t·< ,'."': &. f " 14 .. 0.'" v ... t' ,,,.. ~J f\ REPUBUKA SLOVENIJA ., ;i!"f~STVOZAOKOl.Jt; II. PRO'; fOR MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE •• ,)8WAW., DUNAJSKA C. 48 SEI: $tevilka: 350-121/2010/2 (15211-12) Dmum: 25.11.2010 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA PROSTOR DUNAJSKA21 1000 WUBWANA ZADEVA: ORtAVNI PROSTORSKI NACRT ZA PRENOSNI PLiNOVOD R51C KOZARJE • VEVCE ZVEZA: dokument, ~tevilka 35010-1/2010 Spo~tovani! V zvezi z dokumentom navedenim pod zvezo, za pridobitev smemic za nacrtovane prostorske ureditve v osnutku drfavnega prostorskega naCrta za prenosni plinovod R51C Kozarje - VevCe, yam sporocamo, da je pripravljavec programa urejanja prostora na podrocju dela policije dolian spo~tovati pozitivno zakonodajo S podrocja gradnje cest in s podroCja vamosti cestnega prometa. lep pozdrav! POSLANO: 1. naslovniku, 2. zbirki dok. gradiva. ~ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Direktorat za obrambne zadeve Urad za civilno obrambo Sektor za civilno obrambo Stevilka: 350-328/2010-r Datum: 2 4 -11- 2010 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Direktorat za prostor Dunajska 21 1000 LJUBLJANA Zadeva: Driavni prostorski nacrti za prenosne plinovode R51A Jarse • Sneberje, R51B TE-TOL - Vevce in R51C Kozarje - Vevce - SMERNICE Zveza: Vasa dopisa st. 35010-3/2010 in st. 35010-2/2010 z dne 19.10.2010, katera smo prejeli dne 22.10.2010 ter dopis st. 35010-1/20~0 z dne 21.10.2010, katerega smo prejeli dne 27.10.2010 V zvezi z vasimi dopisi ter skladno z 19. clenom Zakona 0 umescanju prostorskih ureditev drtavnega pomena v prostor (Uradni list RS, st. 80/2010), 28. elena Zakona 0 obrambi (Uradni list RS, st. 103/04 - UPB1) in 10. clenom Uredbe 0 dolocitvi obrambnih potreb (Uradni list RS, st. 30/03) yam sporocamo, da Ministrstvo za obrambo nima smemic s podrocja obrambe k osnutkom drtavnih prostorskih nacrtov za prenosne plinovode: - R51A JarSe - Snebe~e, - R51B TE-TOL - Vevce in - R51C Kozarje - Vevce. Lep pozdrav. Pripravil: .t..--Romeo Palcic svetovale~ (/ Raj s retar vodja sektorja Poslano: - naslovniku. Vlozeno: - v zadevo. Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Telefon: 01 471 22 17, telefaks: 01 431 8006, -- e-posta: [email protected], www.mors.si. ident. s1. za DDV: (81) 47978457, MS: 5268923, TRR: 01100-6370191114 ______.n ~ REPUBLIKA~SLO\lENIJA 3 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTR8TVO ZA OKOWE MINISTRSTVO ZA OBRAMBO INPROSTOR LJUBLJANA, DUNAJSKA C !l8 Uprava RS za zaicito in reievanje Prejeto: 519. 2:nall; Stevilka: 350-330/2010-2J Datum: 26.11.2010 Vredn.: $tevilka zadeve: Na podlagi vloge Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju vlagatelj), st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, daje Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaseito in resevanje, na podlagi 30. elena Zakona 0 prostorskem naertovanju (Uradni list RS, st. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09), skladno z 19. elenom ZUPUDPP (Uradni list RS, st 80/2010) in na podlagi 60. elena v povezavi s 102. elenom Zakona 0 varstvu pred naravnimi in drugimi nesreeami (Uradni list RS, st. 51/06 - uradno preeiseeno besedilo) in 8. toCke prvega odstavka 49. elena Zakona 0 varstvu pred pozarom (Uradni list RS, st. 3/07 - uradno preeiseeno besedilo) naslednje SMERNICE za izdelavo driavnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R51 C Kozarje • Vevce Vlagatelj je z vlogo st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, ki smo jo prejeli 27.10.2010, pozval Ministrstvo za obrambo, Upravo RS za zaseito in resevanje pristojno za podroeje varstva pred naravnimi in drugimi nesreeami in varstvo pred pozarom, da mu v zakonitem roku 30 dni poda smernice za izdelavo driavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51 C Kozarje - VevCe. Vlagatelj je hkrati s pozivom omogoeil elektronski vpogled preko FTP streznika do vsega potrebnega gradiva. Pri pripravi driavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee je treba s podroqa varstva pred naravnimi in drugimi nesreeami smiselno upostevati naslednje smernice: opredeliti in upostevati je treba vse naravne omejitve kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena ter temu primerno predvideti in opredeliti potrebne ukrepe, ki morajo biti upostevani pri izvedbi prostorskega akta oziroma navesti ustrezne hidroloske in geoloske raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, iz katerih izhajajo potrebni ukrepi; opredeliti je treba cono potresne ogrozenosti in projektni pospesek tal ter temu primerno predvideti tehniene resitve gradnje; opredeliti je treba za katere objekte je potrebna ojaeitev prve plosee oziroma za katere objekte je potrebna gradnja zaklonise (64. in 68. elen Zakona 0 varstvu pred naravnimi in drugimi nesreeami (Uradni list RS, st. 51/06 - uradno preeiseeno besedilo) in Uredba 0 graditvi in vzdrZevanju zaklonise (Uradni list RS, st. 57/96)}; Pri pripravi drZavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce je treba s podrocja varstva pred pozarom smiselno upostevati naslednje smernice: opredeliti je treba morebitne ukrepe zaradi pozarne ogrozenosti okolja; opredeliti se morajo dopustna pczarna tveganja, ki so povezana s poveeano moznostjo nastanka pozara zaradi uporabe pozarno nevarnih snovi in tehnoloskih postopkov v objektih na predvidenem podroeju, ki bode namenjeni poslovni in Vojkova casta 61, 1000 Ljubljana Telefon: 01 471 3322, telefaks: 01431 81 17, www.urszr.si.e-posta:[email protected] Identifikacijska st. za DDV: (81) 47978457, MS: 5268923, TRR: 01100-6370191114 storitveni dejavnost ter moznosti sirjenja pozara na morebitna sosednja poselitvena obmoeja; opredeliti je treba ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred pozarom podanih v 22. in 23. elenu Zakona ° varstvu pred pozarom (Uradni list RS, st. 3/07 - uradno preeiseeno besedilo) in pri tem upostevati tudi doloeila: 3. elena Pravilnika 0 pozarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, st. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) - zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipozarnih loeitev z namenom prepreeitve sirjenja pozara na sosednje objekte; - 6. elena Pravilnika 0 pozarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, s1. 31/04, 10/05,83/05 in 14/07) in zahteve od 3. do 12. elena II. poglavja in III. poglavja Pravilnika 0 tehnienih normativih za hidrantno omrezje za gasenje pozarov (Uradni list SFRJ, s1. 30/1991, Uradni list RS 83/05) - zaradi zagotovitve virov vode za gasenje; - 6. elena Pravilnika ° pozarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, st. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07)·- zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih povrsin za intervencijska vozila. Ker glede na predpisano vsebino naerta, iz le-tega ne morejo biti razvidni vsi predpisani ukrepi pozarne varnosti, naj se v nacrtu opredeli, da se mora za objekte, ki so doloeeni v pravilniku 0 studiji pozarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati studija pozarne varnosti. Investitorji so pred vlozitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolzni pridobiti pozarno soglasje k projektnim resitvam pri Upravi RS za zaseito in resevanje. Za objekte, za katere studija pozarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni pozarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova pozarne varnosti. Pripravila: Jastna Pfeifer Vi~~V~~ sekretar tnik generalnega dire torja Pos~o: b' Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, 1000 ljubljana, - [email protected]. Vlozeno: - v zadevo. 2/2 MINISTRSTVO ZA PROMET DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENlJE ZA CESTE REPUBLIKA SLOVENIJA SEKfOR Zi\ UPRAVLJANJE CESf Ohmoeje Ljubljana Stevilka: 37167-2750/2010-2 Datum: 08.11.2010 , .--1 ~.• , i '1 ~. ! REPUBLLKA SLOVENIJA 1O. 11, 20m I i MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR '--'->---F;:-;J1?g~oV,~ Dunajska cesta 48 I ',j' 1000 LJUBLJANA 1£';~::~,'::.Es:o·~1?-~·-lli;j0 7~ Zadeva: IZDAJA SMERNIC, SKLADNO Z 19. CL. ZAKONA 0 JAVNIH CESTAH (Uradni list RS, st. 33/06 - uradno precisceno besedilo, 45/08, 57/08 - ZLDUVCP, 42/09, 109/09), 29. CL. ZAKONA 0 URE1ANJU PROSTORA (Uradni list RS, st. 110102, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-l, 33/07 - ZPNacrt, 108/09 ZGO-IC) in 30. CL. ZAKONA 0 PROSTORSKEM NACRTOVANJU (Uradni list RS, st. 33/07, 70108 ZVO-IB, 108/09) - DRZAVNI PROSTORSKI NACRT ZA PRENOSNI PLINOVOD R5l C Kozarje-Vevce Zveza: Vasa vloga st. 35010-1/2010 z cine 21.10.2010, prejeta 27.10.2010 V zvezi z vasa vlogo st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, yam posredujemo sledece usmeritve. V Programu priprave drzavnega prostorskega nacrta za izgradnjo prenosnega plinovoda R51 C Koza~je Vevce je treba upostevati: • Pri izdelavi projektaje treba upostevati sledeco veljavno zakonodajo, na osnovi katere so podani tudi pogoji v nadaljevanju: - Zakon 0 javnih cestah (Uradni list RS St. 33/06-uradno precisceno besedilo, 45/08, 57/08 ZLDUVCP, 42/09, 109/09). - Pravilnik 0 projektni dokumentaciji (Uradni list RS, st. 55108). - Zakon 0 vamosti cestnega prometa (Uradni list RS, St. 56/08-uradno precisccno besedilo, 57/08- ZLDUVCP, 58/09). - Pravilnik 0 projektiranju cest (Uradni list RS, St. 91/05, 26/06) ter druge predpise in zakone iz tega podrocja. • Kjer se koridor nacrtovanega prenosnega plinovoda nahaja v obmocju drzavnih glavnih ali regionalnih cest, si je treba za gradnjo oz. potek plinovoda v varovalnem pasu, cestnem svetu ali/in telesu drZavne ceste pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Soglasje bo izdano na projektno dokumentacijo skladno z Zakonom 0 graditvi objektov (Uradni list RS, st. 102/04 - uradno precisceno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZlC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - od!. US, 126/07, 108109). • Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upostevati sledece: - Potek plinovoda je potrebno opredeliti s stacionazami po BCP (baza cestnih podatkov Dirckcije RS za ceste). - Traso plinovoda je treba nacrtovati izven vozisca drzavne ceste, v odmiku, ki zagotavlja izvedbo brcz posegov v vozisce drzavne ceste. -V kolikor trase plinovoda ni momo nacrtovati izven vozisca drZavne ceste je treba poseg v vozisce ustrezno argumentirati (objekti, teren, ipd) ter izdelati elaborat potrebne sanacije voziscne konstrukcije po vgraditvi voda, ki mora biti prilozen projektu PGD/PZI. \v\v\v,dc.gov,si\ t>posta: gp.drsc(i~:gov ,sl, Trzaska cesw i (.ill 000 leL +386 (0) I 478 8092, fax:; 386 (0) 1 478 RIO:'. Jave'nil 6t.: 75S2T!35, maticna 'l. 5,00177, st. raeun" pri Banki Slovenijc: S156 OIl 0 06.10 01119 972 - Potek plinovoda v cestnem telesu je potrebno predvideti na min. globini 1,2 m pod nivojem asfalta glavne ceste. V primeru, da navedene min. globine ni mozno zagotoviti, je potrebno v tehnienem poroCilu utemeljiti morebitna odstopanja od tega pogoja. - Vsa preckanja drzavne ceste se izvede s podvrtanjem. -V kolikor preckanja ni mozno izvesti s podvrtanjemje treba prekop ustrezno argumentirati. - Pri izvedbi izkopov je treba predvideti tudi njegovo sanacijo. Pri tern je treba ustrezno upostevati tehniene specifikacije Direkcije RS za ceste, TSC 08.512:2005. - Projekt plinovoda mora na delu, kjer bo potekal v cestnem telesu glavne ceste, vsebovati karakteristieni preeni prerez ceste, v katerem mora biti detajlno doloeen naein sanacije ceste, z vsemi potrebnimi opisi in merami. - Pri projektiranju plinovoda v cestnem telesu je potrebno upostevati , da bo med izvajanjem del potrebno zagotoviti stalno prevoznost na tangiranem odseku glavne ceste. - Pred zacetkom izvajanja del v cestnem svetu, cestnem telesu, zraenem prostoru in/ali na parceli drzavne ceste so si dolzni investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bode prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zraeni prostor inlali parcelo dr.zavne ceste, na podlagi tretjega odstavka 2. elena Zakona 0 javnih cestah pridobiti sluZnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe 0 ustanovitvi stvarne sluznosti, ki jo pripravi Direkcija RS za ceste, Sluzba za splosne in pravne zadeve, Trzaska cesta 19, 1000 Ljubljana. Vlogo za ustanovitev sluznostne pravice je investitor ali upravljavec dolzan vloziti na navedeni naslov v 3 delovnih dneh po vroeitvi soglasja in dovoljenja Direkcije RS za ceste. Ustanovitev slumostne pravice je na podlagi Zakona 0 stvarnem premozenju drzave, pokrajin in obein (Uradni list RS, st. 14/07, v nadaljevanju: ZSPDPO) in Uredbe 0 pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premozenjem dr.zave in obein (Uradni list RS, s1. 12/03) odplaena, in sicer na podlagi cenitve pooblaScenega cenilca. Lep pozdrav. Vroeiti: - naslovnik - OSEBNO 2 • • ...,~ Siovenske zeleznice Siovenske Zeleznice, d. o. o. Kolodvorska ul.11, 1506 Ljubljana r------;;;-;~~~:!i'l-sL 0 V ENI J A 2 Tel.: + 386 052962342 MINISTASTVO ZA 0.KOWE Faks: + 386 012914819 I IN PROS'rOfl hs-:-~ l:.J~~'?t.J/'l~;A. j);.'~,!", t;~~(i-\g~.,!a .__.__ E-polita:marta,[email protected] I F'rejeto: Siy. Zll~'i;c;': Nalia lit.: 1.6.ZK-1238/10-SM/BM ! 22 -12- 2010 I 8LV Datum: 16.12.2010 rv,."" :._--' r:~:~·_ve_-£:::.l<::.:t:::..~~:.J,Z.IItLl,...e.L---l Slovenske ieleznice, d o. 0., Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana izdajajo, na vlogo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana. na podlagi 30. cl. Zakona 0 prostorskem nacrtovanju (Ur. list RS, st. 33/07, sprem. in dopol. ZPNacrt.-A. Ur. list RS, st. 108/09) ter 2. odst. 11. b C/. Zakona 0 ielezniskem prometu (Ur. list RS, st. 44/07, sprem. in dopol. ZZelP-G, Ur. list RS, st. 58/09), v zadevi podaje smernic za PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE - VEVCE, naslednje SMERNICE za »PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE - VEVCE«, po predloieni dokumentaciji (vloga, osnutek driavnega prostorskega nacrta, z moinosljo vpogleda preko streinika Ministrstva za okolje in prostor), pod naslednjimi ugotovitvami: 1. Koridor plinovoda tangira ieleznisko progo st. 80 dri. meja - Metlika - Novo mesto Ljubljana na obmocju Rudnika (pribliino v km 146+100/600) in ieleznisko progo st. 50 Ljubljana - Seiana - dri. meja na obmocju Dolgega mostu; 2. Predlagamo, da se poskusa traso plinuvuda izogniti obmocju nivojskega prehoda v km 146+457 in prepustu tik pred njim v km 146+418. Kriianje z ieleznisko progo bo treba v nadaljnji projektni dokumentaciji podrobneje obdelati; 3. V driavnem prostorskem nacrtu je treba upostevati nacrtovano hitro progo Ljubljana Seiana in 2. tir ielezniske proge Ljubljana - Grosuplje; 4. Db ielezniski progi je treba upostevati potek obstojeee zracne TK linije, zemeljske trase signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov in pripadajoce SVTK naprave; 5. Zaradi predvidenega pribliievanja in kriianja elektrificirane ielezniske proge opozarjamo na ustrezno zasCito kovinskih delov in naprav v zemlji pred uhajajoCimi enosmernimi elektricnimi tokovi; Dru!ba Z omejeno odgovornostjo registrirana prj Okro!nem sodj§tu v Ljubljanj Regjstrski vlo!ek: 10537000 Osnovni kapital: 95.070.230,35 EUR Idenlifikacijska §tevilka za DDV: 8118190995 • • 6. Pri pripravi Driavnega prostorskega nacrta in nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba upostevati dolocila Zakona 0 vamosti v ielezniskem prometu (ZVZeIP UPB-l, Ur. list RS, .~t. 36/10) ter Pravilnika 0 pogojih za graditev gradbenih ali drugih objeklov, saditev drevja ler postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem Uru (Ur. list SRS, st. 2/87), kakor tudi Pravilnika 0 tehnicnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrievanje plinovodov z najvecjim delovnim tlakom do vkljucno 16 barov (Ur. list RS, st. 26/02, 54/02) oz. Pravilnika 0 tehnicnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrievanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Ur. list RS, st. 60/01, 54/02). POSLATl: RS, MOP, Direktorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana st, d. 0.0., PE Infrastruktura, SVP Ljubljana st., d. o. 0., PE Infrastruktura, SVTK Ljubljana st, d o. 0., PE Infrastruktura, SEE Ljubljana evidenca, tu Vvednost: - MP, Direktorat za ieleznice in iicnice, Langusova 4, 1000 Ljubljana MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI Stevilka: 35001-734/2010 Datum: 21.1.2011 Datoteka: 35001-734-l0-Smernice DPN plinovod Kozarje - Vevee Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, izdaja na podlagi drugega odstavka 12. elena Uredbe 0 organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, St. 58/03, 45/04, 86/04-ZVOP 1, 138/04,52/05,82/05, 17/06,76/06, 132/06,41107, 64/08-ZViS-F,63/09 in 69/10), tretjega odstavka 30. elena Zakona 0 prostorskem naertovanju (ZPNaert, Ur. 1. RS, st. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09),61. elena Zakona 0 vodah (ZV-1, Uradni list RS, st. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-l in 57/08) in Sklepa Vlade RS 0 zaeetku priprave drzavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R-51C Kozarje - Vevee, z dne 8.7.2010, naslednje SMERNICE s podrocja upravljanja z vodami za pripravo driavnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Pri pripravi drzavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee je potrebno upostevati naslednje smernice: 1. Na obmoeju, za katerega se pripravlja drZavni prostorski naert, je vodotok 1. reda reka Ljubljanica, ISCica, Hotjulseica, Curnovec in drugi manjsi vodotoki so vodotoki 2. reda. Gradnja objektov jayne infrastrukture, med katere spada tudi plinovod, je v skladu s 37. elenom ZV-1 dovoljena tudi na vodnem in priobalnem zemljiseu, ob upostevanju ostalih pogojev. 2. Na delih trase, ki poteka po priobalnem zemljiseu je pri projektiranju treba upostevati dejstvo, da bo plinovod izpostavljen dodatnim obremenitvam s tezko gradbeno mehanizacijo v easu rednih vzdrzevalnih del na vodotoku. 3. Koridor naertovanega plinovoda poteka po poplavno ogrozenem obmoeju - majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, zato je treba v predmetnem predlogu DPN-ja izkazati skladnost z Uredbo 0 pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmoejih, ogrozenih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in mOlja (Uradni list RS, St. 89/2009). V navedeni uredbi so glede na razrede nevarnosti podane omejitve in prepovedi gradnje na poplavnih obmoejih vezane na globino vode na poplavnem obmoeju in debelino odplavljenega materiala. Navedeno pomeni, da je v primeru naertovanja gradnje na poplavno ogrozenem obmoeju potrebno doloCiti razred ogrozenosti, s tern v zvezi preveriti moznost gradnje glede na doloCila iz prilog 1 in 2 navedene uredbe ter potrebne omilitvene ukrepe. V prilogi 1 omenjene uredbe je pod sifro »22110 Naftovodi in plinovodi« doloeeno: posegi in omejitve, ee je »razred ogrozenosti - majhen, z oznako +« kar pomeni, da so na obmoejih poplav in erozije posegi v prostor dovoljeni z upostevanjem pogojev iz vodnega soglasja in Vojkova lb, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 [email protected] posegi in omej itve, ce je »razred ogrozenosti - srednji ali velik, z oznako _2« kar pomeni, aa so na obmocjih poplav in erozije posegi v prostor dovoljeni Ie, ce ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje ali presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot unicujoce ali bistvene in je mogoce s predhodno izvedbo omilitvenih ukrepov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem ali vodnim soglasjem zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. 4. Koridor nacrtovanega prenosnega plinovoda poteka po vodovarstvenem obmocju, ki je zavarovano z Uredbo 0 vodovarstvenem obmocju za vodno tela vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, stII5/07, 9/08). Predmetna lokacija se nahaja na sirsem vodovarstvenem obmocju z oznako VVO III. Prenosni plinovod je mogoce po klasifikaciji CC.Si razvrstiti pod St. 22110 »Prenosni plinovodi za zemelj ski plin«. V tabeli 1.1 Priloge 3 citirane uredbe je moznost gradnje plinovodov na obmocju z oznako VVO III opredeljena z oznako »pp«, kar pomeni, da je gradnja dovoljena, ce so v projektnih resitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja nacrtovani zascitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnazenje razvidno, daje tveganje za onesnazenje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim resitvam za gradnjo in izvedbo zascitnih ukrepov paje izdano vodno soglasje. Ne glede na to pa v skladu s 5. tocko 7. elena uredbe za gradnjo na obmocju, ki se ureja z driavnim prostorskim nacrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni rezim in stanje vodnega telesa, na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnazenje v postopku izdaje mnenja k driavnemu prostorskemu nacrtu v skladu s predpisi 0 urejanju prostora. Analiza tveganja za onesnazenje zaradi gradnje na vodovarstvenem obmocju mora biti izdelana v obsegu, kot ga doloca 50. clen Pravilnika 0 kriterijih za doloCitev vodovarstvenega obmocja (Ur. 1. RS, st. 64/04,5/06). 5. Nacrtovani plinovod precka naslednje vodotoke s pritoki: Ljubljanico, HorjulScico, Cumovec in IScico s pritoki. Pri nacrtovanju poteka trase je treba predvideti Cim manjse stevilo preckanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotoki, naj le-ta ne posega na priobalno zemljisce, manjsi odmiki so dovoljeni Ie izjemoma, na krajsih odsekih, kjer so prostorske moznosti omejene. 6. V primeru nadzemnega preckanja vodotoka je treba nacrtovati preckanje preko obstojecih premostitev. V teh primerih mora plinovod biti pritljen na dolvodni strani konstrukcije in sicer tako, da ne zmanjsuje pretocnega profila vodotoka, kar mora biti v projektni dokumentaciji prikazano. 7. Pri nacrtovarDu podzemnega krizanja plinovoda pod vodotokom mora projektant upostevati m v projektni dokumentaciji za vsako preckanje tudi prikazati: teme zascitne cevi plinovoda mora biti na globini 1,0 m pod dnom struge pri urejenih in 1,5 m pod dnom struge pri neurejenih vodotokih in hudourniskih strugah, na tej globini mora plinovod potekati na razdalji med zgornjima roboma brezine ter se 3 do 5 m na vsako stran, v primeru prekopa vodotoka na obmocju krizanja morajo biti dno struge in brezine vodotoka ustrezno zavarovane. 8. Vsi ukrepi na krizanjih vodotokov morajo biti nacrtovani tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjsana. 9. Vse ureditve strug na obmocjih preckanj s plinovodom morajo biti skladne z uveljavljeno prakso oziroma zahtevami, povezanimi s posegi v naravne povrsinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih v Cim vecji mozni meri uporabljati naravne materiale (kamen, les, vegetativna zasCita, ...). 10. V projektni dokumentaciji morajo biti vsa krizanja plinovoda z vodotoki detajlno projektno dolocena in obdelana. 11. V projektni dokumentacijije treba predvideti tudi trajna tockovna obelezja obmocij krizanj. 12. Padavinske vode iz stresin objektov na trasi plinovodaje mozno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih povrsin. Projektna resitev odvajanja padavinske 2 vode mora biti usklajena z Uredbo 0 vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, st. 120/04,7/06) in na VVO III izvedena tako, daje dno ponikovalnice vsaj 1 m nad najvisjo gladino podzemne vode. 13. Vse zunanje in parkirne povrsine, ob objektih pripadajoCih prenosnemu plinovodu, morajo biti uttjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj (standardiziran lovilec olj, ki obratuje skladno s SIST EN 858-2). Projektna resitev odvajanja oCiscene padavinske vode iz utrjenih povrsin na trasi plinovoda mora biti usklajena z Uredbo 0 vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur. 1. RS, st. 120/04), ki na VVO III predpisuje, da mora biti dno ponikovalnice vsaj 1 m nad najvisjo gladino podzemne vode. 14. Na vseh napravah in objektih kjer obstaja moznost razlivanja nevarnih snovi je potrebno predvideti tehnicne ukrepe za prepreCitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor v katerem bo deponirana nevarna snov mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja. 15. Obmocje predvidenega koridorja prenosnega plinovoda posega v obmocje Drzavnega prostorskega nacrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in na obmocje predvidenega zadrZevalnika Malenca, severna od avtocestnega prikljucka Ljubljana - jug. Nacrtovanje prenosnega plinovoda v predmetnem drZavnem prostorskem nacrtu mora biti usklajeno s predvidenimi ureditvami. 16. V fazi nacrtovanjaje treba ugotoviti ali so na obravnavanem obmocju bile podeljene vodne pravice za posebno rabo voda in imetnikom vodne pravice zagotoviti nemoteno izvajanje le-te. 17. V primeru fazne gradnje, morajo posamezne faze biti funkcionalno zakljucene celote, faznost pa nacrtovana na naCin, da ne bo povzrocen skodljiv vpliv na vodni rezim ali stanje voda ter na poplavno varnost na vplivnem obmocju. 18. Vsa zacasna skladisca in pretakalisca goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zasCitena pred moznostjo izliva v tla in vodotoke. 19. V casu gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretocne profile vodotokov ali na poplavna obmocja. Po koncani gradnji je treba odstraniti vse ostanke zacasnih deponij. 20. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z veljavno zakonodajo in Pravilnikom 0 vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter 0 vsebini vlog za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, st. 25/2009). 21. Investitor si mora za dovoljene posege na vodnem in priobalnem zemljiscu v lasti Republike Slovenije pridobiti ustrezno pogodbo, ki taksne posege dovoljuje in sluzi kot dokazilo 0 pravici graditi skladno z dolocili Zakona 0 graditvi objektov (Uradni list RS, St. 102/04-ZGO-l-UPB1, 92/05-ZJC-B, Ill/05-odlocba US, 93/05-ZVMS in 126/07). Obrazlozitev Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, je z vlogo st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, ki jo je organ prejel 27.10.2010, pozval naslovni organ, da mu poda smernice za pripravo drzavnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R51 C Kozarj e - Vevce. 3 Vlogi je bila prilozena povezava do spletnega streznika vlagatelja na kateremje bilo gradivo za smernide, ki je vsebovalo tekstualni del - Osnutek drZavnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce, st. naloge 7105, oktober 2010, ki gaje izdelal LUZ d.d., Verovskova 64, 1000 Ljubljana ter graficni del istega izdelovalca. Zakon 0 prostorskem nacrtovanju (ZPNacrt, Uradni list RS, St. 33/07 in 70/08-ZVO-1B in 108/09) v 30. c1enu doloca, da nosilci urejanja prostora, ki so doloceni v sk1epu vlade 0 pripravi prostorskega nacrta, dolocijo smernice za nacrtovanje, ki jih mora pripravljavec prostorskega akta upostevati pri njegovi pripravi. Zakon 0 vodah (ZV-1, Uradni list RS, St. 67/02, 1l0/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1 in 57/08) v 3. tocki 61. clena doloca, da mora pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih nacrtov v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z moznimi rabami in upostevati omejitve ali pogoje iz 3. tocke drugega odstavka 55. clena tega zakona. V 5. tocki 61. clena istega zakona je doloceno, da mora pripravljavec prostorskih aktov pridobiti soglasje k osnutku prostorskega akta. Po dolocilih drugega odstavka 12. clena Uredbe 0 organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, st. 58/03, 45/04, 86/04-ZVOP 1, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06,76/06, 132/06,41/07, 64/08-ZViS-F, 63/09 in 69/10) izda smernice s podrocja upravljanja z vodami Agencija RS za okolje, organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. DrZavni prostorski nacrt za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce zajema obmocje obCin Dobrova Polhov Gradec, Mestne ObCine Ljubljana in Skofljica. Predvideno obmocje DPN poteka v smeri od zahoda proti vzhodu od Kozarij do Vevc, vecji del vzporedno zjuzno in vzhodno obvoznico Ljubljane ter vzporedno z obstojecim plinovodom ob juzni obvoznici. DolZina nacrtovanega prenosnega plinovoda znasa priblizno 15 km. Prenosni plinovod Kozarje-- Vevce bo potekal od merilne regulatorske postaje Kozarje do obstojecega prenosnega plinovodnega omrezja v Vevcah. Natancnejsi potek plinovoda, kot tudi lokacija navezave na obstojece prenosno plinovodno omrezje na obmocju Vevc bosta dolocena v postopku izdelave strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja drZavnega prostorskega nacrta. Predvideni koridor nacrtovanega prenosnega plinovoda precka naslednje vodotoke s pritoki: Horjulscica, Curnovec, Ljubljanica in ISCica. Ravno tako poteka po poplavnih obmocjih, za del katerih so ze izdelane strokovne podlage, ki so bile izdelane v postopku priprave Obcinskega prostorskega nacrta Mestne Obcine Ljubljana. Mestna Obcina Ljubljana je narocila in pridobila hidrolosko hidravlicne studije, ki zajemajo tudi del obmocja predmetnega drzavnega prostorskega nacrta in sicer: »Izdelava kart poplavne nevarnosti za obmocje Ljubljanice od Fuzin do izliva v Savo«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102,1000 Ljubljana, St. B57-FR/10, maj 2010, »Hidroloska izhodisca za pripravo kart poplavne nevarnosti za obmocja Rudnika, Izanske ceste in Crne vasi«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, st. 976-BA/09, oktober 2009, »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za obmocje Rudnika, Izanske ceste in Crne vasi«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, St. 977-FR/09, december 2009 in »Izdelava kart poplavne nevarnosti za obmocje DPN za zagotavljanje poplavne nevarnosti JZ dela Ljubljane«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, St. A71-FR/10, junij 2010. Koridor plinovoda Kozarje - Vevce poteka po sirsem vodovarstvenem obmocju z oznako VVO III zavarovanem z Uredbo 0 vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Obmocje predvidenega koridorja prenosnega plinovoda posega tudi v obmocje DrZavnega prostorskega nacrta za zagotavljanje poplavne varnosti juhozahodnega dela Ljubljane in na obmocje predvidenega zadrzevalnika Malenca, severna od avtocestnega prikljucka Ljubljana - jug. Nacrtovanje prenosnega plinovoda v predmetnem drZavnem prostorskem nacrtu mora biti usklajeno s predvidenimi ureditvami. 