Primer Krupa

Stanje onesnaženosti s PCB-ji

deset let po odkritju Svetozar Poli=*, Matjaž Blatnik**, Štefan Brvar** UDK 628.4 (497.12) Poliklorirani bifenili (PCB) so družina 209 možnih sinteti=nih izomerov. V zadnjih dveh desetletjih so postali zaradi vsesplošne razširjenosti (uporabe), ob- stojnosti in zaradi kopi=enja v okolju resen problem, saj so in še povzro=ajo skrb zbujajo=e zdravstvene težave pri ljudeh in živalih (16). Po letu 1972 so zaradi potencialnih zdravstvenih in okoljskih tveganj uvedli nadzor nad uporabo, odlaganjem in proizvodnjo v skoraj vseh državah sveta, vklju=no z Združenimi državami in državami OECD-ja, oziroma so bili PCB-ji dokn=no umaknjeni iz proizvodnje in uporabe (10, 5). Tudi v Sloveniji pomenijo še vedno resen in nerešen problem odpadni kondenzatorji in transformatorji, ki vsebujejo velike koli=ine PCB-jev. V letu 1983 so bile izmerjene visoke koncentracije PCB-jev v vodi in sedimentu reke Krupe, ki je s svojim povpre=nim pretokom 1 m3/s pomemben vir z bodo=o vodno oskrbo tega relativno gosto naseljenega obmo=ja Bele krajine (14). V radiju petih kilometrov od izvira so bila identificirana odlagališ=a PCB-jev, ki jih je od leta 1962 uporabljala tovarna Iskra Kondenzatorji v Semi=u za odlaganje kondenzatorjev, ki so bili izlo=ene iz proizvodnje. Glede na razširjenost PCB-jev v širšem okolju, njihovo obstojnost in kopi=enje v okolju so bile izmerjene visoke koncentracije PCB-jev v posameznih elementih okolja (voda, zemlja, zrak), v hrani (mleko, meso, jajca, ribe) ter v tkivih ljudi in živali. V letu 1984 so upravni organi in raziskovalni inštituti za=eli obsežen sancijski program (nadzorne meritve, zdravstvene raziskave, sanacija odlagališ=) (5). V prispevku podajamo nekatere zna=ilne rezultate zadnjih meritev nadzornega programa v letu 1991 (6) v onesnaženem obmo=ju Bele krajine, ki so pomembni za oceno aktualnega stanja obremenitve okolja - zraka, vode, zemlje. Primerjava koncentracij PCB-jev pred dekontaminacijo in po njej sicer kaže po=asno upadanje koncentracij PCB-jev v zraku, vodi in zemlji, kar potrjuje u=inkovitost sanacije tovarniškega odlagališ=a. Obenem pa model usode (transporta) PCB-jev v okolju kaže, da je glavni vir sedanjega pove=anega ones- naženja okolja s PCB-ji še vedno posredna emisija PCB-jev iz reke Krupe.

