrešam dom in moje vsakodnevne navade, ki jih v šoli ni.« Zbrala in uredila: Jana Mrvar, Neža Legan, 5. b razredničarka 5. b 36 OŠ ŽUŽEMBERK

Prosti spis o zimskih počitnicah Oddih malo drugače

Kdo si bi mislil, da bomo tako kot lansko leto kopalnica po pol ure, vendar je vrtcem počakali mami, da konča ponovili pravljico o delu na daljavo in odšli na bilo mamino veselje, ko se je vrnila službo, in skupaj smo se odpravi- štirimesečni »dopust«. Ja, vse je mogoče, tudi iz službe, nepopisno, saj sva zloš- le domov. pravljice se včasih uresničijo. Ampak, roko čili vse ploščice (od vrha do tal), Za petek sva načrtovali zimsko na srce, priznam, pot je bila trnova, zato sem pomili kopalno kad, ogledalo in pustolovščino, vendar naju je komaj čakala na zaslužene zimske počitnice. kopalniško garnituro. S pol ure čo- oči presenetil in povedal, da Najprej sem si uredila sobo, saj so bili vse- fotanja v vodi sva si nakopali kar tri ima dopust in da greva z njim v povsod listi in zvezki. Končno sem iz omare ure dela v kopalnici. Ljubljano, ker bodo v naši hiši osvobodila še svojo šolsko torbo in jo dala Sledil je pustni torek. Že navsezgo- menjali okna. Veselje je bilo na balkon, da se je nadihala svežega zraka. daj sva se našemili in si porisali ob- nepopisno, saj že od oktobra Fotografije na steni so me spomnile, da smo raza z vsemi mogočimi ličili, ki sva nisva bili tam. V tem času se je bili prejšnje leto na smučanju v Italiji, jih našli doma. Prav zabavno veliko spremenilo, saj se je oči a smo zaradi začetka epidemije je brskati po omarah lotil obnove hiše sila resno in kovida-19 predčasno »pribežali« v hiši in se šemiti v priznati moram, da je napredek domov. Obožujem smučanje, različne pravljične zelo očiten. Z Ajdo sva pripravili drsanje, sneg, topel čaj … junake: prince- malico za delavce, pozdravili vse Dovolj sanjarjenja, prila- sko, Kleopatro, sosede, pometli in pospravili v goditi se moramo trenutni pikapolonico, spodnjih prostorih hiše ter se situaciji. levinjo, tigrico. Na malo učili, saj so se počitnice bližale koncu. Ker sta bila mami in oči koncu sva ostali ves teden v službi, sem bila našemljeni kot V soboto sem ugotovila, da sem edina in nenadomestljiva Indijanka in Pika v času korone malo zrastla, no, varuška sestrici. Poznate tisti Nogavička. Ker je pa tudi, da sem se malo poredila, občutek, ko komaj čakaš, da se bil oči na službenem zato mi ni preostalo drugega, kot boš malo naspal, v miru prebral sestanku v Ljutomeru, da se odpravim »po nakupih« v kakšno knjigo ali pa si pogledal dober se je na poti domov ustavil mamino garderobno omaro. Lepo film? No, jaz sem bila za to malo prikrajšana. še na Trojanah in prinesel og- je narediti čistko v omari, zavest, Zakaj? Ker moja sestrica rada zgodaj vstane, romno ogromnih krofov. Da bi bilo da se po dolgem času vračamo v si pred ogledalom navsezgodaj glasno zapoje vse še lepše, sta na vratih pozvoni- šolo, pa je naredila čistko tudi v pesmico, glasno zloži posodo iz pomivalnega la Zala in Žiga, s katerima se nismo moji glavi. videli že zelo dolgo, in dan je bil stroja, glasno s kljuko zapre vsa vrata v hiši, Preživela sem prelepe počitnice. popoln. dvigne vse rolete na oknih in na koncu se Vloga starejše sestre mi je odprla seveda zelo glasno opraviči, ker je bila gla- V sredo sem si jaz izbrala letni oči, da mi starša zaupata, da me sna – jaz pa zbujena. »Lačna sem,« je bil njen čas jesen. Zakaj? Ker imam takrat sestrica obožuje in mi hoče biti odgovor za dobro jutro. Ah, kdo bi ji zameril, rojstni dan, zato sva sklenili, da podobna. Na prihodnost gledam ko te pogleda s tistimi velikimi čokoladnimi spečeva torto. Ker je bil v hladilni- optimistično. Kljub maskam in očmi. Saj je prikupna pa tudi še vedno zelo ku še grški jogurt, sva naredili kar strogim ukrepom bomo zmogli podkupljiva, kar mi je prav prišlo pri raznih jogurtovo z oreo piškoti, saj je hit- in premagali ta nadležni virus. hišnih opravilih. Saj ne, da se branim dela, a ro narejena, pa še peči je ni treba. Mi pa bomo zapisani v zgodovi- malo pomoči tudi ne škodi. Najbolj mučno je bilo čakanje, da no, ker bomo dokazali, da smo Že v ponedeljek sva sestavili jedilnik in urnik se torta strdi. Ampak tudi ta trenu- kljub šoli na daljavo osvojili vsa opravil pa tudi učenja in prostega časa. Da bi tek je prišel, sicer pozno popoldan, znanja in sposobnosti, ki bi jih v bile počitnice karseda zanimive, sva si za vsak a se je splačalo počakati, ker je bila tem času pridobili v šoli. Še več, dan izbrali letni čas in dejavnost, ki jo bova torta božanska. naučili smo se upravljati z raču- izvajali. Prvo je bilo na vrsti poletje. Ajda si V četrtek sva se z Ajdo odpra- nalnikom, zakuriti v peči, kuhati je želela plavati in potapljati. Nič lažjega. V vili na pohod do Žužemberka. izvrstne obroke in nakupovati kopalno kad sem ji natočila vodo, oblekla je Po poti sva nabrali velik šopek prek spleta. kopalke in vodni žur se je začel. Verjetno mi zvončkov in tako obkljukali še Lana Štrasberger, 7. b, OŠ ni treba posebej razlagati, kako je izgledala letni čas pomlad. Tam sva pred Žužemberk 37 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 OŠ Žužemberk v času šole na daljavo »na Triglavu«

Tak podvig bi si v času od 24. decembra Učenci in učenke so rezultate 5. 6. a 1.740 2020 do 31. januarja 2021 zaradi koron- prispevali za svoj razred in dobili 6. 4. r. ŽBK 1.647 skih omejitev zelo težko predstavljali. smo končni vrstni red: 7. 2. razred 1.362 Vendar smo si učitelji športa na Osnovni Vrstni red po višinskih metrih 8. 5. a 1.170 šoli Žužemberk za vse učence in zaposlene Uvrstitev Razred Višinski 9. 7. b 1.156 na šoli zamislili poseben gibalni izziv. metri 10. 8. b 1.052 Poimenovali smo ga »petering« po 1. 6. a 48.540 11. 6. b 1.043 najvišjem suhokranjskem vrhu, Sv. Petru (888 m nadmorske višine). 2. 4. r. ŽBK 43.226 12. 4. r. Dvor 1.019 3. 1. razred 42.078 13. 9. a 907 V času šole na daljavo je nadvse po- 4. 2. razred 38.986 14. 9. b 884 membno vsakodnevno gibanje na svežem 5. 3. razred 38.036 15. 8. a 772 zraku, zato je bil naš cilj, da udeleženci in 6. 8. b 37.752 udeleženke izziva opravijo vsakodnevne Skupaj z zaposlenimi na šoli sprehode in pohode in si jih pridno bele- 7. 7. b 36.022 8. 7. a 35.384 smo zbrali kar 562.019 višinskih žijo v posebno tabelo. Pri tem so imeli na metrov, kar je enako, kot če bi 9. 5. b 33.665 voljo dva načina. se 197-krat povzpeli na Triglav. 10. 6. b 30.613 Pri prvem načinu je bil cilj, da v tem ob- Zbrali pa smo tudi 22.621 daljin- 11. 9. a 25.033 dobju zbirajo pohode v klanec in prema- skih kilometrov, kar je več kot gajo čim večjo nadmorsko višino, na pri- 12. 8. a 24.934 pol dolžine ekvatorja. 13. 9. b 20.593 mer, da v tem času zberejo toliko višinskih Čeprav se je izziv zaključil, bomo 14. 4. r. Dvor 17.723 metrov, kot da bi prišli na Triglav (2.864 našo aktivnost nadaljevali in 15. 5. a 17.701 m). Nekaterim hoja v klanec predstavlja z gibanjem premagali korono. večjo oviro, zato so raje nabirali daljinske Vrstni red po daljinskih Upamo, da se nam pridružite kilometre. Tudi ti so si cilj izbrali sami, re- kilometrih tudi drugi. Naš moto: Ura giba- cimo peš do morja. Uvrstitev Razred Daljinski nja na dan odžene »dohtarja« V izziv se je vključilo 221 otrok in 18 zaposle- kilometri stran. nih, kar je dobra polovica naše šole. Najbolj 1. 5. b 1.936 Marjan Kužnik, OŠ Žužemberk pa nas veseli, da so se skupaj z otroki izziva 2. 7. a 1.903 lotili tudi njihovi starši in drugi sorodniki. 3. 1. razred 1.897 Tako smo dosegli, da se je celotna družina 4. 3. razred 1.782 »okužila« z gibanjem.

