Št. 50 (1948) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 11. decembra 1986 Cena: 120 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242

*****«-**-*****-R*'*-**«-k** Dolenjska VABILO Beti je zgled uspešne poti J avto cesta JE je varna * Vabimo vse borce in borke? do 1992? Proslava 30-letnega uspešnega razvoja metliške Beti — Slavnostni govornik A enot 15. udarne divizije NOVJ, ______Stane Dolanc — Red dela z zlatim vencem za uspehe in rezultate Mednarodna agencija J da se v soboto, 13. decembra, Resne možnosti za grad­ zadovoljna z delova­ * ob 15. uri udeležijo tradiciona- t lnega srečanja v domu JLA v / METLIKA — Zadnja prireditev v okviru praznovanj letošnjega praznika me­ solidarnosti iz ekonomske politike ne njo nove štiripasovnice njem Jedrske elekt­ A Ljubljani. Ob tej priliki bo k tliške občine je bila proslava 30-letnice Beti, največje belokranjske delovne orga­ bomo presegli gospodarske in s tem tu­ rarne Krško od Ljubljane do Bregane nizacije. Ta jubilej so proslavili v petek, 5. decembra, in to brez nepotrebnega di politične krize.« J predsedstvo skupnosti podeli- ’ * lo borcem odličja 15. udarne NOVO MESTO — Čeprav bi bila pompa in blišča, pač v slogu vsega dosedanjega razvoja in dela Beti. Na koncu je Stane Dolanc izročil KRŠKO — Pretekli petek je Beti red dela z zlatim vencem, s katerim * divizije NOVJ. magistralna cesta Ljubljana —Bre- Po sprejemu v delovni organizaciji, varna in s tem že dolga leta tudi ena od končala delo skupina za analizo je predsedstvo SFRJ za uspehe in rezul­ * Posebnih vabil ne bo! gana in naprej proti Zagrebu po ki so se ga udeležili številni partnerji glavnih nosilk industrijskega razvoja obratovalnih dogodkov, pomemb­ tate v 30 letih odlikovalo Beti. V kul ­ nih za varnost (ASSET), ki je Skupnost borcev vseh merilih od vseh naših cest naj­ Beti, njihovi prijatelji in družbenopoli­ Bele krajine. Prepričan sem, da so tični in drugi predstavniki iz vse Jugo­ mnoge značilnosti v razvojni poti vaše turnem programu so sodelovali pevski jedrsko elektrarno v Krškem obi­ 15. udarne divizije NOVJ bolj potrebna zelo temeljite rekonst­ zbor Beti, tamburaši društva Ivan Na­ h ★ slavije, je bila v metliškem kulturnem delovne organizacije v današnjem času skala po dogovoru z našo vlado. ************************ rukcije, ni in ni prišla na vrsto. domu stavnostna seja delavskega sve- izredno aktualne in da so la"hko za vratil, Silvo Mihelčič ml. in Ivo Ban. Skupina ASSET Mednarodne »Dolenjka« v konicah golta tudi po mnoge v Sloveniji in Jugoslaviji A. B. agencije za atomsko energijo se je v 30 tisoč vozil na dan in ni čudno, daje kažipot uspešnega gospodarskega Krškem mudila 14 dni. V tem času naša najbolj krvava cesta. V drugih • Začetki Beti segajo v leto 1956, ko razvoja... je analizirala delovanje elektrarne Protest proti državah za tretjino večji pretok vozil se je takratno črnomaljsko invalidsko včasuod leta 1983do 1985.Ocenila Prepričan sem, da se, če bi vsi delovni ZAŽIVEL BO je, da so obratovalne izkušnje zelo gradijo šestpasovnice. podjetje Belokranjka preselilo v Me­ kolektivi v Jugoslaviji gospodarili tako nasilju in tliko in se preimenovalo v Beti, ki je dobre, vsa spoznanja, pridobljena Trenutno se odpirajo velike kot vi, ne bi mogle na vseh ravneh, od MLADINSKI v Krškem, pa bodo namenili izb ­ možnosti, da bi od Ljubljane do Bre­ takrat štela 107 zaposlenih. Danes je občine do federacije, uveljavljatitežnje vojnam Beti največja in najuspešnejša belok­ KLUB oljšanju obratovalnih sposobnosti gane zgradili novo štiripasovnico do po vse večjem administriranju ob in varnosti jedrskih elektrarn. Pobudnik prve tovrstne leta 1992, je na regijskem cestnem ranjska delovna organizacija, ki zapo­ neupoštevanju ali celo negiranju ČRNOMELJ — Črnomaljski mla­ Povedati je treba, da šteje tako sluje 2.070 ljudi, svoje temeljne orga­ ekonomskih zakonitosti.« Ko je orisal dinci urejajo svoje nove prostore, ki so analiziranje delovanja jedrskih prireditve v Kočevju je bi- posvetu pred tednom v Novem mes­ sedanje razmere v gospodarskem in jih dobili v stavbi n a Gričku, kjer je bila tu povedal predsednik skupščine re­ nizacije inobrat pa ima v šestih sloven­ elektrarn v uresničevanje prog­ la rock skupina Gottschee skih in hrvaških občinah. Betine družbenopolitičnem položaju države, nekdaj knjižnica. Pravkarsprostovolj- rama Mednarodne agencije za publiške skupnosti za ceste Andrej je dejal: »Brez odgovornosti in disci­ nim delom belijo, zbirajo pa tudi denar proizvode poznajo v 14 državah po atomsko energijo, kije bil sprejet že KOČEVJE — Ob mednarodnem le­ Levičnik. Ta je toliko bolj nujna, ker pline pri izvrševanju dogovorjene poli­ za opremo večnamenskega prostora, pred nesrečo v Černobilu. tu miruje kočevska mladina pripravila bo s turistično sezono v letu 1991 vsem svetu, uvršča pa se med vodilne tike na vseh področjih družbenega ki naj biga prispevalaskupščinaobčine proizvajalce tekstilnih izdelkov v Kot je dejal Eugene Yaremy, šef 6. decembra v kinu Jadran v Kočevju stekel promet skozi karavanški življenja, brez trezne, realne presoje pri in občinske družbenopolitične orga­ prireditev, s katerosomladiprotestira­ Sloveniji. V lanskem letu je celotni skupine, je bil zadovoljen z vsem, predor. načrtovanju skupne, splošne in osebne nizacije. Načrtujejo, da bodo osrednji kar je videl. Upravljanje z elekt­ li proti oboroževanju, nasilju, gro­ prostor opremili do novega leta. Do spomladi 1987 bo ustanovljen prihodek Beti znašal 12.429 milijonov porabe ter dokončne odstranitve lažne rarno in njena varnost sta dobra, žnjam in trgovini z orožjem. Dvorana dinarjev. • poseben konzorcij za cesto, v prav tako pa, jedejal,so zadovoljni je bila popolnoma zasedena. katerem bodo sodelovali predstav ­ z delom operaterjev. (Po Delu) Na prireditvi so nastopali ansambel ta, slavnostni govornik pa je bil Stane Gottschee (punk stil 77) in drugi mladi niki republiške cestne skupnosti, ve­ Dolanc, član predsedstva SFRJ. Med glasbeniki, pevci, recitatorji ter dve čjih gradbenih podjetij in bank ter drugim je Dolanc dejal: »Ne vem, če je plesni skupini. Med organizatorji pašo tuji partnerji, ki so pripravljeni še kje v Jugoslaviji mesto kot Metlika, v O RESOLUCIJI bili razen pobudnika ansambla Gott­ investirati v to cesto ali jo kreditirati. katerem je toliko zasedenih delovnih schee še Kulturni center Kočevje, De­ mest, kot šteje mesto prebivalcev. In v KRŠKO — V torek so se v Krškem Do pomladi naj bi bilo znano, kdo sestali vsi trije zbori občinske sku ­ lavska godba in OK ZSM Kočevje. bo koliko prispeval za gradnjo ceste, tem mestu že tri desetletja v strukturi Direktorica Kulturnega centra Ire­ gospodarstva z več kot 70-odst. pščine. Osrednja točka dnevnih redov ki naj bi stala 300 milijonov dolarjev. je bila osnutek resolucije o uresničeva­ na Trobentar je v imenu vseh orga­ Cesto bodo gradili v etapah, že spo­ deležem vodi tekstilna industrija. Ne nju družbenega plana v prihodnjem nizatorjev prireditve povedala, daje to samo po številu zaposlenih, ampak tu­ letu. prva taka prireditev v Kočevju. Po­ mladi začenjajo z gradnjo odseka di po obsegu poslovanja je delež Beti v hvalno je, da mladi pokažejo, kaj čut­ Šmarje—Sap—Višnja gora, nato družbenem proizvodu metliške občine ijo, pa tudi, da so različni družbeni de ­ pridejo na vrsto drugi odseki. V obči­ daleč največji, saj znaša kar 50 odst. ODLIKOVANJA javniki mladim prisluhnili in jim po­ nah, skozi katere gre cesta, pa jo Beti je-tudi največja belokranjska to- magali pri izvedbi njihove zamisli. bodo upoštevali v prostorskem pla­ KRŠKO — Ob dnevu republike so V okviru mirovne manifestacije je nu in pomagali pri urejanju lokacij­ skupina Gottschee izdala tudi bilten v TCP Djuro Salaj podelili lOdržav- BPO (Boj proti orožju), v katerem iz­ skih zadev, so obljubili predstavniki nih odlikovanj najbolj zaslužnim de ­ teh občin naposvetu. V gradnji naj bi ražajo v pesmih in besedilu svoje mislio lavcem. Franc Hode je dobil red za­ vojni in nasilju. dobila delo tudi tukajšnja gradbena BERITE DANES! slug za narod s srebrno zvezdo. Red J. P. operativa. za pocenitev gradnje je na 2. strani: dela s srebrnim vencem pa so prejeli: dal brežiški predstavnik (ne prvič) Marija Jakhel, Rafael Jelen, Jože zanimiv predlog, naj bi peska na • Zoper vsako zlo- Koštomaj, Marija Poharc, Ivan BORCI V RUDNIKU krškem polju ne pustili potopiti ob rabo svobode Spec in Ivan Verstovšek. Medalje de ­ KANIŽARICA gradnji hidrocentral, ampak naj bi STANE DOLANC V BETI — Ob proslavi 30-letnice Beti si je Stane Dolanc, la so prejeli: Stanislava Godler, Igor na4. strani: ga pred tem »rešili« za cesto, da član predsedstva SFRJ in slavnostni govorniknaslavnostniseji delavskega sveta Kranjec in Leon Vrhovšek. Odliko­ ČRNOMELJ — Člani predseds ­ materiala potem ne bo treba iskati • Za plače posegajo v te največje belokranjske delovne organizacije, ogledal metliško tovarno, pohvalil vanja je podelil Jože Habinc, sekre­ tva mestne organizacije ZZB NOV drugje. sklade njeno samorastniško pot, razvoj, organiziranost in uspešnost. (Foto: A. Bartelj) tar občinskega komiteja ZK Krško. Črnomelj so v letošnjem letu obiskali Z. L.-D. več delovnih organizacij, tako Belt, črnomaljsko garnizijo, pred dnevi pa na 6. strani: rudnik Kanižarica. Ob obisku so • Kdo je kriv za iz- predstavniki rudnika sprejeli pobu­ MALE ELEKTRARNE gubo v zdravstvu? Igramo se z zaupanjem tujine do borcev, da bi ob prihodnjem V BELI KRAJINI? rudarskem prazniku odkrili ploščo v na 7. strani: Tujina nam v poslovnih stvareh zdaj manj zaupa, je bilo rečeno na razgovoru s spomin na dogodke v času med N OB ČRNOMELJ — Pri črnomaljski • Naš književniški ko­ funkcionarjema Štefanom Korošcem in Valentinom Dvojmočem v Krmelju v rudniku. V sodelovanju z učenci- raziskovalni skupnosti so ustano­ nzul novinarji črnomaljske osnovne šole vili komisijo, ki bo proučila KRMELJ — Brez povečanega izvoza bomo prišli še v težji položaj, zato bo občine, pa daje slutiti, da bomo za­ pa bi razpisali nagradni razpis za gradnjo malih elektrarn na belok­ treba storiti vse, da bo postal izvoz spodbuda razvoja gospodarstva, ne pa njego­ mudili še kakšen vlak. na 9. strani: spise o rudniku Kanižarica med ranjskih rekah. Gre namreč za to, va cokla, kot se danes v praksi pogosto dogaja. Povsod se morajo prilagoditi da bi morali ne glede na to, ali bi P. PERC NOB. služili v energetske namene ali ne, • Bomo čez deset let novemu načinu poslovanja, ki terja večji dohodek in čisti devizni iztržek, take popraviti jezove, saj so številni že spet imeli ceste? zahteve pa morajo spremljati ustrezni ukrepi ekonomske politike. močno podrti. Hidroelektrarne Mednje spada gotovo stvaren se bistveno ne razlikujejo od razmer pa bi bile v obnovljenih neicdanjih na 10. strani: tečaj dinarja, kajti tečajna politika drugod pri nas. Zlasti pri preskrbi z mlinih ali žagah. Energija, ki bi jo • Tovornjake vozijo ne sme poslabševati konkurenčne reprodukcijskimi materiali iz uvoza proizvajali v teh malih elektrarnah, tankisti sposobnosti gospodarstva, kar se dela sive lase gospodarstvenikom vsaj za belokranjske razmere ni dogaja že vsaj od konca lanskega le­ devizni zakon, ko le stežka plačujejo zanemarljiva, saj bi iz vsake priha­ ta. To je bilo poudarjeno na pogovo­ obveznosti tujim dobaviteljem. Tuj­ jalo letno po milijon kWh elekt­ na 13. strani: ru najvidnejših posavskih gospo­ ci nam zato vse manj zaupajo in se rike. Le za primerjavo: v črnomalj­ • Detektiv Kojak v ski občini so lani porabili 46 mi­ darstvenikov in članov medobčinske kar ne morejo načuditi zapletenemu lijonov k Wh električneenergije, od Kostanjevici ZKS za Posavje s članom predseds ­ sistemu, vse bolj pa se zavoljo tega tega v gospodinjstvih 12 kWh. V tva CK ZKJ Štefanom Korošcem in poslužujejo vezanih nakazil. Celo Beli krajini pa bi po mnenju na 19. strani: predsednikom zbora združenega de ­ Madžari, ki imajo dolgoročno strokovnjakov lahko postavili vsaj • Izplačevala je lažne la slovenske skupščine Valentinom pogodbo s krškimi papirničarji, iz­ 10, morda pa tudi 20 malih elekt­ Dvojmočem prejšnji petek v Krme­ gubljajo potrpljenje. rarn. Več o tem v današnji Prilogi. račune lju. To, daje amortizacija posavskega Težave posavskega gospodarstva gospodarstva obremenjena z nalo­ žbami in daje odpisanost opreme 80- odstotna, po mnenju Valentina UČINKOVITOST — Štefan Korošec in drugi gostje so si v petek ogledali delov Dvojmoča najbolj vzbuja skrb. Metalni in Lisci (na sliki) v Krmelju, kjer konfekcionarke delajo pretežno za Amortizacija je očitno šla predvsem izvoz in se morajo kosati s hudo konkurenco na Zahodu. To zmorejo z evropsko v zidove,nepavtehnološkoopremo, storilnostjo in jugoslovanskimi plačami. (Foto: P. Perc) večjo finalizacijo proizvodnje itd. Le ustrezno strokovno podkovani ljud ­ je jamčijo vstop v družbo informa­ tike, sedanja štipendijska politika v Posavju, morda z izjemo krške V zmoti, ker ne vemo Dolenjska v teh meglenih dneh ne diha več čistega zraka in še zdaleč ni res, da žveplov dioksid in dim dušita le Ljubljano JUTRI VEČER POEZIJE ali Trbovlje. Presenetljivi so (resda nepopolni) podatki, V DOMU JLA ugotovljeni s klasičnimi merilnimi postajami v 42 najbolj ogroženih slovenskih mestih, ki uvrščajo Novo mesto in NOVO MESTO — V novomeš­ Krško pod sam vrh. V zadnji kurilni sezoni je imelo Krško kem Domu JLA bo jutri večer povprečno koncentracijo 0,13 mg žveplovega dvokisa v ku­ poezije. Na prireditvi, ki se bo začela bičnem metru zraka, kar je skoraj polovico toliko kot v Trbo­ ob 19. uri, bodo nastopili nekateri vljah, ki so na prvem mestu po ogroženosti. Sevnica je 23., pesniki, ki služijo vojsko v Novem , Črnomelj 29. in Novo mesto 30., povprečna koncentracija pa mestu, in drugi avtorji iz Novega je v teh treh mestih približno pol manjša kot v Krškem. mesta. Ob tej priložnosti bodo odprli Kočevje je na 42. mestu. Po onesnaženosti z dimom je dolenj­ tudi likovno razstavo. Večer bo ski rekorder Novo mesto z 0,04 mg dima v kubičnem metru posvečen 45-letnici ustanovitve JLA. zraka (Ljubljana ima največ — 0,06 mg), Kočevje je 16:, Krško 27., Črnomelj 28. in Sevnica 34. Morda te številke za marsikoga še ne bodo znak za alarm, kažejo pa na to, da zast­ rupljanje okolja in slabšanje življenjskih razmer zanesljivo ne bo obšloidilične Dolenjske. Ne gre le za vodo. ampak tudi za zrak in še za nekaj: za nevednost in neosveščenost, zaradi USPELA VAJA — V izredno težkih razmerah je teritorialna enota Milana Majcna v soboto izvrstno izvedla Do konca tedna se bo nada­ katerih izgubljamo čas. Uničevanje okolja je bistveno hitrejše mobilizacijsko taktično vajo, ki si jo je ogledala tudi komisija iz Beograda. To dokazuje tudi podatek, da je ljevalo suho vreme z meglo po ■ od sposobnosti obnavljanja! omenjena komisija to enoto predlagala za najboljšo enoto teritorialne obrambe v Jugoslaviji. Na sliki: udeleženci kotlinah. M. LEGAN vaje (foto: J. Pavlin). ^✓ww-vwww‘vv7WV'vvwNzywvy ,/w,vr^vvv\ Dolenjska Zoper vsako zlorabo svobode v izvozu Naša anketa Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije, v političnovarnostni oceni v Krškem: 3 med prvimi noben dogodek nas ne sme odvrniti od demokratizacije 2,49 odst. jugoslovan­ KRŠKO — Na dvodnevnem seminarju za funkcionarje Socialistične zveze, ki dinske organizacije za razpravo o ci­ Samoprispevek je potreben skega in 11,54 sloven­ je bil prejšnji teden v tem mestu ob Savi, je največjo pozornost vzbudilo izčrpno vilnem služenju vojaškega roka. Re­ V dobrih dveh desetletjih, kar si pri nas v precejšnji meri s samo­ skega skupnega izvoza pročilo Jožeta Smoleta, predsednika RK SZDL Slovenije, o političnovamostnih publiška konferenca SZDL bo po­ prispevkom pomagamo izboljševati družbeni standard in zadovolje­ razmerah pri nas. budo podprla tudi na seji zvezne vati skupne potrebe, smo na ta način zgradili že številne šole, vrtce, zdravstvene domove, bolnišnice, ceste, vodovode, kanalizacije in še NOVO MESTO — Jugoslovan­ Naš mednarodni položaj je po dal je, da nas noben dogodek ne sme konference (ki bo zasedala danes v kaj. Ljudje večinoma niso imeli pomislekov, če je šlo zapomembne in ski izvoz je ob tričetrtletju leta 1986 njegovih besedah v zadnjih letih odvrniti od demokratizacije, pri Beogradu) in se zavzemala, da bi v nazadoval za 3,5 odst. v primeri z koristne stvari, pa četudi niso imeli čisto neposredne koristi od tako oslabel v več točkah. Povečali so se čemer ima izredno pomembno vlogo drugih republikah bolj razumeli, za enakim obdobjem lani, na Dolenj­ zgrajenih stvari. In danes? Kljub že zelo obremenjenemu dohodku in pritiski, ki računajo na to, da Jugo­ široka in odprta Socialistična zveza, kaj gre. Dodal je, da zaradi tega skem pa izvozni rezultati do konca vse bolj praznim žepom so mnogi še pripravljeni dodatno prispevati slavija pod pezo gospodarske krize da pa pod to streho ni prostora za Slovenija ni v nikakršnem sporu z oktobra kažejo 18-odstotno rast. denar za koristne skupne objekte. Dejstvo pa je, da so pri opredelje­ Tudi v primerjavi s slovenskimi sedanje usmeritve ne bo zdržala in da večstrankarski politični sistem, ki bi JLA in da obstaja še več drugih vanju vse bolj kritični, verjetno tudi zato, ker so ljudje prepričani, da izvoznimi podatki ima dolenjska bo prej ali slej prišlo ali do sistemskih ga nekateri hoteli pripeljati skozi st­ pomembnejših vprašanj, ki zahte­ regija nadpoprečne rezultate. političnih sprememb ali do trde vajo prizadevanja Socialistične zve­ prenekateri tako zbran dinar ni bil porabljen smotrno in za ranska vrata. Naša družba želi pres­ dogovorjene stvari. Izvozniki štirih dolenjskih občin roke. Dejal je, da v demokratizaciji eči večstrankarski sistem, ki smo ga ze, pred vsem je to težaven gospodar­ so do konca oktobra letos predali nikakor nismo šli predaleč, kar nam svoj čas že izkusili, in uveljaviti ski položaj. na tuje za dobrih 51 milijard di ­ nekateri, zlasti na vzhodu očitajo, in M. LEGAN narjev izdelkov, od tega je bilo čez daje treba Socialistično zvezo še bolj MILIVOJ DJURIČ, profesor defekto­ 40 milijard iztrženih na konverti­ • Jože Smoleje v Krškem govoril tu­ log iz Novega mesta: »Minili so časi, ko so bilnem območju. V istem času je izkoristiti in usposobiti tudi za oblikovanje naše zunanje politike. di o položaju vernikov pri nas in zavr­ ljudje brez pomislekov obkrožili ZA. Pri dolenjski uvoz znašal 44,6 mili­ nil trditve dr. Zdenka Roterja, zapi­ VIŠJE PLAČE jarde dinarjev. Pri tem so koristne pobude mirovnih mnogih programih se je pokazalo, da in drugih gibanj, pa tudi SZDL sama sane v praznični prilogi Dela, da so FUNKCIONARJEV denar ni bil porabljen smotrno in da niso Izvoz so povečale letos vse štiri se mora zavzemati za lastna, od verniki — kljub drugače razglašene­ naredili tistega, za kar smo podpisali. dolenjske občine. Zlasti je uspešen METLIKA — V skladu z ustrez­ državne zunanje politike bolj neo­ mu stališču — drugorazredni drža­ Danes je stabilizacija tudi v lastnih žepih, prodor na trge s konvertibilno va­ nim republiškim dogovorom so se dvisna stališča. vljani. Konec koncev celo anketa vendar mislim, da za dobro pripravljene luto, vendar ima v menjavi s Slovensko javno mnenje, na katero se funkcionarjem v metliški občini s L programe, ki bi koristili vsem, ne bi bilo konvertibilnim tržiščem samo Ko je Jože Smole govoril o trditev opira, negovori temu v prid, saj oktobrom osebni dohodki povišali novomeška občina pozitivno bi­ pomislekov. V mnogih vaseh in krajevnih demokratizaciji javnega življenja pri je samo 4,1 odst. vprašanih vernikov za 15 odstotkov. Z decembrom pa so skupnostih ljudje sami zbirajo za posodo­ lanco. na občinski upravi povišali tudi Medtem ko so v občini Črnomelj nas, je dejal, da zaostrene politične-- odgovorilo, da se čuti v naši družbi bitev cest, za vodovod, telefon itd.« celoten izvoz v desetih mesecih po­ razmere na Kosovu objektivno zavi­ zapostavljeno, 61,7 odst. pa, da ne. dnevnice, kilometrino in ostale materialne stroške. Tako znaša sedaj večali za 2odst., so Metličani dose- rajo ta proces in da zaradi njih ni Kot droben dokaz nadaljnjega napred­ IVAN CURHALEK, kmet živinorejec z cela dnevnica 4.400 din, polovična mogoče ukiniti zloglasnega 133. čle­ ka odnosov z verskimi skupnostmi je Mosteca, občina Brežice: »Če bi razpisali predsednik Smole navedel, da bo letos 2.300, znižana 1 600 din, prenočišče • Pred letom dni je bila Dolenj­ na o verbalnih deliktih, kije v Slove­ kak samoprispevek na novo, potem bi bil prvič ljubljanski nadškof dr. Alojzij v hotelu B kategorije 3.741, pren­ ska v slovenskem izvozu udeležena niji tako rekoč brezpredmeten. Do- pripravljen dajati v prvi vrsti za šolstvo. Šuštar za božič lahko nagovoril ver­ očišče brez računa 1.496, stroški za z malo manj kot 10 odstotki, po za­ Menim namreč, da bi morali vsi otroci nike prek Radia Ljubljana (lani jih je ločeno življenje pa: za stanovanje dnjih podatkihjedeležDolenjskev obiskovati pouk v tisti krajevni skupnosti, prek slovenske oddaje radia Kbln). 30.000 in za prehrano 40.000 slovenskem izvozu že 11,54- kjer živijo. Na Mostecu ni tako. Poljih hodi DRAŽJE KOMUNALNE Glede praznovanja božiča je dodal, da dinarjev; kilometrina znaša po odstoten. Statistični podatki, ki so v Dobovo, pol v Brežice. To jih razdvaja. ostane tako, kot je, ker je vera zasebna novem 54 din. jih zbrali v medobčinski gospodar­ STORITVE Če se zdaj ne ujamejo med seboj, kako se stvar vsakega posameznika. Ponovil ski zbornici za Dolenjsko, se ne METLIKA — Metliški izvršni bodo razumeli pozneje? Tudi za boljšo je še, da je treba ljudem pustiti vso spuščajo v ugotavljanje donosnos­ svet je odobril povišanje cen komu­ telefonijo bi prispeval, pa za odkup osebno svobodo, da živijo in umirajo V NEGOSPODARSTVU ti izvoznih poslov, kar sodi v nalnih storitev v občini z začetkom zemljišč. Pripravljen sem podpreti vsako tako, kot želijo, potem pa bodo tudi posebno poglavje. Splošna ocena tega meseca. Vodarina seje povišala NI stvar v korist Slovencev.« več pripravljeni storiti za skupno pa je, da v izvoz doslej z največjim za 40 odst., kanalščina za gospo­ KRŠILCEV stvar. dobičkom prodaja tovarna Krka. dinjstvo za prav toliko, za gospo­ NOVO MESTO — Medtem ko je MARJANA IVANOVIČ, referentka na darstvo za 60 odst., smetarina pa je oddelku za LO iz Metlike: »V metliški neposredno demokracijo. Zato po bilo po prvem periodičnem obraču­ gli 41-odstotno rast, Novomeščani višja za 100 odst. Na Komunalnem občini smo se med prvimi v Jugoslaviji njegovem ni sprejemljivo, če skušajo nu za letošnje leto v novomeški obči­ — 18 odst. in v občini Trebnje kar gospodarstvu trdijo, da z doseda ­ odločili za samoprispevek. Jaz ga nepre­ nekateri potisniti subjektivne sile na ni veliko kršilcev resolucije v zvezi z 55-odstotno povečanje izvoza. Izv­ njimi cenami niso pokrivali niti kinjeno plačujem že 15 let in vedno sem obrobje, pa četudi pod krinko zavze­ delitvijo sredstev za osebne dohod­ oz na konvertibilno območje, kije enostavne reprodukcije in tudi s 100- glasovala zanj. Občani tako tudi sami po obsegu daleč najpomembnejši v manja za civilno družbo, kar je samo ke, je bilo na tem spisku ob polletju še odst. povišanjem smetarine niso pripomoremo k višji družbeni ravni in za novomeški občini, pa so letos ve­ po sebi sicer dobra stvar. Ne gre 54 tozdov, ob tričetrtletju pa 39. Kot rešili vprašanja čuvajske službe na boljši jutri naših otrok.V naši občini smo s liko bolj kot v Novem mestu pozabiti, da je ZKJ prva odprla • ugotavljajo vobčinskem komitejuza metliškem smetišču. Izvršni svet pa pomočjo samoprispevka veliko naredili, povečevali v ostalih treh dolenjskih proces deetatizacije. družbeni razvoj, se proti koncu leta občinah. Najboljše uspehe so pri je ob odobritvi višjih cen opozoril, da število kršitevlje s področja gospo­ veliko bi še lahko. Res pa je, da programi tem dosegli v Metliki. je treba zagotoviti ustrezno raven Dolgo se je zadržal tudi pri darstva zelo zmanjšuje, razen pri niso bili vedno v celoti uresničeni. Mislim, R. B. komunalnih uslug, kar pomeni izb ­ pojasnjevaniu nekaterih konkretnih redkih bo do zaključka leta us­ daje med ljudmi veliko solidarnosti. Jaz bi oljšati kakovost sedanjih storitev. vprašanj, predvsem pa pobude mla- klajenost dosežena. Na področju glasovala tudi, če ne bi videla svoje negospodarstva pa kršiteljev pri neposredne koristi.« razporejanju sredstev za osebne dohodke takorekoč ni. Ocenjujejo, PETER ŠTEFANIČ, veterinar iz Črno­ Pogreta spoznanja o že znanem da uskladitve do konca leta ne bodo mlja: »V črnomaljski občini imamo kar mogli povsem doseči pri Novolesu, 3-odstotni samoprispevek. Občutek imam, Javna tribuna o kadrih, znanju v Krškem ni razkrila novih spoznanj Gozdnem gospodarstvu in v Strešni­ da je ljudem že dovolj samoprispevkov, ku, čeprav so doslej že precej zma­ posebno še, ker vsi ne dosežejo namenov, KRŠKO — Osrednja posavska tema je v zadnjih tednih prav kadrovska politi­ obstoječi bi bili dobri, ko bi bilo več de ­ zaradi katerih so bili izglasovani. Dogaja narja za učbenike, za učna sredstva, njšali prekoračevanje. ka. O njej se največ govori, piše, razpravlja, nazadnje jeo tej temi pripravil javno se, da se za prvo stvar na seznamu zbere tribuno tudi medobčinski svet SZDL za Posavje. kjer pa je od občinske izobraževalne skupnosti slišati, da denarja primanj­ denar, za druge pa ne, in ljudje so Od vsega tega razpravljanjaje ostalo se razpravljalci gibali v območju že kuje. Ne nazadnje, zaskrbljuje tudi po­ LETOVALO 165 DRUŽIN nezadovoljni. Če bi se že lahko sam odl­ spoznanje, da Posavje nujno potrebuje znanega. Spet je bilo slišati podatek, da datek, da razpisane štipendije ostajajo očal, potem bi prispeval denar za tovarno, več znanja, več visoko usposobljenih Posavje zaostaja zaslovenskimipopre­ neizrabljene, kar pomeni, da je tudi š METLIKA — Letos je v domu v Seči ki zagotovo nikoli ne bi imela izgube.« strokovnjakov. Vprašanje, ki ostaja čji, vendar so tudi v Posavju razlike štipendijsko politiko nekaj narobe. pri Portorožu, v prikolicah na Krku, odprto tudi poslej, pa je, kako prisiliti med občinami. Krška je kadrovsko Rabu in Pagu ter v apartmajih v Novig- vse tiste, ki imajo odločilen vpliv na močnejša, kot sta sevniška in brežiška Skratka, na tribuni seje izkristalizi­ radu letovalo 165 družin delavk in JOŽE SOTELŠEK, predsednik KK kadrovsko in izobraževalno ter ne na­ skupaj. Razlike pašo tudi med delovni­ ralo že znano spoznanje, da je le znanje delavcev, zaposlenih v Beti. Največ SZDL v Dolenji vasi, občina Krško: zadnje zaposlovalno politiko, da bodo mi organizacijami, kjer odstopa z viso­ generator razvoja. Več znanja in družin, 95, je letovalo v Seči, od tega je »Kadar gre za zadovoljevanje konkretnih kadrov na bo, če bo zanju več razume­ spremenili ravnanje. Da bo tu zelo kim številom visoko in višje izob­ od 92 družin vsaj en delavec zaposlen v potreb je samoprispevek gotovo primerna raženega kadra SOP, itd. Sploh pa ne vanja. Če bi obojega bilo v resnici dosti, Beti. Skupaj je bilo v Seči na težko prodreti, je pokazal tudi odziv pot za zbiranje denarja. Tako zbranega pa posavskih študentov, ki jih na javni tri­ gre samo za število, ampak tudi za to, potem se ne bi moglo zgoditi, da enotedenskem letovanju 345 ljudi, kar buni skoraj ni bilo, čeprav je bila taskli- ali so pravi ljudje na pravem mestu. perspektiven mlad človek ne bi mogel znese skupaj 2.415 nočitev. V prikoli­ je treba kar se le da smotrno porabiti. Mi v cana v petek popoldnoprav zaradi njih. Kot kažejo ocene, jih najmanj dvepeti- dobiti možnosti za študij 3. stopnje. Pa cah je letovanje trajalo lOdni, na voljo občini se zavedamo, da je samoprispevek ni ne zaseda ustreznih delovnih mest. se v krški občini dogaja prav to. Za je bilo devet prikolic, letovalo pa je 51 za nov zdravstveni dom potreben, saj je Sicer pa javna tribuna ni prinesla no­ Marsikaj bi se dalo doseči tudi z izb ­ spremembo miselnosti in ravnanja pač družin Betinih delavcev. Vapartmajih, zdravstvena skupnost v težavah. Prav tako vih spoznanj in jih tudi ni mogla, saj so oljšanjem šolskih programov, pa tudi ne bodo dovolj samo »kozmetični« ki so jih najeli preko Globtoura, je bomo morali s samoprispevkom zbrati posegi, ampak več konkretnega dela. letovalo 18 družin. Zaradi slabih denar za ceste v krajevni skupnosti.« Pa tudi za to bo potreben čas. izkušenj v bodočenebodo več najemali Kajpak se za tem načelnim J. SIMČIČ apartmajev. sporom skriva cel kup osebnih ALOJZ RAJ ER, referent za vzdrže ­ nasprotij med vodstvom tozda in vanje pri trebanjski stanovanjski skupnos­ vodstvom delovne organizacije - ti: »Samoprispevek je še vedno potreben. in prav slednje so, kot kaže, pripe­ Bil bi zanj, če bi šlo za res pomembnestvari. ljale do tega, da je načrtovana izl- V Trebnjem so zelo potrebni pločniki, saj očitev Montaže postala v zadnjih INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL dneh ena od vročih mariborskih so pešci stalno v veliki nevarnosti. Za političnih tem. Po naključju, tako NOVO MESTO, n. sol. o. vodno oskrbQ bi verjetno bili pripravljeni vsaj sam trdi, je namreč glavni dajati tudi drugje v občini. Problem utegne direktor delovne organizacije pri­ objavlja in vabi v zaposlitev na prosta dela nastati zlasti na Mirni, kjer je vodovod javil direktorja »uporniškega« dotrajal.« tozda upravi za notranje zadeve ravno v dneh, ko je spor med v avtomobilsko proizvodnjo: obema vodstvoma dosegel vrhu­ NEBOJŠA DIMITRIJEVIČ, finančni nec. Vzrok, da so nekega dne mili­ 1. delavce za delo v presernici, administrator pri ZTKO Ribnica iz Koče­ čniki prišli po direktorja tozda in karosernici, lakirnici in montaži vja: »V Kočevju letos referendum ni uspel. ga iz pisarne odpeljali naravnost v Občanom je bilo o njem premalo preiskovalni zapor, ni imel uradno ličarje, avtomehanike, varilce, obrazloženo, v samoprispevek pa so dali Uporniški tozd nobene zveze z nameravano odce­ kleparje, ključavničarje preveč stvari, vse od cest do zdravstva, pitvijo tozda, katere glavni pro­ tagonist je bil prav on. Uradno Pogoji: končana IV stopnja, zaželjene delovne izkušnje šolstva itd. Skrčiti bi ga morali na dve, tri, Razprava na vrhuncu, pojasnilo: obstja sum, da je storil za občini najbolj pomembne stvari. Morda direktor v priporu kaznivo dejanje po 132. členu prevajalca za francoski jezik je to šolstvo, saj mora sedaj imeti kočevska slovenskega kazenskega zakonika, osnovna šola pouk v dveh izmenah.« MARIBOR — Zgodba o mari­ ker je v transakciji z neko dunajsko Pogoji: končana VII. stopnja, 2 leti delovnih izkušenj borski Montaži bi bila samo kla­ firmo ustvaril za okoli 390 tisoč JOŽE BENČINA, upokojenec iz Rib ­ sična zgodba o tozdu, ki se je šilingov črnega sklada, s katerim je — v orodjarno: nice: »Pri samoprispevku smo imeli doslej odločil odlepiti se od enega kolek­ lahko razpolagal mimo samouprav­ tiva in se pridružiti drugemu, ker nih organov. Po treh dneh so ga v ribniški občini srečo, saj smo z njim zgra­ pač meni, da bi mu pod novim izpustili iz zapora, tako da se bo 1. strugarje, rezkalce, brusilce dili stvari, ki jih s pridom uporabljamo. dežnikom šlo bolje — če ne bi bil lahko branil na prostosti (dejanje je Zataknilo se je le pri bazenu. Sem za način, kako so se nekateri odločili bojda celo že priznal), a že samo Pogoji: končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje uvedbo novega samoprispevka, ko bo ta razčiščevati odnose, malce neo­ dejstvo, da so jim sredi naivneteiših potekel. Najraje bi ‘plačeval za dom stare­ bičajen. Samo kratek povzetek razprav o odcepitvi odpeljali — v prototipno delavnico: jših občanov v Ribnici. Znano je, da se dogajanja: tozd Montaža, zdaj del direktorja v miličniškem avtomo­ starejši najbolje počutijo tam, kjer so živeli bilu, je nejevoljo med delavci tozda delovne organizacije Projekt-Mo- vse življenje.« ntaža-lndustrija (MPI), bi se želel še povečalo. 1. kleparje, ključavničarje preoblikovati v delovno organiza­ V času, ko to pišem, so se Pogoji: končana IV. stopnja, zaželjene delovne izkušnje cijo in se zatem vključiti v sozd razgrete glave razbistrile vsaj ANDREJ JAZBEC,'mizar v sevniškem IMP, ker je nezadovoljen s svojim toliko, da so se v delovni organiza­ Stillesu: »Danes ljudi ni več mogoče žejne statusom v zdajšnji organizi­ ciji začeli trezneje pogovarjati, 2. vodja mizarskega oddelka: prepeljati čez vodo. To se pozna tudi pri ranosti, v delovni organizaciji pa kako naprej (referendum o odcepi­ neuspelih referendumih za samoprispe­ tvi so v tozdu Montaža razpisali za Pogoji: končana V. stopnja — lesni tehnik, 5- let delovnih njegovi odločitvi nasprotujejo,ker vek. Tudi v naši občini je že padel v vodo, menijo, da bi bilo najprej treba 20. december). V poplavi argumen­ izkušenj ugotoviti, kaj bi ta pomenil za tov enih in drugih je ta hip težko ker ljudem ni bila pred očmi njegova korist. ostale tozde v Empeiju. Očitajo jim izluščiti, na čigavi strani je več pra­ Kandidate prosimo, da pisne vloge oddajo v roku 15 dni Sam bolj zaupam krajevnemu kot torej sebičnost in svojeglavost, vice in resnice; dejstvo je le, da je na naslov: IMV Novo mesto, kadrovsko pravni sektor, občinskemu samoprispevku. Tu so čisti medtem ko se v Montaži sklicujejo direktorjev tridnevni pripor zadevi Zagrebška 18-20, Novo mesto, kjer dobijo tudi vseostale računi, ki so pri samoprispevku nujni, bolj na svojo samoupravno pravico, da prislužil več publicitete, kot bi jo ta informacije. možni, saj je objekt, ki se gradi, blizu se sami odločijo, kako, predvsem objektivno zaslužila. tistemu, ki zanj prispeva.« pa s kom bodo v bodoče živeli. MILAN PREDAN 1034/50-86

DOLENJSKI LIST št. 50 (1948) 11. decembra 1986 Zakaj nas Odlok je spet »padel« 1 primerjajo l Gre za razlastitev zemljišč na Mlaki, ki so predvidena S z Vojvodinci? za pozidavo — Miheličevo odprto pismo delegatom I HRIBČEK S Po novem ob regres? RIBNICA — Predlog odloka o delegatski praksi neobičajno, zato se I prenehanju lastninske pravice na obm­ nekateri že sprašujejo, kako v tem ali BOM s VOLČJE NJIVE — »Ne vem, ali očju noveliranega zazidalnega načrta podobnih primerih ukrepati. I bo sin kmetoval, če bo šlo tako na­ Mlaka v Ribnici je bil sicer izglasovan J. PRIMC s prej. Pogodbe nič več ne veljajo, saj na zadnji seji družbenopolitičnega KUPIL~ zbora občinske skupščine Ribnica, ni I smo pri odkupu krompirja pre­ N puščeni na milost in nemilost Kolin­ pa bil sprejet na zboru krajevnih AGROKARTA NUJNA ski. Okoli 20 ton krompirja sem skupnosti. Tako je ta odlok že drugič NOVO MESTO — V novomeški I »padel«. S pridelal, 8 ton pa mi ga je zgnilo v občini so storjeni prvi koraki za Ureja-Tit Doberšek kleti,« potarna kmet Polde Višček, V družbenopolitičnem zboru je bilo izdelavo prepotrebne agrokarte, do­ I poudarjeno, da so za razvoj mestnega h kument izrednega pomena ne samo doma v Voljčjih njivah pri Mirni. naselja Ribnica nujno potrebna nova sade, da pri rezi pustijo zaroden les I Ne more se sprijazniti, da je pred zemljišča, in to taka, ki za kmetijstvo za kmetijstvo, ampak tudi za Vertovčeva na 6 do 8 oči. s štirimi leti prodal krompir za izvoz v niso pomembna (Lepovče, Mlaka). prostorsko planiranje in bodočo iz­ »V mlade vinograde nikoli kake ­ t Nadalje tudi, da je predlog odloka s rabo prostora. Agrokarta bo po »Vinoreja ga fižola ali buč saditi, da ne zamo­ pravne in formalne plati zakonit in nu­ oceni veljala 30 milijonov dinarjev, rimo mladih tert,« svetuje Verto­ jen, da bi interesenti za gradnjo lahko financiralo pa naj bi jo več instere- za Slovence« vec in nadaljuje: »Odvišno vodo si dobili zemljišča. moraš iz vinograda izpeljati, da se sentov, ki bodo sklenili samouprav­ Osipanje cvetja ti terte,ne vtope.« I K takemu izidu glasovanja je gotovo ni sporazum. Agrokarta bo obsega­ I s veliko pripomoglo očitno prepričljivo la prikaz produktivnosti kmetijskih Vertovec v svoji knjigi imenuje odprto pismo magistra Andreja Mihe­ I Z NOVOMEŠKE TRŽNICE zemljišč z zdajšnjo in možno pro­ y osipanje cvetja »oprh« in pravi, da Vzgoja terte s liča, ki ga je naslovil na nekatere dele ­ duktivnostjo, analizo stanja kme­ | so vzroki dvoji: slabo, deževno in NOVO MESTO — Tudi zadnji gacije v zboru krajevnih skupnosti in »Stari Grki so terte pritlično re­ > ponedeljek, 8. decembra, novomeš­ tijstva, analizo razvojnih možnosti J mrzlo vreme ob času cvetenja trte dili, ta reja se gerška ali pritlična s zboru združenega dela. Odgovorne je ter lastnosti posameznih vrst trt, ki ka tržnica ni bila ravno živahna. Miheličevo pismo presenetilo. Takega za kmetijstvo in več prilog. kliče. Rimci so terte na visoko spe­ I \ jih Vertovec imenuje oprhljivke. ljali, torej se ta šega rimska ali viso­ h Manj kot na prste obeh rok je bilo primera vplivanja na delegate v občini j* Danes bi k tema dvema vzrokoma zasebnih prodajalcev, ki so imeli doslej še ni bilo in je torej v ribniški VINICA: KAJ BO ka trtna reja imenuje. Med pritično I R dodali še tretjega: pomanjkljivo in visoko rejo še eno srednjo razl­ s predvsem jušno zelenjavo, smetano S SEJMOM? S prehrano trte zlasti s fosforjem, po očimo. Pritlična reja je od pol do v skodelicah po 600 din, radič in | novejših izkušnjah pa tudi z magn- VINICA — Delegati iz Vinice so poldrugi čevelj visoka, srednja od I motovilec na merice po 200 din ter ^ ezijern. Proti slabemu vremenu ob s na nedavni seji zbora krajevne poldrugega do štirih čevljev viso­ solato po 300 din kilogram. Jajc ni času cvetenja ostajamo tudi danes ka, vse drugo, to je od 4 do 18 Elektrika skupnosti občinske skupščine pot­ I bilej. Običajna je bila ponudba na * nemočni. Oprhljivke danes izl- čevljev, je pa visoka reja.« s ožili, da, čeprav so vložili veliko tru­ | očamo s selekcijo matičnih trt, od stalnih stojnicah, kjer pa so krompir je za kruh da, da so končno dobili nazaj sejem, katerih jemljemo cepiče. Vendarto I podražili in velja 100 din kilogram. v ta ni zaživel. Trdili so, da živina še J delo na žalost ni vedno temeljito Nujno je v decembru s pretokom vino N Banane so po 700 din, pomaranče po predraga vedno odhaja na Bosiljevo onkraj opravljeno. Zato je še danes up- ločiti od droži 600 din, jabolka po 250 do 280 din Polde Višček J oštevanja vreden Vertovčev na- I Kolpe, ker v Vinici ni prostega S itd. Da se bliža novoletno slavje, je V Bosteietovem mlinu J svet, daje treba oprhljivke v vinog- »Ni je rastline, ki bi bilapod roko oblikovanja cen, in dokler tega ne vinorednikov bolj voljna in pri­ kupce opominjal prodajalec okras­ Italijo po 45 din, zdaj pa mu zanj po­ \ radu opazovati, jih zaznamovati, I BREŽICE — Ko se Brežičani bo, tudi sejem ne bo zaživel. Na seji lagodljiva kot terta, če jo od pol s kov za novoletno jelko. nujajo le 40 din. Primerjaporast dru ­ ^ izkrčiti ali pa precepiti. Tako bomo gih cen. Hmezadov izkopalnik za sladkajo s koruznim kruhom, so jim v odgovor pojasnili, da so ta­ imeli po nekaj letih v vinograduvse čevlja pa do 18 in celo 24 čevljev I navadno pohvalijo le pekarno, ne krat, ko so sprejemali odlok o sejmu S trte rodne. Vertovec pravilno visoko redimo (vzgajamo), vmes je s krompir, denimo, je zdaj desetkrat spomnijo se pa na mlinarja, ki ima na Vinici, Viničani zahtevali, naj bo | opozarja, da trt ni treba kupovati veliko mer in na vse te mere se terta dražji kot pred 4 leti, Sipova nakla­ prav tako zasluge, da jim hlebec prilagodi in bogato rodi. Koje terta I dalka pa sedemkrat. Račun se ni­ njihova krajevna skupnost upra­ ^ od nevestnih in neznanih ljudi, in ta h dobro tekne. Ta mlinar je Vili | nasvet velja še danes. višje speljana, raje rodi, rosa in kakor ne izide. Bostele iz Zgornje Pohance. Obrti vljavec sejma. Zato bo morala deževno vreme ji ob deževju manj I »Toliko je posrednikov in ni se je naučil pri pokojnem očetu, ki krajevna skupnosti najprej urediti S škodujejo, grozdje se manj oper- h čudno, da kmetu tako malo ostane. je stroje za valjčni mlin pripeljal iz sejmišče, šele potem lahko priča­ I huje (manj osipa), grozdje pa ni več I Nemčije. Zdaj bo deset let, odkar tako dobro, slabše dozoreva, je bol s Krmila kupujem v glavnem na kuje, da bo sejem tudi zaživel. Zani­ Nasveti o izbiri sort regres, zdaj pravijo, da bomo po so začeli mleti. Zmogljivost mlina mivo pa je, da Viničani sedaj zat­ vodeno in manj cukreno. Vsem bi I je 3 tone žita na dvajset ur. Meljejo rjujejo, da na Vinici prav nihče ne ve y Vertovec pravi, da »vinorednik« moglo znano biti, daje pri tleh naj­ h novem letu regres izgubili, ker smo v večinoma za kmete, ki prihajajo z več sončne gorkote, ki ga grozdje nič o tem, da so oni upravljavci | mora poskrbeti, da najbolj žlahtna I ravninskem predelu. Tisti, ki so vseh vetrov, od Podsrede in J vina pa tudi po najobilnejši meri vi- od vsega sadja največ potrebuje. s kriterije pripravljali, nimajo dosti Podčetrtka do Pečic in Zdol pa tja sejma. I na prideluje. Po vseh vinskih deže- Hočeš tedaj kaj dobrega, žlahtnega pojma o kmetijstvu. Kako lahko do Brežic. Tisti najbolj oddaljeni iz I lah hočejo kupci cenena in dobra vina pridelati, išči ga pri tleh, pritli­ I primerjajo našo zemljo z ravnico v Podčetrtka večkrat potožijo, da z O MLEKU ^ vina, takega pa ni, ki bi posebno čna reja ti ga bo dala. s mlinarji v domačem okolišu R žlahtna vina po vrednosti plačal. V Bregu smo pred 40 leti veliko Vojvodini ali Prekmurju? Najti bi V torek smo imeli naravoslovni dan I morali kakšen vmesni razred za naše nimajo sreče, saj si je v Imenem že S Ta ugotovitev velja tudi dandanes. vinogradov pritlične reje (vzgoje) h tretji po vrsti vzel življenje. o mleku v otroški prehrani. Dolgosmo | »Vinorednik se,« tako pravi videli. Danes (1844. leta) je ta reja kraje, sicer bom dal pitance po zbirali sestavke in slike o živilih, o mle­ I Pri Bosteletovih zmeljejo največ \ Vertovec, »zato nima preveč na zginila, obdržala seje srednja reja, h novem letu za 7 jurjev ceneje po pšenice, na drugem mestu je ku iri mlečnih izdelkih ter o njihovem | kako tertno pleme zanašati in le pri kateri vinograde z drevesom pomenu za našo prehrano. O tem smo I kilogramu mesa, če bo regres od­ J enosamo saditi. Naj rajesadi lOpa (plugom) obdelujejo. Tudi v Brdih s padel. Doma se bo več klalo in zad ­ se pogovarjali tudi z živinorejci in kme­ tudi 16 plemenov ali sort. so visoko rejo, ki so jo od Furlanov ruge bodo manj dobile, Hrvati pa ve­ čkimi gospodinjami. V šoli smo živila Večsortno grozdje da vinu prijeten posneli, nekoliko znižali. Vsem I liko več. V 15 letih nisem postrani razvrstili pod gradivo, pod gorivo in J duh (aromo).« vinorednikom nizko rejo pripor­ s pod zaščito. Sestavili smo tudi nekaj prodal nobene glave živine, res pa je, | Po vseh vinskih deželah sadijo očamo. Kjer pa to ne gre, naj se po I mlečnih jedilnikov, pripravili pa pog­ S trte za pritlično vzgojo bolj gosto, srednji reji ravnajo.« h da vsaki dve leti ubijem zase kakšno rinjek s sadno kupo. Sejmišča kravo, čeprav tega ne bi smel,« odk­ I za višje speljano pa bolj redko. (Drugič dalje) I ANA DEU, 2. r. ^ Vendar jih povsod tako narazen T. D. s rito pripoveduje Polde Višček. OŠ Jančka Mevžlja NOVO MESTO—Naponede- Mokronog Ijkov sejem so rejci pripeljali 120 V hlevu ima 34 glav živine, od krav «/jr/jv/«/4r/jr/jr/i pujskov, starih od 7 do 10 tednov, si letos obeta 27.000 litrov mleka. Ni prav zadovoljen z učinkovitostjo in 282 prašičev, starih od 10 do 12 • O, če nebo bi ne ljubilo vina, tednov. Lastnike je zamenjalo 293 osemenjevanja, saj ima v hlevu že Vili Bostele kaj bi redila sonca ga vročina? (Li približno pol leta nekaj glav, s kateri­ Tai Po) živali, cena pa je bila za mlajše od koruza, zadnje čase pa prinašajo 22.000 do 27.000 din, za starejše mi se osemenjevalec zaman ubada. • Tisti, ki nimajo drugih velikih Na 18 ha veliki kmetiji, ki ima 10 ha kmetje vedno več ajde. Kmet dobi pa od 27.000 do 35.000 din. iz 100 kg pšenice 55 kg ostre, 60 kg sposobnosti, se običajno hvalijo, da obdelovalne zemlje, pridela tudi ne­ Naprodaj je bilo tudi 21 glav gladke ali 70 kg krušne moke. so veliki pijanci. (Petofi) živine, prodanih pa je bilo 15 živa­ kaj koruze za silažo in drugih Večina se jih odloča za belo, ker iz • Kamor vrag ne more osebno, li. Voli so veljali 500 do 530 din, pridelkov. Strojne opremeje dovolj, domače pšenice najraje pečejo bel tja pošlje vino. (Židovski pregovor) krave 400 do 450 din, mlada živina škoda pa je, da je zemlja tako kruh. pa 530 do 550 din kilogram žive razparcelirana. Vili pravi, da se od mlina ne da živeti, zdaj še posebej ne, ker se teže. P. PERC cene elektrike neprestano dvigajo. BREŽICE — Na sobotnem Prepričan je, da bi pri tokovini Modra vrtnica? sejmu je bilo naprodaj 310 • Brbljač je slab garač. (Shake­ lahko upoštevali, da melje pšenico prašičkov, starih do 3 mesece, in speare) za vsakdanji kruh, in da bi zato Komaj slutene možno- 27 pujsov, starih več kot 3 mesece. zadoščala gospodinjska cena. Obr ­ Prodanih je bilo 248 živali, cena pa • Kdor kruh prezira, drobitine tniška namreč draži kruh. Če bi sti biotehnologije je bila za mlajše 1000 din, za z mize pobira. (Shakespeare) zdajle imel vodni mlin, bi lahko veliko prihranil zase in za stranke, Sanje postajajo resničnost. Zna­ starejše pa 700 do 800 din za kilog­ razmišlja. na firma Ciba Geigy je v svojih ram žive teže. • S kruhom so vse žalosti laboratorijah vzgojila tobak (to­ manjše. (Cervantes) V mlinu po potrebi pomagata tudi mati in žena, on pa njima na bak je rastlinski poskusni zajec, njivi in pri sadjarjenju. So koope­ podobno kot je podgana živalski), ranti Agrarie in gojijo jagode, ki je odporen proti herbicidom. višnje ter hruške. Najbolj so Do te lastnosti pa ni prišla na zadovoljni z jagodami, kerjeinves- običajen način, z izbiranjem in Kmetijski nasveti ticija najmanjša, prvi dinar od njih križanjem odpornejših tobačnih pa dobijo že junija. Tudi višnje so rastlin, marveč z vcepljanjem ded ­ hvaležne, viljamovke pa ne. Zelo so nih zasnov (genov) odpornosti, * občutljive in slabo jih plačujejo. kar je ena najvažnejših metod t.i. Kljub temu vztrajajo in se trudijo, NAREDILI BODO SVOJ SADOVNJAK — Na osnovni šoli s prilagojenim genskega inženiringa. Izgubljena zemlja svari da bi iz zemlje čimveč izvlekli, ker jim programom »Dragotin Kette« v Šmihelu-dobro deluje pionirska zadruga. Na Uspeh, ki gaje sicer treba preiz­ skrbi ima čebelnjak, nasad hrušk, ves minuli teden pa sosepripravljali na sajenje Vse kaže, da imajo prav tisti poznavalci kmetijstva, ki trdijo, da * je za gradnjo hiše dobrodošel vsak kusiti še na poljih, torej v splošni dinar. sadnih dreves. Po načrtu Vrtnarije so skopali 50 jam, v četrtek pa so drevesa smo dolgoročnogledano, v povojnem obdobju naredili največjo na­ praksi, je potrdil, da so povsem J.T. posadili. Pri delovni akciji na sliki so šolarjem pomagali vojaki VP1394/2, člani stvarna pričakovanja, ki si jih pako v tem, da nismo dovolj obvarovali kmetijske zemlje. Marsikaj se pokrovitelja in mladina Krke. (Foto: J. Pavlin) raziskovalci in z njimi človeštvo še da popraviti, tudi agrarno strukturo, kije trenutno največja hiba, le lahko obetajo od sodobne bioteh­ zazidana ali drugače zapravljena kmetijska zemlja je šla za zmeraj v i nologije. Če se je posrečilo pri to­ nepovratno izgubo. baku, se bo tudi pri drugih rastli­ Ko gre za konkreten kos ali košček zemlje, nastaja zdaj, ko so se nah. Koliko bi pomenilo samo, če stvari zaostrile, včasih vtis, da kmetijci in njihova inšpekcija oz. zakon Kaj se v gozdu sme in kaj ne bi vzgojili proti boleznim povsem pretiravajo v svoji vnemi pri obrambi zemlje (spomnimo se zagate z odporen krompir, katerega letina je često prav zaradi fitoftore in novomeškim pokopališčem), ko pa na stvar gledamo s širšega zorne­ drugih bolezni v tolikšni negoto­ ga kota, je pogled čisto drugačen. Določila slovenskega zakona o gozdovih glede dostopa in gibanja, nabiranja sadežev in zdravilnih rastlin ter omejitve delitve gozdnih parcel vosti. Raziskovalna fantazija pa Slovenija je imela pred vojno, leta 1938, še 360.000 ha njiv in vrtov, nima meja in prav verjetno je, da 24.000 ha sadovnjakov, 36.000 vinogradov in 227.000 travnikov, kar se bo nekoč posrečilo za zdaj daje skupaj 647.000 ha obdelovalne zemlje. V povojnih letih so se te Sedanji zakon o gozdovih je objavljen v Uradnem listu, SRS, v 18. številki iz čin in obseg nabiranja plodov in zdra ­ nemogoče: vzgojiti modro vrtnico, leta 1985, in velja od 1.6.1985 dalje. Čeprav je vsebina skoraj vsem znana,zlasti vilnih rastlin se določi s posebnim da o drugih koristnejših možnos­ gozdnogospodarskim organizacijam in zasebnim lastnikom gozdov, menim, da aktom, ki ga izda občinski upravni or­ tih sploh ne govorimo. • Med prostorskimi cilji je najpomembnejši, kako omejene površine gan, pristojen za gozdarstvo. zemljišč v naslednjem obdobju čimbolj smotrno izkoriščati za kmetijsko je potrebno opozoriti na nekatere določbe. Seveda pa tudi na tem področju in gozdno proizvodnjo na eni strani in za gradbene namene, infrastruk­ Zakon o gozdovih ne velja za sku ­ Kdor začasno v navedene namene ne gre brez težav in brez nevarnos­ turo, obrambne namene ter rekreacijo na drugi strani. Za kmetijsko pr- pine gozdnega drevja na površini do uporablja tuje zemljišče, mora plačati Delitev gozdnih parcel ni dovoljena, ti. V Združenih državah Amerike petih arovin ne za drevorede, parke in lastniku ali uporabniku ustrezno razen pri arondaciji, komasaciji, raz­ so že ustavili poljski poskus z jago­ oizvodnjp prikladna zemljišča naj bi samo v izjemnih primerih upora­ plantaže gozdnega drevja. odškodnino. Glede odškodnine in dami, ki so jim vcepili gensko bljali za druge namene. Zato bo treba težiti za jasno razmejitev na­ lastitvi ali prisilnem prenosu upravlja­ Dostop in gibanje v gozdu sta pra­ postopka za njeno določitev se nja. Iz gornjega izhaja, da v tujem goz­ spremenjene bakterije, takšne, ki membnosti zemljišč za daljšo perspektivo. (Iz uvoda zakona o kmetijskih * viloma prosta in dovoljena. Spra­ smiselno uporabljajo predpisi o du zaradi gospodarjenja s svojim same izločajo močan pesticid in s zemljiščih).______■ S vljanje, prevoz in zložitev gozdnih le­ odškodnini za začasno uporabo ze­ gozdom ni mogoče pridobiti služnos­ tem varujejo rastlino. Kaj, če bi se snih sortimentov je treba opraviti v mljišča po zakonu o razlastitvi. Prav tne pravice, torej so vsakovrstne tožbe takšne bakterije divje razmnožile številke porazno naglo zmanjševale. Leta 1948 je bilo njiv in Vitov še skladu s pravilnikom o gozdnem redu. tako mora tisti, ki v navedenem prime­ zaradi motenja posesti neuspešne in in sprožile kak neželjen proces? 289.000 ha, zdaj pa jih je samo še 253.000. Če vemo, da pridelamo ves Če spravila, prevoza ali zložitve ni ru uporablja tuje zemljišče, lastniku ali zgubljene! Po zakonu o dedovanju Poseganje v gene ima lahko nepre­ slovenski krompir na kakih 30.000 ha, si lahko predstavljamo, koli­ mogoče opraviti drugače ali bi bil dru ­ uporabniku plačati morebitno od­ kmetijskih zemljišč iz leta 1973 sesta­ dvidljive posledice in to je tisto, kšna je izguba. gačen način nesorazmerno dražji, mo­ škodnino, če je povzročil škodo. vljajo zaščitene kmetije vsa obdeloval­ kar spodbuja »oblast«, da želi Ob takem razmetavanju z narodnim bogastvom bo zdaj, ko voda s ra lastnik zasebnega gozda ali uporab­ Če je gozdnogospodarska organiza­ na, neobdelovalna in gozdna zemljišča pristriči krila znanosti. Ta govori, * in ne le govori, že o umetnih seme­ sega do grla, težko uresničiti cilj — čim večjo stopnjo samooskrbe s nik gozda v družbeni lastnini dovoliti cija ogradila posamezne gozdne pov­ in gozdovi, ki so namenjeni za kme­ * začasno spravilo, začasen prevoz ali zl­ ršine, je v ograjenih površinah nih pa tudi o drugih možnostih hrano. Na prebivalca ne pride več niti 14 arovzemljeome, kar je manj * tijsko ali gozdno proizvodnjo. Zaradi * ožitev tujih lesnih sortimentov v prepovedano gibanje. V neograjenih tega zaščiten kmet ne more odprodati genskega »prežemanja« rastlin, ki kot v Avstriji in drugih deželah. Pa da bi vsaj to zemljo intenzivno * svojem gozdu, prav tako pa tudi na gozdovih je dovoljeno (prost vstop!) posameznega gozda, razen če dobi za bo prej ali slej stopilo iz laborato­ izkoristili! Povprečni pridelki dvakratno zaostajajo kljub napredku, kmetijskem zemljišču dovoliti v času nabirati prosto rastoče plodove in zd ­ to posebno dovoljenje, kar pa bi bila rija v široko prakso. (Iz priloge ki je bil vendarle dosežen v povojnem času. \ izven rastne dobe začasen prevoz ali ravilne rastline ter čebelariti na način in redka izjema. Gospodarskega vestnika). Inž. M. L. *. začasno zložitev. v obsegu, da se ne povzroči škoda. Na­ Mag. LOJZE CAFUTA

Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 DOLENJSKI LIST fj IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN 1 Novomeška kronika POŠTAR — Pismonoša, ki ima na skrbi Adamičevo ulico in bližnjo okolico, ne izgublja samo pisem, Cimprej k ampak tudi sporočila o prispelih pake­ Kdor čaka, dočaka tih. Še sreča, daje ta okoliš staroselski, Za plače posegajo v sklade ukrepom za da se vsi poznajo med seboj. Tako so Gotna vas postaja me­ lahko organizirali nekakšno pomožno V Pionirjevem tozdu Lesni obrat že nekaj let dodatno delijo osebne dohodke čistejši zrak poštno službo, ki popravlja pismono- sto — Nova trgovina ševe napake. Zanimivo je tudi, da NOVO MESTO — Konferenca sindikatov pri Pionirju in pravobranilec nega varstva in tudi opozarja, da gre V zboru združenega dela omenjeni poštar, neobrit in neurejen, samoupravljanja sta dala pobudo za neke vrste ukrep družbenega varstva v toz­ za več nerazčiščenih vprašanj, v GOTNA VAS — Ta mestna vse stranke dosledno tika, kot da bi krajevna skupnost je med 11 mes­ nobene pripombe na de­ du Lesni obrat, kjer se s samovoljno odločitvijo delavcev dela družbena škoda. odnosih z delovno organizacijo in rasli skupaj na istem pašniku. tnimi manj razvita. »Viden razvoj vetmesečne rezultate Novomeški izvršni svet je o obeh pobudah razpravljal 2. decembra. skupnimi službami. je močno razširjeno naselje zajel BLAGAJNIČARKA — Mercator­ Pravobranilec samoupravljanja v di v obratna sredstva tozda, nato pa Ker ta Pionirjev tozd sicer dobro šele v zadnjih letih. Asfaltirali smo NOVO MESTO — Delegati zbora jev potrošniškicenter na Cesti herojev tem kolektivu že dve leti deluje zanje najemali drage kredite. Kaj ta­ posluje in je najkvalitetnejši proiz­ ceste, imamo že pet ulic, telefonske združenega dela se na zasedanju 4. res nima sreče, o poštenosti njegovih preventivno z opozarjanjem in na­ kega se po mnenju pravobranilca vajalec harmonika vrat v Jugoslavi­ priključke so dobili vsi, ki so bili decembra niti z besedico niso spustili v blagajničark dvomijo celo Romi. Pred sveti, a nič ne zaleže. V zadnjih treh samoupravljanja ne dogaja v nobeni ji, premalo pa je članom izvršnega zanje interesenti. V kratkem bosta razpravo o devetmesečnih rezultatih dnevi je Romka ob blagajni zagnala vik in krik, češ da sojo oguljufali za 1.000 letih so obravnavali 16 periodičnih delovni organizaciji novomeškeob ­ sveta znano ozadje vseh nerazčišče­ dokončani avtobusni postajališči, gospodarstva in tudi ne v celovite pri­ širi in spreminja se zunanja in not­ din. Zadeva je postala resna, ko je in zaključnih računov, a so samo čine in tudi ne na širšem Dolenj­ nih zadev, so sklenili najprej v kri­ kazano poročilo o skupni in splošni ranja podoba Novolesovega tozda porabi. ženska zahtevala, naj takoj pride trikrat glasovali za predlagano de ­ skem. tiziranem kolektivu na širšem ses­ TTP, kjer nudijo krajanom prostor milica, kar sicer ni romska navada. Ko litev delavskega sveta. Trikrat ob­ tanku izvedeti vse okoliščine za tako Brez pripomb so izglasovali pripor­ Čudno je, da se za delitev skladno za sestanke.« Tako pravi Franci očila in sklepe, ki med drugim za­ so možje postave zadevo pretehtali in računa sploh niso sprejeli, trikrat so z rezultati dela in družbenimi usme­ neodgovorno ravnanje na zborih Zaman, krajevni funkcionar SZDL, vezujejo delovne organizacije k izpol­ preverili, so ugotovili, da je v blagajni ga sprejeli z dopolnitvami, medtem ritvami odločajo v delavskem svetu, delavcev. Šele potem se bodo obl- ki pri vseh akcijah za napredek igra nitvi izvoznih planov za letošnje leto, k kar 3.000 din preveč. Zrno do zrna. ko so sedemkrat na zboru delavcev očili za predlog primernega ukrepa, vidno vlogo. kjer predstavniki delavcev prista­ čim hitrejšemu aktiviranju nedoko­ NOŽI — Meščan se je odločil, da izglasovali dodatno delitev sredstev jajo na primerno delitev sredstev za ki ga bo obravnavala občinska sku ­ V Gotni vasi bo še pred iztekom nčanih investicij in nadaljnjemu vlaga­ bodo imeli koline. Nabavil je vse, kar je za osebne dohodke, od 15 odst. osebne dohodke, ko pa bi morali na pščina na zadnjem decembrskem le*a 1986 gotova prva faza kana­ nju v pripravo razvojnih programov z potrebno za ta prastari običaj, različne poprečnega zaslužka do cele plače, zboru delavcev to potrditi, sklenejo zasedanju. Skušali bodo predvsem lizacije v predelu Jedinščice do novo tehnologijo in osvajanjem novih dišave, Špele, garnituro mesarskih in to mimo rezultatov dela in na drugače. doseči, da bi znotraj Pionirja zadeve mosta, pripravljajo pa tudi širitev izdelkov. Skratka: sprejeli so naloge, ki nožev. Predenje oddrvel na podeželje, ceste od Jedinščice do Regerče vasi, jih ne bo tako lahko uresničiti. Prav ta­ škodo skladov. Sindikat v tozdu Lesni obrat tudi sami uredili (ampak zares, ne tako kjer mu sorodniki krmijo pujska, seje ki je trenutno obema krajevnima ko so se strinjali s predlogom, da mo­ ustavil na Glavnem trgu, da bi zaloge Za tako dodatno delitev sredstev nasprotuje pobudi sindikalne kon­ kot doslej, ko so samo obljubljali) in rajo biti delitvena razmerja pri osebnih za osebne dohodke so posegli že tu­ ference za uvedbo ukrepov družbe- bi se na tak način izognili nepri­ dopolnil s steklenico ali dvema. Avtoje ljubljenim družbenim ukrepom. pustil odprt. Ko se je čez sekundo ali dve vrnil, je med mesarskimi pripo­ R. BAČER • Delegati so dobili v gradivu tudi širše poročilo o propadanju gozdov za­ močki zevala velika praznina: nekdo je Zaenkrat ni pretiravanj ukradel garnituro nožev. Za koline se radi onesnaženosti zraka, ki novome­ je odločil še nekdo drug. V novomeški občini ni čez vse mere rastočih cen, zato ško občino uvršča v III. kakovostni KJE IN ZAKAJ SO razred. Potrebni so tudi občinski ukre­ doslej niso bili potrebni ukrepi ZAPOSLOVALI? pi, s katerimi so se delegati strinjali. NOVO MESTO — Statistika kaže, Občina bo s Hidrometeorološkim NOVO MESTO — Ali cene ne­ bilo. Res pa je, da obrtnikom — tudi v zavodom Slovenije sklenila pogodbo katerim storitvam v novomeški občini primeru frizerjev je bilo tako — sve­ da je negospodarstvo v novomeški tujem, naj bodo previdni pri podraži­ občini v preteklih letih zaposlilo več za dodatni dve merilni postaji v Novem res pretirano rastejo, kot menijo obča­ novih delavcev, kot je bilo predvideno mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov ni, je bilo eno od vprašanj, zastavljenih tvah in naj upoštevajo različno kva­ z resolucijskim okvirom. Nedavno na­ bodo znova določili kakovostni Silvi Bajuk, dipl. ekonomistki in liteto uslug in lokalov. Po moje ni lo­ gično, da bi vsi frizerji imeli enako rejena analiza kaže, da gredo nove razred, omenjeni zavod pa bo do julija svetovalki za obrt v občinskem ko­ ceno, čeprav so surovine za vse enako zaposlitve samo na račun novo spreje­ 1987 izdelal tudi kataster virov miteju za družbeni razvoj. Kaj pravi? drage.« tih nalog. V zadnjih letih so na novih ali skupnostma v sramoto. Ceste dozidanih šolah odprli 24 novih onesnaženja. »Predvsem moram poudariti, da v 0 Kako je s cenami komunalnih sto­ nihče ne vzdržuje in je v zelo Ena gospa je rekla, da so za našem komiteju po novih predpisih oddelkov, ti so zahtevali dodatne ritev in podražitvami stanarin v učitelje. Enako seje dogajalo pri vrtcih slabem stanju. dohodkih ob koncu leta usklajena na Miklavža v pekariji prodajali itruh v lahko cene le spremljamo, jih evidenti ­ letošnjem letu? Ali je glede tega Tik magistralne ceste proti Beli dovoljeno raven in skladna z rezultati ramo, a jih ne potrjujemo ali odobra­ in domu starejših občanov. V zdravs ­ obliki parkeljna. Kaže, da počasi novomeška občina v slovenskih krajini je do nedavnega naselje dela, sicer bo izvršni svet zahteval spoznavamo, da se slovenski ljudski vamo, kot je bilo v preteklosti. Zdaj ob tvu gre v petih letih za 11 odst. po­ kazil razpadajoči objekt nekdanje okvirih? večano zaposlovanje izključno na poračun. običaji niso začeli leta 1945. koncu leta niti ni veliko napovedi za »V obeh primerih so za določanje Drenikove, še prej Matkove gos­ Ker se delegati s področja gospo­ podražitve. V naši pristojnosti tudi ni račun uvedenega izmenskega dela. tilne. Nedavno tega so stavbo z ok­ novih cen pristojne njihove skupščine Medtem ko se je število zaposlenih v darstva domala na vsaki seji opozarjali na splošno spremljanja vseh cen, olico vred lepo uredili v trgovino, interesnih skupnosti, vendar jih v sisovskih pisarnah zmanjševalo, se je na preobremenjenost in čedalje večje temveč le nekaterih obrtnih storitev ter samopostrežnico Mercatorja. Ker izvršnem svetu pretresajo in ugota­ povečalo število delavcev v občinski dajatve, ki se jim ne morejo ogniti, so komunale, stanovanjskega gospodars­ vljajo upravičenost podražitev, še pa je dostop v lokal prav z glavne tokrat prvič dobili celovito in tva. Govorim torej lahko le o področju upravi. Pretežno na davkariji, kije pre­ preden jih v skupščinah izglasujejo. vzela izterjavo prispevkov za interesne ceste, ob kateri sploh ni pločnika, pregledno poročilo o splošni in skupni cen, nad katerim imamo evidenco. bo ena prvih akcij krajanov, da bi Zavedamo se, da sta ti dve področji še skupnosti, hkrati pa je v inšpekcijski porabi v prejšnjem in tem srednjeroč­ V času od 27. novembra do 3. Pred kratkim so podražili storitve posebno pomembni za splošen stan­ pločnik uredili. nem obdobju, posebej za letos, kjer po­ frizerji, v zadnjem zamahu je bila pod­ službi dobila nove naloge. decembra so v novomeški porodnišnici dard občanov, vendar v novomeškem Po besedah Franca Zamana je v datki niso povsem skladni s takimi pa­ rodile: Majda Štih iz Hrastovice — Ro­ ražitev 15- do 80-odstotna za razne primeru ne gre za prekomerne pod­ Gotni vasi tudi vse več krajanov, ki všalnimi trditvami, vsaj kar zadeva ★•k**********-********** ka, Slavica Tomažin izCirja—Naceta, vrste storitev, v splošnem pa so šle cene ražitve, ki bi presegale slovenska so voljni pomagati v raznih akci­ občinske interesne skupnosti. r. b. frizerskih letos za 70 do 100 odst. na­ Marija Saje iz Brezja — Jožeta, Štefka poprečja! jah, nasploh pa je manj črnogledos­ Brkopec iz Dolenjega Suhadola — De­ vzgor. Usluge so drage, vendar tudi R. B. DOM JLA VABI ti glede urejanja naselja. r, b. frizerji niso šli s cenami navzgor preko ZADRUGA ŠENTRUPERT jana, Zorka Matjašič iz Božakovega— * NOVO MESTO — V počastitev * Viktorja, Slavka Bučar iz Selišča — vseh meja, ker so se močno podražile V BELI KRAJINI Majo, Mija Jerman iz Hruševca — surovine in energija, kar uporabljajo v * dneva JLA in 45-letnice oborože- £ J nih sil SFR Jugoslavije pripravlja £ SREČANJE ZA ČRNOMELJ, METLIKA — V Branko, Dragica Zapčič iz Loviča svojih delovnih postopkih. To je Gornjega — Nikolo, Ema Trglav- potrebno upoštevati.« Pet plač za * novomeški Dom JLA v petek 12. ★ začetku tega meseca je Stanovanjska £ decembra, kulturni večer. Ob 18,45 J INVALIDE zadruga Šentrupert začela delovati tu­ Hrustek iz Črnomlja — Nušo, Jožica • Kaj sploh lahko storite, če ugoto­ Sever iz Mirne peči — Katico, Liljana vite čezmerne podražitve? { bo otvoritev samostojne likovne £ di na območju Bele krajine. V občini meter * razstave kapetana Milorada Ljubi- ★ NOVO MESTO — Društvo inva­ Tuškan iz Požuna — Marija, Sonja »V zadnjem času je vse več usklaje ­ lidov Novo mesto organizira za svoje Črnomelj in občini Metlika bo orga­ *savljeviča, ob 19. uri pa bo večer J nizirano delo enot stanovanjske zad ­ Kastelic z Mirne — Suzano, Jožica vanja in dogovarjanja pri napovedih stanovanja člane in njihove družine novoletno Ambrožič iz Bušinje vasi — Zvonka, novih cen. Zaenkrat ni primerov, da bi * poezije in glasbe, na katerem bodo * srečanje, ki bo 17. januarja 1987vhote- ruge. Začasno bo poslovanje organizi­ * sodelovali vojaki in starešine lju- * rano v Metliki vsak četrtek od 8. do 11. Irena Florjančič iz Mokronoga—Teo, pretiravali s podražitvami, zato tudi ni V Metliki se boje, da za­ lu Kandija. Vabijo k čim večji udeležbi, Marija Kovačič iz Gorenjega Vrhpolja družbenih ukrepov. Te sicer lahko izre­ 4 bljanskega armadnega območja, J ure v prostorih krajevne skupnosti Me­ radi neznanskih cen ne J novomeški pesniki, gost večera pa * prijave pa sprejemajo v društveni pi­ — Matejo, Bernarda Povše iz Prelesja ka izvršni s^et na naš strokovni predlog sarni do 10. januarja, kjer dobe tlika, Mestni trg 1, v Črnomlju pa bo dovolj interesentov * bo Jadranka Stojakovič. * ravno tako ob četrtkih od 12. do 15. ure — Bruno, Terezija LavkaizSadinje va­ in presojo, vendar takin primerov ni interesenti tudi vsa podrobna pojasni­ si — Janjo, Marija Juršiničs Hrasta pri ★♦■M******************* la. v prostorih samoupravne stano­ METLIKA — Končna cena za vanjske skupnosti, Črnomelj, Mirana Vinici — dečka, Antonija Zajc iz Veli­ kvadratni meter stanovanja v Jarca 3, v 1. nadstropju. Zadruga bo kih Poljan —deklico in Ana Kralj zGr- JUTRI OTVORITEV pričela delati 11. decembra. ma — deklico. novem metliškem 50-stanovanj- IZ NOVEGA MESTA: Mara Ga- TRGOVINE skem bloku v Kidričevem naselju 0 telefoniji z zamudo češa z Drske 46 — Emila in Darinka NOVO MESTO — V petek, 12. je bila 94 tisočakov in je bila takrat PTT pojasnjuje, zakaj v Dol. Toplicah in Šentjerneju še Gliha s Ceste herojev 32 — Mateja. decembra dopoldne, bo na Mestnih med najnižjimi v Sloveniji. Sedaj Čestitamo! njivah Bojan Fink odprl zasebno trgo­ se na metliški stanovanjski ni avtomatskih telefonskih central IN/I vino z mešanim blagom v lokalu bloka skupnosti pripravljajo na gradnjo NOVO MESTO — Nejevolja za topliški predel zagotovljeno predpi ­ Mestne njive 4 a. Trgovina bo odprta novega stanovanjskega bloka, sano število medkrajevnih zvez. Po iz­ potem vsak danmedŠ.in 12. uroterod občanov iz Dol. Toplic in Šentjerneja | Sprehod po Metliki vendar se o ceni ne ve še nič. Prav zaradi nedokončanih akcij pri napelja­ javi pooblaščenega investitorja za 14.30do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do cena, od katere je v največji meri kabel »central« iz Ljubljane ta investi­ DEŽURNE TRGOVINE 15. ure. vi telefonskega omrežjaje privedla tudi odvisno število interesentov za do delegatskih vprašanj v občinski sku ­ cija tri leta kasni zaradi pomanjkanja V soboto, 13. decembra, bodo OSREDNJA SLOVESNOST s kul ­ V zasebni trgovini bodo na voljo finančnih sredstev. Dokler pa tega ka­ turnim programom ob 30-letnici izdelki za dnevno oskrbo, med kate­ stanovanja, pa jih lahko privabi ati pščini. Oboji so izvršni svet prosili za odprte naslednje dežurne trgo­ odbije. pomoč, češ da se njihove krajevne ak­ bla ni, tudi ni možno računati na nove vine z živili do 19. ure: delovne organizacije Beti je bila v kul ­ rimi bodo mlečni izdelki Celjskih mle­ medkrajevne zveze. turnem domu Edvarda Kardelja v Me­ karn in proizvodi ETE iz Kamnika, v Stari družbeni dogovor o cije zatikajo po krivdi PTT. Te dni so • v Novem mestu: Market, Kris­ dobili uradni odgovor. Šentjernejski primer je po mnenju tliki. O dobrem programu ne bi izgu­ konfekcijskem delu pa bodo kupci oblikovanju cen stanovanjske tanova; Delikatesa v hotelu bljali besed pač pa bi opozorili na zane­ lahko dobili modele Almire iz Rado­ gradnje namreč ne velja več, nove­ PTT drugačen. Gradnjo krajevnega Glede Dol. Toplic pri PTT ugota­ telefonskega omrežja so izvajali v Kandija marjenost kulturnega doma. Štiri vljice, M-Cluba iz Titovega Velenja in ga pa ni, tako daje na tem podr­ • v Šentjerneju: Emona-Dole- Betine snažilke so pospravljale polna butika Brigite iz Celja. vljajo, da krajevna skupnost sama vodi sodelovanju krajevna skupnost, izva­ očju popolno brezvladje. Sedaj se vse posle z izvajalci del, torej pri zamu­ jalci del, ptt delavci pa so prevzeli njka Market dva dneva, prebeliti je bilo treba sani­ cene za kvadratni meter stano­ dah PTT nima nič. Medtem kojeopre- strokovna opravila. Gradnja seje izva­ 0 v Dolenjskih Toplicah: Merca­ tarne prostore, kajti bili so v obupnem vanjske površine s komunalno in ma za novo ATC v Toplicah že do­ jala na osnovi pogodbe, v kateri so bili tor, prodajalna Rog stanju, zamenjati je bilo treba vrsto Desetkrat več ostalo ureditvijo vred gibljejo od bavljena in bo v promet vključena feb ­ določeni roki za izvedbo posameznih • v Žužemberku: Mercator-KZ žarnic, r.ekaj vodovodnih pip. Šele na­ to je bil kulturni dom spet podoben 180 pa kar do 500 tisočakov. S ruarja 1987, zadeva še ne bo urejena. del, toda krajevna skupnost Šentjernej Vrednost letos asfaltira­ Krka kulturnemu prostoru. V bodoče bo tre­ 500.000 dinarji, to je v metliški Ker ne bo zadostnih medkrajevnih je svoje obveznosti često izvajala z za­ • v Straži: Emona-Dolenjka zvez, bo število novih telefonskih naro­ mudo. To je povzročilo kasnitev ba bolj paziti na red in čistočo. nih cest v metliški občini občini več kot 5 povprečnih OD, za Vse ostale trgovine z živili je 150 milijonov dinarjev čnikov odvisno od zmogljivosti in odl­ celotne gradnje in tudi znatno večje TAMBURAŠI KULTURNO ume­ kar bi delovna organizacija dobila očitve republiškega inšpektorja za stroške. bodo odprte do 13. ure. komaj kvadratni meter stanova­ tniškega društva Ivan Navratil pripra­ zveze. Šele v letu 1988 bo predvidoma R. B. vljajo le nekaj dni pred novim letom že METLIKA — Od prvotnega se je nja, pa danes že skoraj »odpravi« letošnji plan posodobitve občinskih tradicionalni celovečerni koncert. Za­ cest in vaških poti v metliški občini po­ delavca s stanovanjskim pos­ mislili so si ga kot prijeten večer, poln večal kar za desetkrat. Tako so letos as­ ojilom. Če ne z enim, pa z dvema humorja in glasbe. Pravcata poživitev faltirali ceste Slamna vas — križišče za ali tremi kvadratnimi metri. Če bi pa bo odmor, med katerim bodo stregli Radovico, Vidošiči — cesta proti bilo vse pripravljeno, bi lahko nov Vsak liter vode je dragocen gledalcem z žganjem, pogačo in orehi. Drašičem, dokončali cesto od Rado­ blok začeli graditi sredi prihod­ Tamburaši zdaj pospešeno vadijo. viče do Krašnjega vrha, vaško pot sk­ njega teta. zgrajen bi bil najhitreje Nova vrtina v Doljanih bo dajala manj vode, kot so računali — Rekonstrukcija TUDI LETOS BO DEDEK MRAZ ozi Podzemelj do Kučarja, asfaltirali čez eno leto, kakšne bodo pa ta­ predvojnega vodovoda pogoj za zmanjšanje veiikih izgub______obiskal metliške otroke, prireditev pa poti v KS Lokvica, nato cesto Rakovec krat cene, si ne upa nihče niti bo na Partizanskem trgu 28. decembra. — hrvaška meja, Brezovica — Malo bil zgrajen že pred vojno in je povsem Govori se, da tokrat dedka Mraza ne Lešče ter Čurile — Rosalnice. pomisliti. METLIKA — Spomladi so delavci ljubljanskega Geološkega zavoda pri Vsi sicer zatrjujejo, da se Doljanih zvrtali vrtino in naleteli na kvalitetno pitno vodo, ki je v gorjanskem dotrajan, zato je predvidena rekon­ bodo vlekli konji, ampak da sebospus- Vrednost vseh teh del znaša okoli til po velikem platnu z enega od oken 150 milijonov dinarjev, od tega je nekaj družbena gradnja ne bo ustavila, predelu metliške občine in žumberških vaseh, ki se z vodo oskrbujejo iz zajetja v strukcija celotnega vodovoda, ki na­ Rajakovičih, močno primankuje. Črpalni preizkus, ki naj bi pokazal, na koliko paja gorjanske vasi v metliški in nekdanje osnovne šole. To je s stavbe, več kot tretjino prispevala metliška ko­ skoraj gotovo pa je, da bo pojenje- kjer so nameščene danes družbenop ­ ozeljski občini, poleg tega namera­ munalna skupnost, ostalo pa so zbrali vala, sicer pa tudi metliškiprimer vode iz te vrtine lahko računajo, pa so opravili zadnji teden v prejšnjem mesecu. olitične organizacije. Simbolike v tem iz drugih virov, od katerih so zelo pove, da se zadnja leta kar krepko Zal ta črpalni preizkus ni dal takih vasi od Kuljajev do Brezovice, poleg vajo zgraditi še nov vod do Jugorja. res ne moremo iskati, bo pa zanimivo. pomemben občani, ki so ogromno zmanjšuje. V novem metliškem Sedaj izgube na tem vodovodu rezultatov, kot sojih vsi pričakovali. tega je na tem delu izguba vode zara- STANOVALCI V NOVEM PRI­ prispevali v denarju in delu, saj so ne­ naselju nikakor ne morejo graditi znašajo tudi do 90 odst. kateri za asfalt dali tudi po 400 ti­ Spomladi, ob ugodnem vodostaju, je di dotrajanega cevovoda kar 40- ZIDKU, Kidričevega naselja so bolj sočakov. V začetku pa je imela komu­ manj kot 30-stanovanjski blok, za kazalo, da bo dala ta vrtina najmanj odstotna. Če bi vodo iz vrtine pri Doljanih nezadovoljni kot veseli. Pretekla sta že nalna skupnost za te namene predvide ­ toliko pa se bojijo, da n e . bo pet litrov vode v sekundi, sedanji črpali v rezervoar na Kuljajih, dva meseca, odkar so se vselili, pa še ni nih le 10 milijonov dinarjev. interesentov. preizkus, opravljen v izrazito Zaradi stiske z vodo v višinskem kamor priteče tudi voda iz zajetja v urejena kopica stvari: nimajo primer­ Za prihodnje leto plan komunalne Vendar v Metliki opažajo, da se sušnem času, pa je pokazal, da na­ predelu metliškeobčinepasemorajo Rajakovičih, bi imeli na voljo naj­ nega kontejnerja za odlaganje smeti, skupnosti sicer še ni narejen, predvide ­ zanimanje za zasebno gradnjo ni črpajo iz te vrtine le liter vode na se­ bolj smotrno obnašati tudi do vode manj 4 litre vode na sekundo, v ugod­ niso jim še priključili dvotarifnega vajo pa, da bodo imeli prednost preskr­ zmanjšalo. Res pa je, da se sedaj iz izvirov pri Rajakovičih, kjer so iz­ nih razmerah pa tudi 10 in več litrov števca, v fiekaj nadstropjih ni niti enega kundo. Ker je to najmanjša količina, gasilnega aparata, reklamacijskih ba s pitno vodo za gorjanski predel gradi več tudi zato, ker v zadnjih na sekundo. S tako količino bi lahko ki naj bi jo dajala ta vrtina, vmetliški gube ogromne. Zamenjali so že zahtevkov ni še nihče odpravil in občine, most čez Lahinjo vGoršičih ter oskrbovali z vodo vse višinsko razširitev telefonskega omrežja. Cilj te letih v Metliki ni bilo moč dobiti občini tudi na to računajo, zlasti, ker cevovod od izvirov do glavnega podobno. Odgovorni se ne zmenijo za razširitve je, da bi vsakemu gospodinjs­ gradbene parcele. je voda zelo kvalitetna. Poleg tega je rezervoarja na Kuljajih, največje iz­ območje, seveda ob minimalnih telefonske in druge pritožbe, zanje je tvu v občini omogočili priključiti sena A. BARTEU liter na sekundo količina, ki jo po gube pa nastajajo od tam naprej na izgubah. najvažnejše to, da ne pozabijo poslati telefonsko omrežje števcu sedaj porabijo vse gorjanske razvodnem omrežju. Ta vodovod je A. B. položnic zaplačilo stanarine.

4 DOLENJSKI LIST št. 50 (1948) 11. decembra 1986 črnomaljski drobir rasni BELJENJE — Da morajo potem, ko posekajo iglavce, drevesom čimprej IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN odstraniti lubje, da se v njem ne zaredi lubadar, se črnomaljskim kmetom ne mA zdi nič nenavadnega. Bolj jih moti to, da je to opraviloobvezno le za zasebni sektor, za družbeni pa ne. Sedaj jih za­ POHITITE S PRIJAVO nima, kje in kako tako modro vzgajajo PRIREDITEV neljubega škodljivca, da ve, katera dre ­ V črnomaljski IMV gre na boljše Najprej obračun vesa sme napasti in katera ne. Po ČRNOMELJ — Organizacijski njihovem mnenju se namreč družbenih Gradnja energetskega objekta gre h koncu — Velike želje za prihodnje leto — Mira Radojčič o preno­ odbor za proslave pri črnomaljski dreves izogiba, sicer za družbeni sektor Premalo strokovnjakov — Zaupanje vodstvu delovne organizacije občinski konferenci SZDL je po­ ne bi veljala drugačna merila kot za vi ZKv Vinici slal 50 udeležencem samoupravne­ zasebni. ČRNOMELJ — V črnomaljskem tozdu IMV so se v zadnjem času razmere ni zaposlili le tiste, ki končajo VINICA — Zadnjih nekaj ga sporazuma o organizaciji prire­ mesecev je v osnovnih organizaci­ ditev v črnomaljski občini dopis s DEDEK MRAZ — Znani črnomalj­ nekoliko izboljšale, čemur je dokaz tudi nova naložba, ki jo pravkar končujejo. osnovno šolo. M. BEZEK-JAKŠE vprašalnikom, da bi s pomočjo Gre za prvo fazo energetskega objekta, s pomočjo katerega*bodo zadovoljili jah ZKS v črnomaljski občini zelo ski dedek Mraz, ki vsako leto razvese­ živo. Njihova glavna naloga je odgovorov lažje sestavili koledar ljuje na stotine otrok, bo letos nastopil potrebe po toplotni energiji. športnih in kulturnih prireditev. pred njimi v nekoliko okrnjeniobliki. SPORAZUMA prenova. Otem.kakososejelotiliv Ta investicija je le prvi korak, mo­ V zadnjem mesecu v tukajšnji viniški krajevni skupnosti, je pove- Udeleženci naj bi poslali predloge Veterinarski inšpektor Peter Štefanič, rali pa bi izboljšati še marsikaj. Tako IMV s težavo sledijo povpraševanju Z DEDKOM dala sekretarka njihove osnovne do 10. decembra, ker pa je bilo do ki je svoje prednovoletno poslanstvo takrat zelo malo odgovorov, odbor se trudijo, da bi v prihodnjem letu proizvajalcev prikolic iz Novega MRAZOM ŠE NI organizacije Mira Radojčič tole: vzel tako zares, da si je vsako leto že dva »Ocenili smo vlogo osnovne or­ opozarja udeležence, naj pohitijo, meseca pred nastopi pustil rasti brado, začeli graditi nove proizvodne RIBNICA — Ribniške delovne or­ da ne bo težav pri sestavljanju kole­ prostore, hkrati pa izboljšali tehno­ ganizacije in njen pomen v krajevni se bo namreč letos moral zadovoljiti z • Po besedah direktorja črno­ ganizacije še niso podpisale samou­ skupnosti ter delo vsakega komu­ darja prireditev. Lani je namreč umetnimi kocinami. Ko se je vračal iz logijo, povečali izkoristek lesa in poslala odgovore le petina udele ­ maljskega tozda IMV Banka Koširja pravnega sporazuma z dedkom nista. Veliko težje je ugotoviti, Nemčije, cariniki na Jesenicah niso kvaliteto svojih izdelkov, kar je Mrazom o financiranju novoletne ob­ žencev, vendar so kljub temu sesta­ njihovi delavci zaupajo vodstvu kako delajo komunisti v krajevni imeli posluha za njegovo udejstvo­ izrednega pomena za prodajo na daritve otrok, zato obdaritev še visi v skupnosti kot na primer v delovnih vili koledar. vanje in si je moral kar na železniški zahodnoevropskem trgu. Kot je delovne organizacije, predvsem pa zraku. Zagotovo pa bo v dneh pred no­ vodstvu prikoličarske dejavnosti, in organizacijah, saj nismo vsak danv , postaji obriti brado, da je bil vsaj pri­ povedal direktor tozda Tovarna vim letom, in sicer že od 23. decembra stiku z njimi. Poleg tega je od 32 bližno podoben svoji fotografiji v opreme Branko Košir, so možnosti upajo, da bodo ob ukinitvi družbenega dalje, več prireditev za otroke: preds ­ članov več kot polovica starejših potnem listu. tave risanih filmov, glasbena pravljica V Ribnici za to naložbo izredno majhne, varstva sedanji vodilni ostali še vedno od 60 let, ljudje delajo v različnih člani novega poslovodnega odbora. * v za otroke, lutkovna predstava koprs­ izmenah, tako da jih jetežkodobiti potrebe pa — če upoštevamo le to, kega lutkovnega gledališča Popilu štipendije kakšen pomen ima črnomaljski tozd skupaj in slišati njihovo mnenje. »Deklica z vžigalicami«, 27. decembra Kakor koli že, uspelo nam je, da za obstoj prikoličarske dejavnosti — mesta in Brežic, ker so letos razširili pa bo glavna prireditev dedka Mraza v ostajajo svoj program. Poleg dosedanje not­ smo naredili obračun, čeprav smo Ribniški zobotrebci zelo velike. letnem gledališču v ribniškem gradu. vložili veliko truda in je to šele RIBNICA — V ribniški občini se ranje opreme za prikolice izdelujejo začetek prenove. Pohvaliti moram vedno bolj zavedajo, da bodo gospo­ sedaj še karoserijske dele. Tako ne ZA ZDRAVE ZOBE komuniste, da so kar dobro delali,« darsko in tudi sicer napredovali le, če NEVARNI OVINEK — Dvojni ost­ poznajo prostih sobot in marsikdaj ri ovinek pri restavraciji Jelka sredi DOLENJA VAS, RIBNICA — pravi zadovoljno Radojčičeva. bodo bolj cenili znanje. To se kaže tudi Ribnice je nevaren, zato so že pred ŠE ZADNJE PRIPRAVE tudi nedelj, uvajajo delo v 3. izmeni. Delegat Inlesa iz tozda Dolenja vasje Seveda ni pozabila omeniti tudi v dejstvu, da so v sedanjem šolskem le­ mnogimi leti načrtovali, kako bodo Ob tem pa jih pestijo še kadrovske zastavil vprašanje, zakaj kakovost krajevne politične probleme, pred ­ tu razpisali kar 68 kadrovskih štipendij ČRNOMELJ — V črnomaljski za 6. in 7. stopnjo študija, medtem ko je speljali cesto drugod ali pa podrli Jo- težave. Res, daje bil povprečni oseb­ zobozdravstvenih storitev ni zadov­ vsem težave v SZDL in ZSMS. hanovo hišo. Hiša je menda pod občini se temeljito pripravljajo na ni dohodek oktobra enak občinske­ oljiva. Odgovor zdravstvenega doma »Vodstvo SZDL seje premalo ses­ bilo teh štipendij pred tremi leti razpi­ sanih le 19. Žal pa pravega uspeha teh spomeniškim varstvom, marsikoga pa sejo občinskega komiteja ZKS, ki bo mu povprečju, torej 101 tisočak, ven­ je, da kakovost storitev kontrolirajo tajalo, vendar so uresničili naloge, 17. decembra, dala pa bo celovit strokovnjaki, ki jih pooblasti zd ­ čeprav niso delali po programu, razpisov ni, saj je ostalo nepodeljenih bi zaradi spomeniškega varstva tukaj dar je nagrajevanje strokovnih štipendij za višjo stopnjo 14, za visoko že skoraj stisnil tovornjak ali njegova pregled spreminjanja razmer v ravstvena skupnost Slovenije, in da je ampak so se v glavnem dogovarjali kadrov v glavnem še preslabo. Zara­ ustno. Problemjevtem.kersopred pa celo 28. prikolica, tožijo Ribničanje. občinski organizaciji ZK. Program, di tega, a tudi zato, ker v štiriletnem delegat verjetno menil, daobčani težko pridejo do zobozdravnika. Za odrasle Še vedno je precejšnja razlika med ki so ga sprejeli septembra, večina poslovanju z izgubo niso vlagali v SNEGOBRANOV NI — Na stari osnovnih organizacij, pa tudi or­ dela na območju občine Ribnica 5 razpisanimi in podeljenimi štipendija ­ ribniški šoli, pred katero je tudi posta­ stanovanjski sklad in zato strokov­ popolnih zobozdravstvenih ekip, kar mi. Tako je bilo kadrovskih štipendij v ganov komiteja dobro izpolnjuje. jališče za šolske avtobuse, je sneg že njakom ne morejo ponuditi stano­ je v skladu z republiškimi normativi. V tem šolskem letu razpisanih 248 (pred prejšnjo zimo potrgal nove snegob- Tako* v teh dneh še zadnji sestanki, vanj, jih težko dobijo. Težave pa so zadnjih letih pa je obolevnost zob v tremi leti 164), podeljenih pa le 135. rane. Se pred zimo bi kazalo snegob- na katerih ocenjujejo člane. Sestali tudi z neposrednimi delavci. V občini vedno večja, zato tudi pritisk Največ nepodeljenih štipendij je bilo rane obnoviti, saj se sicer lahko zgodi, so se že vsi akviti ZK v interesnih prihodnjem letu bi jih potrebovali občanov na zobne ambulante. Zob­ tudi letos v Inlesu, vzrok pa je po mne­ da bo sneg zgrmel s strehe prav na skupnostih, aktivi komunistov v 30, predvsem s končano 3. in 4. ozdravstveni delavci presegajo vse nor­ nju večine ta, daje šola daleč (najbližja mative, pogosto pa se zgodi, da ne šolarje, ki bodo tam stopali iz avto­ družbenopolitičnih organizacijah in stopnjo usmerjenega izobraževanja. je v Škofji Loki). busov ali čakali nanje. morejo sprejemati novih pacientov. J. P. občinski skupščini, kjer so se Na razpis štipendij skoraj ni bilo NE^POSTEN OST — Ribničanje dogovorili o metodah dela, izvajanju Rešitev iz te zadrege je namestitev še odziva, tako da so ob mlajših prisilje­ ene zobozdravstvene ekipe. vedo povedati, da je oni dan opoldne, programov teh samoupravnih or­ O AMERIKI se pravi sredi belega dne, neki občan snel v opuščenem vojaškem bloku ganov. O vsem tem bo razpravljal tu­ ČRNOMELJ — Tukajšnja občin­ dvoje vrat, jih spustil skoz okno in di komite, ki bo sprejel še nekatere ska konferenca ZSMS je pretekli teden odnesel. Zdaj to zelo različno kadrovske spremembe v organih in NajhujSe težave so mimo pripravila predavanje z naslovom komentirajo. organizacijah ZKv občini in delovni Amerika-dežela tisočerih obličij, bliš ­ Inles z novo investicijo do boljše proizvodnje ča in bede. Predaval je inž. Žarko Petre- program za prihodnje leto. včič, član kluba svetovnih popotnikov SODRAŽICA — V tozdu Inlesa oz). Z novimi stroji bodo na primer iz Ljubljane. Predavanje j e bilo v okvi­ OSNOVNI CILJI v Sodražici so pred tremi leti investi­ že v prihodnjem letu letno pr­ ru dejavnosti črnomaljskega mla­ Mira Radojčič dinskega kluba« Drobne iz Kočevja KOČEVJE — Po oceni občinske­ rali v zgradbe, letos pa v stroje. Med oizvodnjo vrat povečali od sedanjih njimi je tudi nova linija za dolžinsko ga izvršnega sveta naj bi v resoluciji 20.000 na 30.000. leti razbili Socialistično zvezo v 3 TREBA JE ZNATI — V Kočevju je razvoja občine dali poudarek nasle­ spajanje lesa. Skupaj so stroji veljali Za tozd je bila ta investicija nu­ krajevne konference: Sinji vrh, Se letos telefon? uspeh, če pride na razne sestanke na­ dnjim osnovnim ciljem: prestruktu ­ okoli 200 milijonov, kupili pa so jih jna, saj seje v okviru Inlesa otepal z Preloko in Vinico. In prav v tej sla­ mesto 800 vabljenih le 20 krajanov ali riranju gospodarstva v občini, po­ predvsem s tujim posojilom, ki gaje največjimi težavami in posloval celo bi organiziranosti je bistvo težav. Priznanja zaslužnim članov te in one organizacije. Politiki se večanju obsega proizvodnje, izb ­ dobila slovenska lesna industrija in z izgubo. Tem težavam se je prid ­ Ko je šlozaskupnenalogekrajevne sprašujejo, zakaj. Pajeoni dan povedal oljšanju kakovosti dela v družbenih del tudi Inles. ružila še fluktuacija delavcev, ki so skupnosti, so vse breme obesili na ORTNEK —Ob nedavni zamenjavi viniško konferenco. Zato bomo nekdo tole resnično zgodbico: Neki dejavnostih, večjemu obsegu med ­ Pričakujejo, da Bodo z novimi str­ zaradi nizkih osebnih dohodkov od­ vodstva v KS Velike Poljane je bila v Kočevec je povabil strokovnjaka, da morali imenovati koordinacijski turističnem domu na Grmadi sveča­ narodnih ekonomskih odnosov, oji povečali obseg proizvodnje in hajali tja, kjer so več zaslužili, naj­ mu bo obrezal sadnjo drevje. O tem na­ končnih izdelkov, pa tudi kakovost svet, ki bo povezoval konference, nost, na katero so bili vabljeni vsi, ki povedanem obisku je govoril le s varstvu in izboljšanju okolja, us­ več pa v Riko. V lnlesu v Sodražici ali pa jih znova združiti.« Še večje so kakorkoli pomagali k napredku te sosedom. Ko je strokovnjak-sadjar klajeni delitveni politiki in hitrejše­ končnih izdelkov bo boljša tako pri so prepričani, da so najhujše težave težave so pri mladini, kjer je 5 ali 6 najmanjše krajevne skupnosti v ribni ­ prišel, je bilo na vrtu tistega, ki ga je mu razvoju manj razvitih območij v osnovnem programu (proizvodnja že mimo in da se jim obetajo lepši osnovnih organizacij. ški občini. Tristo krajanov je sicer povabil, že 150 krajanov, in to brez občini. Ta prednostni vrstni red je po vrat) kot tudi pri dopolnilnem (izde ­ časi. M.B.-J. prizadevno poprijelo za delo, a sami pismenih in drugačnih obvestil. Ljudje mnenju izvršnega sveta izrednega lava raznih lameliranih plošč za izv­ J. P. marsičesa ne bi zmogli, če ne bi bilo pridejo, če so za kako stvar pomena, saj je najprej potrebno v pomoči delovnih organizacij, ustanov zainteresirani. in širše družbene skupnosti. gospodarstvu ustvariti primeren KDO BO ZBIRAL? — Za obnovo Predsednik sveta KS Franc Šilc je cerkvice in obzidja na opuščenem dohodek, šele nato je možno ure­ Odstopa niso sprejeli poročal, kaj vse je bilo narejeno v za­ pokopališču na Trati župnišče nima sničiti ostale cilje. Nič ne more dnjih osmih letih, največji uspeh pa je denarja in je zaprosilo, naj bi za ta na­ ______Spet nesklepčna seja KK SZDL Kočevje asfaltiranje ceste skozi Velike Poljane men zbirali prostovoljne prispevke pri nadomestiti in do Sv. Tomaža v dolžini 2 km. občanih tega območja in tistih, ki so Razvejena KOČEVJE — Od osmih sklicanih Predsednik Savič je zaradi takega Obnovljeno je tudi staro vodovodno imeli na tem pokopališču pokopane stika z ljudmi sej krajevne konference SZDL Kočev- stanja ponudil odstop, vendar ga omrežje itd. Predvidoma bo še do kon­ svojce. Ni še določeno, kdo bo denar mirenska je-mesto III so bile le tri sklepčne, se udeleženci seje niso sprejeli. ca leta dobilo telefonske priključke 50 zbiral, občani pa že ugibajo, kdo bi Zakaj je Zveza komu­ pravi, da se neodgovorno obnaša veči­ J. P. občanov (iz centrale v Velikih Laščah), imel več uspeha. telefonija nistov postala »zape­ na tistih, ki so se pustili izvoliti v ta or­ Vahtnica pa elektriko. gan, je poročal na programski seji tega Uspehi so bili doseženi zaradi Samo na Mirni 230 novih čkarska« organizacija organa predsednik Vito Savič. Seja je prizadevanja krajanov, pa tudi uvedbe bila minuli teden in tudi nesklepčna. IZ STRUG samoprispevka in dodatnega samo­ □ bcan naročnikov — Nova ATC TREBNJE — Komunisti bi se vprašuje £, ^ morali v SZDL bolj kot doslej za­ Predsednik Savič je zelo kritično JAVNO TELEFONSKO GOVO­ prispevka in še nekaterih drugih ocenil delo konference, poudaril pa je, RILNICO si želijo občani Strug že več prispevkov. Zaslužno je seveda tudi MIRNA — Marca prihodnje leto, vzemati, da bi se družbenopoli­ vodstvo KS. Za zasluge pri dose­ ko bodo strokovnjaki novomeškega tične organizacije več ukvarjale s da je bilo uspešnejše delo področnih let. Pri PTT v Kočevju pravijo, dajo bo odborov KK SZDL. Še posebej je po­ danjem delu so na svečanosti podelili, ptt podjetja namestili na Mirni novo kakovostjo življenja ljudi; gre za možno postaviti, ko bodo Struge do­ priznanja; prejeli so jih dosedanji !■ avtomatsko telefonsko centralo za 700 medsebojne odnose, vrednotenje hvalil delo upokojencev. V razpravi so bile avtomatsko telefonsko centralo. v' /medved predsednik sveta KS Franc Sile, novi' številk, bo mirenska krajevna skup ­ kulturnih dobrin, človekovega ok­ poudarili, daje potrebno z novimi obli­ Zdaj postavitev govorilnice tehnično odgovarja predsednik Tone Strnad in Alojz nost za lep čas preskrbljena z zadostni­ olja, spoštovanje ljudi in drugo. kami dela, privlačnimi za krajane, m možna, saj bi jo morali priključiti na pritegniti v delo SZDL predvsem mla­ ATC Videm-Dobrepolje, a signal nebi Škulj. mi zmogljivostmi. Tako stališče komisije za politi­ M. GLAVONJIČ čni sistem pri občinskem komiteju dino in tudi komuniste. bil ustrezen. — Zakaj niste razrešili na njegovo Da si ljudje želijo boljših povezav s svetom tudi s pomočjo telefonije, so v ZK Trebnje je predsednik te komi­ felj° predsednika KK SZDL Kočevje mirenski KS dokazali že ob zadnjem sije Lojze Ratajc posebej poudaril III Vita Saviča? krajevnem samoprispevku; iz teh na zadnji seji občinskega komiteja — Ker s predsedovanjem res nima sredstev so krajani že predlani kupili ZK v Trebnjem, kije prejšnji teden, preveč dela. Doslej je sklical osem sej za 1,5 milijona medkrajevni kabel Go­ po obravnavi rezultatov gospo­ Podaljšana vrsta izgubarjev KK SZDL, sklepčne pa so bile le tri. mila—Mirna, centralo za 100 številk, darjenja v občini v preteklem pa za milijon dinarjev, letošnji nakup tričetrtletju, razpravljal o delova­ Kaj je krivo za petinpolkrat večje izgube trebanjskega gospodarstva? močnejše »sestre« za 700 številk je stal nju komunistov znotraj najširše že 15,4 milijona. frontne organizacije. Toda žal ni TREBNJE — Izgube trebanjskega gospodarstva so v letošnjih devetih mese­ Motnje v poslovanju so v »Krajani so ne samo zelo zainteresi­ bilo živahnejše razprave. cih v primerjavi z lanskimi porasle od 74,7 na 487,3 milijona, torej kar za pe­ letošnjem tričetrtletju imeli v Tri- Trebanjske iveri rani za uspešen potek akcije, ampak Kritiko iz ust sekretarja MS ZKS tinpolkrat. Poleg lanskih izgubarjev, Novolesa — tozd IGK, Trimovega tozda movem tozdu Montaža Trebnje, v tudi s svojim delom veliko prispevajo. za Dolenjsko Uroša Dularja je JKP in Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas sta med kolektivi z izgubo še Tovarni za predelavo krompirja (za­ doživelo le zelo učeno napisano V vsaki vasi imajo svoj odbor, ki vodi Imevejev tozd Tovarna opreme na Mirni in tozd Gradbeništvo trebanjskega nimivo pa je, da je ta tozd Kolinske in usklajuje akcijo, veliko posluha za delovno gradivo »Poskus oprede­ PRIPRAVLJENOST — Mobiliza­ Gradbenega in komunalnega podjetja. na Mirni obračunal 51 milijonov di ­ cijska pripravljenost v trebanjski obči­ koordinacijo pa ima tudi predsednik litve strategije postopne prenove ni je dobra. Obvezniki občinske terito­ sveta KS Maks Kurent, ki mu ni žal Zveze komunistov«, ki je priro­ Med vzroki za 124,1 milijona iz­ V Tovarni opreme na Mimi je do narjev pospešene amortizacije!) in v rialne obrambe pa se včasih tudi silno prostega časa, če je treba ljudem kaj malo iz Ljubljane. Vprašanje je, gube v Novolesovi temeljni orga­ izgube prišlo izključno zaradi GG Brežice-tozd Mokronog. dolgočasijo, zadnjičsojihna vaji pripe­ pojasniti,« je povedala tajnica KS Mir­ kako naj članstvo razume tako nizaciji IGK na Račjem selu je spremenjenega načina prikazovanja P. P. na Justina Pančur. latovščino. ljali do neke zidanice, potem pa so bili izredno visoka rast stroškov za po­ prejetih izvoznih stimulacij, saj jeteh dolgo prepuščeni sami sebi. Da bi jim Telefonsko omrežje bo poslej na Slej ko prej ostaja dejstvo, da dali vsaj ključ od zidanice, bi že vedeli gosto prepredlo območje mirenske smo zelo malo naredili, da bi Socia­ rabljene surovine in material zaradi več, kot znaša izguba. kaj početi. krajevne skupnosti, saj bo samo Mir­ listična zveza postala organizacija prehoda na proizvodni program Izguba (23,1 milijona) v Kme­ PRESEŽKI — Trebanjsko kme­ na dobila letos 230 novih naročnikov, množic, je bilo poudarjeno v raz­ izdelave ploskovnih elementov. tijskem gospodarstvu Slovenska vas »KER JE NEKULTUREN« tijstvo s tržnSii presežki hrane zalaga Stan 23, Zabrdje 27, Volčje njive 13, pravi. Političnemu aktivizmu kaže se je v primerjavi s prvim polletjem TREBNJE—» Če bi tovariša Pečka druge občine, Mirenčanom in-drugim Gomila 16,Trbinc 13, Selo 49, Sevnica dati znova večjo veljavo, a le v tem Trimov tozd JKP Trebnje ima za letos še povečala. Računajo, da se v vprašali, alije dosti denarja za kulturo smislu, da bodo komunisti čimveč pa se zdi za malo, ko pridejo v kakšno 30 in Brezovica 26. Vaščani Brezovice 279,9 milijona dinarjev največjo iz­ tem kratkem času do konca leta pog­ bi odvrnil, da ne, gospodarstvenik pa bi domačo mesnico in zaman iščejo vsaj bodo zaenkrat dobili 11 priključkov, med ljudmi. Zdaj prevečkrat drži oji poslovanja bistveno ne bodo razliko pa, ko bo montirana nova ugotovitev, daje ZK ravno zavoljo gubo v trebanjskem gospodarstvu. rekel, da daje preveč,« je dejal Uroš približno tako lep kos mesa, kot so ga spremenili, zato tudi ne pričakujejo videli v Ljubljani. centrala, to velja prav tako za Šev- tega, ker je opustila delo z ljudmi, Vzrokov je več, med poglavitnimi pa Dular, sekretar MS ZKS za HARAČ — Nekdaj so morali tlača­ ničane, ki so k akciji pristopili do­ postala zapečkarska organizacija, je gotovo ta, da v tretjem četrtletju ugodnejšega poslovnega rezultata. Dolenjsko, na zadnji seji OK ZK v ni plačevati ali odslužiti desetino sv­ datno in jih je priključek veljal 150 ti­ kot je (samo)kritično dejal Uroš zaradi rekonstrukcije ni polno ob­ Ker se zapletene razmere v Trebnjem, ko je hotel ponazoriti, kakor ojim gospodom, Turki so pobirali svoj sočakov, prispevali pa so še udarniško Dular. ratovala linija. Del izgube odpade na Gradbenem in komunalnem podjet­ različno se odzivata potrošnik in pr­ davek — harač, od našega gospodars­ delo in drogove. Za primerjavo: Toda tudi sestanki osnovnih or­ drugačno prikazovanje izvoznih sti­ ju Trebnje niso mogle rešiti s preven­ oizvajalec, ko gre za skupno porabo. tva pa odtegujejo že pet desetin, so po­ Stanovalci so pred časom odšteli za ganizacij morajo poslej zmeraj mulacij, izgubo pa je povzročila tudi tivnimi aktivnostmi občinskega Sekretar občinske kulturne skupnosti priključek le 12.200 din, Mirenčaniso postreči z jasno usmeritvijo, da tarnali trebanjski gospodarstveniki po višja neplačana realizacija. Na ravni izvršnega sveta, je bilo potrebno, kot Stane Peček pa je Dularju takoj segel seji občinskega komiteja, na kateri so lani plačali za telefon 59.646 din, Sela­ bodo komunisti vedeli, za kaj se zahtevali, da je končno treba nekaj ni pa se morali letos primakniti že 140 morajo boriti. delovne organizacije so sprejeli smo žv. obširno poročali, uvesti v besedo in odrezavo pristavil: »Zato, ukrčniti, ne pa se le pogovarjati o tisočakov. P. PERC ukrepe, ki naj bi privedli do ugodne­ začasen ukrep družbenega varstva ker je nekulturen,« in si prislužil razbremenitvi gospodarstva. P. P. jših poslovnih rezultatov. za dobo enega leta. aplavz.

Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah

NAJBOLJ REVEN JE RDEČI fj IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN KRIŽ — domuje namreč v zasilni zg­ iflillH radbi, ki desetletja ni videla mojstrov za popravilo, kvečjemu pleskarja, a tu­ 13 di tega dolgo ni bilo na spregled. Sicer pa občinska partija in Socialistična Programski svet zveza nista dosti na boljšem, čeprav imata pisarne v trdnejši sosednji hiši. Poljih še čaka Trgovci gase ogenj v strehi za Krško polje Pozimi jih večkrat zebe kot ne, če ne pazijo na ogenj. Brežiška občinska O prenovi ZK v občini ______Kaj vse načrtuje Emona Posavje v mestu in na podeželju______ima 9 skupin konferenca SZDL je najbrž edina v govori Jože Habinc Sloveniji, ki uporablja za pisarno tudi BREŽICE — Prebivalci iz okoliških vasi se že od nekdaj zavzemajo za to, da bi premogovnik, in zaJesenice.česebo Gradnja savskih elekt­ hodnik, za razmnoževalnico in ku ­ KRŠKO — »Strinjam se, da je se jim trgovina čimbolj približala. Dokler trgovci prodajalneodpirajo.jihurejajo širilo drobno gospodarstvo.« rarn naj bi pospešila tudi hanje kave pa prostor pred sanitarija­ prenova ZK nujno potrebna, sam ali celo na novo gradijo, so ljudje pripravljeni tudi malo počakati, če pa katero mi. Resje bil zadnji čas, da sojim ponu­ • Kakšnih sprememb in izboljšav pa zelo nerad uporabljam to ukinejo, je takoj ogenj v strehi. Zadnje čase se je to zgodilo na Trebežu in pri razvoj drugih področij dili streho v Domu učencev. besedo. Bojim se namreč, da se se lahko nadejamo v občinskem SAMO NA KAVLJE ČAKAJO — železniški postaji v Brežicah. Za pojasnilo o tem, kako dolgo bo Trebež brez nam bo spet zgodilo kot že tolikok­ središču? BREŽICE — Bralci nimajo prave Dobovčanom, ki sprašujejo, zakaj v trgovine, smo se obrnili na direktorja DO Posavje Ivana Germovška. Takole je rat doslej: da bomo vsi do »Začeli bomo z gostinstvom. predstave o tem, s kakšnimi nalogami novi mesnici še ne prodajajo mesa. naj onemoglosti ponavljali to preno­ odgovoril: se ukvarja pri medobčinski gospodar­ v tolažbo povemo, da seje zataknilo pri Prihodnje leto bomo preuredili in na ski zbornici ustanovljeni svet na Krško vo, v resnici pa se ne bo nič spreme­ »Rešitev vidimo v gradnji nove Trebežu smo želeli celo odkupiti, novo opremili vse sobe vTurist hote­ opremi. Napraviti jim jo morajo po nilo. Vse to, kar sedaj počnemo, ne poslovalnice v neposredni bližini, vendar nam ni uspelo. Zanje lahko polje, zato se večkrat z vprašanji ob­ meri, ker standardizirani izdelki neus- lu. Prenovili bomo tudi restavracijo. račajo na nas. bi smelo biti zgolj in samo kam­ ker se na to lokacijo stekajo kupci z plačamo samo toliko, kolikor nam trezajo. Gospodinje pripominjajo, da panjska akcija, ampak dolgoročen Ta organ deluje dve leti. Njegov se­ ni pomembno, če so kavlji majhni ali vseh vetrov. Lastnika na Trebežu in odobri javni pravobranilec, nimamo danji predsednik je Igor Dobrovnik, proces, v katerem bi morali k delu v Šentlenartu sta nam odpovedala veliki, ampak to, da bo na njih dovolj pritegniti ljudi, ki so doslej stali ob pa nič proti temu, če lastnik odda ali predsednik izvršnega sveta občinske mesa. Spet namreč čutijo, da ponudba strani,« je povedal Jože Habinc, lokala zaradi prenizke najmenine, proda lokal drugemu trgovskemu skupščine Krško, podpredsednica pa šepa. sekretar občinskega komiteja ZK v toda mi jima ne moremo nuditi več, podjetju. Najpoglavitnejše je, da Jelka Barlič, zdaj na čelu izvršnega sve­ krški občini. kot dovoljujejopredpisi. Prostorena bodo ljudje zadovoljni.« ta občinske skupščine v Brežicah. KOGA NAJ TOŽIJO? — Pri Ko- »V krški občinizdelovanjemZK V okviru sveta je zdaj devet strokov­ vinoplastu in Metalgradu na Jesenicah nih skupin. Projektno skupino za vsaj doslej nismo bili kdove kako • Ali imate za podeželje v načrtu zapravijo ogromno časa, da se lahko zadovoljni. Usmeritve 10. kongre­ vodno gospodarstvo vodi Stane Pa­ DOBOVŠKO LIVARNO kako prenovo trgovin? telefonično povežejo z naročniki. Oni sa ZKS so žal ostale za več kot polo­ vlin, dipl. gradbeni inž. iz Vodnogos­ sami sicer vztrajajo, v velikih delovnih podarskega podjetja v Novem mestu. vico osnovnih organizacij le mrtva BODO ŠIRILI »Letos smo z izgradnjo nove, večje organizacijah jim pa kar naprej črka na papirju, prav tako je s skle­ Vodja projektne skupine za kmetijstvo DOBOVA — Vrednost proizvod­ trgovine ustregli 17 vasem v cer­ dopovedujejo, naj kaj ukrenejo, da ne pi 3. seje C'K ZKS. Večina namreč je Franc Juvane, inž. kmetijstva in bodo za vsako naročilo zapravili po več ostaja pri ohranjanju obstoječega nje v Splošnem livarstvu se bo letos kljanski krajevni skupnosti. Zdaj se direktor Agrokombinata v Krškem, ur. Pravzaprav bi Jeseničani za za­ stanja, le malo pa naredijo, da bi za povzpela na 600 milijonov dinarjev. dogovarjamo za prestavitev proda­ vodja skupine za izkoriščanje geoter­ mudo časa lahko zaračunavali odš­ boljše delo motivirali strokovne Akumulacije se bo nabralo za okoli jalne v Sromljah. Trgovina gostuje v malnih voda Jože Avšič, ekonomist iz kodnino. Potem bi imeli pri PTT kadre, samoupravna telesa, zlasti 70 milijonov. Ravno prav, saj na­ zasebni hiši in ima zelo malo prosto­ brežiške Agrarie. zagotovo toliko denarja v dobrem, da Skupino za izkoriščanje in prede ­ pa mlade, ki jih ne znamo in ne črtujejo širjenje proizvodnih zmog­ ra, zato smo sklenili sodelovati pri bi jim z njim lahko takoj zgradili novo lavo gramoza vodi Jože Mulej, dipl. znamo usmeriti v pravo delo,« me­ ljivosti skoraj za tretjino. Povpraše­ adaptaciji osnovne šole. Mimograde centralo. ni Habinc. inž. gradbeništva in direktor IGMPSa- vanje po livarskih izdelkih se po­ naj povem še to, da so zunanje poslo­ va v Krškem. Na čelu skupine za goz­ Te ugotovitve temeljijo na rezul­ večuje in zdaj niso kos vsem tatih obiskov delovnih skupin po valnice razen dveh, treh vse nerenta­ darstvo je Teodor Oršanič, dipl. goz­ osnovnih organizacijah krških naročilom. Dograditev imajo v pla­ bilne in da ima najmanj prometa darski inženir in direktor GG Brežice. nu za prihodnje leto. Radi bi pohite­ prav sromeljska. Vendar se zave­ Pri svetu deluje tudi skupina za ure­ delovnih organizacij in krajevnih Ivan Germovšek Krške novice li, da bi v drugi polovici leta delo nor­ damo, daje ne moremo ukiniti, daje janje in varstvo okolja pod vodstvom malno steklo. Za opremo so letos na­ to naš dolg do podeželja. Tozd Franca Jeniča, dipl. ekonomista in svetovalca gospodarske zbornice Po­ BOLEHNA TELEFONIJA — V menili 80 milijonov dinarjev. Celo­ Maloprodaja pa seveda zaradi tega S kuhinjo bomo počakali, dokler se Salon pohištva ne preseli na novo lo­ savja. krški občini so vedno bolj nezadovoljni tno investicijo cenijo na 200 razpolaga z manjšim dohodkom za s telefonom. V Krškem telefonske kacijo. Načrtujemo gradnjo v obrtni Skupino za komunalo so zaupali milijonov. Za soinvestitorja so razvoj. Razvoju in potrebam kra­ Jožetu Kolarji, dipl. komunalnemu zveze še nekako delujejo, slabše je že, ■* »iIMlii pridobili Dinos iz Ljubljane. Gradili janov bomo kljub temu sledili in coni. Tja bomo prestavili tudi pro­ inženirju iz občinske uprave v Sevnici, kadar Krčani kličejo medkrajevno, bodo tik sedanjih objektov in v ta na­ sodelovali pri investicijah skupaj z dajo gradbenega materiala in skla­ skupino za turizem Zvonku Krulcu, najslabše pa, kadar kličejo v tujino. men so odkupili 5 tisoč kv. metrov drugimi interesenti. To velja za dišča trgovine na veliko. V Salonu dipl. ekonomistu iz čateških Term. V Ker ima krško združeno delo precej zemljišča. Globoko, če bodo tam odprli pohištva bomo potem odprli samo­ kratkem bo ustanovljena tudi sociolo­ poslovnih vezi s tujino, kijih vzdržuje postrežbo restavracijo sodobnega ti­ ška skupina, za katero trenutno še ne tudi s pomočjo telefona, iz Krškega pa pa in v skladiščih na Čemelčevi ulici vemo imen. Programski svet ima torej je, recimo, Nemčijo težko priklicati, se več maloprodajnih trgovin.« zelo obširne naloge, ki vse po vrsti izvi­ poslovni ljudje vozijo telefonirat v Lju­ bljano. Ko bo cesta čisto zanič, bodo Stakniti konec s koncem J. TEPPEY rajo iz energetskih načrtov za izko­ riščanje Save. pošiljali dimne signale. Zadrege brežiških sisov pred iztekom leta NI ADVOKAT — Odkar je odšel BREŽICE — Te dni sesestajajo sku ­ Manjkajoči denar bodo sicer upošteva­ Niko Žibret za predsednika republiške pščine interesnih skupnosti na izrednih li v letošnih programih, izdatke pa pok­ KOSTANJEVIŠKE izobraževalne skupnosti, so Krčani sejah zaradi zadnjega, tretjega prev­ rili iz povečanih prispevkov za OBČINSKI KOMITE ZK VEDUTE pričakovali, da se bo njihovemu šols­ rednotenja programov in morebitne prihodnje leto. Poznavalci devetme ­ tvu bolje godilo. Pa očitno s to advoka­ prerazporeditve denarja za družbene sečnega poslovanja v družbenih de ­ O RESOLUCIJI KOSTANJEVICA — Ob 20. oble­ turo, ki naj bi delovala v Ljubljani, ne &&& javnostih nikomur ne očitajo negospo­ tnici smrti Franca Rabuze iz Kostanje­ bo nič. Niko Žibret je namreč na javni / * -*■ T dejavnosti. Druga valorizacija namreč KRŠKO — Občinski komite ZKS ni upoštevala vseh zahtev, tudi tistih darnosti, menijo pa, da bi z nekaterimi vice pripravlja tamkajšnje turistično tribuni Tudi Posavje potrebuje znanje Krško je na seji, ki je bila pretekli društvo razstavo njegovih fotografij, Jože Habinc: »Marsikječakajo na ne, ki so na primer za kulturno organizacijskimi prijemi stroške lahko izjavil, da je posavsko Šolstvo čisto v skupnost prišle od zunaj. Pri tem gre za še zmanjšali, predvsem v centru za ponedeljek, obravnaval osnutek sta­ na katerih je večinoma upodobljena redu in da ne potrebuje pomoči. rešitve od zgoraj, namesto da bi večmilijonske obveznosti, ki jih je obči­ socialno delo in v šolstvu. V šolstvu gre lišč o delovanju članov ZK v SZDL, Kostanjevica. Izmed SOOplošč, kolikor se jih je ohranilo pri njegovem nečaku sami zagrabili za delo.« na dolžna poravnati. Poleg kulture je za uvajanje gibljivih okolišev in osnutek resolucije o politiki ure­ Ivanu Barbiču, so turistični delavci že bila močno prikrajšana telesna kultu ­ ponekod tudi za vpisovanje učencev PODELILI JUBILEJNE sničevanja družbenega plana v opravili prvi izbor. Razstavo naj bi skupnosti. Ti obiski pa razkrivajo ra, oglašajo pa se tudi drugi, šolniki in vsako drugo leto. K varčevanju sili tudi ostale slabosti. Vsi restriktivni prihodnjem letu in sprejel oceno o odprli maja prihodnje leto. NAGRADE skupnost otroškega varstva, češ da ne družbene dejavnosti šibka gospodar­ dosedanjem uresničevanju sanacije ukrepi, ki jih sprejema administra ­ morejo stakniti konca s koncem. ska moč občinskega gospodarstva, ki . cija, pričajo več slabega kot dobre ­ taka, kot je, komaj zmaguje naraščaj­ v Kovinarski. Člani komiteja so se KRŠKO — M-Agrokombinat iz ga. Zlasti je škodljivo omejevanje Višine letošnjih prispevkov naj zdaj oča bremena. Pri gospodarstvu se torej seznanili tudi z varnostno politično SREČANJE DELAVCEV Krškega je na vsakoletnem srečanju, ki samoupravnih pravic, ki po drugi ne bi več spreminjali. Odločili se bodo vse začne in konča. oceno v Sloveniji in Jugoslaviji. Več ga prirejajo ob dnevu republike, pri­ strani dopušča čakanje na rešitve najbrž tako, kot predlaga izvršni svet. J. T. bomo poročali v naslednji številki. VZGOJE pravil srečanje članov delovnega od zgoraj. Pri tem je očitno, da je kolektiva. Na letošnjem so podelili 2 ključ za reševanje problemov naj­ IN IZOBRAŽEVANJA plaketi delovne organizacije, 14 priz­ večkrat v rokah delavcev samih nanj in 19 pohval ter jubilejnenagrade. oziroma vodstev delovnih orga­ Glavni direktor kombinata pa je nizacij. Žal pa spoznanje, da se bo Kdo je kriv izgub v zdravstvu? KRMELJ — Sevniška občinska spregovoril o nalogah, ki čakajo delov­ treba nasloniti predvsem na lastne izobraževalna skupnost, skupnost ni kolektiv v tem srednjeročnem sile, prodira vse prepočasi. Krška občinska zdravstvena skupnost je letos pridelala že za 150 milijonov di­ otroškega varstva in osnovna orga­ obdobju. »V kolektivih, kjer imajo več nizacija delavcev vzgoje in izobraže­ osnovnih organizacij, pa se nismo narjev izgube — Bo izguba do konca leta še enkrat večja?______vanja priredijo v petek, 12. decem ­ odločili samo za obisk delovnih KRŠKO — Občinska zdravstvena skupnost je v prvih devetih mesecih tega sklad na republiški ravni izplačati 60 bra, ob 17. uri v (novi) osnovni šoli skupin, ampak za akcijske konfe­ 12. SNOUB Krmelj tradicionalno rence. Doslej smo jih imeli v leta imela za ISO milijonov dinaijev izgub. Sodeč po napovedih, bo izguba do milijonov dinarjev. Pa vzrok za naše Sevniški paberki konca leta še enkrat večja. Vzrokov za izgubo pa je več, med drugimjetudita,da izgube, ki bodo lahko do konca leta srečanje delavcev, ki so zaposleni v Agrokombinatu, TCP Djuro Sa­ vzgoji in izobraževanju. Na priredi ­ laj, pripravljamo se na to, da jo je v krški občini prispevna stopnja najnižja v dolenjski regiji. tudi manjše, če bodo rasli osebni ENAČICA — Po odmevu na tvi bodo podelili priznanja za 20- in bomo imeli v Novolesu itd. Naš cilj dohodki, ni samo v nizki prispevni pripombe stanovalcev Naselja heroja je, da se poslovna funkcija delov­ Samoupravna interesna skupnost nih obveznosti iz preteklih let samo stopnji. Neustrezna je tudi delitev 30-letno delo v vzgoji in izobraževa­ Maroka o domnevni počasni nadgra ­ nih organizacij okrepi, saj bo le ta­ oziroma njene strokovne službe so zaradi novomeške bolnišnice. Še znotraj skupne porabe, namenjene nju. V kulturnem sporedu bodo dnji blokov 'še mnenje prizadetih de ­ ko lahko prišlo do združevanja de ­ na to že večkrat opozorile komite za enkrat toliko smo porabili, da smo sodelovali Zlata Ognjanovič, Marija lavcev Betona. Ti delajo menda vse v družbenim dejavnostim. Triodsto­ dogovorjenih rokih, celo bolj umi so, la, sredstev in razvoja. Marsikje so družbene dejavnosti, a očitno so os­ izravnali osebne dohodke zdravstve ­ tna prerazporeditev sredstev v korist Bitenc-Samec, Stane Koritnik in že dosegli pomembne uspehe pri nih delavcev — izvajalcev in ne de ­ Ciril Cvetko. V družabnem delu kot pa jim utegnejo plačati. tala opozorila brez odmeva. In tako zdravstva pa bo tako in tako samo PLOHI — Novograditelji v Florjan­ tem, naj omenim zlasti TCP Djuro lavcev v SIS, da ne bo pomote — srečanja bo igral Seplan. Pokrovitelj se dogaja, da se obveznosti pre- začasna rešitev,« poudarja Milena ski ulici so zadnje čase priča nenavad ­ Salaj, ponekod pa jih čaka še vrsta prišle pa so tudi nove obveznosti. srečanja je občinska skupščina nalog,« je dejal Habinc. Kerin. nim dogodkom. Iz nedograjenih hiš iz­ Letos smo morali v solidarnostni J. S. Sevnica. • Predsednik zbora izvajalcev v ginjajo plohi. Dobri sosedje se ob­ našajo samozaščitno in povedo priza­ skupščini zdravstvene skupnosti dr. detemu graditelju, kam so odromali Stane Sunčič pa ima pripombe tudi plohi, obveščena je milica, naposled glede organiziranja delovne skupnosti pa, kot po čudežu, plohe vrne nekdo skupnih služb SIS družbenih de­ Tesna vez z združenim delom tretji, češ da si jih je le sposodil. Novi Priznanje Bibiču javnosti. Po njegovem bo postopek or­ časi, novi običaji. ganiziranja skupnih služb, ki naj bi ______Pridobitve, ki so jih letos veseli v krajevni skupnosti Krmelj______METALNA—V tej tovarni v Krme­ Inovator leta — Poseb­ začele delovati januarja prihodnje lju imajo zelo strog režim glede obiskov no priznanje Kopitarni leto, stekel prehitro in tako rekoč brez KRMELJ — Krajevna skupnost Krmelj vzorno sodeluje z združenim delom v vali. Na pobudo in z udarniškim v proizvodnih prostorih. V krški atom­ ski elektrarni se lahko skrijejo pred hu­ sodelovanja zdravstvene skupnosti, ki svojem okolju, zato ne preseneča, da tudi krajani med največje pridobitve tega delom stanovalcev blokovskega na­ dim vratarjem Metalne. Ta je tako vnet SEVNICA — Občinska razis­ je še kako zainteresirana, kako bodo leta, uvrščajo zaključeno veliko naložbo (gre za preko 800 milijonov dinarjev) v selja so ti zgradili pri stanovanjskih kovalna skupnost je letos že petič in dosleden pri svojem delu, da je za­ službe delovale. Osnutek samou­ temeljni organizaciji Metalne. blokih otroška igrišča. Uporabili so dnjič nekemu novinarju preprečil podelila priznanje — inovator pravnega sporazuma o delovanju Letos so asfaltirali kilometer ceste ga bogatijo skulpture mladih aka­ razen odpadni material in tako pri­ ogled tovarne, kjer ni dovoljeno slikati, leta. Potem kojedvakrat dobilto delovne skupnosti je bil namreč na odseku Hinjce — vas Križišče, demskih kiparjev. Krajani so ob raz­ hranili veliko denarja, sama funk- medtem pa je nekdo s črno brado in priznanje obrtnik Zvone Krajnc, zavrpjen, delavce zdravstvene skup­ cesto do vasi in skozi vas Brezje, izde ­ nih akcijah tudi sami pridno sodelo- močnimi dioptrijami na očeh veselo po enkrat pa Slavko Zakošek iz pritiskal na sprožilec fotoaparata znot­ nosti, ki skupaj s samoupravnimi telesi lali so 250 metrov pločnika skozi na­ Kopitarne in Marjan Levstik iz raj tovarniške ograje. Tega vratar še skupnosti upravljajo z dvema milijar- selje Krmelj in položili preko 400 m • Na predlog krajevnih družbeno­ Stillesa.jeinovatorleta 1986 pos­ opazil ni, ker je bil fotograf pomešan v dapia dinarjev, pa tako nihče nič ne kanalizacije na raznih odsekih vkra- političnih organizacij so letos podelili tal spet obrtnik, in sicer Jože neki delegaciji. vpraša, pravi Sunčič. ju. priznanja krajevne skupnosti Krmelj Ribič, ključavničarstvo Sevnica. Krmelj čani so veseli treh za večletno uspešno in požrtvovalno Kopitarna je dobila posebno preurejenih stanovanj v graščinski našajo iz leta v leto, namesto denarja delo prizadevnim krajanom: Anici TUDI ZA NOVEMBER priznanje za spodbujanja mno­ zgradbi, za kar sta preko 10 mi­ Jankovič, Anici Hočevar, Silvi žične inovativne dejavnosti, saj dajejo izvajalcem storitev menice, v lijonov prispevali skupnost pokoj- ŠORLI sili pa najemajo tudi kredite. Močan, Vladu Senčarju, Jožetu Kn­ prihaja iz nje vsako leto največ ninsko-invalidskega zavarovanja in ezu, Janezu Mirtu, Ladu Kovaču SEVNICA — Zmagovalec rednega Alenka Pogačar, referentka za prijav inovacij. Sevniška občin­ samoupravna stanovanjska skup ­ mlajšemu, Maksu Bučarju, Jožetu mesečnega hitropoteznega šahovskega plan in svobodno menjavo dela, pra­ turnirja ŠK Milan Majcen za novorn- ska raziskovalna skupnost spod­ nost občine Sevnica, novega zobo- Lužarju in Mileni Papež. buja inovacijsko in raziskovalno vi, da v takih razmerah ni mogoče tehničnega laboratorija v zdravstve ­ ber je Gvido Šorli, ki je izgubil le dejavnost ter jo skuša približati normalno poslovati. Vodja strokov­ dvoboj z Derstvenškom. Šorli je zbral ni postaji in, seveda, da so od 12 točk. Mesojedec 8,5, Derstvenšek, tudi osnovnošolcem. Knjižne ne službe zdravstvene skupnosti in letošnjega občinskega praznika cionalnost igrišč pa zato ni nič ma­ Lazič in Kolman po 8 itd. V skupnem nagrade za najboljše spise z tajnica skupščine Milena Kerin pa končno le povezani z občinskim sre­ njša,« je povedal predsednik sveta seštevku enajstih turnirjev je na čelu naslovom Moja inovacija so meni, da za zdravstveno dejavnost v diščem tudi z asfaltno preprogo na krajevne skupnosti Krmelj Milan Mesojedec s 74 točkami, Derstvenšek dobili Alenka Detstvenšek, Da­ občini ni dovolj posluha: »Če bi imeli obmirenski cesti. jih ima 72, Lazič 60, Smerdel 59, Kol­ mjan Kreže in Mateja Štrlek (vsi občinski možje več posluha za naše Levstek, ki je že dolga leta duša in man 54 itd. Jasno je torej, da bosta o učenci 8. razredov OŠ Savo probleme in težave, potem bi lahko »Letos smo krajevni praznik kar motor razvoja, po velikosti drugega zmagovalcu na zadnjem turnirju, ki se Kladnik Sevnica) ter Dušan uvideli, da za izgube nismo krivi mi, združili z dnevom republike in med industrijskega središča v sevniški bo pričel 21. decembra ob 9. uri v domu Udovč in Daniel Lakner, osmo­ ampak da leži vzrok zanje v objektiv­ pomembnejše pridobitve v Krmelju Milan Levstek: »Zahvaliti pa se mo­ občini, in s tem tudi celotne krajevne TVD Partizan Sevnica, odločala le Mesojedec in Derstvenšek. šolca OŠ Boštanj. nih okoliščinah. Za več kot 33 mi­ naposled štejemo tudi dokončanje ram tudi kolektivoma Lisce in Me­ skupnosti. lijonov dinarjev je bilo neporavna­ parka nasproti avtobusne postaje, ki talne za razumevanje in pomoč.« P. P. J. BLAS

6 E 0LENJSKI LIST Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 Blas za verifikacijo Ljubiteljstvu še večjo veljavo kultura Tudi študijska knjižnica Mirana Jarca sme ma­ Trebanjska Zveza kulturnih organizacij v novi preobleki — Za dejavnost bodo tično knjižnično službo opravljati le pogojno — skrbeli strokovni odbori — Trebanjci edini v Sloveniji vključujejo ugankarstvo in Bo do leta 1990 prišla do ustreznejših prostorov? TREBNJE—V trebanjski občini skoroda nimajo poklicnih kulturnih ustanov, zato, ker je trebanjska Zveza kultur ­ NOVO MESTO — Novi repu­ li krajini in Posavju veljala za izjema je le Goliova knjižnica, zato toliko bolj skrbijo za ljubiteljsko kulturo. nih organizacij edina tovrstna orga­ izobra­ bliški zakon o knjižničarstvu je s urejeno. Res je, da je zakon v tej Pojavljajo se nove oblike kulturnega delovanja, daljša se tudi seznam področij, nizacija v Sloveniji, ki šteje ugan­ svojimi strogimi določili, pred ­ ustanovi »odkril« zelo malo po­ tako da pevstvo, igralstvo, muziciranje in še kaj že dolgo niso edine zvrsti, kijih karstvo za enakovredno in enako­ vsem pa s poostrenimi kriteriji za manjkljivosti v primerjavi s knji­ gojijo. pravno dejavnost in jo zato tudi ževanje opravljanje matične knjižnične žnicami drugod, pravzaprav le eno Novodobna dejavnost, kije v tre­ publiški Zvezi kulturnih organizacih gmotno podpira. službe prizadel tako rekoč vse —premalo prostora. Vendar paje banjski občini dobila streho v okviru predlagati, naj med svoje dejavnosti občinske splošnoizobraževalne prostorska stiska v Študijski knji­ Zveze kulturnih organizacij, je ugan­ uvrsti tudi ugankarstvo, še posebej • Predsednica bo še naprej Zvon­ knjižnice ter povzročil hudo žnici tolikšna, da že to pomeni karstvo. Ugankarsko društvo Do­ ka Falkner, za podpredsednika pa so GLASBA IN BESEDA zaskrbljenost. Od knjižnic, ki jim skoroda težko rešljiv problem v men (imenuje sepo Petru Butkoviču- Priznanja izvolili Petra Podobnika. Izvolili so TUDI V KRŠKEM je naloženo, da poleg lastne de­ zdajšnjih gospodarskih razmerah Domnu, vsestranskem kulturnem tudi več strokovnih odborov. Odbor za javnosti opravljajo še matično in drugih, ki pridejo. Razumljivo delavcu iz Primorske) goji in širi za delo glasbeno dejavnost bo vodila Duška KRŠKO — Večer glasbe in ume­ službov svojih občinah, je bilo ne­ je, da sama knjižnica zakonske posebno dejavnost, ki je vse kaj več Peček, odbor za gledališko dejavnost tniške besede bo nocoj v tukajšnjem nadoma zahtevano, da morajo zahteve po večjem in predvsem us­ kot reševanje križank v prostem v kulturi Zvonka Falkner, odbor za folklorno in Delavskem kulturnem domu Edvar ­ imeti ustrezne, dovolj velike treznejšem prostoru ne more času. Kot je zapisal zdajšnji predsed ­ plesno dejavnost Lučka Dreža, odbor da Kardelja. Nastopila bosta solist prostore za poslovanje, na policah izpolniti, zato se je obrnila po nik društva Drago Bajt, je ugan­ V Črnomlju bodo začeli za likovno dejavnost Bogdan Breznik, na elektronski harmoniki Silvester dovolj knjig, predpisano število pomoč. Tako je občinski izvršni karstvo oblika človekove duhovne podeljevati Župančičeve odbor za kadrovska vprašanja in priz­ Mihelčič iz Črnomlja in gledališki ig­ kadrov in zagotovljene vse druge svet v imenu ustanoviteljice te ustvarjalnosti. Naj omenimo, da iz­ plakete in diplome nanja Štefka Gregorčič, odbor za lite­ ralec Ivo Ban iz Ljubljane. Prireditev pogoje, sicer tako imenovano ma- knjižnice, občinske skupščine v daja društvo svoj časopis, da je iz­ rarno in knjižnično dejavnost Ivan se bo začela ob 19.30. tičnost izgubijo. Seveda je bilo ta­ Novem mestu, že sprejel sklep, s dalo tudi ugankarski priročnik ČRNOMELJ — Na skupščini Gregorčič ter odbor za arhivsko- koj jasno, da zahtevanega ni moč katerim jamči ureditev minimal­ Mitološki slovarček, prireja pa tudi črnomaljske kulturne skupnosti so dokumentacijsko dejavnost Rozi Dr­ PRVI JUBILEJNI uresničiti takoj, na vrat na nos, nih prostorskih pogojev za Štu­ razstave. pred kratkim . sprejeli sklep o novšek. zato je republiški svet za knji­ dijsko knjižnico, medtem ko bo O vsem tem je tekla beseda minuli podeljevanju Župančičevih priz­ KONCERT OKTETA žničarstvo začel izdajati soglasja skupščina novomeške kulturne petek na konferenci Zveze kulturnih nanj, kijih bodo ob kulturnem praz­ TREBNJE — Jutri ob 19. uri bo za pogojno opravljanje matične skupnosti tak sklep oziroma sklep organizacij v trebanjskem kul ­ niku podeljevali zaslužnim kultur ­ Na tej konferenci so potrdili novo imel Trebanjski oktet, ki obhaja prvi dejavnosti. To soglasje paje bilo in o pogojni verifikaciji te ustanove turnem domu, ko so razpravljali o nim delavcem. obliko organiziranosti Zveze kultur ­ jubilej — 5-letnico delovanja — je moč pridobiti le na podlagi skle­ za opravljanje matične dejavnosti ljubiteljski kulturi v srednjeročnem Od prihodnjega leta naprej bodo nih organizacij. Najvišje telo bo samostojni koncert v tukajšnjem pa, s katerim se pristojni organ, do leta 1990 sprejela na seji priho­ obdobju. Med drugim so sklenili re- vsako leto podelili največ dve Žup­ poslej konferenca, ki se bo sestajala kulturnem domu. Gost večera bo občinska skupščina kot ustano­ dnji teden. ančičevi plaketi, in sicer za življenj­ enkrat na leto, medtem ko bo izvršno Dare Ulaga, znani slovenski igralec viteljica knjižnice ali kdo drug, za­ sko delo na kulturnem področju. telo za štiri leta izvoljeno predsedst ­ iz Ljubljane. Nameravananova gradnja, kije vezuje in jamči, da bo knjižnica do SPET SEMINAR Poleg tega bo največ 5 nagrajencev vo. bila v prejšnjih srednjeročnih pla­ določenega roka izpolnila vsaj mi­ na leto prejelo Župančičeve diplome I.Z. nih že napisana, zdaj pa je že dru­ ZA ZBOROVODJE nimalne pogoje, predpisane z za pomembne uspehe v kulturi. Na gič zapovrstjo izpadla iz petletke, zakonom. Praviloma je ta rok leto NOVO MESTO — Pevovodje kulturni skupnosti so za srednjeroč­ PISATELJ INGOLIČ torej ne pride v poštev, pač pa 1990 oziroma konec tega srednje ­ vseh odraslih pevskih zborov, ki de ­ no obdobje že naročili izdelavo dese ­ Dve sodobni deli preureditev zdajšnjih prostorov, GOVORIL UČENCEM ročnega obdobja. lujejo v novomeški občini, so se ob tih plaket, kijih bo naredil črnomalj­ kijih Študijska knjižni ca že vsesk­ koncu minulega tedna udeležili ski kipar Jože Vrščaj, in 30 diplom. Drevi v Novem mestu dru­ ŠENTJERNEJ — Minuli ozi uporablja, in prizidek oziroma Na dolgem seznamu takšnih dvodnevnega strokovnega semina­ Žirija za podeljevanje priznanj pri ga predstava Jazavca, četrtek in petek je bil v tukajšnji knjižnic, ki jim je zakon odvzel pozidava prostora med obema rja, ki ga je pripravil odbor za tukajšnji kulturni skupnostijeposla- prihodnji teden pa Kranj- osnovni šoli že 6. krajevni knjižni stavbama. Kot je slišati, tudi tako pravico opravljati matično de­ glasbeno dejavnost pri tukajšnji la razpis, kulturne, delovne, družbe ­ ______čani______sejem s prodajno razstavo javnost in se morajozdaj potego­ nakazana rešitev iz prostorske Zvezi kulturnih organizacij. Semi­ nopolitične organizacije in posa­ leposlovne literature za odrasle vati za pravico, da smejo do nad ­ stiske ne more steči. Menda je nar, ki j e potekal v Domu kulture, je mezniki pa morajo poslati predloge NOVO MESTO — Ta teden gos­ in mladino ter strokovnih in aljnjega matično službo pogojno vmes spet posegla višja sila, ki ni vodil priznan strokovnjak prof. kandidatov za priznanja z obrazloži­ tuje na novomeškem odru satirično poljudnoznanstvenih knjig. Se­ pripravljena kar takoj prižgati opravljati, je tudi Študijska knji­ Mirko Slosar iz Kopra, znan tudi kot tvijo najpozneje do 31. decembra gledališče Jazavac s komedijo Lju- jem je v sodelovanju s šentj ernej- zeleno luč za začetek del. Časa za žnica Mirana Jarca v Novem mes­ zborovodja Obale, enega najboljših letos. bavni otrov (Ljubezenski strup) skimi kulturnimi delavci pripra­ tu. Že sama ugotovitev, da je tudi izpolnitev zakonske zahteve pa ni amaterskih pevskih zborov v Slove­ sodobnega jugoslovanskega drama ­ vila knjigarna Mladinske knjige ta knjižnica na seznamu, je vse več veliko. Ostajajo samo še tri niji. Demonstracijski zbor je prof. tika Fadila Hadžiča. Ker Zagrebčani iz Novega mesta in je vzbudil ve­ presenetila, pos ebno še zato, ker je leta! Slosar sestavil iz najboljših pevcev USPEŠEN KONCERT nastopajo v okviru gledališkega liko zanimanje med krajani, še edina odvsehna Dolenjskem, v Be­ I. ZORAN vseh zborov, kijih vodijo nasemina- DVEH ZBOROV abonmaja, ki gaje tudi letos razpisa­ posebej pa med osnovnošolci. Prvi dan je bil gost sejma in rju navzoči pevovodje. LOKA — V soboto, 6. decembra, la ZKO, sev Novem mestu mudijo že osnovne šole pisatelj Anton Ing­ sta mešani pevski zbor Jutranjke iz drugi dan. Sinoči so komedijo izvedli olič, ki je tudi spregovoril Sevnice in mešani pevski zbor za red A, drevi (ob 19.30) pa bo učencem. »Primož Trubar« iz Loke lepo skle­ predstava za red B. Mi več zadržkov za ustanovitev nila uspešen koncert v Loki s skupni ­ Napovedana je tudi že naslednja, ma pesmima Vsi so prihajali in Rož, tretja abonmajska predstava. Obis ­ Novomeški Dom kulture poslej nič več v sestavi Zveze kulturnih organizacij, Podjuna, Žila. Zborovodja Jutranj- kovalci si bodo že v začetku kinega zbora Ciril Udovč je med prihodnjega leta lahko ogledali NOVA RAZSTAVA V marveč samostojna kulturna delovna organizacija — Skupščina kulturne devetimi pesmimi, pretežno iz dramo Vedomec Kriš sodobnega skupnosti bo o ustanovitvi glasovala na bližnjem zasedanju______slovenske zborovske zakladnice, slovenskega dramatika Petra Boži­ RAZSTAVIŠČU PRI SLONU najbolj ogrel dlani hvaležnega ča, s tem delom pa bo v gosteh Gleda ­ NOVO MESTO — Od minulega NOVO MESTO — V Novem mestu že vrsto let bode v oči neurejen pravni zasnovo dejavnosti. S tem se bo občinstva s Kramolčevo pesmijo Oj lišče čez cesto iz Kranja. V petka so v razstavišču novomeškega položaj Doma kulture in ljudi, ki so v njem zaposleni. Odzunajjesicervesčasvse Zveza kulturnih organizacij razbre ­ ta mlinar. Solist je bil Franci Judež. ponedeljek, 15. decembra, bo preds ­ gostišča Pri slonu na ogled risbe menila velike odgovornosti in bo videt i urejeno, saj delo poteka normalno in po programu, motile to, da ta ustano­ MePZ Primož Trubar pa je pod ta­ tava za red A, v torek, 16. decembra, Irene Pugelj, članice likovneskupine poslej res lahko opravljala samo tiste va deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij. Takšen položaj seveda ni v skladu ktirko Nataše Vidic občuteno zapel pa za red B, obakrat ob 19.30. Če bo »Vladimir Lamut« iz Novega mesta. zadeve, ki so ji jih ob ustanovitvi na­ z zakoni, saj Zveza kulturnih organizacij praviloma ne sme imeti pod svojim tudi Gastoldijevo Amor vittorioso vse po napovedi, bo to prvo gosto­ To je že četrta zaporedna razstava ložila kulturna društva — njeni okriljem delovne organizacije. in pesem neznanega skladatelja 18. vanje v skladu s terminom za abon­ del kakega člana omenjene likovne ustanovitelji. Zato so že pred leti, predvsem pa kulturne skupnosti bo o ustanovitvi stoletja: Gaude, mater Polonia. ma, torej v ponedeljek in torek. skupine. po prenovi in ponovni otvoritvi Do­ ponovno razpravljala na seji, ki bo I. ZORAN ma Kulture leta 1983, začeli 18. decembra. Ker jijeproblematika postopek za ureditev nevzdržnega tako rekoč znana že s prejšnjih zase­ stanja, zaradi katerega je še zlasti danj, prav tako tudi stališče dele ­ trpela delovna skupnost v domu. gatov prejšnjega sestava, je pričako­ Pripravili so predlog, po katerem naj vati, da bo ustanovitev izglasovana bi se Dom kultu re izločil iz Zveze soglasno. Naš knjlževniški konzul kulturnih organizacij in postal samostojna kulturna delovna orga­ Skupščina naj bi se na tem zaseda ­ Ob 80-letnici rojstva akademika dr. Otona Berkopca, viniškega rojaka nizacija. Ker pa je občinski izvršni nju tudi izrekla o predlogu, da bi svet tedaj prišel nadan z zamislijo, da zadeve v novi kulturni delovni orga­ V soboto, 6. decembra, jeminilo ne da bi znal eno samo češko prevedli iz slovenske literature. bi vse poklicne kulturne ustanove v nizaciji urejali v dveh delih. Najprej osemdeset let, kar je v Vinici ob besedo. Jezika pa seje kmalu na­ Zelo obsežno je Berkopčevo bi v Domu kulture opravili tako' Novem mestu združili v kulturni Kolpi, v Župančičevem rojstnem učil. Njegovo lepoto je vsrkaval znanstveno in publicistično delo center, v katerem bi bil Dom kulture imenovano konstituiranje, nato pa kraju, prišel na svet Oton predvsem z branjem izvirne češke na področju slavistike, knjižničar­ le eden od tozdov, hkrati pa bil tudi izpeljali samoupravno ureditev in Berkopec. Oče je bil čevljar, mati literature in v ta namen obiskoval stva in bibliografije. V domovino opredelili naloge, ki jih bo moral sedež skupnih služb, se je razrešitev pa diplomirana babica. Imela sta tudi predavanja vodilnih duhov je pošiljal spise o kulturnih dogaja­ Dom kulture opravljali v skladu s problematike zavlekla. Tudi kultur ­ hišo z nekaj zemlje pa bolj boren češke znanosti na praški univerzi. njih na Češkem, v Pragi pa pisal, poslanstvom oziroma z vsebinsko na skupnost, ki je že dala pristanek zaslužek, da sta z velikimi težava­ Kmalu po prihodu v Prago je kaj se novega in zanimivega v na to, da Dom kulture postane mi in pogosto v pomanjkanju sprejel delo v Slovanski knjižnici, besedni umetnosti dogaja v domo­ samostojna delovna organizacija, je preživljala osem otrok. Takšne postal referent za jugoslovanske vini, pa ne samo pri Slovencih, am­ morala z uresničevanjem na to na­ MIHELČIČ NASTOPA razmere so prenekateremu Belok­ literature ter se zlasti posvetil pak tudi pri drugihjugoslovanskih našajočih se sklepov počakati in se Z IGRALCEM BANOM ranjcu že v njegovih rosnih letih slovenskemu in srbohrvatskemu narodih. Dr. Oton Berkopec podrediti zahtevi, daje treba proble­ določile usodo, da je nekega dne oddelku v tej knjižnici. To delo je ČRNOMELJ — Silvester Mihe­ udomil v Ljubljani, je delo nadalje ­ matiko pravnega položaja Doma moral po svetu s trebuhom za opravljal do leta 1946 in v tem času 9 Oton Berkopec je svoje prve pe­ val. Pisal je, prevajal in seznanjal lčič, solist na elektronski harmoniki, kulture ponovno pretresti in s tem v kruhom. Tudi Oton se je nekoč sta tam po njegovi zaslugi nastali smi objavil v novomeškem gim­ slovenske in češke bralce z zanimi­ nastopa zdaj skupaj z znanim zvezi poiskati rešitev, ki ne bo samo poslovil od doma. Ker seje pridno bogati zbirki slovenske in srbohr- nazijskem listu Žarki, obenem pa že vimi dogajanji na kulturno- slovenskim gledališkim in filmskim sprejemljiva, ampak bo izpolnila tu­ učil, so ga poslali naprej v šole. vatske literature, kakršnih nima kot gimnazijec sodeloval v takratnih umetniškem področju, tako da bi di vse zahteve po racionalnem igralcem Ivom Bar.om, enim od leto­ Gimnazijo je obiskoval v nobena knjižnica zunaj jugoslo­ slovenskih revijah. Pesmi je pisal in šnjih Borštnikovih nagrajencev. Prvi se omenjena bibliografijatakoj po­ ravnanju. Novem mestu pa v Šentvidu, Lju­ vanskih meja. objavljal tudi kasneje, predvsem v večala za nekaj strani. nastop sta imela v bolnišnici na Gol­ bljani in spet v Novem mestu, kjer Vmes je marljivo študiral in leta visokošolskih letih pa tudi v Pragi. Oton Berkopec, v Pragi znans­ niku, potem prejšnji teden na prosla­ Tisti, ki jim je bilo neposredno na­ je maturiral. Ta leta so bila zanj 1933 doktoriral. Doktor filozofije Njegove pesmi so raztresene po šte­ tveni sodelavec Češkoslovaške vi 30-letnice metliške Beti, danes pa loženo, da se ponovno poglobijo v, najtežja. Komaj je prenašal šolsko je postal na podlagi razprave o vilnih slovenskihin čeških publikaci­ akademije znanosti, je leta 1971 jima bodo prisluhnili učenci draga- problematiko in poiščejo najboljšo strogost, kije tu in tam že mejila na izvorih Puškinove poezije v jah, večje tudi prevedenih v češčino postal dopisni, leta 1981 pa tudi možno obliko za ureditev pravnega tuške osnovne šole. duhovno mučilnico,polegtegasije srbohrvaških ljudskih pesmih in in nekaj uglasbenih. Vendar v redni član Slovenske akademije položaja Doma kulture, so to res sto­ zaradi nezadostne hrane nakopal po opravljenih rigoroznih izpitih. samostojni knjigi niso izšle nikoli. znanosti in umetnosti. Ob odhodu rili in prišli do zaključka, da je za V TREBNJEM RAZSTAVA bolezen. Ves ta čas je marljivo pisal Od vsega začetka se je Oton Nekaj, Berkopčevih pesmi je Janez iz Prage je dobil dve priznanji za Dom kulture edina sprejemljiva pesmi in se udeleževal kulturnega Berkopec vključeval v praško kul ­ Menart uvrstil v antologijo Pesmi življenjsko delo: Zvtza čeških pi­ rešitev, da postane samostojna O PRIMOŽU TRUBARJU življenja, predvsem v Novem mes­ turno življenje. Pisal je članke, pre­ dolenjske dežele. sateljev mu je podelila medaljo za delovna organizacija na področju TREBNJE — Jutri, v petek, 12. tu. Na novomeški gimnaziji je bil vajal in objavljal v vrsti časnikov in zasluge pri propagiranju češke lite­ kulture. S tem so odpadli še zadnji decembra, ob 17.30bodovprostorih član literarnega društva, kije izda ­ revij. Dolg je seznam njegovih V brošuri; ki jo je ob Berkopčevi rature v tujini, češki literarni fond formalni zadržki in pomisleki v zvezi Goliove knjižnice v Trebnjem odprli jalo list Žarki. V veliko oporo mu je prevodov iz slovenske literature. sedemdesetletnici napisal dr. Ja­ pa nagrado za pomembno sodelo­ z vprašanjem, ali ustanovitvi nove knjižno razstavo, posvečeno očetu bilo prijateljstvo s takratnim Češkim bralcem jepredstavilnekaj roslav Panek, izdala pa (v slove­ vanje pri poglabljanju odnosov kulturne delovne organizacije v prve slovenske knjige in začetniku visokošolcem Jankom Jarcem, temeljnih del slovenske poezije in nščini in češčini) Študijska knjižni­ med češko literaturo in literaturo Novem mestu prižgati zeleno luč ali slovenskega knjižnega jezika Prim­ dobrim poznavalcem svetovnih proze. Obenem seje večalo število ca Mirana Jarca, je polovico obse­ narodov Jugoslavije. ne. Pristojna skupščina novomeške ožu Trubarju ob 400-letnici njegove književnosti. njegovih prevodov iz češke knji­ ga zasedla bibliografija del Otona Nemara je Berkopčevo delo­ smrti. Ob otvoritvi bo krajšikulturni Na ljubljanski univerzi je začel ževnosti v slovenščino. Med češki­ Berkopca. Že bežen pogled na te st­ vanje v Pragi še najustrezneje oz­ program. študij prava. Po nekaj tednih paje mi književniki je vzgojil vrsto mar­ rani, kjer je v najbolj zgoščeni obli­ načil pisatelj Ivan Potrč. Leta 1975 prestopil na filozofsko fakulteto, ljivih presajevalcev iz slovenske ki prikazano njegovo delo, pove, mu je pisal: «... moram ti reči, da POSAVSKI ZBORI RAZSTAVA IN SREČANJE kjer je študiral slovenski jezik in književnosti. Z nekaterimi češkimi da gre za človeka, ki je vse svoje takšnega književniškega konzula V SOBOTO V BREŽICAH literaturo ter slovanske književ­ pesniki ga je vezalo nerazdružljivo življenje posvetil in ga obenem na Češkem še nismo imeli, kakor Z DR. O. BERKOPCEM nosti. Že po enem letu sejes štipen­ povsem podredil kulturi. Ko se je BREŽICE — V soboto, 13. prijateljstvo. Z velikim lirikom ga tudi drugod še nismo imeli, ki bi NOVO MESTO — Danes bodo v dijo, ki jo je dobil kot najboljši Jožefom Horo stabilaprijateljado' leta 1977 po toliko letih bivanja na decembra, ob 18. uri bo v tako skrbel za našo knjigoterjipri- Študijski knjižnici Mirana Jarca v slušatelj prvega letnika slavistike, Češkem, kjer je opravljal najraz­ prosvetnem domu koncert treh pob­ Horove smrti. Plod tega druženja pravljal pota — vselej Ti je šlo za Novem mestu pripravili srečanje z odpravil na študije v Prago. To je ličnejša znanstveno raziskovalna ratenih mešanih pevskih zborov. je tudi antologija Zvezde nad Tri­ prelivanje kultur, saj ti je bila pri akademikom dr. Otonom Berkop- bilo jeseni 1928. Ko je odhajal na dela in dolžnosti — med drugim je Nastopili bodo zbor Lisce iz Sevnice, glavom, kije izšla v Pragi in pome­ srcu tako češka ko slovenska knji­ cem, belokranjskim rojakom, ob 80- dolgo pot, ni niti slutil, da mu bo prevzel organizacijo retrospek­ zbor Viktor Parma iz Krškega in ni kolektivno delo vrste odličnih ga. Vedno si vedel, da bomo bo­ Ietnici njegovega rojstva. Srečanje Češka skoraj za pol stoletja postala čeških prevajalcev iz slovenske tivne bibliografije slavik v češkem zbor PD bratov Milavcev iz Brežic. gatejši, kolikor bolj se bomo bo ob 16. uri v veliki knjižnični čital­ druga domovina. tisku — in kjer je dočakal tudi up­ To je njihov prvi skupni nastop. poezije. Seveda pa je to le ena od poznali.« nici, kjer bo tudi kulturni program s Berkopec je v Prago odpotoval, mnogih knjig, ki so jih Čehi okojitev, vrnil v domovino in se I. ZORAN Odslej se bodo srečevali vsako leto in predstavitvijo jubilantovega izvirne­ izmenoma koncertirali v Sevnici, ga pesniškega in prevajalskega dela. Krškem in Brežicah. DOLENJSKI LIST 50 (1948) 11. decembra 1986 pisma Obiskali smo rojake TELEVIZIJSKI SPORED M V______!______U/tocUiUtoo' in v Nemčiji PETEK, 12. XII. 19.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM V petek, 28. novembra, smo 19.55 VREME učenci Osnovne šole »Janez Trdi ­ TV MOZAIK: 20.05 NOVI PACIFIK, 5. del dok. 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 odmevi na« iz Stopič odpotovali v ZRN, v 9.00 TEDNIK serije Mak in Zak — 18.15 Govorimo o zdra ­ Uhingen pri Stuttgartu. Vrnili smo 10.00 PO BELIH IN ČRNIH TI­ 21.10 HOLLYWOODČANKE, 5. del vju — 18.45 Frka — 19.30 Dnevnik — obisk članom izseljeniškega kul ­ POSTALI SO PIONIRJI PKAH, 6. oddaja nadaljevanke 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 turno športnega društva »Karel 15.35 — 23.45 TELETEKST 21.55 DNEVNIK Zajahaj veter (ameriški film) PROSLAVA ZA PRAZNIK Destovnik Kajuh« in učencem ta­ Pred praznikom republike smo 92 15.50 TV MOZAIK, ponovitev mkajšnje dopolnilne šole sloven­ prvošolčkov sprejeli v pionirsko orga­ 17.25 POROČILA 22.15 SMRTNA KAZEN, ameriški ZAGREB GRADAC — S proslavo so počastili skega jezika. Na pot je odšlo 27 nizacijo. Pripravili smo jim lep kultur ­ 17.30 B. Novak: VELIKA IN MALA film dan republike tudi v Gradcu v Beli kra­ učencev v spremstvu staršev in ni program. Ta praznik je bil na naši LUNA, L del adaptacije gledališke Junak je 15-letni Portoričan Carlos, 8.25 Poročila — 8.30 Mak in Zak — jini. Program so pripravili pionirji in učiteljev. Z nami so bili tudi preds ­ šoli letos še posebno slovesen, saj je predstave ki s prijatelji napade bele vrstnike in 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — mladinci. Bil je zelo pester z recitalom, tavniki našega pokrovitelja Labo­ pionirski odred prejel dve priznanji za 17.50 ZGODBE MODREGA TELE­ ubije dva izmed njih. Porotanasodišču 12.35 Poročila — 14.00 Videoklub — plesi, harmoniko. Pohvaliti velja učen­ da in predstavniki novomeške delo: priznanje OO ZB za urejanje spo­ FONA: NE VEM IN SE NE SPOM­ mora izbirati med tožilčevo varianto, 14.45 Eurogol — 15.00 TV v šoli — ki usmerjenega izobraževanja Matejo občinske skupščine. minskih obeležij in za ohranjanje tradi ­ NIM, zadnji del češkoslovaške nada ­ ki trdi, da gre za naklepno dejanje, in 16.00 Dober dan 17.25 Kronika Reke in Janjo Jakša, ki sta mlade pripravljali Na obisku smo imeli tudi pro­ cij NOB ter kipec Pionirja ZPM Slove­ ljevanke branilčevo, ki razkrije vrsto nepra­ — 17.45 Mak in Zak — 18.15 Govo­ za nastop in ki tudi sicer vsak teden naj­ slavo ob rojstnem dnevu naše nije za uspešno opravljene 14. JPI. 18.15 ENERGIJA — OD KOD?, 1. del vilnosti na nasprotni strani. Carlos se rimo o zdravju — 18.45 TV koledar— deta čas za otroke v krajevni skupnosti. domovine, ki smo jo pripravili za izobraževalnega niza šele obpomoči psihologinje zave, kaj se 18.55 Številke in črke— 19.30Dnevnik DPO Gradac vse rojake iz okolice Stuttgarta. MIRKO ŠTULAR, 7.a OŠ Milka Šobar-Nataša 18.45 RISANKA dogaja. Njegov odnos s psihologinjo je * — 20.00 Pod krinko (2. del nanizanke) Več kot 800 gledalcev je bilo zelo Novo mesto 19.00 DANES: njegov prvi poglobljeni stik z drugim — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — navdušenih nad našim prog­ OBZORNIK LJUBLJANSKEGA človekom. Gre za večplasten film, 21.40 Dnevnik — 21.55 Kulturni ramom. Recitirali smo, se igrali in OBMOČJA vreden ure in pol pozornosti. magazin plesali. Še posebej so bili zdomci KNJIŽNI SEJEM O UREJENOSTI KRAJA navdušeni nad točkami, v katerih Od 4. do 6. decembra je bil na naši smo prikazali tradicijo slovenske­ šoli že peti knjižni sejem Mladinske VINICA —V petek, 5. decembra, so ga naroda, pa najsiješlo za trgatev, knjige. V okviru sejma nas je letos obi­ SOBOTA, 13. XII. MA, ponovitev 6. dela dok. serije OZN — 14.50 Miti in legende — 15.05 člani turističnega podmladka na folkloro, pastirske igrice ali kaj skal pisatelj Anton Ingolič. Vsem 13.30 POROČILA Srečno pot v 21. stoletje — 16.05 Šam­ osnovni šoli v Vinici pripravili okroglo drugega. učencem od četrtega do osmega razre­ 7.45 — 13.35 in 14.15 — 22.30 14.30 BULEČKA, poljski mladinski panjec za Cezarja (ameriški film) — mizo o urejenosti in turistični podobi Gostitelji so bili z nami zelo pri­ da je pripovedoval, kako je nastajala TELETEKST film 17.40 Nokturno (ponovitev drame) — kraja. S predstavniki občinskih oz. jazni. Dogovorili smo se, da bodo njegova knjiga Tajno društvo PGC, 8.00 POROČILA 15.55 PRIMOŽ TRUBAR — Heretik, 19.00 »Vickazivanja« — 19.30 Dnev­ črnomaljskih organizacij so se največ naša srečanja postala tradicional­ potem pa je članom novinarskega kro­ 8.05 F. Rudolf: KLOVNI SO BOLNI ponovitev zadnjega dela nadaljevanke nik — 20.00 V družbi z... — 20.30 pogovarjali o čistoči kraja, o ureditvi na. Srečali se bomo spet majaali ju­ žka pripovedoval o svojem življenju in OD SMEHA: Žička 16.55 POROČILA Človek in čas — 21.00 Poročila — kampa ter o tem, kako stvari prema­ nija prihodnje leto in upamo, da o načrtih. Zaupal nam je, da bo 8.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRA­ 17.00 DP V KOŠARKI — JUGO- 21.10 Športna sobota — 21.30 Svetov­ kniti z mrtve točke. Gostje so obljubili, bomo lahko vrnili gostoljubje. njegovo novo delo že v kratkem med VLJICE: Hudi muc pri Piršmanu PLASTIKA: CIBONA ni pokal v sankanju — 21.50 Glasbeni da bodo po svojih močeh pomagali od­ SONJA HRIBAR, bralci. Ta razgovor smo posneli tudi za 8.40 ZLATA RIBICA, 4. del nadalje ­ 18.30 KNJIGA večer pravljati probleme. SREČO ŠIMEC, šolsko televizijo. MOJCA BRULC vanke 18.45 RISANKA ČLANITP OŠ Stopiče MARTINA JUREČIČ 9.05 SMOGOVCI II, 1. epizoda 19.00 DANES: OŠ Vinica V______J OŠ Šentjernej nanizanke V ŠESTI PRESTAVI 9.35 TONI BATATOK, dokumentar ­ 19.30 DNEVNIK TV ZAGREB ni film 19.45 VREME 10.25 MPZ ZAGORJE 86,5. oddaja 8.55 Poročila — 9.00 TV v šoli —10.30 19.50 ZRCALO TEDNA Poročila — 14.45 Sedem TV dni — 10.55 OTROK IN IGRA: Igra v razli­ 20.15 UKRADENA BANKA, ameri­ čnih pogojih 15.15 Narodna glasba — 15.45 Odboj ­ PIONIRSKA HIŠNA ški film ka Mladost: CSKA — 16.45 Poročila 11.15 VARSTVO PRI DELU: Lesni 21.40 DNEVNIK — 16.50 TV koledar— 17.00 Košarka SAMOUPRAVA stroji 21.55 POP SATIRIKON — Žarko Pe­ 11.30 NOVI PACIFIK, ponovitev 5. Jugoplastika: Cibona— 18.25 Živeti z MIRNA — Učenke mirenske tan in Dušan Uršič naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rop Osnovne šole Zapadnodolenjskega dela DRUGI PROGRAM in prevara (ameriški film) — odreda Andreja Krnc, Katja Petrovac, 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 21.35 Dnevnik — 21.50Zakonectedna 13.00 MIR IN RAZOROŽITEV — Ob 12.35 Test —12.50 Kako biti skupaj — Ines Obrič in Polona Tratar, so same 13.20 Jo-ho-ho (bolgarski mlad. film) — 23.20 Poročila pripravile kulturni program za stano­ svetovnem letu miru: GLAS RAZU- valce blokov ob letošnjem dnevu repu­ blike. To niti ne bi bilo nenavadno, če ne bi te pionirke od 2. do 4. razreda na NEDELJA, 14. XII. 15.25 DESTRY SPET JEZDI, ameri­ smiljeno vleče denar iz žepov staršev. lastno pest pripravile programa z vez­ ški film 21.00 REPORTAŽA Z NOGOMET­ nim besedilom, plesnimi točkami in 8.05 — 22.45 TELETEKST 16.55 POROČILA NE TEKME povrhu še majhno pojedino. To pa so 8.20 POROČILA 17.00 KVIZ GLASBENE MLADINE 21.30 ŠPORTNI PREGLED lahko organizirale z denarjem od vsto­ 8.25 ŽIV ŽAV SLOVENIJE: Glasba med NOB na 22.00 PORTRET: Zvonimir Rogoz pnine za njihovo kotlovnico, kjerje vsa 9.15 LUTKOVNI ŽIV ŽAV Slovenskem 22.40 POROČILA reč potekala v veliko zadovoljstvo 9.20 ZGODBE MODREGA TELE­ 18.35 RISANKA odraslih. FONA: NE VEM IN SE NE SPOMNIM 19.00 DANES: ponovitev 8. dela POTROŠNIŠKA POROTA DRUGI PROGRAM Odrasli v šestih blokih s številkami 4, 9.55 Alta Badia: SVETOVNI POKAL 19.30 DNEVNIK 6, 8, 10, 12 in 14 bi se lahko zgledovali V SMUČANJU — VELESLALOM 19.53 VREME 15.15 Košarka (ž) Iskra Delta Ježica: po pionirski hišni samoupravi, ki skrbi DAN ODPRTIH VRAT — 25. novembra smo se učenci sedmih in osmih (M), prenos 1. teka 20.00 A. Marodič: PISMA — Sin, TV Jedinstvo — 16.35 Svetovni pokal v za čisto okolje, priskrbeli pa so tudi razredov dolenjskih osnovnih šol zbrali na centru srednjih šol v Novem mestu. 11.05 SLAVNI ZDRAVNIKI BOL­ nanizanka sankanju — 16.55 SP v rokometu (ž), kontejner za papir. V vseh šestih blokih Ravnatelj Peter Šterk nas je prisrčno pozdravil na dnevu odprtih vrat. Zvedeli NIŠNICE CH ARITE — Človek iz Je­ V vsaki od zgodb nanizanke ima finale —18.25 Udeleženec in priča (od­ oziroma ob njihovih vhodih so pionirji smo marsikaj o usmeritv ah in delu na njihovi šoli. Najbolj pa nas je razveselilo, da ne, 2. del nemške nanizanke pismo bolj ali manj pomembno vlogo. daja iz kulture) — 19.10 Na štirih kole­ pred časom zaman iskali lastnika večina učencev, ki konča to šolo, nima težav z zaposlitvijo, štipendije pa dobijo 12.55 SVETOVNI POKAL V SMU­ Vse zgodbe so lahkotno obdelane, na­ sih —19.30 Dnevnik — 20.00 Španska zavrženega starega hladilnika. Upajo, državljanska vojna (4. del angl. dok . se­ prav vsi. Ogledali smo si dobro opremljene učilnice in delavnice potem pa smo ČANJU — VELESLALOM, prenos 2. nizanko pa sestavlja sedem zgodb. da bodo opozirila odraslim zalegla, da Prva govori o fantu , ki mu ni do študija, rije) — 20.55 Včeraj, danes, jutri — bodo vedeli, kje je prostor za staro šaro poslušali še predavanje o šolanju in naših bodočih poklicih. Na fotografiji: obisk v 13.50 DOMAČI ANSAMBLI: An­ ker bi se rad ukvarjal z glasbo. Živeti 21.10 Edvard Munch (2. del nadalje ­ in smeti. fizikalni učilnici. (Kornelija Kovačič, foto: Dušan Janežič, OŠ Stopiče) sambel Mihe Dovžana hoče svoje življenje, pri tem pa neu­ vanke) — 22.10 Poezija

