UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

DINO DŽAFIĆ

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT ŠPORTNO TRENIRANJE

NOGOMET

ANALIZA IGRE V NAPADU NK MARIBOR V SEZONI 2012/2013

DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof . dr. Marko Šibila Avtor: Dino Džafić Somentor: asist. dr. Marko Pocrnjič Recenzent: doc. dr. Primož Pori

Ljubljana, 2016

ZAHVALA: Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Pocrnjiču za vso strokovno pomoč, nasvete in spodbudne besede pri nastajanju diplome.

Ključne besede: igra v napadu, nogomet, analiza igre, vrste napadov, faza napada, doseganje zadetkov

ANALIZA IGRE V NAPADU NK MARIBOR V SEZONI 2012/2013 Dino Džafić

IZVLEČEK V diplomskem delu smo analizirali igro v napadu Nogometnega kluba Maribor (v nadaljevanju: NK Maribor) v sezoni 2012/2013 v prvi slovenski nogometni ligi. Ugotavljali smo, na kakšen način in po kakšnem napadu je klub dosegal zadetke. Diplomsko delo z naslovom Analiza igre v napadu NK Maribor v sezoni 2012/2013 je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega zgodovino in značilnosti igre, nogometa, podrobno predstavitev sodobnega modela nogometne igre, predstavitev kluba NK Maribor ter nekatere dosedanje analize igre v napadu v Sloveniji in tujini. V drugem delu je analizirana igra v napadu kluba NK Maribor, opisan pa je tudi način doseganja zadetkov. Ogledal sem si vseh 36 krogov igre v napadu kluba NK Maribor in analiziral, po kakšnem napadu so dosegali zadetke. Po analizi doseženih zadetkov bi lahko izpostavili naslednje značilnosti mariborske igre v napadu. Igra v napadu je bila usmerjena v krilne položje, kjer je so igralci NN Maribora s svojo individualno kvaliteto pripomogli, da so napadalci dosegali zadetke, preko njihovih prodorov in podaj. Hierhija v moštvo je bila točno določeno postavljena, vedelo se je kaj kdo dela in zakaj je zadolžen. Opazimo lahko značilnosti sodobnega modela nogometne igre, saj so veliko zadetkov dosegli s podajami v globino. Poskušali so napadati prazen prostor za linijami nasprotnih branilcev ter zaključevati napade s čim več igralci. Mariborski branilci so bili nemalokrat odločilni pri prekinitvah in so na ta načinil dosegali zadetke, ter pripomogli uspehu ekipe. V diplomskem delu je predstavljena igra v napadu, ki je specifična, saj zahteva sodelovanje med več kot dvema igralcema. Razvijati igro v napadu je ena najtežjih, če ne celo najtežja naloga vsakega trenerja.

Keywords: attacking play, football, match analysis, types of attack, attacking phase, scoring goals

ANALYSING THE ATTACKING PLAY OF NK MARIBOR IN THE 2012/2013 SEASON Dino Džafić

ABSTRACT The aim of the diploma thesis was to analyse the attacking play employed by Football Club Maribor (hereinafter referred to as: NK Maribor) during the 2012/2013 season in the Slovenian First Division. We established and analysed the methods and forms of attack used by the club to score goals. The diploma thesis entitled Analysis Attacking Play of NK Maribor in the 2012/2013 Season is divided into two sections. The first section covers the history and the characteristics of the game of football, a detailed presentation of the modern model of the game of football, a presentation of NK Maribor as a club, and select past analysis of attacking play in Slovenia and abroad. In the second section, the thesis analyses the attacking play of NK Maribor, which includes a description of goals scored. We reviewed 36 match days to focus on the attacking play of NK Maribor and analysed what form of attacking play the club used to score its goals. Based on an analysis of goals cored we could highlight the following characteristics of Maribor’s attacking game. Their attack was focused on wing positions, where NK Maribor players used their individual quality to help forwards score goals thanks to their surging runs and passes or crosses. The hierarchy was accurately established within the team, with everyone knowing what they were doing and what their jobs were. We can distinguish the features of a modern model of football, as they scored many goals with deep passes. They attempted attacking the empty space behind the opposition’s defensive line and tried to finish their attacking actions with as many players as possible. Maribor’s defenders were often decisive at set plays and thus scored goals, thereby contributing to the teams success. The diploma thesis presents attacking play, which is specific, as it requires cooperation between more than two players. Developing the attacking aspect of the game is one of the hardest, if not the hardest task for any coach.

KAZALO

1. UVOD ...... 1 1.1. NK MARIBOR ...... 3 2. PREDMET IN PROBLEM ...... 4 2.1. SODOBNI MODEL IGRE ...... 5 2.1.1. SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA ...... 7 2.2. ANALIZA IGRE ...... 8 2.3. DOSEDANJE ANALIZE NOGOMETNE IGRE ...... 9 2.3.1. DOSEDANJE ANALIZE IGRE V TUJINI ...... 9 2.3.2. DOSEDANJE ANALIZE IGRE V SLOVENIJI ...... 12 2.3.3. RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA ANALIZO NOGOMETNE IGRE ...... 15 3. CILJI PROUČEVANJA ...... 17 4. METODE DELA ...... 18

4.1. VZOREC MERJENCEV ...... 18 4.2. VZOREC SPREMENLJIVK ...... 19 4.2.1. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ŠTEVILO ZADETKOV ...... 19 4.2.2. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA MESTO ZAKLJUČKA NAPADA ... 19 4.2.3. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV 20 4.2.4. SKUPINA SPREMENLJIVK PO PODAJI S KRILNEGA POLOŽAJA ...... 21 4.2.5. SKUPINA SPREMENLJIVK PO PREKINITVI ...... 21 4.2.6. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA IGRALNO MESTO ...... 21 4.2.7. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ .. 21 4.2.8. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ČAS TRAJANJA NAPADA ...... 21 4.2.9. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA VRSTO NAPADA ...... 22 4.2.10. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA VRSTO UDARCA NA GOL ...... 23 4.2.11. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT ...... 23 5. ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV KLUBA NK MARIBOR V SEZONI 2012/13 ..... 24 5.1. PRVI TEKMOVALNI DAN ...... 24 5.2. DRUGI TEKMOVALNI DAN ...... 25 5.3. TRETJI TEKMOVALNI DAN ...... 25 5.4. ČETRTI TEKMOVALNI DAN ...... 26 5.5. PETI TEKMOVALNI DAN ...... 26 5.6. ŠESTI TEKMOVALNI DAN ...... 27 5.7. SEDMI TEKMOVALNI DAN ...... 27 5.8. OSMI TEKMOVALNI DAN ...... 28 5.9. DEVETI TEKMOVALNI DAN ...... 28 5.10. DESETI TEKMOVALNI DAN ...... 29 5.11. ENAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 29 5.12. DVANAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 30 5.13. TRINAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 30 5.14. ŠTIRINAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 31 5.15. PETNAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 31 5.16. ŠESTNAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 32 5.17. SEDEMNAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 32 5.18. OSEMNAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 33 5.19. DEVETNAJSTI TEKMOVALNI DAN ...... 33 5.20. DVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 34 5.21. ENAINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 34 5.22. DVAINDVAJSETII TEKMOVALNI DAN ...... 35 5.23. TRIINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 35 5.24. ŠTIRIINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 36 5.25. PETINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 36 5.26. ŠESTINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 37 5.27. SEDEMINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 37 5.28. OSEMINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 38 5.29. DEVETINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN ...... 38

5.30. TRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 39 5.31. ENAINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 39 5.32. DVAINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 40 5.33. TRIINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 40 5.34. ŠTIRIINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 41 5.35. PETINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 41 5.36. ŠESTINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN ...... 42 6. REZULTATI ANALIZE ...... 43 6.1. TABELA VSEH 36 TEKMOVALNIH DNI ...... 43 6.2. ZNAČILNOSTI IGRE V NAPADU KLUBA NK MARIBOR ...... 44 6.2.1. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA MESTO ZAKLJUČKA NAPADA ...... 44 6.2.2. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV ...... 44 6.2.3. DOSEŽENI ZADETKI PO PODAJI S KRILNEGA POLOŽAJA ...... 45 6.2.4. DOSEŽENI ZADETKI PO PREKINITVI IGRE ...... 45 6.2.5. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA IGRALNO MESTO ...... 46 6.2.6. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA VRSTO NAPADA ...... 46 6.2.7. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA VRSTO UDARCA ...... 46 6.2.8. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT ...... 47 7. SKLEP IN RAZPRAVA ...... 48 8. LITERATURA ...... 51

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pregled vseh 36 tekmovalnih dni ...... 18 Tabela 2: Obrazec za spremljanje vrste napada pri doseganju zadetkov ...... 24 Tabela 3: Prvi tekmovalni dan ...... 24 Tabela 4: Drugi tekmovalni dan ...... 25 Tabela 5: Tretji tekmovalni dan ...... 25 Tabela 6: Četrti tekmovalni dan ...... 26 Tabela 7: Peti tekmovalni dan ...... 26 Tabela 8: Šesti tekmovalni dan ...... 27 Tabela 9: Sedmi tekmovalni dan ...... 27 Tabela 10: Osmi tekmovalni dan ...... 28 Tabela 11: Deveti tekmovalni dan ...... 28 Tabela 12: Deseti tekmovalni dan ...... 29 Tabela 13: Enajsti tekmovalni dan ...... 29 Tabela 14: Dvanajsti tekmovalni dan ...... 30 Tabela 15: Trinajsti tekmovalni dan ...... 30 Tabela 16: Štirinajsti tekmovalni dan ...... 31 Tabela 17: Petnajsti tekmovalni dan ...... 31 Tabela 18: Šestnajsti tekmovalni dan ...... 32 Tabela 19: Sedemnajsti tekmovalni dan ...... 32 Tabela 20: Osemnajsti tekmovalni dan ...... 33 Tabela 21: Devetnajsti tekmovalni dan ...... 33 Tabela 22: Dvajseti tekmovalni dan ...... 34 Tabela 23: Enaindvajseti tekmovalni dan ...... 34 Tabela 24: Dvaindvajseti tekmovalni dan ...... 35 Tabela 25: Triindvajseti tekmovalni dan ...... 35 Tabela 26: Štiriindvajseti tekmovalni dan ...... 36 Tabela 27: Petindvajseti tekmovalni dan ...... 36 Tabela 28: Šestindvajseti tekmovalni dan ...... 37 Tabela 29: Sedemindvajseti tekmovalni dan ...... 37 Tabela 30: Osemindvajseti tekmovalni dan ...... 38 Tabela 31: Devetindvajseti tekmovalni dan ...... 38 Tabela 32: Trideseti tekmovalni dan ...... 39 Tabela 33: Enaintrideseti tekmovalni dan ...... 39 Tabela 34: Dvaintrideseti tekmovalni dan ...... 40 Tabela 35: Triintrideseti tekmovalni dan ...... 40 Tabela 36: Štiriintrideseti tekmovalni dan ...... 41 Tabela 37: Petintrideseti tekmovalni dan ...... 41 Tabela 38: Šestintrideseti tekmovalni dan ...... 42 Tabela 39: Tabela vseh 36 tekmovalnih dni ...... 43

KAZALO SLIK

Slika 1: Doseženi zadetki glede na mesto zaključka napada ...... 44 Slika 2: Doseženi zadetki glede na način doseganja zadetkov ...... 44 Slika 3: Doseženi zadetki po podaji s krilnega položaja ...... 45 Slika 4: Doseženi zadetki po prekinitvi igre ...... 45 Slika 5: Doseženi zadetki glede na igralno mesto ...... 46 Slika 6: Doseženi zadetki glede na vrsto napada ...... 46 Slika 7: Doseženi zadetki glede na vrsto udarca ...... 47 Slika 8: Doseženi zadetki glede na oddaljenost od vrat ...... 47

1. UVOD

Šport je vedno bil in vedno bo del vsakdanjega življenja. Lahko je svobodna ali organizirana aktivnost, ki bogati slehernega posameznika – fizično, psihično in socialno. Vsak ima svoj razlog, da se ukvarja s športom. Vsak šport je v svojem bistvu igriv in sledi filozofiji igre, ki je prvinska in pozitivno vpliva na vse starostne generacije.

