St. 35 (1568) Leto XXX NOVO MESTO četrtek . 30. avgusta 1979 Cena: 6 din !3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 1ASLUGE za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416- 224?
Brigada ni le kramp in lopata Na rob nalogam Čez nekaj dni se bomo srečali i iz vse Slovenije so več kot dva meseca delali na MDA Bela krajina 79 Uspehi pri z začetkom novega šolskega leta. delu in bogate interesne dejavnosti - O brigadi po vsem svetu Kljub temu da ta napoved ne prinaša nič presenetljivega, še j^dnji dan prejšnjega tedna je bil tudi zadnji delovni dan na re- bilo tudi njihovo sodelovanje na de manj novega, ker je tak delovni j^bliški mladinski delovni akciji „Bela krajina 79“ . Od 21. junija je lovišču. Ob sobotah, nedeljah ali po ritem za vzgojno-izobraževalno v področje družbeno dogovorjen, .naselju v Kotu pri Semiču in seveda na delovišču delalo več kot poldnevih so se jim pri delu pridru žili domačini, mladina in vojaki iz je vseeno prav, da ob vstopu v, !*0 \ ma m*ad*h a Domžal, Slovenj gradca, Kamnika, Raven na Ko- črnomaljskega garnizona, ki so sku novo zaokroženo delovno ob Sežane in Nove Gorice. paj naredili več kot 3.500 delovnih dobje poudarimo nekaj z n at . ,vna naloga brigadiijev je bila Mladi brigadirji iz vse Slovenije so ur. nih iztočnic za naloge, ki čakajo ^ onja vodovoda Semič - Petrova na vseh področjih res vzorno sodelo Vendar brigada ni samo delo s tako prosvetne delavce, učence l Pomagali pa so tudi pri gradnji vali tudi z domačini Z mladino iz krampom in lopato, ni samo delov in starše, kot vse tisfermajšol analskega zbiralnika za metliško či- okoliških krajev so se večkrat pome na ura in boj z normo, marveč tesno ske dejavnike, ki so (sojodgovor- “no napravo. Dela za obnovitev 95 rili v športnih tekmovanjih, na briga povezana skupnost mladih osvešče ni za usklajenost in uspešno Sarega vodovoda Semič - Petro- dirske večere s kulturnim progra nih ljudi, ki poleg delovnega oprav uresničevanje družbenih smo _ J?* ~ dolg je več kot 4 kilometre mom pa so vedno povabili tudi tam ljajo tudi druga poslanstva. In prav trov vzgoje in izobraževanja. & Je do sedaj šlo več kot 60 od- kajšnje domačine. Nadvse plodno je te tako imenovane interesne deja PRI SRCU JEDRSKE - Predsednik Hafaer je bil eden redkih obi Uspehov, ki smo jih na tem po , *ov vode v izgubo, so v glavnem vnosti so bile na MDA Bela krajina skovalcev krške jediske, ki je lahko pogledal v reaktorsko posodo. dročju do danes dosegli, ne gre treh-3- ^ uP®j 80 brigadirji v v vseh enakovreden del celotnega brigadne- Na sliki: v komandnem prostoru bodočega energetdcega velikana. podcenjevati Oblikovati šolajo j . 1201 enah opravili okoli 18 titisoč SUHA ga življenja. V naselju v Kotu so (Foto:Ždeznik) če se za delo, samoupravljanje, ovnih ur, v celoti izkopali jarke, KRAJINA’79 imeli celo vrsto tečajev, predavanj, za nadaljnje šolanje in za žhdje- ^čjem.delu pa tudi že položili KONEC V pripravljali so literarne in glasbene nje niso niti najmanj lahka opra (jo^e J*vL Da bo voda po novem vo- večere, skrbeli za obveščanje, seveda vila. Vsi nadaljnji napori pa mo povodu NEDELJO pritekla do konca meseca, tudi zabave ni manjkalo. Zanimivo 0 naložbah odloča delavec! rajo temeljiti na doseženih uspe °P°skrbela črnomaljska OK ZSMS Brigadirska pesem, k i se je le je, da so v naselju delovati tudi ra hih Vse, kar zavira razvoj, mora i _*»oma njegovi tos v naši republiki slišala z dese -v-e«.. člani, ki bodo - dioamaterji, ki so vzpostavili zvezo s Izredno ploden obisk predsednika slovenskih sindikatov dati prostor boljšim rešitvam in V?stovoljnimi delovnimi akcijami tih mladinskih delovnih akcij, 85 državami na vseh celinah in svo hotenjem. , o opravili do konca. Vrednost de- počasi pojenje. V Suhi krajini bo jim kolegom po vsem svetu sporoči Vinka Hafnerja v Krškem — Dobri načrti Preobrazba vzgoje in izobraže ?> ki j zaključek na Prevolah pri Hin Jejo 1 ga je opravila brigada, ocenju- li, kje so, kaj je to mladinska delov vanja bo terjala korenitejše pose na okoli 1,70 milijona dinarjev, jah. Brigadirji pripravljajo z do na akcija, kaj delajo, kako ob koris V torek, 21. avgusta, je obi venskih občin in kolektivov v pri ge v dosedanje delo in odnose, , orino pa posegali povprečno mačini večjo proslavo za 2. sep tnem delu za skupnost in za vsakega skal krško občino predsednik pravi na jesenske seje sindikatov. Po seveda z namenom, da se uvelja tem ber, začela pa se bo ob 9. ** Polovico. posebej preživljajo del svojih republiškega sveta Zveze sindi zornost je posvečena številnim nalo vijo samupravne pedagoške tež uri. počitnic. katov Vinko Hafner s sodelavci. gam sindikatov v tem času, pred nje, ki bodo omogočile še boljše Ker je na akciji Suha krajina A. B A R TEU vsem stabilizaciji V ,,Djuru Salaju” vzgojno-izobraževalne rezulta ’79 v III. izmeni nepopolno šte Celo dopoldne je namenil obi so predsedniku Hafnerju postregli s te. vilo brigadirjev, ki ne zmorejo sku in razgovoru v Tovarni pa- številnimi, tudi ugodnimi rezultati, Posodabljanje in poglabljanje vsega zastavljenega dela, vabi piija in celuloze Djuro Salaj, kako se borijo proti izgubi. pedagoScega dela, ki ga zahteva Občinska konferenca ZSMS No NOVI ASFALT popoldne nuklearni elektrarni, V Celulozi še vedno neuspešno preobrazba celotnega sistema vo mesto vse brigadirje in briga V kočevski občini so pred krat o^edal pa si je tudi oba tozda opozarjajo na nevzdižne razmere pri vzgoje in izobraževanja, pa je in dirke, ki imajo čas, na enodne kim asfaltirali še okoli 700 ceste do Žita. V prostorih tega podjetja pogodbenem uvozu celuloznega lesa ostane v pristojnosti in odgovor m vno akcijo. Začela se bo 1. sep JakSčev v KS Kostelska Dela so je bila na kraju razširjena seja iz Madžarske in Sovjetske zveze. nosti pedagoških delavcev, red tembra. Odhod prostovoljcev bo veljala 900.000 din, financirana pa predsedstva občinskega sindi Uglednega gosta so seznanili z načrti nih in vseh tistih, ki organizirano ob 6. uri z novomeške avtobusne so bila polovico iz SIS za komu za naslednje plansko obdobje, ko bi posegajo v celovitost procesov postaje. nalno in cestno dejavnost, pob vi ca kalnega sveta v Kr&em. v tovarni radi invenstirali preko štiri vzgoje in izobraževanja. pa s posojilom Ljubljanske banke. Tovariš Hafner obiskuje vrsto slo- milijarde dinarjev v nove zmoglji V Sloveniji se že nekaj let in vosti Tovariš Hafner je pohvalil po tenzivno pripravljamo na pre gum kolektiva pri novih načrtih, obrazbo celotnega šolskega siste ZAKLJUČEK - S srečanjem hkrati pa je poudaril, kako morajo o ma. Rezultati teh prizadevanj so brigadirjev v nedeljo na Mali Zdaj so borci na fronti napredka novih naložbah resnično imeti bese do neke mere že vidni Se letos «|plantni nad Kamnikom so se do delavci bodo sprejeti zakon o vzgoji in ' vključile letošnje MDA v Slo- Gorjanski bataljon bo imel letošnje srečanje 9. septembra v Dol. Suhadolu — Ob tej V jedrski so predstavniki elektrar varstvu predšolskih otrok, zakon ^•tiji. „Do prihodnjega polet- priložnosti nove ceste in telefon — Izredno sodelovanje z vaščani in mladino ne v izgradnje in nekateri drugi jugo o osnovni šoli ki bo poleg dru l,a- so si obljubili in marsikdo slovanski izvajalci, zatrdili, da bodo, gih novosti utemeljil tudi celo j® pristavil: „Na svidenje na Na tiskovni konferenci, ki so jo v brusniiki osnovni šoli 23. avgu- odlagališče odpadkov. Tudi ta če ne bo prišlo spet kaj nepredvide dnevno osno’Tio šolo, zakon o *t>A Bela krajina 80!’ sta priredili predstavniki Goijanskegaonanace bataljona skupno z domačimi 1800 metrov dolgi odsek ceste nega z ameriške strani, pohiteli in usmerjenem izobraževanju in za bo do proslave asfaltiran. Še na skušali nadoknaditi zamujeni čas pri kon o izobraževalnih deupno- funkcionarji, so osvetlili veliko akcijo napredka v krajevni skupno- dosedanjih delih s krajšanjem časa stih Ob tem je potrebno pouda 3,5 ASFALT DO sti Gabeije in Brusnice. prej pa bo vodila km dolga pri zagona riti predvsem naslednje: ti za SOŠIC Kot je poudaril Martin Pavlin, predsednik odbora Goijanskega cesta do Gor. Suhadola, kar po Na seji predsedstva občinskega koniti dokumenti bodo projek bataljona, že vse od leta 1967 srečanja borcev te partizanke enote meni za te kraje in zaselke naj sindikalnega sveta se niso ogibali tiran tako, da se bodo po vsebi Hi niil “''S11®12 5 0 v jastrebarski obči- ne minevajo le v veseličnem vzdušju, ampak so vselej zaključek ka večji napredek v povojnih letih. ni in smotrih dopolnjevali, kar jv j^ d a li nam enu 12,4 km dolgo as- vrste ta čas izredno žgočih vprašanj. ll»no cesto Kostanjevac - Soši- ke akcije za napredek podgorjanskili krajev. Direktor Labodovega tozda Libna, bo praksi omogočalo enotnejše Edo Komočar, je opozoril na težave in uspešnejše uresničevanje in moči Umetno povezavo se ob- Doslejei so imeli le kolovozno Letos bo srečanje 9. septem asfaltirana cesta Ratež - Gabfer- pot Prav tako bo za letošnjo konfekcionark, ki so kljub izredni povezovanje nalog in odgovor svetu r 01^ 110* - Zumberak odpira bra v DoL Suhadolu, ob tej pri je, v dolžini 6 kflometov, od proslavo odprta ATC v Brusni prizadevnosti po osebnem dohodku nosti, kot taki pa bodo tudi *Ha ’ri ati Pa Je otvoritev ceste na repu lestvice zaposlenih Predse sproščali nadaljnje podružbljanje od prvih uresničenih nalog pri ložnosti pa bodo predane name prta bo sodobno urejena in gra cah s 4 0 priključki, v Suhadolu *qanju spominskega območja nu investicije, vredne 25 milijo jena cesta od Brusnic do Le dnik Hafner je izvedel za marsikaj tega specifičnega področja zdru pa bo zabrnel prvi telefonski ženega dela, kar bo brez pridrž 4umberka in Gorjancev. nov dinaijev. Odprta bo celotna skovca, kjer bo urejeno novo nerazčiščenega v odnosih med tozdi klic. 2ita v KrScem in Ljubljani, samo kov veljalo prav za vse stopnje upravni organiziranosti ostalih kole vzgojno-izobraževalne dejav Za vse te akcije je prišla po ktivov in načrtih krške občine. nosti od predšolske vzgoje do buda od Goijanskega bataljona, Predsednik Hafner je na kr^ju oce vključno univerze. Ni Mo slabo izerane brazde ki je zbral del sredstev, največje nil, kako splošne gospodarske raz Največje spremembe bo ne breme pa je padlo na domačine, mere tudi v krški občini ne odstopa dvomno prinesel zakon o usmer ^®Publiško tekmovanje traktoristov in zadružnikov oviral dež — Pri članih je Kočevje že ko so se pokazali zares požrtvo jo dosti od slovenskih, kar pa ne po jenem izobraževanju, ki bo za ti valne. Z denarjem in delom so meni kot je dejal, da nekaterih stva ste, ki bodo končali osnovno šo ^"adiciji tretje — V tekmovanju mladih zadružnikov Dolenjci tretji, Dolenjke pa prve ri ni nujno resneje vzeti v roke. To lo, urejal celotno vzgojo in izredno pomagali Ob Smej še so, kot je znano, visoka stopnja in izobraževanje, torej vse oblike Kuhar, 4. Rajsar (vsi ABC
D O LEN JSK I u s t S t 35 ('i5 6 8 ) 33. avgust /
v, ■ 4 - ■ * . - i v 1 • aafe: raiRHHBMNNBVI ^ZOR no st MINULEMU DELU - Ob letošnji ČAS VESELIC — V poletnih dneh je malo prire NOVI PRETVORNIK - Po treh dneh dela so mi PROSTOVOLJCI IZ VEČ VASI - Na pokopali ^daritvi Novoteksovih jubilantov je bilo dove- ditev, zato pa so sleherno nedeljo veselice, ki jih nulo soboto postavii temelje za novi TV pretvo- šču v Poljanah (KS Dol. Toplice) gradijo mriiSco j®°> kot še nikoli do sedaj: priznanja za 10-, 20- najčešče pripravljajo gasilska društva ali mladi v mik, ki bo omogočal boljši sprejem 1. programa vežo vaščani Poljan, Občic, Starih žag in zasel mJli etno delo je dobio kar 710 delavcev novo- kraju. Preteklo nedeljo so tako veselico, kjer so RTV Ljubljana okoli 1400 Slovencem in Hrva kov, ki tu pokopavajo svoje mrtve. Ob popoldne ™«ske tekstilne tovarne. Na sliki: direktor tozda ves dan trdo delali vsi člani društva, pripravili ga tom v zgornjem delu Kolpske in Čabranske doli vih so imeli že več udarniških akcij, žal pa se jih konfekcije tov. Kurpes čestita eni izmed dav- silci z Mirne. V uradnem delu so se s sosednjimi ne. Pretvornik bo dokončala ekipa RTV Ljublja udeležujejo le nekateri, drugi pa opazujejo. k. (Foto: M. Gošnik) društvi pomerili v mokrih vajah in reševanju s na. (Foto: Primc) (Foto: Bačer) prtom.
SEJEM p r e l o ž e n jesenski sejem na Ve- EN el1 gori pri Šentrupertu je Premog s Senovega spet na trgu Preložen s sobote, 1. sep HRIBČEK tembra, na soboto, 8 . sep- novimi naložbami v proizvodnjo podaljšali življenje senovskega premogovnika za tri iS embra. Jesenski sejem je leta — 120.000 ton premoga letno dobrodošla pomoč v energetskih težavah BOM M ožen zaradi praznovanja trebanjskega občinskega Podatki zveznega zavoda za kop premoga, bo v senovskem Skoda bi namreč bilo zavreči KUPIL*. Praznika. Drugo soboto v statistiko dokazujejo, da inten rudniku 430 delavcev nakopalo stroje in bogate rudarske iz SePtembru so vabljeni kupci zivnost industrijske proizvodnje 1 2 0 . 0 0 0 ton premoga na leto, kušnje zaposlenih rudaijev, ki 'n Prodajalci goveje živine, stalno narašča. Tako seje indu ki je kljub visokim proizvodnim so se mnog v preteklih kriznih kramarskega blaga, iz strijska proizvodnja v prvih stroškom in s tern povezanimi letih že zaposlili v drugih delov delkov domače obrti in suhe sedmih mesecih letošnjega leta cenami spet zanimiv. Zaradi nih organizacijah. , Ureja Tit Doberšek robe, da se udeleže tradi povečala za 8,9 odstotka v pri omejenih premogovnih zalog na Z. LINDIČ da teža grozdja nekaj dni več ne ' cionalnega sejma na Veseli merjavi z enakim lanskim ob tem področju pa vlaganja v so Ob vsaki trgatvi so v Beli krajini in tudi v ostalih vinorodnih ob raste in se sladkor več ne poveču- ^ gon. dobjem. Povečanje proizvodnje dobnejšo proizvodno opremo Negospodarstvo mika je, je optimalni rol^za trgatev po-^ pa gre preveč na račun večjega niso racionalna in je življenje močjih težave zaradi prezgodnje Po podatkih, ki jih je zbrala stro trgatve, ker nekateri ne spoštujejo samezne sorte. fizičnega obsega proizvodnje - rudnika podaljšano le za tri le kovna služba dolenjskih občinskih r \ • » v v predpisanega roka. julija letos je bil večji za 8,3 od ta, kar pomeni novih 360.000 skupnosti za zaposlovanje, so v Teža grozdja se namreč v zrelo oejm/sca stotka — medtem ko je bila po ton premoga. črnomaljski, metliški, novomeški in sti povečuje do določenega tre vprečna mesečna proizvodnja v Seveda na Senovem upajo, da trebanjski občini pri zaposlovanju nutka. Jagode pridobivajo na teži BREŽICE - Na tedenski se juliju kar za 9,8 odstotka manj rudarska dejavnost pri njih le ne presegli z resolucijo dogovorjeno Zgodnja trgatev zaradi naraščajočega sladkorja. Ko ša od landce. bo povsem zamrla, zato si priza stopnjo zaposlovanja le za 0,5 odst. se teža ustali, se sladkor več ne jem so rejci prignali 348 praši Podatek je sicer točno izračunan, ne V vse bolj pereči energetski devajo pospešiti geološke raz Določena sorta .grozdja ne do povečuje s fotosintezo preko zele čkov in le 8 starej ših živali. Od kaže pa dejanskega stanja, ker so pri zori vsako leto ob istem času. Ne nega lista. Z nadaljnjim zorenjem ^ dednjih so prodali 5 prašičev krizi, ki nič ne kaže, da bo pre iskave, ki naj bi odkrile more izračunu upoštevali načrtovano postaja grozdje slajše, toda na ra- $ nehala kazati svoje „ostre zo bitne nove zaloge premoga. mogoče je na oko aliau po okusu ------° ------J 7 . , , , w Po 27 din kilogram žive teže, stopnjo zaposlovanja v črnomaljski ugotoviti kdaj je grozdje zrelo. Za čun izhlapevanja vode iz jagod. V 5 3 mesece starih pujskoy pa be", najbolj razveseljuje poda občini, kjer pa nova tovarna Gore vsako področje, sorto in kvaliteto vremensko ugodnih letih je smotr- tek, da so največji porast proiz „ „ « . .,1 . » i r v , 1 1 «.*-»!r trnntirn /*K tnll. prodali 269 po 40 din icilo- nja še ne dela, in so tako za 2,5 vina je potrebno določiti rok no predpisati rok trgatve ob teh odst. pod načrti Stopnja zaposlova »amžive teže. vodnje - za 29 odstotkov - za PREMOG trgatve z meritvami nološki ali polni zrelosti V letih, nja je torej v prvi polovici letošnjega ko je grozdje na splošno močno bi]N°VO MESTO - Promet je beležili v premogovikih, kar ,,POK.l)RIJO“ CENE nam poraja upanje, da pozimi leta dejansko višja. - teže grozdja, gnilo )botrytis) ali poškodovano . ^ ponedeljek nekoliko živa- Kdorkoli uspe tačas dobiti kaj vendarle ne bomo zmrzovali in V prvem polletju je bilo na ob - sladkorja v grozdju, od toče ali 3codljivcev, prej ome kot običajno, kar so po- izredno kakovostnega senovsšce- - skupne kisline v grozdja se predajali prisilnemu počitku močju štirih dolenjskih občin za njena pravila ne dižijo, takrat rok c^°Čile morda tudi nekaj nižje ga premoga, se ima lahko za sre poslenih 37.476 delavcev, kar je 5,3 I Prezgodnja trgatev nam da vina trgatve predpišemo prej V vseh v temi. , čneža. Sekretar komiteja občin z manj alkohola in s preveč nepri- d 0 Rejci so namreč prodajali odst. več kot lani v istem obdobju. primerih pa velja pravilo: trgatev V lajšanje energetskih težav ske konference ZK v Krškem Jo V družbenem sektorju je bilo po J jetne kisline po nezrelem grozdja naj se začne takrat, ko bo gospo 7 0 o i tednov stare prašičke po se je vključil tudi pred leti že že Peterkoč je na seji pred vprečno zaposlenih 36.580 v zaseb J S prezgodnjo trgatvijo v normal- darski učinek vinograda največji stam ' 2 0 0 din, do 6 mesecev odpisani rudnik rjavega premo sedstva občinskega sindikalnega nem sektorju pa 896 delavcev. V ne # nih vremenskih razmerah zgubimo Od 4 ?* Po 1.200 do 2300 din. ga na Senovem. Z.novimi nalož sveta ob obisku tovariša Vinka gospodarstvu si je služilo kruh j na količini grozdja. Prepozna trga- Vinogradi so pom em ben druž reiri „ Popeljanih živali so jih bami v višini 43 milijonov di Hafnerja povedal tudi tole: „V 4.914, v gospodarstvu pa 31.666 lju 4 tev da manj, toda močnejše vino z beni vir dohodka, zato je ta dejav ^ C1 Prodali 427. . narjev, ki so jih namenili za iz veljavi je troje cen za premog, di. Kot drugod po Sloveniji tudi na J mary kisline. Pozno obiranje nost urejena s predpisi Vinski za med katerimi je 46 odst. razlike. Dolenjskem zaposlenost v negospo £ grozdja je smotrno samo v določe- kon jasno določa, kdaj smejo Rudarji dobijo manj, če dajo, darstvu hitreje narašča kot v gospo 4 nih prilikah v posameznih vino- vinogradniki začeti s trgatv jo, in j denimo, kockovec v maloproda darstvu. J rodnih okoliših za dosego izrednih ne loči vinogradnika km eta od lju- ^ jo, kot dobijo za premogov prah, Zenski delež v skupni sliki je kar 4 kvalitet z nazivom „pozna trga bitelja. Prezgodnja trgatev pred ^ Kmetijski nasveti ki roma po železnici v šoštanjske lep: 44,4 odst zaposlenih je ženske tev” ali .jagodni izbor”. 1 predpisanim rokom je družbeno ^ termocentrale. Rudarji delajo ce ga spola. Zaposlenost ženske delov škodljiva, zato je nujno kršilce ^ lo ob prostih sobotah, premoga ne sile narašča predvsem v dejavno V Beli krajini (in na Dolenj preganjati in kaznovati V vinskem J pa na trgu vseeno ni dovolj. Da stih izobraževanja, v zdravstvu in so skem sploh) ni izkušenj z rezultati zakonu je tudi jasno napisano, ^ Pravi trenutek za obiranje ; ga ni, so krive le cene.” Se bomo cialnem varstvu, najbolj pa v finanč pozne trgatve. Samo bele, kvalitet kdo je dolžan kontrolirati začetek ^ torej greli z uredbami zveznega nih, tehničnih in poslovnih dejav ne sorte so primerne za pozno trgatve. Izjema je le predtrgatev ali J v > i je najprimernejši čas, da oberemo sadna drevesa? urada za cene? nostih. trgatev. Zato menim, da v Beli podbiranje. Glavno trgatev tako ^ > a š a ] A. Z. krajini in na Dolenjskem ob j^nje se zdi marsikomu nepotrebno; zlasti viličarji imajo Brezposelnost je v primerjavi z odmaknemo za nekaj časa in kva- J majhnih površinah belih kvalitet ,et° toliko opraviti s svojimi štirimi, petimi drevesi, da bodo lanskim obdobjem manjša za 10,6 liteta glavne trgatve se zboljša.^ nih sort ni pravih možnosti za ^ .P o č a k a ti z obiranjem do užitne zrelosti sadja. Tem ni kaj odst. Ti odstotki pomenijo 345 ljudi Predtrgatev je posebno pripo- «1 uveljavitev področja pridelovanja ZAMUDNIKI v regiji Polovica brezposelnih je tež ročljiva za rdeče sorte grozdja. ^ t#ba *** *Pa Je z w čjimi pridelovalci: na plantaži je vin z vrhunskimi kvalitetami PRAZNIH ROK je zaposljivih oseb. V novomeški in sjfk.. P°trgati sadje, ko je tehnološko zrelo, torej primemo za ^ poznih trgatev. Ekonomski učinek Vsaka gnila jagoda rdečega grozd- ^ metliški občini je relativna brez tij^sčenje, ne Pa ^ za jed. V, takih primerih pa zadeva ni več Pri posavskem zavodu za zaposlo J| tako dragega pridelovanje ne bi bil ja nam naredi veliko škodo priS poselnost upadla, medtem ko je v jp enostavna. , vanje v Sevnici opozarjajo, da ne bo 7 zadovoljiv. V Beli krajini in na Do bodočem vinu, saj encimi gnile ja- ^ črnomaljski in trebanjski občini Is ^8°daj obrani plodovi so manj kakovostni, pridelek pa do ^ do mogli upoštevati prosilcev za šti lenjskem je najbolj gode uničujejo barvilo in buketne S malce porasla. pendiranje iz združenih sredstev, ki snovi zdravih jagod. nj jj^olkov manjši, kot bi bil lahko. Ker hipina na plodovih še ^ ekonomičen roK trgatve °bra°VOli utrjena, se tudi slabše držijo v skladiščih. Pri prepozno ^ bodo zamudili rok S. september. Kdorkoli se torej še ni pobrigal, ne oziroma tehnološka ah polna Na splošno velja, da 60 % kvali- J tete bodočega vina zavisi od pra- s tuflj sadju dosežemo sictr lepšo barvo, več sladkorja pa " sme pustiti mimo tega roka. Prošnje ^ zrelost takrat, ko je teža grozdja J največja, to pa je v trenutku, ko je vočasne in pravilne trgatve, zato J p0staar?matičnih snovi, toda pojavijo se druge hibe: plodovi na predpisanih obrazcih lahko odda V JUC.OTANINU J sladkor v jagodi dosegel pri nor- velja upoštevati pravila, ki jih na- - laj^i neJ° bolj občutljivi za fizioloSce, skladiščne bolezni, kar jo študenti in dijaki na izpostavah v ODPOVEDALA ^ malnem zorenju v normalnih vre- vajam v tem članku. kaj. °hčutno skrajša dobo skladiščenja, razen tega pa poslabša Brežicah in Krškem ali sedežu v Se- zaradVost; prezreli sadeži so premehki in kašnati, pridelek pa se AVTOMATIKA J menskih razmerah naj višjo stopnjo Ing. JULIJ NEMANIČ jTr odpadanja z drevesa zmanjša. Poročali smo že o eksploziji v di ^ gostote. VINOGRADNIKI mniku sevniScega Jugotanina. Tova °bie_.0r Pravega trenutka za obiranje je pomembnejši, kot J| Pri KZ Metlika ugotavljajo rok rniški dimnik je takrat na dveh stra V AVSTRIJI ^ trgatve strokovnjaki vinske kleti °Sno ° HdsEino. O, zrelosti sklepamo na podlagi spreminjanja neh hudo razpokal Ob izredni pri £ vsako leto po znani metodi „100 števijVne barve plodov, trdote mesa, vsebnosti deroba ter po Belokranjski vinogradniki so zadevnosti delavcev Vatrostalne, J jagod”, ki jo uporabljajo v vseh PRIPIS: ok0 ^ ('nV ki so minili od cvetenja. Pri tem pomaga izkušeno v soboto, 18. avgusta, naredili tozd Beograd, so dimnik v rekor ^ naprednih vinorodnih deželah, ta- Uoot-^. opazovanje rasti, bolj natančne ugotovitve pa daje dva izleta: prva skupina je dnem času rešili V soboto, 25. av Ker v dolenjskem in bizeljsko- ^ kole: P°seh Je škroba z jodovim testom in merjenje trdote mesa s obiskala pobrateno VVagno in gusta, se je iz dimnika zopet pokadi sremiškem vinorodnem okolišu gojijo iste sorte (žametovko, fran- . °dlofi 0 naPravo - penetrometrom. Pravi čas obiranja je Pottelsdorf ob madžarski meji, lo. Zal sc v Jugo taninu ta čas sreču J PBrbližno 20 dni pred začetkom in u ”e§a pomena predvsem pri poznih zimskih sortah jabolk jejo z novo težavo, odpovedala je kinjo, kraljevino, laški rizling) kot J druga pa sejem v Radgoni J trgatve odberemo v vinogradu za v belokranjskem vinorodnem oko- ' 'raba ’ ^ ^ez mesec dosežejo pravo užitno zrelost in jih Obisk v Wagni je bil nadvse za namreč avtomatska kotlovna regula ^ vsako sorto 100 jagod od 100 trt. cija. V tovarni so poklicali na po lišu, velja po opisani strokovni Potrgati prej, preden pokažejo izrazito vidne znake nimiv. Domačini so svoje goste Jj Jagode izbiramo po slučajnem iz- metodi ugotovljen najbolj ugoden moč dobavitelja kotla, italijansko £ boru na sončni in senčni strani v V i prijetno presenetili, prav tako firmo Galleri. Tovarna navkljub pri čas trgatve tudi za ta dva vinorod htavn tažnem sadjarstvu so znani tudi nekateri postopki, ki pa so z zanimanjem prisluhnili # notranjosti trte, iz nižje ležečega na o"koliša. Upoštevati pa je treba zadevanjem nikakor ne more priti ^grozda, iz višje ležečega grozda ploj avajo čas zrelosti. Tako je mogoče prehitro odpadanje Ttesedam o avstrijskih izkušnjah. na zeleno vejo, da bi končali s pos dejstvo, da je Bela krajina toplejša D, j“v Preprečiti s škropljenjem sadovnjaka s pripravkoma 24 ^ itd. Nabranih 100 jagod stehtamo kot ostala Dolenjska, zato je treba Nič manj zanimiv ni bil ogled kusnim obratovanjem. Ko opravijo z J| in zmerimo sladkor ter kislino. V ati et možno pa je tudi doseči (če hropimo z ethrelom kleti v Pottelsdorf u. Kletje last eno nesrečo, se že pojavi nova okva v dolenjskem vinorodnem okolišu J začetku ponavljamo postopek trgati 7 do 10 dni pozneje kot v k p0aPb°l°m), da se plodovi lažje ločijo od vej, torej trgajo. To 500 zadružnikov, ki jim s so ra. Navsezadnje je vsa tovarna en ^vsak teden, nato vsake 3 dni in ^ .n o pomembno pri strojnem obiranju, ki je v razvitih sam stroj; če odpove nekaj, običaj Beli krajini dobno mehanizacijo uspe obde ^ končno vsak dan. Ko ugotovimo, DT Ig" rakih deželah nadomestilo že veliko obiralčevih rok. (Po I lati tudi težavnejše vinograde. no ne more obratovati tudi vse osta ^ e m g la s u V ...... F. D. lo..
