TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25

Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. februarja 2021 - Leto XXXI, št. 8

stran 2

ISKRENE ČESTITKE Zadnji stopáj Brigita Bukovec stran 3 stran 5 stran 7 2

Nej tak dugo nazaj so na se- ki register, te se leko tam tak talom, dapa dunk je tau ena … je tak bilau, kak smo že vedli, ka bau: trausila se je gora, samo müš se deži Državne slovenske samo- odlaučijo, ka je tadale pošlejo krajina.« je narodila. Ministri s svojimi greji tadale svoje stolce segrejvajo pa leko uprave na Gorenjom Seniki v državni register.« - Sto so člani komisije? delajo, ka škejo. Zaprav, niške njim nika ne more, najbole pa po tejm, ustvaurili komisijo za register - Zakoj je tau dobro, ka »has- »Tak smo se na djilejši odlau- gda je v parlamenti opoziciji nej gratalo, ka bi una na vrek splejzdila. Tak porabskih vrednot (Rába-vi- ka« od toga mamo? čili, ka de predsednik ko- déki értéktár). Kak je do toga »Če kakšna vrednota pride v misije vsigdar predsednik zdaj vsi na velke analize delajo, ka se je zgodilo, kama de zdaj té nesrečni prišlo pa zakoj je tau dobro, županijski, sploj pa v državni DSS. Člani so Šanji Bedič iz politični šift tadale šau ali pa pomalek se v vodau pogrozne. Če sploj je na čemu slüži, sem spitavala register, te maš več možnosti Slovenske vesi, Laci Kovač iz vodej gé, eni celau toj situaciji močvara pravijo. Kakoli, živeti tadale trbej pa aj šift na pravi ali lejvi kraj vleče. Zvün vsega toga političnoga tiskavanja na slovenskom kraji našoga brej- ga zdaj lidge znauva leko ojdijo po cejlom rosagi. Najbole pa so Slovenci veseli, ka znauva leko na snejgi se čüjskajo, kelko se škejo. Ja, smučanje je nacionalna rekreacija. Steri vsikšo zimo bar gnauk na smučaj ne stogi, kak bi se nej za Slovenca emo. Tak ga drugi vijdijo: »Ti, ka pa s tebov naaupek gé, ka ne smučaš?« Tisto je tak ali ovak že dugo poznano: »Sto ne smuča, sto je nej bar gnauk v Planici skoke gledo pa steri je nej na Triglavi biu, te je nej Slovenec.« Zdaj po nauvom eške tau kcujdejejo: »Sto je nej za korono zbetežau, té nikak Slovenec ne more biti!« Tau špilanje z atributi je rejsan že preveč kusto gratalo. S slovenskimi živcami pa se njivi smučarge pa smučarke na velke špilajo. Na svetovnom prvenstvi v Cortini dAmpezzo njim nejde pa nejde. Pa tou v športi, v sterom so inda na samom vreki bili. Tak se leko samo eške spominjajo asov, kak so bili Bojan Križaj, Boris Strel, Rok Petrovič pa eške dosta nji. Pa ženske! Inda, nin dvajsti lejt nazaj, so ji vrajže Slovenke zvali. Eške prva je superšampionka Mateja Svet bila pa za njau velemajst- rica Tina Maze, včasin za njenimi petami pa Ilka Štuhec. Dvakrat za rej- dom je v svojoj disciplini najbaukša na svejti bila. Depa Ilka je telkokrat vküper potrejta bila, ka eške čüda, ka na smuči staupi. Tisti drugi pa Predsednik DSS Karči Holec pa direktor EZTS Muraba Bálint Papp druge, ka pa s smučami skačejo, vcejlak druge naute igrajo. Dekle so zmejs med najbaukšimi, pojdje ranč tak vse dale skačejo. Tak se kuman predsednika DSS Karčina Ho- za kakšne natečaje (pályá- Števanovec, Gyöngyi Bajzek z čaka na svetovno prvenstvo v Obersdorfi, ka naj uni pa une té smučarske leca. zat), ka se ti pršika kakšne Gorenjoga Senika pa Ferenc kraste malo vözavračijo. »Komisijo za register porabs- pejneze spraviti. Dapa najbo- Sütő iz Varaša. On je prejk- Dugo, leko do kraja, de lagva krasta na enom profesori ostanola. V kih vrednot smo zato ustano- le je tau hasek, ka se te vred- vzejo tau tö, ka de skrb meu Ljubljani je viska šaula AGRFT- Akademija za gledališče, radio, film in vili, ka naj se tiste vrednote, note te ohranijo pa nedejo v pa piso zapisnike o djilejšaj, televizijo. Tam je nin slab mejsec nazaj redno dünolo. Mlada študentka ka jih mamo, ohranijo, naj pozabo.« drugo administracijo de vodo je vöovadila, ka go je eden njeni profesor seksulano naganjo, po knjiž- nji nam kraj ne vzemejo, vej - Sto je tau začno, ka bi v Po- urad DSS. Prvi djilejš pa vse, no, slovenski se tau povej, ka go je seksualno nadlegoval. Puni so je bili pa vejmo, ka so bile takšne rabji meli té register, sto je ka je trbelo, je pa organiziralo novine, radioni, teveni pa fecebooki. Tak se je leko zvedlo, ka go je na- stvari, stere so drugi za svo- biu pobudnik? Evropsko združenje za terito- je vzeli. Drugo pa tau, aj se »Tau je moja ideja bila, tau rialno sodelovanje Muraba.« gučavo, za njauv ojdo, venej pred WC-nom go je čako, go prijmati škeu rejsan ne pozabi, aj mlajše je mena na misli prišlo že Predsednik Holec je ejkstra pa vse takše. Dugo je tiüma bila, sram go je bilau, nej si vüpala vse tau generacije tö zvejo, kakšne pred kašnim letom, najbola vözdigno, ka so najprva tak povedati. Pa je dun prajla, tau tö, ka takše se nej samo njoj godilo pa aj vrednote mamo. Leko povejte, gda so gnauk prišli iz žu- mislili, ka bi komisijo organi- se tau gnauk enja. Na velke se je brodilo, od steroga profesora je guč. mo, ka vse, ka je našo, tau panije pa so tam taprajli, ka zirale veške slovenske samou- Samo tau se je vedlo, ka je trno poznani. Tej dneve je njegvo ménje dun so vrejdnosti ... tau je jezik, je te register, kak se tau dela prave, dapa pravico do toga vöprišlo, zatoga volo, ka ga je na biroviji zglasila. Šok je biu velki, Matja- steroga gučimo, tau so naše pa ka moraš komisijo (bizott- majo samo lokalne samou- ža Tribušona vsi v Sloveniji poznajo, dosta je na teveni pa na filmi delo. šege pa navade, dapa tau so ság) meti. Uni so tak prajli, prave (občine), zatok je tau v Kak bi drugim študentkam mauč dala, so se eške tri zglasile, ka one so leko kakše židine (snovna de- ka tau leko ma vsakša ves, roke vzela Državna slovenska tö z enimi drugimi profesorami takšo nevolo mele ali pa eške zdaj majo. diščina) tö. dapa vejmo, ka so vesi pri nas samouprva, stera je na prvi Zdaj se na AGRFT-ji vse trausi. Lidgé pa znauva na velki brodijo, si glave V te register se leko vse notra- male pa vsakša ves nema za djilejš pozvala predstavnike terejo, steri profesori aj bi tau bili. Gvüšno je tau, ka mlade ženske nebes- napiše, ka je našo, povejmo, tau lidi. Vej pa, če cejlo Porab- lokalni samouprav. Ceringo ko trpijo, gda si stari günci brodijo, ka leko vsikšo dobijo, gda si na tau kakšen ples ali kak se krpač je vküp vzememo, je tak kak ustanovne seje so plačale veš- samo zbrodijo. Se je pa pokazalo tau tö, kak samo eden mali glas za seuv plete, s sterim friškat ojdijo ... ena vekša ves. Zatok smo eno ke slovenske samouprave. potegne druge, steri so tak lagvo obodili. Eden ali ena si mora vüpati, za S tejm pa nas večinski narod komisijo napravili za Porabje, (Kejp na 1. strani: Členi ko- druge je po tistom vse ležej. tö bole spozna. Vej pa te vred- vej je pa tau ena krajina. Isti- misije za register porabskih Naš Srebrni brejg vse ovakše pozna. Na njem, skrak njega je zavole lübez- note, ka de nji naša komisija na, ka vejmo, o tom smo na vrednot.) dala v porabski register, leko djilejši tö gučali, ka gestejo Marijana Sukič ni bilau. Pa eške bau, vej povedati, zatoga volo, ka brezi lübezni nika na tadale pošlemo v županijski razlike med vasnicami, med Foto: P. Szendi taum svejti ne more biti. register. Če pridejo v županijs- števanovskim pa seničkim Miki Roš Porabje, 25. februarja 2021 3