Igra je starejša od kulture. Mnogo starejša. Civilizacija ni imela vpliva na obči pojem igre v nobenem pogledu. Zadostuje že pogledati mlade pse in njihovo prvinsko igranje med seboj. Ta prvinski boj in ta nežnost, da drug drugega ne poškodujejo, sta izjemna. Vsaka igra nekaj velja. Vsaka igra ima vedno neki smisel. V njej lahko vedno najdemo elemente mističnosti (Huizinga, 1992).

Karakteristike igre po Johanu Huizingi: – izvaja se znotraj omejenega prostora, – izvaja se s pravili, ki jih igralci sprejemajo prostovoljno oziroma ki igralce v situacijah igranja slepo obvezujejo, – na področju igre nimajo običaji in zakoni vsakdanjega ž ivljenja nobenega vpliva in vrednosti, – je izjemna in fiktivna, – je svobodno dejanje, ni niti običajno niti pravo življenje.

Nogomet. Calcio. Football. Fussball. Fudbal. Footboll. Fotbal. Futebal. Voetbal. Mnogo imen, samo en pomen in samo ena igra. Najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Igra, ki navdušuje množice po vsem svetu. Igra, ki združuje in razdvaja. Igra, ki je več kot le igra. Igra, v kateri se merijo kulturna, gospodarska in politična elita mest in držav.

Ko je neki Anglež zabodel v travnik dve palici in vrgel žogo med igralce, se ni zgodilo nič takšnega, česar nismo videli že prej. Še en šport, še ena igra. Nekaj drugega je bilo bistvenega za to igro. Odločilnega. Čas. Čas, v katerem so odkrili nogomet na eni strani in kapitalizem na drugi, z vsem svojim neposrednim in posrednim vplivom. Šport se je organiziral in postajal vse bolj profesionalen in vse bolj podoben poslu. Iz tega se je razvil največji športni posel, nogomet (Kajtazović, 2009).

Sodobna zgodovina najbolj priljubljene nogometne igre se razteza čez obdobje več kot 100 let. Vse se je začelo leta 1863, ko sta se ragbijska in nogometna zveza v Angliji odločili nadaljevati samostojno pot. Rodila se je angleška nogometna zveza (Football Association – FA). Angleška nogometna zveza je bila prva organizirana nogometna zveza na svetu in predhodnica FIFE. FIFA je bila ustanovljena leta 1904. Od takrat naprej je zgodba o nogometu zgodba o globalnem uspehu.

1

V Sloveniji je bil prvi ustanovljeni nogometni klub ND Ilirija. To je bilo davnega 9. maja leta 1911 na Židovski ulici. Ustanovili so ga v lokalu z imenom Roza. Nastal je kot nekakšna protiutež nemškemu nogometu, ki so ga igrali na Štajerskem. Drugi najstarejši slovenski klub je sloviti ND Slovan s Kodeljevega, ki je bil ustanovljen leta 1913. Leta 1920 je vse dotedanje ustanovljene klube povezala ali združila Ljubljanska nogometna podzveza, predhodnica današnje Nogometne zveze Slovenije (NZS). Zveza je delovala pod okriljem Nogometne zveze Jugoslavije vse do leta 1991 in samostojnosti naše države, Republike Slovenije.

Od vsega začetka se nogomet spreminja. Postaja vse hitrejši, tehnično bolj dovršen in taktično bolj izpopolnjen. Dinamika se povečuje, igralci so vse hitrejši, vse bolj tehnično-taktični, elementi pa vse bolj izpopolnjeni. Stadioni postajajo sodobne arene, kjer potekajo boji na vse ali nič. Televizijski prenosi postajajo vse pomembnejši in so trenutno največji vir zaslužkov posameznih klubov, nacionalnih zvez in krovnih organizacij. Napak v igri je vse manj, še posebej na vrhunskem nivoju (evropska, južnoameriška in svetovna prvenstva ter liga prvakov in liga UEFA). Vsaka napaka na vrhunskem nivoju lahko vodi do prejetega gola in posledično zmage ali poraza.

Po eni strani se FIFA s spreminjanjem pravil trudi izboljšati dinamiko, hitrost in napadalnost. Težnja je usmerjena v napad in doseganje zadetkov. Po drugi strani pa želi omejiti grobost in zaščititi igralce pred grobimi prekrški. Danes so najboljši igralci tisti igralci, ki izbirajo najustreznejše taktične rešitve kar najhitreje. Sodobni model igre zahteva sodelovanje več kot le dveh igralcev v obeh fazah nogometne igre. Tako v napadu kot obrambi sta sodelovanje in izbira ustreznih tehnično-taktičnih elementov poglavitnega pomena. Tako sta se izoblikovala sodobna modela nogometnega igralca in nogometne igre. Trenerji se od njih »učijo« in jim, glede na njihove značilnosti, prilagajajo različne sodobne modele igre (Verdenik, 2006).

K hitremu razvoju nogometa je v zadnjem času s svetlobno hitrostjo pripomogla tudi detajlna analiza igralca, treninga in tekme v vseh segmentih. Danes se vse meri. Kar se da izmeriti, se da tudi izboljšati. Kar se da izboljšati, se da še bolje izpiliti. Do potankosti. V vrhunskem nogometu so zelo majhne razlike. Priprava na tekmo in na nasprotnika je lahko bistvenega pomena.

V tem diplomskem delu se bomo lotili naslednjega problema. Analizirali bomo igro kluba NK Maribor v napadu v sezoni 2012/13 na slovenskem prvenstvu, in sicer načine doseganja zadetkov na domačem prvenstvu. Igra v napadu je element, ki je odločilen za zmago ali poraz. Igro v napadu je najtežje natrenirati, avtomatizirati in usvojiti, saj je treba imeti igralce, ki med seboj znajo sodelovati, ali pa igralce, ki imajo dodatno vrednost v primerjavi z drugimi igralci.

2

1.1. NK MARIBOR

Nogometni klub Maribor je bil ustanovljen 12. decembra leta 1960. Je klub, ki je v primerjavi z drugimi slovenskimi nogometnimi klubi dobil največ trofej. Do leta 1967 so igrali v drugi zvezni ligi, nato so se prebili v prvo zvezno ligo. Svojo prvo tekmo v prvi jugoslovanski ligi je klub NK Maribor odigral 20. avgusta 1967 v Skopju proti Vardarju, kjer je bil rezultat po koncu tekme neodločen, in sicer 1 : 1. Maribor je nato po petih letih uspešnega nastopanja v prvi jugoslovanski ligi spet nazadoval v drugo zvezno ligo. Sledilo je igranje v drugi zvezni ligi, kjer so Mariborčani takoj pokazali karakter in se uvrstili v kvalifikacije za prvo jugoslovansko ligo. V kvalifikacijah so igrali proti Proleterju iz Zrenjanina. Doma so pred rekordnim številom gledalcev zmagali s 3 : 1. Ko je že vse kazalo, da se bodo Mariborčani znova pomerili v prvi jugoslovanski ligi, so na gostovanju izgubili z 0 : 3. Žal se Mariborčani v naslednjih sezonah niso približali nivoju, ki bi jim omogočal boje za najvišja mesta, ampak so v sezoni 1974/75 nazadovali v republiško ligo. Že naslednjo sezono so republiško ligo osvojili in se uvrstili nazaj v drugo zvezno ligo, kjer so bolj ali manj uspešno nastopali do razpada Jugoslavije in ustanovitve slovenske nogometne lige.

Maribor je poleg Gorice in Celja edini klub, ki je od svojega samega začetka vedno nastopal v prvi slovenski nogometni ligi. Je edini slovenski klub, ki je nastopal v ligi prvakov dvakrat in v evropski ligi dvakrat. V letih od 2004 do 2008 je preživljal hude čase, saj je bil finančno izčrpan in primoran v sanacijo. Vendar se je s prihodom Zlatka Zahovića na mesto športnega direktorja vse obrnilo. Klub je začel prodajati igralce, osvajati prvenstva in se redno uvrščati v evropske pokale, kar mu je prineslo finančno moč in pa klubsko organizacijo na srednji evropski ravni. Maribor je pod vodstvom trenerja Darka Milaniča začel pohod in uspešno dominiral na domačem prvenstvu. Maribor je bil 13-krat državni in 9-krat pokalni zmagovalec v prvi slovenski nogometni ligi. Pozneje je, po sezoni 2012/13, prvo moštvo prevzel Ante Simundža, bivši igralec kluba NK Maribor, Darko Milanič pa je odšel k avstrijskemu Sturmu iz Gradca. Moštvo je marca 2016 spet prevzel Darko Milanič in sezono zaključil na drugem mestu za klubom NK Olimpija in z osvojitvijo pokalnega tekmovanja.

3

2. PREDMET IN PROBLEM

Na temo igre v napadu je bilo napisanih veliko diplomskih del. V zadnjem času so predvsem aktualne nogometne filozofije igre, npr. »Tiki Taka ali »Cholisimo«. Zaradi specifičnosti in kompleksnosti nogometa zahteva analiza za ugotavljanje igre v napadu ali katerekoli faze strokovnost in detajlnost. Pristop mora biti sistematičen. Končni rezultat je zmes uspešnosti posameznika in kolektiva oziroma njunega sodelovanja.

Današnja nogometna igra se razlikuje od tiste v preteklosti. Ker se vsaka stvar v življenju spreminja, so se spreminjali tudi njen način igre, filozofija in celo pogled na nogomet. Vzroki so seveda bili različni, vendar prav gotovo je analiza nasprotnika in igre pripomogla k temu, da se je nogometna igra neprestano razvijala in se bo tudi v prihodnosti vedno razvijala (Elsner, 2007).

V zadnjih letih se je nekako izoblikovala analiza igre v treh delih: – analiza igre v napadu: prehod iz obrambe v napad, priprava zaključka napada, zaključek napada; – analiza igre v obrambi: prehod iz obrambe v napad, preprečevanje priprave napada, preprečevanje zaključka napada; – analiza ob prekinitvah.

Predmet in problem tega diplomskega dela segata na področje nogometne igre v napadu. To je najbolj kompleksen del nogometne igre, saj zahteva individualno kakovost in sodelovanje med več igralci. Napad je pa tisti, ki prinaša zadetke in odloča o zmagovalcu. Analiziral sem, na kakšen način je klub NK Maribor v sezoni 2012/13 dosegal zadetke.

Zajetih je 36 tekem domačega nogometnega prvenstva. Analizirali smo vsako tekmo posamezno in način doseganja zadetkov kluba NK Maribor. Na podlagi analize smo poskušali izluščiti, na kakšen način je v sezoni 2012/13 klub NK Maribor v napadu igral, kakšna je filozofija kluba in trenerja Darka Milaniča.

Sodobna nogometna igra je dinamična in zahteva sodelovanje večine igralcev za pozitiven končni rezultat. Omogoča svobodo in ustvarjalnost posameznika znotraj nekega reda oziroma taktike, ki jo trener pripravi za tekmo. Pri posameznih moštvih je zato mogoče opaziti rokopis trenerja oziroma ugotoviti, kakšen način nogometa v danem času trener goji in zagovarja. Seveda je pa tudi zelo odvisno, kakšno ekipo ima trener na razpolago, kajti vedno je treba prilagoditi model igre igralcem, ki so v danem trenutku na voljo.

4

2.1. SODOBNI MODEL IGRE

Model igre je koncept oziroma organiziran sistem, ki vsebuje želeno organiziranost in usklajenost delovanja v obeh fazah igre. Značilnost sodobnega modela igre je sodelovanje med igralci, ki pa je večstransko: sociološko, motorično, informativno itd. V preteklosti so bili modeli igre vezani predvsem na tako imenovane nogometne šole. Znane so zlasti italijanska, angleška, nemška, češka in madžarska šola. Pozneje so model predstavljala moštva, ki so dosegala vrhunske rezultate na svetovnih prvenstvih (Nemčija, Argentina, Brazilija itd.). Razlike v modelih, zlasti med južnoameriškimi in evropskimi, so bile do osemdesetih let prejšnjega stoletja kar velike. Danes so seveda manjše, toda ne zanemarljive. Na model igre vplivajo tudi nova teoretična spoznanja na temelju novih znanstvenih podatkov, izkušnje in izmenjava informacij na strokovnih seminarjih, praktične izkušnje posebej pri razvoju sistema igre, taktike in motoričnih sposobnosti. Poseben vpliv so imeli tudi najboljši igralci, ki so s svojimi lastnostmi in sposobnostmi, prirojenimi ali pridobljenimi v procesu treninga, našli nove, drugačne, boljše rešitve igralnih situacij, ne le standardnih (kot so prosti strel, kazenski strel, živi zid itd.) ob prekinitvah, ampak tudi v vseh fazah igre. To prožnost oziroma sposobnost, ki v svetu čedalje bolj prevladuje, označuje zlasti svoboda v igri ob nujni organiziranosti. Svoboda v igri pomeni, da igralci niso natančno vezani na igralno pozicijo, ki je določena s sistemom igre, ampak da se glede na potek igre vključujejo v akcije. Tako je danes poleg organiziranosti, ki se kaže v sodelovanju vseh igralcev, ko naloge enega igralca prevzame drugi soigralec, za uspešnost v igri še posebej pomembna ustvarjalnost, ki jo omogoča prav ta latentna svoboda v igri (Elsner, 2009).

