CELJE, 1. AHRILA 1982 - ŠTEVILKA 13 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
Na oddaji »Naše sreča nje«, ki jo bo televizija Ljubljana tokrat izjemo ma snemala 26. aprila in objavila 1. maja zvečer, bodo spet nastopili slo venski harmonikarji pod vodstvom Janeza K..iidr- ja. Vsi. ki bi želeli nasto piti na tem koncertu, pa se še niso prijavili, lahko to store na naslov: Televi zija Ljubljana, Naše sre čanje, Moše Pijadejeva 10, 61000 Ljubljana. V pri
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, VABILO SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC HARMONI KARJEM
ENERGIJA javi naj navedejo tudi lo- naliteto svoje harmonike. Partizanski harmonikarji in tisti, ki igrajo na diato- nične harmonike, bodo zaigrali v B, Es, As in C, VARČEVATI IN VARČEVATI F, B duru vsak po eno Tako resno m bilo še nikoli! skladbo, eno bodo zaigra li tisti s klavirskimi har Težko bi izmerili težo in Letos je stvari v roke vzela ko kupili tanker nafte - za monikami, ena skladba učinkovitost varčevalnih država, pa je stanje pri pre vso Jugoslavijo! pa bo za vse skupna. pozivov pri energiji, kot jo skrbi z nafto še slabše. Ce Danes bodo na sestanku dajejo elektrika, nafta s smo se lar.i pri devizah v Slo na zveznem komiteju za Vsi prijavljenci bodo prejeli note in navodila svojimi derivati, premog. veniji še bahali, da smo do energetiko vse republike in po pošti. Pismu bo prilo Vse do sedaj so vsi podobni bro zbirali devize za nakup pokrajini na mizo vrgle še pozivi v glavnem naleteli žen tudi poseben karton nafte, trobimo lahko letos v zadnje karte, predloge za re na gluha ušesa. Kljub dol ček za droben spomin- prvih treh mesecih že v isti šitev preskrbe z nafto, pri če goletni naftni krizi v svetu, mer bomo Slovenci vztrajali ček, ki ga bodo udeležen rog z ostalimi republikami in smo pri nas doma, v Jugo pri spremembi sedanjega ci prejeli pred koncer pokrajinama - namesto 60 slaviji, še kar naprej imeli neučinkovitega »državnega« tom. Zato prosimo vse, da KO JE S TELEFONIJO milijonov dolarjev za nafto, gluha ušesa za energetske sistema zbiranja denarja za se predhodno prijavijo. smo v zvezno blagajno naka probleme, ali pa smo se jih, nakup nafte... Pa bi bili pre Na predvečer praznika CELJSKEM? kadar smo se pač jih, lote zali samo 21 milijonov... Iz veliki optimisti, če bi verjeli, ob obletnici ustanovitve K vali že kar praviloma z na gleda, da bo moralo še bolj OF dne 26. aprila, bo zbor da bo današnji sestanek vse harmonikarjev ob 18. uri Telefon, eno najhitrejših komunikacijskih sredstev je po- robe konca. počiti, da se bomo zavedali rešil... Samo eno res velja v ulici Moše Pijade pred al vsakdanja potreba v;pkega občana. V Jugoslaviji ugo- skrajno resnega položaja. Ze upoštevati: kolikor mogoče televizijsko hišo. vljamo, da imamo več avtomobilov kot telefonskih apara- Tako nam je zaradi naftno- za naslednji mesec nimamo varčevati z nofto in vsemi V in smo zaradi tega na repu lestvice telefonskih porabni- devizne neresnosti republik denarja niti toliko, da bi lah energijami! MITJA UMNIK IV. Naš posnetek prikazuje del avtomatske telefonske cen in pokrajin lani zmrznilo sa ile na Golovcu, kako pa je sicer s telefonijo na celjskem moupravno dogovarjanje za ,močju pa berite na 12 in 13. stram. j,^^^^ D.Medved združevanje deviz, s kateri mi bi kupovali vse dražjo nafto.
V HALI GOLOVEC ^BOHORJU PELAJO SVOJ STROJ v temeljni organizaciji Le- BOJAN IN BORIS ma oprema Bohor Mestinje Disonanca na odru Izdelujejo stroj za vzdolžno spajanje lesa. Na misel o izde Zabavno glasbena priredi Vili Vodopivec, Aleksander lavi takega stroja jih je pripe tev z naslovom Bojan in Bo Lucu in drugi postavljali ljalo dejstvo, da pri obdelavi ris, ki je bila minuli torek predvsem tista vprašanja, ki lesa ostaja veliko tako imeno zvečer v dvorani Golovec v so zbujala smeh med obisko vanih kratic, ki bi se lahko s Celju, je verjetno zadovoljila valci v dvorani in napol re pridom uporabile pri izdelavi vse tiste obiskovalce, ki so sne odgovore reprezentan stenskih oBlog. Zato so-priče želeli v živo videti Bojana tov. li z izdelavo stroja pred dve Križaja, Borisa Strela, Jureta Tudi glasbeni del te prire ma letoma, ocenjujejo pa, da Franka, Andrejo Leskovšek, ditve je bil dokaj reven. Med Ja bodo pognali že čez dva Anjo Zavadlav in druge čla tem, ko so člani ansambla meseca. S tem stroj se bo bi ne naše moške in ženske Hazard rutinersko odigrali stveno izboljšal tudi izkori smučarske reprezentance. nekaj skladb, se je ansambel stek lesa v mestinjskem Bo- Ni mogla zadovoljiti tiste, ki Pankrti pojavil v dokaj ču korju. so pričakovali, da bodo ne dni zasedbi in s skladbami, DS koliko več slišali o delu in ki vsekakor niso sodile na življenju reprezentantov, saj prireditev. Tako so v glasbe so napovedovalci Miša Molk, nem pogledu zadovoljili le člani ansambla Mihe Dovža- WUZEJU REVOLUCIJE na in Gorenjci. REZULTATI VPISA Prireditelj te predstave je bil Radio Ljubljana z nekate rimi sopokrovitelji, ki so na dokaj lahkoten način želeli zaključiti letošnjo smučar sko sezono. TE2AVE SE PONAVUAJO V smislu popularizacije te ^^i bi jo morali videti ga športa pa so na tej priredi Preusmeriti bo potrebno 250 učencev tvi podelili tudi priznanje •futri ob 13. uri bodo v pro- omogočile, počastiti 90-letni- Zlata smučka, ki jo je letos Prvi podatki o vpisu v sanih veliko več mest kot je rezultati vpisa odraslih v *<""ih Muzeja revolucije v co Titovega rojstva in pred dobil Bojan Križaj. prve letnike usmerjenega novincev. Lahko bi rekli, da srednje in skrajšane progra ^'iu odprli razstavo TITO - kongresne priprave Zveze To priznanje že 15 let po izobraževanja kažejo na to, je situacija ugodna. Vendar me. V skupnem razpisu je bi «SEL - BESEDA IN DE- komunistov ter tako prikaza deljuje uredništvo zagreb da se bodo ponovile težave so nekatere šole preobrenie- lo razpisanih 1380 prostih ^ in bo na ogled teden dni, ti privrženost delovnih ljudi škega športnega dnevnika iz preteklega leta. Marija njene. Več je prijav kot raz mest. Naloga delovnih orga pa jo bodo prepeljali v Titovi misli. Hkrati pa je de Sportske novosti. Na prire Hudej, predsednica koordi pisanih mest. Na drugi strani nizacij je bila, da opravijo in '^j. Razstavljeno gradivo, set poglavij razstave, ki je ditvi je to priznanje izročil nacijskega odbora za pa ostajajo šole, ki niso dose terne razpise in evidentirajo "Polnjeno s fotografijami obšla že številna mesta si urednik ljubljanskega ure usmerjanje vpisa pri OK gle dovolj prijav na razpisa kandidate za vpis v srednje ^dokumenti o Titovih obi- rom po domovini, poskus dništva Drago Kranjc. SZDL v Celju pravi takole: no število mest ih ostajajo na ali skrajšane programe. Kan '^'h na našem območju, je skromne oddolžitve revolu F. P. »Ugotav^amo, da je razpi pol prazne. Tak primer je didati sami naj bi podrobnej ^stalo na pobudi kongresa cionarju, ki je sedem desetle 'gradbena usmeritev, delno še informacije dobili na in .^•^ivistov Jugoslavije in ga tij neutrudno izgoreval v re kmetijska, metalurška in kot formativnih dnevih, ki so bi J leta 1980 pripravil Arhiv volucionarnem delavskem zanimivost, tudi na upravni li v začetku marca. Na infor ^Soslavije v sodelovanju z gibanju, koval in kalil vrste LB: SKORAJ PET MILIJARD administrativni šoli ni dose mativnih dnevih je bilo le 40 'Pivskimi oddelki zveznih jugoslovanskih komunistov. SKUPNIH SREDSTEV ženo razpisano število mest. kandidatov. Koordinacijski YS3nov in organizacij in z V sistematskem pregledu Preveč učencev se je prijavi odbor je nato naknadno , ^Jno-zgodovinskim institu- si bodo obiskovalci lahko Pn-i zbor tretjega sklica Ljubljanske banke Splošne lo v glavnem na tiste šole, ki zbral podatke in so ugotovili, Jugoslavije. ogledali Titov boj za partijo, banke Celje ni sprejel samo zaključni račun banke za vključujejo dekleta: pedago da so predvsem večje delov boj proti fašizmu in nastaja lansko leto, marveč je po uvodnih besedah predsed ška usmeritev, zdravstvena ne organizacije Aero, Emo, k^''ganizacijo razstave v Ce- nje ljudske fronte, Tita kot nika poslovodnega odbora Vlada Juraka potrdil tudi usmeritev, trgovinska dejav Cinkarna, Celjska mesna in jll.ie prevzel Zgodovinski stratega vojne in revolucije, načrt za letošnje leto. Po tem bodo skupna razpolož nost, tekstilna in kemijska. dustrija in Lik, imeli interne v Celju, pod pokrovi- boj za novo Jugoslavijo, boj ljiva sredstva celjske temeljne banke Ljubljcmske Preveč učencev se je vpisalo razpise in da se je skupno Jstvom družbeno-politič- ža mednarodno priznanje, banke v tem letu znašala skoraj pet milijard dinarjev. tudi na naravoslovno mate prijavilo 255 kandidatov, kar organizacij. Izvršnega po lastni poti, začetke samo Na zboru so izvolili tudi nove člane in nosilce funk matično usmeritev ter v pa je še vedno premalo. Zato J^a občine Celje in Kultur- upravljanja, zasnovo splošne cij, za vse organe upravljanja in odločanja v Ljubljan elektro usmeritev. Na te so se na koordinacijskem od ^l^upnosti Celje. ljudske obrambe, svet brez ski banki Splošni banki Celje. usmeritve se je prijavilo sku boru dogovorili, da bodo v tii^''^žbeno-politične orga- blokov in mir naj vlada Več o tem na četrti strani. paj nad 250 učencev več kot juniju razpis za odrasle po MB SK^^iJe Celja želijo s to raz- svetu. je bilo razpisanih mest«. novili. ki so jo tudi gmotno MATEJA PODJED Nič bolj vzpodbudni niso V. V.E. PONOVNO O OCENAH DELEGATSKEGA SISTEMA NIZ POVOLILNIH OPRA VIL
Z volitvami, ki so bile H. in 14. marca, smo v vs^k NAJ VEDO TUDI NOVI DELEGATI temeljnih organizacijah in skupnostih izvolili svoj^ delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti Tretje predkongresno posvetovanje MS ZKS Celje samoupravne interesne skupnosti. Vendar pa se z voij. tvami ni sklenil krog tako imenovanih kandidacijs^ Naloge zveze komunistov pri utrje delu, niso se povezovali s samouprav ki so v položaju obrata, po drugi strani opravil, saj bodo v občinah tekla vse do sredine mg. vanju političnega sistema socialistič nimi organi, iz njihovih vrst je prihaja pa ponek(jd prevladujejo težnje, da bi seca aprila. Po volitvah so se namreč sestale novoizvo nega samoupravljanja' in pri uveljav lo premalo pobud. S posebnimi teža tozd deloval kot podjetje. Značilno je Ijene delegacije temeljnih samoupravnih organb.acij ijj ljanju ustavne opredelitve in vloge te vami so se otepale skupščine intere tudi, da informacijski sistem znotraj skupnosti ter konference delegacij, ki so ob konstituj, meljne organizacije združenega dela snih skupnosti, ki so bile velikokrat temeljnih organizacij ne deluje tako, ranju obravnavale in oblikovale predloge kandidatov sta hiVi osrednji temi zadnjega prekon- nesklepčne, v njih pa skorajda ni pi-i- kot bi moral, kar ima v zadnjem času za delegate Zveznega zbora Skupščine SFRJ ter dolo, gresnega posvetovanja, ki ga je pripra hajalo do ustvarj^ilnega dialoga med za posledico dejstvo, da v nekaterih čile delegata za drugo sejo občinske kandidacijsl^^ vil Medobčinski svet ZKS Celje. Na izvajalci in porabniki. Predlagatelji okoljih i-ef(?rendumi delavcev ne uspe konference. Le-te so se v občmah že iztekle, na njih pj njem so zlasti kritično ocenili delova gradiv so bili skoraj v celoti izvršilni vajo. so določili kandidate za nosilce vodilnih in drugij^ nje delegatskega sistema ter poudarili, organi, ki so imeli tudi največji vpliv Posvetovanje so sklenili s prip(H'oči- funkcij v skupščinah občin in skupščinah interesnih da trikratnemu povečanju števila dele na sprejemanje odločitev posameznih lom, naj v občinah delegatske skupšči skupnosti, določili enotni seznam kandidatov za pred. gatov, ki so bili v delegacije izvoljeni skupščin. ne ponovno razpravljajo o ocenah v sednika in člane Predsedstva SRS, o možnih kandida. ob začetku drugega mandatnega ob Ko so na posvetovanju ocenjevali, \- zvezi z delovanjem delegatskega siste tih za Zbor republik in poki'ajin Skupščine SFRJ ter o dobja, ni sledila večja politična aktiv kolikšni meri je uveljavljen ustavni ma, da bi se tako z njimi seznanili tudi predlogih za vodilne in druge funkcije v Skupščini nost in tudi povečana odgovornost za položaj temeljne organizacije, so pou novoizvoljeni delegati. Dogovorili pa SRS in skupščinah SIS v republiki. .njihovo delo vseh družbenopolitičnih darili, da bi moi-ali kongresni doku so se tudi, da bo posebna delovna sku V naslednjih dneh pa se bodo že sestale občinske organizacij, poslovodnih organov in menti bolj določno začrtati naloge ko pina oblikovala konkretne pripombe skupščine v novi sestavi. Opravile bodo konstituira, drugih, ki bi lahko ustvarjalno spod munistov v boju za doseganje integri na osnutek Resolucije za 9. kongres nje, izvolile izvršne svete, volile predsednika in člane bujali delo delegatov. Delegati so še tete temeljnih organizacij združenega ZKS, ki so bile izražene v razpravi, Predsedstva SRS, izvolile delegate v Zvezni zbor naprej ostajali osamljeni pri svojem dela. Mnogo je namreč še takih tozdov, DAMJANA STAMEJCIC Skupščine SFRJ, določile delegate za prvo sejo Zbora občin in Zbora združenega dela republiške skupščine, delegati družbenopolitičnih zborov pa bodo volili tudi tičnih funkcijah oz. preme delegate družbenopolitičnega zbora republiške skup. ščanja ljudi z enega na dru LAŠKO ščine. Tako kot skupščine družbenopolitičnih skupno, go delovno mesto, kot tudi sti, se bodo do sredine aprila sestale tudi skupščine dejstvo, da se precej težko interesnih skupnosti v novi sestavi. Na njih bodo dele. osvobajamo takšnega nači gati izvolili delovna telesa skupščin ter določili dele- na dela, ki je v bistvu skrče gate za zasedanja skupščin regionalnih in republiških no na odločanje o kadrih v SIS. ozkih skupinah. Neredno ŠE O ZDRAVSTVU zadostuje avtoriteta določe DS nega družbenega organa, Zadnjič stara zasedba Pred tednom dni je bila sti še občasne ocene stanja vpliv - vplivnega posamez- zadnja seja vseh ti-eh zborov na področju podružbljanja nika<,< ipd., da nekoga pred Skupščine občine Laško, de in ohranjanja revolucionaf- lagajo za funkcijo, ne da bi legatov, ki so v mandatnem nil-i tradicij NOB ter analize upoštevali njegovih možno oV)dobju 1978-1982 skupno stanja na področju malega MOZIRJE: POSODOBITI sti in sposobnosti, ter kako urt>jali in razpravljali o vseh gospodarstva in drobne obr se je izkazal pri svojem de pomembnih zadevah iz živ ti v občini Laško. lu. Poleg tega pa mnogi za IZKORIŠČANJE GOZDOV ljenja in dela v občini Laško. Posebno pozornost in kri KADROVSKI radi pomanjkanja konkret Na zadnji seji so delegati tično oceno so delegati po ne odgovornosti za del, ki FILTER spi-ejt>li vr.sto predlaganih svetili stanju zdravstva na Lani v mozirski občini niso dosegli načrtovane 15,3 ga že opravlja, zlasti po na Po vsem .sodeč bo tudi po odlokov, dogcjvorov in sa Rad(\škem, saj so se i-azmere odstotne gospodarske rasti. Neurejeno razmerje cen čelu »odgovornejše mesto, zadnjih volitvah znaten del moupravnih sporazumov. v zadnjem času še poslabša med repromaterialom in cenami kmetijskih izdel večja odgovornost'', preveč kadrov razporejen na nove Med drugim predlog dogo- le. Delegati so zato dali po kov, slabša kakovost osnovne krme zaradi vremen zlahka sprejemajo ponuje funkcije brez konkretne kri voi-a o usklajevanju davčne budo za temeljito oceno skih razmer, problematična preskrba s koncentrati ne funkcije. Tudi ta feno tične analize in ocdhe njiho politike v letu 1982, predlog vzrokov za večletne motnje v in še nekatere druge težave so botrovale nižjemu men bi zaslužil več analiz in vega dela. Jasno je tudi to, odloka o spremembah in do organizaciji dela in samo porastu presežkov kmetijskih pridelkov. večjo pozornost družbe. da nekateri od njih ne bodo polnitvah odloka o davkih upravljanju v temeljni zdrav Mleka so sicer odkupili za 0,6 odstotka več kot leto sposobni izvajati svojih ob Vse to poudarjamo zato, občanov, predlog odloka o stveni organizaciji Radeče. dni poprej. Premalo so lani v mozirski občini napravili veznosti, ki so toliko večje ker je še vedno čas, da okre zagotavljanju in usmerjanju Ukrep družbenega varstva tudi za pridobivanje novih zemljišč. Se letos bodo zato, ker je naš položaj zelo pimo »kadrovski filter« in sredstev za inteivencije v bi bil eden od možnih poti za morali sprejeti prostorski plan in agro karto. Navse zapleten in zahteva sposob na ta način zmanjšamo, če proizvodnji hrane v obdobju i'ešitev stanja in i'azmer. zadnje bi bil že čas, da bi se zavedali pomembnost^ ne in pogumne ljudi, kate se že ne moremo popolnoma 1982-1985, predlog odk)ka o V imenu občinske konfe razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. rih besede se ne bodo razli izogniti oz. onemogočiti prispevku za razširjeno re rence SZDL Iraško se je de Za mozirsko gospodarstvo je pomembno tudi razpo kovale od njihovih dejanj. razporejanje ljudi na funk produkcijo primarnega vo legatom, za delo. opravljeno laganje z gozdovi. Kljub sistemskim neurejenostim pri Takšnemu položaju v do cije brez realne ocene njiho dovoda v Laškem ter samo v preteklih štirih letih, zah gospodarjenju z gozdovi, pa so vendarle uspeli izpol bršni meri botruje ustalje vega dotedanjega dela. upravni spor'azum o medse valil Stane Kužnik, Jože niti letni plan poseka ter oddaje lesa. Je pa struktura na praksa rotacije na poli BORBA bojnih pravicah in obvezno Rajh, predsednik Skupščine gozdnih sortimentov slabša kot je bila leto poprej stih ustanoviteljev Zavoda občine Laško, pa je izrazil Lani se je znova pokazalo, da bo treba več napraviti za za varstvo naravne in kultur zahvalo delegatom in izvrš posodobitev^ izkoriščanja gozdov. To velja tako n INGRAD: PRIREDITEV ZA ne dediščine Celje in zgodo nemu svetu Skupščine, po vozni park, vleke, gradnjo cest, nabavo lupilnih strojev SOLIDARNOST vinskega arhiva v Celju. sebej predsedniku Srečku in drugo. Delegati so na zadnji seji Brileju. M.AGRE2 V prim.arni predelavi lesa ni bilo večjih izpadov pro Klub OZN in klub brigadirjev GIP Ingrad je 24. marca skupščine ocenili tudi stanje izvodnje. Mnogo slabše pa je stanje v nadaljnji lesni pripravil mladinski ples ža učence Ingrada in učence Kaju- pripravljenosti na področju predelavi. Ni namreč zadostnih količin kakovostnega hovega dijaškega doma. Ves izkupiček od plesa so namenili splošne ljudske obrambe in žaganega lesa, problem pa predstavlja tudi prodaja pomoči narodnoosvobodilnim gibanjem v svetu. K temu družbene samozaščite v ob stavbnega pohištva in drugih polfinalnih izdelkov znesku so dodali ves denar, ki ga je klub brigadirjev zbral v čini Laško ter sprejeli pro Najslabša je bila količinska proizodnja v tovarni iver- akciji zbiranja starega papirja. Pripravili pa so tudi razstavo gram dela zborov občinske nih plošč. Po drugi strani pa prepočasi osvajajo proiz o narodnoosvobodilnih gibanjih v svetu, ki je odprta do 4. skupščine za letošnje leto. vodnjo oplemenitenih ivernih plošč. Sanacijski pro aprila v avli doma Dušana Finžgarja. Pri slednjem so se strinjali, gram, ki so ga izdelali, prepočasi uresničujejo. R.D. da je v ta program treba vne JANEZ VEDENIK
Celje so ga v glavnem SLOVENSKE KONJICE zgradili s prostovoljnim OBRAZI delom. Res so bili tu tudi prispevki nekaterih orga nizacij, vendar ti še zda leč ne bi zadoščali za to, kar lahko sedaj vidimo v pornem dnevu in je bilo Ljubečni. Koliko proste DOPOLNITI NAČRTOVANO treba študirati pozno v ga časa, skrbi, dela in pro noč. Vrsta novosti pri davliih blemov je bilo. Pa se lju Pri celjskem združenju daje so delegati sprejeli vi^ dje, kot je Alojz Cobec ni Poleg odločitve o prora čila slabša oskrba z reproma- opravi danes vozniške iz predlogov - dcjgovor o u-^l^ ozirali na to. Glavna skrb čunu občine Slovenske Ko teriali ali z energijo. pite 48 odstotkov vseh jevanju davčne politike v- je bila, da so dokončali njice so delegati vseh treh kandidatov v celjski regi 2e sedaj visoko začrtan Sloveniji za leto 1982, p«^ delo. Alojz Cobec je da zborov skupščine občine na ji. Alojz si je prizadeval, izvoz bo treba še povečati, ben sporazum za občine f nes tudi predsednik pred seji 25. marca med po da bi bila »ponudba« saj bodo le tako lahko zago skega območja in odlci* sedstva ZŠAM Slovenije. membnimi odločitvami združenja čim bolj popol tovili tudi nujni večji uvoz. spremembah in dopolnit^' Opravlja še celo vrsto sprejeli odlok o pripravi na in s pomočjo drugih Predvideno rast družbenega odloka o davkih obč;"^' drugih dolžnosti in kar sprememb in dopolnitev mu je to tudi uspelo. Da proizvoda za 3,5 odstotka Med sicer zvišanimi davf preveč bi bilo, če bi hoteli srednjeročnega družbenega nes je mogoče tu opraviti verjetno ne bo mogoče dose mi stopnjami izstopi • vse našteti. plana občine za obdobje ALOJZ vozniške izpite za motor 1981-1985. To je ena najod či, torej je treba tudi predvi njem davek iz osebnega'' Alojz rad govori o celj na kolesa pa vse tja do govornejših nalog, ki so jo deti nižjo. Enako je tudi z hodka delavcev, ki skem združenju. Ko ga avtobusov. To pomeni, da takoj tudi pričeli izvrševa zaposlovanjem, predvsem zmanjšal za 0,25 odstotk"*' ČOBEC človek takole posluša, skrbi celjsko združenje ti. V sebi skriva ogromno pa vsemi oblikami porabe. ko da je sedaj le .še 0,5 od>'| ima včasih nehote obču pravzaprav za ves kader vsebinskega dela, saj je ta Načrtovanja samoupravnih ka. Delegati so sprejeli Alojz Cobec je sedaj že tek, da pretirava. Ko pa za prometno prevozniške ko rekoč za vsa področja po interesnih skupnosti bo po nje stopenj pri davku i/l^'' vrsto let vodja delovne spoznamo vse delo, se organizacije na območju. trebno ponovno proučiti in trebno proučiti vse iz osnov, tijske dejavnosti v povpi''' skupnosti pri Združenju lahko prepričamo, da ne Te lahko torej dobijo svo vskladiti potrebe z mož tako da bo v programih osta za 19 odstotkov. Ra/.1<'^^ šoferjev in avtomehani- gre za nikakršno pretira je šoferje brez lastnega nostmi, ki pa so manjše, kot lo le najnujnejše. Posledice preprost, saj katastrski ' kov v Celju. Kdor ga poz vanje. Alojz je pač človek, vlaganja v svoj kader. Se smo predvidevali. bodo spet čutili v krajevnih hodek, ki je davčna osO'' na, ta ve, da je svojemu ki ne pozna lažne skro veda pa je naloga združe skupnostih ... Veriga, kjer so ni bil valoriziran že od ' delu predan z resnično mnosti. nja še cela vrsta. členki tesno povezani in 1978 in tako seveda bist^'! odvisni drug od drugega, ljubeznijo. Je tudi eden Najprej je bil avtokaro- Alojz Čobec si prizade zaostaja za ugotovijeni^^,! Res je, da tudi sedaj ne bo prav takšno pa moia biti tudi izmed tistih, ki imajo naj serist, potem šofer, vedno rodnim dohodkom 1/-'^'^^,, va za sodelovanje z ostali mogoče postaviti popolno več zaslug za nenehen pa je občutil, da se je tre načrtovanje popravkov in ske dejavnosti. S sprem'', mi združenji. S svojimi iz ma uresničljivih popravkov razvoj in napredek tega ba izobraževati. Ob obili dopolnil. Poleg strokovnih nimi stopnjami bodo kušnjami jim skuša po in dopolnil, saj na primer pri združenja v Celju. ci drugih zadolžitev in na delavcev se morajo zato va to vsaj delno nadomc^.l magati ter svetovati pri planiranju v delovnih orga log ni pozabljal na to, če nje nujno vključiti tudi sa vendar bodo to storili p''" Z velikim ponosom go delu. In marsikje mu radi nizacijah, od katerih je prav tudi je bilo treba vzeti moupravni organi in družbe poma. vori o avtopoligonu v prisluhnejo. zaprav vse odvisno, ne more knjige v roke šele po na nopolitične organizacije. Ljubečni. Člani ZŠAM JANEZ VEDENIK jo natančno predvideti, ko likšne težave jim bo povzro S področja davčne zakono MILENA B. POI^^ ,p£0KONGRESNE PRIPRAVE NA OBMOČJU i DO VSEH ŽARIŠČ PRORLEMOV ,.ifiunisti motajo kritično oceniti gospodarske razmere
^jprave na 9. kongres kih gospodarskih zagat. V lastne sile pri premagovanju,, mi in reprodukcijskim mate ^fflorajo biti le sestavi- občini Celje bodo na primer gospodarske zaostalosti. Ob rialom - nemoteno tekla. ^^sakodn«•\nega politič- v času do kongresa pripravili tem pa iščejo komunisti, .se Do kongresa ZKS, ki se bo (jelovanja občinskih ob štirih drugih tudi šutudi- veda povezani z vsemi ostali pričel 15. aprila, se bodo se *j„i/acij ZK v občinah jo o možnostih prestruktui- mi .samoupravnimi in poli stale tudi vse Občinske kon Lega območja. Seveda ranja celjskt^ga gospodarstva tičnimi silami v občini, pred ference ZKS. Na njih bodo iiioi^^j*' odsevati v sle- in opredelili naloge zveze ko vsem tiste poti, ki bi zmanj komunisti temeljito ocenili osnovni organizaciji munistov pri urestiičevanju šale razkorak med premalo trenutne gospodarske ra L komunistov ter se te pomembne razvojne opre razvito gospodarsko bazo in zmere v občinah ter .se dogo \o delovanja komuni- delitve. V občini I.a.ško 'oodo na drugi strani razvilo druž vorili o konkretnih nalogah ROGATEC: ŠOLA EDVARDA \- prenesti tudi v ostale komunisti namenili vso po- beno nadgradnjo. V občini za njihovo razreševanje. Ob Uenopolitične organi- zorno.st vprašanju odločanja KARDELJA Šentjur so visto picdkon- tem pa je sekietar Medob •je, delegatske skupšči- delavcev o dohodku. Manjša Na osnovni šoli v Rogatcu so si postavili nov datum: gresnih razprav namenili činskega sveta ZKS Celje Ja šaiTiouprav.ne organe in raziskava, ki so jo piipravili poimenovanje šole po velikem revolucionarju, državniku in predvsem vprašanjem bodo nez Zuhrastnik poudaril, da •^3 telesa. V njih morajo v tej občini, je namreč poka teoretiku Edvardu Kardelju naj bi bilo 25. maja, ob dnevu čega razvoja kmetijstva in mora biti uveljavljanje .stabi ^g'^iti kritično razpravo o zala, da v zadnjih lit'h l(>tih mladosti. Slovesnost bi morala biti že pred meseci, vendar prt,'delovalne indu.strije. Pri lizacijskih ciljev sicer v družbenih in gospo bistveno pada obseg dohod pa je bila šola skupaj z občinsko izobraževalno skupnostjo tem pa so se kritično ozrli ospredju aktivnosti občin skih vprašanjih, ki pa ka, o katerem lahko dclavc-i vedno prekratka za to, da bi zbrala dovolj denarja za uredi tudi na dejstvo, da v občin skih organizacij ZK, vendar- ^1^3 osvetliti tudi vse do- (.^ločajo, kako ga bodo delili tev okolice šole. Šolska zgradba namreč leži sredi močvir ski organizaciji ZK ni niti pa hkrati povezano z uve ki snu) jih v zadnjem oziroma kam razporejali. V nega travnika, ki ga je bilo treba zaradi številnih malih enega samega člana, ki bi bil ljavljanjem .samoupr-avnih 511 dosegli na nekaterih občini Mozirje so predkon depresij zasuti z zemljo in splanirati. To je bilo pred kratkim krnet. Tudi v občini Velenje odnosov v vseh temeljnih jročjih družbenega živ- grešne priprave povezali z narejeno s pomočjo delovne organizacije Steklarna Stray.a. so in še bodo povezovali okoljih. Zato mora biti ta na nja i" tlela. razpravami o problematiki v Do dneva mladosti, ko naj bi bilo opravljeno poimenovanje pi-e(lkongi(>sno aktivno.st z loga kot prva zapisana v pro- Takšen je osnovni dogovor gozdarstvu in lesni industriji šole po Edvardu Kardelju, pa bi bilo treba postoriti še žgočimi g(jspodarskimi pro gramskili usmc.-ritvah, ki jih jclovanjii občinskih orga- ter o razvojnih možnostih marsikaj: hortikulturno urediti okolico šole posaditi 88 dre blemi. Mnogo si obetajo bodo sprejemali k(jmunisti gtij ZKS v pripravah na kmetij.stva. V občini Žalec ves za Tita, postaviti podstavek, na katerem bo stal doprsni predvsem od šestih akcij na st>jah Občinskih konl'«^ pgres slovenskih komuni- bodo pripravili v večjih de kip Edvarda Kardelja, asfaltirati dovozno cesto, morebiti - skih konierenc,- komuni.stov, rcnc ZK. Dodal pa je tudi. da ,^ ki so ga /nova potrdili lovnih orgčinizaeijah, kot so če bo denar, seveda - tudi asfaltirati večnamensko igri.šče ob od katerih bo zagotovo de morajo Občinske konferen /adnji ra/..širj<'iii .seji .se- na primer Hmezad, Tekstil šoli. Na osnovni šoli v Rogatcu upajo, da bodo s pomočjo ležna največj(> pozornosti ti ce stvarno oceniti tudi re ffariala Medobčinskega na Tovarna Picbold, Kera izobraževalne, komunalne in telesnokulturne skupnosti, z sta v .sestavljeni organizaciji zultate, ki so bili doseženi j,t;i ZKS v Celju. I/, poiočil mična industrija Libojc in razumevanjem delovnih organizacij in ob podpori najodgo Gorenje, ki bo v prvi vrsti ob nedavnih volitvah. Le-ti iredkongicsni aktivno.sti v d;"uge, vv.č akcijskih posve vornejših delavcev šmarske občine vendarle uspeli pripra ocenila stopnjo samouprav- so resda dokazali široko yinc/.nih občinah eelj.ske- tov komunistov o nekaterih viti slovesnost za poimenovanje šole po Edvardu Kardelju nc izgrajenosti t(>ga gospo podpore* delovnih ljudi in (ibinočja pa je bilo razbra- vprašanjih, ki jim tudi osnu do 25. maja. To je seveda velika želja tako učencev in učite darskega velikana, ki se občanov sistemu sociali (ia se tako opiedelj(>na tek kongiesne resolucije na ljev na šoli, kot tudi vseh občanov Rogatca £)g predvsem v zadiiji'm času stičnega samoupravljanja novna usmi-ritev uresni- menja veliko i)ozoi"nosti. Gre otepa z velikimi pr-oljlemi, V in delegatskemu sistemu, j(i Komunisti namreč raz- za vprašanja večje proizvod občini Slovenske Konjice vendar pa ne dokazujejo te RAZSTAVA V POČASTITEV ave o predloženih kongre- nje hrane, nagrajevanja po so komunisti že poglobljeno ga - kar nekateri izpostav ihdokumentih povezujejo delu, vpliva inovacijskega JUBILEJEV ljajo - da je tudi politično i<|v.sem z družbenoeko- fUda na razvoj dtdovnih orga razpravljali o možnostih za razpoloženje med ljudmi Jutri bodo \- |)'Ostorih knjižnice Edvarda Kardelja v Celju niskimi, ob tem .