2 100 let šolstva ... VSEBINA 3 99 94 117 113 126 106

... misli, snovanja, zidanja. MULJAVA Drobci iz osebnih kronik, Iz arhivov Drobci iz osebnih IN JURČIČ MULJAVCI PODOB VRTILJAK Josip Jurčič, Ni bilo ne table ne krede ne moje poti Vse zvezkov in svinčnikov, UČITELJICE/UČITELJI ŠOLSKI MUZEJČEK, VIRI IN LITERATURA OD 1910 DALJE ZGODBE O PREŽIVETJU IN O PREŽIVETJU ZGODBE RAZKOŠJU - 7 4 41 22 36 69

VRTILJAK SPOMINOV VRTILJAK PODOBE PRETEKLOSTI Podobe preteklosti – Šola Dež, vojni, po na šoli novi k poti Na vojno, med Polju, Čas sneg in otvoritev nove šole, vse z roko v šole, nove izgradnji po desetletje Prvo roki, v noč, delati moram pozno Starši ne puste, Od šolskega leta 1973/1974 do 2003/2004, Od šolskega leta 2003/2004 do danes Razvoj šolstva na Slovenskem od elemen- tarne osnovne šole do sodobne devetlet LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU ke Preteklost in sedanjost podružnične šole na Muljavi Geografske značilnosti muljavske Geografske značilnosti pokrajine Jurčičeva Muljava Iz starih listov ZA PRIPRTIMI VRATI Življenje neke podružnice Muljavi na Vrtec zgodovinske sledi Šola na Muljavi pušča Muljavska šola v očeh učenk in učencev v letu 2010 … in v spominu očetov, mamic, dedkov in babic 100 let šolstva na Muljavi 100 let šolstva POZNATE; SAJ NAS IN VENDAR DOBER DAN, ŠOLA 4 DOBER DAN, ŠOLA na matičnišoli. nadaljujejo šolanje nato in razreda petega zaključka do obiskujejo Muljavi na pouk ci zredih, od tega sta dva kombinirana. Učen naraščalo … Danes poteka pouk v petih ra- postopoma je razredov Število razrednici. V šoli na Polju je pouk najprej potekal v eno poteka šedanes. njej v Pouk 1947. oktobra 26. bila je Muljavi na šole nove otvoritev Slavnostna objekt. delom na Habjanovi gorici zrasel nov šolski prostovoljnim in udarniškim z je vojni Po in zanimivalegenda. posnetkov nekaj ostalo je Polju na šolo Za prostorih gostilnaObrščak. Tekavca, namenjeni trgovini. Danes je v teh lokacija so postali prostori Marije in Antona res s prekinitvami, a vendar. Nova, začasna nadaljeval, vseeno je se pa Pouk požgana. stavbe ni več. Med 2. svetovno vojno je bila te Danes 1910. oktobra 3. pričel je se Pouk 1910/1911. letu šolskem v prišla šole do je rih šole na Polju. Muljava, z okoliškimi vasmi, Na Muljavi je pouk najprej potekal v prosto celo vŠentvidupriStični. pa ali Krki na šolo obiskovali takrat do ti so cer ni prvi stik muljavske mladine s šolo, saj si- To zvonec. šolski zazvonil prvič Muljavi pri Polju na šoli v je kar let, 100 mineva saj Letošnje šolsko leto je za Muljavo jubilejno, 100 letšolstvanaMuljavi DAN,ŠOLA DOBER 100 letšolstva ... - - - danes prepoznavajo. še se katerih v zapise, tiste vse za odkupiti skušajo mu se da kot domačinov, zavesti v živi pa okolju našem V izročila. kulturnega našega del Je Slovenca. vsakega obrazbe iz splošne del postal je Jurčič njihovi. postajajo tudi junaki literarni pomembnejše, naj je kar In mladina. slovenska vsa uči se njem O delovanje. politično in časnikarsko njegovo predvsem poznano, premalo še je nam delo večplastno njegovo enotni: si so besede domače ljubitelji in raziskovalci Številni generacijam. naslednjim opisal je rad, neizmerno imel je jih ki ljudi, in Kraje nas. za ohranil delih v opisi svojimi s je ja kra- domačega Utrip ljudi. domačih po teze in podobe ohranjal delih pozneje literarnih v in leta mladostna preživljal nju življe- prekratkem svojem v je Tu spojila. Jurčiča Josipa imenom z je se pa pač vas, dolenjska prijazna le ni tako njega zaradi Muljava Jurčiča. Josipa junaka, za Slovence moža, cenjenega njenega omeniti ku trenut- naslednjem v že moramo Muljavo, na vezano pripoved, pričnemo Kakorkoli pa šetolikobolj. petih letih povečevalo. Zaradi novogradenj naslednjih v število bo se da sporočim, daj se- že lahko Vendar najskromnejših. eno je učencev, in učenk 37 število, Letošnje 50. lo. V zadnjem obdobju se to giblje od 36 do spreminja nenehno število je se leta Skozi velika. bila je stiska Prostorska učencev. 100 kot več tudi obiskovalo letu šolskem V prvih desetletjih je šolo na Muljavi v enem - - - - DOBER DAN, ŠOLA 5 - - - - ... misli, snovanja, zidanja. na. Zakaj? Ker je iz generacije v generacijo povezuje mlado in pa staro. je To za kraj in šolo neverjetna priložnost in je še ena iz redno pomembna razsežnost Jurčičevega dela, ki je sam gotovo ni predvidel. Ponuja priložnost spoznavanja, komunici ranja in sodelovanja. Je priložnost za raz- reševanje težav in hkrati nudi priložnost za ustvarjanje in izpolnjevanje svojega no tranjega jaza. Mogoče kdo najde samega sebe. Veselje Veselje do sodelovanja v uprizoritvah Jur- čičevih del je v kraju in na šoli ukoreninje - - Julka Garvas, učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja; Mojca Pustovrh, druga učiteljica v 1. razredu družnični šoli Muljava; Bojana Mulh, vodja OPZ; Jože Rus, hišnik; Darja Jerala, učiteljica angleščine; 2. vrsta: Katja Makše Vencelj, učiteljica DSP; Nevenka Zupančič, skrbi za prehrano in čistočo na po- razreda; Muljava in učiteljica 3. in 4. razreda; Jože Glavič, pomočnik ravnatelja; Jožica Sinjur, učiteljica 1. in 2. pomočnica ravnatelja; Marjan Potokar, ravnatelj OŠ Stična; Antonija Sever, vodja podružnične šole 1. vrsta: Barbara Maver, učiteljica 5. razreda; Lidija Zajc, pomočnica ravnatelja; Ljudmila Vovk, Šola na Muljavi je razumljivo in pričakova Šolsko leto 2010/2011 no prepletena z delom svojega velikega rojaka. Številni učitelji, med njimi tudi mu ljavske šole, so sodelovali v domačem Le- kako ali režiserji igralci, kot gledališču tnem drugače. Danica Kastelic, Jernej Lampret, Tatjana Lampret, Lidija Zajc in Antonija Se- sledijo vedno In njim edini. niso ver gotovo novi. Sedanje generacije učencev in učenk z veseljem sprejemajo vloge na šolskih pri- reditvah in se na ta način kalijo v bodoče junake domačega Letnega gledališča ali še več. To ni novost in je na Muljavi prisotna že dolgo časa. 6 DOBER DAN, ŠOLA rnš nv: en geaič, Jurčičevo gledališče, Letno nove: prinaša nam pa Čas vasi. Gorenje bližnje iz doma Kastelca, Mihe sodelavca Prešernovega in čbelice Kranjske urednika pozabiti smem Ne vpadov. turških časov iz znana tarjem, ol- baročnim gotska pozlačenim znanim z opremljena cerkev bogato Potem vile. podeželske rimske ostanke odkrili Muljavi na so kratkim Pred cesta. rimska potekala je bližini V območja. naselitvena prastara med spada in poseljeno zgodaj že bilo je Področje veliko. je opozarjajo to na nas ki Krajevna zgodovina je bogata. Opomnikov, Potrebujejo lepriložnost. tudi tisti, ki bodo to poslanstvo nadaljevali. njimi med bili so da sem, Prepričan zablja. po ne se navdušenjem, z doživeto je kar še pomembnejše, tega nismo prezrli. Tisto, je kar A, Krasno! navdušeni. so Bili uspelo. zagotovo je nam Nekaj pozabi. »oteti« čin na ta na jih in učencem in učenkam našim predstaviti jih smo Poizkušali zanimivost. in skrivnost krajevno marsikatero obudili Takratsmo svet«. oni na pride se kateri po Muljave pred letom dni, z naslovom »Jama, krajani s in učenci z šole matične retorika in etnologija predmetov izbirnih in učencev učenk srečanje zagotovo bilo je takih Ena prireditev. marsikatera izpeljana bila je namen ta V zavedamo. tega se šoli Na mo sedaj. ceni in dojemamo mi ga kot razsežnosti, takšni v stik, izgublja vrednotami temi s ki delo posredovali na naš današnji mladi rod, njegovo bomo tako Le junaki. njegovi teri neka- poosebljali jih so ki vrednote, ceniti morali bi dela, Jurčičeva cenimo kot Tako 100 letšolstva ... - - - tej poti. na srečno želim kraju in Muljavi na Šolstvu četek takepoti. za za izhodišče odlično so projekti Skupni poti. uspešne ni nastopa skupnega Brez od njepričakujete. ga ki zaupanje, to pridobi šola kolikor sti, sposobno teh razvoju v vlogo pomembno izredno predstavljata šola in učitelj lahko šole, do tudi času, nezaupljivem splošno vse sedanjem V dan. jutrišnji za sposoben bo razvil, to bo ko Šele, odgovornost. in viti občutek za samostojnost, ustvarjalnost povečini nimamo. Mlad človek pa mora raz- mladino svojo za časa Starši nikoli. še kot osamljeni, tako mladi so da zdi, se polago, raz- na tehnologijami modernimi z mladini danes so ki možnostim, neizmernim Kljub ru imaizrednovlogo. dnot. Poslanstvo šole in učitelja v tem okvi- vre in običajev naših izročila, kulturnega našega pomembnost dojeli lažje in hitreje društvom. In prav je tako. Tako bodo mladi športnim s in gasilskim z kulturnim, s jemo Sodelu- povezana. tesno krajem s je Šola doživlja gospodarskirazvoj. pot, Ex tempore in še kaj. Ob vsem tem kraj ravnatelj OŠ Stična OŠ ravnatelj Marjan Potokar, Potokar, Marjan - - - -

Saj nas poznate; in vendar … 7 ... misli, snovanja, zidanja. šolska naredba in je šolanje postalo obve- zno za vse otroke od 6. do 12. leta starosti. Glavni predmeti so bili: branje, pisanje, ra- čunanje in verouk. V prvi polovici 19. stole- tja je bila šolska obveznost podaljšana na najdemo tudi določilo, da 15 let starosti. Tu je potrebno šolo ustanoviti v vseh krajih, uvedli so leta 1929. otrok. 40 kot več je kjer razrede in ocene, skupni pouk za dečke in telesne kazni. deklice ter prepoved

Odsotna: Maša Glavan Nika Glavan, Anamari Podržaj, Gregor Kovačič, Neža Slak, Tanja Ilar. 3. vrsta: Matej Bregar, Luka Strojan, Gal Zupančič, Rok Sinjur, Martin Bradač, Manca Erjavec, Urška Glavan, Elena Midžan, Denis Dremelj, Nik Pečjak, Maja Godec, Nika Potisek. 2. vrsta: Tjaša Zajc, Barbara Glavan, Zala Kuralt, Nika Zadravec, Karmen Glavan, Tjaša Miklavčič, gar, Martina Lampret, Zoja Peteh, Lara Gračner, Alja Ratajec, Rebeka Zajc, Janez Slak, Sara Tekavec. 1. vrsta (klečijo): Žan Erjavec, Jakob Koželj, Matevž Smrekar, Luka Košak, Špela Erjavec, Nina Bre- Učenci podružnične šole Muljava, šolsko leto 2010/2011 Če na kratko pogledamo nekaj mejnikov šolstva, ugotovimo, da je v letu 1774 cesa- rica Marija Terezija izdala zakon Splošna Med ljudmi je navada, da moramo okrogle obletnice čim bolj slovesno praznovati in tudi na naši šoli smo se odločili, da bomo pomemben mejnik v zgodovini šolstva na Muljavi slovesno počastili. SAJ NAS POZNATE; IN VENDAR … VENDAR IN POZNATE; SAJ NAS neke podružnice Življenje 8 Saj nas poznate; in vendar … mo kratzbesedo,znakomxalispikico. zapiše če pa devet, tri krat tri je vedno še vendar, Pa … pripomočkov modernih liko ve druge, na ramen enih z otrok vzgojo za prelaganja veliko odgovornosti staršev, vic pra- veliko ne, kam in verouk sodi kam nja, pregovarja- večna predmetov, mnogo sti, dolžno in pravic napisanih mnogo reform, šolskih Mnogo spremembe? so pa Kakšne razredih delijopospolih. se, kako zanimivo, pri športni vzgoji v višjih pa ki deklice, in dečki skupaj šolo v hodijo danes tudi kazen, telesna prepovedana je danes tudi leta, 15. do 6. od otroke vse za obveznost osnovnošolska je danes Tudi In danes? 100 letšolstva ... 2011 Muljavi, na Šola - - - iz matične šole. Na zgornjem hodniku ima hodniku zgornjem Na šole. matične iz hodniku imajo učenci kosilo, ki ga spodnjem pripeljejo Na učenci. naši pravijo jim kot razredu in kabinetu dve skupini vrtičkarjev, enem v sta pritličju V (polovica). menjana za okna preurejena, so tla pripomočki, mi tle, tople, opremljene z računalniki in drugi- sve so Učilnice spremenilo. veliko je se pa notranjosti v naredili, jo so ko takrat, bila je kot takšna, vedno še je šole Zunanjost dela. prostovoljnega veliko z vojni po zgradili jo so ki stavbi, v pa danes do pa 1947 od ku, Obršča Pri gostilni zdajšnji v vojno med vi, Mulja pri Polju na hiši kmečki preurejeni v 1942 do pa 1910 Od lokacijah. treh na tekal po letih sto teh v pouk je okolišu našem V In našešolstvo?

------Saj nas poznate; in vendar … 9

- - (Andreja J. Z.) Antonija Sever, ... misli, snovanja, zidanja. vodja podružnične šole Muljava Vrtec Ivančna Vrtec Gorica je bil s svojo temeljno nalogo pomoči staršem pri celoviti skrbi za družin življenja kvalitete izboljšanje otroke, in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobno sti, ustanovljen 20. 12. 1996 na redni Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. seji Vse, kar spremlja naše otroke Vse, na poti od majhnih do velikih korakov, mora biti skrbno izbrano, z ljubeznijo in igro podkovano. Vrtec na Muljavi Vrtec prehodilo jo je mnogo ljudi. Ljudje, ki so uhodili to pot, so vložili delčke sebe, svo- je dobre volje, svojega odrekanja, veselja, pa tudi žalosti in razočaranja, če se želje in upanje niso uresničili. Tukaj imam v mislih prostor, dobil kraj je da trudili, se so ki ljudi, kjer je lahko potekal pouk, učitelje, ki so te prostore naredili za učilnice, učence, ki so bolj ali manj radi prihajali v šolo in jo boga tili s svojimi nagajivostmi in z znanjem, in njihove starše, ki so se trudili, da bi njihovi bilo bi ne jim in »nekaj« postali nekoč otroci ti potrebno garati na trdi kmečki zemlji. Vsi ljudje so bogatili našo preteklost in s tem prihodnost. tudi našo sedanjost in postali so ki učence, bivše srečam danes Ko vem, saj srcu, pri toplo meni tudi je »nekaj«, tudi dobil »nekaj« tega delček droben je da na naši podružnični šoli. - - - - - Danes o drobni in preplašeni deklici ni več sledu, prostori so postali manjši, napolnje Tisti, ki danes delamo v šoli na Muljavi, se zavedamo, da ni pomembna samo seda- njost in prihodnost šolstva v kraju, ampak je pomembno tudi, da ne preteklost. pozabimo Pot na do te obletnice je dolga, Pred mnogimi leti sem v to veliko stavbo prišla kot drobna, preplašena deklica. Pro- stori so bi zelo zelo veliki, tovarišice so bile pomembni. zelo učenci starejši in lepe tako stvari Toliko je bilo v šoli, ki jih do tedaj ni dimu in črnilu po je Dišalo videla. nikoli sem iz velikih zelenih peči. ni z raznimi pripomočki, diši po žvečilnih gumijih in pregretih računalnikih, učiteljice pa smo pogosto slabše oblečene kot naši učenci. In česa si želimo? Nove strehe, novih oken, nekaj nove igral in veliko fasade, vedoželjnih in veselih učenk in učencev. mo telesno vzgojo in veliko športnih pripo in veliko vzgojo športnih mo telesno Pouk poteka samo v dopoldanskem času, imamo organizirano jutranje varstvo in od- delek podaljšanega bivanja, učence v šolo in iz šole vozi kombi, na matični šoli se uči močkov, imamo tudi dve igrišči, enega ve čjega, asfaltiranega, ki ga uporabljajo tudi drugi krajani in manjšega ob šoli, z igrali, ki z otroki iz vrtca. ga uporabljamo mo rokovanja z računalniki, hodimo v šolo ... v naravi in se učimo plavanja 10 Saj nas poznate; in vendar … pričakuje še3noveoddelkenaKrki. že in vrtca oddelkov 28 Gorica Ivančna tec vr VVZ javni ima Danes nadaljevala. vrtcu po povpraševanja povečanega še občina zaradi je vrtcev enot in oddelkov novih odpiranjem kapacitet, dodatnih iskanjem Z oddelki in300vključenimiotroki. 13 s zaključili smo leto šolsko To Gorici. ni oddelek Muce (v bivši stavbi Traig) v Ivanč- dislociran in doma) zdravstvenega stavbi du pri Stični, oddelek Sonček v Zagradcu (v Šentvi- v Čebelica vrtcu v oddelek odpirali dodatno smo 1998/1999 leta šolskega kom čela z iskanjem dodatnih kapacitet. S pričet- na predlog vrtca Občina Ivančna Gorica pri- je vrtcu po povpraševanja velikega Zaradi število odklonjenihotrok. veliko beležili smo letu istem v Že otroki. 256 skupno s eno družino, z vzgojno-varstveno in zavoda enotah 4 v vrtca delkih od- 10 organiziranih v poslanstva svojega izvajanjem z pričel je 1997 januarja Prvega 100 letšolstva ... 2010 10. 8. Muljavi, na vrtcu v Otroci - ooi e ns bl eai rsoo na ugotovila, sem hitro Zelo vrtca. prostorom menskega enaki bili niso res pogoji in šole prostorih v organiziran vrtec bil je saj pomislekov, nekaj imela sem Muljavo na prihodu »Ob razmišlja: ki Zorec, tjana Ta- vzgojiteljica vodila let 9 kar je Oddelek oddelkih vrtcaiz24na21otrok. v otrok števila dovoljenega normativ je se tretjega do šestega leta starosti. Spremenil od otroci sprejeti oddelek v bili so šole ne osnov devetletne uvedbo Z spreminjala. bistveno ni oddelka organizacija se letih naslednjih V okolice. in Muljave iz otrok 24 skupno obiskovalo je ga ki let, sedem do treh od otrok starosti v organiziran bil je oddelek Prvi garderoba. manjša tudi stala na je igralnico Pred otroka. potrebe predšolskega za priredili ostalo vse seveda si smo prostora kvadraturo s Zadovoljni čju. pritli- v skrajna najbolj je namenjena, bila je nam ki Učilnica, Stična. OŠ šoli podružnični v prostor svoj dobil je Oddelek Muljavi. na Jeseni 1999 smo odpirali oddelek vrtca tudi - - - Saj nas poznate; in vendar … 11

------Branka Kovaček, ... misli, snovanja, zidanja. ravnateljica vrtca v Ivančni Gorici nem delu vedno podpira in sprejema – smo – sprejema in podpira vedno delu nem le mlajši in manjši. rojstno z draguljem, pravim s kraju v Živimo hišo znanega pisatelja Josipa Jurčiča, ki jo vsako leto obiščemo. In kot pravijo, jabol ko ne pade daleč od drevesa, vrtče so tudi za nadarjenost izjemno pokazali otroci vski igralske sposobnosti na področju lutkovne vzgoje. Popeljali so nas na sam vrh držav nega srečanja lutkovnih skupin Slovenije. Kdo ve – morda pa bo nekoč nekdo izmed naših otrok naslednik Jurčiča … Vrtec na Muljavi je pomemben del kraja. Z organizirano predšolsko vzgojo v posame znih krajih naše občine zagotavljamo mo kraj svoj doživlja otrok majhen že da žnosti, kot del svoje družine, se z njim povezuje in ga kasneje dopolnjuje in bogati. Vzgojiteljica Vzgojiteljica Barbara Kavšek, ki vodi starej- ši oddelek vrtca na Muljavi razmišlja: - »Sku paj delujemo kot »malo večja družina«, saj se vsi med seboj so poznamo. odnosi Tako med otroki, starši in vzgojitelji še bolj pri- stni in topli kot v vrtcih z večjim številom otrok. Naš utrip vrtčevskega življenja se vsakodnevno prepleta s srečavanjem sta- rejših, zdaj šolskih otrok, z druženjem in s sodelovanjem z vzgojnim kolektivom šole Muljava. Ta nas v naši drugačnosti v vzgoj ------da sem prišla v prijetno okolje in med prija Stavba šole stoji v mirnem delu kraja. Ob ob Prostor igralo. postavljeno bilo že je hiši stavbi smo zaščitili z ograjo in dodali nekaj igral. Tako so naši otroci in seveda tudi šo- vrtca bližini neposredni V igrišče. dobili larji ki igrišče, športno tudi razpolago na imamo ga otroci zelo radi obiščejo. Okolica šole in vrtca ponuja veliko priložnosti za spreho Jeseni 2009 smo preuredili v igralnico še polovično manjši prostor ob igralnici. Zaradi odprtja obstoječi tega prostora smo lahko organizirali mlajši oddelek vrtca na Muljavi, in sicer od tretjega do čertrtega leta starosti in starejši, od četrtega do še- stega leta v starosti. tem Tako trenutku vr zne ljudi. Delavci šole so nas lepo sprejeli in skupaj smo poskušali ustvarjati delovne pogoje za prijetno bivanje tako vrtčevskih kot tudi šolskih otrok. Skupaj smo snova li naš delovni vsakdan. In tudi na ta način šolo. v vrtca iz prehod otrokom olajšali smo Zelo veliko smo sodelovali tudi s starši, ki so prav tako zaslužni za dobro delo vrtca, za kar sem jim neizmerno hvaležna. Moja vrtcu, drugem v nadaljuje se pot strokovna vendar bo »muljavski vrtec« vedno ostal kar je za mano.« prijetnejši del tistega, spozna in narave raziskovanja pohode, de, vsakdana. družbenega pomembnega vanja Vzgojitelji pa imamo priložnost spodbuja nja razvoja z opazovanjem, interakcijo in z obilo dejavnostmi za otroke. tec obiskuje skupno 30 otrok, za katerega skrbijo tri zaposlene strokovne delavke. 12 Saj nas poznate; in vendar … radi tega ima šola osrednje mesto v zave- v mesto osrednje šola ima tega radi za Prav nepozabno. in veliko bilo je šolo, s povezano bilo je kar Vse, simpatije. prve v času odraščanja zaupali prijatelju tudi ime smo nenazadnje in mama besedo prebrati zavezali čevlje, po dveh zlogih smo že znali prvič obdobju tem v si smo saj veliki, že li posta smo očeh otroških V preproščine. čiste iz izhaja pa Vseto treznostjo. odraslo krat še otroci, zato so spomini nadgrajeni z ta- bili smo da pozabljamo, kar letih, zrelih v obdobje šolsko ocenjujemo ko Vedno, na zadobrodelo. za prekrške in hkrati med enakimi pohvalje razredu, saj je bila njegova hči prva grajana v učencev vseh obravnavo enakopravno z dokazoval je pravičen, biti učitelj kot znal je Da natančnostjo. in doslednostjo z meril prepuščati otrokom svobodo, a jo je vedno znal Samec učitelj je kako pripovedovala, večkrat je mi Teta dni. otroške lepe tiste na spomine obujali radi so ki stricev, in tet mojih predvsem generacij, starejših mine spo doživete znova vedno dodamo lahko temu K Muljavi. na šolanja našega obdobja ve otroke in vse tiste, ki smo skupaj začrtali sosedo- na menoj, za in menoj pred šolo v hodili so ki domače, moje na navezujejo se posebnosti in Zanimivosti sošolcih. in teljih uči šoli, po dišalo je kar vsega in zgradbe šolske se Spominjam spominjam. rad jih se ki sledi, pustila šola meni tudi je Tako spominov. vtisnjenih globoko enakih, sem pov- skoraj – generacij več ki mislih v objekt, ostaja nepozabni tisti je vasi na Šola zgodovinske sledi Šola naMuljavipušča 100 letšolstva ... - - - - - razmerah je rad pripovedoval takratni par- takratni pripovedoval rad je razmerah pri Obrščaku delovala šola, o katere delu in Muljavi na je času medvojnem V ... vojno svetovno prvo pred Jožefa Franca časih v že lokacijo primerno iskali so da gorela, po Polju na šola je da mi, so Pripovedovali potrebami inobveznostmi. večjimi vedno z red šolski je se spreminjal delati na kmetih.« Spreminjala se je družba, vedno trdo moral boš učil, boš mi ne se »Če govorili: so ki mene, okoli vsi in mama moja sistem, šolski moj tudi prilagajal je se primerno Temu nepopustljiva. in režljiva da- hkrati bila je ki naravo, z soočali slabim s in dobrim vsem z se so ki ljudi, delovne in pridne potrebovalo je prebivalstvo ko Kmeč danes. sistema šolskega storilnost v naravnanost velika kot večja svoboda ška otro- in mir bila sta saj času, današnjem v kot otrokom k vstopala vsiljeno in porajala ušesa. Znanje, vednost in spretnosti se niso otroškega nekritičnega do ust učiteljevih preko sveta velikega iz prihajale so ki cije, informa in znanja nova Sprejemati bilo lepo. je Vse dobrodošlico. namenili način sproščen na mu bi da šele, kaj srečati, bali veljal, veliko učitelj je kjer svetu, otroškem zaprtem svojem v otroci ga se smo saj vas, skozi šel je ko že, vzbujal učitelj je štovanje strahospo hkrati in avtonomnost Ugled, ske oblasti. šol- dekret centralistični »dosegel« ni ga če obdobja, dolga poučeval ugledu velikem ob je ki učitelja, enega na samo največkrat proces je bil usmerjen na domači prostor in podeželska, kakor je naša muljavska! Šolski je ki šola, velja več Še posameznika. danju - - - - Saj nas poznate; in vendar … 13 - - - ... misli, snovanja, zidanja. stor, ki ga Muljava premore, za šolo. Muljava premore, za stor, ki ga V letu 1954 sem vstopal v novo šolo, ki prvi je ob vsej spremembi sistem- razred v ske ureditve države in same šole dajala po seben ponos kraju. S titovko na glavi smo že otroci spoznavali, da je obnova domo vine v socialističnem duhu nov izziv času, za in enega za vsi duh, Kolektivni prihaja. ki krajane vse spodbujal je lastnino, družbeno k udarniškemu delu za dobrobit izobraže vanja v našem kraju. Ob šoli, ki stoji še da- Francka Zaletelj, Kristina Šerek, Joži Zrimšek, Fani Zajc, Marica Strojan, Jožefa Miklavčič. Hočevar, Marija Rus, Minka Zupančič, Micka Nadrah; Rozalija Zaletelj, Danica Strojan, Rozi Miklavčič, Marija Glavan, Nada Zupančič, Joži Ihan, Minka Anton Zajc, Tomaž Bregar, Franc Zavodnik, Lovro Lampret; Franc Svetin, Jože Bregar; Nace Adamič, Jože Rus, Jože Špendal, Anton Pevec, Andrej Bregar, Avgust Špendal, Jože Kastelic, Učenke in učenci: Šolsko leto 1953/1954, učiteljica Nežka Gaber; iz arhiva Jožice Sinjur Šele čas po drugi svetovni vojni je prosveti in kulturi namenil večjo pozornost in s tem delu udarniškem ob krajani so da možnost, zgradili novo šolo. Predhodna lokacija in geodetska izmera je bila za novo šolo že opravljena sredi Muljave, na Krašiji. Prišlo je do menjave zemljišč med Habjanovim in že kupljeno lastnino za potrebe javnega interesa. Po moje je bil izbran najlepši pro- tizanski učitelj Cvetko Budkovič. Izsledke je Izsledke Budkovič. Cvetko učitelj tizanski obliki. tudi v pisni pustil dokumentirane 14 Saj nas poznate; in vendar … i za z ovbjne lvk z pravo za človeka osvobajanje za znak bil je to Vse naprej«. Titom s pozdravom – domovino »Za s zamenjali smo Jezus« ljen »Hva- pozdrav Otroški državi. nastali novo v kraj pozabljen tako še vsak, za svet čen pravi- bolj drugačen, nov, oblikovati želel programom svojim s je pouk Šolski takrat. do veljale so ki vrednot, duhovnih nikanje za meri veliki v in tradicijo pozabo predvojno hkrati na in vasi razvoju v duh nov kazala domom zadružnim z skupaj je ki bo, Povojni čas je prinesel Muljavi šolsko zgrad- je bilnamenjenzastanovanjeučiteljev. ki blok, stanovanjski tudi zgrajen bil je nes, 100 letšolstva ... Jožice arhiva iz Petan; Slavka čistilka in kuharica Kastelic, Danica učiteljica 1971/1972, leto Šolsko Sinjur Učenke in učenci: učenci: in Učenke Anton Rogelj, Alenka Zajc, Majda Klavs, Ida Petan, Olga Vidmar, Nuša Jaklič, Ivan Drobnič, Jože Jože Drobnič, Ivan Jaklič, Nuša Vidmar, Olga Petan, Ida Klavs, Majda Zajc, Alenka Rogelj, Anton Kralj, Franci Blatnik, Srečko Godec, Lado Sever; Lado Godec, Srečko Blatnik, Franci Kralj, Matjaž Rogelj, Slavko Miklavčič, Zdenka Klavs, Alenka Drobnič, Rozi Rus, Nace Zupančič, Miran Miran Zupančič, Nace Rus, Rozi Drobnič, Alenka Klavs, Zdenka Miklavčič, Slavko Rogelj, Matjaž Jurčič, Lojze Medved, Milan Erjavec, Slavko Sever; Sever; Slavko Erjavec, Milan Medved, Lojze Jurčič, Jože Blatnik, Irena Sever, Marija Blatnik, Marinka Lesjak, Tončka Glavan, Tone Hočevar, Stane Sadar, Sadar, Stane Hočevar, Tone Glavan, Tončka Lesjak, Marinka Blatnik, Marija Sever, Irena Blatnik, Jože Marjan Lampret, Alojz Cimermančič. Alojz Lampret, Marjan - učiteljev nibiloopaziti. vrstah cerkvenih prvih v da temu kljub le, ostaja družinah v so usmerjenost ščanska kr in Navade vzgojo. versko in cerkev na vezana bila so ki spoznanjih, o poročal lju učite slučajno bi da zmotil, ni se otrok nas od Nihče veroučno. - cerkveno in šolsko na vzgoje delitvi čutili pri smojo razklanost, ki notranjo hkrati in enotnost zunanjo kazale in sprejemale to vse so ki družine, cionalne tradi- naše v tudi prenašala se so sredstva učna nova in učitelji formirani novo bine, vse nove učbeniki, Novi svet. svoboden nov, zahteval je ga ki misel, pravo in idejo - - - - Saj nas poznate; in vendar … 15 - - ... misli, snovanja, zidanja. tni, saj se njihovo delo ni zaključevalo ob le šolskem programu, temveč v iskanju povezanosti s krajem, kjer smo našli svoje mesto z ustvarjanjem v kulturnih dejavno- stih, športu in drugje. Glede na učenca, ki je zaključil nižjo stopnjo štirih razredov na Muljavi, so mi ti spomini najlepši, saj mi je ostal v spominu celo prvi šolski dan izpred 55-tih let, s pripovedjo, kako se mora Ja kec, pacek - vsak dan umivati. Res je, da sem dobro poslušal, vendar se v času otro- štva nisem temeljito umil vsak dan. Hočem reči, da kritičnost do šole mora obstajati, objektivnost pa postati temelj nadgradnje šolskega sistema. Kot otrok lahko govo rim o šoli z oceno otroške domišljije, kot človek z učiteljskim nazivom pa le ob veliki profesionalizaciji, kjer mora biti v prvi vrsti strokovnost, povezana z doslednostjo do učencev in njihovih staršev. Naj je videti šola še tako preprosta in druž- beno odprta za vse ocenjevalce, ki so se kakorkoli srečali s to ustanovo, moramo in moremo graditi na ljubezni do vsega, kar nas dela prijazne in spoštljive do vsakega, ki gradi šolski sistem, ki je po meri učenca. Želim, da bi šola na Muljavi še naprej tako ubrano gradila svoj položaj v kraju. Šola bo obstajala, če bodo otroci. Zato je skrb ob praznovanju 100-letnice šole na strani rasti števila otrok, naj si bo v obstoječih druži- nah ali ob ugodnem urbanizmu in drugih vzgibih za priseljevanje v kraj. Šola, ki jo danes vidimo na hribčku, je sta- ra že več kot 60 let pa je še vedno videti kot prvošolček, ki ga je od časa do časa - - - Spomini na učitelje so izredni lepi in prije- potkom, če hočete tudi ideologom našega na domače na dan, šolski na Spomini časa. pro- na zapete pesmi, naučene vse na loge, vezani so prijatelje, nerazdružljive in slavah šolo in naš kraj. na našo Prav ta šola je dala temelj številnim današnjim izobražencem, ki so nadaljevali v velikih, odmevnih šolah in morda še več tistim, ki so nadaljevali v strokovnih šolah in preko vajeniškega ob dobja prišli do poklica ter tistih, ki so zadovoljili z se znanjem, prejetim v vaški šoli in ga dopolnjevali z naravno inteligenco in postali dobri gospodarji na kmetijah. Lahko mi je opisovati svoj čas učenca ob kot kasneje sem saj spremembah, teh vseh učitelj in kot ravnatelj v daljšem obdobju doživljal vse te spremembe, ki so mi bile vsakdanja stvar in za tisti čas sprejemljive. Moj pogled s časovne distance ne obsoja in ne graja, temveč daje pohvalo vsem ti- stim, ki so v sprejemanju sistema sledili na Učiteljem in krajevnim funkcionarjem, ki so so ki funkcionarjem, krajevnim in Učiteljem prežeti s socialistično miselnostjo na novo gojili kult svobode, se moramo zahvaliti, da so se materialne razmere za kolektiv- no rabo v tem času spreminjale na bolje. Ne grajamo te šole, ki je z zvezdo svobode korakala v nov svet predpisane ideologije, kjer je bila lastnina v rokah posameznika nujno zlo, saj je bil to čas, ki je želel novo, drugače oblikovano, »boljšo« družbo. Vse te razmere so se prenašale v šolski sistem, za manj in novosti za dovzeten zelo bil je ki izkušnje, čeprav je zgodovina potrjevala, spremem- večje prenese program šolski da be komaj v sto letih. 16 Saj nas poznate; in vendar … tno zgodovinokotšolo. v našo Jurčičevo vas, ki ima prav tako prije- njega preko in posameznika v zazrta je ki šolo, želim jubileju visokem tako ob cem učen ter šole delavcem in učiteljem Vsem zvoj insrečnootroštvoštevilnihgeneracij. opremo, ki jo znajo učitelji uporabljati za ra- primerno s dopolnjevali jih gradili objekte, šolske in ustvarjali smo da trudil, Gorica Ivančna občine župan kot se sem ževanja izobra in šole pomena prepoznavanju Ob elementarne šole. te del posameznik vsak in kraja središče šola je da pozabi, ne nikoli naj in šolah gih dru- v znanja izzivi novimi pred neupogljiv in izobražen kot šole muljavske te iz odide prvošolček vsak da želim, to Prav starost. pozno v ohranjevati ter dopolnjevati jeno novozgra in slediti graditi, treba je kako primer, svetel naprej še bo da šoli, naši ka manj toliko Prav obleči. snažno ter sveže potrebno pokriti z novo otroško kapo in ga 100 letšolstva ... v Malicamo Stični. v šole matične iz vozijo Malico varstvo. popoldansko in jutranje je ko Nevenko in hišnika Jožeta. Organizirano čistil tudi pa imamo učiteljic, pet šoli poučuje Na starši. pripeljejo jih pa nekaj peš, hodi jih nekaj kombijem, s vozi učencev na do 5. Pouk poteka dopoldne. V šolo se veči- 1. od razredov, pet imamo Muljava PŠ Na učencev vletu2010… Muljavska šolavočehučenkin muljavske šole, župan občine Ivančna Ivančna občine župan šole, muljavske Gorica od leta 1994–2010 leta od Gorica Jernej Lampret, učenec učenec Lampret, Jernej - - - - -

