Univerza V Mariboru Filozofska Fakulteta

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2012/2013

Maribor, december 2013

PREDGOVOR

Predsednica KOK red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik je na kolegiju dekana 11. 11. 2012 predstavila naĉrt za samoevalvacijsko poroĉilo 2012/13. Pripravila je ustrezno pisno gradivo in ga po sprejetem sklepu, da zbiranje podatkov za poroĉilo poteka od 15. 11. do 27. 11. 2013, še isti dan preposlala na ustrezne naslove po predstavljeni organizacijski shemi s priloţenim Akcijskim naĉrtom 2012/13. Za skrajni rok oddaje podatkov je bil doloĉen 29. 11. 2013. Posebej so bili 11. 11. 2013 prek e-pošte nagovorjeni k sodelovanju tudi predstojniki oddelkov, da v poslane preglednice vpišejo naslednje podatke: 1. Vkljuĉevanje študentov v raziskovalno delo na dodiplomskem študiju; 2. Vkljuĉevanje študentov v raziskovalno delo na podiplomskem študiju; 3. Kratek opis tistih dejavnosti oddelka, za katere ocenjujejo: a) da so pripomogli k prepoznavnosti oddelka in fakultete v okolju, b) ali predstavljajo posnemanja vredno prakso sodelovanja oddelka in fakultete z okoljem. Iz zasnove lanskega samoevalavcijskega poroĉila je ohranjen tudi kazalnik o aktivnostih ĉlanov oddelkov v mednarodnih in domaĉih strokovnih zdruţenjih, ki ga je vsem zaposlenim v izpolnjevanje preposlala ga. Alenka Marušiĉ. Gradivo za poroĉilo se je pošiljalo na naslov predsednice KOK z izjemo podatkov, ki so jih pripravili predstojniki oddelkov, kar je prevzel izr. prof. dr. Marjan Krašna. V tednu od 18. 11. 2013 do 27. 11. 2013 je bila odprta spletna anketa o zadovoljstvu zaposlenih. Interpretacijo so glede na svoje strokovno podroĉje pripravili red. prof. dr. Karin Vukman Bakraĉeviĉ, red. prof. dr. Mateja Pšunder in izr. prof. dr. Marjan Krašna. Predstavnica nepedagoških delavcev Tjaša Mohar je aktivno sodelovala pri pripravi podatkov za toĉko Vpetost v okolje in koordinirala delo za izdelavo Akcijskega naĉrta 2013/14. Študentki Nika Grdadolnik in Mateja Ivanuša sta bili zadolţeni za pridobivanje podatkov o delu študentov in sta sodelovali s študentom prodekanom Tomaţem Praprotnikom. Pri izdelavi poroĉila pa so bile upoštevane tudi smernice in priporoĉila KOK UM, ki je na 12. seji 14. 11. 2013 predlagala, da se v samoevalacijska poroĉila skupaj z ustreznimi komentarji vkljuĉi še naslednje: 1. izpolnjene enotne preglednice za vrednotenje študijske dejavnosti, 2. izpolnjene enotne preglednice za vrednotenje knjiţniĉne dejavnosti, 3. izpolnjene enotne preglednice za vrednotenje okoljskega vpliva, 4. podrobnejšo analizo akcijskega naĉrta iz samoevalvacijskega poroĉila za študijsko leto 2011/2012, 5. raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu, 6. analizo študentskih anket in poroĉilo o sprejetih ukrepih, 7. poroĉilo o sledenju strateškim ciljem UM.

Organizacijska shema: Področje Zadolţen za pripravo podatkov in vsebinsko Odgovoren za točnost organizacijo podatkov I. DEL: Področja presoje Vpetost v okolje Strokovni delavci CVI:Agata Glaz Strokovni delavci CERM:Nina Globovnik, mag. Prof. dr. Norbert Jaušovec Barbara Kobale Prof. ddr. Ana Vovk Korţe Strokovni delavci Mednarodne pisarne: Tjaša Mohar, Alenka Marušiĉ Karierni center: mag. Bojan Macuh KOK: prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, Tjaša Mohar Delovanje Strokovni delavci Projektne in Mednarodne Prof. dr. Silvija Borovnik visokošolskega zavoda pisarne: Alenka Marušiĉ, Nataša Vihar Prof. dr. Alja Lipavic Oštir Strokovni delavci referata: Mira Mastinšek (1. Tamara Markelj st.), Tamara Korade (2. st.), Gjoko Nikolovski (3. st.) KOK: prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, Tjaša Mohar Kadri Strokovni delavci kadrovske sluţbe: Biserka Mag. Petra Jug Pavlin Hojnik, Natalija Beriĉ KOK: prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, prof. dr. Mateja Pšunder, prof. dr. Karin Vukman Bakraĉević Študenti Strokovni delavec za podiplomski študij: Gjoko Nikolovski Tomaţ Praprotnik, študent Karierni center: mag. Bojan Macuh prodekan Študent prodekan: Tomaţ Praprotnik Prof. dr. Irena Stramljiĉ Vodja tutorjev uĉiteljev: dr. Andrej Naterer Breznik Vodja tutorjev študentov: Karina Soršak Kukovec KOK: prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, Martina Ivanuša, Nika Grdadolnik Materialni pogoji Raĉunovodstvo: Metka Jeriĉ, mag. Petra Jug Prof. ddr. Ana Vovk Korţe Pavlin Mag. Petra Jug Pavlin Knjiţnica: Mojca Garantini, Mojca Garantini KOK: prof. dr. Marjan Krašna Zagotavljanje kakovosti Ĉlani KOK: Prof. dr. Irena Stramljiĉ prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, prof. dr. Breznik Marjan Krašna, prof. dr. Mateja Pšunder, prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, Tjaša Mohar, Martina Ivanuša, Nika Grdadolnik II. DEL: Vrednotenje Strokovni delavci referata : Mira Mastinšek (1. Izr. prof. dr. Alja Lipavic izobraţevalne in st.), Tamara Korade (2. st.), Gjoko Nikolovski Oštir knjiţnične dejavnosti (3. st.) Prof. ddr. Ana Vovk Korţe ter vrednotenje Vodja knjiţnice: Mojca Garantini okoljskega vpliva Vsebinska ureditev KOK: prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik besedila Tehnična ureditev KOK: besedila prof. dr. Marjan Krašna, Jani Cerar

Podatki o pedagoški uspešnosti zaposlenih so bili posredovani zadnji teden novembra, zato je KOK FF 11. 12. 2013 sklicala svojo 1. izredno sejo z naslednjimi toĉkami: 1. Pedagoške ocene zaposlenih 2. Sledenje FF strategijam UM 2013–2020 (vabljen dekan dr. Marko Jesenšek). 3. Pobuda Oddelka za germanistiko.

Sledilo je zbiranje, dopolnjevanje in urejanje prejetega gradiva, ki je bilo v dokonĉno obliko urejeno, obravnavano in potrjeno na 3. seji KOK FF 8. 1. 2013 ter 16. 1. 2013 predstavljeno in potrjeno na Senatu FF.

KAZALO

1 VPETOST V OKOLJE ...... 10

1.1 VIZIJA IN POSLANSTVO FF UM ...... 10 1.1.1 Vizija ...... 10 1.1.2 Poslanstvo ...... 10 1.1.3 Poročilo o sledenju Strateškim ciljem UM 2013–2020 ...... 10 1.2 SODELOVANJE FF UM Z DRUŽBENIM OKOLJEM OZ. VKLJUČEVANJE VANJ ...... 17 1.2.1 AKTIVNOSTI CENTRA ZA VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE ...... 19 OCENA STANJA ...... 20 1.2.2 AKTIVNOSTI MEDNARODNE PISARNE ...... 21 1.2.3 AKTIVNOSTI MEDNARODNEGA CENTRA ZA EKOREMEDIACIJE ...... 25 1.2.4 AKTIVNOSTI CENTRA ZA MEDKULTURNO SODELOVANJE Z DRŽAVAMI AZIJE, AFRIKE IN LATINSKE AMERIKE 29 1.2.5 AKTIVNOSTI KARIERNEGA CENTRA ...... 29 1.2.6 AKTIVNOSTI CENTRA ZA AMERIŠKE ŠTUDIJE ...... 30 1.2.7 AKTIVNOSTI CENTRA ZA JEZIKOSLOVNE RAZISKAVE ...... 32 1.2.8 AKTIVNOSTI CENTRA ZA ANTROZOOLOGIJO HUMANIMA ...... 33 1.2.9 AKTIVNOSTI CENTRA ZA RAZISKOVANJE POSTJUGOSLOVANSKIH DRUŽB ...... 34 1.2.10 AKTIVNOSTI CENTRA IKT ...... 34 1.3 TEDEN ODPRTIH VRAT ...... 35 2 DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA ...... 38

2.1 NOTRANJA ORGANIZIRANOST ...... 38 2.1.1 STROKOVNE SLUŽBE FILOZOFSKE FAKULTETE ...... 41 2.1.2 ŠTEVILSKA STRUKTURA ODDELKOV FF UM ...... 42 2.2 RAZVIDNOST IZOBRAŽEVALNIH, ZNANSTVENIH, RAZISKOVALNIH, UMETNIŠKIH OZ. STROKOVNIH CILJEV 42 2.3 DELOVANJE FF UM V SKLADU Z RELEVANTNIMI SPLOŠNIMI AKTI ...... 42 2.4 IZKAZOVANJE DELOVANJA FF UM ZA PODROČJA, ZA KATERA JE BILA USTANOVLJENA ...... 43 2.4.1 RAZISKOVALNI PROGRAMI ...... 43 2.4.2 TEMELJNI PROJEKTI ...... 45 2.4.3 APLIKATIVNI PROJEKTI ...... 46 2.4.4 BILATERALNI PROJEKTI ...... 47 2.4.5 EU PROJEKTI ...... 47 2.4.6 VKLJUČENOST V PROJEKT EPK ...... 50 2.5 ORGANIZIRANOST IZVEDBE PROGRAMOV IN PROJEKTOV ...... 52 2.6 DOSEŽKI FF UM, KI JIM STROKA PRIZNAVA ZNANSTVENORAZISKOVALNO, UMETNIŠKO OZIROMA STROKOVNO RELEVANTNOST ...... 52 2.6.1 IZPOLNJEVANJE MERIL ARRS ...... 53 2.6.2 ZNANSTVENA USPEŠNOST RAZISKOVALCEV FILOZOFSKE FAKULTETE PO MERILIH ARRS* ...... 53 2.6.3 ČLANSTVO V MEDNARODNIH UREDNIŠKIH ODBORIH ...... 58 2.6.4 ČLANSTVO V MEDNARODNIH IN DOMAČIH ZDRUŽENJIH ...... 60 2.6.5 MONOGRAFSKE TUJEJEZIČNE OBJAVE ...... 67 2.6.6 UDELEŽBA NA POMEMBNIH MEDNARODNIH IN DOMAČIH ZNANSTVENIH KONFERENCAH ...... 69 2.6.7 ORGANIZACIJA ZNANSTVENIH SESTANKOV ...... 87 2.7 SODELOVANJE Z DRUGIMI VISOKOŠOLSKIMI ZAVODI, INŠTITUTI OZ. DRUGIMI ORGANIZACIJAMI ...... 88 2.8 AKTIVNOSTI NA PODROČJU PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA ...... 91 2.9 MENTORSTVA MLADIM RAZISKOVALCEM NA FF ...... 92 2.10 NAČRT IN NAČINI URESNIČEVANJA POSTAVLJENIH CILJEV ...... 93 2.11 TEMELJNI PODATKI O IZOBRAŽEVALNI DEJAVNOSTI...... 98 3 KADRI ...... 108

3.1 VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI IN RAZISKOVALCI ...... 108 3.2 DOKAZILA O MEDNARODNI MOBILNOSTI KADRA ...... 109 3.3 RAZVIDNOST POSTOPKOV ZA IZVOLITVE V NAZIV ...... 109 3.4 DOKAZLJIVOST VELJAVNIH IZVOLITEV ...... 110 3.5 IZOBRAZBENA STRUKTURA IN ŠTEVILO STROKOVNIH DELAVCEV ...... 110 3.6 IZJEMNI DOSEŽKI PEDAGOŠKIH IN STROKOVNIH DELAVCEV ...... 111 3.6.1 PEDAGOŠKI DELAVCI ...... 111 3.6.2 STROKOVNI DELAVCI ...... 111 3.7 IZJEMNI DOSEŽKI ODDELKOV FF ...... 112 4 ŠTUDENTI ...... 122

4.1 PRISTOJNOSTI, NALOGE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV V ORGANIH UPRAVLJANJA ...... 122 4.2 VKLJUČEVANJE DODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO ...... 123 4.2.1 KVANTITATIVNI PRIKAZ PODATKOV O VKLJUČEVANJU ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU ...... 123 4.2.2 KVANTITATIVNI PRIKAZ PODATKOV O VKLJUČEVANJU ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO NA PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU ...... 126 4.3 POSEBNI DOSEŽKI ŠTUDENTOV ...... 135 4.3.1 Rektorjeva nagrada ...... 135 4.3.2 Med Škrabčevimi štipendisti tudi tri študentke slovenistike ...... 135 4.4 TUTORSKI SISTEM ...... 135 4.4.1 VIDIK TUTORJEV UČITELJEV ...... 135 4.4.2 VIDIK TUTORJEV ŠTUDENTOV ...... 136 4.5 PODATKI O OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTIH ...... 136 4.6 SPREMLJANJE UČNIH IZIDOV IN PRIDOBLJENIH KOMPETENC ŠTUDENTOV ...... 137 4.6.1 PODATKI O ZAPOSLENOSTI DIPLOMANTOV ...... 137 5 MATERIALNI POGOJI ...... 140

5.1 PROSTORSKI POGOJI ...... 140 5.1.1 STANJE IN OPREMA PREDAVALNIC ...... 140 5.1.2 OPREMA PROSTOROV ZA ŠTUDENTE S POSEBNMI POTREBAMI ...... 142 5.2 TEHNIČNA OPREMLJENOST ...... 142 5.2.1 RAČUNALNIŠKA OPREMLJENOST ...... 142 5.2.2 MEDIJSKA OPREMLJENOST ...... 143 5.2.3 KOMUNIKACIJSKA OPREMLJENOST ...... 144 5.2.4 INFORMACIJSKA OPREMLJENOST ...... 144 5.3 FINANČNI VIRI ...... 144 5.3.1 ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH VLOŽKOV, POTREBNIH ZA DELOVANJE ZAVODA...... 144 5.4 KNJIŽNICA ...... 150 5.4.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ...... 150 5.4.2 POSEBNOSTI MIKLOŠIČEVE KNJIŽNICE ...... 150 6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ...... 155

6.1 REDNO DELOVANJE KOMISIJE ...... 155 6.2 ORGANIZACIJSKO DELO KOMISIJE...... 156 6.3 ČASOVNICA AKTIVNOSTI KOK FF ...... 157 6.4 SPREMLJANJE USTALJENIH KAZALNIKOV KAKOVOSTI (REZULTATI ANKET) ...... 159 6.4.1 Rezultati ankete za ocenjevanje Službe za študentske zadeve (Tamara Markelj) ...... 159 6.4.2 Rezultati ankete za ocenjevanje knjižnice (Mojca Garantini) ...... 163 6.4.3 Rezultati ankete za ocenjevanje tutorjev (doc. dr. Andrej Naterer, koordinator) ...... 165 6.4.4 Rezultati ankete za ocenjevanje mentorjev na strokovni praksi ...... 166 6.4.5 Rezultati ankete o pedagoški uspešnost zaposlenih ...... 167

6.4.6 Rezultati študentske ankete o zadovoljstvu študentov na FF (analizo pripravili študentki Nikita Holc in Martina Ferlic) ...... 171 6.4.7 Rezultati o zadovoljstvu zaposlenih na FF...... 175 6.4.8 Pripombe in pobude nepedagoških delavcev FF UM ...... 180 7 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ ...... 184

7.1 RAZPIS, PRIJAVE IN VPIS V 1. LETNIK REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA ...... 184 7.1.1 Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega / izrednega študija BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE: 184 7.1.2 Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega / izrednega študij BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM ...... 188 7.2 STRUKTURA ŠTUDENTOV 1. LETNIKA GLEDE NA VRSTO ZAKLJUČENE SREDNJE ŠOLE (%) ...... 189 7.2.1 Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE: ...... 189 7.2.2 Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM ...... 194 7.3 STRUKTURA ŠTUDENTOV 1. LETNIKA GLEDE NA NAČIN ZAKLJUČKA SREDNJE ŠOLE (%)- ZA ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 V AIPS-U IZPISOV PODATKOV NI MOŽNIH ...... 194 7.4 PREGLEDNICA 5:...... 194 7.4.1 Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE: ...... 194 7.4.2 Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM ...... 197 7.5 PRIMERJAVA GIBANJA ŠTEVILA ŠTUDENTOV PO LETNIKIH IN LETIH PRIMERJAVA GIBANJA ŠTEVILA ŠTUDENTOV PO LETNIKIH IN LETIH UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI: ...... 198 7.5.1 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih CELOTEN ZAVOD FF UM UNIVERZITETNI 4- LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ...... 201 7.5.2 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ...... 201 7.5.3 BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE: ...... 201 7.5.4 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE ...... 205 7.6 STRUKTURA ŠTUDENTOV PO SPOLU ...... 206 7.6.1 Struktura študentov po spolu (v %) CELOTEN ZAVOD FF UM ...... 206 7.7 POVPREČNA OCENA IZPITOV REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA ...... 207 7.7.1 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 207 7.7.2 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija CELOTEN ZAVOD FF UM UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ...... 209 7.7.3 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE ...... 212 7.8 ANALIZA NAPREDOVANJA REDNIH ŠTUDETNOV ...... 213 7.8.1 Analiza napredovanja rednih študentov (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE ...... 213 7.8.2 Analiza napredovanja rednih študentov (v %) CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE ...... 218 8 PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ...... 219

8.1 PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE ...... 219 8.1.1 Magistrski študijski programi 2. stopnje ...... 219 8.1.2 Zaključek in trajanje študija ...... 219 8.1.3 Predstavitev študijskih programov druge stopnje ...... 219 8.1.4 Vpis študentov na študijske programe 2. stopnje po programih v študijskih letih 2011/12, 2012/13* 220 8.1.5 Magistranti na študijskih programih 2. stopnje...... 222

8.2 MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI (ZNANSTVENI MAGISTERIJ)* ...... 223 8.3 ZAKLJUČEK IN TRAJANJE ŠTUDIJA ...... 223 9 PODIPLOMSKI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ...... 224

9.1 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI – ENOVIT DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM* ...... 224 9.1.1 Predstavitev študijskega programa, ki se ne razpisuje od študijskega leta 2008/2009...... 224 9.1.2 Vpis študentov * ...... 224 9.2 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI TRETJE STOPNJE ...... 224 9.3 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV TRETJE STOPNJE ...... 225 9.3.1 Vpis študentov ...... 225 9.4 OCENA URESNIČENIH CILJEV IZ AKCIJSKEGA NAČRTA ...... 227 9.5 OCENA STANJA NA PODROČJU IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ...... 228 9.5.1 Prednosti ...... 228 9.5.2 Slabosti ...... 229 10 ENOTNE PREGLEDNICE ZA VREDNOTENJE KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI 2012/2013 ...... 230

10.1 VLOŽENI VIRI IN POGOJI ZA DELOVANJE KNJIŽNICE ...... 230 10.2 KNJIŽNIČNE STORITVE IN UPORABA KNJIŽNICE ...... 233 10.3 UČINKOVITOST KNJIŽNICE IN DELOVNIH PROCESOV ...... 236 10.4 DEFINICIJE (CEZAR, NUK)...... 238 10.5 KOMENTAR H KAZALNIKOM ...... 240 10.6 PODATKI FF UM 2012/13 ...... 242

I. DEL

PODROČJA PRESOJE KAKOVOSTI FILOZOFSKE FAKULTETE UM

1 VPETOST V OKOLJE

1.1 VIZIJA IN POSLANSTVO FF UM

1.1.1 Vizija

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru izobraţuje študente v humanistiĉnem duhu ter odkrivanju in poglabljanju poštene ţivljenjske, raziskovalne in znanstvene resnice.

1.1.2 Poslanstvo

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru razvija znanstveno-raziskovalno in izobraţevalno delo na podroĉju humanistiĉnih, druţboslovnih in izobraţevalnih ved.

V svojih programih bo podpirala ĉlovekovo dostojanstvo in globalno praviĉnost ter razvijala kulturo dialoga in strpnosti ter znanstveno iniciativnost.

1.1.3 Poročilo o sledenju Strateškim ciljem UM 2013–2020

Predsednica KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik ja na povabilo prorektorice za kakovost UM doc. dr. Luĉke Lorber 20. 9. 2013 sodelovala na pripravljalnem sestanku za novembrski posvet Strategije UM 2013—2020. Na podlagi prejetih Izhodišĉ strategije razvoja UM (2013: 10) za kulturo kakovosti so v skladu z dogovorom, sprejetim na tem sestanku, prisotni do 22. 10. 2013 individulano izdelali predloge za Akcijski naĉrt, in sicer za vsakega izmed 6 strateških ciljev in jih na sestanku tudi predstavili ter prediskutirali. Mag. Pika Radmiloviĉ in Iztok Slatinek pa sta jih tehniĉno in vsebinsko uskladila in udeleţencem 23. 10. 2013 poslala ĉistopis dokumenta, ki je bil izhodišĉe za diskusijo na tematski delavnici 5 Kultura kakovosti na posvetu 5. 11. 2013. Posveta 5. 11. 2013 se s FF UM udeleţilo veliko zaposlenih (natanĉnega seznama ni), ki so sodelovali na posameznih delavnicah. Od vodstvenih delavcev so se udeleţili: dekan prof. dr. Marko Jesenšek (Znanstvena in umetniška dejavnost) prodekanka prof. dr. Silvija Borovnik (Znanstvena in umetniška dejavnost) prodekanka prof. dr. Alja Lipavic Oštir (Izobraţevalna dejavnost) prodekanka prof. ddr. Ana Vovk Korţe (Vpetost v okolje) predsednica KOK prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik (Kultura kakovosti) študent prodekan Tomaţ Praprotnik (Organizacija in povezljivost) tajnica mag. Petra Jug Pavlin (Razvoj ĉloveških virov).

Komisija za ocenjevanje kakovosti FF se je na 1. izredni seji 11. 12. 2013 podrobno seznanila z dokumentom Strategije razvoja Univerze v Mariboru 2013—2020, ki je bil sprejet na novembrskem posvetu 2013. Z njim se je seznanil tudi Senat FF UM na 12. izredni seji 19. 12. 2013. V nadaljevanju podajamo zapis obravnave in sklepov ustreznih toĉk.

Z A P I S N I K 12. izredne seje Senata Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je bila dne 19. 12. 2013 na Koroški cesti 160, Maribor

Zaĉetek seje: 11.00, konec seje: 13.00 Prisotni: prof. dr. Marko Jesenšek, prof. dr. Anná Kolláth, prof. dr. Mihaela Koletnik, izred. prof. dr. Marija Javornik Kreĉiĉ, prof. dr. Norbert Jaušovec, izred. prof. dr. Marjeta Cigleneĉki, prof. dr. Nada Šabec, prof. dr. Vesna Kondriĉ Horvat, doc. dr. Alenka Valh Lopert, doc. dr. Luĉka Lorber, prof. dr. Darko Friš, prof. dr. Boţidar Kante, doc. dr. Marina Tavĉar Krajnc, Marko Drobnjak, študent, Karina Soršak Kukovec, študentka.

Drugi prisotni: prof. dr. Danijel Rebolj, prof. ddr. Ana Vovk Korţe, izred. prof. dr. Alja Lipavic Oštir, prof. dr. Silvija Borovnik, mag. Petra Jug Pavlin, izred. prof. dr. Edvard Protner, doc. dr. Bojan Musil, prof. dr. Bojan Borstner, doc. dr. Smiljana Gartner, doc. dr. Simona Pulko, doc. dr. Klementina Juranĉiĉ Petek, doc. dr. Vlasta Kuĉiš, prof. dr. Vida Jesenšek, izred. prof. dr. Marjan Krašna, Tjaša Mohar, Biserka Hojnik, Tamara Marklej, Mojca Garantini, Alenka Marušiĉ, Nataša Vihar, Metka Jeriĉ, Jani Cerar, Marija Kraner, Alenka Kolar.

Dekan je pozdravil prisotne. Povedal je, da so bili na današnjo sejo vabljeni tudi predstojniki oddelkov in vodje strokovnih sluţb. Predstavljeni bodo strateški cilji razvoja UM. Pozdravil je prorektorici, ki bosta predstavili toĉke 4, 5, 6 in 7 današnjega dnevnega reda. Predstavil je dnevni red.

Dnevni red:

4. Institucionalna ponovna akreditacija UM, poroĉilo Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva RS (NAKVIS) 5. Institucionalna mednarodna evalvacija, poroĉilo Evropske zveze univerz (EUA) 6. Strateški cilji razvoja Univerze v Mariboru za obdobje 2013 – 2020 7. Predlogi za izboljšanje delovanja Univerze v Maribor

K 4: Dekan je predal besedo dr. Luĉki Lorber. Ob 11.10 uri pride na sejo dr. Vesna Kondriĉ Horvat. Rektor je dejal, da današnja seja Senata FF pomeni seznanitev z institucionalno ponovno akreditacijo UM, seznanitev z rezultati mednarodne evalavcije, preko strateških ciljev razvoja UM, do predlogov za izboljšanje delovanja UM. Na vĉerajšnjem predavanju Out of the box je tuji profesor razlagal, kako preprosti principi dobro potekajo. Z namenom doseganja ciljev kakovosti se moramo ravnati po dobro premišljenih vzorih. Dr. Luĉka Lorber je poudarila, da sta z dr. Mihaelo Koletnik danes v dvojni vlogi, kot prorektorici, ki sta prevzeli vodenje resorjev (študijski in razvoj kakovosti) in senatorki. Cilj je razvijati visokošolsko dejavnost in jo pripeljati do akademskega nivoja. S tem namenom gradimo principe razvojnega programa. Posebej se je zahvalila dr. Bojanu Borstnerju, ki je zmogel s predstavniki razliĉnih fakultet in sluţb doseĉi, da je UM izdelala odliĉno samoevalvacijsko poroĉilo s 1000 stranmi prilog. Poroĉilo pomeni oblikovanje izhodišĉ razvoja UM. Od leta 1975, od ustanovitve UM je prviĉ doseţen konsenz vseh 17 ĉlanic. Povedala je, da se pri evalavciji presoja delo na 6 podroĉjih, kjer so zaznali prednosti in slabosti: Prednosti

1. Vpetost v okolje (dobra povezanost z gospodarstvom, kulturnim in javnim ţivljenjem v Podravski regiji), 2. Delovanje visokošolskega zavoda (študijski programi, uĉno okolje, sistemi tutorstva in druge podporne storitve so zelo cenjeni s strani študentov), 3. Kadri (visoka stopnja pripadnosti in zavezanosti vseh sodelujoĉih ambicioznim ciljem univerze, veliko število zunanjih sodelavcev, kar dokazuje dobro vpetost UM v okolje, dejavnosti s ciljem poenotenja na kadrovskem podroĉju med ĉlanicami UM in univerzami v Sloveniji, motivirano podporno osebje, ki prispeva h kakovosti študijskega procesa), 4. Študenti (ustrezna zastopanost študentov v organih upravljanja, promocija in delo na prepoznavnosti študentske ankete, zelo dobro razvit sistem tutorstva, zadovoljstvo diplomantov s študijem in pridobljenim znanjem, dobri odnosi: študenti-strokovne sluţbe in študenti-profesorji, dober sistem praktiĉnega usposabljanja na ĉlanicah, 5. Materialni pogoji (dobro organizirana in urejena Univerzitetna knjiţnica, proaktivna vloga rektorata pri odpravljanju finanĉnih teţav ĉlanic, visok nivo IT-storitev na UM), 6. Zagotavljanje kakovosti (dobra vkljuĉenost študentov v sistem zagotavljanja kakovosti, vztrajno prizadevanje za kulturo kakovosti, dobro razumevanje zagotavljanja kakovosti v podpornih sluţbah univerze).

Predlogi za izboljšave

1. Vpetost v okolje (veĉ povezovanja študentov z delodajalci, vkljuĉevanja v strokovno in raziskovalno delo, vzpostaviti sistem za spremljanje zaposljivosti diplomantov, razvoja njihove kariere ter pridobljenih kompetenc), 2. Delovanje visokošolskega zavoda (oblikovanje strategije za diferenciacijo univerze /ĉlanic/programov od konkurenĉnih, razvoj strategije za naĉrtovanje vpisa, ki naj temelji na potrebah okolja, razvoj e-uĉenja in uĉenja na daljavo, racionalizacija organizacije UM, poveĉati število predmetov in študijskih programov, ki se izvajajo v angleškem jeziku) 3. Kadri (karierno svetovanje za pedagoške in nepedagoške delavce, uravnoteţenje pedagoških obremenitev znotraj programov in med programi, uravnoteţenje razmerja uĉitelj/študent po ĉlanicah, poveĉanje mobilnosti pedagoških in nepedagoških delavcev, kadrovsko naĉrtovanje, uvajanje sistema stimulacij za pedagoško odliĉnost), 4. Študenti (spremeniti postopek za imenovanje prorektorja/prodekana študenta), 5. Materialni pogoji (na univerzitetni ravni zagotoviti bolj optimalno razpolaganje s prostorskimi kapacitetami, pridobiti dodatna sredstva s trga), 6. Zagotavljanje kakovosti (ĉim prejšnja vzpostavitev poenotenih standardov na veĉ ravneh delovanja zavoda in odprava razlik med ĉlanicami, konkretizacija naĉrtov in ukrepov, ki vodijo k izboljšavam, boljša koordinacija dejavnosti zagotavljanja kakovosti na univerzi, veĉja hitrost pri upravljanju sprememb s strani vodstva univerze, veĉji poudarek na evalvaciji pedagoškega dela in nagrajevanju odliĉnosti, zmanjšati razlike v kakovosti pedagoškega in/ali raziskovalnega dela med ĉlanicami.

Dr. Luĉka Lorber je poudarila potrebo po zmanjšanju razpisanih študijskih programov tako, da bodo evropski primerljivi. Dejala je, da smo pridobili dovoljenje za delo za naslednjih 6 let, sledijo še programske evalavacije.

Dr. Mihaela Koletnik je omenila FZV, ki je zaradi ugotovljenih nepravilnosti (neustrezno habilitirani izvajalci) dobila le izredno evalavacijo in se bo zaprla, ĉe ne bodo odpravili nepravilnosti. Dovoljenje je bilo izdano le za 1,5 leta, za 3 fakultete za 3 leta, ostale za 7 let. Ĉe FZV ne bo dobila dovoljenja za delo, to za UM pomeni, da ne more izdati pravno veljavnih listin. GF je izvajala predmete, ki niso bili ovrednoteni z ECTS toĉkami.

Dr. Luĉka Lorber je povedala, da so zato morali na zadnji seji Senata UM za vse poletne šole za nazaj potrditi ECTS-je ter programe akreditirati na UM. Z letom 2017 na bi UM zaĉela akreditirati svoje študijske programe sama, brez NAKVIS-a. Glasovali so o sklepu: SKLEP 37: Senat Filozofske fakultete se seznani s Poročilom o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda Univerza v Mariboru. Sklep je bil sprejet (15 glasov ZA, 0 glasov PROTI, 0 VZDRŢANI).

K 5: Dr. Luĉka Lorber je predstavila poroĉilo Evropske zveze univerz (EUA), institucionalno mednarodno evalavacijo. Delo je potekalo v sodelovanju z organi in zaposlenimi na UM. Vmesna poroĉila in konĉne verzije so bile predstavljene na razliĉnih sestankih na ravni univerze in fakultet. Izbor ĉlanov samoevalvacijske skupine je bil praviĉen, saj odraţa uravnoteţeno zastopanost struktur UM ter razpon njihovega strokovnega znanja in izkušenj znotraj institucije. Samoevalvacijsko poroĉilo UM je bilo zelo kakovostno in dosledno. Prav tako pozdravljamo udeleţbeni pristop, ki ga je ubrala UM. Poroĉilo, ki je zelo natanĉno, nam je bilo v veliko pomoĉ.

Evalvacijska skupina Ĉlani skupine:  Kerstin Norén, rektorica, Univerza West, Švedska, vodja skupine  Gerard Wrixon, bivši rektor, Univerza Cork, Irska  Simona Lache, prorektorica, Univerza v Brasovu, Romunija  Dan Derricott, študent, Univerza Lincoln, Zdruţeno kraljestvo (prvi obisk)  Jacob Müller, študent, Univerza v Potsdamu, Nemĉija (drugi obisk)  Fabrice Hénard, visokošolski svetovalec, Learning Avenue Consultancy, koordinator skupine

Poroĉilo, ki so ga posredovali se nanaša na: - Vodenje in institucionalno odloĉanje - Univerza s širokim mandatom - Pomanjkljiva integracija - Kompleksna struktura upravljanja - Uĉinkovito vkljuĉevanje študentov v organe upravljanja - Pedagoški proces - Študenti zadovoljni s študijem - Prepletenost raziskovanja in izobraţevanja - Dodaten poudarek na praktiĉnem projektnem delu - Poveĉanje števila študijskih smeri in programov na raĉun uĉinkovitejšega izobraţevanja - Nujen poglobljen razmislek o izobraţevalni strategiji - Kljub napredku prihaja do razhajanj v razumevanju ciljev bolonjskega procesa - Raziskovanje - Moĉna zavezanost vzpostavitvi raziskovalnih kapacitet - Nujne so raziskovalne prioritete - Prispevek k druţbi - Moĉna zavezanost tretji misiji univerze

- Dobri stiki z lokalnim okoljem - Veĉja udeleţba interesnih skupin - Kultura kakovosti - Robusten sistem, ki temelji na Centru za razvoj kakovosti in Komisiji za ocenjevanje kakovosti - Zagotavljanje kakovosti pred nedavnim postala ena izmed najpomembnejših prioritet - Napredek v zvezi s študentskimi anketami - Internacionalizacija - Dinamiĉna strategija internacionalizacije - Nujna je bolj osredotoĉena strategija

Povzetek priporoĉil

Vodenje in institucionalno odloĉanje

 usklajevanje strategij posameznih fakultet z enotno strategijo univerze  natanĉnejša izjava o misiji univerze  vzpostavitev mehanizmov za laţje širjenje informacij med fakultetami in sluţbami rektorata  vzpostavitev osrednje funkcije obvešĉanja  ustanovitev strateškega sveta v sodelovanju z interesnimi skupinami

Izobraţevanje

 izboljšanje študijske ponudbe s programi vseţivljenjskega uĉenja  ustanovitev centra za kakovost pouĉevanja, ki bi bil povezan s Centrom za razvoj kakovosti  seznanjanje uĉiteljev z bolonjskim procesom  konsolidacija in razvoj Kariernega centra

Raziskovanje

 razvoj aplikativnih raziskovalnih projektov in projektno usmerjenega izobraţevanja

Kultura kakovosti

 pogojevanje financiranja z doseţki na podroĉju zagotavljanja kakovosti  boljša izraba rezultatov zagotavljanja kakovosti (poroĉila)  prenova študentskega evalvacijskega sistema

Internacionalizacija

 Vse fakultete in vsi pedagoški delavci morajo biti preţeti z internacionalizacijo.  razvoj mreţ z univerzami s sorodnimi profili

Ob 12.00 uri sejo zapustita Karina Soršak Kukovec in dr. Marjan Krašna.

Dekan se je zahvalil za izĉrpno predstavitev. Na prvi pogled se zdi, da so zunanje evalvacije nepotrebne, pa to ne drţi. To je delo "na dolgi rok". Pri programski akreditaciji, ki je v teku, so nam takšna poroĉila v pomoĉ. Prosil je vse predstojnike in senatorje, da slišano prenesejo na oddelke in upoštevajo pri delu v naslednjem letu.

Dr. Mihaela Koletnik je povedala, da bo velik problem obdrţati vse študijske programe. Rešitev bo zdruţevanje in izboljševanje, kar je tudi moto bolonjskega študijskega izobraţevanja. Nenehno izboljševanje. Študijskih programov nismo znali pravilno prilagoditi trenutnim razmeram. To kaţe tudi le 2/3 zasedenost posameznih programov. Rešitev je potrebno poiskati na oddelkih. Odpiranje novih študijskih programov pa je skoraj nemogoĉe (zagotovljeno financiranje).

Dr. Luĉka Lorber je dejala, da se priĉakuje 70% upad vpisa mladih na univerze. Cilj EU je, da se na študij vpiše le 30% populacije mladih, zato bi morali zaĉeti z usklajevanjem programov na oddelkih ĉim prej. Ena izmed rešitev je vseţivljenjsko uĉenje.

Dr. Boţidar Kante je vprašal, ĉe ima NAKVIS izdelana merila za ukinitev študijskih programov? Doslej so jih ukinjali zaradi premalo habilitiranih predavateljev. Bo odslej merilo tudi število vpisanih študentov? Bo programe ukinil NAKVIS, ali bomo morali to urediti med seboj, znotraj fakultete? Menil je, da vseţivljenjsko uĉenje ni resna alternativa.

Dr. Bojan Borstner je povedal, da smo v situaciji, ko moramo iti naprej, ali pa bomo potonili. Zanima nas število študijskih programov in raziskovalnih projektov na fakulteti. Do sedaj smo razmišljali tako, da smo za zaposlene (npr. 10 oseb) potrebovali 500 ur in smo tako tudi sestavili programe. NAKVIS niti ne ustanavlja, niti ne ukinja študijskih programov, podeljuje le licenco. Vse ostalo moramo urediti znotraj UM. Oĉitno se kaţe, da ne bomo mogli imeti veliko "majhnih" predmetov, paĉ pa veĉ vzajemnega dopolnjevanja. Pri programu s fiksnimi vezavami dobimo namesto 15 le 4 programe. Ostaja še moţnost povezovanja med oddelki. V letu 2014 so predvideni reakreditacijski postopki za veliko veĉino študijskih programov. Potrebna bo enotna strategija, kako naj ti procesi potekajo.

Dr. Luĉka Lorber je dr. Boţidarju Kantetu odgovorila, da UM lahko vodstvu fakultete doloĉi kazalnike in zaĉne z zapiranjem programov. Na naši univerzi imamo 3 programe, ki imajo zadnjih 5 let le 3 študente. Na to smo rektorja opozorili in predlagali, da jih veĉ ne bi razpisali, pa je bila toĉka s seje Senata UM umaknjena, preden bi o njej stekla razprava. Pravilna pot je, da se ne oziramo na ljubljansko univerzo in rešitve poišĉemo na fakulteti, na oddelkih.

Dr. Boţidar Kante je opozoril, da se za krĉenjem programov skriva odpušĉanje zaposlenih.

Dr. Luĉka Lorber j dejala, da to ne drţi. Podatki, ki jih navaja pa temeljijo izkljuĉno na osnovi analize institucije.

Rektor je dejal, da drţava nima enotnega mnenja. Ministrstvu za finance je v interesu zapiranje programov, poslediĉno manj stroškov, Ministrstvu za šolstvo pa se poteguje za ĉim veĉ sredstev. Univerza lahko ima še veliko veĉ zaposlenih, kar pa pomeni manjše plaĉe, saj je "finanĉna vreĉa" le ena. Doslej smo razmah študijskih programov preveĉ tolerirali. Bistvo univerze je, da se predmeti ne podvajajo, ostanejo le najboljši. Ko se pokaţe potreba po novih zaposlenih, se zaposli profesorja za izbrani predmet, ĉe pa zaĉne interes narašĉati, se veţe med stalne predmete. Torej najti je treba naĉin oblikovanj in povezovanja študijskih

15 predmetov. Pojavi se vprašanje preglednosti - smiselno je manj programov in veĉ izbirnih vsebin. Vpisati veliko študentov ob zavedanju, da ji 1/2 študija ne bo dokonĉalo, ni prava pot. S pogovorom ob vpisu bi jih bilo potrebno opozoriti, kaj jih ĉaka. Ob zniţanju vpisnih mest bi vzpostavili optimalne pogoje za študij. Glasovali so o sklepu: SKLEP 38: Senat Filozofske fakultete se seznani z evalvacijskim poročilom Evropske zveze univerz (EUA), podanim v postopku institucionalne mednarodne evalvacije. Sklep je bil sprejet (14 glasov ZA, 0 glasov PROTI, 0 VZDRŢANI).

K 6: Dr. Luĉka Lorber je dejala, da so UM pri pripravi strateških ciljev razvoja vkljuĉili vse strukture. Zelo aktivni so bili tudi študenti. Ob 12. 40 uri sejo zapustita dr. Norbert Jaušovec in dr. Boţidar Kante.

Dr. Luĉka Lorber je predstavila kljuĉne smernice razvoja, ki temeljijo na:

 poslanstvu in viziji razvoja;  doseganju znanstvenoraziskovalne in razvojne odliĉnosti;  uĉinkovitejši strukturi in organiziranosti študijskih programov, veĉji povezljivosti študijskih programov, izbirnosti in notranji mobilnosti ter doseţenih kompetencah znanja;  poglabljanju partnerskega odnosa s študenti;  krepitvi internacionalizacije visokošolske dejavnosti in mednarodne prepoznavnosti;  uresniĉevanju tretjega poslanstva, ki pomeni prenos znanja in sodelovanje z lokalnim okoljem, širšo regijo in mednarodnim prostorom za doseganje ciljev trajnostno in druţbeno odgovorne univerze;  razvoju podpornih dejavnosti za uĉinkovitejše uresniĉevanje strateških ciljev;  doseganju ĉim višje stopnje kulture kakovosti. Dr. Bojan Borstner je povedal, da sta za našo fakulteto bistveni 2 podroĉji: 1. ĉloveški viri - tako malo, kot se vlaga sedaj v izobraţevanje zaposlenih, se ni nikoli. Ideja Centra za razvoj izobraţevanja je, ţal, funkcionirala v letih 1994 - 1995.

Rektor je dejal, da so bila nekatera predavanja takrat zastarela, bila so neuporabna, zato se je tovrstno izobraţevanje prenehalo.

Ob 12. 48 uri sejo zapusti dr. Darko Friš.

Dr. Luĉka Lorber je dejala, da bi morali znati pospešiti razvoj izobraţevanja kadrov najprej znotraj fakultete, kar bi se preneslo na celotno UM.

Dr. Marina Tavĉar Krajnc je izpostavila vprašanje jezika, v katerem potekajo predavanja.

Dr. Luĉka Lorber je dejala, da leta 2004, ko je izšel novi zakon o šolstvu, ni bilo dogovora s strokovnimi krogi. Tokrat smo sledili ciljem CRP-ov, zakon je napisan strokovno, ne politiĉno. Proti predlogu ZVIS-a je tokrat stroka in ne politika. Uĉni jezik v tej drţavi pa je brez dvoma slovenski. Domicil slovenskega jezika je na vseh 4 univerzah in na ZRC SAZU. Krogi znotraj teh institucij so dovolj aktivni pri zašĉiti slovenšĉine: 1. Uĉni jezik je slovenski, 2. Univerza je odgovorna za razvoj slovenskega jezika,

3. Univerza lahko sama presodi, kateri predmet bo izvajan v tujem jeziku. Poudarek na kvalitetnem tujem jeziku. Najbolj aktivna sta tokrat dr. Stabej in dr. Kalinova, ki predlogu ZVIS-a nista najbolj zaupala. Preveĉ dobesedno sta povzemala stališĉa stroke. Ne smemo pa pozabiti, da ima univerza obvezo, da ponuditi programe tujim študentom, v tujem jeziku. Dr. Marina Tavĉar Krajnc je dejala, da je zaposlenim razposlala zapis razprave iz seje, ki jo je skupaj s sindikatom sklicala na temo novega predloga ZVIS-a.

Dr. Silvija Borovnik je povedala, da je sodelovala v razpravi v poglavju o kulturi v ĉasopisu Delo. Ne spominja se širše razprave, le manjših razprav, o rabi jezika znotraj UM. Menila je, da je raba tujega jezika smiselna po doloĉenih programih za tuje študente, domaĉi študenti pa imajo pravico diplomirati v slovenskem jeziku. Glasovali so o sklepu: SKLEP 39: Senat Filozofske fakultete se seznani s Strateškimi cilji razvoja Univerze v Mariboru za obdobje 2013 – 2020. Sklep je bil sprejet (11 glasov ZA, 0 glasov PROTI, 0 VZDRŢANI).

K 7: Glasovali so o sklepu: SKLEP 40: Senat Filozofske fakultete se seznani s predlogi za izboljšanje delovanja Univerze v Mariboru. Sklep je bil sprejet (11 glasov ZA, 0 glasov PROTI, 0 VZDRŢANI).

Dekan se je zahvalil rektorju in obema prorektoricama za udeleţbo in predstavitev toĉk na izredni seji senata. Vsem je zaţelel lepe praznike in vse lepo v novem letu.

Seja je bila zakljuĉena ob 13.00 uri.

Zapisala Potrjuje: Alenka Kolar, Dekan tajnica prof. dr. Marko Jesenšek

1.2 SODELOVANJE FF UM Z DRUŢBENIM OKOLJEM OZ. VKLJUČEVANJE VANJ

FF UM sodelovanje z okoljem razvija na dveh vsebinskih nivojih, tj. raziskovalnem in izobraţevalnem. Oba se najtesneje prepletata tudi v organizacijskem smislu, tj. pri delu vseh centrov in posameznih oddelkov, ki so pod koordinatorstvom ddr. Ane Vovk Korţe pripravili na podlagi ţe obstojeĉih uspešnih programov in novih idej Katalog ponudbe centrov in oddelkov Filozofske fakultete Maribor, dostopen na http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/37394.pdf Ponudba izhaja iz uporabnih znanj, ki jih lahko na fakulteti prenesemo v prakso, ker se zavedamo, da je znanje, ki ga razvijamo, lahko uporabno za izobraţevalne, raziskovalne in druge organizacije v okolju. Predstavljeni so programi, ki so jih pripravili: Mednarodni center za ekoremediacije, Center za vseţivljenjsko izobraţevanje, Center za antrozologijo, Humanima, Oddelek za germanistiko, Oddelek za filozofijo, Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti, Oddelek za prevodoslovje. Center za informacijske, komunikacijske in interaktivne tehnologije (IKIT) pa je še v ustanavljanju.

Posamezni centri in oddelki so pripravili naslednja vsebinska podroĉja: 1. CENTER ZA VSEŢIVLJENJSKO IZOBRAŢEVANJE: Jezikovno izobraţevanje (17 tujih jezikov in slovenšĉina za tujce), MUF — Mini univerza Filozofske fakultete, Pedagoško-andragoško izobraţevanje, Posodobitveni programi. 2. MEDNARODNI CENTER ZA EKOREMEDIACIJE (23): Rastlinska ĉistilna naprava, Analize vode s terenskim laboratorijem, Spoznajmo prsti v pokrajini, Terensko delo kot oblika izkustvenega uĉenja, Geografi ja v praksi, Uĉne in kolesarske poti po uĉilnici v naravi, Projektno delo v šoli, Izkustveno uĉenje v naravi za otroke s posebnimi potrebami, Zaĉutimo naravo — predšolska vzgoja, Naredimo si svojo gredico, Naredimo terase za jagodiĉevje, Raziskujmo vodo, Dijaški projekti na uĉnih poligonih, Praktiĉno usposabljanje za dijake (naravovarstveni in okoljevarstveni tehniki), Znanstvenoraziskovalno delo za mlade, Praksa za dijake in študente, Pridobivanje prvih delovnih izkušenj, Terenske vaje za maturo iz geografije, Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraţevanje za trajnostni razvoj, Naredimo vrt z gomilastimi gredami, Ogledi uĉnih poligonov za samooskrbo in ekoremediacije Poljĉane, Izkustveno uĉenje za nadarjene v naravi, Tabori za izkustveno izobraţevanje. 3. CENTER ZA ANTROZOOLOGIJO HUMANIMA: Spodbujanje uĉenja, ĉustvene intelegence in motivacije s pomoĉjo ţivali, Uporaba psihološkega treninga v izobraţevanju, Upravljanje s konfliktom in stresom v izobraţevanju. 4. CENTER ZA INFORMACIJSKE, KOMUNIKACIJSKE IN INTERAKTIVNE TEHNOLOGIJE (IKIT): Programi izobraţevanja (Uvod v interaktivne tehnologije, Priprava gradiv za interaktivne table Smart, Responderski sistemi, PowerPoint in interaktivna tabla, Snemanje predavanj, Interaktivne table kot brainstorming naprave). 5. ODDELEK ZA GERMANISTIKO: partner Goethejevega inštituta v Ljubljani. 6. ODDELEK ZA FILOZOFIJO: Spodbujanje kritiĉenga mišljenja in retorike, Profesionalna etika in poklicna integriteta, Raziskovanje etike z otroki, Raziskovanje sodobnih etiĉnih dilem. 7. ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŢEVNOSTI: Jezik v pouĉevanju. 8. ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE: Prevajanje in tolmaĉenje kot privlaĉni obliki dela pri pouku tujih jezikov, Prevajalski seminar za nemški jezik, Prevajalski seminar za angleški jezik. V nadaljevanju so podrobneje predstavljene dejavnosti posameznih centrov v študijskem letu 2012/2013 in ocena uresniĉenih aktivnosti iz Akcijskega naĉrta 2012.

1.2.1 AKTIVNOSTI CENTRA ZA VSEŢIVLJENJSKO IZOBRAŢEVANJE

Center za vseţivljenjsko izobraţevanje v skladu s svojim poslanstvom, tj. zagotavljanjem kontinuiranega dostopa do znanja, pripravlja in izvaja študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe (PAI — pedagoško-andragoško izobraţevanje), programe profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju in jezikovno izobraţevanje. S povezovanjem dodiplomskega, podiplomskega in nadaljnjega izobraţevanja uveljavlja naĉelo vseţivljenjskosti. Osnovno pozornost namenja zagotavljanju dostopa do znanja, podpiranju profesionalizacije, evalviranju izobraţevanja in izpopolnjevanja ter razvijanju novih strategij za uĉinkovito uveljavljanje vseţivljenjskega uĉenja. V študijskem letu 2012/2013 so bile izvedene naslednje aktivnosti: Študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe (PAI) Študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe Pedagoško-andragoško izobraţevanje se je v študijskem letu 2012/2013 izvedel v skladu z naĉrtovanim akcijskim naĉrtom za leto 2012/2013. Filozofska fakulteta je kljub podpisanem Sporazum o skupnem izvajanju študijskega programa za izpopolnjevanje izobrazbe s Fakulteto za naravoslovje in matematiko, program izvedla samostojno. Fakulteta za naravoslovje in matematiko v študijskem letu 2012/2013 zaradi premajhnega števila prijavljenih ni oblikovala svoje skupine. Skupno število vpisanih je na Filozofski fakulteti znašalo 30 študentov. Sprotno preverjanje odziva slušateljev nas je pripeljalo do zakljuĉka, da je bila veĉina udeleţencev zadovoljna z izvedbo izobraţevanja. Ustrezale so jim predlagane vsebine, zadovoljni so bili z delom veĉine predavateljev ter z organizacijo. Posodobitveni programi V študijskem letu 2012/2013, nismo izvedli nobenega od napovedanih dvanajstih posodobitvenih programov. Programi so namenjeni predvsem spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v šolstvu, ki so tovrstna izobraţevanja koristili pri napredovanju v višji naziv. Ker so vsa napredovanja trenutno zamrznjena, šole zaradi slabe finanĉne situacije ne ţelijo kriti stroškov kotizacije svojim zaposlenim, smo v študijskem letu 2012/2013 zabeleţili upad izvedbe posodobitvenih programov. Program Mini univerze Filozofske fakulteta Program Mini univerze Filozofske fakultete je v študijskem letu 2012/2013 presegel priĉakovanja organizatorjev in napovedi, ki smo jih uvrstili v akcijskem naĉrtu za leto 2012/2013. V Centru za vseţivljenjsko izobraţevanje smo zabeleţili ogromno zanimanje za vpis v program, zlasti na lokaciji v Mariboru. Zaradi prostorske omejenosti smo bili primorani omejiti število vpisnih kandidatov. Skupno število vpisanih je v Mariboru znašalo 122 in v Ljubljani 54 miništudentov. Program je postal prepoznaven v medijih, izšlo je nekaj ĉlankov o Muf-u, posnetih je bilo nekaj intervjujev na Radiu Si ter na televiziji. Sreĉali smo se z zelo pozitivnim odzivom slušateljev in njihovih staršev, kar nas je pripeljalo do zakljuĉka, da bomo v naslednjem študijskem letu razširi ponudbo Mini univerze na program Muf 1, Muf 2 ter Medgeneracijske delavnice, ki bodo namenjene otrokom ter njihovim starim staršem. Jezikovno izobraţevanje V sklopu jezikovnega izobraţevanja organiziramo zaĉetne in izpopolnjevalne jezikovne teĉaje za študente, zaposlene na univerzi in zunanje udeleţence, ki potekajo na Filozofski fakulteti, ter poslovne jezikovne teĉaje za zakljuĉene skupine, ki potekajo na sedeţu podjetij. Kot imetniki licence Goethejevega inštituta izvajamo tudi izpite iz znanja nemšĉine za pridobitev certifikatov Goethejevega inštituta. V študijskem letu 2012/2013 smo izvedli skupno 32 jezikovnih teĉajev za študente, zaposlene na UM in zunanje udeleţence, ki se jih je udeleţilo skupno 260 udeleţencev, in sicer deset teĉajev nemšĉine, šest teĉajev anglešĉine, tri teĉaje francošĉine, dva teĉaja italijanšĉine, dva teĉaja španšĉine, dva teĉaja japonšĉine, dva teĉaja slovenšĉine za tujce, dva teĉaja farsija, en teĉaj rušĉine, en teĉaj portugalšĉine in en teĉaj turšĉine. Izvedli smo tudi tri poslovne teĉaje anglešĉine in dva poslovna teĉaja nemšĉine ter 40 individualnih ur poslovne anglešĉine in 40 individualnih ur poslovne nemšĉine. Izvedli smo tudi izpite za pridobitev certifikata Goethejevega inštituta za trinajst udeleţencev. Jezikovne teĉaje sprotno evalviramo in pri naslednjih izvedbah upoštevamo pripombe in predloge udeleţencev.

Rezultati evalvacije za leto 2012/2013 kaţejo, da so udeleţenci na splošno zadovoljni z organizacijo in izvedbo jezikovnih teĉajev ter z delom predavateljev in izbiro uĉnega gradiva.

OCENA STANJA

Prednosti Kot humanistiĉno-druţboslovna fakulteta, ki izobraţuje uĉitelje številnih podroĉij, smo kompetentni izvajalci pedagoško-andragoškega izobraţevanja za diplomante nepedagoških študijskih programov, ki po opravljenem izobraţevanju pridobijo temeljna pedogoška, psihološka, andragoška in didaktiĉna znanja ter spretnosti za izvajanje vzgojno-izobraţevalnega procesa v osnovnem in srednjem izobraţevanju oziroma drugih vzgojno-izobraţevalnih organizacijah. Poleg tega lahko ponudimo široko paleto programov strokovnega usposabljanja za delavce v vzgoji in izobraţevanju. Uveljavili smo se tudi kot kakovostni in konkurenĉni ponudniki jezikovnega izobraţevanja, saj so naši predavatelji izkušeni uĉitelji tujih jezikov, mnogi med njimi tudi habilitirani visokošolski uĉitelji oz. sodelavci, ter naravni govorci. Opaţamo, da se pri jezikovnih teĉajih poveĉjuje zanimanje za nemški jezik, verjetno zaradi moţnosti zaposlitve v sosednji Avstriji. Glede na lansko študijsko leto smo zabeleţili tudi velik porast števila kandidatov, ki so opravljali izpite za prodobitev certifikatov Goethejevega inštituta (v študijskem letu 2011/2012 sta bila samo dva kandidata, v letu 2012/2013 pa trinajst). Slabosti V študijskem letu 2012/2013, nismo izvedli nobenega od napovedanih dvanajstih posodobitvenih programov. Programi so namenjeni predvsem spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v šolstvu, ki so tovrstna izobraţevanja koristili pri napredovanju v višji naziv. Ker so vsa napredovanja trenutno zamrznjena, šole zaradi slabe finanĉne situacije ne ţelijo kriti stroškov kotizacije svojim zaposlenim. Ĉeprav smo izvedli en teĉaj veĉ v primerjavi z lanskim študijskim letom, pa je bilo skupno število udeleţencev nekoliko manjše (260 v primerjavi z 295 v 2011/2012). Upad števila udeleţencev je najverjetneje povezan predvsem z ekonomsko situacijo v drţavi. Opaţamo tudi, da se udeleţenci odloĉajo predvsem za jezike, ki jim lahko koristijo pri iskanju zaposlitve (nemšĉina, anglešĉina), medtem ko je zanimanje za romanske in druge jezike precej upadlo. Priloţnosti Za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe se odloĉa relativno veliko diplomantov nepedagoških smeri, zato to podroĉje za fakulteto pomeni priloţnost, da se poleg izvajanja izobraţevanja na fakulteti poveţe z lokalnimi ustanovami iz drugih obmoĉij in regij, ki bi bile zainteresirane za izvajanje pedagoško-andragoškega izobraţevanja na svojih sedeţih, da bi s tem dosegli ĉim veĉje število potencialnih kandidatov. Jezikovni teĉaji, ki jih organizira Filozofska fakulteta, predstavljajo za trţišĉe zanimivo kombinacijo zagotovljene kakovosti in ugodne cene glede na konkurenco, kar se kaţe v še vedno relativno velikem številu slušateljev teĉajev kljub poglabljanju gospodarske krize. Glede na poveĉanje povpraševanja po uĉenju nemšĉine in opravljanju mednarodno priznanih izpitov iz nemšĉine so na tem podroĉju še moţnosti za razširitev ponudbe. Ponudili pa bo lahko tudi priprave na mednarodno veljavne izpite iz drugih jezikov in opravljanje izpitov iz tujih jezikov za tiste, ki potrebujejo dokazilo o znanju tujih jezikov (po vzoru FF v Ljubljani).

Preglednica 1: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta za CVI

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Študijski program za izpopolnjevanje Študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe – izobrazbe: izpeljana izobraţevanja za skupino Pedagoško andragoško izobraţevanje: izpeljava 30 udeleţencev. izobraţevanja za skupino 30-ih udeleţencev. Programi profesionalnega usposabljanja: 2 Ni realizirano. izvedbi za 50 udeleţencev Program Mini univerze Filozofske fakulteta: Program Mini univerze Filozofske fakulteta: dve Maribor – 120 udeleţencev, Ljubljana – 60 skupini: realizirano: Maribor – 122 udeleţencev, udeleţencev Ljubljana – 54 udeleţencev Splošni jezikovni teĉaji za študente, zaposlene Realizirano. Izvedli smo 28 splošnih jezikovnih na UM in zunanje udeleţence. teĉajev iz osmih tujih jezikov in slovenšĉine za tujce. 10 poslovnih 40-urnih teĉajev anglešĉine in Delno realizirano. Izvedli smo tri 40-urne teĉaje nemšĉine in 40 individualnih ur poslovne anglešĉine in dva 40-urna teĉaja nemšĉine ter 40 nemšĉine individualnih ur nemšĉine in 40 individualnih ur nemšĉine. Jezikovni teĉaji za študente Erasmus UM, ki Realizirano. V sodelovanju z UM smo izvedli odhajajo na študij v tujino. teĉaj nemšĉine, španšĉine in portugalšĉine.

1.2.2 AKTIVNOSTI MEDNARODNE PISARNE

Filozofska fakulteta je bila v študijskem letu 2012/2013 dejavno vpeta v mednarodni visokošolski in znanstvenoraziskovalni prostor. Internacionalizaciji svojih aktivnosti posveĉamo posebno pozornost in s tem povezujemo institucionalne moţnosti visokošolskega prostora za realizacijo predlaganih iniciativ (npr. mednarodne znanstvene konference, skupni študijski programi, mreţe …). Pri študentih, pedagoških sodelavcih, raziskovalcih in strokovnih sodelavcih spodbujamo vse oblike mednarodnega sodelovanja in mobilnosti, saj zastopamo stališĉe, da je mednarodna dejavnost v akademskem in znanstvenoraziskovalnem prostoru kljuĉnega pomena za kakovostno delo in prepoznavnost fakultete v mednarodnem prostoru. Na fakulteti delujeta mednarodna in projektna pisarna, ki skrbita za promocijo in izvajanje programov mobilnosti, prijavo domaĉih in mednarodnih projektov ter podporo izvajanju projektov, sklepanje mednarodnih sporazumov, organizacijo poletnih šol in podporo organizaciji drugih mednarodnih dogodkov.

Preglednica 2: Mobilnost študentov, uĉiteljev in zaposlenih v letu 2012/2013

ŠTUDENTSKA ERASMUS – ERASMUS – ERASMUS CEEPUS BILATERALA FREEMOVER MOBILNOST ŠTUDIJ V PRAKSA V MUNDUS TUJINI TUJINI izhodna 42 3 2 7 0 2 vhodna 36 2 1 28 1 0

MOBILNOST ERASMUS ERASMUS CEEPUS CEEPUS RAZPIS UĈNEGA OSEBJA MUNDUS FREEMOVER MIZKŠ izhodna 11 0 8 2 0 vhodna 31 1 2 0 3

MOBILNOST ZAPOSLENIH Z NAMENOM USPOSABLJANJA ERASMUS izhodna 3 vhodna 2

S številnimi tujimi institucijami sodelujemo v evropskih projektih na podroĉju humanistiĉnih, druţboslovnih in pedagoških ved, v okviru programov mobilnosti Erasmus, CEEPUS in bilateralnih izmenjav ter v okviru skupnih študijskih programov. Fakulteta je še posebej dejavna v srednjeevropskem prostoru skozi program CEEPUS, v okviru katerega koordinira geografsko mreţo GEOREGNET s sedemnajstimi partnerji, kot partnerica sodeluje v CEEPUS mreţi s podroĉja anglistike, v letu 2012/2013 pa je prvo leto koordinirala tudi mreţo TRANS s podroĉja prevodoslovja, v katero je vĉlanjenih osem partnerskih univerz. Filozofska fakulteta je tudi partnerica v skupnem študijskem programu European Master in Culture and Tourism (koordinator je Univerza v Bariju, izvaja ga EMUNI) in v skupnem študijskem programu Master in European Studies (koordinator je Univerza v Sieni), sodeluje pa še pri pripravi doktorskega skupnega študijskega programa Regionalne študije in identiteta Srednje Evrope (v okviru CEEPUS-a; koordinator je Univerza v Zagrebu). Pri programih mobilnosti smo v letu 2012/2013 zabeleţili porast vhodne študentske mobilnosti (68 študentov v primerjavi z 49 študenti leta 2011/2012) in manjši padec izhodne študentske mobilnosti (56 študentov v primerjavi s 57 študenti v letu 2011/2012) v primerjavi s prejšnjim študijskim letom. Pri mobilnosti uĉnega osebja smo zabeleţili upad izhodne mobilnosti (21 mobilnosti v primerjavi s 25 v letu 2011/2012) in veliko porast vhodne mobilnosti (37 v primerjavi z 20 v letu 2011/2012). Pri mobilnosti zaposlenih z namenom usposabljanja smo v letu 2012/2013 izvedli tri izhodne mobilnosti (enako kot v letu 2011/2012) in dve vhodni mobilnosti. Podatki glede na program mobilnosti: V programu Erasmus smo v letu 2012/2013 zabeleţili majhen porast vhodne mobilnosti študentov (36 študentov v primerjavi z 32 v 2011/2012), manjši upad izhodne mobilnosti študentov ter porast vhodne in upad izhodne mobilnosti profesorjev glede na prejšnje leto. Na Filozofsko fakulteto je prišlo 36 tujih Erasmus študentov, ena študentka v programu Erasmus Mundus in dva študenta na Erasmus prakso, kar je 4 veĉ kot v prejšnjem študijskem letu. Na študij v tujino v okviru programa Erasmus je odšlo 42 študentov Filozofske fakultete, 2 v okviru Erasmus Mundus ter 3 študenti na Erasmus prakso. V okviru programa Erasmus – Teaching staff smo v letu 2012/2013 v tujino izvedli 11 mobilnosti, kar je 11 manj kot v 2011/2012, na FF pa je prišlo 31 profesorjev, kar je 13 veĉ kot v prejšnjem študijskem letu. V okviru programa Erasmus – Staff Training so na usposabljanje v tujino odšli trije strokovni delavci FF, kar je enako število kot v prejšnjem študijskem letu, na Filozofsko fakulteto pa sta prišli dve strokovni sodelavki. V programu mobilnosti CEEPUS beleţimo dvakratno poveĉanje vhodne in majhen upad izhodne študentske mobilnosti ter porast izhodne profesorske mobilnosti, medtem ko vhodna profesorska mobilnost ostaja enaka kot v prejšnjem študijskem letu. V primerjavi z letom 2011/2012 se je poveĉala tudi izhodna študentska in profesorska mobilnost v programu CEEPUS freemover. V letu 2012/2013 smo v okviru mreţe TRANS poleg rednih mobilnosti organizirali tudi CEEPUS poletno šolo, ki je potekala od 1. do 14. julija 2013, udeleţilo pa se je je 13 tujih študentov (ţe upoštevani pri vhodnih CEEPUS študentih).

OCENA STANJA Prednosti Vhodna in izhodna študentska mobilnosti se na splošno poveĉujeta, predvsem je porast opaziti pri vhodni mobilnosti (glede na podatke zadnjih treh študijskih let). Poveĉanje študentske mobilnosti dosegamo z uspešnimi predstavitvami programa Erasmus, z veĉanjem števila sklenjenih bilateralnih Erasmus sporazumov ter z nudenjem ustreznih informacij o moţnostih izmenjave in ustrezne podpore pri prijavi in izvedbi mobilnosti v vseh programih mobilnosti (Erasmus, CEEPUS, bilaterala). Z uspešno prijavo nove CEEPUS mreţe TRANS Oddelka za prevodoslovje smo v letu 2012/2013 študentom odprli nove moţnosti za izmenjavo tako študentov kot profesorjev, zato v tem programu beleţimo tudi porast izhodne profesorske mobilnosti.

Prizadevali si bomo še naprej poveĉevati mobilnost svojih študentov in zaposlenih ter zagotoviti ravnovesje med izhodno in vhodno mobilnostjo. Prizadevali si bomo tudi za stalno izboljševanje pogojev za poveĉanje mobilnosti, tako študentske kot profesorske. Slabosti V letu 2012/2013 se je zmanjšala izhodna mobilnost uĉnega osebja v programu Erasmus, kar je najverjetneje povezano s pomanjkanjem finanĉnih sredstev za kritje stroškov izmenjav, saj dotacija za Erasmus mobilnost najveĉkrat ne zadošĉa za kritje vseh stroškov, profesorji pa pogosto nimajo moţnosti uporabe dodatnih virov sredstev (npr. projektna sredstva ipd). Z namenom poveĉanja vhodne študentske mobilnosti smo pripravili nabor predmetov, ki so jih profesorji pripravljeni izvajati v tujem (angleškem ali nemškem) jeziku za tuje študente, vendar do izvedbe teh predmetov ni prišlo, ker je le-ta povezana z dodatnimi finanĉnimi sredstvi, ki jih trenutno ni na razpolago. Še vedno beleţimo tudi precej odpovedi izhodnih mobilnosti naših študentov, ki odpovedi pogosto ne sporoĉijo pravoĉasno mednarodni sluţbi, zaradi ĉesar prihaja do doloĉenih zapletov. Priloţnosti / moţnosti za izboljšanje Kljub poveĉevanju študentske mobilnosti še vedno ne dosegamo priporoĉenih 5 % mobilnosti glede na celotno populacijo. Za nadaljnje poveĉanje izhodne mobilnosti študentov in zaposlenih si bomo prizadevali:  z uĉinkovitimi predstavitvami in promocijami programov mobilnosti za študente in zaposlene;  s ĉim boljšo dostopnostjo informacij o moţnostih izmenjave;  s sklepanjem bilateralnih Erasmus sporazumov z univerzami, za katere obstaja interes po sodelovanju;  z uspešnim upravljanjem svojih CEEPUS mreţ in na predlog oddelkov prijavo novih mreţ. Prizadevali si bomo tudi za poveĉevanje vhodne mobilnosti, predvsem študentske, in sicer:  z aţuriranjem informacij o študijskih programih v angleškem jeziku na spletni strani Filozofske fakultete;  s promocijo fakultete pri partnerskih institucijah;  z uspešnim upravljanjem svojih CEEPUS mreţ.