1 [1568) TO. avgusta 1979 DOLENJSKI UST Umazanija prihaja z druge strani Pišejo hišne Iz klavnice v Severinu spuščajo v Kolpo neprečiščene krvave odplake, zato je reka nad Vinico včasih rdeča številke? Novome&i inšpektorji so v Severinu ob Kupi (na hrva&i strani) nica iz klavniških hlevov prosto raz Na velik odmev je naletol, ugotovili velike nepravinosti v tamkajšnji klavnici, vendar do ukre liva po terenu, kar je zadosten raz članek, objavljen v prejet1 pov onstran Kolpe nimajo pravice. Pač pa so pristojne resno opozo log, da bi morali klavnico na mestu številki lista z naslovom, rili. zapreti Žal lahko naši ukrepajo le dužki niso skrivnost. “ Okrog Kota pri Damlju, kjer je bi pa na kraškem svetu obstaja možno na naši strani in bodo poskrbeli da dan se je oglasilo več razov la Kolpa, vedno kristalno čista se za st, da podtalnica izpira odpadke tu bo tu Kolpa čista. Upati je, da bo rjenih glasov po telefon dnja leta občasno pojavlja rdeča di v Kolpo, celo v izvir pitne vode. inšpekcija iz sosednje republike na .češ da objavljamo netočM barva, v vodi pa čreva, odpadki in Klavnica posluje brez stalnega ve opozorila čimprej ukrepala. R. B. številke. Oglasili so se nori umazanija. To je uvedlo našo med terinarskega nadzora, veterinar niti reč predstavniki takih, ki občinsko inšpekcijo, da je hotea ne pregleduje živali pred zakolom, bili navedeni, kot poprej priti do izvora onesnaževanja naše zato se ponuja spet možnost, da ko najtoplejše in doslej tudi najčistejše ljejo bolne ali celo okužene živali majski zaslužki nad 10.0$ dinarjev. Najbrž mnogi sp^ reke. Sled jih je pripeljala v klavnico To je nevarnost za širjenje kužnih OBISK NA NAJBOLJŠI V REPUBLIKI? - MDB Vinko Paderšič- Batreja se v Severinu na Kupi bolezni, nevarnih tudi za ljudi. niso prebrali članka do ko MDA BELA je z Istre "79 vrnila s številnimi pohvalami in bo najbiž razglašena V prisotnosti vodje klavnice, ki Okrog 300 m od izliva kanala in za najboljšo brigado v Sloveniji Na sliki: s podeljevanja udarni nca, kjer izrecno piše, da ® posluje Jcot OOUR Sljeme iz Vrbov jame za odpadke je močnejši izvir KRAJINA 79 ških značk. (Foto: Janez Pezelj) podatki zbrani na osnovi ao škega in zaposluje 8 delavcev, so pitne vode, kjer je zajetje za severin- razcev, ki jih pošiljajo dob ugotovili: prostori so v zasilno adap ski vodovod. Do pred štirimi leti so vne organizacije same. tiranih gospodarskih poslopjih ne vaščani Kota iz tega izvira še pili V tore, 21. avgusta, so briga Najbrž je premalo znttt® kdanjega gradu Risnjak. Drobovino vodo, zdaj imajo raje deževnico. dirje na republiški MDA Bela Premagali dež in kamenje pravilo, da je pošiljanje «' in ostale odpadke odvažajo v okrog Tudi živina se brani piti vodo iz Kol krajina 79 obiskali predsednik 2 km oddaljeno kraško jamo, kjer pe. Ugotovljeno je tudi, da se gnoj RO ZZB NOV Janez Vipotnik, žnih ali netočnih podati sekretar republi&ega odbora Lep uspeh MDB Vinko Paderšič—Batreja, ki jo je v Istro kaznivo. Ugotavlja se nori Marjan Lenarčič in predsednik poslala OK ZSMS Novo mesto ______reč, da so iz kolektivov pri® RK ZSMS Boris Bavdek Obisko netočni podatki Klub težavam optimizem valci so se seznanili z delom in V nedeljo popoldan se je istrskim kamenjem, dežjem, mra Oglasili so se iz Krn* življenjem brigadirjev, zlasti pri vrnila v Novo mesto 53-članska zom in ostalimi težavami. Zaradi za tijskega šolskega centri IGK v drugo polovico leta z veliko izgubo — Prizadevajo jetno pa so bili presenečeni, ko Mladinska delovna brigada Vin kasnitve del se je odločila za prosto Grm, kjer sta po njihov # voljno nočno delo. si, da bi začetne napake popravili so jim povedali kako množično ka Paderšiča—Batreje, ki se je podatkih za maj ostali pb se v to delovno akcijo vključuje Mladi Dolenjci so delali pod vo udeleži a republiške akcije Istra dstvom komandantke Zdenke Žida zni rubriki „ nadure“ ali »po politične organizacije. Zdaj uvajajo jo občani predvsem mladina. Delavd temeljne organizacije ’79 v Šmarju pri Kopru. nik, namestnika Bogdana Kuma in sebna izplačila“, zdaj pa t# dosledno nagrajevanje po delu, še Podpirajo tudi prizadevanje, da združenega dela Industrija gra Mladi iz novomeške občine so de traserja Karla Povšeta. Osvojili so vajajo, da poprečje 10.5% dbene keramike v Račjem selu več skrbi posvečajo delovni discipli bi bila tudi prihodnja leta v Beli krajini republiška mladinska de lali v najboljši tretji izmeni Ob za trak akcije, 19 udarniških značk, 19 din ni pravo poprečje, affl so polletno bilanco zaključili ni Z vrsto ukrepov jim je uspelo pohval vsa možna priznanja in zara pak je všteta razlika od janV zmanjšati število neupravičenih bol lovna akcija. Predstavniki črno ključku vseh republiških akcij so iz vedeli da bodo skoraj gotovo razgla di izrednega uspeha na udarništvu in negativno. Zdaj imajo kar nekaj niških staležev in izostankov z dela. maljske občine in družbenopo arja do aprila Zakaj tega b šeni za najboljšo mladinsko delovno izrednem udarništvu tudi dve udar- čez 10 milijonov dinarjev izgub. V kratkem bodo v tovarni izpeljali litičnih organizacij pa so obisko so napisali? brigado na republiških akcijah. ništvi Veliko zaslug za zavidanja Rezultat ni spodbuden, kaže pa trimesečni seminar za delavce, na valce seznanili s položajem obči Oglasili so se iz Regiorri' V 21 dneh se je MDB Vinka Pa vreden uspeh gre komandirjem Bo da se bo kmalu izboljšal. Kljub katerem naj bi se delavce seznanili s ne, načrti in pripravami na novo ne zdmvstvene skupnosti,® deršiča, sestavljena v glavnem iz di gdanu Kumu, Tini Švajger, Janezu vrsti težav so v tovarni v prvem tem, kako izboljšati kvaliteto dela srednjeročno obodbje. Košaku in Danetu Brezovaiju, šes katero je bil naveden v stra pa tudi odnos do dela. jakov, študentov in pionirjev (pov trimesečju že sprejeli vrsto sa prečna starost 17 let), spoprijela z tim izkušenim brigadirjem iz pobra kovni službi poprečni majsk1 J. SIMČIČ nacijskih ukrepov, po poDetni tenega mesta Leskova c, 4 srednješol dohodek 21J09 dinarjev • bilanci pa še sanacijski program. cem iz Siska in, ne nazadnje pokro „Gre za našo pomoto. Usiv Direktor tovarne Marijan Umek, vitelju brigade Novolesu in OK žbenka, ki je trenutno n> ki je prevzel tovarno, ko je bila sko ZSMS, ki sta mladim članom najbol dopustu, je napisala bru® raj na tleh, je povedal, da so težave, Spet se bo »predala kova žlica” jše brigade v republiki zagotovili vse s katerimi se spopada tovarna, kar „plačo“ namesto neta ’ najnujnejše za nemoteno življenje v obrazcu, ki so ga odposlali ni kronične. Že ob sami gradnji je bilo Deset dni do semnja suhe robe in lončarstva v Ribnici — Tudi modna revija, gobe, naselju in na trasi marsikaj izpuščeno, zlasti med stro obrtniki in kultura — Se kiča ne bo manjkalo J. P. občino itd., pa pod bruto ji tako da je bil že začetek obrato OD piše 31.611 dinarjev• vanja težak. Kasneje so se težkem u Četrti ribni&i semenj suhe robe in lončarstva se bo začel 9. lih semnjev skušali zriniti s te Spet pomola doma! porodu pridružile še težave s kadri septembra že pred osmo uro zjutraj. Uradni oz. svečani del se bo prireditve, vendar se „kičaiji“ Telefon je zapel iz Krke in plasma izdelkov na trg. začel malo pozneje, ob 9. uri, s svečanim sprevodom godbe, narod ne dajo, češ da jih zaradi »enot Le še montaža tozd Zdravilišča, češ; Medtem ko so imeli 1977 samo nosti jugoslovanskega trga“ ne nih noš, pevd s krošnjami ter krošnjarji in lončarji z vozovi. Po Ni ovir, da Dragarska doli smo imeli takega poprečja f izgubo, so leto 1978 končali uspeš sprevodu bodo goste oz. oblikovalce semnja pozdradii predstavniki sme nihče odslavljati, in tako vsem kolektivu. Gre samo 2» no, vendar z zalogo izdelkov, ki so občine, Turističnega društva in Gospodarske zbornice, ki je pokro jih bo dovolj tudi na letošnjem na ne bi dobila do 29. no upravo. “ In še nekaj je bilo bili vredni 30 milijonov. V leto vitelj semnja. semnju. vembra nove zdravstvene takih. šnjem letu so se zato lotili temeljitih J. PRIMC sanacijskih ukrepov. Z njimi jim je V okviru semnja bodo izdelo vili razstavo svojih deL Pletenini postaje Če gre za napake (zaen uspelo povečati proizvodnjo za 400 vali in prodajali svoje izdelke so predlagali še posebej, naj pri krat ni bUa ugotovljena no odstotkov v primerjavi z lanskim le obodaiji, podnaiji, rešetarji, pravi modno revijo. , V Dragi v kočevski občini so kon bena po naši krivdi), pot tom. Vsega skupaj so v prvem polle orodjarji (grablje, kose, nasadi Povabili pa niso prodajalcev Ukrotili plaz čana ‘pripravljalna dela za gradnjo seietreva'\'pm san-^aftje tju proizvedli 233.000 kvadratnih nove zdravstvene postaje, zabetoni polnjevanje obrazcev, ki gre la), pletaiji, lesostrugaiji, zobo- kiča Te so nekateri že z minu- Delavci Savin ega kamnoloma metrov keramičnih ploščic najboljše rana pa je tudi že plo šča, na kateri do v javnost, res tako male trebčarji, posodaiji (pintaiji), Gunte so imeli buren konec tedna. kvalitete, saj je IGK Račje selo edin žličarji in kuhalničarji ter ročni bodo postavili montažni del zdrav važna stvar, da lahko vanjo stven proizvajalec take keramike v V sredo, 22. avgusta popoldne, se je stvene postaje. Po sklenjenih dogo mizaiji. Teh 10 glavnih skupin V SREDIŠČU jelo krušiti skalno pobočje na delu vpisujejo , hišne številke'V Jugoslaviji S tem so le za 2 odsto vorih bo Marles začel postavljati ne pa pravih? In zakaj se jo pa ima še svoje podskupine, kot ROMI kamnoloma, kjer niso minirali že montažni del do 19. septembra in tka zgrešili planirano količino fizi potrebno imetnikom zaslug čne proizvodnje, vendar so finančni se na primer posodaiji dele na 49 pedagoških delavcev iz Do dobro leto. dela zaključil v 85 dneh, kar pome plan uresničili le s 93 odstotki izdelovalce škafov pa čebric, lenjske, Bele krajine in Posavja, ki se Skalna gm ota 40 kubikov se je ni, da bo postaja zelo verjetno do žkov nad 10.000 din sploh Vzroki za tako stanje so tudi v slabi brent, vedric itd. Semnja se bo ukvarjajo z Romi se je udeležilo ustavila na delu vozišča magistralne končana in odprta do letošnjega opravičevati? Mar niso ph* kvaliteti ta pa je posledica nezado udeležilo okoli 150 izdeloval dvodnevnega strokovnega seminarja ceste Zidani most - Drnovo. Zaradi dneva republike 29. novembra. čani po delu? stnih tehničnih sredstev. Po zdajšnji cev, ki bodo svoje izdelke tudi v Novem mestu. Seminar je pripravil nevarnosti ki je še vedno grozila s Vsa dela do plošče so opravili RIA BAČ Et tehnologiji bi morali imeti tudi zo prodajali, ter še posebej zdo- Zavod za šolstvo SRS - organiza pobočja, so promet , preusmerili čez krajani Drage s pomočjo nekaterih novi most pri Brestanici Ozka cesta rilnico gline ter še eno linijo za izde marji oz. prodajalci. , cijska enota Novo mesto v sodelova - OZD in posameznikov iz drugih na lavo ploščic. Oboje pa.je ob gradnji nju z občinskimi izobraževalnimi med Vidmom in Brestanico je ob selij. Vrednost doslej opravljenih del Na tej etnološko-turistično konicah predstavljala pravi zamašek. še ni dokončno izračunana, znaša tovarne zaradi varčevanja odpadlo. —gospodarski prireditvi bodo skupnostmi Glavno skrb so posveti Če bi imeli zorilnico gline in še eno li metodam dela pri socializaciji in Od velikanke, ki je padla na ce pa okoli 1,5 milijona din. proizvodnjo linijo, bi lažje poskrbeli, sodelovali lončarji, člani zdru dviliziranju Romov. Seminaristi so sto, je okrog 300 kubikov zgrmelo v Denar za montažni del zgradbe, za nepretrgano proizvodnjo. Tako ženja obrtnikov ribniške obči imeli tri predavanja: prof. Mladen kamnolom. Na hribu pa je kot po ki bo veljala po predračunu pa jim kljub visoko avtomatizirani ne, na semenj pa so povabili še Tancer iz Maribora je govoril o vzgo čen zob grozila še večja gmota. Od 1.471.710,00 din, je zagotovljen. proizvodnji večkrat zagode vreme. OZD, ki imajo svoje obrate v ji in dviliziranju Romov pri nas in v časa do časa seje od nje odlomil ka Tako ni nobene ovire, da dela ne bi V kolektivu si zato prizadevajo, da ribniški občini (BFT , Sukno, svetu, Peter Brunec iz Murske Sobo kšen kos in se odkotalil po pobočju. bila končana do roka. bi manjkajočo opremo nabavili vsaj Pletenine), gobarje in izdeloval te o uspešnosti reševanja romskega Minerji in drugi delavci so delali ves Oprema nove zdravstvene postaje naslednje leto. ce ženskih ročnih del (pletil vprašanja v Prekmurju, Daija Pod- čas, tudi v dežju. V soboto, 25. av bo veljala nadaljnjih okoli 500.000 bevšek iz Novega mesta pa je govori gusta, , so lahko spustili promet din. Denar zanjo bodo zagotovili - V tovarni so sprejeli tudi vrsto stvo, vezenine), razien tega pa še la o sanacijskem programu reševanja vzdolž desnega brega Save. Zrušeni Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica drugih ukrepov, kjer sodelujejo tako udeležence poletne likovne ko vprašanja Romov novomeiki obči m aterial b odo že še uporabili. in nekateri drugi viri. samoupravni organi kot družbeno lonije v Ribnici, ki bodo pripra n i A. Z. J.P.
akcijo. Bil je že alarmanten poziv na novembra 1919 v Ljubljani, je bilo kongresu, je na zaslišanju izjavil „da rešitev tedaj edino res akutnega desno krilo v manjšini", toda desni sedaj namerava iti na Dunaj, da KOMU VELJA NAPIS? vprašanja, za kar pa je bilo, kot je čarji so znali že prej »preprečiti, da dokonča svoje študije", ter dodal: klic navadno pomeni, da gl* Bogata revolucio letak opozarjal »samo še nekaj dni ni niti en odločen inteljgent iz »Bil bi če bi sedaj ne bilo kongresa, gasilce, ampak v tem prim1® časa". Ta akcija je bila: delavstvo Slovenije prišel na strankin kon že na Dunaju." ko je pod njim velika in gPjj tradicija na Dnaj sklicuje shode in zavzame sa- gres". Desničarsko vodstvo JSDS je Ko so na ta način levičarski ka luža, onkraj ceste pa ^ lišča, ki ga morajo že prej izvoljeni iz stranke izključilo Nina Furlana, delegati ostali brez izrazitega ko kup odpadkov, res ne delegati zastopati na strankinem zatem pa ga je 27. oktobra aretirala munističnega vodstava, so sledili le Posnetek je s ceste zraven ^ kongresu, ali pa naj na zborovanjih policija, in inž. Dragotina Gustin vim socialistom ali sredini. Ta pa je sta čez Krko v Drami, kjer jej Piše: Franček Saje EjJ »izvoli delegate", kar je pomenilo, čiča, inž. Antona Štebija pa je v želji, da v JSDS ne bi prišlo do peljan pričujoči podvoz n da namesto že izvoljenih desni prisililo, daje izstopil iz stranke. r azkola, pristajala v kongresnih revo čarskih delegatov izvoli nove, ker Kljub tem varnostnim ukrepom je lucijah na kompromise z desnico in magistralo Ljubljana- Bližal se je kongres JSDS, za stičnemi delavskemu in kmečkemu »strankin kongres . . mora biti na kongres prišel kot delegat Lovro ji celo omogočila, da je v novem (Foto: R. Bačer) katerega so bili že izvoljeni delegati, proleteriatu Slovenije!", ne da bi sc resnični izraz volje širokih mas", ki Klemenčič, ki je imel namen, da izvrževalnem odboru ohranila veči ki pa niso kazali borbnega in revolu o tem posvetoval vsaj z ljubljansko bo moral rešiti veliko važnih vpra poveže levičarsko večino in jo po no. Zato XI. kongres JSDS 1. in 2. cionarnega razpoloženja množic. komunistično skupino in levimi so šanj, .glavno pa je, da se na tem vede v boj proti desnici, kar je novembra 1919 ni upravičil priča Zato sije Klemenčič zamislil široko cialisti Letak je natisnil v Zagrebu, kongresu doseže združitev sloven napovedal že v letaku, ki ga je izdal kovanj revolucionarnega ljudstva. UDELEŽENEC, potezno politično akcijo, s katero je kjer so ga priložili »Novi istini", skega proleteriata s proletariatom 20. oktobra. To je gotovo nameraval NE PA GOVORNIK hotel spremeniti sestav in mišljenje hrvaškem glasilu SDSJ (k), in ga .* ostale Jugoslavije". storiti 2. novembra, drugi dan kon Po izpustitvi iz zapora je Lovro delegatov, da bi bili resničnejši za- tako razposlali njegovim naročni »Nikdar ne bodo pozablja*1 Klemenčič se j kot spreten pisec gresa, ko so bila na dnevnem redu Klemenčič odšel na Dunaj, sc vpisal s topniki in zagovorniki revolucio kom v Sloveniji, kjer ni zaradi ti je naslov poročila s fotografij0, in agitator izognil bombastični ter glasovanja o revolucijah in volitve na univerzo in svoje revolucionarno narnih teženj delavcev in kmetov. skarske stavke od 14. oktobra izha odkritju spominskega obde7 minologiji in politični frazeologiji izvrševalnega odbora. To pa so mu politično delo uspešno nadaljeval Sem Klemenčič je bil »široko jal noben list Ko ga je policija padlim na Vel. Podljubnu, obj2 ter letak napisal v živem jeziku, da kot komunistu preprečili desničarji, med jugoslovanskimi študenti. Tam potezen, semtertje morda čez vprašala o tem letaku, je Klemenčič je bil enostaven, jasen in vsakomur saj je sam Prepeluh zahteval poli sta bili v začetku leta 1920 dve vije nega 23. avgusta, v Laterf. mero“, človek s 6irokim obzorjem, odgovoril: pa je prišlo do neljube napa*. razumljiv. Ker je vsebinsko odgovar cijsko preganjanje komunistov. organizirani študentski skupini: kle dober govornik, referent in debatar, »Letak . .sem sestavil jaz, tiskal Kot govornik na proslavi je ", jal takratnemu nišljenju in hotenju Tako je bil Lovro Klemenčič rikalna in komunistična. O slednji je da mu »nihče ni mogel doživega, se je pa v tiskarni železničarjev v pomotoma napisan Franc Sa večine delovnih ljudi, je bil preprič »dne 2. novembra ob 7. uri zjutraj »Slovenec" takrat poročal, da » š te je njegovi argumenti so držali, ljudem Zagrebu. Sklepam iz tega tudi, daje izvršni sektretar predsedstva * ljiv. ustavljen v hotelu Tivoli in priveden danes že okrog devetdeset organi je postalo jasno osvojil jih je- .. Se bil oziroma moral biti cenzuriran, ZKS, bil pa je le udeleženec P* S svojim pozivom na alarmiranji na policijsko ravnateljstvo" v Ljub ziranih komunistov. Toda računajo, silnejše kot živo besedo pa je imel zaradi česar me po mojem mnenju delavstva je letak najbolj odmeval v ljani, kjer pa so ga zaslišali šele 5. da bodo pritegnili v kratkem nase še slave. Medtem pa je pom °t0^ pero . Zaupajoč v te svoje spo tudi zanj ne morete storiti odgovor trboveljskem revirju, kjer je sporžil novembra. Razlogi za aretacijo so izpadlo ime govornika i ° . sobnosti in v revolucionarno razgi nega. Sicer pa zastopam stališče, ki ostale liberalne elenente. In kakor veliko politično akcijo in ponovno bili njegov letak, zveza s stavko se stvar razvija, j e njihova nada Ravbarja - Gregorja iz organ*2: banost množic je po svojih beograj sem ga napisal v letaku." cije ZZB NOV Straža. Obemaibem* silovito razgibal revolucionarne ru rudarjev in Ninom Furlanom. Ker je popolnoma upravičena... Ni dvo skih pooblastilih 20. oktobra 1919 Letak je imel izrazito agitacijski darje. morda že zvedel gotovo pa vsaj ma, da bodo dunajski dogodki našli opravičujemo. napisal in podpisal razglas »Sociali- značaj za eno samo široko in nuino Na kongresu JSDS, ki je bil 1. predvideval, da levica ni zmagala na konkreten odmev v domovini." " »Kultura na počitnicah?” pisma Na rob nalogam v novem Razmišljanje o kulturnem poletnem mrtvilu pri nas - Finančne težave, premajhno zanimanje in slab odnos in šolskem letu 1979/80 Zadnje čase je v dnevnem ča- pridružile še prostorske, kar ni po f°N u, na televiziji (tudi v Do- vsem razumljivo, saj vemo, da ima ®njskem listu smo lahko pre- mo v grmskem gradu odličen pro odmevi Reformne težnje in naloge so v rokah prosvetnih delavcev, delovnih ljudi in občanov, stor za letne prireditve. Nekaj jih je n “ razmišljanje o tem) dosti že bilo in tako nastopajoči kot gle krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela 8°vora, daje kultura odšla na dalci so bili zadovoljni z njimi SREČANJE UČENČEV Počitnice. Se posebno velja to In še nekaj je. Obiski nekaterih (Nadaljevanje s 1. strani) a Dolenjsko. IN UČITELJEV vosti na stopnji predšolske vzgoje in prireditev v Novem mestu kažejo, da V z g o jn o -izobraževalna dejavnost je del združenega dela Že do osnovne šole. Zahtevnejše priprave ® Prireditvami Dolenjsko poletje dolenjska metropola ne premore do Mladinska organizacija Artiče je v sedanje praktične izkušnje so najboljši dokaz za trditev, da se šol- ^ ^ začel Zavod za kulturno dejav- volj kulturnega občinstva. Večkrat soboto, 25. avgusta, organizirala sre pa bodo potrebne za prehod prvih stvo ne more zadovoljivo razvijati in odzivati brez tega vzročnega J’azredov V rijih šol v usmerjeno J*®51 v Novem mestu. V zasnovi je je na odrskih deskah več ljudi kot v čanje učencev, ki so obiskovali odnosa. Ta vzajemna povezanost bo najgloblje izpeljana v usmege- izobraževanje.Predvideno je, naj bi 0 ^m išljeno, naj bi se v tem okvi- dvorani osnovno šolo Artiče, in učiteljev, ki z v z g o jn o - reformne oziroma preobrazbene ra razvijale tudi turistične, športne so jih učili. Srečanja, ki je bilo dru nem izobraževanju, začenši že sprejeto skupno izobraže- jg * druge prireditve, vendar pa je za- Dolenjsko poletje bo zaživelo le valno osnovo, ki bo v prvem in deloma v drugem letu, torej na za zahteve začele uresničevati v praksi tedaj, ko bodo vsi začutili potrebo go zapovrstjo, se je udeležilo pribli dj nerešenih finančnih vprašanj četku usmeijenega izobraževanja, omogočila učencem več splošne, v šolskem letu 1980/81. Priprave po njem ter ko bodo rešena finanč žno 70 od več kot 200 povabljenih. olenjsko poletje zamrlo. K so- Udeleženci so si ogledali foto raz kulturne, samoupravljalske, obrambne, proizvodno-tehnične in zaradi priprav samih ne bodo obro 'nanciranju so pristopila le redka na vprašanja, odnos do prireditve in dile zaželenih sadov. Samo zavestna volja za sodelovanje pa boljša. stavo o pravkar končani delovne vzgoje. Usmerjanje mladine v posamezne usmeritve usmer ^tistična društva, delo in oiganiza- ..olimpijadi”, po kulturnem progra- I jenega izobraževanja bo ena najzahtevnejših nalog učiteljev in stro opredelitev posameznikov in kolek 9a sta obvisela zgolj na delavcih za- ŠF tivov bo lahko kos novostim in spre Novo mesto mu pa je sledil zabaven večer. kovnih delavcev na osnovni šoli in zunaj nje. Natančna ocena učen v°da, k vsem tem težavam pa so se M JAZBEC membam. Kar je preživelo, se mora čevih sposobnosti in nagnjenj se bo nujno sočala z izkazanimi umakniti boljšemu, sodobnejšema kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi kadrov&imi potre bami vseh področij združenega dela in dnižbe kot celote. Za Zato je logično, da začnemo novo usmerjanje v posamezne smeri oziroma v poklice pa bodo na podla preverjati in utrjevati že v šolskem gi predhodnih mnenj in novih izkušenj, ter ugotovitev odgovorne letu, ki je pred nami Postopno, to Stare želje so že nujnost srednje šole v povezafi s starši in organizacije združenega dela, ko da organizirano in vztrajno. Nena bo šlo za študij ob delu in iz dela. ravno bi bilo sprejeti mnenje, da bo V krajevni skupnosti Griblje in Podzemelj že 20 let želijo telefon - Kraj ne bo napredo mo začeli misliti po novem tedaj, ko V ta sklop odnosov, kar je v prist organizacij. Pri izdelavi spremljanju se bomo sočili z dejanskim začet val brez sodobne povezave z ostalimi kraji — Vsak naj izpolni svoj del odgovornosti ojnosti in odgovornosti predvsem in ovrednotenju delovnih programov kom reformnih zahtev. Pedagoške celotnega združenga dela, sodijo še so dolžni sodelovati učitelji in drugi naloge so in bodo zahtevne, druge V krajevni skupnosti Griblje že dolgo želijo dobiti telefonsko Kaj pa šola, središče kulturnega kadrovske štipendije, ki morajo po delavci na šoli učenci in starši stro prav tako. Tovrstne priprave pa ne z drugimi kraji. OD leta 1959 se v zapisnikih s sestankov življenja? In civilna zaščita? stati sestavni del kadrovske politike,_ kovni in samoupravni organi druž morejo potekati samo za šolskimi zi ~PL ponavlja vprašanje, kdaj bo zabrnel telefon. PTT nekdaj iz Potreb po telefonski poveza in vprašanja, kako čim bolj zado benopolitične organizacije in zu dovi Zlasti za usmerjeno izobraže objektivnih razlogov tej želji ni moglo ustreči, danes pa so seveda vi je v gribeljski krajevni skup voljivo urediti mrežo šol usmerje nanji sodelavci in nenazadnje krajev vanje ima združeno delo toliko na nosti torej veliko, žal pa je tudi nega izobraževanja. Prvi del proble ne skupnosti, zainteresirano združe log, da jih bo lahko pravočasno okoliščine drugačne, povrhu vsega pa je razvoj komunikacij vse mov bosta pomagala razreševati no delo in samoupravne interesne °U bistvenega pomena za življenje krajevne skupnosti. predračun za telefon velik, tako spraviti v življenje le tam, kjer so o družbeni dogovor in samoupravni skupnosti ter ustanovitelji in druž njih že začeli na glas razmišljati in ^ajevna skupnost je izrazito tem, da bi poslovalnica da mu bodo kos le vsi skupaj, sporazum o štipendiranju učencev benopolitični dejavniki ožjega in šir KZ od občinskih skupnosti do po tudi ustrezno ukrepati Nesmisel bi litijsko usmerjena, saj samo Črnomelj, šola, krajevni urad, in študentov, medtem ko bodo za šega družbenega okolja. bii če bi trdili da problemov ni Ni , raj Griblje daje preko 1000 trgovina, obrtniki in posamezni sameznikov. Upajmo, da bo dogovor o obsegu posameznih usme-. so pa taki da jih s skupnimi močmi Za svete vzgojno-izobraževalnih vltrov -■ mleka ..uvM u.iw.,udnevno v odkup, krajani še kako potrebovali za vsakdo vzel svoj delež in ga iz ritev in smeri v usmerjenem izobra ne bi zmogli Manjka prosvetnih de organizacij, v katerih sestav se vklju polnil. Le tako bo ta zaostali, a ževanju služili na republiški ravni lavcev, zlasti za nekatera področja. imetje so kooperanti in kot ta- opravljanje svojih dolžnosti so čujejo delegati vseh naštetih orga ® potrebujejo boljše možnosti dobno telefonsko zvezo z ob gospodarsko nadobudni kraj na pripravljajoči se kriteriji in temeljna načela. nov, organizacij in deupnosti ne S evanja kmetijsko zadrugo in činskim središčem in ostalim predoval. moremo trd iti da so v celoti zažive Zato je potrebno, da del programov veterinarjem, da ne govorimo o svetom. Kaj pomenijo sprotni N. D. li Ti sveti kot organi upravljanja uresničujejo zunanji sodelavci kar in hitri zmenki, recimo, med IZTREBLJENA imajo vrsto odgovornih nalog in pri bo v usmerjenem izobraževanju KZ in poslovalnico, trgovino in V KOČEVJU DEL MISELNOST stojnosti ter hkrati zagotavljajo ures vsakdanje pravilo. Materialne in pro storske možnosti se sicer rešujejo, kooperanti, vedo le tisti, ki ne REPREZENTANCE Znano je, da si brez znanja nobe ničevanje tistih ustavnih in zakon posredno tam delajo. V interesu na družba, najmanj pa naša samo skih opredelitev, ki določajo vzgoj toda zapoznelo; sodobna učna teh V nedeljo so prišli v Kočevje na Franc Gorše zadruge in kmetovalcev je tudi, upravna socialistična skupnost, ne no-izobraževalno področje kot ce nologija je marsikje zastarela in po 14-dnevne priprave kandidati za ju lotno za poseben družbeni interesi manjkljiva Ne smemo pa pozabiti da lahko rejec živine v sili hitro goslovansko atletsko reprezentanco, more obetati zaželenega razvoja in napredka. Zato je že skrajni čas, da da so naložbe v ljudi najbolj smotr , ^ avgusta so v Ljubljani položili pokliče živinozdravnika, da mu ki bo nastopila na sredozemskih ig Tako zastavljena samoupravna orga ne in dolgoročne, zlasti če vemo, za rah. Na stadionu vadi pod nadzor smo se, čeprav še ne povsod, poslo vecnemu počitku Franceta Gorše- reši živinče. Ne nazadnje tu ne niziranost torej nujno presega šolske stvom zveznega atletskega trenerja vili od miselnosti da je šolstvo de kaj smo se zanje odločili Kočevja. bi smela stati ob strani tudi za Korice. javnost, ki na račun družbe porabi okvire. Gorše je leta 1975 prejel za dot varovalnica, ki živino zavaruje. toliko in toliko denarja. Take ne- Pravila, da se na napakah tudi 8° let no uspešno delo na družbeno- ZA DOBRO VOLJO všečne in nikamor vodeče nespora učimo, v tem primeru ne bi kazalo političnem in gospodarskem podro- ŠKODA zume bodo uporabniki in izvajalci NALOŽBI JE IME upoštevati ker bi tako povzročali Ju .»Seškovo nagrado", najviše pri vzgojno-izobraževalnih storitev nepopravljivo škodo sebi šolajoči se znanje občine Kočevje. ZNANJE Letos spomladi so pri napeljavi uspešno premagovali na podlagi do generaciji in celotni družbeni skup Franc Gorše je izhajal iz rudarske vodovoda za Dramo prekopali tudi ločil pred nedavnim sprejetega zako Samoupravljanje kot pedagoško nosti Še je čas; da se za nove naloge družine. 