Suburbanizacija V Okolici Slovenske Bistrice
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Geografski vestnik 71, 1999, 61–69 Razprave RAZPRAVE SUBURBANIZACIJA V OKOLICI SLOVENSKE BISTRICE AVTORICA Nata{a Germ Naziv: profesorica geografije in zgodovine Naslov: Ulica Borisa Kraigherja 22, 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija E-po{ta: prof_nata{[email protected] Telefon: 062 812 002 Faks: – UDK: 911.37(497.4 Slovenska Bistrica) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Suburbanizacija v okolici Slovenske Bistrice Prispevek prikazuje proces suburbanizacije v okolici Slovenske Bistrice. Podrobneje so prikazane demograf- ske in funkcijske zna~ilnosti suburbanega obmo~ja, prostorski razvoj ter vezi z mestom (dnevna migracija). Namen prispevka je s pomo~jo demografskih, funkcijskih in fiziognomskih kazalcev prikazati glavne zna- ~ilnosti suburbanizacije v okolici srednje velikega slovenskega mesta. KLJU^NE BESEDE suburbanizacija, suburbano obmo~je, mesto-obmestje, Slovenska Bistrica ABSTRACT Suburbanisation of Slovenska Bistrica Presented in the paper is the process of suburbanisation in the surroundings of Slovenska Bistrica. Presen- ted in detail are the demographic and functional characteristics of the suburban area, its spatial development and links with the town (daily migration). The purpose of the article is to present by means of demographic, functional and physiognomic indicators the main characteristics of the suburbanisation in the surroundings of a medium-size Slovenian town. KEY WORDS suburbanisation, suburban area, city-suburbs, Slovenska Bistrica 61 Nata{a Germ Suburbanizacija v okolici Slovenske Bistrice 1. Uvod Suburbanizacija je proces, ki spreminja podobo in strukturo okolice ve~jih mest ter dolo~a novo fazo v razvoju urbanih obmo~ij. Pomeni demografsko in prostorsko rast obmestnih naselij, ki je posle- dica priseljevanj prebivalstva iz mesta in njegovega {ir{ega gravitacijskega zaledja. Zaradi visoke stopnje motorizacije, razvoja telekomunikacij in informacijske infrastrukture ter velike dis- perzije oskrbnih in storitvenih dejavnosti so se bivalne prednosti mest precej zmanj{ale oziroma omejile na ponudbo specializiranih dejavnosti in delovnih mest. Posledica tega so selitve prebivalstva na obrobje mesta. Hkrati so mesta tako mo~an »magnet«, da pritegujejo ljudi iz {ir{e okolice v svojo bli`ino. Proces pro- storske preobrazbe zaradi suburbanizacije je zato opazen v mestih in obmestjih. V obmestju je razvoj prebivalstva intenzivnej{i, socialno-ekonomske zna~ilnosti prebivalstva postajajo urbane, razvoj oskrb- nih in storitvenih dejavnosti je v obmestnih naseljih intenzivnej{i kot v ostalih naseljih. V mestih se rast prebivalstva umirja ali zmanj{uje, dejavnosti za dnevno oskrbo se selijo proti demografskemu te`i{~u. Predpostavljamo lahko, da sta intenzivnost in obseg suburbanizacije povezana z velikostjo mesta, njegovo gospodarsko mo~jo in socialno-ekonomsko strukturo prebivalstva. Kak{ne so zna~ilnosti subur- banizacije v okolici srednje velikega slovenskega mesta, sku{amo prikazati v nadaljevanju. 