LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH OBMOČJIH V UPRAVLJANJU

VODOVODOV IN KANALIZACIJE d.d.

v letu 2011

Nova Gorica, april 2012 Direktor:

Miran Lovrič, univ.dipl.ing.grad.

Stran 1

LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH OBMOČJIH V UPRAVLJANJU VODOVODOV IN KANALIZACIJE NOVA GORICA d.d. v letu 2011

Upravljavec : Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. , Nova Gorica

Odgovorni nosilec : mag.kem., Zvonka Kabaj-Tomšič, univ.dipl.inž.kem.teh.

Sodelavci : Matjaž Žorž, dipl.san.inž. Barbara Koncut, dipl.san.inž.

Direktor:

Miran Lovrič, univ.dipl.ing.grad.

Stran 2

VSEBINA

1 UVOD

2 SPLOŠNO O IZVAJANJU OSKRBE S PITNO VODO

3 IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA KVALITETE PITNE VODE

4 REZULTATI NADZORA KVALITETE VODE

4.1. Notranji nadzor na osnovah HACCP

4.1.1 Mikrobiološka preskušanja pitne vode Sistemi z več kot 5000 uporabniki Sistemi z manj kot 5000 uporabniki

4.1.2 Fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode Sistemi z več kot 5000 uporabniki Sistemi z manj kot 5000 uporabniki

4.2. Tehnološka kontrola

Kontrola kakovosti vodnih virov Kontrola pitne vode pri spremembi tehnologije obdelave vode Javni objekti- šole Dezinfekcija obnovljenih ali novih vodovodnih sistemov Kontrola poletnih temperatur vodovodnih sistemov

5 REZULTATI MONITORINGA Sistemi z več kot 5000 uporabniki Sistemi z manj kot 5000 uporabniki

6 ZAKLJUČEK

7 PRILOGE Priloga 1. Priloga 2. Priloga 3. Priloga 4. Priloga 5. Priloga 6.

Stran 3

1. UVOD

Letno poročilo o skladnosti pitne vode predstavlja pregled rezultatov preskušanja parametrov pitne vode za leto 2011 na oskrbovalnih območjih, kjer gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja VODOVOD IN KANALIZACIJA NOVA GORICA d.d., Kromberk, Cesta 25. junija 1b, Nova Gorica (upravljavec). Poročilo je bilo pripravljeno skladno s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur.list RS, 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 – v nadaljevanju Pravilnik ), ki narekuje, da morajo upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo, najmanj enkrat letno preko sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora. Poročilo morajo posredovati tudi Inštitutu za varovanje zdravja do 31. marca za preteklo leto.

I.del poročila : Poročilo v obliki tabele sestavljajo naslednji podatki iz notranjega nadzora: - ime sistema za oskrbo s pitno vodo - ime oskrbovalnega območja (OO) - število prebivalcev na OO - distribucija v m3/leto na OO - dezinfekcija : 1 - da vključno z občasno, 2 - ne - dezinfekcijsko sredstvo1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klor dioksit, 4- ozon, 5-UV, 6-drugo, vpiši tudi kombinacije - druga priprava vode (koagulacija, sedimentacija, filtriranje, …) - tip vode: površinska, nepovršinska, mešana - mikrobiološka preskušanja : št. vzorcev (redna/občasna), št. neskladnih vzorcev (redna/občasna), št. vzorcev z E.Coli (redna/občasna) - kemijska preskušanja : št. vzorcev (redna /občasna), št. neskladnih (redna/občasna), neskladni po prilogi B (parameter) Pravilnika Želimo informirati vse uporabnike, zato letno poročilo obsega rezultate na vseh OO v upravljanju Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica. d.d. in je objavljeno na spletni strani www.vik-ng.si .

II.del poročila : Ta del vsebuje podatke o kodiranju neskladnosti za parametre, ki so bili preseženi pri monitoringu pitne vode za preteklo leto, saj je za potrebe poročanja Evropski Komisiji, potrebno izpolniti tabelo neskladnih vzorcev po vzrokih neskladnosti, ukrepih ter časovnemu okviru za odpravo neskladnosti: - ime oskrbovalnega območja - ime preseženega parametra - število vseh odvzetih vzorcev (redni in občasni preskusi skupaj) - število neskladnih vzorcev zaradi preseženega parametra - vzrok - ukrep - časovni okvir - opombe

Stran 4

2. SPLOŠNO O IZVAJANJU OSKRBE S PITNO VODO

Vodni viri, ki se uporabljajo za napajanje vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d., nimajo še sprejete Uredbe o vodovarstvenem območju za posamezni vodni vir. Sprejeti so le nekateri občinski Odloki o varovanju vodnega vira za: vodno zajetje Mrzlek , vodno zajetje za vodovod Čepovan-Lokve, vodni izvir Vitovlje, vrtina Dol pri Čepovanu, vodni izvir Lokatonci pri Grgarju in vodno zajetje Osek. Na Ministrstvo za okolje in prostor so bile leta 2003 posredovane strokovne podlage pripravljene za zaščito vodnih virov: Lohke I in II, Slatna I do V, Vrba-Ozeljan, Perivniki (I,II,III), Jerebica, Podčelo, Rijavčevo in Šmihel-Guno. Vodovod in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo v občinah : MO Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Brda.

Upravljanje izvaja na naslednjih vodovodnih sistemih (Slika 1) :

Sistemi, ki oskrbujejo 5000 ali več uporabnikov:

Ime sistema - VS Ime osk. Območja - OO Št. prebivalcev Distribucija m3/leto MRZLEK NOVA GORICA 30053 2.080.320

HUBELJ HUBELJ NG 10019 603.555

BRDA BRDA 5696 357.574

Sistemi, ki oskrbujejo manj kot 5000 uporabnikov

Ime sistema Ime osk. območja Št. prebivalcev Distribucija m3/leto KROMBERK KROMBERK 913 42.354

OSEK - VITOVLJE OSEK - VITOVLJE 1848 99.237 OZELJAN OZELJAN 565 25.965

GRGAR 641 28.060

ČEPOVAN - VOGLARJI ČEPOVAN - VOGLARJI 619 23.804

BANJŠICE BANJŠICE 248 7.703

GOLO BRDO GOLO BRDO 54 2.032 SVETO SVETO 47 1.042 DOL pri Č. DOL 49 1.718

Stran 5

Slika 1 : Vodovodni sistemi v upravljanju Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d

Stran 6

1. Vodovodni sistem Mrzlek oskrbuje območje z 30053 uporabniki. Vodni vir ima ustrezno tehnologijo obdelave surove vode, ki vključuje : primarni usedalnik, ozonacijo, peščeno filtracijo, dezinfekcijo z UV žarki in dodatek klora ob vstopu vode v omrežje in po potrebi tudi na omrežju samem (rezervoar Panovec, rezervoar Šempeter, rezervoar Damber II). Učinkovitost tehnologije spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objekti rezervoar Šempeter, Panovec, Damber I,II,III, Ravnica, Stara Gora, črpališči Ledine, Bevkovo, Bonetovšče, ki vsebujejo ustrezne merilce dezinfekcije, motnosti, tlaka in pretoka. Izvajamo tudi redno stalno kontrolo na vodarni Mrzlek in tedensko kontrolo rezervoarjev Šempeter, Panovec, Damber II in Stara Gora bolnica.