Če je kdo zelo poreden ali nevljuden, dobi nevljuden, ali poreden zelo kdo je Če igrišču. na pa vreme lepo je če hodniku, na imamo vzgojo Športno kombijem. šolskim hladno malico in kosilo. V šolo in iz šole se peljem s Imamo petka. do ponedeljka od imamo Pouk štirinajst. mizo, učiteljičino še štejem če miz, trinajst in oken šest imamo razreda petega učilnici V deklic. pet in ov dečk- šest enajst, je nas razredu V Maver. Barbara uči me pa petem v zdaj Sever, ja Antoni četrtem in tretjem v Sinjur, Jožica drugem v Sever, Maja vzgojiteljica in Sinjur Jožica učiteljica učili me sta razredu vem pr- V Muljavi. na šolo v hodim leto peto Že (Martin Bradač) Stično. v šolo matično na leto drugo grem ko kaj, ampak všeč, je mi Šola parket. nov tudi imajo učilnice Vse vrtec. tudi je šoli V ne. še pa hodnik okna, nova imajo Učilnice vzgojo. športno imamo katerem na dnik, ho tako prav velike, kar so Učilnice gram. zai kaj včasih jaz tudi katerega na klavir, stari celo je eni V razredov. pet je katerih v učilnice, tri ima vedno Še dobre. so ljice Učite pohištva. in predmetov ima starih veliko saj zanimiva, kar danes je šola Moja ne. (MatejBregar) ke za pouk in v eni omari likovne potrebšči zredih imamo računalnike, na policah zvez- ra- V radiatorje. in oken polovico ostalo še Šoli je potrebno obnoviti streho, zamenjati igrišču. hodniku, poleti in ob lepem vremenu pa na na zgoraj imamo vzgojo Športno učenca. dežurna prineseta razred v Malico dniku. ho spodnjem na pojemo kosilo razredih, ------Saj nas poznate; in vendar … 17 - - - ... misli, snovanja, zidanja. »Špaje rupe« Moj oči je hodil v prvi razred. Nekega zim reden in učiteljica ga je udarila z ravnilom. Ravnilo se je zlomilo in učiteljica je učenca poslala domov po drugo ravnilo. Učenec je vstal, šel domov in se tistega dne ni več vr 4. razred) nil v šolo. (Maja Godec, Malica – »škreblni« šolo v so da povedala, je mi prababica Moja hodili čez travnike in po brvi čez potok. Za malico so v šolo nosili s seboj suho sadje (škreblne), sveže sadje je bilo redko. niso Če imeli naloge, so bili kaznovani z me- poredni, šoli v bili so pa če palico, s ali trom so bili po pouku zaprti. Verouk je bil v šoli dvakrat na teden. Imeli so tri zvezke: matematiko, za za slovenščino in za lepopis. kateri v škatlo, leseno imeli so peresnico Za imeli so pa barvice pero, in svinčnik imeli so le bogatejši učenci. (Tjaša Zajc, 3. razred) skega dne je zapadel sneg in oči se je, tako kot vsako jutro, odpravil peš v šolo. Med potjo se mu je na Bojanjem Vrhu pridružil sošolec Marko in skupaj sta čez zavila sta šolo v Namesto šoli. proti pot nadaljevala travnik v »Špaje rupe«, si pod zadnjo plat 1050 steklenic V tistih časih so tudi zbirali steklenice. Oči in njegov bratranec sta jih zbrala največ, 1050. Nekoč je bil očijev sošolec zelo po krat v šoli niso imeli centralnega ogrevanja, ogrevanja, centralnega imeli niso šoli v krat ampak so imeli v vsaki učilnici peč na drva. ska- so ko spominu, v ostalo najbolj je Očiju kali Pod skozi okno. oknom je rasla hruška, s katere so zelo radi trgali hruške. (Maja Godec, 4. razred) - - - Hruška pod šolskim oknom Moj oči je hodil v šolo peš. V razredu jih je - Ta fantov. pet in »punci« dve sta Bili 7. bilo ljavo 1952. leta. Na šolo ima lepe spomine. so ki peči, zelene velike spominja se Najbolj jo kurili na so drva. nosili Vodo iz vodnjaka. posodi drugi V table. brisanje za jo so Rabili mama moja je šoli tej V pitje. za voda bila je končala osem razredov. (Denis Dremelj, 3. razred) Velike zelene peči Velike Moja babica je začela hoditi v šolo na Mu Drva, drva, drva Moj ati je z Vrhov hodil peš v začetkom šolo. pouka Pred so morali učenci nanesti drva za peč. V jeseni pa so učenci morali drva izpred šole znesti v klet. Spomladi so pospravljali okrog šole. Učiteljica je imela pri sebi veliko palico in je z njo udarila po mizi, če učenci niso bili pridni. Včasih jih je vlekla za ušesa. Za kazen je učence poslala 3. razred) v kot. (Sara Tekavec, … in v spominu očetov, mamic, očetov, … in v spominu dedkov in babic vzgojni ukrep. Imamo predmete: matema Učiteljica je zelo vesela, če smo pridni in zato nam ne da veliko (Nika Glavan) domače naloge. tiko, slovenščino, angleščino, naravoslovje in tehniko, družbo, gospodinjstvo, špor- tno, likovno in glasbeno vzgojo. Anglešči pa vzgojo glasbeno Jerala, Darja uči nas no Bojana Mulh. 18 Saj nas poznate; in vendar … bica Slavka. Povedala mi je, da je nekoč za nekoč je da je, mi Povedala Slavka. bica ba moja tudi hodila je šolo to V spomine. lepe zelo ima čas ta Na Muljavi. na šolo razrede v štiri prve v hodila je mami Moja Kot –vpoduk čila staršem.(MašaGlavan,3.razred) zlagati, kje sta bila. Domov sta nesla sporo mogla nista se okno, skozi opazovala čas ves Jožica učiteljica je ju Ker uri. šolski dve zamudila sta Seveda šolo. v odpravila kra ura že več kot devet, sta se končno vsa mo dala torbo in se spuščala v dolino. Ko je bila 100 letšolstva ... Sinjur Jožice arhiva iz Vlahovič; Marjeta učiteljica 1975/1976, leto Šolsko Učenke in učenci: učenci: in Učenke Mirko Puš, Jože Gnidovec, Borut Lampret, Robert Škufca, Franci Rogelj, Helena Jurčič, Andrej Andrej Jurčič, Helena Rogelj, Franci Škufca, Robert Lampret, Borut Gnidovec, Jože Puš, Mirko Koželj, Srečko Selan, Tone Tomažin, Alojz Kastelic; Alojz Tomažin, Tone Selan, Srečko Koželj, Marija Ilar, Jože Bregar, Majda Hočevar, Slavko Hočevar, Irena Bregar, Darja Rogelj, Mojca Vlahovič, Vlahovič, Mojca Rogelj, Darja Bregar, Irena Hočevar, Slavko Hočevar, Majda Bregar, Jože Ilar, Marija Jože Lesjak, Jože Gorjanc; Jože Lesjak, Jože Jožica Godec, Tadeja Strojan, Darja Bregar, Anica Sever, Stanka Kastelic, Saša Kralj, Brigita Vidmar, Vidmar, Brigita Kralj, Saša Kastelic, Stanka Sever, Anica Bregar, Darja Strojan, Tadeja Godec, Jožica Anica Koželj. Koželj. Anica - - - Zadravec, 3.razred) (Nika otroštvo. in šolo na spomin najlepši to je vse za in šolo to na hodili so sorodniki moji drugi Tudi šolo. na spomine lepe ima drugačni, časi takrat bili so Čeprav zredu. kazen morala sedeti v kotu in gledati po ra- Tita. Učenci so bili zelo pridni, če pa so kle- so pa če pridni, zelo bili so Učenci Tita. sliko imeli so steni Na drugega. do enega konca od bile so Razporejene železjem. zelenim z klopi lesene imeli so učilnici v le: tako Muljavi na šole spominja se očka Moj Šolska pravila - Saj nas poznate; in vendar … 19

- - - - Tomaž Glavan, ... misli, snovanja, zidanja. učenec muljavske šole od 1983 do 1988 Posodil mi je šilček jih je. Moji spomini na šolo so lepi. Veliko Ko še ni bilo devetletne osnovne šole, smo malo obiskovali razred prvi v vstopom pred razred drugi in prvi šolo, malo sem Jaz šolo. sem Muljavi na Šolo Krka. PŠ na obiskovala začela obiskovati v tretjem razredu. Spre memba šole, okolja in sošolcev je bila dokaj bila je sošolcev in okolja šole, memba »zamik« imeli smo razredu tretjem V težka. – vsak dan smo začeli pouk ob 9.30. Pred poukom smo čakali pred razredom. velike zelene peči na trda goriva, v katere delovnih Ob drva. nalagali sami učenci smo akcijah smo učenci nosili drva ter jih zlagali prostore. v spodnje kletne danes. poteka kot podobno potekal je Pouk Imeli smo podobne šolske potrebščine, le smo šoli Na kupili. težje starši jih nam so da imeli eno vrsto malice, hladno ali ki jo toplo, je z jedilnikom določila šola. Športno zim v igrišču, na običajno imeli smo vzgojo skem času pa v zato prirejenem razredu. Pozimi smo imeli športne dneve, kjer smo gričih. bližnjih na sankali se in smučali lahko Od drugih obšolskih dejavnostih smo imeli knjižni obisk in značko bralno organizirano ce, naravoslovni krožek, krožek za šivanje in pletenje, prometni krožek itd. da to, zapomnil najbolj si sem dni šolskih Iz smo lahko gledali v knjižnici prenose smu Bo- tekmovali so katerih na , tekem čarskih jan Križaj, Rok Petrovič in drugi. - - - - V knjižnici smo gledali prenose smučarskih tekem Ime mi je Tomaž in sem oče Nike in Maše Glavan, petošolke in četrtošolke na PŠ Mu Na šolo na Muljavi imam v šel sem ko 1983, leta od lepe jo sem Obiskoval spomine. malo šolo, in do leta 1988, ko sem zaključil četrti razred. V šolo sem hodil peš iz vasi Velike Kompolje, za kar je bilo potrebno slabe pol ure hoje. V prvem razredu me je učila učiteljica Jožica Sinjur, v drugem in tretjem razredu učiteljica Tončka Sever, v četrtem pa učiteljica Juijana Bačič. Učite ljava. ljice smo nazivali s tovarišica. Naš razred je štel 20 učencev. Razredi so bili podob ni današnjim, le da šola ni imela centralne kurjave. Namesto te smo imeli v razredih petali, so jih tovarišice z ravnilom po glavi, tako da se je ravnilo včasih zlomilo. Šolska pravila so bila stroga. Veljala so predvsem tri: Ne klepetaj. Ne hodi brez copat. Dežur Učenci so bili brez jesenskih počitnic. Poleti počitnic. jesenskih brez bili so Učenci Glavan, Barbara ( zimo. za drva sekali so pa 4. razred) ni prinese drva. ni prinese 20 Saj nas poznate; in vendar … dvakrat, trikrat, še vedno nismo razumeli, nismo vedno še trikrat, dvakrat, enkrat, prebrali smo Ko enkrat. še morali smo brali, enkrat že to smo Čeprav cinto. hija zalil je Kdo besedilo preberemo berila iz da nalogo, je nam dala učiteljica, razred v stopila dne nekega je ko se, Spomnim ci. učen zadolženi bili smo hodniku, na veliko bilo je jih ki rož, zalivanje za Tudi učenci. zadolženi bili smo to za kleti, iz nanesti ba tre bilo je Drva peč. zelena okrogla visoka bila je razredu V Takratdrva. na kurilo je se splačalo sejepotruditi.« sela, rekla je: »Vidiš, kako lepše pišeš sedaj, ve je Bila razreda. četrtega koncu na zala poka ga mi in popisan bil je ki razreda, ga Tovarišica je spravila moj prvi zvezek tretje- Vse semijezdeloskorajbrezupno. dvakrat, trikrat…doklernibilodobro. ali Cicibana. Besedilo sem prepisala enkrat, berila iz prepisovala in pouku po presedela ur veliko kar sem zato tem, na poudarka takega bilo ni Krka PŠ Na težave. delala je mi pisava Lepa pišemo. lepo da je, pa vala zahte poštena, in dobra bila je Tovarišica Take stvariostanejovspominuzavedno. šolcev, ki jih ni poslušal in mi posodil šilček. Kljub temu pa se je našel eden od osmih so- kupi.« ga si naj kar šilčka, posoditi ji smeš bila »nova«. Drug drugemu so govorili: »Ne sem ker posoditi, hotel ni ga mi Nihče čka. šil- imela nisem vendar ošiliti, ga bi morala ošiljen, dobro bil ni svinčnik Moj ošiljeni. bil zadolžen, da jih pregleda, če so svinčniki je sošolcev od eden svinčnike; ošiljene bro do- imeti morali smo geometrije pouk Za 100 letšolstva ... ------nalnik, kotjetodanes. raču- ne in delo čakalo doma je nas saj – ja kra- in konca brez – dolge izredno zdele mi se so Počitnice počitnice. kot pouk imela sem rajši rada, izredno hodila sem šolo V izgubila. tovarišica jo bi naj ki šole, okrog uro iskali drugo leto spet nasedli. Kar nekaj časa smo smo Vendar šolo. v nazaj odšli smo čarani razo Malce april. 1. je da nas, so Spomnile tem. o nič vedele niso trgovke pa trgovini v trgovine, do tekli smo Vsi trgovino. v tle ška- kartonske po poslala enkrat je nas da se, Spomnim izučilo. nas Ni okrog«. nesla »pri- leto vsako učiteljica je nas april 1. Za drug nadrugega. zanašali se smo pa mi rož, zalil nihče ni go dol- že da povedati, je nam Želela sedilom. be- tem s učiteljica povedati hoče nam kaj gradit novošolo Hodili smonadelovneakcije– nova ing.župnikPerko-vsedo leta1948. starosti. Učila nas je mlada tovarišica Okor- različnih bili smo čeprav skupaj, učenci vsi kar pouk imeli smo katerem v prostor, en je Bil Obrščaku. Pri gostilne sedanje stavbi Zasilne prostore, takoj po vojni, smo imeli v porušena. in požgana bila je Muljavi pri lju Po na Šola let. 7 slabih bilo je mi leta ko 1945, obiskovati začel sem šolo Osnovno na Muljavi. 1938, 11. 18. rojen Strojan, Stane Sem Andreja Bregar Andreja - - Saj nas poznate; in vendar … 21

- Alojz Zupančič, ... misli, snovanja, zidanja. učenec muljavske šole od 1953 do 1960 nekdanjim časom. marec 2010; tudi jedilnik smo »prilagodili« Utrinek z raziskovalnega tabora na Muljavi, nepozabna nepozabna napolitanka. Tudi izleti so bili časom primerni – skromni. Ogledali smo si Polževo, Zagradec, spomenik pri Radohovi vasi, najlepši izlet pa je bil z vlakom do Lju bljane in nato v Živalski vrt. bljane in nato

- - - - Stane Strojan, učenec muljavske šole od 1945 do 1952 V šolo smo odšli bosi in zelo slabo obleče V šolski torbi smo imeli peresnico, v kateri je bil svinčnik, radirka in pero, dva zvezka, čitanko in matematične vaje – Poleg šolskih vadnico. potrebščin smo imeli v šol- ski torbi tudi malico. Za malico sem si vzel jabolko in košček kruha, včasih tudi teden starega dni. Zelo smo bili lačni. smo imeli Pouk tudi ob sobotah. Vse predmete je poučevala samo ena učiteljica, ki smo jo klicali tovarišica, pozdravili pa z do bese- »zdravo«. V kolikor se nismo primerno obnašali ali smo pozabili napisati domačo nalogo, smo morali ostati po pouku v šoli; včasih smo bili celo tepeni. Seveda pa smo bila je pa to nagrado, tudi prislužili včasih si skovati leta 1953. Imel sem 24 sošolcev in sošolk. ni. Naše obleke so bile zakrpane in večkrat prekratke, čevlje pa smo nosili samo pozi mi. Nagrada – nepozabna napolitanka Nagrada – nepozabna Osnovno šolo na Muljavi sem pričel obi sarno v pritličju. Končali smo sedemletko, nato smo se odločili za nižjo gimnazijo na ki Muljavi, na šolo kmetijsko nižjo za ali Krki je trajala dve leti v zimskem času. Jaz sem se odločil za slednjo. V novi šoli smo imeli dva razreda in eno pi Namesto telesne vzgoje smo vedno hodili na delovne akcije gradit novo šolo, v kate- ro sedaj hodite. 22 ZA PRIPRTIMI VRATI vski pokrajini smo uvrstili 13 naselij s pripa s naselij 13 uvrstili smo pokrajini vski Mulja K elementom. kraškim umikajo bolj vse reliefa rečnega prvine se kjer jugu, na savskega hribovja na severu in Suhe krajine Po stiku na pokrajina prehodna je podolje Dolenjsko podolju. Dolenjskemu pripada regionalizaciji geografski po ki pokrajina, dolenjska značilna je pokrajina Muljavska 1. muljavske pokrajine Geografske značilnosti ZA PRIPRTIMIVRATI 100 letšolstva ... okolico z pokrajina Muljavska 1: Karta GEOGRAFSKA LEGA GEOGRAFSKA - - - rdečo črto. z omejeno območje obravnavano je karti spodnji Na Muljava. šole podružnične liš dajočim zemljiščem, ki spadajo v šolski oko oalao ui lži lsinh ann ali kamnin klastičnih vložki tudi pojavljajo dolomitu ob se pa ponekod dolomit, duje Prevla Muljavo. in Polževim med območje zgrajeno je kamnin triasnih Iz usedline. ne kvartar in pliocenske ter kamnine jurske in triasne sestavljajo pokrajino Muljavsko 2. POVRŠJE KAMNINSKA SESTAVA IN Vir: Atlas Slovenije Atlas Vir: - - - ZA PRIPRTIMI VRATI 23 - - ... misli, snovanja, zidanja. Vir: Osnovna geološka karta, list Ribnica mlade kvartarne naplavine. Te so pretežno mlade kvartarne naplavine. Te tudi prod. pa se pojavlja ilovnate, ponekod S tektonskega vidika je značilna grudasta sme- dinarske prelomih dolgih Ob zgradba. ri (od severozahoda proti jugovzhodu) so bile posamezne grude dvignjene ali spu ščene. Večji del grud je nastal v zgornjem pliocenu in pleistocenu, ko so nastali tudi prelomi. dolgi regionalni dinarski Površje Muljavske pokrajine lahko razdeli- mo na tri enote. Na zahodu se dviguje višji planotast svet Kriške planote oziroma Pol doli- Muljavski pripada del osrednji ževega, ------Karta 2: Geološka karta Muljavske pokrajine z bližnjim sosedstvom apnenca. Južni in vzhodni del Muljavske pokrajine gradi jurski apnenec. Ponekod je plastovit in vsebuje velike školjke litioti de, drugod pa je masiven in vsebuje fosil ne ostanke koral. Širše območje Leščevja in Gorenje vasi prekriva rdeča in rjava pli okvartarna glina. Glina je prvotno nasta la kot netopni ostanek ob preperevanju apnenca ter dolomita in je v bistvu rdeča kraška zemlja oziroma terra rossa. Kasneje je bila glina večji del prenesena s tekočimi vodami in je značilna za celotno Dolenjsko Gori Ivančne prek Sapa - Šmarja od podolje vse do Novega mesta. Rav ce in Trebnjega sestavljajo pritokih njenih in Višnjici ob nino 24 ZA PRIPRTIMI VRATI mnj Bjnk brt pee md Mu med predel boršt, Bojanski imenuje VrhaBojanjega in vasi Gorenje od vzhodno močne svet Takoplanotast zakraselosti. valovit se zaradi poraščajo jih ki po gozdovih, kar poimenovane najpogosteje so imena in skupnega nimajo Slednje planot. kraških nizkih iz sestavljeno je doline, vske Območje, ki leži južno in vzhodno od Mulja o stariposelitvitegadelaDolenjske. mnoge arheološke najdbe in gomile pričajo saj preteklosti, davni v že površine lovalne obde- in vasi nastale so Tam zemljišč. šnih ric, pokritih z rdečo glino, so pasovi bolj su- go nizkih oblih pobočja položna ter terase nizke v vzpne svet se kjer doline, robu Na travniki. pretežno njej na so zato poplave, 312 do 324 m, po kateri se občasno razlivajo roka aluvialna ravnica v nadmorski višini od ši- je delu zgornjem V dolini. Krški zgornji proti Brezje zaselku pri prevala prek teče in Sušice ter Kompolje Male in Velike vasi mimo ovinek velik Višnjica naredi Tu Polje. vasi poteka v poldnevniški smeri do zaselka Gorenje in Mleščevega Mimo dolina. vska leži Krki, proti jug na usmeri Gorici Ob spodnjem toku Višnjice, ki se pri Ivančni in kmetijskepovršine. naselja nastala tu so zato položno, bolj čje Vrhehpobo VelikihMalih pri in je pa strani nasprotni Na gozdom. z poraščeno je in dolu Lučkemu proti spušča se pobočje mo str- Precej izraziti. manj pojavi kraški so ta, planota. Ker je povečini zgrajena iz dolomi Kriška planota majo nizkeinmočnozakraseleplanote. zavze- pa pokrajine del vzhodni in južni ni, 100 letšolstva ... ali Polževo je izrazita kraška Mulja ------jam inbrezen. kraških nekaj je Muljavi pri Potokom nad m) (474 Ragljevka hriba okolici V škraplje. in vrtače predvsem so območij teh oblike reliefne Značilne Brezje. pa Sušico in ljavo zeii a stče Lhea ooa in potoka Lahkega sotočjem nad vzpetini nižji Na voda. zalije deževja obilnega času v jih ki travniki, in njive so kjer imenovana, ka. Kravjek z južne strani obdaja dolina, Dol še domačije na levem bregu Lahkega poto spadajo zaselku K bratu. Desetem čičevem jek se pod imenom Slemenice omenja v Jur- nekoč stal istoimenski grad. Tudi grad Krav- zahodnem pobočju Slemen leži Na zaselek Kravjek, kjer je Rojinje«. »Grad povesti v Jurčič upodobil je ga ki Roje, gradu linami razva- z hrib gozdnati vzpenja se njim Nad izvirom potoka Brziček je zaselek Leščevje. nad griču Na potoka. Lahkega dolino nad ga več zaselkov na podolgovatih vzpetinah LEŠČEVJE je nastranskemtokuVišnjicedelovalmlin. vasi delu spodnjem V travnike. bližnje vlja popla in Višnjica dolini široki po teče vasi od Zahodno boršta. Bojanskega robu ob naselje gručasto je m) (325 VAS GORENJA pniška Zlatajama. ka- izvotljena je vasi od vzhodno kilometra poplavljeni. Ob Višnjici je zaselek Polje. Dva občasno in travo s porasli so deli najnižji Njeni Višnjice. dolina razširjena je vasi od Zahodno boršta. Bojanskega gozdnatega in zakraselega pobočju zahodnem sojnem pri- na jedrom gručastim z vasica razpote gnjena precej je m) (351 VRH BOJANJI 3. LEGA NASELIJ (384 m) je razložena vas, ki obse - - - - ZA PRIPRTIMI VRATI 25 ------... misli, snovanja, zidanja. (340 m) je gručasta vas na pobočju na vas gručasta je m) (340 selje na zahodni strani doline potoka Višnji potoka doline strani zahodni na selje Vi ob Vzhodno pobočju. na je hiš Večina ce. šnjici je zaselek Preža, južno ob potoku pa zaselek Brezje, ki stoji sredi istoimenskega gozda. Gruča hiš med cerkvijo in Sušico se imenuje Gornja Muljava. Na zahodni strani vaškega zemljišča se dviga greben Sleme- na (392 m), pod katerim je kraški izvir Brzi- ček, ki ponikne južno od Muljave. Severno zakrase- V Gorica. osamelec nizek je vasi od li okolici so značilne kraške reliefne oblike z vrtačami in požiralniki, med katerimi so Španove rupe geomorfološka posebnost. Po regulaciji Višnjice so prenehale tudi ob časne poplave. OSLICA nad dolinico Bajerji, po kateri teče potok Brziček. V dolini so bili nekoč ribniki gradu Kravjeka, kjer so gojili ribe in rake. Ob Obr- hu, izviru Brzička, je obratoval mlin, niže ob potoku pa so vlažni travniki Loke. Izvir je ohranjen v naravnem stanju in je del hi drološke naravne dediščine. Vzhodno od jedra vasi je zaselek Nova vas, severno pa se dvigajo gozdnata Slemena. POTOK PRI MULJAVI (318 m) je gručasta vas na vrtačasti terasi na jugovzhodnem pobočju Žičnega vrha (423 m). Pod nase vrta v ponika ki Ušivec, potoček izvira ljem či v Dolu. Vzhodno pod domačijami je ožja dolina potoka Brzička, ki ponika v bližnjih sve kraškem tem v je ki potoku, Po Rupah. tu redek pojav, je vas dobila ime. Na pobo čju nad Brzičkom so na terasah njive. SUŠICA (330 m) je lepa gručasta vas na (320 m) je gručasto središčno na središčno gručasto je m) (320 MULJAVA ------Konjskega Konjskega studenca je zaselek Laškovec, v njegovi bližini pa manjši ribnik, obraščen z vodnimi Tukajšnjimakrofiti. potoki so- krat kra- več v izvira potok Lahki ponikalnice. ke ških izvirih in je naravno ohranjen. Obrasel je z obvodno vegetacijo in sodi med hidro- loško in zoološko naravno dediščino. Poni MALE KOMPOLJE (318 m) so razložena va- sica ob kolenu potoka Višnjice. Na vzhodu se dviga Bojanski boršt. K naselju sodi tudi južno ležeči zaselek Štorovje. Po dolinskih travnikih so požiralniki, ki so aktivni ob po MALE VRHE (510 m) so na gručasta zakraseli vrtačasti vasica planoti, ki se pri Sv. Duhu vzpne do nadmorske višine 630 m. Na vzhodu se gozdnato pobočje spušča v dolino Travenček proti Leščevju. Pod hiša MEVCE (400 m) so gručasta vasica na za ka pod cesto južno od Leščevja. Ob njem je njem Ob Leščevja. od južno cesto pod ka ki bajer, umetni je jezom Pred mlin. deloval so ga nekoč naseljevali raki, danes pa krapi in zlate ribice. V južnem delu je mokrišče s trstičjem, ki prehaja v sklenjen gozd zoolo pomena. škega in botaničnega plavah, njive pa so na ravnini večinoma na zahodni strani. ki vodo, pitno s studenca dva sta Logu v mi je v kraški okolici manj pogosta. kraseli uravnavi nad košeninami Plotovi in pod gozdnatim robom Brda. Na strani severni je vzpetina Roje, vrh katere sredi kr čevine stoji istoimenski zaselek. Pod Roja- mi izvira Korito. Na južni strani se vrtačast svet dvigne proti Žičnemu vrhu (423 m) in Mali Ragljevki (474 m). V bližnjem gozdu je kraška Zvenčéna jama. 26 ZA PRIPRTIMI VRATI vo. Na jugovzhodni strani je dolina Dol, kjer Polže planoti zakraseli močno in uravnani na vas gručasta so m) (504 VRHE VELIKE Višnjice patravniki. do ravnini na polja, so obronkih Na plavah. po ob voda izginja katere v požiralniki, in ugrezi številni so Višnjici ob površju selem je na pobočju Bojanskega boršta. Na zakra- vasi Del Krke. zgornje do vse dolino ožjo v vstopa ta kjer Višnjice, bregu levem na sica va- strnjena so m) (320 KOMPOLJE VELIKE proti zahoduinjugusoštevilnevrtače. površju gozdnatem Na Višnjica. teče pa ru seve na Golobovec, vzpetina kopasta je ni stra- južni Na Sušice. od južno gozdov žnih po imenu sodeč mlada krčevina sredi obse vasica, gručastamajhna je m) (345 TREBEŽ mil, namnogihnjivahparimskegrobove. go predzgodovinskih več odkrili bližnjem so gozdu V dediščino. naravno zoološko ter geomorfološko-površinsko hidrološko, dnih nevretenčarjev in rjavih žab, sodi med vo- prostor življenjski ravnica poplava liška oko in potok je Ker koritu. epigenetskem v ohranjena naravno ravnica poplavna je Brezjem in Sušico Med vasi. Krški proti ja Brez- mimo dolinico ožjo skozi prebija niže Višnjica se ko medtem gozdom, z zarasla je ki Draga, dolina suha kot nadaljuje jugu proti se dolina Šiška žag. in mlinov več lo delova- Višnjici ob je vasjo Pod imena. brez grič Golobovec (437 m) z globljim breznom gozdnat je vasi Južno od potok.narasli vlja popla nalivih ob jih ki travniki, so dolini V Višnjica. teče kateri po dolino, Šiško nad Brezovca gozdnatega pobočju zahodnem 100 letšolstva ... ------Prestrane jevgozdukapniškaŠirokajama. od Južno peskokopov. nekaj je svetu tnem dolomi V tleh. v izgubi metrih nekaj po že se ki Korito, izvir je Mevcam proti poti Ob gozd. in Gure njive Poljanah, Na zaselek je severozahodu Na terasah. v Pirh njive so šici (Malnarjev in Žagarčkov mlin). Mleli so Mleli mlin). Žagarčkov in (Malnarjev šici v Gorenji vasi (Undrov mlin), v Brezju in Su- tudi nekaj žag. Žita so mleli milni ob Višnjici delovalo vaseh v je zato hlodovine, in drv prodajo s zaslužek dodaten za možnosti obilo dajali so gozdovi Okoliški Kravjeka. gradu bližnjega vinogradov obsežnih daj sadov vinske trte, ki so bili preostanek nek- na nekaj celo bilo je Rojah V zobotrebcev. god, malin, kostanja in gob, ter izdelovanje ja borovnic, predvsem sadežev, gozdnih prodaja čebelarstvo, orehi), hruške, bolka, (ja- sadja pridelovanje so kot tudi dejavnosti, prinašale zaslužka del so Kmetijam živinoreja. mesna in mlečna uveljavili poljedel- stvo kot bolj je se sta kjer območje, kmetijsko pretežno dolina Muljavska bila je Vseskozi preživetje. omogočila ljudem je da radodarna, v dovolj pokrajini Muljavski zemlja bila je svetu zakraselemu Kljub površine (0,2%). vodne in %) (0,3 zaraščanju v zemljišča ska kmetij- %), (3,7 ceste in naselja zavzemajo površin Preostanek %. 1 le pa sadovnjakom zemljišč, % 5 pripada Njivam naselij. okolici širši v ter Višnjici ob svetu poplavnem na razširjeni so ki travniki, obsegajo krajine po četrtino Dobro območjih. strmih in bolj zakraselih na predvsem razširjen je ki gozd, prekriva površja tretjini dve Skoraj 4. GOSPODARSTVO - - - - ZA PRIPRTIMI VRATI 27 - - ... misli, snovanja, zidanja. lo vse do začetka 20. stoletja. Zaradi - odse ljevanja, ki je bilo posledica agrarne prena- seljenosti, je število prebivalcev do druge pre- število Največje nihalo. vojne svetovne bivalcev je zabeležil popis iz leta 1931, ko je tod živelo 888 ljudi. Po drugi svetovni vojni je kmetijstvo na zadovalo, saj so se mnogi zaposlili v nea grarnih dejavnostih. Okrepila se je dnevna v središča migracija zaposlitvena v Ivančno Gorico, na Krko, Grosuplje in v Ljubljano. Nekateri so se tudi za stalno odselili dru- prebivalcev število je 1981 leta do Vse gam. - - Vir: Grafični podatki RABA (18. 10. 2010) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PREBIVALSTVO rumena – površine v zaraščanju, temno zelena – gozd, rdeča – naselja in ceste, modra – vode) 5. Muljavski v je prebivalcev popisu prvem Ob živelo 732 ljudi. Število pokrajini je narašča krajinami. Znano je, da so pridelke vozili na ljubljanski trg. Dobro se je obnesla prodaja krompirja, mleka, perutnine, jajc, masla, gob in zdravilnih zelišč. Zemlja je tukajšnjim kmetom omogočila dovolj pridelka za dom, viški s pa so lahko trgovali proizvodnimi s sosednjimi po belo, koruzno, zmesno in krmilno moko ter moko krmilno in zmesno koruzno, belo, ostopali kašo in ješprenj. Karta 3: Raba tal v Muljavski pokrajini (roza – njive, oranžna – sadovnjaki, svetlo zelena – travniki, 28 ZA PRIPRTIMI VRATI : Število prebivalcev v Muljavski pokrajini po popisih od leta 1869 do 2002 do 1869 leta od popisih po pokrajini Muljavski v prebivalcev Število : Preglednica 100 letšolstva ... naravnega večjega posledica je kar 1931, valcev se bliža že omenjenemu višku iz leta prebi- Število krajanov. števila naraščanje beležimo znova pa letu tem po upadalo, pokrajini Muljavski v prebivalcev Število kraj skupaj Bojanji Vrh Velike Vrhe Gorenja vas Muljava Male Vrhe Male Kompolje Leščevje Velike Kompolje Sušica Potok priMuljavi Oslica Trebež število prebivalcev Mevce 6 8 9 4 5 3 7 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 186 9 188 1869 732 0 127 113 64 64 48 49 54 35 37 27 22 71 21 1 8 9 1880 146 140 772 66 64 44 54 45 28 42 25 32 72 14 0 1 9 1890 823 139 135 0 67 29 47 74 24 57 52 81 61 16 41 0 1 1900 864 9 138 127 117 86 60 64 49 59 45 47 33 22 17 1 0 l 1 e 1910 803 155 9 131 69 60 94 56 36 34 43 53 37 25 10 t 3 o 1

pop 1 1931 888 189 130 948 60 prirastka inpriseljevanja. 44 58 93 30 67 55 57 27 71 7 i s a 1948 873 226 129 1 66 49 49 38 30 39 62 42 52 77 14 953 učiteljica geografije na OŠ Stična OŠ na geografije učiteljica 1953 844 227 121 38 30 38 45 45 55 73 52 61 51 1 8 961 1961 825 247 98 60 49 65 63 38 30 55 37 27 51 5 1 971 1971 234 767 66 65 58 58 62 20 20 42 33 75 25 9 198 1 1981 259 751 49 48 50 67 67 43 28 35 57 23 16 Mojca Hrvatin, Hrvatin, Mojca 9 199 1 1991 276 783 60 46 48 40 50 36 20 29 73 72 22 11 200 2002 2 844 270 109 89 40 49 44 50 28 24 55 23 51 12

ZA PRIPRTIMI VRATI 29 - ... misli, snovanja, zidanja. zakajeni, da so bile nekatere strehe, kakor se se kakor strehe, nekatere bile so da zakajeni, je iz zarez na slemenu bralo, že petnajstkrat s slamo prekrite in je skoraj sploh šestnajsto tu in tam kaka luknja krovca prosila: to nam potrjuje, da je bil Obrhek Obrščanje star. pa so bili tudi najboljše duše, kar si jih misliti moreš. Dasiravno siromašni kmetavzi in revni jare ko miši vsi do enega, katerega bomo omenili, še ravnali so se vendar po božjih cerkvenih zapovedih; in odrajtovali so fronke mr in žive za le bilo je če bero, in desetino in tve mogoče, ob pravem času. Dasiravno so možakarji včasih malo porentačili in pokleli, kadar so jih ženice razjarile ali kadar je pri pipi tobaka govorica tako nanesla, da se je bolj možato podalo, če so vpletli hudiča ali vraga med mirne in poštene besede; dasi- ravno so obrški fantinje, da bi staro navado - - - Muljava, razglednica, poslana 1906. leta; iz arhiva Marjana Potokarja »Obrhek, vse do kraja – s hišnimi nad Krjavljevo številk dvaindvajset imel je vred, kočo samo ali lesene večini po hiše bile so Da vrati. ometane, da so bili posamezni tramovi, če šni slovenski predstavi kot rojstni kraj pi satelja Desetega brata. Poznana je tudi po poznogotski podružnični Marijini cerkvi in se Vas oltarju. baročnem zlatem njenem po je spojila z imenom pisatelja, ki je tod - pre živel mladostna leta in je pozneje z - ustvar in časa utrip ohranil podobah v močjo jalno poteze ljudi. Muljava, Jurčičev Obrhek, je postala del kulturnega izročila. (Barbarič, 1986). črno in črvojedi že vendar bukovine, iz ravno Muljava, mirno vaško naselje nedaleč od dolenjske Stične, je zaslovela in živi v splo Jurčičeva Muljava Jurčičeva 30 ZA PRIPRTIMI VRATI drugi straniceste. na Muljave druge od ločili tako jih in Zavod imenovali mladosti Jurčičevi v še in časih starejših v jih so ki hišami, štirimi med vasi v kraju dvignjenem na stoji dom Jurčičev meljne obnoveleta1928.(Barbarič,1986) je omogočilo trajanje za sto te- let, doprve ji kar kamna, iz grajena, trdneje nekoliko bila osamosvojil, zunaj na tako se in ded pisateljev zgradil 1826 leta bajte užitkarske pre- sosednje iz preselitvi po je jo ki hiša, je Takoprostore. notranje opremljene borno imeli so in slamo s kriti leseni, domovi bili skega romana. Res je, v sloven- Jurčičevem času so prvega poglavju 4. v Jurčič soval opi prebivalce njegove in Obrhek je Tako (Jurčič 1992,34–35) težak.« in vinski ves Obrščaka krčmarja od šel ravno je če tudi besedo, fajmoštrovo na in smrt na se spomnivši odkrival, spoštljivo mimogredoč vaščan vsak je se katerim pred in olepšale kitami rožnimi in venci z pomlad vsako na dekleta vaška so kateremu nega, Križa- podobo izrezljano umetelno malo kaj s znamenje leseno stalo je pa Obrhka sredi dostavkom; roženkranskim z češčenomarijo ponovljeno petdesetkrat hišah posameznih v slišal si večer Vsak okrog. in okrog sosedje njih vsi ko kakor pobožnejši so Obrščanje bili slabostih teh vseh pri vendar namreč: zvedavost – našel Cezar Julij Galijancih pri leti sto devetnajst kot več pred že je katero lastnost, čudovito tisto ženice imele so no čerav zaokrožili; pesem staro kako in som« dreve »čampljevim velikim pod polegli vasi, sredi večer na se sešli ohranili, čast svojo in 100 letšolstva ... - - -

minjal se ga je, ko je osemletnega vzel na vzel osemletnega je ko je, ga se minjal spo izročil; starih modrost vso poosebljal Jožku je Ded starši. njegovi manj pisanja, vešč Jankovič, ded zaznamoval je Jurčiča stvo. (Barbarič,1986) časnikar- v prisililo Jurčiča je pa to nežiča; Ja od honorarji pritekali več niso ko krat, ta- Posebej Dunaju?! na študijem med sina vzdrževati mogli potem bi kako preživljati, mogla ni se hiša še življenje: vse za movala zazna Jurčiča je Revščina Levec. zapisal je kakor grunta, »maselcem« z ali četrtino s le razpolagali so ki tiste, med je to čarje«, »masli med vasi, v najrevnejših sedmerico med uvrščali se so Jurčičevi, Pajštbarjevi, - Dolni Borisa arhiva iz 1912; Muljava, Jurčičeva čarja - - - - ZA PRIPRTIMI VRATI 31 ------... misli, snovanja, zidanja. sikdo pa je pri njem izvedel veliko več, kot zakladni iz delil je Radodarno pričakoval. je ce svojega obsežnega znanja, postregel s sadovi svojega vinograda … izčrpal arhive vseh župnij v žužemberski dekaniji, napisal kroniko večine župnij. In ravno v tej kroni- ki, ki sem jo pred leti dobila za nekaj časa na posodo pri krškem duhovniku Humarju, so ki tistih, o podatke zanimive odkrila sem v tisočletjih tod živeli, delali, trpeli in upali. Zgodovinske osebe, dogodke in pojave je duhovnik Lojze tako spretno povezal, da so kar zaživele pred mano. Kroniko je bilo pred pa zanimivosti nekaj prebrati, vredno stavljam tudi vam. »Muljava ima veliko bliže na Krko kakor v Šentvid, a se ni nikdar priključila Krki. Zdi se, da so tudi Vrhe, Podbenek in Šica bile priključene Krki šele po ureditvi meja. Glavnina krške župnije je bila Suha krajina. Na Muljavi je meja sploh zapletena: štirje posestniki spadajo v župnijo Krka, vsi osta li, s cerkvijo vred, pod Šentvid. Muljava je namreč sestavljena iz dveh nekdanjih vasi: Muljave in Zavoda. Zavod je bil nekoč za selek dveh hiš, ki so se vulgo nekdaj imenovale Zavodnik in Tokec, pozneje pa Ko cman in Tokec. Oba grunta sta bila podlo žna samostanu v Stični in vedno spadala v krško župnijo. Kocmanova domačija je imela dve hiši prav blizu skupaj. Manjša je bila namenjena »ta starim«, to je preužit karjem in so jo poimenovali kar z nemškim izrazom Bajštube. Nekoč so to hišo najbrž odprodali ali pa je to storil stiški samostan. vulgo imenoval je se hiše te posestnik Novi Bajštubar. Hišo so pozneje prestavili kakih

