PREKLIC Vesli Personalni oddelek Železarne Jesenice preklicuje veljavnost izgubljenih izkaznic za PREKLICI vstop v Železarno naslednjih delavcev." ki Preklicujemo veljavnost izgubljenih izkaz­ se niso vrnili na delo: Simič Dragotin, mar- nic za vstop v Železarno, gla&ečih se na t i nama — št. izkaznice 15607, Ramovš sledeča imena: Žust Janez, elektro peč, Zaje Franc, Javornik i — št. izkaznice 1893G Ivan, žična valjarna, Ravnik Maks, marti- in Vončina 1 Henrik, valjarna 2400 — št. narna in Bekan Momčilo, Javornik III. izkaznice 17385.

PREKLIC Podpisana Angela Železnikar preklicu jem žaljive besede, ki sem jih izrekla Jakelj Jerci iz konstrukcijske delavnice in se ji zahvalju­ Pridno nabiramo denar za spomenik jem, da je odstopila od tožbe. Angela Železnikar V zadnjih številkah Železarja smo bralce obvestili na začetek priprav namenjenih PREKLIC zgraditvi centralnega spomenika padlim bor­ Preklicujem kot neresnično in obžalujem cem NOB na Jesenicah. Pripravljalni odbor, vse, kar sem žaljivega govorila o tov. Sedej ki ga vodi predsednik očinskega ljudskega Vidi z Javornika, Savska 5 in obljubljam, odbora tov. Maks Dolinar, je poleg drugih da je ne bom več žalila ter seji zahvaljujem, del začel tudi z nabiralno akcijo med pre­ da je odstopila od tožbe. bivalstvom. Začetek te akcije, je bil kar uspešen, saj jer tloslej zbranih blizu din Mežnarc Ivanka, 100.000.-. Vrba št. 27 Pripravljalni odbor je med drugim od­ ZAHVALA ločil, da bo imena darovalcev redno me­ sečno objavil v našem glasilu. V zvezi s Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega tem navajamo imena prvih darovalcev in dobrega moža in očeta sicer: FRANCA OSENKA din se najtopleje zahvaljujemo prebivalstvu Ja­ Občinski sindikalni svet. Jesenice 100.000 vornika in Koroške Bele za sočustvovanje. Restavracija Triglav, Jesenice 100.000 Ob tej.priliki izrekamo iskreno zahvalo pri- Trgovsko podjetje Rožca, Jesenice 30.000 mariju v jeseniški bolnišnici dr. Fraincu Železniško transp. podjetje, Ljubljana 25.000 Brandsteterju in zdravniku dr. Vidaliju, Rešilna postaja Jesenice 10.000 kakor tudi osebju internega oddelka za po­ Knjigarna Jesenice 10.000 zornost, skrb in nego v času njegovega Kinopodjetje Jesenice 25.000 zdravljenja v omenjeni bolnišnici. Zahvalju­ Vino Gorenjka, Jesenice 27.000 jemo se tudi pevcem in godbi za ganljive Dovič Marta, šivilja, Jesenice 10.000 žalostinke, članom igralske družine DPD Kmetijska zadruga Kranjska gora 5.000 Svoboda ter vsemi, ki so nam v težkih dneh Kino Radio, gostišče 5.000 stali ob strani. Iskrena zahvala številnim da­ Gostišče Vipavec, Jesenice 5.000 rovalcem vencev in cvetja, kakor tudi go­ Jugošpcd, Beograd 4.000 vornikom za poslovilne besede pred osnov­ Podjetje „Kroj", Jesenice 4.000 no šolo in ob odprtem grobu, kakor tudi Svete Henrik, mizarstvo, Jesenice 5.000 mnogim prijateljem in znancem, ki so ga Soberl Leopold, dimnikar, Jesenice 1.000 spremili na njegovi zadnji poti v prerani Noč Alojz, pekovski mojster 1.000 grob. Posebna zahvala tudi njegovim biv­ Urbas Franc, Moste 1.000 šim sodelavcem iz vzdrževalnih obratov Ja­ Iludovernik Francka 1.500 vornik III. za d en a r no pomoč. Bizjak Fani, gostilničarka 2.000 Žalujoči: Kavalar Jože. sobo slikar 5.000 žena Zofija, sin Franci, snaha Dana, Knific Jože 1.500 hčerki Marica in Anica ter ostalo Trg. podjetje „Kovinar", Jesenice 10.000 sorodstvo. Skupaj * 100.000

2ELEZAR - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE 4 FEBRUAR 1957 — ŠT. 2 — LETO fi Izdaja tovarniški odbor Sindikalne podružnice 2J / Ureja uredniški odbor / Odgovorni urednik: Janko Burnik, Obrtniška 31 / Naslov uredništva: Uredništvo »Zelezarjac Tehniški muzej Železarne Jesenice. Tel. 271. - Dopise in fotografije pošiljajte na naslov uredništva do vsakega 10. v mesecu. - Rokopisi se ne vračajo. / Tiskala tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju. / Klišeje izdelala klišarna »Gorenjskega tiska« v Kranju. Prva in zadnja stran ovitka: Pri Plavžih — sta delo akademskega slikarja Jaka Torkarja. Ivan Saksida, sekretar tovarniškega ZK Včeraj, danes jutri

Nenehna je borba delavskega razreda pri omejene, so bili proizvodni in drugi uspehi graditvi socialističnih odnosov, prav tako zadovoljivi. pa je poglavitna vsebina dela in naporov Člani organizacije Zveze komunistov mo­ članov organizacije Zveze komunistov v to­ ramo biti nosilci socialistične misli, našim varni in izven nje. Krepitev vloge delavskega sodelavcem v obratnih kolektivih pa mo­ razreda se izraža predvsem pri utrjevanju ramo posredovati dragocene in koristne last­ socialistične demokracije v celotnem živ­ nosti, ki morajo krasiti slehernega izmed ljenju in razvoju države, kakor tudi pri nas; vztrajnost, pravičnost itd. delavskem samoupravljanju na gospodar­ Zavedati se moramo, da je nenehno po­ skem področju. Tu prihaja do vedno večje udarjanje teh dobrih lastnosti pri naših veljave tudi razširjanje boja za dvig socia­ ljudeh bilo uspešno in da bodo naši sode­ listične zavesti delovnih ljudi, njihovo po­ litično, ekonomsko in tehnično usposablja­ lavci tudi v bodoče kar najbolj ugodno nje za izpolnjevanje nalog, ki jih narekuje sprejemali dobronamerne smernice, ki jim delavsko in družbeno upravljanje, vse to bodo koristne pri njihovem nadaljnjem de­ je važno in pomembno delo organizacij lu. Zveze komunistov. Te naloge zahtevajo več­ Naš narodnoosvobodilni boj je rodil dra­ jo samostojnost in tudi več znanja. Komu­ gocene sadove in rezultate, ki pa jih v nisti se moramo boriti v naših delavskih mnogih primerih ne cenimo pravilno. Pri­ svetih ter v delovnih kolektivih za dosled­ znati moramo, da je ugled naše Jugoslavije no in pravilno izvajanje gospodarske poli­ vedno večji in poudariti moramo, da je tike, Tiar terja tudi solidno politično in vloga Zveze komunistov in njenih članov organizacijsko pripravo. Vedeti je treba, bila in bo tudi v bodoče odločilnega po­ da so naši delavski sveti še razmeroma mena za povečanje napredka in blaginja mladi in neizkušeni, zato moramo prav ko­ nas vseh. Komunisti ne smemo dovoliti, da munisti prispevati, da bodo člani teh svetov bi se utopili v svojem okolju, pač pa mo­ lia svojih zasedanjih razpravljali in dajali ramo biti nosilci napredka, kakor jih je tudi koristne predloge, skrbeti pa bo treba dala znanost marksizma - leninizma. Prav tudi ža to, da bo do veljave prihajala ko­ tako komunisti ne smemo dovoliti, da bi lektivna volja itt odgovornost članov or­ popuščali pri svojem delu spričo vsakdanjih ganov delavskega in družbenega upravljanja. težav, temveč moramo imeti pri vsem tem Komunisti moramo biti dosledni borci široko obzorje. Komunisti smo bili v času za odpravljanje birokratskih tendenc, ki sc NOB dosledni pri izpolnjevanju gesla o tu in tam še vedno pojavljajo v naših grup- bratstvu in edinstvu, med ljudmi pa smo nih delavskih svetih. Kljub temu so delav­ sejali duha pravičnosti in ljubezni, celo do ski sveti pri svojem delu v času svojega listih, ki so bili zapeljani. Prav zaradi tega obstoja dosegli lep napredek, obogatili pa so moramo biti tudi danes spričo tolikih pro­ se tudi z dragocenimi izkušnjami. Če upo­ blemov in težav vztrajni, kakor smo bili v števamo, da so bile materialne možnosti vojnih in prvih povojnih letih.

33 Ne bojim se javno povedati, da tovarniški in slabe strani dela OOZK v obratih. komite ZK z nekaterimi komunisti ni za­ Tovarniški komite v naši tovarni je prav dovoljen, predvsem zaradi njihovega zadr­ tako ugotovil, da se je položaj po zad­ žanja, kajti prehitro so klonili pred vsako­ njem aktivu, ki je bil lani v mesecu dnevnimi težavami in vrgli puško v koruzo. oktobru na Jesenicah, precej izboljšal. Pro­ Ce smo se komunisti znali boriti proti pre­ gram, ki je bil sprejet na omenjenem aktivu, močnemu sovražniku med štiriletno narod­ pa koristno služi našim osnovnim organi­ noosvobodilno borbo, tedaj ne bo težko zacijam pri njihovem delu. Prav tako so premagati težav in problemov, ki jih se­ nam dragoceni napotki in smernice sekre­ veda ni malo. Naš cilj je in bo tudi v bo­ tarja CKZKS tov. Miha Marinka in Toma doče dokončna zgraditev socializma. Ven­ Brejca in že danes lahko ugotavljamo, da dar socializem ni samo v tem, da gradimo se je v precejšnji meri dvignila zavest pri nove tovarne itd. Socializem je nekaj več. naših komunistih kakor tudi pri ostalih so­ Ne smemo dovoliti, da bi bila ideja mark­ delavcih v našem kolektivu. sizma - leninizma kompromitirana, kajti Dne 12. 2. 1957 je bila v veliki dvorani mnogi narodi, ki so si že priborili svojo sindikalnega doma pri Jelenu IX. redna neodvisnost in tudi narodi, ki še živijo v letna konferenca Zveze komunistov naše kolonialnem sistemu, vidijo v naši Jugosla­ Železarne. Konference se je udeležilo 168 viji svetal vzor. Če bi grešili v tej smeri, voljenih delegatov iz 27 osnovnih organi­ tedaj bi prizadejali veliko škodo ne samo zacij ZK, kakor tudi gostje iz Zenice, Lito­ sebi, temveč tudi stvari mednarodnega so­ stroja, Iskre, Verige iz Lesc in organizacij­ cializma in napredni miselnosti in to prav ski sekretar Okrajnega komiteja ZK tov. v času, ko se utrjujejo mednarodni odnosi. Jensterle Albin, sekretar Obč. komiteja ZK Če je temu tako, tedaj ni prav, da se tov. Ivo Sčavničar, predsednik ObLO tov. nekateri člani Zveze komunistov odtegujejo Maks Dolinar, tehnični direktor železarne, svojemu delu z izgovorom, češ, ne izpla­ tov. ing. Konstantin Rebek, obratovodja ča se boriti, saj jih itak dobivamo po glavi, marlinarne tov. ing. Prešeren in drugi. kadar rečemo ali predlagamo nekaj pamet­ Poročilo tovarniškega komiteja je pri­ nega in poštenega. Tega ne zanikamo, ker pravljeno tako, da so delegati kakor tudi je res bilo nekaj takšnih primerov. Vendar gostje lahko sodelovali v razpravi, ki je bi se moral vsak prizadeti v takem primeru bila zelo razgibana. V razpravi so komunisti še bolj zavzeti za svoje stališče in s svojim glasno in jasno povedali svoje mneinje, vzgledom dokazati, da je pravica na nje­ konferenca pa je sprejela tudi vrsto korist­ govi strani. Zaradi tega seveda ne gre po­ nih predlogov. puščati pri delu in zavzemati pasivno sta­ Tov. Jensterle je v svoji razpravi ugodno lišče do udejstvovanja v družbenih in poli­ ocenil delo naše organizacije, grajal pa je tičnih organizacijah. tudi naše stališče do sprejemanja mlajših Osnovne organizacije Zveze komunistov v delavcev v vrste Zveze komunistov. Plodna naši tovarni, ki delujejo v posameznih obra­ razprava na že omenjeni konferenci je dala tih in oddelkih, so polagale obračun eno­ napotilo novoizvoljenemu komiteju za ak­ letnega dela v dneh od 9.—21. januarja 1957. tivno delo pri opravljanju častnih in tudi Osnovne organizacije ZK so dobro uspevale odgovornih nalog, ki se postavljajo pred pri svojem delu v tistih obratih, kjer so organizacijo Zveze komunistov. Konferenca komunisti upoštevali že navedena načela in je izvolila nov, 15 članski tovarniški komite, je vedno prišla do polnega izraza vloga ker so bili delegati mnenja, da je bilo treba Zveze komunistov ter ni prišlo do trenj, povečati število članov sedanjega komiteja ki več ali manj vplivajo na storilnost in tudi od 11 na 15 članov. zadovoljstvo ljudi. Tem organizacijam je V tovarniški komite so bili izvoljeni na­ dala konferenca še boljše smernice in na­ slednji tovariši: Franc Horjak iz martinarne, potke za njihovo bodoče delo. Nekaj na­ Janko Verdnik, garaža, Jože Ulčar, elektro- sprotnega pa so doživele tiste osnovne or­ peč, Peter Žbontar, Javornik L, ing. Ivan ganizacije Zveze komunistov v obratih, kjer Arzenšek iz glavne pisarne, Rok Globočnik, vodstva In tudi komunisti niso odigrali v žebljarna, ing. Alojz Pohar, plavž, Zdravko celoti dobro svoje vloge. V teh organizaci­ Črv, Javornik I., Justin Talar, Javornik III., jah je večkrat prišlo do izraza licemerno, Bogdan Knaflič, glavna pisarna, Ivan Žemva, demagoško ponašanje vodstev in članov gradbeni oddelek, Dante Jasnič, glavna pi­ demagoško 5n neodgovorno ponašanje vod­ sarna, Stanko Mugerli, glavna pisarna, Slav­ stev in članov OOZK, kar je pokazalo na sami ko Markcij, jeklovlek in Ivan Saksida, pro­ konferenci, kakor tudi na vseh področjih metni oddelek. dela precejšnjo škodo. Referati na teh Izvoljeni člani komiteja bodo svojo dolž­ konferencah so bili dobro pripravljeni, nost opravili, če bodo izpolnjevali postav­ vsestransko pa so bile ocenjene dobre ljene naloge po že določenih smernicah.

34 Sklepi IX. rednega zasedanja Delavskega sveta

1. Družbeni plan podjetja se ne sprejme vem tarifnem pravilniku z veljavnostjo od na tem zasedanju, ker še niso jasne per­ 1. 1. 1957. spektive glede cen in se bo ta plan sprejel 4. V zvezi z investicijami za leto 1957 so obenem s finančnim planom podjetja. bili postavljeni naslednji sklepi: 2. Glede ureditve plač v podjetju je DS a) DS smatra, da se pogodbe z banko ne posamezno sprejel sledeče sklepe: morejo stornirati, temveč se kvečjemu lahko a) Kot osnova za ureditev plač uslužben­ spremene v smislu kriterijev, kot jih je cev se sprejme izvršena analitična ocenitev postavila skupščina. Torej se smatra transa, delovnih mest uslužbencev. Ta osnova naj dodeljena za leto 1957, kot parcialna transa bo orientacija za to ureditev. Za druga v okviru posojila. delovna mesta ocenitev še ni izvršena in se b) V primeru storno pogodb z inozemski­ zato to vprašanje reši samo za uslužbence. mi dobavitelji mora naše podjetje stornirati b) Za delovna mesta delavcev je še na­ štiri pogodbe. Odrejeni čas 14 dni smatramo, dalje osnova za ureditev plač sedaj veljavna da je za razčiščenje vprašanja obvez, ki po tarifna postavka z možnostjo prehodnega stornu nastajajo, prekratek. DS predlaga popravka. vsaj 30 dni. c) DS sprejme predlog komisije za plače, c) Ker se ne more oceniti, v kakšni fazi da se za uslužbence in delavce, ki delajo se nahajajo dela pri podjetjih — dobavite­ po času ter delovodje, odrede tarifne po­ ljih in da ne bi mogel obstojati v slučaju stavke v razponu. Za delavce, ki delajo v storna sum o kakršnihkoli nepravilnostih, normi, se formirajo fiksne tarifne postavke. je nujno, da razgovorom prisostvuje pred­ d) DS pooblasti UO, da uredi preliv mase stavnik investicijske banke, ker ta nosi stro­ plače iz delovnih mest delavcev po času, na ške storna. delovna mesta, ki delajo po normi. De­ 5. Potrdi se I. del programa koriščenja lovnim mestom se doda poleg 500 din in 10 amortizacijskih skladov za leto 1957 in sicer: odnosno 5% poviška še fiksni znesek za VK Amortizacijski del za 5, za KV 3 in za PK 1 din. Na isti način vzdrževanje 552,567.366 din se uredi razpon za uslužbence iz mase, ki Amortizacijski del za je določena za uslužbenske plače. zamenjavo 296,474.909 din e) DS pooblasti UO, da podrobneje uredi Skupno 849,012.275 din prelivanje mase plač iz višje v nižjo sku­ 6. Iz sklada prodanih osnovnih sredstev pino in bo o tem podrobnem predlogu DS se prioritetno nabavi naslednje: naknadno sklepal. Jeklarna: Nabava 5 voz t) Za dokončno ureditev tarifnih postavk s haubami 10,000.000 din delavcev in uslužbencev se grupnim delav­ Elektrodni odd.: Nabava skim svetom odobri primerna vsota. strojčka za varenje poli- g) Načelno se je držati pri določanju plač vinil vrečk 245.500 din in tarifnih postavk ocenitve delovnih mest, Prometni odd.: 2 nova 4-osna ne glede na to ali se s tem tarifne postavke voza 1,405.200 din ali plače znižajo. Elektrod, odd.: Globinska peč h) Prvi obračun za tista delovna mesta, za sušenje bazičnih elektrod 1,761.078 din ki bodo plačana v razponu, se izvrši v pred­ Cevarna: 2,5 t žerjav v tem videnem povprečju. V razponu bodo odre­ oddelku 11,194.700 din jene plače in tarifne postavke v naslednjih Tudi v bodoče naj se za črpanje sredstev obratih: vzdrževalni obrati, promet, trans­ iz sklada prodanih osnovnih sredstev po port, energijski, OTK, komunala, sekreta­ strokovni komisiji sestavi prioritetna lista. riat in nabavni. 7. V bodoče je zaostriti borbo za zmanj­ Vprašanje obratnih vzdrževalcev se pred­ šanje prekršitve rokov plačila računov na loži UO v ponovno razpravo. delih po amortizaciji za vzdrževanje, ker 3. Odobri se predlog komisije za tarifna se drugače bremeni amortizacija za pri­ vprašanja glede novih delovnih mest za hodnje leto. obrate: vis. peč, jeklarno, žično valjamo, 8. Pri Upravi stanovanjskega sklada pri transport, elektrodni oddelek in šamotarno, ObLO Jesenice najame Železarna Jesenice ki predlagajo v vsakem od navedenih obra­ posojilo za zgraditev stanovanjskih objek­ tov po eno novo delovno mesto in sicer tov, t. j. stanovanjskih blokov XI., XII. in „a,si!stenta za vzdrževanje". XVI ter ureditev fasad ostahh blokov v Predlagano povišanje tarifnih postavk za višini 141,719.128 din. asistente vzdrževanja v valjarni 2400, Javor- 9. DS potrdi pravilnost stališča komisije niku I. Javorniku III naj se uredi po no­ za vzdrževanje pri DS, da naj bi imela