še zlasti z nizacij in druga. V občini večjo proizvodnjo hrane, v dobro. Gospodarske težave odprli razstavo v počastitev 90-letnice rojstva Josipa Broza- jpodarskimi vprašanji. iSmarje pri Jelšah so tudi v.sakodnevnem delu pa si so velike, to je treba ljudem Tita in obeh partijskih kongresov. Bogato gradivo iz življe I tem pa je posebej po- predkongresne razprave iz prizadevajo predvsem za to, tudi jasno povt^dati, je nada nja in dela tovariša Tita bo na ogled v avlah knjižnice na mbno, da iščejo konkrel- koristili za utrjevanje spoz da bi proizvodnja - kljub sla ljeval Janez Zahrastnik. Muzejskem trgu v Celju do 30. junija, in sicer v času, ko mšitveza izhod iz TT.elah- nanja o nujnosti opiranja na bi oskrbljenosti s surovina Pi-av zato morajo komunisti knjižnica posluje za bralce. še bolj intenzivirati svojo po Prirejanje razstav je ena rednih dejavnosti knjižnice in z litično aktivnost s ciljem, da njimi želijo dati delavci te ustanove svoj prispevek k obele- bi čim pi-ej premagali nako žitvi različnih obletnic in jubilejev, s čimer se tudi vklapljajo OLIKO TRAJA FUNKCIONARJEV MANDAT pičene težave. v proces usmerjenega izobraževanja srednjih šol, saj za raz stave organizirajo po predhodnem dogovoru s šolami tudi Janez Zahrastnik se je v strokovno vodstvo, ki ga je za razstavo Josip Broz-Tito imenu Pred.se, Istva CK ZKS prevzela prof. Ivanka Baum«n, vodja oddelka za obdelavo in v imenu Medobčinskega knjižničnega gradiva. RAZI NI NEJASNOSTI sveta ZKS Celje zahvalil tudi M. PODJED vsem dosedanjim sekretar DIABETIKI ZA LASER fogovoriti se bomo morali v republikah jem komitejev in pred.sed- nikom občinskih konferenc Vsa Slovenija se vključuje v zbiranje sredstev za nakup Zveza komunistov pa tudi noben statut ZK doslej ni plašč za pokrivanje starega za njihovo zavzeto in odgo laserskega aparata, ki ga še kako potrebujejo zlasti slad uge družbenopolitične or- odrejal dolžino mandata po načina odločanja. Navsezad vorno delo, ki je bilo zaradi korni bolniki z zdravstvenimi zapleti na očeh. V Celju so nizacije je skoraj v zad- sameznikov temveč samo or nje, zlorabe so možne tudi v časa in r-azmer vse prej kot doslej darovali prispevke le sladkorni bolniki sami, niso pa em štiriletnem obdobju ganov in forumov ZK. Nav najbolje zamišljenem siste lahko. se še vključile delovne organizacije. Za laser so prispevali: 3segla vidne rezultate v sezadnje tudi v sedanjem mu. Toda, če se tega načela, Silva Mikuš - višja medicinska sestra, Silva Koprivšek, DAMJANA STAMEJCiC lajanju Titove pobude" o .statutu ni nikjer rečeno, da ki smo ga tako na široko Justina Tratnik, Franc Božnik, Ivanka Ule, Karla Flis, Janja ilektivnem delu, odločanju mora funkcionar na enem sprejeli, ne bomo držali v Potočnik in Rozi Habjan, vsi iz Celja, ter Ivan Fuder iz odgovornosti. Enoletni delovnem mestu ostati štiri statutu ZKJ in če v izvajanju Radeč, Ernest Rahle iz Poljčan in Andrej Debelak iz Po andat, kot bistvena sesta- leta. In sedanje rešitve niso te ideje ne bo prednačila nikve. na nove metode dela je bile ovira, da bi skraj.šali avantgarda, - kdo bo potem: Društvo diabetikov ponovno prosi zdravstvene skupnosti, 'Oraj povsod uveden, pone- mandat. Kolikokrat se je to Kako ta odklon pojasniti ti delovne organizacije in posameznike, da prispevke nakažejo celo tam kjer to ni po- dogajalo v praksi, ni težko stim, ki so »manj osveščeni neposredno na Republiški odbor diabetikov Slovenije. fbrro. To so vsekakor rezul- dokazati. Toda bili so tudi ta od nas«? Sredstva za laser lahko prispevate do konca junija 1982. s katerimi bomo z zado- ki, ki so trdili, da zveza ko DRAGICA MAJSTOROVIC V. D. i 'Ijstvom prišli na kongres. Ostaja še naloga, da se ta ^sa tudi uradno potrdi v '^Ti od najVjolj pomembnih "bmentov ZK, torej v sta- POGLED V SVET S kovinotehno "'J Toda sodeč po načrtu "•^memb in dopolnitev sta- se zdi, da trajanje man- ^ funkcionarjev v zvezi USPEŠNA TURNEJA S. KRAIGHERJA ''"lunistov ne bo enotno re- '"0. Obstoja namreč stali- Turneja predsednika predsedstva se med obiskom v Nigeriji predsednika ! vprašanj, zagotovitvi pravice do neo fia mandat vodilnih ljudi SFRJ Sergeja Kraigherja po štirih neu Kraigher in Shagari sporazumela o na-' dvisnosti in samoodločbe. republik in pokrajin ni vrščenih afriških državah in njegov slednjem predlogu: sovražnosti naj bi] ^"ii urejati s statutom ZKJ, obisk na Portugalskem je bistveni se Iran in Irak prekinila mesec dni pred •, V pripravah na vrh neuvrščenih je ra- j ^'^k naj bo to prepuščeno stavni del mednarodne dejavnosti naše bagdadskim vrhom, prekinitev pa naj bi \ zumljiva obravnava zapletenega in zao-' ''^ ''"m in odgovarjajočim države, obenem pa čas in okoliščine teh trajala dva meseca. Obisk v Gvineji je strenega svetovnega položaja, saj kriza ; nim dokumentom ZK obiskov dajejo Kraigherjevim pogovo bil prav tako dobrodošla priložnost za ; detanta, prvine hladne vojne v odnosih \ : iblikah, pokrajinah in rom še posebno težo. iskanje poti iz omenjene vojne. Gvinej- i med blokoma neizogibno vplivajo tudi \ pnizaciji ZKJ v JLA. - munistov nima dovolj ka na neuvrščene države. Priče smo okrep- \ Uspešni obisk v Afriki je sodil v okvir ''•-li to ali ne, vsiljuje se drov za tako hitro menjava Ijenih prizadevanj obeh blokov, da bi, priprav na sedmo konferenco šefov ^•da prihaja do razvodeni- nje ljudi. Ta trditev bi sicer razširila svoj vpliv na posamezne člani- j držav in vlad, sklicano za začetek sep . ideje prav tam, kjer se bila točna, če bi imeli pred Piše: JOŽE ŠIRCEU ce gibanja neuvrščenih, povečale od vi- ] tembra v iraškem glavnem mestu Bag i'^ bi smelo zgoditi. očmi samo tiste »ki so že po snost le-teh od tega ali onega bloka. Za- \ dadu. Priprave so tem nujnejše zaradi ''nimivo je to, da v r-az- trjeni in uveljavljeni«. Toda to je del priprav na vrh tudi krepitev' vrste okoliščin, ki bi utegnile povzročiti ^ah ni izpostavljeno če vzamemo za kadrovsko ski predsednik Sčkou Tourč namreč vo glavnega toka neuvrščenih, tistih čla-, težave v zvezi z vrhom neuvrščenih ali '''sanje tr-ajanja mandatov bazo celotno članstvo ZKJ, di mirovno misijo držav, včlanjenih v nic, ki ostajajo dosledno zunaj blokov, i na vrhu samem. Najbolj očitna ovira je 5^,'^'''^'^ncv osnovnih organi- potem je ta trditev iz trte islamsko konferenco, ki šteje 40 članic. zveste izvirnim načelom neuvrščenosti. \ vojna med Irakom in Iranom, oboroženi ^j,'' 2K in iiajvi.šjih funkcio- izvita. Pogovor je torej omogočil obvestila iz Krepitev glavnega toka v gibanju pome- ' spopad med dvema neuvrščenima drža ^^X'v 2KJ. Enotna so miš- prve roke, kot se reče. ni tudi krepitev solidarnosti med neuvr- ' Kaj pravzparav pomeni vama. Tudi če sestanek na vrhu ne bi bil J'^' da morajo sekretarji ščenimi, skupnega opiranja na lastne si omejevanje mandata? Na sklican v eni od vojskujočih se držav, bi Afriška turneja je bila pomembna za ^j^''^'nih organizacij oprav le, da bi tako zmanjšali nevarnosti odvi-\ XI. kongresu ZKJ je bilo ja to neposredno ali posredno vplivalo na tegadelj, ker daje ta celina več kot polo il v^^'ojo funkcijo dve leti. snosti od drugih, krepitev akcijske spo- i sno r-ečeno, da je nujno, re- dogajanje v gibanju neuvrščenih; vojna vico članic neuvrščenega gibanja, ima Volimo prvdsednika sobnosti neuvrščenih. strikcija mandata, da ja ne bi je pač kar se da resna stvar. torej po naravi stvari najmočnejši glas v ^^^^•d.st\a CK ZKJ vsako posameznik imel -la.stni.štvo gibanju. Organizacija afriške enotnosti, ] j^^'Sekretarja pa vsaki dve Obisk predf^fdnika Kraigherja na Por- ] na funkcijo-, da bi zagotovili Toda dejstvo, da je za kraj vrha izbran ki združuje neu vrščene drža ve, se zadnje L ''• ^*^'ga izhaja, da bodo v tugalskem pa je izraz evropske razsežno- j dosledno menjavanje ka Bagdad, narekuje nujno potrebo storiti čase spopada z dokaj hudimi težavami, ZKJ enotno oprede- sti jugoslovanske zunanje politike, zav- \ drov, da bi bila onemogoče vse, kar je le mogoče, da bi to vojno prej ki so predvsem nasledek kolonializma lirii^ '^'^J'^'žjt^ in -najvi.šje" zetosti za enakopravno sodelovanje z na borba za oblast in da bi .se ko prej končali, kar bi bil, ne nazadnje, in kasnejših neokolonialističnih pose \\ v partiji, a odrejanje vsemi evropskimi državami, kar lahko zmanjševale možnosti biro dokaz zmožnosti in avtoritete članic gi gov. V mislih imamo spore zavoljo Čada iui^,"^t()v \-odilnih v ZK re- samo prispeva k utrditvi miru v Evropi, kratizacije. Res je sicer, da banja, da znajo spore poravnavati po in Zahodne Sahare. Jugoslavija podpira \- pokrajin ostaja miru, ki je zadnje čase izpostavljen '• enoletni mandat sam po sebi mirni poti. Če pa do tega ne bi prišlo, sta rešitve, ki temelje na mirni ureditvi mrzlim vetrovom blokovske zmrzali. ^br^ organizacij, to ne omogoča in je tudi rt>s, ^^'•azložitve za takšno sta- da se ponekod uporablja kot '''•hajajo iz dej.stva, da RAZVOJNI CENTER CELJE V ČRNI GORI RIŠE: BORI ZUPANČIČ ZRCALO NOV POSLOVNI PRODOR Združevanje dela in sredstev za turizem
Ce bolj pogumno napove družbeni sektor turistične nove pr(>izvo
ELKROJ MOZIRJE COMET ZREČE USMERJENI V IZVOZ Elkroj IZ Mozirja je zrasel iz majhne konfekcijske * tovarne, z leti in s pravilnim usmerjanjem pa je postal i močan proizvajalec in predvsem močan izvoznik. Spe- \ cializirali so se za proizvodnjo hlač in ponujajo doma- ' DO ZADNJIH PAMETNIH MEJ čemu in tujemu tržišču zares široko izbiro. ; Lani je bilo, kai' zadeva izvoz, prelomno leto. Izvozili ] Ob večanju izvoza celo zmanjševanje uvoza so okrog 176 tisoč izdelkov, to je enkrat več kot leto ; poprej. Po načrtih za letošnje leto pa naj bi ga spet; Ob zadrževanju ali celo zmanjševa zmogljivosti, so morali vse povečanje nijo na uvozu, a je zanje del suro\' podvojili. Kot pravijo to sicer ne vpliva dobro na doho- ,| nju uvoza je mogoče izvoz povečevati izvoza usmeriti na zahodnoevropsko uvoza potreben. Z njimi bodo dek, saj na tujem tržišču dosegajo precej nižje cene kot i le do neke meje. Prek« nje ni mogoče, tržišče in dežele v razvoju. Letos bodo mestih uvoz nekaterih drugih * doma. Ugodno pa je to, da večino izvozijo v zahodno : še manj pa pametno. V Zreškem Co- na vzhodnoevi-opska tržišča izvozili le nih organizacij. Sicer pa je Conii Nemčijo, to je na konvertibilno področje. Svojih po- : metu se tega zavedajo, tako kot so še 15-20 odstotkov. Bodočnost tako svojimi zmogljivostmi dosegel tisti treb po uvozu nimajo veliko in jih zlahka pokrivajo, so • pravočasno spoznali potrebe, da bi predstavljajo predvsem dežele v raz ven pri proizvodnji izdelkov za pa to stvari, ki so jim za dobro proizvodnjo neophodno čim več uvoženih surovin in repro- voju. S firmo na Malti so že prodrli v da s .sedanjo strojno opremo ne boi potrebne. materialov zamenjali z domačimi, ta nekatere arabske države, a bo treba še goče povečevati proizvodnje, v okj Fizični obseg proizvodnje že od leta 1976 konstantno | ko kot so se .sami odločili za proiz veliko naporov, saj so na teh področjih katere 40 odstotkov izvozijo. Vej raste. Za leto 1982 planirajo že 1.150.000 kosov izdel- i vodnjo nekaterih, ker pač niso našli močno zasidrani zahodnoevropski lahko storili z novo opremo, ki pa" kov. Pri tem skrbno pazijo na kvaliteto in na modne razumevanja drugod. Vsega pa doma proizvajalci. morali uvoziti. ni mogoče narediti ali pa vsaj ne ena Prizadevanja za zmanjševanje uvoza tokove. Poslovni uspešnosti primerni so tudi osebni Zmanjševanje uvoza ima tudi s' kovredno. Ce pa najnujnejšega ni mo segajo v Cometu že vrsto let nazaj. Le dohodki. Tudi ti stalno rastejo. Lani so delavci Elkroja i posledice. Pred dvemi do tiemi'^' goče uvoziti, tudi proizvodnje in ta 1978 so občutili, da ne bodo mogli prejemali povprečno 9.940 dinarjev, v letošnjem letu ; gfede na splošna prizadevanja stre' izvoza ni mogoče še povečevati. pokrivati vseh potreb po uvoženih re- pa planirajo 11.772 dinarjev povprečnega osebnega do za tem, da bi .se vključili v razi' 2e v preteklem letu načrtovanega promaterialih in razmišljati so pričeli o hodka. oblike gospodarskega sodelovali izvoza v Cometu niso dosegli, ker v njihovem nadomeščanju z domačimi. Kolektiv ima torej dobro začrtano pot in jasne cilje ; tujino. Začetki so obetali dobre zadnjem tromesečju ni bil mogoč uvoz Ker ni bilo ustreznega posluha v Jugo ter odločenost, da jih dosežejo. Zato jih tudi bodo. J tate. Ob vseh omejitvah v zadnje^ surovin, ki jih v Jugoslaviji ni ali pa slaviji, so se odločili, da bodo sami T. TAVČAR i su pa dejanskega sodelovanja, k'^ kvalitetno ne ustrezajo. Tako je ostala proizvajali dpločene osnovne surovine ja iz specializirane proizvodnji tudi vrsta kupcev brez blaga in s posle ali jih vsaj oplemenitili z domačo suro V LAŠKEM ENOSTA VNEJŠI medsebojnega dopolnjevanja P'' dicami se morajo otepati letos. Kljub vino, predelano v lastni temeljni orga vodnje, ni mogoče normalno iz^^' NAKUP temu so v prvih treh mesecih letos nizaciji; z impregniranjem steklenih Ker je omogočen le uvoz najnujn^ izvozili za 800 000 dolarjev ali za 25 arr latur pa so uvoz bistveno zmanjša Ponavadi se nakup pohištva zavleče za nekaj mese- j surovin in repromaterialov, ne^° odstotkov več kot v enakem obdobju li. Se bolj bi ga lahko, če bi proizvajalci cev, kajti ob plačilu ga ni mogoče prepeljati domov. V ; izpolnjevati medržavnih pogodb lani. S tem sicer dosegajo letni plan, v Srbiji izdelovali dovolj kvalitetno trgovini Bor Laško na Titovi cesti v Laškem pa je po katerem bi naj izvoz povečali za tkanino, tako pa jo morajo še vedno drugače. Takoj ko pohištvo izbereš, ga lahko tudi od-; Ob vsej tesni prepletenosti rrioi^' okoli 20 odstotkov, a iz izkušenj vedo, dopolnjevati z uvoženo. pelješ. V Boru so se namreč odločili, da bodo kupcem ' uvoza in izvoza so vse možnosti da so poletni meseci pri prodaji sušni. ustregli tako s ponudbo kot z možnostjo takojšnje^ V Cometu so ob povečevanju izvoza že izkoristili. Obeti so le še pr', Lani so izvozili za 2 400 000 dolarjev, oddaje. ' za 10-15 odstotkov letno obdržali uvoz temeljni organizaciji, ki je /a^i^'^ za letos predvidevajo 2 900 000 dolar Takšen način prodaje je uspešen, žal pa je malo« kljub večji proizvodnji na isti ravni začetku tega leta - Strojegradrjl^ jev. To bodo verjetno dosegli, menijo kupcev, ki vedo za to ugodnost. In še to, da je program • oziroma so ga celo zmanjšali. Največji vzdi-ževanje. 2e po pi-vih začetkif"' pa, da povečane obveznosti, torej izvo Bora zelo pester: od pohištva za predsobe in dnevne j padec uvoza je od lani do letos. V v njej ugotavljajo, da se bo za za 3 140 000 dolarjev, kot jih je zave sobe do pohištva za opremo otroških sob ter za j prvem tromesečju lani so' uvozili za uspešno vključila v izvoz ob zal SISEOT, ne bodo dosegli. kmečke sobe. Raznolikost programa se kaže v treh j 625 000 dolarjev repromaterialov, letos nem združevanju de^^ in sred^' V zadnjih letih so večino izvoza preu višinah, dvojni širini in globini elementov, ki ponujajo : le za 470 000 dolarjev. »Pod to vre drugimi delovnimi organizacija g, smerili iz vzhodnoevropskih tržišč na možnost kombiniranja. Prav posebno je pohištvo iz- dnost ne moremo," pravi vodja oddel državi. Zaključene so že prve P^;, zahodna in dežele v razvoju. Tako so Bora primerno za opremo manjših stanovanj. • ka zunanje trgovine Erik Bertoncel. be. izvoz pa bo usmerjen izklju^ do leta 1979 izvozili na vzhodnoevrop Ne morejo, ker kvaliteta domačih su konvertibilna tržišča. FANIKA LAPORNIK. sko tržišče kar 80 odstotkov. Ko so na rovin ni enakovredna uvoženim in ker teh trežiščih zgradili svoje lastne uvajajo nove proizvode, ki sicer ne slo MILENA B. PODRAŽITEV? ledriikov intervju .IZLETNIK« SE OTEPA S TEŽAVAMI »OD KONGRESOV ZKS ^fsta akcij in ukrepov ne bo rešila vseh težav IN ZKJ PRIČAKUJEMO podražitvam, ki so se preko 34% in v oktobru za Vključili smo se v republi .^^tile v začetku k^tošnjega dobrih 9%. 2e v februarju le ško akcijo o ukinitvi neren [^(3, se je prejšnji teden pri- tos se je gorivo ponovno po tabilnih prog, čeprav smo bi VELIKO, MORDA L^ila še 10-odstotna podra- dražilo - tokrat za 7,5%. Ob li deležni kritike na terenu. ' , v avtobusnem potni- upoštevanju še o.stalih izdat To pa je tudi ena nadaljnih PREVEČ?!« prometu. Skupna ugo- kov je to pomenilo poveča akcij, kar pomeni, da bomo ovitev delovnih organizacij nje materialnih stroškov za še enkrat morali temeljito Srečko Vrečko, upokojeni "-tobusnega prometa v Slo- 51%, kar cene v avtobusnem preanalizirati vse na.še linije. VK elektromonter iz Laške ^^^st, da bi bilo po- prometu niso več pokrivale. ga je bil do minule program- Lbno povišati cene stori- Rezervni deli za vzdrževanje Trenutno pospešeno poteka sko-volivne konference ZKS .giri za 20 odstotkov. Repu- voznega parka s.) se podraži jo priprave na republiško ak v laški občini sekretar aktiva skupnost za cene je li za 34 odstotkov, ostale da cijo - ureditev prometa na komunistov delavcev - ne odobrila le 10 odstotno povi-, jatve pa za 29%. Na dohodek slovenskem cestnem križu. Zmanjšali smo tudi obseg posrednih proizvajalcev. V širne cen. v lanskem letu je vplivalo tu •praznih voženj", ki nimajo zapiskih sem našel nekaj ,,Kje so vzroki za povisa- di upoštevanje cestno pro ustreznega finančnega krit njegovih misli na 28. razširje jijf cen v avtobusnem pro- metnega zakona, ki oprede ja. Imamo še nekatere notra ni seji februarja letos, ko je pjftU", smo povprašali Jan ljuje delovni čas voznikov. nje akcije: prerazporejanje govoril, oziroma prenašal ina Cesarja, direktorja tozd Na novo smo morali zaposli voznega osebja, sestava no mišljenja in stališča neposre promet DO Izletnik Celje. ti 30 voznikov, medtem ko se vih del in nalog z boljšim iz dnih proizvajalcev o tem, ka pogoji gospodarjenja so^ obseg dela ni povečal. S koriščanjem delovnega ča.sa. ko gledajo na gospodarske ^ v lanskem letu v sloven predlagano 20% podražitvijo Izdelujemo predlog o dru ukrepe, na stabilizacijo. skem potniškem prometu bi le delno pokrili povišanje gačnem sistemu nagrajeva Četudi je šele okreval po piočno poslabšali. Predvsem \ materialnih stroškov." nja voznega osebja, kjer bi težkem napadu bolezni, je J' dejavnosti avtobusnega i »S kakšnimi ukrepi in ak upoštevali poleg količine tu razumevajoče privolil za raz prevoza in vzdrževanju vozil." cijami boste v tem letu po smo odpravili, kjer je bilo to di kakovost opravljenega de govor v zavesti, da glas ko- Glavni vzroki so v podraži skušali ublažiti nastale te mogoče, del sprevodnikov. la. Mislim pa, da v.se te akcije munistov-delavcev s štirih tvah cene goriva, pomanjka- žave.« Uvedli smo ukrepe na po v denarnem znesku ne bodo problemskih sej v minulih pju rezervnih delov in po "V programu imamo nekaj dročju vzdrževanja, kjer smo predstavljale tolikšne višine, dveh letih zmore prispevati manjkanju deviznih sred akcij, ki bi pripomogle k ra v primerjavi z ostalimi slo da bi v celoti pokrile to te k predkongresnim razpra stev za nakup avto gum. Pri cionalizaciji, vendar menim, venskimi avtobusnimi de žavno situacijo." vam in vzdušju. gorivu smo bili priča dva da vsi ti ukrepi ne bodo za lovnimi organizacijami, do Srečko Vrečko v razgovo kratni podražitvi, v januarju dostovali. 2e v lanskem letu segli dokaj ugodne rezultate. VVE ru ni samo prenašal stališč s sej aktiva, marveč tudi stali spr(!mljavi pesmi, pri spremljavi šča dobrih delavcev - neko- SEMINAR ZA UČITELJE pesmi z inštrumenti ali pri poslu munistov, in hkrati za vsemi šanju glasbe <• Glasbx'ni pouk naj izjavami stoji tudi sam, s bi bila torej tudi igra, kjer se bo svojimi stališči. do učenci sprf)stili, obt-nem pa NT: Kakšna je pogla S. VREČKO: V aktivu smo spoznavali svet glasbe, zlasti pa vitna ocena delavcev se razpravljali o tem. Vzrok je, naučili slovensko ljudsko pesem. danjih razmer? ker večina ve, kako so se že NOVO ZA POUK GLASBE Nekoč je bilo tako, da so otroci S. VREČKO: Skrbi jih pre vse zmenili na ravni vodstva prinesli narodno pesem od doma tirana rast cen, slaba preskr podjetja, občinske skupšči Vse je odvisno od dobrih učiteljev v šolo, danes pa naj bi jo prinaša ba z materialom in socialna ne in služb ter v vodstvih ob li iz šoli> domov. ogroženost nekaterih skupin činskih političnih organiza Glasbeni pouk na osnovnih šo orffovega inštrumf-ntarija za od minarja so dobili dovolj strokov delavcev. Vendar delavci vi cij. lah,še v(>dno nima tist(^ga mosta, krivanje sveta glasbe našim naj nega znanja, informacij in spod Anketa, ki so jo opravili med dijo delno rešitev tudi z od NT: Pravite, da delav ki mu pripada. Zastarela vsebina mlajšim. Tudi gibanje ob glasbi, bud za nadaljnje delo in dovolj udeleženci .seminarja pa kaže na pravo lastnih slabosti. A po ci neradi tvegajo. Ven In metodologija dela iie vzpod kot sestavni del glasbene vzgoje, izhodišč za samoizobraževanje. to, da bi bilo potrebno več takih slovodni delavci marsikje dar napredka brez boja bujata učence k aktivnemu in daje številne možno.sti za pravil Elemente glasbene vzgoje, ki so in podobnih seminarjev. Da pe preveč »jamrajo«, se zgovar- ni. ii,«tvarjalnemu sodelovanju. Pe- no usmerjanje in animiranje zapisani v učnih načrtih, bodo dagoška akademija daje premalo jajo na sistem, v ničemer pa S. VREČKO: Saj to je tisto. lagoški kader ni dovolj usposob- otrok, zato je v tem .seminaiju lahko uspešno in strokovno izpe znanja za vse sodobne učne pri ne spremenijo svojega nači Tako kot je marsikje, je tudi {p za izvajanje obscv.nega in tudi ta del obsegal enakovredno ljali. Ce bo temu tako, potem bo stope k glasbeni vzgoji, ki pa jih na dela! tveganje. Samoupravljanje raznovrstnega učnega programa. obravnavo. Vida Bukovec, peda vsak učenec pri glasbeni vzgoji nov učni načrt (predvideva. Uči NT: Rekli ste, da so de stagnira. Da pa bi zmogli te To so le nekatere ugotovitve, ki goška svetovalka za organizacijo prišel na svoj račun, tudi ti.sti, ki telji so v večini primerov izrazili lavci - komunisti na se žave, je potrebna široka za so jih zbrali na zavodu za šolstvo in razvoj osnovne šole pri Zavo nima razvitega posluha. Svoj pripravljcno.st, da se v tej smeri stankih aktiva zgovor- vestna akcija. Nekaj v tej cb rednih spivmljanjih učnega du za šolstvo v Celju je takole ustvarjalni intei-es bo lahko našel še nadalje izpopolnjujejo. nejši, odprti, na sestan smeri se bo moralo zgoditi, procesa na tem področju. Te ugo ocenila seminar: - Udeleženci se pri gibanju ob glasbi, pri ritmični VVE kih svojih osnovnih or verjamem, da bosta to storila tovitve so spodtjudile reput)liški ganizacij pa molčijo. kongresa. zavtid za šolstvo, da je s pomočjo S. VREČKO: Predvsem za NT: Kaj naj bi bilo ne raioda za šolstvo iz Celja organi DRUŽBENA PREHRANA V OBČINI ŠENTJUR to, ker imajo na sestankih izbežno? ziral 125-urni seminar za razre- OO ZK preveč vplivno bese S. VREČKO: Dosledna tim; učitelje, ki poučujejo tudi do vodilni, ker delavci pač zaostritev odgovornosti, več glasbeno vzgojo v nižjih razre ne tvegajo zamere in se boji partijnosti. Moralne norme dih. jo ukrepov, ki bi jim bili v so preohlapne. Takole bi re V prostorih Delavske univerze MALICA PAČ NI KOSILO škodo.'.. kel, da je res marsikaj člove ^'Celju in s pomočjo petih glas- NT: ...Je to res pro ško, komunisti pa smo se na l^nih pedagoginj je pet sobot za Stalna skrb sindikatov blem? Je takšna mašče menili svet spremeniti. Sla poredoma potekal seminar, kate- Pri Občinskem sindikalnem ima zdaj za področje družbene organizirati prevoza toplega valnost mogoča, ali go bo skrbimo za svoj dober f«ga se je udeležilo 90 razrednih svetu Šentjur, kjer stalno prehrane zaposlenih v Šentjur obroka do kraja aaposlitve. Ven vorite na pamet? ugled. Prekrški nič več ne učiteljev iz celjskih osnovnih šol spremljajo področje družbene ju in izven njega, pomembno dar pa pri OSS Šentjur vodijo S. VREČKO: Ne povsod, a štejejo, kazni ni, ne za male, 'niz drugih šol tega območja. prehrane med zaposlenimi v ob vlogo. akcijo tudi v tej smeri, tako da bi marsikje je tako. Veliko je ne velike prestopke. V.sebina seminarja je obsegala čini, teh pa je okrog ,"5000, so s l.anskok^tna akcija, ki so jo do konca tega srednjeročnega načinov, ko vodilni dajejo NT: Je razkorak med ''čno snov od 1. do 4. razreda podatki zadovoljni, saj se je v opravili pri Občinskem sindikal obdobja dobili še boljši odstotek čutiti, kako ti lahko vse dajo komunisti po položaju osnovne šole. kjer je tudi največ zadnjem času marsikaj prema nem .svetu, je dala ugodne rezul na področju urejenosti družbene in vse vzamejo. pereč. Kaj pa med delav namenjenih glasbeni vzgoji, knilo na bolje. To še posebej ve tate, saj je bilo iz njih razvidno, prehrane. NT: Veliko polagate na ci samimi? ^'citelji so spoznali številne mož« lja za zadnja tri leta. Tedaj je bil da ima v občini 8,5% zaposlenih Kvantitativni podatki so torej, besedo odgovornost. Ka S. VREČKO: Poslovodnim "osti za uporabo flavte, kitare ter v Šentjurju zgrajen mptel, ki urejeno družbeno prehrano in to lahko bi rekli, zelo dobri. ko jo razlagate? družbeno razmišljujoč dela v lastnih obratih družbene pre S. VREČKO: Dobesedno! vec za strojem ni vselej všeč, Skupaj z inšpekcijskimi služ hrane. Kljub vsemu pa je bilo še Kot odgovornost, vsak do v oči pa bode tudi slabim in bami je bil opravljen pregled po vedno veliko tistih, ki so preje svojih zadolžitev in nalog - družbeno pasivnim delav gojev in neoporečnosti kuhinj, mali bone, kljub temu, da bi lah in tudi zaradi razhke v do cem, če se ne ogrevajo za nji IN ZVEZDICA kjer so marsikje še naleteli na ko prejemali topli obrok v obratu hodku! Prenašanje direktiv hove social-demagoške za probleme in neustrezne higien družbene prehrane. Tem izje od zgoraj navzdol ustvarja hteve. Najbolj tvegan pa je mam so v Šentjurju namenili ske pogoje, ki pa so jih po obisku razkorak, da vodilni mislijo, ^ Črno piko si prav gotovo zaslužijo nekateri usluž videz, ko da so za vse krivi precej pozornosti in že v lanskem inšpektorjev v posameznih de da delavci soglašajo, če mol benci v upravni zgradbi Elektro Celje. V ponedeljek, delavci ob stroju, ki besed letu radikalno zmanjšali števik) lovnih organizacijah odstranili. čijo. V resnici veliko vedo in 22. tega meseca namreč ni bilo od 10. do 10.30 ure v nimajo več komu prenašati soglasij, ki so jih izdali za prido- razmišljajo. Ce je pri tem kaj pisarni kjer izdajajo elektroenergetska soglasja no Gledt; kvalitete toplih obrokov naprej. Govorjenja je preveč bi\'anje bonov. izkrivljenega, je krivo, da so bene uslužbenke, čeprav na vratih piše, da so takrat ni slišati s strani delavcev nobe in premalo se primejo tistih, slabo informirani. Uradne ure. Edini uslužbenec, ki je bil v kakih 10 nih pripomb. Kvaliteto prehrane ki imajo nalogo, da zadeve Za manjše delovne enote v ob pisarnah je povedal, da so ostali na kavi. Tudi tajnici večkrat ocenjujejo osnovne orga izpeljejo. NT: Rekli ste, da od čini in za področje družbenih de Podjetja, ki je prišla v svojo pisarno ob 10.38 se je zdelo nizacije sindikatov. Določene te NT: Vešči ste politič kongresov ZKJ in ZKS javnosti, ki še do pred treh let Povsem razumljivo, da po malici popijejo še kavo. Ce žave pa vendarle nastajajo, toda nega izražanja. Ste obi delavci veliko pričaku niso imeli možnosti za urejeno ^udi ne upoštevamo tega, da so bile vse pisarne odkle- bolj v miselnosti nekaterih, ki so skovali tečaje, partijske jejo, morda celo preveč. družbeno prehrano, so se dome '^jt^ne in bi lahko iz njih vsakdo odnesel marsikaj, je zaradi hitrega tempa življenja v šole? Komentirajte ta stavek? nili z motelom, od koder precej Povsem nerazumljivo, da si v Elektru Celje nekateri bistvu nehote spremenili te tople S. VREČKO: Sem. Dve ve S. VREČKO: VeUko delav obrokov raz\-oziio na teren. Podaljšajo malico za pol ure in več. Kot je bilo opaziti obroke v kosila in so c«51o prepi-i- černi politični šoli... ci res pričakujemo. Preveč, 'Minuli ponedeljek, pa je to pri njih vsakodnevna Kakoi- v tem času ocerTjujejo čani, da morajo biti po kalorijah NT: In ste ostali dela če pričakujemo rešitve čez Praksa. pri Občinskem sindikalnem sve in količini enaki kosilu in če je vec? Vam niso ponujali noč in vse hkrati. Pričakuje tu Šentjur, ima 90% vseh zapo obrok malo bolj skromen, ljudje pisarne? mo nekaj tako odmevnega, . Opravičujemo se krajevni skupnosti Dolgo polje, ker slenih, ne oziraje se na področje že negodujejo. To je tudi ena od S. VREČKO: So. Vendar kot je bil znamenit Titov go tiskarski škrat v prejšnji številki po krivem obdolžil dela, zagotovljeno družbeno pre nalog sindikata, ki .s(> je bo moral mislim, da naj bo merilo za vor v Splitu, h kateremu smo l^jihovo kandidacijsko konferenco za nesklepčno. V hrano. Kaj pa ostalih 10%? Vsaj lotiti čimprej. Več problemov s delovno mesto strokovna se leta vračah, žal tudi pre bistvu je šlo le za nekatera manjkajoča imena za vodje polovi(ra le-teh prejema še \'edno k\'aliteto prehrani'ji- bilo v mote usposobljenost in izobra malo v akciji in dejanjih. De Posameznih delegacij - konferenca pa je bila sklepčna. nadomestne bone, vendar -le na lu Merx, kjer je bilo pred.vsem \- zba ... Premalo pa je med de lavci se morda res ne znamo podlagi zdravniškega spnč(>vala. lanski-m letu veliko pritožb m lavci za strojem takih, ki bi pikolovsko izražati, zato v Ostane torej le še majhen odsto pripomb s strani koristnikov. imeli kaj več političnega zna zahtevah po več odgovorno Zvezdico namenjamo to pot Sportno-rekreacij- tek tistih, ki dejansko nimajo Pred dnevi pa so se domenili, da nja. sti in redu naj komu ne zve ^•^emu centru Golovec. 2e zelo dolgo v Celju in še možnosti, da bi dobivali topli bodo u.stanovili poseben svet. ki NT: Bili ste član druž ni, da bi odstopali od samo Posebej v dvorani Golovec ni bilo tako veliko najrazlič- obrok, niti da t)i ga kupo\ali \- ha usklajeval jedilniki-, koristni- benopolitičnega zbora upravljanja, široke demokra '|*-'jših, pestrih, zabav^nih in dobrih prireditev, kot se to kakšnem gostišču. V tem prime ki prehrane pa bodo za teden dni občinske skupščine. Če tičnosti in bili pripravljeni "^^gaja letos. Dvorana je praktično nenehno zasedena, ru gi-e za zaposlene v manjših \- napri>j dobi\ali te jedilnike, kai- mu pripisujete dejstvo, popuščati težnjam po kon ^•f^ireditve pa se kar vrstijo. In četudi pri kateri za- krajih in inajhnih obratih, oziro bo nedvomno prispevalo k obo da so delegati iz združe centraciji oblasti in odloča '^'^.'"ipa v izvedbi, smo vseeno lahko veseli, kajti sled- ma enotah, kjei- zaradi d\eh ali jestranskemu zadovoljst\-u. nega dela premalo aktiv nja. vliii£se tudi v Celju nenehno kaj dogaja. y treh zaposlenih ni ekonomično MATEJA POD JED ni in učinkoviti? JURE KRASOVEC MOZIRJE HAZARD NA OBISKU V LAŠKI V BESEDI IN SLIKI OBČINI