Preglednica 3: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta Mednarodne pisarne

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Promocija FF v mednarodnem prostoru. Realizirano. Fakulteto smo promovirali skozi mednarodne konference in druge mednarodne dogodke, ki smo jih organizirali oz. v njih sodelovali. Sodelavka mednarodne pisarne se je udeleţila dogodka Erasmus International Week na Univerzi v Rimu, kjer je fakulteto predstavila organizatorjem dogodka in udeleţencem z drugih evropskih univerz. Fakultetni Erasmus koordinator je v okviru programa Erasmus staff training obiskal Univerzo v Heidelbergu. Nudenje podpore pri organizaciji mednarodnih Realizirano. Mednarodna pisarna je nudila simpozijev, poletnih šol in drugih dogodkov. podporo pri prijavi in organizaciji mednarodnih simpozijev, poletne šole TRANS v programu

CEEPUS in drugih mednarodnih dogodkov. Spodbujanje izhodne mobilnosti študentov in Realizirano. Izhodno mobilnost študentov FF smo pedagoškega osebja FF. spodbujali s promocijo programov mobilnosti in strokovno pomoĉjo pri prijavi iz izvedbi mobilnosti. Izhodno mobilnost profesorjev smo spodbujali z nudenjem ustreznih informacij ter strokovne pomoĉi pri prijavi in izvedbi mobilnosti. Spodbujanje vhodne mobilnosti tujih Realizirano. Vhodno mobilnost študentov in študentov in pedagoškega osebja. profesorjev smo spodbujali z nudenjem ustreznih informacij in podpore pri prijavi in izvedbi mobilnosti. Sprejetje ukrepov za zmanjšanje odpovedi Ni realizirano (bo predvidoma v 2014). študentske mobilnosti. Prijava na razpis za vkljuĉevanje tujih Realizirano. Naša prijava na razpis je bila uspešna visokošolskih uĉiteljev v študijski proces, ĉe in v okviru programa so na FF gostovali 3 bo razpis objavljen. profesorji iz ZDA. Sodelovanje v obstojoĉih in vzpostavljanje Delno realizirano. Sodelovali smo v obstojoĉih novih mednarodnih mreţ (CEEPUS…) v skladu z mednarodnih mreţah in v novi mreţi TRANS, interesi oddelkov. nismo pa vzpostavili novih mreţ, ker za ni bilo interesa oddelkov. Nadaljevanje priprav mednarodnih skupnih Realizirano oz. v realizaciji. Priprava skupnega študijskih programov in spodbujanje študijskega programa 3. stopnje Regionalne sodelovanja v mednarodnih skupnih študijskih študije in identiteta Srednje Evrope (koordinator programih. je Univerza v Zagrebu) še poteka, od skupnega študijskega programa Human Rights and Security in Mediteranian Area (ki ga je pripravljala FF v okviru EMUNI-ja), pa je Univerza v Mariboru odstopila. V letu 2012/2013 smo podaljšali tudi sporazum za sodelovanje v študijskem programu Master in European Studies Univerze v Sieni. Izvedba teĉaja slovenšĉine EILC za tuje Realizirano. Izvedli dva 60-urna EILC teĉaja za študente v februarju 2013 in septembru 2013. Erasmus študente. Spodbujanje raziskovalcev za prijave na Realizirano. Raziskovalce smo aţurno in aktivno razpise mednarodnih raziskovalnih projektov obvešĉali o prijavah na razpise mednarodnih (Tempus, LLP, Leonardo da Vinci, Erasmus raziskovalnih projektov. Mundus, Interreg …). Spodbujanje raziskovalcev za prijave na Realizirano. Raziskovalce smo aktivno obvešĉali o razpise nacionalnih raziskovalnih projektov prijavah na razpise nacionalnih raziskovalnih (Evropski socialni sklad). projektov. Izvedba aktivnosti v okviru tekoĉih Realizirano. V letu 2013 smo izvajali aktivnosti v mednarodnih projektov (1 projekt 7. sklopu projekta 7. Okvirnega programa ELDIA, Okvirnega programa, 5 projektov Tempus, projektov programa TEMPUS, projekta TranSpace projekt Daphne, projekt Jean Monet). v sklopu programa DAPHNE ter enega projekta v sklopu programa Jean Monet. Izvedba aktivnosti v okviru tekoĉih nacionalnih Realizirano. V letu 2013 smo izvedli vse planirane projektov (projekti ESS, vodeni preko projektne aktivnosti v sklopu projektov E- MIZŠ). kompetence uĉiteljev v dvojeziĉnih šolah ter projekta Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje kompetenĉnega pristopa k pouĉevanja s spodbujanjem pridobivanja kljuĉne kompetence uĉenje uĉenja na vseh nivojih vzgoje in izobraţevanja. Izvedba in zakljuĉek aktivnosti projektov Realizirano. V letu 2013 smo vsebinsko zakljuĉili Evropske prestolnice kulture 2012 (Literatura aktivnosti povezane z izvedbo projektov Evropske na cesti, Filozofska fakulteta na poti do EPK, prestolnice kulture 2012, kjub temu, da finanĉne

Pinter Abroad, Europhras, Soţitje med podpore projekti v tem letu veĉ niso prejeli. kulturami, Umetnost okoli 1400, Študenti zgodovine za EPK). Sprotno posodabljanje tujejeziĉne spletne Realizirano. Tujejeziĉno spletno stran FF za strani FF za podroĉje mednarodnega podroĉje mednarodnega sodelovanja sproti sodelovanja. posodabljamo in obiskovalce obvešĉamo o aktualnih dogodkih. Sprotno evalviranje programa dela Komisije za Realizirano. Komisija je pripravila program mednarodno sodelovanje FF UM za leto internacionalizacije za obdobje 2013-2020, ki ga 2012/13. je potrdil Senat FF. Delo Komisije sledi smernicam programa. Samoevalvacija vodenja mednarodnih Realizirano. Samoevalvacija vodenja mednarodnih aktivnosti in dela strokovnih sluţb. aktivnosti in dela strokovnih sluţb je vkljuĉena v samoevalvacijsko poroĉilo. Sprotno prilagajanje strategije dela Realizirano. Program internacionalizacije za nacionalnim in evropskim smernicam obdobje 2013-2020 je pripravljen tako, da visokošolskega razvoja ter prilagajanje upošteva nacionalne in evropske smernice razvojnemu programu Univerze v Mariboru. visokošolskega razvoja ter sledi smernicam razvojnega programa UM. Spremljanje uresniĉevanja mednarodnih Realizirano. Uresniĉevanje bilateralnih Erasmus sporazumov in sklepanje novih sporazumov v sporazumov in CEEPUS sporazumov spremljamo skladu s pobudami oddelkov. skozi izvajanje mobilnosti. Uresniĉevanje ostalih mednarodnih sporazumov spremljamo v poroĉilih o mednarodnih aktivnostih. Na pobude oddelkov pristopimo k sklepanju novih sporazumov. Uresniĉevanje cilja za skrb razvoja Realizirano. Izvedli smo dva teĉaja slovenšĉine slovenšĉine kot drugega tujega jezika. EILC za Erasmus študente UM in teĉaj slovenšĉine za študente Erasmus Mundus UM. Zagotavljanje izobraţevanja strokovnih kadrov Realizirano. V okviru programa Erasmus staff doma in v tujini. training so na izobraţevanje v tujino odšli dve strokovni delavki mednarodne pisarne FF in fakultetni Erasmus koordinator.

1.2.3 AKTIVNOSTI MEDNARODNEGA CENTRA ZA EKOREMEDIACIJE

V letu 2012 smo bili izbrani za Naj raziskovalko s strani gospodarstva. Podprlo nas je 24 podjetij in tako smo si pridobili najvišjo podporo pri izboru Naj raziskovalca. Posebnost našega dela je znanstvena podpora podjetjem pri pripravi projektov ter njihovi izvedbi, inovativni pristop ter uĉinkovite metode izobraţevanja odrastlih.

V letu 2013 smo se osredotoĉili na mednarodno raziskovalno in aplikativno delo. Sodelovali smo na znanstvenih simpozijih ter pri oblikovanju dobre prakse Nachhaltigkeit – Landkarte Steiermark, kjer smo predstavili Slovenijo kot uĉno regijo za trajnostni razvoj. Sestali smo se s predstavniki Parka Palić za pripravo evropskega projekta. V okviru projekta ISLE, ki je potekal na Fakulteti za kmetijstvo biosistemske vede, smo izpeljali enodnevno znanstveno sreĉanje na temo Izobraţevanje za trajnostni razvoj. Petdest udeleţencev je obiskalo Uĉno obĉino Poljĉane in si ogledalo izobraţevalno infrastrukturo. Pridobili smo projekt Zaštićena šumska i planinska podruĉja Repubike Srpske, kjer delamo na konceptu upravljanja nacionalnih parkov in trajnosti razvoj. Prijavili smo program Study visit Living with nature. V okviru projekta POŢEN EVROPO so predstavniki EU obiskali Uĉni poligon za samooskrbo Dole in si ogledali sisteme za izobraţevanje o samooskrbi. Bili smo med izbrani kot inovativno urejen uĉni poligon.

Sodelovanje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji S Humanistiĉno fakulteto v Kopru smo pridobili temeljni projekt za obdobje 2013-2016. Preko projekta Uĉenje uĉenja prav tako sodelujemo s Filozofsko fakuleto v Ljubljani in s Fakulteto za druţbene študije v Celju. S fakultetami v Mariboru pa sodelujemo tradicionalno, in sicer s FKBV (preko pedagoškega dela), FNM prav tako preko pedagoškega dela ter še z drugimi fakultetami.

Moĉno smo razvili sodelovanje z izobraţevalnimi organizacijami v Sloveniji, in sicer gimnazijami, srednjimi šolami, biotehniškimi šolami, zavodi za šolstvo ter osnovnimi šolami. Dokonĉali smo uĉni poligon za samooskrbo in permakulturo kot uĉilnico v naravi za izvajanje raziskovalnega dela. Za raziskovalne dejavnosti na uĉnem poligonu smo razvili inovativne izobraţevalne programe, ki omogoĉajo predvsem mladim opravljanje obvezne prakse, medtem ko srednja generacija pridobiva izkustveno znanje za lastne ureditve doma.

Sodelovanje s podjetji in drugimi organizacijami v Sloveniji V letu 2012/2013 smo aktivno sodelovali s podjetji, ki so nas podprla za Naj raziskovalca, za kar smo bili izrani januarja 2012. V letu 2013 smo vzpostavili medgeneracijski center v opušĉeni gramoznici z obĉino Kidriĉevo in Talumom d.d. Ta center je tudi uĉni poligon za študente in otroke.

OCENA STANJA Prednosti Mednarodni center za ERM je usmerjen trţno, ker je fleksibilen, se hitro prilagaja spremembam na trgu. Fleksibilnost in strokovnost sta pomembni lastnosti, ki omogoĉata na eni strani hiter odziv in na drugi strani inovativni pristop. Dosedanje izkušnje projektnega dela so pomembna osnova za delo vnaprej, pa tudi vztrajnost, pridnost, zanesljivost in odprtost za komuniciranje. Slabosti Omejitve pri delu Centrov izhajajo iz dvojnosti dela, na eni strani smo zaposleni pedagoški delavci, na drugi strani pa vodje centrov. Ĉe bi ţeleli biti poslovno odliĉni, bi morali opravljati samo eno funkcijo. Zato je glavna slabnost pomanjkanje ĉasa, tudi nezmoţnost biti aktiven pri vseh aktivnostih, zaradi ĉesar se tudi zgodi, da se na doloĉene razpise, ki zahtevajo veliko dela, ne uspemo prijaviti.

Preglednica 4: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta centra

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Mednarodno sodelovanje Izpeljali smoobisk predstavnikom iz EU in sveta s podroĉja trajnostnega razvoja. Opis: v okviru projekta ISLE, ki je potekal na Fakulteti za kmetijstvo biosistemske vede, smo izpeljali enodnevno znanstveno sreĉanje na temo Izobraţevanje za trajnostni razvoj. Petdest

udeleţencev je obiskalo Uĉno obĉino Poljĉane in si ogledalo izobraţevalno infrastrukturo. Znanstveno sreĉanje sta vodili prof. ddr. Ana Vovk Korţe in Mojca Kokot Krajnc. Uĉni poligon za samooskrbo je bil uvršĉen med primere dobrih praks izobraţevanja za trajnostni razvoj. Aktivna udeleţba na znanstvenem simpziju Nachhaltigkeit – Landkarte Steiermark Na simpoziju smo obravnavali dobre prakse trajnosti od znanosti do prakse. Predstavili smo Slovenijo kot uĉno regijo za EU in svet (projekt, ki ga vodi na nivoju Slovenije). Obisk mednarodne komisije za ogled dobrih praks za pospeševanje samooskrbe. V okviru projekta POŢEN EVROPO so predstavniki EU obiskali Uĉni poligon za samooskrbo Dole in si ogledali sisteme za izobraţevanje o samooskrbi. Izbrani smo bili med nagrajenci za obisk Luksenburga kot nagrada za inovativni pristop.

Spremljanje razpisov ter priprava na nacionalne Pridobili smo projekt s Pravno fakulteto Jean ter mednarodne razpise za projekte. Monnet Center of Excellence za leto 2013 in 2014. Z Univerzo v Beogrado smo prijavili mednarodni projket Zaštićena šumska i planinska podruĉja Repubike Srpske. Pridobili smo projekt Revitalizacija Negovskega jezera. Pridobili smo projekt Cmepiusa, študijski obiski. Mednarodni center za ekoremediacije je bil izbran na razpisu za organizacijo študijskega obiska evropskih drţav. Študijski obisk so vidile prof. ddr. Ana Vovk Korţe, Mojca Kokot Krajnc, Nina Globovnik in Jolanda Lešnik. Iskanje projektnih partnerjev in institucij ter Vzpostavili smo sistem povezave z lokalnim mreţenje za potrebe prijav na razpise. okoljem in sicer z mladimi s ciljem, da delujemo na lokalni ravni za potrebe regije. Mreţe so vzpostavljene v Dravinjski dolini, Novem mestu, na Koroškem in Kidriĉevem. Vzpostavili smo zasnovo za Uĉno regijo Koroško za biodinamiko in tam s študenti postavili vzorĉne vrtove. Uredili smo gramoznico Kidriĉevo v medgeneracijski center in omogoĉili študentom delovne izkušnje. Izvajanje projektov. Izpeljali smo projekt Negovsko jezero in Livign with Nature. Vstopili smo v dva nova projekta. Izvajamo še projekt Uĉenje uĉenja. Priprava in izvedba delavnic v okviru kataloga Za potrebe regije smo izvajali seminarje na uĉnem ponudbe oddelkov in centrov FF UM. poligonu v Dolah. Pripravljamo nove vsebine in pristope za izvajanje. Mentorstvo in pripravništvo študentom Vkljuĉeni smo v sistem praks, pripravništev in Mednarodnega centra za ERM. mentorstev ter omogoĉamo praske na uĉnem

poligonu v Dolah. Sodelovanje s podjetji, ki uveljavljajo Sodelujemo z veĉ kot 20 podjetji tako pri pripravi trajnostno strategijo razvoja. projektov, kakor tudi pri izvajanju dejavnosti. Vkljuĉujemo študente za pridobivanje prvih praks. Drţavni in mednarodni projekti. Delujemo na podroĉju vseh razpisanih tem: Sodelovanje z lokalno skupnostjo. Aktivno delujemo na obmoĉju cele Slovenije pri pridobivanju projektov in njihovem izvajanju. Za starješe izvajamo delavnice analiz zemlje, kjer jih nauĉimo izmeriti osnovne lastnosti prsti. Za vse generacije izvajamo permakulturne delavnice, kjer udeleţenci dobijo znanja iz permakulture. Prav tako uĉimo ljudi ekoremediacij na konkretnih primerih v okolju.

1.2.4 AKTIVNOSTI CENTRA ZA MEDKULTURNO SODELOVANJE Z DRŢAVAMI AZIJE, AFRIKE IN LATINSKE AMERIKE

OCENA STANJA Prednosti Nove moţnosti za povezovanje z drţavami iz dotiĉnih regij. Slabosti Teţave s financiranjem v prihodnosti.

Preglednica 5: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta Medkulturno sodelovanje

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Mednarodni simpozij: Soţitje med kulturami – Realizirano, 28. 5. 2013. poti do medkulturnega dialoga Teĉaj iranskega jezika, v sodelovanju z Realizirano v zimskem in letnem semestru iranskim ministrstvom Teĉaj turškega jezika v sodelovanju s turškim Realizirano v zimskem in letnem semestru. ministrstvom Sestanki na turški ambasadi - razgovori o Realizirano. programu turških študij na FF Sestanki na iranski ambasadi - razgovori o Realizirano. programu iranskih študij na FF

1.2.5 AKTIVNOSTI KARIERNEGA CENTRA

Preglednica 6: OCENA URESNIĈENIH CILJEV IZ AKCIJSKEGA NAĈRTA za KARIERNI CENTER 2012/2013

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu - Aktivno sodelovanje z OŠ in SŠ ter * Aktivno smo sodelovali z osnovnimi šolami Janka ostalimi institucijami pri omogoĉanju Padeţnika Maribor in Gustava Šiliha Laporje na vkljuĉevanja študentov Filozofske podroĉju dodatnega vkljuĉevanja v uĉno-vzgojni fakultete v njihovo delo z mladimi. proces v celotnem šolskem letu 2012/2013.

- Aktivno delovanje na podroĉju * Maj 2013 – na FF smo pripravili predstavitev promocije Filozofske fakultete Univerze delovanja KC FF. v Mariboru. * Sodelovali smo s KC UM in pripravili ekskurzije za - Sodelovanje s Kariernim centrom študente: v Vzgojni zavod Verţej, Psihiatriĉno Univerze v Mariboru in ostalimi bolnišnico Ormoţ, podjetje Erico v Velenje; Kariernimi centri fakultet Univerze v strokovna ekskurzija za prevodoslovce v drţavni Mariboru pri pripravi izobraţevanj, zbor, strokovna ekskurzija v podjetje KGHM v okroglih miz in delavnic za študente, Vroclaw na Poljskem, strokovna ekskurzija v CŠOD kakor tudi oglede institucij, kjer se Soĉa v Tolminu. bodo študenti Um potencialno * Organizirali in izvedli smo predavanja z zaposlovali; delavnicami: - Spremljanje in kreiranje delovanja - Kako napisati strokovni ĉlanke (ddr. Ana Vovk ALUMNI kluba za pridobivanje o Korţe); zaposlenosti diplomantov Filozofske - SPSS za študente (Polona Pavliĉ); fakultete Univerze v Mariboru. - Po korakih do zaposlitve za prevodoslovce - Sodelovanje z institucijami v okviru (Center konkurenĉnih znanj); prostovoljstva. - Uvod v podjetništvo za prevodoslovce (Tovarna podjemov &Ana Šavli, prevajalski servis Hieroglifi). *Spremljali in kreirali smo delovanje ALUMNI kluba FF, ki ga vodijo diplomanti naše fakultete. Ob podelitvah diplom diplomantom FF smo jih vĉlanili v Alumni klub FF. *V okviru prostovoljstva so naši študenti sodelovali z Mladinskim domom Maribor pri izvajanju uĉnih ur, spremstev in ostalih aktivnosti.

1.2.6 AKTIVNOSTI CENTRA ZA AMERIŠKE ŠTUDIJE

V študijskem letu 2012/13 smo izvajali aktivnosti v zvezi s prijavo projekta na ARRS o Slovencih v Elyju v Minnesoti (skupaj z INV iz Ljubljane). V sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ormoţ smo uredili zbornik o dolgoletnem predsedniku Slovenske narodne podporne jednote Vincentu Cainkarju.1 Prof. Matjaţ Klemenĉiĉ je uredil tudi knjigo Marka M. Stolarika o Slovakih v Severni Ameriki, ki je izšla pri zaloţbi Peter Lang.2 Prof. Klemenĉiĉ je v okviru programa Ameriške študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval predmet »Zgodovina ZDA« in bil mentor veĉ študentom pri doktorskih disertacijah. Med njimi je doktorsko disertacijo uspešno obranila Maruša Verbiĉ Koprivšek.3 Nekaj diplomskih nalog na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se ja prav tako nanašalo na podroĉje zgodovine ZDA.4

1 KLEMENĈIĈ, Matjaţ (ur.), LUSKOVIĈ, Tone (ur.). Vincent Cainkar, Vincenc Cajnko : (1879-1948) : zbornik referatov : življenje in delo ameriško slovenskega politika, društvenega in kulturnega delavca ter dolgoletnega predsednika Slovenske narodne podporne jednote. Ormoţ: Zgodovinsko društvo, 2012. 126 str., ilustr. ISBN 978-961-93314-0-8 2 Mark M. STOLARIK, Matjaţ KLEMENĈIĈ (ur.): Where is my home? : Slovak immigration to North America (1870-2010), (Immigration from Europe to North America, Vol. 1). Bern (etc.): P. Lang, cop. 2012. XIX, 392 str., ilustr. ISBN 978-3-0343- 1169-4. ISBN 978-3-0351-0485-1. 3 Maruša VERBIĈ KOPRIVŠEK: Razvoj slovenske skupnosti v Denverju, Kolorado : doktorska disertacija. Ljubljana: [M. Verbiĉ Koprivšek], 2013. 310 str. 4 Domen PIVEC: Odmevi spopada med konservativno in liberalno strujo v ZKS v letih 1968-1972 v slovensko-ameriškem časopisju : diplomsko delo. Celje: [D. Pivec], 2013. VI, 211 f. http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=39542; Anja PRŠA: Slovenski izseljenci v Elyju, Minnesota na podlagi slovenskega ameriškega časopisja med letoma 1939 in 1959 : diplomsko delo = Slovene emigrants in Ely, Minnesota as seen by the Slovene - American ethnic Press, 1939-1959 : graduation thesis. Laško: [A. Prša], 2013. VII, 93 f., ilustr. http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=41102; Dalibor NENIĆ: Woodrow Wilson : od profesorja do predsednika : diplomsko delo = Woodrow Wilson : from professor to president :

Prof. Klemenĉiĉ jer predaval o reakcijah slovenskih oziroma jugoslovanskih izseljencev na razpadanje jugoslovanske drţave na Arizona State University v Phoenixu, AZ, na Memorial University v St. Johnsu v Kanadi ter na Univerzi v Prištini.5 Na prištinski univerzi je predaval tudi o zgodovini imigracijske politike ZDA6 ter o slovenskih izseljencih v ZDA.7 V sodelovanju z INV v Ljubljani je izšla druga izdaja o Jimu Puglu in ostalih slovenskih prvih priseljencih v Pueblu v Koloradu,8 pri zaloţbi ABC-Clio pa je prof. Klemenĉiĉ objavil veĉ prispevkov o priseljenskih skupnostih z obmoĉja nekdanje Jugoslavije v ZDA.9 Izšla je tudi druga izdaja knjige o razpadanju Jugoslavije, v kateri je Klemenĉiĉ objavil prispevek o mednarodnih vidikih te krize s posebnim ozirom na vlogo ZDA.10

graduation thesis. Maribor: [D. Nenić], 2013. 159 f., ilustr. http://dkum.uni-b.si/IzpisGradiva.php?id=41094; Ţiga ŠTAJNBAHER, Ţiga. Poročanje ameriško-slovenskega časopisja o organiziranosti ljudske obrambe v nekdanji Jugoslaviji (1968-1989) : diplomsko delo. Maribor: [Ţ. Štajnbaher], 2012. 137 f., ilustr. 5 M. KLEMENĈIĈ:. The reactions of the immigrants from south slav lands and their descendants in the USA to the dissolution of Yugoslavia (1989-1999) : guest lecture at Department of Sociology, University Prishtina, Faculty of Philosophy, from 6 till 10 May 2013. 2013; M. KLEMENĈIĈ: Immigrant wars? How have Balkan immigrants to the U.S. reacted to the dissolution of Yugoslavia : lecture at the Arizona State University, The Melikian Center: Russian, Eurasian & East European Studies, Phoenix, 2 Oct 2012. 2012; M. KLEMENĈIĈ: "Yugoslav" immigrant communities in North America and the disintegration of Yugoslavia : lecture at the Memorial university, Department of Political Science, St. John's, September 14, 2012. 2012. 6 KLEMENĈIĈ, Matjaţ. U.S. immigration policy from the American revolution till 21st Century : guest lecture at Department of Sociology, University Prishtina, Faculty of Philosophy, from 6 till 10 May 2013. 2013. 7 M. KLEMENĈIĈ: Slovene settlements in the USA : guest lecture at Department of Sociology, University Prishtina, Faculty of Philosophy, from 6 till 10 May 2013. 2013. 8 KLEMENĈIĈ, Matjaţ, PUGELJ, Karl. Jim Pugel and other Slovenian pioneers of Pueblo, Colorado, (Ethnicity, no. 6). 2nd ed. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja: = Institute for Ethnic Studies, 2013. 141 str., ilustr. ISBN 978-961-6159-43-2. 9 M. KLEMENĈIĈ: Bosniaks (Muslims) and Bosniak Americans, 1870-1940. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 1, str. 229- 233; M. KLEMENĈIĈ: Croats and Croatian Americans, 1870-1940. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 1, str. 291- 300; M. KLEMENĈIĈ: Macedonians and Macedonian Americans, to 1940. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 2, str. 499- 506; M. KLEMENĈIĈ: Montenegrins and Montenegrin Americans, 1870-1940. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 2, str. 521-528; M. KLEMENĈIĈ: Slovenes and Slovene Americans, 1870-1940. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 2, str. 613-622; M. KLEMENĈIĈ: Bosnians, Bosniaks (Muslim), and Bosniak Americans, 1940-present. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 2, str. 767-773, ilustr.; M. KLEMENĈIĈ, Matjaţ. Croats and Croatian Americans, 1940-present. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 2, str. 839-847; M. KLEMENĈIĈ: Macedonians and Macedonian Americans,1940-present. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 3, str. 1109-1118, ilustr; M. KLEMENĈIĈ: Montenegrins and Montenegrin Americans,1940-present. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 3, str. 1145-1149; M. KLEMENĈIĈ: Slovenes and Slovene Americans,1940-present. V: BARKAN, Elliott Robert (ur.). Immigrants in American history : arrival, adaptation, and integration. Santa Barbara; Denver; Oxford: ABC-CLIO, 2013, vol. 3, str. 1275-1284. 10 M. KLEMENĈIĈ: The international community and the FRY/belligerents, 1989-1997. V: INGRAO, Charles W. (ur.), EMMERT, Thomas Allan (ur.). Confronting the Yugoslav controversies : a scholars' initiative, (Central European studies). Second ed. West Lafayette (Indiana): Purdue University Press, cop. 2013, str. 155-201.

1.2.7 AKTIVNOSTI CENTRA ZA JEZIKOSLOVNE RAZISKAVE

OCENA STANJA Prednosti Center za jezikoslovne raziskave je konec oktobra letos dobil dve loĉeni kabini in osnovno pisarniško opremo za izvajanje jezikovnih eksperimentov v fonolaboratoriju Filozofske fakultete in del raziskovalne opreme, ki smo jo s financerjem naĉrtovali (tj. video kamero za snemanje kakovostnih slikovnih in zvoĉnih posnetku v studiu ali na terenu, pribor video kamere in eye-tracker s programsko opremo za spremljanje pozornosti preizkusnih oseb pri izvajanju jezikovnih nalog). Drugi del naĉrtovane raziskovalne opreme bo financer (dr. Stemberger) pripeljal naslednje leto, ko bo spet v Mariboru. Zaradi neugodnega finanĉnega poloţaja se bodo ostale naĉrtovane aktivnosti zaĉele izvajati v naslednjem letu. Center bo lahko zaĉel svoje delo 2013 in realizirati raziskovalne naĉrte za obdobje 2013--2015. Slabosti Ker je laboratorij Centra umešĉen v fonolaboratorij, ni vedno dostopen oz. ne omogoĉa optimalnih pogojev za snemanje.

Preglednica 7: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta centra

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2011/12 2011/12 Ureditev prostorskih pogojev: prezidava Zaradi pomanjkanja denarja je Filozofska fakulteta hodnika v kleti stavbe FF, gretje, elektriĉna Univerze v Mariboru uredila poseben prostor v napeljava, svetila, mize, omare, internet. fonolaboratoriju (2.38). Predvidevam, da bodo dela (tj. dušenje sten in stropa ene izmed kabin, elektriĉna napeljava v eni izmed obeh kabin, hitrejši kabelski dostop do medmreţja, postavitev šolskih miz in stolov, kljuĉavnice) dokonĉana do februarja 2013.

Dogovor in nabava raziskovalne opreme. S prof. dr. Joţetom Stembergerjem (Univerza v Vancouvru) je dogovorjena raziskovalna oprema, ki jo bomo lahko postavili in namestili, ko bodo prostorski pogoji urejeni (gl. zgoraj).

Predavanje dr. Stembergerja kot prvo izmed naĉrtovanih predavanj visokošolskih uĉiteljev v obdobju 2012-–2015.

1.2.8 AKTIVNOSTI CENTRA ZA ANTROZOOLOGIJO HUMANIMA

Delovanje centra v letu 2012/13 ni bilo posebej aktivno.

Preglednica 8: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta Centra za antrozoologijo

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2013 2011/12 Postavitev in objava spletne strani Postavljena na spletno stran Filozofske Fakultete. Humanima.eu in Humanima.info. Izdelava zašc itnega znaka za center, ki se bo Izdelan in uporabljen. uporabljal na vseh dokumentih. Prisotnost na spletu: Facebook, Twitter, Prisotni na Facebooku, Twitterju in Youtubu od Youtube, iTunes U. januarja 2012. Prisotnos na iTunesU še v pripravi. Izdelava elektronske publikacije Humanima 3- V pripravi. krat letno. Intervju in predstavitev Centra Humanima v Objavljeno februarja 2012, intervju tudi v Veĉeru Reviji o konjih. (objava januarja 2013). Sestava sodelavcev Centra Humanima Vabljeni zunanji sodelavci potrdili sodelovanje, povabilo k sodelovanju posredovano vzpostavljanje stikov z veĉ strokovnjaki v poteku. eminentnim strokovnjakom iz Slovenije in Spoznavanje in pridobivanje sodelavcev na dveh tujine. konferencah v letu 2012 v Utrechtu ter Birminghamu. Stike smo vzpostavili tudi s slovenskimi domovi za starejše obĉane in naĉrtujemo raziskovalno študijo o vplivu druţnih ţivali na dobrobit varovancev. Tiskovna konferenca v maju 2012. Izvedena maja 2012. Ĉlanki objavljeni v tiskanih medijih, objava na nekaterih radijskih postajah. Sodelovanje pri projektu LUCA za starostnike V pripravi projekt zamrznjen zaradi odsotnosti prof. (prof. dr. Jana Goriup). dr. Jane Goriup. Predstavitev svetovalne vloge Centra Predstavitev narejena na mednarodni konferenci Humanima vladnim in nevladnim organizacijam Minding Animals, Utrecht, The Netherlands, maja v Sloveniji ter srednji in vzhodni Evropi. 2012 ter na SGCP konferenci decembra 2012 v Birminghamu v Veliki Britaniji. Organiziranje enodnevnega profesionalnega V pripravi. izobraţevanja na temo "Vedenje in dobrobit ţivali" za veterinarje in veterinarske inšpektorje. Organiziranje enodnevnega profesionalnega Delavnice na seznamu aktivnosti Centra za izobraţevanja na temo "Odnos med ljudmi in vseţivljenjsko izobraţevanje. ţivalmi" za uc itelje. Izdelava knjiţice o osnovah dobrobiti in V naĉrtovanju. vedenja ţivali za društva in posameznike. Projekt "povezava društev za zašc ito ţivali in Poteka preko strani na Facebooku in osebnih ostalih društev, ki se kakorkoli ukvarjajo z kontaktov. odnosom med ljudmi in ţivalmi". Predstavitev raziskovalnih projektov na temo Predstavljeno maja 2012. "Intervencije s pomoc jo ţivali" na conferenci Minding Animals, Utrecht, The Netherlands. Objava 2. c lankov na temo intervencij s Ĉlanek objavljen v Coaching Psychologist pomoc jo ţivali. International (2012), 5:22 525. Vabljena predstavitev Animal Assisted Coaching in Practice na konferenci SGCP, 7. 12. 2012 v Birminghamu, VB.

Dodatni doseţki:  Vabljena predavanja v letu 2013 na mednarodnem programu za psihologijo na Univerzi v Varšavi (Poljska) ter na konferenci za psihološki trening na Univerzi v Rimu (Italija).

1.2.9 AKTIVNOSTI CENTRA ZA RAZISKOVANJE POSTJUGOSLOVANSKIH DRUŢB

Vodja centra je pred meseci upokojeni red. prof. dr. Sergej Flere, ki je posredoval informacije, da center vzdrţuje spletno stran; sodelavci so konĉali raziskovalni projekt.

1.2.10 AKTIVNOSTI CENTRA IKT

Center IKIT je bil ustanovljen v letu 2013. V tem letu je bilo veliko dela posveĉenega podpori profesorjev pri prvih korakih v uporabo spletne uĉilnice in pri sprotnem reševanju njihovih zapletov. Streţnik za elektronsko izobraţevanje Uvod v študijsko leto: Kot vsako leto je pred priĉetkom semestrov potrebno pripraviti vse potrebno za izvedbo novega študijskega leta. Prenos predmetov v arhiv in ustvarjanje novih predmetov. Arhivirano je 55 predmetov iz študijskega leta 2012/2013. Prenos podatkov v novo študijsko leto je podoben a malo veĉji.

Iz statistike se vidi, da je bilo administratorskih posredovanj na streţniku (study.ff.uni-mb.si) v zadnjih treh mesecih 3930. Izvedba organizacijskih del:  Priprava elektronske izbire izbirnih predmetov za študente prve in druge stopnje in podpora tutorjem ter odgovornim za izvedbo izbire.  Priprava elektronskega vprašalnika: Anketni vprašalnik o zadovoljstvu na delovnem mestu (2013)

Podpora uporabnikom: Christiane Kordic: Uvod v uporabo moodla in pripravo prosojnic. Smiljana Gartner: Raziskava – e-gradiva za druţboslovce. Preverjanje uĉinkovitosti razliĉnih tipov e- gradiv. Sara Tement: Projekt priprave video gradiv za študente. Snemanje predavanj. Razvoj: Pilotska priprava e-gradiv (izbirni predmet Multimedija iz PDP modula) z razliĉnimi tehnologijami, ki bodo verificirana s strani študentov in potem ponujena sodelavcem kot ideje za njihovo delo.

1.3 TEDEN ODPRTIH VRAT

Poroĉilo o izvedbi Tedna odprtih vrat v ĉasu od 2. do 6. decembra 2013 je pripravila lek. Andreja Pignar Tomaniĉ, koordinatorka promotorjev. Pred izvedbo Glede na izkušnje pri prvi izvedbi tedna odprtih vrat smo letos prireditev ĉasovno nekoliko zamaknili. Še pred uradnim vabilom in urnikom predavanj sem s prireditvijo seznanila tiskani regionalni medij, in sicer novinarko priloge 'Šolstvo', gospo Franjo Ţist, ki pa se v tem ĉasu še ni odzvala. Predstojnike smo pozvali, da posredujejo predloge predavanj po oddelkih. Vsak oddelek je predlagal 3- 4 predavanja, ki so se izvajala v popoldanskem ĉasu, po 14. uri, saj smo ţeleli dijakom omogoĉiti moţnost obiska v ĉasu, ko nimajo rednega pedagoškega procesa. Na oddelkih so ocenili, katera predavanja bi bila za dijake zanimiva in bi jih najbolj pritegnila. Dodatna predavanja izven študijskega procesa so predlagali na oddelku za filozofijo ob svetovnem dnevu filozofije, na oddelku za geografijo (potopisno predavanje), Študentski svet pa je v tem tednu obeleţil dan boja proti aidsu in izvedel krvodajalsko akcijo, na kar smo posebej opozorili v vabilu. Navedeno je razvidno iz priloţenega urnika predavanj.

Po prejemu vseh predlogov sem ob pomoĉi Janija Cerarja oblikovala vabilo z urnikom, ki smo ga v torek, 26. 11. 2013, posredovali na elektronske naslove strokovnih delavcev na vseh srednjih šolah v Podravju, Pomurju in Savinjski regiji. Uradno vabilo smo ponovno posredovali na Veĉer in na Regionalni RTV center, kjer pa ţal ni bilo odziva. V ĉetrtek, 28. 11. 2013, sem vabilo posredovala še posamezno svetovalnim delavkam, kjer smo v preteklem študijskem osebno predstavili naše študijske programe, in sicer: Prvi, Drugi in Tretji gimnaziji Maribor, Prvi gimnaziji Celje, Srednji ekonomski šoli Murska Sobota, Ekonomski šoli Celje, Gimnaziji Slovenske Konjice. Veĉina naslovljenih se je odzvala s sporoĉilom, da bodo s prireditvijo seznanili svoje dijake. Izvedba Namen Tedna odprtih vrat je dijake vkljuĉiti v redni pedagoški proces in jih seznaniti z naĉinom dela na predavanjih, vajah, seminarjih. Skupaj so oddelki v ta namen izvedli 42 razliĉnih predavanj in vaj v sklopu rednega pedagoškega procesa. V izvedbo so se aktivno vkljuĉili tudi predstavniki Študentskega sveta, saj so v avli vsakodnevno usmerjali morebitne dijake ter namestili pripravljene usmerjevalne napise tako na pano v avli FF kot tudi na vrata posameznih predavalnic. Ocena izvedbe Ĉeprav smo letos k obvešĉanju pristopili še intenzivneje in smo poleg skupnega pošiljanja el. pošte svetovalnih sluţbam na srednjih šolah, posebej osebno kontaktirali še svetovalne delavke na šolah, kjer smo bili na predstavitvah v preteklem študijskem letu osebno,število dijakov tudi letos ni izpolnilo naših priĉakovanj. Promotorji so doslej sporoĉili, da sta se posamezna dijaka udeleţila le predavanj na oddelku za prevodoslovje (uvod v tolmaĉenje), dijakinji srednje šole iz Slovenske Bistrice. Ţal se na prošnjo in obvestilo o dogodku niso odzvali niti mediji (Regionalni studio RTV Maribor, Veĉer- Priloga šolstvo). V prihodnje bi bilo potrebno morebiti razmisliti o drugem terminu izvedbe, denimo v ĉasu informativnih dni. V tem ĉasu bi lahko dijakom dali na voljo nekaj 'vzroĉnih' predavanj, ki bi se jih lahko udeleţili. V tem ĉasu so namreĉ dijaki na fakulteti in jih je laţje nagovoriti. Vsekakor bi bilo potrebno ustrezno organizirati študente, saj so v tem ĉasu poĉitnice.

2 DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

Visokošolski zavod ima naslednjo notranjo organiziranost, ki omogoĉa pregledno delovanje vseh organov.

2.1 NOTRANJA ORGANIZIRANOST

Slika 1: Notranja organiziranost

Slika 2: Organizacijska shema FF UM

FILOZOFSKA FAKULTETA UM PEDAGOŠKE, ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE ENOTE

ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO Center za vseţivljenjsko izobraţevanje ODDELEK ZA FILOZOFIJO

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Center za jezikovne Center za ameriške raziskave študije

ODDELEK ZA GERMANISTIKO

Center za medkulturno Mednarodni center sodelovanje z ODDELEK ZA MADŢARSKI JEZIK IN za ekoremediacije drţavami Azije, KNJIŢEVNOST Afrike in Latinske Amerike

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO Center za Slika 3: Dekanat in tajništvo Karierni center informacijsko komunikacijske in

interaktivne ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE tehnologije

Center za Center za ODDELEK ZA PSIHOLOGIJOD raziskovanje antrozoologijo postjugoslovanskih »Humanima« druţb

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŢEVNOSTI

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINOD

2.1.1 STROKOVNE SLUŢBE FILOZOFSKE FAKULTETE

Pri nepedagoških delavcih se je upokojila vodja Centra za vseţivljensko izobraţevanje. Njenega delovnega mesta zaradi finanĉne stiske nismo nadomestili, temveĉ smo delo prerazporedili med druge delavce. V strokovnih sluţbah se je glede na preteklo študijsko leto zmanjšalo število zaposlenih nepedagoških delavcev. V skladu s sklepom Upravnega odbora Univerze v Mariboru je bila FF UM dolţna pripraviti Sanacijski naĉrt, na podlagi katerega smo morali racionalizirati poslovanje. Na podlagi navedenega je bilo potrebno ukiniti delovno mesto Pomoĉnika tajnice za karierni center, saj za le-to niso bila zagotovljena finanĉna sredstva. Iz enakega razloga je bilo potrebno ukiniti tudi delovno mesto delavke v kadrovski sluţbi. Prav tako pa je bilo na podlagi Sanacijskega naĉrta FF UM ukinjeno delovno mesto pomoĉnika tajnice za organizacijo in namesto tega sistemizirano delovno mesto Vodje sluţbe za študentske in študijske zadeve, ki je finanĉno ovrednoteno dosti niţje. Ocenjujemo, da strokovne sluţbe delajo dobro, hitro in pravoĉasno.

OCENA STANJA Prednosti Ocenjujemo, da je prednost delovanja strokovnih sluţb aţurnost in uĉinkovito delovanje. Slabosti Najveĉja slabost je pomanjkanje finanĉnih sredstev, ki je privedlo do tega, da smo bili prisiljeni racionalizirati delo in temu poslediĉno odpustiti dva delavca.

2.1.2 ŠTEVILSKA STRUKTURA ODDELKOV FF UM

Preglednica 9: Število ĉlanov oddelkov FF UM

ODDELEK IME IN PRIIMEK PREDSTOJNIKA ŠTEVILO ĈLANOV ODDELKA Oddelek za anglistiko in amerikanistiko doc. dr. Klementina 10 Juranĉiĉ Petek Oddelek za filozofijo doc. dr. Smiljana Gartner 9 Oddelek za geografijo doc. dr. Eva 7 Koneĉnik Kotnik Oddelek za germanistiko red. prof. dr. Vida Jesenšek 14 Oddelek za madţarski jezik red. prof. dr. Anna Kollath 2 Oddelek za pedagogiko izr. prof. dr. Edvard Protner 6 Oddelek za prevodoslovje doc. dr. Vlasta Kuĉiš 7 Oddelek za psihologijo doc. dr. Bojan Musil 5 Oddelek za slovanske jezike in red. prof. dr. Miran Štuhec 16 knjiţevnosti Oddelek za sociologijo doc. dr. Marina Tavĉar Krajnc 8 Oddelek za umetnostno zgodovino izr. prof. dr. Marjeta Cigleneĉki 8 Oddelek za zgodovino red. prof. dr. Darko Friš 8

2.2 RAZVIDNOST IZOBRAŢEVALNIH, ZNANSTVENIH, RAZISKOVALNIH, UMETNIŠKIH oz. STROKOVNIH CILJEV

Filozofska fakulteta UM si je ob svoji ustanovitvi kot enega izmed ciljev zastavila postati prepoznavno središĉe humanistiĉnega in druţboslovnega razvoja severovzhodne Slovenije. V štiriletnem obdobju je na podroĉju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v domaĉem in mednarodnem prostoru dosegla dobre rezultate, ki se jih bomo v prihodnje trudili še izboljšati. Fakulteta deluje v skladu s svojim poslanstvom in vizijo razvoja, kar izkazuje z znanstvenimi, raziskovalnimi, umetniškimi oziroma strokovnimi rezultati svojega delovanja s treh temeljnih podroĉij: humanistike, druţboslovja, izobraţevanja uĉiteljev. Visokošolski uĉitelji FF vkljuĉujejo rezultate svojega znanstvenoraziskovalnega dela v pedagoški proces s sprotno aktualizacijo uĉnih vsebin. Uĉne vsebine se prenavljajo, kar kaţejo spremembe v akreditiranih uĉnih programih.

2.3 DELOVANJE FF UM V SKLADU Z RELEVANTNIMI SPLOŠNIMI AKTI

Vsi zaposleni, študenti in organi delujejo v skladu z relevantnimi splošnimi pravnimi akti, objavljenimi na spletni strani FF UM.

2.4 IZKAZOVANJE DELOVANJA FF UM ZA PODROČJA, ZA KATERA JE BILA USTANOVLJENA

2.4.1 RAZISKOVALNI PROGRAMI

Raziskovalci Filozofske fakultete so leta 2013 sodelovali v osmih raziskovalnih programih, v štirih kot vodje programa in v štirih kot partner. Štirje raziskovalni programi, ki so se konĉali 31. 12. 2013, so bili podaljšani za tri oz. štiri leta. En raziskovalni program se konĉa 31. 12. 2013 in se je prijavil tudi na Javni razpis za predloţitev raziskovalnih programov za naslednje obdobje financiranja in poroĉil o rezultatih raziskovalnih programov za obdobje 2009—2012. Rezultati razpisa še niso dostopni.

Preglednica 10: Raziskovalni programi FF UM

Šifra Naslov PS Vodja PS Člani FF Od do FTE PS

P5- Uporabna dr. Maja dr. Norbert Jaušovec, 1.1.2009 31.12.2014 0,32 0062 razvojna Zupanĉiĉ Ksenija Jaušovec psihologija (UL FF) P5- Raziskovanje dr. Saša dr. Karin Bakraĉeviĉ 1.1.2013 31.12.2015 0,14 0367 uĉenja in Aleksej Vukman pouĉevanja v Glaţar dr. Edvard Protner sodobni druţbi (UL PEF) P6- Literarnozgodovi dr. Marko dr. Darja Pavliĉ 1.1.2009 31.12.2014 0,12 0024 nske, Juvan literarnoteoretiĉ (ZRC ne in SAZU) metodološke raziskave P6- Preteklost dr. Darko dr. Darko Friš 1.1.2013 31.12.2015 1,35 0138 severovzhodne Friš (UM dr. Dragan Potoĉnik Slovenije in FF) dr. Tone Ravnikar sosednjih dr. Andrej Rahten pokrajin Avstrije, dr. Andrej Hozjan Madţarske in dr. Aleš Maver Hrvaške P6- Pojem vrline v dr. Nenad dr. Bojan Borstner 1.1.2009 31.12.2014 1,35 0144 teoretniĉni in Mišĉević dr. Boţidar Kante praktiĉni (UM FF) dr. Nenad Mišĉević filozofiji dr. Danilo Šuster dr. Friderik Klampfer dr. Boris Vezjak dr. Janez Bregant

P6- Slovensko dr. Marko dr. Silvija Borovnik 1.1.2013 31.12.2015 1,23 0156 jezikoslovje, Jesenšek dr. Marko Jesenšek knjiţevnost in (UM FF) dr. Miran Štuhec pouĉevanje dr. Joţica Ĉeh slovenšĉine dr. Blanka Bošnjak dr. Irena Stramljiĉ Breznik dr. Mihaela Koletnik dr. Melita Zemljak Jontes dr. Simona Pulko dr. Mira Krajnc Iviĉ dr. Branislava Viĉar dr. Zinka Zorko

Šifra Naslov PS Vodja PS Člani FF Od do FTE PS

P6- Medkulturne dr. Tanja dr. Vesna Kondriĉ Horvat 1.1.2009 31.12.2013 0,24 0265 literarnovedne Ţigon (UL dr. Matjaţ Birk študije FF) dr. Saša Jazbec dr. Dejan Kos dr. Michelle Gadpaille

P6- Slovenska dr. dr. Matjaţ Klemenĉiĉ 1.1.2013 31.12.2015 1,20 0372 identiteta in Matjaţ dr. Jana Goriup kulturna zavest v Klemenĉi dr. Karmen Kolnik jezikovno in ĉ (UM FF) dr. Luĉka Lorber etniĉno stiĉnih dr. Anna Kollath prostorih v dr. Nada Šabec preteklosti in dr. Marija Javornik Kreĉiĉ sedanjosti dr. Mateja Pšunder dr. Alja Lipavic Oštir dr. Brigita Kacjan dr. Vida Jesenšek dr. Eva Koneĉnik Kotnik dr. Uroš Horvat

2.4.2 TEMELJNI PROJEKTI

Raziskovalci Filozofske fakultete so leta 2013 sodelovali v 4 temeljnih raziskovalnih projektih, v treh kot vodje projekta in v enem kot partner. Dva temeljna projekta sta se konĉala 30. 4. 2013. Dva nova temeljna projekta pa sta se zaĉela 1. 8. 2013 in bosta trajala do 31. 7. 2016.

Preglednica 11: Temeljni projekti FF UM

Trajanje RP Šifra Naslov RP Vodja Člani FF Od do FTE RP RP

J6- Frazeologija dr. Vida dr. Vida Jesenšek 1.5.2010 30.4.2013 0,56 3601 nemškega jezika. Jesenšek dr. Marjan Krašna Nemško-slovenski (UM FF) dr. Teodor Petriĉ medkulturni in dr. Alja Lipavic kontrastivni Oštir vidiki. dr. Brigita Kacjan dr. Melanija Larisa Fabĉiĉ dr. Saša Jazbec dr. Elizabeta Bernjak dr. Natalija Ulĉnik Bojan Bedraĉ J6- Slikarstvo in dr. dr. Polona Vidmar 1.5.2010 30.4.2013 0,07 3603 kiparstvo okoli Janez leta 1400 severno Hoefler od Alp: med (ZRC tradicijo in SAZU) inovacijo J2- Merjenje Dr. Dr. Norbert 1.8.2013 31.7.2016 0,05 5495 psihofizioloških Janko Jaušovec parametrov kot Drnovšek Ksenija Jaušovec vhodnih podatkov (UL FE) raĉunalniškega adaptivnega testiranja J6- Slovenska Dr. Dr. Marko Jesenšek 1.8.2013 31.7.2016 0,09 5560 nacionalna Vesna Dr. Irena Stramljiĉ identiteta v luĉi Mikoliĉ Breznik turistiĉnega (UP FHŠ) Ddr. Ana Vovk diskurza Korţe

2.4.3 APLIKATIVNI PROJEKTI

Od 1. 7. 2011 raziskovalci Filozofske fakultete sodelujejo kot partner v 2 aplikativnih projektih, ki se bosta iztekla 30. 6. 2014.

Preglednica 12: Aplikativni projekti FF UM

Trajanje RP Šifra Naslov RP Vodja Člani FF Od do FTE RP RP

L6- Uporniške dr. dr. Darko Friš 1.7.2011 30.6.2014 0,1 4264 preţivetvene Darko dr. Andrej Hozjan strategije na Darovec Slovenskem (16.- (UP ZRS)

19. stoletje)

L6- Likovna umetnost dr. dr. Marjeta 1.7.2011 30.6.2014 0,25 4315 v prostoru mesta Barbara Cigleneĉki Maribor Murovec dr. Polona Vidmar (ZRC dr. Franc Lazarini SAZU)

2.4.4 BILATERALNI PROJEKTI

V letu 2013 teĉe na Filozofski fakulteti 1 bilateralni projekt.

Preglednica 13: Bilateralni projekti FF UM

ZDA v nemški Dr. Vesna Kondriĉ Horvat 2012--2013 University of knjiţevnosti hibridne Nevada, Las Vegas identitete in njihovi transnacionalni in transkulturni konteksti

2.4.5 EU PROJEKTI

Raziskovalci Filozofske fakultete sodelujejo v 15 mednarodnih projektih, v treh kot koordinator in v ostalih kot partner, in sicer v projektih programa Life Long Learning, Leonardo da Vinci, 7 okvirnega programa, TEMPUS programa, Jean Monnet programa, transnacionalnega programa ter na razliĉnih tipih projektov Evropskega socialnega sklada, vodenih preko razliĉnih podroĉij Ministrstva za izobraţevanje, znanost in šport (podrobno so predstavljeni v priloţeni tabeli). Hkrati uspešno sodleujemo tudi v okviru mednarodne mreţe COST.

Preglednica 14: EU projekti FF UM

Naziv projekta Evropski Sodelovanje Odgovorni Koordinator Trajanje program nosilec TRANSPACE DAPHNE III Partner Dr. Karin INTRAS Fundation, 2013- Transitional spaces Bakraĉeviĉ Spain 2014 for empowering Vukman disable children and youth to protect themselves from community-based violence TEMPUS SIGMUS, TEMPUS Partner Mladen University of 2010- Strengthening Kraljić Belgrade, Srbija 2012 Student Role in Governance and Management at the Universities of Serbia, 145009- TEMPUS-2008-RS- JPHES

TEMPUS EQUI-ED, TEMPUS Partner Dr. Sergej University of Niš, 2011- Equal access for all: Flere Srbija 2014 Strengthening teh social dimension for a stronger European higher education area, 516851- TEMPUS-1-RS- TEMPUS-SMGR TEMPUS MOREMS, TEMPUS Koordinator Mladen Filozofska fakulteta 2008- Modernisation and Kraljić UM 2012 Reconstruction of University Management and structure, 145008- TEMPUS-2008-DE- JPGR TEMPUS SMGR, E- TEMPUS Partner Mladen Fachhochschule 2010- internationalization Kraljić Kärnten 2013 for collaborative gemeinnützige learning,159327- Privatstiftung TEMPUS-1-AT- (Carinthia University TEMPUS-SMGR of Applied Sciences) TEMPUS SEEPALS, TEMPUS Partner Dr. University of 2010- South Eastern Michelle Montenegro, Faculty 2013 European project for Gadpaille of Philosophy the Advancement of Language Studies, 511116-TEMPUS-1- 2010-1-XM-TEMPUS- JPCR TEMPUS SHEQA TEMPUS Partner Dr. KaHo Sint Lieven 2010- Strategis Mihaela Hogeschool, Gent 2013 Management of Koletnik Higher Education Institutions Based on Integral Quality Assurance System, 511262-TEMPUS-1- 2010-1-BE-TEMPUS- SMGR ELDIA: European 7. okvirni Partner Dr. Anna Johannes Gutenberg 2010- Language Diversity program Kollath Universität Mainz 2013 for All: Reconceptialising, promoting and re- evaluating individual and societal multilingualizm, FP7-SSH-2009-A EU-LEGAL Jean Koordinator Dr. Janja Filozofska fakulteta 2012- TERMINOLOGY Monnet – Hojnik UM 2014 KA1 E-kompetence Evropski Partner Dr. Anna ZKMN-MNMI, Zavod za 2011- uĉiteljev v socialni Kollath kulturo madţarske 2013

48 dvojeziĉnih šolah sklad narodnosti (ESS, MIZS) JR PRF 2 – Evropski Koordinator Ddr. Ana Filozofska fakulteta 2009- Usposabljanje socialni Vovk Korţe UM 2014 strokovnih delavcev sklad za izvajanje kompetenĉnega pristopa k pouĉevanju s spodbujanjem pridobivanja kljuĉne kompetence uĉenje uĉenja na vseh nivojih vzgoje in izobraţevanja (ESS, MIZS) Europe Radio 2013 – / Partner Dr. Brigita Bund Europäischer 2013 Europa im Fokus der Kacjan Jugend, Jugend Landesverband Steiermark COST - Akcija: COST / Dr. Luĉka Filozofska fakulteta Od leta TU1209 - Transport Lorber UM 2013 Equity Analysis: dalje assessment and integration of equity criteria in transportation planning (TEA) COST - Akcija: COST / Dr. Luĉka Filozofska fakulteta Od leta TU1206 - SUB-URBAN Lorber UM 2013 - A European network dalje to improve understanding and use of the ground beneath our cities Lebesgeschichten in / Partner Dr. Marko Das Land Steiermark, 2013- Grenzraum Jesenšek AU 2014

Projekti pridobljeni v okviru javnih razpisov: Naziv projekta Razpis Sodelovanje Odgovorni Trajanje nosilec E-šolska torba JR za oddajo Koordinator Dr. Darko 2013-2014 javnega naroĉila po (glavni Friš postopku s prijavitelj) predhodnim ugotavljanjem sposobnostin za izdelavo e- uĉbenikov v okviru projekta E-šolska torba

Drugi nacionalni projekti: Naziv projekta Razpis Sodelovanje Odgovorni Trajanje nosilec

Living with nature: Organizacija Koordinator Ddr. Ana 2013 Sustainable študijskega obiska (glavni Vovk Korţe developement on prijavitelj) local level-learning region

2.4.6 VKLJUČENOST V PROJEKT EPK

Iz priloţene preglednice je razvidno, da je Filozofska fakulteta (zaposleni in študentje) lv študijskem letu 2012/2013 v okviru projekta Maribor — EPK 2012 uspešno sodelovala pri izvedbi naslednjih 7 projektov:

Preglednica 15: Vkljuĉenost v projekte EPK

Ime projekta oz. njegova referenca Nosilec projekta Termin izvajanja projekta (začetek) Filozofska fakulteta na poti do EPK Dr. Norbert Jaušovec 2011—2013

Pinter na tujem (PINTER ABROAD) Dr. Tomaţ Oniĉ 2011—2013

Soţitje med kulturami Dr. Dragan Potoĉnik 2011—2013

Konferenca EUROPHRAS Dr. Vida Jesenšek 2011—2013

Umetnost okrog 1400 Dr. Polona Vidmar 2011—2013

Literatura na cesti Študenti FF UM 2011—2013

Študenti zgodovine za EPK Študenti FF UM (vodja dr. 2011—2013 Anton Ravnikar)

V okviru dogajanj, povezanih z EPK, je potrebno izpostaviti tudi kontinuirano dejavnost Oddelka za psihologijo, ki je v Hiši znanosti prirejala zanimiva in aktualna dogajanja, na katerih so sodelovali tudi študentje. Vsi dogodki Hiše znanosti so dostopni na speltni strani: http://hz.raz.um.si/arhiv:

Filozofija znanosti o vprašanjih znanstvene metode (dr. Danilo Šuster) Hiša znanosti, 4. december 2012

Lenart J. Kuĉić: Kaj skrivajo internetne brenĉavke? Hiša znanosti, 20. november 2012

Kdo je skeptik in kaj je skeptik.si? Hiša znanosti, 15. november 2012

Predstavitev zbornika Umetnost okrog 1400: globalni in regionalni pogledi Hiša znanosti, 8. november 2012

Urbana preţa: mi vsi smo invalidi – parkiranje po mariborsko Hiša znanosti, 25. oktober 2012

Vsak lahko pomaga (Osmosis, zmagovalci Imagine cup Slovenija 2012) Hiša znanosti, 24. oktober 2012

Ali je bila Titova Jugoslavija totalitarna drţava? (dr. Sergej Flere) Hiša znanosti, 18. oktober 2012

Dosjeji Ψ: 3. niz kratkih psiholoških predavanj Hiša znanosti, 20. september 2012

Wikipedija in mi – priloţnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku (Jernej Polajnar, tiskovni predstavnik slovenske Wikipedije) Hiša znanosti, 7. junij 2012

Kaj pa ti – kako socialen si? (predstavitve projektov študentov psihologije) Hiša znanosti, 6. junij 2012

Dosjeji Ψ: 2. niz kratkih psiholoških predavanj Hiša znanosti, 31. maj 2012

Okrogle mize: Na mladih svet stoji – na ĉem pa stojijo mladi? (dr. Miran Lavriĉ, dr. Andrej Naterer, dr. Vesna Vuk Godina) Hiša znanosti, 30. maj 2012

Umetnost okrog 1400 (dr. Polona Vidmar, dr. Marjeta Cigleneĉki, dr. Janez Balaţic) Hiša znanosti, 24. maj 2012

Odprta univerza: Ĉetrt stoletja kasneje (dr. Andrej Fištravec), 2. Del Hiša znanosti, 16. maj 2012

Odprta univerza: Ĉetrt stoletja kasneje (dr. Andrej Fištravec), 1. Del Hiša znanosti, 16. maj 2012

Fiziologija v vsakdanjem ţivljenju: Uravnavanje koncentracije glukoze v krvi (asist. dr. Maša Skelin Klemen) Hiša znanosti, 10. maj 2012

Modrost ali znanje? (Zofijini ljubimci) Hiša znanosti, 25. april 2012

Fiziologija v vsakdanjem ţivljenju: ekscentriĉna mišiĉna kontrakcija ali kaj je ―muskelfiber‖? (asist. dr. Lidija Kriţanĉić Bombek) Hiša znanosti, 12. april 2012

Fiziologija v vsakdanjem ţivljenju: Mehanika dihanja in pljuĉni pretoki ali zakaj astmatik teţje diha ponoĉi? (asist. dr. Jurij Dolenšek) Hiša znanosti, 5. april 2012

Sokrat in nauĉena nevednost (doc. dr. Boris Vezjak) Hiša znanosti, 27. marec 2012

Fiziologija v vsakdanjem ţivljenju: Ateroskleroza (asist. Andraţ Stoţer, dr. med.) Hiša znanosti, 22. marec 2012

Okrogla miza Akademije za demokracijo Hiša znanosti, 14. marec 2012

Dosjeji Ψ: 1. niz kratkih psiholoških predavanj Hiša znanosti, 23. februar 2012

Univerza izven škatle (Dr. Danijel Rebolj) Hiša znanosti, 10. februar 2012

OCENA STANJA Prednosti V letu 2013 so raziskovalci oddali 8 prijav na Javni razpis za raziskovalne projekte ter 6 prijav na Javni razpis za mentorje MR. Raziskovalci Filozofske fakultete sodelujejo v domaĉih raziskovalnih programih, temeljnih, aplikativnih, ciljno raziskovalnih in bilateralnih projektih, s sodelovanjem v mednarodnih projektih (centraliziranih in decentraliziranih) pa so vpeti tudi v mednarodne raziskovalne tokove. Slabosti Nosilci raziskovalnih programov in projektov ter sodelujoĉi niso enakomerno razpršeni po vseh dvanajstih oddelkih. Na podroĉju raziskovalnih programov so opazno aktivnejši glede na nosilce PS oddelki za zgodovino, slavistiko, filozofijo. Raziskovalni projekti so se iztekli Oddelku za germanistiko in Oddelku za umetnostno zgodovino. Morda bi lahko iskali neizkorišĉene moţnosti še pri veĉjem interdisciplinarnem povezovanju, ki se bo v prihodnjih letih omogoĉilo tudi v okviru novega razpisnega programa ERASMUS +. Priloţnosti za izboljšanje:  spodbujanje interdisciplinarnega raziskovalnega dela,  organiziranje interdisciplinarnih raziskovalnih skupin.

2.5 ORGANIZIRANOST IZVEDBE PROGRAMOV IN PROJEKTOV

Raziskovalni programi in projekti se izvajajo v skladu s pogodbo. Vodja raziskovalnega programa ali projekta je v sodelovanju z odgovorno osebo izvajalca ter strokovnim organom izvajalca odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega programa ali projekta, in sicer za: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela; razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehniĉnih sodelavcev na posamezne naloge; izvedbo in realizacijo ciljev; namensko in gospodarno porabo sredstev ter pripravo letnega in zakljuĉnega poroĉila.

2.6 DOSEŢKI FF UM, KI JIM STROKA PRIZNAVA ZNANSTVENORAZISKOVALNO, UMETNIŠKO OZIROMA STROKOVNO RELEVANTNOST

Na Filozofski fakulteti imajo urejeno evidenco SICRIS 97 raziskovalcev od zaposlenih 100 raziskovalcev. Po merilih ARRS za mentorja mladim raziskovalcem ali vodjo programske skupine, temeljnega ali veĉjega aplikativnega raziskovalnega projekta, pri ĉemer je mejna vrednost vsote za druţboslovje 2, humanistiko 2,5 in interdisciplinarno prijavo 4,5, te kriterije izpolnjuje 37 raziskovalcev. Pregled po oddelkih pokaţe, da je stanje najslabše na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko, kjer nihĉe od desetih redno zaposlenih ne izpolnjuje teh pogojev, na Oddelku za filozofijo od devetih le eden itd. Najuspešnejši so raziskovalci na Oddelku za umetnostno zgodovino, in psihologijo. Na teh oddelkih pogoje izpolnjuje veĉ kot polovica raziskovalcev, skoraj polovica tudi na Oddelku za slovanske jezike in knjiţevnosti.

2.6.1 IZPOLNJEVANJE MERIL ARRS

Preglednica 16: Izpolnjevanje meril ARRS

Oddelek za: Št. Št. raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje raziskovalcev ARRS* pedagogiko 6 2 sociologijo 8 3 filozofijo 9 1 geografijo 7 3 umetnostno zgodovino 8 6 slov. jezike in 16 7 knjiţevnosti psihologijo 5 3 madţarski jezik 2 2 zgodovino 8 3 germanistiko 14 4 anglistiko 10 0 prevodoslovje 7 2 *Podatki so zbrani na dan 25. 11. 2013

2.6.2 ZNANSTVENA USPEŠNOST RAZISKOVALCEV FILOZOFSKE FAKULTETE PO MERILIH ARRS*

Preglednica 17: Uspešnost po merilih ARRS

Šifra Vodenje projekta Upoštevano A = A1 + A2 + A3+ raziskovalca (Z1+Z2) število toĉk A4 Izr. prof. dr. 24210 599,46 599,46 4,80 Javornik Kreĉiĉ Marija Izr. prof. dr. 11127 639,93 255,80 0,90 Krašna Marjan Izr. prof. dr. 13135 408,19 375,82 1,44 Protner Edvard Red. prof. dr. 16403 680,50 553,53 3,42 Pšunder Mateja Asist. dr. Kovaĉ 35582 45,00 35,29 0,12 Jernej Doc. dr. Godina 06133 199,74 234,98 1,63 Vuk Vesna Doc. dr. Kirbiš 30933 549,53 319,05 2,98 Andrej Doc. dr. Klanjšek 25609 568,65 386,65 4,13 Rudi Doc. dr. 07713 160,00 160,00 1,83 Kramberger Igor Asist. mag. Lahe 31631 122,50 52,94 0,23 Danijela

Doc. dr. Lavriĉ 22637 522,84 356,28 5,73 Miran Doc. dr. Naterer 27801 264,18 63,74 0,37 Andrej Doc. dr. Marina 24745 199,78 64,41 0,69 Tavĉar Krajnc Red. prof. dr. 04095 237,50 279,41 0,95 Borstner Bojan Izr. prof. dr. 19077 264,67 311,37 1,60 Bregant Janez Doc. dr. Gartner 24775 197,50 232,35 0,77 Smiljana Red. prof. dr. 02120 500,00 588,24 2,23 Kante Boţidar Izr. prof. dr. 13466 270,00 317,65 1,56 Klampfer Friderik Izr.prof. dr. Kotnik 14608 260,00 305,88 1,48 Rudi Red. prof. dr. 06070 1118,33 1198,33 5,50 Mišĉeviĉ Nenad Red. prof. dr. 11554 580,00 622,50 2,19 Šuster Danilo Izr. prof. dr. 15124 520,00 611,76 2,42 Vezjak Boris Izr. prof. dr. Drozg 06179 467,50 550,00 2,11 Vladimir Doc. dr. Horvat 07687 280,00 329,41 1,10 Uroš Red. prof. dr. 13158 609,65 717,24 2,95 Kolnik Karmen dr. Koneĉnik Kotnik 20762 347,62 393,84 1,51 Eva, asist. Doc. dr. Lorber 06182 479,01 563,54 4,66 Luĉka Red. prof. ddr. 11655 429,42 505,20 6,90 Vovk Korţe Ana Doc. dr. Ţiberna 11068 195,00 229,41 0,76 Igor Izr. prof. dr. 12585 657,00 772,94 2,92 Cigleneĉki Marjeta Asist. dr. Košak 28435 347,86 409,25 1,50 Tina Doc. dr. Kos Zabel 03433 353,86 416,30 7,94 Mateja Doc. dr. Lazarini 29394 584,03 669,86 2,54 Franci Doc. dr. Murovec 15690 648,00 762,65 3,19 Barbara Doc. dr. Oter 23509 790,36 828,36 3,21

Gorenĉiĉ Mija Izr. prof. dr. 31715 652,50 767,65 3,19 Vidmar Polona Red. prof. dr. 13985 835,00 964,97 3,39 Borovnik Silvija Izr. prof. dr. 21786 325,00 382,35 1,55 Bošnjak Blanka Red. prof. dr. Ĉeh 12070 790,00 929,41 3,52 Steger Joţica Red. prof. dr. 11543 1800,00 2074,80 5,41 Jesenšek Marko Red. prof. dr. 12507 950,00 1098,87 3,99 Koletnik Mihaela Doc. dr. Krajnc Iviĉ 20763 735,00 864,71 3,31 Mira Izr. prof. dr. Pavliĉ 13954 480,00 544,72 2,21 Darja Doc. dr. Pulko 19536 122,08 143,63 0,48 Simona Red. prof. dr. 00299 1230,83 1448,04 5,09 Stramljiĉ Breznik Irena Red. prof. dr. 19538 770,00 843,13 3,46 Štuhec Miran Doc. dr. Ulĉnik 29322 525,00 599,47 2,30 Natalija, asist. Doc. dr. Unuk 13703 230,00 260,47 0,87 Drago Doc. dr. Viĉar 21811 330,00 379,47 1,68 Branislava, asist. Doc. dr. Zemljak 18502 215,83 253,92 0,97 Jontes Melita Lekt. Gjoko 34661 192,50 226,47 0,75 Nikolovski, asist. Red. prof. dr. 10503 339,08 339,08 2,93 Bakraĉeviĉ Vukman Karin 05038 586,77 586,77 13,43 Red. prof. dr. Jaušovec Norbert Jaušovec Ksenija, 21818 449,57 449,57 13,32 strok. sodelavka Doc. dr. Musil 21809 398,17 173,14 1,27 Bojan Doc. dr. Tement 33802 174,50 174,41 1,15 Sara Red. prof. dr. 19547 770,00 905,88 4,91 Kollath Anna Izr. prof. dr. Rudaš 21046 530,00 623,53 2,59 Jutka

Red. prof. dr. Friš 11361 590,00 694,12 2,31 Darko Doc. dr. Hozjan 10175 435,86 512,77 1,83 Andrej Red. prof. dr. 08423 1266,33 1433,99 5,29 Klemenĉiĉ Matjaţ Doc. dr. Maver 33696 565,00 664,71 2,76 Aleš, lektor Doc. dr. Potoĉnik 13353 768,05 903,59 3,26 Dragan Doc. dr. Ravnikar 30079 420,00 494,12 2,34 Anton Red. prof. dr. 04934 285,00 335,29 1,12 Vodušek Stariĉ Jerca Miha Zobec, MR 34476 233,00 247,00 1,47 Izr. prof. dr. Birk 13160 585,00 687,07 2,88 Matjaţ Lekt. dr. Enĉeva 21819 232,50 76,47 0,45 Milka Doc. dr. Fabĉiĉ 19620 56,67 66,67 0,22 Melanija Larisa Doc. dr. Jazbec 21812 631,70 743,17 3,20 Saša Red. prof. dr. 11919 737,49 867,64 5,06 Jesenšek Vida Doc. dr. Kacjan 19542 476,67 560,78 2,36 Brigita Red. prof. dr. 11070 671,66 790,19 2,99 Kondriĉ Horvat Vesna Izr. prof. dr. Kos 13615 445,00 494,90 2,18 Dejan Izr. prof. dr. 19541 485,03 570,62 2,31 Lipavic Oštir Alja Izr. prof. dr. Petriĉ 11209 239,17 281,37 1,19 Teodor Asist. Osvald 30947 75,00 82,00 0,27 Urekar Anja, MR Lekt. mag. Mlakar 21044 70,00 82,35 1,12 Graĉner Doris Lekt. mag. Ţavski 24774 70,00 82,35 1,12 Bahĉ Mateja Izr. prof. dr. 19545 405,00 476,47 2,14 Gadpaille Michele Lekt. Hempkin 22298 95,00 35,29 0,12 Kirsten Margaret Doc. dr. Juranĉiĉ 12619 110,00 129,41 0,43 Petek Klementina

Red. prof. dr. 19544 235,00 276,47 1,50 Kennedy Victor Lekt. Mag. Kriţan 32552 125,00 147,06 0,49 Agata Asist. Dr. Kukovec 11210 110,00 129,41 0,43 Melita Lekt. Majcenoviĉ 32215 60,00 70,59 0,24 Kline Barbara Doc. dr. Oniĉ 24688 270,00 317,65 1,28 Tomaţ Doc. dr. 14496 205,00 241,18 0,80 Plemenitaš Katja Red. prof. dr. 06027 305,00 358,82 1,20 Šabec Nada Doc. dr. Kuĉiš 33695 779,55 917,11 3,25 Vlasta Doc. dr. Valh 26202 375,00 441,18 1,47 Lopert Alenka Asist. dr. Zupan 32214 60,00 70,59 0,24 Simon Doc. ddr. Kaloh Vid 35600 975,00 1081,00 4,09 Natalia Lekt. Koletnik 40084 25,00 29,41 0,10 Korošec Melita Lekt. Pignar 40136 12,50 14,71 0,05 Tomaniĉ Andreja *Podatki so zbrani na dan 25. 11. 2013

OCENA STANJA Prednosti Izstopajo nekateri raziskovalno nadpovpreĉno uspešni posamezniki. Slabosti Kriterije ARRS po številu raziskovalnih toĉk in skupne ocene A za vodenje raziskovalnega projekta izpolnjuje samo tretjina raziskovalcev, zaposlenih na FF. Na fakulteti so še vedno oddelki, kjer teh pogojev ne izpolnjuje nihĉe ali pa le pešĉica raziskovalcev. V letu 2013 izpolnjuje pogoje za vodjo raziskovalnega projekta en raziskovalec manj kot v letu 2012 (36), vendar je zaposlenih 7 raziskovalcev manj kot v letu 2012. Znanstvena uspešnost raziskovalcev je povpreĉna; giblje so od zelo slabe (0 toĉk po meritvi ARRS) do odliĉne (12 raziskovalcev ima oceno A 4 in veĉ). Priloţnosti za izboljšanje Poveĉati število objav znanstenih izsledkov s poudarkom na objavah v indeksiranih revijah (JCR, SCI, SSCI, AHCI), zato pa je treba zagotoviti ustrezna sredstav za znanstvenoraziskovalno delo.

2.6.3 ČLANSTVO V MEDNARODNIH UREDNIŠKIH ODBORIH

V Samoevalavcijsko poroĉilo 2011/2012 je prviĉ uveden kazalnik, ki po presoji KOK FF kaţe na kvalitetno in poslediĉno tudi priznano raziskovalno delo zaposlenih, saj so vabljeni v uredniške odbore uglednih mednarodnih publikacij in revij. Zato smo kazalnik ohranili tudi še v letu 2012/13.