35 Železarna Jesenice, ki investira izgradnjo dinarjev, razen osnovnega sredstva, ki je stanovanjskih objektov, tudi pravico raz­ bilo določeno, da ga bo pridobil tov. Pi- deljevanja v teh blokih s tem, da uredi to kon Janez, ker privatniki niso upravičeni uprava podjetja

Nova pota V NAŠEM

Vsi znaki kažejo, da smo v pogledu nagra­ PLAČNEM SISTEMU jevanja delavcev in uslužbencev krenili na pot, ki obeta pozitivne rezultate. Vključitev vzgor. Ker mora biti obračun cenika norm 500-dinarskega dodatka v plače in zvišanje izražen na odrejeno tarifno postavko, s pla­ plač za 5°/o za PK in NK delavce ter nižje čami v razponu pa bo nujno, da bodo ne­ strokovne uslužbence ter 10°/o za KV, VK de­ kateri delavci imeli večjo tarifno postavko lavce in SS in VS uslužbence, je samo od tarifne postavke za obračun norme in namera, da se ob tej priliki izvede pravič­ bo tako faktor norme višji, zaradi česar nejša diferenciacija vrednosti dela po po­ bodo ostali delavci oškodovani na zaslužku. sameznih delovnih mestih. Kolektivom je Za določanje višine tarifnih postavk usluž­ prepuščeno, kako naj sredstva tako zviša- bencev za tarifni pravilnik za leto 1957 bo slu­ nega plačnega sklada porazdele. Dovoljeno žila analitična ocena delovnih mest, katero je prelivanje mase plačnega sklada iz PK, je izdelal Biro za organizacijo v letu 1956. NK delavcev in nižjih strokovnih uslužben­ Sistem plač v razponu bo z individualnim cev v KV, VK in SS in VS uslužbence ter ocenjevanjem omogočil nekoliko večje pla­ obratno. V drugem primeru t. j. prelivanje če, kakor bi bilo to s tarifnimi postavkami v fiksnih zneskih. Na ta način se bodo tudi KV, VK delavcev, SS in VS uslužbencev v izravnale plače na delovnih mestih, katera PK in NK delavce in nižje strokovne usluž­ so bila nižje ocenjena od sedanje vrednosti. bence, je seveda dovoljeno s privoljenjem Na ta način dejansko uslužbenci ne bodo odn. pristankom okrajne komisije za plače. izgubili na zaslužku. Le nekaj delovnih mest Dosedanji togi sistem tarifnih postavk je bo ostalo na dosedanjih prejemkih, to pa mogoče spremeniti in določati plače v raz­ zato, ker so bila odprta v letu 1956 in se je ponu. Pri sistemu določanja plač iz ravni v višina tarifnih postavk določila že na pod­ razpone je treba uvesti istočasno tudi oce­ lagi analitične ocene delovnih mest. njevanje posameznika na delovnem mestu. Za delavce analitična ocena delovnih mest Ta sistem nagrajevanja omogoča potrebno še ni do konca izvedena. Zato se pri novem vzpodbujanje za večjo delovno storilnost določanju tarifnih postavk v razponu za tako pri delavcih kakor uslužbencih. Do­ tarifni pravilnik za leto "1957 ni moglo upo­ slej smo tak način nagrajevanja močno po­ rabiti analitične ocene delovnih mest, mar­ grešali in zato tudi nismo mogli zadovoljivo več se je iskalo pravičen razpon glede na povečali delovne storilnosti. vrednost in odgovornost na delovnih me­ Železarna Jesenice se je prav iz navedenih stih in pravilno razmerje med posameznimi razlogov odločila, da za leto 1957 uvede kvalifikacijami. V glavnem bodo vsi, tako nov sistem nagrajevanja s plačami v raz­ delavci kakor uslužbenci, dobili nove plače ponu in to za uslužbence in delavce vzdrže­ povečane za 5—10°/o, z razponom pa še celo valnih obratov, ki delajo po času. Za pro­ nekaj več. Ob tej priliki je potrebno nagla- izvodne obrale pa bodo tarifne postavke siti naslednje: določene v fiksnih zneskih. V proizvodnih S tem, ko smo šli na določanje tarifnih obratih je namreč težko uvesti sistem plač postavk v razpone, je bilo mogoče dati ne­ v razponu, ker mora normni cenik temeljiti koliko višje tarifne postavke delavcem v na v naprej določeni tarifni postavki. Pri proizvodnji, dočim bodo delavci in usluž­ plačah v razponu pa se z ocenjevanjem ta­ benci s tarifnimi postavkami v razponu pri­ rifna postavka spreminja navzdol ali na- šli do enakih tarifnih postavk z ocenjeva-

36 njem. Prva ocenitev bo izvršena že vzpo­ vim piačni m sistemom bomo tako dokončno redno s sprejetjem novega tarifnega pravil­ prelomili z dosedanjim sistemom, v katerem nika. Druga ocenitev pa v teku leta, o čemer res ni bilo mogoče v teku leta še tako prid­ bo posebej sklepal CDS. Sistem plač v raz­ nemu delavcu povečati tarifne postavke niti ponu nam tedaj omogoča, da smo delavcem za 0,50 din. v proizvodnji takoj zvišali fiksne tarifne po­ Ali gredo razponi v plačali med posamez­ stavke za nekaj več kakor 5 in 10%, vsem nimi kvalifikacijami predaleč oz. v prevelik ostalim pa bo to omogočeno preko ocenje­ razkorak, je vprašanje, na katerega naj od­ vanja, ki bo upoštevalo doprinos posamez­ govori sam kolektiv. £no je gotovo, dose• nika glede na strokovnost in pridnost. danji razponi so odločno premajhni in pre­ Morda nekaterim to ne bo všeč. Hoteli malo stimulativni za odgovorna delovna bi, da se novi piačni sklad podeli linearno mesta. To velja za delavce kakor uslužben­ na vse enako. S tem pa bi gotovo ne dosegli ce. Vprašanje pravilne višine osnovnih plač zaželenega cilja v pogledu večje proizvod­ in življenjske ravni je druga zadeva, ki ne nosti dela. Dosedaj smo vsi ugotavljali, da sodi v sklop te razprave. Resnica pa je, da piačni sistem ni stimulativen in ne dovo­ bomo z novim plačnim sistemom, ki bo, ljuje, da bi večjo delovno storilnost tudi kakor vse kaže, v najbližji bodočnosti še delu in vloženemu naporu pravilno in pra­ bolj sproščen, to, kar bomo več naredili in vično nagradili. No, to bo sedaj mogoče. Potrebno bo samo kar najbolj objektivno prihranili, sami lahko dali tistim, ki se bo­ ocenjevanje posameznikov od strani nadre­ do bolj zalagali. jenih, ki bodo za ocenitev zadolženi. Z no­ R. J.

Poročilo o obratnih nezgodah za mesec januar

Nezgod Izpad Obrat Stalež Smrtne Ostalo Skupaj % dn- ur v din m 2 m Z m ž Visoke jpeči 365 _ 11 11 3,0 123 984 59.354.— Martinarna 538 — — 14 14 — 2,6 154 1232 74.314.— Elektropeč 88 — — — —• — — — — — — Javornik I. 733 — — 15 1 15 1 2,1 182 1456 87.325.— Valjarna 2400 220 — — 3 — 3 — 1,3 121 968 53.389.— Javornik II. 390 — — 9 — 9 — 2,3 10? 824 49.705.— Javornik IV. 60 — - 1 — 1 —, 1,6 12 96 5.790.— Žična valjarna 207 — — 9 — 9 —, 42 336 20.267.— Jeklovlek 125 — — — — — — — — — — Predelovalni 638 — — 9 — 9 — 1,3 70 560 33.779.— Cevarne 194 — — — — — — 34 272 16.407.— Elektrodni 114 — — 1 — 1 — 0,9 1 8 484.— Livarna 192 — — — — — _ — — — Samotama 206 — — 1 _ 1 : 0,5 8 64 3.360.— OTK 153 — —, 1 — 1 0.6 2 16 965.— Energijski 174 — — 2 — 2 — 1,1 34 272 16.407.— Mehanična del. 297 — —, 3 — 3 — 1,3 29 2?2 13.99«.— Konstrukcijska 189 — — 4 4 — 2,5 82 656 39.569.— Elektrodelavnica 126 — —. .— — M. — — Gradbeni 218 — —- 1 — 1 —. 0,3 18 144 3.688.— Javornik II. 380 .— . — 5 1 5 1 1,4 90 720 43.430.— Promet 389 — 5 1 5 —. 1,2 144 1152 69.488.— Transport 205 — —• 5 1 5 1 2,7 58 464 27.938.— Kapitalna 61 — —. — — —. — — Garaža 20 — — — - , — — —. Direkcij a 216 —. — — — —. — — — Pomožna služba 122 '. — — —. — Komunalna odd. 132 — —. — — — — — MIS 16 — — — • Nabavni oddelek 44 — — — — — — — — —

Skupno 6812 89 3 99 3 1,4 1307 10.456 630.705.--

Skupaj nezgod 102

37 predsednik komisije za plan pri delavskem svetu O družbenem planu za leto 1957

Proizvodni plan Železarne za lelo 1957 znaša 772.600 ton proizvodov. Zvišanje plana napram izpolnitvi 1956 znaša 7.534 ton ali 0.97«/o, napram planu 1956 pa znaša zvišanje

14.620 ton ali 1,9 o/0. Primerjalna tabela izpolnitve 1956 in pred­ videnega plana 1957 po posameznih obratih Rezalci starega železa Foto Torkar je takale: i -: • •' skok v kvalitetnem premiku asortimana in Plan Izpolnitev 1956 ton to še prav posebno v onih obratih, kjer so 1957 bile vložene investicije. Visoke peči 117.981 96,7 116 009 Proizvodni plan visokih peči je znižan v primerjavi s planom v letu 1956 za 6.000 t, Martinarna 239.813 102 215 C03 zaradi predvidenega remonta visokih peči Električna peč 9.670 98,9 11.100 št. 1. Količinsko je plan 116.0001 sicer možno Težka proga 115.227 109.7 111.C03 izvesti, vendar s predpostavko, da se za­ + 13.0001 uslug gotovi pravočasno tudi vse predvidene su­ Lahke proge 45.346 108 15.000 rovine in mlin za ostružke. Žična valjarna 41.694 97 13.000 Martinarna zvišuje svoj proizvodni plan Valjarna 2400 57.398 95,7 60.000 za 10.000 ton. Možnost večje proizvodnje daje uvedba oljne kurjave na pečeh, boljše Valjarna 1300 35.010 93,1 38.100 izkoriščanje kapacitet in količinskega fonda Jeklovlek 3.863 113,6 3.400 in boljša organizacija dela. Hladna valjarna 9.389 97,3 10.000 Osnovni pogoji za izpolnitev plana elekt- Žičarna 35.434 97,1 37.000 ro peči so v glavnem dani, razen zagoto­ Žebljarna 10.230 94,6 10 000 vitve električne energije, kar lahko bistveno Cevarna 10.688 106,9 10.000 vpliva na izpolnitev plana. Elektrodni odd. 2.413 60,3 3030 Vroče valjarne zvišujejo svoje plane v Livarne 8.055 117,4 7.000 smislu boljšega koriščenja kapacitet in ko­ ličinskih fondov, boljše organizacije dela Opekarna 22.850 102 22.400 in povečanja storilnosti. Za uspešno izvaja­ nje postavljenih planov je v valjarnah po­ Blagovna proizvodnja sicer ne kaže bi­ trebno rešiti čimprej nekatere važne pro­ stvenega povečanja, pač pa se zapaža velik bleme kakor:

38 Zmanjšanje zastojev prog, zagotovitev podjetja z ozirom na predvideno podraži­ rezervnih motorjev in potrebne rekonstruk­ tev rude za 45«/o od osnovne cene in nepo­ cije ogrevnih peči. polne uspehe poizkusnega obratovanja vi­ Tudi predelovalni obrati zvišujejo v glav­ sokih peči po varianti BI in B2. nem svoje proizvodne plane v smislu bolj­ šega koriščenja kapacitet in povečanja sto­ rilnosti ter so plani dosegljivi. Zagotoviti Pregled produkcije prodaje in ustvarjenega jim je treba le potrebno količino kvalitet­ dobička v letih 1954, 1955, 1956 in predlog nega polfabrikata. V žičarni je z nabavo za leto 1957 štirih novih vlečnih strojev za patentirano žico možno dvigniti proizvodnjo na 40.000 t. Produk- % izvr. Dobi­ Udeležba Varilne stroje naš-e cevarne bo treba v Leto Prodaja doglednem času zamenjati s stroji kapaci­ cija plana ček pod j etja tete 15—20.000 ton. Elektrodni oddelek zni- 1954 708.023 105,8 20.727 4.899 364.936 ••uje svojo proizvodnjo zaradi pomanjkanja naročil za gole elektrode. Da se sedanje 1955 744.993 98,9 21.511 3.864 356.083 stanje v tem oddelku popravi, bo potrebno 1956 765.066 100,9 22.992 2.607 216.628 pravočasno pričeti z novimi izdelki in slediti 1957 772.600 23.360 še ni poznano razvoju varilne tehnike, pojačati delo naše komercialne službe s tečaji za tuje varilce, Iz zgoraj navedene tabele o ustvarjeni z demonstracijami pri kupcih, z brošurami produkciji, prodaji in dobičku v letih 1954, in prospekti. 1955, 1956 je razvidno, da nam proizvodnja Važen del količinskega plana so tudi nor­ vsako leto vztrajno raste, dočim se ustvar­ mativi izplenov, ki bistveno vplivajo na iz- jeni dobiček in udeležba podjetja na do­ polnjenje finančnega plana podjetja. Na­ bičku kljub premiku v kvalitetnejši asor­ čelno se postavlja, da se znižanje izplenov timan vedno manjša. Za leto 1957 finančna za leto 1957 v primerjavi z izpolnitvijo v situacija podjetja zaradi nameravane po­ letu 1956 odobri in upošteva samo v tistih dražitve rude in dela visokih peči še ni obratih, kjer obstojajo zato objektivni vzro­ jasna. Glede na to, da se plan visokih peči ki, t. j. poslabšanje osnovnih surovin ali še preverja in bo potrebno v izdelavi fi­ premik v kvalitetnejši asortiman izdelkov. nančnega plana podjetja za leto 1957 upo­ Pregled premika asortimana v letu 1957 na­ števati nekatere korekture v predvidenih pram realizaciji 1956 nam daje naslednjo postavljenih normativih potrošnje materiala sliko: (koks) ter podražitev rude za 45 »/o, je De­ lavski svet Železarne sklenil, da se družbeni plan ne bo sprejel ločeno po količini in Plan 1957 Izvršenie 1956 finančni plan, temveč se bo sprejel količin­ v tonah v tonah ski plan skupno s finančnim, ko bo jasna Kotlovska pločevina 2.100 2.100 tudi finančna situacija podjetja. Ladijska pločevina 19.000 25.000 Inter. obv. 31.000 t Dinamo pločevina 500 2.000 Karel Destovnik - Kajuh Dekapirana pločevina 3.000 9.500 Pocinkana pločevina 1.900 6.000 Hladno valj. trakovi 500 Moj ded Patentirana žica 1.000 4.100 Petdeset let je v tovarni umiral Pocinkana žica 2.900 . 5.000 in delal za druge kot vol; Elektrode gole 600 - 900 nikdar se smejal ni, nikdar se upiral, Elektrode oplaščene 1.800 2.100 po šihtu je sklonjeno šepal domov. Brušeno jeklo 600 400 (ni naroč.) Tih je in skromen, navajen trpljenja, da skoraj govorit ne upam se z njim; Z analizo pogojev dela in možnosti iz- vsega naveličan, sit vsega življenja, polnjenja količinskih planov po obratih se zajetega v bol in v tovarniški dim ugotavlja, da je izpolnitev količinskega ola- na Železarne globalno mogoča, s predpo­ A kadar ob vinu mu v žilah vzkipi, stavko, da so zagotovljene osnovne suro­ takrat bi vso plačo naenkrat zapil vine, električna energija in potrebna delov­ in dolg svoj tovarnarju vrnil s pestmi, na sila, ni pa še jasen finančni uspeh z veseljem — ko psa bi takrat ga ubil.

39 DIM, PRAH IN BOJ Težko je popravljati nekaj, kar je napisano in izrečeno ter podkrepljeno s številkamiza čisto, ozračje na Jesenicah pa čeprav napačnimi. Tako je tudi s široko razpravo na raznih sestankih in v časopi­ sih o zaprašenosti ozračja na Jesenicah. Nihče ne oporeka, da je nujno potrebno ukrepati. Da je v ozračju preveč prahu in da elektro-filtra. Če bi kupili pri tej firmi po­ nekatere zvrsti rastlinstva ne prenesejo! trebne načrte in nekatere dele, bi imeli sicer vpliva škodljivih sestavin dimnih plinov, ki materialno garancijo, stalo bi nas pa 1/2 mi­ izhajajo iz peči naših obratov in da ta prah lijona nemških mark. Zadeva je bila nekaj­ in plini škodljivo vplivajo tudi na ljudi. krat predložena v razpravo tehničnemu svetu Ni moj namen, da bi razpravljal o posa­ podjetja. Izdelane so bile predkalkulacije za meznih izjavah ali člankih. Da pa uvidite razne načine izvedbe. Dokončno je bil črtan kako malo resnosti in stvarnosti je v objav­ konstruktivni del naprave, ki zahteva popolno ljenih člankih, se bom poslužil primerjave izpremembo vodnega čiščenja. Da se ugotovi podatkov iz članka „Za čisto ozračje", ki je pravilnost konstruktivne izvedbe elektro- izšel 4. 2. 1957 na peli strani v „Ljudski filtrov, je bila izvedena vrsta poizkusov. pravici". Avtor navaja, da odide dnevno v Ti so bili zaključeni decembra 1956. Rezul­ atmosfero iz naših plavžev 48 ton prahu, iz tati teh poizkusov so pokazali tudi pot za pokurjenega premoga kar 110 ton pepela, izvedbo konstrukcije vodnega čistilca. Le­ razen tega še 8 ton žvepla in tako nastane tos so sredstva za gradnjo čistilcev zago­ samo iz teh virov v Železarni dnevno 166 ton tovljena. Rezultati preizkusov so trenutno materiala, ki uničuje naše zdravje in rast­ v študiju pri strokovnjakih, katere smo pri­ linstvo bližnje okolice. Če upoštevam, da tegnili za rešitev tega vprašanja. Sedaj je treba še empirično določiti sistem čiščenja žveplo izhaja v obliki H2S in ,S02, S03) in potrebno količino vode za mokro čiščenje, H2S03, H2S04, ta količina še narasle. No, pa če to tudi zanemarim, zadostujejo samo da bi dobili zadovoljive rezultate. Zbrano v članku navedene količine, ki dajejo teden­ potrebno dokumentacijo bomo morali dati sko 1.162 ton materiala, kar je že za dve zaradi izprememb v ponovno revizijo. Da vlakovi garnituri, Mesečno torej 4.980 ton odstranimo ta del nadlege v jeseniški atmo­ ali približno 10 vlakov in letno 59.760 ali sferi, je potrebno vložiti še okoli 60 milijo­ približno 120 vlakov. Sicer sle pa že sami nov dinarjev. Z nadaljevanjem gradnje se uvideli, da so te navedbe smešne in da pepel bo pričelo takoj po odobritvi konstruktivnih pokurjenega premoga ne pihamo v zrak, izprememb, kar bo s pripravo dokumentacije temveč ga vozimo na odval. trajalo še gotovo do 1. 5. t. 1. V plavžnem plinu je sedaj 90—100 g prahu v vsakem Pravlako pozablja avtor, da tudi ves hlapni prostorninskem metru. Dokler smo dobivali del žvepla iz premoga ne prehaja v atmo­ lepo kosovno rudo, je bilo le okoli C0 g prahu sfero. Dosti ga ostaja v katranu, v žlindri in 3 v m plina. Od takrat se je zvišala tudi kapa­ drugod. Koliko lepše bi bilo, če bi prišli citeta peči. Kot že rečeno, zmogljivost čistil­ pisci takih člankov do uprave podjetja. Zve­ cev plina ne zadošča več. Vsako uro uhaja deli bi za točne podatke in tudi to, kaj je 3 v ozračje okoli 14.000m plina, ali dnevno podjetje že ukrenilo proti tej nadlogi. 3 336.000 m . Vsako uro gre v ozračje okoli Glavni vir prahu so že 'nekaj let plavži. 1360 kg prahu, ali dnevno 32.640 kg. Žal Obstoječi čistilci plavžnega plina imajo pre­ pa, čeprav MLO Jesenice še tako energično nizko zmogljivost in tako spuščamo v zrak postavlja sklepe, ta problem ne bo rešen v približno 25°/o proizvedene količine plavž­ 12 mesecih, temveč nekako do spomladi leta nega plina. Že od leta 1952 je podjetje pri­ 1958 — če bo šlo vse po sreči. Rešitev pa pravljalo dokumentacijo za gradnjo novih ni važna samo zaradi prahu, temveč tudi čistilcev plavžnega plina. Z gradnjo so pri­ zaradi gospodarnosti, saj izgubljamo dnevno čeli leta 1954. Vloženih je bilo do leta 1955 ogromne količine toplote s plavžnim plinom ca 180 milijonov. V letu 1955 so bila dela pri tej kritični situaciji z gorivi. zaradi nepopolne tehnične dokumentacije ustavljena. Ker se je medtem izkazalo, da so v projektu določene osnovne pomanjklji­ Druga naprava, ki nam dela preglavice, so vosti, je tehnični biro podjetja preveril izra­ pražilne peči. Te so bile postavljene za pra­ čune in res ugotovil napake. Treba je iz- zen je sideritne rude. Ker pa sideritne rude ni. premeniti predvideno konstrukcijo. Inozem­ odnosno je je premalo, imamo velike težave s ska firma, katera gradi slične naprave, je pripravo ostale rude, — služijo peči sedaj izrazila tudi dvom o pravilnosti konstrukcije tudi pri napravi limonitne rude. S tem pa