V občini Laško znajo V REUTLINGENU SMO PRAZNOVALI prisluhniti okusu in po SPOMINSKA SOBA NOB trebam mladine. Za pope stritev vsakdanjika Urejena je stalna razstava o borbi za svobodo osnovnošolske mladini so se pri občinski zvezi Nekdanja pevska soba v osvobodilnega boja v krajih obdobje 1944. leta in tako tu prijateljev mladine Laško zgornjem nadstropju pre ob gornjem toku Savinje in di nastanek šolstva (jeseni odločili, organizirati za- urejenega kulturnega doma ob Dreti. Spominska soba tega leta je 15 partizanskih bavnoglasbene koncerte. v Mozirju je dobila stalnega NOB je postala nova učilni* šol objokovalo 1347 otrok), Najprej so vprašali obiskovalca. V njej sta ob ca, še po.sebej za mlade ljudi, razgibano kulturno življenje, osnovnošolce, kaj in koga činska kulturna skupnost čeprav je res, da jo zdaj v prve svobodne volitve, delo želijo poslušati, nato pa, in Arhiv kulturne dediščine največjem številu obiskujejo vojaških šol, partizansko na podlagi ankete, pova po zaslugi vestne roke Alek starejši krajani, ki na mno zdravstvo, tiskarne itd. Opi bili priljubljeni ansambel sandra Videčnika uredila gih fotografijah in drugih do sani in drugače dokumenti Hazard, ki je ponudbo z stalno spominsko sobo, ki kumentih iščejo tudi sebe, rani so boji partizanskih veseljem sprejel. govori o boju Gornje Sa oziroma obujajo spomine na enot na tem območju, delo Tako bodo laški osnov vinjske doline in njenih lju tiste težke in Jepe čase, še IV. operativne cone, še pose nošolci v teh dneh obi di za svobodo. posebej na jesenske dni bej Slandrove in nekaterih skovali koncerte: danes Misel o ureditvi stalne raz 1944. leta, ko je bila dolina drugih brigad itd. In potem ob 19.30 uri v domu Svo stave o borbi za svobodo se osvobojena. požgane vasi in še in še, prav bode v Radečah, ko bo je porodila že lani septem tako osvoboditev. Skratka, predstava za vse Radeča- bra, ko je bila v razstavnem V sobi je urejenih šestnajst spominska soba, ki bi jo mo ne in okoličane, jutri ob pro.storu kulturnega doma vitrin in panovjev, ki s foto ral videti sleherni človek v pol devetih dopoldne, odprta priložnostna razsta grafijami, plakati, brošurami Gornji Savinjski dolini. prav tako v radeškem do va. Ideja je zdaj uresničena, in drugimi dokumenti govo mu Svobode in ob 11. uri čeprav je v novi sobi prema rijo o času pred izbruhom Za ogled je soba odprta na osnovni šoli Marjana lo prostora za vse, kar bi lah druge svetovne vojne, o pri vsak torek med 15. in 18. uro, Nemca Radeče. Ob 15. uri ko razstavili. Toda, ne glede pravah na oborožen odpor in lahko pa tudi za skupine in se bo Hazard predstavil na to je spominska soba seveda na vse posledice, ki druge po posebnem naročilu osnovnošolcem na osnov NOB izreden uspeh in velik jih je prinesel s seboj nemški na telefonsko številko 831- Čeprav smo malce pozno prejeli pismo iz Reutlingei ni šoli v Rimskih Topli prispevek k spoznavanju na okupator. Kot rečeno, je zla 609. ga vseeno objavljamo v zadoščenje našim delavcem cah, zvečer pa bo koncert stanka in razvoja narodno sti lepo prikazano jesensko M.BOZiC tujini in za njihov trud pri organizaciji proslave. v domu Dušana Poženela V svečano okrašeni dvorani se je zbralo preko tri; v Laškem. Pričel se bo ob Slovencev, da slavnostno počaste 8. marec, dan žena. 19.30 uri. M. AGRE2 SKUPŠČINA AMD ŠLANDER " Pester spored je pripravila slovenska dopolnilna šola SKUD Triglav Reutlingen. SAMOSTOJNI Predsednik SKUD Triglav Marjan Švajger je otvo KONCERT proslavo ter pozdravil domače in tuje goste, zastopm jugoslovanskega predstavništva v Stuttgartu konzula S »KLADIVO, KONJ IN neta Deisingerja, meščane Reutlingena, ki so tokrat ( VODA« ŠPORT, PROMETNA VZGOJA brodošli naši gostje in prijatelji. V slavnostnem govoru opisal vlogo naših mater in žena v borbi za osvoboditi Po dveh letih in več ter njihove zasluge ob obnavljanju naše domovine, ter skupnega dela je ansam Za predsednika so izvolili inž. Dušana Roša pohvalno spodbujal, da še vedno vzorno stoje na (5( bel Kladivo, konj in vo borbe za enakopravnost žena vsega sveta. da prišel do samostojne Člani AMD Slander v Ce športne komisije. V dru.štvu pomembno poslanstvo na ga koncerta, ki bo jutri ob lju, zbrani na 24. skupščini je bilo lani organiziranih de področju, kjer deluje AMD Mnogo potrpljenja in truda je stalo udeležence sporei 19. uri v Narodnem domu društva so pregledali in vet prireditev in tekmovanj Slander, tudi komisija za preden je bil ves program tako dobro naučen, da so v Celju. Prireja ga center ocenili delo v drušlvu za na področju avto moto špor preventivo in šolstvo. To pa odru pokazali pravo umetnost in igralski talent. Otroci za klubsko dejavnost pri preteklo leto. Jubilejno le ta. Njihovi tekmovalci so so predvsem pri vzgoji in pre recitirali, zapeli nekaj narodnih in borbenih pesmi. OK ZSMS Celje in bo to, lani so slavili 35. obletni delovali na preko 40 tekmo ventivnih akcijah vzgoje v Igrice so bile zelo skrbno pripravljene v režiji Hele prav gotovo dobrodošla co obstoja dru.štva, so pro vanjih po vsej državi in v tu prometu. Izvedli so 94 pre Deisinger. Paula Falamič je pripravila plesne skupine in težko pričakovana pri slavili predvsem delovno. jini. Tu so osvojili vrsto od ventivnih akcij s preko tisoč- Mladina v narodnih nošah nam je prinesla na o( reditev ne samo za člane Vendar je potrebno pouda ličnih uvrstitev. V svojih sto urami. Komisija je tesno toliko srčnosti, da smo se dobri dve uri sporeda poču ansambla, ampak pred riti, da so bile vse zastavlje vrstah imajo republiškega in sodelovala tudi z vsemi SPV kot doma. vsem za ljubitelje njihove ne akcije po posameznih ko državnega prvaka za leto na področju celjske regije, Svoji med svojimi, le malokatero oko je ostalo suho glasbe. misijah tudi uspešno izvr 1981. v kartingu v razredu razen v občini Žalec. Aktiv času, ko se naši narodni običaji vedno na novo obujajc to daleč izven naših meja. VLADO KODEl MP šene. nacional 90 ccm Jožeta Me- no so spremljali in sodelova Največ dela so imeli člani sarca, Aleš Pepel je v mla li pri pripravi določil novega USPEŠNI NOGOMETAŠI NA LJUBEČNI Pred nedavnim so se sestali na svojem rednem občne zboru člani športnega društva Opekar. Svoje dosedai SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO delo šo ocenili kot zadovoljivo, kar posebej velja za nos Komisija za podelitev Priznanja občine metaše, ki so v pretekli sezoni v medobčinski rekreaciji Laško - 2. julij ligi zasedli prvo mesto. Moštvo atletov društva pa je pi tako med boljšimi na celjskem območju. Ves čas pa tare problem zaradi pomanjkanja ustreznega prostora RAZPISUJE tudi denarja bi radi imeli več. Letos praznuje društvo na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi predsednika društva so ponovno izvolili Vilija Sumra »Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik M občine Laško, št, 1-1/75)
za leto 1982 DESET PRIZNANJ
Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izre NESPOŠTOVANJE zakona o prometni varnosti dne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodar dinski vrsti osvojil drugo na cestah v republiki. skega in družbenega razvoja občine, dosežene v dalj mesto v republiki in prvo v Iz poročila dosedanjega ODLOKA šem časovnem obdobju. državi v razredu A-100 ccm, seveda je še tu vrsta drugih predsednika Vladimirja Ve- Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine ob odličnih tekmovalcev: Prek, bra je razvidno, da je v AMD V celjskem občinskem odloku so po sprejemu čanov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, Bitenc, Volf, brata Krajnc in Slander včlanjenih okoli zakona o pravnem položaju verskih skupnosti na temeljne organizacije združenega dela, delovne drugi, ki so skupaj pripomo osem tisoč članov, kar je 95 tančno zapisali tudi potek pogrebnega obreda, to je skupnosti, družbenopolitične organizacije, samou gli s svojimi dobrimi uvrsti odstotkov od predvidenega zadnjega slovesa od pokojnika. V tem dokumentu pravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druž tvami, da je v končni razvr plana o včlanjevanju. V na ni šlo le za vprašanje, kako najbolj primerno, etično bene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež na stitvi zasedlo AMD Slander slednjem mandatnem ob in skladno s pokojnikovo željo pripraviti zadnje območju občine. kot ekipa odlično drugo me dobju bo komisija za član slovo glede na njegovo filozofsko prepričanje, mar sto v republiki in državi. stvo posvečala še večjo skrb več tudi sicer širše določili odgovornost za ureditev Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in organi Lani so si začrtali nalogo, pri včlanjevanju novih čla zadnjega slovesa. Po tem odloku in dogovoru imajo zacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na da zgradijo in uredijo lastno nov, predvsem mladih v šo pri izvedbi pogrebov točno določeno odgovornost območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvijanje moto cross progo v Lember- lah. Tako bodo pripravili tu tudi krajevne skupnosti. Na eni strani gre seveda za bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in gu pri Mestinju. Tu so v sep di program dela za šole, če spoštovanje do želje pokojnikove družine, po drugi narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medobčinske tembru že organizirali prvo prav je to nalogo prevzela strani pa gre za to, kako se od pokojnika poslovi ga sodelovanja na gospodarskem in družbenem po pozivno dirko, ki je v sploš AMZ Slovenije na pobudo širša družbena skupnost. Zlasti ožje krajevno oko dročju. no zadovoljstvo vseh lepo AMD Slander. S Tehniškim lje, v katerem je občan - pokojnik živel. uspela. Pri moto crossu je šolskim centrom v Celju se Zadnje slovo od občana je potemtakem osebna, Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine njihov član Gorazd Sovič v dogovarjajo o ustanovitvi občutljiva, intimna in hkrati družbena pozornost do Laško. končnem seštevku osvojil v posebne temeljne enote človeka, ki je prispeval svoj delež skupnosti. Ker je republiki drugo mesto v ra društva na šoli. tako, toliko bolj čudijo dokaj pogosti primeri, da v • Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2. julij, zredu motorjev do 125 ccm. Na skupščini so sprejeli celjskih krajevnih skupnostih ne spoštujejo odloka lahko podajo temeljne organizacije združenega dela, Delovni so bili tudi motori med drugimi tudi sklep, ki in dogovora o izvedbi zadnjega slovesa od občana- delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sti, ki so organizirali že tradi so ga predlagali motoristi o Predvsem se zatika pri govorih, pa tudi pri izkazo družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti, cionalno srečanje motori prostovoljnih akcijah članov vanju drugih pozornosti pokojnikovi družini. Se samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. stov. društva na področju krvoda več. Nekateri pogrebi kažejo na prav očitno social V avto rallyu .so njihovi jalstva. Saj je potreba po krvi no in drugo razlikovanje. Najslabše je pri ostarelih Predlog mora biti primerno obrazložen. člani sodelovali na avto ral- v bolnišnicah največja ravno in osamljenih oziroma pri ljudeh, ki v zadnjih letih lyih »Štajerska«, kjer so kot pri prometnih nesrečah. niso živeli dovolj povezano z okoljem. Ne glede na Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja posamezniki in ekipa osvoji Za naslednje mandatno to, pa bi vendarle morah z več etičnega posluha 1982. li zavidljiva mesta. V okviru obdobje so izvolili za pred pristopiti k organizaciji zadnjega slovesa tudi v teh športne komisije delujejo tu sednika ing. Dušana Roša. primerih. Zdaj se dogaja, da verske skupnosti v Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna di športni sodniki, ki so lani Najzaslužnejšim članom celjski občini zelo odgovorno izvajajo odlok o P"' vala. sodelovali na številnih prire društva so za uspešno delo v grebnem obredu in spoštujejo njegova določila- Prav bi bilo, da bi enako ravnali tudi v tistih krajev Predloge je treba poslati na naslov: ditvah in tekmovanjih, kjer društvu v preteklem obdob so skrbeli, da so se ta nemo ju podelili zlate, srebrne in nih skupnostih, kjer se jim še zmeraj dogaja, da Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev priz teno in pravilno odvijala. Te bronaste plakete in pismena pozabljajo na svoj del nalog pri izvedbi zadnjega nanj občine Laško - 2. julij. mu v dokaz je zvezno prizna priznaj a AMD Slander. Na slovesa od občana. Kajti - v etičnem odnosu do nje društvu AMD Slander, predlog AMD Slander je pre mrtvih se tudi kaže, kakšni so družbeni odnosi meO Številka: 17-3/82 kot najboljši organizator tek jelo 55 članov iz celjske regi živimi. Laško, dne 15. marca 1982 KOMISIJA movanj v letu 1981. v državi. je plakete vzornega voznika. V,lanskem letu je opravila F. GABER TUDI OTROCI Z MOTNJAMI SO NAŠI! MOJA PUNČKA NE BO NIKOLI ODRASLA Preusmeritve v izobraževanju In varstvu otrok z motnjami v Celju in celjskem območju
Glavni naslov našega razvoj v tej stroki pa je po v Celju dva razvojna od ljito. Tako v spremembi samoupravni spnjrazum kor žival. Čeprav je brez zapisa je pravzaprav na kazal, da je bilo tu še mar delka v vzgojno varstve namembnosti kot tudi samoupravne interesne uma, čeprav ne more go slov knjige, ki jo je z bo sikaj nedoročenega. Tudi nem zavodu Anice Cerne- vsebini. skupno.sti po.sameznih voriti ali se kako drugače lestno materinsko občut čas je tu opravil svoje. jeve. Tu se prvih veščin Prvi zametek delavnic občin, od koder bodo sporazumeti z bližnjim, ljivostjo napisala svetov Zmenili smo .se, da »po navadijo otroci s težjimi pod po.sebnimi pogoji je otroci na d(,'lu in v var je vendar še zmeraj člo no znana pisateljica in No sebnih šol" in »posebnih duševnimi in gibalnimi bil pri Centru za rehabili stvu. Investicija bo stala vek in sodi v človeško belova nagrajenka Pearl otrok« ne bo več, ker jih motnjami. tacijo invalidov v Celju, petnaj.st milijonov in kot družino - v družbo. Buckova, mati nikoli bomo več vključevali med Preusmeritev v organiza nekako pred tremi leti. V smo že zapisali, denar bo Čeprav ti ljudje ne bodo odrasle hčerke, motene v o.stale otroke. Stavbe, ki ciji se je v Dobrni torej že kletni, majhni sobici se je pritekal iz območja. nikoli poznali nesreč in duševnem razvoju. Ne so bile v ta namen zgraje pričela, potrebe pa so ve gnetlo 16 varovancem, vo Prispevek celjske obči želja, jih ne smemo izgu najdemo lepših besed za ne niso odveč, potrebno dno večje. Ce prištejemo dila pa .sta jih dva pedago ne in to v višini petih mili biti izpred oči. Nikoli ne uvod k tej izredno subtilni bo razviti in uvesti celotni še območje, kar je edino ga. Ko pa se je sprostil jonov je vključen v tretji bodo spoznali bojev in po in občutljivi problematiki sistem izobraževanja in pravilno, da se ta proble prostor v osnovni šoli občinski samoprispevek. raza, pa tudi bridkost jih kot so prišle izpod njene vzgoje ter varstva otrok, matika enotno obravnava, Ivanke Uranjekove so se Verjetno ne bo starša, če ne bo nikoli zadela. Nič ga peresa, prežetega z bo »ki ne bodo nikoli (Odra se bo število srednje mo delavnice preselile tja in tudi ima zdravega (jtroka, takega ne zahtevamo od lečino in tudi jasno pred sli« (srednje moteni v du tenih otrok dvignilo od se zdaj zavzemajo dva lepa da ne bi v tem primeru njih, česar ne bi zmogli. stavo o tem, da svojemu ševnem in telesnem raz danjih 40 v eni generaciji sončna prost(jra, kjer .se glasoval za take human Deležni pa so lahko ve.si'- otroku ne more prav nič voju). na 60 do 70 otrok. Na tako vsak dan zbere 23 varo- namen. Predračun za Ija, ki jim ga nudimo. pomagati. Le najti mu Evropski normativi ka število so v zavodu v Do vnacev, ki so razdeljeni v adaptacijo doma na Go Vsi ljudje so v svoji člo ustrezno mesto, kjer bo žejo, da je v eni generaciji brni tudi pripravljeni. dve skupini. V jeseni bo lovcu je že napravljen. večnosti enakopravni in dostojno živel, se gibal, takih otrok 2,5 odstotkov. Otroci pa, ki končajo de do tema dvema dodali še V prehodnem obdobju imajo vsi i.ste človeške delal in na srečo nikoli Ce to skušamo v številkah lovno usposabljanje v Do tretjo. Tu varovanci delajo pa bodo delavnice pod po pravice. Nikogar ni mogo spoznal, da ni odrasel. ovrednotiti v Celju, dobi brni in nekako dopolnijo tapiserije, izdelke iz se- sebnimi pogoji še vedrro v če obravnavat! z viška, z mo naslednje rezultate: V 17 let se ne morejo zapo menk in sestavljajo različ osnovni šoli Ivanke Ura manj pravicami, kakor MOJA PUNČKA NE Celju je v eni generaciji sliti ali se nadalje uspo ne izdelke v dogovoru z njekove. Pri isti šoli .se na gredo človeškemu bitju, 900 otrok, od teh jih je 2,5 sabljati. Ti otroci so zaradi delovnimi organizacijami BO NIKOLI črtuje tudi prizidek v veli kakor gredo komur si že odstotkov z motnjami v svoje nesamostojnosti ali privatniki. Moramo ta kosti 303 m- za dodatne bodi drugemu, in vsakdo ODRASLA duševnem in telesnem izredno velika, prevelika koj zapisati, da bi bilo lah prostore doma, v katerega mora dobiti na svetu svoj razvoju. Kot vemo, se ti obremenitev za starše, saj ko tega sodelovanja veli »Dolgo sem premišlje se bodo preselih učenci iz prostorček na soncu in delijo v tri skupine: v lažje vala, ali naj napišem to sedanjega doma na Go svojo varnost. Človek je prizadete šoLske otroke zgodbo. Ker je resnična, lovcu. Tudi za to gradnjo ne glede na pamet lahko (teh je od 2,5 odstotkov 75 jo je težko povedati. Več imajo že načrte in lokacij dobra osebnost. Tudi um odstotkov), v srednje pri stvari pa mi je pripomo sko dokumentacijo. sko manj bleščeč držav zadete otroke, ki pridejo v glo, da sem se davi, potem ljan je lahko dober dr delavnice pod posebnimi ko sem se kakšno uro žavljan, lahko celo boljši pogoji (teh je od 2,5 od sprehajala po zimskem VELIKO JIH ŠE kakor še tako umsko ra stotkov 20 odstotkov) in v gozdu, nazadnje le odloči ČAKA NA zvit otrok brez značaj težje prizadete otroke, ki la; sprevidela sem, da je skih kvalitet. spadajo le v domove, teh DRUŽBENO POMOČ prišel čas, ko je treba pa je 5 odstotkov. spregovoriti. Deloma so Vse do zdaj je bilo govo BALZAM ZA STARŠE me k temu nagnila števil ra le o otrocih, majhnih in In končno so tu še star- na pisma, ki sem jih vsa ta »velikih«. Kaj pa načrtuje šil Tisti, ki so najbolj bole leta dobivala od staršev z mo za ostarele, srednje ali ORGANIZACIJSKE če prizadeti, ker se najbolj otroki, kakor je moj. V težje prizadete osebe? Tu zavedajo za kaj je prikraj njih so me spraševali kaj SREMEMBE ŽE PO so v tej dejavnosti in v šan njihov otrok, ki je zao naj naredijo. V svojem od LEtU 1980 tem srednjeročnem ob stal v razvoju. govoru pa jim moram po dobju na celjskem ob Število šolskih otrok z Kakšne odgovornosti vedati samo, kaj sem jaz močju žal, še bele lise. Po motnjami v telesnem in pa še ostanejo staršem, ko naredila. Dve stvari bi ra javlja ^ tudi več teorij. duševnem razvoju pa se je otrok na varnem v no di zvedeli od mene: pr\'ič, Zgraditi zanje nove domo zadnja leta v Sloveniji in vem domu? Ni jih malol kaj naj storijo za svoje ve ali pa jih vključiti med med drugim tudi na celj Otroku so starši še zme otroke, in drugič, kako naj zdrave ter ustrezno poskr skem območju zelo spre raj ravno tako potrebni prenašajo nesrečo, ker beti zanje. Bolj humano bi minja. K temu so pripo kakor prej. Morajo ga re iniajo takega otroka. to v.sekakor bilo, pa veliko mogle materialne, kultur težje izvedljivo. Saj se po dno obiskovati in kolikor Na prvo vprašanje znam ne in socialne razmere, v blokih še zdravi ne pozna se da pogosto. Naj nikar odgovoriti, drugo pa je katerih otroci Žive in se jo med sabo, kako bi le ne mislijo, da se otroci te pretežko, zakaj vsakdo se tudi šolajo. V Združenih poskrbeli za ženico, ki živi ga ne zavedajo. Doma bo niora sam naučiti, kako osnovnih šolah, v tozdu sama, pa potrebuje var-' do skupaj lahko vsak vi naj prenaša nepopravljivo osnovna šola Ivanke Ura- stvo, pomoč. Veliko, veli- i kend. nesrečo. Pa ni zadosti, da njekove v Celju so imeli ko nedorečenega je še naj Rekli smo, da utegne bi jo človek samo prenaša. leta 1976 vpisanih 274 šol- tej stvari, pa vendar mora-l ti staršem v tolažbo, če se Trpljenje utegne pognati sih otrok, letos le 180. To To je mednarodni znak za otroke z motnjami v dušev jo biti naša razmišljanja; zavedajo, da njihovi otroci v njem skeleče in grenke pomeni-konkretno za Ce nem in telesnem razvoju. Tega so napravili iz semenk usmerjena tudi v starost, 5 niso brez koristi, temveč korenine, ki rode strupe lje: od 900 otrok je v eni varovanci delavnic pod posebnimi pogoji v Celju. ljudi, ki z leti nič ne prido da je njihovo življenje pa ne in trpke sadove in še generaciji laZje motenih bijo, kvečjemu so še v naj je še toliko prikrajša drugim uničijo življenje. le 16, otrok, srednje mote morajo za 15, 20, 25, 30 let ko več, a žal, je še premalo večje breme ožji družini i no, po svoje veliko vredno Trpljenje je šele zače nih štiri do pet otrok in ne ljudi še naprej starši sa razumevanja. Morda tudi in tudi okolici. Težje mo-5 za ves človeški rod. Ravno tek... eden težje prizadeti otrok. mi skrbeti kot za otroke. dogovarjanja, ki bo verjet tene starostnike že strpa toliko se lahko naučijo iz Opažamo pa še en zani Ce bi ostali doma pa bi no veliko bolj zaživelo, ko mo v zavode, ki jih tudi žalosti in veselja, ravno to OTROCI, KI NIKOLI miv podatek. Z razvojem bili staršhše bolj obreme se bodo delavnice preseli primanjkuje in tudi niso liko iz bolezni kakor iz NE DORASTEJO medicine se povečuje šte njeni, »otroci« pa večkrat le v sedanji Dom na Go ustrezno urejeni. Največ zdravja, ravno toliko iz vilo srednje motenih sami doma brez Varstva in lovcu. To je druga velika krat so to opusteli grado fjomianjkljivosti kakor iz Da, začetek nekega pre- otrok. primernega dela. organizacijska spremem vi, novi »grajski prebival prednosti - lahko še celo 'jujenja tudi pri nas in si- Glede na gornje ugoto ba, ki se načrtuje v sred ci« pa nič kaj ne sodijo več. Človeški duh ni do ^'lir na področju, skrbi za vitve smo v Celju' in celj njeročnem obdobju in naj vanje. Tudi nove moderne segel svojih vrhov iz izo srednje motene otroke za skem območju začeli z or DELAVNICE POD bi bila končana do leta stavbe so lahko pravi ge bilja, temveč najvčkrat katere ni bilo dovolj po ganizacijskimi spremem 1985. V te delavnice naj bi to, če jim ne vdihnemo iz pomanjkanja. skrbljeno. Kljub posa bami že leta 1980, ko smo POSEBNIMI POGOJI prišli otroci neposredno primernega vzdušja in ne Upanje prinaša tolažbo. meznim glasovom, ki so sedanji Dom Miha Pintar- Ne vemo, če bo to ime po delovnem usposablja osmislimo varovančevo Stvari, ki so bile v prete ^pozarjali na perečo pro- ja v Dobrni, kjer so se šo za dejavnosti, ki se odvija nju iz Dobrne, torej sred življenje. klosti narejene iz nuje, se '^lematiko otrok z motnja- lali otroci z lažjim progra jo v delavnicah sploh še nje moteni otroci v tele Ne smemo pozabiti, da lahko v prihodnosti spre '^i v duševnem in tele mom, preusmeril v ob ostalo, kajti delavnice ni snem in duševnem raz »otroci, ki nikoli ne dora- mene. Vsekakor na bolje. snem razvoju takoj po voj- močni zavod za srednje so samo delovno področ voju. Vsi tisti, katerim je .stejo«, so ljudje in trpijo To je želja, ki navdaja vse smo morali poskrbeti motene otoke v starosti je, ampak tudi varstvo za drugam pot zaprta. Delav kakor drugi ljudje; sicer tiste, ki so si zamislili or ^^jprej za zdrave otroke. od petega do petnajstega o.sebe od .sedemnajstih do nice bi bile območne, in- tega ne povedo, pa jim gre ganizacijske spremembe ^ zadnjem desetletju pa je leta. Cez dve ali tri leta bo trideset let. Pa za poime ternatskega tipa za petde prav tako do srca. Človek v varstvu, šolanju, vzgoji '^'lo na tem področju tudi ta zavod že v celoti preu novanje je še dovolj časa set varovancev v interna je v vsakem primeru nad in zaposlitvi »večnih ^^liko narejenega. Skoraj smerjen. za razmislek, važno je le, tu ter za dvajset vozačev iz živaljo. Na to ne smemo otrok«. Kvišku glavo in le ^saka občina je zgradila Za predšolske motene da se tega perečega pro območja. Za vso to preu nikoli, nikoli pozabiti. tako po svoji poti naprej. "posebne šole«, sedanji otroke v razvoju pa sta že blema lotimo in to teme smeritev so že podpisale Človek je zmeraj več ka ZDENKA STOPAR VROGAŠK/ SPOMIN NA CELJSKI KULTURNI TEDEN 1938 BODO POGLED NA PLATNO OBNAVLJALI Sprehajališče v Rogaški Sla tini je že dolgo kamen spotike TRIJE BRATJE tako domačinom kot tudi tuj BRANIK SLOVENSTVA cem. Prav zato so delegati na Scenarij: (po Platonovem Tretjem sinu) Francesr zadnjem zasedanju občinske Klofuta dvigajočim se nemškutarskim glavam Rosi, Tonino Guerra. Kamera: Pasqualino de Santj!* skupščine v Šmarju sprejeli Glasba: Picrro Picconi, Pino Daniele. REŽIj* sklep, da ga odstranijo. Vendar "Celje, ki je zemljepisno .sedo, da je naša glasnejša, da ševa Ilimna Celju, o celjskih FTIANCESCO ROSL ^ so se krajani Rogaške Slatine središče slovenske zemlje je domača - na domačih tleh' umetno.stnih spomenikih je po dolgem razmišljanju odločili pozdravlja Celjski kulturni Dobro pripravljene kultur pisal dr. Fran Sijanec, o celj Igrajo: Philippe Noiret, Charles Vanel, MicheL drugače. Ovedeli so se spomeni leden, ki naj dokaže, da .so ne prireditve so potekale v skem slovenskem tisku je pi Placido, Vittorio Mezzogiorno, Andrea Ferreol i^j celjska tla tako v preteklosti času od 1 do 8. maja 1938. Za sal B. Gerlanc, o celjski suiti ške vrednosti Sprehajališča in Eklen vodilnih italijanskih cineastov. Francesco R^j^ kakor v .sedanjosti prispeva raz.sti»vo tiska je bila zadolže pa njen avtor K. Sancin. tega, da bi jim kdo lahko očital (Torbarji, Roke nad Mestom, Bilo je nekoč..., Prime, nekulturnost in neosveščenost. ta velik delež k naši skupni na Vera Levstik, knjižničar Za likovno razstavo so pri Matei, Ugledna trupla, Kristus se je ustavil v Ebolij^) Zato so po hitrem postopku narodni kulturi«. To .so bese ka za literarni večer Fran pravili svoja dela: Zoran Di- je s svojim zadnjim filmom Trije bratje segel v so! sprejeli sklep, da ga bodo obno de iz pozdravnega besedila Roš, za glasbeni del Karel dek, Dore Klemenčič, Miro dobno italijansko drvižbo. Ta je v svojih družbeni}, vili v skladu z vsemi spomeni feljsk«'ga župana Alojzija Sancin, ravnatelj GlasbtMie slav Modic. Ivan Napotnik, stiskah in nasprotjih nenehen izziv, ki se ga je Rosi^^ škimi načeli. Prav danes so za Mihelčiča kulturnim priredi matice in za slikarsko razsta Edvard Salezin, Albert Sirk, večkrat usp)ešno lotil. Razkorak med staiim in novin^ čeli z obnovitvenimi deli. Priča tvam v letu 19,38. vo Albert Sirk. akademski Cvetko Ščuka m.Fran Trat razcepljenost dežele, ki sega od delavskega gibanja do kujejo, da bo obnova v dveh me Celjski kulturni teden je slikar. Poslovodeči podpred nik. Opero Matija Gubec je skrajno desnega in skrajno levega terorizma, neučin. secih končana in da bo Rogaška mogočno odmeval v takrat sednik odbora je bil dr. Pa izvajala opera Narodnega kovitost oblasti, razkroj tradicionalnih družinskih Slatina bogatejša za izjemen nem nemirnem času. Slo vel Strmšek, profesor na gi gledališča iz Ljubljane. Na li odnosov, vse to so vprašanja ki Rosija obsedajo. v zgodovinski spomenik, ki bo vensko Celje je pokazalo z mnaziji, du.ša vsega dela pa terarnem večeru so brali svo Treh bratih je bil spet dosleden. urejen v ponos kraju in kraja likovno razstavo v mali dvo Bogomil Gerlanc, učitelj na rani Uniona, razstavo slo meščanski šoli. Blagajniške ja dela Ksaver Meško, Vladi nom, pa tudi širši družbeni Ob materini smrti se na vasi pri očetu zbere celotnj venskega celjskega tiska, na posle je vodil Ciril Sadar, taj mir Levstik, Ruža Petelino skupnosti. družina, ki je že sama po sebi majhen prerez skoa rodno opero Rista Savina nik Mestne hranilnice. Od va, Janko Kač. Silvin Sar- # Italijo in tipične predstavnike njene družbe. Oče je Matija Gubec, literarnim ve bor je izdal posebno brošuro, denko, Jernej Stante, France Na sliki je maketa urejenega tradicionalen kmet, ki so se mu trije sinovi povsem čerom in pevskim večerom ki je bila vsebinsko zelo bo Kožar. Ljuba Prener, Danica Sprehajališča s hotelom Donat odtujili, kot so se odtujili zemlji. Prvi sin je sodnik, I« vsem, ki so se tiste ča.se v gata. Poleg pregleda sporeda Grudnova, France Frece, Jo- v ozadju. se je izkazal na procesih proti teroristom. Drugi sin je Celju navdu.ševali za tujo be- je bila v njej natisnjena Ro- ško Jurač in Fran Roš. Glas MALI TRAVEN beno pevski večei- so pripra vzgojitelj v kazenskopopravnem domu za mladino vili orkester Glasbene mati Najmlajši je delavec in sindikalni aktivist. Živijo na ce, dirigent K. Sancin, pev razhčnih koncih Italije, na jugu, v glavTiem mestu in na sko društvo Celjski zvon pod severu. Ob materini smrtni postelji obujajo spomine vodstvom Avgu.sta Cerarja, na svojo življenjsko pot in vse bolj spoznavajo, kako solopetje Helene Rajhove in zelo so si odtujeni,*vsak zaprt v svojem ozkem doživ Mirka Močana, pevskcj druš Ijajskem svetu nasprotij. Strah pred terorjem, vselej tvo Oljka pod vodstvom Ciri pobiti idealizem in trdna vera v pravičnost boja delav. la Preglja, Celjski oktet, vo skega razreda, jih postavljajo daleč vsaksebi. Bogato dil ga je Avgust Cerar, in naravno življenje na vasi, ki je idealizirano in predstav Celjsko pevsko dru.štvo pod Ija vrnitev k človeški prvobitnosti, tako doživlja le vodstvom Peca Segule. očetova vnukinja. Nadvse bogat spored Celj Film Trije bratje je sodoben izseček iz italijanske skega kulturnega tinina iz- vsakdanjosti, a hkrati psihološko poglobljena analiza pr(>d 43 let je dokaz razgiba odnosov v družbi in mesta posameznika v njej. nega in vsestranskega dela Ijubiteljt^v slovenske umet Za ogled še priporočamo: Kraljevič in berač (kinu nosti, pesmi in besede. Dom). A. VIDECNJK