ISKRENE ČESTITKE

Spoštovani bralci, objavljamo nekaj čestitk, ki smo jih skrivnostni pajčolan. A ko slovenskemu konzulatu, ra- peresce tega cveta. prejeli ob 30. obletnici našega časopisa. Zahvaljujemo se se spustiš v dolino, te že ta- diu Monošter, hotelu Lipa, Veselim se nadaljnjih sre- vsem, ki ste nam pisno, po telefonu ali osebno čestitali. koj v prvi vasi z levega in učiteljem, duhovnikom, čanj in sodelovanja na šte- Člani uredništva desnega brega pozdravi po- društvom ... vilnih področjih. sebna energija domačnosti, Ob današnjem prazniku Še enkrat ISKRENE ČESTIT- Spoštovano uredništvo ve zgodbe iz Porabja, ma- pristnosti, posebne magije (14.02.) pa še posebna za- KE, DRŽITE VKUP IN BOG časopisa Porabje, dra- tične domovine Slovenije in veš, da si prispel domov hvala tedniku Porabje (in VAS POŽEGNJAJ! ga glavna urednica in Madžarske. Kot takšen je med domače, prave Ljudi. njegovim neutrudnim Srečko Kalamar Marijana, stalni in časopis našel svoje mesto v Kjer je človek Človek in pri- ustvarjalcem) za neizmer- honorarni sodelavci, srcih mnogih Slovencev na jatelj Prijatelj - za vedno, no energijo in moč posre- v imenu kabineta slovenske obeh straneh meje. Hvale- brez pogojevanj, fig v žepu dovanja mešanice knjižne Cenjeni prijatelji! zagovornice iz srca iskre- slovenščine in Ob trideseti obletnici izda- ne čestitke ob pomembni porabskega dia- janja časopisa Porabje vam 30. obletnici izida prve lekta, že 30 let. iskreno čestitamo. številke časopisa Porabje. Bralce, ne le v Za naše društvo pomeni Časopis je bil rojen v ne- Porabju, ampak globoko vez z vami, saj gotovih časih družbe- tudi v Budimpeš- nam z obeh strani daje in- nopolitičnih sprememb, ti, Mosonma- formacije o našem življenju spremljal je pomembne gyarórváru in in delu ter pomembnejših spremembe v življenju Slo- drugih krajih s dogodkih. vencev na Madžarskem. porabskimi ro- Želim, da bi nas časopis Po- Vsebinsko je vedno bogat! jaki ste okužili s rabje seznanjal še vrsto let Spremlja aktualne dejav- svojo navzočno- s prijetnimi in zanimivimi nosti, ki se dogajajo z nami stjo in iz tedna v dogodki. in za nas, predstavlja ljudi teden (skupaj z Iskrene čestitke. v intervjujih, ki imajo po- nami naročniki Predsednica DU Murska sebno življenjsko pot, lahko vreden je njegov doprinos ali iskanja koristi. iz Slovenije) komaj čaka- Sobota v njem beremo že skoraj k ohranjanju jezika in kul- V Porabju še bolj kot kjer- mo nove izvode. Ustvarjate Angela Novak znanstvene, zgodovinske ture ter h krepitvi narodne koli drugje velja tista, sicer neizbrisen vpogled v aktu- razprave, kritike in tudi vse zavesti Porabskih Sloven- večkrat zlorabljena, o »neo- alne dogodke, zanimive re- več iz otroškega sveta nekoč. cev. krnjeni naravi« ..., v Porab- portaže, nasvete, napovedi, Spoštovana Marijana in Čestitke in dobre želje za Mlado Porabje, ki je zače- ju ni pristna, nepokvarjena zgodbe posameznikov in s sodelavci! prihodnost: lo nastajati kot priloga, v le narava, ampak so taki tem tenkočutno skrbite za Iskrene čestitke ob 30-letni- Erika Köleš Kiss kateri dobijo priložnost tudi prebivalci te krajine. ohranjanje in vedno večje ci časopisa Porabje! zagovornica Slovencev v mladi, je časopisu prineslo Z veseljem prihajam med zanimanje za slovenski je- Hvala za vaš trud. Toliko le- Parlamentu, svežino in je svetel obet za vas, z radostjo spremljam zik in domačo govorico. pega ste prinesli v naše do- Ferenc Sütő njegovo prihodnost in tudi sožitje treh narodov, treh Namenoma sem izpostav- move, toliko trenutkov ste strokovni sodelavec v za obstoj slovenstva na tem v osnovi zelo različnih jezi- ljal institucije in ne posa- rešili pozabe, toliko slovens- kabinetu zagovornice območju. kovnih, kulturnih in socio- meznike. kih, porabskih besed ste Vsem bivšim in sedanjim loških skupnosti. Imate močno bazo izobra- vedno znova pošiljali med ustvarjalcem tednika isk- In kot Slovenec sem pono- žencev, intelektualcev, ki so ljudi, da je vsaka zahvala Spoštovana gospa uredni- rena hvala za dragoceno sen na vse napore, dosežke svoje življenje posvetili svoji premalo. Vedno znova tež- ca, draga Marijana, delo. Želim vam še veliko in rezultate za ohranitev in pokrajini in so trdna osno- ko čakam na novo številko v imenu slovenskega Gene- uspešnih ustvarjalnih let. dvig slovenstva v tej čudovi- va nadaljnjemu brstenju Porabja. Prepričan sem, da ralnega konzulata Tebi in S spoštovanjem in lepimi ti pokrajini. porabskega cveta. ne samo jaz, ampak tudi vsem sodelavcem tednika pozdravi, Zato iskrena hvala vsem, Dragi Porabci, ostanite mnogi drugi. Porabje iskreno čestitam za Metka Lajnšček ki s svojim znanjem, ne- dehteč cvet slovenstva, uži- Želim vam, da bi še naprej 30 uspešnih let: za vse pro- generalna konzulka sebično prizadevnostjo vam v vaši družbi, govorici, s tako zavzetostjo opravljali nicljive uvodnike, članke, vsakodnevno vlagate komunikaciji, pristnosti. svoje delo za časopis Porab- intervjuje in reportaže, ki energijo v vaše veliko na- Vsaka izgovorjena beseda, je. ste jih v tem času napisali Sam pogled z goričkega rodnostno poslanstvo. naj bo v knjižnem ali nareč- Mnogo uspeha in še enkrat v domačem porabskem na- Srebrnega brega ne pokaže Iskrena hvala Zvezi Slo- nem jeziku, vsak najmanjši ČESTITAM! rečju in knjižni slovenščini. kaj dosti, bohotna drevesa vencev, Državni slovenski posameznik, vsak dogodek, Ciril Kozar V domove vaših bralcev ste so ustvarila naravno zaveso samoupravi, zagovornici v gesta, dejanje ali le prijazen prinašali novice in zanimi- kot svojevrsten, sramežljivo madžarskem Parlamentu, pogled tvori neprecenljivo Porabje, 25. februarja 2021 4

PREKMURJE Pisali smo pred 30. lejti (2.) V drügi številki Porabja (28. nost, kajti nekatera podjetja Porabju kakšen manjši obrat? Sloven sa te etak čamari: Če MOL Slovenija februar 1991) je bila na prvoj že zdaj ne morejo zagotoviti »Tačas se ukvarjamo s po- ge pozabim vogrski, te mo strani tüdi novica o tom, sto dela vsem zaposlenim.« nudbo za predelavo plastič- eške itak znau gučati slo- Sodelavci MOL-a Slovenija, slo- vse je piso pa poročo o tom, Takša pa so bila ške drüga nih mas. To podjetje potre- venski, če pa Vogrin pozabi venskoga tala vogrske naftne ka je na valentinovo vöprišla pitanja urednice in odgovori buje velike površine. Ravno vogrski, te de leko samo lajo korporacije, naj bi se že v drügi prva številka novin. Ernest župana: zaradi tega iščemo za part- ...,« je prva napiso Mukič, po polovici mejseca marca preselili Ružič je bralce obvesto, ka so Katere so najvažnejše naloge nerja kakšno večje podjetje tistom pa je raztolmačo, kak v nauvo lejpo zidino, stera stogi kratko novico o tom objavi- samoupravnega organa? npr. državno posestvo Ba- je Šandor Mešič iz Otkauvec v nej daleč vkraj od soboškoga pan- le tüdi velke rovaške novine »Le-ta mora opravljati zelo bolna. Tako Porabje v tem drügoj bojni na rusoški fronti hofa, na mesti, gé je ške do lani Večernji list. »Novinar mari- pomembne naloge brez za- primeru ne pride v poštev.« pozabo tak porabski kak vogrski gezik. Tau se je zgaudilo stala zidina, v steroj je inda svejta borskega Večera pa je pod- gotovljenih državnih sred- V Uradnih izjavah monoštrs- črtal: «Izid bodočega štiri- po tistom, ka so ga na fonti biu kirurški oddelek soboškoga najstdnevnika z naslovom pri Doni strejlili. Lagvo nje- špitala. Gda je gradbena firma Porabje (na šestih časopis- mi je gratalo in je taspadno, Drava s Ptuja lani začnila podej- nih straneh) je bil tako res- »depa vnoči sa dja nazaj k rati staro zidino, se je prva guča- nično zgodovinski dogodek seba prišo pa nuta v en po- lo, ka do nauvo dali v arendo eni in hkrati očitna prelomnica tok üšo pa v en lejs pa sa sa računalniški firmi, ali furt bole se v obveščanju o življenju in dja f tistoga brejg nuta po- je, prva ške bole potüma, začnilo delu naše narodne manjši- tegno. Da je zranka bilau, šuktivati tau, ka de zaistino zidine na Madžarskem,« je ške te sa dja zdaj poslüšo, dé de no v arendo vzeu MOL Slovenija. zapiso Ružič in cujdau, ka so vogrska mašinska pukša Zdaj so v toj firmi tau tüdi potrdi- na kratko o tom poročali tüdi djala. No pa te so šopronski li. Napisali so ške, ka naj bi se v pri novinaj Delo, TV Sloveni- sodactje namé najšli, depa Vilico arhitekta Novaka preselilo ja pa je objavila prispevek v te sa dja več nej vedo guča- 60 njihovih sodelavcov. najbole gledanom drügom ti.« Zatau ka so brodili, ka je Vogrska naftna firma, stera ma TV dnevniki in v narodnostni En tau članka Franceka Mukiča iz leta 1991 rusoški partizan, so ga skor v Sloveniji iz leta v leto več ben- oddaji Mostovi - Hidak. »O steli strejliti, je ške prpovejdo cinskih servisov, je zagnauk tretja časniku je poročal Radio stev. Tako bo treba npr. tudi kega samoupravnega organa Šandor Mešič in raztolmačo, najvekša firma, stera se v Sloveni- Maribor, urednica Porabja v prihodnje zagotoviti sred- smo prebrali, da je ustanovil ka je »samo tau sreča bila, ji spravla z odavanjom nafte in pa je odgovarjala za oddajo stva za delovanje inštitucij, komisije, med drugim tudi ko- ka sta od nikec prišla Klejtin bencina. Za zdaj ma 10-procent- združenih slovenskih radij- kot so vrtci, šole itd. Kako misijo za narodnosti in med- Djauži z Gorenjoga Sinika ni tau trga. V zadnjih lejtaj se je skih postaj Sotočje. Veliko bomo to rešili? Brez lokal- narodne stike. Presenetilo nas pa z Varaša Merkli, pa sta širila tak sama od sebe kak tüdi pozornost so Porabju name- nih dajatev dolgoročno ne je, da ni v komisiji, razen Vas, ma spoznala. Tak so ma te zavolo toga, ka je dojküpila fir- nili lokalni mediji, pogovor bo šlo.« nobenega pripadnika narod- gora na ene kaula djali pa mi Tuš Oil in Eni Slovenija, stera z urednico pa je objavil tudi Monošter že dolga leta sode- nosti. so ma te od tistec pelali v en prejk ma bencinske postaje Agip. železnožupanijski dnevnik luje z Mursko Soboto in Len- »Žalostno sem ugotovil, da na velki varaš, gé so špitale bile davo. Pred kratkim ste bili na V Sloveniji po franšiznom modeli Vas Népe,« je ške zapiso Ru- lokalnih volitvah v Monoštru pa so mi tan golaubiše vö z žič. obisku v Murski Soboti. Za ka- ni kandidiral noben Slovenec. glave zeli.« delüvle 54 bencinskih servisov Prvo paut je bila v novinaj ob- tere nove oblike sodelovanja Saj če bi, potem bi bil seveda Na mlašeči strani je biu med MOL. Za MOL je Slovenija stra- javlena tüdi rubrika Ali lahko ste se dogovorili? član te komisije. Tako pa drügim objavljeni tekst Brigi- teški trg tüdi zavolo geografske mirno spite, gospod župan? Z »Menim, da moramo izmen- nameravamo vanjo vključiti te Šooš z naslovon Moja vas. lege, vej pa sta glavni rafineriji té monoštrskim županom Káro- jati izkušnje o gospodarjen- pripadnike narodnosti do »Moja rojstna vas Števanov- vogrske firme pauleg Slovenije, v lyom Bauerom se je poguča- ju. Dogovorili smo se, da konca tega meseca. Radi bi ci je v Porabju, 7 kilometrov Százhalombatti na Vogrskon in v vala urednica Marijana Sukič. bodo naši strokovnjaki v navezali stike s komisijo za od Monoštra. Prebivalci Bratislavi. Na njeno pitanje, če je v varaši Sloveniji obiskali kmetije, narodnosti v Murski Soboti. vasi so delavni, veseli in Najvekši, 60-procentni tau, ma v dosta takši reči, stere njemi ne mlekarne in obrate mesnih Poleg tega bomo povabili k gostoljubni ljudje. Nekoč so Sloveniji zagnauk Petrol, 20-pro- dajo spati, je župan odgovoro: izdelkov, saj moramo tudi sodelovanju slovensko zvezo se tukaj živeči ljudje ukvar- centnoga pa avstrijski OMV. Ali »Res imamo veliko takih mi v Monoštru in okolici pri vseh vprašanjih, ki se jali izključno z živinorejo glij té slednji se je odlaučo, ka problemov, zaradi katerih razviti te dejavnosti. Pomur- nanašajo na Porabske Slo- in poljedelstvom, danes pa odide vö iz rosaga, tak ka se leko se človek ponoči zbudi. Ne ska gospodarska zbornica vence.« hodijo delat večinoma v mo- zgodi, ka de njihove bencinske more spati, saj so vprašanja nam je posredovala nekaj Zanimiva je zgodba z naslo- noštrske tovarne,« je napisa- servise prejkvzeu MOL Sloveni- v zvezi z nalogami in pri- ponudb za ustanovitev me- vom Dola ga starlimo, ka tak la osmošolka. V rubriki … do ja. Med potencialnimi küpci 120 stojnostjo samoupravnega šanih podjetij. Če jih bomo na vej gučati, stero je napiso Madžarske pa smo zvedeli, ka bencinskih servisov firme OMV organa nerazčiščena. To izkoristili, lahko pride do Francek Mukič. »Geste en v mlini na Gorenjom Seniki so ške poljska energetska drüžba velja tudi za gospodarjenje ustanovitve mešanega pod- takši guč, šteroga Porabski redijo tikvin oli od 6. janua- PKN Orlen, v igri pa naj bi bila tega telesa. Ljudje pa priča- jetja z italijanskim ali dru- Slovenci te šagau mamo ra do sredine marciuša, pa ka pauleg MOL-a ške azerbajdžanski kujejo konkretna dejanja in gim tujim kapitalom.« pravili, če nas kakši Vogrin ja cena »porabskoga zlata« SOCAR in rusoški Lukoil. rezultate. Tudi takrat ne mo- Ali bi nam povedali za kakšno calau zbantüje zavolo naše okauli gezero forintov. rem spati, če pomislim na konkretno ponudbo? Name- slovenske rejči in sa z nas Vküppobrala: Silva Eöry Silva Eöry to, da nam grozi nezaposle- ravate zgraditi v slovenskem norca dela. Zbantüvani Porabje, 25. februarja 2021 5