4 Smernice za nacrtovanje so strokovne zahteve pri pripravi prostorskega akta. Po izdelavi predloga ddavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce je potrebno dokoncno gradivo skupaj z graficnimi prilogami, izdelano skladno s podanimi smernicami, posredovati nasIovnemu organu v pregled in pridobitev mnenja. Mnenje bo Iahko pozitivno Ie v primeru, da bodo smernice v predlogu prostorskega nacrta v celoti upostevane. Peee1in, univ.dipl.inz.les. J sekretarka tanka Koren, univ. dipl. in.z. grad. Direktorica rada za uprav1janje z vodami Vroeiti: MOP, Direktorat za prostor, Dunajska 21,1000 Ljubljana, osebn0, MOP, ARSO, Odde1ek obmoeja srednje Save, Einspie1erjeva 6, 1000 Ljubljana, po e-posti in Zadeva, tu. 5 REPUBLIKA SLOVENIjA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska casta 22, 1000 Ljubljana T: 01 47890 00 F: 01 47893 31 E: [email protected] www.mkgp.gov.si Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za prostor Dunajska 21 1000 Ljubljana Stevilka: 350-33/2010/3 Datum: 15.3.2011 Zadeva: Smernice za driavni prostorskl nafrt za prenosni plinovod R51C Kozarje • Vevfe Zveza: Vloga MOP-DzP, ~t. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010 Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor (MOP-DzP) je z vlogo st. 35010-1/2010 z dne 21. 10. 2010 pozvalo ministrstvo, pristojno za podrocje kmetijstva (v nadaljevanju ministrstvo), da poda smernice za drzavni prostorski nacrt za prenosni plinovod R51 C Kozarje Vevce. Gradivo za pripravo smernic (izdelovalec: LUZ d.d., ~tevilka naloge:7105, oktober 2010) je ministrstvo pridobilo na spletni strani navedeni v vlogi. Na podlagi Zakona 0 ume~canju prostorskih L!reditev drzavnega pomena v prostor (Uradni list RS, ~t. 80/2010) ter na podlagi Zakona 0 kmetijskih zemljiMih (Uradni list RS ~t. 55/03-UPB) daje ministrstvo naslednje usmeritve: I. Pri priprav; drzavnega prostorskega nacrta morajo biti upo~tevane naslednje analize in podatki: Ministrstvo pri navaJanJu usmeritev k osnutku drzavnega prostorskega naMa upo~teva naslednje pravne podlage: 7. in 8. tocka poglavja 3.3.1 Pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo, Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki doloca, da se objekti oz. prostorske ureditve gospodarske jayne infrastrukture ume~cajo na kmetijske povr~ine z velikim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo Ie v primeru, ko ni mogoce uporabiti zemlji~c, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in na nacin, da se v cim manj~i mozni meri vpliva na drobljenje sklenjenih kmetijskih povr~in, 2. clen Zakona 0 kmetijskih zemlji~cih (Uradni list RS, ~t. 55/03 - uradno preci~ceno besedilo), ki doloca obmocja najbolj~ih kmetijskih zemlji~c, 2. in 4. clen Zakona 0 varstvu okolja (ZVO-UPB1, Ur. I. RS, ~t. 39/2006 in ZVO-1 B, Ur. I. RS 70/2008), ki dolocata, da med cilje varstva okolja sodi trajnostna raba naravnih virov, ter, da, morajo drzava in oMine pri sprejemanju politik, strategij, planov in nacrtov, spodbujati tak~en gospodarski in socialni razvoj druzbe, da pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije, upo~tevajo enake moznosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omogocajo dolgorocno ohranjanje okolja. Pri poseganju na najbolj~a kmetijska zemlji~ca, morajo biti ob upo~tevanju veljavnih strate~kih dokumentov in zakonov, pripravljene naslednje strokovne podlage: analiza povr~in nacrtovanih sprememb glede na namensko in dejansko rabo kmetijskih zemljiM za vse variante re~itve, analiza povr~in izvedenih agrarnih operacij oziroma drugih izbolj~av kmetijskih zemlji~c, analiza prizadetosti kmetijskih gospodarstev in kmetijske proizvodnje, analiza sanacije kmetijskih zemlji~c v smislu nadome~canja izgubljenega resursa in ohranjanja proizvodnih kapacitet s predlozenim pregledom povr~in, ki se nadomestno usposabljajo za potrebe kmetovanja. Ministrstvo je pristojno, da oceni usklajenost predlozenih sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov s predpisi 0 varstvu kmetijskih zemlji~c. Pri tej presoji pa potrebuje podatke 0 kmetijskih zemlji~cih, ki naj bi spremenila namensko rabo (~tevilka parcele, katastrska obcina, povr~ina posega, talno ~tevilo, planska opredelitev in sedanja raba, razvrstitev v obmocja najbolj~ih ali drugih kmetijskih zemlji~c), 0 namenu posega, zakonski podlagi zanj in vsebinsko obrazlozitev posega. Podatke 0 kmetijskih zemlji~cih in kmetijskih gospodarstvih za obmocje nacrtovanega posega se pridobi na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERKlZa_OB/. Ministrstvo je pregledalo gradivo za pridobitev smernic in ugotovilo, da se prenosni plinovod nacrtuje tudi na obmocju kmetijskih zemlji~c. Pri tern je potrebno upo~tevati naslednje: - globino in nacin polaganja plinovoda na obmocju najbolj~ih kmetijskih zemlji~c je potrebno prilagoditi na nacin, da po koncani izgradnji v najmanj~i mozni meri omejuje kmetijsko proizvodnjo, - pri gradnji plinovoda je potrebno ustrezno ravnati z rodovitno plastjo zemlje, prepreciti onesnazevanje ter me~anje horizontov pri izkopu, polaganju ter zasutju na nacin, da bo po koncanem posegu mozna cimprej~nja rekultivacija teh povr~in, - rodovitno plast zemlje se ne odvaza na deponije in se jo ne obravnava kot gradbeni odpadek, pri cemer se morebitne ostanke uporabi za vzpostavitev novih oziroma izbolj~anje kakovosti obstojecih kmetijskih zemlji~c, - predvideti in upo~tevati primanjkljaje in vi~ke ostalih materialov ter njihove deponije v sk/opu drzavnega prostorskega naMa ume~cati na nacin, da se 'ne bo posegalo na kmetijska zemlji~ca in da se proizvodni potencial kmetijskih zemlji~c ne bo poslab~al, - omogociti nemoten dostop na kmetijska zemlji~ca v casu izgradnje in po njej, - lastnikom, ki se ukvarjajo 5 kmetijsko proizvodnjo in bode zaradi gradnje izgubili kmetijska zemlji~ca sporazumno zagotoviti ustrezna nadomestna zemlji~ca, - potrebno je rekonstruirati oz. prilagoditi melioracijska sistema Jesenkova-Vanje gorice in Dobrunj~cica za zagotovitev nadaljnjega delovanja obeh sistemov tudi po koncanem posegu, - kmetovalcem, ki bode zaradi omejitev pri izbiri kmetijskih kultur v casu obratovanja utrpeli ekonomsko izgubo, se Ie to nadomesti. V kolikor bo zarad; izgradnje spremljajocih objektov nujno posegati na obmocja najbolj~ih kmetijskih zemlji~c bo potrebno v drzavnem prostorskem nacrtu dolociti zemlji~ca, kjer bi lahko vzpostavili kmetijsko rabo povr~in, kot nadomestilo za izgubo resursa. Za nadomestna zemlji~ca lahko ~tejejo Ie tista, ki v tern casu niso v kmetijski rabi, ustrezajo pa obsegu in kakovosti izgubljenih kmetijskih zemlji~c. ~tevilka: 350-33/2010/3 213 • Izdane usmeritve bo ministrstvo upo~tevalo ob iZdaji mnenj za drtavni prostorski natrt na podlagi zakona, ki ureja ume~tanje prostorskih ureditev drzavnega pomena v prostor. Pripravil: ;??5to-t Jernej Skof vi~ji svetovalec J)dral,J'l. idan Prejme: naslovnik, vrotiti s povratnico arhiv, tu V vednost: Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za CPVO, Dunajska 48, Ljubljana Stevilka: 350-33/2010/3 3/3 REPUBLIKA 5LOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: [email protected] www.kultura.gov.si Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 21 1000 Ljubljana Stevilka: 35002-34/2010/5 Datum: 17.12.2010 Na podlagi vloge Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska c. 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Ministrstvo za okolje in prostor) daje Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana (v nadaljevanju MK), na podlagi 19. elena Zakona 0 umeseanju prostorskih ureditev drzavnega pomena v prostor (Ur. list RS st. 80/10) ter 76. elena Zakona 0 varstvu kulturne dediseine (ZVKD-1; Ur. list RS st. 16/2008, 123/2008) naslednje SMERNICE ZA NACRTOVANJE DRZAVNEGA PROSTORSKEGA NACRTA ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE-VEVCE 1. PODATKI 0 VLOGI Ministrstvo za okolje in prostor je z dopisom st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, prejetim 27.10.2010 Ministrstvo za kulturo pozval, da v roku 30 dni poda smernice za naertovane prostorske ureditve k osnutku drzavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51 C Kozarje-Vevee. Z vlogo je bilo posredovano geslo za dostop do streznika, kjer se nahaja gradivo za podajo smernic v elektronski obliki. Ministrstvo za okolje in prostor je enako vlogo posredovalo tudi Zavodu za varstvo kulturne dediscine Siovenije (v nadaljevanju: ZVKDS). ZVKDS je na podlagi 76. in 84. elena ZVKD-1 posredoval Ministrstvu za kulturo gradivo za smernice (dopis st. 919/2010 z dne 1.12.2010), na podlagi katerega so oblikovane smernice, ki jih podajamo v nadaljevanju. 2. USMERITVE ZA CElOSTNO OHRANJANJE Celostno ohranjanje kulturne dediscine je sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediscine, njeno vzdrzevanje, obnova, prenova, uporaba in ozivljanje. Ti ukrepi se uresnicujejo v razvojnem nacrtovanju in ukrepih drzave, pokrajin in lokalnih skupnosti na nacin, da se dediscino ob spostovanju njene posebne narave in druzbenega pomena vkljuci v trajnostni razvoj. Nacelo trajnostnega razvoja je osnovno izhodisce in vodilo za usmerjanje prostorskega razvoja, pomeni pa rabo prostora in prostorskih ureditev na nacin, da ob ohranjanju kulturne dediscine in varovanju drugih prvin okolja omogoca zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrozanja prihodnjih generacij. Prostorske ureditve morajo upostevati javno korist varstva dediscine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediscine. Ne smejo biti vzrok za unicenje dediscine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo. Prostorski razvoj je potrebno usmerjati tako, da so planske usmeritve celovite in strokovno utemeljene ter usklajene z druzbenim pomenom kulturne dediscine. Druzbeni pomen je vrednost, ki jo ima dediscina za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preucevanje strok. Na podlagi druzbenega pomena dediscine se doloca javna korist varstva dediscine za drzavo, pokrajine in lokalne skupnosti, ki obsega: identificiranje dedisCine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preucevanje in interpretiranje ohranitev dediscine in preprecevanje vplivov nanjo omogocanje dostopa do dediscine ali do informacij 0 njej vsakomur predstavljanje dediscine javnosti in razvijanje zavesti 0 njenih vrednotah vkljucevanje vedenja 0 dediscini v vzgojo, izobrazevanje in usposabljanje celostno ohranjanje dediscine spodbujanje kulturne raznolikosti sodelovanje javnosti v zadevah varstva. Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediscine tudi v vplivnem obmocju kulturnega spomenika ali dediscine, ki pomeni sirso okolico nepremicnega kulturnega spomenika ali dediscine in je doloceno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in se v njej presojajo vplivi na dediscino. Objekte in obmocja kulturne dediscine je potrebno varovati pred poskodovanjem ali unicenjem tudi med gradnjo - cez objekte in obmocja kulturne dediscine ne smejo potekati gradbiscne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriscati za deponije viskov materialov ipd. 3. PREDLOGI RESITEV IN UKREPOV VARSTVA Smernice v smislu predlogov resitev in ukrepov varstva smo oblikovali v sklope: 3.1 podatki 0 kulturni dediscini v obmocju drzavnega prostorskega nacrta 3.2 smernice za nacrtovane prostorske ureditve 3.3 usmeritve za potrebe presojanja vplivov na kulturno dediscino in arheoloske ostaline 3.4 smernice priporocilne narave 3.1 PODATKI 0 KULTURNI DEDISCINI Na obmocju urejanja in v obmocju presojanja vplivov se nahajajo naslednje enote kulturne dediscine: Ispomlenik na - Cerkev sv. Nikolaja v Bizovikuldediscina Ljubljana - Izanska eesta Ljubljana - Zelezniski most cez Mal graben Ljubljana - Kolisce Iloviea 481371Li'ubljana - Arheolosko obmlocje 13izlovik - ArheoIosko najdisce MaIenee Iar~~h:eo~"II"~os~v""~~~~""""'"'-'--:r' ""","""'" """'""""'"'""""""""'"'"""'---"""-"" isce Arheolosko najdisce Ral radisce na Rudniku - Vasko jedro Kozarje na na - Arheolosko najdisce ob sti na - Spominsko znamenje pa a v Bizoviku Ljubljana - Gospodarsko poslo Betov Kot digitalne podatke za graficni prikaz registriranih enot kulturne dediscine uporabite podatke, ki jih pridobite na Ministrstvu za kulturo - INDOK, Metelkova 4, 1000 Ljubljana, ki je pristojno za vodenje registra nepremicne kulturne dediscine. Podrobnejse pogoje za pridobitev in posredovanje podatkov iz registra v digitalni obliki najdete na spletni strani Ministrstva za kulturo 3.2 SMERNICE ZA NACRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 3.2.1 Varstveni refimi Pri pripravi prostorskih aktov je potrebno na podlagi 75. elena ZVKD-1 upostevati: • varstvene rezime, ki veljajo za kulturne spomenike, vkljueno z njihovimi vplivnimi obmocji, varstvene rezime, ki veljajo za registrirano arheolosko najdisee, • varstvene rezime, ki veljajo za enote registrirane kulturne dediscine in njihova vplivna obmocja, vkljucena v strokovne zasnove, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediscine Siovenije na podlagi Zakona 0 varstvu kulturne dediscine (Ur. list RS st.7/99): Strokovne zasnove varstva kulturne dediseine za obmocje Mestne obeine Ljubljana, Dobrova - Polhov Gradec in ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008. Varstveni rezimi so podrobneje prikazani in obrazlozeni v »Prirocniku pravnih rezimov varstva, ki jih je potrebno upostevati pri prostorskem naertovanju in posegih v prostor v obmocjih kulturne dediscine«. Prirocnik je sestavni del podatkov za prikaz stanja v prostoru, ki so bili s strani Ministrstva za kulturo Ministrstvu za okolje in prostor posredovani z dopisom st. 350 5/2008/8 dne 02.10.2008. Varstveni refim iz odlokov 0 razglasitvi za kulturni spomenik in njegovo vplivno obmocje: Na obmocju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem obmoeju velja pravni rezim, kot ga opredeljuje akt 0 razglasitvi. • Odlok 0 razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vkljueno z bregovi, in obmocja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik drzavnega pomena, Ur.1. RS, st. 115/2003-5033, 103/2005-4482, Odlok 0 razglasitvi Poti spominov in tovaristva za zgodovinski spomenik, Ur.l. SRS, st. 17/85-853. V primeru, da se iz akta 0 razglasitvi ne da razbrati varstvenega rezima, velja rezim, kot ga doloea 134. elen ZVKD-1. Varstveni rezim za registrirana arheoloska najdisca Na obmoejih registriranih arheoloskih najdise se varujejo arheoloske ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na obmoejih registrirane arheoloskih najdise ni dovoljeno: • posegati v prostor na naein, ki utegne poskodovati najdisee (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljisea, graditi gozdne vlake, poglabljati reeno, jezersko in morsko dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise, itd.), • postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte, • graditi nadzemno in podzemno infrastrukturo, • gospodarsko izkoriseati rudnine oziroma kamnine, • izvajati taksno rabo tal, ki najdiseu skoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdisea, ki so hkrati stavbna zemljisea znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdise ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • ee ni mozno najti drugih resitev, in • ee se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloskih raziskav izkaze, da je zemljisee mogoee sprostiti za gradnjo. Obraz/oiitev Registrirano arheolosko najdisee je strokovno identificiran in registriran originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloskih ostalin, to je stvari in vsakrsnih sledov C1ovekovega delovanja iz preteklih obdobij na povrsju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preueevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja elovestva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheolosko raziskovanje ali odkritja in za katere se z registracijo ugotovi, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediseine. Registrirana arheoloska najdisea so tudi strokovno identificirani in originalni kraji vojnih grobise, starih vsaj 50 let. Ohranitev ... registriranih arheoloskih najdise ... se obvezno uposteva v prostorskih aktih, ki imajo neposreden vpliv na (tovrstno) dediseino in njeno varstvo, in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov 0 urejanju prostora. (75. elen ZVKD-1). Na obmocjih registriranih arheoloskih najdisc mora investitor posega skladno z Zakonom 0 varstvu kulturile dediscine (Uradni list RS, st. 16/08, 123/08) zagotoviti predhodne arheoloske raziskave, katerih obseg doloci Zavod za varstvo kulturne dediscine Siovenije, OE Ljubljana. Na podlagi rezultatov predhodnih arheoloskih raziskav mora investitor zagotoviti potrebne ukrepe za varstvo arheoloskih ostalin (umik nacrtovanih ureditev iz registriranih arheoloskih najdisc, dodatne predhodne arheoloske raziskave ipd.). Varstveni reiimi za enote registrirane kulturne dediscine in njihova vplivna obmocja, vkljucena v strokovne zasnove: Splosni varstveni rezim Na obmocjih registrirane kulturne dediscine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: prispevajo k trajni ohranitvi dediscine ali zvisanju njene vrednosti, dediscino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ), ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi. Na obmocjih registrirane kulturne dedisCine ni dovoljeno: • odstraniti (rusiti) registrirane kulturne dediscine, • posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na nacin, ki bi prizadeli varovane vrednote obmocja ter prepoznavne znacilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, V okolici obmocij kulturne dediscine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na obmocje kulturne dediscine (vplivno obmocje dediscine). V vplivnih obmocjih velja naslednji pravni rezim varstva: • ohranja se prostorska integriteta, pricevalnost in dominantnost dediscine, • prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediscine. Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediscine. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediscino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • ce se ugotovi njena dotrajanost ali poskodovanost, ki je ni mogoce odpraviti z obicajnim sredstvi, ali ce dediscina ogroza varnost Ijudi in premozenje, • ce je bila pred tem opravljena raziskava objekta in • ce raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. Soglasje je za registrirano dediscino potrebno pridobiti, ce obveznost soglasja doloca prostorski akt. Obmocje stavbne dediscii1e V obmocjih stavbne dediscine velja dodatni pravni rezim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih znacilnosti objektov: • tlorisna in visinska zasnova (gabariti), • gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjscine (clenitev objekta in fasad, oblika in naklon stresin, kritina, stavbno pohistvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajocega zunanjega prostora, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoci odprti prostor z niveleto povrsin ter lege, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajocih objektov in povrsin), • prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd), • celovitost dediscine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici znacilnostim stavbne dediscine). Obmocje naselbinske dediscine V obmocjih naselbinske dediscine velja dodatni pravni rezim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih znacilnosti naselij: • naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreza, razporeditev odprtih prostorov naselja), • odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (Iega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, znacilne funkcionalne celote), • prostorsko pomembnejse naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), • prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne znacilnosti, poti itd.), • naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, • podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike stresin, kritina), • odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • stavbno tkivo (prevladujoc stavbni tip, javna oprema, ulicne fasade itd.). Obmocje kulturne krajine V obmocjih kulturne krajine velja dodatni pravni rezim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih znacilnosti: • krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), • odprti prostor pred nadaljnjo siritvijo naselij, • sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljisc), • tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediscino. Obmocje memorialne dediscine V obmocjih memorialne dediscine velja dodatni pravni rezim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih znacilnosti obmocij: • avtenticnost lokacije, • materialna substanca in fizicna pojavnost objekta ali drugih nepremicnin, • vsebinski in prostorski kontekst obmocja z okolico ter vedute. 3.2 Opredelitev do nacrtovanih prostorskih ureditev Znotraj obmocja koridorja se nahaja vecje stevilo enot kulturne dediscine. Trasa plinovoda naj se odmakne od enot registrirane kulturne dediscine, posebno od : ESD 14887 Ljubljana - Arheolosko obmocje Bizovik, ESD 14904 Ljubljana - Gradisce na Rudniku in ESD 14362 Ljubljana - Kolisce Ilovica. Precenje enote ESD 14898 Ljubljana - Arheolosko najdisce Malence naj se izvede izven oz. na robni del najdisca. Trasa plinovoda mora potekati tudi brez degradacijskih vplivov na traso POT-i z drevoredi. Trase in kote POT-i s spominskimi obelezji ni dopustno spreminjati. Prav tako ni dopustno nasipavati terena v blizini drevoredov. Posledica izgradnje plinovoda bo tudi degradacija obstojece kulturne krajine Ljubljansko barje in tudi ostalih enot kulturne dediscine. Tangirana obmocja je potrebno zato po izgradnji plinovoda rekultivirati. Zasaditve in zatravitve je potrebno izvesti z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. 3.3 USMERITVE ZA PRESOJO VPLlVOV IZVEDBE PLANA NA KULTURNO DEDISCINO IN ARHEOLOSKE OSTALINE V OKVIRU CELOVITE PRESOJE VPLlVOV NA OKOLJE Predmet presojanja ni samo registrirana kulturna dediscina, ki se nahaja v obmocju umescanja novih ureditev, ampak vsa dediscina, na katero ima izvedba plana lahko vpliv (registrirana kulturna dediscina, ki je v blizini oz. sirsem obmocju ter (se) neregistrirane arheoloske ostaline). Z vidika presojanja vplivov na kulturno dediscino je treba upostevati vse vrste vplivov (neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkorocni, srednjerocni, dolgorocni, trajni in zacasni vplivi na kulturno dediscino) glede na speeificnost predmeta nacrtovanja oz. nacrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve. Vpliv oz. stopnja vpliva ni odvisna samo od fizicnega poseganja v kulturno dediscino, temvec od obsega in znacilnosti posega ter znacilnosti objekta ali obmocja kulturne dediscine (zvrst, umescenost v prostor, valorizaeija, varstvena usmeritev / rezim, oeena stanja). Viri podatkov so: digitalni podatki za prikaz stanja in Prirocnik pravnih rezimov varstva KD, strokovne zasnove za varstvo kulturne dediscine, ki jih je izdelal na podlagi Zakona 0 varstvu kulturne dediscine Zavod za varstvo kulturne dediscine Slovenije, odloki 0 razglasitvah kulturnih spomenikov in izdane smerniee. Povzame se varstvene rezime obmocij in objektov, ki so neposredno ali posredno tangirani s prostorskim aktom, saj so za presojo vplivov kljucni ti in ne Ie dejstvo prisotnosti dediscine. 3.3.1 Usmeritve za potrebe presojanja izvedbe plana na kulturno dediscino Splosno Presojanje izvedbe plana na kulturno dediscino mora izhajati ne samo iz kazalea prisotnosti dediscine na obmocju nacrt0vanega posega, temvec tudi iz upostevanja njenega statusa, zvrsti, varstvenega rezima ter ogrozenosti, ki jo je moe opredeliti kot kombinacijo njenega stanja in rabe. Osnovno izhodisce vrednot~nja je, da vsako poseganje plana v obmocje ali objekt se ne pomeni vpliva na kulturno dediscino, temvec je vpliv oz. stopnja vpliva odvisna od znacilnosti posega in znacilnosti obmocja oz. enote kulturne dediscine. V primeru vecjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabsanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno obmocje lahko tudi poveca. To pomeni, da je v taksnih primerih potrebno v studijah presoje vplivov na okolje upostevati kulturno dediscino tudi izven obmocja posega, saj je treba ovrednotiti tudi daljinski, sinergijski, kumulativni in dolgorocni vpliv. Konkretno 3.3.2 Usmeritve za potrebe presoje vplivov izvedbe plana na arheoloske ostaline Obstojeci podatki glede arheoloskega potenciala obmocij, ki jih zajame drzavni prostorski nacrt, niso eeloviti in ne omogocajo priprave okoljskega porocila. Za vse vecje programe, nacrte in projekte, kjer predhodne arheoloske raziskave v smislu oeene arheoloskega poteneiala se niso bile opravljene ali pa so bile opravljene, pa podatki ne omogocajo priprave okoljskega porocila, je zato potrebno v okviru postopka celovite presoje vplivov na kulturno dediscino te raziskave izvesti. Dokler te raziskave niso izvedene in pridobljene ustrezne informaeije, ni mogoce ugotoviti vpliva izvedbe prostorskega akta na arheoloske ostaline. Namen te faze predhodnih arheoloskih raziskav, ki so potrebne zaradi presojanja vplivov plana na arheoloske ostaline, je zagotovitev osnovnih informacij 0 potencialnem obstoju arheoloskih ostalin, 0 njihovi prostorski distribuciji in vrsti ogrozenosti glede na predvidene posege. V okviru CPVO predhodne arheoloske raziskave praviloma obsegajo Ie oceno arheoloskega potenciala, ki temelji na analizi in interpretaciji obstojecih podatkov ter podatkov, zbranih z daljinskim zaznavanjem in terenskimi pregledi (survey). Izvedba predhodnih arheoloskih raziskav za potrebe izvedbe celovite presoje vplivov na okolje bo zagotovljena s strani drzavne jayne sluzbe in bo hkrati osnova za dolocitev morebitnih novih registriranih arheoloskih najdisc. Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloskih raziskav bode predpisani nadaljnji ukrepi za varstvo arheoloskih ostalin. Stroske potrebnih predhodnih arheoloskih raziskav na registriranih arheoloskih najdiscih na podlagi prve alineje prvega odstavka 34. elena ZVKD-1 krije investitor posega. Opozarjamo, da so glede na rezultate predhodnih arheoloskih raziskav lahko predlagane tudi posebne tehnicne resitve ali po potrebi tudi spremembe prostorskih aktov. V primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo prostorskega akta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ), 3.4 SMERNICE PRIPOROCILNE NARAVE 3.4.1 Smernice priporocilne narave k nacrtovanim prostorskim ureditvam Pri pripravi prostorskega akta naj se uposteva tudi: druge kakovostne starejse grajene ali kako drugace ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, ostalo znacilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, pospesevanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevanje ali preprecevanje tistih, ki jih nacenjajo, • usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter stem vzpostavljajo prostorske in casovne kontinuitete. 3.4.2 Smernice priporocHne narave za varstvo arheoloskih ostalin izven obmocii registriranih arheoloskih najdisc v primeru, da se za drzavni prostorski nacrt ne bo izvedla celovita presoja vplivov na okolje Na obmocjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheoloske raziskave se niso bile opravljene, je priporocljivo ze v casu priprave prostorskega akta izvesti predhodne arheoloske raziskave - predhodno oceno arheoloskega potenciala. Predhodna ocena arheoloskega potenciala je namenjena pridobivanju informacij 0 ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano namensko rabo oziroma prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogocajo ustreznejse opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva arheoloske dediscine in ustreznejse dolocitve resitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediscine. Z izvedbo predhodnih arheoloskih raziskav se obcutno zmanjsa moznost naknadnih nakljucnih najdb arheoloskih ostalin ob posegih v prostor. Ker predhodna ocena arheoloskega potenciala za obravnavano obmocje se ni bila izdelana, predlagamo, da te raziskave pripravljavec prostorskega akta naroci ze v casu priprave prostorskega akta. Cas, ki je potreben za izvedbo predhodnih raziskav za sprostitev zemljisca, obremenitev investicij(e) s stroski raziskav (izkopavanje in poizkopavalni postopki), kot tudi moznost zahteve po spremembi izvedbenih nacrtov in prezentiranju odkrite arheoloske dediscine in situ so po nasem mnenju dovolj tehtni razlogi, da je tudi pripravljavcu prostorskega akta (obeini) v interesu, da se predhodne arheoloske raziskave (oeena arheoloskega poteneiala) izvedejo pred sprejetjem prostorskih aktov in stem poveea pravna varnost investitorjev. V skladu z doloeili 31. elena ZVKD-1 je za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloske dediseine pristojen minister za kulturo Republike Siovenije. V kolikor predhodne arheoloske raziskave kljub temu niso opravljene pred zaeetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloskih ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediseine Siovenije skladno s 55. elenom ZVKD-1 omogoeiti dostop do zemljise, kjer se bode izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru prosimo, da lastnik zemljisea/investitor/odgovorni vodja 0 dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni prEld prieetkom zemeljskih del. Opozarjamo tudi na doloeilo 26. elena ZVKD-1, da je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoe splosni arheoloski varstveni rezim, ki najditelja/lastnika zemljisea/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediseine zavezuje, da najdbo zavaruje neposkodovano na mestu odkritja in 0 najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediseine Siovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z doloeili arheoloske stroke. 