38 OŠ ŽUŽEMBERK Naše Mravljice in kulturni teden

Jura-kultura pesniku. Na koncu smo se poslad- vprašanj, na katera je prijazno od- V zadrego me je spravil naš Jura, kali s suhimi figami, ki so jim bile govoril. Ena od deklic mi je že prej- ko me je vprašal, kaj je kultura. zelo všeč. Vedo povedati, da so šnji dan na sprehodu rekla, da ves Kultura je sladoled in da nanj v vrsti počakaš, otroci pesnika klicali »doktor fig«. čas razmišlja, kaj bo rekla županu. kultura je kahla in da v njo se pokakaš. Čez nekaj časa je vsa navdušena Je limonada in da počasi jo piješ, Usvajali smo pojme: pesem, pesnik, in je igračka, dokler je ne razbiješ. predsednik, zastava, himna, kultur- povedala, da mu bo rekla, naj bo Kultura je knjiga in da jo vzameš v roke, no prehranjevanje. srečen in zdrav. in je peščeni grad, dokler se ne podre. Prikazali smo risanje z gosjimi pere- Po njenem pozdravu smo mu zapeli Kultura je tudi, če kaj pojasniti skušaš, si. Zelo so se zabavali in radi risali. »Mi se imamo radi in župana imamo in kulturen si ti, ker me poslušaš. Všeč jim je bila oblika Slovenije, ki radi«. Srečko Niedorfer spominja na kokoš. Izdelali smo slo- Gospod Jože je bil zelo prijazen in Pesnik nas v tej pesmi hudomušno spomni, vensko in občinsko zastavo. nas je povabil, naj ga obiščemo, ko kaj je kultura. Pojem je zelo širok pojem in ga bo to mogoče. majhnemu otroku težko približamo. Pa vendar, Prijazna gospa Jelka nam je po- osnove kulture spoznavajo že v najzgodnejšem darila dve manjši občinski zastavi. Veliko smo prepevali, se razgiba- obdobju svojega življena. V tem, še vedno koro- Otroke je zanimalo, zakaj imamo na vali, in kot se spodobi za kulturni na času so bili v vrtcu otroci iz različnih skupin občinski zastavi risa. teden, smo si ogledali lutkovno igrico v izvedbi otrok z naslovom in različnih starosti. Velika prednost tega je, Pred občino smo srečali župana »Zakaj je sneg bel« in nastop otrok da se mlajši učijo od starejših, v starejših pa se in ga vprašali, če bi bil pripravljen iz glasbene šole Glasbene muze. prebudi tisti lepi čut odgovornosti do mlajših in odgovoriti na nekaj vprašanj prek tudi želja po pomoči. Zooma. Seveda je bil takoj za to. Preživeli smo lep kulturni teden Začeli smo s pesnikom Francetom Prešernom. Dogovorili smo se za dan in uro. Po in se že veselimo novega in drugih Ob poslušanju himne smo vstali in tiho stali, prvih tehničnih težavah je bilo sre- otrok iz skupine Mravljice, ki se nam dokler se ni končala. Na njim razumljiv način čanje zelo prisrčno. Starejši otroci bodo pridružili. sva otrokom posredovali nekaj podatkov o so Jožetu Papežu zastavili nekaj Lilijana Hrovat, vzgojiteljica

Prešernovanje v 1. razredu

V petek, 5. 2. 2021, smo imeli v 1. razredu prav različnih dejavnosti: reševanje sple- peka Prešernovega kolača ali izde- posebno praznovanje – prešernovanje. Kot tnih kvizov o dr. Francetu Prešernu, lava Prešernovih kroglic. pove že ime, smo dan posvetili prihajajočemu učenje Zdravljice, ogled animacije Glede na odzive učenk in učencev kulturnemu prazniku in našemu največjemu Povodnega moža, poustvarjanje je kulturni dan uspel. Vsi so se imeli pesniku, dr. Francetu Prešernu. pesmi (oblikovanje Povodnega prav »prešerno«. moža iz slanega testa, ilustriranje), Dan so učenci in učenke pričeli z ogledom vir- Katarina Vrhovec, prof. tualne šolske prireditve in nadaljevali z izbiro

39 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

STROKOVNE SLUŽBE Z zdravim načinom življenja proti raku Življenjski slog in z njim povezane izbire, dedni skrbi za svoje zdravje tudi na pod- ƒƒ vsaka hujša ali dolgotrajna dejavniki in naključja igrajo pomembno vlogo ročjih, ki niso povezana z obvla- sprememba v izločanju blata ali pri nastanku in razvoju raka. Na naključja dovanjem in zaščito pred novim urina. ali dedne dejavnike ne moremo vplivati, o koronavirusom. Vse dolgotrajne spremembe svojem življenjskem slogu in izbirah pa se Poleg zdravega življenjskega sloga življenjskega sloga, ki vodijo v odločamo sami. V času epidemije kovida-19 lahko na tveganje za razvoj raka opuščanje zdravih navad in iz- vplivamo tudi z opazovanjem tele- bir, vsako opuščanje presejalnih sa in sprememb, s sodelovanjem v programov Svit, Zora in Dora ali organiziranih preventivnih pregle- cepljenj proti okužbam, ki povzro- dih in presejalnih programih ter čajo raka, ter vsako odlašanje z cepljenjih (na primer proti HPV). obiskom pri zdravniku imajo lahko Bodimo pozorni in se pogovorimo resne in dolgotrajne posledice za z osebno zdravnico predvsem pri zdravje. Tako se namreč poveča naslednjih znakih: tveganje, da bomo zboleli zaradi ƒƒ ranica ali razjeda na koži, ki se ne zaceli v mesecu dni; se vsak zase in kot družba soočamo z negoto- ƒƒ spremembe v barvi, obliki ali vostjo in izčrpanostjo na skoraj vseh področ- velikosti materinega znamenja jih življenja. Zato je toliko pomembnejše, da ali bradavice; ne zanemarimo tistih področij, ki jih znamo ƒƒ neboleče zatrdline ali bule kjer in zmoremo obvladovati. Sem gotovo spada koli v telesu; tudi preprečevanje raka. ƒƒ neboleče krvavitve ali izcedki iz Breme raka je v Sloveniji veliko in se iz leta v katere koli telesne odprtine; leto povečuje. Letno zboli okrog 15.000 ljudi ƒƒ trdovratne težave z želodcem, in danes živi med nami več kot 110.000 oseb z prebavne motnje in hujšanje; diagnozo raka. Rak je tudi vodilni vzrok smrti ƒ pri moških, pri ženskah je na drugem mes- ƒ trdovraten kašelj, hripavost in tu. K sreči lahko nekatere rake preprečimo, težave pri požiranju; raka, ki bi ga lahko preprečili, in zato je zelo pomembno, da ne zanemarimo poveča se tveganje, da bo rak odkrit v višjem stadiju. Raka, odkritega na začetni stopnji, je namreč mogoče mnogo uspešne- je zdraviti kot bolezen v kasnejši stopnji razvoja, ko je zdravljenje intenzivnejše, prognoza in kako- vost življenja pa slabši. Če torej posumimo, da imamo zgodnje znake raka, se ne prestrašimo. Ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku! Z upoštevanjem 12 preprostih pri- poročil Evropskega kodeksa proti raku lahko preprečimo okoli 40 % vseh smrti zaradi raka. Brigita Zupančič Tisovec