Preglednica 18: Vkljuĉenost ĉlanov oddelka v mednarodnih uredniških odborih

ODDELEK ZA FILOZOFIJO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Borstner Bojan Metaphysica (Springer)V ĉlan 1996 Acta Analytica (Springer) ĉlan 1992 Šuster Danilo Acta Analytica (Springer) gl. urednik 2001 Kante Boţidar Acta Analytica (Springer) ĉlan 2001

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Lorber Luĉka 1) International journal of Euro- gl. urednica 2009 Mediterranean studies. Porotoroţ: Center EMUNI, University Centre for Euro-Mediterranean Studies 2) Acta geographica Croatica. Zagreb: ĉlanica 2010 Geografski odjel, Prirodoslovno- matematiĉki fakultet Sveuĉilišta. 3) Acta Universitatis Palackianae ĉlanica 2009 Olomucensis Facultas rerum naturalium. Geographica-geologica. Praha: Státní pedagogické nakladatelství. 4) Current issues of tourism research. ĉlanica 2011- London: STS Science Centre 2012 5) Folia geographica, (Acta facultatis studiorum humanitatis et naturae ĉlanica 2007 Universitatis Prešoviensis. Prírodné vedy). Lorber, Luĉka. Prešov: Prešovská univerzita, Fakulta humanitných a prírodných vied, 6) Journal of innovation and ĉlanica 2012 entrepreneurship. Lorber, Luĉka. Heidelberg: SpringerOpen 7) Podravina. Samobor: Hrvatski ĉlanica odb. 2002 zemljopis: Meridijani in sveta

8) Podravina. Samobor: Hrvatski ĉlanica 2004 zemljopis: Meridijani 9) Zborník Pedagogickej fakulty v ĉlanica 2007 Prešove Univerzity P. J. Šafárika v Košiciach. Prírodné vedy. Bratislava: Slovenské pedagogické nakladateĺstvo Vovk Korţe Ana Geografickej revue 9.2. ĉlan 2013- Katedra geografie, geológie a krajinnej ekológie. Fakulta prírodných vied UMB v Banskej Bystrici

ODDELEK ZA MADŢARSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Priimek Ime Revija Vloga Od leta Kollath Anna 1) serija Working Papers in European ĉlanica 2007 Language Diversity, Mainz ĉlanica 2011 2) Anyanyelv-pedagógia (ELTE, Budimpešta) ĉlanica svetovalnega odbora Rudaš Jutka znanstvena revija Tanulmányok (az Ĉanica 2012- Újvidéki Egyetem Bölcsészettudományi uredniškega 2013 Karának Magyar Tanszéke), ki ga izdaja odbora Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu.

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Protner Edvard 1) Anali za povijest odgoja. Zagreb: ĉlan 2009 Hrvatski školski muzej: Hrvatska akademija odgojnih znanosti 2) History of education & children's ĉlan 2011 literature. Macerata: EUM - Edizioni Università di Macerata 3) Kalokagathia. Rijeka: Hrvatsko ĉlan 2012 futurološko društvo (Kalokagathia). Krašna Marjan Electronic Learning, Information and ĉlan 2012 Communication: Theory and Practice http://www.esec.vu.lt/straipsniai/ Javornik Kreĉiĉ Marija e-Pedagogium, Olomouc: Univerzita ĉlanica 2013 Palackého. [COBISS.SI-ID 15703816]

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Jaušovec Norbert The open neuroimaging journal; ĉlan 2007 Hilversum: Bentham Science.

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŢEVNOSTI Priimek Ime Revija vloga od leta Stramljiĉ Breznik Irena Slavia Centralis 2008-

Przejawy internacjonalizacji w językach ĉlanica 2009 słowiańskich. ĉlanica 2010 Aktualne problemy komparatystyki słowiańskiej: teorija i metodologia badań lingwistycznych.

Aktualne problemy językoznawstwa ĉlanica 2012 słowiańskiego. Siedlce: Uniwersytet przyrodniczo-humanistyczny, Institut filologii Polskiej i lingwistyki stosowanej, Międzynarodowy komitet slawistów, Komisja słowotwórstwa. Koletnik Mihaela Slavia Centralis ĉlanica 2008

Borovnik Silvija Slavia Centralis ĉlanica 2008

Jezik in slovstvo ĉlanica 2001

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Cigleneĉki Marjeta CIHA (Comité International de l'Histoire ĉlanica 2012 de l'Art

ODDELEK ZA ZGODOVINO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Hozjan Andrej 1) Cris. Kriţevci: Povijesno društvo ĉlan 2006 Kriţevci, 1999-. 2) Ekonomska i ekohistorija; Zagreb: ĉlan 2005 Društvo za hrvatsku ekonomsku povijest i ekohistoriju; Samobor: Meridijani, 2005-. 3) Historia Varasdiensis. Varaţdin: ĉlan 2011 Društvo povjesniĉara grada Varaţdina i Varaţdinske ţupanije. 4) Podravina. Samobor: Hrvatski ĉlan 2004 zemljopis: Meridijani, 2002 Potoĉnik Dragan Women of Africa ĉlan

ODDELEK ZA GERMANISTIKO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Jesenšek Vida Slowakische Zeitschrift für Germanistik ĉlanica 2008

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Priimek Ime Revija Vloga Od leta Cigleneĉki Marjeta Zbornik za umetnostno zgodovino ĉlanica 2002

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE Priimek Ime Revija Vloga Od leta Kuĉiš Vlasta Informatologia Clanica 2008 http://hrcak.srce.hr/informatologia

ODDELEK ZA ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Priimek Ime Revija vloga od leta Oniĉ Tomaţ Maribor international review. ĉlan 2009

2.6.4 ČLANSTVO V MEDNARODNIH IN DOMAČIH ZDRUŢENJIH

Drugo leto smo tudi predstavili kazalnik, s katerim je KOK FF v Samoevalavcijskem poroĉilu 2011/2012 zaĉela spremljati aktivno delovanje zaposlenih v mednarodnih in domaĉih znanstvenih ter strokovnih zdruţenjih.

Preglednica 19: Vkljuĉenost ĉlanov oddelka v mednarodna in domaĉa strokovna zdruţenja

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŢEVNOSTI Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Stramljiĉ Breznik Commission on Word-Formation of Slavistiĉno društvo Slovenije Irena International Slavistic Committee/ http://www.ff.uni- Komisja Słowotwórstwa przy lj.si/slovjez/sds/sds.html MKS/Комиссия по славянскому словообразованию при Slavistiĉno društvo Maribor Международном Комитете https://sites.google.com/site/slavisti Славистов cnodrustvo/kongres2011 http://ksl.mks.uph.edu.pl

Sociolingvistiĉna komisija pri MKS Członkowie Komisji Socjolingwistyki afiliowanej przy Międzynarodowym Komitecie Slawistów http://www.uj.edu.pl/web/klks/czlo nkowie-komisji. Štuhec Miran Slavistiĉno društvo Maribor https://sites.google.com/site/slavisti cnodrustvo/kongres2011 Koletnik Mihaela SIDG - International Society for Slavistiĉno društvo Maribor Dialectology and Geolinguistics http://splet-stari.fnm.uni- mb.si/pedagoska/sld/index.html.bak http://www.geo-linguistics.org/ Slavistiĉno društvo Slovenije http://641.gvs.arnes.si/sds.html

Ĉlanica nacionalne skupine bolonjskih ekspertov Pavliĉ Darja ICLA, www.ailc-icla.org SDPK, sdpk.zrc-sazu.si REELC, www.reelc.net Zemljak Jontes SIDG - International Society for Slavistiĉno društvo Maribor Melita Dialectology and Geolinguistics http://splet-stari.fnm.uni- mb.si/pedagoska/sld/index.html.bak http://www.geo-linguistics.org/ Slavistiĉno društvo Slovenije http://641.gvs.arnes.si/sds.html Ĉeh Steger Joţica Slavistiĉno društvo Slovenije http://www.ff.uni- lj.si/slovjez/sds/sds.html Slavistiĉno društvo Maribor https://sites.google.com/site/slavisti cnodrustvo/kongres2011 Bošnjak Blanka Slavistiĉno društvo Maribor https://sites.google.com/site/slavisti cnodrustvo/kongres2011

Slavistiĉno društvo Slovenije http://www.ff.uni- lj.si/slovjez/sds/sds.html

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega

ĉlana zdruţenja zdruţenja Bakraĉeviĉ Vukman Cognitive Development Society Društvo psihologov Slovenije Karin (http://www.cogdevsoc.org/) (http://www.dps.si/), Ĉlanica Strokovnega sveta Musil Bojan International Association for Cross- Društvo psihologov Slovenije Cultural Psychology (IACCP) (http://www.dps.si/), ĉlan (http://www.iaccp.org/drupal/) Strokovnega sveta pri omenjenem Center for the Study of Post-Yugoslav društvu Societies (CEPYUS) (http://projects.ff.uni-mb.si/cepyus/ Tement Sara European Academy of Occupational Društvo psihologov Slovenije Health Psychology (http://www.dps.si/) – ĉlanica (http://www.eaohp.org/) izvršnega odbora pri omenjenem Work and Family Researchers Network društvu (https://workfamily.sas.upenn.edu/) European Association of Work and Organizational Psychology (EAWOP) (http://www.eawop.org/)

ODDELEK za GEOGRAFIJO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Uroš Horvat Zveza geografov Slovenije Ana Vovk Korţe http://zgs.zrc-sazu.si/ Luĉka Lorber Vladimir Drozg Igor Ţiberna Mojca Kokot Krajnc Danijel Ivajnšiĉ Eva Koneĉnik Kotnik Luĉka Lorber International Geographic Union (IGU), Ĉlanica Nacionalne komisije za Steering Committe Commission on the Sustainability of UNESCO 2008-2012 Rural Systems Steering Committe http://www.igu-csrs.ccsv.okayama- NAKVIS – strokovnjak za presojo vlog 2012-2016 u.ac.jp/ za akreditacijo visokošolskih zavodov in programov CEEPUS Council Svet javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica culture Institutional Evaluation Programme – European University Association (IPE- Upravni odbor ZRC SAZU EUA) Zunanji ekspert za program ENPI Svet Vlade RS za spodbujanje V okviru EMUNI Univerze razvoja prostovoljskih in nevladnih organizacij Ana Vovk Korţe ESSC Pedološko društvo Slovenije european society for soil conservation http://www.pds.si/ (essc) http://www.essc.sk/ Društvo za permakulturo http://www.permakultura.si/

NAKVIS – strokovnjak za presojo vlog za akreditacijo visokošolskih zavodov in programov

Karmen Kolnik Predmetna razvojna skupina za Eva Koneĉnik geografijo (PRS) Kotnik http://www.zrss.si Karmen Kolnik Društvo uĉiteljev geografije Eva Koneĉnik Slovenije Kotnik http://www.dugs.si Eva Koneĉnik Drţavna komisija za geografska Kotnik šolska tekmovanja http://www.zrss.si

ODDELEK ZA FILOZOFIJO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Boţidar KANTE British Society for Aesthetics Društvo za analitiĉno filozofiji in http://www.british-aesthetics.org/; filozofijo znanosti American Society for Aesthetics www.dafz.si http://www.aesthetics-online.org/ European Society for Analytical Philosophy filosofia.dafist.unige.it/esap/ European Society for Aesthetics http://www.eurosa.org/ Dr. Danilo Šuster European Society for Analytic Društvo za analitiĉno filozofijo in Philosophy (ESAP) filozofijo znanosti http://www.dafz.si http://www.esap.info/ Slovensko filozofsko društvo http://www.sfd-drustvo.si/

ODDELEK ZA GERMANISTIKO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Teodor Petriĉ Societas Linguistica Europaea (SLE) Društvo prevajalcev Maribor (http://www.societaslinguistica.eu/in (http://www.bizi.si/DRUSTVO- dex.htm) PREVAJALCEV-MARIBOR/) International Association for the Study of Child Language (IASCL) (http://www.iascl.org/)

European Society of Phraseology (Europhras) (http://europhras.org/) Melanija Fabĉiĉ European Society of Phraseology PAZU – Pomurska akademsko (Europhras) znanstvena unija (http://europhras.org/) http://www.pazu.si

MGV – Mitteleuropäischer MMTT – Muravidéki Magyar Germanistenverband Tudományos Társulat (Društvo http://mgv-portal.eu prekmurskih madţarskih znanstvenikov) Brigita Kacjan IDV – Der internationale SDUNJ – Slovensko društvo uĉiteljev Deutschlehrerverband nemškega jezika http://idvnetz.org/ http://www.sdunj.si Europhras – Europäische Gesellschaft für Phraseologie http://www.europhras.org/

Birk Matjaţ Internationale Joseph-Roth- Gesellschaft, Dunaj

Internationale Stefan-Zweig- Gesellscahft, Salzburg

Internationale Germanistenvereinigun g, Varšava

Oesterreichischer Germanistenverein, Dunaj

Jesenšek Vida European Society of Phraseology Slovensko društvo uĉiteljev (Europhras) nemškega jezika (SDUNJ) (http://europhras.org/) Od 2013 ĉlanica predsedstva

Deutscher Germanistenverband (Gesellschaft für Hochschulgermanistik) http://www.germanistenverband.de/

Hrvatsko društvo za primjenjenu lingvistiku http://www.hdpl.hr/

Bulgarischer Germanistenverband

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja

Protner Edvard Internationale Herbart Gesellschaft Slovensko društvo pedagogov (ĉlan http://www.herbart-gesellschaft.de/ izvršilnega odbora) http://www.drustvo- sdp.si/organi.html

Slovensko društvo raziskovalcev edukacije (ĉlan upravnega odbora) http://www.slodre.si/

Krašna Marjan IEEE (http://www.ieee.si/)

Central European Conference on Information and Ingellignet Systems (http://www.ceciis.foi.hr/app/index. php/ceciis/index/pages/view/about) Javornik Kreĉiĉ Mednarodno zdruţenje za uĉitelje in Slovensko društvo za visokošolsko Marija pouk (ISATT - International Study didaktiko (SDVD). Association on Teachers and Teaching)

ODDELEK ZA MADŢARSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega ĉlana zdruţenja Anna Kolláth raziskovalna mreţa TERMINI (http://ht.nytud.hu ) ter ISNYI (www.umiz.at) Madţarske akademije znanosti Ĉlanica zunanjega javnega odbora Madţarske akademije znanosti (http://mta.hu ) Ĉlanica Predsedniške komisije madţarske znanstvenosti v tujini Madţarske akademije znanosti (http://mta.hu/mta_tagjai?PersonId= 23067 Društvo madţarskih jezikoslovcev (Budimpešta) http://mnyt.hu/index.php?page_id=2 1&lang_id=hu Društvo znanstvenikov Madţarske akademije znanosti v Veszprému http://www.veab.mta.hu in v Pécsu http://www.pte.hu/pab Jutka Rudaš od leta 2009 sem ĉlanica zunanjega javnega organa Madţarske akademije znanosti v Budimpešti (http://mta.hu/koztestuleti_tagok?Pe rsonId=22137) od leta 2010 sem ĉlanica Delovne skupine za literarno teorijo v sklopu Akademije znanosti v Pécsu na Madţarskem (http://pab.teszt.pte.hu/tartalom/71 ) od 2013 ĉlanica ţirije Mednarodne literarne nagrade Vilenica - od leta 2000 sem zunanja ĉlanica Šolske maturitetne komisije pri maturi na Dvojeziĉni srednji šoli v Lendavi, ki ga imenuje Drţavna komisija za splošno maturo

ODDELEK ZA ZGODOVINO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja

Matjaţ Klemenĉiĉ Society for Slovene Studies, Zveza zgodovinskih društev Slovenije Andrej Hozjan International Society for Eighteenth - Zgodovinsko društvo Franca Kovaĉiĉa Century Studies(ISECS)/Société Maribor International des Études du XVIIIe INFO@ZGODOVINSKO-DRUSTVO- Siécle(SIEDS) KOVACIC.SI Oxford, UK [email protected] [email protected] Zveza zgodovinskih društev Slovenije

Društvo za hrvatsku ekonomsku Ljubljana (ZZDS)/Historical povijest I ekohistoriju/Society for Association of Slovenia (HAS) Croatian Economic History and [email protected] Environmental History Zagreb CRO Slovensko društvo za preuĉevanje 18. stoletja Ljubljana [email protected]

PAZU Prekmurska akademska znanstvena unija Murska Sobota [email protected]

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja

Igor Kramberger Slovensko etnološkego društvo Slavistiĉno društvo Slovenije Društvo za primerjalno knjiţevnost

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Vlasta Kuĉiš EST – European Society for Translation Studies http://www.est- translationstudies.org/

IFCA – International Federation of Communication Associations http://www.ifedca.org/

ODDELEK ZA ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Ime in priimek Ime in spletni naslov mednarodnega Ime in spletni naslov domaĉega ĉlana zdruţenja zdruţenja Tomaţ Oniĉ ESSE (European Society for the Studies SDAŠ (Slovensko društvo za angleške of English), študije), tajnik, http://www.essenglish.org/ http://www.sdas.edus.si/ PALA (Poetics and Linguistics Association), http://www.pala.ac.uk/ The International Harold Pinter Society, http://www.pintersociety.org/

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Oddelek za umetnostno zgodovino tesno sodeluje s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom, z Zgodovinskim društvom Franca Kovaĉiĉa in z mednarodno organizacijo za umetnostno zgodovino CIHA. Predstojnica oddelka, izr. prof. dr. Marjeta Cigleneĉki, sem od 20. julija 2012 ena od podpredsednica CIHA oz. ĉlanica odbora (http://www.ciha-arthistory.org/bureau.html) in ĉlanica še naslednjih stanovskih zdruţenj: - Ĉlanica Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva - Ĉlanica ICOM (International Committee of Museums)

Doc. dr. Franci Lazarini je bil v študijskem letu 2012/2013 ĉlan izvršnega odbora Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva (www.suzd.si).

2.6.5 MONOGRAFSKE TUJEJEZIČNE OBJAVE

Tudi kazalnik, s katerim se preverja prodornost znansvenoraziskovalnega dela z objavo tujejeziĉnih monografij, je KOK FF uvedla v Samoevalvacijsko poroĉilo 2011/2012 prviĉ in letos ga ohranja.

Preglednica 20: Podatki o publikacijah v tujem jeziku v letih 2012—2013

ODDELEK ZA GERMANISTIKO Priimek Ime Naslov Jezik Leto Jesenšek Vida Specialised Lexicography. Print and Digital, nemški, 2013 Specialised Dictionaries, Databases (Ed.). angleški Berlin etc.: de Gruyter

Jesenšek Vida Mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom nemški 2012 Evropskega zdruţenja za frazeologijo angleški EUROPHRAS Frazeologija in kultura, Maribor, slovenski 27.-31. VIII. 2012, JESENŠEK, Vida (ur.). Frazeologija in kultura = Phraseology and culture = Phraseologie und Kultur : mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za frazeologijo EUROPHRAS = international conference sponsored by the European Society of Phraseology EUROPHRAS = internationale Konferenz unter der Schrimherrschaft der Europäischen Gesellschaft für Phraseologie EUROPHRAS : povzetki = abstracts : EUROPHRAS 2012 Maribor, 27.-31. VIII. 2012. V Mariboru: Filozofska fakulteta, 2012. 233 str. ISBN 978- 961-6656-90-0

ODDELEK ZA MADŢARSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Priimek Ime Naslov Jezik Leto Kollath Anna A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség madţarski 2012 kontextusában, mednarodna zaloţba ZORA Rudaš Jutka Kulturális intarziák = Kulturne intarzije : madţarski 2012 (válogatott írások = izbrani spisi). Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület.

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE Priimek Ime Naslov Jezik Leto Kaloh Vid Natalia Rol´ apokaliptičeskogo otkrovenija v ruski 2012 tvorčestve Mihaila Bulgakova, (Mednarodna knjiţna zbirka Zora, 86). Maribor: Mednarodna zaloţba Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti, Filozofska fakulteta

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO Priimek Ime Naslov Jezik Leto Krašna Marjan E-Learning in the modern curriculum angleški 2012 development. V: GHISLANDI, Patrizia (ur.). Elearning - theories, design, software and applications. Rijeka: InTech, cop. 2012, str. 213-226

ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Priimek Ime Naslov Jezik Leto Cigleneĉki Marjeta Art and architecture around 1400 : global and angleški 2012 Vidmar Polona regional perspectives = Umetnost okrog 1400 : globalni in regionalni pogledi. Cigleneĉki Marjeta CIGLENEĈKI, Marjeta. Maribor/Marburg an Nemški 2012 der Drau : ein kunstgeschichtlicher Rundgang, (Grosse Kunstführer, Bd. 265). 1. Aufl. Regensburg: Schnell + Steiner.

CIGLENEĈKI, Marjeta. Monuments to the angleški 2012 national war of liberation in Slovenia : erection, reception and negative public opinion. V: ZIMMERMANN, Tanja (ur.). Balkan memories : media constructions of national and transnational history, (Cultural and Media Studies). Bielefeld: Transcript, cop. 2012, str. 207-217, ilustr. [COBISS.SI-ID 19541512]

CIGLENEĈKI, Marjeta. Malby Kristiána ĉeški 2012 Schrödera pro zámek Libochovice. V: MÁDL, Martin (ur.). Tencalla I : barokní nástěnná malba v českých zemích. 1. vyd. Praha: Artefactum, 2012, str. 345-354, ilustr. [COBISS.SI-ID 20024840]

ODDELEK ZA ZGODOVINO Priimek Ime Naslov Jezik Leto Klemenĉiĉ Matjaţ KLEMENĈIĈ, Matjaţ, PUGELJ, Karl. Jim angleški 2013 Pugel and other Slovenian pioneers of Pueblo, Colorado, (Ethnicity, no. 6). 2nd ed. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja: = Institute for Ethnic Studies, 2013. 141 str., ilustr. ISBN 978-961-6159-43- 2. [COBISS.SI-ID 267858688

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Priimek Ime Naslov Jezik Leto Vovk Korţe Ana Research learning of the environmental Angleški 2013 subjects in case of educational polygons in Slovenia. V: PUMILIA-GNARINI, Paolo M. (ur.). Handbook of research on didactic strategies and technologies for education :

incorporating advancements. Hershey (Pa.): Information Science Reference, cop. 2013, vol. 1, str. 442-453

Increasing experiential learning using Ecoremediations in Slovenia. V: KNIGHT, Sara angleški 2013 (ur.). International perspectives on forest school : natural spaces to play and learn. Los Angeles [etc.]: Sage, 2013, str. 53-64

2.6.6 UDELEŢBA NA POMEMBNIH MEDNARODNIH IN DOMAČIH ZNANSTVENIH KONFERENCAH

Kazalnik se je pokazal kot koristen, zato ga uvajamo tudi v letošnjem poroĉilu.

Preglednica 21: Udeleţba na domaĉih in tujih znanstvenih konferencah v letih 2012 in 2013

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference pedagogiko COBISS-U Javornik Kreĉiĉ [COBISS.SI-ID 19436552] ECER 2012 : the need for educational research to Marija champion freedom, education and development for [COBISS.SI-ID 19435784] all. European Educational Research Association Cádiz, september 2012

[COBISS.SI-ID 20076808] ECER 2013 : Teaching multiculturalism in Slovenian border areas. V: European Confernce on Educational

Research, Creativity and innovation in educational research, Istanbul. European Educational Research Association Istanbul, september 2013

[COBISS.SI-ID 20058120] ECER 2013 : Differences in teaching with respect to the teachers' experience. V: European Confernce on Educational Research, Creativity and innovation in educational research, Istanbul.

ECER 2013 : The importance of didactics in [COBISS.SI-ID 20057864] teacher's professional education from the point of view of pupils' position in the educational process : poster at the conference. V: European Confernce on Educational Research, Creativity and innovation in educational research, Istanbul.

[COBISS.SI-ID 20057608] ECER 2013 : Teaching multiculturalism in Slovenian border areas, V: European Confernce on Educational Research, Creativity and innovation in educational research, Istanbul. Krašna Marjan [COBISS.SI-ID 20159752] Central European Conference on Information and Intelligent Systems - CECIIS : 24th international conference 2013, September 18th-20th 2013, Varaţdin, Croatia, (Central European Conference on Information and Intelligent Systems, ISSN 1847-

2001, 2013). Varaţdin: Faculty of Organization and Informatics, 2013

[COBISS.SI-ID 19795208] V: IEEE Global Engineering Education Conference (EDUCON), Berlin, Germany, March 13-15, 2013. IEEE EDUCON 2013 : conference proceedings. Piscataway: Institute of Electrical and Electronics Engineers: = IEEE, cop. 2013

[COBISS.SI-ID 19874056] MIPRO 2013, 36th International Convention, May 20- [COBISS.SI-ID 19874312] 24, 2013,

[COBISS.SI-ID 19467272] Central European Conference on Information and Intelligent Systems CECIIS, 23rd international conference 2012, September 19th-21nd 2012, Varaţdin, Croatia. Varaţdin: Faculty of Organization and Informatics, 2012

[COBISS.SI-ID 19182600] MIPRO 2012, 35th International Convention, May 21- [COBISS.SI-ID 19191304] 25, 2012 Protner Edvard [COBISS.SI-ID 19461896] 15th International Symposium on School Life and School History Museums & Collections– Slovenia,

Ljubljana 26. - 29. 6. 2013

International Scientific Conference The development of teacher education in the countries of Central and South-Eastern Europe, International Scientific Conference, Maribor, 11-13 October 2012. Pšunder Mateja [COBISS.SI-ID 19054856] Modeli vzgoje v globalni druţbi. Ljubljana: Društvo vzgojiteljev dijaških domov Slovenije: = Slovene

Society of Educators in Boarding Schools, 2012. Kovaĉ Jernej [COBISS.SI-ID 19436552] ECER 2012 : the need for educational research to champion freedom, education and development for

all. European Educational Research Association

Cádiz, september 2012

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference filozofijo COBISS-U Kante Boţidar [COBISS.SI-ID 19188232] Philosophy of Art, Dubrovnik, Hrvaška, 22.-26.4. 2013; Analytic Philosophy, Dubrovnik, Hrvaška, 17.-21.6. 2013 XXII World Congress of Philosophy, Atene, Grĉija, 4. – 10. 8. 2013 Danilo Šuster Prikrite oblike diskriminacije ţensk v znanosti Friderik Klampfer (Maribor, 7. Marec 2013), Mednarodni znanstveni Smiljana Gartner sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ţenske v znanosti in Univerza v Mariboru (Oddelek za filozofijo) Janez Bregant [COBISS.SI-ID 20107272] BREGANT, Janez, STOŢER, Andraţ. Molecular reduction : the present stage : paper presented at the conference 20 Years of Philosophy Study at University of Maribor = 20 let študija filozofije na Univerzi v Mariboru, 25. in 26. september 2013. 2013.

Bojan Borstner 2. Mednarodna konferenca 20 let študija filozofije Danilo Šuster na Univerzi v Mariboru/20 years of philosophy study Nenad Mišĉević at University of Maribor Boţidar Kante Rudi Kotnik Janez Bregant Boris Vezjak Friderik Klampfer Smiljana Gartner

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference geografijo COBISS-U Karmen Kolnik COBISS.SI-ID 19536392 Quality preparing for profession : teaching methods and tools for future geography teachers with special emphasis on teaching training. V: VOJTEKOVÁ, Miriama (ur.), GERŠICOVÁ, Zuzana (ur.), ADAMIK- ŠIMEGOVÁ, Miroslava (ur.). XI. Symposium Geschichte der Erwachsenenbildung in Zentraleuropa, 6.-8. 9. 2012, Trenĉianske Teplice. European standards of education in the quality management system of universities and institutions of lifelong education : the collection of abstracts of 11th international scientific symposium = der Sammelbogen von Beitragauszügen des 11. internationalen Wissenschaftssymposiums. Dubnica nad Váhom: Dubnica Institute of Technology [COBISS.SI-ID 19137288] Some features of the interactive whiteboards for geography teaching in Slovenia. V: 3rd International Conference on New Trends in Education and their Implications, 26-28 April, 2012, Antalya - Turkey. Program & paper abstracts. Ankara: Pegem Akademi, 2012

Koneĉnik Kotnik [COBISS.SI-ID 19435784] Confernce on Educational Research, Cádiz 2012. Eva ECER 2012 : the need for educational research to champion freedom, education and development for all. Cádiz: European Educational Research Association, 2012.

[COBISS.SI-ID 20076808] European Confernce on Educational Research, Creativity and innovation in educational research, Istanbul, 9-10. September in 10.-13. September 2013. ECER 2013 : creativity and innovation in educational research : online programme. Istanbul: European Educational Research Association, 2013 Lorber Luĉka [COBISS.SI-ID 19436296] Treći kongres geografa Bosne i Hercegovine, Tuzla, 8-10 oktober 2012 [COBISS.SI-ID 19464712] II. Kongres rewitalizacji miast, Kraków 12-14 września 2012 [COBISS.SI-ID 19148552] IREG 6 International Conference, Howard International House Taipei, Taiwan. April 19-20, 2012 [COBISS.SI-ID 19532040] MAUNIMO dissemination event and policy debate Oslo, Norway, 4 - 5 September, 2012

[COBISS.SI-ID 19776264] 8th IRDO International Conference Social Responsibility and Current Challenges 2013, Maribor, Slovenia, 7th-9th March [COBISS.SI-ID 19150344] 3rd Conference of Adriatic forum, Vienna, September 23-25, 2010, (ISR-Forschungsberichte, H. 38). Wien: Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2012, str. 97-108, ilustr. [COBISS.SI-ID 19987208] 3rd International Geography Symposium, GeoMed 2013, June 10-13, 2013, Kemer, Antalya, Turkey. [COBISS.SI-ID 20154120] 2. mednarodna konferenca "Prihodnost majhnih in srednje velikih urbanih središĉ in mest", v okviru projekta City impulses, Velenje, 2013. Nacionalni posvet visokega šolstva Izzivi visokega [COBISS.SI-ID 20156936] šolstva v aktualnih druţbenih in ekonomskih razmerah, Brdo, 11. september 2013. Vortrag am Zweiten Rundschreiben Sitzung des [COBISS.SI-ID 20154888] Arbeitskreises Zentraleuropain Verbindung mit dem Deutschen Geographentag Passau "Mitteleuropa Motor europäischer Integration?" Passau, Germany, 2nd October 2013. [COBISS.SI-ID 20155400] 2nd TEA Management Committee and 1st Working Groups Meeting WG3-PG1, TUD COST Action TU1209, Technical University of Madrid, September 16-19, 2013. Ana Vovk Korţe [COBISS.SI-ID 19779848] VOVK KORŢE, Ana, KOKOT, Mojca. Slovenia as a learning region for sustainable development. V: HRAST, Anita (ur.), MULEJ, Matjaţ (ur.), KOJC, Sabina (ur.). 8th IRDO International Conference Social Responsibility and Current Challenges 2013, Maribor, Slovenia, 7th-9th March 2013 = 8. IRDO mednarodna konferenca Druţbena odgovornost in izzivi ĉasa 2013, Maribor, 7.-9. marec 2013. Education and communication for more social responsibility : conference proceedings : zbornik prispevkov, (Zbirka Druţbena odgovornost). Maribor: Inštitut za razvoj druţbene odgovornosti (IRDO), 2013, str. 1-4.

[COBISS.SI-ID 20010248] VOVK KORŢE, Ana. Ecoremediation (ERM) as a Sustainable Approach to Environmental Protection. V: Proceeding The economic dimension of land degradation, desertification and increasing the resilience of affected areas in the region of Central and Eastern Europe (EDLDIR-2013). In Brno: Mendel University, 2013, str. 1-7, ilustr. http://user.mendelu.cz/xvlcek1/rrc/edldir13 /Korze.pdf

[COBISS.SI-ID 19353096] VOVK KORŢE, Ana. Kolesarske uĉne poti v dolini Dravinje. V: HANŢIĈ, Katja (ur.), CESNIK, Silvo (ur.). Daljinske kolesarske poti : priloţnosti za trajnostni razvoj Slovenije, Maribor, 20. september 2012 : opportunities for sustainable development of Slovenia, Maribor, 20th of September 2012. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 2012, str. 65-67

[COBISS.SI-ID 19042312] VOVK KORŢE, Ana, KOREZ, Bojana. Razvojni center narave Poljĉane in eko vas za zeleno obĉino. V: LIPIĈ, Karel (ur.), PIVEC, Aleksandra (ur.). Strokovna konferenca Slovenija brez odpadkov, Ptuj, Grand Hotel Primus, Ptuj, 1. in 2. marec 2012. Ljubljana: Zveza ekoloških gibanj Slovenije, 2012, str. 117-124

[COBISS.SI-ID 19622152] GLOBOVNIK, Nina, KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana, KRIŢAN, Jerneja. Trajnostni razvoj v ţivilstvu in prehrani na primeru permakulturnega uĉnega poligona v Dolah = Sustainable development in the food technology on a case of permacultural learning polygon in Dole. V: KRŢIN STEPIŠNIK, Jasna (ur.), LOBOREC, Vesna (ur.), VULIĆ, Gordana (ur.), KOSTADINOV, Marija (ur.), VIDRIH, Tjaša (ur.), OZIMEK, Boštjan (ur.), CVITKOVIĈ, Dejan (ur.), SUWA-STANOJEVIĆ, Milena (ur.). Trendi in izzivi v ţivilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu : zbornik prispevkov 2. mednarodne strokovne konference, 16.-17. november 2012, Ljubljana, Slovenija : 2nd International Professional Conference proceedings, November 16th-17th 2012, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Biotehniški izobraţevalni center, Višja strokovna šola: = Biotehnical Educational Centre, Vocational College, 2012, str. 23-30

[COBISS.SI-ID 19624200] KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Observance of environmental sustainability indicators in the revitalization of brownfields to solve problems with urban pollution in the case of Slovenia. V: Creating healthy, liveable cities. [S. l.]: Elsevier, 2012], str. P1.91

[COBISS.SI-ID 19580168] VOVK KORŢE, Ana. Ekoremediacije za prilagajanje podnebnim spremembam = Ecoremediations climate change adaptation. V: NURKOVIĆ, Safet (ur.). Zbornik saţetaka Trećeg kongresa geografa Bosne i Hercegovine. Sarajevo: Geografsko društvo u Federaciji Bosne i Hercegovine: = Geographical Society in Federation of Bosnia and Hercegovina, 2012, str. 102-103 Vladimir Drozg Current issues of regional development. Straţnice (Ĉeška), 5.-7.11.2013; ―Some caracteristics of the 20 th Century Apartments Ground Plans.‖

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference umetnostno COBISS-U zgodovino Cigleneĉki Marjeta [COBISS.SI-ID 34115629] Samostani in umetnost, Ljubljana, ZRC SAZU, 25. april 2012 [COBISS.SI-ID 18967048] Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, Univerza v Mariboru, 30. – 31. januar 2012

[COBISS.SI-ID 19619336] CIGLENEĈKI, Marjeta. Monuments to the national war of liberation in Slovenia and collective memory. V: GROSSMANN, Georg Ulrich (ur.), KRUTISCH, Petra (ur.). The Challenge of the object : 33rd congress of the International committee of the history of art, Nuremberg, 15th-20th july 2012 : congress program with abstracts of all sections and lectures, (Wissenschaftliche Beibände zum Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums, Bd. 31). Nürnberg: Germanisches national Museum, 2012, str. 89.

[COBISS.SI-ID 19573256] CIGLENEĈKI, Marjeta. Urbanizacija desnega brega Drave v Mariboru. V: Spomenik v javnem prostoru : programska knjižica znanstvenega simpozija. Ljubljana: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, 2012, str. 3. Kos Zabel Mateja COBISS.SI-ID 8250720 Synchrotron radiation in Art and Archeology, New York, 5. – 8. 6. 2012 COBISS.SI-ID 8367456 AIHV, Piran, 17. – 21. 9. 2012 Košak Tina. [COBISS.SI-ID 33946925] Prostori muz : umetnostna zgodovina in muzej ter njun druţbeni in interdisciplinarni kontekst, Ljubljana, ZRC SAZU, 30. 3. 2012 Lazarini Franci [COBISS.SI-ID 34137389] Samostani in umetnost, Ljubljana, 25. 4. 2012 Murovec Barbara Europe and the Balkans, Supetar na Braĉu, Network [COBISS.SI-ID 34248749] Media and Memoria in South-Eastern Europe, [COBISS.SI-ID 34122541] University of Split, 8. – 13. maj 2012 Samostani in umetnost, [COBISS.SI-ID 33993005] Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25.4.2012 Spomenik v javnem prostoru, Maribor – Kadetnica, 15. marec 2012 Resman Blaţ [COBISS.SI-ID 34124077] Samostani in umetnost, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25.4.2012 Vidmar Polona [COBISS.SI-ID 34139437] Samostani in umetnost, Ljubljana, Prešernova dvorana SAZU, 25.4.2012 [COBISS.SI-ID 20045576] Znanstveni posvet in okrogla miza Dominikanski samostan na Ptuju: nova spoznanja ob prenovi in naĉrti za prihodnost, Ptuj, Pokrajinski muzej, 31. maj 2013. Ptuj v stoletju izdaje drugega ptujskega statuta, Ptuj, Zgodovinski arhiv, 25. 10. 2013

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference psihologijo COBISS-U Bakraĉeviĉ Vukman COBISS.SI-ID 19399176 1st International Scientific Conference on Karin Philosophy of Mind and Cognitive Modelling in Education, Maribor, Slovenia May 21-23, 2012

Znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraţevanju: "Vodenje uĉenja", vabljeno predavanje; 3.– 4. April 2013, Kongresni center Portus, Portoroţ

Musil Bojan [COBISS.SI-ID 19471880] Posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraţevanju nadarjenih, 27. 1. 2012, Ljubljana,

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani [COBISS.SI-ID 19470088] 10th Alps Adria Psychology Conference, , Lignano Sabbiadoro, Italija, 27.-29. september.2012 [COBISS.SI-ID 18907656] International Sociological Conference on post- Yugoslav societies (2011, December 1 & 2), Maribor Impact of EuroPsy : presentation at NACs Info Day, [COBISS.SI-ID 19476744] Practical Implementation of EUROPSY European Certificate of Psychology, Brussels, September 8, 2012. [COBISS.SI-ID 20162824] TranSpace: Presentation of the inputs from the researching stage : at the meeting Training of trainers course, in Sofia, from 23rd to 27th September 2013. Socialna psihologija in krizne razmere : prispevek na [COBISS.SI-ID 20054280] sreĉanju Dnevi psihologov 2013: Vloga psihologov v kriznih razmerah", Hotel Bellevue, Pohorje, 7. in 8. junij 2013.

Tement Sara [COBISS.SI-ID 19036936] 10th Alps Adria Psychology Conference, , Lignano Sabbiadoro, Italija, 27.-29. september.

Work and Family Researchers Network - Inaugural [COBISS.SI-ID 19344392] Conference, New York, 14. - 16. Junij 2012 1st Out of the Box Conference, 15.-17. maj. 2012, [COBISS.SI-ID 19192072] University of Maribor. Maribor. MeĊunarodni znanstveno-struĉni skup XVIII. dani

psihologije u Zadru, 24.-26. maj 2012 [COBISS.SI-ID 19196424] 10th Conference of the European Academy of Occupational Health Psyhology, Zürich, Švica, , 11.- [COBISS.SI-ID 19150856] 13. april 2012

[COBISS.SI-ID 19994120] Chance4Change: The Quest for Happiness conference, Maribor, 19. junij 2013

[COBISS.SI-ID 20017672] 16th European Association of Work and Organizational Psychology, Congress 2013, Münster, Germay, 22.-25.maj 2013

The 10th international conference on occupational [COBISS.SI-ID 20017416] stress and health; Los Angeles, California, 16.- 19.maj 2013

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference anglistiko in COBISS-U amerik. Gadpaille Michele [COBISS.SI-ID 19155720] SDAŠ 2012: The changes in epochal paradigms and the opportunities they offer for English studies, Ljubljana, 10.–12. 5. 2012

[COBISS.SI-ID 20056072] GADPAILLE, Michelle. Matthew Arnoldʼs niece in Canada : the novel of ideas in the new world. V: 6ème Conférence Internationale Le Canada: nouvelles idées pour le nouveau monde, Belgrade, 18-20 avril 2013. Le Canada: nouvelles idées pour le nouveau monde : 6ème conférence internationale :

le livre de résumés : 6th international conference : the book of abstracts. [S. l.: s. n., 2013], str. 10.

[COBISS.SI-ID 20018696] GADPAILLE, Michelle. Eating dirt, being dirt : across the historical border in Andrea Levy's neo-slave narrative. V: Transnational Women's Literature in Europe Conference, 24-26 May 2013, Budapest, Hungary. Transnational women's literature in Europe : program. Budapest: Asszisztencia Kft., 2013, str. 62.

GADPAILLE, Michelle. Creating the Wild West in [COBISS.SI-ID 19616776] London : Canadian and American accounts. V: Inter- disciplinary Conference Europe - Canada, Canada - Europe, 06.-08. 12. 2012, Karl-Franzens-Universität Graz. Europe - Canada, Canada - Europe : Transcultural perspectives = perspectives transculturelles : Interdisziplinäre Tagung = Inter- disciplinary conference = colloque interdisciplinaire, 06.-08. 12. 2012, Karl-Franzens- Universität Graz. Graz: Center for Inter-American Studies: Zentrum für Kanada-Studien, 2012, str. 7-8.

[COBISS.SI-ID 20012040] GADPAILLE, Michelle. Beyond funny : the rhetoric of graphic novels in the classroom : paper at the 1st International Conference on English Language and Literary Studies "Cells - going against the grain", University of Banja Luka, Faculty of Philology, 6-8 June 2013. 2013.

[COBISS.SI-ID 20151816] GADPAILLE, Michelle. Refitting rhetoric : speaking skills at the Bologna 1st cycle level : paper at the International Conference New approaches to foreign language didactics, Università per Stranieri di Perugia, Perugia, 15-19 settembre, 2013. 2013. Red. prof. dr. [COBISS.SI-ID 19156744] SDAŠ 2012: The changes in epochal paradigms and Kennedy Victor the opportunities they offer for English studies, Ljubljana, 10.–12. 5. 2012

[COBISS.SI-ID 19913736] KENNEDY, Victor. Sound effects as musical metaphors. V: Studies in English: 7th International IDEA Conference, April 17-19. 2013, Pamukkale University, Department of English Language and Literature, Denizli, Turkey. [Abstract booklet]. Denizli: Pamukkale University, Department of English Language and Literature, 2013, str. 29.

[COBISS.SI-ID 20150280] KENNEDY, Victor. Preparing teachers to use films and stories in the second language classroom : paper at the International Conference New approaches to foreign language didactics, Università per Stranieri di Perugia, Perugia, 15-19 settembre, 2013. 2013. Oniĉ Tomaţ [COBISS.SI-ID 19157512] SDAŠ 2012: The changes in epochal paradigms and the opportunities they offer for English studies,

Ljubljana, 10.–12. 5. 2012 [COBISS.SI-ID 20083976] PALA 2013, International Annual Conference, 31 July 2013-4 August 2013, Universität Heidelberg. [COBISS.SI-ID 20160776] Mednarodni letni prevajalski simpozij DSKP, Maribor, 4.-6. oktober 2013. še ni vpisano v Cobiss Univerzalnost literature in univerzalije v literaturi: historiĉne in ahistoriĉne perspektive. Universality of Literature and Universals in Literature: Historical and Ahistorical Perspectives, Maribor, 28.-29. november 2013. Juranĉiĉ Petek [COBISS.SI-ID 19156488] SDAŠ 2012: The changes in epochal paradigms and Klementina the opportunities they offer for English studies, Ljubljana, 10.–12. 5. 2012 Plemenitaš Katja September. Celje: Faculty of Logistics, 2011 [COBISS.SI-ID 19374600] Language Conference on the Importance of Learning Professional Foreign Languages for

Communication between Cultures, 20 and 21

September. Celje: Faculty of Logistics, 2012 [COBISS.SI-ID 19158024] SDAŠ 2012. The changes in epochal paradigms and the opportunities they offer for English studies. Ljubljana 10-12 maj. 2012 Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti, 7. marec, 2013, Maribor Sožitje med kulturami, Poti do medkulturnega dialoga, 28. Maj, 2013, Maribor The importance of learning professional foreign languages for communication between cultures, 20-21 September 2013, Celje Weapons of Mass Seduction, Rhetoric and Political Discourse in the United States, Historical, Contemporary and Theoretical Approaches to US Rhetoric, Middelburg in Ghent, Nizozemska in Belgija, 6-9 november 2013

Šabec Nada [COBISS.SI-ID 19301384] 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dunja, Avstrija, 23. 7. -28. 7. 2012. Melita Kukovec COBISS.SI-ID 19157256 SDAŠ 2012: The changes in epochal paradigms and the opportunities they offer for English studies, Ljubljana, 10.–12. 5. 2012

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference prevodoslovje COBISS-U Kuĉiš Vlasta [COBISS.SI-ID 19278344] DidTRAD PACTE 2012. First International Conference on Research into Didactics on Translation; Universitat Autònoma Barcelona; 21.-22.6.2012.

[COBISS.SI-ID 19526664] Same place, different times. European Society for Translation Studies – EST Symposium, Universität Wien, 27.-28.9.2012.

[COBISS.SI-ID 19358728] "Dialogischer Sprachgebrauch 3: Misskommunikation und verbale Gewalt, Tieteiden talo, Helsinki, 15.-

17. 8. 2012. 2012.

[COBISS.SI-ID 19202312] 21st Biennial International Congress Tourism & Hospitality Industry 2012, May 3-5, 2012, Opatija, Croatia, Congress Centre, Hotel "Ambasador", Opatija. New trends in tourism and hospitality management. University of Rijeka. Valh Lopert Alenka [COBISS.SI-ID 19153928] MultiMeDialectTrans2012, MMDT12, University of Turku, 3. 5.-5. 5. 2012. Abstraktit. Turku: [COBISS.SI-ID 19308296] University, 2012. 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Wien, 23.-28. 7. 2012. Dialekt : 100 Jahre dialektlexikographische [COBISS.SI-ID 18968328] Forschung in Österreich im internationalen Kontext Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora : mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012, Univerza v Mariboru. Zupan Simon [COBISS.SI-ID 19439624] Language, Narrative and the New Media, Malta, 16. – 18. 7. 2012

The 4th Joint International Conference of the [COBISS.SI-ID 18553096] Association for Literary and Linguistic Computing, the Association for Computers and the Humanities

and the Society for Digital Humanities, Stanforc, CA, [COBISS.SI-ID 19158280] USA, 19. – 22. 6. 2011 SDAŠ 2012, Ljubljana, 10. – 12. 5. 2012 Koletnik Korošec [COBISS.SI-ID 19169288] Meaningful Mastery: Translation Studies at the MA Melita Level, SEEPALS Conference, Filozofska fakulteta, Maribor, 25-29. 1. 2012. [COBISS.SI-ID 19157000] SDAŠ 2012: The Changes in Epochal Paradigms and the Opportunities They Offer for English Studies, Ljubljana, Slovenija, 10.-12. 5. 2012. Pignar Tomaniĉ [COBISS.SI-ID 70480385] EUROPHRAS -2012 Maribor, Frazeologija in kultura, Andreja Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 27. – 31. 8. 2012. Nuĉ Aleksandra [COBISS.SI-ID 19350280] International Language Conference on the Importance of Learning Professional Foreign Languages for Communication between Cultures, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, 20. – 21. 9. 2012. [COBISS.SI-ID 19342344] SEEPALS conference Meaningful mastery: translation studies at the MA level, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 25. – 29. 1. 2012.

Oddelek za slov. Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference jez. in knjiţ. COBISS-U Borovnik Silvija [COBISS.SI-ID 19153416] Die Zweisprachigkeit der slowenischen Literatur in Osterreich als ausdruck zweifacher Identitat.

MultimeDialectTrans 2012, University of Turku, Finland,2012. Dvojne identitete v sodobni slovenski prozi. Niš:

Filozofska fakulteta, 2012.

Krieg, Wiederstand und Befreiung in der Kurzprosa [COBISS.SI-ID 18763016] von Preţihov Voranc. Robert Musil Institut fur Literaturforschung,

Klagenfurt, 2012 [COBISS.SI-ID 19269640] Vloga nemšĉine v Janĉarjevi literaturi. Mednarodna konferenca Slovenski jezik v stiku, Koper UP ZPS,

2012.

Perspektive manjšinskih knjiţevnosti: Roman Angel

pozabe Maje Haderlap. Univerza v Novi Gorici, 2012. [COBISS.SI-ID 19448072]

Ĉeh Steger Joţica [COBISS.SI-ID 19398408]. Internationale Konferenz Verbrechen − Fiktion − Vermarktung: Gewalt in den zeitgenössischen slavischen Literaturen. Universität Hamburg, 20.−22. September 2012. [COBISS.SI-ID 19398664] 5. Symposium Die Brücke über die Drina, im Rahmen des Forschungsprojektes Andrić-Initiative: Ivo Andrić im europäischen Kontext, Graz, 2007−2012, Kulturhaus Višegrad, 4.−6. 10. 2012. [COBISS.SI-ID 19448584] Grošljev simpozij "Svet ţivali v ţivljenju antiĉnega ĉloveka", Ljubljana, SAZU, 13. in 16. oktobra 2012. [COBISS.SI-ID 19553032] Znanstveni simpozij Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja − drugi del, Maribor, Kadetnica, 4.−6. decembra 2012. [COBISS.SI-ID 19893256] Slovenska knjiţevnost med tradicijo in inovacijo. Simpozij v Novi Gorici, 28. 3. 2013.

[COBISS.SI-ID 20062472] Internationale und interdisziplinäre Tagung Imaginäre Dörfer, zur Wiederkehr des Dörflichen in Literatur, Film und Siedlungsvorstellungen der Gegenwart, Melanchthonianum, Halle (Saale), 05.- 07. September 2013. Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa [COBISS.SI-ID 19897608] danes : ob stoletnici pisateljevega rojstva: znanstveni simpozij, Razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 24. 5. 2013. Ptuj Krajnc Iviĉ Mira [COBISS.SI-ID 18969352] Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora : mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012 Štuhec Miran [COBISS.SI-ID 19564296] Marjan Roţanc: Med Bogom in spolnostjo. Znanstveni simpozij Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja − drugi del, Maribor, Kadetnica, 4.−6. decembra 2012. Stramljiĉ Breznik [COBISS.SI-ID 19539976] 2. slovenski dialektološki posvet (SDP 2), Ljubljana, Irena 29.-30. 11. 2012

Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in [COBISS.SI-ID 18968072] alpskega prostora: mednarodni znanstveni simpozij, Maribor, 30. in 31. januar 2012

Ĉetrnaesta nauĉna konferencija Komisije za tvorbu reĉi pri MeĊunarodnom komitetu slavista, Beograd, 28.-30. V. 2012 STRAMLJIĈ BREZNIK, Irena. Motivacionnaja [COBISS.SI-ID 20046600] dejstvennost' slovenskih nareĉij. V: LUKAŠANEC, Aljaksandr Aljaksandraviĉ (ur.). Minsk, 20.–27. 8. 2013. Samostalniška leksika z ekspresivnimi kvalifikatorji v Slovarju novejšega besedja. (Obdobja, 32). 14.–16.

[COBISS.SI-ID 20179464 11. 2013.

Medmeti kot sestavine frazemov. Frazeološka

simfonija. 10. 5. 2013. [COBISS.SI-ID 19850504]

Besedotvorna motivacija in sinhrono manj ali

neproduktivna Miklošiĉeva obrazila. Miklošiĉev [COBISS.SI-ID 20189448] simpozij. 18.–20. 11. 2013.

Kaj Slovenci potrebujemo kot Sahara vodo. "Voda" v

slavjanskoj frazeologii i paremiologii. 9.–11. 9. [COBISS.SI-ID 20150024] 2013.

Frazemi in vzorci v oglasih = Idioms and patterns in

advertisments. Aktualne problemy językoznawstwa [COBISS.SI-ID 19708680] słowiańskiego. 1. wyd. Siedlce: Uniwersytet

przyrodniczo-humanistyczny, Institut filologii Polskiej i lingwistyki stosowanej, Międzynarodowy komitet slawistów, Komisja słowotwórstwa, 2012. Viĉar Branislava Grošljev simpozij "Svet ţivali v ţivljenju antiĉnega ĉloveka", Ljubljana, SAZU, 13. in 16. oktobra 2012. Znanstveni simpozij Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja − drugi del, Maribor, 4.−6. decembra 2012. [COBISS.SI-ID 19799816] Mednarodni znanstveni sestanek Prikrite oblike diskriminacije ţensk v znanosti, Maribor, 7. 3. 2013. [COBISS.SI-ID 19899144] Znanstveni simpozij Aktualnost in ţivost Potrĉevega literarnega opusa danes : ob stoletnici pisateljevega rojstva, Ptuj, 24. 5. 2013. [COBISS.SI-ID 52290146] 49. Seminar slovenskega jezika literature in kulture: Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana, 1. 12. 7. 2013. Darja Pavliĉ [COBISS.SI-ID 19868424] Odnos do ţivali v romantiĉni tradiciji in v poeziji Jureta Detele : prispevek na mednarodnem simpoziju "Ekologija skozi poezijo (Jureta Detele)", od 16. do 20. marca 2012, v Škocjanu na Krasu in Ljubljani. 2012 .

Obrat k jeziku v slovenski poeziji: prispevek na mednarodnem simpoziju "Koncept realnega skozi eksperimentalno poezijo", od 17. do 21. maja, v Škocjanu na Krasu in Ljubljani. 2013. Lirika in univerzalnost pripovedi: prispevek na mednarodni konferenci "Univerzalnost literature in univerzalije v literaturi: historiĉne in ahistoriĉne perspektive." Mar ibor, 28.–29. november. 2013.

Koletnik Mihaela [COBISS.SI-ID 19153672] MultiMeDialectTrans2012, MMDT12, University of Turku, 3. 5.-5. 5. 2012. Abstraktit. Turku: [COBISS.SI-ID 19153928] University, 2012 MultiMeDialectTrans2012, MMDT12, University of Turku, 3. 5.-5. 5. 2012. Abstraktit. Turku: [COBISS.SI-ID 19301384] University, 2012, str. 19-20. 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0

[COBISS.SI-ID 19539208] and WBOE 100, Wien, 23. 7. 2012-28. 7. 2012. 2. slovenski dialektološki posvet (SDP 2), 29.-30. 11. 2012, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Povzetki. Ljubljana: Inštitut za slovenski [COBISS.SI-ID 18967816] jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, 2012, str. 15. mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012, Univerza v Mariboru, dvorana V kupoli = international scientific symposium. Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Dunaj: [COBISS.SI-ID 18968328] Slovenski znanstveni inštitut: = Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien, 2012, f. 18. mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012, Univerza v Mariboru, dvorana V kupoli = international scientific symposium. Maribor: [COBISS.SI-ID 19208200] Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut: = Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien, 2012, f. 23. Linguistiktage der Gesellschaft für Sprache und Sprachen und des Germanistischen Instituts der Eötvös-Loránd-Universität Budapest. Sprache(n) und [COBISS.SI-ID 18494728] Disziplinen im Wandel : Informationsheft. Budapest: GeSuS, 2012, str. 25-26. http://www.eltesyntax.x3.hu/Informationsheft.pdf.

[COBISS.SI-ID 19898632] Aktualnost in ţivost Potrĉevega literarnega opusa danes : ob stoletnici pisateljevega rojstva znanstveni simpozij24. 5. 2013. Ptuj.

[COBISS.SI-ID 20067080] 12. Bayerisch-Österreichische Dialektologentagung, Wien, 18. 09. 2013-21. 09. 2013.

[COBISS.SI-ID 19984904] Transkulturelle Kommunikation und Translation in Südosteuropa, 2013, Maribor.

[COBISS.SI-ID 3469659] Simpozij o umetniškem govoru, 16. in 17. 4. 2013, Ljubljana.

[COBISS.SI-ID 36275501 Škrabĉevi dnevi 8, 18. 10. 2013, Nova Gorica.

Pleteršnikovi dnevi: Slovaropisna dejavnost na slovenskem. 9. 9. 2013, Pišece. Pulko Simona [COBISS.SI-ID 19308552] 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0 and WBOE 100, Wien, 23. 7. 2012–28. 7. 2012 Zemljak Jontes [COBISS.SI-ID 18968584] Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in Melita alpskega prostora: mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012, Univerza v Mariboru, dvorana V kupoli = international scientific symposium. [COBISS.SI-ID 19153672] MultiMeDialectTrans2012, MMDT12, University of Turku, Finnland, 3. 5.–5. 5. 2012. [COBISS.SI-ID 19308552] 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0

and WBOE 100, Wien, 23. 7. 2012–28. 7. 2012. [COBISS.SI-ID 19541256] 2. slovenski dialektološki posvet (SDP 2), 29.-30. 11. 2012, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. [COBISS.SI-ID 19657736] Slavistika v regijah – Koper, 27.–29. 9. 2012, Koper. Zveza društev Slavistiĉno društvo Slovenije.

[COBISS.SI-ID 19690248], Dobrodošli pri pouku slovenščine! = Welcome to the [COBISS.SI-ID 19535624] Slovenian course!. 14.–20. 10. 2012. Zemljak Jontes [COBISS.SI-ID 18968584] Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in Melita alpskega prostora: mednarodni znanstveni simpozij, 30. in 31. januar 2012, Univerza v Mariboru, dvorana V kupoli = international scientific symposium. [COBISS.SI-ID 19153672] MultiMeDialectTrans2012, MMDT12, University of Turku, Finnland, 3. 5.–5. 5. 2012. [COBISS.SI-ID 19308552] 7. Kongress der Internationalen Gesellschaft für Dialektologie und Geolinguistik (SIDG) Dialekt 2.0 and WBOE 100, Wien, 23. 7. 2012–28. 7. 2012. [COBISS.SI-ID 19541256] 2. slovenski dialektološki posvet (SDP 2), 29.-30. 11. 2012, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana. Nikolovski Gjoko [COBISS.SI-ID 19370760] XXXIX naučna konferencija lingvistika. Megunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2012. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Ohrid, 20 i 21 juni 2012 [COBISS.SI-ID 19293704] Megunaroden nauĉen simpozium Za makedonskite raboti (vo istražuvanjata na makedonistite od stranstvo). Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje, 25-26 juni 2012 godina. Jesenšek Marko [COBISS.SI-ID 18965256] Mednarodni znanstveni simpozij Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora. Univerza v Mariboru, dvorana V kupoli = international scientific symposium. Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut: = Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien. 30. in 31. januar 201. [COBISS.SI-ID 19509256] Mednarodna znanstvena konferenca Nauka i savremeni univerzitet. Niš, Filozofski fakultete, 16.– 17. 11. 2012. [COBISS.SI-ID 19370760] XXXIX naučna konferencija lingvistika. Megunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2012. Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Ohrid, 20 i 21 juni 2012 Megunaroden nauĉen simpozium Za makedonskite [COBISS.SI-ID 19293704] raboti (vo istražuvanjata na makedonistite od stranstvo). Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje, 25-26 juni 2012 godina. Blanka Bošnjak [COBISS.SI-ID 20157448] Minimalizem med "popularnim in peklenskim" : prispevek na X. mednarodnih slavističnih dnevih In honorem Károly Gadány, Szombathely, 25.-26. oktobra 2013. 2013.

[COBISS.SI-ID 19571464] Odzivi na pripovedno delo Mire Mihelič : referat na znanstvenem simpoziju Pomembne slovenske

osebnosti 20. stoletja - drugi del, Maribor, Kadetnica, 4.-6. decembra 2012. 2012.

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference zgodovino COBISS-U Hozjan Andrej [COBISS.SI-ID 19437576] -Košiĉevi dnevi XXIV, Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Strehovci, 19. avgust - 23. september 2012 [COBISS.SI-ID 19568392] -10. znanstvena konferenca Pomurske akademsko znanstvene unije Pomurska akademija Pomurju, Murska Sobota, 30. november in 1. december 2012 [COBISS.SI-ID 19454984] -Povijest okoliša podruĉja regionalnog parka Mura- Drava : meĊunarodni znanstveni skup, Koprivnica, Hrvatska, 1.-2. junij 2012 -International Conference Commemorating 450-year Anniversary of the First Printed New Testament in the Croatian Language: The Reformation in the Croatian Historical Lands. Research Results, Challenges, Perspectives, University of Zagreb – Faculty of Humanities and Social Sciences, Zagreb, Hrvatska, 25.-27. April 2013 Maver Aleš [COBISS.SI-ID 9717507] mednarodni ekumenski, medverstveni in medkulturni simpozij Maribor, 28. - 30. 6. 2012. Maribor [COBISS.SI-ID 5971290] Simpozij ob 70-letnici umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha : Ljubljana, 4. december 2012 : Ljubljana [COBISS.SI-ID 33932845] 80. letnica rojstva dr. Joţeta Puĉnika", Puĉnikovi dnevi 2012, Hotel Slon, 29.-30.3.2012]. Ljubljana, 2012

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference germanistiko COBISS-U Melanija Larisa [COBISS.SI-ID 19841800] Veĉ glav veĉ ve : frazeologija in paremiologija v Fabĉiĉ slovarju in vsakdanji rabi, dvodnevna mednarodna prireditev, Maribor, 18. 4. 2013, Filozofska fakulteta [in] Ljubljana, 19. 4. 2013, ZRC SAZU.

[COBISS.SI-ID 19660296] EUROPHRAS 2012 Frazeologija in kultura : mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Evropskega zdruţenja za frazeologijo EUROPHRAS, Maribor, 27.-31. VIII. 2012. Teodor Petriĉ [COBISS.SI-ID 3692744] PETRIĈ, Karl, MRAVLJA, Matjaţ, PETRIĈ, Teodor, RAJKOVIĈ, Vladislav. Analiza publiciranja in

gospodarska kriza. V: GORNIK, Tomaţ (ur.). 20. konferenca Dnevi slovenske informatike, Portoroţ, 15.-17. april 2013. Dvajset let pozneje : zbornik

prispevkov. 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 2013, 11 str., ilustr.

PETRIĈ, Teodor, JAZBEC, Saša, KACJAN, Brigita. [COBISS.SI-ID 19841544] Phraseologische Einheiten in Sprachproduktions- und -rezeptionsmodellen und Vorschlag eines didaktischen Konzepts für den DaF-Unterricht = Frazeološke enote v tvorbenih in recepcijskih modelih in predlog didaktiĉnega koncepta za pouk tujega jezika - nemšĉine. V: BABIĈ, Saša (ur.), JESENŠEK, Vida (ur.). Veĉ glav veĉ ve : frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi : Phraseologie und Parömiologie im Wörterbuch und

im Alltag : phraseology and paremiology in dictionaries and in everyday use : [povzetki =

abstracts] : dvodnevna mednarodna prireditev, Maribor, 18. 4. 2013, Filozofska fakulteta [in] Ljubljana, 19. 4. 2013, ZRC SAZU. Ljubljana: Inštitut

za slovensko narodopisje ZRC SAZU; Maribor: Filozofska Fakulteta, 2013, str. 37-38.

[COBISS.SI-ID 19327752] PETRIĈ, Teodor. Verstehenprozesse in der Fremdsprache am Beispiel Phraseme. V: JESENŠEK, Vida (ur.). Mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Evropskega zdruţenja za frazeologijo EUROPHRAS Frazeologija in kultura, Maribor, 27.-31. VIII. 2012. Frazeologija in kultura : mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Evropskega zdruţenja za frazeologijo EUROPHRAS = international conference sponsored by the European Society of Phraseology EUROPHRAS = internationale Konferenz unter der Schrimherrschaft der Europäischen Gesellschaft für Phraseologie EUROPHRAS : povzetki = abstracts : EUROPHRAS 2012 Maribor, 27.-31. VIII. 2012. V Mariboru: Filozofska fakulteta, 2012, str. 171.

[COBISS.SI-ID 74768641] PETRIĈ, Teodor. Da liegt der Hase im Pfeffer – Über das Verstehen idiomatischer Phraseme im Deutschen als Fremdsprache. V: Christine Konecny, Erla Hallsteinsdóttir, Brigita Kacjan (Hrsg.): Phraseologie im Sprachunterricht und in der Sprachendidaktik = Phraseology in language teaching and in language didactics. Europhras 2012. V Mariboru : Mednarodna zaloţba Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti, Filozofska fakulteta, 2013, str. . Brigita Kacjan [COBISS.SI-ID 19324680] Europhras 2012 Maribor – Frazeologija in kultura Maribor, 27. – 31. 8. 2012

[COBISS.SI-ID 19462664] International Scientific Conference The development of teacher education in the countries

of Central and South-Eastern Europe, International Scientific Conference, Maribor, 11-13 October 2012.

5th International Language Conference on the [COBISS.SI-ID 16296726] Importance of Learning Professional Foreign Languages for Communication between Cultures, 20 and 21 September 2012, Celje, Slovenia. Celje: Faculty of Logistics, 2012. Matjaţ Birk [COBISS.SI-ID 20140808] Les Mystères de Paris, Laibacher Mysterien, Les Mystères de Laibach --- : zum Transfer einer

populären literarischen Folie an die südslawisch- deutsche Kulturperipherie des Habsburgerreiches : paper at the conference of the International and

Intercultural Communication Sectionof the German Communication Association (DGPuK) Transnational and Transcultural Communication Research in Central

and Eastern Europe: trends, developments, debates,

October 4-5, 2013, Vienna - Bratislava. 2013. [COBISS.SI-ID 19558408] Karl Mays In den Schluchten des Balkan : Transfer und Fremdinszenierungen aus slowenischer Sicht : Referat an der Tagung "Charles Sealsfield, Friedrich Gerstäcker, Karl May und andere - bearbeitet, übersetzt, intermedial", Gemeinsam mit der Internationalen Charles-Sealsfield-Gesellschaft und der Philologisch-Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien, 3. - 6. 10. 2012. 2012.

Zu Inszenierungen der habsburgischen Metropole in [COBISS.SI-ID 19282696] der slowenischen Literatur der Moderne : Referat am IX. internationalen Kongress der Germanisten Rumäniens, Bukarest, Universität Bucuresti / Bukarest, Gebäude der Rechtsfakultät, 4.-7. Juni 2012. 2012. Vida Jesenšek [COBISS.SI-ID 20040968] "Europa? Zur Kulturgeschichte einer Idee.", 1.-5. September 2013, an der Universität Zadar. 2013. [COBISS.SI-ID 20132360] Jubiläumskonferenz 90 Jahre Germanistik, 125 Jahre St.-Kliment-Ochridski-Universität Sofia, zum Thema Traditionen, Herausforderungen und Perspektiven in der germanistischen Lehre und Forschung, 11. und 12. Oktober 2013, Sofia. 2013. [COBISS.SI-ID 19926536] Sodobni pogledi na frazeologijo, SAZU, Ljubljana, 10. maja 2013. 2013. Več glav več ve : frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi : Phraseologie und Parömiologie im Wörterbuch und im Alltag : phraseology and paremiology in dictionaries and in everyday use. Maribor, Ljubljana, 18.-19. 4. 2013

Oddelek za Bibliografska enota v Naziv konference, kraj in datum konference madţarski jezik in COBISS-U knjiţevnost Anna Kolláth [COBISS.SI-ID 19327240] 17. Élőnyelvi konferencia, Szeged, 2012. augusztus 30.-szeptember 1. (Nyelvi sokszínűség - kisebbségi kétnyelvűség)

[COBISS.SI-ID 19418888] Govorci madţarskega jezika v Sloveniji : referat na Regionalni konferenci ELDIA, Dunaj, Universitätscampus, 25. septembra 2012. Referat v objavi Gyökerek, utak, jövők: az anyanyelv megőrzésének kérdései a Kárpát-medencében. Magyar Tudományos Akadémia Pécsi Területi Bizottsága, Nemzetstratégiai Kutatóintézet. Pécs, 13—14. septembra 2013. (A Maribori Magyar Tanszék a kétnyelvűség kontextusában) Vabljeno predavanje v objavi Kisebbségi magyar tankönyvek kihívásai a 21. század elején. Nitra (Slovaška). 17. oktobra 2013. A nyitrai Magyar Nyelv- és Irodalomtudomány Intézet, az Arany A. László Polgári Társulás,a

Gramma Nyelvi Iroda,a Termini Magyar Nyelvi Kutatóhálózat (A magyartanítás és tankönyvei a muravidéki kétnyelvű oktatásban)

A magyar nyelv napja; Genius Savariensis Vabljeno predavanje brez Szabadegyetem, Szombathely objave 13. novembra 2013 (A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség kontextusában) Jutka Rudaš Študija pred objavo Gyökerek, utak, jövők: az anyanyelv megőrzésének kérdései a Kárpát-medencében. Magyar Tudományos Akadémia Pécsi Területi Bizottsága, Nemzetstratégiai Kutatóintézet. Pécs, 13—14. septembra 2013. (A nyelv és a kultúra szerepe az identitás alakításában a Muravidéken)

Študija pred objavo, Nemzetközi tudományos konferencia dr. Papp objavljeni povzetek György emlékére, 2013. október 23-24., Újvidék. znanstvenega prispevka na Frazeológia és fordítástudomány : rezümékötet. = konferenci: [COBISS.SI-ID Újvidék: Bölcsészettudományi Kar, Magyar Nyelv és 20173832] Irodalom Tanszék, 2013, str. 17. (Magyar kultúrspecifikumok a szlovén műfordításban)

OCENA STANJA Prednosti Podatki iz preglednic kaţejo zelo veliko znastvenoraziskovalno aktivnost, kar je pohavle vredno. To pomeni, da si nekateri udeleţbo plaĉujejo iz lastnih sredstev, nekateri pa iz sredstev, ki jih dobijo v okviru projektov. Priloţnosti za izboljšanje Nedavno ocenjevanje delovne uspešnosti za mnoge zaposlene ni bilo premosorazmerno njihovi aktivnosti, zato se je na fakulteti pojavilo veliko nezadovoljstvo. Vsak ocenjeni bi zato moral predhodno podati lastno videnje aktivnosti, ki bi ga nadrejeni korigiral v primerjavi z aktivnostmi drugih zaposlenih. Sploh je bilo opaţeno, da podatki samoevalacijskega poroĉila niso bili uporabljeni kot relevanten vir za ocenjevanje, ĉeprav so prav tukaj prikazani mnogi primerljivi podatki na enem mestu.

2.6.7 ORGANIZACIJA ZNANSTVENIH SESTANKOV

Filozofska fakulteta je v študijskem letu 2012/2013 organizirala oz. soorganizirala 7 znanstvenih sestankov:  Mednarodna znanstvena konferenca Oddelka za pedagogiko The Development of Teacher Education in the Countries of Central and South-Eastern Europe.  Mednarodna konferenca Oddelka za germanistikoVeč glav več ve.  Oddelek za filozofijo FF je v sodelovanju s Komisijo za ţenske v znanosti pripravil mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti.  Mednarodna konferenca Oddelka za filozofijo ob 20-letnici študija filozofije na Univerzi v Mariboru.  Znanstveni simpozij Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa danes v organizaciji Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti.  Center za medkulturno sodelovanje z drţavami Afrike, Azije in Latinske Amerike je organiziral ţe tradicionalni znanstveni simpozij Soţitje med kulturami – poti do medkulturnega dialoga.  Mednarodni center za ERM je organiziral znanstveno sreĉanje s podroĉja izobraţevanja za trajnostni razvoj, ki so se ga udeleţili tudi predstavniki iz EU in sveta.