ESPERANTG JURE VREZE- ŽAGARJEV NAGRAJENEC mladinskih zborov. Vodil je ZAČETNI TEČAJ (25) komisijo za mladinske zbore Ni havas ankorau iom da tempo antau ol ni venos al nia celo. "j pri :'.vezi kulturno pi-osvet- - Se imamo nekaj časa. preden bomo prišli na svoj cilj. (celo - j nih organizacij Slovenije, de^ cilj). Dume ni povas tralegi el mia libro mallongan hi.stnrieton.., vet let je bi! pedagoški sveto Medtem lahko prebereva iz moje knjige kratko zgodbico. La valec za glasbeni pouk pri titolo estas: -La muelisto kaj lia azeno: - Naslov glasi: - Mlinar ; osnovnih šolah. Skratka, in njegov osel. • njegova glasbena in pedago ška dejavnost je tako ob.sež- Muelisto kaj lia filo iras al la merkato por vendi sian azenon. \ na in raznovrstna da jo je ne - Mlinar in njegov sin gresta na trg, da bi prodala svojega osla. \ mogoče zajeti v teh nekaj vr Preteriras viro kaj diras: Ču ne estus pli bone, se unu el vi' sticah. rajdus la azenon.- - Mimo pride mož in reče: »Ali ne bi bilo Kadar govorimo o Jurčetu bolje, če bi eden izmed vaju jezdil osla?« (rajdi ~ jezditi), - tio ja Vrežetu, pa ne moremo mi estus pli bona,« respondas la muelisto kaj li sidigas sian filon mo celjskega pevskega festi sur la dorson de la azeno. - -Saj to bi bilo bolje-, odgovori vala, ki je po njegovi zaslugi mlinar in posadi svojega sina oslu na hrbet. La filo de la 1960. leta prerasel v republi muelisto rajdas la azenon kaj la muelisto lin sekvas. - Mlinar ški festival, leto pozneje pa v LOV NA DIVJE RACE jev sin jezdi osla, mlinar pa mu sledi, (sekvi - slediti) Sed zvezni mladinski pev.ski fe 2. aprila ob 19.30 bo v Slovenskem ljudskem gledaliS preteriras alia viro kaj diras: -Tio ne estas gusta, ke vi rajdas stival. Od leta 1963. pa je to Celju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z igro S(X kaj lasas vian patron piediri. - Toda mimo pride drug mož in vsakoletna pomembna med nega ruskega pisatelja Aleksandra V. Vampilova LOV reče: -To ni prav, da ti jezdiš, oče pa pešači. Vi estas prava-, Med letošnjimi 2&garjevi- narodna manifestacija mla DIVJE RACE v režiji Dušana Mlakarja in z Janezom H diras la muelisto kaj deprenas la filon de sur la azeno. - »Saj mi nagrajenci je tudi Jurče dinskega zborovskega petja. varjem - Rifletom v glavni vlogi. imaš prav,' reče mlinar in dvigne sina z osla. Li mem sidigas Vreze, sedaj že upokojeni Jurče Vreze se je s svojim sur la azenon kaj rajdas ka la filo piediras. - Sam se vsede na glasbeni pedagog iz Celja, si dolgoletnim delom ter uspe osla in jezdi, sin pa pešači. Ilin renkontis du virinoj. -Ču vi ne cer pa poznan vsem ljubite hi pri razvijanju množične V GOTOVLJAH OBČINSKA PEVSH hontas rajdi la azenon, dum via filo lame piediras!" ili diras. - ljem zborovskega petja. Kot glasbene vzgoje mladih in Srečata ju dve ženski: -Ali se ne sramuješ jezditi osla, medtem, REVIJA učitelj je v eni osebi združil stalno usposabljanje miladin- ko tvoj sin šepavo pešači,« pravita ženski (renkonti - srečati; ljubezen do mladine in glas skih zborovodij, uvrstil med Upravni odbor Prosvetnega društva Gotovlje je na za lami - šepati; honti - sramovati .se). Le muelisto rugigas de la bene ustvarjalnosti, veselje letošnje Zagarjeve nagrajen seji sklenil, da bo gostitelj preko dvajset odraslih pe^J honto. - Mlinar zardi od sramu. Li desaltas kaj sidigos la filon do amaterske kulturno-pro- ce. Slavnostna podelitev teh zborov. Pevska (in dramska) dejavnost je v občini 2 sur la dorson de la azeno. - Skoči z osla in posadi sina na oslov svetne dejavnosti in organi nagrad in priznanj, ki ga vsa močno oživljena, tako imajo nekatere KS kar po dva zb hrbet. Poste ankau li mem ascendas sur la dorson de la azeno. zacijske sposobnosti. ko leto podeljuje republiški med njimi je tudi KS Gotovlje, ki ima moški in ženski z' - Potem se še sam povzpe na oslov hrbet, (mem - sam; pomena Takoj po osvoboditvi je za zavod za šolstvo za dolgolet Znemo je, da je moški zbor med najstarejšimi v občini, te besede ne smete zamenjati z besedo sola - sam, ki se čel pripravljati prvi mladin no in kreativno udejstvova- znano pa je, da je ženski zbor zares zagnan, saj so deklet! uporablja le v pomenu: edini). Kaj nun ili ambau rajdas la ski pevski festival. Hkrati je nje na področju vzgoje in žene najrazličnejšega stanu v kratkem času naštudirale'' azenon. - In sedaj oba jezdita osla. La azeno faras nur kelkajn pričel z vzgajanjem zborovo izobraževanja, je bila prejš število pesmi, nekaj med njimi zelo zahtevnih. pašojn, kiam alia viro diras: »Ču vi ne kompatas la malfeličan dij in je skupno s Francetom nji petek v Cankarjevem do Čeprav je do revije, ki bo trajala dvakrat po dve uH' bestort? čh jam ne povas marši.« Osel naredi le nekaj korakov, Maroltom, leta 1946., organi mu v Ljubljani. polnih štirinajst dni, je odbor pokrenil vse potrebno, ko reče nek drug mož: -Ali se vama ne smili nesrečna žival? ziral prvi tečaj za pevovodje VVE revija kar najlepše uspela. Tudi pred leti so bili GotovlJ Saj že ne more hoditi.« (kompati - pomilovati, smiliti se) La gostitelji takrat še v starem domu - pa so se kljub vs^ muelisto pripensas kaj diras: »Eble vi estas prava«, kaj li zares dobro izkazali; tako so ugotovili zborovodje in P"* desaltas. - Mlinar pomisli in reče: »Mogoče imaš prav« in skoči dvesto pevcev. Zdaj imajo Gotovlje prenovljen dom z z osla. Poste li helpas ankau al sia filo descendi de sur la azeno. BIBLIOGRAFIJA ZDRAVSTVENIH nimi prostori, z novo »malo dvorano«, ki bo omogočila,^, - Potem pomaga še svojemu sinu spustiti se raz osla. Ili ambau DELAVCEV ZC CELJE bo nekaj sto pevcev počutilo kot doma. Upravni odbor j kunligas la antauajn kaj postajn krurojn de la azeno. - Oba 1 je začrtal 7.alitevno nalogo in prepričani smo - izkušnF^ potem zvežeta oslu prednji in zadnji nogi. La knabo alportas (Izdal svet za znanstveno raziskovalno dejavnost pri ZC v Celju. kažejo - da jo bo res dobro tudi izpolnil in to v smislu fortan stangon, kiun li trovis sur la vojo. ~ Deček prinese Zbral in uredil prof. dr. Janko Lešničar. Celje 1982) MLADOST BREZ PETJA MLADA NI, STAROST Sf> močan drog, ki ga je našel na poti. Ili pendigas la azenon sur la Ce mislimo na bibliografijo v prvotnem pomenu te besede, potem PETJU POMLADI! ^ stengon. - Osla obesita na drog. La muelisto kaj lia filo portas gre pod zgornjim naslovom za seznam znanstvenih in poljudno la azenon sur siaj šultroj. - Mlinar in njegov sin neseta osla na znanstvenih del in sestavkov, strokovnih poročil in drugih zapisov svojih ramah. Sed čiu, kiu ekvidis la strangan spektakJon, ridis zdravstvenih delavcev z območja, ki ga zajema celjski ZC. oz. kot je ilia naiveco. - Toda vsak, ki je zagledal čudno predstavo, se beremo v uvodniku - z območja, ki gravitira na celjsko bolnišnico. LAŽIŠE: MOŠKI PEVSKI ZBOR je smejal njuni naivnosti. La muelisto fine ekkomprenis, ke Gre torej za skrben abecedni popis avtorjev in publiciranib del njihove tvornosti: diplomskih nalog, disertacij in dr. habilitacijskih j Kulturno-prosvetno društvo Lažiše v krajevni skup"! oni ne povas kontentigi čiujn homojn kaj geetis la azenon en la del pa strokovnih elaboratov ipd. objavljenih v domačem in tujem, \ Rimske Toplice je gotovo eno najaktivnejših društev ^ hveron. - Mlinar je končno spoznal, da ni moči zadovoljiti vseh dnevnem in revijalnem, predvsem pa v strokovnem tisku, pogosto-j čini Laško, saj se lahko ponaša z izredno pestrostjo j^^J ljudi in je vrgel osla v reko. kiat tudi v Novem tedniku in Celjskem zborniku. ' nega delovanja. V tej paleti je treba še posebej omeniti Po podatku iz uvodnika obsega ta bibliografija 747 del 55 zdrav na področju etnologije. y. La šipo jam alproksimigs al nia celo. Ladja se že približuje stvenih delavcev, pretežno zdravnikov. - Večina publiciranih del je našemu cilju. Sur la bordo vidigas belaj vilaoj kaj holeloj. - Na Na občnem zboru društv^a v februarju so se člani oO* nastala po drugi svetovni vojni« piše v uvodniku. Površen pregled še za moški pevski zbor, ki naj bi zaživel v okviru bregu vidimo lepe vile in hotele. Dekstre ni vidas malgrandan publikacije pa pove, da poda večina objav v 60. in 70. leta. Iz tega sekcije. Danes je zbor že ustanovljen, pevci marljivo v^ insulon. - Na desni vidimo majhen otok. Nia tempo jam pasis. sledi sklep, da nam je publikacijo pozdraviti kot specialno retrospek Naš čas je že potekel. tivno bibliografijo, ki ji ni odrekati svojevrstnega pomena, kljub zbor pa vodi Miha Jelene. Upj jmo, da se bo moški P* V pristanišče bomo prižli prihodnjič. temu, da daje dnevna informatika prednost po uruver7.alnem klasifi zbor kultumo-prosvetnega društva Lažiše kmalu pred*^ kacijskem sistemu izdelanem popisu objav. tudi širši laški javnosti. . GUSTAV GROBELNIKJ l&MOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA VLADO SRUK IKUSNE JEDI, RADIO, DOMAČNOST KOMUNISTOVO i^^/ia radijska oddaja privabila mnogo ljudi DEJANJE IN MISEL .r soboto popoldne je bila ^i^opostrežni restavraciji fabt'1'ji-' ja\na radijska od- 13 ki ^^^^ j" pripravili pod '•'^piviteljstvoni Hmezado- Vsi vemo, da je potrebno vzpostavljati idejno in 'jelovne organizacije Go- akcijsko enotnost ZK; ta enotnost ne more biti for-' Lštvo-turizem. S te odda- malno vnaprej zagotovljena, pač pa mora izhajati iz pripravili tudi nekaj demokratičnega dogovarjanja. Načelo demokratič- ^"jpiivih utrinkov. * nega centralizma mora prežemati socialistična samo upravna principialnost; nobena druga družbenoodno- šajska kvaliteta v naših razmerah ni sprejemljiva. Biro kratske manipulacije, avtoritarne težnje, ekstremi- ;Iajds Sepe je pri.šla v Ce- stični pritiski, liberalistična izmikanja, anarhoidni eks \e dve uri in pol prt'd pri- cesi - vse to lahko zvezo komunistov samo pasivizira, i^ll^oin oddaje. Bilo je lepo, slabi. ^jjčno in toplo vreme in bila Birokratsko enostransko, nedialektično (brez mo prepričana, da bo obisko- mentov decentralizacije) pojmovano in izvajano bi bilo jj^ev zelo malo. Takšne načelo demokratičnega centralizma lahke nekaj, kar bi i^j namreč izkušnje, kadar slabilo komunistovo dejavno in mišljenjsko samoini- •topa na drugih podobnih ciativo. Načelo demokratičnega centralizma bi lahko .jfgditvah. Tem bolj je bila postalo tako sredstvo za manipuliranje v rokah višjih [item prijetno presenečena, in nižjih centrov odtujene moči, hkrati pa pribežališče Majda Sepe Bojan Pesjak jjje videla, da je bila samo- Miloš Frankovič in ščit za vse tiste, ki se radi skrivajo v zavetjih razde-. dstrežna restavracija v Ga- Ijene, odpravljene odgovornosti. pfju domala polna obisko- In še ena zanimivost - v alcev. samopostrežni restavraciji 9- Gaberje pripravijo ,vsak dan KOMUNISTI MED NEKOMUNISTI 4600 toplih malic, polog tega Neredko v različnih političnih priročnikih srečamo pa še kosila in večerje. Celjski zabavni ansambel misel, da morajo biti komunisti v marsičem vzor neko- ločna izmena je tokrat munistom. O tem vzorništvu (bodisi preteklem ali se rvič nastopil 4ja javni radij danjem) kaže realno premišljev.iti, brez idealiziranja. ih oddaji. Fante je nekoliko Komunisti žive mednekomunisti. Ne samo da delajo ajala trema (tudi zato, ker Vokalni kvartet Franko- skupaj v istih delavnicah in uradih, pač pa živijo sku o spremljali Majdo Sepe), lovčani praznuje lotos 1,5-let- paj kot zakonci, kot starši in otroci, komunicirajo kot jnimivo pa je, da treme ni, nico obstoja. Na sobotni jav znanci, prijatelji ipd. V vseh teh (tesnejših ali zgolj oigrajcj ob sobotah zvečer v ni radijski oddaji so poveda naključnih) odnosih je običajno kaj malo vzorništva; otelu Prebold in znajo go li, da v počastitev tega jubile samo toliko kot v življenjski vsakdanjosti nasploh, le odlično zabavati ter jih ja pripravljajo veliko ploščo poprečno. Ce ima nekdo pač komunistične nazore, s pravijati v smeh in dobro in kaseto. To si prav gotovo tem še ni rečeno, da je izjemna osebnost, da je bolj oljo. zaslužijo. delaven, kakorkoli bolj moralen, bolj inteligenten itn. Pametni, nravni, sposobni za to ali ono dejavnost ipd. so lahko prav tako ljudje drugačnih nazorov, drugač Bojan Pesjak s Svetine, nih usmeritev... iadi kantavtor, je zapel šti- Celjski instrumentalni Drugače je, kar zadeva nazorski, idejnopolitični vi lastne pesmice ter se sam kvintet je tudi tokrat doka dik. Normalno je, da komunist bolje kot nekomunist idi spremljal na kitaro. Za- marksistično razčlenjuje, razlaga in ocenjuje družbene Jože Marcem, Miro Podjed zal, da zna dobro igrati naro mivo je, da je pred tem na- dno zabavne melodije. Seve pojave in procese, če se v tem nazorskem pogledu prav opal že na nekaterih javnih' da pa tudi tokrat niso mogli nic ne razlikuje od nekomunistov ali pa celo podpo- dijskih oddajah Ijubljan- brez znane Prelepa Dobrna, prečno nazorsko in idejno politično razgledan, pomeni ffiga radia, z njegovim na- ki je bila dolgo časa tudi to, da imamo pač čpraviti s članom, ki kratkomalo ni lopon^i pa je bila zadovoljna prva na lestvici narodno-za- sposoben za svoje temeljno poslanstvo - za praktično idi Majda, ki ga je povabila bavnih melodij Radia Celje. in teoretično uveljavljanje avtentičnih komunističnih Ljubljano k svojemu možu idej v konkretni življenjski realnosti. bjmiru. Ta je namreč sedaj Morda nekemu komunistu ne »ležijo« teoretična, idolžen za mlade, obetavne nazorska vprašanja. Ko tako marksistična idejnost ni lasbenike. ena izmed močnejših plati njegove osebnosti in zave Igralec SLG Celje Miro sti, pa je bržčas še pomembneje, da se med sodelavci Pod jed se je tokrat pogovar odlikuje s produktivnim delom. jal s psom Ugom. Miro je na 82 letni harmonikaš Jože Med nekomunisti komunist morda ne bo idealen stopil v lovski obleki, njegov liircen je prav tako navdu- tovariš, vedno pripravljen kakorkoli pomagati. Toda nastop pa so poslušalci na il.Ko je povedal, da igra tu- bil naj bi v^aj zmerno objektiven in pravičen, z opti gradili z velikim aplavzom. i na ohcetih, se je vodji malnim razumevanjem za težave in slabosti sodelav OZD SR Gaberje Ljudmili cev, soljudi... Po eni strani bi morali v ZK udariti po tukovec nasmejalo ter vrle- ideološko pretiranih pojmovanjih o komunistih vzor la Jožeta povabila, naj pride nikih, o nekakšni eliti, po drugi strani pa bi morali Direktor DO Gostinstvo- daj tudi v Samopostrežno dosledno napovedati vojno zelo pogostim slabim med turizem Miloš Frankovič je Ktavracijo v Gaberje, kjer človeškim odnosom, bodisi pri delu bodisi v prostem Novinar Janez Vedenik se je pogovarjal z vodjo TOZD bil z oddajo izredno zadovo lahko zaigral na kakšnih času; če so člani ZK tisti, ki bistveno prispevajo k Samopostrežna restavracija Gaberje Ljudmilo Kukovec ljen. Ni naključje, če sedaj 'orokah. Komur so namreč slabemu vzdušju v nekem kolektivu, je to tako za samo in vodjo kuhinje Danico Tajnšek. razmišljamo že o novih jav 'osltj organizirali poročna ZK kot za celotno usmeritev, ki jo zastopa, velika nih radijskih oddajah. In še fosila v tej restavraciji, še škoda z mogočimi dolgotrajnimi posledicami. zanimivost, ki jo je povedal J-'!''' gotovo ni bil razočaran, Skratka, normalna nevsiljiva navzočnost komuni Miloš Frankovič - samopo ^•»'idne cene. okusna hrana stov med nekomunisti naj bi imela naslednja obeležja: strežna restavracija Gaberje " prijaznost delavcev... to komunist odkrito in ustrezno zastopa svoj marksi praznuje letos 20-letnico ob ^ tisto, kar privablja vedno stični nazor; komunist ustvarjalno dela in ne pristaja stoja. Tudi naše čestitke ob - mladoporočencev v Ga- na kakršnokoli zvrst neustvarjalnega, v bistvu izkori- tem jubileju! In seveda lepo urejeni ščevalskega vegetiranja; komunist živi povsem nor Postori za takšne in podob- malno med soljudmi - trudi se, da bi bil (kolikor je to slovesnosti. odvisno od njega) objektiven in pravičen. Razumljivo je, da se morajo novosprejeti člani vživeti v svoj novi Tudi nagradna igra je obi položaj in ga ustrezno prepiisliti; nobenih razlogov ni, skovalce spravila v smeh. da bi pretirano poudarjali svojo pripadnost organiza Nagrade, ki jih je prispevala ,\odja kuhinje Danica ciji, kakor tudi ne. da bi jo skrivali. Najboljša je zmer samopostrežna restavracija *jnšek se je pohvalila s nost... Nekateri ljudje so zelo kritični do članov ZK, pa so bile zares lepe: 10 bo [^ojevrstnim rekordom. . ne glede na to, ali so naši organizaciji naklonjeni ali ne; nov za kosilo, kolekcija jedi kratkim so namreč tam že manjša nezmernost ali neskromnost jih lahko žali. in pijač ter velika, okusna f^kli in prodali kar 9000 Bolje je biti obziren in pazljiv v stikih in odnosih kot torta. J^ofov v enem dnevu. Kdor pa povsem po nepotrebnem povzročati nesporazume. J^' poskusil, ta že ve, da so Sicer pa velja za odnos komunistov do nekomuni '"'čno pripravljeni. Frankolovčani JANEZ VEDENIK stov, za njihovo življenje med komunisti, tisto, kar so poudarjali prav vsi veliki voditelji komunističnega gi banja, od Marxa do Mao Ze-donga in od Lenina do Tita: Učiti se od ljudskih množic. Komunistom se še zdaleč ni treba poglabljati le v teorijo (čeprav tudi brez te ni mogoče napraviti nobenega smiselnega koraka), pač pa je zanje zelo važno obsežno tehtanje lastnih in tujih izkustev, številnih naukov prakse. Ko se komunist usposablja v svoji osnovni organiza ciji, ko se poglablja v marksistično literaturo, ko sode luje v programiranju neke akcije itn., ne počne tega zaradi organizacije same, pač pa zaradi njene uspešne, ustrezne in humane uveljavitve navzven. In še nekaj. Dejavnosti se med seboj močno razliku jejo, kar zadeva idejnopolitično relevantnost. Odnosi med komunisti in nekomunisti utegnejo biti mnogo bolj diferencirani v neki znanstveni, pedagoški ali kul turni ustanovi kot pa v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. Gre pač za možnost nazorskih dialogov, soočenj, sporov... Ce tega ni, pomeni, da komunisti v tem okolju niso nazorsko aktivni, da so prenehali obstajati kot idejnopolitični dejavnik.
Jsici instrumentalni kvintet Nočna izmena ŠENTJUR PRI CELJU ZCP, CESTNO PODJETJE CELJE, n. SOI o Lava 42, 63000 CELJE
razpisuje OCENILI SO VINO po sklepu DS delovne organizacije Ocena letnika 1981 je visoka INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - direktorja DO
Redne degustacije zadnjih bilo 95 proti 73 v korist belih Za razpisana dela in naloge se lahko prijavijo kano, ti'eh let kažejo, da so bela in vin. Pri belih, kot pri rdečih dati, ki 80 s svojim delom dokazali, da imajo aktivj,! rdeča vina šmarsko-virštanj- vinih so prevladovale meša odnos za uresničevanje načel naše samouprav^! skega okoli.ša po svojih ka ne sorte; le 6 vzorcev je bilo družbe ter izpolnjujejo poleg splošnih pogojev i, kovostnih značilnostih zelo laškega rizlinga, 14 vzrocev naslednje: podoVjna podravskirn vi modre frankinje in 2 vznjca - da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekj, nom. Letošnja degustacija, h žametne črnine. Iz ocenjeva nomskokomercialne ali pravne smeri, kat(M-i so .se pridružili tudi vi nja je bilo izločenih 11 vzor - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih cjeijf nogradniki drameljskega cev, vzroki - slabo kletarje in nalogah, od tega vsaj 3 leta na delih in nalogj^ okoli.ša v .šentjurski občini, nje. delavca s posebnimi pooblastili. je bila po količini prinesenih - prijavljeni morajo izpolnjevati pogoje iz zakona, vzorcev in kvaliteti izredna. 111 vzorcev ali 667c. je bilo združenem delu in družbenem dogovoru o temeljji uvrščenih med namizna vi GASILSKA ZVEZA ŽALEC kadrovske politike, Vinogradniške površine v na, ki so po ustaljenem pra - da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete. šmarski občini so precejšnje, vilniku prejela med 14 in 16 - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnost saj znašajo neka J nad 1000 točk. Pripomniti velja, da je ha, od tega je okoli 500 ha vrsta teh vzrocev na sami Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letno mandatr^ obnovljenih vinogradov. V meji kakovostnih vin. 46 dobo .šentjurski občini, ki je manj vzrocev ali 28"/. vzrocev je MNOGO TRUDA ša, je vinogradniških površin bilo uvrščenih med kako Delavski svet okoli 300 ha, od tega približ vostna vina od 16 do 18 točk. Lani 28 požarov DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, no 150 ha obnovljenih. Vino Vrhunskih vin z oceno nad n. sol. o. >'Po statističnih podatkih vanje, usposabljanje gasil gradi, ki so bili obnovljeni, 18 točk ni bilo. ugotavljamo, da škoda, pov skih enot in povečevanje so posajeni z boljšim sort razpisuje prosta dela in naloge: zročena s požari iz leta v leto članstva. Prizadevajo si pri nim sestavom, kar da seveda Degustaciji Je sledil zani narašča, četudi je število le tegniti v svoje vrste kar naj kvalitetnejši pridelek, h ka- miv posvet, ki so se ga udele VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V teh manjše. Še vedno je naj več žensk in mladincev. Da ter(>mu prispeva svoj delež žili vinarski strokovnjaki, vi pogostejši povzročitelj ognja bi vaje in učenje imela smo GOSPODARSKO RAČUNSKEM SEKTORJU tudi sodobnejše kletarjenje. nogradniki, zastopniki šmar človek. Gre za malomarnost, ter, organizirajo številna tek Menimo da je velik delež k skega in šentjurskega kme Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določeni neupoštevanje požarnovar movanja, s katerimi spodbu posodabljanju vinogradniš tijskega kombinata, zastop z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kj nostnih ukrepov na delovnih jajo k večji pripravljenosti tva prispevala .strokovna li niki družbeno-političnih or drovske politike, izpolnjevati še naslednje: mestih, požarnovarnostne svojih enot za takrat, ko gre teratura od strokovnih knjig ganizacij obeh občin in vino - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri kulture občanov, ki posebno zares. Pomembno mesto in revij ter predavanj, ki so gradniškega društva. Glede - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj p ob sušnih obdobjih povzro imajo gasilska dru.štva tudi v jih prirejale naše zadružne na količino in kakovost vin vodenju del in nalog s področja gospodarsko-račur čajo velike požare. V prete civilni zaščiti in njihovo delo organizacije in društva vino skega pridelka nastopa po skega sektorja, klem letu smo v naši občini je usklajeno z delom .štabov gradnikov. treba po izgradnji vin.ske - da imajo aktiven odnos do samoupravljanja ini imeli 28 požarov od tega 10 v civilne zaščite po krajevnih kleti na tem področju, ki bi v cialističnega razvoja, OZD. Skoda, ki je pri tem skupnostih. prvi fazi zajela samo predela - da imajo organizacijske sposobnosti in sposobr Ocenjevanje vin v Šmarju nastala, znaša 1,5 miljona di Na občnem zboru zveze so vo. Potreben je skupen in sti poznavanja poslovanja podjetja. pri Jelšah, ki ga je opravila enoten nastop vseh vinogra narjev. Hitre inteivencije so izvolili tudi novo vod.stvo. devetčlanska komsiJa pod dnikov tega področja to je znatno vplivale na to, da ško Delo predsednika zveze bo Izbran kandidat bo imenovan za 4-letno mandat predsedstvom mag. Jožeta občine Šmarje pri Jelšah in da ni še večja," je v svojem prevzel Jože Kuder, načel dobo. Protnerja, vinarskega stro Šentjurja pri Celju. Ker vina poročilu med drugim dejal nik bo še naprej Anton Gros, Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisni kovnjaka iz Maribora, je or kakovostno gravitirajo k po- načelnik občinske gasilske tajnik pa Anica Ljubše. Sta pogojev sprejema Kadrovska služba DO, Lava 4: ganiziral KK Šmarje. Vino dravskemu vinorodnemu zveze Žalec Anton Gros. ne Urbančič, tajnik GZ Slo Celje, 15 dni po objavi razpisa s pripombo za razpisn gradniki so prinesli v oceni področju, bo potrebno priče Čeprav je osnovni namen venije pa je Zvonetu Hriber- komisijo »direktorja DO in vodjo GRS«. tev 168 vzorcev, od teh je bi- ti s postopkom za prehod v gasilstva gašenja požarov, so niku, Emilu Glušiču, Ervinu io iz šmarskega področja 139 ta vinorodni okoliš. gasilci mnogo bolj zadovolj Koširju in Mirku Skolniku Prijavljeni bodo pismeno obveščeni v 30. dneh c vZorcev, iz šentjurskega pa ni, če jih je čim manj, zato je izročil republiška odlikova odločitve DS. ie 29 vzorcev. Razmerje med njihovo delo usmerjeno v nja GZ Slovenije vzorci belih in rdečih vin je ERNEST RECNIK požarno varstveno izobraže T. TAVČAR
To je kajpak ustrezalo tudi Nemcem. »Partizani so bili z nami vedno olikani in prijazni. Kjer Kaj delajo duhovniki v emigraciji danes, kakšna je Se pred njimi pa Italijanom in beli gardi, v kateri se je v koli so nas srečali, so nas vedno pozdravljali... Kadarkoli hova vloga? Ob tisti kajpak, ki bi jim morala biti edin boju proti partizanom »proslavilo« nič koliko duhovnikov. je prišel kak poveljnik, nas je vedno vprašal, kako se obna sveta: namreč skrb za duhovno življenje in verska čui Za ilustracijo medvojnega delovanja duhovščine le še šajo partizani, ki prihajajo k nam. Mogli smo se le pohvalno Nekaj odlomkov iz emigrantskih časopisov bo to m poročilo o antikomunistični konferenci slovenske duhov izraziti.« Ije orisalo - tako kot je že marsikaj doslej, saj skušam, ščine, ki je bila v Ljubljani od 12. do 16. junija 1944. leta in O belogardistih: je le mogoče, uporabljati predvsem tiste vire, ki sojavn ki so seje duhovniki morali udeležiti, saj so udeležbo ostro »V samostanu so začeli graditi bunkerje. Niti cerkvi kot voljo in ki so jih napisali slovenski politični emiff kontrolirali. Predsedoval je škof dr. Rozman. svetišču niso prizanesli... v zvoniku so imeli strojnico... sami. Uvodni referat dr. Ignacija Lenčka, docenta moralne teo O delu slovenske duhovščine v politični emigraciji^ logije, je bil posvečen stari temi: odnosu do osvobodilne tehle nekaj novejših pričevanj samo za uvod in začet£ fronte in narodnoosvobodilnega boja. Kakor vsa leta je bila spominska proslava »Tabon soboto in nedeljo, 17. in 18. junija 1978, na Slovensid Katoličan ne sme sodelovati z Osvobodilno fronto, ker je stavi na Orlovem vrhu v Clevelandu v Združenih drži ta v rokah komunistične partije. Vsako sodelovanje z OFje Amerike. Spominska kapelica, ki tam stoji, je bila, P smrtni greh. Praktično pa to med drugim pomeni, da mora čajo, znotraj in zunaj osvetljena z žarometi različnih bas vsak duhovnik odreči odvezo tistemu, ki zavestno ostane je bila »kot žar plamena, ki kliče do neba za vrnitev • član ali pa zgolj simpatizer OF. Vsi spovedniki morajo bode slovenskemu narodu. Slovenski domobran je' vprašati pri spovedi spovedanca, ali je član ali simpatizer nami ob vznožju podobe naše Kraljice - Božje Mat£; OF. Marije Brezjanske. Množica je prižigala svečke v spom>> Dr. Ignacij Lenčekje tudi razložil, zakaj je domobranstvo svoje pobite brate in jih razvrstila ob vznožju drev( ljudsko gibanje. Namreč zato, ker je nastalo po razpadu skal; in te so predstavljale križev pot naših pobitih do Jugoslavije, na okupatorja pa se je naslonilo zaradi tega, brancev. V ozadju spominske kapelice je bil z zele^'^^ ker je bil to edini način, da preživi - vse do okupatorjevega obdan križ s številnimi belimi svečkami. Na licu oO'^ konca. Domobranci ne delajo za Nemce, marveč le-te samo slovenske matere in očeta smo videli solze ljubezni J izrabljajo za svoje namene. hranita oče in mati v srcu do svojih pobitih sinov dO' Zanimivo je moralo biti, ko seje neki podeželski župnik brancev. Nastala je tišina... Množico je nagovoril '^^ oglasil v razpravi z vprašanjem, kako je treba gledati na g. Mirko Kozina. Tu in tam je bilo slišati vzdihljaj ab^ mučenja, ki jih opravljajo na policiji. Je to krščansko ali mik. Ob svetlobi žarometov in zvezd jasnega neba^ ne? pričela molitev rožnega venca. Ta molitev se dviga " Lenček je odgovoril, da je domobranstvo od Boga po in ima v mislih naše mučene junake. V pozni noČi P stavljeno in torej legalno, kar pomeni, da ima pravico zapi pripravljajo mladeniči in mladenke kres, ki da vsem rati, likvidirati itd. Ce kdo to nekoliko trše dela (policija, na SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA čim še večjo moč in vez, ki živi med slovenskim riaro^ primer), je to v redu in povsem moralno. Plameni kresa prenehajo in se zopet povrne tiha noč' Konferenca je v sklepni resoluciji najodločneje javno žica se razide, a vso noč kot vedno ostane v žaroj^ obsodila Osvobodilno fronto, ki da je komunistična organi 53 ~ spominska kapelica Brezjanske matere Božje. Prii^^ zacija. Katoliška duhovščina ostaja glede na katoliška mo dan prihajajo ljudje že v jutranjih urah, da prisost^"^ ralna načela lojalna oblastem »in ne odreka v svojem delo spominski pobožnosti. Zasliši se domobranska P^sf^. krogu pomoči vsem, ki jim je častna dolžnost skrbeti za Po vsem samostanu so kričali in peli, povsod metali od da tam od daleč korakajo bratje domobranci. Bližajo varnost, red in mir v deželi in se boriti proti komunizmu za padke. Po sobah so igrali na harmoniko, peli in pijančevali se združijo z nami... Bliža se ura svete daritve. Doh^. lepšo bodočnost slovenskega naroda*. do kasne noči. Ponoči so prihajale v samostan (v katerega je že pred oltarjem. Nenadoma se iz daljave zasliši d Toda vsi duhovniki niso šli v naročje Italijanom in ka sicer po samostanskih predpisih ženskam ni dovoljeno - branska koračnica... bližajo se veterani SlovenskeP sneje Nemcem. Pleterski prior pater dr. Josip Edgar Leo opomba avtorja) v vojaških plaščih tako imenovane »ku- mobranstva s svojim praporom... za praporom nosU pold je že v začetku okupacije sklenil, da dokler bo živ, rirke«, ki so ostajale pri oficirjih vse do jutra... Najbolj vensko trobojnico, a ob njeni strani sta zastavi ZdT^. kartuzija Pleterje nikoli ne bo šla z okupatorjem, ampak bo žalostno pa je bilo, kadar je prišel v samostan laški kapetan držav Amerike in Kanade. Več korakov za njimi vedno podpirala tiste in sodelovala s tistimi, ki se bodo iz Št. Jerneja in belogardistom prinesel plačo. To so parti velik venec »Spomin Slovenskega domobranstva* ^ borili proti njim. zani belim upravičeno najbolj zamerili. Dali so se od oku tem dva šopka rdečih nageljnov; eden v sporni^., O partizanih je dr. Josip Edgar Leopold zapisal v svojih patorja plačevati za službo, ki so jo vršili proti lastnim Gregorija Rozmana, drugi v spomin na generala ^ spominih: sonarodnjakom.« Rupnika. VAŠA STRAN