A-50, ki je vseboval 50 % kloriranih pro- • dokon=na izgradnja vodovoda; Sanacija duktov, in Clophen A-30 s 30 % kloriranih • izgradnja skladiš=a posebnih odpad- produktov, od tedaj pa do leta 1985 pa kov, onesnaženih s PCB-ji. Med ekološkimi nese=ami zadnjih let je v PCB firme Prodelec (Francija) z imenom slovenski javnosti najbolj odmevalo ones- Pyralene 1500. Po 1. februarju 1985 (v avgustu 1985 so naževanje belokranjske Krupe s PCB-ji. bili na sežig v Francijo odpeljani zadnji Onesnaženost Krupe je z vso silovitostjo Na osnovi razširjenih analiz, s katerimi je bi- odpadki, ki so vsebovali PCB-je) je Iskra odkrila pritajeno nevarnost onesnaževan- la leta 1983 ugotovljena velika onesnaže- nadaljevala proizvodnjo kondenzatorjev z ja z nevarnimi snovmi, širjenje onesnaže- nost reke Krupe, re=nih sedimentov in rib s uporabo nekloriranih impregnantov (kot vanja tudi v manj razvitih slovenskih PCB-ji, so upravni organi v letu 1984 zahte- npr. phenilxililethen (PXE)). pokrajinah in tudi razbila mit o zanesljivi vali sanacijo ozemlja, ogroženega s PCB-ji. Zaradi strokovno zelo zahtevne interdiscipli- Med sanacijo onesnažene zemlje (zgra- =istosti modemih industrijskih panog (7). ditev trajnega skladiš=a posebnih odpad- narne problematike onesnaževanja okolja s 3 Leta 1962 je Iskra v Semi=u, takratni TOZD PCB-ji je takratni Izvršni svet Republike kov) je bilo izkopano okoli 18 000 m kon- Kondenzatorji, za=ela s proizvodnjo pol- Slovenije novembra leta 1984 imenoval taminirane zemljine, ki je bila sortirana na njenja kondenzatorjev. Odpadne konden- komisijo za koordinacijo strokovnega dela »=isto« (pod 10 mg PCB/kg) in »ne=isto« zatorje (tehnološki odpad) so odlagali na pri reševanju onesnaženosti reke Krupe pri s sprotnim analitskim preverjanjem. Vsa ve= odlagališ=ih. V letu 1984 je EPO naslednjih glavnih nalogah (11,13,12): kontaminirana zemljina, ozna=ena kot (Skupina za oceno posegov v okolje pri »ne=ista«, skupaj okoli 7000 m3, je bila Inštitutu Jožefa Štefana) identificral odla- • izdelava za=asnih navodil o ravnanju z trajno odložena v posebnem betonskem gališ=a odpadnih kondenzatorjev na ožjem idelki, ki vsebujejo PCB-je; vodotesnem pokritem skladiš=u, ki so ga in širšem obmo=ju tovarne, ki so bila leto • stalen inšpekcijski nadzor tovarne in iz- za=eli graditi maja 1986. Po ocenah kasneje tudi delno ali v celoti sanirana (11). vajanja ukrepov o prepovedi uporabe SEPO-ja je v skladiš=u trajno izoliranih 30 vode iz reke Krupe; do 50 ton odpadnega PCB-ja, to je koli=i- Po bilanci uporabe polikloriranih bifenilov • sanacija odlagališ= odpadnih konden- v Iskri v Semi=u od leta 1962 pa do leta na, ki jo je bilo mo= zajeti in fizi=no zatorjev; odstraniti iz okolja z vseh evidentiranih 1985 je razvidno, da so emisije v okolje • nadzor nad prehrambenimi izdelki; znašale približno (ra=unamo na =isti PCB) odlagališ=. Preostale koli=ine PCB-ja, • meritve onesnaženosti zraka; emitiranega v okolje (20-401) v 20-letnem 70 do 75 ton, kar dobro ponazarja nasled- • spremljanje zdravstvenega stanja nji pregled: obdobju proizvodnje, so bile oziroma delavcev Iskre; bodo še podvržene naravnim asimila- Do leta 1969 so v tovarni uporabljali PCB- • prepoved uporabe vode iz reke Krupe cijskim procesom in prenosu v razli=ne ja firme Bayer (ZR Nem=ija) Clophen za pitje, napajanje, ribolov in kopanje; elemente okolja. * Mag., raziskovalni sodelavec, Inštitut »Jožef Stefan' , Jamova 39, Ljubljana. " Gimnazija Bežigrad, Ljubljana. 166 ■icca

:C C c: C8 .§ c:ca E ■iccc 'Oo caC 'Ocd c:C\3 8 ■2 cnCD C:CT3 § Q> O S O o c\j

q> 5 .0) 5 N oi 6 -icd) P

.N .C >0 gCD co ca CN *8C ž

-Oo o ca ° c == ca ^3CD

c o Alo oIf)

CO 167 Preglednica 1. Koli=ina odpadnega PBC-ja (1962-1984) Nadzorne v tovarni Iskra, Semi=.

meritve

Preglednica 2. Pregled minimalnih, maksimalnih in povpre=nih vrednosti vsebnosti PBC-jev v vzorcih po nebesnih smereh (merjeno leta 1991). Rezultati so v mg PBC/kg vzorca.