4.ZAKLJUCEK Glede na namen in vsebinoDPN predlagamo, da se pripravljavec prostorskega akta pri izdelavi dopolnjenega osnutka DPN po potrebi poveze s strokovno javno sluzbo za varstvo kulturne dediseine ZVKDS OE Ljubljana Pred izvajanjem posegov je skladno z ZVKD-1 potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja (28. - 30. elen ZVKD-1) na ZVKDS OE Ljubljana oziroma v primerih raziskav in odstranitve kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediseine (31. elen ZVKD-1), ki ga izda ministrica za kulturo. Pred sprejetjem prostorskega akta je treba pridobiti mnenje Ministrstva za kulturo, s katerim se ugotovi sprejemljivost predlaganih resitev v predlogu prostorskega akta z vidika varstva kulturne dediseine. Zahtevi za izdajo mnenja morata biti prilozena predlog prostorskega akta in obrazlozitev 0 upostevanju smernic. S spostovanjem, Pripravila: \~jana h~VV?,-, Peenik Mag. Barbara Zizie 1'> l ralna direktorica D.irektora.... lto/ podsekretarka ulturno dediseinoi l . (\ &i,z,,,Jv (?,,;,,/( Poslati: - naslov ZVKDS OE Ljubljana, Trzaska 4, 1000 Ljubljana - ZVKDS, CPA, Poljanska 40, p.p. 338, 1002 Ljubljana - arhiv ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Dunajska cesta 22 I 1000 Ljubljana T 01 230 95 00 I F 01 230 95 40 E [email protected] Iwww.zrsvn.sl Stevilka: 3-111-808/4-0-10/AS R ,:: f" U BLIKA eI S L 0 v ENI J A Datum: 26.11.2010 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UUBWANA. DUNAJSKA C. 48 Prejelo: Sig. znak: 02. 12. 2010 tlAkDl Qc, Ministrstvo za okolje in prostor \ked"l: Direktorat za prostor fPrtloge 1-f c.p Dunajska c. 21 $lfflIod_: !-JS~ {o -It J 2f)Ao flG 1000 Ljubljana ZADEVA: Naravovarstvene smernice za Driavni prostorski naert za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee Na osnovi vase vloge 35010-1/2010 z dne 21.10.2010 prejete dne 28.10.2010, izdajamo v skladu s 97. in 98. elenom Zakona 0 ohranjanju narave (Uradni list RS, St. 96/04 - UPB2) naravovarstvene smemice za Drzavni prostorski naert za prenosni plinovod R51 C Kozarje - Vevee. Pri pripravi smemic smo upostevali gradivo Osnutek Drzavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51C Vevee - Kozarje«, ki je bilo dne 21.10.2010 objavljeno na naslovu http://arhiv.mm.gov.si/mop/intemo/ in vsebuje: - Tekstualni del: Osnutek DrZavnega prostorskega naerta za prenosni plinovod R51 C Kozarje Vevee LUZ d.d., Ljubljana, St. naloge: 7105, oktober 2010; Grafieni del DPN; - Priloge: prikaz stanja prostora. Predmet drzavnega prostorskega naerta so prostorske ureditve na obmoeju trase prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevee od merilno regulacijske postaje Kozarje (MRP) do obstojeeega plinovoda v Veveah. Dolzina naertovanega prenosnega plinovoda znasa priblizno 15 km. Obmoeje prostorske ureditve poteka po obmoeju obeine Dobrova - Polhov Gradec, Mestne obeine Ljubljana in obeine Skofljica. V postopku sprejemanja prostorskega akta je treba pridobiti mnenje 0 sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave - naravovarstveno mnenje. Brez naravovarstvenega mnenja ali obvestila, da izdelava naravovarstvenih smemic ni potrebna, ni mogoee sprejeti prostorskega akta (sesti odstavek 97. elena ZON). Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ko prejme zahtevo pripravljavca akta. Tej zahtevi je treba priloziti koneni predlog tega akta ter ustrezno obrazlozitev, kako je pripravljavec ob pripravi akta uposteval naravovarstvene smemice (sedmi odstavek 97. elena ZON). Besedilo koncnega predloga prostorskega akta naj smiselno povzame oz. vkljuci dolocila varstva narave, ki so podana v naravovarstvenih smernicah. V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se uposteva 105. clen ZON. Morebitna vprasanja in dodatna pojasnila v zvezi z vsebino naravovarstvenih smernic naslovite na Zavod RS za varstvo narave, Obmocna enota Ljubljana (tel. 01/244 53 50). Lep pozdrav! Pripravila: dr. Darij KRAJCIC Anja SOLAR LEVAR, univ. dipl. geog. direktor naravovarstvena svetnica VodjaOE: Vesna JURAN, univ. dipl. bioI. visoka naravovarstvena svetnica Priloge: Naravovarstvene smemice za Drfavni prostorski na~rt za Drfavni prostorski n~rt za prenosni plinovod RSI C Kozarje - Vev~e I ',~~ I ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE I ZA VARSTVO NARAVE I I Obmocna enota Ljubljana I I I NARAVOVARSTVENE SMERNICE •at za I Drzavni prostorski nacrt za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce I I I'r I I ',\i! IJ I I I I l I I I Naloga: NARAVOVARSTVENE SMERNICE ZA DRZAVNI PROSTORSKI NACRT ZA PRENOSNI PLINOVOD I R51C KOZARJE- VEVCE Naro~nik: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR I Direktorat za prostor Dunajska 21 I 1000 Ljubljana Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE - OE LJUBLJANA Cankarjeva cesta 10 I 1000 Ljubljana I Nosilec naloge: Anja SOLAR LEVAR, univ. dipL geog. I Sodelavci: Karolina REBERNIK, univ. dipL bioI. mag. Alja GROSELJ, u.d.i.k.a. '1,', 1 Helena TEHOVNIK, univ. dipL inZ. geoL Stevilka naloge: I 3-111-808/4-0-10/AS I Kraj in datum Ljubljana, 25.11.2010 izdelave: I I I I I I I © Zavod RS za varstvo narave - DE Ljubljana Vse pravice pridnane. Za vsakrSno uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega so bile izdelane naravovarstvene smernice, je treba pridobiti dovoljenja izdelovalca. I 2 I I I VSEBINA I 1 UVOD 4 I 1.1 PRAVNE OSNOVE NARAVOVARSTVENIH SMERNIC ••.•...••••••.....••••...•••••...•••••.•.4 I 2 SPLOSNI DEL 6 3 POSEBNI DEL 7 I 3.1 KONKRETNI POGIJI IN USMERITVE ZA VARSTVO ZAVAROVANEGA OBMOCJA 7 I 3.2 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH VREDNOT•.•.....•.•••••.•..9 3.3 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO EKOLOSKO POMEMBNIH I OBMOCIJ 10 3.4 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO POSEBNIH VARSTVENIH I OBMOCIJ (OBMOCIJ NATURA 2000) 10 3.5 VARSTVENA PRIPOROCILA ZA VARSTVO HABITATNIH TIPOV IN I HABITATOV VRST IZVEN OBMOCIJ Z NARAVOVARSTVENIM STATUSOM 11 I I I I I I I I "·"···" I 3 I I I 1 UVOD I Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za obmocje, ki ima na podlagi predpisov s podrocja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve in izhodi8ca za varstvo naravnih vrednot in I ohranjanje biotske raznovrstnosti ter pogoji za varstvo zavarovanih obmocij. Naravovarstvene smernice po Zakonu 0 ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON) pripravlja organizacija, I pristojna za ohranjanje narave. Predmet drZavnega prostorskega nacrta so prostorske ureditve na obmocju trase prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevce od merilno regulacijske postaje Kozarje (MRP) do obstojecega plinovoda v Vevcah. I Dolfina nacrtovanega prenosnega plinovoda zna8a priblizno 15 km. Sestavni deli novega plinovodnega objekta in stem predmet pobude predstavlja plinovodna cev premera do vkljucno DN 300 mm, tlacne stopnje do vkljucno 30 bar, vsi pripadajoci postroji in postaje, vkljucno z napravami katodne za8cite, opticni I kabel za potrebe nadzora prenosnega plinovodnega sistema itn.. Obmocje prostorske ureditve poteka po obmocju obCine Dobrova - Polhov Gradec, Mestne obcine Ljubljana I in obCine Skofljica. I 1.1 PRAVNE OSNOVE NARAVOVARSTVENIH SMERNIC Pri pripravi drzavnega prostorskega nacrta se kot pravna osnova za varstvo narave se uporabljajo mednarodne pogodbe, resolucije in priporocila, drzavni predpisi (zakoni, odloki, navodila in drugi I podzakonski akti) ter obcinski predpisi. Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije I Konvencija 0 biol08ki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, 8t. 7/96), Konvencija 0 varstvu prosto zivecega evropskega rastlinstva in zivalstva ter njunih naravnih zivljenjskih prostorov - Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, 8t. 17/99), I Konvencija 0 varstvu selitvenih vrst prosto zivecih zivali - Bonska konvencija (Uradni list RS-MP, 8t. 18/98,27/99), Konvencija 0 varstvu svetovne kulturne in naravne dedi8Cine (Uradni list RS, 8t. 15/92), Konvencija 0 mocvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivali8ca mocvirskih ptic Ramsarska I konvencija (Uradni list RS, 8t. 15/92), Sporazum 0 ohranjanju afri8ko-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP, 8t. 16/03), Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 0 ohranjanju naravnih habitatov ter prosto zivecih I zivalskih in rastlinskih vrst - Direktiva 0 habitatih, Direktiva Sveta 2009/1 47/ES z dne 2. aprila 19790 ohranjanju prosto zivecih ptic - Direktiva 0 pticah, Evropska krajinska konvencija (Firence, 2000, Uradni list RS, 8t. 74/03 MP 8t. 19), ki jo je Slovenija I ratificirala 15.07.2003; Predpisi Republike Siovenije I Resolucija 0 nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Uradni list RS, 8t. 2/06), Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. 12.2001), Operativni program - program upravljanja obmocij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 (sprejet na 141. I seji Vlade, dne 11. 10.2007), Odlok 0 strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, 8t. 76/04), Zakon 0 ohranjanju narave - ZON (Uradni list RS, 8t. 96/04 - UPB2), "··~. Zakon 0 urejanju prostora - ZUreP (Uradni list RS, 8t. 110/02,8/03), I Zakon 0 prostorskem nacrtovanju - ZPNacrt (Uradni list RS, 8t. 33/07, 108/09), Zakon 0 varstvu okolja - ZVO-l (Uradni list RS, 8t. 39/06 -UPB1, 70/08, 108/09), Zakon 0 varstvu podzemnihjam - ZVPJ (Uradni list RS, 8t. 2/04), I Zakon 0 vodah - ZV-1 (Uradni list RS, 8t. 67/02, 57/08), Pravilnik 0 uvrstitvi ogrofenih rastlinskih in zivalskih vrst v rdeci seznam (Uradni list RS, 8t. 82/02), I 4 I I Uredba 0 prostorskem redu Siovenije (Uradni list RS, s1. 122/04), Uredba 0 ekolosko pomembnih obmo~jih (Uradni list RS, s1. 48/04), Uredba 0 habitatnih tipih (Uradni list RS, S1. 112/03,36/09), Uredba 0 posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000) (Uradni list RS, S1. 49/04, 110/04, I 59/07, 43/08), Uredba 0 prepovedi vomje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, s1. 16/95, 28/95, 35/01), Uredba 0 varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, st. 57/98), I Uredba 0 zavarovanih prosto zive~ih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, S1. 46/04, 110/04, 115/07,36/09), Uredba 0 zavarovanih prosto zive~ih zivalskih vrstah (Uradni list RS, s1. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09), I Uredba 0 zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, s1. 52/02, 67/03), Uredba 0 mejnih vrednostih svetlobnega onesnazevanja okolja, (Uradni list RS s1. 81107, 109/07) Pravilnik 0 dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, s1. 111104,70/06), I Pravilnik 0 presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmo~ja (Uradni list RS, s1. 130/04,53/06,38110), Uredba 0 krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, s1.112/08) I Obcinski predpisi Odlok 0 dolo~itvi »Poti spominov in tovaristva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana (Uradni list SRS, s1. 3/88) I I I I I I I I I I I I 5 I I I I 2 SPLOSNI DEL I Vsebina splosnega dela naravovarstvenih smernic, dolocena v 98. clenu ZON, je deloma upostevana ze v osnutku drzavnega prostorskega nacrta. V nadaljevanju zato navajamo Ie vsebine, ki so v osnutku nacrta upostevane nepopolno, manjkajo, ali pa gre za dodatne vsebine, ki niso del prikaza prostora v prostorskem I informacijskem sistemu in za njih v posebnem delu navajamo priporocila. NARAVNE VREDNOTE (Pravilnik 0 dolocitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, st. I 111104,70/06) Ljubljana - vrba ialujka ob IZanski cesti - ident st. 8705 I Ljubljana Vi~ - velila jesen 1 - ident. st. 8713 Ljubljana Vi~ - dobi 9 - ident. st. 8739 Ljubljana Bizovik- bela vrba 2 - ident. St. 8749 I Ljubljana Bizovik- cesnje - ident. st. 8750 Ljubljana Bizovik- bela vrba 1 - ident. st. 8751 I Mestni log (Ident. st. 30095) - predlog Obmocje predlagane naravne vrednote obsega Nizinske gozdne zdruzbe in mozaik habitatnih tipov na severnem delu Ljubljanskega barja. I OBMOCJA PRICAKOVANm NARAVNm VREDNOT Litija - sine obmocje (Ident. st. 20) I Obmocje Golovca je zgrajeno iz paleozojskih klasticnih kamnin, ki vsebujejo rastlinske fosilne ostanke. Taksne najdbe so bile odkrite tudi pri sistematicni geoloski spremljavi del ob izgradnji avtocestne obvoznice I na odseku med Bizovikom in severnim portalom predora pod Golovcem. Zato ob novih posegih upraviceno pricakujemo nova odkritja fosilnih ostankov paleozojske rastlinske flore. I Paleozojski fosili visje rastline oz. drugega makrofosila, ki je toliko ohranjen, daje taksonomsko dolocljiv do ravni rodu ali vrste, so v skladu s Prilogo 2 Pravilnika 0 dolocitvi in varstvu naravnih vrednot, (Uradni list RS, st. 111104 in 70/06) doloceni za naravno vrednoto. I POSEBNA VARSTVENA OBMOCJA (OBMOCJA NATURA 2000) :"{\···· 1 Ljubljanica - Gradascica - Mali Graben (Ident st. SI 3000291) - predlog Obmocje Ljubljanica - Gradascica - Mali graben je nov predlog obmocja Natura 2000 na podlagi zahteve I celinskega biogeografskega seminarja po vkljucitvi pomembnih populacij rib (predvsem sulca in nezice) v omrezje. Obmocje Gradascica - Mali Graben je predlagano za sledece vrste rib in mehkuzcev: --<;, - sulec (Hucho hucho), - nezica (Cobitis taenia), I - potocni piskur (Eudontomyzon spp.), - platnica (Rutilus pigus), - pohra (Barbus meridionalis), I - kapelj (Cottus gobio), - blistavec (Leuciscus souffia), I - navadni skrzek (Unio crassus). I I 6 I.'."I. I OIP - Obmocja, ki izpolnjujejo pogoje za posebna obmocja varstval I Ljubljansko barje, ident. §t. SI 5000014 (Uredba 0 posebnih varstvenih obmo~jih (obmoojih Natura 2000) (Uradni list RS, §t. 49/04, 110/04,59/07,43/08) I PREDNOSTNI HABITATNI TIPI I Na obmocju Mestne ob~ine Ljubljana je bit izveden monitoring negozdnih habitatnih tipov (Erjavec, D., M. Govedic, V. Grobelnik, M. Jakopic, & B. TItak, 2009. Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v I Mestni obcini Ljubljana. Koncno poro~ito. Naro~nik Mestna ob~ina Ljubljana, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavz na Dravskem polju. 139 str.). Na podlagi izvedenega monitoringa se na delu obmocja drzavnega prostorskega na~rta nahajajo habitatni I tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in so varovani z Uredbo 0 habitatnih tipih (Uradni list RS §t. 112/03): I Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nizinski travniki (38.22) Srednjeevropski higromezofilni nizinski travniki na srednje vlaznih tIeh s prevladujo~o visoko pahovko (38.222), I Mezotrofni mokrotni travniki (37.21), Obrema vrbovja (44.1), Obrezna belovrbovja (44.13), I Srednjeevropska cmajel§evja injesenovja ob tekocih vodah (44.3). I 3 POSEBNI DEL V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje naj se upostevajo omilitveni ukrepi, dolo~eni v I okoljskem porocilu in njegovem dodatku za varovana obmocja. 3.1 KONKRETNI POGOJI IN USMERITVE ZA VARSTVO ZAVAROVANEGA I OBMOCJA Krajinski park Ljubljansko Barje (Uredba 0 krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, §t. I 112/08) VIS. Clenu uredbe je navedeno, da se gospodarska javna infrastruktura na obmocju krajinskega parka I izjemoma lahko gradi na podlagi drZavnega prostorskega na~rta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. I Pri nacrtovanju plinovoda naj se upo§teva varstvene cilje krajinskega parka: ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih obmo~ij (obmo~ij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogrozenih in mednarodno varovanih prostozivecih rastIinskih in zivalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj I obstoje~ega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine z mozaicno razporejenostjo krajinskih struktur. Pri nacrtovanju plinovoda naj se uposteva varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.2 (za predlog naravne I vrednote Mestni log), varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.4 ter varstvene usmeritve za Naravni I 1 obmocja. ki niso bila razg/asena kot obmocja Natura 2000, z dopo/nitvijo Uredbe 0 posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura 2000) (Uradni list RS. st. 43/08) pa na njih ve/jajo pravila ravnanja enako kot za osta/a obmocja Natura 2000. Gre za IRA obmoCja, kijih PosVO ne prekriva v ce/oti. I 7 I I I I spornenik Ljubljanica. Poleg tega naj se na obrno~ju krajinskega parka Ljubljansko barje upostevajo slede~e usrneritve: ne izvaja naj se posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabSali ekoloske razrnere in posledi~no slabo I vplivali na ugodno stanje rastlinskih in zivalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, ne izvaja naj se novih rnelioracij, ki bi lahko skodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in zivalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, I ne odkopava in nasipa naj se rnateriala zunaj stavbnih zernljis~ ozirorna zunaj zernljis~, ki so s prostorskirni akti dolo~ena za odlaganje tega rnateriala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoje~ih gabaritov poti, I ne uni~uje ali poskoduje naj se prostorov, na katerih se zivali razrnnozujejo ali zadrZujejo, ne izvaja naj se posegov, ki vplivajo na vodni rezirn povrsinskih in podzernnih voda, vodnih in priobalnih zernljisc ter rnokris~ in poplavnih obrno~ij, tako da je pri tern ogrozeno doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: naj se ne zasipava, prekriva ali poglablja ali sprerninja vidne podobe I vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoje~ih voda in jarkov, naj se ne utrjuje bregov, odvzerna proda, peska, rnivke in zernlje ter naj se ne izvaja hidroregulacijskih del, razen vzdrzevanja obstoje~ih rnelioracijskihjarkov in posegov, ki trajno izboljsajo poplavno vamost naselij, I ne izvaja naj se vzdrzevalnih del na vodotokih, jarkih, stojeCih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju rned 15. rnarcern in 30. septernbrorn, , I lesne vegetacije naj se ne redci, seka in strojno kr~i v obdobju rned 15. rnarcern in 30. septernbrorn. Predlagamo. da se nacrtovani plinovod umesti izven zavarovanega obmocja Krajinski park Ljubljansko I barje. I Naravni spomenik Ljubljanica (Uredba 0 krajinskern parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, st. 112/08) Kljub ternu, da je v 15. ~lenu navedeno, da se gospodarska javna infrastruktura na obrnocju krajinskega I parka izjernorna lahko gradi na podlagi drzavnega prostorskega nacrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejernljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ta izjerna ne velja za ozja zavarovana obrno~ja v obrno~ju krajinskega parka Ljubljansko barje. Pri izvedbi nacrtovanega projekta je potrebno I upostevati varstveni rezirn iz akta 0 zavarovanju, ki je opredeljen v 13. in 10. clenu. V 1O. ~lenu uredbe je navedeno, da v krajinskern parku ni dovoljeno ravnati, posegati, urnes~ati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, ~asu in na nacin, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in I poslabSal hidroloske, geornorfoloske in ekoloske lastnosti krajinskega parka. Med drugirn zlasti ni dovoljeno: ~: - ", izvajati posegov in dejavnosti, ki hi lahko poslabSali ekoloske razrnere in posledicno slaho vplivali na I ugodno stanje rastlinskih in zivalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, odkopavati in nasipavati rnateriala zunaj stavhnih zernljisc ozirorna zunaj zernljisc, ki so s prostorskirni akti dolocena za odlaganje tega rnateriala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru I obstoje~ih gaharitov poti, unicevati ali poskodovati prostorov, na katerih se zivali razmnozujejo ali zadrzujejo, izvajati posegov, ki vplivajo na vodni rezirn povrsinskih in podzernnih voda, vodnih in priobalnih I zernljis~ ter rnokrisc in poplavnih obrnocij, tako da je pri tern ogrozeno doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali sprerninjati vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoje~ih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzernati proda, peska, rnivke in zernlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrzevanja obstoje~ih rnelioracijskih jarkov in posegov, ki trajno I izboljsajo poplavno vamost naselij, izvajati vzdrzevalnih del na vodotokih, jarkih, stojecih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju rned 15. rnarcern in 30. septernbrorn, I redciti, sekati in strojno krciti lesne vegetacije v obdobju rned 15. rnarcern in 30. septernbrorn, urejati novih odlagalis~ odpadkov ali siriti obstojecih. I I 8 I V 13. ~lenu Uredbe je navedeno, da v ozjih zavarovanih obmo~jih med drugim ni dovoljeno: I - posegati v strugo in brezino vodotokov ter obrezno in vodno vegetaeijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrzevalnih del ter ureditev, dolo~enih v na~rtu upravljanja. I Poleg na~tetega naj se pri izvedbi nacrtovanega projekta upo~teva varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.4. I Pot spominov in tovaristva (Odlok 0 dolocitvi »Poti spominov in tovari~tva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana (Uradni list SRS, ~t. 3/88) I Pri izvedbi nacrtovanega projekta je treba upo~tevati varstveni rezim iz akta 0 zavarovanju, ki pravi da se varuje neokrnjene ali izvirne vse spomeni~ke lastnosti in vso snov, ki je z njimi povezana (11. ~len). Varstveni rezim zlasti prepoveduje: po~kodovati zeleniee, drevesa in grmovniee, pespoti z robniki in pripadajo~e objekte ter opremo in I naprave; voziti po poti z motornimi vozili. I Poleg tega naj se pri izvedbi projekta uposteva naslednje varstvene usmeritve: Trasa plinovoda naj se v ~im ve~ji mozni meri izogne zavarovanemu obmo~ju. Na tockah, kjer trasa plinovoda pre~ka Pot spominov in tovaristva ali poteka ob njej naj se povrsin, pod I katerimi rastejo korenine, ne utrjuje s tezkimi stroji, naj se ne nasipa in ~im manj odkopava. Nanje naj se ne odlaga gradbenega materiala in ne parkira delovnih strojev. Izkopni jarki naj bodo od debeI dreves odmaknjeni 1 m ve~ kot zna~a navpi~na projekeija drevesne I kro~nje na da. V obmo~je koreninskega sistema se posega Ie izjemoma, izvaja pa se ro~ni ali drug manj destruktiven izkop (npr. z razpihavanjem). I Polaganje travne ruse oz. setev trave na obmocju koreninskega sistema naj se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 em. Morebitne po~kodbe korenin je treba ~im prej oskrbeti. To naj opravi za to usposobljen strokovnjak. I Najpomembneje je, da se po~kodovane korenine za~~iti pred izsu~itvijo, tako da se jih prekrije z juto, fileem ali zakljevino ter se jih ohranja vla.zne. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s eementnim mlekom ali katerim drugim, koreninam ~kodljivim sredstvom. I 3.2 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH VREDNOT I Ljubljaniea (Ident. ~t. 167V), Horjulka (Ident ~t. 4082V), Gradasi!iea (Ident, st. 4121V), ISeiea (Ident. ~t. 8075) I Pre~enje vodotokov naj se izvede s podvrtavanjam. V primeru, da to ni mogo~e, naj se na delih brezin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja vzpostavi stanje pred posegom. Odstranjeno vegetaeijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami. I Pre~enje Ljubljaniee na obmo~ju Fuzin naj se izvede na na~in, da se ohranijo morfolo~ki elementi struge v delu pod jezom pri Fuzinskem gradu (otok v strugi, razgibanost struge). Brezin in struge vodotokov naj se ne utrjuje. I Obremo vegetacijo ob desnem bregu Grada~~iee naj se ohrani v obstoje~em stanju. V obremo vegetacijo naj se posega s sekanjem, obsekavanjem in red~enjem, saj se lahko stem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrezja. za naravni vrednoti ISCiea in Grada~~iea naj se upo~teva varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.4. I Pot spominov in tovaristva (Ident. ~t. 8706) I Trasa plinovoda naj se v cim vecji mozni meri izogne naravni vrednoti. Na to~kah, kjer trasa plinovoda pre~ka Pot spominov in tovari~tva ali poteka ob njej naj se povdin, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjuje s tezkimi stroji, naj se ne nasipa in cim manj odkopava. Nanje naj se I ne odlaga gradbenega materiala in ne parkira delovnih strojev. 9 I I I I Izkopni jarki naj bodo od debeI dreves odmaknjeni 1 m vee kot zna~a navpicna projekeija drevesne kro~nje na tla. V obmocje koreninskega sistema se posega Ie izjemoma, izvaja pa se rocni ali drug manj destruktiven I izkop (npr. z razpihavanjem). Polaganje travne ru~ oz. setev trave na obmocju koreninskega sistema naj se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 em. .. I Morebitne po~kodbe korenin je treba cim prej oskrbeti. To naj opravi za to usposoblJen strokovnJak. Najpomembneje je, da se po~kodovane korenine za~citi pred izsu~itvijo, tako da se jih prekrije z juto, filcem ali zakljevino ter se jih ohranja vlafue. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s eementnim mlekom I ali katerim drugim, koreninam ~kodljivim sredstvom. Ljubljana - vrba zalujka ob IZanski cesti - Ident. ~t. 8705, Ljubljana Vi~ - veliki jesen 1 - Ident. ~t. 8713, Ljubljana Vi~ - dobi 9 - Ident. ~t. 8739, Ljubljana Bizovik - bela vrba 2 - Ident. ~t. 8749, I Ljubljana Bizovik - cesnje - Ident. ~t. 8750, Ljubljana Bizovik - bela vrba 1 - Ident. ~t. 8751 Trasa plinovoda naj se umesti v prostor tako, da se izogne rasti~cu dreves. To pomeni, naj bo od debel I dreves v oddaljena vsaj 4 m vee kot zna~a navpicna projekcija drevesnih kro~enj na tla. I Mestni log (Ident. ~t. 30095) - predlog Na obmocju predloga naravne vrednote naj se ne spreminja hidrolo~kega rezima. I Obmocje predloga naravne vrednote naj se ne nasipava in utrjuje. Na obmocju AC prikljucka Center naj se ohranja povr~ine, zarascajoce se z vlagoljubnimi lesnimi vrstami. I Na obmocju Karolinskega dvora naj se ohranjajo mokrotni in ekstenzivno gojeni travniki ter sestoji visokih sa~ev. I Pogoji in priporocila na obmocjih pricakovanih naravnih vrednot na obmocju Golovca Ravnanje v primeru najdb fosilov, ki so doloceni za naravne vrednote, predpisuje ZON v 74. clenu. Skladno stem clenom mora najdbe fosilov najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo za~cititi pred unicenjem, I po~kodbo ali krajo. V primeru posegov na ~ir~em obmocju Golovea naj se zagotovi sistematicna naravovarstvena paleontolo~ka spremljava nad gradbenimi deli. Nadzor naj izvaja strokovno usposobljena fizicna ali pravna oseba geolo~ke I stroke. I 3.3 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO EKOLOSKO POMEMBNffi OBMOCIJ I Ljubljansko barje (Ident. ~t. 3140) Uposteva naj se varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.4. I 3.4 KONKRETNE USMERITVE ZA VARSTVO POSEBNffi VARSTVENffi OBMOCIJ I (OBMOCIJ NATURA 2000) Ljubljansko barje (Sf 5000014), Ljubljansko barje (Sf 3000271) in obmo~je, ki izpolnjuje pogoje za Ljubljansko barje (Sf 5000014) I Precenje vodotokov Ljubljaniea in ISciea naj se izvede s podvrtavanjam. V primeru, da to ni mogoce, naj se na delih brezin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja vzpostavi stanje pred posegom. Nujno potrebna odstranitev vegetacije naj se izvede izven gnezditvene sezone ptic. Dela naj se ne izvaja v casu od 15. marca do 30 septembra. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami. 10 I Poseg.anje. v strugo vodotokov LjubIjanica in g~ica naj se izvaja izven drstitvenega obdobja rib. Dela naj I se ne IzvaJa v ~asu od za~etka marca do koncajunija. Brezin in struge vodotokov LjubIjanica in ISCica naj se ne utrjuje. Po koncanju del naj se vzpostavi prvotna struktura in zrnatost dna vodotoka (pesek. prod. kamni). I Vsa gradbena dela naj se izvaja na na~in. da se v vodotoku LjubIjanica in IS~ica zagotovi nemotena migracija vodnih organizmov. predvsem rib in velikih nevreten~arjev. Gradbena dela naj ne ovirajo vodnega pretoka. I Brezin in struge vodotoka Cumovec naj se ne utrjuje. V strugo vodotoka Cumovec naj se z deli ne posega. Obrezna vegetacija ob vodotoku Cumovec naj se ohranja v obstoje~em stanju. I V primeru. da bodo med izvedbo del na obmocju vodotokov najdene zelve mo~virske sklednice. zakopane v zemIji, se jih ro~no zbere in vme v vodotok. Med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehni~ni in drugi ukrepi za prepre~itev kakrsnegakoli onesnazenja vode, struge in brezin vodotoka. Prepre~i naj se odtekanje odpadnih voda in drugih ne~istoc I (goriv gradbene mehanizacije. zas~itnih premazov ...) v vodotok in v okolico. Trasa plinovoda naj poteka izven nizinskih ekstenzivno gojenih travnikov. V kolikor se izkop ne more izogniti travis~em. naj se ohrani zgomja plast avtohtone travnate vegetacije (travnata rusa), ki naj se I ustrezno deponira in se po kon~anju del oz. po zasipanju ponovno namesti tako. da se vzpostavi stanje. kot pred posegom. Zacasne deponije odkopnega materiala. morebitno za~asno transportno pot. parkiris~a za delovno I mehanizacijo ter ostala logisticna in druga infrastruktura naj se umesti izven nizinskih ekstenzivno gojenih travnikov. Prednostno naj se uporabijo boIj intenzivno obdelane povrsine (njive) ali ze obstoje~e utrjene povrsine. manj intenzivno obdelane povrsine (ekstenzivni travniki. mo~vime povrsine) naj se I uporabijo Ie, ce ni druge moznosti. I Ljubljanica - Gradasi!ica - Mali Graben (SI 3000291) - predlog Precenje vodotokov LjubIjanica in Mali Graben naj se izvede s podvrtavanjam. V primeru. da to ni I mogoce, naj se na delih brezin. ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja vzpostavi stanje pred posegom. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami. Brezin in struge vodotokov naj se ne utrjuje. Po kon~anju del naj se vzpostavi prvotna struktura in zrnatost dna vodotoka (pesek, prod, kamni). I Obreino vegetacijo ob desnem bregu Gradas~ice in Horjulke naj se ohrani v obstoje~em stanju. V obreino vegetacijo naj se posega s sekanjem, obsekavanjem in red~enjem. saj se lahko stem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrezja. I Vsa gradbena dela naj se izvaja na nacin, da se v vodotoku zagotovi nemotena migracija vodnih organizmov, predvsem rib in velikih nevreten~arjev. Gradbena dela naj ne ovirajo vodnega pretoka. Poseganje v strugo vodotoka naj se izvaja izven drstitvenega obdobja rib. Dela naj se ne izvaja v casu od I zacetka marca do konca junija. I 3.5 VARSTVENA PRIPOROCILA ZA VARSTVO HABITATNIH TIPOV IN HABITATOV VRST IZVEN OBMOCIJ Z NARAVOVARSTVENIM STATUSOM I Srednjeevropska cmajelsevja in jesenovja ob teko~ih vodah, ki se nahajajo ob kanalu na obmo~ju AC priklju~ka Center. naj se ohranjajo v obstojecem stanju. Obreina vrbovja ob Ljubljanici na obmo~ju Fuzin naj se ohranja v najve~ji mozni meri. V obrezno I vegetacijo naj se v ~im manjsi meri posega s sekanjem. obsekavanjem in red~enjem, saj se lahko stem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrezja. V kolikor pri izvedbi pre~enja LjubIjanice to ni mogoce, naj se na delih brezin. ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja. vzpostavi stanje pred posegom. I Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami. Na obmocje prednostnih habitatnih tipov travisc naj se posega v najmanjsi moini meri. V kolikor se izkop ne more izogniti travis~em. naj se ohrani zgomja plast avtohtone travnate vegetacije (travnata I 11 I I I I rusa), ki naj se ustrezno deponira in se po koncanju del oz. po zasipanju ponovno namesti tako, da se vzpostavi stanje, kot pred posegom. Zacasne deponije odkopnega materiala, morebitno zacasno transportno pot, parkirisca za delovno I mehanizacijo ter ostala logisticna in druga infrastruktura naj se umesti izven prednostnih habitatnih tipov traviSc. Prednostno naj se uporabijo bolj intenzivno obdelane povrsine (njive) ali ze obstojece utrjene povrsine, manj intenzivno obdelane povrSine (ekstenzivni travniki, mocvirne povrsine) naj se uporabijo I Ie, ce ni druge moZnosti. I I I I I I I ....,~ I I ~ I.'··'··... .•. t" I I I I I I~.· I 12 Zavod za ribiStvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sp. (JdlTlelJnr 61a • SI-1211 LJubljand - Smartllo r 01 z~ ·43 oleo· FQ1 2'~ 43 405 • I. info(J)Ilr5s1 www.zzrs.si Stevilka: 420-239/2010/2 Datum: 14.12.2010 Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za prostor Dunajska 21 1000 Ljubljana Zadeva: Smernice za nacrtovane prostorske ureditve k osnutku driavnega prostorskega nacrta (DPN) za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Na podlagi vloge st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010 pripravljalca Ministrstva za okolje in prostor, direktorata za prostor, daje Zavod za ribistvo Siovenije na podlagi 19. in 29. elena Zakona 0 prostorskem naCrtovanju IZPNaert! (Uradni list RS, st. 33/07), v povezavi s 50. elenom Zakona 0 graditvi objektov (uradno preeiseeno besedilo) IZGO-1-UPB11 (Uradni list RS, st. 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 OdI.US: U-I-150-04-19, 120/2006 OdI.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 5712009 SkI.US: U-I-165/09-8, 108/2009), ter na podlagi Zakona 0 sladkovodnem ribistvu (ZSRib; Uradni list RS, st. 61/2006) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov naslednje SMERNICE K OSNUTKU DRZAVNEGA PROSTORSKEGA NACRTA ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE - VEVCE Na podlagi vloge st. 35010-1/2010 Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, z dne 21.10.2010, ki jo je Zavod za ribistvo Siovenije prejel dne 27.10.2010, smo pripravili smernice za naertovane prostorske ureditve k osnutku drzavnega prostorskega naerta (DPN) za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee_ Pri pripravi smernic smo upostevali gradivo za podajo smernic, dostopno na strezniku Ministrstva za okolje in prostor: Osnutek DPN (november 2010) - besedilni del ter grafiene priloge. Obmocje urejanja: Gradnja prenosnega plinovoda R51 C Kozarje - Vevee je predvidena na obmoeju obcine Dobrova - Polhov Gradec, Mestne obcine Ljubljana in obeine Skofljica. Izgradnja plinovoda bo poveeala razpolozljivo zmogljivost in odpravila ozko grlo na prenosnem plinovodnem omrezju ter imela pozitiven vpliv na celotnem obmocju vseh treh obein, kjer se v prihodnosti prieakuje poveeana poraba zemeljskega plina. Zavod za ribistvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sp. GarneljllE' 61<1' SH211Iill~ljana' Smartllo r 01 21, ·13 4CO •F0'. 2', 43 405 •Finfoc,iwssi www.zzrs.sl Ribisko upravljanje: Iz pregledne situacije predvidenih posegov in iz podatkov Ribiskega katastra je razvidno, da bo gradnja plinovoda potekala na obmocjih dolomitskega, barjanskega in vevskega ribiskega okolisa (Uredba 0 dolocitvi meja ribiskih obmocij in ribiskih okolisev v Republiki Sioveniji; Uradni list RS, st. 52/2007). V teh ribiskih okolisih ribisko upravljanje izvajajo Ribiska druzina Dolomiti, Ribiska druzina Barje in Ribiska druzina Vevce. Predvideni prenosni plinovod bo iz smeri Kozarij najprej preckal potok Horjulko. Potok Horjulka je v ribiskem upravljanju Ribiske druzine Dolomiti. Na obmocju predvidenega preckanja prenosnega plinovoda ima Horjulka status ribolovnega revirja, Horjulka 2. V tem revirju zivijo ribe, prikazane v Tabeli 1. V nadaljevanju bo prenosni plinovod predvidoma trikrat preckal vodotok Mali graben. Mali graben je v ribiskem upravljanju Ribiske druzine Barje in ima status ribolovnega revirja. V tem revirju zivijo ribe, prikazane v Tabeli 2. Na obmocju Ribiske druzine Barje bo prenosni plinovod preckal se potoka Curnovec in Karolinski dvor ter reki Ljubljanico in lseico. Potoka Curnovec in Karolinski dvor imata status revirja, v katerem se aktivno ribisko upravljanje trenutno ne izvaja. V Ribiskem katastru nimamo podatkov 0 prisotnosti ribjih vrst v teh dveh potokih. Prenosni plinovod precka reko Ljubljanico na mestu, kjer ima status ribolovnega revirja Ljubljanica 7. V tem revirju zivijo ribe prikazane v Tabeli 3. Reko Iseico bo prenosni plinovod predvidoma preckal v njenem spodnjem delu. lseica je na lokaciji preckanja plinovoda ribolovni revir. V Iscici zivijo ribe, prikazane v Tabeli 2. Na obmocju Ribiske druzine Vevce bo prenosni plinovod morda preckal Bizoviski potok. NaCrtovalci plinovoda se zelijo izogniti se enemu preckanju Ljubljanice na obmocju Vevc, zato kot mozno varianto nacrtujejo prikljucitev tega plinovoda na obstojeci plinovod 10000 ali na naCrtovani plinovod R51 B TE-TOL - Vevce, po moznosti tako, da preckanje Ljubljanice ni potrebno in da se Ljubljanico precka samo z enim naCrtovanim plinovodom - R51 B. Bizoviski potok ima status prizadetega revirja, v katerem se aktivno ribisko upravljanje trenutno ne izvaja. V Ribiskem katastru nimamo podatkov 0 prisotnosti ribjih vrst v tem potoku. Reka Ljubljanica je na tem odseku ribolovni revir Ljubljanica-45. Vrstni seznam rib je prikazan v Tabeli 3. Varstvo: Za sladkovodne vrste rib se varstvo izvaja po Uredbi 0 zavarovanih prosto zivecih zivalskih vrstah (Uradni list RS, 51. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 9612008, 36/2009), Pravilniku 0 ribolovnem rezimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, 51. 99/2007), Pravilniku 0 uvrstitvi ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst v rdeci seznam (Uradni list RS, st. 82/2002) in habitatni direktivi Sveta Evropske skupnosti 0 ohranjanju naravnih habitatov ter divje favne in flore, Aneks II in V (92/43/EEC z dne 21.5.1992). Zavod za ribistvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Gdfneljne 61d • SI-12111juIJljdna Sl1IarlllCl r01 2·~ '13 ~oo· F01 2~ ~3 405· [infoi,l'lIIs.si www.zzrs.si Ta bea I 1 Vrstnl ses av In vars vem.s t a tus n'b v revlrJu.. HOrjU. Ika 2 :iii'i,',IH,.:··:", U.db~i': Ha~'~t~ll ~~~VU"I~ ...r.,!' .1'. ii.~G~-;r~~~0'!":,:·. !;Iii •....', "c,"'mi,,.r ':"';',':': ..,;'.',1 dlrektiva in'raton'll' .,.·, ••••• Salmo lrulta fario poloena poslrv " " E 25 1.10.-28.2. Linnaeus, 1758 Oncorhynchus mykiss ~arenka " " •" " 01.12. "28.02. (Walbaum, 1792) Hucho hucho sulec H 2,5 E 1502. " 30.09. (Linnaeus, 1758) 70 Thymallus lhymallus lipan " 5 V 30 01.12." 1505 (Linnaeus, 1758) Rulilus virgo pialnica H 2 E 35 01.03.• 3105 (Heckel, 1852) Squalius cephalus klan " 30 01.05. - 30.06. (Linnaaus, 1758) - - Teieslas souffia blislavec Z,H 2 E . Risso. 1827 - Phoxinus phoxinus pi sanee . " 01.04. - 30.06. (Linnaeus, 1758) - · Chondrosloma nasus podusl H E 35 0103. ·3105 (Linnaeus, 1758) · Barbus baicanicus pohra Kotlik, Tsigenopoulos, Rab & H 2,5 - 20 01.05. - 30.06. Berrebi, 2002 Cyprinus carpio krap . " " Linnaeus. 1758 · - Barbatula barbalula babica . 01 " " I (Linnaeus, 1758) · Esox lucius $euka H V 50 01.02. ·30.04. Linnaeus, 1758 - Cottus gobio kapelj H 2 V " Linnaeus. 1758 - donavski Eudonlomyzon vladykovi Z,H 2 E I poloeni pi~kur Oliva & Zanandrea, 1959 - - Legenda: Habilalna direkliva = Evropsko pomembna vrsta= Oirekliva svela Evrope 92/43/EGS 0 ohranjanju naravnih habilalov ler prosto ziveeih zivalskih in rasltinskih vrsl Uredba = Uredba 0 zavarovanih proslo ziveeih zivalskih vrslah fZFavarovana vrsla H vrsla, kalere habilat se varuje Rdeei seznam = Pravilnlk";'uvrstitvT'ogr';'t'(Ir;Ir;'rastiinskih in zivalskih vrst v rdeei seznam E ilprizadela vrsla V :Iranljiva vrsta .~~rs!~_~~.~_~L~evar.~.~!!_ . Pravilnik= Pravilnik 0 ribolovnem rezimu v ribolovnih vodah, eas drsli Po podatkih ribiskega katastra na tem odseku Horjulke zivi 15 vrst rib. 8 vrst je zavarovanih z Uredbo 0 zavarovanih prosto zivecih zivalskih vrstah, 7 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 10 vrst je uvrscenih na Rdeci seznam ogrozenih zivalskih vrst in 10 vrst je zavarovanih 5 Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjsa mera. lavod za ribistvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sci. ()clrneljnp 610' 51-1211 LjubljiHlcl - SlT'irrtne, 10124 t.] 400· r0124 -13 -'105' [ irlo@lIlsSi www.zzrs.si . t b ./ ... ~Tb12Vt' vars venl S at~s.rl,vreVlrJI'b . "h MarI qra en In sClca '1rl1~['i]'Clca· .. Mall, U db ~"bl!atnll "R~!I~' ~t~VUnl~ 1l1l~tVl!~ 'e'i) Igraben·'." 1I dlrektlva iftllam mera'(cml doba: polocna Salmo trulla fario ". E 1.10.-28.2 Dostrv Linnaeus, 1758 - 25 Oncorhynchus mykiss ~arenka •• (Walbaum, 1792) - ··· 01.12. - 28.02. Hucho hucho sulec H 2,5 E 70 15.02. - 30.09. . (Linnaeus 1758) · · Thymallus lhymallus lipan • • 5 V 30 01.12 -15.05. (Linnaeus, 1758) - Rulilus rulilus rdeceoka • - · -- 0104. - 30.06. I (Linnaeus, 1758) · Rulilus virgo plalnica • (Heckel, 1852) • H 2 E 35 01.03. ·31.05. Squalius cephalus klen •• (Linnaeus, 1758) --- 30 0105 - 30.06. Phoxinus phoxinus pisanec •• (Linnaeus, 1758) - - · - 01.04. ·30.06. Scardinius erythrophlhalmus rdeceperka • - 01.04. - 30.06. lLinnaeus, 1758\ · · -- Ctenopharyngodon idella beli amur • . (Valenciennes, 1844\ - - · · Tinea linea linj • (Linnaeus 1758) • - · E 30 01.05. - 30.06. Chondrostoma nasus podust •• H E 35 01.03. - 31.05. (Linnaeus, 1758) - Barbus barbus mrena • H 30 (Linnaeus, 1758) · 5 E 01.05. - 30.06. Alburnus alburnus zelenika -- 01.04. - 30.06. (Linnaeus, 1758) · · · - Abramis brama plo~cic - 30 01.05. - 30.06. (Linnaeus, 1758) · ·· Cyprinus carpio krap •• Linnaeus, 1758 -- - · · Silurus glanis som Linnaeus, 1758 •• - - V 60 0105. - 30.06. Esox lucius ~cuka • H - V 50 01.02. - 30.04. Linnaeus, 1758 · navadni Perea fluviatilis • - -- 01.03. - 30.06. ostrit Linnaeus, 1758 · - Telesles souffia blistavec • Z,H 2 E Risso, 1827 -- Barbus balcanicus pohra Kotlik, Tsigenopoulos, Rilb & • H 2,5 - 20 01.05. - 30.06. Berrebi, 2002 Alburnoides bipunclatus pisanka -- 01 - (Bloch, 1782) · - Barbalula barbatula babica • 01 (Linnaeus, 1758) - - - · velika Cobilis elongala • Z,H 2 E netica Heckel & Kner, 1858 - · Sabanejewla balcanica zlala netica • (Karaman, 1922) H 2 E · · Collus gobio kapelj • H 2 V Linnaeus, 1758 · -- donavski Eudontomyzon vladykovi potocni • • Z,H 2 E - - Di~kur Oliva &Zan andrea, 1959 Po podatkih ribiskega katastra na tem odseku Iscice zivi 21 vrst rib. 7 vrst je zavarovanih z Uredbo 0 zavarovanih prosto zivecih zivalskih vrstah, 6 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 11 vrst je uvrscenih na Rdeci seznam ogrozenih zivalskih vrst in 17 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjsa mera. Zavod za ribiStvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sp. GdllJeijlli! 61a • SH2111lubljdna' Smartno r 012'143 400 .F01 24 43 405' ErnfoiilJws.si www.zzrs.si Po podatkih ribiskega katastra v Malem grabnu iivi 25 vrst rib. 11 vrst je zavarovanih z Uredbo 0 zavarovanih prosto zivecih iivalskih vrstah, 11 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 16 vrst je uvrscenih na Rdeci seznam ogrozenih zivalskih vrst in 17 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjsa mera. Tb13Vt' . t t 'b .. L' bl' 7'In L' bl''/jamca-45 ~~t.irvars ven! s a US~rl~JU _Juuamca -JU .• ';""!:, LIUtiJ7! 6 'Ui'edb/l Habltatna Rdllel ,~r~."II,,!,~ '·'V."'W,o. ". ·· •.. dlrektlva S8z"am 'mllrll(eml """""doba)" potoena Salmo trulla fa rio •• E 1.10.-28.2. I postrv Linnaeus, 1758 - - 25 Oncorhynchus mykiss sarenka •• 01.12. - 28.02. (Walbaum, 1792) -- - - Hucho hucho sulec • H 2,5 E 70 15.02. - 30.09. (Linnaeus 1758) · Thymallus thymallus lipan 5 V 30 01.12. -15.05. (Linnaeus, 1758) ·· · Rutilus rulilus rdeeeoka • - - 01.04.• 30.06. (Linnaeus, 1758) · - · Rulilus virgo platnica •• H 2 E 35 01.03. - 31.05. (Heckel, 1852) Squalius cephalus klen • • 30 01.05. ·30.06. (Linnaeus 1758) - - - Phoxinus phoxinus pisanec • 01.04. - 30.06 (Linnaeus, 1758) - · - · Scardinius erylhrophthalmus rdeeeperka • - 01.04. -3006. (Linnaeus, 17581 · ·· - Ctenopharyngodon idella beli amur - . (Valenciennes, 1644) ·· - - · Tinea tinea lini • E 30 01.05.• 30.06. (Linnaeus 1758) • ·· Chondrostoma nasus podust • H · E 35 01.03. - 31.05. (Linnaeus 1756) · Vimba vimba ogrica - E 30 01.05.• 30.06. (Linnaeus, 1756) · · navadni Gobio obtusirostris • I aloboeek Valenciennes, 1842 - - - - - Barbus barbus mrena H 5 E 30 01.05. -30.06. I(Linnaeus, 17561 · · Barbus balcanicus pohra Kotlik, Tsigenopoulos, Rlib & • H 2,5 - 20 01.05. - 3006. Berrebi, 2002 Alburnus alburnus zelenika • - - 01.04. - 30.06. (Linnaeus 1756) · · · Abramis brama ploMie • -- 30 01.05.• 30.06. I(Linnaeus 1758) · · Rhodeus amarus pezdirk • H 2 E . I (Bloch, 1762) · Carassius carassius koreselj • 01.05. - 30.06 , lLinnaeus, 1758) - ··· Cyprinus carpio krap • - - - Linnaeus, 1756 · · - Hypophthalmichlhys nobilis sivi tolstolobik • - I (Richardson, 1645) · - · - Silurus glanis som • V 60 0105. -30.06. Linnaeus, 1756 · ·· Esox lucius seuka •• H 50 01.02. - 30.04. Linnaeus, 1756 · V Zavod za ribiStvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sp Gdllli~llnf' 61,1 . SIi21llpJbljdnd" Smartno r 01 24 43 400 . F01 ?4 4] 405 . ',infoCl'77r\,51 www.zzrs.sJ Perca fluvialilis navadni oslriz • . . 01.03, - 30,06, Linnaeus, 1758 -- · Sander lucioperca smue E 50 01,03 ·31.05, IiLinnaeus, 1758) · - - Lepomis gibbosus soneni ostriz - .. . (Linnaeus, 1758) · · Lota Iota menek H . E 30 01,12, - 31,03, (Linnaeus, 1758) • Collus gobio kapelj H 2 V Linnaeus, 1758 • - - donavski Eudonlomyzon vladykovi • Z,H 2 E I ooloenl oiskur Oliva & Zanandrea, 1959 · - navadni Auslropolamobius lorrenlium Z,H 2,5 V · 0101·31,12, koscak (Schrank, 1803) · . , Po podatklh nblskega katastra V reVlrJu Ljubljamca 7 ZIVI 29 vrst nb. 10 vrst Je zavarovanlh z Uredbo 0 zavarovanih prosto zivecih zivalskih vrstah, 9 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 14 vrst je uvrscenih na Rdeci seznam ogrozenih zivalskih vrst in 21 vrst je zavarovanih 5 Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjsa mera. Po podatkih ribiskega katastra v revirju Ljubljanica-45 zivi 20 vrst rib. 6 vrst je zavarovanih z Uredbo 0 zavarovanih prosto zivecih zivalskih vrstah, 4 vrste so zavarovane s Habitatno direktivo, 11 vrst je uvrscenih na Rdeci seznam ogrozenih tivalskih vrst in 18 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjsa mera. Opredelitev: Nacrtovani posegi gradnje prenosnega plinovoda bode posredno in neposredno vplivali na nastete vodotoke, zato lahko negativno vplivajo na ribje populacije in ostale vodne organizme ter njihov tivljenjski prostor, Preckanje Horjulke, Malega grabna, Curnovca, Karolinskega dvora, Ljubljanice in Iscice je nacrtovano podzemno 5 podkopavanjem, Nacin preekanja bo obdelan v projektni dokumentaciji. Mestoma trasa plinovoda teee neposredno ob nastetih vodotokih, v katere bi lahko odtekale odpadne ali izcedne vode iz gradbisea ali zacasnih deponij, Glede na lokacijo obravnavanega obmoeja DPN za izvedbo prenosnega plinovoda, tar v skladu 5 trajnostno rabo rib in ohranjanjem ribolovnih virov, daje Zavod za ribistvo Siovenije na zgoraj navedeno predlozeno dokumentacijo (osnutek DPN) naslednje smernice: Varovanje habitata • Vsak poseg v ribiski okolis mora biti nacrtovan in izveden na naein, ki v najvecji motni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in stevilcnosti (19. clen ZSRib) tako, da se struge, obretja in dna vodotokov ohranja v cim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstojeca dinamika, hidromorfoloske lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na nacin, ki ribam omogoca pre hod ter da se ohranja naravna osencenost oz, osoneenost struge in bretin. • Dela naj bode nacrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora, Zavod za ribiStvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia S;:. G"Jtnel.;Il(> 61i1 • SI' 1211 Ljlit1\jal'ld Slf,dd.llU T0114 ,13 40() .FC1 1'4 43 4W, • EInlo("I7I\\1 www.zzrs.si Preprecevanje onesnazevanja voda • Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno obmocje vodotokov ne odlaga. lacasne deponije (v casu izvajanja posegov) se uredijo na nacin, da je prepreceno onesnazevanje voda. • Gradbena dela, ki so potrebna za izvedbo prenosnega plinovoda, se izvajajo tako, da bo prepreceno onesnazevanje povrsinskih in podtalnih voda s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbenistvu. • Med gradnjo in obratovanjem prenosnega plinovoda mora biti prepreceno izcejanje goriva, olj, zascitnih premazov in drugih skodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke, podzemni vodonosnik ali na obmocje vodnega zemljisca. Varovanje ribjih vrst in drstisc • Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiscih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih (25. clen lSRib). Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni rezim, se mora nacrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. V casu od 01.10. do 30.06 naslednjega leta mora biti prepreceno vsako odtekanje ali izcejanje blatnih ali kako drugace obremenjenih voda iz gradbisca v potok Horjulko, Mali graben, Curnovec, Karolinski dvor ter v reko Ljubljanico na obmocju revirjev Ljubljanica 7 in Ljub/janica-45. • Neposredni vnos onesnazeval v vodotoke in vodne habitate na obmocju predvidenih posegov zaradi ogrozanja ribjih populacij ni dovoljen. • Nacrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakrsnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na obmocju vodnega zemljisca ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati nobena vrsta materiala, ki se uporablja pri gradnji, ali onesnazene vode s kakrsno koli snovjo z obmocja delovisca, ki je strupena za ribe in bi lahko tudi negativno vplivala na potek drsti. Obvescanje izvajalca ribiskega upravljanja •V primeru realizacije izgradnje prenosnega plinovoda Kozarje - Vevce se gradbena dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni rezim, izvajajo samo v casu izven drstne dobe rib ter v koordinaciji s pristojno ribisko druzino. • Ob predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljiscu je potrebno vsaj 7 dni pred zacetkom gradnje glede na lokacijo posega obvestiti pristojne ribiske druzine 0 zacetku gradnje, da lahko izvedejo ali organizirajo izvedbo intervencijskega odlova rib (6. in 28. clen lSRib) na predvidenem obmocju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv se lahko prisoten. Ce bode dela potekala etapno in daljse casovno obdobje, mora izvajalec obvestiti pristojne ribiske druzine 0 vsakem novem posegu v strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka (4. in 61. clen lSRib). Zavod za ribistvo Fisheries Research Siovenije Institute of Slovenia Sp. Gdil1elJl1e ,ii' . SI'1Z1 ' lIU1Jlidlld' Sl1liiflnO Cl 7443,100, f 01?4 43 405' Eil1[o(,j1 ur"si www.zzrs.si V skladu s 57., 58. in 59. clenom ZSRib mora investitor pristojni ribiski druzini povrniti skodo na ribah, do katere bi prislo zaradi gradnje ali obratovanja prenosnega plinovoda. Zo.. direktor: " D,e,Jan Pehar, spec. ,0 ~-- l~1° Vrociti: - MOP, (redna posta in e-posta: [email protected], [email protected]) - RD Dolomiti, e-posta, v vednost - RD Barje, e-posta, v vednost - RD Vevce, e-posta, v vednost ZAVOD za COZDOVE SLOVENIJE Obmoina enola Ljubljana MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKTORAT ZA PROSTOR Dunajska cesta 48 1000 LJUBLJANA SI.: 3407-374/2010 Datum: 30. 11.2010 Vas znak: 35010-112010 Na podlagi vloge Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor ter v skladu s 30. elenom Zakona o prostorskem nacrtovanju - ZPNaert (Uradni list RS st. 33/07, 70108-ZVO-1B) podaja Zavod za gozdove Siovenije, Obmoena enota Ljubljana (v nadaljevanju ZGS) naslednjo OPREDELITEV DO NACRTOVANIH PROSTORSKIH UREDITEV IN SMERNICE V OKVIRU PRIPRAVE DPN ZA PRENOSNI PLiNOVOD R51C KOZARJE • VEVCE Ministrslvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor je z dopisom st. 35010-1/2010, prejetim dne 28. 10. 2010, pozval ZGS, pristojnega za urejanje prostora na podroeju gozdarstva, naj mu v roku 30 dni posreduje smernice za naertovane prostorske ureditve v osnutku drzavnega prostorskega naerta DPN za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee. V dopisu je posredovalo dostop do grad iva v elektronski obliki, ki je bilo dosegljivo na strezniku (http://arhiv.mm.qov/moplinterno). Osnutek DPN je izdelal Ljubljanski urbanistieni zavod, d. d., Cesta Ijubljanske brigade 11, Ljubljana, oktober 2010. Po preucitvi dokumentacije je bilo ugotovljeno, da le-ta izdelana podrobno in veeinoma ustrezno resuje prostorske ureditve v gozdnem prostoru, tako da so potrebne manjse dopolnitve v okviru smernic, ki so navedene v tem dopisu. Koridor naertovanega posega sieer poteka od Kozarij do Vevc, vendar se gozdna zemljisca vecinoma nahajajo med odsekoma od AC prikljueka Ljubljana jug - vznozje Golovea do Spodnja Hrusiea 1 Dobrunje. Na ostalih delih se pojavlja posamezno gozdno drevje in skupine gozdnega drevja ter obrezna vegetaeija ob Horjulki in Gradaseiei. Tekstualni del osnutka gradiva za pridobitev smernle V poglavju 2.3 Obmoeja varstva potencialov prostora za rabo virov so napacno povzeti podatki, ki se nanasajo na gozdove. Na obravnavanem obmocju DPN se nahajajo gozdovi s posebnim namenom GPN na Goloveu, vendar do obvozniee (ca. 230 hal. Varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov v tem obmoeju ni. Poleg tega se navaja gozdove v Volejem potoku in na Gobaviei, kar v tem primeru ni relevantno. Zraven so navedeni podatki 0 razmerju drevesnih vrst, ki se nanasajo na eelotno gozdnogospodarsko obmoeje Ljubljana. Menimo, da za namen DPN ti podatki niso uporabni, zato v prilogi posiljamo izpis iz veljavnega GGN GGE Ljubljana, in sieer poglavji 0 opisu dveh gospodarskih razredih, ki se pojavljata na tem obmoeju. Del gozdov do obvozniee (GPN), je uvrscen v gospodarski razred Mestni gozdovi na kislih borovih in bukovih rast/Scih, medtem ko je gozd eez obvoznieo (vzhodni del) uvrseen v gospodarski razred Acidofilno bUkovje. Vsebino osnutka naj se smiselno popravi in dopolni skladno s prilozenima opisoma. Trzaska cesta 2, 1000 LJUBLJANA Tel.: +386 (0)124-10-624, fax.: +386 (0)124-10-640, www.zgs.gov.si,e-posta: [email protected] V poglavju 3 PLANSKE OPREDELlTVE je med veljavnimi planskimi akti Mestne obeine Ljubljana potrebno navesti se Odlok 0 razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Uradni list RS, sl. 60/10, 64/10). Opredelilve do obmoeja urejanja Obmoeje obravnave na odseku preko Golovca posega veeinoma na gozdna zemljisea, ki jih lahko razdelimo na dva dela glede na poudarjenost funkcij gozda kot iZhajajo iz veljavnega GGN GGE Ljubljana. Zahodni del predstavljajo gozdovi s posebnim namenom in ti imajo evidentirane stevilne funkcije z izjemno poudarjenostjo na 1. stopnji. Vhodni del kompleksa predstavljajo veenamenski gozdovi, ki imajo nekoliko manj poudarjene funkcije na 2. stopnji, od katerih najbolj izstopa rekreacijska. Gre namree za gozdni prostor, kjer so moeno poudarjene socialne funkcije, predvsem rekreacijska in higiensko-zdravstvena. Preko obmoeja DPN poteka vee priljubljenih pespoti. Najbolj obljudene so pot med Urhom in Orlami, Pot spominov in tovaristva (POT) in pot med cesto "Partizanka" in Orlami. Zaradi navedenega je potrebno najti traso, ki bo imela eim manjsi vpliv na gozdno vegetacijo v tem vplivnem prostoru. Najbolj sprejemljivo bi bilo, da se traso plinovoda umesti ob naertovani trasi daljnovoda 2x110 kV RTP Polje - RTP Vic, tako da bi bila potrebna eim manjsa kreitev drevja. Vendar je v osnutku gradiva navedeno, da je potrebno zagotoviti minimalni odmik med plinovodom in daljnovodom, ki naj bi znasal 100 m na Ijubljanskem barju oz. 200 m prek Golovca. V tem primeru to pomeni dodatno razvrednotenje tega pomembnega rekreacijskega obmoeja gozdov, zato bi bilo potrebno najti ustreznejso resitev. V kolikor trase plinovoda ni mogoee umestiti v isti koridor kjer je naertovan daljnovod, naj se resno preveri moznost izvedbe trase v AC koridorju do predora, nato pa naj se jo prikljuei ob traso naertovanega daljnovoda. I.) Pri prlpravi DPN morajo bili upostevane naslednje smernice: 1. Na odsekih plinovoda, kjer se pojavlja Ie posamieno gozdno drevje in skupine gozdnega drevja naj se umestitev trase naertuje tako, da se ne bo posegalo vanje. Posamieno gozdno drevje kot tudi skupine gozdnega drevja sredi kmetijskih in urbanih povrsin (drevesa in osamelci sredi polj, omejki, obvodno drevje in grmovje, drevje ob obstojeeih infrastrukturnih objektih) imajo namree pomembno ekolosko, socialno kot tudi estetsko vlogo, zato naj se jih ohranja v eim veeji mozni meri. Med drugim predstavljajo biokoridorje v krajini in nudijo zatoeisee zivalim, ki prehajajo skozi kmetijsko krajino, poveeujejo biotsko raznovrstnost, itd. 2. Pri umeseanju plinovoda eez Golovec mora biti le-ta polozen tako, da bo poseg v gozdni prostor eim manjsi, da bo potrebna eim manjsa kreitev gozda, da ne bode prizadete funkcije gozdov in da ne bo prislo do fragmentiranja strnjenih kompleksov gozdov (Gozdnogospodarski naert za gozdnogospodarsko obmoeje Ljubljana 2001-2010). 3. Plinovod mora biti v gozdu in gozdnem prostoru v prostor lociran tako, da bo po izgradnji plinovoda omogoeeno nemoteno gospodarjenje z okoliskimi gozdovi (Gozdnogospodarski naert za gozdnogospodarsko obmoeje Ljubljana 2001-2010). V primeru umestitve trase na vzhodnem delu obmoeja (od AC) naj se na obmoeju Devc v sklopu urejanja dostopnih poti v gozd le-te uredi z navezavo na obstojee sistem gozdnih prometnic. 4. Plinovod mora biti naertovan in zgrajen tako, da bo omogoeal nemoten prehod prosto ziveeim divjim zivalim in bo tako omogoeena koridorska povezava med sosednjimi kompleksi gozdov (Resolucija 0 nacionalnem gozdnem programu; Uradni list RS, sl. 111/07). II.) Pri pripravi projektne dokumenlacije morajo bili uposlevani sledee! projektni pogoji: 1. V skladu z 21. elenom Zakona 0 gozdovih - ZG (Uradni list RS, sl. 30/93, 13/98 - odl. US, 56/99 ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 in 110/07) mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Siovenije in pravnomoeno dovoljenje za gradnjo. 2. Drevje predvideno za posek, je v skladu s 17. elenom ZG potrebno pred posekom oznaeiti in evidentlratl za posek, oznaeitev drevja za posek opravijo pooblaseeni delavci Zavoda za gozdove Siovenije, Obmoena enota Ljubljana, Trzaska 2, 1000 Ljubljana, po pridobitvi potrebnih dovoljenj in po detajlni zakoliebi trase plinovoda. 3. Seenja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom 0 izvajanju seenje, ravnanju s seenimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, sl. 55/94). Stran 2 od 4 4. Cas del naj se prilagodi tako. da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih zivali pa pri paritvi in vzreji mladicev - zlasti v casu od 1. marca do 30. junija. Vsa hrupna dela naj se opravijo od julija do decembra. 5. Dostop do sosednjih gozdov po gozdnih vlakah, gozdnih cestah in protipozarnih presekah se ne sme zapirati, zato je potrebno tudi po izgradnji plinovoda omogociti spravilo in prevoz lesa preko trase plinovoda, ce pa to ni mogoce je potrebno zgraditi nadomestne gozdne prometnice. 6. Na mestih, kjer bo plinovod sekal gozdne prometnice in bode v casu gradnje potrebne zacasne zap ore gozdnih cest, morajo biti zaradi nemotene gozdne proizvodnje predhodno usklajene z Zavodom za gozdove Siovenije in ustrezno oznacene na zacetku in koncu gozdne ceste. Na najpomembnejsih bo potrebno v dogovoru z Zavodom zagotavljati prevoznost tudi med gradnjo, sicer bo motena gozdna proizvodnja in lokalni promet (2. odstavek 39. elena ZG). 7. Odvecen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. clen ZG), ampak Ie na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. 8. V skladu z nacrti varstva pred pozari v naravnem okolju je treba na trasi plinovoda izvajati preventivno varstvo pred pozari (Resolucija 0 nacionalnem gozdnem programu; Uradni list RS, st. 111/07). III.) Pri pripravi DPN naj bode v najvecji moini merl upostevana sledeca priporocila, predlogi In pobude: 1. Skozi gozdni prostor mora biti trasa vkopana, nadzemni deli so lahko Ie izjemoma, globina vkopa pa mora biti taka, da prenese na vseh delih voznjo gozdarske mehanizacije. 2. Na mestih, kjer plinovod precka gozdove cez Golovec naj bo delovni pas cim ozji. 3. Ko bo mikrolokacija plinovoda natancno dolocena in usklajena, prosimo, da se 0 poteku te trase plinovoda se enkrat obvesti Zavod za gozdove Siovenije, da bomo lahko na trasi plinovoda natancno dolocili vse prehode gozdnih prometnic, katere morajo ostati prevozne tudi po izgradnji plinovoda in 0 njih seznanili investitorja izgradnje plinovoda. Pravne in strokovne podlage o Resalucija a naciana/nem gazdnem pragramu - ReNGP (Uradni list RS, iit. 111/07), o Zakan a gozdov/h - ZG (Uradni list RS, iit. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07), o Zakon 0 prostorskem naCttovanju - ZPNa6rt (Uradni list RS, iit. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B in 108/09), o Zakon 0 graditvl abjektov- ZGO-l (Uradni list RS, iit. 102!04-UPB1, 14/05, 126/0757109 SkI.US: U-I- 165/09-8, 108/09), o Pravllnik a gozdnogospodarskih In gozdnogajitvenih naCttih (Uradni list RS, iit. 91/10), o Pravllnik 0 varstvu gozdov (Uradni list RS, iit. 92/00, 56/06, 114/09), o GGN za gozdnogospodarsko abmocje Ljubljana, patrjen z Odlakam a GGN GGO Ljubljana (2001-2010) (Uradni list RS, iit. 70/03, 86/03), o GGN za GGE Ljubljana, z veljavnostja (2005-2014), patrjen s Pravilnikom 0 gozdnogospodarskem naertu gozdnogospodarske enote Ljubljana (Uradnl list RS, iit. 109/07), o Odlak 0 strategiji prostorskega razvaja Siovenije (Uradni list RS, iit. 76/04). Za vsa dodatna pojasnila in informacije smo yam na voljo na zgoraj navedenem naslovu. Pripravii: Rok HAVLICEK, univ. dipl. inz. gozd. mag. Bostjan JURJEVCIC Odsek za gozdnogospodarsko Vodja ZGS OE Ljubljana nacrtovanje OE Ljubljana , -- /L" ,I.! (/!" ,----t - i' ) / PRILOGE - opisa gospodarskih razredov -- graficni prikaz prometnic na obmoeju Golovca Stran 3 od 4 Lasna za!oga in prirastek 9.2.1 Goapodarald razrsd Acldofllno bukovJe • 12112 P"'lllednica 6&lD-LZ: Leane zaloge In njena atlulduro po _ln8ldh rozredlh, ter Ietnl prlraa1ak Pnogleclnlca 64IlP: Poy"'na goopod8rokeg8 rozredo po obllkl 108lnlilva Lesna zalO2ll I Letni priraslek I I Zasebni gozdovi I Ddavni 8Ozdovi IObCinski gozdovi f:E 'aV.oseb Sku, Po_a aozda S14,71 28,98 2,64 4W S9S,74 I % m31ba % Dele! f%) 1 86.40 I 4,861 0.44 8.29 100,001 II2tavci 33,55 2,04 24,29 Ustavci 9,01 26,\ 1 25,51 n61 -16.91 208,3J 66.45 6.37 75,71 Gospodorskl rllZl8d Acldofllno bukovje obsege 596 he. kor predstevlje slebih 13% GGE; pretofnl del • 515 Sk01l81 7.61 21.7 ( Z8.O I 13.6\ It1.11 313.51 100.00 Il.4: 100.00 he gozdov jo Yze5Obnllesti. Ydrmvnllesti jo 30 he. gozdoY Y lesli druglh prsynlh oseb je 49 he In noko) vee kot 2 he jo obflnsklh gozdov, Vsi gozdovl so y kotegorijl Yea.amansklh gozdov, Cd ekoloiklh funkcij je s prvo siopnjo pouderjenostl nojmoCneje zeslopana kJirnatsko funkclja (118 skoraj 60% Losna zeloga je 313 m'/ha, V Iesnl zelogi pravladujajo Ilstovci z 66%. Najvec Iesno zalogo jo prIllstevclh v povrilno gozdov GR), Opravljajo jo predvsam gozdovl bll1e centru meste. Cd soclalnih funkclj je s prvo drugem debellnskem razredu. prIlglavcih po v tre~em debellnskem razredu, Lolnl prlrastok je 8.42 m'lhe. od slopnjo poude~eno81i 118 najveCjl poYriinl zestopana rakraacijska funkcija (118 skoraj 213 povriino gozdov lege 76% prilistovcih, GR). sledita eslelsko In hlgiensko zdravslvena funkcija, Tudl tu z blWno osradnjomu delu mesto naraiCa poude~nosl soclelnih funkcij, No yeCjlh negibih opravljajo gozdovl funkcijo veroyenja gozdnlh zemljliC in 5Ostojev, Hldroloiko funkclja je poudarjena Db Izvlrlh In potoklh. Gozdovl opravljajo drugo stopnjo poudarjonosiliesnoprolzvodne funkcljo, Razmerie dreyesnlh vr.! STANJE GOZDOV P"'lllednlca 67/DoDV: Seatava Iaane zaloge po draveanlh vratah a) Raatlite Enola Snuoka Je1Ica Dor Macesen Dr.i~ Dubv Hrasl PIJis!. Dr.tr.list. Mch.list. Dejansku m3lha 60.3 1,3 434 0,1 0.0 1041 S09 <'6 42.7 40 Pnoglednlca ll5ID-GZ: Gozdne zdruZbe y goepodarokam rozredu Sian;' % 19 04 138 00 00 332 16 21 136 13 Naravno m3Iha lS,l 31 22,0 2163 18,8 31 0,0 I~ Povrlina % 0.0 00 lSI Gozdlla zdru!ba Stanie % 8 1 7 0 0 69 6 1 8 0 02400 AllVErUM GLUTINOSO·INCANAE ---0;-99 0,2 04100 IOUERCO·CARPINErUM 7YPICUM 3,92 0,7 04200 UERCO·CAPRINErUM V,LUZULA 0,48 0,1 05100 LA7YRO·QUERCErUM 4.87 0,8 07200 1HACQUE710·FAGErUM 14,32 2,5 V drevesnl50stavl prevladuje bukev (33%). manj je smrake (19%), S1edljo hresti. pradvsem graden (16%), 13100 UERCQ.FAGEfUM 46,41 7,8 tor rdoCi bor (14%) In drugl trdlllstevcl (14%), Bukev nastopa sestojno, smrako posemezno do skuplnsko. lSlOO BLECHNO·FAGErUM 305,11 51,2 Kostonj. graden In rde~1 bor nastopajo posamialo do iopasto ne boljilh rastiiClh. 118 degredlranlh rastiiClh 15102 BLECHNO·FAGErUM CLAMAGROSI1DETOSUM 5.18 0.9 po Iahko Ivorijo ludl Cisle 5oslo)o. Glede 118 neravno stenjo je nokollko prevec smreko. 118 njon raCun bi se lSl03 BLECHNO·FAGErUM LUZULETOSUM 30,34 5,1 moral poveeatl delez bukve. ki jo je v GR premelo, Prevellk je tudi delez bora In hrasta, 15104 BLECHNO·FAGErUM OREOPTERETOSUM 4sTs 7,6 20202 DRYOPTERlDO·ABIE7EfUM HUERACIETOSUM 7.79 TI 25100 VACCINIQ.PINErUM 39.87 6,7 25200 MYKl1LLO·PINEfUM 79,88 13.4 25202 1MYKl1LLO·PINEfUM MOUNIETOSUM 6,93 1,2 25203 1MYKl1LLO·PINErUM SPHAGNETOSUM 3,90 0,7 27100 lQUERCO·OstRYEfUM 0.37 0.1 SkuP8l: 595.74 100.0 GR sreeamo pratozno 118 slllkotni podlagl. 118 koterl so se razvlla klsle ~eva tie, PrevladujoCa gozdne zdruma je Blochno - Fagetum. b) Stanle aeatojev Zgradba QOzda Zgradba gozde je skuplnsko raznodobna. Kakovost drevja Ohranjenost gozdov Preglednlca 7CiK: Prim kakovostl drevja po drevaanlh vratah Ohranjenost gozdov v GR Drevesna vrsla DeIeZ dreve. no kakDvo.tnih ra=dih tv % od ltevila OdIicna Prav dobra Dobra zadovoliiva Siaba Smn:ka 10.5 122 699 74 00 IT1OOlo lelka 0.0 50.0 SO.O 0.0 00 spremenjeni Bar 7.8 21.1 51.3 17,4 24 0,0% Macesen 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 00 0.0 Izmenjanl Ostali i"l. 0.0 Bukev 1.7 7.2 48.1 40.0 3.0 0,0% Hrast 2.3 12,5 67.9 17.3 0.0 PI. 1st. 0.0 10,5 27.5 62.0 0.0 Dr. tr.lst. 0.0 6.7 57,5 28.9 6.9 Meh.lsL 28.3 4.1 27.9 21.3 18.4 ohranjenl ~lavci 8.8 17.9 59.2 12.8 1.3 71.8% Slamai listavci 2.3 8.2 53.6 32.1 3.8 Skn~' 44 11 55,4 259 3,0 Pri listavclh prevladuje dobre kakovost. veCjl dele! pa predstavija Judi zadovoljlva kakovost. Pri Iglavclh prevladuje dobra. sledl jl pray dobra In nato zadovoljlva kakovost. Najvee odmrlege drevja. tako stojeCage kot tudlletetega. je v prvem raz!l~enem debelinskem razredu. nato Grallkon 9: Povrilnski del.1 pol8meznlh kategorlj ohranjenoatl go'dov v GR. stevllo naglo upede. Prevladujejo ohranjenl gozdovi, sladljo jim spremenjenl gozdovi. MoCno spremenjenlh In Izmenjanlh gozdov vtemGR nl. PoSkodovanostSllSlllillv Poikodovanost drevJa V GR Hrast PUist. 4:9s' --s:86 0.80 1,00 Razvojne laze Oz. zaradbe seslojev nepolikodollano Pregtednlcs 69/RF1: Povrilne razvojnlh lez 0" zgradb _lev tar podmladka dsblo In 94,3% koranicnlk I Povrlina I PodmIadsk 4.7% Graflkon 10: DeIeli dreves s hujio poikodbo • po vratah poikodbe Pregleclnlca 71/OD: Odmrllo drevje v GGE Ljubljens (ilavllo dreveelha) Raz~irjeoi Sto'eCe drevie l.eZete drevie SkuDai dsb. razred i.1. list .k. in. list. .k. i.1. list .k. A 4 13 17 I 10 11 5 23 28 B 0 9 9 0 7 7 0 16 16 C I 0 1 0 1 1 1 1 2 Sk..... 5 22 '1:1 I 18 19 6 40 46 Prl odmrlem. tako stojetem kot tudi IeZeCem drsvju l neuporabnim lesom, Je veCji dele, Ilstavcev. 70 Najvee odmrlege drsvja je v prvem razairjenem debellnskem razredu. nato dele, naglo upada. Predvsem primanjkuje odmriih, ned 50 em debelih stojllClh droves. 60 V GR na 1 ha gozde v povprequ 1eZ! all stojl 46 odmriih dreves. ozlroma 11.3 % Iesne zaloge. kar je vec kot 50 predplsuje prsvllnlk 0 varstvu goldov. 40 • MODEL % 30 .STANJE 20 10 ORIS ZAKONITOSn RAZVOJA GOZOOV 0 Pov~ina. lasna za!oga. prirastek. POSek ,"-njak dobe!lal< sestoj v obn Gr8IIkon 11: PrlmerjeVa deJan_ In rnodeIne lIlrUkture gozelov po I'lIZVOJnlh fazah oz. 19rodbah eestojev Preglednlca 7liaNS: SestoJna .....OVI. negoYlno811n _Inllklep po razvolnlh fazIh oz. zgrodblh -lev Razvojna faza Pomin Zosnova(%) NOSOVlll()Sl(%) Sldep (%) Dreyesna sestava V GR prey'adujejo debeljakl (65%). V njlh prsvladuje pomanjkOIva. sledi ji dobra sastoJna lasnove. Veelna debeljakov je pomanjkljivo nagovanlh all nenegovanlh. Sklep Je preleZno normalen. Na 13% povriine Razvoine faze In zgradbe sestojev debeljakov se pojaYIJa podmladek prslezno dobra zasnove. Sledl razvojna laza drogovnjak (24%). To so naJpogoeleje nenegovani sastojl l normalnlm sklapom in PregJednlca 74/D-SM: DeleZ I'8ZVOJnlh faz v GR In prlmerjavll l mocIeInlm stanjem pomanjkljivo sastojno zasnovo. V drogovnjaklh sa pojaY'je podmladek bogatih In dobrih zasnov na 10% pavrAlne. K lej razvojni lazllahko prikljuCirno ludl dvoslojne sastoje. -.J Irnajo podobne lastnostl. Razvojoa faza s~ Model Na lretjem mestu so sastoj' Y obnoYi (6%). V njih sa na 51% povlilne poJaYOa podmladek. Y kalersm IPovrIioa~ ~anje Modelna RRazlika 11icld1 preYladuje bogata sastojna lasnove. Pomlajevanje je dobro. V podmladku preYladuje bUkaY, naravno se razvoJDe povrima pomlajuje ludl smreka. faDl Najrnanj je mladovlj (3%). Pri nph preYladuje dobra In pomanjkljlva sastojna zasnova. Imojo lesan sklep. ha % Ie' Mladovja SO pomanJkJjivo negovana. VllClnoma so naravnegs nastanka. v njlh pa prsvladuje bukev. V 15.42 2.6 mladovjlh osnovanlh s sadnjo prevladuje smrska. 145.25 24.4 GrrnlCav gold sastavljajo veelnema trdl Ustavci. sklep je lesen, negovanost je pomanjkljlva. 386.26 64.8 37.93 6.4 1.28 0.2 9.60 1,6 595.74 100.0 CIUI. USMERITVE IN UKREPI Glede na modelno stanje razvojnlh fal je v GR premalo mladovlj. drogovnjakov In sestojev obnovi. Nakollko prevoc je debeljakov. Gozdnogolltveni elli MalopovrAlnsko raznadobnl sestop bukve (40%. sestojno). s prlmesjo smreke (20%. skuplnsko, gnezdesto in §apasto), kostanja (13% posemlCno. §opasto in skuplnsko). hrasta (13%. posemiCno. Aopasto In skupinsko). rdai5ega bora (10%, posamieno, skupinsko, sapasIO), ostalih listavesv (3%. pasamieno) in jalks (do 1%, zasmrecenih drogovnjaklh imajo Iistavci prednost pri izblri nosilcev funkclj ne glade na kakovost. V vseh pasamieno). sestojih naj se pospeAujejo manjAinske dreves09 vrste. Ciljno stanje v pogledu razv0irlh faz ja: mladovil! 6%, drogovnjakl28%. debeljaki 58%, sastojl v obnovi 8%. V drogovnjaklh kostanja in rdei5ega bora radeenja niso potrabna. V kolikor posegamo v kostanjeve sastoja. Oiljna lasna lOloga je 402 m 1ha (iglavei 112 m'1ha. listavei 290 m'1ha). Konena lasna lOloga ja 680 m'lha ja potrabno pezlti na poSkodbe lOradi saenja in spravita, soj so poskodovani osabki sa bolj dovlOtni lo (iglavei 218 m'1ha.listavci 462 m'lha). ok~ z glivo kostanjevaga raka. Izvajojo naj sa sanllama seenje obolalaga kostanja. Ciljna kekovost saslojev ja pri iglaveih in listavcih (bukav) dobra do pray dobra. pri kostanju in hrastu dobra. V dabeljaklh naj sa izvojajo izbiralna radOenja jakosli ad 8% do 18% lasne lOloge. Tia naj sa lo delisi ees na Obdobja, v kstaram naj bi bilo dosa~ano eitjno stanja, je 30 lat. prasvaliija, saj bt' se moOneja lOrasla z zelisenim slojem, ad dravesnih vrsl pa bi v podmladku pravtadal kostanj. na suhlh liah tudi rdeCi bor. Gozdnoaoiltvene usmeritye Skupinsko pastopni gozdnogojitveni sistam. Proizvodna doba je 135 le~ pamladilvena doba ja 25 lot. Sestoji zdruMni v GR Acidofilna bukovja sa mad saboj moCno razlikujajo. kar je odvisno ad dagradaeijskega Ukrepi stadija rasliACa in sastoja. Usmarilve sa razlikujajo lo kskovostna bukova in bukovo - smrakove sasloja in lo sastoja kostanja. gradna ali rdeCega bora na dlagradlranih rastise;h. PlII\llednlca 761D-UMP: Ternel)nl podatld za utemeljltev vtllne moinega_ia1 I.lavel Lislavci Skuoai Usmerttve za obnovo I I I I Rszmerie - deisosko (% Obnova v bUkovih sestojih oi probtematiCna. zate naj v njih prevladuje naravna obnova. Bukove sestoje v I 33.551 66.45\ 100.00 -cilino(%) obnovi noj se malopominsko adpira. saj bo taka v podmladku prevladovala bukav. V saslojih, kjar je palag 281 721 100.00 bukva prlsotna smraka. sa bo la ta pojavila ludi v podmladku. ZOZelana ja primes smraka do 25%. Na Lesna zalOl!ll- delanska (m3lbal 105.171 208.31\ 313.48 vta~nll1 rastiSCih v jarkll1 noj se pozomosl posvall pamlajevanju jalka. - cillna (m3Iba) 1121 2901 402 Tudi v degradiranlh sestojih naj prevtaduje naravna obnove. S postopnim odpiranjem Iahko ludi v tah Priraslek (m3Iba' 2,Q41 6.371 8.41 sastojih v podmladku dobimo bukev. kostanj pa iz mladovja izioCimo s pravoCasnim prieetkom nage MoZol DOBek (m3Iba) 18.18 L _36.351 54.53 (uravnavanje zmasi). NajslabSe stanja ja v sestojih rdeCega bora. soj so lia, lOradi pratrganaga sklepa MoZol DOBek (m31ba1le1O 1.821 3.641 5.45 kroAsnj, povsem porasle z rasa ali prapro~o in zate v teh primerih oe marerna raeunatl os kakovosten Intenziteta m~ p. iii lesno zalOIlO (%) 17.291 _17,4~I_ 17.4 podmladek. Obnova s sadn;o naj bo Ie v primerlh, ko js lastnik zainteresiran za nadaljnjo nego mladih lnteozilela m. p. oriraslek (%) 89.121 57.061 64.84 sastojav in no manj dlagradiranih tlah. Sadi naj sa bukav (65%) primaAata naj sajl smraka (25%) In gradan l2ravnalna dob. (\eO 30 (10%). Ostate drevesne wste se bode nasemenlle same. V kolikor lastnik oi zainteresiran Z8 nego, osj S8 sestoje prapusti naravni sukesslji. saj bt' bilo vtaganje vania brez nadaljnja nage nauspesno. Pregladnlca nIMPvP: Molnl po"k po vretah poaeka V debeljakih. kI sa wajajo v obnovo naj bo jakosl seCenj do 25% lesna loioge. Vrstc noseka V sestojih v obnovi, kjer je odrasel sestoj kakovosten, zasnova pomladka dobra in pomanjkljiva, sklep Negovalni posek Posek I Posch. Posek'" Posek pomladka pa rahel, naj sa zadrmno nadaljuje z obnovo. Jakosl seeenj je do 50% lasna lOloge. Zadrmno naj pan) ometno oslabelega I skupaj IOd%U I:p sa Z obnovo nadaljuje tool v degradiranih sestojih v obnovi. saj bi s prehltrlm odpiranjem doblli neustrezen obnovo drevjain podmladak (kostanj, rdeei bor, tarmotnni Iistavel). V tah sastojih naj bo jakos! seeenj do 25% lasne zalege. V -ReMenia rpomladitV. ""'PrebiraIne sanitami n. najslabAlh primerih, kjer so tla moeneje zapleveljena in podmladek nl prisoten, naj se izvajajo Ie sanitar09 lldavci m3 4.8730 5.5570 00 00 00 3990 10.829 17IT 889 seenje. Zadrmno noj sa obnavlja do 50% vseh sastojev v obnovi. % 45,0 51,3 0,0 0,0 0.0 3,7 100,0 V sestojih v obnovi z dobro zasnovo pomladka ter tesnim do normalnim sklepom, naj sa pospeseno Listavci m3 8.7980 12.0470 00 00 00 811 0 21.6560 17.5 570 nadaljuje z obnovo (45% sastojav v obnovi). Osnovana pamladitvana jadra naj sa sirl z robniml seCnjami. % 406 556 0 0,0 00 37 999 Jakost saeenj ja mad 50 in 80% Iasna lOloge. Sku...1 m3 13.671.0 17.604.0 00 0.0 0.0 L2tO.o 32.485.0 I t704.1. 64.11J V sestojih v obnovi. kjer vrednosl sastoja z lati pada, kjar ja podmladek bogata lOsnove v fazi gaSCa, naj sa % 42,1 54,2 0,0 0,0 0.0 3,7 100.0 z obnovo lOkljuCt (5% .astojav v obnovi). V obnovo naj sa postopama waja moCno presvatljena drogovnjaka rdaeega bora in degradirana sestoja V GR Aeidolitno bukovje ja naertovan nojvisji mo~i pasak 32.485 m', kar predstavtja 17% Iasna lOloge ali kostanja, v kolikor ja Iastnik lOlntareslran lo nadaljnja nago. Upastava naj se samanska lata. Pradnosl Imajo 65% prkastka RedCenja predstavtJajo 42% vsah seCan]. Izbltalna redCenja sa Izvajala v drogovnjaklh drogovnjaki. v katerih sa ~e pojavlja podmladak. V obnovo naj sa wade do 5% drogovnjakov. Jakost saCsnj bode pri uvajanju drogovnjakov v obnovo je 20% lasna lOloga. In debeljaklh. Pomladitvani pasek predetavtja 54%. Pomladitvena saenje sa bodo izvajala v sastojih v obnovi in v dabeljaklh. ki so precMdanl lo wajanje v obnovo. Pradvidentl je 4% sanllarnlh saeenj, kI so potrabna v Usmeritve za nego kostanjevth In borovih sastojih. Pri negl mladja naj se v elm veCji meri lzkoristi indirektno O9go matienega sestoja. Z njo naj se uravnava drevesno sestavo v korist bukve in smreke, z manjAlm dotokom svetlobe naj se izloCl predvsem kostanj, ki PlII\llednlca 78/NGD: Haertovana go)itvena In vanstvena dala na kam znakov hipovirulence kostanjevega raka. V mladju in goiCI naj sa obllkuje zmas v korlst bukve, smreke, hrasta in manjAinskih drevesnih vrst. Oe~z Vrsta dela I Enola I Nabtovano I smraka noj na prasega 25%. Iz sastojev naj sa izioCe kostanj, ki na kam znakov hipovlrulance kostanjavaga deiansko I 5 OOllov. raka. Kljub izsaksvanju je dovolj agrasivan. de bo njagova prlmas 15%. Potrabno ja pravoeasno priCeti z Obfotev ha 1.40 I 2,10 radeenji v Iatvenjaklh. INeg" mladia ha 3.34 / 3.91 Negai!:o~ ha 4.611 5.44 Jakost redCenj v bukovih, mesanih bukovo - smrakovih In eislih smrakovih drogovnjaklh ja mad 15 In 25%. IN Biotopsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovl, kI v kraJlnl zagotavljajo postrost tlvq.nja oz. so pom.mbnl kot full.njskl prostor rodklh all ogromnlh prosto restoCih rastiln oz. r.dklh, ogrot.nlh all .koslstamsko 9.2.7 Gospodarskl razred Mestnl gozdovl na k1sllh borovlh In bukovlh rastlitlh pom.mbnih vrst prosto fu.Cih tlvali. 60004 Prvo stopnjo poudarjenosti bIotopske funkcij. Imojo vol obr.mlgozdovl ob Sovi tar ob Ljubljanicl kat hab~ti redklh In ogromnlh fualsklh vrsl, vsl gozdnl otaki v Ljubljanskl kotilnl kat manjie gozdne porine v krnetilskem In primestnem pros1Oru, naravna r.zervato Mostac In Mall Rotnlk kat moCvlrsko berske rastiica Preg!ednlca141l1LP: Povri1n8 goepodlIflkega fIZrecIa po obllkllaetnlilva redklh vrst In rastilnskih zdrutb s prvorazr.dniml botaniCnlml IokeUtataml, naravnl spom.nlk obfnoCj. Pod Turoom kot klaslCno nahajalliCo evropsk. gomoljCnIce, moCvtma rastlACo v gozdnem pros1Oru nad II Zasebni _vi I Drlavni _vi I Ob&ski sozdoyj IG. dr. pnv. oscb r SkupJljI Rakovnit Prvo stopnjo poudarjeoostl hidroloike lunkelj. lmajo ograjenl gozdovl ob crpalliCu Brod In ob vodamah Funkelja prldoblvanja druglh gozdnlh dobrin ja vsaJ poleti In jasanl tasoo povezana z rekr.acijsko funkcilo. Sentvld, KIeCo I, Kleca 11 tar Hrastje (1. varstv.na conal, skupoj z njlhovlm ilrilm zalodj.m (2. varstv.na Poudarjenost funkctja I. vezena na rastiiCo, torej povazana z vrsto gozdnlh zdrutb, zato je moenej. conal. Drugo stopnjo poudarj.nosti smo doIoCUi goZdovom 3. varstv.ne cone v nalllirSem zaledju erpalliCo Izramna npr. v klsllh borovih gozdovth po tudl v nekdal staljarjenlh bukovjih (nablranje borovnlc); plodove In vodam tar obfnoCjem izvtrov In vodotokov v GR. pravega kostanja pa .. Iahko nabira predvsam v obfnoCjih gozdnlh zdrutb, kot so kIsll bukov gozd z r.bfenjaoo tar v gozdovih gradna in belega gabfe. Oboja ja tor.j poudarj.oo predvsem v predakJ GoIovca, Kllmatsko funkcljo opravljajo zlasti gozdovl, kI varujejo km.tijske povrSln. pr.d vetrom In pozebo oz. Iokeloo Rotnlke, Slienskega Mba, ernul:, In dalno Smam. gor•. zlradi vellkaga itavlla nablralcev v tam prostoru Izboqiujejo podnsbne razm.re v obmoCjlh nasalij. Ijub~.ljsko nablranje skora) ne more preill v korn.rcialoo prldobltnlitvo. Nabiranl. druglh pIodov, gob In Ljubljana je dobssadoo stisnj.na mod krlla zel.nih "pljuC", krilo gozdov na zahodu, Rotnlke In Slienskega zdravllnlh zelliC je v tam prostoru manj Int.nzlvno. Prl nab~anju cv.~a t.r Iomljenju v.j za iopke, s. zaradl hriba tar jugovzhodnega krila, grajskega Mba in pomoIa Goiovca. Soveda tu ne 9'" za logo oz. obIlko nespoS1ovanja all po napoznavanja gozdn.ga bontona rekreaclja lahko spravrte v negativ.n d.javnlk. Kat gozda, tamveC za Izredan poman tah gozdov v Viogi fi~, Cistilca zrake In blatlica vremensklh .kstr.mov. negativen dalavnik, sa Iahko Izkam tudl praitavlCno nablranje gozdnih sadamv in plodov (npr, v prlm.ru, ko Ravninskl gozdovl, obmejkl na Llubljansk.m poiju tar obsavskl gozdovt so pom.mbnl predvaem v viogi je potaptan gozdnl podrnladak, ltd.). Somo nab~anje je v doIoConl m.rl problamatiCno ludl za Iaslnlk. za~. pred v.trom In pozebo. PraktiCoo vsam gozdovom GR smo prlplsall prvo stopnjo poudarjenosti gozdov, kl v skrajnnem prim.ru ne morejo pr~1 do gozdnih ..damv In plodov v Iastnem gozdu. kIlmatsk. lunkcije. Lovnogospodarske lunkcija j. poudarj.na 10 na razm.roma majhnem. Vzrok za tako majhno povrSino je na .nI stranl IzIoaJloC vpllv ta funkcij. do rekreacljsk., v tam prostoru Izj.moo poudarjene fookcije, no drug! stranl po tudl obratno v negativnlh vplMh urbanlzacij., _to In rekreacij. na ..me populacije GOZONOGOSPOOARSKJ NACR7 GGE WUBlJANA 2006 - Z014 136 GOZONOGOSPOOARSKI NA¢RT GGE WUBWANA 2005 - 2014 137 GOSPODARSKI RAZREDI GOSPODARSKI RAZREDI prostoiiveCih i1vali. Kol glavna naugodne deJavnlke Iovcl na~tavajo pozidavo prostora. prome~ gos! splet b) Stan). seatO)ev lokalnih cast. obvoznlc in ieleznl~kih prog. ad rekraacija pa predvsem sprehajalce s psi. konjenlSlvo. tak, tak na smueeh, potap~ke pse.... Zgradba OOzda Zgredba gozda Je skuplnsko raznodobna. Lesna laloga in oriraslek Preglednlca 151lD-LZ: Leana zalogaln njena atRlktura po _Inaklh I'lIZredlh, ter Ietnl prtraatek Letni priraste1c Pogled na TIvoIskI hrI:l Lesna zaloga ja 263 m'lha. V las"; zalogi prevladujejo Iistavcl z 60%. Najvet lesne zaJoge ja pri IIs1aVcih v petam debellnskem rezredu. prllglavclh pa v tretjem debelinskem razredu. Lelnl prlrestak Je 6.34 m't1la, ad STANJE GOZDOV taga pripade skoraj 70% Iislavcem. a) Raatlie. Razrnerie drevesnih vrsl Preglednlca 1501D-GZ: Gozelne zdrutbe v goopodarekem I'lIZredU Preglednlca 1521D-DV: _va leane zalogo po drevesnlh vratah ISifra GozdDa zdruZba Povriina % Dd...... Meh.Iist. 01100 ROBORI-CARP1NErUM 6,39 05 0,3 o~ 3,8 02300 CARlCI-AllVErUM 6,09 0,4 -0.1 0,2 1,4 02400 AllVErUM GLUTlNOSO-INCANAE 16,13 1,1 04100 IQUERCO-CARP1NErUM ITP1CUM 19,61 1,4 04200 OUERCO·CAPR1NErUM V.LUZULA 65,55 4,7 05100 LAITRO-OUERCErUM 8.70 0,6 07200 HACOUE770-FAGErUM 28.15 2.0 11200 CARlCl ALBAE-FAGErUM(CEPHAlANl'ERO·FAGErUM) 8,05 0,6 12100 ARUNCO·FAGErUM 6,78 0,5 13100 OUERCO-FAGErUM 920 0,7 1Sl00 BLECHNO-FAGErUM 396,60 28.1 15102 BLECHNO-FAGErUM CLAMAGROSTlDErOSUM 260.90 18,5 lSloo BLECHNO-FAGErUM LUZULErOSUM 103.90 7,4 15104 BLECHNO-FAGErUM OREOPTERErOSUM 174,31 12,4 ISlOS BLECHNO·FAGErUM LUZULErOSUM P1WSAE 58,08 4,1 Narevno pomlaJevanja ni ogroieno. V sestavl podmladka ja najrnoeneie zastopana smreka. kar je posledlC8 20200 DRYOPTER1DO·AB1ErErUM 2M 0,1 njenaga visokega reprodukciJskaga polenciala na acidofilnih tleh. Sledl bukev. kar je prlmemo, sa) gre v 24100 GEN1STO-P1NErUM 1,89 0,1 veanl za bukova reslisea. Dele! drugih listavcev zagotavqa peslrost za prlhadnosl. 25100 VACC1NIO-P1NErUM 45,76 3,2 25200 MYR77LW·PlNErUM 119,40 8,5 25202 MYR17LW·P1NErUM MOUN1ErOSUM 40,75 2.9 25203 MYRT1LW-P1NErUM SPHAGNErOSUM 26,91 1,9 26200 ULMO-ACERErUM 3,65 0,3 Sku...l: 1.4IlU9 1000 PrevladuJoCa gozdna zdruiba GR ja acidofilno bukovJe, kI ja preteino na slllkalni podlagi, na kateri so se razvila Idsla rjava Ila. Na oslroma~nih rastl~ah se poJavtJa acidofilno borovja. GOZONOGOSPODARSKI NAtAT GGE WUBWANA 2005 - 2014 138 GOZONOGOSPOOARSKl NA¢RT GGE WUBWANA 2005 - 2014 139 GOSPODARSKI RAZREDI GOSPODARSKIRAZREDI Ohranienosl aozdolt Kakoyosldrevja Preglednlca 15611<: Prlkaz kakovolltl drevja po dreveenlh vnstah OhranJeno8t gozdov v GR Drevesoa vrsta Dele! dreves 00 kakovostnih razredih v % ad §tevila OdIiCna Prav dobra Dobra Zadovol"iva Slabs S....ka 72 220 559 14.2 07 mOOno Jelka 00 0.0 100.0 00 0 spremenjonl Bor 206 26.6 30,2 16.9 5,7 1.6% Macesen 00 0,0 0.0 0,0 0.0 Izmenjanl Ostali ild. 00 0.0 0.0 75.0 25.0 0.0% Bulrev 2.8 129 503 30.1 39 Hrast 3.1 10.3 54,1 238 87 ohrenjenl PI.IsL 4,5 25.3 56.7 135 0.0 64,6% Dr. tr. IsL 41 131 40.1 348 7.9 Mcb.IsL 7.3 15.7 60,1 169 0.0 Slamai ilr:1avci 16,3 24.7 38,3 16,4 4.3 SkuDai lisIavci 3,4 12,5 50.7 27,3 6,1 Sklllllll 11.6 173 M,6 21.A §.4 Gr8fikon %7: Povrilnald dele!l poaameznlh IcaIegorlj ohranjenolltl gozdov V GR. Kakovost drevja la v povpraeju dobra. Kakovosl Iglaveav je nakollko boli" od listavcov, sa] Imajo vsCil dele! draves odliCna In pray dobre kakoVostl. V GR Imamo malhan delei moeno spremanjanih gozdov, pribllino lrelJlno spremanjenih (gozdovl, kjer je dele! rastlAbJ tujih dravesnlh vrst od 31% do 70%) in prek 64% ohranjanlh gozdov. PoSkodovanos! sestoiev Razvojne laze oz. zQradbe ses\ojev Poikodovanost drevJ8 V GR osutost ",.~vaje nepoAkodovano 1,6% ~ 93,0% debloin korenlenik 5.3% Skoraj dve lreljini povrsine gozdov tega GR pokrivajo sastojl v razvojnl lazi debeljaka. Preeej jih je v fazi. ko Graflkon 28: Dele! d-.• hUjlo poikodbo • po vrstah poi_ so ravno prerasll prag debeljaka (srednjl premer drevja v vladajoCem In sovIadajoalm poIoiaju nad 3D em) kar nam pojasnjuje razmeroma nlzka lesna zaloga. ob lem da je veanoma sklep kroSenj nonmalen. vee kot Najpogoslejse (5%) SO poSkodbe debla In koreniCnlka (Iubje je odstranjeno na vee kol 3 dm'l. OCanlujemo, Cetrtlna gozdov je v razvoJnl laz! drogovnjeka, malhan je dalei sastojev v obnovl (pod 5%) In mledovlj. Da da gre vaeinoma za poSkodbe kot pos1edlco saCnje In spravHa Iesa. PoSkodbe vaj In osutosl skupaj na prlhodnosl leh gozdov ni ogroiena. nam zagotavlja vee kot 14% povrslne. kjer sa pojavlja podmladek in od presegata 2% stevHa draves v GR. toga Ima wane podmladka dobre aH bogate sastojna zasnove. GOZllNOOOSPOOARSKI NAtRT GGE LJUBWANA 2008- 2014 140 GOZONOGOSPOOARSKl ~RT GGE WUBLJANA 2005 - 2014 141 GOSPOOAASKI RAZREOI GOSPOOARSKI RAZREOI P"'lIlednlca 156/00: Odmrto drevje v GR (_110 dreveslha) 70 Raziirjeni StoieCe dr Nie Lefde d.lYle Sbmai deb. razred i.1. list sic. hd. list. sk. iid. lis!. sic. 60 A 7 22 9 16 3 3 6 10 12 50 B 3 2 5 2 I 3 5 3 8 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 .MODEl Skalllll 10 11 21 5 4 9 IS IS 30 % 30 .STANJE Prl odmrlem, taka stojeQlm kol tudlla~m drevju z neuporabnim Iesom. je veI:~ delel! listavoav. NajveC odmrlega drevja je v priem raz§i~enem debellnskem razredu. nato delei ne~ upada. Predvsem 20 primanjkuje odmrllh. nad SO em dabaiih stojeCih dreves. VGR ne 1 ha gozdo v ~u lei/all stojl30 odmrllh dreves, oziroma 5,9 % Iesne zaloge, kar je vel: kot 10 predplsuje pravlinlk 0 varstvu gozdov. 0 -Ie drogovnjak deIleljak seaklj y obncwl RAZVOJNE FAZE Graflkon 29: Prlmerjava dej.._ In modelne 81ruktutll gozdov po razvolnlh lazah oz. zgradbah ORIS ZAKONITOSn RAZVOJA GOZDOV Hatojev Povffiina, lesna zajoaa. prirastek. pose!< V modelu razvojnih faz niso upoitevane poudo~ene ekoloilke, socialne funkcije in proizvodne funkcije razen Iesnoproizvodne funk.ije, zato so ugolovltve zgaij Informativne v smisiu zagotavljanja trejncsti donosov. GR Masini gozdovl na kisllh borovlh In bukovlh ras~ je obllkovan na novo, z zdruiltvljo gospodarsklh razredov nekdanje GGE Rast ler delov GGE Sentvld In GGE Glines - CrnuCe. zato v smislu 36. elena Pravilnika 0 gozdnogospodarsklh In gozdogo~lVenih naCrtih ne navajamo podatkov In prikazov razvoja Preglednl.a 1581ZNS: Seatojna zaonova, negovanost in _lnl sldep po ravojnlh Iazah oz. gozdnih fondov gospodarskega razredo In razvoje gozdov v pegledu sestave drevesnih vrS!. zgradbah _jev Razvojna faza Razvoine faze in zgradbe sesto;ev 1 4 0.0 0,0 00 t68 799 33 Preglednl.a 157/D-SM: DeIU I'lIZVOjnlh Iaz v GR In prlmerjave z modeInlm stanjem 6 46,9 50,0 0,5 00 447 553 00 00 tooo 00 00 Razvojna Caza S. Model 0,0 0 0 too,o 0,0 Povriina I Dele. Tnijanje Delei I Modelna I Razliks razvojne povriina C_ let % 1 ba I % CIUI, USMERITVE IN UKREPI 18 131 183,15 I -82 55 411 577,631 -35 44 33 I 464,921 +99 Gozdnogojilveni em 18 131 183,15 I -65 Malopovrillnsko razncdobni meSani sestojl ter raznomemi (posameznc do ilopesto oz. skupinsko do gnezdeS!o) rdeCega bora 20 %, smreke 17%. bukve 22% in gradna 22%, s posamezno do skuplnsko primesjo drugih iglavesv 1%, posameznc do skupinsko primesjo doba 4%, plemenltih listavesv 3%, -m~D:i!.m_ posameznc do ilopasto primesjo pravega kostenja 5%, balege gabra 3% In posamezno do gnezdasto primesjo drugih trdih listavesv 1% ler druglh mehklh iistavesv 2%. Clljno stenje gozdov v pegladu razvojnih faz oz. zgradb sestojev. mladovlj 6%, drogovnjakov 24 %, dabeljekov 60%, sestojev vobnovi 10% In do 1% razncmernih se~ev. CIUna lesna zalogo je 337 m'/ha (Iglavei 120 m'/ha, IIstavcl217 m'/ha), konOna Iesna zalogo je 630 m'/ha. Clljnc stanje je mogoCe doseeI vobdobju 20 let Gozdnogojitvene usmeritye Skupinsko poSlopnl gozdnogojltvenlslslem GOZONOGOSPODARSKl NA¢AT GGE WUBlJANA 2005 - 2014 142 GOZONOGOSPOOARSKI NACAT GGE WUBUANA 2005 - 2014 143 GOSPODARSKI RAZREDI GOSPOOARSKI RAZREDI Prolzvodna doba je 135 le~ pomladitvena doba 25 leI Usmerltve za zagotavljanja funkcij gozdov Usmerltve za obnoVo Ohranjati zdrave, stabilne. meAane gozdove z vlsoko Iesno zalogo, z vlsoklm deletem dabeljakov Kjer proces naravne obnove ni moten. naj bo obnova naravna. razen v Izjemnlh primerih. Obnova naj poteka (hldroIoAka funkcija. rekreaeijska f.. estetska f.). zadrfano. Kjer gre za obnovo dokaj ohranjenlh bukovlh seslojev. bo priprava sestoja za naravno obnovo Vzdrfeva~ stabllno, razglbeno In strnjeno sestojno zgredbo (kllmatska f.. hlglensko-zdravstvena I.). potekala v obllki sva~itvenlh seeanj. z teleno komblnacljo podmladka 25 • 30% bukva z gradnom. borom In Zgradbe sestojev naj bo raznodobna, malopovrAinska (estetska r.