2. Omejitev suburbanega obmo~ja Omejitev suburbanega obmo~ja je za spoznavanje suburbanizacije bistvenega pomena, vendar je zaradi prepletanja razli~nih dru`benih in ekonomskih dejavnikov precej zapletena. Relevantni kazal- ci so demografski, funkcijski in fiziognomski. V suburbano obmo~je Slovenske Bistrice so bila uvr{~ena naselja, ki so izpolnjevala vsaj tri od petih pogojev: • da je bila rast prebivalstva med letoma 1961 in 1991 vi{ja od ob~inskega povpre~ja (indeks rasti nad 108,5), • da je bil dele` kme~kega prebivalstva leta 1991 ni`ji od povpre~ja ob~ine (dele` pod 9,7 %), • da je bila dinamika stanovanjske gradnje med letoma 1971 in 1991 vi{ja od ob~inskega povpre~ja (in- deks rasti nad 131,2), • da je bil dele` dnevnih migrantov od skupnega {tevila zaposlenih leta 1991 vi{ji od povpre~ja ob~i- ne (dele` nad 74,2 %), • da je bil dele` zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih leta 1991 vi{ji od ob~inskega pov- pre~ja (dele` nad 36,9 %). Kriterije za omejitev suburbanega obmo~ja je izpolnjevalo 17 naselij: ^re{njevec, Gabrnik, Glado- mes, Klopce, Korplje, Kostanjevec, Kova~a vas, Leskovec, Poko{e, Prepu`, [entovec, Tinjska Gora, Vide`, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Slovenskih Konjicah in Zgornja Lo`nica. Vseh pet kriterijev sta izpolnjeva- li le dve naselji (Gabrnik, Zgornja Lo`nica), {tiri kriterije je izpolnjevalo osem naselij, ostala pa le tri (slika 1). 3. Demografske zna~ilnosti suburbanega obmo~ja [tevilo prebivalcev v suburbanem obmo~ju nara{~a (indeks rasti med letoma 1961 in 1991 je bil 123,4) sicer po~asneje kot v mestu (161,0), vendar hitreje od ob~inskega povpre~ja (108,5) in od ostalih nase- lij v ob~ini (95,0). Med letom 1961 in 1991 se je v obmestnih naseljih spremenilo razmerje med avtohtonim in priselje- nim prebivalstvom (sliki 2 in 3). Leta 1961 je v suburbanem obmo~ju `ivela dobra polovica avtohtonega prebivalstva (55,4 %), v mestu pa le tretjina (33,5 %). Na podlagi tega lahko sklepamo, da so bile seli- tve prebivalstva v tem obdobju usmerjene iz okoli{kih vasi v mesto. Do leta 1991 se je dele` priseljenega 62 Geografski vestnik 71, 1999 Razprave B LEGENDA: is Bukovec tr Ogljen{ak ica suburbano naselje Gabrnik index rasti {tevila Zgornja prebivalcev 1991/61 Polskava nad 108,5 % Ritoznoj dele` kme~kega [entovec Poko{e prebivalstva leta Kova~a vas Spodnja 1991 pod 9,7 % Klopce Polskava Tinjska Gora index rasti {tevila stanovanj 1991/71 Devina nad 131,2 % Visole Zgornja Pragersko dele` dnevnih Bistrica Slovenska migrantov leta 1991 Gladomes nad 74,2 % Kostanjevec Bistrica Leskovec dele` zaposlenih Zgornja Lo`nica v terciarnih in Spodnja kvartarnih Nova vas dejavnostih leta 1991 Spodnja Lo`nica Stari nad 36,9 % B Log Korplje i Vinarje s ^re{njevec t P Cigonca r o Vrhole pri i lskava c SUBURBANIZACIJA Slovenskih Konjicah a V OKOLICI SLOVENSKE BISTRICE Vrhloga (diplomska naloga) Vide` avtor: Nata{a GERM OKTOBER 1998 Prepu` Laporje M 1:140 000 Spodnje Gru{ovje Kri`ni Vrh L o` ni ca Dra`a vas Spodnja Bre`nica D Slika 1: rOmejitev suburbanega obmo~ja Slovenske Bistrice. a v i n j prebivalstvaa v mestu zmanj{al s 66,5 % na 57,2 %, v suburbanem obmo~ju pa pove~al s 44,6 % na 48,6 %. Kljub sorazmerno nizkemu pove~anju dele`a priseljenih v suburbanem obmo~ju je opazen preobrat v selitvenih smereh. Medtem ko priseljevanje v mesto po~asi upada, v obmestnih naseljih dele` prise- ljenih nara{~a in je ponekod `e presegel polovico prebivalstva (na primer v Gabrniku 68,4 %, Korpljah 58,3 %, Kostanjevcu 58,4 %). Spreminja se tudi starostna struktura prebivalstva. V suburbanem obmo~ju se pove~uje dele` pre- bivalcev, starih od 15 do 