Stran 7

2. Vodovodni sistem Hubelj se deli na dva upravljavca: KSD d.o.o. Ajdovščina in Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.. Del sistema v našem upravljanju oskrbuje območje z 10019 uporabniki. Za naše OO je na zajetju Hubelj urejena le dezinfekcija s plinskim klorom. Učinkovitost dezinfekcije spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objekti in redno dnevno kontrolo. V letu 2011 je pričela delovati nova tehnologije čiščenja surove vode – ultrafiltracija, ki pa zadošča le za OO Ajdovščina. Učinkovitost dezinfekcije in meritev motnosti spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objekti stare vodarne Hubelj, kontrolni jašek Zalošče, rezervoarjev Vogrsko, , , Preserje, Gradišče nad Prvačino in Prvačina. Dnevno pa izvajamo tudi kontrolo rezervoarja Hubelj.

Stran 8

3. Vodovodni sistem Brda pokriva območje občine Goriška Brda z 5694 prebivalci. V mesecu maju 2010 je stekel vodovod Mrzlek po novem povezovalne vodovodu do črpališča Prelesje in nato v vodovodni sistem Brda, kjer so bila v letu 2011 zaključena obnovitvena dela v sklopu Kohezijskih sredstev. Kvaliteto in kvantiteto pitne vode spremljamo preko računalniškega sistema SCADA. V kontrolo so vključeni rezervoarji Prelesje, Vrhovlje, Vrhovlje vas, Boškič, Kojsko, Hum, Cerovo, Mejnik, Zali Breg, Dobrovo in Višnjevik. Opravljamo redno dnevno kontrolo rezervoarja Vrhovlje.

Stran 9

4. Vodovod Kromberk oskrbuje območje z 913 uporabniki. Sistem se oskrbuje iz dveh zajetij. Prvo zajetje Jerebica, ki pokriva zaselek Breg ima urejeno dezinfekcijo z natrijevim hipokloridom. Višek vode odteka do zajetij Perivniki (3 zajetja).

Od skupnega zbiralnika zajetij Jerebica in Perivniki odteka voda v rezervoar Perivniki, kjer je urejena dezinfekcija s klorom, ki pokriva tudi potrebe grada Kromberk. Večji del vode se zbira v glavnega rezervoarju Kromberk. Tu se glede na izmerjene vrednosti rezidualnega klora po potrebi dodaja klor in taka pitna voda oskrbuje del kraja Kromberk in Loke. Dezinfekcijo spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objektom rezervoar Kromberk in redno tedensko kontrolo rezervoarja Breg, Perivniki in Kromberk.

Stran 10

5. Vodovod Osek-Vitovlje oskrbuje območje z 1848 uporabniki. Sistem se napaja iz vodnih virov Osek in Vitovlje. Vodni vir Osek je bister, toda v zadnjih letih občasno fekalno onesnažen, zato se dezinficira z natrijevim hipokloridom v prvem zbirnem rezervoarju. Del oseškega sistema se združi z vodovodnim sistemom Vitovlje. Vodni vir Vitovlje pa nima fekalnega onesnaženja, zato se dezinficira le ob združitvi in sicer glede na izmerjeno vrednost rezidualnega klora. Dodaja se natrijevim hipoklorid. Pripravljen je tudi projekt za izvedbo UV dezinfekcije na zajetju Vitovlje, ker so pogosto prisotne koliformne bakterije. Dezinfekcijo in pretoke spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objektom rezervoar Dolenje in redno tedensko kontrolo rezervoarjev Osek I, II in zajetja Vitovlje.

Stran 11

6. Vodovod Grgar oskrbuje območje s 641 uporabniki. Napaja se iz sedmih vodnih zajetij Slatna (1 do 7) in zajetja Na Zdencu. Zajeta površinska voda se filtrira na odprtem peščenem filtru, ki je bil v letu 2008 obnovljen. Zaradi fekalne onesnaženosti vodnih virov se po filtraciji izvaja dezinfekcija z klorom. V letu 2011 se je nadaljevala obnova vodovodnega omrežja po naselju Grgar. Nadaljujemo tudi s postavitvijo UV dezinfekcije. Kontrolo vode spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave-SKADA z objektom na rezervoarju Grgar in tudi z redno dnevno kontrolo rezervoarja.

Stran 12

7. Vodovod Čepovan-Trnovo, ki je v našem upravljanju oskrbuje območje s 619 uporabniki. Sistem se napaja iz starega zajetja Puštale in zajetij nad Čepovanom (5). Po zbiralniku se voda filtrira na tlačnih peščenih filtrih in tlači v rezervoar nad Čepovanom. Rezervoar Čepovan je obnovljen in na iztoku je postavljena dezinfekcija z UV žarki, ter v cevovod še dodatek plinskega klora zaradi dolžine omrežja. V rezervoarju Rijavci je analizator klora in se ga tam po potrebi tudi še dodaja v obliki natrijevega hipoklorita. Prvi uporabniki pitne vode na OO v našem upravljanju so v Lokovcu in na Lokvah, kjer voda odteka preko Rijavcev do Trnovega in naprej do Voglerjev. Dezinfekcijo spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objekti. Kraj Čepovan je še vedno v upravljanju krajevne skupnosti. Oskrbovan je iz istih zajetij ločeno, toda brez filtracije in dezinfekcije. Dezinfekcijo, tlake in pretoke spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objekti Čepovan črpališče, rezervoar Čepovan, Puštale, Lokve, Trnovo, Rijavci, in . Omenjene objekte dvakrat tedensko kontroliramo.

Stran 13

8. Vodovod Ozeljan oskrbuje območje s 565 uporabniki. Vodovod se napaja iz vodnega vira Vrba nad Ozeljanom. Vodni vir je zelo čist, pojavlja se le občasno problem Koliformnih bakterij zaradi zastajanja vode. V novem rezervoarju je UV dezinfekcija in možnost dodajanja natrijevega hipoklorita v omrežje, kar pa se ne uporablja stalno. Dezinfekcijo in pretoke spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objektom rezervoar Vrba II in redno tedensko kontrolo tega rezervoarja.