40 STROKOVNE SLUŽBE Nova energijska nalepka je tu! Energijska nalepka, ki potrošnike že več kot 25 let vodi in usmerja pri izbiri energijsko učinkovitih aparatov, se prihodnji teden vrača k »stari«, poenostavljeni podobi. Energy Label Take Up). Orodje Boj EU proti podnebnim »prevede« označeni energijski spremembam Od 1. marca so pomivalni stroji, pralni in razred v konkretne in prepros- EU se je v boju proti podneb- to razumljive številke o porabi pralno-sušilni stroji, hladilniki in zamrzo- nim spremembam zavezala, električne energije, strošku valniki, vinske vitrine in zasloni (vključno z da bo v državah članicah po- računalniškimi in televizijskimi) na prodaj- električne energije, izpustih večala energijsko učinkovitost nih mestih označeni zgolj z energijskimi CO , številu dreves, potrebnih 2 in zmanjšala porabo energije, razredi od A do G, brez podrazredov, ozna- za absorpcijo te količine CO , in 2 k čemur naj bi med drugim čenih s plusi. ekvivalentu kilometrov vožnje z pomembno pripomogla tudi Z energijskimi razredi se spreminja tudi avtomobilom. S pralnim strojem energijskega razreda B in zmo- okolju prijaznejše oblikovanje vsebina nalepke, saj se zdaj drugače nava- izdelkov (Ecodesign) in nova jajo nekateri drugi podatki o izdelkih, zato gljivosti 9 kg boste na primer s energijska nalepka. EU si s tem primerjava med novo in staro energijsko sedmimi pranji na teden na letni obeta zmanjšanje emisij toplo- nalepko ni mogoča. Tako lahko pomivalni ravni za električno energijo pla- grednih plinov, boljšo kakovost stroj iz doslej najvišjega energijskega ra- čali približno 33 evrov in pri tem zreda A+++ po novem spada v energijski proizvedli skoraj 65 kilogramov zraka, manjšo odvisnost od fo- silnih goriv in znatne prihranke razred C. izpustov CO2, kar je primerljivo s v gospodinjstvih (do 285 evrov V trgovinah morajo stare nalepke na 524 prevoženimi kilometri. prihranka na leto pri stroških za izdelkih iz omenjene skupine aparatov energijo) in podjetjih (66 mili- zamenjati z novimi v 14 delovnih dneh, Razred A sprva skoraj prazen najpozneje do 18. marca. Septembra jard evrov dodatnih prihodkov). 2021 bodo z novo energijsko nalepko Razlog je preprost. To proizvajal- opremljena še svetila. cem pušča manevrski prostor za izboljšave in razvoj še varčnej- Več informacij o novi energijski Prenovljena nalepka je bolj preprosta in ših izdelkov. Pomivalni stroj iz nalepki najdete na www.zps.si razumljiva, saj ukinja podrazrede (ozna- doslej najvišjega energijskega oziroma na: čene z znakom oziroma znaki +). Od stare razreda A+++ lahko po novem ƒƒ brošura: https://www.zps.si/ nalepke se ne razlikuje le po novi lestvi- spada v razred B, C ali celo D. dom-in-vrt-topmenu-331/ ci, novost je tudi koda QR (v zgornjem To pa ne pomeni, da je aparat nova-energijska- desnem kotu). Potrošnik lahko kodo jo manj učinkovit. »Odstopanje je nalepka/10475-brosura-nova- »prebere« s pametnim telefonom in tako posledica zaostrenih pogojev za energijska-nalepka, dobi dodatne informacije o izdelku, ki jih na nalepki ni. Neposredna primerjava po- določanje energijskih razredov ƒƒ infografika: https://www.zps. datkov s stare in nove energijske nalepke in spremenjene metodologije si/dom-in-vrt-topmenu-331/ ni mogoča. Prenova označevanja namreč za merjenje porabe energije in nova-energijska- spremlja spremembe metodologije za vode. Poraba energije je denimo nalepka/10474-nova- merjenje porabe energije in s tem za dolo- pri pomivalnih, pralnih in pral- energijska-nalepka, čanje energijskih razredov. no-sušilnih strojih po novem ƒƒ video posnetki: https://www. prikazana za sto ciklov delo- youtube.com/user/ZPSslo, vanja, poraba vode pa na cikel orodje BELT: https://belt.zps. Koliko energije porabi izdelek pomivanja oziroma pranja, pri si/, Potrošnik lahko pred nakupom preveri, čemer se za merjenje uporablja ƒƒ spletna stran projekta BELT: koliko električne energije porabi izbrani varčni (eko) program, prej pa https://www.belt-project.eu/. izdelek, s spletnim orodjem BELT, ki so so se glavni oziroma samodej- ga na Zvezi potrošnikov Slovenije razvili ni,« pojasnjuje Barbara Primc iz Jasmina Bevc Bahar, vodja v okviru evropskega projekta BELT (Boost Zveze potrošnikov Slovenije. odnosov z mediji pri ZPS 41 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Spoznajmo čmrlje in čebele samotarke

Opraševalci so pomembni za našo pre- hransko varnost Ko govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo samo na medonosno oziroma kranjsko čebelo. Ta je pomembna opraše- prezimijo samo v zadnjem letu Spremembe v okolju so opraše- valka, a še zdaleč ni edina. Vsaj polovico izlegle matice. Vsi čmrlji, ki jih valce v zadnjih desetletjih zelo opraševanja v kmetijstvu namreč opravijo vidimo zgodaj spomladi, so torej prizadele. Pisanih cvetočih trav- divji opraševalci, v naravi pa je njihov de- matice. nikov je vedno manj. Ogrožajo lež še precej večji. Nasprotno pa večina drugih div- jih tudi nepravilna uporaba jih čebel živi samotarsko. Vsaka pesticidov in bolezni. Čmrlji in čebela skrbi za svoje gnezdo, čebele samotarke tudi vedno ki ga ima v luknji v lesu, votlem težje najdejo primerno mesto za rastlinskem steblu ali tleh. V gnezdenje. gnezdu samica pripravi zalogo Opraševalcem moramo zago- hrane in odloži jajčeca, nato pa toviti hrano, prostor za gnez- ga zapečati in skrb za potomstvo je tako zaključena. Pri večini vrst denje in zdravo okolje. Ključno nova generacija iz gnezda izleti je ohranjanje pisanih cvetočih šele naslednje leto. Divje čebele travnikov, ki so najpomembnej- so zelo raznolike. Najmanjše so ši življenjski prostor opraše- velike samo tri milimetre in jih valcev. Tako bodo imeli hrano tudi potem, ko bo sadno drevje Opraševanje žuželk je pomembno tako zlahka spregledamo, največje lesne čebele pa merijo kar 25 odcvetelo. Na takih travnikih za kmetijstvo kot za naravo oziroma biot- mm. mnogi opraševalci tudi gnezdijo. sko raznovrstnost. Potrebuje ga namreč Samotarkam lahko pripravimo približno 80 % kmetijskih in divjih rastlin. Čmrlji in čebele samotarke so Opraševanje ne vpliva samo na količino, izvrstni opraševalci. Čmrlji na tudi gnezdilnice. Prehranske ampak tudi na kakovost hrane. Ugotovili prvi pogled delujejo nerodno razmere lahko izboljšamo s so, da se na cvetovih, ki so bolje oprašeni, in počasno, a v resnici ni tako. sejanjem medovitih rastlin. Če ne razvijejo le večji, ampak tudi lepši, ob- Če jih opazujemo, vidimo, da uporabljamo fitofarmacevtska stojnejši in bolj hranljivi plodovi. so zelo hitri. V enakem času sredstva, pa moramo ravnati oprašijo dva- do štirikrat toliko strogo v skladu z navodili. Le Divji opraševalci zmorejo več cvetov kot čebele, kljub hitrosti tako bodo opraševalci lahko Poleg medonosne čebele, ki je najbolj pa na cvetu pustijo več cvetnega še naprej opravljali svoje znana opraševalka, je bilo v Sloveniji prahu, kar je za opraševanje naj- pomembno poslanstvo. doslej odkritih še več kot 570 vrst divjih pomembnejše. Cvet lahko tudi Tekst in foto: Dr. Danilo Bevk, čebel. Mednje sodijo čmrlji in čebele sa- stresejo, kar še izboljša opraše- Nacionalni inštitut za biologijo motarke. Čmrlje gotovo poznate, verjetno vanje, pri nekaterih rastlinah, pa ne veste, da jih v Sloveniji živi kar 35 na primer paradižniku, pa je vrst. Podobno kot medonosna čebela tudi to nujno. So tudi zelo marljivi, Več informacij o oprašujejo od zgodnjega jutra čmrlji živijo v družinah, ki jih sestavljajo opraševalcih in biotski matica, delavke in del leta tudi samci. So do poznega večera. En čmrlj pa družine čmrljev veliko manjše in štejejo tako opravi veliko več dela kot raznovrstnosti najdete največ nekaj sto osebkov, medtem ko je ena čebela. Tudi čebele samo- na spletni strani tarke so izjemno učinkovite. Ena v čebelji družini več deset tisoč delavk. projekta Life Naturaviva, Druga razlika pa je, da so čmrlje družine samotarka lahko opravi delo kar kratkotrajne. Nastanejo spomladi in najka- stotih medonosnih čebel. Biodiverziteta – sneje jeseni propadejo. Pri čmrljih namreč Pomagajmo opraševalcem umetnost življenja.

42 STROKOVNE SLUŽBE Program Svit v zdravstveni regiji Novo mesto

Program Svit je državni presejalni program za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Vanj se vključujejo tako moški in ženske v starosti od 50 do 74 let, in sicer vsaki dve leti.