Sodobni model igre je način igre najmočnejših moštev v Evropi in svetu in pomeni trenutno stanje v razvoju nogometne igre. Zahteve sodobne nogometne igre lahko strnemo v tri bistvene dele: – sodelovanje v igri, – raznolikost v igri, – dinamika v igri.

Sodelovanje v igri pomeni sodelovanje med linijami (obrambno linijo, zvezno linijo in napadalci) in med igralci. Do sodelovanja prihaja tako v fazi napada kot v fazi obrambe. V fazi napada gre za pretok žoge iz obrambne linije mimo zvezne do napadalcev, v fazi obrambe pa sodelujejo vse tri linije istočasno: ob premikanju (levo, desno, naprej in nazaj), ki v idealnem scenariju deluje harmonično, ob zgoščevanju prostora, ob presingu na žogo. Sodobni model nogometne igre zahteva v dani situaciji enako ali pa vsaj podobno razmišljanje več igralcev. Ekipa, ki je sposobna vključiti v napadalno akcijo ne le enega ali dveh, temveč tri, štiri, pet igralcev z enakim razmišljanjem (z eno glavo), je nevarnejša za nasprotnikova vrata. Medsebojno sodelovanje med igralci je prav tako pomembno v fazi branjenja, ko si ti med seboj pomagajo z varovanjem in prevzemanjem (Starčević, 2010).

Raznolikost v igri se kaže v tem, da je ekipa sposobna napadati na več načinov in da prav tako zna prepoznati in se nato ubraniti pred številnimi različnimi napadi. V sodobnem modelu 5 nogometne igre ni več prostora za zaprto igro (bunker) in hitre protinapade. Verjetno se s tem ne bi ravno vsi strinjali, kajti sredstva vedno upravičujejo cilj. Toda tako igro hitro prepoznamo in se lahko ustrezno pripravimo in ubranimo pred njo. Sodobni model nogometne igre zahteva raznolikost v napadu: protinapad, kontinuiran napad, udarec iz druge vrste, pripravo in zaključek po boku, vtekanje za hrbet nasprotni zadnji liniji, individualen preboj. Proti takšnemu načinu napadanja je težje pripraviti ustrezno taktiko branjenja, kajti nevarnosti je ogromno in nikoli se ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem napadu. Vendar se bo v prihodnosti obramba tako razvila, da bo kos tovrstnemu napadu, zato bo treba iskati nove smernice še bolj učinkovitega, raznolikega napada, saj je tudi zdajšnja igra le trenutno stanje v razvoju nogometne igre.

Dinamika v igri je odvisna od: – taktične informiranosti igralcev, – hitrega prehoda iz faze obrambe v fazo napada in obratno, – hitrega gibanja žoge (v širino in globino), – hitrega gibanja igralcev (sprememba ritma in smeri), – kondicijske priprave igralcev, – dinamične tehnike igralcev.

Danes lahko govorimo o tako imenovanem enotnem sodobnem modelu nogometne igre, saj med najboljšimi moštvi na svetu v načinu igre ni več tako velikih razlik kot v preteklosti. V današnjem modelu igre moramo tako vse bolj upoštevati č as in prostor. Zaradi vse boljše organizacije, telesne pripravljenosti in večje pozitivne agresivnosti igralcev je časa za počasno igro vse manj. To ne velja le za igro v fazi napada, ampak tudi za obrambo. Zato mora biti igra tekoča, brez nepotrebnega »carinjenja« žoge. Sodobna igra zahteva obvladovanje žoge v čim večji hitrosti. Dejavnik čas je torej sestavljen iz hitrosti gibanja igralca brez žoge in hitrosti pri obvladanju žoge ter reševanju situacij v sami igri. Prostor zahteva v prvi vrsti pravočasno izkoriščanje nastalega praznega dela igrišča glede na igro nasprotnika, kar omogoča spreminjanje igralnih položajev igralcev v vzdolžni in prečni smeri. Tako kot časa je tudi prostora za igro vedno manj. Stisnjena formacija moštva, ki se brani, zlasti ko je igra počasna, ne omogoča uspešnega zaključevanja napada.

Danes je tako uspešnejši tisti model igre, pri katerem so akcije hitre (od odvzema ž oge do zaključka 1–10 sekund), usmerjene neposredno proti vratom. Igra naj bi bila s čim manjšim številom dotikov žoge, akcije se izvedejo iz dobro organizirane obrambne linije in se končajo s hitrim protinapadom. V napadu naj bi sodelovalo več igralcev in ne le posameznik. Pri tem seveda prehodi iz napada v obrambo in morda ponovno v hiter napad ne dovoljujejo menjave ritma in odmorov, temveč zahtevajo kontinuirano igro (Elsner, 2004).

V sedanji fazi razvoja nogometne igre, vsekakor pa tudi vsaj v bližnji prihodnosti, se model sodobne igre verjetno ne bo bistveno spremenil. Razporeditev igralcev, cone delovanja in linije gibanja v tako imenovani sistem igre se trenutno kažejo v razporeditvi igralcev: 1-3-5-2, 1-4-4-2, 1-3-4-3, 1-4-3-3, 1-4-5-1. Vse razporeditve v osnovni obliki kažejo, da so v igri poleg 6 univerzalnih igralcev potrebni tudi specialisti. Poleg vratarja in enega ali dveh napadalcev potrebujemo še vsaj dva srednja branilca, lahko tudi libera, medtem ko na drugih mestih model igre zahteva univerzalne igralce. Ne glede na shemo razporeditve igralcev pa so v fazi napada in obrambe osnovna načela organizacije igre enaka (Elsner, 2004).

Zahteve sodobne nogometne igre lahko strnemo v dve bistveni spremenljivki: sodelovanje ali interakcija in dinamika igre, ki sta medsebojno neodvisni. Pri sodelovanju/interakciji gre za osnovno opredelitev, kako medsebojno sodelovati v obeh fazah igre (napadu in obrambi), da bomo dosegli uspešen rezultat. Sodelovanje med igralci v igri je v osnovi opredeljeno s sistemom igre, ki je del modela igre in ki zahteva od igralcev, da med igro upoštevajo določena pravila oziroma načela sodelovanja. Igralci lahko tako izvajajo uspešen agresivni conski način branjenja. Pomembna podatka sta še elastičnost in odločno prevladovanje kolektiva nad posameznikom. Dinamika igre se najbolj kaže v hitrosti gibanja žoge in igralcev. Dinamika v sodobnem modelu igre se vidi tudi v hitrem prehodu iz ene faze igre v drugo (iz obrambe v napad oziroma obratno). Da pa se nogomet danes igra dinamično, so potrebne še univerzalne sposobnosti in znanja igralcev (Pocrnjič, 1999).

2.1.1. SODOBNI MODEL IGRE V FAZI NAPADA

Faza igre v napadu je obdobje v igri, ko moštvo z različnim oblikovanjem komunikacijske mreže z različno dejavnostjo (protinapad, kontinuiran napad, napad s krilnih položajev, napad skozi sredino itd.) poskuša ogroziti nasprotnikova vrata oziroma doseči zadetek. Za začetek napada se smatra trenutek, ko igralec ekipe, ki se brani, odvzame žogo ali pa ta pride v posest njegove ekipe ob prekinitvi nogometne igre, pa do takrat, dokler žoga ni dokončno izgubljena in je obstajala posredna ali neposredna nevarnost za nasprotnikova vrata. Čas napada je odvisen predvsem od vrste obrambe ekipe, ki izgubi posest nad žogo, in od vrste napada ekipe, ki dobi v posest žogo. Tako moštvo, ki je v napadu, na različnih delih igrišča prehaja iz obrambe v napad, pripravlja in zaključuje napad (Kopasić, 2009).

FAZA NAPADA

– prehod iz obrambe v napad, – priprava zaključka napada, – zaključek napada.

PREHOD IZ OBRAMBE V NAPAD

Prehod iz obrambe v napad se začne v trenutku, ko eden od igralcev branečega moštva dobi žogo. Vsi igralci postanejo napadalci, njihove vloge se v osnovi zamenjajo. To je lahko ob nasprotnikovem neuspešnem zaključku napada, odvzemu žoge, prekinitvi igre zaradi kršenja pravil ali drugih dejavnikih. Oblike prehoda iz obrambe v napad so različne, odvisne so od organizacije igre, prostora, kjer je bila žoga osvojena, in drugih dejavnikov. Ta podfaza igre 7 pogosto odpade, in to takrat, ko moštvo napada nasprotnika na njegovi igralni polovici, pred njegovimi vrati in tu žogo tudi dobi. Takrat to moštvo takoj začne s pripravo zaključka ali celo z zaključkom napada. Pri prehodu iz obrambe v napad sta posebej pomembna gibanje in postavljanje napadalcev ter sprednjih veznih igralcev. S pravilnim gibanjem odpirajo prostor za kontinuiran napad (gosta komunikacijska mreža) in tudi za hiter nenaden protinapad. Gibanje in odkrivanje igralcev v napadu sta seveda odvisna od dela igrišča, kjer je bila žoga odvzeta. Pri kontinuiranem prehodu iz obrambe v napad bolj sodelujejo zunanji vezni igralci in tudi srednji branilci (Elsner, 2004).

PRIPRAVA ZAKLJUČKA NAPADA

Zaključek napada je treba pripraviti, saj je nespametno napad zaključiti z udarcem na vrata z daljše razdalje ali neustreznega položaja na igrišču. Vsak napad na nasprotna vrata mora biti organiziran tako, da se igralci z medsebojnim delovanjem dovolj približajo vratom in ustvarijo priložnost za zaključek akcije, udarec na vrata. V tem delu je nujno dosledno spoštovati načelo širine napada; vtekanje igralcev s krilnih položajev praviloma ni dovoljeno, ker se sicer duši gibanje igralcev v sredini, morebitne razpoke v obrambi pa obrambni igralci z gibanjem v sredino zamašijo (Elsner, 2004).

ZAKLJUČEK NAPADA

To je del igre, ko napad doseže vrhunec, svoj cilj. Napad zaključuje posameznik z udarcem na vrata. To opravi iz neposredne bližine, s srednje ali večje oddaljenosti od vrat, z udarcem z glavo ali nogo. Zaključek napada je odvisen od oblike priprave zaključka napada, od postavitve in gibanja nasprotnih igralcev ter še posebej od vratarja in poprejšnjega gibanja strelca. Tipični zaključki napada so čisti in tako imenovani »effe« udarci v daljši ali bližnji kot vrat po zemlji in zraku, lobanje in varanje vratarja, udarec ob vratarjevi nogi itd. (Elsner, 2004).