PONEDELJEK, 15. XII. 17.30 F. Rudolf: KLOVNI SO BOLNI 19.55 VREME Meso in mesar brez pregleda OD SMEHA: Deska 20.05 LJUBEZEN IN SLEPARSTVO, TV MOZAIK: 17.45 SMOGOVCI II, 2. del nanizanke zadnji del kanadske nadaljevanke Mnenje prizadetega na članek s tem naslovom, objavljen 4. decembra 9.00 ZRCALO TEDNA 18.15 VIDEOGODBA, ponovitev 21.00 BIG BAND RTV LJUBLJA­ 9.20 INTEGRALI 18.45 RISANKA NA, prenos koncerta zakolov, saj bi v tem primeru zanesljivo 22.05 DNEVNIK Dolenjski list je v svoji 49. številki na pomeni, daje to meso posledica nujne­ 15.35 — 23.05 TELETEKST 19.00 DANES: ga ali črnega zakola. Takšne stvari na­ prišlo do različnih posledic. Takega 15.50 TV MOZAIK, ponovitev PODRAVSKI OBZORNIK 22.15 AKTUALNO: Ali so na Ravnah 10. strani priobčil članek »Meso in me­ našli rešitev? sar brez pregleda«, ki se delno nanaša mreč niso bile ugotovljene, ■ niti poslovanja si niti ne privoščim, saj 17.25 POROČILA 19.30 DNEVNIK dokazane. želim zagotoviti strankam kakovostno tudi name. V članku so navedbe meso. Da to ljudje sami vidijo, do­ inšpekcijskih služb, pa tudi navedbe, O nedeklariranem mesu, ki naj biga kazujejo številni kupci iz Ljubljane, za katere ni nikakršne osnove. bil prodajal, še tole: inšpektorji so imeli reportaža ška drama Trebnjega in drugod. TOREK, 16. XII. 21.15 SVET NA ZASLONU V članku je tako zapisano, da naj bi vso možnostodvzeti mi meso, ga ana­ O nedeklariranem mesu tudi do 16.40 SLALOM (M), posnetek bilo meso v moji mesnici po poreklu od lizirati in ugotoviti morebitno oporo- danes nisem dobil nikakršnega zapi­ TV MOZAIK: 17.20 POROČILA 22.00 DNEVNIK ' nujnih in črnih zakolov. Ta trditev ni čenost. Tega niso storili, ker so vedeli, snika, čeprav bi bilo pričakovati, da ga 8.45 VESOLJE: Popotnik pripoveduje 17.25 ORGLE — SREČANJE BLI­ resnična, saj dobivam meso iz klavnice daje meso v redu. Ker sem to meso, kije bom dobil, saj je bil opravljen uradni 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA ŽNJE VRSTE iz Metlike in iz klavnice v Karlovcu. bilo nežigosano, lahko prodajal naprej pregled. Od kod tudi avtorju podatek, 9.55 SVETOVNI POKAL V SMUČA­ 18.00 MITI IN LEGENDE: Jezus v Res je, da pri prevzemu ne pogledam in ker je od tega že nekaj mesev, je več da naj bi jaz kupoval meso po nizkih NJU — SLALOM (M), prenos 1. teka Jeruzalemu DRUGI PROGRAM vsakega kosa mesain ne preverim, ali je kot očitno, da je bilo v redu. Torej ni cenah7 11.10 SVETOVNI POKAL V SMU­ žigosano, kar pa seveda še daleč ne moglo biti posledica nujnih ali črnih Resnica je, da sem .bil ob pregledu ČANJU — SUPERVELESLALOM 18.15 ČAROBNA VRTAVKA 17.25 Dnevnik—17.45 Kaj vedo otroci brez živilskega pregleda, ker mi je (Ž) 18.45 RISANKA o rojstnem kraju — 18.15 Gozdovi — potekel pred dvema tednoma. Vem, da 12.55 SVETOVNI POKAL V SMU­ 19.00 DANES: 18.45 Mešam (zabavnoglasbena odda ­ me preobremenjenost z delom ne more ČANJU — SLALOM (M), prenos 2. POSAVSKI OBZORNIK ja)— 19,30 Dnevnik — 20.00 Liki rev­ opravičiti, lahko pa zadevo naredi teka 19.30 DNEVNIK olucije — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Se o »grdih« besedah razumljivo. Posebej jasno je, da ne gre 15.45 — 22.15 TELETEKST 19.55 VREME Včeraj, danes, jutri — 21.05 Narodna za kako problematično zadevo zato, 16.20 SUPERVELESLALOM (Ž), 20.05 DECEMBRSKI CVET, angle­ glasba — 21.50 Izobraževalna oddaja 277. izjava Jezikovnega razsodišča RK SZDL ker sem pregled opravil še isti dan in naslednji dan prejel tudi potrdilo o »Jebi sc. kure le gleda... To je naš razumevanju med mladimi in med brezhibnosti mojega zdravja in torej slovenski vsakdan, pa naj bo na ig­ manj mladimi, pa naj bo pri delu, pev­ možnosti, da opravljam svoje delo na­ SREDA, 17. XII. 20.05 FILM TEDNA: POMLADNA zaključi film, ki prepričljivo združuje riščih, v avtobusih, pred šolskimi vra­ ski zabavi ali v družinskih pogovorih. prej . Šlo je torej le za formalnost, ki sem SIMFONIJA, nemški film Schumanovo umetniško in človeško ti, pa naj bodo moški ali ženske, fantje Ugotovili smo tudi, da zaradi pogoste ji zadostil resnično prepozno', vendar 9.00 T. Čufar: ŠČURKI, drama podobo. Film o velikem romantičnem skla- ali punce, da, celo najmlajši bodo znali rabe izgubljajo svoj prvotni polni brez posledic za stranke. 15.50 — 22.45 TELETEKST 21.50 STENA NE SME BITI PRAZ­ itelju Robertu Schumanu se začne s NA, dok. film prej zavpiti .pifka’ kot pa .mama’ pa pomen, saj si govorec pri njihovem Posledica članka v vašem časniku je 16.05 TV MOZAIK, ponovitev bHa, da me ljudje vsevprek sprašujejo, 17.25 POROČILA iganinijevim koncertom, ki navduši 22.05 DNEVNIK še smejemo se nadobudnemu malčku, izrekanju navadno ne predstavlja več ali bom kaj kmalu spet odprl mesnico, 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRA­ tbliko, med katero je tudi bodoči 22.20 POGLED NA JEMEN, dok. kar ga še bolj spodbuja k izrazoslovju predmeta, ki ga poimenuje, ampak s ali bo res zaprta nekaj let, in podobno. VLJICE: Kuhar Repincelj Jadatelj svetovnega slovesa, ki izreče film ceste... Da, Slovenci dragi, tudi to je tako besedo izraža samo čustveno sta­ Dejstvo je, daje bila mesnica zaprta le 17.45 ZLATA RIBICA: Pismo ojo zaobljubo, da bo Paganini klavi- del naše kulture...« Ci tat smo si sposo­ lišče do stvarnosti, podobno kot z nekaj ur in da je od takrat poslovanje 18.15 RAZVOJ SATELITSKE TV: a. Opusti študij in se posveti glasbi, DRUGI PROGRAM dili iz pisma E. R., objavljenega v medmetom. povsem normalno.V interesu strank se Veliki spektakel, 1. del izobraževalne­ dadatelj se bori za svoj prostor z mi- 17.25 Dnevnik —17.45 Dolga bela sled Nedeljskem dnevniku 18. novembra A čeprav govorec pri vseh teh psov­ bom seveda tudi v prihodnje trudil, da ga niza aturnimi deli, ki jih sodobniki >regledajo. Schuman sicer ne dvomi — 18.15 Muzeji in galerije— 18.45Od ­ kah, vzklikih in mašilih nima več v mi­ bi bile zadovoljne, kot so bile doslej. 18.45 RISANKA 1986. rse, pa vendar napiše svojo prvo daja o ljudskih običajih—19.30 Dnev­ slih konkretnih stvari in čeprav marsi­ MIJO CAR 19.00 DANES: Novo mesto mfonijo, Pomladno simfonijo, ker so nik — 20.00 O glasbi — 20.50 Včeraj, Sporočanjska nekultura je žal res kateremu naslovniku ne zbujajo CELJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK legovi sodobniki tako zaslepljeni z ve- danes, jutri — 21.05 Dokumentarna postala naš narodni običaj, saj <• i 7 niprm r\r\rlTitoJKrt ca konkretnih predstav, niso za občut­ 19.55 VREME oddaja — 21.50 Dobro jutro, jazzarji sobesedniku že zaradi malenkostne ljivega in globlje razmišljajočega po­ napake v ravnanju raje privoščimo grd slušalca nič lepše, ljubeznivejše in kul- KATICA BUTALA pogled, psovko, najbolj vneti celo brco turnejše. Nasprotno, skrbijo ga sov­ 19.50 VREME ali klofuto, kot pa prijazno, dobroho­ ražnost, surovost ali malomarnost, ki Pred kratkim smo se poslovili od ČETRTEK, 18. XII. 20.00 KORAK PRED OSTALIMI, tno besedo. Najopaznejše znamenje povzročajo tako govorjenje, saj mn­ dobre prijateljice in sosede Katice športna oddaja takega medsebojnega »nesporazume- ožična raba teh besed kaže, kako malo Butala, po domače Vinčinjakove iz TV MOZAIK 8.50 NEZNANI CHAPLIN: Veliki 21.30 BESEDILOSLOVNI UTRIN­ vanja « so čustveno skrajno negativno nam je mar za vljudnost, strpnost in Tribuč. Katica je imela že od režiser, 2. del A KI: O besedilni vlogi členka »seveda« obarvani izrazi, prostaške besede ali pozornost v sporazumevanju med mladosti težko življenje, a ni klonila. 9.55 SVETOVNI POKAL V SMUČA­ 21.20 CECILIJA, 5. del kubanske vulgarizmi. O njih smo pri Jezikov­ ljudmi. Take besede so torej te izraz Njena hiša je med vojno vedno NJU — SLALOM (Ž), prenos L teka nadaljevanke nem razsodišču že pisali v izjavi splošnega razpoloženja in kulturnega nudila gostoljubje partizanom, ki so 12.55 SLALOM (Ž), prenos 2. teka 22.25 DNEVNIK » Grde « besede. Dejali smo, da so taki ozračja v družbi, jezikovne neustva- vedeli, kjer so doma dobri ljudje, pri 15.25 —23.10 TELETEKST 22.40 MIR IN RAZOROŽITEV: Ob izrazi pogosti v vsakdanjem spo- rjalnosti in otopelosti. Tudi sleng, kise katerih so zagotovo varni. Tudi 15.40 TV MOZAIK, ponovitev svetovnem letu miru — APOKALIP­ SA, 7. del dok. serije OZN skrči samo na tako izrazje, postane zadnja leta je bila kljub težki bolezni 16.40 SVETOVNI POKAL V SMU­ *****++*»************* neizviren in dolgočasen. nasmejana, zmeraj pripravljena ČANJU — SLALOM (Ž), posnetek 17.20 POROČILA * ¥ Naj si šola ali družina še tako svetovati. Vedno je govorila, da je DRUGI PROGRAM 17.25 MLADENIČ IN VILA $ ČESTITKA ČLANOM i prizadevata za odpravo takega iz­ največja vrednota dober človek, kar 17.40 OTROŠKA FOLKLORA 17.25 Dnevnik — 17.45 Bratmojedini S i ražanja. sami ne bosta dosti opravili. je tudi sama dokazovala. Vsem 18.15 MOZAIK KRATKEGA FIL­ — 18.15 Socialna medicina, Andrija 4 Izvršni odbor Društva htva-* Če bosta trud in skrb za medsebojnost, vaščanom bo ostala v lepem spo­ MA Štampar — 18.45 Kamčevci (humoris­ J lidov Novo mesto želi vsem sv- * strpnost in razumevanje večja tako v minu, za njo pa .ostaja velika 18.45 RISANKA tična serija)— 19.30 Dnevnik — 20.00 ? ojim članom srečno in uspešno * zdravniški ordinaciji kot na davkariji praznina. 19.00 DANES: Očetje in sinovi (zadnji del sovjetske 4 novo leto 1987! ali pri nogometu, nam bodo tudi LOJZKA PUHEK SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK nadaljevanke) — 20.55 Poročila — 19.30 DNEVNIK 21.00 Umetniški večer J********************* »grde« besede manjkrat prišle iz ust. Tribuče 31

Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 8 DOLENJSKI LIST I ■ 'x-xvw:v j&S&HSH v. v.w.*.vV.1v.v.v.v

S5:??x?

SmHwXv;v/.'v;K,ftX,S!5v’v.v.-.*.v.v.v.,Xv;,!v!'Xv!,.\v.j ^^ipt|g XyX\X;!;j-.-. -.v.•■•.■.\y.;.v.\y :■ |j** * : || I Xv. š ifcBanssHl ■Hi mm&m .

fjl . x I|V iq ^5jOoooJ

Iillialilil m K HUntaHiMi .

vX,XvX.XvXv!v.’*X, !vlvXv!v! ■HHHKP1??-£;!£>v> ;;

ggggg ■3SX*S

Bomo čez 10 let spet imeli ceste?

Katastrofalno stanje na slovenskih cestah kos. Denar, kolikor ga je bilo, je predvsem na gačen in s tem tudi njen vsestranski pomen, če va-*e, ampak je predvideno, da bo ZIS vsako letošnjopomlad je vendar vsaj nekoliko zbodlo regionalkah posebno v malo hujši zimi večino­ bi bila boljša ali če ne bi manjkalkak odsek. Na leto posebej določal delež bencinskega dina­ najodgovornejše. Po težkih bitkah in prizade­ ma pobrala že zimska služba. Dejstvo je pač, da nedavnem cestnem posvetu je bila omenjena v rja. Kako, pa se je bati, saj doslej za ceste res ni vanjih se je dalo spraviti skupaj okrog 650 starih velja zanje standard skoraj kot na magistralkah, tej zvezi cesta Novo mesto-Kočevje in tudi po­ pokazal*pravega zanimaja in razumevanja. milijard dinarjev, sčimersoslovenskicestarjile denarja pa dobijo precej manj. V takem cestarji savska cesta. Načelno je povsem sprejemljiv in Cestnine in pa cestne takse ob registraciji lahko popravili najbolj uničene in naj­ niso imeli s čim odstraniti poškodb,ki so v hujši vreden podpore tudi kriterij sofinanciranja motornih vozil, ki so v republiški pristojnosti,v pomembnejše cestne odseke. N a stare ceste so zimi seveda še večje. Ker tako ni bilo le eno občin, ki so ga predlagali Gorenjci. Dejstvoje Sloveniji maksimalno povečujemoin odgovor ­ lahko dali toliko novega asfalta kot že dobro sezono, letošnja katastrofa za marsikoga ni bila le, da se utegne pri tem razkorak med bogatimi ni pri tem odločno zagovarjajo stališče, naj za desetletje ne, in če bi lahko tudi v prihodnje presenečenje. Kot rečeno, je spodbudila in revnimi občinami, ki jetudi na cestnem omre­ cestno mrežo več prispeva tisti, ki jo več upora­ nadaljevali z letošnjim kar ugodnim tempom, bi učinkovitejše ukrepanje in naše ceste čakajo žju že sedaj očiten, še povečati, zato naj bi tudi blja, oziroma bolj obremenjuje. Gre seveda za slovensko cestno mrežo po ocenah strokov­ novo zimo v majčkeno boljšem stanju. O regio­ ta kriterij pač nekako prilagodili temi, da je na takseza tovorna motorna vozila, ki so po mne­ njakov lahko zakrpali in spravili v normalno nalnih cestah, o katerih se je ves ta čas iz našte­ primer Trebnjemu zbrati 1 milijardo toliko kot nju mnogih še premajhne In se premalo po­ vozno stanjev približno desetih letih. Če pa se tih razlogov precej razpravljalo, čigave so, naj Ljubljani 10 ali celo več milijard. Po teh kriterijih večujejo v primerjavi s taksami za osebna vozi­ bodo stvari poslabšale, če se bo razumevanje povemo še to, da omenjena analiza o izvajanju naj bi naredili plan že za leto 1987. Pri njegovi la. Žal je tako, da imajo slovenski odgovorni za cestno problematiko in razumevanje pome­ zakona o cestah predlaga, naj bi bile s priho­ izdelavi bodo upoštevali letos nedokončana možje precej zvezane roke. V Jugoslaviji naj bi na dobre cestne mrežeza vse gospodarstvo in dnjim letom spet »republiške« in naj bi jih ob­ dela, občinske srednjeročne plane, vse, kar so se pač tudi v taksah čimbolj uskladili in izenače­ vso družbo spet zmanjšalo, potem se bo ure­ ravnavali skupaj z magistralnim cestnim slovenska cestna podjetja ocenila za nujno, ter vali pogoje gospodarjenja. Zaenkrat pa je, žal, ditev slovenske cestne mreže zavlekla za omrežjem. S tem se v posameznih slovenskih spisek kritičnih odsekov republiške strokovne tako, da lastnik tovornjakav Sloveniji plačaob desetletje ali dve ali še celo več. regijah strinjajo, tako tudi na Dolenjskem, cestne službe, ki bo narejen na osnovi ogledov registraciji preko sto starih milijonov cestne ta­ Večni osnovni razlog za naše slabe ceste je Kočevskem in v Posavju, kjer je tudi precejšen na terenu, ki jih sedaj opravljajo. Iz Dolenjske in kse, v Črni gori pa na primer še petih milijonov seveda denar, ki ga je vedno,zadnja letapa še delež od okrog800 kilometrovšemakadamskih s Posavja že imajo v rokah na štirih tipkanih st­ ne. posebno, veliko veliko premalo. Premalo ga je slovenskih regionalnih cest — njihovo asfalti­ raneh popisane odseke, potrebne popravil,in v Z. LINDIČ-DRAGAŠ predvsem za normalno vzdrževanje, kamor ranje bi po zdajšnjih cenah stalo okrog 65 do 70 drugih regijah ni nič drugače. seveda ne spada le krpanje največjih lukenj, novih milijard dinarjev— asfaltiranepaso kljub Prav vse pa je m bo seveda odvisno od dena­ ampak tudi preplastitve močneje poškodova­ letošnjim popravilom v dokaj žalostnem stanju. rja. Koliko ga bo, kolikose bo dalo na cestahv nih odsekov, medtem ko kakšno novo cesto še prihodnjem letu narediti, še ni mogoče niti oce­ zgradimo, naj bo avtocesto, kjer so pomembni V tem koncu Sloven ije se bojijo le, da bodo ob niti. Znano je le, da bencinskega dinarja,ki je v razni tuji krediti, ali lokalno, kjer ob vseh cestnih koncentraciji sredstev, za katero sicer menijo, vseh državah in bi moral biti tudi pri nas osnovni prispevkih, ki jih že sicer plačujemo vsi, večino­ da je potrebna in koristna, nekatere ceste vir financiranja enostavne reprodukcije, torej ma veliko prispevajo »neposredno prizadeti« deležne že druge ali tretje rekonstrukcije, vzdrževanja in rekonstrukcij cestne mreže, še ljudje. Nova samoupravna organiziranost medtem ko bodo druge še kar makadamske. V naprej za ceste ne bo bistveno več kot sedaj, ko cestnega gospodarstva izpred nekaj let z republiški skupnosti za ceste, ki se bojuje, da bi za ceste od vsakega prodanega litra pogonske­ občinskimi cestnimi Interesnimi skupnostmi ceste vendar začeli obravnavati strokovno, ga goriva namenjamo šestkrat do desetkrat stvari ni prav nič razpletla ali izboljšala, saj zara­ zagotavljajo, da ne bo tako. Pripravljajo krite­ manj kot v Švici, Avstriji, Italiji, ZRN, in to niti di tega ni bilo nič več denarja. Ni čudno, da rije, ki naj bi dali pošten prioritetni vrstni red za desetine iztržka ne. Še naprej se bo očitno s tem ponekod že razmišljajo o ukinjanju cestnih rekonstrukcije posameznih cest. Ti še niso najbolj originalnim virom za ceste polnil zvezni sisov in o njihovem ponovnem združevanju s povsem izdelani, aupoštevali naj bi prometno- proračun in se nanj obešali še mnogi drugi komunalnimi, kar je podprto tudi v analizi izva­ ekonomski vidik, gospodarski in turistični mogoči in nemogoči porabniki, ljudstvo pa naj janja zakona o cestah, ki jo bo še ta mesec ob­ pomen pa izjemne pomene, na primer za SLO. za ceste, čese hočevoziti po njih, prispeva do­ ravnavala republiška skupnost za ceste. Kočevci, Dolenjci in Posavci menijo, da bo pri datno iz svojega žepa. Večkratne slovenske po­ Občinskim sisom za ceste so ob ustanovitvi upoštevanju teh kriterijev potrebna fleksi­ bude aii celo zahteve po relativnem deležu ben­ povrh vsega naprtili tudi skrb za že takrat bilnost. Po neki cesti promet morda ni gost in bi cinskega dinarja v osnutku zveznega družbe­ razmeroma slabo regionalno restno omrežje. torej po vseh kriterijihbila na repu, dejansko pa nega dogovora o zagotavljanju sredstev za Bremenu občinskisisi kljub dobri volji niso bili gre za cesto, na kateri bi bit promet povsem dru­ vzdrževanje in rekonstrukcije cest niso upošte­ Cesar Ritz (1850-1919), ut­ Sovjetski šahist Mihail Talj / N emeljitelj hotela Ritz v Londo ­ seje rodil ssamotremi prsti na V neobvezen premislek nu (hotel spada med najbolj desnici, kar pa ga ni oviralo, znane na svetu), je bil v da ne bi šahovskih figurvlekel mladosti čuvaj opic v pa­ tako spretno, da je leta 1960 NE! riškem živalskem vrtu. postal svetovni prvak. Amsterdam, Berlin, Dublin, Ho ši Min, vodja na­ Moscovv, Rome, Venice, Vie- rodnoosvobodilnega gibanja na in Warsaw so imena mest v ameriški zvezni državi Ohio. Ni ga še bilo in zagotovo še samoprispevka že vračunala v proti so bili, tako poročajo, v Vietnamu, je bil v mladosti dolgo ne bo samoprispevka, lepšo bodočnost. celo starši, čeprav je bilo eno kuhar v londonskem hotelu ki bi dvignil toliko prahu kot Zdaj je seveda na stotine od gesel samoprispevka, da Carlton, kjer je kot vodja ku­ nedavno neuspelo glasova ­ analizatorjev, ki vsak s svojim gre za usodo otrok in še hinje delal Escoffier, eden Morda vendarle pretirava ­ nje za ljubljanski ekološki metrom in tehtnico pojas ­ nerojenih vnukov in pravnu ­ najbolj znanih kuharjev v mo glede velikanskega vpliva, program. Šok je bil strahoten, njuje, zakaj so se ljubljanski kov. zgodovini. Ho Ši Min je bil ta­ ki naj bi ga imela sredstva referenduma se je namreč meščani v tako velikem številu ko nadarjen, da je postal informiranja naširokeljudske udeležilo 72 odstotkov volil- odločili proti. Vsi so naenkrat Po bitki so vsi generali, Escoffierov prvi pomočnik. množice. Ugotovili so na ­ cevi, kar je za ta čas in prostor vsevedni, domala v en glas razčlenjevalci neuspeha refe­ mreč, da80 odstotkov ljudi na izjemno veliko, za samo ­ trobijo, da samoprispevek ni renduma gredo pri pojasnje ­ zemlji ne bere časnikov (ker prispevek pa je glasovalo 30 mogel uspeti. Proti niso bili vanju neuspeha celo v take jih ne kupuje), ne posluša ra­ odstotkov Ljubljančanov. Ta- samo ekologi iz različnih podrobnosti, kot je scena, zu­ Če želite ugotoviti, kako dia (ker ga nima) in ne gleda ko so prebivalci našega ekoloških skupin in društev, nanja podoba referenduma, visok je divji afriški slon, samo televizije (prejšnji razlog). Ne glavnega mesta tako rekoč v ki pač niso hoteli pristati, da ki da je bila preobremenjenaz izmerite razdaljo med njego ­ glede na to pa je tudires, da trenutku prepričljivo podrli uradniki nek program, ki je realsocialistično vizuelno in vimi sprednjimi in zadnjimi ameriški otrok od petega do vse srednjeročne in dolgoroč ­ bolj komunalen kot ekološki besedno agitacijo. nogami. Če ste meritev preži ­ štirinajstega leta vidi na tele­ ne načrte ljubljanskih občin, (če je to dvoje sploh ločljivo), ' veli, dobljeni rezultat nekje v viziji 13.000 umorov. Vsak katerih vodstva so milijone od okrase z ekološkim žigom, Vse to je najbrž res, vsi se miru pomnožitezdveindobili teden je za 6000 let zapora moramo strinjati, da je bar ­ boste velikanovo višino. zločinov. vanje samoprispevka v »zele­ no«, precej poceni, kakor je poceni in nadvse pozorno in nedomiselno tudi sklicevanje na malčke in dojenčke ter pro ­ pagandna embalaža na ravni Še pred sto leti je imelo ti­ šestdesetih let. Vendarsemo ­ betansko pleme Lhopa na­ ramo zavedati, da je ne glede vado, da so na vsaki svatbi na vse nerodnosti, pomanj ­ pojedli nevestino mater. Tako kanje diplomacije, slabo prik ­ so dosegli, da ni bilo niti ene­ rito izsiljevanje in še bi se kaj ga poročenega moškega, ki bi našlo, v resnici šlo za ekolo ­ imel taščo. gijo ter sedanjost in bodoč ­ nost Ljubljančanov in njiho ­ • vih otrok. Tega so se morali v V času kulturne revolucije polni meri zavedati tudi vsi se kitajski študentje n isosme- volilci, predvsem tisti, ki so li pečati z Einsteinovo teorijo glasovali proti. Če se za hip relativnosti. Oblasti so me­ postavimo v njihovo kožo, si nile, »da je ta nazadnjaška lahkodokaj prepričljivo zami­ idealistična in metafizična slimo muke in dileme ob odl ­ teorija v nasprotju z materia­ očitvi, da ne bomo dali sogla ­ listično filozofijo in pogledom sja in podpore nečemu, kar je na življenje«. Glede na iz­ v bistvu v veliko dobro mesta razoslovje bi relativnostno in njegovih sedanjih in bod ­ teorijo prav lahko prepovedal i očih prebivalcev. Prav zaradi tudi v kakšni drugi državi. tega je teža ljubljanskega »ne« toliko večja, sedemdesetods ­ totno zoperstavljanje samo ­ prispevku dobi stem politične Makedonski kralj Demetrij razsežnosti, na posreden, Poliorcetes je v tretjem stolet ­ vendar zelo jasen način so ju pred našim štetjem uvedel bile ljubljanske mestneoblas- izredno visok davek na pro ­ ti poklicane na odgovor. Za dajo mila. Denarje potreboval preteklost, sedanjost in pri ­ za darila silno dragi heteri. V hodnost. današnjih časih tak davek vsaj MARJAN BAUER pri nas ne bi bil posebno us­ pešen, po porabi mila smo na predzadnjem mestu v Evropi. r Kino pomeni temeljni vsebinski pa je povezoval preliv — torej Glasba ražena in napadalna poezija z Nico, Dylan, Brian Jones in preobrat, videti, kako je do tipično filmsko sredstvo, ki močnim erotičnim nabojem drugi in v svoje pesmi je vsta­ njega sploh lahko prišel šele naj zagotovi prikaz minevanja in prezirom do vsakdanjosti. vila mnoge njihove izjave ali preko uporabe nekega speci ­ določenega časovnega ob ­ Njen zvonki in čisti glas ter verze. Seks, droge, rock and FRITZ LANG fičnega filmskega izraznega dobja, ne da bi kvaril konti ­ osebna interpretacija sta naj ­ rolltersmrt so štiri stvari, kijih sredstva. Tako se za nazaj iz­ nuiteto filma. Innatankostem PATTI več prispevala k temu, da je ■na svoj način obdeluje v pe ­ kaže, kako je vsebina pravza- prelivom — formo — nas je Patti Smith postala eden naj ­ smih Patti Smith. Omamni rav proizvod forme. Pri mer iz Lang ujel. Kako močno nas je SMITH večjih ameriških rokerjev iz nadrealizem, lezbična ljube­ enske v izložbi: vsekakor je držal, pa najbolje priča tisti kroga newyorškega punka zen, njeno osebno krščanst ­ temeljni vsebinski moment »Ah« v trenutku razkritja pre ­ sredi sedemdesetih let. Svojo vo, v pesmih izraženo z mno ­ filma tisti trenutek, ko roka vare. Lahkobitorej povzeli,da prvo veliko ploščo je izdala le­ gimi ocenami biblije, paosup- natakarja seže v kader in zbu­ nas je Lang prevaral, zaslepil ta 1975. To so bili Konji, sle­ Ijiva odkritost v potoku verzov di profesorja Wanleya (izvrs­ prav s tem, da je pokazal na dile so Radio-Ethiopia, Easter in besed, sestavljenih po prin ­ tni E. G. Robinson), s čemer neko slepilo oziroma prevaro in Wave. cipu sozvočja, pomenske se vsa kriminalna zgodba za v sami filmski formi. Patti Smith se je predsta ­ podobnosti, določajo Patti nazaj izkaže za preproste — vljala kot največjaoboževalka Smith kot eno pomembnih sicer ne prav prijetne —sanje, Če nimate ravno velikokrat Rolling Stonesov in se oz ­ imen sodobne ameriške po ­ učinek pa se še poveča, ko priložnost videti kak Langov načevala za rokerko. V njenih ezije sedemdesetih let in kot med profesorjevim zapušča­ film (kinoteka, prijatelji z Hotel Chelsea v New Yorku pesmih je pogost motiv kitara, enega največjih pesnikov njem klubadrugozadrugovi- video-recorderji...), zanima po svojih strankah verjetno osnovni rekvizit rock ’n ’rolla. rock and rolla. Svet v njeni Včasih so naključja prav pa vas način, na katerega je V pesmi Babilonsko polje na zanimiva. Še posebej, če se dimo vse v sanjskem zapletu nima primerjave v vsem svetu. sintezi postaja babilonsko nastopajoče osebe — kot Lang uporabljal vse mogoče V njem se zbirajo večinoma primer pravi, da kitara teži polje enakopravnih različno ­ pozneje izkaže, da sploh niso filmske trike in zvijače, vam manj kot strojnica in da nikoli bila naključna. Vsekakor je povsem običajne uslužbence umetniki, pesniki, slikarji, sti, izraziti antimilitarizem in kluba. lahko svetujemo prebiranje glasbeniki. V njem soživeliže ne more uporabljati municije. humanizem pa sta posebno bilo v razponu tedna dni več knjige »Fritz Lang«, ki jeizšla v V poeziji Patti Smith so dobili kot zanimivo videti dva filma mnogi umetniki, ki so po ­ plemenita karakteristika nje ­ To prebujenje, ki je na Ekranovi zbirki Imago in ki svoje ode Jagger, Hendrix, ne nepozabne poezije. Fritza Langa — škrlatno ulico membni za ameriško in določen način tudi prebuje ­ prinaša dve različni, poglob ­ svetovno umetnost. Leta 1967 na televiziji, Zensko v izložbi nje gledalca, zbudi v nas ljeni študiji — eno o Langovih pa v okviru novembrskega je v njega zašla tudi danes 40- vprašanje, kdaj je Wanley (in možnih inspiracijah in nji ­ letna Patti Smith, s pravim ciklusa Filmskega gledališča, mi z njim) zaspal. Če smo hovem nadaljnjem razvoju posvečenega »črnemu filmu«. imenom Patricia Lee Smith. dobrega spomina, bomo prej znotraj njegovega filmskega Naletela je na zelo izbrano Boljše ilustracije za trditev, ali slej prišli do tistega kadra, v univerzuma (Jure Mikuž), da so zgodbe praviloma druščino, na primer na VVillia- katerem je profesor naročil drugo pa prav o nekaterih ma Borroughsa, enega naj ­ vedno enake in da gre le za natakarju, naj ga zbudi ob njegovih specifičnih režijskih način, kako jih povemo, bi postopkih (Zdenko Vrdlovec). bolj poznanih pesnikov beat 22.30. Kaj mu je sledilo? generacije, na Jimija Hendri- skorajda ne mogli najti. Kader ure, ki kaže 22.30, oba STOJAN PELKO Glavni igralci, temeljne pot ­ xa, Janis Joplin, Jima Mor ­ eze zapleta, okolje — vse to je risona in druge. V takem ok ­ v obeh filmih skorajda iden ­ olju se je njen talent večst­ tično, pa vseeno gledanje ransko izrazil. Patti Smith je enega prej vzpodbudi kot pa začela kot slikarka, igrala je v morebiti odvrne od gledanja znani La mammi in v Ameri­ drugega. T o dejstvo nas mora can Plače Theatru, pojavljala nujno napotiti k načinu se je na filmu, literatura pa je langovega filmskega pripo ­ bila kar nekaj časa njen glavni vedovanja, k tistim postop ­ poklic. S Samom Shepardom kom in izraznim sredstvom, je napisala Blues norega psa na osnovi katerih lahko govo ­ in še druge drame. Leta 1971 rimo o Langovem filmskem so se pojavile njene pesmi, jeziku. Drugače povedano, posvečene Mickeyu Spillan- tisto, kar je fascinantnega v eu in Aniti Pallenberg, sledile njegovih filmih, je njihova for ­ so še druge. Na mnogih reci­ ma. Povsem mirno lahko na talih je nastopala ob spremi ja­ tem mestu zastavite vpraša- vi klavirja, kasnejepasosemu njeali pacelo ugovor: Saj ven ­ pridružili še drugi instrumenti dar gledamo in sledimo in nastala je Patti Smith vsebini, ne pa nekakšni formi! Group. Kar je pri Langu zanimivega, Patti je svojo prvo pesem je natanko tisti režijski posto ­ posnela leta 1974. To je bila pek, ki nam da na mestu, za Piss Factory (Tovarna sca- katerega smo prepričani, da nja), izredno ognjevita, razd­

10[3 priloga dolenjskega lista Sestrierske zgodbe O VINU, DŽOKERJU IN ČEVLJIH

Lani smo se bali, da jugoslovanskim smučarjem to sezono ne bo uspelo ponoviti velike uspehe lanske sezone, že na uvodnih tekmah v italijanskem Sestrieru pa se je iz­ kazalo, da sta lanska prvaka Petrovič in Križaj dobila še tretjega enakovrednega konkurenta Grego Benedika, mladi pa že čakajo na svojo priložnost.

Začetek tekmovalne sezone je vselej zanimiv, napet, razburljiv. Pokaže, kako in kaj si delal poleti in Jeseni, kako in kaj so delali tvoji kon ­ kurenti. Če si na startu dober, dobiš zagon za vso sezono. Kako dobro, da se sezona alpskega smučanja začenja v italijanskem Sestrieru! To je za Jugoslovane najbolj srečen smučarski center, v njem so pobrali največ medalj, največ zmag, iz tega mondenega smučarskega centra na višini 2035 metrov, kije imel sistem žičnic že 1937. leta, danes pa ima največji sistem za umetno zasneže­ vanje v Evropi, Jugoslovani še nikoli niso odhaja ­ li sklonjenih glav.