Slovenija ga je sistemsko uvedla leta 2009, tudi zato, ker je rak debelega črevesa in danke eden najpo- gostejših rakov v Sloveniji. Pogosteje se pojavlja pri moških kot pri ženskah, pri obeh spolih pa začne Črnomelj 67,21 % 61,34 % 72,56 % njegova pojavnost naraščati po 50. letu. Zaradi po- Škocjan 66,13 % 62,98 % 69,85 % znega odkrivanja je umrljivost za rakom na debelem Trebnje 65,69 % 57,14 % 75,78 % črevesu in danki še vedno velika, zdravljenje pa je za Novo mesto 63,83 % 57,48 % 69,77 % bolnike naporno in manj uspešno. A na srečo je ta ob- Krško 60,21 % 53,25 % 66,89 % lika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo Metlika 60,00 % 53,19 % 66,56 % dovolj zgodaj. Tako lahko razvoj raka preprečimo, a Žužemberk 58,40 % 52,00 % 65,59 % le, če so spremembe res pravočasno odkrite. NOVO MESTO 65,31 % 59,04 % 71,42 % Epidemija kovida-19 je precej posegla v naše vsak- V tabeli 2 so navedeni kontaktni podatki Svitovih danje življenje in bo imela posledice tudi za splošno točk, ki delujejo v posameznih zdravstvenih domovih zdravje prebivalstva. Zato je izredno pomembno, da v naši regiji in kamor lahko pokličete za vse dodatne usmerimo napore v preprečevanje bolezni. Z redno informacije. udeležbo v program Svit pomembno prispevamo k Tabela 2. Seznam Svitovih kontaktnih točk v zdra- boljšemu zdravju, zato se redno odzivajmo na vabila. vstveni regiji Novo mesto Na ta način bomo ohranjali tako kvaliteto kot kvanti- Delovni čas teto lastnega zdravja. Zdravstveni Kontaktna Kontaktni Svitove kontak- V nadaljevanju predstavljamo nekaj podatkov o dom oseba podatki tne točke odzivnosti na program Svit v letu 2020 v zdravstve- Torek in sreda Katarina 07 306 17 23 Črnomelj ni regiji Novo mesto. Od 1. 1. do 31. 12. 2020 je bilo od 13. do 14. ure Brgan Petric v program povabljenih 20.153 oseb, od tega 9.949 Ponedeljek od 051 633 501 Krško Helena Žulič moških in 10.204 žensk. Odzivnost vabljenih po ob- 11. do 13. ure činah prikazuje Tabela 1. Saša Pezdirc 07 369 14 23 Torek od 12. do Metlika Tabela 1. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji 14. ure Mirna Novo mesto po občinah v letu 2020 Nemanič Petek od 9. do Mojca 07 391 67 66 Odzivnost Odzivnost Novo mesto Občina Odzivnost 11. ure Šenica – moški – ženske Torek od 8. do 07 348 18 02 Mirna Peč 81,53 % 78,89 % 83,94 % Trebnje Tjaša Kotar 11. ure Semič 77,78 % 69,32 % 85,37 % Dolenjske Toplice 74,48 % 70,19 % 78,79 % Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zgo- Šentrupert 71,66 % 65,97 % 77,84 % dnje odkrivanje raka. Šentjernej 70,33 % 66,88 % 73,68 % Če potrebujete pomoč pri izpolnjevanju izjave o Kostanjevica na Krki 69,17 % 65,22 % 73,02 % prostovoljnem sodelovanju ali imate vprašanja v zvezi Šmarješke Toplice 69,09 % 63,64 % 74,31 % z napotitvijo na kolonoskopijo v okviru programa Svit, Straža 68,78 % 62,91 % 74,03 % lahko pokličete tudi klicni center na telefonsko številko Mirna 67,89 % 61,26 % 74,48 % 01 62 04 521 ali pišete na elektronski naslov [email protected]. Mokronog-Trebelno 67,59 % 62,69 % 71,79 % Doroteja Kuhar, dr. med., spec. javnega zdravja 43 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Ponovno odprtje Policijske pisarne Žužemberk

Na željo mnogih prebivalcev Kazniva dejanja so bila storjena v mesecih ponovno več tudi na na- Občine Žužemberk je Policijska naseljih Prevole, Podgozd, Klečet, šem območju oziroma na obmo- Brezova Reber, Lašče, Žužemberk. čju Občine Žužemberk. uprava Novo mesto, Policijska po- Pri kaznivih dejanjih tatvin so sto- Policisti pozivamo vse občane, da rilci ukradli drva, avtomobilske staja Dolenjske Toplice, 11. 3. 2021 o morebitnem pojavu ilegalnih ključe in hrastova drevesa. znova odprla Policijsko pisarno v migrantov nemudoma obvestijo Žužemberku. Čeprav je število kaznivih dejanj policijo na št. 113, ob tem pa naj v preteklem letu upadlo, nas to se izogibajo stikom z njimi, tudi Prostor je zagotovil župan Jože Papež v ne sme zavesti, da bi pozabili ali zaradi morebitne okuženosti s sodelovanju z Upravno enoto Novo mesto, zanemarili samozaščitne ukrepe. korona virusom. pisarna pa se nahaja, tako kot v preteklosti, Pričenjajo se namreč vinogradni- Prometna varnost v prostorih Krajevnega urada Žužemberk ška in poljedelska opravila in sto- v pritličju objekta Občine Žužemberk na rilci kaznivih dejanj bodo gotovo Stanje prometne varnosti na ob- Grajskem trgu 33. izkoristili vsako, še tako majhno močju Občine Žužemberk je tre- Uradne ure v Policijski pisarni Žužemberk so nepazljivost in nepozornost nutno ugodno in policisti želimo, dvakrat tedensko, in sicer: ƒƒ v torek od 16. do 18. ure, ƒƒ v četrtek od 8. do 10. ure. V času uradnih ur bo v pisarni največkrat prisoten vodja policijskega okoliša Edvard Kramar, občasno pa tudi drugi policisti PP Dolenjske Toplice. Če zaradi interventnih in drugih neodložljivih nalog policije v pisarni ni nikogar od policistov, pokličite na inter- ventno številko 113. Sicer pa ste v policijsko pisarno vabljeni vsi, ki bi želeli pogovor ali nasvet policista, če bi želeli prijaviti prekršek ali kaznivo dejanje ali policijo seznaniti s pojavi, ki negativno vplivajo na življenje in počutje prebivalcev. Kadar mora policija nujno in takoj posre- dovati zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj, pokličite interventno številko policije 113. Kazniva dejanja občanov ter iz odklenjenih viken- da tako tudi ostane. Hujših pro- dov, zidanic, vozil in tudi hiš od- metnih nesreč namreč v letoš- Na območju Občine Žužemberk je Policijska tujili dragocene predmete, denar, njem letu še nismo obravnavali, postaja Dolenjske Toplice od 1. 1. 2021 do 7. zlatnino, razno orodje itd. bilo je le nekaj prometnih nesreč 3. 2021 obravnavala 14 kaznivih dejanj: Ilegalne migracije z materialno škodo in nekaj povo- ƒƒ 5 tatvin, žene divjadi. Od jeseni 2020 so ilegalne mi- ƒƒ 2 grožnji, gracije močno v upadu, deloma Motoristi: Glede na vse toplejše ƒ ƒ 1 nasilje v družini, zaradi letnega časa, deloma tudi vreme velja opozorilo motoris- ƒƒ 1 zanemarjanje mladoletne osebe in zaradi korona virusa. Trenutno tom, ki jih bo na cestah vedno surovo ravnanje, se ilegalni migranti pojavljajo več. Po nekajmesečnem »miro- ƒƒ 2 razžalitvi, v manjšem številu na območju vanju« naj bo vožnja z motornim ƒƒ 2 nezakonita lova, Brežic in Krškega, pričakuje- kolesom prilagojena vozniškim ƒƒ 1 poškodovanje tuje stvari. mo pa, da bo ilegalnih migracij sposobnostim in tudi stanju v spomladanskih in poletnih vozišča, saj je asfalt še mrzel in 44 STROKOVNE SLUŽBE gumam ne omogoča dobrega oprijema, Traktoristi: Vsako leto se kljub Morda boste tako preprečili pro- marsikje je na cesti tudi precej peska. vsem opozorilom in nasvetom metno nesrečo ali celo komu rešili Predvsem na bolj senčnih delih cest je velika zgodi kar nekaj nesreč s traktorji življenje. verjetnost, da je cesta vlažna in zato spolz- in delovnimi stroji. Zato posebno Policisti se bomo vsekakor trudili ka, v senčnih krajih in ob nizkih temperatu- opozorilo traktoristom – bodite za vašo varnost in varnost vašega rah pa tudi ob lepem vremenu ni izključena pri delu in vožnji s traktorji in premoženja. Če opazite kaj sum- poledica. traktorskimi priključki karseda ljivega, kar zmoti vaš mir in obču- Kolesarji: Vedno več bo tudi kolesarjev, previdni, ne precenjujte svojih tek varnosti, osebo ali vozilo, ki ne tako posameznikov kot tudi v skupinah po sposobnosti in zmožnosti trak- »paše« v vašo okolico, si zapomni- dva in več. Kolesarji, upoštevajte pravila torja, predvsem pa poskrbite, da te podrobnosti, zabeležite znam- vožnje s kolesom, uporabljajte za vožnjo s bodo traktorji in njegovi priključki ko in registrsko številko vozila ter kolesom namenjene površine, kjer pa teh ni, delovali brezhibno ter da ste tudi nemudoma obvestite policiste na kolesarite drug za drugim. Vožnja s kolesom sami za delo s traktorji ustrezno PP Dolenjske Toplice na tel. št. 07 drug ob drugem je prepovedana in zanjo usposobljeni oziroma da imate 384 38 90, na elektronski naslov je predpisana globa, poleg tega pa s tako ustrezno vozniško dovoljenje. pp_dolenjske_toplice.punm@ policija.si ali na številko 113. vožnjo ogrožate sebe in druge udeležene v Alkohol: Glede na trenutno epi- prometu. Seveda pa hitrost vožnje prilago- demiološko sliko se bodo verje- Če pa želite, da se vodja dite svojim vozniškim sposobnostim in nosi- tno postopno odpirali gostinski policijskega okoliša oglasi pri te zaščitno opremo. lokali, zato opozorilo vsem, ki se vas doma, ker ste postali žrtev kaznivega dejanja, potrebujete Onesnaženje ceste: Zaradi pričetka kme- boste pred gostinske lokale pri- pomoč ali nasvet policije, imate tijskih in vinogradniških pa tudi raznih peljali s svojimi vozili: Ne uživajte konkretne varnostne probleme gradbenih del prihaja do onesnaženja cest alkoholnih pijač, če nameravate sesti za volan, oziroma ne vozite, na območju vaše lokalne skup- z zemljo ali blatom. Vse voznike delovnih nosti, želite predlagati ukrepe ali strojev, traktorjev, tovornih vozil opozarja- če ste pred tem pili alkoholne pijače. dejavnosti za izboljšanje varnosti mo, naj cesto, če so jo onesnažili z zemljo v vašem okolju ali ker želite ne- ali blatom, očistijo. Zakon o cestah namreč Opozorilo tudi vsem gostincem: formalen pogovor, lahko pišete določa, da mora voznik, predno zapelje na Ne točite alkohola osebam, ki so na elektronski naslov edvard. cesto, s pnevmatik očistiti umazanijo, če pod vplivom alkohola, in osebam, [email protected] ali se oglasite pa jo nanese na cesto, mora cesto za seboj ki bodo ob odhodu iz gostinskega v policijski pisarni. počistiti. Predpisana globa za tak prekršek lokala sedle za volan, ali pa po- Edvard Kramar, je 1.000 evrov. skrbite za njihov prevoz do doma. vodja policijskega okoliša Narava je ena sama ...