2.7 SODELOVANJE Z DRUGIMI VISOKOŠOLSKIMI ZAVODI, INŠTITUTI OZ. DRUGIMI ORGANIZACIJAMI

Filozofska fakulteta znanstveno in raziskovalno sodeluje z drugimi visokošolskimi zavodi, inštituti oziroma drugimi organizacijami v okviru programov in projektov na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Sodeluje z:  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; ARRS  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta;  Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središĉe;  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistiĉne študije;  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede;  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport;  Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede;  Šola za ravnatelje Kranj;  Mednarodna fakulteta za druţbene in poslovne študije Celje;  Mirovni inštitut; Inštitut za sodobne druţbene in politiĉne študije;  ZRC SAZU;  PORA, razvojna agencija Gornja Radgona;  PMSNS, Pomurska madţarska samoupravna narodna skupnost;  RTV Slovenija, regionalni RTV center;

Albanija  University of Tiranam Sheshi nene Tereza;  University of Vlora ―Ismail Qemali‖;

Avstrija  Universität Wien;  Danube University Krems;  Študentska zveza BOKU;  World University Service Austria;  Pro Mente Upper Austria;  Pavelhaus, Kulturverein fűr Steiermark;  Zentrum fűr Sprache, Plurilingualismus und Fachdidaktik, Universität Graz

Belgija  KaHo Sint Lieven Hogeschool, Gent;

BIH  University of Tuzla;  University of Banja Luka;  University Dzemal Bijedic Mostar;  University of Mostar West;  University of Zenica;  University of East Sarajevo;  University of Sarajevo;  University of Bihać;  Agency for development of higher education and quality assurance;  Ministry of education, science, culture and sport of West Herzegovina canton; Ministry of education, science, culture and sport of Zenica-Doboj canton;

 Ministry of education, science, culture and sport of Canton Sarajevo;

Bolgarija  The Mental Health Center Ltd, Sofia

Črna Gora  University of Montenegro;  WORLD University service, office in Podgorica;

Finska  Oulun Yliopisto;  The Aland Islands Peace Institute;

Grčija  Aristotle University of hessaloniki;  EUTP action link/action synergay S.A.;  Technical University of Crete;

Hrvaška  University of Rijeka;  University of Split;  University of Zagreb;

Irska  University College Cork;

Islandija  Univerza v Reykjaviku;

Italija  Eurocultura per la Mobilità Internazionale;  Soprip d.d.;  Univerza za tujce v Perugi;  Univerza v Vidmu;  Universita di Pisa;  University of Udine;  Associazione Trames, Italy ;  Social Cooperative Borgorete;

Kosovo  University of Pristina – Kosovska Mitrovica;

Madţarska  Károli Gáspár Református Egyetem;  Way Out Psychiatric self Help Association

Makedonija  State University of Tetovo;

 South Eastern University in Tetovo;  Ss. Cyril and Methodius University in Skopje;

Nemčija  BADEN-BADENER AUKTIONSGESELLSCHAFT;  Johannes Gutenberg-Universität Mainz;  Iimenau University of Technology;  University of Marburg;  Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg;  CJD Frechen;

Romunija  Universitatea din Bucuresti;  Obĉina Galati;  Institute of Educational Sciences;

Rusija  St. Petersburg State University;  Petrozavodsk State University;

Slovaška  Univerzita sv. Cyrila a Metoda v Trnave, Filozofická fakulta;

Srbija  University of Novi Sad;  Univerza v Beogradu;  University of Arts in Belgrade;  Univerza v Nišu;  Univerza v Kragujevcu;  The Faculty Law and Business Studies in Novi Sad;  State University of Novi Pazar;  Študentska zveza Srbije;  Students' Alliance of Belgrade;  University of Megatrend;  National Council of Higher Education;  Ministry of Education;  University of Singidunum;  Centre for Education Policy;  Ministry of Education of the Republic of Serbia;  Association of Roma Students;  Commissioner for Protection of Equality;  Statistical Office of the Republic of Serbia;  Association of Students with Disabilities;  Social Inclusion and Poverty Reduction Unit, DPM Office;  Student Conference of Serbian Universities;

Španija:  Ministrstvo za socialne zadeve, promocijo in imigracijo Balearskih otokov;  Consulting Balear de Programicion;  Federación de Trabajadores de la Enseñanza;

 Escola de Capacitació Agrária d'Amposta;  University of Girona;  Universitat de Barcelona;  Fundacion INTRAS

Švedska  Mälardalens Högskola;  Mid Sweden University;  Stockholm University;

Ukrajina  National Technical University«Kharkiv polytechnic Institute«;  Taurida National V.I. Vernadsky University;  Ivano Frankivsk National Technical University of Oil and Gas;  Kharkiv University of Humanities »People's Ukrainan Academy«;  Ministry of Education and Science, Youth and Sport of Ukraine;

Velika Britanija  Hourglass Environment Ltd;  Middlesex University London;  Roehampton University;  The MRS Consultancy Ltd

2.8 AKTIVNOSTI NA PODROČJU PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA

Aktivnosti na podroĉju podiplomskega študija v študijskem letu 2012/13 Spremljanje Oddelek Število novih števila novih doktorjev doktorjev znanosti znanosti po oddelkih za Oddlek za anglistiko in amerikanistiko - štud. leto 2012/13 Oddelek za filozofijo 1 Oddelek za geografijo - Oddelek za germanistiko - Oddelek za madţarski jezik in knjiţevnost - Oddelek za pedagogiko 1 Oddelek za prevodoslovje - Oddelek za psihologijo - Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti 4 Oddelek za sociologijo 1 Oddelek za umetnostno zgodovino - Oddelek za zgodovino 1 Spremljanje ODDELEK Priimek in ime Št. doktorjev števila novih Oddlek za anglistiko in - - mentorstev na amerikanistiko podiplomskem Oddelek za filozofijo red. prof. dr. Nenad Mišĉević 1 študiju za red. prof. dr. Bojan Borstner 2 posamezne izr. prof. dr. Janez Bregant 1 zaposlene visokošolske Oddelek za geografijo - - uĉitelje na Oddelek za germanistiko - -

91 oddelkih za štud. Oddelek za madţarski jezik in - - leto 2012/13 knjiţevnost Oddelek za pedagogiko - - Oddelek za prevodoslovje - - Oddelek za psihologijo - - Oddelek za slovanske jezike in red. prof. dr. Dragica 1 knjiţevnosti Haramija Red. prof. dr. Marko Jesenšek 1 Izr. prof. dr. Andreja Ţele 1 Oddelek za sociologijo red. prof. dr. Jana Goriup 1 Oddelek za umetnostno - - zgodovino Oddelek za zgodovino red. prof. dr. Matjaţ 1 Klemenĉiĉ izr. prof. dr. Andrej Rahten 1 doc. dr. Andrej Hozjan 1

2.9 MENTORSTVA MLADIM RAZISKOVALCEM NA FF

Ime Priimek Mentor Oddelek Od Do Anja Urekar izr. prof. dr. Matjaţ Birk Oddelek za germanistiko 1.10.2008 Trenutno na porodniškem dopustu. Anja Benko red. prof. dr. Mihaela Oddelek za slovanske jezike 1.10.2009 31.3.2013 Koletnik in knjiţevnosti

Mojca Kokot red. prof. ddr. Ana Vovk Oddelek za geografijo 1.10.2009 31.3.2013 Korţe Ines Voršiĉ red. prof. dr. Irena Oddelek za slovanske jezike 1.11.2010 30.4.2013 Stramljiĉ Breznik in knjiţevnosti

Tin Mudraţija red. prof. dr. Darko Friš Oddelek za zgodovino 1.11.2010 30.4.2013 Miha Zobec red. prof. dr. Matjaţ Oddelek za zgodovino 1.11.2011 30.4.2014 Klemenĉiĉ Anja Pahor Red. prof. dr. Norbert Oddelek za psihologijo 1.11.2013 30.4.2016 Jaušovec

OCENA STANJA V letu 2013 je bilo na FF 7 mladih raziskovalcev. 4 mladi raziskovalci so leta 2013 zakljuĉili usposabljanje, dve sta uspešno opravili doktorat, dva MR pa sta zaprosila za podaljšanje. Za mentorstvo novim MR se je na razpis v letu 2013 prijavilo 6 kandidatov, rezultatov še ni. FF ima sicer uspešne raziskovalce, ki izpolnujejo kriterije za mentorstvo, vendar se zaradi zmanjšanja finanĉnih sredstev poslediĉno zmanjšuje tudi število pridobljenih mentorstev, še posebej, ker je fakulteta humanistiĉno in druţboslovno orientirana.

2.10 NAČRT IN NAČINI URESNIČEVANJA POSTAVLJENIH CILJEV

FF UM je v Akcijskem naĉrtu 2012/2013 za zagotavljanje kakovosti na podroĉju raziskovalne dejavnosti naĉrtovala naslednje aktivnosti:

Preglednica 22: OCENA URESNIĈENIH CILJEV IZ AKCIJSKEGA NAĈRTA 2012/2013

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Spodbujati raziskovalce k prijavam:  temeljnih raziskovalnih projektov; Realizirano. Na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014 – razpis v letu 2013 smo oddali 8 prijav. Rezultatov še ni.  aplikativnih projektov; Realizirano. Na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014 – razpis v letu 2013 smo oddali 8 prijav. Rezultatov še ni.  bilateralnih projektov; Delno realizirano. Raziskovalce smo aktivno obvešĉali o razpisih. Prijavil se ni nihĉe.  mednarodnih raziskovalnih projektov; Realizirano. Raziskovalce smo aktivno obvešĉali o prijavah na razpise mednarodnih raziskovalnih projektov. V okviru razpisov preko MVZT smo se tako odzvali na en javni razpis, in sicer Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v letih 2012- 2015, ki spodbujajo odprtost slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje, na katerega smo se prijavili v veĉ sklopih aktivnosti, ki so bile razpisane. Rezultate razpisa priĉakujemo v zaĉetku naslednjega leta. Prav tako smo oddali prijavo na Javni razpis za oddajo javnega naroĉila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za izdelavo e-uĉbenikov v okviru projekta E-šolska torba.  mednarodnih strokovnih projektov (npr. Realizirano. Raziskovalce smo aktivno obvešĉali LLP); o prijavah na razpise mednarodnih raziskovalnih projektov in v okviru tega pripravili tudi prijavili nekaj projektov. Uspešno smo prijavili in priĉeli tudi z izvedbo projekta Lebesgeschichten in Grenzraum, ki ga izvajamo skupaj z Univero v Grazu in Pavlovo hišo. Prijavili smo in v mesecu oktobru tudi izvedli študijski obisk z naslovom Living with nature: Suistainable development on local level-learning region. Uspešno smo priĉeli z izvedbo projekta z naslovom TranSpace: transitional spaces for empowering disable children and youth to protect themselves from community-based violence v okviru programa Daphne III. Prijava smo tudi projekt z naslovom BLIGG- KOMM-EU Interkulturelle Geschäfts- kommunikation für Europa, kjer sodelujemo kot partnerji, rezultatov razpisa pa še nismo prejeli.  trţno naravnanih projektov; Realizirano.

 vzpodbujanje aktivne udeleţbe Realizirano. Profesorji se udeleţujejo domaĉih znanstvenikov na kvalitetnih domaĉih in in tujih znanstvenih konferenc. tujih znanstvenih konferencah. Zagotoviti podporo strokovnih sluţb projektnemu/raziskovalnemu delu uĉiteljev in študentov:  spremljanje razpisov in obvešĉanje o Realizirano. Projektna pisarna je obvešĉala vse njih; raziskovalce o objavljenih javnih razpisih in moţnosti prijave kot partnerji pri drugih razpisih.  organizacija delovnih sreĉanj na temo Realizirano. V okviru prijav posameznih prijave mednarodnih projektov; projektov smo s pripravljalci projektov posebej organizirali delovna sreĉanja, kjer smo se dogovorili o razdelitvi dela do same prijave projekta.  aktivno sodelovanje pri pripravi in Realizirano. Projektna pisarna je obvešĉala vse administrativnem vodenju projektov; raziskovalce o objavljenih javnih razpisih in moţnosti prijave kot partnerji pri drugih razpisih, nudila podporo pri pripravi prijave (finanĉno in administrativno), pomagala pri izvedbi projekta, finanĉno in administrativno vodila projekt v procesu izvajanja projektnih aktivnosti, pripravila poroĉila (vmesna in konĉna) o izvedenih projektnih aktivnostih.  permanentno izobraţevanje zaposlenih v Realizirano. Zaposleni so se udeleţili razliĉnih projektni pisarni. seminarjev in delavnic: - CEEPUS delavnice, - Erasmus informativni dan na CMEPIUS-u, - Erasmus International Week v Rimu junija 2013 - Erasmus staff exchange na Univerzi v Heidelbergu - novembra 2013 sreĉanja Erasmus koordinatorjev v Ljubljani. Spodbujati raziskovalce k:  interdisciplinarnemu znanstvenemu Realizirano. Na Filozofski fakulteti smo z delu; ustanovitvijo Centrov poveĉali interdisciplinarne raziskave, saj se centri ukvarjajo s problemskimi pristopi, ki zahtevajo interdisciplinarni pristop. Vkljuĉeni smo na lokalni in regionalni ravni v pripravo strateških dokumentov, smernic, programov razvoja ter mednarodno sodelujemo pri pripravi razvojnih izhodišĉ.  organiziranju interdisciplinarnih Reazirano. Imamo interdisciplinarni raziskovalni raziskovalnih skupin. program P6-0372, ki je prijavljen pod podroĉje Geografija, vendar sodelujejo strokovnjaki z germanstike, slovenistike, pedagogike, zgodovine. Spodbujati raziskovalce k:  organizaciji znanstvenih sestankov; Realizirano. V letu 2012/2013 so raziskovalci organizirali 7 znanstvenih sestankov.  sodelovanju z drugimi visokošolskimi Realizirano. Organizacija sodeluje v projektih,

zavodi, inštituti oz. drugimi izmenjavah z drugimi visokošolskimi zavodi, organizacijami. inštituti. Skrb za mlade raziskovalce:  prijave in pridobitev financiranja za Realizirano. V letu 2013 smo oddali 6 prijav na mlade raziskovalce; Javni razpis za izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2014 – razpis v letu 2013. Rezultatov še ni.  usposabljanje in vkljuĉevanje MR v Realizirano. Mladi raziskovalci so vkljuĉeni v znanstvenoraziskovalno delo (preverljivi programske skupine ter projekte ter v rezultati: objave, delo v okviru IRD); znanstvenoraziskovalno delo.  spodbujanje usposabljanja MR v tujini; Ni realizirano. Noben od MR se ni v letu 2013 udeleţil usposabljanja v tujini.

 spodbujanje k udeleţbi pri razliĉnih Realizirano. Mladi raziskovalci se udeleţujejo seminarjih, ki nudijo obvladovanje podjetniškega seminarja. razliĉnih vešĉin. Spodbujati raziskovalce k:  aktivnemu sodelovanju v mednarodnih Realizirano. Po oddelkih predstavljeno v posebni strokovnih zdruţenjih in organizacijah tabeli. ter njihovih aktivnostih;  izdajanju znanstvenih in strokovnih Realizirano. V letu 2013 smo v okviru ZORE monografij, revij in zbornikov. izdali: ZORA 90 Marko Jesenšek: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjiţnega jezika; ZORA 91 Grant H. Lundberg: Dialect Leveling in Haloze, Slovenia; ZORA 92 Kolláth Anna: A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség kontextusában; ZORA 93 Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, Jesenšek Marko (uredil); ZORA 94 Phraseologie im Sprachunterricht und in der Sprachendidaktik / Phraseology in language teaching and in language didactics, Christine Konecny, Erla Hallsteinsdótir, Brigita Kacjan (Herausgeberinnen/Editors); ZORA 95 Phraseologie im interlingualen und interkulturellen Kontakt / Phraseology in Interlingual and Intercultural Contact, Melanija Fabĉiĉ, Sabine Fiedler, Joanna Szerszunowicz (Herausgeberinnen/Editors); ZORA 98 Simona Štavbar: Svetniška imena in njihovo prevajanje; ZORA 99 Dragan Potoĉnik: Viri in pouk zgodovine; ZORA 100 Avgust Pavel: Prekmurska slovenska slovnica / Vend nyelvtan Izkorišĉanje raziskovalne moţnosti, ki jih Realizirano. ponujajo ustanovljeni raziskovalni centri na Filozofski fakulteti. Nadaljnje vodenje baze lastnih citatov in Realizrano. Bazo lastnih citatov vodi Miklošiĉeva upoštevanje baze SICRIS, SCI Expanded, SSCI in knjiţnjica.

A&HCI. Spodbujanje k uporabi slovenskega jezika v znanosti in stroki:  skrb za slovenski znanstveni in strokovni Priprava predmeta, ki bo ponujen znotraj jezik; oddelkov FF in UM.  skrb za razvijanje slovenske znanstvene Skupno diplomsko delo študentke FF in FNM s in strokovne terminologije (objave); podroĉja kemijske terminologije.  organiziranje teĉajev slovenskega jezika Delno realizirano. Organizirali smo 2 EILC teĉaja za tuje profesorje in študente. ter 1 teĉaj za Erasmus MUNDUS študente. Izvajanje raziskovalnega dela za potrebe Realizirano. V okviru izvedbe raziskovalnega gospodarskega in širšega okolja: dela projektov so naši raziskovalci sodelovali tudi s predstavniki gospodarstva in so tako povezani z širšim okoljem pri izvedbi projektnih aktivnosti. Na FF smo trdno povezani z mreţami izobraţevalnih organizacij, za katere pripravljamo nove programe. Polnimo verzel med zahtevami uĉnih naĉrtov, ki od šol zahtevajo nove pristope, nove vsebine ter med zmoţnostmi izobraţevalnih ustanov, ki same tega ne zmorejo, zato centri in oddelki FF pripravljamo raziskovalne programe za uporabnike širšega okolja. Promocija in popularizacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti:  izboljšati aktivnosti za predstavitev Do predstavitve znanstvenoraziskovalnega dela znanstvenoraziskovalnega dela (znotraj na akademskem zboru ni prišlo, je pa bilo fakultete in širše) - Noĉ raziskovalcev; predstavljeno na senatu fakultete. Raziskovalci so sodelovali tudi na Noĉi raziskovalcev.  izboljšati aktivnosti za predstavitev Delno realizirano. Predstavitev rezultatov rezultatov znanstvenoraziskovalnega znanstvenoraziskovalnega dela na senatu dela (seznanjanje sodelavcev in širše fakultete. javnosti);  promocija posameznih znanstvenih Realizirano. V okviru informativnih dnevov podroĉij osnovno - in srednješolski predstavijo osnovno- in srednješolski populaciji populaciji; posamezna znanstvena podroĉja.  poveĉati prepoznavnost znanstvenih Realizirano. S pritegnitvijo uglednih avtorjev in revij in mednarodne znanstvene zaloţbe tujejeziĉnimi izdajami. ZORA. Raziskovalna uspešnost:  urediti SICRIS evidenco tistim Realizirano. SICRIS evidenca se je uredila novo raziskovalcem FF, ki je še nimajo; zaposlenim na fakulteti.  poveĉati znanstveno uspešnost Realizirano. Aktivno smo vzpodbujali raziskovalcev po merilih ARRS – poveĉati raziskovalce k objavam. Rezultati so razvidni iz število objav znanstvenih izsledkov s posebne tabele. poudarkom na objavah v indeksiranih revijah (JCR, SCI, SSCI, AHCI); Podiplomski doktorski študij:

 oblikovanje in izvajanje novih Realizirano. doktorskih študijskih programov s V štud. letu 2012/13 se je zaĉel postopek poudarkom na interdisciplinarnosti. akreditacije novega interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Slovenske etniĉne študije, za katerega se predvideva, da bo akreditiran v toku študijskega leta 2013/14.  priprava na akreditacijo doktorskih Delno realizirano. študijskih programov na Oddelku za Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in anglistiko in amerikanistiko in na Oddelek za prevodoslovje še nista zakljuĉila postopka akreditacije svojih doktorskih Oddelku za prevodoslovje. študijskih programov.  evalvacija doktorskih študijskih Realizirano. programov (ocena kakovosti) in njihovo Bolonjske doktorske študijske programe je FF posodabljanje. UM zaĉela izvajati v štud. letu 2009/10, ampak v tem štud. letu niso bili akreditirani in razpisani vsi doktorski študijski programi, ki jih trenutno izvaja FF UM, tako da je evalvacija vseh doktorskih študijskih programov prestavljena na študijsko leto 2014/15, oz. po obdobju 5 let izvajanja bolonjskih doktorskih študijskih programov.

Oddelek za pedagogiko je posodobil svoj doktorski študijski program, ki bo veljal za študente, ki so vpisani od štud. leta 2013/14 naprej.  sprotno spremljanje izvedbe študijskih Realizirano. programov 3. stopnje V sodelovanju z oddelki Sluţba za študentske zadeve (podiplomski študij) redno spremlja izvedbo študijskih programov 3. stopnje.  sprotno spremljanje individualnih Realizirano. študijskih programov študentov 3. Obvešĉanje študentov v zvezi z vsemi stopnje informacijami o študiju na 3. stopnji je v pristojnosti Sluţbe za študentske zadeve.

OCENA STANJA Prednosti Akcijski naĉrt za leto 2013 je na podroĉju raziskovalne dejavnosti dokaj dobro uresniĉen. V ta namen aktivno deluje projektna pisarna, katere zaposleni nudijo administrativno podporo raziskovalcem pri prijav projektov. V letu 2013 smo prijavili 8 prijav na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014 – razpis v letu 2013 ter 6 prijav na Javni razpis za mentorje mladim raziskovalcem. Slabosti Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in Oddelek za prevodoslovje še vedno nimata akreditiranega študija 3. stopnje. Ker so se letos iztekli stari doktorski študijski programi, je študentom na teh oddelkih onemogoĉen bolonjski doktorski študij. Predlogi za izboljšanje

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in Oddelek za prevodoslovje naj pripravita in akreditirata študijski program 3. stopnje in s tem študentom omogoĉita doktorski študij.

2.11 TEMELJNI PODATKI O IZOBRAŢEVALNI DEJAVNOSTI

Naĉin izvedbe študijskih programov na Filozofski fakulteti UM je tako redni kot izredni študij, oba pa se izvajata samo na eni lokaciji, to je na sedeţu fakultete v Mariboru. Podrobnejši statistiĉni del je zajet v II. DELU: Enotne preglednice za izobraţevalni del.

Preglednica 23: Število študentov po stopnjah in študijskih programih

Razpisani študijski Št. 2012/2013 Št. 2011/2012 Št. 2010/2011 programi Študijski programi Število študentov Študijski programi Število študentov Študijski programi Število študentov R I S R I S R I S VS* ------UN* 14 176 14 4-letni NE 1 Nemški jezik s 15 0 15 1 Nemški jezik s 15 0 15 1 Nemški jezik s 38 0 38 knjiţevnostjo knjiţevnostjo knjiţevnostjo NE 2 Slovenski jezik s 38 2 40 2 Slovenski jezik s 38 2 40 2 Slovenski jezik s 118 6 124 knjiţevnostjo knjiţevnostjo knjiţevnostjo NE 3 Angleški jezik s 19 0 19 3 Angleški jezik s 19 0 19 3 Angleški jezik s 125 0 125 knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … NE 4 Filozofija in … 17 1 18 4 Filozofija in … 17 1 18 4 Filozofija in … 45 3 48

NE 5 Geografija in … 24 1 25 5 Geografija in … 24 1 25 5 Geografija in … 89 9 98

NE 6 Madţarski jezik s 3 0 3 6 Madţarski jezik s 3 0 3 6 Madţarski jezik s 6 2 8 knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … NE 7 Nemški jezik s 8 0 8 7 Nemški jezik s 8 0 8 7 Nemški jezik s 42 0 42 knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … NE 8 Slovenski jezik s 25 0 25 8 Slovenski jezik s 25 0 25 8 Slovenski jezik s 109 8 117 knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … knjiţevnostjo in … NE 9 Sociologija in … 44 2 46 9 Sociologija in … 44 2 46 9 Sociologija in … 137 31 168

NE 10 Zgodovina in … 25 2 27 10 Zgodovina in … 25 2 27 10 Zgodovina in … 93 20 113

NE 11 Pedagogika in … 15 0 15 11 Pedagogika in … 15 0 15 11 Pedagogika in … 98 25 123

NE 12 Zgodovina 9 0 9 12 Zgodovina 9 0 9 12 Zgodovina 52 0 52

NE 13 Prevajanje in tolmaĉenje 13 0 13 13 Prevajanje in tolmaĉenje 13 0 13 13 Prevajanje in tolmaĉenje 67 0 67 nemšĉina in … nemšĉina in … nemšĉina in …

NE 14 Prevajanje in tolmaĉenje 17 0 17 14 Prevajanje in tolmaĉenje 17 0 17 14 Prevajanje in tolmaĉenje 89 0 89 anglešĉina in … anglešĉina in … anglešĉina in …

Razpisani Št. 2012/2013 Št. 2011/2012 Št. 2010/2011 študijski Študijski programi Število študentov Študijski programi Število študentov Študijski programi Število študentov programi R I S R I S R I S 1.stopnja 18 18

(UN)* DA 1 Geografija 153 0 153 1 Geografija 151 0 151 1 Geografija 138 0 138 DA 2 Sociologija 164 11 175 2 Sociologija 144 13 157 2 Sociologija 124 17 141 DA 3 Slovenski jezik in 130 0 130 3 Slovenski jezik in 133 0 133 3 Slovenski jezik in 135 0 135 knjiţevnost (d) knjiţevnost (d) knjiţevnost DA 4 Angleški jezik in 214 20 234 4 Angleški jezik in 226 28 254 4 Angleški jezik in 219 16 235 knjiţevnost knjiţevnost knjiţevnost DA 5 Medjezikovne študije - 160 0 160 5 Medjezikovne študije - 190 0 190 5 Medjezikovne študije - 169 0 169 anglešĉina anglešĉina anglešĉina DA 6 Medjezikovne študije - 83 0 83 6 Medjezikovne študije - 99 0 99 6 Medjezikovne študije - 87 0 87 nemšĉina nemšĉina nemšĉina DA 7 Medjezikovne študije - 8 0 8 7 Medjezikovne študije 9 0 9 7 Medjezikovne študije 9 0 9 madţaršĉina madţaršĉina madţaršĉina DA 8 Madţarski jezik in 7 0 7 8 Madţarski jezik in 7 0 7 8 Madţarski jezik in 10 0 10 knjiţevnost knjiţevnost knjiţevnost DA 9 Pedagogika 184 29 213 9 Pedagogika 180 37 217 9 Pedagogika 153 27 180 DA 10 Filozofija 80 0 80 10 Filozofija 81 0 81 10 Filozofija 76 0 76 DA 11 Nemški jezik in 60 0 60 11 Nemški jezik in 67 0 67 11 Nemški jezik in 60 0 60 knjiţevnost knjiţevnost knjiţevnost DA 12 Zgodovina (d) 139 0 139 12 Zgodovina (d) 147 0 147 12 Zgodovina 121 0 121 DA 13 Slovenski jezik in 80 0 80 13 Slovenski jezik in 99 0 99 13 Slovenski jezik in 97 0 97 knjiţevnost (e) knjiţevnost (e) knjiţevnost (e) DA 14 Sociologija in 145 0 145 14 Sociologija in 140 0 140 14 Sociologija in 123 0 123 interdisciplinarno interdisciplinarno interdisciplinarno druţboslovje druţboslovje druţboslovje DA 15 Psihologija 184 75 259 15 Psihologija 186 105 291 15 Psihologija 161 70 231 DA 16 Germanistika 99 0 99 16 Germanistika 109 0 109 16 Germanistika 78 0 78 DA 17 Zgodovina (e) 93 0 93 17 Zgodovina (e) 88 0 88 17 Zgodovina 71 0 71 DA 18 Umetnostna zgodovina 79 0 79 18 Umetnostna zgodovina 62 0 62 18 Umetnostna zgodovina 49 0 49

100

Razpis 2012/2013 Št. 2011/2012 Št. 2010/2011 Št. 2009/2010 ani Študijski programi Število študentov Študijski Število študentov Študijski Število študentov Študijski Število študentov študijs R I S programi R I S programi R I s programi R I S ki progra mi 2. - 0 stopnj ------a* DA – – – – – – – – – – SLOVENSKI JEZIK SLOVENSKI JEZIK IN IN KNJIŢEVNOST KNJIŢEVNOST 2 0 2 1 (ENOPREDMETNI 1 0 1 (ENOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) NEPEDAGOŠKI)

DA SLOVENSKI JEZIK – – – – – – – – – – SLOVENSKI JEZIK IN IN KNJIŢEVNOST KNJIŢEVNOST 28 0 28 2 11 0 11 (ENOPREDMETNI (ENOPREDMETNI PEDAGOŠKI) PEDAGOŠKI) DA SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKI JEZIK – – – – – – – – – – KNJIŢEVNOST 0 0 0 3 IN KNJIŢEVNOST 0 0 0 (DVOPREDMETNI (DVOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) NEPEDAGOŠKI) DA SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKI JEZIK – – – – – – – – – – KNJIŢEVNOST 30 0 30 4 IN KNJIŢEVNOST 13 0 13 (DVOPREDMETNI (DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI) PEDAGOŠKI) DA MEDKULTURNA MEDKULTURNA – – – – – – – – – – GERMANISTIKA 19 0 19 5 GERMANISTIKA 2 0 2 (ENOPREDMETNI) (ENOPREDMETNI) NE MEDKULTURNA MEDKULTURNA ------GERMANISTIKA 0 0 0 GERMANISTIKA 0 0 0 (DVOPREDMETNI) (DVOPREDMETNI) DA NEMŠĈINA KOT TUJI NEMŠĈINA KOT 25 0 25 6 10 0 10 – – – – – – – – – – JEZIK TUJI JEZIK DA ANGLISTIKA 1 0 1 7 ANGLISTIKA 1 0 1 – – – – – – – – – – DA POUĈEVANJE POUĈEVANJE – – – – – – – – – – 60 0 60 8 27 0 27 ANGLEŠĈINE ANGLEŠĈINE DA MADŢARSKI JEZIK – – – – – – – – – – MADŢARSKI JEZIK S 2 0 2 9 S 0 0 0 KNJIŢEVNOSTJO KNJIŢEVNOSTJO DA PREVAJANJE IN PREVAJANJE IN – – – – – – – – – – TOLMAĈENJE 42 0 42 10 TOLMAĈENJE 18 0 18 (ENOPREDMETNI) (ENOPREDMETNI) DA SOCIOLOGIJA SOCIOLOGIJA – – – – – – – – – – 10 0 10 11 (ENOPREDMETNI 5 0 5 (ENOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) NEPEDAGOŠKI) DA SOCIOLOGIJA 23 0 23 12 SOCIOLOGIJA 13 0 13 – – – – – – – – – –

101

(DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI) (DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI) NE FILOZOFIJA 13 FILOZOFIJA – – – – – – – – – – 0 0 0 (DVOPREDMETNI 0 0 0 (DVOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) ???? NEPEDAGOŠKI) DA FILOZOFIJA FILOZOFIJA (DVOPREDMETNI 6 0 6 14 (DVOPREDMETNI 2 0 2 – – – – – – – – – – PEDAGOŠKI) PEDAGOŠKI) DA PSIHOLOGIJA 87 0 87 15 PSIHOLOGIJA 40 0 40 – – – – – – – – – – DA PEDAGOGIKA PEDAGOGIKA – – – – – – – – – – 9 0 9 16 1 0 1 (ENOPREDMETNI) (ENOPREDMETNI) DA PEDAGOGIKA 62 0 62 17 PEDAGOGIKA 23 0 23 – – – – – – – – – – (DVOPREDMETNI) (DVOPREDMETNI) DA GEOGRAFIJA – – – – – – – – – – GEOGRAFIJA (DVOPREDMETNI (DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI) 27 0 27 18 PEDAGOŠKI) 7 0 7

NE GEOGRAFIJA ------GEOGRAFIJA (DVOPREDMETNI (DVOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) 0 0 0 0 0 0 NEPEDAGOŠKI)

DA ZGODOVINA ZGODOVINA – – – – – – – – – – 11 0 11 19 (ENOPREDMETNI 5 0 5 (ENOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) NEPEDAGOŠKI) NE ZGODOVINA 20 ZGODOVINA 0 0 0 (DVOPREDMETNI 0 0 0 – – – – – – – – – – (DVOPREDMETNI NEPEDAGOŠKI) ??? NEPEDAGOŠKI) DA ZGODOVINA ZGODOVINA (DVOPREDMETNI (DVOPREDMETNI PEDAGOŠKI) 30 0 30 21 PEDAGOŠKI) 4 0 4 – – – – – – – – – –

Razpisani študijski 2012/2013 Št. 2011/2012 Št. 2010/2011 Št. 2009/2010 programi Študijski Število študentov Študijski Število študentov Študijski Število študentov Študijski Število študentov programi R I S programi R I S programi R I s programi R I S 3. 8 41 41 8 3 3 5 5 8 - 6 - 6 - 25 25 stopnja* 3 3 0 0 DA Filozofija - 3 3 1 Filozofija – 2 2 1 Filozofija – 5 5 1 Filozofija – 2 2 DA - 3 3 2 2 – 2 Germ. – Geografija Geografija 2 2 Germ. študije 2 2 - - študije DA Germanist - 3 3 3 – 3 – 3 – Germanistiĉ 1 1 iĉne 2 2 Slov. študije Slov. študije 6 6 ne študije 5 5 študije DA Pedagogik - 6 6 4 – 4 – 1 1 4 – Pedagogika 2 2 Sociologija Sociologija 7 7 a 0 0 DA Slovenistiĉ - 15 15 5 Slovenistiĉn – 1 1 5 Ved. in kogn. – 5 Ved. in – 1 1 - - ne študije e študije 2 2 nevroz. kogn.

102

nevroz. DA - 4 4 6 – 6 1 1 6 Sociologija Sociologija 4 4 Zgodovina – Zgodovina – 10 10 7 7 DA Vedenjska - - - 7 - – – – – - – – – – in Vedenjska in kognitivna – 1 1 kognitivna nevroznan ost DA Zgodovina - 7 7 8 Zgodovina - 8 8 - – – – – - – – – –

103

CELOTEN ZAVOD FF UM

Preglednica 24: Število študentov po stopnjah in študijskih programih – celoten zavod FF UM

Študijski programi Št. 2012/2013 Število študentov R I S VS* - UN* 4-letni 14 176 5 181 1. stopnja (UN)* 18 1322 105 1427 2. stopnja* 21 351 0 351 3. stopnja* 8 0 41 41 Skupaj: * 61 1849 151 2151

Študenti s tujim drţavljanstvom na fakulteti (v %)

Preglednica 25: Študenti s tujim drţavljanstvom na fakulteti

2012/2013 2011/2012 2010/2011 2009/2010 Dodipl. Podipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. REDNI REDNI IZREDNI REDNI REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI 2. 3. IZREDNI 2. 3. IZREDNI stopnja stopnja stopnja stopnja Deleţ tujih študentov 3,17 % 1,17 % 4,88 1,11% 1,33% 0,66% 0,86% 0,02% 1,9% 1,90 % 1,14% 0,01% A. Struktura tujcev Ĉlanice EU 3 4 2 1 - 2 0,05% 0,02 - 0,02 - - Bivše YU republike 38 - - 20 1 - 0,75% - - 2 2 2 0,01% ZDA in Kanada ------Ostala Amerika ------Avstralija ------Afrika ------Azija 1 ------

V preglednici je prikazano število študentov FF UM s tujim drţavljanstvom, loĉeno za redni in izredni dodiplomski in podiplomski študij (ne glede na matiĉnost študentov). OCENA STANJA Naĉin izvedbe študijskih programov na Filozofski fakulteti UM je tako redni kot izredni študij, oba pa se izvajata samo na eni lokaciji, to je na sedeţu fakultete v Mariboru. Redni in izredni študij se razlikujeta v obliki izvedbe na tak naĉin, da se predavanja in vaje izvajajo vzporedno, pri izrednem študiju pa veĉinoma zaporedno. Kot oblike izvedbe so se na izrednem študiju za manjše skupine pojavljale tudi konzultacije. Z bolonjsko prenovo je ostala na Filozofslo fakulteti UM zasnovanost tako imenovanega eno- in dvopredmetnega študija, vendar ni dosledno realizirana na vseh oddelkih, kar izhaja ţe iz narave študija. Enopredmetni študijski programi imajo obseg 180 ECTS, dvopredmetni 90, pri ĉemer omejitev glede vezav na Filozofski fakulteti UM ne poznamo, izjeme so samo vezave predmetov s podroĉja tujih jezikov, kjer npr. študent ne more izbrati vezave programov Angleški jezik in književnost ter Medjezikovne študije — angleščina.

104

Za dodiplomske študente Filozofske fakultete UM smo v študijskem letu 2012/2013 izvedli skupno 18 študijskih programov prve bolonjske stopnje. Številĉno se programi precej razlikujejo: najmanj študenov je na programih Madžarski jezik in književnost in Medjezikovne študije — madžarščina (skupaj 15), od 60 do 83 študentov je na programih Nemški jezik in književnost, Umetnostna zgodovina, Slovenski jezik in književnost (enopredmetni program), Filozofija, Medjezikovne študije — nemščina, nad 90 študentov pa je vpisanih na programe Zgodovina (enopredmetni program), Germanistika, Slovenski jezik in književnost, Zgodovina, Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, Geografija, Medjezikovne študije — angleščina, Sociologija, Psihologija, Pedagogika, Angleški jezik in književnost. Na drugi stopnji bolonjskega študija smo na Filozofski fakulteti UM v študijskem letu 2012/2013 izvedli 19 študijskih programov druge bolonjske stopnje in na tretji stopnji 8 tretjestopenjskih doktorskih programov. Stari, univerzitetni 4-letni niso bili veĉ razpisani, vendar študentje teh programov še dokonĉujejo študij. Tudi na drugostopenjskih programov so številke vpisanih študentov precej razliĉne in se gibljejo od 1 študenta (Anglistika) do 87 (Psihologija). Na programih tretje stopnje je manj vpisanih študentov, najveĉ jih je na programu Slovenistične študije (15). Preglednica 2 prikazuje celotne seštevke študentov na vseh treh stopnjah in Preglednica 3 deleţ študentov s tujim drţavljanstvom na Filozofski fakulteti UM. Kakovost izvajanja študijskih programov spremljamo pa spremljamo z razliĉnimi anketami, gl. toĉko 6. Zagotavljanje kakovosti.

Prednosti V študijskem letu 2012/2013 opaţamo na nekaterih programih porast števila študentov. Prva bolonjska stopnja: porast je viden na programih Sociologija, Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, Zgodovina (enopredmetni program) ter predvsem na programu Umetnostna zgodovina, ki je sorazmerno nov program in se zaĉenja uveljavljati v prostoru. Na ostalih programih ostaja število veĉ ali manj nespremenjeno. Celotna slika kaţe neko stabilnost. Prednost fakultete v moţnostih razliĉnih vezav programov ostaja nespremenjena. Druga bolonjska stopnja: na programih te stopnje je opaziti najveĉje spremembe, saj se je število študentov poveĉalo praktiĉno na vseh programih, ĉesar pa ne moremo pripisati samo dejstvu, da so študenti v tem štud. letu prviĉ vpisovali v drugi letnik bolonjskih programov. Števila študentov so namreĉ toliko višja, kar pripisujemo dejstvu, da so v te programe vpisali tisti, ki so v prejšnjem štud. letu izkoristili moţnost korišĉenja absolventskega staţa. V štud. letu 2012/2013 je bilo torej moţno oblikovati skupine študentov, ki omogoĉajo osnovo za delo, kot je priĉakovano po akreditacijah študijski programov. V primerjavi s študijskim letom 2011/2012 je porastlo tudi število tujih drţavljanov, tako jih je v štud. letu 2012/2013 na Filozofsko fakulteto UM na programe prve stopnje vpisanih 44 (leto prej 23), na programe druge stopnje 4 (leto prej 1), medtem ko se na programih tretje stopnje število ni spremenilo. Zaradi razliĉnih razlogov jih najveĉ prihaja iz drţav bivše Jugoslavije. Glede na porast števila tujih študentov lahko reĉemo, da se fakulteta pozitivno uveljavlja v širšem prostoru.

Slabosti Posamezna podroĉja so na FF UM zastopana z razliĉnimi študijskimi programi, kar izhaja iz razvoja v preteklosti. Razdrobljenost podroĉij na posamezne študijske programe se kaţe v tem, da je nemški jezik moţno študirati na dveh dvopredmetnih študijskih programih in enem enopredmetnem, angleški jezik na dveh dvopredmetnih študijskih programih itd. V prihodnje bo potrebno to razdrobljenost spremeniti. Razdrobljenost se kaţe tudi v tem, da je bolj opazen manjši padec števila študentov na programih Medjezikovne študije — angleščina, Medjezikovne študije — nemščina, obeh programih s podroĉja madţarskega jezika (Madžarski jezik in književnost, Medjezikovne študije — madžarščina), Zgodovina (dvopredmetni program) in Slovenski jezik in književnost (enopredmetni program) ter Germanistika.

105

Kot slabost ocenjujemo tudi dejstvo, da na obeh progamih s podroĉja sociologije študij na drugi stopnji nadaljuje manjše število študentov.

Preglednica 4: Ocena uresniĉenih ciljev iz Akcijskega naĉrta

Naĉrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 V letu 2012/2013 so se realizirane naslednje aktivnosti, ki sicer v akcijskem načrtu niso bile predvidene:  Prenova študijskih programov v podroĉja Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in tujih jezikov po enotni shemi bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za zdruţevanja vsebin in kompetenc na prvi letnik prve stopnje. prvi bolonjski stopnji.  Zmanjšanje izbirnosti na 10%, na vseh Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in programih prve in druge stopnje. Cilj: bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za racionalicija stroškov. prvi letnik prve stopnje.  Doloĉanje zgornje in spodnje meje Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in števila študentov pri izbirnih predmetih bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014. na vseh programih prve in druge stopnje. Cilj: optimalna izvedba izbirnosti.  Moţnost vezave pedagoškega in Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in nepedagoškega študijskega programa na bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za drugi stopnji. prvi letnik druge stopnje.  Vgnezdjenje na tistih programih, kjer Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in obstajata eno- in dvopredmetna bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za razliĉica programa (podroĉje prvi letnik prve stopnje. slovenskega jezika in knjiţevnsti, pedagogike, sociologije, zgodovine, nemškega jezika in knjiţevnosti).  Po sklepu Senata UM zmanjševanje Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in kontaktnih ur na 750 KU na prvi in 600 bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za KU na drugi stopnji. prvi letnik prve stopnje.  Spremembe uĉnih naĉrtov, ki vsebujejo Spremembe so bile potrjene na Senatu UM in praktiĉni del (na programih druge bodo stopile v veljavo v štud. letu 2013/2014 za stopnje), kar pomeni pravno podlago za prvi letnik prve stopnje. izplaĉevanje ur (julij 2012).  Uvedba elektronskih prijavnic z Realizirano. januarjem 2013.  Uvedba elektronske moţnosti izbire Realizirano brez pomoĉi AIPS-a oz. RCUM-a, ki izbirnih predmetov na prvi in drugi podpore na tem podroĉju ne zagotavlja. stopnji.  Oblikovanje medoddelĉne ponudbe Realizirano, v prakso stopi s štud. letom izbirnih predmetov. 2013/2014.  Sooblikovanje medfakultetne ponudbe Realizirano, v prakso stopi s štud. letom izbirnih predmetov. 2013/2014.  Uvedba blokovne izvedbe urnika Realizirano na Oddelku za zgodovino in na Oddelku za germanistiko v poletnem semestru 2013.

106

 Promocija FF UM: Realizirano. - Teden odprtih vrat (november 2013). Sodeluje tudi Študentski svet. - Infodan za programe druge stopnje (junij 2013): koordinirana predstavitev programov druge stopnje na posameznih oddelkih. Sodeluje tudi Študentski svet. - Nov pristop pri promocijah na srednjih šolah in drugih prireditvah (od jeseni 2012). Izdelan je bil skupni PP za celotno FF UM. - Pred info dnevom za programe prve stopnje (januar 2013) je bila izdelana in aktivirana promocija FF UM na Facebooku.

107

3 KADRI

FF UM ima vzpostavljeno kadrovsko strukturo, ki po obsegu in kakovosti ustreza znanstvenoraziskovalnemu, umetniškemu oziroma strokovnemu delu, ki je povezano s študijskimi podroĉji oziroma študijskimi programi. Ustreznost izkazuje z naslednjimi kazalniki.

3.1 VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI IN RAZISKOVALCI

Na fakulteti je bilo v študijskem letu 2012/2013 (podatki na dan 30.9.2013) zaposlenih 95 pedagoških delavcev, 2 mlada raziskovalca in 5 dopolnilno zaposlenih delavcev (delavci, ki so na FF UM le dopolnilno zaposleni).

Nove pedagoške in raziskovalne zaposlitve v študijskem letu 2012/2013:  1 visokošolski uĉitelj- docent  1 asistent  1 tuji lektor  2 dopolnilni zaposlitvi (prej redno in dopolnilno zaposlena na FF UM)

Prenehanje pogodb o zaposlitvi v študijskem letu 2012/2013:  2 visokošolska uĉitelja (še naprej sta dopolnilno znanstvenoraziskovalno zaposlena na FF UM)  4 mladi raziskovalci  1 vodja strokovne sluţbe  3 strokovni delavci (od tega 1 strokoni delavec nadomešĉanje delavke na projektu in 1 delavka na projektu)

Preglednica 26: Število visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in raziskovalcev*

Naziv Redno** Pogodbeno*** Skupaj 2012/2013 2012/2013 2012/2013 Redni profesor 23 12 35 Izredni profesor 19 12 31 Docent 36 24 60 Predavatelj / 1 1 Uĉitelj vešĉin 1 1 2 Lektor 12 6 18 Strokovni sodelavec 1 2 3 Asistent z doktoratom 1 / / Asistent z magisterijem 1 / / Asistent 6***** 31**** 37

* Podatki iz prejšnjih let vsebujejo le podatke za redni dodiplomski študij, v podatkih študijskega leta 2011/12 in študijskega leta 2012/13 pa so zajetu vsi pogodbeni sodelavci v pedagoškem procesu. ** Podatki na dan 30. 9. 2013, podatki so podani po nazivih in ne po delovnih mestih, ki jih ti delavci zasedajo. Med delavce so všteti tudi dopolnilno zaposleni delavci. *** Podatki so za vse oblike študija – redni, izredni, dodiplomski in podiplomski. Med pogodbene sodelavce niso prišteti delavci, ki so redno zaposleni na drugih ĉlanicah UM. **** V podatku so zdruţeni vsi asistentje – asist.; asist. dr. in asist. mag. ***** Med zaposlenimi asistenti sta dve delavki na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka, obe sta nadomešĉeni z prerazporeditvami delovne obveze in zunanjimi sodelavci

108

Preglednica 27: Gibanje redno in pogodbeno zaposlenih uĉiteljev, sodelavcev in raziskovalcev

Leto Redno Pogodbeno Skupaj 2009/2010 104 74 178 2010/2011 101 50 151 2011/2012 103 210 313 2012/2013 95 187 282

Preglednica 28: Število izvolitev v nazive

Število Naziv 2010/2011 2011/2012 2012/2013 vseh izvolitev Redni profesor 2 2 1 5 Redni profesor- priznavanje 0 0 1 1 Izredni profesor 5 2 8 15 Izredni professor priznavanje 1 0 0 1 Izredni profesor podaljšanje 0 1 2 3 Docent 14 9 13 36 Docent – razširitev izvolitve 0 0 1 1 Lektor 3 8 13 24 Lektor – podaljšanje izvolitve 1 0 1 2 Asistent 20 10 10 40 Asistent – podaljšanje izvolitve 1 1 2 4 Uĉitelj vešĉin 1 0 2 3 Strokovni sodelavec 3 5 2 10 Predavatelj 0 0 1 1

3.2 DOKAZILA O MEDNARODNI MOBILNOSTI KADRA

Preglednica 29: Mobilnost visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in raziskovalcev

Študijsko leto Število uĉiteljev na institucijah v tujini 2008/2009 25 2009/2010 32 2010/2011 34 2011/2012 25 2012/2013 19

Visokošolski uĉitelji so se odloĉali tudi za sobotno leto, v študijskem letu 2012/13 je sobotno leto koristil 1 visokošolski uĉielj.

3.3 RAZVIDNOST POSTOPKOV ZA IZVOLITVE V NAZIV

Postopek izvolitev v nazive je speljan skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 67/1993 s spremembami in dopolnitvami do 109/2012), Statutom UM (UPB 10 – Ur. l. RS, št. 46/2012) in Pravilnikom o postopku izvolitev v naziv visokošolskih uĉiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev št. A9/2008 – 51 MT (Obvestila UM št. XXVI-9-2008), ki velja od 30. 12. 2008.

109

Na spletni strani UM http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261 so objavljena Habilitacijska merila, veljavna od 1. 10. 2012: Merila za volitve v nazive visokošolskih uĉiteljev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM štev. XXX-5-2012). V skladu s sklepom Senata UM z dne 27.11. 2012 so se poleg univerzitetnih meril do 31. 5. 2013 smiselno uporabljali tudi zahtevnejši pogoji posameznih ĉlanic. Po 31. 5. 2013 Filozofska fakulteta UM ni sprejela zahtevnejših kriterijev ĉlanice. V pogojih za napredovanje v habilitacijski naziv so vkljuĉeni doseţki na podroĉju znanstvenoraziskovalnega in izobraţevalnega dela, kar se potrjuje z ustrezno izvolitvijo. Postopki so bili praviloma izpeljani hitro in aţurno. Izvolitve so bile porazdeljene tako, da so bili glede na potrebe študijskega procesa zastopane izvolitve v ustrezne nazive. Nova habilitacijska merila, ki upoštevajo minimalne standarde agencije za izvolitve v nazive visokošolskih uĉiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, so bila v študijskem letu 2011/12 pripravljena in sprejeta, tako da so s študijskem letom 2012/13 ţe v uporabi.

3.4 DOKAZLJIVOST VELJAVNIH IZVOLITEV

Vsi pedagoški sodelavci imajo veljavne izvolitve v naziv oziroma imajo dovoljenje za delo po poteku izvolitve. Nekateri zunanji sodelavci sodelujejo kot strokovnjaki iz prakse. Evidenco vodi Sluţba za pravne, kadrovske in splošne zadeve na Filozofski fakulteti UM.

3.5 IZOBRAZBENA STRUKTURA IN ŠTEVILO STROKOVNIH DELAVCEV

Na fakulteti je bilo v študijskem letu 2012/2013 zaposlenih 38 nepedagoških delavcev.

Preglednica 30: Spremljajoĉa delovna mesta v študijskem letu 2012/2013

Stopnja izobrazbe zaposlenih Število zaposlenih IV. 1 V. 8 VI. 4 VII. 22 VIII. 3

Preglednica 31: Gibanje redno zaposlenih na spremljajoĉih delovnih mestih v štud. letu 2010/2011, 2011/12 in 2012/13

Število zaposlenih Število zaposlenih Število zaposlenih Stopnja izobrazbe zaposlenih 2010/2011 2011/2012 2012/2013 IV. 1 1 1 V. 9 8 8 VI. 6 4 4 VII. 30 23 22 VIII. 4 4 3 XI. 0 0 0

Nove pedagoške zaposlitve v študijskem letu 2012/2013 V študijskem letu 2012/2013 smo na novo zaposlili enega visokošolskega uĉitelja v nazivu docenta, enega visokošolskega sodelavca v nazivu asistenta, enega tujega lektorja (nadomestil je drugo tujo lektorico, ki ji je potekla napotitev). Dva visokošolska uĉitelja, ki sta bila v prejšnjih letih redno zaposlena na FF UM, sta podala odpoved rednega delovnega razmerja, še vedno pa s FF UM dopolnilno

110

(bodisi pedagoško bodisi znanstvenoraziskovalno) sodelujeta. Vse ostale vrzeli smo zapolnili bodisi z ţe obstojeĉim kadrom bodisi s pogodbenimi sodelavci.

Prenehanje pogodb o zaposlitvi v študijskem letu 2012/2013 Ţe v študijskem letu 2011/2012 je bil sprejet Zakon za uravnoteţenje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 s spremembami in dopolnitvami do 63/2013; v nadaljevanju ZUJF), ki je med drugim prinesel tudi ogromno novosti pri upokojevanju zaposlenih. Prav na podlagi doloĉil ZUJF se je v študijskem letu 2012/13 upokojila 1 vodja strokovne sluţbe. V študijskem letu 2012/2013 je delovno razmerje prav tako prenehalo 4 mladim raziskovalcem, 3 samostojnim strokovnim delavcem (VII. stopnja izobrazbe- ena delavka je delala s krajšim delovnim ĉasom) in dvema visokošolskima uĉiteljema (od tega ima eden veljavni sporazum o suspenzu pogodbe o zaposlitvi). Navedena dva visokošolska uĉitelja, ki jima je prenehalo redno delovno razmerje, še vedno sodelujeta s FF UM dopolnilno- pedagoško oz. raziskovalno. Nekatere odhode pedagoških delavcev, ki so se zgodili ţe v študijskem letu 2011/12, smo v študijskem letu 2012/13 nadomestili. Odhodov nepedagoških sodelavcev nismo nadomestili, saj smo navedeno vrzel reševali s prerazporeditvami in reorganizacijo v strokovnih sluţbah. Število nepedagoških delavcev vztrajno pada in se je od št. leta 2010/11 do konca študijskega leta 2012/13 zmanjšalo za 12 zaposlenih.

3.6 IZJEMNI DOSEŢKI PEDAGOŠKIH IN STROKOVNIH DELAVCEV

3.6.1 PEDAGOŠKI DELAVCI

Mladi raziskovalki asist. Ines Voršič z Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti je bila na Škrabĉevi domaĉiji v Hrovaĉi pri Ribnici 25. 10. 2012 podeljena enoletna Škrabĉeva štipendija za perspektivne sloveniste. Doc. dr. Bojan Musil je bil prejemnik nagrade Slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti v letu 2012 za odliĉnost v komuniciranju.

3.6.2 STROKOVNI DELAVCI

Na slovesnosti ob Rektorjevem dnevu, 8. oktobra 2013, je rektor prof. dr. Danijel Rebolj podelil srebrni kljuĉ UM za zelo vidne uspehe, doseţke in zasluge pri vodenju in organizaciji dela v Miklošiĉevi knjiţnici ter za izjemno pozitiven odnos do sodelavcev in dela ter osebni prispevek k razvoju in ugledu fakultete gospe Mojci Garantini. Prejemnica bronastega kljuĉa UM za izredno natanĉno in vestno delo v raĉunovodski sluţbi fakultete ter za izjemno pozitiven odnos do sodelavcev in dela je gospa Marija Kraner. OCENA STANJA Filozofska fakulteta je v preteklih letih postavljala kadrovsko strukturo, ki je potrebna za izvajanje vseh treh stopenj bolonjskega študija. Strokovni sodelavci so se v tem obdobju usposobili za delo zaradi uvedbe novih aktivnosti v povezavi z novimi študijskimi programi. V ta namen so bila izvedena usposabljanja, predvsem za uporabo podpornih raĉunalniških sistemov UM (AIPS, KIS, AH in PP in FIPS). Na podroĉju pedagoškega in raziskovalnega dela je ustanovljena podporna sluţba, ki aktivno pokriva podroĉja vseţivljenjskega uĉenja, neformalnega uĉenja, mednarodnih projektov in nacionalnih znanstvenih projektov. Kadrovska sestava se je v zadnjih dveh letih za nepedagoške sodelavce znatno poslabšala, pri pedagoških sodelavcih pa je v študijskem letu 2012/13 vidno rahlo izboljšanje stanja, ĉeprav je na

111 nekaterih oddelkih kadrovsko pomanjkanje še vedno (bolj ali manj) prisotno. V ospredju je cilj pomlajevanja ter izboljšanja kakovosti kadra. To je FF UM dosegla z zaposlitvijo novih visokošolskih sodelavcev in uĉiteljev ter s habilitacijo mlajših kolegov v ustrezne nazive. V strokovnih sluţbah pa gre predvsem za fluktuacijo bolniških in porodniških odsotnosti ter zakljuĉkov in odpiranja novih projektov. FF UM je v letošnjem študijskem letu rahlo zmanjšala število pogodbeno zaposlenih, predvsem visokošolskih uĉiteljev, ki v povpreĉju v veĉjem deleţu sodelujejo na rednem študiju in na podiplomskem študiju. Dejstvo je, da zaradi upokojitve velikega števila pedagoških sodelavcev v letošnjem študijskem letu ni bilo mogoĉe izvesti študijskega procesa drugaĉe, kakor z uvajanjem novih pogodbenih sodelavcev, ki so pomagali tudi pri nadomešĉanju daljših bolniških in porodniških odsotnosti. Ne glede na poveĉanje števila pogodbenih sodelavcev se je poveĉala tudi obremenitev zaposlenih visokošolskih sodelavcev in uĉiteljev, saj je potrebno z omejeno kadrovsko strukturo izvesti študijske programe v polnem obsegu. Z vidika cilja širitve dejavnosti FF UM, predvsem na podroĉju študijskih programov romanskih jezikov in jezikov daljnega vzhoda, bo v prihodnje potrebna nadaljnja širitev akademskega in znanstvenega kadra, pri ĉemer bo FF UM uporabila povezave z drugimi visokošolskimi institucijami, hkrati pa usposabljala lastni podmladek, ki bo v prihodnje izvajal nove programe. Partnerji z drugih institucij bodo sodelovali s pogodbami oz. z zaposlitvami za doloĉen ĉas, dokler ne bo mogoĉe zaposliti delavcev iz vrst najboljših diplomantov FF UM. Prednosti Kljub nezavidljivemu finanĉnemu stanju smo uspešni pri pridobivanju in izpeljevanju projektov z omejenim kadrom. Slabosti Glavna slabost je pomanjkanje finanĉnih sredstev za izobraţevanja zaposlenih, omejevanje po ZUJF-u pri vseh oblikah pogodbenega dela, prepoved napredovanj in izplaĉil delovnih uspešnosti, kar tudi negativno vpliva na motivacijo zaposlenih in njihov odnos do dela. Nove priloţnosti Nove priloţnosti se kaţejo pri pridobivanju projektov iz Evropskih strukturnih skladov in uvajanju novih študijskih programov, ki bodo še celoviteje dopolnile spekter, ki ga pokriva Filozofska fakulteta.

3.7 IZJEMNI DOSEŢKI ODDELKOV FF

KOK FF je 11. 11. 2013 pozvala vse predstojnike, da predstavijo posebne doseţe svojega oddelka v študijskem letu 2012/2013, in sicer tako, da na kratko izpostavijo tiste dejavnosti oddelka, za katere ocenjujejo: a) da so pripomogli k prepoznavnosti oddelka in fakultete v okolju, b) ali predstavljajo posnemanja vredno prakso sodelovanja oddelka in fakultete z okoljem.

Do dogovorjenega roka 29. 11. 2013 je zbirne podatke poslalo le šest izmed 12 predstojnikov oddelkov:  za madţarski jezik in knjiţevnost  psihologijo  pedagogiko  prevodoslovje  filozofijo  in geografijo.

112

 germanistiko  anglistiko in amerikanistiko  umetnostno zgodovino  sociologijo  zgodovino  slovanske jezike in knjiţevnosti.

Ĉe podatki za kak oddelek niso vpisani, pomeni, da nimajo tovrstnih bibliografskih enot.

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE od leta 2012 vodi in koordinira mednarodno prevodoslovno mreţo v okviru programa CEEPUS, v kateri letos aktivno sodeluje 10 univerz iz desetih drţav. V letu 2013/2014 se bodo mreţi pridruţilo še 5 novih ĉlanice/univerz, med njimi tudi Univerza na Dunaju. Oddelek je od 1.7.-14.7.2013 organiziral mednarodno poletno šolo TRANS 2013 na kateri je aktivno sodelovalo 18 tujih in 22 domaĉih študentov ter številni predavatelji iz partnerskih univerz. Udeleţencem polente šole TRANS 2013 smo podelili certifikate s 3 kreditnimi toĉkami (ECTS). Oddelek je leta 2012 spodbudil nastanek Študentske sekcije SDM in Lektorske sekcije SDM, kjer se je povezovanje študentov in okolice še poveĉalo. Hkrati oddelek aktivno sodeluje s Festivalom Borštnikovo sreĉanje, kjer so študenti sodelovali pri prevajanju prispevkov in pisanju za Bilten. Oddelek se aktivno vkljuĉuje in sodeluje pri nastajanju tedenskih radijskih oddaj o jeziku na Radiu Maribor Al' prav se reče. Oddelek aktivno sodeluje z Ruskim domom in pripravlja skupne projekte s podroĉja promocije ruske kulture in ruskega jezika, kot npr. Dnevi ruske kulture v Sloveniji. Oddelek je organiziral mednarodno tolmaško konferenco Tolmačenje na stičišču znanstvenih disciplin, na kateri so sodelovali priznani prevodoslovci iz desetih drţav.

ODDELEK ZA FILOZOFIJO je izpostavil naslednje dejavnosti: 1. Prikrite oblike diskriminacije ţensk v znanosti (Maribor, Slovenija, 7. marec 2013) Mednarodni znanstveni sestanek o neenakostih v znanosti, ki ga organizirata Komisija za ţenske v znanosti in Univerza v Mariboru (Oddelek za filozofijo)

2. Mednarodna konferenca 20 let študija filozofije na Univerzi v Mariboru/ 20 years of philosophy study at University of Maribor (Maribor, Slovenija, 25. in 26. 9. 2013)

3. Sodelovanje z Društvom za razvoj humanistike Zofijini ljubimci in Amnesty International.

4. Predavanja strokovnjakov s tujih univerz:  Baseless Knowledge (Maribor, Slovenija, 18. 12. 2013) Predavanje: dr. Guido Melchior, Univerza Karla-Franca Gradec in & Rutgers University New Jersey (ZDA)  Sva lica filozofije (Maribor, Slovenija, 27. 11. 2013) predavanje: dr. Peter Bojanić, Birkbeck College, University of London, VB)  profesorji iz tujine (v okviru Erasmus programa)

ODDELEK ZA MADŢARŠČINO je izpostavil dejavnosti dveh svojih ĉlanic: Dejavnosti izr. prof. dr. Jutke Rudaš, ki pripomorejo k prepoznavnosti Oddelka za madţarski jezik in knjiţevnost Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru ter predstavljajo posnemanja vredno prakso sodelovanja oddelka in fakultete z okoljem:  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od 1. 3. 2012 do 31. 5. 2013 sem bila v projektu z naslovom: E- kompetence uĉiteljev v dvojeziĉnih šolah, ki je sofinanciran s sredstvi evropskega socialnega sklada; projekt na Ministrstvo za šport je prijavil Zavod za kulturo madţarske narodnosti - Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, Filozofska fakultete Univerze v Mariboru je konzorcijski partner 8; vloga: priprava e-vsebin, strokovne recenzije, izvajanje seminarjev in svetovanj, promocija). Sam projekt je sestavljen iz veĉ faz, moje strokovno in raziskovalno delo v njem je

113

obsegalo naslednje kompetence: razvijanje jezikovnih e-kompetenc v madţarskem jeziku, razvoj e-vsebin zlasti iz sodobne madţarske knjiţevnosti, priprava strokovnega e-gradiva v madţarskem jeziku za izvajanje vzgojno izobraţevalnega procesa v dvojeziĉnem izobraţevalnem procesu, vzpostavitev oz. nadgradnja on-line slovarja kot pomoţnega uĉnega gradiva pri strokovnih predmetih: pripravljam dvojeziĉni slovar literarne terminologije; priprava e-uĉnih priprav za madţaršĉino, priprava e-zbirke nalog za madţaršĉino  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od 2011-2014 sodelujem oz. sem ĉlanica v mednarodno interdisciplinarnem znanstvenem projektu, katere nosilec je Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu z naslovom: Vojvodinska madţarska knjiţevnost – konteksti – kodi - identiteta (2011-2014). Predmet raziskav v projektu je vzporedno prouĉevanje vojvodinske madţarske knjiţevnosti v kontekstu interkulturnih pojavov in aspektov, komparatistike, teorije knjiţevnosti in kulture. Izjava o partnerstvu za ta projekt med Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Filozofsko fakulteto v Novem Sadu za 4 obdobja je bila podpisana februarja 2011.  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od leta 2009 sem ĉlanica zunanjega javnega organa Madţarske akademije znanosti (http://mta.hu/koztestuleti_tagok?PersonId=22137), od leta 2010 pa ĉlanica Delovne skupine za literarno teorijo v sklopu Akademije znanosti v Pécsu (http://pab.teszt.pte.hu/tartalom/71) v okviru katere si ĉlani izmenjujemo svoje literarno teoretiĉne raziskave in jih prikazujemo v obliki predavanj doktorskim študentom Filozofske fakultete Univerze v Pécsu na oddelku za Doktrorski študij, oz. Oddelku za moderno madţarsko knjiţevnost in literarno teorijo. v okviru tega ĉlanstva sem sredi septembra 2013 sodelovala na mednarodno znanstveni konferenci, ki jo je organizirala Madţarska akademija znanosti v Pécsu na temo jezika, kulture, identitete in literature s poudarkom na kulturni identiteti zamejskim Madţarov in zamejske madţarske knjiţevnosti.  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od leta 2006 sem s strani Ministrstva za šolstvo in šport RS imenovana za izpraševalko v izpitnih komisijah za strokovne izpite na podroĉju vzgoje in izobraţevanja. Sklep o imenovanju za izpraševalko v izpitnih komisijah za strokovne izpite na podroĉju vzgoje in izobraţevanja velja za mandatno obdobje do 31. 7. 2014; v teh izpitnih komisijah sodelujem dvomeseĉno v vsakem letu, tudi v študiskem letu 2012/2013.  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: z Zavodom RS za šolstvo sodelujem pri recenzijah uĉbenikov: leta 2012 sem napisala izvedenjska mnenja za 5 madţarskih uĉbenikov za namen izobraţevanja v dvojeziĉnih šolah (pregledno v bibliografiji).  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od leta 2012 strokovno sodelujem z Univerzo Josipa Jurja Strossmayerja v Osijeku z Oddelkom za madţarski jezik in knjiţevnost, kjer sem bila imenovana kot zunanja ĉlanica oz. ĉlanica iz univerze v Evropski uniji za recenziranje in vrednotenje univerzitetnega preddiplomskega dvopredmetnega študijskega programa: Madţarski jezik in knjiţevnost, za akreditacijo, leta 2013 pa sem bila imenovana kot zunanja ĉlanica oz. ĉlanica iz univerze v Evropski uniji za recenziranje in vrednotenje univerzitetnega podiplomskega dvopredmetnega študijskega programa: Madţarski jezik in knjiţevnost, za akreditacijo  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od aprila 2011 do decembra 2012 sem bila ĉlanica projekta MARIBOR2012- Evropska prestolnica kulture v 4. programskem sklopu Ţivljenje na dotik, kot koordinatorka in izvršna urednica sem urejala besedila sodelujoĉih v projektu »Perspektive in refleksije« za podroĉje madţarske knjiţevnosti (izbor besedil za objavo, razporejanje oddanih besedil in tematsko usmerjanje sodelujoĉih avtorjev), strokovno sodelujem pri oblikovanju tematskih podroĉij in tematski navezavi na aktualno dogajanje EPK2012 ter širši druţbeni kontekst (http://www.maribor2012.eu/zavod-maribor-2012/programska-ekipa/);  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od leta 2000 sem v vseh literarnih projektih v RS kar zadeva madţarsko knjiţevnost: s strokovnimi in drugimi prispevki prispevam k recepciji madţarske knjiţevnosti, sodelujem pri pisanju spremnih besed k prevedenim knjigam madţarskih avtorjev, ukvarjam se tudi s prevodi madţarske knjiţevnosti v slovenšĉino in obratno, organiziram in vodim literarne veĉere madţarskih avtorjev v Sloveniji (recenzije, prevodi, intervjuje so razvidni v bibliografiji), urejam prevode madţarskih avtorjev v slovenskih revijah, oktobra 2013 je izšla knjiga Pétra Esterházyja z naslovom Harmonia caelestis, pri katerem sem avtorica 20 strani obsegajoĉe spremne besede, knjigo sem 18. 11. 2013 predstavila na knjiţnem sejmu v Ljubljani.

114

 izr. prof. dr. Jutka Rudaš: sodelujem pri mednarodnih literarnih projektih: od leta 2005 sem v mednarodnem literarnem projektu Vilenica kot konzultantka za madţarsko knjiţevnost, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev (http://www.vilenica.si/konzultanti/p/146/l/1); od 19. 11. 2013 pa tudi kot ĉlanica ţirije Mednarodne literarne nagrade Vilenica (po Statutu »ţirijo Vilenice sestavljajo priznani literarni strokovnjaki, avtorji, prevajalci in poznavalci posameznih knjiţevnih oziroma jezikovnih podroĉij drţav Srednje Evrope.«  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: od leta 2000 sem zunanja ĉlanica Šolske maturitetne komisije pri maturi na Dvojeziĉni srednji šoli v Lendavi, ki ga imenuje Drţavna komisija za splošno maturo; tako sem bila tudi v letu 2012/2013 zunanja ĉlanica Šolske maturitetne komisije pri maturi na Dvojeziĉni srednji šoli v Lendavi.  izr. prof. dr. Jutka Rudaš: sem ĉlanica uredniškega odbora 2012-2013 pri znanstveni reviji Tanulmányok (az Újvidéki Egyetem Bölcsészettudományi Karának Magyar Tanszéke), ki ga izdaja Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu.

Red. prof. dr. Anna Kolláth  Koordinator mariborske raziskovalne skupine v znanstvenoraziskovalnem projektu ELDIA (7 OP) (European Language Diversity for All; www.eldia-project.org)  Koordinator mariborske ekipe v projektu E-kompetence uĉiteljev v dvojeziĉnih šolah (ESS, Ministrstvo za šolstvo in šport)  Raziskovalno delo v raziskovalni mreţi TERMINI (http://ht.nytud.hu ) ter ISNYI (www.umiz.at) Madţarske akademije znanosti  Raziskovalno delo v programski skupini Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etniĉno mešanih prostorih v preteklosti in sedanjosti (P6 0372) – nosilec: Red. prof. dr. Matjaţ Klemenĉiĉ (od leta 2009)  Raziskovalno delo v raziskovalni mreţi TERMINI (http://ht.nytud.hu ) ter ISNYI (www.umiz.at) Madţarske akademije znanosti  Predsednica Drţavne predmetne komisije za madţaršĉino kot materinšĉino za splošno ter za poklicno maturo (www.ric.si)  Izpraševalka Komisije za preizkus znanja uĉnega jezika na narodno mešanih obmoĉjih (Ministrstvo za šolstvo in šport RS)  Ĉlanica zunanjega javnega odbora Madţarske akademije znanosti  Ĉlanica Predsedniške komisije madţarske znanstvenosti v tujini Madţarske akademije znanosti (http://mta.hu/mta_tagjai?PersonId=23067  Ĉlanica Steering Committeeja pri projektu ELDIA (7. okvirni projekt EU-ja; www.eldia- project.org)  Ĉlanica uredniškega odbora serije Working Papers in European Language Diversity (Mainz, od leta 2011)  Ĉlanica mednarodnega svetovalnega odbora znanstvene revije Anyanyelv-pedagógia (ELTE, Budimpešta)  Ĉlanica Društva madţarskih jezikoslovcev (Budimpešta)  Ĉlanica Društva znanstvenikov Madţarske akademije znanosti v Veszprému in Pécsu

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO  K prepoznavnosti Oddelka in fakultete v širšem slovenskem prostoru sta pripomogla dva fotonateĉaja Oddelka za geografijo FF UM. Prvi je bil namenjen študentom. Razstava geografskih fotografij študentov je bila zakljuĉena januarja 2013. V tem mesecu je bila vzpostavljena nova razstava na podlagi prvega promocijskega fotonateĉaja za najboljšo geografsko fotografijo za dijake, na katerega so se odzvali dijaki razliĉnih srednjih šol po Sloveniji. V teku je drugi fotonateĉaj za najboljšo študentsko geografsko fotografijo, s ĉimer fotonateĉaji Oddelka za geografijo FF UM postajajo tradicionalni.