------Zbrala Zlata Kastelic, učiteljica slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična Veliko »Veliko bolj mikavno mi je postalo vse šele potem, ko sem zgodovino tega okraja spo Tako je duhovnik Alojzij Zupanc, po rodu Krčan, rojen 16. 6. 1893, ki je župnikoval v Šmihelu štirideset let, leta in leta z veliko ljubeznijo reševal in zbiral zgodovino kra- jev v zgornjem toku reke Krke. Poznali so ga vsi prebivalci krške doline; naznanili so mu vsako najdbo. Tako je bila rešena mar- iz njega brez se bi ki dragocenost, sikatera Iz starih listov … Zmeda župnij ske meje na Muljavi drug ves potem človek ima da Menim, znal. razgled, če razen naravne lepote in lege pozna tudi važne dogodke iz nekdanjih ča sov.« (J. Jurčič, Zbrano delo III, 79) gubila. Nanj so se obračali tudi znanstveni mar- mesta, Novega in Ljubljane iz sodelavci semenj v Višnjo Goro, kako si je polnil pipo med posameznimi deli zgodbe, kako je na Od kod pravzaprav izvira Jurčičev rod, nam rod, Jurčičev izvira pravzaprav kod Od najlepše pove Ciril Jurčič, pisateljev prane- čak; o Muljavi in njenih »farnih težavah« v daljnji preteklosti je veliko napisal župnik Alojz Zupanc, o prvi šolski zgradbi na Polju kro- rešena ognja iz pripoveduje Muljavi pri šole nove gradnji in delu udarniškem o nika, zapisi, Muljavci. na Muljavi številni listi, čel pripoved in jo razvijal, sedeč na nizkem obzidju na pol razvaljenega pokopališča, zavedajoč se, da njegova beseda med vse (Barbarič, 1986). mi v vasi največ velja 32 ZA PRIPRTIMI VRATI dna zmedažupnijskemejenaMuljavi.« ču ta nastala Takoje župniji. krški v vedno še je pa Muljavo, pod zopet hiša ta spada Zdaj župnijo. krško v prišel je da zato, 1 št. Šico pod mlin zapisati dal Smrekar, Janez pisal je se ki Breznik, takratni je Terezije, Marije cesarice povelje na števila, hišam dajali leta 1771. oktobra so pa Ko Šentvid. župnijo v spadati moral bi Breznik Mlinar nija. je okrog in okrog njegove zemlje krška žup- čeprav faran, šentviški ostal je pa On njive. v spremenil je Gozd Tekavec. je to Beber, ime je Dobil Zavoda. od severno gozdu v Tekavechišo neki svojo je postavil Pozneje Zavodu psevdonimZavojšček. po dal je si pa pisatelj kot faran, krški je Bil romanopisec. slovenski prvi Jožek, barjev Pajž vulgo Jurčič, Josip 1844 leta rojen bil je hiši tej V svet. vaški na višje metrov sto 100 letšolstva ... tako hodil eden odMežnarjeve družine, da je Šentvid V podružnica. šentviška bila je pokopališčem, svojim s samostana od no sever Katarine, sv. Cerkvica praznikih. vih goto ob le odprta ljudstvu cerkev bila je in otroci k veronauku. V Stični tudi ni bilo fare Krko, kamor so ljudje vedno hodili k maši in na najbližje bilo je soseske muljavske »Iz kroniki AlojzijaZupancaberemo: V otrok. izobraževanju v tudi čutila dično posle je se fari dve v Muljavcev delitev Ta otroke prepovedan sadzamuljavske Iz starihlistov…Krškašola– - - - - - be malemuljavskeobčine.« hodki tega posestva pa so več let krili potre- priredili za šolo in učiteljsko stanovanje. Do- so hišoTo mestu. Novem v kanonika dala, Špen »grunt« in hišo Polju na kupila občina Muljavi, ki se je končal tako, da je muljavska na šoli proti in za boj dolgoletni je se Začel stroškov. bali nekateri se so a šolo, svojo ti šolo. Tako so si bili Muljavci prisiljeni oskrbe- otroci kakih deset let !!! niso hodili nikamor v Muljavskiobhajila.svetega in spovediprve kve in s tem od verouka, posledično tudi od soseske iz krške šole, prav tako iz krške cer- muljavskeotroke vse spodil je Sorc Župnik saj jeKocmanspadalpodkrškofaro. Kocmanu v Zavodu in ne v muljavski cerkvi, pri jedi blagoslov biti moral je soboto liko ve Na župnijo. svojo v vsak božji službi k hodijo farani vsi naj zahteval, je Sorc kev. cer- muljavska in soseska muljavska tudi spadala je kamor faro, prepovedal šentviško v stopiti je kaplanom Svojim vščino. duho šentviško in krško med solidarnosti konec naredil hipu v je Sorc, Jurij duhovnik trmasti a blagi, sicer Krko, na prišel je Ko muljavski soseski. celi po bero pobirati pravico kaplan krški drugi imel je Zato bolnike. »previdevat« in je hodil na veliko soboto blagoslavljat jedila kaplan Krški Krki. na šolo tudi dobili so zijo na TereMarijo Pod hodili obhajilo. sv. prvo za Krko otroci muljavski so nekdaj Od Muljavi. je slišal oznanila, če bo katera maša tudi na - - - - ZA PRIPRTIMI VRATI 33 - - - ... misli, snovanja, zidanja. Zlate Kastelic Oltar v cerkvi Matere Božje na Muljavi; iz arhiva novitelj župnije Ambrus … Morda prav iz priključe nikoli bila ni Muljava razloga tega na krškičeprav župniji, je do imela najbližje Krke. Vez te župnije bi postala stara cesta Krka vas, Valično in Tolčane v Kompolje čez Suho je to Krke, reke breg desni imela bi pa krajino.« Muljavcem ni prinesel župnije niti čas ce- sarja Jožefa II., saj se je ustanovila župnija v Stični, kamor je bila priključena soseska Ga vasjo, Gorenjo z Černelem v Marjete sv. brovka in Valična vas pa novi zagraški žu pniji. Muljava je še vedno ostala šentviška podružnica. Omenimo lahko še, kdo je gradil muljavsko ------Zupanc v svojih zapisih razmišlja naprej: »Muljavska cerkev je bila verjetno pred »Čemu torej tako velika cerkev v tistih ča sih?« se sprašuje kronist Zupanc. »Biti morala je znamenita božja pot. Na dan Marka, sv. ko je bil ta dan še zapovedan pra- znik, so prišle velike množice ljudi iz nek- danje šentviške fare k procesiji na Muljavo. poslika tisočletja pol pred že bila je Cerkev Joanes umetnik je jo Poslikal freskami. s na Labacensis, tudi avtor fresk v cerkvi na Ka- Pleši- na Katarine sv. cerkvi v in Vrhu mnem vici. Muljavska cerkev je bila poslikana vsa in ne samo v prezbiteriju! Na znamenito božjo pot spominjata tudi oltar in prižnica pri portalu v atriju. Zaradi velikih množic je morala biti služba božja na prostem.« videna za župnijo s podružnicami v nelem, Čer v Podbeneku na Šici, Gabrovki in Valični vasi in morda še v Hrastovem Dolu. Žal se to ni zgodilo, saj ni bilo nikogar, ki bi daroval posestvo za župno nadarbino. Vsa muljavska soseska je bila last stiškega samostana, ki pa za ustanavljanje župnij ni novih bil sposoben … zemljo so morali darovati plemenitaši, duhovniki, kakor žu pnik na Krki Jernej Krašina, ki je ustanovil župnijo Hinje in pater Alberik Radič, usta V kroniki Alojzija Zupanca beremo tudi o muljavski cerkvi. »Romanski slog, po - veli kosti presega marsikatero župno cerkev, čeprav ima majhno sosesko – na Muljavi osem gruntov, na Kompoljah tudi toliko in toliko na Bojanjem Vrhu.« Iz starih listov … Velika cerkev listov … Velika Iz starih muljavski soseski v majhni 34 ZA PRIPRTIMI VRATI hišni priimekMežnar. še samo spominja lastnino na Danes ske. voj- rešili tem s ga in mežnarja na prepisali grunt (Zupanc 1964, 221), ki soga leta 1848 mežnarski nekoč imela je cerkev to: še Pa odstranili.« jo so in posušila je se Potem času. čičevem lipa, na kateri so bili sršeni, je stala še v Jur- tudi konja; kaplanovega za hlev stal zidu pokopališkem pri je stoletja 20. začetku »V da.« ško- velika je kar freske, presekane bile so tem S stebrih. na sloni ki obokom, z rovali zava oltar dragi so 1674, leta Vnebovzete, Marije oltar baročni čudoviti naredili so Ko zvonika. izpod zakristije iz ne in podstrešja in kor čez je zvonik v »Dohod mora- omeniti. mo vendarle pa posebnosti nekaj ga; napisane veliko že je cerkvi muljavski O von Gallenfelsuza7000goldinarjev… Antonu opatu prodal Raubar Jurij baron je jo 1697 leta Šele Kravjeku. na graščine last soseski černelski in muljavski v setina de- nekdaj bila je da razvidno, je 219) 1964, (Zupanc urbarjev Iz duhovnikov. življanje pre- tudi cerkva, vzdrževanje in zidanje za vpeljano namreč bilo je desetine Pobiranje Benek. ljudsko Weineck, nemško Vinjek, gradu z graščak cerkve muljavske graditelj bil je desetini«, »po sklepamo Če cerkev. 100 letšolstva ... - - menič (morda z gradu Mačerole). Turkom Mačerole). gradu z (morda menič Se- tudi bil je Ujet goldinarjev. 2000 višini v plačilo zahtevali in ujeli Turki ga so ki jaka, Koz Ludvika vojska napadla je jih Sotli Ob Štajerski. južni po ropali namreč času stem ti- v Turkiso župnije. šentviške vse iz cesije pro- prošnje Muljavo na prišle so ko leta, 1471. morda ali 1475 aprila 25. Marka, sv. Sam je prepričan, da se je to zgodilo na dan 1475. leta semenj, Miklavžev na Muljavo li opustoši Turki so da zapisali, so ki avtorji, datuma vdora Turkov se razhaja kar s tremi Turkiho tudi piše Zupanc Glede Muljavi. na Muljavi Iz starihlistov…Turki na Kozjak. Jurij 1995. J. Jurčič, Ljubljana: Karantanija Ljubljana: - - ZA PRIPRTIMI VRATI 35

... misli, snovanja, zidanja. in etnologije na OŠ Stična učiteljica zgodovine, slovenščine Iz starih listov: zbrala Zlata Kastelic, Josip Josip Jurčič je »strahovito« nesrečo popisal v Juriju Kozjaku, slovenskem janičarju. Zu- panc navaja (1964, 226), da Jurij Kozjak ni Samoboru. v glavar pa pač janičar nikdar bil je to in odkupljen res bil je pa Kozjak »Ludvik zgodovinska podlaga za povest«, razpreda je Kozjek »Grad Kroniki. svoji v Zupanc misli stal pičlo uro proč od gradu Šumberk. Leta 1476 se je Ludvik Kozjak v zahvalo, da se je rešil turške sužnosti, odpovedal »foklijski« pravici nad tremi grunti. Kozjaki so izumrli z Ludvikom Kozjakom, sledili so jim Sauerji, ki pa so bili zagrizeni luterani …« Povest o Juriju Kozjaku je Jurčič pisal kot sedmošo- lec, svetovalec pa mu je bil prefekt v Alojzi- Zu- pesnik. sam bil je ki Bonač, Janez jevišču panc (1964, 228) pa pravi takole: »Zamisel povesti Jurij Kozjak je delo Janeza Bonača, spisal.« pa jo je izpeljal in Jurčič - - - 7773. D. Rovšek. Ljubljana. 1912. Iz arhiva Zlate Kastelic je bila pot proti Ljubljani odprta, za mulja Zaradi turškega vpada je najbolj trpel Boja vsko cerkveno slovesnost pa so izvedeli po izvedeli so pa slovesnost cerkveno vsko zaslugi izdajalcev. Ljudi so polovili na stari cesti od Tolčan čez Bojanji Vrh; mnoge so pobili, čez štiri tisoč pa so jih sužnost. odpeljali Po v ljudskem izročilu naj bi Turke pošteno opikali sršeni in jih tudi pregnali, a Zupanc v svojih zapisih hudomušno pri- pomne, da sršeni niso ravno ločevali med kristjani in napadalci … Ljudje so največ v bežali votlino ob izviru Krke, saj so bili nekaj desetletij pred tem porušeni gradovi na Krki na Rojah in Mačerole in tako ni bilo več taborov. pozne desetletij osem še tam je saj Vrh, nji je »živel« samo en grunt od vsega devetih. Turki so uničili tudi del Šice, Slovec (zdaj Trebež), Žagarjev mlin, ki je bil obnovljen šele leta 1619, in sicer kot žaga. 36 LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU MESTNE ŠOLE; ŠOLE, ŽUPNIJSKE ŠOLE, SAMOSTANSKE sledijo: ŠOLA nasedežukoprskeškofije; prva izpričana šola na Slovenskem - STOLNA 12. in13.stoletje: do sodobnedevetletke od elementarneosnovnešole Razvoj šolstvanaSlovenskem LETNICE, ZAPISANEVSPOMINU 100 letšolstva ... le; deže- vsake mestu glavnem v NORMALKE GLAVNE ŠOLEvvečjihmestih, TRIVIALKE napodeželju, uvedeni trijetipiosnovnihšol: me država; zna, ne pa tudi enotna; skrb za šolo prevza- obve- in splošna postane ŠOLA OSNOVNA zakon (MarijaTerezija); šolski prvi - naredba šolska Splošna izdana 1774: do države,PREDILSKEŠOLE; pobu na obveznost šolska delna vpeljana 1765: JEZUITSKO ŠOLSTVO; nje), zna (temeljno ŠOLE MESTNE ŽUPNIJSKE, obdobje protireformacije: STANOVSKE ŠOLE; ljudska), splošna, (elementarna, ŠOLE OSNOVNE obdobje protestantizma: - - rosti; sta- letu 12. po šoli, osnovni končani po vali obisko ŠOLE, PONAVLJALNE NEDELJSKE čni o očnm ee razredu petem končanem osnovne šole; po učenci vpišejo lahko se vanjo ŠOLA, MEŠČANSKA uvedena – šole država, kategorija nova uvedena telovadba, plačuje učitelje usta- nove, deželne in obveznost, državne postanejo šolska šole osemletna vpeljana sprejet tretjidržavniosnovnošolskizakon: 1869: • • nih šol: na šola, uvedene tri različne stopnje osnov osnov enotna ukinjena cerkev, prevzame šolstvo za skrb 1805; letu v predlagan kon, za osnovnošolski avstrijski drugi potrjen obdobje poodhoduFrancozov: slovenščina učnijezikinpredmet; enotna, ŠOLA, OSNOVNA ŠTIRIRAZREDNA obdobje Ilirskihprovinc: a en ŠSRZEN i DVELETNA PONAVLJALNA ŠOLA; in ŠESTRAZREDNA redna pa osnovna šola, na Kranjskem in Primorskem obvezna vpeljana Štajerskem in na Koroškem predpisi, zakonski dopolnilni sprejeti 1883: šol; ponavljalnih nedeljskih in rednih mreža trivialke, glavnešole,normalke; - - - - LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU 37 ... misli, snovanja, zidanja. 1973: spremenjen predmetnik in učni načrt; ponovno uvedena osemletna šolska - obve znost, del sedemletke spremenjen v nižje gimnazije, ki so postale štiriletne; enako višje gimnazije; 1953: sprejet odlok o obveznem osemletnem šo- sed- od obveznost šolska uzakonjena lanju, mega do petnajstega leta starosti; 1958: sprejet splošni zakon o osnovnem šolstvu, ki je uzakonil OSEMLETNO OSNOVNO ŠOLO kot edino obliko obveznega osnovnega šolstva brez olajšav; gimnazije postanejo štiriletne in omejene na bivše višje razrede; število osnovnih šol se zmanjša, predvsem nižje organizirane šole, nastanejo POPOLNE OSEMLETKE in ŠTIRILETNE PO- DRUŽNIČNE ŠOLE; 1946: izšel zakon o sedemletnem obveznem šo- lanju, in sicer in OSNOVNE ŠOLE ŠTIRJE RAZREDI ŠOLE; VIŠJE OSNOVNE TRIJE RAZREDI namesto v višjih osnovnih šolah so lahko nadaljevali šolanje na ra- nižje tri imele so ki GIMNAZIJAH, NIŽJIH razredov; zrede, sledilo je pet višjih 1950: - - sprejet odlok o organizaciji osnovnih srednjih šol in v skladu z ločitvijo Cerkve od države, odpravljene so zasebne in meščan 1945: ske šole; 1941: razvi- je se vojne svetovne druge obdobju v nalogo pomembno s šolstvo partizansko lo ohraniti slovenski jezik; sprejet zakon za meščanske šole; učenci lahko nadaljujejo šolanje na srednji stro- kovni šoli ali na učiteljiščih; 1931: vembra do marca kot nadomestek za nek- danjo ponavljalno šolo. K osnovnim šolam sodijo otroška zaveti- šča, gospodarske in gospodinjske šole; sprejet šolski zakon: sprejet šolski uvedena je splošna in obvezna osnovna šola, uvedeni razredi, oddelki in ocene, kot jih poznamo danes, osnovna šola postane »narodna šola«, raz- deljena v ŠOLO in ŠTIRILETNO OSNOVNO ŠTIRILETNO VIŠJO NARODNO ŠOLO, v ka- leta starosti; teri traja pouk do 14. po končani osnovni šoli lahko nadaljujejo šolanje na STROKOVNI MEŠČANSKI, GIMNAZIJI, NIŽJI ŠOLI; IN VAJENSKI višja narodna šola na podeželju navadno nima 7. in 8. razreda, ampak pouk od no 1929: 38 LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU DEVETLETNE OSNOVNEŠOLE. čeno postopnoizvajanjeinpričetek dolo njim z in šoli osnovni o zakon sprejet 1996: priprava osnutkovzadevetletko; 1993: vpeljevanje celodnevneosnovnešole; 1974: 100 letšolstva ... • • • • • • • Leta: podružnične šolenaMuljavi Preteklost insedanjost 92 7 jlj Iaiai o oo požgali, šolo so Italijani – julij 7. 1942, ziku; dopisivslovenščiniinitalijanščini, na 93, pouk je potekal v slovenskem je- 1940/1941 – število otrok se je povzpelo enorazrednice vdvorazrednico, iz razširjena Polju na šola – 1934/1935 linšek, Jožetom Jakličem in z učiteljico Ivo Do na šoli v pouka pričetek – oktober 3. 1910, dni ceniin»lezašolo«, ugo zelo po domačiji, tej na rojen cer si- Tržiču, v župnik Špendal, Frančišek je jo Prodal 9. in 8 št. hiši Polju, na čija doma- Tičkova kupljena – junij 13. 1910, varstva, damorapriskrbetišolo, od gla okrajnega in vlade deželne tedanje ukaz dobi Muljava občina – 1908 Šentvid, oddaljendodveurihoda, občino Muljava; otroci so hodili v šolo zav šoli po potrebe pojavijo se – 1890 pvm učiteljem prvim s Muljavi pri Polju učiteljica slovenščine, zgodovine zgodovine slovenščine, učiteljica in etnologije na OŠ Stična OŠ na etnologije in Zlata Kastelic, Kastelic, Zlata - - - -

• • • • • Naslovnica šolskega dnevnika, šolsko leto leto šolsko dnevnika, šolskega Naslovnica 1942/1943, razredničarka Ana Vrbič; iz Zgodovin iz Vrbič; Ana razredničarka 1942/1943, skega arhiva, Ljubljana arhiva, skega 95 1. koe – ok prostorih v pouk – oktober 15. 1945, trajal 14dnizučiteljicoMartoAplenc, pouka, pričetek ponoven – julij 2. 1945, ljem CvetomBudkovičem, učite z 1945 maja do organizirana šola partizanska – januarju 24. po 1944, na Muljavinibilopouka, 1943, 1. september do 1944, 24. januar – 1945 do1956), kronika, (Šolska stolčki« in miza table, klopi, se so »napravile Vrbič, Ančko co učitelji z trgovino, za namenjenih rih, hiši Marije in Antona Tekavca, v prosto v pouka nadaljevanje – marec 31. 1943, do rešilizognja, nek- je jo ki kronika, le je ostala ventar, in ves je zgorel zidovje, golo je ostalo - - - - - LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU 39 ------Mulja ... misli, snovanja, zidanja. Stična Stična s podružnicama Krka in va, šola v Višnji Gori postane samostojna šola, Ambrus s podružnicama Korinj in Za gradec, 1964/1965 – osnovnega reorganizacija šolstva in mreže določitev po polnih in podružničnih šol. OŠ Stična postane popolna osnovna šola s po družničnimi osnovnimi šolami Ambrus, Korinj, Krka, Zagradec, Muljava, Vi šnja Gora, ki), Višnja Gora (5 oddelkov), osnovna nižji razredi; osmimi vsemi z Stična šola razredi gimnazije postal višji osnovne šole, razredi samostoj in centralnih določitev – 1963 postaneta: nih šol. Centralni šoli - - - skega arhiva, Ljubljana osnovne šole na Muljavi, 4. 9. 1958; iz Zgodovin Zapisnik prve redne učiteljske konference • • - - - - Muljava (3 oddel- (3 Muljava OŠ Muljava, OŠ Stična, Leščevje, Mevce hodijo v šolo na Krko, razen sedmih otrok; nato so začeli obi Obrščakove Obrščakove gostilne, št. 21; ta prostor požigu po čas ves pouku namenjen bil je šole na Polju, otroci iz Oslice in Leščev- Krko, v šolo na hodili petih, ja, razen 1945/1946 – otroci iz vasi Oslica, Potok, skovati pouk na Muljavi; otroci iz Malih ostanejo v šoli na Krki, Vrhov in Velikih 1946, 28. avgust – izbran prostor gorici, novo šolo na Habjanovi za 1947, 26. oktober – slavnostna - otvori tev šole na Muljavi, 1947, 28. oktober – otroci prvič sedli v šolske klopi v novih prostorih, sodelova- pionirji – 5. 22. do 19. od 1948, Vaški učitelj, filmu li pri Triglav 1948, 12. december – otvoritev stano skovali pouk na Muljavi od 1. do 8. ra- zreda, (uvedba osemletnega šolanja), 1958, 31. avgusta – z novo šolsko refor- mo odpravljene splošno izobraževalne šole: OŠ Krka, OŠ Ambrus, OŠ Korinj, OŠ Zagradec, OŠ Višnja Gora, 1958, 1. septembra orga- nižje tipa”: “novega šole osnovne – ustanovljene oddelki), (3 Krka šole: osnovne nizirane Ambrus (4 oddelki), Korinj (1 oddelek), oddelki), (4 Zagradec vanjskega bloka v bližini šole, 1948/1949 – 9 učencev se je vpisalo, po ko- pred izpitu opravljenem predhodno misijo, v nižjo gimnazijo na Krki, 1950/1951 – možen vpis v nižjo gimna zijo v Stični, 1952/1953 – učenci so po končanem če- razred peti v napredovali razredu trtem na Muljavi, v naslednjih letih pa so obi • • • • • • • • • • • 40 LETNICE, ZAPISANE V SPOMINU • • • • • • Evidenca kurjave in razsvetljave v letu 1948 v šoli na Muljavi; iz Zgodovinskega arhiva, Ljubljana arhiva, Zgodovinskega iz Muljavi; na šoli v 1948 100 letšolstva ... letu v razsvetljave in kurjave Evidenca 92 O Sin se psae samo postane spet Stična OŠ – 1992 na šolo–malošolo, pripravo v vključujejo se otroci – 1980 šoli, 1978/1979 – zgrajeno športno igrišče pri dveh kombiniranihoddelkih), v razreda 4. do 1. (od dvooddelčna la posta je Muljavi na šola – 1968/1969 58, na zmanjšalo je se otrok število Stično, v prešolana celoti v že bila je stopnja višja razreda, 4. do 1. od učenci le nje zna nabirali so Muljavi na – 1966/1967 centralno šolovStični, 1964/1965 – učenci so v 5. razred odšli v - - - • • žnične šole na šole žnične podru- in Gorici Ivančni v šola matična sestavo sodijo: njeno V Stična. OŠ zavoda ževalnega vzgojno-izobra- javnega ustanoviteljica postane Gorica Ivančna Občina – 1998 stojni vzgojno-izobraževalnizavod, 0320 – vda -en šl na Muljavi. šole 9-letne uvedba – 2003/2004 Gori, vAmbrusu,ZagradcuinStični, učiteljica slovenščine, zgodovine zgodovine slovenščine, učiteljica in etnologije na OŠ Stična OŠ na etnologije in , na Krki, v Višnji v Krki, na Muljavi, Zlata Kastelic, Kastelic, Zlata

Podobe preteklosti 41 - ... misli, snovanja, zidanja. obširnim šolskim okolišem. Ali temu se sta uprli občina Dob (sedaj Št. Vid) in Krka. Slednja ni hotela za Lučarjev Kal, ki bi imel biti všolan v novo šolo, ničesar prispevati. Lučarjevega iz otroci hodijo (1935) sedaj Še Kala v Št. Vid v šolo, dasi bi imeli v šolo na Polje le pol ure hoda, a v Št. Vid imajo pol drugo uro. Istotako je bilo z vasjo Šica. Sem Sem Šica. vasjo z bilo je Istotako uro. drugo bi imeli otroci pol ure hoda, a v Krko imajo okrog uro in pol.« se Tako je šola »odmaknila« za celih 20 let. Leta 1908 pa so Muljavci zopet dobili ukaz tedanje deželne vlade in okrajnega glavar- stva, da morajo priskrbeti šolo. Zgodba o prispevkih se je ponovila, češ »če jo hoče občina Muljava imeti, naj jo sama napravi!« Frančišek Špendal, župnik v doma Tržiču, s Polja pri Muljavi je kupil posestvo in hiši s številkama 8 in 9, saj ga je hotel rešiti pred propadom. To je bila župnikova domačija, na njej pa je zelo slabo gospodaril njegov brat. Občina Muljava je že imela zbran de- nar za šolo, zato je župan Ignacij Špendal pregovoril svojega prijatelja župnika, da Šola na Polju; iz arhiva Borisa Dolničarja - - - -