• rekreaeijska I.). pravim kostenjem (po cca. 25%). Kjer gre za presve~jene sestoje na degradlranlh raslliClh Blechno Ob pestri strukturi drevesnlh vrsl (estetska f., f. oIlr. blotska raznovrstnostl In varstva naravnlh vrednol) In Fagetuma - klslega bukovaga gozda z rebrenjaeo. z vecjlm deletem rdeeaga bora. poleka naravna obnova naravnl obnovi (klimatska f.), zagotavljati vlsok. a As naraven dalat Iglavcev (hldroloAka I.). rde¢ega bora s prlmesjo Cim vetjega delete Ilstavcev. predvsem gradna In bukva. Obnova naj poteka Ob poteh In stezah tar drugje sa kat nosllea Izblra esletsko zanimiva drevesa (rekreacijska In estetska I.). malopovrAinsko. v skuplnah in gnezdlh. Pri snovan)u novega gozda je potraOOo raQlnati na polnllnl sloj Dodatne dala: redna vzdrtevanje obstojeCIh gozdnlh ~nlh poll tar druglh poti v gozdu In njlhove opreme belega gabra. ki bo doprlnesel kvalilell hrasta. ob ve¢iem delehJ smreke pa bo prlspeval k bIoloAkl melloraeiji (table, koAl za smetl, mostICkl, kIopl, ograje....). tal. Potrebno je sodelovanje z drugiml zalntereslranlml souporaOOIkl gozdnaga prosto Usmerltve za nago UkreDI Nega obstojeCih mladovlj je ena prednostnlh del v naslednjem desette~u. Pradnosl Imalo mladovja ob 1~MP: motneje obIskanlh poteh. Preglednlca TemelJnl podalld .. utemelJI1ev viii... mofnega po_ Pri mla~u Ie pomembna obtetev nasadov s primesjo naravno pomlajenlh IIstavcev ter uravnavanje zmesl v skledu s postavljenlml razmerjl g_ na modelno razmerje drevesnlh vrel po zdrutbeh oz. prllagojeno lako. ldavci Ustavci Skupaj da bo Imel motnosl poleg smreke, gradna In bukva ludl pravl kostanj. Pri uravnavanju zmes! v smrakovlh IRAzmerj!. deiansko (%) 100,00 nasadlh bomo dajall prednosl naravno vrasllm listavcem, hrastu, bukvl, Ilpi. Ohranja se tudi delet pravaga ~ 60.50 ~ciljno (%) kostanje In roblnije. Prl negl goAea bo poudarek na uravnevanju zmes!. Pradnosl Imajo vltalni, i5etudi 36,00 64,00 100,00 nekakovostnl osebkl. silekov ne odstranjulemo. Z redeanJI v letvanjakih se ne sme zamujatl. Kjer se je z Los..zalo...deianska (m31ba\ 104,03 159,37 265.55 redeanjem te zamudllo. se redeanje Izvaja z majhno Intenzltelo, tako da se bo vanje vrnllo Ae z druglm .cili" (m31ba 120 217 337 redeanjem. Pril3stek (m3Iba) 1,91 4.43 6,34 Ukrepl morajo bltl pravoCesnl. strokovnl, dovolj pogos~ In pravllno Izvedeni. Zmes drevesnih vret naj bo Moini poseIc (m3Iba) 11,04 15.63 2M2 usklajena z gozdno zdrutbo. PospeAuje se mlnontetne. p10d0nosne, lepa cvetoCe drevesne In Judi grmovne Mom....k (m3Iba11eto\ 1,10 1,56 2.67 vrete. Prednosl majo vita~1. ealudl nekakovostri osebkl. Silakov se naCeloma ne odetranjuje. Intenziteta m. p. na Iesno zalogo (%) 10.61 --M! 10,13 Kriterljl pri redeanjlh so sonera~ vltalnost. stojnosl In poudarjenosl funkcij. Na povrAlnah s pouderjanlml 1Dtenzi_ m. D. orirastek(%) 57.80 35,28 42.07 funkcijaml. kjer je Izblralno redeanje motoo In predvldeno, so glavnl krltarljl doioCenl s smernleaml IzravoalDa doba (let! 20 rekreacijske In estatske funkelje. Prednost prl redeanju Imajo mlajAI (tanjAl) drogovnjaki z dobro zasnovo In s tesnim do normalnlm sklepom (lIstavci. hrast. bukev In plemenlll listavci) In umetno osnovanl nasadl neavtohlonih drevesnlh vrst - eksot (rdeCega hrasta. rdeCege javorja. omorlke, lise, duglazle. Cuge na po poaeka Retnlku • $lAenskam hnbu). kl so bill osnovanl v 6O-ih Ietih pretaklega stole~. po sanaeljsklh sa~njah Preglednlca 1l101MPVP: Motnl po_ vrst8h kostanjavih sestojev. poAkodovanlh zaradl kostanjevega raka. PospaAuje se vee mlnorlletne vrsta: zalenl ~I ~, trepa~1ko bor, bor. macesan, duglazllo. llpo. eaAnlo. maklen. mokovee. brezo, roblnllo. lid. Vrsterseka PospeAuje In ohranja sa vsa estatsko zanimiva, Impozantn8 drevesa. Pradnosl pri Izblrl Imalo vel As dovolj NegoVAlni pasek Posekna PosekZA Posek vltalnl. ki bodo lahko ,As nosllel lunkclj. UpoAlevati je polrebno, da je smreka v n1tlnah. na vlatnill ras~lh. panj urneOlO oslabclega~ skupaj lod~1 C:p podvrtena rdeCI trohnobl. Vejnatost smrake glade na poudarjene funkcije gozda nl nujno nezatelena. V olmow drevja in neavtohtonlh drogovnjekih so blia redeanja te zamujena, zato se jlh Izvaja z nlzko Intenzltato, dvakral v ~i Pomladitv.' Prebiralne sanitami n. desell~u. V starejAlh drogovnjaklh so redeanja Ie Izjema. V starejAlh drogovnjakih s lesnlm do normalnlm IIl!1avci m3 6.6580 2:J1J7 0 00 0 00 6.6910 1S556.fl I 10 6 57111 sklapom se bo redOllo enkral. Debeijakov ne bemo uvajall v obnoVo. V kakovostnlh debeljakih Oakos~ % 42.8 14,2 0.0 0.0 00 430 100 redeanj je nlzka) skoraj ne predvldevamo. obnovo zadrtujemo. V pomlajencih bemo z obnoVo nadaljevall Listavd. m3 11.622,0 41131,0 00 00 0.0 55700 22.02301 98/ 35-'1 zadrtano. V veeh odrastlh lazah se sproti Izveja redna sanllama seenja. % 528 219 0,0 0 00 253 1000 PospaAuja se vee mlnoritetne vrsta, z1asti ob poteh. Dos!edno se upoAleve gozdnl red, StuDOi m3 7J138 0.0 00 1U61.8 37.579.0 I 10.!J. 42,!J % 48.6 18,7 -~ 0,0 0,0 32,6 99.9 Nega gozdnega robe Na celotnem obmo<:ju GR valje poseOOa pozomosl gozdnemu robu. La gozdnl rob, ki Ie vertlkalno in Deselletnl motol posek je v povpreCju skoraj 27 m'Jhe. kar pomenllO% Iesna zaiDge in 42% prirastka. horIzontalno razglben. poraAean z razllCno vlsokim In pm grmovjem. lahko zadoACe vsem poudarjenlm lunkeljam. Pri negi se daje prednosl plodonosnlm drevesnim In grmovnlm vrstam tar vsam vejnatim trAa~m Predvldoma bo najveCjl delet motnega poseka reallzlran z redeanji. t.j. 49 %, na~ane sanltarne sa~nje drevesom. predstavljajo 33%. s pomladltveno seenjo sa be reallzlralo As preostell motnl posek. GOZDNOGO$PODARSKI NAeRT GGE WUBWANA 2006 - 2014 144 GOZDNOGOSPOOARSKI NAeRT GGE WUBWANA 2005 - 2014 145 GOSPODARSKI RAZREDI Nizek motni pasek je rezullat odloCitve. da gozdovi z izredno pouderjenimi socialniml in ekofoAklmi funkcijaml tar Izraztto nepoudarjenimi proizvodnimi funkcijami ne morejo in os smejo imeti nlzke 1e8ne zaloge. Ze po ovojl definlcijllunkclje zahtevajo bagatejAe gozdove. Tool amemice in ukrepi za goapodarjenje glade na poOOarjenost poaameznih funkcij, ki sledijo. so naravnane na nlzek motni pasek, pradvsem gre za negovalno redtenje, ki je predvsem ukrep za stebilnost ter za sanllamo in vedutno se~njo. P"'lIlednica 161/NGD: Nsertovana go,ltvena In val'8tvena dela Enola I L'_ J"~van~ I ha ha iii ha iii ha ha Obseg gojilvenih del je rezullat stanja povrAln, negovanosti in zasnov mledovij. Obnova s sadnjo prevleduje na bukovih rastiAClh (predvsem gre za sanacljo fariAc smrekovega lubada~a). NaCrtovana je sadnje bukve 60%, smreke 15%. gradna 10%, velikega jesena 5%, Ilpe 3%. belega gat... 3% In~Anje4%. Predvidena gostota sadnje: bukev 5000 sadlklha, smreke 3000 sadiklha. graden 7500 sadlklha, plemeniti listevei (vellki jesen. ~Anja), trdllisteVci, mehki IIstevci 2000 sadlklha. Vsl ukreplskupaj so naatavanl na konkretni povltinl43.04 ha oz. na pove~ni povltini 54,47 ha. NaCrtovan obseg del ocenjujemo kot realen. glade na skromen obseg izvedenlh del v pretekllh letih. ist~sno pa bodo Izvadena dele zadostna nalo~a za IzboljAanje stanja vnaprej. GOZDNOGOSPOOARSKI NAtRT GGE WUBlJANA 2005 - 2014 146 ------"_____ ill .-----l..LJ~_~.Ii ' , _ Stev.: 351/0-85/10-POPVO!VO-600 Datum: 25-11-2010 REP UBL rKUA~stOov~Wi JA MINISTRSTVO ZA OKOLJE MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR IN PROSTOR Direktorat za prostor t..JUBUANA. DUNAJSKA C. 018 Prejeto: Ounajska 21 Si9· znak: 26. 11. 2010 1000 Ljubljana - -ButrA" f- \olQl.: ,/ IPt1loge 1 tifra ladeI/O: :.J'.JD./J- [) - ,1 k'O,f.o';'1Ie I Zadeva: Odgovor na vlogo za pridobitev smernic k osnutku drzavnega prostorskega nacrta za prenosni plinovod R51C KozarJe • Vevce Zveza: vas dopis st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010 One 27.10.2010 smo prejeli vaso vlogo za pridobitev smernic k osnutku drzavnega prostorskega nacrta (OPN) za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce. V vlogi ste navedli, da je gradivo dostopno na spletnem strezniku Ministrstva za okolje in prostor, http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno(osnutekOPN,st. 7105, oktober 2010, izdelovalec LUZ d.d. Ljubljana). Po pregledu dostopnega gradiva ugotavljamo, da nacrtovan plinovod poteka na obmocju, na katerem so naslednje obstojece in nacrtovane prometnice v pristojnosti OARS d.d.: Obstojeca avtocesta A2, odsek Koseze - Kozarje (zahodna obvoznica Ljubljana), za katerega je sprejeta Uredba 0 drzavnem lokacijskem nacrtu, Ur. list RS, 'it. 71/2009 ('iiritev v 'iestpasovnico) in izdelan idejni projekt 'it. C-277, oktober 2008, izdelovalec PNZ d.o.o., Ljubljana; AC razcep Kozarje; Obstojeca avtocesta med AC razcepom Malence in AC razcepom Kozarjem (juzna obvoznica Ljubljana); AC razcep Malence; Obstojeea avtocesta, odsek Malence - Zadobrova (vzhodna obvoznica Ljubljana), za katero je sprejeta Uredba 0 lokacijskem nacrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Sentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomacevega do Zadobrove v Ljubljani (Ur. list RS 'it. 27/94-1132, 42/95-2044 - spr.ldop., 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 - ZPNacrt) in izdelana projektna dokumentacija PID ('it. 37-3/94, marec 2000, izdelovalec PA-NG d.o.o., Ljubljana). Sporoeamo Yam, da je iZdelana Studija siritve Ijubljanskega avtocestnega obroca in avtocestnih prikljucnih krakov (koneno poroeilo, 'it. proj. 12-1270, avgust 2009, po recenziji, februar 2010, izdelovalec PNZ d.o.o., Ljubljana). Rezultati 'itudije med drugim podajajo tudi idejne re'iitve razsiritve celotne Ijubljanske obvoznice. V nadaljevanju podajamo naslednje smernice in opozorila, ki jih je potrebno upostevati pri pripravi DPN: Potrebno je upostevati obstojeco avtocesto, vse spremljajoce prometnice, objekte ter komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. Potrebno je upo'itevati Uredbo 0 OLN za AC odsek Koseze - Kozarje, Ur. list RS, 'it. 71/2009 in vso izdelano projektno dokumentacijo za naveden AC odsek. Sl~ ISO 9001 Q-1376 e Sedez drutbe: Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, tel.: 03/ 426-40-71, faks: 03/544-20-01 lzpostava: Dunajska 7, 1000 ljubljana, teL: 01/300-99-00, faks: 01/300-99-01, e-mail: [email protected] www.dar$.si DrLJfba je vpisana v sodni register pri Okrojnem sodi~cu v CelJu I ~tevilka reqistrskeqa vpisa: 1/06158/00 I osnovni kapital: 212.823,00 EUR Imaticna stevilka: 5814251000 1idplllifikacijska stevilka Zil DDV: 5192473117 Pri nacrtovanju je potrebno upostevati idejne resitve za siritev Ijubljanskega avtocestnega obroca, ko~ sledljo IZ navedene Studije siritve Ijubljanskega avtocestnega obroca in avtocestnih prikljucnih krakov. " Potek plinovoda mora biti prikazan na situativnih podlagah z vrisano avtocesto. Vse ureditve morajoi biti usklajene s situativnim in visinskim potekom obstojece oz. nacrtovane avtoceste. ' Cestam je v skladu z Zakonom 0 javnih cestah (Ur. list RS, st. 33/06) dolocen varova/ni pas, ki meri za, avtocesto 40m od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko. Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene siritve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Vse posege v varovalni pas in cestni svet avtoceste bo mozno izvajati Ie po predhodnem soglasju in dovoljenju OARS d.d. oziroma upravljavca avtoceste. Resitve naj se nacrtujejo tako, da ne bo potreb po dodatnih varstvenih ukrepih na zgrajeni oz. predvideni cestni mrezi. Krizanje avtoceste je potrebno izvesti s podvrtanjem, pravokotno na cesto, izven obmocja AC prikljuckov. Minimalna globina plinovoda je 2,Om glede na nivo vozisca ceste z upostevanjem dodatnih odmikov od cestnih objektov, instalacij in naprav. Plinovod je potrebno na celotni trasi, ki poteka v varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste ustrezno zasciti in oznaciti. Plinovod mora biti nacrtovan tako, da bo zagotovljen ustrezen faktor varnosti plinovoda, ki bo omogocal siritev avtoceste za dodatni vozni pas brez dodatnih kasnejsih zascit in prestavitev plinovoda. V kolikor bo zaradi siritve oziroma rekonstrukcije avtoceste potrebna prestavitev ali zascita plinovoda, se ta izvede na stro!ike lastnika oziroma upravljavca plinovoda. Vse poskodbe v varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste, ki bi nastali zaradi gradnje plinovoda, je investitor plinovoda dolzan na lastne stroske povrniti v prvotno stanje. Investitor plinovoda ni upravicen do povrnitve skode, ki bi nastala na plinovodu zaradi vpliva avtoceste, prometa na njej, zaradi opravljanja del v zvezi z vzdrzevanjem cestnega sveta ali zaradi razsiritve in rekonstrukcije ceste. Projektna dokumentacija za navedeni avtocestni odsek je v tiskani obliki dostopna v ARHIVU OARS v Celju. Podatke za siritev obstojece avtoceste pa lahko do bite pri izdelovalcu zgoraj navedene Studije. Pri pripravi prostorske in projektne dokumentacije je potrebno upostevati naslednjo zakonodajo: Zakon 0 javnih cestah /ZJC- UPB1/ (Ur. list RS, st. 33/06), /ZJC-C/ (Ur. list RS, st. 45/08), /ZJC-O/ (Ur. list RS, st. 42/2009), /ZJC-E/ (Ur. list RS, st. 109/2009), Zakon 0 umescanju prostorskih ureditev drzavnega pomena v prostor /ZUPUOPP/ (Ur. list RS, st. 80/2010), Zakon 0 prostorskem nacrtovanju (Ur. list RS, st. 33/07,108/09), Zakon 0 urejanju prostora /ZureP-1/ (Ur. list RS, st. 110/02 (8/03- popr.), 58/03), Zakon 0 graditvi objektov (uradno precisceno besedilo) /ZGO-1-UPB1/ (Ur. list RS, st. 102/04 (14/05 (EPA 0062-/V) - popr., 126/07), ZGO-K (Ur. list RS, st. 108/09), Zakon 0 varnosti cestnega prometa (uradno precisceno besedilo /ZVCP-1-UPB5/ (Ur. list RS, st. 56/08, 57/08,73/08,58/09), Uredba 0 kategorizaciji drzavnih cest (Ur. list RS, !it. 33/98, 48/99, 102/99, 89/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03, 119/03, 131/04-0dl. US: U-I-96/02-20, 86/05, 118/05, 71/06, 98/06,116/07,23/2009), Pravilnik 0 projektiranju cest (Ur. list RS, !it. 91/05, 26/06), Pravilnik 0 projektni dokumentaciji (Ur. list RS, st. 55/2008), TSC 07.113 Objekti na javnih cestah - Napeljave, Ostale tehnicne normative, standarde in predpise s podrocja cestogradnje. 2 ------~- __ll_qJL_ L _ Prosimo, da nase ugotovitve in smernice upostevate pri pripravi drzavnega prostorskega nacrta prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce in nam predlog DPN posredujete v pregled in izdajo mnenja. Lep pozdrav. Pripravila: ~ Inzenir DOC svetovanj i zeniring d.o.o. mag. Barbara Likar vodja sektorja V vednost: OARS: dr. Cas, gao Sodnik Prah, g. Mozetic, gao Zerjav OARS, Gric 54: g. Malgaj, g. Bizjan DOC: g. Henigman, g. Kovacic, g. Cerkovnik. gao Likar. gao Oraksler. arhiv POPVO Ministrstvo za promet. Langusova ullca 4, 1535 Ljubljana 3 ELEKTRO ,&UUaUANAtf.. r- REPUBLIKA ~ SlOVENIJA 2 jl MINISTRSTVO ZA OKOWE i IN PROSlOR \ Prejeto: _._~}U;:;! !"',' ~"'.;" ''';··;\C;:.ii Sig,znak: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR : 03 -12- 2010 Direktorat za prostor I Dunajska 21 I I Vredn.: I "" 1000 LJUBLJANA Vas znak: Nas znak: 3081/IO-DM Datum: 01.12.2010 ZADEVA: Smemice k driavnemu prostorskemu nacrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Elektro Ljubljana, d.d. na podlagi pooblastila druZbe SODO d.o.o., ki se preml~a z Aneksom ~t 2 k pogodbi 0 najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operatelja distribucijskega omretja za elektri~no energijo, podpisanim dne 11.05.2010 in soglasja Vlade Republike Slovenije k prenosu pooblastila (sklep ~t. 36000-512008/2 z dne 30.10.2008) in na osnovi 48. ~lena Energetskega zakona IEZ/ (UrJ. RS ~t. 27/07, 70/08,22/10), 30. ~lena zakona 0 prostorskem nacrtovanju /ZPNa(!rt! (Ur. 1. RS st. 33/07, 108/09),50. in 206. ~lena zakona 0 graditvi objektov /ZGO-l/ (Ur.I. RS sf. 102/04, 14/05, 126/07, 108/09) izdaja SMERNICE k driavnemu prostorskemu nacrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce. I. UVODNE UGOTOVITVE 1) Smemice se izdajajo: K dokumentaeiji: - vloga st. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, Obmocje oosega V prostor: J obmocje Mestne obcine Ljubljana II. POTEK OBSTOJECEGA EL. ENERGETSKEGA OMREZJA I.) Obravnavane prostorske ureditve vezane na izgradnjo prenosnega plinovoda R51 C Kozarje - Vevce segajo v obmocja varovalnega pasu obstojecega VN, SN in NN omreZja. 2.) Podrobne informacije 0 naSem obstojecem elektroenergetskem omreZju si mora projektant pridobiti v naSi distribucijski enoti DE LM, Kotnikova 9, Ljubljana, tel. 011230-44-26 ali gsm 051/391-027. 113 Elektro Ljubljana Slovenska cesta 58 JD za DDV: 5149977725 podjetje za distribucijo 1516 Ljubljana MS: 5227992000 Sl~ elektricne energije, d.d. T: (Oll 230 40 00 St, vpisa / OS Ljubljana: 1/09124/00 1909001 Q-232 1S01«lOJ e-07'1 F: (Oll 231 25 42 Osnovni kapital: 163.412.977,80 EUR OIiSASI800IH-008 E: [email protected] Predsednik nadzornega sv&ta: mag. Andrej Susrersic lS0/1EC27001 KI02 S: www.elektro-ljubljana.si ·~I!If-OOOOl Karto komunalnih vodov v predlogu drzavnega prostorskega nacrta je potrebno dopolniti z vrisom obstojecih elektroenergetskih vodov in naprav. Trase obstojeeih in predvidenih daljnovodnih oz. kabelskih povezav ter lokacije transformatorskih oostaj v digitalni prilogi so zgolj informativne narave in ne prikazujejo dejanske koncne trase oz. lokacije. III. SMERNICE IN TEHNICNI POGOJI 1.) Za vsa krizanja in priblizevanja predvidenega prenosnega plinovoda obstojecim elektroenergetskim distribucijskim napravam in objektom, ki so v upravljanju podjetja Elektro Ljubljana, d.d. bo potrebno izdelati geodetske posnetke slednjih, jih vrisati v situacije komunalnih vodov in po potrebi projektno obdelati. 2.) Pri preucevanju variant koridorja predvidenega prenosnega plinovoda R51 C Kozarje - Vevce je potrebno upostevati vsa krizanja in priblizevanja predvidenega plinovoda obstojecim distribucijskim elektroenergetskim napravam in objektom, ki so v upravljanju podjetja Elektro Ljubljana, d.d. skladno z zahtevami Pravilnika 0 mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Dr.!. RS, st. 101/2005) ter ostalimi veljavnimi tehnicnimi predpisi in standardi (SIST EN 50423-1 in SIST EN 50423-3-21). 3.) Na obravnavanem obmocju prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevce je na 110 kV nivoju predvidena izgradnja novih razdelilnih transformatorskih postaj RTP 110/20 kV Brdo (Kozarje) in RTP 110/20 kV Vevce ter nova 110 kV povezava RTP Polje - RTP Vic Guma zanka). Na SN nivoju so predvidene elektroenergetske povezave KB lkV Dolomitskega odreda - Vidiceva ulica, KB RTP Vic - TP Plinska elektrarna Barje, kabelska kanalizacija EKK KB RTP Vic - RP Kozarje. 4.) Projektant mora upostevati in uskladiti vse nase obstojece in predvidene razvojne nacrte z umestitvijo prenosnega plinovoda v prostor s podjetjem Elektro Ljubljana, d.d., DE Ljubljana mesto, Kotnikova 9 oz. na VN nivoju na tel. 01/230 42-42 (Sluiba za dokumentacijo VN) in jih umestiti v karto komunalnih vodov v Predlogu obravnavanega DPN (predvidene trase so podane v prilogi). IV. OSTALI POGOJI: 1.) Vse spremembe elektroenergetske infrastrukture (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaScit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) povezane s posegom v prostor zaradi obravnavanega DPN je potrebno projektno obdelati v posebni mapi PGD v skladu s tehnicnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehnicnimi predpisi in standardi, jo poslati v potrditev upravljalcu distribucijskega omrezja, tj. Elektru Ljubljana, d.d., ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje. 2.) V kolikor bo izgradnja prenosnega plinovoda R51 C Kozarje - Vevce zahtevala predhodno sprostitev prostora in stem umik obstojecih elektroenergetskih objektov, bo potrebno slednje nadomestiti z objekti ustrezne zmogljivosti. V tem primeru mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana, d.d. 3.) Investitor oz. njegov pooblaSceni predstavnik je dolzan pred zaeetkom gradnje uskladiti faznost gradnje nove oz. prestavitve obstojecega elektroenergetskega 2/3 omrezja v Elektru Ljubljana, ter narociti zakolicbo, umike in ustrezno mehansko zaScito naSih obstojecih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrezja, kar mora biti zajeto v vamostnem naertu. 4.) Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljalca distribucijskega omrezja, ki je predvidena za demontaio se odstrani sele po izgradnji ustrezne nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrezja 0 predaji Ie teh v osnovna sredstva upravljavca distribucijskega omrezja. 5.) Na obmocju varovanih elektrokoridorjev Elektro Ljubljana, d.d. ne prevzema nikakrme odgovomosti za morebitne poskodbe ljudi, objektov, naprav ali vozil, ki bi nastale v zvezi s posegom v prostor zaradi predmetnega prostorskega nacrta. 6.) Nastalo poskodbo na stojnih mestih daljnovodov in na ozemljitvenem sistemu stojnih mest je potrebno takoj javiti Elektru Ljubljana, d.d. 7.) V primeru, da se med sarno izvedbo obravnavane gradnje plinovoda odkrije obstojeci elektroenergetski vod, za katerega varn nismo posredovali informacij (ni v naSi evidenci) je potrebno takoj ustaviti nadaljnjo gradnjo ter to sporociti v pristojno nadzomistvo. 8.) Vlagatelj si mora k izdelanemu driavnemu prostorskemu nacrtu v skladu s 34. clenom ZPNaert-a (Ur.l.R.S. St. 33/07) pridobiti nase mnenje. v. FINANCNI POGOJI: 1.) Investitor je dolian narociti in plaeati vse materialne in pravne stroske eventualne prestavitve, predelave ali poskodbe elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroca z obravnavanim posegom v prostor. Pray tako mora investitor povrniti tudi vso skodo, ki bi jo Elektro Ljubljana, d.d. imel pri dohodku zaradi izpada prodaje elektricne energije ostalim odjemalcem na poskodovanih elektroenergetskih vodih in napravah zaradi obravnavanega posega v prostor. Lep pozdrav ! Pripravil: Darko Movrin, univ.dipl.ini.el. ~~ Izvrini direktor za Obratovanje in razvoj DO: 6 univ.dipLiDl.eL Priloga: 2 - trase obstojeCega in predvidenega EE omre~ja na obmoCju obravnavanega DPN ~~b'~P . . r elektrillne energ1J8. d.cl pod\elje.za dlstnbsaUC ~~'6 Ljubljana Vvednost: SlovunsKa cesta , -DELM -spis -arhiv 3/3 Mestna obdina Oddelek za Poljanska cesta 28 Ljubljana urejanje prostora 1000 Ljubljana telefon: U 34615 52 Mestna uprava faks:07 3061557 g Iav n a. p i s arn a@ lj u b lj an a. s i www.ljubljana.si Stevilka: 3505 -24/2010- 4 c Datum:23.12.2010 REPUBLIKA SLOVEMJA MII\ISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Direktorat za prostor Dunajska cesta 21 1000 Ljubljana Z,adeva: DPN za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevie Smernice zana$rtovane prostorske ureditve v osnutku DPN Na podlagi vloge 5t.: 35010-1/2010 in njene dopolnitve, ki smo ju prejeli dne 27. 10. 2010 in 3. 11. 2010, Mestna obdina Ljubljana in njene gospodarske javne sluZbe, skladno z dolodbami Zakona o prostorskem nadrtovanju (Uradni list RS, 3t.: 33107,70108-A/C,-18, 108/09 in SDIOLJZIJPUDPP; v nadaljnjem besedilu: ZPNadrt), podajajo Smernice za nairtovane prostorske ureditve v osnutku driavnega prostorskega nairta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevde Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor je skladno z ZPNaErt, kot pripravljavec drLavnega prostorskega nalrta za prenosni plinovod R5lC Kozarje - Vevde, pontal Mestno obdino Ljubljana in njene gospodarske javne sluZbe, da v zakonskem roku podajo smernice za nadrtovane prostorske ureditve v osnutku drZavnega prostorskegana1rta za prenosni plinovod R5lC Kozarje - Vevde (v nadaljnjem besedilu: osnutek DPN). Po dolodilih osnutka OPPN poteka predlagana tuasa koridorja po funkcionalnih enotah: GO - Golovec, RD - RoZna dolina, RN - Rudnik TR - Trnovo VI. Vid SO - Sostro MO - Moste ni - narie - irna vas PO - Polje Trasa poteka preko naslednjih obmodij namenske rabe: A - povr5ine razpr5ene poselitve BC - Sportni cenfri BD - povr5ine drugih obmodij (nakupovalna sredi5da, sejmi5da, zabavi5dni parki) CDd - obmodja centralnih dejavnosti brez stanovanj, CDj - obmodja centralnih dejavnosti zajavno upravo, CDo - obmodja centralnih dejavnosti zavzgojo in primarno izobrahevanje, CDz - obmodja centralnih dejavnosti 7azdravstvo, CO - osrednja obmodja centralnih dejavnosti, CU - osrednja obmodja centralnih dejavnosti, Go - obmodja gozdov, Gpn-gozdoizizjemnopoudaq-enimisocialnimifunkcijami, IG - gospodarske cone, IP - pow5ina za industrijo, Kl - najbolj5a kmetijska zemlji5da, K2 - druga kmeti$ska zemljiSda, O - obmodja okoljske infrastrukture, PC - povr5ine cest, 39g - povrSine za mirujodi promet, SZ - povrBine Lelenic, SK - pow5ine podeZelskega naselja, SSce - preteZno eno in dvostanovanjske povr5ine, SSCv - preteZno vedstanovanjske pow5ine, SSse - sploBne eno in dvostanovanjske povrSine, SSsv - splo5ne vedstanovanjske povr5ine, VC - celinske vode, md - druge zelene pow5ine, ZDo - zeleni obvodni pas, Zps - Pot spominov in tovariStva, ZS - pow5ine za oddih, rekreacijo in Sport, ZV - povr5ine za vrtidkarstvo. Pri umestitvi nadrtovane prostorske ureditve DPN v prostor je treba upo5tevati dolodila Obdinskega prostorskega nadrta Mestre obdine Ljubljana - izvedbeni del (Uradni list RS 5t.: 78/10). Predlagamo, da se traso nadrtuje dim bolj ob Ze obstojedih koridorjih cest in komunalnih ter energetskih vodov, predvsem pa, da bodo trase med seboj usklajene. Ob juZni avtocesti namred Ze potekajo in so nadrtovani razlidni koridorji (plinovod, daljnovod, razbremenilnik visokih voda). Poleg tegaje heba potek trase nadrtovati tako, da se bo izognila povrSin, kjer so nadrtovani posegi MOL, ki so za ranroj mesta nujno potebni. Te pow5ine so: - obmodje prostorske enote M-488, namenska raba IG. Na obmodju je predvidena gradnja za potrebe veletfrrice; - obmodje prostorske enote VI-486, namenska raba CU. V obmodju je urejen P+R, predviden je razvoj obmodja z vkljuditvijo 5e drugih dejavnosti in ureditev prestopne todke z integracijo razlidnih oblik javnega in osebnega prometa. Poleg tega je treba zagotoviti moZnost izvedbe predvidenih cest, po katerih poteka oziroma jih predka predviden plinovod. Ta obmodja so: - TR - 492 (Koprska) - TR- 506 (parkirilde zatovornjake) - SO -2436 (povezovalna cesta Zadobrov5ka - Litijska). Opozarjamo, da predlagana trasa plinovoda poteka v odseku ob AC in na Kozarjah v poplavno ogroZenem obmodju, kar prikazuje karta razredov poplavne nevarnosti - izdelana je v skladu z veljavnimi predpisi s podrodja za5dite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda - ki je sestavni del grafidnega dela OPN MOL ID. V prilogi vam posredujemo tudi smernice: - Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL, - Energetike Ljubljana, Oskrba s plinom, - Energetike Ljubljana, Daljinski sistem oskrbe s topoloto, - VO KA Kanalizacija - VO KA.Vodovod -CD Lep pozdrav! Pripravili: Mira Prelog, unt Vi5ja svetovalka Sintija Hafner, ViBja svetova Maq'an Cerar, univ. {iek, univ. dipl. ini. arh. c4 4l 3: Souvan, univ. dipl. ini. arh. V vednost: o" - MOL OUP: AIP, MP, SH, MaC, MOL OGDP: g. Jagodic Mestna obdina Oddelek za Trg mladinskih delovnih brigad 7 Ljubljana gospodarske 1000 Ljubljana telefon: 01 30617 14 deiavnosti Mestna uprava faks: 07 306 17 01 in promet M o _E -s INA EElhlb,sbfldotubfrrlbbr rvl E s T rrtaw.iloanBs^ v A ODDELEK ZA UREJANJE PROSTORA Stevilka: 3505-24/ l0-g Sig.z.: Datum: 06.12.2010 Prejeto: l3-12-2010 HT Pril2 Mestna obCina Ljubljana Stevilka zadeve: I Mestra uprava Vredn.: Oddelek za urejanje prostora Poljanska cesta 28 1000 Ljubljana fnrtt{ Zadeva: DPN za prenosni plinovod R51C Kozarj+VevIe Vloga za pridobitev smernic za na1rtovanje prostorske ureditve v osnutku DPN, dopis Mestne obdine Ljubljana Mestne uprave, Oddelka za urejanje prostora, 5t.: 3505-24/2010-4 z dne 05.11.2010 Zveza: Drtavni prostorski na6rtza prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevde Vloga za pridobitev smernic za na5rtovane prostorske ureditve v osnutku drZavnega prostorskega nalrta, dopis Republika Slovenij4 Ministrstva za okolje in prostor 5t.: 35010-l /2010 z dne 21.10.2010 Na podlagi vloge 5t.: 35010-112010 z dne 21.10.2010, RS Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljan4 Mestna obdina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, skladno z dolodbamiZakona o prostorskem nadrtovanju (Uradni listRS, 3t.:33107,70108-ZVO-1B in 108/09; v nadaljnjem besedilu: ZPNadrt), iz svoj e pristojnosti podaja Smernice za naCrtovane prostorske ureditve v osnutku drZavnega prostorskegana[rtaza prenosni plinovod R51C Kozarje-Vevde Ministrstvo za okolje in prostor, Direklorat za prostor je skladno z ZPNaErt, kot pripravljavec drtavnega prostorskega nalrta za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde, pozval Mestno obdino Ljubljana Mestno upravo, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, pristojnega za podrodje gospodarskih javnih sluZb in prometa, da v zakonskem roku iz svoje pristojnosti, poda smemice za nadrtovane prostorske ureditve za drLavni prostorski nadrt za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde (v nadaljnjem besedilu: osnutek DPN). Priprava osnutka DPN za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde se je pridela skladno z dolodili Sklepa o zadetku priprave osnutka DPN za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde, ki ga je na podlagi 29. Elena ZPNadrt sprejela Vlada Republike Slovenije na 90. redni seji dne 8.7.2010 pod todko 25. Postopek priprave osnutka DPN vodi Ministrstvo za okolje in prostoro Direktorat za prostor (v nadaljevanju: MOP-DzP). Osnutek DPN je pripravljen na podlagi javno dosegljivih podatkov o prostoru in drugih podatkov, ki so bili osnova za izdelavo Obdinskega prostorskega nadrta MOL, DPN za daljnovod 2x110 kV RTP Polje-RTP Vid in osnutka DPN za prenosni plinovod M3/1 Vodice-Kalce. Poleg tega so bili uporabljeni tudi prostorski podatki Mestne obdine Ljubljana obdine Dobrova - Polhov Gradec, in obdine Skofl3ica. Predmet drLavnega prostorskegana6rta so prostorske ureditve na obmodju trase prenosnega plinovoda RslC Kozarje-Vevde od merilno regulacijske postaje Kozarje MRP do obstojedega plinovoda v Vevdah. DolZina nadrtovanega prenosnega plinovoda znala pribliZno 15 km. Predvideni objekt plinovoda tvori plinovodna cev premera do vkljudno DN 300 mm, tladne stopnje do vkljudno 30 bat vsi pripadajodi postroji in postaje, vkljudno z napravami katodne za36ite, ter optidni kabel za potrebe nadzon prenosnega plinovodnega sistema. Obmodje prostorske ureditve poteka po obmodju Mestne obdine Ljubljana, obdine Dobrova - Polhov Gradec, in obdine Skofllica. V osnutku DPN je koridor prenosnega plinovoda predviden v koridorju juZne in vzhodne avtoceste oziroma na delu med Kozarjami in Rudnikom v koridorju obstojedega 10 barskega plinovoda v upravljanju JP Energetika Ljubljana. Koridor prenosnega plinovoda je nadrtovan z namenom 6im manj5ega obremenjevanja okolja in prostora. Trasa prenosnega plinovoda je nadrtovan4 tako da je v najvedji meri upo5tevano nadelo zdntLevanja infrastrukturnih objektov v skupne koridode. Prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde, bo potekal od merilne regulatorske postaje Kozarje do obstojedega prenosnega plinovodnega omreZja v Vevdah. Prikljudno mesto prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevde na predvideno oziroma obstojede prenosno plinovodno omreZje je na merilni regulatorski postaji Kozarje. Od prikljudnega mesta na MRP Kozarje poteka trasa proti vzhodu ob juZnem delu avtocesfirega obroda okoli Ljubljane, do predora Goloveco kjer predka Golovec in nato sledi obstojedemu vzhodnemu delu avtocestnega obroda na trasi Malence-FuZine, vse do prikljudnega mesta na obstojedem prenosnem plinovodu v Vevdah. Obstojedi ali nadrtovani koridorji na obravnavanem obmodju so: o juLnaavtocesta (razcep Kozarje-razcep Malence), o vzhodna avtocesta (razcep Malence*razcep Zadobrova) o obstojedi distribucijski lO-barski plinovod o nadrtovani daljnovod 2x110 kV RTP Polje-RTP Vid, o nadrtovani razbremenilni jarki za odvod visokih voda Malega grabna. Detajlnej5i potek predvidenega prenosnega plinovoda R5lC Kozarje-'Vevde, kot tudi sama lokacija navezave na obstojede prenosno plinovodno omreZje na obmodju Vevd, bosta dolodena v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in v postopku priprave in sprejemanja drtav nega pro storske g a naEfta, Na obmodju MOL so za prostorske ureditue osnutka DPN relevantna dolodila prostorskega planskega akta in sicer: o Odlok o obdinskem prostorskem nadrtu Mestre obdine Ljubljana, strate5ki del in Odlok o obdinskem prostorskem nadrtu Mestne obdine Ljubljana, izvedbeni del (Uradni list RS 5t.: 78110); Katerega dolodila med drugim tudi dolodajo obmodja prostorskih izvedbenih aktov, ki ostajajo v veljavi oziroma se podalj5uje veljavnost zazidalnih, urediwenih, lokacijskih in obdinskih podrobnih prostorskih nadrtov (v 109. in 110 dlenu tega odloka), skladno s katerimi so dopustne gradnje in posegi, ki jih doloda veljavni prostorski izvedbeni akt. V nadaljnjem postopku priprave osnutka DPN je treba upo5tevati dolodila o prenehanju veljavnosti prostorskih sestavin srednjerodnih planov in prostorskih izvedbenih aktov, navedena v107. in 108. dlenu OPN MOL. Pravilnik o tehnidnih pogojih za graditev, obratovanje invzdrlevanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Ur. list RS 5t. 60/2001 in 54/2002; v nadaljnjem besedilu Pravilnik) doloda vamostne faktorje, prostorske zahteve in potrebne odmike, ki jih je treba upo5tevati pri gradnj i predvidenega prenosnega plinovoda. Pri nadrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrievanju, opustitvi in prevzemu navedenega plinovodaje obvezna uporaba standarda SIST EN 1594. Pri nadrtovanju, gradnji in vzdrLevanju sistema katodne za((ite je obvezna uporaba standardov SIST EN 12954. SIST EN 50162. SIST EN 12068 in SIST EN 13509. ) Umestitev predvidenega prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevde je treba izvesti skladno z dolodili analize tveganja kjer bodo na podlagi vamostnih odmikov dolodeni pofebni varnostni ukrepi, ki bodo zagotovili dopustno tveganje za posmneznika in zmanj5ali vpliv tretjih oseb na plinovod, glede na obmodje poseljenosti prebivalcaftra. Pri umestiwi nadrtovane prostorske ureditve DPN v prostor je prav tako treba upo5tevati dolodila: Zakona o javnih cestah (ZJC -UPBl,Uradni list RS, 5t.: 33/06), Pravilnika o cestnih prikljudkih na javne ceste (Uradni list RS 5t.: 86/09), Odloka o obdinskih cestah (Uradni list RS, 5t.: 78/00), Odloka o spremembah in dopolniwah Odloka obdinskih cestah (Uradni list RS, 5t.: 37/10), Odloka o spremembah in dopolniwah Odloka o kategorizaciji obdinskih cest (Uradni list RS, 5t.: 33/08). V kolikor se zaradi gradnje prenosnega plinovoda R5lC Kozarje-Vevde prestavi, zamenja oziroma za5diti komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekte, je treba pri projektiranju in gradnji komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov izvedbo urediti skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav. V varovalnih pasovih prometnih omreZij je treba za gadnjo objektov in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega imajalca gospodarske javne sluZbe. Posegi v varovalni pas prometnega omreZja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrLevanja prometnega omreLja. Varovalni pasovi posameznega prometnega omreZja se dolodajo z dolodbami Pravilnika. Varovalni pas plinovoda nad 16 bar predstavlja nadzorovani pas plinovod4 v katerem ima upravljavec plinovodnega omreZja pravico nadzorovati dejavnosti in posege. V pasu 5,00 m levo in desno od osi plinovoda, ki predstavlja varnosfiri pas plinovoda nad 16 bar, gradnja stavb ni dopustn4 v tem pasu ima upravljavec plinovodnega omreZja stalno pravico dostopa do plinovoda. Sirina varovalnih pasov objektov in omreZij prenosnega plinovoda je 100,00 m. Sirina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastruktumega objekta ali od varovalne ograje objeka oziroma od zunanjega zidu objekta de nima varovalne ograje. V pasu 2,50 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: saditi rastline, katerih korenine segajo ved kot 1,00 m globoko, obdelovati zemlji5de globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m nad temenom cevi, postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. Za varovalne pasove ali koridorje posameznega infrastrukturnega omreZja se upo5tevajo dolodbe Pravilnika. 