Vsebnost PBC v mg PCB na kg suhe snovi Obdelovalna zemljina Neobdelana zemljina Zap. Vzor=evalna ... St. St. Mm Min. št to=ka " Maks. Povpre=je vzorcev Maks. Povpre=je vzorcev 1 C* pod 0,01 8,190 0,988 12 0,039 0,259 0,178 3 2 S 0,016 0,016 0,016 1 3 SSV pod 0,01 0,031 0,021 4 pod 0,01 0,039 0,024 4 4 SV pod 0,01 0,020 0,015 2 pod 0,01 0,039 0,019 4 5 VSV pod 0,01 0,039 0,024 5 pod 0,01 0,023 0,017 4 6 V pod 0,01 0,047 0,018 7 pod 0,01 0,016 0,011 6 7 VJV 0,011 0,021 0,016 3 pod 0,01 0,026 0,018 2 8 JV" 0,016 0,269 0,111 5 pod 0,01 0,047 0,030 4 9 JJV" pod 0,01 0,037 0,026 6 pod 0,01 0,031 0,017 11 10 J pod 0,01 0,031 0,024 3 pod 0,01 0,056 0,026 4 11 JJZ 0,023 0,100 0,054 3 pod 0,01 0,023 0,017 2 12 JZ 0,023 0,062 0,040 3 0,023 0,075 0,049 5 13 ZJZ 0,014 0,039 0,027 2 pod 0,01 0,052 0,022 6 14 Z 0,039 0,039 0,039 1 pod 0,01 0,016 0,013 2 15 ZSZ 0,031 0,031 0,031 1 16 SZ pod 0,01 0,020 0,014 4 17 SSZ Skupaj pod 0,01 8,190 0,240 56 pod 0,01 0,259 0,029 63 Legenda: * neposredna okolica tovarne ** okolica reke Krupe

Gozdna zemljina Mah

Zap. Vzor=evalna St. St. Mm Min. št to=ka " Maks. Povpre=je vzorcev Maks. Povpre=je vzorcev 1 C* 0,105 0,135 0,120- 2 S pod 0,01 0,016 0,011 0,030 0,145 0,089 3 SSV 0,119 0,119 0,119 0,105 0,110 0,108 4 SV pod 0,01 pod 0,01 pod 0,010 0,016 0,120 0,055 5 VSV 6 V pod 0,01 pod 0,01 pod 0,010 7 VJV pod 0,01 pod 0,01 pod 0,010 0,098 0,098 0,098 1 8 JV** pod 0,01 0,019 0,015 pod 0,01 0,515 0,178 3 9 JJV** pod 0,01 1,013 0,344 3 10 J pod 0,01 pod 0,01 pod 0,010 pod 0,01 0,025 0,017 3 11 JJZ 12 JZ pod 0,01 pod 0,01 pod 0,010 0,052 0,055 0,052 1 13 ZJZ 14 z pod 0,01 0,019 0,013 6 0,040 0,052 0,045 3 15 ZSZ pod 0,01 0,016 0,013 2 16 SZ pod 0,01 0,028 0,015 4 0,022 0,052 0,032 3 17 SSZ pod 0,01 0,023 0,014 3 0,017 0,017 0,017 1 Skupaj pod 0,01 0,119 0,015 37 pod 0,01 1,013 0,103 30 168 Preglednica 3. Primerjava minimalnih, maksimalnih in povpre=nih vrednosti PCB-jev med izbranimi vzorci na neposrednem obmo=ju (500 m in 1000 m) tovarne Iskra Semi=, reke Krupe in vseh preostalih vzor=evalnih mest (podatki so vzeti iz preglednice 1 in merjeni leta 1991). Rezultati so v mg PCB/kg vzorca. Vsa zemljina Mah St. Št. Zap. Vzor=evalna Mjn Maks. Povpre=je Min. Maks. Povpre=je st. to=ka vzorcev vzorcev 1 okolica tovarne (500 m) pod 0,01 8,190 0,829 15 0,105 0,135 0,120 2 2 okolica tovarne (1000 m) pod 0,01 8,190 0,356 37 pod 0,01 0,135 0,115 3 3 okolica reke Krupe pod 0,01 0,269 0,036 28 pod 0,01 1,013 0,261 6 4 ostalo pod 0,01 0,100 0,017 92 pod 0,01 0,145 0,056 21