 Konec leta 2013 bo izšla tematska številka Revije za geografijo, namenjena poĉastitvi 50 letnice Oddelka za geografijo, ki jo je le ta slovesno obeleţil leta 2012. 

115

 Oddelek za geografijo je novembra 2013 pripravil v glavni razstavni avli FF UM razstavo Izjemna doseţka Oddelka za geografijo, s katero sta bili izpostavljeni Zlata plaketa, ki jo je oktobra 2013 prejel Oddelek za geografijo s strani Zveze geografov Slovenije ter Srebrna plaketa, ki jo je s strani Zveze geografov Slovenije prejel ĉlan Oddelka za geografijo doc. dr. Igor Ţiberna.

 Prispevek TV Maribor o 50 letnem delovanju Oddelka za geografijo FF UM – pomlad 2013.

 Oddelek za geografijo FF UM je 3.10.2013 prejel najvišje priznanje Zveze geografov Slovenije, to je Zlato plaketo. Prav tako je prejel Srebrno plaketo Zveze geografov Slovenije ĉlan Oddelka za geografijo, doc. dr. Igor Ţiberna.

 Oddelek za geografijo FF UM je leta 2013 priĉel z izvajanjem drugostopenjskega nepedagoškega študijskega programa Geografija, ki vzpostavlja intenzivno sodelovanje s partnerskimi delovnimi institucijami na širšem obmoĉju mariborske regije v obliki praktiĉnega usposabljanja študentov.

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO je organiziral mednarodni znanstveni posvet z naslovom The Development of Teacher Education in the Countries of Central and South-Eastern Europe (11. - 13. 10. 2012). Organizacijski in programski vodja izr. prof. dr. Edvard Protner http://events.ff.uni-mb.si/dte/

ODDELKA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO

V študijskem letu 2012/13 so študentje 2. letnika umetnostne zgodovine pripravili nastop za Noĉ raziskovalcev, in sicer so v prostorih Univerzitetne knjiţnice Maribor pripravili razstavo Ilustracije v knjiţnih izdajah Zaloţbe obzorja; ob razstavi so pripravili pogovor z umetnostno zgodovinarko Tatjano Pregl Kobe in vodili po razstavi. Vsebina je bila naslonjena na seminarsko delo pri predmetu Zgodovina risbe s praktikumom; seminarske naloge smo vezali v snopiĉ in jih predali UKM in Umetnostni galeriji Maribor v hrambo.

V istem študijskem letu so študentje 3. letnika umetnostne zgodovine v okviru predmeta Praktiĉno usposabljanje pripravili razstavo 2x19, in sicer v razstavišĉih Media Nox in na dekanatu FF UM. Razstava je bila medijsko opaţena. Mladinski kulturni center Maribor, v okviru katerega deluje galerija Media Nox, je poskrbel za natis kataloga (študentje so poskrbeli za ustrezno predstavitev vseh izbranih in sodelujoĉih umetnikov), plakata in vabil.

ODDELEK ZA GERMANISTIKO v študijskem letu 2012/2013 izpostavlja naslednje dejavnosti:

a) ki so pripomogle k prepoznavnosti oddelka in fakultete v okolju

- Organizacija in izvedba dogodka Bliţina tujega – gl. zgoraj - Organizacija in izvedba dogodka Več glav več ve : frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi = Zwei Köpfe wissen mehr als einer : Phraseologie und Parömiologie im Wörterbuch und im Alltag = Two hads are better than one : phraseology and paremiology in dictionaries and in everyday use : [povzetki = abstracts] : dvodnevna mednarodna prireditev, Maribor, 18. 4. 2013, Filozofska fakulteta [in] Ljubljana, 19. 4. 2013, ZRC SAZU. - Organizacija in izvedba certifikatnih izpitov Goethejevega inštituta (sodelovanje z GI)

b) ki predstavljajo posnemanja vredno prakso sodelovanja oddelka in fakultete z okoljem.

- Organizacija dogodka Bliţina tujega (gl. zgoraj)

116

- Obisk študentov BA programa Germanistika (3. letnik) pri kulturnih, izobraţevalnih, medijskih ustanovah z namenom spoznavanja potencialnih poklicnih polj: Pokrajinski muzej Maribor (dr. Valentina Bevc Varl), Pokrajinski arhiv Maribor (Ivan Fras), UKM (Mateja Škofljanec), Gimnazija Ruše (Manja Tancer), Goethe-Institut Ljubljana (Hendrick Kloninger, Katja Bradaĉ), Nemška knjiţnica CTK Ljubljana (Brane Ĉop), Jezikovne storitve Klanĉiĉ (Dejan Klanĉiĉ), Radio.si International (Ksenija Samardţija-Matul), Retzhof (Polonca Kosi), zaloţba Rokus-Klett (Nataša Ĉebular), Österreich Institut Ljubljana (Richard Hahn), prevajalec Janko Jemec, 1. gimnazija Maribor (dr. Nataša Kralj), Kultur Forum (Österreichische Botschaft Ljubljana), Osnovna šola Podlehnik (ravnatelj šole dr. Dejan Kopold), Martina Lorenci (absolventka oddelka za germanistiko, samostojna podjetnica) - Dan medkulturne germanistike/ Tag der interkulturellen Germanistik 17. junija. 2013, od 11. 00 do 12.30 Osrednja tema prireditve je svobodna ĉlovekova aktivnost, ki kreativno ustvarja nova védenja in nas usposablja za uspešno poklicno delovanje v sodobnem svetu, zaznamovanem z jezikovnimi in kulturnimi stiki. Pripravili študenti MA programa Medkulturna germanistika (2. letnik) v sodelovanju z ZIS Fürstenfeld.

- Tiskovna konferenca na temo: Medkulturni dialogi: Avstrija – Slovenija/Interkultureller Dialog Österreich-Slowenien (petek, 15. 11. 2013 ob 10.00 Uhr, Center za medkulturne študije ZIS Fürstenfeld)

- Študenti 1. letnika MA študijskega programa Nemšĉina kot tuji jezik in drugi programi so sodelovali pri projektnem dnevu za nadarjene uĉence OŠ Janka Padeţnika Maribor, dne 21.3.2013 (druga triada OŠ) in 26.3.2013 (tretja triada): Bratovšĉak David, Dervariĉ Tina, Fekonja Martina, Škof Manja, Cvetko Barbara, Soboĉan Valerija, Tašner Lorna.

- GERMINATOR – Zeitschrift der Germanistikstudenten. Sodelujoĉi študenti: Leon Predan, Bettina Belšak, Rami Alkara, Martina Gomboc, Ines Idiĉ, Nataija Parašuh, Tanja Lorenĉiĉ, Jure Sabelnik, Aljaţ Pomberg, Tara Svetina, Jana Petek, Nina Novak, Agnes Bobnjar, Jacqueline Kampos, Katarina Kriţman, Monika Petrušiĉ, Sergej Krajnc, Sandi Hajdinjak, Luka Plevnik, Niko Prelec, Tadej Juhart, Bianca Vogrinĉiĉ, Melita Goriĉan, Monika Pogorelc, Nataša Vidoviĉ, Tina Pavalec, Tanja Leĉek, Tjaša Horvat, Ana Goršek, Viktorija Blazeska, Jean Kirbiš, Miodrag Đurić, Jaka Javernik, Patrik Tim Vicman, Mojca Preloţnik, G. K., Benjamin Budja (http://projects.ff.uni- mb.si/germinator/images/Dokumente/germinator%202_2013.pdf)

ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŢEVNOSTI

Aktivna udeleţba na simpozijih in znanstvenih konferencah, organizacija simpozijev in konferenc, članstvo v uredniških odborih znanstvenih publikacij, gostujoča predavanja, članstvo v strokovnih ţirijah, orgaziranje gostujočih predavanj, recenzije in strokovne ocene publikacij, jezikovni tečaji, intervjuji itd.

NATANĈNO: A) Mednarodni projekt Lebensgeschichten im Grenzraum. (Veĉ podatkov o tem ima Nataša Vihar.)

X. mednarodni slavistiĉni dnevi, 25.-26. oktobra 2013, Szombately Výuka jihoslovanských jazyků a literatur v dnešní Evropě na Filozofski fakulteti Masarykove univerze v Brnu.

Od ĉudnovatog do ĉudesnog (stoletnica prvega hrvaškega mladinskega romana vajenec Hlapiĉ Ivane Brlić Maţuranić), ki je bila v Slavonskem Brodu od 18. do 20. aprila 2013.

Obrat k jeziku v slovenski poeziji : 3. mednarodna konferenca Koncepti realnosti skozi eksperimentalno poezijo, Škocjan - Ljubljana, 17.-21. maj 2013. 2013.

117

Sarajevo, Sarajevski filološki susreti, Celovec , simpozij Krieg, Wiederstand und Befreiung in der Literatur, Turku simpozij Literatura, veĉjeziĉnost in prevajanje

Bayerisch-Österreichische Dialektologentagung, Wien, 18. 09. 2013-21. 09. 2013 Mednarodna poletna šola: Transkulturelle Kommunikation und Translation in Südosteuropa 5. Symposium Die Brücke über die Drina, im Rahmen des Forschungsprojektes Andrić-Initiative: Ivo Andrić im europäischen Kontext, Graz, 2007−2012, Kulturhaus Višegrad, 4.-6.- 10. 2012. 2012.

Internationale und interdisziplinäre Tagung Imaginäre Dörfer, zur Wiederkehr des Dörflichen in Literatur, Film und Siedlungsvorstellungen der Gegenwart, Melanchthonianum, Halle (Saale), 05.−07. September 2013. Imaginäre Dörfer : zur Wiederkehr des Dörflichen in Literatur, Film und Siedlungsvorstellungen der Gegenwart, 05.-07. September 2013, Halle (Saale) : Tagung. Halle (Saale): Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg, Institut für Germanistik, Allgemeine und vergleichende Literaturwissenschaft, 2013, str. 1.

Simpozij Obdobja, 2013 Sodelovanje na najveĉjem kongresu slavistov: 15. konferenca v okviru MSK, Minsk, 2013 Organizacija (in aktivna udeleţba) Miklošiĉevega simpozija, Ljutomer, 2013 Organizacija (in aktivna udeleţba) simpozija o Ivanu Potrĉu, Ptuj, 2013 Mednarodna znanstvena knjiţna zbirka ZORA Znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom SLAVIA CENTRALIS

Ĉlanstvo v urdniških odborih znanstvenih revij in knjiţnih zbirk, Slavia Centralis, Zora, Jezik in slovstvo, Primerjalna knjiţevnost , Ĉasopis za zgodovino in narodopisje – tematska številka o I. Potrĉu itd.)

Uredništvo posameznih zbirk, antologij itd. (Ivan Potrĉ: Prepovedano ţivljenje. Kratka proza iz tridesetih let, 2013, Antologija slovenske esejistike prve polovice 20 stol. 2013, itd.)

Gostujoĉa predavanja uglednih jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in knjiţevnikov na Oddelku, namenjena študentom vseh treh stopenj (dr. Janez Vreĉko, Tone Partljiĉ, dr. Alenka Doleţal itd.) Izvedba delavnic za študente s sodelovanjem praktikov iz srednjih in osnovnih šol in lektorjev (Tjaša Markeţiĉ, Prva gimnazija MB, Ivica Pernat, OŠ Bojana Ilicha, mag. Darja Homšak, lektorica). Gostujoĉa predavanja ĉlanov Oddelka na drugih univerzah (vabljeno predavanje na Univerzi v Tubingnu, na Institut fur Slavistik (Vortrage am Slavischen Seminar). Naslov predavanja: Literatur slowenischer Autorinnen des 20. Jahrhunderts, datum: 22.1.2013, vabljeno predavanje na Univerzi na Dunaju, Institut fur Slavistik, naslov predavanja: Roman Angel pozabe Maje Haderlap, 7. 6. 2013 itd.)

B) Predsedstvo/vodenje komisij, ĉlanstvo v strokovnih ţirijah (predsednica ţirije za Jenkovo nagrado itd.) Strokovni pregled/recenzije uĉbenikov (uĉbeniški komplet Radovednih pet pri Zaloţbi Rokus Klett itd., revenziranje osnovnošolskih uĉbenikov za slovenski jezik pri zaloţbi Modrijan).

Sodelovanje v okviru projekta Uĉenje uĉenja (izobraţevanje za uĉitelje osnovnih in vseh vrst srednjih šol), v katerem sodelujeta Filozofska fakulteta in Šola za ravnatelje.

Radijski ali TV-dogodki (na Radiu Maribor, sodelovanje v oddajah Al' prav se reĉe …? 2013 itd.)

Teĉaj slovenskega jezika (Fakulteta za strojništvo, Oddelek za tekstilno tehnologijo 2013) priprava gradiva (zgibanke) za uĉenje slovenskega jezika v razliĉnih jezikih za potrebe FF

Posebni doseţki ODDELKA ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO v letu 2012/2013

Izid knjige Words and Music (Kennedy in Gadpaille, ur.) pri zaloţbi Cambridge Scholars je odraz povezovanja razliĉnih oddelkov in fakultet (jezikoslovje na FF UM in glasba in PeF UM) z mednarodno udeleţbo.

118

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO v študijskem letu 2012/2013

Med dejavnostmi oddelka, za katere oddelek ocenjuje, da so pripomogli k prepoznavnosti oddelka in fakultete v okolju, navaja:

Raziskovalni projekt Youth in Slovenia 2013, ki ga je financirala nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung in se zključuje z mednarodno konferenco v Mariboru 28. in 29.1.2014 ter z izdajo znanstvene monografije v 2014 (v tisku); zaenkrat objavljeno kot 2.13 Elaborat, predštudija, študija: FLERE, Sergej, KLANJŠEK, Rudi, LAVRIĈ, Miran, KIRBIŠ, Andrej, TAVĈAR KRAJNC, Marina, DIVJAK, Marko, BOROJA, Tjaša, ZAGORC, Barbara, NATERER, Andrej. Slovenian youth 2013 : living in times of disillusionment, risk and precarity : first CEPYUS Friedrich-Ebert-Stiftung Youth Survey. Maribor: Center for the Study of Post-Yugoslav Societies (CEPYUS), 2013. 324 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 20210184]

Poleg navedenega projekta so ĉlani oddelka v letu 2013 prav tako izdali izvirno znanstveno monografijo v angleškem jeziku (ki je bila med drugim tudi plod raziskovalnega projekta in prve mednarodne sociološke konference v Mariboru na temo postjugoslovanskih druţb):

FLERE, Sergej (ur.), et al. 20 years later: problems and prospects of countries of former Yugoslavia. Maribor: Center for the Study of Post-Yugoslav Societes, Faculty of Arts, 2013 [COBISS.SI-ID 73316609].

Ĉlani oddelka so skozi celotno leto prav tako objavili veliko število izvirnih znanstvenih del (izvirne znanstvene ĉlanke, pa tudi poglavja v znanstvenih monografijah mednarodno najuglednejših tujih zaloţbah, npr. Springer).

Med dejavnostmi oddelka, za katere oddelek ocenjuje, da predstavljajo posnemanja vredno prakso sodelovanja oddelka in fakultete z okoljem, navaja:

Praksa oddelka je posnemanja vredna, saj umešča raziskovalce in institucijo v mednarodni raziskovalni prostor, omogoča vzpostavljenje neposrednih kontaktov in pomembne reference za vljučene. Je rezultat večletnih raziskovalnih prizadevanj skupine raziskovalcev z Oddelka za sociologijo FF UM: prof. dr. Sergej Flere, doc. dr. Miran Lavrič, doc. dr. Rudi Klanjšek, doc. dr. Andrej Kirbiš, doc. dr. Andrej Naterer, doc. dr. Marina Tavčar Krajnc.

ODDELEK ZA ZGODOVINO

Ĉlana Oddelka za zgodovino sta vodji programskih skupin, ki sta bili leta 2012 podaljšani za nadaljnja tri leta, za ĉas od 1. 1. 2013 do 2015. Gre za programski skupini Preteklost severovzhodne Slovenije in sosednjih pokrajin Avstrije, Madţarske in Hrvaške (P6-0138), katere vodja je dr. Darko Friš (ĉlani pa z oddelka dr. Andrej Rahten, dr. Anton Ravnikar, dr. Andrej Hozjan, dr. Dragan Potoĉnik in dr. Aleš Maver), in Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etniĉno stiĉnih prostorih v preteklosti in sedanjosti (P6-0372), katere vodja je dr. Matjaţ Klemenĉiĉ. Oddelek za zgodovino je bil soorganizator enodnevnega posveta o rimski preteklosti Petovione na Ptuju 9. novembra 2012, kjer je kot osrednji predavatelj nastopil ugledni francoski strokovnjak za zgodovino rimske vojske in rimsko epigrafiko dr. Patrick Le Roux. Številni ĉlani Oddelka za zgodovino od avgusta 2013 sodelujejo pri pravi interaktivnih uĉbenikov za zgodovino (za 8. In 9. razred in za 1. letnik) v okviru projekta E-šolska torba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (prijavitelj interaktivnih uĉbenikov je sicer Univerza v Mariboru).

119

Preglednica 32: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta za kadrovsko podroĉje

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 Zaradi vedno slabšega financiranja visokega Realizirano. šolstva in poslediĉno slabšega finanĉnega stanja fakultete, je zaposlovanje novega kadra na fakulteti praktiĉno nemogoĉe. V lanskem letu se je po uveljavitvi Zakona za uravnoteţenje javnih financ upokojilo osem delavcev, ki pa jih v celoti nismo mogli nadomestiti z novim kadrom (nadomestili smo samo dva na niţjih delovnih mestih), saj nam tega ni omogoĉalo finanĉno stanje. Tako tudi v letu 2013 ne naĉrtujemo novih Realizirano. zaposlitev, temveĉ ohranitev vseh obstojeĉih delovnih mest, za katere bo to mogoĉe. Zaradi slabega finanĉnega stanja je delno Realizirano. Izobraţevanja so se udeleţili le tisti onemogoĉeno tudi izobraţevanje ne samo delavci, ki so imeli za to zagotovljena pedagoških delavcev, temveĉ tudi neproraĉunska finanĉna sredstva ali pa so našli nepedagoških delavcev. Izobraţujejo se lahko brezplaĉna izobraţevanja. le tisti delavci, ki imajo za to zagotovljen vir iz neproraĉunskih sredstev. Fakulteta v veliki meri podpira mobilnost Realizirano. profesorjev, vendar se jih zanjo odloĉa vedno manj, saj razpoloţljiva sredstva ne pokrivajo vseh stroškov (v povpreĉju le 80 % le-teh). Fakulteta se trudi vzpostaviti uĉinkovit sistem Delno realizirano. komunikacije vodstva z zaposlenimi na vseh ravneh in prepreĉiti negativni odziv pedagoških delavcev, ki je posledica nezadovoljstva zaradi racionalizacije študijskih programov kot posledice zmanjšanja sredstev za visokošolsko izobraţevanje na drţavni ravni. FF UM se trudi pridobiti tudi denar iz drugih Realizirano. virov, zato je pozvala pedagoške delavce, naj se vkljuĉijo v raziskovalne projekte. V preteţni meri pa se fakulteta trudi pridobiti Realizirano. denar tudi na trgu. S tem namenom je pozvala tudi pedagoške delavce, naj sodelujejo pri vseh trţnih dejavnostih, še posebej pri jezikovnih teĉajih, pedagoško-andragoškemu izobraţevanju ter Mini univerzi FF. Izobraţevanje nepedagoških delavcev je Realizirano. povezano s finanĉnimi sredstvi in je trenutno zaradi slabega finanĉnega stanja praktiĉno onemogoĉeno. Nepedagoški delavci se lahko udeleţujejo Realizirano. predavanj in izobraţevanj, ki so brezplaĉna, ali so si za poplaĉilo zagotovili neproraĉunska sredstva. Fakulteta se trudi izboljšati raven Realizirano. komuniciranja s strokovnimi delavci na rednih periodiĉnih sreĉanjih nepedagoških delavcev s svojimi vodji, še zlasti v

120 primerih timskega dela.

Zaradi ĉim bolj efektivnega dela nepedagoških Delno realizirano. delavcev razmišljamo celo o nadaljnji reorganizaciji nepedagoških delavcev.

121

4 ŠTUDENTI

4.1 PRISTOJNOSTI, NALOGE IN DOLŢNOSTI ŠTUDENTOV V ORGANIH UPRAVLJANJA

Študenti FF UM so organizirani v Študentskem svetu, ki mu predseduje prodekan za študentska vprašanja (Tomaţ Praprotnik). Študenti imajo 27 predstavnikov v Akademskem zboru FF UM (Matic Ganc, Nikita Holc, Mitja Tomaţiĉ, Jan Malec, Martina Golob, Jernej Vidmar, Nastja Stropnik Naveršnik, Karina Soršak Kukovec, Andreja Oprešnik, Eva Zorko, Marko Drobnjak, Barbara Toĉaj, Barbara Zagorc, Aleš Korošec, Boţo Lalić, Samanta Cimerman, Ţiga Luknar, Nadja Vuga, Nina Piberĉnik, Mitja Ogrizek, Tomaţ Praprotnik, Tina Pivec, Graĉner Peter, Ivanuša Martina, Ferlinc Martina, Kraševec Anja, Vinder Anja, Grdadolnik Nika in Švajger Drago), štiri predstavnike v Senatu FF UM (Tomaţ Praprotnik, Karina Soršak Kukovec, Tina Pivec in Marko Drobnjak) ter v vsaki delovni komisiji senata po dva ĉlana. Študentje so vkljuĉeni v senatne komisije FF po predlogu in imenovanju Študentskega sveta. Te komisije so: Komisija za znanstveno raziskovalne zadeve (Sanja Zukanović, Aja Lovrec), Komisija za študijske zadeve (Mitja Šramel, Aleš Korošec), Komisija za ocenjevanje kakovosti (Martina Ivanuša, Nika Grdadolnik), Komisija za habilitacije (Tea Lopan, Kaja Sel) in Komisija za mednarodno sodelovanje (Tina Pivec, Karina Soršak Kukovec). Prodekan za študentska vprašanja je ĉlan Poslovodnega odbora FF UM po funkciji. Tako so študenti FF UM vkljuĉeni v vsa faze odloĉanja, od razprave do sprejemanja odloĉitev. Novost v študijskem letu 2012/2013 je sistem predstavništva in dve novi stalni delovni komisiji Študentskega sveta. Sistem predstavnikov letnikov je bil uveden z namenom širšega povezovanja in boljšega pretoka informacij. Predstavniki letnikov se na zaĉetku leta udeleţijo izobraţevanja Študentskega sveta, kjer jim je predstavljena fakultetna hierarhija, relevantni pravilniki, postopek habilitacij in moţni naĉini reševanja teţav. Sicer se s oddelĉnimi tutorji študenti sestanejo še vsaj trikrat v študijskem letu, njihovo delovanje pa opredeljuje interni Pravilnik o predstavnikih, ki ga je sprejel in potrdil Študentski svet FF. Novi stalni delovni komisiji ŠS FF sta Komisija za obštudijsko dejavnost ŠS FF in Komisija za kakovost študija ŠS FF. Predsedujoĉa obeh komisij redno poroĉata o delovanju le-teh na rednih sejah Študentskega sveta. Medtem ko prva skrbi za nemoteno obštudijsko dejavnost Študentskega sveta, se druga posveĉa problematiki študija in predlogom za sistemske rešitve, ki jih oblikuje na podlagi zbiranja mnenj študentov in analize razliĉnih anket. Študentski svet je v študijskem letu 2012/2013 uvedel tudi sistem demonstratorstva in moĉno nadgradil ţe obstojeĉe študentsko tutorstvo. Veĉ o obeh sistemih pod primernimi rubrikami. OCENA STANJA Prednosti Organiziranost študentskih predstavnikov je zelo dobra, tudi stopnja usposobljenosti se skupaj z izobraţevanji in izkušnjami iz prejšnjih let dviguje na naĉin, da lahko študentski predstavniki kvalitetno opravljajo svoje delo v posameznih organih. V študijskem letu 2012/2013 se je moĉno razširil spekter delovanja Študentskega sveta, pod okriljem katerega sedaj poleg rednih nalog teĉejo sistemi tutorstva, demonstratorstva in predstavništva ter delujejo 4 stalne delovne skupine/komisije. Veliko predstavnikov študentov ima Filozofska fakulteta tudi na univerzitetni ravni, kar je vsekakor napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Študentski svet je bolj prepoznaven, tudi njegove aktivnosti so bolj obiskane, njegove naloge pa bolj poznane med študenti, kar rezultira v pogostejšem obraĉanju na Študentski svet in njegove predstavnike v primeru kakršnih koli teţav. Pomanjkljivosti Delovne skupine še niso primerno strukturirane, prav tako se kaţe pomanjkanje izobraţevanja pri študentskih predstavnikih v komisijah senata. Kaţe se manjša mera nenaklonjenosti študentskim predstavnikom, predvsem zastopanosti v organih fakultete. To se je pokazalo ob razširitvi študentskih mest v senatu marca 2013. Še vedno je med študenti pomanjkanje interesa za zasedanje mest v Akademskem zboru FF, medtem ko se zanimanje za Študentski svet moĉno dviguje. To potrjuje tudi

122

število kandidatur iz oktobra 2013, poslediĉno je priĉakovati tudi poveĉan interes za ostale fakultetne organe. Priloţnosti za izboljšave Koristna bi bila specializirana izobraţevanja posameznih komisij senata, ki bi nove ĉlane študente uvedla v delo komisij. Struktura delovnih skupin se mora primerno oblikovati in formalizirati. Kakor predvideva ţe NAKVIS v svojem poroĉilu o reakreditaciji, se mora postopek za izbiro prodekana za študentska vprašanja preoblikovati na naĉin, da se veĉ avtonomije pri izbiri poda Študentskemu svetu FF. Sestava Študentskega sveta FF bi bila optimalnejša, ĉe bi le-ta zajemal po enega predstavnika oddelka in ne letnika, kakor je to sedaj. Ta pobuda je bila v študijskem letu 2012/2013 ţe podana Študentskemu svetu UM, ki bo v študijskem letu 2013/2014 šel v celovito prenovo Pravilnika o sestavi in delovanju Študentskih svetov.

4.2 VKLJUČEVANJE DODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO

Spremljanje podatkov o vkljuĉevanju študentov v raziskovalno delo je postala stalnica samoevalavacijskega proĉila FF. Zato je KOK 11. 11. 2013 pozvala predstojnike, da za oddelek pripravijo ustrezne podatke. Do dogovorjenega roka 29. 11. 2013 je zbirne podatke poslalo le šest izmed 12 predstojnikov oddelkov:  za madţarski jezik in knjiţevnost  psihologijo  pedagogiko  prevodoslovje  filozofijo  in geografijo.

Na kolegiju dekana 7. 1. 2013 je bilo sklenjeno, da se ponovno pozove tiste predstojnike, ki podatkov niso oddali ob prvem pozivu in v dogovorjenem roku. Do 10. 1. 2014 so podatke prispevali še predstojniki za:  germanistiko  anglistiko in amerikanistiko  umetnostno zgodovino  sociologijo  zgodovino  slovanske jezike in knjiţevnosti.

Ĉe podatki za kak oddelek niso vpisani, pomeni, da nimajo tovrstnih bibliografskih enot.

4.2.1 KVANTITATIVNI PRIKAZ PODATKOV O VKLJUČEVANJU ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO NA DODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

ODDELEK ZA MADŢARSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST(2012/2013) Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta Red. prof. dr. Anna Sosednji narodi in kulture (interaktivno gradivo v Kolláth projektu E-kompetence uĉiteljev v dvojeziĉnih šolah)

123

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO (2012/2013) Ime in priimek mentorja VOVK KORŢE, Ana (ur.), BENCAK, Marko (ur.). Katalog 62 ali soavtorja ali ponudbe centrov in oddelkov Filozofske fakultete podpisnika reference za Univerze v Mariboru. 2. dopolnjena izd. Maribor: študenta ali Filozofska fakulteta: Argos, 2013. http://www.ff.uni- koordinatorja zunanjega mb.si/dotAsset/37394.pdf. [COBISS.SI-ID 19802120] projekta VOVK KORŢE, Ana (ur.), BENCAK, Marko (ur.). Katalog 63 ponudbe centrov in oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Maribor: Filozofska fakulteta, 2012. http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/37394.pdf. [COBISS.SI-ID 19651080]

JURAĈ, Vesna, RAZPOTNIK, Jelka, VOVK KORŢE, Ana. 86 Druţba smo mi 4, [Delovni zvezek za druţbo v ĉetrtem razredu osnovne šole]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2013. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-209-947-3. [COBISS.SI-ID 264779776]

JURAĈ, Vesna, RAZPOTNIK, Jelka, VOVK KORŢE, Ana. 87 Druţba smo mi 4, [Uĉbenik za druţbo v ĉetrtem razredu osnovne šole]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2013. 55 str., ilustr. ISBN 978-961-209-948-0. [COBISS.SI-ID 268072192]

JURAĈ, Vesna, RAZPOTNIK, Jelka, VOVK KORŢE, Ana. 91 Druţba smo mi 4, [Delovni zvezek za druţbo v ĉetrtem razredu osnovne šole]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2012. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-209-947-3. [COBISS.SI-ID 259459072]

JURAĈ, Vesna, RAZPOTNIK, Jelka, VOVK KORŢE, Ana. 92 Druţba smo mi 4, [Uĉbenik za druţbo v ĉetrtem razredu osnovne šole]. 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2012. 55 str., ilustr. ISBN 978-961-209-948-0. [COBISS.SI-ID 262202880]

ODDELEK ZA GERMANISTIKO (2012/2013)

Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta

Brigita Kacjan, Doris Europe Radio 2013 – Young people broadcasting Še ni Mlakar Graĉner EU – projekt. Sodelujoĉi študenti: Tara Svetina, Tadej vpisano Juhart, Stina Viher, Andrea Jošt, Katja Hameršak, Jure Sabelnik

ODDELEK ZA slovanske jezike in knjiţevnosti (2012/2013)

124

Dr. Melita Katja Geĉ (v študijskem letu 2012/2013 absolventka Št. bibl. Zemljak Enopredmetnega študijskega programa prve stopnje Slovenski jezik in enote knjiţevnost): Priporoĉilo za razpis za delovno mesto asistenta na mentorja avstrijskem Koroškem (na Univerzo v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za slovenšĉino kot drugi/tuji jezik, 19. 6. 2013).

Irena Stramljiĉ Sabina Potrĉ: Vpliv globalizacije na slovenski jezikovni sistem Breznik http://www.literjezika.si/sites/default/files/revija/Liter_jezika_7.pdf

ODDELEK ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO (2012/2013)

Gadpaille, Michelle 84. GADPAILLE, Michelle, MOHAR, Tjaša, DORIĈ, Urška. Št. bibl. Alice Munro, dobitnica Nobelove nagrade za enote književnost 2013 = Alice Munro, the Nobel laureate in mentorja literature 2013 : razstava in literarno branje ob otvoritvi, razstavišče Filozofske fakultete, Maribor, 22. oktobra do 5. novembra 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20160264]

Kennedy, Victor 10. KENNEDY, Victor (urednik), GADPAILLE, Michelle 10., 2. (urednik). Words and music. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, cop. 2013. XIII, 188 str. ISBN 1-4438-4916-2. ISBN 978-1-4438-4916-6. [COBISS.SI-ID20119560]

V knjigi so prispevki podiplomskih študentov Kristine Kočan Šalamon, Boruta Jurišiča, Maje Schreiner in Tadeja Bračka. 2. KENNEDY, Victor, VEĈKO, Matic. (Re)visions of ancient and modern myths in Vincenzo Natali's Splice (2009). V: BURCAR, Lilijana (ur.), STOPAR, Andrej (ur.). The changes in epochal paradigms and the opportunities they offer for English studies : book of abstracts. V Ljubljani: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete, 2012, str. 32. [COBISS.SI-ID 19156744]

Soavtorstvo: red. prof. dr. Kennedy in podiplomski študent Matic Večko.

125

ODDELEK ZA ZGODOVINO (2012/2013)

Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta

Tone Ravnikar MUHIĈ, Anja, BEDENIK, Barbara (urednik), RAVNIKAR, 264757760 Tone (urednik). Srednjeveška zgodovina Maribora in partnerskih mest EPK 2012. Maribor: Evropska prestolnica kulture, 2012. 231, [23] str.

4.2.2 KVANTITATIVNI PRIKAZ PODATKOV O VKLJUČEVANJU ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DELO NA PODIPLOMSKEM ŠTUDIJU

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO (2012/2013) Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta Katja Košir ZORJAN, Saša, KOŠIR, Katja. Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja = Self-esteem stability in relation to narcissism and psychological well- being. Psihol. obz. (Ljubl.), 2012, letn. 21, št. 3/4, str. 5-14, tabele. [COBISS.SI-ID 19970312]

ODDELEK ZA PEDAGOGIKO (2012/2013) Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta Marjan Krašna Dejan Pukšiĉ, poletna šola za doktorske študente, TUTOREM 2013, http://www2.le.ac.uk/departments/computer- science/people/elaw/tutorem

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO (2012/2013) Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja

126

študenta ali koordinatorja zunanjega projekta JESENEK BRAĈKO, Petra, KOLNIK, Karmen. Pogostost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji = Frequency of using ICT in teaching geography in Slovenia. Revija za elementarno izobraţevanje, apr. 2013, letn. 6, št. 1

ŠKRATEK, Gregor, VOVK KORŢE, Ana. Ekovasi : 6 alternativa obstojeĉemu naĉinu ţivljenja. Geogr. obz., 2013, letn. 60, št. 1/2, str. 22-27, ilustr. [COBISS.SI-ID 52414818]

KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Druţbena 7 sprejemljivost zelenih površin v Mariboru. Geogr. obz., 2013, letn. 60, št. 1/2, str. 38-44, ilustr. [COBISS.SI-ID 20015880], [Scopus do 26. 9. 2013: št. citatov (TC): 0, ĉistih citatov (CI): 0, normirano št. ĉistih citatov (NC): 0]

VOVK KORŢE, Ana, KOKOT, Mojca. Slovenia as a 12 learning region for sustainable development. V: HRAST, Anita (ur.), MULEJ, Matjaţ (ur.), KOJC, Sabina (ur.). 8th IRDO International Conference Social Responsibility and Current Challenges 2013, Maribor, Slovenia, 7th- 9th March 2013 = 8. IRDO mednarodna konferenca Druţbena odgovornost in izzivi ĉasa 2013, Maribor, 7.-9. marec 2013. Education and communication for more social responsibility : conference proceedings : zbornik prispevkov, (Zbirka Druţbena odgovornost). Maribor: Inštitut za razvoj druţbene odgovornosti (IRDO), 2013, str. 1-4. [COBISS.SI-ID 19779848]

GLOBOVNIK, Nina, KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana, 17 KRIŢAN, Jerneja. Trajnostni razvoj v ţivilstvu in prehrani na primeru permakulturnega uĉnega poligona v Dolah = Sustainable development in the food technology on a case of permacultural learning polygon in Dole. V: KRŢIN STEPIŠNIK, Jasna (ur.), LOBOREC, Vesna (ur.), VULIĆ, Gordana (ur.), KOSTADINOV, Marija (ur.), VIDRIH, Tjaša (ur.), OZIMEK, Boštjan (ur.), CVITKOVIĈ, Dejan (ur.), SUWA-STANOJEVIĆ, Milena (ur.). Trendi in izzivi v ţivilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu : zbornik prispevkov 2. mednarodne strokovne konference, 16.-17. november 2012, Ljubljana, Slovenija : 2nd International Professional Conference proceedings, November 16th-17th 2012, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Biotehniški izobraţevalni center, Višja strokovna šola: = Biotehnical Educational Centre, Vocational College, 2012, str. 23-30, ilustr. [COBISS.SI- ID 19622152]

KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Observance of 18 environmental sustainability indicators in the

127 revitalization of brownfields to solve problems with urban pollution in the case of Slovenia. V: Creating healthy, liveable cities. [S. l.]: Elsevier, 2012], str. P1.91. [COBISS.SI-ID 19624200]

KRIŢAN, Jerneja, HRIBERŠEK, Nina, VOVK KORŢE, Ana, 21 KOKOT, Mojca, GLOBOVNIK, Nina. Research learning of the environmental subjects in case of educational polygons in Slovenia. V: PUMILIA-GNARINI, Paolo M. (ur.). Handbook of research on didactic strategies and technologies for education : incorporating advancements. Hershey (Pa.): Information Science Reference, cop. 2013, vol. 1, str. 442-453, ilustr., doi: 10.4018/978-1-4666-2122-0.ch039. [COBISS.SI-ID 19598856]

KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Increasing 22 experiential learning using Ecoremediations in Slovenia. V: KNIGHT, Sara (ur.). International perspectives on forest school : natural spaces to play and learn. Los Angeles [etc.]: Sage, 2013, str. 53-64, ilustr. [COBISS.SI-ID 20131080]

VOVK KORŢE, Ana, KOKOT, Mojca. Praktiĉno delo v uĉni 27 obĉini Poljĉane : delovni zvezek za tabor BIC Ljubljana. Poljĉane: [s. n.], 2013. 56 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 19912968]

KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Revitalizacija 28 Negovskega jezera : delovni zvezek za poletno šolo 2.- 4. julij 2013. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije, 2013. 49 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 20004104]

ŠKRATEK, Gregor, VOVK KORŢE, Ana. Vode v pokrajini : 29 priroĉnik za prouĉevanje manjših vodnih teles. Maribor: Argos, 2013. 39 str., [14] str. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 20016136]

VOVK KORŢE, Ana, KOKOT, Mojca. Medsektorski ukrepi 38 za prilagajanje podnebnim spremembam z ekoremedijacijami : znanstveni sestanek. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije, 2012. 59 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 20020744]

KOKOT, Mojca, VOVK KORŢE, Ana. Observance of 39 environmental sustainability criteria in the revitalization of brownfields to solve problems with urban pollution in the case of Slovenia. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije: Faculty of Arts, International Centre for Ecoremediations, [2012]. 1 plakat, barve. [COBISS.SI-ID 19624712]

128

VOVK KORŢE, Ana, KOKOT, Mojca. Primeri uspešnih 54 sodelovanj raziskovalcev z razliĉnih slovenskih fakultet s podjetji : predstavitev na dnevih doktorskih študentov 2013 "Bogatimo gospodarstvo", konferenca o moţnostih karierne poti mladih doktorjev znanosti v gospodarstvu, na Gospodarski zbornici Slovenije , 24. 4. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 19901704]

ODDELEK ZA PREVODOSLOVJE (2012/2013) Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta Mentorica: PARAGI, Tanja. Ausländische StudentInnen in Vlasta Kučiš Slowenien : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20003336]

MARIĈNIK, Marko. Excerpts from the radio series How to become Slovene? : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20182024]

FLORJANIĈ, Karmen. Feste und Bräuche in Slowenien als translatorische Herausforderung : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20176136]

KUNEJ, Tanja. Immigrants in Slovenia : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20003080]

PESEK, Barbara. Interkulturelle Medien und Translation : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule =

129

Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20177672]

ROB, Tihana. Kultur trifft Kultur am Beispiel von TRANS Netzwerk : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20002824]

KROFL, Vesna. Kulturimperialismus : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 19995656]

LESKOVAR, Sebastjan. Language change over time : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20179720]

OGRIZEK, Mitja. Die literarische Zensur in der Zeit des Sozialismus : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20182536]

KORPAR, Marina. Social media and crosscultural relations : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20183048]

PERŠOH, Kristina, POŠTRAK, Andreja. Stereotype in Südosteuropa : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna

130

komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20003592]

MEŢA, Breda. Transcultural mistranslations using google and bing translate : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20182792]

PUGELJ, Nino. Der transkulturelle Aspekt bei der Fimuntertitelung : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20181000]

TURNER, Lea. Translation of popular Slovenian proverbs : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20176648]

LEDINEK, Rok. Translators and the transmission of cultural values : Referat am Internationalen Translationswissenschaftlichen Sommerschule = Mednarodna poletna prevodoslovna šola Medkulturna komunikacija in prevajanje/tolmačenje v jugovzhodni Evropi, Trans 2013, Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Iniverze v Mariboru, 1. 7.-14. 7. 2013. 2013. [COBISS.SI-ID 20003848]

ODDELEK ZA GERMANISTIKO (2012/2013) Ime in priimek Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. mentorja ali enote soavtorja ali mentorja podpisnika reference za študenta ali koordinatorja zunanjega projekta Dejan Kos Kolokvij Bližina tujega. Pisateljska rezidenca v evropski prestolnici Vida Jesenšek kulture 2012, 15. november 2012 Univerzitetna knjiţnica Maribor, Glazerjeva dvorana Organizacija

131

Dejan Kos, Vida Jesenšek / Oddelek za germanistiko Izvedba Študenti 1. Letnika MA programa Medkulturna germanistika, gostujoĉi pisatelj EPK F. Gareis, Dejan Kos, UKM V sodelovanju in s podporo Univerzitetna knjiţnica Maribor Goethejev inštitut Ljubljana Kulturno društvo „Mostovi―, Maribor Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture

Jazbec Saša, JAZBEC, Saša, KACJAN, Brigita, BRATOVĈAK, David, DERVARIĈ, Tina, 13/167 Kacjan Brigita FEKONJA, Martina, KAJBIĈ, Maja, SOBOĈAN, Valerija, ŠARKANJ, Lidija, ŠKOF, Manja, TIBAUT, Katarina. Geschichten, die das Leben schreibt. Mosaik. [Online Ausg.], 2013, str. 1-6. http://www.cosic.com.ba/index.php/startseite/berichte/geschichten- die-das-leben-schreibt. [COBISS.SI-ID 19857928] Matjaţ Birk Die literarisch-kulturelle Inszenierung der Pariser Vorort-Verträge in 48 Anja Urekar deutschen und slowenischen Zeitperiodika des SHS-Königreichs 1919- 1921. V: Gröller, Harald Dyonis (ur.), Heppner, Harald (ur): Die Pariser Vororte-Verträge im Spiegel der Öffentlichkeit. Wien, Berlin: Lit 2013, S. 71-89.

ODDELEK ZA slovanske jezike in knjiţevnosti (2012/2013)

Dr. Darja Pavliĉ MOĈIVNIK, Ĉrt. Drugost v primerjalni knjiţevnosti. Št. bibl. Slovenščina v šoli, ISSN 1318-864X, 2013, letn. 16, [št.] enote 2, str. 23-33. mentorja

Dr. Joţica Ĉeh Steger Ĉrt Moĉivnik, 2013: Romaneskni opus Ferda Godine. Slovenščina v šoli 16/1. 9-17. [COBISS.SI-ID 2042492] Ĉrt Moĉivnik, 2012. Podoba Romov v slovenski kratki pripovedni prozi ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja. Slovenščina v šoli 15/3-4. 12−23. [COBISS.SI-ID 19664904]

Dr. Marko Jesenšek Nina Ditmajer: Skladenjska analiza premega poroĉanja v najnovejšem prevodu Lukovega evangelija - Ţivljenje z Jezusom [Syntactic analysis of the reported speech in the latest translation of the Gospel of Luke - Living with Jesus] Nina Ditmajer: Retoriĉne enote v svetopisemskih epistolah skozi zgodovino slovenskega prevajanja [Rhetorical units in Biblical Epistoles through the history of Slovenian translation] Nina Ditmajer: Razvoj slovenskega botaniĉnega izrazja v 19. stoletju na primeru Murkovega (1833) in Pleteršnikovega (1894/95) slovensko-nemškega slovarja [The development of the Slovenian botanical terminology in the 19th century in the dictionaries of Murko (1833) and Pleteršnik (1894/95)]

Dr. Irena Stramljiĉ MARKEŢIĈ, Tjaša. Raba priimkov feminativov nekoĉ in danes. Časopis za zgodovino in narodopisje, ISSN 0590-

132

Breznik 5966, 2013, letn. 84 = n. v. 49, zv. 4, str. 131-155. [COBISS.SI-ID 76772097]

Dr. Irena Stramljiĉ MARKEŢIĈ, Tjaša. Distribucija priponskih obrazil -ica in Breznik -ka s poudarkom na feminativni tvorbi. Jezikoslovni zapiski, ISSN 0354-0448, 2012, 18, št. 1, str. 127-142. [COBISS.SI-ID 34585645]

Dr. Irena Stramljiĉ STRAMLJIĈ BREZNIK, VORŠIĈ: Posebnosti novejše Breznik leksike. Oddano v revijo Srbski jezik.

Dr. Irena Stramljiĉ STRAMLJIĈ BREZNIK, Irena, KOVAĈ, Mija. Kaj Slovenci Breznik potrebujemo kot Sahara vodo. V: ANDRAŠ, Zoltan (ur.), FEDOSZOV, Oleg (ur.), JANURIK, Szabolcs (ur.). "Voda" v slavjanskoj frazeologii i paremiologii = A víz a szláv frazeológiában és paremiológiában = Water in Slavonic phraseology and paremiology : kollektivnaja monografija, (Segédkönyvek a nyelvészet tanulmányozásához, ISSN 1419-6603, 156). Budapest = Budapešt: Tinta Könyvkiadó: = Izdatel´stvo "Tinta", 2013, zv. 2, str. 604-611, tabele. [COBISS.SI-ID 20150024]

Dr. Irena Stramljiĉ JELEN, Barbara. Zbornik mednarodne konference Breznik Jezikovna raznolikost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Jezikoslovni zapiski, ISSN 0354-0448, 2012, 18, št. 1, str. 181-185. [COBISS.SI-ID 19262728]

ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO (2012/2013)

Ime in priimek mentorja Avtorstvo in naslov ĉlanka/naslov projekta Št. bibl. ali soavtorja ali enote podpisnika reference za mentorja študenta ali koordinatorja zunanjega projekta

Miran Lavriĉ, Andrej Anketiranje diplomantov FF UM in s tem oblikovanju 20210184 Kirbiš baze podatkov o njihovi zaposljivosti: Miran Lavriĉ, Andrej Kirbiš, Jona Vizjak, Mitja Tomaţiĉ, Ţiga Kobše, Barbara Zagorc, Andreja Domanjko Gradivo je podlaga za razliĉne publikacije. Primer: Slovenian youth 2013 : living in times of disillusionment, risk and precarity : first CEPYUS Friedrich-Ebert-Stiftung Youth Survey. Maribor: Center for the Study of Post-Yugoslav Societies (CEPYUS), 2013.

Miran Lavriĉ Avtorstvo poglavja: Miran Lavriĉ, Tjaša Boroja 20210184 FLERE, Sergej, KLANJŠEK, Rudi, LAVRIĈ, Miran, KIRBIŠ, Andrej, TAVĈAR KRAJNC, Marina, DIVJAK, Marko, BOROJA, Tjaša, ZAGORC, Barbara, NATERER, Andrej.

133

Slovenian youth 2013 : living in times of disillusionment, risk and precarity : first CEPYUS Friedrich-Ebert-Stiftung Youth Survey. Maribor: Center for the Study of Post-Yugoslav Societies (CEPYUS), 2013.

Andrej Kirbiš Avtorstvo poglavja: Andrej Kirbiš, Barbara Zagorc 20210184 FLERE, Sergej, KLANJŠEK, Rudi, LAVRIĈ, Miran, KIRBIŠ, Andrej, TAVĈAR KRAJNC, Marina, DIVJAK, Marko, BOROJA, Tjaša, ZAGORC, Barbara, NATERER, Andrej. Slovenian youth 2013 : living in times of disillusionment, risk and precarity : first CEPYUS Friedrich-Ebert-Stiftung Youth Survey. Maribor: Center for the Study of Post-Yugoslav Societies (CEPYUS), 2013.

Andrej Kirbiš Avtorstvo vabljenega predavanja: Andrej Kirbiš, 20206344 Barbara Zagorc Politics, governance and development : vabljeno predavanje na delavnici YU TO EU, Hotel City, 3.12.2013. 2013

Andrej Kirbiš Avtorstvo vabljenega predava: Barbara Zagorc, Andrej 19796488 Kirbiš KIRBIŠ, Andrej, ZAGORC, Barbara. Two way communication? Analysis of websites of Slovene parliamentary parties : invited lecture at ACTA - active citizens take action, international conference, Maribor, March 15-16, 2013. 2013.

4.2.3 DODATNE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV PRI RAZISKOVALNEM DELU — DEMONSTRATORSTVO

V študijskem letu 2012/2013 je Študentski svet FF po sprejetju Pravilnika o demonstratorstvu na senatu, ki ga je predlagal ŠS FF, zaĉel z uvajanjem sistema demonstratorstva. Demonstratorstvo je sistem, pri katerem študentje skozi aktivno sodelovanje z visokošolskimi uĉitelji in asistenti pridobivajo znanje in izkušnje na specifiĉnem strokovnem podroĉju, obenem pa obojim pomagajo pri dejavnostih, ki jim omogoĉajo spoznavanje praktiĉnih znanj in vešĉin v okviru izbrane stroke. Veĉina demonstratorskega dela (skladno s pravilnikom) zajema sodelovanje profesorjev in študentov pri znanstvenoraziskovalnem delu, medtem ko je hospitaciji pri vajah in predavanjih, pripravi gradiva in podobnim nalogam namenjen manjši del celotnega dela. V študijskem letu 2012/2013 je pod mentorstvom 5 visokošolskih delacev delovalo 6 študentov demonstratorjev, v naslednjem študijskem letu pa se je sistem moĉno razširil in nadgradil. V študijskem letu 2013/2014 pod okriljem 13 visokošolskih delavcev deluje 27 študentov demonstratorjev iz 7 oddelkov. OCENA STANJA Prednosti Sistem demonstratorstva spodbuja sodelovanje med pedagoškim kadrom in študenti ter hkrati omogoĉa razvoj stroke. To obeta moĉan potencial za morebitna kasnejša sodelovanja, obenem pa ustvarja plodna tla za objavo kvalitetnih strokovnih ĉlankov s specifiĉnih podroĉij in dovršenih diplomskih del, kar za fakulteto predstavlja resniĉno moĉno podroĉje delovanja in nadaljnjega razvoja.

134

Pomanjkljivosti Še vedno veliko veĉ pobud za sodelovanje prihaja iz študentskih vrst, saj se pedagoški delavci redko samoiniciativno odloĉijo za sodelovanje s študentom demonstratorjem. Hkrati z izboljšanim obvešĉanjem študentov se ta problem poskuša reševati, vendar še vedno ostaja teţava, ki ji velja v prihodnosti nameniti veĉ pozornosti.

Priloţnosti za izboljšave Moţnosti za izboljšave so predvsem v izboljšanem obvešĉanju študentov o moţnosti opravljanja demonstratorskega dela in poveĉana promocija le-tega med pedagoškim kadrom.

4.3 POSEBNI DOSEŢKI ŠTUDENTOV

4.3.1 Rektorjeva nagrada

Študentka Kaja Hercog je prejela nagrado rektorja 8. 10. 2013 kot najboljša študentka v generaciji.

4.3.2 Med Škrabčevimi štipendisti tudi tri študentke slovenistike

Na Škrabĉevi domaĉiji v Hrovaĉi pri Ribnici so 25. 10. 2012 oznanili imena študentov slovenistike, slavistike, klasiĉne filologije in jezikoslovja, ki bodo v študijskem letu 2012/2013 postali varovanci Škrabĉeve ustanove. Izbranih je bilo 8 novih Škrabĉevih štipendistov, med njimi so tudi tri študentke Oddelka za slovanske jezike in knjiţevnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ─ Kaja Auguštin, Nina Ditmajer in Ines Voršič, mlada raziskovalka.

4.4 TUTORSKI SISTEM

4.4.1 VIDIK TUTORJEV UČITELJEV

Delo tutorjev v šolskem letu 2012/2013 je po oceni koordinatorja tutorjev doc. dr. Andreja Natererja potekalo v skladu z zastavljenimi smernicami in vsebinsko-formalnimi vodili za opravljanje tutorstva. Drugo leto zaporedoma je bil izveden uvajalni dan za bruce, ki je potekal 26. 9. 2013 v amfiteatru Filozofske fakultete. Glavni namen uvajalnega dne je bil seznanitev na novo vpisanih študentov s fakulteto, fakultetnimi sluţbami, osnovnimi pravno-formalnimi postopki, vezanimi na študij, ter študijskimi in obštudijskimi dejavnostmi, ki so študentom ponujene. V primerjavi s prvim letom so bile v uvajalni dan za bruce uveden nekatere vsebinske spremembe in dopolnila, ki so izhajale iz zbranih mnenj študentov in tutorjev, nanašale pa na postopek študija in opravljanje izpitov. Dan je organiziral in izpeljal koordinator tutorjev doc. dr. Andrej Naterer, pri izvedbi pa sta mu pomagala študentka tutorka Nikolina Jeliniĉ in predstavnik Študentskega sveta Tomaţ Praprotnik. Študentje, ki so se uvajalnega dne udeleţili, so ga v evalvacijskem pogovoru ocenili kot vsebinsko zanimivega in potrebnega pred zaĉetkom študija. V šolskem letu 2012/2013 so bili sklicani trije tutorski sestanki. Namen prvega tutorskega sestanka, sklicanega septembra 2013, je bil v pripravi na izvajanje tutorskega dela v prihajajoĉem šolskem letu s posebnim poudarkom na seznanitvi tutorjev s terminskim naĉrtom in predvidenim potekom izvajanja tutorskega dela. Drugi tutorski sestanek je bil sklican oktobra 2013 z namenom vmesne evalvacije dela tutorjev, predstavitvijo poroĉila z uvajalnega dne za bruce in poroĉilom strokovnih sluţb o opravljeni izbirnosti. Tretji sestanek, ki je bil sklican junija 2013, se je nanašal na kratko poroĉilo o opravljeni reakreditaciji in predstavitvi e-izbirnosti. Na vse sestanke so bili poleg tutorjev povabljeni tudi prodekanka, predstavniki referata in predstavniki študentov, na tretji sestanek pa tudi dr. Marjan Krašna, ki je predstavil sistem e-izbirnosti v okviru platforme Moodle.

135

Tutorji so bili na vseh treh sestankih naprošeni, da zbirajo pogosta vprašanja, probleme, primere dobre in slabe prakse. Po veĉini so tutorji svoje delo opravljajo brez veĉjih teţav in ga ocenjujejo kot dobro, so pa podprli pobudo in moţnost prehoda izbirnosti na elektronski naĉin. Prav tako je bilo izreĉenih tudi nekaj pohval v zvezi s sodelovanjem z referatom za študijske zadeve, s katerim se je komunikacija po mnenju tutorjev in v primerjavi s prejšnjimi leti obĉutno izboljšala. Izpostavljene teţave delovanja tutorjev ostajajo vezane predvsem na preobremenjenost tutorjev z administrativnim delom, priĉakovati pa gre, da bo elektronska izbirnost tovrstna opravila v veliki meri avtomatizirala. Še vedno pa ostajajo nedoreĉene toĉke, ki so bile izpostavljene v poroĉilu o tutorskem delu za leto 2011/2012, in sicer:  še vedno neustrezno prelaganje administrativnega dela referata na tutorje, saj bi njihovo delo v prvi vrsti naj bilo svetovalno;  še vedno dokaj enosmerno komunikacijo med tutorji in ostalimi sluţbami in organi, z izjemo referata;  še vedno neustrezno formalizacijo in vrednotenje tutorskega dela.

4.4.2 VIDIK TUTORJEV ŠTUDENTOV

Študentski tutorski sistem na Filozofski fakulteti UM je od svojega nastanka pred štirimi leti postal ustaljena praksa. Študentje se vse veĉ obraĉajo na oddelĉne tutorje študente in pretok informacij se je po mnenju koordinatorke študentov tutorjev Karine Soršak Kukovec izboljšal. Študenti tutorji se pred zaĉetkom novega študijskega leta udeleţijo intenzivnega dvodnevnega izobraţevanja o študijskem sistemu, njihovih nalogah in obveznostih ter naĉinu reševanja morebitnih teţav. Na zaĉetku študijskega leta je za študente tutorje organizirano izobraţevanje o delu sluţbe za študentske in študijske zadeve. Ta novo vpeljana izobraţevanja so dobrodošla in kaţejo na bolj urejen potek dela. Takoj po imenovanju se tutor študent poveţe z oddelĉnim tutorjem profesorjem, saj je njuna prva skupna naloga priprava in izvedba uvajalnega dneva za bruce in sprejema brucev. Za boljšo povezanost med študenti in za hitrejši ter bolj uĉinkovit pretok informacij smo uvedli predstavnike letnikov iz vrst študentov. Vsak letnik vsake študijske smeri na fakulteti ima svojega predstavnika in namestnika, ki tesno sodelujejo z oddelĉnim tutorjem študentom. Zaradi dobrega sodelovanja in hitre odzivnosti se morebitne teţave rešujejo ţe s pomoĉjo tutorja študenta. Uspeh tega sistema kaţe veĉje zadovoljstvo študentov. Študent tutor in predstavniki letnikov ter njihovi namestniki imajo redna sreĉanja in se tako tudi študenti po smereh medgeneracijsko povezujejo, kar na tako raznovrstni fakulteti, kot je naša, ţal, ni vedno samoumevno. Menimo, da poteka delo med študenti tutorji in profesorji tutorji usklajeno, le med drugimi profesorji in oddelĉnim tutorjem študentom še ni vzpostavljena najboljša komunikacija. Domneven razlog za to je, da niso vsi profesorji seznanjeni z delom in nalogami študenta tutorja. Prav tako je še premalo sodelovanja med študenti tutorji in profesorji tutorji iz drugih oddelkov. Takšno povezovanje bi bilo nujno, saj so študijske smeri na Filozofski fakulteti veĉina dvopredmetne in se vse bolj vzpodbuja interdisciplinarni študij.

4.5 PODATKI O OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTIH

V študijskem letu 2012/2013 so se pod okriljem ŠS FF izvedli naslednji dogodki oz. projekti: Sprejem brucev, brucovanje Ex-PeF, krvodajalska akcija, dogodek ob dnevu boja proti AIDS-u, Predboţiĉno dogajanje, razširitev študentskega kotiĉka, dogodek ob informativnem dnevu, delavnice uporabnih spretnosti (v sodelovanju z Inštitutom za osebnostni razvoj), Pozdrav pomladi, Sladoledni dan, Študenti za študente, Audeamus, Priprava študijskega kotiĉka, Ambasadorji športa. Obenem je sofinanciral

136

študentski projekt Sreĉevalci in podprl razliĉne študentske revije in zbornike: Liter jezika, Psihološki inkubator, Novi naĉini dela. Tukaj bosta izpostavljena zgolj projekta Študenti za študente in Audeamus, saj sta novost v asortimanu projektov ŠS FF. Projekt Audeamus razvija in neguje humanistiĉno in druţboslovno mišljenje v sodelovanju med profesorji in študenti. Deluje tudi interdisciplinarno in se povezuje z razliĉnimi druţbenimi skupinami, projekti, društvi in fakultetami z namenom skupnega dobrega. V študijskem letu 2012/2013 so bile izvedene 3 okrogle mize na razliĉne aktualne problematike in 4 uporabne delavnice. Študenti za študente je novost v repertoarju projektov Študentskega sveta in se specifiĉno ukvarja s pridobivanjem mnenj glede študijskega procesa, profesorjev, študentov, fakultete, itd.; vsega, kar bi lahko pripomoglo h kvalitetnejši izkušnji študija. V študijskem letu 2012/2013 je bilo zbranih veĉ kot 30 intervjujev in še enkrat toliko rezultatov brainstorminga, ki vsi odraţajo mnenja študentov o fakulteti in študiju. Cilj je vpeljevanje sistemskih sprememb na podlagi pridobljenih rezultatov. OCENA STANJA Prednosti Študentski svet FF vodi izredno razgibano obštudijsko dejavnost, ki sega na mnogotera podroĉja. Organizira okrogle mize in delavnice za študente, skrbi za nemoten potek raznoraznih tradicionalnih dogodkov, kot sta npr. sprejem brucev in informativni dan, pri delovanju pomaga in podpira študentska društva in revije na fakulteti ter obenem poskrbi za kulturne, zabavne in dobrodelne dogodke, kot so npr. Predboţiĉno dogajanje, krvodajalska akcija, brucovanje. V študijskem letu 2012/2013 je ponovno aktivno posegel na podroĉje športa z ustanovitvijo Ambasadorjev športa in sodelovanjem v medfakultetni športni ligi. Tako aktivna participacija študentov kakor udeleţba na dogodkih se vztrajno vzpenja in ĉeprav na dogodkih humanistiĉne narave, kakršne so okrogle mize, udeleţba še zmeraj ni zadovoljiva (povpreĉno med 20 in 30 študentov), je trend takšen, da se študentje aktivnosti Študentskega sveta vedno raje udeleţujejo in so o njih tudi bolje informirani – za to je poskrbel tudi vsakotedenski newsletter, ki ga študentje prejmejo na njihove e-naslove. Pomanjkljivosti Študentski svet FF za izvedbo svojih projektov ni financiran s strani fakultete, kakor je to v praksi na mnogih drugih fakultetah mariborske univerze. V luĉi finanĉnega stanja fakultete v študijskem letu 2012/2013 je to sicer razumljivo, vendar pušĉa mnoge odprte moţnosti za prihodnost. Priloţnosti za izboljšave Vsem delovnim skupinam je potrebno podeliti status stalne delovne komisije in jo na ta naĉin še bolj povezati z delom in vizijo Študentskega sveta. Tudi delujoĉa društva na fakulteti je potrebno še tesneje vpeti v delovanje Študentskega sveta, poglobiti sodelovanje ter spodbujati samostojno aktivnost študentov, tako študijsko kot obštudijsko. S samostojnim logotipom je moĉ še poveĉati prepoznavnost Študentskega sveta med študenti. Zaţelena je tudi formalizacija vlog posameznih skupin in njihovih ĉlanov. V prihodnosti je nujna tudi ureditev sistemskega financiranja Študentskega sveta FF s strani fakultete na podlagi predloţenih projektov študijske in obštudijske narave ter jasna razmejitev pristojnosti posameznih akterjev pri obštudijskih dejavnostih.

4.6 SPREMLJANJE UČNIH IZIDOV IN PRIDOBLJENIH KOMPETENC ŠTUDENTOV

FF UM zaenkrat še ne razpolaga z ustreznim merilnim instrumentom, ki bi meril pridobljene kompetence svojih študentov. Je pa mogoĉe priĉakovati, da bo s spremembami in dopolnitvami Študentske ankete (Pravilnik o izvajanju študentske ankete na UM), ki bo v veljavi s študijskim letom 2013/14 mogoĉe dobiti tovrstne podatke od študentov samih, saj je na novo vkljuĉeno vprašanje, kako sami ucenjujejo uĉne izide in pridobljene kompetence pri posameznih predmetih.

4.6.1 PODATKI O ZAPOSLENOSTI DIPLOMANTOV

Na podelitvi diplom aprila 2013 je na vprašalnik Kariernega centra odgovorilo 58 diplomantov FF. Interpretacija mag. Bojana Macuha, bivšega vodje KC, je naslednja:

137

 Na vprašanje, ali so ţe zaposleni, so bili odgovori naslednji: 7 za nedoloĉen, 13 za doloĉen ĉas, 38 jih je nezaposlenih.  Štirje priĉakujejo zaposlitev v naslednjih treh, 14 v naslednjih šestih mesecih, 19 v naslednjem letu, 4 so bili neopredeljenih.  7 anketirancev je zaposlenih v šolstvu, 7 v gospodarstvu, v ostalih zavodih pa 6.  Pri 7 se njihovo delo navezuje na kvalifikacije, ki jih imajo, pri 7 delno, pri 6 pa ne.  Eden se je ţe vpisal na podiplomski študij (na FF UM), eden na drugi fakulteti, 56 pa ne.  Devet jih ţeli nadaljevati študij na FF UM, 7 na drugi fakulteti, 42 diplomantov pa ne ţeli ali trenutno ne razmišlja o nadaljevanju študija. Nekateri moţnost nadaljevanja študija pogojujejo s finanĉnimi sredstvi.  Na vprašanje, katere pomanjkljivosti ĉutijo pri svoje delu, glede na usvojena znanja pri študiju, so navedli: didaktika, tuji jeziki, nastopanje, govorne spretnosti, veĉ znanja, projektno pisanje, delo z otroki s posebnimi potrebami ... Tudi tokrat je bila najveĉkrat dana pripomba na premalo praktiĉnega znanja oziroma prakse. Pomanjkanje praktiĉnega znanja je poudarjeno ves ĉas.  Alumni kluba še ne poznajo (razen nekaterih, ki ţe aktivno delujejo), se pa bodo z njim seznanili. Od ĉlanstva priĉakujejo ĉim veĉ informacij: pomoĉ in usmerjanje pri iskanju sluţbe, zgolj pasivno sodelovanje, razširitev druţbene mreţe, priĉakovanja o obvešĉanju v okviru spletne strani/facebook) o aktivnostih Alumni kluba in Kariernega centra, spremljanje novic o zaposlitvenih zmoţnostih, obvešĉanje o dogodkih na fakulteti, prejemanje informacij o štipendiranju, plaĉanih programih, sluţbah … , moţnost dodatnega izobraţevanja, informiranje o moţnostih podiplomskega študija, pridobivanje novih izkušenj, sodelovanje pri razliĉnih projektih, vzajemna pomoĉ s strani kolegov diplomantov in fakultete

Preglednica 33: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta za podroĉje študentov

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV PRI DELOVANJU IN UPRAVLJANJU ZAVODA Soupravljanje fakultete z aktivnim delovanjem Realizirano. študentov v organih fakultete. Aktivno izvajanje uvajalnega tutorstva. Realizirano.

Nadzorovanje in razvijanje sistema Realizirano. demonstratorstva. AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV NA PODROČJU OBŠTUDIJSKIH DEJAVNOSTI

Podpora študentskim projektom, ki v Realizirano. soorganizaciji s ŠS promovirajo študij na FF in so usmerjeni v druţbeno okolje. Pozdrav pomladi (projekt z namenom Realizirano. promocije zdravega ţivljenja in ekologije). Študenti za študente (projekt usmerjen k Realizirano. zvišanju kvalitete študija na Filozofski fakulteti). Audeamus (serija okroglih miz in delavnic z Realizirano. namenom promocije humanistike). Liter jezika (revija študentov slovenistike). Realizirano.

138

Psihološki inkubator (revija študentov Realizirano. psihologije). Magistra Vitae (revija študentov zgodovine). Nerealizirano (študenti zgodovine niso uspeli sestaviti revije).

139

5 MATERIALNI POGOJI

Zaradi finaĉnih razmer, v katerih se je fakulteta znašla zaradi zmanjšanja sredstev s strani financerja in zaradi katerih je bila s sklepom Upravnega odbora Univerze v Mariboru z dne 28. 02. 2013 pozvana tudi k pripravi Sanacijskega naĉrta, ki ga je Upravni odbor Univerze potrdil na svoji 1. Redni seji dne 17. 06. 2013, se prostorski pogoji v primerjavi s prejšnjim študisjkim letom niso spremenili, ker tudi ni bilo finanĉnih vloţkov, ki bi prispevali k njihovemu izboljšanju. Zato je stanje enako, kot je bilo predstavljeno ţe v lanskem samoevalvacijskem poroĉilu.

5.1 PROSTORSKI POGOJI

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru se sooĉa s problematiko pomanjkanja prostora za izvajanje študijskega procesa. Kljub optimizaciji urnikov glede na proste prostorske kapacitete se izvaja pedagoški proces v neustreznih predavalnicah, ki so premajhne glede na oblikovane študijske skupine, zato menimo, da nikakor nimamo primernih prostorov za uresniĉevanje kvalitetnega pedagoškega in raziskovalnega dela. S prostorsko problematiko se ne sreĉujemo samo pri izvajanju študijskega procesa, temveĉ tudi v skupnih sluţbah in kabinetih za visokošolske uĉitelje in sodelavce. Zaradi prostorske stiske so si visokošolski uĉitelji in sodelavci prisiljeni kabinete deliti. Prav tako smo zaradi pomanjkanja finanĉnih sredstev po preteku najemne pogodbe v zaĉetku študijskega leta 2012/13 za prostore na Rotovškem trgu, prestavili Center za vseţivljenjsko izobraţevanje in Karierni center nazaj na sedeţ fakultete. Poleg prostorske stiske se fakulteta sooĉa tudi z dotrajanostjo zgradbe, kjer spoti saniramo nujne stvari. Zgradba je dotrajana in energetsko nevarĉna. Nujno bi bilo potrebno zamenjati vsa okna in radiatorje ter poskrbeti za ustrezno izolacijo. Prav tako tudi opremljenost prostorov ni ustrezna. Oprema je dotrajana in neustrezna. V zelo slabem stanju sta amfiteater ter fonolaboratorij, kjer je oprema popolnoma zastarela in praktiĉno neuporabna. Uporabnost fonolaboratorija se vzdrţuje s tekoĉim vzdrţevanjem, vendar je to samo zasilna rešitev. Potrebno bi ga bilo v celoti obnoviti.

5.1.1 STANJE IN OPREMA PREDAVALNIC

Filozofska fakulteta ima 22 standardnih predavalnic, v katerih je IKT-oprema. Standardna oprema predavalnic, kot je prisotna v predavalnicah 0.1 do 2.22, vsebuje:  prenosni raĉunalnik,  LCD-projektor ali SMART tablo,  projekcijsko platno in  aktivno ozvoĉenje V nekaterih predavalnicah se nahaja tudi grafoskop in televizor. Postavitev opreme v vseh predavalnicah je standardna, z izjemo predavalnice 0.1, kjer je bil raĉunalnik dodan naknadno. Ostale predavalnice so bile urejene v letu 2008 in vsebujejo enako opremo. V vsaki predavalnici je komunikacijska omarica, v kateri je namešĉeno omreţno stikalo in nizkotonska enota aktivnega ozvoĉenja. V komunikacijski omarici so tudi vtiĉnice za napajanje. Nad omarico je postavljena masivna miza, na kateri je pritrjena namizna omarica, ki vsebuje prenosni raĉunalnik z miško, daljinski upravljalnik za LCD-projektor in namizno kontrolo glasnosti aktivnega ozvoĉenja. Namizne omarice so opremljene s kljuĉavnico. Prenosni raĉunalnik in namizna kontrola glasnosti sta povezana skozi odprtino v mizi z opremo v spodaj leţeĉi komunikacijski omarici. V predavalnicah so tije

140 tipi prenosnih raĉunalnikov. Prvi tip so prenosni raĉunalniki DellLatitude, drugi tip pa Asus F3K in tretji tip so raĉunalniki HP ProBook 4720s. Prenosni raĉunalniki Asus F3K predstavljajo veĉji vir teţav, saj imajo za razliko od tipa DellLatitude in HP ProBook 4720s drugaĉno postavitev prikljuĉkov, ki niso primerni za uporabo. Na prenosnih raĉunalnikih Asus F3K je tako nemogoĉe priĉvrstiti vmesnik za povezavo z LCD- projektorjem in vmesnik za povezavo z aktivnim ozvoĉenjem, zato se ta vmesnika pogosto izklopita ali poškodujeta. Teţave, ki se najpogosteje pojavljajo in so posledica neustrezne opreme, neustrezne postavitve in nerodne, vĉasih pa tudi malomarne uporabe opreme, so:  zaradi uporabe omarice z izvlekom raĉunalnika se pri izvleku iztaknejo posamezni vmesniki (to predvsem velja za prenosne raĉunalnike tipa ASUS F3K);  zaradi premajhne namizne omarice se vmesniki na zadnji in sprednji strani raĉunalnika prekomerno prepogibajo in poslediĉno pride do predĉasne okvare;  zaradi odklapljanja standardne opreme in priklapljanja lastne opreme se pogosto zgodi, da standardna oprema po uporabi ni vrnjena v prvotno stanje (napaĉno priklopljeni vmesniki ali izklopljeni vmesniki);  kabel za priklop zvoĉnikov je prekratek in ima vhod obiĉajno na sprednji strani prenosnika in je zato veĉino ĉasa izkloplen in ga vklaplamo le po potrebi  nasilno odklepanje omaric se pogosto konĉa z zvitim in neuporabnim kljuĉem ali zlomljenim kljuĉem in uniĉeno kljuĉavnico;  zaradi premikanja masivne mize in s tem povzroĉanjem vleka vmesnikov prihaja do okvare vmesnikov in oteţevanja uporabe raĉunalnika, ki ga je nato zaradi prekratkih vmesnikov nemogoĉe izvleĉi iz omarice;  zaradi malomarnosti pri odklepanju in zaklepanju predavalnic so študenti pogosto pušĉeni sami v predavalnicah brez nadzora in takrat se povzroĉa škoda na inventarju predavalnic (znani so primeri kraje kljuĉavnic, vdiranja v namizne omarice, kraje daljinskih upravljalnikov za LCD projektorje, kraje pisal za uporabo na interaktivni tabli in druge poškodbe opreme).