1933 se je zaposlil na Cva- moj travnik. Za dovoljenje me ni na o skupnih osnovah svobodne načelo je nepogrešljivo vodilo v pravočasno in solidno pripravimo. rovi žagi v Borovcu. Za partizane je nihče nič vprašai kar me niti ne menjave dela. Sistemskih zakonov v z g o jn o - izobraževalnem procesu in J02E ŠKUFCA začel delati že zgodaj, maja 1942 pa moti Bolj me boli, ker so izkopani pa ne sprejemamo zato, da bi jih na v vseh odnosih življenja in dela sle J® bil izvoljen v rajonski odbor OF rov le površno zasuli in je na travni čelo hvalili ali obtoževali. Vredni so herne organizacije, ki se ukvarja s Kočevska Reka. Bil je tudi v vod- ku ostal polmetrski hribček. Pri le toliko, kolikor bodo zaživeli v ne pedagoškim delom. Sistemsko uza ?Vu narodnoosvobodilnih odborov košnji mi je nasutje vzelo veliko dra posrednih odnosih, v praksi sami konjeno permanentno izobraževanje a*>jaloka in Kočevje, kjer je vodil gocenega časa, izgubil sem tudi sko Odgovorni za to pa so tako uporab bo pobudilo še večjo odzivnost za KERBLERJEV !P°darsko komisijo. raj tono sena in okoli 700 kg otave. niki kot izvajalci Zunaj teh odnosov študij ob delu in iz dela, seveda v P° v°jn' Je bil v NOO Ko- Mislim, da bi morali rov bolje za ustreznih rešitev ni in jih tudi ne bo. skladu s potrebami združenega dela USPEH za gospodarska grniti in da pri takih delih ne bi sme Vzgojno-izobraževalne organ iza- in širšim družbenim interesom S. Znani slovenski fotograf Stojan Vttffenja. a t P0Verjenflc Bil je še predsednik in li povzročati škode. Zdaj, ko iščem e postajajo žarišče predšolske tem v zvezi pa se izpostavlja potreba Kerbler iz Ptuja - Novomeščani ga ^ Predsednik t _ bivšega okraja, pa odgovornega, ki bi mi pomagal od vzgoje in varstva v celotni krajevni po sistematičnem andragoškem poznajo po razstavi, ki je bila pred ^jstarejsi odbornik. Pred upo- PRIJATELJI - Za Golobičeve vrniti to težavo, ga ne najdem. Po- skupnosti osnovna šola prerašča do usposabljanju vseh učiteljev, ki bo tedni v mali dvorani Dolenjske gale zvezo'^° leta 1960 je vodil poslovno štiri otroke z Dolža se je tistega - šiljajo me od enega do drugega - nedavno uokvirjenost z izpopolnje do izobraževali in vzgajali za delo in rije - je dobil visoko priznanje v Velik 0Z" *Ven gospodarski odsek, dne, ko je gospodinja prinesla brez pravega haska. Čeprav sprva ni no obliko življenja in dela, ki ji pra nadaljnje šolanje. Vzgojno-izobra zahodnem Berlinu, kjer je sodeloal •n i?Jr ^ Popeval k povojni obnovi domov nebogljenega smjačka, sem nameraval zahtevati nobene od vimo celodnevna osnovna šola. Tre ževalno delo je pedagoško naravna na trienalni prireditvi „ Razstava Dal- ♦ ne le gospodarstva, am- začelo kaj zabavno življenje. škodnine za prekop, pa sedaj po,| ba jo bo razvijati dalje, dosedanje no, če zna učitelj določeno stro evropskih fotografov". Za razstavo tudi Kočevja oz. Kočevske, Mladiča so vzljubili, ga skibno vsem tem razmišljam, ali nisem bil pomanjkljivosti odpravljati, pozitiv kovno znanje preliti v ustrezen pe- je konkuriralo s svojimi kolekcijami eprav je 2adn]& leta pri- neumno dober. ne izkušnje pa organizirano prenaša dagoSci jezik v skladu z zahtevami po deset fotografij nič manj kot 280 njen na invalidski voziček, je z hranili, ob igri pa še privadili na prijateljstvo s psom Tarzanom. SLAVKO KOŠAK ti v delo ..poldnevnih osnovnih šol“. določenega učnega načrta in ustrez fotografov. Med izbranimi 32 kolek , anJe,m spremljal vsa dogajanja. DoL Maharovec nih vzgojno-izobraževalnih smo cijami je bila tudi Koblerjeva kot ?pie bil vsakega napredka, Se največ zaslug za to ima trov. Ta specifičnost mora postati edinega Jugoslovana. a zadnji poti ga je spremljalo ve osemletni Bogdan. (Foto: M. NAPREDKA NI MOC neodtujljiva sestavina dela vseh, ki to?.. Prijateljev, znancev in nek- Gošnik) TAJITI so se odločili, da z uresničevanjem sodelavcev, katerim bo Na trhlih nogah! po- Uvajanje sodobnejših oblik in me vsebine in smotrov učnih načrtov ; ostal v večnem spomina tod dela, Intenzivno podružbljanje prispevajo svoj delež v skupne napo J. P. Kaj hoče doseči Alojz Car vzgoje in izobraževanja in programi re, katerih rezultati se glede na vlo kultura s širjenjem laži o cenah in ranje dela so zahteve, ki so enako ženo delo in trud ne pokažejo takoj, Franc Per kvaliteti kruha v Loškem pomembne za vse stopnje vzgoje in so pa dragocena dolgoročna nalož Potoku? izobraževanja. ba, ki se imenuje znanje. in Glede priprav učbenikov, učnih Franc Per je bil sicer rojen v Mo V zvezi s člankom „Jemo najdra pripomočkov in drugega didaktične Zurc žji kruh“, objavljenim v Dolenjskem ga gradiva je moč ugotoviti opazen Vida ravčah pri Litiji a je kar 30 let - ZAHTEVNO izobra napredek. Toda preveč je bilo na vse od leta 1948 do lani, ko je bil listu 9. avgusta v rubriki Pisma in NOVO OBDOBJE * * * je odjeknila v Semiču no- upokojen - delal v Kočevja odmevi bi želela dati nekaj pojasniL tem področju zamujenega, da bi smo’ . ^ 'd e Zurčeve ni več. Vedeli Rodil se je 1916 v veliki kmečki Pisec članka Alojz Qir je navedel, lahko na hitro zapolnili tovrstne Novo šosko leto bo tudi leto pri ževanje vrzeli, zlasti za srednje šole. hjb* Slcer> da je bolna in da jo za- družini Po končani gimnaziji se je da v Loškem potoku jedo ljudje naj prav za uveljavitev sprememb in no- Demokratizacija odnosov med Pritisk bolezen iz dneva v dan bolj zaposlil na pošti v Ljubljani Zaradi dražji kruh v Sloveniji in da bi mora šibkega zdravja ni bil vojak, zato pa la skupščina občine Ribnica zagoto učitelji vzgojitelji in učenci se je Vida -* Smo vseeno uPali, da bo okrepila zlasti v zadnjih letih. Ostan bila *Jačia> a j je tako neizmerno Iju- je znal ceniti zdravje in je rad poma viti učinkovito inšpekcijsko službo, ^ ‘ Mjenje, gal drugim, saj je preko 30-krat da ki naj bi ugotavljala, če je kruh po ke zadevne nadrejenosti in 'podreje nosti bo omajala še šolska reforma. nila riha, skromna. Nikoli ni ri- roval kri. kvaliteti res. kruh posebne vrste. Po V Kočevju je bil vseh 30 let zapo vedala bi samo to , da si cenika ne iz Učenec mora postati aktiven dejav diŠČu ° Spiedi e’ vendar je bila v sre- nik v vseh odnosih vzgoje in izobra Sem-. vsega kulturnega življenja v slen pri podružnici Narodne banke mišljamo sami ampak nam ga po oz. sedanje SDK, kjer je bil zadnjih trdi skupščina občine, in da se 26. ževanja zato, da bo z odgovornostjo 'Jubej11-- ^ ve*^° prizadevnostjo in sprejemal pravice in dolžnosti v šoli, Zej /''rij0 je skrbela za semiSci mu- 16 let, do upokojitve, tudi direktor. julija kruh ni podražil samo v Lo ncem potoku, ampak po vsej Slove na delu in v življenja Zaen ° a. P° niem obiskovalce ter z Veliko prostega časa je posvetil ga Letni in generacijski osip je še rnij nosti° razlagala zgodovino Se- silstva niji. Da pa je kruh dober, priča to, Od leta 1951 je bil član GD Ko da so ljudje z njim zadovoljni pa tu vedno opozarjajoč na področju srednjega, vitega in visokega šolstva, ncev ‘tl je tudi v Društvu upokoje- čevje in funkcionar okrajne gasilske di sanitarna inšpekcija po prenovitvi bn0 j f s ^ te r i Belokranjec, pose zveze vse do njene ukinitve. Tudi v pekarne nima pripomb glede kvalite dasi ne gre prezreti pozitivnih rezul k a j en}*^an, se hvaležno spominja, GD Kočevje je opravljal razne odgo te. tatov, ki so jih dosegli tam, kjer so ko : J? Je Vida zanimala za bolnike, vornejše dolžnosti Ža delo v gasil Ne gre torej za nikakršno izkoriš poglobili pedagoško delo in odgo čanje oziroma življenje na račun de vornosti učencev in študentov in *Wbi ^ V novome3ci bolnici v stvu je prejel odlikovanje III. in I. stopnje Republiške ^gasilske zveze. lovnega človeka, saj vse vrste kruha kjer so se za boljše in odgovornejše prodajamo po potrjenem cenika delo zavzele samoupravno organizi PoSemičani so se radi zatekali k njej Okoli leta 1950 je bil tudi član Zato opozarjam Alojza Carja, naj rane oddelčne in šolske skupnosti *n njena m ta 80 i*m b*!8 dramske skupine v Kočevja Na od naj,° odprta. Vsem je pomagala: ru je ustvaril like, ki jih ljudje po svoje obtožbe čimprej prekliče. In učencev ter mladinska organizacija v bii0 0 denarno ali moralno, če pa je Kočevski še danes pomnijo: Opra treba je vedeti da največ škode na povezavi s strokovnimi in drugimi Srjjo Posebno, je napisala tudi pro vljal je tudi več odgovornih dolžno redijo ljudem prav taki ki v zlagani subjektivnimi dejavniki sti v raznih drugih organih in organi skrbi za dobro človeka razširjajo Svobodna menjava dela, tako ne St,evilna laži posredna kot posredna, se bo hitreje Petek ■). udeležba na - - pogrebu r - c r ------v zacijah. Pri delu je bil vedno vesten. j*hiu’. avgusta je potrdila kako Vse naloge je opravljal resno in z ve SLAVKA ŽNIDARŠIČ in uspešneje uveljavljala le na podla Toni Vovko: MIZAR, olje - platno, 1979 - Z razstave del članov DUa Vida priljubljena. liko mero odgovornosti Pekama in slaščičarna gi natančno izdelanih delovnih pro novomeškega likovnega društva Vladi mira Lamuta, ki je odprta v PRIJATELJI J. P. Loški potok gramov vzgojno-izobraževalnih novem muzeju NOB v Novem mestu. tudi okradeni za brezskrbno mla razvoj pokrajine Kosovo. Nasi TOREK, 4. IX. dost, starše, domovino. O svoji simbolično kaže na premogovni*' usodi bodo obudili spomine nekate beseda pa ne bo tekla o teh, . (TELEVIZIJSKI SPORED] ri od njih, na ogled bo tudi tudi o tem , kako se Pieb,v.‘L 1 dokumentarno gradivo, zanimivo pa Kosova trudijo odpraviti zaostal PETEK, 31. VIII. 17.15 POROČILA bo videti, kako so dojeli inprika:ali na več področjih. '« 19.15 RISANKA Mati in oče se temu upirata in bi vojne strahote dandanašnji šolarji. 21.10 H. de Balzac: CESAR 19.30 TV DNEVNIK rada odšla v Avstralijo. Ker nimata 17.20 FOLKLORA 17.50 PISANI SVET: GIBANJE 19.15 RISANKA TTEAU 20.00 ZABAVA VAS ZDRAVKO denarja, se pravkar vrnjeni sin 19.30 TV DNEVNIK 22.05 BALETNE MINIATURE COLIC Mladi glcdalci si bodo najbrž z JUGOBANKA udeleži rodca v domačem mestu, Baletniki beograjskega Narodne«’ zanimanjem ogledali oddajo, ki bo 21.00 ZAMENJAVA, film iz detck-' zmaga, tako omogoči staršem pot prikazala pestrost gibanja v taki ali pozorišta bodo predstavili odlo® tivske nanizanke na daljno celino, sam pa se odpravi- drugačni obliki, posebej za to iz dveh baletov, P. I. CajkovsW 21.50 TV DNEVNIK na nova tekmovanja. Taka je vsebina Labodje jezero in B. B a r t o k a Cu® oddajo pa je pesem o gibanju zložil 1 22.05 NOČNI KINO: ŠAMPION filma ki ga je po scenariju Jeba ni mandarin. Tomaž Domicelj. RODEA Rosebrooka pred sedmimi leti po 18.35 OBZORNIK 22.30 TV DNEVNIK 17.50 POROC" A Nekoč uspešni zmagovalec na snel znani ameriški režiser Sam 18.45 UKRADENI IN OKRADENI 17.55 DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE rodeih, to je tekmovanjih v jahanju Peckimpah. Film je privlačen tudi V okvir prireditev, posvečenih 18.10 ALIČE V ČUDEŽNI DEŽE divjih konj, se vrne v rodni kraj, kjer zaradi igralske zasedbe, saj nastopa letu otroka, sodi tudi slikarska LI jo v njem Steve McQueen, Ida kolonija Bohor žari, ki je bila v . Za tokratno priljubljeno zgodbo Lupino, Robert Preston, Ben John so televizijci izbrali pripoved o son in drugi. Šentjurju pri Celju. Tamkaj so Aliče, dekletcu, ki sanjari na obali, učenci iz več ko 30 osnovnih šol 17.40 TV dnevnik v madžarščini mimo pa priskaklja prestrašen zaj slikali na temo ukradenih otrok, 18.00 TV dnevnik - 18.15 P1*10, ček in smukne v luknjo. Aliče se njihova dela pa so bila razstavljena lovščine - 18.45 Narodna glasb*' splazi za njim in tako začne tudi v Gorici pri Slivnici, kjer se je 20.20 CRNA VZMET 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bite *1» odkrivati čudežno deželo. Kot isto- zbralo nad 400 med zadnjo vojno Dokumentarna oddaja ljubljan TV - 21.05 Včeraj, danes, ju®' 21.25 Znanost - 22.10 ZabS'*0' naslovna knjiga Levvisa Carola bo 17.25 Test — 17.40 TV dnevnik v ukradenih otrok. Oddaja bo govorila skih televizijcev bo govorila o naravnem bogastvu in možnostih za glasbena oddaja gotovo tudi risani film pritegnil madžarščini - 18.00 TV dnevnik - o teh ukradcncih, ki so bili hkrati mlade gledalce. 18.15 Med domom in šolo - 18.45 18.35 OBZORNIK Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 18.45 ROCK KONCERT: RETURN TV dnevnik - 20.00 Svetovni SREDA, 5. IX. 17.45 RISANKA 20.05 IGRE BREZ MEJA, pien«#* TO FOREVER kongres glasbene mladine - 21.00 17.50 OD SLIKE DO SLIKE Cascaisa . Ta ameriška skupina, ki jo od Poročila — 21.10 Liki revolucije — 21.30 ŽABE IN ZADNJE ^ pa najde svojce v velikih težavah. 18.20 OBZORNIK 1973 vodi Chrick Corea, je pred leti 21.55 Zabavnoglasbena oddaja - JUGOBANKA 18.30 NE PREZRITE STOVKE, kratka filma nastopila tudi v Ljubljani, igra pa Mlajši brat je prodal posestvo, starše 22.45 Oddaja resne glasbe 21.50 HAJDUK: DINAMO, repoit* pa kani spraviti v dom za ostarele. 18.45 RISANKA izrazit jazz rorV 19.00 TV DNEVNIK ža z nogom etne tekme 19.57 REPORTAŽA PRED ZA 22.20 ŠPORTNI PREGLED ČETKOM IGER BREZ MEJA 22.40 s TV DNEVNIK SOBOTA, 1. IX. med Postojno in Razdrtim se v 21.25 TV DNEVNIK glavnem ukvaija s kmetovanjem, 21.40 VELIKA DEŽELA, film kraj, ki nima ne šole ne gostilne, pa JUGOBANKA j e znan tudi po arheoloških na} Domala vse filme, kijih predvaja 17.40 TV dnevnik v madžarščini' jo televizijci, smo si lahko že prej 18.00 TV dnevnik - 18.15 Teh«"0* ogledali v kinematografih, to pa za natančno tehtanje - 18.45 diščih, ki pričajo, da so tamkaj 17.05 POROČILA velja še toliko bolj za kavbojke. in upor - 19.30 TV dnevnik' ljudje živeli že v starejši železni 17.10 Z BESEDO IN SLIKO - F. 1 Drevi bo namreč spet na sporedu 20.00 Dokumentarna oddaja ' dobi. Forstnerič: JABOLKO 17.00 SVETOVNO PRVENSTVO V film tega žanra, Velika dežela 20.50 Včeraj, danes, jutri - 2’* 17.25 SVETOVNO PRVENSTVO V 15.15 POROČILA VESLANJU, reportaža z Bleda režiseija Williama Wyleija pa je že Znanost in mi VESLANJU, reportaža z Bleda 15.20 MOJA LJUBEZEN, film Po letu 1966 bo Bled spet pravcati kinotečni .primerek, saj je Dogajanje tega poljskega Filma jc prizorišče svetovnega prvenstva v delo nastalo že pred enaindvajsetimi postavljeno v jesen 1939. Po začet veslanju. Predvidevajo, da bo od 29. leti. Zgodba je tako rekoč znana: dva rančerja sta si nenehno v laseh ku vojne mora fant Mark namesto avgusta do 9. septembra tekmovalo turni pa redko zaidejo k nam, zato zaradi živine in vode, sovraštvo p a se očeta, ki se je pridružil odporniške nad tisoč veslačev in veslačic iz več ČETRTEK, 6. IX. bo ogled Gospoda Toshija gotovo k onča s krvavim obračunom. Vro mu gibanju, na deželo odpeljati k o t trideset držav. prijetno doživetje. Film je posnel čekrvni stranki skuša spraviti kav mlajšo sestro. Po opravljeni nalogi se 17.20 RISANKA Subumu Hani, gre pa za pripoved o boj, ki je prišel na Divji zahod po vrne v porušeno Varšavo ter sklene, 17.25 HAJDUK: BUDUCNOST, JUGOBANKA naslovnem junaku, Japoncu, ki se nevesto, hčer enega od rančeijev. da se bo s tovarišem prebil do prenos nogometne tekme kot predstavnik gradbene firme Pri tem neprijetnem posredništvu vojakov. Naporno pot vzdrži le 19.15 RISANKA znajde v Afriki, da bi tam postavil ima nemalo težav, kajti zlobneži ne Mark, spotoma sreča dekle Elizabe 19.30 TV DNEVNIK montažno hišo, katera naj bi služila stojijo križemrok, stvar pa se konča to, ki je navdušena nad njegovim 20.05 Lev N. Tolstoj: ANA KARE- kot model za novo naselje. Toshijev tako, kot se za kavbojko pač pogumom. Med njima se razvije NINA prihod povzroči med domačini spodobi. Igrajo Gregory Pečk, Jean ljubezen, nato Marka zaradi mlado dokaj preplaha in zmede, saj tujec sti nočejo sprejeti k vojakom; stvar Simmons, Caroll Baker, Charleton še bolj zaplete dekletova ljubezen. Heston in drugi. 16.00 SVETOVNO PRVENSTVO V nalogo, je prijateljstvo med čm d Največ, kar fant lahko stori, je to, VESLANJU, reportaža z Bleda tujcem tako močno, daje slovo cel( da najde Elizabeti zatočišče pri neki 16.20 POROČILA boleče družini, sam pa se napoti nazaj v 16.25 VELEŽ: RIJEKA, prenos 21.20 GLASBENA ODDAJA porušeno mesto. Film je zrežiral nogometne tekme 22.00 TV DNEVNIK Janusz Nasfeter, glavne vloge pa 18.15 RISANKA igrajo Pioti Lysak, Grazyna Michal- 18.20 MALA ČEBELICA ska, Ryszard Barycz in Wieslava 17.55 Test - 18.10 Poročila - 18.35 OBZORNIK Mazurkiewicz. 18.15 Narodna glasba - 18.45 18.45 NADOBUDNEŽI 16.50 NAS KRAJ: ŠMIHEL POD Dokumentarna oddaja - 19.30 TV 19.15 RISANKA NASLOVOM 21.00 KAKO SE OBLAČIMO dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja 19.30 TV DNEVNIK ne zna afriškega jezika, zato je 21.00 Poročila - 21.10'Feljton Blizu dvesto prebivalcev te vasi 21.05 TV KAŽIPOT 20.20 FILM TEDNA: GOSPOD sporazumevanje skoraj nemogoče. 17.40 TV dnevnik v madžarščini ' TOSHI Sčasoma pa Japonec in čmd le 18.00 TV dnevnik - 18.15 K spetif Japonska kinematografija ne pre najdejo skupen jezik, in ko Toshi s Mikula Mali - 18.45 Kviz - 19.30 more zgolj del o samurajih, ampak pomočjo domačinov dokonča mon TV dnevnik - 20.00 Kino oko " izrazito akcijskih filmov, tako pa je na razvoj gverilskega vojskovanja NEDELJA, 2. IX. se posveča tudi sodobnosti. Taki tažno hišo ter tako opravi svojo 23.00 Poročila tudi delo z gornjim naslovom.’ drugod ter o protigvcrilskih enotah Nastalo je pred štirimi desetletji, gre vojaških hunt JUGOBANKA pa za napeto zgodbo o tveganih 21.40 TV DNEVNIK poletih preko andskih gora. Dogo 21.55 RISANKA divščine pogumnih letalcev so kaj 22.00 ANDREJ SlFRER pak začinjene tudi z ljubezenskimi 22.15 DINAMO: CRVENA ZVEZ in drugimi pustolovščinami, v glav DA, reportaža z nogometne tekme PRVI RADIJSKI PROGRAM nih vlogah pa nastopajo Cary Grant, 22.45 ŠPORTNI PREGLED 8.35 POROČILA Jean Arthur, Richard Bathelemes in PETEK, 31. Vlil. ske proizvajalce. 13.50. Pihalne nazv: To je bilo na vaš račuji 8.40 S. Stojanovič: VEC KOT R ita Hayworth. godbe. 14.05 Humoreska tega tedna 22.20, S plesnim orkestrom R|, IGRA 19.15 RISANKA 8.08 Glasba za' dober dan. 8.30 (J. Steinbeck: Poletnarska polica). Ljubljana. 23.05, Lirični utri# 9.30 PRILJUBLJENE ZGODBE 19.20 TV DNEVNIK Glasbena pravljica (Sergej Pro 14.25, S popevkami po Jugoslaviji. 23.10, S popevkami po Jugoslavr 9.55 SVETOVNO PRVENSTVO V 20.05 D. Kovačevič: MED NEBOM kofjev: Peter in volk). 8.54. Naši 15.10, Listi iz notesa. 15.30 Nedelj 0.05 - 4.30Nočni rogram. J VESLANJU, prenos z Bleda IN ZEMLJO umetniki mladim poslušalcem. 9.05 ska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 12.55 KMETIJSKA ODDAJA . 20.45 MOC IN NEMOČ GVERILE Z radiom na poti, 12.10 Z orkestri 16.20.Gremo v kino. 17.05 Popular SREDA, 5. IX. ne operne melodije. 17.50 Zabavna 13.55 SVETOVNO PRVENSTVO V V tretji oddaji iz nanizanke o in solisti IZ 30 Kmetijski nasveti (inž. Matko Lipovšek: Prva hladilni radijska igra (Marjan Marinc: Nevid 8.08 Glasba za doba dan. 8.30 ^ VESLANJU, p k nos z Bleda Latinski Ameriki se bomo seznanili na smrt). 18.25 Godala v ritma čitni&o popotovanje od strani Sj BEOGRAD, 3. del dokumentarne z gverilskim gibanjem na tej celini. ca za gozdne sadike). 12.40 Pihalne godbe. 13.50. Človek in zdrayje. 19.45, Glasbene razglednice. 20.00. strani 8.45 Pesmice na potepa oddaje Govor bo o Emilianu Zapati, 14.05.Emila Adamiča suita za sim V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni pro- Z radiom na poti 1Z10 VeUk^ POROČILA Panchu VilU, Fidelu Castru in Che fonični orkester Iz moje mladosti am JRT. 2105, Lirični utrinki bavni orkestri IZ 30. Kmetijski J' KAKO SE OBLAČIMO Guevari, videli bomo, za kaj se že 14.25. Naši poslušalci čestitajo in L10 Mozaik melodij in plesnih sveti (Jože Bregar: Cebelarieva opjL ŠPORTNA POROČILA desetletja bojujejo tupamarosi, san- 15.00 Poletno popoldne - 17.30 pozdravljajo. 15.30 Napotki za turi ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. vila v septembru). 1Z40 Ob iz^ij udske glasbene umetnosti 1 jjj SAMO ANGELI IMAJO KRILA, dinisti pa venezuelski, kolumbijski Mladinski film - 19.30 TV dnevnik ste. 15.35 Zabavna ghsba. 18.00 Od film - 20.00 Dokumentarna oddaj* - arije do arije. 18.30 S knjižnega PONEDELJEK, 3. IX. Razmišljamo, ugotavljamo.. - 1* ^ ali bolivijski gverilci. Beseda bo Naši poslušalci čestitajo In po#J% Ameriški režiser Hovvard Hawks tekla tudi o boju in zmagi gverile na 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 trm. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Uganite, pa 8.08,Glasba za dober dan. 8.25 Po- liaio. 15.30 Zabavna elasba. je znan predvsem kot ustvarjalec Kubi, o vplivu kubanske revolucije Film tedna vam zaigramo! 21.05,Oddaja o mor čitniSco popotovanje od strani do ju in pomorščakih 22.30 Besede in strani 8.40 Počit niSci pozdravi zvoki iz logov domačih. 2 3.05 .Lirič 9.05.Z radiom na pod IZ 10 Veliki Borisa Franka. 20.00 Naš g® ni utrnki. 23.10 Prostor za ponovit revijski orkestri IZ 30 Kmetijski na 20.15 Madrigali Jakoba GaU«*,1 19.30 TV DNEVNIK in umetnostjo. Gre za pripoved o ve. OD5 — 4.30 N očni program. sveti (inž. Silva Avšič: Jesenska se 20.40 Bele Bartoka Sonata z*<}V PONEDELJEK, 3. IX. 20.20 A. Hieng: VEČERJA ZA upokojenem profesorju glasbe, skla tev saditve vrtnin). 1Z40, Pihalne klavirja in tolkala. 21.05 .Odk>fl>*L MILICO datelju, ki so mu oporekali umetni SOBOTA, 1. IX. godbe na koncertnem odru. 14.05, R. Wagnerja opere Rensko Pojo amaterski zbori 14.25 Naši Gluhi mož na meji, Burleska o ške vrline, zato se je umaknil v 22.20 Revija slovenskih pevcev jg JUGOBANKA slušalcisluša čestitajo in pozdravi} . bavne glasbe. 23.05 .LiriČni u tri^ Grku, Spominska plošča, Samota in samoto. Životaijenje zmotita mladi 8.08 Pionirski tednik. 84.5 Počitni- 3co popotovanje od strani do strani, 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 Nori malar - to so naslovi dram inkasant, ki rad poje, in njegovo glasbena izročite. 18.25 Zvočni 4.30 N očni program. sodobnega slovenskega dramatik; 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobot dekle Milica. Po srečanju z njima na matineja. 1L05,Zapojmo pesem. signali 19.45 Minute z ansamblom Andreja Hienga, ki smo jih na malti profesor odžene številne dvome, ki 11.20, Svetovna reportaža, tl.40 Maksa Kumra. 20.00 Iz naše disko ga razžirajo, po pomiritvi s sinom pa Domače viže. 12.10,Godala v ritmu. teke. 21.0 5,Glasba velikanov. 2Z20, Popevke iz jugoslovanskih studiev. ČETRTEK, d IX se počasi vrne k staremu, plodnejše 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v sep 23.10,Za ljubitelje jazza. tembru). 12.40. Veseli domači nape 8.08 Glasba za d obet dan. 8 .3 0 ^ 17.25 POROČILA mu načinu življenja. To Hiengovo dramo je za beograjsko televizijo v i 14v0 5 .Glasbena panorama. 15.30 dina poje. 9.05 Z radiom na P® 17.30 VRTEC NA OBISKU: V Zabavna glasba. 17.05 Kulturna pa 12.10 Znane melodije. 1130 JESENSKEM GOZDU zrežiral Milenko Matičič, v glavnih norama. 18.00 Iz pravljičnega sveta. vlogah pa nastopajo Miloš Žutič, tijski nasveti (inž. Aleksander ' Mestni otroci nimajo velikokrat 18.30 Iz dela G MS. 19.45 Minute z TOREK, 4. IX. vos: Obnova sadov makov). priložnost zaiti v gozd, zato bo Milena Dravič, Gojko Santič in ansamblom Janeza Jeršinovca s Od vasi do vasi 14.05, Mehitf* _ Predrag Manpjlovič. zanje gotovo zanimivo videti, ktg so planšarji 20.00 Sobotni zabavni 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mla 14.20,Koncert za mlade poslu®1^ večer. 21.30 Oddaja za naše izseljen otroci vzgojiteljice Ivane Žvipelj 21.30 KULTURNE DIAGONALE di koncertant 9.05 Z radiom na po 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 ce. 23.05,Lirični utrinki 23.10 Igra ti IZ 10 Danes smo izbrali 1Z30. spoznali v mozirskih hostah. Ko 22.10 TV DNEVNIK bavna glasba. 18.00 Vsa zemlja mo in pojemo. 0.05 - 4.30,Nočni Kmetijski nasveti (inž. Jana Pintar: nami zapela. 18.15 .Lokalne radlJ j, stanj, Želod, storii, pisano listje, program Napotki za pridelovanje dobrega postaje se vključujejo. jurčki, mušnica, dozorel šipkov grm zaslonih videli v televizijski obdela \ina). 1Z40.PO domače. 14.05, V Brahmsa Sonata za klavir in * * pa še veliko podobnega krasi in daje vi, v spominu pa so nam ostali tudi NEDELJA, 2. IX. korak z mladimi 15.30 Zabavna net 19.45 Minute z ansan*1 pestrost jesenskemu gozdu. posnetki gledaliških uprizoritev 17.45 TV dnevnik v madžarščini - glasba. 18.00 Minute s sopranistko C» Slavka Žnidaršiča. 20.00 :V0V’ 17.45 DOMOVINA BELIH Osvajalca, Izgubljenega sina in Veče 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroci 7.30, Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Zlato Ognjanovič. 19.15 Iz opusa večer domačih pesmi in nai^ . MEDVEDOV, dokumentarni film ra ženinov. Dramatikovo ime je pojejo - 18.30 Živel ječar - 18.45 Radijska igra za otroke (Albert Josepha Haydna. 18.35 Zborovska 21.05, Literarni večer. 21.45 (t Papler: Jadransko morie). 8.40 18.05 ZNANOST MLADINI gotovo porOk, da bomo drevi gledali Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik glasba v prostoru in času. 19.45 melodije. 22.20 nesna Skladbe za mladino. 9.05 "Se pomni Minute z ansamblom Milana Ferle jugoslovanskih studiev. 23.05>“ )< 18.35 OBZORNIK dobro televizjjsko drama O Večerji - 20.00 Športna oddaja - 20.35 te, tovariši? 10.05 Panorama lahke ža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi ni utrinki 23.10 Paleta P°|pfl, 18.45 MLADI ZA MLADE ’ za Milico pravi Hieng, daje lirska Aktualnosti - 21.05 Poročila - glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestita in besedi 20.45 Tipke in godala. jugoslovanskih avtorjev. 0.05 - 19.15 RISANKA komedjja o odnosu med življenjem 21.15 Celovečerni film jo in pozdravljajo. 13.20,Za kmetij 21.05 Radijska Igra (Ludvik Aške- N očni program.
DOLENJSKI LIST Št. 35 (1568) 30. avgusta PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE
TOZD »TESNILA” TREBNJE 68212 VELIKA LOKA elm a telefon: 83—301 TOZD „Elektromaterial” ČATEŽ Telex: Yu 3&-749 DONTES
Cateški tozd Elme „ El ektro material" je do letošnjega leta proizvajal samo polfinalne izdelke za izdelavo instalacijskega materiala in drobnih gospodinjskih aparatov. . . V letu 1979 pa smo proizvodni program razširili s proizvodnjo finalnih izdei kov vrstnih sponk in električnih okovov. Z izgradnjo novih proizvodnih in infrastrukturnih prostorov pa bomo prido bili boljše delovne pogoje, zaposlili še dodatno delovno silo in razširili tudi svoj Izdelava tesnila glave motorja za VAZ „LADA' proizvodni program.
iskra industrija elementov za elektroniko, ljubljana, n. sub. o. ■jubljana, stegne 17 tozd elektroliti mokronog
Proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev
p r o iz v o d n i p r o g r a m : ~~ vse vrste elektrolitskih kondenzatorjev za široko in profesionalno potrošnjo IZDELOVANJE OBLAČIL PO MERI, ~~ zagonski kondenzatorji za enofazne motorje IZDELOVANJE RAZNIH UNIFORM in IZDELOVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV (oblačil)
ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO!