… in ne samo za nas, ki smo trenutno tukaj! Ekološko osveščeni občani in občanke pogosto »odnašamo riti« našim neodgovornim sokra- janom, ki brezbrižno odlagajo smeti v naravo. Takšno svinjarijo lahko opazimo skoraj ob vseh cestah, spodnje fotografije pa so nastale na cesti Brezova Reber–Ajdovec in Gradenc–Hinje-Dvor. Malo verjetno je, da bo objava fotografij nab- ranih odpadkov ganila ciljno populacijo, a naj poskusimo. Jih je res tako težko odvreči v za to namenjene zabojnike? Obenem pa hvala vsem, ki med sprehodi skrbi- te za urejenost naše prelepe pokrajine in čisto prihodnost. Tekst: Rok Zupančič Foto: Leidi Fifolt 45 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Več vem o odpadkih, Vzdržujmo s�ke z družino, s prijatelji in sodelavci. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko s pomočjo telefona manj onesnažujem naravo! ali druge tehnologije vzdržujemo s�ke tudi na daljavo. Pogovor nas lahko razbremeni in nasmeji. Imamo pitno vodo, čist zrak in neposredno v vode in izpuščati Prepovedano je: neokrnjeno naravo. Pomembno v tla ali na tla. Prepovedano jih ƒ mešati kuhinjske odpadke je tudi mešati z biološko razgra- iz gospodinjstva in zeleni Bodimo telesno ak�vni. je, da se vsak dan opominjamo dljivimi odpadki. vrtni odpad z mešanimi Poskrbimo, da smo čim bolj redno telesno ak�vni v naravi ali doma. in naredimo korak naprej, da Ločeno zbrane biološke odpad- komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami, Pomembno je, da si tudi pri delu bomo gostoljubje Zemlje ohranili ke odlagamo v rjavi zabojnik za ali šolanju (od doma) vzamemo ƒ za zanamce. Okoljski cilji, ki nam biološke odpadke ali na kom- kuhinjske odpadke rezati, čas za ak�vne odmore. post. Tako jih vrnemo v naravni drobiti ali mleti in redčiti, Vzpostavimo/Ohranimo dnevno ru�no. jih narekuje sodobna družba, so zato da bi jih z odpadno vodo snovni krog, ne da bi po nepo- Dan in teden si organizirajmo tako, odplaknili v javno kanalizacijo, vedno višji. Tako je tudi prav, saj trebnem onesnaževali naravo. da bomo poleg delovnih, šolskih ali drugih greznice, nepretočne greznice nam ne sme biti vseeno. Ne sme- obveznos� imeli redne obroke, čas za Najbolje je, da biološke odpad- ali neposredno v vode, mo biti zadovoljiti z doseženim, ke zbiramo v namenski posodi. gibanje in spros�tev, pros� čas, pogovore in počitek. ƒ mešati kuhinjske odpadke Ta način, brez uporabe vrečk, temveč moramo prizadevanja, ki iz gostinstva z mešanimi imajo gospodinjstva, ki za odla- komunalnimi odpadki in Poskrbimo za zadostno količino spanja. te vrednote ustvarjajo, nenehno ganje uporabljajo kompostnik. Poskusimo vsak dan vstaja� in hodi� spat ob približno is� uri. Posegajmo po zdravi in nadgrajevati. drugimi ločeno zbranimi Gospodinjstva, ki odlagajo bio- frakcijami, uravnoteženi prehrani, loške odpadke v rjavi zabojnik, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Vsi občani imamo možnost ločevati vse ƒ mešati odpadna jedilna olja lahko to naredijo v papirnatih Izogibajmo se prekomernemu uživanju kofeina, z drugimi odpadki ali jih odpadke. Marsikomu se to zdi že samou- ali biorazgradljivih vrečkah iz alkohola in psihoak�vnih snovi. odlagati skupaj z mešanimi mevno, veliko pa jih še vedno najraje vse koruznega (ali drugega rastlin- komunalnimi odpadki, odpadke odvrže v en zabojnik. Nekateri skega) škroba. Ker te vrečke pod zato, ker bi morali v stanovanju poiskati ƒ odvajati odpadna jedilna vplivom toplote in svetlobe sto- Vzemimo si čas za spros�tev. dodaten prostor in namestiti več košev odstotno razpadejo, lahko od- olja v javno kanalizacijo ali za odpadke, drugi so prepričani, da je neposredno v vode in izpuščati Izberimo ak�vnos�, ob katerih se poču�mo dobro. padke v rjavi zabojnik odvržemo Lahko poiščemo nov hobi, se naučimo nove spretnos� ločevanje prenaporno. Glavni odpadki v v tla ali na tla, skupaj z vrečko. ali pa novih tehnik sproščanja. gospodinjstvu so embalaža, papir, steklo ƒ mešati odpadna jedilna olja Med biološke odpadke spadajo in biološki odpadki. To nikakor niso vsi z biološko razgradljivimi (P)ostanimo solidarni in pomagajmo drugim. zelenjavni odpadki, olupki in os- odpadki, ki jih proizvedemo, so pa najpo- odpadki. Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnos� tanki sadja, kavna usedlina, ze- gostejši. Manj pogosti so nevarni odpadki, in človečnos�. Pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive liščne čajne mešanice, netekoči Naj zaključimo z mislijo indi- bela tehnika, tekstil, kovine in odpadki iz skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, starejši idr.), ostanki hrane, jajčne lupine, janskega poglavarja Seattla: ki potrebujejo pomoč. gradbeništva. pokvarjeni prehrambni izdelki, »Zemlja ne pripada človeku. Z odlaganjem odpadkov v prave zabojnike papirnate vrečke in robčki, rože, Človek pripada zemlji. To dob- zagotavljamo, da so uporabni za reciklira- plevel, pokošena trava, stara ro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži nje, kompostiranje ali drugo predelavo. Če zemlja lončnic, listje, odpadno kri. Vse je povezano. Človek ni odpadki niso ločeno odloženi v namenske vejevje in grmičevje, žaganje, stvarnik tkanja življenja, ampak zabojnike, za recikliranje ali predelavo stelja malih rastlinojedih živali. niso več uporabni. Umazane frakcije, kot samo vlakno v njem. Kar naredi s Med biološke odpadke oziro- jim pravimo, lahko odpeljemo le na odla- tkanjem, dela tudi sam s seboj.« ma na kompost pa ne spadajo gališče odpadkov. Odlagališča zavzemajo Uporabimo veščine, ki so nam bile v preteklos� cigaretni ogorki, kosti, plenice Vir gra k: Freepik.com večje površine zemljišč, uničujejo pa tudi že v pomoč v stresnih situacijah in izzivih. in higienski vložki, mačji pesek, Ločujmo odpadke, Pomislimo, kako smo se v preteklos� soočali s stresnimi rodovitno zemljo. žvečilni gumiji, pluta (odlagamo vrnimo naravi nasmeh. Obrnimo se po strokovno pomoč, situacijami in izzivi, katere strategije so se takrat izkazale Tudi uporabljeno je odpadek, jedilno olje jih med preostale odpadke), Komunala Novo mesto če je s�ska prehuda. za uspešne in kaj nam je pomagalo, da smo lažje ki uničuje rodovitno zemljo in podtalno tekstil, usnje, gume (odpeljemo Vsak se kdaj poču� slabše ali je brez volje. Če slabo počutje traja obvladovali svoja čustva in hitreje rešili težave. vodo. Vedeti moramo, da je odpadna je- jih v zbirni center), zdravila, ke- dlje časa in če prej našte� predlogi ne pomagajo, poiščimo Poskusimo prenes� te strategije tudi v dilna olja prepovedano mešati z drugimi mikalije, maščobe ali odpadno pomoč. To ni znak šibkos� ali poraza, temveč znak skrbi zase. zdajšnjo situacijo in jih po potrebi prilagodi�. odpadki ali jih odlagati skupaj z mešani- kuhinjsko olje (spadajo med mi komunalnimi odpadki. Prepovedano nevarne odpadke) in poginule jih je odvajati v javno kanalizacijo ali živali. Brezplačni telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji Covid-19 080 51 00 46 (24 ur/na dan, vsak dan). Ostale vire pomoči in gradiva najdete na spletni strani www.nijz.si. Vzdržujmo s�ke z družino, s prijatelji in sodelavci. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko s pomočjo telefona ali druge tehnologije vzdržujemo s�ke tudi na daljavo. Pogovor nas lahko razbremeni in nasmeji.