Stran 14

9. Vodovod Banjšice je bil prevzet v upravljanje z delno izvedeno tehnologijo priprave pitne vode. Vodni vir Lohke (1 in 2) je izrazito površinskega tipa, kar pomeni, da ob vsakem deževju voda kali in v sušnem obdobju presahne. Izvaja se dezinfekcija z UV žarki in je brez postavitve filtrov neučinkovita. Vodovodni sistem je vključen v sanacijski program povezave vodnega vira Mrzlek na Trnovsko planoto. Povezovalno vodovodno omrežje Bate – Banjšice je v letu 2011 bilo zaključeno in uredilo se je tudi črpališče. Vodni vir Lohke se bo opustilo. Dvakrat tedensko se izvaja kontrola objekta rezervoarja Lohke.

10. Vodovod Golo Brdo oskrbuje zaselek Breg in vas Golo Brdo. Voda priteka iz Italije. Na vstopu v našo državo je postavljen kontrolni jašek. Voda je vedno ustrezne kvalitete.

Stran 15

11. Vodovod Sveto – Humarje oskrbuje naselje Sveto (< 50 uporabnikov). Vodni vir je površinski in zelo onesnažen. V vodarni se izvaja filtracija (tlačni peščeni filtri in mikrofiltracija), UV dezinfekcija in dodatek klora v omrežje. Parametre tehnologije se spremlja neprekinjeno preko računalniške povezave z objektom vodarna Sveto in dvakrat tedensko kontrolo vodarne.

12. Vodovod Čepovan Dol oskrbuje naselje Dol pri Čepovanu (49 uporabnikov). Vodni vir dobimo iz vrtine dolomitnega vodonosnika. Voda je mikrobiološko in kemijsko zelo kvalitetna in stabilna. Pretoke, tlake, nivoje spremljamo neprekinjeno preko računalniške povezave z objektom rezervoar Dol in redno kontrolo tega rezervoarja.

Stran 16

3. IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA NAD SKLADNOSTJO PITNE VODE

Temeljna naloga upravljavca je, da mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. To izvaja z notranjim nadzorom, ki je vzpostavljen na osnovah HACCP sistema (Hazard Analysis by Critical Control Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov, ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritične kontrolne točke) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.

Notranji nadzor izvaja služba kontrole kvalitete (SKK) s pomočjo delavcev na vodovodnih sistemih. Izvaja se kontrola vpliva okolja na vodne vire, kontrola napak – okvar, vremenskih vplivov in naravnih nesreč. Delavci kontrolirajo vodovodni sitem (omrežje, rezervoarje, …) in vse predpisane podatke beležijo v dnevnike, ki so mesečno dostavljeni SKK. Tako izpolnjeni HACCP dokument je dostopen inšpekcijskim službam in podatki služijo za poročanja uporabnikom, ministrstvom in občinam. Podatki so nam pomoč pri pregledu delovanja in planiranju vzdrževanja sistema.

Nadzor v letu 2011 je potekal po ustaljenih postopkih na osnovi HACCP načrta, skladno z določili Pravilnika. Redna mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja so osnovne preiskave za ugotovitev skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. Izvajajo se tudi t.i. občasne analize, ki zaradi povečanega obsega parametrov, ki se preskušajo, dajo več informacij o prisotnosti posameznih snovi in skladnosti pitne vode. Občasna fizikalno-kemijska preskušanja obsegajo ugotavljanje večjega števila predvsem organskih spojin in drugih snovi, ki bi lahko v čezmerni koncentraciji predstavljale tveganje za zdravje ljudi.

Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja območni Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica (ZZV) v skladu z določili pogodbe med upravljavcem in ZZV. Zavod izpolnjuje splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodeluje v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Nadzor nad zunanjim izvajalcem izvaja Služba kontrole kvalitete Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica d.d..

Parametri preskušanja pitne vode se pri ocenjevanju obravnavajo kot mikrobiološki, fizikalno-kemijski in indikatorski. Za indikatorske parametre (barva, električna prevodnost, pH itd.) velja, da njihove mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje. Imajo le indikatorsko, kar je opozorilna vloga. Povišane vrednosti zahtevajo raziskavo vzroka in morebitno iskanje prisotnosti ostalih onesnaževal. Redna mikrobiološka preskušanja pitne vode v večini primerov obsegajo določanje: Escherichia coli (ali E.coli), skupne koliformne bakterije in skupno število mikroorganizmov pri 22°C ter pri 37°C. Kadar je vir pitne vode površinska voda ali takrat, ko na vir vpliva površinska voda, se opravijo tudi preiskave na prisotnost

Stran 17

bakterije Clostridium perfringens (s sporami). V obsegu občasnih mikrobioloških preskušanj pitne vode so vključeni parametri rednega mikrobiološkega preskušanja ter določanje enterokokov, ki so poleg E.coli zanesljiv kazalec fekalnega onesnaženja. Redna fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode obsegajo pri večini kontrolnih točk na omrežju naslednje parametre : barva, vidne nečistoče, vonj, okus, motnost, pH, elektroprevodnost, oksidativnost, amonij, nitrit in pri vodnem sistemu Mrzlek še aluminij. V obsegu občasnih fizikalno-kemijskih preiskav so vključeni poleg parametrov iz rednih preiskav še skupna trdota, osnovni anioni in kationi, mikroelementi, pesticidi, aromatski ogljikovodiki in lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki.

V letu 2011 je bilo v okviru notranje kontrole na osnovah HACCP načrta odvzetih 407 vzorcev za t.i. redne mikrobiološke preskuse (+ Clostridium perf.) in 2 vzorcev za t.i. občasne mikrobiološke preskuse. Za redne fizikalno-kemijske preskuse je bilo odvzetih 183 vzorcev in 2 vzorcev t.i. občasne fizikalno – kemijske preskuse.

Stran 18

4. REZULTATI NADZORA KVALITETE VODE

4.1. Notranji nadzor na osnovah HACCP

Vzorčenje izvaja Služba kontrole kvalitete (VIK NG) skladno s predpisi. Rezultati so prikazani v obliki prilog (1 in 2), ki so obvezni del letnega poročila. V primeru, da je bila ugotovljena neskladnost pitne vode, smo nemudoma pričeli z iskanji vzrokov neskladnosti in izvajati ukrepe za njihovo odpravljanje. V primeru, da so preskušanja pokazala, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje, so bila uporabniku posredovana priporočila o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja.

4.1.1. Mikrobiološka preizkušanja pitne vode

V letu 2011 je bilo na območjih oskrbe, ki so v našem upravljanju odvzeto 409 vzorcev pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja + Clostridium perf.. Neustreznih je bilo 11 vzorcev. Občasni mikrobiološki analizi sta bili 2, obe ustrezni.

Sistemi z več kot 5000 uporabniki (PRILOGA 1)

1. Vodovodni sistem Mrzlek

Pri internem (notranjem) nadzoru vodovoda Mrzlek je bilo odvzetih 142 vzorcev. Vsi so bili zdravstveno ustrezni.

