Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Grod-Hori 25.10.2018

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

Grodec – Koprivnik pri Kočevju Grojna (Groina) – Števerjan (S. Floriano del Collio) Gromperk (Grünberg), grad in Gromperk (Grünhof), dvor – Gornja Polskava Gropada – Bazovica, Trst–Sv. Just

GROSUPLJE, 1290 Grosuplje, Hribska pot 6 (Kroßlup[p]) Sv. Mihael (stara 1662, in nova 1970/72; ), ekspozitura 1929, župnija 1964. Iz župnije Šmarje – Sap.

Podružnice: sv. Janez Krstnik na Gatini (), sv. Katarina v Mali Stari vasi (), sv. Peter in Pavel na Spodnji Slivnici ().

Grajski objekti: Gradič Brinje (Seittenhoff) v Grosupljem.

Grota – Materada (Matterada) Grotta – Fara (Farra d'Isonzo)

GROŽNJAN (Grisignana), 52429 Grožnjan, Obzidna 2, Hrvaška (Graeciniana) Sv. Vid i Modesto (1600, nova 1770, 1890, 1965); omenj. župnija 1310. Župnijski arhiv od 1641. Poreško-puljska škofija. Pokopališči: staro (, Sv. Vid), novo (, sv. Nikola).

Naselja: Altini, Bankovići/Bankovci, Bolara, Cerje, Danijeliši, Dubci/Dupci, Franci, Glavice, Hitrici, Jarpetar, Kalčini/Kalcini Mali, Kalčini/Kalcini Veli, Kave, Lorencini/Lovrencini, Ljubići, Martinčići, Peroj, Pertići, Pižuni, Pijuki, Pucari, Radanići, Regancini/Ragancin, Ražmani, Sažuni/Sažoni, Stanica, Sveti Ivan, Šaltarija, Šauli, Šegari.

Priimki (1946): (Altini) Altin, Lončarić; (Armani) Arman, Košeto, Tuljak (Tulliani); (Bankovci) Banković (Banco / Bancovini); (Bolara) Altin, Černac (Cerna), De Lucca, Desković (Desco), Flego, Miloš (Milossa), Mušković (Musco), Pucer, Trampuž; (Cerje) Geržević (Ghersini), Richter; (Danielis) Kalcina; (Dupci) Dubac (Dubetti), Kraljević; (Franci) Jerman, Pincin, Regancin, Šinković; (Glavice) Altin, Banković (Banco / Banchetti), Biloslavo; (Gorjani) De Lucca, Gorjan (Goriani); (Grdina) Grdina (Gardina); (Grožnjan) Antonac (Antozzi), Baleštier, Bernić, Brajko, Dambrosi, Damiani, Dariš, Dušić, Fachinetti, Filiputti, Fusilli, Golfetto, Grimalda, Jerman, Jugovac, Kalcina, Kastanja, Košeto, Kraljević, Križanac, Laganis, Lalović, Micheli, Paiero, Paludan, Perieri, Pittino, Poiani, Prudente, Ratiša, Reganzin, Rovis, Sangermano, Smilović, Svečić (Sfessi), Torcello, Tožolin, Vardabasso, Zvaneli; (Jarpetar) Kert (Cherti), Pertić (Perti), Stančić (Stanchi); (Kalcini Mali) Černac (Cernia), De Lucca, Kalcina, Šolić (Solli); (Kalcini Veliki) Kalcina, Makovac (Macovazzi); (Kanjola) De Giusti; (Kornerija) Basaneže; (Kave) Černac (Cerna), Marušić (Marussi), Šepić (Seppi), Urcan (Orzan); (Lovrencini) Kalicina, Makovac (Macovelli); (Ljubići) Ljubić, Regancin; (Martinčići, Vila Amorosa) Kraljević, Lončarić, Prelac, Pucer, Reganzin; (Peroj, Monte Romano) Antolović, Černeka, Kalcina, Krevatin, Novak (Novacco), Piško, Sever (Severi), Strižović; (Pertići) Basaneže, Jakac, Pertič, Radovac (Radoli); (Pijuki) Altin, Jakac, Kraljević, Pijuka, Posidel; (Pižoni) Arman (Armani), Banković (Bancovelli), Černeka, Gardoš (Gardossi), Kraljević, Pertić, Stančić (Stanchi), Torcello; (Radanići) Ivetić, Radanić (Radelli); (Ragancin) Arman