OCENA STANJA Prednosti Menimo, da je od leta 2009 naprej doseţen velik napredek pri vzpostavitvi enakomerne izkušnje uporabnikov v vseh predavalnicah. Uvedena je bila zašĉita proti prenosom virusov in drugih škodljivih programov. Omejena je bila nepooblašĉena namestitev programske opreme na raĉunalnike. Posodobljeni so bili vsi raĉunalniki in poenoten je bil nabor operacijskega sistema in programske opreme. Pred zaĉetkom vsakega študijskega leta so vse predavalnice temeljito pregledane, vsi raĉunalniki poĉišĉeni, posodobljeni in pripravljeni na novo študijsko leto. Takrat so odpravljene tudi obiĉajne napake, ki so bile navedene zgoraj, zamenjane pa so tudi vse okvarjene kljuĉavnice na namiznih omaricah. Napake, ki se pojavljajo odpravljamo redno in v najkrajšem moţnem ĉasu. Ĉe so sporoĉene v ĉasu uporabe predavalnice, jih odpravimo takoj. Ĉe so sporoĉene po uporabi predavalnice, pa jih odpravimo v najkrajšem moţnem ĉasu, praviloma naslednje jutro. Odzivnost je odvisna tudi od zasedenosti predavalnice. Praviloma so predavalnice proste vsako jutro med 7.00 in 8.00 uro in obiĉajno tudi pozno popoldan, zato skušamo odpraviti napake v tem ĉasu. Slabosti Vzrok za pozno odpravljanje napak je dejstvo, da uporabniki kljub izrecnim navodilom o napaki ne obvestijo raĉunalniĉarja ali tajnice dekana, kot je bilo vsem uporabnikom ţe veĉkrat naroĉeno. Teţko je namreĉ sprotno odpravljati napake, o katerih vzdrţevalci na fakulteti niso bili niti obvešĉeni. Vĉasih se zgodi, da se jih o morebitni napaki ne obvesti niti v mesecu dni po njenem nastanku. Dnevno pregledovanje predavalnic je fiziĉno neizvedljivo, saj so predavalnice proste le med 7.00 in 8.00 uro zjutraj, standardni pregled posamezne predavalnice, ki vkljuĉuje vizualni pregled, preverjanje

141 vmesnikov, vklop raĉunalnika in LCD-projektorja, preizkus delovanja in izklop opreme, pa traja najmanj 10 minut.

5.1.2 OPREMA PROSTOROV ZA ŠTUDENTE S POSEBNMI POTREBAMI

Ker imamo na FF UM študente s posebnimi potrebami, smo temu prilagodili tudi opremljenost prostorov in ţe v mesecu aprilu leta 2007 kupili dve dviţni plošĉadi za invalide. Z njuno pomoĉjo in s pomoĉjo dvigala, ki se prav tako nahaja na fakulteti, je omogoĉen laţji dostop do vseh prostorov na fakulteti. Naĉrtujemo še ureditev dvigala za voziĉke ("traĉnice") tudi na vhodnem stopnišĉu. Za invalide je urejen tudi parkirni prostor, do katerega študent dobi dostop, ĉe za njega zaprosi. Fakulteta ima v pritliĉju urejene tudi toaletne prostore, ki so namenjeni invalidom. Vsak študent invalid namreĉ za ta prostor dobi kljuĉ. Študentom s posebnimi potrebami je lahko dodeljen tudi tutor, ĉe si ga invalidna oseba ţeli in o tem obvesti Študentski svet. Fakulteta pa se po svojih najboljših moţnostih prilagoditi vsakemu študentu s posebnimi potrebami individualno. To poteka prek oddelkov tako, da so njihovi ĉlani seznanjeni, da je med njihovimi študenti tudi oseba s posebnimi potrebami. V študijskem letu 2012/2013 smo imeli 1 slepo/slabovidnega študenta, 1 gibalno oviranega študenta in 1 gluhega/naglušnega študenta. V mesecu novembru 2012 je predsednica KOK opravila tudi razgovor s slepo študentko, ki je na razgovoru zagotovila, da je deleţna ustreznega razumevanja in podpore pri soštudentih. Hkrati pa se s posameznimi profesorji individualno dogovarja o naĉinih in izvedbi svojih študijskih obveznosti.

5.2 TEHNIČNA OPREMLJENOST

5.2.1 RAČUNALNIŠKA OPREMLJENOST

Raĉunalnike na Filozofski fakulteti delimo v tri skupine: raĉunalniki v raĉunalniški uĉilnici (10), raĉunalniki v predavalnicah, raĉunalniki pri osebah. Streţnike smo vkljuĉili v posebno kategorijo zaradi njihovega drugaĉnega namena. 5.2.1.1 RAČUNALNIŠKA UČILNICA Raĉunalniško uĉilnico imamo eno samo, namenjeno za pouĉevanje multimedije, in to z devetimi delovnimi mesti. Prednosti: imamo vzpostavljen sistem za pouĉevanje multimedije in interaktivnih tehnologij. Imamo tudi sodobno interaktivno tablo (Smart). Slabosti: veĉina opreme in raĉunalniki so primerni za odpis, saj so v povpreĉju stari 8 let in so zelo poĉasni in niso primerni za najsodobnejšo programsko opremo.

5.2.1.2 PREDAVALNICE Predavalnice smo opremljali v dveh fazah. Sedaj imamo veĉino predavalnic opremljenih s projektorji in prenosnimi raĉunalniki. Prednosti: poenoten sistem v vseh predavalnicah. Slabosti: prenosni raĉunalniki so ţe stari 5 let in so poĉasni, druga serija raĉunalnikov z javnega razpisa ima konektorje na "napaĉni" strani in se le-ti iztikajo ter povzroĉajo teţave. Novi raĉunalniki, ki so na trţišĉu, so vsi narejeni tako, da bodo povzroĉali teţave pri povezovalnih kablih. 5.2.1.3 OSEBNI RAČUNALNIKI Raĉunalniki, ki jih imajo zaposleni delavci, so zelo razliĉni, od povsem zastarelih, do najnovejših.

142

Slabosti: vzdrţevanje tako razliĉne opreme je oteţeno in zahteva veliko veĉ dela kot v homogenih raĉunalniških sistemih. 5.2.1.4 STREŢNIKI Na Filozofski fakulteti imamo veĉ streţnikov, ki jih najlaţje predstavimo glede na njihov namen. Streţniki se nahajajo na IBM blade in MAC mini streţniku.

Preglednica 34: Streţniki in njihov namen

Ime streţnika Namen www spletni strežnik Filozofske fakultete (dot.cms) online Strežnik za izobraževanje na daljavo (moodle) namenjen za Center za vseživljenjsko izobraževanje, Filozofsko fakulteto in projekte. study Strežnik za izobraževanje na daljavo (moodle) za izobraževalni proces. student/ events/ Isti strežnik z različnimi imeni vpisanimi v DNS. Namenjen je za departments/ projects študentske projekte, dogodke na fakulteti, projekte in samostojen spletne strani oddelkov. koledar, elba, dalma Office sharepoint strežniki za sinhronizacijo koledarjev in interne stvari povezane z nastavitvijo računalniških sistemov in vzdrževalnih podatkov. mssql, mysql in mysgl- Strežniki za podatkovne baze, ki oskrbujejo druge strežnike. student strežniki Virtualni ahola Windows 2003 streţnik namenjen za spletne ankete ter testiranje (zastarel) bali FTP streţnik za pedagoške namene. FreeNAS (zastarel). distance.pfmb.uni-mb.si streţnik iz sredstev ESS, namenjen za projekte ESS, streaming video posnetkov po protokolu MMS. Rezervna kopija podatkov iz drugih streţnikov. (zastarel)

IBM bladu sistemu je lani potekla garancija, prav tako priĉakujemo, da se bodo poslediĉno temu sĉasoma zaĉeli pojavljati problemi. Prednosti: sistem deluje, je dobro zasnovan in razširljiv. Slabosti: nimamo sistema za rezervne kopije podatkov, nimamo dovolj diskovnega prostora, v relativno kratkem ĉasu bo celotni sistem zastarel, streţniki se nahajajo na razliĉnih operacijskih sistemih.

5.2.2 MEDIJSKA OPREMLJENOST

Filozofska fakulteta ima pedagoške in nepedagoške študijske programe. Za potrebe pedagoških študijskih programov potrebujemo multimedijsko opremo, ki omogoĉa študentom seznanitev in delo z audio- in videotehniko ter ostalimi medijskimi pripomoĉki, ki jih uporabljajo za študij in na bodoĉem delovnem mestu. Prednosti: opremljeno imamo multimedijsko uĉilnico, v kateri omogoĉamo obdelavo zvoka, slike in videoposnetkov. Imamo ţe dolgoletne izkušnje pri usposabljanju bodoĉih uĉiteljev za predstavitveno tehniko in naši študenti so prinesli na šole kakovostno znanje. Imamo nekaj interaktivnih tabel, responderske sisteme in simpodium (za veliko predavalnico). Slabosti: oprema je zastarela. Imamo CRT-televizor, ki ga danes po domovih ne uporabljajo veĉ. Nimamo HD-kamer in ne primerneh digitalnih fotoaparatov. Skenerji so tako stari, da nimajo veĉ gonilnikov za sodobne operacijske sisteme. Nimamo digitalnih TV tunerjev, da bi lahko prikazali, kako si bodoĉi uĉitelji posnamejo TV-oddaje v distribucijski kakovosti. Nimamo tabliĉnih raĉunalnikov, ki postajajo standard za sodobno šolo 21 stoletja.

143

5.2.3 KOMUNIKACIJSKA OPREMLJENOST

Zgradba na Koroški cesti 160 je razdeljena med tri fakultete. Komunikacijski kanali so tako prepleteni, da jih ni mogoĉe loĉiti med seboj. Probleme odpravljamo sproti. Imamo razliĉno opremo, ki ne omogoĉa lociranja napak. V primeru okuţbe z virusi ne moremo osamiti okuţenega raĉunalnika, kar pametna stikala omogoĉajo, ampak moramo izkljuĉiti celotni segment ter potem roĉno poiskati (odklopiti kabel) okuţenega raĉunalnika. Brezţiĉno omreţje (Eduroam) imamo na fakulteti in je dostopno le na nekaterih mestih. Za celotno pokritost bi potrebovali še nekaj dodatnih brezţiĉnih dostopnih toĉk. Tako bi se lahko izognili potrebi po individualnih wi-fi usmernikov, s katerimi sedaj rešujemo nezadostno pokritost. Prednosti: sistem deluje. Slabosti: ni pregleda nad povezljivostjo. Zaradi razliĉnih izvajalcev nimamo sheme, kje se nahaja katera povezava. Potrebovali bi optiĉno hrbtenico. Nekatere uĉilnice imajo probleme z internetno povezavo zaradi kaskadnega vezanja in stihijskega oţiĉenja.

5.2.4 INFORMACIJSKA OPREMLJENOST

Med informacijske storitve spadajo storitve, ki jih ponuja RCUM, storitve, ki so rešene lokalno, in programska oprema.

Preglednica 35: Lokalno rešene informacijske storitve

Citati Miklošiĉeva knjiţnica ima lokalno storitev, kjer lahko naši pedagoški delavci vpisujejo citiranje svojih del izven ISI Thomson baze. Praksa Za pedagoško prakso omogoĉa razporejanje študentov po šolah. Najave Za najavo pedagoškega dela.

Programska oprema Za zašĉito pred virusi imamo Symantec endpoint protection. Prednosti: programska oprema je standardizirana in legalna. Slabosti: manjka nam specializirana programska oprema, ki je potrebna za izvajanje pedagoških aktivnosti: 1. Corel Draw — geografija, 2. ArcView ali ArcInfo GIS — geografija, 3. Trados in Wordfast — prevajalstvo, 4. slovarji, 5. razvojna orodja za spletna uĉna gradiva (Adobe Creative Suite 5.5 Master Collection Student and Teacher Edition, Articulate Studio),

5.3 FINANČNI VIRI

5.3.1 ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH VLOŢKOV, POTREBNIH ZA DELOVANJE ZAVODA

FF UM redno pripravlja naĉrte za zagotavljanje finanĉnih, materialnih in drugih virov, ki so potrebni za delovanje zavoda, ter preverja njihovo izvajanje. Višina dodeljenih sredstev za študijsko dejavnost za leto 2013, potrjenih na 1. redni seji UO UM, dne 17.06.2013, omogoĉa solidno financiranje izvedbe rednega študija in s tem povezanih podpornih aktivnosti.

144

Po finanĉnem naĉrtu 2013 predstavljajo sredstva MVZT 80,46 % vseh prihodkov. Sredstva ARRS za financiranje raziskovalnih projektov in programskih skupin, TIA, JAPTI in JAK predstavljajo skupaj 5,61 % prihodkov, sredstva drţavnega proraĉuna iz sredstev proraĉuna EU in ostala sredstav iz proraĉuna EU predstavljajo 6,99 % prihodkov, sredstva pridobljena po ceniku storitev univerze (najveĉja postavka tukaj so šolnine za izredni študij) predstavljajo 4,61 %, prihodki pridobljeni na trgu predstavljajo 1,14 % vseh prihodkov. V tabeli so navedeni finanĉni viri po financerjih:

Preglednica 36: Preglednica finanĉnih virov za leto 2012 in podatki iz rebalansa finanĉnega naĉrta za leto 2013

Podatki iz rebalansa finančenga Dejanski podatki 2012 načrta 2013 Vir Prihodki Odstotek Prihodki Odstotek Javna sluţba skupaj 6.452.254 98,54% 6.650.884 98,86% MVZT 4.779.535 72,99% 5.412.980 80,46% ARRS, TIA, JAPTI, JAK 692.074 10,57% 377.573 5,61% Druga ministrstva 9.777 0,15% 0 0,00% Obĉinski proraĉunski viri 400 0,01% 0 0,00% Sredstva iz drţavnega proraĉuna iz 299.388 4,57% 263.655 3,92% sredstev proraĉuna EU

Cenik storitev univerze: sredstva od prodaje blaga in storitev iz naslova 435.099 6,64% 310.080 4,61% izvajanja javne sluţbe

Ostala sredstva iz proraĉuna EU: 7. OP, Cmepius in drugi projekti iz pror. 97.292 1,49% 206.577 3,07% EU Drugi viri 138.689 2,12% 80.019 1,19% Trg 95.700 1,46% 76.767 1,14% Skupaj 6.547.954 100,00% 6.727.651 100,00%

Preglednica 37: Preglednica finanĉnih virov po tipih, nosilcih, vrednosti in trajanju projektov

Šifra Naslov RP Vodja RP Ĉlani FF Od Do EUR RP DEM – Oblikovanje Ddr. Ana Ddr. Ana Vovk 25. 7. 2010 1. 9. 2012 20.640,00 izhodišĉ za Vovk Korţe trajnsotno Korţe upravljanje reke Drave iz vidika vplivov verige HE na naravno okolje

145

Revitalizacija Ddr. Ana Ddr. Ana Vovk 22.4.201 31.10.2013 20.028,34 naravnega in Vovk Korţe 3 turistiĉnega bisera Korţe Šĉavniške doline – Negovsko jezero

Preglednica 38: Preglednica finanĉnih virov iz projektov MIZŠ

Šifra Naslov RP Vodja RP Ĉlani FF Od Do EUR RP

Usposabljanje Ddr. Ana Ddr. Ana Vovk Korţe 1.10. 2009 31. 8. 2014 1,191.804 strokovnih delavcev Vovk Barbara Kobale za izvajanje Korţe Nina Globovnik kompetenĉnega pristopa k pouĉevanju s spodbujanjem pridobivanja kljuĉne kompetence uĉenje uĉenja na vseh nivojih VIZ (ESS, MIZS) E-kompetence Red. Red. prof. dr. Anna 1.9.2011 31.8.2013 89.771,14 uĉiteljev v prof. dr. Kollath dvojeziĉnih šolah Anna Izr. prof.dr. Jutka (ESS, MIZS) Kollath Rudaš Lekt. Annamaria Grof Nataša Vihar

Preglednica 39: Preglednica finanĉnih virov iz aktualnih projektov za leto 2012/2013 in njihovi prihodki

Naziv projekta

Evropski program Sodelovanje Odgovorni nosilec Koordinator Trajanje Vrednost (EUR) TEMPUS TEMPUS UM FF Mladen Kraljić UM, 2009- 742.817,00 MOREMS JP, Koordinator Filozofska 2012 Modernisation fakulteta and Reconstruction of University Management and Structure 145008- TEMPUS-2008- DE-JPGR RETINA – SEE UM FF Doc. dr. Luĉka Municipality 2009- 305.500,00 Revitalisation of (Jugovzhod partner Lorber of Budapest 2012 Traditional na Evropa) 21st District

146

Industrial Areas in South-East Europe (SEE) ELDIA – 70P UM FF Red. prof. dr. Johannes 2010- 172.960,00 European partner Anna Kollath Gutenber – 2013 Language Universität Diversity for All: Mainz Reconceptualisi ng, promoting and re- evaluating individual and societal multilingualism (244335, 7OP) TEMPUS EQUI- TEMPUS UM FF Doc. dr. Lavriĉ Univerza v 2011- 14.564,00 ED, Equal acces partner Miran Nišu, Srbija 2014 for all: strengthening the social dimension for a stronger european higher education area, 516851- TEMPUS-1-2011- 1-RS-TEMPUS- SMGR TEMPUS SHEQA, TEMPUS UM FF Red. prof. dr. Univerza v 2010- 14.277,00 Strategic partner Mihaela Mostarju, 2013 Management of Koletnik BIH Higher Education institucions Based on Integrated Quality Assurance System, 511262- TEMPUS-1-2010- 1-BE-TEMPUS- SMGR TEMPUS TEMPUS UM FF Mladen Kraljić Univerza v 2010- 834.311,00 SIGMUS, partner Beogradu, 2013 Strengthening Srbija Student Role in Governance and Management at the Universities of Serbia in line with the Bologna Process, 511332- TEMPUS-1-2010-

147

1-RS-TEMPUS- SMGR TEMPUS TEMPUS UM FF Dr. Michelle Univerza v 2010- 119.915,50 SEEPALS, South partner Gadpaille Ĉrni gori, 2013 Euastern Fakulteta za European psihologijo, project for the Ĉrna gora Advancement of Language Studies, 511116- TEMPUS-1-2010- 1-XM-TEMPUS- JPCR EU-legal Jean UM FF Dr. Janja UM, 2012- 30.358,00 terminology Monnet Koordinator Hojnik Filozofska 2014 program fakulteta EPK – Literatura Nagrada UM FF Marko Lük UM, 2010- 11.200,00 na cesti Meline Koordinator Filozofska 2012 Mercouri, fakulteta Proraĉun RS EPK – Filozofska Nagrada UM FF Red. prof. dr. UM, 2010- 3.000,00 fakulteta na Meline Koordinator Norbert Filozofska 2012 poti do EPK Mercouri, Jaušovec fakulteta Proraĉun RS EPK – Pinter Nagrada UM FF Dr. Tomaţ UM, 2011- 6.500,00 abroad Meline Koordinator Oniĉ Filozofska 2012 Mercouri, fakulteta Proraĉun RS TRANSPACE DAPHNE III UM FF Red. prof. dr. INTRAS, 2013- 54.666,00 Transitional program partner Karin Španija 2014 spaces for Bakraĉeviĉ empowering Vukman disable children and youth to protect themselves from community- based violence Living with Preĉni UM FF Ddr. Ana Vovk UM, 2013 660,00 nature: program Koordinator Korţe Filozofska Sustainable VŢU fakulteta developement on local level- learning region

OCENA STANJA FF UM je imela v letu 2013 dovolj proraĉunskih sredstev za izvedbo pedagoških dejavnosti, vendar kljub temu za pokrivanje ostalih stroškov uporabljamo sredstva neproraĉunskih sredstev, in sicer šolnin za izredni in podiplomski študij ter sredstev, pridobljenih na trgu.

148

Glede na splošne finanĉne razmere se fakulteta zelo trudi, da bi poveĉala deleţ neproraĉunskih oz. na trgu pridobljenih sredstev. Zato je FF UM ţe okrepila Center za vseţivljenjsko izobraţevanje, v okviru katerega izvaja neformalno izobraţevanje, strokovno izpopolnjevanje, pedagoško-andragoško izobraţevanje ter druge oblike izobraţevanja odraslih. FF UM je v okviru izvajanja jezikovnih izpopolnjevanj izvedla 30-urne teĉaje za italijanski, francoski, nemški, angleški, ruski, španski, japonski, ĉeški, poljski, portugalski, turški, madţarski in farsi oz. iranski jezik. Izvajamo pa tudi teĉaje madţaršĉine, starogršĉine, latinšĉine in novogršĉine. Izvajajo se tudi 40–urni poslovni jezikovni teĉaji anglešĉine in nemšĉine za podjetja. Delovanje so okrepili tudi drugi Centri, ustanovljeni na FF. Med njimi je najbolj aktiven Mednarodni center za ekoremediacije. Pomembnost tega centra je aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, regijami in drţavo ter vkljuĉevanje študentov v projektno delo, kar poveĉuje zaposljivost teh diplomatov (spremljanje zaposljivosti kaţe, da se študentje, ki sodelujejo z obĉinami preko projektov Mednarodnega centra za ekoremediacije hitro zaposlijo v razliĉnih obĉinskih ali gospodarskih organizacijah).

Preglednica 40: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 2012/2013 AKTIVNOSTI NA PODROČJU IZBOLJŠEVANJA PROSTORSKIH POGOJEV Glede na finanĉne razmere, v letu 2013 nismo Na fakulteti se trudimo, da bi pridobili sredstva, naĉrtovali vlaganj v obnovo sanitari in amfiteatra s katerimi bi se lahko lotili prenove sanitarij in ter tako poslediĉno niso bile na tem podroĉju amfiteatra, saj praktiĉno delujemo v nemogoĉih izpeljane nobene aktivnosti. razmerah. Trudimo se, da bi Univerza v Mariboru uvrstila FF UM v svoj investicijski naĉrt in s tem zagotovila sredstva, saj sami ne razpolagamo z zadostnimi finanĉnimi viri. Leta 2009 je ţe bila izdelana Projektna dokumentacija za prenovo sanitarij in amfitetra, a zaradi slabih finanĉnih razmer še ni bila realizirana. V letu 2012 smo zaradi slabih finanĉnih razmer porabili celo del sredstev, ki je bil namenjen prenovi amfiteatra, za plaĉe zaposlenih delavcev.

Za leto 2013 še nismo prejeli izhodišĉ za finanĉni naĉrt, zato tudi teţko naĉrtujemo aktivnosti na podroĉju izboljševanja prostorskih pogojev. Glede na trenutne razmere v visokem šolstvu celo priĉakujemo, da bodo sredstva še niţja, za kar po vsej verjetnosti tudi letos ne bomo imeli zagotovljenih sredstev za prenovo sanitarij in amfiteatra. Po vsej verjetnosti bomo lahko sanirali samo najnujnejše stvari.

149

5.4 KNJIŢNICA

5.4.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

Miklošiĉeva knjiţnica – FPNM je matiĉna knjiţnica treh fakultet, in sicer Filozofske fakultete (UM FF), Pedagoške fakultete (UM PEF) in Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM FNM). Celoten fond knjiţniĉnega gradiva je obdelan in dostopen uporabnikom v lokalni bazi Miklošiĉeve knjiţnice – FPNM (akronim PEFMB, sigla 50317) http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si Vsebuje bogato zbirko knjiţnega gradiva, serijske publikacije in neknjiţno gradivo. Kader v Miklošiĉevi knjiţnici – FPNM je visoko izobraţen (7 bibliotekark in 3 knjiţniĉarke). Vse imajo bibliotekarski izpit in licenco za delo v sistemu COBISS.SI. 24. avgusta 2012 je knjiţnica prešla na COBISS3/Katalogizacija. Kader je strokoven, proţen, prijazen do uporabnikov, ustreţljiv in prilagodljiv, kar dokazuje tudi anketa, objavljena na spletni strani UM FF http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/komisije-senata/komisija-za-ocenjevanje-kakovosti/ http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/ Uporabljajo vse najvišje verzije programske opreme, ki je mogoĉa (COBISS 2, COBISS 3, elektronske tablice …). Klima v kolektivu je zelo dobra. Delo je dobro organizirano in poteka tekoĉe. Vodja knjiţnice in njen kolektiv so na razpolago uporabnikom in znajo prisluhniti potrebam uporabnikov. Z marljivostjo, natanĉnostjo in pozitivno naravnanostjo predstavljajo dobro vez med študenti, profesorji in vsemi zaposlenimi v stavbi na Koroški cesti 160 glede opravljanje knjiţniĉne dejavnosti v visokošolski knjiţnici Univerze v Mariboru. Trudijo se, da bi ustvarili trikotnik sodelovanja med uporabniki, vodstvom in delavci v knjiţnici glede predlogov za nabavo gradiva, ki je osnova za študij in znanstvenoraziskovalno delo. Knjiţniĉni delavci kljub preobremenjenosti in nemotivirajoĉim osebnim dohodkom, skrbijo za ohranjanje kakovosti knjiţniĉnih storitev in jih celo presegajo. V kritiĉnih toĉkah, ko je treba profesorjem zelo na hitro medknjiţniĉno priskrbeti študijsko gradivo ali vnesti citate za potrebe prijav na razpise, se odzivajo hitro in brez negodovanja. Po mnenju predsednice KOK je knjiţnica, ker je zaloţena z ustrezno literaturo in ker so v njej zaposlene odliĉne strokovnjakinje, središĉna toĉka raziskovalnega in izobraţevalnega dela fakultete.

5.4.2 POSEBNOSTI MIKLOŠIČEVE KNJIŢNICE

Miklošiĉeva knjiţnica – FPNM ima Spletno aplikacijo citati http://www.ff.uni-mb.si/zaposleni/citati.dot V študijskem letu 2012/2013 je bil v Spletni aplikaciji citali prirast zapisov 1.378 enot; vseh vpisov je 2.674. V to posebno aplikacijo, ki smo jo razvili leta 2009, vpisujemo citirana znanstvena in strokovna dela profesorjev, ki niso v bazi Web of Science (WoS). Posebnosti sta dve, in sicer podroĉje slovenskega jezika in podroĉja, ki so preplet strok (druţboslovje, humanistika, didaktika ...). Veĉja zahtevnost obdelave gradiva je zaradi prepleta druţboslovnih, humanistiĉnih in naravoslovnih podroĉij treh fakultet. Za vnos zakljuĉnih del je leta 2009 nastala Digitalna knjiţnica Univerze v Mariboru (DKUM). V njej se nahajajo gradiva Univerze v Mariboru, namenjena za uporabnike v polnem besedilu. Tako je 24 ur na dan uporabnikom dostopna zbirka najnovejših diplomskih del, magisterijev in doktoratov in zakljuĉnih del Univerze v Mariboru. http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx V knjiţnici redno, skrbno in hitro povezujemo vpise v COBISS-u z DKUM-om. Na dan, ko referati dostavijo gradivo v knjiţnico, zaĉnemo s

150 katalogizacijo in zapise poveţemo z DKUM-om isti ali naslednji dan. To gradivo obdeluje zadolţena bibliotekarka aţurno in vestno. V DKUM smo v letu 2012 povezali 629 enot. Skrbno vpisujemo bibliografske vpise za potrebe bibliografije vseh treh fakultet. Dnevno se bibliografi koordinirajo in rešujejo specifiĉnosti in posebnosti. Ob prepletu naravoslovnih, druţboslovnih in humanistiĉnih podroĉij se pojavljajo še posebnosti didaktikov, glasbenikov in likovnikov. Sodelujemo z IZUM-om (Institut informacijskih znanosti Maribor), OSIC-i (Osrednji specializirani informacijski centri (druţboslovje, humanistika, naravoslovje …), NUK-om (Narodna in univerzitetna knjiţnica v Ljubljani). Enote, ki so vpisane v sistem COBISS.SI za potrebe bibliografij, so na voljo/na vpogled celotni znanstveni in raziskovalni srenji v sklopu servisa SICRIS.SI SICRIS.SI http://sicris.izum.si/ omogoĉa, da lahko raziskovalci sami preko spleta spremljajo in izpisujejo bibliografije. Od leta 2013 je novost moţnost izpisa skupinske bibliografije raziskovalcev. V letu 2012 smo za potrebe bibliografij kreirali 2.586 enot in redigirali 2.170, skupaj 4.738 enot. Ocene pregledanih vnosov zapisov na IZUM-u so visoke. Posebnost je široko in specifiĉno podroĉje delovanja. Odpiralni ĉas je prilagojen uporabnikom in zmogljivostim. Za potrebe treh fakultet organiziramo ogled knjiţnice po ţeljah in potrebah vseh treh fakultet tudi izven odpiralnega in delovnega ĉasa. Na predlog in povabilo predavateljev izvajamo predstavitve v raĉunalnicah in predavalnicah ter predstavimo študentom in zaposlenim in ostalim uporabnikom principe iskanja v COBISS.SI, lokalni bazi Miklošiĉeve knjiţnice - FPNM in ostalih bazah podatkov s polnimi besedili. V sodelovanju s Komisijo za kakovost se trudimo, da bi, ĉim bodo finanĉne zmoţnosti, priĉeli z nakupom literature za potrebe študija in znanstvenoraziskovalnega dela. Od 3. julija 2012 je bil nakup gradiva v Miklošiĉevi knjiţnici – FPNM ustavljen. V novem študijskem letu je priĉela z nakupom Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko kupuje vse nove uĉbenike in veselimo se, da bo v letu 2014 novitete in študijsko gradivo zaĉela kupovati tudi Filozofska fakulteta. Kljub finanĉnim teţavam so vse tri ĉlanice v študijskem letu 2012/2013 zagotovile nakup tuje znanstvene periodike in baz podatkov v sodelovanju z vsemi knjiţnicami Univerze v Mariboru. Potrdile so tudi nakup domaĉih serijskih publikacij v okviru finanĉnih zmoţnosti ĉlanic. Posebna skrb je v knjiţnici namenjena darovanemu gradivu, ki predstavlja pomembno pridobitev gradiva, ki ga nismo mogli kupiti in smo ga pridobili na drug naĉin (dar, zamenjava, obvezni izvod). Ob tem obstaja še medknjiţniĉna izposoja (v Mariboru, znotraj Slovenije, iz tujine), kjer gradivo (kadar je mogoĉe) dostavimo osebno in brezplaĉno. V letu 2013 smo izvedli inventuro celotnega knjiţniĉnega fonda (zakonsko vsakih 5 let) s programom COBISS3/Inventura prviĉ v grafiĉnem okolju COBISS3. Inventura je potekala od 22. julija 2013 do 30. septembra 2013. Knjiţnica med inventuro ni bila zaprta. Za to je potrebna posebna organizacija dela in tudi podpora in posluh ter razumevanje naših uporabnikov. Inventura pomeni preseţek dela. Pomeni prihranek denarja, saj smo s sodelovanjem v kolektivu in marljivim delom prihranili skoraj 600 evrov. Ob tem smo v knjiţnici v celoti pobrisali police in v sodelovanju s ĉistilkami tudi stole, mize, tla; prestavili in uredili smo knjiţniĉni fond v prostem pristopu in skladišĉu. Ob inventuri smo popravili nalepke serijskih publikacij. Uĉinek je red in nadzor nad knjiţniĉnim gradivom, pridobitev nekaj metrov knjiţniĉnih polic; posledica pa ĉista knjiţnica in boleĉine v ramenu ... Akcija Radiranje v Miklošiĉevi knjiţnici – FPNM se nadaljuje. Knjiţnica je ob zaĉetku novega študijskega leta zaprosila vsa tri vodstva fakultet, naj profesorji opozorijo vse študente na odgovorno ravnanje z gradivom. Ob izposoji gradiva vsako gradivo pregledamo in oznaĉimo, popisano gradivo radiramo (svinĉnik) in oznaĉujemo (signir, kemiĉno pisalo …). Cilj je prepreĉiti pisanje in ohraniti »ĉiste« knjige za nove generacije. Skušamo dvigniti nivo in zavest uporabnikov. Povabili smo jih k sodelovanju in v praksi ţe zaznavamo uĉinke. Novejše knjige niso popisane, torej se je nivo kakovosti zvišal. S takšnim ravnanjem smo si zasluţili nagrado Univerze. Na slovesnosti ob rektorjevem dnevu, 8. oktobra 2013, je rektor prof. dr. Danijel Rebolj ge. Mojci Garantini v imenu Filozofske fakultete podelil Srebrni kljuĉ UM za zelo vidne uspehe, doseţke in zasluge pri vodenju in organizaciji dela v Miklošiĉevi knjiţnici ter za izjemno pozitiven odnos do sodelavcev in dela ter osebni prispevek k razvoju in ugledu fakultete.

151

OCENA STANJA Knjiţnica redno skrbi za natanĉna in strokovna poroĉila vodstvom fakultet, Univerzi v Mariboru, Narodni in univerzitetni knjiţnici v Ljubljani (NUK) in Univerzitetni knjiţnici Maribor (UKM). http://bibsist.nuk.uni-lj.si/ Njeni uporabniki so študentje in vsi zaposleni vseh treh fakultet Univerze v Mariboru ter obĉani (zaposleni, srednješolci, upokojenci, brezposelni ...). Tipiĉno je, da ima veĉ aktivnih kot potencialnih uporabnikov. Pogosto se vraĉajo v knjiţnico kot zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu. Ţal v knjiţnici ţe ĉutimo posledice zmanjšanega nakupa gradiva, predvsem slovenskih in tujih novitet za potrebe študija (uĉbeniki, priroĉniki, beletristika ...) in znanstvenoraziskovalnega dela. Finanĉna kriza je oplazila tudi naše uporabnike. Bolj pazljivi so pri vraĉanju gradiva in redkeje prejemajo opomine. Ideja UKM o reorganizaciji (»centralizaciji«) visokošolskih knjiţnic ĉlanic in UKM Univerze v Mariboru je na visokošolskih knjiţnicah ĉlanic povzroĉila zastoj, zavrla je napredek, http://www.surveymonkey.com/sr.aspx?sm=bGEwJCsR8r5trIxlxWqqLOIdDTXaqNnLYmh6VECFSME%3d knjiţnice smo zgubile delovno avtonomnost … Ob recesiji in varĉevalnih ukrepih nas je vodstvo pisno obvestilo, da je nakup gradiva od 3. julija 2012 ustavljen. Ĉlanice so kljub vsemu zagotovile nakup tuje periodike in baz podatkov in domaĉe periodike. V novem letu upamo, da bomo kupili gradivo za potrebe študija in raziskovalnega dela.

Prednosti V knjiţnici je namenjena posebna skrb aţuriranju strokovne literature za potrebe študijskih programov in raziskovalnega dela. Potrebe skrbno beleţimo. Vsaka posamezna ĉlanica bo gradivo potrebovala za potrebe NAKVIS-a. Knjiţnica je v krizi ponudila storitve medknjiţniĉne izposoje in velikokrat delavke knjiţnice osebno prinesejo naroĉeno knjigo iz druge knjiţnice in s tem zelo pomagajo uporabnikom pri hitrem dostopu in zmanjševanju porabe finanĉnih sredstev. Glede uĉbenikov bomo marljivo in hitro obdelale vso potrebno gradivo, ĉim bodo ĉlanice priĉele z nakupom. Visokošolske knjiţnice na ĉlanicah UM nismo samo »izposojevališĉa« knjig. Vnašamo bibliografske enote za potrebe bibliografij zaposlenih na ĉlanicah, za katere smo matiĉna knjiţnica (UM FF, UM PEF in UM FNM). Vpisujemo citate v Spletno aplikacijo citati. Vnašamo zakljuĉna dela dodiplomskega in podiplomskega študija (diplomska dela, magisteriji, doktorati, zakljuĉna dela bolonjskega študija …) in jih povezujemo s polnimi besedili (DKUM). Velik del svojega delovnega ĉasa smo na voljo študentom in profesorjem ter drugim uporabnikom. Spoznavamo jih s knjiţnico, knjiţniĉnim gradivom, pomagamo pri iskanju gradiva, uĉimo jih spretnosti uporabe storitev za potrebe študija in raziskav. Ukvarjamo se z vsebino in potmi, s katerimi jim olajšamo in pospešimo njihove vsebinske in informacijske potrebe. Menimo, da nismo administrativni delavci. Ĉutimo utrip na ĉlanicah, smo v stiku s študijskimi in raziskovalnimi procesi in po svoji moĉi sodelujemo. Na pobudo IZUM-a smo se junija 2012 udeleţili teĉajev za Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, uspešno opravili testne zapise ter pridobili nove licence za delo v okolju COBISS3/Katalogizacija (Java). 24. avgusta 2012 smo prešli na novo grafiĉno okolje za katalogizacijo (COBISS3/Katalogizacija). Prehod je bil »brezplaĉen«. V zameno smo meseca oktobra 2012 nudili enomeseĉno mentorstvo tujima bibliografinjama (Kosovo, Albanija). Z okoljem COBISS3/Katalogizacija smo zelo zadovoljni. Smo prva visokošolska knjiţnica na Univerzi v Mariboru, ki je uspešno in hitro prešla na to najnovejše grafiĉno okolje za obdelovanje knjiţniĉnega gradiva. Uporabljamo najvišje verzije za delo, ohranjamo visok nivo znanja s podroĉja bibliotekarske stroke, sodelujemo pri razvoju in dvigujemo kakovost dela.

Slabosti Knjiţnica nima posodobljene raĉunalniške opreme. Potrebuje kompaktno skladišĉe in novo notranjo opremo knjiţnice. Okrnjen je nakup gradiva. Sistemizacija knjiţniĉnih delavcev na Univerzi v Mariboru ni enotna; kljub visoki stopnji izobrazbe smo razvršĉeni na delovna mesta z nazivom Samostojni strokovni delavci 7/1 (višja izobrazba). V obravnavi je novi predlog Zakona o visokem šolstvu. Ĉeprav je to krovni zakon za visoko šolstvo, ugotavljamo, da v njem ni drugih (knjiţniĉnih in administrativnih ...) delavcev (22. ĉlen). Zakon je

152 osnova za financiranje. Smo zaposleni v javnem sektorju. Ĉe gledamo druge knjiţniĉne delavce (javni sektor) na osnovnih in srednjih šolah so v sistemu (izhodišĉni koeficienti) uvršĉeni višje. Za manj dela in manj zahtevno delo so bolje plaĉani usluţbenci javnega sektorja istega financerja. Mogoĉe jih bolj cenijo.

Predlogi za izboljšanje Predlagamo sofinanciranje knjiţniĉne dejavnosti z naslova projektov; tako bi lahko kupili sodobnejšo in zmogljivejšo raĉunalniško opremo, uredili skladišĉe in notranjo opremo. Predlagamo, da se da nakupu slovenskih novitet in tuje literature pomembnejšo vrednost, saj je izobraţevanje in raziskovalno delo primarna dejavnost ĉlanic in Univerze. Predlagamo sistemsko poenotenje delovnih mest knjiţniĉnih delavcev Univerze v Mariboru na ravni Univerze v Mariboru (vsi bibliotekarji naj imamo naziv Samostojni strokovni delavec 7/II). Prosimo za poenotenje najniţjih izhodišĉnih koeficientov (tako kot je urejeno v UKM), ne da bi bili tisti knjiţniĉni delavci, ki so ţe napredovali in so bolje uvršĉeni, degradirani. Prosimo, da na Univerzi sistemsko uredite poloţaj knjiţniĉnih delavce glede na druge knjiţniĉne delavce (UKM) ter glede na ostale redno zaposlene (nepedagoške) delavce.

Preglednica 41: OCENA URESNIĈENIH CILJEV iz Akcijskega naĉrta

Načrtovane aktivnosti za študijsko leto 2012/2013 Realizirane aktivnosti v študijskem letu 2012/2013 Izvedba ankete o zadovoljstvu uporabnikov Realizirano. Miklošiĉeve knjiţnice – FPNM. Opravljanje vseh osnovnih dejavnosti knjiţnice za Realizirano. potrebe podpore študija in raziskovanja (izdelovanje bibliografij za potrebe habilitacij, projektov, poroĉil ...), izposoja, medknjiţniĉna izposoja, nabava, iskanje po lastni bazi, delo z uporabniki, izobraţevanje ... Spremljanje kakovosti knjiţniĉne dejavnosti, Realizirano. izvajanje ankete o zadovoljstvu uporabnikov, samoevalvacija, ankete … Sodelovanje s Komisijo za kakovost (vseh treh Preseţeno. ĉlanic). Pozornost bo namenjena knjiţniĉnemu fondu. Realizirano. Pregled stanja, vezava in popravilo poškodovanega gradiva, odpis, prestavitev gradiva v skadišĉe, ĉišĉenje knjiţnih polic, zapis gradiv, po katerem uporabniki sprašujejo, pa ga knjiţnica nima … Posebno pozornost bomo posvetili rezerviranemu Realizirano. gradivu, predvsem tistemu, ki se kljub prošnjam ne vrne v knjiţnico in ga le-ta potrebuje, ker nanj ĉakajo drugi uporabniki. Vodstva bomo obvestili, za katere naslove gre, in prosili za dokup oz. pomoĉ, da lahko knjiţnica opravi svoje storitve do vseh uporabnikov. Vpisovali bomo podatke v lastno bazo citatov za Realizirano. zaposlene. Nadaljevali bomo z aktivnostmi seznanjanja Realizirano. študentov in zaposlenih z drugimi bazami podatkov, pridobivanjem informacij. Udeleţevali se bomo izobraţevanj in sodelovali z Realizirano. drugimi knjiţnicami ter zavodi, da bomo sledili razvoju stroke. S soglasjem vodstva bomo nudili mentorstva drugim Realizirano.

153 knjiţnicam ob prehodu v COBISS3/Katalogizacija, kamor je Miklošiĉeva knjiţnica – FPNM ţe prešla 24. 8. 2012. Izdelovali bomo statistike za potrebe stroke (NUK, Realizirano. UKM). Dodeljevali bomo ISBN številke in posredovali Realizirano. obvezne izvode ĉlanic NUK-u in UKM-u. Po potrebah bomo sodelovali pri postavitvah razstav Realizirano. in delali interne razstave v knjiţnici. Nadaljevali bomo z akcijo opozarjanja uporabnikov, Realizirano. naj ne pišejo po knjiţniĉnem gradivu, in radirali starejše s svinĉnikom popisano gradivo … Izvedli bomo letno inventuro celotnega knjiţniĉnega Preseţeno. gradiva. Uporabnike bomo uĉili uporabe ikone Moja knjiţnica Realizirano. in jih po elektronski poti obvestili ter povabili k aktivnemu sodelovanju (inventura, rezervacije, vraĉanjje …). Veliko energije bomo usmerili v uĉenje osnov Realizirano. osebnega in spletnega komuniciranja uporabnikov, povezanega s storitvami knjiţnice.

154

6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

Komisija za ocenjevanje kakovosti spremlja stanje in uresniĉevanje sprememb v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti, med katerimi je potrebno izpostaviti zlasti: urejenost evidenc ter skrb za kakovost na podroĉju znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti; zagotavljanje kakovosti dela pedagoškega osebja, upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev ter skrb in sodelovanje s študenti na zavodu. Aktivno pa se vkljuĉuje tudi v dejavnosti KOKU in CRK na UM.

6.1 REDNO DELOVANJE KOMISIJE

V študijskem letu 2012/2013 se je komisija sestala na 5 rednih sejah in obravnavala problematiko, ki je na kratko predstavljena v nadaljevanju. (Zapisniki so v celoti dostopni na spletni strani FF, pod rubriko KAKOVOST.) 1. seja 22. 10. 2012 Komisija za ocenjevanje kakovosti FF se je seznanila s poroĉilom s 6. redne seje KOK UM in v skladu z 19. sklepom 6. redne seje KOK UM oblikovala opaţanja, kateri kazalniki kakovosti so v zaostrenih pogojih delovanja univerze moĉno upadli: Zaradi zniţanja financiranja visokega šolstva se na ĉlanicah UM izvajajo razliĉne racionalizacije, ki imajo za posledico zniţevanje kakovosti na veĉ ravneh: 1. Vsakoletno spreminjanje študijskih programov zabrisuje preglednost in oteţuje njihovo kontinuirano izvedbo, saj se ti lahko razlikujejo iz letnika v letnik. 2. Zaradi prevelike obveze zaposlenih (oziroma nadobveze) se je obseg izbirnosti na nekaterih oddelkih zelo zmanjšal. 3. Uvedba Meril za vrednotenje dela glede na obseg skupine ne motivira h kakovostnemu delu, zlasti na oddelkih z manjšim številom vpisanih študentov. To lahko ima veĉ neţelenih posledic: A) predavatelj mora za polno obvezo prevzeti veĉ predmetov, zato obstaja verjetnost, da se za vse ne bo mogel tako dobro pripraviti, kar se bo poznalo pri pedagoških ocenah njegovega dela; B) vsakoletno spreminjanje izvajalcev pri predmetih ne more prispevati h kontinuirani in kakovostni izgradnji vsebine predmeta; C) povezava med majhnim številom študentom v letniku in njihovo prehodnostjo v višji letnik lahko vodi k nekritiĉnemu ocenjevanju resniĉnega znanja študentov. 4. Spremembe programov in najavljene reakreditacije obremenjujejo z administrativnim delom tako pedagoško osebje (ki je v prvi vrsti zavezano h kakovostnemu pedagoškemu delu in raziskovanju) kot tudi strokovne sodelavce. 5. Nevlaganje v prostorsko in tehniĉno opremo zniţuje tako kakovost bivanja kot nizke standarde dela v specializiranih (fonolaboratorij, raĉunalniška uĉilnica) in drugih uĉilnicah (okvare na raĉunalnikih in projektorjih, dotrajana okna …). 6. Zniţanje urnih postavk za zunanje sodelavce po internem ceniku FF. 7. Pomanjkanje finanĉnih sredstev za osnovne pisarniške potrebšĉine oz. nekatere strokovne sluţbe si morajo same zagotoviti vir financiranja za osnovne potrebšĉine. 8. Onemogoĉeno strokovno izobraţevanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev zaradi pomanjkanja finanĉnih sredstev.

Opaţanja komisije so bila posredovana prorektorici 30. 10. 2012. Na istem sestanku je predesednica podala še kratko poroĉilo s konference DEHEMS o zaposljivosti diplomantov in sistemu menedţmenta visokošolskega izobraţevanja, ki se je je udeleţila 27. in 28. 9. 2012 v Ljubljani.

155

2. seja 26. 11. 2012 KOK FF se je seznanila s poroĉilom s seje KOK UM z dne 22. 11. 2012 in novostmi ter dinamiko priprave in potrditve samoevalvacijskega poroĉila za leto 2011/2012. 3. seja 11. 1. 2013 Na tretji seji je Komisija za ocenjevanje kakovosti FF je pregledala in potrdila Samoevalvacijsko poroĉilo FF UM 2011/2012. Pregledal in potrdil se je Naĉrt dela komisije za ocenjevanje kakovosti FF UM za študijsko leto 2012/2013. Predsednica je poroĉala o pripravah za predstavitev samoevalvacijskega poroĉila na Senatu FF 14. 1. 2013. 4. seja 14. 3. 2013 Komisija za ocenjevanje kakovosti FF se je seznanila z vsebinskim potekom seje KOK UM in dejstvom, da je bil na UM sprejet Poslovnik kakovosti. Pregledala in potrdila je Akcijski naĉrt za leto 2012/2013. Akcijski naĉrt se je posredoval Senatu FF v potrditev. Seznanila se je z rezultati ankete o obremenitvi študentov FF v letu 2011/2012 in priporoĉala, da vodstvo skupaj s predstojniki oddelkov pregleda rezultate ankete, ki so dostopni na spletni strani Komisije za ocenjevanje kakovosti FF. Komisija se je seznanila z izsledki samoevalvacijskega poroĉila UM in s potekom zunanje evalvacije UM. Nekateri vabljeni ĉlani KOK FF so bili predvideni za sodelovanje pri razgovorih z evalvatorji EUA. 5. seja 21. 5. 2013 KOK FF je pregledala dnevni red delovnega sestanka z dr. Alenko Braĉek Lalić z NAKVIS-a o reakreditaciji študijskih programov FF, ki ga je organizira Komisija za kakovost FF dne 22. 5. 2013. Sestanek bo potekal v treh delih. V prvem delu bo dr. Alenka Braĉek Lalić predstavila bistvene poudarke zunanje evalvacije in reakreditacije študijskih programov. V drugem delu bodo imele strokovne sluţbe in predstojniki oddelkov moţnost postaviti vprašanja glede reakreditacije študijskih programov, tretji del sestanka pa bo posveĉen postopku reakreditacije UM in obisku evalvatorjev. Tretji del sestanka bosta vodila prorektorica za kakovost UM doc. dr. Luĉka Lorber in predsednik Komisije za kakovost UM prof. dr. Franci Ĉuš. Predsednica KOK FF je za sestanek pripravila tudi gradivo. Poroĉilo z delovnega sestanka je spletno dostopno. KOK FF se je tudi pripravila na obisk evalvatorjev z NAKVIS-a ob reakreditaciji UM, ki je potekal 30. 5. 2013, pregledala je akte in dokumente, ki jih ĉlani komisije morajo poznati. Predsednica KOK FF je za ta namen uredila celotno gradivo, ki ga je KOK FF pripravila in/ali obravnavala na svojih sejah. Ĉlane komisije je tudi seznanila z moţnimi vprašanji, ki jih lahko postavijo evalvatorji v zvezi z delom Komisije za kakovost FF.

6.2 ORGANIZACIJSKO DELO KOMISIJE

Komisija je aktivno (kot udeleţenci pogovora in pripravljalci gradiv) sodelovala: 22. 5. 2013: pri pripravi delovnega sreĉanja z dr. Alenko Braĉek Lalić z NAKVIS-a o reakreditaciji študijskih programov FF. 18. 3. 2013: na razgovoru evalvatorjev EUA ob zunanji evalvaciji UM. 30. 5. 2013: na razgovoru z evalvatorji NAKVIS-a ob reakreditaciji UM. 17. 6. 2013: na razgovoru s Komisijo za pregled in delovanje FF UM. 10. in 11. 10. 2013: pri pripravah gradiv in na razgovoru z evalvatorji ponovne notranje institucionalne evalvacije. 5. 11. 2013: pri pripravah gradiv za podroĉje kakovosti na posvetu Strategije UM 2013—2020.

156

6.3 ČASOVNICA AKTIVNOSTI KOK FF

Izvedene dejavnosti za obdobje od 25. 11. 2012 do 25. 11. 2013 Datum Aktivnost Udeleţenci 22. 10. 2012 1. seja KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, izr. prof. dr. Marjan Krašna, študentka Aleksandra Verbošt, študentka Mateja Praprotnik, ga. Tjaša Mohar 26. 11. 2012 Kolegij dekana, Red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Seznanitev s pripravami na SP 2011/2012 Breznik 26. 11. 2012 2. seja KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, izr. prof. dr. Marjan Krašna, ga. Tjaša Mohar 11. 1. 2013 3. seja KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, red. prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, izr. prof. dr. Marjan Krašna, ga. Tjaša Mohar 11. 1. 2013 Predstavitev Samoevalacijskega poroĉila Senatu red. prof. dr. Irena Stramljiĉ FF Breznik 7. 2. 2013 8. seja KOK UM red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik 7. 2. 2013 7. letni delovni razgovor ĉlanov KOK UM o red. prof. dr. Irena Stramljiĉ akreditaciji in zunanji evalvaciji UM Breznik, ga. Tjaša Mohar 6. 3. 2013 Ali je nekaj plagiat ali ne, je stvar presoje. red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Predavanje DUPM 11. 3. 2012 Kolegij dekana, izr. prof. dr. Marjan Krašna Seznanitev s pripravami na obisk zunanjih evalvatorjev na FF v okviru evalvacije UM 14. 3. 2013 4. seja KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, red. prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, ga. Tjaša Mohar 18. 3. 2013 Ĉlani komisije sodelujejo v razgovoru z red. prof. dr. Irena Stramljiĉ evalvatorji EUA ga. Tjaša Mohar izr. prof. dr. Marjan Krašna 28. 3. 2013 Predstavitev Akcijskega naĉrta 2012/13 na Senatu ga. Tjaša Mohar FF 11. 4. 2013 9. seja KOK UM red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik 14. 5. 2013 Okrogla miza ŠS UM/FF: red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Študentske ankete Breznik Ponovna akreditacija UM: red. prof. dr. Irena Stramljiĉ 15. 5. 2013 priprave na obisk evalvatorjev, red. prof. dr. Mateja Pšunder organizatorji dr. Luĉka Lorber, prorektorica za izr. prof. dr. Marjan Krašna kakovost, dr. Franci Ĉuš, predsednik KOKU, dr. Mernik, evalvator NAKVIS 21. 5. 2013 5. seja KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, red. prof. dr. Karin

157

Bakraĉeviĉ Vukman, ga. Tjaša Mohar, Aleksandra Vrbošt 22. 5. 2013 Delovno sreĉanje s predstavnico NAKVIS-a dr. red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Alenko Braĉek - Lalić, red. prof. dr. Mateja Pšunder organizator KOK FF izr. prof. dr. Marjan Krašna gl. gradivo in zapisnik na spletni strani KOK doc. dr. Luĉka Lorber, prorektorica za kakovost, red. prof. dr. Franci Ĉuš, predsednik KOKU, mag. Miha Pauko, Sebastjan Frumen, vodstvo fakultete posamezni profesorji z oddelkov 30. 5. 2013 Ĉlani komisije sodelujejo v razgovoru z red. prof. dr. Irena Stramljiĉ evalvatorji NAKVIS-a ob reakreditaciji UM Breznik, red. prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, izr. prof. dr. Marjan Krašna ga. Tjaša Mohar 7. 6. 2013 10. seja KOKU izr. prof. dr. Marjan Krašna 17. 6. 2013 Razgovor s Komisijo za pregled in delovanje FF UM red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, izr. prof. dr. Marjan Krašna 21. 6. 2013 Aktualizacija spletne strani KOK FF red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, Tjaša Mohar Bojan Bedraĉ 20. 9. 2013 Pripravljalni sestanek za novembrski posvet red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Strategije UM 2013—2020 Breznik (vabilo prorektorice dr. Luĉke Lorber) 9. 10. 2013 1. seja KOK red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, red. prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, izr. prof. dr. Marjan Krašna, ga. Tjaša Mohar, Nika Grdadolnik, študentka, Martina Ivanuša, študentka 10.–11. 10. Ponovna notranja institucionalna evalvacija red. prof. dr. Irena Stramljiĉ 2013 sodelovanje pri pripravah in razgovorih Breznik, red. prof. dr. Mateja Pšunder, red. prof. dr. Karin Bakraĉeviĉ Vukman, izr. prof. dr. Marjan Krašna, ga. Tjaša Mohar, Nika Grdadolnik, študentka, Martina Ivanuša, študentka 22. 10. 2013 Pripravljalni sestanek (izdelava predlogov) za red. prof. dr. Irena Stramljiĉ novembrski posvet Breznik Strategije UM 2013—2020 (vabilo prorektorice dr. Luĉke Lorber) 5. 11. 2013 Aktivna udeleţba posvetu red. prof. dr. Irena Stramljiĉ Strategije UM 2013—2020 Breznik

11. 11. 2013 Priprava pisnega gradiva in predstavitev poteka red. prof. dr. Irena Stramljiĉ ter koordinacja dela za SP 2012/2013 Breznik

158

(predstavljeno na kolegiju dekana) 14. 11. 2013 12. seja KOKU izr. prof. Marjan Krašna

6.4 SPREMLJANJE USTALJENIH KAZALNIKOV KAKOVOSTI (rezultati anket)

Komisija za kakovost spremlja veĉ kazalnikov kakovosti v obliki anket. Rezultati so objavljeni na spletni strani KOK FF od januarja 2014, in sicer gre za ankete o:  ocenjevanju Sluţbe za študentske zadeve,  zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Miklošiĉeve knjiţnice,  ocenjevanje oddelĉnih tutorjev,  pedagoških ocenah zaposlenih,  zadovoljstvu študentov na FF,  zadovoljstvu zaposlenih na FF.

Rezultati anket bodo dostopni tudi na spletni strani KOK FF od januarja 2014.

6.4.1 Rezultati ankete za ocenjevanje Sluţbe za študentske zadeve (Tamara Markelj)

K izpoplnjevanju anketnega vprašalnika so bili vabljeni vsi študenti, vpisani v študijske programe Filozofske fakultete v študijskem letu 2012/2013. Odgovarjalo je 111 študentov. Od tega 73 študentov 1. stopnje (5,8 % vpisanih), 34 študentov 2. stopnje (9,7 % vpisanih) in 0 študentov 3. stopnje (0 % vpisanih). Odzvali so se tudi 4 študenti nebolonjskih študijskih programov. Odziv študentov je bil zelo 5,5 % (manj kot v preteklem letu — 10,8 %), kar ni dovolj za pridobitev reprezentativnih rezultatov. Skladno s predlogi v samoevalvacijskem poroĉilu za leto 2011/2012 je bila anketa prenovljena in dopolnjena. Z navedenim je bila na podlagi SWOT analize moţna poglobljena analiza rezultatov ankete.

Število in deleţ respondentov glede na vrsto študija: redni 94,6 % (105) izredni 5,4 % (6) 111 SKUPAJ 100,0 % (111)

Število in deleţ respondentov glede na letnik študija: prvi letnik 36,0 % (40) drugi letnik 32,4 % (36) tretji letnik 19,8% (22) absolventski staţ 11,7 % (13) 111 SKUPAJ 100,0% (111)

Pregled respondentov glede na letnik in stopnjo študija:

159

nebolonjski prva druga tretja študijski Skupaj stopnja stopnja stopnja program

prvi letnik: 18 22 0 0 40

drugi letnik: 24 12 0 0 36

tretji letnik: 22 0 0 0 22

absolventski staţ: 9 0 0 4 13

Skupaj 73 34 0 4 111

Na 1. stopnji je najniţji deleţ respondentov, vpisanih v absolventski staţ, kar je razumljivo, saj s študijskim procesom in Sluţbo za študentske zadeve nimajo veĉ veliko stika. Na 2. stopnji je odziv respondentov, vpisanih v 1. in 2. letnik veĉji, kar je ustrezno, saj v študijskem letu 2012/2013 vpisanih v absolventski staţ še ni bilo. Na nebolonjskih študijskih programih so se odzvali le študenti, vpisani v absolventski staţ, kar je prav tako ustrezno, saj vpisanih v letnike (1—4) veĉ ni bilo.

Najpogoposteje uporabljeni viri informiranja: e-pošta 32,4 % (36) spletne strani 58,6 % (65) uradne ure 8,1 % (9) navadna pošta (0) telefon 0,9 % (1) SKUPAJ 100,0 % 111 (111)

Kot najpogosteje uporabljena vira informiranja študenti uporabljajo e-pošto in spletne strani fakultete.

Pregled respondentov glede na stopnjo študija in

 zadovoljstvo s pravilnostjo informacij v Sluţbi za študentske zadeve:

Skupaj

se se odločiti

zadovoljen

nezadovoljen zelozadovoljen

zelonezadovoljen ne vem, ne morem morem ne vem, ne prva stopnja: 3 36 12 18 4 73 druga stopnja: 0 15 8 8 3 34 tretja stopnja: 0 0 0 0 0 0

160

nebolonjski študijski program: 0 3 1 0 0 4 Skupaj 3 54 21 26 7 111

 hitrost posredovane informacije v Sluţbi za študentske zadeve

Skupaj

se se odločiti

zadovoljen

nezadovoljen zelozadovoljen

zelonezadovoljen ne vem, ne morem morem ne vem, ne prva stopnja: 5 34 12 19 3 73 druga stopnja: 1 14 5 11 3 34 tretja stopnja: 0 0 0 0 0 0 nebolonjski študijski program: 0 2 2 0 0 4 SKUPAJ 6 50 19 30 6 111

 odnos v Sluţbi za študentske zadeve

Skupaj

se se odločiti

zadovoljen

vem, ne morem morem ne vem,

nezadovoljen zelozadovoljen

zelonezadovoljen ne ne prva stopnja: 4 33 13 11 12 73 druga stopnja: 2 10 5 13 4 34 tretja stopnja: 0 0 0 0 0 0 nebolonjski študijski program: 0 2 1 1 0 4 SKUPAJ 6 45 19 25 16 111

S pravilnostjo informacij je zadovoljnih in zelo zadovoljnih 51,3 % študentov, s hitrostjo posredovane informacije 50 % študentov, z odnosom pa 46 % študentov. Zelo velik deleţ, kar 19 % študentov, ne ve oz. se ne more odloĉiti glede pravilnosti informacij, 17 % glede hitrosti posredovanih informacij in 17 % z odnosom zaposlenih v Sluţbi za študentske zadeve. Anketi vprašalnik je ob zakljuĉku omogoĉal tudi proste odgovore. Študenti so kot kljuĉno slabost izpostavili neprimeren odnos v ĉasu uradnih ur (razumljivost in jasnost informacij, prijaznost, posluh …) pri reševanju teţav in vprašanj. Glede na rezultate o podroĉjih storitev, v zvezi s katerimi študenti kontaktirajo Sluţbo za študentske zadeve (v nadaljevanju), je kar 29,8 % vprašanj tistih, za katere so pristojni izvajalci predmetov, oddelĉni tutorji ali Raĉunalniški center Univerze v Mariboru. V praksi v takšnih primerih ugotavljamo, da študenti razumejo, da je to odgovornost Sluţbe za študentske zadeve in zato tudi priĉakujejo odpravo napak, zamud, nejasnosti s strani te Sluţbe.

161

Pregled odgovorov na vprašanje Zakaj potrebujete storitve Sluţbe za študentske zadeve?

AIPS

vpisa

drugo

izpitih

Skupaj

pritožbe

svetovanju

izpitnih rokov izpitnih

prošnje za KŠZ za prošnje

težave v v težave

potrdilo o vpisu o potrdilo

izbirni predmeti izbirni

želja po osebnem osebnem po želja

potrdilo o opravljenih opravljenih o potrdilo

informacije glede pogojev pogojev glede informacije

informacije glede izpitov in in izpitov glede informacije vpisni postopek v višji letnik vvišji postopek vpisni prva stopnja 58 64 36 34 31 41 19 18 10 2 1 314 druga stopnja 29 31 24 11 13 21 13 3 5 1 0 151 tretja stopnja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 nebolonjski študijski program 2 4 3 1 3 4 0 2 1 0 0 20 SKUPAJ 89 99 63 46 47 66 32 23 16 3 1 485

Glede na rezultate ankete za leto 2012/2013 ugotavljamo in predlagamo naslednje: Prednosti Slabosti  široka dostopnost do informacij  premalo ĉasa, posveĉenega  dobro informiranje na spletnih straneh posameznemu študentu  hitra in kakovostna povratna informacija  naĉin komuniciranja s študenti na vprašanja študentov  dosegljivost po telefornu  izboljšanje kakovosti storitev Sluţbe za  slabo opredeljene pristojnosti za študentske zadeve v letu 2012/2013 v reševanje posameznih vsebinskih teţav primerjavi s preteklimi leti Priloţnosti Nevarnosti  Glede na pomembnost spleta kot vira  Zaradi slabe odzivnosti na poziv k informiranja (58,6 %) zagotoviti še veĉjo reševanju ankete morda niso celostnost in razumljivost posredovanih identificirane vse slabosti in priloţnosti informacij. za odpravo le-teh.  Glede na pomembnost e-pošte kot vira informiranja (32,4 %) in vzpostavitve UM-naslova študentov, natanĉneje definirati vsebine, namenjene študentom po e-pošti.

V zvezi z navedenim so bile ţe izvedene naslednje aktivnosti:  zagotovitev dostopnosti po telefonu: vkljuĉitev telefonskega odzivnika, opredelitev ĉasa, namenjenega telefonskim kontaktom s študenti in opredelitve moţnih naĉinov komuniciranja izven uradnih ur po telefonu (avgust 2013);

162

 informiranje študentov glede pristojnih kontaktnih in odgovornih oseb glede na vsebino in podroĉje njihovih vprašanj; npr. oddelĉni tutorji, RCUM, izvajalci izpitov, Sluţba za študentske zadeve (sestanek s študenti tutorji — november 2013).

6.4.2 Rezultati ankete za ocenjevanje knjiţnice (Mojca Garantini)

Poroĉilo o spletni analizi ankete o zadovoljstvu uporabnikov Miklošiĉeve knjiţnice – FPNM, ki je potekala od 21. oktobra 2013 do 30. oktobra 2013, to je deset dni. Izidi ankete so objavljeni na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM FF). http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/komisije-senata/komisija-za-ocenjevanje-kakovosti/ http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/

To je druga spletna anketa. Nanjo smo uporabnike opozarjali ustno, preko elektronske pošte in spleta. Anketo je izpolnilo 69 uporabnikov, in sicer 22 moških (31,9 %) in 47 ţensk (68,1 %). Glede na status je bilo 40 anketirancev študentov (58,0 %); 21 zaposlenih na UM (30,4 %); 6 zaposlenih (8,7 %); 1 bivša študentka in zaposlena na FNM (1,4 %) in 1 bivši študent (1,4 %). Analizo in grafiĉno predstavitev je naredil raĉunalnik. Dodajamo kratek komentar. Najprej podatek, da je vzorec glede na anketo iz leta 2011 (169 anketirancev) majhen. Vzrok je verjetno v prenasiĉenosti uporabnikov s spletnimi anketami. 1. Na vprašanje Kako pogosto obiščete knjižnico? uporabniki najpogosteje obiskujejo knjiţnico meseĉno (32 - 46,4 %) ali pridejo veĉkrat na teden (21 – 30,4 %), nekateri pridejo nekajkrat letno (13 – 18,8 %), ko potrebujejo gradivo za študij pred izpiti. Opisni odgovori na vprašanje Zakaj? so najpogosteje, da potrebujejo gradivo za potrebe študija. 2. Kako ste zadovoljni s kakovostjo storitev v Miklošičevi knjižnici FPNM? Najveĉ anketirancev (30) je odgovorilo, da so zadovoljni (43,5 %) oziroma zelo zadovoljni (28 - 40,6 %). Delno zadovoljnih je (9 – 13,0 %) in dva nezadovoljna (2 – 2,9 %). Iz opisnih odgovorov je razvidno, da so uporabniki naše knjiţnice zadovoljni in zelo zadovoljni (58 – 84,1 %) s kakovostjo storitev. 3. Kako vam ustreza odpiralni čas Miklošičeve knjižnice - FPNM? Veliko anketirancem (45 – 65,2 %) odpiralni ĉas ustreza in delno ustreza (15 – 21,7 %) skupaj 60 anketirancem, kar pomeni 86,9 % uporabnikom; ne ustreza pa 8 anketirancem (11, 6 %) in 1 anketiranka (1,4 %) priporoĉa, da bi bila knjiţnica en dan odprta do veĉera. 4. Zakaj obiskujete knjižnico? Anketiranci so najpogosteje obkroţili odgovor izposoja študijske literature (64 – 92,8 %), obisk ĉitalnice za prebiranje revij (2 – 2,9) in za uĉenje (3 – 4,3 %). 5. Kako ste zadovoljni z okoljem, prostori in opremo Miklošičeve knjižnice – FPNM? Uporabniki so najbolj zadovoljni z lokacijo (4,5) in postavitvijo gradiva (3,9), nato s pogoji za uĉenje (3,0) in enako z raĉunalniki (2,8) in udobnostjo (2,8). Opozorili so nas na neudobne stole, zastarelo notranjo opremo ter opozorili na teţke pogoje za študij v ĉitalnici, ker je ĉitalnica zdruţena z izposojo knjig. 6. Kako ste zadovoljni s knjižno zbirko oz. literaturo, ki vam je na voljo? Uporabniki so na šesto vprašanje odgovorili: najbolj so zadovoljni z uĉbeniki (3,7) in knjigami (3,6), nato elektronskimi viri (baze) (3,5), sledi periodika (3,4), nato pa knjiţne novosti (3,3) in število izvodov posameznega gradiva (3,1).