2. Vodovodni sistem Hubelj

Od 83 vzorcev notranjega nadzora je bil le en neskladen. Odvzet je bil na vodarni Hubelj, kjer deluje le dezinfekcija s plinskim klorom. Vodovod Hubelj za oskrbovanje novogoriškega OO, še ni priključen na novo vodarno na zajetju Ajdovščina, ki je opremljena z ultrafiltracijo. 3. Vodovodni sistem Brda

Od 70 vzorcev notranjega mikrobiološkega nadzora sta bila 2 vzorca neustrezna. V enem vzorcu so bile prisotne Clostridium perf. (1 spora), v drugem pa E.Coli, skupne koliformne in skupno št. klic pri 22 in 37°C. V obeh primerih je vzorec bil odvzet v črpališču Vrhovlje pri Kožbani, kjer smo ugotovili vpliv opuščenega vodnega vira. Rezervoar smo začasno sanirali in izvedli dezinfekcijo. Krajanom je bilo posredovano navodilo o prekuhavanju.

Stran 19

Sistemi z manj kot 5000 uporabniki (PRILOGA 2)

4. Vodovod Kromberk

Na vodovodnem sistemu Kromberk je bilo odvzetih 23 vzorcev za mikrobiološka preskušanja. 2 vzorca odvzeta na zajetju brez dodatka klora sta bila neustrezna zaradi prisotnosti Koliformnih bakterij. Po dodatku Na hipoklorida sta bila zdravstveno ustrezna.

5. Vodovod Osek-Vitovlje

Na vodovodnem sitemu Osek-Vitovlje je bilo odvzetih 26 vzorcev za mikrobiološke preskuse. Neskladni so bili 4 vzorci s prisotno Koliformno bakterijo. 2 vzorca sta bila odvzeta na območju vodovoda brez dezinfekcije, zato smo takoj dodatno klorirali do ustreznih rezultatov. Pripravlja se sistem s stalno dezinfekcijo z UV žarki na zajetju Vitovlje. 2 vzorca sta bila odvzeta v rezervoarju Osek, kjer je bila prenizka vrednost rezidualnega klora. Povečali smo doziranje.

6. Vodovod Grgar Na vodovodnem sistemu Grgar je bilo odvzetih 21 vzorcev na mikrobiološke preskuse. Vsi so bili zdravstveno ustrezni.

7. Vodovod Čepovan-Trnovo

Na vodovodnem sistemu Čepovan-Trnovo je bilo v letu 2011 odvzetih 24 vzorcev na mikrobiološke preskuse. Vsi vzorci so bili skladni s predpisi.

8. Vodovod Ozeljan Na vodovodnem sistemu Ozeljan je bilo odvzetih 5 vzorcev na mikrobiološke preskuse. Vsi vzorci so bili skladni s predpisi.

9. Vodovod Banjšice

Na vodovodnem sistemu Banjšice so bili odvzeti 4 vzorci na mikrobiološke preskuse. Neskladni so bili 3 vzorci (E.coli, Koliformne, Clostridium perf.). Na vodovodnem sistemu velja obvestilo o prekuhavanju vode (oglasne deske, spletna stran upravljavca). V letu 2011 so od pomladi do jeseni (~ 5 mesecev) v izrednih razmerah, ustrezno pitno vodo vozili gasilci. Dokončan je bil povezovalni vodovod iz vodovodnega sistema Bate in povezava na vodovod Banjšice.

10. Vodovod Golo Brdo

Na tem sistemu je bilo odvzetih 6 vzorcev. En je bil neustrezen, zaradi koliformnih bakterij in izdano je bilo navodilo o spiranju.

Stran 20

11. Vodovod Sveto – Humarje

Na sistemu z <50 uporabniki so v letu 2011 bili odvzeti 3 vzorci, ki so bili mikrobiološko ustrezni.

12. Vodovod Čepovan Dol

Ta sistem ima tudi < 50 uporabnikov. Odvzeta sta bila 2 vzorca, ki sta bila ustrezna.

4.1.2. Fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode

V letu 2011 je bilo na območjih oskrbe s pitno vodo v upravljanju Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d. odvzetih 183 vzorcev za redne fizikalno-kemijske preskuse. Od tega je 8 vzorcev imelo povišano motnost. Ostali parametri so bili skladni s predpisi. Na občasne preiskave pa sta bila odvzeta 2 vzorca in sta bila zdravstveno ustrezna.

Sistemi z več kot 5000 uporabniki (PRILOGA 1)

1. Vodovod Mrzlek V letu 2011 je bilo odvzetih 86 vzorcev za redna fizikalno-kemijska preskušanja pitne vode in 1 na občasne preskuse. Vsi so bili ustrezni.

2. Vodovod Hubelj Na delu OO, ki je v našem upravljanju je bilo odvzetih 31 vzorcev na redna fizikalno- kemijska preskušanja. Štirje so imeli povišano motnost. 1 vzorec, ki je bil preiskan na občasne parametre in je bil v celoti ustrezen. V letu 2011 je bil zaključen sanacijski program vodarna Hubelj in obnova vodovodnega omrežja Hubelj. Naše OO še vedno ni oskrbovano iz nove vodarne (ultrafiltracija).

3. Vodovod Brda Med 30 odvzetimi vzorci v okviru rednih in občasnih fizikalno-kemijskih preskušanj je bil le 1 neustrezen, zaradi motnosti. Vodovodni sistem Brda se je v lanskem letu dokončno navezal na vodovodni sistem Mrzlek.

Sistemi z manj kot 5000 uporabniki (PRILOGA 2)

Na lokalnih sistemih so bili od 36 vzorcev za redne fizikalno-kemijske preskuse 3 vzorci neustrezni, zaradi povišane motnosti. Na sistemu Grgar, kjer se je zaključila obnova omrežja, vodovod Banjšice, kjer ni filtracije in vodovod Sveto.

Stran 21

4.2. Tehnološka kontrola

V okviru tehnološke kontrole pitne vode, vzorčenje izvaja Služba kontrole kvalitete Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d. skladno s predpisi. Preskušanje vzorcev tehnološke kontrole pa izvaja območni Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica v skladu z določili pogodbe med upravljavcem in ZZV.

Obseg tehnološke kontrole se je v letu 2011 delil na : Kontrola kakovosti vodnih virov Kontrola pitne vode pri spremembi tehnologije priprave vode Javni objekti - šole Dezinfekcija obnovljenih ali novih vodovodnih sistemov Kontrola poletnih temperatur vodovodnih sistemov 50 vzorcev je bilo odvzetih za primere tehnološke kontrole pitne vode predvsem na mikrobiološke preiskave, na prej omenjenih področjih :

Kontrola kakovosti vodnih virov

Odvzeli smo vzorce za pregled občasnih mikrobioloških parametrov na vodnih virih Mrzlek, Vitovlje, Hubelj in vaški vodni vir Belo. Razen Vitovlje so vsi vodni viri fekalno onesnaženi. Vodni vir Vitovlje je le občasno onesnažen s Koliformnimi bakterjami.