1 (Armani), Bužleta, Gorjan, Kalcina, Reganzin; (Raskršće Sv. Ivan) Altin, Arman (Armani), Grdina, Krota, Zugan; (Ražmani) Altin, Pucar, Ražman (Ramani); (Rupe) Antonac (Antonelli), Križmanić; (Saltarija) Altin, Tuljak (Tulliani); (Sažoni) Altin, Benvegnu, Fakin, Jelešić (Angeli), Strižović, Šorčić (Sorci); (Stancija Jarpetar) Božić (Bossi), Kapel, Križman; (Sv. Florijan) Dubac (Dobani), Pucer (Pozzari), Ražman; (Sv. Ivan) Paoletić (Paolo), Strižović, Šavron; (Šajini) Pucer (Pozzari), Šain; (Šauli) Kraljević, Makovac (Macovazzi), Šaule; (Šegari) Hrastić (Crasti), Krizman (Crisma).

Grpiče (Korpitsch) – Št. Lenart pri sedmih studencih (St. Leonhard bei Siebenbrün)

GRŠKOKATOLIŠKA CERKEV (uniati) Župnije Draga, Kašt, Radatoviči so spadale pod grškokatoliško škofijo v Križevcih. Za uniate po drugih krajih Slovenije je matične knjige vodil župnijski urad sv. Cirila in Metoda v Zagrebu. Morebitni vpisi uniatov v katoliških maticah so brez zaporedne številke.

Grškokatoličani (verniki vzhodnoslovanskega obreda) so del katoliške cerkve in priznavajo Papeža. Njihov izvor je bil v valu beguncev pred Turki (Uskoki). Zaradi socialnih pritiskov (želja, da bi Uskoke naredili za kmete), so mnogi prestopili v pravoslavno vero. Leta 1777 je bila ustanovljena škofija Križevci za vernike vzhodnega obreda na Hrvaškem. Delovala je v sestavi Zagrebške metropolije. Leta 1923 so bile meje Križevačke eparhije razširjene na celotno Jugoslavijo.

Grškokatoliške župnije Žumberškega dekanata (Žumberački dekanat): Drage (pri Metliki), Grabar, Kašt, Metlika, Mrzlo Polje, Pećno, Pribić, Radatovići (Sv. Nedelja), Sošice, Stojdraga.

Gruča – Kostanjevica na Krki Grudnica – Lom (Kanalski Lom; del naselja), Šentviška Gora (1782) Grundelj (Grundlhoff), graščina – Šentvid pri Stični Grupija (Gruppia) – Savudrija (Salvore) Grušce – Dramlje (del) in Špitalič (Loče; del) Grušena – Sv. Jurij ob Pesnici Gruškovec – Cirkulane Gruškovje – Sv. Trojica–Podlehnik Grušova – Sv. Marjeta ob Pesnici Grušovje – Rečica ob Savinji Gržeča vas – Leskovec pri Krškem Gržići – Završje (Piemonte) Gubno – Pilštanj Gueschz (Zduš, Sdusek) – Zduša

GUMIN (Gemona), Italija, Nadškofija Videm

Gumbreg – Brusnice Gumnišče – Šmarje–Sap Gunclje – Ljubljana–Šentvid Gunte – Krško Guštanj – Ravne na Koroškem Guštanj (Gutenstein), grad in Guštanj (niedern feste zu Gutenstain), spodnji grad – Ravne na Koroškem Gutenberg (Guttenberg, Guotenberch, Gutenberc), grad – Tržič Gužiči – Korte Hadumi/Kadumi – Žbandaj (Sbandati)

HAJDINA (pri Ptuju; Hajdinja), 2288 Hajdina, Zgornja Hajdina 40 (Heidin, Haydin, Haide, Haidin; Zgornja Hajdina: Oberhaidin) Sv. Martin, škof (omenj. 1390, 1872–74); župnija, omenjena 12.–13. stol. kot krstilnica Haide; kot vikariat pražupnije Hoče omenj. 1426 , žu. ustanovljena 1736; sedež: Zgornja Hajdina.

Podružnice: sv. Kunigunda v Kungoti, sv. Marija Vnebovzeta v Slovenji vasi.

Naselja: Gerečja vas, Draženci (del v žu. Ptuj), Hajdoše, Njiverce, Ravno polje, Skorba, Slovenja vas, Spodnja Hajdina, Sveta Kungota, Zgornja Hajdina ().