Tudi start sezone 1986/87 ni bil izjema. Najprej formi, imel je majhen zaostanek, v drugem teku je so se v Sestrieru izkazala dekleta, Mateja Svet je mestu kotvčeraj.«Znovani bilslabe volje.Znova Rok je stopil k Švedu Larssonu in mu dejal v spoznal, da lahko ponovi svojo lansko sest- seje kot poliglot pogovarjal z novinarji. Te je za- angleščini, ostro in kratko: »Smuči so mi ukradli, celo zmagala, nato so še fantje pobrali kup po ­ riersko zmago. kalov in medalj. V svetovni seriji so bili drugi, le mmal predvsem njegov gumijasti trak okrog pa- čez eno uro jih hočem v svoji sobi!« Larsson je bii točko za Italijani, ob popolni konkurenci vseh re­ su-.zar,ac*1 hrbtenice, stisne mi hrbtne prepaden, vajen sicer vseh mogočih stvari v prezentanc, uvrščeni pred smučarske velesile »Gre mi, gre mi, gre, dobro peljem, direktno na mišice, lazjesmučam,«je razlagal Rok, kisi jetral# smučarskem cirkusu, se tokrat ni znašel: »Ja kje Avstrijo, Švico, Francijo. kol...« je ves srečen skoraj kričal v cilju drugega na cilju zavezal kot kravato okrog vratu. Neobrit jih pa naj dobim?«»Ne vem,« je bil Rok odrezav teka slaloma za svetovno serijo. Zmago si je pri- (zato, ker je tako moderno, je dejal), s skoraj smučal na zadnjem delu proge, položnem. »Vsa­ pankovsko frizuro in to gumijasto kravato je bil Kasneje v hotelu se mu je jeza ohladila. Seježe V Sestrieru se vedno izpišejo lepe jugoslo ­ prava zvezda fotoaparatov in televizijskih kamer, dogovarjal za testiranjenovihsmuči vVal d’ lsčru. vanske smučarske zgodbe. Letos so se izdvojile ka proga jedrugačna, vsaka tekma jedrugačna,« je dejal sestrierski slalomski zmagovalec. Itali­ tri, o treh naših slalomskih prvakih, Bojanu, Roku Bojanu nato ni uspelo zmagati, bil je »le« četrti, in Gregi. janski novinarji so zapisali: »Bojan je kot staro vino. Vedno boljši je!« Grega pa »le« šesti. Tone Vogrinec pajegovoril: »Odlično je to, veselimo se, saj smo dobri, odli ­ »ŠAMPANJEC NA MIZO« čni, v slalomu smo Švedi in Jugoslovani daleč »GRE Ml, GRE Ml, GRE Mi!« najboljši. T oda mi sploh še nismo pokazali vsega, imamo še svojega džokerja, ko bo on prismučal Vso jesen sta trenerja Jože Šparovec in Matjaž »ČEZ ENO URO HOČEM SMUČI do cilja, bo zmagal. Rok je v slalomu še vedno Kranjc sporočala s treningov zelo zanimive Ko je zmagal na zadnjem slalomu lanske V SVOJI SOBI!« suveren. rezultate. Najboljši Benedik, šele nato Petrovič! sezone v kanadskem Bromontu in so mu nafinalu Grega Benedik, 24-letni Jeseničan (iz Žirov ­ svetovnega pokala pripeli srebrno slalomsko Zvečer, na dan republike, sta pred večerjo Ro­ nice) ježe osem let v jugoslovanski reprezentan ­ medaljo (zlato je osvojil Rok Petrovič), je Bojan Prvi tek slaloma za svetovno serijo v Sestrieru. ci, prvič je do točk svetovnega pokala prišel že Na cilju: prvi Petrovič, drugi Zurbriggen. Toda ka obiskala francosko govoreča gospoda. Prvi je Križaj obljubil: »Odločil se bom v letalu, nazaj na bil Šved Larson, vodja Rossignolove tekmovalne 1981. leta, pred tremi leti je nase opozoril kot od ­ poti domov.« Ni se odločil, kolebal je medtem, da kmalu zatem pridejo govorice s proge: »Zurb­ ličen veleslalomist, ki je znal imenitno zapeljati riggen je izpustil dvojna vratca.« Rok, torej imaš ekipe, drugi pa šef Rossignolovega razvojnega bi pustil tekmovalno smučanje in postal smučar­ oddelka, možak, ki načrtuje smuči. tudi v super veleslalomu, lani pa je Grega naenk ­ ski poslovnež, ali pa še ostal med vratci. Zmaga še večjo prednost, tretji zaostaja skoraj že se­ rat postal slalomist. Peti je bil v Lillehamerju, sed ­ kundo. »Žal, tudi jaz sem najbrž pojahai, čisto mi v Gallivareju, enajsti v Areju, dvanajsti v Sest­ mu je dala misliti, v takšnih trenutkih je najtežje »Takšnega profesionalca, kot je Rok, še nisem skleniti 13-letno kariero. zgoraj, tesno sem šel na kol, potegnilo mi je rieru. Razen sestrierskega so bili vsi slalomi boli smučko, po mojem je šla po napačni strani srečal. Kako se poglobi v problem, koliko ve, položni. Ko se je njegovo odločanje prevesilo v pozno vratec,« je priznal slalomski kralj iz lanske morda mu je bil le še Killy enak. Za tovarno pomlad, smo vsi vedeli — Bojan bo še naprej vzt­ sezone. ogromno pomeni njegovo testiranje, videti je »Vedel sem, da sem na položnih slalomih v rajal. Le eno omejitev je dal: »Posvetil se bom sicer, da dela zgolj zase, da le zase išče najboljše samem svetovnem vrhu, zato sem letos veliko smuči, toda njegove izkušnje in rezultati testiranj zgolj slalomu. Tudi trenirati bom začel šele Rokovo napako je videl tudi kontrolor pri vrat- treniral na strmini invIedu.Obrestovalosemije.« jeseni.« cih, narisal jo je v svoj karton, tako da ni bilo tovarni ogromno pomenijo in prinesejo,« je nobenega razloga, da bi se Jugoslovani čez dis ­ govoril Rossignolov strokovnjak. Ni se mogel na­ V dveh dneh, na dveh zaporednih tekmah, je Res, na sneg je prišel prvič šele septembra. kvalifikacijo pritožili. Glavni sodnik tekmovanja čuditi, da je Rok testiral kar 62 parov smuči, z Grega postal slalomski prvokategornik, po Bojan se je zavedal, da se nima več kaj naučiti, le je bil — Tone Vogrinec. nobenimi pa ni dosegel enakega rezultata. novem letu bo startal v prvi jakostni skupini, tudi izpiliti mora svojo pripravljenost, formo. Kakšne razlike so med smučko in smučko! na svetovnem prvenstvu v Crans Montani. Šesto Rok se ni prav nič jezil. Dobre volje se je med in osmo mesto, majhna zaostanka, imeniten Oktobra pa je prišla kriza. Na slalomskem tre­ drugim tekom, ko je opazoval Bojanovo zmago, Nedelja, veleslalom za svetovni pokal, po začetek sezone. ningu je trener Jože Šparovec začel uporabljati pogovarjal na cilju z novinarji. Odgovarjal je v ita­ rvem teku prvi Zurbriggen, Rok soliden sedmi, štoparico. Začelo se jeobdobjepriprav, ko trene ­ lijanščini, angleščini, nemščini, nato pa je odšel e kar zadovoljen. Po drugem teku pa: jezen, rji poskušajo trening čimbolj približati tekmi, ko »Po poškodbi kolena sem imel v veleslalomu na pomoč še komentatorju TV Sarajevo Momirju prav besen. Slabo je smučal v spodnjem delu, težave, pri zavojih sem čutil bolečine, zatosemse se tekmovalci iz ekipe neposredno primerjajo Jelovcu. zdrknil je na trinajsto mesto, povrhu pa še uničil med seboj. Takrat se je Bojan začel spraševati: osredotočil bolj na slalom. Takrat so prišli tudi smuči. »Že zgoraj sem zapeljal čez kamenje, novi pregibni koli in z njimi novatekmovalnateh- »Sem naredil napako? Sem začel trenirati pre ­ Drugi dan, sobota, slalom za svetovni pokal. V polno ga je, ne moreš se mu izogniti, robniki so nika. Ker prej slalomu nisem posvečal posebne pozno? Ne morem več?« megli, vetru mrazu in drobnem sneženju. Rokov uničeni, kasneje mi v ledu niso prav nič več prijeli, pozornosti, ker sem bil slab, mi pravzapravsploh čas na semaforju se je ustavil še pred vmesnim samo peljal sem se še do cilja,« je razlagal Rok. I n Petrovič in Benedik sta bila na teh prvih trenin ­ ni bilo treba spreminjati tehnike. Vsega sem se časom. Rok se je kmalu zatem pridričal v cilj ob nato še: »Iz hotela so mi ukradli slalomskesmuči. naučil od začetka. Netako kot drugi, ki sočez noč gih dosti hitrejša od Bojana. V hrbet je moral zreti progi. »Spet ista napaka in še to na skoraj istem Najboljše!« To je bilo torej vzrok njegovega besa. tudi mlajšim, Žanu, Robiču, Bergantu, Čižmanu, morali pozabiti staro tehniko in se naučiti novo. komaj da je premagal mladince, novince v ekipi, Po mojem je bilo moje prejšnje neznanje Planinška, Čebulja, Čuješa, Markiča, Žagarja, prednost,« je razlagal Grega po svojem uspehu. Nato pa je prav na dan republike v sestrierskem Grilca. Slalomski prvak, ki je že šestkrat stal na hotelu Hermitage zaklical Alpininemu serviserju stopnici za zmagovalca svetovnega pokala, je postal nervozen, negotov. Smitku! »Janez, šampanjec na mizo!« »Skoraj bi odnehal, mislil sem že, da bi to bila Janez Šmitek, tudi Jeseničan, je rade volje dal najboljša odločitev. Tudi v ekipi, na pripravah za štiri steklenice šampanjca. AlpinajezGregom sem težko zdržal,« je pripovedoval Bojan pred prvič prodrla v prvo jakostno skupino. Velika re­ začetkom sezone. klama za uresničitev drznih ambicij o prodoru na zunanji trg. Ni obupal, rešile so ga njegove velike tekmo ­ valne izkušnje in majhna ukana trenerja Šparov ­ Prav Alpinini čevlji pa so bili pred tremi sezona ­ ca. Tako je Jože povedal v Sestrieru: »Spoznal mi za Grego Benedika usodni. Nov tekmovalni sem, da ni še čas, da bi se Bojan meril z uro in model, ki so ga v tovarni izdelali, je bil zanič, tekmeci na treningu. Drugi so imeli v nogah več čižman in Benedik, alpinovca, sta bila z njimi na ­ kilometrov in smučarskih vratič. Izdvojil sem ga, enkrat počasnejša, za cele sekunde. »Sezona in zanj sem postavljal posebne slalomske proge, pol je šla v nič, kot da naenkrat ne bi znal smuča­ treniral je sam, brez ure, brez konkurentov, v ti,« je razmišljal Grega. miru.« V Alpino je prišel nato Janez Šmitek, star Dan pred uvodno tekmo za svetovno serijo v smučarski maček, ki je kot trener pionirske Sestrieru je bil Bojan Križaj miren. Kerni biloser- državne reprezentance dolgo časa vadil Roke viserja San Marca, se je zvečer kar sam spopadel Petroviča, še prej pa je bil kot elanovec prvi ser­ s svojimi smučarskimi čevlji. Že tako povsem raz­ viser za smuči Ingemarja Stenmarka. Skonstrui ­ rezana notranja čevlja je še bolj razrezal in prele ­ ral je nove tekmovalne čevlje, ki so čižmana in pil, nato pa ves zadovoljen dejal: »Tako, spet so Benedika lansko sezono naenkrat vrgli spet mec kot novi. Stari so že štiri leta, toda nočem jih me­ najboljše. njati. Zdaj bodo spet za dve sezoni.« Jože Šparovec je na cilju sestrierskega slalo ­ Na tekmi je v prvem teku s številko osem po ma hotel biti prerok: »GregaBenedik bo letosstal umetnem snegu, v živem ledu in med ledenimi na stopničkah za zmagovalce!« ploščami na strmini še tipal nasprotnike. Rok je UROŠ MENCINGER pojahai vratca, nekaterim se je videlo, da še niso v Posnetki: IGOR NAPAST priloga dolenjskega lista QU2 Energija na mestu starih, propadlih vodnih obratov) nekaj tisoč električne energije na prebivalca Bele krajine 2500 — snim bregom Kolpe (SRH) pa 82. Največ jih je bilo na malih hidroelektrarn (MHE), ki bi imele skupno moč 3000 kWh, posamezno gospodinjstvo pa potroši na Kolpi, 26 na levem (SRS) in 23 na desnem (SRH) bre ­ vsaj 100 MW in več. leto okoli 2500 kWh) pričakujemo ob sicer neobhod- gu, sledi pa Lahinja s pritoki (15). Belokranjski vodni nem varčevanju z energijo še določeno naraščanje tokovi so torej predstavljali zelo pomemben energet­ Z vidika Slovenije predstavljajo belokranjske reke porabe. ski vir. Leta 1984 pa je v Beli krajini obratovalo le še NIZ MALIH pomemben možen vir za gradnjo malih HE. Zato je šest mlinov ali žag, z vodnoekološkega vidika in zaradi toliko bolj pomembna odločitev občinske razisko­ eventualne gradnje MHE je neugodno vse bolj valne skupnosti Črnomelj, ki je ustanovila komisijo za občutno propadanje jezov in poslopij. ELEKTRARN MHE (vodi jo dipl. ing. Milan Repolusk), in sklenilazd- BELOKRANJSKE LOKACIJE ružiti ter celovito povezati prizadevanja za večjo rabo SO ZNANE Zgolj ob upoštevanju povprečnih minimalnih letnih regionalnih, obnovljivih energetskih virov. pretokov bi znašala skupna moč agregatov na belok­ V Oglejmo si osnovne naravne geografske (hidro- ranjskih vodotokih 7093 kW, in sicer: Kolpa 6 773,8 kW, Konkretni primeri gradnje MHE v Zgornji Savinjski geografske) značilnosti belokranjskih vodnih tokov, ki (H = 54 m, Q = 20 m3/s), Lahinja 150 kW, Krupa 75,3 BELI dolini (občina Mozirje), Mežiški dolini, naTolminskem dajejo ugodno sliko (podatki so iz doktorske diserta ­ kW, Crmošnjičica 71,3 kW, Mašelj 22,0 kW. Po itd. kažejo, da se gradnja lastnikom finančno izplača cije avtorja o Vodah v Beli krajini in njihovi uporabi, hidrogeografskih potezah je torej v Beli krajini najbolj (investicija se izplača v nekaj letih), prinaša pa vrsto december 1984). Prvi korak k ponovni, naravo­ priporočljiva gradnja MHE na Kolpi, kjer bi se bilo KRAJINI? širših družbenih koristi (SLO, protierozijski učinek, varstveno skrbno pretehtani rabi vodne energije je po­ potrebno opreti na ekonomsko in naravovarstveno prezračevanje onesnažene vode itd.). Take spodbude pis vseh obratov na vodni pogon, saj je bila njihova lo­ najbolj priporočljivo lokacijo — v obstoječih, najbolj so potrebne torej širše podpore, zlasti v pokrajini kot je kacija skrbno izbrana, obenem pa predstavljajo ohranjenih vodnih obratih (velja tudi za druge belok­ Bela krajina (omenimo le SLO), kjer lahko zaradi so­ solidno osnovo za eventualne MHE (ohranjen jez, ranjske vodne tokove). V osnovi so za gradnjo MHE na razmerno majhne skupne porabe električne energije poslopje, dostop, tradicija itd.). V zadnjih sto letih je v Kolpi tri osnovne možnosti: isti instalirani pretoki (ok­ (kasnejša industrializacija in nižja stopnja materialne­ Beli krajini v različnih časovnih obdobjih bilo okoli 60 oli 5 m3/s) in dosedanja višina jezu (1—1,5 m) z močjo ga blagostanja, zato je trenutna skupna letna poraba obratov na vodni pogon (mlini, žage), vključno z de ­ 30—50 kW in letno proizvodnjo 200 000 — 400 000 kWf\ povečani pretoki; 8—20 m3/s) in okvirna dose­ danja višina jezu (1,2 m) z močjo 75 —150 kW in letno proizvodnjo 600 000 — 1 100000kWh; povečani preto­ ki (20—40 m3/s in/ali povečana višina jezu (1,5 — 2,5 m) z močjo 200—600 kW in letno proizvodnjo 1,5—4 milijona kWh. Zadnja varianta je sicer po proizvodnem učinku optimalna, vendar z naravovarstvenimi zad ­ ržki. Zgolj za primerjavo: v primeru gradnje 26 MHE (kot je bilo na slovenski strani Kolpe vodnih obratov), bi po drugi (morda okvirno najbolj sprejemljivi varian­ ti) letno pridobili okoli 25 milijonov kWh, kar predsta ­ vlja 43,4% letne porabe električne energije občine Črnomelj (1985: 46 milijonov kWh) oziroma dvakratno količino porabljene električne energije v gospodinjs­ tvih črnomaljske občine (1985:12,8 milijona kWh). Po­ samezne MHE na Krupi in Lahinji pa bi imele moč ok­ oli 20—30 kWh in bi letno proizvajale okoli 150 000 kWh, kar tudi ni zanemarljiva proizvodnja.

RAZLOGOV »ZA« JE VELIKO S širšega regionalnega vidika so v Beli krajini (levi breg Kolpe) najbolj ustrezne naslednje lokacije za gradnjo MHE:

Energija je motor gospodarskega razvoja, proizvo­ • Kolpa: Prelesje (Stari trg), Učakovci in/ali Vinica, dnja in poraba energije pa istočasno prinašata vrsto Pobrežje pri Adlešičih, Križevska vas (eventualno prostorsko-ekoloških problemov. Energetska kriza je Božakovo) 1973 temeljito pretresla svet, razvite države so okles­ tile prenapete energetske programe in postavile • Lahinja: Črnomelj, Gradac, Krivoglavice in/ali smotrno rabo in varčevanje z energijo med temeljne Primostek razvojne usmeritve. Grenke izkušnje zaradi ekoloških posledic kislega dežja (S02 iz termoelektrarn in dru ­ • Krupa: izvir (Hluparjev mlin in žaga) in Stranska vas gih objektov) in černobilska nesreča so ponovno (Perov mlin). opozorile na niz posledic centraliziranih energetskih Predlagane lokacije so sicer najbolj primerne iz objektov. Krepijo se pobude o večji naslonitvi na alter­ hidrogeografskega vidika in glede ohranjenosti vod­ nativne, obnovljive in decentralizirane energetske nih obratov in jezov (tudi naravovarstveno najbolj vire, ki naj bi v daljši prihodnosti postali osnovni primerno). Delno so sicer upoštevani tudi družbeni vi­ energetski vir (sončna energija, veter, valovanje, diki, zlasti bližina električnega omrežja in možni up­ geotermalna energija itd.). Energetske dileme so še orabniki. Vendar izbor ne pomeni, da so izčrpane vse posebej močne v Sloveniji, ki jo označujejo skromni možnosti za druge lokacije, pomemben je tudi interes surovinsko-energetski viri, energetsko intenzivna in­ investitorja, SLO itd. Razen energetsko-ekonomskega dustrija in razsipna poraba. Zgolj za ilustrativno potr­ pomena rabe obnovljive energije, SLO je potrebno ditev navedenih trditev: glede skupne letne porabe podčrtati tudi vodnoekološki pomen. Belokranjske električne energije (5000 kWh) na prebivalca se uvršča vode so vsaj zmerno onesnažene, vzdrževani jezovi pa Slovenija v povprečje držav EGS, s to količino energije bi z prezračevanjem izboljšali kvaliteto vode. Pri izde-j pa pridobi 2—3-krat manjši družbeni proizvod. Naš lavi strojno-električne opreme bi lahko sodelovale do­ problem torej ni premajhna količina energije, temveč mače delovne organizacije (Belt—Črnomelj, Iskra- njena nesmotrna, razsipna raba! Tako ravnanje v Semič) ali privatni sektor. Večji (industrijski) porabni­ bodočnosti nas bo v miniaturni, surovinsko-energe- ki električne energije (Belt, Iskra, Beti, Unior, itd.) bi sko revni in pokrajinsko degradirani Sloveniji ob nad ­ lahko bili investitorji MHE (večjih na Kolpi), kar velja aljnji gradnji niza centraliziranih energetskih objektov tudi za privatni sektor. Ob širši družbeni podpori pripeljalo daleč stran od željenega kvalitativnega, (ugodni krediti in pogoji prodaje električne energije intenzivnega gospodarskega okolja in v praktično itd.) in vsestransko pretehtani gradnji MHE (morda tu­ nerešljive prostorsko-ekološke probleme. di s pomočjo mladinskih delovnih brigad) bi lahko dosegli dolgoročno vsestransko zadovoljive rezultate; ekonomske, strateške, vodnoekološke, in prihranili V SLOVENIJI NEKAJ tisoče ton premoga, nafte. Za našo in bodoče genera­ cije bi lahko uspehi pri gradnji MHE prinesli nove TISOČ ELEKTRARN spodbude za rabo alternativnih energetskih virov, predvsem pri pasivni in aktivni rabi sončne energije. V Gradnja malih hidroelektrarn (z močjo nekaj sto regiji, ki je glede 1 števila ur s sončnim obsevanjem med kW) pomeni rabo obnovljive, prostorsko-ekološko najbolj sončnimi regijami v Sloveniji (zlasti toplotni, sprejemljive oblike energije. Šole (1981) ugotavlja, da vinogradniški pas). bi na slovenskih vodnih tokovih lahko zgradili.(zlasti dr. DUŠAN PLUT

SCT, je ta od kmetijske mehanizacije izdelovala samo po Mirovem zatrdilu, do zdaj še niso izplačali nobene sveča se rutinskim raziskovalni m nalogam. Zadovoljen Izumitelji trosilnik Ferti za umetni gnoj po italijanski licenci. Tega nagrade. Neka inženirka sejevečlettožilasSCT.dabiji je, ker v tem kolektivu vsako izvirno zamisel ovrednotijo je Miro popolnoma spremenil. Iz njega je napravil tri priznali inovacijo, kersovsetezadeveponjihovempra- po posebnem pravilniku Za inovatorstvojetorej dobro aplikacije: trosilnik za široko trošenje umetnegagnoja, vilniku stvar presoje. Nobenih meril ni, na katera bi se poskrbljeno. Podpečan trenutnopripisujeKovinoplas- trosilnik za medvrstno trošenje in trosilnik za vinog­ ljudje lahko oprli. Tako Podpečan ne more patentirati tu veliko bodočnost, ker izdeluje deficitarne izdelke, KDOR rade. Za njegove zamisli potrebujejo manj materiala, svojega mlina, če mu delovna organizacija ne prizna ker ima urejen odnos do kreativnega dela od razvojne­ zato so ti strojni pripomočki lažji, a tudi energetsko patenta. SCT pri nas ni nobena izjema, praviMiro.Tako ga inženirja do zadnjega delavca v delavnici. varčnejši in imajo razen tega boljše agrotehnične je naše povprečje, saj delovne organizacije, ki imajo te Ta obetajoči strokovnjak zna vsako dejavnost fi­ NIMA IDEJ, lastnosti. stvari urejene, lahko preštejemo na prste. Res pa je, dav nančno ovrednotiti. »To ni težko,«pravi, »do finančne­ Mladi razvojni strokovnjak je uvedel izdelovanje lo- zdravih kolektivih ta čas pospešenodelajo, da bi nad ­ ga rezultata pridemo, če vložimo znanje, kapital in živo patarjev za kopanje v sadovnjakih in vinogradih. Idejo oknadili zamujeno. delo. V Kovinoplastu zdaj stremimo za tem, da bi bil LAHKO si je sposodil v tujini, proizvodnja pa je naša. Ta stroj je Miro je zapustil SCT zaradi tega, ker je pri Kovino­ delež živega dela čim manjši, zato težimo k izdelkom, ki bil ocenjen kot edino pravilna tehnična rešitev. Na plastu videl večje možnosti za ustvarjalno delo. Po- dosegajo na tržišču višjo cenozaradi znanja. Dokazano Mirovo pobudo so pri SCT vpeljali še izdelovanje kosil­ je, da bi moralo v vsakem podjetju delati za razvoj polo­ PRODAJA nic z dvema nožema in razne priključke, kot jena primer vico zaposlenih. Toliko ljudi naj bi torej razmišljalo krožna žaga za traktor ali cepilnik drv. Na njem je nare­ samo o tem, kako ceneje in bolje delati, a tudi otem, kaj dil več izboljšav. Vse te stroje izdelujejo tozdi SCT. Po delati, če jim utečeni program ne prinaša več nobenih LE ŽULJE pomembnosti sodi v vrh Podpečanovih inovacijskih koristi. Pri nas smo še daleč od tega, saj celo v naj­ dosežkov mlin za silažo. To je izvirna tehnična rešitev boljših firmah, kot sta Riko v Ribnici in Tam v Mariboru, za mletje velikih količin koruze na družbenih posestvih. dela za razvoj le nekaj več kot 1 odst. zaposlenih.« V svetu ne poznajo take tehnične rešitve in je tudi ne Po Mirovem prepričanju ljudje napačno razmišljajo o potrebujejo, ker nimajo tako velikih živinorejskih farm razvoju, ker menijo, da prinašajo napredek le novi zido­ kot J ugoslavija in socialistične države vzhodne Evrope. vi. To ni res, zato je njemu vseeno, ali dela v palači iz Silažno koruzo je nam eč treba zmleti tedaj, ko vse­ marmorja ali v baraki. Kot razvojnik čuti stalno potrebo buje največ vlage. Totraja morda štirinajst dni, ničdlje. po tem, da je povezan s proizvodnjo, da živi v delavski Včasih so jo mleli po več mesecev in jo polivali z vodo, sredini. V Kovinoplastu je ta mesec izpeljal izboljšave vendar tako pripravljena krma ni bila več kvalitetna. kompenzacijskih spojnic za povezovanje različnih »Znanje je kot Kolumbovo jajce, dokler ga obvladaš Miro je dolgo razmišljal. Tuhtal je ob vsakem času, strojev, ki se po ceni in materialu lahko merijo z naj­ sam, je veliko vredno, ko se naučijo drugi, si moraš iz­ podnevi in ponoči in ne zaman. Po letu dni je lahko boljšimi dosežki v svetu. Trenutno se ukvarja z zaletno misliti nekaj novega « S to primerjavo je inovator Miro zmagoslavno vzkliknil: »Eureka!« (Našel sem!) spojnico za zagon težkih motorjev. Pri nas velja tre­ Podpečan hotel povedati, da ima vsako novo znanje Stroj, ki ga je skonstruiral, zmelje v štirinajstih dneh nutno najboljša rešitev za tak zagon tri milijone di ­ trenutno veliko vrednost, vendar jo hitro izgublja, zato od 600 do 1500 vagonov koruze. Njegova največja narjev, njegova pa še ne 500 tisočakov. Preden se mu je se na tržišču vedno bije boj za to, kdo bo prvi, kdo bo zmogljivost je dve toni na minuto. Miro je k pojasnilu porodila ideja, je veliko razmišljal. inovativnejši. Tistemu, ki nima idej, ne preostane dodal še to, da je njegov stroj v primerjavi z drugimi »Ideja ni plod trenutka,« pravi, »ampak plod dolgot­ drugega, ko da prodaja žulje in naravno bogastvo. energetsko nekajkrat manj potrošen, ker elektronika rajnega trpanja podatkov v možgane, napornega kom­ Miro Podpečan je po poklicu diplomirani strojni inže­ skrbi za njegov energetski optimum. Tudi konstruk­ biniranja in povezovanja. Ko intenzivno iščem neko nir, ki se je specializiral za tehnično kibernetiko. Doma cijske rešitve so specifične. Mlin izdelujejo Mehanični doslej neznano rešitev, mi žena očita, da sem odsoten, je iz Župelevca in je zaposlen v Kovinoplastu na dolenj­ obrati SCT. Velike jugoslovanske farme ga že upora­ saj celo do jedi nimam nobenega teka. Vsaka zamisel skih Jesenicah. Dela v strojnem inženiringu. V delovno bljajo. Imajo ga v Kutijevu, Brčkem, Zaječaru, Vukova- tudi ni dobra, saj je že NikolaTesladejal, da je od tisoč organizacijo je prišel pred tremi meseci. Po končanem ru in drugod po državi. idej ena dobra in od tisoč dobrih samo ena uporabna.« študiju se je najprej zaposlil v Litostroju. Od tam je Na vprašanje, kakšno nagrado je prejel zato inova­ Na vprašanje, zakaj je pri nas tako malo inovacij, je odšel na SCT Slovenija ceste Tehnika, najprej v Lju­ cijo, je mladi strokovnjak odgovoril, da mu je razisko­ Miro odgovoril, dazato, ker dušimo osebno pobudo. To bljano, nato v brežiško temeljno organizacijo, da je bil valna skupnost občine Ljubljana-Moste 1984 podelila je nazorno opisal s temile besedami: »Ko se na primer bliže doma. Pri SCT je bil tri leta odgovorni projektant 30 tisoč dinarjev kot inovatorju leta. Od matičnega nekdo za nekaj angažira, se troši, izrablja, in če ne bo razvoja in v podjetju ni izdelka, ki ga on ne bi izboljšal. podjetja SCT ni dobil niti dinarja. T a delovna organiza­ imel od tega koristi, se ne bo pretegnil.« Marsikateri stroj je vpeljal na novo. Ko je prišel v firmo cija zaposluje nad 9 tisoč delavcev, vendarza inovacije, JOŽICA TEPPEY Film ralcev, med njimi pa so najbolj slavni Telly Savalas, veliko pomagajo in tudi glede plačila niso pretirano mesa in kosti. Za Tellyja je bilo očitno, da rad srkne Ernest Borgnine in Vince Edvvards. Režiser filmajeLee zahtevni,« pravi Gregorič. vecchio, Vince Edvards je prisegal na sadjevec. Na­ H. Katzin, katereganajboljznanfilm je24 urLeMansa, Čeprav si marsikdo misli, dajesnemanjefilmov lahka sploh pašo lahko videli, da so vsi ti zvezdniki že precej v njegov pomočnik pa je Zoran Budak iz Jadran Filma. zadeva, je v resnici to precej naporen posel. Posa­ letih, da Savalasa mučijo bolečine v kolkih, itd. Skratka, DETEKTIV Film bo veljal 4 milijone dolarjev in 350 milijonov mezne prizore so pilili in snemali po večkrat. In ne­ okoli snemanja filmov je le malo blišča in sijaja, je prej dinarjev. poučen gledalec bi si mislil, da iz vse te cirkuške zme­ trdo delo. »Gre za zelo zahteven projekt, v katerem sodelujemo šnjave ne more nastati prav nič uporabnega. Todazme- — Telly, ali boste še kdaj prišli na snemanje v Jugo­ KOJAK z denarjem in z našimi ljudmi, med drugim tudi z glav­ šnjava je samo navidezna, vse poteka po točno slavijo, v Slovenijo? smo vprašali Savalasa po kratkem nim snemalcem TomislavomPinterjem. To pa pomeni, določenem načrtu, ki ga nosi po rokah tajnica režije oddihu in malici v ogrevanem šotoru. da smo prešli na višjo raven takega delovanja, ko ne Angela v obliki debele snemalne knjige, v katero sproti V prodajamo samo konj in lepe pokrajine,« pravi Boris piše dopolnila in opombe. Pa tudi sicer šteje ekipa več »Doslej sem snemal že dvakrat in ni rečeno, da ne Gregorič. »S snemanjem, kakršnega smo se lotili, je kot 150 ljudi, med katerimi sotudi kuharji, ki so jih filma­ bom prišel še tretj ič med te prijazne ljudi,« je dejal Telly seveda veliko dela, zlasti organizacijskega. Na srečo rji pripeljali s seboj iz Anglije. in odhitel. Na več vprašanj je bil pripravljen odgovarjati KOSTANJEVICI nam gre vse na roke, tako da računam, da bomo ves Snemanje filma v Kostanjevici je trajalo več kot v hotelu Interkontinental v Zagrebu, kjerstanujevčasu material posneli v določenem roku. še posebej sem teden dni, zato so ljudje lahko videli filmske igralce snemanja v Jugoslaviji. zadovoljen s snemanjem tu v Kostanjevici, kjer nam vsi čisto od blizu in lahko so se prepričali, da so to ljudje iz J.SIMČIČ

Mister Telly Savalas, kako se počutite pri nas? »In love,« je dejal Telly, hollywoodski filmski zvezd ­ nik, sicerznan tudi kot detektiv Kojak, kojevtehdnehv kostanjeviškem gradu snemal drugo verzijo TV filma Dvanajst žigosanih. Nasploh je Savalas znan kot zelo ljubezniv človek, še posebej pa ima posluh za časnikarje, saj je bil včasih tudi sam novinar ameriške radijske postaje Voice of America. Kot radijski novinarje intervjuval tako znani osebnosti, kot sta Andrej Gromiko in Winston Churc- hil. Po osnovni izobrazbi pa ni niti novinar niti igralec, ampak diplomiran psiholog, ki se jeza igralsko kariero odločil šele pri tridesetih. Sam odkrito priznava, daje igralstvo, vsaj zanj, nekaj najlažjega na svetu. On je vedno igral samo samega sebe, Tellyja, kot tak se je proslavil in kot takega ga ljudje radi gledajo po vsem svetu. Pri nas pa se je gledalcem najbolj priljubil kot TV detektiv Kojak. Kako znan je pri nas, je bilo videti tudi v Kostanjevici, kjer je zaradi njegadomalavsenoči dežu ­ ralo veliko Kostanjevičanov. Zelo rad pa je dajal tudi avtograme, kadar je v bifeju Galerije Božidar Jakac čakal na snemanje. Da mu igra v resnici leži, se je po­ kazalo tudi med samim snemanjem prizora, ko vdere v klet in ubije nemškega telegrafista. Potem, ko so z njegovim dvojnikom temeljito naštudirali prizor, se je prikazal Telly. En, dva, tri ie posnel prizor in potemsku- paj z ekipo odbrzel v Zagreb, kjer se je snemanje nad ­ aljevalo v studiu Jadran filma, ker je bilo v Kostanjevici za snemanje zunanji h prizorov le preveč megle. Več pa je o filmu povedal direktor filma Boris Grego­ rič, ki je nastopal tudi kot predstavnik Jadran filma, ko- pruducenta MGM/VA TV Produktions iz Los Angelesa. Film 12 žigosanih, to pot drugo TV verzijo, so začeli snemati 17. novembra. V filmu sodeluje 14 glavnih ig-

Čebelarstvo Vsako leto je imel več čebel in leta 1977 jih je prvič vsem, kje medi dobro, o boleznih čebel, skratka, nf kljub dragim zdravilom in dejstvu, da je treba spomladi peljal na jesensko pašo v Golubič pri Obrovcu, kjer so ljubosumnega skrivanja kakršnihkoli podatkov,« pravi in jeseni večkrat pliniti. Stalno je treba spremljati nabirale žepek. To je nekakšna resa, ki jo domačini up­ prepričljivo Plantarič. Kakor bi se čebelarji navzeli ne­ stanje varoze v družini, kajti če bi pozabil na kakšno orabljajo tudi kot zdravilna zelišča, predvsem za čaj. kaj vzorne organiziranosti in složnosti po svojih najlju­ družino in na primer ne bi zdravil dve leti, bi zanesljivo Med je lahak in ga imajo zlasti otroci radi. Največ je bših prijateljicah! Tako je naposled moč tudi vse čebele zapustile svoj panj. To najraje naredijo MEDENI Stane Plantarič točil v letih 1981 in 1982. Poprej je vozil smotrneje, ceneje čebelariti. jeseni. Nekateri so zelo dobri teoretiki, o tem se lahko okoli 1. maja čebele za 10 do 20 dni na pašo na oljno Ker doma ni zanesljive paše, so ti prevozi čebel nu­ prepričamo tudi v našem glasilu Čebelar. Toda največ KRUH repico v Bjelovar, zadnja leta pa gre raje v Bosansko jni, čeprav so hkrati, tudi dvorezni meč — po paši v Liki da praksa. Ko se namreč dobimo na paši, se vidi, Gradiško oziroma Novo Topolo. Na oljni repici se je Plantarič pred kakšnimi šestimi leti v čebeljih druži ­ koliko je kdo vreden, koliko zna,« je menil Plantarič. čebela dobro razvije. Običajno sledi paša na akaciji nah opazil zloglasno bolezen — varozo. Zdravilo V rezervi ima okoli 50 panjev. Če kakšna matica po­ NI MEDEN okoli 20. maja, le dva tedna in včasih še manj, potem (kolač) za dimljenje so si morali tedaj čebelarji sami gine, ima vedno na voljo mlado matico. Če je spomladi pa, če je suho, pelje Plantarič čebele na pašo še v Liko, nabaviti iz tujine. Iz Japonske so dobili zdravilo v pičlih kakšna slaba družina, ji doda rezervno matico. Staro kjer čebele nabirajo lipico, neke vrste deteljo, ki zraste 10 dnevih. »Varoza se ne da stoodstotno pozdraviti, uniči. Planatarič sam vzgaja matice in na leto jih zame­ na skalah. Sredi maja je v okolici Tržišča, na Slančjem nja tudi ro sto. To stori po dveh ali treh letih starosti, Vrhu in na Telčah ponavadi še kar obilna kostanjeva ker je matica tedaj že izčrpana. Na panjih ima zapisan paša. Po Plantaričevih besedah kostanjev rak tod še podatek o starosti matice in še kakšnega spremlje­ ne razsaja. valnega, denimo o donosu medu, o čemer pa sicer ne­ Potem, julija, avgusta, večji čebelarji, kot jessvojimi rad govori. Ni znano, ali zaradi prevelike skromnosti 256 panji Stane Plantarič, čakajo, če medi hoja. Plan­ ali se boji zavisti. Moti ga, ker ponekod na paši čebe ­ tarič je julija letos peljal čebele v Gorski Kotar, a jih je larje mačehovsko obravnavajo. Kmetijcem se pone­ moral krmiti s sladkorjem. Če bi jih pustil, ne bi zale- kod zdi še komaj vredno obvestiti čebelarje, da bodo Čebelarjev poklic ni lahek. Ponoči mora za volan gale, se ne bi razvijale. In končno jeseni Plantarič pelje tovornjaka š panji, da pooelje čebele na pašo, podnevi škropili pridelke s pesticidi, češ če hočete imeti čebele spet na pašo v Liko, na žepek. Letos bodo čebele, jih imejte zaprte. Včasih so čebelarji celo dobili pa je veliko dela s čebelami. Včasih je paša obilna, njegove marljive delavke, kakor čebelarji povsem up­ dostikrat pa je ves čebelarjev trud zaman. In če ni paše, kakšen dinar, ker so s čebelicami pravzaprav najbolje ravičeno pravijo tem drobnim živalcam, prvič prezi­ poskrbeli za opraševanje, danes gledajo kmetijci na­ mora seveda čebele nahraniti sam, kar je spet delo in mile v Dalmaciji, v Benkovcu. Stane pričakuje, da bo dodaten strošek. Če to pripoveduje možakar, ki se je nje zviška, preveč uradniško. »Pravijo, da morajo po bolj milo podnebje prispevalo, da se bo prihodnje leto zakonu pač dan prej povedati, da bodo škropili, in se zapisal čebelam že pred tremi desetletji kot 54-letni prej pričel razvoj čebeljih družin. Stane Plantarič iz Tržišča, mu lahko verjamemo. moraš s tem sprijazniti. Ko so zadnjič škropili v Bosni, Kooperant Medexa je že 20 let, poklicni čebelar pa od Za te silne prevoze imajo Plantaričevi že kar lep voz­ se je precej družin zadušilo, ker so bile v vročini leta 1983, ko je pustil delo varilca v krmeljski Metalni. ni park. Na dveh tovornjakih je stalno 90 oziroma 66 predolgo zaprte,« se je spomnil Plantarič paše v Bo­ »Dvajset let sem delal v Metalni. Nerad sem hodil na panjev, na tretji tovornjak pa jih naložijo še 100. Vse so sanski Gradiški, kjer je bilo samo iz Slovenije 12 tovor­ montaže, raje sem bil doma pri čebelah. Teti Rozi, kije AŽ panji, amerikanci so neprikladni za prevoze. S njakov s panji. imela 30 panjev sem včasih pomagal, sam pa sem prvič katrco se Plantarič vozi na oglede za pašo in samo na Tako kot drugi čebelarji, tudi Plantarič ni zadovoljen kupil 14 naseljenih družin in panjev od sorodnikov njenem števcu je letos novih 30.000 km. »Letos sem z odkupnimi cenami medu. Pri Medexu resda dobijo preminulega šentjanškega župnika, ki je imel zelo rad sedemkrat prestavljal čebele. Tovornjake včasih zv­ vse, a to tudi pošteno plačajo. Zlasti moti večje čebe ­ čebele. Nakup sem si lahko privoščil, ker sem imel ne­ ozim na pašo sam. To je kar naporno delo. Nafta, larje, da nimajo nič več cenejšega sladkorja in so pre­ kaj prihrankov še odtistihmal, ko sem delal pri tržiški vzdrževanje avtomobilov je drago, med je šel pa bolj puščeni lastni iznajdljivosti. Če komu uspe dobiti kmetijski zadrugi. Denar se mi je že v dveh mesecih malo gor. Še dobro, da čebelarji zelo dobro sode­ sladkor neposredno iz tovarne sladkorja, še gre. Če bi povrnil. Čebele sem kupil spomladi in prvič sem točil lujemo. O paši se obveščamo po telefonu, z Antonom moral kupovati na drobno 3 tone sladkorja, kolikor ga gozdni, drugič pa še kostanjev med, po 30 do 35 kilog­ Majcnom iz Gaja pri Šentjanžu pa jo tudi skupno išče­ letno rabi za zimsko krmljenje čebel Plantarič iz1 ramov na panj. Tako sem dobil veselje in korajžo,« je va. Tako je ceneje. Čebelarji, tudi iz Ljubljane in Nove­ Tržišča, bi bilo že težje. I ga mesta, se ob paši na teh srečanjih pogovorimo q povedal Plantarič. PAVEL PERC1

Spomini mizarje. Anton se je odločil za livarja, izučil pa se je v n iso i m el i dovolj orožja, so j i m partizan i svetovali, naj se in odbili bele. Meni za vse te borbe takrat ni bilo mar, Belokranjski železolivarni, .predhodnici današnjega umaknejo v katero od nižje ležečih vasi in počakajo. A kajti bil sem hudo ranjen, a spominjam se, kako lepo je Belta. A ni ostal dolgo v tovarni, raje je odšel gradit tu so mladi fantje —Anton ještel komaj 21 let—naredili bilo, ko je odtekala kri. Četna bolničarka Francka Ku­ progo Črnomelj — Vrbovško. Ko pa je prišla vojna, je prvo napako. Namesto da bi upoštevali navodila, so se naver je s pomočjo drugih dobila voz z gnojnim košem, bilo tudi s tem delom konec. raje odpravili domov. Vse njihovo početje pa ni ušlo da so me lahko odpeljali na varno. Pa potovanje ni bilo LE ZADNJE budnemu očesu soseda izdajalca, kajti drugi dan so bili najbolj varno. Ves čas sem padal v nezavest, se spet Do maja 1942 je Klemenc še vzdržal doma, takrat pa v hiši že Italijani. Vse, torej starše, dve hčerki in štiri zbujal, in ko sem bil slučajno pri zavesti, sem zagledal so se skupaj s sosedi dogovorili, dagredo k partizanom sinove so odpeljali najprej v taboriščena Rab, od tam pa nad seboj sovražnikovo štorkljo. Tovariši, ki so hodili BITKE na bližnji Maverlen, kjer je Anton že imel brata. A ker skozi Reko v Gonars. »Ob razpadu Italije sem jo peš ob meni, so se razbežali, mene pa sta neka čudna moč mahnil domov, na srečo brez večjih zapletov. Takoj in nagon pred nevarnostjo prisilila, da sem se s prebito sem nadaljeval s potjo, ki mi jo je pred dobrim letom čeljustjo, drobci mine v pljučih in polomljeno desno NE BO preprečil sosed. Najprej sem odšel v železniško bri­ roko zavlekel v luknjo v bližnjem kamnolomu ter si tako gado, potem pa za četnega obveščevalca v Gubčevo rešil življenje,« še danes težko verjame sreči Anton. brigado. Delo obveščevalca je bilo izredno nevarno, Na zdravljenje je odšel v bolnišnico v Kočevskem IZBOJEVAL vendar me ni bilo strah. Delal sem okrog Regerče vasi Rogu, kjer so jih namesto z injekcijami zdravili z pri Novem mestu. Večkrat, ko semseskrival, sem slišal, žganjem. Injekcij namreč ni bilo,žganje pa seje vedno kako so izdajalci vpili po vasi, da me bodo že ujeli. Klica­ kje našlo. »Kjer je bila kakšna luknja, tjasogazlili. Dvak­ li so me Črni in so dobro vedeli zame. Posebno ko se je rat sem moral podpisati, da ne dam odrezati roke, »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most,« po­ 2. bataljon preselil na drugi breg Krke, so mi bili vedno čeprav me je zdravnik prepričeval, da bom sicer umrl.« navlja rnani slovenski rek Anton Klemenc, ko pestuje za petami. Nikoli me niso ujeli, priznam pa, da sem mo­ Iz Roga so ga še hudo iznakaženega odpeljali na Pla­ svojo mrtvo desno roko, žalosten spomin iz 2. svetovne ral biti tudi dober psiholog, da sem vedel, na katerega nino pod Mirno goro, od tam pa v šolo v Črnomlju, kjer vojne. »Pa kaj bi, srečo sem imel, da sem sploh ostal živ, človeka se pri zbiranju informacij lahko zanesem, dase so čakali na pot v Bari. Mati ga je hotela videti, a se ga kajti bil sem preveč brezbrižen in predrzen! Nikoli ne bi sam izdal,« pripoveduje Klemenc ter pri tem priz­ zaradi hudih ran niso upali pokazati. Zato je bila pre­ nisem mislil na nevarnosti, čeprav so me soborci na, da ga jeenkrat le bilo pošteno strah. Nekočsejeskril pričana, da neživi več, toliko bolj, ker je v začetku leta venomer opozarjali, da me bo ujel sovražnik. Opozorila med deske, ki se se sušile okrog hruške, izdajalci pa so hodili 1942 že izgubila enega sina, v drugi polovici 1944 paše mi niso bila mar, zatosem jo vsvoji mladostni vihravosti okrog njega, prepričani, da mora biti nekje v bližini. Ni dva. tudi skupil. Danes bi zagotovo ravnal drugače, pri sv­ jim ga uspelo najti, ko pašo odšli, so se mu od prestane- Šele julija 1945 se je vrni I domov, danes pa pravi, da bi ojih dobrih dvajsetih letih in v vojni vihri pa nisem znal ga strahu tako tresle noge, da ni mogel stati. bilo bolje, da ni nikoli prišel nazaj v Črnomelj. »V Lju­ prav ceniti življenja,« razpreda Klemenc ob spominih Dan, ki se je Antonu najbolj vtisnil.v spomin in kose je, bljani bi lahko ostal v Invalidskem pevskem zboru, kajti na vojne dni, ki jih je toliko, da bi lahko, kot sam pravi, kot pravi, drugič rodil, je bil petek, 4. aprila 1944. Ba­ lepo in zelo rad sem pel, ali pa bi se šolal, za kar so mi napisal celo knjigo. T oda izluščil je le tiste utrinke, kiso taljonski obveščevalec ga je poslal s še tremi tovariši po tudi poTiudili priložnost. A starši so me želeli domov, se mu najbolj globoko vtisnili v zavest, tiste, ki jih naj­ informacije, kajti belogardisti so se iz Mirne peči začeli kajti ostal sem še edini sin, kmetijapaječakala. Jaz sem pogosteje obuja s svojimi vojnimi tovariši, ki se jih na pomikati proti Trebelnemu, kjer so bili partizani. ubogal starše, meni pri mojih sinovih pa to ne uspe več. srečanjih borcev še vedno zbere kar veliko. Obveščevalci pa so morali zvedeti, če gredo belogar­ Zemlja jim ne diši in to me boli. Hlev smo morali izpraz­ Anton se je rodil v črnomaljski družini Klemenčevih disti morda tudi iz Novega mesta. Prišli pa so prav pred niti, na konje, ki smo jih imeli pri hiši desetletja in kot eden izmed sedmih otrok. Očejei.ačrtoval, da bodo sovražnika, kar so žal ugotovili šele, ko je bilo že pre­ desetletja, spominja ie še komat, obešen na pročelje imeli doma lesno tovarno, saj je poleg treh domačih v pozno. Mednje je namreč padla mina, ki je bila smrtna hleva. Hudomije.kovidim.daostajazemljazanemarje- delavnici pomagalo še po sedem tujih pomočnikov. In za dva obveščevalca, Klemenc in sotovariš pasta bila na.« potoži Klemenc, vedoč, da te zadnje bitke ne bo tako je delavnica že počasi preraščala v tovarnico. Ven­ ranjena. »Ko so naši spoznali, da še ni vse izgubljeno, izbojeval. dar pa zato ni vztrajal, da bi se morali vsi sinovi izučiti za da se dva še premikava, so se toliko bolj zagrizeno borili M. BEZEK-JAKŠE - - ,f; ,S:' ‘ Domoznanstvo Cvetko Hribar so v prikazu Razvoja glasbenega šols­ segli v vsebino naslednjih dveh prispevkov. Marinka dolgo želeli..Z navidez čisto literarno temo načenja tva od leta 1897 do druge svetovne vojne nekoliko Dražumerič opisuje izseljevanje iz Bele krajine, Marija posredno vrsto velikih vprašanj polpretekle dobe. Naj- , preveč prevzeli podatki ali bolje arhivsko gradivo, ki mu Makarovič pa izumiranje Podgrada. Obe opisujeta tra­ večje se mi zdi tisto, ki zahteva premislek o posledicah je odmerila preveč prostora, pozabila pa na svoj odnos giko naših bornih krajev, ki zaradi gospodarskih in druge svetovne vojne in revolucije še posebej na lite­ do njega. Povsem drugače ga je izkoristil Janko Jarc v družbenih(l) vplivov silijo svoje ljudi v bližnjo ali daljno rarno snovanje in snovalce. Člani tega kluba se niso ne JARČEV prikazu mnogim neznanega in »neznamenitega« dr. tujino. S tovrstnimi študijami je treba nujno nadaljevati izpeli ne izpisali. Ob izgubi dveh največjih slovenskih Leopolda Picigasa. Ni samo nadvse zanimiva ali bolje in jih prenesti tudi na druga področja, zlasti Suho talentov, Balantiča in Kajuha terdrugih, pozabljamona tragična njegova življenjska pot, bolj je tragično to, da krajino. tiste, ki so ostali živi, med njimi sotudi člani Literarnega ZBORNIK je taka usoda značilna za mnoge Novomeščane in Jože Dular z opisovanjem dela Literarnega kluba v kluba, razen Čampe, ki so jim spremenjene razmere Dolenjce nasploh. Ves čas sanjajo o svojih krajih, pašo Ljubljani, v katerem so imeli ugleden delež tudi Dolenj­ zavrle ali celo prekinile umetniško zorenje. vedno dlje od njih, ves čas se vračajo domov, nazadnje ci, načenja NOB-jevski sklop Jarčevega zbornika. pa jih pokrije tuja zemlja. S to ugotovitvijo pa smo že Odkrito je treba zapisati, da smo mnogi te podatke že Anton Štampohar je prispeval zelo angažiran in čus­ tveno obarvan prispevek o predvojnem komunistu Jakobu Butali. Bogata dokumentacija tudi bralca ne pusti neprizadetega, postavi pa mu dvom, ali ni avtor nekaterih dejstev zamolčal. Ob vsesplošni histeriji po »tabu temah«, ki ježe zelo uspešnozakrilavzroke,zakaj je do nje sploh prišlo, bi lahko dodal še nekaj vrstic in potešil radovednost. Isti očitek velja tudi Zdenku Piclju v zvezi z Venclom Perkom. Njegov prispevek Gorjanci v Razmeroma številnim lokalnim zbornikom, od kate­ NOB 1941 —1945 je najobširnejši.samatematika paše rih pa žal nobeden ne izhaja na Dolenjskem, seje prid ­ zdaleč ni izčrpana. Problem je mnogoplasten in zelo ružil še Dolenjski zbornik. Po mnenju uredniškega kompliciran in nekajkrat večji, kot je nadmorska višina odbora sega njegov najstarejši predhodnik v leto 1930, Trdinovega vrha, zato bo na njem lahko delal še leta in kar mu daje med tovrstnimi publikacijami častitljiv leta. Že Dakijevi spomini bi mu postavili vrsto vprašanj. ugled. Čeprav se bibliotekarji z njihovim mnenjem sko­ Avtor se ne izogiba »zoprnostim« in od njega lahko še raj gotovo ne strinjajo, pa ima z vrsto svojih predhod ­ veliko pričakujemo, kajti očitno ni prjstaš lakirane nikov nedvomno duhovno sorodstvo. Veže jih pre­ podobe preteklosti. Janko Saje opisuje delo »moške pričanje, da širši slovenski prostor premalo veo krajih v bolnice« v Novem mestu med zadnjo vojno. Z njim nas vznožju Gorjancev, da je pretrgana kontinuiteta z nek­ opozarja, da ob zasluženi hvali Pleterij zaradi njihovih danjim uglednim deležem Dolenjske v slovenski kultu ­ zaslug v NOB pozabljamo na veliko delo, ki ga jeopravil ri. Uredništvo sta zato pri svojem delu vodili dve načeli: samostan usmiljenih bratov v Novem mestu. Skoraj prikazati znanje Dolenjcev in seznaniti javnost, tudi do­ stoodstotno so se postavili na stran narodnoosvobo­ mačo, kaj drugi ugotavljajooDolenjski.Obtemjetreba dilnega boja, po vojni pa so bili ukinjeni. Kdor je spre­ ugotoviti, da se, žal, uredništvo s poimenovanjem ob­ mljal njihovo hitro in nasilno resocializacijo po tem ravnavanega prostora kot Dolenjska vključuje v krog ukrepu, se lahko upravičeno sprašuje, ali so to ti dobri tistih, ki pozabljajo na dejstvo, da Bele krajine nikoli in skromni ljudjezasl užili. Samostan bi verjetno počasi nismo prištevali k njej. sam ugasnil, krivica pa se jim le ne bi zgodila. • Ob veliki dejavnosti arheologov v naših krajih v za­ Na koncu dodaja Matjaž Verbič pregled poglavitnih dnjih letih je razumljivo, da so zelo dobro zastopani tudi določil normativnih aktov, ki opredeljujejo priznanja, v zborniku. Knezov članek Arheološka raziskovanja v nagrade in časti v občini Novomesto ter njihove dose­ Novem mestu inSlabetovInšelenatosenaselijoSlova- danje prejemnike oziroma nosilce. ni sta širše koncipirana, Križeva Prazgodovinska gra­ dišča v občini Novo mesto in Breščakov Članek Oblike Iz vsega povedanega sledi, daje uredniški odbor us­ antičnih grobov na Dolenjskem pa bolj specialno, vsi pešno opravil svoje delo in da je družbeni denar dobro skupaj pa le dajejo občutek zaokrožene tematske naložen. AlijeJankoJarc, njemu jezbornikposvečen.z celote. Na arheološka spoznanja se zelo opira tudi njim zadovoljen ali ne, je seveda druga zadeva, vendar avtor naslednjega članka, pokojni Ivo Pirkovič. Kljub kaj bistveno boljšega gotovo ni bilo mogoče narediti. iskrenemu spoštovanju do njega in odkritemu občudo­ Povsem nesporno je, da vrsta člankov presega lokalne vanju njegovega širokega znanja, lucidnosti in vzt­ okvire in ga lahko ocenimo kot pomemben prispevek k rajnosti moramo zeči.dajevNeznanizgodovinisloven- našemu samospoznanju. skih Orehovnikov-Gracarjev obilo spornega. Zgodovi­ na pač ni etimologija, kjer se razislovalec lahko In kako naprej? Uredništvo že ima nekaj svojih na­ zadovolji z 20-odstotno točnostjo svojih rezultatov. črtov. Naj mi bo dovoljeno dati še nekaj predlogov. Vzt­ Uredništvu, za katero mi je jasno, v kakšnih težavah se rajati in še povečati je treba že sprejete kriterije. Pri tem jeznašlo, ne očitam ničesar. Jepanedvomno potrebno se ne sme bati niti zamer nekaterih »veličin« in samoz­ opozoriti bralce, da vsemu napisanemu negre verjeti in vanih »genijev«. Želeti in upati je le, da bodo enakega da je treba velikokrat strokovne in znanstvene članke mnenja tudi tisti, ki odločajo o denarju. Tako bozbornik brati podobno kot politične: z veliko mero skepse in ne le dobil zanesljive bralce (in kupce) ter sodelavce, nadvse kritično. Nasedli mu bodo seveda vsi tisti, ki ve­ ampak tudi mesto v širšem slovenskem prostoru. Z rjamejo Denikenu in »venetskim teorijam«, in teh na zbornikom Dolen jska delno rešuje problem svojega za- Dolenjskem ni tako malo, toda tem itak ni pomoči. Daje mudništva v razvoju slovenske znanosti in kulture. mogoče tudi iz skromnih virov napisati resno, dokazuje Glede vsebine pa bi bilo nadvse dobro nadaljevati ne­ Gorazd Makarovič v članku ozgodnjesrednjeveški pre­ katera načeta vprašanja: izseljenstvo, povojne migra­ hrani alpskih Slovanov. cije, demografske spremembe. Še posebno pozornost bi zaslužilo tudi agrarno vprašanje in agrar nasploh pa Umetnostna zgodovina je zastopana le z dvema industrializacija seveda. Zelo dragoceno bi bilo razi­ prispevkoma. Jelka Pirkovič Kocbek obdeluje skati ali pa vsaj zbrati vesti o odnosu med graščaki in novomeški Glavni trg oziroma samo njegov delček. Z kmeti po odpravi fevdalizma pa vesti o grajski opremi, metodo, ki je pri nas dokaj nova, daje pa v kombinaciji z knjižnicah, odpeljanih arhivih (npr. otoškem). V za­ zgodovinskimi viri, in to novejšimi, dobre rezultate za dnjih letih mnogi nekdanji lastniki, zlasti njihovi otroci, več stoletij nazaj, bo lahko prišla do zelo dobrih rezul­ hodijo gledat svojo nekdanjo lastnino, iščejo različne tatov. Opozoriti je treba le, da je treba biti do Pucljevih podatke, zainteresirani pa o njih zvemo, ko že zdavnaj podatkov zelo kritičen. odidejo. Še in še bi lahko naštevali možne teme, vendar je veliko bolj modro svetopisemsko končati: Žetev je Zakonca Uršič dajeta podatke o cerkvah v-Črmošnjiški velika, delavcev pa malo. Z vztrajanjem, urednikov in dolini. Čeprav so ti nadvse zanimivi ali boljetragični, saj financerjev, se bo neraziskano področje zmanjšalo in gre za področja, kjer so včasih živeli Kočevarji, bi želeli, to mora biti glavni cilj naslednjih številk Dolenjskega zvedeti tudi to, kdo, kdaj in ob kakšni priliki jih je požgal. zbornika. Običajno to ni nikjer zapisano, ljudje pa še vedo. S. GRANDA

vsakovrstna prevara mg gospodujejo in ogrožajo Kaj ga ni škoda, saj kadar je trezen, po srcu ni tako rati — izhod iz njega! Če bi le hotel, če bi le sprejel vse naokoli. slab človek. Čudno: kljub vsemu zlu, ki ga trosi tudi prijateljsko ponujeno dlan v tem boju! Sam ne CVETJE ZLA Mozgam naprej: »Le kako vse to šedalje prenaša­ na mojo pot, se mi skoraj smili. Hotela bi mu biti pra­ zmore. Pa še tako mlad je v bistvu! Kaj pa je to ti? Sploh pa: le kako še zmore sam prenašati tako vična, kotdaiščemžeskoraj nekakšnih olajševalnih trideset let za takega trdnega kmečkegafanta, ki sta zelo popačeno podobo lastnegaživljenja?«Tega ne okoliščin za to nevzdržno stanje, ki ga povzroča do­ ga strojila trdo poljsko delo in trpki gorjanski Hudo mi je pri srcu. Poslušam besede, ki me jih je doumem, čeprav si ponavljam, daje bolnik, pravza­ ma. Če bi jih le bilo kje najti za takšen vražji kolobar! svobodni zrak? Razmišljam, da mora biti dejansko sram ponoviti. prav človek v duševni stiski... Mar se človek sme tako zelo zavreči in pasti tako zelo osamljeno, nesrečno bitje, ko išče utehe v var­ Pravkar je privihral mimo na srečo zaklenjenih A kaj, ko ga jezapitost notranježe tako skazila, da globoko? ljivem kozarčku in vsamopašni družbi škodoželjnih vrat najine ledene sobice, ki si jo deliva z njegovo ni več v stanju, da bi bil sploh še odprtza RESNICO. znancev, ki ga podpihujejo k nasilju in upornosti, s sestro. Ko sem nato že po njegovem odhodu šla Kaj pa človeško dostojanstvo, ponos, vse tisto, O sebi pa tudi o drugih! Povrh je še prepoln mržnje katerima pravzaprav samo izraža svojo hudo pogledat na dvoriščno stran za njim, sem opazila kar te moresplohše dvigniti iz gnusnih nižin brezna, do drugih. Do sebe... Prav zastrupljen je z njo zasvojenost, duševno nemoč in—strah. Nad slabo­ poln škaf nametanega perila. Najinega. Spreletelo ki se odpira pod nogami in te hoče pogoltniti? Vse globoko v dušo. Kako naj se potem sploh—zdravi? tnimi in nad ženskami se pravzaprav izživljajo samo me je po hrbtu: »Zdaj se znaša nad mrtvimi stvarmi, tisto, kar te ohranja pri človeka vrednem življenju — Sicer pa tako o tem noče ničesar slišati! Vsega bi se strahopetneži. prav kmalu se bo nad živimi — ljudmi! Kako živeti s je res vse to v njem že docela umrlo? Ali pa samo moral na novo učiti, vsega o pristnem, zdravem, Kljub vsemu mi je težko zanj in zaman si belim takim človekom v kolikortoliko mirnem, plodnem in nezavedno v njem dremlje in čaka na svoje pre­ srečnem — življenju. bujenje in prerojenje? Fant nosi pekel v sebi, in hk­ glavo, kako pomagati človeku, kije v težavah, pase dobrem sožitju?. Le kako neki?!« jih noče znebiti. Noče iz svojega alkoholičnega pe­ V meni se dviga vsej miroljubnosti navl./jb kla. Pri vsem tem sam niti ne more, pomoč drugih pa ogorčenje. Premlevam v sebi: »Seveda, on ni nikoli z vsemi štirimi zavrača! In vendar ga znotraj gloda ničesar kriv... Samo mi, drugi... Baje mu nočemo nič črni obup, on pa beži od samospoznanja, se slepi in dobrega...« se pretvarja pred svetom. Ne da si priti blizu, zaupa Zaklenil se je v svoj grozljivi, zlagani svet. NA pa vsem tistim, ki zaupanja sploh ne zaslužijo, ker DNU — TEME. Gluh je za vsako svetlo in toplo, ga niso vredni. iskreno domačo besedo. Znova že kar bolestno vr­ Če bi resno in trdno začel graditi na sebi, če bi si tam vase: »Le kaj ga zdaj moti še to nedolžno klesal voljo in pogum ZA ZMAGOVITO POT z dna perilo?« te razčlovečene duševne bede in telesne propalos- Potem spoznavam in si počasi, s težavo priznam: ti, nevredne vsakega čuta za čast osebnosti in »Kajpak, vzel ga je iz pralnega stroja, čeprav je še človečnosti, nesposobne vsake plemenite srčne vse neoprano, in storil je to samo zato, da pralni stroj navezanosti, bi prej ali slej uspel. Pri teh letih še ni — proda.« prepozno. Kot ponavadi laže sam sebi in svetu. Trdi, da je vse Težko mi vse skupaj lega nadušo, ko pomislim na njegovo, resnica pa jedruga. Vsegreza pijačo. Raz­ moralno, gmotno in zdravstveno škodo, ki jo to bil je radio, uničil televizor, vdrl že k nama, pokončal stanje nezadržno povzroča pri že tako dovolj bolni vežna vrata, vlomil v shrambo, prodal vredno in obremenjeni materi vdovi, ali na nevarna raz­ posteljnino in nov štedilnik. Divjanju pa ni in ni kon­ burjenja pri sestri, ko se utrujena vrača od dela ca: pet poskusov uboja s kolom in sekiro samo v domov v to s sovražnostjo nabito ozračje. Kako naj dobrem mesecu dnil Pa kdo se kaj zmeni? Varuhi se odpočije in okrepi v tako strupenem vzdušju? reda so daleč in zato zanj nič nevarni. Tako se Mar naj kot desetnica roma brezdomno po svetu in nemoteno znaša nad materjo ali sestro ali mano ali prepusti mater, ki se pod bremenom let in življenj­ nad komerkoli, ki ga skuša vsaj malo spametovati, skih preizkušenj komaj prebija skozi življenje: Mar mu pomagati. Jetra ima že uničena, želodec tudi, a naj jo prepusti nasilni in napadalni naravi njegovemu žejnemu grlu žgane pijače nikoli, NIK­ zasvojenega brata? OLI ni dovolj! Znova in znova rabi denarja za svoje nikoli suho grlo. Vse požene in nam zagreni dneve Medtem se je docela stemnilo. T udi nesrečnik se ali noči s svojimi razpuščenimi nečloveškimi izpadi. je v svoji opitosti izdivjal, ampak za seboj je pustil Saj nihče ni več varen svojega življenja ob njem... temo, ki je gostejša kot tista tam zunaj, zakaj te ne Zraven pa razsaja, pobija vse in grdo preklinja, tuli prebije nobena, ne sončna ne mesečeva svetloba... in kriči, da gre skozi ušesa: »Sramota! Sramota!« Dlani sem naslonila na obraz in grenko zaihtela. Pa se niti ne zaveda, da je tisti, ki vso sramoto ko­ Bridkost je bila prevelika. Zakaj, le zakaj ljudje piči in dela — on sam! Zgubil je že vsako uničujejo najdragocenejše, kar še premorejo? samospoštovanje, le bes, napuh, svojeglavost in NELLY SCHUSTER