Kontrola pitne vode pri spremembi tehnologije priprave vode

Na vodarni Hubelj smo spremljali kvaliteto pitne vode tekom nove tehnologije ultrafiltracije. Opravili smo tudi vzorčenja ob zamenjavi črpalk v črpališču Mrzlek. Opravljene so bile tudi preiskave vode manjših vodnih virov.

Javni objekti - šole

Kot vsako leto smo tudi letos ob začetku novega šolskega leta obvestili šole o primernem vzdrževanju hišnega omrežja. Vsem šolam na OO v našem upravljanju smo posredovali »Priporočila lastnikom javnih objektov o ukrepih za zmanjšanje in odpravo tveganja neskladnosti pitne vode na hišnem vodovodnem omrežju". Zaprosili smo za povratno informacijo po opravljenem spiranju, zaradi odvzema kontrolnega vzorca. Od 20 se je odzvalo 14 šol, katere smo vključili v odvzem vzorcev za redne mikrobiološke in fizikalno- kemijske preskuse. Vsi vzorci so bili ustrezni.

Dezinfekcija obnovljenih ali novih vodovodov

V lanskem letu je bilo opravljenih 39 dezinfekcij vodovodnega omrežja in objektov, ter pri tem odvzeti vzorci na mikrobiološke preskuse so bili skladni s predpisi.

Stran 22

Kontrola poletnih temperatur vodovodnih sistemov

Zaradi visokih T smo v letu 2011 preverili izmerjene temperature in rezidualni klor pri vzorčenjih pitne vode na vseh VS. Primerjali smo tri obdobja v času od januarja do avgusta 2011 : – zimsko (januar - februar), – pomladno (marec - maj) in – poletno obdobje (junij - avgust). Pripravili smo grafični pregled nad rezultati meritev v omenjenem obdobju za posamezne vodovode.

VODOVOD MRZLEK

Temperatura vodovodni sistem Mrzlek 2011

20 18 17,918,2 16 15,3 14 14,34 12 12,17 Mrzlek Gorica °C 10 9,8 Miren 8 7,267,677,97 Ravnica 6 4 2 0 januar - februar marec-maj junij - avgust

Rezultati za vodovod Mrzlek kažejo porast T (glej Graf – 1) . Sklepamo, da je to posledica visokih T, kot tudi razvejenega omrežja, hidrantnega omrežja in ponekod manjše porabe (Ravnica). Količina rezidualnega klora pa po sistemu pada, čeprav se doziranje rahlo povečuje. To nakazuje tudi potrebo po spiranju omrežja, kar se je v zadnjih letih slabo izvaja. Potreba po kloru na omrežju se veča tudi zardi večjega števila okvar ali obnove vodovodnih sistemov. Opažamo boljše rezultate, ko dezinfekcijo omrežja opravljamo sami (SKK – arhiv analiz DDD).

Vodovodni sistem Mrzlek - rezidualni klor 2011

0,25

0,2 0,19 0,198 0,15 0,155 Mrzlek Gorica 0,125 0,125 Miren 0,1 mgCl2/l 0,088 Ravnica

0,05 0,04 0,02 0 0 januar - marec - maj junij - avgust februar

Stran 23

VODOVOD MRZLEK – BRDA

Temperatura vodovodni sistem Mrzlek - Brda 2011

25

20 20,5 18 17,65 Vrhovlje 15 smer Neblo °C 1212,2 11,9 smer Plešivo 10 9,7 8,4 smer Cerovo 77,37,467,8 5

0 januar - februar marec-maj junij - avgust

Tudi rezultati za vodovod Brda kažejo na visoko porast T po sistemu. Na tem sistemu je bilo v letu 2011 opravljenih kar nekaj obnov. Med tem tudi trije večji vodohrani (Zali Breg, Dobrovo in Hum). Obnovljena obstoječa vodohrana sta bila pol leta brez zemeljske izolacije, kar tudi doprinese k povečanju T.

Vodovodni sistem Mrzlek - Brda rezidualni klor 2011

0,25 0,23 0,22 0,2 Vrhovlje 0,16 0,17 0,15 0,15 smer Neblo

0,1 0,1 0,11 smer Plešivo mg Cl2/l mg 0,070,08 smer Cerovo 0,05 0,06 0,06 0,03 0 januar - marec-maj junij - avgust februar

Rezidualni klor v Brdih pada po sistemu, predvsem pri povišanih T. Potrebno je bilo obnoviti dodajanje klora na vstopu Mrzleka v sistem Brda (graf Vrhovlje).

Stran 24

VODOVOD HUBELJ

Temperatura vodovodni sistem Hubelj 2011

20 18 18,5 16 15,215,9 Hubelj 14 Zalošče 12 11,76 11,12 10 10,16 10,2 smer Branik °C 99,19,8 8 7,27,547,98 smer Renče 6 4 smer Vogersko 2 0 januar - marec - maj junij - avgust februar

V tem sistemu je opažena večja porast v smeri Renč, kjer so bila izvedena obnovitvena dela na različnih odsekih vodovodov. Posledica teh del pa je tudi padec rezidualnega klora po vodovodnem omrežju.

Vodovodni sistem Hubelj - rezidualni klor 2011

0,35 0,3 0,31 0,27 0,27 Hubelj 0,25 0,24 0,25 0,21 Zalošče 0,2 0,19 0,17 0,16 0,17 smer Branik 0,15 0,14 0,15 mg Cl2/l mg smer Renče 0,1 0,11 0,08 smer Vogersko 0,05 0,06 0 januar - marec - maj junij - avgust februar

OSTALI VODOVODNI SISTEMI

Temperatura ostali vodovodni sistemi 2011

25 Kromberk 20 20,6 18,7 Grgar Čepovan 15 15,2 Osek °C 12,3 1212,8 11 11,211,511,84 11,211,5 10 10,110,310,5 10,3510,3 Vitovlje 8,7 7,6 Ozeljan 6 6,3 5 5,45,7 Banjšice Golo Brdo 0 januar - februar marec-maj junij - avgust

Stran 25

Na vodovodnih sistemih Trnovsko Banjške planote ni opaženega večjega porasta T, razen vodovod Grgar, kjer so se tudi izvajale obnove omrežja. Čepovanski vodovodni sitem ima povišano T zardi večjih akomulacij po sistemu. Opažena je večja T pri vodovodu Golo Brdo, kjer vodo dobimo iz Italije.