Grajski objekti: Dvorec Ravno polje (Ebensfeld) v zaselku Ravno polje pri Kungoti.

R 1665–1784 P 1665–1683 M 1665–1683 P 1683–1722 M 1688–1718 1770–1784 a 1784–1941 In 1835–1900 2 P 1724–1829 1835–1939 1830–1941 In M 1720–1765 1784–1829 1830–1941 In 1835–1939 1941–1957

Slovenja vas – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941 1942 In 1943–1945 P 1941–1942 In 1943–1944 M 1941 In 1942 In 1943–1945

a Nezakonski otroci.

Status animarum 1904–1919 (3 knjige) Kronika 1870– Urbar 1740 Opravilni zapisnik 1925–1941 Spisi: inventarji 1811

Hajdoše – Hajdina (pri Ptuju) Hajndl – Velika Nedelja Hajnsko – Podčetrtek (g.), Sv. Peter na Kristan Vrhu Hajnžiče (Hainschitzhof), dvor – Stari trg pri Slovenj Gradcu

Haloze – Haloze po ptujskih urbarjih iz 15. stoletja, M. Kos. Zgodovinski časopis 1960, 187.

HAMILTON, 125 Centennial Pkway North, Hamilton ON, L8E 1H8, Kanada Sv. Gregor Veliki.

Hamre (Hammer), gradič – Majšperk Handlerji – Kočevska Reka, Gotenica Hardek – Ormož

HARIJE, 6250 Ilirska Bistrica, Harije (vikariat) (Cariane, Haria) Sv. Štefan (omenj. 1489, sedanja 17. stol, 1902); del predjožefinske župnije – pražupnije Trnovo (Ilirska Bistrica); 1782 omenjena lokalija, vikariat 1787. Pokopališče (). Oskrbovan iz Podgrada (2006: iz Ilirske Bistrice).

Podružnici: sv. Urban v Tominjah, Marija pomagaj (Soze).

Naselja: ...

Grajski objekti: Gradič Soze pri Sozah.

R 1797–1831 a 1831–1948 P ? M 1831–1923 1925–1938 1940

a Prošnja vernikov harijske duhovnije tržaškemu škofu Herbersteinu za lastnega duhovnika.

Žu. Ilirska Bistrica: Status animarum sreda 19. stol., začetek 20. stol. Dolžniki 1875–1902 Spisi: Krajevni šolski svet 1878–1905

Harinja vas (Herinja vas) – Št. Peter–Otočec Harje – Laško Hartenštajn (Hartenstein, Herttenstain), grad – Pilštanj Hartenštajn (Hartenstein), graščina – Šmartno pri Slovenj Gradcu Hebenštrajt – Slovenske Konjice Henina – Razbor pod Lisco Hercegovščak – Gornja Radgona Herinja vas (Harinja vas, Herina vas, Hereindorf) – Št. Peter–Otočec Hermanci – Sv. Miklavž pri Ormožu Hernjakovčina – Štrigova Hervati – Boršt (S. Antonio in Bosco) Hinje – Šentrupert (1782, vikariat Šentjanž)

HINJE, 8362 Hinje 1 (Bechyn, Chin, Hine, Hinoh, Hinah, Hynach, Hinnach) 3 Marijino oznanjenje (1792, med drugo svet. vojno porušena, sedanja 1971/72), beneficij 1676, vikariat žu. Krka 1706?, župnija 1862. Pražupnija Šentvid pri Stični. Gl. tudi žu. Stari log, Žužemberk. Leta 1987 k Hinjam pridružene župnije Stari Log (gl. posebej), žu. Topla reber (gl. posebej), žu. Polom (Kukovo, Polom, Seč, Vrbovec).

Podružnice: sv. Anton Padovanski v Kukovem (porušena), sv. Jurij na Selih, sv. Križ v Prevolah, sv. Maksimiljan Kolbej v Žvirčah (), Marija Pomagaj na Visejcu, Marija Snežna v Vrbovcu (porušena), sv. Martin v Velikem Liplju (), sv. Mihael v Polomu (porušena), sv. Neža na Lopati, sv. Neža v Seču, sv. Primož in Felicijan v Ratjah, sv. Rok na Smuki, sv. Tomaž na Vrhu pri Hinjah, sv. Vid v Dolnji Topli rebri (nekdanja župn. cerkev Topla reber, porušena).

Naselja: Gradenec (Gradenicz), Hinje (), , Klopce, , Lopata (Schauffel), (Lippenach), Pleš, (Prevalje; Prebal), (Rat), (Geschiess), Veliko Lipje, , Vrh pri Hinjah, Žvirče (Zwers).

R 1835–1964 P 1835–1885 1887–1964 M 1835–1964

KLO Ratje – priredba matičnih knjig župnije Hinje: R 1850–1893 1894–1946 M 1852–1946

KLO Sela–Hinje – priredba matičnih knjig župnije Hinje: R 1850–1946 P 1850–1946 M 1852–1946

KLO Sela–Hinje–Ratje – priredba matičnih knjig župnije Hinje: P 1850–1946

Hinje – civilni matični urad Ilirskih provinc: R 1814 P 1814 M 1814

Hiralnica – gl. Ljubljana – bolniška župnija Hišarji (del Dola) – Jamlje, Doberdob Hiteno – Bloke (1782), Sv. Trojica nad Cerknico Hitrici – Grožnjan (Grisignana) Hlaponci – Polenšak (del) in Sv. Lovrenc–Juršinci (del) Hlasta (Clastra) – Sveti Lenart–Podutana Hlavče njive – Trata–Gorenja vas Hlebce – Lesce, Radovljica (1782) Hlebče – Velike Lašče Hlevenverh – Hlevni vrh Hlevi (Clevis, ant. Costaperaria) – Špeter Slovenov Hleviše – Vrh–Sv. Trije kralj Hlevni vrh (Hlevenverh) – Vrh–Sv. Trije kralji, Žiri (1782) Hlevnik – Biljana (1782) Hliban – Marezige Hlodič (Clodig) – Lesa–Garmak Hmeljaki – Branik, Štjak (1782) Hmeljčič – Mirna Peč Hmeljnik – Mirna Peč Hmeljnik (Hopfenbach), grad – Dobrnič Hmelno – Vače (1782) Hobovše – Stara Óselica

HOČE (nadžupnija), 2311 Hoče, Hoška cesta 2 (Kezium, Götsch, Kötsch, Spodnje Hoče: Unterkötsch) Sv. Jurij, mučenec (omenj. 1146, 1532); župnija, omenjena 1146 kot pražupnija; sedež: Spodnje Hoče. Okrog 1398 je bila župnija inkorporirana gornjegrajskemu samostanu. Iz te župnije: Sv. Lovrenc na Pohorju (1191, Lovrenc na Pohorju). 1426 je omenjenih pet hočkih vikariatov: Sv. Martin na Hajdini (Hajdina pri Ptuju), Sv. Vid ob Dravinji niže Ptuja (Sv. Vid pri Ptuju), Sv. Mihael v Žetalah, Sv. Nikolaj v Majšperku, Sv. Magdalena pri Mariboru. Ti vikariati se leta 1545 že imenujejo župnije. V XVII. stol. se je od pražupnije odcepil Sv. Vid z vsemi podružnicami; v šentvidskem vikariatu je pred 1475 nastal podvikariat sv. Katarine (sedaj Sv. Barbara v Halozah oz. Cirkulane). Izločeni sv. Lovrenc se 1498 že imenuje župnija (poleg današnje župnije je obsegal še Ptujsko goro in vas Mihovce). Odcepljena župnija Majšperk je predjožefinska. Ko je v XV. stol. vikariatno cerkev sv. Magdalene uničil požar, so sedež vikariata prestavili v Limbuš (do 1788). V Rušah je bil vikariat od 1625. Zadnja se je hočke pražupnije izločila župnija Št. Janž na Dravskem polju (1757 vikariat).

Pražupnija: od potoka Velika, ki se pri žel. postaji Ribnica-Brezno izliva v Dravo, do Borla v Halozah, od tam jugozahodno do izvira Sotle ob bivši štajersko-hrvaški meji, na vrh Donačke gore in po tamkajšnjih vrhovih do 4 makolske podružnice Sv. Ane (stičišče hočke, slivniške in svetokrižke pražupnije); od tam je meja potekala v precej ravni črti proti severu levo od Majšperka, desno od Cirkovec do ceste v sredini med Hočami in Slivnico, nato v zahodno smer na vrh Pohorja, čez cerkev sv. Areha (to je bila slivniška podružnica) po pohorskem hrbtu do izvira Velike.

Podružnice: sv. Križ v Glivniku, sv. Lenart v Glivniku (nekdanji vikariat Sv. Lenart na Pohorju – gl. posebej), sv. Mihael v Razvanju ().

Naselja: (1939) Bohova, Devica Marija v Brezju, Dogoše, Pivola ( opuščeno pod cerkvijo sv. Lenarta), Pohorje (Bachern, Bacher[n]gebirge), Razvanje, Rogoza, Spodnje Hoče (), Sveti Miklavž, Zgornje Hoče, Zrkovci.

Grajski objekti: Grad Hompoš (Haus am Bacher, Hassenbach) nad Pivolo. Dvor Razvanje (Rosswein, Razwei, Razvei, Razway) v mariborskem predmestju Razvanje. Gradič Rogoza (Rogeis) na robu Rogoze.

R 1639–1662 P 1640–1659 M 1640 1677–1747 1779–1784 In 1785–1828 1828–1847 In 1836–1879 1847–1869 In 1869–1888 In 1881–1919 1889–1905 In 1905–1911 In 1911–1922 In 1922–1927 In 1922–1939 1927–1938 In 1938–1941 In In 1785–1801 In 1802–1817 In 1818–1828

P 1668–1760 1785–1812 1818–1879 1837–1853 In 1854–1871 In 1872–1890 In 1881–1915 1890–1909 In 1909–1928 In 1917–1922 1924–1939 1928–1941 In

M 1761–1817 1818–1829 In 1829–1845 In 1836–1879 1846–1864 In 1864–1883 In 1875–1902 In 1881–1920 1884–1915 In 1916–1930 In 1922–1939 1931–1941 In

Status animarum 20. stol. (4 knjige) Kronika 1856–

Razno: – Pražupnija Hoče; v delu Zgodovina Lavantinske škofije, F. Kovačič, Maribor 1928, str. 76, 336. – Najstarejša hoška matična knjiga (Hoče 1640–1662), J. Koropec (v monografiji Hoče. Hoče: KS Hoče, 1996, 217). Seznami rojenih, botrov, poročenih, umrlih. – Hoška davnina do srede 17. stol. v monografiji Hoče, J. Koropec. Hoče: KS Hoče, 1996, 127 (izpisani priimki iz urbarjev). – Hoče do srede 17. stol., J. Koropec. ČZN 1978, 187 (tudi priimki). – Arhivsko gradivo za Hoče v Pokrajinskem arhivu Maribor v Monografiji Hoče, P. P. Klasinc. Maribor, 1996, 262.

Hočevje – Dobrepolje–Videm

HODIŠE (Keutschach), Keutschach/Hodiše 2, 9074 Keutschach/Hodiše, Avstrija (Coisach, Chodessach) Sv. Jurij (St. Georg, omenj. 1237), župnija verjetno 1239, iz matične župnije sv. Florijan v Zakamnu (Stein), ki se je okrog 977 razvila iz misionarskega centra – pražupnije Otok (Maria Wörth); Dekanija Celovec–podeželje (Klagenfurt– Land), Krška škofija (Diözese Gurk).

Podružnici: sv. Ana pri Ribnici (Reifnitz, am Zackel), Šmarjeta pri Hodišah – v Ribnici (St. Margarethen in Reifnitz), Šmiklavž pri Hodišah (St. Nikolai). Prvotno tudi: Marija Loretska, Št. Ilj ob Dravi (St. Egyden an der Drau), Sv. Katarina na Jerbergu (Kathreinberg), sv. Lucija na Gori (Rupertiberg), Marija na Humce (Humitz) – slednje tri sedaj podr. Št. Ilja ob Dravi.

Naselja: Ribnica (–ob Vrbskem jezeru; Reifnitz), ...

Priimki:(pred 1848) Augustintschitsch, Brabant, Dobeinitz, Dreschel, Erboutschnig, Grainer, Hafner, Kapp, Katolnig, Kirschner, Koban, Kolitsch, Kopajnik, Mauchler, Müller, Oth/Ott, Petaschitz, Petrej, Petritz, Petrovc, Praduschnig, Quantitsch, Sabotnig, Schmaltz, Schludermann, Schodernig, Schöfmann, Seebacher, Spendier, Straßovnig, Suete/Swette, Tscharf, Trampusch, Tropper, Türk, Urintschnigg, Vanschou, Wirth, Writz, Zwander.

Razno: – Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales; dekanat Rosegg mit Einschluß des Wörther-See-Gebietes; S. Singer, Kapla 1935 (zgodovina župnije sv. Janez Krstnik v Hodišah, str. 244).

Hodoš – Dolenci (rk.) in Hodoš (evang.), Krčica (evang. kalvinska), Monošter (Szentgotthárd; židov.)

HODOŠ (evangeličani), 9205 Hodoš (Hodasch, Hodosch) 1783 – gl. tudi Dolenci (rk.). Pokopališče – staro () in novo (). 5 Naselja: Krplivnik/Domaföld (tudi Dolenci, rk.), Mali Dolenci (tudi Dolenci, rk.), Šalovci (, , ; tudi Dolenci, rk.), Veliki Dolenci (tudi Dolenci, rk.).

R 1783–1954 P 1784–1945 M 1783–1945

Hodoš – matične knjige Ogrske kraljevine (1895–1919) in na Madžarskem okupacijskem ozemlju (1941–1945); knjige so na MU Šalovci: R 1895–1919 1941–1945 In 1895–1919 In 1942–1945 P 1895–1919 1941–1945 In 1895–1919 In 1942–1945 M 1895–1919 1942–1945 In 1895–1919 In 1942–1945

Blagajniška knjiga 1885–1920, 1909–1940 Zapisnik sej cerkvenega odbora 1823–1891, 1906–1930

Hohenau (Hohenowe), grad – Šentjernej Hohovica – Sv. Križ–Gabrovka Hoja (Coia, tudi Kuja) – Smardenča (Sammardenchia); Bardo (1497–1840) Hojče – Dobrepolje−Videm (1782), Sv. Gregor Holbiče (Kolbitsch/Techelweg) – Škofiče (Schiefling) Holešni Dol – Dol pri Hrastniku Holmec – Rečica ob Savinji (del) in Radmirje (del); Št. Danijel Hom – Šentrupert Homec – Kobarid (1782), Nova Cerkev, Sedlo

HOMEC, 1235 Radomlje, Gostičeva 2, Homec (Chluiz, Homez) Marijino rojstvo (omenj. 1419, zgr. 1728), ekspozitura 1788, vikariat 1853, župnija 1876; iz predjožefinske župnije Mengeš. Pražupnija Mengeš.

Naselja: Homec (), Nožice, Preserje, Šmarca.

Grajski objekti: Grad Volčji Potok (Wolfspüchell, Wolfspach) na griču, ki ga oklepa Arboretum. Dvorec Volčji potok (Wolfsbach) pod grajskim gričem v Volčjem Potoku.

R 1789–1829 In 1812–1814 a 1830–1877 In 1835–1964 1878–1932 In P 1789–1964 1812–1814 b In 1929–1941 M 1789–1838 In c 1835–1964 1839–1920 In

Homec – Radomlje – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941 1943–1945 In 1941 In 1943–1944 P gl. Kamnik M 1941–1945 In 1941–1944

a Izpis iz R merije Križ za župnijo Homec 1812–1814; b izpis iz P merije Križ za župnijo Homec 1812–1814; c In M 1790–1838.

Status animarum 1863, II 1912, 1931 Birmanska knjiga 1845– Poročni spisi 1862– Urbar mengeške podružnične cerkve sv. Mavricija v Šmarci 1671 Bratovščinska knjiga 1730– Zapisnik Bratovščine Jezusovega srca in Mladeniške Marijine družbe 1901– Podložniške listine 1733– Arhiv župnije Homec Podložniške listine 1733– Šolstvo 1853– Ljudsko štetje 1900 Računi 1807, 1895 Blagajniški dnevnik 1922–1938 Ustanovne maše 1820– Delovodnik 1860–1922 Spisi 1733–: izročilne listine 1852–, posestne zadeve, posestni listi, nobava zvonov, pokopališče, popravila, slikanje cerkve 1905–1914, inventarji Šmarce 1840–, cerkveni dolžniki, bera 1853–, orgle 1897, davčne napovedi 1890–, vizitacije, mašne ustanove, bratovščine, Prosvetni dom, potres 1895, normalije 1822–, dopisi 1838– 6 Načrti: cerkev 1889, 1895, župnišče 1894, mežnarija 1853, cerkev v Šmarci 1883, podoba cerkve na Homcu 1888

Hompoš (Haus am Bacher), grad – Hoče Homska gora – Šentrupert (1913) Horce (Gorzach) – Škocjan (v Podjuni) Horinje (Horigne) – Rezija

7