Preglednica 4. Pregled vsebnosti PCB-jev v vodi reke Krupe. Površinske vode (dan in leto odvzema) (^.g PCB/I vode) Leto 1989 Leto 1990 Leto 1990 Zap. Kraj odvzema št. 16/2 24/4 6/9 4/12 29/3 25/5 29/8 18/12 21/2 9/9 1 Krupa-izvir 1,120 0,360 0,080 0,140 0,130 0,063 0,100 0,120 0,210 0,120 2 Krupa - mlin Per 1,290 0,046 0,074 0,140 0,110 0,073 0,065 0,130 0,310 0,290 3 Krupa - Klošter 0,820 0,180 0,090 0,200 0,130 0,075 0,064 0,081 0,120 0,280 4 Lahinja pred izvirom Krupe 0,008 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 0,005 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,003 0,010 5 Lahinja pred izlivom v Kolpo (Primostek) 0,170 0,110 0,050 0,840 0,002 0,039 0,051 0,042 0,130 0,078 6 Kolpa pred soto=jem z Lahinjo (pred Primostkom) 0,004 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,001 pod 0,003 pod 0,005 7 Kolpa - Metlika, kopališ=e 0,010 0,026 0,011 0,013 0,004 0,006 0,005 0,006 0,010 0,006 8 Kolpa - Kamanje 0,001 0,019 0,009 0,031 0,004 0,008 0,006 0,006 0,030 0,007 mentih šestnajstih nebesnih smeri v Preglednica 5. Pregled minimalnih, maksimalnih in razdaljah po en kilometer do sedmih povpre=nih koncentracij PBC-jev vodi rek Krupe, Lahinje kilometrov ugotavljali prisotnost PBC- jev v vzorcih zemljin (obdelano in in Kolpe po odvzemnih mestih iz let 1989,1990 in 1991 neobdelano zemljiš=e) in v vzorcih (podatki so vzeti iz preglednice 3). mahu. V neposredni okolici tovarne so uvedli še nove vzor=evalne to=ke v Površinske vode (n,g PBC/I vode) radiju 500 m od vira onesnaženosti. Zap. št. Kraj odvzema Min. Maks. Povpre=je Št.vzorcev • V gospodinjstvih v naseljih, ki so na zgoraj opisanem in omenjenem ogro- 1 Krupa-izvir 0,063 1,120 0,244 10 ženem obmo=ju, so odvzeli in ana- 2 Krupa-mlin Per 0,046 1,290 0,253 10 3 Krupa-Klošter 0,064 0,820 0,204 10 lizirali vzorce avtohtono pridelanih živil 4 Lahinja-pred izvirom Krupe pod 0,001 0,010 0,003 10 rastlinskega in živalskega porekla ter 5 Lahinja-pred izvirom v Kolpo (Primostek) 0,002 0,840 0,151 10 vzorce pitne vode, ki so jih analizirali 6 Kolpa - pred soto=jem z Lahinjo^pred Primostkom) pod 0,001 0,005 0,002 10 na vsebnosti PCV-jev. 7 Kolpa - Metlika, kopališ=e 0,004 0,026 0,010 10 Približno število odvzetih in analiziranih 8 Kolpa - Kamanje 0,001 0,031 0,012 10 vzorcev je bilo naslednje (slika 1): • Na 40 lokacijah oziroma 60 odvzemnih mestih so odvzeli in analizirali na vseb- Preglednica 6. Pregled minimalnih in maksimalnih nost PCB-jev 300 vzorcev živil avto- povpre=nih koncentracij PBC-jev v vodi reke Krupe po htone proizvodnje živalskega in letih odvzema vzorcev (podatki so vzeti iz preglednice 3). rastlinskega izvora, živinske hrane in gozdnih sadežev. Rezultati so v |xg PBC/I vode. • Na 115 odvzemnih mestih so odvzeli Min. Maks. Povpre=je Št. vzorcev po dva vzorca zemljine (enega za obdelano in enega za neobdelano zem- Leto 1989 0,046 1,290 0,378 12 ljiš=e), kar skupno pomeni 230 vzorcev Leto 1990 0,063 0,130 0,095 12 zemljine. Leto 1991 0.120 0,310 0,222 6 • Odvzeli so in na vsebnost PCB-jev v vzorcih analizirali 30 vzorcev gozdnih menitve okolja s PCB-ji. V letu 1991 so se obremenitve in zdravstvene posledice na sadežev (kostanj, orehi, lešniki, gobe), za=ele širše raziskave v okviru razisko- prebivalstvu na izpostavljenih obmo=jih 30 vzorcev pitne vode (iz lokalnih vi- valnega projekta »Ocena zdravstveno- ter u=inkovitost vseh izpeljanih ekoloških rov), 10 vzorcev površinskih voda (Kru- ekoloških razmer na obmo=ju Bele krajine in medicinskih ukrepov (13, 12, 6, 18, 8). pa, Lahinja) in tudi 20 vzorcev zraka. v zvezi z ekološko obremenitvijo s poli- Meritve ekološke obremenitve PCB-jev V nadaljevanju podajamo v preglednicah kloriranimi bifenili in sorodnimi spojinami« na ogroženem obmo=ju so obsegale: od 1 do 7 zgolj obdelane rezultate meritev (6), katerega nosilec je bil Univerzitetni • Meritve ostankov PCB-jev v zemljini za zrak, vodo in zemljo. Urejeni so lo=eno zavod za zdravstveno in socialno varstvo ogroženega obmo=ja, ki so ga dolo=ili po nebesnih smereh, lo=eno za nepo- iz Ljubljane. Cilj tako razširjenih meritev, v radiju zra=ne =rte 7 km od lokacije sredno okolico tovarne kondenzatorjev ki so sledile prejšnjemu programu meritev vira onesnaženosti (Iskra Semi= (500 m in 1000 m) in za neposredno od leta 1984 naprej, je bil oceniti ekološke -Vra=a). Na tem obmo=ju so v seg- okolico reke Krupe (1). Preglednica 7. Pregled izmerjenih koncentracij PBC-jev v zraku na obmo=ju Bele krajine 169 v letu 1991.

Zrak (|xg PCB/m3 zraka) Leto 1991 St. Zap. Mesto odvzema št. 7/10 8/10 7/11 8/11 Min. Maks. Povpre=je vzorcev 1 Semi=-ZP pod 0,05 0,11 2 Krupa 4 - Jurjev=i= 0,14 3 Mlin Per - Stranska vas 17 0,38 4

• Izhlapevanje PCB-jev iz zemlje. Preglednica 8. Pregled rezultatov kemi=ne analize vzorcev Izhlapevanje PCB-jev iz onesnažene sedimenta (v |xg PCB/kg suhega sedimenta) iz leta 1991. zemljine je odvisno od temperature, vlažnosti in debeline onesnažene Sediment - 9. september 1991 Zap. Kraj odvzema zemljine oz. pekrivnega sloja. Ta je za št. (ixg PBC/kg suhega sedimenta) PCB-je pri temperaturi 25°C, 20- 1 Krupa - izvir 15000 odstotni vlažnosti zemljine in do 30 cm 2 Krupa-mlin Per 7000 debelega prekrivnega sloja reda ve- 3 Krupa-Klošter 630 likosti 1 kg/ha/leto (ustrezna približno 4 Lahinja pred izlivom Krupe 69 stanju odlagališ= PCB-jev). 5 Lahinja pred izlivom v Kolpo (Primostek) 89 • Absorpcija PCB-jev na substratih 6 Kolpa - pred soto=jem z Lahinjo (pred Primostkom) 55 (zemljina, sediment). 7 Kolpa - Metlika, kopališ=e 18 8 Kolpa - Kamanje 25 Najbolj so bile raziskane vezave Aroklora 1254 na razli=nih substratih. Pri koncentracijah PCB-jev v vodi od Preglednica 9. Parni tlak in topnost v vodi. 100 do 200 ng/l se koli=ine ab- sorbiranega PCB-ja v sedimentu Parni tlak gibljejo med 1 in 50 p.gPCB/kg suhe PCB Molekulska Topnost v vodi masa (g) (mm Hg)* (25°C) ppm snovi. • Fazna porazdelitev PCB-jev v vodnih 3 0,2 triklorobifenil 258 1,5* 10"4 sistemih. tetraklorobifenil 292 4,9* 10" 0,03 pentaklorobifenil 326 7,7* 10-* 0,01 Raziskave na laboratorijskih modelih Aroklor 1254 327 6,5* 10"5 0,05 vodnega sistema (kontroliran dotok PCB-ja v vodo, kontinuirane meritve *mmHg = 1,333- 10zPa koncentraciji PCB-ja v vodi, sedimentu, zraku nad vodno gladino, v vodnih organizmih) so dale ena=be fazne po- Preglednica 10. Meritve porazdelitve PBC-jev v vodi, zraku razdelitve PCB-ja. in sedimentih v modelnem vodnem ekosistemu pri nadzorovanem vnosu PBC-jev. % PBC-ja v zraku = -0,247 • (1/H) + 7,9 • log S + 100,6 (ena=ba št. 1) PCB Voda (%) Sediment (%) Zrak (%) % PBC-ja v vodi = 0,054 ■ (1/H) + 1,32 triklorobifenil 1,38 (1,33)* 15,2 (26) 83 (71) tetraklorobifenil 1,5 (1,34) 17(27) 81 (71) (ena=ba št. 2) pentaklrobifenil 1,5 (1,34) 21 (33) 77 (65) % PBC v sedimentu- 0,0194 • (1/H) - 7,56 ■ log S - 1,93 Opomba: 'Vrednosti v oklepaju so izra=unane iz ena=b št. 1, 2 in 3. (ena=ba št. 3), pri =emer je 0,75.10"2 x parni tlak (Pa) x molekularna masa (Mw) kemijskih parametrov (topnost, hlapnost, topnost v vodi (ppm) Ovrednotenje absorpcija/desorpcija, porazdelitveni koe- ficienti, razgradnja hidroliti=ne, fotoliti=ne rezultatov reakcije) kot tudi od bioloških, ekoloških in topnost (ppm) ostlih zna=ilnosti okolja. Usodo PCB-jev v meritev ekološke okolju lahko shemati=no razdelimo v molekularna masa. naslednje faze: vir onesnaženja (emisija), obremenitve transport v okolju (zrak, voda, sedimenti, Iz rezultatov meritev in ocenjenega trans- biosfera), fizikalno-kemijske in biološke porta PCB-jev (13, 12, 6, 1, 8, 2, 4, 9) okolja (zrak, spremembe (biokoncentracija, biomag- lahko strnemo glavne ugotovitve o ones- nifikacija, bioakumulacija in biorazgrad- naženosti v okolju (zrak, voda, zemlja) nja), izpostavljenost ljudi in živali (pre- voda, zemlja) Semi=a in Krupe v naslednjih to=kah: hrambena veriga - kriti=ne poti vnosa - • Koncentracije PCB-jev v razli=nih ele- Za ocenitev obremenitve okolja smo doze). mentih okolja so še vedno najvišje na privzeli poenostavljeni model usode Za dolo=itev (napoved) usode transporta neposrednem obmo=ju tovarne in ob- (transporta) PCB-jev v okolju (zrak, voda, PCB-jev v okolju so pomembni predvsem mo=ju kanjona reke Krupe. Pove=ane zemlja) (16, 5, 3, 9). naslednji empiri=no pridobljeni fizikalno- koncentracije PCB-jev v širšem ob- Usoda PCB-jev v okolju je kompleksna in kemijski parametri PCB-jev v okolju: mo=ju je mo= zaslediti tudi v smeri JZ razli=na ter odvisna tako od fizikalno- • Hlapnost in topnost PCB-jev v vodi. in SV (pogostejša smer vetra). • Po sanacijskih ukrepih se stopnja 8. Poli=, S., B. Konti=, 1987. Report on PCB and the OECD countries, and the com- onesnaženosti zmanjšuje in je na remediation in Bela krajina. World plete ban of PCBs in Japan and Sweden. širšem obmo=ju ponekod že primerljiva Conference on Hazardous Waste, Budapest, str. 937-942. In Slovenia, the major products containing s stopnjami onesnaženosti okolja s 9. Poli=, S., 1990. Poti širjenja strupenih PCBs involving disposal problems related PCB-ji v ostalih obmo=jih Slovenije. kemikalij v okolju, izpostavljenost in ocena to hazardous waste, are capacitors and • Privzeti model transporta PCB-jev v ogroženosti, UJMA št. 4, Ljubljana, str. 93- transformers. In 1983 high concentrations okolju kaže, da je reka Krupa še vedno 103. of PCBs were found in the water and sed- glavni emisijski vir PCB-jev v okolje. 10. Polychlorinated Biphyenyls and Ter- iments of the Krupa river in the area Bela PCB-ji prihajajo s spiranjem iz phenyls, Environmental Health Criteria 2: Krajina (R Slovenia). The Krupa river with kraškega podzemlja v reko Krupo, se z World Health Organisation, Genova 1976. a mean water flow of 1 m3 sec"1 is the main izhlapevanjem iz vode prenašajo z 11. Poro=ilo o sanaciji odlagališ= zemljin in source of future water supply in a largely zrakom in onesnažujejo neposredno drugih odpadkov, onesnaženih s polikloriranimi bifenili, v DO Iskra Semi= populated region. Within a 5-km radius obmo=je kanjona reke Krupe. Ta (strokovne osnove in smernice za sanaci- the water source, a few improper wastes emisijski vir reke Krupe pomeni še ved- jo). IJS-SEPO, Ljubljana, 10. 6. 1985. sites were identified. They have been no nevarno obremenjevanje elemen- 12. Poro=ilo o izvajanju sanacije ones- used since 1962 by an electrocapacitor tov okolja s PCB-ji v tem obmo=ju Bele naženosti okolja s PCB (Krupa) v DO Iskra plant Iskra Semi= for discharging its krajine. Kondenzatorji, Semi=, SOZD Iskra - wastes (capacitors) containing PCBs Podro=je za razvoj in inovacije in IJS-SE- (Clophen, Pyralen). From the point of view PO, 1. september 1986, Ljubljana. of the distribution, persistence and accu- 13. Poro=ilo o izvajanju sanacije ones- mulation of PCBs in the environment of Zaklju=ek naženosti s PCB obmo=ja reke Krupe od 1. 9. 1986 do 31. 12. 1988. Strokovna ko- this area, high levels of PCBs were found ordinacija pri republiškem sekretariatu za in human and animal tissues, and in sam- Poliklorirani bifenili pomenijo danes v sve- zdravstveno in socialno varstvo SRS za pled food (milk, meat, eggs, fish). In 1984 tu še vedno velik problem, saj so to snovi, reševanje problematike onesnaženosti s the authorities and research institutes ki se v naravi po=asi razgrajujejo. PCB-ji PCB obmo=ja Krupe, Ljubljana, septem- started a PCB remediation programme kljub splošnemu nadzoru in prepovedi ber 1990. (environmental monitoring programme, predelave v svetu še vedno resno ogroža- 14. Razmerja - posebna izdaja, glasilo OO health research, waste disposal project). jo zdravje ljudi, posebno na obmo=jih s ZSMS Metlika, št. 1, 21. avgust 1984, Data on PCB concentrations in different pove=ano onesnaženostjo. Metlika. 15. Report on the Protection of the environmental compartments of the pol- Dolgoletne nadzorne meritve kažejo, da Environmental by control of PCB luted area will be presented. (The moni- se onesnaženost Bele krajine s PCB-ji na (Polychlorinated Biphyeniles); OECD; toring programme of the environmental nekaterih ogroženih obmo=jih postopoma ENV/CHEM/81.2 (1st Revision); Paris, no- pollution with PCBs in Bela Krajina in the zmanjšuje. Vendar pa so koncentracije vember 1981. year 1991). These data were the basis for PCB-jev na obmo=ju kanjona reke Krupe 16. Waid J. S., 1987. PCBs and The En- actual evaluation of environmental impact in neposredne okolice tovarne Iskre v vironment. CRC PRESS, Volume 1, 2, 3, (risk assessment). posameznih elementih in =lenih prehram- Florida. bene verige še vedno visoke. Ovrednoteni rezultati meritev dajejo dobro osnovo za nujno nadaljevanje nadzora in raziskav, ki naj bi se osredoto=ile pred- S. Poli=, M. Blatnik, Š. Brvar vsem na izvir reke Krupe kot vir nadaljnje- ga onesnaževanja (iz tega bi morali izha- PCB jati konkretni nadaljnji ukrepi sanacije ogroženega okolja). mm (Polychlorinated