vgusiJ 15/3 DOLENJSKI LIST POTA Firstu mesec dni zapora — 2eni večkrat grozil, pred i n s m ? dvema mesecema pa jo je polil z vrelim mlekom
Senat novomeške enote Te mu izvlekel naboj iz puške, sicer bi meljnega sodišča Novo mesto je jo žena skupila. Tudi to sc je izvedelo, da je I-iršt pred dvema prejšnji teden obsodil 32—letne mesecema polil ženo z vročim ga Cirila Firšta iz Hrastja na mlekom. Vse te okoliščine so mesec dni zapora, ker je več Tekme slepih privedle do tega, da je senat Firstu ODLIČNI NOVOMEŠČANI — Zaradi odlično pripravljenih članov krat grozil svoji ženi, nazadnje prisodil mesec dni zapora, kot novomeškega kluba za podvodne aktivnosti je zadnje republi&o celo s puško. olajšavo pa so mu šteli, da je bil v treznem stanju dober oče in mož. prvenstvo v hitrostnem plavanju in potapljanu s plavutmi postreglo First je bil 20. avgusta lani na z zelo dobrimi rezultati. Izkazali so se predvsem Vohar, Strniša in lovu na Gorjancih, pozneje šc na Sodba še ni pravnomočna. veselici v Cerovem logu in tako je v Zevnikova, ki je dosegla dva nova državna rekorda. Vsi trije Novo- društvu maliganov prišel domov. meščaniso tudi edini Jugoslovani, ki bodo nastopili na evropskem Prepirati se je pričel z ženo Milko in prvenstvu v Franciji. Več o prireditvi v Kranju v prihodnji številki. jo obsojati, češ da ima odnose z PO DOLENJSKI (Foto: Zdenka Lindič) drugim, trdil je celo, da otroci niso njegovi. Bolestna ljubosumnost ga je DEŽELI privedla do tega, daje zgrabil lovsko puško in zagrozil ženi, dajo bo ubil. ZIDANICE POSLEJ VARNE - Prejšnjo sredo so novomeški milični No, tega ni sttoril, kajti žena se je ki priprli 20-letnega Jožeta Martin zatekla k sosedom, Firšt pa k 2e v 1. kolu slovenskih nogometnih lig so dolenjski čiča iz Hinje pri Krmelju. Osumljen svojemu očetu. je namreč, da je od srede junija na Obtoženi je zgodbo na obravnavi nogometaši dosegli 7 zadetkov — Dve zmagi in remi prej zagrešil več vlomov in tatvin, prikrojil po svoje, toda izjave prič so predvsem v vikende. Dokler se ne bo potrdile resnico. Slišati je bilo, da to terem so bili gostje precej boljši V pojavil nov tiček, ki bo iskal dobro Minulo nedeljo so startali tudi ni bil prvi primer, ko je Firšt grozil slovenski nogometni ligaši. Tri 61. inuti so Dolenje povedli po le te po zidanicah in letnih hišicah, so ženi. Enkrat je bilo celo tako daleč, lastniki lahko brez skrbi pem Bradačevem zadetku, pet ml da se je sosed ruval z obtožencem in dolenjske vrste so v 1 . kolu do nut pred koncem srečanja pa je bro začele in dokazale, da jih GRAJSKI VLOMILEC - Zdo Primc dosegel izenačujoči zadetek mec Branko H otko iz Vukovega sela strokovnjaki upravičeno uvršča (avtogol). Trener Novega mesta Ma- pri Zaprešiču je v petek zvečer par jo med favorite. tijašič je po povratku domov pove dal, da so bili njegovi varovanci pre kiral osebni avtomobil pred gradom NOVI ŽRTVI Rezultati: Bela kajina - Jesenice cej boljši in da bi lahko dosegli še Mokrice. Neprijetno presenečen je 3:0 (2:0). Belokranjci so pred 300 Za posledicami prometnih nesreč vsaj štiri zadetke. čez čas ugotovil, da mu je nekdo gledalci brez težav odpravili sicer so sta prejšnji teden v novomeški lidno enajsterico Jesenic. Domači razbil okence na vratih in iz avtomo bolnišnici umda še dva ranjenca. bila odnesel dokumente, baterijsko nogometaši bi lahko dosegli še lepšo 23-letna Jasminka Gacik je tretja zmago, če bi bili pred vrati gostujo luč in več kaset za radio. Zraven pa žrtev hude nesreče, ki se je zgodila pirjev je Hotko a škodi za okoli čega vratarja spretnejši Zadetke za V zlati sredini 25. julija pri Selih, minuli ponede domače sta dosegla Curk (2) in Kra ljek pa je umrl tudi Said Mešič iz marič. Člani novomeškega kolesarskega Krškega, ki je bil kot voznik kluba Novoteks so se udeležili tradi OSTALA BREZ OBLAČIL - Isti Kočevje - Koper 3:0 (1:0). Če motornega kolesa udeležen pri pro ravno je prvo prvenstveno srečanje cionalne mednarodne dirke „Po Po dan pa je zaenkrat še neznan vlomi m etni nesreči 14. avgista v Vrbini murju”. V Radendh se je 26. sep lec obiskal tudi Čateške Toplice. motil dez, si ga je ogledalo okoli 400 navijačev. Videli so lep nogo tembra zbralo kar 122 kolesarjev iz Nabrani plen ni bil tako majhen. met, v drugem polčasu pa razpolo 13 klubov iz ČSSR, Hrvaške in Slo Vlomilec je namreč izkoristil krajšo venije. žene domače strelce. Izkazali so se MODELARJI PRVI odsotnost dveh gostov in vdrl v nju zlasti Šaliko, Kozica, Rajšel in Ko Novoteksovi kolesarji so nastopili ni sobi Odnesel jima je več kosov v vseh konkurencah in dosegli dokaj K zmagi na državnem prven vač, zadetke pa sta dosegla Kovač in oblačil in tudi gotovino, tako da sta dobre rezultate, šaj so se domala vsi stvu so novomeški modelarji pri- Končni epilog tragedije pri Rajšel (2). oškodovanca prikrajšana kar za oko uvrstili med deset najbolje uvršče maknili še zmago na SOKO p c Tabor-Jadran-Novo mesto 1:1 li 17.000 din. Arnovem: štirje mrtvi nih. Rezultat - pionirji (25 km): 7. kalu, ki je bil od 24. do 26. av (0:0). Na sežanskem nogometnem Smole, 11. Ljubi ml mladinci (54 gusta na Martanskem blatu- igrišču se je zbralo okoli 100 gledal Nastopile so ekipe iz vseh repu Danes lahko zapišemo, daje bila km): 4. Zagorc, 10. Črnič; st. mla cev. Videli so dobro srečanje, v ka blik in pokrajin, manjkali so le nesreča, ki se je zgodila prejšnjo dinci (79 km): 6. Novak, 15. Štih; Črnogorci Novomeška ekipa v KONČAL POD nedeljo na krajevni cesti pri Arno člani C (79 km): 5. Štih; člani A in postavi Grošelj, Brudar, Jevšček. vem in o kateri smo že poročali, ena B (129 km): 6. B. Mijajlovič. TRAKTORJEM Zulič, Stankovič, Rozman, Go najhujših zadnja leta na Dolenjskem. Ekipna uvrstitev: 1. Sava 153 to lobič in Bauer je bfla tudi tokrat Kot da se traktor ne zmeni za Iz novomeške bolnišnice so nam čk, 2. Rog 144, 3. Astra 127, 4. Po v dobri formi in je zanesljivo številna opozorila in nasvete! V namreč sporočili, da sta v soboto za Minuo soboto je bil na tržaškem murje 97, 5. Novoteks 86, 6. Parti soboto okoli 16. ure je 21-letni Stadionu Pino Grezar 9. memorial zan (Dol) 57 itd. zmagala. posledicami umrli še 7 - letna Dragi Vladimira Rauberja, ki so se ga ude Rezultati - ekipno: F 1 A: 3- Milan Forneci iz Dolenjega Kar ca in 8-lctna Mojca Planinc. Minula uspešna dirka je štela tudi ležili tekmovalci iz severne Italije, za prvenstvo Slovenije, tako da so si Novo m esto, F 1 B: 3. Novo me menja peljal iz gozda traktor s Da osvežimo spomin. Ivan in prikolico, naloženo z drvmi, na Slovenije in Hrvaške ter Bolgarije. novomeški kolesarji nabrali nove to sto, F 1 C: 2. Novo mesto, gene Nežka Planinc sta se omenjenega Novomeščani so v močni konkuren čke, ki jih uvrščajo med najboljše ralna uvrstitev: 1. Novo mesto, katerih je bil tudi njegov oče dne s hčerkama peljala proti Arno ZARADI UTRUJENOSTI 46-letni Milan Forneci. V Mi ci zasedli nekai vidnih mest in dose republiške kolesarje. 2. Ptuj, 3. Zrenjanin itd. vemu, ko jim je v nepreglednem V SMRT gli dva dolenjska rekorda Keržan je Novomeščani so se udeležili tudi hovcu pri Stopičah je slednji ovinku nasproti po levi pridrvel skočil iz prikolice, pri tem pa v finalnem teku na 100 m z 10,8 za dirke v Ivanič gradu in dosegli nasle 39-letni zdomec Stanko Hanine. V V četrtek je grški državljan sedel 2. mesto, drugi rekord pa je dnje uvrstitve - st. mladinci: 7. mu je na mokri travi spodrsnilo silovitem trčenju sta bila Ivan in Tbcodoras Psillidis vozil osebni Žužkovi 14:28,1 na 5000 m, kar je Štih, 17. Novak, ml mladinci: 1 in je padel pod kolo prikolice. Nežka Planinc takoj mrtva, medtem avtomobil proti Ljubljani, pri Kro- Bilo dovolj za 3. mesto. V tem teku Zagorc, 15, Črnič in 17. Papež. Sin je sicer takoj ustavil, vendar ko so njuni hčerki prepeljali na novem pa je zaradi utrujenosti je zmagal Karpačev (Akademik) ki' je očeta kdo že stisnilo, tako da zdravljenje v bolnišnico, kjer pa sta, zapeljal na desno bankino, vozil je letos na BAI osvoji bronasto me je na kraju nesreče umrl. kot smo zapisali uvodoma, v soboto nekaj časa po njej, nato pa trčil v daljo. V teku na 5 km se je izkazal podlegli poškodbam. MEMORIAL SLOVANU podporni zid nadvoza. 30-letni Kapš, ki j za 20 sekund popravil osebni rekord: 15:03,4. V tek na V soboto je okrog 250 gledalcev v voznik je zaradi hudih poškodb na Sevnici lahko sledilo zanimivemu ro mestu nesreče umrl, sopotnici pa so 400 m z ovirami je zmagal Penca (52,6), Križmanje V isti disciplini kometu. Tradicionalnega Lovreko- §repeljali v novomeško bolnišnico, vega mmoriala so se poleg domači koda: 300.000 din. zmagal v svoji skupini (58,0), kar je njegov osebni rekord. V teku na 800 nov udeležili lanski zmagovalci Ko m je bil Bučar tretji (1:58,2), Ko- linska- Slovanin Usnjar iz Šmartne šmerlj pa 4. (1:58,6). ga. Gostje bi se morali v tej sredini počutiti domače: pri Slovanu igrajo najboljši Sevničani za nameček je Jemal iz navade tam še Jože Šilc, Usnjarje pa trenira Pogojna obsodba Rocetu Sevničan Janez Simončič. V prvi ig ri so Sevničani opravili z Usnjarjem 18:17, Slovan je premagal Usnjarje s Pred senatom novomeške 43:9. Sevničani so častno izgubili z enote Temeljnega sodišča Novo Ljubljančani s 31:16. mesto je minuli teden sedel 27—letni Viktor Roce, ki ga je ! obtoženka bremenila, da si je v KOMAJ STA ZMOGLA - Miličnici na našem posnetku bi skorajda IM V protipravno prilastil več zmanjkalo biokcev, toliko jih je prejšnji teden podelila” stvari. voznic om, ki so bizeli mimo radaija na novomeški Ulici talcev. Obtoženi Roce je delal na monta (Foto: Budja) žnem traku v IMV, njegov prvi „plen” pa sta bila dva razdelilca. Odnesel ju je mirno vratarja domov. DVA REKORDA - Na tiža- Šlo je brez težav in to mu je vlilo škem Stadionu Pino Grezar so pogum, da je pač jemal, dokler ga niso pri nedovoljenrh poslih prekini novomeški atleti dosegli nekaj li možje postave. Blago so miličniki lepih rezultatov, predvsem Žu našli na njegovem domu, nekaj pa žek in Vane Keržan (na diki). pri tašči v Skadarskem selu. Zanimi vo, da nimanjkal niti en sam deL Slednji je 100 m pretekel v 10,8 Ukradene stvari so nato vrnili v sekunde. S CESTE NA TRAVNIK - osebnih avtomobilov Emila Kodriča IM V. Roce pa je sedel na zatožno V memorialni disciplini je bil Cuj- 42-letni Darko Erjavec iz Sel pri in Bojana Medveščka (oba iz Krške klop. Straži je minuli torek zvečer vozil ga) pri Starem gradu. Medvešček in nik drugi (70,48 m), boljših dose žkov pa sta sposobna tudr skakalca osebni avtomobil iz Soteske proti sopotnik Dušan Čučnik sta ostala Dejanje je v celoti priznal in obža Šuštar (višina 190 cm) in Kranjčič domu. Njegova vožnja se je končala na zdravljenju v novomeški bolnišni loval, kar mu je sodišče štelo v do pri Dolenjem polju, ko je v nepregle ci, gmotne škode pa je za 70.000 bro, prav tako tudi to, da so bili vsi (trokok 14,30 m). Med tekom na dnem ovinku zapeljal s ceste na trav din. deli povrnjeni, ker jih Roce pač ni 400 m z ovirami in štafeto je Penca nik, trčil potem v strmino in se pre imel za kaj uporabiti Sodišče mu je nastopil na 100 m z ovirami Bilje kucnil nazaj na vozišče. Voznika so tretji s časom 14,9 s. V zadnji disci NEPREVIDNO - 24-letni Drago prisodilo pogojno kazen dveh mese odpeljali na zdravljenje v novome cev zapora, k i pa se ne bo izvršila, plini dneva so Novomeščani zmagali Mohar iz Semičaje v nedeljo zvečer v štafeti 4 x 100 m; tekli so: S. Kex- ško bolnišnico. Gmotne 3code je za če Roce v dveh letih ne bo zagrešil peljal osebni avtomobil od Gabra žan, član Olimpije, tokrat gost v 17.000 din. nobenega kaznivega dejanja. Na so proti Semiču. V Kotu je v križišču s dbo, ki še ni pravnomožna, je vpliva svojem nekdanjem klubu, Cujnik, stranske ceste pripeljal z osebnim Penca in V. Keržan dosegli pa so TRČIL V STOPNICE - Vožnjo lo tudi to, da mora obtoženi skrbeti avtomobilom Martin Plut iz Stran 42,4 s ter za desetinko premagali je na ovinku končal tudi Jože Stare za družino, bil pa je tudi dober de ske vasi Pri trčenju je bil laže ranjen domačine, ki so dosegli nov re šinič s Preloke. Na Vinici ga je prej lavec. Slednje potrjuje dejstvo, da je 4-letni Franc Plut, gmotne škode pa šnjo sredo zaradi prevelike hitrosti Roce navzlic opisanim dogodkom se gionalni rekord. Tretje mesto je pri padlo Akademiku (Sofija). vrglo s ceste, tako daje z avtomobi je za 20.000 din. zmeraj delavec IMV. lom trčil v stopnice Bcrkopčeve hi še, od koder ga je odbilo v betonski SOK NA CESTI - Toliko črepinj zid, tam pa se je vozilo prekucnilo. že zlepa ni bilo v Mačkovcu! - MARATONSKI TEK Voznik je bil laže ranjen, materialne 27 —letni Zvonko Vales iz okolice škode pa za 15.000 din. Ajdovščine je prejšnji torek vozil to PADLA Telesnokultuma skupnost ODTRGAL ZAPORNICO - Bo vornjak s prikolico po mačkovskem Z LESTVE občine Trebnje in Partizan židar Šega (27), doma v bližini Aj klancu navzdoL Dohitel je kolono iz Mokronoga bosta v po dovščine, je prejšnji torek peljal to vozil, ki pa je zanj vozila prepočasi V novomeški bolnišnici je v petek častitev občinskega praznika vornjak s prikolico od Metlike proti Zaviral je, a vseeno zadel zadnje vo zvečer umrla 59-detna Marija King Črnomju, pri Primostku pa zavozil zilo v koloni, nato pa zavil na levo iz Bučarc pri Krškem. Kingova je priredila v soboto, 1. sep na železniški tir, ko je gorela rdeča čez rob ceste v gozd. Priklopnik se tistega dne spravljala otavo na tembra, maratonski tek od luč in so se spuščale zapornice. Po je seveda prekucnil, tovor skedenj, med delom pa je padla z Mokronoga do Šentruperta. sledica: odtrgana zapornica. (steklenice soka), pa je prekril vozi lestve in si hudo poškodovala Kdor želi, se za tekmo še šče. Bil je to prizor v katerem je bilo hrbtenico. Navzlic takojšnji pomoči ČELNO TRČENJE - Prehitra za marsikaterega voznika tudi nekaj ji v novomeški bolnišnici niso mogl' zmeraj lahko prijavi vožnja je botrovala čelnemu trčenju simbolike. Šc škoda: 70.000 din. več pomagati.
DOLENJSKI LIST Št 35 (1568) 30. avgusta 1979 Meter za metrom navzgor PRAZNIK OBČINE TREBNJE iDo partizanske Javorovice gradijo cesto in vodovod — Delajo krajani, vojaki in mladina Na območju krajevne skupnosti Šentjernej je akcija Javorovica, partizanskega območja je resda ča ki poteka v sodelovanju z Goijanskim bataljonom, eno najobsežnej kala 35 let po vojni, ima pa zdaj to HP Kolinska ših del doslej. Cesta in vodovod pomenita investicijo 7,5 milijona liko več uspeha. Ko bo cesta, vodo vam predstavlja svoj dinaijev. vod in elektrik, bo akcija prešla v Ljubljana bogati proizvodni pro drugi del: izgradnjo spominskega gram: Kar je le mogoče, opravijo s pro Dobro zastavljena in široko za doma, kar podpirajo tudi razne de stovoljnim delom in z izdatno po snovana akcija za napredek znanega lovne organizacije. močjo vojakov. Ti trenutno delajo 4 „ TOZD MIRNA kilometre dolgo cesto Šmarje-Javo- rovica. Prej je vodila v višinsko Javo Kolinska . rovico le gozdna cesta, zdaj bo otroška hrana široka 5 metrov in upajo tudi, da bo prej ali slej asfaltirana. Vodi pa prav do kraja, kjer je v prihodnosti pred • pire krompir viden spominski dom Cankarjevega 'K h c V i bataljona. Hkrati s cesto gradijo proti
Vsi proizvodi HP Kolinska-TOZD Mirna # T H O M Y hren Javorovici še vodovod, in sicer po • * ' V \ trasi Tisovec-Javorovica, dolgi 3 kilometre. Vodovod poteka na višini se odlikujejo po visoki in priznani 700 metrov in ima tudi močno za kvaliteti * česen jetje, kar 8 litrov v sekundi, kar je več kot na primer šentjernejska PRAVIJO, DA BO SPOMLADI - Taka je šentjernejska šola z novo zmogljivost. Trasa za vodovod je že izkopana, v kratkem bodo položene športno dvorano tik pred začetkom novega šolskega leta. Vse bo - V ž S lf ll cevi, potem čaka krajane spet zash po starem, ker poteka dograditev šole z dvomesečno zamudo. Seliti pavanje jarkov. Računajo, da bo bi se morali vsaj v zimskih počitnicah, pa je že zdaj znano, da pred voda na Javorovici že letos, medtem marcem 1980 ne bo nič. (Foto: R. Bačer) ko bo rezervoar zgrajen prihodnje leto. Vas se spreminja v mesto Ni res, da ne gre Irča vas je imela pred sedmimi leti nekaj čez 300 obča Glede vzgoje in prevzgoje Ro nov, danes pa ima 1754 ljudi — V mestu že čez 22.000 mov so v novomeški občini ne krajanov uradna mnenja dokaj različna. Veliko je takih, ki trdijo, da Ro Julija letos je bila cela vrsta zasel odhajajo tam, kjer zanje m pogojev mov ni možno navaditi pošteno kov in vasi na robu nekdanjega za sodobno življenje in za zaslužek. sti in civiliziranega življenja. Pro mestnega jedra proglašenih za prede Tako so v krajevni skupnosti Hinje tidokaz je družina, naseljena v le mesta, kar tudi že dolgo so. Na izgubili še 146 občanov, v Mirni pe bloku v Naselju Majde Šilc. Pred Irčo vas prav nihče več ne pomisli či kar 85, v Škocjanu 32 in Žužem tremi leti so prišli izpod šotora, k o t na vas, saj je že nekaj let eno berku 76 ljudi zdaj so v bloku stanovalci k o t vsi večjih mestnih naselij z bloki, trgo drugi Še več: zgodi se, da okrog vino in 1784 krajani Šmihel z Re- bloka zaostalimi ^civilisti” po gerčo vasjo se je v tem času povečal birajo ^smeti in odpadke ter jih za 241 občanov, Žabja vas za 195 ZA DAVKE mečejo v koše. Pred kratkim so ljudi, medtem pa so na Brodu in v NE PLAČUJEJO Bršljinu „izgubili“ okrog 50 kraja blokovsko stanovalko Romko Sredi letošnjega leta je bil sprejet nov. , tudi zaposlili kot honorarno zaključni račun davkov in prispev Novo mesto, ki je pred zadnjo čistilko. Pa še to: odkar ta druži kov občanov novomeške občine ter vojno štelo nekaj čez 3000 mešča na stanuje v bloku še nikoli ni zaključni račun za starostno zavaro nov, je imelo marca 1979 po podat komur ni nič zmanjkalo! vanje kmetov za leto 1978, iz kate kih prijavno-odjavne službe po kra Oba odrasla Roma sodelujeta rega pa je razvidno, da je bilo ob za jevnih uradih 22.603 prebivalcev, od tudi na zboru stanovalcev. Prva četku 1978 za preko 6 milijonov di tega skoro 11.000 mo&ih. , zadrega ju je minila, tako da narjev dolgov. Zeto slabi plačniki so Zanimivo, da so se od leta 1971 m m m . dajeta že tudi svoje predloge. bili občani pri obveznostih do gra m m m do 1979 številčno močno okrepili Zal pa je ta primer, kjer je oko dnje zaklonišč, saj gre za malo nad kraji: DoL Toplice (za 247 ljudi), lje sprejelo romsko družino med polovico plačanih obveznosti, med Otočec (za 100), Straža (za 160), se in jo pomagalo vzgojiti, za tem ko gre pri starostnem zavarova Šentjernej (za 287) in šmaijeta (za Novo m esto še izjemen. nju kmetov tudi za nad 6 milijonov 33 ljudi). In očitno je, da ljudje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE dinaijev dolga. Nekatere vodijo kot V dolžnike že od leta 1972, pa niso še dinarja plačali V zvezi z izterjavo davčnih obve znosti je bilo lani izdanih preko 11.000 opominov, 513 prepovedi na izplačilo osebnih dohodkov, izvede na so bila zemljiško knjižna zavaro vanja in nekaj rubeži Kljub vsemu so neplačene obveznosti občanov TREGRAD precejšnje, zato bo morala davčna uprava ponovno terjati, kar je izter ljivo. I SPET PRED ROKOM TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE Novomeški Novograd se z grad njami blokov v Šentjerneju zares po stavlja v lepo luč. Že lani je bil sta IZVRŠUJEMO: novanjski blok zgrajen pred dogo - SPLOŠNA GRADBENA DELA, vorjenim rokom, kar sicer sploh ni - VODOVODNE INSTALACIJE. NEKOČ JE BILA ČRPALKA — Zraven križišča na Cesti herojev v običaj, v katerem pa bo spet en blok - STROJNE IN PREVOZNE USLUGE TER Novem mestu so te dni z bagrom odstranili stavbo bencinske črpal vseljiv pred iztekom pogodbe. - KOMUNALNA DELA ke, ki je bila napoti modernizaciji ceste in novogradnjam. Čez leta Zdajšnji blok bi moral biti zgrajen se bomo lahko le spominjali: „Tu!e je bila nekoč najbolj obiskana decembra, vendar bodoči stanovalci črpalka." (Foto: R. Bačer) upajo, da bodo takrat že notri
ZBIRAJO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! PREDLOGE Te dni dobivajo delovne orga nizacije, krajevne skupnosti in r ~ interesne skupnosti ter družbe nopolitične organizacije in dru trgovsko podjetje štva na območju novomeške občine pisma iz občinske skup ščine, ki so hkrati poziv. Bliža se Novomeška kronika občinski praznik - 29. oktober, NIC NE POMAGA - Šoferji JIH JE VREME ZADRŽALO? - NOVOTEHNA zato zbirajo predloge za svečane kamionov - večina so s prikolicami Domačih kmetic je bilo na ponedelj - ki radi zahajajo v bife na 68001 novo mesto, glavni trg 11 otvoritve, delovne zmage, kultu kovi tržnici zelo malo po dvodnev Kristanovi, so že bili kritizirani rne in športne manifestacije, da nem slabem vremenu m tudi po zaradi parkiranja na pločniku in bi najpomembnejše med temi nudba ni bila nič posebnega Ženske oviranja prometa v dopoldanskem J! JREBNJEM PRIPOROČAMO NAŠE NASLED uvrstili v sklop občinskega pra so prodajale solato po 30 din ČESTITAMO času, a nič ne pomaga. Prejšnji kilogram, jabolka po 10 din, fižol K E STORITVE: znovanja. Odbor za praznovanje teden v četrtek so okrog 8. ure spet po 20 din, špinačo na merice po 10 bo lahko pripravil dober in kvali zasedli pločnik in parkirali še na " avtomobilski servis din, breskve po 25 din, ohrovt po teten program, če bodo predlogi drugi strani ceste, tako da pešec ni a Prodaja vozil ZASTAVA 20 din itd. Dobro pa so bile ZA pravočasno zbrani imel kam. Bo taka praksa dobila kar p o r o c a m o založene stalne stojnice z vsako-, £R[ TUDI OBISK PRODAJALNE, pravico? vrstnim sadjem, vendar so tam cene VER PRODAJAMO: V PONEDELJEK SE ZAČNE - m alo višje. " kovinsko blago in železnino PRAZNIK VREDEN 3. septembra začno šole s poukom, " Unitarni in instalacijski material zato bomo spet priča jutranjem SVOJEGA IMENA živžavu po mestu. Starši in otroci pa 9radbeni material se boje težkih aktovk. Ze v prvem " e,ektrotehnični material Letos je bil zgrajen in odprt vodo razredu morajo otroci imeti toliko OBČINE vod Sračnik - Šentjernej. Ob stvari, da jih malčki komaj morejo otvoritvi je delal, potem vode kmalu nositi. Na srečo ima veliko osemletk ni bilo. Trenutno je vodovod v redu, v nižjih razredih celodnevno šolo, potrebno pa je zgraditi še obljublje tako da aktovke ostajajo v šoli ne odcepe za vasi Čadraže, Pristavi ZELO LEPO! - Novotehna je ca, Gomila in Breška vas. Načrte že onstran kandijskega mostu v nekda pripravljajo, krajani teh vasi pa so nji Kastelčevi hiši odprla lep lokal ČESTITAMO ZA zbrali že precej samoprispevka. Iz za razstavljena vozila Zastava, ki jih tudi prodajajo. Lokal, v katerem je priključka v Dobravi bo kasneje bila prej železnina in je preseljen na zgrajen vodovod še do Zameškega, Ena gospa je rekla, da je IMV Resljevo cesto, so lepo obnovili. Ne začela skrbeti za novome&o Hrvaškega broda in Mršeče vasi. S bo pa to trajna rešitev, marveč ddenjfea PRAZNIK OBČINE tem bodo vse vasi na šentjernejskem začasna, ker je hiš- zaradi gradnje okolje. Pred glavnim vhodom so koncu imel zdravo jntno vodo. „ f ceste (jjredvidejia^ Hišjtt^v.,, t , cf
DOLENJSKI LIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B Slab sovoznik SIS OBČINE ČRNOMELJ Morilska nafta Največji krivec n e sre č objavlja Naj večje onesnaženje mo prosta opravila rja, kar jih doslej pozna člo Najbrž statistika v in naloge: veška zgodovina, se nadalju primeru ne laže, ko s šte je. Kljub temu da je stroko kami dokazuje, da je za PK vnjakom uspelo zamašiti številne nesreče na svetovni« STROKOVNEGA TAJNIKA vrtino na dnu Mehi§cega za cestah v 90 odst. kriv v0*n občinske skupnosti socialnega varstva in skupnosti liva, od koder je steklo v in da odpade na objektiv «6 socialnega skrbstva morje 265.000 ton nafte, se vzroke, kot se drugače te katastrofa še ni končala. okvari na vozilu ali •*« Pogoji: Ogromen naftni madež, pra cesti, le 10 odst. Ko — višja šola socialne, upravne, pravne ali družboslovne smeri vo jezero v morju, ogroža išče vzroke za nesreče, na in najmanj 5 let delovnih izkušenj mehiške in ameriške obale, Tudi slabše govedo bo lahko ja, da 15 odst. nesreč — moralno—politična neoporečnost in kar je še najhujše, potova- povrglo najimenitnejše tele. vijo vozniki s stalnimi r nja naftnegaft jezera ne more škodbami, 25 odst vozn#1: -ČISTILKE ;o zadržati z ogromnimi gu Rogata velemama ki so žrtve trenutne slab«® mijastimi klobasami. Nafta ali zaspijo za volanom, * Pogoj: nekvalificirana delavka 171SVETU OKOLI namreč ne plava le na po Pet telet ene krave — Do 50 odst. pa odpade na voz« Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. vršini, ampak potuje več kot nosijo jih druge ke, ki so tako ali drug3 Nastop dela po dogovoru. deset metrov globoko pod omamljeni od alkohola, č ŽIVLJENJSKI RAČUN - x>vršjem Kaj takega doslej Odkar so uvedli umetno keje od zdravil. . . 85-letni Francoz gospod F. še niso opazili osemenjevanje, ni kravje ljube Alkohol za volanom je (imena v javnosti noče izdati) je Poznavalci morskega ži zensko življenje nič vredno. Še rej naj večji krivec. J ZAVAROVALNA SKUPNOST petdeset let svojega življenja vljenja so prepričani da je manjša bo poslej vloga rogatih Strokovnjaki so z onesnaženje ...... že hudo načel lo TRIGLAV, zvesto beležil prav vsak dnevni ljubimcev, saj so v laboratorijih modernejšimi napravami« i življenje v Mehiškem zalivu. n.sol.o. LJUBLJANA, izdatek, račune zbiral za mese odkrili postopek, s katerim je kazali, da že neznaten od« : DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST ce, leta, desetletja in po polsto- Po njihovih domnevah je za tek alkohola v krvi zna J radi nafte poginilo veliko mogoče povzročiti večkratno n.sol.o. NOVO MESTO, letju življenja potegnil pod ra oploditev krave z enim samim ohromi človekovo sposo čun črto: porabil je šest milijo planktona, ta pa je osnovni nost za vožnjo, člen v bogati verigi življenja. osemenjevanjem. V Kanadi in nov frankov, kar je blizu čiste ZDA se je v zadnjih letih ta po zmanjša sposobnost doje?j objavlja mu dohodku manjšega podjetja. Reševanje mladičev velike nja nevarnosti. Ko ga ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO POSLOVNE morske želve, ki so jih pre stopek že udomačil. Z njim je Prihrankov je imel natančni rejcem uspelo izboljšati kvalite voznik le malo pod STAVBE V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 24 Francoz bdj malo, saj je uspel peljali na varno z letali, je že ne zaveda več, da so «J. cot pljunek v morje. Nemo to svojih čred. , shajati po načelu: kolikor do Mati narava je ustvarila tako, gove šoferske sposobn« I. biš, toliko porabiš. Življenjski goče je, da bi tako poskrbeli zaradi alkoholnih SP~7 tudi za pisano množico ptic, da še tako dobra plemenska Poslovna stavba je v Novem mestu. Glavni trg 24, na račun je zanimiv tudi kot svoje krava ne more povreči več kot znatno slabše. Običajno zemljišču pare. 114 k.o. Novo mesto. Obsega cca 1.450 m2 vrsten prikaz nihanja vrednosti d imajo v Mehiškem zalivu malo okajen človek 6 pomembno postajališče med eno tele na leto. Dvojčki so re bruto površine. V stavbi so trgovski lokal s skladiščnim francoskega franka, devalvacije, dkost in izjema. Zanimivo pa je, odličnega voznika. ... vsakoletnimi potovanji v to Natančni podatki so l« prostorom, kuhinja z jedilnico, pisarniški prostori in drugi rasti potrošništva, davkov ipd. da krava lahko zaplodi večkrat, pomožni prostori. plejše kraje: nekatere ptice z 0 , 2 grama alkohola v celo žive na sedaj onesnaže če se brejost ne dovrši To od SKRIVNOST - Vaščanom kritje je spodbudilo strokovnja krvi voznik že vozi 8 Serona pa beli glave drugačna nem območju preko zime. manj varno, pri 0,3 gf81^ Med njimi je rdečeglava ra ke, da so se lotili zanimivih po II. težava kot računi njihovega ro skusov, ki so rodili dobre sado zavira nevarno in preos«0' Stavba, ki stoji na komunalno opremljenem zemljišču je jaka gospoda F. Iz neznanega ca, zaščitena zaradi malo šte ve. pri 0,4 grama ne loči * ocenjena na din 25,000.000,00 in bo prodana najboljšemu vzroka se na neki domačni vži vilnosti, pa tudi vrsta zelo Superkrave, kot sedaj imenu dobro akustičnih in vid« ponudniku. gajo brisače, rjuhe in oblačila. redkega sokola bo našla svo jejo najboljše plemenske krave, signalov, le desetinka gf8®- je zimsko prebivališče uniče Ogled je možen vsak dan od 6,30 do 14,30, razen sobote Sprva so menili, da gre za slu oplodijo, hkrati pa vanje vbri alkohola več v k r v i pa že r no od nafte. , in nedelje. čajne vžige, tada ko niti policija zgajo hormonsko injekcijo, ki vzroči, da voznik ne ve, ^ Še slabše bo z morskimi niti uradni izganjalec zlih duhov povzroči večkratno ovulacijo. se dogaja ob njegovih boP1' nista mogla nič pomagati, so rakci, ostrigami, ribami in Namesto enega zarodka jih pri Z 0,7 grama alkohola vlim III. domišljiji zrasla krila in vaščani drugimi živalmi, od katerih čne življenje kar pet. Ker lahko krvi je šofer za „odpad" Plačilni pogoji: , so iz tako daljne preteklosti že živi dobršen del obalnega donosi rogata „mama“ le eno Če te, natančno prei®* 40% dogovorjene kupnine v roku 60 dni po podpisu izkopali čarovnice. Žuželk o- prebivalstva. V Laguni Ma- — tele, super kravi vzamejo ostale šene številke prevedemo pogodbe, slovci menijo, da so morda kri dre visoko razvita industrija štiri in jih presadijo v maternice jasnejšo govorico, dobimo1* — 40 % kupnine v prvi polovici leta 1980, ve kakšne žuželke, ki prenašajo predelave tovrstne hrane us podatke: dve steklenici p*1' tvari 140 milijonov dolarjev drugih, sicer težje oplodljivih — 20 % kupnine v mesecu decembru 1980. vnetljive snovi Le-teh' pa je naš krav. Tako druge krave donosi vneseta v liter krvi 0,5 gratf svet zares poln. dohodka. Nafta bo torej olkohola, prav toliko opli spraznila žepe tudi industri jo mladiče najboljšega bika in IV. • super krave, čreda pa se iz že eno Šilce žganja. Stavba bo izročena kupcu v mesecu decembru 1980 BRENČEČI DOMOVI - Iz alcem. boljša. Torej? oziroma januarja 1981. neznanega vzroka tudi Bruselj- čanom ni najlepše. V, predmest ja so namreč vdrle ose in ni OZD, TOZD in druge organizacije in skupnosti, ki se kakor se ne dajo izgnati z dvo w zanimajo za nakup, naj svoje ponudbe pošljejo do 15. rišč in stanovanj, četudi posre septembra 1979 priporočeno na naslov: Zavarovalna dujejo vrli gasilci Meščane je skupnost TRIGLAV — Dolenjska območna skupnost Novo zagrabil strah, strokovnjaki pa mesto. Glavni trg 24, z oznako „Nakup poslovne stavbe". samo zijajo kot krapje, saj nena vadnega pojava ne znajo razloži uf/ vi. ti ■Ms&L Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku 30 dni po S izteku roka za posredovanje ponudb. NE POTREBUJE DENARJA — Nič manj presenečeno niso zazijali funkcionarji ameriškega m r ministrstva za zdravstvo, ko je Mladiče morske želve so re eden od uradnikov, Andrevv Sli pogina. Vse kar imava po toliko letih skupnega, je revmatizem^/ Bavas, odbil povišek. Vili mož V______OBVESTILO! je dejal, da mu več denarja, kot ga trenutno dobiva, ni potreb KZ „ KR KA" Novo me no, saj nima vetjih dolgov in tu sto TOZD „OSKRBA" di živi ne slaba Ker se nikakrš dolenjski list pred 20 leti obvešča cenjene potro ne vrste ugovor ne spodobi za ameriškega uradnika, So šefi OBVESTILO šnike, da je bila renovira- na PRODAJALNA ME sklenili, da mora Bavas vzeti po POS Na gimnaziji v Novem višek, povrhu tega pa so določi mestu — splošna in pe SA V ŠMIHELU ODPR TA 28. 8. 1979. li, da bo poslej dobival še višjo Dokl predlaga drug naziv dagoška smer bo začetek plačo. Kaj se to pravi, živi v pouka v ponedeljek, 3. Priporočamo se za ..Ameriki pa ,,Ne potrebujem nakup! KOT BI BILO naročeno, seje lepo vreme po večdnevnem dežev 9. 1978, ob 8. uri. več denarja!" « ju v nedeljo zjutraj razlilo čez roška prostranstva. Z vseh strani so se pričele dopoldne zgrinjati množice mladih in odraslih na okraše ni prostor, kjer so pred tribuno posedli taborniki in brigadirji. Do 1 1 . ure je množica obiskovalcev napolnila pobočje med nekdanjo Kaj so pred80 leti pisale Dolenjske Novice. vasjo in tribuno. Zborovanje je začel predsednik OK LMS Slavko Dokl, ki je/ toplo pozdravil množico dragih gostov, nato pa med drugim predlagal, naj bi spremenili naziv Kočevski Rog v Partizan ski Rog; to ime bo večen spomin na herojsko dobo revolucije, v kateri ima naš Rog nepozabno mesto. Lekarnar zasadil tisoč rakov „JEŠPRENJA NE maramo!" so dejali delavci v Pionirjevi menzi, ,,zato ker je sam Vmes ni nič fižola, krompirja ali kaj drugega." Z (Gospod lekarnar) Josip Bergmann, slučajno prišel z dvorišča v sobo, potegnil 2 leti ostalo hrano so delavci zadovoljni, še najbolj pa jim ugajajo nizke ki je tudi najemnik ribištva v Težki vodi, je že starega dečka iz zibeli in mu odgriznil tri prste cene: topla malica stane z dvema kruhoma 40 din, stvarna cena večkrat, poslednjič pa spomladi nasadil v Težki desne roke, levo uho in del levega lica. Otrok je toplega obroka je seveda precej višja. vodi 1 0 0 b rakov, o katerih se je prepričal ob nekaj dni zatem umrl. jezu pri Znančevem mlinu, da so se ohranili in (Med novomeškimi) vojaki - kadeti, LETOŠNJA ŽETEV je dokazala, da je kooperacija koristna za tudi zredili Tudi uložene postrvi so od spomla ki so študirali po vojaških šolah, so letos dovršili kmete in zadruga Pameten kmet se ne bo obotavljal in bo šel letos di že prav lepo velikost dosegle. Želeti je, da bi ter postali oficirski nadomestniki gospodje: ponovno v kooperacijo, saj vidi, kakšne ugodnosti mu nudi nov otroci bili posvarjeni da ne love in ne preganja Muhvič Franc, kteri gre v Lvov in Anton Kos, način pogodbene proizvodnje. Kdor pa ne sprevidi prednosti jo živali, ktera sedaj obeta zopet nekdanji doho kteri gre v Olomuc. Izšolal se je tudi gosp. kooperacije, je zaostaL Če je zaostal in tega kljub pomoči družbe dek naši Dolenjski. Franc Klemenčič; žalibog je silno obolel na noče sprevideti, potem moramo reči, da je ostal po svoji krivdi revmatizmu ter leži na vsem truplu hrom v revež. 13 (V Dolenčevi) tiskarni v Trstu je izšla toplicah Lipik na Hrovaškem, kteremu želimo, NA SLAVJU v Podstenicah je bilo okoli 10.000 ljudi, ki so se mala, 80 strani obsegajoča knjižica pod našlo da kmalu ozdravi pripeljali s 60 osebnimi avtomobili, z 32 avtobusi in 186 tovornja »Ni mogoče! Še n ' vom ,,Konec sveta”. Pisatelj Amon Zagoršek sli (Cesarjev) rojstni dan se je v Novem ki, vendar se ni zgodila nobena nesreča. ka v poljudni besedi in lahko umljivem smislui mestu slavil kakor vsako leto. MiL gosp. prošt Indijanec izgubil po* ^ strašeni major. Nattf { vzroke pogina naše zemlje potom natumih do imel je slovesno sv. mašo v pričo mnogoštevilne V ANGLIJI preizkušajo nov način, ki omogoča, da farmarji no godkov; nadalje pa govori tudi o vzrokih pogina množice pobožnega ljudstva. Vse uradništvo in sijo mleko na trg zmrznjeno. Tako se mleko lahko še dolgo hrani, »Le verjemite mi. _*\t človeškega rodu s socijalnega stališča. Knjižica korporacije so bile navzoče. Po maši so velebL kar omogoča ustvariti zaloge od dnevnih neprodanih presežkov in s diča nekoliko pobliž® se dobi za ceno 25. novcev v vseh slovenskih gospodu okrajnemu glavarju udanostne izjave tem se izravna tudi ponudba mleka med letom b ra l puško in stopr .j, knjiuotržni^h. do presv. vladarja izrekle. stali z Indijancem nc (Iz DOLENJSKIH NOVIC (Nesreča) V Dolenji Nemški vasi pri (Iz DOLENJSKEGA LISTA gov obraz je bil nepr° 1. septembra 1899) Trebnjem je pri posestniku Megliču prešič, ki je 27. avgusta 1959) Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih m zatiralcih trtne uši mlečni S vtc. h r ib nad kraj na lat. iv e rn a preroditev kavbukov Rešitev prejšnje križanke m e s t o koprom pelješcu um etnost so k p l o š č a
...... £ - jST * ... k raj na raztele sr .... V S 1 P Sevalec R. m A A1 ' !o"l "Z K A A P. fc 1 RA najrazširj X p L A W e T 0 1 D rastlina m Sat' itf oranje l l i 0 A e r 1 K s™ ind ., mm p e sn ik >V RH O v £ c PS f. T 1 K A .... A Z R. A st.guemlje J p [r |° T r 1 R. 0 L € K. pisec a & (■ R '-'■'L S f f A K. DK ravnina doba R A T o K A T A R £Js [a ] p S e K s .. P. A z A n o rd pra c u c e l j a o |N |. r R. S> T ... A P. l J v e lik a n Na velikih božjih potih, kakor so Sv. gore pri Š t Petru, pripadnik £ Marija Bistrica itd., romaiji obojega spola tudi prenočijo v ntiespv. ludstev J cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo A > 3 ter piedremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi TTTTTFTOTTTT' » t o moto društvo romunrodu J okrog in si predvsem ogledujejo en kramarski štant za d l (eugene) ^ drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za prgišče predsednik am-zpod. oszaim ek 5 tobakaiske kramarje. misli dekoracija americij S Tihotapci so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo zim sko vozilo mit. k ru ti S pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da, z dolgimi le talec rim c e s a r * resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali p o let Ni res, da je ljubezen slepa. a m . k in g ^ tolikanj omehčati romaije, da je bila prodaja tobaka po astronavt v r s ta c o le * končani žaljivki ali iesni propovedi nekaj lahkega in samo ob Slepa je ljubosumnost. ( l u n a ! ) s o c v e t j a LAVVRENCE DURREL sestavina ^ sebi umljivega. k l i c a oJi_ J Po božjih potih niso kupovali tobak samo moški, celo po k lo n Za vsako obrabo je vzrok ne b e r ilij ^ žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante. ka raba in za vsako starost neka w Že dolgo po vsej Slovenci ter HrvaSri znamenita ter v r s ta mladost. m en jačlca k o ze FRIDERIK G AGERN
Samo resnica je revoluciona londonska p o d k o n ic a kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še rna. trd n ja v a tobaka za očeta in strica. GRAMSCI Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki Ti imajo Iposebno mnogo dela ob ogromnem romanju za malo gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v I spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja V novih »tovarnah” delajo bakterije romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše. ' Presajanje genov je že postalo industrijsko - Pridobivanje čistejših in cenejših zdravil - Nevarnost i* Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen zaradi neprestanega direndaja, zatisniti očesa. Ne kaj časa se s Eno največjih odkritij, če ne celo kar največje, se je posrečilo biologom, ko jim je uspelo cepiti in vrata raziskovalnih labaiatorijev še * je hudoval zaradi nemira, kmalu je vzbudila njegovo | znova skleniti dvojno vijačnico DNA, deoksiribonukleinske kisline, snovi, iz katere so sestavljeni geni. nova potreba, ki bo morda s svojim pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor glasnim vpitjem preglasila vse druge. švercaija si je gospod vtisnil v spomin in ga je drugi dan J Od genov sta namreč odvisna obnašanje in lazvoj tako posamezne žive celice kot celotnega organizma. Gre za veliko naftno žejo sveta. Naj- ! 1] Znanosti uspeva z genetskimi operacijami prevarati mikrobe, da koristno služijo človeku in tvorijo dobesedno zabeleži v poduk ter zabavo v kroniko. brž ne gre dvomiti, da nekateri j Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je I insulin, protivirusne snovi in cepiva, prav tako pa razkrajajo škodljive industrijske odpadke. O čem znanstveniki že pospešeno delajo in i U takem si pred dvema desetletjem;! biologi še sanjati niso upali. iščejo primerne oblike novega prido bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi bivanja benzohola, kot pravijo nove kupce. , V kroniki se piše natanko takole: J Pri postopku cepljenja in ponov proti številnim virusom, med drugim nizem zavrača tako narejeni insulin mu pogonskemu gorivu, ki naj bi bil il nega spajanja verige DNA odvzame- tudi proti povzročitelju prehlada in kot tujek. Insulin, do katerega pri nekakšna mešanica alkohola in ben Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romaiji. Do § Jo gene enega organizma in jih vsadi morda celo raka. dejo, ko v bakterije vsadijo gene člo cina. Menda so v nekem ameriškem onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer labortoriju že ustvarili mikroorga nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj li jo v gene drugega. Ko bakteriji vce- Se ni pretekel mesec dni od zad veške celice, organizem v nobenem primeru ne zavrne kot tujek, saj je nizem, ki pospešeno proizvaja alko časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. D Pijo gene višje razvitega organizma, njega slavja; raziskovalcem na kali istoveten z insulinom, proizvedenim hol iz manioka. J sledi ta preprosti organizem genet- fornijski univerzi v San Franciscu je i Ravno zpod mojega okna mi udaija na ušesa lep in silno v telesu, človeka. ' poveljem višjega. « uspelo stvoriti hormon, ki nadzira Znanstveniki se boje, da bi pri ve «j zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo J ldici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. rast in telesni razvoj. Njihovo od Zamolčali bi pomembno stvar, če lik o serijski proizvodnji prav lahko 1 Tehniko presajanja genov so iz- Vidim navaden kramarski štant Na deski več molitvenikov 1 polnili pred šestimi leti, a se je že kritje bo rodilo prvo zares učinkovi ne bi spregovorili tudi o bolj ali prišlo do tega, da človek lastni stva 1 razvil? v cvetočo industrijo. Velika to in dostopno zdravilo proti pritli- manj osnovani bojazni, ki že od za ritvi ne bi bil več kos in se bi zdaj in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne kavosti, saj so doslej za pridobivanje 1 farmacevtska podjetja so tako rekoč četka spremlja presajanje genov, koristno početje obrnilo proti tvor vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na neznatnih količin edinega poznane J čez noč spremenila del svojih na- cu samemu. Tudi največji zagovorni palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so ga zdravila potrebovali 50 trupeL 1 Črtov in ogromne vsote denarja na- Skupina genetikov je opozorila jav ki presajanja genov namreč ne more obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti Če vzamemo raziskovalce in dru | menila raziskavam pridobivanja nost, da pri poskusih lahko pride do jo zanikati preproste, a zgovorne in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim ge strokovnjake za vodstvo teh ne S zdravilnih snovi z genetskimi opera- hudih nevarnosti, pa naj si bo, da ge resnice, da počnejo stvari, katerih navadnih „živih tovarn’ , potem mo razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali g cijam l netikom po pomoti „uspe” ustvariti tudi sami povsem ne razumejo. ramo zapisati, da so delavci in nepo nadvse nevarno bolezensko klico, in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh J Zadnji dve leti so razikovalni la- grešljivi delci v ustroju navadni mi- ' nov super odporen organizem ali da pove. | baratoriji zabeležili nekaj pomemb krobi, mikroskopsko majhne bakte- ustvarijo celo povsem novo bolezen. Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je | nih zmag. Lani so znanstveniki s po- rije. Ta živa bitja so sposobna zaradi prerinila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala J .močjo presajanja genov pridobili iz izredno hitrega razmnoževanja stvo- Varnostni ukrepi morajo biti pri to radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem Le to sem | bakterij insulin, pomembno zdravilo riti večje količine določenih snovi, vrstnem početju izjemni Toda o spoznal, da pregleduje zdaj to, zdaj drugo knjižico, in se J ?-a sladkorno bolezen. Insulin so do- kot so jih bili sposobni farmacevti z kakšnih varnostnih ukrepih lahko nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z J slej lahko pridobivali le kot izvlečke najnovejšimi napravami in z najmo- govorimo, ko bo genetika začela de belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre H žalskih žlez, ksr ni bil poceni na- dernejšimi tehnologijami Bakterije lati za vojsko, ko bodo generali pri | Drugi vliki uspeh pa je bil, ko često proizvedejo tudi čistejše sno- šli v laboratorije z zahtevo, naj stro zdaj to, zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa | s° odkrili, kateri gen je „odgovo- vi. Lep primer je že omenjeni insu- kovnjaki izdelajo nov biološki strup, opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu | ren" za tvorbo interferona, čudežne iin. Pridobivali so ga iz živalskih sli- novo orožje, proti kateremu bi bil svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka || Sn°vi, ki jo proizvaja človeška cei- navk, zato so pri nekaterih sladkor- sovražnik brez moči? Industrijska proizvodnja bak pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z I ca’ uP°rablja pa jo kot protičrožje nih bolnikih opazili, da njihov orga- V zadnjm času je potrkala na terij — delav. laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti. J _ ^IIIIII1IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII!I!!IIIIII!IIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||iim „Težko mi bo,“ pravi, „ko sem bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi Pa vseno ga rad prodam, ker ravno v S tvme roke najbolj sodl“ 3 Deklina odgovori: „Pa ..,.? “ i■########################################■ lEDNJI MOHIKANEC l i IGM „SAVA" KRŠKO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
sprejme v delovno razmerje
I. za DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE DRNOVO: a) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini železokrivčev v proizvodnji; b) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini opažerjev v proizvodnji; c) 1 SKUPINOVODJA za opravljanje zahtevnih del pri skupini betonerjev v proizvodnji; Pogoji pod a, b in c: VK ali KV delavec ustrezne stroke, večletne delovne izkušnje; 1 DELOVODJA za operativno vodenje gramoznice s separacijo; Pogoji: končana rudarska šola, strokovni izpit, večletne delovne izkušnje. d) 1 KV KLJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del Pogoj: končana poklicna šola, praksa zaželena.