0l 306 17 02 6*B Nadelnica: Irena MZPOTNIK fu,ffi# fu?^rfra Poslano/vroditi: - naslovniku - arhiv OGDP Priloge: - fotokopija dopisa MOL MU OU 5t.: 3505-24/2010-4 zdne 05.11.2010; - fatokopija dopisa RS MOP 5t.: 35010-1 12010 z dne 21.10.2010. ililil lilltillil lllll llll I lll ll lil JPE3000040950 Genergetika ljubljana Ene ttlettka Uubfia na, d.o.o. Verovikova 62, p.p. 2374, Sl- LOOL AuuJana faks: r ::-","'i IRR: . .r1S.0IF,8Q.91-d9ol$?l-F*wnn -T-l}i.'- efi,atl: p0staAeneePUfa.4st Mestna obiina Ljubljana Mestna uprava Oddelek za urejanje prostora Poljanska cesta 28 1OOO tjubljana nai znak:35L9RPOfPE38382/ o1-Oayt -t - otWto/lptc datum : 24. november 2010 f^,M uai znak : 3505-241 2Ot0-4 OSKRBA S PTINOM Zadeva: Smernice k osnutku Driavnega prostorskega nairta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevie SpoStovani! Z vlogo MinistrsWa za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Stevilka 35010-1/2010 z dne 21.10.2010, ki ste nam jo posredovali z dopisom Stevilka 3505-2412010-42 dne 5.11.2010 in smo jo prejeli 10.11.2010, ste nas zaprosili za pridobitev smernic k osnutku Driavnega prostorskega nadrta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevde (v nadaljevanju DPN). Gradivo osnutka DPN na osnovi katerega izdajamo smernice je objavljeno in prevzeto s spletne strani MinistrsWa za okolje in prostor na naslovu http://arhiv.mm.qov.si/mop/interno/. Predmet DPN so prostorske urediWe na obmodju trase nadrtovanega prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevde od merilno regulacijske postaje Kozarje do obstojedega prenosnega plinovoda v Vevdah. Sestavne dele novega plinovodnega objekta predstavljajo plinovodna cev premera do vkljudno DN 300 mm, tladne stopnje do vkljudno 30 bar, vsi potrebni pripadajodi funkcionalni objekti ter povezave z obstojedim oziroma predvidenim prenosnim plinovodnim omreZjem, kakor tudi vsi pripadajodi sistemi in naprave katodne zaSdite ter kabelske kanalizac'rje za potrebe nadzora plinovoda in postaj. DolZina nadftovanega prenosnega plinovoda znaSa pribliino 15 km. Smernice izdajamo na podlagi 30. dlena Zakona o prostorskem nadftovanju (Uradni list RS, 5t. 33-L76L12007) za podrodje oskrbe s plinom. Energetika LjubUana, d.o.o. je izvajalec izbirne gospodarske javne sluZbe sistemskega operaterja distribucUskega omreZla zemeljskega plina na obmodju Mestne obdine Ljubljana (Odlok - Uradni list RS, 5t. 14-584/2006). V odloku o DPN naj bodo v tekstualnem delu v poglavju Pogoji glede priklju6evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro - Plinovodno omreije navedeni naslednji pogoji : 1. Na obmoiju DPN je izuedeno obstojeie in nadtovano novo distribucijsko plinovodno omreije. 2. Pri posegih v prostor na obmoiju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstojeiega distribucijskega plinovodnega omreija, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki zavisi od naiina gradnje, strukture tal (geoloikih razmer) in globine nairtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost, korozijska in druga zaiiita cevovodov in naprav na cevovodih ter varnost o bra tova nja obstojeiega pl inovodnega o m reZja : a) glavni visokotlaini plinovodi JE 250 V200, JE 200 V206, JE 50 V201 in JE 150 V202 (delovnitlak 10 bar) na odseku med obstojeio MRP Kozarje in Rudnikom, sr@ $tevilka registrskega vloika v sodnem registru pd Okoznem sodisdu v Ljubljani:1lO1757tOO lOsnovni kapital: 57.602.057,00 EUR ssm ldentifikacijska 5t. za DDV: S123034033 | Matidna 5t.: 522e/;06lSifta dejavnosti: 35.300 m16r Elt - aenergetika ljubljana Stran;2 od 3 b) glavni srednjetlaini plinovod PE 315 52700 (delovni tlak 4 bar) na obmoiju MRP Kozarjg c) glavni nizkotlaini plinovod PE 225 N 40062 (delovnitlak 100 mba) po Kozadki cesti, d) nizkotlaino plinovodno omreZje (delovnitlak 100 mbaD po in ob Cestidveh cesarjeu, e) nizkotlaino plinovodno omreZje (delovni tlak 100 mbaQ na obmoiju bencinskih seruisov Barje sever in Barje jug, 0 nizkotlaino plinovodno omreije na obmofiu lilanske ceste, Lahove poti in Peruzzijeve ulice (delovni tlak 100 mbar) severno od ljubljanske obvoznicq s) regulatorcka postaja RP Rudnik in srednjetlaino plinovodno omreije na obmoiju obftne cone Rudnik (delovnitlak 1 bar), h) visokotlaini plinovod PE 315 V600 (delovni tlak 4 bar) po Dolenjski cesti, i) nizkotlaino plinovodno omreije (delovnitlak 100 mba) na obmoiju Bizovika, t regulatorcka postaja MRP FuZine in nizkotlaino plinovodno omreije (delovni tlak 100 mba) ob Zaloiki cesti in Chengdujski cesti. 3. Prinairtovanju posegov v prostor je treba upoitevati nairtovano pliiovodno omreijei a) nizkotlaino plinovodno omreije (delovni tlak 100 mbar) na obmoiju Ceste na kljui in t Ceste Dolomitskega odreda, It b) nizkotlaini plinovod (delovnitlak 100 mbaD po Cesti dveh cesarjeq c) regulacijska postaja RV Crna vas s prikljuikom na visokotlaini ptinovod JE 250 V20q d) srednjetlaino plinovodno omreZje (delovni tlak 4 bar) na obmoiju lianske ceste juZno od ljubljanske obvoznicq e) nizkotlaino plinovodno omreZje (delovnitlak 100 mba) na obmoiju obftne cone Rudnilg 0 nizkotlaino plinovodno omreije (delovni tlak 100 mbaQ po in ob Litijskicesti. 4. Izuedba nairtovanega prenosnega plinovoda, premera do vkljuino DN 300 in tlaine stopnje do vkljuino 30 bar, na delu med Kozarjami in Rudnikom z rekonstrukcijo obsAjeCega glavnega distribucijskega plinovoda JE 25O V2OO ni moina, ker je s tem _ogroieno obratovanje distribucijskega plinovodnega omreZja Mestne obiine Ljubljana, Obiine Skofljica in Obiine Ig in prekinjena oskrba odjemalcev. Wsokotlaini plinovo! V200 oskrbuje z zemeljskim plinom celotno obmoije juinega dela Ljubljane in obmoije obiin Skofljica in Ig. 5. Pri nairtovanju posegov v prostor na delu med Kozarjami in Rudnikom je za zaiiito glavnih visokotlainih plinovodov lE 250 V20q lE 200 V206, JE 50 V201 in JE 150 V202 treba upoitevati nastednje posebne pogoje: a) za odsek trase, kjer plinovodi potekajo po obmofru Ljubljanskega barja z znaiilno slabo nosilnostjo tal se izdela geoftzikalno itudijo terena in doloii vptivno obmoije gradnje z upoitevanjem transporta strojev in materiala v iasu gradnje plinovoda. Stabilnost in varnost obratovanja obstojeiih plinovodov se zagotovi z ustreznim varnostnim odmikom med obstojeiimi plinovodi in vplivnim obmoijem gradnje. V iasu izvedbe del je treba zagotoviti obiasen inienirsko - geoloiki nadzor, b) za jeklene plinovode se izdela iUdfio medsebojnega vpliva naprav ob*ojeie in nairtovane katodne zaiiite in doloii dodatne zaiiitne ukrepe za izniievanje vpliva na obstojeie katodno zaiiitene jeklene plinovode in telemetriini sistem, c) transport strojev in materiala v iasu gradnje in obratovanja nairtovanega plinovoda in odlaganje materiala neposredno nad obstojeie plinovode ni moZno, d) traso nairtovanega plinovoda je treba doloiiti tako, da bo zagotovljen stalen neoviran dostop transpoftnih vozil do obstojeiih plinovodov (ustrezen delovni pas) za potrebe izvajanja kontrole njihovega obratovanja, vzddevanja in popravila morebitnih okvar, s potekom dostopa izven varnostnega pasu nadtovanega plinovod4 Stevilka registskega vloZka v sodnem registru pri Okroinem sodi€iu v Lju bffani: 1t01757!OOl Osnovni kapital: 57.602.057,00 EUR tdentifikacijska $.;DDv, Stzso34ogg 5i.: s2zunlsifra dejavnosti: 35.300 trffi' ffi lMatidna =1-g lj u Stran 3 od 3 1$ energetika bljana e) driavni prostorcki nairt za izgradnjo daljnovoda DV 2x110 kV Polje - Vii z vidika vpliva in ukrepov za zaiiito obstojeiega distribucijskega plinovodnega omreZja, naprav katodne zaiiite in telemetrije. 6. Pri projektiranju nairtovanih posegov v varovalnem pasu obstojeiega distribucijskega plinovodnega omreZja je treba upoitevati Pravilnik o tehniinih pogojih za graditeu, obratovanje in uzdrievanje plinovodov z najviijim delovnim tlakom do vkljuino 16 bar (tlradni list R9 ;t 26/02 in 54/02) in Tehniine zahteve za graditev glavnih in prikljuinih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o. o.) Varnostne odmike in morebitne posebne varnostne ukrepe za zaiiito obstojeiega distribucijskega plinovodnega omreija, naprav katodne zaiiite in telemetrije mora predhodno potrditi in z njimi soglaiati upravljavec dirtribucijskega plinovodnega omreija Energetika Ljubljana, d.o.o. V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoStevati ustrezne odmike nadrtovanih posegov v prostor od obstojedega in nadftovanega distribucijskega plinovodnega omreija in vrisati kondne variante ukrepov za zaSdito stabilnosti in varnosti obratovanja plinovodnega omreZja. Zgoraj opisane pogoje je treba upoStevati tudi v grafidnem delu DPN. V prilogi Vam poSiljamo podatke o obstojedem in nadftovanem distribuc'rjskem plinovodnem omreZju na obmodju DPN v digitalni obliki. Novo distribucijsko plinovodno omreije in naprave so nadrtovani z Odlokom o obdinskem prostorskem nadftu Mestne obdine Ljubljana (Uradni list RS, 5t. 7812010). NaEftovan prenosni plinovod na odseku med Kozarjami in Rudnikom predstavlja podvojitev trase obstojedega distribucijskega plinovoda JE 25O V2OO v lasti in upravljanju Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. in s tem novo obremenitev prostora z omejeno rabo v varovalnem pasu nairtovanega plinovoda. Zato s smernicami podajamo tudi pobudo, da se proudi moZnost izrabe obstojedega plinovoda JE 250 V200 v lasti in upravljanju Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. za potrebe sklenlWe plinovodnega obroda v MOL brez rekonstrukcije omenjenega obstojedega plinovoda, oziroma zgolj z dvigom delovnega tlaka do najved 16 bar. To moZnost dopu5da tudi Obiinski prostorski nadrt Mestne obdine Ljubljana, ki tako v strateSkem kot tudi v izvedbenem delu opredeljuje ta del plinovodnega omreZja kot prenosni ali distribucijski plinovod v preudevanju. Glede na zmogljivost dela ie obstojedega plinovodnega obroda v Mestni obdini Ljubljana in oceno dolgorodnih potreb po zemeljskem plinu na obmodju Mestne obdine Ljubljana menimo, da predlagana gradnja prenosnega plinovoda na odseku med Kozarjami in Rudnikom ni gospodarna reSitev. Zato predlagamo, da se to mnenje upo5teva tudi pri dokondnem oblikovanju smernic Mestne obdine Ljubljana do vlagatelja, saj bo predlagana reSitev Ministrstva za okolje in prostor, ki v delu trase novega prenosnega plinovoda podvaja traso z obstojedim distribucijskim plinovodom v lasti in upravljanju Javnega podje$a Energetika Ljubljana d.o.o. posredno vplivala tudi na stroSke oskrbe z zemeljskim plinom na obmodju Mestne obdine Ljubljana. Lepo pozdravljeni! ^t Pripravil: Stefan Dumbovid Yt L Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. AleS Cjuha Stojan Smolnikar direktor Bazug @e ana Priloga: Podatki v digitalni obliki (CD) WovAkova 62, 7AO1 3/L Ste\rifka registFkega vloika v sodnem regisffu pri Okoznem sodisdu v tlubljani: 1tO1757lOO Osrpvnikafital: 57.602.057,00 EUR sr@ I sffiw ldentifikacijska 5t za DDV: 5123034033 | Maticna 5t.: 522640O I Sifra dejavnGti: 35.300 rc16 E.t9 - lil ill til ll iltil ililt ilti il iltil til JPE3000040949 eenergetika ljubljana Eneetett,(€ Uubllana, d.o.o. Verovikova 82, p.p. 2374, Sr- LOOI Ltubllana Mestna obiina Ljubljana Mestna uprava Oddelek za urejanje prostora Poljanska cesta 28 10OO Ljubljana i 3SoS-zq te-to * 6 nai znak: 3529RDMSiJPE3838 L I e1 -@ -t - oA t+t+ q /Ae I o dafum:24. november 2010 uai z n a k : 3505 -24I 2OL0 4 DALIINSKI SISTEM OSKRBE S TOPTOTO V4T't''O Zadeva: Smernice k osnutku Driavnega prostorskega naEfta za prenosni plinovod R51C Kozarje - VevEe SpoStovani! Z vlogo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Stevilka 35010-U2010 z dne 21.10.2010, ki ste nam jo posredovali z dopisom Stevilka 3505-24120t0-42 dne 5.11.2010 in smo jo prejeli 10.11.2010, ste nas zaprosili za pridobitev smernic k osnutku Driavnega prostorskega nadrta za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevde (v nadaljevanju DPN). Gradivo osnutka DPN na osnovi katerega izdajamo smernice je objavljeno in prevzeto s spletne strani MinistrsWa za okolje in prostor na naslovu http://arhiv.mm.qov.si/mop/interno/. Predmet DPN so prostorske ureditve na obmodju trase nadrtovanega prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevde od merilno regulacijske postaje Kozarje do obstojedega prenosnega plinovoda v Vevdah. Sestavne dele novega plinovodnega objekta predstavljajo plinovodna cev premera do vkljudno DN 300 mm, tladne stopnje do vkljudno 30 bar, vsi potrebni pripadajodi funkcionalni objekti ter povezave z obstojedim oziroma predvidenim prenosnim plinovodnim omreijem, kakor tudi vsi pripadajodi sistemi in naprave katodne zaSdite ter kabelske kanalizacije za potrebe nadzora plinovoda in postaj. DolZina nadrtovanega prenosnega plinovoda zna5a pribliZno 15 km. Smernice izdajamo na podlagi 30. dlena Zakona o prostorskem nadrtovanju (Uradni list RS, 5t. 33-L76L12007) za podrodje oskrbe s toploto. Energetika Ljubljana, d.o.o. je izvajalec izbirne gospodarske javne sluZbe distribucije toplote na obmodju Mestne obdine Ljubljana (Odlok - Uradni list RS, 5t. 14-584/2006). V odloku o DPN naj bodo v tekstualnem delu v poglavju Pogoji glede priklju6evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro - Vrodevodno omreije navedeni naslednji pogoji: 1. Na obmoiju DPN je izvedeno obrtojeie in nairtovano novo vroievodno omreZje sistema d a lj i nskeg a og reva nja. 2. Pri posegih v prostor na obmoiju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstojeiega vroievodnega omreZja, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki zavisi od naiina gradnjg strukture tal (geoloikih razmer) in globine nairtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljena sta b il nost in va rn ost obra tovanja obstojeiega vroievod n ega om reija : a) glavnega vroievoda 72400 dimenzij DN 400 in DN 150 ob Chengdujski cesti; b) vroievodnih jaikov JA72 in JA73 ob Chengdujski cesti; Sterrifka registrskega vloZka v sodnem legisbu pri Okoinem sodildu v Ljubliani:1lO1757tOOl Osnovni kapitat: 57.602.057,00 EU^ E!€ ldentifikacijska 5t. za DDV: S123034033 | Matidna 3t.: 52264}61Sifta dejavnosti: 35.300 lffl$' EiS Genergetika ljubljana Stran:2 od 2 3. Pri nairtovanju posegov v prostor je treba upoitevati nairtovan vroievod po Chengduiski cesti. 4. Pri projektiranju posegov v varovalnem pasu obstojeiega in nairtovanega vroievodnega omreija je treba upoitevati Tehniine zahteve za graditev vroievodnega omreZia in toplotnih postaj ter za prikljuiitev stavb na vroievodni sistem (Energetika Ljubljana, d.o.o.). Vse morebitne posebne varnostne ukrepe za zaiiito obstojeiega vroievodnega omreZia mora predhodno potrditi in z niimi soglaiati upravljavec Energetika Ljubliana, d.o.o. V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoStevati ustrezne odmike nadrtovanih posegov v prostor od obstojedega in nadrtovanega vrodevodnega omreZja in vrisati kondne variante ukrepov za zaSdito stabilnosti in varnosti obratovanja vrodevodnega omreija. Zgoraj opisane pogoje je treba upoStevati tudi v grafifnem delu DPN. V prilogi Vam poSiljamo podatke o obstojedem in nadrtovanem vrodevodnem omreZju na obmodju DPN v digitalni obliki. Novo vrodevodno omreZje je nadftovano z Odlokom o obdinskem prostorskem nadrtu Mestne obdine Ljubljana (Uradni list RS, 5t. 7812010). Lepo pozdravljeni! Pripruuil=Jffi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. AleS Cjuha Stojan Smolnikar direktor Razvoi @e ljana Energeilka la, d.o.o. 3/L Priloga: Podatki v digitalni obliki (CD) sr@ Stevilka registrskega vloika v sodnem registru pri Okrctnem sodiSiu v Ljub[ani: 1/01757/00 | Osnovni kapital: 57.602.057,00 EUR sffio& ldentifikaciiska 3t. za DDV: 5123034033 | Matidna 5t.: 5224406 | Sifra dejavnosti: 35.300 mlffi E.tg - i" v0D0v0D Javno podjetje Telefon: E-poSta: KANALIZACIJA Vodovod-Kanalizacija d.o.o. 01 580 81 00 [email protected] Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 Telefax: Internet: 1001 Ljubljana 01 580 83 04 www.vo-ka.si Ljubljana, 06.L2.2010 rekoia 3t : VO2l0l62IMBB \ rl ir l-:'li-,P\Vr1t vodovod: I808-10(veza dop.raiv;sl{55487 /.LQ A&. i_ :., i<. ;a A i " ,' . i,,i" i',1 '- j>I?"c)5"'f'olil_.r! MOL, MU ODDELEKZA URE]ANJE PROSTORA POLIANSKA CESTA 28 IOOO LIUBLJANA ]"0"u., Smernice za nadrtovane prostorske ureditve v osnutku dr2avnega prostorskega nairta - drZavni o prostorski nadrt za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevte Spo5tovani! Vlogo za pridobitev smernic za natrtovane prostorske urediwe v osnutklr drZavnega prostorskega nadrta (Driavni prostorski natrt za prenosni plinovod RslC Kozarje - Vevde) smo prejeli clne I 0. I I .2010 z Mestne uprave MOL - Oddele k za urejanje prostora, ki nam je posre dovala Dopis, $t. 35O5-/20IO-4,izdelovalca MOP - Direktorat za prostor) z dne 5.11.20f0. Na osnovi Zakona o prostorskem nadrtovanju (Ur. list RS,5t. 33/07,70/08-ZVO-IB) vam po pregledu dostavljenega gradiva in ostale obstojete dokumentacije, shranjene v arhivu, ter karastra ]P Vodovod-Kanalizacija d.o.o. podajamo smernice za nadrtovane prostorske urediwe v osnutku drZavnega prostorskega nadrta. Podane smernice morajo biti upoltevane pri pripravi prostorskega nadrta. Predmetne smernice dolodajo pogoje pod katerimi bo na predmernem obmodju zgrajen prenosni plinovod, glede na predvidene posege na javno vodovodno omreLje. 1.0. 1.1. Ob pripravi predmetnih smernic za nadrtovane prostorske urediwe v osnutku drZavnega prostorskega nadrta je treba upoltevati te izdelane projektne naloge (Odlok o oskrbi s pitno vodo Ur. l. RS 5t. L7 /2006,59/2007), ki jih je izdelal upravljavec vodovodnega omreija, v tem primeru JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.. Pri tem mora biti upoSrevano obstojede stanje, novopredvideni posegi in nove dejavnosti ter predvideni potek in faznost posegov v prostor na posameznih delih obravnavanega obmodja. 1.2. Upo5tevana morajo biti vsa dolodila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki, ter 5e posebej Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS, !;t. 17 /2006) in Odlok o spremembah in dopolniwah odloka o oskrbi s pitno vodo (ur. list RS, !;t.59/2002), ki velja za obmotje MoL. 1.3. Priporodamo upoltevanje internega dokumenta JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.: TIDD0I - projektiranje, tehnidna izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema. vo2l0l62lMBB l/4 1.4. Pri dolodevanju tras predvidenega prenosnega plinovoda je treba zagotoviti predpisane varovalne pasove oz. odmike od obstojedih vodovodov in vodovodnih objektov ter naprav. 2.0. POSEBNI POGOII 2.1. Nadrtovani prenosni plinovod RSIC Kozarje-Vevde bo povetal razpoloLljivo zmogljivost in odpravil ozko grlo na prenosnem plinovodnem omreiju ter imel pozitiven vpliv na omreije na celotnem obmotju Mestne obdine Ljubljana. Sestavni del prenosnega plinovoda in s tem vsebine drZavnega prostorskega nairta so tudi vsi potrebni pripadajodi funkcionalni objekti ter povezave z obstojetim oziroma predvidenim prenosnim plinovodnim sistemom v merilno regulatorski postaji Kozarje, kakor tudi vsi pripadajodi sistemi in naprave katodne zaltite, kabelske kanalizacije za potrebe nadzora plinovoda in postaj. Driavni prostorski natrt za prenosni plinovod RslC Kozarje - Vevde leLi v osrednjem delu Slovenije in zajema obmodje obtine Dobrova - Polhov Gradec, mestne obdine Ljubljana in obdine Skoflji.". Predvideno obmotje DPN poteka v smeri od zahoda proti vzhodu od Kozarij do Vevd, vedji del vzporedno z jv|,no in vzhodno obvoznico Ljubljane ter vzporedno z obstojedim plinovodom ob juini obvoznici. Koridor prenosnega plinovoda RslC Kozarle - Vevie poteka po treh prostorsko razlidnih odsekih: l. odsek med Kozarjami in Malencami (AC prikljudek Ljubljana jug): ozek pas po severnem obrobju Ljubljanskega barja ob juZni avtocesri, 2. odsek prek Golovca: Sirok pas prek gozdnih povriin Golovca in 3. odsek med Spodnjo Hru5ico/Dobrunjami in FuZinamiAevdami: pas ob vzhodni avtocesti. Predvidena trasa prenosnega plinovoda z oznako R51C Kozarje - Vevte se pridne na platoju obstojede MRP Kozarje in se kontuje na obstojeiem prenosnem plinovodt z oznako 10000 MRP Ljubljana - MRP Vevte na Studencu oziroma v Vevtah. Od MRP Kozarje trasa prenosnega plinovoda poteka po obmoiju treh obtin (Dobrova - Polhov Gradec, Mestna obdina Ljubljana in Skofllica) v smeri zahod - vzhod mimo krajev Budanje, Sanabor, ViSnje, Podkraj, Hruiica, do Kalc, kjer se zakljuiuje na platoju z KP Ajdov5dina. DetajlnejSi potek nadrtovanega prenosnega plinovoda RslC Kozarje - Vevde bo doloden v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja drZavnega prostorskega nadrta, prav rako bo v nadaljnjem postopku natandnejle doloteno obmodje DPN. DPN za prenosni plinovod RSIC Kozarje - Vevde. Gradnja obsega polaganje nove plinovodne cevi dolZine pribli)no 15 km, premera do vkljufno 300 mm in tlaka do vkljudno 30 bar. Prostorski koridor predstavlja obmotje, v katerem bo predvidoma potekal nadrtovani prenosni plinovod RSIC Kozarje - Vevte. Prostorski koridor je zaradi razlidnih omejitev oz. podatkov v prostoru izjemno raznolik, saj poteka v Sirini od minimalno cca 50 m (ob juini avtocesti) do maksimalno ca 2.000 m (pri predkanju Golovca). Znatilnost prostorskega koridorja je, da je le-ta oLji na obmodju poteka po severnem obrobju ljubljanskega barja zaradi omejitev, ki jih predstavljajo poseliwena obmodja na severni strani in zavarovana obmodja na barju na juini strani in da je koridor Sir5i na obmotju preikanja Golovca in pri poteku med Dobrunjami in Fuzinami / yeviami. 2.2. Na osnovi Uredbe o vodovarstvenem obmodju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ur.l.RS !;t. lI5/07 in 9/08) koridor prenosnega plinovoda z oznako R5IC Kozarje - Vevde posega na Sir5e vodovarsweno obmotje vodonosnika Ljubljanskega polja z oznako'WO III.,. Zato je potrebno dosledno upoltevati dolodila predmetne uredbe . 2.3. V prvem odseku koridorja prenosnega plinovoda od zahoda prou vzhodu potekajo obstojefi vodovodi: vodovod PE d Il0 izleta1987. V Cesti Dolomitskega odreda poteka vodovod PVC d L60 iz leta 1987. t994. Na obmotju Ceste dveh cesarjev predka avtocesto in ob izvozu Ljubljana-jug poteka PE d I I 0 iz 1983 . Avtocesto predkata 5e NL DN 700 iz lera 2OO2 in PE d 90 iz 1982. Na obmotju obeh Petrolovih servisov na Barju pod avtocesto poteka vodovod PVC d 160 iz leta 1988. Na obmodju ljubljanskega barja vzhodno od Ljubljanice predka avrocesto IE DN 300 iz leta 1989 in JE DN 200 iz leta 1991. V Lahovi poti poteka vodovod NL DN 100 iz leta 1999. V podaljlku IZanske ceste poteka vodovod PVC d 160 iz leta l99l in PVC d 225 iz leta I 99 I . V podaljiku Perazzijeve ulice poteka vodovoda PVC d 225 iz leta I 991 . Na obmodju Rudnika in pod avtocesto potekajo vodovodi PVC d 160, AC DN 125 iz leta I958 in PVC d 280 izleta 1985. V tretjem odseku koridorja prenosnega plinovoda od juga protl severu potekajo naslednji obstojedi vodovodi: DN 80 in NL DN 100 preteZno iz leta L999. PVC d 225 iz leta 1980. Na obmodju koridorja prenosnega plinovoda se nahaja cca 30 enot obstojede projektne dokumentacije, ki obravnava izgradnjo ali obnovo javnega vodovodne ga omreLja. Vedji projekti, katerih trase projektiranih vodovodov bodo po vsej verjetnosri tangirane s traso predvidenega plinovoda, so naslednji: 5388 1998. 2027, IP Vodovod- Kan alizacija d. o. o., feb. 2000, lP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., feb. 2004, urejanja vM 2/4, vM 6/r). PN, 5t.: 2526 v, JP vodovod-Kanalizacija d.o.o., feb. 2009, Vodovod-Kan alizacija d.o.o., apr. 2003. od Pesarske ceste do ceste II. grupe odredov (MR6/2,MO 6/I,MS 6/7, MS 9/l). P\ 5t.: 1878, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., nov. 1997. 2.4. Obstojefa in predvidena projektna dokumentacija na koridorju prenosnega plinovoda, ki ga obravnava osnutek drZavnega prostorskega natrta, mora biti navedena v tekstualnem delu obrazloLiwe natrtovane prostorske urediwe v osnlrtku drZavnega prostorskega nadrta ter obvezno upoltevana pri nadaljnji obravnavi urediwenega obmodja. Obstojede in predvidene trase vodovodov morajo biti prikazane v grafidni prilogi obravnavanega osnutka drZavnega prostorskega natrta. 2.5. Pred gradbenim posegom bo treba nadrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstojetih javnih vodovodov v dasu gradnje plinovoda na vseh mestih krilanj trase, da se prepreti eventualne polkodbe zaradi gradbenih del. Zavarovati in po potrebi obnoviti je treba tudi vse tangirane vodovodne prikljutke. Lep pozdrav! Direktor tehnidno i I \|':::--\ .,-*e 1ir; ,;; w 12 UODOVOD Javno podjetje Telefon: KANALIZACIJA Vodovod-Kanal izacija d.o.o. 01 580 81 00 Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 Telefax: 1001 Ljubljana 01 580 83 04 Ljubljana, 06.t2.20L0 Tekota 5t : Kanalizacija: MOL, MU ODDELEKZA UREIANIE PROSTORA POLIANSKA CESTA 28 ]OOO LIUBLIANA Zadeva: Smernice zapripravo osnutka Dr1avnegaprostorskeganalrtaza prenosni plinovod R5lC Kozarje - . Vevde -kanalizaciia SpoStovani! Proinja za pridobitev smernic za pripravo osnutka Driavnega prostorskega nadrta za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde je prispela s strani Mestne obdine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za orejanje prostora (dopis 5t. 3505-24 /2010-4 z dne 5.11.2010). Na podlagi Zakona o prostorskem natrtovanju (Ur. list RS, (;t.33/07) vam podajamo smernice za pripravo osnutka DrZavnega prostorskega natrta za prenosni plinovod R5lC Kozarje-Vevde . sPLOsNr POGOIT 1.1. Upo$tevana morajo biti vsa doloiila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki. 1.2. Priporodamo upoltevanje internega dokumenta JP Vodovod - Kanalizacija: TIDD0I - projektiranje, tehnitna izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema. 1.3. Pri dolodiwi trase prenosnega plinovoda je potrebno zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od obstojeiega kanalizacijskega omreitja in obstojedih kanalizacijskih objektov in naprav. POSEBNT POGOJI 2.1. Predmet drZavnega prostorskega natrta so prostorske urediwe na obmodju natrtovane trase prenosnega plinovoda, ki poteka od merilno regulacijske postaje Kozarje (MRP) do obstojedega plinovoda v Veviah. Dol2ina natrtovanega prenosnega plinovoda znaia pribliino 15 km. Sestavni deli novega plinovodnega objekta in s tem predmet pobude predstavlja plinovodna cev DN 300 mm, tladne stopnje do vkljudno 30 bar, vsi pripadajoii postroji in postaje, vkljudno z napravami katodne zaSdite, optidni kabel za potrebe nadzora prenosnega plinovodnega sistema itd. Od prikljudnega mesta na predvideno oziroma obstojete prenosno plinovodno omreZje na merilni regulatorski postaji Kozarje poteka trasa proti vzhodu ob juZnem delu avtocestnega obroda okoli Ljubljane, do predora Golovec, kjer pretka Golovec in nato sledi obstojedemu vo2101623MBB l/s vzhodnemu delu awocestnega obroda na trasi Malence - Fuiine, vse do prikljudnega mesta na obstojedem prenosnem plinovodu v Vevtah. Detajlnejli potek natrtovanega prenosnega plinovoda RslC Kozarje-Yevie bo doloden v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja DPN, prav tako bo v nadaljnjem postopku natandneje dolodeno obmotje DPN. 2.2. Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem obmoiju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ut. l. RS 5t. II5/07 in 9/OS) obravnavana gradnja posega v Sir$e vodovarstveno obmotje III vodarne Brest. 2.3. Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira obstojede kanalizacijsko omreZje v upravlj anju podjetj a vodovod - Kan alizacija d. o. o. na razlitnih o bmodjih : Na obmodju Kozarij potekata pod obvoznico na dveh odsekih betonska prepusta, ki imata funkcijo zaltitnega kanala. Skozi prepust, ki poteka vzporedno s Cesto Dolomitskega odreda bo potekal kanal, ki je predviden v idejnem projektu 5t. 3189 I! )P Vodovod - Kanalizacija d.o.o" Skozi prepust, ki poteka pod obvoznico na razcepu Kozarje blizu Kozarske ceste pa bo potekal kanal, ki je predviden v programski reliwi 2667 K, JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.. Na obmodju Dolgega mosta, deloma ob meji deloma izven meje koridorja predvidenega plinovoda, poteka betonski kanal za komunalno odpadno vodo v lotenem sistemu. Kanal dimenzije DN 500 mm poteka vzporedno z obvoznico, nato preide v kanal dimenzije DN 600 mm in pred nadvozom obvoznice iez Triaiko cesto zavije proti jugu, kjer pretka t'eleznico in Trialko cesto. Pri Malem Grabnu se razdeli na dva jeklena kanala dimenzije 250 mm, ki prefkata Mali Graben in se nato zdntLita nazaj v betonski kanal DN 600 mm, ki se nadaljuje 5e nekaj metrov vzporedno s Trialko cesto, nato pa preide v betonski kanal DN I100 mm v melanem sistemu, ki odpadno vodo odvaja naprej proti centru mesra Ljubljane. Na zahodni strani nadvoza obvoznice tez Trialko cesto) poteka vzporedno s prej omenjenim betonskim kanalom za komunalno odpadno vodo v lodenem sistemu DN 500 mm tudi padavinski kanal v lotenem sistemu dimenzij od DN 1000 mm do DN ll00 mm, ki ima iztok urejen v Mali Graben. Vzporedno s TrZaIko cesto) v bliiini kriZanja TrZaIke ceste in Malega Grabna, poteka betonski padavinski kanal v lodenem sistemu dimenzij od DN 300 mm do DN 500 mm, ki pred kriZiSiem s Fajfarjevo ulico preide v beronski padavinski kanal DN 800 mm. Ta predka Trialko cesto, nato zavije proti vzhodu, predka prikljudek na juZno obvoznico in se nato navete na betonski kanal DN 1000 mm, ki poteka naprej proti jugu do izliva v Mali Graben. Na betonski kanal DN 800 mm se iz zahodne strani pred preikanjem AC prikljudka na juino obvoznico navezuje tudi krajli betonski kanal DN 300 mm. Na omenjeni betonski kanal DN 1000 mm se pred navezavo betonskega kanala DN 800 mm navezuje tudi betonski padavinski kanal DN 700 mm, ki pretka TrZaSko cesto in poteka v isti smeri kot padavinski kanal DN 1000 mm. Na kanal DN 700 mm se navezujeta betonska kanala DN 600 mm in DN 400 mm, ki potekata vsak na svoji strani TrZaIke ceste in odvajata padavinsko vodo v smeri iz centra mesta Ljubljane. Vzporedno z betonskim kanalom DN 700 mm poteka tudi kanal za komunalno odpadno vodo v lotenem sistemu, ki se navezuje na prej omenjeni betonski kanal DN ll00 mm v meianem sistemu. V Cesti dveh cesarjev poteka od objekta s hiSno Stevilko 385, mimo objekta s hiSno Stevilko 387A in proti jugu, padavinski kanal PVC v lotenem sisremu dimenzije DN 250 mm, ki ima iztok urejen v betonski izvedbi DN 500 mm in se izliva v bliZnji odvodnik. Nekoliko juineje predka koridor predvidenega prenosnega plinovoda tladni vod PE 400 mm. Na ta tladni vod se iz jtrLne smeri v bliZini objekta z naslovom Cesta dveh cesarjev 176 navezrjeta tlatni vod PE DN ll0 mm in pa tladni vod, ki odvaja pralne vodeiz deponije Barje. Na tladni vod pE DN 400 mm se pri objektu z naslovom Cesta dveh cesarjev I70 navezaje 5e kratek odsek tladnega voda dimenzije DN 200 mm. Med bencinskim servisom Barje Cesto dveh cesarjev poteka tladni vod v PE DN 300 mm. Vzporedno z Dolenjsko cesto mimo prikljutka na obvoznico Rudnik poteka tlatni vod PE dimenzij DN 200 mm. V koridorju predvidenega prenosnega plinovoda se nahaja tudi naselje Bizovik, ki ima kanalizacijo urejeno v lotenem sistemu. Kanali za komunalno odpadno so v PVC, GRP, tesal in betonski izvedbi in potekajo v ulicah, ki so naltete v nadaljevanju. V Ulici Pot v dolino potekajo kanali dimenzij od DN 250 mm do DN 300 mm. V Frenkovi poti, PeriSki ulici, Hm$evski cesti in ulici Gozdna pot potekajo kanali dimenzije DN 250 mm. V ulici Pot na Msoko potekajo. kanali dimenzij od DN 200 mm do DN 250 mm. V Bizovi5ki cesri potekajo kanali dimenzije od DN 250 mm do DN 300 mm. V Dobrunjski cesti potekajo kanali dimenzij DN 300 mm. Kanali za padavinsko odpadno vodo v lodenem sistemu na obmodju Bizovika so v PVC, GRP in betonski izvedbi in potekajo v ulicah, ki so naltete v nadaljevanju. V Bizovi$ki cesti potekajo kanali dimenzij od 250 mm do 400 mm. V Frenkovi poti potekajo kanali dimenzij med DN 250 mm in DN 700 mm. V PeriSki ulici potekajo na dolodenih odsekih kanali dimenzij DN 250 mm in DN 300 mm. V Poti na Visoko potekajo kanali dimenzij DN 300 mm in DN 400 mm. V ulici Pot v dolino potekajo kanali dimenzij od DN 200 mm do DN 300 mm, med objektoma Pot v dolino !t. 29 in 5t. 31 pa betonski kanal DN 1000. Na odseku med Bizovikom in Fuiinami je na obmotju vzhodne obvoznice urejeno odvajanje padavinske vode v lodenem sistemu. Severno od naselja Bizovik potekajo betonski kanali dimenzij DN 400 mm, DN 700 mm in DN 800 mm. Se nekoliko bolj proti severu, na obmodju juLno in severno od kriii5da obvoznice in Litijske ceste vse do Ljubljanice potekajo betonski kanali dimenzij od DN 300 mm do DN 1200 mm. Na dolodenih kriZanjih kanali preidejo v betonsko koritnico. Nekoliko dalj$i odsek kanala pred izlivom v Ljubljani co je iz tesala dimenzij od 1400 mm do 1600 mm. Severno od Ljubljanice poteka betonski kanal DN 1800 mm, na katerega se naveie betonski kanal dime nzij od DN 400 mm do DN 500 mm. Pred izlivom v Ljubljanico preide kanal DN 1800 mm v koritnico v betonski izvedbi. V Chengdujski ulici poteka betonski kanal v melanem sisremu dimenzij DN 2400 mm, in sicer od skrajnega severnega konca koridorja naprej ob njegovi zahodni meji in vse do Ljubljanice. Na kanal se na dolodenih odsekih na zahodni strani navezujejo betonski kanali v me$anem sistemu dimenzij od DN 500 mm do DN 600 mm. Kanal DN 2400 mm se navezuje na betonski kanal DN 1800 mm v meSanem sistemu, pred tem pa se preko betonskega kanala DN 2400 mm, ki preide v betonsko koritnico, razbiemenjuje v Ljubljanico. Betonski kanal DN 1800 mm v meSanem sistemu pretka koridor za predviden prenosni plinovod med Chengdujsko ulico pribliZno 50 m severno od Ljubljanice in kompleksom psihiatridne klinike v Ljubljani. Potek obstojete kanalizacije na obmodju koridorja predvidenega prenosnega plinovoda je razviden tudi iz priloZenih digitalnih podatkov oziroma vektorjev obstojetega kanalizacijskega omreija. 2.4. Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira predvideno kanalizacijsko katero je izdelana naslednja projektna dokumentacija: Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira re5iwe idejnega projekta 5t. 3189 K z naslovom >Ureditev oskrbe z vodo in odvajanje odpadne vode na obmoiju Mestne obtine Ljubljana", maj 2009., izdelovalca lP Vodovod - Kanalizacija d.o.o. na razlitnih lokacijah. In sicer tangira re5itev na obmodju naselja halevavas, re5itev v zvezi s povezovalnim kanalom, ki bo odvajal odpadne vode iz naselja Dobrava in se navezal na centralni kanalizacijski sistem v Ljubljani, predvideno kanalizacijo ob juini obvoznici, v neposredni bliiini Peruzzijeve ulice in na obmodju prostorov Komunalnega podjetja Ljubljana d.d. in Cestnega podjetja Ljubljana d.d. v Dobrunjah. Na obmotjLr razcepa Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici je predvidena izgradnja kanalizacije v sklopu programske It. 2667 K z naslovom >Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Kozarjih VS 3/4 inYS 7 /3 (Tiranova ulica, Ulica JoLeraJaplja, Kozarska ulica, Spanova pot, Svarova ulica, Trinkova ulica in Cesta dolomitskega odreda - del)", avgust L999, izdelovalca JP Vodovod - Kanalizacija. d.o.o.. Na obmofju izven Mestne obdine Ljubljana so reSiwe v zvezi s povezovalnim kanalom, ki bo odvajal odpadne vode iz naselja Dobrava na centralni kanalizacijski sistem v Ljubljani in ki so predvidene na obmotju koridorja predvidenega plinovoda, podane v programski reiiwi 5t. 3183 K z naslovom >>Navezava odpadnih vod iz naselja Dobrava na centralni kanalizacijski sistem Ljubljana ter ureditev odpadnih vod iz naselij Komanija, Draievnik in Razori v obdini Dobrova - Polhov Gradec, obmodje urejanja vs 8/1, vs 7/L2,vs 7/ll, vs 7/Lo,vs 7/4, VS 3/4, VS 3/L, VM 2/3,,, oktober 2009, izdelovalca JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.. Na obmodju med nadvozom obvoznice dez TrZaIko cesto in AC prikljutkom Vid je predvidena prestavitev zbiralnika A7, in sicer po PGD projektu 5t. 77/07-OS z naslovom >Prestavitev zbiralnik A7 (VT 2/1, TrL,a ka cesta pri uvozu na obvoznico).,, april 2008, izdelovalca Studio Kalamar d.o.o.. V Cesti dveh cesarjev je predvidena izgradnja kanalizacije po projektu PZI k. LL42 z naslovom "Kanalizacija na obmotju urejanja W 6/L Plutal (Cesta dveh cesarjev - del)" in dopolnitev po projektu PZI it. lI42/L z naslovom ,sprememba poteka trase kanala S1.., februar in september 2006, izdelovalca KONO B d.o.o.. Na obmodju Sibirije in Rakove jelSe je predvidena izgradnja kanalizacije po projektu 5t. 40- 47L-00-2004 >Gradnja vodovoda, kanalizacije in tistilne naprave za obmodji urejanja VS 2/lL Rakova jelSa inYS 2/I2 Sibirija", oktober 2004, izdelovalca Hidroinieniring d.o.o.. V ulici Pot na Rakovo jelSo od objekta s hiSno Stevilko L75 in do objekta s hiSno Stevilko L87 je predvidena izgradnja meteorne kanalizacije v sklopu projektne naloge !;t. 3L77 K z naslovom "Odvod padavinskih voda na obmodju Rakove jelSe (VS 2/II in SRC Mesarica).., oktober 2008, izdelovalca lP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.. Od predvidene iN na Rakovi jel$i do IZanske ceste) v delu Iianske ceste od irne vasi do Ilovice, v Lahovi poti in delu Peruzzijeve ulice ter v ulici erna vas je predvidena kanalizacija po programski reliwi (;t. 2896 K z naslovom >Rekonstrukcija in obnova vodovoda ter izgradnja in rekonstrukcija kanalizacije zaradi rekonstrukcije IZanske ceste med lurdkovo cesto in Pertzzijevo ulico (VS l/5, VS 5/l)", februar 2004, izdelovalca IP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.. V odseku Iianske ceste, od kriii5da pri irni vasi proti Igu, je predvidena podtladna kanalizacija po programski reliwi 5t. 2850 K z naslovom "Izgradnja podtladne kanalizacije v Crni vasi (obmodje urejanja YS 5/2 ),,, maj 2004, izdelovalca JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.. Na severni strani juZne obvoznice, pred razcepom Malence, je ob meji koridorja predvidenega plinovoda predvidena izgradnja kanalizacije po projektu 5t. LOl2/04 z naslovom >Kanalizacijsko omreije karejev C in D v obmodju urejanja W L/2 Rudnik II. fazarr, februar 2004,izdelovalca KONO B d.o.o.. V naselju Spodnja Hru$ica je v HruSevski cesti predvidena izgradnja kanalizacije po PGD projektu !;t.2I/2007/Kz naslovom ,rlzgradnja kanalizacije za naselje Spodnja Hru5ica (MS 6/T,Hrukvska cesta, Kroina pot, Cesta v Kostanj, Pot do Sole )", marec 2008, izdelovalca Biro za komunalo d.o.o.. V Litijski cesti je predvidena izgradnja kanalizacije po programski reliwi (;t. 2566 K z naslovom >Vodovod in kanalizacija po Litijski cesti od Pesarske ceste do Ceste II. grupe odredov MF.6/2,MO 6/L,MS 6/7, MS 9/l)", november L997, izdelovalca JP Vodovod - Kanalizacije d.o.o.. Na obmoiju Fuiin je predvide naizgradnja zadrl,evalnega kanala, ki naj bi potekal vzporedno z obstojedim kolektorjem A0, in sicer od razbremenilnika R3 proti vzhodu do centralne tistilne naprave (CCN). Predvidena je v projektni nalogi {t 2574 K z naslovom oOd razbremenilnika R3 v FuZinah CCN - zadr|,evalni kanal - ukrepi na primarnem kanalizacijskem sistemu" julij 1999, izdelovalca JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o.. Potek predvidene kanalizacije na obmoiju koridorja predvidenega prenosnega plinovoda je razviden tudi iz priloZenih digitalnih podatkov oziroma vektorjev predvidenega kanalizacijskega omreija. 2.5. Pri gradnji prenosnega plinovoda je potrebno upo5tevati ustrezne varovalne pasove in odmike od obstojetega javnega kanalizacijskega omreLja. Pred gradbenim posegom bo potrebno nadrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstojede javne kanalizaclje v tasu gradnje plinovoda na vseh mestih kriZanj trase, da se prepreti eventuelne polkodbe zaradi gradbenih del. Zavarovati in po potrebi obnoviti je treba tudi vse tangirane kanalizacijske prikljudke . 2.6. Obstojede in predvidene trase javnih kanalov morajo biti prikazane v grafitni prilogi DrZavnega prostorskega nadrta v ustreznem merilu. Lep pozdrav! Direktor te vnij*!i'! {t:r;:ii:jici]t d.o,o. l2 Vcu{rloJtj (. !L', lUJu !urljana OBCINA SKOFLJICA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR " $marska cesta 3 Dunajska 48 1291 $kofljica y. . Telefon: 01 3663055, 36663 11 1000 LJUBLJANA Telefaks: 01 3667872 ( _ e-posta: [email protected] ~CL'toU::t c---. Internet: http://www.skofljica.si Datum: 22.11.2010 Stevilka: 3500-10/2010 Zadeva: Smernice za drzavni lokacijski nacrt za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Glede na vas dopis st. 35010-112010 z dne 21.10.2010 smo pregledali gradivo za drzavni lokacijski nacrt za prenosni plinovod R51 C Kozarje - Vevce in yam posredujemo naslednje smemice: Obcina Skofljica pripravlja ObCinski prostorski nacrt in v obmocju prenosnega plinovoda ne predvideva siritve poselitvenega prostora. Trasa plinovoda bo potekala delno po zemljiscih v lasti Obcine Skofljica, delno po zemljiscih v zasebni lasti, za kar si mora investitor pridobiti njihova soglasja. Za zemljisca, po katerih bodo potekala dela in so v lasti Obcine Skofljica je potrebno pred izdajo prometnega soglasja skleniti sluznostno pogodbo. Lep pozdrav, Katja Krivec, univ.dipl.geog. ~\r<.e Svetovalec II \ Darja Draksler, univ.diPl.inz.arh.l ARHITEKT VII/2-1 /[('\ 'v (~ Karmen Vidmar ~"\D\- Mago Lorena Goflcanl~ Visji referent za komu~alo DIREKTORICA OBCINSKE UPRAVE V vednost: - arhiv Obcine OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC REPUBLIKA~SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Stevilka: 3505-0001/2010-3 UUBLJANA. DUNAJSKA C 46 _.' .'.. ,.,,- Prejeto: Sig. znak: DATUM: 10-11-2010 . 26. 11. 2010 ~lA.kQV (11- MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR ~.; IPriloI/e DIREKTORAT ZA PROSTOR 8tntld....: ~~5-,~o- ~ 11)Jto /1.") DUNAJSKA CESTA 21 I 1000 LJUBLJANA (e-mail: [email protected]) ZADEVA: Drzavni prostorski naert za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevee Odsek ObCina Dobrova-Polhov Gradec - SMERNICE Na podlagi 5.odstavka 29.clena, 3.odstavka 30.elena ZPNaert (Ur. List RS, St. 33/07), na osnovi vloge in prilozenega osnutka DPN za prenosni plinovod M3/1 na odseku Yodice Kalce Odsek ObCina Dobrova-Polhov Gradec, podajamo naslednje SMERNICE Pri umescanju bodoeega plinovoda zelimo, da zasnova naertuje prostorske, tehniene in varnostne parametre tako, da ne bodo omejevali sedanjih in bodoCih posegov, ki se niso izvedene in jih predvidevajo obstojeei veljavni prostorski akti, ter naertovanih prostorskih ureditev v obmoeju obCine Dobrova-Polhov Gradec, ki jih naertujemo z akti, ki so v postopku izdelave. Vplivno obmoeje plinovoda naj se naertuje tako, da je njegov del, ki brezpogojno omejitveno vpliva na prostorske ureditve v poselitvenih obmoejih (obstojeCih in naertovanih) najozji. To so obmoeja poselitev v obstojeeem aktu oznaeena kot razprsena gradnja z oznako VK7/1, v bodocem OPN pa A257, A255, RA-05 SSe Izgradnja plinovoda ne sme vplivati na krajinsko sliko obmoeja po katerem poteka. Na kmetijskih zemljisCih mora biti po izgradnji omogoeena nezmansana dejavnost. Vsem prometnim ureditvam mora biti s primemimi tehnienimi resitvami izvedbe plinovoda omogoeeno vzdrzevanje, rekonstrukcija in nova gradnja, ravno tako ostali komunalni infrastrukturi. Nova trasa plinovoda naj poteka v eim veeji meri ob trasi obstojeeega plinovoda, da bi se vpliv plinovoda na obmoeja ob njem eim bolj omejil. Obcina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova tel.: 01/ 36 01 800, fax: 01/ 36 01 805 E-mail: [email protected] Davcna st.:91166004, Transakcijski racun: 01221-0100000813 OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC Skoda, ki bo nastala na grajenem in naravnem dobru pri gradnji plinovoda mora biti sanirana na stroske investitorja plinovoda, ravno tako morajo biti povmjeni vsi izpadi dohodkov, ki bi nastali v casu gradnje lastnikom nepremicnin ali premicnin zaradi izgradnje plinovoda. Investitorja nameravanega posega oz. pripravljalca PIA pozivamo, da pridobijo tudi smemice upravljavcev posamezne gospodarske infrastrukture v katerem vplivnem obmocju plinovod poteka. S spostovanjem! Riko Gantar, obcinski urbanist , zupan Poslati: -naslov pripor -arhiv. .. t;/ Priloga: Graficni prikazi obmoeij obravnave, ki so dostopni tudi v neformalni obliki na Prostorskem Informacijskem Sistemu Obein (PISO). ObCina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova tel.: 01/ 36 01800, fax: 01/ 36 01 805 E-mail: [email protected] Davcna st.:91166004, Transakcijski racun: 01221-0100000813 OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC - PROSTORSKI INFORMAOJSKI SISTEM - geografski prikaz Prostorski plan: Kartografski del iz uradne evidence LEGENDA: Prostorski plan - skupaj Parcele D st. Stavbe ,--....1 159615 159615 ~ .,..,313 100 m 0------merilo 1: 2500 0------referencna Iinija OZNACENA LOKACIJA: y=456885.9, x=100683.9 OZNACENO OBMOOE: katastrska obcina:1986-POLHOV GRADEC, parcela:241/2 OPOMBA: KOPIJA JE EN AKA ORIGINALU n OPN: PREDLOG - PRIPOMBE LEGENDA: OPN - PREDLOG PRIPOMBE Parceleo st. Stavbe.....-- 100 m ~ef:e:re:n:e;"n:a:':li:ni~ja:------_':'==::"_":::::::: 10 em 0------merilo 1: 2500 OZNACENA LOKACIJA: y=456860.7, x=100579.9 OZNACENO OBMOOE: katastrska obcina:1982-SUJlCA, pareela:685/2 OPOMBA: KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU - PREDLOG OPN http://www.geoprostor.net/piso;casizpisa:l0.november201013:57:28;uporabnik:[email protected] Numericno menlo je veljavno, ce znasa dolzina referencne linije 10 em. Graficno merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-DOBROVA-POLHOV GRADEC C"tr~n 1 nn ? OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADE~ - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski pnkaz Gospodarska infrastruktura: Komunikacije LEGENDA: Vod elektronskih komunikacij Objekt elektronskih komunikacij • Obmocje objekta elektronskih komunikacij D Nadm. visine objektov [m] Parcele D 'it. Stavbe Lo.J~mr 100 m o 0------menlo 1: 2500 referencna linija OZNACENA LOKAOJA: y=456858.7, x=100575.2 OZNACENO OBMOOE: katastrska obcina:1986-POLHOV GRADEC, parcela:241/2 OPOMBA: KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC - PROSTORSKI INFORMAOJSKI SISTEM - geografski prikaz Gospodarska infrastruktura: Komunala LEGENDA: Ravnanje Z odpadki Vodovod Obmocje objekta vodovodnega omreZja Objekt• vodovodnega omreZja • Kanalizacija 1 - meSani vod 2 - fekalni vod 3 - meteorn! vod 4 - drugi vod Obmocje objekta kanalizacijskega omreija D Objekt kanalizacijskega omreija • Nadm. visine objektov [m] Parceleo st. Stavbe .--....;1 100 m o 0------merilo 1: 2500 referencna linija OZNACENA LOKAOJA: y=456858.7, x=100575.2 OZNACENO OBMOGE: katastrska obcina:1986-POLHOV GRADEC, parcela:241/2 OPOMBA: KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC - PROSTORSKI INFORMAOJSKI SISTEM - geografski prikaz Gospodarska infrastruktura: Energetika LEGENDA: Elektrovod Obmocje objekta elektro omreija D Objekt elektro omreija • Plinovod Objekt plinovodnega omrezja o Obmocje objekta plinovodnega omreija Vod toplotne energije Objekt toplotne energije II Obmocje objekta toplotne energije Nadm. visine objektov [m] Parceleo st. 0::------Stavbe.- merilo 1: 2500 100 m 0------referencna linija ....1 OZNACENA LOKACIJA: V=456798.5, x=100738.2 OZNACENO OBMOOE: katastrska obcina:1986-POLHOV GRADEC, parcela:241/2 OPOMBA: KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU OBCINA DOBROVA-POLHOV GRADEC - PROSTORSKI INFORMAOJSKI SISTEM - geografski prikaz Gospodarska infrastruktura: Promet LEGENDA: Zelezniska proga Cestno omreZje Dri:avna cesta Obcinska cesta Gozdna cesta odsek Parcele D st. stavbe Ir.i 100 m o 0------merilo 1: 2500 referencna linija OZNACENA LOKAOJA: y=456858.7, x=100575.2 OZNACENO OBMOGE: katastrska obCina: 1986-POLHOV GRADEC, parcela:241j2 OPOMBA: KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU .. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana Stevilka: 35409-263/2010-JL Datum: 1.12.2010 Ministrstvo za okolje in prostor izdaja, na podlagi 36. clena Zakona 0 ddavni upravi (Uradni list RS,st. 113/05-ZDU-1-UPB4), 19.clena ZUPUDPP (Uradni list RS, st. 80/10), 40. clena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, st. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-0dIUS in 33/07 ZPNacrt, 70/08 in 108/09 - ZVO-1C), 101. a clena Zakona 0 ohranjanju narave (Uradni list RS, st. 96/04-Z0N-UPB2 in 61/06-ZDru-1) in 144. clena Zakona 0 splosnem upravnem postopku (Uradni list RS, st. 24/06-ZUP-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07 in 8/10-ZUP-G), v upravni zadevi dolocitve planov, za katere je treba izvesti postopek celovite presoje njihovih vplivov na okolje, za Ddavni prostorski nacrt za prenosni plinovod R51 C Kozarje - Vevce, koordinatorju nacrta, Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana naslednjo ODLOCBO Za Ddavni prostorski nacrt za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce je potrebno izvesti celovito presojo vplivovna okolje. Sestavni del postopka je izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana obmocja. Obrazlozitev Koordinator nacrta, Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor je z dopisom st. 35010 1/2010 z dne 21. 10.2010, prejetim dne 27. 10.2010 poslal ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja osnutek drZavnega prostorskega nacrta, ki je dostopen na strezniku ministrstva. Po 40. clenu Zakona 0 varstvu okolja je treba v postopku priprave plana, programa, nacrta, prostorskega ali drugega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje in vkljuCenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva clovekovega zdravja in kultume dediscine v plan, in pridobiti potrdilo ministrstva 0 sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Zakon 0 varstvu okolja v drugem odstavku 40. clena dolota, da se za plan ali njegovo spremembo izvede celovita presoja vplivov na okolje, ce se s planom doloca ali naertujeposeg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z dolecbami 51. clena Zakona 0 varstvu okolja, ali ce je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih 0 ohranjanju narave. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede tudi za drug plan, ce ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Vplivi plana na okolje se ugotovijo in presodijo na podlagi okoljskega poroeila, ki ga je dolzan zagotoviti pripravljavec plana, pri remer je potrebno upo~tevati doloebe Zakona 0 ohranjanju narave in Zakona 0 varstvu okolja. Iz osnutka plana je razvidno, da se nacrtuje plinovod premera do 300 mm in v dolzini priblizno 15 km. Merila za ocenjevanje verjetnih pomembnej~ih vplivov plana na okolje, skladno z dolocbami tretjega odstavka 40. clena Zakona 0 varstvu okolja, so dolo¢ena z Uredbo 0 merilih ocenjevanja verjetnosti pomembnejsih vplivov izvedbe plana, programa, naMa ali drugega splosnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Uradni list R5, ~t. 9/09; v nadaljnjem besedilu Uredba 0 merilih). Upravni organ je preveril verjetnost pomembnih vplivov glede na merila, dolocena z drugim odstavkom 2. clena Uredbe 0 merilih in ugotovil, da so znacilnosti plana, znacilnosti vplivov in obmocij in pomen ter ranljivost obmocij tak~ne, da bi izvedba plana lahko pomembno vplivala na okolje. 5kladno s 3. clenom Uredbe 0 merilih so bila pridobljena tudi mnenja Ministrstva za kulturo, Ministrstva za zdravje in Zavoda R5 za varstvo narave. Iz mnenja Ministrstva za kulturo st. 35002-34/2010/3 izhaja, da kljub temu, da nacrtovane ureditve posegajo na obmocja kulturne dediscine, celovite presoje zaradi vplivov na kulturno dediscino ni potrebno izvesti, vendar je v primeru, da bo izdelano okoljsko porocilo, potrebno obravnavati tudi vplive na kulturno dedi~cino. Iz mnenja Ministrstva za zdravje st. 354-191/2010-3 z dne 25. 11.2010 izhaja, da plan ne be verjetno pomembno vplival na zdravje Ijudi in oskrbo s pitno vedo. Iz mnenja Zavoda R5 za varstvo narave st. 3-11-808/4-0-10/KR z dne 25. 11. 2010 izhaja, da obmocje plana in njegov daljinski vpliv segata v naslednja varovana obmocja: Posebna varstvena obmoeja (Obmocja Nature 2000) in obmocja, ki izpolnjujejo pogoje za posebna obmocja varstva (Uredba 0 posebnih varstvenih obmocjih (obmocjih Natura 2000), Uradni list RS 4912004, 11012004,5912007,4312008): Identifikacijska Ime obmoeja 5tatus stevilka 515000014 Ljubljansko barje posebno varstveno obmocje (obmoeje Natura 2000) 513000271 Ljubljansko barje potencialno posebno varstveno obmocje (obmocje Natura 2000) Ljubljansko barje obmocje, ki izpolnjujejo pogoje za posebno obmocje varstva (obmocje Natura 2000) Na obmocju plana se nahaja predlagano posebno varstveno obmoeje Ljubljanlca - Gradasclca Mali Graben (513000291). Obmocje Ljubljanica - Gradascica - Mali graben je nov predlog obmoeja Natura 2000 na podlagi zahteve celinskega biogeografskega seminarja po vkljucitvi pomembnih populacij rib (predvsem sulca in nezice) v omrezje. Obmoeje Gradascica - Mali Graben je predlagano za sledece vrste rib in mehkuzcev: sulec (Hucho hucho), nezica (Cobitis taenia), potocni piskur (Eudontomyzon spp.), 2 • platnica (Ruti/us pigus), pohra (Barbus meridionalis), kapelj (Cottus gobio), blistavec (Leuciscus souffia), navadni skrtek (Unio crassus). Zavarovana obmoeja: Imeobmoeja Status Uradna objava Pot spominov in SON Od/ok 0 d%citvi ·Poti spominov in tovaristva" za spomenik tovaristva skupnega pomena za Ljubljano (Uradni list SRS, st. 3/88) Ljubljansko barje KP Uredba 0 Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS sf. 112108) SON - spomenik oblikovane narave KP - krajinski park Iz navedenega skladno z doloeili 5. elena Pravilnika 0 presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana obmoeja in upostevajoe Prilogo 2 Pravilnika ugotavljamo: Glede na vrsto posegov v naravo, naertovanih z obravnavanim planskim aktom, znotraj predlaganega obmoeja Natura 2000 in upostevajoe kvalifikacijske vrste, zaradi katerih je bilo to obmoeje opredeljeno, bode lahko prieakovani vplivi posegov v naravo pomembno vplivali na navedena varovana obmoeja ter predlagano varovano obmoeje. Ugotavljamo tudi, da bi s planskim aktom naertovani posegi lahko imeli pomemben vpliv na lastnosti in cilje, zaradi katerih sta bili ustanovljeni zgoraj navedeni zavarovani obmoeji. Ocenjujemo, da bi plan lahko verjetno pomembno vplival na naravne vrednote in sestavine biotske raznovrstnosti (habitatne tipe, ekosisteme, ...). Obravnavani planski akt se nahaja na nekaterih habitatnih tipih, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (Uredba 0 habitatnih tipih, Uradni list RS st. 112103): Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nizinski travniki (38.22), Srednjeevropski higromezofilni nizinski travniki na srednje vlaznih tleh s prevladujoCo visoko pahovko (38.222), Mezotrofni mokrotni travniki (37.21), Obrezna vrbovja (44.1), Obrezna belovrbovja (44.13), Srednjeevropska erna jelsevja in jesenovja ob tekoeih vodah (44.3). Ocenjujemo, da bode predvideni posegi lahko vplivali na ohranjanje navedenih habitatnih tipov. Ocenjujemo, da bi poseganje bodisi s pripravljalnimi kot gradbenimi deli bodisi z odstranjevanjem obrezne vegetacije na brezinah in v strugi vodotokov Ljubljanica, Iseica, Horjulka in Gradaseica lahko pomembno vplivalo zlasti na morfologijo struge in stem njeno funkcijo in izgled. Prav tako bi dela v strugi vodotokov lahko vplivala na zivljenjski prostor ribjih vrst. Izgradnja plinovoda preko predlagane naravne vrednote Mestni log bi lahko vplivala na spremembo vodnega rezima in stem na habitatne tipe in nanje vezane zivalske vrste. V primeru, da bi trasa plinovoda potekala v blizini drevesnih naravnih vrednot, bi ob izgradnji lahko prislo do bistvenega vpliva na koreninski sistem, ki je bistven tako za stabilnost kot za vitalnost dreves. S planom predvideni posegi bi lahko imeli pomemben vpliv na lastnosti, zaradi katerih je bila opredeljena oblikovana naravna vrednota Pot spominov in tovaristva (npr. na zivljenjske razmere na rastiseu dreves, na poskodovanje poti, ... ) Glede na navedeno je upravni organ odloeil, kakor je navedeno v izreku. 3 Pouk 0 pravnem sredstvu: Zoper to odlocbo lahko stranka sprozi upravni spor v roku 30 dni po vrocitvi odlocbe na Upravno sodisce Republike Siovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. To:zba se lahko vlozi pisno ali ustno na zapisnik pri navedenem sodiscu. Postopek vodil: Jure Likar~_ Visji svetovalec III ·····'·;:~· ., \_\~ it.·, . . ',\ ;' "- :," \\ (( :J\') I i'~ .•• \ \ \ ,~,:; Jj ·.,,11 Vrociti: ...."" .. \:j ~ ~---~ - Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, DLiflajs1{a 48, 1000- Ljubljana 4 4.7. GRAFIČNA PRILOGA – problemska karta list 7 68
Ministrstvo Za Okolje in Prostor Direktorat Za Prostor Dunajska21