Zbornik o škofu dr. Jožefu Smeju Spet zasedala Komisija ŽELEZNA Zadnji stopáj za narodnosti ŽUPANIJA V ponedeljek, 15. februar- Rode, dva škofa, devetnajst ja, bi škof dr. Jožef Smej župnikov, sestre klarise in Globše de se vrtalo obhajal 99. rojstni dan in osem laikov. bi vstopil v stoto leto. 21. Pogrebnim nagovorom Malo je razdražilo lüstvo, gda novembra lani ga je smrt sledi kratek življenjepis iz- so pred kedni prišle informa- iztrgala iz naše srede in je pod peresa bogojanskega cije, ka se v Őrségu globše zvr- tajo tisti stüdenci, gde so več deset lejt nazaj olaj (nafto) najšli. V županiji Zala bi tau niša novica nej bila, zato ka tam več stau zvrteni stüden- cov majo, gde so gnauksvejta nafto vöpumpali. Depa v Želez- 15. februarja je v spomladanskem delu zasedanja madžars- ni županiji človek tašo rejdko kega parlamenta prvič zasedala tudi Komisija za narod- čüje, sploj pa pri nas, v našoj nosti. Člani komisije so sprejeli delovni načrt komisije za krajini. Istina, olaj so pri nas spomladansko obdobje. Določili so, za katere zakonske pred- v Porabji že gnauk iskali, tau loge, ki jih bo vlada dala na dnevni red parlamenta, bodo je bilau tam na konci sedem- dali spodbudo, naj se o njih razpravlja kot o narodnostnem deseti lejt prejšnjoga stoletja. dnevnem redu. Pod točko razno so razpravljali o raznih te- Te so cejlo Porabje gorazvrtali Predstavitev zbornika mah (o preložitvi popisa prebivalstva na leto 2022, o odsto- od Senika do Andovec, depa pu predsednika Nacionalne volilne komisije, o preusmeritvi nej so meli sreče, samo par vstopil v leto, ki nima kon- župnika Stanislava Zve- finančnih postavk za narodnosti pri Uradu predsednika kaplic so najšli. Srejdnja ge- ca, naredil je zadnji korak ra. Vpogled v delo škofa vlade, o možnosti zapisa imena in priimka v narodnostnih neracija se na tau dobro spo- ali zadnji stopáj v večnost. Smeja po naših župnijah jezikih v potnih listih) in prisluhnili sporočilom, povezanim mina, velki tovornjak je vozo S svojim globo- z raznimi aktualnimi temami. po vasaj, steri je tisti tören kim duhovnim F. Sütő vozo, s sterim so vrtali. Gde življenjem, s Foto: Pisarna za tisk DZ so tej odli, tam so vse vküppo- svojim zavze- klačili, trave več za njimi nej tim duhovni- ni osebni spomini različ- je naredil še svoj zadnji sto- trbelo kositi. Depa najvekša škim in škofo- nih ljudi, ki so škofa Jožefa páj, stopáj v večnost. baja je nej tau bila, liki tau, ka vskim delom, Smeja imenovali: »patriarh O tem zadnjem koraku ozi- je k vrtanji dosta vode trbelo. z ustanovitvijo med slovenskimi škofi«, roma o tem, kam je stopil Gda so do tiste globine prišli, in urejanjem »čisti evangeljski lik dob- škof Jožef Smej, govori tudi gde bi olaj mogo biti, te so v Stopinj, z rega pastirja«, »veliki in naslovnica. Vse življenje lüknjo vodau pistili, stera naj vsestransko svetniški škof«, »skromen je hodil v senci križa in bi olaj goraprinesla. Eden vel- pisano bese- in ponižen škof«, »velikan se zaziral v Križanega. Za ki tovornjak je odo s cisternov, do je globoko srca in duha«, »prijeten, križem žari luč, ki spomi- s tauf so vozili pa pumpali zaznamoval učen, skromen in vedno nja na Kristusovo zmago vodau, gde so vrtali. V Andov- Prekmurje in pokončen«, »skromen, a nad smrtjo. V tej luči se ci, kak je pri poštiji bila edna ves slovenski tako velik škof in človek«, po zadnjem koraku znaj- mlaka, tam so go na süjo prostor. V spo- »duhovni oče velike širine«. dejo tisti, ki Boga ljubijo z vöpotegnili, ribe pa ka so v min na škofa Številni so svoj spomin na vsem srcem in vso močjo. njej bile, so tam vonjale (smr- Jožefa Smeja je škofa Smeja pisali v prepri- Na zadnji strani ovitka vi- dele) več kednauv. Tak ka olaj Naslovnica Škofija Murska čanju, da s tem dodajo »ka- dimo škofa Smeja v njegovi iskati pa vrtati je nej tak »zele- Sobota izdala menček v mozaiku njegove skromni in ponižni drži, a no« delo, kak bi človek mislo. zbornik z naslovom Zadnji so prispevali posamezniki svetosti«, »v upanju, da bo vendar, kakor da ni več na Sploj pa v tašoj krajini, stera stopáj. župniki. Posebno poglavje kmalu razglašen za svetni- tleh, kakor da je dvignjen v je zaščitena kak Natura 2000, Zbornik na 126 straneh s je posvečeno škofu Smeju ka«. nebo. In mnogi so prepri- ovak se pa k Narodnom parki sliko in besedo predstavi kot odličnemu pridigarju. Zbornik nosi naslov Zadnji čani, da je res tako. Őrség drži. Lüstvo, stero tam v bogato življenje škofa Jože- Spoznamo ga še kot ured- stopáj. Škof Jožef Smej je Zbornik Zadnji stopáj je bližini žive, se zato bunij, sploj fa Smeja, predvsem njego- nika in sodelavca Stopinj, bil ustanovitelj in edini na razpolago na Škofiji pa tisti, steri iz turizma živejo, vo povezanost s Prekmur- sodelavca pri postopku petdeset let soustvarjalec Murska Sobota (Pastoral- ka zavolo vrtanja menje turis- jem, oziroma z župnijami beatifikacije Božjega slu- Stopinj, o katerih je več- na služba: pastoralna.sluz- tov pride. Pa tau bi zdaj za nji sedanje soboške škofije. žabnika Danijela Halasa in krat zapisal in povedal, da [email protected]) in velka nevola bila, vejpa zavolo Zapise so prispevali apo- Božjega služabnika Alojzija so »stopáji«. Vse življenje na vseh župnijskih uradih virusa so dotejga mau tak za- stolski nuncij v Republiki Kozarja. je delal stopinje, stopáje k soboške škofije. prejti bili. Sloveniji, kardinal Franc Dragoceni so tudi objavlje- Bogu in k ljudem. Ob smrti Lojze Kozar ml. Karči Holec Porabje, 25. februarja 2021 6