Rezidualni klor - ostali vodovodni sistemi 2011

0,3 0,27 0,28 Kromberk 0,25 0,26 0,25 Grgar 0,2 0,21 0,21 Čepovan 0,17 0,17 Osek 0,15 0,14 0,120,13 0,13 Vitovlje mg Cl2/l mg 0,1 0,1 0,1 Ozeljan 0,05 0,05 Banjšice Golo Brdo 0 0 0 0 januar - februar marec-maj junij - avgust

Na ostalih manjših VS sistemih je opažen stabilnejši rezidualni klor v omrežju glede na T. V omrežju vodovoda Ozeljan ni rezidualnega klora. Rezultati v tem omrežju so zdravstveno ustrezni, zato ni potrebno kloriranje v omrežje, ki je v večjem delu kraja obnovljeno. Postavljena je le dezinfekcija z UVji za zajetju. Vodovoda Golo Brdo in Banjšice sta prav tako brez rezidualnega klora.

MANJŠI VODOVODI IN VODOVODI, KI NISO V NAŠEM UPRAVLJANJU

Temperatura mali sistemi 2011

20 18 18,8 16 14 12,8 Sveto 12 10,410,7 Dol pri Čepovanu °C 10 9,5 8 8,3 6 6,3 Bate 4 2 0 januar - februar junij - avgust

Na teh sistemih imamo manjše število vzorčenj, kar ima za posledico manj informacij. Vodovod Sveta Gora in Bate sta še vedno v upravljanju občine. Na teh sistemih vzorčimo z naročilom občine skladno s postavkami v HACCP dokumentu.

Stran 26

Rezidualni klor mali sistemi 2011

0,3 0,27 0,25

0,2 Sveto Dol pri Čepovanu 0,15 0,16 0,15 Sveta Gora

mg Cl2/l mg 0,11 0,1 Bate 0,05

0 00,01 0 januar - februar junij - avgust

Vodovod Dol nima rezidualnega klora iz istega razloga kot vodovod Ozeljan. Vodovod Bate je v fazi obnove in povezave vodovodov v okviru obnov iz kohezijskih sredstev.

Stran 27

5. REZULTATI MONITORINGA

Državni monitoring pitne vode, ki preverja ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika, zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Izvajanje monitoringa in izvajanje notranjega nadzora se dopolnjujeta, vendar ima notranji nadzor širši pomen. Monitoring pokaže sliko stanja pitne vode predvsem na internem vodovodnem omrežju. Notranji nadzor pa nam z izbiro mest, ki jih nadzorujemo in obsegom nadzora omogoča, da z ustreznimi ukrepi pravočasno opazimo in reagiramo na vse potencialne in že obstoječe nevarnosti, ki bi lahko ogrozile zdravje uporabnikov.

V letu 2011 smo bili seznanjeni z rezultati državnega monitoringa pitne vode za preskuse, ki jih opravlja območni ZZV, takoj po sumu neustreznosti (2 do 3 dni). Za občasne preiskave pa smo bili seznanjeni teden po vzorčenju z dopisom brez navedbe točne lokacije vzorčenja.

ID o.o. Ime oskrb. območja št. rednih neskladni št. občasnih neskladni preskusov redni preskusov občasni 248 BANJŠICE 2 2 0 0 243 BRDA 12 0 4 0 244 ČEPOVAN-VOGLERJI 4 0 1 1 246 GRGAR 4 0 1 0 366 HUBELJ NG 12 0 2 1 374 KROMBERK 4 0 1 0 367 NOVA GORICA 36 1 6 1 375 OSEK-VITOVLJE 4 1 1 1 1392 OZELJAN 4 1 1 0

Sistemi z več kot 5000 uporabniki (PRILOGA 3)

1. Vodovodni sistem Mrzlek Pri državnem monitoringu (PRILOGA 3) mikrobiološkega preskušanja je bilo odvzetih na pipi uporabnika 36 vzorcev na redne in 6 na občasne mikrobiološke preskuse. Od tega sta bila 2 vzorca (PRILOGA 4) mikrobiološko neustrezna zaradi onesnaženosti internega omrežja uporabnika. En vzorec je imela prisotno Clostridium p., drugi vzorec odvzet v objektu na občasne preskuse je vseboval 1 koliformno bakterijo. Kontrolni vzorec odvzet v odvzemnem vodovodnem jašku tega uporabnika je bil zdravstveno ustrezen. Uporabnikom smo posredovali navodila o vzdrževanju internega (hišnega) vodovodnega omrežja. Po opravljeni dezinfekciji omrežja so vsi nadaljnji vzorci ustrezni.

2. Vodovodni sistem Hubelj Monitoring vodovodnega sistema Hubelj v upravljanju Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d. je obsegal 14 vzorčenj (PRILOGA 3) za mikrobiološka preskušanja.

Stran 28

Neustrezen je bil 1 vzorec zaradi prisotne 1 koliformne bakterije. Vzorčeno je bilo v šoli prvi teden novega šolskega leta.

3. Vodovodni sistem Brda Mikrobiološka preskušanja monitoringa vodovoda Brda so bila od 16 vzorcev (PRILOGA 3) v vseh primerih ustrezna.

Sistemi z manj kot 5000 uporabniki (PRILOGA 5)

V letu 2011 so bili v državni monitoring upravljavca družbe Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d. vključeni še naslednjih vodovodni sistemi, ki oskrbujejo manj kot 5000 uporabnikov:

Ime sistema Ime OO Št. prebival. Distribucija m³/leto KROMBERK KROMBERK 913 42.354

OSEK –VITOVLJE OSEK - VITOVLJE 1848 99.237

OZELJAN OZELJAN 565 25.965

GRGAR GRGAR 641 28.060

ČEPOVAN-VOGLARJI ČEPOVAN - VOGLARJI 619 23.804

BANJŠICE BANJŠICE 248 7.703

Podatki za te sisteme so v PRILOGI 5. Kodiranje neskladnih vzorcev pa v PRILOGI 6. Monitoring na vodovodnih sistemih Osek-Vitovlje, Kromberk, Grgar je obsegal po pet vzorčenj na vsakem sistemu. Vsi vzorci so bili zdravstveno ustrezni. Čepovan-Voglerje in Ozeljan sta prav tako imela 5 vzorčenj in 2 neustrezna vzorca, zaradi povečanega št.skupnih bakterij pri 22 in 37°C. Hišno omrežje so sprali po navodilih, ki smo ga jim posredovali. Pri monitoringu vodovoda Banjšice pa je vzorec imel povišane vse mikrobiološke parametre. Na celem območju Banjšic, ki jih oskrbuje vodovod Banjšice je v letu 2011 še veljalo stalno prekuhavanje vode. Z novim letom je zaključen povezovalni vodovod iz rezervoarja Bate.