14&\ priloga dolenjskega lista iz izložbe

MATIČ IN A KNJIŽNICA

V letošnji bogati knjižni beri Slovenske matice se srečujemo kar s tremi knjigami (ostale bomo preds­ tavili kasneje), katerim bi lahko našli skupen imeno­ valec, in sicer gre za dnevniško-spominsko litera­ turo, katere osnovna značilnost je subjektivnost, oseben pogled na pretekle in sedanje dogajanje, osebno razumevanje miselnih, političnih in kultur­ človeško in nacionalno hudo pred kratkim izšla pri Mladinski nih tokov življenja. Trojico Matičinih knjig pa odli­ PREBRALI SMO Belorusov. knjigi v njeni zbirki Družinska kuje še nekaj, to je drugačnost, ki je morda toliko psihološka knjižica. Avtor knjige je bolj zaznavna zaradi tega, ker doslej kaj velike Seveda pa Kupala ni zgolj social­ dr. Paul Hauck. strpnosti do različnosti pogledov in razumevanj ni pesnik, je tudi lirik, tenkočuten časa nismo pokazali. PRVI prisluškovalec glasovom globokov Strokovnjak se bo najbrž zgrozil človeku, pesnik ljubezenskih pe­ nad laičnostjo pisanja, vendar knji­ Najprej omenimo dnevniške zapiske Mirka Mah­ BELORUSKI smi, krajinskih ljudskih motivov, ga ni namenjena strokovnjakom, niča, ki so izšli, zbrani pod skupnim naslovom nepridigarski in ves ljudski. Hkratiz marveč najširši javnosti. Zato se Slovo. Avtor je v njih zajel zadnje obdobje svojega PESNIK Jakubom Kolasom in Maksimom pisec knjige ni spuščal v pogloblje­ lektorskega dela v slovenskem gledališču ter čas sameznike zasekala narodna kataklizma revolucije. Bogdanovičem je tudi začetnik ne analize depresije, temveč je os­ okrog upokojitve. Zapisi izhajajo torej iz tistega Rebula piše tudi o njenih nasprotnikih, o protiko­ V SLOVENŠČINI nove beloruske poezije. Ti trije pe­ tal predvsem na praktično sveto­ življenjskega obdobja, ko posameznik naredi ob­ munistih, pobeglih belogardistih, ker so pač vsi ti sniki pomenijo za belorusko poezi­ valni ravni, ki jo osvetljuje s števil­ račun, kaj je naredil, koliko načrtov je uresničil, nazorsko ali usodnostno zaznamovani ljudje ses­ jo nekaj takega, kar pomenijo nimi primeri iz svojih izkušenj. koliko jih je ostalo in koliko se jih je umaknilo v re- tavni del slovenskega izseljenstva. Ko beleži njihov Kette, Murn Cankar in Župančič, Njegove nasvete vodi dokaj enos­ signirano odpoved. Mahničevi zapiski kažejo, da je pogled na preteklost in slovensko sedanjost, zapi­ Pred tedni oziroma prav tiste bilo slovo od gledališča in vsega, karseje vtemstiku suje dejansko »temni obraz slovenskega Meseca«, jesenske dni, koso plakati širom po pesniki naše moderne, za sloven­ tavna zamisel, da so ljudje v najve­ sko poezijo. Sorodna jetudi njihova čji meri za potrtost kar sami krivi. plodilo ter ga osebnostno potrjevalo, bolj grenko skrito plat razmišljanj In pogledov. A čemu bi zanjo Sloveniji vabili nasrečanja, koncer­ kot veselo. Z notranjo občutljivostjo je zaznal val ne vedeli?! Seveda pa ni pisateljev osnovni namen te in recitale z gosti iz Belorusije, v usoda: Bogdanovič je umrl mlad, Tako po Hauckovem prepričanju izdati je mogel le eno knjigo, kar se depresija izvira iz samoobtoževa­ sprememb. Ne samo v gledališču, kjer vdor novega zapisovanje »vročih« zadev. V Vrtu bogov bo bralec Novem mestu in Krškem, denimo, ni prinesel novih kvalitet, marveč prej puhlost in našel tudi občutene zapise o naravi, razmišljanja o na nastop popularnega ansambla je, denimo, zgodilo tudi našima nja, samopomilovanja in pomilo­ dvema, Ketteju in Murnu, ki sta vanja drugih. In izhod potemtakem ničvrednost, pisec zaznava spremembe tudi v vsak­ obče človeških problemih, zanimive primerjave fr Minska, glavnega mesta te danjem življenju, v upadanju omike, kulture javne­ med Ameriko in Evropo, našel bo živo in prizadeto sovjetske republike, ko je bilo torej omahn ila v Cukrarni. Janka Kupala ni težaven, najprej moramo spoz­ je torej le najpomembnejši glasnik nati, da smo depresivni, potem pa s ga delovanja, v medsebojnih odnosih. Vendar pa odslikavo sveta v ustvarjalni zavesti pisatelja. v nekaj dneh in hkrati v več krajih kljub otožnemu slo.vesu — lahko je naslov razumeti Čeprav literarno neoblikovani, a zato toliko bolj moč prisluhniti utripu nam do zdaj obdobja, s katerim se začenja samovzgojo (in avtosugestijo) od­ moderna nacionalna beloruska praviti vzroke zanjo, ki tičijo v naših tudi kot slovo od vrednot — še neomajno Izpričuje neposredni, so branja vredni tudi dnevniški zapiski tako malo znane beloruske kulturn- vero v določene .vrednote, med katerimi Je tudi malo ali celo skoraj nič znanega slovenskega litera­ oumetniške ustvarjalnosti, se je v poezija. navadah, iracionalnih prepričanjih I. ZORAN in načinih razmišljanja. slovenski jezik. Med dnevniške zapiske in opažanja ta, politika in diplomata Antona Novačana. Pisal jih naših knjigarnah pojavila knjižica s Mahnič beleži tudi izpiske iz člankov, navaja misli je od leta 1942 do 1945, ko se je vrtel v krogih star­ pesmimi beloruskega ljudskega slavnih mož, izreke znanih Slovencev in Jugoslo­ ojugoslovanske politične emigracije. Pobegnil je pesnika Janka Kupala. Knjižico, ki vanov, citira dokumente, Izpisuje dele svojih dram­ namreč iz okupiranega Beograda, da bi se pridružil pomeni prvi globlji slovenski ^___ JL-- skih del in priobčuje tudi ostalo zanimivo gradivo. begunski vladi in v nji zastopal slovenske interese. vpogled v poezijo kakega belo­ KAKO IZ Gre torej za branje, ki bo bralca notranje obogatilo. Čakalo pa ga je trpljenje v taborišču blizu Jeruzale­ ruskega pesnika, je v obliki minia- \ Beptesifc \ ma, nato pa še kup neprijetnosti v Kairu, kjer je opra­ turke izdala Cankarjeva založba v POTRTOSTI Globoko zaznamovani z rano preteklosti in na- vljal nepomembne službe. Po koncu vojne šeni vrnil Ljubljani, natisnili pa so jo v (1000 brušeni s kritičnostjo, hkrati pa zarisani z občut­ v domovino, čeprav so ga vabili. Dnevniške zapiske izvodih) v kočevski tiskarni. ljivostjo in širino duha so dnevniški zapiski Alojza je le nekoliko obdelane izdala Matica podnaslovom Miniaturka pesmi Janka Kupala je Jeruzalem — Kairo, knjiga pa je zanimiv prikaz Če bi hoteli napisati spisek vseh Rebule, zbrani v knjigi Raj bogov. Nastali so pred izjemna med miniaturkami, kijih iz­ sedmimi leti, ko je naš znani tržaški pisatelj v drugo delovanja starojugoslovanskepolitičneemigracije, daja Cankarjeva založba: prinaša bolezni, ki mučijo človeški rod, mestoma fantastičnih načrtov za bodočnost, a hk­ potem bi najbrž morali vzeti kar obiskal Kanado in Ameriko. Zadržaval se je pri šte­ pesmi v štirih jezikih, poleg izvirni­ vilnih slovenskih izseljencih v Kanadi in zvezni ame­ rati tudi zanimiv pregled sporov med Srbi In Hrvati, precej dolg zvitek papirja. Zani­ ka in slovenskega prevoda, ki ga je riški državi Kolorado, srečal zanimive ljudi, zaznal boja za položaje Ipd. Kn'igi je pridana spremna mivo bi bilo, ko bi nekoliko na­ opravil pesnik Tone Pavček (nje­ tragične in vsakdanje- usode, zabeležil skratka utrip beseda, v kateri urednik knjige Bruno Hartman gov je tudi izbor in najbrž tudi tančneje pogledali v seznam. Odk ­ predstavlja tega zanimivega Slovenca, oriše rili bi, da so med najbolj razširjeni­ slovenskega izseljenskega življa onkraj velike luže. nepodpisana spremna beseda), še Tega utripa ne beleži skozi ideološke filtre ali njegovo življenje in delo ter nazadnje opiše tudi za­ mi boleznimi, kot so bolezni srca in v ruščini (prevajalci M. Gorki, M. kakšne druge poenovitosti, marveč jih zapisuje v nimivo pot, ki so jo Novačanov) dnevniki prehodili ožilja ali revmatična obolenja, tudi Isakovski, N. Kislik, B. Kožun, A. vsej pestrosti in širini, pri čemer ne pušča do knjižne izdaje. take, za katere niti ne vemo, kam bi Prokofjev in I. škljarevski) in angl­ neizgovorjenih tudi najbolj krvavih ran, kljihjevpo- M. MARKELJ eščini (Walter May), tako da je ta jih vtaknili: potrtost, melanholija, Problem depresivnosti je naj­ verjetneje precej bolj zapleten, kot klasik beloruske poezije preds ­ črnogledost, živčnost, stalna na­ ______J je razvidno iz Hauckove knjige, tavljen kot evropski pesnik, kar petost. Gre za celo vrsto tako vendar je knjižica kljub preproščini Ura in troje novel (poslovenil pa s nedvomno je. imenovanih duševnih bolezenskih marsikjetudinagogoljevski fantas­ vezuje na ruski krščanski eksisten­ vredna branja, saj ponuja nekaj ko­ spremno besedo in opombami jih je tiki, pri slogu mu niso tuji prijemi Janka Kupala, s pravim imenom stanj, ki so dandanašnji vse bolj cializem. razširjene med ljudmi, a jih nekako ristnih nasvetov kaj storiti pri bla ­ opremil Drago Bajt) morejo kajpak dostojevskega, idejno pa se na­ Ivan Dominikovič Lucevič, se je žjih oblikah potrtosti. Pri resnejših zgolj nakazati nekaj črt izjemno pojavil v začetku tega stoletja, ne­ ne jemljemo preveč resno. Med Kako je Remizov poj moval člove­ vsemi temi pa je na prvem mestu pa branje te knjižice ne bo dovolj. plodnega pisca; Remizov je namreč ka kot ujetnika usode, in to v svetu, kako takrat, ko je carsko Rusijo M. MARKELJ izdal 83 knjig, slabi dve tretjini v pretresala prva revolucija. To je bil prav depresija oziroma po domače kateremu vlada hudič, je razvidno — potrtost. Še posebno razširjena emigraciji, kjer »je ostal čisto .ru­ tudi iz pričujočih stvaritev, ki čas, ko je tudi Belorusijo zajel val ski'« (J. Lavrin), I. Erenburg pa ga socialnih in družbenih pretresov in je v razvitem svetu, doma pa je tudi premorejo še eno posebnost Re- pri nas Slovencih, ki smo vsaj v tem označuje kot »najbolj ruskega mizova: iz sveta brez boga sejunaki je bilatudivtejdeželi jasno izražena URA izmed vseh ruskih pisateljev«. zahteva do razvoja beloruskega pogledu, kot je videti, razvit narod. zatekajo v sanje. Meje med stvarnostjo in domišljijo ko da ni jezika, beloruske kulture in umet­ To laskavo priznanje si je Re­ nosti. Kot sin revnega kmečkega Poznavanje bolezni je že delno 237. zvezek knjižnice Kondor, ki več, zato se zdi vse mogoče, pa če je mizov najbrž pridobil zaradi tenk­ še tako nemogoče. zakupnika se je Kupala oglasil s ozdravljenje. Zato je spoznavanje izhaja pri Mladinski knjigi, sooča očutnega ubesedenja številnih socialno puntarsko pesmijo, iz depresije lahko koristna stvar za slovensko bralstvo z doslej dokaj ljudskih pripovedk, sicer pa njego­ tistega časa pa je tudi pesem, ki jev vsakogar, ki je nagnjen k takšnim neznanim literarnim imenom: to je vo pripovedništvo, za katerega je prevodu Maksima Gorkega opozo­ počutjem. Lahko torej samo pozd­ Aleksej M. Remizov, ruski pisatelj, značilna dobršna mera ornamen­ rila Ruse na brezpravje, na ravimo izid knjižice Depresija, ki je dramatik in esejist. Kratki roman talnosti, temelji na simbolizmu, PREKMURJE

Cankarjeva založba je izdala že drugo knjigo iz nove knjižne zbirke Hodil po zemlji sem naši, v kateri ima namen prikazati lepote sloven­ \ skih pokrajin s slikatni in besedo. ZA KOŠ DEDKA MRAZA Kot prva je zagledala svetli dan monografija Bela krajina, za našo najjužnejšo pokrajino pa je letos starši ne znajo primerno odgovoriti ali pa Najmlajšim so namenjene raztegljive sli­ prišla na vrsto še najbolj vzhodna jim zadržki zapletejo misel in jezik. Mednje kanice in male slikanice v knjižicah iz zbirke slovenska pokrajina — Prekmurje. spada tudi vprašanje: Kako sem prišel na Najdihojca ter Čebelica. Mladinska knjiga svet? Strokovnjaki so si bolj ali manj edini, je v zbirkah izdala kar zajeten kupček Kot Bela krajina (knjigo smo že da je otroku treba odgovoriti po resnici, knjižic, med njimi pa so izvirna slovenska predstavili) je tudi monogfafija o vendar njegovi stopnji razumevanja pri­ dela in prevodi iz tuje otroške literature ter Prekmurju zasnovana tako, da nosi merno. Mamice in atiji bodo poslej nekoliko pravljice našega in drugih narodov. Kot težo predvsem fotografija, le da lažje šli prek čeri tega vprašanja s pomočjo ilustratorji se uveljavljajo v teh knjižicah že nam tokrat z barvnimi posnetki kra­ ymtr knjige Jane Milčinski Lukecdobi sestrico, v priznani, z njimi vred pa številni manj znani jine, ljudi, arhitekture, detajlov in kateri pisateljica razlaga, kako nastane ali sploh še neznani avtorji. Naštejmo nekaj drugega kliče pred oči lepote Prek­ murja en sam avtor, in sicer je to Tisti čas je že, ko mora dedek Mraz otrok, kako se rodi, piše o razliki med naslovov: ruska pravljica Deklica in lisica, spoloma, o spolnosti, negi dojenčka in koroška ljudska pripovedka O miški, ki si je Miško Kranjec mlajši. Fotograf je pogledati naokoli za primernimi darili. In Marjance Jemec-Božič. Mate je o svoji knji­ po rojstvu, duši in srcu pravi Prek­ podobnem na preprost in prikupen način; trebušček raztrgala, Vesna Tauferja Kaj gi dejal, da se z njeno pomočjo otroci na ne- katero darilo je lepše, trajnejše in bolj murec, v delu pa že dobro izkušen, besedilo dopolnjujejo izvrstne ilustracije kdo je in kaj kdo kuha, ruska ljudska povest didaktičen način uče spoznavati časovne primerno za naše nadobudneže, kot je dob ­ saj končno to tudi ni prva knjiga, za Marjance Jemec-Božič. Kdo bo izpulil repo, slovenska ljudska pojme, v tem primeru dneve v tednu, hkrati ra knjiga? Pri izbiri primernih knjig ne bo katero je prispeval fotografije svoje pesem Pod to goro zeleno, Grigorja Viteza pa jih knjiga navaja k razmišljanju o raz­ težko, saj je Mladinska knjiga, ki je naša Poslušanje pravljic in petje, to dvoje je ljubljene pokrajine. največja založnica otroških in mladinskih otrokom zelo pri srcu, če pa se združi, Kdo bo z nami šel v gozdiček, Kristine ličnosti pogledov na vsakdanje dogodke. knjig, v zadnjem času poslala na trg precej potem jim ure hitijo kot minute. A kdo bi si Brenkove Kanglica, IstvanaCsukasa Ubogi Junak pripovedi, Zmajček, ima namreč novih knjig, namenjenih bralcem od pred ­ zapomnil vse lepe pesmi in vse lepe pra­ Artur Cmok, Jeana Jouberta Bela sova, sedem glav, ki vsaka po svoje misli in vidi šolskih let do tistih na pragu zrelosti. vljice! K sreči imamo knjige, kjer so zapi­ Dušana Džurišiča Mamina metulja, Petra svet, zato prihaja do smešnih in resnih In ker praznujemo letos stoletnico rojstva sane. Med njimi nedvomno zasluži pozor­ Hacksa Pravšnjik v nepravem oknu, Dra- težav, podobno pač kot v vsakdanjem znanega slovenskega mladinskega pisate­ nost knjiga glasbenih pravljic Janeza giše Penjina Kanarček v klobuku, Neže življenju. lja, urednika in pedagoga Josipa Ribičiča, Bitenca Tri muce, ki je izšla v novi knjižni Maurerjeve Televizijski otroci, karelijske Tiste otroke, ki jim branje pomeni že predstavimo najprej monografijo o njem, ki zbirki Mladinske knjige Murenček. Bitenc ljudske pravljice na Rojstni dan pikapolo­ stalno kulturno navado, pa bodo razveselile je izšla v poznani zbirki Obrazi. V tej zbirki ima kot skladatelj in glasbeni pedagog ve­ nice Pike finskih avtorjev Kivinena in Poi- knjige iz zbirke Deteljica, kjer so letos izšle je izšle že nekaj monografij o naših liko izkušenj s predšolsko mladino, za vare. Bere za cel kupček in po dostopnih štiri novosti. Evelina Umek je napisala pri­ pomembnih možeh, predstavljenih v polju­ katero je napisal številne pesmice, od Zaj­ cenah! jazno zgodbico o doživljajih mačka Grofa, dni, pa zato nič manj znanstveno podprti čka dolgouščka do Naše četice. Tokrat je Globlje je treba seči v žep za nakup Berta Golob je dopisala še nekaj novih spo­ obliki. Tudi Josip Ribičič je predstavljen zbral 12 glasbenih pravljic, napisal kratko katere od velikih slikanic, ki so pač dražje minov na doživetja iz otroštva in jih s izčrpno ter vsestransko, njegov življenje­ besedilo, spesnil nekaj verzov in zložil zaradi razkošnejše opreme in zares čudovi­ poprejšnjimi združila v knjigo Drobne pis, pomen in delo pa je zaokrožila v celoto melodijo, vse troje pa ponudil otrokom in tih barvnih ilustracij/ Med zanimivimi zgodbe, francoski pesnik Max Jacob se na­ Martina Šircelj, ki je v sicer drobni knjigi njihovim vzgojiteljem v že omenjeni knjigi. novostmi sta nedvomno natisa klasičnih šim bralcem predstavlja v najlepši luči z Barvne celo- in dvostranske večjega formata nasula obilje podatkov in Barvne ilustracije je prispevala Jelka del: znane Puškinove Pravljice o carju Sal- duhovito pripovedjo Zgodba o kralju Kabu ­ fotografije spremlja besedilo, ki pa dejstev, ki Ribičiča kažejo v vsej njegovi us­ Reichman. tanu z ilustracijami Toneta Kralja in pra­ lu Prvem in kuhljačku Galvinu. Poznavanje ni enotno. Pripravljalec izbora pu­ tvarjalnosti. Kot je za knjige iz zbirke Obrazi vljice Žabji kralj bratov Grimm z ilustracija­ bogate zakladnice slovenskih ljudskih blicist Jože Horvat je izbral običajno, je besedilo opremljeno z bogatim Slavko Pregl pa si je namesto otrok ogle­ mi Kamile Volčanšek. Izvirni slovenski pripovedk bo poglobilo branje knjige odlomke 16 prekmurskih pesnikov, slikovnim gradivom. Skratka: po obsegu dal vso dolgo pot, ki jo mora besedilo delež v zbirki Velike slikanice častno zasto­ Pripovedke z Martinj vrha, ki jih je zapisal in pisateljev in esejistov, pri čemer je drobna, a po vsebini bogata in poučna prehoditi, da postane knjiga, in je o tem na­ pata Oton Župančič s svojo Abecedo na priredil vajevec Ivan Tušek, za to izdajo pa upošteval najstarejša besedila Kuz­ knjiga. pisal knjižico Zgodba o knjigi, ki jo jez ilust­ polju in v gozdu, ki jo je dokončal Niko izbral in uredil Janez Dolenc. miča in lvanoczyja, prav tako pa je racijami opremil Janko Testen. Besedilo in Grafenauer, ilustrirala pa Jelka Reichman Ob vsej tej beri dedek Mraz ne more osta­ dal prostor tudi mlajšim ustva­ Otroci so radovedne stvarce in prej ali ilustracije razkrivajo otrokom, kaj vse je ter novost našega ribniškega rojaka Mihe ti praznih rok. rjalcem, kot sta Vincetič in Lainš- slej postavijo tudi taka vprašanja, na katera potrebno, da pride knjiga na svet. Mateta Zmajčkov rojstni dan z ilustracijami M. MARKELJ ček. Za okus po Prekmurju kar prav. priloga dolenjskega lista [Ul 5 valec, « pravi Robert, ki ima z zakoncema Anico Senčna stran poklica pa je predvsem v tem, da Prav pri tem poslu se je pred leti vodji in Tonetom Polcem delovno mesto na Žib- ne poznajo na prostih sobot in ne nedelj ne praz ­ meteorološke postaje Tonetu Polcu pripetil ertovem hribu. Ker delajo v treh izmenah, se kaj­ nikov. Meteorološka služba dela 24 ur na dan. doživljaj, ki ga ne bo tako hitro pozabil. »S pak Robi često še v trdni noči pojavlja na mes­ Ker so trije, se sicer menjavajo, vendar nima škatlo, v kateri imam daljše svedre, sem se od-i tnih ulicah. nobeden nikdar cele proste sobote in nedelje pravil čez hrib in se pri Žabji vasi pripravljal na) Podatke, ki jih izmerijo ob 4. uri, ljudje slišijo kot drugi občani. vrtanje lukenj v zemljo, ko so čez njive proti meni po radiu ob prvih jutranjih poročilih. »Opra­ hiteli miličniki. Hoteli so vedeti, kaj delam, zakaj Novomeški opazovalci vremena ne dajejo ni ­ delam, kakšne pripomočke imam. Prihiteli so^ vljamo meritve vseh atmosferskih pojavov in kakršnih uradnih napovedi za vreme, ampak ta­ merimo vlago v ozračju. Merimo pritisk, tempe ­ ker so dobili obvestilo dežurnega stražarja pri kole zase jih je že praksa naučila pravilnega ugi­ nekdanjih vojaških skladiščih, da se čuden tip z raturo, hitrost in smer vetra, opazujemo oblake, banja. Anica Polc, ki ima z vremenarstvpm že vrsto oblakov in ugotavljamo, koliko neba prek ­ zelo sumljivimi škatlami motovili v bližini. Odtlej dolgoletne izkušnje, celo trdi, da se še vedno nisem imel več težav.« rivajo. Meritve sporočamo Meteorološkemu bolj zanese na trganje v udih in na slabo počutje zavodu Slovenije,, od tam pa gredo do uporab ­ kot na meritve. »Zatrdno pa vem, da bo v VREMENAR nikov, najprej na RTV.« Tako je na splošno opi ­ kratkem sprememba vremena, če pritisk naglo Zgodi se tudi, da v Ljubljani ne verjamejo sal svoje delo najmlajši treh novomeških opazo ­ pada in če se veter obrne za 180 stopinj,« pravi. povsem sporočenim meritvam Novomeščanov, valcev vremena, ki mora iz pisarnice z UKW na ­ kar se je zgodilo Anici Polc. »Poročala sem, da SE ZANESE pravami vsako uro še k merilnim aparatom vrh Meteorološki opazovalci opravljajo tudi feno- imamo ob 4. uri nebo brez oblačka, aočitnoniso hriba. loške meritve. Tudi opazovanje rastlinstva spa ­ verjeli. Morda so mislili, da se nisem še dobro Nič koliko zafrkancij je moral Robert že prest ­ da med njihova službena opravila. »Opazujemo zbudila ali kaj, ker mojih podatkov pri jutranjih NA TRGANJE reči od znancev, češ da je taka služba zabušant- rast pšenice, krompirja, koruze, gozdnega dre ­ radijskih poročilih ni bilo. Istočasno je namreč ska in da sploh nimajo pravega dela. »Ljudje ne vja, sadja in precej trav. T o delamo od spomladi na Lisci močno deževalo. Naknadno sem telefo ­ V vedo, kako naše delo poteka, in tudi ne pomi ­ do jeseni in dvakrat na teden gremo na teren. nirala v Ljubljano in se pritožila, medtem pa se je slijo, kako nam je, kadar v dežju ali nevihti in ob Ker v neposredni bližini ni takih njiv, gremo naj ­ tudi pri nas že začelo oblačiti.« hudem vetru gledamo v nebo. Vendar imam po ­ večkrat čez hrib proti Žabji vasi. Imamo obrazce, UDIH klic rad in se raje spominjam enkratno lepih, na­ v katere vpisujemo fenološke podatke, in jih pošiljamo v Ljubljano. Ker merimo tudi vlago v Onesnaženosti zraka novomeški meteorolo ­ ravnost uživaških trenutkov, ko v popolnem mi­ ški opazovalci ne merijo. Teh poslov jim nihče ni ru poleti ob prvem svitu opazujem naravo. Še zemlji, moramo vanjo vrtati s svedrom v sedmih različnih globinah. Vzorec zemlje iz izvrtane naložil. Če pa bi se meritev lotili, bi jih morali lepše je pozimi, ko se svež sneg lesketa naokrog opravljati sredi mesta, kajti na Žibertovem hribu kot pravljično bela odeja. Mesto je kot izumrlo, luknje damo v škatlico, jo v pisarni stehtamo in pridemo do željenega podatka.« je zrak veliko bolj čist. Razgled na mesto pa je ni prometa, le tu in tam v kakšni hiši gori luč.« edinstven! »Stavim, da pol Novomeščanov še ni bilo deležnih tega pogleda na mesto,« »Tako miren fant, iz poštene družine, pa vsako meni Robert Aš. Žibertov hrib je precej noč kolovrati po mestu,« si marsikdo mislil, če pozidan, toda na vrh te lepe razgledne točke se Roberta Aša z Mestnih njiv sreča ob3. uri, ko hiti redki povzpnejo. Prav na vrh namreč avto ne čez Glavni trg proti Kandiji. pride. »Ob treh ponoči grem z doma, da lahko ob RIA BACER 3.30 začnem službo. Sem meteorološki opazo ­