64 let. V primerjavi z mestom, ostalimi naselji in ob~inskim povpre~jem `ivi tod najve~ mladega prebivalstva. Starostni indeks je bil leta 1991 v suburbanem obmo~ju 0,42, v me- stu 0,44, v ob~ini 0,49 in v ostalih naseljih ob~ine 0,51. Spremenila se je tudi izobrazbena struktura prebivalstva. Dele` prebivalstva brez {olske izobrazbe in z nedokon~ano osnovno {olo je v suburbanem obmo~ju med letoma 1961 in 1991 upadel z 82,9 % na le 17,1 %, v ob~ini z 78,8 % na 17,8 %, v ostalih naseljih ob~ine pa z 80,8 % na 20,4 %. V istem obdob- ju se je v suburbanem obmo~ju pove~al dele` srednje, vi{je in visoko izobra`enih, s 6% na 50,1%, v ob~ini z 11,0 % na 48,0 %, v ostalih naseljih ob~ine pa je porast ni`ji, z 1,2 % leta 1961 na 42,7 % leta 1991. Opazno je prestrukturiranje prebivalstva iz agrarnih v neagrarne poklice. Dele` zaposlenih v pri- marnem sektorju se je med letoma 1961 in 1991 v suburbanem obmo~ju zmanj{al z 41,3 % na 14,2 %, v ob~ini s 45,9 % na 16,6 %, v ostalih naseljih ob~in pa je dele` zaposlenih v primarnem sektorju {e vedno visok in je v preu~evanem obdobju upadel s 53,5 % na le 21,7 %. Skoraj polovica prebivalcev suburbanega obmo~ja (48,1 %) je bila leta 1991 zaposlena v sekundarnih dejavnostih, predvsem v in- dustriji, podobno tudi v ob~ini (46,1 %), v ostalih naseljih pa je bila v sekundarnih dejavnostih zaposlena le ~etrtina prebivalcev (23,5 %). Pove~al se je tudi dele` zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sek- torju in je leta 1991 v suburbanem obmo~ju dosegel 37,5 % vseh zaposlenih, kar je nad ob~inskim 63 Nata{a Germ Suburbanizacija v okolici Slovenske Bistrice 100 % 80 % dele` priseljenega prebivalstva 60 % 40 % dele` avtohtonega prebivalstva 20 % 0 % 1961 1991 Slika 2: Razmerje med avtohtonim in priseljenim prebivalstvom v suburbanem obmo~ju Slovenske Bistrice leta 1961 in 1991. 100 % 80 % 60 % dele` priseljenega prebivalstva 40 % dele` avtohtonega prebivalstva 20 % 0 % 1961 1991 Slika 3: Razmerje med avtohtonim in priseljenim prebivalstvom v mestu Slovenska Bistrica leta 1961 in 1991. povpre~jem (36,9 %). V ostalih naseljih v ob~ini je bil dele` zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sek- torju leta 1991 le 33,7 %. 4. Funkcijske zna~ilnosti V primerjavi z ostalimi naselji v ob~ini je v obmestnih naseljih opazno nadpovpre~no {tevilo oskrb- nih in storitvenih dejavnosti ter obrtnih delavnic (slika 4). V suburbanem obmo~ju je skupno 81 obrtnih dejavnosti, kar je v povpre~ju 4,8 dejavnosti na nase- lje. V ostalih naseljih v ob~ini je skupno 112 obrtnih dejavnosti, kar predstavlja le 1,03 dejavnosti na naselje. V obmestnih naseljih je 42 obratov proizvodne obrti, od katerih so najpogostej{i klju~avni~ars- tvo, izdelovanje lesenih predmetov, zidarstvo, avtokleparstvo. Obratov storitvene obrti je 39, in sicer frizerstvo, {iviljstvo, ra~unovodstvo, prevozni{tvo. Nekoliko slab{e so v suburbanem obmo~ju zastopane oskrbne dejavnosti ter obrati gostinske dejav- nosti (bistroji, gostilne, restavracije) in turisti~ne dejavnosti (kme~ki turizem, preno~i{~a). Trgovin je 22 (povpre~no 1,3 trgovine na naselje), polovica je namenjena dnevni oskrbi (manj{e trgovine s pre- hrambenimi izdelki), ostala polovica pa so prodajalne, ki nudijo ve~ vrst blaga (samopostre`ne, trgovine z me{anim blagom) ter specializirane trgovine (na primer prodajalna ra~unalni{ke opreme, rezervnih delov itd.).