OD Stoti rojstni dan komika - monoštrskega SLOVENIJE... gimnazijca Če se sprehajamo po Monošt- se je lahko po diplomi leta prijela, da so jo od umetnika pračloveku »Frédiju« iz Kre- Vlada Janeza Janše ostaja na ru in po ulici Hunyadi prečka- 1942 takoj zaposlil pri Narod- zahtevali vsakič, kjer koli je menčkovih. Otroci pa so nje- oblasti mo Rabo, na svoji levi kmalu nem gledališču, kjer je že prej stopil na oder. (Sam je sicer gov hripav glas radi poslušali Vlada Janeza Janše je v Držav- zagledamo mestni kino. Le-te- tudi v filmu »Vuk«, kjer je svoj nem zboru uspešno prestala gla- ga sta davnega leta 1913 usta- bariton posodil staremu lisja- sovanje o konstruktivni nezaup- novila navdušena delavca to- ku »Karaku«. Bil je popularen nici. Kandidatu za predsednika varne ur Edelsohn in Hülle, kot robot »Mikrobi«, mnogi se vlade Karlu Erjavcu na tajnem od leta 1932 pa so v njem že ga pa radi spominjajo tudi kot vrteli tudi zvočne filme. Ime debelega ptiča »Gombóc Ar- glasovanju namreč ni uspelo kinematografa se je večkrat túrja«, ki je oboževal čokolado zbrati dovolj glasov. Podprlo ga spremenilo: poimenovan je vseh možnih oblik. je 40 poslancev, šest manj, kot bi bil kot Uránia in Júlia, nosil pa Flimskih vlog mu niso dosti bilo potrebno, trije manj, kot jih je tudi ime Lajosa Kossutha. dodelili, se pa je v vseh lepo je pričakoval Erjavec, sedem jih Ob stoti obletnici ustanovit- izkazal. Sodeloval je pri mad- je glasovalo proti. Konstruktivno ve, 8. decembra 2013, so in- žarskih uspešnicah »Indul nezaupnico s predlogom za izvo- štitucijo s častitljivo tradicijo a bakterház« in »Rab ember litev predsednika DeSUS Erjavca poimenovali po znamenitem Igralca Gábor Agárdy in László Csákányi med snemanjem radijskega kabareta fiai«, svojo zadnjo filmsko za mandatarja je predlagalo madžarskem igralcu Lászlu za silvestrovo 1973 (vir: Fortepan / Zoltán Szalay) vlogo pa je odigral v kultnem enajst poslancev LMŠ, SD, Levice, Csákányiju, ki je v 30-ih letih filmu Róberta Koltaija »Sose DeSUS in SAB. Iz koalicije je bilo 20. stoletja obiskoval mono- večkrat nastopal v vlogi stati- rad poudarjal, da ne pozna halunk meg«. Premiere sled- med razpravo, ki je trajala skoraj štrsko gimnazijo. Pravijo, da sta. not in se tudi na glasbo ne njega v januarju 1993 več ni se je že takrat resno zanimal Življenjska pot mladega igral- razume.) Vseskozi je nasto- doživel. 11 ur, slišati namige o rekon- za filmsko in gledališko umet- ca pa je bila posuta s trnjem. pal tudi v televizijskih skečih, László Csákányi je preživel šti- strukciji vlade, torej spremembi nost, udeleževal se je namreč Med drugo svetovno vojno so njegova udeležba je bila zago- ri desetletja na odru, umrl je 3. resorjev, ki pripadajo določeni učnih ur filmske estetike v ga vpoklicali v vojsko, kjer je tovilo za uspeh. Igral je tudi novembra 1992 v Budimpeš- stranki. mestnem kinu. leta 1945 padel v rusko vojno v radijskih kabaretih, največ- ti. Nagrado Mari Jászai so mu László Csákányi se je 13. ja- ujetništvo. Lahko bi se rešil: krat z Gáborjem Agárdyjem dodelili leta 1959 in tudi kas- Tri smrtne žrtve in več poškodova- nuarja 1921 – torej natanko sovjetski vojaki so njegovo ob boku. neje je prejel več prestižnih nih v dveh plazovih pred stotimi leti – rodil v mes- četo v okolici Linza spravili László Csákányi je sodeloval priznanj za odrske umetnike. V dveh sproženih plazovih v se- tu Németújvár, ki je čez nekaj na vagone proti Rusiji, so pa pri sinhronizaciji številnih Njegova hči Eszter Csákányi verni steni Storžiča so umrli trije mesecev z imenom Güssing za nekaj dni obtičali na neki madžarskih filmov, bil je hodi po sledeh očeta, tudi alpinisti izmed šestih, ki so plezali pripadlo Avstriji. (Na igralca železniški postaji v Budim- madžarski glas med drugim sama je postala priznana po Kramarjevi smeri. V reševalni se v rojstnem kraju še danda- pešti. Prijatelji Csákányija so igralcev Fernandela, Petra igralka. akciji pa sta se ob drugem sprože- nes radi spominjajo ob okrog- zaman prosili takratnega di- Ustinova in Charlesa Laugh- Enkratni igralec, ki je svoja nem plazu poškodovala tudi dva lih jubilejih). Po rodu je bil rektorja Narodnega gledališča tona. Med mladimi gledalci mladostniška leta preživel v gradiščanski Hrvat, njegova le-ta ga ni pa je postal najbolj priljubljen srcu Porabja, počiva na poko- reševalca, eden huje. Predstavni- Tamása Majorja, družina je svoj stari priimek niti poskusil rešiti. z vlogami v risankah: svoj pališču Farkasréti v madžars- ki policije in reševalcev so v izjavi Zsigovits dala pomadžariti v Ko se je igralec z železnožupa- prekajeni glas je podaril na ki prestolnici. po reševalni akciji pojasnili, da 30-ih letih 20. stoletja. nijskimi koreninami leta 1948 primer psu »Foxi Maxiju« in -dm- so bile v severni steni Storžiča, v Oče kasnejšega priljubljenega vrnil iz ruskega taborišča, je Kramarjevi smeri, tri naveze s po igralca je bil davčni uradnik njegovo prošnjo po zaposlitvi dvema alpinistoma. Vodja inter- in je hotel, da bi se mali László gledališki direktor Major prav vencije, gorski reševalec iz GRS izučil za duhovnika. Pri de- tako zavrnil. (Češ da je fašist.) Tržič, Sašo Rožič je povedal, da je setih letih ga je zato poslal v Vse to pa k sreči ni onemogo- v reševalni akciji v dveh nesrečah cerkveni internat v Kőszegu, čilo kariere Lászla Csákányija: sodelovalo 24 reševalcev s tremi kamor se je družina preselila nekaj časa je nastopal v paro- lavinskimi psi, ob pomoči policijs- po podpisu trianonske mirov- dijah in burleskah na podežel- kega in vojaškega helikopterja. Iz ne pogodbe. Po ogledu neke ju, kasneje pa je igral v gleda- gledališke predstave pa se je liščih Pesti Színház, Fővárosi Policijske uprave Kranj so sporo- mladenič odločil, da bo kot Operettszínház, Vígszínház in čili, da se je v Kramarjevi smeri igralec raje služil muzi Taliji. Vidám Színpad. To so teatri, v plaz sprožil okoli 10.30 in odne- László Csákányi si je s svojo katerih so na spored uvrščali sel dva izkušena alpinista, ki sta vztrajnostjo pridobil privoli- v glavnem veseloigre, iz česar oba umrla. Ob 13.20 se je sprožil tev staršev za ta poklic. Tako je razvidno, da je igralcu uso- še drugi plaz, ki je odnesel še dva se je po maturi na monoštrski da dodelila vlogo komika. alpinista. Eden izmed alpinistov gimnaziji leta 1939 prijavil na Čeprav je bil izreden karakter- je zaradi hudih poškodb v plazu Akademijo za gledališko umetni igralec, je postal Csákányi umrl, drugi alpinist pa je bil huje nost v Budimpešti. Profesorji po vsej državi znan s pesmijo poškodovan in s helikopterjem so zelo hitro postali pozorni iz neke operete Jenőja Husz- Tudi v Števanovcih so se otroci veselili snega, toda odjuga ga odpeljan v nadaljnjo oskrbo. na njegovo nadarjenost, zato ke. Prijetna melodija se je tako je hitro pobrala. Porabje, 25. februarja 2021 7

