VELIKE POPLAVE IN POVODNJI

NA SLOVENSKEM — II Marko Kolbezen' UDK 556.166 (497.12) Na obmo=ju Slovenije so od naravnih nesre= že od nekdaj najpogostejše re=ne poplave in povodnji klimatskega izvora. Revnemu slovenskemu kmetu in z njim vsemu narodu so povzro=ale najve= škode in gorja. Leta med obema vojnama, ki jih v prispevku vklju=ujem, niso bila v tem pogledu nobena izjema. Poplavam naj- bolj izpostavljena obmo=ja so v tem =asu doživela najve=je vodne ujme v letih 1923, 1925, 1926 in 1933. Po koli=ini in obsegu poplavnih voda jih pogosto pri- merjamo s katastrofalnimi vodami zadnjih let.

Zagrebom je bil preusmerjen prek Nove- go=en. Voda, ki je vdrla v hiše in kleti, je Leto 1923 ga mesta in Karlovca (11). uni=ila veliko živil in drugih predmetov. Celje in nje- Plaz pri Polj=anah je zasul železniško lo- ro=ali o veliki povodnji, ki je zajela sever- govo okolico. Gaberje, Ložnica, Sovod- komotivo in službeni voz ter prevrnil s tira no Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Dobrih nja in drugi kraji so bili pod vodo, prav osem vagonov. Zaradi plazu je iztiril tudi deset dni trajajo=e deževje z nalivi in tako tudi glavna prometna cesta Celje— vlak med Sv. Lovrencem in Falo v Drav- snegom, ki se je proti koncu meseca ob Žalec (11). ski dolini (11). naglem dvigu temperature za=el taliti, je V no=i od 11. na 12. november je zaradi povzro=ilo, da so narasle vode predvsem strahovitega neurja voda mahoma zalila So=e, Save in Savinje s pritoki izstopile iz Mursko Soboto in okolico ter poškodo- re=nih strug in kot hudourne vode pov- Leto 1925 vala polovico, to je okrog 150 takratnih zro=ile poplave in povodnji, kakršne na- hiš, štiri pa celo porušila. Ob povodnji, še kraje že dolgo niso prizadele. Med 20. Komaj dve leti kasneje so 12. novembra ko je voda ponekod segala tudi do 2 m in 30. novembrom je na primer padlo v 1925 =asniki ponovno poro=ali o velikan- visoko, sta utonili dve osebi in ve= sto Mojstrani 166,0 mm padavin, na Bledu skih poplavah in povodnjih v Pomurju ter glav živine, ki je niso mogli rešiti (si. 1, 2, 183,4 mm, v Lu=ah v Savinjski dolini na Štajerskem in Koroškem. Povzro=ili 3). Ve=ina ljudi je odšla v vagone, kjer so 258,0 mm. Ob dvigu temperature zadnjih so jih ve= dni trajajo=i mo=ni nalivi. le na pol oble=eni in bosi pre=uli vso dni novembra (na okrog 9,0° C), je od 40 Mo=no narasli reki Voglajna in Savinja, ki no=. Da bi voda, ki jo je bilo po oceni do 50 cm debela snežna odeja skopnela je v Laškem dosegla najve=ji pretok 3 3 okrog 2 milijona m , =imprej odtekla z (1). Vse to je povzro=ilo, da so že mali 858 m /s, sta preplavili vso celjsko okoli- obmo=ja Murske Sobote in bližnje okoli- poto=ki narasli v mogo=ne hudournike, ki co, ki je dajala podobo velikega jezera ce, je železniška uprava dovolila prebiti so rušili in odnašali vse pred seboj. Naj- z otoki Celje in okoliškimi vasmi. Ob nasip (11). Vojaštvo s Ptuja, za katerega bolj prizadeti so bili kraji na Gorenjskem Voglajni je povodenj segala vse do pomo= je zaprosil župan dr. Pikmayer, je in po Savski dolini navzdol. V Radovljici Št. Jurja. 