more pripeljati niti na dvori tjolezen ne zboljša. Tu sta se V pričakovanju pomladi vosti, ne zabave, tudi za pija eno na že deset let isto vižo, šče. spoznah, obe bolni, ena na pošiljam vsem prisrčne po čo in jedačo ste dobro poskr ki pravi, zakaj ene gredo na Očitno je, da je prometna vidu a druga za težko bolez zdrave s Primorske beli. Za vse to smo se vam z izlet, druge pa ne. Objavlja kultura v mestu slaba in da nijo, ki je vedno bolj uniče- IVAN KURINIC besedam premalo zahvalile. mo ga zato, da povemo ne posamezniki mislijo izključ vcda telo. Toda duh in pa to Idrsko 40 kaj reči, ki jih je res treba no nase in svoje interese. pla roka slepe žene so ves Zato se v pismu še enkrat povedati. Kar malo užaljeni Naš hišni svet je pravna ose čas ustvarjale pravi čudež. ODMEVI NA vsem zahvaljujem, tedniku smo, da tako grdo mislite o ba, nima pa pravice kaznova Nemalokrat sem bila pri in radiu, Kovinotehni, Izlet nas. Prav gotovo pa je še nja za takšne prekrške. Me ča, kako se ti dve ženi držita IZLET niku, šoferjem, harmonikar mnogo bolj užaljenih tistih nimo, da bi morali dosledne za roke in kako Dolna žena jem, ansamblu Vikija Ašiča skoraj tisoč žensk, ki smo Noč je. Drugi že spijo, jaz je in bolj pogosto kaznovati črpa moč in energijo iz roke ter vsem, ki so izlet omogoči jih v minulih desetih letih pa kar razmišljam in napol takšne voznike, da bi dosegli njene na novo spoznane pri li. Prisrčna hvala vsem. ki popeljali na morje. Sami dremljem. Zavedam se, da še učinek. Tako pa se dogaja, jateljice. In koliko noči je .ste nas spremljali, vse razlo veste, da se vsako leto za ne smem zaspati. Danes je da kontejner ni odpeljan tu slepa prijateljica prebila ob žili in nam omogočili nepo izlet prijavi preko tisoč prvi dan, ko sem imela spet di po 14 dni. Kontejner je za težkih urah njene bolnice, zabne ure. kmetic. Vseh takih, ki imajo motiko v rokah in kopala 50 stanovanj in za poslovne kako jo še sedaj neguje, ji opravka z zemljo, kot tov. težko ilovnato zemljo. KARLA TERSEK prostore in je poln v manj prigovarja, da je in ji daje Marija in tisoče drugih Padež 9, Laško IUSTEOROLOŠKA kot tednu dni. V primerih, upanje na ozdravitev, čeprav Moram se vam zahvaliti, kmetic. Mi pa imamo vsako SLUŽBA do katerih prihaja, se smeti ve, da ne bo nikdar več oz ker sem bila izžrebana za leto na razpolago le dva av nabirajo v smetiščnem jašku dravela. Mnogo toplih besed, izlet 100 kmečkih žensk na tobusa, v katera lahko vkr v NT ste v 11. številki ob stolpnice in po bloku se širi še več toplih dejanj je bila morje. Bilo je čudovito, en PRITOŽUJEMSE camo le sto žensk. Sami si javili vprašanje o meteorolo- neznosen smrad. Tako je ve deležna s strani slepe prijate kratno. Koliko žena ste ra najbolj želimo, da bi vsem ^lek dehtečih rož, predočil republiškemu izvrš izlet za kmečke ženske. ženske kmetice, pa pošilja žrebank, ki so si premislile in UNZ bolj pogosto in do saj njene oči ne doumejo, sa nemu svetu pomen in potre mo že nekaj let kupone, pa ali obolele. In tu smo ne sledno kaznovanje voznikov, mo vonj bi ji povedal, kakš bo po tovrstnih podatkih za Se enkrat najlepša hvala za nobena ni izžrebana. So tudi močni. Problema pa pravza ki kljub prepovedim zavijejo ne rože so to. prebivalce Celja, delavce in vaš trud, prizadevanje in po take, ki še nikjer niso bile. prav ni. Kajti gre za zelo na naše dvorišče in to še po Mnogo oseb gre v življenju mladino, ki se dnevno vozi v žrtvovalnost, ki ste jo imeh Tudi me smo stare in zdela redke primere, ko se to pri sebej ob četrtkih, ko odvaža mimo tebe, a samo malo teh Celje s širšega območja. Po vsi z nami. ne, pa radovedne, kakšno je peti. In problema je še manj jo smeti. Ker tudi to najbrž oseb ostane v trajnem spo sredovali smo tudi pristojne morje. Toda, vse zaman. Vi zato, ker z izletom nikakor ne bo dovolj, predlagamo tu minu, kajti dejanja in to več IDA BAUMHIRER, mu zavodu zahtevo, da se ta pa se delate lepe in pravite, ne mislimo odnehati. Pre di zaporo Miklošičeve ulice kot plemenita, ne ostanejo v vrzel čimprej uredi v korist Vinski vrh 19 da je izlet za vse kmetice, ho več prisrčen in lep je pogled za javni promet, kar ne bi pozabi. vseh, ki jih kakorkoli zani dijo pa ene iii iste. Mislim na zadovoljne kmetice, ki imelo posebne škode. Dovoz majo zgodnji jutranji meteo PAVLINA 20HAR, Bolj ko se oddaljujeta dne tudi, da ni na uredništvu za prvič vidijo morje, ki se delovnim organizacijam in rološki podatki za Celje. Ob Celje, Kajuhova 9 va izleta 100 kmečkih žensk poslen le eden, da ne bi mo morda prvič v življenju res stanovalcem bi bil dovoljen veščeni smo, da je Izvršni na morje, bolj jasno mi po gel seznam za kakšno leto vedejo izletniško, sprošče le iz Kocbekove ulice. Z del svet SRS o problematiki, s staja, kaj vse ste nam dali za nazaj pogledati. no, zabavno. Izletov bo še no zaporo na obe strani ZAHVALA S katero se srečuje republiška ta naš 8. marec. Popeljali ste toliko, kolikor je na našem najbrž ne bi dosegli dovolj. V hidrometeorološka služba, v PRIMORSKE nas v te čudovite, le^pe kraje, Va.ša zvesta poslušalka ra območju kmetic. In teh go neposredni bližini so kar tri celoti seznanjen in da išče ki smo si jih do takrat lahko dia in bralka Novega tednika tovo ne bo zmanjkalo. Zato velika parkirišča in proble Kot štiritedenski pacient načine in pota za dokončno predstavljali le v pravljici. proč z užaljenostjo, že na ma s parkiranjem blizu cen celjske bolnišnice sem dol boljšo ureditev zbiranja in Zdaj smo res to vse videli in MARIJA KRIVEC naslednjem izletu bo spet tra sploh ne bi smelo biti. Z žan jaAmo zahvalo dr. Elmiru posredovanja vseh vremen poskusih to naše lepo sinje 100 novih deklet s kmetov zaporo bi dosegli bolj čisto Boharju, dr. Francu Grilu, skih podatkov tudi za Celje. morje. Na prav vse ste pomi UREDNIŠTVO: videlo naše morje. dr.Gorazdu Vogi, dr.Antu- V celoti se strinjamo z na in manj hrupno okolje, manj slili. Ni manjkalo ne zanimi Pismo tov. Marije je le nu Skofliču in mnogim dru vedbami v vašem zapisu, po- nevarnosti za naše otroke in gim z oddelka za intenzivno krenili smo akcijo ureditve še kaj. nego A. Podobna zahvala gre tega vprašanja že v decem- Prosimo odgovorne za hi dr. Branki Matojc in šefu bm 1981, vendar vse kaže, da tro in učinkovito ukrepanje, strežbe iz Zdravilišča Laško, bo preteklo še nekaj časa, ker hišni svet sam nima več ki so zame 4. decembra 1981 predno bomo prišli do zado možnosti za rešitev tega pro storili vse, mi z vso zavze voljive rešitve. blema. tostjo, požrtvovalnostjo in RASTI ŽNUDERL, HISNI SVET, hitro zdravnišk intervenco predsednik občinskega ko Miklošičeva 1, Celje rešili življenje. Ta dan me je mi ieja za urejanje prostora v Zdravilišču Laško, ko sem in varstvo okolja, SOb Celje UREDNIŠTVO: se kop d, zadel težak srčni in S parkiranjem in nedisci farkt in imenovanim se zah plino voznikov je res križ in UREDNIŠTVO valjujem, da so me rešili. še tako strog nadzor ter kaz Hvala za hiter odgovor. V novanje voznikov ne poma imenu vseh tistih, ki jih Marsikdo se bo vT>raSal, ga. Drži, da je na psu naša neurejeno poročanje o vre kako sem prišel s Primorske prometna kultura, vsaj kar menskih razmerah na celj na zdravljenje v celjsko bol zadeva parkiranje. Upamo, skem moti pa vas prosimo, nišnico. 22. 7. 81 me je na da bodo pristojni organi da storite vse, kar je v vaših padla težka bolezen »lum- proučili vaš predlog o zapo močeh, za čimprejšnjo ure boischialgija«, zato so me ri Miklošičeve, ki bi bila ditev perečega vprašanja. prepeljali na zdravljenje v bržkone res edina ustrezna bolnišnico Šempeter pri Go rešitev. Vam pa predlaga rici, od tu v bolnišnico Stara KDO BO mo, da se še bolj povežete z Gora, nato pa v zavod Soča v OPRAVIL mestno stražo in da tudi sa Ljubljano. Od tod so me za mi beležite registrske šte tri tedne poslali še v Zdravi POMANJKLJIVO' vilke vozil nedisciplinira lišče Laško, da bi se po štirih nih občanov, ki prepovedim mesecih zdravljenja 10. de STI? navkljub puščajo vozila na cembra lahko vrnil domov. vašem dvorišču. Najbrže bi Stanovalci novozgrajene Usoda je hotela drugače in 4. bil z mestno stražo doseg stolpnice Miklošičeva 1 ima decembra me je zadel in ljiv dogovor o tem, da jih mo probleme, ki jih ne more farkt, tako da sem bil prepe sami obveščate o kršilcih. mo rešiti brez pomoči dru ljan v celjsko bolnišnico, Nenazadnje je tudi to po gih. Veliko je pomanjkljivo kjer so mi rešiU življenje. memben del naše družbene sti na stolpnici, ki jih skuša samozaščite. mo rešiti z izvajalcem del. Se Ko se vsem zahvaljujem za Večje težave imamo skupno pomoč, ne smem pozabiti s stanovalci sosednjih blo TOPLA ROKA vseh medicinskih sester in kov, zaradi premajhnega f izioterapevtk, ki so mi nese parkirišča. Naše dvorišče SLEPE ŽENE- bično pomagale v težkih Uporabljajo kot javno parki- NEBOGLJENI IN dneh na intenzivnem A in na '•'šče. kljub vidnim promet- internem B oddelku celjske fiim znakom o prepovedi BOLNI STARKI bolnišnice. Zahvaljujem se prometa in parkiranja, razen tudi vsem, ki so me v bolniš Spoznali sta se v domu ^ stanovalce in dovoz k de nici obiskali, kot tudi vsem upokojencev Celje, kamor ju lovnim organizacijam. Bloki sotrpinom ža težke, a prijet je zanesla pot starih, bolnih, 'majo več kot 130 stanovanj. ne urice, ki smo jih skupaj nebogljenih ljudi. prebUi v bolnišnici. Na vse razpolago pa je le okoli 30 Naša slepa prijateljica je že me vežejo lepi spomini in Parkirnih prostorov. več let v domu. Bila je dobra vsem, ki so še v bolnišnici, Problem je še večji zaradi učiteljica, dokler ji ni bole želim da bi se dokončno do ^dvoza smeti iz stolpnice Mi zen vzela najlepše, kar ima bro pozdravih. klošičeva 1. Kontejner je v človek - vid. In da ne bi bila ^9nni stolpnici in odvoz je z v breme sorodnikom, je odš Naj ob koncu zapišem še, ^vorišča. Na dvorišču so vi- la v dom, kjer je našla mnogo da sem 31. decembra hvale znaki o prepovedi zau- prijateljev. žen in z najboljšimi vtisi o ?^vljanja in parkiranja. In tako so nekega junijske zdraviliškem in strežnem I^ljub temu pa posamezniki ga dne v preteklem letu pri osebju odšel iz celjske bol '^''ezobzirno parkirajo na peljali iz bolnice ženico brez nišnice domov. V mislih se '^^m prostoru. Vhod na dvo- sorodnikov, ki ji ni preostalo bom do smrti hvaležno vra •"'šče pred stolpnico je vsa drugega, kot da si najde za čal v to bolnišnico in k kodnevno zaparkiran, tako časen dom - seveda, dokler zdravnikom, ki so mi reših avto za odvoz smeti ne se ji težka a neozdravljiva življenje. TELEFONIJA NA CELJSKEM HALO, JE Di BO KDAJ Tli Imamo 2,3 krat več avtomobilov kot telefon
Od tistega davnega leta niti želi z današnjim stanjem, "Zgodovinska soba" na celjski pošti: ročna telefonska centrala in služba za informacije, 1907, ko je tedanji celjski žu perspektivami razvoja in ter posebne usluge (bujenje in podobno). Od leve proti desni Jurij Cvikl, Frida Polovic in pan postal prvi telefonski možnostmi, da bi slednjič Miha Deželak. naročnik v Celju, in od ča vendarle tudi v telefoniji uje sov, ko je moralo ministrstvo li korak z razvitim svetom. izdati odredbo o tem, ob ka Kje .smo s telefonijo na terih urah dneva ima katero Celjskem? Je ta še vedno v mesto na progi med Duna razkoraku s splošnimi druž CELJE »ODSTOPILO« CENTRALO TIRANI jem in Trstom pravico telefo benimi potrebami in želja nirati in so Celjani lahko mi? To .sta bili vprašanji, ki ralnika koračnega sistema (12. marec i 14. februarja 1876. leta je v Washingto-- uporabljali telefon dve uri na smo ju zastavili direktorju 1889) postavil temelje avtomatski telefo- ' nu Aleksander Graham Bell patentiral dan, .se je v telefoniji na Celj celjskega PTT podjetja, Da niji. Pi-va avtomatska centrala na svetu | napravo, s katero je bilo mogoče prena skem mnogo spremenilo. Od neta Rincu. Dane Rine: Na je bila dana v promet 3. novembra 1892. ^ šati govor na daljavo. Po njem so to iz luksuznega predmeta, kakr telefonijo je treba gledati kot leta v mestu La Porte v ameriški zvezni ] najdbo tudi imenovali »Bellov telefon«. šen je bil sprva telefon, je ta na eno od splošnih dejavno državi Indiana. j Po tem zgodovinskem izumu je telefon naprava postala dragocen sti človeštva, ki izvira iz nje začel svojo zmagovito pot po vsem sve Evropa je dobila prvi takšen objekt j vsakdanji komunikacijski govih potreb. Pri tem pa je tu. Najprej je osvojil ZDA, .saj je bil prvi leta 1908, in sicer v nemškem mestu Hil- • pripomoček, brez katerega si seveda osnovni problem, s javni telefonski promet uveden že leta desheimu. Ljubljana in sploh Jugoslavi-1 dandanes le stežka zamišlja katerim se borimo poštni de 1879 v New Havenu v ZDA. V FA'ropi je ja je dobila avtomatsko telefonsko cen- i mo vsakodnevno življenje. lavci, razkorak med gospo Daniel Rine: Na pro telefon najprej uvedla Nemčija, in sicer tralo leta 1927, zgradila pa jo je znana i Koliko potov prihrani, kaj darskim in družbenim življe lefonije moramo gU leta 1881. Kmalu so ga uvedli v mestih firma Siemens po Strowgerjevi licenci. 1 vse lahko z njegovo pomočjo njem ter možnostmi razvoja lovita Dunaj (1881), Gradec, Praga in Trst Prizadevanja za avtomatsko telefon-^ opravimo in koliko življenj telefonske mreže. V svetu .so (1882), Zagreb ga je dobil leta 1887. sko centralo v Celju so se začela leta j je že rešila mala naprava s uveljavili metodo, v kateri V Sloveniji je bil javni telefonski pro 1937. Mesto je poslalo predsedstvu mini- i slušalko in številčnico. statistika s primerjavo nacio zvitimi deželami v met uveden leta 1897 v Ljubljani in Mari strskega sveta in drugim pristojnim mi-1 Razvoj telefonije v svetu je nalnega dohodka in gostote kjer v razvoj poštnil boru, že leto dni pozneje pa tudi v Celju. nistrstvom posebno spomenico, s katero i vse hitrejši. Naravnost bli prebivalstva prikaže realne gib telekomunikacij Leta 1900, torej na prelomnici stoletja, je je upalo pridobiti potrebnai sredstva iz' skovit je z novimi odkritji na potrebe po tej vrsti komuni okoli odstotek dru imela Slovenija že 260 telefonskih naroč kvote 75 milijonov dinarjev, ki so bili ^ področju mikroelektronike kacij med ljudmi. Kajti, vi.šji proizvoda. Pri nas je nikov. Prvi telefonski naročnik v Celju namenjeni modernizaciji telefonskih j in težko je že sproti dohajati je nacionalni dohodek, večje skromnej.ša. Doslej ; je bil tedanji župan. zvez za vso državo (I). Zahtevo so uteme-^ vse razvojne novosti, s kate so potrebe po telefonskem voju pošte namenjal V zvezi s patentiranjem telefona so bili Ijevali s tem, da je Celje pomembno rimi proizvajalci zasipajo tr komuniciranju. Po tej stati- odstotka družbeneg znani zapleti. Prvo idejo o telefonu je dal upravno in turistično središče, stičišče i žišče. Kajti, še zdaleč ne gre .stiki v Jugoslaviji in tudi na voda, zdaj ga nan že v letu 1854 Francoz Charles Burseul, poti mnogih zdravilišč, industrije, obrti; za cenene novosti, kakršne Celjskem še vedno daleč 0,65%, a tudi ta sre( nemški znanstvenik Philipp Reiss pa je in trgovine. Toda stvari so se zapletale in ; se pojavljajo v telefonskih zaostajamo za dejanskimi treba zmanjšati. prvi izdelal napravo, ki jo je imenoval kljub intervencijam politikov Korošca in ' aparatih samih. Glavne in re potrebami. In četudi v zad telefon. Danes je edini priznani iznajdi- Kreka, na katera se je obračal celjski: volucionarne novosti se njih letih beležimo silno hi PODVOJENE župan, avtomatske centrale Celje do za-j ter razvoj telefonije, potreb telj telefona Bell, ki je prijavil svoj izum predvsem pojavljajo v tele ZMOGLJIVOSTI 14. februarja 1876. leta patentnemu ura četka druge svetovne vojne ni dobilo. \ fonskih centralah in pri pre ne dohajamo. Razpolagamo du v Washingtonu. Dve uri pred njim pa Leta 1938 je imelo Celje 245 telefonskih; nosnih sistemih (Kablih). z 8 do 10 priključki na 100 Četudi primerjav je prijavil svojo iznajdbo tudi Elisha naročnikov s 390 telefonskimi aparati, i Ves ta tehnološki napredek prebivalcev, morali pa bi jih tom in potrebami m Gray, pa je po še do sedaj nepojasnje okolica pa 49 naročnikov in 64 aparatov. 3 pa je seveda prehiter, da bi imeti vsaj 40. In če vštejemo jo zadovoljstva, pc nem nesporazumu ostal praznih rok. Prvo telefonsko avtomatsko centralo je- ga zmogli v vsem dohajati še hišne centrale s priključki zadnjih petih, šestif Zanimivo je tudi to, da že tri leta po Celje dobilo šele 1952. leta. Centrala, ki' tudi pri nas. Celje tu ni nobe v njih (t. i. interni telefoni), celjskem obrhočju Bellovi iznajdbi zasledimo prve ideje o je bila že leta 1948 namenjena v Celje, je • na izjema. Prispevek, ki je dosegamo približno 18 tele dosegli pomembne avtomatizaciji. Američan Almon Strow-- namreč spremenila smer in pristala v} pred vami, želi predstaviti fonov na. 100 prebivalcev. v razvoju telefonije ger je s svojim patentom dekadnega izbi-i Albaniji - točneje v Tirani. '; razvoj telefonije še posebej Torej več kot polovico manj času so se zmogljiv na celjskem območju, sezna^ od dejanskih potreb.« kot podvojile (leta I naročnikov, konec '. Z vključitvijo nove avto - 18.314 naročnikov matske telefonske centrale na Golovcu so se možnosti Telefonija na Celj za hitrejši razvoj telefonske pravzaprav suče v ga omrežja na celjskem ob nem začaranem kro močju močno popravile. O odprtjem novih cer)* tem pričajo poštni načrti. gočimo večje število Glavnih telefonskih priklju čkov, zaostane razve čkov v regiji je bilo konec ja po naseljih. Ko z lanskega leta 18.314, do leta akcijami uspejo 1985 naj bi se ta številka že omrežje, so spet p skoraj podvojila. njene centrale... Dane Rine: »Vprašljivo je, Franc Lenko, v( če bomo načrte v celoti iz hnične službe TOt polnili, kajti obstoječe cen trale, ki so že vključene v »Koliko dandanes ! promet, in tiste, ki jih bomo cem pomeni telefon, še obnovili do konca leta razvidno iz številnil 1985, bodo omogočile vsega nih akcij, samoprisp prizadevanj v ob^ Ik'i stare koračne centrale še v stari poštni stavbi. okoli 40.000 priključkov. Ocenjujemo, da bo do leta 1985 lahko vključenih v tele fonski promet okoli 30.000 glavnih priključkov.« Dejstva, ki narekujejo ne koliko počasnejši razvoj, so rieusmiljena. Politika gospo darske stabilizacije pošte ni obšla. Denarja za razvoj je vse manj in želje ter potrebe bo tudi pri razvoju telefonije potrebno uskladiti z realni mi možnostmi. Toda v celj ski PTT, kjer prav letos kon čujejo variantne načrte raz voja, do leta 2000 napovedu jejo, da bomo ob prelomu tisočletja na Celjskem imeli med 90 in 100 tisoč telefon skih priključkov. Osnovna težava je seveda Da bi v novi centrali delalo vse tako kot je treba, so Na posnetku je del centra medkrajevnih zvez in visoko denar, ki ga nikoli ni dovolj. Avtomatsko cen^n potrebne tudi naprave za nadzor in merjenje. frekvenčnih kanalov, tudi to še na stari lokaciji. Vse pove že primerjava z ra nika, ki sta na s0 ZANIMIVA PRIMERJAVA Prav zanimiva je pri merjava o tem, kdaj so ra zvitejše dežele dosegle podobno ali erjako gosto to telefonskih priklju čkov na naročnika, kot je imamo danes v Sloveniji. Na Švedskem so to go m BESEDA, stoto do.segli že leta 1936, v Švici in na Danskem v letu 1945, v Belgiji leta 1960, v ZRN, Norveški in Italiji pa leta 1965.
AVTOV JE VEČ KOT TELEFONOV Zgodovinski posnetek stare ročne centrale, ki bo kmalu CENEJŠA? šla v muzej. Z njeno pomočjo tudi danes lahko vzpostav Osebni avtomobil, TV ljamo mednarodne zveze predvsem z državami, ki še ni in radijski sprejemnik ter majo avtomatike. telefon. Vse to so sred stva komunikacij. In ka ko stoji v primerjavi .šte vilk telefon? Kaj slabo! V SRS imamo namreč kar 416.448 avtomobilov ali 21,8 na 100 prebivalcev. Radijskih sprejemnikov je .še več, .538.273 ali 28,2 na 100 prebivalcev in tele vizorjev 518.3.54 ali 27,1 na 100 prebivalcev. Tele fonskih aparatov je le 181.807 ali 16,6 na 100 pre bivalcev. Pravi svetovni čudež je, da imamo torej kar 2,3 krat več o.sebnih avtomobilov kot telefo nov, pa še pri tem je treba vedeti, da so to vsi aparati v SRS in da imajo za.seb- niki le 70°/. teh aparatov. Takole izgleda del glavnega delilnika za naročniško mrežo. Kdor prijavi službi 97 napako, jo najdejo tukaj. V času našega obiska je bila na delu Aleksandra Trateški. I^GriJ; Kabel s stekleni- FrancLenko: Danes je lažje Janez Krašovec: V velenjski iriakni predstavlja revo- priti do omrežja kot do cen in mozirski občini do telefo bolj postaja del celotne ko okvara računalnika p. irneni ne zveze uporabljamo le kot trale nov s samoprispevkom munal n«,- ureditve in kjer je lahko celotno zaustavitev te nujno rezervo v primtMu ok glede na obstoječe možnosti lefonije. Zato gre lazvoj spet var na kablih. In zadnji del vključitve tudi cena priklju v smer dectjntralizacije zbi napeljave - telefonski apa jvnih skupnostih, kjer pa za bodoče naročnike po O tem je govoril Dane čka bistveno nižja.-« ranja podatkov. Vključeva rat. Ta se je še najmanj spre nje takšnih central v omrežje , rajani prevzeli nase velik staja nadgradnja centrale, Rine, ki je tudi predstavil Franc Lenko: Ob tem pa menil. Se vedno je v bi.stvu pa je zapletena operacija, saj bremena pri izgradnji medkrajevne zveze. Krajev stanje telefonske nadgradnje je zanimivo, da je interes za tak, kot je bil Bellov. Ima og- to ni likalnik, ki dela, ko ga I ;žja. Tako se vse bolj do- ni samoprispevki in akcije na Celjskem: »V našem si telefone bistveno večji na Ijen mikrofon s kovinsko vključiš v omrežje. Treba je je, da omrežja pravza- so omogočili izgradnjo lokal stemu je ena glavna centrala, podeželju, kjer uspe vsaka membrano, ki zvok pretvarja urediti na tisoče povezav, ^ ni težko graditi, saj so nega omrežja. Največji del to je naša lanska pridobitev - akcija. Očitno je tam denar v impulz, ima številčnik, od odpraviti vsakršne napake v i rispevki zainteresiranih občinskega samoprispevka centrala na Golovcu. Nanjo vreden manj od interesa za padel je le induktor, saj se mikroelektronskih delcih, plovne akcije, s katerimi pa je šel v večanje zmogljivo je priključenih osem vozlišč- telefone. Tu prostovoljno de vsi telefoni napajajo s 60 ali računalnik dobro sprogrami- Ijljo, že kar pravilo. Težje sti central in ostalih zvez. V nih in 47 končnih central. lo ni problem, jasno je, da 48 volti iz centrale. Tako so rati itd. Vključitev sodobne jientralami in medkrajev- mozirski občini so za izgrad Vse so že usposobljene za av jim telefon veča prihranke spremembe le v obliki in do centrale v promet je danda zvezami, ki so silno dra- njo te vrste namenili tretjino tomatski telefonski promet, časa, bolj jih povezuje s sve datkih sodobne elektronike, nes že primerljiva z vključi n kjer denarja ni nikoli vseh potrebnih sredstev, v saj smo zadnjo ročno centra tom, skratka, dragocenejši je princip delovanja pa je še ve tvijo nuklearne elektrarne. llj. Tako prihajamo že v Titovem Velenju je podob lo, bila je v Jurkloštru, tudi od denarja." dno isti." aj. ko moramo zavlače- no. In če že govorimo o tem, avtomatizirali. Tako smo Prav tako pomemben je. napredek pri prenosu podat celo zavirati razvoj je nujno vprašanje, zakaj je prvi v SR Sloveniji v celoti SILOVIT RAZVOJ POGLED V etžja, k'.'r ga s centralami tako drag telefonski priklju uvedli hitrejši in sodobnejši kov. Ta poteka na dv^a načina PRIHODNOST ;h('dki ijevnimi zvezami ček. Da je zelo drag, namreč avtomatski telefonski pro Razvoj telekomunikacij je - po žicah ali kablih, ali pa i dohajamo. Pomembno ni sporno. Odgovor je prav v met. Imamo veliko central, bliskovit. O tem nam je pri brezžično. V telefoniji je tu Ali je mogoče predvideti I em je ^ da so kar v treh tem, o čemer govorimo. nasejanih po celotni regiji. povedoval direktor raz osEiove postavil Mihajlo Pu- bodočnost telekomunikacij? \nah - Velenju, Mozirju Medtem ko je telefonski apa Skupna zmogljivost vseh je vojnega sektorja Janez Gril: pin, ki je z vgradnjo tuljav v Kako se bo telefonija razvija iik'u. občani z referendu- rat silno poceni, je vsa po 26.856 priključkov. In koliko »Po izumu telefona je razvoj žice zmanjšal izgube energi la v bodoče? Kakšno vlogo ' izglasovali samoprispev- trebna nadgradnja zanj, če je v tem še prostih priklju dolgo capljal na mestu. V je in omogočil izpolnitev bo pri tem odigrala kabelska a razvoj telefonije in to želimo, da je vklopljen v ce čkov? Kaj malo I Pretežno so zadnjih letih, še posebej po davnih sanj in čara telefoni televizija, zahteve po komu 3iala izključno za izgrad loten telefonski promet do tam, kjer smo centrale pred 2. svetovni vojni, pa so se te je. Ta je namreč v tem, da se niciranju v vesolju ipd.? Vse il central. To je edinstven ma in v tujini, kar 99 krat kratkim obnavljali in večali lekomunikacije in še pose lahko v slehernem trenutku to so vprašanja, na katera ner v SR Sloveniji, ki le dražja. Preveč zapleteno pa (Konjice, Mozirje, Golovec).. bej telefonija, pričele silovito pogovarja vsakdo s člove človeštvo še vedno išče od liodatno izpričuje, kako bi bilo ob tem govoriti še o Največ prostih priključkov razvijati. To še posebej velja kom v svojem okolju, tisoče govore. Marsikaj pa je jasno l^a potreba občanov je silnih težavah pri izgradnji ima še centrala na Golovu, za najpomembnejši in naj kilometrov daleč, ali celo že danes. najhitrejše komunika- kompleksnih zvez med kjer smo od 6000 možnih pri dražji del telefonije - centra medplanetarno. Pri kablih, Dane Rine: - Sistemov ko • Besedilo BRANKO STAAIEJClC (pjj^-avijata Jva računal- Novo centralo na Golovcu sestavlja približno 14.000 takih Na Golovcu je v centrali 5.000 kablov in za več kot 1000 IN DRAGO MEDVED, enot elektronskih vezij, ki jih kaže Bojan Gorjanc. (tisoč) kilometrov žic vseh vrst... ki je tudi fotografiral. dročju kooperantske kmetij KMETIJSTVO V OBČINI ŠENTJUR ske proizl-odnje so doseženi LESNINA LJUBLJANA premiki. Osnovna usmeritev o.staja proizvodnja mesa. TOZD Ll »SOPOTA« Radeče mleka in jagodičevja.. Začeli komisija za delovna razmerja pa so uvajati tudi nove pri*- delke, ki vzbujajo zanimanje objavlja PREDNOSTNO PODROČJE med kmeti, še po.sebno tisti naslednja prosta dela oz. naloge mi, ki imajo manjše pridelo Vodilo naj bodo dobri rezultati valne površine in zato ne 1. OPRAVLJANJE DEL V PRIPRAVI DELA morejo razviti katero od glo Pogoji: v šentjursk; občini stopa izvodnje razdrobljenost zem kmetijski pioizvodnji z novi balnih usmeritev. Brez dvo - končana srednja tehnična šola lesne smeri jo vse bolj v ospredje priza ljiških posesti, v nemalo pri mi zmogljivostmi za 60% po ma bo takšna prizadevanja - 4 letna oz. najmanj 2 letna praksa v pripravi dela devanja za uresničevanje merih pa zakoreninjena sta večala proizvodnja konzu- .še potrebno širiti in se v po - poskusno delo traja dva meseca nalog na področju kmetij ra mi.selnost in nepripravlje mnih jajc, za četrtino naj bi vezovanju z odjemalci zavze - prosta dela se razpisujejo za nedoločen čas stva in kmetijske predela nost za združevanje sredstev povečali vzrejo pitancev. timi za lociranje manjših Zagotovljeno in takoj vseljivo je družinsko stanova ve. Nalog na tem področju in oblikovanje proizvodnih Hkrati bodo tekla prizadeva predelovalnih kapacitet, še nje. so se s polno mero odgovor ter strojnih skupnosti. nja za izkoriščonjo njivskih posebej na območju manj ra nosti lotili tudi komunisti v Kljub problemom je moč površin za proizvodnjo do zvitih krajevnih skupnosti. 2. VODENJE IZMENE občini, zavedajoč se dej govoriti tudi o pomembnih mače krme, s čimer bi stva, da le skupna in široka premikih na področju kme zmanjšali odvisnost od indu Pogoji: akcija, vodena tudi preko tijstva. Tako se je v družbeni strijskih vnrov. Tudi na po M. PODJED - končana lesna delovodska šola sekcij socialistične zveze na - 4 leta delovnih izkušenj terenu, lahko da dobre re - sposobnost vodenja in neposredno delo z ljudmi zultate. - poskusno delo traja dva meseca Vendar pa kmetijstvo ni NAJBOLJŠI SO BILI POSTOJNČANI - prosta dela se razpisujejo za nedoločen čas Zagotovljeno družinsko stanovanje, ki bo vseljivo v dejavnost, kjer bi mogli re V soboto je bilo v Domu kulture v Šmarju sto, šmarska pa se* jo še z dvema ekipama, juliju. zultate pričakati kar čez noč, pri Jelšah republiš kviz tekmovanje Mladi in zaradi zbranega enakega števila točk, uvrsti saj ne gre pi'ezr(?ti celo vrsto kmetijstvo. Sodelovalo je osem ekip, ki so se la med šesto in osmo mesto. 3. VEČ MIZARJEV ZA OPRAVLJANJE DEL omejitvenih faktorjev, ki za najbolje izkazale na področnih tekmovanjih. Republiškega kviz tekmovanja Mladi in htevajo temeljit pristop reše Iz celjskega območja je sodelovala mladin kmetijstvo se je udeležilo tudi več uglednih V PROIZVODNJI vanja. Mednje prav gotovo ska ekipa iz Kmetijske zadruge Šoštanj, ob gostov, med njimi tudi predsednik Zadruž scjdijo prizadevanja za prido njej pa tudi ekipa mladih zadružnikov iz ne zveze Slovenije Nande Vode, predsednik Pogoji: bivanje novih zemljišč v Rogaške Slatine, ki je bila lanskoletni zma Republiškega komiteja za kmetijstvo, goz - končana poklicna lesna šola družbeni lasti, z nakupom, govalec tega tekmovanja. Na tekmovanju so darstvo in prehrano Lojze Senegačni ter se - 1 leto delovnih izkušenj zamenjavami in hidromelio se najbolje izkazali mladi iz Postojne, ki so kretar sveta za družbenoekonomske odnose - poskusno delo traja dva meseca racijami. Pi'i individualnih zasedli prvo mesto, druga je bila ekipa iz v kmetijstvu in na vasi pri Republiški konfe - prosta dela se razpisujejo za nedoločen čas kmetijskih proizvajalcih ovi Novega mesta, tretja pa ekipa iz Murske So renci SZDL Slavko Ghnšek. Vsi kandidati naj oddajo pismene prošnje z dokazili o ra hitrejši razmah tržne pro bote. Velenjska ekipa je zasedla četrto me DS izpolnjevanju pogojev za zasedbo prostih del v ka drovski oddelek TOZD SOPOTA RADEČE, Pot na jez 12, v roku 15 dni po objavi, kjer dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila. Komisija za delovna razmerja bo vse prijavljene kandidate pismeno oovestila o rezulta tih razpisa v roku 15 dni od končanja objave. Razpisna komisija »FORMATOR«, Poslovne skupnosti za malo gospodarstvo Celje, n. sol. o. Celje, Cankarjeva 1 Irena Jovan Siniša Brzeska Mi jo Mužine: Zvonko Rojina Micika Kolarič razpisuje TUDI PRILOŽNOSTNO DELO SE SPLAČA prosta dela in naloge Pri Kmetijskem kombinatu Hmezad dovoljna, saj nas je precej iz našega ZVONKO ROJINA: »Star sem 16 let VODJPoleEg splošniKNJIGOVODSTVh pogojev morajA o kandidati izpolnjevati Žalec sprejmejo vsako leto na začasno konca.« in prvič v Sloveniji. Na tem hmeljišču še naslednje posebne pogoje: delo več sto delavcev. Prihajajo iz vseh SINISA BRZEŠKA: -Na hmeljišča nas je dvaintrideset, večina iz okolice - višja izobrazba ekonomske ali finančne smeri s koncev, največ pa jih je iz okolice Va- pridemo zato, da bi kaj zaslužili. Pri Varaždina. Med seboj se poznamo in tremi leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu, dobro razumemo. Prišel .'^pizato, ker raždina in Bjelovarja. Tak način je za nas je delo težko dobiti, zato je vsak - da so družbenopolitično razgledani in imajo doma nisem dobil dela. č^ne nadalju to kmetijsko delovno organizacijo naj dinar dobrodošel. Tudi na zemlji zaen ustrezne moralno-politične vrline. bolj primeren, saj je delo v njej sezon krat ni toliko dela, da nas doma laže ješ šolanja ni prijetno postopati doma skega značaja. Prav v tem času se od pogrešajo. Sicer smo tukaj zadovoljni, in čakati, da ti bo kdo kaj dal.