II. za DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE BREGE: 14 15 1 GRADB. TEHNIKA za manj zahtevno obdelavo in slišal, da bi »V družbi tega kujona ne bi šel niti pet Mladi častnik se je zavedal, v kakšni ne sodelovanje pri pripravi del. je menil pre- deset korakov daleč,« je nato dejal Natty varnosti se nahaja, zato mu ni preostalo nič Pogoj: končana gradb. teh. šola, praksa zaželena. i ij. le odgovoril: Heywardu ter zaklical svojima indijanskima drugega, kakor da uboga. Približal se je vo Poskusno delo traja dva meseca. s**rad tega vo- prijateljima nekaj nerazumljivih besed. Ta- diču, ki je navidez brezskrbno malical, in ga Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o dva sta nato odložila svoji puški in izginila v nagovoril: »Ker si zgrešil pot in ker je tudi izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM W : 1RekoC j® P°' „SAVA", KRŠKO, CKŽ 59. a t deklet, ki sta gozd, vsak v svojo smer. Natty pa je zašepe jaz ne poznam, je prava sreča, da smo srečali Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh lovca. On nam jo pokaže.« — »Potem Lisjak l aj- Toda M in- tal majorju »Zadržite zdaj Minga v pogovoru. po preteku roka za prijavo. ot m aska. Moja spremljevalca ga bosta medtem zalezla lahko odide,« je odgovoril Indijanec in vstal. in- zgrabila.« PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE
PRAZNIK OBČINE JE VSAKOLETNA PRILOŽNOST IN DOLŽNOST PREGLEDATI URESNIČEVANJE PROGRAMOV RAZVOJA Z
Večnamenski dom v Nemški vasi
Gradnja novih proizvodnih prostorov Iskre Mokronog Prenovljena osnovna šola v Šentrupertu
********************* *********************** * spevek. Iz teh sredstev se gradnjo novih prostorov za gradnje še enega bloka v Treb zavzemati za intenzivno izgrad gradijo šole in prepotrebna pošto na Mirni, povečanje tele njem. njo objektov gospodarske infra 4. september je praznik občine Trebnje, ko se vsako leto infrastruktura Samoprispevek fonske centrale v Trebnjem, Med pomembne pridobitve strukture, razvoj družbenih de sPominjamo ustanovitve slavne Gubčeve brigade. To je vsakoletna je pravzaprav podlaga za finan izgradnja večnamenskega doma štejemo tudi gradnjo nove javnosti in doseči hitrejšo ras Prožnost in tudi dolžnost da pregledamo, kako se skladno z ciranje številnih programov v v Dolenji Nemški vasi in Veli zdravstvene postaje v Mokrono življenjskih pogojev naših obča j * ,n*i možnostmi uresničujejo programi ekonomskega, socialnega krajevnih skupnostih. Letos se kem Gabru in obnovljeni Parti gu in izdajo gradbenega dovolje nov. Zato pričakujemo nadalj J? kulturnega razvoja občine. Navada je že, da praznovanju iz sredstev samoprispevka spre zanov dom na Mirni. Vrednost nja za začetek regulacije Teme nji razvoj in vlaganja nosilcev: "'lučujemo pridobitve in dosežke, ki sovpadajo s praznikom jetega v občini in še posebej v teh del presega 257 milijonov nice. Donita, Novolesa, IMV, DOLENJSKI LIST PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE OP TEHNIKA LJUBLJANA JREBNJE RAČJE SELO - TREBNJE TOZO INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE izdelujemo SINTER rustikalne glazirane in neglazirane gladke in nazobčane (nedrseče) kera mične ploščice različnih barv in dezenov formata 100 x 200 x 10 in 200 x 200 x 10 mm, ki so atestirane, vremensko odporne in obstojne. Pogled na tovarno IG K v Račjem selu Suha priprava surovin in suhega istočasnega stiskanja surovine (mase) in glazure ter žganje pri zelo visoki temperaturi do 1150 stopinj Celzija dajejo izdelku celo vrsto posebnih lastno sti: — izredno trdoto in odpornost glazure 6 — 7 po MOSH lestvici, — izredno upogibno trdoto od 300 do 400 kp/kvadratni centimeter, — popolno odpornost proti vremenskim vplivom (temperatura, sonce in mraz), — odpornost proti kislinam in lugom je po JUS; po naročilu pa izdelujemo popolnoma kislinsko odporne ploščice, — ploščice odlikuje tudi odpornost proti mehanski obrabi in so zaradi izredno visoke trdote glazure skoraj neuničljive, — uporaba ploščic je vsestranska in služijo za oblaganje zunanjih in notranjih površin, za tla in fasade, balkone in terase ter za posebne namene (nedrseče ploščice). Uporabljamo pa jih lahko v industrijske in gospodinjske namene. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem občine Trebnje v želji, da bi dosegli še obilo dobrih poslovnih uspehov. Naša tovarna je v letošnjem letu razširila proizvodni program na industrijske in proti kisli nam odporne keramične ploščice v želji, da bi zadovoljila potrebe trga poteh deficitarnih in do sedaj uvoženih izdelkov. V letošnjem letu smo uspešno prodrli na celotno jugoslovansko tržišče od Jesenic do Djevdjelije in smo pridobili nekaj velikih priznanj. Z našimi izdelki so v letošnjem letu bili obloženi naslednji vidnejši objekti: — hotelski kompleks ob Ohridskem jezeru — hotel Prespa na Prespanskem jezeru — športna dvorana na Mediteranskih igrah v Splitu — tovarna sladkorja Bjelina — hotelski kompleks Medena pri Trogiru — stanovanjski kompleks v Zagrebu — stanovanjski kompleksi v Sarajevu — Grand hotel Union v Ljubljani Sortiranje in pakiranje keramičnih ploščic — hotel Terme, Čateške Toplice — stanovanjski kompleks v Ljubljani — ter še mnogi drugi objekti Prihodnje leto bomo še razširili proizvodni program na dodatno deficitarne industrijske ploščice ter skušali z dobro kvaliteto ustreči vsem zahtevam tržišča. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE SOZD Kit Kmetijska zadruga Trebnje 1 i *splis1pEll i m19? - Nova trgovina Kmetijske zadruge v Trebnjem, največja investicija v tozdu Trgovina TRIMO « projektira • izdeluje • montira Kmetijska zadruga Trebnje je edina kmetijska organizacija v občini, ki skrbi za kmetijsko • na željo prevzame inženiring proizvodnjo v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, ki se združujejo v temeljni zadružni organizaciji Kmetijska proizvodnja. GRADI OBJEKTE DOMA IN V TUJINI Glavna proizvodnja je proizvodnja govejega mesa, mleka, merkantilnega in semenskega krompirja. • industrijsko-proizvodne hale, skladišča V zadnjih petih letih smo vložili preko 75 milijonov dinarjev družbenih sredstev v investi-. • ga ra že cije združenih kmetov, kar predstavlja skupaj z udeležbo kmetov preko 150 milijonov dinar- • servisne in tehnične delavnice ^ ^ '" v?st.icije za novogradnje in adaptacije kmetijskih proizvodnih objektov (hlevi, silosi, • športne in rekreacijske objekte skladisča) in kmetijsko mehanizacijo (traktorji, razne linije za spravilo pridelkov, kot so • objekte za kmetijstvo krompir, silaža in seno ter za ostale priključke). • razstaviščne dvorane Urejeno imamo tudi kreditiranje preko lastne hranilno—kreditne službe z ugodnimi • trgovske objekte pogoji, kar je pripomoglo k napredku kmetijstva v naši občini. • upravne zgradbe Pomemben dejavnik je tudi hidromelioracija, s katero pridobivamo nove kmetijske površi • bivalne prostore ne. čestitamo za praznik občine vsem našim članom — združenim kmetom in osta ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE lim občanom DOLENJSKI LIST Št 35 (1568) 30. avgusta 197^ PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE Glavne naloge v naslednjem obdobju: — oprema oddelka, ki ga je predvsem treba usposobiti za izdelavo pasteriziranih baz, ure ditev proizvodnih prostorov, raziskava in obdelava tržišča, razširitev asortimana, kadrovske okrepitve, nadomestitev uvože nih surovin z domačimi, dina mično prilagajanje potrebam tržišča ter ne nazadnje poglobi ti sodelovanje s firmo Esarom. POSLOVNO TEHNIČNA SO DELOVANJA / Delovna organizacija Dana Mirna ima s tujimi partnerji sklenjeni dve pogodbi o po D A 1 V A slovno tehničnem sodelovanju. Z italijansko firmo S.P.A. lebro teče licenčna pogodba o upora bi znamke Cynar, ki je v pro izvodnji in prodaji že od leta 1970. Sodelovanje s firmo Esarom poteka od leta 1972, kar nudi Dani vrsto ugodnosti od re Laboratorij Interrom oddelka ceptur, strokovne pomoči in prilagajanju svetovnemu tržišču. Realizacija pogodbe pomeni uvajanje novega proizvodnega programa in predstavlja pre usmeritev na lastno proizvo dnjo. Uresničevanje te pogodbe »ZLATI SOKOVI" pomeni tudi razvoj oddelka In terrom. S to pogodbo pa se od pirajo tudi nove možnosti za iz voz, saj firma vse več surovin kupuje pri Dani. PRILJUBLJENI INVESTICIJE 1981 - 1985 Kljub velikim investicijam, ki so bile izvedene v preteklem ob dobju ali pa so še v teku, v Dani že mislijo naprej in načrtujejo PO VSEJ nova vlaganja kot so: izgradnja tehnološke hladilnice z opremo, linija za predelavo sadja, polnil na linija za alkohol in sirupe. Zelo pereča je rešitev kapacitet čistilnih naprav, h kateri bodo morali pristopiti čimprej, ker je JUGOSLAVIJI s tem pogojeno tudi izka riščanje proizvodnih kapacitet. Poleg navedenih dejstev pa se že „DANA" - tovarna rastlinskih kuje nabavo polizdelkov ozira pojavlja potreba tudi po nasle Polnilna linija specialitet in destilacija MIRNA ma sadja v predelani obliki. Pa dnjih vlaganjih: avtopark, stroji USPEŠNO POSLOVANJE leg tega vpliva na količino p ra za konfekcioniranje vrečk, KLJUB TEŽAVAM izvodnje tudi stanje na tržišču, oprema laboratorijev, oprema Kratek sprehod skozi analizo saj je bil odkup sadja zaradi proizvodnje Interrom, oprema Uresničevanja srednjeročnega treh zaporednih slabih letin delavnic, zamenjava parnega k a p!ana tovarne rastlinskih spe- znatno zmanjšan, to je precej tla in obnova kotlarne, strojna ?'a,itet in destilacije — „Dane" pod planskimi predvidevanji. oprema za obdelavo podatkov, 12 Mirne nam pokaže, da je bilo Precejšnje težave nastopajo rešitev pisarniških prostorov ter Poslovanje kljub nedoseženim tudi pri proizvodnji alkoholnih nabava industrijske tehtnica Planom uspešno, in da so rezul pijač, povzročajo pa jih v glav tati zadovoljivi. Predvsem je tre nem problematične odplake, ki DRUŽBENI STANDARD ba upoštevati, da je bil plan pre jih sedaj odvažajo iz destilacije več smelo zastavljen, kar še po na posebne deponije, kar pred Stanovanjska problematika, sebej velja glede načrtovanih stavlja izredno velik strošek, re ki je prisotna skoraj povsod, je količin ter da je sistem organizi šitev iz tega pa vidijo edino v tudi v Dani iz leta v leto večja, ranosti ostal nespremenjen, po povečanju kapacitet čistilnih kar se odraža predvsem pri pri slovanje pa je potekalo po ustal naprav, kar bo omogočilo ne dobivanju in zaposlovanju na i l i praksi, kar velja tako za moteno destilacijo in proizvo vih strokovnih kadrov. V prete Proizvodnjo, nabavo in prodajo. dnjo alkoholnih pijač. klem obdobju je več delavcev V času planiranja je bila de dobilo kredite za individualne jansko prisotna ocena, da so PROGRAM INTERROM gradnje, kupili pa so tudi štiri Možnosti za prodajo velike, saj stanovanja za svoje delavce v le bila tendenca potrošnje v Program Interrom obsega novem stanovanjskem bloku ter ftolnem povečanju in je rasla z proizvodnjo koncentratov stanovanjsko hišo na Mirni. K |ndexom 130, nihče pa tedaj ni arom, esenc in baz ter predsta boljšemu reševanju stano Destilacija 'rnel pregleda nad investicijami vlja novo smer razvoja in proiz vanjskih problemov je priporna v drugih republikah, kjer so pol vodnje v Dani V srednjera gel tudi solidarnostni sklad ob nilnice in tovarne sokov rasle čnem programu 76 — 80 je dan čine Trebnje, saj so iz teh sre druga za druga Poleg teh težav poudarek predvsem proizvodnji dstev dobiH stanovanje štirje de P3 je prišlo do zastojev tudi v baz, ki so osnova za peneče pi lavci Proizvodnji. Na novi polnilni li jače. Program Interrom poteka V obratu družbene prehrane mfi so namreč polnili v štiri tipe v sodelovanju z avstrijsko firmo imajo organizirane tople obroke jeklenic kar 26 različnih izdel Esarom, s katero ima Dana skle za delavce, ki delajo na Mirni, kov, to pa je povzročilo nemalo njeno pogodbo o poslovno te ostalim pa pokrivajo stroške ražav pri planiranju proizvo hničnem sodelovanju. Trenutno prehrane iz sredstev sklada za dnje, večkrat je prišlo do po v Dani proizvajajo tri različne skupne porabe. Za letovanje so manjkanja steklenic in ostalega kvalitete sladkornega kulerja, delavcem na voljo tri počitniške r®pro materiala ter težav pri pa- 16 različnih arom in deset razli prikolice, v katerih v sezoni letu ^srizaciji. Ob analizi izkorišča čnih baz, vendar menijo, da je je preko 20 delavskih družin, nosti linije so ugotovili, da pri asortiman teh izdelkov še vedno vsi zaposleni pa vsako leto dobi rako širokem asortimanu in rez skromen in da morajo v nasle jo tudi regres za letni dopust. ani embalaži nikakor ne bodo dnjem planskem obdobju dati Očitno in hkrati pohvalno je, mogli doseči take izkoriščena večji poudarek razvoju te dejav da kljub različnim težavam DA 511 Unije, kot bi jo sicer, če bi nosti v delovni organizaciji. No NA posluje uspešno, saj njeni Polnili le nekaj arjiklov. ve možnosti za razvoj te proiz delavci vlagajo vse napore in Pri proizvodnji sadnih siru- vodnje pa so se odprle prav le znanje, da jih uspešno premosti P°v je zabeležen znaten porast tos, ko je stopil v veljavo nov jo. 'n obstajajo realne možnosti za pravilnik o kvaliteti sadnih so Hkrati so si zastavili takšne Uresničitev plana v letu 1980. kov in sirupov, ki dovoljuje smeri razvoja, ki bodo dale DA ™an za proizvodnjo matičnih uporabo baz v proizvodnji sa NI tisto mesto v jugoslovan j^dnih sokov in koncentratov je dnih sirupov, kar je dalo stroka skem prostoru, ki jim kot priza 'I Pogojen s povečanjem kapa- vnjakom v Dani novih spodbud, devnemu kolektivu pripada. c,tet v predelavi sadja in z od- zlasti še ob dejstvu, da v Jugo Daninim delavcem je in bo Pravo ozkih/ grl. Ne najboljša slaviji uvozimo 7000 ton baz le tudi v bodoče največja nagrada Opremljenost pa še vedno nare- tno. - zadovoljen kupec. Klet za skladiščenje žganih pijač .'1 4 . . * ■ *...... * * / ■ t ■ j* 35(1568) 30. avgusta 1979 DOLENJSKI UST GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE Nudimo opečne izdelke, razrez lesa in vse vrste gradbenih del Priporočamo naše izdelke in storitve ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE lesni kombinat novolesJ Novo mesto - Straža | Ekspozitura Ljubljanske banke - Temeljne dolenjske banke S svojimi tozdi čestita v Trebnjem za praznik občine inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL i i » « « « ■ ! novo mESTo TOZD tovarna opreme MIRNA Izdelovanje pohištvene opreme vseh vrst po na ročilu tovarna oblačil novolabod mesto šivanje blazin za prikolice, prevlek za avtomobile IMV-Renault, šivanje zaves za prikolice PROIZVODNI PROGRAM: — Kovinski deli za avtomobile in prikolice — Dvigalke, sklopke, tretja kolesa za prikolice — Šivanje zaves, blazin in prevlek — Izdelava oblog za avtomobile in prikolice — Elektroinštalacije — Razni deli iz plastike DOLENJSKI LIST Št 35 (1568) 30. avgusta Ponekod gre bolje, drugod pa nove izgube Ob polletju je dolenjsko gospodarstvo kar lepo napredovalo v primeri z lani, žal pa so se kar lepo povečale tudi izgube — V štirih občinah je po prvih podatkih za nad 24 milijonov dinarjev izgub Kakšni so bili polletni rezultati v posameznih občinah, občanu zdi prav tako čudno, Niso pa več Novomeščani je v teh vročih mesecih vprašanje, ki so si ga saj ve, da je za to stroko dela prvi v regiji glede porasta gospodarstveniki in delovni ljudje često zastavljali. Vsak čez glavo. dohodka, produktivnosti in či stega dohodka. Ne samo to: kolektiv zase je že vedel, pri čem je, prvi ročno zbrani podatki kažejo, da je bil v podatki pa so iz službe družbenega knjigovodstva šele NOVOMEŠČANI LEZEJO NAVZDOL? novomeški občini dosežen naj pred kratkim prodrli v javnost. Na tej osnovi ni nobenega manjši porast dohodka in da so razloga, da bi od radosti žvižgali, še manj, da bi kje Gospodarstvo novomeške preostale tri občine glede tega skušali na lovorikah spati. občine je v prvi polovici leta za najmanj 9 odst. na boljšem. 1979 ustvarilo za blizu 8 Najbolj neprijetna je vest, da delovne organizacije. Čez 1 0 milijard dinaijev celotnega pri so izgube precej večje, kot so milijonov dinaijev je zmanjkalo hodka, kar je res za 26 odst. TREBNJE: bile v prvem polletju lani, in da za razne obveznosti pri GP več kot v tem času lani, vendar MOČNI SUNKI V so se med izgubami pojavili Tehnik a-Keramika, ostalo pa v menijo, da je bilo letos slabše DOBREM IN SLABEM nekateri novi kolektivi, za ka Kmetijskem gospodarstvu Slo gospodarjenje, kar kaže zlasti Trebanjci se v prvem polletju tere bi si težko predstavljali, da venska vas in malenkost v donosnost vloženih poslovnih lahko ponašajo z malo nad 1 zelo iskanih izdelkov, ki jih Počitniškem domu Rog v Stru sredstev. Poprečno uporabljena milijardodinarjev celotnega pri kupci sproti odpeljejo, ne more njanu. V Trebnjem gre za preko poslovna sredstva so namreč hodka, kar pomeni 44-odstotni jo prodati po realni ceni. To 500-odst. porast izgub v primeri rasla hitreje kot pa ustvarjeni napredek od enakega obdobja velja zlasti za tovarno Strešnik v z lansko prvo polovico leta. dohodek. Dobruški vasi (novomeška obči lani. Dohodek se je povečal za Medtem ko v prvem polletju Doseženi čisti dohodek je 39 odst., povečala sta se proiz na), ki izkazuje za 2,845.000 lani črnomaljska občina ni letos za 31 odst. boljši, razvese vodnost in donosnost, kar kaže din primanjkljaja. Ostala dva imela druge izgube kot 25.000 ljivo pa je, da je letos naraščal v splošnem na učinkovitejše izgubarja v novomeški občini: din v Rudniku Kanižarica, gre del sredstev za splošno in poslovne uspehe kot lani. Po Krka-tozd Brazda z nekaj čez zdaj za 4,956.000 din primanj skupno porabo iz osebnih do drugi strani pa so že opisane 1 milijon in KGP tozd Gradnje kljaja, kolikor je zmanjkalo v izgube za tako majhno občino z melo več kot 500.000 din hodkov počasneje kot pa do Rudniku in Beltu-tozd mehan hodek. Dobro je, da so se tudi učinkovit udarec, ki ga bo izgube nista tako trda oreha ali ska obdelava. težko preboleti. pa so nanju že računali. sredstva za rezervne sklade V metliški občini so primanj povečala za 39 odst. in da so Dober znak je, da se je Najhujše izgube v dolenjski kljaj našli samo v TCP Gradbe letos sredstva, namenjena mo močno povečala amortizacija regiji pripadajo trebanjski obči ništvo, in sicer gre ža 1,809.000 dernizaciji in napredku, za 62 nad predpisano stopnjo, slab pa ni, in sicer v znesku 13,336.000 dinaijev. Gradbeništvo pa pri odst. večja, kar je glede na ta, da so sredstva za osebne dinaijev, ki so jo ustvarile 4 manjkljaj! To se poprečnemu razvojne načrte ugodno. dohodke in skupno porabo naraščala hitreje kot dohodek. To pa ni v skladu s politiko in smernicami. ČRNOMELJ: BOLJŠI GOSPODARJI stva za osebne dohodke nara 1978, dohodek na delavca j< 36-odstotni porast celotnega ščali skladi in ustvarjena sred porasel za 28 odst., čisti doho prihodka v prvi polovici leta stva za razne naložbe. dek je napredoval za 41 odst.' pomeni za črnomaljsko gospo primeri z enakim primerjalnim darstvo nekaj čez 1 ,2 milijarde obdobjem lani. Hudo pa jf dinaijev, žal pa se je tudi METLIKA: ODVISNI narasla skupna poraba, saj sc nelikvidnost v tej občini močno zanjo dali dvakrat več iz čistega povečala. Bančniki menijo, da OD TEKSTILCEV dohodka kot pred letom dni. se je gospodarnost letos izbolj V ustvarjenem prihodku met Pri produktivnosti beležijo šala, dokaz za to pa so porablje liške občine ima industrija več vzpon, pri rentabilnosti pa na sredstva, ki so rasla počasne kot 60-odstotni delež, pri tem padec, tako da prvi vtis o lepih je od ustvarjenega prihodka. deležu pa igrajo prvo violino v številkah ni tako bleščeč. Lep uspeh je povečan doho „Beti“, drugo v Novoteksu. Če Podrobnejši podatki s števil dek za 4 8 .odst., razveseljiva je se v teh dveh pokaže vetrček, se nejšimi kazalci slabih in dobrih ugotovitev o povečani proiz pozna na poslovnih uspehih točk gospodarjenja v prvi polo vodnosti za 36 odst. in o rasti celotnega gospodarstva v obči vici leta bodo celotno zadevo v čistega dohodka za 41 odstot ni. Čez prvo polletje se Metli regiji bolj osvetlili. Počakati pa kov. Tudi pri izplačilih za čanom na prvi pogled ni prito je potrebno na „izjave“ raču osebne dohodke ni bilo preti ževati. Dohodek je bil za 41 nalnika. ravanj, saj so hitreje kot sred odst. večji kot v prvi polovici R. BAČER prešli na zahtevnejše kamnolomsko Kardelja je namreč ugledna skupina črpanje. Previdni kmetijci so zato strokovnjakov določena za izdelavo brž izračunali, da ob tolikšnih posebne projektne naloge, kaj s tem Res barbarstvo na Krškem polju? količinah potrebujejo gramozarji poljem. Prvi izsledki naj bi bili n® red'in piši 10 hektarjev zemljišč. voljo že jeseni. Nadaljnji izračun je Kaj preprost: Bogastvo te ravnice je njena tragična usoda — Gradbinci zahtevajo nove in nove površine za gramoznice — Zemljiška padlo bi prav lahko 236 hektarjev S tegobami gramoznic in skupnost predlaga kopanje gramoza na manj primernih zemljiščih pri Starem gradu — Kaj pa republiška študija? kmetijskih zemljišč. Le-ta bi vse asfaltne baze se vsak dan srečujejo posebno krajani nove kakor spremenila svojo namemb sredi polja -»aležejo, e povsem Ob obisku v Industriji gradbenega krajevne skupnosti K ršk o polje- nost V zemljiški skupnosti zato Morda jih je tudi to vprašanje še bolj nedvoumnih rir.iteljev ne spametu materiala Sava so na te študije bili tudi opozaijajo, da naj bi „žejo“ po strnilo, da so bili med pobomiki jejo s kaznimi. Še najbolj učinkovite kar ponosni, težko ali skoraj nemo Zevajoče odprtine gramoznic, večinoma na plodnih gramozu omejili na občinske po odcepitve od prevelike leskovške so tiste, k i udarijo po žepu. goče pa je bilo dobiti podatke, kje poljih, vse bolj opozarjajo. Nekdaj obdelana zemlja je vse trebe, nikakor pa ne za celo krajevne skupnosti. V petek, 23. in kakšne količine gramoza name jugovzhodno Slovenijo, Dolenjsko avgusta zvečer, pripravljeni zbor bolj podobna opusteU lunini površini, kot smo jih bili ravajo izkopati. Resna javna razpra NAČRTNEJŠI in še Belo krajino. občanov v drnovskem gasilskem vajeni s televizijskih prenosov prvih sprehodov človeka va je namreč mogoča le s podatki. PRISTOP Študija omenja za lokaciji dveh domu prinaša med drugim celo po tem našem najbližjem naravnem satelitu. Nobena gramoznic predvsem Brege in Drno Kopanje gramoza samo po sebi ni nekaj zanimivih novih pobud kraja izjema ni znano Krško polje. Starejši ljudje, katerim je še Z GRAMOZNICAMI vo. Pri Starem gradu bi gramoz zapleteno. Tovornjakov, predvsem nov. Okrog trideset ljudi, ki se jih je lahko črpali celo do terciarne najbolj znana ta lepa ravnica, nemalokrat to označujejo zasebnih avtoprevoznikov, izpopol NA MANJ VREDNA gnetlo okrog načrtov možnih zazi podlage, vodno akumuladjo, ki bi kot pravo barbarsko nasilje nad pokrajino in njenimi njenih z nakladalniki, je na pretek. ZEMLJIŠČA dav za naslednjih pet let v občini, je tako nastala, bi lahko vključili v bilo ogorčenih nad stavkom v teh prebivalci. Da je tako, si lahko vse zgražanje javnosti Kjer se gradi kakšna cesta ali Med prvimi se je s temi študijami varovalni sistem nuklearne elektrar načrtih, da je treba stanovanjsko tovarna, ponavadi ostaja kot nema srečal izvršni odbor krške zemljiške ne. Kljub precejšnji širini študije ji pripišejo predvsem izkoriščevalci gramoza, ki puščajo za gradnjo tod onemogočati. Ljudem priča tega razvoja opuščena gramoz skupnosti skupno s predstavniki seboj razdejanje. Z lučjo pri belem dnevu bi namreč kmetija očitajo precenjevanje pod ne gre v glavo, da njihovi sinovi in nica. Še inšpektorji se morajo vodne skupnosti. Predvsem jih je lahko iskali primer, da so nekdaj plodno zemljo ponovno jetniških ciljev na škodo kmetijstvu. hčere ne morejo graditi hiš, če so na nemilo soočati s številnimi interesi, zaskrbelo, ker študija za ocenitev Zato med drugim menijo, da gra usposobili za ta namen. ki nemalokrat vodijo prav do drugi strani tako širokogrudni z rezerv gramoza od 97 kvadratnih moznic pri Bregeh in Drnovem ne bi gramoznicami. „Kaj, gramoznica občinskih pisarn kilometrov gramoznega nasipa smeli več povečevati. Izkopavanje vseskozi do cerkljanske ceste, PraV Krškega polja računa le z 2,4 naj bi tod zaključili v mejah Razvoj kajpak ne more brez Posebno pri zemljiških skupnostih Ob izdelavi smernic bodočega do Packa? “ so se začudeno spraše kvadratnimi kilometri, kar pomeni zadnjega izdanega lokacijskega do betona O gladkejših cestah ni bi radi videli še odločnejše posege prostorskega načrta krške občine je vali zborovalci. Koliko bi hilo le pičla 2,5 odst. To ne kaže na mogoče govoriti, če ni gramoza za inšpektorjev. Le-ti se srečujejo, kot bilo nemalo lepih besed zapisano voljenja in soglasja kmetijske zemlji upravičeno za kopanje gramoza nasutje. Nujnost tega ni drugega pravi inž. Čučkova, kmetijska in tudi o tem, kako v bodoče z skromnost teka gradbenikov, tem ške skupnosti. Brž ko bi nehali uporabiti površine na drugi strani narekuje zdravo mero, predvsem pa vodnogospodarska inšpektorica, s gramoznicami. Krška občinska več predvsem, da so pri iskanju kopati, bi morali načrtno urediti avtomobilske ceste, bodo lahko občutek za pokrajino. Pri posav pravim gozdom težav. Ze na repub skupščina je celo z odlokom zave možnosti vzeli v precep sorazmerno zemljišče. Kot edino sprejemljivo . povedali strokovnjaki. Dmovčani so skem medobčinskem inšpektoratu liških posvetovanjih inšpektorjev so zala „Savo“, da pripravi študije, ozko območje, ki je temu primemo možnost za izkopavanje gramoza v ob vsem tem kratkomalo ugotavljali, tudi huje obremenjeno. Pod bagri zemljiški skupnosti predlagajo že iz leta v leto poročila opozarjajo opozarjali na premile zakonske kako v bodoče izkoriščati gramoz. da je bil ta urbanizem porojen brez na gramoznice. Nekaj uporabnikov možnosti ukrepanja. Je pač tako, da Pristop je vsekakor hvalevreden. Z naj bi torej padlo 21 hektarjev pri območje Starega gradu. njih, zato ga zavračajo. Da imajo so tudi že kaznovali. Precej odmev je treba, kjer ni mogoče z milo, enako pozomosljo kot izkoriščanja Drnovem, 40. pri Bregeh, 46 pri lahko zaščitnika v zemljiški skupno na je bila npr. kazen občinskemu poseči pač po sili. Zgoj moralne gramoza se je treba lotiti tudi Borštu /tam je že zloglasna nakelska VEČ GLAV sti, ki je tako rekoč z njimi na enaki Cestnemu skladu krške občine. obsodbe ali zgražanje ob kraterjih vprašanja, kaj potem z nujno jamo. asfaltna baza, druga baza v Posavju) VEČ VE valovni dolžini, kajpak niso vedeli. in 130 hektarjev pri Starem gradu. V procesu dogovarjanja o prostoru Kmetijci pogrešajo raziskavo ob Odločaije, ali gramoznice ali morajo sodelovati vsi prizadeti. močja jugovzhodno od Zadovinka njive ali celo še kaj drugega, ne bo Svojevrstna tragika Krškega polja je in južno od Save, kjer so po sestavi prav nič lahko. Pri „Savi“ si kajpak v tem, da skriva v svojih nedrjm manj vredna zemljišča. Do ravni ne morejo kaj, da ne bi opozarjali na tako kakovosten pesek. Gradbinci podtalnice (Krško polje naj bi potrebe gradbenikov. „V gradbeni prisegajo, da je nenadomestljiv- pomenilo izjemne rezerve pitne štvu je v občini zaposlenih 1.200 Vprašanje, za koliko metrov vode) lezi po opravljenih študijah, ki delavcev, letni bruto proizvod Krško polje znižajo, ne da bi jih imajo v „Savi“ , torej 10.384.800 gradbincev in „Save“ se giblje med prizadet osnovni namen, ni zgoj kubikov gramoza. Do terciarne 700 in 800 milijoni dinarjev," akademsko. Omenjena dodatna štu podlage bi sc ga našlo še več, kar pravijo v „Savi“. Kmetijstvo je dija, naročena od republiškega 18.338.600 kubikov. Če bi na leto prednostna panoga, je napisano v sekretariata za kmetijstvo, gozdar izkopali okrog poltretji milijon resolucijah od zveze do republike. stvo in prehrano, bo lahko nepre kubikov, bi imeli torej dovolj Do smotrne izrabe edinstvenega denljive vrednosti. Kje bodo torej gramoza za 20 ali 30 let, kolikor pri Krškega polja očitno niso ravno zanamci lahko še sploh videli to „Savi“ računajo, da jih potrebujejo dušni niti v republiškem sekretariatu polje: na slikah ah v naravi? za prehodno obdobje, ko naj