40 se še povečuje zapraševanje okolice in bi bilo dobro, da bi o tem razmislili malo pri novogradnji ni bilo predvidenih potreb­ tudi na MLO Jesenice, kadar prinašajo svoje nih naprav za preprečevanje tega pojava. Že sklepe. Ali so bili dovolj informirani in so nekako pred dvemi leti so začeli s pripravami, dovolj resno razmislili o tem, kako bi da se zajame prah pražilnih peči. Rešitev bilo na Jesenicah, če bi uresničili svoj tega vprašanja ni enostavna. Praši se le ob sklep in bi čez 3 mesece ustavili obratova­ praznitvah in to je 18 krat dnevno po 15 mi­ nje pražilnih peči ali čez 12 mesecev obrato­ nut. Praši se pri odprtini za praznitve in skozi vanje plavža, če v tem času podjetje ne dimnik. Dnevno uhaja v najneugodnejšem usposobi čistilcev, kar je tudi docela nemo­ primeru okrog 15 ton prahu. goče. Najprej smo nameravali zajeli prah v na­ Pa še nekaj. Prah bo izginil — plini bodo pravi, podobni iskrni komori kupolk. Ka­ ostali. Mogoče nekatera češnja ali zelenjava sneje je bila izdelana konstrukcija, ki se ne bo prenesla vpliva teh škodljivih plinov. že montira na dimnike pražilnih peči. Na­ Mogoče bodo morali posekati še katero prava je grajena na principu vodnega čišče­ smreko. Zavedati se pa moramo, da daje Že­ nja.. Prašenje bo omiljeno, ne pa odstranjeno. lezarna delo in kruh deseltisočem ljudi Je­ Kar zadeva prah, ga sedaj vlovimo okoli 60°/o', senic in bližnje okolice, skupnosti pa letno ko bodo vse te predvidene naprave gotove, milijarde dohodka. Da, tu menda ne bo težka ga bomo zajeli okoli 85°/o, ostali del pa bo odločitev. Namesto da nekateri tarnajo, naj še vedno uhajal v ozračje. raje pogledajo, katero rastlinje je odporneje, Veliko težje je vprašanje žvepla in vpliva kako bodo čimprej preselili šolo iz najožjega tega škodljivca na okolico. Premogi, katere območja podjetja, kako bodo nudili delov­ kurimo v generatorjih, imajo pač preveč nemu človeku in njegovi družini možnost, žvepla. Za nas bi bilo veliko boljše, da bi ga da se izogne neposredni okolici tovarne, bilo manj. Vpliva žvepla iz dimnih plinov izven delovnega časa. Te investicije bodo ne bomo odstranili. Z zboljšanjem kvalitete enostavnejše, nižje in gotovo rentabilne. Na- premoga in uvajanjem oljne kurjave bi se glašam pa še enkrat. Preden se iznaša kri­ stanje izboljšalo. Pri nekaterih napravah, tika in nepravilni podatki, je pač primer­ kjer se porabi velike količine premoga na neje pozanimati se za stanje pri upravi pod­ enem mestu, se izplača ugraditi morda tudi jetja. Saj Železarna ni podjetje, ki dela za čistilce plina, odnosno žvepla. Investicija interes posameznikov. Nihče iz vodstva pod­ za to pa bi bila zelo visoka in za naše prilike jetja nima interesa, kogarkoli varati z na­ in pogoje sploh ne pride v pristev. pačnimi podatki ali jih mogoče prikrivati. Pravijo, da je skupna škoda, ki jo je doslej Ali je mogoče, da se ločijo na Jesenicah povzročil prah in plini iz našega podjetja, interesi Železarne in MLO? Nihče ne bo cenjena na 150 milijonov din. Avtorji takih kritiziral in negodoval, če bo vsak problem, pregledov naj bi še registrirali, kolikšen je bil ki nastaja, pravilno obrazložen in dokumen­ v istem času doprinos skupnosti, ki ga je tiran. Toda treba se je posluževati resničnih ustvarila jeseniška železarna. Pa tudi, kolik podatkov in prave poti ter pravilno precenili je bil dohodek poedincev, ki danes vstajajo položaj in dane možnosti za reševanje pro­ kot poborniki „čistega ozračja" tudi vezan blemov, kateri so skupna skrb. na delo in uspeh našega podjetja. Mogoče Ing. Milan Marolt

Z vestnim in požrtvovalnim delom so preprečili

Sodelavci, zaposleni na prometnem od­ delku opravljajo vsakodnevno težko in hkrati večmilijonsko škodo tudi odgovorno delo. Poleg posluževanja proizvodnih obratov je osebju našega pro­ zato svoje odgovorno delo opravljajo kar metnega oddelka zaupana ludi varnost ljudi, najbolj previdno. Da je temu tako, potrjuje zaposlenih v naši železarni. Vendar to ni tudi primer, ko so člani obratnega kolektiva lahka naloga, če upoštevamo, da se delo prometnega oddelka preprečili nesrečo, ki zaposlenega osebja na prometnem oddelku bi lahko povzročila gospodarsko škodo v opravlja pod težkimi pogoji (pičlo odmerjen vrednosti več milijonov dinarjev. prostor). Prometniki, strojevodje, kurjači in Ob koncu vsakega ]ela je na železniški po­ drugi sodelavci, ki so zaposleni na promet­ staji precej vagonov in vlakov, ki čakajo na nem oddelku, dobro vedo, da le majhna na­ razvrstitev kompozicij ter prevozov v druge paka ali nepravilnost terja težke posledice, kraje. Tako je bilo tudi dne 30. 12. 1956 ob

41 Požrtvovalni in vestni delavci iz prometnega oddelka

4. uri zjutraj. Vlak F992 je štel 50 vagonov, požrtvovalni prometni delavci so ponovno železniško osebje na jeseniški postaji pa ga dokazali sposobnost upravljanja odgovorne­ je postavilo na novi izvozni tir naše tovarne ga dela, kajti zavedali so se, da bi utekli va­ in je bil tako potisnjen v padec preko raz- goni lahko razbili parno lokomotivo in po­ tirnika. Prvih 11 vagonov iz neznanih raz­ vzročili smrt kurjača Simonetiča. Razbiti logov ni bilo privezanih. Vagoni so zaradi vagoni bi obležali pred Zdravstvenim domom padca utekli v tovarno. Drveče vagone je na Scnožetih, potem ko bi uničili tudi elek­ prvi opazil postajni kretnik na postojanki L, trični drog z visoko napetostjo. Skupna go­ ki je telefonsko obvestil našega blokarja Čer- spodarska škoda bi v tem primeru znašala neta. Hkrati je dvignil slušalko tudi čuvaj nekaj sto milijonov dinarjev, saj je bila v že Jan'a na križišču pred marlinarno. Trenutek omenjenih uleklih tovornih vagonih nato- pozneje je čuvaj Janša položil zavorno coklo vorjena 250 tonska masa. na železniški tir in s tem omogočil zmanj­ Prometni delavci Černe Anton, Kova!: Pa­ šanje hitrosti uleklih vagonov, vendar le do vel, Korbar Franc, Simonctič Peter in Janša kurilnice, kjer je cokla zdrknila izpod koles Franc so v tem primeru postali vzor vsem zaradi gladkih tirov. Blokar Černe je medtem ostalim delavcem, zaposlenim v naši tovarni. zaprl zapornice in obvestil o veliki nevarnosti Upravni odbor Železarne, je na eni izmed tovarniški kolodvor, kjer je imel službo tov. zadnjih sej nagradil prizadevne tovariše iz Korbar. Le-la je obvestil prometnika Kovača, prometnega oddelka v skupnem znesku din ki je ukrenil vse potrebno, da se je kurjač 40.000.—. Omenjeni dogodek bo ostal sode­ Simonetič s svojo lokomotivo umaknil s tira, lavcem iz prometnega oddelka v trajnem po katerem so drveli utekli vagoni. Vagoni spominu, delovni kolektiv naše železarne so pridrveli s hitrostjo 60 km na uro. Kovač pa se omenjenim tovarišem zahvaljuje za in Korbar sta z zavornimi coklami zmanj­ vestno in požrtvovalno opravljeno delo v šala hitrost vagonov, ki so se nato ustavili usodnem trenutku, ko so sredi noči z veliko tik pred zaključkom tira. Celotni potek za­ prizadevnostjo preprečili gospodarsko škodo, ustavljanja uleklih vagonov je trajal le nekaj kakršne je bilo le malo v več desetletnem minut, vendar uspeh ni izostal. Vestni in razvoju naše železarske zgodovine. Drugi program praktične izobrazbe vodilnih Kjerkoli stopa človek v odnos do okolja, bolj popolnih, ki jih je sam ustvaril, se po­ srečuje nove neznanke, odkriva nova pota sveča sedaj veliko pozornost prav človeku, v izkoriščanju energije, nove metode dela. da bi bil tudi on čimbolj pravilno in sklad­ Čimbolj je naša proizvodnja mehanizirana no vključen v delovni proces. Morda res ni in čimbolj je njena organizacija popolnejša, mogoče takoj rešiti vseh stvari na najbolj tembolj se zahteva od človeka, da je tudi on sodoben način, zalo pa se moramo trudili, primernejši za delo v tem procesu. Tudi da bomo vsaj na določene težave in pro­ ljudje se moramo znati prilagodili novim bleme imeli pogled, ki ga zahteva sedanji zahtevam in pogojem dela, če hočemo iti čas in poskušali v okviru možnosti, ki jih vštric ali pa vsaj dohitevati one, ki so pro­ imamo, reševati te probleme in težave s izvodnost dela razvili na višjo stopnjo in tega vidika. hitijo še naprej. Temu namenu koristi tudi „Praktična Ob spoznanju, da je človek danes prav­ izobrazba vodilnega kadra" (PIV) in pri nas zaprav najbolj nepopolen „stroj" ob mnogo se je s prvim programom te izobrazbe se-

42 znanilo že precejšnje število našega vodilnega njevanja problema nakazuje vodilni osebi osebja. Pričenja se že, kljub temu, da prvi tudi vrsto ukrepa, ki bi bil najprimernejši program še ni končan, z drugim programom, in pravilen, da se problem ne bo več po­ v želji, da se seznani čimprej večje število javil. Zahteva pa se seveda, da je problem ljudi tudi s tem programom. Na poti je pravilno razčlenjen, ker le od tega zavisi, namreč že naslednji program in prav je, če ali bo odkrila res prava napaka, ki je po­ naše podjetje, kot eno največjih v državi, vzročila nepredvideni dogodek, ta pa posle­ osvaja in uporablja najsodobnejše metode dico, ki nas je opozorila na problem. Glede vodenja in upravljanja proizvodnje. Skrbeti na to, da se najde pravo napako, pa izbere­ je treba, da nas manjša in kasneje ustanov­ mo ustrezen ukrep, ki ga bo pa treba ljena podjetja v tem ne bodo prehitela, oz. vedno izvesti tudi ob upoštevanju značajev prekašala. ljudi, s katerimi imamo opraviti. Zato pa Sedanji program daje vodilnim osebam je treba pravilnega pristopa do ljudi, kar možnost analizirati probleme, na katere lahko storimo le, če jih dobro poznamo nalete dnevno pri svojem praktičnem delu in če nas tudi oni cenijo kot strokovnjaka v proizvodnji. Metoda analiziranja, način in spoštujejo kot človeka. razčlenjevanja, je popolnoma preprosta, Take analize, če jih bomo večkrat napra­ vendar pa docela logična. Navaja nas na vili, ali reševali vse probleme na tak način, to, da ni bistvo problema v tem, da nas bodo sčasoma privedle ^do tega, da iščemo za vsako nezgodo v proizvodnji krivca bomo mnogo več videli v svojem delovnem ter ga potem kaznujemo. Mi moramo ugo­ okolju, da bomo lahko velik del napak, ki toviti, kje tiči napaka, bodisi človeka ali jih povzročajo ljudje ali pa imajo svoj izvor okolja dela, ter si prizadevati, da se v bo­ v okolju dela, preprečili še preje, preden doče več ne pojavi. Tudi disciplinski ukrepi bodo lahko te napake povzročile nam ne­ morajo imeti v končnem pomenu samo ta predvidene dogodke, ti pa poškodbe ljudi, namen. Prizadevanje, da bi delali čim manj okvare strojev ali pa materialne izgube. napak, pa pomeni, da se jih moramo tudi Ni pa ta metoda seveda nikaka čarobna sami izogibati. Mnogokrat namreč nevede formula, ki bo rešila človeka vseh težav, je in nehote pozabimo ali prezremo tudi sami samo pripomoček, ki pravemu vodilnemu kaj, kar se nam kasneje maščuje. Ljudem pre­ človeku daje možnost in vpogled, kako malo obrazložimo vse podrobnosti, premalo lahko svoje sposobnosti vodje res dobro jih poučimo in nekoč se zgodi tisto, česar ni­ uporablja. Metoda zahteva, ua človek raz­ smo pričakovali, poškoduje se človek, pokva­ vije določene spretnosti vodje, to so spo­ ri se stroj ali pa imamo izgubo v času ali sobnost vodenja, sposobnost poučevanja in denarju. Ljudi ne zainteresiramo dovolj za sposobnost izboljševanja delovnih metod. delo, oziroma za pravilen način dela in ne Te sposobnosti so nujne za vodjo in ena posvečamo zadosti pozornosti, da fbi res( od teh je že bila obravnavana na prvem točno in pravilno delali. Večje zanimanje programu PIV, ostale bodo pa še v nasled­ za ljudi, ki jih imamo, nam lahko tudi pove, njih. Vendar bolj ali manj si je tudi vsak da marsikdo za določeno delo ni dovolj pri­ sam razvil te sposobnosti in si zase ustvaril meren in tu že tudi lahko izvajamo določene neko metodo vodenja in upravljanja. Vsak premike iz enega delovnega mesta na drugo. pa si mora prizadevati, da bo tudi tu, kakor Enako bomo tudi opazili, da lahko že na tehničnem, strokovnem področju, na­ z manjšimi izboljšavami pogojev dela ali predoval in „Praktična izobrazba vodilnega metode dela olajšamo človeku delo, pove­ osebja" (PIV) daje samo možnost opozoriti čamo njegovo varnost pri delu in dvignemo ljudi, kako naj tudi tu izkušnje dežel, ki proizvodnost. imajo višje razvito proizvodnjo, koristijo Prav s temi drobnimi razmišljanji, anali­ tudi njim pri osvajanju sodobnih metod in zami in izboljšavami, ki jih daje dnevno principov pri vodenju ljudi in proizvodnje. opazovanje, bomo lahko popravili marsikaj Tu pa obstoja zahteva, prilagoditi te potem in si tudi dvignili ugled pri svojih delav­ prilikam, v katerih mi delamo. Seveda pa cih. Tudi tu velja pregovor: „lz malega mora ta prilagoditev zasledovati osnovni raste veliko." Dober delovodja ni samo oni, cilj, dvigniti proizvodnost dela ob največji ki vidi vsakogar, ki ne dela, ali ki slabo dela, varnosti za človeka in pravilnih medseboj­ temveč oni, ki zna s pravilnimi ukrepi, pri­ nih odnosih, ne pa prilagoditi metodo in stopom do ljudi opaziti vse pomanjkljivosti principe zato, da bo nekdo delal manj na pri svojih podrejenih, v metodah dela in breme drugih. Zato pa je treba tudi delati pogojih dela, jim pomagati, da jih odpra­ in urejevati odnose po enotnih načelih in vijo ter tudi predvidevati, kaj te pomanjklji­ vidikih ter po eni metodi koristno in mora, vosti lahko povzročijo, če se ne odstranijo. če ves vodilni kader dela po istih principih, to roditi na koncu uspehe, kakršne vidimo, Problem PIV2 „Analiza problemov v pra­ ksi" je izdelan tako, da že ob priliki razčle­ da dosegajo drugi, ki delajo tako.