« Poskusno delo 3 mesece. pira delo na hmeljiščih. Čeprav zdaj zaslužek je prirheren, prav tako tudi MICIKA KOLARiC: Delo na hme veliko dela opravijo že strojno, brez hrana in, stanovanje. Ijišču je precej utrudljivo, posebno se Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih delovnih rok ne gre. Na večjem hmelji daj, spomladi, ko še nismo tako utrje pogojev ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj MIJO MUŽINE: »Na začasnem delu kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: šču v Braslovčah so nam delavci pove pri Hmezadu sem letos že petič in še ni. Kot ostale, je tudi mene pripeljala »Formator«, poslovna skupnos Celje, Cankarjeva 1, v dali takole: Ji bom prišel. Doma v tem času ni dovolj sem želja po zaslužku. Dobro je to, da zaprti ovojnici z oznako - »Za razpisno komisijo«. IRENA JOVAN: -Letos sem prišla dela, če pa k ostalim dohodkom pri dobiš toliko, kot narediš. Sicer pa smo Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. na začasno delo prvič. Seveda sem maknem še kak dinar %udi ni odveč. zadovoljni in tudi domotožje nas ne Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v pri.šla zato, da bi kaj zaslužila. Doma Zdaj na pomlad je treba marsikaj do daje preveč, saj se z mnogimi poznamo roku 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. zaposlitve ne najdem, tako, da je to kupiti, tako se hitro pobere zaslu že od doma.« ^ pravzaprav edini izhod. Sicer sem za ženo.« T. TAVČAR Z RANJENCI OD POHORJA DO PODVOLOVLJEKA IZ DOMOBRANSKEGA Sercerjevi brigadi, prijavil se priti do 23 ure v Luče, kjer KDO JE BIL MRTVI POROČILA je 8. 1. 1945. bomo dobili nova povelja. PARTIZAN? Moličnik Aleksander, roj. Od Riharja smo odšli ob 21. 8. 1. 1945. Zjutraj go se vr 15. 7. 1916 v Lučah, delavec uri. Spali smo v Lučah. Pri Riharju v Podvolovlje nili trije naši, ki so vodili stan. v Lescah 18. (stan v Lu 9. 1. 1945. Ob 5 uri zjutraj je ku je bila več let služkinja ujetnike, katere smo dobili čah 18. prip. A. I.) bil je pri •šla vsa udarna skuppo z Liza Roblek, ki je poleti pa včeraj v bolnici. Mislili smo partizanih 3 mesece, nato se vsem bataljonom na pohod. sla živino na planini, pozimi vsi, da jih je zajela partizan je pred njimi skrival, prijavil Iz Luč smo šli do kmeta pa jo je krmila. Kadila je faj- ska patrola. Policiji smo izro se je 7. 1. 1945. Danes so nam Obojnika, od tu pa k Drole- fo in si tudi rada privoščila čili 8 ujetnikov in 5 pribežni- prišli ljudje povedat, da so v ku, kamor je za nami prišla kak kozarček dobre kaplice. kov. Na novo prijavljamo noči od 6. do 7. 1. 45 partizani patrola iz Luč in prinesla po Vsak dan, ko je opravila svo sledeče nove člane: Volov- odgnali kravo pri Žagarju v velje, da se moramo vrniti. je delo, je dejala: »Bog ga bo šek Milan, roj. 5. 7. 1922 v Podvolovljeku štev. 7. Lju Nazaj smo prišli ob 15,30. Tu di zahvaljen, za danes sem Mariboru po poklicu akade- dje so to zapazili šele zjutraj. smo zvedeli od nekega kme postorila.« nik, stan. v Ljubljani bil je ta, ki nam je prišel prijaviti, Bilo je že proti koncu zi pri partizanih ujet od 25. 7. da sta v bližini njegove hiše me, ko je krmila živino. Na 1943, bil je pri vaških stražah skriti 2 strojnici. Bilo je to hlevu je s kaveljnom za v Preserju, sedaj je bil pri Piše: 8 pri kmetu, kjer je naša patro krmo zahakljala čevelj in propagandnem odseku 4. ANTON IKOVIC la 7. 1. 45. napadla partizane. ugotovila, da je nekdo zako operativne cone in se zdravil Povedal je tudi, da leži tam pan v senu. Zelo se je pre v bolnici, katero smo včeraj blizu neki Rus, ki je bil ob tej strašila in prihitela v hišo in ob 11 uri zajeli, nato se je priliki ranjen. Poslali smo tja dejala: »Bog se nas usmili, nam prodal. Bizjak Franc, ko so prišli krave mlest. Da patrolo, ki je potem res našla kaj bomo še našli.« In pove roj. 9. 9. 1903 v Trbovljah, po nes se nam je prijavil neki 2 strojnici. Ena je bila jugo dala, da je na hlevu v senu poklicu rudar, stan. v Trbov Nemec, po imenu Berger oz. slovanska zbrojevka, druga zakopan neki moški. Doma ljah, - Knez dol 16, mobilizi Hess Popoldan je šla pa pa angleška (bren). Magaci- či so leteli na hlev in ga od- ran 25. 6. 1944, bil je v Zidan- trola proti Polanšku, poi nov smo pa dobili 6 za Bren. kopali. Bil je mrtev partizan škovi brigadi, prijavil se-je 7. zvedbe, kaj je bilo včeraj, ko - Zvedeli smo tudi, da je bil 1 v uniformi s puško in nekaj 1. 1945. - Voler Anton roj. 14. smo napadli partizane. Ka partizan mrtev, drugi - Rus - municije. Bil je velik, ko 6. 1925 v Lučah po pokhcu kor so videli je bilo na zidu pa je bil ranjen. Spali smo smat in brez prstov na roki. kmečki sin, stan. v Lučah 19 vse krvavo, tako, da je goto spet v Lučah. Po vsej verjetnosti je med Bil je pri partizanih od 1.3. vo, da jih je bilo nekaj vsaj decembrsko ofenzivo prišel do 1.5. 1944 nato skrit pred ranjenih, če ne že mrtvih. POVELJNIK na hlev in se skril v seno. Ker partizani. Prijavil se je 8. 1. Partizani so se po napadu vr UDARNE ČETE: pa so medtem na Riharjevo 1945. Lenič Jože, roj. 28. 6. nili in v hiši govorili, »če so Erpič Franc. 1. r. prišli domobranci, si ni upal 1922 v Ilirski Bistrici, po po dobili ona dva«. Verjetno, da naprej ali priti v hišo po hra klicu uradnik, stan. v Ljub sta bila mrtva ali ranjena. - POVELJNIK CENTRA: no in tako je od izčrpanosti Sv. Anton v Podvolovljeku. \ hisi poleg cerkve v meznariji je bil' ljani, bil mobiliziran 20. 8. Popoldan smo tudi dobili Krek Slavko. 1. r. omagal in zmrznil. Pokopali javka za ranjene partizane. Tu jih je prevzemala skupina iz bolnic' 1944 na Štajerskem, bil je v ukaz, da moramo z vso robo (iz AIZDG fasc. G. D.) so ga v skupni grob v Lučah. niče C£LJE NIČ VEČ LEPO UREJENO Kritične besede na zboru turističnega društva Celjsko turistično društvo Riko Presinger je opozo h 73.112, jih je bilo lani ob je najrrujčnejše ne samo na ril, da po razkopavanju ulic • >'.){) ležiščih le 67.156. In še celjskem območju, marveč in trgov izvajalci del le ma nekaj - vse manj je nočitev j^ed največjimi tudi v naši lokdaj poskrbijo, da bi uredi tujih gostov. V zadnjih treh republiki. Ima nekaj več kot li prejšnje stanje. Ostanejo letih .se je število njihovih oseni sto članov, sicer pa je pač luknje in še marsikaj. nočitev zmanjšalo od 13.468 njegova dejavnost vezana že Prometni znaki stojijo kot na 6551. In vendar, kaj smo 111 Itit staro tradicijo. To pijanci in vprašanje je, če ve napravili, da bi se stanje po ljubiteljska organizacija in dno pravilno. pravilo, kaj tudi turistične tista, ki je namenjena le Edo Gaberšek je kritiziral agencije, da bi privabile v članom, mai-več posega na neurejeno stanje pri opušče Celje druge, tudi tuje, goste? širše področje; turistično, ni vojašnici na Trgu svo M.BOZiC j^omunalno, urbanistično bode. itd, Marjan Jelen je opozoril na zanemarjene predele v Ni naključje, če so udele Gaberju itd. ZVEZNA TURISIIČNA AKCIJA ZA VARNO ženci zadnjega občnega zbo ra, 23. marca letos, pretežni Kdaj bo Celje dobilo javno VOŽNJO NA (]el razprave posvetili neka kopali.šče, se je vprašala sta terim komunalnim proble- rejša udeleženka zbora, ki ŽELEZNICI [Tiom. Obveljala je ugotovi doma nima kopalnice! tev, da Celje ni več urejeno V teh in podobnih kritikah IZPIT IZ GOSTOUUBJA Delavci 2T0 Celje, in čisto mesto. Po besedah so bile tudi svetle točke. Be Tozd urejanje in vzdrže dr.Ervina Mejaka, so nekoč la Bukvič je med drugim vanje prog v teh dneh nekateri ljudje za urejeno Priznanji hoteloma Donat in Atomske toplice poudaril, da se izboljšuje opravljajo redni pregled Celje skrbeli zato, ker so to varstvo voda in da bo glavni Turistična zveza Jugosla za izboljšanje skupne po podelitvi republiških priz železniških prog na svo mesto ljubili, ker je bilo nji kanalski zbiralnik ob levem vije je pred dnevi sporočila nudbe. Morda jih bo zajel le nanj kolektivoma hotela Do jem območju. Trenutno hovo, danes pa niti tisti, ki so bregu Savinjt> za Celje veliko rezultate lanske in hkrati tošnji val, saj bo akcija dobi nat v Rogaški Slatini in delajo na progi Celje-Ti- plačani za to dejavnost, ne pomenil. Anka Aškerčeva in prve akcije, ki je bila v času la stalen pečat. Atomskih toplic v Podčetrt tovo Velenje in pravijo, posvečajo tej skrbi tolikšne Slavko Kukovec sta govori glavne turistične sezone v Slo je za anketo med gosti, ku veliko priznanje za oprav da bodo dela zaključili do pozornosti. la o vzdrževanju Starega gra obliki ankete med domačimi ki bi naj odgovorila na več ljeno delo in za skrb za go.sta. 3. aprila. Do tedaj vlak v du. Dela dobro potekajo in in tujimi gosti pod naslovom vprašanj, na splošno pa o Hotel Donat je dobil namreč dopoldanskem času ne Vinko Steiner, ki že dolga do prvega maja letos (!) bo na »Izpit iz gostoljubja.« Akcija odnosih naših turi.stičnih de najvi.šjo oceno tujih go.stov vozi. Sicer pa imajo vzdr leta vodi komisijo za ureje gradu urejena težko pričako je naletela na velik odmev, javnikov do gostov, o kako za gostoljubnost, hotel ževalci prog vedno dovolj vanje okolja, je v razpravi vana in že velikokrat obljub čeprav to za hotelske in dru vosti uslug in podobno. V tej Atomske toplice pa enako dela, saj skrbijo za 74 km nied drugim opozoril na uni ljena stalna muzejska soba, ge kolektive, turistične orga preizkušnji je sodelovalo 123 najvišje priznanje v Sloveniji dvotirne proge Zidani čene luči na poti ob levem ki bo posvečena, gradu, Celj nizacije in podobne na celj turističnih me.st v Jugoslavi od domačih go.stov za oceno most-Pragersko in 84 km bregu Savinje, od glavnega skim grofom in podobno. skem območju ne velja, saj ji s 188 hoteli in moteli, 34 pogojev skupnega bivanja enotirnih prog Celje-Ti- cestnega mostu do izliva Vo- so se v to pobudo vključila le avtokampi, 40 turi.stičnimi go.stov v hotelu. tovo Velenje, Zabok- Lepo napreduje prenova glajne v Savinjo, na slabe hotelska kolektiva Donat iz društvi in uradi ter 49 turi Izredno visoke ocene v -Stranje in Imeno-Gro- starega mestnega jedra, če pločnike, zlasti v Trubarjevi Rogaške Slatine in Atom .stičnimi zvezami. Z našega zveznem meiilu, v vseh toč belno. Na posnetku so de prav počasi. ulici, kjer je slaba tudi raz skih toplic iz Podčetrtka ter območja torej le dva hotel kah ocenjevanja med naj lavci iz šoštanjske enote, svetljava, na neurejen predel Kritične so bile tudi bese Turistično društvo Rogaška ska kolektiva ter rogaško tu boljšimi, imata tudi Turistič ki pa jim pomagajo kolegi ob Cinkarniški poti, na de Zorana Vudlerja, ki je Slatina. Vsi drugi so ostali ristično društvo, oziroma no društvo Rogaška Slatina iz ostalih enot tozda. Ob navljajo gornji ustroj pro .skrajno zanemarjeno Ipavče- opozoril na razdrobljeno go zunaj te pobude, ki je hkrati Rogaška Slatina kot kraj. in Rogaška Slatina kot kraj. ge. Odveč je poudarjati, vo ulico itd. stinstvo, na njegovo premaj pomenila pomembno preiz Četudi so najvišja prizna Kot rečeno, bo postala ta da je njihovo delo odgo hno iniciativo za privablja kušnjo in širšo oceno v kako nja, zlate plakete, ostale v akcija stalna, letos pa bo na vorno, naporno in da mo Kot je menil Slavko Mari- nje gostov itd. Boleča je ugo vosti turistične ponudbe. drugih mestih in kolektivih menjena higienskim in rajo z delom vedno hiteti. nič bi morali biti gozdovi tovitev, da pada število noči Očitno so vsi ti menili, da je - v Sloveniji je to odličje pre zdravstvenim pogojem v na okoli Celja urejeni kot parki. tev. Medtem, ko jih je Celje bolje zdeti v senci, delati po jel le hotel Kompas v Kranj ših turističnih mestih. Foto: T. Tavčar Pa niso. Zal. imelo 1978. leta ob 180. leži- starem kot pa si prizadevati ski gori - pomeni predlog o M. Božič V KOZJEM SOZD »MERX« CELJE DSSS IMAJO SLAŠČIČARNO DEUVVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB v prostorih nekdanje PONOVNO RAZPISUJE knjižnice je že teden dni od dela in naloge s posebnimi pooblastili in prta slaščičarna last Vajdi odgovornostmi Karimanija, ki je prišel v Kozje iz Krškega. Tam Je de 1. VODJA RAČUNOVODSTVA DSSS lal že štirinajst let, sicer pa je slaščičarska obrt pri njihovi Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi družini že tradicija, tako da sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne po Vajdi Karimani nadaljuje de goje: lo svojega očeta Ilijasa. - da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali Slaščičarna v Kozjem je finančne smeri; zanaimiva pridobitev kraja, - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj; ki se vse hitreje razvija, po - da so družbenopolitično aktivni. meni pa tudi dragoceno do polnitev kulinarične ponud Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. be, s katero se sicer v Koz Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa jem ne morejo preveč pohva na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po liti. Vajdi Karimani pravi, da objavi, priporočeno z oznako »razpis za vodjo raču začetki dobro kažejo, sicer novodstva« na naslov: pa se bodo morali Kozjani in SOZD MERX CELJE, DSSS, Ul. 29. novembra 16, okoličani šele privaditi na kadrovsko socialna služba. novo pridobitev, ki bo kma lu še bolj oživela s prodajo Kandidati bodo o izidu obveščeni po opravljeni izbiri. sladoleda. D. M. tekmovanja segajo deset let MLEČNA za). Prva leta so se ga udeleževal ZADNJE VESn RESTAVRACIJA le planinci z območja Zgorti' PLANINSKI Savinjske doline, z dograditvij, • V Celju bodo v kratkem, še pred nove planinske koče na Luki^p^ pričetkom novega šolskega leta, odprli so bili podani pogoji za organi^j' mlečno restavracijo. Dolgo pričakova RAJ KAVE BO DOVOLJ! kov delavcem občmske uprave in cijo tekmovanja regijskega na mlečna restavracija bo imela še to družbenopolitičnih organizacij, ki se čaja. Pred dvema letoma je pjj v tcjvarni Droga v Portorožu na veli posebnost, da bodo cene zmerne, saj bodo v povprečju povečali za 24%. Ve Luče poimenovalo po svoj^^ ko pražijo petnajst ton kave, ki smo jo bodo subvencionirane iz občinskega lik del sredstev pa bo namenjen tudi Ureja: bivšem članu, prvemu gospo(j^j uvozili pred kratkim. Pomanjkanje te proračuna. Tako naj bi spodbudili na-' kompenzacijam v kmetijstvu. ju koče na Loki in udelezerK ga »mamila« je na tržišču res tolikšno, še občane, zlasti še šolajočo se mladi Janez Vedenik vseh prejšnjih tekmovanj, Jožj, da že vzbuja med Jugoslovani pravo no, da redno in množično začnejo za Letnarju, ki se je pri plezanju negodovanje. Zato v Drogi res hitijo in NAŠLI SO SKUPNI hajati v to restavracijo in si s tem pri gorah smrtno ponesrečil. zadnja vest, ki je prišla do nas, je zelo dobijo tudi pravilne prehrambene na Rezultati. Pri moških v skupil, vzpodbudna. Nekaj so jo že razposlali, JEZIK vade. Edini problem je zaenkrat v tem, do 35 let je bil prvi Alojz Selišmi, med drugim bo določena količina priš ker se ne morejo odločiti za lokacijo. Iz informacij o turističnih zmogljivo iz PD Luče, drugi Karli Satleri, la tudi v Celje. Povprašali smo v Mer- Ali naj jo vključijo v hotel Merx na TEČAJ ZA stih na našem območju povzemamo, PD Prebold m tretji Uroš Nara. xove poslovalnice in izvedeli, da bo Ljubljanski cesti ali v okvir RSC Golo MARKACISTE V da so zmogljivosti Merksovega motela ločnik iz PD Luče. Ekipno t del te kave mogoče kupiti že danes v vec. v Šentjurju za ta teden popolnoma iz MOZIRJU prvo mesto osvojilo PD Prebov celjskih poslovalnicah. Cena za njo je koriščene. Rezultat je plod skupne ak Odbor za vzgojo savinjskega pred PD Luče in PD Gornji grar za enkrat še neizpremenjena, ker pa cije turističnih, gostinskih in kmetij MDO bo organiziral tečaj za mar- V skupini moški od 35 let naprt ljudje še ne vedo za njo, tudi povpraše skih delavcev na območju Kozjanske SVETLI ČASI ZA kaciste 10. aprila v dvorani skup je bil prvi Alojz Fortin (PD Gor vanje po njej ni veliko. Morda pa tudi ga, ki so organizirali več paketov pre CELJSKI GRAD ščine občine Mozirje. V zadnjih nji grad 7, drugi Albin Robn., za to ker so si že prej nabavili veliki nočitev, oskrbe in izletov ter ogledov Zakon o kulturni dediščini je ie objavah PZS je bil objavljen Pra (PD Luče) in tretji Silvo Jošt (Pr zalogo in je zanimanje zanjo iz tega zanimivosti v krajih šmarske in šent vilnik o markacistu, ki je dal Mozirje). Ekipno je zmagala p[ vzroka manjše? jurske občine. obrodil prve sadove. Vsaj nekaterim izvajalcem je omogočil, da bodo lahko osnovo za vzgojno delo. Za ta Mozirje, drugo je bilo PD Lučo • z deli nadaljevali in vsaj v bližnji pri prvi tečaj bodo lahko'planinska treje PD Ljubno. Med ženskarr TRGOVINA BO! hodnosti tudi dokončali. društva prijavila največ po dva je prvo mesto osvojila Marija P; PiKA NA »I« MESNO člana. Tako se ga bo udeležilo 54 hovnik (PD Luče), drugo mes' Krajani Medloga se bodo prav goto PREDELOVALNE Turistično društvo v Celju že vsa le članov. Praktično delo, ki je se Simona Urank (PD Mozirje) ;• vo razveselili novice, da so na že nekaj ta po vojni zbira skromne dinarčke za stavni del tečaja bodo porazdelili tretje Brigita Medved (PD Gorr časa pripravljeno gradbišče ob »plavi INDUSTRIJE obnovo celjskega gradu in do zdaj v štiri skupine, ki jih bodo vodili grad). Ekipno je prvo mest laguni« danes zjutraj prišli delaVci In- kljub vsej prizadevnosti' gospodarjev osvojilo PD Luče, drugo PD Mo. o mesno predelovalni industriji na izkušeni markacisti Tone Pasar, grada z vso potrebno gradbeno meha zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo zirje in tretje PD Gornji grad našem območju je bilo že toliko pove Naci Stebe, Florjan Son in Stane nizacijo, da bi pričeli graditi za to ob dovolj vidnih uspehov. Prehodni pokal za memorial Joj. danega, da lahko brez nepotrebnega Storman. Za praktični del bo tre močje prepotrebno trgovino. Pritlični ka Letnarja je osvojilo PD Luče uvoda tokrat končno le zapišemo, da Zdaj pa je s pomočjo kulturne skup ba obnoviti markacije na določe objekt samopostrežne trgovinice, v ka IVAN ROBNIKi se je stanje na tem področju končno nosti Slovenije, ki je namenila za ob ni poti in pregledati ter vskladiti terem bo tudi okrepčevalnica, bo na- uredilo tako, da bo volk sit, koza pa novo celjskega gradu deset milijonov popis poti s kartoteko. Izpiti in red do novega leta. Tako je konec ugi cela. Potrošnik pa zadovoljen. Obnov dinarjev zažarela tudi za celjski grad zaključek tečaja bodo verjetno v banj, čemu služi zgrajen prostor in ali ljena in razširjena šentjurska klavnica zelena luč. Strokovnjaki si manejo ro Logarski dolini. Tečaj bo vodil v PD CELJE: PROGRAM bo na tem prostoru res zrasla trgovina, je danes zjutraj začela obratovati s ke. Letos bodo tako lahko zaključili z soglasju s komisijo za pota in ali pa ga bodo uredili za, sicer tudi ZA APRIL I »polno paro«. Samo danes zjutraj so v arheološkimi izkopavanji. Se več, v ce markacije pri Planinski zvezi potrebno, otroško igrišče. zakol in kasnejšo predelavo pripeljali loti bodo obnovili Friderikov stolp in Slovenije Inštruktor planinske PD Celje bo v aprilu organizi. 200 telet in prav toliko svinj. Tako bo ga prekrili s skodlasto streho kar spri vzgoje in varstva narave. Na je ralo tri akcije. 4. aprila bodo pri- že v prihodnjih dneh v našim mesni V TRGOVINAH SPET čo stabilizacije niso mačje solze. Lani sen bo verjetno še en tečaj, tako pravili izlet Lindek-Sevnica. Od cah na voljo dovolj svežega mesa. Te- so imeli samo taliko denarja, da so da bi bila naša pota res dobro hod bo ob 8. uri z glavne avtobui letina pa, kolikor je ne bo šlo v izvoz, VATA IN OSTALO... lahko zakrpali samo eno steno tega dobro vzdrževana in bi se lahko sne postaje. S Frankolovega bo^ do odšli peš na Lindek in nato na bo ponujena željnim potrošnikom v Hvala bogu, nič več ne bomo letali impozantnega ostanka celjskih grofov, vključila v širšo turistično dejav Stenico. V Celje se bodo udele šentjurski mesnici v Celju. Dober teki po trgovinah, lekarnah in drogerijah potem pa so morali z deli zaključiti nost. ženci vrnili okrog 15. ure. V pri za vato in ostalimi sanitetnimi izdelki. čeprav so imeli postavljene zidarske BOŽO JORDAN meru slabega vremena izleta n Spet jih je na trgu dovolj. Prepričajte odre in je samo to postavljanje stalo bo. 11. aprila bo prvi smuk s Si se na lastne oči, zato stopite do najbliž več kot obnova stena same. A kaj, ko ŠMARSKI PRORAČUN vinjskega sedla. Prijave spreji je trgovinice in si nabavit vse potreb so bili prekratki! Letos se to ne bo VELESLALOM NA LOKI ma PD Celje do 5. aprila. Podrol ZA 30% VEČJI no. Pa ni niti treba kupovati zalogo, zgodilo, ker bo denarja dovolj. Malce POD RADUHO nejše informacije boste dobili v Smaj-ju pri Jelšah so včeraj zase ker so nam sanitetni proizvajalci zatr celo upajo, da bodo lahko nadaljevali z društveni pisarni. 17. aprila pa h dali vsi trije zbori občinske skupščine. dili, da bo tega materiala na jugoslo rekonstrukcijo ostalega gradu, tako da PD Luče je v nedeljo priredilo izlet na Donačko goro. Odhod: Na seji so delegati med drugim obrav vanskem trgu dovolj. Zasičili so izvoz bi obiskovalci vsaj zaslutili veličino te na Loki pod Raduho tekmovanje Celja bo ob 7. uri, povratek v C( navali in sprejeli proračun občine za in toliko tudi povečali proizvodnjo, da ga kulturnega spomenika. v veleslalomu za pokal Jožka Ije pa ob osemnajsti. Ce bo slab letošnje leto, ki je za 30% večji kot lani. bodo z založenostjo zadovoljni tudi ju Letnarja, ki se ga je udeležilo vreme, izleta ne bo. Največji del proračuna bo tudi letos goslovanski kupci. Predvsem pa žen ZBRAL IN UREDIL okrog sto tekmovalcev iz osmih namenjenega izplačilu osebnih dohod ske ... MALI TRAVEN PD savinjskega MDO. Začetki J.H BIFE JURIČKI NA DOBROVI POSTAJA NA IZLETNIŠKI POTI Lokal je odprt od 13. do 22. ure, razen v nedeljah in praznikih Dve leti bo tega, kar je Seveda izletnike ali mo dotrajan inventar, razmiš Mihael Jurički odprl na rebitne obiskovalce naj lja pa tudi o tem, da bi v Dobrovi v Celju nov go bolj zanima, kaj ponuja kletnih prostorih svoje stinski lokal - Bife Jurič gostinski lokal Mihaela hiše, v kateri je tudi bife, ki. Umaknjen od mestne Juričkega na Dobrovi. Na naredil še drugo posebno ga vrveža pomeni ta lokal prvem mestu naj omeni sobo v kmečkem stilu, v lepo postajo mnogim mo narezke, ki se odliku kateri bi bilo prostora za, izletnikom, ki se v popol jejo predvsem s pestro 80 gostov. dnevih ali ob koncu te izbiro domačih mesnih iz Sicer pa je Mihael Ju dna napotijo ven iz me delkov. Gostje pa lahko rički zadovoljen z delom, sta, na deželo. Tudi delov izbirajo tudi med domačo ki ga opravlja. Pravi, da ni čas svojega bifeja je prekajeno .svinjsko kračo, ga delo v gostinstvu vese Mihael Jurički prilagodil med domačimi kranjski li, z njim pa je začel v najpogostejšim gostom: mi klobasami ali krvavi Zvezni republiki Nemčiji, lokal je namreč odprt cami oziroma pečenicami kjer je bil na začasnem vsak dan od 13. do 22. ure. z zeljem. S temi domači delu kar trinajst let. Zato mi specialitetami lahko rej mu ni bilo težko izbi postrežejo v bifeju Jurič rati, s čim se bo ukvarjal, ki na Dobravi vsakomur, ko se bo vrnil v domovi ob vsakem času. Zaklju no. Prihranke je vložil v čenim skupinam pa po izgradnjo hiše, v njenem strežejo - seveda po pred spodnjem delu pa uredil naročilu - z vsem, kar že da je odprt le dve leti. To gostinski lokal. Zado.sti lijo. In .še to: bife Jurički čilni prostor, v katerem zaslužka prinaša, . pravi ponuja obiskovalcem so še štiri mize za goste, je Mihael Jurički, tako da se vrsto zaščitenih vin, od z zanimivo okrasno jjre- da živeti. Morda mu tudi konjičana, ljutomerčana, delno steno ločen od je zato ni bilo še žal, da je laškega rizlinga, do šipo- dilnega prostora, v kate odprl lasten gostinski lo na in cvička. rem je trideset sedežev. kal. Lokal pa premore tudi In za vse tiste, ki bi radi Seveda pa je za marsi posebno ^obo za zaklju na svoji izletniški poti, ali katerega obiskovalca po čene družbe, v kateri j(> pa kar tako, obiskali bife membno tudi počutje, ki prostora za 15 oseb. Mihaela Juričkega na Do ga ponuja lokal sam s La.stnik bifeja na Do brovi, še naslov: Bife Do svojim videzom. Zato ve brovi. Mihael Jurički, se brova - Mihael Jurički, lja zapisati, da sodi bife veda razmišlja tudi o tem, Dobrova 45 b, Celje. Za Jurički med lepo urejene kako bi svoj lokal še po vse, ki pa bi radi naročili gostinske lokale, saj je tu lepšal in razširil. Povedal svoj obisk, še telefonska di razumljivo, če vemo. je, da ravnokar zamenjuje številka. 28-486. TEPANJE MODELNO MIZARSTVO NI ŠALA Konrad Hohler je kos zahtevam treh strok ]A' redki strokovnjaki lahko zaposli vsaj pet lju ska industrija - Unior, težje dobiti ustrezne mo lesne stroke zmorejo vse di. Toda, ljudi s takšnim Kostroj. Z rezervnimi deli deli' te pa sedaj nai-edi zahteve modelnega mi znanjem ni. Razmišljanje se pogosto pojavljata tudi obrtnik iz Tepanja. zarstva, saj je zanj po da bo svojega sina uvedel Konus in Tovarna avto Modelno mizar.stvo trebno tudi odlično zna v skrivnosti modelnega mobilov Mariboi'. Prvi združuje znanje treh nje livarstva in strojniš mizarstva, je zato še bolj naročnik je bila steklarna .strok - lesne, livarske in tva. Konrad II«»bler i/ resno. iz Hrastnika. V.se steklar strojne. Poznati je treba Tepanja 70 vse to obvla ne v Evropi so vezane na tt^hnologijo obdelave že da, /ato ni čudno, da .so V mali delavnici nasta švedsko tehnologijo in s odlitih materialov, od liti ga v dobrem letu, odkar jajo modeli strojev po na tem na stroje iz uvoza. ne in njenega različnega se je odločil za obrt, kar črtih oziroma vzorčnih Rezervni deli se zaiadi krčenja je odvisna izdela preplavili z delom. Nje odlitkih naročnikov. velikih temperaturnih ra va modela. VecU.-ti mo govi izdelki so pa v teh Glavni naročniki so pred zlik izi-edno pogosto kva raš, kdo bo za tabo delal, časib izredno pomemb vsem steklai-ne (Hrastnik, rijo, uvoz pa je omejen. da bo iz modela tudi lah ni, saj ne samo da z njimi Straža) in domača kovin Pi-i izdelavi doma j(» naj ko naredil izdelek.- Tako krepko posega v zmanj se marsikaj rešuje tudi ševanje uvoza, ampak neposredno v livarni, so lahko uspešno rešuje tu delovanje pri \'livanju pa di prenekateri zastoj v že kar nekako sodi zra proizvodnji, ki nastane ven. Pa .še nekaj je značil zaradi okvar ali pomanja no za delo modelnega mi kanja rezervnih deU>v/j zarja -- vedno se strašno Danes je izobrazbcK^P mudi: -Se danes rabimo jo potrebuje tn()d(>hii mi ali v.saj j'.itri. Stroj .stoji, zar, težko pridobiti, saj linija stoji ..« Konrad po.sebne šole zanje ni, ra Hohler skuša vedno zen internega usposablja ustreči in tudi zaiadi tega, nja v ljubljanskem Lito ker vidi, kakšne so potre Modelno mizarstvo je izredno natančno delo. stroju. Tam se je dodatno be, želi svoje delo razširi uspo.sabljal tudi Konrad ti, povečati. Hohler, ki se je izučil za Mislili bi, da se s težava modelnega mizarja v Ko- mi pri preskrbi s surovi stroju. Gotovo je tudi de nami ne srečuje. Z lesom, lo v Mizarstvu Skala do ki .se da lepo stružiti, res dalo svoj delež znanja, ni težav. Marsikdaj pa sa drugače pa je bilo z delo- mo les ne zado.šča. Pri vodsko šolo. "Delo, ki modelih za tlačno litje se sem ga po njej opravljal, na primer zahteva po.seb- me ni moglo zadovoljeva na trdota, ki jo zagotavlja ti, saj sem vedel, da .sem smola araldit. To je pa že strokovnjak za lesno stro težje zagotoviti. ko.- Od tega spoznanja Konrad Hohlt?r uspeš do odločitve za obrt je bil no premaguje vse čeri na le kratek korak. Tako je tančnega dela, le čas ga pred dobrim letom začel omejuje. Pa vseeno ga tako rekoč iz nič v mali najde še za izdelavo neka garaži. 2e od prvih začet terih izdelkov po načrtih, kov dela s polno paro in S svojimi izdelki seje Konrad Hohler predstavil tudi pa še za aktivno delo v če bi imel več prostora, bi na celjskem sejmu oi^ti. krajevni skupnosti. Največ modelov naročajo steklarne. Veleblagovnica T - ODDELEK METRAŽE v L nadstropju ima pestro izbiro metrskega blaga iz bombaža in frotirja za pomladansko sezono. mrtev, torej mi čestita na življenju, češ mrtvo napovedani starih češnjevih dreves in se odpre razgled na vas in na še dolgo žive. grad Pražanek? Kaj je bilo zdaj meni treba dolgo živeti! Tam mi je o pogledu grada na misel prišlo: glej, nekdaj si Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in veselje do dela sanjal toliko zaslužiti, da bi ta gradič kupil in v njem srečen in pridobivanja. Nobene trdne volje nisem imel, od kraja bil ž njo. začeti. Pokaj tudi? Ta misel meje sentimentalnega naredila. Kakor petnajst Zapravil sem bil ostanek svojega imetja, življenje v tem letno dekle sem bil čez dolgo časa mehak in zdi se mi, da mi kraju brez vse pravne varnosti mi je bilo zoprno in vendar je solza v oči prišla - najneumnejša solza in najmanj možev- se nisem znal kam premakniti. ska - jokajočega sam. nad seboj. Kakor satira na moje razmere mi pride pismo od mojega To vam moram povedati, da si morete le nekoliko .bolj brata, v katerem mi naznanja, da je oče moj umrl že pred predstavljati, kako strašno me je pretreslo, ko sem še tisti dvema letoma, njemu prepustil vse domovje, a da ima večer zvedel, da stanuje res ona tam, kjer je nekdaj upala, a slabe letine, povsod nesrečo, da je zabredel v dolg, naj mu namesto z menoj z onim človekom, ki je mene izdal! Ona ž torej, ker čuje. da nisem umrl, denarja pošljem. njim! Lopov! Prej, ko sem študiral, bil je na vsak krajcar srdit, Vi ne veste, koliko diabolične moči počiva v človeku, in katerega sem s težavo od skopega očeta prejel, a sedaj je ne želim vam, da bi vam jo izkustvo vzbudilo. hotel še denarja od mene, namesto da bi govoril o mojem Meni se je vsa vzbudila tedaj. 