3 s pontoni reševalo prebivalstvo in živino. je reka Sava dosegla pretok 866 m /s Maribor je bil zaradi silne nevihte in za- Celotno reševalno akcijo so vodili ta- (ob novembrski visoki vodi leta 1990 mašitve cestnih odtokov nenadoma pod kratni svetnik g. Juvan in Celotno reše- 527 m3/s), Šentjakobu 1610 m3/s 3 3 3 vodo. Od parka pri Treh ribnikih je drvela valno akcijo so vodili takratni svetnik (1422 m /s), Litiji 2155 m /s (2069 m /s), voda v mesto kot hudournik. Vse ulice so g. Juvan in ing. Fugina ter na=elnik pro- kar je najvišja registrirana visoka voda bile preplavljene, dohod v mesto onemo- govne sekcije na Ptuju ing. Osvald (11). (1). U=inki in posledice hudourne Save so bili katastrofalni, saj je voda odplavila velike množine lesa in drugega materiala ter uni=ila in porušila vse, kar je dosegla. Samo v zgornji Savski dolini je odnesla osem državnih in štirinajst privatnih mo- stov ter uni=ila velik del železniške proge pri Podnartu in Dovjem, tako da je bil promet prekinjen. Mo=no je bil prizadet spodnji del Kranja, kjer je voda med dru- gim zalila kranjsko elektrarno in dosegla železniško progo ter jo ponekod izpod- jedla. Okolica Medvod in Ljubljansko barje so bili pod vodo, le posamezna na- selja so bila videti kot otok sredi morja. Groze= je bil pogled na poplavljeni Zalog in okolico, kamor je prizadetim odšel na pomo= oddelek vojaštva. Ob reki Krki je bila Kostanjevica povsem odrezana od okoliških naselij, kakor tudi ve=ina krajev od Krškega in Brežic do Siska. Pred gro- ze=o povodnijo je prebivalstvo v veliki meri bežalo z živino in nekaj najnujnejši- mi potrebš=inami v višje, od povodnji od- Slika 1. Pogled na Aleksandrovo cesto v Murski Soboti med povodnjo leta 1925. Pek pelje maknjene kraje. Beg je zahteval celo ne- kruh. (Vir: Poredoš Franc, Murska Sobota). kaj =loveških življenj. Železniški promet z * Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana. Poplavni val reke Mure, ki je žalil Veržej, 215 Dokležovje in Petišovce, se je združil s poplavnimi vodami Ledave pri Dolnji Le- davi, ki so jo poimenovali »Prekmurske Benetke« (8). Pod vodo je bil tudi ves lju- tomerski okraj ter Š=avniška dolina, kjer je bilo eno samo veliko jezero. Mostovi in jezovi so bili porušeni, ceste poškodova- ne, promet onemogo=en. Najve= škode so tudi tokrat utrpeli predvsem kmetoval- ci, saj so jim poplave uni=ile vse poljske pridelke in velik del vinogradov, sadov- njakov ter živine. Podatek, da je bilo ob povodnji na obmo=ju Drave in Mure sa- mo od njivskih površin, posejanih s pše- nico, popolavljenih okrog 100 000 ha, nas dodatno opozori na nastalo katastro- fo (2).