2.2. ANALIZA IGRE

Slovar slovenskega knjižnega jezika analizo označi kot »ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje« (Bajec, 1995). Torej pri analizi nogometne igre ugotavljamo in zbiramo določene pomembne podatke o igralcih in moštvu oziroma njihovem stanju. Z vidika izvajanja analize igre je ta lahko subjektivna ali objektivna. Subjektivna je takrat, kadar strokovnjak z določenega področja (trener, psiholog, kineziolog ali zbiralec statističnih podatkov) samo na osnovi opazovanja igralcev ali moštev poda določeno mnenje oziroma oceno o zgradbi igre določenega moštva. Pri objektivnem analiziranju pa pridobivamo določene informacije z beleženjem vnaprej določenih statističnih podatkov oziroma spremenljivk, njihovo obdelavo in analizo. Zaželeno je, da se uporabljajo preverjeni, metodološko ustrezni načini zbiranja podatkov, njihove obdelave in analize. Sodoben šport v č im večji meri zahteva objektivno analiziranje nogometne igre kot take, saj se tako objektivno spoznajo zgradba igre in njene

8 razvojne tendence, s temi informacijami pa se lahko učinkovito vpliva na njeno izboljšanje s procesi učenja in treniranja. V začetku je bil razvoj igre pogojen z izboljšanjem tehničnih sposobnosti, pozneje taktične informiranosti in nato še kondicijskih sposobnosti. Aktualna nogometna igra pa je predvsem dinamična, pogojena s skupnim sodelovanjem vseh igralcev. Omogoča ustvarjalnost in svobodo posameznika, vendar v podrejeni organizirani kolektivni igri. Pri nekaterih moštvih je zato mogoče opaziti različne vrste nekaterih strukturnih situacij v napadu in obrambi. Te se vedno ponavljajo in so seveda pogojene s sposobnostmi igralcev.

Analiza igre pomeni znanstveno, strokovno spoznavanje njenih značilnosti in zakonitosti. Analizirali bomo fazo napada, ki je sestavljena iz treh delov: prehoda iz obrambe v napad, priprave napada in zaključka napada. Prav zaključek napada je tudi najbolj povezan z doseganjem zadetkov, ki so ključni predmet naše analize. Analiza bo pokazala značilnosti doseganja zadetkov oziroma prikazala, po kakšnem napadu je ekipa NK Maribor dosegala zadetke.

2.3. DOSEDANJE ANALIZE NOGOMETNE IGRE

Analiza nogometne igre je začela raziskovalce zanimati v sedemdesetih letih 20. stoletja. Kot metoda zbiranja podatkov se je največ uporabljala deskriptivna statistika. Poleg analize igre z ugotavljanjem razlik med uspešnimi in neuspešnimi moštvi, je predmet raziskovanja tudi analiza aktivnosti igralcev med igro, saj daje pomembne informacije za proces treniranja in posledično izboljšanje kakovosti igre. V nadaljevanju bo navedenih nekaj tujih in domačih raziskav, ki smo jih zasledili v literaturi.

2.3.1. DOSEDANJE ANALIZE IGRE V TUJINI

Palfay (1965) je spremljal aktivnost igralcev madžarske reprezentance. Meril je obremenitve v teku, poleg tega pa je zbiral predvsem podatke o acikličnih strukturnih enotah. Prišel je do zaključka, da so igralci na tekmo v povprečju 130-krat uporabili tehnično-taktične elemente (podajanje, sprejemanje, odvzemanje, preigravanje, udarjanje). Ugotovil je tudi, da so igralci na tekmi ponovili 286 različnih aktivnosti (počasen tek, srednje hiter tek, maksimalno hiter tek) (povzeto po Kovačevič, 1998).

Kliscejka (1966) se je ukvarjal z vzroki izgubljene žoge v igri. Analiziral je način igre in karakteristike najboljših moštev pri zaključku napada, kjer ga je zanimal predvsem udarec na vrata. Vzorec merjencev je dobil na svetovnem prvenstvu 1966. Analizo je ponovil na moštvih prve poljske lige (povzeto po Kovačevič, 1998).

Kuhn in Meier (1975) sta analizirala igro 14 ekip na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. V analizo je bilo zajetih 24 od skupno 38 tekem in povprečno število podatkov na tekmo je bilo okrog 250. Z videoposnetki in strokovno ekipo je analiza vsebovala naslednje podatke:

9

– osebne podatke, – sestavo moštva, – posest žoge, – strel na vrata, – prekrške pravil igre, – podaje, – napadalne akcije, – tehnične napake, – način branjenja v vratih, – igro v širino in globino, – tempo igre, – krilne položaje, sredino igrišča, – agresivnost, ¾ širino delovanja, – vzdrževanje tempa, – izvajanje kotov.

Analiza igre je privedla raziskovalce do naslednjih ugotovitev:

– Za zaključevanje akcij so se največ uporabili: varanje – 58 %, podaja – 36 %, podaja s krilnega položaja – 7 %. – Vsaka peta in vsaka druga podaja s krilnega položaja sta se končali neuspešno. – Polovica vseh zadetkov je bila dosežena po podaji, 38 % po varanju, 12 % po predložku.

Ta dva avtorja sta primerjala tudi načine igre med evropskimi in južnoameriškimi reprezentancami:

– Južnoameriške reprezentance pogosteje uporabljajo krajše podaje. – Obrambni igralci evropskih reprezentanc imajo žogo dlje časa v posesti kot obrambni igralci južnoameriških reprezentanc. – Evropske reprezentance večkrat napadajo s krilnih položajev. – Evropske reprezentance pogosteje podajo žogo pred vrata pri izvajanju kotov. – Manj napak pri izvajanju tehnično-taktičnih elementov naredijo južnoameriške reprezentance (povzeto po Rozina, 2000).

Yiannakos in Armatas (2006) sta naredila raziskavo, s katero sta iskala vzorce načinov doseganja zadetkov na evropskem prvenstvu 2004 na Portugalskem. Zaključila sta, da je bilo več golov doseženih v prvem polčasu (57,4 %) v primerjavi z drugim polčasom (43,6 %). Največ golov je bilo doseženih po kontinuiranih napadih (44,1 %), prekinitvah (33,6 %) in protinapadih (20,3 %). Analiza je pokazala, da je bila na tekmah pri doseganju zadetkov največ uporabljena dolga podaja (34,1 %). Med drugim sta ugotovila tudi, da je bilo največ poizkusov za doseganje zadetkov izvedenih v kazenskem prostoru (44,4 %), nekaj manj v vratarjevem prostoru (32,2 %) in najmanj zunaj kazenskega prostora (20,4 %) (povzeto po Draškovič, 2015).

10

Bradley idr. (2011) so naredili raziskavo, s katero jih je zanimal učinek igralnega sistema v povezavi z visokointenzivnimi teki in tehničnimi elementi. V raziskavo so zajeli 20 tekem prve angleške lige. Ugotovili so, da pri posedovanju žoge ni statistično značilnih razlik med sistemi 4-4-2, 4-3-3 in 4-5-1 (50 %, 49 %, 44 %). Prav tako ni bilo opaženih razlik pri izvedenih visokointezivnih tekih med omenjenimi formacijami. V primerjavi s sistemoma 4-4- 2 (433 m) in 4-3-3 (410 m) so igralci sistema 4-5-1 (312 m) izvedli manj visokointenzivnih tekov, ko so imeli v posesti žogo, in več takrat, ko so bili brez žoge (461 m, 459 m, 537 m). Napadalci v sistemu 4-4-3 so izvedli 30 % več visokointenzivnih tekov kot v sistemih 4-4-2 in 4-3-3. Delež uspešnih podaj je bil najvišji v sistemu 4-4-2 v primerjavi s sistemoma 4-3-3 in 4-5-1. Ugotovili so, da igrana formacija ne vpliva na povprečno aktivnost igralca na tekmi, razen napadalcev, vpliva pa na visokointenzivne teke z žogo in brez nje ter na nekatere tehnične elemente.

UEFA (2012) je v svojem tehničnem poročilu o evropskem prvenstvu 2012 ugotovila naslednje:

– doseženih je bilo 76 zadetkov ali v povprečju 2,45 zadetka na tekmo, – 21 % zadetkov je bilo doseženih iz prekinitev, – 79 % zadetkov je bilo doseženih iz igre, od tega 42 % po predložku iz strani, – 20 % zadetkov je bilo doseženih po strelu z razdalje ali po samostojnem prodoru, – bilo je 20 % manj prekrškov kot na evropskem prvenstvu leta 2008.

UEFA (2013) je v tehničnem poročilu o tekmovanju ligi prvakov 2012/2013 prišla do naslednjih zaključkov in ugotovitev:

– v povprečju sta bila dosežena 2,91 zadetka na tekmo; – največji delež zadetkov iz igre je bil dosežen po predložku s krilnega položaja (16 %), medtem ko je bilo največ zadetkov iz prekinitev doseženih iz kota (9 %); – največji delež zadetkov je bil dosežen v časovnem obdobju od 76. do 90. minute; – ekipe, ki so prve dosegle zadetek na tekmi, so na koncu tekme slavile v več kot polovici primerov (66,4 %); – sedem od deset klubov, ki so bili najuspešnejši v izvedenih predložkih, je izpadlo že v skupinskem delu tekmovanja; – od 16 klubov, ki so presegali povprečno pretečeno razdaljo na tekmo, jih je bilo 11 že izločenih v skupinskem delu; – v tekmovanju je bila ugotovljena zelo nizka korelacija med posestjo žoge in ustvarjenimi priložnostmi; – v povprečju je največ podaj na tekmo izvedel nogometni klub Barcelona (783) in bil hkrati najbolj natančen pri podajah (88 %); – največ prekrškov na tekmo so povzročale ekipe, ki so bile izločene že v skupinskem delu tekmovanja; – na tekmo je bilo v zadnjem desetletju v tekmovanju lige prvakov največ rumenih kartonov prejetih v sezonah 2011/2012 (4,39) in 2012/2013 (4,38);

11

– na tekmo je bilo dosojenih 5,34 prepovedanega položaja, kar se ujema s sezonama 2011/2012 (5,42) in 2010/2011 (5,57); – upad prepovedanih položajev od sezone 2008/2009 je bil pripisan predvsem večji sposobnosti napadalcev in pogostejšemu globokemu branjenju na svoji polovici nekaterih ekip (povzeto po Draškovič, 2015).

Pri mednarodni nogometni organizaciji (FIFA) so v tehničnem poročilu svetovnega prvenstva v Braziliji 2014 opravili obširno tehnično-taktično analizo. Prišli so do naslednjih ugotovitev:

– Svetovno prvenstvo so zaznamovali izjemno kakovosten, napadalno usmerjen slog igre, učinkoviti igralci in pozitivna nogometna filozofija. – Na prvenstvu je bilo doseženih 171 zadetkov, kar je v povprečju 2,67 zadetka na tekmo. – Na prvenstvu smo bili priča vzponu in presenečenju Kostarike in Alžirije, ki sta prikazali izjemno hitrost, tempo v igri in moč nogometa. – 106 zadetkov, kar je skoraj dve tretjini vseh, je bilo doseženih v drugem polčasu oziroma podaljških. – Trenerji so bili uspešni pri menjavah, saj so 19 % (32) vseh zadetkov prispevali nogometaši, ki so prišli v igro med tekmo.

2.3.2. DOSEDANJE ANALIZE IGRE V SLOVENIJI

Tudi v Sloveniji je na področju analize nogometne igre narejenih že veliko raziskav, število teh pa v zadnjem času raste predvsem po zaslugi študentov na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju navajamo nekatera dela naših avtorjev.

Dujmović (1979) je ugotovil, da od skupnega števila prekinitev na tekmi 36,4 % odpade na proste strele, 17,6 % na stranske avte, 14 % na kote, 7,7 % na vratarjeve strele, 5,4 % na nedovoljene položaje, 1,9 % na indirektne udarce, 1,3 % na zadetke, 1,2 % na kazenske strele in 0,4 % na sodniške mete. Ugotovil je tudi, da od skupnega gibanja igralcev na igrišču predstavljajo 50 % tek brez žoge, 19 % podaje žog, 12 % sprejemanje žoge, 7 % vodenje žoge, 4 % odvzemanje žoge, 3,4 % udarci z glavo, 1,7 % varanje, 1,6 % udarci proti vratom in 1,4 % izvajanje avta (povzeto po Rozina, 2000).

Slakonja (1980) je primerjal igro Olimpije v spomladanskem delu prvenstva leta 1979 na osmih tekmah v prvi zvezni nogometni ligi. Zanimalo ga je, v katerih tehnično-taktičnih elementih nogometne igre se uspešna moštva razlikujejo od neuspešnih. Ugotovil je, da se razlikujejo le v nekaterih tehnično-taktičnih elementih nogometne igre in ne v vseh, kjer je pričakoval razliko v korist uspešnejših moštev (povzeto po Bezjak, 1999). Benkovič (1986) se je med analizo nogometne igre osredotočil predvsem na razlike med uspešnimi in neuspešnimi reprezentancami. Rezultatsko bolj uspešna moštva so izvedla več strelov na vrata in več napadala s krilnih položajev (povzeto po Tobijas, 2002).