tudi sami. Petnajst minutsmo imeli takrat na voljo Sonce in veter, dež in mraz z mnogih gradbišč Na tej poti si je nabral obilo dragocenih spoz ­ za malico, in gorje tistemu, ki si je privoščil nekaj po Jugoslaviji, od Črne gore, Bosne in Hercego ­ nanj, žal pa še več grenkih izkušenj, ki se nikakor minut več. Kaj hitro mu je manjkala delovna ura.« vine do Dalmacije in Istre, so v Janezov obraz ne skladajo z Janezovimi začetnimi predstavami Janez Gašper iz Birčne vasi še ni srečal Abra ­ vklesali neizbrisljiv relief. Vendar sedaj ne potuje o sindikatu kot delavčevem orodju za doseganje hama, komaj sedeminštirideset let mu je, pa že več toliko po oddaljenih gradbiščih, saj mu je pravic, ki izhajajo iz njegovega dela. Vse prej in s stresa iz rokava spomine in primerjave, kot bi bil trideset let dela na prostem načelo zdravje. Osta­ časom se bolj vse mu je zdel podoben papirnate ­ najmanj sedemdesetletnik. Kaže pa, da se je v ja v Novem mestu in okolici, in tako je Janezova mu zmaju, ki mu drugi določajo, v kakem vetru in gradbeništvu, ki mu je Janez predan že triint ­ hčerkica Maja lahko praznovala deseti rojstni kako visoko bo lahko letal. »Tisti, ki mu odrejajo rideset let, v tej dobi toliko spremenilo, dase Jan ­ dan ob svojem očetu. Pred leti je bilo takih rojs ­ pravico in moč, s katero bo lahko razpolagal, so ezovo pripovedovanje sedanji generaciji zdi kot tnih dnevov bolj malo. In letos, prav za rojstni družbenopolitične organizacije in birokracija. davna, težka pravljica. Kmalu povojnisejenado- dan, vzame v roke zlato bleščeče se očetovo od ­ Najbolj je to čutiti na ravni tozdov, seveda pa velja mačiji v Birčni vasi znašel Janez sam z nekoliko likovanje. To je državno odlikovanje zaslug za enako razmerje vse do vrha. Sindikat z lastno starejšima sestrama. Razmišljati ni bilo kaj, treba narod, ki mu ga je podelilo predsedstvo SFRJ. birokracijo in funkcionarsko elito tako ni je bilo poiskati bližnjico do kruha in ta bližnjica je sposoben in nima moči, da bi opravljal naloge, ki peljala v Ljubljano, ker ga je v šoli za tesarje Na priznanje je Janez seveda ponosen, vendar mu jih nalagajo delavci. Ti pričakujejo še vedno štipendiral novomeški Pionir. bi bil njegov ponos še bolj pristen, če bi ga lahko veliko, sindikat kot podaljšana roka drugih pa »Vajenci smo morali imeti s sabo lastno orodje delil s poznanjem, da je njegovo delo in delo ► istrskega kamenja, usodno glo­ rabo vode, ki so jo zajemali dajo hrastove pilote, na katerih neposredno iz podtalnice. Pre­ OKONČINA DOM. 2. IME SORODNIK temelji slonijo, večkrat so tudi po­ hudo izčrpavanje pa je povzročilo AVSTRAL. OGNJENIK DL PO OČETOVI DAN V MEOVEDEK NA SL plavili mesto in z visoko plimo posedanje tal. V mesto so napelja­ STRANI TEDNU ČILIJI ogrozili dragocene umetnostne li vodovod, industriji omogočili vodo z drugih virov, vse to pa je BOBROVO EVR. GOZDNA SESTAVINA ATEK KRZNO VELETOK 2IVAL kaj kmalu pripeljalo do pozitivnih Najstrašnejša oblika na­ Čaja Nos in ljubezen sprememb. Pogrezanje mesta seje silja je strah, posejan med NEPECEN Pri ljubezni ne gre samo najprej ustavilo, nato pa je prišlo, OGRAJ« KRUH prav presenetljivo, do ponovnega ljudmi, notranja tesnoba, ki KATRAN 12 KAMNA MAKED. za srčne zadeve dviganja tal in samega mesta. Do se neopazno širi in razjeda . KOLO . letos so se Benetke dvignile za cela PESNIK Ko gre za ljubezen, pri živalih vse okrog sebe. AŠKERC STVAR dva centimetra. DALM. ne igra glavno vlogo srce, marveč 2. IME KEM. LUMEN Toda problemov ni konec. P. PALAVESTRA nos. To znanstveniki že dolgo SIMBOL Morje še vedno prinaša Benetkam ZA ST. SLOV. dobro vedo. Ko je čas za parjenje, Če se zgodovina spremi­ ALUMINIJ težave, Benečani še vedno gazijo BOGINJA MIZARSKO izločajo samice posebne izločke, nja v nedotakljivo svetinjo, LEPOTE ORODJE po poplavljenem Markovem trgu, ki z vonjem privabljajo samce. Pri morje še vdira v palače in stavbe. postane silna ovira za nova nekaterih žuželkah so samci tako Razlog je znan. Italijani so s miselna in praktična iska­ PERGAMSKI HERCE­ MEDENA občutljivi za ljubezenske vonje, da nja. KRALJ GOVEC ROSA jih zaznajo tudi na velike daljave posegi v severni del Jadranskega A. KIRN in strahotno razredčene. A tudi morja ogrozili tisočletno naravno nekateri samci oddajajo vonjavni dogajanje tako, da se zdaj voda v ljubezenski klic. Tak primer so Beneški laguni ne dviga in pada Razkrita skrivnost podgane, pri katerih samec izloča kot nekdaj, marveč narašča preko dišečo (ali smrdečo) snov, ki spr­ vseh dosedanjih povprečij. Tako Tovornjake vozijo tankisti Kralju Georgeu V. so po­ tudi zaustavljeno posedanje mesta magali na oni svet oži v zapletenem hormonskem Vohuni se vozijo po evropskih cestah in zbirajo podatke vseh vrst— Tovornjaki z sistemu samice procese, ki omog­ in celo dvig tal ne preprečuje očijo zaploditev. Nedavno objav­ uničevanja dragocene kulturne oznako TIR služijo kot kritje za vohunjenje — Nekaj primerov Te dneve je javnost v Veliki Britaniji dediščine človeštva. precej razburilo razkritje skrivnosti ki ljena študija o vlogi vonja pri parjenju oziroma spolnosti pa je V načrtu so novi rešitveni pose­ Vohuni in tajni agenti, ki jih Varšavskega pakta. Zahodni stro­ lahko seveda pridamo tudi mi svoj so jo skrbno varovali več kot pol gi, ki jim pravijo kar Nove lahko vidimo v filmih ali o njih kovnjaki so prestregli komunika­ lonček. Če znajo eni, potem najbrž stoletja. Francis Watson, pisec biogra­ pokazala, da igra vonj tudi pri človeku svojo vlogo. Benetke. Z regulacijskimi zapor­ beremo v literaturi nižjega razre­ cijske zveze Tretje sovjetske ar­ tudi drugi ne opuščajo lepe fije o osebnem zdravniku kralja Geor­ nicami naj bi preprečili uničujočo da, so lepi, močni fantje ali čudovi­ made in silno presenečeni sledili si­ možnosti za vohunjenje. Oznake gea V., lordu Dawsonu, je namreč Raziskovalci iz Philadelphije so visoko plimo. Stavbe bodo tako ta dekleta z visokim inteligenčnim muliranemu napadu na del ozem­ TIR imajo tudi zahodnoevropski objavil poročilo, v katerem navaja, da dokazali, da feromoni v moškem rešene. Toda ali bo rešeno tudi kvocientom, poučeni v številne sk­ lja Zahodne Nemčije. tovornjaki. Takih pa je na vseh je zdravnik Dawson 20. januarja 1936 znoju pomagajo ženskam pri ure­ mesto? rivnosti borilnih veščin, psiholo­ evropskih cestah dovolj, z ene in 71-letnemu in hudo bolnemu monar­ janju reprodukcijskega cikla 'na »Znan jim je bil vsak kamen, Mesto niso zgolj hiše, palače, gije in znanosti, so kot nekakšni druge strani. hu vbrizgal v žile injekcijo kokaina in optimalno dolžino, s čimer se cerkve in trgi, mesto so tudi ljudje. nadljudje. Toda to so le prividi vsak grm in vsaka stvar na našem Najbrž pa v glavnem tovornjaki injekcijo morfina. Tako je storil de ­ možnost oploditve ustrezno po­ ozemlju,« je izjavil natovski Benetke pa tudi na tem področju piscev knjig in scenarijev, resnica le služijo svojemu pravemu name­ janje evtanazije, kralju je pomagal veča. umirajo. Število prebivalstva je v je drugačna, romantike v vohuns­ analitik. nu, prevozu tovora. »dostojanstveno« umreti. Seveda je Poskuse sta opravila razisko­ Tako podrobnih podatkov ni treh desetletjih padlo od 170.000 tvu že dolgo ni več. Najbolj osnov­ MiM evtanazija nezakonita in kazniva. valec George Preti in raziskovalka na vsega 75.000, a še od tega števi­ na naloga vohunjenja je zbiranje Winnifred Cutler. Devetim pro­ la jih je četrtina vikendarjev. Tudi najrazličnejših informacij, to na­ Biograf je v prvem življenjepisu stovoljkam sta tri mesece dajala kraljevega zdravnika zamolčal sk­ povprečna starost Benečana se je logo pa lahko opravljajo tudi vohati pot izpod pazduhe moških, močno dvignila, zdaj je 60 let. povsem vsakdanji ljudje. In tako rivnostni dogodek. Zdaj pravi, da na nato pa sta beležila, kako se je željo zdravnikove vdove (biografija je »Mesto se stara,« pravi župan najdemo med vohuni znanstve­ spremenil menstruacijski ciklus Nereo Laroni. »Če bo šlo tako na­ nike, turistične vodiče, šoferje, de ­ izšla pet let po Dawsonovi smrti). prostovoljk. Uredil seje in ustalil na 29 dni in pol, medtem ko je prej prej, bodo Benetke kmalu mesto lavce, uslužbence, skratka vse in Tokrat je bolj zgovoren in piše tudi o duhov. Tudi če jih rešimo pred vsakogar, kdor je pripravljen za nekoliko čudnih razlogih za evta­ trajal različno dolgo, od 26 dni morjem, bodo izgubljene.« denar ali iz pripadnosti neki nazijo, ki naj bi jih zdravnik upošte­ naprej. MiM ideologiji zbirati in posredovati val. Prvi je dostojanstvena smrt, drugi Še bolj zanimive so bile razi­ (Vir: Newsweek) informacije. Tokrat si bomo ogle­ pa pravi čas smrti, da so vest o koncu skave v višjih šolah, kjer sta oba dali posebno vrsto vohunov, in kraljevega življenja prinesli jutranjiki, raziskovalca odkrila, da se menst­ sicer vohune v tovornjakih, ki ne pa večerniki, katere je zdravnik ruacijski ciklusi sostanovalk us­ Tistih, ki so na vladi, nobe­ vozijo po cestah Evrope. smatral »za manj primerne« kladijo in trajajo enako dolgo. na stvar ne razburi bolj od Ugotovila sta tudi, da imajo Ni treba iti prav na našo tr- Javnost, vsaj velik del, obsoja de ­ domneve, da navsezadnje ženske, ki vsaj enkrat tedensko niso tako modri, kakor si pinčevo Cesto bratstva in enot­ janje, medtem ko dvor molči. Naevta- spe celo noč z moškim, v veliki nosti, da bi se prepričali o tem, nazijo naj bi namreč pristala tisti čas večini normalen ciklus. domišljajo. kako močan promet dandanašnji tako kraljica Mary kot waleški princ. Ugotovitve so presenetljive, B. RUSSELL poteka po cestah. Težki tovornjaki Predstavnik Buckinghamske palače je vendar zaenkrat še premalo do­ z oznako TIR vozijo po vseh deže­ Kdo sedi v voznikovi kabini: miroljuben šofer ali vohun? Tako se sprašujejo za tisk izjavil le to, da »seje vse zgodilo kazane. Nekaj pa najverjetneje le Iskanje je vedno tveganje. lah Evrope, njihove poti pa so vojaški strokovnjaki ob tovornjakih z oznako TIR. že pred dolgo časa«. je na stvari. J. ZALOKAR pogosto dolge po več tisoč kilometrov. S posebnim med ­ mogoče razbrati z zemljevidov niti narodnim dogovoromleta 1949 je dobiti s pomočjo sicer silno natan­ 42 vzhodnoevropskih in zahodno­ čnih satelitskih posnetkov. Zbere evropskih držav sklenilo, da lahko tovornjaki potujejo odzačetne do jih lahko le človek, kijenaozemlju ignac jereb: Umirajoča domačija končne postaje brez običajnih ca­ bil. In tako so seveda nekoliko bolj rinskih pregledov na mejah, kijih podrobneje začeli spremljati poti tovornjakov iz držav Varšavskega El na poti prečkajo. Seveda mora biti pakta. Spet trkanje in kmalu se je komaj tovor carinskozapečaten na zače­ »O, to pa ne!« se je branil Osojnik. Marjeta se je zgrozila in bi najraje »Dokler bom z mezincem lahko gibal, pobegnila. Premagala se je in pomagala slišno odprlo okno. Po kratkem šepeta ­ tni, postaji in carinsko odpečaten Izkazalo se je, da je vedno ji je nazaj v kamro. nju se je okno zopet zaprlo. Koraki so se ter ocarinjen na končni postaji. mogoče najti domnevno po­ bom delal, pač toliko, kolikor bom mogel!« Ta večerje Marjeta, ko sta legla, Mate­ oddaljili od okna okoli hiše. Slišalo se je Vmes pa naj bi ne bilo zatikanj in kvarjen tovornjakv bližini natov­ vžu omenila dogodek z materjo. odpiranje vežnih vrat in za nočnim zavlačevanj. skih vojaških baz, da je v bližini Matevž, ki je že napol dremal, se je ta­ obiskovalcem so se zopet komaj slišno krajev, kjer potekajo vojaške vaje, Sporazum naj bi pospešil trgo­ koj predmramil in vzdignil na komolce zaprla. Potem je vse utihnilo. vedno tudi nekaj tovornjakov iz ter zaskrbljeno vprašal: »Pa menda ni ­ Skrivnostni prihod neznanca v hišo je vino med evropskimi državami in vzhodne Evrope, da mnogi tovor­ Smrt in rojstvo olajšal promet. In to nalogo sistem si...? Ne veš, dajeta bolezen nalezljiva?« Marjeto popolnoma predramil in začela njaki ne peljejo po najkrajši poti do je razmišljati: »Čudno, zakaj se ni oglasil TIR uspešno izvaja. Vendar ne­ ciljne postaje, temveč vijugajo in »Nič takega nisem napravila, da bi te kateri vojaški strokovnjaki vidijo Bil je lep sončen dan. Marjana, ki jo je moralo skrbeti. Samo pomagala sem ji pes, Volkun? Še domačega prišleka že krožijo kot pijani po nekajkrat da ­ bolezen priklenila na posteljo, si je na daleč oblaja in naznani. Pri nez ­ v sistemu možnost za vohunjenje ljših poteh. nazaj v kamro na posteljo,« je Marjeta in prevažanje tudi sumljivega bla ­ zaželela nekaj sončnih žarkov. Z veliko potolažila Matevževo zaskrbljenost. nančevem obisku pa nič, nobenega gla­ težavo je prilezla iz kamre. Kakor senca su? Le kaj je z Volkunom, da se ni ga. Oznaka TIR namreč praktično Leta 1981, ko je bilo na »Vidiš,« je začel Matevž pripovedovati, daje tovoru položaj diplomatske Poljskem uvedeno vojno stanje, je se je splazila iz veže čez hišni prag proti oglasil?« bilo na mejah Zahodne Nemčije klopi. Ko je sedla na klop pred hišo, so jo »to bolezen si je nakopala, ker je vedno Dolgo je razmišljala, potem pa v nedotakljivosti. V reviji Reader ’s podcenjevala rahle sapice in dežke. Digest je novinar Paul Martin zb ­ nenormalno veliko tovornjakov s obžarili zlatorumeni žarki sonca. Zaradi skrbeh zaspala. poležavanja v temačni kamri je bila son ­ Predlansko pomlad, je vsa razgreta od ­ Zjutraj je vstala prva, še skoraj v mra­ ral nekaj zanimivih podatkov o vo­ označbo TIR. Leta 1982, ko je šla na njivo in tista rahla sapica pa dežek hunjenju s tovornjaki, zaščitenih z švedska vojska iskala blizu otoka čna svetloba za njene oči premočna. Po ku, in odšla pogledat, kaj je z Volkunom. Musko šest sovjetskih podmornic, licu ji je pritekla solza, obrisala jo je, a povrhu sta opravila svoje. Zvečer je že Navadno je takoj pritekel, sedaj pa ga ni oznako TIR: Pozornost je seveda medlela v visoki vročini. Dobila je plju­ posvetil tovornjakom z oznako je policija zaustavila večsovjetskih potem si je zastrla oči z roko in se zagle­ bilo od nikoder. Začela ga je potihoma težkih tovornjakov v neposredni dala navzdol. Prav na koncu doline ji je čnico. Ni še dobro prebolela pljučnice, klicati. Nameravala se je že vrniti, ko se ji držav iz vzhodne Evrope in še že je zapustila posteljo. Tako poležavat, posebej sovjetskim. bližini kritičnega ozemlja. Leta obstal pogled. Od tam je prišla sem gor. je cvileče oglasil iz sušilnice za sadje. 1984 se je vžgal »pokvarjen« Tam, kjer ves božji dan sije sonce in so se ji je zdelo potrata časa. Od takrat ji je »Kam so ga zaprli in zakaj?« se ji je zaje­ kmetije skupaj in na ravnem, je delo ostalo stalno pokašljevanje in iz tega se dalo vprašanje, ko gaje našla zaprtega v Po cestah Zahodne Nemčije, vzhodnonemški tovornjak, ki je več dni stal blizu amerišk« vojaške lažje. je počasi izcimila tuberkuloza. Patudi to kurišču sadne sušilnice. »Seveda, od tu SkandinSvije in tudi drugih Zrla je v dolino. Misli so ji uhajale v 'bi se še dalo pozdravit, ko bi šla o ne more nikogar začutiti in ne slišati, če zahodnoevropskih držav je zadnja baze v Stuttgartu. Požarje razkril, mladostna leta. pravem času k zdravniku in v sanatorij, hodi kdo okoli hiše.« Pustila ga je tam in leta videti vse več vzhodnoevrop­ da je bil tovornjak opremljen z na- sodobnejšo elektronsko prisluš­ Iz razmišljanja jo je predramila Marje­ kot ji je kasneje Rovedal zdravnik. Alikaj, se vrnila k hiši. skih tovornjakov. Njihovo po­ ta, ki je prišla okoli hiše. »Le kako ste ko se ji je vedno zdelo za vse to škoda »Oho, danes si pa nekam zgodna?« se slanstvo pa ni zgolj prevoz tovora. kovalno napravo, s katero je mogoče celo slediti šumom elekt­ mogli priti sami? Saj sem vam obljubila, časa in denarja...« je začudil stari Osojnik, ko je ravnokar Kot šoferji in spremljevalci sedijo v da vam pridem pomagat! Kaj bi bilo, če stopil čez prag iz hiše. kabinah izurjeni obveščevalci, ofi­ ričnega pisalnega stroja in tako Matevža je ob tem pripovedovanju razbrati, kaj se z njim zapisuje. bi kje omahnili in se potolkli?« jo je omamil spanec, da je zaspal. »Sinoči sem slišala nekakšno stopi ­ cirji in vozniki tankov. Med vožnjo zaskrbljeno okarala Marjeta in ji popra ­ canje okoli hiše, pa sem šla pogledat, če skrbno beležijo širino cest, topog­ Primerov je še in še. Posebno vila ogrinjalo, ki ji je zlezlo z ramen. Tudi Marjeti je že legel zaspanec na je vse v redu,« je Marjeta prišla z besedo rafijo, možne varnostne priprave, švedska in norveška vojska imata Kako dobro ji je dela Marjetina oči, ko je zaslišala spodaj pod oknom kar naravnost na dan. fotografirajo vojašne naprave in čez glavo sovjetskih tovornjakov. pozornost. »Preveč skrbiš za mene, korake in bila je takoj budna. »Kdo hodi Osojnik se je nekoliko odgrkal in de­ objekte, pomembne v morebitni Obtožujejo jih, da ropajo zap­ Marjeta!« je komaj spravila iz sebe. ob tem času okoli hiše?« se je spraševa­ jal: »Le kdo bi hodil tod okoli ponoči, ko vojni, skratka, nabirajo celo vrsto ečatene bunkerje, v katerih vojska Premogel jo je močan, suh kašelj. Hlas- la. še podnevi malokateri zaide sam gor?« podatkov, ki lahko koristijo voja­ hrani obleko, hrano, opremo in taje je zajemala sapo in se z obema roka ­ Spodaj je na kamrino okno potrkalo, »Saj, saj, zato se tudi Volkun ni oglasil, škim strategom. druge stvari za morebitno vojno. ma tiščala za prsi. Po močnem napadu tiho, komaj slišno. ker ni bilo nikogar,« je rekla, da bi prikri ­ Kot dokaz takšnega vohunjenja K temu zanimivemu in gotovo se je na ustnicah prikazala kri. Marjeta se je vzdignila in prisluhnila. la razočaranje. navajajo simulirane vojaške vaje ne povsem izmišljenemu pisanju Izplačevala je lažne račune Cela v razbitem avtu Obtožnica zoper Martino Jakofčič in Ivano Vreček — Plačevala izdelke, ki v Beti ______še o hudi nesreči pri Ivančni gorici______sploh niso prišli — Vrtoglavi zneski METLIKA — V eni najhujših nesreč, ki seje letos pripetila na avtomobilski METLIKA —Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je tedni vložil obtožnico račun kar za 6.000 izdelkov iz prog­ cesti med Ljubljano in Novim mestom — do nje je prišlo v sredo, 26. novemb­ zoper 32-letno Martino Jakofčič iz Gribelj, bivšo tehnologinjo kooperacije v rama »Vida«, za kar je bilo obrtnici ra, pri Ivančni gorici, življenjepa so na kraju samem izgubili trije mladeniči — metliški Beti, in 44-letno Ivano Vreček, zasebno obrtnico iz Velikega Gabra. izplačanih 4,705.200 din, od teh pa še sta bila udeležena tudi Silvo Strbenac, poklicni šofer v metliški Beti, in Milena Poročali smo že o odkritju kriminalistov novomeške UNZ, ki so zaradi suma za 6.000 komadov artikla »Vida« in Hočevar, sekretarka metliškega sindikalnega sveta. Na srečo sta oba nesrečo grabeža in ponareditve listin priprli Martino Jakofčič, tokrat pa lahko o vsej 525 kosov iz programa »Dragan«, preživela brez kakršnih koli poškodb, Betin službeni avtomobil pa je povsem zadevi napišemo še kaj več. Preiskava je namreč pokazala, dasta imeli Vrečkova čeprav je dobro vedela, da je V rečko- uničen. in Jakofčičeva na vesti kar lepo število kaznivih dejanj pa tudi nezakonito va dejansko naredila in dobavila nje­ Silvo, ki je že 20 let poklicni zagledal pred sabo štiri luči in pridobljeni zneski niso tako majhni. ni delovni organizaciji le nazadnje šofer, je v tem času brez najmanjše zaprto cesto. Italijanski tovornjak Po navedbah obtožnice naj bi »Lucijan«, s čimer je obrtnica prišla omenjenih 525 izdelkov. S slednjim nesreče prevozil že več kot milijon s prikolico je brez smerokaza pre­ kilometrov, zato gaje ta nesreča še Vrečkova nagovorila Jakofčičevo, do dodatnih nezakonitih 412.284 je Vrečkova prišla do dodatnih hiteval neki drugi tovornjak, kije toliko bolj pretresla. »Tistega dne vozil tik ob črti. Zapeljal sem na naj ji ta potrdi in odobri izplačilo din. Takih primerov je bilo še nekaj. 4,922.655 din, skupni znesek na ta — bil je ravno praznik metliške bankino, tako da z avtom nisem bil računov, na katerih je bilo ne le napi­ Martina Jakofčič naj bi namreč tudi način pridobljenega denarja pa občine — sva šla s Hočevarjevo v več kot meter na asfaltu. Že je sano blago, ki v Beti sploh ni priznala Vrečkovi dobavo682 kosov dosega že kar vrtoglavih 8,165.874 Ljubljano po Božidarja Jakca in kazalo, da bomušel, vendar je Itali­ prispelo, pač pa so bile tudi cene ne­ artikla »Natali« in ji zategadelj din. Beti je bila za ta znesek prikra­ njegovo ženo, ki sta se v Metliki jan očitno na hitro zavil, tako da malokrat višje od tistih, ki jihje Beti odobrila izplačilo 795.212 din, prav jšana vse do 28. avgusta, pri tem je udeležila predvajanja predvojnih mu je prikolico zaneslo in je z za­ sicer priznavala svojim zasebnim tako pa je potrdila račun za 127 ko­ bila tudi ob 75.057 din obresti zaradi Jakčevih filmov o Beli krajini. Jak­ dnjim kolesom prikolice zadel v kooperantom, med katerimi je bila madov artikla »Branka«, čeprav ti predčasnega plačila, šele po 28. av­ cu so zdravniki odsvetovali pot. moja vrata. Naš avto je porinil s vendar seje kljub temu odločil, da tudi Ivana Vreček. Tako je Jako­ niso nikoli prispeli v Beti. S slednjim gustu pa je Vrečkovi pričela artikel ceste, trikrat seje prevrnil in obstal AVTORADIO IZGINIL — V noči gre, ker tako rad pride v Belo kra­ na kolesih, s prednjim delom proti na 5. december je neznan storilec vlo­ fčičeva, kot stoji v obtožnici, je omogočila Vrečkovi 78.232 din »Vida« tudi dobavljati. Vprašanje je jino. Nekaj čez osmo zvečer sva s cesti. Še kosejeavto zibal,sem si že mil v osebni avtomobil 33-letnega letošnjega februarja in aprila na protipravne premoženjske koristi, seveda, ali ne zgolj zato, ker so se za Hočevarjevo Jakca in ženo Ta­ odpel varnostni pas, na cesti ni bilo Nikole Hrena iz Metlike. Možje bil ob račun priznanih višjih cen od skupen znesek na tak način prigolju­ vso zadevo pričeli zanimati tudi kri­ tjano peljala nazaj v Ljubljano. Bil nikogar več. Ne Mileni ne meni ni avtoradio, vreden kakih lOOtisočakov. dovoljenih omogočila Vrečkovi fanega denarja pa znaša kar minalisti novomeške UNZ. je zelo razpoložen in zadovoljen, bilo nič. Pred našim avtomobilom Za storilcem še ni prav nikakršnih 775.640 din protipravne premoženj­ 2,061.368 din. To pa še zdaleč ni vse. da seje odločil za pot v Metliko. V pa je gorel jugo, ki jeočitno vozil za O Jakofčičevi pa je vobtožnicina- sledi. ske koristi, priznala pa ji je tudi kar Kot tehnolog kooperacije je Mar­ Ljubljani sta naju Jakčeva še nekaj mano in se zaletel v prikolico. Sk­ ŠE EDEN OB GLASBENE UŽIT­ 1.020 kosov več dobavljen ega artikla tina Jakofčič letošnjega 12. avgusta .pisanih še nekaj vrstic. Obtožena je časa zadržala na svojem domu, očil sem ven in skušal skoz okno na KE — 5. decembra med 14. in 22. uroje namreč tudi, da sije letošnjega 7. av­ mojster je bil zelo zadovoljen z šoferski strani izvleči fanta iz Vrečkovi neupravičeno potrdila nekdo obiskal še osebni avto 34- gusta protipravno prilastila več vožnjo in rekel, da bi se še kdaj rad z gorečega avta, vendar mi ni uspelo. mano peljal, vzel je celo moj naslov Stekel sem v avto po gasilni aparat letnega Franca Jevnikarja iz Malega DIMNIK KRIV ZA POŽAR oblačil. Iz svoje pisarne je namreč Bana. Vozilo je stalo na parkirišču pred zmaknila nekaj vzorčnih modelov, in telefonsko številko in mi podaril in mi je skoraj uspelo pogasiti svojo grafiko,« je pripovedoval ogenj, a se je aparat izpraznil in šentjernejsko Iskro, storilec pa je iz DOVŠKO — V ponedeljek. 8. PO DOLENJSKI da bi se izognila kontroli, pa jih je v avtomobila zmaknil avtoradio Grun- decembra, okoli 5. urezjutrajjeprišlo v Strbenac. ogenj je spet vzplamtel. Fanta sem dig, vreden okoli 40.000 din. Tatu še kartonski škatli poslala Vrečkovi, Okoli pol enajstih zvečer sta se le potegnil iz avta skozi zadnjo starejši stanovanjski hiši v Dovškem DEŽELI kjer je 16. avgusta 13 različnih kosov iščejo. pri Senovem, last krške stanovanjske Metličana vračala iz Ljubljane šipo, onega, ki je v avtu zgorel, MORAL BO PEŠAČITI — Nez­ skupnosti, do požara. Ogled mesta • Minuli teden je neki Sebasti ­ oblačil v skupni vrednosti 102.604 domov. »Noč je bila meglena, sploh videl nisem. Na cesti pa so bili nanec je v noči na 6. december ukradel požara in preiskava sta pokazala, daje jan S. iz Novega mesta razbil din tudi prevzela in odnesla. prometa pa ni bilo veli ko, vozil sem še štirje fantje; eden je ležal sredi kolo z motorjem, last Franca Globo­ ogenj v hiši, kjer sta dve enosobni termopansko steklo na vhodnih Ob koncu morda še tole. Pomoč okoli 80 km na uro. Malo pred ceste, trije so bili na robu. S Hoče­ karja iz Budganje vasi. Vozilce je rdeče stanovanji, najverjetneje zanetil dotra­ nihalnih vratih Mercatorjeve pro­ Jakofčičeve Vrečkovi ni bila brez ­ Ivančno gorico sem nenadoma varjevo sva ustavljala promet z barve in je nemara zategadelj padlo v jan dimnik. Škode je bilo za 3 milijone plačna. Po navedbah obtožnice je obeh strani, medtem pa stadva fan­ oči storilcu. Motorček je imel Globo­ dajalne na Cesti herojev v Ločni. ta izginila. Kmalu zatem so prišli din, požar pa so pogasili krški in senov- namreč v aprilu, juliju in avgustu kar parkiran za stanovanjsko hišo, s ta­ Mladenič je ob vstopanju skozi rešilec in milica.« ski gasilci. prejela od zasebne obrtnice 420 tisoča­ tvino pa je lastnik oškodovan za okro­ vhod očitno pozabil na večini Kot rečeno, ne Štrbencu ne kov nagrade za opravljene usluge, a s glih 200 tisočakov. OB 150 TISOČAKOV ljudem dobro poznano lastnost Hočevarjevi ni bilo na srečo nič. IZ ZIDANICE JE MORAL PEŠ — nihalnih vrat, ki se rade same tem zneskom očitno ni bila zadovoljna. »Jaz sem se udaril v glavo, Milena Podobna usoda je doletela tudi 34- NOVO MESTO — Med 26. vračajov prvotni položaj,zatoseje Hotela je še dodatna 2 milijona di ­ pa v roko in čez dva dni me je od letnega Slavka Klobučarja iz Sadinje novembrom in 3. decembrom je nez­ vratom za dobljeni udarec mašče­ narjev, ki pa jih Vrečkova ni hotela prevračanja vse bolelo. Na cesti se vasi. Slednji je 6. decembra med 16.15 nan storilec obiskal dvorišče avtokle- val z dobro odmerjenim desnim izplačati. Kako se bosta pogovorili jaz ne bojim sebe, ampak drugih. In in 16.30 pustil vozilce pred svojo zida ­ parske delavnice Bogomila Žnidarja v krošejem. glede tega spornega plačila, sicer ni zaradi take nepremišljenosti dru ­ nico na Hribu pri Malem Lipovcu. Da znano, zato pa je jasno, da bo poleg gega so izgubili življenje trije mladi opravila v zidanici zahtevajo celega Jelšah. Neznanec seje polotil osebnega C Konec minulega tedna so po avtomobila 26-letnega Mihe Periča iz Jakofčičečeve morala na zatožno ljudje!« človeka, se je zavedal tudi zmikavt, kije Dolenjskem znova izginjali preds ­ Huda nesreča na Štrbencu sicer, očitno brez kakih večjih problemov Novega mesta in iz njega ukradel ra­ tavniki malih živali. Tako je bilo v klop novomeškega sodišča tudi Iva­ kot kaže, ni pustila posledic, sedel na motor — tudi ta je bil rdeče diokasetofon z zvočnikoma, dvoje na­ noči na 6. december vlomljeno v na Vreček. A ne morebiti zaradi da ­ čeprav gaje nekaj dni zatem, ko se barve — in se z njim odpeljal. K lobučar slonjal za glavo, tako da je lastnik priročni hlev Antona Sajeta iz janja premajhne podkupnine, pačpa je peljal v Ljubljano, na kraju, kjer je tako ob najmanj 200.000 din. oškodovanza 150.000 din. Malenške vasi, iz njega pa so izgi­ zato, ker je bila ona tista, kije Jako­ Silvo Strbenac: »Na časti se nebojim se je pripetila nesreča, neprijetno stisnilo pri srcu. nili petelin, sedem njegovih prilež- fčičevi predlagala takšno obliko sebe, ampak drugih.« nic ter dva zajca. Saje je ob kakih sodelovanja in poslovanja. A. B. 35 tisočakov. BOJAN BUDJA Verižno trčenje na mostu • Noč, v kateri so se ljudje osredotočili na prihode Miklavžev, Dva milijona din škode v trčenju šestih avtomobilov pa je nekdo izkoristil še za obisk BREŽICE — Zima že kaze zobe. zaneslo po cestišču, tako da jeavtomo- kokošnjaka Antona Jeriča z V eni noči v sedmih zidanicah Poledica, megla, zraven pa še nekaj bil obstal poprek ceste. Za Borovcem je Malega vrha. Izbral si je sedem neprevidnosti in alkohol so bili glavni takrat pripeljala 34-letna Milena Viz­ kokoši. Dejstvo, da so bile bele V pičlih štirinajstih dneh je Silvo Škufca sedemnajstkrat vlomil in ukradel kopico krivci za verižno trčenje šestih osebnih jak iz Brežic,,.ki je oviro na cesti pre­ barve, naokus mesnine verjetno ne pozno opazila in se je zaletela v bo prav nič vplivalo. Nekateri ______avtomobilov — Rekord postavil v Lipniku avtomobilov, do katerega je prišlo 1. Borovčev avto. Ko sta se voznika — v prisegajo, da gredo dejanja na vest decembra okoli 4. ure na mostu prek nesreči sta bila laže poškodovana — NOVO MESTO — Le dobrih devet mesecev je, karje23-letni Silvo Škufca iz april je najprej zmaknii vozilo Jožeta parklju, ki je tisto noč kolovratil Save pri Brežicah. Žrtev sicer ni bilo, dogovarjala o višini povzročene škode Novega mesta prišel s prestajanja kazni, pa je moral znova pred sodnike. Potem, Pavlina v Novem mestu, nato na okoli, miličniki pa so prepričani, zato pa je materialna škoda precejšnja; in krivdi za trčenje, je v megli iz iste ko se je po vrnitvi iz zapora zaposlil v IMV, so ga vnovič napadlestareskušnjave, Šegovi ulici avtomobil Ivana Štokiča da je imel storilec človeško na vozilih so jo ocenili na prek 2 milijona smeri pripeljal še 21-letni Stanko Špiler ki jim je že aprila tudi podlegel. V pičlih štirinajstih dneh je zagrešil kar sedem­ in končno v Šukljetovi ulici avto iz Mihajlovca pri Brežicah. Neosvetlje­ podobo. Ali jim bo to uspelo din, medtem ko škoda na mostu še ni najst vlomov, ob tem pa še nekaj tatvin osebnih avtomobilov. Ustavili so ga šele Olge Tomazin. S tem vozilom se je ocenjena. ni vozili je prepozno opazil in zato trčil dokazati, bomo videli. v avtomobil Vizjakove. Šele on je nato miličniki, ki so ga letošnjega 25. aprila prijeli in privedlikpreiskovalnemu sodni­ pripeljal le do Dolnjega Mokrega 22-letni Tihomir Borovec iz Brdovca poskrbel za zavarovanje mesta nesre­ ku, ta pa je za Škufco seveda odredil pripor. polja, kjer je zaradi prehitre vožnje pri Zaprešiču seje l.decembraob4. uri če, postavil je varnostni trikotnik, za Nedavna obravnava pred se- din in 1.000 zahodnonemških mark, zletel s ceste in se prevrnil na drevo. peljal iz Čateža proti Brežicam, med | UKRADEN AVTO katerega pa se 24-letni Damir Blaževič natom novomeškega sodišča je v nož, karte, jopič, kalkulator in To pa mu očitno ni zmanjšalo ljubez ­ vožnjo po mostu pa ga je zaradi preve­ iz Gabrja pri Brežicah ni zmenil. Šele NAŠLI V BRŠLJINU like hitrosti, vinjenosti in poledice celoti Dotrdila obtožbe. Z vlomi je smučarsko bundo, lastniku pa je izt­ ni do avtomobilov, saj je v noči na 20. ko je videl, kaj se dogaja na.cesti, je NOVOMESTO — Vnočinaminulo Silvo Škufca pričel 18.aprilaponoči, očil še sto litrov vina. Tisto noč so bili april ukradel avto Lili Vavžek v Jedi- pričel močno zavirati, pri tem pa ga je soboto je izpred stanovanjske hiše nščici in se odpeljal do Ajdovca, kjer KALORIFER ZANETIL zaneslo v ograjo, da jo je predrl in nato ko je pri Sv. Roku obiskal barako na Lipniku oškodovani še Maks Franca Hočevarja v Dobrniču izginil Ivana Zupančiča. S kamnom, kot v Fornazarič, ki je bil ob nekaj hrane in je vozilo pustil v gozdu. po nasipu zapeljal na travnik. Za osebni avto. Neznanec seje z vozilom OGENJ Blaževičem seje nekaj podobnega zgo­ domala vseh kasnejših primerih, je pijače, Alojz Zakrajšek, ki mu je odpeljal v neznano, kar pa tudi ni bilo razbil steklo na oknu in se splazil v RAKA — 5. decembra okoli 18. ure dilo še21-letnemu Matjažu Mahkovcu prav nič težko, saj so bili v avtomobilu Škufca iz zidanice odnesel nekaj jajc, je prišlo do požara v stanovanju Jožeta iz Ljubljane, ki je končal ob ograji, kontaktni ključi. Za storilcem še notranjost. Napravil je precejšnje prav tako pa tudi 27-letni Jožici Tomše Ena tatvina Glaviča na Raki. Možakar jevsvojiso- poizvedujejo, na lastnikovosrečopaso razdejanje, a odšel praznih rok. Očit­ • Tak je v skopih besedah oris šti­ bi vključil električni kalorifer, ob delo­ iz Čerine pri Brežicah. no jezen je pravo serijo vlomov zak­ vozilo dan kasneje ob 8. uri našli v Br- rinajstdnevnega Skufčevega početja, razkrila še vanju slednjega se je vnela preproga, Zoper povzročitelje nesreče bodo šljinu. rivil v nočeh na 21. in 22. ajrril, še o katerem so razsojali sodniki požar pa seje nato razširil po vsej sobi. miličniki seveda ustrezno ukrepali, to predtem pa je iz zidanice Stefana pa velja tudi za cestarje, ki niso novomeškega sodišča. Za vsa našteta dvoje drugih Ogenj je lastnik sam pogasil. Škode je KOLESAR V KRITIČNEM Mirtiča v Borštu pri Ajdovcu zma­ za kakšnih 500.000 din. 'poskrbeli za poledenelo cestišče. kazniva dejanja so Škufci izrekli knil brezrokavnik. Na Šmavru je STANJU enotno kazen 3 leta in 3 mesece zapo­ Kazenska ovadba zoper KRŠKO — 3. decembra ob 6.50 je vlomil v pet zidanic, vendar so si trije ra, vanjo pa všteli tudi pripor. Sodišče Ladislava Poljanca lastniki lahko oddahnili. Francu Je­ prišlo na lokalni cesti Brege—Krško namreč ob izreku kazni ni moglo mimo do hude prometne nezgode. 32-lctni rasu, Jožetu Kaplanu in Ostoji KRŠKO — V začetku decembra je Cestarji na zatožni klopi dejstva, da je Škufca specialni povra­ Krčan Stanislav Polovič obvestil ta­ Avgust Držičnik iz Mrtvic seje peljal z Popovič ni namreč odnesel ničesar, tnik, saj zoper njega ta čas tečeta še osebnim avtomobilom proti Krškemu. mkajšnje miličnike, da mu je nekdo zato pa je Janezu Sedeju zmaknil dva kazenska postopka v Brežicah in Tožilec je za prometno nezgodo pri Dolenjskih Pred vasjo Beli Breg je dohitel kolesa­ daljnogled, medtem ko je Pavleta med 28. novembrom in 1. decembrom Toplicah okrivil novomeško Cestno podjetje rja, 55-letnega Franca Kozoleta iz Celju, kot olajševalno okoliščno pa mu iz omare v spalnici izmaknil 200 ti­ Graha prikrajšal za nekaj sadja in pi­ je štelo odkritosrčno priznanje in sočakov gotovine. Med takojšnjo prei­ Viher 14. Zaradi goste megle kolesarja va. Podobno »delaven« je bil Škufca NOVO MESTO — Nekateri se bodo verjetno še spomnili prometne ni opazil in ga je zadel. Kozoleta je težko mladost. Sodba še ni pravno­ skavo in zbiranjem obvestil so milični­ v noči na 22. april. V Lipniku je vlo­ nesreče, ki seje letošnjega 18. junija okoli 11. ure pripetila na zoženem avtomobilist zbil po vozišču, kjer je močna. ki in kriminalisti krške UNZ prišli do mil v vikend Staneta Pateta, Jožeta delu ceste med Gradiščem in Dolenjskimi Toplicami, ko je ob srečevanju obležal hudo poškodovan. Prepeljali 34-letnega Ladislava Poljanca iz Pangerca in Ladislava Trontlja, iz Krškega, ki je utemeljeno osumljen z avtobusom zgrmel po 20 metrov visokem pobočju tovornjak z beton­ so ga v ljubljanski Klinični center, kjer vseh seje vračal praznih rok, zato pa cigaret in svetilko, ter Tone Krevs, ki opisanega dejanja. Ob vsem tem pa se skim mešalcem, imenovan tudi »hruška«. Voznik tovornjaka Franc He­ se zdravniki še zmeraj bore za njegovo življenje. je v zidanici Mira Sitarja našel 91.000 je bil ob radiokasetofon Grundig. je izkazalo, da ima Poljanec na vesti še nigman seje hudo poškodoval, materialno škodo pa so ocenili na okroglih Vlome v zidanice je Škufca zaključil dvoje kaznivih dejanj. Takonaj bi bil 5. 10 milijonov dinarjev. A zakaj sploh obujamo teneljube dogodke?Nepi­ novembra v trgovini z gradbenim 25. aprila zjutraj v Birčni vasi, ko je sano pravilo v prometnih nezgodah je namreč, da mora na zatožno klop IZGINILA DVA KOVČKA materialom in kurivom Preskrba v bil v zidanici Filipa Riharja in baraki kot krivec ta ali oni voznik, tokrat pa bo očitno precej drugače. IN DVE POTOVALKI Pešec Krškem naročil za nekega Jazbinška iz Majde Meštrič, vendar sta lastnika Tednijenamrečtemeljnijavni skimi Toplicami je del ceste Sevnice 3.400 kilogramov češkega TREBNJE — V noči na 3. december ostala neoškodovana. premoga. Od slednjega je dobil denar, tožilec iz Novega mesta vložil podlegel precej zožen, cestišče je široko je neznanec vlomil v osebni avtomobil ki pa ga ob prevzemu premoga ni obtožni predlog zoper novome­ borih 4,6 metra, navzlic temu pa 25-letnega Slaviša Beliča, začasno poškodbam Sedaj pa še nekaj o avtomobilih. vplačal, pač pa gaje obdržal zase. Gre ško Cestno podjetje, tozd Vzdr ­ cestarji niso uredili posebnega zaposlenega v Švici. Vozilo je stalo pa­ Med vlomi se je Škufca seveda pre­ za okroglih 120.000 din. ževanje in varstvo cest, ob njem prometnega režima. In tako seje rkirano pred motelom Putnik v Huda prometna nezgoda važal . Najprej z vozilom Zorana Jen­ Septembra pa je Poljanec opravljal pa tudi za odgovorni osebi, 18. junija ob 11. uri dogodilo, da Trebnjem, lastnik pa je ta čas počival. minulo soboto v Blatniku ka, ki ga je 11. aprila zmaknil na Te­ neka dela pri Anici Novak v Krškem. direktorja tozda Miroslava Keb ­ sta se na tem delu ceste srečala Storilec je iz avtomobila zmaknil dva žki vodi, a ga, ker mu ie zmanjkalo Preiskava je pokazala, da je med delom, lastnici izmaknil fotoaparat, ra in Franca Bukovca, vodjo avtobus, ki ga je vozil Arslam kovčka in dve potovalki s perilom in BLATNIK — V hudi prometni ne­ goriva, pustil ob cesti. Se isto noč je delovodstva Dvor. Po mnenju Adrovič, in tovornjak, za kr­ denarnico s 60 tisočaki, zlato verižico oblačili, tako daje Belič oškodovan za sreči, ki se je 6. decembra ob 23.50 uri na dvorišču Jožeta Pincoliča v Kos­ in dve steklenički parfuma. Zoper preiskovalcev in tožilca naj bi na­ milom katerega je sedel Franc najmanj 300 tisočakov. Za neznancem pripetila na cesti med Starim trgom ob tanjevici zmaknil avto in se z njim Poljanca je že podana kazenska ovad­ mreč nesrečo zakrivili cestarji, Henigman. Oba sta sicer zavirala možje postave še poizvedujejo. Kolpi in Kanižarico, je izgubil pripeljal do Šmihela. V noči na 18. ba temeljnemu javnemu tožilcu. kar je v sodni praksi res redek in se umikala na rob vozišča, ven- življenje 50-letni pešec Alojz Cerar iz primer. Letošnjega junija je ko­ darje bankina pod težo tovornja­ Z AVTOMOBILOM V Doblič. mite za urbanizem pri skupščini ka z mešalcem popustila. Kot Omenjenega večera se je 23-letni občine Novo mesto dovolil piše v obtožnem predlogu, je do DREVO Jože Pavšič iz Ješevnika peljal z Cestnemu podjetju Novo mesto nezgode prišlo po izključni kriv­ ♦ RATEŽ — V soboto, 6. decembra, osebnim avtomobilom Z-101 iz popolno zaporo ceste med di cestarjev, ki niso postavili us­ seje 56-letni Miran Fir iz N ovega mesta Starega trga ob Kolpi proti Kaniža­ Sotesko in Gornjim Poljem zara­ trezne prometne signalizacije, okoli 23.10 peljal z osebnim avtomo­ rici. Ko je pripeljal do naselja Bla­ iy§> di obnovitvenih del, seveda s vedeli pa so, da je na tem delu bilom iz kampa na Otočcu proti Rat- tnik, mu je nasproti prišel pešec, 50- pogojem, da poteka promet po ceste možno srečevanje kvečje­ ežu. Zaradi prevelike hitrosti in goste letni Alojz Cerar iz Doblič, ki gaje NEZGODA MED PREHITEVA­ v levo na cesto proti Podgradu in pri obvoznici med Vavto vasjo in mu dveh osebnih avtomobilov. megle mu ni uspelo speljati ovinek, ta­ Pavšič očitno prepozno opazil. Na­ NJEM — 34-letni Peter Madronič iz tem trčila' v zadnji desni del Madro­ ničevega vozila. Dolenjskimi Toplicami in seve­ Ali bo enakega mnenja tudi so­ ko da gaje zaneslo na levo, kjer jetrčil v vzlic zaviranju je namreč silovito Prelesja pri Črnomlju seje 4. decembra ob 8.30 peljal z osebnim avtomobilom da, da bo postavljena vsa potreb­ dišče — prav nobenega razloga drevo. Voznik Fir seje v nezgodi hudo treščil v pešca, tako daje tega vrglo Slednjega je zategadelj na prometna signalizacija. Sled ­ ni, da ne bi bilo — bomo kmalu iz Metlike proti Novemu mestu. Ko je pričelo zanašati po vozišču, trčil je v telesno poškodoval in so ga odpeljali na pokrov motorja in vetrobransko pripeljal do odcepa za vas Podgrad, je njega pa cestarji niso naredili. Na neregistriran avto, nato pa ga je odbilo videli. na zdravljenje v novomeško bolni­ steklo, od tam pa je padel na vozišče. pričel prehitevati traktor pred seboj, ki nazaj, da se je avto prevrnil. Nastalo \ delu med Gradiščem in Dolenj- ______B. B. J šnico, materialno škodo pa so ocenili Poškodbe so bile tako hude, dajim je ga je vozila Ucmanova. Že med pre­ materialno škodo so ocenili na 650 na 150 tisočakov. Cerar podlegel na kraju nesreče. hitevanjem je slednja nenadoma zavila tisočakov.

18 DOLENJSKI UST Št. 50 (1948) 11. decembra 1986: ŠPORTNI KOMENTAR r ■■ *&&&*&■ Spomladi temeljni kamen? Po petih setih do druge zmage Ko bodo delegati novomeške TKS odločali o Dragoceni točki Pionirjevih odbojkarjev v nadaljevanju prvenstva zahodne sku­ srednjeročnem planu, bo znana tudi usoda pre­ pine II. zvezne lige — Kočevke prvakinje brez poraza? dvidenega velodroma NOVO MESTO, KOČEVJE — Športna sreča tokrat odbojkarjem Pred zadnjim kolom jesenskega dela Ena najpomembnejših točk letoš­ je v Novem mestu možen le z vadbo novomeškega Pionirja ni obrnila hrbta. V šestem srečanju prvenstva II. zvezne prvenstva imajo Kočevke 16 točk, drugouvrščeni Krim 12,po lOpasojih njega zadnjega zasedanja obeh na velodromu, ki po nekaterih po­ odbojkarske lige — zahod so namreč dosegli zelo dragoceno zmago, drugi par točk pa jih je tudi približal ekipam, ki sestavljajo sredino prvenstvene lestvice. zbrali Topolšica Kajuh, Partizan zborov novomeške telesnokulturne datkih izboljša prejšnje rezultate tu­ Črnuče in Ljubno. skupnosti, ki bo prihodnjo sredo, bo di za 30 odstotkov. Ob tem ne gre PIONIR-RUDIČAJAVEC 3:2 (10, - odločile v svojo korist in tako nepre­ prav gotovo razprava in sprejem prezreti, da želi KD Krka svojo 8, 5, -9, 7) — Maloštevilni gledalci v magane še naprej krepko drže prvo srednjeročnega plana TKS Novo dvajsetletnico delovanja leta 1992 novomeški športni dvorani so videli v mesto na lestvici. S tem uspehom so si mesto. Ne le, ker gre za temeljni do­ počastiti tudi z organiziranjem soboto pravo podobo pomlajene vrste že tudi dokončno zagotovile naslov Jutri konec ugibanj kument o delu v prihodnjih štirih le­ svetovnega mladinskega kolesars­ novomeških odbojkarjev. Pionirjeva jesenskih prvakinj, zelo verjetno pa je, tih in predvideni dotok sredstev za kega prvenstva, pogoj za kaj takega ekipa je zaigrala s poletom in borbeno, da ga bodo osvojile brez izgubljenega Na veliki športno-zabavni prireditvi jutri ob 19. uri pa je seveda kolesarska steza. Je še ob takšni igri pa tudi uspeh ni izostal. srečanja. V sobotnem zadnjem kolu financiranje zastavljenega progra­ Skoda ’ le, da so po dobro zaigranem bodo proglašeni športnik, športnica in ekipa ma, ampak tudi zato, ker bo skupšči­ več argumentov, ki govorijo za jim namreč v goste prihaja poprečna prvem nizu igralci popustili in dovolili ekipa Mežice, s katero Kočevke ne bi Novega mesta ze leto 1986______na razpravljala o predlogu novome­ gradnjo takšnega objekta v Novem gostom, da se razigrajo, tako da je smele imeti večjih preglavic. Tiha ških kolesarjev. Ta je bolj ali manjše mestu, od njegove večnamembnosti končnega zmagovalca odločil šele peti pričakovanja pred pričetkom prvens­ NOVO MESTO —Najutrišnji veliki športno-zabavni prireditvi, ki se znan, gre pa za to, da se v taisti do želja, da bi v okviru velodroma set. Novomeščani so tokrat premogli tva so se tako v celoti uresničila in kaj bo pričela ob 19. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom, bodo srednjeročni plan vnese tudi izgra­ dovolj zbranosti v svojo korist, kar jim zrase! tudi medicinsko-rehabilita- malo je verjetnosti, da bi Kočevke v znani dobitniki laskavih naslovov športnik, športnica in najboljši športni dnja velodroma v Novem mestu. cijski center. Ne nazadnje pa je tudi je prineslo zaslužen uspeh. Zanj so za­ drugem delu prvenstva zapravile ve­ kolektiv Novega mesta za leto 1986. Reči je treba, daje bil odziv bralcev pomembno, da bi s takšnim služni prav vsi igralci, ki so tako do­ liko prednost. Še posebej, ker na Sporazum o temeljih plana na našo akcijo, s katero smo izbirali letos najboljše športnike Novega objektom Novo mesto postalo kole­ kazali, da novomeška odbojka lahko njihovem parketu gostujejo domala občinske TKS, ki naj bi ga delegati v pričakuje vedrejše čase. vse ekipe, ki bi se morebiti še lahko mesta, daleč nad pričakovanji, saj je do minulega torka prispelo v redak ­ sredo sprejeli kot srednjeročni plan, sarski center Jugoslavije. Za to se je Pionir: Vernig, Prah, Komadina, vmešale v boj za vrh. cijo blizu tisoč glasovnic. predvideva v času do leta 1990 zavzel tudi Ljubo Jasnič, ko je vodil Goleš, Koprivnik, Resnik, Petkovič, Komisija je svoje delo že opravi­ rekonstrukcijo stadiona bratstva delegacijo republiške ZTKO v Travižan, Gregurek, Brulec. vstopnice, saj čakajo nagrajence • Že drevi ob 18. uri bodo odbojkarji la, rezultati bodo, kot smo zapisali, in enotnosti ter pripravo tehnično- Novem mestu. Kaj takega pa si tridnevni vikend paket v Šmarje­ Z osmimi odigranimi srečanji je na novomeškega Pionirja v športni dvorani objavljeni jutri, dolžni pa smo še ških Toplicah, izl?t v tujino v orga­ in vesticijske dokumentacije športno novomeški kolesarji s svojimi rezul­ imena treh nagrajencev, ki smo jih tati in delom tudi zaslužijo. Kaj bi čelu lestvice Željezničar, ki je zbral 16 pod Marofom odigrali preloženo nizaciji Kompasa pa darilni paketi rekreacijskega centra v Portovaldu. točk, Novomeščani pa so s štirimi to­ prvenstveno srečanja II. zvezne lige z izžrebali iz kupa prispelih glasov­ Novotehne, Novolesa in Beti. In prav v okviru tega centra naj bi v bilo lepšega kot ob končnem cilju čkami iz šestih tekem na 10. mestu. V nic. mednarodne etapne kolesarske Ljubinjem. Gostje so seveda favoriti, Organizatorja prireditve, naslednjih letih zrasel prvi pravi soboto potujejo igralci Pionirja v goste čeprav tudi pionirjevcev po sobotni zma­ dirke Alpe-Adria, ki se bo z zadnjo pomeni tudi uvod v praznovanj' velodrom v Jugoslaviji. Argumentov k zadnjeuvrščeni ekipi Fužinarja, kjer gi nad Čajavcem ne gre prehitro • Nagrade Dolenjskega lista, stoletnice organizirane telesne kul etapo prihodnjega 10. maja končala se lahko nadejajo novega uspeha. zanj novomeškim kolesarjem ne odpisati. celoletno naročnino na naš tednik za ture v Novem mestu, sta novome­ manjka. Dejstvo je, daje KD Krka ta prav v Novem mestu, vzidati še leto 1986, prejmejo: Ivan Hudek, ška TKS in ZTKO, pokrovitelj je IS temeljni kamen bodočega velodro- TOPOLŠICA KAJUH — KOČEV­ Ulica 21. oktobra 8, Črnomelj; Bar­ čas vodilni kolesarski klub v Jugo­ JE 2:3 (-10, -7, 7, 7, - 8) — Derbi pre­ Sob Novo mesto. Izkupiček bo na­ slaviji, nov napredek tega športa pa ma? bara Gril, Poljane 32, DolenjskeTo- menjen razvoju invalidskega špor­ B. BUDJA dzadnjega kola prvenstva v I. slovenski Kočevje: Klun, Kočevar, Levstik, plice, in Marko Lukšič, Brod 58, odbojkarski ligi za dekleta so Kočevke Gornik, Turk, Drobnič, Ahac, Uran. ta v občini. Za vse, ki še nimate Novo mesto. Naše čestitke nagrajen­ vstopnic, pa obvestilo, da so te v cem! predprodaji v novomeški posloval­ nici Globtoura, prostorih Mla­ NOVAK ABSOLUTNI dinske turistične poslovalnice na Še ena črna košarkarska sobota Spomnimo pa se še enkrat imen Novem trgu ter Mladinske knjige PIONIRSKI PRVAK tistih, ki bodo poleg kopice na Glavnem trgu. novomeških športnikov sodelovali V nadaljevanju prvenstva v I. SKL so Novolesovi igralci izgubili v Kopru, Labodova NOVO MESTO — V Novem mestu na jutrišnji prireditvi. Športno- ______dekleta pa v Celju — Že v soboto popravni izpit? je bilo pred dnevi občinsko pionirsko zabavni večer, ki ga bosta povezo­ prvenstvo v karateju, največ znanja pa vala Miša Molk in Marjan Lah, • Komisija, ki bo na jutrišji Po krajšem premoru seje v soboto nadaljevalo prvenstvo v moški in ženski republi­ je pokazal mladi Tomaž Novak, ki je bodo popestrili ansambel GU-GU, prireditvi proglasila športnika, špo­ METKA — LABOD 68 : 60 (36:25) postal absolutni prvak v vseh kategori­ ški košarkarski ligi. Novomeška predstavnika, Novoles pri moških in Labod pri dekle ­ —Tudi po sedmem prvenstvenem kolu Tone Fornezzi-Tof in Janez rtnico in ekipo Novega mesta za leto tih, sta ostala praznih rok, ta poraz pa je igralce trenerja Jožeta Splichala popeljal v jah. Sicer pa je v fantovski konkurenci Hočevar-Rifle. Katja Židanik, To­ 1986, je, kot že rečeno, imela precej v I. ženski SKL ostajajo igralke prvo mesto osvojil Brkič, drugi je bil ni Gašperič, ansambel Slavček, spodnji del lestvice. Resnici na ljubo je ob tem treba dodati, da imajo Novomeščani novomeškega Laboda, ki so se že lani Božič in tretji Djeladini, medtem ko je dela. Poleg prispelih glasovnicsopri tekmo manj, saj še zmeraj ni znana usoda neodigranega srečanja proti Kraškemu borile za prvo mesto, na dnu lestvice z med prireditvijo pa bo tudi gala izbiri najboljših odločali seveda še bila pri dekletih najboljša Lichtent- modna revija Novoteksa, Laboda zidarju, ko gostov ni bilo v Novo mesto. vsega eno zmago. Tokrat so klonile v halerjeva, sledita pa ji Filipasova in letošnji rezultati, to pa je tudi porok, Celju proti zelo poprečni ekipi Metke Grčičeva. in Beti, podelitev zlatega Rogovega da bodo priznanja prišla v prave KOPER—NOVOLES 89 : 79 (50 : zaigrali nekolikanj bolje, vendar je bilo kolesa in še kaj. Za vse prisotne bo in na dlani je, da so Novomeščanke ob roke. 43) — Oslabljena vrsta novomeških to za morebiten preobrat premalo. Mariboru tačas najresnejši kandidat za nadvse zanimivo tudi žrebanje košarkarjev je Koprčanom dovolila izpad iz lige. V sobotnem srečanju so prvo zmago na letošnjem prvenstvu. Novoles: Cerkovnik 19, Pintar 8, bile po poročilih iz Celja gostiteljice Novolesovci so v prvem polčasu dobro Vučkovič 10, Seničar 4, Golobič 13, boljše v vseh elementih košarkarske ALPLES — ISKRA igrali in bili gostiteljem vseskozi za pe­ Župevec 14, Plantan 11. igre in le dobri igri Srebrnjakovegreza- 25:24(13:14) tami, v 9. in 10. minuti pa so celo ne­ Po sedmih odigranih kolih vodita s hvala, da dekleta niso doživela še kajkrat vodili. Pravzaprav je odločila po enim porazom vrsti Jeklotehne Bra­ hujšega poraza. ŠKOFJA LO K A—V zaostalem nezbranost in neprevidnost Novo- nika in Libele, medtem ko so Novo­ Labod: Srebrnjak 26, Gal 7, Čavlo- srečanju zadnjega kola jesenskega meščanov v zadnji minuti prvega dela meščani z devetimi točkami in tekmo vič 5, Dragman 5, Smrke 12, Aš 5. dela prvenstva v I. slovenski igre, ko so zapored prejeli štiri koše, v manj na 9. mestu. V soboto imajo Brez poraza je na čelu lestvice ekipa rokometni ligi za ženske so igralke nadaljevanju pa so gostitelji spretno priložnost, da uspeh popravijo, čeprav Iskra Delta Ježica, medtem ko so ig­ šentjernejske Iskre nepričakovano branili majhno prednost. Šele v finišu jim prihaja vgostevselej neugodnaeki- ralke Laboda z vsega eno zmago na ostale praznih rok v Škofji Loki. tekme so Novolesovi igralci vnovič pa Heliosa. predzadnjem mestu. V sobotto igrajo Realno je bilo namreč pričakovati Novomeščanke z ekipo Metalservisa zanesljivo zmago gostij, še posebej Pomurje. po njihovem uspehu v polfinalu rokometnega pokala Slovenije, ko so ugnale drugoligašice iz Velenja. Novomeški Sahisti prvi Šentjernejčanke so sicer večji del RUDMAN DECEMBRSKI tekme držale korak z gostiteljica­ Ekipa Novega mesta prvak v II. republiški ligi, PRVAK mi, vendar so ob koncu popustile Kočevje drugo — Zmagovalca odločil drugi kar jih je seveda stalo načrtovanih NOVO MESTO — Štirinajst šahis- točk. ______kriterij______tov se je zbralo na rednem mesečnem Iskra: Jakše, Gorenc 2, Dolar 2, hitropoteznem turnirju ŠK Novo Radovan, Turk 3, Selan 3, Rangus NOVO MESTO, KOČEVJE — Na Bledu in v Radovljici je bilo med 13. in mesto za december. Največ točk je zb ­ 5, Vide 1, Kovačič 8, Bolte, Kos. 16. novembrom ter 28. novembrom in 1. decembrom tekmovanje v II. sloven­ ral Robi Rudman in postal prvak. ski šahovski ligi — zahod, kije vrstama Novega mesta in Kočevja prineslo Poglejmo končni vrstni red: 1. Rud ­ velik uspeh. Obe ekipi sta se namreč po zadnjem kolu našli na vrhu lestvice z man 11 točk, 2. T. Škerlj 9,3. Pucelj 8,5, JUTRI PRIČETEK V. enakim številom točk, tako daje odločal šele drugi kriterij, skupno število vseh 4. Šušnjar 7,5,5. Kastelic 7,6. Milič 7,7. osvojenih točk, tu pa so bili Novomeščani v prednosti. Ščap 6,5,8. Vene 6,5,9. Istenič 6,5, itd. NOVOMEŠKEGA »Gostišče« ponovilo uspeh TURNIRJA Sicer pa poglejmo rezultateobeh 6:0, Kodeljevo — Kočevje 2:4 in X. 44 ekip na turnirju v malem nogometu v Ribnici — vrst — I. kolo: Novo mesto — kolo: BS 3 — Novo mesto 2:4, Karpljugu NOVO MESTO — Ob40-letnici Zmaga tudi letos ekipi gostišča Ribničan Postojna 4:2, Radovljica—Kočev­ Kočevje —Tržič 3,5:2,5. delovanja ŠK Novo mesto orga­ je 2:4; II. kolo: Tržič—Novo mesto nizirajo novomeški šahisti pod Naslov je tako pripadel vrsti letošnji tek RIBNICA — Ekipa gostišča Ribničan savljevič 1:0, parketarstvo Novak— 0:6, Kočevje — Nova Gorica 5:1; Novega mesta, kije na posamičnih pokroviteljstvom občinskega izvr­ Šport bistro 3:5, gostišče Ribničan III. kolo: Novo mesto — Radovlji­ šnega sveta že V. tradicionalni je tudi letos ponovila lanskoletni uspeh in deskah dosegla naslednje izide:na »Trimo 86« zmagala na velikem turnirju v malem —Pik 7 3:1; polfinale— Setnika- ca 4:2, Tolmin — Kočevje 3:3; IV. prvi dr. Mitja Lila 6,5 točke (od 8 šahovski turnir. Pričel se bo jutri, r—zavod Tivoli 3:4 in Šport bistro— 12. decembra, v gornjih prostorih nogometu, ki ga je v Ribnici v počastitev kolo: Tolmin — Novo mesto 2:4, možnih), na drugi Marjan Kastelic Tudi tretja tradicionalna gostišče Ribničan 1:2; finale: gostišče Kočevje — Borovnica 4:2; V. kolo: 6 (10), na tretji Jože Pucelj 8 (10) in restavracije Rog v Dolenjskih To­ dneva republike pripravila tamkajšnja tekaška prireditev uspela plicah, trajal pa vse do 20. decemb ­ Ribničan —zavod Tivoli 3:2. Novo mesto — Kočevje 3:3; VI. na četrti Emil Luzar 7,5 (9). Prva ZTKO ob pomoči disca Pupay. M. G. kolo: Novo mesto — T. Zupan ra. Ljubitelji šaha, vabljeni! rezerva je bil Peršl, ki je osvojil 1 TREBNJE — OO ZSM Trimo iz Ker šteje ta ribniški turnir tudi v (Kranj) 3:3, Kočevje — BS 3 4:2; točko (1), druga pa Poredoš, kije iz VII. kolo: Kodeljevo — Novo Trebnjega je pred dnevi pripravila v program koordinacijskega odbora za dveh partij pobral poln izkupiček. mali nogomet pri Nogometni zvezi mesto 1,5:4,5,T. Zupan (Kranj) — Nekolikanj slabši rezultat je imela počastitev dneva republike že 3. tradi ­ TURNIR V MALEM Kočevje 2,5:3,5; VIII. kolo: Nova cionalni tek »Trimo 86«. Letošnjega te­ Slovenije, se je tekmovanja udeležilo članica Isteničeva, le 3,5 točke iz 10 kar 44 ekip iz območja širše ljubljanske NOGOMETU Gorica — Novo mesto 1,5:4,5; partij, zato pa je mladinec Matjaž ka, kije bil dolg 10 kilometrov, seje udel ­ Kvaliteten Kočevje — Postojna 3,5:2,5; IX. regije. Uspeh Ribničanov je zategadelj ČRNOMELJ — Ob praznovanju Brezovar v desetih kolih zbral kar ežilo lepo število tekačev iz številnih toliko večji, v finalnem obračunu pašo kolo: Novo mesto — Borovnica 8,5 točke. dneva JLA pripravlja nogometni klub klubov, progo pa je tokrat najhitreje ženski rokomet po veliki borbi ugnali ekipo zavoda »Bela krajina« skupaj s črnomaljsko pretekel član novomeškega AK Iskra Tivoli s 3:2. Vse tri zadetke za gostitelje garnizijo turnir v malem nogometu, ki Damir Karpljug. Tekmovalci so nastopi­ olj dnevu JLA je dosegel Janez Nosan, ki je bil hkrati bo v nedeljo, 21. decembra, s li v petih kategorijah. najboljši' strelec turnirja, najboljši ig­ pričetkom ob 8. uri v športni dvorani v Rezultati, kategorija A( ženske do 35 Osem ekip na tradicio­ ralec je bil Stoilkovski (zavod Tivoli), Črnomlju. Prijava ekip in plačplačilo Zmaga odšla v Grosuplje let): 1. Bohinjc (Uniš, TOS Ljubljana), nalnem turnirju v No-! prvi vratar turnirja pa Perme iz ekipe pristopnine, ki bo znašala 7.000 din,, tbov Tradicionalne športne igre zaposlenih v TO, postajah 2. Vencelj (SK Livar, Ivančna gorica), vem mestu Setnikar. Pokal za fair play je dobila petek, 19. decembra, ob 18. uri v 3. Kuzmički (Sevnica); kategorija B vrsta Disco Pupav, vsa srečanja pa sta prostorihnogometnega kluba v Črno­ milice in JLA — Prihodnje leto organizatorji (ženske nad 35 let): 1. Žigon, 2. Lampe, vodila Tauzes in Čatovič iz Ljubljane. mlju. Trem najboljšim ekipam bodo NOVO MESTO — Novomeški j Rezultati, četrtfinale: Setnikar— Grosupeljčani 3. Grabrijan (vse ŠD Ježica); kategori­ rokometni klub in komanda gar- 1 podelili pokale in denarne nagrade v ja C (moški do 20 let): 1. Mikec (Iskra nizije Novo mesto sta tudi letos or­ Mlinostroj 2:1, zavod Tivoli—Vuko- višini 20.000, 15.000 in 10.000 din. Novo mesto), 2. Drobne (Sevnica), 3. ganizatorja velikega rokometnega RIBNICA — V počastitev dneva re­ Največ uspeha na letošnjem tekmo­ Kraševec (ŽAK Ljubljana); kategorija vanju je imela vrsta Grosupljega, ki sije turnirja v počastitev dneva JLA, že publike in bližnjega 22. decembra,dneva D (moški od 20 do 35 let): 1. Karpljug, trinajstega po vrsti. Pokroviteljst­ tako priborila pravico do organizira­ JLA. šobile v Ribnici druge tradicio­ 2. Bukovec (oba Iskra Novo mesto), 3. vo nad to veliko športno priredi ­ nalne športne igre zaposlenih v občinskih nja prihodnjega športnega srečanja. Švigelj (Šmarje); kategorija D (moški Svečana proglasitev najboljših in tvijo je prevzela komanda lju­ štabih TO, postajah milice in JLA. Or­ nad 35 let): 1. Žerjav (Olimpija, Lju­ bljanskega armadnega območja ob podelitev priznanj ter nagrad je bila v bljana), 2. Bartolj (Sevnica), 3. Srimac ganizatorica tekmovanja je bila Kočev­ ribniškem domu JLA. pomoči delovnih kolektivov to­ ska Reka, lanskoletni zmagovalec iger, (SRD Sloga, Ljubljana). varne zdravil Krka, IGM Strešnik nastopilo pa je devet ekip iz Kočevja, Rezultati, streljanje: 1. Grosuplje iz Dobruške vasi, šentjernejske 315, 2. Vič-Rudnik 301, 3. Cerknica Iskre in TKS Novo mesto. Cerknice. Ribnice, Grosuplja, Vič- Turnir se bo s svečano otvori- j Rudnika, Čabra in Delnic. 280; posamično: 1. Kadenc 83,2. Diz- darevič 81, 3. Jakopin (vsi Grosuplje) HRIBAR MLADINSKI tvijo pričel 20. deormbra ob 8. uri v 80 krogov; kegljanje, ekipno: 1. gar­ novomeški športni dvorani pod nizija Ribnica 767, 2. Delnice 766, 3. PRVAK Marofom, predtekmovalna sreča­ NOVOLES TAP IN Grosuplje 734; posamično: 1. Žagar nja pa bodo tudi v Šentjerneju. Za­ (Vič-Rudnik) 210, 2. Jelušič (Garnizi­ NOVO MESTO — NTK Poli- pišimo, da se bodo v Novem mestu KMETIJSKA ZADRUGA kem — Olimpija je minuli konec ja) 205, 3. Petranovič (Delnice) 202 merile ekipe Zvečeva, Kranja, TREBNJE — Pred dnevi so se ko­ tedna v športni dvorani Krim na Velenja in gostiteljic, v Šentjerneju podrta keglja: mali nogomet — finale: Galjevici pripravil mladinsko re­ nčale letošnje sindikalne delavske Grosuplje—Čabar 3:1, Kočevje—Ča- pa vrste Burje, Trešnjevke, Olim­ športne igre trebanjske občine v keglja­ gijsko namiznoteniško prvenstvo. pije in Iskre. Že ta pregled sodeluj­ bar 4:0, Kočevje—Grosuplje 0:1; šah Marjan Hribar, član NTK Novo nju. Na kegljišču Čož v Ivančni gorici — finale: Kočevska Reka—Garnizija očih ekip kaže, da bo letošnji turnir so imeli med moškimi največ uspeha mesto, je brez težave opravil z vse­ izredno kvaliteten, finalno sreča­ 2:2, Garnizija—Grosuplje 3:1 in mi nasprotniki, v finalu je bil z 2:0 kegljači NovolesaTAPizTrebnjega.ki Kočevska Reka—Grosuplje 3:1. nje pa bo v Novem mestu ob 12.30. so podrli 458 kegljev, sledijo pa KpD boljši od Ignjatoviča iz Olimpije. Organizacijski odbor turnirja in Dob 438, Tesnila 419 idr. V ženski kon­ Končni vrstni red: 1. Grosuplje 32 Ta novomeški igralec se je uvrstil vse imenovane komisije tačais že kurenci je zmagala vrsta KZ Trebnje z točk, 2. garnizija Ribnica 24, 3. Vič- tudi v finale moških dvojic, kjer je pridno delajo in zanesljivo je že se­ ZMAGOVALCI — Ekipa gostišča Ribničan, ki je zmagala na velikem tumirjuv 247 podrtimi keglji, sledijo pa Trimo Rudnik 22, 4. Čabar 20, 5. Kočevska skupaj s Fajdigom klonil proti dv ­ daj moč trditi, da bo tudi letošnji malem nogometu v Ribnici. Stojijo (od leveproti desni): Lovšin, Prus, Petkovški, 218, IMV Mirna 116 idr. Nastopilo je reka 19 itd. ojici Škafar — Ignjatovič. turnir brezhibno pripravljen. Klarič, Košinrlj; čepijo: Gelze, Nosan, Fajdiga, Rajšel, Jelušič. (Foto: M. dvanajst ekip. M. GLAVONJIČ glavonjič)