Bodimo telesno ak�vni. Poskrbimo, da smo čim bolj redno telesno ak�vni v naravi ali doma. Pomembno je, da si tudi pri delu ali šolanju (od doma) vzamemo čas za ak�vne odmore. Vzpostavimo/Ohranimo dnevno ru�no. Dan in teden si organizirajmo tako, da bomo poleg delovnih, šolskih ali drugih obveznos� imeli redne obroke, čas za gibanje in spros�tev, pros� čas, pogovore in počitek.

Poskrbimo za zadostno količino spanja. Poskusimo vsak dan vstaja� in hodi� spat ob približno is� uri. Posegajmo po zdravi in uravnoteženi prehrani, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Izogibajmo se prekomernemu uživanju kofeina, alkohola in psihoak�vnih snovi.

Vzemimo si čas za spros�tev. Izberimo ak�vnos�, ob katerih se poču�mo dobro. Lahko poiščemo nov hobi, se naučimo nove spretnos� ali pa novih tehnik sproščanja. (P)ostanimo solidarni in pomagajmo drugim. Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnos� in človečnos�. Pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, starejši idr.), ki potrebujejo pomoč.

Uporabimo veščine, ki so nam bile v preteklos� Vir gra k: Freepik.com že v pomoč v stresnih situacijah in izzivih. Pomislimo, kako smo se v preteklos� soočali s stresnimi Obrnimo se po strokovno pomoč, situacijami in izzivi, katere strategije so se takrat izkazale če je s�ska prehuda. za uspešne in kaj nam je pomagalo, da smo lažje Vsak se kdaj poču� slabše ali je brez volje. Če slabo počutje traja obvladovali svoja čustva in hitreje rešili težave. dlje časa in če prej našte� predlogi ne pomagajo, poiščimo Poskusimo prenes� te strategije tudi v pomoč. To ni znak šibkos� ali poraza, temveč znak skrbi zase. zdajšnjo situacijo in jih po potrebi prilagodi�.

Brezplačni telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji Covid-19 080 51 00 (24 ur/na dan, vsak dan). Ostale vire pomoči 47in gradiva najdete na spletni strani www.nijz.si. SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Krvodajalska akcija v žužemberku

V Osnovni šoli Žužemberk smo v sodelova- nju z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana 18. marca izpeljali drugo le- tošnjo terensko krvodajalsko akcijo.

Akcija je tudi tokrat potekala prilagojeno. Krvodajalci so se predhodno po telefonu pogovorili o zdravstve- nem stanju in dogovorili o uri prihoda, ko pa so prišli, smo jim izmerili temperaturo in jim postavili nekaj vprašaj v zvezi s kovidom-19. Veseli nas, da se jih je tokrat odzvalo 64, osem jih je kri darovalo prvič. Poleg naših rednih, vsakoletnih krvodajalcev so se odlično odzvali tudi na občini, saj se jih je veliko udeležilo akci- je, kar nekaj pa jih je kri darovalo prvič. Zahvaljujemo se vodstvu občine za spodbudo in zaposlenim za prip- Del zaposlenih na občini pri krvodajalski akciji ravljenost darovati kri. Na vhodu je bila triažna točka, kjer smo krvodajalcem izmerili telesno temperaturo, razkužili so si roke in si nadeli zaščitno masko, če je še niso imeli. Na pomoč so nam prišle prostovoljke KORK Žužemberk, za kavo, čaj in pecivo so poskrbeli v šolski kuhinji, ma- lico pa so tokrat pripeljali kar iz ZTM Ljubljana in so jo krvodajalci ob odhodu vzeli s sabo. Hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu in darovali del sebe, prav tako pa tudi zaposlenim v šoli, da ste bili tudi tok- rat pripravljeni sodelovati z nami. Tekst: Mateja Šlajkovec Foto: OZ RKS NM Na rojstni dan dal kri Prvič dala kri Pomoč Rdečega križa v času epidemije

V okviru odpravljanja pomoč v obliki prehrambnih pa- pa pomoč pri gospodinjskih posledic epidemije smo ketov, stanovanjske opreme, ob- opravilih, nabavi iz trgovine in lačil, obutve in podarjene hrane lekarne, posredovanje prevozov v Območnem združenju ter pomoč pri plačilu položnic. in dostavo prehranskih paketov Rdečega Križa Novo mesto Prav tako lahko nudimo pomoč na dom. razvili projekt za pomoč pri urejanju pravic do varstve- Za premagovanje izolacije in starejšim in ljudem, ki so nega dodatka in druge socialne osamljenosti se je razvilo pro- se zaradi epidemije znašli v pomoči, ki posamezniku omo- stovoljsko delo za pomoč sta- goči dostojno življenje. rejšim in socialno ogroženim različnih stiskah. Doslej smo s projektom zajeli ter telefonsko družabništvo. Gre za podporo ranljivim skupinam, 836 ljudi v okviru psihosocialne Prostovoljsko delo poteka v kot so starejši, nezaposleni, ljudje na pomoči, 517 ljudi je prosilo za skladu s vsemi ukrepi za prepre- robu revščine in druge osebe, sooče- pomoč prek telefonskega sveto- čevanje epidemije. ne s socialno izključenostjo. Projekt vanja, 367 pa jih je prejelo pake- Prav tako projekt omogoča s skrajšanim imenom ReCovid omo- te s hrano. Terensko delo obse- krizno, začasno namestitev v goča starejšim in drugim materialno ga obiske na domu, predvsem garsonjeri RK osebam, ki to 48 RDEČI KRIŽ potrebujejo zaradi različnih razlogov. Garsonjera omogoča samoizolacijo zaradi kovida-19, ki je za osebe s pomanjkljivo socialno mrežo sicer težko izvedljiva. Pri nas obstaja tudi možnost osebne higiene, pranja in menjave oblačil ter oskrbe s higi- enskimi pripomočki. Za zdaj tako pomaga- mo osmim posameznikom. ReCovid podpira Ministrstvo za delo, dru- žino, socialne zadeve in enake možnosti prek Evropskega socialnega sklada in bo trajal do konca letošnjega leta. Zaradi predvidenih hudih posledic epidemije si bomo prizadevali za nadaljevanje tega več kot potrebnega projekta. Za pomoč se lahko obrnete na: OZ RKS NOVO MESTO, Ul. Slavka Gruma 54 a, Novo mesto, Simona Stegne, koordinator- ka projekta, 07 / 600 06 70, 040 532 122, [email protected]. Simona Stegne

Obisk na domu pri uporabnici

Bistvo našega življenja je v pomoči drugim

Bodi dober in radodaren brez pričakovanj o nagradi, in se pomiri z dejstvom, da bo dobrota našla svojo pot nazaj do tebe. Princesa Diana Rotary klub Dolenjske Toplice je po sklepu Območnega združenja Rdečega križa, ki so ga predlagale krajevne organizacije RK Dolenjske Toplice, Straža, Mirna Peč in Žužemberk, podarilo deset kubičnih metrov drv za deset socialno ogroženih družin in posameznikov. V sredo, 23. decembra 2020, sta pozno popoldne drva pre- jeli družini iz Žužemberka. Pri predaji drv sta bili prisotni predsednica OZ RK Novo mesto Vesna Dular in predsedni- ca KO RK Žužemberk Alenka Sajovec. Iskrena hvala za dobro delo. Besedilo: Jadranka Meglen Foto: Alenka Sajovec 49 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021 Suhokranjska stoletnica Marija Molek V Sloveniji živi več kot dvesto oseb, ki imajo sto let ali več. Povprečno dlje živijo ženske. Tako je kar 170 žensk, ki so presegle sto let, in le 30 moških. Pravijo, da so za to krivi geni.