12

Klinčarovski (1988) je analiziral prekinitve igre na svetovnem prvenstvu v Mehiki leta 1986. Ugotavljal je kvantitativne razlike med rezultatsko uspešnimi in neuspešnimi ekipami. Rezultati so pokazali, da število izvedenih prekinitev ne vpliva bistveno na končni rezultat, saj se število prekinitev ni bistveno razlikovalo med rezultatsko uspešnimi in neuspešnimi. Rezultatsko bolj uspešne reprezentance izvedejo več prostih strelov, stranskih avtov, kazenskih strelov in kotov v prvem polčasu, medtem ko to prednost z racionalno igro v drugem polčasu ustrezno branijo (povzeto po Zelenik, 2004).

Pocrnjič in Zickero (1991) sta naredila raziskavo, ki je zajemala analizo nogometne igre v fazi branjenja na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990. Ugotavljala sta kvantitativne razlike pri izvajanju nekaterih tehnično-taktičnih elementov med rezultatsko uspešnimi in neuspešnimi ekipami. Ugotovljeno je bilo, da so rezultatsko bolj uspešna moštva dobila več dvobojev, lažje odvzemala žogo ter nasprotniku onemogočila protinapade in več strelov na vrata (povzeto po Fenko, 2002).

Korent in Dominc (1993) sta opravila analizo nogometne igre v fazi napada na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990. V analizi sta merila ritem napadanja, posest žoge, število zaporednih podaj in udarce na vrata. Ugotovila sta, da so bila bolj uspešna moštva tista, ki so pogosto menjala ritem napadanja, večkrat streljala na vrata in izvedla več protinapadov. Zanimiv je podatek, da je bilo največ zadetkov doseženih iz prekinitev (36 %), iz protinapadov 34 %, iz hitrih napadov 10 % in iz počasnega napada 10 %. Med prekinitve sta uvrščala proste strele, kazenske strele in stranske avte (povzeto po Tobijas, 2002).

Smonkar (1996) je analiziral model igre v slovenski nogometni ligi v fazi napada. Ugotovil je, da se večina prehodov v napad izvaja z dolgo podajo vratarja, posebej pri gostujočih ekipah in poražencih. V slovenski ligi je največ napadov z menjavo ritma in hitrih kontinuiranih napadov. Akcije po krilnih položajih so redke, po njih se doseže le 20 % zadetkov. Več udarcev na vrata se izvaja izven 16-metrskega prostora. Zadevanje vrat je le 40-odstotno.

Vrhovski (1996) je v diplomskem delu z naslovom Analiza modela igre nogometne reprezentance Slovenije v napadu ugotavljal nekatere značilnosti modela igre slovenske nogometne državne reprezentance v fazi napada. Rezultati so pokazali, da v reprezentanci prevladuje obrambna taktična usmerjenost. Ugotovljeno je bilo, da je reprezentanca povprečno izvedla več protinapadov, manj zaključevala napade s krilnih položajev, si ustvarjala več priložnosti in imela žogo manj časa v posesti kot nasprotna moštva (povzeto po Petrovič, 2007).

Rozina (2000) je analiziral model igre v napadu, ki ga uporablja NK Maribor (liga prvakov 1999/2000). Ugotovil je, da je NK Maribor v vseh elementih igre v napadu slabši od nasprotnikov.

Valentinčič (2003) je analiziral zadetke v ligi prvakov (sezona 2000/2001). Želel je ugotoviti,

13 kako dosegajo zadetke najboljša evropska moštva. Prišel je do nekaterih zanimivih ugotovitev:

– Večina moštev, ki so prva dosegla zadetek, so na koncu tudi zmagala (63 %). – Najboljša moštva dosegajo zadetke predvsem po hitrem kontinuiranem napadu (50 %). – Najboljša moštva so dosegla 10 % več zadetkov iz prekinitev. – Klubi igrajo bolj raznovrstno od reprezentanc (višji nivo organizacije igre).

Fenko (2002) je analiziral igro v napadu najboljših štirih reprezentanc na SP-ju v Franciji leta 1998. Ugotovil je, da so ekipe v napadu največkrat uporabljale kontinuiran hiter napad s povprečno štirimi zaporednimi podajami. V napad se je največkrat prehajalo mimo vratarja z degažirano žogo. Do priložnosti je največkrat prišlo po kontinuiranem hitrem napadu. Reprezentance so streljale na vrata približno 12-krat na tekmo. Napad je trajal povprečno 15,2 sekunde. Povprečno število priigranih priložnosti na tekmo je bilo 8,1. Največ udarcev so izvedli v kazenskem prostoru. Tri reprezentance od štirih so igrale v sistemu 1-4-4-2.

Gajser (2007) je ugotavljal značilnosti modela igre italijanske reprezentance v napadu in jih primerjal z modeli njenih nasprotnic. Analiza je pokazala, da je italijanska reprezentanca zaradi disciplinirane, odgovorne igre v fazi obrambe in raznovrstne, konkretne, učinkovite igre v fazi napada postala svetovni prvak.

Ilješ (2008) je ugotavljal značilnosti modela igre nemške državne nogometne reprezentance v fazi napada na svetovnem prvenstvu v Nemčiji leta 2006. Analiza igre je pokazala, da je nemška nogometna reprezentanca največkrat napadala s počasnimi kontinuiranimi napadi (31,6 %) in najmanj s protinapadi, da si je v povprečju ustvarila več priložnosti na tekmo kot nasprotnik in v povprečju večkrat udarjala na vrata kot nasprotna moštva. Ugotovil je tudi, da je Nemčija dosegla največ zadetkov po podaji v globino in si ustvarila največ priložnosti po podaji s krilnega položaja (27,9 %) in po podaji v globino (25 %).

Rozman (2009) je z analizo iger na evropskem prvenstvu v nogometu v Avstriji in v Švici leta 2008 ugotovil določene zakonitosti nogometne igre v fazi napada. Predstavil je uporabnost igralnih situacij, ki so se kot tipične igralne situacije pojavljale na tekmah, metodične korake učenja in treniranja tehnično-taktičnih rešitev v fazi napada: kako z igralnimi situacijami in igralnimi oblikami priti do želene igre moštva in reševanja konkretnih problemov v fazi napada.

Marinič (2013) je analiziral značilnost modelov igre v napadu reprezentanc Španije in Italije na evropskem prvenstvu 2012 v Ukrajini in na Poljskem leta 2012. Ugotovil je, da sta obe reprezentanci največ napadali s počasnimi kontinuiranimi napadi (Španija – 44,2 % in Italija – 48,8 %). Španci so izgubili povprečno 90,3 žoge na tekmo, največ z netočnimi podajami (53,9 %), Italijani so izgubili 98,3 žoge na tekmo, od tega z netočnimi podajami 53,9 %. Španci so odigrali največ podaj na celotnem turnirju, povprečno so izvedli 705,8 podaje na tekmo, Italijani pa 502,7 podaje na tekmo. Oboji so največkrat uporabljali kratko podajo v

14 globino. Pri Špancih se je v priložnosti največkrat znašel igralec na desnem krilu (25,4 %), pri Italijanih pa igralec na položaju desnega napadalca (34,7 %). Kuzma (2015) je analiziral NK Maribor v obrambi in napadu v evropski ligi v sezoni 2013/14. Prišel je do ugotovitev, da je NK Maribor:

– imel v povprečju manj žog v svoji posesti kot nasprotniki, – izvedel v povprečju več protinapadov v primerjavi s kontinuiranimi napadi, – izvedel manj udarcev na vrata kot nasprotniki, vendar so bili ti natančnejši pri zadevanju vrat in posledično tudi doseganju zadetkov, – osvojil primerljivo število dvobojev kot nasprotniki, – največkrat prišel do strela na vrata s protinapadom, – prehajal v napad mimo vratarja največkrat z dolgo žogo, – omogočil nasprotniku več kotov kot nasprotna moštva njim, – se manjkrat odločil za globinsko podajo kot nasprotna moštva, – največkrat izgubil žogo z netočno podajo, – največkrat pridobil posest po nenatančni podaji nasprotnika v primerjavi z osvojenim dvobojem, – bil primerljiv z nasprotniki po številu prisiljevanja nasprotnika k napaki ob organizaciji napada, – naredil primerljivo število prekrškov kot nasprotniki.

Draškovič (2015) je analiziral značilnosti igre v napadu nizozemske reprezentance U-17 na evropskem prvenstvu v Sloveniji 2012. Prišel je do naslednjih ugotovitev:

– v povprečju je imela žogo več v svoji posesti, – največ je napadala s počasnimi kontinuiranimi napadi (42 %) in najmanj z napadom z menjavo ritma (9 %); v povprečju je imela več prekinitev v napadu, – v povprečju je bila uspešnejša v dvobojih, – največ udarcev na vrata je izvedla v kazenskem prostoru; – največ priložnosti si je ustvarila po podaji v globino (26 %) in po prekinitvah (25 %); – največ udarcev na vrata so izvedli njeni igralci zvezne vrste (48 %), – do zadetkov je prihajala z daljšimi napadi in večjim številom podaj, – s pomočjo vratarja je v napad večinoma prehajala s kratko podajo vratarja (67 %), – v priložnosti se je največkrat znašel njen levi krilni napadalec (24 %), – največ priložnosti si je ustvarila po kontinuiranem počasnem (40 %) in hitrem napadu (40 %); – povprečno je naredila manj prekrškov kot nasprotna moštva.

2.3.3. RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA ANALIZO NOGOMETNE IGRE

Leta 1998 je Softsport razvil računalniško opremo za spremljanje podaj, strelov na gol itn. Spremljal je tako uspešne kot neuspešne podaje in tako uspešne kot neuspešne strele na gol. 15

Danes obstaja veliko različnih ponudnikov računalniških programov, ki merijo skoraj vse, kar se da izmeriti. Od pretečenih kilometrov do sprejemov žoge, izgubljenih dvobojev ali pa posesti žoge v točno določenem časovnem okvirju. Nekaj najbolj znanih ponudnikov: INstat, Prozone, Opta, Soccerlab in drugi. Vsi ti podatki so izjemnega pomena za trenerja in njegov strokovni tim, pa tudi za posameznega igralca, kajti z analizo se da marsikatero pomanjkljivost odpraviti. Skupaj s treningom, seveda.

16

3. CILJI PROUČEVANJA

Glede na predmet in problem, ki smo si ga zastavili pred pisanjem diplomskega dela, sta cilja naslednja:

1. Analizirati, na kakšne načine je NK Maribor dosegal zadetke v sezoni 2012/13 na domačem prvenstvu.

2. Na podlagi vzorca in rezultatov analize doseganja zadetkov ugotoviti značilnosti igre v napadu kluba NK Maribor.

17

4. METODE DELA

Pri izdelavi diplomskega dela monografskega tipa smo uporabili literaturo, ki obravnava nogometno problematiko, in tudi drugo športno literaturo. Informacije s posameznih tekem smo zbrali na podlagi faktografske metode (z videoanalizo). Pri pisanju smo si pomagali z domačo in tujo literaturo z omenjenih področij, s svetovnim spletom ter lastnimi izkušnjami, pridobljenimi tako v praksi (nogometni klubi) kot v teoriji (Fakulteta za šport).

4.1. VZOREC MERJENCEV

Podatke smo zbrali z vseh 36 tekmovalnih dni na slovenskem nogometnem prvenstvu v sezoni 2012/2013. Na slovenskem nogometnem prvenstvu se igra štirikrožni sistem. To pomeni, da se igra štirikrat z istim nasprotnikom, dvakrat doma in dvakrat v gosteh. Za lažje opazovanje in spremljanje tekem smo analizirali tekme z DVD-jev.

Opazovane spremenljivke:

Tabela 1: Pregled vseh 36 tekmovalnih dni

18

4.2. VZOREC SPREMENLJIVK

Vzorec je sestavljen iz 11 glavnih spremenljivk, znotraj katerih je 36 podrejenih spremenljivk, s katerimi smo analizirali značilnosti doseganja zadetkov kluba NK Maribor v sezoni 2012/2013. Na osnovi informacij oziroma podatkov, ki smo jih iz analize pridobili, smo izluščili značilnosti igre v napadu kluba NK Maribor.