Varaški šujstri iz Turnišča Erični slovenski športniki (10.) ... DO S starodobnimi Brigita Bukovec MADŽARSKE kolesi naokrog Znamo, ka je atletika kralica bila vöodabrana tüdi za Sloven- Kolesarski klub Varaški šujstri (turniški čevljarji) so ustanovili športov. V tom športi je žmetno ko leta. Najbogatejši in najrevnejši lastniki in ljubitelji starodobnih koles, ki so starejša od petde- priti do medalj na najvekšij tek- Brigita Bukovec je bila ljubljen- Po analizi Inštituta za gospodars- movanjaj, vej pa se z njim sprav- ka slovenskih src, nej samo za- ka vprašanja, ki so jo pripravili set let. Večina članov je iz turniške občine, nekaj pa jih je tudi lajo športniki s cejloga sveta. volo svojih športnih uspehov, na podlagi podatkov Centralnega iz okoliških občin. Nekateri so bili že pred ustanovitvijo kluba statističnega urada o dohodkih iz člani sorodnega Društva starodobnikov – ljubiteljev starih koles leta 2019, se ugotavlja, da četrti- Dimek iz Beltincev, ostali pa so iz kleti privlekli stara kolesa in no vseh dohodkov prebivalstva še zmeraj dobiva 10 odstotkov najbogatejših. Najrevnejših 10 odstotkov dobiva le 3 odstotke vseh dohodkov. Na podlagi gos- podarske rasti v zadnjih desetih letih in vladnih ukrepov za po- moč družinam ter podpornih programov Evropske unije je bilo pričakovati, da se bodo razlike med bogatimi in revnimi zmanj- Najbaukše tri iz Atlante (od leve): bronasta Francozinja Patricia Girard, šale. Toda podatki kažejo, da so Brigita Bukovec in Ljudmila Enqvist se razlike v dohodkih konzervi- rale. Analiza potrjuje, da je tudi v Vseeno je eno par slovenskih liki tüdi zavolo toga, ka se je Na prireditvi Lendavska trgatev so predstavljali čevljarsko obrt letu, ko je bila gospodarska rast atletov daubilo olimpijske me- nej nika vömetala. Po tistom, na vrhu, živelo na Madžarskem dalje. Med redkimi izbranci je ka je zavolo zdravstvenih prob- več kot dva milijona ljudi iz plače jih primerno obnovili, tako, da so sedaj spet vozna. V KK Va- tüdi leta 1970 v Ljubljani rojena lemov zgotovila svojo športno pod življenjskim minimumom raški šujstri je sedemdeset članov, pravi predsednik kluba An- Brigita Bukovec. Svoj najvekši kariero, je mela v Ljubljani svo- (101 tisoč forintov). ton Sep, na vožnje v koloni pa se odpravijo s starimi kolesi in v uspeh (siker) je dosegnola leta jo atletsko šaulo, stera pa je nej Plače so se sicer od leta 2010 1996, gda je na olimpijskij igraj, bila usmerjena v tekmovalnost, oblačili, kakšna so v teh krajih nosili njihovi predniki pred več nominalno dvignile za 100 od- kot pol stoletja: »Ime smo si dali po čevljarjih iz Turnišča, stere so bile v merkanarskom liki bole v tau, ka v deci gor- varaši Atlanta, v bejžanji na 100 zbidi lübezen do športa in do stotkov, toda pokojnine le za 33 v prekmurskem narečju varaških šujstrih, saj je vas bila m z ovirami (gátfutás) osvojila gibanja. Oženila se je z Željkom odstotkov. Socialni transferji se nekoč daleč naokrog znana po čevljarski obrti, bila pa je srebrno medaljo. Od najbaukše Pavlico, s sterim mata dva sina, niso skoraj nič dvignili, saj jih tudi stičišče trgovskih poti. Na prireditvah v občini in drugje slovenske atletinje vsej cajtov je Aljaža in Aleksandra. Držina izračunajo na podlagi minimal- prikazujemo, kako so nekoč ročno izdelovali in popravlja- bila 31. julija tistoga leta samo se je pred par lejti preselila v ne pokojnine, ki je od leta 2010 li čevlje. Organizirali smo tudi prireditve, s katerimi smo za eno stotinko baukša Ljudmi- Švico, v varaš Nyon, gé je se- 28 tisoč 500 forintov. Najbolj iz- predstavljali kmečka opravila in običaje ob žetvi.« V njihovi la Enqvist, nad zmago stere dež UEFE, vej pa je mauž dau- postavljeni sloji na Madžarskem zbirki je ob kolesih, ki so stara več kot petdeset let, tudi veliko pa visi kmična senca, vej pa je bo slüžbo kak šef varnosti pri so upokojenci in tisti, ki živijo iz drugih predmetov in orodja, ki so ga nekoč njihovi predniku Švedinja sledkar spadnola na evropski fotbalski zvezi. socialnih transferjev, kljub temu da imajo za sabo 40 ali 50 let de- uporabljali pri kmečkih in gospodinjskih opravilih. Imajo tudi dopinškom testi. Ljubljančanka Če jo ške gnesden pitate, ali se lovne dobe. stari kmečki voz. Ob ohranjanju kulturne in tehnične dediščine je v finali bežala 12,59, tau pa počüti kak velka športna juna- je ške gnesden slovenski ženski kinja, de vam Brigita raztolma- ter tradicije kraja tako s kolesarjenji in pohodi skrbijo tudi za rekord v toj disciplini. čila, ka se je nikdar nej počütila, Prispelo je cepivo s Kitajske zdravje občanov. Brigita je bila najbaukša med ka bi bila nika ejkstra. »Vsakši Prejšnji teden v sredo je prispela V preteklih letih so organizirali prireditve, kolesarjenja in poho- letoma 1993 in1998. Prvi velki človek je dober na svojom prva pošiljka kitajskega cepiva, ki de, sodelovali pa so tudi na etnoloških prireditvah v Beltincih, uspeh je dosegnola leta 1993 področji. Eden v znanosti, ga je pripeljalo madžarsko vlad- Črenšovcih, Lendavi, Veliki Polani in drugje. Vsako leto tako or- na sredozemskij igraj v Narbo- drügi v kulturi ali ger indri. no letalo. V prvi pošiljki je 550 ti- ganizirajo pohod ob potoku Ledava od Turnišča do Lendavskih neji, gé je na 100 m z ovirami Vsakši je za sebe dober,« pra- soč odmerkov, z njim bodo lahko goric. Organizirajo tudi kolesarjenje s starodobnimi kolesi do gvinila s časom 13,10. Svojo vi simpatična šampionka in cepili 275 tisoč ljudi. Cepljenje s Copekovega mlina v Mali Polani in Bukovniškega jezera. Sode- prvo medaljo je osvojila leta ške cujda, ka je istina gé, ka kitajskim cepivom se bo začelo, lovali so na Dimekovem reliju starodobnih koles po Pomurju v 1995, gda je na dvoranskom do medalje ne more priti vsako bodo strokovnjaki Nacional- svetovnom prvenstvi v Bar- kši, samo ka je tau nej najbole Beltincih in na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani. nega centra za zdravstvo izdali celoni bila tretja. Zadnji vekši fontoško, liki je bole fontoš- dovoljenje. Po nekaterih virih naj Vsako leto so se udeleževali prireditve Lendavska trgatev, kjer so uspeh pa je bilo njeno drügo ko tau, ka se lidge trüdijo in ka s cepivom ne bi s Kitajske poslali sodelovali v povorki po starem mestnem jedru s prikazom ljud- mesto na evropskom prvenstvi, so zadovolni sami s sebov, pa s potrebne dokumentacije. skih običajev. Ob odprtem dnevu Kovačeve domačije v Nedelici stero je bilau leta 1998 v Bu- tistim, ka delajo. V državi je – po besedah pred- že tradicionalno kuhajo bograč in »lupajo kukarico«, čevljarsko dimpešti. V letaj 1996 in 1997 je (Kejp na 1. strani: Tak je Bri- sednika vlade – na razpolago obrt pa predstavljajo tudi na Ferencovem senju v Turnišču. Ve- bila vörazglašena za najbaukšo gita Bukovec bežala prauti pet vrst cepiva, tri z dovoljenjem čjega dela teh prireditev žal lani zaradi pandemije ni bilo, doda- slovensko športnico in atletinjo olimpijski srebrni medalji.) Evropske unije, potem rusko ce- ja Anton Sep. leta, leta 1995 je dobila Bloud- Silva Eöry pivo Sputnik V in kitajsko cepivo Besedilo in fotografiji: Jože Gabor kovo nagrado, leta 1996 pa je Kejp; internet Sinopharm. Porabje, 25. februarja 2021 8

»Leko de te stari mlin še kaj buvnjaro ...«

Kranjec Djauži so na Gore- bola samo mašine pištja- »Tau so name že pitali, ge potima šlau. Kak kolau skakali.« njom Seniki doma, paulak vali, mazali pa vredik meli, tau tebi povedati ne vejm, tak motorge so eden šur- - Vi ste se tö odli kaupat? pri potoki pa poštiji, nejda- zato ka oni so fejst genau če je tau žlata bila ali samo ki remen gnali. Gda se je »Ge sem se nej odo kaupat leč kraj od mlina. Ranč za- človik bili. Z bejlim remen vtrgno, tašoga pa mlajše sem tö nej püsto, volo tauga sem je prejšnji rejklinom kak mlinar reda sem ga ge prejko- nej ka bi se zalajali v velkoj keden gorpoisko pa sem so se tak po poštiji še- do šivat. Pred menov je vodej.« je proso, aj mi malo pripo- tali. Če kakšno delo moj drügi oča (očim) - Vi vejte plavati? vejdajo od mlina, sto je biu bilau, tisto so vsigdar odo ramenje šivat, ge »Kak stara tapača tak vejn mlinar, kak se je sildje mle- drügomi vödali, bilau, sem tau od njega erbo, ge plavati.« lo. Srečo sem emo, nej so ka so kričali meni, aj od njega sem se navčo, - Ka je bilau tašoga reda, samo od tauga znali pripo- prejkdem. Ka je nekak se tau dela.« gda je povaudan prišla? vejdati, pripovejdali so še volé, sem je pito. Trbej - Dosta ramenov je bi- »Tašoga reda je večkrat pri- doste več, zato ka večkrat nutpomosnicivati, zato lau v mlini? šo pome stari Filo pa pra- so prejkodli remenje šivat ka so svinje mosnice »Telko je bilau, ka ti vo, aj dem, ka je velka voda v mlin, če so se strgala. gorzlüčale. Dobro, ge ranč ne vejm poveda- pa prejk brvi teče. Jaj, isti- - Djauži, kak se kaj mate, dem pa naredim, sem ti, vsefelé, mali, velki, na, ka nejmam vlase, depa zdravdje kak slüži? njim pravo. Rejsan sem šurki, vauski, vse. Na tašoga reda so mi vse vku- »Tak po starom se tamant- taüšo pa sem naredo. ednom tali so rešete mas stali, ka zdaj baude. ram, dvej dekle sta že kraj Filo bači so prišli, so gnali, na drugom tali Tašoga reda sem više vode od rama odišle, edna je v poglednili pa vse so Kranjec Djauži so dosta ojdli v mlin pomagat mlin, tretji pa mašine, s na brvi stau pa z edno vel- Varaši, drüga pa v Števa- gorstrgali, nej se njim sterimi so goščice mle- ko kolauv sem vodau prejk- novci. Sin je doma, depa je vidlo, pa vse sem znau- ime so gnako meli.« li.« püsto, tapüsto v potok. dosta ga ne vidim, zato va mogo delati. Ge tau - Djauži, vi ste skrak pri - Prvin je bilau telko vode Tau je nej bilau leko delo, ka rano odide delat pa vse zato tak dobro vejm, mlini živeli, tau meni v potoki, ka je mlin za- sprvoga je težko bilau. Gda samo proto večera pride ka sem ge ta prejk k njim povejte, gda so mleli, te je gnala? je že voda tekla pa začnila domau.« dvajsti lejt odo mesarit.« tau fejst glasno bilau? »Telko vode je bilau, ka je v zdigati, te je že bola naleki - Tau je vaš rojstni ram, - Gda so mlinar Filo »Gda so mašine pistili, te potoki više do krčme (Za- šlau. Čüda, ka sem eti gé, vi ste tü gorrasli? čüda, ka me je voda nej od- »Tau je moj rojstni ram, ge nesla, gda je tam pod no- sem se tü naraudo pa tü ži- gami buvnjarila. Gda sem vem v cejlom življejnji.« še taši mali pojbiček biu, - Te gvüšno znate, gda se se dobro spomnim, ka taša je mlin zido. voda bila, ka pri nas vö iz »Tau pa ne vejm, depa na potoka prišla nut v dvoriš- tau se dobro spomnim, ka če. Vse, ka smo na dvauri tü pri mlini je vsigdar dos- meli, je v vodej plavalo.« ta lüstva bilau. Včasin so - Kak so vzimi mleli, gda kaula cejlak gora do Kus- je voda zmrznila? toga stale, tü pa cejlak do »Tak, ka smo z žagami led nas, zato ka cejla krajina je rezali pa vozili za krčmau sé vozila sildje na mlin. Ciffer, stera je vleti s tejm - Kakšno sildje so vozili sé ledaum piti hladila. Pod na mlin? ledaum voda pomalek tö »Vsefele, kukrco, rž, dino, teče, depa tam, gde se je depa največ je pšenice bi- led vrezo, tam je te že voda lau.« dosta bola gnala kolau.« - Sto so bili mlinar? Stari mlin na Gorenjom Seniki - Ka mislite, te mlin de »Tak so se zvali ka Filo, taši gnauksvejta še gnala velki človik so bili kak ti, mrli? je fejst šumelo, kak so se vec krčma) voda stala, kak voda Seničkega potoka? pa fajn človik so bili.« »Leta 1966 so mrli, te je nje- kamni vrteli, kak je voda so pri mlini vodau stavili. »Ge dostakrat pravim poj- - Gvüšno so dosta žaklov no mesto hči Hilda prejk- kolau gnala. Gda je že me- Kaulak vode je vsigdar tel- bi, leko de te mlin še kaj zdigavali, zato so tak vzela, ona je tö fajnska nje vode bilau, te so z ma- ko lüstva bilau kak roj, naj- buvnjaro, depa nikdar več močni bili. ženska bila.« šinom na plin gnali mlin- bola vleti, gda so se mladi nede tak, kak so gnauksvej- »Bola nej, oni so k žakli - Te vaš Filo mlinar je žla- ske kamne, sledkar pa z kaupali. Vrkar dola s kole ta Filo bači meli.« sploj nej segnili, oni so ta biu v Varaši Filo peki? elektrikov, tak je že bola so na glavau nutra v vodau Karči Holec Porabje, 25. februarja 2021 9

Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 25. Ta krajina je ranč nej takša sirauta Gestejo takši plani, ka bi se Bližanji Diósjenő najraj gor- roga sam žené z rokami. so vküpznosili zemlau s 63 leko z Budimpešte v krajino poiškejo lübiteli kaupanja pa Prejk vési Kismaros, po kra- županij in z njé zdignili eden Dunakanyar pelali s cuga- ribolova, depa od tistec se leko čišom pelanji pridemo v Kós- mali brejg v parki, od 1920 tisti bogatci s Pešta, šteri so mi na dva štauka, tau pa s najležej napautimo vand- palla, gde stogi eden kameni pa je tam bila letna rezidenca nej bili sodacke, donk pa so 160 kilomejterami na vöro. rivat v bregé Börzsöny tö. križ na cintori, na šterom so regenta Miklósa Horthyna. radi gezdili. Gvüšno pa so se nej tak nag- 4. juliuša 1552 so se za grad v napoleonski bojnaj poka- Če se podamo v središče va- Lübiteli narave ranč tak lo vozili tisti, šteri so se leta v Drégelypalánki graubo pali mrtvece z bližanji špital raša, pred mestnov ižov vča- majo nika za videti v etoj 1846, s prvov železnicov na bíli Törki pa Vaugri, o tejm v vési Márianosztra. Ta je sik na pamet vzememo eden krajini. Botanični gračenek v Vogrskom oprvim s Pešta v je napiso svojo erično pe- dobila ime po latinski rečaj veuki talejr z brona: »gong Vácrátóti so vönapravili v 35 Vác patalejskali. Tistoga ipa sem János Arany. Osmanski »naša Marija«, tam so farno za mér po svejti« je Indone- lejtaj, v njem je zrasla najviši- se je lüstvo že tá pa nazaj leko prejdjen Ali baša je dau lepau cerkev in pavlinski (pálos) zija dala v dar toma varaši, ša močvirska cipresa v cejloj pelalo s parnim šiftom tö. pokopati svojoga protivni- klaušter zozidali v 14. stoletji. šteri je med prvimi pomago Evropi. Vrnau tam, v varaši Znautra v Božoj iži vidimo rosagom, gde je cunami vse Veresegyház pa najdemo kopijo eričnoga Marijinoga kejpa s Czestochowe, v samo- stani pa držijo od leta 1858 robe (do leta 1949 so bile tam zaprejte samo ženske). V Nagybörzsönyi so cerkev zozidali rudarge (bányászok). Vés je oprvim ležala na bregej, sledik se je lüstvo spakivalo v dolino. Gda je pod zemlauv sfalilo zlata pa srebra, so se začnili domanji spravlati s sadom, Kraleski dvorec držine Grassalkovich so eške samo v leti 1990 zapüstili lejsom pa kamlami. Z njino- sovjetski čapati – v zidini deluje gnes muzej pa dosta programov držijo ga sadja so začnili réditi erič- V cerkvi v Márianosztri držijo proščenje trikrat na leto – v klauštri deluje edna najstarejša vauza na Vogrskom Püšpekijo v etom varaši je ka Györgya Szondina, eške ne sirupe v bližanjom varaši stvauro krau sveti Števan, dvöma njegvima oprodama Szob. porüšo. V Gödöllő se že od »Medvedji dom«, gde na 5,5 püšpekova palača in katedra- je ranč tak vöpokazo tau Leko bi pravli, ka je »dvojček« leta 1911 leko pripelamo s hektaraj živé 28 medvedov la pa sta novejšiva, z 18. sto- čest. V etoj krajini živejo Slo- Visegráda z ov kraj Donave cugom HÉV, šteri je gvüšno (pa od nej davnik en par vu- letja. Gestejo pa v Váci eške vaki, šteri radi vküppridejo mali varaš Nagymaros. Tam puni s pautnikami, gda držijo kauv pa söverni djelenov tö). drüge zanimive cerkvene na narodnostni srečanjaj v je živo pa delo eričen afriški bučo v vesnici Máriabesnyő. Če čüjemo ime varaša Aszód, zidine: pri »sedem kapejlaj« vesnici Bánk, gde majo svoj popautnik pa djager Kálmán V tajoj eričnoj prauškarskoj nam brž na pamet pride Sán- žalostne Matere Bože si leko mali muzej tö. Kittenberger, v njegvoj rojst- cerkvi stogi mali kip Device dor Petőfi. V tistom mesti vözvračimo betege na očaj, v Sausadno vés Felsőpetény noj kuči želejo domanji v bo- Marije z Detetom, šteri je že so za evangeličana okrstili kripti »bejle cerkve« domini- poznamo najbole po tom, ka daučnosti oprejti muzej. Če dosta čüd napravo. njegvoga očo, šteri se je tam kancov pa so - v cajti pleba- je primaša Józsefa Mindszen- pa tau neškemo počakati, raj Nazaj prauti Budimpešti pa oženo tö, v varaši pa je v lite- noša Jožefa Zavca z Gorenjo- tyna leta 1956 tam v robstvi splezdimo v razgledni törem je avtocesta najbole puna, ransko gimnazijo odo kisnej- ga Sinika - najšli pofarbane držala Slüžba za državno na 482 mejteraj in se čüdivaj- gda se vleti konča Formula-1 ši poet ranč tak. Z vogrskov škrinje s 16. do 18. stoletja. varnost (ÁVH), prva kak liki mo krajini. na Hungaroringi v Mogyoró- revolucijov je povezano malo Če nam ostane eške malo bi ga nazaj v Budimpešto od- Njajmo za sebov Donavo, di. Tista betonska štrejka je mesto Isaszeg tö, gde so 6. cajta, nam leko karikature pelala. V tistoj vesnici ovak napautimo se prauti Budim- duga 4381 mejterov, na tri- aprila 1849 domobrani kraj- Ferenca Sajdika na stenaj ilojco vökoplejo, s štere šali- pešti, od tistec pa se podajmo bunaj pa leko med tekmova- zagnali cesarske šerege (na ednoga maloga muzeja na- ce, vaze pa ploščice za kau- na avtocesto »M3«. Za en njom nojete grzé 220 gezero tau tam gnes spomina »cer- zaj pricumprajo mlašeča lej- pance redijo. malo pridemo v varaš Gödöl- najgir lüdi. Gda pa ne lejčejo kev méra in slobaudnosti«). ta. V Váci pa so erične eške Če se odpelamo malo prauti lő, gde je v cajtaj Marije Tere- formule, leko menjši pa vekši Svoj kraug zaklüčimo v va- tiste kamene dveri, štere so djugi, pridemo v »zapüščeni zije cvela edna veuka gazdija. »nedelski šoferge« vöspro- raši Pécel, šteri je že trnok postavili v čest Marije Terezi- Dunakanyar«, štera krajina S tistoga paverstva sta do bajo, kak se je naglo pelati z pauleg glavnoga mesta. Tak je. Cesarica je prišla s šiftom je nej tak popularna kak vi- gnes vözrasla agrarni center gokartami. smo prišli kauli Budimpešte s Požonja, gda pa je čüla, ka segrádski tau z ov kraj Do- pa univerza, v šteroj se eške V bližanjom mesti Fót že dug- in končali svojo dugo-dugo so slavolok (diadalív) v samo nave. Donk pa tam najdemo gnesdén dosta bodauči agro- ši cajt deluje takzvani »mla- paut na našoj strani Donave. pet mejsecaj postavili, je raj prilübleno letovišče Verőce nomov vči. V etom varaši šeči varaš«, gde v ništerni Donk pa ostanite z nami: dos- pejški nimo njega odišla. pa vesnico Szokolya s svoji- stogi edna najlepša baroč- sobaj dvorca pa po mali zi- ta kaj zanimivoga pa lejpoga Ne vej vsakši, ka pride ime mi »palóc« ižami (ime te vési na zidina na Madžarskom: dinaj v njegvom parki ranijo nas čaka na drügom tali ro- varaša Nógrád s slavski reči pride s slavske rejči »sokol« - kraleski dvorec (kastély), siraute v skupinaj od 10-12 saga tö! »nauvi grad«, štera kamena »sólyom«). Če pa má nekak šteroga je vogrski rosag dau mlajšov. V sausednom mesti -dm- zidina nad mestom je najbo- zavolé mauči, se leko pela s v dar krali Franci Jožefi pa Dunakeszi pa so se že od foto: mtu.gov.hu in le cvela v cajti krala Matjaša. takšim malim cugom tö, šte- njegvoj ženi Sissi. Tistoga ipa konca 19. stoletja srečavali pixabay.com Porabje, 25. februarja 2021 10