bi za kmetijstvo. Pri Univerzi Edvarda ALFRED ŽELEZNIK f . . f v f 7 T ? f ? *. f, * « f » » r , I • I - . I ( » • t • 1 U ^ Odprta vrata za napredovanje Ceste požirajo Nov rudnik se rojeva cem eot in asfalt Blanca—rudnik nekovin tik pred registracijo — Zanimanje Pri brežiški delavski univerzi razpisanih največ izobraževalnih oblik v Posavju Letos bo mnogo nareje za peske med gradbinci — Na Lončarjevem dolu in Blanci Kot je za pozno poletni čas že običajno, vabijo živopisani plaka Med zaposlenimi jih je še vedno nega ti na vpis v novo izobraževalno sezono delavce univerze. Pregled okrog 30 odst., ki nimajo dokonča Znana so prizadevanja, da bi na nerazvitem blanškem predelu Predvidenih šol ob običajnih in tudi novih predavanjih in tečajih ne osemletke. To marsikoga ovira občine izkoriščali kremenčeve pe&e, boj znane kot mivka. Ob teh pri nadaljnjem izobraževanju. Naj Letos se bodo asfaltne prevle Prikazuje bogato bero, med katero se bodo delavci lahko odločali. ke nekaterih občinskih cest spet naporih je najbolj razveseljivo še to, da temu zgledu siljenja gospo večji uspeh, da si to prepotrebno darstva v manj razvito krajevno skupnost bedijo tudi dragi kolekti sprevrača v pisarniške delavce. dokaj raztegnile. Niso razveselji Brežiški delovski univerzi bi bilo izobrazbo lahko pridobijo v tako vi samo novi metri asfalta. Po vi ysekakor težko prilepiti etiketo, da Vodja, prof. Adolf De Costa, navaja, imenovani večerni šoli, je zagotov so vsi ustanovni a k ti Projektanti membno je, da bo narejenega ve Porajanje nečesa novega je odteguje delavce v proizvodnji in jih kako je zadnji dve leti pri poklicni ljen, če svoje delavce vzpodbujajo v so se že ugodno izrekli o idej liko z dokaj skromnimi sredstvi vedno povezano s težavami, zla administrativni šoli dobesedno zde kolektivih. Tako so za zaposlene v Levji delež velja cestni službi pri nem načrtu za predvideno sepa sti velja to za rudnik. Čeprav so setkala kandidate stenografija, da jih jeseniški Kovinoplastiki in za Ju sevniSci krajevni skupnosti racijo na Blanci Z zmogljivostjo zaloge peskov ogromne, so pri je končalo šolanje le enajst. Po no tranjko - tozd Orlica v minuli sezo 100.000 ton letno bo razvrščala čut za revne otroke vem bo program spremenjen, saj se Znano je, da je cesta vzdolž začetkih skromni Oton Šket, ki peske za gradbeništvo. Kasneje ni imeli posebne sedme razrede. La , Mirne zaprta, ker jo posodablja bodo slušatelji temu predmetu je zadnje leto zadolžen tudi po bo sposobna dati kakovostne Društvo prijateljev mladine v ni je delno zastaral program semi jo inženirci in delavci podjetja lahko izognili Ze običajno je, da pri klicno za ustanovitev rudnika, peske, potrebne za steklarstvo in Brežicah se iz l^ta v leto srečuje narjev. Sedaj prične s to organizaci Slovenija ceste. Da ves ta del delavski univerzi kandidatom za vpis ne skriva težav. Doslej opravlje livarstvo. Cena manjše seperacije z neljubim vprašanjem, kam po jo nov človek, zato bo tudi ta oblika občine ni odrezan od sveta, se iz proizvodnje svetujejo izpopolnje ne prav zajetne študije namreč je okrog 15 milijonov dinarjev. slati najmlajše na morje. Nimajo uspešnejša. ALFRED ŽELEZNIK. moramo zahvaliti občinski cesti vanje v svojem osnovnem poklicu. niso dovolj pri mikrolokaciji Pripravlja se tudi samoupravni namreč svojega kotička ob oba po dolini Grahovice. Do nedav Takih oblik ne manjka. Med njimi nega je bila tako ozka, da je bilo „Postopki za pridobivanje klasi sporazum o poslovni skupnosti li, kamor bi jih lahko poslali. fikacije rezerv na mikrolokaciji v je npr. tudi delovodska šola za avto Novo v slehero srečavanje hudo tvega V novem upokojenskem domu Malčki so že od začetka avgusta mehanike, šola za poBcvalifikacijo no. Zadnje tedne jo je cestna Lončarjevem dolu, geološke raz odkupljeni poslovni prostori bo zadovoljni doma, pri DPM pa so služba poširila, pod Boštaiijem kuharjev in natakarjev, za kar je Brežicah iskave in soglasja trajajo od 7 do do v kratkem omogočali organi vedno polni hvaležnosti do se suši še nov most. Za ta dela so 8 mesecev," pojasnjuje Oton izredno zanimanje. Za slednje bo po zacijo najnujnejših služb. To bo Ljubljančanov. Zveza Društev VSE SE NI OSULO - V brežiški dobili pičel milijon, za katerega vsej verjetnosti treba organizirati ce Šket. Zgolj v Lončarjevem dolu res šele pravi začetek, ali bolje, Prijateljev mladine ljubljanske občini so v preteklosti namenili se nobeno cestno podjetje še je tako imenovanih „C ‘ rezerv priprava na prvi razvoj v novem občine Center je namreč sprejela lo več skupia Po posebnem verifici zasebnikom, ki naj bi turistom zmenilo ne bi Po cesti vozi sedaj po vsej verjetnosti nič manj okrog 10 milijonov ton. Ko bo aednjeročnem o b d o b ja na letovanje 131 otrok iz breži ranem programu so doslej že eno le oddajali sobe, okrog tri milijone avtobusov kot prej za Mimo. do vsi papirji skupaj, bo mogoče ALFRED ŽELEZNIK ne občine v svojo lepo urejeno to izobraževali varuhinje. Ena gene dinaijev. Pridobili so 107 ležišč. Po odplačilu posojila seje marsikdo te šele zaprositi za gradbeno dovo kolonijo v Savudriji racija je šolanje že opravila. Ob vse Tudi v sevniški občini je po dejavnosti naveličal. Vseeno pre ljenje. Pri brežiški Zvezi DPM ob večjem pomenu otroškega varstva manjkanje asfalta. Z e pred štiri na domu po krajevnih skupnostih je morejo zaenkrat še 68 ležišč. najstimi dnevi bi morali asfalti Na začetku nameravajo izko tem poudarjajo, kako so Ljub riščati peske za tovarno Siporex Sevniški paberki ljančani s to svojo pripravlje takšna oblika strokovnega izobraže rati z zapornim slojem cesto od Sevnice do Vranja. Novomeški v Zagorju in ostale gradbince. nostjo om ogočili predvsem rev vanja izredno pomembna. Z novim S TE ALI ONE STRANI SOTLE - Pri brežiški delavski univerzi ali drnovski asfalterji zamujajo z Sam rudnik bo letos vsekakor še letnikom bodo pričeli februarja pri PRIKRAJŠANI - Zaradi del na nim otrokom brežiške občine, opažajo že nekaj časa veliko zanima asfaltom na Prvomajski v Sevni ustanovljen za tako imenovani hodnje leto. Ce se bo prijavilo do cesti od Tržišča do Sp. Vodal je da so sploh videli morje. Nad 90 nja za Visoko šolo za organizacijo ci Nesporno spada med doslej rovni pesek. To bo pravzaprav volj kandidatov iz Slovenije — priti republiška cesta vzdolž Mime za odst. otrok v tej koloniji od 27. dela med slušatelji onstran Sotle. najlepše komunalno urejene širo zametek, iz katerega se bo lahko prta. Avtobus ..Gorjancev” vozi julija do 10. avgusta, torej štiri skajo namreč posebno iz sosednje Pred časom je bilo že tako, da so ka ulica v Naselju Heroja Maroka razvijalo vse ostalo. Pripravljeni zato čez Brezovico, tako da kar 18 Hrvaške - bodo opravili vpis tudi v nekateri predavatelji pričeli govoriti ob novem v rtca Proti Sv. Ani najst dni, je namreč izhajalo iz delavcev ostaja brez prevoz*. Minuli socialno šibkih družin. Med nji visoko šolo za organizacijo dela. V kar hrvaško. Pri delavski univerzi so kar noče biti konca gradnje pod sodelovanju s posavskim medobčin pornih zidov. Zanje so porabili v petek se je v Sevnici sestal koordina mi sta bila tudi dva Roma, kiju sedaj sklenili, da bodo oddelke cijski odbor za delavske prevoze. Do skim inšpektoratom bodo v tej sezo organizirali le, če bo dovolj doma že nad 20 ton cementa. H kraju BRIGADIRJI DOMA je bilo treba pred odhodom še otipljive rešitve niso mogli priti, saj ni pripravili tečaj iz varstva pri delu. čih prijav. gredo tudi zemeljska dela pri po °d glave do peta obleči Da so sodabljanju ceste do Spodnjega Minulo soboto in nedeljo so se ni bilo predstavnikov podjetja g o r janci”. Sevničani bodo morali po Ljubljančani lahko sprejeli breži Brezovega. Velik zalogaj v Gra- brigadirji zadnjih izmen poslovili z ške, večinoma podeželske otro hovici je sevniškim cestarjem po vsej veijetnosti na pogovor v Novo letošnjih delovišč. V soboto, 25. ke v svojo kolonijo, so morali za bral najlepši del gradbene sezo mesto. Ljudje pač ne morejo ostati avgusta, so se vrnili domov tudi ta čas odpovedati svojim samo ne. brez prevoza. Izletnik bi lahko stvar člani MDB Kozjanski odred iz brž rešil s kombijem. Nekdo bi plačnikom. Ni treba poudarjati, Sevnice. Kot se za brigado tega moral kajpak to tudi plačati. da so ti verjetno vseeno prišli na imena spodobi, so se vrnili z vsemi morje. V tej koloniji je bilo bre NIMAJO SREČE RAČUN NA PRAVI NASLOV - možnimi priznanji. Osvojili niso žiško vodstvo še posebno zado Stanovalci Ceste na Dobravo so Z V R E M E N O M edinole traka akcije zaradi že voljno z zdravstveno oskrbo, dolgo čakali, da so z asfaltom zalili znanega premajhnega števila briga- organizirano v tej koloniji Bre V soboto, 25. avgusta, je bilo na razkopano cestišče, kjer je Komuna la obnavljala vodovod. Luknje je žiška občinska DPM ima zaradi Lisci že osmo srečanje delavcev diijev. Malo v šali, malo zares so bili zalila krajevna skupnost, račun pa te kolonije tačas še nemalo de tovarne z istim imenom. Polnoštevil p osebnost te brigade člani „general- no so se srečanja udeležile delavke so poslali Komunali. Po vsej verjet narnih težav. Bivanje za enega štaba”, ki so dobili tudi posebno iz tozda Podbušnica v Srbiji (kar nosti ne bi bilo slabo, če bi na otroka je veljalo 1.680 dinarjev. priznanje tega imena od vodstva 115). Skupine 25 mladincev seje na podoben način poiskali tudi tistega, Za primanjkljaj bodo moiali naj akcije. Kjer je bilo namreč najtežje, vrh odpravila peš iz Krakovega, čast ki je razkopal glavno ulico. Vožnja z ti izhod z nekaterimi interesnimi je poprijela šesterica teh brigadirjev. avtomobili čez takšne ovire pod najstarejšega in najmlajšega pohod Nekateri jim priznavajo celo polovi skupnostm i A. 2. nika je pripadla družini Gačnik, Moki namreč ne koristi podvozju. co opravljenega dela. Ta izredna očetu Miru in hčerki Poloni. Žal je NOVA PRIDOBITEV - Poleg novega mostu v Krški vasi bo slej ko dež onemogočil športna tekmova skupina so bili: Stefan Golobič, prej nared nova stavba, kjer bodo ljudje lahko na enem kraju nja. Mokri so bili tudi člani gasilske Rudi Kopina, Zlato Kelnarič, opravili več stvari hkrati. Nova trgovina, pošta, krajevni urad in še delavske godbe. Podobne sitnosti z Damjan Križni, Bojan Novšak in BREŽIŠKE VESTI kaj že ponuja prave obrise. vremenom so imeli že lani. Brane Trstenjak. da bo letos vsak delavec v občini ustvaril 830.000 dinarjev celotnega Ni £asa za samozadovaljstvo prihodka in 234.000 dinarjev do hodka, čistega pa 170.000 dinarjev. Kakšen je ta napredek, pove poda Le „da” bo korak naprej Ugodnejši polletni uspehi gospodarjenja ne smejo zavajati tek, da bo omenjeni čisti dohodek — Izguba le v tozdu Celuloza in Pionir — Kakšno bo leto, letos potemtakem skoraj za 108 V krajevni skupnosti Šentlovrenc pripravljajo referendum za nov samoprispevek bo pokazalo že tričetrtletje odst. večji kot na začetku tega sred njeročnega obdobja leta 1975. Po Letos se za krajane krajevne izdelan. Tako naj bi s sredstvi, V svetu krajevne skupnosti in Ob obisku predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Vin sebno skrb vzoujajo veano „raece skupnosti Šentlovrenc izteka ki jih bodo dobili s samopri v vodstvih krajevnih organizacij ka Hafneija v torek, 21. avgusta, v Krškem je predsednik občinske- številke v obračunih, ki pomenijo iz spevkom, asfaltirali še približno načrtujejo, da bo referendum v gubo. Čeprav še vzbuja skrb, je ob peto leto samoprispevka, s ka & sveta Anton Vodišek ob nadrobnem pregledu organiziranosti in polletju njena skupna vsota vseeno terim so pred leti asfaltirali 4 km ceste do vasi Potok, nedeljo, 2 . septembra, ko se bo sindikatov v občini podal tudi oceno polletnega gospodatjenja manjša od prvega trimesečja za 54 ceste in popravili kar precej po Martinja vas, Žabjek, Mali Vi v resnici pokazalo, koliko dajo le n e g a dela. odst. Izgubo sta imela le tozd Celu ti. Ker ždijo krajani še polepša dem in Vrhovo. V vaseh Kuken- krajani krajevne skupnosti na loza (16,7 milijona dinarjev) ii berk in Muhaber pa naj bi poti svoje kraje, na svojo bodočnost. Predsednik Vinko Hafner je sicer šlo za kaj zapletenega v jedrski To Pionir tozd Krško (11,6 dinarjev). V ti svoje kraje, zlasti pa ker ždi Vedno znova ugotavljal, da se s to ta varni celuloze in papirja ali drugje. obeh kolektivih dela 1.023 zaposle jo, da bi še več mladih ostalo na samo temdjito popravili. V vasi Jože Grmovšek je še povedal, ko izredno razgibano občino sezna Pri vsej svoji skromnosti si vseeno ni nih. Sindikat si b o še naprej prizade domačijah, so sami dali pobudo Veliki Videm so se odločili, da da bodo s sredstvi iz samopri nja bolje šele ob tem obisku, a je ob mogel kaj, da se ne bi ..pohvalil”, val, da bodo delavci v vseh kolekti vrsti zahtevnih vprašanj kar izžareval za nov samoprispevek. Tako bodo namesto ceste raje zgradili spevka poskušali popraviti še kako so morali v krških občinskih vih tudi vnaprej na tekočem s poslo vodovod. Vsa ta dda naj bi sta Poznavanje marsičesa, bodisi, da je sindikatih navsezadnje tudi zaradi vanjem. zbrani denar bodo spet vložili v domači dom kulture, ki v seda tega delovnega obiska priti prej do A. ŽELEZNIK ceste. la okoli 4 milijone dinaijev. Če njem stanju ni primeren za pri temeljitejše slike o polletnem gospo Krajevna skupnost Šent bo referendum uspel, bodo dela rejanje kulturnih prireditev. V darjenju. lovrenc šteje 670 prebivalcev, ki na cesti začeli že letos. Koliko kdo zasluži? Slednjič je mogoča tudi računo KRŠKI krajevni skupnosti Šentlovrenc vodska primerljivost podatkov med žive v štirinajstih vaseh.Kar 200 imajo namreč uspešno KUD , Se izpod republiškega lanskim in letošnjim polletjem. Go TEDNIK krajanov je zaposlenih, vendar Marija Kmet in pevski zbor spodarske organizacije so v prvem skoraj nihče med njimi v doma povprečja polletju ustvarile zavidljive tri mili „Šentovrenc“, ki praznuje letos jarde in 183 milijonov dinarjev ce PROMET PA TAK! - Kako je či krajevni skupnosti Na delo 60-letnico delovanja. Prav za ta obremenjena cesta od Dmovega Predsednik republiškega sveta lotnega prihodka. To pomeni se vozijo v Donit, Trebnje, visoki jubilej bi radi pripravili proti Krškemu, nam pove podatek, Zveze sindikatov Vinko Hafner 19-odst. skok v primerjavi z lanskim Ljubljano, Novo m esta Zaradi ‘ proslavo v že prenovljenem do da so 18. aprila v pičlih dveh urah j ^ je, kamor je prišel, pozanimal polletjem. Se ugodnejša slika je pri slabih cest, prometnih povezav dohodku: znašal je 919,4 milijona mu. V njem pa bi našli prostor tudi za osebne dohodke. V je- (od 5. do 7. ure zjutraj) našteli 998 so se ljudje odseljevali, odkar so dinarjev ah kar 31 odst. več kot v osebnih vozil, 53 avtobusov, 155 tudi mladina, športniki in druž derski elektrarni so morali po enakem obdobju lani Nominalni tovornjakov. Med slednjimi jih je boljše ceste, pa se je položaj benopolitične organizacije. Podatek o zadnjem poprečno iz V podatki navadno niso najboljši po 106 vleklo za seboj še prikolico. Kot precej popravil. plačanem starem milijonu pose kazatelj, vseeno pa je hvalevredno, rečeno, se na republiški skupnosti Predsednik sveta krajevne bej v pisarno. V Celulozi ni mo- da je rast porabljenih sredstev za za cesto niti za to statistiko - skupnosti Šentlovrenc Jože Iz kraja v kraj 8oče reči, kakšen bo zadnji po- ostajala za rastjo celotnega prihod preštevalce prometa morajo običaj Grmovšek je povedal, da poli MEDUZE V TEMENICI - Do Preček, izplačilni dan bo petin ka, kar potrjuje, da je tolikanj zaže no posebej plačati - niso niti pustniki, ki se vračajo z morja, vedo dvajsetega, zanj vedo, kot je zna lena gospodarnost vendarle rasla. zahvalili. Že vedo, kaj vse se vleče tična akcija za referendum in Že sedaj je mogoče predvidevati, po cestah. samoprispevek že poteka po JOŽE GRMOVŠEK: „Upam, povedati, da je v slani opojnosti no, zagrebški krojači in ribniški toliko meduz, da se morja željni suhorobarji, ki takrat razstavijo vseh vaških'odborih SZDL Tu da bodo krajani naše krajevne kopalci naužijejo veliko strahu, blago na tovarniškem dvorišču. di program del in predračun deupnosti v nedeljo glasovali za preden se odločgo za namakanje. Junijski povprečni zaslužek je vrednosti je že skoraj do kraja napredek naših krajev. Treba bi bilo razmisliti o tem, da znašal v tej tovarni, kjer teko bi meduze poskušali vzgojiti tudi v stroji noč in dan, 7.395 dinarjev, Temenici pri Ponikvah, kjer si kljub Polletno povprečje pa znaša opozorilom namaka okončine pre cej mladeži. Na tem mestu je '•354 dinarjev. Lansko celotno Temenica namreč tako onesnažena, Povprečje je bilo za okrog 1.300 da je nevarno že za krape, nikar za dinarjev manjše. Najvišji OD v ljudi. Seveda je pa vprašanje, ali bi tej tovarni je znašal 16.000 dt- meduze v tej nesnagi sploh živele! Harjev, najnižji pa 4.500. Na re- IGRE S SMRTJO - Že nekaj Pu so konfekcionarji v Labodu. časa ima Petrolov servis, ki stoji v ” Krškem so v tozdu Libna v Trebnjem ob desni strani ceste v Polletju izplačali na zaposlenega smeri proti Ljubljani, nov delovni Povprečno komaj 4.790, v lan- čas: zaprt je ob praznikih in jjkem polletju še manj le 3.810. nedeljah in vsak dan po 20. uri. ^an j so imeli v občini le še v ser Vozniki, ki gorivo nujno potrebu visu Slovenija avto in nekem bi KOT OB CEMENTARNI - Krajani vzgolž ceste od mostu v jejo, pa za to spretne mbo ne vedo, feju. Kako nezavidljivi so dohod Krškem proti Dmovemu, kjer je to zimo pobralo asfalt, so 20. obračajo svoja vozila kar na magi ki v konfekciji pove že to, da za stralni cesti, zato je samo vprašanje aprila na republiško skupnost za ceste naslovili peticijo z 28 časa, kdaj bo na tem mestu prišlo °krog 2.000 dinaijev zaostajajo podpisi o nevzdržnih razmerah ob tej cesti. Odgovora kajpak niso do prometne nezgode. za občinskim povprečjem. To pa dobili, razen če štejejo za to začetek del to poletje. Ljudje niso postaja za republiškim. Dohaja GLASOVALI BODO „ZA“ - Krajani krajevne skupnosti Šentlo le se torej še vedno kljub vsem zadovoljni z delovnim elanom delavcev na tem delovišču. V četrtek vrenc bodo v neddjo, 2 . septembra, glasovali za asfaltiranje cest in naporom umika. popoldne je bilo, denimo, lepo, stroji pa so po 14. uri zasluženo” TREBANJSKE NOVICE J počivali ob mriiški vežici. (Foto: Železnik) popravilo poti. j t 35 (1568) 30. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST 17 Ključ do cilja so investicije Otvoritev bo za praznik Otroci pod Oktobra bodo odprli prostore novega centra usmerjenega Gospodarska moč občine se povečuje iz leta v leto, za „sprejem" med razvite pa je izobraževanja, za gradnjo katerega plačujejo občani odločilna uresničitev vseh začetih investicij — Konec leta več kot 6.500 zaposlenih samoprispevek avtomobili Te dni bi v Kočevju skoraj Nova tavba centra usmerje prišlo do dveh hudih nesreč. Dva Prva ocena uresničevanja družbe občini znašal 37.879 dinarjev ali do Vsa leta srednjeročnega obdobja ka šolskega leta, se pravi mesec nega izobraževanja v Kočevju otroka - eden predšolski nega plana črnomaljske občine v ob brih 66 odstotkov slovenskega po se povečuje tudi število zaposlenih v dni prej. v njem bodo imele eden iz prvega razreda osnovne dobju od 1976 do 1979 kaže, da se vprečja, kar uvršča to belokranjsko občini: od 5.282 leta 1975 na 6.088 bo dograjena in opremljena do prostore \se srednje šole, se pra šole - sta nenadoma privozilas gospodrska moč občine v tem sred občino na 43. mesto v Sloveniji V lani, konec letošnjega leta pa naj bi občinskega praznika 3. okto vi razen usmerjene srednje šole kolesi iz stranske ulice na glavno njeročnem obdobju sicer iz leta v le družbenem planu pa so si zastavili bra, čeprav je bilo prvotno bilo v občini zaposlenih skupaj še delavska univerza in center in naravnost pred avto. Le pri to povečuje, vendar bo za uresniči za cilj takšno gospodarsko rast, da 6.538 delavcev, vseskozi pa je več predvideno, da bo že do začet- poklicnih šoL sebnosti voznikov gre hvala, da tev načrtovane ekonomske razvi bo do konca srednjeročnega obdob kot 98,5 odstotka zaposlenih v Po enem izmed predlogov naj bi ni prišlo do najhujšega. tosti odločilno to, na kar že lep čas ja narodni dohodek na prebivalca združenem delu. Lani je bilo od opozarjajo najodgovornejši dejavniki vse te srednje šole združili, da bi Septembra se začne pouk in najmanj tak, kot bo slovensko po skupnega števila zaposlenih 44 od imeli enotno vodstvo. Tako bi lahko v občini: izpeljava vseh začetih inve na cesti bo veliko otrok. Starši vprečje prihodnje leto. stotkov žensk. Kadrovska struktura bolje izkoristili prostore, kadre, se sticij in izgradnja novih obratov. Raj za otroke naj bi vsaj prvi dan spremljali zaposlenih se sicer iz leta v leto iz pravi učno osebje, in drugo. Vendar učence prvih razredov do šole, Celotni prihodek se je od leta se nekateri združitvi še upiijo. boljšuje, še vedno pa črnomaljski IMi prostora za vse jih opozarjali na nevarnost na 1975, ko je znašal 907,7 milijona di DIRKA ZA tozdi gospodarstva niso dosegli ka V prostorih sedanje gimnazije na narjev, vsako leto povečeval in je la meravajo organizirati pouk za tretje poti do šole in jim pokazali, kje DRŽAVNO drovske ravni slovenskega gospodar Pred kratkim se je z letovanja lahko najbolj varno prečkajo ce ni znašal nekaj več kot 1,8 milijarde stva iz leta 1975. in četrte razrede osnovne šole. Tako PRVENSTVO v Puntiželi pri Pulju vrnila tudi bi imela osnovna šola Kočevje v bo sto. To je v Kočevju še posebno dinarjev, za letos pa načrtujejo 2,38 druga skupina otrok iz kočevske milijarde dinarjev celotnega prihod Odbor za motokros pri AMD Dokaj ugodno je tudi gibanje iz doče le enoizmenski pouk. Nekaj potrebo zato, ker se je letos za občine. Skupno je letos letovalo prostorov bi še obdržali za potrebe radi posodobitve ceste do Delnic ka. Družbeni proizvod se je povečal Bela krajina je sredi priprav na voza in uvoza. Največji izvoznik in 162 otrok. Mladi Kočevci letuje gimnazije oz. centra usmerjenega prome skozi mesto zelo pove od 315 milijonov dinarjev 1975. na dirko za prvenstvo Jugoslavije v uvoznik je semiška Iskra, ki je lani jo v tem kraju že osmo leto. izobraževanja, nekaj bi jih obdržala čal. 919 milijonov v letošnjem letu. kategoriji 50- in 125-kubičnih izvozila za 100 milijonov dinarjev iz Učitelj Dušan Čebin ki je bil glasbena šola, kulturna skupnost bi Previdni pa naj bodo seveda Pred dvema letoma je narodni do centimetrov, ki bo 9. septembra delkov in uvozila za 90 milijonov re vodja ene izmene, je dejal, da je prevzela dvorano, tu pa bi oila še letovišče pravi raj za otroke, saj tudi vsi vozniki Otroci namreč hodek na prebivalca v črnomaljski na novi progi v Brezjah ob parti produkcijskega materiala. strojepisnica za ekonomsko in admi niso sposobni oceniti hitrosti vo zanski magistrali. Že prvomajska ima veliko igrišč in zelo dobre nistrativno solo ter za strojepisne te ostale objekte. Vsi otroci se med dirka je pokazala, da je nova Cisti osebni dohodek, ki je lani v čaje. zil, zato je varnost na cesti odvis občini znaal 5.640 din, pa je še letovanjem nauče plavati Ob za proga odlična, zelo so jo pohva na predvsem od voznikov. Ob O POLLETNEM vedno za 960 din oz. za 21 odst. ključku kolonne je tekmovanje v začetku šolskega leta pa bodo lili tudi vsi dom ači in tuji tek plavanju na 700 m, ki se ga ude LIKOVNI SALON GOSPODARJENJU nižji od slovenskega povprečja. gotovo na glavnih križiščih razen movalci V kratkem bodo uredili leže otroci iz vseh občin, ki ta BO OBNOVLJEN Prva ,,podopustniška“ seja OK miličnikov tudi pionirji-pro- še nekaj zadev, predvsem gre tu krat letujejo tu, se pravi v Jugo DO ROKA ZK Črnomelj bo v ponedeljek, 3. za odkup zemljišča ter napeljavo slovanskem otroScem rekreaci metniki, ki bodo pomagali sošol septembra. Dnevni red je kratek, jskem središču. Letos so imeli Likovni salon v Kočevju je zaprt cem varno čez cesto. elektrike in vodovoda. Na dirki predvsem zato, ker močno pušča vendar tehten: naloge Zveze komu ČRNOMALJSKI Kočevci izreden uspeh, saj so v J. PRIMC za prvenstvo Jugoslavije imajo streha. Obljubljena obnovitvena dela nistov v občini pri nadaljnji krepitvi skupini šolarjev izmed 9 možnih precej možnosti za najvišja me medalj osvojili kar 6. Zlato je se jie niso začela. Zvedeli smo, da so splošnega odpora in družbene samo sta črnomaljski tekmovalci, ki so DROBIR dobil Igor Simčič, srebrno Safet težave zaradi nabave gradbenega ma zaščite, obravnavali pa bodo še prvo že več let v razredu do 50 kubi- Corič in Lili—Ditka Egete, bro teriala. Kljub temu pa so dana zago informacijo o poslovnih rezultatih kov v samem jugoslovanskem nasto pa še štirje naši, medtem tovila, da bo obnovljen do predvi DROBNE organizacij združenega dela v leto vrhu. KAKO BO TEKEL PROMET - ko je pri članih-vzgojiteljih os denega roka, se pravi, da bodo v šnjem prvem polletju. Glavna črnomaljska prometna žila, vojil zlato Miro Košir. njem odprli prvo razstavo že za ob ki je hkrati kot republiška cesta tudi Predsednik občinske Zveze činski praznik 3. oktober. IZ KOČEVJA zelo obremenjena s tranzitnim pro SE SO POSILJEVALCI - Iz za prijateljev mladine Stane Jajtič ČLANI AMD — Avto—moto dru metom, se pravi cesta od Hotela pa je povedal, da je letovanje si nesljivih virov smo zvedeli, da so Lahinja pa do mosta čez Dobličico, štvo Kočevje je imelo ob prvem 7 W 0 \ cer drago, a je oskrba dobra, polletju 869 članov: avtomobilistov, nekje v kočevski občini pred krat je bila res zelo potrebna prenovitve, okolje je lepo in tudi za varstvo kim štirje fantje posilili dekle. Kje se saj je ena najbolj vegastih cest v motoristov in 50 pionirjev. Pionhji otrok je lepo poskrbljeno. Vo so vozniki koles z dodatnimi motor je to zgodilo in kdaj, zaradi posilje Črnomlju. Do konca novembra naj dstvo tega rekreacijskega sredi nega dekleta ne poročamo. Kljub bi končali polaganje podzemnih ji Tudi ti opravijo izpit iz cestno šča še vedno ponuja, naj bi Ko prometnih predpisov. vsemu pa smo to le objavili, in sicer kablov za elektrike, telefon, vodo čevje tu zgradilo lastne paviljo zato, da bodo dekleta in žene pono vodnih cevi in kanalizacijo ter seve ne. Potem bi bilo letovanje či bolj previdne. da uredili cestišče. Vprašanje pa je, otrok za polovico cenejše. To POLHOV NE BO - Vreme je kako se bo v tem času odvijal naj bi storila skupnost otroškega NA MEDITERANSKE letos zamešalo marsikaj, k čemur promet, saj je že sedanja obvoznica, varstva v sodelovanju z OZD. IGRE je pripomogla tudi spomladanska ko razkopavajo Ulioo Staneta Roz Rešitev te zadeve je bila nalože slana in poleti.a suša. Poljedelci, mana, povzročila marsikatero nepri na občinskemu izvršnemu svetu, Turistično društvo Kočevje sadjarji, vrtičkarji, čebelarji in dru jetnost. Odgovorni bodo že našli a ni znano, da bi zadeva krenila zbira še do 5. septembra prijave gi bodo imeli pičel pridelek. Stari najboljšo reStev za takrat, ko se naprej, čeprav smo v mednaro za dvodnevni izlet na Meditera polharji so si tudi ogledali svoje bodo delavci in mehanizacija preseli dnem letu otroka. nske igre, ki bodo v Splitu in še okoliše. Pravijo, da jeseni polha ne li na Kolodvorsko cesto. Zanimanje otrok za letovanje nekaterih dalmatinskih mestih. bo ven, ker ne bo zanj hrane. na morju je zelo velika Letos je Okvirna cena zanj je 1.000 din. Bukev, gaber, hrast in lešcevje ne letovalo 32 otrok več kot lani Društvo upokojencev Ko bo obrodilo. TUDI RAZVEDRILO — Po napornem delu pri gradnji vodovoda Nadaljnjim okoli 100 otrokom čevje pa do istega dne sprejema Semič—Petrova vas so se mladi v naselju v Kotu večkrat pomerili pa letovanja niso mogli omogo prijave za dvodnevni izlet po Av čiti, ker ni bilo prostora. striji in Italiji, ki bo 21. in 22. tudi v raznih športih. Kljub žuljavim rokam so nekateri prav spre J. PRIMC septembra. Cena je 1.100 din. KfiČEUSKE tno „mahali“ tudi z lopatjemza pinkponk. s______ PODALJŠAN VPIS ZA STROJNE Najvei za skupno porabo ŠIVILJE Kulturno ali huligansko sredisče? Zaradi premajhnega števila prijav Pri povečanju celotnega prihodka , .vodijo" Beti