28 dedičnem deležu iz zapuščine mojega očeta. Naprosim ne Maščevati sem se hotel, a sam. Obema sem namenil kega brivca, kateri mi je bil edini prijatelj - kaka satira narediti pekel na zemlji. zopet - naj mu piše, da sem vendarle popolnoma mrtev. To sem zvesto storil. Ne bom vam sedaj opisoval vseh Zdajci se začne zame čas, ko sem brez dela bil, stradal in scen, ko sem bil ž njim najprvo skupaj, ko sem ga sam tako Obsojen sem bil po dolgem preiskovalnem zaporu in glad trpeti moral in, prodavši zadnjo obleko, bil na tem, da daleč spravil, da mi je v prvi zadregi spričevalo dal, kakrš ocfvedii so me v Kairo. se pogubim. nega črno na belem prej nisem popolnoma imel; ko sem ga Tam sem bil leto dni v zaporu, preden se mi je prav na Iz prejšnjih časov znan mi kapitan francoske ladje me potem pred njo v vsej njegovi lopovski občiki pokazal in jo ''f^morističen način - ne utegnem sedaj tega praviti - po- reši s tem, da mi ponudi mesto ladijskega zdravnika, ker je vendar primoral, da je pri njem ostala, katerega že prej ni ^''ečilo uskočiti. bil njegov dosedanji umrl. posebno ljubila itd. Ponoči sem hodil in po stranskih potih sem prišel v Prevzel sem to službo, zapustil mesto svoje nesreče in ^^eksandrijo in tam po velikih težavah pribežališče našel preplul ves ocean in obiskoval obale štirih delov sveta. P^i diplomatičnem avstrijskem zastopniku, ki mi je vse Nazadnje sem se naveličal tudi tega in hotel sem se vrniti 'Obetal, a samo nekatere moje papirje nazaj dobil, a ne v domovino. Pozabil sem bil svoje mladostne upe, novih si Mojega premoženja. Za to ni hotel nihče vedeti. Le malo nisem delal, torej je bilo moje življenje od danes do jutri - °stankov sem dobil. suho in prazno. Slučaj je nanesel, da sem obtičal potem v Ubog sem bil in potrt. Preden pri orientalnih neredih Carigradu, kjer sem še dandanes. '^^ko zadoščenje dobim, bode dolgo časa poteklo. Slučaj je tudi bil, da sem šel zopet na svoj dom pogledat ^aj početi? Domov iti? in da sem tam našel njo, kateri sem nekdaj toliko zaupal, a Prvič nisem imel potnine, drugič pak pokaj? Beračit? našel jo ženo moje sreče tatu, in izdajalca Langmana! Ko bi znal, kod Langmana iskati, da! Ah vrag vedi, kam Neki rojak me namreč dobi v Carigradu in mi reče, daje ^3 ;e neslo. v domačem uradnem časniku čital razglas o neki prodaji, v Kaj se je z njo zgodilo v teh dolgih treh letih ? Jaz nisem kateri se kurator postavlja meni. To mu je v očipalo, ker ni ^ane besede držal njej in zdaj je morem še manj. Kako se še nikdar sicer čital imena Zober. Radoveden vprašam za ^orem kot uskok iz ječe čeprav nedolžen, pa pol nag nanjo list in vidim, da je prodano posestvo mojega brata, da °brniti? Nikdar, zdaj vsaj ne! imam jaz od očeta izgovorjen kot v mali hiši in da ga hoče Pišem torej nekemu bivšemu šolskemu kolegu, naj mi po zakonu kupovalec hiše z odkupom odpraviti. Tako da Poeve, kaj je z njo in ali je mogoče v domovini kje kako leč je prišlo tudi z mojo rojstno hišo! Iz kmetskega mag- J^ni primerno mesto dobiti. Odgovori mi kmalu, da je za nata, kakor je bil moj oče, postal je moj brat berač! Gotovo čul, da se je ona omožila, imena njenega moža ne ve Ta misel mi je vzbudila prvič po dolgem času toženje po kar se drugega dela moje prošnje tiče, obžaluje, da mi domovini. Bil sem namenjen, če le mogoče, nazaj kupiti ^ rnore nobenega sveta dati. Pristavlja še. da je bilo med rojstni dom in njega zemljišča ter pokmetiti se. ^'^jimi znanci kot gotovost raznesena novica, da sem Pridem domov. Znate oni klanec, ko se pride do treh NAGRADNI RAZPIS NAGRADNO KRI2ANK0 VAM POKLANJA LIK »SAVINJA« Celle 1. nagrada 300 dm 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le prs^^ ne rešitve, pošljite jih najkasneje A torka, 6. aprila do 9. ure. Rešene ^ zanke lahko prinesete tudi osebno,^ vhodnih vratih je poštni nabiralnji Na. kuverto napišite • NAGRADf^j KRIŽANKA« in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »FINOMEHANIKA,, CELJE Vodoravno: SRT, MOMO, AKARjS AKAN, ELEKTRONSKI RACUNAj NIK. DANILO, DAR, PAGANll^ KIM, HEBA, EROTOMAN. JOf NAV, SALOMON, AURA, TRI, K; MELA, CENTAVO, NINA. KATRAf IZID ŽREBANJA 1. nagrado 300 din prejme UR$Kj DRUGOVIC. Na Zelenici 9, 6300 CELJE 2. nagrado 200 din prejme TATJi^ NA VIDENSEK, Velika Pirešica 4/; 63310 ŽALEC 3. nagrado 100 din prejme SONJi SOVINC, Mariborska 76/A, 630» CELJE Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. USPEŠEN ZAKLJUČEK ZIMSKE ALPINISTIČNE SEZONE Denar dela denar In denar, ki ga dela denar, dela še več denarja. Da Je ta trditev točna, lahko ugotovite tako, da Dve prvi zimski ponovitvi klasičnih smeri v Savinjskih vezete avo/e prihranke, ki ao od 1. marca dalje obreatovani Alpah po novih obreatnih merah In »Icer: "Alpinistični kotiček« je zamenjal avtorja, in kar dojeti ne - zaveiavona 13meaecev 11% moremo, da smo izgubili našega velikega prijatelja, sople- - la vezavo na 24 meaecev ...... 13% zalca, dolgoletnega načelnika in vzornika, ki smo ga imeli - za vezavo na 37 mesecev 15% nadvse radi. Kljub veliki vrzeli, ki je nastala z njegovim odhodom se zavedamo, da delo na odseku ne sme zastati ali kreniti po drugi poti kot smo jo skupno načrtovali. Se naprej bomo sledili Cicovim idealom, ki so postali tudi naši ter se mu tako na najlepši način zahvalili in potrdili uspeh njego vih prizadevanj pri vzgoji mlade plezalske generacije. V začetku februarja, ko so bile razmere v gorah še ugodne in primerne za zimsko plezanje, se je na Okrešlju zbral velik del celjskih alpinistov. Bojan Srot in Slavko Cankar sta ponovila Igličevo smer v Mali Rinki, dve plezalski navezi: Canžek-Smodiš in mešana naveza Zuptm in Marjana Šah, pa so ponovih Direktno smer v Štajerski Rinki. Omembe vrede n je tudi vzpon ženske naveze: Meta Meh in Mira Uršič (AO Impol), ki sta preplezali Belo piramido in Tschadovo smer v Turški gori. Po smeri Skozi okno v steni Križa sta se istega dne povzpela Jevševar in Petek, ki sta naslednjega dne ponovila še Direktno smer v Mrzli gori. V Travniku sta Cajzek Lojze in Knez Franček (AO Impol) preplezala Varianto travnika, kar je pr\'a zimska ponovitev te smeri. Z nastopom pomladi se bo za alpiniste končala zimska sezona in nastopil čas za pripravo analize vzponov. 2e sedaj lahko ugotavljamo, da je bera vzponov izredno zadovoljiva, Piš e i n riše : pri čemer nam za oceno ni osnovno merilo le veliko število JELK O PETERNEL J vzponov, temveč kvaliteta le-teh. Ko že pišemo o kvaliteti opravljenih vzponov, ne moremo preko dveh težavnih ponovitev, ki sta bili opravljeni si er že v mesecu januarju, ki so jo prvič pozimi v dneh 9., 10. in 11. januarja z dvema bivakoma ponovili v trojni navezi Zupan, Srot in Cankar, ter ponovitev Cicove smeri v Turški gori, ki sta jo 23. in 24. januarja uspela preplezati Canžek in Pepev- nik. V času, ko to pišemo, so razmere v gorah zaradi novoza- padlega snega neprimerne za neizkušene planince in alpini ste, saj obstaja nevarnost plazenja. Ce pa se bomo le o pravili v višje predele, je nujno, da se podredimo pravilom o giba-' nju v takšnih razmerah. CM AMADEUS POROČA Ob misli na težave, ki jih imajo rejci pipik, dobim kar ošpice. To pa od jeze, ker v trgovini ne morem do biti celega piščanca ali ku re, ampak le rezervne dele. Mojemu sitnemu dedcu pa nikakor ne moremo dopove dovati, da sporazumi, ki se jih nihče ne drži, najmanj koristijo rejcem perutnine, še manj pa si lahko z njimi pomagam v kuhinji, ker so GOLOB PISMO NOSA na žalost težko prebavljivi. ^^fiO DESETIČ POKALNI PRVAK DOBOVIČNIK REGIJSKI PRVAK! i^ornt^taši Aera Celje so v Ribnici v finalni tekmi letošnjega i kalnega prvenstva Slovenije premagali Inles 22:20 (19:19, 12:12). ZAKAJ TAKG? V Celju je bilo regijsko tekmovanje z zračno puško za -Zlato* f.^ so postali desetič zmagovalci tega tekmovanja, ki je bilo že puščico«, ki se ga je udeležilo 48 tekmovalcev iz občin Žalec, Laško tnajs^'*^ Vsa leta do sedaj so Celjani imeli najve MILJANIČ PRI Prvi sestanek bo danes ob Podpis zdaj že obveznega in sprejeli od.stop dosedanjega PROGRAM ŠPORTNIH 12. uri v prostorih hotela Paka, samoupravnega sporazuma dolgoletnega trenerja Slobo- VELENJSKEM kamor so vabljeni tudi vsi Iju-. bo danes, v četrtek, v prosto dana Miškoviča. RUDARJU bitelji nogometa, kajti prijazni rih restavracije Kladivar in DRUŠTEV ZA APRIL Miljan Miljanič je pripravljen to ob II. uri. Navzoči bodo V želji po večjem" in tesnej V želji, da bi velenjskt^ga Ru Predstavljanje športnih društev s širšega celjskega območja v poleg ostalega odgovarjati tu predstavniki TKS, ZTKO, ob šem sodelovanju na rokomet darja le rešili zadnjega mesta v športnih dopoldhevih na Radiu Celje počasi dobiva tisto obliko in di na vprašanja, kako bo z na čine, delovnih organizacij in nem področju na celjskem ob n. zvezni nogometni ligi in ta mesto, kot smo to želeli na začetku letošnjega leta, ko smo to rubriko šo reprezentanco na svetov zasebniki. močju so mu ponudili mesto ko omogočili ljubiteljem nogo uvedli v oddajo. Po začetnih nepojasnjenih izpadih nekaterih velikih nem prvenstvu u Španiji. i trenerja pri RK Minerva v Gri- meta tudi v bodoče gledanje Z gradnjo bodo začeli še športnih društev iz Celja stvari končno tečejo normalno. Razvese M. TRAVEN žah, ki bo v ,s()boto startala v kvalitetnih iger, so se pri upra istega dne popoldne, ko bodo ljivo je, da so pri tem agilna zlasti manjša športna društva, ki se na spomladanskem delu republi vi in vseh ostalih odločili za zaradi razširitve stadiona oddajo dobro in vestno pripravijo, ne pa tako kot nekateri - veliki", ki ške lige. Miškovic je po neura Veliko potezo. K sodelovanju ZELENA LUČ ZA najprej začeli rušiti restavra jih sploh ni (brez opravičila!) ali so povTšni in jemljejo sodelovanje dnih podatkih to mesto prev-, so povabili kar zveznega selek cijo Kladivar in del tribune. kot nujno zlo. O teh primerih bomo tako ali tako obširneje spregovo ATLETSKI STADION zel in bo že danes ob 18. uri j torja državne reprezentance Podrli bodo tudi nekaj dre rili ob koncu leta, ko bomo ocenili našo mbriko Po dalj.šem času je le dana vodil prvi trening v telovadni-i Miljana Miljanica, ki bo že da ves. Stadion naj bi po pogod Kdo je na vrsti v APRILU 82? zelena luč za obnovitev celj ci Osnovne šole v Grižah. Kdo ; nes imel prvi razgovor z vod bi obnovili do prihodnjega le Ponedeljek, 5. aprila 1982: ŠPORTNO DRUŠTVO NIVO« CELJE, skega atletskega stadiona! V bo prevzel mesto prvega tre-' stvom kluba, spoznal se bo z ta ob istem času. ponedeljek, 12. aprila 1982: DVIGALCI UTEŽI PARTIZAN CE- veliki in iskreni želji po na- nerja pri ŽRK Aero še ni zna-' igralci ter pogoji za delo in se M. TRAVEN IJE MESTO, daljnem napredku celjske at no, znano pa je',' da strokovni veda istočasno razložil svoj ponedeljek, 19. aprila 1982: ROKOMETNI KLUB MINERVA svet vodi Tone Goršič. Ob plan, kako rešiti velenjske no-j letike so se odgovorni odgo GRIŽE in vorno vsedli skupaj in sesta prevzemu prvega treninga v gomctaše najhujšega, to je od- i MIŠKOVIČ ODSTOPIL ponedeljek, 26. aprila 1982: KOŠARKARSKI KLUB KOVINAR vili bojni načrt, kako bodo Žalcu se bodo predstavniki hoda v republiško ligo. \ ŠTORE! zbrali dovolj denarja za (»hno- Aera tudi uradno poslovili od Po prvem neuspehu \- I. B Vsako društvo naj pripravi dva sogovornika, ki bosta kratko Brez dvoma je to dobra pote vitev, razširitev in sploh po Slobodana Miškoviča Na slo zvezni ligi je pri rokometnem in jedemato predstavila poslušalcem svoje društvo. Predstavniki za Velenjčanov, saj ne bo kori sodobitev stadiona iz šest na vo so vabljeni vsi ljubitelji ro klubu Aero nastal preplah, ka društev naj bodo na določen dan v studiu ob 8.15! Oddaja traja pol stila samo Rudarju, temveč tu osem stez. da bo možna orga kometa! ko bo z ekipo v borbi za najviš ure od 8.30 do 9.00! Ostale informacije lahko dobite v športnem di vsem ostalim nogometašem nizacija največjih tekmo je mesto. Po daljšem razgovo uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Upamo, da bodo povab ^irom po Šaleški dolini. 4 vanj. M. TRAVEN ru (kje, ni znano!) so se odločili ljena društva v aprilu prav tako uspešna kot ona v marcu. TONE VRABI. SLOVENSKO LJUDSk PRIREDITVE. GLEDALIŠČE CELj^ Cftitck. i aprila ob ir),;i(j MUZEJ REVOLUCIJE ŠEMPETER V liere: ŽLAHTNI MESCak- SAVINJSKI DOLINI šolski abonma. Mu/.cj ic\'o1lu;iji' jc odprt vsak Petek. 2. aprila ob dan od 9. do 12. ure, ob sredah pa v Šempetru v Savinjski dolini A.Vampilov: LOV NA Di^i tudi popoklne od 14. do 17. ure, sta odprta za ogled oba turistična RACE. Izven. Gostuje M^.^, zaprt pa je ob ponedeljkih. Obi- obje>kta, jama Pekel, edina jama gledališče Ljubljansko skovakM si Uihko ogk-dajo stalno na štajerskem področju z boga Ponedeljek. 5. aprila ob ij, razstavno zbirko. tim kapni.skim okiasjem in Rim Alenka Goljavsri'k: Kih, Jutri, v petek 2. aprila pa bo ob ska nekropola s pomembnimi MATJA2. KAKO SE 1^ 13. uri otvoritev razstave Tito - nagrobnimi spomeniki iz rimske Zaključi'na predstava za o.^^ misel, be.seda in delo. Razstavo je dobe. Ogled je možen vsak dan no šolo Ivana Kovačiča-Efi-rji pripravil Arhiv Jugoslavije in od a do 1«. LU-e. Vojno-zgodovinski arhiv iz Beo grada, dopolnjena pa je z doku KINO VOJNIK DEŽURSTVA menti in fotografijami s celjske ga območja. v kinodvorimi v Vojnikti bodo predvajali v soboto. 3. aprila ob ZDRAVSTVENI DOM POKRAJINSKI MUZEJ 19..'50 uri in v nedeljo, 4. aprila ob 17. in 19.30 uri francosko ljube D(zuist\() med tednoni; Pokiajinski muzej je odprt zensko dramo 131iSč žene. možni zdravnik od 14. do 20.,, vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre glavni zdravnik od Ifi do fi dah tudi v popoldanskem času KINO ŠMARJE naslednjega dne. Ob nedoljai, od 14. do 16. ure, za obiskovalce dežurstvo od 12. ure do nas]] pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogle v kinodvorani v Šmarju pri njega dne do 6. ure zjutraj, date si lahko stalno arheološko Jelšah bodo predvajali danes ob jjrazniklh pa od 7. ure do nusl zbiiko, limski lapidarij in stalno 20. uii za četrtkov filmski abon njega dne do 6. ure zjutraj, razstavo, ki prikazuje kulturno ma ameriško komedijo Jerry išče zgodovinske spomenike. d(>lo, jutri bo [)i-edstava ob Ifi. uri LEKARNE CELJE za šolski aoonma, predvajali bo LIKOVNI SALON do ameriški pustolovski film Do sobote, 3. aprila do 12., Tarzan in sirene, ob 20. uri pa je dežurna Nova lekarna nal^ v Likovnem salonu v Celju je ameriško znanstveno-fantastič- šičevem trgu, nato piične / odprta razstava slikarskih del no grozljivko Invazija tretjih bi žurstvom lekarna Center v i treh italijanskih in sedmih doma tij V nedeljo, 4. aprila bo pred neto\'i ulici. čih slikarjev s skupnim naslo stava ob 18. uri. Predvajali bodo vom Podoba. Razstava, ki jo je hongkonški akcijski film-Veliki TRGOVINE omogočila Obalna galerija iz Pi boksar, 7. aprila ob 20. uri pa an rana, bo odpita do .3. aprila. gleško grozljivko Vampirjev«« O v tednu od 29. marcaj ljubice. 3. aprila je dežurna samop( DVORANA GOLOVEC strežba RIO v Prešernovi ul KULTURNI DOM ci vsak dan do 20. ure. Vi v dvorani v Golovc-u bo v so dnu od 4. do 10. pa dežu boto, 3. aprila prireditev črne ce ŠMARJE PRI JELŠAH samopostrežba SOCA v St line, ki so jo naslovili Afriški Jutri, v petek 2. aprila bo v netovi ulici. spektakel, nastopil pa bo Naro dvorani kulturnega doma v dni folklorni ansambel iz Gvi- Smaiju koncert ansambla Novi -'neje. fosili, v soboto, 3. aprila ob 19.30 ROJSTVA uri pa bo koncert moškega pev skega zbora ku-lturnega društva ŠMARJE PRI JELŠAH Anton Aškerc iz Šmarja. V celo Rodili so se 3 dečki in 2 deklii LIBELA CELJE večernem koncertu bodo pred stavili umetne in ljudske jK^smi Opekarniška 2 pod dirigentskim vodstvom Bi- POROKE hijanc Erjavec. Delavski svet ŠMARJE PRI JELŠAH Delovne skupnosti skupnih služb AVLA RAZVOJNEGA Poročil se je 1 par CENTRA CELJE 2ALEC \ v avli Rjizvojnega centra gosti razpisuje Poročili so se: VRANIC Ivi jo tokrat domačina. Svoje lesore prosta dela in naloge Prekopa 28 in REBERSEK Q ze in olja predstavlja občinstvu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi brijela, Stopnik 7; ZABUKOl Franc Ratej, delavec Razvojnega NIK Franc, Lopatnik 12 in Ai centra. Razstava bo odprta do 9. CAN Stc>fka, Žalec, Kidričeval VODENJE FINANČNE SLUŽBE aprila. KOS Vincenc, Studence 361 KNJIŽNICA EDVARDA DREV Marija, Arnače 30. |j Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg z KARDELJA zakonom določenih pogojev izpolnjevati še nasled nje: Knjižnica Edvarda Kardelja v SMRTI - da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri Celju prireja v počastitev 90-let- - 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih nice rojstva Josipa Broza Tita, 9. ŠMARJE PRI JELŠAH del in nalog kongresa ZKS in 12. kongresa DEBELAK Jožefa, 76, Sedi - da imajo organizacijske in poslovne sposobnosti ZKJ razstavo -Josip Broz-Tito - jevo 8; MASTNAK Ivana, .59,1 - da pri svojem delu uveljavljajo načela samouprav ob 90-letniči rojstva-. Razstava harje 34; JECL Frančiška, ! ljanja in socialistične morale bo v avlah osrednje stavbe knjiž Dol pri Šmarju 17; GOBEC nice na Muzejskem trgu, odptta - da podajo predlog o načinu vodenja finančne poli nez 77, Sv,Ema; DRAME K pa bo od jutri, 2. aprila do 30. tike glede na razvojni plan delovne organizacije in nrad, 79, Zg. Tinsko 44. junija v času, ko knjižnica poslu opredelijo svojo vlogo pri realizaciji predloga. je za bralce. 2ALEC PADER Marija. 83. gospodir. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Griže 64; LORBEK Ana, 78, £ Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpol DVORANA GOLOVEC spodinja, Drešinja vas 7; K5 njevanju pogojev na naslov: študentski plesni klub Kazina STAN Antonija, 47, upokojci LIBELA CELJE iz Ljubljane organizira v nedeljo, Celje; KRUMPACNIK AnU Opekarniška 2 4. aprila ekipno tekmovanje v 54. upokojenec. Rečica ob & Kadrovsko splošna služba standardnih plesih in tekmova 73; BERGLEZ Antonija. 79. j' z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. nje posameznikov v latinsko podpiranka, Kompole 82; M-^ ameriških plesih. Prireditev bo v KO Leon, 77. kmet, Rakovljc^ dvorani Golovec v Celju, pomeri GOROPEVSEK Fianc. 72. u? Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po le pa se bodo ekipe iz Avstrije, kojenec. Kaplja vas 72; DOU sprejemu ustreznih sklepov. Češkoslovaške, Italije, Jugosla SEK Ana, .53, upokojenka. .L'^ vije in Madžarske. ca pri Vranskem 52. UNIOR - kovaška industrija Zreče Zavod športno-rekreacijski center razpisna komisija TOZD gostinstvo in »GOLOVEC« p. o. turizem CEUE, Dečkova 1 razpisuje prosta dela"in naloge Komisija za delovna razmerja Zavoda objavlja - vodje temeljne organizacije gostinstvo in turizem prosta dela in naloge Zahteva se visoka ali višja strokovna izobrazba RAČUNOVODJE ustrezne smeri z delovnimi izkušnjami. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri z večlet - končana srednja ali višja šola ekonomske smeri nimi delovnimi izkušnjami na vodilnih oz. vodstvenih - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj delovnih nalogah in organizacijske sposobnosti. Delo združujemo za nedoločen čas, s 3-mesečnirT' poskusnim delom. Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še vse ostale posebne pogoje, ki so pre Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili dvideni za vodilne delovne naloge v družbenem do izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanji!^ govoru o kadrovski politiki. delovnih izkušenj na naslov: Zavod ŠRC »GOLOVEC« p. o. Pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in naved Celje. Dečkova 1 bi dosedanjih delovnih izkušnjah naj kandidati poš v 15 dneh po objavi ljejo na naslov: UNIOR - kovaška industrija Zreče najkasneje v 15 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pot^' dneh po objavi. ku roka za vlaganje prijav. GOREČI KONEC TEDNA UMOR NA GOMILSKEM SMRT V OGNJU ZnrUElUEi ZEMUA 22 požarov na Celjsliem Konec prejšnjega tedna so V Brezju pri Mozirju je imeli gasilci spet polne roke ogenj upepelil nekaj srprek IvanCukiatl ustrelil Mihaela Brino¥cat'f:y!y-M^^Ps^: dela. Rdeči petelin je spet in hlodov, požar pa je zaradi redčil gozdove, pogor-elo je malomarno.sti povzročil tudi nekaj gospodarskih po Franc Letonje. Škode je za Za ljudi Gomilskoga in Grajske vala z delom. Ivan Cukjati je od tu zaradi tega dejanja prav gotovo mo slopij. Podoba, ki se ponav več kot 40.000 drnar-jev. V Vi vasi je bila pietekla nedelja tragič od.šel v gostilno Košenina, kjer je rala še precej trpeti. To je Ivan Cuk lja vsako pomlad. Tudi vzrok tanju pa je požar zanetil 16- na. Okrog 11.30 ure je 62 letni Ivan po izjavi gostilničarke spil pet pe- jati izjavil potem, ko se je že strez je isti: človeška malomar'- ietni fant, ki se je igral s pe Cukjati / Gornilskega z enocevno linkovcev, od tu šel ponovno k sku nil. Komandir postaje milice v Žal nost. V Jugoslaviji vsako le tardami. Vžigalico je odvrgel' puško ustrelil sovaščana Mihaela pini, ki je delala, ter od nje znova cu pravi tudi to, da ima občutek, da to zgori več kot 6000 hektar v travo, zgoi-elo pa je tudi 30 Bi inovca, starega 55 let. Vaščani so zahteval, naj prekinejo s svojim de Cukjati ob storjenem dejanju ni bil jev gozdov (v statistiki su za arx)V borovega gozda. Skoda posipali poljsko pot, ki je bila tudi lom. Ivan Cukjati je povedal, da so v manj prištevnem stanju. jeti le večji požari), od tega .šc' ni ocenjena. vzrok za mejni spor med njimi. .se mu le smejali, Mihael Biinocev jih dobre štiri petine upepeli Gorelo je tudi v gozdu v Poljska pot je zahtevala življenje pa je dejal, da lahko na tem koščku ZA ZEMLJO SE UMIRA malomarnost. Opozorila po Tc-kačevem pri Rogaški Sla očeta treh oti"ok. zemlje počenja, kar hoče. Od tu je gosto naletijo na gluha uše- tini, Stopčah pri Grobelnem Ivan Cukjari odšel domov in se Zanimiva ji- tudi Cukjatijeva izja .sa, gasilci rešujejo, kar je in Gubnem pri Kozjem. Po okrog 11.30 ure vrnil z enoc<,,'vno 20 LETNI SPOR va, da se je za zemljo boril že od mogoče, kadeča pogorišča žare so pravočasno pogasili, puško angleške izdelave Mars, kali sremske fronte sian in da se bo za pa .se množijo. tako da je škoda manj.ša. Hu ber 7 X 64. Puško je Cukjati prine-| Zaradi približno štirih hektaijev zemljo boril do konca svojega živ Gasilci na Celjskem so si je pa je bilo v Podkraju pri sel domov leta 1971, ko se je vrnil 7. zemlje so včeraj popoldne pokopali ljenja. Potem ko je bil zaprl v Celj pr(.'jšnji vikend dodobra Žalcu, ko je ivan Novak zaž začasnega dela v tujini. Za uporabo 1 na Gomilskem Mihaela Brinovca. skem piskru, so ga odgnali v Nc-m- ogreli dlani. Gasili so kar 22 gal tudi 40 arov gozda. Ško le-te ni imel dovoljenja. Očitno tudi V nedeljo dopoldne je leta organizi čijo, od tu pa je kot nemški vojak požarov, požar v Hruševju do so ocenili na 50.000 rlinar- pod vplivom alkohola se je delovna ral delovno akcijo. Na pot med par moral na rusko fronto. Tam so ga pri Šentjurju pa je zahteval jev. akcija tragično končala. celami je namreč hotel nasuti gra Rusi zajeli in moral je na srcmsko tudi človc'ško žrtev. V bližini Grčar- Helmut je v soboto moz, tako da bi bil do njive lažji fronto. Partizanska leta ima prizna domačije je 74-letna Terezija popoldan, okrcjg 14. ure na dovoz. Dolgo vrsto let je bil namreč BRINOVCA JE DVAKRAT na od 28. decembra 1942. Pravi, da Tržan zažigala suho travo in svoji parc<'li v Libojah zaži ta kolovoz dober za vožnjo z vpre je že nekaj tisočkr-at zrl smrti v oči grmičevje. Ogenj se je začel gal odpadke. Veter- je ogenj go, za traktorsko vožnjo pa pot ni USTRELIL in da tudi po tem dogodku ničesar širiti proti zidanici, Ter-žano- zanesel v bližnji gozfl. Škodo bila primerna. Ob tej poti je imc>l vi pa se je pri gašenju vnela Ivan Cukjati je z razdalje pet me niti v najmanjši meri ne obžaluje. so oc-enili na 20.000 dinarjev. parcelo Ivan Cukjati, ki se nikakor obleka. Teržanova je oma trov pomeril v Brinovca ter ga za Zal mu je le to, da se danes dogaja V Podvrliu pil Mozirju in ni h()t(>l s{jrijazniti s tem, da bi Bri hnila in se zaradi gostega di del v prsi. Potem je skušal ustreliti toliko krivičnih stvari. Vrbi pri Dobrni pa je (K)žar novec uporabljal pot za traktorske ma zadušila. še Antona Turka-starejšega. Turk povzročil rnaloniairio odvr dovoze. Kot vse kaže je Ivan Cukja .se j(.> skril za levo stran prikolici." ter V petek je gorelo še v Cači ženi iMgar-etni ogori-k. Cias: ti plačeval tudi davek za tisti del proti Cukjatiju vrgel motiko. Ver CUKJATI JE V PRIPORU vasi pri Rogaški Slatini, v ci .so ogenj pravočasno ukr zemljišča, kjer p<)t(>ka kolovoz, jetno je tu Cukjatija ni^koliko Rogatcu in v Sentjungartu tili, tako da škoda ni velik med tem ko je imel Mihael Brino Pr-eiskovalni sodnik je za Cukja zmedlo, saj zatrjuje, da je v Turka pri Smarlnem v Rožni do Sicer pa je v soboto popi vec soflno določeno služnostno tija odredil pripor. Zaradi utemelje dvakrat streljal, vendar so milični lini. dan gorelo .še ob Pelikanovi pravico. To pomeni, da je lahko pot nega suma, da je umoril Brinovca ki našli na kraju, od koder je Cukja poti in ob Teharski cesti v uporabljal za dovoze. Na Geodetski in zaradi dejanja, ki ima velik vpliv V Galiciji pri Žalcu sta Da ti meril v Turka dva naboja s celimi Cc-lju. upiavi v Žalcu so nam povedali, da na ljudi, saj je Cukjati izjavil, da se nica Merzdovnik in Angela glavami. Ostali, ki so sodelovali v V Goriški ulici v Laškc.n služnostna uporaba .še ne pomeni, bo počutil olajšanega šele takrat, Gori.šek zažgali suho travo delovni akciji, so zbežali. Cukjati je pa je Terezija Santej iz Rim da lahko lastnik te pravice tisti del ko bu ubil tudi Antona Tur-ka, sta- ob potoku. Zaradi vetra so se zatem odšel do Brinovca ter ga še skih Toplic čistila vrl v bliži zi-mljišča tudi utrjuje in ga nasipa z r-ejšega. ognjerii zublji r-azširili v bliž enkrat ustrelil tokrat v tilnik. Ali ni mehanične delavnice in gramozom. Sicer pa pravijo na Po nji gozd. Škodo so ocenili na je bil Brinovec mrtev že po prvem zažgala odpadke Ogenj .seje staji milice v Žalcu, da je spor med približno 30.000 dinar-jev. V strelu ali šele po di-ugem - to bo ČE BI ZEMLJA VEDELA... razširil na dvorišče delavni Brinovcem in Cukjatijem trajal že Zbelovski gorci pri Sloven pokazala preiskava. ce, zgoreli pa sta kar-oseriji dvaj.set let. Cukjati je namreč kupil Kaj lahko zapi.šemo ob koncu? skih Konjicah sta Peter Ve dveh avtomobilov. Škode je njivo ob »tragičnem« kolovozu leta Vprašamo se lahko, če je košček selic in njegova žena prav ta za približno 40.000 dinar-jev. 1962 od Brinovčeve'tete. To njivo je zemlje i-es vi-eden človeškega živ ko zažgala suho travo, ogenj V "soboto zvečer pa se je hotel od tete tudi Brinovec, vendar PO UBOJU SPET V ljenja. Odgovor je jasen in preprost. pa je zaneslo tudi v bližnji vnelo gospodarsko poslopje mu je teta ni hotela dati. Brinovec GOSTILNO Razglabljamo lahko o slabih so.sed- gozd, last celjskega Gozdne last Jožeta Tratnika iz je tako dobil le služnostno pravico skih odnosih, ki izvirajo spet zaradi ga gospodarstva. Zgorelo je Cukjati se je s tragičnega me.sta Smar-tnega v Rožni dolini. ozirorria pravico uporabe dela par koščka zemlje. Lahko razmišljamo pet hektarjev gozda, škoda vrnil domov, skril puško v listnico, Zgorelo je še pet ton sena, cele, kjer je njiva, za dovoze. Prav v tudi o komasacijah na Gomilskem pa še ni ocenjena. odšel v gostilno Košenina, poklical 1,5 tone koruze in več kme tem pa so bili nav.sezadnje tudi polju - tudi tu je še precej nereše V petek je zgorelo tudi go Postajo milice v Žalcu ter povedal, tijskih strojev. Škode je za vzroki za nenehne spore med Bri nih sporov in težav in tudi pri tem spodarsko poslopje-v Hrast- kaj je storil. Miličnike je pričakal približno 800.000 dinarjev, novcem in Cukjatijem. se krhajo odnosi med lastniki tega ju pri Sentjur-ju last Jožeta doma. Žalski miličniki so povedali, požar pa je najverjetneje predela Spodnje Savinjske doline, Lipovška. Ogenj je zanetil da jim ob prijemu ni nudil nikakrš povzročil kratek stik v elek rasteta mržnja in sovraštvo. Tudi lastnikov sin, ki se je na ALKOHOL IN PUŠKA nega odpora. trični napeljavi. kraj, kjer se je zgodil zločin spada skednju igral z vžigalicami. Gasilci imajo po dveh na V nedeljo dopoldne so se zbrali sem. Škodo ocenjujejo na več kot pornih dnevih k sreči sp?t na delu Brinovčeva žena, pokojni In še to. Miličniki Postaje milice 300.000 dinarjev. ŽAL MU JE, DA NI ŠE manj dela, pač pa bodo za Mihael Brinovec, Anton Turk iz v Žalcu so Ivana Cukjatija ovadili V soboto je že ob 8. uri za delo poprijeli sodniki, zakaj Grajske vasi ter njegov sin Anton, TURKA za umor na grozovit način (kazen gorela traktorska prikolica v vse, ki so iz malomarnosti za Slavko Buk(ivec iz Grajske vasi in ski zakonik določa za to od deset Na vprašanje, če mu je žal, je Šempetru. Okrog prikolice netili ogenj in povzročili ško Matija Slapnik, prav tako iz Graj let zapora naprej do smrtne kazni) Cukjati odgovoril, da niti manj. Iz je bilo več plastičnih vrvic za do so že ovadili temeljnemu ske vasi. Med osmo in pol deveto ter poskusa uboja (do deset let za javil je, da mu je žal le to, da ni prevezovanje hmelja, ki jih tožilstvu v Celju oziroma so uro je prišel k njim Cukjati ter jim pora). Okoliščine in podrobnosti pa zadel še Antona Turka. Ivan Cukja je zažgal 10-letni O. S., ko se dnikom za prekrške za manj naročil, naj nehajo s posipanjem bo seveda dala sodna obravnava in ti jo povedal, da mu je žal le zaradi je igral z vžigalicami. Prikoli šo malomarnost. ceste z gramozom. Naletel je na vse drugo, kar sodi zraven. Brinovčeve žene, ki ni ničesar kri ca je zgorela, škodo pa oce META POKLEKA gluha ušesa in skupina je nadalje JANEZ VEDENIK njujejo nad 15.000 dinarjev. va in pa zaradi svoje žene, ki bo SREČKO SROT PREKRATKA HMEZAD RAZDALJA GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Za osebnim avtomobilom ki ga je vozil FRANC ZALC Vabi k sodelovanju delavce za temeljne organizacije KAR, 41, iz Sodne vasi. združenega dela na področju občine Žalec, za PROMETNE skozi Emo pri Šmarju vo/ opravljanje naslednjih del in nalog: MILICA MASNEC, 31. NESREČE Rogatca. Ko pa je Zalo' zavijal v desno in zato zn^.; šal hitrost, ga Masneče\-^ 1. VODENJA MANJŠEGA GOSTINSKEGA uspela obvoziti, tem\-eč ]v NEPREVIDNO ČEZ čila vanj. Pri nesi-eči se LOKALA CESTO voznica Milica Masnec h' 2. STREŽBE JEDIL IN PIJAČ ranila, težje pa njena sop 3. KUHANJA JEDIL ŠIROKEGA IZBORA Ko je voznik osebnega av niča ANGELA STIPLO . tomobila IGOR TRUPEj, 22, SEK, 56. iz Dobovca. iz Sešč pripeljal z obvoznice Pogoji: do križišča proti kegljišču v pod 1. Žalcu, je nenadoma stekla IZSILJEVAL JE - hotelska ali poslovodska šola, smer kuharstvo, tik pred njim čez cesto 5-let- PREDNOST - 3 leta delovnih izkušenj; na deklica, ki jo je Trupej Po Ulici Br-atov Vošnjakov pod 2 zbil. Težje ranjeno so odpe v Celju je pripeljal v križišče - poklicna gostinska šola, smer natakar, ljali v celjsko bolnišnico. s prednostno Kerenikovo - 2 leti delovnih izkušenj; ulico voznik osebnega avto pod 3. PREHITRO MIMO mobila CVETKO STIFTER. - poklicna gostinska šola, smer kuhar, OTROK 25, iz Celja. Ni se prepričal, - 2 leti delovnih izkušenj; če je cestišče prosto in zape Iz žalske smeri je pripelja ljal v križišče v trenutku, ko Poskusno delo 2 meseca. la v Leveč voznica osebnega je po Ker-snikovi pripeljal z •avtomobila TATJANA RA- osebnim avtomobilom SLO- Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. ZBORSEK. 