163

Z uĉbeniki so zadovoljni, vendar opozarjajo na potrebe po veĉjem številu izvodov istega naslova glede na število študentov. Pri knjiţnih novostih (3,3) si ţelijo veĉ gradiva novejšega datuma (2011, 2012 in 2013), tudi tuje literature, predvsem v angleškem jeziku na vseh študijskih podroĉjih. Opazili so, da smo v koledarskem letu 2012 prenehali z nakupom slovenskih novitet in uĉbenikov (leto 2012 in 2013). 7. Katere storitve v Miklošičevi knjižnici – FPNM uporabljate? Anketiranci so na sedmo vprašanje najpogosteje odgovorili, da redno uporabljajo storitev Izposoje in vraĉanje gradiva (4,5). Temu sledi uporaba knjiţniĉnega kataloga COBISS/OPAC (4,2). Pogosto uporabljajo spletno naroĉanje/rezervacije in podaljševanje gradiva (3,9), temu sledijo ponudba elektronskih virov (3,1), pomoĉ informatorja (2,9) in uporaba interneta (2,5). 8. Kako ste zadovoljni z osebjem knjižnice? Odgovori uporabnikov na vprašanje osem kaţejo na visoko strokovnost in profesionalen odnos, ki ga delavci knjiţnice nudijo uporabnikom. Strokovnost (4,4), odnos do uporabnikov (4,2) in pomoĉ uporabnikom (4,2) so ocenjeni zelo dobro. Vsi parametri so ocenjeni nad 4 in vsi za vsaj en odstotek višje kakor v lanski anketi. 9. Vaše želje, predlogi v zvezi z Miklošičevo knjižnico – FPNM Na vprašanje devet je odgovorilo 20 anketirancev. 16 anketirancev je izrazilo svoje misli, ţelje, ideje in pohvale; 4 so bili »tiho – ni pisnega odgovora«. Odgovore 16-ih lahko zdruţimo v štiri sklope, in sicer se nanašajo na: najpogosteje na: (1.) knjiţniĉno zbirko (9 anketirancev), (2.) notranjo opremo in pogoje dela (3 anketiranci), (3.) odpiralni ĉas (3 anketiranci) in (4.) odnos (3 anketiranci). Nekateri anketiranci odgovarjajo na veĉ kot en od zgoraj omenjenih sklopov. 1. Knjiţna zbirka je bogata in najdejo veĉino gradiva, potrebnega za študij. Pri uĉbenikih, vajah in metodiĉnih priroĉnikih opozarjajo na premajhno število enot uĉbeniškega gradiva (uĉbeniki) glede na število študentov. Zaznali so upad nakupa (2012, 2013). Predlagajo nakup veĉ enot gradiva aktualnih avtorjev za poglobljen študij. Prav tako je tudi z drugo priporoĉeno študijsko literaturo; ţelijo veĉ enot istega naslova in slovenske novitete ter gradivo v angleškem jeziku. 2. Notranja oprema je zastarela (iz leta 1978, ko je bila ta visokošolska knjiţnica najmodernejša knjiţnica v Sloveniji). Predlagajo nakup bolj udobnih stolov (le-ti so plastiĉni in neudobni). Opozarjajo na moteĉ element zdruţene ĉitalnice in izposoje gradiva. Predlagajo izolacijo študijskih mest, da bi lahko v miru študirali in jih hrup in procesi izposoje ne bi motili med študijem. 3. Odpiralni ĉas. Veliko anketirancem ustreza (65,2 % ) in delno ustreza (21,7 %), skupaj torej 86,9 %). Nekaj anketirancem ne ustreza (11,6 %) in 1 anketiranka (1,4 %) priporoĉa, da je knjiţnica odprta do veĉera. Trije anketiranci so glede odpiralnega ĉasa zapisali svoje mnenje, ki bi jih rada prepisala v celoti. 1. »daljši delovni ĉas« 2. »delovni ĉas do 18. ure. Premalo strokovne literature (tudi na podroĉju prevodoslovja« in 3. »Knjiţnica bi lahko vsaj kakšen dan na teden delovala popoldne/zveĉer. Ni mi všeĉ, da ko stopiš v knjiţnico, te knjiţniĉarke takoj opozorijo, da se ne smeš pogovarjati; same pa klepetajo tako, da je to za uĉenje moteĉe. Uĉni prostor se mi ne zdi dovolj izoliran.« 4. Odnos. Kader Miklošiĉeve knjiţnice – FPNM so uporabniki ocenili zelo dobro na vseh podroĉjih, tako glede strokovnosti, odnosa do uporabnikov in pomoĉi uporabnikom. V primerjavi z lanskoletno oceno so vsi trije parametri ocenjeni vsaj za odstotek višje (stokovnost 4,4 (lani 4,2); odnos do uporabnikov 4,2 (lani 4,0) in pomoĉ uporabnikom 4,2 (lani 4,1)). Zapisali so: 1. »S storitvami knjiţnice sem nadvse zadovoljna, saj se knjiţniĉarke praktiĉno v trenutku odzivajo na potrebe, ki jih imam kot uporabnica knjiţnice. Njihovo delo je vzorno in je o njem mogoĉe govoriti samo v preseţnikih.« 2. »Ĉestitam vsem za dobro delo in ţelim, da knjiţnica lokacijsko ostane del fakultete, kar je nujno tako za študente kot zaposlene.« 3. »Kar tako naprej in hvala za vaš trud.« OCENA STANJA in razmišljanja vodje knjiţnice Mojce Garantini Vse odgovore smo sprejeli konstruktivno. Veseli smo tako pohval kot kritik. Le-teh je bilo malo in še te so bile v veliki večini usmerjena na knjižnično zbirko, notranjo opremo, odpiralni čas in odnos. Na številne stvari sami redno zaposleni nimamo neposrednega vpliva. Knjižnični delavci smo nepedagoški javni uslužbenci, plačani slabše kot stanovski kolegi na osnovnih in srednjih šolah za pogosto strokovno

164 bolj zahtevno in veliko obsežnejše delo. Pa vendar delamo brez pritoževanje, v duhu velikega altruizma. Vodstvene delavce gnjavimo, naj kupujemo knjižne novosti ter študijsko gradivo v slovenskem in angleškem jeziku; priporočeno študijsko gradivo vsaj v dveh izvodih in seveda učbenike za osnovno in srednjo šolo za potrebe delovnih praks študentov. Prosimo za tujo literaturo in baze podatkov v koordinaciji vseh visokošolskih knjižnic univerze v Mariboru. Ker ni denarja »beračimo« pri drugih knjižnicah (v Sloveniji in zunaj) za darove in z njimi zamenjujemo gradivo. Uporabnike sprejmemo medse takšne, kakršni so, z zavedanjem, da jim moramo pomagati in jih usmerjali, da bodo postali odrasli odgovorni državljani. Pomagamo tudi pri stvareh, ki niso v opisih naših delovnih mest. Vsa leta se trudimo in borimo za nakup gradiva in izboljšanje razmer. Glede odpiralnega časa knjižnice. Knjižnica je bila v preteklih letih odprta do 19. ure. Uporabniki so bili v prostorih knjižnice do 15.30. Uradni delovni čas »podaljšujemo« z individualnim dogovorom, tako da članom knjižnice pripravimo gradivo in ga le-ti lahko »prevzamejo« pri vratarju. Prav tako lahko gradivo po dogovoru pri vratarju tudi vrnejo. Podaljšan odpiralni čas pomeni drugačno dnevno notranjo organizacijo dela zaposlenih, ki pa jih je glede na obseg dela, število uporabnikov, ki jih je več, kot je potencialnih uporabnikov, raznolikost in specifičnost dela, premalo. Zaposleni v Miklošičevi knjižnici – FPNM smo med »študijskim letom« (sedem mesecev) ob koncu tedna psihično in fizično izčrpani, pogosto zbolevamo … Odnos je med zaposlenimi v kolektivu kakor tudi do uporabnikov tako študentov, profesorjev in vseh ostalih uporabnikov profesionalen. V knjižnici vzpostavljamo red s tišino, da so pogoji za vse uporabnike čim bolj enakopravni. Ne dovolimo pisanja po gradivu. Pri vsem ostalem z uporabniki nimamo težav, prav nasprotno z njimi zelo lepo sodelujemo. Predlogi in kritike so utemeljeni in upravičeni. Zagotavljamo, da se bomo še naprej trudili in skušali upoštevati predloge anketirancev. V dolgoročni plan Miklošičeve knjižnice – FPNM bomo dali izdelavo kompaktnega skladišča in nakup notranje opreme; kratkoročni plan pa je nakup študijske literature in učbenikov za potrebe študentov in zaposlenih na UM ter posodabljanje ITK opreme. Z anketo bomo seznanili vodstva fakultet in tudi ustrezne odgovorne na ravni Univerze v Mariboru. Vse je odvisno od financiranja in zavedanja, kam in kako želimo.

6.4.3 Rezultati ankete za ocenjevanje tutorjev (doc. dr. Andrej Naterer, koordinator)

Med 1. in 4. septembrom 2013 je bila med študenti izvedena tudi evalvacijska anketa. V anketi o ocenjevanju tutorskega dela je sodelovalo 80 respondentov z dvanajstih oddelkov na Filozofski fakulteti UM: 6 (7,5 %) z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, 5 (6,2 %) z Oddelka za filozofijo, 8 (10 %) z Oddelka za geografijo, 3 (3,8 %) z Oddelka za germanistiko, 1 (1,2 %) z Oddelka za madţarski jezik in knjiţevnost, 4 (5 %) z Oddelka za pedagogiko, 7 (8,8 %) z Oddelka za prevodoslovje, 11 (13,8 %) z Oddelka za psihologijo, 11 (13,8%) z Oddelka za slovenski jezik in knjiţevnost, 16 (20 %) z Oddelka za sociologijo, 3 (3,8 %) z Oddelka za umetnostno zgodovino in 5 (6,2 %) z Oddelka za zgodovino.

Na vprašanje Kako dobro vam je tutor na uvodnem sestanku predstavil naĉin razvršĉanja k izbirnim predmetom? je 36 respondentov (45 %) odgovorilo z ZELO DOBRO, 22 (27,5 %) z DOBRO, 14 (17,5 %) z ZADOVOLJIVO, 5 (6,2 %) s SLABO in 3 (3,8 %) z ZELO SLABO. Na vprašanje Ali ste oddelĉnega tutorja potrebovali tudi med študijskim letom? je 7 respondentov (8,8 %) odgovorilo z DA, POGOSTO, 44 (55 %) z DA, OBĈASNO in 29 (36,2 %) z NE. Dostopnost tutorja (vprašanje Ali je bil oddelĉni tutor dosegljiv med študijskim letom, ko ste ga iskali?) je 45 respondentov (56,2 %) ocenilo z DA, VEDNO, 30 (37,5 %) z DA, POGOSTO, in 4 (5 %) z DA, REDKO in 1 (1,2 %) z NE.

165

Na vprašanje Ali ste pri oddelĉnem tutorju pridobili med študijskim letom informacije, ki ste jih potrebovali? je 67 (83,8 %) respondentov odgovorilo pritrdilno (Da, dobil-a sem veĉino ţelenih informacij), 13 (16,2 %) pa bi si ţelelo veĉ informacij (Ne, ţelel-a sem si še veĉ informacij). Odnos oddelĉnega tutorja do študentov je bil s strani 40 (50 %) respondentov ocenjen kot ZELO DOBER, 24 (30 %) kot DOBER, 14 (17,5%) ga je ocenilo z ZADOVOLJIV, 1(1,2 %) kot SLAB in 1(1,2 %) kot ZELO SLAB. Izhajajoĉ iz zbranih podatkov in zbranih mnenj, je skupna ocena dela tutorjev pozitivna. Za izboljšanje delovanja tutorskega sistema bi bilo potrebno vzpostaviti elektronsko izbirnost in odpraviti ţe izpostavljeno vprašanje administrativnih del, ki jih opravljajo tutorji, ter rešiti vprašanje formalizacije in vrednotenja tutorskega dela.

6.4.4 Rezultati ankete za ocenjevanje mentorjev na strokovni praksi

Anketni vprašalnik so izpolnjevali študenti, vpisani v pedagoške študijske programe 2. stopnje. Odgovarjalo je 21 študentov. Ti so imeli na voljo šest vprašanj, na osnovi katerih so povzete naslednje ugotovitve.  Na anketni vprašalnik je odgovarjala izkljuĉno redni študenti, saj Filozofska fakulteta v študijskem letu 2012/2013 na 2. stopnji ni izvajala izrednega študija.  Najveĉji odziv študentov je bil na študijskem programu Pouĉevanje anglešĉine (28 %). Študenti študijskega programa Sociologija in Pedagogika se na anketo niso odzvali.  Veĉina respondentov je prakso opravljala v osnovni šoli. Manjšina pa v srednji šoli. Navedeno je skladno z uĉnimi nĉrti uĉnih enot, pri katerih se opravlja praksa. Študenti 1. letnika namreĉ opravljajo prakso na osnovnih šolah, študenti 2. letnika pa prakso na srednjih šolah.  Na vprašanje, kako so bili zadovoljni z delom mentorja na šoli, so vsi respondenti le-te ocenili po dveh najvišjih kriterijih – zelo zadovoljen (66,7%) in zadovoljen (33,3%).  V okviru zadovoljstva posameznih vidikov mentorjevega dela so njihovo delo po posameznih kriterijih ocenili na naslednji naĉin: Moj mentor je na praksi: Povpreĉna razvrstitev

1 2 3 4 5 je poznal kompetence, ki naj bi jih študent dosegel

(4,6) pri praktiĉnem usposabljanju na poklic; je povezal razliĉne situacije, ki se dogodijo na

pedagoški praksi, z ustreznimi spoznanji na (4,5) pedagoškem podroĉju; mi je znal razjasnjevati razmerja med teorijo in

(4,6) prakso;

je upošteval individualiziran pristop k študentu; (4,6) je ovrednotil izvedbo praktiĉnega pedagoškega

(4,6) programa; mi je zagotavljal stalno povratno informacijo o

(4,2) mojem napredku in usposobljenosti; je oblikoval kriterije vrednotenja uĉnih nastopov in

(4,4) jih upošteval pri opazovanju mojih nastopov; mi je zagotavljal vpogled v predvidene in

(4,3) naĉrtovane dejavnosti na šoli;

vzpodbujal študente k refleksiji o lastnih izkušnjah; (4,3)

me je vzpodbujal k ocenjevanju moje (4,4)

166 usposobljenosti za delo uĉitelja;

se znal vţiveti v moj poloţaj (je bil empatiĉen); (4,4) je poznal sistemske in vsebinske novosti na podroĉju

(4,3) šolstva in me je seznanjal z njimi; je pridobival in ohranjal znanje in spretnosti, ki se

(4,5) nanašajo na njegovo lastno disciplino; je povezoval vsebino lastne discipline z elementi

(4,4) drugih disciplin;

je bil sposoben delovanja v razliĉnih timih, (4,5) je kritiĉno premišljeval o svojem pedagoškem

pristopu, odnosih s kolegi, študenti (bodoĉimi (4,4) uĉitelji).

je uporabljal uĉno tehnologijo pri pouku; (4,2) je uporabljal informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo (IKT) pri svojem strokovnem delu in za (4,0) potrebe lastnega poklicnega razvoja.

Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so v povpreĉju študenti (zelo) zadovoljni z delom svojih mentorjev na osnovni in srednji šoli. To je seveda pozitivna ugotovitev glede na dejstvo, kako pomembno je sodelovanje s šolami in njihovimi mentorji pri pedagoški praksi študentov za pridobivanje potrebnih izkušenj za njihov bodoĉi pedagoški poklic.

6.4.5 Rezultati ankete o pedagoški uspešnost zaposlenih

V decembru 2013 je vodstvo dobili zbirnik pedagoških ocen za leto 2012/2013. Vsak posameznik pa še individualno oceno s komentarji študentov. Podatki so zaradi moţnosti primerjave podani za štiriletje:

Tabela: Pedagoška uspešnost

2009/201 2010/2011 2011/2012 2012/2013

eprezentativno eprezentativno eprezentativno

R R R

reperezentativno R Oddelek za pedagogiko Bedraĉ Bojan / 1,11 1,22 nepedagoški zaposlitev do 31. 10. 2013 Izr. prof. dr. Javornik Kreĉiĉ Marija 1,45 1,43 1,03 Izr. prof. dr. Krašna Marjan 0,78 1,41 1,02 1,21 Izr. prof. dr. Protner Edvard 1,49 1,33 1,31 1,06 Red. prof. dr. Pšunder Majda 1,76 1,79 1,81 1,90 upokojitev 30. 9. 2012 Red. prof. dr. Pšunder Mateja 1,46 1,36 1,40 1,09 Sitar Peter, uĉit. športne vzgoje 1,07 Asist. dr. Jernej Kovaĉ 1,23 1,22 POVPREĈNA OCENA 1,37 1,41 1,43 1,22

Oddelek za slov. jezike in knjiţ.

167

Benko Anja, mlada razisk., asist. 1,43 1,45 zaposlena do 31.3.2013 Bergles Katja, mlada razisk, asist. / 1,59 1,66 1,70 zaposlena do 31.3.2012 Izr. prof. dr. Bernjak Elizabeta, / tuji lektor zaposlitev do 31. 07. 2013 Red. prof. dr. Borovnik Silvija 1,02 1,27 1,26 1,20 Izr. prof. dr. Bošnjak Blanka 1,03 1,19 1,11 1,05 Red. prof. dr. Ĉeh Steger Joţica 1,31 1,54 1,46 1,33 Red. prof. dr. Jesenšek Marko 1,03 1,52 0,85 0,75 Red. prof. dr. Koletnik Mihaela 1,33 1,62 1,80 1,75 Doc. dr. Krajnc Iviĉ Mira 0,86 1,14 1,46 1,38 Izr. prof. dr. Pavliĉ Darja 1,69 1,81 1,75 1,67 Doc. dr. Pulko Simona 1,65 1,63 1,83 1,83 Red. prof. dr. Stramljiĉ Breznik Irena 1,56 1,58 1,59 1,44 Red. prof. dr. Štuhec Miran 1,30 1,36 1,29 1,49 1,45 1,61 ni reprezen- 1,67 Doc. dr. Ulĉnik Natalija tativna Doc. dr. Unuk Drago 1,54 1,53 1,48 1,75 Doc. dr. Viĉar Branislava, asist. / 0,74 0,64 0,74 Voršiĉ Ines, mlada razis., asist. 1,10 zaposlena do 30. 4. 2013 Doc. dr. Zemljak Jontes Melita 1,31 1,39 1,57 1,68 Nikolovski Gjoko, asist., lektor / 1,96 1,48 1,38 Glaz Agata, lektor 1,91 1,84 1,83 1,83 POVPREĈNA OCENA 1,36 1,49 1,44 1,43

Oddelek za madţarski jezik Grof Annamaria, tuja lektorica 1,96 1,96 2,00 1,97 zaposlena do 30. 09. 2013 Red. prof. dr. Kollath Anna 1,68 1,65 1,64 1,82 Izr. prof. dr. Rudaš Jutka 1,02 1,37 1,83 1,79 POVPREĈNA OCENA 1,56 1,66 1,82 1,86

Oddelek za filozofijo Red. prof. dr. Borstner Bojan 1,51 1,66 1,50 1,38 Izr. prof. dr. Bregant Janez 1,62 1,65 1,48 1,58 Doc. dr. Gartner Smiljana 1,40 1,47 1,29 1,34 Red. prof. dr. Kante Boţidar 1,37 1,34 1,00 1,11 Izr. prof. dr. Klampfer Friderik 1,69 1,61 Ni 0,96 reprezentati vna Izr.prof. dr. Kotnik Rudi 1,47 1,47 1,17 1,23 Red. prof. dr. Mišĉeviĉ Nenad 1,14 1,39 0,80 1,17 Red. prof. dr. Šuster Danilo 1,40 1,07 1,38 1,41 Izr. prof. dr. Švajncer Marija 1,32 1,42 1,27 / upokojena Izr. prof. dr. Vezjak Boris 1,44 1,39 1,49 1,15 POVPREĈNA OCENA 1,44 1,45 1,26 1,26

Oddelek za germanistiko Izr. prof. dr. Birk Matjaţ 0,78 0,84 1,01 1,19 Breitenfellner Helene, tuja lektorica 1,60 1,62 1,63 / Zaposlena do 30. 09. 2012

168

Lekt. dr. Enĉeva Milka 1,55 1,56 1,31 1,33 Doc. dr. Fabĉiĉ Melanija Larisa 1,44 1,58 1,50 1,60 Doc. dr. Jazbec Saša 1,79 1,27 1,61 1,47 Red. prof. dr. Jesenšek Vida 1,19 1,18 0,93 1,15 Doc. dr. Kacjan Brigita / 1,57 1,44 1,48 Red. prof. dr. Kondriĉ Horvat Vesna 1,50 1,33 1,06 1,17 Izr. prof. dr. Kos Dejan 0,99 0,92 0,97 0,86 Izr. prof. dr. Lipavic Oštir Alja 1,82 1,77 1,64 1,66 Mag. Mlakar Graĉner Doris, lektorica 1,71 1,61 1,66 1,69 doc. dr. Petriĉ Teodor 0,57 0,58 0,44 0,52 Urekar Anja, mlada razisk., asist. 0,80 1,75 / Mag. Ţavski Bahĉ Mateja, lekt. 1,06 1,39 1,13 1,28 Mag. Angelika Welebil 1,09 POVPREĈNA OCENA 1,29 1,32 1,29 1,27

Oddelek za psihologijo Red. prof. dr. Bakraĉeviĉ Vukman Karin 1,42 1,56 1,37 1,30 Red. prof. dr. Jaušovec Norbert 0,41 0,70 0,31 -0,88 Jaušovec Ksenija, strok. sodelavka 1,66 1,69 1,62 1,59 Doc. dr. Musil Bojan 1,45 1,43 1,40 1,47 Doc. dr.Tement Sara 1,53 1,28 1,52 POVPREĈNA OCENA 1,24 1,38 1,20 1,00

Oddelek za sociologijo Red. prof. dr. Flere Sergej 0,61 0,72 0,44 0,49 upokojitev 1. 8. 2012 Doc. dr. Godina Vuk Vesna 1,25 1,36 1,20 1,12 Red. prof. dr. Goriup Jana 1,52 1,49 1,16 1,33 zaposlitev do 30. 06. 2013 potem na FZV Doc. dr. Kirbiš Andrej 1,23 1,49 1,49 1,61 Doc. dr. Klanjšek Rudi 1,26 0,98 1,04 1,04 Doc. dr. Kramberger Igor 1,29 1,30 0,80 0,95 Mag. Lahe Danijela, asist. 1,48 1,06 / Doc. dr. Lavriĉ Miran 1,58 1,60 1,36 1,49 Doc. dr. Naterer Andrej 1,28 1,37 1,37 1,42 Doc. dr. Marina Tavčar Krajnc 1,14 1,15 0,97 0,97 POVPREĈNA OCENA 1,26 1,25 1,09 1,16

Oddelek za zgodovino Red. prof. dr. Friš Darko / 1,31 1,12 0,82 Doc. dr. Hozjan Andrej 1,51 1,59 1,58 1,57 Red. prof. dr. Klemenĉiĉ Matjaţ 0,66 0,89 0,93 0,51 Izr. prof. dr. Marolt Janez 1,02 0,91 0,46 0,52 upokojitev 29. 2. 2012 Doc. dr. Maver Aleš, lektor 1,88 1,91 1,95 1,83 Mudraţija Tin, mladi razisk., asist. 1,31 1,22 zaposlitev do 30. 04. 2013 Doc. dr. Potoĉnik Dragan / 0,13 0,41 0,70 Izr. prof. dr. Rahten Andrej 1,79 1,81 1,52 1,45 zaposlitev do 7. 9. 2013 Doc. dr. Ravnikar Anton 1,71 1,78 1,68 1,73 Red. prof. dr. Rozman Franc 0,62 0,47 0,74 0,73 upokojitev 1. 8. 2012 Red. prof. dr. Vodušek Stariĉ Jerca 1,81 1,70 1,29 1,38

169

Miha Zobec, mladi raziskovalec / POVPREĈNA OCENA 1,38 1,25 1,18 1,13

Oddelek za prevodoslovje Jarc Miran, uĉit. tuj. jezika 0,32 0,54 0,66 / upokojitev 27. 7. 2012 Koletnik Korošec Melita, lektorica 1,62 1,28 0,56 1,03 Doc. dr. Kučiš Vlasta, lektorica 1,35 1,03 1,03 1,07 Lektor Nuĉ Aleksandra, asist. / 1,25 1,30 1,54 Pignar Tomaniĉ Andreja, lektorica 1,33 1,59 1,53 1,72 Red.prof.dr. Terţan Kopecky Karmen 0,73 0,40 0,29 0,65 upokojitev 10. 7. 2012 Doc. dr. Valh Lopert Alenka 1,63 1,65 1,60 1,45 Dr. Zupan Simon, asistent / 1,80 1,06 1,08 Doc. dr. Natalia Kaloh Vid 1,53 POVPREĈNA OCENA 1,16 1,19 1,07 1,26

Oddelek za geografijo Izr. prof. dr. Drozg Vladimir 0,90 1,06 0,96 0,73 Doc. dr. Horvat Uroš 0,53 0,74 1,09 1,04 Kokot Krajnc Mojca, ml. razisk., asist. 1,09 1,13 Red. prof. dr. Kolnik Karmen 1,34 1,33 1,07 1,08 Doc.dr. Konečnik Kotnik Eva 1,72 1,70 1,81 1,64 Doc. dr. Lorber Luĉka 0,83 0,93 1,30 0,90 Red. prof. ddr. Vovk Korţe Ana 1,46 1,50 1,12 1,40 Doc. dr. Ţiberna Igor 1,55 1,21 1,34 1,31 POVPREĈNA OCENA 1,19 1,21 1,22 1,15

Oddelek za anglistiko in amerik. Izr. prof. dr. Gadpaille Michele 1,64 1,62 1,66 1,58 Hempkin Kirsten Margaret, lektorica 1,70 1,60 1,63 1,53 Doc. dr. Jurančič Petek Klementina 1,15 1,32 1,26 1,24 Red. prof. dr. Jutroniĉ Dunja 0,92 0,92 0,60 / upokojitev 29. 7. 2013 Red. prof. dr. Kennedy Victor 1,28 1,12 1,29 0,96 Mag. Kriţan Agata, lektorica 1,36 1,46 1,59 1,51 Dr. Kukovec Melita, asist. / 1,26 0,47 0,33 Majcenoviĉ Kline Barbara, lektorica 1,26 1,63 1,61 1,63 Doc. dr. Oniĉ Tomaţ 1,33 1,41 1,55 1,66 Doc. dr. Plemenitaš Katja 1,05 1,04 1,04 1,05 Red. prof. dr. Šabec Nada 0,84 0,72 0,73 0,43 POVPREĈNA OCENA 1,25 1,28 1,22 1,19

Oddelek za umetnostno zgodovino Dr. Valentina Bevc Varl, asist. 1,58 1,23 Izr. prof. dr. Ciglenečki Marjeta 1,43 1,35 1,56 1,58 Dr.Košak Tina, asist. 1,11 1,26 1,41 Doc. dr. Lavriĉ Anica 1,68 1,48 1,16 1,49 zaposlitev do 23.09.2013 Doc. dr.Lazarini Franci 1,65 1,67 1,58 Doc. dr. Murovec Barbara 1,15 1,24 0,90 0,92 Doc. dr. Resman Blaţ 1,69 1,27 1,45 1,30 zaposlitev do 23.09.2013 Izr. prof.dr. Vidmar Polona 1,60 1,72 1,59

170

Doc. dr. Mateja Kos Zabel 1,54 1,52 POVPREĈNA OCENA 1,49 1,39 1,43 1,40

OCENA STANJA KOK FF je na 1. izredni seji 11. 12. 2013 v skladu s Spremembami in dopolnitvami Pravilnika o izvajanju študentske ankete na univerzi v Mariboru, št. 3/2009-41AG s spremembami in dopolnitvami z dne 6. 7. 2012, ki je bil predstavljen na 13. seji KOKU 5. 12. 2013 skupaj s ĉlani komisije pregledala ocene pedagoške uspešnosti zaposlenih na FF v študijskem letu 2012/2013, ki bodo vkljuĉene v samoevalvacijsko poroĉilo. V 10. ĉlenu tega pravilnika je namreĉ predvideno: »O rezultatih ankete razpravljajo posamezni inštituti (katedre), komisija za ocenjevanje kakovosti in študijska komisija, pri čemer je potrebno izpostaviti zglede dobre prakse pri najboljše ocenjenih učiteljih. Ukrepe za izboljšanje pripravi študijska komisija in o njih poroča na senatu članice. Dekan ob prisotnosti predstavnika študentskega sveta članice opravi razgovore z najmanj 10 % najslabše ocenjenih izvajalcev glede na reprezentativno skupno oceno pedagoškega dela v preteklem študijskem letu in z vsemi negativno ocenjenimi izvajalci ter sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.« Komisija je ugotovila, da se oddelki glede ocen pedagoške uspešnosti delijo v 4 skupine. V 1. skupini je Oddelek za madţarski jezik in knjiţevnost s povpreĉno oceno 1,86; v 2. skupini sta oddelka s povpreĉno oceno okrog 1,4 (Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti in Oddelek za umetnostno zgodovino); v 3. skupini so oddelki s povpreĉno oceno med 1,2 in 1,3 (Oddelek za pedagogiko, Oddelek za filozofijo, Oddelek za germanistiko, Oddelek za prevodoslovje); v 4. skupini pa so oddelki s povpreĉno oceno pod 1,2 (Oddelek za psihologijo, Oddelek za sociologijo, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Oddelek za geografijo in Oddelek za zgodovino). Komisija meni, da je nadpovpreĉna skupna ocena Oddelka za madţarski jezik in knjiţevnost posledica zelo majhnega števila študentov. Med zaposlenimi imajo, kot je razvidno ţe nekaj let, najvišje ocene didaktiki in lektorji. V skupini slabše ocenjenih ostajajo istih 15 pedagoških delavcev, ki so imeli oceno manj kot 1 ţe v lanskem študijskem letu. Po letošnji oceni pa so v tej skupini še štirje novi, ki so bili še lani ocenjeni z veĉ kot 1. Najniţja ocena je —0,88, ki jo je prejel redni profesor, najvišja pa 1,83, ki sta jo dobila lektorja. Priloţnosti za izboljšanje Dakan naj po pogovoru s slabše ocenjenimi zaposlenimi skupaj z oddelĉnimi predstojniki pripravi predloge za izboljšanje. Kot opozorjeno ţe v SP 2011/12 je veĉina predavateljev, ocenjenih slabše, izvajalcev velikega števila predmetov, nekaterim pa je vsako študijsko leto spremenjena izvedba predmetov.

6.4.6 Rezultati študentske ankete o zadovoljstvu študentov na FF (analizo pripravili študentki Nikita Holc in Martina Ferlic)

Spomladi, leta 2013, smo nekateri predstavniki oddelkov v okviru projekta Študenti za študente, izvajali relativno podroben intervju z relevantnimi posamezniki študenti. Anketa zajema naslednja podroĉja: podatke o intervjuvancu, referat, urnik, izpite, knjiţnico, obštudijske dejavnosti, in kakovost. Na podlagi opisnih odgovorov je v anketi v okviru vsakega podroĉja podana analiza vsebin in izpostavljene toĉke, ki so se med intervjujem najveĉkrat pojavljale.

Podatki o intervjuvancih V anketi je sodelovalo 34 študentov, od tega 9 moški in 25 ţensk. Razpon letnic rojstva se giblje ob leta 1989 do 1993, najveĉ anketirancev je rojenih leta 1991. Leto prvega vpisa se giblje v razponu od leta 2008 do 2012, najveĉ anketirancev se je vpisalo leta 2011. Anketirani študenti so obiskovali vse letnike študijskega programa (1—5), najveĉ jih je obiskovalo drugi letnih študijskega izobraţevanja. Povpreĉna ocena študentov se giblje med 7 in 9,55. Poleg intervjujev so bili izvedeni tudi sestanki po letnikih, ki

171 so v grobem zajeli okrog 300 študentov, ki so odgovarjali na skrajšano verzijo vprašalnika. Ţal je bil odziv relativno boren.

Referat Intervjuvanci so mnenja, da delovni ĉas referata ni ustrezen. Moral bi biti deljen, tudi v popoldanskem in jutranjem ĉasu. Ni problem samo ĉasovni razpon, ki traja le dve uri, problem je predvsem, da sta ti dve uri nastavljeni takrat, ko ima veĉina študentov predavanje ali vaje. Na rešitve in odgovore študenti ĉakajo razliĉno, glede na obseţnost problema. Hitro so opravljene rutinske zadeve, medtem ko se kompleksnejše znajo zelo zavleĉi. Nekateri so z delovanjem referata zadovoljni, veĉina pa na mnogo odgovorov ne dobi odgovora, omenjajo arogantnost in odrezavost osebja. Omenjajo tudi neprofesionalnost in neenotnost glede informacij. Veliko je bilo teţav z vpisi, roki za oddajo vpisnih listov, predvsem za študente, ki so se iz razliĉnih razlogov vpisovali naknadno. Nekateri referat tudi hvalijo glede njihove prijaznosti, aţurnosti, pohvaljena so bila tudi obvestila, ki jih dajejo na stran Filozofske fakultete.

Urniki Z urniki so intervjuvanci veĉinoma zadovoljni. Motijo jih predvsem vmesne proste ure, nestabilnost urnika, prekrivanja, razpršenost in poslediĉno teţave glede prevoza ter sobotne ure. Veĉini študentov se zdi urnik bolj ali manj jasen. Veĉina študentov bi si ţelela blokovno izvedbo urnika. Pri moţnih izboljšavah se je pojavilo mnenje, naj se profesorjeve osebne ţelje pri sestavi urnika upoštevajo v manjši meri ter hitrejša dostopnost do spletnega urnika.

Izpit Glede prekrivanja izpitov imajo študenti deljeno mnenje. Nekoliko veĉ je takih, ki so se jim izpiti ţe veĉkrat prekrivali. Zanimivo, tudi enopredmetnim študentom. Študenti so tudi mnenja, da so izpiti preveĉ nasiĉeni in da bi bilo potrebno narediti veĉje razmike med posameznimi izpiti. Izpitno obdobje ne bi bilo prekratko, ĉe bi bilo v celoti zapolnjeno in ne le prva polovica. Prav tako je ţe v tej toĉki zaţeleno opravljanje izpitov s sprotnimi kolokviji. Redke študente nasiĉenost izpitov ne moti. Glede opravljanja izpitov so mnenja razliĉna: nekateri menijo, da je preveĉ ustnih izpitov, nekateri omenjajo, da so premalo zahtevni, poudarjajo tudi problematiko goljufanja. Hkrati se najde tudi poziv, da je za študente dobro, da vse obveznosti opravljajo sproti, tj. v prvem roku. Z AIPS-om študenti po veĉini nimajo teţav. Kot teţava je omenjen izbris ocen in dolga doba popravljanja napake ter problemi s prijavo na izpit. Študenti so mnenja, da jih uĉni proces veĉinoma dobro pripravi na preverjanje znanja. Glede naĉina opravljanja izpita so povedali, da bi lahko bilo veĉ izpitnih obdobij, nekateri si ţelijo veĉ pisnih izpitov (manj stresa), nekateri veĉ ustnih izpitov (lahko pokaţeš veĉ znanja). Ta problem bi se lahko rešil tako, da bi si naĉin opravljanja izpita lahko izbrali individualno. Prav vsi vprašani so mnenja, da bi bilo odliĉno, ĉe bi uvedli sistem kolokvijev pri vseh predmetih. Pojavi se tudi opomba, da bi ta moţnost lahko bila izbirna in ne pogoj za pristop k izpitu. Ocenjevanje je glede na odgovore veĉinoma pošteno, nekateri so omenjali vpliv subjektivnega ocenjevanja. Kriteriji so v veĉini znani v naprej, tudi ocena je v veĉini primerov jasno razloţena. Pri kvalitete povratne informacije so mnenja deljena. Kot moţne izboljšave študenti navajajo napovedane kolokvije skozi vse leto in pri vseh predmetih. Omenjena je tudi zdruţitev MOODLE-a in AIPS-a, kot je to v praksi na nekaterih drugih slovenskih fakultetah.

172

Profesorji Profesorji so po veĉini toĉni, zamujajo krajše ĉasovno obdobje (5–10 minut). Omenjeno je, da so profesorji manj toĉni na govorilne ure. Veĉina študentov je s profesorji zadovoljnih, vendar obstajajo nekateri profesorji, ki ta ugled kazijo. Veĉina profesorjev svoje znanje podaja preko Powerpoint prosojnic ali s prostim predavanjem. Predavanje s prosojnic ni napaĉno, dokler to ni le suhoparno branje, kar se pogosto dogaja. Lahko bi bili konkretnejši in teorijo prikazali tudi na praksi. Predavanja bi lahko zastavljena bolj odprto in ponujala moţnost debate in drugih izzivov. Kar se tiĉe govorilnih ur, bi bilo potrebno zaĉeti preverjati dejansko prisotnost posameznih profesorjev, prav tako so nadleţne njihove zamude. Govorilne ure bi lahko profesorji nadgradili v konzultacije. Študenti med študijem ne dobivajo dovolj podpore. Nekateri so, ko so potrebovali pomoĉ, to tudi dobili, nekateri pa poudarjajo, da se lahko zanesejo le nase. Usmerjanja za razvoj znanja in vešĉin je naĉeloma dovolj, tudi naĉin uĉenja veĉini študentom ustreza. Nekateri študenti imajo pozitivne izkušnje s profesorji, ki z njimi ţelijo sodelovati na raziskovalnih podroĉjih, dobrodelnih akcijah in podobno. Na nekaterih smereh te sugestije ne zaznavajo. Med drugimi opombami študenti omenjajo pomanjkanje motivacije zaradi vsesplošne krize v Sloveniji tako pri študentih kot tudi pri profesorjih. Nekateri izmed profesorjev naj ne bi svojega dela opravljali kvalitetno, ker za to niso dovolj plaĉani.

Strokovni delavci Veĉina sodelujoĉih se je opredelila, da so strokovni delavci naĉeloma korektni in dobro opravljajo svoje delo. Veliko pohval je namenjenih knjiţniĉarkam, ki so dostopne in pripravljene pomagati. V sklopu Mednarodne pisarne študentje zaznavajo neusposobljenost osebja, ki mu primanjkuje odgovorov na vprašanja, študentje imajo obĉutek, kot da se strokovni delavci za njih niso pripravljeni potruditi in jim svetovati pri študijskih izmenjavah. Veĉ kot 50 % sodelujoĉih izkušenj s strokovno sluţbo še ni imelo, zato na vprašanja niso odgovarjali.

Študijski proces Izbira študijske smeri je pri veĉini študentov nastala na podlagi zanimanja in veselja do doloĉenega podroĉja. Pojavil se je tudi zapis, da si je oseba izbrala doloĉeno smer, ker na (najbolj) ţeleno ni bila sprejeta. Vprašani od študija priĉakujejo, da bodo dobili nova poglobljena znanja, diplomo, nova poznanstva in veze, izkušnje, znanje, ki ga bodo znali prenesti v prakso oz. poklic. Pri študiju je študentom najbolj všeĉ, da osebno rastejo, dobra povezanost med študenti in profesorji, praksa, ki se izvaja na fakulteti, zanimivi profesorji, teoretiĉna širina, ekskurzije in raziskovalno delo. Po drugi strani, študentom ni všeĉ strah pred brezposelnostjo, opravljanje obveznih seminarskih nalog, obvezna predavanja, moti jih tudi, da isti profesorji pouĉujejo razliĉne predmete, premalo prakse, podajanje kriterijev, ki se kasneje »na lepe oĉi« ne upoštevajo, enostavnost »plonkanja« ter obvezna tuja literatura. Študijski program se veĉini vprašanih ne zdi posebej zahtevan, omenjajo pa, da je dvopredmetni študijski program bistveno bolj zahteven kot enopredmetni. S predmetnikom so nekateri zadovoljni, drugi ne. Slednji navajajo, da bi v program lahko vnesli aktualnejše vsebine, da se ne bi posveĉala le nekatera podroĉja, ampak bi korpus razširili, kritika pa leti tudi na mnoţico seminarskih nalog, ki po mnenju veĉine, ne koristijo prav veliko.

173

Študenti so menja, da so predmeti po veĉini koristni. Veliko kritik je letelo na izbirne predmete, ki se, kot kaţe, tako le imenujejo. Izbirnost je niĉeva in velikokrat se zgodi, da so študenti prisiljeni v doloĉen t. i. izbirni predmet. Snov se veĉini študentov zdi aţurna in razumljiva. Konĉno priĉakovano znanje ni zmeraj dobro definirano. Gradiva s predavanj so ponekod bolje dostopna, drugod se pojavljajo problemi, da ima knjiţnica premalo izvodov ali profesorji pozabijo gradivo poslati na skupni e-mail. Študenti so menja, da ni zmeraj jasno razloţeno, kako dostopati do gradiv. Prav tako so mnenja, da so seminarji in vaje zelo dobrodošli v primeru, ko zajemajo konkretno delo oz. prakso in ne predstavitev seminarskih nalog. Vprašani si ţelijo veĉ terenskih vaj, debat, izzivov, timskega dela ter tujih predavateljev. S številom kontaktnih ur so vprašani zadovoljni. Študenti skozi študijski proces napredujejo glede govorništva, primerjave, loĉevanja. Pojavi se mnenje, da je ĉas šolanja predolg. Veĉinoma je znanje relevantno za delo, ki mu sledi, manjka praksa. Teoretiĉno programi omogoĉajo zaposlitev, praktiĉno pa je v naši drţavi ravno obratno, kar spodbuja nemotiviranost. Veĉini študentov napredovanje v višji letnik ne predstavlja teţav, število ECTS toĉk se veĉini zdi primerno. Morda bi se lahko zadeve uredile glede tega, da lahko nadaljuješ s štirimi izbirnimi predmeti, ne pa tudi z enim pogojnim, kar ţe na prvi pogled ni praviĉno. Pod moţne izboljšave vprašani naštevajo veĉ prakse, veĉjo doslednost pri goljufanju ter vkljuĉitev strokovnjakov iz veĉ podroĉij.

Študentje Nekateri menijo, da študentje delujejo apatiĉno in pasivno, ter da nimajo jasno zastavljenega študijskega cilja. Pogosto študij dojemajo kot obrobno dejavnost v svojem ţivljenju in se poslediĉne ne drţijo priporoĉil profesorjev, ne opredeljujejo se kritiĉno do razmer v druţbi ali na akademski ravni, pogosto celo študirajo smer, ki jih ne veseli. Prisotna in moĉno izraţena je teţnja k izkljuĉitvi oz. »kaznovanju« študentov, ki so neresni, se ne drţijo dogovorov in ne izpolnjujejo obveznosti (verjetno gre za t. i. namišljene vpise). Sicer pa so študentje naĉeloma zelo zadovoljni s svojimi tutorji, ki so jim redno nudili pomoĉ in svetovanje pri študijskem procesu, prav tako so naĉeloma zadovoljni s svojimi predstavniki, ĉeprav je pri tem prišlo do manjših odstopanj zaradi individualnih teţav z njimi. Na splošno bi pa lahko rekli, da sistem predstavništva deluje zelo dobro.

Institucija Splošno oz. prevladujoĉe mnenje je, da ima fakulteta kot taka dobro vizijo in cilje, vendar pa vse sodelujoĉe moti njen fiziĉni izgled. Strinjajo se, da fakulteta deluje zanemarjeno, neurejeno in neorganizirano (razpored uĉilnic in oznaĉevanje). Vsi sodelujoĉi so zelo nezadovoljni z izgledom in urejenostjo toaletnih prostorov, kjer sta najbolj pereĉa problema kroniĉno pomanjkanje toaletnega papirja in mila. Za problematiĉno se izkazuje tudi oznaĉenost kabinetov posameznih profesorjev, kot predlog za izboljšavo pa študentje navajajo, da bi lahko bili kabineti strnjeni v npr. enem nadstropju, kar bi olajšalo iskanje. Pripombe se pojavljajo tudi na raĉun opreme, ki je zastarela, predvsem mize in stoli so velikokrat zviti, polomljeni in v zelo slabem stanju, zaradi ĉesar se študentje poĉutijo neudobno. Predvsem pa je moteĉa zastarelost raĉunalniške opreme, ki pogosto ne deluje. Pri tem pa se pojavlja tudi misel, da morda za tehniĉne teţave ni vedno kriva oprema sama, ampak bi bilo potrebno uvesti obvezno izobraţevanje profesorjev, kako s tehniĉno opremo ravnati. Zelo nezadovoljni so študentje tudi z razpoloţljivostjo brezţiĉne internetne povezave, ki bi jo bilo treba nujno posodobiti, saj EDUROAM ne deluje povsod.

Knjiţnica Veĉini študentov se zdi knjiţnica premajhna in potrebna prenove, pogosto se zgodi tudi, da je na voljo premalo enot knjiţnega gradiva, vendar študente v takem primeru rešuje neposredna bliţina

174

Univerzitetne knjiţnice. Za moteĉega se je izkazal tudi delovni ĉas, ki bi moral biti po mnenju študentov daljši. Veĉina tudi meni, da bi moral biti prostor pred knjiţnico odprt ves ĉas. Naĉeloma pa veĉjih pripomb v delovanju knjiţnice ni, študentje se v njej radi zadrţujejo in v njej najdejo veĉino študijskega gradiva.

Obštudijske dejavnosti Študentje so sicer zadovoljni z naborom obštudijskih dejavnosti, vendar se jih zaradi takšnih ali drugaĉnih razlogov veĉinoma ne udeleţujejo. Prevladujoĉ razlog za to je pomanjkanje ĉasa, velik problem predstavlja tudi oddaljenost bivališĉa študenta in neka splošna nezainteresiranost za dogajanje na fakulteti. Veĉinoma so seznanjen le z dejavnostjo Šport in humanistika, veĉina sodelujoĉih meni, da so študentje slabo seznanjeni z dogodki, ki so aktualni na fakulteti. Študentje pogrešajo obštudijske dejavnosti, ki bi bile »specializirane« za njihovo študijsko smer.

Kakovost Študente moti predvsem premajhen poudarek na praktiĉnem izobraţevanju, npr. vaje, prakse, pripravništva in uvajanja. Študentje se zelo dobro zavedajo finanĉne problematike fakultete in hkrati priznavajo, da navzlic finanĉni zagati fakulteta ponuja zadovoljiv standard. V primerjavi z drugimi fakultetami se veĉina študentov do FF UM opredeli kot do slabše fakultete. Zelo moteĉe za študente je slaba razporeditev posameznih predmetov glede na letnike in pa ponavljanje študijske snovi skozi vsa leta študija. Pri tem predlagajo, da bi predmete, kjer se snov ponavlja, ukinili in jih zamenjali z novejšimi in posodobljenimi uĉnimi predmeti. Splošen vtis je, da kakovost fakultete upada in da je potrebna temeljita rekonstrukcija uĉnih naĉrtov posameznih predmetov.

6.4.7 Rezultati o zadovoljstvu zaposlenih na FF

Vprašanje 1: Delovna doba na fakulteti

Na to vprašanje smo dobili 36 odgovorov, kar je manj kot tretjina zaposlenih. Najveĉ odgovorov smo dobili v kategoriji do 10 let (14), ki ji sledi kategorija do 20 let (13).

175

Vprašanje 2: Delo, ki ga opravljate

Anketo je izpolnilo 23 pedagoških delavcev in 13 nepedagoških delavcev. Sodelavci iz drugih kategorij letos niso izpolnjevali ankete.

Vprašanje 3: Odnos med zaposlenimi

Glede na odgovore lahko ugotovimo naslednje: 1. Odnosi z neposrednimi sodelavci so v letošnjem letu najbolje ocenjeni. 2. Tako kot lansko leto je zelo dobro ocenjen odnos z neposredno nadrejeno osebo. 3. Sodelovanje organizacijskih enot na fakulteti je ocenjeno podobno kot lansko leto. 4. Glede na lansko leto je vodstvo matiĉne fakultete prejelo malo boljšo oceno. 5. Najslabše so še zmeraj ocenjeni odnosi med vsemi zaposlenimi na matiĉni fakulteti. 6. Vzpodbudno je, da se je od lanskega do letošnjega leta zmanjšalo zaznavanje mobinga.

176

Vprašanje 4: Materialni pogoji

Veĉini sodelavcev odgovarja delovni ĉas in je ta postavko celo višje ocenjena kot v letu 2012. Postavke Varnost na delovnem mestu je zagotovljena in Delovno mesto mi omogoĉa ustrezno socialno varnost sta enako ocenjeni, zelo blizu pa je ocena S prihodom/odhodom na fakulteto nimam teţav. Postavka Plaĉa mi ustreza je podobno ocenjena kot v letu 2012 in je zasedla predzadnje mesto pri tem vprašanju. Na zadnjem mestu pa je tako kot v letu 2012 ostala postavka Opremljenost delovnega mesta je dobra. V najslabši postavki pa vseeno zaznavamo trend rasti, ker v letu 2012 ni bilo niti enega odgovora ―popolnoma drţi‖ in manj je bilo odgovorov ―drţi‖.

Vprašanje 5: Delo in naloge

Najvišjo oceno v letu 2013 je dobila postavka Pri delu sem samostojen/samostojna. Postavka, ki je bila v letu 2012 najvišje ocenjena, je v letu 2013 zdrknila na drugo mesto ―S svojim delom prispevam k uspešnosti matiĉne fakultete‖. Ocena o kreativnosti dela je ostala podobno visoka kot v letu 2012. Trend rasti je zaznan pri postavki ―Napotki nadrejenih so jasni‖, padec pa je zaznan pri postavki ―Delo

177 in naloge so jasno opredeljeni‖. V letu 2013 so najslabše ocene dosegle postavke glede ocenjevanja uspešnosti, kjer negativno izstopa postavka ―Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti‖. Kriteriji za vrednotenje uspešnosti po naprej znanih standardih so enako slabo ocenjeni kot v letu 2012.

Vprašanje 6: Kariera

Glede na lansko leto je na istem mestu ostala postavka ―Za svoje delo se ţelim dodatno izobraţevati‖; je pa dosegla še višjo oceno. Višjo oceno kot lani je dosegla tudi postavka na drugem mestu ―Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom‖. Najveĉji napredek glede na leto 2012 je dosegla tretja postavka ―S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna‖. Kriterji za napredovanje so ostali na istem nivoju kot v letu 2012. Najslabše pa je ocenjena postavka ―Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraţevanju‖, ki je dosegla niţjo oceno kot v letu 2012.

Vprašanje 7: Informiranost

Ocene pri tem vprašanju se iz leta 2012 niso spremenile, so pa vse postavke ocenjene z višjimi ocenami. Najvišjo oceno v tem vprašanju je dosegla postavka Seznanjem/seznanjena sem z akti UM in matiĉne fakultete. Na drugem mestu sta ocenjeni postavki ―Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije‖ in ―Spletne strani matiĉne fakultete mi omogoĉajo dostop do potrebnih informacij‖. Na predzadnjem mestu je ocena ―O dogajanju na matiĉni fakulteti sem dobro obvešĉen/obvešĉena‖ in zadnje mesto pripada odgovoru ―Vodstvo matiĉne fakultete mi posreduje potrebne informacije‖.

178

Vprašanje 8: Pobude, predlogi in pripombe za dvig kakovosti

Najveĉ prejetih pobud omenja problem ocenjevanja delovne uspešnosti, in sicer problem obstojeĉih kriterijev ocenjevanja, ki bi morali biti bolj jasni in prilagojeni poklicu oz. delu, ki ga opravljamo na Univerzi. Omenjena je tudi problematika napredovanj na ustrezna delovna mesta (oz. delovna mesta, ki ustrezajo nazivu) ter nujnost izboljšanja medsebojnih odnosov na fakulteti. Vsi zapisi in komentarji sodelujoĉih: bilo je že mnogo boljše. upam, da bo še kdaj. preseči je treba polarizacijo zaposlenih (pripravljenost za konstruktivni pogovor na obeh straneh) in se začeti ukvajati z dejansko aktualnimi problemi (št. študenotv, kakovost študija, dela zaposlenih, delovni čas in prisotnost na delu itd...) brez komentarja -mala plača malo pobud transparentno delo na oddelkih, med bližnjimi sodelavci, usklajevanje, da ne prihaja do podvajanj, ponavljanj vsebin, pa tudi širše med oddelki, kar ostaja včasih utopija in pobožna želja neprimerno je, da že leta čakam na ustrezno delovno mesto. prav tako je neprimerno, da zaradi manjšega števila študentov dobim ponekod plačano le 8.5 ur od 20 izvajanjih ur. bilo bi prav, dobro in lepo, če bi se kljub togosti bolognje bolj zavedali kdo je tu zaradi koga. svoje poslanstvo bi morali bolj obrniti v podporo študentom in ne lastni"karieri"!!! mislim, da študentom pomenimo bistveno manj, kot si sami želimo! na tak način bi bilo mnogo manj (pre)grobega prerivanja in (pre)nizkih udarcev tako na oddelkih, kot med različnimi študijskimi programi in delavci na članici. stvari se lahko preprosto uredijo. začeti je potrebno pri sebi, lastni korektnosti, resnicoljubnosti, poštenosti in tolerantnosti!!! kriteriji uspešnosti morajo biti prilagojeni poklicu, ki ga opravljamo in znani vsem zaposlenim. tistim, ki kriterjev ne dosegajo, je potrebno dati nekaj časa, da se "izboljšajo". - prisluhnite delavcu - vsaj poskušajte sproti reševati nastale probleme - dajte na vsaj malo vedeti, da fakulteto soustvarjamo vsi, ne samo vodje in vodstvo - vodstvo naj si vzame vsaj toliko časa, da tudi nepedagoškim razloži nastalo situacijo (tolikšno zmanjšanje plač posameznikom) pričeti bi bilo potrebno delati na medsebojnih odnosih, da smo tudi nepedagoški delavci pomembni za pedagoške, da svoje delo opravljamo odgovorno, kvalitetno in samostojno in smo za to premalo nagrajeni. če je zaposleni nezadovoljen na delovnem mestu, če doživlja mobing, če čuti, da ga vodstvo ne upošteva in da se na večini nivojev dogajajo krivice - "dekanovi" ljudje so neprikrito priviligirani -, potem je o kakovosti precej nesmiselno govoriti. predlagam, da si zaposleni in predvsem vodstvo neha metati pesek v oči s tem, da sebe in ves svet prepričuje, da smo vrhunska fakulteta na vrhunski univerzi (in da jo je takšno naredilo prav trenutno vodstvo). prej kot se bomo sprijaznili z dejstvom, da smo srednje solidna fakulteta na provincialni univerzi, ki s trenutnim vodstvom konstantno izgublja kredibilnost, prej bomo lahko začeli izboljševati kakovost v svojem razredu, na področjih, v katerih pa smo res lahko dobri. kolegici stramljič-breznikovi čestitam in se zahvaljujem za veliko in požrtvovalno delo v komisiji za kakovost. škoda je le, da deluje na področju, ki je pod trenutnim vodstvom ni cenjeno in je le del fasade ter žal nima perspektive, kot bi jo lahko imelo pod zdravim vodstvom. ocenjevanje delovne uspešnosti na naši fakulteti je bilo pristransko in sramotno.

179

6.4.8 Pripombe in pobude nepedagoških delavcev FF UM

Tjaša Mohar kot ĉlanica KOK FF je na 1. izredni seji KOK 11. 11. 2013 poroĉala o obisku glavne tajnice Univerze v Mariboru mag. Mojce Tancer, ki je bila povabljena na sestanek skupnih sluţb FF. Na sestanku je tajnica med drugim opozorila, da morajo biti v samoevalvacijskem poroĉilu v veĉji meri zastopani tudi nepedagoški delavci. V skladu s tem je bila na izredni seji Komisije za kakovost FF (KOK FF) sprejeta odloĉitev, da bodo pripombe, pobude in predloge nepedagoških delavcev vkljuĉene ţe v samoevalvacijsko poroĉilo za leto 2012/2013. Zato je bila še istega dne nanje naslovljena prošnja KOK, da svoja mnenja pošljejo do 18. 12. 2013, in sicer Tjaši Mohar po mailu ali na papirju, in sicer v obliki: a) pripomba oz. slabost b) predlog za izboljšavo s pripisom, da se identitete pobudnikov ne razkrivajo. Prejeli smo tri mnenja. PRVO: Slabosti: Tajnica FF ne podpisuje redno dokumentov, t.j. sprotno vsak dan, dokumenti prispejo v strokovno sluţbo z zamikom, kar je veĉkrat neugodno. Dekan ne zadrţuje podpisa. Kadar je tajnica p.p. ga. Jeriĉ, vsi dokumenti prihajajo pravoĉasno.

Rešitev: Tajnica FF naj dokumente podpisuje sproti.

Slabosti: Tajnica FF nima primernega odnosa do podrejenih, dostop do sebe zavraĉa, da nima ĉasa.

Rešitev: Oseba, ki naj bi vodila strokovne sluţbe, kaţe na to, da nima vodstvenih sposobnosti, da se izogiba odgovornosti – le-to prelaga na druge, ne pozna dela strokovnih sluţb FF UM, je pristranska, odloĉitve o podrejenih delavcih sprejema brez konkretnega vedenja o njihovem delu in teţavah, s katerimi se sreĉujejo. Delavci se poĉutijo ustrahovani in nemoĉni. Delo strokovnih sluţb FFUM primerja s sluţbami Pef UM, kjer je bila predhodno zaposlena, delavce je porazdelila po predalĉkih, kar ni sprejemljivo. Strokovne sluţbe potrebujejo vodjo, na katerega se lahko zanesejo, ki jim bo stal ob strani in bo na njihovi strani, ko gre za korektno opravljeno delo, pa tudi za pravilno svetovanje za teţave pri delu. Do sedaj je bilo kar se tiĉe obĉutka varnosti in zašĉite zaposlenih delavcev z njene strani stanje duhamorno. Strokovne sluţbe potrebujemo ĉloveka, ki bo šĉitil svoje podrejene,kar je v sedanjih okolišĉinah, ko so strokovne sluţbe za ostale zaposlene le nepotreben strošek, nujno potrebno. Svoje osebne zamere mora pustiti ob strani in ne glede na to, za katerega delavca gre, ki je njej podrejen, mora delovati po pravilu praviĉnosti. Priĉakovali smo veliko, saj do sedaj še nismo bili deleţni dobrega vodje strokovnih sluţb, dobili pa smo figo v ţepu. Le z drugaĉnim pristopom in delom do strokovnih sluţb si bo pridobila zaupanje podrejenih, za kar pa bo potrebno kar nekaj ĉasa, saj je do sedaj za medsebojne odnose naredila ţe veliko škode prav s svojim obnašanjem do podrejenih. Ustrahovanje, nezaupanje in ţuganje s prstom niso vrline dobrega vodje. VSI DELAVCI STROKOVNIH SLUZB Bl MORALI IMETI OBĈUTEK, DA JE NJIHOVO DELO CENJENO, PA NAJ OPRAVLJAJO ZAHTEVNO ALI MANJ ZAHTEVNO DELO, VSI SMO POTREBNI. OPOZORILO NA TO, DA Sl MORAMO MED SLUŢBAMI POMAGATI: NE MOREMO BITI VSI STROKOVNJAKI ZA VSA PODROĈJA.

180

Strokovne sluţbe lahko dobro in korektno medsebojno sodelujejo le, ĉe je vzpostavljen dober odnos ĉlovek do ĉloveka, ne glede na njegovo moĉ odloĉanja. Vse se zaĉne in konĉa na vodstvu. Lep pozdrav in hvala, da ste prebrali napisano. Ljudje bi povedali še veĉ, kot je tu napisano, ĉe se ne bi bali mašĉevanja. DRUGO: Predlogi in pobude:  Rotacija nepedagoških delavcev med strokovnimi sluţbami na FF. Z rotacijo bi delavec spoznal vsebine, zahtevnost, dinamiko dela druge sluţbe. Na podlagi tega bi lahko bolje osmislil pomen in naĉin sodelovanja s to sluţbo, podal predloge izboljšav v tem sodelovanju,...Gre za videnje širše slike (sluţbe so prepogosto osredotoĉene le nase in le na svoje procese). Na ta naĉin se gradi celota in zavestno delovanje k skupnim ciljem.  Redni skupni tedenski sestanki tajnice fakultete z vodji sluţb.  Uvesti prakso letnih razgovorov vseh nepedagoških delavcev.  Pri ocenjevanju delovne uspešnosti bi morali pri oblikovanju ocene sodelovati vodje sluţb za "svoje" zaposlene.  Zbiranje idej, pobud, rešitev - najti nek naĉin (npr. skrinjica). Poudariti bi bilo potrebno, da se osredotoĉamo na rešitve in ne na kritiko.  Ustrezna obremenitev nepedagoških delavcev in prerazporeditve dela med zaposlenimi. Predlagamo, da se naredi analiza obremenjenosti.  Uradne ure strokovnih sluţb tudi za pedagoške delavce. TRETJE: Vsekakor je moj predlog, tako kot ga vedno poudarjam, da si ţelim, da bi bili dobri odnosi med zaposlenimi, da bi drug drugemu pomagali in sodelovali. To je bil moj moto, ko sem nastopila mandat in to sem ponovno ponovila prejšnji teden na sestanku skupnih sluţb, kjer smo obravnavali razmere na fakulteti, medsebojne odnose in povzetke "follow up" poroĉila notranje institucionalne evalavacije in na katerem sestanku je bila prisotna tudi glavna tajnica. Osebno menim, da nas samo sodelovanje in medsebojna pomoĉ lahko pripelje dalje. Zelo sem ţalostna, da se je zadnje leto to, kar se dogaja med pedagoškimi delavci preneslo med nepedagoške. Pod pritiski nekaterih pedagoških delavcev so nekateri nepedagoški delavci neupraviĉeno priĉeli posredovati podatke, za katere so obvezani varovati skrivnost in priĉeli širiti laţi med zaposlenimi. Vedno reĉem, ĉe ima kdo problem, naj se obrne na nadrejenega ali na vse tiste, na katere se problem nanaša, saj lahko s skupnimi laţmi rešimo problem hitreje, kot pa da nekdo pošilja maile na naslove, ki se jih to tiĉe ali ne, pa še skrite kopije in po nepotrebnem obremenjuje ostale in še dostikrat z neresnicami. V zvezi z navedenim smo imeli tudi sestanek skupnih sluţb, kjer smo pozvali vse zaposlene k strpnosti in k dobrim medsebojnim odnosom. Na sestanku je bila prisotna tudi glavna tajnica. Za boljše in bolj strokovno delovanje bomo na FF UM priĉeli izvjatai pilotski projekt in nekatere zaposlene nepedagoške delavce poslali na usposabljanje na UM. To ne bo pomenilo kazni, temveĉ dobronamerno, da bo bolje spoznal zaposlene na rektortatu s katerimi sodeluje in spoznal še drug vidik dela, kar upamo, da mu bo kasneje olajšalo delo na ĉlanici. Zaradi nemotenega dela, bomo glede na priporoĉilo evalvatorjev v zaĉetku leta 2014 uvedli tudi uradne ure za skupne sluţbe, saj samo na takšen naĉin lahko zagotovimo kakovostno in uĉinkovito delo, sama pa bom na takšen naĉin imela tudi veĉa ĉasa, da sem bom lahko veĉkrat usedla s skupnimi sluţbami in pogovorila, saj sem v zadnjem letu zaradi številnih evalvacij, revizij in praktiĉno nemogoĉih razmer v zvezi s postopki, ki teĉejo na fakulteti, imela loĉene sestanke s sluţbami in dosti komunicirala po telefonu in mailih.

181

II. DEL:

ENOTNE PREGLEDNICE

182

ENOTNE PREGLEDNICE ZA VREDNOTENJE

IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI 2012/2013

183

7 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je v študijskem letu 2011/2012 izvedla vpis študentov v absolventski staţ na 14-ih 4-letnih univerzitetnih eno in dvopredmetnih študijskih programih, ki se jim izteĉe veljavnost v študijskem letu 2015/2016. Na 18-ih univerzitetnih eno in dvopredmetnih študijskih programih 1. stopnje je izvajala študijski proces in prviĉ izvedla vpis študentov v absolventski staţ. V študijskem letu 2011/2012 je imela prve diplomante na univerzitetnih bolonjskih študijskih programih 1. stopnje. V nadaljevanju so v preglednicah loĉeno pripravljeni podatki za univerzitetne 4-letne študijske programe in bolonjske univerzitetne 3-letne študijske programe 1. stopnje.

7.1 RAZPIS, PRIJAVE IN VPIS V 1. LETNIK REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA

Preglednica 3:

7.1.1 Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega / izrednega študija BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE:

3.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 60 36 - 15 0 - 2011/2012 60 24 - 0 0 - 2012/2013 40 19 - 0 0 -

3.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 45 56 65 0 0 - 2011/2012 45 50 58 0 0 - 2012/2013 45 46 60,5 0 0 -

3.3 Psihologija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 50 66 90 30 34 88,5 2011/2012 50 64 80 40 41 - 2012/2013 40 46 84,5 0 0 -

3.4 Germanistika Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 30 38 64 15 0 - 2011/2012 40 39 - 0 0 - 2012/2013 30 29 - 0 0 -

184

3.5 Zgodovina (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 30 31 - 0 0 - 2011/2012 30 33 49 0 0 - 2012/2013 30 29 - 0 0 -

3.6 Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 60 52 - 15 0 - 2011/2012 60 46 (2) - 15 0 - 2012/2013 60+5 44 (1) - 15 0 -

3.7 Geografija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 60 71 40 10 0 - 2011/2012 60 67 (5) - 10 0 - 2012/2013 65+5 45 (4) - 0 0 -

3.8 Sociologija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 45 51 73 20 9 - 2011/2012 50 58 58 20 0 - 2012/2013 45 50 60 20 0 -

3.9 Angleški jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 90 92 44 20 9 - 2011/2012 90 89 - 20 14 66 2012/2013 65 67 64 30 0 -

3.10 Medjezikovne študije - angleščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 60 71 57 0 0 - *omejitev brez - 2011/2012 60 63 št. toĉk 0 0 2012/2013 45 45 54 0 0 -

3.11 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 8 2 - 3 0 - 2011/2012 8 0 - 3 0 - 2012/2013 5+5 2 (1) - 0 0 -

185

3.12 Medjezikovne študije - madţarščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 8 4 - 0 0 - 2011/2012 8 1 - 0 0 - 2012/2013 8+5 1 - 0 0 -

3.13 Pedagogika Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 50 68 87,2 30 14 - 2011/2012 55 65 52,5 30 14 - 2012/2013 45 51 87,2 0 0 -

3.14 Filozofija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 40 33 - 0 0 - 2011/2012 40 35 (2) - 0 0 - 2012/2013 30+5 27 (4) - 0 0 -

3.15 Nemški jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 45 23 - 10 0 - 2011/2012 45 26 - 10 0 - 2012/2013 45+5 20 (1) - 20 0 -

3.16 Medjezikovne študije - nemščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 45 35 - 0 0 - 2011/2012 45 32 (1) - 0 0 - 2012/2013 40+5 21 - 0 0 -

3.17 Zgodovina (dvopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 45 53 63 15 0 - 2011/2012 50 52 50 15 0 - 2012/2013 45 46 53 20 0 -

3.18 Umetnostna zgodovina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2010/2011 30 34 54 10 0 - 2011/2012 30 33 (4) - 10 0 - 2012/2013 30+5 27 - 0 0 -

186

Opomba: v vrsticah, kjer je oznaka ” – ali 0” ni bilo omejitve vpisa, vpisa oz. ni podatka o omejitvi vpisa. Številke v oklepaju pomenijo število študentov, ki so vpisani na študijski program in imajo matiĉnost na FNM UM. Pri razpisanih vpisnih mestih, kjer je oznaka ―+‖ (npr. +5) pomeni število razpisanih vpisnih mest v povezavi z dvopredmetnimi študijskimi programi FNM UM. Ta mesta so posebej prikazana v spodnjih preglednicah. Podatki o omejitvi vpisa so povzeti na podlagi Analize prijave in vpisa za študijsko leto 2012/13.

Povezave z dvopredmetnimi študijskimi programi FNM UM:

3.19 Filozofija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 2 - 0 0 - 2012/2013 5 4 - 0 0 -

3.20 Geografija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 5 - 0 0 - 2012/2013 5 4 - 0 0 -

3.21 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 0 - 0 0 - 2012/2013 5 1 - 0 0 -

3.22 Medjezikovne študije - madţarščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 0 - 0 0 - 2012/2013 5 0 - 0 0 -

3.23 Medjezikovne študije -nemščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 1 - 0 0 - 2012/2013 5 0 - 0 0 -

3.24 Nemški jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 0 - 0 0 - 2012/2013 5 1 - 0 0 -

3.25 Umetnostna zgodovina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 4 - 0 0 - 2012/2013 5 0 - 0 0 -

187

3.26 Slovenski jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* 2011/2012 5 2 - 0 0 - 2012/2013 5 1 - 0 0 -

V preglednicah so prikazani podatki o številu razpisanih vpisnih mest, loĉeno za redni in izredni študij, število vpisanih študentov ter podatek o morebitni omejitvi vpisa. Število študentov je „skupno število študentov‖, ki so vpisani na študijski program FF UM (v povezavi s programom FNM UM ali TF UL), ne glede na izbiro matiĉne fakultete študenta. Podatki o omejitvi vpisa so povzeti na podlagi Analize prijave in vpisa za študijsko leto 2012/13.

7.1.2 Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega / izrednega študij BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM

3.27 Celotni zavod FF UM Študijski programi Študijsko Redni študij Izredni študij leto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min* Slovenski jezik in knjiţevnost - - 2010/2011 60 36 15 0 (enopredmetni) 2011/2012 60 24 - 0 0 - 2012/2013 40 19 - 0 0 - Sociologija in interdisciplinarno 65 - 2010/2011 45 56 0 0 druţboslovje (enopredmetni) 2011/2012 45 50 58 0 0 - 2012/2013 45 46 60,5 0 0 - Psihologija (enopredmetni) 2010/2011 50 66 90 30 34 88,5 2011/2012 50 64 80 40 41 - 2012/2013 40 46 84,5 0 0 - Germanistika (enopredmetni) 2010/2011 30 38 64 15 0 - 2011/2012 40 39 - 0 0 - 2012/2013 30 29 - 0 0 - Zgodovina (enopredmetni) 2010/2011 30 31 - 0 0 - 2011/2012 30 33 49 0 0 - 2012/2013 30 29 - 0 0 - Slovenski jezik in knjiţevnost 2010/2011 60 52 - 15 0 - (dvop.) 2011/2012 60+5* 44+2* - 15 0 - 2012/2013 60+5* 43+1* - 15 0 - Geografija 2010/2011 60 71 40 10 0 - 2011/2012 60+5* 62+5* - 10 0 - 2012/2013 65+5* 41+4* - 0 0 - Sociologija 2010/2011 45 51 73 20 9 - 2011/2012 50 58 58 20 0 - 2012/2013 45 50 60 20 0 - Angleški jezik in knjiţevnost 2010/2011 90 92 44 20 9 - 2011/2012 90 89 - 20 14 66 2012/2013 65 67 64 30 0 -

188

Medjezikovne študije – anglešĉina 2010/2011 60 71 57 0 0 - 2011/2012 60 63 - 0 0 - 2012/2013 45 45 54 0 0 - Madţarski jezik s knjiţevnostjo 2010/2011 8 2 - 3 0 - 2011/2012 8+5* 0 . 3 0 - 2012/2013 5+5* 1+1* - 0 0 - Medjezikovne študije – - - 2010/2011 8 4 0 0 madţaršĉina 2011/2012 8+5* 1 - 0 0 - 2012/2013 8+5* 1 - 0 0 - Pedagogika 2010/2011 50 68 87,2 30 14 - 2011/2012 55 65 52,5 30 14 - 2012/2013 45 51 87,2 0 0 - Filozofija 2010/2011 40 33 - 0 0 - 2011/2012 40+5* 35+2* - 0 0 - 2012/2013 30+5* 23+4* - 0 0 - Nemški jezik in knjiţevnost 2010/2011 45 23 - 10 0 - 2011/2012 45+5* 26 - 10 0 - 2012/2013 45+5* 19+1* - 20 0 - Medjezikovne študije – nemšĉina 2010/2011 45 35 - 0 0 - 2011/2012 45+5* 31+1* - 0 0 - 2012/2013 40+5* 21 - 0 0 - Zgodovina (dvop.) 2010/2011 45 53 63 15 0 - 2011/2012 50 52 50 15 0 - 2012/2013 45 46 53 20 0 - Umetnostna zgodovina 2010/2011 30 34 54 10 0 - 2011/2012 30+5* 29+4* - 10 0 - 2012/2013 30+5* 27 - 0 0 -

* Število razisanih vpisnih mest za vezave z dvopredmetnimi študijskimi programi FNM UM in število vpisanih študentov na en dvopredmetni študijski program FF UM, ki imajo matiĉnost na FNM UM.