Borisa Dolničarja Tičkova gostilna, na Polju pri Muljavi; iz arhiva O potrebi šole za občino Muljava se je go Za novo šolo se je zavzemal šolski nadzor »Prvotno je bil namen napraviti šolo z jako V šolski kroniki, ki se je začela pisati v šol- no ni da zasledili, smo 1934/1935 letu skem benih podatkov o pričetkih šole na Polju, zapisnik opravilni le vodil takrat do je se saj šolskega upraviteljstva. Podatke so takra- tni zapisovalci kronike pridobili od najsta okoliša. rejših prebivalcev šolskega Muljava občine iz otroci 1890; leta že vorilo tudi imeli so kamor Vid, Št. v šolo v hodili so do dve uri hoda. »Sresko načelstvo v Litiji je zaukazalo županstvu občine Muljava, da razmišljuje in napravi sklep, kje in kakšna bilo je otrok število ker napravila, se bi šola za novo šolo zadostno.« nik Ljudevit Stassny, največ zaslug pa imel je muljavski župan Ignacij Špendal, ki je živel na Polju pri Muljavi, št. 10. PODOBE PRETEKLOSTI na preteklosti – šola Podobe Polju … 42 Podobe preteklosti na Muljavi je bila v cerkvi M. B. žalna »služ žalna B. M. cerkvi v bila je Muljavi na slovesnosti, žalne izvedli so šolah Po jo!« Jugoslavi »Čuvajte Tik naročil: je smrtjo pred Aleksandra. kralja ustrelili v 1934 Marseillu popoldne uri 4. ob oktobra 9. so saj posebno, bilo je 1934/1935 leto Šolsko no, povojni,odločitvizasamostojnost. voj- med vojno, svetovno 2. pred obdobij: različnih iz let šolskih nekaj bomo Opisali Dolinšek. Iva učiteljica prišla je pa Polje na Potok, ški Lo v učitelja provizoričnega za imenovan leta istega oktobra že bil je Jaklič Učitelj rednim poukom.« z začeli so dan drugi Takoj dala. Špen- Ignacija g. gostilni v pogoščeni dina mla- šolska in odrasli bili so pa maši sv. Po odzvalo. je se ki učiteljstvo, okoliško tudi bilo je pa povabljeno Muljavi, na B. M. kvici mu namenu. Otvoritvena maša je bila v cer- svoje- izročitev in poslopja blagoslovljenje slovesno bilo je 1910 9. 15. dan »Na otroke. šoloobvezne vpisovati začel že je tembra sep- 13. in 1666) št. 1910, avgusta 18. dne z Litiji, v sveta šolskega okrajnega odlokom (z Jaklič Jožko postal je učitelj Namestni šolo. opremila streho, popravila takoj je va leta. Vse 1910. je stalo 18 000 kron. Občina Mulja junija 13. sklenjena bila je Pogodba segli sporazum. Muljava in ostalimi vasmi«, a so končno do- vasjo med boj trajal je »dolgo Muljavi, na šolo hoteli seveda so Muljavci šole! mene na za le a ceno, pod prodani bili sta hiši lo; hiši proda občini za šolo. Res se je to zgodi 100 letšolstva ... ------sti, zlastipačisti,tudišola! Otroci so bili po izjavi zdravnika zdravi, čvr kozam. proti tudi cepili so otroke »hripo«, s spopadali se so zimo kakšno ne, pozneje letih v tudi bilo, ni bolezni nalezljivih ljivo, zadovo bilo je stanje zdravstveno otrok; preglede zdravniške opravljal je Fedran Dr. lom našoliizrednozadovoljen. de- z bil je Bezeljak, Ivan nadzornik, šolski Tudičrtež«. učni »ukazuje kakor tako, jezik deželni drugi in dela ročna ženska vadbo, telo- še poučevali so šoli Na vrtu. šolskem na delali učenci so času poletnem V pouk. kmetijski bil je Vpeljan gospodinjstvo. gospodarstvo in praktično gojilo je se šoli na leta; šolskega 8. 7., 6., 5., dečke za lih« de- »rokotvornih v pouk moramo Omeniti prevzvišene vladarskerodovine.« do in domovine prelepe naše do zvestoba neomajna in ljubezen priliki taki vsaki ob je cu poleg slavnih prednikov itd. Utrjevala se pogrebne domovino, svečanosti, počivališče na Oplen v Mučenika – Kralja mrtvega prihod atentat, nesrečni kakor dogodke, primernimi predavanji opisalo vse važnejše s priliki vsaki ob je se »Učencem božja«. ba Otvoritev šole, 15. septembra 1910; iz arhiva arhiva iz 1910; septembra 15. šole, Otvoritev Borisa Dolničarja Borisa - - - Podobe preteklosti 43 ------... misli, snovanja, zidanja. vor ob 1. obletnici smrti kralja Aleksan dra I., Zedinitelja; oktobra, v cerkvi na Muljavi molitve ob obletnici kraljeve smrti, žalna sveča- nost v šoli, pouka ni bilo; decembra, v nedeljo, praznik Ujedinje nja, šolska proslava, obvezna maša na Muljavi; 27. januarja, predavanje o sv. Savi, veli- kem srbskem svetniku; 4. februarja, Strossmayerjev dan, pou ka prost dan s predavanjem o življenju in delu biskupa, še pred tem maša; proce zaradi dan prost pouka maja, 20. sije »iz Krke na Šico«; 21. junija, god sv. Alojzija, maša v mu ljavski cerkvi, prvo sveto obhajilo obdarilo je se prvoobhajance – novince za »s prelepo podobo v spomin na prvo sveto obhajilo« in pogostilo; 11. junija, praznik sv. Rešnjega telesa, procesije, udeležila je se mladina šolska delno, v Stični, v Št. Vidu, na Krki. septembra, septembra, rojstni dan Njegovega - Veli čanstva kralja Petra II., slovesna maša, šoli; himne, proslava v petje državne oktobra, zadnjo šolsko uro žalni nago Več Več poučnih izletov v bližnjo okolico, na Muljavo v Jurčičev dom, v hišo Cirila roma Jurčičevih slike so kjer Hočevarja, nov, v Stično v samostan, na Šico – »v svrho ponazorovanja in poglobitve na Izleti: • • • 1936: • • • • • V kroniki je natančno popisan spovedi. razpored Slovesnosti v tem šolskem letu: v tem šolskem Slovesnosti 1935: • • - - - - rek, 3. septembra, je bila otvoritvena služ ba božja v cerkvi na Muljavi in je bil pouka v bil je pa leta šolskega Zaključek dan. prost Vidovega proslavo s 1936, junija 27. soboto, dne. Dan so zopet začeli z mašo na Mulja vi, kjer so zapeli pesem Bože pravde. Vrnili so se v šolo, v lepo okrašeni sobi so priso stvovali proslavi, dobili še nekaj napotkov za počitnice in Izkaze o šolskem napredku oz. Knjižice za učence/ke narodnih šol. Na šolskem poslopju je visela, s cvetjem in ze- lenjem, okrašena trobojnica. V šolskem letu 1935/1936 se je začel vpis otrok v ponedeljek, 2. septembra, od 9. do 12. ure dopoldne in od 13.00 do 17.00. V to Šolo na Polju je v tem letu obiskovalo 78 otrok. 1924 Siničja tožba, 12. šolska naloga, Pomlad prihaja, 44 Podobe preteklosti • • Knjižica za učence/učenke narodnih šol, 1936/1937; iz arhiva Antonije Sever Antonije arhiva iz 1936/1937; 100 letšolstva ... šol, narodnih učence/učenke za Knjižica in slovstva, v nižjih razredih pa iz računstva, čunstva, slovenskega učnega jezika, branja ra- iz opravljen bil je Nadzor Litije.« iz Ivan Bezeljak g. nadzornik, šolski šolo to roval nadzo je leta 1936. junija 9. dne torek, »V Nadzori delavšoli: hrošča. rjavega nabiranja zaradi ure, tri ali dve eno, po gozd, v izleti maju mesecu V tako majniškiizlet,10.junija. ravno Polževo, na izlet poučni dnevni celo leta, 1935. oktobra 19. soboto, V in prirodoznanstvenegapouka«. zgodovinskega zemlje, nauka, zornega - - in poukuizročenejimladine«. vzgoji pri žrtvuje res »učiteljstvo se da čali, prepri- lahko se so oni tudi odbora; skega Šolo so obiskovali tudi člani krajevnega šol- izrazil«. ski vrt. O uspehih šole se je »prav pohvalno ročnih del. Natančneje si je ogledal tudi šol- izdelke ter izdelke risarske in pisne tudi je čitanja, realij, deklamacij in petja. Ogledal si • • Druge šolskeobveznosti: ea rbvlta rd orži na sovražnim pred prebivalstva nega civil- obrambi v vežbe jesenske tošnje le- za priprav Organizacija predavanje predavanje otednuRdečegakriža, - Podobe preteklosti 45 - ... misli, snovanja, zidanja. Kot zanimivost: šola na Polju je imela 350 uradnih dopisov v enem šolskem letu, kra- odbor pa oseminosemdeset. jevni šolski je obiskovalo 83 otrok. Šolo na Polju »uradovanje« se vojne do letih naslednjih V ni bistveno spreminjalo. Omenimo, da je šolski upravitelj predaval o Rapallu, 11. izlet 5. Obolno; na izlet na odšli učenci so 1937 je pripravila Ana Šiška, por. Vrbič (poročila se je 11. 12. 1936 z g. Julijem Vrbičem, dipl. filozofom) Pokazala je vso okolico, opozo rila na strani neba, na znamenite griče. Be- volitvah pri spora do prišlo je da tudi, remo predavanje Obrtniški teden, predavanje protituberkolozni dnevi in dečji dnevi – kako se ubranimo jetike, varnost - špor ta in gojitev telesne kulture, predavanja o materinskem dnevu podmladek Rdečega križa vsako drugo – nedeljo v mesecu maju prireja v vseh šolah v državi proslavo materinskega dne, predavanje – proslava tuberkoloznega dne, predavanje o jetiki, dan štednje. predavanje Mednarodni padom iz zraka, padom iz zraka, Dan mira, predavanje Knjižica za učence/učenke narodnih šol, 1936/1937; iz arhiva Antonije Sever • • • • • • • 46 Podobe preteklosti trš i maia o ii a rrjn izlet zelo hvaležni.« prirejen za bili so mladina in Stariši žejo. vročine vsled trpeli so ker malinovca, litra dva kupilo mladini je se povratku Ob Ljubljane. znamenitosti tudi opisovali so Učenci velesejmu. na kaj in muzeju v videli so kaj pogovorilo, učenci z šoli v je se letu iz Po muzej. v tudi otroke peljalo je se ma velesej ogledom »Pred junija. 11. soboto, v Ivančno Gorico in v Ljubljano na velesejem, v postajo železniško na tudi se so odpravili alkoholu. Organizirali so že ustaljene izlete, o predavanji s teden Treznostni so Izvedli dinarjev). 82 (zbrali hiše Prešernove odkup za denar zbirali teden, Izseljeniški davanje pre- izvedli belina, metiljavosti, kapusovega Zatiranje proti Propagando izpeljali Vuka Karadžiča, proslavili so Jadranski dan, rojstva 150-letnico praznovali drugim me letu, šolskem naslednjem V je spraševalupraviteljArnšek. se moč?« učna druga pa »Kaj šole. nasproti stavbi v upravitelja šolskega za stanovanje so Pridobili 88. na naraslo otrok šolo obveznih število je 1936/1937 letu šolskem V Erjavec. Alojzij predsednik njegov posebno šolo, za zanimal vseeno je se odbor šolski Stari soglasja so samo škodovala napredku šole. ne- Taka Polju. na veronauk poučeval ta je čeprav Berganta, Janeza ne in Perka Pavla boru so zahtevali tudi muljavskega župnika od- šolskem V potrdili. niso vas Gorenjo in Vrh, Male Kompolje, velike Kompolje, Polje Bojanji zastopali bi ki odbornikov, ljavce, v krajevni šolski odbor. Izvolili so samo Mu 100 letšolstva ... so 1937/1938 - - - - žili sosetudipredavanja. Udele- Krko. na Higiensko razstavo na dina mla šolska šla je pa novembra 26. naprav, telefonskih in telegrafskih Čuvanje vanje preda- imeli so 1939 januarja 20. Slomška, Martina Antona smrti obletnico praznovali so 9. 24. tirnicah, ustaljenih po potekalo letu šolskem V honem inedenduševnonesposoben. glu eden pouka, brez ostala sta dva otrok, šoloobveznih 82 bilo je letu šolskem tem V so toliko,dadobroteneslitudidomov. Dobili malinovcem. z in klobasami sirom, s in pridni. Menihi so poskrbeli za pogostitev spretni so da je, jih Pohvalil kako. in kdaj ti, pogozdova mora se zakaj razložil, mladini je Burnik Rafael G. Stične. iz borštu, menihov last Bojanskem v pogozdovali so mi smreka- mladimi Z dan. Dečji 1938, marca 21. ponedeljek, v imela je mladina Šolska sopise inknjige. ča kmetijske tudi imeli so Naročene vrtu. šolskem na delali otroci so času jesenskem in poletnem spomladanskem, v pouk; ski praktično kot teoretično, vpeljali so kmetij- tako – gospodinjstvu in gospodarstvu lom, de- ročnim skrb veliko posvečali Muljavi pri Polju na šoli v so da moramo, Omeniti in njenemurazvoju. človek; veliko skrbi je posvečal šoli na Polju razgledan odbora, šolskega predsednik 3, Velikihiz posestnik Erjavec, Alojzij Kompolj umrl je leta 1937. decembra 5. nedeljo, V e eo a šoli na delo je 1938/1939 - - - - Podobe preteklosti 47 - - - - ... misli, snovanja, zidanja. la »umnemu gospodarstvu«. 17. aprila 1940 aprila 17. gospodarstvu«. »umnemu la so imeli sadjarski tečaj, ki ga je priredil sre ski kmetijski referent Anton Lampret: sadi- tev sadnega drevja, oskrbovanje starega drevja, gnojenje, cepljenje in precepljenje, škropiv … škropljenje in priprava V tem šolskem letu je šolo na Polju obisko valo 90 otrok, en deček pa zaradi gluhone mosti ni bil deležen pouka. vorjenju vorjenju šolske mladine«, »pospeševanju tujskega prometa in ovirah s strani našega pogozdovali, zopet so Otroci prebivalstva«. menihi pa so se oddolžili z bogatimi malica- kako ogledali, Stični v si so 1940 aprila 27. mi; - na so Pot mesnico. tudi so videli sir, dela se so pa junija 19. jami, Kadunški proti daljevali Polževo. na izlet majniški poučni na šli Šola na Polju je veliko pozornosti posveča - 1939/1940 ni prineslo nobenih Čatež pod Zaplazom med obema vojnama; iz arhiva Jureta Logarja večjih večjih sprememb. Predavanjem se je pri- družila tema o izseljeništvu, »surovem - go Šolsko leto Starši otrok so bili povečini nekateri delavci kmetovalci, in obrtniki; »dokaj je tudi takih otrok, ki služijo«. rej Jugoslovani«. Ob koncu šolskega leta je bilo na šoli 89 otrok, »materinski jezik – slovenski, rimsko katoliške vere, jugoslovanski državljani, to Majniški izlet so naredili na Zaplaz, obzorje so razširili s predavanjem Pomen - sadjar stva za naše kraje (banovina je obdarovala Alojzija Zajca s trsnimi škarjami), poučili so se o zaščiti gozdov in rastlin in nabiranju smrekovih vršičkov, o zaščiti pred napadi iz zraka … 48 Podobe preteklosti postali bolj nezaupljivi. Tako so 7. julija 1942 so pa 1941 aprilu 27. »k po rokavicah«, v prišli nam so Italijani ne! tudi proslav bilo, ni Slovesnosti dvojezični. bili so pa dopisi lepopis, risanje, prirodopis, slovenščino, računstvo, sicer in slovenščini, v je se valo pouče Mussolinijem, in kraljem lijanskim ita z zamenjali noč čez so Petra kralja sliko šolo, v hodili redno več niso otroci šoli; v tudi odražali se so časi vojni Burni otrok. šoloobveznih 93 bilo je času tem V Vrbič. telj Janko Arnšek, šolski upravitelj in Ančka uči poučevala sta šoli Na 1941. 4. 11. vojno, dili v šolo redno vse do vstopa Jugoslavije v ho otroci so Perko, učitelj zapisal je Kakor vojno … Podobe preteklosti–časmed Muljava, levo spodaj Obrščakova gostilna, v kateri je med vojno in takoj po vojni potekal pouk; iz iz pouk; potekal vojni po takoj in vojno med je 100 letšolstva ... kateri v gostilna, Obrščakova spodaj levo Muljava, arhiva Jureta Logarja Jureta arhiva - - - - trgovino. Prostor so opremili. Šolski upravi- pri Obrščaku, v lokalu, ki je bil pripravljen za gostilni v sicer in 1943, marca 31. šele kom pou s pričeli so požgana, šola bila je ker a 1942, novembra 3. začeti moral se bi Pouk dje sopravobubožali. Lju internacijo. v ljudi so odpeljali … čebel panjev AŽ zajcev, veliko bilo je na kjer Preži, barako so požgali blaga, precej skrili ljudje si so kamor cerkev, celo so oropali šole; okolici v hiš pet še požgali so Italijani ognja. iz rešil nekdo ohranila je jo ki kronika, šolska je se pa čudežu po Kot požgal. šolo je ki vojaka, italijanskega vizitko celo našli so kleti V upravitelj. šolski stanoval je kjer hišo, občinsko stoječo šole poleg in vi Mulja pri Polju na poslopje šolsko požgali - - - Podobe preteklosti 49 - - - - - ... misli, snovanja, zidanja. je Tekavca, na Muljavi št. 21, v gostilni pri Obrščaku. V šolski okoliš so spadale vasi: Muljava, Bojanji Vrh, Gorenja vas, Veliko in malo Kompolje, Šica. Iz Leščevja in Oselce je hodilo na Muljavo le pet otrok, ostali so 100 obiskovalo je Šolo Krko. na šolo v hodili otrok, v treh oddelkih, od 1. do 4. razreda. En otrok je ostal brez pouka. Zaradi vojne so sedeli v prvem in drugem razredu tudi osnovno so Pozabili let. 14 ali 13 stari otroci, znanje. 15. 10. 1945 – je bil iz Šmihela pri berku Žužem na Muljavo prestavljen učitelj Jože Perko. Marta Aplenc pa je s 1. novembrom odšla, 26. 10. 1945 je na Muljavo prišla po učevat Marija Okorn, učiteljica pripravnica, ki je končala učiteljišče 1943. leta. 8. 11. 1945 – je bil prvi množični sestanek, kjer so se pogovorili glede nove stavbe za Ha- bili: so »To prostore. tri so Določili šolo. bjanova gorica, Bolka Ignacija in zemljišča pri Hočevarjevi kapelici.« Nekaj dni kasneje se je pojavil novi ponudnik, ki bi zamenjal zemlji tolikšnim enkrat še s zemljišče svoje ščem pri stari šoli. je To bil Franc Zupančič, Fran- Štrohnov vulgo 11, Muljava posestnik, celj. 8. 12. 1945 – je bil sestanek za vse vasi šol- skega okoliša. Niso se mogli sporazumeti glede lokacije nove šole; tako je prišla iz Ljubljane komisija, ki je ugotovila neupo Podobe preteklosti – na poti k preteklosti – na Podobe po vojni … novi šoli 15. oktobra 1945 – je bil zopet začetek v zasilnih pouka, prostorih Antona in Mari - - - - telj, Janko Arnšek, se je preselil v Ljubljano, v preselil je se Arnšek, Janko telj, kjer je ostal v času okupacije. Vodstvo šole je prevzela Ančka Vrbič in sama poučeva 24. januarja 1944 je bila odprta partizanska osnovna šola z učiteljem Cvetom Budkovi- čem. Poučeval je do maja 1944. Pouk je bil nereden, večkrat so ga morali zaradi ne- varnosti prekiniti za dan ali dva. Budkovič je vodil dnevnik partizanske šole, ki je še ohranjen. Poučeval je računstvo, zgodovi Reden pouk se je pričel 2. julija 1945, a je trajal le 14 dni. Poučevala je Marta Aplenc v gostilni pri Obrščaku, dopoldne in popol Kraje je najbolj zaznamovalo dejstvo, da ni bilo doma nobenega mladega moškega. la vse razrede. Šoloobveznih otrok je bilo 103. Šolski okoliš se je povečal za vas Šico. Pouk je potekal redno, poučevalo se je vse predmete, razen zgodovine in deloma ze- mljepisa. Starši so se bali pošiljati otroke v šolo, posebej iz bolj oddaljenih vasi. Od 1. pouka bilo ni 1944 1. 24. do 1943 septembra na Muljavi. V jeseni je bila le sv. maša, ki so se je udeležili učenci, učiteljica Ančka Vrbič in še neka učiteljica, ki pa je takoj odšla od tu. no, slovenščino, telovadbo in petje. Ker je znal dobro igrati na kitaro, so otroci znali vse partizanske pesmi na pamet. Življenje na Muljavi so 1944 »popestrili« ameriški pi loti, dve sestreljeni nemški letali … pripravljen okupacijo med že bil je kjer dne, prostor za šolo. Poučevala se je zgodovina OF, slovenščina, računstvo. 50 Podobe preteklosti Ponudnik zemljišča za gradnjo nove šole na na šole nove gradnjo za zemljišča Ponudnik Muljavi Franc Zupančič in menjalna pogodba; iz iz pogodba; menjalna in Zupančič Franc Muljavi Zgodovinskega arhiva, Ljubljana arhiva, Zgodovinskega 11. 1. 1946 – je prišlo do menjave šolskega menjave do prišlo je – 1946 1. 11. za potrebno okrajno komisijo. je kar vse, pripravi se da in primerna najbolj je parcela katera ugotovi, se da sestanek, ponovno bil je – 1946 1. 9. Malo Kompolje,Šica. in Veliko vas, Gorenja Vrh, Bojanji Oselca, Leščevje, Mevce, Potok, središče, kot ljava Mu okoliš: šolski določil je se – 1945 12. 28. 1955/1956, str.23) do 1940/1941 od kronika (Šolska Muljava«. je pa To šole. do razdaljo enako otroci vsi imeli bodo da prostoru, takem na gradi se naj pa poslopje »novo šole, stare rabnost 100 letšolstva ... - graditi. začela letos bo se ki zgradba, šolska nova na 1. januarja 1949 oziroma dokler ne bo zgraje do 1946 januarja 1. od tj. let, treh dobo za 21 1 sobo kot učni prostor v svoji hiši Muljava št. Muljavi na šole osnovne upraviteljstvu odda Muljavi, na posestnik Anton, Tekavec »Tov. omenjeni hišizapotrebešole. v sobe najemu o pogodbo nastopno nila skle- 1946 1. 25. Perko Jože Muljavi na šole osnovne upravitelj in Jaklič Alojzij Muljava KLO predsednik sta 21, št. Muljavi, na hiše 25. 1. 1946 – Z Antonom Tekavcem, lastikom ga posestvazamenjalinpotrdil.« Franca Zupančiča, ki ga je občni zbor vaške zemljišče potrdila je komisija Okrajna polj. Kom Malih VelikihVrha,in Bojanjega ščani podpisali zapisnika komisijskega ogleda va- niso niti končno in hrupa precej je »Bilo ka. zdravni- okrajnega – Podkoritnika tehnika, Nebca, Alojzija nadzornika, šolskega – ja Perpar- Vekoslava odbora, predsednika – Urbančiča Karla sestavi v komisija, okrajna ogled; komisijski okrajni bil je – 1946 1. 22. kraj. na koliko in državo na padlo bo bremena koliko pove, se in proračun naredi se da Na vsakem sestanku se je pojavila zahteva, 1955/1956, str.23) do 1940/1941 od kronika (Šolska občine.« šolske last Zupančiča Franceta zemlja ta ostala je tem s in potrjena marca meseca bila je ki pogodba, menjalna je se pravila vi, št. 11., ki postane last šolske občine. »Na Mulja na parcelo Zupančičevo z zemljišča - - - - - Podobe preteklosti 51 - - - ... misli, snovanja, zidanja. 18. 2. 1946 – je imela vas Muljava sestanek, začne takoj se da sklenilo, je se katerem na s kopanjem peska. s prvimi deli, kopa bodo vozov, in živine nimajo ki »Tisti, li pesek, sekali les in kopali temelje, ostali pa bodo prevzeli prevoze. ZMS, AFŽ in OF so organizirali delo po svojih linijah, vašča- ni pa zase. V začetku je bilo opravljenih 60 delovnih dni oz. 480 ur. Pri vožnji peska in kopanju so sodelovali tudi vaščani Oselce, Potoka, deloma tudi Kravjek Vsak se in je obvezal za dva Mevce. dni. Napeljali so 80 kubikov peska. S tem delom je bil po Male in Velike šolo. novo za »kvas« stavljen niče letu tem v niso Vrh Bojanji in Kompolje Šica. in vas Gorenja ne enako pomagali, sar - - vojno pogorela; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana Sklep o cenitvi vojne škode na imovini v višini 287.100 din, izdan 22. 11. 1946; šola na Polju je med Poleg učne sobe ima upraviteljstvo osnovne šole pravico do 1 kleti za spravljanje drv in 1 manjše sobice za učila. Letna najemnina bo pol- dveh v plačeval bo jo ki din, 1200 znašala letnih obrokih okrožni odbor OF za ljubljan Prosimo, da okrožni odbor OF za ljubljansko okrožje potrdi ta sklep. Muljava, 25. 1. 1946« Vse poškodbe, ki bi bile storjene na inventar na storjene bile bi ki poškodbe, Vse ki izvodih, dveh v napravljena je pogodba Ta sta ju podpisala oba udeleženca. sko okrožje. Za najemodajalca je pogodba prva tri leta neodpovedljiva. ju ali v tem prostoru samem od strani šole, jih povrne. se obveže najemnik, da 52 Podobe preteklosti ljenje. dovo- gradbeno izdano bilo je septembra bjanova gorica za šolsko stavbišče, meseca Ha- potrjena ponovno bila je – 1946 8. 28. za leto1946. seznama s črtali Muljavo so Tedenkasneje streho. pod postavi se stavba zime in do lahko izdelani načrti bodo da sklenili, so dan Ta gorica. Habjanova zemljišče, novo bilo je ugotovljeno odklonjeno, šolstvo za Ministrstva strani s Zupančiča Franca šče zemlji bilo je sredo, veliko na – 1946 4. 17. bili prvidelavcizMuljave.« so zopet – vožnja ter lesa sekanje avgustu: Delo se je potem prekinilo in zopet začelo v 17. 4. 1946 so na Muljavi določili novo zemljišče za šolo, Habjanovo gorico; iz Zgodovinskega arhiva, arhiva, Zgodovinskega iz gorico; Habjanovo šolo, za 100 letšolstva ... zemljišče novo določili Muljavi na so 1946 4. 17. Ljubljana - Mladi in stari, 10. 2. 1946 so počastili spomin Po novem letu – 14. 1. 1946, so uprizorili igro nekaj paketovvojnimsirotam. dal je RK govorom. miklavževim in igrico kratko s miklavža priredili so – 1945 12. 6. bila lepookrašena. je Vas pripravila. skrbno je se Mladina no. skupšči ustavodajno v volitve enake, vse za in svobodne, prve bile so – 1945 11. 11. (29. 11.1945). AVNOJ-aobletnico in Jugoslavije republike ustanovitev proslavili kresove, kurili brata, Desetega uprizorili so Jurčiča, vzidali Josipa ploščo oživelo: zopet okolišu in ljavi Mu na življenje je 1945/1946, času, tem V Prireditve včasu1945/1946 - -

Podobe preteklosti 53 - - - ... misli, snovanja, zidanja. Kaj so prinesla muljavskim otro- Kaj so prinesla muljavskim kom naslednja leta? Zagotovo novo šolo, pot do nje pa ni bila lahka. Kaj je delalo učiteljstvo, kako so si poma gali v časih, ko ni bilo ničesar? Med seboj so hospitirali, šolsko knjižnico so obogatili naba učence, za 19 in knjig učiteljskih 50 za vili so nekaj slik, omaro, računalo, stavnico in nekaj ročnih zemljevidov. Veliko učil so izdelali sami, učenci so se prilagodili novim razmeram in kmalu popravili vrzeli v zna nju. »Koncem leta so šli štirje učenci delat izpit za 1. gimnazijo.« Z velikim upanjem so na Muljavi čakali na novo šolo. - - Šolo na Muljavi so gradili z udarniškim delom; iz arhiva Zlate Kastelic Učitelji so bili aktivni udeleženci kulturne- ga življenja na Muljavi. V šoli so posvečali pozornost novim časom in novim prazni vitev OF, se poklonili padlim talcem v Rado- v talcem padlim poklonili se OF, vitev hovi vasi; v začetku maja proslavili praznik dan zmage. dela, 9. 5. pa so proslavljali kom, tudi rojstnemu dnevu maršala Tita, so kulturnim šolo mitingom. okrasili Takrat s cvetjem, z zelenjem, zastavami; med de- klamacije, recitacije so vpletli priložnostne govore. 26. in 27. aprila 1946 – so proslavili ustano na Franceta Prešerna, v istem mesecu prire- mesecu istem v Prešerna, Franceta na dili Leninovo proslavo, marca so žene pro- AFŽ. dan – marec 8. praznik, svoj slavljale 54 Podobe preteklosti pouk stabilausposobljenadvarazreda. Za 1947. 10. 26. do dozidana stavba bila je tako in kredit tudi bil je Odobren pritličju. v pouk izvajati možno bo da toliko, zgradi 1947 leta vključno do se da pogodba, bila je Sklenjena Nebca. Alojzija vodstvom pod Grosupljem v podjetje okrajno gradbeno prevzelo je dela Gradbena profile stavbi. sami postavljati na so začeli – 1946 10. 2. ljudje prispevali pri gradnji nove šole. bi naj koliko načrt, tudi so Naredili gozda. niško, 60 kubičnih metrov lesa iz državnega udar- so, pripeljali in posekali šolo, novo za 12. 9. 1946 – začele so se intenzivne priprave 100 letšolstva ... Vrha, Bojanjega z Podržaj Jože prevzel je dela temelje; betonirati začeli – 1947 4. 25. izkopal poldrugikubičnimeter zemlje. je krajan, sposoben delo za vsak, temelje; Ko je skopnelo, v letu 1947, so začeli kopati stropnjake izgozda«. težke vozili so ledu in snegu največjem »v les, preostali še prepeljati potrebno bilo je Pozimi Muljavo. na prepeljan in sredstva prevozna različna na prostovoljno zložen bil je tovor ves – Viča z dva še pozneje no, gona opeke na železniško postajo v Ljublja va- dva prispela sta Nakla Iz dan. ves ljudi, ceste, cca. 80 m dolžine. Cesto je delalo 80 glavne od pot lepo napravili – 1946 11. 18. se bošolareszidala«. »da so Začutile šoli. novi temelje za lopate prve zasadilo AFŽ, žensk, 35 je - 1946 10. 2. udarniško? Katera delasobilaopravljenaše - delali več… so ki delavce, za pijačo, za npr. stroškov, manjših poplačila za šel je izkupiček ditev; prire nekaj kar pripravili so kraju v in šoli V mu kraju. cele- ampak Muljavi, samo ne ponos v je ki stavba, zrasla je Tako kredita. din 300.000 še odobrila in prosveto za Ministrstva z ja komisi prišla je ogled na vsi; prav so Delali vljena nanovo. dali sami, v osmih dneh je bila streha posta kmetje so les dvignili, jo podrli, kraje. so Streho te za primerna bila ni ta A streho. pod stavba bila je avgusta 4. … denarju v ali naravi v darovali so mnogi pionirji; ljave, ci, vozniki peska, lesa, apna, gramoza z Mu gasil AFŽ, Stične, iz gimnazijci pomagali so Delati cisterno. napolnili in potoka žnjega bli iz gasilci ljubljanski načrpali so pa vodo ugodno, bilo je Vreme ljudi. 14 zaposlenih povprečno bilo je dan Vsak podjetju. nem gradbe- pri službi v mojster, zidarski 1, št. je bil postavljen, 26. oktober 1947. Članice 1947. oktober 26. postavljen, bil je šole otvoritev za Datum ur. 4610 kar nirji, pio opravili so dela prostovoljnega Veliko veronauka všoli. poučevanje za dovoljenje dobil je učitelj veroučni Tudi dan! drugi vsak pouk imela sta razred 4. in 3. prostoru. enem v to in – otrok 125 bilo je Skupno prostorih. starih v letu šolskem V roki in otvoritevšole,vsezrokov Podobe preteklosti–Dež,sneg so pričeli pouk še pouk pričeli so 1947/1948 ------Podobe preteklosti 55 - ... misli, snovanja, zidanja. Podobe preteklosti – prvo de Podobe preteklosti nove šole setletje po izgradnji Pouk je potekal v socialističnem duhu. Ne- kaj časa je še obdaroval Miklavž, a umaknil se je novodobnemu, najprej možičku Mrazu, potem dedku Mrazu. Ta ni prinašal darila posameznemu otroku, ampak ko- lektivna: šah, žoge, ki so jih uporabljali vsi otroci. in klopmi, dvema novima tablama, skratka … vse veliko, vse sveže – vse novo, zgrad- stanovanjske otvoritev – 1948 12. 12. be poleg šole na Muljavi, s stanovanjem za šolskega upravitelja in z dvema samskima stanovanjema. Kastelic V šoli na Muljavi so radi peli; iz arhiva Zlate - - - - Prostor so opremili s 120-timi novimi stolčki novimi 120-timi s opremili so Prostor Pouk je potekal po načrtu, pripravili so veli- so pripravili načrtu, po potekal je Pouk ko različnih proslav, razrednih prireditev – vse v duhu novega časa. Tudi tokrat je šlo nekaj učencev v gimnazijo, štiri, dva pa sta šla v sedemletko na Krko. 28. 10. 1947 – prvikrat pouk v novi šoli, v zračnih prostorih, kjer so začutili svobodo … Istega leta, novembra, je bil postavljen temelj novi zgradbi, stanovanjskemu stav- bi za učitelje. vorom so sledili nastopi šolarjev, Pionirska himna, ples partizanskega kola, simbolična vaja Bratje, le k soncu, svobodi, deklamaci je; sodeloval je tudi moški pevski zbor Mu ljava-Krka s pesmijo Delavski pozdrav, sle- dila pa je Hej, Slovani … Sledila je skromna pogostitev, ljudje pa so si lahko ogledali prostore šole. Najbolj zagnane pri gradnji šole so tudi pohvalili. Otvoritev se je pričela ob 14.00 v prijaznem v 14.00 ob pričela je se Otvoritev in prostornem hodniku. Slavnostnim go 26. 10. 1947 – otvoritev šole; vse je bilo pri- zapadel a prostem, na zabavo na pravljeno je sneg, tudi deževalo je. Med povabljenci so bili Winkler, Venčeslav Ivo Krevs, V. Per- par, Karol Urbančič … trika je gorela vso noč. Vsepovsod parole, venci, zastave … Na predvečer otvoritve so kurili kres, elek - okra za šoli, po pospravljale so LMS in AFŽ napletle so saj mladinke, poskrbele so sitev 300 m vencev. 56 Podobe preteklosti in poskrbela za napredovanje tega otroka, tega napredovanje za poskrbela in v drugi razred!!! Dokler se ni našla učiteljica let sedem hodili so redki, res posamezniki, si, zamislite In, uspehu. na poznalo je se to vse – zjutraj zgodaj ali zvečer pozno pisali ostalo doma zaradi domačih del, nalogo so pa so poprijeli naslednji dan. Veliko otrok je dobili navodila za novo šolsko leto, »resno« so ko 9., 1. poukom s začeli otroci so Sicer dekreta«. Tudi kateheta ni bilo več v šoli, »ker ni dobil dobro. prav vedenje leta šolskega koncu na imeli so otroci Ti pouku. k pošiljali otrok praznike cerkvene zapovedane na niso in jelko; nekateri so vztrajali, predvsem starši, novoletno pod rajanja veselili se so Otroci Muljava, na sliki je že zagrajen Zadružni dom; otvoritev je bila 21. 11. 1954, iz arhiva Zlate Kastelic Zlate arhiva iz 1954, 11. 21. bila je 100 letšolstva ... otvoritev dom; Zadružni zagrajen že je sliki na Muljava, grobove padlih. Tedenpadlih. se grobove otroka in Matere v obiskovali pouka, obisku in uspehu znanju, tekmovali pogozdovali, hrošča, skega kolorad- uničevali gobe, zelišča, zdravilna nabirali vrt, šolski so Obdelovali smučali. Zagreb, v Reko, na in Opatijo v tudi izlete, na hodili učila, izdelovali šah, ognjema, ma dve med igrali žogo, za stavbe. podili se so stanovanjske Radi in šole okolico skrbeli so za ko ur, 2120 opravili so pionirji živo; zmeraj še bilo je Tudiudarništvo ram. mate- in ženam programe lepe pripravili so ko žena, dan na izkazali se so posebej igrah, raznih v nastopali himno, državno peli proslavah, na nastopali radi so Otroci hkrati pasinakopalanejevoljonadrejenih. - Podobe preteklosti 57 - - - - - ... misli, snovanja, zidanja. trebno učiti, da hodi v šolo zato, da se tam kaj nauči. Zato mnogi otroku niso dali pri- ložnosti, da bi se učil doma ali vsaj ponovil obravnavano snov. npr. referat, pripravile učiteljice so Pogosto naslovile predavanje so 1958/1959 letu šol v Več srčne vzgoje otroku. Pogovarjali so se o vplivu domačega okolja na otrokovo srč- podcenje na tudi so Opozarjale kulturo. no ob se starši »Mnogi avtoritete. šolske vanje primerih, ki jih slišijo ravno na roditeljskih sestankih zavedajo, da so na napačni poti, da bodo s svojim slabim oz. napačnim po stopkom škodili le sebi in otroku, nikakor pa ne šoli.« Na roditeljskih sestankih so se pogovarjali tudi o zdravstvenem stanju otrok, o pre- hrani, delovanju mlečne kuhinje … V zgo raj omenjenem šolskem letu je bila bogata letina sadja. Otroci so zbrali 650 kg jabolk Lju v mladino slepo za Zavod v poslali jih in bljani. Tako so 8. 12. 1958 odšli na obisk v Podobe preteklosti – Starši ne – Starši preteklosti Podobe v noč! moram pozno delati puste, Tudi pred petdesetimi leti so učiteljice in učitelje pestile podobne težave kot danes. Učenci niso vestno delali domačih nalog, dru- tičal vzrok stoletja pol pred je da samo doma pomagati pridno morali so otroci gje; na kmetijah in ni bilo časa ne za učenje ne za domače naloge. Seveda ni bilo pri vseh družinah tako. Pisne naloge so bile veliko- prevečkrat žal naglici, veliki v narejene krat napačno in niso predstavljale nadaljevanja zbranega šolskega dela. Mnogi starši so bili prepričani, da se otroku doma ni po - - - - - Število otrok na Muljavi se je ves čas sukalo čas ves je se Muljavi na otrok Število okrog 100. je lepo »prijel«. V septembru so bili cicibani praznova so maja 25. pionirje, med sprejeti V šolskem letu 1953/1954 je bilo uvedeno osemletno šolanje; v času večjih del na po Zima 1955/1956 ni prizanašala; pouk je bil februarju. mesecu v prekinjen časa nekaj za Sta pa v mesecu marcu prišla na triteden- Bila Gantar. Vida in Kastner Ivan prakso sko - ne se so pa učenci pripravljena, odlično sta koliko težje prilagodili novim prijemom. Pozimi pa so imeli nekaj zadreg pri priha zadru- graditi začeli Muljavi na so 1952 9. 12. žni dom, ki so ga spravili pod streho v me- secu in pol. Duša in gonilna sila gradenj na Muljavi je bil učitelj Jože Perko, ki je v tem šolskem letu odšel z Muljave. Na otvoritvi imel slavnostni govor. doma, 21. 11. 1954, je Šolski otroci so sodelovali na otvoritvi Jur- je bil za čičevega kraj muzeja, 9. 5. 1954. To velik dogodek, ki je pozneje privabljal veli- ko tujcev v rojstni kraj prvega slovenskega romanopisca. li Titov rojstni dan, dan mladosti. li Titov rojstni janju v šolo: niso imeli čevljev, a bil sneg visok! Večkrat je razsajala je gripa, okrajni zdravnik ni bil najbolj zadovoljen z zdrav jem otrok. lju so učenci zadnjega razreda večkrat izo stali od pouka. 58 Podobe preteklosti nja … življe- pomladi V Kekec, miru, Dolina vami, Na tekočemsobilifilmskimi predsta- tudis globoko doživetje,zlastizanaše male.« in dogodek velik res bil je »To Tito. maršal sam obiskal kraj naš je avtoceste otvoritvi Ob nečem. po še zapomnili učenci ljavski mu si so november, 29. točneje 1958, Leto Šentvidu priLjubljani… v valilnico umetno Bokalce, Sela, posestvo državno pozneje dni nekaj Grosupljem, v urad katastrski obiskali in knjigo zemljiško ogledali si so 1959 1. 22. ekskurzije; na tudi izlete, na samo hodili Niso Gorice. Ivančne do zgrajena času tistem v ravno bila je ki avtocesto, občudovali lahko so Mi mogrede avtom! z vozila ni še večina jih se saj Predjamski grad. Peljali so se z avtobusom, ra- peti in jamo Postojnsko v izlet na in odpravil zred četrti je se leta 1957. junija 9. okolico; daljno in bližnjo v smeri, razne v potovali so muljavski … izleti izleti, Izleti, slepe. za pisala je pa Vivoda učiteljica kraju, v delo tudi kov, krož teh vodenje še prevzele dela dnega re- poleg so Simčičeva Gabrova, Učiteljici krožek. vrtnarski in šaho- tehnični skupino, vsko in folklorno dramatsko-lutkovno, krožke, različne vključevala je ki nizacija, orga- Pionirska dejavna zelo bila je šoli Na svojem bogastvu–ozdravihočeh. bili navdušeni, hkrati pa so razmišljali tudi o so otroci Muljavski koncertom. s počastili jih in učila svoja razkazali jim in pogostili lepo jih so ki otrokom, slepim k Ljubljano 100 letšolstva ... - - - teva posebnoobravnavoinpreučevanje. zah pa To naraščalo. leti z je udeležencev Število šola. gospodarska kmetijsko tekala po je šole, prostorih v točneje Muljavi, Na predsednika Sukarna! indonezijskega spremstvu v maršal peljal je se Mimo šol. bližnjih vseh pionirji zbrali se so Gorici Ivančni v avtocesti Ob 1960. 4. 8. enkrat, še krajih teh v bil je Tito evo, In, otrok. sedemdeset čez je pa jedlo mesečno, din, z avtobusom. V tem času je malica stala 150 kruha prevažanje odpovedalo Avtoprevoz kuhinja. mlečna Kruh je pekla kuharica sama, saj je podjetje tudi delovala je šoli Na zadnji šolskiuri. po takoj ali poukom, pred so Delali manja. zani- največ bilo je tega za – krožek larski čebe- krožek, tehnični krožek, cvetlični in vrtnarski sadjarski, krožek, kmetijski ke: krož- sledeče obsegal je program Delovni travniku. na in sadovnjaku v vrtu, na kalo pote- je pa delo članov, 90 našteli so vpisu šoli Po zadruga. na šolska Pionirska bila ustanovljena je 1959/1960 letu šolskem V in drugihsodobnihučnihpripomočkih. diaprojektorju o razmišljati začeli so šoli V stankih so se pogovarjali o pomenu učenja pomenu o pogovarjali se so stankih se- roditeljskih Na starši. – šola povezavi pozornosti veliko posvečale so Učiteljice razreda. 8. do 1. od pouk poteka vedno Še ga leta1960/1961dalje Podobe preteklosti–odšolske - - - Podobe preteklosti 59