na tozda so vpis v poklicno šolo „Beti“ za Ribniški grad si laste kulturniki in turistično društvo pa tudi kvartopirci, tatovi in raz in Novoteksova predilnica - OD še capljajo za naraščajo poklic strojne šivilje podaljšali do bijači - Dosedanji ukrepi proti huliganom sploh niso učinkoviti čimi življenjskimi stroški — Manjša rentabilnost konca tega tedna. Prijavilo se je 42 učenk, potrebe po tem poklicu pa Ribni&i grad s svojim parkom je kulturni spomenik. V njem je in tudi predali ovadbo sodišču. Ven V letošnjem prvem polletju je go kov. Tudi čisti dohodek se je v pri so tako v Metliki kot Zakanju in v letno gledališče, muzej suhe robe in lončarstva, Petkova galerija in dar ukrepi res niso kaj posebno merjavi z lanskim obdobjem povečal črnomaljskem tozdu „Beti“ precej učinkoviti spodarstvo metliške občine ustvarilo poročna dvorana Tu urejajo park kulturnikov, v katerem že stoje J. PRIMC dobrih 772 milijonov celotnega pri za 41 odst in znaša skoraj 160 mili večje, poleg tega morajo im eti vsaj nekateri kipi zaslužnih mož s področja kulture; pred kratkim pa so hodka, kar je za 35 odstotkov več jonov dinarjev, najbolj pa se je pove dva razreda po 25 učenk. postavili tudi lesena kipa, ki sta ju ustvarila kiparja, udeleženca kot v enakem lanskem obdobju. Pri čal del čistega dohodka za skupno UPOKOJENCI V ITALIJO prve likovne kolonije v Ribnici tem ima največji delež industrija porabo. Oskrbnik gradu in njegovega ob (62,6 odst), med tozdi pa so največ Za cilj svojega prihodnjega eno dike, vredne po 400 din in sekvoja. Produktivnost se je v primerjavi z močja, turistični delavec Janez Ar Dvakrat ali trikrat so ukradli ključ celotnega prihodka ustvarili Betin dnevnega izleta je metliško Društvo ko toži, da je ribni&i grad kljub svo lanskim obdobjem res povečala kar poročne dvorane (med tem, ko so tozd Pletilnica (20 odst.), Novo- upokojencev določilo Italijo. Člani jemu kulturnemu obeležju leglo ne za 28 odst, vendar pa je zaskrblju društva si bodo ogledali Trst in Be obrtniki delali v njej) in potem po teksov tozd Predilnica Metlika (18,6 kulture in nekulturnih dejanj. Tako noči organizirali v njej svoje „zaba- joče, da se je poslabšala rentabil netke, za izlet pa naj se prijavijo tu predvsem mladina kvarta, pije, odst.) ter Betina Kodranka (17,1 nost, ih to za celih 9 odstotkov, ve” . Po mnenju oskrbnika vse to de čimprej, najkasneje pa do 8. sep kadi, razbija steklenice, se podi s ko la 10 ribniških mladincev oz. otrok o d st). medtem ko se je ekonomičnost le tembra. Prijave zbira tajnik društva lesi in mopedi, uničuje klopi, razbija (dva šolska, vajenci in eden celo s fa Porabljena sredstva so rasla po neznatno „popravila“ - komaj za 2 Jože Matekovič, tam bodo člani do luči, uničuje nasade itd. Turistično kultete). Ti mladinci pa trdijo, da so društvo je dalo za ureditev parka časneje k o t celotni prihodek in se je odst. bili tudi vse informacije. nedolžni in da to počenjajo peki in udeležba porabljenih sredstev v ce 19.000 din, a so že uničene štiri sa- — Nam so tatovi ukradli ka* Nikakor pa v metliški občini ne sezonski delavci Vsi ukrepi milice lotnem prihodku zmanjšala otl 72,5 ktus in rože. morejo s povečanim čistim osebnim in sodišča so neučinkoviti odst v prvem polletju lanskega leta Miličniki pa so povedali, da iihje - Nam pa celo temeljni ka dohodkom ujeti naraščajočih živ SPREHOD PO na 70,9 odst. v enakem letošnjem Turistično društvo res zaprosilo za ljenjskih stroškov. Odstotek poveča men za bodoči klinični center- obdobju. pomoč, da so storilce enkrat dobili, nja čistega osebnega dohodka na de da so bili mladoletniki in da so napi Dohodek, ki ga je metliško gospo lavca je morda reS večji kot v kakšni METLIKI sali poročila skrbstvenim organom darstvo ustvarilo v letošnjih prvih še drugi občini, vendar so osebni do MALCE PREDOLG JEZIK je raz ZRIŠETA stih mesecih, je za 41 odstotkov hodki precej nižji Tako so se sicer v širil naokrog novico, da metliški ŠPORT V RIBNICI - 7. in o. sep" večji kot v enakem obdobju lani in primerjavi z lanskim prvim pollet meša ni pevski zbor „Be ti“ ne spre VAROVATI NOVE tembra bodo v Ribnici športne ipe znaša več kot 224 milijonov dinar jem povečali za 22 odstotkov, ven- jema več novih članov. Stvar je več KAKTUS UKRADLI - Kaktus, TELESNOVZGOJNE združene strojegradnje Slovence- jev, povečala pa se je tudi udeležba dar znaša povprečni osebni dohodek k o t stoodstotno izmišljena, saj pevci visok meter, star okoli 10 let in OBJEKTE Organizator je letos ribniški Rl*^” ’ ustvaijenega dohodka v celotnem še vedno le 5.280 dinarjev, življenj prav radi vidijo med seboj nove vreden okoli 1.000 din, so ne Samoupravni akti o skupnem zato igram nekateri pravijo k3* obraze. Te vrstice naj vzamejo resno ,,Rikojada”. prihodku, in sicer od lanskih 27,5 ski stroški pa so se v tem obdobju znani storilci ukradli v noči upravljanju in združevanju sredstev odst. na leto&ijih več kot 29 odstot povečali za 23,4 odstotka. vsi tisti ki radi prepevajo, in naj se za telcsnokultume objekte v občini UNIČEVALCI IN PREUSMERJA hitro včlanijo, da ne bodo čutili med 20. in 21. avgustom upravi Ribnica so te dni v javni razpravi. VALC3 - V Ribnici mora biti kar pozneje prehudega pomanjkanja tdesnokultumih objektov v Ri Pobudnik družbenega dogovora o iz precej takih, ki so jim prometne ta pevskega znanja. bnici. Seveda so ga odnesli kar s gradnji, upravljanju, uporabi in ble v n a p o ta Zato jih lomijo, zvijajo PLOČNIK PRED „ZlTOM“ IN kovinskim loncem vred. Pri do vzdrževanju telcsnokulturnih objek ali obrnejo tako, da kažejo povsem PRED MLADINSKO knjigo je vsak tov je občinska skupščina. V teles- drugam, kot bi morale. Najhuje je v trenutek založen s parkiranimi avto mu TVD Partizan so zdaj v nokutturne objekte je bilo vloženega središču Ribnice pri hotelu. mobili Pešci se zavoljo tega jezijo, okras le še trije taki kaktusi, ki veliko denarja, zato je treba storiti SE MESEC DNI DELA - Kdaj bo mirnejši krajani pa predlagajo, naj bi čakajo „neznane storilce". vse, da se bodo čim dalj ohranili ribniški plavalni bazen dokončan, se uredili primerne parkirne prostore še ne ve. Znano pa je, da je za njeg<^ nasproti obeh prodajaln. Zagristi bi vo urejanje potrebnega le še mesec se bilo treba v hrib, kije poln akacij, dni dela, hkrati pa tudi, da investito grmičevja, trnja in ne služi prav Mladi spet v Savudriji rju manjka 2,8 milijona dinarjev. ničemur. No nekaj polžev in glist TABLE ČAKAJO - T e m eljn a ima res tam domovanje, to pa je kulturna skupnost Ribnica je ,nar°[ tudi vsa Lani 70, letos 73, prihodnje leto pa morda že 100 otrok čila šest oglasnih tabel, ki j®1 J® SOD NA VESELICI je dobil novo na morje — SIS in starši plačali „R1K0” že brezplačno izdelal- Z* slamnato streho, kajti staro je to so se odločili zato, da ne bodo za spremenil nekdo zaprvi maj v pepeL 73 otrok, od tega 18 predšolskih, vne interesne skupnosti socialnega reklamiranje kulturnih in drugih po Strah, da med nami ni več ljudi, ki iz vse ribniške občine je to poletje skrbstva, otroškega varstva, zdra redi cev odvisni od dobre volje trgov bi znali strehe kriti s slamo, je bil letovalo v počitniškem domu Zveze vstva ter vzgoje in izobraževanja. cev in drugih. Tri table n a m e ra v a jo torej odveč, a tudi slame ni bilo prijateljev mladine Ljubljane-center Prispevek staršev je bil odvisen od postaviti v Ribnici, po eno pa težko dohiti, saj se na različnih v Savudriji Lani je letovalo tu 70 dohodka na družinskega člana. Le Sodražici, Loškem potoku in P01®' krajih vse pogosteje mlati prazna otrok. Letos je bilo prijav, posebno tos so SIS pokazale za organiziranje nji vasi. Za postavitev potrebujejo se^ slama. Za kres pa si bo treba omisliti z območja Loškega potoka, precej letovanja otrok precej razumevanja. gradbeno dovoljenje občinske skup drugo leto kaj pametnejšega. več, vendar v domu niso mogli dobi Svojega počitniškega doma ribniška ščine. ZAČETEK ŠE V STARI ŠOU — Prvih nekaj mesecev novega šol ti več prostih mest. Prihodnje leto občina nima, ker zanj ni denarja. bo občinska Zveza prijateljev mladi O troci so bili z letovanjem zelo skega leta bodo morali podzemeljski šolaiji in učitelji potrpeti še v ne skušala zagotoviti letovanje vsaj starih prostorih, kajti nova šola bo nared proti koncu tega ali v za zadovoljni Pohvalili so hrano, snago metliški tednik 100 otrokom. v domu, zdravstveno in drugo oskr REŠETO četku drugega leta. Letovanje so plačale samoupra bo. j. p. DOLENJSKI LIST Ot C5 ( |56<*V~30. avai«s»a m - z * - g ,- J.-- *-■. ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno Ob boleči in nenadni izgubi naše zapustil naš dragi mož, oče in stari drage sestre, sestrične, nečakinje in oče prijateljice Nenadoma so se za vedno zaprle trudne oči naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete VIDE ALOJZ ZURC MEDVED iz Semiča JOŽEFE PIRC iz Jablanice 14 roj. JANC se najlepše zahvaljujemo zdravnikom, dr. Starcu in ostalemu oseb- iz Vel.Trna 10 pri KrStem & novomeške bolnice za vse prizadevanje, skrb, nego in lajšanje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem lečin. Vso zahvalo smo dolžni sosedom in vaščanom Semiča, ki in sosedom, ki so po'**'**'’pokojniku * J darovali l: vence in cvetje ter denarno J " so nam ob žalostni novici priskočili na pomoč in pomagali pri Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem pomoč, nam izrazilisui sožalje ter ga pospremili v tako velikem šte praviti mrtvaški oder. Najlepša hvala župniku Koqanu za oprav in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovali z nami, ne vilu na zadnji poti. Posebna zahvala TOZDU Motiv Jutranjka, ljeni obred in spremstvo ter cerkvenim pevcem za prelepo petje, sebično pomagali, izrekali sožalje, ji darovali cvetje in vence ter jo Gozdni obrat Sevnica, SZDL Vitovec, Društvu upokojencev iskrena hvala darovalcem vencev in cvetja in vsem,ki ste jo spremili tako v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo Sevnica ter duhovniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat na njeni zadnji poti in jo imeli radi sg n rw teli ti m in s noslovilno nesmiio popeljali v prisrčna hvala. nes Brat Jože, strici, tete, bratranci, sestrične in drugo so PTT ______Ž alu jo či: žena Fanika, sinova Lojze in Silvo ter hčerki iskrena hva'a. rodstvo Fanika in Ida z družinami Duffy Camberra (Avstralija), Begunje, Žalujoči: mož Franci, otroci: Lado, Franci, Jožica, Jože Boštanj, dne 14. avgusta 1979 Ljubljana, Maribor, Semič, in Edi z družinami ter drugo sorodstvo dne 25. avgusta 1979 rA ZAHVALA ZAHVALA V SPOMIN Tih in prazen je naš dom ob veliko prerani ločitvi od naše drage mame, stare mame, sestre in tete Minilo je leto, odkar nas je v V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in stari oče 2 1 . letu zapustila ALOJZIJE KLOBUČAR DUŠKA ANTON NEMANIČ iz Vel. Orehka 32 borec NOB GRLICA iz Krvavčjega vrha ki nas je za vedno zapustila. Hvala vsem, ki ste v tako težkem roj. MEDLE trenutku pristopili na pomoč, hvala za cvetje in vence, ki ste jih podarili in jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Hvala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znan župniku iz Podzemlja in Stopič za tako lep obred in ganljive cem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter za besede. Hvala tudi sestri prednici za pismeno sožalje. Še vedno živiš v našem spominu, a tvoj grob priča, da si cvetje in vence. Hvala gasilskemu društvu m tov. Plutu za poslo za vedno odšla. vilne besede. Žalujoči: sinovi Vide, Janez in Francelj, z družinama, hčerke Anica, Martina z družinama in Cvetka z možem, Vsi tvoji Žalujoči: otrod in vnuki sestra Francka in drugo sorodstvo KOMUNALNO Komisija za delovna razmerja SLU2BA DRUŽBENEGA STAVBNO PODJETJE IMP DG LIVAR IVANČNA GORICA KNJIGOVODSTVA ..KOSTAK" TOZD HLADNOVODNE ARMATURE, n. sol. o., v SR Sloveniji — podružnica Kočevje Ljubljanska c. 10 p.o. KRŠKO Ivančna gorica 91 A. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije VABI K SODELOVANJU razpisuje dela in naloge RAZPISUJE IN KOOPERACIJI prosta dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA PODRUŽNICE OBRTNIKE KOVINSKE STROKE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA P ogoji: - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE — za mehanskoobdelavo (struženje, vrtanje, rezkanje) in se stavljanje vodovodnih armatur. visoka izobrazba pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, Mandat traja 4 leta Obdelovalni stroji za to delo morajo biti naslednjih izmer: 4 teta ustreznih delovnih izkušenj, moralno-politična Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, ki jih določata — stružnica — stružna dolžina od 1000 mm neoporečnost ustrezne organizacijske sposobnosti. zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki, še naslednje Kandidati n«j pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili — stružna vi?:na od 300 mm pogoje: na gornji naslov z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh — rezkalni stroj — vzdolžni pomik — 600 mm -visoka ali višja izobrazba gradbene, komunalne, ekonomske po objavi. — prečni pomik — 300 mm ali pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj — višina — 30 mm - srednja izobrazba gradbene, komunalne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, — vrtalni stroj — od 0 10 naprej Delo je možno začeti takoj. Prednost pri izbiri ima koope - moralna in politična neoporečnost, GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE - predložitev programa razvoja delovne oiganizacije. rant, ki ima na razpolago vse tri obdelovalne stroje. Prednost pri izbiri individualnega poslovodnega organa imajo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB kandidati, ki so pred tem že delali v komunalni dejavnosti. Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNO Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o STI DELOVNE ORGANIZACIJE LIVAR Na osnovi 22. člena zakona o delovnih razmerjih in 8. izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po tej objavi IVANČNA GORICA člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSSGG Kočevje splošni službi Komunalnega stavbnega podjetja „ KOSTAK", Krško, Cesta krških žrtev 11, z oznako „Za razpisno objavlja komisijo". prosta dela in naloge: OBJAVLJA Kandidate bomo obvestili o izidu izbire najpozneje v 30 izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 1. VODJE KOOPERACIJSKEGA ODDELKA služb Gozdnega gospodarstva Kočevje prosta dela in naloge 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA KOOPERACI iz naslednjih delovnih področij: Komisija za delovna razmerja objavlja JE prosta dela in naloge za: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na slednje: 1. TAJNIŠKA DELA V DELOVNI SKUPNOSTI 1. DVA GRADBENA TEHNIKA - za nedoločen SKUPNIH SLU2B GG Kočevje. čas Pod točko 1: višja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja, po možnosti Zahteva se srednja upravno-administrativna šola z enolet 2. TRI ZIDARJE - za nedoločen čas na področju kooperacije, znanje tujega jezika. nim ustreznimi delovnimi izkušnjami. Poseben pogoj je 3. DVA VODOVODNA INŠTALATERJA - za Pod točko 2: srednja izobrazba strojne ali metalurške smeri, preizkus znanja. nedoločen čas 3 leta delovnih izkušenj na področju koomerciale. 4. DESET GRADBENIH DELAVCEV - za Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnje nedoločen čas nih pogojih v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna 2 KUHANJE HRANE V GOZDARSKEM DOMU 5. DVA ( -E INKASANTA ( TKI) VODARINE - organizacija LIVAR Ivančna gorica, Ivančna gorica 91. GLAŽUTA. za nedoločen čas Sklep o izbiri bo sprejet v 60 dneh od dneva poteka Zahteva se poklicna gostinska šola za kuharje in vsaj 6 6. TRI ČISTILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV 15—dnevnega roka, kandidate pa bomo obvestili v 5 dneh od mesecev ustreznih delovnih izkušenj. dneva sprejetja sklepa o izbiri. a N GRADBIŠČU „NE" KRŠKO - za določen Vsa navedena dela in naloge sklepamo za nedoločen čas, s čas poskusnim delom. 3 . KUHANJE HRANE V GOZDARSKEM DOMU Poleg splošnih pogojev morejo kandidati izpolnjevati še KOČEVJE. naslednje: Zahteva se poklicna gostinska šola za kuharje in vsaj 6 Pod 1.: srednješolska izobrazba, zaželena praksa mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Pod 2. in 3.: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa Pod 4.: PK in NK gradbeni delavci GOSTINSKO PODJETJE Pod 5.: uspešno končana osnovna šola, najmanj tri leta „ČRNUČE" delovnih izkušenj, po možnosti na podobnem delu, ter LJUBLJANA, TITOVA C. ŠT. 284 4. SERVIRANJE HRANE IN PIJAČ V GOZDAR odslužen vojaški rok SKEM DOMU KOČEVJE (2 natakarici). Pod 6.: NK delavka objavlja Zahteva se poklicna gostinska šola za natakarje in vsaj 6 Za vsa dela pod b) je predvideno 3 - mesečno poskusno mesecev ustreznih delovnih izkušenj. delo. dela in naloge za TOČAJKE, POMIVALKE in za Vsa navedena dela so za nedoločen čas, s polnim delovnim Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju druga dela v gostinstvu. časom. Pismene prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjeva Pogojev naj kandidati pod b) pošljejo v 15 dneh po tej objavi nju pogojev sprejema splošna in kadrovska služba v GG na naslov: Pogoji: PKV in NKV delavka z nekaj meseci prakse, lahko Kočevje 15 dni po objavi. Komunalno stavbno podjetje „KOSTAK", Krško, Cesta tudi začetnica Izbiro bo opravil izvršilni odbor delavskega sveta delovne krških žrtev 11. Vse informacije daje kadrovski oddelek po tel. št. 341-965. skupnosti skupnih služb GG v 10 dneh po izteku objavnega O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 Delo je mogoče nastopiti takoj ali po dogovoru. roka in bo prijavljene o izbiri tudi obvestil. dneh po poteku roka za zbiranje prijav. v______y f ■ *■ I L* ‘ J ’ ‘ 1.* 35 (1568) 30. avgusta 1979 19 OPRAVLJAM vsa clektroinstalacijska in strelovodna dela in se priporočam Elektroin- stalacije, Milan Jurca. Hruševac FRANC GODLER, Mali Cerovec 5, 18, Straža. f li opozarjam Košeletove, Kastelče OPRAVLJAM avtoličarska dela in ve, Krcsalove, Ivana Umek a in se priporočam. Avtoličarstvo, Bo Antona Sckula iz Nove gore, da ris Udovič, Cegelnica 22, Novo ne napadajo mene in ženo in mesto, telefon 23-529. izzivajo kjerkoli. Kdor tega ric bo NOVO NA MIRNI! Fotoatelje s 2. in 3. 9. a mer iški barvni film Dru PRODAM DYANO 6 L, letnik 78, PRODAM 2500 kosov modularne upošteval, ga bom sodno prc- prodajo filmskega materiala Ki ganjaL ga stran polnoči 4. in 5. 9. ameriški karambolirano, v nevoznem sta opeke (Ciglanc Zagreb) dimenzije derič, Roje II, od danes naprej PREKLICUJEMO pašo in pregon barvrii film Sorodnica Nena. nju, po ugodni ceni Ogled vsak 29 x 20 x 15 cm. Naslov v upravi vsak dan, razen nedelje, od 16. d° tedens K6le živine preko zemljišč v lasti KZ ČRNOMELJ: 31. 8. nemški film dan po 15. uri. Jana Kožamelj, lista ali telefon 22-064. 20. ure. Izvršujemo lotografsk* KRKA Novo mesto, delovišče Grške smokvice. Heroja Slaka 9, 68210 Trebnje. dela v črno-beli in barvni tehniki Četrtek, 30. avgusta - Feliks PRODAM kason za tovorni avto, le Klevevž. prodajamo filmski material slik« Petek, 31. avgusta - Rajko KOSTANJEVICA: I. 9 francoski NUJNO prodam Z 101, letnik 1975. tnik 1972. Vinko Robek, Dobru- film Če skače slon čez plot. 2. 9. na željo stranke tudi okvirimo- Sobota, 1. septembra - Egidij Pristavec, Gubčeva 30. ška vas 29, Škocjan, tel. 85-218. ROZA KOŠTOMAJ iz Gor. Pijav- ameriški film Bič. 5. 9. ameriški Vljudno vabljeni! Nedelja, 2. septembra - Doroteja PRODAM zastavo 101, letnik 1974. VINSKO prešo na kamen prodam. škega prepovedujem možu Fran film Akcija za atentat. Ponedeljek, 3. septembra - Gregor Telefon 22-981. Joža Vukčevič, Globočiče 8, Ko cu prodajanje premičnin in nepre KRŠKO: 1. in 2. 9 angleški!' film Torek, 4. septembra - Rozalija AVTO CHRYSLER SUNBEAM stanjevica na Krki mičnin za pijačo, ker ima še ne .'iy.es Ugrabitev. 5. 9. ruski film Cirkus v Sreda, 5. septembra - Lovrenc 1,5/73, ugodno prodam. Infor PRODAM ruvač za krompir preskrbljene otroke. cirkusu. 6. 9. japonski film Teror Četrtek, 6. septembra - Ljuba macije na telefon 24-7 86. Vihlmaus. Slavko Gregorčič, Gor. PREPOVEDUJEM vsakršno delanje Megagodzile. škode in pašo po parceU na Peš FORD CONSUL, starejši letnik, v Kronovo 5, 68222 Otočec ob ZA življenski praznik ANTONU MOKRONOG: 1. in 2. 9. Spet 7. voznem stanju, registriran, pro Krki čenki in Volavčah. Jože Koliger, LUNINE MENE četa. ZEVNIKU iz MetUke še na 30. avgusta ob 19.09 - prvi krajec dam za 17.000 din. Jakša, Novi PRODAM tisoč strešnikov Kikinda, Gor. Mokro polje 1, Šentjernej. NOVO MESTO - KINO KRKA: IVAN GORENC, Češnjice 9, Oto mnoga zdrava, zadovoljna in 6. septembra ob 11.5 8 - sči trg 8. novih. TeL 21-602. vesela leta kličejo vsi, ki gm ima)0 Od 31. 8. do 2. 9. francoski barvni PRODAM skoraj nov moped 15 PRODAM zamrzovalno skrinjo Go čec, prepovedujem hojo in vožnjo film Bumerang. 3. in 4. 9. slovenski skozi moje laze in vožnjo ter deja radi, še posebno pa Gregor, CLC Udovič, Vel Bučna vas 35, renje (220 litrov). Stane nigelj, Roman in Mirjam ter Bojan. barvni film Draga moja Iza. 5. in 6. Novo mesto. Bela cerkev 6. nje škode na dolgi njivi Kdor te 9. francoski barvni film Dosje 51. Branko in Kristjan. Čestitke in PRODAM W 411 LE VARIANT, le POCENI prodam hrastavo, dvakrat ga ne bo upošteval, ga bom sodno NOVO MESTO - KINO JLA: želje veljajo tudi ženi za minula tnik 70, registriran do 10. 7. rabljeno vinsko kad. (20 hi). preganjaL 30. 8. do 2. 9. ameriški film Keri praznovanja, obema pa še vrsto 1980. Ogled vsak dan razen nede Franc Ajster, Krška vas Od 3. do 5. 9. indijski film Spomni skupnih in zadovoljnih let želijo lje. Stanko Pungerčar, Gruča 2, 58-68262. BRESTANICA: 1. in 2. 9. ja se moje pesmi Miro z družino in Ivan z družino 68310 Šentjernej. ZARADI odhoda v JLA ugodno ponski film Bomba v superekspresrc RIBNICA: 1. in 2. 9. italijanski iz Nemčije. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. prodam nove elektronske orgle, BREŽICE: 31. in 1. 9. hongkon- barvni film Ginekolog socialnega za ški barvni film Zmaji težko umirajo. Naslov v upravi lista (3394/79). dvomanualne, NEW DUO Tjger. OBVESTILA I varovanja. UGODNO prodam 125 P, letnik Naslov: B. Fabjan, Dolenjske To GASILSKO DRUŠTVO ŠKOCJAN 1976. Zdravko Hribar, Jerebova plice 80, telefon 85-756. 20, 68000 Novo mesto, telefon f riredi v nedeljo, 2. septembra NA ZALOGI imam mline za gro 979 veliko vrtno veseUco z 23-214. zdje. Peter Henigman, DoL Topli DNE 18. julija 1979 nas je prizadel PRODAM JAWO 175, letnik 1965, bogatim srečolovom. Zabaval vas ce 66. bo ansambel,.ZAGORJANI”. požar. Gasilci so biU izredno hitri karambolirano, v nevoznem sta KOMBINIRAN otroški voziček pro m počrtvovalni. Za odpravo po nju. Prodam jo v celoti ali po de dam po ugodni ceni Špehar, Ce ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA sledic sc iskreno zalivaljujem: KK lih. Ciril Tratnik, Irča vas 5, Novo sta brigad 9. KATJA RUPENA prične z delom SZDL Petrova vas, IMV Semič, mesto. UGODNO prodam gradbeno bara dne 3. septembra 1979. GG Črnomelj, vsem prijateljem, PRODAM osebni avto 125 P, letnik ko, primerno tudi za vikend, na ZOBNA AMBULANTA za borce posebno pa vaščanom Lokev in 1978. Jože Agnič, G otna vas Hrastu v Beli krajini Dolinar, Ra- NOB prične zaradi letnih do Rožanca, ki so v raznih oblikah 51/c, Novo mesto. govska 6, Novo mesto, tel pustov z rednim delom zopet s 1. nudili pomoč. Družina Grahek, LADO SL junij 76 prodam za 9,3 23-246 zvečer. oktobrom 1979. T nlcvp f f \ SLUŽBO DOBI ■ STANOVANJA M. Informacije: Geršak, Krško, UGODNO prodam garnituro kavč - telefon 71-309. fotelja, dobro ohranjeno. Alojz PRODAM traktor Zetor 25-11, L Hočevar, Mokronog, novi blok od V DELOVNO razmerje sprejmem ODDAM opremljeno ogrevano sobo 1970 Jože >4Marinčič, Gorica 12, 16. ure dalje. avtomehanika in vajenca v uk. Po Leskovec pri Krškem. dvema študentoma. Naslov v PRODAM avto dvigalo HIAP (3500 ZAHVALA potrebi dam prevoz ali opremlje upravi lista (3456/79). UGODNO prodam zastavo 101, sta kg), hidravlično, dele za FAP 13 no sobo. Avtoprevoznik Franc MAMICA s petletno hčerkico išče v ro dve leti, v zamenjavo za 750 in KA, prednja os kompletno z gu Krevs, Crmošnjice 4a, Stopiče. Brežicah ali bljižnji okolici enoso delno na kredit, ogled vsak dan. mami, diferencial, hidravlični vo Po dolgotrajni bolezni nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi ata VAJENKO sprejme takoj frizerski bno stanovanje. Naslov v upravi Alojz Golob, Gor. Težka' voda lan (komplet) in kiper kason salon VIDA MLAKAR, Kodrova lista (3413/79). Stopiče. (komplet). Telefon 85-417 20, Ljubljana. Stanovanje pre IŠČEM sobo v Novem mesta Pla POCENI prodam registriran renault Šentjernej. čam dobro. Foto Cvetko Tramte, R-10. Informacije na telefon skrbljeno. Breška vas 3, 68220 Šmarješke (068) 75-532. PRODAM malo rabljen kombiniran POTREBUJEM potnika za prodajo Toplice. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik bojler na drva in elektriko za tekstilnih izdelkov. Naslov v upra IŠČEM neopremljeno sobo v Novem 74 in 750 lux, letnik 72, Stanko kopalnico znamke Braun. Naslov: vi lista (3406/79). mestu ali bljižnji okolicL Naslov v Vintar, Loka 13, Šentjernej. Janez Smolič, Ostrog 2, 68310 ANTON V UK SPREJMEM vajenca za izuči- upravi lista (3446/79). PRODAM škodo 110 L de luxe, le Šentjernej, tel. (068) 71-069. tev slikopleskarske stroke. Brane PRODAM skobelni stroj debelinka. SAMSKI zdravstveni delavec išče tnik 1972. Drago Zore, Bogneča Simončič, Pod Triko goro 16, vas 18, Trebelno. Cena po dogovoru. Naslov v m i RAKAR ogrevano sobo v centru ali bližini. Novo mesto, teL 25-541. PRODAM WARTBURG KARA upravi lista (3465/79). Ponudbe pod „SAMSKI”. UGODNO prodam spalnico. Cesta iz Mrzle Luže št. 1 SLUŽBO dobita pleskar in fant za MLAD zakonski par brez otrok išče VAN, letnik 1974. Ogled v sobo priučitev. Gvido Hren, V Brezov to in nedeljo, 1. in 2. septembra. herojev 33 a. enosobno stanovanje v Novem PRODAM orgle Tiger in nekaj delov log 2, Novo mesto, teL 22-437. Martin Senica, Sela 2, Dol Topli mestu ali bližnji okolici. Ponudbe za VVartburga. Trebnje, O brtniška SPREJMEM dimnikarskega vajenca pod „POŠTENA”. ce. PRODAM fiat 750, neregistriran. 9. (6 razredov osnovne šole). Oskrba Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ZA 2-krat tedensko pomoč v Peter Mali, Šmihel 42, Novo me PRODAM ostrešje (grušt) 6 x 8. v hiši Jože Primc, Zelena pot 8, nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter gospodinjstvu nudim centralno sto. Viljem Starič, Vrh 3, Trebelno. Črnomelj. pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvalju ogrevano sobo s posebnim vho PRODAM nov pony ekspres in mo PRODAM gjobok otroški voziček. SPREJMEM v uk dva avtoličarska jemo zdravniškemu osebju, Krajevni skupnosti Velika Loka, tov. dom in sanitarijami v Ljubljani. tor na štiri prestave. Zlatko Jan Anica Sedaj, Šegova 16, Novo vajenca. Avtoličarstvo Milan Ker Kozlevčarju za poslovilne besede ter sosedom in vaščanom. Telefon: (061)44-486. čar, Črmošnjice 2, Stopče. mesto. šič, Ižanska & 375, 61000 Lju PRODAM spalnico po ugodni ceni. bljana. PEUGEOT 540, prodam. Gvido Vida Bagari, Šegova 6, Novo V UK sprejmem dimnikarskega va Hren, v Brezov log 2, Novo m esto. jenca s 6. razredi osnovne šole. Motorna vozila mesto, tel. 22-437. UGODNO prodam dobro ohranjen Žalujoči: Vsi njegovi Hrana in stanovanje preskrbljena. PRODAM LADO standard, letnik radioaparat z gramofonom Iskra Jože Lavrič, dimnikarstvo, Koče december 1976, odlično ohranje deluxe s 50 ploščami in prenosni PRODAM traktor Pasquali (18 km), no. Naslov: Janez Smolič, Ostrog vje, Tesarska, n. h. tranzistor Telefunken, dobro star dve letL Stanko Uršič, Škrlje- 2, 68310 Šentjernej, tel. (068) ZA POMOČ v gospodinjstvu iščeva ohranjen. Julij Schmidt, Mestne vo 5, Šentrupert. upokojenko. Sva oba upokojenca 71-069. njive blok 7, 2. nadstropje, Novo PRODAM zastavo 101, letnik 1974. ZASTAVO 101, lepo ohranjeno, brez otrok. Nudiva stanovanje, mesto. Jože Zupančič, Regerča vas 105, letnik 72, 79.000 km, prodam. hrano, prosti čas in lepo denarno PRODAM moder globok voziček, Novo riiesto. Ogled popoldne. Bernard, Krista nagrado. Ponudbe pod šifro rabljen eno leto, dobro ohranjen. PRODAM traktor Stayr. dobro nova 28, Novo mesto telefon ,.STANOVANJE DO SMRTI” . Mirjana Zečevič, Majde Šilc 20, ZAHVALA o hran jem Jože Kapš, Dol Toplice (068) 23-661. 