Leto 1926 Za omenjeno leto so bile nenavadno zna- =ilne vremenske katastrofe. Po vseh de- lih sveta so viharji, neurja in poplave uni- Slika 2. Kolodvorska ulica v Murski Soboti ob povodnji leta 1925. I/ ozadju takratna bolnišnica. =ili cele pokrajine in povzro=ili ogromno (Vir: Poredoš Franc, Murska Sobota). škodo. Tudi v Sloveniji je med letom ve=- krat prihajalo do poplav, od katerih je bila po obsegu in posledicah najve=ja 8. av- gusta. Zaradi mo=nih padavin so vode I ir> if za=ele naglo naraš=ati in povzro=ile naj- ve=je poplave in povodnji v severovzhod- ni Sloveniji. Ponovno je bilo najbolj priza- deto Celje z okolico. To obmo=je sta na- rasli Savinja in Voglajna spremenili v eno samo veliko jezero. Površina popolavlje- nega ozemlja je dosegla 870 ha (6). Vse okoliške vasi Zavodna, Gaberje, Lava, Ostrožno ter Babno so bile pod vodo. Voda, ki je vdirala v hiše in kleti, je odna- šala pohištvo, živino in vse, kar je dose- gla. Hudourniki s hribov so rušili ceste, odnašali mostove in rili po poljih. Prebi- valstvo je sredi no=i moralo zapustiti do- move in bežati v hribe, odkoder so v obu- pu opazovali razdiranje domov. Ob po- plavi je utonilo mnogo živine, ki je ni bilo ve= mogo=e rešiti. Mestni vrt v Celju, ki ga je zalila voda, je bil uni=en. Pod vodo so bile tudi pisarne in spodnji prostori mestne bolnišnice. V trikotu med Hudinjo in Voglajno je voda zalila tovarne in hiše, ponekod skoraj do streh. Savinja (s pre- 3 Slika 3. Ozna=ena gladina vode ob povodnji leta 1925 — center Murske Sobote. (Foto: Marko tokom v Celju 935 m /s) in Voglajna sta v Koibezen). svojem gornjem toku porušili vse lesene mostove. Povodenj je zahtevala tudi ve= =loveških življenj in ve=ji pogin živine, Preglednica 1. Dnevne koli=ine padavin na nekaterih predvsem svinj. Po povodnji nastala ško- padavinskih postajah v Sloveniji od 5.11. do 15.11.1925 da je kmetovalcem zadala »smrtni« uda- v mm. rec, saj so bili med drugim uni=eni vsi poljski pridelki, ki so še ostali od prejš- Padavinska njih poplav. Slovenj Maribor postaja Gradec Ptuj Vransko Vojnik Celje Katastrofalna poplava je prizadela tudi Dan mariborsko obmo=je. Drava je dosegla 5. 11 8,3 6,8 9,4 12,0 6,8 4,2 gladino 3,30 m nad srednjo vodo, kar je 6. 11 29,9 25,9 40.6 42,0 38,2 40.6 bila ena najve=jih zabeleženih višin. Vi- 7. 11 0,8 0,6 0,8 6,0 2,0 1,4 šek katastrofe je bil malo po polno=i. 8. 11 19,3 14,9 14,4 34,0 16.4 16,5 Drava je rušila jezove ter odtrgala Jeremi- §■11 13,2 3,0 3,4 29,0 9,2 8,0 =ev, Šefov in Zadrav=ev mlin, pri nekem 10. 11 14.1 10,7 5,1 21,0 19,7 13,8 drugem mlinu pa le pogonsko napravo. 11.11 54,8 41.5 54,4 78,0 50,1 51,2 Jeremi=ev mlinar, ki je preno=eval v mli- 12. 11 10,8 30.6 12,4 24,0 15,9 13.7 nu, se je ob mo=nem sunku zbudil in 13. 11 18.2 20,4 24.7 18,0 17,1 16,7 14. 11 14.3 8,7 12.8 17,0 12.5 12,5 opazil, da je z mlinom vred sredi dero=e 15. 11 0,1 0,4 Drave, kjer ga je zajel vrtinec in tako je utonil (11). Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Iz ohranjenih zapisov in poro=il je razvid- Preglednica 2. Dnevne koli=ine padavin na nekaterih no, da so avgustovske poplave in številni padavinskih postajah v Sloveniji od 6. 8. do 8. 8.1926 v mm. plazovi povzro=ili ogromno škodo ne le kmetovalcem, ampak tudi na železniških Dan objektih, zaradi =esar je bil železniški Padavinska 6. 