- - - - 1973/1974 do ... misli, snovanja, zidanja. 1973/1974, je zbrala in uredila Zlata Kastelic, učiteljica slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična Podobe preteklosti od pričetka pouka na Muljavi, od leta 1910 do šolskega leta Podobe preteklosti – od šolske ga leta 1973/1974 do 2003/2004 Celo desetletje, vse 1983/1984 sta na od muljavski šoli poučevali učiteljici Danica Kastelic, ki je bila tudi vod- ja šole in Marjeta Vlahovič. V šolskem letu 1980/1981 se jima je za eno šolsko leto pri- družila Jožica Sinjur, učiteljica v mali šoli. Dela snažilke in kuharice je opravljala Slav- ka Petan. Kaj so pridobili v tem desetletju na šoli? odpad- za jamo uredili žlebove, so Popravili ke, se obogatili s ciklografom, obnovili ele- ktrično napeljavo v pritličju, dali v uporabo otroško igrišče, gugalnice in plezala, doda- te- dobili šoli na so 1982 okna, zasteklili tno lefon, obnovili in prepleskali okna. Sicer so leto 1973/ 1974 zaznamovale po Od 12. junija do 26. junija 1966 je izvedbi v romana slovenskega razstava šoli bila na etnografskega muzeja iz Ljubljane in knji 22. julija istega leta so v krajih teh po pustošila je ki Zagradcu točo, šolo, novo dobili 24. julija 1967. S šolskim letom 1971/1972 je bil uveden petdnevni delovni teden, sobo žnice iz Maribora. žnice iz Maribora. Omeniti moramo še Kurirčkovo pošto, te so bile po novem proste! - - - - - Od šolskega leta 1964/1965 so na šoli samo šoli na so 1964/1965 leta šolskega Od učenci od 1. do 4. razreda. Šolski odbori so se preimenovali v svet šole. 1965. leta so v šoli na Muljavi sprejeli študente iz Zagre 1963. so končno začeli s popravilom šolske strehe; delali so učenci, učitelji in nekate- ri vaščani. Učenca Dani Zupančič in Jože Medved sta se poškodovala, a sta na srečo ozdravela. lanta. ba, ki so prišli na Muljavo – peš! Kupili so harmonij, električni stolčki, s mizic novih 14 magnetofon in sesalec za prah! Na šoli je delovala potujoča zobna ambu V šolskem letu 1962/1963 so razširili in ure- kaje- kaznovali so Strogo igrišče. šolsko dili nje. Učenec, ki ni upošteval opozoril, je bil ocenjen iz vedenja z oceno zadostno. gosto so pripravljali razne uprizoritve, tek- movali v šahu, hodili na izlete, svoje znanje izpopolnjevali na raznih ekskurzijah. Delo vala je tudi šolska kuhinja, v kateri so en- Začeli enolončnico. pripravili tedensko krat so tekmovati za Jurčičevo bralno značko. Šolo oz. muljavske učence je obiskalo kar nekaj pesnikov in pisateljev: France Bevk, Miško Kranjec, Branka Jurca, Ciril Kosmač, Ivan Potrč, Tone Pavček – vsi ob podelitvi Jurčičevih bralnih značk učencem občine Ivan Minat Zajc, še Dane potem Grosuplje, ti … Prazniki so ostali isti kot prejšnja leta, po doma, vedenju učencev, izrabi prostega slabših učencev. časa, motivaciji 60 Podobe preteklosti Savudrijo. Od šestnajstih učenk in učencev in učenk letu šestnajstih Od Savudrijo. V v mladimi? naravi v šolo v z odpravili se so delo 1974/1975 in pouk pa Kaj brigada, posnelisofilmDesetibrat. delovna mladinska delala je Muljava KS čju obmo Na trgovino. samopostrežno odprli valstvo, popisali prebivalstvo, na Muljavi so prebi- fluorografirali so desetletja polovici minut padala toča, debela kot oreh. V drugi dvajset je pa juliju v snega, cm 10 zapadlo je cvetenja, največjega sredi aprila, sredi – Vreme je v letu 1977 kar dvakrat ponagajalo Posočju. v bilo je Najhuje krajih. teh v tudi maja čutili ga 6. so ki potres, stresel Slovenijo 1976 je nameček za letina, slaba letu naslednjem v mesecu, septembru v plave, 100 letšolstva ... Sinjur Jožice arhiva iz Kastelic; Danica učiteljica 1975/1976, leto Šolsko učenci: in Učenke Butara; Tončka Erjavec, Igor Šuštaršič, Zvone Smrekar, Ciril Škufca, Jože Škufca, Majda Milka Košak, Milena Selan, Franci Sinjur, Mira Bregar, Anton Jamnik, Jožica Svetin, Slavko Sever. Slavko Svetin, Jožica Jamnik, Anton Bregar, Mira Sinjur, Franci Selan, Milena Košak, Milka - ot siong gaia z O tr knjigi ter NOB iz gradiva slikovnega dosti je nam »Podarila NOB. aktivistka in borka Šeme, Marjanca obiskala je šolo Muljavsko do 1985/1986) 19973/1974 kronika, (Šolska napada.« nega zrač potresa, požara, primeru v ravnali bi žel izredno zanimanje. »Pokazali smo, kako po učenci med je ki dan, obrambni nizirali V soboto, 21. maja 1977, so na Muljavi orga okolici. v spomenike za skrbeli bodo da sklenili, so pionirji Vietnam; v otrokom poslali jih so ki torbic, nakup za denar zbirali so šoli Na počitnicami. med pouk dopolnilni uveden bil je letu istem V »splavalo«. devet je jih - - - Podobe preteklosti 61 ------... misli, snovanja, zidanja. plastili igrišče; telovadbo so od tega leta popestrili z uporabo koze, ribstola, šved ske klopi; nabavili so orffov instrumentarij, grafoskop kasneje episkop, sprejemnik, TV- z omarico, preuredili so šolsko knjižnico – učiteljska knjižnica je vsebovala 949 enot, »šolarska« pa 827 knjig. Na vzhodni in zahodni strani šole so name stili nove žlebove, kupili mize in stole za 20 učencev, pet omar, opremo za knjižnico, garderobne klopi, obešalnike. V začetku leta 1991 je učence z Vrhov, Le- ščevja in Gorenje vasi začel voziti v kombi! šolo V tem desetletju, točneje 1992/1993, so as- faltirali igrišče in dovoz in uredili centralno ogrevanje. Muljavski učenci so hodili v šolo v naravi na Debeli rtič; še vedno so na dan pionir jev sprejemali program dela PO, kresovali na večer pred občinskim praznikom, obu dili spomine na padle v vojni pred dnevom mrtvih, 29. 11. sprejeli cicibane v PO, poslali novo praznovali vojakom, mladim čestitke je enega na – obdarili so otroke jelko, letno prišlo v letu 1983 300.00 din. Prešerna so se spomnili z različnimi dejavnostmi: likov- no izražanje, ogled knjižnice, ura pravljic, ogled opere v Ljubljani … Spomnili so se domo Na let. sedemdeset nad starih žena, ve so jim nesli darila, jim recitirali, zapeli. K proslavam je sodil tudi 27. april in 1. maj ter krajevni praznik, 6. junij. Udeležili so se kurirčkove pošte, tekmovali za Jurčičevo bralno značko. - - - - posebna , so na šoli Naša skupnost 1983/1984 do 1993/1994 uredili sanitarije za delavke/delavce šole, v treh učilnicah položili nov ladijski pod, pre- Od leta V želji, da bi se poučevalo v »čistih« oddel- kih, se je pojavil predlog, da se učenci 1. in 2. razreda vozijo na Krko, 3. in 4. razreda pa na Muljavo. Učitelji so predlog gladko zavrnili!!! V letu 1981 so na Muljavi proslavili 100-letni- proslavili Muljavi na so 1981 letu V co smrti pisatelja Josipa Jurčiča. , VI). V šoli so posvetili več ur spominu ur več posvetili so šoli V VI). izdaja, zapisa je kot ali predsednika, pokojnega na 25. mladosti, dan prvi bil je »To kroniki: v no 5. 1980, brez našega ljubljenega Tita. Bili smo žalostni, zato smo letošnji dan mlado sti posvetili spominu nanj, ki še vedno živi med nami, kot da se ne moremo sprijazniti s kruto resnico, da je umrl (Šolska kronika, 19973/1974 do 1985/1986) Rdeča pest, ki jo je za naše pionirje po Leto 1980 je zaznamovala smrt tov. Tita. V nedeljo, 4. 5. 1980 je ob 15. 15 v Ljubljani, v - predsedni srce veliko biti »prenehalo UKC, ka naše Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednika ZK Jugoslavije, maršala Jugoslavije, vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ Josipa Broza Tita.« (Ži Ustanovljena Ustanovljena je bila pohodna mladinska brigada, učenci so tekmovali za športno značko, se udeležili odkritja spomenika Sti- škega okrožja na Kravjeku. klonila družina Ribičič.« (Šolska kronika, do 1985/1986) 19973/1974 vel bo v srcih ljudi, 62 Podobe preteklosti takrat se je vse pripravljalo na osamosvo na Ravno pripravljalo vse septembra. je se takrat 3. vrnili se in 1991 28. 8. odšli so naravi v šolo V običajno. kot Istro v ne in Čatež v šli so naravi v šolo V so naExtemporepriJurčiču. sodelovali izdelke; likovne zbor, pevski co, igri- lutkovno videoposnetke, - dejavnosti predstavili proslavili na so 1991, 6. 7. šole, dnevu Na akciji. očiščevalni krajevni na ju, kra- v sejmu Jurjevem na sodelovali mom prelomom stoletja so »muljavski« s progra- pred Desetletje Muljava. šole podružnične plan Delovni tudi bil je sestavljen pripravo, Učitelji so izpolnili obrazec za okvirno letno kronika, 1985/1986do2000/2001) (Šolska starši.« pred uro hospitacijsko kot Sinjur Jožica učiteljica izvajala je del Drugi program. kulturni pripravili so pa razreda četrtega in tretjega drugega, Učenci da. razre- 1. učilnici v zadaj posedli se in starši tudi prišli so posebej prvošolčki »S prvošolčke dan. slovesen za bil je 1987/1988 Irma Veljič pa15.4.1986. 1984, 3. 23. sicer in Jemec, M. svetovalka jim svetovali. Tako je bila na šoli pedagoška Učiteljsko delo so še vedno nadzorovali oz. 1985/1986) do 19973/1974 kronika, (Šolska njenostjo.« naklo z sprejeli novost strokovno so telji Uči dneve. naštete zgoraj na porazdelile se so pa ure ostale tednov, pedagoških 35 (po 4 ure). »Tako je imelo odslej šolsko leto dnevi) in 3 dnevi za družbeno koristno delo 4 ND, 5 ŠD (kulturni, naravoslovni in športni KD, 4 uvedeni so 1983/1984 letu šolskem V 100 letšolstva ... - - - venskem kulturnem prazniku so muljavski so prazniku kulturnem venskem slo- Ob klet. v umakniti stiske prostorske zgornji zaradi moral je se a šole, na muljavske hodnik postavljen bil je ki muzejček, Šolski oblikovan bil Takratje več. in setletij de- izpred razred učila, potrebščine, šolske zvezke, prikazovala je naslovom enakim z Razstava zidana. učilna Stoji naslovom z Muljavi na šolstva začetku o raziskave ke šole z mentorico Zlato Kastelic izdali izsled- bano. 4. februarja 1995 so učenci iz matične razgi posebej bilo je 1994/1995 leto Šolsko net vCankarjevemdomu–23.5.1995. pla naš Obvarujmo prireditvi na 1994, 10. 26. Krki, Veselemna toboganu na 1994, 10. 7. točneje Stična, šole podružnične vljene preno otvoritvi na sodeloval Muljava OPZ do desetletju, V angleško. tudi se so Učili izobraževanja. slovenskega dnevih na sodeloval je pa zbor pevski vski mulja poti, Jurčičevi po pohod prvi ležimo letu, šolskem naslednjem V lovali sotudinaKresniku. na zemljo, Mala in velika luna, Tobija. Sode- hočejo Marsovčki predstavah treh v igrali 1991/1992 letu v so tako – igrajo radi tradicije; zelo nadaljevalci pravi učenci pa So 19973/1974 do1985/1986) kronika, (Šolska bilo.« ni območju našem na operacij Vojnih 1991. 6. 25. po aktivnosti učiteljev nekatere odpovedane bile so Zato SFRJ. izpod Slovenije osamosvajanju in Sloveniji v dogodkov vojnih vtisom pod potekale »so kronika, poroča 1991«, 6. 25. po aktivnosti in pouka dnevi »Zadnji vojno. desetdnevno prinesla je ki Slovenije, jitev 2003/2004, be- 1993/1994 je - - - - Podobe preteklosti 63 - - - - ... misli, snovanja, zidanja. prvi razred, police za vse tri razrede, zame razrede, tri vse za police razred, prvi njane zavese, nove table. njane zavese, V naslednjem šolskem letu je bil obnovljen vra- bila so obnovljena šolo; malo za prostor In smeti. za jame so zasipali deli, leseni in ta pode so lakirali in zbrusili pozneje: let nekaj kombi. so zamenjali učilnicah, treh vseh v V letu 2000/2001 so ob pomoči Bomaxa, županstva, KS obnovili igrišče. Zopet, kot pred po stoletja, je bilo veliko dela opra vljenega prostovoljno – tribuna, ograditev Obnovljeno goli. reflektorji, z stebri igrišča, igrišče je bilo predano svojemu namenu 14. 10. 2000. Adaptirani so bili tudi toaletni prostori v nadstropju. Vi v 2003 2. 6. predstavljal: zopet je se OPZ šnji Gori ob slovenskem kulturnem prazni ku, leto pozneje na srečanju revij pevskih zborov v Dobrepolju. - - - pisal prav zanje.« (Dnevnik, 2. 6. 1995) zorili Krjavljevo pripoved iz Desetega brata. »Tako so se vživeli, kot da je Josip Jurčič, njihov rojak, Marko, Matija in Gregor so Valvasorjevem podhodu Cankarjevega doma v Ljubljani, 2. 6. 1995, upri- V tem šolskem letu je bil kupljen tudi piani do Livk že vrsto let izdelovali raziskovalne naloge v okviru društva ZPMS in si za svoje izsledke redno prislužili zlato priznanje. V ta- arhive; družinske preučevali so letu tem kšen je bil tudi naslov naloge Iz družinske- Muljavi na domačiji Jurčičevi »Na arhiva. ga so mlade zgodovinarje pričakali sovrstniki iz OŠ Stična in jih odpeljali na svoje domo 1995). ve.« (Tomažič, no, na novo je bila opremljena učilnica za Muljavski učenci so sodelovali na srečanju mladih raziskovalcev zgodovine, ki ga je tokrat organizirala OŠ Stična, in sicer 26. in 27. 5. 1995. Učenke in učenci matične šole so z mentoricama Zlato Kastelic in Meto učenci s svojimi učiteljicami in učiteljem pri- učiteljem in učiteljicami svojimi s učenci Jože udeležil je je se ki proslavo, tudi pravili Perko, povojni učitelj na Muljavi in Cveto partizanski učitelj. Budkovič, 64 Podobe preteklosti • • • • • uvedbo devetletneosnovnešole? pred desetletju v zanimivega še bilo je Kaj Muljavski otroci na igrišču pri šoli, zadnji dan šolskega leta 2004/2005; iz arhiva OŠ Stična OŠ arhiva iz 2004/2005; leta šolskega dan 100 letšolstva ... zadnji šoli, pri igrišču na otroci Muljavski n oejvne fklain pu v pouk fakultativni ocenjevanje, sno opi uvedeno bilo je 1999/2000 letu v bilo pouka; ni 1999 2. 11. 10., zato snega, toliko dlo Trsta,iz šole zapa ske je pa februarju v učence obiskali učenci in učitelji sloven- muljavske so 1999 4. 13. izdelke, kovne li- razstavili so leta koncu ob meseci, bežijo Kam predstavo so izvedli Gorici, Ivančni v zborov pevskih reviji na loval sode- OPZ je 1998/1999 letu šolskem v za starše; program kulturni pripravili otroci so sestanku roditeljskem tretjem na 7. 5.1996,opozorilnastavkaučiteljev; Marinka Piškur,ravnateljicaOŠStična; 14. 3. 1995 je v šoli na Muljavi hospitirala - - • nje zaVegovo priznanje. tekmova- izpeljano šoli na bilo je 3. 21. Fredi, šolo plesno so povabili Muljavi; na likovnikov mladih razstavi občinski med- na sodeloval šole, muljavske nec v naslednjem letu je Pavel Kastelic, uče Gorica, Ivančna vrtec izvajal šole male program je 2000/2001 letu šolskem v na prireditviDnevirokometa; sodelovali so rokometaši pripoveduje, Babica z predstavili se so Učenci ljavi. Mu na šoli v vrtec odprli so 1999, 11. 8. točneje septembru, v razredu; četrtem Antonija Sever, vodja podružnične šole šole podružnične vodja Sever, Antonija Muljava; za objavo podatke priredila priredila podatke objavo za Muljava; Podobe preteklosti od šolskega leta leta šolskega od preteklosti Podobe slov., zgo., etnologije na OŠ Stična OŠ na etnologije zgo., slov., 1973/1974 do 2003/2004 zbrala zbrala 2003/2004 do 1973/1974 Zlata Kastelic, učiteljica učiteljica Kastelic, Zlata - -

Podobe preteklosti 65 ... misli, snovanja, zidanja. začetek devetletne osnovne šole začetek devetletne mesto - Monika Skubic v teku trojk 1. voziti 16. 10. 2003 - so na šolo začeli toplo malico – po četrti uri počitnicami med jesenskimi in zimskimi so potekale dejavnosti na šoli 30. 10. - je bila izvedena sektorska učencev iz gasilska vaja – reševali so pet šole. 4. 12. - dobili internetno povezavo 6. 3. - dan odprtih vrat najmlajših – 14. 3. - srečanje starejših in prireditev za starejše krajane organiziran oddelek podaljšanega bivanja organiziran oddelek podaljšanega napeljan strelovod OPZ sodeloval na prireditvi ob kulturnrm prazniku na Muljavi sodeloval na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na MŠ Šent- v zborov pevskih reviji na sodelovali vidu 14. 3. - srečanje starejših in najmlajših – prireditev za starejše krajane pedagoška praksa - Polona Pajk napeljava pitnika ptičja gripa Pet učencev je sodelovalo na snemanju učne ure Domača kokoš – Neewa film zbirali smo medvedke za otroke brez staršev v BIH – UNICEF OPZ nastopal na prireditvi za starše v šoli V dvorani za starejše krajane V MŠ ob kulturnem prazniku Na občinski reviji v Šentvidu Predstava Pika Nogavička med svojimi Eksibicijski nogometni turnir štirih ekip, med njimi je bila skakalna reprezentanca Slovenije Zanimivosti • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

15 5 9 8 8 9 8 10 na MŠ 49 49 38* 7(9) 17(8) 17(8) obiskovali pouk *Učenci 4.r so Število učencev 6 – 1.r devetletka 17 – 1.r. osemletka Darja Umek- ISP Jana Erjavec-ISP Jožica Sinjur Jožica Sinjur Antonija Sever – nad. Nadje Jankovič Peček Vanja Fortuna Jožica Sinjur Maja Sever, vzg. Antonija Sever Marija Katarinčič (do 18. 4. ) Barbara Maver Nadja Jankovič- Fortuna – OPB do 31. 12. (Maja Sever; Simona Barle) Janoš - OPB Vanja Želj - OPB Tanja Jana Erjavec - ISP Darja Umek - ISP Jožica Sinjur Antonija Sever Mateja Perhaj Barbara Maver Janoš - OPB Vanja Želj - OPB Tanja Jana Erjavec - ISP Darja Umek-Kotar - ISP Učitelji, tehnični deavci Učitelji, tehnični OPZ - Maja Sever Angleščina - Zajc Snažilka, kuharica: Zdenka Hišnik: Jože Rus • • Šolsko leto 2003/2004 • • • • OPZ - Maja Sever Snažilka, kuharica: Zdenka Zajc Hišnik: Jože Rus Šolsko leto 2004/05 • • • • • • • • • • OPZ - Vanja Janoš OPZ - Vanja Snažilka, kuharica: Zdenka Zajc Hišnik: Jože Rus Šolsko leto 2005/06 • • • • • • • • Podobe preteklosti – od šolskega leta 2003/2004 do danes šolskega leta preteklosti – od Podobe 66 Podobe preteklosti 100 letšolstva ... Hišnik: JožeRus Snažilka, kuharica:ZdenkaZajc OPZ- MajaSever • • • • • • • • • Šolsko leto2007/08 Hišnik: JožeRus Snažilka, kuharica:ZdenkaZajc OPZ -MajaSever • • • • • • • • • • Šolsko leto2006/07 Učitelji, tehničnideavci Hišnik: JožeRus Snažilka, kuharica:ZdenkaZajc OPZ -Valentina Tehovnik, • • • • • • • • • • • Šolsko leto2008/09 Mojca Slavič-OPB Petra Košnik–ISP Jana Brodnjak-ISP Darja Jerala–ang Primož Slabe-švz Antonija Sever Barbara Maver Maja Sever Jožica Sinjur Darja Umek-Kotar-ISP Petra Košnik-ISP Aleksandra Nabernik–ang Tanja Želj-švz Antonija Sever-OPB Vanja Janoš Bojana Mulh Brigita Langenfus Maja Sever Jožica Sinjur Darja Kotar-ISP Julka Garvas-OPB Petra Košnik–ISP Jana Brodnjak-ISP Darja Jerala–ang Valentina Tehovnik -gvz Bogdan Vrhovec -švz Antonija Sever Barbara Maver Simonca Barle Jožica Sinjur Število učencev 17(8) 40 50 43 10 10 10 12 12 11 8 6 6 8 8 5 5 5 Zanimivosti • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • nju TVoddajenaJurčičevini nekajučencevjesodelovaloprisnema OPZ sodelovalnaobčinskireviji obletnici rojstva MiheKastelica sodelovali naproslavivGorenjivasiob vključena vurnik interesnadejavnost-angleščinajebila aprila izvajalnivojskipouk vdvehnivojih vtretjeminčetrtemrazredusejeod šolo indomov organizirandodatniprevozzaučencev kom trikrat natedenjepotekalpoukzzami prireditev zastarejšeobčane delavnica zastarše-učnipripomočki bazar skem kulturnempraznikunaMŠ OPZ jesodelovalnaprireditviobsloven vasi -MihaKastelic učenci sosodelovalinaproslavivGorenji inštituta v1,2.razredu. hospitacija opazovalkizPedagoškega nastopi zastrokovniizpitNJFortuna zamenjava talnihoblogvtrehučilnicah ograja okrogmalegaigrišča nakup omarezašportnerekvizite nakup kosilnice okoli 300našegaštetja posrebrenih kovancev,kidatirajovčas sko viloinzakladnonovčnonajdbo–159 ob župniščusoarheologiodkrilipodežel zadrževal medved v širšiokolicišolesejenovembru na proslavivpočastitevJJurčiča skem kulturnempraznikunaMŠ OPZ jesodelovalnaprireditviobsloven prireditev zastarejšeobčane bazar vasi -MihaKastelic učenci sosodelovalinaproslavivGorenji - - - - - Podobe preteklosti 67

- - Antonija Sever, Podobe preteklosti ... misli, snovanja, zidanja. logije na OŠ Stična skem kulturnem prazniku na MŠ skem kulturnem prazniku na na proslavi v počastitev J Jurčiča na šoli je v marcu potekal raziskovalni na oni svet, tabor Jama po kateri se pride Kastelic, pod mentorstvom gospe Zlate in etno učiteljice slovenščine, zgodovine učenci so sodelovali na proslavi v Gorenji na proslavi v Gorenji učenci so sodelovali vasi - Miha Kastelic bazar občane prireditev za starejše ob sloven OPZ je sodeloval na prireditvi vodja podružnične šole na Muljavi • • • • • • Zanimivosti od leta 2003/2004 do 2010/2011 pripravila: 3 3 6 6 6 6 11 11 11 12 37 38 Število učencev Jožica Sinjur Mojca Pustovrh Barbara Maver Antonija Sever Julka Garvas - OPB Darja Jerala – ang Makše Katja Vencelj Bojana Mulh- OPZ, gvz Jožica Sinjur Simonca Barle Barbara Maver Antonija Sever Julka Garvas - OPB Polona Pajk - nad. Černivec - nad. Tanja Boštjan Bradeško - švz Darja Jerala – ang Jana Brodnjak - ISP Darja Kotar - ISP Barbara Mestnik - ISP Katja Jurca - OPZ Snažilka, kuharica: Nevenka Zupančič Hišnik: Jože Rus Šolsko leto 2010/11 • • • • • • • • OPZ - Katja Jurca, Maja Sever Zajc Snažilka, kuharica: Zdenka Hišnik: Jože Rus Šolsko leto 2009/10 • • • • • • • • • • • • • Učitelji, tehnični deavci Učitelji, tehnični 68 Podobe preteklosti Pri topli malici na muljavski šoli v šolskem letu 2003/2004; iz arhiva OŠ Stična Stična OŠ arhiva iz 2003/2004; letu 100 letšolstva ... šolskem v šoli muljavski na malici topli Pri podelile slovesno jim so učiteljice učenci; muljavski nastopali so 2003/2004 leta šolskega koncu Ob spričevala, športne značke in različne pohvale; iz arhiva OŠ Stična Stična OŠ arhiva iz pohvale; različne in značke športne spričevala, VRTILJAK SPOMINOV 69 - - ... misli, snovanja, zidanja. Seveda so morali hoditi peš, kajti o kakem prevozu se jim ni niti sanjalo. Kaj je to po si lahko le mislimo. menilo za otroke, so Tega se zavedali tudi naši predniki in so Mulja pri Polju na šolo zgradili leti sto pred Velikih Muljave, iz otroci hodili so kamor vi, in Malih Kompolj, Bojanjega Vrha, Polja in Gorenje vasi ter delno iz Lučarjevega Kala. Otroci iz območja krške fare pa še naprej na Krko. Šola je bila takrat povsem nekaj primer- da ne šolo današnjo z se in drugega jati. Opisal bom, kakšna je bila šola (pouk) v šolo. takrat, ko sem jaz hodil V šolo sem začel hoditi 1929. leta na Polje pri Muljavi, kamor sem hodil vse do 1934. leta, ko sem odšel z Muljave. Obvezna šola -

Muljava, v začetku 20. stoletja; iz arhiva Marjana Potokarja Pred ustanovitvijo šole so otroci iz mulja Šentvid je bil oddaljen dobri dve uri hoje, Krka in Stična pa eno uro. peš Šola na Polju pri Muljavi je bila pred 100 leti. zgrajena kjer krajih, v pouk obiskovali okoliša vskega je bil sedež fare (župnije); tako so otroci iz Muljave, s Polja, z Bojanjega Vrha, iz - Veli kih in Malih Kompolj hodili v Šentvid, otro- ci iz Sušice, iz Trebeža, s Potoka, iz Oslice, Leščevja, Mevc, Velikih in Malih Vrhov na pa v Stično. Krko, iz Gorenje vasi VRTILJAK SPOMINOV VRTILJAK pisa- se računanja, Naučili smo nja, branja 70 VRTILJAK SPOMINOV ke in učenci pisali s svinčniki, dopoldne pa dopoldne svinčniki, s pisali učenci in ke sedež črnilnik s črnilom. Popoldne so učen drugi vrsti deklice. V vsaki klopi je bil za vsak v dečki, sedeli so vrsti eni v učence; štiri za Oprema učilnice: dve vrsti klopi, vsaka klop poldne. do- pa razrede ostale za popoldne, razred drugi in prvi za sicer in učilnici, v bil je Pouk učitelja. stanovanje za prostori tudi bili so bila velika soba, ki je bila učilnica. V zgradbi pod Bojanji Vrh. Šola spada je bila v hiši, v kateri je danes in hiše 4 le štela je ki vasici, v Muljavi, pri Polju na nahajala je se Šola mi. pozi le bila je ki šole, ponavljalne leti dve še pa nato nedelje, razen dan, vsak pouk obiskovati pomeni to šola: redna starosti leta 12. do to in starosti leta 14. do bila je Učenca v šolskem muzeju v Ljubljani pred nekaj 100 letšolstva ... nekaj pred Ljubljani v muzeju šolskem v Učenca leti; iz arhiva OŠ Stična OŠ arhiva iz leti; - - i vaonvn p vč r Due pred Druge ur. več po vsakodneven, bil je predmetov dveh teh pouk računstvo, in slovenščina bila je Osnova razrede. ostale vse za pouk skupni potekal je Dopoldne dnji razred. nasle v napredovati učenec mogel ni uka vero iz oceno slabo S katehet. poučeval je tudi verouk, ki je bil obvezen predmet in ga ke. Razen tega smo imeli eno uro tedensko števanje in odštevanje, tudi malo poštevan se- je kot računanja, osnov ter čitanja malo še in pisanja se so Učili razred. drugi in prvi pouk skupaj imela popoldne sta omenil, že sem Kot Samec. Franc nadučitelj bil je To ostalo. vse in šole upravitelj bil je tega razrede in predmete, razen verouka, poleg Takrat je bil na Muljavi en sam učitelj za vse po vojnine. let mnogo tudi nismo, poznali še krajih teh v takrat tehnologije podobne in nalnikov raču- televizorjev, radioaparatov, da njam, Pripomi oprema. Toučna šolska vsa bila je kralja. slika obvezno seveda in zemljevid visel je steni Na dovoljeno. uradno takrat bilo je učencev Pretepanje prekršek. kšen ka- naredili so pa ali znali, niso ki učence, je meter služil kot vzgojno sredstvo za tiste palice, posebne učitelj imel ni pa Če daljav. centimetri ter decimetri za učenje merjenja in milimetri označenimi z meter tudi bil je in ena kroglica so tri kroglice«. Zraven table kroglici »Dve primer: na kot računstva nje uče začetno za kroglicami dvobarvnimi z stojalo tudi bilo je prostoru tem Na učitelj. z gobo za brisanje ter kateder, kjer je sedel in kredo s tabla bila je prostoru vzvišenem malo Na pereščki. jeklenimi z in peresniki s ------VRTILJAK SPOMINOV 71 - - ... misli, snovanja, zidanja. Bogoljub. 1931. 29 (2) čani uniformi kapetana I. klase, to njegov je čin rezervnega bil oficirja. Imel je pri- pasano sabljo, nato je bila proslava v šoli. O pomenu bitke na Kosovem polju je - spre govoril učitelj Samec, nato pa so določeni Turkih. in Kosovem o pesmi recitirali učenci Jaz sem moral vsako leto recitirati pesem Miloš Obilič, drugi pa pesmi Janičar, Koso vo polje, Čele kula in še nekatere; naslove sem že pozabil. Ta dan je bil tudi zaključek počitnice. šole in so se pričele velike Samec pa ni bil samo učitelj, ampak tudi organist in pevovodja pevskega zbora, re ustanovni Muljavi, na skupine igralske žiser prvi poveljnik itd. član PGD Muljava in njen ------Ta Ta dan je prišel v šolo učitelj Samec v sve Dan svetega Alojzija je bil po maši, ki jo je opravil katehet in je spregovoril o življenju Šolski dan. prost šole bil je nato Alojzija; sv. prazniki so bili še: Dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. O pomenu tega je spregovoril učitelj Samec in tudi ta dan je bil je praznik šolski Največji prost. pouka bil Vidov dan kot spomin na Kosovsko bitko in Srbi. med Turki V tistih časih elektrike ni bilo, zaradi tega so tega zaradi bilo, ni elektrike časih tistih V ob dolgih zimskih večerih čitali knjige, koli- kor so jih v vasi sploh imeli; posojali so jih zbirk iz knjige brali so Zlasti drugemu. eden Slovenske večernice, Mohorjeve družbe in Do tednik, Družinski časopisov iz podlistke Omenil bi še šolske praznike. poldne in vsi ostali razredi dopoldne, sama ena verouka, razen en vse, za učitelj sam uče Vsak rezultate. pozitivne dala učilnica) račun toliko obvladal šoli končani po je nec stva (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), kolikor ga ljudje na deželi vsako- dnevno rabijo in slovenščine ravno toliko, da se je nadalje lahko sam izobraževal zimskih večerih. v movina in Bogoljub. je To bilo v tistih časih ljudem razvedrilo, s tem pa so tudi dopol njevali svoje znanje slovenščine. Pripomniti moram, da je ta šola, kljub vsem kljub šola, ta je da moram, Pripomniti težavam (skupni pouk dveh razredov po mete se je poučevalo manj. smo Tedensko imeli eno uro prirodopis in po eno uro ze- petja. in eno uro mljepis in zgodovino 72 VRTILJAK SPOMINOV nju šekakopravprišlo. življe- v kasneje je mi in življenje za znanje pa sem učitelju Samcu, ki mi je dal osnovno Hvaležen Muljave. z odšel in zapustil Polju na šolo sem razredu petem Po jedli. jo ter repo in korenje pulili smo njivah Po nismo. poznali niti jih ki drsalk, brez seveda ledu, nato pa je voda zamrznila. Drsali smo se po poplavila, Višnjica travnike je pozimi ko- pali, poleti se smo Višnjici V igre. otroške razne za izrabili smo šole iz in šolo v Pot ko sobilivšoli,jimteganibilotreba. času, V dela. fizična težka opravljati otroci prej že zaradi tega, ker so v tisti dobi morali naj šolo, v hodili radi smo da bi, Pripomnil Muljavski pevci pred II. svetovno vojno; iz arhiva Zlate Kastelic Zlate arhiva iz 100 letšolstva ... vojno; svetovno II. pred pevci Muljavski - Nato sem ga pa jaz vprašal: »Kaj pa vi dela- vi pa »Kaj vprašal: jaz pa ga sem Nato brigado. Tomšičevo s vas v prišli smo da je: » Kaj pa ti delaš tukaj?« Povedal sem mu, Vprašalme nikogar. bilo ni okrog lometrov ki- desetine Na ženo. tretjo svojo s živel je kateri v hiši, tej v zagledal ga sem ko čen, presene- zelo sem Bil je. da sem, mislil vsaj ga za nas. Tako pridem v neko prazno hišo, po praznih hišah, da bi dobili kaj uporabne vas, iz katere so se Kočevarji izselili. Šli smo kočevsko zapuščeno v prišel brigado čevo Tomši s sem ofenzivo Roško Pred julija 1942. bilo je njim z srečanje zadnje Moje kot učiteljicazaposlenanjegovahčerka. bila je kjer Krko, na je se Preselil upokojen. Samec tudi bil je odhodu mojem po Kmalu - - VRTILJAK SPOMINOV 73 - - - ... misli, snovanja, zidanja. ka. Moj oče je kmalu umrl in breme prežive- breme in umrl kmalu je oče Moj ka. tja se je prevalilo na mamina ramena. Sicer se je poročila še enkrat, otrok pa z drugim imela. je delal na cesti, nista možem, ki Moja mama Marija Štrus je hišo prodala Me- v živet odšla in Vrha Bojanjega z kupcu kinje, mene pa še vedno poznajo kot - Vov srečamo se ko vasi, Gorenje iz Angelo kovo na »britofu« ali nas obiščejo prišli smo ko leta, tri star bil je Tone sin Gorenjčani. Moj saj meni, pri živela je let Petnajst Mekinje. v ni imela pokojnine, tudi za sinom, ki je bil v v partizanih, ne! taborišču in pozneje Moram povedati še to, da sta bila očetov brat in moj brat Tone v internaciji, vse do kapitulacije Italije. Bila sta kar v treh tabo riščih; na Rabu in še v dveh drugih. Nekega dne je Tone zagledal pajka in naznanil, da bodo šli v nekaj dneh domov. In res. Italija je kapitulirala. Ko sta prišla do Višnje Gore, odšla lahko sta Domov partizani. zajeli ju so le po obleko, a sta dopust malo podaljšala. Prišel ju je iskat Kolešev Franc. Toneta so dali v VOS; bil je v Češnjicah. Na zimo leta 1944 so morali v Postojno. Tone je prišel domov in se poslovil. 1945 so Italijani ob kolili vas, kjer je bil Tone s svojimi tovariši. Bil je ranjen. Domov so dobili pošto, da ga gredo lahko obiskat v bolnišnico, a so do- mobranci na postojanki v Stični menili, da da bolnišnici, v biti more ne že partizan kot leži bog ve kje … Tako se mama ni podala obvestilo, dobili so dni štirinajst čez pot; na a se je res zdravil v bolnici, da je umrl. Tone je izkrvavel. Tam je bila Rojčeva, poročena z zdravnikom. Lepo jo je prosil, naj ga po kopljejo samega, da ga bo po vojni mama

- - - Ciril Jurčič, učenec muljavske šole od leta 1929 do 1934 »V šolo sem hodila na Polje pri Muljavi. Moja Muljavi. pri Polje na hodila sem šolo »V sošolka je bila Marija Ilovar z Muljave, Obr- ščakova. To hišo ji je kupil njen oče Tone, poročila se je z Ilovarjevim Franceljnom iz Gorenje vasi. Mi pa smo živeli v hiši, kriti s v Vovk, pr̕ domače po blata, iz zidani slamo, Gorenji vasi, malo naprej od Mrzlega Polja. Pa trije smo spali na eni postelji! Bilo nas je Minka, jaz – pet: Angela, Malka, Rez- Tone, Obiskali smo Angelo Šajn, rojeno 23. 3. 1926 3. 23. rojeno Šajn, Angelo smo Obiskali v Gorenji vasi. Pot do nje nam je pokazal njen sin Tone Šajn, ki dobro ve, da njego va mati ni pozabila niti enega datuma niti najmanjšega dogodka iz svojega življenja, sploh pa ne utrinkov iz šolskih dni, ki jih je Zapisali Muljavi. pri Polju na šoli v doživljala njenega iz dogodkov drugih nekaj tudi smo pripovedovanja. V nadvse prijetnem pogo voru se nam je pridružil tudi Vinko Grablje vec iz Stične, sicer naš hišnik, ki mu je za ohranjanje ustnega izročila še kako mar! Obirale smo jagode, zraven pa Obirale smo jagode, smo morale zvižgati Zvedel sem, da so ga kasneje Nemci - odpe kjer je umrl. ljali v taborišče Dachau, Začela se je Roška ofenziva, brigada se je premaknila na Gorjance, učitelj Samec pa na Krko. te tukaj?« Rekel je, da se je v to vas umaknil vas to v je se da je, Rekel tukaj?« te zaradi vojne, da bi imel mir, pa vidi, da ga tudi tu nima. 74 VRTILJAK SPOMINOV ae j td hroio bee a e bil je pa oblečen harmoniko, tudi je Najel prostorom. šolskim obstoječim pretesnim pripeljali na Polje – da bo v pomoč občutno in voz na jo so naložili lesa; iz šolo naredil ekipo svojo s je Krtinar pusta. za pokazano že nazorno bilo je premajhna, odločno šola takrat bila je da To, (Erjavec). Kompolj iz Krtinar priskrbel je drva kurila; šolo, pospravlja la je žena Arnškova sinom. s in ženo z Arnšek, učitelj prišel je Samcem Za ova starejša»punca«,Micka. Tičk- je pa prodajala kronami, s smo čevali Pla tinto). zvezek, perešček, (kakšen ščine potreb šolske kupili lahko si smo pa otroci mi …, kvas sol, kupil lahko si kjer trgovino, tudi so Imeli Polju. na domačiji veliki na ki, Tič- pr̕ je Jedel strog. preveč čase, tiste za tudi bil, je ki Samca, učitelja se Spominjam razredi, vdrugipavišji. nižji bili so sobi prvi V klopi. vrste tri bile so sobi eni V štrbunk«. »na straniščem hodni kom, s sobama, dvema z šolo postavili so te sklopu V kmetiji. veliki na bila je Šola v Stični,medvezRezkopanaMuljavi. šolo obiskovali so starejši, bili so ki brat, in Sestri mrzlo. preveč postalo ni dokler bosi, na Polje pri Muljavi. V šolo smo hodili peš in »V šolo sem začela hoditi 1932. leta, in sicer … 100lirpasodalizapogreb.« Zaplaza z podobico pisma, pesmi, uro, ko, sli- dobila je Mama lojtrnikom. z iskat šli ga ga v pocinkano krsto in na vlak. V Stično so lišče. V grobu je bil cel, nedotaknjen; dali so vojni so Toneta prepeljali na stiško pokopa prišla iskat. Rojčeva jeizpolnila obljubo; po 100 letšolstva ... - - - - - dali zvezek, pa bom, « sem ugovarjala. Pa ugovarjala. sem « bom, pa zvezek, dali boste mi »Če desetkrat. napisati stavek ta morala sem kazen Za Katekizma. iz znala nečesa nisem Nekoč fare. šentviške žnica podru- namreč bila je Muljava verouk. je da tudi župnik, ki je bil zelo strog. Poučeval Oče naš. Vsak ponedeljek je prišel iz Šentvi- zmolili ter pozdravili in vstali smo razred, v učitelj prišel je ko takole: bilo je pa šoli V vljale šolo.Imelesokrave,prašiče… pospra so one Tudi Pušlarjeve. živele tlej od- so Polju na šole poleg zgradbi V sobe. tudi so pa oddajali gostilna; bila je Tam ci. sobi majhni v vasi, Gorenji v Mustarju pri nižje razrede, Šiškova pa višje. Stanovala je je učil ostal, časa nekaj še Arnšek je Sicer Šiška. Anica učiteljica prišla je Arnškom Za učitelj. tudi pomagal je mi odločitvi Pri šole. jati« »pred- hotela nisem a Krko, na morala bi sicer Polje, na šolo v tudi hodila sem tam Od otroke. na pazila sem kjer Oslico, na cu God h služit šla sem 12-letna gospodarjih. različnih pri služenje moje tudi povezano je šoloobvezna, še bila sem ko časom, S morale –žvižgati! smo pa zraven jagode, obirale smo da se, Spomnim pomagalo. nič ni Pa naučil.« kaj se bi da prišel, sem šolo v doma; tudi lam de- lahko to Arnšek, »Gospod rekel: nekoč je sošolec Moj življenje. za učimo se da jal, spodbu učitelj je nas čeprav dišalo, ni nam Tootroci. mi, ga smo obdelovali vrt, šolski No, Arnšek je imel tudi vrt. To je bil verjetno čisto vbelo.To jebil»hec«!!! - - - - VRTILJAK SPOMINOV 75 - - - ... misli, snovanja, zidanja. Kravjeka, z Vrhov … Meni je birmo vezala sestra Malka. Sama sem si izbrala za botro Piškurjevo iz Gorenje vasi, Bučarjevo, a ta ni imela obleke, čevljev in šerpe. Prosila je, če ji moja sestra posodi obleko, a je ta raje sama prevzela »protokol«, kot botra pa je zapisana Bučarjeva. Sestra Malka je služi la pri Karlovšku v Metnaju in tako je imela tudi denar. Spominjam se, da je bilo ob nedeljah pred muljavsko cerkvijo poskrbljeno tudi za po svetne potrebe. Mesar Zajc iz Ivančne Go Pr̕ Zamanček, Valdi, še bili so Ivančni (v rice prodajal in uto postavil cerkev pred je Kralj) meso. Je pa bila Zajčeva žena hudo dobra sa- malo dala večkrat je materi moji ženska: lame, »za punčke«, kot je rada rekla. - - iz arhiva Angele Šajn Angela Šajn, Lestarjeva oziroma Vovkova mama, takrat birmanka, pri birmi pred II. svetovno vojno; ril in vedno je imel vsega dovolj. Pokopan je na Muljavi. Dovolil je, da smo šli k hajilu ob tisti, ki so obiskovali prvi, drugi tretji ali razred. Tudi leta za k birmi niso bila tako strogo določena. Šli pa smo iz Oslice, Ko so na Muljavi sezidali farovž, je prišel tudi župnik. To je bil »fin« možakar.ga je Vse imelo rado – staro in mlado. Imel je tudi kuharico. S prižnice se je rad pošalil. Nekoč je rekel: »Muljavci ste hudo dobri ljudje – pobožni pa ne tako!« Vsi so se iz srca nasmejali. Nihče mu ni ničesar zame ni nič pomagalo! Župnik je dal list, na kate- rega sem napisala tisto, česar nisem znala. Najbrž ni bilo tako pomembno, da se ne spominjam, kaj je bilo to. Pa še klečati sem morala!!! 76 VRTILJAK SPOMINOV menjati šolo – hoditi bi morala v Stično – in za morala zopet bi Tako Sever). (Anton Hudem na Štrohnu pri služila takrat ravno sem a šolo, ponavljalno obiskovati densko te- trikrat še morala bi Sicer šolo. v hoditi nehala sem let, štirinajst stara bila sem Ko 100 letšolstva ... arhiva iz Rezko; sestro svojo s Šajn Angela Angele Šajn Šajn Angele - bsdm: Za bš a e zažigalna!« res pa boš »Zdaj besedami: z pospremila je nakup Moj trgovka. spretna bila je Rojčeva rožami. belimi z rdeč met, ža gladek in srajčke hlačke, nogavice, pila ku- si in Gorico Ivančno v Rojcu k sem Šla dinarji? petdesetimi s naredila sem kaj In si revež! mažeš, njo z se če a mast, božja je nje Trpljesi: sem Mislila … - preveč bilo je kar a bila dokončna – bila sem tudi malo »žleht«, je prestrog z deklo. Toda, moja odločitev je Stara Štrohnova sta se jezila na sina, češ da več. zmogla nisem res jaz a čevlje, in krilce dodal plačilu k je mi Štrohn otroke. pazila tako trdo delati, a vzeli so me zato, da bom nisem mogla lje. Potemsemodšla.Resveč – spominjam se, da je bil kozolec poln dete »zdela« vse sva Skupaj kosca. po Peclarji k kosila rdeča detelja. Morala sem v Štorovje je se takrat Ravno vaje. orožne poklican na leto 1940 – gospodar Štrohn je bil spomladi še prišlo je vsega povrh Za šlo. nekako je A pristaviti »štenge«, da bi zlezla na vrh kupa. morala si bi da toliko, je ga Bilo gnoj. kidati sem ga najprej pristavila. Najtežje mi je bilo ki »piskru«, v žgance, skuhala že spodinja go je gotova, bila sem Ko »futrat«. prašiče potem molst, hlev v šla sem nato – liran železen »pisker«, ki je bil znotraj bel – emaj- pristavila »šporhet« na zakurila, sem prej Naj zjutraj. petih ob vstala sem dan Vsak rala delati kot … ah, saj ne najdem primere. dinarjev, eno »kiklco« in ene čevlje sem mo 50-tih plačilo Za naporno. služenje to bilo je Oh, gospodar. plačal je dinarjev, 50 zen, Ka- Štrohn. gospodar tudi seveda oče, moj pošto dobil zakonov nespoštovanju in sti spet sem se uprla. Seveda je o neposlušno ------VRTILJAK SPOMINOV 77