Stran 29

6. ZAKLJUČEK

Redna mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja so osnovne preiskave za ugotovitev skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode po določilih Pravilnika. Tako je bila nadzorovana skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode na OO v upravljanju Vodovoda in kanalizacije Nova Gorica d.d.. Na VS, ki oskrbujejo 5000 ali več uporabnikov sta bila vodovod Mrzlek, Hubelj in vodovod Brda skladna s predpisi. Na sistemih, ki oskrbujejo manj kot 5000 uporabnikov pa je do letos bilo odstopanje pri vodovodu Banjšice. Z novim povezovalnim vodom na Bate je oskrba urejena. Rezultati analiz po sistemu v obravnavanem obdobju so v večini primerov zdravstveno ustrezni. Odstopal je vzorec črpališče Vrhovlje pri Kožbani (fekalije). Izvedli smo dodatno kloriranje v rezervoar in delno sanacijo. Potrebna bo sanacija rezervoarja. Občasno so se v sistemih, kjer je manjša poraba in večja temperatura pojavile Koliformne bakterije, ki smo jih s spiranjem in povečanjem klora uničili. Nujna je le ureditev dezinfekcije na izviru Vitovlje (UV) in s časom tudi Osek (UV). Rezultati meritev temperature pitne vode po VS kažejo na porast temperature po vseh sistemih. Temu sledi manjši padec rezidualnega klora, čeprav ga po potrebi dodajamo tudi v sistem. Poleg visokih temperatur in sušnega obdobja je v letu 2011 bilo opravljenih veliko del na obnovi omrežja in vodohranov. Pri vseh sistemih so bile opažene neurejene razmer na vodovarstvenih območij in problematična opažanja posredovana občinski komunalni inšpekciji.

V letu 2012 se zaključujejo dela iz projekta Varovanje vodnega vira Mrzlek in oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote in Goriških Brd ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Vipavske doline.

Z naše strani lahko v bodoče največ doprinesemo k izboljšavi kvalitete pitne vode z večjo kontrolo nad spiranjem omrežja. Doprinos je tudi učinkovitejša izvedba dezinfekcije omrežja, ki jo izvajamo sami in izobraževanjem delavcev na terenu. Velik delo pri kvaliteti pitne vode pa je tudi ustrezno projektiranje vodovodnih sistemov (globina polaganja cevi, ločeno hidrantno omrežje, …) in kvalitetno delo izvajalcev del, kar bi moralo biti zaradi poznavanja VS vedno pod našo kontrolo.

Stran 30

7. PRILOGE

PRILOGA 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo >5000 prebivalcev –NOTRANJA KONTROLA

PRILOGA 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo < 5000 prebivalcev–NOTRANJA KONTROLA

PRILOGA 3: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo >5000 prebivalcev -MONITORING

PRILOGA 4: Tabelarični prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa

PRILOGA 5: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo < 5000 prebivalcev-MONITORING

PRILOGA 6: Tabelarični prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa

Stran 31

PRILOGA 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo >5000 preb.-NOTRANJA KONTROLA

OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja ZZ Upravljave Ime Ime osk. Št. Distribucija Dezin Dezinfekcijsk Druga priprava Tip Število Št.neskladnih Št. Število Št.neskladnih Nesklad V c sistema območja prebivalce m3/leto fekcij o sredstvo vode vode vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev ni po v a z E.coli prilogi B

Vpišite št. Vpišite 1 - vrsta Vpišite druge 1 -

prebivalce količino da dezinfekcijsk priprave vode površ v na osk. distribuirane vklju ega sredstva (koagulacija, inska območju. vode v čno z (1-plinski sedimentacija, / 2 - m3/leto. obča klor, 2- filtriranje...) nepo

sno) natrijev vršin

/ 2 - hipoklorit, 3- ska / .p. ne klorov 3 -

dioksid, 4- meša ozon, 5-UV, na

6-drugo –

vpišite tudi

kombinacije! parametra preseženega ime te

)

Redne, redne + clost redne Redne, občasne + c.perfr. Redne parametra* preseženega ime vpišite občasne parametra* preseženega ime vpišite redne občasne redne občasne redne parametra preseženega ime vpišite občasne parametra preseženega ime vpišite parametrov preseženih št. vpišite vpiši N VIK-NG MRZLEK NOVA 30053 2.080.320 1 4, 5, 1 Koagulacija, 3 141 1 0 0 0 0 86 1 0 0 G GORICA sedimentacija, filtriranje N VIK-NG HUBELJ HUBELJ 10019 603.555 1 1 3 82 1 1 CP 0 0 0 31 1 4 NTU 0 G NG N VIK-NG BRDA BRDA 5696 357.574 1 4,5,1 Koagulacija, 3 70 0 2 KB 0 1 0 30 0 1 NTU 0 G Mrzlek sedimentacija, EC filtriranje CP *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa

Stran 32

PRILOGA 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo <5000 prebivalcev NOTR. KONTROLA

OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja ZZV Upravljave Ime sistema Ime osk. Št. Distribucij Dezin Dezinfekcijsk Druga Tip vode Število Št.neskladnih vzorcev Št. Število Št.neskladnih Nesklad c območja prebival a m3/leto fekcij o sredstvo priprava vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev ni po cev a vode z E.coli prilogi B

Vpišite Vpišite 1 - vrsta Vpišite 1 - št. količino da dezinfekcijsk druge površinska prebival distribuira vklju ega sredstva priprave / 2 - cev na ne vode v čno z (1-plinski vode nepovršins

osk. m3/leto. obča klor, 2- (koagulaci ka / 3 - območj sno) natrijev ja, mešana u. / 2 - hipoklorit, 3- sedimenta

ne klorov cija,

dioksid, 4- filtriranje..

ozon, 5-UV, .)

6-drugo – vpišite tudi

kombinacije! arametra*

Redne, redna + slos.p. + redna Redne, občasne redne preseženega ime vpišite p občasne preseženega ime vpišite parametra* redne občasne redne občasne redne preseženega ime vpišite parametra občasne preseženega ime vpišite parametra parametrov preseženih št. vpišite preseženega ime vpišite parametra NG VIK-NG KROMBERK KROMBERK 913 42.354 1 1, 2 3 23 0 2 KB 0 0 0 7 0 0 0

NG VIK-NG OSEK - OSEK - 1848 99.237 1 2 2 26 0 4 KB 0 0 0 6 0 0 0 VITOVLJE VITOVLJE NG VIK-NG OZELJAN OZELJAN 565 25.965 1 5, 2-občasno 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NG VIK-NG GRGAR GRGAR 641 28.060 1 1 filtracija 1 21 0 0 0 0 0 6 0 1 NT 0 U NG VIK-NG ČEPOVAN - ČEPOVAN - 619 23.804 1 5, 1, 2 filtracija 3 24 0 0 0 0 0 10 0 0 0 VOGLARJI VOGLARJI NG VIK-NG BANJŠICE BANJŠICE 248 7.703 1 5, 2-občasno 1 4 0 3 EC 0 3 0 2 0 1 NT 0 KB U CP NG VIK-NG GOLO GOLO 54 2.032 1 1 2 6 0 2 KB 0 0 0 1 0 0 0 BRDO BRDO NG VIK-NG SVETO SVETO 47 1.042 1 2,5 filtracija 1 3 0 0 0 0 0 2 0 1 NT 0 U NG VIK-NG DOL pri Č. DOL 59 1.718 1 5, 2 občasno filtracija 2 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa

Stran 33

PRILOGA 3: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo >5000 prebivalcev - MONITORING

OSNOVNI PODATKI MONITORING mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja ZZ Upravljave Ime Ime osk. Št. Distribucija Dezinfe Dezinfekcij Druga priprava Tip Število Št.neskladnih Št. Število Št.neskladnih Nesklad V c sistema območja prebivalce m3/leto kcija sko vode vode vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev ni po v sredstvo z E.coli prilogi B Vpišite št. Vpišite 1 - da vrsta Vpišite druge 1 - prebivalce količino vključn dezinfekcij priprave vode površin

v na osk. distribuirane o z skega (koagulacija, ska / 2

območju. vode v občasn sredstva sedimentacija, - m3/leto. o) / 2 - (1-plinski filtriranje...) nepovrš ne klor, 2- inska / natrijev 3 - hipoklorit, mešana 3-klorov dioksid, 4-

ozon, 5- UV, 6-

drugo –

vpišite parametra preseženega ime

tudi

kombinacij

občasne redne parametra* preseženega ime vpišite občasne parametra* preseženega ime vpišite redne občasne redne občasne redne parametra preseženega ime vpišite občasne vpišite parametrov preseženih št. vpišite parametra preseženega ime vpišite e!) + clos.p. Redne N VIK-NG MRZLEK NOVA 30053 2.080.320 1 4, 5, 1 Koagulacija, 3 36 6 1 C 1 KB 0 0 36 6 0 0 G GORICA sedimentacija P , filtriranje N VIK-NG HUBELJ HUBELJ 10019 603.555 1 1 3 12 2 0 1 KB 0 0 12 2 0 0 G NG N VIK-NG BRDA BRDA 5696 357.574 1 4,5,1 Koagulacija, 3 12 4 0 0 0 0 12 4 0 0 G Mrzlek sedimentacija , filtriranje *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa

Stran 34

PRILOGA 4: Tabelarični prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa

Število vseh odvzetih Ime oskrbovalnega Ime preseženega vzorcev (redni in občasni Število neskladnih vzorcev zaradi Časovni območja parametra* preskusi skupaj) preseženega parametra Vzrok** Ukrep*** okvir**** Opombe Nova Gorica coliforms 42 1 D4 D2 S Hubelj NG coliforms 14 1 D4 D2 S Nova Gorica cl.perfringens 42 1 D4 D2 S

* glej prilogo 3 (cc37- št.kolonij pri 37, Ecoli-e.coli) ** glej prilogo 4 (D4-biofilmi, D2-navskrižna kontam.) *** glej prilogo 5 (D2-čiščenje in dezinf.) ****glej prilogo 6 (S-<30 dni)

Stran 35

PRILOGA 5:Rezultati preskusov vzorcev pitne vode iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo < 5000 prebivalcev-MONITORING

EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa OSNOVNI PODATKI MONITORING mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja ZZ Upravljavec Ime sistema Ime osk. Št. Distribucij De Dezinfekcij Druga priprava vode Tip Število Št.neskladnih vzorcev Št. Števil Št.neskladnih Nesklad V območja prebi a m3/leto zin sko vode vzorcev vzorc o vzorcev ni po valce fek sredstvo ev z vzorc prilogi B v cij E.coli ev a Vpišit Vpišite 1 - vrsta Vpišite druge 1 -

e št. količino da dezinfekcij priprave vode površin

prebi distribuira vkl skega (koagulacija, ska / 2 valce ne vode v juč sredstva sedimentacija, - v na m3/leto. no (1-plinski filtriranje...) nepovrš osk. z klor, 2- inska / obmo ob natrijev 3 - čju. ča hipoklorit, mešana sn 3-klorov o) dioksid, 4- / 2 ozon, 5-

- UV, 6-

ne drugo – parametrov preseženih št.

vpišite

tudi

občasne redne parametra* preseženega ime vpišite občasne parametra* preseženega ime vpišite redne občasne redne občasne redne parametra preseženega ime vpišite občasne parametra preseženega ime vpišite vpišite parametra preseženega ime vpišite kombinacij + clost.p. Redne N VIK-NG KROMBERK KROMBERK 913 42.354 1 1, 2 3 4 1 0 0 0 0 4 1 0 0 G N VIK-NG OSEK - OSEK - 1848 99.237 1 2 2 4 1 0 1 SK 22 0 0 4 1 1 vonj 0 G VITOVLJE VITOVLJE N VIK-NG OZELJAN OZELJAN 565 25.965 1 5, 2- 2 4 1 1 SK22 0 0 0 4 1 0 0 G občasno SK37 N VIK-NG GRGAR GRGAR 641 28.060 1 1 filtracija 1 4 1 0 0 0 0 4 1 0 0 G N VIK-NG ČEPOVAN - ČEPOVAN - 619 23.804 1 5, 1, 2 filtracija 3 4 1 0 1 SK22 0 0 4 1 0 0 G VOGLARJI VOGLARJI SK37 N VIK-NG BANJŠICE BANJŠICE 248 7.703 1 5, 2- 1 2 0 2 SK22 0 1 0 2 0 1 NTU, 0 G občasno KB barv EN a EC CP *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa

Stran 36

PRILOGA 6: Tabelarični prikaz nabora podatkov za kodiranje neskladnosti posameznih vzorcev iz monitoringa

Število vseh odvzetih Ime oskrbovalnega Ime preseženega vzorcev (redni in občasni Število neskladnih vzorcev zaradi Časovni območja parametra* preskusi skupaj) preseženega parametra Vzrok** Ukrep*** okvir**** Opombe Osek-Vitovlje CC22 5 1 D4 D2 S Osek-Vitovlje odour 5 1 D2 D2 S Ozeljan CC22, CC37 5 1 D4 D2 S Čepovan-Voglerji CC22, CC37 5 1 D4 D2 S Ecocci, coliforms, Banjšice CC22 2 1 T1 E1 S C2 cl.perf., ecoli, ecocci, coliforms, CC22, Banjšice CC37, colour, turb. 2 1 T1 E1 S C2

* glej prilogo 3 (coliforms, Ecoli) ** glej prilogo 4 (D4-biofilmi, T1-neprimerna priprava) *** glej prilogo 5 (D2-spiranje, O – drugo, C2-zamenjava vod.vira) ****glej prilogo 6 (S-<30 dni)

Stran 37