Deset glavnih spremenljivk:

– glede na število zadetkov, – glede na mesto zaključka napada, – glede na način doseganja zadetkov, – po podaji s krilnega položaja, – po prekinitvi, – glede na igralno mesto, – glede na število zaporednih podaj, – glede na čas trajanja napada, – glede na vrsto napada, – glede na vrsto udarca na gol, – glede na oddaljenost od vrat.

4.2.1. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ŠTEVILO ZADETKOV

Analizirali smo število danih zadetkov, ki jih je NK Maribor zadel v posameznem tekmovalnem dnevu. Dosežene zadetke smo tudi razdelili glede na to, ali so bili doseženi v prvem ali drugem polčasu.

4.2.2. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA MESTO ZAKLJUČKA NAPADA

Napadalci lahko zaključijo napad z udarcem po predhodni akciji skozi sredino ali pa s krilnega položaja. Za akcijo s krilnega položaja smo šteli vse akcije, kjer je prišlo do podaje, prodora ali celo neposrednega udarca v prostoru od roba stranske črte do kazenskega prostora ter od vzdolžne črte do polovice igrišča v globino, medtem ko smo za napade skozi sredino vzeli tiste akcije, ki potekajo v širini kazenskega prostora. Opazovali smo torej akcijo, ki se je zaključila z dosego zadetka in je bila opravljena skozi sredino ali s krilnega položaja, nato smo označili mesto zaključka napada.

19

4.2.3. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV

Načinov za pripravo priložnosti za dosego zadetka je v nogometu zelo veliko. Najbolj pogosto se pojavljajo individualni prodori, podaje v globino, direktne podaje v globino, podaje s krilnega položaja, dvojne podaje in priložnosti, ki se ponudijo po napaki nasprotnika. Cilj vseh teh napadov je doseganje zadetkov.

Individualni prodor oziroma posamični napad se pri nogometu uporablja redko in so ga kot takega sposobni izvesti le najboljši nogometaši na svetu. Pri tem napadu se igralec posameznik z uporabo vodenja in različnih načinov varanja poskuša prebiti skozi obrambo in napad zaključiti. Čeprav pri tej obliki ni elementov skupne igre, pa napadalčevi soigralci s svojim gibanjem in postavljanjem močno vplivajo na uspešnost napada. Individualni prodori so lahko dolgi več deset metrov ali celo polovico igrišča, vendar se le redko končajo z zadetkom. Mi smo šteli samo tiste individualne prodore, ki so se končali z dosego zadetka.

Podaje v globino so veliko nevarnejše kot podaje v širino, saj omogočajo ekipi, ki napada, hitro in neposredno ogrožanje nasprotnikovih vrat. Ločimo dve vrsti podaj v globino: dolge diagonalne in vzporedne podaje, ki so praviloma izvedene po zraku, na razdalji tudi 50 metrov in več, ter kratke podaje v globino po tleh neposredno v noge odkritemu igralcu ali kratke podaje v prazen prostor. Z obema vrstama podaj pride ekipa, ki napada, v neposredno bližino nasprotnikovih vrat, zaradi tega mora braneča se ekipa podaje v globino strogo preprečevati. Mi smo šteli le tiste podaje v globino, ki so se končale z doseženim zadetkom.

V nogometu predstavlja dvojna podaja podajo od enega igralca k drugemu, nato mu jo ta takoj, torej s prvim dotikom žoge, vrne nazaj v smeri teka. Dvojna podaja se lahko izvaja v vse smeri, še posebej pa so nevarne dvojne podaje v bližini nasprotnikovih vrat, saj se lahko po taki dvojni podaji napadalec znajde v neposredni priložnosti za zadetek. Največja prednost dvojne podaje je v tem, da se napadalec izogne neposrednemu dvoboju 1 : 1 z nasprotnim igralcem; tudi v takšnih situacijah, kjer ima ekipa, ki se brani na ozkem in majhnem prostoru, več igralcev kot ekipa, ki napada. Mi smo šteli akcije, kjer je bila dvojna podaja uspešna, torej le ob doseženem zadetku.

Pri prevzemanju žoge steče igralec ekipe k igralcu, ki vodi žogo, in mu jo prevzame tik pred njim, ne da bi mu jo ta predhodno podal. Žogo pusti na mestu, soigralec pa napad nadaljuje. Za uspešne prevzeme žoge smo šteli le tiste, po katerih je bil dosežen zadetek.

Napake so sestavni del nogometne igre, vendar pa se od vrhunskih ekip pričakuje čim manj napak, saj prav zaradi njih pride do rezultatskega neuspeha ekipe, ki je naredila preveč napak. Najbolj nevarne napake so tiste, ki se dogajajo v bližini lastnih vrat, saj se nasprotna ekipa v zelo kratkem času znajde v priložnosti, ki se lahko velikokrat konča tudi z zadetkom. Čeprav se napake v nogometni igri dogajajo neprestano, praktično med vsakim varanjem, zaustavljanjem, podajanjem, v dvobojih itd., pa smo tukaj upoštevali le napake, ki se so se

20 dogajale v bližini lastnih vrat, zaradi katerih je nato nasprotna ekipa oziroma njen posameznik v zelo kratkem času dosegel zadetek. 4.2.4. SKUPINA SPREMENLJIVK PO PODAJI S KRILNEGA POLOŽAJA

Pred zaključkom napada, ki pripelje do ustvarjene priložnosti, se izvede podaja s krilnega položaja. Sem spadajo vse akcije, kjer je prišlo do podaje ali prodora od roba stranske črte kazenskega prostora do vzdolžne črte v širino ter od prečne črte do polovice igrišča v globino. V kazenskem prostoru pa od namišljene vzdolžne črte vratarjevega prostora proti zunanjemu robu kazenskega prostora. Vrstijo se podaje na prvo vratnico, drugo vratnico in podaje nazaj (če se je igralec znašel zelo blizu prečne črte in je podajal nazaj, izven vratarjevega prostora). Upoštevali smo samo akcije, pri katerih je bil dosežen zadetek.

4.2.5. SKUPINA SPREMENLJIVK PO PREKINITVI

Pod ustvarjene priložnosti po prekinitvi smo uvrstili vse prekinitve nogometne igre, do katerih je prišlo zaradi prekrškov nasprotne ekipe, igre z roko, kota, avta in sodniškega meta. Prekinitve so lahko izvajane tako z direktnim kot indirektnim udarcem na vrata. Upoštevali smo samo tiste prekinitve, ob katerih je bil dosežen zadetek.

4.2.6. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA IGRALNO MESTO

Označili smo, kateri igralec in kolikokrat je glede na igralno mesto v sistemu igre dosegel zadetek.

4.2.7. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ŠTEVILO ZAPOREDNIH PODAJ

Pri zaporednih podajah gre za medsebojno komuniciranje igralcev ene ekipe v fazi napada po direktnih kanalih. Štejemo, koliko podaj je bilo izvedenih v zaporedju med igralci ene ekipe. Če je žoga prestrežena in pride v posest nasprotne ekipe, se šteje znova. Enako je tudi, ko je žoga izbita igralcu, ki preigrava, čeprav pride žoga nazaj k igralcu iste ekipe. Zaporedje podaj pa se ne prekine, če se je nasprotnik žoge le dotaknil, ni pa ji dovolj spremenil smeri in je prišla do igralca, ki mu je bila namenjena. Za uspešne akcije smo šteli le tiste, po katerih so bili doseženi zadetki.

4.2.8. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ČAS TRAJANJA NAPADA

Napad traja od začetnega dotika igralca v napadu po odvzeti žogi ali prekinitvi nogometne igre

21 pa do takrat, dokler žoga ni dokončno izgubljena in je obstajala nevarnost za nasprotnikova vrata. Merili smo čas trajanja napada.

4.2.9. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA VRSTO NAPADA

Kontinuirani napad je napad počasnega ritma in dolge posesti žoge. Izvaja se v progresivnem, variabilnem ali celo regresivnem tempu. Ta način napadanja se uporablja predvsem takrat, ko se ekipa, ki izgubi žogo, hitro vrača v cono branjenja in se tam zapre. Pri graditvi take vrste napada si moštvo podaja žogo na kratkih, srednjih in dolgih razdaljah v vse smeri. Pomembno je gibanje igralcev brez žoge, tako da z ustreznimi kombinacijami poskušajo presenetiti nasprotnika. Prehod v zaključek napada je enostavnejši po krilnih položajih, saj obramba na teh položajih ni tako strnjena kot v sredini. Včasih lahko tudi posameznik z individualno akcijo prevara enega ali več nasprotnikov in s tem omogoči svoji ekipi lažje nadaljevanje napadalne akcije. Za uspešne kontinuirane napade smo šteli tiste, po katerem je bil dosežen zadetek.

Protinapad je najhitrejši, najučinkovitejši način napadanja. Za protinapad se šteje vsak hiter napad presenečenja po odvzeti žogi, kjer med začetkom in zaključkom napada ni vmesnih podajanj. Protinapad se začne z lastne polovice igrišča, navadno znotraj tako imenovane obrambne cone, sledi hitro potovanje žoge in osvajanje prostora v smeri nasprotnikovega gola ter čim hitrejše zaključevanje akcije. Ker so podaje pri protinapadih včasih dolge tudi prek 50 metrov, so za uspešen protinapad zelo pomembni natančnost in moč podanih žog ter hiter priključek veznih igralcev, kar omogoča doseči številno premoč v zaključku napada in s tem lažji, hitrejši zaključek napada. Med uspešne protinapade smo šteli tiste, po katerih je bil dosežen zadetek.

Pri progresivnem napadu gre za napad z menjavo ritma oziroma tempa, ki se začne s protinapadom, konča pa s kontinuiranim napadom. Hitro-počasen napad je neuspešen protinapad brez izgubljene žoge, ki se nato nadaljuje kot kontinuiran napad proti postavljeni obrambi. V njem ekipa najracionalnejše izkorišča čas in z največjo mogočo hitrostjo, odvisno od aktivnosti nasprotnika in prostora napada, preide in napad zaključi. Zopet smo šteli le tiste napade, ki so bili zaključeni z zadetkom.

Variabilni napad je oblika kontinuiranega napada, kjer je zelo pomembna sprememba ritma oziroma tempa napada. Počasno-hiter napad pomeni presenečenje v spremembi ritma napada po dolgi posesti žoge, kar je razvidno v spremembi hitrosti gibanja igralcev in žoge pri pripravi napada in največkrat je poudarjen hiter zaključek napada.

22

4.2.10. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA VRSTO UDARCA NA GOL

Udarec na vrata se navadno izvede z nogo ali glavo. Ponavadi pri udarcih na vrata z nogo vrhunski igralci uporabljajo udarec z nartom ali sprednjim notranjim delom stopala, medtem ko pri udarcu z glavo uporabljajo predvsem udarec s čelom. Kateri del telesa uporabijo za izvedbo udarca, je odvisno od oddaljenosti igralca od vrat, od oblike priprave zaključka napada (žoga podana nizko, polvisoko, visoko, naprej, nazaj itd.), od postavitve nasprotnih igralcev in še posebej od položaja vratarja in predhodnega gibanja igralca, ki udarec izvede. Opazovali smo samo udarce, po katerih je bil dosežen zadetek.

4.2.11. SKUPINA SPREMENLJIVK GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT

Opazovali smo, ali so bili doseženi zadetki znotraj ali zunaj kazenskega prostora.