- - - Angela Šajn, učenka učiteljica na OŠ Stična ... misli, snovanja, zidanja. Zapisala: Zlata Kastelic, muljavske šole od leta 1932 do 1940. leta vračati; edinole v kopalnici smo imeli divan, imeli smo kopalnici v edinole vračati; se Sčasoma prespalo. silo za lahko je se kjer sme- nismo doma »uštajalo«, nekako vse je li več klati, čeprav smo to počeli tedensko. Meso smo kupovali pri Vindišarju, saj smo hrani. na abonentov 30 preko dnevno imeli so bili zdravniki, To trgovci, a kaj, ko so Ita- kuhinjo. lijani pozneje vzeli še Tako je prišlo leto 1948. Poročila sem se s Cirilom z Virja. Imela sem novo bluzo – to sem oblekla tudi na 50-letnici poroke – kostim pa sem imela od prej. Imela sva tri otroke: Cirila, Štefko in Toneta; danes imam že pravnuke. po dal je Štrohn muljavski šoli: o nekaj še Pa nare- mu so zameno V šolo. za zemljo vojni dili hišo na Polju, kjer še vedno živi Štroh- nov rod. V bistvu je bila tam sama hosta, ki so jo posekali, Štrohn pa si je naredil drva. Šolo na Muljavi so naredili udarniško. Ho dili so po hišah in nabirali ljudi za kopanje temeljev. Prišel je tudi župan in rekel, da nam bodo otroci nekoč hvaležni, da smo jim naredili šolo. Tudi jaz sem se udeležila udarniškega. Mama mi je dala s seboj kavo Vrbetov tudi dneva, dva sem delala kruh; in nobe pa Vidite, pomagala. sta Pepa in Lojz den ni imel ničesar od te šole. Mi smo se preselili … Fantje so kopali temelje, dekle ta pa smo odvažala material v »karjolah«. Šola je »zrasla«, stoji še danes, samo vem, če ni tudi ne ta že zdavnaj pretesna, kot je bila nekoč tista na Polju!« - - - slednja postaja – hotel Metropol – Novo mesto. Moderen hotel! Tam teto, sem celo lastnica tega hotela je bila. je To imela bila Polajnarjeva, teta po očetovi strani. Z možem sta kupila ta hotel. Imeli so več za poslenih, mesarja, »kelnarco«, kuharico … 12 tujskih sob. Teta Erženova s Černelga je šla sem z »reiskorbo« menoj. - Vzela pleten kovček – in v Novem mestu ostala tri leta, do leta 1943. 6. januarja 1941 sem prišla v Novo mesto, na veliki petek istega leta pa so Italijani bombardirali Novo mesto. Bilo so da se, Spominjam … mrtvih sto preko je mesto najprej zasedli Nemci, potem pa Ita- lijani. Ti so prevzeli tudi tetin hotel, 10 sob so zasedli, tako da smo morali popotne za Torej, Torej, šole in mojega služenja pri kmetih je bilo tako nepreklicno konec! Moja na Obleko sem dala šivati k mi je tudi predpasnik. Hudo. Sešila Mežnarjevi na preselili na Vir; iz arhiva Angele Šajn Angelin sin Tone je bil star tri leta, ko so se 78 VRTILJAK SPOMINOV sila vcekarju. in čitanko (berilo). Vse potrebščine sem no Imela sem svinčnik, en zvezek, tudi barvice tedensko tudiverouk. enkrat imeli smo šoli V steno. ob maknili po klopi smo telovadba, urniku na bila je Ko učilnici. isti v imeli smo predmete Vse je bilamedvojnopožgana. zgradba ta Tudi kmetije. bližnje z kuharica pripravljala je To malico. tudi kuhali so hiši tej v učiteljev; bivanje za namenjena bila je ki hiša, še stala je šole Poleg topla. bolj zato je pa bila majhna, zelo bila je Učilnica hiša. kmečka preprosta stara, bila je Šola potjo všoloradijedlikislico. med sva sestro S topla. učilnica bila je ko všeč, bilo je mi Najbolj pisala. sem Najraje ne. pa pela in brala hodila, rada sem šolo V je partizanskiučitelj. Bil Muljavo. na Habjanovim k hodil vedno je malico na Muljavi, na je Stanoval rodu. madžarskega menda bil je ki Budkovič, to Ančka Vrbič. Na Muljavi je poučeval še Cve in Arnšek Janko poučevala me sta Polju Na stilna Obrščak. nato hodila sem v šolo na Muljavo, kjer stoji sedaj go požgana, 1942 šola bila je Ker sneg. gaziti pa pozimi brvi, po prečkati rali la sem skupaj s svojo sestro. Potok sva mo V šolo sem hodila na Polje pri Muljavi. Hodi- puškami naramenih Vojaki sohodilipocestis 100 letšolstva ... - - - - - nih. To imamšedanespredočmi. Vojaki so hodili po cesti s puškami na rame- vsemi tudipospravila. za sem saj zadnja, vedno odšla sem šole iz peči; v zakurila sem da Obrščaku), pri vi Mulja (na šoli v prva bila sem jutro Vsako strah. bilo je me kako spominu, v ostalo je mi Najbolj dogodkov. veliko se Spomnim Učbenik za zemljepis iz leta 1935 leta iz zemljepis za Učbenik zapisala Katja Kavšek, vnukinja, 2011 vnukinja, Kavšek, Katja zapisala učenka muljavske šole; šole; muljavske učenka Angela Medved, Medved, Angela -

VRTILJAK SPOMINOV 79 - - ... misli, snovanja, zidanja. nejo portreti učiteljev. Njihove so v mojih spominih podobe več kot lepe, če pa k reklo, ki pravi, da dodam še slovensko njim kakršno je učiteljstvo, takšna je tudi šola, potem je seveda jasno, da sem v - petdese tih letih prejšnjega stoletja »kratkohlačil« v šol! eno najboljših osnovnih Rad sem hodil v muljavsko šolo, kar lahko tudi dokažem: od doma do tja sem potre- boval največ pol ure, iz nje do doma pa de- belo uro in več. Med poukom sem bil več- krat sila prizadeven, zato sem bil občasno nagrajen tudi s »podaljšanim bivanjem«. Največkrat se je to zgodilo v prvem razre- du, ko sem bil v strogih, toda hkrati tudi nadvse dobrih rokah, sicer že upokojene učiteljice, v Jurčiča in Muljavo zaljubljene s Jože, Sošolec Vivoda. Sonje Domžalčanke katerim sva vsak dan iskala bližnjice iz šole »Vi dejal. nekoč tem s zvezi v je mi domov, dva se imata rada, zato sta toliko skupaj!« Imel je prav, še bolj po pravici pa bi pove- dal, če bi rekel; vsi se imamo radi, vidva pa in rad bolj imel jo sem zakaj In bolj. malo še sem kdaj pa kdaj nalašč kakšno ušpičil, da tisto ker Zato, zadržala? šoli po lahko je me urico ali dve podaljšanega bivanja nisem prečepel v razredu, ampak ob kraljevski postrežbi pri njej v kuhinji! In to je bil tudi Zdi učenja. intenzivnega najbolj mojega čas se mi, da je mama to vedela, zato se zaradi tega ni kaj prida razburjala! Trst je naš, Gorica pa je naš, Gorica Trst Habjanova V spominih na osnovno šolo najdlje osta

- - - - Stane Strojan, učenec muljavske šole; zapisala Anja Strojan, vnukinja, 2011 Pri gradnji nove šole na Muljavi smo poma Malico smo nosili s seboj. bilo Največkrat to jabolko, ki smo ga »ukradli« na je poti kruh. tudi zraven bil je redko pa bolj šolo, v lje smo nagovarjali s tovarišico, učitelje pa s tovarišem. gali predvsem fantje; vozili smo pesek, po dajali opeke in pobirali trske. Kazni? Učitelji so imeli lesene metre, s kate- s metre, lesene imeli so Učitelji Kazni? rimi so neubogljive učence udarjali po dla- neh, morali pa smo tudi klečati na polenih. Učite fantje. kaznovani bili smo Največkrat Do Obrščaka sem imel približno 200 m, do šole pa 500 m. V šolo smo hodili peš. Učili smo se slovenščino, ruščino, matema tiko, zgodovino, zemljepis in verouk. Prva nato Obrščaku, k pouku k hodil sem leta tri pa v šolo, ki so jo zgradili z udarniškim de- lom. Pred tem so imeli pouk na Polju pri Muljavi. Rodil sem se 18. 11. 1938 na Muljavi, kamor sem hodil tudi v šolo. Učitelji so bili zelo strogi, učiteljice pa malo manj. Žal ne živi - (Saksi Kutnar Neda učiteljica več, nobeden umrla. da) je, ne dolgo tega, Vozili smo pesek, podajali pesek, podajali smo Vozili pobirali trske opeke in 80 VRTILJAK SPOMINOV sva z Jožetom ugotovila, da je Neda neob Neda je da ugotovila, Jožetom z sva Takovse. tudi bilo je to in »rajsnedel« visel »kiklji« na je ji zadnjice polovici levi Na pač. Ali zgodilo! ni se nič čisto nič, in tablo pred gre vstane, sedi, usede, se Neda žebljiček! risalni podstavi je ji usedla, spet bo se da presodil, je Ko Jože. roke v vzel zato zadevo je upal, nisem si protestirati jezilo, to je Mene opirala. je se pa desno z bingljala, ravno na moji strani!) tako, da ji je leva noga ševanjem, sedela na robu najine klopi (in to spra- posebej še in razlago med dostikrat je da navado, namreč je Imela oseba. tljiva neobču večkrat malce Neda bila je da sva ugotavljala, zato vrste, desne klopi prvi v sedela sva Jožetom Z ipd. ušes položaj popravljala prste, naše ogledovala tančno na preveč roki v metrom z si frizure, naše mršila kdaj pa kdaj je čeprav slaba, bila Ni našla, se je pač morala ukvarjati tudi z njim. je ga ko in moža izbirala mladci muljavskim med času tistem v je si saj Sonja, kot časa in malce bolj okrogla. Za nas ni imela toliko mlada še je Bila Potoka. Loškega iz doma motim, ne se če bila, je ki Saksida, Nedi šici tovari- roke v padel sem razredu drugem V ženi mir,čegapanibilo…,noja. bla hramu božjem v bil je Sonje, tovarišice na koru – če je bil tamkaj suhi in mirni obraz kot desni v pogledali skrivoma najprej smo maši, k prišli nedeljah ob smo Ko cerkvi! v nedeljah ob tudi naše nadzorovala je obnašanje nazadnje, ne In spodbujala. in vala sveto - pomagala, nam problemih, naših o tudi pogovarjala nami z je se da tem, s tudi vzdušje sproščeno dokaj za skrbela je du razre- V stvari. dve še vsaj povedati trebno po je pa Sonje naše podobo celovitejšo Za 100 letšolstva ... - - - - - šli iz šole, smo na cesti kričali: »Trst je naš, je »Trst kričali: cesti na smo šole, iz šli smo Ko Muljavi. na Tudi naš. je Trst parolo udarno z demonstracije vrstile se so slaviji Jugo vsej Po B. in A cone zaradi vnel »špetir« je se leta Tega zamolčati. smem ne ga ki spomin, en še veže me 1954 leto Na svet. Bilajedobrainrazumevajoča. skušala odpirati je širša obzorja in poglede na (nam) mi ki žensko, kot spominjam jo se sploh in doma) tudi bila je blizu (tamkaj jo poslušali), peljala nas je v Taborsko jamo bi če bi, nas več še (in naučila je nas veliko dobra, je Bila rokama. iztegnjenima nazaj z držala koncih obeh na je jo ki palico, dolgo tablo tako, da je imela čez pleča slab meter pred stala rada je ki oprsja, večjega koliko ne- in postave majhne bolj let, srednjih ska nas je peljala na izlet na Reko. Bila je to žen ko videl, namreč ga sem prvič – morjem z srečanje prvo moje povezano je razred, tji Z Nežko Gaber, s katero sva previharila tre bil doberučitelj? ni da reči, kdo upa Si zmoti. v živim da čal, prepri - besed brez je me pa Perko Tovariš odrasle. za šele kaj primerne, niso fantke za še hlače kratke da prepričan, namreč bil sem ga videl v kratkih hlačah! Do tedaj sem ki življenju, mojem v moški odrasli prvi to bil je ker zato, omenjam ga pa mestu tem na odšel; prej afere, pojasnjene konca do nikoli neke, zavoljo Muljave z je pisal, variš nisem dočakal. Jože Perko, tako se je ta to ga vendar tovariša, pričakoval sem kjer da, razre- tretjega do prikopal se sem tako In naju nehatilasati! mora kdaj ve, ne tudi zato ženska, čutljiva - - - - VRTILJAK SPOMINOV 81 - - - ... misli, snovanja, zidanja. Ilija Bregar, učenec muljavske šole Posadili so lipo Polde Bregar je v šolo na Muljavi začel ho diti leta 1953. Spominja se, da je bilo veliko učencev v razredu in jih zna skoraj vse še našteti. Zanimivo je, da je iz te generacije osemletno končal sošolec en še in on samo šolanje na Muljavi. Spominja se tudi, kdaj so posadili lipo, ki raste ob šoli. To je bilo takrat, ko je umrl goz iz so Lipo 1957. marca 15. Pijade, Moše da prinesli: Nacetov France, Štefanov Ciril, Mežnarjev Jože, Gracarjev Lovre in Bebrov Tone. Pove tudi, da so, če so prišli dečki v šolo z umazanimi nogami (bili so bosi), morali k jedel in popoldne prišel domov z žalostno novico, da sem za gimnazijo pač preslab. Pozneje sem spoznal, da sta tako mama in spregledali hitro kaj igro mojo Nežka kot naredili poseben načrt: v šoli in še posebej doma sem bil deležen posebnega »tretma- na« z namenom, da se bom ob koncu šol- gimna v šel in premislil vendarle leta skega zijo. Da pa ne bi slučajno spet kaj zamešal, je vpis vzela v roke kar Nežka Gaber, ki me je, tako kot v tretjem, učila tudi v petem razredu. Če hočem biti pošten in odkrit in za povrh še malo otročji, potem moram za konec zapisati: moji muljavski šolski dnevi so bili tako lepi, da bi jih, ko »bom bil velik«, rad še enkrat ponovil. - - - - - Tega leta naj bi muljavsko šolo zapustil tudi zapustil šolo muljavsko bi naj leta Tega v gimnazijo nižjo tedanjo v šel bi naj saj jaz, ali Bolj vleklo. ni sploh me pa kamor Stično, manj namenoma sem razred končal zgolj z dobrim uspehom; ker pa me kljub temu poslala v Stično z namenom, da je mama se vpišem, sem sicer šel, si v Ivančni gorici kupil napolitanke, jih za neko grmado po kana« in zagnana. Mislim, da smo bili mulci njeno zagledani, malce svoje po vsak vanjo pozornost pa pritegovali na najbolj nepri- merne način – še bolj smo ji nagajali. Neke- da daleč, tako pripeljali zadevo smo dne ga je izgubila živce in vrgla svojo aktovko na kateder s tako ihto, da je razbila črnilnik, ki je bil v njej; tinta se je razlila po njenih pa glavo za prijela je se videla, to je ko in pirjih jokati. krčevito pričela ter stol na sesedla in Ko smo učenci to videli, smo obmolknili in sram nas je bilo. Še veliko slabše pa smo se počutili malo pozneje, ko nas tovarišica Nežka, ki je bila njena mentorica in - upravi teljica šole, zaradi tega ni oštevala ali celo glasom mirnim z je nam temveč kaznovala, med drugim povedala: »Tovarišica Pepca vas ima neizmerno rada, vse bi naredila za vas, z vami in za vas živi, vi ji pa takole vra res ni čate. lepo To od vas.« Pridiga, ki sem si jo zapomnil za vse življenje! Pepci nismo več nagajali, kljub temu pa je takoj po kon cu šolskega leta Muljavo zapustila. Posebno poglavje je bil četrti razred. Na Muljavo je prišla učiteljica iz okolice Litije. To je bila njena prva služba. Mlada, »lušt Gorica pa Habjanova!« Zakaj ta dodatek? Ker muljavska šola stoji na gorici. Habjanovem 82 VRTILJAK SPOMINOV kolono. gali zato, ker je nekdo streljal na italijansko pož jih so pa Italijani …). Kovaču pri Preži, na Antanaču, (pri domačij drugih sedem še da je leta 1942, ko je zgorela šola, pogorelo ljavi, pove, da so mu domači pripovedovali, Mu pri Polju na šoli o pogovarjamo se Ko so bililahkopripouku. potem šele umiti, najprej noge in vodnjaku 100 letšolstva ... večkrat babica je nam da se, Spominjam narečja. saj se mi smejejo, ker ne znam muljavskega poredni, malo so takoj pa sošolci sošolkami spoprijateljile, s se smo da prijazna, in a imam srečo, da je tudi nova učiteljica lepa pogrešam, jih da nova, čisto bila je Besnici ročala, da sem prišla v lepo in veliko šolo, v spo sem katerem v pismo, dolgo napisala šole prejšnje s sošolkam in učiteljici svoji sem dan Naslednji sošolcev. in sošolk vih no obrazov nasmejanih in učiteljice znive ljube sprejemu toplem ob spuhtela je srcu razred mojem v Tesnoba Besnici. tretji v šole osnovne zaključila sem ko preselili, namreč se smo Muljavo Na krajem. novim učiteljico, novo sošolci, novimi z srečanje prvo življenju; mojem v dogodek velik bil je To dan. šolski prvi dočakala končno in cami. Ves avgust sem nestrpno štela dneve počitni dolgimi zelo z poletje lepo je Bilo začne zenimsamimkorakom Tisoč miljdolgopotovanjese vodja podružnične šole na Muljavi na šole podružnične vodja Zapisala Antonija Sever, Sever, Antonija Zapisala ------

naključno. bilo ni srečali, se sva da to, tudi smisel, čen dolo ima življenju v Vse gledališča. svet v lepega, svet v stopali smo njo Z gledališču. Letnem v predstavo gledališko prvo tudi je Postavila duše. naše hranile in dvorano polnile so predstave kulturno gledališke in v društvo povezala nas mlade, manj in mlade je Zbrala Kastelic. Danica poučevat prišla Muljavo na je ko se razcveta, pravega spominjam in učiteljice skrbele kraju v dogajanje kulturno pestro za so Takrat šoli. v kar potekale največkrat so priprave in Vaje predstavah. mladinskih v nastopala in prireditvah na sodelovala sem saj zana, Z muljavsko šolo sem ostajala močno pove- Milje korakov. spomini. lepi a naporno, gimnaziji, stiški na leta štiri Še sošolci. in in sošolke nepozabne razredničarka odlična Spet učilnicah. samostanskih v leta štiri Stično, v nato In na šolski prireditvi. recitirala odlomek in brata Desetega prebirala veseljem posebnim s sem pa jaz Za domače branje smo imeli Jurija Kozjaka, lepo predstavila pisatelja in zanetila iskrico. minjam, kako nam je učiteljica Darka Simčič spo se živo in dom Jurčičev tudi smo skali Obi spominu. lepem izjemno v ostaja tako mi razred Četrti menoj. za so koraki Prvi krožalo sadnodrevjeinpisanocvetje. ob je Šolo nanjo. ponosni smo Bili opeko. dovažala samokolnico s je ki babica, naša bila je kateri na , fotografiji po segali smo Radi delom. prostovoljnim s gradili vaščani pripovedovala o lepi šoli na hribčku, ki so jo - - - - VRTILJAK SPOMINOV 83

- ... misli, snovanja, zidanja. Tatjana Lampret, učenka muljavske šole v šolskem letu 1956/1957 Moj padec »s šole« pre- prvič šolo treba bilo je 1963 leta Jeseni kriti. V tistih časih je bilo udarništvo pov- Muljava, vsa zbrala je se zato običajno, sem od starih in mladih, in podajala opeko za opeko – najprej staro »dol« , nato pa novo bil je saj zabavali, se smo delom Med »gor«. dogodek pomemben za vso vas. Spomnim se, da so mladinci vmes govorili o vsebini večer prejšnji je ga ki avto«, mali »Moj filma v dvorani predvajala skupina potujočega kina. vrnili starejši se so dneh udarniških nekaj Po k svojemu delu na kmetijah, otroci pa smo sedli v šolske klopi in pričeli s poukom pod novo streho šole. Po pouku smo se dogo vorili, da gremo pospravit še po podstreš- ju, saj je tu in tam ostala še kakšna opeka. Med pospravljanjem sva s sošolcem oba hkrati stopila na oboj nadstreška, ki je bil utrgal je se oboja Del strani. spodnje s zabit in pristala sva kakih 6 metrov nižje na ka- Kakšna nagrada, ko pride na predstavo, ki jo režiram, moja učiteljica Darka in njen sin Ivo, njen nečak Andrej , oba moja sošolca, sošolec Jože, ki živi v Švici, moja učenka Tilka … v Vse življenju je tako preprosto in lepo, če storiš«, srečne druge in »sebe da zato, živiš je sporočilo našega rojaka Josipa Jurčiča. to modrost! Še naprej udejanjajmo - - - - arhiva Tatjane Lampret 1956/1957, 4. razred, učiteljica Darka Simčič; iz Učenke in učenci šole na Muljavi, šolsko leto Kaj drugega naj bi postala kot učiteljica, saj učiteljica, kot postala bi naj drugega Kaj sem bila deležna svetlih vzorov, zaupanja in spoštovanja. Svoje poslanstvo sem de- šoli Osnovni na opravljala srčno let vetnajst Stična. To potrjujejo tudi prisrčna srečanja z mojimi nekdanjimi učenci. V kakšno vese Sedaj delim izkušnje v Letnem gledališču vese z ki mladimi, z se radostim Muljavi, na Spet koraki, milje korakov. Povezujemo se ki prireditve, se dogajajo šolo, s in vrtcem z se harmonično vpletajo v okolje. lje me spravita sinova, ko se spominjata le prijetnih utrinkov iz šolskih let! svojim Tudi učitelje, in vzgojitelje dobre želim vnučkom poštene in spoštovane, spoštljive in ljube znive, ustvarjalne in srečne. spoštu deske, odrske na prvič stopajo ljem jem modrosti starejših, skupaj ohranjamo kulturno dediščino in vnašamo lepo ener- gijo v manj prijazne dni. 84 VRTILJAK SPOMINOV po pouku so me spet posadili na sanke in sanke na posadili spet me so pouku po In skupaj. spet lahko smo da veselili, mano neposredno od učiteljice, sošolci pa so se z spoznaval lahko sem znanje Novo starem. nejša prenesla do klopi in spet je bilo vse po najmoč dva me ste Tam šole. do odpeljali in nanje prenesli me sanmi, s sošolci javili sneg in kmalu so se pred našim domom po je Zapadel stopiti. mogel nisem vedno še nogo poškodovano na in počasi predovalo na je zdravljenje a šolo, v vrnil čimprej se Starši in učiteljica so se posvetovali, kako bi žila, kajjebilovšolitistidannovega. nas, da me je o vsem seznanila in tudi razlo pri časa nekaj preživela dan vsak veseljem takim s je ki sošolko, bivšo srečam žnostjo hvale- in spoštovanjem velikim z danes Še šolo. v pregled na poslal sošolke preko pa dan drug naredil, nato peči topli na jih sem ki naloge, domače za povedala je mi tako prav prepisal, snov sem da obiskala, dan vsak učiteljice tovarišice naročilu po šolka so- je me domov, bolnice iz prišel sem ko In prebiral. jih sem veseljem z in mene do naslovu prišla v pisma so obbelek«, splošni »dolnica, navedbi kljub a črke, tiskane male težave delale še so Nekaterim stelji. po bolniški v ležal sem ko sošolk, in šolcev Spominjam se pisem, ki sem jih dobil od so- doline. opazoval samo preko takratne Čebularjeve bolnišnici, v nato pa še kar nekaj časa doma in sem šolo tednov osem sem Preživel noga nislužila,zlomilsemsinamrečkolk. ena mi saj tla, na padel sem a vstati, sem mnitem tlaku, prestrašena, a živa. Poskušal 100 letšolstva ... - - - - - spomnim. ali ozrem šolo to na se kadar občutek, lep vedno daje mi kar več, mnogo še šoli tej v dobil znanja poleg sem Zato celote. kot in nesebično podporo vseh sošolcev in šole solidarnostjo tovarištvom, s obogatili me so dogodki Ti zaznamovali. me in spominu v ostali vedno za mi so pa učiteljica rišica tova- draga meni in Sošolci šole. do sam šel lahko že opornice pomočjo s sem juge od- prve do in okrepila hitreje prijatelji in sošolci med okolju prijetnem v je se Noga odpeljali domov! spomine indogodkezmuljavske šole. v poglobil se računalnik, pred usedel čer zve- se in odgnal Seveda takoj misel začetno spomnim. sem sploh se česa in časa veda takoj pomislil na to, da vendar nimam se - sem Muljavi, na dni šolskih iz pripetljaj svoj kak opisal bi da povabljen, bil sem Ko da jebilotakratres»super«. ugotovili, bomo da desetletij, nekaj zopet se tega zopet ne zavedamo in bo potrebno pa podobno, dogaja trenutku tem v nam se mogoče – nismo tega takrat se zavedali samo doživljali, smo kar in dogajalo krat ta- je se kar vse, lepo bilo je pravzaprav – lepi in živi bolj dan vsak so šolo, v poti na in šoli ob igrišču na Muljavi, na klopeh šol- skih v preživel ga sem ki čas, na Spomini lestenec, počenašipa… Polomnjeno ravnilo,razbit v šoli v letih 1960 do 1964 do 1960 letih v šoli v Danijel Zupančič, učenec učenec Zupančič, Danijel

VRTILJAK SPOMINOV 85 - - - ... misli, snovanja, zidanja. la, da postaviva stvari na svoje mesto. la, da postaviva stvari Najprej sva za silo zlepila globus in ga po po stekleno razbito mesto, staro na stavila lico sva prestavila na najnižjo, jo na sredini podložila z ravno prav visoko knjigo in vse problem Večji prej. kot tako »skoraj« bilo je pa je bil lestenec in šolsko ravnilo. Po krat- kem premisleku se je tudi tukaj pokazala rešitev, vendar je zahtevala več poguma in bila sva Ker naju. za nalašč kot – odločnosti zaklenjena, je bila pot do spodnjih učilnic in hodnika onemogočena, vendar je bilo prav tam v priložnostni učilnici enako šolsko ravnilo povsem in na koncu hodnika tudi mlečno bela krogla na enakem lesten- cu … A kaj, ko sva bila zaklenjena!!! Ko sva sva »zapora«, najinega okno skozi zazrla se zagledala Dulsko mamo – snažilko, ki ravno prihajala na svojo je delovno dolžnost. Brez besed sva se spogledala in vedela, da je rešitev na poti; potreben je bil samo še tehten razlog, da naju samo za minutko reši zaprtih vrat. Da je ne bi prepričala, da morava nujno ven zaradi bolečine v želod- ime- je saj skrbela, nisva … zvina driske, cu, la Dulska mama mehko srce. Ampak, kako in etažo spodnjo v nato in hodniku vsem po Preživljanje Preživljanje kazenskega popoldneva se je začelo. Obrambe, streli na gol in želja po zmagi je bila tako velika in v takem zanosu, da nisva v polico stekleno razbila sva da opazila, niti vitrini, poškodovala globus, zlomila šolsko ravnilo. Počila je tudi steklena krogla lestencu na in morda še kaj. Ko se je tega le nabralo dovolj in ko sva se začela zavedati odloči trenutku v se sva stanja, dejanskega ------Neverjetno, Neverjetno, spomini so oživeli in v meni se je prebudila neizmerna strast po po V želji, da bi nas čim bolje pripravila za »viš- za pripravila bolje čim nas bi da želji, V je« šole in na samostojnost, je od nas tudi veliko zahtevala in ni popuščala – bila je stroga in znala je tudi kaznovati – vendar ji slednje ni vedno uspelo najbolje, saj smo bili tudi na naši šoli pravi mojstri v izogiba Nekega dne ... Spominjam se, da sva bila kaznovana jaz in njen sin Davorin, prijate doživljanju doživljanju tega časa in kraja – oživeli so predmeti in tudi, žal že pokojna, učiteljica Danica Kastelic, ki nas je učila vsa štiri leta osnovne šole na Muljavi. Bila je naša učite ljica, prijateljica in druga mama; pripravila nas je za prve nastope in predstave, nam za tiste čase organizirala najboljše izlete, odlične športne dneve in preizkuse tele- snih sposobnosti. nju zaslužene kazni. lja, sošolca in večna tekmeca. Kaznovana sva bila verjetno »po krivem«, vendar sva kazen sprejela »gentlemensko«. Učiteljica naju je skupaj zaprla za vse popoldne v ka- Ka- rekvizitov. zanimivih poln bil je ki binet, zen nama je postala v trenutku všeč; bala sva se, da bi učiteljica kazen spremenila, zato sva navidezno protestirala in želela »karkoli drugega, samo tega ne«. Ravno to je učiteljico podžgalo, da je vztrajala pri svoji odločitvi in ni popustila. Bila je načel na in neizprosna, hotela je red. No, ko so ostali odhajali domov, sva bila »zelo potrta in užaloščena«, čeprav sva vedela, da bo to popoldne naravnost odlično. V kabine tu sva takoj določila gol (to so bila vrata), žogo pa sva naredila kar iz krp in gumic … 86 VRTILJAK SPOMINOV dnjo, razbiti del pa obrniti proti zadnji ste- zadnji proti obrniti pa del razbiti dnjo, za to in hodniku na luč zamenjati trebno po bilo je Nujno zaman. bil bi trud ves in »supermena« dva šoli na sta da ugotovilo, takoj se bi saj smiselna, bila bi ne razredu v zamenjava samo hodniku, na kot enake povsem sicer bile so razredu in v Luči razmislek načrt. molk, zopet – luč vzeti bilo je Nemogoče hodnik. na nazaj« »nekaj po hodila stalno je saj hodnika, s hotela ni in ni snažilka ker zataknilo, pretovoriti pa je se opremo, ne tudi tako prav zahtevno, pre- bilo ni pritličje v hruški po Preplezati dovanimi rekviziti! ob zidu, v spodnje pritličje, seveda s poško tik rasle so ki hruški, po stripov) takratnih počiščen, nato pa v slogu Zagorja (junaka iz rej, da je bil razred in del hodnika pod nama šele, ko je odhajala. Super. Počakala sva to zaprla je pa okna prostore, vse prezračila tudi je zato natančno, in vestno opravljala delo svoje je mama Dulska odlično. – bo stav- šolsko v vhodu proti hodniku po jejo ka v pritličju – pod nama torej in se nadalju hodni koncu na dela čistilna pričnejo se da sva, Vedela dlani. na bila je rešitev in načrt pa nato – tišina mučna in razmislek Daljši ženje tudipošoli. določen čas bi nama bilo prepovedano dru- za vsaj presedla, tudi naju bi učiteljica ca«, »kriv zopet bila bi da strah, bilo je naju pa najbolj Še izgubljeno. bilo bi vse in našava no, saj bi naju gotovo opazila, da nekaj pre- tvega- preveč in prenevarno bilo je to Ne, rekviziti?! velikimi tako s nazaj in hodniku po tam še 100 letšolstva ... ------Ne vem, če danes otroci še rešujejo proble- česa naučili. vendar smo se tudi ob teh dogodkih marsi- veliko, še bilo je Takihvragolij in dogodkov bomo spoukom.« pričeli Sedite, »Neverjetno! učiteljica. dila ču je se mestu?« svojem na in razredu v že »Vidva nama. pred ustavili ponovno se so ki hodniku, šolskem po koraki znani Zopet ravnilo vzačasnoučilnicoinobratno. šolsko razlomljeno in hodnik na prestavila razreda iz sva Lestenec načrta. del drugi za sva Poskrbela šoli. v prva bila sva Zjutraj še nibilokonec. bom odprla vrata.« Poslovili smo se, a skrbi ko razdejanje, pravo našla bom da mislila, že si sem jaz »No, pač.« bereva - ne kaj?« »Ne, ali sprla kaj se sta Ali mislila. nisem pa si knjigo, svojo s vsakega dobila vaju pa bom »da dejala, je lepo,« »Lepo, učiteljica. nama pred stala je že in ključavnice zvok je sledil kabineta, vrati pred se so ustavili Za poznani. dobro bili nama so ki korake, sva postavila na svoje mesto in zaslišala sva ravnilo še samo - filmu v kot pa Potem net. kabi v višje nadstropje hruški po zopet pa – noč čez za samo začasno, samo ravnilo, ampak šolsko tudi tako prav razredu, v kar zamenjala sva lestenca kroglo Razbito novo rešitev! sva Našla kazen. novo in akcijo propadlo na kazalo že je vse in učilnice sosednje iz in hodnika s hotela ni kar še mama Dulska A najdolgo ni, kjernebitegašenihčeopazil. - - - VRTILJAK SPOMINOV 87

- - Bojana Sinjur, učenka ... misli, snovanja, zidanja. muljavske šole od leta 1970 do 1974 ci. Ko je Smrekarjev drva razžagal, smo na športni dan pospravljali drva. Naredili smo verigo učencev od dvorišča do kleti. Drva me- kleti v jih in roke v rok iz podajali si smo tali na kup. Petanova je bila naša kuharica, snažilka in tudi peči je zakurila, tako da smo pozimi prišli v tople učilnice. Za kurjavo v učilnici in nalaganje v peč so bili zadolženi dežurni učenci. Za malico smo dobili kos kruha, namaza nega z marmelado, s pašteto, košček sira, ali kakava. jogurt ter skodelico čaja Igrišča za športno vzgojo še nismo imeli, podobne in ognjema dvema Med smo zato igre igrali kar na travniku. in zamudili velikokrat se smo šole iz poti Na vra- se smo Domov šolo. za gričku na zaigrali čali tudi po bližnjici čez travnike. Tam smo bilo ni ker potoček, manjši preskočiti morali šol- je mi podvigu takem enem Pri mostička. ska torba padla v potok. Lahko si predsta- moji zvezki. bili oprani vljate, kako lepo so bil je ker drsali, potoku na se smo pa Pozimi šole do in udrl led je se Prijatelju zaledenel. je prišel popolnoma moker oz. trd, ker mu konca Do zaledenela. popolnoma obleka je posu silo za peči ob obleka je mu se pouka šila, da je šel lahko domov. Bilo je lepo in s sošolci se še vedno sreču- jemo!

------Marko Ilovar, učenec muljavske šole od leta 1967 do 1971 V šolo smo hodili peš, tudi pozimi in v sla- bem vremenu. Šolski avtobusi še niso vozi Učiteljic smo se bolj bali kot učenci v dana V vsaki učilnici je bila velika železna peč, imenovana »Lucova« peč. Kurjavo za zimo smo pomagali pospraviti v klet tudi učen Osnovno šolo sem obiskovala na Muljavi od leta 1970 do 1974. šolsko Vsako leto me je poučevala druga učiteljica. To so bile: 1. razred, Karolina Pregelj, 2. razred, Draga Štritof, 3. razred, Marjeta Vlahovič in 4. ra- zred, Danica Kastelic. avto- tudi pa službah, po bili so starši naši li, mobilov niso imeli pri vsaki družini. šnjem času, pa tudi ubogali smo jih veliko jo vstali, vsi smo razred, v stopila je Ko bolj. pozdravili; ko je učiteljica sedla za kateder, smo posedli tudi mi na svoje prostore. Kli- cali smo jo tovarišica. Oprani zvezki me tako?! Verjetno ne, ker jim to ni potreb me tako?! Verjetno Svoje zadrege in različne težave smo otroci smo težave različne in zadrege Svoje takrat reševali sami, saj nam starši niso - da jali tovrstne podpore, ravno nasprotno, če Na doma. še kaznovani bili bi izvedelo, se bi neki način je tudi ta metoda obrodila pozi no; se je pač razbilo, zlomilo ali poškodova ali zlomilo razbilo, pač je se no; je rešen. denar in problem lo, starši dajo tivne sadove. Učili smo se samostojnosti! Se mi pa zdi, da danes res ni vse boljše kot šole. v mojih časih obiskovanja 88 VRTILJAK SPOMINOV črpam navdih. izkušnje in modrosti, iz katerih lahko danes življenjske v prelevili se in sledi membne takrat po pustili so čas Skozi zavedala. nisem niti jih se ki spominov, lepih kopico s zapustila jo in radovednosti otroške vanji pričako s vstopila sem Muljavi na šolo V premikati gore. mogoče pristopom pozitivnim s in močmi združenimi z je da zaupanja, in miru njega notra občutek dajala otroku kot je mi te komponen družabne in delovne mešanica dela ter občutek za sočloveka. Ravno prava do odgovornost dopolnjevala lepo se sta katerem v vzdušje, ustvariti znali učenci, nami, med so ki učitelji, zaznamovali zito izra- so preživela, tam ga sem ki Obdobje, svoje okriljesprejemalaštirileta. misel na mojo rano mladost. Šola me je pod prijetno prenekatero prebudi in šoli ljavski na sosednji hrib, se mi pogled ustavi na mu Ko se skozi okno svoje domače hiše zazrem črpam navdih Iz spominovnamuljavskošolo 100 letšolstva ... ostale Perko, učitelj učil je ga Najprej šole. osnovne let 7 je Opravil 1955. leta do vse obiskoval šolo muljavsko je Hočevar, Alojz ata, Moj vojni. svetovni 2. po kmalu 1948, 9. 15. prestopili učenci in učenke so danes, še pouk poteka kateri v stavbe, prag Šolski Tri generacije namuljavskišoli učenka muljavske šole šole muljavske učenka Barbara Zupančič, Zupančič, Barbara - - - - -

zpt« genk p n ul td kakšna brca vzadnjoplat. tudi ušla ni pa grešniku »zaprti«, tudi ostali so pa pouku po narobe, naredili so kaj 100-krat, napisati morali so zvezek v Tudikotu. v morali so stati prstih, po dobil metrom z je jih ušpičil, kaj kdo šoli v je Če so vrazredu. Malicali sadje). suho (kruh, seboj s prinesel malico je lahko, je Kdor križa. Rdečega od vendarle bila, so dobili ameriško margarino je pa kadar bilo, ni skoraj šoli v Malice paj. sku- razreda dva po združeni, bili so Otroci Vivoda, NežkaGaberizMlačevega. Sonja Kutnar, Neda še bile so pa učiteljice Računica za osnovne šole iz leta 1936 leta iz šole osnovne za Računica VRTILJAK SPOMINOV 89 - - - - ... misli, snovanja, zidanja. Pobarvanka iz sedemdesetih let nami od ena do pet, razen pri dosegli telovadbi, lahko so kjer glasbi, in vzgoji likovni in zelo uspešno. uspešno, manj uspešno so pa otroci starši, pripeljali šole do so Drva jih pospravili v drvarnice. Včasih so otroci zakurili peči in skrbeli za ogenj med pou kom. Če je katera od učiteljic učenci sami v razredu, zbolela, eden pa je bil so dolo bili čen namesto učiteljice. Gradivo smo hodili iskat kar k njima domov, saj sta stanovali v bližini šole v šolskem stanovanju. sošol s skupaj navadno peš, hodili so šolo V ci iz iste ali sosednje vasi. Učiteljice so bile V šoli je bila organizirana hladna malica. Je- malica. hladna organizirana bila je šoli V ali razredu v so Telovadili hodniku. na so dli na šolskem igrišču. Ocenjeni so bili z oce ------Učitelji so bili strogi. Učenci so morali v šoli šoli v morali so Učenci strogi. bili so Učitelji veliko delati: cepili so drva, kurili peči, po Telovadili so zunaj ali na hodniku, največ Moja mami, Andreja Hočevar, poročena Klavs, je šolski prag muljavske šole prvič prestopila 1. 9. 1981. Začela je z obiskova Krožkov ni bilo, torb tudi niso imeli, samo zvez- nekaj so Imeli cekarje. narejene doma kov, pisali so s peresi, ki so jih pomakali v klopi. črnilnike, ki so bili na bili so oblečeni in Obuti peš. hodili so šolo V izlet, imeli so leta šolskega koncu Ob slabo. vendar se ga zaradi pomanjkanja denarja večina učencev ni mogla udeležiti. Pouk se je zaključil 21. 6., na dan sv. Alojzija. Med šolskim letom pa niso imeli počitnic. spravljali in se malo učili. Vse kar so si za šole; iz prav odnesli so naučili, se in pomnili doma je redko kdo pogledal v knjigo ali v zvezek. Ni bilo časa. obiskovanje Tudi pou dela na kmetijah. ka ni bilo redno zaradi krat pa so med telovadbo morali pleti vrt. Športnih dni tudi ni nihče organiziral, naj brž jih sploh ni bilo v programu. Domačih nalog niso imeli veliko, razen kakšnih spi sov in obnov. njem male šole. V prvi razred je bilo sanih vpi- devet učencev. Na tej šoli je obiskovala pouk do četrtega razreda. V prvem in drugem razredu jo je učila Vlahovičeva, v četrtem pa Danica Kastelic. Bili so zdru- ženi, po dva razreda. Imeli so šolske torbe, učbenike, zvezke, barvice, ravnila, nalivna peresa, svinčnike, vodene barvice, tempe- re, risalne bloke. 90 VRTILJAK SPOMINOV ui zei o rgči znmvji (Po zanimivejši stojnska jama). Obleka in obutev je prilago drugačni, so izleti Tudi voslovnimi dneviinskulturnimi dnevi. dnevi (pohodi, plavanje, smučanje), z nara športnimi s obogaten je pouk Redni vati. opraviče- redno starši morajo pouka od ke Izostan pet. do ena opisno, ocenami z potem šele ocenjeni so leta tri Prva … skim pev- rokometnim, likovnim, med krožki, različnimi med lahko Izbirajo angleščina. je se pridružila več, je predmetov tudi veliko, so lepše, modernejše. Šolskih potrebščin je Učencem tudi ni potrebno več delati! Torbe malica. popoldanska kosilo, malica, hladna zajtrk, je šoli Na bivanje. podaljšano stvo, var jutranje tudi je Urejeno kombi. – voz pre- urejen imajo otroci Oddaljeni peš. več hodi ne nobeden skoraj šolo v strogi; več pre- niso Učitelji novejši. drugačni, so mize in Stoli vrtec. tudi je šoli Učilnice V prenovljene. so 2009. leta do 2004 leta od muljavsko šolo obiskoval je Hočevar Kristjan Kaj pa šola na Muljavi danes? Moj bratranec boljši inkdoslabši. je kdo ločevali, niso se pouku po Tudi mi. opazka kakšnimi s zmerjali se ali pretepali nikoli niso se sošolci S bolje. veliko že bili opravili izpit za kolo … Oblečeni in obuti so izlete, tudi športne dneve so imeli, v šoli so kmetiji. Ob koncu šolskega leta so hodili na na doma pomagati morali so saj sedaj, kot toliko ne vendar imeli, so naloge Domače kurjenje peči,deklicepasozalivalerože. po pouku; fantje so med poukom skrbeli za tepeni. Zgodilo se je tudi, da so bili »zaprti« še vedno stroge, vendar otroci niso bili več 100 letšolstva ... ------za smeti. niso imeli za kruh, danes malica leži v koših Otroci pa imajo vsega veliko preveč. Nekoč nekdaj. kot ur več danes poteka Pouk … listi učni revije, razne zvezki, delovni tudi »znajdejo« dan vsak torbi šolski v se nikov učbe in zvezkov Poleg starši! pomoč na jo priskoči marsikateremu Seveda ogromno. nalog domačih je saj doma, tudi pridobijo kvalitetna kot nekoč. Veliko znanja si otroci bolj veliko Je razmeram. vremenskim jena učenkam naredilinadvseprijazno. učitelja Matijo Škafarja. Šolo so učencem in na in Štritofovo in Zamanovo Sinjurjevo, učiteljice na posebej spomine, lepe redno iz šolo muljavsko na ima Podržaj Martina iz neprostovoljnega»zapora«. hruška, ki je večkrat služila kot rešilni izhod stala je učilnice te oknom Pod sobo. sebno po v pouku po morali so poredni, bili so oz. brati naučili niso se ali naloge domače naredili niso Če Kastelic. Danica pa zredu ra- četrtem in tretjem v Vlahovič, Marjeta učila je ga razredu drugem in prvem V vo. Andrej Podržaj je tudi hodil v šolo na Mulja zidati šolonaMuljavi. pomagal je 1910, 4. 26. rojen Podržaj, Jože Podržajevi zBojanjegaVrha. tudi povezani tesno so šolo muljavsko Z Vedno namjeustregla hodil v šolo v Zagradec, 2003 – 2008 – 2003 Zagradec, v šolo v hodil Zapisal Gašper Klavs, Klavs, Gašper Zapisal - - - - -

VRTILJAK SPOMINOV 91 - ... misli, snovanja, zidanja. val šolo na Muljavi. Pouk je trajal od 8.00 do 12.30. Prostega časa med posameznimi urami niso imeli, samo v času malice. Vsak dan so morali prinesti tudi drva po razre- jih in pečeh zelenih velikih v kurili so da dih, jese- v tudi jim so drva presneta Ta zeblo. ni urico telovadbe. ni »požrla« marsikatero sla- dobra, taka hruška, rasla je oknom Pod že sline cedile se so sadežih njenih po stna; prejšnjim rodovom. Tako so fante nekega Te sladke hruške pod oknom hruške pod sladke Te šole … muljavske obisko tudi je 1969, 7. 6. rojen Kralj, Tomaž

Zapisal David Podržaj, učenec muljavske šole od 2003 do 2008 Jamnik Učenke in učenci: David Podržaj, Toni Pečjak, Marjeta Kralj, Erik Tomažin, Polona Godec, Miha Šolsko leto 2003/2004, 1. razred, učiteljica Antonija Sever; iz arhiva Polone Godec Na muljavsko šolo sem prvič zakorakal leta prvič zakorakal sem šolo muljavsko Na 2003. Prva tri leta nas je poučevala Tončka Sever, ki je stroga učiteljica in nas je veliko Bri- poučevala je razredu četrtem V naučila. gita Langenfus, ki je v šolo prinesla akvarij z dvema zlatima ribicama, ki smo jih sami hranili. V petem razredu pa me je učila - Bar bara Maver, ki se mi je še posebej vtisnila v spomin. Na šoli je poučevala še Jožica Si- njur, prijazna, včasih tudi stroga. Da nismo ostali lačni, je poskrbela Zdenka Zajec, ki le mogla. nam je ustregla, če je 92 VRTILJAK SPOMINOV otrokom. vrtčevskim namenjena bila so ki igrala, na malico in med kosilom, lahko smo odšli ven do 13.00. Prostega časa smo imeli več, med 9.00 od ali 12.30 do 8.00 od drugačen: liko neko - bil je pouka čas tudi naravoslovje, in angleščino dodali so predmetniku Mojemu sem kot moj oči obiskovala muljavsko šolo. jaz tudi – 1997 5. 21. rojena Kralj, Marjeta Fantje sosplezaliponjejinzbežalidomov. hruška. igro« »v prišla je spet in – razred v zaklenila je jih pouku Po učiteljica. je jih la vide a sadeži, zlatorumeni premamili dne 100 letšolstva ... srbohrvaščino učili se so šoli V - in nanjemkotičkuzašportnovzgojo. 5. razredu, manjši učilnici, WC-ju in hodniku 4., 2., 1., namenjeno je pa višje Nadstropje garderobe. in WC-ji razred, 3. za učilnica jedilnica, kuhinja, vrtec, je pritličju, v prav pravza- prvem, v nadstropji: dve ima Šola preuredili. učilnice so šolo, matično na odšli smo Ko parket. »zrabljen« in stoli obrabljeni delali V učilnicah so bile klopi stare; družbo so jim poročili, staodšlikmožema. se sta Ko šole. zraven bloku učiteljskem v živeli sta ki Kasteličeva, in Vlahovičeva sta sta se pridružili narava in družba. Poučevali Predmetom izdelke. otroške knjige, zite, tam so le telovadili in imeli spravljene rekvi a više, nadstropje v razširili se so storsko Pro- različne. bile so kombinacije Le dem. se- bilo je jih razreda četrtega do prvega Od prijatelji. s družil in učil je se v Rad šolo. hodil rad je ml., Godec Anton oči, Moj vzgojo. glasbeno in športno likovno, imeli so pa predmetov vzgojnih od srbohrvaščino, no, jedilnico in garderobe. Učili so se slovenšči kuhinjo, stranišča, učilnici, dve so Imeli stil. nakle- pošteno učenca je pa ta učitelja, po je stopila učiteljice; ubogal ni učenec Neki pridni. bili niso če tepli, jih so šoli V Perko. učitelj in Neda in Nežka učiteljici: dve učili Mojega atka, Antona Godca, sta na Muljavi Gradili soigrišče muljavske šole od 2003 do 2008 do 2003 od šole muljavske Zapisala Marjeta Kralj, učenka učenka Kralj, Marjeta Zapisala - -

VRTILJAK SPOMINOV 93 ... misli, snovanja, zidanja. Kasteličevo, Lukovo mamo, izdelovali butarce. marec 2010; Matic, Jože in Tilen so z mentorico Utrinek z raziskovalnega tabora na Muljavi,

- - - Zapisala Polona Godec, učenka muljavske šole od 2003 do 2008 Franci Blatnik, Dragica Drobnič, Marija Miklavčič Učenke in učenci razreda Antona Godca: Janez Godec, Tonček Godec, Alojz Glavan, Tomo Kralj, Muljavski prvi in drugi razred, učiteljica Marjeta Vlahovič; iz arhiva OŠ Stična Med odmori smo igrali razne igre, risali po družabne tabli, šli pred šolo, se pogo ni«. Učenci so prihajali in odhajali, v 3. ra- Šolski zredu David Demšar in Erik Tomažin. matematika, okolje, slovenščina, predmeti: na družba, likovna; glasba, vzgoja, športna ravoslovje in tehnika, angleščina samo v 4. in 5. razredu. je mi res … glasbila različna na igrali varjali, šoli. bilo lepo na muljavski Tudi Tudi v mojem času smo bili »skombinira V času, ko je obiskoval šolo na Muljavi, so gradili igrišče. 94 ZGODBE O PREŽIVETJU IN O RAZKOŠJU vala na centralni šoli Stična. Že pred spre- pred Že Stična. šoli centralni na vala pouče sem Muljavo na namestitvijo Pred ročno, sajnibilostrojnihpripomočkov. naredilo marsikaj je se Takrat delo. niško bilo potrebno. Takemu delu smo rekli udar- je kjer tam, premestili jo smo da opeko, jat začela graditi. Šolarji iz Stične smo šli poda hoditi v nižjo gimnazijo v Stični, se je ta šola začela sem Ko let. otroških iz že poznana je mi Muljavi na šole Lokacija hiši. isti v čas ves Mleščevem, na živim 1954 leta od Že Tako je bilo Drobci izosebnihkronik ZGODBE OPREŽIVETJU INRAZKOŠJU 100 letšolstva ... Štritof, Draga in Sever Antonija Sinjur, Jožica učiteljice na Muljavi v šolskem letu 1986/1987; iz iz 1986/1987; letu šolskem v Muljavi na učiteljice arhiva OŠ Stična OŠ arhiva - - omaro in tedensko opravil izposojo oz. za oz. izposojo opravil tedensko in omaro razredno v namestil knjige je učitelj Vsak poučevanja. stopnjah po knjige razdelili lji učite si smo da tako, delovala je Knjižnica pouka sobileučilnicežezelo,zelo tople. pričetka Do zjutraj. zgodaj zelo kurjenjem s pričela je šole, ogrevanje za skrbela je ki Snažilka, klet. šolsko v spravili podajanjem s jih smo učenci Z polena. krajša raz- na žagat prišel vremenu primernem ob jih in Metrska polena je krajan napeljal pred šolo Šolski prostor smo ogrevali s pečmi na drva. tacijo. dokumen učiteljevo predpisano pregledal in pouku pri hospitiral je Inšpektor Baltiča. Toneta ravnatelja pomočnika za ali Zavoda šolstvo strani s inšpekcije smo Imeli dov postalsamostojen. razre- od kateri kdaj pa kdaj je normativu, predpisanemu ustrezalo učencev število je Če kombinaciji. v običajno potekal je Pouk misli!« Odločilasemse. tedanje vodje na Muljavi. Dejala mi je: »Raz do- mesto sprejela bi da predlagala, Piškur Marinka šole centralne ravnateljica je mi upokojila, bo se da napovedala, Kastelic Danica učiteljica je Ko poznana. zelo šola ta bila je mi Tako potreb. različnih zaradi osebje učno nadomeščala večkrat Muljavi, jetjem tega delovnega mesta sem tukaj, na - - - - ZGODBE O PREŽIVETJU IN O RAZKOŠJU 95

- - - - Draga Štritof, vodja ... misli, snovanja, zidanja. muljavske šole od 1984/1985 do 1988/1989 Šport na muljavski šoli Že leta 1979 je bilo na PŠ Muljava zgrajeno šolsko igrišče. Ker je teren tako zahteval, je bilo delno zgrajeno na Habjanovem ze- mljišču. Zemljišče je Habjan odstopil pro- stovoljno. Igrišče so asfaltirali leta 1993, skupaj z dovozno cesto in dvoriščem PŠ. S pomočjo krajanov, občine in firme BOMAX je bilo igrišče adaptirano leta 2000. Pa še to: učenke in učenci so bili organizi rani v pionirsko organizacijo. Simboli or- ganizacije so bili: pionirska zastava, modra čepica z značko in rdeča trikotna Najslavnejša rutica. proslava je bila 29. novembra - prvo bili so proslavi tej Na republike. dan za šolčki, cicibani, sprejeti v pionirsko organi pionirji. starejši izvedli so sprejem Ta zacijo. Predsednik pionirjev šole je bral pionirsko zaobljubo, cicibani pa so jo morali za njim ponavljati. V zaobljubi je bil največji pou darek na domoljubju. Pionirji so cicibanom na glavo posadili modro čepico z značko, okrog vratu pa so jim zavezali rdečo triko- tno rutico. Sledila je slavnostna pogostitev v dvorani ob pogrnjeni mizi, obloženi z do- brotami; prisotni so bili tudi starši in udele- ženci proslave. V tem času je bil pri pouku velik poudarek Pogosto dela. šolskega izven tudi vzgoji, na smo obiskovali spomenike žrtvam fašistič nega nasilja. Ob raznih proslavah smo ma- hali z zastavicami in vzklikali domoljubna gesla. je bilo takrat. Tako - - Temeljito smo obnovili tudi sanitarije. Temeljito - Oko akcijami. čistilnimi s vzdrževali smo šole lico Za cvetje na okenskih policah po hodniku je skrbela snažilka. Na stene hodnika smo obešali izvirne likovne izdelke. Šolska snažilka je bila nekaj časa tudi kuha Prostor, ki se ni uporabljal za učilnico in je bil le za odlaganje raznih stvari, nekakšna ropotarnica, smo spraznili in ga preuredili te- raznimi z jo smo Opremili telovadnico. v lovadnimi orodji. biteljsko vodenje pevskega zbora. Vsi smo bili zelo zadovoljni: učenci, učitelji in starši. izbora posebnega delala ni Majda Učiteljica to – odločitvi svoji po so Sodelovali petje. za je bilo res ljubiteljsko prepevanje. Zborček je nastopal na raznih prireditvah, v dvorani napolnil oder. na Muljavi pa je zbor rica. je Včasih skuhala tudi ješprenj, ki je bil za moj okus najboljši in takrat sem malico z užitkom pojedla. Ko zdaj sama kuham, imam večkrat v mislih muljavski ričet. Ka- sneje so začeli voziti hrano iz matične šole. Jedilnico smo uredili na hodniku, kjer je bil velik prazen prostor. V zimskem času je bil ogrevan. Hrano smo razdeljevali učitelji in se tedensko menjavali. V času mojega službovanja na Muljavi smo organizirali OPZ. vzgojiteljica Glasbeno Majda Adamič je prevzela lju izobražena menjavo knjig. Ob zaključku šolskega leta je razredni učitelj po seznamu pregledal vse izposojene knjige in jih vrnil v skupno šolsko omaro. 96 ZGODBE O PREŽIVETJU IN O RAZKOŠJU aponk ivn oae oe Tekmece šole. domače izven iskali nasprotnike smo znamo, kaj ali ugotovili, bi Da skupaj. vadili in igrali smo prekašajo, tudi jihdeklice pa včasih močni, enako fizično letih teh v deklice in dečki so ker in številni igro. Ker so bili oddelki na PŠ Muljava malo novo sprejeli navdušeno so Otroci metom. roko- z ukvarjal največ razreda, 3. učenci z tudi pa razreda, 4. učenci z se sem Sam čo odbojko. sede tudi telovadnico, za prirejeni učilnici v pa, mesecih zimskih v rokomet, gomet, imeli no ognjema, dvema med žogo: z so igre radi Otroci vzgojo. športno stnejšo raznovr- za pogoji ustvarjeni bili so Tako Matija Škafar, učitelj in vodja šole na Muljavi, šolsko leto 1999/2000, z rokometno ekipo muljavske muljavske ekipo rokometno z 1999/2000, leto šolsko 100 letšolstva ... Muljavi, na šole vodja in učitelj Škafar, Matija šole; iz arhiva OŠ Stična OŠ arhiva iz šole; - - - treningi. Nekateri so dosegli lepe športne lepe dosegli so s Nekateri treningi. nadaljevali Gorico, Ivančno v razred 5. v prišli so ko potem, so dekleta in Fantje Bojanjega Vrha, najboljšaje bilaNada. z Bregarjeve odlikovale se so njimi med ce, dekli najboljše bile so da to, bilo je nimivo Za zmoremo. in znamo nekaj da ugotovili, kar s 17: 7. Veselje je bilo nepopisno, saj smo pa drugič 7:6, rezultatom z enkrat zmagali, dvakrat gora Višnja PŠ učenci z smo Tako učenci PŠMuljava. tudi sodelovali nekajkrat so Gorici Ivančni v SVIŠ RK dni rokometnih organiziranju Ob Gori. Višnji v in Gorici Ivančni v našli smo - - ZGODBE O PREŽIVETJU IN O RAZKOŠJU 97

- - - Zbrala Zlata Kastelic, ... misli, snovanja, zidanja. učiteljica na OŠ Stična in Gregor Arko, učitelj na OŠ Stična Rad se pretepa. Deklica Ana: primerno razvita, hodi re dno v šolo, redna in zanesljiva, vzgoja doma skrbna. govori. Težko Deček Janez: pouka ne obiskuje, odkri tosrčen, mati mrtva, oče se ne briga za fanta. Rad izostaja od pouka, čemur je vzrok od šole. revščina, oddaljenost dru- v zemlje, svoje nimajo tesar, je Oče žini večkrat pomanjkanje. pri spi učenec sobi, dve in kuhinjo Imajo očetu. učenec stanovalcev, 7 soba, ena in Veža spi na klopi pri peči. dvema z še postelji v sobi, v spi Učenka sestrama. Učenka večkrat izostane zaradi bolne matere. vzgo dobro reden, in snažen je Učenec jen, slabo nadarjen. Učenec zamuja pouk, preveč ga zadr- žujejo doma za delo. Učenec spi na podu, skupaj z bratom. • • • • • • • • • • • • •

- - - Matija Škafar, učitelj in vodja muljavske šole od 1988/1989 do 2003/2004 Velika revščina, a mati skrbna. Velika Bolehen. Stanujejo v eni sobi. Ni obiskoval pouka. Mirna in tiha. Starši skrbni. Deklica Ivana: majhna in slabotna, ni nadarjena, mati živčno bolna, oče sam skrbi, revščina, spi v postelji s sestra- ma. Deček Alojz: razvit, v šolo hodi nere dno, svojeglav in uporen, živi v slabih razmerah, spi v postelji z bratom. Deklica Angela: dobro razvita, zaradi oddaljenosti neredno hodi v šolo, - raz tresena, starši dobro vzgajajo otroka, spi na klopi ob peči. Deček Ivan: otrok živi v slabih razme- rah, številna družina – 8 otrok, spi pri peči, poleti na kozolcu. Nima očeta. • • • • • • • • • • • Velika revščina, a mati skrbna Velika V matičnih listih, opombe učiteljev: pred vojno, beremo Iz arhivov rezultate in se uvrstili v prvo ekipo SVIŠ-a. Igrišče pri PŠ Muljava služi svojemu name nu ne v samo dnevih pouka, pač pa tudi ob sobotah in nedeljah in v času počitnic. Or- ganizirani so bili turnirji v malem nogome tu, tekme so možne tudi zvečer, saj je bila urejena razsvetljava. 98 ZGODBE O PREŽIVETJU IN O RAZKOŠJU Del inventarja v šoli na Polju pri Muljavi – tudi šiba za tolčenje; iz arhiva Zgodovinskega muzeja, Ljubljana muzeja, Zgodovinskega arhiva iz tolčenje; za šiba tudi – 100 letšolstva ... Muljavi pri Polju na šoli v inventarja Del Otroci so morali včasih veliko delati, Foto Slovenija, Ljubljana, založil Tobak Tobak založil Ljubljana, Slovenija, Foto delati, veliko včasih morali so Otroci Novo mesto, 1959; iz zgodovinskega arhiva, Ljubljana arhiva, zgodovinskega iz 1959; mesto, Novo MULJAVCI IN JURČIČ 99 - - - ... misli, snovanja, zidanja. toplem, zaokroženem muljavskem nare- čju, hitijo njegove zgodbe, vse pojoče in šegave, kot voda Višnjice prek mlinskega kolesa. In že poslušalec ni več prepričan, ali ne sedi v resnici ob njem znameniti Jur- čičev ded Jože Jankovič – tisti, ki ne pusti, da bi starši njegovega Jožeka, pozneje me- stnega Josipa, že po prvem razredu vzeli iz šole na Krki. Ded je dosegel, da so starši dali Jožeta v višenjsko šolo, potem pa še v 1994) Ljubljano.« (Pretnar, Ciril Jurčič o svojem prastricu rad - pripove duje in ponosen je nanj. Kot da ga skrbi, da pripo Jurčiču o bi ki nikogar, bo ne njem po vedoval tako občuteno, iz »duše«. Izdelal je družinsko drevo, ki se začenja pri Gregorju Kraševcu sredi 18. stoletja in se nadaljuje z Marjeto Kraševec, poročeno z Jo sina imela sta Ta Jankovičem. Andrejem žeta Jankoviča, znamenitega pisateljevega deda, ki se je poročil z Nežo Zaršek. Neža in Jože sta, poleg drugih, imela tudi hčer Marijo Jankovič, ki se je omožila z Markom Juršičem iz Jablanice pod Gorjanci. Tega potomca Uskokov so na Muljavi, kjer je bil priženjeni kajžar, kmalu prekrstili v Jurčiča, njihova kajža pa se danes imenuje Jurčiče vina. (Pretnar, 1994) Jože otroci: trije rodili se so Marku in Mariji - Josip, Marija in Anton. Slednji je stari Cirilov oče. Marija se je poročila z Jožetom Hočevarjem; tudi njune potomce še lahko najdemo na Muljavi. ------

Davnega leta 1911, sredi poletja, so ljubljan so poletja, sredi 1911, leta Davnega »Kadar sede Ciril Jurčič s polhovko na gla de, Jurčičeva bogata beseda, in domišljija, pridruži se še njegova sposobnost za dra- matično, slikovito pripovedovanje. Nič ču dnega, saj so nekateri Jurčičevi dediči ne krvi. po tudi ampak ustvarjalnosti, po samo (Pretnar, 1994) ski študentje pod Gričarjevim kozolcem na Muljavi prvič uprizorili Jurčičevega Desete- ga brata. V igralski zasedbi ni bilo nobene ga domačina! Desetega brata je igral znani knji Jurčičevi so pa leti Z Lipah. Fran igralec ževni junaki postali njihovi. Mirno lahko tr- dimo, da se je marsikdo vsaj enkrat poisto ali junakov: Jurčičevih izmed katerim s vetil na odru ali v resničnem življenju. vi na klop ob peči Obrščakove gostilne in začne pripovedovati v našem zvenečem, Jurčičeva »naveza« Jurčičeva »naveza« Muljavci so tesno povezani z Jurčičem. »Iz njihovih ust zavejeta, kar tako, mimogre

torici sta bili učiteljici zgodovine, Zlata - Ka stelic in Metoda Livk. Izsledke so zapisali v raziskovalni nalogi Društva v mojem kraju. Takrat jim je veliko pomagalo razmišljanje av- sopotnik naš Jurčič zbornik domačinov, torjev Ferbežarja in ostalih. Prav je, da vsaj nekoliko obudim spomin na tedanje izsled- nekaj novih. ke raziskovanja in dodam MULJAVCI IN JURČIČ IN MULJAVCI Jurčiča in vsega, kar je povezano z njim ter OŠ na zgodovine raziskovalci se so Muljavo Stična lotili že pred trinajstimi leti. Men 100 MULJAVCI IN JURČIČ tev na prostem v režiji Danice Kastelic, ki Kastelic, Danice režiji v prostem na uprizori tev prva bila je To 1964. leta zopet seveda, Kroniki v srečamo, brata Desetega sina. (Pretnar,1994) Sosedovega še pa pripravila pozneje leto Tihotapca, ponovno Muljavci z brovčeva Ga je pozneje leti Dve teden. Jurčičev za režiji Nežke Gabrovec »postavili« leta 1954, v so Tega Domna. in brata Desetega janje de- drugo šoli v leta 1947. Tihotapca, igrali 1934 leta so da tudi, preberemo Kroniki V no umetniškodruštvoJosipJurčič. Izobraževal kot 1950 maja 3. ustanovljeno muljavskemu kulturnemu društvu, ki je bilo serka. Več kot tri desetletja je predsedovala teljica Danica Kastelic, tudi dolgoletna reži- uči muljavska pokojna, že zdaj zapisovala, leta dolga je jo ki Kroniki, v zapisano bilo je »oživel« je France, Zajčev Ciril Dolfa … Vse to in še več Balčka Štefov, Kutner, Jože pa Kvas Bregarjeva, Micka bila je Manica Lampret, Anton bil je Krjavelj Bebrov, Zajc, Jože igral je brata Desetega 1924. leta že uprizorili sami Muljavci so brata Desetega pripoveduje Kronika KDMuljava 100 letšolstva ... od že Muljavi na bila je dejavnost Gledališka nekdaj zelo razvita zelo nekdaj - - - - skega izvršnegasveta. grosupelj priznanje posebno prejelo ljava Mu društvo Kulturno celotno je leta 1992. 1990. decembra 18. Loki, Škofji v Pižonom slovenskem v Kondijem s skupaj gledališču, amaterskem stvaritev igralsko boljšo naj za nagrado Severjevo dobil (Tekavec) režisersko delo, leto pozneje je Jurjev Tone dolgoletno za nagrado Linhartovo prejela Kastelic Danica učiteljica je 1989 leta ture, kul- področju na delo uspešno in goletno dol- za plaketo Jurčičevo 1985 leta dobil je TekavecTone nagrado: kakšno pa nese pri- dobička, prinaša ne Muljavi na Igranje dela soimeliskostumiinsceno. veliko domačinov, 66 je Nastopalo režiji. vi Kozjaka, leta 1988, v Erženovi in Zupančiče Jurija tudi »lotili« se so Muljavi Na množila. številka ta je se pa pozneje Leta gledalcev. namreč bilo je Toliko Zupančiča. in Eržena Daneta Janeza režiji v 1984 leta brata Desetega uprizoritvijo z približali Muljavci se so 1000, torej ničlama, trema s Številki danjem filma. gle- med ne snemanjem med ne pravi, bili so nastopali samo kot statisti. Občutki niso Muljavci a bratu, desetem o film posneli vi Mulja na so pozneje let pet in … prostem na uprizarjali Jurčiča so pa dalje takrat od Sosedovim sinom v režiji Tomaža Kastelica; s se so predstavili Muljavi; na doma nega kultur- dvorani v igrali zopet so 1976 Leta igralec MestnegagledališčaLjubljanskega. onalec, Janez Eržen iz Ivančne Gorice, sicer profesi- stopil prvič igralce »domače« med je pozneje leti Dve Manico. igrala sama je - - - - - MULJAVCI IN JURČIČ 101 ... misli, snovanja, zidanja. štva, samo gasilsko, ki si je denar za svoje delovanje priskrbelo tudi z uprizoritvami do- na domov, prišel sem Ko del. Jurčičevih pust, so Muljavci izrazili željo, da bi zaigrali končani komaj po - vendar brata, Desetega do šel sem Tako igralcev. dovolj bilo ni vojni na da rekel, mu in Kovača Toneta komisarja Muljavi ni ljudi, ki bi lahko igrali; prosil sem ga za kak dan dopusta – dal pa mi je kar tri tedne - in še trem, Bebrovemu, - Gričarjeve mu in še Slavcu, samim Muljavcem. Tako sem se naučil vlogo Desetega brata, Rado Mihe vlogo Zajc Miha Kvasa, vlogo Hočevar Dražarjeve- vlogo Zajc Slavko in Podgorja iz ga Franceljna. Ostale vloge so si razdelili ti- sti, ki so bili doma. - lic Deseti brat na Muljavi, 1950; Deseti brat - Ciril Jurčič; Krjavelj - Anton Lampret; iz arhiva Zlate Kaste- »No, res ni več tako, kot je bilo takrat,« pra- takrat,« bilo je kot tako, več ni res »No, vi Ciril Jurčič, »ko je Zajčev Ciril, ki je še pri sre kar košnje sredi igral, Dolfa štiridesetih »Prvič sem igral desetega brata Martina Spaka že takoj po vojni, leta 1945, 8. sep- tembra, v času, ko sem v Škofji Loki služil dru- kulturnega bilo ni še Muljavi Na vojsko. Deseti brat di travnika, ob določeni uri, vile odvrgel in tekel na skušnjo!« V raziskovalni nalogi Društva v mojem kraju mojem v Društva nalogi raziskovalni V iz leta 1998 smo našli zapise pogovorov z junakov z Muljave. igralci Jurčičevih Spomini Spomini 102 MULJAVCI IN JURČIČ brata. Vsakič posebej me je pretresla smrt pretresla je me posebej Vsakič brata. Desetega igral sem Najraje … očetov treh bljeni ljudje, Osramočeni zakonski mož, Hči Poza rože, Rdeče Veriga, zločina, do Pot Igral sem še v igrah Vida, Prisega o polnoči, igri Cvetinsad… v župana vlogo Rokovnjačih, v komisarja francoskega Mačerolca, viteza Štivernika, starega Sove, graščaka sinu, Sosedovem v zdravnika vlogo vlogo Smrekarja, Piškava, »prevzel« dr. pa sem prestar; postal sem brata Desetega vlogo za tečejo, »Leta dogajalo podTokčevim borštom. je Vsese režiral. tudi predstavo je ki Eržen, Janez naredil tokrat je brata Desetega cijo na smo zopet igrali na prostem. Dramatiza roma- slovenskega prvega izida stoletnici Ob Kastelic. Danica je Režirala prostem«. na »za prirejeno dramatizacijo, nekoliko vo Govekarje- smo Igrali 1964. leta bratu tem Dese- v igrati začel sem dnevi«, »Jurčičevi prostem, na del Jurčičevih uprizoritvah V igral kot ti! Zato ne smeš prenehati igrati.« brata in sem poklicni igralec, pa nisem bolje desetega sem Igral gimnazije. ljubljanske Muljavimaturantkotnaprav to in1911leta pah, režiser. Rekel mi je: »Jaz sem prvič igral do igranja, ki mi ga je dodatno utrdil Fran Li- veselje sem Dobil imel. jih sem triindvajset brat, deseti prvič bil sem takrat No, sarno. ka- v vrnili štirje mi se smo odigrali, svoje in naučili se smo Ko zunaj.tudi stali so da ko, toli- je jih Bilo gledalce. za prostor naredili smo poduHabjanovem na prostem, na vili posta- smo Oder Lipaha.Frana negaigralca poklic- pomočjo s Aplenc Marta je Režirala 100 letšolstva ... - - so bilepomembendelmojegaživljenja.« nje vlog, priprave na predstave, uprizoritve sebej čutil. Študij Jurčičevih oseb, vaje, uče po sem vlogo to brata, Desetega matere 1966 sem redno igral – vse do 1997. leta, ko »Prvič sem stopil na oder leta 1964. Od leta carjev Tonček. (Pretnar,1994) Gra - domače po ToneLampret, nepozabni Krjavelj, prvi umrl je ko podobo, Krjavljevo prevzel pleča svoja na je uho na žaga nela br- mu in Višnjica voda pela rojstvu ob že je mu ki tisti, Tone, Jurjev Tekavec, Tone »Pravi originali« Tone Tekavec je prejel za svoje amatersko amatersko svoje za prejel je Tekavec Tone gledališko delo Jurčičevo plaketo, pozneje še še pozneje plaketo, Jurčičevo delo gledališko Severjevo nagrado, 1990. leta; iz arhiva Antonije Antonije arhiva iz leta; 1990. nagrado, Severjevo Sever - - MULJAVCI IN JURČIČ 103 ------... misli, snovanja, zidanja. Tihotapili – kamne Dane Zupančič, pripoveduje, da je prvič za igral na odru v četrtem razredu v igri Ma čeha in pastorka leta 1964. »Igro smo igrali na šolskem hodniku, ker je dvorana služila skladišču za zdravilna zelišča. Istega leta sem igral tudi na prostem, v Desetem bra- tu, otroka, ki sedi z drugimi na peči v prizo ru Dražarjeve ohceti. Ko sem nastopal prvič, sem čutil tremo in zadovoljstvo hkrati, saj nas niso prišli gle- dat samo starši, ampak tudi vsa- ogledali času tistem v si so ki okoličani, Muljavci in ko prireditev v kraju. Igral sem glasnika v Mačehi in otroka v pastorki, Desetem bratu, grofa v Pahljači, mušnostjo mušnostjo se je spominjal dogodka, ko je na eni izmed predstav prišel v hudo zaga to. Za odrom so se in s prijatelji pogovarjali sem »Nenadoma vina. kozarčkov nekaj spili moral na oder in tedaj sem pred gledalci ostal brez besed. V trenutku sem dojel vso kočljivost situacije, rešila pa me je - šepetal ka, da sem lahko prizor izpeljal do konca.« (Kastelic in Livk, 1998) Danes med nami ni Jurjevega Toneta, no ben otrok iz množice ne zavpije: »Mama, de- je se Tone In pasrala!« je se koza mama, lal, kot da ničesar ne vidi! Tudi njegovega sina Igorja ni več, ki je za očetom poprijel za mizarska in tesarska dela … Sicer je rekel, da »se je dovolj nahodil koze in navlačil, take in drugačne, saj zdržale toliko kot on niso in jih je kar nekajkrat zamenjal.« (Kastelic in Livk, 1998). S hudo ------sem hudo zbolel in prepustil svojo igralsko vlogo mlajšim. Igral sem v igrah Jurij Koz Zelo rad in največkrat sem igral Krjavlja, za Krjavlja, igral sem največkrat in rad Zelo otroci, ga »Hočejo piše: Tonetu Jurjevem O hoče radio, na ga hočejo odrasli, ga hočejo Sam je rekel, da je najraje igral Krjavlja, saj je bil pošten človek, s svojimi pač, rad slabostmi je spil kozarček ali dva dobrega vinca. »S Krjavljem sva si bila na neki način podobna, saj ni bil hudoben kot nekatere druge osebe, ki sem jih tudi igral. Najprej sem se težko vključil v igro, potem pa sem igral z veseljem; igralci smo bili kot ena ve jak, Deseti brat, Tihotapci, Domen (Urh iz … (grajski pisar) Kastela), Rokovnjači gotovo desetkrat. V Škofji Loki sem s svojo prizor o hudiču!« kozo odigral najboljši jo ga na televizijo, potem pridejo na obisk pisatelji in je spet treba zlesti in v komaj Krjavlja; ti odidejo, se že spet najde nek- do drugi, ki je tako pomemben, da mu ni mogoče odreči želje, da bi na Muljavi, toč no pred Krjavljevo kočo spoznal – ja, koga neki drugega kot našega muljavskega po sebneža – Krjavlja.« (Pretnar, 1994) lika družina, dobro smo se razumeli. Vaje so utrujajoče, predvsem za starejše; vadi- mo posamezne prizore, igre so zelo dolge. Igralci tedensko. trikrat do dvakrat Vadimo smo sami domačini, govorimo Jurčičev je- na govorica Naša blizu. vsem je nam ki zik, redi predstavo domačo in preprosto in to origina »pravi skoraj smo Mi ljudi. pritegne li«. Sceno postavljamo sami igralci, pogo sto nam je pomagal Dore Južna.« (Kastelic in Livk, 1998) 104 MULJAVCI IN JURČIČ rvjt z rmtzcj ž v auru V januarju. v že pri- dramatizacijo začnejo z pravljati se prostem na »Predstave stava JurijKozjak.« pred odmevna in spektakularna zelo bila komedija Naši trije angeli, na prostem pa je najuspešnejša bila je odru na režijami Med 1981. do 1974 od sicer in odru, zaprtem na predstave tudi sem Režiral 1991. do 1984 pri organizaciji predstav na prostem od leta sodelovanja in režiranja spominjam se Rad režiji. pri tudi sodeloval sem nazaj let nekaj prizorišče, in sceno urejam predstav, zaciji organi pri sodelujem več, igram ne Sedaj vem sinuinšebisekajnašlo. Sosedo- v zdravnika Evstahiju, Gospodu v Evstahija dobitku, Glavnem v profesorja Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi, iz arhiva Marjana Potokarja Marjana 100 letšolstva ... arhiva iz Muljavi, na hiša rojstna Jurčičeva - - a ldlša a rse. oaa nam Pomaga prostem. na gledališča ga ljudske- konceptu in igralcem amaterskim prid v govori to vse – govorica muljavska značajev, pristnost ljudi, kmečkih pri- povedi v jezika izvirnost duhovitost, Jur- čičeva obiskane: dobro so predstave Naše popoldne nakmetijo,zvečervajo! službo, v spet pa zjutraj polnoči, čez daleč zberemo šele ob 22.00 in takrat trajajo vaje zaključi delo na kmetiji ali v službi. Včasih se dve vaji. Zberemo se zvečer po 20.00, ko se do eno le imamo rezervi« »v načrtovane, skrbno so Vaje delom. z nadaljujemo in ho stre- pod se umaknemo dež, moti nas krat Več- prostem. na vaditi prvem začnemo pa po maju aprila, konec začnejo se Vaje premiera. je meseca junija tednu zadnjem MULJAVCI IN JURČIČ 105

- zapisala Marjeta Logar ... misli, snovanja, zidanja. Muljavci in Jurčič: zbrala in šaljivi rekviziter namesto slame namesti v vreče kamenje. Na predstavi ni bilo mo žnosti zamenjave! Tihotapci so se pod bremenom, tiho preklinjali krivili in takoj po generalki pripravili rezervne vreče slame, če bi se tudi na predstavi našel takšen ša- ljivec.« »Muljavo in Muljavce pozna veliko Sloven- cev tudi zaradi našega gledališča na pro- pripove- naš zaključi pripoved svojo stem!« 1998. dovalec davnega leta - - Muljava, poslano 1954. leta; foto Erjavec; iz arhiva Marjana Potokarja tudi okolje z gozdom v ozadju, ki daje odlič daje ki ozadju, v gozdom z okolje tudi Seveda se srečujemo tudi s težavami: prič- nejo se z zasedbo vlog; uskladiti je treba posame angažiranost in sposobnosti želje, Zgodi se tudi marsikaj nenačrtovanega! V predstavi Tihotapec pridejo trije nepridi- pravi z vrečami tobaka do zidanice, vreče obesijo in gredo spat. Zjutraj vreče nesejo naprej. Med samim prizorom na generalki ne svetlobne učinke. ne svetlobne znih igralcev, upoštevati njihov vsakdanji življenjski ritem. Druga težava je vreme. Zgodilo se je že, da se je med predstavo ulilo kot iz škafa, predstavo smo prekinili, zamiku polurnem po in počakali so gledalci smo nadaljevali z igro. 106 VRTILJAK PODOB slovenskega romana Deseti brat. Poudaril brat. Deseti romana slovenskega prvega avtorja kot predvsem ga Poznamo monarhiji. Avstro-Ogrski takratni v pravice narodne slovenske za bojevnik neutrudni vednik, romanopisec, napreden časnikar in pripo slovenski prvi Jurčič, Josip kasneje Jožek, Pajžbarjev sin, rodil je jima se 1844 marca 4. (1800–1880). Juršičem Markom kočijažem stiškim s omožena (1804–1884), Marija hči (1779–1858) Jankoviču po Jožetu dobila je dom Pajžbarjev skromni Ta zemlje. grunta četrtinko za le stoletja ku začet v imela je ki domačija, (Jurčičeva) Pajžbarjeva je Zavod, zaselku v Muljavi, Na Josip Jurčič VRTILJAK PODOB 100 letšolstva ... Muljave z Jožek Pajžbarjev Jurčič, Josip - - gledan in dve leti starejša sestra. Jožku je Jožku sestra. starejša leti dve in gledan raz- zelo in pismen bil je ki ded, nepismen, sam bil je ki oče, bili so Komisija naučil. je letu šole so komisijsko ugotavljali, koliko se enem Po pamet. na zapomnil vse jih se in poslušal je bukvic, iz molitvice brali glasno rokavom in vse je bilo zbrisano. Ko so drugi približal Harduna, je bil potreben le poteg z je se Kadar možičke. hišice, ptičke, risala tablice, ki so jih imeli namesto zvezkov, raje na črk namesto sta šoli V polžev... polhov, zelencev, martinčkov, gnezd, njihovih in ptičkov zanimivosti, raznovrstnih poln bil gozd, skozi katerega sta hodila v šolo, saj je zanimivejši bil je Matička vrstnika javskega bila preveč všeč. Za Jožka in njegovega mul veda, kadar jih ni slišal. Prvo leto mu šola ni se- otroci, imenovali ga so kot »Harduna«, učitelj stari je jih Učil 1851–1855. letih v je jo Obiskoval Krko. na šolo v hoditi je Pričel na »frakel«žganja.Vse sijezapomnil. posebnežev, ki so hodili k njegovemu očetu in modrijanov vaških pripovedi je Poslušal zmanjkalo. nikoli ni pripovedi mu in mož razgledan zelo deda bil je ki svojega Jankoviča, Jožeta zlasti ljudi, starih povedi pri- ušesa na vlekel otrok kot že je Jožek je ostalazavednoslovenskomesto. ampak nemčurstva, leglo postala Ljubljana tudi ni da zasluga, zavest, narodno vensko slo- krepila sta ki naroda Zvona, Ljubljanskega Slovenskega in uredniku kot delu Slovenije, zlasti pa ponemčevanju njegovemu uredniškemu proti boju neizprosnemu bi, da gre prav Josipu Jurčiču in njegovemu - VRTILJAK PODOB 107 ------... misli, snovanja, zidanja. vesti Domen, Tihotapec, Kloštrski žolnir, Hči mestnega sodnika, Golida, Dva brata, Grad Rojine. Dela je kot nadaljevanja obja Vestniku. v in Večernicah Janežičevih v vljal Že iz tega vidimo obširno literarno dvajsetletnega delo mladeniča. V slovenski Vili je objavil povesti Dva prijatelja in Jurij Ko bila, v katerem opisuje slovenskega refor matorja. Spisati tako povest je bilo za tisto dobo zelo drzno dejanje. Učitelj verouka je zahteval zanj ostro kazen. Kaznovan si- cer ni bil, pač pa je dobil nelepo zrelostno spričevalo. V tisti dobi je bilo pisateljevanje zelo slabo plačano, tako da so takrat pisatelji pisali bolj za narod kot za denar. Jurčič je kljub plodnemu ves pisateljevanju čas živel v po je 1865 leta maturi opravljeni Po manjkanju. jezi klasično študiral je kjer Dunaj, na odšel koslovje. Na Dunaju je dobesedno stradal. Fran Levec o tem piše: »Od devetnajstega do triindvajsetega dne decembra 1867 sva živela ob enem samem guldinarju, pa še ti- sti je bil na posodo vzet.« Prav v tistem času je nastajal roman Deseti brat. Brati roman je bilo takrat pregrešno dejanje, kaj šele pisati roman. Sledila je po vest Sosedov sin, pričel je z romanom Cvet in sad, ki pa je izšel šele 10 let kasneje. Leta 1868 se je z Dunaja preselil v Maribor kot pomočnik uredniku Slovenskega naro da rojaku Ivanu Čez Tomšiču. dve leti se je vrnil na Dunaj in pridno sodeloval pri Stri- tarjevem Zvonu. Leta 1871 je umrl urednik Slovenskega naroda Tomšič. Josip Jurčič je za njim prevzel uredništvo, naslednje ------šlo branje odlično, ker je tisto stran znal na se- počiva, ne nikoli nesreča Vendar pamet. stra opazi, da črk sploh ne gleda in tudi kn- jigo drži narobe. Seveda to pove tudi osta Kot četrtošolec gimnazije je Josip sloven- V pisateljevati. javno Jurčič pričel 1861 leta ski literaturi je bilo še zelo malo napisane Že leta 1863 je izšlo njegovo delo Spomi lim. Oče reče: »Dobro, za pastirja ne rabiš niti pisanja niti čitanja!« Vendar se s tem ni sklep, dosegel trmo svojo s je in ded strinjal in brati naučila sestra in sam on bosta ga da pisati in gre potem ponovno v šolo. Drugo jesen je šel ponovno v šolo na Krko. Opu stil je preučevanje gozdnih zanimivosti, se posvetil učenju in postal odličnjak, tako na Krki kot kasneje v Višnji Gori in Ljubljani. Leta 1855 so ga vpisali na normalko, dve Ker gimnazijo. v prestopil je pa pozneje leti je prvo leto na gimnaziji končal z odliko, je bil na priporočilo krškega župnika Franca Pevca sprejet v Alojzijevišče kot brezplačni gojenec. Tam je postal njegov pokrovite- lj prefekt in kasnejši ravnatelj, Prešernov prijatelj in pesnik Kranjske čebelice, Jurij Grabnar. Razen njega mu je bil očetovski prijatelj tudi prefekt Janez Gnjezda. ga, le nekaj nabožnih povesti. Podrobno je proučil Levstikovi deli Napake slovenskega pisanja in Popotovanje od Litije do Čateža ter sprejel za svojega njegov nauk: »Slo venskim pisateljem se je od preprostega naroda učiti, a ne po tujih zgledih in svoji glavi pisati.« ni na deda in naslednje leto povest dela sledila drugim za drug so Nato Kozjak. Jurij po polharji, slovenskimi med noč Jesenska 108 VRTILJAK PODOB kega človeka lahko nadomestiti. Mogoče! nadomestiti. lahko človeka kega vsa- je da Pravijo, praznino. veliko seboj za je Zapustil talentom. izrednim tem s gubila žurnalistika, kaj naše politično delovanje iz sta kaj pravil, vam bom Ne vrstnika. nega jo. Našel je mnogo posnemovalcev, a nobe ki nas je v leposlovju zadela z njegovo smrt- izgubo, čutimo prebridko vsi saj delovanju, literarnem njegovem o govoril obširneje bom Ne človek. vzoren in Jurčič bil je prijatelj brat sin, Kot značaja. požrtvovalnega meje skrajne do odkritosrčnega, njegovega blagega, opisoval bodem »Ne zapisal: 1881 maja 3. smrti njegovi ob je Levec Fran taborov, odbornikmestaLjubljanaitd. ga zvona, aktiven pri organizaciji slovenskih Ljubljanske urednik tudi bil je navedenega vsega Poleg poznamo. ne skoraj jih a smi, tobaku smrdiš, Pipa tobaka. Pisal je tudi pe- Telečjama, Po klobas, parov Šest pečenka, brato med Pravda kradel, krompir Peter Kotarjev je Kako učitelj, in svetec vanski Slo- del: nekaj še le omenim Naj povesti. in romanov prej veliko še spisal je in del omenjenih dela uredniškega svojega Poleg hal. odne- ni vendar kaznovan, urednik njegov kot pa on zaplenjen, in cenzuriran večkrat slovenskega jezika in kulture. »Narod« je bil lepoto negoval in ponemčevanju proti boj zavest, narodno budil s »Narodom« je svojim ki časnikar, napreden je Postal nije. Slove- delovanju socialnem in literarnem vsakim napredkom v takratnem političnem, z in listom tem s povezano nerazdružljivo delo njegovo bilo je tedaj Od Ljubljano. v leto pa se je s Slovenskim narodom preselil 100 letšolstva ... - - - - vas Muljava. Krki, na tega svojega učenca, še posebej pa ponosen tudi ves slovenski narod in šola na nik, mislim, da upravičeno. Nanj pa je lahko sorod- Jurčičev sem da ponosen, sem Zelo položila je neusmiljena smrtvhladnozemljo.« velikana duševnega a moža, sedemintridesetletnega neznatnega, no Teles - namestnika. našel ni še Jurčič Toda za tablo so rabila vrata, namesto krede je krede namesto vrata, rabila so tablo za znašel: je se Cveto Učitelj hudo. bilo je pa Pomanjkanje šolo. v hodili radi so Otroci (Kolar, 1975). poskrbeli so hrano za tudi in stanovanje bil do- je vasi V sami. oni kot govoril, tako je so takoj ugotovili, da mora biti od blizu, ker saj sprejeli, prisrčno zelo so Cveta Učitelja začel. pouk je se dan naslednji takoj in pi klo- in mize nanosili so šolo, v hodili redno zopet otroci njihovi bodo da veseli, bili so ki Ljudje, trgovina. bila je kjer gostilni, prostoru, v Obrščakovi v jo so Uredili šolo. partizansko začasno novo, za prostore ti naj bilo je treba in požgali 1942 julija boju v Italijani so Muljavi pri Polju na šolo Staro ničesar, netablekredezvezkov…« bilo ni ko času, v vojno, med ampak koli, kdaj- ne Pa Muljavi. na učitelj Budkovič, to Cve bil je naš, učitelj, partizanski »Ljudski, zvezkov insvinčnikov Ni bilonetablekrede pranečak Josipa Jurčiča Josipa pranečak Ciril Jurčič, Jurčič, Ciril - -

VRTILJAK PODOB 109 - - - ... misli, snovanja, zidanja. Ravno na dan pred proslavo je zapadlo ve liko snega. Otroci – pionirji – so pomagali vaščanom čistiti prostor pred rojstno Jurčičevo hišo. Učitelj Budkovič je še znal kako svoje učence pritegniti k delu, iz nič je znal ustvariti pravo učno uro, v kateri je vsebino. vzgojno in učno prepletel spretno Pouk pri Obrščaku je trajal »Skromno, a z ljubeznijo in le s težavami ust do maja. varjeno šolo so uničili nasprotniki, tudi iz delke otrok in ploščo, vzidano v spomin na stoletnico rojstva Josipa Jurčiča na njegovi rojstni hiši.« Niso pa mogli uničiti želje po svobodi, po znanju, po boljšem življenju. (Kolar, 1975) Partizanski učitelj Cveto Budkovič je med - - Muljava, leta 1960; iz arhiva Marjana Potokarja li hrano, sanitetni material, bili so kurirji, sodelovali so na mitingih s pesmijo recitacijami. in Na z proslavi stoletnice rojst- va Josipa Jurčiča, 4. marca leta 1944, Jurčiču odkrili spominsko so ploščo na rojstni hiši. Učenci muljavske šole so bili vključeni v priprave na to slovesnost. »Pri proslavi in odkritju sta sodelovala otroški in partizan ski pevski so brali odlomke zbor, recitatorji iz Jurčičevih del in deklamirali.« Pa ne samo to! Učenci, pionirji, so zbira uporabljal kose žganega apna, papir so dobili v pa raznih trgovinah. Otroci so radi peli; ker je bil njihov učitelj glasbenik, jih je spremljal na kitari. Med igro so se radi de- lili na dva tabora, le da ni nihče hotel biti sovražnik. 110 VRTILJAK PODOB sanjah nemoremopredstavljati. najhujših v niti danes jih si ki časih, v otroci tudi deležni biti morali ga so ki napredek, v upanja poln svetel, ostal: je Muljavi na otrok izobraževanja mozaiku v Kamenček pred tujimivojnimimisijami. občinstvom, domačim pred krajini Beli po ansambla ljubljanske opere … Nastopali so pini, ki jo je vodil Štefan Suhi, član baletnega sku- plesno-folklorni v violinist kot Metliki, v zborovodja kot delom z nadaljeval vojno 100 letšolstva ... kamor Stični, v šoli v naprej razreda 5. od šolanje nadaljeval sošolci s sem 1964 Leta prostranstva morja insizaželelšenaprejvširni svet. sem Občudoval morja. do prvič tudi staršev spremstvu v in jame ske peš na Polževo, s konjsko vprego do Tabor svet, neznani bližnji v popeljali sošolce in mene so ki izletov, končnih se Spominjam kot panamnagajali. do nas dokaj prijazni in so nas bolj usmerjali prihajali iz oddaljenih vasi peš v šolo, so bili takrat so ki Tudiučenci, premagan. starejši trenutku v bil je strah in tovarišica prijazna in lepa mlada, je me Sprejela čez. tja dan prvi podal se sem mati, moja tudi graditi pomagala udarniško je jo ki šole, lepe do v šolo na Muljavi. Boječe in s spoštovanjem bila moja prva pot, ki je bila samostojna, pot in potepanje po vasi ni bilo dovoljeno. Zato je vzgojo strogo precej imeli smo Doma Vse mojepoti Zbral in zapisal: zapisal: in Zbral Jure Logar Jure -

in poti. Sedaj sem tehnični direktor v med- v direktor tehnični sem Sedaj poti. in ne sredine in tako vse bolj širil svoja obzorja tevna delovna mesta, spremenil tudi delov zah bolj vse prevzemal sem izkušenj leti Z gonov vlaka. napaki nekoga drugega celo iztiril nekaj va- po sem enkrat lokomotivami, različnimi z km 10.000 kot več nadzorom pod prevozil pripravništva sklopu v sem službi prvi moji naročniki in dobavitelji iz drugih republik. V z odnose poslovne dobre takrat imeli smo strojništva sem nato najprej potoval po Jugoslaviji, saj magister sedaj in inženir Kot ljem sprejelivmoškipevskizbor. vese z me so pevci stari Izkušeni Pahljačo. Goldonijevo z predstavili se smo kjer no, dvora začasno uredili kleti v smo pa leto šole smo igrali Golijevega Jurčka, naslednje nadstropju prvem v hodniku Na igre. lišče gleda- tudi in vaje pevske za prostor nudila Muljavi na šola je nam Takrat Muljavo. na prihajal veseljem z sem tednom med tudi mnogokrat in tedna konec vsak A razvoj. napreden njen in industrijo slovensko vali so nas vodile po Sloveniji, kjer smo spozna ekskurzije strokovne ter seminarji in bljani V času študija strojnišva sem stanoval v Lju popeljal okolisveta. lahko se bi da kilometrov, toliko prevozil stvo, tako sem v šolskih in študentskih letih sred prevozno stalno moje postalo je kolo Stični sem nato nadaljeval tudi gimnazijo in V pouka. ur manj imeli smo kadar doma, prej bil sem saj kolesom, s kar Stično v zil stari oče kupil kolo in sem se največkrat vo- je Meni avtobusom. z vozili lahko se smo ------VRTILJAK PODOB 111 - - - ... misli, snovanja, zidanja. ali soavtor 5 mednarodnih patentov s po dročja tehnologij. Ponosen sem na posta vitev treh proizvodnih tovarn v tujini, ka- mor smo prenesli naše visoke tehnologije. Z veseljem obiščem ta podjetja in s svojim znanjem in izkušnjami pomagam svojim ruskim, srbskim, indijskim, filipinskimdrugim in kolegom k uspešnemu delu. delu sem Ob prejel kar nekaj priznanj. Starejši ko postajam, pa spoznavam, da so prizna nja in časti ob uspehih le del neke osebne kariere in to sprejemam kot veliko vrečo, polno rogovja. Rad potujem in v času mojih in potovanj službovanj z družino sem bil na 6 celinah sveta in v več kot 40 državah sveta. - Ven - - Muljavski učenci so pogosto šli peš na Polževo, 1969; iz arhiva Jureta Logarja narodno uveljavljenem podjetju, ki pa mi je mi pa ki podjetju, uveljavljenem narodno dalo možnosti, da se uveljavim tudi v - med narodnih strokovnih organizacijah in zdru- ženjih. Sem član tehnične delovne skupine za pripravo standardov na področju lahkih gradbenih plošč v Evropi, član Inženirske akademije Slovenije, predsednik združenja za lahke gradbene plošče za jugovzhodno Evropo ter član drugih strokovnih ženj. Kot vabljeni predavatelj predavam na zdru- več visokih šolah v Sloveniji in prenašam dobre prakse tudi drugim podjetjem, ki si izmenjav želijo. Kot razvojni inženir na po dročju razvoja in prenosa tehnologij sem soustvaril nekaj inovativnih visokih tehno logij za proizvodnjo ognjevarnih streh in fasad ter robotiziranih montaž. Sem avtor 112 VRTILJAK PODOB klopi na Muljavi, sem spoznal veliko novih veliko spoznal sem Muljavi, na klopi šolske zapustil sem kar od letih, teh vseh V medsebojne odnose. dobre v povezujejo in energijo novo z nijo povabljenih sorodnikov in prijateljev napol klepetu ob nas opravila podobna in žit nje čišče koruze, ličkanje lanu, Puljenje hrana. prideluje se kako vedo, še komaj mladi saj tradicionalnega, nekaj še vsaj obdržati mo poskuša in kulture stare sejemo in sadimo hčerama obema in ženo z skupaj ko tem, ob sprostim staršev, od podedoval jo sem ki kmetiji, na delu ob službi napornih in po potovanjih se Tu doma. sem kjer tam, pa sploh najlepše, doma je da zavem, se Slovenijo, rodno zagledam letala z ko dar, Utrinek z raziskovalnega tabora na Muljavi, marec 2010; zbor pred šolo pred zbor 2010; marec 100 letšolstva ... Muljavi, na tabora raziskovalnega z Utrinek - - - in enakopravnostidodrugih. sebe do poštenosti narave, do in drugega do spoštovanja vsakega, do pristopa ga pozitivne drugačnih, do Strpnosti okolju. tem in družini v naučil se sem česar stega, ti- držim se tem Ob točke. stične najdem in poklepetam srečam, rad se ljudmi takimi S naravo in principi, ki v naravi vedno veljajo. z stike življenja, do voljo in veselje dnote, vre osnovne ohranili so ki ljudmi, prostimi pre- med počutim vedno hotelih se Bolje Dubaja. razkošnih v prestižnega do tah, jur- v življenja preprostega nomadskega, od življenja, način njihov navade, in šege njihove sem Spoznal svetu. vsem po ljudi Dane Zupančič Dane - - Učiteljice in učitelji 113 - ... misli, snovanja, zidanja. Nežka Gaber – od 31. 7. 1953, po 26. 4. 1954 4. 26. po 1953, 7. 31. od – Gaber Nežka do 1960 šolska upraviteljica, Pepca Šegina – od 5. 9. 1954 do zaključka šolskega leta, 1954/1955 Doroteja Simčič – od 5. 9. 1955 do konca šolskega leta 1961/1962 Pavlina Klančnik – od 5. 9. 1959 do 1. maja 1960 Karolina Pregl – od 5. 9. 1960 do 5. 9. 1963 do 1971/1972 vodja šole, nato poučevača za do 1960 9. 5. od – (Fink) Hočevar Emilija ključka šolskega leta 1964 Danica Kastelic – od 5. 9. 1962, razen prvo leto, vodja šole do 1985/1986 Zofija Rogelj – od 5. 9. 1964 do zaključka šolskega leta 1966 Pavel Mišmaš – od 5. 9. 1967, eno šolsko leto 2003/2004, do 1988/1989 od – Škafar Matija učitelj in vodja šole Draga Štritof – v šol. 1971/1972; letu vodja 1969/1970 in šole 1988/1989 od 1985/1986 do Marjeta Vlahovič – od 1. 9. 1972/1973 1984/1985 do

Neda Saksida – od 3. 9. 1948 do 31. 7. 1953 Sonja Vivoda – od 18. 12. 1946 do 3. 9. 1948, 9. 3. do 1946 12. 18. od – Vivoda Sonja pozneje več let učila honorarno – do 24. 6. 1952, »razrešena učiteljske službe kot dnevničarka«, od 2. 9. 1953 1959/1960, honorarno. do vključno Marija Okorn – od 26. 10. 1945 do 18. 1946 12. Jože Perko – od 15. 10. 1945, šolski upravi- telj, do 26. 4. 1954 Marta Aplenc – od 2. 7. 1945 (14 dni), nato od 15. 10. 1945 do 1. 11. 1945 Cveto Budkovič – od 24. 1. 1944 do maja 1944, učitelj v partizanski šoli. Ana Šiška por. Vrbič – od 1. 9. 1934 do 1942, do 1934 9. 1. od – Vrbič por. Šiška Ana nato prevzela vodstvo šole na Muljavi pri Obrščaku, od 31. marca 1943 do 1. 9. 1943. Janko Arnšek, šolski upravitelj – od 10. 10. 1934 do 1942 Franc Samec, šolski upravitelj – od 1. 9. 1923 1923 9. 1. od – upravitelj šolski Samec, Franc do 10. 10. 1934 Ivanka Zorčeva Iva Dolinšek – od 1. 9. 1910 (1913?) do 1922 – od 1. 9. 1910 (1913?) Iva Dolinšek Učitelji v letih od 1910 dalje: v letih Učitelji – 1910 Jožko Jaklič 114 Učiteljice in učitelji Jasmina Pajk–1996/1997,malašola 1993/1994 do šola, mala 1988/1989, - Bradač Tatjana Julijana Bačič–1988/1989do1989/1990 Ana Zaman-1986/1987,malašola Mateja Kastelic–1986/1987,malašola vodja šoleod2003/2004dalje Antonija Sever – od 1984/1985 do 2001/2002, od šola; mala 1984/1985 do 1996/1997; od 1989/1981, 1997/1998 dalje – Sinjur Jožica 100 letšolstva ... marca , taboru raziskovalnem etnološkem Na 2010, je skupina muljavskih učencev ob skrbnem skrbnem ob učencev muljavskih skupina je 2010, vodenju Jerneje Potočnik izdelovala lutke. izdelovala Potočnik Jerneje vodenju Anica Grčman–1998/1999 2000/2001 do šola, mala 1997/1998, – Pražnikar Petra silci; ga mladi Bregar, Milan taborniki; pančič, Zu Meta OPZ; Mihelač, Lorena 1996/1997: 1995/1996: LorenaMihelač,OPZ; Mihelač, OPZ; 1994/1995: Vanja Kovačič, taborniki; Lorena branje; korektivno Gorišek, Marjan OPZ; Mihelač, 1993/1994: Vanja Kovačič, taborniki; Lorena Zupančič, ročnadela; Marija taborniki; Kovačič, Vanja 1992/1993: 1991/1992: MajdaAdamič,OPZ; 1990/1991: MajdaAdamič,OPZ; gar, ročnadela;AlojzIhan,mladigasilci; Bre Anica OPZ; Adamič, Majda 1989/1990: mladi gasilci; Ihan, Alojz OPZ; Adamič, Majda 1988/1989: gar, ročnadela;AlojzIhan,mladigasilci; Bre Anica OPZ; Adamič, Majda 1987/1988: 1986/1987: MajdaAdamič,OPZ; Zunanji sodelavciodleta: Od leta 2003/2004 dalje so zaposleni zaposleni so dalje 2003/2004 leta Od - pre Podobah v preglednici, v predstavljeni 67) – 65 str. Sever, Antonija (zbrala teklosti Zbrala Zlata Kastelic Zlata Zbrala - - - - Učiteljice in učitelji 115 ... misli, snovanja, zidanja. Sinjur, učiteljica, pripravljata dobrote marec 2010; Antonija Sever, vodja šole in Jožica Utrinek z raziskovalnega tabora na Muljavi, - - - - Zbrala: Antonija Sever, vodja šole prevzemu novega gasilskega vozila na Muljavi Muljavski učenke in učenci, mladi gasilci, so v šolskem letu 1997/1998 sodelovali na prireditvi ob 2002/2003: Vanja Peček, OPZ. 2002/2003: Vanja vač, angleščina; 2001/2002: Vanja Peček, OPZ; Alenka Ko 1997/1998: 1997/1998: Lorena Mihelač, OPZ; Meta Zu 2000/2001: Vanja Peček, OPZ; Darja Jerala, angleščina; 1998/1999: 1998/1999: Vanja Peček, OPZ; Meta Zupan Milan taborniki; Zupančič, Meta 1999/2000: Bregar, mladi gasilci; pančič, taborniki; Milan Bregar, mladi ga silci; gasilci; Milan Bregar, mladi čič, taborniki; 116 Učiteljice in učitelji Ob otvoritvi šole na Polju pri Muljavi, 1910; iz arhiva Borisa Dolničarja Borisa arhiva iz 1910; Muljavi, pri Polju na šole otvoritvi Ob Janez Preželj Pavel Podbregar Pavel Perko Franc Kirar Anton Bergant Janez Bergant Kateheti: 100 letšolstva ... k plese; ljudske na spomin smo obudili 2010; marec Muljavi, na tabora raziskovalnega z Utrinek oblekam so sodile tudi »starinske« frizure. »starinske« tudi sodile so oblekam Marjan Potokar,odleta2005dalje Marinka Piškur,odleta1984do2005 Tone Slana,odleta1967do1983 Ervin Rotman ganizaciji šol1964/1965: Ravnatelji OŠStična,poreor - ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 117 ... misli, snovanja, zidanja. Učiteljski črnilnik, modre in rdeče barve Šolska klop Cesar Franc Jožef Utrinki iz šolskega muzejčka v šoli na Muljavi v šoli na Muljavi šolskega muzejčka Utrinki iz 118 ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 100 letšolstva ... računanje za pripomočki s klop Šolska ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 119 ... misli, snovanja, zidanja. Računalo Knjižnica Kateder 120 ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 100 letšolstva ... učencev in učenk Izdelki Revije iz obdobja med vojnama, zvezki, črnilnik zvezki, vojnama, med obdobja iz Revije ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 121 ... misli, snovanja, zidanja. Pionir, danes revija Gea 122 ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 100 letšolstva ... učencev in učenk Zvezki Cvetje Revija Josip Jurčič Josip ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 123 ... misli, snovanja, zidanja. ne šole Stična Šolski muzejček na zgornjem hodniku muljavske šole; predmeti zbrani na podružničnih šolah matič- 124 ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA Oprema razreda med obema vojnama, Šolski muzejček na muljavski šoli muljavski na muzejček Šolski vojnama, obema med razreda Oprema 100 letšolstva ... zvezek Lepopisni ŠOLSKI MUZEJČEK, MULJAVA 125 ... misli, snovanja, zidanja. slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična Šolski muzejček nastal v šolskem letu 1994/1995; zbrane predmete uredila Zlata Kastelic, učiteljica 126 VIRI IN LITERATURA: 122. 1964 leto prestopno za družbe horjeve poti. krške Moje 1963. J. Gregorič, J. Jurčič.1979. Zupanc, L.1964.Zgodbekrškežupnije. Šolska kronika:od2001/2002do2010/2011 Šolska kronika:od1986/1987do2000/2001 Šolska kronika:od1973/1974do1985/1986 Šolske kronike(štiri):od1934/1935do1972/1973 Pretnar, B.1994.KlicJurčičevine1.in2. kem učitelju. partizans muljavskem o Beseda 1975. V. Kolar, na vIvančniGorici. Stič šola Osnovna naloga, Raziskovalna bil. hen 1991/1992. Livk. M. in Z. Kastelic, na vIvančniGorici. arhiva. 1994/1995. Livk. M. in Z. Kastelic, šola StičnavIvančniGorici. Osnovna naloga, Raziskovalna Muljavi. na stva 1995. Z. Kastelic, Stična vIvančniGorici. kraju jem 1997/1998. Livk. M. in Z. Kastelic, nik. Grosuplje:Mondena. Ferbežar, I. et al. 1994. Jurčič naš sopotnik. čine Grosuplje Muljava. Jurčičeva 1986. Š. Barbarič, Viri inliteratura: 100 letšolstva ... Raziskovalna naloga, Osnovna šola Stič šola Osnovna naloga, Raziskovalna Rzsoan nlg, son šola Osnovna naloga, Raziskovalna . Zbornik občineGrosuplje XIV: 136-143. Zbrano deloIII. tj uin zdn. avj šol- Razvoj zidana. učilna Stoji Ko sem še maj še sem Ko Iz družinskega Iz Društva v mo v Društva Koledar Mo- Koledar Zbornik ob- Zbornik VII: 67-71. (1): 115 - 115 (1): Delo. Zbor------LVNJ, UITČI ONK Ljubljana, 1996. VODNIK, TURISTIČNI SLOVENIJA, 1998. Ljubljana, LJUDJE, IN POKRAJINE SLOVENIJA. (http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm). Slovenije Republike urad Statistični 2002, Popis VO- DNIK, 1964,Ljubljana. TURISTIČNI SLOVENIJA, France: Planina, KRAJI, 1963, Ljubljana. NJENI IN SLOVENIJA France: Planina, 1:100000, 1968,Beograd. OSNOVNA GEOLOŠKA KARTA SFRJ, List Ribnica, GORICA, 2001,Ljubljana. IVANČNA OBČINE PLANA PROSTORSKEGA GA - SREDNJEROČNE IN DOLGOROČNEGA STAVIN SE- PROSTORSKIH DOPOLNIL IN SPREMEMB IZDELAVO ZA SMERNICE NARAVOVARSTVENE bljana. Lju 1959. SLOVENIJA, POSAVSKA Anton: Melik, na. Ljublja 1995, SLOVENIJE, LEKSIKON KRAJEVNI Ljubljana. 1971, knjiga, II. SLOVENIJE, LEKSIKON KRAJEVNI BANOVINE, 1937,Ljubljana. DRAVSKE LEKSIKON KRAJEVNI KRAJEV, 1994, Ljubljana. SLOVENSKIH STO Darinka: Kladnik, gov.si/GERK/). Slovenijo stvo in prehrano Republike Slovenije (http://rkg. zacelo gozdar kmetijstvo, za Ministrstvo (18.10.2010), RABA podatki Grafični Ljubljana. 1993, zvezek, 7. SLOVENIJE, ENCIKLOPEDIJA ŽAGE, 1974,ZbornikobčineGrosuplje6. IN STOPE KOLESA, MLINSKA France: Adamič, Mojca Hrvatin - - - Osnovna šola Stična, PODRUŽNICA MULJAVA Ob 100-letnici šolstva na Muljavi (1910–2010) Uredili: Zlata Kastelic, Gregor Arko, Marjeta Logar Uredniški odbor: Antonija Sever, Marjan Potokar, Barbara Maver, Jožica Sinjur Lektoriranje: Zlata Kastelic Izdajatelj in založnik: Osnovna šola Stična, Ivančna Gorica Oblikovanje: Robert Kuhar Priprava za tisk: Camera, d. o. o. Fotografije: - iz šolskega arhiva OŠ Stična; - iz Zgodovinskega arhiva SI ZAL GRO 64, Osnovna šola Muljava; - iz zasebnih arhivov: Marjana Potokarja, Borisa Dolničarja, Jožice Sinjur, Antonije Sever, Angele Šajn, Jureta Logarja, Zlate Kastelic, Tatjane Lampret, Polone Godec; - fotografije strokovnih delavcev/delavk, učenk/učencev PŠ Muljava in arhivskega gradiva: Gregor Arko.

Realizacija tiska: HIŠA GRAFIKE, d. o. o.

Naklada: 700 Muljava, marec 2011

Osnovna šola Stična PODRUŽNIČNA ŠOLA MULJAVA Ob 100-letnici šolstva na Muljavi 1910 – 2010

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.3(497.4Muljava)(091) OSNOVNA šola Stična, Podružnična šola Muljava : ob 100-letnici šolstva na Muljavi : 1910-2010 / [uredili Zlata Kastelic, Gregor Arko, Marjeta Logar ; fotografije iz šolskega arhiva OŠ Stična ... et al.]. - Ivančna Gorica : Osnovna šola Stična, 2011 ISBN 978-961-269-405-0 1. Kastelic, Zlata 2. Osnovna šola Stična (Ivančna Gorica). Podružnična šola (Muljava) 254938112

127