8. 7. 8. 8. 8. promet v Sloveniji ve=inoma prekinjen. postaja Tako je bila na ve= mestih poškodovana proga Maribor—Celje. Pri Rimskih Topli- Slovenj Gradec 0,1 14,6 84,6 Dravograd 15,0 73.3 cah je narasla Savinja odnesla =uvajnico Maribor 0,1 28.2 60,5 in telefonske naprave. Zemeljski plaz je Konji=a 9,0 16,4 85.4 zasul progo med Lazami in Zalogom pri Polj=ane 0,1 15,0 98.5 Besnici, kjer je lokomotiva brzovlaka izti- Sol=ava 2,5 4,5 108,0 rila in se na sre=o brez =loveških žrtev Lu=e 0,7 28.3 84,0 prevrnila v 8 m globok jarek. Na ve= me- Topolšica 19,0 100.4 stih sta bili zaradi spodjed poškodovani Sv. Jurij 5,4 168 96,3 proga Kranj—Jesenice in proga v Savinj- Celje 9,1 106.5 ski dolini. Zaradi porušenega železniške- Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. ga nasipa v neposredni bližini postaje Ivanjkovci na progi Ormož—Ljutomer, je- bil promet prekinjen. Potniki, od katerih Preglednica 3. Dnevne koli=ine padavin na nekaterih je bila ve=ina namenjena na proslavo padavinskih postajah v Sloveniji od 26. 9. do 30. 9.1926 odkritja spomenika slavistu Mikloši=u v Ljutomeru, je tako morala peš do druge v mm. postaje. Dan 27. septembra 1926. leta je Slovenijo v Padavinska 26. 9. 27. 9. 28. 9. 29. 9. 30. 9. trikotu Ljubljana—Vrhnika—Škofja Loka postaja zajela katastrofalna poplava, ki je uni=ila vse letne pridelke, razrušila nešteto do- Kranj 22,0 114,2 31.7 8,7 4.1 mov in oropala na stotine družin strehe in Rovte 60,2 125.2 33,1 16,0 8,5 zavetja pred bližajo=o se zimo. Dan pred Škof j a Loka 35,5 195,5 32,0 11,0 4.2 Št. Jošt •76,8 197,8 38.8 17,0 8,4 usodnim ponedeljkom (27. septembra) je Ljubljana 46,2 153.3 39,0 16,2 1,0 zaradi nastale vremenske situacije prišlo do mo=nih padavin v Tržaškem zalivu. Te Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. so se prek Vipavske doline in Nanosa Poleg reke Drave so narasli tudi vsi poto- reka Pesnica. Pri tem je trgala zasilne na- okrepljene premaknile nad središ=e ki s Pohorja in Kozjanskega ter Mislinja, sipe in jezove, rušila bregove, podirala omenjenega trikotnika, ki je postalo eno ki je poplavila dolino od Slovenj Gradca drevesa in uni=ila vse pridelke, kjer je najbolj žalostnih prizoriš= katastrofe (Tra- do Dravograda v širini 100 do 300 m na poplavljala. Ve=ina mostov je izginila ta 300 mm padavin, Lu=ine 341 mm) (1). Po ocenah je na najbolj prizadeto ob- obeh straneh. Pri tem je odplavila mnogo brez sledov. Ljudje so z najve=jim napo- 2 mo=je, ki je zajelo okrog 600 km , padlo požete pšenice, uni=ila ajdo in porušila rom reševali živino in imetje iz poplavlje- 3 vse brvi in lesene mosti=e. Reka Dravinja nih hiš in kletnih prostorov. približno 60 milijonov m vode, ki je odte- je najve=jo škodo povzro=ila v spodnjem kla v približno 12 urah, in to v glavnem iz Tudi v Prekmurju so narasle reke presto- povirja Gradaš=ice in Poljanske Sore toku, kjer je poplavna voda uni=ila polja, pile bregove in poplavile polja. Narasla zasejana s krompirjem, in nasade fižola (11). Na obmo=ju Gradaš=ice so vode, ki Mura je doma=inom odnesla ve= =olnov, so od trenutka do trenutka naraš=ale ter izprala rodno prst, tako da so bile ne- ki so jih uporabljali za povezavo med katere njive kot gramozne jame. predvsem v dolini potoka Velike in Male obema stranema in drugih vodnih naprav Božne