Biphyenyl) 1. Brvar, Š., M. Blatnik, S. Poli=, 1992. Obre- menitev okolja s PCB (polikloriranimi bife- Contamination nili) v onesnaženem obmo=ju Bele krajine - Krupa. Raziskovalna naloga, 5. sre=anje wm mladih raziskovalcev ljubljanske regije of the Krupa 1992, Inštitut »Jožef Štefan«, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana. River 2. Brumen, S., M. Medved, E. Von=ina, J. Jan, 1984. A Case of polychlorinated Biphyenyl Contamination of Water and in Bela Krajina Sediment in the Slovenien Karst Region. Chemosphere 13 (12). Ten Years after wm 3. Haque, R., 1980. Dinamics, exposure and Hazard Assessment of Toxic Chemicals. First Ann Arbor Science, Michigan, USA. 4. Jan, J., M. Tratnik. Atmospheric contamination with polychlorinated biphyenyls in Identification Bela krajina. Chemosphere, Vol. 17, No. 4, str. 809-812. Polychlorinated biphenyls (PCBs) are a Ui'Mh 5. Murty, A. S., 1986. Toxcity of Pesticides to family of some 209 chemical compounds. Fish. CRC Press, Inc., Boca Raton, In recent years, the widespread use, dis- Florida, U. S. tribution, persistence and accumulation of 6. Ocena zdravstveno ekoloških razmer na PCBs in the environment, and several in- obmo=ju Bele krajine v zvezi z ekološko cidents causing serious health problems obremenitvijo s PCB, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo. A. in humans and animals haven given rise Fazarinc in sodelavci, DP-UZZS, april to great concern. After 1972, potential WMA 1992. health and environmental hazards have 7. Plut D., 1987.Slovenija-zelenadeželaali led to governmental actions: control of pustinja. Knjižnica revolucionarne teorije use, disposal and production of PCBs in (KRT), Ljubljana, maj 1987. nearly all world areas, including the U.S.