DOLENJSKI LIST št. 50 (1948) 11. decembra 1986 ' Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Krško, ii novoles Vrbina 12, Komisija za delovna razmerja TOZD TPE objavlja prosta dela in naloge: tip PIO' Račje selo rodaja tipskih kamin0'' 1. voznika avtobusa-kamiona — 1 delavca Novoletna Pr< objavlja prosta dela in naloge: 2. voznika osebnega avtomobila — 2 delavca N IR v II- k,aS' 3. vodje oddelka za strojno področje h od 15-25. decembra. tajnica TOZD TPE, v službi za zagotovitev kvalitete 4. administratorja na terminalu popust 30°/» v dne pod naslednjimi pogoji: — končana V. stopnja administrativne ali ekonomske v službi informatike smeri 5. tajnice-inokorespondenta Prodajno mesto: diž4a Novotebna — dve leti delovnih izkušenj v službi uvoza — za določen čas — do vrnitve delavke s porodniškega dopusta N°rr:sfNovontes,o Kandidati naj oddajo vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: 6. operaterja alarmnega sistema Novoles, TOZD TPE Račje selo, Trebnje Pogoji: 1015/50-86 pod 1.: — VKV/KV voznik (avtomehanik) C, D, E kategorije — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 2.: SOZD REK Edvarda Kardelja — KV voznik (avtomehanik) C kategorije DO Rudniki rjavega premoga Slovenije — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA — poskusno delo 2 meseca pod 3.: SENOVO — opravljena tehnična fakulteta strojne smeri — 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj objavlja — aktivno znanje angleškega jezika prosta dela in naloge za nedoločen čas: — poskusno delo 3 mesece pod 4.: 1. tehničnega vodje DE Separacije — opravljena 4-letna srednja šola splošne smeri — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj s 40-dnevnim poskusnim delom 1 delavec — poskusno delo 2 meseca pod 5.: 2. vodje kadrovsko-socialne službe — opravljena filozofska fakulteta, smer angleščina — znanje daktilografije s 60- oz. 40-dnevnim poskusnim delom 1 delavec — 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece 3. vodje komercialnega sektorja pod 6.: s 60- oz. 40-dnevnim poskusnim delom 1 delavec — opravljena 4-letna elektrotehniška šola, šibki tok, — 15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje de­ — pasivno znanje angleškega jezika lavke v času porodniškega dopusta): — izmensko delo ,ovnl dan od 7. do 16. um- — poskusno delo dva meseca Vsak delovni” 4. referenta obračuna osebnih dohodkov Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. s 40-dnevnim poskusnim delom 1 delavec Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju Sobota od 7. do 12 prijav. Kandidati za zasedbo objavljenega dela oziroma naloge 1025/50-86 morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še pogoje, opredeljene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Krško, in naslednje pogoje: Pod 1: — srednja tehnična šola rudarske, strojne, elektro NOVOLES Tozd SIGMAT NOVOTEHNA ali gradbene smeri 1961 .25 novo mesto — opravljen republiški strokovni izpit (pred komisijo re­ publiškega komiteja za energetiko v skladu s pravil ­ 1986 ^,et nikom o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (Ur. I. SRS št. 14/76) BRESTANICA — pet let ustrezne prakse — znanje in spremljanje tehničnih normativov in pred ­ Delavski svet TOZD Simat pisov varstva pri delu ter rudarskega zakona objavlja za leto 1987 pogodbeno delo: Komisija za delovna razmerja — organizacijska sposobnost in smisel za delo z ljudmi — vratar — čuvaj — (2 izvajalca) Tesnila Trebnje — Velika Loka Pod 2: — VŠ ali SŠ, pravna ali administrativna — znanje in spremljanje predpisov s področja samou ­ Pogoji: na podlagi 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih obja ­ pravljanja, medsebojnih razmerij in organizacijedela — pogodba se sklene za 60 dni letno oz. za 480 ur za vlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: — 3 — 4 leta na kadrovsko-socialnih poslih nadomeščanje vratarjev — čuvajev — sposobnost organizacije dela, komuniciranja in dela — kandidati morajo imeti opravljene ustrezne izpite za 1. izmenovodja proizvodnje (1 delavec) z ljudmi izvajanje vratarsko-čuvajske službe — višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri Pod 3: — VŠ ali SŠ, ekonomska ali komercialna — znanje in spremljanje predpisov o prometu blaga in Kandidati naj pošljejo pisne vlogezdokazili o izpolnjeva ­ — 3 leta delovnih izkušenj nju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, TOZD — izmensko delo finančnem poslovanju — 3—4 leta na komercialnih poslih Sigmat, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica. — sposobnost komuniciranja in sprejemanja odločitev Kandidate bomo o izbiri obvestili v15dneh po izteku roka 2. obdelovalec PTFE II. (1 delavec) za prijavo. Pod 4: — Sš — ekonomska Informacije na tel. 068-79-120 ali 79-126. — IV. stopnja kovinarsko predelovalne smeri (strugar) — znanje in spremljanje internih in eksternih predpisov 1024/50-86 — 2 leti delovnih izkušenj iz OD — dvoizmensko delo — 1 leto na obračunu osebnih dohodkov — smisel za natančno in ažurno poslovanje Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kandidati za navedena delapo 1. točki imajo ob sklenitvi Komisija za delovna razmerja delovnega razmerja možnosti pridobiti ustrezno Tesnila Trebnje stanovanje. 68212 Velika Loka Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju II novoles O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po preteku pogojev na naslov: prijavnega roka. Komisija za delovna razmerja Delavski svet TOZD TPI in Žaga Soteska 1018/50-86 TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Titova 106 razpisuje prosta dela in naloge 68281 SENOVO individualnega poslovodnega organa Rok prijave 8 (osem) dni po objavi. — direktorja TOZD Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. LJUBLJANSKA BANKA 1017/50-86 TEMELJNA DOLENJSKA BANKA pod naslednjimi pogoji: 1. VII. stopnja strokovne izobrazbe lesne, ekonomske NOVO MESTO ali organizacijske smeri in nad pet let delovnih iz­ kušenj ali z delom ocenjene delovne sposobnosti za Delovna skupnost opravljanje del in nalog, Komisija za delovna razmerja delavskega 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti, Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta sveta delovne skupnosti Zavarovalne 3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem dela in naloge: dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini skupnosti Triglav — Dolenjske območne Novo mesto. skupnosti Novo mesto 1. OBDELAVA NAKAZIL V TUJINO Delavski svet TOZD Tovarna kopalniške opreme Metlika v sektorju deviznih poslov in ekonomskih odnosov s razpisuje prosta dela in naloge tujino za enega delavca (lahko pripravnik) za nedoločen objavlja čas s končano srednjo šolo ekonomške smeri, enim prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa letom delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za plačilni promet s tujino. — pravnega referenta — direktorja TOZD Prednost pri izbiri imajo kandidati s pasivnim znanjem in likvidatorja škod civilne odgovornosti nemškega jezika. pod naslednjimi pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z 1. VII. stopnja strokovne izobrazbe lesne, ekonomske zakonom in določili samoupravnih splošnih aktov, ali organizacijske smeri in nad pet let delovnih iz­ 2. SKLEPANJE POSOJILNIH POGODB izpolnjevati še naslednje pogoje: kušenj ali z delom ocenjene delovne sposobnosti za v poslovni enoti Metlika za enega delavca za določen čas — da imajo visokošolsko izobrazbo pravne smeri opravljanje del in nalog, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s — da imajo najmanj 3 leta delovni(n izkušenj 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti, končano srednjo šolo ekonomske ali družboslovne 3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem smeri in šestmesečnimi delovnimi izkušnjami. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Metlika. Kandidati, ki menijo, dabizgoraj navedenadelain naloge Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati lahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »ZA oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kom ­ oddajo prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojev v8 dneh KOMISIJO ZA DELOVNA RAZMERJA« v osmih dneh po binat Novo mesto — Straža, kadrovsko-socialnaslužba, po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke-Temeljne objavi ’na naslov: z oznako: za razpisno komisijo, TOZD TPI in Žaga Sote ­ dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1. Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna ska, oz. za razpisno komisijo TOZD TKO Metlika. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasnejev skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem 45 dneh po zaključku zbiranja prijav. 1022/50-86 razpisu. 1027/50-86 1016/50-86

20 DOLENJSKI UST št. 50 (1948) 11. decembra1986 Osnovna šola DO GOK ČRNOMELJ ing. Janeza Marentiča TOZD OBRT PODZEMELJ, 68332 GRADAC, 68340 ČRNOMELJ zima 1987 objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev PRODAJANA 8-DNEVNI ARANŽMAJI (organiziran prevoz) javno licitacijo JAVNI DRAŽBI Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divčibare, Jahorina, Igman, Brdo za prodajo TOVORNI AVTO ZASTAVA TIP 1500 TF-1, reg. št NM pri Kranju*, Bled*, Bohinj*, Bohinj-Vogel, Piatak**, 634-02, letnik 1980, nosilnost835 kg,sštevilomsedežev3 kombibusa IMV 2200 D, letnik 1980. Izklicna cena + 1. Portorož**, Poreč**, Lovran**, Opatija**, Dubrovnik. 500.000.—din. Izklicna cena 500.000.— din. *v ceno vključen izlet v Celovec **v ceno vključen izlet v Trst Javna dražba bo v četrtek, dne 18.12.1986, ob 12. uri na Za smučarsko karto na Kopaoniku je obvezna fotografija Javna licitacija bo v petek, 12. 12.1986, ob 11. uri pred šolo v Podzemlju. sedežu temeljne organizacije na Belokranjski cesti. Kandidati morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini Ogled vozila je istega dne od 10. do 12. ure. 7-DNEVNI ARANŽMAJI (lasten prevoz) 10% od izklicne cene vozila. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in Planine in jezera Kupec mora plačati kupnino in odpeljati vozilo v 5 dneh. fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divičbare, Goč-Mitrovo polje, 1020/50-86 varščino. Jabuka, Brezovica, Jahorina, Igman, Bjelašnica, Brdo pri 1023/50-86 Kranju, Bled, Bohinj, Bohinj-Vogel, Kranjska gora, Lipica, Plitvice Morje Izola, Portorož, Novigrad, Poreč, Vrsar, Medulin, Lovran, Služba družbenega knjigovodstva v SR Opatija, Crikvenica, Šibenik, Trogir, Kaštel Stari, Stari TOVARNA OBUTVE NOVO MESTO Sloveniji, grad (Hvar), Makarska, Neum, Dubrovnik, Kupari, Mlini, TOZD OBUTEV BRŠLJIN podružnica Novo mesto Cavtat, Igalo, Hercegnovi NOVO MESTO RAZPISUJE ZDRAVILIŠČA (7-dnevni aranžmaji) Komisija za delovna razmerja Arandjelovac, Vrnjačka Banja, Soko Banja, Jošanička objavlja prosta dela in naloge javno licitacijo Banja, Banja Koviljača, Kuršumlijska Banja, llidža, Banja za prodajo rabljene opreme, računskih in pisalnih Vručica, Banja Kiseljak, Višegradska Banja, Fojnica, IZDELOVANJE SEKALNIH NOŽEV strojev. Istarske Toplice, Stubičke Toplice, Dolenjske Toplice, Dobrna Pogoji: kvalificiran delavec strojne smeri, poskusno delo Licitacija bo dne 17. 12. 1986 ob 12. uri v prostorih na 2 meseca. Glavnem trgu 23 v Novem mestu. Ogled je možen 15.12. PRIJAVE IN INFORMACIJE: 1986 od 13. do 16. ure. Pri nakupu ima prednost družbeni sektor. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti 10% va­ PUTNIK, LJUBLJANA, Miklošičeva 17/19, tel. 061/311- Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. rščino od izklicne cene. V licitacijski ceni ni vračunan 542,314-889, in pooblaščene agencije davek. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi za opravljanje del in 1030/50-86 nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v kadrovsko službo Tovarne obutve Novo mesto, TOZD Obutev Br- šljin, 68000 Novo mesto, Bršljin 32, v 15 dneh po objavi oglasa. OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO 1031/50-86 ZAHVALA TOZD OŠ JANEZ TRDINA STOPIČE Ob težki izgubi našega dragega brata in STOPIČE 37 strica

objavlja po sklepu delegacije delavcev OSNOVNA ŠOLA VINKO PADERŠIČ — BATREJA TONETA ponovno BRUSNICE JAVNO LICITACIJO razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge SEVERJA — za prodajo kombija IMV, tip 1600 BR, letnik 1981. Izklicna cena vozila je 450.000, — din. računovodje-tajnika HINCA Javna licitacija bo v četrtek, 18. decembra 1986, ob 10. uri pred osnovno šolo v Stopičah. Pogoji: končana ekonomska srednja šola z nekaj leti borca NOB 1942 Ogled vozila je mogoč uro pred licitacijo. delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in iz Nestoplje vasi 4 pri Semiču Na licitaciji lahko sodelujeta zasebni in družbeni sektor. nalogah. Predstavniki družbenega sektorja morajo pred licitacijo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob predložiti pisno pooblastilo, zasebniki pa morajo Delovno razmerje sklenemo s 1.1.1987. strani. Posebno zahvalo smo dolžni ZB in družbenim organizaci­ vplačati kavcijov višini 10%odizklicnecene. Kupecmora Potrebna dokazila o izobrazbi in kratek opis opravljanja jam Kot-Brezje, g. župniku za opravljeni obred, govornikom vozilo plačati v celotijn ga odpeljati v treh dneh po dosedanjih del in nalog pošljite v8 dneh po objavljenem Tinetu Pečaverju ml., Jožetu Regini in soborcu tov. Dušanu iz licitaciji. razpisu. Ljubljane za lepe poslovilne besede, darovalcem cvetja in vencev, Prometni davek ni vračunan v ceni. Družinsko stanovanje bo na voljo v začetku šol. leta metliški godbi in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njego­ Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«, zato kasne­ 1987/88. vi zadnji poti. jših reklamacij ne bomo upoštevali. 1028/50-86 1021/50-86 Brat Ludvik z družino, sestra Milka, Ivana z družino, Ana z družino

San Francisco USA, Semič, Vranoviči, Lipovec, dne 3. decembra NOVO LE 8 1986

DOM POČITKA METLIKA METLIKA, Mestni trg 16 Hi Svet doma razpisuje ZAHVALA prosta dela in naloge Delavski svet TOZD TPE Račje selo Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi dobri mož, oče, stari oče, brat 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA in stric ORGANA razpisuje prosta dela in naloge 2. VODJO ODDELKA ZA NEGO IN STREŽBO individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z — pod naslednjimi pogoji: IVAN zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — višja strokovna izobrazba socialne, zdravstvene 1. VII stopnja strokovne izobrazbelesne.ekonomskeali ali podobne smeri, organizacijske smeri in nad pet let delovnih izkušenj, BREČKO — najmanj 5 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s ali z delom ocenjene delovne sposobnosti za opra ­ posebno odgovornostjo v družbenih službah, iz Kočevja vljanje del in nalog — da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti dogovorom o izvajanju kadrovske politike, 3. osebnostnelastnostidoločenevdružbenemdogovo- pod 2: — višja šola zdravstvene smeri s strokovnim ru o izvajanju kadrovske politike Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izpitom, darovane vence in. cvetje, delovnim kolektivom GG DSSS — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podob ­ Vlogezdokazilioizpolnjevanju pogojev morajo kandida ­ Kočevje, Melamin Kočevje. Mizarstvo Ljubliana-Vič in ZB nih opravilih. ti oddati v 8 dneh poobjavi na naslov: Novoles, lesni kom ­ Kočevje in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. binat Novo mesto — Straža, z oznako: za razpisno komi ­ Posebna zahvala godbenikom in tov. Štimcu za poslovilne besede Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisa ­ sijo TOZD TPE Račje selo. ter zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnišnice nih pogojev pošljejo v 15 dneh poobjavi razpisanagornji Golnik, ki mu je lajšalo trpljenje. Še enkrat vsem prisrčna zahvala! naslov z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Žalujoči: vsi njegovi 1033/50-86 postopku.

ZAHVALA ZAHVALA V neizmerni žalosti in bolečini smo 24. novembra 1986 pospremili k zadnjemu počitku našega V 62. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dragega stari oče, brat, svak in stric TONČEK ŠUTEJ MIHAELA KOMOČARJA iz Ogulina pri Vinici iz Leskovca

Najlepše se zahvaljujemo zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pisno in ustno za požrtvovalnoskrb in nego v času bolezni vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. izrekli sožalje, ZZB Vinica, GD Vinica, govornikomaza ganljive besede slovesa, Rudniku Kaniža­ Posebna hvala dr. Stanetu Sunčiču in sestri Nataliji iz Zdravstvenega doma Krško za njuno skrb med rica, DO Belt M-KZ Črnomelj, Beti, Novoteksu Vinica za podarjeno cvetje, gospodu župniku za lepo pokojnikovoboleznijo. opravljeni obred, godbi na pihala Črnomelj, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki stepokojnega v tako velikem številu spremenili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI

Žalujoči: žena, otroci z družinami, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo Leskovec, 6.12. 1986

Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 DOLENJSKI UST 21 PRODAM kapitalnega plemenske­ VZDRŽEVANJE VODOVODNIH ga kozla srnino rjave barve za 6 SM. instalacij in popravilo dežnikov Boris Informacije: Stane Kranjc, Dobe 23, Trifkovič, Prešernov trg (tržnica), Kostanjevica na Krki. (26-50-MO) Novo mesto, obveščam cenjene PRODAM brejo kobilo pasme Poni, stranke, da imam v delavnici telefon sedlo, šir in dvosedežni gik za 35 SM. 27-196. Se priporočam! (46-50-MO) Informacije: Stane Kranjc, Dobe 23, ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese Kostanjevica na Krki. (26-50-MO) montiramo in popravljamo. Telefon PRODAM rabljen štedilnik in hla­ (061)264-172, 271-455. (50-50-MO) dilnik Gorenje. (29-50-MO) OTROŠKI VOZIČEK, kombini­ CENJENE STRANKE obveščam, ran, ugodno prodam. Gubčeva 2, da sprejemam v izdelavo ženske plašče, tepens K VO 101, letnik 1982, pro­ dam. Telefon dopoldne 51-425, miren in vajen vprege. Anton cije za silvestrovanje in novoletni ples. Dragi mami in stari mami ALBINI dam. Ivan Zore, Staro sejmišče 52, popoldne 52-618. (40-50-MO) Krašovec, Bušinjavas 15,68331Suhor Zabaval vas bo ansambel VIGRED. BOLTEZ iz Gabrja pod Gorjanci motorna vozila Šentjernej. (136-50-MO) OSEBNI AVTO SIMCA 1100, pri Metliki. (127-50-MO) ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče iskreno čestitamo za 60. rojstni dan in Z 750, letnik 1976, prodam za 15 SM. rabljen, ugodno prodam. Telefon (068) PLETILNI STROJ Singer, dvored- ali vam ta na zunanjih stenah ledeni, god ter ji želimo mnogo zdravja, sreče Informacije na tel. (068) 24-577, 25-652, popoldne po 16. uri. (91/86- ni, prodam. Telefon (068) 52-060, od oziroma rosi, pokličite na telefon (062) in zadovoljstva v krogu svojih dragih. Z 750 in P 126, letnika 1981 in 1980. popoldne. (P50-12MO) ček) 16. do 18. ure. (99-50-MO) 34-367 in obiskali Vas bomo na vašem Otroci Marija, Jože, Cvetka, Vinko, Šentjernej, Ledeča vas 15. (123-50- MINI, letnik 1971, registriran do R 4 GTL, letnik 1984, ugodno pro­ FBT pevsko ozvočenje 200 W RMS domu ter napako z jamstvom odpra­ Joži, zeta in snahi ter 10 vnučkov, kiji MO) decembra 1987, prodam. Lukšič, dam. Tel. 21-853. (52-50-MO) (30 SM), Fender bassman ten 70 RMS vili! (22-50-MO) pošiljajo 60 poljubčkov. ZASTAVO 101, letnik 1978, prevo­ Gotna vas 45, tel. 21-431. (95-50-MO) Z101, letnik 1973, obnovljeno, pro­ (20 SM), bas melodija Maestro 100 W ženih 70 tisoč km, prodam. Anton Mo­ dam. Janez Berk, Smolenja vas 30. (6 SM), bas kitaro Tajfun (4SM), Farfi- R 12, obnovljen, prodam za 350.000 Prerano zapustil si nas, har, Regerča vas 174, tel. 27-276.(109- din. Ogled od 16. uredalje. Prisojna pot (55-50-MO) sa VIP 233 (8 SM) prodam. Tel. (068) 50-MO) 20. Novo mesto. (92-50-MO) ZASTAVO 128, 1985, 20.000 km, 56-746. (P50-9MO) srcu zadal bolečino, GOLF D, letnik 1983, prodam. ŠKODO 110 L, letnik 1973, v ugodno prodam. Telefon (068) 56-656. PRODAM sedežno garnituro, kavč, ki ne zaceli je čas. Informacije na tel. 25-643. (110-50- voznem stanju, registriran do avgusta (53-50-MO) dva fotelja (štiri ležišča). Telefon 24- Nisi utegnil se posloviti od nas, MO) 1987, prodam. Telefon 85-804, popol­ RENAULT 4, letnik 1983, odlično 072.(1 19-50-MO) tako hiter je bil tvoj zadnji korak. R 4 GTL, letnik 1983, ugodno pro­ dne. (91-50-MO) ohranjen, ugodno prodam. Tel. 24- KRZNENO JAKNO, temnorjav 309. (107-50-MO) dam. Informacije popoldne na tel. 25- kozliček, novo, številko 40, prodam. V SPOMIN 007. (126-50-MO) R 4 GTLJ, letnik 1984 prodam. Telefon 26-354. (118-50-MO) Z 101, potreben poseg mehanika, in Gričar, Otočec 42. UGODNO prodam kravo, staro 8 15. decembra mineva leto, odkar nam je MZ 250 prodam. Kamenje 5, Novo (60-50-MO) let, brejo 6 mesecev, zna voziti, žrebico, ZASTAVO 750 po ugodni ceni in kruta usoda iztrgala dragega moža, mesto. (129-50-MO) staro 8 mesecev, in peč za centralno očka in brata GOLF diesel, september 1984, S centralno peč prodam. Bojan Deželan, kmetijski stroji ogrevanje 3500 kalorij, novo. Milan paket — piodam. Tel. 25-908. Vel. Brusnice. (61-50-MO) voglar, Brezovska gora 17, Leskovec (128-50-MO) UGODNO prodam DIANO, letnik UGODNO prodam Ursus C-335. pri Krškem. (117-50-MO) Z 750 prodam. Telefon 27-201. (56- 1977, registracija do aprila 1987. Pro­ Podlipa 6, Raka. (124-50-MO) PRODAM črnobeli televizor. Tele­ 50-MO) dam še rezervne dele: batne obročke. UGODNO prodam traktor Porsche fon 25-323. (121-50-MO) z novo kabino (42 KS). Saje, Dol. KROMPIR za seme, L reprodukcija, JOŽETA Toplice 192 (Cviblje), telefon 21-563. prodam. Cena 45 din za kg-. Naslov: (106-50-MO) Anton Horvat, Gor. Brezovica 31, PRODAM dele za generalno za Šentjernej. (122-50-MO) KOCJANA traktor IMT 35. Franc Brlogar, Gab ­ PRODAM rabljeno trajno-žarečo DOLENJSKmST peč Kuepperbush in litoželezno ko­ rijele 22, Krmelj. (P50-MO) Ljubljanska 14 MOTOKULTIVATOR Agria8 KS s pamo kad (1,70 m). Štefka Pugelj, St­ IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. priključki in prikolico prodam. Mik- ranska vas 42 a, Novo mesto. (133-50- Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, olan, Stopiče 38. (112-50-MO) MO) Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. UGODNO prodam nov štedilnik 2 x dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. PRODAM traktor TV 18 KM in 2 »Rade Končar«, nove smuči RC GS ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na prog ­ plug, star 3 leta. Mdrtin Povhe, Dolenje ramsko zasnovo in uredniško politiko. 195 ter nove vezi Salamon 737, vse za Vsi njegovi Vrhpolje 45, Šentjernej. (7-50 — MO) 15% ceneje. Lindič, Brusnice 58 a, tel. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), TRAKTOR Iomo Vmkovič(22 KM) 22-441 int. 309. (138-50-MO) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, prodam. Janez Turk, Gorenja Straža PRODAM rabljen hladilnik, zam­ Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan 165. (15-50-MO) rzovalno skrinjo in Kupperbusch. Tel. Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič- TRAKTOR Zetor 69-11, letnik 1980, 20-245. (142-50- z montažo odrivne deske, poceni pro­ Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič,- dam. Stane Rovšek, Kresniške poljane VINSKI HRAM (7 X 5) prodam. Jožica Teppey in Ivan Zoran. 80, Kresnice, telefon (061) 877-231. Tel. 52-473, po 18. uri. (3-50-MO) IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 120 din, letna naro ­ (25-50-MO) PLINSKO PEČ Iskra super ser, čnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, PRODAM traktor Zetor 4718 z ori­ rabljeno eno sezono, prodam za 40.000 V SPOMIN za tujino 20 ameriških dolarjev ali 50 DM (oz. druga valuta v tej ginalno kabino. Jože Cvetan, Cerovec din. Rodič, tel. 23-311, v službi vrednosti). 12, Trebelno. (41-50-MO) popoldne. (8-50-MO) Boleč je spomin na 5. obletnico smrti TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. De­ FRODAM cisterno CREINA 22001 TV, črno-beli, prodam za 4 M. ljubega moža, ata in starega ata vizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna in silokombanj KEMPETER. Ogled vsak Telefon 22-265, dopoldne. (93-50-MO) dolenjska banka Novo mesto). dan po 15. uri. Jože Dvornik, ZARADI selitve ugodno prodam Šentjernej, Prvomajska 4. (125-50- kavč, dva fotelja, mizico, dve omari in OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase eno nižjo omaroza televizor, vse staro 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije MO) TRAKTOR Zetor 4712 ugodno pro­ eno leto. Cena 30 SM. Pavlin, tel. 23- JAKOBA ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1.000 din, vsaka nad­ dam. Telefon (064) 44-109. (139-50- 438, popoldne. (10-50-MO) aljnja beseda 100 din. MO) PRODAM 2,5 m3 smrekovih letev (5 NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. TRAKTOR Štore 404, 120 delovnih x 5 cm, dolžina 5 m). Informacije na tel. GAZVODA 130. Telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, novinarskega ur, prodam. Franc Košak, Tolčane 5, 26-603, popoldne. servisa23-610, ekonomske propagande, malihoglasovin naro ­ 61303 Zagradec. (144-50-MO) PRODAM štedilnik Kueppersbush, iz Velikih Brusnic 38 čniškega oddelka 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij KOSILNICO Figaro v dobrem sta­ peč na olje Emo 8 in Emo 5. Tel. 44-688, nju prodam. Franc Jazbinšek, Dr- Levstikova 7, Trebnje. (12-50-MO) Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, ga krasites cvetjem ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS PRODAM kompresor Trudbenik skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ožanje 14,68290Sevnica.(148-50-MO) in mu prižigate svečke. MOTOKULTIVATOR Goldoni (8 (150 litrov). Brdar, Birčna vas 66. (13- ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, 50-MO) KS) s plugom in nastavkom za pluge, VSI NJEGOVI prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska star leto dni, ugodno prodam. Franc HRASTOVE PLOHE debeline 8 cm pravica, Ljubljana. Hlebec, Cesta na grad 44, Sevnica. prodam. Cvetan, Ponikve 1, Trebnje. (145-50-MO) (21-50-MO)

22 DOLENJSKI LIST Št. 50 (1948) 11. decembra 1986 ZAHVALA ZAHVALA V 19. letu življenja nas je mnogo prerano zapustil dragi sin, brat, bratranec V 45. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in vnuk in nečak stric MARJAN ANTON KRHAČ ŠKUFCA s Ceste herojev 68 Petane 2, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih težke bolečine, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na Prisrčno se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sorodnikom, vaščanom, posebno Vidmarjevim, Mu­ njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO Novoteks, ZSMS Novoteks, sindikatu TOZD Tkanina hičevim in Bobnarjevim za pomoč v težkih trenutkih, DO Nama Kočevje, TO Dolenjske in OŠ Milke Novoteks, sodelavcem TOZD Tkal niče, govorniku TOZD Tkalnice za besede slovesa, ključavničars ­ Šobar Nataše, DO Novoles-TOZD Žaga, TOZD TDP za podarjene vence in vsestransko pomoč, KZ tvu Lisac, delavcem ključavničarstva Lisac, V.p. 2646 Doboj, sosedom s Ceste herojev 68, KSLočna- Novo mesto-TOZD Oskrba za podarjene vence, godbi Novoles, govorniku Mladenu Majstru za tople Mačkovec, Marjanovim ožjim prijateljem s Ceste herojev in iz Ragovske ulice, govornici s Ceste besede slovesa ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste nas tolažili, pokojniku darovali herojev za poslovilni govor, družini Križan za nesebično pomoč ter godbi, pevcem in duhovniku za vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena zahvala! lepo opravljeni obred. Vsem-še enkrat hvala! Žalujoča žena Jožica, sinova Jožko in Ladi, hčerka Jožica združino, bratje Stane z ženo Kristino, Franci, Žalujoči: vsi njegovi Marjan, sestre Fanika z možem Antonom, Marica in Slavka z družinami

Življenje je lahko lepo, ZAHVALA a smrt tako kratka Po težki in dolgotrajni bolezni smo izgubili našega nadvse dobrega moža, ZAHVALA ljubljenega očka in dedka Po težki bolezni, nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, brat in stric IVAN MAJCEN IVANA delavec IT ASA in poveljnik IGD Rudnik-Itas Kočevje LAKNERJA iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem in delovnim kolektivom, ki so ga spremili na zadnji potj, mu darovali cvetje in nudili nesebično pomoč. Hvala zdravnikom in Zahvaljujemo se osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za nego in požrtvovalnost v njegovih sestri Francki Rupnik iz ZD Kočevje. Zahvaljujemoseobemagovornikoma, vsem gasilcem in godbi. Mdnjih trenutkih težkega življenja, ZB Črnomelj, Nogometnemu društvu, pevskemu zboru, DO Belt Zahvala tudi g. kaplanu za opravljeni obred. Črnomelj, DO Birostroj Ljubljana, DO IMV Novo mesto, Enici Škof za neizmerno požrtvovalnost, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljeni Žalujoči: žena Tončka in sin Marjan v imenu vsega sorodstva obred. Kočevje, Velika Nedelja, Ptuj, Ljubljana in Gradac Žalujoči: žena Mira, hčerki Marija z družino, Ula z družino in sin Janez z družino Kočevje, 27. nov. 1986

ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti naše drage mame V 71. letu starosti nas je za vedno V 83. letu starosti nas je zapustil naš dra ­ zapustil gi oče, stari oče in stric JOŽEFE JANEZ JANEZ KOVAČIČ UHAN GRGOVIČ iz Brežic, Ulica 21. maja 18 mesar iz Gorenje Stare vasi pri Šentjerneju se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in iz Dol. Podboršta 10 pri Trebnjem znancem za izraze sožalja, podarjene šopke in vence, za spremstvo Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hermanu Teppeju za Najlepše se zahvaljujemo DO Komet iz Metlike, vsem sorod­ vaščanom za vso pomoč in darovano cvetje ter izraze sožalja. dolgoletno skrb in zdravljenje. Posebna hvala dr. Vandi Zorkovi nikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno Posebna zahvala GD Stara vas-Loka, Orehovica ter Klubu za za zdravljenje med boleznijo in za lajšanje bolečin v zadnjih dneh cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enaka konjski šport v Šentjerneju za venec in spremstvo k večnemu počit­ življenja. Hvala dr. Zlatki Župančičevi za vso skrb in toplino. hvala tudi župniku za opravljeni obred. ku. Lepa hvala gospodu župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala strežnemu osebju internega oddelka 11. brežiške bolnišnice in patronažnim sestram iz ZD Brežice. Žalujoči: žena Anica, sin Janez z družino in hčerka Nada z možem Vsi njegovi Žalujoča družina Pucarevič

ZAHVALA ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša V 78. letu starosti nas je za vedno mama, stara mama, babica, sestra in zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra, tašča in teta teta ZAHVALA MARIJA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče KATARINA GOLOBIČ TEREZIJE HOČEVAR BUTALA roj. Ovniček Stopno 11, Škocjan iz Tribuč 27

z Dol. Kamene se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem Zahvaljujemo se faem sorodnikomin sosedom, ki so nam v težkih in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in ostalo trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikomin sosedom za v«) pomoč in pomoč. Najlepša hvala kolektivom Krke, Mercator — Standard ter pokojno spremili na zadnji poti. Najlepša hvala osebju Zd ­ izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje. Hvala ŽTO DSSS, in Unitas, tov. Smrekarju,za poslovilne besede, duhovnikoma za ravstvenega doma Črnomelj, DPO Tribuče, Društvu up­ SDK in Labod-TOZD Ločna za podarjene vence in izrečeno opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu okojencev Črnomelj in pevcem iz Tribuč. Posebna hvala družini sožalje. Hvala pevcem in župnikoma za lepo opravljeni obred. spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Željko, govornici za poslovilne besede in g. župniku za lepo Hvala vsem! opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Vsi njeni

ZAHVALA V 63. letu življenja nas je nenadoma ZAHVALA ZAHVALA zapustila naša draga mama, stara mama Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in Nepričakovano je v 85. letu tiho odšla in tašča strica od nas naša dobra teta IVANKA JOŽETA FRANČIŠKA MARINČEK TURKA SCHWEIGER iz Črešnjic pri Cerkljah ob Krki iz Drame pri Šentjerneju iz Črnomlja, Šolska ulica 5 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, pri­ jateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakor koli pomagali, nam izrekli tolažilne besede, pokojni se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in Prisrčna zahvala vsem, ki stenam v težkih trenutki h stali obstrani, mami darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu prijateljem za pomoč, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni spremljali na zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo ZB, Društvu pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi kolektivu zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično invalidov, pevcem, govornikomain župniku za opravljeni obred. Iskre Upori Šentjernej, Mariborskim lekarnam in župniku za pomoč, sosedi Burazerjevi za poslovilne besede. Enako zahvalo opravljeni obred. smo dolžni cerkvenemu pevskemu zboru in duhovniku za molitve in opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Jelka z možem in Jana z družino Žalujoči: vsi njegovi Cerklje ob Krki, 4. decembra 1986 Žalujoči: vsi njeni

St. 50 (1948) 11. decembra 1986 DOLENJSKI UST 23 Z liki iz zrn Bela krajina ima krajinski park je prikazala Področje v zgornjem toku reke Lahinje razglašeno za prvi belokranjski krajinski življenje park — Vrsta hidroloških, botaničnih, zooloških, kulturnih posebnosti % N »Koruzna umetnost« up-j * ČRNOMELJ — Da bi ohranili smeli graditi stavb, ki bi kazile na­ Okno, Stepanjec in Krnica. V kra­ okojenke Radojke Klepač BOŽO ABRAM * bogato naravno in kulturno de- ravo. Odlok prepoveduje tudi odla­ jinskem parku so odkrili vrsto red ­ * ganje smeti in onesnaževanje kra- Pri nas je največkrat tako, da da bi vse življenje šaril po moto­ S diščino v zgornjem toku reke La­ kih rastlinskih in živalskih vrst, od KOČEVSKA REKA —»Ružilasem so dobri delavci odrinjeni in rjih. Zato se je vpisal na srednjo N hinje, je bil že dlje časa v razpravi katerih je 7 rastlinskih vrst žeogrože- koruzo in razmišljala o svojem življe­ S ' odlok o razglasitvi tega področja za nih, prav tako pa številni ptiči, ki nju: mladost iv Kninu v Dalmaciji; oče­ nekako nepriljubljeni. Motijo tehniško strojno šolo, ki jo N • V letošnjem letu so izdelali ure­ tu, ki je padel leta 1942; mami, kije pač naravni tok in ozračje, v posebej v zadnjem času pridno * krajinski park. Prvi so ta odlok ditveni načrt, fotodokumentacijo in živijo v močvirju. Od arheoloških s sprejeli na skupščini črnomaljske spomenikov so predvsem pomemb­ katerem se vse prej kot spoštuje obiskuje. Saj bi jo tudi prej, pa je % opravili še vrsto drugih del, v letu 1987 delavnost, strokovnost in kar je imel veliko posla s hišo. Gradnje občinske kulturne skupnosti, sledila pa načrtujejo, da bodo dokončali ure­ ni naselje iz bronaste dobe v Pustem še podobnih lastnosti. Božo se je lotil, ko je bil 23 let star, N pa ji bo tudi občinska skupščina. ditveni načrt in pripravili izhodiščne gradcu, antično grobišče v Šipku ter Abram iz Zastavinega servisa v zdaj pa je pri devetindvajsetih že točke za vstop v območje krajinskega prazgodovinsko gomilno grobišče v To pomeni, da bodo morali odslej Velikem Nerajcu, od sakralnih Krškem pa je v tem pogledu izje­ dve leti pod lastno streho. parka. Seveda bo potem odvisno od načrtneje skrbeti za to območje ob spomenikov cerkev Vseh svetnikov ma. Med svojimi sodelavcije pri­ »Ni bilo lahko," pripoveduje ! Lahinji, predvsem pa ne bodo smeli občanov, posebno krajanov draga- ljubljen in cenjen. Pa ne samo Božo. »Doma sem izZabukovja * tuške krajevne skupnosti, obisko­ v Pustnem gradcu, od tehniških s spreminjati življenjskih razmer ras­ spomenikov pa žaga venecijanka, kot strokovnjak, kol dober, če v sevniški občini, žena pa je iz valcev, organov in organizacij, ki bodo tlin in živali, med katerimi so ne­ mlin in leseni most čez Lahinjo v ne že kar odličen avtomehanik, Samobora. Oba sva bila tujca v katere že zelo redke. Razglasitev kra­ skrbeli za krajinski park, kako bodo ampak tudi kot družbenopoli­ tem okolju in v celoti odvisna od S ohranili naravno inkulturnodediščino Pustem gradcu. * jinskega parka ne bo ovira za ta­ M. B.-J. tični delavec. Je . namreč že svojih lastnih moči. Paješlo, ker * mkajšnje prebivalce, da ne bi zanamcem, hkrati pa bo to tudi znak četrto leto sekretar osnovne sva napela vse sile,« se spominja s njihove kulturne zavesti. H normalno uporabljali kmetijskih in organizacije ZK, ki ima tudi še ne tako davne preteklosti. S drugih površin, vendar pa ne bodo ZMAGA KOBETA zasluge, da se je ta delovni Opaža pa, daje med mladimi vse * smeli krniti narave in spomenikov ških jam. Seveda pa v Črnomlju raz­ kolektiv, postavil na noge, manj zanimanja za delo, da % mišljajo tudi dlje: da bi v park BUBNJARCI —Vpočastitevdneva »» ter znamenitosti. Prav tako ne bodo republike je bil prejšnji teden v Bub- mnogi še računajona pomoč, ne potem ko je nekaj let životaril. * privabili čim več obiskovalcev, za to njarcih pri Ozlju hitropotezni šahovski da bi pomislili na lastne sile. V * pa bodo morali v njem razvijati kul ­ Vsega tega mi Božo ne pove že * turnir, ki so se ga udeležili tudi belok­ tem vidi tudi možnost prenove, turo in rekreacijo, učno-vzgojno in takoj na začetku, ker sva H Padec z ranjski šahisti. Zmagal je V. Kobe iz pa ne samo ZK, ampak družbe znanstveno raziskovalno delo. Starega trga, drugi je bil Ribarič pogovor začela o njegovem kot celote. Sam se malo umika, In s čim se ponaša zgornji tok reke (Ozalj), tretji Zulfičar (Metlika), četrti nastopu na tekmovanju kovi­ S voza je prepričan, da mora »začeti «* Lahinje, da so ga kot prvega v Beli U. Kobe (Stari trg) itd. narjev, kjer je med avtomeha­ ŽIVLJENJE V KORUZI — Svoje živeti«, ker je ime! doslej malo krajini'proglasili za krajinski park? življenje je Radojka prikazala v niki zasedel tretje mesto v bil usoden časa za vsakdanje radosti. Čisto Področje je bogato s hidrološkimi koruzi. Izoblikovane like je pritrdila državi. Odrezal bi se še bolje, če MERILI MOČI pa se ne bo umaknil, samo malo 48-letnega Janeza Ambr­ botaničnimi, zoološkimi, kulturni ­ na leseno deščico kot tudi napis Tito bi ne imel nekaj težav pri odgo­ predaha potrebuje, je doda! in mi in krajinskimi posebnostmi. Ta­ STARI TRG — V okviru sodelova­ Jugoslavija. varjanju na teoretična vpraša­ ožiča našli mrtvega odšel spet za delovni pult, kjer je ko ima naravna rezervata Cerje in nja pionirjev iz OŠ Stari trg in Ravne nja, medtem ko je praktični del gore v Gorskem kotarju sta se pred umrla 1955; sebi, ki sem kot najstarejša obdeloval bolno fičkovo »srce«. PODGRAD — V soboto, 6. Luge pa vrsto naravnih spomenikov, tekmovanja opravil v vrhuns­ dnevi šahovski vrsti pomerili v pri­ vzgajala dva brata in sestro; prihodu v J. SIMČIČ decembra, okoli 10. ure je prišlo v goz­ kot šojama Pečina, okljuk Lahinje in kem slogu. jateljskem dvoboju. Prvo srečanje na Slovenijo in možu šoferju, kije rad pil du pri Podgradu do tragične nezgode, njen izvir, potok Nerajčica, kraško Ravni gori seje končalo 4:4, neodločen in se po 17 letih zakona ustrelil, pa o j »Takih tekmovanj je pri nas v kateri je izgubil življenje 48-letni polje Djud z izviri in ponori in narav­ pa je bil tudi povratni dvoboj v Starem svoji starosti in samoti. Zrnja na sto- v še premalo, in če že so, jim Janez Ambrožič s Podgrada. nim mostom, kraški objekt Zjot, iz­ trgu (5:5). ržih pa niso bila razporejena v pravil­ odgovorni ne posvečajo nobene Ambrožič je tisto dopoldne s še vir Topličice ter trije izviri Nerajčice: -ob nih ravnih vrstah, ampak so zdaj rastla zavito pa v krogcih in raznih drugih dvema sorodnikoma in vaščanoma pozornosti. Naše regijsko tek­ oblikah, da so iz koruznih zrn vznikale movanje pa tudi republiško ni odšel v gozd po drva. V hosto so se slike in črke,« je povedala upokojenka bilo tako dobro organizirano peljali z vozom, ki gaje vlekla konj­ Radojka Klepač iz Kočevske Reke. ska vprega, pot pa je bila precej ne­ Največja buča v Sloveniji kot zvezno v Kragujevcu. Taka Kar iz koruze je oblikovala svoje tekmovanja pa so koristna in bi ravna in kamnita. Ko sta med tako Milan Pestotnik iz Mačkovca pri Dvoru zmagal na na­ življenje, ki gaje nato predstavila na eni jih morati še razvijati. Vsak vožnjo konja nenadoma močneje izmed obeh dešcic na fotografiji: kot tekmovalec obnovi teoretično in *» povlekla, seje voz zazibal, Ambrožič tečaju za največjo bučo — Nagrada mlado dekle si je zaželela, kar si tako praktično znanje, v srečanju s pa je pri tem izgubil ravnotežje in mlado dekle običajno želi: obeske, kolegi pa pridobi še nova znanja padel na tla, hkrati pa se z glavo uda ­ DVOR PRI ŽUŽEMBERKU — stroji, včasih pa mu pomaga tudi brat. uhane, prstan... Vse to je izoblikovala s »Tole z bučami smo tu na vasi vzeli bolj in izkušnje. Žal pa pri nas dobrih ril ob kamen in se poškodoval. Ker Tridesetletni Milan Pestotnik, kmet iz iz koruze in je na prvem delu deščice. * Mačkovca nad Dvorom,je zmagal na za šalo. Takšnih rekorderk sem imel že strokov anjakov ne cenimo. so navzoči videli, da z Ambrožičem Mlado dekle je, pravi Radojka, kot natečaju revije Moj mali svet za naj­ za dobro traktorsko prikolico. Seme marjetnica, polna življenja in veselja. Tega ne bi rekel zase, ampak za *» ni vse v redu, so ga hoteli odpeljati h večjo bučo Slovenije. V gostišče Močil­ sem kupil prek oglasa v Kmečkem gla­ Ko raste še naprej, se razpre kot vrtni­ avtomehanike, ki so bili že domov, vendar je pomoč odklonil, nik v Vrhniko je buče pripeljalo štiri­ su in zemljo dobro pognojil s hlevskim ca. Išče nežnost, ki jo upodablja tuli­ državni prvaki, pa jih v delovnih n češ da bo pot do doma že sam najst lastnikov iz raznih slovenskih gnojem in kasneje z dušičnimi gnojili, pan, in srečo (sedemperesna deteljica). kolektivih gledajo nekako post­ zmogel. Preostali so zato nadaljevali krajev. Milan je na pot vzel kar obilen buče pa so rastle same,« je o svojih Življenje teče naprej, seji izmika, stara rani,« pripoveduje Božo. pot v hosto, kjer so pripravljali drva, tovor: dve buči, ki sta skupaj tehtali bučah velikankah povedal Milan se in končuje svoje najboljše in najbolj ko pa so se vrnili, Ambrožiča še zme­ prek 150 kilogramov. Potem ko so vsi Pestotnik. ustvarjalno obdobje. Vse želje sojo mi­ Deset let je že avtomehanik in 5 odprli prtljažnike svojih avtomobilov, J. P. nile. Stara se (krivačka) in ostalo je le še S raj ni bilo doma. Vrnili so se nazaj po rad ima to delo. vendar si ne želi, * poti in našli poškodovanca mrtvega je videl, da bi lahko posegel ne le po vprašanje (vprašaj), kam zdaj: ostati prvem mestu, ampak bi bilo njegovo nekomu na grbi ali v dom za ostarele o na njivi. tudi drugo mesto. Žal je vsakdo lahko NAJDEN MRTEV občane? konkuriral le z eno bučo. Komisija buč »In ko sem ružila naprej, so se pora­ ni tehtala, merili so le obseg. Pesto- V POTOKU jale še črke in kar samo od sebe je na­ tnikova je .po obodu merila kar 210,7 stalo geslo na drugi deščici: Tito Jugo­ centimetra. BLATNO PRI BIZELJSKEM TRADICIONALNI Slepi tovor na »Kočevju« — V nedeljo. 7. decembra, so v slavija,« je povedala Radojka, ki ji ježe Nagrada za največjo bučo ni bila kaj zmanjkalo koruze in pravi, da bo s ko­ NOVOLETNI TURNIR Afričani so se skrivali med debli v ladijski notranjosti — posebnega: dve večerji v hotelu Močil­ potoku blizu Blatnega pri Bizeljs­ ruzno umetnostjo nadaljevala prihod­ Predpisi zahtevajo hotelsko oskrbo ______nik, kijia ju Milan še do danes ni izko­ kem našli mrtvega 42-letnega nje leto. Če bo še živa in če bo koruza Jakoba Molana iz Blatnega. Kot je ristil. Žene še nima, sam pa, kot pravi, obrodda. j PRiMC ŠD »13. maj« UNZ Novo mesto KOPER — Ladja »Kočevje«, last dobri oskrbi v nekem strunjanskem ne bi mogel pojesti za dve osebi. Morda bilo ugotovljeno, je Molan že 5. prireja 2., 3, in 4. januarja 1987 tra­ Splošne plovbe, je v soboto priplula s hotelu. Rdeči križ jih je oskrbel s se bo le našla kakšna spremljevalka tu- decembra popoldne močno vinjen dicionalni novoletni turnir v di za Milana, tega prijetnega in odšel na obisk k sosedu, od koder Karibov v Koper z 32 člani posadke primernimi oblačili, vse bodo • Majhna dejanja so otroci veli­ malem nogometu, ki bo v športni se je vračal istega večera okoli 18. dvorani v Novem mestu s in 24 slepimi potniki, kar je doslej pregledali tudi zdravniki. j> kih besed. (Boris Kurah) pričetkom ob 8. uri. Prve štiri ekipe največje število nezaželenih gostov Kako se je lahko zgodilo, da se je ure. Med potjo, ki vodi ob potoku, bodo prejele pokale v trajno last, na jugoslovanskih ladjah. Dva po­ na ladjo »Kočevje« lahko pritihota­ pa jev temi očitno zašel in padel, pri • Odprli smo se na lastne sile . zmagovalec tudi prehodni pokal, tnika sta brez papirjev, 22 jih ima pilo tako izjemno število slepih po­ tem pa z glavo udaril ob rob stare - in obsedeli. (Albin Buttolo) nagrajeni pa bodo tudi najboljši ig­ ganski potni list, do nadaljnjega so v tnikov? Po besedah poveljnika ladje avtomobilske karoserije. Poškod­ ralec, strelec in vratar. Pristopnina Avgusta Štebljaja so se Afričani sk­ be so bile tako hude, da je Molan na 9 Življenje je tako resno, da znaša 7.000 din, ki jo plačate na rivali med velikanskimi hlodi, kijih samem kraju umrl. potrebuje kdaj tudi malo neresnos­ žiro račun ŠD »13. maj« št. 52100- ti. (Jože Šmit) 678-14307. Žrebanje bo 25. dece­ je ladja naložila v Gani. Na dan so mbra ob 17. uri v domu športov na URE PRAVLJIC slepi potniki prišli v karibski luki Loki? Pismene prijave z nazivom ZA OTROKE Santa Cruz, kjer so povedali, da so ekipe in naslovom vodje ekipe ekonomski emigranti in da bi želeli v i— pošljite najkasneje do torka, 23. METLIKA — Metliška zveza Las Paimas, kjer imajo sorodnike in decembra, na naslov Edvard prijateljev mladine pripravlja sku ­ prijatelje. Španske oblasti za izkr­ DISKOTEKA 0T0CEC;’i Doljak, Vrhovčeva 18,68000Novo paj z otroškim vrtcem za predšol­ canje seveda niso hotele niti slišati, m mesto. Podrobnejše informacije na ske otroke, ki ne obiskujejo vrtca, gluhe so bile tudi za pobudo našega tel. 21-400 in 25-741 pri Edvardu ure pravljic. Za krajevno skupnost Drašiči bo ura pravljic v torek, 16. poveljnika, naj bi Gance s Karibov Milan Pestotnik Doljaku ali Borutu Novaku. Za vse ljubitelje zabavne glasbe imamo dobro novico. Dolgo pričakova­ decembra, ob 15. uri v gasilskem na naše stroške odpeljali nazaj v domu.zakrajevniskupnosti Rado­ Gano. Kapitanu ni preostalo druge ­ delovnega fanta. Njegov delavnik ne ni disko Otočec je končno vzplaval iz obljub. Že v petek, 19. decembra, se viča in Slamna vas pa v stari šoli na ga kot slepe potnike pripeljati v pozna odmora. Poleg službe na soteški pravi konec naslednjega tedna, bo Diskoteka Otočec odprla vrata in poslej žagi je kooperant KŽŽužemberk. Do ­ boste lahko tam poslušali vse vroče hite z naše in vaše lestvice. Predstavljal ZAPLEŠITE Z NAMI Radoviči isti dan ob isti uri kot v Koper. pa jih bo ta čas najboljši DJ v Sloveniji, zmagovalec letošnjega tekmovanja Drašičih. Za krajevne skupnosti ma ga čaka 22 bikcev in 16 ha posSstva. Študentski plesni klub Kazina iz Zanimivo je, da so Afričani na­ Zgradii je novo gospodarskoposlopje disk jockeyjev, Adriano Roy. V počastitev otvoritve bo tudi prihodnja Podzemelj, Gradac in Dobravice tanko vedeli za pravice, ki jih daje Ljubljane pripravlja pred novim bo ura pra- ljicvsredo, 17. decemb ­ in hišo, v kateri prebivata skupaj z nagrada nekaj boljšega: izžrebali bomo enega od predlagateljev in dobil bo 2 vstopnici za silvestrovanje v Diskoteki Otočec. Ni kaj, lepa nagrada! letom vrsto prireditev po vsej Slove­ ra, ob D,30 uri v podzemeljski slepim potnikom mednarodno po­ materjo. Delo mu lajšajo številni morsko pravo. Med drugim so na la­ traktorski priključki in drugi kmetijski Od predlagateljev za današnjo lestvico pa je žreb izbral RENATO CI­ niji z naslovom Zaplešite z nami. osnovni šoli, za krajevni skupnosti GLAR iz Rostaharjeve70v Krškem. Prejela bo kaseto s posnetki lestvice. Prireditelji obljubljajo, da bodo Suhor in Jugorje pa v četrtek, 18. dji zahtevali in tudi dobili oskrbo na decembra, ob 12.10 uri vsuhorski hotelski ravni. Zakaj so za potovanje Lestvica pa jev glavnem nespremenjena. predstavili nekaj čisto novega in / L Notorious— DURAN DURAN sicer »musical«, kjer bodo imeli šoli. Otroci iz krajevne skupnosti izbrali ravno ladjo »Kočevje«? Zato, Rosalnice se bodo zbrali v ta­ FULL CONTACT V 2. In the army novv — STATUS QUO enakopravno mesto ples, petje, gla­ ker v Gani vedo, da na jugoslovan­ mkajšnjem gasilskem domu v 3. Tipical male — T. TURNER sba, igranje. Predstavili se bodo tudi skih ladjah s takšnimi potniki lepo RADEČAH 4. You can call me Al — P. SIMON četrtek, 18. decembra, ob 15,30 uri, ravnajo, pa tudi med debla seje so­ v ribniški športni dvorani, in sicer 11. iz krajevne skupnosti Lokvica pa v RADEČE — ZTKO Laško in 5. True blue — MADONNA decembra ob 17. uri, predprodaja petek, 19. decembra, ob 15,30 uri v razmerno lahko dobro skriti. atletska sekcija Partizan Radeče 6. Take my breath away'— BERLIN vstopnic pa je pri Kompasu. V Novo lokviškem gasilskem domu. Za organizirata v nedeljo, 14. decemb ­ 7. True colors — C. L AUPER 8. Don't leave me this wav — COMMUNARDS mesto bodo prišli 18. decembra ob krajevni skupnosti Metlika in ra, ob 17. uri v novi športni dvorani • Od pridobitev revolucije se je 9. Walk like Egvptian — BANGLES 17. uri, nastopili pa bodo v športni Grabrovec bo ura pravljic v v Radečah dvoboj v full contactu ponedeljek, 22. decembra, ob 15. najbolj uveljavilo pridobitništvo. med Danijelom Flisem iz Domžal 10. Human — HUM 'kN LEAGUE dvorani pod Marofom. Predprodaja in Danijelom Maceletom iz Radeč, Predloge za lestvico pošiljajte od tega tedna naprej na novi naslov, in uri v otroškem vrtcu, za krajevno (Albin Buttolo) 68222 Otočec, s pripisom TOP vstopnic bo pri Kompasu. 20. skupnost Božakovo pa naslednji ki je na nedavnem prvenstvu vTo- sicer: DISKOTEKA OTOČEC, decembra ob 17. uri pa bodo nasto­ dan ob 16. uri v božakovskem ga­ • Ne dolivajte olja na plame­ kiju zasedel 4. mesto. LESTVICA. pili še v športni dvorani v Črnomlju, silskem domu. nice. (Milan Dedič) vstopnice pa bo v preprodaji moč kupiti v knjigarni. ■,kozet

POD ENO STREHO NA ENEM MESTU ALKOHOL JE NEKAJ OGABNEGA OBUTEV IN ŠPORTNO OPREMO: — Oglasite se še kaj. — Človek mora misliti pred ­ nega delovanja črevesja, ta- Že dolgo sva soseda, toda na vžentrože, namočene v žganju, smuči, sanke, rokavice, nogavice, bunde, okovje za smuči, moja vrata je potrkal pred — Vi tudi. Vrata so vam vsem na svoje zdravje. To, kar vedno odprta. bova zdaj spila, je kot naročeno zaradi vrste tegob, hermeliko, da smučarske palice, trenirke moške, ženske, otroške in še kaj kratkim. ne bi bila zagrenjena, hruška je — Dober dan. Žena me poši­ Čez nekaj dni sem pozvonil pri za želodec. Pravi obliž. njem, da bi si sposodil dva kosa V tretji steklenici, ki jo je pos­ plavala v žganju zoper drisko, VAM NUDI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. do 18. ure lja, če imate malce olja. Trgovine slive z žganjem sva popila proti in ob SOBOTAH od 8. do 12. ure samo so že zaprte. kruha; Vesel me je bil, in ko sva tavil predme, so bili smrekovi vršički v žganju. zaprtju, in ko sva nazdravila s ALPINA, Komandanta Staneta 6, v Novem mestu. — Ne skrbite. Izvolite, vsto­ sedela za mizo, je najprej poteg­ nil iz bifeja steklenico s črno — Za dihalne organe. koruznim žganjem, je sosed, pite. Poiskal bom. Boste morda Ko sva zvrnila vsak svoj poln zdravilnih napitkov, vzkli­ Se priporočamo! kozarec vina? Konjaka? Vinja­ tekočino. — Borovnice, namočene v kozarček, je globoko vdihnil in knil: ka? Slivovke? žganju. Tojeodličnozaprebavo. rekel: — Smrt alkoholu, uničevalcu — Najlepša hvala. Alkohol Spila sva vsak kozarček. — Lažje se diha. življenj in razdiralcu družin! mrzim. Škodljiv je zdravju. Nato je priromala na mizo Jagode v žganju sva spravila — Tak.o je, sem pristavil. alpina. — Vzel je napol polno steklenico steklenica, v kateri so bili orehi, po grlu, da nama bi bilo čistejše olja. preliti z žganjem. ožilje, brinjevec zaradi pospeše­ TONIGAŠPERIČ