ter Ma=kovega grabna, za=ele va- Z velikansko silo je prek poplavljenih polj ter uni=ila velike koli=ine poljskih pridel- liti drevje, hlode in drug material. Vse to v srednjem in spodnjem toku drvela tudi kov. je zamašilo betonski most pri Pristavi, kjer je okoli 10. ure zajezena voda podrla obrežni betonski zid in porušila hišo kro- ja=a Josipa Koprivca. Požrtvovalni sose- dje so le z najve=jim trudom rešili doma- =e. Posestniku Josipu Peklaju je voda odnesla hlev in za=ela izpodjedati hišo, v kateri je bila njegova bolehna stara ma- ma, ki jo je groze=a nevarnost tako pre- tresla, da je ob porušitvi hleva umrla. Vodni val, ki je drvel dalje, je povzro=il razdejanje po celotni dolini Gradaš=ice. Hudourne vode in zemeljski plazovi so uni=ili hiše, ve=je število mostov in brvi. Cesta med Logom in Hrastnico je bila na ve= mestih odnešena ali uni=ena. V Logu sta bili dve hiši, Trob=eva in Skub=eva, do strehe zasuti z gramozom, blatom, ve- jami in drugimi naplavinami. Od zadnjih hiš vasi Log pa do vasi Belca je odneslo 400 m ceste. Na cesto med Polhovim Gradcem in Dobrovo je zdrselo nad 40 usadov (2). Po ulicah Ljubljane, pred- vsem obmo=ja Vi=a, Mirja, Rožne doline, Trnovega, Murgel ter Most, so se prelivali Slika 4. Ob povodnji 23. sept. 1933. leta. Župnijska cerkev v Strugah na Dolenjskem. (Vir: Žup- celi potoki, ki so zalili hiše, gospodarska nijski urad, Struge na Dolenjskem). poslopja in druge objekte ter odložili ogromne množine vsakovrstnega mate- riala, predvsem blata, peska, lesa in izru- 217 vanih dreves. Po oceni naj bi Gradaš=ica dosegla nor- malni pretok okrog 180 m3/s. Nastale so zajezitve in ob njihovih porušitvah je vod- ni val dosegel 269 m3/s (povpre=ni pre- tok Gradaš=ice v Razorih pred izlivom Šujice 3,30 m3/s (1) in povzro=il katastro- fo. Grozote vodne ujme je doživljala tudi do- lina Poljanske Sore, kjer so vode in ze- meljski plazovi popolnoma uni=ili 19 sta- novanjskih hiš, 18 gospodarskih poslo- pij, 7 žag, 6 mlinov (5). Iz takratnih dnev- nikov je razvidno, da je ujma zahtevala tudi okrog 10 smrtnih primerov. Poginilo je ve= glav živine. Dostop iz Žirov v Po- ljansko dolino je bil povsem onemogo- =en. Hudourne vode so mo=no prizadele tudi dolino Lo=nice, kjer sta bili porušeni hiši posestnikov Ivana Rudolfa in Martina Omejca ter zasuta hiša Matevža Šemica. Zaradi nastale katastrofe je tedanji pred- sednik ljubljanskega gerentskega sveta Slika 5. Bar/e ob povodnji, septembra 1933. leta. Pogled na Ižansko cesto proti Igu. (Vir: Zgo- dr. D. Puc izdal OKLIC: dovinski arhiv. Ljubljana). »Vremenska katastrofa dne 27. septem- bra 1926 je silno prizadela prebivalstvo mnogih vnanjih delov ljubljanske ob=ine in ljubljanske okolice. Mnogi ljudje so, tik pred zimo, prišli ob vse pridelke, voda jim je opustošila domove in vzela tudi mnogo živine in lesa. — Podpisani ge- rentski svet poživlja in prosi vso javnost za prostovoljne prispevke v nujno pomo= oškodovancem. Dobrodošli so zlasti poljski pridelki, druga živila, kurivo in obleka. — Naturalni darovi naj se oddajo na magistratu pri mestnem cestnem nad- zorstvu, denarni prispevki pa pri mestni blagajni. — Nadejamo se, da ne apelira- mo zaman na srca onih, ki so ostali ob- varovani!« (11)

Leto 1933 Letopisci so 23. in 24. septembra leta 1933 poro=ali o silovitih povodnjih, ki so prizadele Ljubljansko barje, Cerkniško in Ribniško ter Dobrepoljsko in Struško do- Slika 6. Ob povodnji Barja, sept. 1933. teta. (Vir: Zgodovinski arhiv, Ljubljana). lino, dolino Krke, Spodnje Save ter Celj- sko kotlino. Tako je zgodnje jesensko v višje leže=ih krajih osamelcev in na =ev in druge živine. Podobno se je doga- deževje z mo=nimi nalivi povzro=ilo naglo obrobju. Mnogo živine, ki jo je zalila vo- jalo v Ribnici in okolici, kjer je narasla naraš=anje vseh barjanskih pritokov, ki da, je poginilo, povsem uni=eni pa so bili Ribnica spremenila svoj tok in v eni uri so se spremenili v dero=e hudournike in jesenski pridelki, krompir, repa, fižol in odnesla šest mostov, mline in žage. Ža- hitro poplavili celotno Barje. Povodenj je drugo. Takratni =asopis Slovenski narod garjem pa odplavila ogromne množine segala od Vrhnike do Borovnice, od Pre- poro=a, da je »jok poplavljencev segal desk. Zaradi življenjske nevarnosti so serja do Notranjih Goric, Podpe=i in Iga do vrha Ljubljanskega gradu, na katerem morali evakuirati prebivalce celih vasi, tja do Želimelj, Pjjave Gorice, Lavrice in se je trlo ljudi, ki so ob=udovali lepoto npr. vas Otavice (3, 11). Škofljice ter ocf Krka 25,0 52,7 50.6 101,8 29,6 1,2 plavne vode na obmo=ju Celja za okrog Lu=e pri Ljubnem 3.4 24,0 108,6 134,8 9,2 3,4 0,75 m višja kot pri katastrofalni poplavi Gornji Grad 2,6 0,4 40,3 67.5 124.6 17,0 4,0 leta 1926. Poplavno vodo omenjenega le- Celje 2,1 2,5 30.7 29.9 131,6 28,5 0,7 ta je za 1 m presegla tudi Voglajna pri Laško 0,6 0,2 29.2 26.7 130,0 30,2 3.6 Celju in zalila za enako višino naselbino Ptuj 0,1 0,4 19,2 13.8 5,4 9,4 0,5 Murska Sobota 14,5 1,9 38,6 33.8 pri »Skalni kleti« (6). Pri reševanju ljudi in imetja so poleg mestnih delavcev na Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. prošnjo mestnega na=elstva sodelovala prostovoljna gasilska društva in vojska s policijo, ki je vzdrževala red. Ker so bili v okoliških vaseh vodnjaki, ki jih je prebi- valstvo uporabljalo za pitno vodo, popla- vljeni, je bila velika nevarnost epidemije. Mur- Po podatkih naj bi dosegla Sava v Rade- stovška navaja, da so bili predeli mestne skega Središ=a. Narasla Mura je prek =ah dne 23. septembra najve=ji pretok osnovne šole do Spodnjega Lanovža ter veržejskega polja tekla v Banovce, od 2809 m3/s (nov. 1990-2990 m3/s). Do poslopja vojnega okrožja povpre=no tam pa v Krištance in Grlovo in poplavila najve=je povodnji pa je prišlo med Breži- 1 —1,80 m visoko zaliti z vodo. Celo pro- celo vzhodne dele k. o. Bore=i, ki ležijo cami in Sotlo, kjer je bilo poplavljenega ga državne železnice, ki leži na visokem sredi Murskega polja, in v celoti prizade- 1323 ha zemljiš=a. Pretok Save v Slovenia — Part 2 blemi s poplavami so se tako ponovno prenesli na naslednje rodove. Vse pogo- The article describes floods in Slovenia in the period between WWI and WWII. Of Ukrepi za stejše grozote poplavnih voda, predvsem v Prekmurju, so tamkajšnje kme=ko pre- all the natural disasters, river floods and bivalstvo pripeljale na rob obupa, ko je torrential storms caused the most da- prepre=itev spoznalo, da »jih ne oblast, ne molitev, mage, especially to farming. These ne kletev« ne rešijo pred poplavami. Vse events afflicted the population to some poplav bolj osiromašeni in obupani so videli