7.2 STRUKTURA ŠTUDENTOV 1. LETNIKA GLEDE NA VRSTO ZAKLJUČENE SREDNJE ŠOLE (%)

Preglednica 4:

7.2.1 Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE:

4.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2012/201 2010/201 2010/201 2011/2012 2012/2013 2011/2012 3 1 1 Gimnazija 68,42 100 100 - -

189

Druga srednja strokovna 31,58 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + - - - - - 2) Skupaj 100 100 100 - -

4.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje (enopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 34,10 58,0 73,2 - - - Druga srednja strokovna 65,90 42,0 26,8 - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.3 Psihologija (enopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 80,44 96,87 95,3 - 90,24 77,8 Druga srednja strokovna 19,56 3,13 4,7 - 9,76 22,2 šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - 100 100

4.4 Germanistika (enopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 51,73 51,28 45,2 - - - Druga srednja strokovna 48,27 48,72 54,8 - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

- 4.5 Zgodovina (enopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 51,73 78,78 55,6 - - - Druga srednja strokovna 48,27 21,22 44,4 - - - šola

190

Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.6 Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni) Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 77,77 100 100 - - - Druga srednja strokovna 22,23 - - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.7 Geografija Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 74,47 98,50 100 - - - Druga srednja strokovna 25,53 1,50 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.8 Sociologija Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 75,00 96,55 100 - - 50 Druga srednja strokovna 25,00 3,45 - - - 50 šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - 100

4.9 Angleški jezik in knjiţevnost Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 79,72 92,13 100 - 92,85 100 Druga srednja strokovna 20,28 7,87 - - 7,15 - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - 100 100

191

4.10 Medjezikovne študije – angleščina Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 69,57 98,41 100 - - - Druga srednja strokovna 30,43 1,59 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.11 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 50,00 0 100 - - - Druga srednja strokovna 50,00 0 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + - 0 - - - - 2) Skupaj 100 0 100 - - -

4.12 Medjezikovne študije – madţarsčina Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 100 100 100 - - - Druga srednja strokovna ------šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.13 Pedagogika Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 68,62 98,46 100 92,85 63,6 Druga srednja strokovna 31,38 1,54 - 7,15 36,4 šola Srednja strokovna šola (3 + - - - - - 2) Skupaj 100 100 100 100 100

4.14 Filozofija Zaključena srednja šola Redni študij Izredni študij

192

2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 71,43 88,57 100 - - - Druga srednja strokovna 28,57 11,43 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.15 Nemški jezik in knjiţevnost Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 66,67 92,30 100 - - - Druga srednja strokovna 33,33 7,70 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.16 Medjezikovne študije – nemščina Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 86,37 100 100 - - - Druga srednja strokovna 13,63 - - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.17 Zgodovina Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 65,21 98,07 100 - - - Druga srednja strokovna 34,79 1,93 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

4.18 *Umetnostna zgodovina Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2011/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2012/2013 2 1 Gimnazija 66,67 93,93 100 - - -

193

Druga srednja strokovna 33,33 6,07 - - - - šola Srednja strokovna šola (3 + ------2) Skupaj 100 100 100 - - -

Preglednica 4:

7.2.2 Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM

4.19 Celotni zavod FF UM Redni študij Izredni študij Zaključena srednja šola 2012/201 2010/201 2012/2013 2011/2012 2010/2011 2011/2012 3 1 Gimnazija 68,77 90,70 92,74 - 91,98 72,85 Druga srednja strokovna šola 31,23 9,30 7,26 - 8,02 27,15 Srednja strokovna šola (3 + 2) ------Skupaj 100 100 100 - 100 100 Podatki so vpisani na podlagi izpisov AIPS za študijsko leto 2012/2013. Za celoten zavod FF UM pa so prikazani kot povpreĉje vseh študijskih programov.

7.3 STRUKTURA ŠTUDENTOV 1. LETNIKA GLEDE NA NAČIN ZAKLJUČKA SREDNJE ŠOLE (%)- za študijsko leto 2012/2013 v AIPS-u izpisov podatkov ni moţnih

7.4 Preglednica 5:

7.4.1 Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE:

5.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 62,00 38,00 100 ** ** ** 2012/2013

5.3 Psihologija (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj

194

2010/2011 95,3 4,7 100 77,8 22,2 100 2011/2012 100 0 100 90,2 9,8 100 2012/2013

5.4 Germanistika (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 51,3 48,7 100 ** ** ** 2012/2013

5.5 Zgodovina (enopredmetni) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 78,8 21,2 100 ** ** ** 2012/2013

5.6 Slovenski jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.7 Geografija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.8 Sociologija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 50 50 100 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.9 Angleški jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 100 0 100 2011/2012 100 0 100 85,8 14,2 100 2012/2013

5.10 Medjezikovne študije- madţarščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj

195

2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.11 Pedagogika Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 63,6 36,4 100 2011/2012 100 0 100 85,8 14,2 100 2012/2013

5.12 Filozofija Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 94,3 5,7 100 ** ** ** 2012/2013

5.13 Nemški jezik in knjiţevnost Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.14 Medjezikovne študije - nemščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.15 Zgodovina (dvopredmetna) Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.16 Medjezikovne študije - angleščina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 100 0 100 ** ** ** 2012/2013

5.17 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Redni študij Izredni študij

196

leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 0 0 0 ** ** ** 2012/2013

5.18 Umetnostna zgodovina Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 100 0 100 ** ** ** 2011/2012 93,9 6,1 100 ** ** ** 2012/2013

* PI/ZI = poklicna matura oz. zakljuĉni izpit. Podatki so vpisani na podlagi statistiĉnih izpisov AIPS za študijsko leto 2011/12. V študijskem letu 2011/12 je bilo vpisanih manj rednih študentov z opravljeno maturo glede na predhodno študijsko leto. Poveĉalo se je tudi število tujih študentov. Na izrednem študiju se podatki spreminjajo glede na starostno strukturo študentov. Deleţ izrednih študentov z opravljeno maturo se je obĉutno poveĉal na študijskih programih Psihologija in Pedagogika, zmanjšal pa se je na študijskem programu Angleški jezik in knjiţevnost.

Preglednica 5:

7.4.2 Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE CELOTNI ZAVOD FF UM

5.19 Celotni zavod FF UM Študijsko Redni študij Izredni študij leto Matura PI/ZI* Skupaj Matura PI/ZI* Skupaj 2010/2011 99,74 0,26 100 72,85 27,15 100 2011/2012 92,95 7,05 100 87,26 12,74 100 2012/2013

V študijskem letu 2011/12 je bilo vpisanih manj rednih študentov z opravljeno maturo glede na predhodno študijsko leto. Na izrednem študiju pa je bilo obĉutno veĉ vpisanih študentov z opravljeno maturo glede na predhodno študijsko leto.

197

Preglednica 6:

7.5 PRIMERJAVA GIBANJA ŠTEVILA ŠTUDENTOV PO LETNIKIH IN LETIH Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI:

6.1 Nemški jezik s knjiţevnostjo Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 24 - 14 38 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 0 0 Redni ** ** ** ** - 24 24 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.2 Slovenski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 61 - 57 118 2010/2011 Izredni ** ** 4 - 0 4 ** Redni ** ** ** ** - 60 60 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 6 6 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.3 Angleški jezik s knjiţevnostjo in… Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 63 - 62 125 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 0 0 Redni ** ** ** ** - 62 62 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.4 Filozofija in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 31 - 15 46 2010/2011 Izredni ** ** ** 2 - 1 3 Redni ** ** ** ** - 31 31 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 1 1 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

198

6.5 Geografija in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 48 - 41 89 2010/2011 Izredni ** ** ** 3 - 6 9 Redni ** ** ** ** - 48 48 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 3 3 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.6 Madţarski jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 4 - 2 6 2010/2011 Izredni ** ** ** 1 - 1 2 Redni ** ** ** ** - 4 4 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 1 1 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.7 Nemški jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 24 - 18 42 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 0 0 Redni ** ** ** ** - 22 22 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.8 Slovenski jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 58 - 51 109 2010/2011 Izredni ** ** ** 3 - 5 8 Redni ** ** ** ** - 58 58 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 2 2 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.9 Sociologija in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 74 - 63 137 2010/2011 Izredni ** ** ** 10 - 21 31 2011/2012 Redni ** ** ** ** - 73 73

199

Izredni ** ** ** ** - 9 9 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.10 Zgodovina in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 46 - 47 93 2010/2011 Izredni ** ** ** 9 - 11 20 Redni ** ** ** ** - 46 46 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 8 8 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.11 Pedagogika in… Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 43 - 55 98 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 25 25 Redni ** ** ** ** - 43 43 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.12 Zgodovina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 26 - 26 52 2010/2011 Izredni ** ** ** 6 - 0 6 Redni ** ** ** ** - 26 26 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.13 Prevajanje in tolmačenje – angleščina in … Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 46 - 43 89 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 0 0 Redni ** ** ** ** - 46 46 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

6.14 Prevajanje in tolmačenje – nemščina in … Študijsko Načina 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Absolven Skupaj

200

leto študija ti Redni ** ** ** 30 - 37 67 2010/2011 Izredni ** ** ** 0 - 0 0 Redni ** ** ** ** - 30 30 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 0 0 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

**Vpisa v 1., 2., 3. in 4. letnik teh študijski programov zaradi izvedbe novih bolonjskih študijskih programov ni bilo.

Preglednica 6:

7.5.1 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih CELOTEN ZAVOD FF UM UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

6.15 Celotni zavod FF UM – UN Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni ** ** ** 346 - 317 663 2010/2011 Izredni ** ** ** 20 - 36 56 Redni ** ** ** ** - 367 367** 2011/2012 Izredni ** ** ** ** - 18 18 Redni ** ** ** ** ** 0 0 2012/2013 Izredni ** ** ** ** ** 0 0

* *Všteti tudi študenti, ki so vpisani le na en dvopredmetni študijski program FF UM in imajo matiĉnost na FNM UM. Prehod iz 4. letnika v absolventski staţ rednega in izrednega študija na univerzitetnih 4-letnih študijskih programih je bil visok zaradi izteka UN programov.

Preglednica 6:

7.5.2 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih

7.5.3 BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE:

B.6.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti 2010/2011 Redni 36 31 30 - - - 97

201

Izredni ------Redni 24 34 22 - - 19 99 2011/2012 Izredni ------Redni 20 21 27 - - 12 80 2012/2013 Izredni ------

B.6.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 56 45 22 - - - 123 2010/2011 Izredni ------Redni 50 50 26 - - 14 140 2011/2012 Izredni ------Redni 49 38 36 - - 22 145 2012/2013 Izredni ------

B.6.3 Psihologija Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 66 50 45 - - - 161 2010/2011 Izredni 34 24 12 - - - 70 Redni 64 62 49 - - 11 186 2011/2012 Izredni 41 33 24 - - 7 105 Redni 46 61 61 - - 16 184 2012/2013 Izredni - 32 32 - - 11 75

B.6.4 Germanistika Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 38 30 10 - - - 78 2010/2011 Izredni ------Redni 39 31 31 - - 8 109 2011/2012 Izredni ------Redni 32 23 26 - - 18 99 2012/2013 Izredni ------

B.6.5 Zgodovina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 31 24 16 - - - 71 2010/2011 Izredni ------Redni 33 28 18 - - 9 88 2011/2012 Izredni ------Redni 31 26 22 - - 14 93 2012/2013 Izredni ------

202

B.6.6 Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni) Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 52 46 37 - - - 135 2010/2011 Izredni ------Redni 46 35 37 - - 18 136 2011/2012 Izredni ------Redni 44 31 33 - - 22 130 2012/2013 Izredni ------

B.6.7 Geografija Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 71 43 24 - - - 138 2010/2011 Izredni ------Redni 67 46 33 - - 15 161 2011/2012 Izredni ------Redni 50 47 37 - - 19 153 2012/2013 Izredni ------

B.6.8 Sociologija Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 51 43 30 - - - 124 2010/2011 Izredni 9 8 - - - - 17 Redni 58 37 32 - - 17 144 2011/2012 Izredni 0 7 6 - - 0 13 Redni 53 49 34 - - 28 164 2012/2013 Izredni - - 7 - - 4 11

B.6.9 Angleški jezik in knjiţevnost Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 92 73 54 - - - 219 2010/2011 Izredni 9 7 - - - - 16 Redni 89 55 57 - - 25 226 2011/2012 Izredni 14 8 6 - - - 28 Redni 68 59 54 - - 33 214 2012/2013 Izredni - 11 8 - - 1 20

B.6.10 Medjezikovne študije – angleščina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti 2010/2011 Redni 71 53 45 - - - 169

203

Izredni ------Redni 63 54 44 - - 29 190 2011/2012 Izredni ------Redni 47 49 43 - - 21 160 2012/2013 Izredni ------

B.6.11 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 2 7 1 - - - 10 2010/2011 Izredni ------Redni 0 1 6 - - 1 8 2011/2012 Izredni ------Redni 2 0 1 - - 4 7 2012/2013 Izredni ------

B.6.12 Medjezikovne študije – madţarščina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 4 3 2 - - - 9 2010/2011 Izredni ------Redni 1 3 3 - - 2 9 2011/2012 Izredni ------Redni 1 2 2 - - 3 8 2012/2013 Izredni ------

B.6.13 Pedagogika Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 68 48 37 - - - 153 2010/2011 Izredni 14 13 - - - - 27 Redni 65 55 47 - - 13 180 2011/2012 Izredni 14 13 10 - - 0 37 Redni 52 55 54 - - 23 184 2012/2013 Izredni - 11 13 - - 5 29

B.6.14 Filozofija Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 33 27 16 - - - 76 2010/2011 Izredni ------Redni 35 16 20 - - 12 83 2011/2012 Izredni ------Redni 28 23 14 - - 15 80 2012/2013 Izredni ------

B.6.15 Nemški jezik in knjiţevnost

204

Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 23 16 21 - - - 60 2010/2011 Izredni ------Redni 26 17 15 - - 11 69 2011/2012 Izredni ------Redni 21 18 14 - - 7 60 2012/2013 Izredni ------

B.6.16 Medjezikovne študije – nemščina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 35 25 26 - - - 86 2010/2011 Izredni ------Redni 32 28 21 - - 19 100 2011/2012 Izredni ------Redni 23 21 26 - - 13 83 2012/2013 Izredni ------

B.6.17 Zgodovina (dvopredmetni) Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 53 43 25 - - - 121 2010/2011 Izredni ------Redni 52 38 37 - - 20 147 2011/2012 Izredni ------Redni 48 37 32 - - 22 139 2012/2013 Izredni ------

B.6.18 Umetnostna zgodovina Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 34 15 - - - - 49 2010/2011 Izredni ------Redni 33 21 12 - - - 66 2011/2012 Izredni ------Redni 28 19 20 - - 12 79 2012/2013 Izredni ------

Preglednica 6:

7.5.4 Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE

205

B.6.19 – Celotni zavod FF UM - BP Študijsko Načina Absolven 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj leto študija ti Redni 522 402 282 - - - 1206 2010/2011 Izredni 50 38 12 - - - 100 Redni 502 414 330 - - 152 1398 2011/2012 Izredni 55 47 35 - - 7 144 Redni 407 370 354 - - 191 1322 2012/2013 Izredni - 43 46 - - 16 105

Primerjava gibanja števila rednih in izrednih študentov med letniki je višja kot v predhodnem študijskem letu. Po zakljuĉenem 3. letniku se je v absolventski staţ vpisalo 54 % študentov.

7.6 STRUKTURA ŠTUDENTOV PO SPOLU

Preglednica 7:

7.6.1 Struktura študentov po spolu (v %) CELOTEN ZAVOD FF UM

7.1 Celotni zavod FF UM

Načina Študijsko leto Moški Ţenske študija Redni 20,99 79,01 2010/2011 Izredni 17,31 82,69 Redni 24,48 75,52 2011/2012 Izredni 18,52 81,48 Redni 24,50 75,50 2012/2013 Izredni 13,33 86,67

V preglednici so navedeni podatki o strukturi študentov po spolu glede na izbrano matiĉnost študenta (matiĉni na FF UM). Zaznati je rahlo povišanje vpisanih moških na rednem in izrednem študiju.

206

7.7 POVPREČNA OCENA IZPITOV REDNEGA IN IZREDNEGA ŠTUDIJA

Preglednica 8:

7.7.1 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

8.1 Nemški jezik s knjiţevnostjo Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,39 - 2011/2012 7,33 - 2012/2013 7,41 -

8.2 Slovenski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,66 7,96 2011/2012 7,73 7,98 2012/2013 7,64 7,71

8.3 Angleški jezik s knjiţevnostjo in… Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,52 - 2011/2012 7,56 - 2012/2013 7,47 - 8.4 Filozofija in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,66 7,58 2011/2012 7,60 7,58 2012/2013 7,60 7,56

8.5 Geografija in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,74 7,49 2011/2012 7,79 7,58 2012/2013 7,88 7,12

8.6 Madţarski jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,87 7,73 2011/2012 7,76 7,63 2012/2013 7,75 -

207

8.7 Nemški jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,44 - 2011/2012 7,44 - 2012/2013 7,39 -

8.8 Slovenski jezik s knjiţevnostjo in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,72 7,34 2011/2012 7,70 7,20 2012/2013 7,63 -

8.9 Sociologija in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,89 7,54 2011/2012 7,87 7,37 2012/2013 7,81 7,15

8.10 Zgodovina in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,79 7,36 2011/2012 7,88 8,19 2012/2013 7,91 6,93

8.11 Pedagogika in… Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 8,21 7,77 2011/2012 8,36 - 2012/2013 8,08 -

8.12 Zgodovina Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,80 - 2011/2012 7,86 - 2012/2013 7,68 -

8.13 Prevajanje in tolmačenje – angleščina in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,87 -

208

2011/2012 7,87 - 2012/2013 7,91 -

8.14 Prevajanje in tolmačenje – nemščina in … Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,73 - 2011/2012 7,68 - 2012/2013 7,65 -

Preglednica 8:

7.7.2 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija CELOTEN ZAVOD FF UM UNIVERZITETNI 4-LETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

8.15 Celotni zavod FF UM - UN Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,73 7,59 2011/2012 7,74 7,65 2012/2013 7,70 7,29

Povpreĉna ocena izpitov rednih in izrednih študentov je primerljiva s predhodnim študijskim letom in ni veĉjih odstopanj.

Preglednica 8:Povpreĉna ocena izpitov rednega in izrednega študija BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE

B.8.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,88 - 2011/2012 7,76 - 2012/2013 7,72 -

B.8.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,76 - 2011/2012 7,75 - 2012/2013 7,78 -

209

B.8.3 Psihologija (enopredmetni) Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 8,57 8,19 2011/2012 8,59 7,80 2012/2013 8,61 8,25

B.8.4 Germanistika (enopredmetni) Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,45 - 2011/2012 7,68 - 2012/2013 7,39 -

B.8.5 Zgodovina (enopredmetni) Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,62 - 2011/2012 7,66 - 2012/2013 7,53 -

B.8.6 Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni) Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,70 - 2011/2012 8,08 - 2012/2013 7,71 -

B.8.7 Geografija Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,90 - 2011/2012 7,92 - 2012/2013 7,94 -

B.8.8 Sociologija Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,83 7,99 2011/2012 7,92 8,11 2012/2013 7,84 8,10

B.8.9 Angleški jezik in knjiţevnost Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,76 8,06

210

2011/2012 7,70 8,19 2012/2013 7,73 8,03

B.8.10 Medjezikovne študije – angleščina Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,86 - 2011/2012 7,92 - 2012/2013 7,67 -

B.8.11 Madţarski jezik s knjiţevnostjo Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,61 - 2011/2012 8,00 - 2012/2013 8,35 -

B.8.12 Medjezikovne študije – madţarščina Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,81 - 2011/2012 7,92 - 2012/2013 7,90 -

B.8.13 Pedagogika Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 8,12 8,21 2011/2012 8,68 8,23 2012/2013 8,02 8,08

B.8.14 Filozofija Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,96 - 2011/2012 8,43 - 2012/2013 7,79 -

B.8.15 Nemški jezik in knjiţevnost Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,78 - 2011/2012 7,73 - 2012/2013 7,59 -

B.8.16 Medjezikovne študije – nemščina

211

Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,72 - 2011/2012 7,69 - 2012/2013 7,56 -

B.8.17 Zgodovina Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 8,03 - 2011/2012 8,52 - 2012/2013 8,09 -

B.8.18 Umetnostna zgodovina Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,76 - 2011/2012 7,81 - 2012/2013 7,62 -

Preglednica 8:

7.7.3 Povprečna ocena izpitov rednega in izrednega študija CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE

B.8.19 Celotni zavod FF UM - BP Študijsko Povprečna ocena leto Redni Izredni 2010/2011 7,84 8,11 2011/2012 7,98 8,08 2012/2013 7,82 8,11

Povpreĉna ocena študija na dvopredmetnih študijskih programih, ki jih izvaja FF UM oziroma FF UM v povezavi s programi FNM UM in TF UL, je ocena vseh opravljenih študijskih obveznosti študentov na obeh študijskih programih. Povpreĉna ocena študija je izraĉunana kot aritmetiĉna sredina. Na rednem študiju je povpreĉna ocena izpitov obĉutno višja na študijskih programih: Germanistika, Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni), Madţarski jezik s knjiţevnostjo, Pedagogika, Filozofija, Zgodovina (dvopredmetni). Na izrednem študiju je povpreĉna ocena izpitov obĉutno višja na študijskem programu Sociologija, niţja pa na študijskem programu Psihologija.

212

7.8 ANALIZA NAPREDOVANJA REDNIH ŠTUDETNOV

Preglednica 9:

7.8.1 Analiza napredovanja rednih študentov (v %) BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE

B.9.1 Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni) % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 83,33 ** ** 82,45 81,57 ** 1 2011/201 70,96 ** 63,33 76,24 94,44 ** 2 2012/2013 87,50 79,40 ** ** 54,50 73,80

B.9.2 Sociologija in interdisciplinarno druţboslovje % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 73,33 ** ** 85,57 97,82 ** 1 2011/201 57,77 ** 63,63 70,22 89,28 ** 2 2012/2013 76,00 72,00 ** ** 84,60 77,53

B.9.3 Psihologija % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 93,75 ** ** 94,04 94,33 ** 1 2011/201 98,00 ** 24,44 72,12 93,93 ** 2 2012/2013 95,30 98,30 ** ** 32,60 75,40

213

B.9.4 Germanistika % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 62,5 ** ** 58,52 54,54 ** 1 2011/201 103,33* ** 80,00 88,30 81,57 ** 2 2012/2013 58,90 83,80 ** ** 58,00 66,90

B.9.5 Zgodovina % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 69,56 ** ** 73,48 77,41 ** 1 2011/201 75,00 ** 56,25 73,85 90,32 ** 2 2012/2013 78,70 78,50 ** ** 77,70 78,30

B.9.6 Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni) % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 82,22 ** ** 78,20 74,19 ** 1 2011/201 80,43 ** 48,64 65,45 67,30 ** 2 2012/2013 67,30 94,20 ** ** 59,40 73,63

B.9.7 Geografija % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž

214

2010/201 75,00 ** ** 75,21 75,43 ** 1 2011/201 67,74 ** 62,50 65,00 64,78 ** 2 2012/2013 70,10 80,40 ** ** 57,50 69,33

B.9.8 Sociologija % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 88,23 ** ** 89,85 91,48 ** 1 2011/201 74,41 ** 56,66 67,87 72,54 ** 2 2012/2013 84,40 81,80 ** ** 87,50 84,56

B.9.9 Angleški jezik in knjiţevnost % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 85,71 ** ** 81,27 76,84 ** 1 2011/201 78,08 ** 46,29 61,38 59,78 ** 2 2012/2013 66,20 98,10 ** ** 57,80 74,63

B.9.10 Medjezikovne študije – angleščina % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 84,90 ** ** 82,00 79,10 ** 1 2011/201 83,01 ** 64,44 74,50 76,05 ** 2 2012/2013 77,70 79,60 ** ** 47,70 68,33

215

B.9.11 Madţarski jezik in knjiţevnost % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 100,00 ** ** 100,00 100,00 ** 1 2011/201 85,71 ** 100,00 78,57 50,00 ** 2 2012/2013 0 100,00 ** ** 66,60 83,30

B.9.12 Medjezikovne študije – madţarščina % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 66,66 ** ** 108,33 150,00 ** 1 2011/201 100 ** 100,00 91,66 75,00 ** 2 2012/2013 100,00 66,60 ** ** 100,00 88,86

B.9.13 Pedagogika % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 97,36 ** ** 93,96 90,56 ** 1 2011/201 97,91 ** 35,13 71,30 80,88 ** 2 2012/2013 84,60 98,10 ** ** 48,90 77,20

B.9.14 Filozofija % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž

216

2010/201 80,00 ** ** 78,57 77,14 ** 1 2011/201 74,07 ** 75,00 65,85 48,48 ** 2 2012/2013 65,70 87,50 ** ** 75,00 76,06

B.9.15 Nemški jezik in knjiţevnost % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 91,30 ** ** 78,98 66,66 ** 1 2011/201 93,75 ** 52,38 73,34 73,91 ** 2 2012/2013 69,20 82,30 ** ** 46,60 66,03

B.9.16 Medjezikovne študije – nemščina % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 76,47 ** ** 71,12 65,78 ** 1 2011/201 84,00 ** 73,07 79,02 80,00 ** 2 2012/2013 65,60 92,80 ** ** 61,90 73,43

B.9.17 Zgodovina (dvopredmetni) % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 78,12 ** ** 84,80 91,48 ** 1 2011/201 86,04 ** 80,00 79,24 71,69 ** 2 2012/2013 71,70 84,20 ** ** 59,40 71,76

B.9.18 Umetnostna zgodovina

217

% % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 ** ** ** 48,38 48,38 ** 1 2011/201 80,00 ** Še ni bilo AB 70,88 61,76 ** 2 2012/2013 57,50 95,20 ** ** 100,00 84,23

Preglednica 9:

7.8.2 Analiza napredovanja rednih študentov (v %) CELOTEN ZAVOD FF UM BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI I. STOPNJE

B.9.19 Celotni zavod FF UM - BP % % prehodnosti iz % % % Študijsko prehodnosti zadnjega % prehodnosti prehodnosti prehodnosti leto iz 2. v 3. letnika v skupaj iz 1. v 2. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik letnik absolvent. staž 2010/201 81,67 ** ** 82,29 82,92 ** 1 2011/201 82,78 ** 63,63 73,43 73,90 ** 2 2012/2013 75,08 86,26 ** ** 65,31 75,73

V študijskem letu 2012/13 je bila prehodnost iz 1. v 2. letnik niţja, iz 2. v 3. letnik pa nekoliko višja.

218

8 PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

8.1 PODIPLOMSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 2. STOPNJE

8.1.1 Magistrski študijski programi 2. stopnje

S študijskim letom 2011/2012 se je priĉelo razpisovanje magistrskih študijskih programov 2. stopnje.

8.1.2 Zaključek in trajanje študija

Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija traja dve leti in obsega 120 kreditnih toĉk, tako da na istem strokovnem podroĉju skupaj s študijskim programom prve stopnje traja pet let. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dvoletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega podroĉja praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih toĉk. Magistrski študij je usmerjen v znanstvenoraziskovalno delo. Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za opravljanje raziskovalnega dela na podroĉju doloĉene znanstvene discipline ter študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge. Magistrski študijski programi skladno z 58. a ĉlenom Statuta omogoĉajo študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih podroĉjih, usposabljajo jih za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem podroĉju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem okviru in v novih ali spremenjenih okolišĉinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritiĉne refleksije, socialnih in komunikacijskih zmoţnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezni sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.

8.1.3 Predstavitev študijskih programov druge stopnje

V študijskem letu 2011/12 je Filozofska fakulteta UM prviĉ razpisala bolonjske študijske programe 2. stopnje. Akreditirani so naslednji študijski programi:

— enopredmetni nepedagoški študijski programi  Slovenski jezik in knjiţevnost  Knjiţevnost  Filozofija  Medkulturna germanistika  Prevajanje in tolmaĉenje  Psihologija  Sociologija  Zgodovina

— enopredmetni pedagoški študijski programi  Slovenski jezik in knjiţevnost  Pedagogika

— dvopredmetni nepedagoški študijski programi

219

 Anglistika  Filozofija  Geografija  Medkulturna germanistika  Slovenski jezik in knjiţevnost  Umetnostna zgodovina  Zgodovina

— dvopredmetni pedagoški študijski programi  Filozofija  Geografija  Madţarski jezik s knjiţevnostjo  Nemšĉina kot tuji jezik  Pedagogika  Pouĉevanje anglešĉine  Slovenski jezik in knjiţevnost  Sociologija  Zgodovina

Vsi navedeni študijski programi so akreditirani, vendar se niso tudi vsi razpisali. Filozofska fakulteta ni razpisala dvopredmetnih nepedagoških študijskih programov ter enopredmetnih nepedagoških študijskih programov Filozofija in Knjiţevnost.

8.1.4 Vpis študentov na študijske programe 2. stopnje po programih v študijskih letih 2011/12, 2012/13*

2011/12 2012/13

ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO RAZPISANIH VPISANIH - RAZPISANIH SPREJETIH – VPISANIH ŠTUDIJSKI PROGRAM MEST – redni MEST – izpolnjujejo - redni redni študij študij redni študij pogoje študij Anglistika** (dvopredmetni 30 1 / / / nepedagoški) Filozofija 30 2 30 6 5 (dvopredmetni pedagoški) Filozofija** (dvopredmetni 30 0 / / / nepedagoški) Geografija 40 7 40 24 20 (dvopredmetni pedagoški) Medkulturna germanistika (enopredmetni 30 2 25 18 18 nepedagoški) Nemšĉina kot tuji jezik 25 10 30 23 15 (dvopredmetni pedagoški)

220

Pedagogika 45 23 45 44 41 (dvopredmetni pedagoški) Pedagogika 35 1 35 4 8 (enopredmetni pedagoški) Pouĉevanje anglešĉine 30 27 40 47 36 (dvopredmetni pedagoški) 70 (45 na smeri Prevajanje in tolmaĉenje Prevajanje (enopredmetni 18 55 38 26 in 25 na nepedagoški) smeri Tolmaĉenje) Psihologija (enopredmetni 45 40 60 57 50 nepedagoški) Slovenski jezik in knjiţevnost** 40 0 / / / (dvopredmetni nepedagoški) Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni 50 13 45 22 19 pedagoški) Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni 45 1 25 1 1 nepedagoški) Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni 40 11 30 25 18 pedagoški) Sociologija 50 13 50 11 10 (dvopredmetni pedagoški) Sociologija (enopredmetni 40 5 40 6 5 nepedagoški) Zgodovina 40 4 40 27 26 (dvopredmetni pedagoški) Zgodovina** (dvopredmetni 30 0 / / / nepedagoški) Zgodovina (enopredmetni 30 5 30 5 6 nepedagoški) Madţarski jezik s knjiţevnostjo 5 0 6 1 2 (dvopredmetni pedagoški) SKUPAJ: 780 133 626 219*

* Filozofska fakulteta vsako študijsko leto razpiše tudi izredni študij, ki pa se zaradi premajhnega števila prijavljenih še ni izvajal.

221

** Dvopredmetni nepedagoški študijski programi Anglistika, Slovenski jezik in knjiţevnost, Filozofija in Zgodovina se v študijskem letu 2012/13 niso razpisali.

8.1.5 Magistranti na študijskih programih 2. stopnje

V študijskem letu 2012/13 so magistrirali ţe prvi študenti.

ŠTUDIJSKI PROGRAM ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 Anglistika (enopredmetni nepedagoški) 0

Filozofija (dvopredmetni pedagoški) 0

Filozofija (dvopredmetni nepedagoški) 0

Geografija (dvopredmetni pedagoški) 0

Geografija (dvopredmetni nepedagoški) 0

Medkulturna germanistika (enopredmetni nepedagoški) 0

Medkulturna germanistika (dvopredmetni nepedagoški) 0

Nemšĉina kot tuji jezik (dvopredmetni pedagoški) 0

Pedagogika (dvopredmetni pedagoški) 1

Pedagogika (enopredmetni pedagoški) 0

Pouĉevanje anglešĉine (dvopredmetni pedagoški) 3

Prevajanje in tolmaĉenje (enopredmetni nepedagoški) 1

Psihologija (enopredmetni nepedagoški) 0

Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni nepedagoški) 0

Slovenski jezik in knjiţevnost (dvopredmetni pedagoški) 2

Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni nepedagoški) 0

Slovenski jezik in knjiţevnost (enopredmetni pedagoški) 0

Sociologija (dvopredmetni pedagoški) 0

Sociologija (enopredmetni nepedagoški) 0

Zgodovina (dvopredmetni pedagoški) 0

Zgodovina (dvopredmetni nepedagoški) 0

Zgodovina (enopredmetni nepedagoški) 0

Madţarski jezik s knjiţevnostjo (dvopredmetni pedagoški) 0

222

8.2 Magistrski študijski programi (znanstveni magisterij)*

*S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstojeĉih (―starih‖, tj. magistrskih in doktorskih) študijskih programov.

8.3 Zaključek in trajanje študija

Podiplomski magistrski študij traja 2 leti oziroma 4 semestre. V tem ĉasu so organizirana predavanja, ekskurzije, znanstvene konference in simpoziji, okrogle mize, debatne ure ter druge oblike študijskega dela. Za dokonĉanje študija je treba opraviti vse predpisane študijske obveznosti s študijskim programom, izdelati magistrsko nalogo in jo uspešno zagovarjati. Študenti magistrskih študijskih programov, ki se ne razpisujejo veĉ od študijskega leta 2008/2009, lahko dokonĉajo študij z uspešnim zagovorom magistrskega dela do izteka študijskega leta 2015/2016.

223

9 PODIPLOMSKI DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

9.1 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI – ENOVIT DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM*

*S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstojeĉih (―starih‖, tj. magistrskih in doktorskih) študijskih programov.

9.1.1 Predstavitev študijskega programa, ki se ne razpisuje od študijskega leta 2008/2009.

ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST  Angleški jezik  Angleška in ameriška knjiţevnost

9.1.2 Vpis študentov *

*(v študijskem letu 2009/10 nismo več razpisovali enovitega doktorskega študijskega programa)

Preglednica 2

Preglednica 2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študijskega programa Angleški jezik in knjiţevnost Študijsko Razpis Vpisani Omejitev leto 2007/2008 5 3 NE 2008/2009 5 1 NE * S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstojeĉih (―starih‖, tj. magistrskih in doktorskih) študijskih programov.

Preglednica 2-2: Struktura študentov po spolu Študijsko leto Študijski program Ţenske Moški

2009/2010 Angleški jezik in knjiţevnost 5 1 2010/2011 Angleški jezik in knjiţevnost 4 0 * S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstojeĉih (―starih‖, tj. magistrskih in doktorskih) študijskih programov.

9.2 DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI TRETJE STOPNJE

S študijskim letom 2008/2009 se je izteklo razpisovanje obstojeĉih (―starih‖, tj. magistrskih in doktorskih) študijskih programov, kar pomeni, da lahko kandidati po opravljenem magisteriju (ali prehodu na doktorski študijski program brez opravljanja magistrske naloge) izkoristijo moţnost vpisa v 3. letnik obstojeĉih doktorskih študijskih programov (prijava teme doktorske disertacije).

224

S študijskim letom 2009/2010 smo prvič razpisali doktorske študijske programe tretje stopnje.

9.3 PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV TRETJE STOPNJE

 FILOZOFIJA  GERMANISTIĈNE ŠTUDIJE  HUNGARISTIĈNE ŠTUDIJE  SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST a. Slovenska knjiţevnost b. Slovenski jezik c. Didaktika slovenskega jezika in knjiţevnosti  SOCIOLOGIJA  VEDENJSKA IN KOGNITIVNA NEVROZNANOST  ZGODOVINA a. Stari vek b. Srednji vek c. Novi vek d. Novejša zgodovina (19. stoletje) e. Sodobna zgodovina (po letu 1914)

S študijskim letom 2011/2012 smo prvič razpisali doktorski študijski program tretje stopnje PEDAGOGIKA.

9.3.1 Vpis študentov

Preglednica 2-3: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik študijskega programa Filozofija Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 10 2 NE 2010/2011 15 2 NE 2011/2012 10 0 NE 2012/2013 10 0 NE

Preglednica 2-4: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Germanistiĉne študije Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 30 0 NE 2010/2011 40 2 NE 2011/2012 30 1 NE 2012/2013 10 1 NE

Preglednica 2-5: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Hungaristiĉne študije Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 5 0 NE 2010/2011 8 0 NE 2011/2012 5 0 NE 2012/2013 5 0 NE

Preglednica 2-6: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Slovenistiĉne študijje Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev

225

2009/2010 20 6 NE 2010/2011 30 13 NE 2011/2012 20 3 NE 2012/2013 20 5 NE

Preglednica 2-7: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Sociologija Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 30 7 NE 2010/2011 60 10 NE 2011/2012 30 1 NE 2012/2013 20 1 NE

Preglednica 2-8: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Vedenjska in kognitivna nevroznanost Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 30 10 NE 2010/2011 30 2 NE 2011/2012 20 1 NE 2012/2013 20 0 NE

Preglednica 2-9: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Zgodovina Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2009/2010 30 10 NE 2010/2011 40 5 NE 2011/2012 30 2 NE 2012/2013 30 2 NE

Preglednica 2-10: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Geografija Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2011/2012 10 2 NE 2012/2013 10 1 NE

Preglednica 2-11: Razpis, prijave in vpis v 1. Letnik študijskega programa Pedagogika Študijsko leto Razpis Vpisani Omejitev 2011/2012 30 2 NE 2012/2013 15 2 NE

Preglednica 2-10: Struktura študentov po spolu – doktorski študijski programi tretje stopnje Študijsko leto Študijski program Ţenske Moški

2009/2010 Filozofija 2 0 Slovenistiĉne študije 5 1 Sociologija 6 1 Zgodovina 4 6 2010/2011 Filozofija 1 1 Germanistiĉne študije 2 0 Slovenistiĉne študije 11 2 Sociologija 6 0 Vedenjska in kognitivna 2 0 nevroznanost

226

Zgodovina 2 3 2011/2012 Geografija 0 2 Germanistiĉne študije 1 0 Pedagogika 2 0 Slovenistiĉne študije 3 0 Sociologija 0 1 Vedenjska in kognitivna 0 1 nevroznanost Zgodovina 0 2 2012/2013 Filozofija 2 1 Geografija 0 3 Germanistiĉne študije 3 0 Pedagogika 6 0 Slovenistiĉne študije 12 3 Sociologija 3 1 Vedenjska in kognitivna 0 0 nevroznanost Zgodovina 2 5

9.4 OCENA URESNIČENIH CILJEV iz Akcijskega načrta

Podiplomski doktorski študij: Realizacija: - oblikovanje in izvajanje novih doktorskih V štud. letu 2012/13 se je zaĉel postopek študijskih programov s poudarkom na akreditacije novega interdisciplinarnega interdisciplinarnosti doktorskega študijskega programa Slovenske etniĉne študije, za katerega se predvideva, da bo akreditiran v toku študijskega leta 2013/14. - priprava na akreditacijo doktorskih študijskih Oddelek za anglistiko in amerikanistiko in programov na Oddelku za anglistiko in Oddelek za prevodoslovje še nista zakljuĉila amerikanistiko in na Oddelku za prevodoslovje postopka akreditacije svojih doktorskih študijskih programov. - evalvacija doktorskih študijskih programov Bolonjske doktorske študijske programe je FF (ocena kakovosti) in njihovo posodabljanje UM zaĉela izvajati v štud. letu 2009/10, ampak v tem štud. letu niso bili akreditirani in razpisani vsi doktorski študijski programi, ki jih trenutno izvaja FF UM, tako da je evalvacija vseh doktorskih študijskih programov prestavljena na študijsko leto 2014/15, oz. po obdobju 5 let izvajanja bolonjskih doktorskih študijskih programov.

Oddelek za pedagogiko je posodobil svoj doktorski študijski program, ki bo veljal za študente, ki so vpisani od štud. leta 2013/14 naprej. - sprotno spremljanje izvedbe študijskih V sodelovanju z oddelki Sluţba za študentske programov 3. stopnje zadeve (podiplomski študij) redno spremlja izvedbo študijskih programov 3. stopnje. Obvešĉanje študentov v zvezi z vsemi informacijami o študiju na 3. stopnji je v pristojnosti Sluţbe za študentske zadeve.

227

9.5 OCENA STANJA NA PODROČJU IZOBRAŢEVALNE DEJAVNOSTI

Naĉin izvedbe študijskih programov na Filozofski fakulteti UM je tako redni kot izredni študij, oba pa se izvajata samo na eni lokaciji, to je na sedeţu fakultete v Mariboru. Redni in izredni študij se razlikujeta v obliki izvedbe na tak naĉin, da se predavanja in vaje izvajajo vzporedno, pri izrednem študiju pa veĉinoma zaporedno. Kot oblike izvedbe so se na izrednem študiju za manjše skupine pojavljale tudi konzultacije. Z bolonjsko prenovo je ostala na Filozofslo fakulteti UM zasnovanost tako imenovanega eno- in dvopredmetnega študija, vendar ni dosledno realizirana na vseh oddelkih, kar izhaja ţe iz narave študija. Enopredmetni študijski programi imajo obseg 180 ECTS, dvopredmetni 90, pri ĉemer omejitev glede vezav na Filozofski fakulteti UM ne poznamo, izjeme so samo vezave predmetov s podroĉja tujih jezikov, kjer npr. študent ne more izbrati vezave programov Angleški jezik in književnost ter Medjezikovne študije – angleščina.

Za dodiplomske študente Filozofske fakultete UM smo v študijskem letu 2012/ 2013 izvedli skupno 18 študijskih programov prve bolonjske stopnje. Številĉno se programi precej razlikujejo: najmanj študenov je na programih Madžarski jezik in književnost in Medjezikovne študije – madžarščina (skupaj 15), od 60 do 83 študentov je na programih Nemški jezik in književnost, Umetnostna zgodovina, Slovenski jezik in književnost (enopredmetni program), Filozofija, Medjezikovne študije – nemščina, nad 90 študentov pa je vpisanih na programe Zgodovina (enopredmetni program), Germanistika, Slovenski jezik in književnost, Zgodovina, Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, Geografija, Medjezikovne študije – angleščina, Sociologija, Psihologija, Pedagogika, Angleški jezik in književnost. Na drugi stopnji bolonjskega študija smo na Filozofski fakulteti UM v študijskem letu 2012/2013 izvedli 19 študijskih programov druge bolonjske stopnje in na tretji stopnji 8 tretjestopenjskih doktorskih programov. Stari, univerzitetni 4-letni niso bili veĉ razpisani, vendar študentje teh programov še dokonĉujejo študij. Tudi na drugostopenjskih programov so številke vpisanih študentov precej razliĉne in se gibljejo od 1 študenta (Anglistika) do 87 (Psihologija). Na programih tretje stopnje je manj vpisanih študentov, najveĉ jih je na programu Slovenistične študije (15). Preglednica 2 prikazuje celotne seštevke študentov na vseh trh stopnjah in Preglednica 3 deleţ študentov s tujim drţavljanstvom na Filozofski fakulteti UM. Kakovost izvajanja študijskih programov spremljamo pa spremljamo z razliĉnimi anketami, gl. toĉko 6. Zagotavljanje kakovosti.

9.5.1 Prednosti

V študijskem letu 2012/2013 opaţamo na nekaterih programih porast števila študentov. Prva bolonjska stopnja: porast je viden na programih Sociologija, Sociologija in interdisciplinarno družboslovje, Zgodovina (enopredmetni program) ter predvsem na programu Umetnostna zgodovina, ki je sorazmerno nov program in se zaĉenja uveljavljati v prostoru. Na ostalih programih ostaja števila veĉ ali manj nespremenjeno. Celotna slika kaţe neko stabilnost. Prednost fakultete v moţnostih razliĉnih vezav programov ostaja nespremenjena. Druga bolonjska stopnja: na programih te stopnj je opaziti najveĉje spremembe, saj se je število študentov poveĉalo praktiĉno na vseh programih, ĉesar pa ne moremo pripisati samo dejstvu, da so študenti v tem štud. letu prviĉ vpisovali v drugi letnik bolonjskih programov. Števila študentov so namreĉ toliko višja, kar pripisujemo dejstvu, da so v te programe vpisali tisti, ki so v prejšnjem štud. letu izkoristili moţnost korišĉenja absolventskega staţa. V štud. letu 2012/2013 je bilo torej moţno

228 oblikovati skupine študentov, ki omogoĉajo osnovo za delo, kot je priĉakovano po akreditacijah študijski programov. V primerjavi s študijskim letom 2011/2012 je porastlo tudi število tujih drţavljanov, tako jih je v štud. letu 2012/2013 na Filozofsko fakulteto UM na programe prve stopnje vpisanih 44 (leto prej 23), na programe druge stopnje 4 (leto prej 1), medtem ko se na programih tretje stopnje število ni spremenilo. Zaradi razliĉnih razlogov jih najveĉ prihaja iz drţav bivše Jugoslavije. Glede na porast števila tujih študentov lahko reĉemo, da se fakulteta pozitivno uveljavlja v širšem prostoru.

9.5.2 Slabosti

Posamezna podroĉja so na FF UM zastopana z razliĉnimi študijskimi programi, kar izhaja iz razvoja v preteklosti.Razdrobljenost podroĉij na posamezne študijske programe se kaţe v tem, da je nemški jezik moţno študirati na dveh dvopredmetnih študijskih programih in enem enopredmetnem, angleški jezik na dveh dvopredmetnih študijskih programih itd. V prihodnje bo potrebno to razdrobljenost spremeniti. Razdrobljenost se kaţe tudi v tem, da je bolj opazen manjši padec števila študentov na programih Medjezikovne študije – angleščina, Medjezikovne študije – nemščina, obeh programih s podroĉja madţarskega jezika (Madžarski jezik in književnost, Medjezikovne študije – madžarščina), Zgodovina (dvopredmetni program) in Slovenski jezik in književnost (enopredmetni program) ter Germanistika. Kot slabost ocenjujemo tudi dejstvo, da na obeh progamih s podroĉja sociologije študij na drugi stopnji nadaljuje manjše število študentov.

229

10 ENOTNE PREGLEDNICE ZA VREDNOTENJE KNJIŢNIČNE DEJAVNOSTI 2012/2013

Ĉlanica: UM FF, UM PEF, UM FNM Knjiţnica: Miklošiĉeva knjiţnica - FPNM Izpolnil: Mojca Garantini Kraj, datum: Maribor, 2. 12. 2013

10.1 VLOŢENI VIRI IN POGOJI ZA DELOVANJE KNJIŢNICE

Prostori in oprema knjiţnice Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta) Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) 4.255 Število EPZ visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev 312 visokošolskega zavoda Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjiţnice 4.567 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjiţnice (fiziĉni ĉlan) 5.005 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fiziĉni ĉlan) 427

Prostori in oprema (kazalci) Neto uporabna površina knjiţnice (m2) 902 Neto površina zaprtih knjiţniĉnih skladišĉ (m2) 226 Število vseh ĉitalniških/študijskih mest za uporabnike 144 Število raĉunalniških delovnih mest za uporabnike 74

Prostori in oprema (kazalniki) Število potencialnih uporabnikov na raĉunalniško delovno mesto 61,72 Število aktivnih uporabnikov na raĉunalniško delovno mesto 67,64 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na raĉunalniško delovno 5,77 mesto Število potencialnih uporabnikov na ĉitalniški sedeţ 31,72 Število aktivnih uporabnikov na ĉitalniški sedeţ 34,76 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na ĉitalniški sedeţ 2,97 Povpreĉna zasedenost ĉitalniških sedeţev v tipiĉnem tednu 13.52 Neto uporabna površina knjiţnice (m2) na potencialnega uporabnika knjiţnice 0,20 Neto uporabna površina knjiţnice na aktivnega uporabnika knjiţnice 0,18 Neto uporabna površina knjiţnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega 2,11 zavoda/univerze Deleţ (odstotek) knjiţniĉnega gradiva v prostem pristopu 41.984

230

Knjiţnični delavci

Knjiţnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta) Število vseh EPZ knjiţniĉnih delavcev 10 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice 10 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice - katalogizatorjev 10 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice - bibliografov 6 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice, ki sodelujejo pri 6 zagotavljanju in razvijanju elektronskih storitev knjiţnice

Knjiţnični delavci (kazalniki) Deleţ (odstotek) strokovnih delavcev knjiţnice glede na število vseh EPZ 100 knjiţniĉnih delavcev Število aktivnih uporabnikov knjiţnice glede na EPZ strokovnega delavca 500,50 knjiţnice Število aktivnih uporabnikov knjiţnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ 42,70 strokovnega delavca knjiţnice

Deleţ (odstotek) EPZ zaposlenih v knjiţnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in 60 razvijanju elektronskih storitev knjiţnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjiţnici Deleţ (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice - 100 katalogizatorjev glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjiţnici

Knjiţnično gradivo (informacijski viri) Knjiţnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Velikost knjiţniĉne zbirke (število enot) 133.384 Število tekoĉe naroĉenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodiĉnih 299 publikacij Letni prirast knjiţniĉnega gradiva na fiziĉnih nosilcih zapisa (število enot) 2.881 Število enot knjiţniĉnega gradiva, pridobljenega z nakupom 1.148 Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjiţniĉne zbirke 1.378 Letni prirast e-zakljuĉnih del v Digitalno knjiţnico UM 629 Število podatkovnih zbirk 3

Knjiţnično gradivo (kazalniki) Število enot knjiţniĉne zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske 29,21 knjiţnice Število enot knjiţniĉne zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega 312,37 zavoda Število enot knjiţniĉne zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov 26,65 Prirast knjiţniĉnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske 0,63 knjiţnice

231

Prirast knjiţniĉnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega 6,75 zavoda Prirast knjiţniĉnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov 0,58 Število enot knjiţniĉnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na 2,69 aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda

Število enot knjiţniĉnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno 0,23 število aktivnih uporabnikov

Število enot periodiĉnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na 0,70 aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda

Število enot periodiĉnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno 0,06 število aktivnih uporabnikov

Deleţ (odstotek) knjiţniĉnega gradiva v prostem pristopu

Proračun knjiţnice in vlaganja Proračun knjiţnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Skupaj prihodki knjiţnice 281.232,45 Skupaj prihodki visokošolskega zavoda 1.817.257 Skupaj lastni prihodki knjiţnice 5.975 Skupaj prihodek knjiţnice iz sponzorstev in donacij 11.414 Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti 0 Stroški dela knjiţnice 217.388 Skupaj izdatki knjiţnice 281.232,45 Skupaj izdatki knjiţnice za nakup knjiţniĉnega gradiva (na fiziĉnih nosilcih in 48.600,26 podatkovne zbirke) Skupaj izdatki knjiţnice za nakup podatkovnih zbirk 1.50 Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije 11.460,83 (oprema) Skupaj izdatki knjiţnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjiţniĉne zbirke 0

Proračun knjiţnice (kazalniki) Deleţ (odstotek) prihodkov knjiţnice v celotnih prihodkih visokošolskega 15,48 zavoda Deleţ prihodkov knjiţnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske 56,19 knjiţnice v EUR Deleţ (odstotek) lastnih prihodkov knjiţnice glede na celotne prihodke 2,12 knjiţnice Deleţ (odstotek) prihodkov knjiţnice iz sponzorstev in donacij glede na 4,06 celotne prihodke knjiţnice Deleţ (odstotek) prihodkov knjiţnice iz projektne dejavnosti glede na celotne 0 prihodke knjiţnice Deleţ (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjiţnice 77,30 Deleţ (odstotek) izdatkov knjiţnice za nakup knjiţniĉnega gradiva glede 17,28 celotne prihodke knjiţnice

232

Deleţ (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup knjiţniĉnega gradiva Deleţ (odstotek) izdatkov knjiţnice za nakup informacijske in komunikacijske 4,08 tehnologije (oprema) glede na celotne prihodke knjiţnice

Deleţ (odstotek) izdatkov knjiţnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne 0 prihodke knjiţnice

10.2 KNJIŢNIČNE STORITVE IN UPORABA KNJIŢNICE

Osnovne knjiţnične storitve in uporaba knjiţnice Vloţeni viri … (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjiţnice 4.567 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjiţnice (fiziĉni ĉlan) 5.005 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fiziĉni ĉlan) 427 Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani) 4.255 Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda 3.833 Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjiţnice (virtualni obisk) 8.646 Obisk knjiţnice (fiziĉni obisk) - metoda tipiĉnega tedna 1.065,28 Skupaj fiziĉni in virtualni obisk knjiţnice 9.711,28 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice 10 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice - katalogizatorjev 10 Število EPZ strokovnih delavcev knjiţnice - bibliografov 6 Velikost knjiţniĉne zbirke (število enot) 133.384

Odprtost knjiţnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013)

Tedenska odprtost sluţb za uporabnike (ur) 40 Tedenska odprtost ĉitalniških prostorov (ur) 40

Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Število izposojenih enot gradiva na dom 100.917 Število izposojenih enot gradiva v prostore knjiţnice 10.840 Število medknjiţniĉno izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjiţnice in 273 iz drugih knjiţnic) Število zahtevkov za medknjiţniĉno izposojo 281 Skupaj število izposojenih enot gradiva 111.757 Število priklopov v knjiţniĉni katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM) 48.339 Število iskanj v knjiţniĉnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM) 136.006 Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM) 40.959 Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v upravljanju knjiţnice 278.486

233

Število prejetih informacijskih zahtevkov 4.218 Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov 4.202

Knjiţnične storitve in uporaba knjiţnice (kazalniki) Deleţ (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število potencialnih uporabnikov knjiţnice (trţna prodornost) 9,35

Deleţ (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse študente vpisane na visokošolski zavod 90,08

Deleţ (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število aktivnih uporabnikov knjiţnice 8,53

Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjiţnice 22,33 Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjiţnice z visokošolskega zavoda 261,73

Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjiţnice 20,16 Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjiţnice z visokošolskega zavoda 236,34

Število izposojenih enot gradiva v prostore knjiţnice glede na aktivnega uporabnika knjiţnice 2,17

Število izposojenih enot gradiva v prostore knjiţnice glede na aktivnega uporabnika knjiţnice z visokošolskega zavoda 25,39

Deleţ (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjiţniĉni zbirki, namenjeni izposoji (obrat zbirke) 83,79

Povpreĉni ĉakalni ĉas (v minutah) za gradivo, naroĉeno iz skladišĉa (aţurnost dostave; od naroĉila do prejema za deset nakljuĉno izbranih publikacij) 1 min

Deleţ (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost prostega pristopa; za vzorec dvajset nakljuĉno izbranih publikacij) 0,97

Deleţ (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjiţniĉno izposojo glede na vse zahtevke (uspešnost medknjiţniĉne izposoje) 97,15

Povpreĉni ĉakalni ĉas (v delovnih dnevih) za medknjiţniĉno naroĉeno gradivo (pri desetih nakljuĉno izbranih publikacijah) 2 dni

Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjiţnice 5.564,16

Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega uporabnika knjiţnice z visokošolskega zavoda 65.219,20

Deleţ (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske zahtevke (uspešnost informacijske dejavnosti) 99,62

Izobraţevalna dejavnost Izobraţevalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013) Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 318

234

Število udeleţencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 542 Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 28 število udeleţencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda 254 Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov 4.002 Število udeleţencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov 562 Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov 16 število udeleţencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov 84

Izobraţevalna dejavnost (kazalniki) Število udeleţencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro individualnega usposabljanja 1,70

Število udeleţencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega usposabljanja 0,14

Število udeleţencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega usposabljanja 9,07

Število udeleţencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro 5,25 skupinskega usposabljanja

Bibliografska dejavnost Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov 2.861 Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov 571 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo 2.905 podatkov knjiţnice Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za 908 avtorstva Število verificiranih znaĉnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva 98 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu 2.423 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu 21 Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naroĉnikov 0 Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naroĉnikov 0

Bibliografska dejavnost (kazalniki) Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 286,10

Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca - katalogizatorja 57,10

Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjiţnice glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 290,50

235

Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 90,80

Število verificiranih znaĉnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja 9,80

Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 403,83

Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 3,50

Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naroĉnikov glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 0

Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naroĉnikov glede na EPZ strokovnega delavca - bibliografa 0

Predstavitvena in promocijska dejavnost Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdoje 1.9.2011-30.9.2012) Vodeni ogledi knjiţnice za skupine (število skupin) 44 Število udeleţencev vodenih ogledov knjiţnice za skupine 254 Število udeleţencev individualnih ogledov in predstavitev knjiţnice 542 Skupaj število udeleţencev ogledov in predstavitev knjiţnice 796 Število vseh v knjiţnici izvedenih razstav (lastne, gostujoĉe, soorganizirane) 8 Skupaj število obiskovalcev razstav 0 Število vseh v knjiţnici drugih prireditev (lastne, gostujoĉe, soorganizirane) 0 Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev 0

Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki) Povpreĉno število udeleţencev vodenih ogledov knjiţnice za skupine 5,77 Povpreĉno število obiskovalcev izvedenih razstav 0 Povpreĉno število obiskovalcev drugih prireditev

10.3 UČINKOVITOST KNJIŢNICE IN DELOVNIH PROCESOV

Kazalci Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjiţnice (fiziĉni ĉlan) 5.005 Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fiziĉni ĉlan) 427 Skupaj izdatki knjiţnice 281.232,45 Stroški dela knjiţnice 217.388 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice 10 Skupaj število izposojenih enot gradiva 111.757

236

Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov 4.202 Letni prirast knjiţniĉnega gradiva na fiziĉnih nosilcih zapisa (število enot) 2.881 Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov 2.861 Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjiţnice 2.905

Učinkovitost knjiţnice in delovnih procesov (kazalniki) Izdatki knjiţnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjiţnice (fiziĉni ĉlan) 56,19 Izdatki knjiţnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fiziĉni ĉlan) 658,62 Izdatki knjiţnice glede na izposojeno enoto gradiva 2,52 Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva 1,95 Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek 51,73 Strošek dela glede na letni prirast knjiţniĉnega gradiva 75,46 Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjiţnice 11.175,70 Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca knjiţnice 286,10

Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjiţnice glede na EPZ strokovnega delavca knjiţnice 290,50

Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) Število dejansko opravljenih delovnih ur knjiţniĉnih delavcev 19.836 Število predvidenih delovnih ur knjiţniĉnih delavcev 20.880 Število vseh EPZ knjiţniĉnih delavcev 10 Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjiţnice 10 Število knjiţniĉnih delavcev, udeleţencev formalnega izobraţevanja 1 Število knjiţniĉnih delavcev, ki so uspešno zakljuĉili programe formalnega izobraţevanja 0 Število knjiţniĉnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit 10 Število knjiţniĉnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv 0 Število knjiţniĉnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv 0 Število ur neformalnega izobraţevanja knjiţniĉnih delavcev v Sloveniji 248 Število ur neformalnega izobraţevanja knjiţniĉnih delavcev v tujini 0 Število knjiţniĉnih delavcev, udeleţencev neformalnega izobraţevanja v Sloveniji 10 Število knjiţniĉnih delavcev, udeleţencev neformalnega izobraţevanja v tujini 0 Skupaj število ur neformalnega izobraţevanja knjiţniĉnih delavcev v Sloveniji in tujini 248 Število objav knjiţniĉnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.) 4 Skupaj število knjiţniĉnih delavcev, udeleţencev neformalnega izobraţevanja v Sloveniji 10 in tujini

237

Razvoj človeških potencialov (kazalniki) Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekoĉem letu 95 Število ur neformalnega izobraţevanja glede na EPZ knjiţniĉnega delavca 24,80 Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjiţniĉnega delavca 0,40

10.4 DEFINICIJE (CEZAR, NUK)

Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja. "Ĉitalniški sedeţ je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjiţnice, ne glede na to, ĉe uporabljajo gradivo knjiţnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z raĉunalniki, terminali, mikrofilmskimi ĉitalniki, itd. Za ĉitalniške sedeţe ne štejejo sedeţi v predavalnicah, konferenĉnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih ĉitalniških sedeţev, kjer se lahko uporabniki s svojim raĉunalnikom poveţejo z omreţjem knjiţnice. Kot povezavo štejemo tudi brezţiĉno omreţje, ki ga zagotavlja knjiţnica oziroma matiĉna ustanova. Ne štejemo pa moţnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega raĉuna pri operaterjih mobilnih omreţij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.)." "Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjiţnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim ĉasom. Primer: V knjiţnici delajo trije delavci. Dva od njih delata ĉetrtino delovnega ĉasa, eden pa poloviĉni delovni ĉas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1)." Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izraţanja informacijske potrebe. Sem sodijo administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja Inventarna enota je enota knjiţniĉnega gradiva, ki jo knjiţnica inventarizira in s tem vkljuĉi v svojo zbirko. Izposoja je posojanje knjiţniĉnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjiţnico. Enota štetja je fiziĉna enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vkljuĉuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjiţnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fiziĉni obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjiţnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolţen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjiţnico, kadar knjiţnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolţnico. Izposojo v knjiţnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipiĉen teden). medknjiţniĉno izposojo beleţimo posebej. Knjiţniĉni delavci so vse osebe, ki delajo v knjiţnici v rednem delovnem razmerju za doloĉen oziroma za nedoloĉen ĉas, s polnim ali skrajšanim delovnim ĉasom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko razliĉnih servisov, prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Knjiţniĉno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, ĉasniki, ĉasopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnoţene na papirju in obsegajo veĉ kot 4 strani. Knjiţniĉna zbirka (sin. knjiţniĉni sklad, knjiţniĉna zaloga, knjiţniĉni fond) je število enot knjiţniĉnega gradiva oziroma dokumentov doloĉene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike,

238 elektronske serijske publikacije), ki jih knjiţnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjiţnica zagotovila pravico dostopa vsaj za doloĉeno ĉasovno obdobje. Neto uporabna površina knjiţnice je seštevek vseh površin knjiţnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjiţniĉnih dejavnosti. Vkljuĉuje prostore ĉitalnic, skladišĉ in drugih prostorov za shranjevanje knjiţniĉnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vkljuĉno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjiţnice ne vkljuĉuje preddverja, veţe in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne sluţbe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišĉ, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjiţniĉni dejavnosti. Velikost neto površine knjiţnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vkljuĉena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk knjiţnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjiţnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakiĉ, ko obišĉe knjiţnico (lahko tudi veĉkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjiţnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vraĉila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjiţnici zaradi rezervacije ali naroĉila gradiva, ki bi si ga uporabniki ţeleli izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjiţnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeleţbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeleţile prireditev v organizaciji knjiţnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri ĉemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Ĉe je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjiţnici na delo in med delovnim ĉasom, kadar na primer knjiţnica nima loĉenega sluţbenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjiţnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo roĉno štetje z metodo tipiĉnega tedna. Knjiţnica doloĉi tipiĉni teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V doloĉenem tednu knjiţnica organizira roĉno beleţenje obiska knjiţnice. Letno število obiska knjiţnica izraĉuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeleţen tedenski obisk pomnoţi z 52. Ĉe je potrebno, se pri beleţenju odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjiţnici na delo in med delovnim ĉasom. Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoĉa uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in ne glede na ĉas. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvoĉnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvleĉki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z doloĉenim namenom in so povezani z doloĉeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fiziĉnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmreţja (glej Prilogo). Vsako naroĉniško podatkovno zbirko štejemo loĉeno, ĉetudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoĉa dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov zaloţnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect). Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjiţnice, ki jim je knjiţnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Potencialni uporabniki visokošolske knjiţnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda/univerze in število EPZ visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta. Prihodki/izdatki knjiţnice - upoštevajo se sredstva vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe in nakup knjiţniĉnega gradiva (viri: proraĉun RS/izobraţevalna dejavnost, proraĉun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proraĉun RS/drugi proraĉunski viri, evropski proraĉun/razpisi izven proraĉuna RS, druga sredstva za izvajanje javne sluţbe, prihodki od prodaje blaga na trgu)

239

Prirast knjiţniĉnega gradiva je število inventarnih enot knjiţniĉnega gradiva, ki jih je v doloĉenem ĉasovnem obdobju inventarizirala knjiţnica. Raĉunalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjiţnici, ki je namenjeno izkljuĉno uporabnikom knjiţnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali veĉ naslednjih dejavnosti: uporablja raĉunalniški katalog knjiţnice in razliĉne elektronske publikacije, ki so v lasti knjiţnice oziroma do katerih knjiţnica omogoĉa dostop, se vkljuĉuje v medmreţje ali pa uporablja raĉunalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Strokovni delavci knjiţnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s podroĉja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih podroĉij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priuĉeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s podroĉja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priuĉeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih podroĉij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit. Priuĉeni knjiţniĉarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjiţnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno in/ali vsebinsko obdelavo knjiţniĉnega gradiva. Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode ĉlanice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne visokošolske zavode Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjiţnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjiţnice. Po 30 minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beleţimo kot nov obisk (ĉe je ĉasovna omejitev drugaĉna, napišite to v opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP – naslovov (Internet Protocol – številka, ki natanĉno doloĉa raĉunalnik v omreţju interneta), ki so locirani izven prostorov knjiţnice. Obiskovalce spletnega mesta knjiţnice štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga uporablja fiziĉna oseba in je dostopal do spletnih strani knjiţnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po datotekah od spletnega mesta knjiţnice istega obiskovalca z IP naslova. Ĉas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega obiska mora biti krajši od 30 minut, ĉe je daljši, se šteje nov obisk.

10.5 KOMENTAR H KAZALNIKOM

Vloţeni viri in pogoji za delovanje knjiţnice Uporabniki Skupno število aktivnih uporabnikov (5.005). V študijskem 2012/2013 smo imeli veĉ aktivnih kot potencialnih uporabnikov (4.567). Obiskujejo nas študentje drugih fakultet in zaposleni na podroĉju vzgoje in izobraţevanja. Prostori in oprema Knjiţnica ima dovolj velike prostore. Skladišĉe pod knjiţnico je polno. Veĉ let je v planu izgradnja kompaktnega skladišĉa. Pomanjkanje prostora v skladišĉu rešujemo z letnim odpisom gradiva. Gradivo v prostem pristopu in skladišĉu je urejeno tako, da omogoĉa prosti dostop. V letu 2013 smo izvedli inventuro celotnega knjiţniĉnega gradiva (zakonsko vsakih 5 let) in pridobili (odpis) nekaj tekoĉih metrov prostora za nove knjige. Knjiţnični delavci

240

V knjiţnici je zaposlenih 10 knjiţniĉnih delavcev. Sedem nas ima visoko izobrazbo, tri srednješolsko izobrazbo. Vse imamo opravljen bibliotekarski izpit in COBISS2 in najnovejšo COBISS3/Katalogizacija licenco za aktivno delo. Knjiţnično gradivo Obseţen fond knjiţniĉnega gradiva predstavljajo monografske publikacije; zbirka domaĉe in tuje periodike in neknjiţno gradivo, namenjeno študentom in zaposlenim na Univerzi. V letu 2012 smo imeli 2.881 enot prirasta, digitalizirali 1.378 enot v Spletno aplikacijo citati, v DKUM povezali 629 enot. Proračun knjiţnice Veĉino denarja smo namenili za nakup gradiva in nekaj za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema).

II. Knjiţnične storitve in uporaba knjiţnice

Osnovne knjiţniĉne storitve in uporaba knjiţnice Knjiţnico obiskuje veĉ uporabnikov, kot je potencialnih uporabnikov. Tedensko smo uporabnikom na voljo 40 ur. Odpiralni ĉas je prilagojen veĉletnemu spremljanju obiska in izposoje gradiva uporabnikom na dom in v ĉitalnico.

V letu 2012/2013 smo na dom (100.917) in v ĉitalnico (10.840) skupaj izposodili 111.757 enot knjiţniĉnega gradiva. Prebiranja serijskih publikacij ne beleţimo, ĉe jih uporabniki ne potrebujejo za potrebe preslikovanja. Lahko reĉemo, da smo izposodili veliko knjiţniĉnega gradiva.

Delo v izposoji poteka hitro. Študentje za gradivo v skladišĉu ne ĉakajo veĉ kot minuto, ni ĉakalne vrste. Skladišĉe je urejeno tako, da lahko uporabniki po potrebi do gradiva dostopajo tudi sami.

Izobraţevalna dejavnost Izobraţevanje za uporabnike knjiţnice je prilagojeno potrebam vseh treh fakultet. Dnevno je zaradi velikega obiska in izposoje veliko ĉasa namenjenega bibliotekarskim inštrukcijam ali tudi zelo zahtevnim individualnim poizvedbam.

Bibliografska dejavnost V letu 2012 je Miklošiĉeva knjiţnica – FPNM prispevala 2.905 kreiranih in prevzetih zapisov. V CONOR smo prispevali 908 avtorskih znaĉnic, od tega 98 verificiranih. Za potrebe bibliografije je bilo kreiranih 2.861 zapisov in redigiranih 571, skupaj 3.432.

Predstavitvena in promocijska dejavnost Ob vsej obilici dela smo v letu 2012/2013 gostili 8 vodenih ogledov in veĉ manjših razstav v knjiţnici. Števila obiskovalcev teh razstav ne beleţimo.

Uĉinkovitost knjiţnice in delovnih procesov Statistiĉno je zajeto dvanajst mesecev. Za delo v knjiţnici so znaĉilne koniĉaste obremenitve in gostota obremenitev zajema sedem mesecev (oktober, november, december, januar, februar, marec, april in maj). V poletnih mesecih izposoje skoraj ni, smo pa v tem ĉasu izvajali inventuro. Knjiţnico smo tudi poĉistili in premaknili, zloţili knjige tako v prostem pristopu, skladišĉu in v mediateki ter se tako pripravili za novo študijsko leto.

Sposobnost knjiţnice za spremembe in razvoj Izhodišĉe kazalcev je število knjiţniĉnih delavcev, ki imajo bibliotekarski izpit in aktivno COBISS licenco. Vsi delavci knjiţnice (10) imamo opravljen bibliotekarski izpit in aktivno COBISS licenco. Z delom v COBISS3/Katalogizacija (prešli 24. avgusta 2012) smo zelo zadovoljni. S to aplikacijo smo v poletnih mesecih med prvimi v Sloveniji izvedli inventuro celotnega knjiţniĉnega fonda. Preseţek inventure je,da smo zaradi novih moţnosti programa laţje sistemsko uredili našo knjiţniĉno zbirko in si tako olajšali vse prihodnje izvedbe inventur (prihranek ĉasa in denarja).

241

ENOTNA PREGLEDNICA ZA VREDNOTENJE OKOLJSKEGA VPLIVA Preglednica je v Samoevalacijsko poroĉilo 2012/13 vkljuĉena drugiĉ. Ker so izhodišĉa in strokovne podlage objavljene ţe v lanskem poroĉilu, je priloţena le preglednica s podatki za FF UM.

10.6 PODATKI FF UM 2012/13 Temeljni kazalniki EMAS za 2013 Ĉlanica: FF UM

Področje Kazalnik Vrednost

Število zaposlenih Število študentov A B R = A/B B1 R1 = A/B1 I) Energetska

učinkovitost

K_EMAS_Ia a. Skupna poraba energije v kWh 209.530,08kWh

b. Skupna poraba energije iz S tem podatkom ne K_EMAS_Ib obnovljivih virov v kWh (in % delež v razpolagam vsej porabljeni energiji)

III) Voda

K_EMAS_IIIb a. Skupna letna poraba vode v m³ 1.555,95m3

IV) Odpadki Imamo ločeno zbiranje odpadkov: plastika 110 m3 a. Skupna letna količina odpadkov v K_EMAS_Iva Papir 110 m3 tonah Biološki 53 m3 Ostali odpadki 154m3 b. Skupna letna količina nevarnih K_EMAS_IVb odpadkov v tonah V) Biotska

raznovrstnost Podatki povzeti iz zemljiške knjige na a. Uporaba zemljišč v strnjenih Koroški cesti K_EMAS_Va naseljih v m² posedujemo kot FF: -cesta 1.816,8 m3 -zelenica

242

2.106,83m2 - dvorišče 2.656,82 m2 - pot 622,25m2 - poslovna stavba 3.650,11 m2 Skupaj: 10.852,81m2

243