23

5. ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV KLUBA NK MARIBOR V SEZONI 2012/13

S tabelo 2 smo opazovali in analizirali dosežene zadetke kluba NK Maribor. Tabelo smo izpolnili po podrobni videoanalizi za vsak posamezni tekmovalni dan oziroma krog ter nato vse podatke zbrali in jih vstavili v končno tabelo. Tabela 2: Obrazec za spremljanje vrste napada pri doseganju zadetkov

5.1. PRVI TEKMOVALNI DAN

Nova Gorica, 14. 7. 2012 ND Gorica : NK Maribor Rezultat: 1 : 3

Tabela 3: Prvi tekmovalni dan

24

5.2. DRUGI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 21. 7. 2012 NK Maribor : NK Luka Koper Rezultat: 0 : 0

Tabela 4: Drugi tekmovalni dan

5.3. TRETJI TEKMOVALNI DAN

Murska Sobota, 29. 7. 2012 NK Mura : NK Maribor Rezultat: 1 : 3

Tabela 5: Tretji tekmovalni dan

25

5.4. ČETRTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 4. 8. 2012 NK Maribor : NK Triglav Rezultat: 1 : 0

Tabela 6: Četrti tekmovalni dan

5.5. PETI TEKMOVALNI DAN

Ljubljana, 11. 8. 2012 NK Olimpija : NK Maribor Rezultat: 0 : 0

Tabela 7: Peti tekmovalni dan

26

5.6. ŠESTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 18. 8. 2012 NK Maribor : NK Domžale Rezultat: 2 : 1

Tabela 8: Šesti tekmovalni dan

5.7. SEDMI TEKMOVALNI DAN

Celje, 25. 8. 2012 NK Celje : NK Maribor Rezultat: 0 : 2

Tabela 9: Sedmi tekmovalni dan

27

5.8. OSMI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 1. 9. 2012 NK Maribor : NK Rudar Velenje Rezultat: 4 : 0

Tabela 10: Osmi tekmovalni dan

5.9. DEVETI TEKMOVALNI DAN

Kidričevo, 15. 9. 2012 NK Aluminij : NK Maribor Rezultat: 1 : 5

Tabela 11: Deveti tekmovalni dan

28

5.10. DESETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 23. 9. 2012 NK Maribor : ND Gorica Rezultat: 4 : 0

Tabela 12: Deseti tekmovalni dan

5.11. ENAJSTI TEKMOVALNI DAN

Koper, 26. 9. 2012 NK Luka Koper : NK Maribor Rezultat: 2 : 3 Tabela 13: Enajsti tekmovalni dan

29

5.12. DVANAJSTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 30. 9. 2012 NK Maribor : NK Mura Rezultat: 1 : 0

Tabela 14: Dvanajsti tekmovalni dan

5.13. TRINAJSTI TEKMOVALNI DAN

Kranj, 7. 10. 2012 NK Triglav : NK Maribor Rezultat: 1 : 0

Tabela 15: Trinajsti tekmovalni dan

30

5.14. ŠTIRINAJSTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 20. 10. 2012 NK Maribor : NK Olimpija Rezultat: 1 : 0

Tabela 16: Štirinajsti tekmovalni dan

5.15. PETNAJSTI TEKMOVALNI DAN

DOMŽALE, 18. 11. 2012 NK Domžale : NK Maribor Rezultat: 2 : 2

Tabela 17: Petnajsti tekmovalni dan

31

5.16. ŠESTNAJSTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 3. 11. 2012 NK Maribor : NK Celje Rezultat: 1 : 2

Tabela 18: Šestnajsti tekmovalni dan

5.17. SEDEMNAJSTI TEKMOVALNI DAN

Velenje, 13. 3. 2013 NK Rudar Velenje : NK Maribor Rezultat: 0 : 3

Tabela 19: Sedemnajsti tekmovalni dan

32

5.18. OSEMNAJSTI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 11. 11. 2012 NK Maribor : NK Aluminij Rezultat: 2 : 1

Tabela 20: Osemnajsti tekmovalni dan

5.19. DEVETNAJSTI TEKMOVALNI DAN

Nova Gorica, 17. 11. 2012 ND Gorica : NK Maribor Rezultat: 1 : 6

Tabela 21: Devetnajsti tekmovalni dan

33

5.20. DVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 25. 11. 2012 NK Maribor : NK Luka Koper Rezultat: 3 : 0

Tabela 22: Dvajseti tekmovalni dan

5.21. ENAINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Murska Sobota, 2. 12. 2012 NK Mura : NK Maribor Rezultat: 1 : 2

Tabela 23: Enaindvajseti tekmovalni dan

34

5.22. DVAINDVAJSETII TEKMOVALNI DAN

Maribor, 2. 3. 2013 NK Maribor : NK Triglav Rezultat: 4 : 1

Tabela 24: Dvaindvajseti tekmovalni dan

5.23. TRIINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Ljubljana, 10. 3. 2013 NK Olimpija : NK Maribor Rezultat: 1 : 1

Tabela 25: Triindvajseti tekmovalni dan

35

5.24. ŠTIRIINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 16. 3. 2013 NK Maribor : NK Domžale Rezultat: 1 : 3

Tabela 26: Štiriindvajseti tekmovalni dan

5.25. PETINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Celje, 17. 4. 2013 NK Celje : NK Maribor Rezultat: 2 : 1

Tabela 27: Petindvajseti tekmovalni dan

36

5.26. ŠESTINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 30. 3. 2013 NK Maribor : NK Rudar Velenje Rezultat: 3 : 1

Tabela 28: Šestindvajseti tekmovalni dan

5.27. SEDEMINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Kidričevo, 7. 4. 2013 NK Aluminij : NK Maribor Rezultat: 1 : 2

Tabela 29: Sedemindvajseti tekmovalni dan

37

5.28. OSEMINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 13. 4. 2013 NK Maribor : ND Gorica Rezultat: 2 : 1

Tabela 30: Osemindvajseti tekmovalni dan

5.29. DEVETINDVAJSETI TEKMOVALNI DAN

Koper, 20. 4. 2013 NK Koper : NK Maribor Rezultat: 2 : 1

Tabela 31: Devetindvajseti tekmovalni dan

38

5.30. TRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 27. 4. 2013 NK Maribor : NK Mura Rezultat: 4 : 0

Tabela 32: Trideseti tekmovalni dan

5.31. ENAINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Kranj, 4. 5. 2013 NK Triglav : NK Maribor Rezultat: 1 : 2

Tabela 33: Enaintrideseti tekmovalni dan

39

5.32. DVAINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 11. 5. 2013 NK Maribor : NK Olimpija Rezultat: 2 : 1

Tabela 34: Dvaintrideseti tekmovalni dan

5.33. TRIINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Domžale, 14. 5. 2013 NK Domžale : NK Maribor Rezultat: 1 : 1

Tabela 35: Triintrideseti tekmovalni dan

40

5.34. ŠTIRIINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 18. 5. 2013 NK Maribor : NK Celje Rezultat: 5 : 1

Tabela 36: Štiriintrideseti tekmovalni dan

5.35. PETINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Velenje, 22. 5. 2013 NK Rudar Velenje : NK Maribor Rezultat: 3 : 1

Tabela 37: Petintrideseti tekmovalni dan

41

5.36. ŠESTINTRIDESETI TEKMOVALNI DAN

Maribor, 26. 5. 2013 NK Maribor : NK Aluminij Rezultat: 2 : 2

Tabela 38: Šestintrideseti tekmovalni dan

42

6. REZULTATI ANALIZE

Številna grafična in opisna razlaga predstavljata pomemben del analize igre kluba NK Maribor v napadu oziroma analizo doseženih zadetkov. Podatke vseh spremenljivk smo vstavili v tabele za vsak posamezni tekmovalni dan po videoanalizi in jih nato prenesli v zaključno tabelo. Po tem smo izračunali aritmetično sredino in povprečje glede na celoto posamezne spremenljivke. Grafično in opisno smo ponazorili, po kakšnem napadu so nogometaši kluba NK Maribor dosegali zadetke. Iz rezultatov smo izluščili značilnosti igre v napadu kluba NK Maribor v sezoni 2012/13, ki jih bomo predstavili v zaključni razpravi.

6.1. TABELA VSEH 36 TEKMOVALNIH DNI

V naslednji tabeli je vsota vseh 36 tekmovalnih dni. Prav tako sta izračunana aritmetična sredina in povprečje glede na celoto. Tabela 39: Tabela vseh 36 tekmovalnih dni

43

6.2. ZNAČILNOSTI IGRE V NAPADU KLUBA NK MARIBOR

6.2.1. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA MESTO ZAKLJUČKA NAPADA

Na sliki 1 vidimo, da je NK Maribor dosegel več zadetkov z zaključkom napada po krilnem položaju. Natančneje, kar 55,7 % vseh zadetkov je dosegel na ta način. Drugi zadetki so bili doseženi po zaključku napada skozi sredino. V procentih je to 44,3 %.

Slika 1: Doseženi zadetki glede na mesto zaključka napada

6.2.2. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV

Na sliki 2 je prikaz, na kakšen način so bili doseženi zadetki skozi igro. Kot zelo zanimiv podatek lahko vidimo, da NK Maribor ni dosegel zadetka niti po dvojni podaji niti po prevzemanju žoge. Največ zadetkov je dosegel po direktni podaji v globino, in sicer 51,9 %. Z individualnimi prodori je dosegel 25,9 % vseh zadetkov. Prav tako je visok odstotek doseženih zadetkov po napaki nasprotnega moštva. Ta številka je 22,2 %.

Slika 2: Doseženi zadetki glede na način doseganja zadetkov

44

6.2.3. DOSEŽENI ZADETKI PO PODAJI S KRILNEGA POLOŽAJA

Spodaj je grafični prikaz zadetkov po podaji s krilnega položaja. Vidimo lahko, da je NK Maribor dosegel zadetke po vseh spremenljivkah. Skoraj enakomerno, a največ zadetkov je dosegel po podaji na drugo vratnico (kar 38,2 %), sledijo doseženi zadetki po podaji nazaj (32,4 %), skoraj toliko (29,4 %) pa jih je dosegel po podaji na prvo vratnico.

Slika 3: Doseženi zadetki po podaji s krilnega položaja

6.2.4. DOSEŽENI ZADETKI PO PREKINITVI IGRE

Na sliki 4 so prikazani zadetki, doseženi iz prekinitev. Največ zadetkov je bilo doseženih iz kota – na tak način je bilo doseženih kar 53,8 % zadetkov. Sledijo zadetki iz prostega udarca (30,8 %) in enajstmetrovke (15,4 %).

Slika 4: Doseženi zadetki po prekinitvi igre

45

6.2.5. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA IGRALNO MESTO

Na sliki 5 je prikaz doseženih zadetkov po igralnih mestih. Prav vsako igralno mesto je doseglo zadetek, izjema je vratar. Največ zadetkov so prispevali napadalci, in sicer skoraj 55 % vseh zadetkov. Zvezni igralci so prispevali slabih 40 % vseh zadetkov. Svoj prispevek so dali tudi branilci, in sicer dobrih 5 % vseh zadetkov.

Slika 5: Doseženi zadetki glede na igralno mesto

6.2.6. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA VRSTO NAPADA

Na sliki 6 je prikazano, na kakšen način je NK Maribor dosegal zadetke skozi igro. Vidimo, da je zadetke dosegal na vse načine, večino zadetkov pa je dosegal po variabilnem napadu, in sicer skoraj slabo polovico (45,8 %). Sledita kontinuiran napad s 23,7 % in protinapad s 16,9 % doseženih zadetkov. Najmanj zadetkov pa je NK Maribor dosegel s progresivnim napadom (samo 13,6 %).

Slika 6: Doseženi zadetki glede na vrsto napada

6.2.7. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA VRSTO UDARCA

46

Na sliki 7 je prikazano, koliko zadetkov je NK Maribor dosegel glede na vrsto udarca. Večino zadetkov je dosegel z nogo, in sicer 77,9 %. Drugi zadetki so bili doseženi z udarci z glavo, in sicer 22,1 %.

Slika 7: Doseženi zadetki glede na vrsto udarca

6.2.8. DOSEŽENI ZADETKI GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT

Na sliki 8 je prikaz doseženih zadetkov glede na oddaljenost od vrat. Vidimo, da je NK Maribor večino svojih zadetkov dosegel v kazenskem prostoru, in sicer več kot ¾ ali 76,4 % vseh. Izven kazenskega prostora je dosegel 20,8 % vseh zadetkov.

Slika 8: Doseženi zadetki glede na oddaljenost od vrat

47

7. SKLEP IN RAZPRAVA

V sezoni 2012/2013 je NK Maribor ponovno suvereno osvojil domače prvenstvo. Če je v prejšnji sezoni, tj. sezoni 2011/2012, pustil prvega zasledovalca za velikih dvajset točk, je v sezoni 2012/2013 osvojil prvo mesto z razliko osmih točk. NK Maribor je v sezono vstopil kot velik favorit, ko je v prejšnji sezoni osvojil naslov prvaka na domačem prvenstvu in igral v skupinskem delu lige Evropa. To mu je dalo samozavest ter finančno in logistično prednost pred tekmeci na domačem prvenstvu. Ekipa se je lahko osredotočila samo na tekmovalni del, kar je prej izjema kot pravilo v slovenskem nogometu. Vsak je prispeval svoj kamenček v mozaiku, od igralcev in strokovnega tima do športnega direktorja in klubske administracije.

Darko Milanič je na domačem prvenstvu v sezoni 2012/2013 igral večinoma v sistemu 1-4-4- 2. Je pragmatičen trener, saj je sistem prilagodil ekipi. Imel je najboljše krilne igralce na prvenstvu in robustne napadalce, ki so dominirali v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Je zagovornik taktične kulture, kjer se natančno ve, kakšna je čigava vloga v ekipi. Ni veliko improvizacije. Darko Milanič je veliko igralcev rotiral, saj je bil NK Maribor vključen v tri tekmovanja: domači pokal, prvenstvo in v jesenskem obdobju v skupinski del evropske lige. Mariborčani so večino zadetkov dosegali s krilnih položajev, saj je imel Milanič Dejana Mezgo in Agima Ibraimija – dva izredno prodorna krilna zvezna igralca, ki sta prispevala veliko asistenc in tudi zadetkov. Da je imel Maribor zelo kakovostno zasedbo, priča podatek, da je največkrat zaključil napade s krilnih položajev, in sicer kar 55,7 % vseh (slika 1). Na krilnih položajih sta v celotni sezoni blestela že omenjena Dejan Mezga in Agim Ibraimi. Oba sta prebijala nasprotne igralce po bočnih položajih in pomagala napadalcem v kazenskem prostoru. Včasih je na tej poziciji zaigral tudi vsestranski zvezni igralec Goran Cvijanović. Druge napade je zaključil s sredine, in sicer 44,3 % vseh.

V napadu sta dominirala Marcos Tavares in Robert Berič. Nasploh so mariborski napadalci dosegli skoraj ⅔ vseh zadetkov oziroma 55,9 % odstotkov vseh (slika 5). Vsi napadalci so izredno robustni, to velja še posebej za Beriča. Maribor je dosegel 75,4 % zadetkov prav v kazenskem prostoru (slika 8), kar še bolj dokazuje značilnost mariborske igre v napadu s krilnih položajev s podajo v kazenski prostor, kjer so ponavadi napadalci zaključevali podajo na prvi vratnici 29,4 %, drugi vratnici 38,2 % in podaji nazaj 32,4 % doseženih zadetkov (slika 3). Tudi tu bi lahko izpostavili značilnost, da je bil Berzelo raznovrsten, kar se tiče zaključkov s krilnega položaja, saj je nasprotnika premagal skoraj enakomerno po vseh treh spremenljivkah. Tekmeci so ga težko analizirali, kajti zadeval je z vseh položajev.

NK Maribor je največkrat dosegel zadetek po variabilnem napadu, in sicer kar 45,8 % zadetkov. S kontinuiranim napadom je dosegel 23,7 % zadetkov. Iz tega lahko izluščimo to, da je NK Maribor dominiral v večini tekem, ni brezglavo napadal in je gradil svoj napad kontinuirano, z menjavo ritma (slika 6). 16,9 % vseh zadetkov je dosegel po protinapadu, kar

48 potrjuje dejstvo, da je večino časa napadal in več zadetkov po protinapadih niti ni mogel doseči, saj je bil nasprotnik večino časa v podrejenem položaju.

Za zadetek je v povprečju potreboval 4,33 podaje, povprečen čas napada pa je bil 9,2 sekunde (tabela 39). Glede na ta podatek lahko zaključimo, da je NK Maribor začenjal akcijo s kontinuiranim napadom, vendar je pozneje večinoma spremenil ritem, da bi lahko zadel. V to je bil prisiljen, ker je ekipa izgubila posest žoge ali pa je bila ta prestrežena in nato spet odvzeta, in ko je bilo malo več prostora po odvzeti žogi, je spremenil ritem, odigral hitreje in prišel do priložnosti, s katero je dosegel zadetek.

NK Maribor je glede načina doseganja zadetka skozi igro dosegel zadetke v 51,9 % s podaje v globino (slika 2). Zanimivo je, da ni dosegel nobenega zadetka po dvojni podaji. Tu bi lahko izluščili značilnost, da je ekipa dosegla največ zadetkov s podajo v globino, kar kaže na usmeritev v sodobni model igre, kjer je težnja po podajah v globino. Velik odstotek doseženih zadetkov je tudi po individualnem prodoru (25,9 %) in po napakah nasprotnika (22,2 %). Tu se spet kaže značilnost mariborske ekipe, ki je s svojo kakovostjo reševala napade z individualnostjo in s svojo kakovostjo prisilila nasprotna moštva v napake, po katerih so dosegali igralci ekipe zadetke.

NK Maribor je seveda dosegel zadetke tudi po prekinitvah. V tem elementu je še posebej blestel ob udarcih iz kota, kjer je dosegel 53,8 % vseh zadetkov. Ekipa je imela izredno visoke branilce, ki so imeli občutek za prostor ob udarcih iz kota oziroma prekinitvah. Imela pa je tudi Ibraimija, Mezgo in Cvijanovića – igralce z izredno individualno sposobnostjo, saj je ekipa z njimi dosegla 30,8 % vseh zadetkov po prostih udarcih.

Po analizi doseženih zadetkov bi lahko izpostavili značilnosti mariborske igre v napadu. Ta je bila usmerjena v krilne položaje, kjer so s svojo individualno kakovostjo in napadom z bočnih položajev igralci prebijali in pomagali večinoma napadalcem za zadetke. V igri se je točno vedelo, kdo je za kaj zadolžen, zato je velik odstotek doseženih zadetkov prav med napadalci. NK Maribor je imel značilnosti sodobnega modela igre v napadu, saj je veliko zadetkov iz igre dosegel s podajami v globino. Naslednja značilnost, ki bi jo lahko izpostavili, je, da je večino zadetkov dosegel z variabilnim in kontinuiranim napadom, kar priča o kakovostni zasedbi in premoči nad tekmeci. Sodobni nogometni model igre v napadu danes temelji predvsem na hitrih podajah, kombinatoriki, elastičnosti in prilagodljivosti na nasprotnika. Napadalne akcije se izvajajo ob spremembah hitrosti oziroma ritma. Poskuša se napadati prostor za nasprotnikovimi linijami in zaključevati akcije s čim več igralci. Hitra igra v globino je tista, ki prinaša zadetke oziroma priložnosti, da se zadetek doseže. Igralci morajo biti fizično in psihično pripravljeni, taktično izobraženi, da lahko odgovorijo na vsak problem oziroma nalogo v igri. Prilagodljivost se kaže predvsem v tem, da ko ekipi ne gre oziroma ko naleti na dostojnega tekmeca, lahko doseže zadetek tudi iz prekinitev. Tudi tu se je za NK Maribor

49 videlo, da spremlja in izvaja sodobni model nogometne igre, saj so bili branilci oziroma napadalci nemalokrat odločilni v zadetkih iz prekinitev.

NK Maribor je s svojim strokovnim delom na vseh področjih daleč pred svojimi tekmeci na državnem prvenstvu in le kakšna improvizacija drugih ekip ga morda, vendar zelo težko na dolgi rok ujame ali pa celo prehiti.

Namen diplomskega dela je bil analizirati igro kluba NK Maribor v napadu oziroma ugotoviti, na kakšen način je klub dosegal zadetke, na podlagi analize pa izpostaviti značilnosti igre v napadu. Verjamemo, da bo diplomsko delo v pomoč nadaljnjim raziskavam analiz igre v napadu študentom Fakultete za šport in drugim udeležencem v nogometu.

50

8. LITERATURA

Bezjak, R. (1999). Analiza modela igre slovenske nogometne reprezentance v napadu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1998. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Bajec, A. (1995). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik.

Bradley S., Carling C., Archer D., Roberts J., Dodds A., Di Mascio M., idr.(2011). The effect of playing formation on high-intensity running and technical profiles in English FA Premier League soccer matches. J Sports Sci, vol. 8, 821-830.

Elsner, B. (2004). Nogomet; teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B., Pocrnjič, M., in Verdenik, Z. (1996). Trener C: (študijsko gradivo za interno uporabo). Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Elsner, B., Pocrnjič, M., in Verdenik, Z. (1997). Trener B: (študijsko gradivo za interno uporabo). Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Fenko, I. (2002). Analiza igre v napadu prvih štirih reprezentanc na svetovnem prvenstvu 1998 v Franciji. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

FIFA – tehnicno porocilo iz leta 2014 o svetovnem nogometnem prvenstvu 2014 v Braziliji. Dostopno na : http://www.fifa.com/mm/document/footballdevelopment/technicalsupport/02/42/15/40/2014f wc_tsg_report_15082014web_neutral.pdf

Gajser, D. (2007). Analiza modela igre italijanske reprezentance v napadu – svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Huizinga, J. (1992). Homo ludens – o podrijetlu kulture u igri. Zagreb: Naprijed.

Ilješ, D. (2008). Analiza modela igre nemške reprezentance v napadu – Svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji 2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kopasić, D. (2008). Značilnosti modela igre v napadu nogometnega kluba FC Barcelona (Liga prvakov – sezona 2005/2006). Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

51

Kovačevič, D. (1998). Analiza doseženih zadetkov v ligi prvakov v sezoni 1996/1997. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kajtazovič, N. (2009). Struktura igre v napadu – priprava in zakljucek napada skozi sredino – tipicne sestavne situacije. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Korent, R. & Dominc, D. (1991). Analiza nogometne igre v fazi napada na svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji 1990. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Marinič, R. (2013). Analiza in primerjava modelov igre španske in italjanske reprezentance v napadu na evropskem nogometnem prvenstvu v Ukrajini in na Poljskem 2012. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za sport.

Petrovič, T. (2007). Analiza zadetkov na Evropskem prvenstvu leta 2004. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pocrnjič, M. (1999). Prognostična vrednost ekspertnih modelov za usmerjanje, izbiranje in nadzorovanje procesa treniranja mladih nogometašev. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Pocrnjič, M. & Zickero R. (1991). Analiza nogometne igre v fazi branjenja na svetovnem prvenstvu v Italiji 1990. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Rozina, T. (2000). Analiza modela igre nogometnega kluba Maribor Teatanic v fazi napada (Liga prvakov – sezona 1999/2000). Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Rožman, S. (2009). Iz igre do igre – metodika učenja igre v napadu na osnovi analize igre na Evropskem prvenstvu v nogometu leta 2008 – zaključni boji. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Smonkar, T. (1996). Analiza modela igre v slovenski nogometni ligi – faza napada. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za sport.

Starčević, V. (2010). Iz igre do igre – metodika ucenja branjenja na osnovi analize igre spankse nogometne reprezentance v fazi napada – zmagovalcas na euru 2008. Diplomsko Delo. Ljubljana: Fakulteta za sport.

Tobias, Z. (2002). Analiza prekinitev nogometne igre na EURO 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

52

UEFA – tehnično poročilo iz leta 2013 o Ligi prvakov v sezoni 2012/2013. Dostopno na: http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/TechnicalReport/competitions/UCL/01/99/10 /79/1991079_DOWNLOAD.pdf.

UEFA – tehnično poročilo iz leta 2014 o Ligi prvakov v sezoni 2013/14. Dostopno na: http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/General/02/13/86/55/2138655_DOW NLOAD.pdf.

UEFA – tehnično poročilo o Evropskem prvenstvu leta 2012. Dostopno na: http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/TechnicalReport/competitions/EURO/01/86/ 72/05/1867205_DOWNLOAD.pdf.

Valentinčič, S. (2003). Analiza zadetkov lige prvakov v nogometu leta 2000/2001. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Verdenik, Z. (1999). Model igre slovenske nogometne reprezentance. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Verdenik, Z. (2006). Z igrami do igre. Velenje: ZNTS

Vrhovski, R. (1996). Analiza modela igre nogometne reprezentance Slovenije v napadu. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zelenik, M. (2004). Analiza zadetkov na svetovnem prvensvtu v nogometu leta 2002. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Yiannakos A. & Armatas V. (2006). Evaluation of the goal scoring patterns in European Championship in Portugal 2004. International Journal of Performance Analysis in Sport, Vol. 6, 178-188

53