43 Rjazancev Aleksander OTK Kaj vemo o prašnih delcih

Z razvojem industrializacije nastopajo ne­ 4. solni prah, kateri problemi, med katerimi je eden od 5. mestni prah najvažnejših odprava industrijskih odvod­ 6. industrijski ali dimni prah. nih plinov. Največ onečiščenega zraka je v Za prah pravijo, da so to mali delci trdne tistih krajih, kjer so metalurške,, cemcnlnc materije, ki se daljši ali krajši čas zadržujejo in ostale večje industrije. v zraku v lebdečem stanju. Pravi spoznavni Prah se ustvarja v industriji pri drob­ znak za prah je velikost ali bolje rečeno ljenju trdih materialov, pri mešanju, pre- majhnost posameznega delca. Te male di­ sipavanju in odpremi. Prah je lahko ko­ menzije omogočajo prašnim delcem, da se vinski ali nekovinski, v kemičnem pogledu dolgo časa zadržujejo v zraku. pa anorganski in organski. Prah nima nikdar Vzemimo, da tehta 10 prašnih delcev lg; ekonomske vrednosti, temveč je nevarnost padanje teh delcev bo hitro. Drugače pa je, za delavca in svojca. če imajo delci premer 0,01 mm in težo Najnevarnejše snovi za živ organizem v 2,7 g/m3 (1 g je 700 milijonov prašnih del­ industriji in izven nje so odvodni plini, ki cev), li delci bodo padali s hitrostjo 0,8 m vsebujejo škodljiv žveplov dioksid, žvcplov na sekundo. Delci s premerom 0,001 mm vodik, ogljikov monoksid, pepel in prah. (1 mikron) pa imajo znatno manjšo hitrost Ker se zadnje čase toliko govori „o ]ese- to je 0,08m/sek. Čas padanja iz trideset niškem prahu" ne bo odveč, če bralce „Že- meterskega dimnika bo trajal 4,3 dni in to lezarja" seznanimo z lastnostmi prašnih del­ pri mirnem zraku, v lepem vremenu, pri cev. V znanosti poznamo dve vrsti prahu, 20°C in 760mmHg. ki nastaneta na priroden in umeten način. Zanimiv je tudi slučaj, ki ga navaja ruska Priroden in umeten prah delimo v: literatura o potovanju vulkanskega prahu 1. Kozmični prah, iz Aljaske. Izbruh vulkana se je začel 1912. 2. vulkanski prah, leta, prah pa so opazili dve leti pozneje v 3. puščavski prah Leningradu, Krimu in Zapadni Evropi. Tudi naš industrijski prah se dolgo časa i zadržuje v ozračju in potuje na vse strani. Možnost potovanja pa imajo le tisti delci, ki imajo majhne dimenzije. Pri meritvah se je izkazalo, da jeseniški prah doseže Moj­ strano. Verjetno zanima bralca, kako je mogoče ugotoviti, če je ta prah res z Jesenic. Pri ugotavljanju prašnih delcev se poslu­ žujemo najrazličnejših aparatur, tako n. pr. uporabljamo konimeter po Zeissu ali Ovc- nu, impinger, tvndalometer, termo-specipi- tator in elektronski mikroskop. Teh omenje­ nih aparatur pa žal nimamo, edina sred­ stva in aparature so laboratorijski mikro­ skop, vata, sladkor, salicilna kislina, ste­ klene cevke, plinska ura in rotacijska črpalka na električni pogon. Pa tudi brez teh sredstev si lahko pomagamo, če vza­ memo steklene plošče 25 X 12,5 cm, katere premažemo s tanko plastjo vazelina. Ko so plošče premazane na zgornji strani, jih na­ mestimo v določenih razdaljah na vse štiri strani neba. Po določene;m času prinesemo vse plošče v laboratorij, kjer jih makroskop­ sko pregledamo. Makroskopski pregled ima namen, da se odstranijo s pomočjo pincete vse tuje snovi razen prahu. Med tuje snovi spadajo ptičji odpadki in deli insektov. Ko smo to delo opravili, vsako od plošč pose­ bej izperemo s tekočino ,ki jo imenujemo tetraklorogljik. Telraklorogljikova tekočina

Novi stroji za brušenje diamantov v predelovalnih obratih Foto Torkar služi za raztapljanje vazelina, tako da lahko delci železne rude. Določiti je treba samo s pomočjo filtriranja odločimo trdne dele« železo, pa smo dosegli vse, kar nas zanima. od tekočine. Filtriranje se izvrši skozi po­ Ce pa nas zanima premer delcev, ne izvrši­ seben tarirasti filter papir, ki ima izredno mo upepeljevanja. Posušene prašne delce malo pepela, če ga upepelimo. Z odločitvijo nanesemo na posebno objektivno stekelce prašnih delcev od tekočine, moramo filter in pregledujemo s pomočjo laboratorijskega papir z vsednostjo sušiti pri 105° C od kon­ mikroskopa, ki ima mikrometerski okular. stantne leže. Po tehtanju se izvrši upepeljc- Mikroskopske meritve nam omogočajo raz­ vanje pri 950—2000° C. Ko je upepeljevanje vrstitev prašnih delcev po velikosti. končano, pregledamo pepel z mikrosko­ N. pr.: V grobi prah spadajo delci, večji pom oziroma s pomočjo mikro - kemične od 0.001—0.003 mm (ali 1—3 mikrone). V fin analize. Prah iz pražilne peči res ni težko prah spadajo delci, manjši od 0.001 mm ali določiti, - saj vemo, da so ti prašni delci, 1 mikron.

PRIMERI ZA PRAH Grobi prah Fini prah Premer delcev

večji od 1—3 mikrone manjši od 1—3 mikrone in vsi silikati

Tipični primeri snovi Moka, kork, trda guma, saje. premog, Kamenine, ki vsebujejo kremenčevo kislino, apnenec, kreda. v prvi vrsti kvarc. Kovinske pare in dimi, kotn. pr. cink, svinec, aluminij. Razne barve. Tipični predstavnik finega ali takoimeno- opekline in pripravlja mesto za naselitev vanega koloidnega prahu je kovinska para. bacilov tuberkuloze. Tudi v naši železarni Prah, ki ima premer pod 1 mikron, je težko je precej primerov silikoze, povzročene po določevati, ker gre neovirano v paro ali prašnih delcih kremenčeve kisline pri za­ plin in ima premer 0,000001 mm, to je 1 mili- poslenih v obratih šamotarne in visoke peči. mikron. Ugotavljanje velikosti prašnih del­ cev je sila važno pri preprečevanju toksič­ Padec kvarčnih delcev v odvisnosti in hi­ nega delovanja na dihalne organe. trosti: Toksični prah v mg/m3 zraka premer delcev železovi oksidi 15.0 v mikronih v 1 uri barij 0.5 100 2829.6 m arzen 0.5 10 282.96 m antimon 0.5 1 28.296 m fluoridi 2.5 0.1 2.8296 m svinec 0.15 magnezijev oksid 15.0 Zaščitne mere predpisujejo dovoljno kon­ mangan 6.0 centracijo. Neškodljiva koncentracija bi torej megla H S0 5.0 2 4 bila 4mg/m , če vsebujejo prašni delci 70<>/o megla Ac, 10.0 3 proste Si0 . cink oksid 10.0 2 Prah se vedno nahaja v ozračju. V višini magnezijeve pare 0.15 10 km ni več prahu, razen kozmičnega in megla kromove kisline 0.10 vulkanskega prahu. Količina prah u nad Nevaren je predvsem tak zrak, ki ga zemljo je odvisna od meteoroloških faktorjev pljučno tkivo ne more resorbirati. Med take (temperatura, vlaga, vetrovi itd.). Zračni vrste spada kvarčni prah, ki se v pljučih prah zmanjšuje intenziteto sončne svetlobe zadrži kot tuje telo. Prosta kremenčeva ki­ predvsem v področju ultravijoletnega dela slina napravi v najfinejših pljučnih delih spektra.

Razpredelnici) po Wigandu

Višina v km 0.10 1.0 2.0 3.0 1.0 5.0 6.0 Število prašnih delcev v cma 15.000 6.090 700 400, 100 50 20

45 Srednja vrednost prahu v zraku

mg/ m3. zraka na deželi po dežjn 0.05 0.1 na deželi pri suši 3 5 v mestih (odvisno od prometa) 0.3 3 stanovanje 1 2 spalnice, učilnice S 10 trgovine 5 10 okolice industrije 1 5 navadne delavnice 1 10 tobačna tovarna 50 120 čiščenje odlitkov sive litine 70 100 cementarna 100 200 -rudnik rude - dnevni kop 200 400 tovarniški dimni plini 1.000 15.000

Pri raziskovanju prahu se postavlja redno obolenja, povzročena po prahu, pneumoko- vprašanje, če je prah sestavljen iz posamez­ nioza. nih delcev ali pa so najfinejši delci združeni Da se ne bi pojavili večji primeri poškodb v konglomerat. po prašnih delcih, je treba skrbeti za oseb­ V prvi primer prištevamo prah oziroma no higieno in za pravilno uporabo zaščitnih delce z lastno strukturo n. pr. kvarc-silikali. sredstev. Najboljše mere v boju proti raz­ V drug primer za delce, ki ne nastopajo po­ ličnim vrstam prahu so vlažna tla, dihanje samezno, temveč v grobem povezani med skozi nos, umivanje, očala, prašno cedilu seboj. in zrakotesna obleka. Prah z močnim dražilnim učinkom je re­ dek, to so prave kemikalije. Tisti prah, ki povzroča draženje po najkrajšem času, je Stare Marjan manj nevaren, kot prah, pri katerem ni no­ benega draženja. Ta primer moremo na lep način primerjati s klorom in ogljikovim V dima monoksidom. Klor je vsled svoje strupenosti veliko manj nevaren kot ogljikov monoksid, Pustih saj ker ga ni mogoče z našimi čutili zaznavati. in grdih sanj Prah je za človeški organizem nepotrebno stopinje rjave zlo, ker pa obstoja, se je treba boriti proti gazijo dehleče cvetje. njegovim učinkom. Sreča za človeštvo je, Koprena barv da je večina takega prahu, ki ni škodljiv. Priroda je že sama preskrbela, da je člo­ se utaplja veški nos najboljši filter. Če pa so delci le v žarečih premajhni, jih naravni filter ne more zadr­ žlindrinih livadah. žati. Pnašni delci gredo v organizem po Sonce se poti skozi usta in nos. Delci potujejo v pljuča zelo dolgo, posledice 'se pokažejo krvavorjavo celo čez nekaj let. Če je prah take kemične je vsesalo sestave, da ga pljučno tkivo lahko resor- v železno listje bira in pretvori v topno stanje, ni nobene in posijalo nevarnosti. Taki primeri se dogajajo z de­ na staro, razkopano pot. lavci v cementarnah. Prah cementarn ni ne­ varen, ker so kalcijeve spojine topne in Stopinje rjaste povsod. krvi potrebne. Drugače pa je, če ga pljučno In le želje tkivo ne more resorbirati. Ves prah, ki ga našle so kot, pljuča ne morejo resorbirati, se smatra kot kamor z nasipov strup. Najhitrejše posledice se opazijo, če strupeni smrad ne zajde, pridejo prašni delci v bronhije in alveole. Čas obolenja je različen glede na velikost, kjer le zaklad količino, strupenost delcev in odpornost pri­ v zasanjanih očeh zadetega organa. Zdravniki imenujejo taka mi trudna misel najde. 46 • Tone Čufar- naš delavski pisatelj

Gre v borbo za kruh, demonstrira s tovariši listični misli", šl. 8, letnik 1953, v sestavku za mir in kruh ter pade pri demonstraciji. „Tone Čufar". Iz teh kritik ugotavljamo le Te zamisli Čutar ni mogel realizirati. Sam eno. Vsi kritiki so ocenjevali to Čufarjevo pravi: „Dolgo že nosim v sebi. Toda... Saj delo kot povest, ne kot književno reportažo veš, kako je. Denar, kruh! A v te reči (v Zahtevali so od Cufarja več kot kar je hotel ustvaritev prej omenjene zamisli — op. p.) on sam s „Februarsko nočjo" povedati. Zlasti bi dal sebe vsega, vse najboljše." In Čufar Brodar jeva in Košakova kritika sta me te zamisli, v kateri slutim jaz pretresljivo vzpodbudili, da sem „Februarsko noč" še fabulo, orisano v obdobje prebujanja raz­ enkrat temeljito prebral. S Tonetom Bro- redne zavesti v jeseniškem delavcu in za­ darjem se strinjam, da je glavni junak Tine ključeno v delavskih demonstracijah leta preplitev in papirnato napisan. Da pa so 1918, ni mogel nikoli ustvariti. Verjetno bi vsi ljudje iz „Februarske noči" neživljen- mu je takrat ne tiskali in moral bi jo shra­ ski, oziroma, kakor pravi Košak, „brezkrv- niti v predal. Tudi njena ustvaritev bi za­ ni„ in „papirna.ti", ne drži. Jaz sem ob­ htevala najmanj leto dela, raje pa še več. čutil ob nekaterih likih v „Februarski no­ Kaj, takega pa si Čufar ni mogel privoščiti či" žive ljudi. Tako sem našel v delavcu v razmerah, v kakršnih je živel. ,.Delo terja Petru, ki rad pije in pretepa ženo in ki svoje pogoje," je zapisal nekje. Teh pogojev si prizadeva, da bi postal preddelavec in pa v tesnih razmerah, v katerih je živel, ni morda celo mojster, človeka, ki sem ga bilo. In zaradi tega se mu je življenje spre­ kot otrok poznal in ki je bil Čufarjev pred­ vrglo kot poklicnemu pisatelju v stalen ne­ delavec, ko je bil pisatelj še delal v tovar­ mir, kar se pozna tudi v škodo nekaterih ni, in ki je kasneje zaradi svojega priganjašt- del, ki jih je napisal. Ko se je posvetil samo va res postal mojster. Kadar je bil pijan, je pisateljevanju, je zdaj obiskoval predavanja kričal: „Ich bin Feldwebel". Čufar v fe­ na univerzi, zdaj se vsega posvetil napred­ bruarski noči" uporabi prav ta stavek: ,,Jaz nim organizacijam, zdaj kruti borbi za kruh. sem narednik". Tudi Dorica mi iz jeseniške Pogoji dela so bili zanj nemogoči. Doma preteklosti ni neznana. Takih Doric je bilo ga niso razumeli. Bil jim je več ali manj na več. In prav tako ,nameščenska veselica, ramenih in to ga je morilo. Odločil se je ki jo slika jnsafelj, se bo zazdela vsakemu za literaturo in je bil pripravljen na raz­ Jeseničanu, ki je doživljal takratne razme­ lične odpovedi, da bi se rešil mezdnega re, znana. Kazina je verno opisana, pa tudi suženjstva, ker ni „niti minuto pristal na ljudje na tej veselici niso „papirnati" tem­ to, da počaka v tovarni na penzijo ali pre­ več pristni jeseniški malomeščani, ali bolje, zgodnjo smrt," kot sam pravi... Tako je ljudje, ki so se pomalomeščanili. S tem ma- zapisala med drugim o njem Eda Komavli lomeščanstvom" so okuženi tudi nekateri v predgovoru k Čufarjevemu zadnjemu ro­ delavci, ki jih Čufar opisuje. manu, ki je izšel šele po vojni, k njegovemu „Februarska noč" je književna reportaža. največjemu delu „Pod kladivom". „Nemo Že oznaka te književne zvrsti pove, da pi­ propheta in sua patria est — Nihče .ni satelju ni šlo za to, da bi napisal zgodbo z prerok v svoji domovini." Ta stari latinski zapleti in razpleti, dejanje človeških usod. pregovor je veljal tudi za Cufarja in njegove Dej,anja pravzaprav ni. Vsi dogodki se od­ Jesenice. Le redki so ga razumeli in pod­ igrajo v eni noči. Pisatelj nas popelje v pirali, lahko bi jih naštel na prste. barako, kjer živi delavec Štefan s svojo Tone Čufair se je posvetil poklicnemu pi­ družino: žena, trije neodrasli otroci -in sateljevanju, ko mu je ameriška „Prosvela" punčka-dojenček, ki je bolna. Od tu nas nakazala honorar 40 dolarjev. Leta 1932, ko vodi pisatelj v Delavski dom, kjer je za­ je izšla v knjigi „Februarska noč", je Cufar upno delavsko posvetovanje. Tu nam pokaže že živel v Ljubljani. Kritika je zavzela do delavca Tineta in njegovo dekle Ančko, ki te knjige precej negativno stališče. Tone pogledata po tem posvetovanju v barako Brodar (Boris Kidrič) ocenjuje med vsemi k Štefanu, ki ga je bil Tine na posvetovanju kritikami, ki so o tej knjigi izšle, še najbolj pogrešil. Tu zvemo, zakaj je bilo posveto­ objektivno (Književnost 1933). V podobno­ vanje, ko pravi Tine: „Nič prida se nam sti" govori o njej Vinko Košak, ki imenuje ne obeta... Podjetje hoče spet znižati naše ljudi, ki jih opisuje Cufar ,,nepolnokrvne" mezde in odpustiti več sto ljudi." Iz barake in „literarne tvorbe". Knjigo sta ocenila nas vodi „v veliko poslopje sredi indu­ tudi „Ženski svet" in „Mladika". Vseh teh strijske kotline" in nas seznani z nekate­ kritik ne bom navajal, ker jih bralec lahko rimi stanovalci: uradniki, mojstri in konč­ najde v sestavku Milana Koblarja v socia­ no z delavci in ljudmi v podstrešju, z ,.bol-