In kako doživeti sto let? Na to vprašanje bi nam najlažje odgovorila suhokranjska stoletnica Marija Molek. Marija Molek, z dekliškim priimkom Papež, se je rodila 3. februarja 1921 v Velikem Lipju. Bila je šesti otrok. Imela je še štiri brate, sestro ter polsestro in polbrata. Očeta je izgubila kot enoletni otrok, mamo pa pri rosnih šestih letih. Tako je mladost preživela z bratovo družino. Osnovno šolo je obiskovala v Hinjah. Preživela je grozote druge svetovne vojne, v povojnih pobojih je izgubila tri brate in polbrata. Leta 1953 se je Marija poročila z vaščanom Janezom Molkom. Imela sta pet otrok. Najstarejši, Janez, jima je umrl že kot do- jenček, star komaj pet mesecev. Sledili so še Frenk, Štefan, Marija in Danica. Z mo- žem sta trdo delala na kmetiji, prodajala sta mleko in delala klinčke, bolj znane kot zobotrebci, da sta lahko preživljala svojo družino. Marija ima že devet vnukov in kar dvanajst pravnukov. Danes je oskrbovanka v Domu starejših presenetili, sicer s skromnim nasvete bi bilo dobro deliti in občanov v Metliki. V dom je prišla po pad- praznovanjem, a vseeno lepo. upoštevati ter prenesti na nas- cu in zlomu kolka leta 2012. V domu se Kot verna ženica se je zelo raz- lednje generacije. Navsezadnje zelo dobro počuti. V sobi ji dela družbo veselila hinjskega župnika Cirila ona ve, saj ima sto let! Je pa res, Vidmarjeva teta iz Mačkovca pri Dvoru. Murna, ki jo je prišel obiskat in ji da se trenutno bolj spomni do- Pred epidemijo je sodelovala in pela v voščit. V sredo, 17. februarja, so godkov izpred petdesetih let kot pevskem zboru, veliko bere, predvsem jo v domu obiskali tudi žužem- izpred nekaj mesecev. Pa kdo bi revijo Ognjišče, in moli. Kot pravi sama, ji berški župan Jože Papež, njen ji zameril! že dolgo ni bilo tako lepo. Trdoživa, takrat sin Franci in članica Krajevne Gospe Mariji želimo vse najbolj- devetindevetdesetletna ženička je bila organizacije Rdečega križa še. Naj ji dnevi minevajo brez marca 2020 pozitivna na kovid, bolezen pa Žužemberk Alenka Sajovec. večjih težav, z veliko pozitivne je preživela brez večjih posledic. Marija je res že zelo dolgo na energije, in naj ji zdravje še dol- Domačini iz Lipja so Mariji 3. februarja svetu. V letih, ki jih je preživela, go služi. 2021 pred domačo hišo postavili mlaj se je dodobra naučila, kaj je Besedilo: Jadranka Meglen oziroma rožico in tako počastili njenih zanjo dobro in kaj ne; pridobila Foto: Alenka Sajovec in sto let. V Domu starejših občanov Metlika si je veliko znanja in predvsem družina Molek so jo domači na njen rojstni dan prijetno izkušenj. Njene modrosti in

50 JUBILEJI Anica Strnad iz Drašče vasi praznovala 90 let

V soboto, 30. januarja, je svoj 90. jubilej praznovala Anica Strnad iz Drašče vasi. Gospa Anica, ki sicer izhaja iz Prevol, se je leta 1955 poročila v Draščo vas. Z možem sta leta 2005 praznovala zlato poroko. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Sin Miro in njegova žena Cvetka sta zelo skrbna in poz orna do mame, ki pridno pomaga pri delu na kmetiji. Veseli trenutki so nedvomno tisti, ki druži- no povezujejo, kar se je pokazalo tudi ob praznovanju mamine 90-letnice. Anici sta za jubilej voščila tudi župan Občine Žužemberk Jože Papež in direktor občinske uprave Tomaž Hrastar. Tomaž Hrastar 90 let Terezije Bašelj

Terezija Bašelj iz Baragove ulice v Žužemberku je 26. januarja praznovala visok življenjski jubilej – 90 let. Rojena je bila v Volčjih Jamah v občini Trebnje, v veliki družini z desetimi otroki. Ko je spoznala moža Jožeta, sta kupila hišo v Žužemberku, kamor sta se preselila po poroki. Terezija je skrbela za domačijo in tri otro- ke, Jožeta, Francija in Marjanco. Sin Jože in hčerka Marjanca sta se poročila in si ustvarila družini, sin Franci pa je ostal doma, kjer skrbi za kmetijo. Terezija rada dela na njivi, kamor se še zdaj odpravi s kolesom, in skrbi za svoje rože, ki vedno krasijo njeno hišo. Zelo se pa se bo razveselila tudi svojega čestitali tudi člani in članice KO razveseli tudi obiska svojih sedmih vnu- prvega pravnuka. RK Žužemberk. kov in vnukinj – Krištofa, Metke, Mateje, Želimo ji še veliko zdravih in Vnukinja Petra Mrvar Polonce, Gašperja, Petre in Lucije. K malu srečnih dni. Za njenih 90 let so ji

51 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

In memoriam Župnik Franc Povirk

V soboto, 16. januarja 2021, je k Bogu bolezni omagal in bil primoran prevzeti manjšo župnijo odšel gospod Franc Povirk, dolgoletni žu- Peče. pnik v Žužemberku in častni občan občine »Čas zemeljskega bivanja je zaključil in se v hišo nebeškega Očeta preselil naš dolgoletni župnik. Žužemberk. Vsakemu izmed nas je ostal v srcu kot pravi duhovnik pastir. Najprej kot graditelj – na ruševinah stare župnijske cerkve je zgradil novo župnijsko cerkev, ki je v ponos Suhi krajini in dolini reke Krke. Koliko stisk, naporov in nasprotovanj je doživel ob gradnji cerkve, vendar je tudi v teh preizkušnjah vztrajal. Ob trdem delu je mnogim podelil zakramente svetega krsta, pripravljal na zakrament prvega svetega obhajila, svete birme, blagoslovil zakonsko zvezo, pospremil farane na njivo Božjega počitka. Hvala g. župnik, da ste na našem koščku suhokranjske zemlje med nami oznanjali Kristusov evangelij! Hvala za Vaš zgled duhovništva! Ohranjamo Vas v lepem spominu in molimo za Vas!« (Vir: FB župnije Žužemberk) Franc Povirk se je rodil 8. 10. 1943 v Križevski vasi, v Farani žužemberške župnije so se lahko od njega poslo- župniji sv. Helene pri Dolskem. Za duhovniški poklic se vili v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Pokopan je odločil pri 17 letih. Novo mašo je obhajal 11. 7. 1976 je v Pečah. pri sv. Heleni v Dolskem. Sprva je bil kaplan v Dobrniču Rok Zupančič in Katarina Mavrič in od tam že prihajal na pomoč takratnemu župniku v Žužemberku. Od leta 1982 do 1992 je bil župnik na Krki, nato pa je na prošnjo škofa Šuštarja prišel v Žužemberk. Tedaj je bila žužemberška fara še vedno v vojnih ruševinah, zato se je prihoda zelo bal. Gospod Povirk je bil znan kot graditelj cerkva – v 12 letih jih je namreč obnovil kar sedem – zato je imel škof veliko zaupanje vanj in je bil po njegovem mnenju on edini pravi mož za obnovitev žužemberške farne cerkve z okolico. Svojega poslanstva se je lotil z zbiranjem prispevkov za gradnjo. Te kot tudi material za gradnjo so večinoma prispevali farani. Tako so se poleti 1993 začela gradbe- na dela na ruševinah cerkve. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci (arhitekti, slikarji itd.) in seveda župljani so se odločili, da cerkev obnovijo in zgradijo točno takšno, kot je nekoč bila. Sama struktura in zunanjost sta bili izvedljivi – na fasadi so se odločili tudi označiti poškod- be zaradi granat – notranjost pa jim je predstavljala večji izziv. Prvotna cerkev je namreč imela kar sedem baročnih oltarjev, ki pa so bili vsi porušeni. Vendar so jo kljub vsem težavam uspešno postavili. Z močno voljo, božjo pomočjo in složnimi farani je zgradil novo cerkev, župnišče, mrliško vežico ter ob- novil tudi nekaj podružničnih cerkva. Med njegovim službovanjem je novozgrajena farna cerkev sv. Mohorja in Fortunata dobila tudi nove orgle, nato pa je zaradi 52 IN MEMORIAM

V spomin Franci Godec

Dragi rojak, naš kleni Suhokranjec in prisrčni duhovnik

Duhovnik Franc Godec se je rodil v Žužemberku, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po opravljeni maturi na poljan- ski gimnaziji v Ljubljani leta 1974 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in odšel v bogoslovje, kjer se je za- čel pripravljati na služenje v božjo čast in slavo. Novo mašo, ki je bila zanj velik življenjski dogodek, je zapel leta 1980. Službo kaplana je opravljal tri leta v Ribnici, štiri leta v Trebnjem in leto dni v Šentvidu pri Ljubljani. Julija preteklega leta je na god farnih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata duhovnik Franci Godec v podru- žnični cerkvi sv. Roka v rodnem Žužemberku obhajal zahvalno mašo za štirideset let duhovniške službe. V pridigi se je zahvalil številnim duhovnikom, ki so ga podpirali na njegovi poti. Še posebej se je spomnil pokojnega nadškofa msgr. Alojzija Urana ter svojih staršev, pokojne mame, ki ga je vsa leta spremljala, in drugih svojih sorodnikov, ki so mu bili v zgled in oporo. Župnijo Kranj-Primskovo je vodil več kot tri desetletja, vse od Marijinega vnebovzetja leta 1988. Bil je človek, ki Za vsakogar si je zmeraj vzel čas, ne glede na njegovo osebno prepričanje, in mu z veseljem prisluhnil, kar go- je znal občudovati Božje stvarstvo in na vsakem koraku vori o tem, da smo imeli v svojih vrstah velikega sočlo- ceniti lepoto. Pravičnost in posluh za dobro sta bila pri veka, domoljuba in dobrotnika. Dobra volja, prijazni njem vedno v ospredju. Da je bil zelo pozoren, se je vi- nasmehi in pristop, kot ga je imel samo on, nam bo za delo po izbranih besedah, s katerimi je nagovarjal v pri- vedno ostal zgled, ki mu je vredno slediti. digah, in posebni skrbi za bogoslužje in druge dogodke. Z mladimi je gojil poseben odnos, saj so ga imeli zelo S temi skromnimi besedami, ki jih namenjamo sorod- radi, in kar je najpomembnejše, imeli so ga za svojega. niku in velikemu rojaku, se želimo zahvaliti za njegovo iskreno delovanje. Pokojni duhovnik naj živi med nami V štirih desetletjih svojega duhovniškega poslanstva je s svojim zgledom. Za ves trud, opravljeno delo in napo- pustil neizbrisen pečat. Skromnost, s katero je deloval, re naj mu bo nebeški oče bogat plačnik. bo vedno ostala v naši zavesti in ji je vredno slediti. Glas, ki ga je širil o rojstnem kraju, je bil vedno dobrosr- Njegovi sorodniki se zahvaljujemo za vsa izrečena soža- čen. V našem spominu bo ostal kot glasnik in pobudnik lja in še posebno nagovore ob slovesu. obnove naše župnijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Tomaž Hrastar

53 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ZAHVALA ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostane le tišina in večna bolečina.