68000 Novo mesto. 58. PRODAM RENAULT 4, letnik V SLUŽBO sprejmem mlajšo nekva PRODAM večjo količino asparagusa Ob nenadni in boleči izgubi naše lificirano delavko za pospravljanje PRODAM škoda Stane Kastelic, 1975. Informacije dobite na: spr. iz gredice. Ogled ves dan. Globodol 9, Mirna peč. Adamičeva 59, Novo mesto. drage mame, stare mame in pra in likanje v krojaški delavnici. Jožica Sviben, Gorenja vas 6, babice Krojaštvo Drago Dremški, Tovar PRODAM LADO SL, letnik 1977 - SPAČKA, letnik 1972, 70.000 km Leskovec pri Krškem. rodam. Dobovšek, Jerebova 3, niška 6, Krško. oktober, 26.500 km. Informacije: S PRODAM malo rabljeno hladilno [ovo m esto, teL 21-170. telefon 21-415 danes in od 3. sep skrinjo 200 litrov. Naslov v upravi PRODAM austina 1300, registriran. tembra dalje po 18. uri, Novo me Usta (3487/79). Kaplan, V Brezov log 50, Novo sto Mestne njive 11. PRODAM termoakumulacijsko peč PRODAM škodo, letnik 1970, regi mesto. 4 KW. Boris P an ič/T rn je 31 b, SLUŽBO ISCE UGODNO prodam zastavo 101 L, strirano do marca. Možen tudi Brežice. karambolirano, letnik 1977 maj, IVANE kredit. Jožko Zagorc, PTT Novo UGODNO prodam 48 basno harmo mesto. z dodatno opremo. Informacije niko za začetnike. Slavka Mrkšič, ČE POTREBUJETE popoldansko UGODNO prodam zastavo 101, le na telefon (068) 71-193 do 14. Bršljin 46, Novo mesto. varstvo za otroka, se Oglasite na tnik 1975. Ogled vsak dan po 14. ure. JERMAN naslovu: Mej vrti 4 od 7. do 9. url Ivan Strle, Leskovec 1/6, pri ZASTAVO 101, letnik 1976, prevo iz Krke ure. Krškem. ženih 44.000 km, prodam. Ogled V VARSTVO sprejmem eno leto ZASTAVO 750 special letnik 1978, Vel. Bučna vas 38, Dvornik. starega otroka. Jakša, Novi trg 8, S roda m. Naslov: Majda Popelar, PRODAM WV K 70 L z rezervnimi KUPIM Novo mesto. -lavni trg 11, 68290 Sevnica. deli. Naslov v upravi lista (3478/79). PRODAM FIAT delux, letnik 1971. KUPIM vikend v okolici Kostanjevi s e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan Košak, Šentjernej 120. ce na Krki aU v okohci Dol. cem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in PRODAM R 4, letnik 1977. Naslov TopUc. Informacije na tel. (068) cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Janezu Janžekoviču, v upravi lista (3481/79). 22-967. zdravnikom, sestram in strežnemu osebju splošne bolnice Novo PRODAM spačka, letnik 72. Infor KUPIM rabljeno kuhinjsko opremo. mesto, vsem sosedom in družini Seničar. Hvala tudi patru Luki za macije dobite na telefon 25-656. Naslov v upravi lista (3492/79). opravljeni obred. TAM 4500, letnik 1970, registriran HITRO kupim družinsko hišo v No Globoko žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI LIST prodam ali zamenjam za osebni avto. Vinko Bojane, Kristanova vem mestu, po možnosti v centra IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo Aco IsmanovskL Krivajska 30, mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL 53, Novo mesto. POCENI prodam NSU 110 SC. Zagreb. M Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, KUPIM rabljen pianino aU klavir. Sevnica in Trebnje. Marjan Kužnik, Vrhovo 6, 68216 Mirna peč. Telefon 063-158 Šerbec. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed- PRODAM škodo 100 Š, letnik •nik: Slavko Lupšina. 1971. Gomila 7, Mirna UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured PRODAM 101, letnik 1972, registri ZAHVALA nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan rano za eno leto. Informacije Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica 84-916. Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: PRODAM 125 PZ, 1975, zaradi Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. odhoda v JLA za 4,8 M. Telefon brata IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 8 4 -9 1 6 . UGODNO prodam stanovanjsko hi 238 din, polletha naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozem PRODAM Z 750, letnik 69, parni. šo ob asfaltni cesti Črnomelj - stvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga Pod Trško goro 52, Novo mesto. Vinica v Malem Neraicrc Ogled račun:valuta v tej vrednosti) Devizni račun:valuta PRODAM Z 101, letnik 1974. možen vsak dan. Jože Panjan, Ma JOŽETA JERIČKA 52100-620-107-3 2000- 009- 8- 9. Naslov v upravi lista li Ncrajec 2, 68343 Dragatuš. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni iz Brusnic strani 160 dirr, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm.na prvi PRODAM Z 101, letnik 1974, PRODAM parcelo do 1/2 78 arov v strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja prevoženih 79.000 km. Polde k. o. Gotna vas - gozd. Ponudbe Zupančič, Dol. Gradišče 10, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik š t 10 od 1. pod »DELITEV”. Šentjernej. m sosedom ter vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupšči strani in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti ne SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plačuje UGODNO prodam dve gradbeni parceli v Gorenji vasi pri Mirni z Najlepša hvala kolektivom: IMV, Ljubljanska banka, Novoteks— davek od prometa proizvodov. menza, OOZSM Brusnice in sosedom za podarjene vence. Posebna TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: PRODAM vso potrebno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem ali celot zahvala GD Brusnice, GD Ratež in GD Gabrje za spremstvo. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica Hvala govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 no posestvo s cca 4 ha zemlje UGODNO prodam 3 vezana asime vseh kultur. Od železniške in pogrebni obred ter biusniškim pevcem. Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Ncnaro-, trična dvokrilna zasteklona, belo avtobusne postaje je oddaljeno 2 čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in Žalujoči: žena Anica, hčerka Jožica z družino, sin Miro, oplcskana, malo rabljena, dobro km. Dovoz možen z vsakim prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud ohranjena okna dimenzije 126 x sestra Štefka z družino ter drugo sorodstvo ska pravica, Ljubljana. vozilom. Informacije dobite pri 156 cm. Tine Novak, Leskovec ■ Ani Dremelj, Škijanče 7, 68233 1 78, 68273 Leskovec. Mirna. DOLENJSKI LIST Š t 35 (1568) 30. avgusta ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega Ob smrti našega dragega moža, oče nenadomestljivega moža, očeta, sina ta, starega očeta, brata in strica V starosti 93 let nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara in brata mama, sestra in teta FELIKSA MARIJA PRIMOŽIČ JANEZA iz Kočevja ROZMANA Škarpovega očeta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem BEVKA in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali šte iz Preserij iz Brezove rebri, vilne vence in šopke: Posebna hvala tov. Sovretovi, pihalni godbi, pevkam in duhovniku. kije po hudem trpljenju preminil v 81. letu starosti, se zahvalju jemo vsem sorodnikom,kom, vaf” vaščanom, znancem in prijatejjem, ki so se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan Žalujoči: otroci: Fani, Anica, Angelca, Jože in Lojze z kakorkoli počastili njegov si amin, ga obdarili s toliko lepega cem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, mu darovali cvetja in ga spremili" na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo družinami cvetje in j;a spremili k preranemu počitku. Posebno se zahvalju osebju zdravstvenega doma v Žužemberku, zlasti dr. Kocutarju za jemo druziri Češnovar, vaščanom iz rodne vasi, sosedom, avto dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo prevoznikom in obrtnikom iz Šentjerneja, ZSAM in Elektrotehni opravljeni obred. Ljubljana ter duhovnikoma za opravljeni obred. Žalujoči:žena, otroci z družinami, sestra in drugo sorod Žalujoči: vsi njegovi stvo ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, sina in brata JOŽETA ZAHVALA ZAHVALA SMOLIČA Boleč je spomin na 14. avgust, ko V globoki žalosti sporočamo, da nas iz Trebnjega nas je zapustil sin, brat ter stric je v 35. letu tragično zapustila naša dobra žena, skrbna mamica, hčerka, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem sestra, botrica in teta ter znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ‘'Uiurnuvuni Id SllC^UClUU U9CUJU UUClUC^Čl u u u c u v a UUUIIVV mesto, gasilskemu društvu Trebnje, lovski družini Dobrnič in TONE MARINKA kaplanu za lepo opravljeni obred. KASTELIC Žalujoči: vsi njegovi KOVAČ s Pangrč grma 12 roj. ŠKEDEU Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvalju cem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njem zadnji poti, jemo sosedom in vaščanom za pomoč. Lepo se zahvaljujemo ji podarili toliko vencev in cvetja, za izraze sožalja in tolažbo v ZAHVALA podjetju Mercator in podjetju IMV za podarjene vence, Ivanki najtežjih trenutkih. Boltes za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za Neutolažljivi: mož Janez, hčerka Irenca, sin Robert, opravljeni obred V 84. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in pra mama, ata, sestre Pepca, Slavka, Tončka in Metka z dru babica žinami ter drugo sorodstvo Žaluj v. 5i: mama, bratje Stanko, Peter, Jože, Štefan in brat Martin z družino, Janez z ženo Marijo ter sestra Ljublj;jana, Novo mesto, Gradišče, ALOJZIJA BUČAR Marija z d nižino Schvvchvvaikheim, 20. avgusta 1979 iz. Dol. Vrhpolja M Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom za izraze sožalja in podarjene vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebno h vato smo dolžni kolektivu Iskre Šentjernej in sodelavcem za po darjeni venec in denarno pomoč. Enaka hvala duhovščini iz Pleterij za ganljive besede ob krsti in župniku iz Šentjerneja za opravljeni V SPOMIN obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Franci z družino, vnuki in pra vnuki ter drugo sorodstvo MIRI HALER ’( MARJANU PUGLJU ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je komaj v 54. letu starosti za vedno zapustila naša draga, ljubljena žena, mama, stara mama in BOJANU MARKOVIČU in sestrična ANTONIJA NOSAN iz Dol. Toplic roj. JUDEŽ s Tolstega vrba 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli so žalje, darovali toliko vencev in cvetja ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Urbanu in Francki Goijanc, družinam Škrbec, Mihelčič, Mali, Zupančič, Turk in vsem, Minila so tri leta, odkar je ugasnilo vaše mlado življenje. ŠŠe ved- ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali Prisrčna hvala govorniku tov. Francu Kovačiču za no je v nas bolečina, ki je ne moremo preboleti Hvala vsem ganljive besede ob odprtem grobu, dr. Starcu in ostalemu osebju internega oddelka splošne bolnice tistim, ki se jih še vedno spominjate. Novo mesto za trud, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju, kolektivu IMV Novo mesto (avto- park, lahka presemica), GD Orehovica, pihalni godbi iz Šentjerneja, pevcem iz Brusnic in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njihovi Žalujoči: mož Janez, sinovi Jože in Franci z družinama, Ivan ter drugo sorodstvo ZAHVALA ZAHVALA Strti od bolečine ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš mamice, hčerke, sestre in tetice dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric DANICE GLAVAČ roj. HR1BERŠEK 4 DRAGO ERŽENw » se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje in nam lajšali bolečino v najtežjih iz Kočevja, Kidričeva 4 trenutkih, vsem, ki ste jidaiovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili k počitku. S posebno hvaležnostjo se zahvaljujemo dr. Malavašiču in ostalemu osebju splošne ambulante Senovo za. dolgoletno požrtvovalno skrb med njeno boleznijo. Iskreno se zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem, smdicalni organizaciji TOZD Papirkonfekciia, ki so s pogostimi obiski, posebno z zadnjim, skušali pričarati vzdu§e v njenem delovnem okolju, kamor se Je z veliko ljubeznijo do vseh Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, organizaciji ZB Kočevje, OOZK, Društvu upokojencev, Go hotela vrniti Prisrčna hvala govorniku za ganljive besede na poslednji poti, TGO Metalni Senovo, sin spodarskemu razstavišču v Ljubljani, sindikalni organizaciji LIK Kočevje, KS, SDK Kočevje in stano- dikalni organizaciji Lisce Senovo, in osnovni šoli XIV. divizije Senovo, ki so se je spomnili in ji podarili valcem Kidričeve 4. A Posebna DacaIma zahvala »tnliimln govornikom n. Al r A za poslovilne besede,'godbi, _ 1- vsem, S _. ki ___ so__ 1nam. 1 pisme mama M ■ n vence in cvetje. Hvala duhovnicu za lep pogrebni obred in godbi na pihala za žalostinke. Prisrčna hvala no ali ustno izrekli sožalje, in vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se vsem, ki ste se je na kakršenkoli način spomnili enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, hčerka Željka, sin Darko, mama, ata, brat Leo z družino, sestra Nada Žalujoči: žena Anica, otroci Danica, Marjana, Tone, Vera in Ana z družinami, sestra Rozi z družino in drugo sorodstvo iri drugo sorodstvo Senovo, Kr&o, dne 6. avgusta 1979 ^ •3 5 (1568) 30. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST Cvetje in gobe II. hortikulturna razsta-l va — Tri dni oglardt®| Življenje na kolesu kopa 4 Hortikulturno društvo 4 Bilo je pred približno še Kolo je namreč za Novo- gobarska družina iz Novega 4 4 stimi leti, ko se je Novo- tehninega kontrolorja plin mesta, organizatorja lanske 4 meščan Božo Mijajlovič od skih priključkov nekakšen 4 razstave „Gozd, gobe, cveti 4 ločil, da bo vsakodnevnemu opij, ki ga je zasvojil tako, je“, pripravljata že drugo po 4 sprehajanju po mestu, pose da v šestih letih ni okusil 4 dobno prireditev. Odprli jo 4 danju s prijatelji po lokalih morja niti pobliže videl slo ODLOČALA JE HITROST IN SPRETNOST -Ena od osmih disciplin draga tušk ih kmečkih iger je bila bodo 8., zaprli pa 10. sep 4 in praznim pogovorom nare tudi prevoz vode v zbiralnik. Da je bilo v njem čimveč vode je pomagal tudi dež, ki je ves popoldan 4 venskih planin V,se je imel tembra. 4 dil konec. Dim s plesišč in sicer nič kolikokrat kot na neusmljeno padal. Ob seštevku osvojenih točk je slavila ekipa Nerajca in prejela pokal. (Foto: J. Pav Dolenjska metropola se 4 4 najstniško razposajenost je dlani v času dirk in rad je lin) na IL hortikulturno razstavo 4 zamenjal za precej bolj razgi priznal, da bi se nekajkrat 4 že pripravlja. Člani obeh 4 bano in polno življenje. kmalu zgodilo, da bi zapeljal društev po svojih močeh 4 Včlanil se je v kolesarski iz kolone in sedel v vabečo 4 urejajo mesto in okolico, po klub in začel resno vaditi senca V, času tekme namreč Obilo mokrote na kmečkih igrah snemajo pa jih, žal v m ajh 4 4 Preresno - in ravno zato so marsikdo v koloni hitrih fan 4 nem številu, tudi lastniki za 4 nekdanji prijatelji posmehlji tov, ki jih preganjajo čas in Na prvih dragatuških kmečkih igrah je nastopilo 60 tekmovalcev iz 13 vasi — sebnih liiš in stanovalci v 4 vo napovedali, da se bo kaj tekmeci, in jih neusmiljeno Najboljša je ekipa Nerajca — Dež ni uklonil ne tekmovalcev, ne prireditelja blok. Tako naj bi mesto raz kmalu, pomehkuženi mestni šibajo sončni žarki ali dež in stavne dni in okoli 15.000 sneg, obupa. Dolenjec pa se Prve dragatuške kmečke , igre bi tudi to nedeljo kmalu „padle v konjske m oči V rdeči niti so se 4 otrok, vrnil v njihovo druž obiskovalcev sprejelo čisto bo, da ga bo garaški šport hi na čase teko imenovane kri vodo”. Vse popoldne je lilo kot za stavo in prenehalo šele tedaj, ko tekmovalci na cilju najedli slo in okrašeno. tro vrgel tja, od koder je pri ze pripravi že na startu. Ve, so z igrišča odšli zadnji tekmovalci, premočeni od potu in dežja. venske nacionalne jedi - mleka z Letošnjo razstavo bodo šel Zmotili so se. da bo prišla, vendar takrat, Kljub mokroti pa so bfle igre nadvse zanimive in so navdušile več žganci, ki so ga v jerbasih na zaradi lanskoletnega dobrega ko je najhuje, ne zapelje kot petsto gledalcev, ki so se pripeljali od blizu in daleč in ob navi glavi prinesle sotekmovalke. Na obiska (okoli 7000 obča Ž Enaindvajsetletni športnik razočarano vstran. jaški strasti je marsikdo med njimi pozabil, daje treba dežnik drža koncu so najboljše ekipe prejele nov) pripravili v precej večji je namreč danes edini iz „Zagrizem," pravi Božo, ti nad glavo. pokale prvih krnečih iger. Naj vrste kolesarjev, ki je prva športni dvorani „Marof*. K „ težko je, zelo težka Zaradi V osmin tekmovalnih disci nasprotne ekipe pa so tekmo bolje se je odrezala ekipa iz Ne temu jih je prisililo tudi šte opozorila, da raste na Do tekmecev, ki te prehitevajo, plinah se je pomerilo šestdest valca motile s koli tako, da so rajca (Suhor, Belčji vrh), ki je lenjskem nov kolesarski vilo prijavljenih razstavljat zaradi gledalcev in ne nazad mladincev iz OOZSMS Obrh, mu iz vedra poizkušale spraviti zbrala 39 točk. Za mo so se cev. V Novem mestu bo 4 klub, in osvojila vrsto repub nje zaradi samega sebe Ko Zapudje, Belčji vrh, Nerajec, čimveč vode. Brez vode ni šlo uvrstili: Šipek (Brdanci, 4 liških ' naslovov ter celo namreč svojo dejavnost po 4 lesarstvo je kot življenje Tp Suhor, Sipek, Brdarci, Podlog, tudi pri košnji. Tekmovalke so Podlog) 38 , Obrh (Zapudje) kazalo kar 60 organizacij iz prvensvo na državnem mla Butoraj, Lahinja, Dobliče, Grič jo nalivale z odra v tulec za oslo 37, Dragatuš 35, Butoraj (La- dinskem ekipnem tekmo spoznanje mi daje moči In Slovenije in Hrvaške. Ob zato ne odneham Na srečo in gostitelja iz Dragatuša. Igre in seveda ob tulcu, kar je bilo hinja)29, Grič (Dobliče) 17. tem bodo prireditelji pripra vanju. Drugi so odnehali za mi je v veliko pomoč tudi bi lahko delili v dva dela: suhe za gledalce še bolj duhovito. Igre so odlično pripravili pri \ voljo prenapornih vsako vili še gobarsko in ribiško Starejši možje so se čudili, od brat Stane, študent medicine in mokre, vendar le v sončnem zadevni člani KUD Oton Zu razstavo, razstavo zdravilnih dnevnih treningov, nekateri kod znanje in spretnost mladih in tekmovalec iz naših naj vremenu. Največ smeha so po pančič in 0 0 ZSMS ter Mladi zelišč, pogrinjkov, jamarske \ zaradi študija Mijajlovič pa boljših mladinskih kolesar žele igre, kjer so morali tkmova- fantov pri sestavljanju lojtmega zadružniki pod pokrovitelj se v pogovoru o njegovem dejavnosti, obiskovalci si bo skih časov" lci prenašati in prelivati vodo in voza. Naloženega s slamnatimi stvom KZ Črnomelj in TTKS do lahko ogledali malo raz kolesarskem koncu le na Ta čas Božo, kolesar, k i je se jim ob tem ni bilo težko še balami so potem peljali čez dm Črnomelj. smeje. , Konec je mogoče stavo slikarja Jožeta Kotarja, na jugoslovanskih kolesar malo zmočiti. Tako je v igri in strn, kot bi bile najmanj štiri JANEZ PA VUN lončarske in lesene dekora napraviti le," pravi ta čas skih stezah požel že obUo moral fant naložiti dekle v cizo 4 najboljši dolenjski kolesar, tivne predmete, vrtne garni priznanj, najraje misli na pri in jo z vedrom, polnim vode, na ture in igrala, lepotno drevje , če je s čim do konca oprav hodnost. Pa se ne vdaja praz glavi čimprcj mimo ovir pripel Ž ljeno. " In potem obmolkne Opere sam in kar v Krki in grmovnice itd. 4 nim sanjam, kako bo v druž jati do zbiralnika, kjer so na ko Predstavniki obeh novo ter tako nafbolj skromno na bi obetavnega Zrimška in ncu sodniki izmenli , katera poveduje, da se boo njemu Osemdesetletnik Jože Zorič še pere s perilnikom na Krki meških društev so na 1. se Štiha v članski konkurenci dvojica je prinesla največ. Voda — Spomini na upor v Judenburgu — Ni več vrstnikov stanku pred razstavo sporo 4 in njegovih klubskih tovari posegel po najboljših ekip se je polivala tekmovalcu za 4 ših še dostikrat slišalo. čili, da bodo tudi letos pri nih uvrstitvah Mijajlovič so vrat tudi v naslednji igri, ko je Pri Račji vasi v spodnjem to har. l am pn JuaenDuigu je ouo se pravili vrsto predavanj. In zato ni niti najmanj ču di namreč med tiste mlade moral v vreči z brunom rokah \ dno, če ga srečate že zgodaj ku Krke marsikaj spominja na veda tudi vse kaj drugo. „Slovenske Pokrovitelj tridnevne ljudi, ki dobro poznajo sami spodlesti pod ovirami V tretji nekdanje čase. V reki in ob fante, ki so se bili uprli, so pošteno prireditve bo ,,Krka“ , tovar zjutraj, kako hiti na kolesu sebe in svoje možnosti In igri so vodo dvigali iz vodnjaka, zdelali Madžari, bilo bi pa za vse še proti Krškemu, deset ur kas obrežju žnadrajo jate rac in go na zdravil prepričan je, da bo v družbi huje, če vmes ne bi udarili še Italija J. P. neje pa na partizanski magi si, osemdesetletni Jože Zorič pa n i'T i si vsaj niso upali tako blizu,” svojih prijateljev dosegel še od časa do časa zavihti na glavo strali, ko s hitrostjo 80 km lepše rezultate. sklene pripoved. NAJ BO MESTO LEPO! na uro pelje v Belo krajina J. PEZELJ perilnik in h ajd na „žehto” v re Če bi bilo po svetu po njegovem, ko. bi se razum eli vsi. Podobno k o t se Prireditelji razstave „Gozd, Tisti zaskrbljeni za čistost Krke na njegovem dvorišču razumejo pes gobe, cvetje” pozivajo prebivalce’ bodo kajpak zdvomili, čeprav kateri in mačka. „Najlepše razvedrilo je, Novega mesta, da poskrbe za le od gospodarjev sem in tja v vsem ko grem na polje, da le ni človek la pši videz mesta v razstavnih manj čisti vodi napaja tudi živino. čen,” pravi dneh. Po končanem tehtanju” Zorič pe A. 1. rilo za vsak primer še splakne pod vodovodno pipo. J6 e?je navkljub letom korenina in pol Vse postori sam. „Otrod so „Vse za otroka” v Celju rekli, da pridem lahko k njim v Lju POGREŠAN bljano, pri vsakem bi lahko bil malo. OD SOBOTE 29. septembra bo tretjič odprt Mednarodni sejem v dvo Kaj bom pa vmes jedel „dodobrodu- rani .Golovec", na katerem sodeluje vrsta domačih ih V soboto zjutraj je odšel od šno pove Tu ob Krki ima v lončkih premnogo rož, 40 kokoši in še mar tujih razstavljaIcev doma v Velikem Slatniku sikaj, kar ne bi zamenjal niti za novi 64—letni Anton Golob in od brežiški dom upokojencev. S trpkos »Celjski sejem je pomemben razstavljala cela vrsta domačih intu' takrat ga domači pogrešajo. tjo našteva domačije, ki so jih poku prispevek v poglabljanju in raz iih razstavlialcev. Nazadnje so ga ljudje videli v pili Hrvatje, saj čez teden, razen širitvi družbene dtibi za otroka, Sejem bo trajal do 5. septembri! Janščah v soboto okoli 18. ure. enega vrstnika, ni nikogar na razgo saj je po svoji temeljni zasnovi spremljalo ga bo še niz prireditev tri Golob je oblečen v ijave hlače, vor.” V kuhinji se ne bojim meriti z svojevrstna jugoslovanska go manifestacij, ki to akcijo smiseln? modro srajco in zeleno jopico, nobeno žensko,” pove in pristavi, spodarska, poslovna, strokovna, zaključujejo. Pokrovitelj sejma »V84 na glavi pa nosi klobuk. Ce je kako je bil svoje čase oficirski ku vzgojna in kulturna manifestaci za otroka” je Gospodarska zbornic* I kdo videl pogrešanega ali o Jugoslavije, njen predsednik BH ja”, je v sejemskem katalogu za Vakič pa bo sejem tudi odprl njem karkoli ve, naj to sporoči pisala Zora Tomič, predsednica R. * na novomeško postajo milice ali DOLENJSKA PSIČKA Jugosiovan&ega odbora za PRVAKINJA % na naslov Golob, Veliki Slatnik Mednarodno leto otroka. 15, Novo mesto. Na 25. jubilejni mednarodni raz PAVLIČ - NOVI stavi psov, k i se je zaključila v nede Letošnja prireditev je tem po DRŽAVNI PRVAK ljo, so bili dolenjski ljubitelji in goji membneje ravno zaradi sovpadanja telji psov slabo zastopani Kljub te s podobnimi programi v Mednarod Na tretji letošnji dirki ** mu so zabeležili lep uspeh. 17-mese- nem letu otroka. V celjski dvorani državno prvenstvo, ki je bito v čna psička jazbečarka Živka je do »Golovec” bo na 2500 m2 površine nedeljo v Slavonski Požegi, d j* bila oceno odlično, v izbiri med Novomeščan Lojze Pavlič « j odličnimi pa je postala prvak v raz redno vožnjo ponovno pribori* J O JE PA RAZLOČEK, TOVARIŠI!” zmago in si s tem praktično š® redu mladih. Lastnik psičke je Stan ZLATNIKI MIS - 79 ko Pleskovič iz Mokronoga. Plesko zagotovil naslov državnega prva — Tule imamo še primer tovariša Jožiča vne organizacije Hitro tkal Le kaj si lahko Zlate in srebrne kovance, ki jih ka v kategoriji motociklov d° Repiča. Gre za težko kršitev delovnih obve- mislijo o naši disciplini, o našem redu drugi, vič je že leta 1973 s svojim psom jazbečarjem (poginil je letos) osvojil bodo izdelali o priliki VIII. Medite 125 ccm. Po tem nastopu '* znosti, saj se je neposrednik Jožič Repič napil denimo, slučajnostni obiskovalci, ako naletijo najvišji naslov - Prvak Slovenije. ranskih iger Split 1979, bo preko skupno 38 točk in prepričljivo prejšnjo sredo domala do nazavesti, in to na takna tak prizor?nrimr? SajSni vendar vendar tikmnnismo gostilna,»netil«« 'še svojih poslovalnic lahko prodajala le vodi Pavlič tekmuje tudi v raz nekaj minut po deseti se pravi, sredi delovne manj bife! je povzdignil glas peti član discipli Jugobanka. Banka bo prodajala tako redu do 50 ccm — šport s Tomo ga dne, je rekel predsednik disciplinske komi- nske komisije in se je zazrl s krvavimi očmi v kompletne kolekcije kot tudi posa sovim tovarniškim motociklom sije. predsednika. mezne apoene v zlatu in srebrn razli Z obema kategorijama novo — Zadeva je zares nerodna. Repič nasprotu čnih nominalnih vrednosti Prve ko meškemu AMD letos pribori* — Trije so ga vlekli domov rhimo vratarja, lekcije bodo na razpolago že v septe skupaj 52 točk. M. K- to sem videl na lastne oči, je rekel prvi član je kakršni koli kazni, kajti tisto sredo so se m bra. disciplinske komisije. majali mimo vratarja tudi direktor vseh dire — S svojim vedenjem je napravil zelo slab ktorjev, komercialni direktor pa še tehnični vtis in če ostane brez kazni, se lahko zgodi, da povrhu. In to malo po dvanajsti. Skupaj z bo že jutri podobnih pojavov vrsta, je mlel dvema nemškima poslovnežema, je povedal drugi član disciplinske komisije. predsednik disciplinske komisije. — Pijanci ne bi smeli imeti prostora med — To je, tovariši, velik razloček. Nikakor ne nami Kaj bi se zgodilo, če bi se, recimo, moremo enačiti Repičevega nacejanja s pitjem tovariš Repič tako natreskan poškodoval? direktrja vseh direktorjev, komercialnega di Kdo bi odgovarjal kdo bi plačeval? je vpraše rektorja in tehničnega direktorja Slednji trije val tretji član disciplinske komisije, ki je bil so morali piti po službeni dolžnosti, Repič pa KROMPIR S KROMPIRJEM - hkrati tudi varnostnik. se ga je natočil samoiniciativno, je postavil Fani Čuk z Grajske poti 12 v CVET IN SAD — Nenavadno OBETA D O BR O LETINO_____ - V skladišču zelenih nogavic, kjer dela piko na i prvi član disciplinske komisije. Kočevju je 21. avgusta izkopala igro narave je na jablani pri do Viktor Velše iz Sel pri Semič** tovariš Repič, je moral v času njegovega na svojem vrtu nekaj krompirja, mači hiši v Dolenjih Kamencah pravi, da bo letos krompitja to alkoholiziranega stanja nekdo delati namesto — Dogovorimo se torej o kazni, ki bo najdebelejša dva pa je prinesla opazila Milena Semenič. Zrela liko, kot že leta ne. V dokaz J« njega. Kje ima tovariš Repič čut tovarištva? dcletela tovariša Jožiča Repiča je rekel pred pokazat. Večji je tehtal 1,25 zlata p ar me na se je okrasila s prinesel krompirjevega junak^’ je zanimalo četrtega člana disciplinske komisi sednik disciplinske komisije in bilo mu je lažje kg, manjši pa 6o dkg. Pravi, da cvetovi, kot da je pomlad. Gos kateremu je natehtal dobrih je- pri srcu. takega krompirja ni še nikoli podinja pravi, daje to posledica dkg. Ta teden so pri Velšetovm - Ne nazadnje je tovariš Repič član delo TONI GAŠPERIČ imela. Gnojila ga je z umetnim toče, ki je ta del prizadela pred vrgli v lonec en sam kromp** .*? in zajčjim piojem. (Foto: dvema mesecema in drevo mo dovolj ga je bilo za celo d**®*’ Primc) čno oklestila.(Foto: J. Pavlin) no, kajne?