47 nikpm z opeklinami na nogah, z davno likomestnega sveta v ,,pusti kotlini", kjer dobljenimi, a z nikdar zaceljenimi ranami", „je ležal industrijski revir". Kritika torej s stanovanjem, kjer je „jokala bleda žena", krivično očituje Čufarju neverno risanje a ji mož, ki so ga odpustili, ni mogel dati uradništva. Čufar ga je risal tako, kakršno niti besede tolažbe, s stanovanjem „z naj­ je bilo, v vsej nepristnosti posnemanja večjim številom človeških bitij, kuštravih velikomestnega življenja, prenesenega iz otrok", med katerimi „je ječala petintride- slabih meščanskih filmov v »boljše kroge", setletna žena, se krčila v porodnih popad­ pa tudi med nekatere delavce v »industrij­ kih in s strahom pričakovala rojstvo enaj­ skem revirju"... Med tem pa v Štefanovem stega otroka", s stanovanjem delavskega stanovanju še gori luč. Njegova žena je od zaupnika Grabnarja, ki je „na zaupnem utrujenosti zadremala. Bedi le še Ančka. zborovanju dobil mnogo dela" in je zdaj, Zdaj zvemo, da je Ančka delavka v zavijal- ko je prišel domov, začel računati mezde nici. V pivnici pri ,,Mrtvi vrani" pa »niso svojega obrata, kajti »vodstvo tovarne ni več gorele vse luči". Ostalo j« le nekaj pripravljalo le odpusta nekaterih delavcev, gostov — delavcev, tisti, ki je vesel, ker mu ampak tudi znižanje mezd", s samskim sta­ je umrl nezakonski sin". To ni sreča, da novanjem tekača Lovra, ki je »spadal med ti je umrl otrok..." „Pa je. Dve leti so mi tovarniške delavce, po prepričanju pa med odtrgovali zanj. Že tako sem slabo zaslužil, ljudi, ki jih varljivost družbe zapelje in potem me je pa še za tega pamža iztožila." Tudi take ljudi nam riše Čufar v »Februar- omami" in ki se je zdaj gledal v zrcalo, si ski noči". Se nas vodi pisatelj skozi revir, pomerjal masko, a nato „pometal vso ma- K Petrovi ženi, ki v svoji nesreči ljubimka škeradno navlako raz sebe" in „začel pre­ z lepotcem Albertom, in od tu zopet na števati denar", se , nato skremžil, kajti nameščensko veselico in nato v tovarno, „listnica je bila mršava kakor on sam". Od potem pa v stanovanje delavca Štefana, kjer tu nas pisatelj popelje k družini pijanca je z otrokom vedno slabše. Ančka se odloči, in delavskega priganjača Petra, nato v go­ da gre po tovarniškega zdravnika, a ga ne stilno k „Mrtvi vrani", kjer nas seznani z najde. Je pijan na veselici. Vtem pa se Dorico, ki pleše na stolu in ki zahteva vina. pripeti v tovarni nesreča in žrtev nesreče Peter hoče dati zanj, a mu ga natakarica ne je njen fant Tine. „Takih ljudi je med na­ da. Dolžan ji je in „narednik je ob sabljo". mi vedno premalo", 'zvemo od starca v »Včasih je vojake trpinčil", zdaj pa „hoče bolnici. „Jaz sem star in vem, kako je bilo biti mojster". Zato se mu delavci, ker ne pred dolgimi leti in kako je dandanes. Mar­ dobi vina, posmehujejo. On pa: »Jaz vam že sikaj je drugače". Tako pravi fantu, ki leži pokažem! Še danes!" In ta danes je pome­ poleg njega o Tinetu in še pristavi: „Ti boš nilo, da bo na nočni dnini nadomestil bol­ pa šte !več dočakal. Časi se čudno spremi­ nega preddelavca. Pri „mrtvi vrani" pokaže njajo". In pisatelj zaključi — „V revirju se pisatelj še godca Ferda, lepotca Alberta in je dramilo življenje novega dne... Tine je predpustno vzdušje v gostilni, kamor zaha­ umiral... Pred bolnico je jokala Ančka. jajo delavci. Potem nam pokaže Tinelov K njemu ni smela... Noč se je umikala dom, očetovo stanovanje, za katerega je dnevu. Sonca pa še ni bilo". oče še vedno delal v tovarni in ki je „oku- šal usodo vseh starih delavcev ,ki so do Tako se vrste dogodki v »Februarski no­ smrti navezani na tovarniško delo", in nas či". Pisatelju ni šlo za to, da bi napisal zao­ postavi zopet v barako k Štefanu, ki mora kroženo zgodbo, dasi se skozi reportažo pre­ prav tako kakor Tine na nočni šiht, Anč­ pleta Tinetova in Ančkina ljubezen. Vsaj ka pa ostane pri Štefanovi ženi, da bi ne meni se zdi, da je hotel pisatelj pokazati bila sama z majhno, težko bolno deklico zrcalo jeseniški družbi, da se je videla v Marico. Pred nami se odpre tovarna, nočna njem. Samo zrcalo ji je pokazal. Več z reportažo »Februarska noč" Čufar ni hotel. izmena prihaja, popoldanska zapušča delo. Tega kritiki niso opazili in zato je njihova In v tej množici nam pisatelj prikaže de­ sodba, kar se tiče življenjskosti oziroma ne­ lavca Vinka, ki se potem odpravi z Lovrom živi j enskosti »Februarske noči", proti Ču­ na maškeradni ples, oblečena v maškeradni farju krivična. To, kar je hotel od »Febru­ obleki, v restavracijo, ki „ni bila samo lepo arske noči" Tone Brodar (Boris Kidrič), razsvetljena, temveč za prireditev tudi pri­ je bilo Čufarju nemogoče. Če bi to storil, bi merno okrašena" in kjer so „plesali v dveh zrcalo ne pokazalo tiste podobe, ki jo je prostorih: v pritličju in v prvem nadstrop­ videl pisatelj in ki so jo po napisani repor­ ju", in sicer v pritličju mojstri in nižji urad­ taži lahko videli tudi Jeseničani. Ko je niki s svojimi ženami in hčerami, gornje reportaža nastajala, je bila revolucionar­ nadstropje pa je bilo za »boljše ljudi". nost med jeseniškim 'delavstvom še zelo Pisatelj nam v tej maškeradi verno opisuje majhna. Pravzaprav lahko komaj govorimo »malomeščanstvo" — slabo epigonstvo ve- o njej. (Dalje)

48 Ob otvoritvi elektrificirane proge n~ železniški postaji F. Torka:

Odprta je elektrificirana proga

Jesenice - Podrožca

Vse kaže lako, da se vedno bolj uresničuj 2 S posebnim vlakom so se pripeljali na Jese­ želja po modernizaciji našega železniškega nice številni ugledni predstavniki avstrij­ prometa. Pred leti so začeli z elektrifika­ skih železnic ter zvezni minister za promet cijo železniške proge Postojna—Ljubljana, ing. Karel Waldbruner, koroški deželni gla- v letošnjem letu pa so bila končana dela na vaz Ferdinand Wedenigg, generalni direktor odseku Jesenice—Karavanški predor—Pod­ avstrijskih železnic Maks Schantel, poslanci rožca. Prihaja čas, ko bodo parne lokomo­ in drugi. Otvoritvene svečanosti na jeseniški tive dokončno odšle v pozabo in med staro železniški postaji so se udeležili tudi številni šaro, zamenjale pa jih bodo električne loko­ predstavniki javnega, kulturnega in politič­ motive. Le-te omogočajo cenejši in tudi hi­ nega življenja. Avstrijske goste je pozdravil trejši prevoz potnikov po železniških pro­ predsednik Občinskega ljudskega (Odbora gah, dasiravno je elektrifikacija proge dokaj Jesenice tov. Dolinar Maks, nato pa sta go­ draga. En kilometer elektrificirane proge vorila generalna direktorja jugoslovanskih stane po dosedanjih izračunih ca 22 milijo­ in avstrijskih državnih železnic. Generalni nov dinarjev. Vendar se vložena denarna direktor jug. državnih železnic, tov. Blagoje sredstva pri elektrifikaciji železniške proge Boganec je govoril o pomenu elektrifikacije kmalu bogato obrestujejo, kajti elek. lokomo­ železnic, govor predstavnika avstrijskih dr­ tive bodo skozi Karavanški predor v Avstrijo žavnih železnic g. Maksa Schanla pa je veljal prevažale veliko večje število vagonov v predvsem medsebojnemu sodelovanju obeh enem viaku. V ilustracijo omenjamo primer, držav. K dobremu medsebojnemu sodelova­ da bo vožnja po elektrificirani progi iz Je­ nju jugoslovanskih narodov na eni strani in senic do Podrožce trajala le 11 minut, in avstrijskega naroda na drugi strani pa ve­ ne več 28 minut kakor doslej. Omrežje nove liko prispevajo tudi železniške proge, ki svoje elektrificirane proge na odseku, ki nas veže koristno delo opravljajo nemoteno dalje, š sosednjo državo Avstrijo, bodo napajali kljub Karavankam, kjer poteka državna meja, Avstrijci in sicer z napetosjo 15.000 Voltov, ki nas loči. kar ustreza tudi napetosti v omrežju v Po zaključni slavnosti, katere se je ude­ Avstriji. ležilo več sto ljudi ter godba na pihala jese­ V sredo, dne 6. 2. 1957 je na slavnostno niške Svobode, je bila gostom iz Avstrije okrašeno železniško postajo na Jesenicah prirejena zakuska v novi kolodvorski restav­ pripeljal poseben vlak iz Podrožce, kjer raciji, zastopniki avstrijskih železnic pa so je bila že »pred tem otvoritvena slovesnost. pogostili naše v Beljaku.

Elektrifikacija železniške proge Jesenice—Podrožca je zahtevala odstranitev mostu pri Kurilnici. DROBNE VESTI Miha Klinar Ilustriral Jaka Torkav 3 Na javnem roditeljskem sestanku, ki je bil 18. februarja v Mestnem gledališču, so predavate j li jeseni­ ške gimnazije, zlasti pa ravnatelj, nanizali Številne probleme. Ugotov­ ljeno je 'bilo, da večina staršev po­ sveti vse premalo časa svojim otro­ kom pri učenju. S tem seveda ni mišljeno, da bi jih poučevali, tem­ več »da bi jih vsaj nadzimM. Tudi povezava med šolo in starši je po­ manjkljiva. 0 V februarju je v prostorih lutkov­ nega gledališča Svobode Jesenice razstavljal svoja slikarska in kipar­ ska dela Mario Vilhar. Razstava je imela dokaj lep uspeh, saj je v nekaterih delih uspel prikazati Vil­ har življenje tako sončno, da se je človek rade volje pomudil pred njegovo sliko, predvsem pa je v plastiki našel svoj svojski izraz in tudi posebno tehniko metalizacije gline, ki pomeni v umetnosti osve­ „Zakaj ,se niste oglasili, ko sem vas dopoldan dal žujočo novost. Razstava je bila pri­ poklicati k sebi v pisarno ?" jetno opremljena, vendar ob tem težko čakamo, kdaj bomo na Jese­ Podzavestno ,se jie vzravnal kakor na ukaz, a se takoj nicah imeli toliko razumevanja, da nato .otresel te nehotene podrejenosti. Samo oči so mu bomo kaj kmalu dočakali razstavo trznile ,in začele broditi po spominu, kdaj in zakaj ga je katerega domačih slikarjev. Posne­ poklical tale srednje visoki, gospodovalni človek, oblečen manja vredna je bila pri Vilhar- jevi razstavi pozornost Litostroja, v toplo, s krznom podloženo suknjio s krznenim ovratni­

katerega uslužbenci so ga počastili kom, ,v katerem se j(e skrival čokati, skoro bikovski vrat, . s številnim obiskom, tako da smo človek, ki je že petintrideset let trepet vseh delavcev in Jeseničani ostali v manjšini. uradnikov pri Kranjski industrijski družbi in ki ga vsi, £ Mestno gledališče na Jesenicah je 17. februarja pripravilo avdicijo za kadar govore z njim, z boječim spoštovanjem skoro v sprejem novih članov, ki jo je vsakem ,stayku ogovarjajo z — blagorodnim gospodom uspešno opravilo 6 udeležencev. generalnim direktorjem. Presenetila sta zlasti dva mladinca, ki bosta s svojim prijetnim glasom Tudi on ga je nagovor j al tako, le da je bil njegov

lepa pridobitev za jeseniško gleda­ glas hladen. Človek z dobrim posluhom bi opazil, da vej(e lišče. iz tega glasu le rahlo prikrito sovraštvo, zaničljivost in £) Igralska družina Svobode Javor- prezir, (četudi je bil človek v obnošeni pelerini zadnji, nik je v februarju gostovala s najbolj prezirani in najslabše plačani pisar pri družbi. Streicherjevo komedijo »Kam iz zadreg« v Zdravilišču Golnik in v Težje pa bi uganil, če bi ne poznal njegove zgodbe, odkod Lescah. Igralci omenjene družine so izvira ta nezaslišana predrznost. dosegli posebno lep uspeh, na Gol­ niku, kjer so z zdravim humorjem „Zakaj niste prišli?" je ponovil generalni direktor. razveselili paciente in osebje tam­ Njegove ustnice pod košatimi, navzgor zavihanimi sivimi kajšnjega zdravilišča. brki so se stisnile v bledo zarezo, ki je izražala jezo, in France Prešeren * ga lahko podrl že prvi močnejši sunek vetra, ko bi se ujel Zirovnica-Breznica lepo napreduje. v črno jadro njegove obnošene pelerine. V 'letošnji sezoni so uprizorili že tretjo igro, to je Miklovo zalo, s Stala sta drug proti drugemu in se gledala. Človek v katero so dosegli lep uspeh. Usta­ ponošeni pelerini j,e še vedno molčal. Odgovoril bi, a nje­ novili so tudi 50-članski mešani gove misli so bile še vedno onstran ceste na zelenih pevski zbor, ki ga vodi pevovodja latnicah duri in pri napisu nad njimi, ki ga zaradi nenad­ Ulaga Polde z Jesenic. % Na osnovna šoli in nižji gimnaziji nega srečanja z direktorjem ni mogel dočrkovati do kraja. na Koroški Beli obstoja dobra pio­ Le s težavo se je odtrgal od napisa (potreben je bil napor, nirska organizacija. Pionirski stare­ ki ga porabi človek, da lahko prelomi desko, široko in šinski svet pripravlja pionirsko konferenco, poleg tega pa posve­ dolgo, kakor j

50 leče iskati, kaj pravzaprav hoče od njega ta osovraženi £ V poletnih mesecih bo gasi-sko društvo na Koroški Beli slavilo 60 stavljenega. letnico svojega obstoja. Ob tej pri• „Was? Pozabili ste?!" liki bodo razvili nov društveni pra• por in odlikovali nekaj svojih sta• I uckmannov obraz jie od srda zaripel, Rouard pa je rejših članov. odgovoril z brezbrižnim glasom kakor prej: £ Sredi februarja je bilo in>a Javor- „Da, Herr Generaldirektor." niku in Koroški Beli konferenca organizacije SZDL, ločeno za ob9 Neprizadet in brezbrižni odgovor je Luckmanna še okoliša. Obisk posvetovanja na Ko­ bolj osupnil. Kri mu je udarila v glavo. Besede so mu roški Beli je bil dokaj klavrn, med­ kakor hudournik navrele na ustnice in udarile obnje tem ko je bilo na Javorniku neko­ kakor ob jez in se razbile. Šele ko je njihov naval prodrl liko več ljudi. Na obeh konferen­ oviro v nerazumljivih glasovih, so sc sprostile. cah so razpravljali o važnih pro­ blemih. Veliko so govorili o gospo­ „Ali ste pozabili tudi, gospod Roiuurd, da ste samo darskem položaju ter problemu no­ uslužbenec naše družbe in da sem jaz vaš direktor? (Glas vih gradenj in stanovanj na Jese­ mu j

51 REZULTATI „Da," je odgovoril Trappen na Luckmaimovo vpra­ šanje, nato pa ledeno gledal oba. „To bi se lahko" kaj naše proizvodnje hitro zgodilo. Vi, Rouard, ste pri delu silno nemaren člo­ IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA vek in že zdavnaj bi leteli, ko bi ne imeli z vami usmilje­ ZA JANUAR 1957 nja.. . Skupna proizvodnja obraz z bikovskim vratom, pogreznjenim v krznen ovratnik. _ , Indeiks izvršitve v % Obrat: Da! Dopoldan ga je velel poklicati k sebi v pisarno. K o 1 i č i n a Tako mu je že zjutraj povedal vratar, a je pozabil takoj, Plavž 92.6 ko je vstopil v svojo pisarno in sedel k naročilnicam. Martinarna 111.0 Zdaj se je spomnil in začel razmišljati, zakaj naj bi ga Elektro peč 113.3 direktor zopet klical. Skuipaj 104.5 — Morda nerednost pri pošiljkah? — je pomislil. Težka proga 107.0 Že mogoče. Vsak človek se lahko kdaj zmoti. Sicer Lahke proge 117.5 pa... Žična valjarna 94.9 — Prava reč, — si je rekel in odsotno gledal v direk­ Valjarna 2400 101.1 Valjarna 1300 96.7 torjeve zelenkastosive oči. Zinil pa ni besedice. Jeklo vlek 118.9 Direktor ni mogel več zatajevati jeze. „Ali ste gluhi, gospod?" je rekel z zvišanim glasom. Skupaj 104.4 „Odgovorite vendar, zakaj niste prišli?!" Hladna valjarna 103.0 Zičarna 100.8 „Pozabil sem, fierr Luckmann," je rekel Rouard brez­ Vzmeti 103.0 brižno, ne da bi s službenim nazivom tituliral predpo- Žeblji 102.5 — Usmiljenje? — je pomislil človek v obnošeni pelerini. Bodeča žica 128.8 Vedel je, da je to ^usmiljenje" pravica, ki si je edine ni Skupaj 103.8 pustil ukrasti. Zato je srepo pogledal Trappna, ko je Cevarna 111.3 nadaljeval: Elektrodni oddelek 83.7 „Menda vas ne bomo učili, da morajo nesposobni Skupaj 102.4 prepustiti mesto sposobnim, malomarni uslužbenci vestnim, Siva livarna 134.3 neelastični denarniki se morajo umakniti elastičnim, šibki Jeklo livarna 123.3 silnim in tako dalje. Ne bom vam našteval. Ali ne, gospod Skupaj 132.8 Luckmann?" se je obrnil k Luckmannu. Opekarna 104.3 Luckmann j

52 Jaborneggi in baron Dietrich, dedič kneza Sulkovskcga, Dne 9. februarja je bila občinska mladinska konferenca, ki je obravna­ so svoje razmajane fužine v Tržiču morali prodati. Naj­ vala politična, gospodarska, vzgojna in vrednejši med njimi so bili seveda Viktor Rouard in baroni družbena vprašanja ter organizacijske Zoisi, danes vsi že mrtvi. Zadnji Zois je umrl pred me­ probleme organizacij LMS. Konferen­ secem skoro brez vsakih sredstev v bolnišnici v Celovcu. ca je dobro uspela. Izvoljen je bil mladinski komite, v katerem so: Fel- Zdaj Zoisov in Rouardov ni več, razen tega drobnega din, Golbočrnik, Nemec, Delavec, Hor- človeka v obnošeni pelerini, tega Frica Rouarda, ki niti jak, Mežnarc, Peganova in še vrsta Rouard ni več. Rouardi so bili bogataši, še pred dobrimi drugih dosedanjih in novih mladin­ skih funkcionarjev. petdesetimi leti najbogatejši na Kranjskem, lastniki fužin, rudnikov, gozdov in blejskega veleposestva, fužine in je- V občini se zelo počasi razvija delo jeklarne na Savi, fužine v Mojstrani, v Globokem; rudnikov Društva prijateljev mladine. V seda­ pri Savskih jamah in na Begunjščici; blejsko posest, nekoč njem obdobju se ponovno izpostavljajo last brižinskih škofov; gozdovi, ki se temnijo na severu Pionirski odredi po šolah, ker sedanja praksa pionirskih odredov na terenu, nad jeseniško dolino vse do golih travnatih vrhov Kara­ razen nekaj primerov, ni dala najbolj­ vank; gozdov vse od Jesenic do Bele peči... Da, to so bili ših rezultatov. Najvažnejše vprašanje Rouardi, stoletni železarski rod: Valentin, Leopold, Viktor. je izvolitev starešinskih svetov, ki vodijo organizacije. Od prizadevnosti Ti so bili vredni tega imena in ne tale drobnjad v obnošeni in odgovornosti odborov SZDL in pelerini, tale Fric, sin poslednjega, ki je zaslužil to ime, drugih organizacij je odvisno, kdaj sin Viktorja Rouarda, pijanec in izgubljenec... Ta ni bodo starešinski sveti povsod izvoljeni več Rouard, član rodu, ki je celo stoletje slovel v svetu in kakšni ljudje bodo v njih. Na pro­ gramu so poleg stalne skrbi za vzgoj­ železa — v monarhiji in v tujini. Ta je samo navaden na, družabna, socialna in kulturna pisar, brezpomembno človeče! Lahko bi se pisal kakor vprašanja tudi smučarska in sankaška koli, le Rouard ne! tekmovanja za otroke.primerno praz­ novanje »Dneva pomladi«, priprave In vendar nosi ta pisar Rouardovo ime in stoji zdaj na taborjenje in izlete ter ostale obli­ pred Karlom Luckmannom kakor svarilo usode. ke dela.

BESEDA MLADIH ŽELEZARJEV

Korislno delo kluba mladih proizvajalcev

2e tretje leto teče od ustanovitve „Kluba politične moči, s katerimi so slušatelji do mladih proizvajalcev", ki naj vzgaja mlade sedaj zadovoljni. Do konca decembra smo ljudi za delo v organih delavskega upravlja­ imeli troje predavanj, na katerih so preda­ nja, sindikatu, v LMS in drugih vodstvih vali tov. Vari Jože, predsednik občinskega političnih in družbenih organizacij. Tudi komiteja LMS Jesenice, Jasnič Dante, ki to leto je mladinski komite pripravil na­ je predaval o popisu delovnih mest in glavni črt predavanj za delo „Kluba mladih pro­ direktor tov. Kristan, ki je predaval o sto­ izvajalcev", o katerem je večkrat razpravljal rilnosti dela in o nagrajevanju. Po predava­ na svojih sejah, pri katerih sta sodelovala njih je vselej precej živa razprava, v kateri tudi predsednik CKLMS tov. Mirtič in član člani kluba postavljajo vprašanja in dajejo predsedstva CK LMS tov. Bregar, ki sta v svoja mišljenja. V klubu bodo še sledeča razpravi dala tudi koristne napotke za delo predavanja: kluba. V šestindvajsetih predvidenih pre­ 1. Vloga črne metalurgije v gospodarskem davanjih je zbrana snov, ki jo bo klub po­ sistemu FLRJ. sredoval v tej sezoni. 2. Naše podjetje v okviru črne metalurgije. Dne 14. novembra popoldne se je 34 mla­ 3. Organizacijska shema podjetja. dincev, ki se zanimajo za delo v klubu, zbralo 4. Organizacijska shema glavnin obratov v čitalnici pri Jelenu na prvem sestanku, oziroma grup. kjer so se pogovorili, kako bo klub deloval. 5. Osnove gospodarske politike FLRJ. Težave za izvedbo načrta so s predava­ 6. Osnove družbenega plana. telji, ki ne morejo biti zaradi svojih dolž­ 7. Družbeni plan občine in podjetja in nosti vedno na razpolago klubu, zato preda­ njegovo izvajanje. vanja do danes niso bila redna. Kljub temu 8. O centralnem DS in grupnih DS. pa smo prepričani, da se bo delo v klubu 9. Upravni odbor in direktor podjetja. uspešno nadaljevalo po načrtu. Za pre­ 10. O komisiji za ekonomsko-finančna davatelje smo predvideli vidne strokovne in vprašanja.

53 11. O komisiji za proizvodni plan in vskla- janju načrta je opaziti, da nekateri mla­ jevanje proizvodnje. dinci popuščajo in ne hodijo več na pre­ 12. O komisiji za vzdrževanje. davanja. To je razumljivo, ker smo posebno 13. O komisiji za organizacijsko-kadrov- mi mladi podvrženi raznim vplivom in so ska vprašanja. nam mnogokrat že najmanjši napori odveč, 14. O komisiji za proizvodnost dela. čeprav bi premagovanje teh največ koristilo 15. O komisiji za tarifna vprašanja. prav nam. Odbor kluba vodi strogo evidenco 16. O organizaciji dela. nad udeležbo pri predavanjih, tako da bo ob 17. Norme in premiranje. zaključku predavanj imel tudi točen rezul­ 18. Produktivnost dela ter razni pozitivni tat. in negativni vplivi na proizvodnjo. 19. Tehnična zaščita dela. Ker se vedno pojavlja vprašanje, kdo lahko 20. Vprašanja kadra in strokovno šolstvo. sodeluje v „Klubu mladih proizvajalcev", 21. Delavska zakonodaja. naj bo s tem člankom pojasnjeno, da se lahko 22. Socialno zavarovanje. sleherni mladinec, ki ima voljo in željo, da 23. Psihologija dela. izpopolnjuje svoje znanje, lahko vključi v Že iz načrta je razvidno, da se zahteva klub preko svojega mladinskega vodstva v od članov kluba resno sodelovanje. V izva­ obratu.

Zaključki mladinske konference Železarne

Zaključki niso bili precizirani in je bila mi člani kolektiva, uresničujejo njih težnje dana naloga mladinskemu komiteju, da vodi strokovne in politične izobrazbe želi tudi organizacijo po načelih, ki so bila iznešena zdravega razvedrila in zabave. na konferenci v referatu in razpravi. Na podlagi tega mora mladinska organiza­ cija tesneje sodelovati z organi upravljanja Mladinci na obisku v Jskri" in Jnteksu" in s političnimi forumi podjetja. Posebno skrb je treba posvetiti vsem gospodarskim Mladi železarji z Jesenic so bili v kranj­ problemom, ker je čutiti, da se ravno na tem skih tovarnah — Iskri in Inteksu — lepo področju v mladinskih organizacijah pre­ sprejeti. V tovarni Inteks so mladinci vi­ malo razpravlja. deli mlade tekstilne delavce pri tkalskih strojih. Delovni proces pri izdelavi blaga Nenehna skrb vseh mladinskih vodstev je bil za mlade delavce iz naše tovarne po­ mora biti, da skrbijo za sistematično eko- sebno zanimiv, kajti nekateri izmed članov nomsko-politično vzgojo svojega članstva. mladinske organizacije prometnega oddelka Prizadevati si, da se bo mladina v obratih so bili prvič v svojem življenju v tekstilni strokovno izpolnjevala. Na tem področju tovarni. pade odgovornost tudi na strokovni kader, posebno pa na inženirje in tehnike, kajti če Nekaj podobnega so naši mladinci doži­ mladinci slabo obvladajo svojo stroko, je veli tudi v tovarni fine mehanike „Iskra". to delno tudi krivda njim predpostavljenega Mlade obiskovalce iz naše Železarne je po­ strokovnega kadra. sebno zanimalo delo tamkajšnjih delavcev, ki so zaposleni v oddelku za izdelavo kino­ Ustvariti vljudnejše odnose med mladino projektorjev, električnih števcev in telefon­ in mojstri ter brigadirji. Tudi skrb teh prvih skih aparatov. Prijazni vodiči so mlade so­ predpostavljenih za mlade ljudi bi morala delavce iz naše tovarne seznanili s pre­ biti večja. Posebno pažnjo pri tem je treba ciznim delom v že omenjenih oddelkih, nato posvetiti novo sprejetim mladincem. pa so jim priredili v veliki restavraciji ko­ Ni dovolj, da se mladina usposablja samo silo. strokovno, mora se tudi politično, ker le Člani mladinskega aktiva iz prometnega takrat, kadar bo mladinec razumel smisel oddelka so ob priliki bivanja v kranjskih svojega strokovnega dela,, bo mnogo več tovarnah izkoristili priložnost za medsebojni lahko koristil skupnosti. razgovor članov mladinskih organizacij v Poleg navedenega je potrebno nadaljevati naši Železarni in v njihovih tovarnah. Orga­ utrjevanje osnovnih mladinskih organizacij nizacijo izleta je v precejšnji meri omogočil po obratih. tudi sindikalni odbor prometnega oddelka, Pred odgovorne ljudi pa se postavlja na­ ki je v ta namen prispeval denarni znesek loga, da skrbijo za stalno povezavo z mladi­ v višini 10.000 dinarjev.

54 Pišejo nam ... Deset let planinskega društva na Javorniku

Večkrat smo že poročali o delovanju in grešajo mladino, ki žal še ni našla poti, uspehih planinskega društva na Javorniku. da bi se uvrstila med j.avorniške planince. To društvo šteje danes več kakor 600 čla­ Vsestransko požrtvovalni planinci so si ure­ nov jn je po številu vpisanega članstva na dili društveni prostor, v katerem se sestaja rvem mestu množičnih organizacij v tem njihov upravni odbor, v tem prostoru pa Eraju. V soboto dne 19. 1. 1957 se je v imajo urejeno tudi knjižnico, v kateri imajo dvorani fizkulturnega doma zbralo 270 pla­ 76 knjig ter ostalo planinsko literaturo. nincev in precejšnje število gostov na Delo planinskega društva je v precejšnji 10. društveni občni zbor. Med gosti so bili meri motilo tudi slabo deževno vreme, tako tudi člani upravnega odbora Planinske zve­ da so bili izleti in 4 dnevno taborjenje v ze Slovenije, tov. Bučar in Prosenc, kakor Krmi slabo obiskani. Kljub temu, da vre- tudi zastopniki ostalih množičnih organi­ menarji niso bili naklonjeni našim planin­ zacij z Javornika in Koroške Bele. Javorni- cem pa je bilo tudi finančno poslovanje ške planince je ob tej priliki obiskal tudi v društvu aktivno. Čopov Joža z Jesenic, kateremu pravijo oče Več govornikov je pozdravilo plodno in gorenjskih planincev. uspešno delo javorniških planincev, veliko Letošnji občni zbor je bil hkrati tudi pa so razpravljali tudi o vzdrževanju Slani- 10. in jubilejni občni zbor planinskega dru­ čeve koče in ostalih postojankah, dalje o štva na Javorniku. Poročilo o delovanju takoimenovanem ,,himalajskem prispevku" društva v lanskem letu, je podal predsednik ter o novih planinskih izkaznicah. tov. Franc Svetina. Iz kratkega toda izčrp­ Član upravnega odbora PZS, tov. Bučar, nega poročila je bilo razvidno, da imajo je izročil odlikovanje (diplomo) enemu iz­ tudi planinci svojo tradicijo, dasiravno je med najbolj požrtvovalnih planincev v na­ bilo društvo ustanovljeno šele, pred desetimi šem gorenjskem kotu tov. Vilmami, dru­ leti. Številni ljubitelji gora in planin so bili štveni upravni odbor pa je ob 10. obletnici že v predvojnih letih organizirani v Planin­ ustanovitve planinskega društva razdelil skem društvu na Jesenicah, po osvoboditvi, lepa priznanja tvoarišem planincem: Fran­ to je od leta 1945, pa so bili včlanjeni v cu Noču, Jožetu Berčiču, Antonu Mikliču, planinskem odseku pri lizkulturnem dru­ Matiju Isteniču. Omenjeni tovariši so v zad­ štvu. V letu 1947 pa se je 16 tovarišev njih desetih letih napravili za planinsko odločilo za to, da se na Javorniku ustanovi društvo na Javorniku pravo pionirsko delo, Planinsko društvo. Prvi planinci — ustano­ vodstvo društva pa pričakuje od njih, kakor vitelji v tistih dneh prav gotovo niso misli­ od ostalega članstva pomoči tudi v prihod­ li, da bo njihova nova organizacija postala nje, kajti načrti so precejšnji. V letošnjem v bližnji bodočnosti tako močna. Fantje so letu nameravajo organizirati planinski te­ krepko prijeli za delo, iz leta v leto pa se den, katerega bodo zaključili s planinskim je večalo tudi število njihovih članov in veseljem in srečolovom na Pristavi, mislijo danes šteje društvo 613 članov. V desetlet­ pa tudi na granjo novega planinskega doma nem razdobju so uredili 3 planinske po­ v dolini Krme. Omenjena akcija bi bila po­ stojanke, katere tudi danes pridno in vzorno membna, toda brez pomoči PZS in ostalih oskrbujejo. merodajnih organov pa bo le težko izved­ ljiva. Priznati je treba, da oskrbovanje planin­ ske koče v oddaljenih hribih ni enostavno, Občni zbor so nato pozdravili zastopniki vedno pa je v zvezi s precejšnjimi napori sosednjih društev, s kateremi imajo planinci in težavami. To posebno velja za Staničevo na Javorniku dobro povezavo, govoril je kočo v Triglavskem pogorju, ki je najbolj tudi Čopov Joža, ki je s svojim humorjem oddaljena, nato postojanka v dolini Krme navdušil zbrane udeležence občnega zbora, ter končno Planinski dom na Pristavi v planinci pa so toplo pozdravili tudi besede Javorniškem rovtu. zastopnika naših obmejnih čuvarjev — gra- mčarjev. Razumljivo je, da je v planinskem društvu na Javorniku včlanjenih največ delavcev, ki Ob zaključku so planinci izvolili nov so zaposleni v obratih valjarne. Iz poročil, upravni odbor, v katerem je ostala velika ki so bila podana na občnem zboru pa po­ večina požrtvovalnih in izkušenih planincev.

55 ske" itd. Tov. Osenk je vse svoje delo in Franc Osenk življenje posvetil delu na odru. Teden dni pred svojo prerano smrtjo je bil še skupaj s svojimi soigralci v Javorniškem rovtu, kjer so igrali Sehtreiherjevo veseloigro „Kam iz zadreg". To nedeljo je med predstavo hudo zbolel, nato pa je moral iskati zdravniške pomoči v jeseniški bolnišnici, kjer je nekaj dni pozneje tudi umrl, star G2 let. Njegovo Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder na odru „Svobode" v osnovni šoli, ka­ življenje je bilo mor je zahajal toliko let. Zadnje slovo je bilo posebno ganljivo. Velik žalni sprevod, en sem kakršnega na Javorniku niso videli že nekaj delovni dan let, se je pomikal na tamkajšnje pokopali­ šče Od pokojnika so se poslovili v avli osnovne šole in ob odprtem grobu pred­ sednik DPD „Svobode" Javornik, tov. Jan­ ko Noč, predsednik Sveta za prosveto in Številni prijatelji in znanci pokojnega to­ kulturo pri ObLO Jesenice tov. Treven Franc variša Osenka skoraj niso verjeli, da je in njegov dolgoletni soigralec na odru to­ smrt veliko prezgodaj pretrgala nit življe­ variš Janko Orešnik. Vrzel, ki je nastala z nja dobremu in neumornemu odrskemu de­ njegovo smrtjo, bodo na odru javorniške lavcu. Vendar je bilo res. Tov. Osenk Franc „Svobode" le težko izpolnili mlajši igral­ je po kratki bolezni umrl v jeseniški bolniš­ ci, ki bodo še vrsto let pogrešali tov. Osenka nici dne 5. fedruarja. DPD „Svoboda" na kot režiserja, igralca, organizatorja in idej­ Javorniku je s smrtjo tov. Osenka izgubila nega svetovalca z bogatimi izkušnjami. človeka, ki ga bo le težko nadomestiti. Prav Slava njegovemu spominu! v letošnjem letu bi moral praznovati 35-let- E. Ž. nico aktivnega udejstvovanja na odrskih deskah. Pokojnik je bil v svojem živ­ ljenju tesno povezan z delom na odru. V razdobju njegovega udejstvovanja na odru ni bilo niti ene same gledališke sezone, da ne bi režiral ali kako drugače 50 lelskupnega življenja pomagal pri delu na odru. Samo v zadnjih povojnih letih je na odru javorniške svo­ V soboto dne 9. februarja sta praznovala bode" režiral zahtevna odrska dela, kakor zlato poroko in s tem tudi 50 let skupnega Kreftovo dramo „Lacko in Krefli", Pinžgar- življenja zakonca Janez in Katarina Šporn. jevo „Našo kri", Jurčičevega ,,Desetega bra­ Takšnih primerov je v današnjih časih ta", spevoigro „N'mav čez izaro", „Pod to vedno manj, zato je prav, da namenimo ne­ goro zeleno", dramo „Stilmondski župan", kaj vrstic v našem listu tudi Spornovemu igro „Detektiv Megla" in druge, poleg njih očetu in mami. pa je bil nosilec glavnih vlog v igrah „Glo- Spornov oče je stara gorenjska korenina, boko so korenine", „Skopuh", „Dr" itd. To­ saj bo kmalu dopolnil 80 let svojega življe­ variš Osenk ni sodeloval samo kot režiser nja. Kljub visoki starosti pa je še vedno in igralec pri igrah, temveč je pomagal tudi zdrav in dobre volje. V našem železarskem pri urejanju svetlobnega parka, bogate iz­ kolektivu je bil od leta 1898 do leta 1952, kušnje 35 let dela pa je vztrajno in požrtvo­ torej več kakor pol stoletja. Naši sodelavci valno prenašal na svoje sodelavce na odru. v žebljarni ga prav gotovo poznajo, saj je Iz vsega tega je razvidno, da je bil tovariš bil vseskozi v njihovem obratnem kolektivu Osenk eden najstarejših režiserjev in igral­ kot strugar, upokojen pa je bil kot visoko- cev na Gorenjskem. Oder je bil njegov drugi kvalificiran delavec. Zasluženo pokojnino dom, saj ni bilo dneva ali tedna v letu, da uživa že 5 let, vendar začasno prejema le ne bi vsaj za trenutek pogledal žarometov 8800 dinarjev in upa, da bo ta znesek tudi in drugih odrskih rekvizitov, za katere je povišan, ko bo njegova pokojnina dokončno posebno v zadnjih letih po upokojitvi skr­ urejena. bel vzorno in očetovsko. V poročni sobi na ObLO Jesenice je pred­ Do odra je imel veliko spoštovanje, saj sednik tov. Dolinar zlatoporočencema če­ je dostikrat z vnemo navduševal mlajše stital k življenjskemu jubileju, nato pa je igralce z besedami: „0der je kraj, ki zasluži, sledil zanimiv razgovor s sodelavcem na­ da se odkriješ, kadar stopiš na njegove de­ šega lista. Kakor pravi prijazna Špornova

56 mama, jima v življenju dostikrat ni bilo lahko in z rožami posuto. Posebno trda jima (j,e predla med prvo svetovno vojno, ko je liter mleka veljal kilogram koruzne moke. V času njunega zakona se jima je rodilo 8 otrok, od katerih so ostali živi in zdravi le trije. Dva otroka sta umrla od lakote med prvo svetovno vojno. Kakor pravila Spornov oče in mama, jima bo v nepozabnem spominu ostala tudi narodno­ osvobodilna vojna. Spornovo hišo so zlasti dobro poznali naši partizanski borci in te­ renski aktivisti, ki so prihajali k njima na dogovorjena znamenja, kljub nevarnosti, ki je pretila od strani nemških okupatorjev. Z Jelenkamna je zelo pogosto prihajal k Špornovim tov. France Konobelj - Slovenko s svojimi tovariši, dobro pa se spominjata tudi partizana Mirka Praprotnika, ki je kmalu po osvoboditvi umrl. Spornovemu očetu in mami so za njun življenjski jubilej čestitali številni prijate­ lji in znanci, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo našega lista z željo, da bi še dolgo let živela v miru in zadovoljstvu. " i Uspehi jeseniških šol v prvem pollelju Zlatoporočenca Janez in Katarina Sporn

Na Jesenicah sta dve splošno izobraže­ valni šoli, to sta osnovna šola in gimna­ Pregled doseženih učnih uspehov jeseni­ zija ter pet strokovnih šol, kakor Met. ind. ških šol v I. polletju šolskega leta 1956/57. šola, Vajenska šola raznih strok, Mojstrska šola, Tehnična srednja šola in Glasbena šola. Te obiskuje v skupnem 2175 učencev in dijakov. Problem jeseniških šolskih pro­ Osnovna šola 3,62 87,92 o/o 739 storov je javnosti, ki je pozdravila sklep ObLO Jesenice o gradnji nove šole na Je­ Nižja gimnazija 2,74 44,40% 176 senicah, že znan. Tu naj dodamo, da ni Višja gimnazija 3,09 67,90o/o 599 dosti boljše stanje učilnic strokovnih šol. Met. ind. šola 3,35 73,30 o/o 199 V stavbi Metalurške ind. šole, ki je bila Vajenska šola 2,90 77,-0/0 110 grajena za šolske delavnice, se drenjajo da­ nes štiri strokovne šole in to Metalurška Tehn. sred. šola 3,55 87,70 o/o 98 ind. šola, Vajenska šola, Mojstrska šola in Mojstrska šola 3,34 71,20o/o 45 Tehnična srednja šola. Slednji imata n. pr. le po eno učilnico, v katerih je pouk v Na glasbeni šoli, ki jo obiskuje 220 go­ treh izmenah, ker se uporabljajo učilnice jencev, so izpiti šele konec šol. leta, bili tudi za razne tečaje. Kakor je nujna gradnja pa so za študij vsi pozitivno ocenjeni in nove osemletke, je nujna tudi gradnja nove je bil povprečen uspeh skoraj prav dober. stavbe za omenjene strokovne šole, ki imajo Na vseh jeseniških šolah je bilo ob pol­ pred seboj še veliko bodočnost. lelju pozitivno ocenjenih 75,8% učencev ozi­ Kljub temu, da je na nekaterih šolah roma dijakov, povprečna ocena na vseh zaradi pomanjkanja učilnic skrčen pouk šolah je pa bila 3,5, kar je več kot zado­ (predvsem osnovna šola, kjer je skrajšan voljivo. pouk tudi za 4 ure tedensko), so bili ob Tako delovanje šol, ki vzgajajo nad 2000 prvem polletju letošnjega šolskega leta učni mladih Jeseničanov, pač zasluži več pozor­ uspehi zadovoljivi, kar je zasluga požrtvo­ nosti pri reševanju šolskih problemov in valnega predavateljskega kadra. predvsem pri gradnji novih šol.

57 Grad VVavel v K rak n vu

Naši šahisti so se vrnili s Poljske

Lansko leto so na Jesenicah gostovali je bilo pred drugo svetovno vojno svetovno poljski šahisti. Ob tej priliki so povabili znano pristanišče, nato pa so odpotovali v naše šahiste na povratno srečanje na Polj­ glavno mesto Poljske, v Varšavo. V Varšavi sko. Razumljivo je, da so člani šahovskega so naše šahiste pričakovali njihovi znanci društva z Jesenic to vabilo sprejeli z veli­ in prijatelji, ki so se udeležili nedavnega kim veseljem in se na svoje prvo goslovanje tekmovanja na Jesenicah ter mednarodni na Poljskem tudi vsestransko dobro pri- šahovski mojster Platter. Glavno mesto Na obisk v prijateljsko državo Poljsko so Poljske države sodi med najlepša mesta v odšli naslednji člani šahovskega društva: Evropi, vidne pa so še vedno ruševine iz Štrumbl Lojze, Korošec Janko, ing. Sesek druge svetovne vojne, katerih se še ni do­ Pavle, Štrumbl Zdravko, skupino pa je vo­ taknila človeška roka, kljub temu, da je dil sekretar Šahovske Zveze Slovenije tova­ bila vojna končana že pred dvanajstimi leti. riš Kapus Ernest. Pot skozi Avstrijo in Ce- V židovski četrti „Geto" stoji sredi ruševin hoslovaško je bila dolga in naporna, saj so spomenik kot edini dokaz žalostnega do­ se peljali tja do Baltiškega morja v mesto godka, ko so Nemški okupatorji med drugo Szcecin (Ščežin), kjer je bilo tudi prvo pri­ svetovno vojno na tem kraju umorili več jateljsko srečanje s poljskimi šahisti. Za­ slotisoč Židov. Med drugim ima Varašava stopnik športne organizacije „Start" je pri precej lepih znamenitosti in kulturnih spo­ čakoval naše šahiste že na poljsko-češko- menikov, ki si jih je vredno ogledati. Na slovaški meji in jih spremljal vse do Bal­ tem mestu naj omenim le stadion, trgov­ tika. Udeleženci naše šahovske ekipe so bili sko četrt in Dom kulture. Veličastna zgrad­ nadvse zadovoljni, tako s sprejemom kakor ba, ki se dviga ob glavni cesti, Dom kulture tudi z gostoljubjem, ki so ga uživali v času je delo ruskih arhitektov in njihovih so­ svojega bivanja na Poljskem. delavcev. Ta dom je, kakor pravijo sami Poljaki, darilo Stalina Poljski, seveda za Pri šahovskih deskah so se poljski ša­ poljski denar. histi pokazali kot solidno in dobro vigrano moštvo, tako da so gostje z Jesenic le s V večernih urah so se naši šahisti po­ težavo remizirali z rezultatom 2:2. Zanima­ merili s tekmovalci z Varšave. V svoji drugi nje za naše šahovsko srečanje v tem mestu tekmi so zmagali Jeseničani z rezultatom je bilo veliko in tudi dobra propaganda. 2 in pol : 1 in pol. Tretje mesto, ki so ga Naslednji dan so naši šahisti izkoristili na svoji poti po Poljski obiskali naši ša­ lepo priložnost in si ogledali mesto, kjer histi, je bilo mesto Krakov, ki se ponaša s

58 premnogimi muzeji, cerkvami ter draljev- skim gradom, v katerem je tudi grobnica ŽELEZO nekdanjih poljskih kraljev. N program svo­ jega obsika na Poljskem so šahisti z Jesenic je dalo rast slovenski uvrstili tudi ogled zloglasnega taborišča Osviencin (Auschvvitz), kjer so Nemci umori­ kulturi li 7 milijonov zapornikov. Pogled na tabo­ Ob 200-letnici rojstva A. T. Linharta rišče je žalosten, saj je nema priča strašnih dogodkov, ki so se pred leti dogajali na tem kraju. Pred celico smrti so naši šahisti Dne 11. decembra je minilo dvesto iet, ko se položili šopek rdečih nageljev, taborišče pa je v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart, člo­ so zapustili z vtisi, ki jih je težko opisati. vek, ki mu mora biti naše ljudstvo hvaležno, kar Ko so se poslavljali od poljskih tovarišev, kor vsem, ki so se v tistem času borili za obstoj so jim bila izrečena laskava priznanja, veli­ slovenskega jezika in s tem tudi za obstoj in za kokrat pa je bilo poudarjeno tudi prijatelj­ izoblikovanje slovenskega naroda, ki mu je grozi­ stvo narodov Jugoslavije in Poljske. Svoje lo, da ga neopazno pogoltne nemško morje, če bi potovanje po prijateljski Poljski so zaključili ne bilo takrat peščice ljudi, ki so se z vso ljubez­ polni vtisov in zadovoljni, da so videli nekaj nijo posvetili oblikovanju slovenskega jezika in lepih mest in krajev. Za vse gostoljubje pa začeli ustvarjati slovensko kulturo. Kdo ve, če bi so hvaležni poljski športni organizaciji jim bilo to mogoče, ko bi ne bilo takrat v naši ,,Start", ki res vzorno skrbi za svoje goste domovini človeka, barona Žiga Zoisa, bogataša, ki iz drugih držav in jih tudi vzdržuje v vseh ni štedil svojega bogastva za temeljni kamen slo­ dneh bivanja na Poljskem do njihovega po- venske kulture in umetnosti, brez katere smo Slo­ vratka v domovino. Kakor vsa prejšnja, tako venci do takrat bili. Brez Zoisovega denarja, ki je ostalo tudi gostovanje na Poljskem našim je bil plod dela naših rudarjev in železarjev, bi šahistom v nepozabnem spominu. Obisk na­ morda še dolgo morali čakati na začetke slovenske ših šahistov je ponoven dokaz, da so takšna posvetne književnosti in dramatike. Brez Zoisa) gostovanja pomembna, saj se tako utrjuje ki je navdušil za ustvarjanje v materinem jeziku medsebojne vezi z drugimi narodi. J. K. Antona Tomaža Linharta, bi tega moža, ki se gv danes s tako hvaležnostjo spominjamo, ker je Dom kulture v Varšavi ustvaril temelj slovenskemu odrskemu jeziku, da­ nes naša kulturna zgodovina sploh ne poznala. Brez Zoisove gmotne pomoči bi se ta veliki ta­ lent ne mogel razviti. In ker bi Zoisovega bogast­ va brez rok bohinjskih, radovniških in javomiških plavžarjev, fužinarjev in rudarjev ne bilo, ni moj naslov, da je železo dalo rast slovenski kulturi, pretiran, kajti prav železo in trgovanje z njim fata bila izvor gmotnemu položaju takrat najboga­ tejšega človeka na Kranjskem. Baron Žiga Zois, po očetu tujec, po materi pa slovenskega rodu, je ljubil jezik svoje matere in zato bi ga rad povzdignil do imenitnosti drugih jezikov, da bi se dalo v njem tudi umetniško ustvarjati. Zato mu ni bilo žal sredstev, da je Lin­ hartu omogočil napisati in postaviti prvo sloven­ sko igro »Županovo Micko" na oder decembra 1789. leta. Tega razsipanja sredstev za slovensko kulturo mu njegovi dediči, ki so izkoriščali jese­ niškega delavca vse do leta 1905 in bili vseskozi zagrizeni Nemci, niso nikoli odpustili, misleč, da je prav baron Žiga, ki je živel od leta 1747 do le­ ta 1819, omajal njihovo gospodarsko m6č, in ne krize, ki jih je prinesla z liberalizmom druga po­ lovica devetnajstega stoletja in porajala nove bo­ gataše, ki so bolj kakor Zoisi razumeli svoj čas. Toliko sem se moral ustaviti pri največjem slo­ venskem mecenu in podporniku slovenske kulture (ki jih slovenska kulturna zgodovina pozna žal tako zelo malo), pri človeku, pri katerem je mo­ gel prvi in do smrti dosledni slovenski svobodo-

59 mislec in demokrat - revolucionar Anton Tomaž hotel osmešiti vladajoče plemstvo in pokazati nji­ Linhart v tedanji fevdalni družbi, ki se je sicer hovo puhlo vrednost. že krušila, a se še vedno oklepala svoje tradicije, Ta Linhartova revolucionarnost pride še bolj ki je zanikala enakost in svobodo vsakega člove­ do izraza v „Matičku". Linhart je postavil v Ma­ ka ter delila ljudi na žlahtne (plemenite) in na tičku, kakor pravi v svojem eseju Bratko Kreft. „t« gmajn folk" (tlačane), edino najti oporo pred Figarovega slovenskega bojnega tovariša in brata, nasprotniki, ki jih Linhart ni imel malo in ki so čeprav mu ni mogel niti zaradi verjetnosti niti za­ mu nasprotovali, kjerkoli so le mogli. To naspro­ radi cenzure položiti v usta toliko puntarskih tovanje ni bila samo posledica Linhartove intelek­ besed in duhovitosti, kakor jih govori Figarc, toda tualne premoči nad vladajočimi fevdalci, marveč zaradi tega Matiček v bistvu ni nič manj revo­ strah pred revolucijo, ki je prav v letu uprizoritve lucionaren. Živ človek je iz slovenskega prepro­ ..Zupanove Micke" pretresla svet; 14. julija 1789 stega ljudstva, ki se je zavedel svoje človeške vred­ je namreč padla pariška bastilja in se je v Fran­ nosti in ki v komediji odkrito izpove svoje mišlje­ ciji zrušil fevdalizem. nje do plemenitašev, mišljenje, ki ga je mislil Linhart je bil zavesten revolucionar. V nekem Linhart in zaradi katerega je bil v večnem nasprot­ pismu svojemu prijatelju" Kuraltu pravi — ..Me­ ju S' takratnimi razmerami in vladajočo družbo ščan sem in človek". To svojo revolucionarno za­ ter jI prav po shakespearovsko pokazal zrcalo.v vest

60 Kratka zgodovina NOB na Gorenjskem

(Nadaljevanje)

Neuspeh nemške ofenzive proti partizanom avgusta iz Krnice, Mirko Repe iz Goni.j, Kari Repe iz Gorij, Ivan 1941 se je odrazil najprej v tem, ker Nemci niso nada­ Zupan iz Nomenja in tovarniška delavec Jožef Pdkon iz ljevali po tej ofenzivi z (izseljevanji, ki so jih začeli v Gorij. Kot zadnji v tem krvavem mesecu so 29. avgustu začetku julija 1941 in jih hoteli nadaljevati takoj po udu- 1941 padli talci v Jaršah pni Kamniku v osveto za ustre­ šitvi partizanske vstaje na Gorenjskem. S krvavim teror­ litev gestapovskega zaupnika Mladena Halužana. Padli jem prav tako niso dosegli ničesar, dasri so menili * z so Jakob Dacar z Velikega hriba, Josip Vinar dz Rado­ njim odvrniti prebivalstvo, da bi si ne upalo več po­ melj, Franc Vidmar dz Zapric, Lovrenc Dragar dz Podgo- magati partizanom. Dne 1. avgusta, kakor smo že ome­ rice in devetnajstletni mladinec Mrzelj dz Trbovelj. nili, so padlti prvi talci. Štiri dni kasneje je Kutschera Da so Nemci v avgustovd ofenzivi cenili predvsem razglasil tragični konec dela Kranjske čete s posebnim pomoč slovenskih izdajalcev in nemških zaupnikov in se obvestilom, v katerem pravi: »Policija je prijela oboro­ nanje v boju proti osvobodilnemu gibanju opirali, se ženo komunistično drhal, ki se je klafclila v gozdovih vidi iz represalij, ki so jih izvajali zaradi njihove likvi­ okraja Krainburg. — Protivila se je pozivu položiti orož­ dacije nad begunjskimi zaporniki — nad neoboroženim je. Odpor je bil takoj strt in drhal uničena. Pri tem je civilnim prebivalstvom. Likvidacije izdajalcev dn gesta- bilo 8 upornikov uibitJih. Tako bo v bodoče kaznovan povskih agentov so bile za Nemce težak udarec prav v vsak upor. — Enako se kaznuje oni, ki daje upornikom času ofenzive, saj so se le-teh posluževali za vodiče in potuho, torej posebno oni, ki jim daje stanovanje, živež tolmače. Boj protd izdajalcem pa priča tudi, kako dobro in obleko, ki jim posreduje poročila, ali ki so mu znani je bila organizirana partizanska obveščevalna služba, da ukrepi in nameni upornikov, ne da bi jih naznanil po­ noben izdajalec ni mogel ostati dolgo Časa skrit. To po­ licijskim oblastem. (Prepis slovenskega besedila nemške­ trjuje tudi poročilo nemškega komandanta orožniškega ga lepaka z dne 5. avgusta 1941. — op. p.)« okrožja Kamnik, v katerem toži, da so bili »obrambni Namen vsebine lepaka je bil zastrahovati prebival­ ukrepi doslej le delno uspešni«. To poročilo z dne 29. stvo. Podobne grožnje so vsebovali tudi lepaki, s katerimi avgusta 1941 pravi na primer med drugam: »Čeprav v so Nemci naznanjali ustreltitev talcev. 2e naslednji dan, zadnjih dneh nismo poročali o pomembnejših dogodkih, 6. avgusta 1941 je načelnik nemške civilne uprave na vendar slej ko prej napadajo in streljajo folksdojčerje zasedenem ozemlju Kutschera obvestil gorenjsko prebi­ in konfidente.« Tak konfident je bil tudi Mladen Halo- valstvo o ustrelitvi talcev Milana KoJariča in Stanka žan, ki ga omenja to poročalo in ki nam pove, da je bil Kališndka s Perovega, Kazdmirja Cerneta z Zapric pri ta konfident obenem tudi krajevni vodja »Karntner Kranju in našega doma&ina zidarja Ivana Finžgarja z Volksbunda. Javornika, ki so ga Nemci ujeli težko ranjenega, »za­ Namen nemške ofenzive avgusta 1941 so preprečili radi udeležitve na komunističnih zborovanjdh, na katerih partizani dn ljudstvo, ki, je partizanom pomagalo. Nemški so pripravljala in sklepala dejanja terorja (točen prepis komandant orožniškega okrožja Radovljica Dasebock si­ slovenskega besedila lepaka, zato taka slovenščina — op. cer pravi v svojem poročilu, da »se zdi, da je odporna p.), rada dajanja potuhe pni premišljeni poškodbi javnih sila v gozdu se zadržuj očih komunistov v bistvu že zlom­ uredb in naprav in radi delliktov zoper varnost življenja ljena«, toda to njegovo poročilo ni samo zanikala stvar­ in lastnine, kakor tudi radi tega, ker so kljub prepovedi nost, marveč tudi nekateri ohranjeni nemški dokumenti, nosili orožje, obsodilo na SMRT. Sodba se je izvršala ki so jih napisali drugii .in ki odkrito priznavajo neuspeh takoj«. Tri dni kasneje je Kutschera naznanil ustrelitev nemške akcije. 2e štiri dna po nemški ofenzivi na Jelovico desetih talcev kot osveto za ubitega nemškega gestapov- poroča in naroča polkovnik Handl svojim podrejenim: ca. Ta lepak ne navaja imen usmrčenih. Bili pa so to, »Policijskim bataljonom na zasedenem ozemlju Kranjske •kakor navaja Zbornik dokumentov dn podatkov NOV se določijo naslednja ožja akcijska področja: Rez. poli­ jugoslovanskih narodov, Johan Močiinik iz Črne na Ko­ cijskemu bataljonu 72 območje orožndškega okrožja Ra­ roškem, Ljubo Joskovič liz Beograda, Franc Babnik iz dovljica, vključno Bled; — rez. pol. bataljonu 181 ob­ Medvod, Anton Eržič iz Goric pri Golniku, Martin Zad- močje orožniškega okrožja Kranj in rez. pol. bat. 171 ob­ nik z Vrha pri Velikih Laščah, Anton Noč z Javornika močje orožniških okrožlij Kamnik dn Litija. — Vsak ba­ (revolueinarni delavec, ki se je odlikoval že leta 1925 v taljon mora imeti po en vod v stalni poostreni priprav­ znani jeseniški stavki julija 1935), Anton Dacar s Črniv­ ljenosti. Vod mora ostati na sedežu tudi, če je bataljon v ca (predvojni komunist, sodelavec Staneta Žagarja), akciji in sicer skupno z ostalimi, za zavarovanje nasta­ Franc Podtlipnik iz Bohinja, Franc Svegelj s Sv. Katarline nitve potrebnimi silami, da lahko v nepredvidenih nujnih in še neki neznanec. V tem lepaku Kutschera grozi, da primerih takoj nastopi kot napadajoča edindca. — Ce bo »na tak način poplačan vsak umor onih, ki v zasede­ grozi nevarnost zaradi zakasnitve, je, pooblaščen poslati nem ozemlju služijo javnemu redu dn varnosti«. Dne 19. vod v akcijo poveljnik bataljona, v odsotnosti poveljnika avgusta 1941 so bili v Jancovi drnoi pri Begunjah usmr- bataljona pa najstarejši častnik na sedežu. — Nevarnost čeni Korošci Franc Stern, Henrik Sagernik, Jurij Mes- zaradi zakasnitve morajo orožnliška službena mesta javiti sner, Rafael Pavlin, Mihael Spacapan in Anton Jerič. istočasno orožniškemu komandantu pni šefu civilne upra­ Tri dni kasneje je padlo zopet 10 talcev, pet v Smled­ ve (dežurna služba) na Bledu in svojemu pristojnemu niku in pet v Dobu: Počnik Franc iz Kamnika, Ivan bataljonu. — Ce pošlje vod v akcijo neposredno sam ba­ Pregelj iz Zapric, Štefan Gruden iz Stolnika, Generoz taljon, mora ta po najkrajši poti poročati o tem orožni­ Sitar z Jeranovega, Franc Sesek z Bukovice, Anton Jeglič škemu poveljniku. —• Razen zgoraj navedenih mest ne iz Kamnika, Anton Orehek z Moravč, Ivan Sušnik z Je­ sme nihče drugii razpolagati z vodom.« Tako piše Handl ranovega ter Božidar Repič lin Franc Drolc, oba iz Kam­ štiri dni po nemški ofenzivi, po kateri so javno razgla­ nika. Naslednji dan so v Kranju javno obesili zajetega sili uničenje parfcizanstva, svojim podrejenim. komandirja Kranjske čete Milorada StoŠiča. Dan po tem obešenju, 24. avgusta 1941 so padli talci v Ljubnem v Neuspeh te ofenzive dokumentira tudi komandant re>- osveto zaradi likvidacije gestapovskega konfidenta Ciri­ darstva Alpskih dežel, poveljniško mesto Bled, Mascus la Praprotnika. Padli so Feliks Kavčič, Miha Stular, Jože v svojih Smernicah za angažiranje redarstva na zase­ Krivic in Anton Krivic, vsi z Ljubljane, ter Anton Sne- denem ozemlju Koroške dn Kranjske. V teh smernicah dič s Posavca. Prav tako so zaradi likvidacije švabskega nehote prizna, da so Partizani vsilili Nemcem svojo tak­ ovaduha in narodnega izdajalca Florijana Ulčarja iz tiko, in pove naslednje: »Ker nam doslej ni uspelo pri­ Gori j bili v Gorjah ustreljena ključavničar Franc Soklič jeti nobene tolpe niti posameznih storilcev (podčrtal pi­ sec), se morajo še bolj kakor doslej izčrpati vsi viri

61 in vesti, da bi se tako več izvedelo o bivanju, zadrža­ Iz nekaterih od teh dejstev lahko spoznamo, da je bila nju in sestavi tolp.« V točki 9 pravi Mascus med drugim: Osvobodilna fronta avgusta 1941 zasidrana že skoro po­ »Ko se pojavijo sovražne tolpe, mora biti glavni cilj vsod. Ko nemški komandant orožniškega okrožja Kamnik angažiranih sil, da jih zajamejo, če pa to v danih okoli­ poroča o bojih na področju Kamnika, pravi, da sta orož- ščinah ni mogoče, da jih uničijo aM vsaj zadajo občutne ništvo in gestapo ubila štiri partizane, enega pa so ra­ izgube. Ni dovolj tolpe samo razbiti, ker imajo tako njenega ujeli. »Oddali smo ga,« poroča, — »v bolnico možnost, da se ponovno zberejo in vgnezdijo drugje. Na­ na Golnik, od koder je pobegnil.« pad se ne sme izvesti prenagljeno in le z ene strani, Prav tako, kakor omenjeni dokumenti, priznava 23. temveč je treba sile razporediti koncentrično ali vsaj avgusta 1941 polkovnik Handl ponovno, da ni »dosedanji tako, da se nasprotniku onemogoči umik. Za dosego te­ način borbe proti banditskemu rovarjenju na zasedenem ga cilja je potrebna določena opreznost; načrtno pripra­ ozemlju pokazal zadovoljivih uspehov«. va ti napad in ne opustiti zamudnih obkol je varnih po­ hodov.« AH ni ta smernica dokaz, da Nemci že v prvih dneh slovenskega partizanstva boja proti partizanom niso HLAPCI JUGOSLOVANSKE BURZOAZIJE podcenjevali. Neuspeh njihove prve ofenzive proti par­ — HLAPCI OKUPATORJA tizanom jih je prisilil, da so partizanstvo vzeli zelo resno in da so ga smatrali kot nevarnega in enakovrednega Izdajalci jugoslovanskih narodov bi radi v inozem^ nasprotnika s silami, ki so se proti Nemcem borile na stvu, kamor so se po zmagi zatekli, oprali svoje sode­ frontah. In še nekaj je Mascus spoznal že v prvih dneh lovanje z okupatorjem, češ da so »se borili proti komu­ boja proti partizanom: spoznal je, da so partizani ne­ nizmu« in da z okupatorjem pravzaprav »niso sodelo­ uničljiva in da- so Nemci proti njdin brez moči. Nemški vali«, da so bili za kralja -itd. Na vse načine se trudijo, komandant Mascus pravi: »Dognano je, da nasprotnik da bi zabrisali dejstva, kako so se vrhovi slovenske bur- večkrat nastopa v manjših tolpah, ki pogosto menjajo žoazije že prve dni okupacije povezali z novimi gospo­ bivališče. Podnevi se zadržujejo v gozdovih in težko darji. To jim pa seveda uspe samo pri tistih, ki zgo­ dostopnih pogorjih, odkoder napadajo pravilom ponoči. dovine našega boja ne poznajo ali nočejo poznati. Iz­ Zato je večinoma poznano le širše področje, v katerem dajstva jugoslovanske buržoazije in njihovih hlapcev, nji­ se nasprotnik giblje, medtem ko je treba natančnejši hove takozvane »zvestobe kralju«, nam ni treba doka­ kraj bivanja šele odkriti. Da se pride nasprotniku do zovati z našimi dokumenti, ko imamo na razpolago oku­ živega, je treba sestaviti manjše oddelke, ki so po svoji patorjeve. Kakšna je bila »zvestoba« nekdanjega kralje­ osebni in materialni sestavi sposobni, da samostojno vega orožništva do domovine, najnazorneje izpriča do­ operirajo na določenem področju ter jim je končni cilj, kument nemškega Kamniškega orožniškega okrožja z dne da nasprotnika odkrijejo, zajamejo- in uničijo.« Prav v 29. avgusta 1941, ki govori o pomoči pri izsledovanju par­ tem in v navodilih, kako naj Nemci organizirajo take od­ tizanov. »Pri tem moramo omeniti,« pravi ta dokument, delke, je dokaz, da so partizani že po prvih bojih na — »tudi jugoslovanske orožnike, ki stoje vsak čas po­ Mežaklji in Jelovici vsilili Nemcem svojo taktiko. Te gumno in neustrašeno v službi ... 11. avgusta 1941 je smernice je Marcus izdelal in razposlal podrejenim 25. bil policijski zdravniški pregled jugoslovanskih orožnikov avgusta 1941. ter odrejen njihov vpoklic na prevzgojni tečaj v Ceilo- vec. Ponosni s,o da bodo lahko služili v nemški policiji. Neuspeh prve nemške ofenzive proti gorenjskim par­ Delo teh orožnikov ne sme biti pozabljeno in naj mi bo tizanom omenja tudi že prej citirano poročilo Komande dovoljeno, da smem v tem mesečnem poročilu zaprositi, Kamniškega orožniškega okrožja. To poročilo pa ni za­ da ne ostane nenagrajeno. nimivo samo zaradi tega, marveč navaja še več zanimi­ vih dejstev, ki osvetljujejo avgust 1941 v naših krajih. Palje)

62 KULTURA IN PROSVETA

Prav te dni daje Mestno gledališče kot svojo šesto premiero ljubko italijansko ko­ Višek sezone medijo „Dva ducata rdečih vrtnic" dramati­ Z Lessingovo žaloigro „Emilia Galotti" ka Benedeltija, s katero ima namen gosto­ kot peto premiero je Mestno gledališče neka­ vati tudi v okolici. Dva igralca in dve igral­ ko na vrhu letošnje sezone. Žlahtno klasično ki posredujejo v tem igrivem delu prvič po delo je lepo poživilo letošnji repertoar in vojni neko italijansko delo v našem gleda­ bojazen, da žaligra ne bo tako privabila ob­ lišču. Delo je povsem neproblematično in činstva kot lažje delo, je bila odveč. Moj­ hoče gledalce samo zabavati. strsko napisano delo je toliko laže zaživelo Ker je prav pred vrati Praznik žena, pri­ na jeseniškem odru, ker je bilo deležno naj- pravlja gledališče Capkovo moderno dramo skrbnejše opreme. Sleherni obiskovalec je „Mati", ki z vso prctresljivostjo odklanja lahko takoj opazil ogromen napredek v raz­ vojno in nasilje in spada med največje moj­ svetljavi, kajti luč je bila ob novih barvnih strovine češke dramatike. Ta drama je prav filtrih res lepa. Scena je bila s svojo pre­ primerna za praznik naših žena, ki so med prostostjo in elegantnimi linijami ena naj- zadnjo vojno pravtako žrtvovale svoje si­ uspelejših na tem odru. nove za lepšo bodočnost, prav primerna pa je tudi za današnji čas, da v ljudeh še stop­ V februarju je imelo gledališče v gosteh njuje odpor do brezglavega in nesmiselnega tudi mlado Goriško gledališče iz Nove Go­ rožljanja z orožjem, ki ga je spet slišati po rice, ki je zaigralo Linhartovega „Matička" svetu. v okviru proslav 200-lelnice Linhartovega rojstva. Goriško gledališče je še dokaj mla­ V drugi polovici sezone namerava gleda­ do, toda vztrajno. Dali so solidno predstavo, lišče uprizoriti še dve do tri premiere in vendar še niso dosegli ravni jeseniškega upa, da bo tako zadovoljilo svoje obiskoval­ gledališča, zlasti še ne v ubranosti ansambla. ce, za katere želi, da bi jih bilo še več in več, zlasti še mladine, ki sedaj še vse pre­ malo obiskuje gledališče in se zato še vse premalo izobražuje in vzgaja Miklova Zala na brezniškem odru ... m ... Kot četrto premiero letošnje sezone je naštudirala Svoboda „Franceta Prešerna" Prizor iz Cesneyeve drame Emilia Galloti v Mestnem na Breznici Špicarjevo ljudsko igro „Mi- gledališču — Foto Torkar klova Zala". Mlada gledališka družina je s tokratno predstavo dokazala tudi sposob­ nost uprizarjanja predstav z množično zasedbo. Pri „Miklovi Zali" je nastopalo nad 60 igralcev z večjimi in manjšimi vlogami. Režiser Milan Mlekuš je vloge dobro raz­ delil, ker igralce po sposobnostih že dobro pozna. Serajnika je igral Tonček Mežnarc, njegovo ženo Justa Jagičeva, njunega sina Anton Koselj, Miklo Tončka Mežnarčeva, Zalo Majda "Pintarjeva, Tresoglava režiser Milan Mlekuš, njegovo hčer Almiro Roža Enohova itd. Igralci glavnih vlog so bili dobri, pa tudi ostali v manjših vlogah niso dosti zaostajali. Poleg Serajnika in Tresoglava se je odlikovala Almira, ki je iz­ razit gledališki talent in bi ji bilo nujno posve­ čati več pozornosti. Režiser je dokazal z upri­ zoritvijo „Miklove Zale" velike sposobnosti in neumorno delo. Delo je bilo tudi scen­ sko dobro opremljeno, kar je toliko važ­ nejše, ker so izdelali scene za posamezne prizore igralci sami po režiserjevi zamisli Gledališki družini Svobode Žirovnica-Brez- nica gre za uprizoritev ,,Miklove Zale" vse priznanje. Pred 10. obletnico godbe na Javorniku

Lelos bo praznovala godba na pihala Svo­ večina amaterskih godb ne igra. Dirigent je bode „France Mencinger" na Javorniku 10- vodil koncert zanesljivo in zasluži vso po­ lelnico svojega obstoja. Kot uvod v proslavo hvalo. Upoštevajoč zaposlitev godbenikov 10-lelnice in 130 letnice smrti glasbenega v Železarni na 3 izmene, moramo dati pri­ genija L. ,van Beethovna je naštudirah* znanje ne le dirigentu marveč tudi posamez­ godba nov koncertni program in priredila nim godbenikom. Med njimi je že lepo v nedeljo, 3. 2. t. 1. v dvorani osnovne šole število mladine, kar daje upanje na še večje na Koroški Beli samostojen koncert. uspehe v bodoče. Predsednik Sveta za kulturo in prosveto Najšibkejša točka godbe so klarineti in ObLO Jesenice iov. France Treven jc uvo­ flavta, ki zahtevajo veliko tehnično spret­ doma, polno zasedeni dvorani hvaležnih nost. Za te instrumente bi bilo potrebno poslušalcev, pojasnil namen koncerla. dobiti izšolan kader, kar bi dvignilo kvali- Program je obsegal dokaj zahtevne skladbe, tetnp raven celotnega ansambla. Dobro iz­ ki jih je raštudiral kapelnik Aleš Bizjak ob vajanje skladb je motila tudi slaba intonacija, izredni prizadevnosti vseh godbenikov. Ni bila je opazna zlasti pri lesejnih instru­ se ustrašil Beethovnove uverture „Egmont" mentih, ki so zelo izrabljeini in bi jih bilo in Fučikove „Marinarelle", Straussovega treba nadomestiti z novimi. Netopirja" in še nekaterih skladb, ki jih U. P. fizkultura in šport

Zmaga jeseniških hokejistov na državnem prvenstvu

Državno prvenstvo v hokeju na ledu je bilo tudi le­ Vse drugo je korak nazaj v staro, kar z zdravimi nfi» tos v središču pokornosti. Nenavadni dogodki in po­ celi nima ničesar skupnega. Zategadelj taka politika ne nudbe rajnih mešetarjev za organizacijo .prvenstva niso koristi pročvitu hokeja pri nas. Je samo poizkus, da bi izostali. Tudi to pot so ti prišli na svoj račun, čeravno rešili skromne tradicije hokeja in monopolni položaj s sodimo, da je organizacija državnega prvenstva resna tendencama »Ilirija oživljena« ali z »verbovanjem« za in dostojna stvar. Za take odnose ni dovolj, da sd samo »Tujsfeo legijo« beograjskega »Partizana«. Ta politika s dober hokejist, marveč je potrebno, da se v odločilnih širokim obzorjem je dobila svoj odgovor ob zaključku dr­ trenutkih znajdeš za zeleno mizo, kjer se odloča o zmagi žavnega prvenstva. ali nezmagi, prestižu, avtoriteti itd. Hokej je tudi politika Po uspelem republiškem prvenstvu in z boljšim ko­ in za to politiko nam očitajo, da imamo Jeseničani preoz­ ličnikom v golih smo osvojili naslov slovenskega prvaka. ko obzorje. V čem je to ozko obzorje? Morda v tem, ker Ta naslov nam je omogočil udeležbo na državnem pr­ se je hokej pri nas razvil v množično panogo športa. venstvu, kamor smo odpotovali z upanjem na najvišjo Šport, ki je osvojil srce jeseniškega delavca, da ga goji zmago, kajbi zavedali smo se, da gre za prestiž sloven­ po delu v svoj em prostem času. Morda zato, ker j e skega hokeja in za čast jeseniškega delavca. naš delavec zvest načelom socialističnih odnosov v špor­ V znamenju teh priprav se je pričelo s skromnim tu, ki ga Taavedri in krepi njegovo delovno sposobnost. slovesom 10. jubilejno državno prvenstvo v hokeju na ledu. Prisostvovali smo srečanju med Partizanom in Ljub­ zgodovini jugoslovanskega hokeja še ni videl. Naši so ta­ ljano, ki je bilo za nas izredno važno, ker sta bila oba koj že v začetnih akcijah dosegli prednost in premoč, nasprotnika Ikandidata za prvo mesto. Tekma je dala ve­ kar je publiko cd presenečenja pomirilo. Nas, ki smo gle­ deti, čeravno se je končala s 3:1 v korist Partizana, da dali, je stiskalo srce, kajti igra fantov nas je navdušila utegne odločati o zmagovalcu tudi količnik golov. Pri in prepričala v zmago. 2e v 6. minuti je dosegel gol tej tekmii smo se tudi odločili, da je boljše dati gol manj. Turnšek, ki je nepričakovano streljal mimo presenečenega kakor pa katerega prejeti. Ta taktika, kakor smo videli, Dušanoviča v gol. Naši so zaigrali še z večjim poletom. nam je najbolje uspela. Tišler pa je povečal rezultat na 2:0. Tega Partizan ni Drugi dan prvenstva je bilo naše prvo srečanje s Cr- pričakoval, še manj pa njegovi pristaši. Borba, ki se je veno zvezdo, ki se je končalo s 5:0 (0:0, 2:0, 3:0) v našo v zelo hitrih akcijah prelivala iz enega polja na drugo, korist. Igra ni bila na pravi višini, ker tudi nasprotnik se je zaključila z golom Valentarja, '3:0! Pričakovali ni igral kvalitetnega hokeja. Izredno zanimanje je vla­ smo konec prve tretjine, toda nepričakovano in nepra­ dalo za tekmo med nami in Ljubljano. Publika je ves vilno je bil izključen Cebulj B., Beograjčani pa so znižali čas bodrila Ljubljano, ker je razumljivo čutila, da bi bil rezultat na 3:1. Velik uspeh in prednost nam je vlila naš poraz ugodnejši za plasman Partizana. Igra je bila novih meči in poguma, čeprav je bila izključitev Cebu­ na kvalitetni višini, ki je tudi po mnenju drugih pokazala lj a tudi za nas huda preizkušnja'. Partizan si je na vse napredek slovenskega hokeja. Premoč našega moštva v načine prizadeval, da bi dosegel gole, toda naši so v tej prvi in drugi tretjini ni prinesla zmage. Nasprotno! V veliki tekmi docela »predrsali« in preigrali nasprotnika ugodnejšem položaju in premoči smo dobili prvi gol iz ter po lepi kombinaciji dosegli najlepši gol, ki ga je dal gneče pred golom. Za Ljubljano je to skoraj pomenilo Valentar. Vratar Novak je branil odlično. Z rezultatom zmago, kar se pri njihovem »bunker« sistemu kaj rado 4:1 smo šli na počitek druge tretjine. Radi bi zakričali uresniči. Z naše strani je bilo mnogo zamujenih prilož­ »Zmaga je naša«! Veselili smo se že v naprej, toda pred nosti za gol izpred neposredne bližine, pa vendar nam nami so bili še odločilni trenutki zadnje tretjine. Naši je komaj uspelo izenačiti v drugi tretjini po Kristanu z so zaigrali silovito in obdržaili prednost in premoč vse do močnim strelom v prazni gol. Napadalna vrsta je bila v 10. minute zadnje tretjine, ko smo dobili nepričakovani tej tekmi premalo učinkovita ali tudi, kakor pravimo gol z gneče, ko je hotel »Partizan« za vsako ceno doseči včasih, da ni imela dan. V tej tekmi se je posebno zmago. Naiši jim tega niso dovolili. V 17. minuti je Par­ izkazal vratar Novak, ki je v zadnjem trenutku igre zelo tizan poizkusil zadnjo možnost, da -bi vsaj dosegel neod­ prisebno rešil skoraj gotovi gol. Neodločen rezultat proti ločen rezultat. Igro je zapustil Dušanovič, namesto njega Ljubljani je pomenil iza nas nekaj, česar nismo najbolj pa je stopil v igro šesti igralec. S hitro kombinacijo so želeli. Zavedali smo se, da bo odločilna tekma s Partiza­ računali, da bi nas preigrali in dosegli vsaj dva gola. nom zahtevala cd nas še več naporov, iče si bomo hoteli Z naše strani smo poslali v boj najboljšo napadalno vr­ priboriti zmago. Napetost in zanimanje sta naraščali, mi, sto in obrambo. Napad Partizana se je začel pred našim pa smo' preživljali odločilne trenutke. Vsi komentarji in golom, končal pa z golom, ki ga je dosegel Turnšek in »preroki« so govorili v prid zmagi Partizana. tako povečal rezultat na 5:2. Pred golom je ležal ne­ močni Breliž, medtem ko je Dušanovič izza ograje opa­ Partizan, ki je hotel doseči svoj psihološki učinek, zoval usodo, ki se je žalostno- bližala koncu. Verjetno je v tekmi s Crveno zvezdo v resnici zablestel. Zlasti v ni mogel vzdržati, pa se je vrnil nazaj v gol; toda ko­ prvi in drugi tretjini je pokazal vso moč in znanje. S maj se je znašel v golu, je Valentar dal šesti gol in tako tem je hotel vtisniti strah predvsem nam. Spoznali smo postavil končni rezultat tekme 6:2. V 18. minuti so z tudi, da celo »čuveni« vratar Dušanovič ni nepremag­ zadnjimi sredstvi obrambe poškodovali Valentarja. da ljiv, navzlic slovesu, ki ga uživa. Za nas so te ugotovitve smo ga odnesli iz igrišča. Sekunde so tekle počasi, da še pomenile mnogo in vlile še več upanja v zmago. nikdar talko in komaj smo pričakovali, da je zadnja na­ Stadion na Tašmajdanu je bil v nedeljo nabito poln znanila veselo vest o veličastni zmagi jeseniških železar- nestrpne publike. Naši so se predstavili v sivih dresih, jev. Na igrišču smo se znašli vsi v enem samem objemu kar ni običajno, saj so doslej igrali vse tekme v rdečih in v nepopisnem veselju. Skromna slovesnost ob igranju dresih. Tudi to je psihološko učinkovalo na publiko in državne himne je zaključila 10. jubilejno državno pr­ igralce Partizana, kajti pred njimi je stal nenavaden na­ venstvo, ki je proglasilo naše moštvo za državnega pr­ sprotnik. Začetek igre je dvignil pokonci ves stadion. Za­ vaka v hokeju na ledu. Brun Berti čela se je dramatična in hitra borba, ki jo Beograd v

Navdušen sprejem državnih prvakov na Jesenicah

F. Torkar