edi- extent almost every year. Catastrophic ni izhod v begu z doma v tujino. Pri tem floods occurred in 1923, 1925, 1926, and Velik interes za regulacije in melioracije se je vse bolj pojavljal še strah pred na- 1933. The most frequent and largest in s tem prepre=evanje poplav in pridobi- raš=ajo=o nevarnostjo druge svetovne were along the Mura River (Petanjci, Ver- vanje novih kmetijskih površin, ki ga je vojne. Odhajanje mladih ljudi, otrok, ma- žej, Dokležovje, Mursko Središ=e), the bilo =utiti pred prvo svetovno vojno, je v ter in, o=etov predvsem v Francijo in Ledava River (Murska Sobota, Lendava), stari Jugoslaviji upadel. Vzroke za to je Nem=ijo je bilo vse pogostejše. in the Š=avnica and Pesnica valleys, in treba iskati v problemih urejanja nove dr- the Maribor and Celje areas, the central žave, pomanjkanju denarja, delovne sile and lower reaches of the Sava River in v vse ve=jih težavah zaradi recesije, ki (Krško to Brežice), the lower Krka River je zajela celotno Evropo. Takratno vodno 1. Hidrometeorološki zavod Republike Slo- valley (Oto=ec to Podbo=je), from Ribni- gospodarstvo in kmetijstvo nista imela venije, arhiv. ca to the Ko=evje Valley, the Dobrepolje posebnega statusa in prioritetnega polo- 2. Jutro 1936, 1938. Valley (Kompolje to Struga), and on the žaja, kar je vplivalo, da dana sredstva ni- 3. Ljubljanske novice 1926,1933. Ljubljana Moor. Torrential storms of ca- so zadoš=ala niti za o=uvanje dotedanjih 4. Meze, D., 1982. Poplavna podro=ja v po- tastrophic proportions hit the Polhogra- naprav. Tako so pozivi vladnim ustano- re=ju Rašice z Dobrepoljami. Geografski dec ridges on September 27, 1926, when vam po organiziranem in strokovnem re- zbornik XXII, Ljubljana. the Gradaš=ica and Poljanska Sora val- ševanju problemov regulacij voda ostali v 5. Orožen Adami=, M., M. Kolbezen, 1983. Neurja in poplave Poljanske Sore v letu leys were flooded. glavnem le pri pozivih in prošnjah, =e- 1982. Geografski zbornik XXIII, Ljubljana. All the floods caused extensive damage prav je bil leta 1921 sprejet Zakon o usta- 6. Pristovšek, B., Poro=ilo o katastrofalni po- to structures (houses, barns, roads, novitvi vodnih zadrug, katerih naloga naj plavi v Celju 1.1933. Arhiv Nivoja Celje. bridges) and field crops as well as bi bila prav v omenjenem. Leta 1930 je bil 7. Projekt regulacije Savinje v Celju. Nivo drowning many cattle. Many residents of sprejet tudi Zakon o urejanju hudourni- Celje, oktober 1931. affected areas also perished. There were kov in že leto kasneje še Zakon o izkori- 8. Razvoj vodnega gospodarstva Pomurja in numerous public demands to protect ri- š=anju vodnih sil z nekaterimi podzakon- Podravja. Publikacija VGP Maribor ob parian zones from flooding, but the newly skimi predpisi, ki naj bi obravnavali spe- 40-letnici, Maribor 1985. 9. Savski nasip Brežice—Jesenice na Dol., formed state of Yugoslavia had more ur- cifi=na podro=ja vodnega prava. Žal pa hidrološke in hidravli=ne osnove, Vodo- gent matters of statehood to settle. There ob vsem tem ni bilo denarja za izvajanje gradbeni laboratorij, marec 1960. was also a lack of financial resources, no prepotrebnih del.

UiWifa

um

imm

S/ika 8. Po povodnji leta 1924. Božnarjeva žaga aH »Pavlelova žaga« na Pristavi — Polhov Gra- dec. (Vir: Koprivec Alojz, Polhov Gradec). mm