»Sveti se ime tvoje« - 25. Vsikšoma se leko opréjo nebeske dveri Apoštolge so bili odebrana pápo, glavnoga pastéra Bože- tö. Stara tradicija pa pripo- lostne Matere Bože«. Ništerni brodijo, ka se je opat skupina dvanajset lidi, šte- ga lüstva. vejda, ka so v Etiopiji oprvim Zavolo politične situacije na sveti Roman naraudo kauli rim je Kristoš zavüpo pelanje kamle lüčali v njega, te so ma Taljanskom je mladi barat leta 400 v Galiji (na gneš- svoje Cerkve, oznanjanje Bo- Kak smo dojspisali, apoštolov pa eške glavau krajsekli (za- nej mogo dühovnik grata- njom Francuskom), nej se žega kralestva in posvečanje je bilau dvanajset, ranč tak tok ga največkrat namalajo s ti. Gnauk pa je daubo eden pa je sto vönavčiti za posvejt- lüstva. Eden med njimi pa je kak izraelski lüstev v Starom sekérov). grdi beteg, za šteroga pa je noga čednjaka. Bole ma je zadaubo posebno čest – 22. zakoni. Gda je Judaš Iškarijot Za svojoga patronuša so ga válo dau - kak za poslanca z segnilo v düšo vse, ka je čüu februara svetimo sedež apoš- zatagiu Jezoša, so drügi njeg- odebrali tisti majstri, šteri nebes. Graube bolezni so ma pa prešto o Baugi in Odküpi- tola Petra (Szent Péter apos- vi vučeniki po Gospaudovom ostre škéri nücajo: mesarge, bile prilika za tau, ka bi Baugi teli. Nej se je oženo, liki se je tol székfoglalása). vnebohodi odebrali nauvoga tesarge, sabaulge in kova- svedočo svojo pripravlenost odlaučo živeti samo za Boga Že gda ga je pauz- či. Po cejloj Evropi – tak v - nikak si pa je vo, je Jezoš prvo- Sloveniji kak na Vogrskom nej najšo dühov- ma med apoštoli tö - poznajo pregovor: »Svet’ noga voditela. dau drügo ime: Matija led razbija, če ga ni, V varaši Lyon je »Ti si Šimon, Ja- ga naredi«. Tau znamenüje, gorpoisko opata noša sin. Zvali ka se té svetnik 24. februara svetoga Sabi- do te Peter.« V odlauči, ali de konec zimé ali na, šteri ma je evangelijaj piše- se znauvič začne. dau dosta knig jo o tom možaki o püščavnikaj 114-krat, prvo Vnaugi krščeniki se spitavajo: (remete) pa mesto pa je za- »Vsi svetci so napravili nika barataj. Gda je daubo venak posebnoga, ka de pa z nami, vse prebrodo, je zatok, ka je v Ce- šteri vsakdanešnji, prausen odišo v samo- zareji svojoma žitek živémo?« O svetom Gab- čo, gde je samo učiteli vöpravo rijeli od žalostne Matere Bože molo, što in z svojo vöro: »Ti (a fájdalmas Szűzről nevezett rokami delo. Za si Kristoš, živo- Gábor) pa pravijo, ka je za- en malo pa je za ga Boga Sin.« tok svetnik grato, ka je nika njim prišo njeg- Jezoš ga je bla- posebnoga nej včino. vi brat Lupicin. Z dnevom svetoga Matije je povezani dosta goslovo in ma »Ti si Peter, na té kamen zozidam svojo Cerkev, Sveti Gabrijel se je naraudo Vnaugi mladi šeg na Vogrskom: ništerni pavri so pšenico pravo: »Jas pa ti štero peklenske dveri ne obladajo« - po Jezoša smrti leta 1838 v taljanskom vara- lidgé so priha- sejali, drügi kravo z rosnatim lijenom povejm: Ti si Pe- je Peter stvauro püšpekijo v Romi ši Assissi, svojo ime je daubo jali, ka bi živeli pokrivali, tretji ščuke lovili ter, na té kamen po svetom Frančiški. Gda je z Romanom, zozidam svojo Cerkev, štero apoštola: tau je grato sveti biu na srejdi pubertete, ma za daritev živlenja. štere pa je Lupicin skoro vse peklenske dveri ne obladajo. Matija (Szent Mátyás). je mrla mati in ga je gorrano Tejlovi žitek barata Gabrijela tazagnau. Za en malo pa je Dam ti klüče nebeskoga kra- Gda so ga odebérali, je prvak oča, šteri je biu globko vören se je končo, gda je eške nej že telko lüstva prišlo, ka so lestva ...« Peter zapovödo, ka more biti in siguren. Mladi Francesco dopuno 24 lejt. Leta 1920 ga mogli zozidati eden klaušter, Klüče kralestva dobi samo nauvi apoštol med Jezoša Possenti se je rad drüžo, rad je pápa Benedikt XIV. zglaso šteroga opat je grato Roman. kralov namestnik (helyet- vučeniki že od začetkov in ka je djajo pa pleso, de je pa če- za svetnika in ga postavo za Ka bi se nej telko korila, je tes), Jezoš pa je Petri dau eške more biti med tistimi, šteri so den tö biu. Oča ga je poslo k drügoga patronuša katoli- dau postaviti eške eden sa- edno drügo mauč: ka zapovej vidli goristanjenoga Gospau- šaulskim bratom, te pa v ježu- čanjske mladine na Taljan- mostan svojoma brati. Gnauk ali dojzapovej na zemlej, tau da. Matija je biu venak eden itski kolegij, donk so pa mla- skom. Na njegvi grob prihaja je prišla edna sestra, štera pa de tak v nebesaj tö. Eške gne- od tisti sedemdvajsti, štere je denca nej mogli nagučati, aj dosta prauškarov, njegvi den ga je prosila, aj dá zozidati snedén je vsakši pápa oprvim Jezoš po rečaj Svetoga pisma staupi med nji. svetimo 27. februara. eden klaušter daleč od sveta püšpek v Romi, te patriarka »poslo pred sebov po dva pa Gda je biu Gabrijel star za apatice tö. latinske Cerkve, na konci pa dva v vsakši varaš in vesnico, osemnajset lejt, je gnauk po- V Rimsko cesarstvo so v 5. En par lejt kisnej so ga posve- naslednik apoštola Petra in kama je želo sam priti«. Zvün gledno na eden Marijin kejp stoletji nutvdardjali hunski tili v dühovnika, če rejsan je od Gospauda postavleni pr- Matije je biu drügi kandidat in daubo znautrašnje raz- pa germanski sodački čapati, sam brodo, ka je nej vrejden vak cejle Matere Cerkve. Jožef Barsaba, po žrebi (sor- svetlenje. Včasik je staupo lidgé pa so na tau različno toga. En malo pred smrtjov Že v 4. stoletji so se na dosta solás) pa je Baug za nauvoga v siguren red pasijonistov, reagérali: ništerni so se samo je odišo na dugo prauško, mejstaj svetešnje spominali apoštola dolaučo prvoga. želo je gratati barat s cejlim veselili, drügi pa so se skrili gda pa se je povrno, se je zap- na stvaurenje svoje püšpeki- (Zatok ga slovenski »Bog- srcom. Té menihi so poznani pred lagvim svejtom in iskali ro v svojo celico in več nej je, ranč tak v Romi, vsikšoga dan« ali »Božidar« tö zovéjo.) po tejm, ka dosta premišla- rešenje za svojo düšo. Bili so vöprišo. Mrau je 28. febru- 22. februara. Takšoga ipa so Biblija o Matiji ne povej nika vajo o Jezoša trplenji in smr- pa takši tö, šteri so pokauro ara 464, dobri stau lejt pred vsikdar tau tö na znanje dali, drügoga zvün toga, kak so ti, šteriva najbole svedočita delali in dosta molili, med nji- tistim, gda so na zemlau gne- ka je püšpekija v Romi nika ga odebrali. O njegvom deli Božo lübezen do človöka. mi najdemo svetoga Romana šnje Francuske staupili prvi posebnoga, vej je pa Kristoš pišejo apokrifna (od Cerkve Devica Marija je vidla tau (Szent Román). Po njem je benediktinci. dau svetoma Petri najvišišo nej pripoznana) dela, ništer- veuko lübezen svojoga sina, ime dobilo dosta Slovencov, -dm- cerkveno slüžbo. Té datum je ni krivovörci celau trdijo, ka zatok si je Francesco odebro med Slovenkami pa so vnau- ilustraciji: za vörne lidi dén molitve za je Matija napiso svoj evangelij meniško ime »Gabrijel od ža- ge Romane tö. Szilveszter Bartkó Porabje, 25. februarja 2021 11