Z bolečino v srcu smo se poslovili od našega dragega očeta, starega ata, pradedka in tasta ZAHVALA Frančiška Novaka 1932–2021 iz Žužemberka, Grajski trg 20 V 88. letu nas je zapustila Iskrena vala vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli Stanislava Andrejčič pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili ustno ali z Dvora 55. pisno sožalje. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebno se zahvaljujemo župniku Francu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- Vidmarju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak jateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in z Rebri za organizacijo pogreba, pevcem in izvajalcu Tišine sveče, Osnovni šoli Žužemberk za lepo napisane poslovilne ter govornici, sosedi Jelki Mrvar, za lepe poslovilne besede. besede, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Novak z Hvala tudi osebju z novomeške urgence, vsem sosedom, Rebri za lepo opravljen obred. prijateljem, sodelavcem in krajanom. Hvaležni smo vsem, ki ste z nami z bolečino v srcu pospremili našega ata na Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. zadnjo pot. Vsi, ki smo te imeli radi Vsi njeni

CENIK OGLAŠEVANJA Marija Novak s.p. Reber 2a V SUHOKRANSKIH POTEH Marija8360 Žužemberk Novak s.p. V Suhokranjskih poteh lahko oglašujejo posamezniki, usta- ReberTel: 07/ 2a 38 88 100 nove in podjetja razna reklamna sporočila, zahvale in druge informacije. Oglaševanje je možno le na notranjih straneh. 8360GSM: Žužemberk 031/ 876 276 Cene oglaševanja: Tel: 07/ 38 88 100 okvirna mera NA DRUGI ALI PREDZADNJI STRANI 1/1 366,00 EUR Nudimo Vam kompletneGSM: 031/ 876 storitve 276 na (19 x 25) cm enem mestu in smo Vam na voljo 24 1/2 (19 x 12,5) cm 183,00 EUR 1/4 (9,2 x 12,5) cm 91,50 EUR Nudimour na dan. Vam Naš kompletne namen je storitveprevzeti na vso 1/8 (4,5 x 6) cm 45,75 EUR skrb in odgovornost v najtežjih tre- enem mestu in smo Vam na voljo 24 NA NOTRANJIH STRANEH 1/1 (19 x 25) cm 244,00 EUR urnutkih, na dan. ob izgubiNaš namen vaših jenajdražjih. prevzeti vso 1/2 (19 x 12,5) cm 122,00 EUR 1/4 (9,2 x 12,5) cm 61,00 EUR skrb in odgovornostKONCESIONAR v najtežjih tre- 1/6 (6 x 8,5) cm 40,87 EUR nutkih, obV OBČINIizgubi vašihŽUŽEMBERK najdražjih. 1/8 (4,5 x 6) cm 30,50 EUR 1/9 (4,5 x 5) cm 27,45 EUR KONCESIONAR Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je V OBČINI ŽUŽEMBERK omogočeno brezplačno oglaševanje do 1/8 strani! n Uredništvo

54 ZAHVALE

KUPIM GOZD  [email protected]  051 618 379

Dejan Maver s. p. Dvor 12 b, 8361 DVOR FOTO & VIDEO STORITVE

PRODAJA: IZDELAVA: fotoalbumi plakati okvirji vizitke baterije ... vabila ... UOKVIRJANJE SLIK, FOTOKOPIRANJE GUBELINOV

www.fotomaver.si [email protected] 051/233-669 facebook/fotomaver.si 07/30-88-322

55 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

56 OBVESTILA

Toplotna črpalka zasnovana za najhladnejše podnebne razmere DAIKIN je vodilno podjetje na področju toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Zanesljivo deluje v vseh klimatskih razmerah – tudi pri izjemno nizkih temperaturah. Njena zmogljivost doseganja temperature izhodne vode je 70 C vse tja do zunanje temperature -15C.

Primerna je tudi za radiatorsko ogrevanje!

Vgrajujemo jih v vse vrste objektov, za novogradnje kot tudi za adaptacije z višjimi toplot- nimi izgubami. Ob nakupu lahko uveljavljate subvencijo Eko sklada. Deluje odlično in je prava izbira za cenovno ugodno ogrevanje, pripravo tople vode in hlajenje vašega doma.

Smo pooblaščeni partner DAIKIN Home Comfort Expert in nudimo do 7 letno jamstvo. Popolnoma se lahko zanesete na dejstvo, da vedno nudimo največjo podporo pri načrtovanju, nameščanju in servisiranju produktov DAIKIN.

Izvajamo tudi vsa ostala strojna inštalacijska dela, vodovod, ogrevanje na lesno biomaso, lokalno ali centralno prezračevanje, klimatske naprave in ostalo.

Anton Mačerol s.p. Več informacij lahko najdete na spletni strani, Dvor 101, 8361 Dvor www.instalacije-macerol.si ali nas pokličete na tel. 031 334 218.

 07/ 30 87 290

GOSTILNA ZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. Grajski trg 4, Žužemberk e-mail: [email protected]

57 SUHOKRANJSKE POTI marec 2021

SPONZOR KRIŽANKE

58 NAGRADNA IGRA

Gesla, ki jih dobite na osenčenih poljih, so povezana s covidno boleznijo

Avtorica: Magda Kastelic Metoda Central Otok v Hočevar Figura pri Vrsta vrbe zvok. Kazalni Dopoldne Nočna Bank of Prespa- šahu reprod. zaimek posoda India nskem j.

Varnostna Ladja za razdalja vzlet letal Nagradna križanka križanka Nagradna Cestno vozilo

Država Koronavirus Violinistka v Južni West Ameriki

Amper Rdeči križ Dušik Elektro Voznik terminal Močvirska čolna ptica Bitola Predlog Prva črka Atletska disciplina Moško oblačilo Nemški kancler Ravnik Starejši Središče Depar. v Surovina Besedni vrtenja Franciji za pivo vrtiček Začetek Odposl. z izštev. napako Osamitev Utežna enota Reka skozi Rim

Ida Postaven Kravanja moški

Rimska 5 Ribosom v Jed iz RNA ješprenja Vrsta AV naprav Tuja črka Platforma za zabavo Ameri- Jod Latinski Tera Ška predlog Reka v kukavica Romuniji Polmer Erjavec »Pol miša, pol tiča« Medmet smeha Liter Mesto Kelvin Junior izbruha Žveplo virusa Džul

Stara Vzhod azijska angleško država

Nagradna križanka Na uredništvo smo prejeli 19 rešitev križanke, izmed katerih smo izžrebali 5 reševalcev: Marjanca Šuklje, Mačkovec 1, 8361 Dvor; Rafael Pečjak, Ježica 12, 1131 Ljubljana; Cvetka-Florijana Zajec, Prapreče 20 A, 8360 Žužemberk; Karmen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Olga Razpotnik, Kresnice 1a, 1281 Kresnice. Rešitve iz 81. številke pošljite najkasneje do 5.5.2021 na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski naslov: [email protected] z naslovom »Nagradna križanka«. S sodelovanjem v nagradni križanki in v drugih nagradnih rubrikah sodelujoči soglaša, da so njegovi osebni podatki v primeru prejema nagrade javno objavljeni in se zbirajo izključno za potrebe nagradnih rubrik, za katere so bili posredovani v skladu z zakonodajo (GDPR).

Za nagradno igro, storitve, ki jih lahko koristimo v Kozmetičnem salonu Kristina smo prejeli 6 pravilnih Nagradna igra odgovorov izmed katerih smo izžrebali eno nagrajenko: Anica Špelko, Clevelandska ulica 27, 1000 Ljubljana.

59 Poznate svoj kraj? OBČINA ŽUŽEMBERK

Na fotografiji v 80. št. Suhokranjskih poteh je vas Vinkov vrh. Prejeli smo 9 odgovorov izmed katerih smo izžrebali 2: Ludvik Kocjančič, Nad Miklavžem 3, Žužemberk ter Leidi Fifolt, Veliko Lipje 19, 8360 Žužemberk

Morda veste, kje je posneta ta fotografija? Če poznate odgovor nam ga posredujte najkasneje do 5.5.2020 na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Poznate svoj kraj?« ali na elektronski naslov: NagradneIgre. [email protected] z naslovom »Poznate svoj kraj«.