24, iz Arje vasi BODAN GLUVIC, 26, iz Ce in kljub temu, da je opazila lja. Ob trčenju se je težje ra Interesente vabimo, da v 15 dneh od dneva objave ob cesti dva otroka, ni nil voznik Gluvič, škode pa vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov: zmanjšala hitrosti. Ko pa je je za 50.000 dinarjev. HMEZAD, GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC, Hmeljar pripeljala do njiju, je nena ska št 2. doma stekla čez cesto 10-let- na J. F. iz Levca. in ker voz O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v nica zar-adi neprimer-ne hi zakonitem roku. trosti ni uspela ustaviti, je deklico zbila po vozišču, le ta pa se je težje poškodovala. UGODNO prodam salonitke 190 ZASTAVO 101 letnik 72 in prikolico MLAD par mirne narave z višjo kom visokovaljno 100 x 130 in za čoln prodam. Tel: 063 701- šolo in oba zaposlena, Išče sta 13 m slemenjakov. Inf po tel; 494. novanje v Celju ali bližnji okoli 21-247 ci. Ponudbe pošljite pod šifro: PRODAM Zastavo 750 S letnik 79 STANOVANJE PRODAM 126 P letnik 82. Josip Tel: 22-506 po 11. uri. Ovčar, Vojkova 6, Celje IŠČEM neopremljeno sobo s sani Žago STIHL 0,75 v dobrem stanju tarijami. Šifra: 1512. REJCI PERUTNINE! Enodnevne prodam. Naslov: Emil Tovornik, piščance, bele. težke in rjave Podgrad 32, Šentjur pri Celju. MLAD par brez otrok išče oprem ljeno ali neopremljeno sobo v (tudi same nesnice) dobite vsak PRODAM rabljen bar>ini TV Grun- torek popoldan doma in ob sre ding. Inf popoldan, Tel:25-432 Celju ali v okolici. Šifra MAREC. dah in sobotah na trgu. Prodaja Boris Aleksovski, Celje, Mikloši mo tudi enoinpolmesečne pi čeva 5. ščance. Valilnica Vinter, Lopata SEMENSKI krompir prodam Go 55, Celje, tel:27-777. ZAPOSLITEV lob. Slance, Teharje. ZASTEKLJENA rabljena okna PRODAM čoln Maestral 18 in mo SPREJMEM delavko za nedoločen 160 X 120 en komad, 120 x 145 tor Tomos 4. Riickl Milan, Ložni- čas. čiščenje prostorov, pomi PRODAM 2 kom, 70 X 80 2 kom in ca lOa, Celje vanje posode in druga pom. de 70 X 145 en komad, ter kuhinj la Dnevno 7 ur, nedelje proste. PRODAM Lado 1200, letnik 72 s ski delovni pult 120 x 60. Latko- ZASTAVO 750 I, letnik 77, nujno prodam. Ivan Čižmešija, Debro Gostilna Lavrič, Teharje. plinsko napeljavo. Tominšek, va vas 154. Prebold. 9, Laško. ZAPOSLIM 2 slikopleskarja in dva La*ova vas 68, Prebold RENAULT 4 TLS, 25.000 KM ka- fanta sprejmem v učenje za so- PRODAM leseno hišo z vrtom in 60 ramboliran, star 2,5 let ugodno boslikarja. Štumberger Franc, arov gozda. Šifra. SELITEV. prodam. Ogled vsak dan popol Celje, Breg 46. dan. Čevizovič, Ulica Frankolov- PRODAM spalnico. Bibič, Čopova skih žrtev 15, Celje. DVA KV slikopleskarja sprejmem 13. Slikojpleskar Filipič, Zidanškova FIAT 127 osebni avto, reg. za 1982 ZAPOROŽCA voznega, cena 8000 KUPIM Vauxhall Chevete za re 7, Celje. prodam. Celje Tkalska 4. din, prodam. Jože Mulej, Nova zervne dele. Tel: (063) 701-135 vas n. h. Šentjur. PRODAM kvaliteten hlevski gnoj. od 6. do 20 ure Tesner, Cesta v Tomaž 3, Voj- PIANINO prodam. Inf. po tel: (063) KUPIM invalidski motor-tricikel nik. RAZNO 701-346 od 18. do 20. ure. lahko brez motorja. Ivan Jer UGODNO prodam motorno kolo PRODAM molzni stroj (15 litrov), neje, Dečkova 50, Celje. Java CZ 350 registrirana. Prevo star leto dni, električnega pa KUPIM otroški športni voziček v OKOLICI Laškega vzamem v na ženih 4300 km. Cena 3 stare mi stirja, svinjo - 100 kg. Peter Krč, dežnik. Tel: 27-610 jem posestvo. Lahko tudi s lijone ali ček za gradbeni mate Botričnica 16, Šentjur. preužitkom. Rafael Jakopič, Zg MLAD par z višjo izobrazbo, vaje rial. Ogled vsak dan Stanko Div PRODAM AMI - Break, letnik 72 Rečica 106. Laško. na vsakega kmečkega dela, ku jak, Ogorevc 8, Štore. Alojz Tanšek, Tel: 710-683 od piva kmetijo v okolici Celja. Po 11.3. sem zgubila debelejšo zlato 14. do 18. ure. KOMPRESOR zračni trudbenik 40 nudbe pošljite pod šifro: RAD verižico (ovratnico) v Celju, nek L prodam. Ulaga. Babno 20, Ce PRODAM kavč in kombiniran šte IMAM ZEMLJO. je v centru (T, Zlatarna, Tkani dilnik (4 plošče in pečica plin, 2 lje. na) ali pa v Stanetovi ulici proti KUPIM zazidljivo parcelo za vi plošči elektrika). Vprašati od 16. UGODNO prodam Diano letnik 77, Zdravstvenemu domu. Poštene kend ali zidanico. Ponudbe poš do 19. ure. Celje, Moše Pijade Tel: 26-144. ga najditelja prosim, naj jo vrne ljite pod šifro: Vikend-Zidanica. 10. proti nagradi. Elza Kolšek, UGiODNO prodam štedilnik na trdo Šmartno ob Paki 38 ali javi na PRODAM traktor Univerzal 445 s gorivo in električni štedilnik še tel: 884-002. ^ kabino in pogon na prednja ko pod garancijo. Ogled popoldan. lesa, malo rabljen, ter fosne Jože Frece, Debro B 2, Laško. STANOVANJA MONTAŽO avtoradia in ostala av- hrastove, debelina 5 cm. Franc tokleparska popravila opravim PRODAM traktor - nemški - Perše Turnšek, Dobrina 51, 63223 Lo na domu. Tel: 26-144. 33 KS v dobrem stanju, cena SOBO oddam z možnostjo kuha ka pri Žusmu. ugodna. Ogled možen vsak dan. nja in souporabo kopalnice. Po ZDRAV upokojenec 62 let, mirne PRODAM gradbeno barako . Ludvik Vipotnik ali Jagodic, Plat nudbe pod širo: APRIL. ga značaja gre v skupno gospo 4 X 8 m. Klicati dop. 23-164 ali dinjstvo najrajši v okolici Celja. 4, Rogaška Slatina. popoldan 730-960, Majcen. Šifra: POŠTEN IN MIREN. ŽVICE za brajde prodam. Adolf Li- FIAT 126 P, letnik 79, prevoženo ODDAM v najem 2.5 ha njiv in trav puš, Zvodno 63, Celje, Dostop iz 35.000 km, ugodno prodam. Ire nikov v Galiciji v bližini asfaltne Selc. SALON MEBLO na Žagar, Petrovče, Vrt 28. ceste. Možna pretežno strojna PRODAM kravo simentaiko, eno CEUE, obdelava. Šifra: Sončna lega. HLADILNIK Končar nov, kombini osno prikolico nosilnost 2 t, av Vrunčeva 2a ran z zmrzovalnikom ugodno to Fiat 750 SEM star dve leti. V VARSTVO vzamem otroke. Po- HMEZAD prodam. Koželj, Partizanska 51, gladič, Ivenca 23, Vojnik. Miha Tržan, Lisce 27, Celje. vabi k sodelovanju CELJSKA MESNA INDUSTRIJA Celje. PRODAM hlevski gnoj. Franc Ban, IŠČEM mlajšo nevezano upoko CELJE UGODNO prodam dnevno sobo Lopata 65, Celje. prevoznika jenko, solidnega zdravja, ki bi (trosed, regal, dva fotelja, klub PRODAM kopalno kad. Avgust želela pomagati voditi gospo Cesta v Trnovlje 17 sko mizico). Inf. vsak dan po 17. Mavrin, Trnovec 24a, Šentjur. s kamionom - nosilnosti dinjstvo vdovi, upokojenki, tre uri na tel: 35-238, Celje. 2,5 t, za dostavo pohištva nutno lažjemu invalidu, v last DS DO Celjska mesna industrija ČRNO beli televizor Gorenje 921 nem domu v centru mesta. Nu in DS TOZD Proizvodnja PRODAM 8 mesecev brejo telico. elektronik prodam. Tel: 21-450. strankam in pomoč pri do dim vso oskrbo, ogrevano sobo Srnovršnik, Gorica, Šmartno v stavi blaga. PRODAM jedilni in semenski in denarno nagrado po dogovo razpisujeta R. D. krompir - Igor. Tone Zadel, Le Tel. 22-352. ru. V poštev pridejo samo soli dela in naloge delavcev s posebnimi poblastili in LJGODNO prodam stanovanje, ozi več 53. dne osebe. Cenjene ponudbe odgovornostmi roma zgornji del hiše z vrtom pri PRODAM parcelo, sadovnjak 4000 prosim pod šifro: LEP SKUPNI Avtobusni postaji v bližini Celja. m^ kmetijsko zemljišče, lepa DOM. 1. POMOČNIK DIREKTORJA DO CELJSKA Tel: (061) 819-303. sončna lega, rabljen črnobeli UREJENO posestvo, obdelovalne MESNA INDUSTRIJA FORD Taunus 17 M, letnik 66, ne televizor, električni štedilnik, površine 1,8 ha in 1,9 ha gozda z vozen, ugodno prodam ter 4 hladilnik in spalnico. Ogled od Pogoji: visoka šolska izobrazba živilsko-tehnološke novimi poslopji zamenjam zara kom avtogume nove TIgar 1-4. 4. Poženel, Lisce 3 (Anski ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na orga di bolezni za manjše v širši oko 6.40 X 13. Jernej Zdolšek, Škof- vrh) Celje, Pozneje inf. tel: (061) nizacijskih delih v mesno-predelovalnih obratih lici Žalca. Ostali pogoji po dogo ja vas 63. 348-635. voru. Šifra: Sončna lokacija. PRODAM Zastavo 750 po delih. 2. VODJA EKONOMSKO- KLESANJE in obnavljanje črk na Inf. na tel: 27-269 vsak dSm od PRODAM karambolirano Zastavo ORGANIZACIJSKEGA ODDELKA vseh vrstah kamna na pokopali 15. do 20. ure, razen torek in 1300 LUX za dele po ugodni ce četrtek. ni. Tone Kambič, Celje, Tkalska šču. Drago Pušnjak, Lopata 58a, Pogoji: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, 5 14. Celje, tel: 28-974. let delovnih izkušenj s področja organizacije razpisa PRODAM tovorni avto Tatra 138. nih del Ogled možen vsak dan v Celju, DIANO letnik 1979 prevoženih Trnovlje 103. 39000 km, dobro ohranjeno pro 3. VODJA TOZD PROIZVODNJA PRODAM vozne krave z mlekom. dam. Cena po dogovoru. Inf. na Komisija za delovna razmerja Ena težka, ena lahka, ter seno. tel: 21-050 int. 235 od 6-14. ure. Pogoji: visoka šolska izobrazba živilsko-tehnološke hp Pivovarne Laško Janez Šorn, Bukovžiak 9, Te GOSTINCI! Prodam pomivalni ali veterinarske smeri, 5 let ustreznih delovnih izku harje. stroj za posodo, expresso, elek šenj SAMONAKLADALKO 17, v odlič tronsko blagajno, vrtne stole, razpisuje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih nem stanju prodam. Franc Ve- ter mize, fritezo in drugo. Vrtač- prosta dela in naloge, in sicer: z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski ber, Galicija 66, Žalec. nik Marjeta, Dolenja vas 62, politiki v občini Celje, izpolnjevati še naslednje po Prebold. goje: PRODAM Škodo, letnik 78, po ge 10 delovnih mest - posluževalec polnilne - sposobnost organiziranja in vodenja dela v leamu, neralni 5000 km delno popravilo PRODAM Fiat 132 letnik 1973, ce linije - širša družbeno politična aktivnost, karoserije in komplet dele s na 13 M. Marjeta Vrtačnik, Dole Pogoj: - psihično in fizično zdrav. - pravilen odnos do samoupravljanja in socialistične strojem istega letnika. Celje, nja vas 62, Prebold. morale, Breg 46, pri Somonič vprašati. V poštev pride moška in ženska delovna sila. PRAŠIČA za zakol prodam. Pilih, - v kadrovskem postopku podati stališča oziroma ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno Trnovlje 8, Celje. predloge o izpeljavi srednjeročnih programskih nalog Vloge naj irvteresenti pošljejo na naslov: garažirano, prevoženih 26.000 PRODAM traktor 15 KM Rudi Ant- km z dodatno opremo, registri hp Pivovarna Laško Za opravljanje razpisanih del bodo delavci imenovani loga, Gotovlje 112, Žalec. rano do 25. 11. 82 prodam in Služba pravne varnosti za 4 leta PRODAM prašiča za zakol. Jože in kadrovanja termoakumulacijsko peč AEG 4 Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po Planinšek, Trnovlje 44, Celje. 63270 Laško, Titova 28 KW rabljeno eno sezono. Ogled objavi, o izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh Opeko-modul - 4000 komadov no po 14. uri. Naslov: Milan Drem- po izteku roka za objavo. vo, prodam po ugodni ceni šak. Na Tičnico 10, Šentjur pri • Razpis velja do zasedbe področij del in nalog. ..GOTOVINA«. Celju. 20 45 PASTIRJI IZ TUŠETIJE, zad 20 50 24 UR nji del gruzinske nadalje 2105 POROTA, dokumentarna se vanke rija 21.45 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO SKRIVNOST IZGUBLJENEGA OTROKA, ameriški film (do 23.50) SREDA, 7 4. SOBOTA, 10. 4. pOPOČILA 9.00 TV V ŠOLI TV koledar. So 8' tiV ŽAV, otroška matineja cialistična revolucija v Jugo 8.00 POROČILA S Pavič VROČI VETER, hu- slaviji, Gornji Kolašin ' rnoristična nadaljevanka TV 1000 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: če belica leti 2 neba Beog-^ad 10.05 TV V ŠOLI Biologija, Predeli 8.15 Ml SMO MALI MUZIKANTI: - TV KAŽIPOT in ljudje, Risanka, Kocka, Pravljična hiša strica Dore- 1 ° NARODNA GLASBA kockJca; Poklici - programer mifaja, češka glasbena serija '5^ KMETIJSKA ODDAJA in operater, Risanka, Tele 8.40 ZBIS - V. T Arhar; UGANKE 1% POROČILA (do 13. 05) sna vzgoja, Zadnje minute - ZANKE n VISOK PRITISK, zabavno (do 12 10) 8.55 KAJ JE NOVEGA NA POD • glasbena oddaja TV Koper 17.45 POROČILA ^ POROČILA STREŠJU, otroška serija TV 17.50 CICIBAN, DOBER DAN Če Zagreb 'Sc DOBA SWINGA, ameriški belica leti z neba 925 PISANI SVET: Konji, konji, film 18.00 DRUŽINA SMOLA, madžar Panova piščal ipORTNA POROČILA ska risana serija 9.50 MESTA; London, angleško no ČLOVEK BREZ MEJA: Ra- 18,30 OBZORNIK kanadska serija dost pristanka, dokumentar 18.45 DRŽAVNI ANSAMBEL GRU 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA na serija ZINSKE FOLKLORE 11.05 A.Marodič: NAŠA KRAJEV ,^ REPORTAŽA Z NOGOMET- 19.10 RISANKA NA SKUPNOST - Varnost pa NE TEKME SARAJEVO : 19.24 TV IN RADIO NOCOJ taka HAJDUK 19.30 TV DNEVNIK .(JO RISANKA 19.55 VREME 12.00 POROČILA 14.55 NOGOMET ŽELJEZNIČAR : TV IN RADIO NOCOJ 20.'00 FILM TEDNA: SEDEM JA VARDAR, prenos TV DNEVNIK NUARSKIH DNI, španski film 16.55 POROČILA 55 VREME 22.05 V ZNAMENJU 'no M šečerovič-P. Pavličič-Z 17.00 PJ V KOŠARKI " Dirnbach: NEPOKORJENO 18.30 NAŠ KRAJ: Rut - Grant na Tolminskem MESTO, nanizanka TV Za ČETRTEK, 8. 4. greb 18.45 MUPPET SHOW: Lynda Car i,30 ŠPORTNI PREGLED • ter 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar, Geo ^00 POROČILA 19.10 ZLATA PTICA: Martin.Krpan metrija, Človek in energija. 19.15 RISANKA Zanje nihče ne skrbi DddajnikI II. TV mreže: 19,20 CIK CAK 10.00 Poročila 19.24 TV IN RADIO NOCOJ 10.05 TV V ŠOLI: Silicij, Predeli in 900 ODDAJE ZA JLA (do 12.00) 19 26 ZRNO DO ZRNA ljudje, Risanka, Združeni na 545 HOMER, ameriški film 19.30 TV DNEVNIK rodi. Od doma do šole. Ri 10 NEDELJSKO POPOLDNE 19.55 VREME sanka, Zgodba. Zadnje mi 830 REPORTAŽA Z NOGOMET-. 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA nute (do 12.10) NE TEKME SARAJEVO :, 20.00 TV KRIŽANKA ^'15.40 ŠOLSKA TV: Razglasitev re HAJDUK 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA publike, Elementarne igre 21.45 ZRCALO TEDNA ,900 RISANKE ' 17.15 Poročila ,930 TV DNEVNIK 22.00 KLUTE, ameriški film 17.20 ZBIS - V T. Arhar: UGANKE 2000 ZGODBE O JAZZU 23.50 POROČILA - ZANKE 1,00 VČERAJ, DANES, JUTRI 17.35 Ml SMO MALI MUZIKANTI: ;,.00 GLEDALCI IN TV Pravljična hiša strica Dore-;^ 1135 E. Zola: NINA, francoska na mifaja, češka glasbena serija" daljevanka (do 22.35) 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Živeti, živeti in Veteran, Slo venska filma lONEDELJEK, 5. 4. 18.30 Obzornik 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, 18.45 PO SLEDIH NAPREDKA Zgodba, šolski muzej: Her- 19.15 RISANKA barijska in paleontološka 19 24 TV IN RADIO NOCOJ zbirka v Pazinu; Sodobna 19.30 TV DNEVNIK afriška književnost 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK lOOO POROČILA ,0.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Iz 21.35 ITD, dokumentarna oddaja Kockice, Risanka, Naši kraji, 21.50 V ZNAMENJU Kutianje, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnie minute PETEK, 9. 4. (do 12.10) 710 POROČILA 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Fran M5 MESTA: LONDON, angleško coščina, Hrvaški potopise! - kanadska serija • M. Mažuranič: POGLED V 6.00 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: BOSNO Skupna in osebna RBK za 10.00 POROČILA ščita 10.05 TV V ŠOLI: Osvoboditev Ju 1830 OBZORNIK goslavije, Iz Kockice, Risan 18 45 MLADINSKI STUDIO ka, Ne vprašajte mene. Pisci 19.15 RISANKA na ploščah, Risanka, Izobra 9.24 TV IN RADIO NOCOJ ževalna reportaža, Zadnje 1930 TV DNEVNIK minute (do 12.05) 1955 VREME 17 25 POROČILA »00 J. Hubač NEDOZORELE 17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD MALINE, češka drama STREŠJU, otroška serija TV !1.30 KULTURNE DIAGONALE Zagreb 8.15 V ZNAMENJU 18.00 SLOVENSKI PIHALNI ORKE STRI ^OREK, 6. 4. 18.30 OBZORNIK RADIO CELJE 18.45 KIDRIČEVI NAGRAJENCI Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz Krajevnih 9.00 TV V ŠOLI: TV koledar, Kole 19.15 RISANKA sa, kolesa, Nižine v Jugosla- 19.24 TV IN RADIO NOCOJ skupnosti, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 ' viji, Dnevnik 10 19.30 TV DNEVNIK Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Odmevi, 18.00 Zaključek 100O POROČILA 1955 VREME SPORED sporeda. 1005 TV V ŠOLI: Rastlinski labo 20 00 W. Atteway: SKAG, ameriška ratorij, Predeli in ljudje, Ri nadaljevanka SREDA, 7. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami sanka, Balzac, -Govori Pre 20.55 NE PREZRITE OD 1.4. DO 7.4.1982 (vmes ob 9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 drag Manojlovič, Risanka, 21.10 TI DNEVI, TA LETA: Filmska Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, Tečaj kitare, Zadnje minute kronika 1957 - 1. del, doku Četrtek, i. 4.: S.OO Poročila, 8.05 Dopoldne z vami - 16.05 Čestitke in pozrJravi, 16.30 Za delavce iz bratskih (do 12.10) mentarna serija gost oddaje Rudi Peperko, družbeni pravobranilec sa- 2205 SPREMLJAJMO - SODE republik. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15 ^540 ŠOLSKA TV: Razglasitev re moupravljanjo (vTnes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaklju publike. Elementarne igre LUJMO!, športna oddaja Glasbene vzporednice. 17.30 Aktualno. 17.45 Iz zakla ček sporeda, 15.30 Obvestila 15.45 Zabavni globus, '^15 POROČILA 22.15 NOČNI KINO: DEDINJI, mad dnice zborovske glasbe. 18.00 Zaključek sporeda. 16.00 Kroniak, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V živo: ^^20 SLOVENSKE LJUDSKE žarski film PRAVLJICE: O mladeniču, ki 23.55 POROČILA Hej, haj brigade, 18.00 Zaključek sporeda. je grah pobiral '35 JUGOSLOVANSKI NARODI PETEK, 2. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes IZ SPOREDA V PESMI IN PLESU: Podrav- Oddajniki II. TV mreže ob 9.00 Poročila), 9.30 Zveplometer, 10.00 Zaključek ske pesmi sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke 17.10 TV DNEVNIK V MADŽAR ^00 PISANI SVET: Konji, konji, in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 ČETRTEK, 1. 4. ob 16.30 V ŽIVO: HEJ, HAJ, BRI Panova piščal ŠČINI Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaklju GADE .= 30 OBZORNIK 17.30 TV DNEVNIK Prvi april je dan mladinskih delovnih brigad, zato ČAS, KI ŽIVI: Iz gorja je zra- 17.45 KOLIBRI, otroška oddaja ček sporeda. 18.15 MLADI ZA MLADE: Histerič bomo oddajo v živo namenili našim brigadirjem, njiho ,'^15 RISANKA ni razgledi SOBOTA, 3. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski kotiček, vemu delu, načrtom in še čemu drugemu, kar sodi v ;;24 TV IN RADIO NOCOJ 18.45 GLASBENI KLUB 82 8.30 Koledar prireditev 9.00 Poročila 9.05 Jugotonov ži\'ahno in pestro brigadirsko življenje. Za popestiite\' 19.30 TV DNEVNIK 330 TV DNEVNIK express, 9.30 Filmski sprehodi. 10.00 Zaključek spo oddaje smo povabili tudi brigadirje - veterane, ki bodo J55 VREME 20.00 MOJ SVET GLASBE: Miro reda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poro pripovedovali o svojih izkušnjah in doži\ijajih. Oddajo ^00 AKTUALNO; Komunist, ne slav Homen, dirigent sara čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 bo povezovala Marjela Agrež. samo član ^ jevske opere Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEUA, 4. aprila ob 13.30: LITERARNA OD DAJA NEDELJA, 4. 4.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila. 10.30 Z današnjo literarno oddajo posegamo na področje Trgovska delovna organizacija Predstavljamo vam. 10.45 Kekčevi prijatelji. 11.00 Ve literature o narodnoosvobodilni vojni. »SAVINJSKI MAGAZIN«, Žalec dri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetijska od 6. aprila so Neinci brez vojne napovedi napadli speči daja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 Beograd. Jugoslavijo je zajela vojna vihra. Tisti "Sesti 2veplometer (ponovitev), 13.30 Literarna oddaja. 13.45 april - opisuje pisatelj Tone Fajfar v knjigi Odločitev, vabi k sodelovanju Iz domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda. kjer so zbrani njegovi spomini in partizanski dnevnik. Odlomek boste slišali v interpretaciji igralca SLG Ce ^DRŽEVALCA - VK električarja PONEDELJEK, 5. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno do lje Zvoneta Agreža. z 2. leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih poldne (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo delih in vozniškim izpitom B kategorije. reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in SREDA, 7. aprila od 8.00-9.30 DOPOLDNE Z VAMI pozdravi, 16.30 Reportaža, 17.15 Lestvica narodnoza- V oddaji bomo spregi.ivorili o vpisu mladih in odra slih v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževa Interesenti naj se prijavijo v 15 dneh po objavi na bavnih melodij, 17.30 Športni pregled, 17.45 Glasbene nja v mreži šol na celjskeni območju. O rezultatih vpisa naslov: novosti, 18.00 Zaključek sporeda. ter o nadaljnih iialogiih. ki sledijo iz tega. bodo go\ orili TDO »Savinjski magazin« Žalec - Komisija za delovna člani kti.udinacijskega odbora za usmerjanje \'pisa pri razmerja, Šlandrov trg 35, s pismeno vlogo in dokazili TOREK, 6. 4.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami - občinski kontcrenci socialistične zveze v Celju. Od o izobrazbi. strokovnjak svetuje (vmes ob 9.00 Poročila). 9.30 Espe- ranto, 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 dajo pripravlja Violeta Vato\ec-Einspieler. ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE RADIO V GABER JU PRIJETNO IN KORISTNO ^ Planinsko društvo Polzela je pod pokroviteljstvom TKS V reportaži z javne radijske oddaje, ki smo jo pripravi v Na pomlad smo zelenjave, takšne ali drugačne še posebu Žalec organiziralo orientacijsko tekmovanje Bezovec 82, ki soboto v samopostrežni restavraciji v Gaberju, smo zapisali, željni. V trgovinah je je sicer precej, je pa draga, na prin se ga je udeležilo 51 ekip s 153 tekmovalci. Od tega je bilo da se je javne radijske oddaje kljub lepemu vremenu udele solata kar po 120 dinarjev. Nekaj zato, pa tudi zaradi vab pionirskih ekip 41, mladinskih 7 in 3 članske ekipe. Progo žilo mnogo ljudi. To dokazuje tudi tale posnetek, ki ga je vega pomladanskega sonca, se radi odpravimo nabirati sta odlično pripravila planinska vodnika Stane Štorman in napravil Tone Tavčar. Ljudje so bili s sporedom, ki jim ga je grat. Ker je mraz kar dolgo držal ga še ni veliko, posebno Božo Jordan. pripravilo uredništvo Novega tednika in Radia Celje, zado belega ne, pa se tolažimo, da je v tistem, ki ga najdemo, v Po posameznih starostnih skupinah pa so najboljše rezul voljni. vitaminov. tate dosegli: pri pionirjih je bila prva ekipa OS Šempeter, Res pa je, da so prijetno sobotno popoldne preživeli tudi Na travniku blizu Žalca smo naleteli na Ano in Ka drugo in tretje mesto pa so zasedli učenci OS Polzela; pri po zaslugi pokrovitelja oddaje Hmezadove delovne organi Dosedla, ki sta se lahko pohvalila z dobro bero. Cekar jel mladincih je bila prva ekipa PD Prebold, druga PD Polzela zacije Gostinstvo in turizem. skoraj poln. Pravita, da jima najbolj tekne s toplim kroi in tretja TS Celje; pri članih je bila prva ekipa JK Črni Kot so povedali v samopostrežni restavraciji, bodo odslej pirčkom, dober je tudi s fižolom, tako na star način pripra Galeb, dmga ekipa JK Črni galeb, Prebold in tretja ekipa skušali še večkrat pripraviti takšne in podobne prireditve Ijeri, z ocvrto slanino ali ocvirki pa je najboljši. Gotovo s PD Polzela. ob koncu tedna. Ce bo odziv dovolj dober, pa jih bodo njima strinjajo mnogi drugi, o tem pričajo številni nabiri Na sliki ekipa iz Andraža. podaljšali tudi bolj pozno v noč. po poljih. T. TAVČAR, JANEZ VEDENIK, T.TAVCi S ČOLNOM IZ 120 LET LAŠKE GODBE MARIBORA DO BEOGRADA HORUK V NASLEDNJIH STI Vodna pot od Maribora po v dan dobival vse lepše obli Dravi in DQnavi do Beogra ke in na konca postal prava Ni najstarejša, je pa mt^d grafijo godbe iz leta 1884, ko li očete. Od leta 1924 do da de, saj letno pridobijo po[ da je dolga nekaj nad 600 km mojstrovina našega skupne naj.stareišimi godbami v Slo je v Marijagradcu ob nekem nes je v godbi igralo kar 10 novih glasbenikov iz vi - to je bila naša ugotovitev, ga dela. veniji. Ce bi se hoteli o tem prazniku igrala delavcem Ojsterškov, 5 Ulagov, trije mladine,- predvsem pa ko smo nekega majskega Coln je bil dovolj prosto prepirati, potem bi šli lahko Witthalmove tovarne ce Verbiči itd. Z laško godbo je glasbene šole, katere pofc dne zvečer pred mnogimi le ren za 6 člansko posadko; na v sivo davnino, kajti med menta. vse do druge svetovne vojne dnik za ustanovitev je b: ti po telovadbi v sokoJskem vsakem boku je imel po dve drugim je črno na belem za V 120 letih je bilo nekaj bila najtesneje povezana tu prav laška godba. domu v Hočah delali načrte s vesli in zadaj krmilo. Pople- pisano,' da je v Laškem trgu krajših premorov, najdaljši di svetinska kmečka godba. Poprečno število nastop čim in kako se bomo peljali skali smo ga z belo oljno bar kmcčk(> upornike pričakala je bil zaradi vojne od 1916 do Njeni godbeniki so igrali v na leto je 30 in več. pri čera na vsesokolski izlet v Beo vo in mu dali ime Sokol kar godba, to pa je bilo leta 1572. 1924, vendar ob vsaki ponov Laškem in doma, med njimi ne štejejo igranja na pogi grad. smo na kljunu lepo natiskali Zanesljiv je podatek, da je ni ustanovitvi je bila večina tudi Franc Klinar, znani vo bih. Godba sodeluje z godi: mi iz Radeč, Zidanega m Milanu, ki je bil načelnik z modro oljno barvo. Poseb bila godba na pihala, tolkala godbenikov iz vrst predho jaški glasbenik in nekdanji sta, EMO Celje in Stor. S ti Sokola in hkrati naš duhovni nost čolna je bila v tem, daje in na v^;e instrumente, ki so dnega korpusa glasbenikov. kapelnik gardijske vojaške prvo tretjino pokrival bel im- dijo v ta splet, ustanovljena V 120 letih se je zvrstilo 14 godbe v Beogradu. klorno skupino so gostov pregniran razpet šotor v obli leta'1862, potem ko se je iz kapelnikov: Franc Klepej, Kot so bili svojčas godbe v Srbiji, svoj čas so irn Piše: ki strehe, na katerem smo z Pariza vrnil Franc Klepej iz Gašper Kolman, Jožef Win- niki kmetje, obrtniki in de lastno skupinico rhajoret velikimi tiskanimi črkami, Harja pri Laškem. Kot potu disch, Franc Ropret, Mihael lavci, je socialni .se.stav laške zato je škoda, da se ne moi ERNEST REČNIK ki so bile že od daleč vidne joči čevljar je obšel precej Verbič, Franc Kemr, Ernest godbe tudi danes takšen, jo zagreti tudi za figuraliki natiskali MARIBOR - BEO sveta, igral v Parizu v vojaški Kvartič, Franc Ropret, Alojz predvsem pa delavski. God Godba je nosilec priznan GRAD. S tem napisom smo godbi in opernem orke.stru Covnik. Anton Pojavnik, ba je ena od sekcij KUD ..2.JULIJ«, priznanja občii vodja je prišlo na misel, da se hoteli vzbuditi splošno po klarinet in se vrnil domov Franc Zupane, Albert Zu »Svoboda« Laško, poseben Laško in je letos v svoja ne bi smeli zadovoljiti z že zornost prebivalcev ob obali kot izoblikovan, priznan pane, Ivan Povše in Marjan patronat nad godbo pa ima jubilejnem letu dobila tU lezniškim prevozom, temveč rek, kar nam je tudi v celoti glasbenik. Po.stavil je teme Vrečar. laško zdravilišče. občinsko priznanje ob si bi si morali izbrati drugo pri uspelo. lje godbe, ki so jo finančno V laški pihalni godbi je ve Godba je v zadnjih letih venskem kulturnem p'' vlačnejšo in zanimivejšo pot. Bližal se je dan našega od podprli Karničniki, la.stniki liko tradicionalnega. 2e ubrala tudi sodobnej.še, živa niku. J. KRASO^T Misel nas je vzburjla in nam hoda, zato smo čoln naložili Wichselbergovega dvorca, ustanovitelj Franc Klepej je hnejše viže in se ne ustrašijo ni dala miru vse dotlej, do na velik voz »parizar« in ga kjer v tem času urejujejo imel v sinu in vnuku (oba tudi najmodernejših plesnih kler nismo dokončno skleni odpeljali do Rogoze, kjer muzejsko zbirko, ki med Rudolfa) naslednike v glas ritmov. Zavoljo tega je an- SVETNIKI li, da si sami napravimo svoj smo ga pri članu naše posad svojimi predmeti hrani foto bi. V godbi so sinovi nasledi .sambel vabljiv tudi za mla čoln in z njim po vodni poti ke Karlu krstili - Karlov oče KOT krenemo na vsesokolski izlet je namreč bil na Rogozi go SVŠTNIKI v Beograd. stilničar. Ladje krstijo s šam- Plaz je bil sprožbn in nihče oanjcem tako. da steklenico Sveta Jedert (goduji- • ga ni mogel več ustaviti. Mi šampanjca, ki je privezana marca) je baje odgovoru' lanove organizacijske spo na dolgi vrvi boter zaniha na za miši in je priprošnji^^ sobnosti so zablestele. Kar trup ladje, kjer se razbije. proti poljskim miši"" naenkrat so bile v domu pr Naš boter je to poenostavil - Bogsigavedi kaj ima ^ vorazredne deske brez grč, v čoln je zabrisal Štefan vina svetnica nemškega rodu skobelnik in celotno mizar in procedura krščenja je bila (Getrud) z mišm' sko orodje ter načrt za 6 m opravljena. Dr. Niko Kuret meni, d» dolg in 1,5 m širok čoln. Drugo jutro, spomnim se, Kljub temu, da se je naglo da je bil četrtek 18. junija je Jedert spodrinila k;)"" bližal konec šolskega leta in smo odpeljali čoln v Dogoše, ro od poganskih bog so v šoli postajali profesorji to je vas približno 10 km niž najbrž tisto, ki naj b' zelo zahtevni in radovedni je je od Maribora in ga spustili brigala za duše unirlili za opravljanje domačih na v Dravo. Prijetno smo bili V davnih časih so J^'' log in učenje ostalo bore ma presenečeni, ko smo ugoto mreč bili prepričani, lo časa. 5e danes se čudim, vili, da čoln prav nikjer ne so se duše mrtvih ijredf'' da sem tisto šolsko leto izde pušča in je na vodi pravilno kov preselile v miši (re"'' lal prvi Jetnik učiteljišča še s uravnovešen. V gradnji čol kar solidnim dobrim uspe nov naša šestorica ni imela karnacija), ker se tako tf' hom. Vse popoldneve in ne prav nobenih izkušenj - saj dovratno držijo hiš in oi' delje smo namreč prebili ob je bil SOKOL naša prva moj nji.šča. , delu na čolnu, ki je iz dneva strovina. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC' Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredn'" Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij^^ Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mi^J^ Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopis<^^^ ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cen dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-10'