SPORED SLOVENSKIH OD 26. februarja TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV DO 25. MARCA PETEK, 26.02.2021, I. spored TVS ung Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Tanja Žagar: me, 22.55 Slovenija - 30, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnev- 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Zimski počitniški 20 let glasbene poti, koncertni spektakel, 15.10 TV-izložba, 15.30 Felicita, nik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo program, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, TOREK, 02.03.2021, II. spored TVS 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Mali Timotej, risanka, 18.57 Dnev- 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, obzorja (I.): Ruska gripa, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, nik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna 11.20 EMA 2021, 12.40 Kaj dogaja?, 13.10 Nordijsko smučanje - svetovno 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV- prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.10 Z Mišo: prof. dr. Tanja prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, 14.30 Deskanje -izložba, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Rener, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Orlek: knap'n'roll, dokumen- na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni slalom, 16.30 Nordijsko smu- Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Varuška nindža: Ni tarni film, 23.20 Janez Dovč & Sounds of Slovenia, glasbeni spot, 23.25 čanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, ga!, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.40 Infodrom, 17.00 Poročila Ansambel Vedun, 23.35 Simfonični orkester RTV Slovenija in Francesc 17.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, Prat, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Politično s Tanjo kvalifikacije na veliki skakalnici, 19.15 Videotrak, 20.00 Nikotin, mami- 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo lo, ki povzroča odvisnost, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Dalida, kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tanja Žagar: 20 let glasbene poti, koncertni NEDELJA, 28.02.2021, II. spored TVS italijansko-francoski film, 23.05 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.25 Nor- spektakel, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Nevar- 4.00 Info kanal, 5.40 Videotrak, 6.20 Duhovni utrip, 6.35 Premagajmo dijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta ni ovinki, italijanski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, covid 19, 7.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 7.30 34. srečanje tehnika, 0.35 Videotrak, 1.25 Info kanal Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo tamburašev Slovenije, 8.00 Mogočni Misisipi, potopis, 9.00 Ambienti, SREDA, 03.03.2021, I. spored TVS PETEK, 26.02.2021, II. spored TVS 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.55 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.40 TV- 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.15 Videotrak, 9.20 Ugriznimo Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.15 Nogomet -izložba, 11.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 11.55 Studio znanost: Zakaj smo jezni?, oddaja o znanosti, 10.10 Nordijsko smu- - evropska liga: vrhunci povratnih tekem šestnajstine finala, 12.45 City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (I.): Se- čanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, ekipni sprint verni sij: Pravljica za odrasle, ameriška nadaljevanka, 14.20 TV-izložba, (M) - mala skakalnica, 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.35 Osmi dan, 15.10 Umetnost v krizi, 15.20 Rojaki, oddaja o zamej- (Ž), 13.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 14.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, ekipni cih, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.15 Male Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Oddajniki in (dobre) sprint (M), 14.25 Nogomet - državno prvenstvo: Bravo : Mura, 24. kolo, sive celice: OŠ Križevci in OŠ Leskovec pri Krškem, kviz, 17.00 Poročila zveze, dokumentarni feljton, 15.25 Migaj z nami, oddaja za razgibano 16.30 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, meša- ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Res sprejeti?: Vegani, dokumentarna od- življenje, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska ne ekipe, 19.10 Videotrak, 20.00 Kolumbovi predhodniki – pravi odkri- daja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Gregor Strniša: Vesolje, 18.00 kombinacija, smučarski tek, 10 km (M), 16.40 Nordijsko smučanje - telji Amerike, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Bollywood - najve- Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slo- svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 19.05 Video- čja filmska industrija na svetu, britanska dokumentarna oddaja, 22.00 venska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Little Woods, ameriški film, 22.00 trak, 20.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki Žrebanje Lota, 22.10 Vikend paket, 23.25 Kaj dogaja?, 0.00 Nordijsko Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Res sprejeti?: (M), kvalifikacije na srednji skakalnici, 21.55 Kongo: milijonarji kaosa, smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, mešane ekipe, 1.55 Vegani, dokumentarna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 francoska dokumentarna oddaja, 23.00 Zadnja beseda!, 23.50 Nordij- Videotrak, 2.40 Info kanal Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo sko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, PONEDELJEK, 01.03.2021, I. spored TVS SREDA, 03.03.2021, II. spored TVS 1.20 Videotrak, 2.15 Info kanal 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Sveta maša, SOBOTA, 27.02.2021, I. spored TVS duha, preživetje družbe, 10.40 TV-izložba, 11.00 Strasti, TV-nadalje- posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 13.10 Nordijsko 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.35 Infodrom, 10.50 vanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo: prof. dr. Tanja Rener, 13.00 Prvi smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, 15 km (M) - prosta Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.15 TV-izložba, dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja (I.): Seks, laži in Edovi tehnika, 15.10 Ambienti, 15.35 Vikend paket, 17.00 Nordijsko smuča- 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, posnetki, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: nje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), posamična tekma na Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, Vinska povezovanja, 15.10 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.25 Dober dan, veliki skakalnici, 19.20 Videotrak, 20.05 Anton Bruckner, prezrti genij, 13.50 TV-izložba, 14.05 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, glasbeno-dokumentarni film, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Žrebanje Lota, serija, 14.35 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 Vreme, 17.25 Mestne promenade: Piran, dokumentarna serija, 17.55 Na 22.10 Umori na podeželju (XX.): Smrt v stripu, britanska nanizanka, TV-izložba, 15.05 Čudovita zgodovina smučanja, francosko-švicarska kratko, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 23.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (Ž), dokumentarna oddaja, 16.00 Alpe-Donava-Jadran, 16.30 Na vrtu, izo- 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 posamična tekma na veliki skakalnici, 1.40 Videotrak, 2.35 Info kanal braževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, ČETRTEK, 04.03.2021, I. spored TVS 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, 23.20 Umetnost v krizi, 23.40 Glasbeni večer, 0.50 Dnevnik Slovencev 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Res sprejeti?: risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napove- Vegani, dokumentarna oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-na- 20.00 EMA 2021, 21.00 Kaj dogaja? 21.30 Tanek led, koprodukcijska dujemo daljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Žvižgači, kopro- PONEDELJEK, 01.03.2021, II. spored TVS Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja, ameriška nadaljevanka, 14.25 TV- dukcijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.20 Videotrak, 10.30 Dobro ju- -izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo tro, 13.05 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.45 portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, SOBOTA, 27.02.2021, II. spored TVS Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni veleslalom, 16.00 Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Spomini: Mal- Zadnja beseda!, 17.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna odda- kratko: Medvrstniška podpora, 18.00 Dinotačke, risanka, 18.20 Vem!, či Jakša - Miša, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. ja, 17.50 Zelena generacija/Young Village Folk, 18.00 Sadar+Vuga XX, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Glo- vožnja, 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.40 Nordij- dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Mogočni Misisipi, potopis, bus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi sko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, skiatlon (Ž), 12.55 20.50 Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nadaljevanka, 22.35 dan, 23.30 Dediščina Evrope: Brecht, koprodukcijska nadaljevanka, 1.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.55 Dr. Mukwege, zdravnik, ki rešuje ženske, francosko-senegalska doku- Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski tek, skiatlon (M), mentarna oddaja, 23.30 Pobeg, kratki igrani film AGRFT, 0.05 Deska- 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo 15.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, nje na snegu - svetovno prvenstvo: paralelni veleslalom, 1.40 Videotrak, ČETRTEK, 04.03.2021, II. spored TVS smučarski skoki (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: 2.35 Info kanal 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Panopti- nordijska kombinacija, smučarski tek, 5 km (Ž), 16.00 Nordijsko smu- TOREK, 02.03.2021, I. spored TVS kum, 10.55 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kom- čanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetni raj, binacija, smučarski skoki (M) - velika skakalnica, 12.30 Dobro jutro, srednji skakalnici, 18.50 Avtomobilnost, 19.20 Videotrak, 20.05 Nelo- 10.35 TV-izložba, 10.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 15.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, čljiva prijatelja, argentinski film, 22.00 Zvezdana, 22.55 “Prešerna noč” 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Severna obzorja, smučarski tek, 10 km (M), 16.30 Samorastniške kronike, dokumentar- v Vrbi 2020, akustični koncert, 0.00 Nordijsko smučanje - svetovno pr- ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 ni feljton, 17.15 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski venstvo: smučarski skoki (M), posamična tekma na srednji skakalnici, TV-izložba, 15.15 Potepanja – Barangolások, 15.50 Otroški program: skoki (M), kvalifikacije na veliki skakalnici, 19.00 Videotrak, 20.00 2.05 Videotrak, 3.00 Info kanal Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Kalime- Povezani z naravo, avstrijska dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomo- NEDELJA, 28.02.2021, I. spored TVS ro: Polomija s korenjem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, bilnost, 21.30 Ambienti, 22.00 Sozvočje svetov: Alpske sanje (Komorni 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (I.), godalni orkester in Eva- Nina Kozmus), 22.30 Slovenska jazz scena, stolnice, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje britanska nadaljevanka, 20.50 Tajvan: demokracija v senci Kitajske, 23.25 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki (M), in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Yo- francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vre- kvalifikacije na veliki skakalnici, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal

Porabje, 25. februarja 2021 Pust v vrtcih Gornji Senik Pustni čas in Števanovci Ob pričakovanju pusta smo se v Vrtcu Gornji Senik spremenili v V vrtcih smo se že nekaj časa pajacke. Plesali, hodili, vrteli in poskakovali smo kot pajacki. Iz- pred pustom pogovarjali o delali smo si imenitne barvite naglavne kronice s kraguljčkom, tem veselem, norčavem pra- ki je ob vsakem skoku lepo zazvenel. zniku. Na fotografijah smo si ogledali različne pustne šeme, jih poimenovali v slovenskem jeziku in jih narisali. Izdelali smo pisano pustno dekoracijo za igralnico, smejoče klovne in druge maske. Ponavljali

Pustne šeme v Sakalovcih

smo barve, rajali ob pustnih pesmicah in peli. Maškare v Vrtcu Gornji Senik Na pustni torek pa smo se ma- škare zbrale, glasno pele, raja- le in preganjale zimo. Sladkali smo se s krofi in se lepo imeli.

Romana Trafela vzgojiteljica asistentka Pustno rajanje v Monoštru

ŠEMI IZ VRTCA SAKALOVCI

Otroci iz Vrtca Gornji Senik (spremenili smo se v pajacke)

Starodavna šega, ki se je ohranila še dandanes na pustni torek, je letos minila brez množičnih druženj, drugače, kot smo je va- jeni. Na pustni dan so si tudi otroci iz obeh porabskih vrtcev nadeli izvirne pustne maske in kostume. V vrtcu smo povedali, zapeli in zaplesali znane pustne pesmice in se posladkali s pust- nimi krofi. Na vrtčevskem igrišču v Vrtcu Števanovci so nas obiskali šolarji, našemljeni v maškare, in nam zapeli pustno pesmi- co, mi pa smo jim v zahvalo pomahali skozi okno. Upajmo, da bodo pustne maske tudi letos hitro odgnale mrzlo zimo in kmalu prinesle toplo pomlad. Andreja Serdt Maučec vzgojiteljica asistentka 3500 Ft/l pri nakupu 6 steklenic 100 % sadja vam sedmo steklenico Sok črnoplodne aronije podarimo Pijmo ga, da bomo Glavna in odgovorna urednica Časopis podpirajo: Državna zdravo živeli! Marijana Sukič slovenska samouprava, Urad Naslov založnika in uredništva: predsednika vlade, oddelek za Proizvajalec: H-9970 Monošter, narodnosti, Zveza Slovencev na Gárdonyi G. ul. 1.; Madžarskem in Urad vlade RS za TEDNIK tel.: 94/380-767; Slovence v zamejstvu in po svetu. Róbert Merkli SLOVENCEV NA MADŽARSKEM e-mail: [email protected] Naročnina: za Madžarsko letno ISSN 1218-7062 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Izhaja vsak četrtek 0036 30 957 3279 Za ostale države 52 EUR ali Založnik: Tisk: 52 USD. Zveza Slovencev na Madžarskem Brezplačna dostava Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Za založnika: Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, na dom! Andrea Kovács porabje.hu Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB