Kdo Bo Vse to Pospravil

KDO BO VSE TO POSPRAVIL

Komunala Zagorje 1958 – 2018 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

061.5(497.4Zagorje):338.465(091)

JAVNO podjetje Komunala (Zagorje) Kdo bo vse to pospravil? : Komunala Zagorje 1958-2018 / [besedilo Roman Rozina ; fotograﬁje arhiv Komunale Zagorje in druge zbirke]. - Zagorje : Javno podjetje Komunala Zagorje, 2018

ISBN 978-961-288-515-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Rozina, Roman, 1960- 295237888 Kazalo

Že 60 let za skupno dobro 4 Zagorje ob Savi – čisto in urejeno mesto 5 Kronika komunale Zagorje 7 Pred sto in več leti 9 Zagorski vodovod 12 Med svetovnima vojnama 16 Povojna obnova 22 Velika občina Zagorje 27 Ustanovitev komunalnega podjetja 30 Komunalno obrtno podjetje 36 Čas samoupravnih interesnih skupnosti 42 Komunalne težave se kopičijo 48 Javno komunalno podjetje 56 Komunala Zagorje 68 Čisto Zagorje 83 Že 60 let za skupno dobro

V zborniku, ki je pred vami, je avtor raziskal ra- ljavljeni na tem področju. To jasno dokazujejo vsi zvoj komunalnega gospodarstva v naši občini od pridobljeni mednarodni standardi izvajanja nalog začetka prejšnjega stoletja, podrobneje pa zadnjih in delovanja, prav tako tudi vsi prejeti certiﬁkati in šestdeset let od ustanovitve predhodnice današ- priznanja. njega podjetja – Komunale Zagorje. Rad bi, da bi se tudi zavedanje o pomenu Komunale Prvi koraki v razvoju občinskega komunalnega go- Zagorje, odnos do nje in njenih nalog, dejavnosti in spodarstva so se začeli v Zagorju, skozi desetletja zaposlenih, razvijala in spreminjala tako uspešno, razvoja pa so dosegli tudi podeželska območja, kot se je samo podjetje. tako da je komunalna infrastruktura prisotna prak- tično v vseh naseljih naše občine. Le s postopnim Ob častitljivem jubileju družbe, ki jo vodim, bi se v višanjem standardov in njihovim uresničevanjem prvi vrsti vsem bivšim in sedanjim zaposlenim zah- smo lahko našim občanom ponudili današnjim ča- valil za delo, ki so ga skozi desetletja opravili pri som ustrezno kakovost storitev, ki je pomemben graditvi podjetja. Županu Matjažu Švaganu, sode- sestavni del kakovosti življenja in bivanja. Čeprav lavcem občinske uprave in občinskemu svetu Ob- se marsikaj zdi samoumevno, je bilo potrebnih ve- čine Zagorje ob Savi pa za podporo in kooperativ- liko modrih odločitev in zagnanega dela. nost. Zahvala tudi vsem članom skupščine družbe Z razvojem in širitvijo komunalne infrastrukture se za podporo in delovanje za skupen cilj – za boljše je pokazala tudi možnost širitve urbanih delov, kar dobro vseh uporabnikov naših storitev. se je odrazilo tudi pri pospešeni industrializaciji v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sandi Grčar, direktor Danes je Komunala Zagorje nedvomno moderno podjetje, ki izvaja storitve komunalnega gospodarstva na območju celotne občine Zagorje ob Savi in se ravna po najmodernejših standardih, ki so uve-

4 Že 60 let za skupno dobro Zagorje ob Savi – čisto in urejeno mesto

Na začetku prejšnjega stoletja je poročevalec iz Potrebe in želje so v naslednjih desetletjih krepko Zagorja zapisal, da je to najbolj zanemarjen kraj v prehitevale možnosti in komunalnim potrebam od- okolišu. V zadnjih letih je Zagorje prejelo več viso- merjena sredstva. Osemdeseta leta so izpostavila kih priznanj za urejenost, izjemno čistost in skrb za pomen zapostavljenih okoljskih težav; začel se je zelene površine. Vmes je preteklo sto let. graditi mestni ogrevalni sistem, odvoz smeti se je razširil na podeželje … pred leti je bil dograjen še Komunalno gospodarstvo je posebna dejavnost, razvejan kolektorski sistem s čistilno napravo od- njenega pomena se običajno zavemo šele takrat, padnih vod. ko gre kaj narobe: kadar iz pipe ne priteče voda, ko so pločniki zasneženi, ko ob cesti ugasnejo Za našo komunalo je dolga in uspešna pot. Tudi za- luči. Pričujoči časovni sprehod bo morda vsaj malo radi nje, zaradi dela, ki ga opravijo tam zaposleni osvetlil namišljeno samoumevnost. Minilo ni na- in so ga njihovi predhodniki, je naše bivalno okolje mreč niti sto let, kar so bile zgrajene prve komu- prijetno in kakovost življenja višja. Zato čestitkam nalne naprave: leta 1923 je bilo v mestu zgrajeno ob obletnici in dobrim željam za vnaprej dodajam električno omrežje, štiri leta kasneje je vodovod še iskreno zahvalo za pretekli trud. zamenjal vodnjake in studence. Čas po drugi svetovni vojni je bil velikopoteznejši tudi pri komunalnem razvoju. Takrat se je naša ob- Matjaž Švagan, župan čina oblikovala v sedanjih mejah, v okoliških krajih je tekla elektriﬁkacija, gradili so se vodovodni sistemi, v Zagorju je bil zgrajen kilometrski odsek prve betonske ceste.

Zagorje ob Savi - čisto in urejeno mesto 5 6 Kronika komunale Zagorje 7 Kljub razviti industriji je bila pred sto leti glavna cesta skozi Zagorje bolj kolovozna pot. Pred sto in več leti

Občine, ki so na Kranjskem nastale sredi devet- bo vlekel ljudi iz blata1, ali tako prašne, da bi bilo najstega stoletja, ko je bila z zemljiško odvezo škoda postavljati nove napise, ker jih zaradi preobi- odpravljena fevdalna ureditev, so prevzele tudi lega prahu niti brati ne bo mogoče2. upravljanje občinskega premoženja, skrb za var- Najpomembnejša prometnica je bila deželna cesta nost in urejanje občinskih cest. Večinoma so bile iz Zagorja proti Trojanam, ki je večjo posodobitev zelo majhne, saj so jih največkrat oblikovali kar po doživela šele tik pred prvo svetovno vojno, ko so katastrskih mejah, in običajno precej ubožne, saj se izognili klancu proti cerkvi, promet je namesto so bile njihov glavni denarni vir doklade k direk- po sedanji Prešernovi cesti stekel po dolini. Denar- tnim davkom. Naselja, ki danes sodijo v zagorsko ja za vzdrževanje cest, ki so ga oddajali na javnih občino, so bila razdeljena med občine Kandrše, Ko- dražbah, je zmanjkovalo celo za glavno prometni- lovrat, Kotredež, Ržišče, Št. Jurij pod Kumom, Št. co, še veliko slabše je bilo stanje občinskih cest in Lambert, Št. Ožbald in Zagorje. Z izjemo rudarskih voznih poti. Nekdanji pomembni kantonski cesti z in industrijskih Toplic ter Lok so bila naselja kmeč- Izlak proti Moravčam in iz Kotredeža proti Čemše- ka in redko poseljena. niku ter naprej do Trojan sta bili povsem neprimerni Komunalni urejenosti niso namenjali skoraj ni- za težke vozove. Edina zanesljiva povezava s Trbo- kakršne skrbi niti v obeh rudarskih jedrih. Bivališča vljami je bila po strmem klancu čez Ravensko vas, za vse več delavcev, ki so jih urejali v lesenih ba- proti Litiji, ki je bila okrajno in sodno središče veči- rakah in opuščenih industrijskih objektih, so dajala ne majhnih zagorskih občin, pa vozne ceste sploh videz začasnosti. ni bilo. Viri iz začetka prejšnjega stoletja omenjajo Še največ pozornosti – praviloma je bilo to nerga- le preložitev kakšnega krajšega cestnega odseka nje – so bile deležne ceste, ki so služile predvsem ali popravila na odsekih, kadar jih je uničila povo- tovornim prevozom. V časopisju so se pogosto po- denj, zasul plaz ali zametla obilica snega javljali zajedljivi očitki na račun občinskega in ok- Lepše izpeljane in boljše vzdrževane ceste so se rajnega cestnega odbora: ceste so ali tako blatne, da bo morala občina še enega policaja nastaviti, da 1 Novice iz Zagorja ob Savi, Slovenec, 25. 4. 1905 2 Novice iz Zagorja ob Savi, Slovenec, 10. 6. 1905

Pred sto in več leti 9 vztrajno obljubljale samo v predvolilnih govorih, zatem pa vsakič izginile iz naložbenih načrtov. Podob- no je bilo tudi z obljubami o gradnji vodovoda, saj je bila oskrba s pitno vodo v hitro rastočem Zagorju odvisna od nezanesljivih in ponekod precej odda- ljenih studencev, izvirov in vodnjakov. Stanje na komunalnem področju je bilo na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje slabo. Tudi v primerjavi z nekaterimi sosednjimi kraji je bilo v zagorskih naseljih bolj malo storjenega, zato je naš ogel za Savo do Štajerske najbolj zapuščen in zanemarjen3.

Ob cestah je bila v tistem času pomembna tudi občinska skrb za sejmišče. Z živino so trgovali na sejmišču blizu današnje tržnice, z drugimi stvarmi pa na trgu pri cerkvi. V najboljših časih je bilo v Za- gorju dovoljenih sedem živinskih sejmov, avgusta 1905 pa so se začeli tudi sobotni tržni dnevi. Sejmi so potekali še v Kotredežu, najstarejši so bili v Šen- tgotardu, sosednje Ržiše so imele dovoljenih naj- več pet sejmov. Njihovo sejmišče je bilo ob sotočju Orehovice in Lesjega potoka, poleg ograd za živino so imeli tudi oddelek, ki je bil namenjen kramarjem in trgovcem. Zaradi hitrega večanja števila prebivalcev so na občinske dnevne rede pogosto prihajale težave s pokopališčem. V Zagorju so se pokopi na območju Medija je bila glavno odlagališče industrijskih in 3 Iz Zagorja ob Savi, Slovenec, 4. 1. 1899 drugih odpadkov ter smeti.

10 Pred sto in več leti današnjega pokopališča začeli sredi devetnajstega nekdaj je bila tukaj navada, da so se vse smeti in stoletja, že pomladi 1905 pa so ga morali razširiti. vsi odpadki iz tukajšnjega premogokopa, kakor tudi Le pet let kasneje je znova zmanjkovalo pogreb- iz apnenic, spravljali k potoku Medija, tako da je nih polj, ob zahtevah za novo širitev so se pojavljali voda vedno vse te stvari odnesla v Savo.6 Ko so tudi predlogi, da bi bilo že zaradi zdravstvenih ra- jim zaradi onesnaževanja vode in zasipavanja stru- zlogov potrebno zgraditi novo pokopališče na bolj ge to prepovedali, so jih odlagali v bližini rudnika v primernem mestu. Da je podzemna voda, ki prihaja Kisovcu, v Zagorju pa pri Mediji nad mostom okraj- tu na več krajih na dan, okužena, in da se po nji ne ceste. Odpadki so skoraj neprenehoma goreli, lahko razširijo nevarne bolezni, to je gotovo vsa- s smetišča sta se širila dim in smrad. Rudniško kemu lajiku umevno. Kakšna nevarnost obstoji za vodstvo se ni menilo za pritožbe, zato so ljudje po- ljudsko zdravje, če se pomisli, da je takorekoč v zivali okrajno glavarstvo, da naj vendar energično sredini Zagorja pokopališče za celo zagorsko faro, postopa proti vodstvu in nas varuje neznosnega katera šteje okroglo 7000 prebivalcev! Ali bi ne bilo smradu in okuženega, silno nezdravega zraka.7 mogoče, da si napravijo občine Aržiše in Kotredež Življenjske razmere, nesnaga, slaba higiena, čemur lastna pokopališča!4 je botrovala tudi neustrezna oskrba s pitno vodo, so Ljudski glas je tudi v drugih primerih komunalno bile razlog številnih obolenj. Zato je razumljivo, da je neurejenost povezoval z zdravstvenim stanjem, bil zdravnik Tomo Zarnik med najglasnejšimi pobu- pogosto jo je krivil za izbruhe različnih bolezni. Ko dniki za gradnjo vodovoda. Predsedoval je tudi vo- so leta 1905 ukrotili nevarni očesni trahom, zaradi dovodnemu odseku, ki je pobudo leta 1912 pripeljal česar sta bili nekaj časa zaprti zagorska in topliška do gradbenih načrtov. Ti so predvidevali zajetje stu- šola, se je nekdo vprašal: Kaj pa, če zopet priska- denca v Rovah, ki so mu strokovnjaki namerili pritok čejo bacili iz tistega kupa šolskih smeti, ki jih no- med petimi in osmimi litri vode na sekundo. Pred sijo na Maurov vrt blizu šole! Bo treba tudi ta kup začetkom del se je prejšnja politična sloga skrhala, zapreti!5 izbruhnila je vojna, za gradnjo vodovoda namenjeni Smeti, kolikor jih je sploh nastajalo v gospodinj- denar se je pretočil v vojna posojila. stvih, so odlagali na manjša smetišča in predvsem ob struge potokov. Drugače je bilo v industriji. Od

4 Iz Zagorja ob Savi, Slovenski narod, 28. 10. 1909 6 Iz Zagorja ob Savi, Slovenski narod, 24. 9. 1902 5 Novice iz Zagorja ob Savi, Slovenec, 29. 3. 1905 7 Prav tam

Pred sto in več leti 11 Zagorski vodovod

Nekaj let po nastanku kraljevine Jugoslavije so zelo važna naprava, pozabiti pa tudi ne smemo, da časopisi predstavljali Zagorje kot hitro rastoči in je tudi šola, ki se nahaja sedaj razmetana po vseh vse prijetnejši kraj, kjer se mnogo popravlja, zida kotih in kleteh, potrebna boljše strehe. Proračun za in olepšuje. Tekom leta je dobil kraj že mnogo lep- vodovod in šolo skupaj znaša okroglo 10 milijonov še lice, želeti je le še, da bi tudi merodajne oblasti dinarjev. Samoobsebi je razumljivo, da občina tako pričele misliti na olepšavo ali vsaj na naprave, ki so visokih investicij absolutno ne more prenesti.9 kraju v vseh ozirih nujno potrebne. Nepokriti cestni Gerentski sosvet, ki ga je imenoval veliki župan jarki gotovo niso Zagorju v ponos. Od Korbarja do ljubljanske oblasti po tistem, ko je zaradi volilne Sokolskega doma bi se morala izpeljati moderna zmage komunistov razpustil občinski odbor, je na kanalizacija. V Toplicah so jarki potrebni betona; prvi seji marca 1926 sklenil graditi vodovod. Pri cesta bi se s tem močno razširila in odpadel bi tem je moral pristati na vse pogoje, ki jih je nareko- neznosen smrad, ki posebno v deževju muči prebival rudnik. Najprej, da se povabi Gradbeno podjetje valstvo. Verujemo, da je blagajna več ali manj ved- Slograd, naj izdela nove minimalne načrte za vodo- no izčrpana, toda pri dobri volji bi se moglo izvršiti vod.10 Nadalje je največji davkoplačevalec povedal, tudi to koristno in potrebno delo.8 kakšno in kolikšno posojilo je zanj še sprejemljivo, Ob teh in njim podobnim težavam, ki so se redno določil pa je tudi, koliko bodo za naložbo prispevali izpostavljale – marsikatera se je tudi uredila –, sta sami: Družba je pripravljena za zgradbo prispevati ostajala dva velika in za občinski proračun zelo z zneskom, kateri odpade na dele vodovoda v nje- draga izziva: vodovod in šola. Ali najprej poveča- nih kolonijah in pri drugih poslopjih, dalje prispeva z ti zagorsko šolo ali pred tem zgraditi vodovod, je adekvatnim delom glavnega voda.11 A diktata s tem bila dilema, ki je najbolj zaposlovala vsakokratno še ni bilo konec: rudnik je zahteval tudi, da morajo občinsko oblast. Težko je reči, ali je bolj potrebna graditev vodovoda ali šole. Iz higijeničnega kakor 9 Pismo iz Zagorja, Jutro, 8. 5. 1925 tudi ognjevarnega stališča je vsekakor vodovod 10 Zapisnik seje gerentskega sveta občine Zagorje ob Savi, 8. 3. 1926 8 Zagorski glasovi, Jutro, 5. 11. 1924 11 Prav tam

12 Zagorski vodovod Odbor za zgradbo Po številnih razpravah, vodovoda v Zagorju pri ali je nujnejša nova šola zajetju Lošč v Rovah ali gradnja vodovoda, je (Ilustrirani Slovenec, prednost dobil slednji. 5. september 1926)

13 vsi načrti pred izvedbo dobiti njihovo soglasje, ge- dno, da bi vode ne primanjkovalo, če se ne bi po rentski sosvet pa je moral obljubiti, da se občinski nepotrebnem tratila.14 Za boljšo in nepretrgano davki zaradi gradnje vodovoda ne bodo povečali. oskrbo s pitno vodo so uvedli strožji nadzor nad po- Po sklenjenem dogovoru je časopisje vzneseno porabo: prepovedali so jo uporabljati za gašenje apna ročalo, da prej kot čez leto dni bomo v Zagorju pili in škropljenje prašnih cest, izrekli so nekaj kazni mesto umazane Kotredežce in Medije bistro planin- zaradi zalivanja vrtov, v časih največjega pomanj- sko studenčnico.12 Izvajalec Slograd je resda v sla- kanja jo je bilo dovoljeno uporabljati samo za pitje bem letu, a za tretjino višjo ceno, kot jo je ponudil in kuho. na razpisu – končni znesek je bil 2,5 milijona dinar- Četudi se je trošilo manj vode, se oskrba ni izbolj- jev –, uredil zajetje Lošč v Rovah, zgradil potrebne šala. Učinke ukrepov je izničilo širjenje vodovodne- objekte in cevovod do Zagorja. Tehnični pregled je ga omrežja in povečevanje števila odjemalcev, še bil opravljen 26. marca 1927. bolj pa so k moteni oskrbi prispevala velika nihanja Občina je poskrbela za precej odjemnih mest, saj izdatnosti izvira. Meritve so pokazale, da je bilo tre- so ob cesti in na drugih prometnih točkah uredili ba 14 minut, da se je natekla normalna mera 5.450 28 izlivkov, 32 hidrantov in večje število napajalnih l vode ali v 12 urah 280.368 litrov vode. To je še korit. Ob enem so si pa večinoma vsi hišni pose- dovolj ugodno, če pomislimo, da se je ista količina stniki dali vpeljati vodovod v hiše in so celo plačali v največjem pomanjkanju vode natekala 17 minut, v naprej.13 Sama voda je bila za vse uporabnike dočim se da v najboljšem primeru napolniti že v 9 brezplačna, morali pa so plačevati vodarino, takso in pol minutah.15 na vodovodne pipe, stranišča, kopalnice, pralnice Težave so se stopnjevale, tudi v zimskih mesecih in hidrante. se je dogajalo, da so bile v višjih predelih, pred- Veselje ob veliki pridobitvi je kmalu skalilo dej- vsem okrog cerkve in v topliški koloniji, pipe suhe stvo, da je predvsem v višjih predelih vode pogosto najmanj štiri do pet dni v tednu od jutra do večera. zmanjkovalo. Opravili so ponovni tehnični pregled Vode ni za kuho, snaženje, pranje perila in tudi ne pri zajetju in preizkusili vse objekte. Po nekaj manj- za pogasitev žeje.16 Maja 1939 so šle jezne ženske ših popravilih je dajal vodovod za 3000 prebivalcev iz kolonije protestirat pred občino, širili so se pozivi, dnevno 180 litrov vode na osebo. Iz tega je razvi- 14 Zagorsko pismo, Jutro, 13. 7. 1930 12 Zagorje, Slovenec, 21. 3. 1926 15 Iz Zagorja, Slovenski narod, 6. 10. 1936 13 Dobrote vodovoda pri nas in drugod, Slovenec, 17. 9. 1927 16 Iz Zagorja Jutro, 14. 12. 1938

14 Zagorski vodovod naj uporabniki prenehajo plačevati vodarino, dok- v Strahovljah. Trenutno kaže delo na omenjenem ler se ne uredi oskrba. Rešitev naj bi bila ureditev terenu, da je izvir v Ribniku po površni cenitvi trik- dodatnega zajetja v neposredni bližini obstoječega rat izdatnejši kakor oni v Kotredežu. Ribnik dobiva vira, saj da je studenčnice tam v izobilju. Občin- 10 do 15 litrov vode na sekundo, dočim Kotredež ska oblast je odgovarjala, da ne premore ﬁnančnih samo 4,85 litra, izvir v oddaljenejših Strahovljah pa sredstev za zgraditev novega nabiralnika odnosno tudi ne več kakor 7,5 litra na sekundo.19 Razmišljali sesalke, ki bi iz niže ležečega izvira dovajala vodo v so, da bi z zajetjem v Ribniku uredili vodooskrbo v sedanji nabiralnik v Kotredežu17, napovedala pa je Kisovcu in na Lokah, hkrati pa pridobili dodatni vir uvajanje vodomerov, da bi tako preprečila razsipa- za Zagorje. vanje te dobrine. Statistika je v takrat že veliki občini Zagorje, ki se Nove zaplete in še hujše pomanjkanje vode je je z upravno reformo razširila na prej samostojni povzročilo odkopavanje premoga na območju da- občini Kotredež in Ržišče ter dele občin Kolovrat, našnjega Evroparka pod Kotredeščico. Površina se Šentlambert in Trojane, ob zagorskem občinskem je zaradi rudarjenja posedala, na vodovodni nape- vodovodu naštela še štiri zasebne vodovode, 465 ljavi so se nenehno pojavljale poškodbe. Tako so vodnjakov in kapnic ter 47 izvirkov. morali v topliški šoli vodo spet nositi z bližnjega studenca, v višje ležeči koloniji pa je tekla le dve uri dnevno. Nepregledna vrsta žensk in otrok z ra- znimi posodami se pomika do hidranta, ki seveda do pol 2., ko usahne, skoro ne more ustreči vsem. Razmere so zares nevzdržne.18 Rudnik dolgo ni hotel prevzeti stroškov prestavitve cevovoda ob lese- no korito Kotredeščice, tako da so odsek, kjer so cevi nenehno pokale, preložili šele konec leta 1940. Da bi za daljši čas rešili oskrbo z vodo, je občinska uprava naročila upravitelju vodovoda Jožetu Turku, naj razišče znana izvira v Ribniku nad Kisovcem in

17 Iz Zagorja Slovenski narod, 12. 4. 1939 18 Iz Zagorja, Slovenski narod, 5. 2. 1940 19 Iz Zagorja, Slovenski narod, 5. 7. 1940

Zagorski vodovod 15 Med svetovnima vojnama

Gradnja vodovoda ni bila prva velika komunalna Štiri leta kasneje je bila podobna zadruga ustanov- naložba, ki so se je lotili po veliki vojni in nastanku ljena še v Kotredežu, saj je rudnik dovolil odjem iz jugoslovanske kraljevine, prehitela jo je elektriﬁka- bližnje transformatorske postaje v Potoški vasi. Bolj cija doline in ureditev javne razsvetljave. Rudniški se je zapletalo v ržiški občini, kjer sta na začet- objekti so dobili električno luč že kmalu po izgra- ku tridesetih let nastali dve ločeni zadrugi, loška dnji elektrarne v Toplicah, aktivnosti za elektriﬁka- in izlaška. Prva si je prizadevala priključiti se na cijo preostalega dela Zagorja pa so se začele leta transformatorsko postajo, ki jo je v Toplicah pos- 1920. Električna zadruga v Zagorju ob Savi je po tavila Električna zadruga iz Zagorja, druga se je napornih pogajanjih o odškodninah, ki so jih vodili priklopila na majhno elektrarno Antimonske družbe z nekaterimi lastniki zemljišč, zgradila omrežje od Medija–Izlake. železniške postaje do Toplic. Uporabno dovoljenje zanj je dobila maja 1923. Omrežje je dopuščalo pri- Koncesijsko listino za izvajanje pogrebne dejav- ključitev osemsto sijalk, kar slabo desetino prvotne nosti je aprila 1929 prejelo zasebno podjetje po- zmogljivosti pa so predstavljale obcestne svetilke. sestnika Franca Globokarja. Pogrebni zavod je v Zadruga je bila poslovno zelo uspešna. Že leta 1926 zadovoljstvo vseh občanov Zagorja pohvalno in po so morali urediti zmogljivejšo transformatorsko po- solidnih cenah deloval21 skoraj dvajset let. Z naci- stajo, dve leti kasneje so poplačali vsa posojila in onalizacijo je leta 1948 prešel pod upravo Krajev- znatno znižali do takrat zelo visoke cene elektrike. nega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, delo pa je Odvzem električne energije se je v le nekaj letih po- kljub drugačni organizacijski obliki še vedno op- večal kar za trikrat. V letu 1928 je zadruga svojim ravljal nekdanji lastnik zavoda. članom oddala 58.000 kw ur toka, in sicer za luč po Z zasebno pobudo so v občini reševali tudi vpraša- Din 3.50, za pogon pa po lestvici 2 Din – 3 Din. Od nje javnega prevoza. Zanimanje med prebivalstvom novega leta dalje se zaračuna tok za luč po 3 Din, je že pred izbruhom prve svetovne vojne preverjal za pogon pa po 2 – 2.50 Din.20 Lavoslav Apat z Vranskega, ki je pred tem nekaj

20 Iz Zagorja, Jutro, 24. 3. 1929 21 Janez Krajnc: Kozinovina, 2000

16 Med svetovnima vojnama Električna zadruga v Zagorju ob Savi je do druge svetovne vojne skrbela za oskrbo z elektriko.

17 V času gospodarske krize so z javnimi deli, predvsem gradnjo cest, vsaj nekoliko blažili hudo pomanjkanje.

18 časa poskusno vozil tudi v Trbovljah. Naletel je na Avtomobilski promet je še dodatno izpostavil nepri- hladen sprejem, najbolj goreči nasprotniki so zbi- mernost in slabo urejenost cest. Antimonska druž- rali podpise pod peticijo, da avtobus uničuje ces- ba s tovarno na Izlakah, ki je že leta 1913 začela to in ogroža ljudi. Njihova pobuda je bila uspešna, uporabljati lasten tovorni avtomobil, je morala pred Apatov omnibus je le malo časa vozil od železniške tem na svoje stroške ojačiti nosilno konstrukcijo postaje do Toplic. nekaterih mostov, tudi je cesto mestoma razširila Javni avtomobilski promet se je razmahnil šele ter tam, kjer je bilo zlasti v deževnem vremenu zelo dobro desetletje kasneje. Najprej sta dobila kon- mehka, z debelim kamenjem tlakovala.23 Deset let cesijo Leopold Remic in Janko Cafuta. Slednji je kasneje, ko je v Zagorju stekel javni prevoz, stanje vozil od rudniške restavracije do kolodvora, vozni cest – sodeč po zajedljivih komentarjih – ni bilo ve- čas pa je bil prilagojen prihodom oziroma odhodom liko boljše. Pripomniti pa moramo, da bo vožnja vs- vlakov. V koncesijski listini so bili navedeni vsi po- led neobičajno slabih cest jako ovirana. Pametno bi goji in omejitve. Pri vožnjah čez mostove, v ostrih, bilo, da gospod Cafuta uvede poleg avta tudi čolne, nepreglednih ovinkih in v soteskah je zmanjšati s katerimi bo mnogokrat lažje vozil.24 vozno brzino na 5 km na uro. Sicer pa vozna brzi- Večja vlaganja v posodabljanje cest in njihovo bolj- na ne sme presegati 10 km na uro. Na nevarnih in še vzdrževanja so se začela na prehodu v trideseta nepreglednih mestih je dajati opetovane signale s leta. Ceste so začeli posipati s tolčenim kamenjem, predpisanim trobilom.22 ki so ga pridobivali v kamnolomu v Stopah, za utr- Ker je cestni promet naraščal in so se zgodile prve jevanje so občasno uporabljali rudniški valjar. Na prometne nesreče, je Županstvo občine Zagorje ob cesti od Zagorja proti Trojanam so zgradili več šir- Savi julija 1931 izdalo poseben razglas o cestnem ših mostov z večjo nosilnostjo, prav tako so širili prometu, kjer je objavilo določila za ravnanje v pro- ozke odseke in prestavljali tiste, kjer so promet metu, opredelilo kazniva dejanja in zanje predpisa- oteževali ostri ovinki ali prestrmi klanci. Zaradi teh lo kazni. Vozila je tudi obdavčila – od 30 din za ko- posegov so na več mestih prestavljali struge poto- lesa do 400 din za avtobuse – obvezne so postale kov in gradili oporne zidove, na nevarnejših odsekih tablice z imenom in naslovom lastnika. so postavili hrastove ograje. Nekaj tovrstnih del je bilo povezanih z velikimi ru- 22 Koncesija za perijodično prevažanje oseb z motornim vozilom (avtobusom) med kolodvorom Zagorje in Toplicami Janku Cafuti, 23 Vožnje s tovornimi avtomobili, Slovenec, 17. 5. 1913 10. 7. 1925 24 Zagorje ob Savi, Jutro, 30. 6. 1925,

Med svetovnima vojnama 19 dniškimi naložbami ob koncu dvajsetih in na začet- banovino prosilo tudi za potrebna sredstva, da se v ku tridesetih let. Zaradi gradnje širokotirne železni- Zagorju napravi kanalizacija, ki je vsled že obstoje- ce od rudnika do kolodvora so med drugim zgradili čega vodovoda neobhodno potrebna iz higijeničnih tri nove mostove, deloma so prestavili strugo Me- ozirov.27 Prvo etapo izgradnje javne kanalizacije so dije in pri separaciji v Toplicah zgradil nadvoz, po ovrednotili na devetsto tisoč dinarjev, a sredstev katerem je poslej tekla banovinska cesta. zanjo niso prejeli. Če je huda gospodarska kriza zavrla zasebne na- Urejanje kanalizacije je bila naloga, ki so jo najpo- ložbe in razvoj, pa so se iz bednostnega fonda ba- gosteje odlagali v bližnjo prihodnost. Proti koncu novinske uprave in občinskih sredstev ﬁnancirala tridesetih let se je občinska oblast odločila prekiniti javna dela, namenjena predvsem blaženju visoke staro prakso, da se je nenehno le krpalo malo tu in brezposelnost in hude socialne stiske. Prva javna malo tam. Leta 1937 so vzdolž glavne ceste položili dela so se izvajala leta 1932, do sedemdeset brez- prvih osemdeset metrov betonskih cevi. Čeprav so poselnih delavcev je reguliralo strugo Kotredeščice. bili načrti za naslednje leto še bolj velikopotezni, so V zadnji fazi naj bi ob stari strugi uredili letno kopa- dejansko položili le nekaj deset metrov cevi. lišče, a so morali načrte spremeniti, saj jim je hudo Tako kot so se razhajala mnenja o tem, kako nujno neurje v noči iz 15. na 16. oktober izničilo veliko je urejanje kanalizacije, so se zelo razhajala tudi narejenega: struga Kotredeščice je bila v spodnjem gledanja, v katerih delih mesta jo je treba urediti toku popolnoma zasuta, nasipi so bili uničeni.25 najprej. Mnogo se razpravlja o smrdečem odprtem Naslednje leto so gradili več cest. Največja gradnja kanalu od Ranizingerja do Weinbergerja. Čudno res, je bilo urejanje banovinske ceste med Radečami in da se je kanalizacija izvršila ob glavni banovinski Litijo, delalo se je na cesti v Slačniku, pod Medij- cesti, da pa ni sredstev za potrebnejša dela.28 Za- skim gradom so zgradili kilometer in pol dolg od- govorniki gradnje pa so od občine in cestnega odsek, da bi se izognili strmemu klancu na stari cesti. bora terjali več ambicioznosti: Kanalizacija na obro- V odločbi je bilo izrecno navedeno, da se pri gradnji ke bi se lahko imenoval način kanaliziranja, ki ga je zaposle brezposelni rudarji odnosno člani rudarskih uvedel cestni odbor vzdolž glavne dolinske ceste. družin.26 Županstvo zagorske občine je Dravsko Pravkar so zaključili tretjo etapico in položili odvod-

25 Roman Rozina: Kronika Zagorja 1900–1949, 1999 27 Dopis Županstva občine Zagorje ob Savi banu Dravske 26 Odločba o preložitvi banovinske ceste II. reda št. 61 pri klancu banovine, 7. 11. 1933 pod gradom Medija, 18. 8. 1933 28 Zagorske javne zadeve, Jutro, 12. 4. 1939

20 Med svetovnima vojnama ne cevi od hiše g. Mihevca mimo hiše g. Fliska do V letu 1938 so na primer proračunski prihodki zna- izliva v Kotredežico, približno kakih 20 metrov.29 šali 1,2 milijona dinarjev. Kar četrtino zneska je na- vrgla trošarina na električni tok, medtem ko je vo- Marca 1933 je bil sprejet Zakon o občinah, eden darina prinesla slabih 50 tisoč dinarjev. Med izdatki prvih zakonov, ki je urejal komunalno gospodar- so bile občinske ceste udeležene s 60 tisoč dinarji, stvo. Občinam je naložil opravljanje državnih in dobrih 40 tisoč dinarjev je stala javna razsvetljava samoupravnih dejavnosti, ki se tičejo interesov – pri čemer je treba naglasiti, da imamo v občini tri občinske zajednice in se nanašajo na gospodarski, tarife za tok in sicer Zagorje za kilovat 3,25, Kotre- kulturni in socijalni napredek v občini.30 Naloge je dež 3,75 din, Loke in Izlake pa 6 din31 – in blizu 24 razdelil v šest sklopov. K skrbi za gospodarski na- tisoč dinarjev urejanje kanalizacije. Ob tem je obči- predek je sodila tudi regulacija potokov in hudou- na vsako leto odplačala za dobrih sto tisoč dinarjev rnikov, urejanje parkov in igrišč, pri skrbi za javno posojila za gradnjo vodovoda. zdravje so bile med drugimi dolžnostmi navedene oskrba z zdravo pitno vodo, gradnja kopališč in kanalizacija, pri skrbi za promet v občini pa gradnja in vzdrževanje javnih cest, potov, mostov, tlakovanje in razsvetljava cest. Zakon je občinam prepustil od- ločitev, ali bodo same skrbele za določeno podro- čje, ustanovile posebna podjetja, ki bodo skrbela za posamezne dejavnosti, ali dela oddala že obstoje- čim podjetjem. Prav tako ni predpisoval obveznega izvajanja in obsega del: komunalni standard naj bi se v vsaki občini uravnaval po dejanskih potrebah in ﬁnančnih možnostih. Obseg vlaganj je tako krojil predvsem razpoložljivi denar. Občinski proračuni v Zagorju so za gradbene zadeve namenjali približno desetino vseh sredstev.

29 Iz Zagorja, Slovenski narod, 14. 11. 1939 31 Zagorsko občinsko gospodarstvo v številkah, Slovenski narod, 30 Novi zakon o občinah, Samouprava, september 1933 28. 1. 1939

Med svetovnima vojnama 21 Povojna obnova

Veliko javnih in zasebnih zgradb, od šol in stano- v ponovno vzpostavitev železniškega in cestnega vanjskih hiš do proizvodnih in komunalnih objek- omrežja, gradnjo zasilnih bivališč in obnavljanje tov, je bilo v času druge svetovne vojne uničenih šolskih poslopij. Obnova je hitro napredovala tudi ali poškodovanih. Prva povojna leta je zato zazna- zaradi močno razširjenega prostovoljnega in udar- movala obnova najnujnejših objektov, vzporedno pa niškega dela, sprva drobnim krajevnim akcijam so je teklo vzpostavljanje gospodarskih temeljev, ki bi se kmalu pridružile delovne akcije večjih razsežno- nudili socialno varnost in omogočali kakovostnejše sti. življenje. V času administrativnega socializma je bilo v za- Upravna ureditev je spominjalo na prvotni občinski gorski občini ustanovljenih kakšnih dvajset podje- sistem v avstrijski monarhiji, osnova so bili kraji, tij. Nekatera so pomenila nadaljevanje dejavnosti v najmanjše upravno-teritorialne enote. Na obmo- nacionaliziranih delavnicah, druga so nastala pov- čju današnje zagorske občine so bili vzpostavljeni sem na novo. Različna je bila tudi njihova usoda. krajevni ljudski odbori Čemšenik, Izlake, Kotredež, Nekatera podjetja, na primer Tovarna keramičnih Loke-Kisovec, Mlinše, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. izdelkov na Izlakah ali Lesno predelovalno podje- Urh, Št. Lambert, Tirna, Trojane in Zagorje ob Savi. tje Zagorje, so se uspešno razvijala, druga, denimo V takratnih razmerah je tolikšna razdrobljenost opekarna ali tovarna za milo in klej v Zagorju, so pomenila, da so majhne razvojne možnosti trčile kmalu izginila z gospodarskega zemljevida. ob ogromne potrebe. Zakon o ljudskih odborih je Prostovoljno delo se je najbolj razmahnilo prav pri krajem resda podelil vse pristojnost za opravljanje urejanju komunalne infrastrukture, predvsem cest. komunalnih dejavnosti, tako da so imeli v svojih ro- Veliko delovnih moči, zlasti še na prostovoljni bazi, kah vse funkcije – od odločanja in načrtovanja do je delalo na izgradnji dela ceste Slačnik–Trbovlje, upravljanja in izvajanja –, dejansko pa so njihove nadalje na tekočih popravilih okrajne ceste in še aktivnosti narekovali skromni ﬁnančni viri. raznih drugih poti.32 Sredstva za obnovo so se zbirala centralizirano. Ve- čino so jih usmerili v gospodarstvo, manjši del pa 32 Kratek pregled razvoja Zagorja od osvoboditve do danes, Zasavski vestnik, 2. 9. 1953

22 Povojna obnova V samem mestu so v prvih letih po vojni največ pozornosti namenjali gradnji stanovanj, ki jih je kro- nično primanjkovalo, na seznamu prosilcev je bilo tako ves čas nekaj sto družin. Stanovanjska gradnja se je zgostila predvsem v središču Zagorja, kjer so v dolini gradili večinoma stanovanjske bloke, na vzhodnem in južnem pobočju pod cerkvijo pa tudi individualne hiše. Med večjimi stanovanjskimi gradnjami je bila še Farčnikova kolonija. Gradnjo stanovanj je spremljala širitev vodovoda in urejanje zbirne kanalizacije. Na prehodu v pet- deseta leta je bilo zgrajenih blizu devetsto metrov zbirnega kanalizacijskega voda na Cesti talcev, Gasilski cesti, Prečni poti, Savski cesti, na Selu in v Kotredežu. V naslednjih letih so skupaj s cesto zgradili poldrugi kilometer glavnega kanalizacijskega voda na Cesti Borisa Kidriča in Cesti zmage. Večanje števila prebivalcev, sodobnejša stanova- nja in drugi objekti ter večji pomen higienskih na- vad so vse bolj razgaljali kritičnost oskrbe z vodo. Hudo žejo po pitni vodi so gasili z začasnimi ukrepi. Najprej so iz drugega obzorja kotredeške jame v vodovod črpali toplo vodo, kar je poleti jezilo uporabnike, ljudskemu odboru pa povzročalo nenehne stroške. Zaradi visokega pritiska, s katerim so čr- palke potiskale vodo v omrežje, in temperaturnih razlik je prihajalo do številnih okvar. Povorka skozi Krajevni ljudski odbor je zato leta 1948 sklenil, da središče Zagorja.

Povojna obnova 23 zgradi nov vodovod iz zajetja Ribnik nad Kisovcem. Zaradi pomanjkanja delovne sile so leta 1949 in v letu 1950 glavna dela na tem objektu opravljali prostovoljci, medtem ko so ostali tudi za denarno nagrado odrekli svojo pomoč. Podjetnik, ki je prev- zel izkop jarkov za cevi in gradnjo rezervoarov, pla- ča 200 dinarjev za 1 m3 izkopa. Toda kljub dobremu plačilu je odziv zelo slab. Vsiljuje se vprašanje: ali ljudje res ne potrebujejo denarja in ali kljub lastni kritiki ne uvidijo potrebe, da se čimprej zgradi ta važni objekt.33 Zajetje je bilo precej manj izdatno, kot so napovedovale raziskave, saj je dajalo le pet litrov vode na sekundo. Ob tem je bila voda tudi zdravstveno neustrezna, zato jo je bilo potrebno klorirati. Junija 1951 je izbruhnil paratifus. Bolezen je dobila epidemične razsežnosti, zbolelo je 250 oseb, zagorska šola se je za par mesecev spremenila v izolirnico in zasilno bolnišnico. Gradnja vodovoda je postala visoko prednostna komunalna gradnja. Začeli so uresničevati leto dni staro odločitev, da bodo z vodovodom iz Šemnika enkrat za vselej re- šili oskrbo s pitno vodo. Tamkajšnje zajetje je po strokovnih ocenah dajalo dovolj kakovostne vode, da bi bilo Zagorje za vrsto desetletij preskrbljeno z njo. Zaradi močno poudarjene Pojav paratifusa je spodbudil krajevni ljudski odbor, zahteve po pospešenem da je septembra 1951 sprejel tudi Odlok o varstvu industrijskem razvoju so se investicijska sredstva usmerjala 33 Gradnja vodovoda v Zagorju, Zasavski udarnik, 27. 10. 1950 predvsem v premogovništvo.

24 Povojna obnova in uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih zadev lokalnega pomena. Določbe so se nanašale na vzdrževanje javne snage in oskrbo z vodo, za kršitelje so bile predvidene kazni. Odlok je prepovedal odmetavanje vsakršne nesnage na cestah in javnih površinah ter zlivanje odpadne vode po cestah, lastnike hiš in ustanov je zadol- žil za vzdrževanje čistoče na cestah in poteh pred njihovimi objekti. Smeti in pepel je bilo dovoljeno odlagati le še v strugo Medije pri Ernejcu, bivših Birollovih apnenicah in pri Košenini ter v strugo Kotredeščice pri Krhelču. Za postavitev drvarnic, svinjakov ali kurnikov je bila od takrat potrebna predhodna privolitev krajevnega ljudskega odbora. K lepšemu videzu mesta naj bi prispevala tudi prepoved nameščanja bodeče žice na ograje ob cestah. Odlok je določal posebno varstvo za vse izvirke, studence, vodnjake, cisterne in vodovodne naprave, prepovedoval je vsako nepotrebno trošenje pitne vode. Prepovedano je uporabljanje pitne vode za pranje perila, zalivanje vrtov in druge izredne gospodinjske namene povsod, kjer je za te svrhe v bližini na razpolago naravni studenec, potok ali kakršna koli druga možnost.34 Gradbena podjetja in zasebni graditelji so morali za uporabo vode iz vodovoda ali drugih naprav, namenjenih za oskrbo ljudi s pitno vodo, pridobiti posebno dovoljenje.

34 Odlok KLO Zagorje, Zasavski vestnik, 24. 10. 1951

Povojna obnova 25 Zagorje pred intenzivno pozidavo dolinskega dna še ni imelo mestnega videza.

26 Velika občina Zagorje

Splošni zakon o ljudskih odborih je leta 1952 ures- venski vasi v popravilo cest in elektrifikacijo vložili ničil zahteve po večjih, gospodarsko močnejših in 1800 ur prostovoljnega dela, na Mlinšah so opravili učinkovitejših upravno-teritorialnih enotah. No- 2450 prostovoljnih delovnih ur pri elektrifikaciji in voustanovljena občina Zagorje ob Savi je, z nekaj gradnji zadružnega doma. Še višje so bile te števil- manjšimi spremembami, obsegala območja bi- ke v sosednjem Kolovratu, saj so opravili kar 5700 vših krajevnih ljudskih odborov Zagorje ob Savi, ur prostovoljnega dela, napeljali pa dobrih osem Kotredež, Loke–Kisovec, Št. Lambert in Izlake. Kot kilometrov električnega voda.36 manjše občine so do leta 1955 ostale še Čemšenik, Samo povečanje občine seveda ni rešilo težav, med Mlinše, Podkum in Senožeti. Nove občine naj bi bile katerimi so bile najbolj žgoče pomanjkanje stano- po splošnem prepričanju uspešnejše od nekdanjih vanj, motena vodooskrba in neustrezne ceste. Za krajevnih ljudskih odborov, ki so zaradi gospodar- urejanje slednjih so porabili približno tretjino komu- ske šibkosti zelo težko reševali razna vprašanja, nalnega proračuna, saj so poškodbe po neurjih in zlasti pa komunalna. Zaradi tega je ostala tudi cela predvsem zaradi preobremenitev terjale nenehno vrsta problemov nerešenih ali delno rešenih, tako vzdrževanje. Na podeželju je to še v precejšnji meri npr. stanovanjsko vprašanje, vprašanje cest, vodo- temeljilo na prostovoljnem delu. voda, vodnega gospodarstva in ostalih komunalnih Med najbolj pomembnimi cestami, ki so bile zgra- objektov, ki vplivajo na razvoj in izgled.35 jene v tem času, je bila povezava s Trbovljami čez Začetek petdesetih je bil čas, ko so na številnih ob- Slačnik in gorska cesta v Podkum, najbolj imenitna močjih zaključevali elektrifikacijo: luč je zasvetila pa 1,2 kilometra dolga betonska cesta skozi Za- v Čemšeniku, Kolovratu, na Mlinšah, v Ravenski gorje s pločnikom na obeh straneh. Moderna, be- vasi, Šentgotardu. V izgradnjo omrežja so krajani tonirana Titova cesta – vredna si revolucionarnega vlagali veliko prostovoljnega dela, denar za žico pa Zagorja in imena, ki ga nosiš. Ob pločnikih vihrajo so zbirali na vse mogoče načine, v Čemšeniku tudi zastave, obešene v ravni vrsti na drogovih. Pred z nabiranjem zelišč. Kronike beležijo, da so v Ra- hišami, katerih pročelja so v ta namen izboljšana

35 Komunalna dejavnost v Zagorju, Zasavski vestnik, 4. 8. 1954 36 Roman Rozina: Kronika Zagorja 1950–1999, 2000

Velika občina Zagorje 27 in okrašena, so uredili lične travnate nasade s klo- v kraju. Vodovod v Ribniku bodo opustili, s čimer bo pcami.37 ljudski odbor prihranil samo na stroških za klorira- Po posodobitvi Ceste zmage od Košenine do Grčar- nje vode mesečno okrog 80.000 dinarjev.38 ja so načrtovali, da bodo v naslednjih letih nadalje- Hkrati z zajetjem za zagorski vodovod so v Šemni- vali s prenovo makadamskih poti v sodobne ceste z ku uredili še manjše zajetje za vaščane. V tistem betonskim voziščem. Najprej naj bi cesto podaljšali obdobju so se gradnje manjših in večjih vodovodov do Toplic, kasneje proti Lokam in nazadnje vse do lotevali v več naseljih, predvsem tistih, kjer so bili Medijskih toplic. Poleg cest so v načrte najnujnejših odvisni od deževnice. komunalnih objektov zapisali še javno kopališče, V samem Zagorju so bile takrat uresničene manjše javna stranišča in tržnico, predvsem pa so želeli komunalne naložbe: postavili so provizorično tržni- dokončati šemniški vodovod. co, zgradili novo cestno razsvetljavo in deloma re- Slavnostno odprtje novega vodovoda so po petih gulirali Medijo in Kotredeščico. V seznam potrebnih letih dela in velikih vlaganjih pripravili novembra naložb je občinski ljudski odbor konec leta 1956 1955 pri zajetju v Šemniku. Prvotno so načrtovali, zapisal še za okrog sedemnajst milijonov dinar- da bo cevovod tekel čez gorsko sedlo, vodo pa naj jev vodovodnih objektov, le malce nižji znesek je bi z dvema močnima črpalkama potiskali v višje bil predviden za asfaltiranje odseka od Grčarja do ležeči rezervoar. Rešitev bi prinesla visoke vzdrže- Toplic, 125 novih cestnih svetilk naj bi stalo sla- valne stroške, zato so zagorski rudarji pod hribino bih osem milijonov dinarjev, po nekaj milijonov pa zvrtali pol kilometra dolg rov. naj bi namenili še pokriti tržnici, javnim straniš- Celotna naložba s slabimi petimi kilometri cevovo- čem, gradnji in rekonstrukciji kanalizacije, ureditvi da, dvema rezervoarjema in drugimi objekti je stala parka, ureditvi pokopališča na Izlakah in gradnji več kot 130 milijonov dinarjev. Novi vodovod z ena- mrliških vežic v Zagorju. indvajsetimi litri vode na sekundo je imel kar trikrat večjo zmogljivost od starega kotredeškega vodovoda. Oba vodovoda bosta dajala na sekundo 28 litrov vode, s čimer bo po izračunih strokovnjakov kraj Zagorje preskrbljen s pitno vodo za najmanj 50 let in to tudi ob upoštevanju prirastka prebivalstva

37 Zagorje nekdaj in danes, Zasavski vestnik, 11. 8. 1954 38 Vode ne bo več primanjkovalo, Zasavski tednik, 3. 12. 1955

28 Velika občina Zagorje Med najbolj pomembne komunalne naloge in dosežke je sodila modernizacija ceste po zagorski dolini in zatem proti Toplicam.

29 Ustanovitev komunalnega podjetja

Komunalno gospodarstvo je bilo vse do začetka munalna podjetja. Komaj dobro so bila le-ta usta- šestdesetih let opredeljeno zelo ohlapno, vanj so novljena, se je politika obrnila v bolj socialno smer: šteli tudi obrtne in storitvene dejavnosti, trgovino, popolna sprostitev cen ni mogoča, spremembe naj gostinstvo in druge dejavnosti, povezane z oskrbo. se v komunalnem gospodarstvu uvajajo postopo- Njihov skupni imenovalec je bil, da jih je upravljala ma, lokalna oblast mora ohraniti nadzor nad cena- komuna, občina. Pri tako širokem pojmovanju so mi in z različnimi olajšavami poplačati razliko med se dejavnosti, ki so delovale na temelju ponudbe dejanskimi stroški in prodajno ceno. in povpraševanja, prepletale s tistimi, ki so bile od- visne predvsem od javnih sredstev, različnih oblik Občinski ljudski odbor je 10. junija 1958 sprejel pomoči in podpor. Cene storitev, nujnih za družbeni sklep o prenehanju ﬁnančno samostojnega zavoda razvoj, so bile praviloma določene brez upoštevanja Uprava komunalnih ustanov in obrtov Občinskega načel ekonomičnosti. Kadar so razlike med stvarno ljudskega odbora Zagorje ob Savi39 in hkrati sklenil, in določeno ceno postale prevelike ali so podpore da se ustanovi Komunalno podjetje Zagorje ob Savi. presahnile, določenih dobrin ali storitev ni bilo več Podjetju so naložili upravljanje vodovodnih naprav mogoče nuditi v zadovoljivem obsegu in kakovosti. in napeljav ter preskrbo z vodo, urejanje kanalizaci- Ocena ne velja samo za zagorsko občino, želje so je, občinskih cest in javnih poti, vzdrževanje snage, prehitevale denarne možnosti po vsej državi. Jugo- skrb za tržnico, javno tehtnico, parke in druge javne slovanska skupščina je na takšno stanje odgovorila prostore, urejanje naselij, potokov in hudournikov s priporočilom, naj potrošniki plačujejo komunalne ter upravljanje obrtnih uslug za komunalno gospo- dobrine in storitve po dejanskih cenah. V takšnem darstvo kot remontna grupa, zidarji, tesarji, krovci, vzdušju se je začel proces ločevanja odločevalske ravni od izvajalske, operativne, oblikovala so se ko- 39 Zapisnik 6. skupne seje Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, 10. 6. 1958

30 Ustanovitev komunalnega podjetja Ena največjih težav komunalnega podjetja, ki se je neuspešno reševala dolga desetletja, so bili neustrezni poslovni prostori.

31 kleparji in drugi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in kleparjev je opravila večino tovrstnih del na novih za vzdrževanje ostalih komunalnih uslug.40 stanovanjskih blokih v Zagorju. Dejavnost so razši- Priprave za ustanovitev novega podjetja so zaupali rili še s kovaštvom, kolarstvu pa so se morali odpo- Bogomilu Gostiši, ki je že prej vodil ukinjeno upra- vedati, ker so jim bili odvzeti prostori, kjer so mislili vo. V komunalno podjetje so prezaposlili vse njene urediti delavnico. delavce, prav tako so na novo podjetje prenesli Največja težava mladega podjetja so bili že od osnovna sredstva v vrednosti 53 milijonov dinarjev vsega začetka neustrezni poslovni prostori. Ker so in za poldrugi milijon dinarjev obratnih sredstev. Že sedanji prostori neprimerni, je podjetje preskrbelo 13. junija 1958 je občinski ljudski odbor z odločbo načrt za gradnjo novih prostorov na zemljišču med ustanovil Komunalno podjetje Zagorje ob Savi, ki potokom Medija in Pekarno v Dolenji vasi. Zemlji- je bilo dva tedna kasneje vpisano v sodni register šče je delno že odkupljeno, investicijski program pa gospodarskih organizacij. je že precej časa v razpravi.41 Kolektiv z devetnajstimi zaposlenimi se je kmalu soočil s ﬁnančno resničnostjo. Odmerjena sredstva V Zagorju je leta 1958 prišlo do več organizacij- za vzdrževanje občinskih cest in poti so bila pre- skih in kadrovskih sprememb, ki so bile posledi- majhna za ureditev vseh kritičnih odsekov, poma- ca rudarske stavke. Novi predsednik občinskega galo ni niti, da so domačini marsikje pomagali s ljudskega odbora Rado Taufer je napovedal, da prostovoljnim delom. Med večjimi deli je bilo ure- bodo naložbe postopno preusmerili v prid druž- janje ceste v Šklendrovcu, ki jo je neurje leta 1959 benemu standardu. Več sredstev naj bi namenili tako uničilo, da je bil Podkum tri leta odrezan od gradnji stanovanj, kar je bila najbolj pereča težava, Zagorja. Pri oskrbi z vodo so imeli občasne težave in reševanju komunalnih problemov. Predvsem bo s kotredeškim vodovodom, ker je zaradi posedanja urejena nova pekarna, tržnica, klavnica, skladišče še vedno prihajalo do poškodb na rudniških povr- z ozimnico, nadaljevali bomo tlakovanje ceste od šinah. Prevzeli so vrtnarijo in jo razširili, na Vinski Košenine do železniške postaje, urejen bo vodovod cesti so zgradili cvetličarno in začeli prodajati rože na Izlakah in še mnogo drugih prepotrebnih komu- in pogrebne vence. Njihov vrtnar je zgledno skrbel nalnih objektov in naprav, ki bodo nedvomno dvig- za park ob Cesti zmage in nasad ob novozgraje- nem Delavskem domu. Delovna skupina krovcev in 41 Letos prvič dosežena predvidena polletna realizacija, Zasavski 40 Prav tam tednik, 3. 8. 1961

32 Ustanovitev komunalnega podjetja nili standard občanom.42 vsekakor komunalni objekti. Do sedaj so že urejene Gradnje so bile v tistih letih dejansko zelo intenziv- nekatere najnujnejše prometne zveze. Urejevati bo ne, leta 1958 so celo ustanovili Gradbeno podjetje treba še kanalizacijo, rekonstruirati vodovode, re- Zagorje, da bi tekle v načrtovanem visokem ritmu. gulirati in urediti potok Medijo.44 Konec petdesetih in v začetku šestdesetih je bila Neurejena struga Medije je bila glavna ovira, da ob več stanovanjskih blokih v Zagorju in Kisovcu niso mogli izkoristiti prostora na zahodni strani zgrajena še stolpnica, Delavski dom, industrijska Ceste zmage, kjer so nameravali prestaviti tudi rudarska šola, šoli v Tirni in Čemšeniku, ki so jih rudniško železnico. V zasnovah je bilo veliko po- s samoiniciativnim zbiranjem sredstev in materi- zornosti namenjene parkom, javnim in rekreativ- ala spodbudili domačini. Veliko so gradila podjetja, nim površinam. Načrtovana je bila gradnja parka predvsem rudnik, Industrija gradbenega materiala s spomenikom revolucije, ureditev zelenih površin in Tovarna elektroporcelana na Izlakah, tam je bila in otroških igrišč v samem mestu, širil se je mestni zgrajena tudi veterinarska postaja, v Zagorju pa park ob Cesti zmage, začela se je gradnja kopališča pekarna in bencinski servis, urejale so se trgovine. na Selu, načrtovali so gradnjo športnih kompleksov Gradbeni razmah v mestu je bil sprva precej stihij- v Kisovcu in na Izlakah. ski. Zaradi težav, ki jih je takšna gradnja povzročila, Številne gradnje so terjale širitev in posodabljanje je občinski ljudski odbor leta 1958 ustanovil svet za komunalne infrastrukture, kar pa se je le delno urbanizem. Vse doslej so bile namreč gradnje ne- odslikavalo v občinskem proračunu. Leta 1958, ko načrtne, vsak je gradil, kjer je pač hotel. Sedaj pa je je proračun znašal okrog 117 milijonov dinarjev, je treba priznati, da se je stanje povsem spremenilo.43 bila tako polovica denarja namenjenega izobraže- Na javnih razpravah o prvih zasnovah urbanistične vanju in kulturi, skoraj dvajset milijonov socialne- ureditve mesta so poudarjali premišljeno izkori- mu skrbstvu in zdravstveni zaščiti, za komunalno ščanje prostora, saj je bil razpoložljiv prostor zelo dejavnost je bilo predvideno samo pet milijonov. omejen. Med prvimi smernicami je bila prepoved Od tega zneska so dva milijona porabili za grad- gradnje individualnih stanovanjskih hiš v središču njo ceste v Zagorju in vzdrževanje občinskih cest mesta. Osnovo za nadaljnji razvoj predstavljajo in poti. Seveda pa so potrebe znatno večje. Občin- ske ceste in javne poti so v izredno slabem stanju, 42 Za rast in razcvet zagorske komune, Zasavski vestnik, 8. 8. 1958 44 Izdelava urbanističnega načrta je nujna, Zasavski tednik, 2. 43 Zagorje v novi luči, Zasavski vestnik, 1. 1. 1958 2. 1961

Ustanovitev komunalnega podjetja 33 zato je občinski ljudski odbor – ko je razpravljal o teh problemih – sklenil ustanoviti občinsko cestno upravo, ki bo razpolagala z določenim številom cestarjev za vzdrževanje cest in mostov.45 Podoben znesek je bil namenjen gradnji izlaškega vodovoda in manjšim naložbam v Zagorju in Kisovcu. Pol milijona je bilo porabljenega za urejanje nove kanalizacije in vzdrževanje stare. Na tem področju pa čaka občinski ljudski odbor še ogromno delo, saj je večina kanalizacijskih naprav že doslužila svojemu namenu, polovica stanovanjskih hiš pa je sploh še nima.46 Ocenjevali so, da bo v nekaj naslednjih letih potrebno zgraditi ne le nekaj sto metrov kanalizacijskega omrežja, ampak položiti kar osem kilometrov cevi v Potoški vasi, Kisovcu in Zagorju. Preostanek proračunskega komunalnega denarja so namenili za urejanje in vzdrževanje parkov – površina vseh parkov je merila blizu pet tisoč kvadratnih metrov, še dvakrat toliko naj bi jih uredili pri nadaljnji urbanizaciji mesta –, za dokončno ureditev javne razsvetljave v Zagorju in popravilo nekaterih mostov. Ker skromna proračunska sredstva niso omogočala regulacije Medije in Kotredeščice, se je občinski ljudski odbor zavzel za ustanovitev vodne skupnosti, v katero bi vlagala sredstva vsa zagorska podjetja. Predvideno je, da bi zbrali v tem Zaradi velikega pomanjkanja bivalnih prostorov je bila največje pozornosti 45 Občinski ljudski odbor v Zagorju se predstavlja volivcem z deležna gradnja stanovanj, odprtimi kartami, Zasavski tednik, 13. 2. 1959 komunalno opremljanje rastočega 46 Prav tam mesta pa je precej zaostajalo.

34 Ustanovitev komunalnega podjetja skladu letno 15 milijonov din, ki bi jih potrošili za regulacijo obeh potokov, seveda v skladu z načeli nadaljnje urbanizacije zagorske doline.47 Razkorak med potrebami in željami na eni strani ter možnostmi na drugi je povzročil, da so neka- teri načrti ostajali samo papir, veliko gradenj se je vleklo dolgo vrsto let. Tako so na primer zgradili bazen na Selu, zanj v Rovah uredili zajetje in polo- žili cevovod, zmanjkalo pa je denarja za dokončno ureditev kopališča. Ta in podobne izkušnje s preveč začetimi gradnjami, prevelikim obsegom del in po- sledično drobljenjem naložbenih sredstev so kmalu obrnile politiko v smer koncentriranja investicijskih vlaganj. Petnajst let po koncu druge svetovne vojne je bilo Zagorje vendarle zelo drugačno od naselja, kakršno je bilo pred njo. Časopisni poročevalec je navdu- šeno pisal o rojstvu Zagorja z moderno betonsko in asfaltno magistralo, s številnimi stanovanjskimi bloki, moderno cestno razsvetljavo, novim zdravstvenim domom, poslopjem Industrijske rudarske šole in novim Delavskim domom … Novi zagorski pejsaž je nepopisen. Staro zakajeno rudarsko Za- gorje ob Savi se je umaknilo modernemu mestu.48

47 Prav tam 48 Kako hitro teče čas, Zasavski tednik, 3. 8. 1960

Ustanovitev komunalnega podjetja 35 Komunalno obrtno podjetje

Komunalnemu podjetju so leta 1963 pripojili čr- šala mehanizacija in olajšal delovni postopek, pač koslikarsko in pleskarsko podjetje, z združitvijo je pa s tem vzporedno znižali tudi režijski stroški. Za nastalo Komunalno obrtno podjetje Zagorje ob Savi. izgraditev teh poslovnih prostorov bodo prispeva- Preimenovano podjetje se je kratek čas ukvarjalo li nekaj iz lastnih sredstev, nekaj s krediti, precej tudi s proizvodnjo premaznih in zaščitnih sredstev, pa bodo tudi prihranili, ker bodo vse to postopoma v začetku leta 1965 pa je kemijski obrat prevzela gradili predvsem v lastni režiji.50 Tovarna elektroporcelana Izlake. V tistem letu so Omenjeno leto je bilo čas večjih političnih spre- proizvedli 225 ton oljnih barv, 42 ton kitov in mine- memb. Zagorska občina, ki je leta 1958 s priklju- ralnih barv in 205 ton ﬁrneža. V proizvodnji barv je čitvijo Podkuma dobila sedanje zemljepisne razse- delalo sedem ljudi, ki so mešali in mleli razne oljne žnosti, je z novo ustavo dobila tudi upravno podobo, barve, disperzijske in antikorozivne barve, topila, ki je obveljala do konca leta 1994. Namesto ljud- steklarske kite.49 skega odbora se je oblikovala skupščina občine, Komunalno obrtno podjetje je leto 1963 končalo s ljudje so lahko svoja mnenja in težave pojasnjevali 107 milijoni dinarjev realizacije, kar je bilo trikrat na zborih volilcev. Tam so na komunalno podjetje več kot v prvem letu, početverilo se je število za- pogosto letele pripombe zaradi nerednega odvaža- poslenih, ki se je povzpelo na osemdeset. Največja nja smeti, uvajanja merilnikov za vodo, pogoste so težava, neustrezni poslovni prostori, se je zaradi bile pobude za širjenje javne razsvetljave, ureditev tega še zaostrila, saj so delali v povsem neprimer- cestnih odsekov, gradnjo ali posodobitev kanaliza- nih lesenih provizorijih. Ko pa bodo lahko uresničili cije, vzdrževanje pokopališč. svoje načrte za ureditev novih poslovnih prostorov Komunalna podjetja so bila tudi drugod nekakšen v Dolenj vasi (poleg pekarne), pa se bo ne le zmanj- strelovod nezadovoljstva. Postavljena so bila med

49 Roman Rozina: Petdeset keramiških zgodb, 2000 50 Problem: prostori, Zasavski tednik, 5. 8. 1964

36 Komunalno obrtno podjetje Z Janezom Pušnikom, ki je komunalno podjetje vodil v sedemdesetih letih, se je končalo obdobje hitrega menjavanja direktorjev. Tudi Vili Brodar, Milan Fakin in Sandi Grčar, ki so vodenje podjetja prevzeli za njim, so na krmilu vztrajali deset let in več.

37 kladivo vse višjih zahtev ljudi in nakovalo omejenih oblikovati cen, spoštovati so morala natančne kri- materialnih možnosti. Cene njihovih storitev so bile terije, ki jih je za njihovo določanje predpisal zvezni nadzirane, proračunskih sredstev za razreševanje zavod za cene. komunalnih težav je bilo vedno premalo. Tarife za Izračuni so pokazali, da so bile komunalne usluge komunalne usluge so obsegale le stroške najnuj- v Zagorju zelo podcenjene in bi se lahko konec leta nejšega vzdrževanja, brez stroškov za nadaljnje 1965 podražile kar za 77 odstotkov. Voda za oseb- širjenje kapacitet komunalnih naprav in komunalno no potrošnjo se je s prejšnjih dvajsetih dinarjev za urejanje. Pri določanju tarif in cen za tovrstne sto- kubični meter podražila na trideset dinarjev, nekaj ritve se je vedno težilo za tem, da bi bile čim nižje, cenejša je bila za ustanove in precej dražja za indu- prilagojene zmogljivostim občanov.51 strijo. Mesečni pavšal se je povišal s tridesetih na Za zmanjšanje cenovnega razkoraka je bil leta kar 120 dinarjev, s čimer so želeli spodbuditi vgra- 1963 uveden komunalni prispevek, s katerim naj bi dnjo vodomerov. Večletna statistika je pokazala, da pri gradnji objektov zagotovili sredstva tudi za pot- v Zagorju porabimo povprečno od 3 do 4 m3 vode rebno komunalno urejanje. Odmerjen je bil nizko in na osebo52. Izračuni so pokazali, da bi višji prihodki ni pokril niti četrtine stroškov dejanskega urejanja. omogočili komunalnemu podjetju redno in dobro Drugi ukrep so bile višje cene storitev. Leta 1965 vzdrževanje obstoječega vodovoda, letno pa naj bi začeta gospodarska reforma je znova terjala, da se jim ostalo še sedem milijonov dinarjev za naložbe. mora področje komunalnih dejavnosti čimbolj prib- Zagorski vodovod se je takrat oskrboval iz zajetij ližati tržnim razmeram. Komunalna podjetja naj bi Lošč, Šemnik in Rove, ki so skupaj dajali do pet- zmanjšala cenovna neskladja in si tako zagotovila deset litrov vode v sekundi. V skoraj vseh drugih potrebno ﬁnančno osnovo. večjih naseljih so imeli lastna zajetja in vodovode: Cene komunalnih uslug in dobrin so bile prej dol- v Šentlambertu in Podkumu so jih uredili leta 1964, go nespremenjene: še vedno so veljale cene vode že prej pa na primer v Čemšeniku, Šentgotardu ali iz leta 1952, odvoz smeti, ki se je začel leta 1960 na Izlakah, kjer so takrat razmišljali, da bodo za ne- s postavitvijo prvih smetnjakov v novih stanovanj- moteno oskrbo zajetju v Podlipovici dodali še izvir skih blokih, so obračunavali po takrat določenih v Zabrezniku. cenah, kanalizacijski prispevek je bil uveden šele Kanalizacijski prispevek je bil že prej določen kot leta 1964. Komunalna podjetja niso smela prosto dvajsetodstotni delež vodarine, enako je ostalo

51 Komunalno gospodarstvo, Tribuna Zagorjanov, 13. 3. 1967 52 Cene komunalnih uslug, Tribuna Zagorjanov, oktober 1965

38 Komunalno obrtno podjetje tudi po novem. Višji prihodki naj bi omogočili, da sklad oziroma občinski proračun. Tja so sodile do- bo komunalno podjetje poslej samo pokrivalo stro- vozne poti, javna parkirišča, pločniki, parki, otroška ške kanalizacije, pred tem je sredstva zagotavljal igrišča, javna razsvetljava, meteorna kanalizacija in občinski proračun. S kanalizacijskim omrežjem so podobno. bile precejšnje težave, saj njegove zmogljivosti niso Javna razsvetljava je bila urejena v že skoraj vseh dohajale pozidave mesta. strnjenih naseljih. Stroški so se zaradi njenega šir- Odvoz smeti se je obračunaval glede na bivalno jenja in hitre rasti cene elektrike naglo povečevali; v površino, cene pa so se za stanovanjske prostore proračunu leta 1966 je celo zmanjkalo sredstev za povišale s treh na pet dinarjev za kvadratni meter, plačilo. Hitro so se večale tudi parkovne površine. šole so plačevale deset in industrija petnajst dinar- Rast stroškov njihovega urejanja je pospeševal še jev. Tako povišana cena ne bo v celoti trenutno krila vandalizem. Okrasno grmičevje ob Cesti zmage se stroškov odvoza, vendar podjetje računa s pove- zelo uničuje, košare za smeti se odstranjujejo, klopi čanim obsegom odvoza, ker bo zajelo nove stano- uničujejo. Park na Cankarjevem trgu je dobesedno vanjske površine in bo tako kamion bolje izkoriščen uničen. Skratka, parke se uporablja za odlagališče ter odvoz bolj rentabilen.53 raznih odpadkov in se jih smatra za površine, na Poleg omenjenih plačil za usluge in opravljenih katerih lahko vsakdo počenja kar hoče.54 obrtnih storitev je bil pomemben vir prihodkov tudi Gospodarska reforma je narekovala, da se mora vzdrževanje cest. V občini je bilo sredi šestdese- tudi ta del komunalne dejavnosti razvijati na lastnih tih let 123 kilometrov cest in 150 kilometrov jav- materialnih temeljih, zapostavljanje te panoge go- nih poti. Za slednje so skrbele krajevne skupnosti, spodarstva ni več dopustno.55 Da bi zagotovili re- za ceste drugega in tretjega reda cestno podjetje, dne vire potrebnih sredstev, so leta 1967 v Zagorju komunalno podjetje pa je vzdrževalo 75 kilometrov uvedli prispevek za uporabo mestnega zemljišča. cest četrtega reda. Zanje so iz občinskega sklada Glede na različno komunalno opremljenost mestnih letno prejemali dobrih dvajset milijonov dinarjev, zemljišč je bilo Zagorje uvrščeno v prvo cono, Kiso- kar je bilo primerljivo s prihodki od oskrbe s pitno vec in Izlake pa v drugo cono, kjer je bil prispevek vodo. nekoliko nižji. Izračuni so pokazali, da bodo s pri- Gradnjo, vzdrževanje in posodabljanje komunalnih spevkom letno zbrali slabega pol milijona novih di- naprav kolektivne rabe sta ﬁnancirala komunalni 54 Ostale komunalne dejavnosti, Tribuna Zagorjanov, maj 1966 53 Prav tam 55 Komunalno gospodarstvo, Tribuna Zagorjanov, 13. 3. 1967

Komunalno obrtno podjetje 39 Pomemben del prihodkov je komunalno podjetje ustvarjalo z vzdrževanjem in gradnjo občinskih cest.

40 narjev. Sredstva so bila namenjena za urejanje cest potekala vzdrževalna dela po številnih manjših po- in kanalizacije, pločnikov in zelenic, javne razsvet- kopališčih v občini, predvsem so utrjevali njihove ljave in otroških igrišč v vseh treh naseljih. oporne zidove, zagorsko pokopališče pa so razširili Ocene so se kmalu pokazale za preveč optimistič- in zgradili poslovilne vežice. Zadnja je bila dograje- ne. Sredstva prispevka so bila v prvih letih več kot na v času, ko je pokopališko in pogrebno dejavnost skromna, saj smo uspeli zbrati komaj nekaj starih že upravljalo komunalno podjetje. Urejena je bila milijonov din. Sčasoma se je redni priliv povečal, tudi cesta do pokopališča in parkirišče. v letu 1971 pa smo napravili tudi kompleksno re- vizijo osnov in odmer prispevkov.56 Letni priliv se je resda povečal, a je inﬂacija napihnila tudi cene: kvadratni meter asfalta se je od uvedbe nadomestila do leta 1973 podražil za petkrat. Dodaten udarec je pomenila prepoved najemanja kreditov za nego- spodarske naložbe. Višji tempo ureditvenih del so zato skušali ohranjati s krajevnimi samoprispevki ali podobnimi oblikami. Leta 1971 so se tako na Izlakah dogovorili za izredni prispevek pri ureje- valnih delih. Razumevanje in pripravljenost ljudi na Izlakah sta bila resnično pohvalna in uspeh ni izostal. Danes imamo asfaltirane skoraj vse ceste na Izlakah.57

Znotraj Komunalno obrtnega podjetju Zagorje ob Savi je bila zadnja večja sprememba tega obdobja, ko so mu leta 1970 pripojili prej občinsko poko- pališko upravo. V drugi polovici šestdesetih let so

56 Sklad prispevka za uporabo mestnega zemljišča, Tribuna Zagorjanov, 9. 8. 1973 57 Prav tam

Komunalno obrtno podjetje 41 Čas samoupravnih interesnih skupnosti

Konec leta 1974 je Skupščina občine Zagorje ob uporabnikov.59 Savi sprejela odlok o ukinitvi komunalnega, ce- Uvajanje samoupravnih interesnih skupnosti je te- stnega in še nekaterih drugih skladov ter razrešila meljilo na marksističnem nauku o odmiranju drža- njihove upravne odbore. Hkrati je sredstva, pravice ve, ko začno ljudje neposredno urejati pomembne in obveznosti ukinjenega komunalnega in cestnega družbene funkcije, v ustavi poimenovane dejavnosti sklada občine Zagorje ob Savi58 prenesla na samo- posebnega družbenega interesa. Dejansko se vlo- upravno interesno komunalno–cestno skupnost. ga države ni zmanjšala, komunalna podjetja so bila Interesne skupnosti so bile nova oblika samou- le formalno izenačena z drugimi podjetji, sistem je pravnega soodločanja uporabnikov in izvajalcev na postal precej nepregleden in težko obvladljiv. nekaterih področjih družbenega življenja. Njihovo Zakon o komunalnih organizacijah posebnega množično ustanavljanje je prinesla ustava iz leta družbenega pomena, sprejet leta 1975, ni podrob- 1974, ki jih je za nekatere družbene dejavnosti neje opredelil komunalnih dejavnosti. Komunalno predpisala kot obvezne, na področju javnih služb obrtno podjetje Zagorje ob Savi je v tistem času pa jih je dovoljevala, če je trajno opravljanje teh de- zaposlovalo nekaj manj kot osemdeset ljudi, raz- javnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih deljeno je bilo na devet proizvodnih enot: vodovod, vzdrževanje cest, snaga, slikopleskarstvo, gradbena enota, promet, vrtnarija, pokopališka služba in 58 Odlok o ukinitvi komunalnega sklada, cestnega sklada, sklada pralnica. Najbolj mehanizirana je bila enota vzdrže- za pospeševanje obrti, sklada za pospeševanje kmetijstva, sklada za gradnjo šol, sklada za štipendiranje in posojila za izobraževanje, vanja cest, ki je skrbela za občinske ceste in javne sklada za ﬁnanciranje potreb narodne obrambe, sklada za borce poti, zimsko čiščenje in gradnjo mestih ulic – imeli NOV, sklada za požarno varnost in sklada za pomoč društvom, Skupščina občine Zagorje ob Savi, 23. 12. 1074 59 66. člen Ustave Socialistične republike Slovenije, Uradni list SRS, 28. 2. 1974

42 Čas samoupravnih interesnih skupnosti Za urejanje vodotokov so se uporabljala predvsem sredstva območne vodne skupnosti - gradnja opornega zidu ob Mediji.

43 so pet kamionov, tri čelne pluge in stroj za posi- V Kisovcu so v pripravah na praznovanje občin- panje, dva nakladalca, greder, dva valjarja in kom- skega praznika 1974 – težišče prazničnih dogajanj presor. je takrat kolobarilo med tremi urbanimi naselji v Cene storitev v komunalnem gospodarstvu niso občini – številne težave razrešili tudi v dogovoru prinašale potrebnega denarja za večja vlaganja v s podjetji. Vrednost opravljenih del v letu 1972 in infrastrukturo, zelo omejena so bila tudi proračun- 1973 je znašala 319 starih milijonov. Od tega so ska sredstva za javne službe. Ena izmed poti, kako prispevale delovne organizacije, ki imajo obrate do potrebnih dodatnih sredstev, so bili samopri- ali poslovalnice v naši KS, 160 starih milijonov ali spevki. V Zagorju so bili od leta 1967 izglasovani več kot polovico sredstev za pokritje programa.61 štirje petletni občinski samoprispevki. Prva dva sta Najdražji postavki sta bili urejanje zimsko špor- imela povsem šolski in vzgojno-varstveni program, tnega središča Marela in dokončna ureditev doma v tretjega je bila prvič vključena tudi modernizacija družbeno-političnih organizacij v Čolniščah, drugo nekaterih cest. Ob občinskem so bili pogosti še kra- vrednostno polovico pa so predstavljali komunal- jevni samoprispevki, ki pa so bili navadno povsem ni posegi: ureditev dveh hudournikov, urejanje in komunalno obarvani in so predstavljali prispevek čiščenje strug ter zavarovanje brežin, urejanje kraja za hitrejšo ureditev določenega problema. cestnih ožin, oporni zidovi, prestavitev avtobusne Kadar so krajani skušali zgraditi zanje pomemben postaje, urejanje kanalizacije. objekt, so se še vedno pogosto odločali tudi za pro- Komunalno obrtno podjetje Zagorje ob Savi je bilo stovoljno delo. Največkrat je šlo za ceste ali kak pogosto izvajalec tovrstnih gradenj. Ko so se leto drug krajevno pomemben komunalni objekt. Na kasneje pridobitve kopičile na območju Kotredeža zborih volilcev v začetku leta 1970 so v takrat de- in Sela, so tam uredili pločnik in servisno cesto. setih zagorskih krajevnih skupnostih izpostavljali le Podobnih del je bilo v tistem obdobju veliko, komu- posamične težave s področja kmetijstva, preskrbe nalno podjetje je bilo tudi gradbeno podjetje, ki se in kulture, ob tem pa našteli ogromno problemov je ukvarjalo z nizkimi gradnjami, in obrtno podjetje, s področja urejanja krajevnih potov, cest III. in IV. ki je ponujalo predvsem zaključna dela v gradbe- reda, javne razsvetljave, pokopališč in drugih ko- ništvu. munalnih zadev.60 Komunalno podjetje je bilo formalno izenačeno z

60 Poročilo o izvršenih zborih občanov in o nekaterih problemih 61 Viktor Burkeljc: Deset let krajevne skupnosti Kisovec–Loke, v krajevne samouprave, Zagorje, 1970 Naša moč je v ljudeh, Kisovec, 1975

44 Čas samoupravnih interesnih skupnosti drugimi gospodarskimi organizacijami, zato naj bi je v zakon s komunalnim podjetjem prinesel vsa se oziralo po čim bolj donosnih poslih, hkrati pa sredstva in delavce, zato se je število zaposlenih mu je bilo poverjeno izvajanje gospodarskih javnih povečalo na 120. Precejšnja pričakovanja, poveza- služb, kjer nadzirane cene storitev in dobrin niso na s združitvijo, se niso uresničila. omogočale potrebnega razvoja. V takšnih razmerah Denar za komunalne naložbe je prihajal iz različnih so bile za komunalno podjetje bolj zanimive grad- virov. Vodarina in kanalščina bi po zakonu morala bene in obrtne storitve ter druge tržne dejavnosti. vsebovati prispevek, s katerim bi pri novogradnjah Proračunska sredstva, ki so v preteklosti vsaj neko- uredili preskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne, liko izravnavala dohodkovna neskladja pri gospo- a sta zadoščali le za nujno vzdrževanje. Poznano darskih javnih službah, so bila veliko prepičla. Ob nam je, da so komunalni objekti in naprave v zelo tem so se vse bolj drobila med številnimi potrebami slabem stanju, zato sredstev za razširjeno repro- treh velikih naselij, ki so se naglo urbanizirala, in dukcijo vodarine in kanalščine zaenkrat ne more- podeželskih območij, kjer so želeli slediti splošne- mo uporabljati za gradnjo komunalnega omrež- mu razvoju. ja.63 Sredstva samoupravne komunalne interesne skupnosti so se delila predvsem za modernizacijo Razklanost na temeljno poslanstvo in pridobitno cest in urejanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko delovanje se je še povečala, ko se je komunalnemu gradnjo, urejanje vodotokov in cest višjega reda je podjetju leta 1979 priključil Obrtni servis Zagorje. bilo v veliki meri odvisno od uspešnosti delegatov v Združitev pomeni vsekakor izboljšanje delovnih posebnih združenjih. pogojev delavcev, omogoča pa tudi dolgoročen Iz sredstev Območne vodne skupnosti Ljubljanica– perspektivni razvoj. Ker so v Zagorju ravno potrebe Sava se je ﬁnancirala regulacija vodotokov, delno po obrtnih in komunalnih storitvah izredno velike, pa tudi varovanje vodnih virov, gradnja novih zajetij, daje združitev v enovito delovno organizacijo Ko- kolektorjev in čistilnih naprav. Konec leta 1979 so munalno obrtno podjetje bistveno boljše pogoje po tako zgradili kolektor v Potoški vasi, tri leta kasneje eni strani za razvoj komunalne dejavnosti kot de- so mu dodali še čistilno napravo ob Kotredeščici. javnosti posebnega družbenega pomena in po dru- Sledila naj bi ji podobna naprava ob Mediji, vendar gi strani obrtne dejavnosti.62 Obrtni servis Zagorje načrta niso uresničili.

62 Združitev obrtnega servisa in komunalnega podjetja, Občinski 63 Jože Sešlar: Priprava in oprema stavbnega zemljišča, Občinski obveščevalec, december 1979 obveščevalec, avgust 1981

Čas samoupravnih interesnih skupnosti 45 S sredstvi republiške cestne skupnosti so konec tretjina vzorcev vode. sedemdesetih let zaključili modernizacijo ceste Iz- Kritična so bila tudi poročila o javni snagi. Vzdrže- lake–Moravče in začenjali gradnja zasavske ceste vanje snage v stanovanjskih naseljih je večkrat pro- od Trbovelj do Zagorja. V okviru slednje so zgradili blematično. Pojavila so se številna divja odlagališča tudi nova mostova čez Savo in Medijo. raznih odpadkov in tako bivalno in naravno okolje ni Ceste so bile deležne prednostne obravnave tudi v več zaščiteno. Pogled na strugo Medije je obupen.64 občini, pomemben vir zanje so bili samoprispevki Dodaten pritisk na razpoložljiva sredstva za komu- in drugi prispevki krajanov. Ker je pri prednostnem nalno urejanje je prineslo pomanjkanje telefonskih razvrščanju pogosto prihajalo do prepirov, so leta priključkov, zaradi česar so se povečala vlaganja v 1978 dorekli vrstni red občinskih cestnih gradenj: širitev central in vodov. Druga fronta pa se je odprla Trojane–Šentgotard, Zagorje–Podkum, Izlake– z naraščajočim zavedanjem o okoljskih problemih, Parklov mlin, Zagorje–Čolnišče in Zagorje–Raven- kjer je bila izpostavljena predvsem prekomerna ska vas. onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in pra- Povečevanje števila zgradb v mestnem jedru – v tis- hom. tih letih se je gradnja koncentrirala v trikotniku med Med glavnimi viri onesnaževanja so bile individual- današnjo avtobusno postaja, Cesto Borisa Kidriča in ne kotlovnice, zato so se leta 1981 odločili, da bodo občinsko zgradbo – in dotrajano vodovodno omrež- vse novozgrajene stanovanjske stavbe priključevali je sta prinašala vse več težav pri oskrbi s pitno na kotlovnico podjetja Svea. Tam so kurili lesne od- vodo. V programih in načrtih so se redno pojavljale padke in imeli nekaj odvečnih zmogljivosti. V prvi naložbe v zajetje Kotredež II, ki naj bi dajalo deset fazi so zgradili toplovod in priključili stanovanjski litrov na sekundo, sanacija zajetja Rove, raziskave blok Emona nasproti občine. Prva faza topliﬁkacije in urejanje novih vodnih virov v Ribniku, zaščita ob- je stala okrog 45 milijonov dinarjev, podobno je bila stoječih vodnih virov, zamenjava vodovoda na po- ovrednotena tudi druga faza s širitvijo kotlovnice in dročju Okrogarjeve kolonije in v drugih naseljih, kjer dograditvijo omrežja. Omogočila naj bi ogrevanje v so bile izgube vode največje. Njihovo izvajanje se je vseh novih objektih in postopno priključevanje že vleklo več let, nekatere niso bile uresničene ali vsaj zgrajenih stavb, kjer so za ogrevanje uporabljali ku- ne v celoti. Pomanjkanje denarja je bilo močnejše rilno olje. tudi od zahtev inšpekcijskih služb, ki so na primer leta 1979 ugotavljale, da je bila neprimerna skoraj 64 Zasedanje skupščine občine v aprilu in dnevni red majske seje, Občinski obveščevalec, maj 1980

46 Čas samoupravnih interesnih skupnosti Čistilna naprava ob Kotredeščici je bila zgrajena na začetku osemdesetih let.

47 Komunalne težave se kopičijo

Novi zakon o komunalnih dejavnostih je leta 1982 organizacije naj bi v bodoče opravljale predvsem naredil večji razloček med komunalnimi podjetji in komunalne dejavnosti, stranske pa le toliko, koli- drugimi gospodarskimi organizacijami ter podrob- kor bi služile neposredno glavnim dejavnostim.65 neje uredil organizacijo in upravljanje teh dejavno- To je med drugim pomenilo, da naj bi prenehali z sti. Zakonodaja je sploh prvič natančno opredelila vzdrževanjem lokalnih cest, izpad dohodka naj bi komunalne dejavnosti. Tja je uvrstila oskrbo naselij nadomestili z vzdrževanjem stanovanj. z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod, V Komunalno obrtnem podjetju Zagorje ob Savi vzdrževanje čistoče v naseljih, kar je obsegalo či- so takrat ugotavljali, da se pogoji gospodarjenja ščenje javnih površin in odvoz odpadkov, urejanje nenehno slabšajo, da njihova dejavnost zaostaja javnih parkov in zelenic, urejanje javnih parkirišč, za drugim gospodarstvom in da bo napovedana dovoznih in drugih javnih poti v naseljih, javno sprememba njihov položaj še poslabšala. Največjo razsvetljavo v naseljih, javni mestni promet in ure- krivde so pripisovali zadrževanju cen komunalnih janje pokopališč ter pokopališko dejavnost. Občina storitev. Da ni bilo izkazanih večjih izgub, sta bila je naštetim lahko dodala še izbirne gospodarske predvsem dva vzroka. Na eni strani omejevanje del javne službe, kadar je menila, da jih ni mogoče iz- na investicijskem vzdrževanju komunalnih siste- vajati po tržnih načelih; na primer urejanje ulic in mov – posledice tega so že danes vidne, pojavljale cest v mestnih naseljih, oskrbo s toplotno energijo pa se bodo še v prihodnje. Na drugi strani pa so se in plinom, dimnikarsko službo. izgube kompenzirale s povečevanjem obsega do- Cilj zakona je bil ustvariti močna, strokovna in polnilnih in stranskih dejavnosti – zaključna obrtni- opremljena podjetja za upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav in objektov ter posledično bolj- šo oskrbo s komunalnimi dobrinami. Komunalne 65 Komunalno gospodarstvo ustrezno organizirati, Občinski obveščevalec, oktober 1982

48 Komunalne težave se kopičijo Neurja so v Zagorju in okolici pogosto uničevala komunalno infrastrukturo - uničena cesta in struga Kotredeščice v Jesenovem.

49 ška dela, gradbena dela itd.66 Tako so mehanizacijo tudi pozimi popravljali na Najbolj pereči sta bili oskrba z vodo in izvajanje po- prostem, delavci pri zemeljskih delih se ob koncu kopališke službe, saj nenehni pozivi samoupravni službe niso mogli niti umiti. komunalni interesni skupnosti, naj zagotovi potreb- Kot poslovne prostore so uporabljali v vseh pogle- na sredstva, niso prinesli želenega učinka. Zaradi dih povsem neustrezno žago in stanovanje, zgraje- zastarelosti vodovodnega omrežja bomo morali fa- no leta 1939. Čeprav je bila ureditev primernejših zno pristopiti k obnovi magistralnega in primarnega prostorov večkrat uvrščena v program samouprav- vodovodnega omrežja. Prav tako bomo morali razi- ne komunalne interesne skupnosti, ni bila nikoli skati tudi nove vodovodne vire, ki bodo zagotavljali uresničena. Kot najbolj realni sta se takrat ponujali vodooskrbo v prihodnosti. Tudi pokopališča, katera preureditev delavnic SGD Beton v Levstikovi uli- imamo delavci KOP v upravljanju, predstavljajo ci, kjer naj bi z obsežnimi rekonstrukcijskimi deli svojevrsten problem. Tu gre predvsem za razširitev prenovili stare zgradbe ter jih usposobili za naše pokopališča v Zagorju in Senožetih ter izgradnjo in delavnice in upravne prostore,69 ali pa novogradnja adaptacijo mrliških vežic na Izlakah in v Zagorju.67 na obstoječi lokaciji KOP Zagorje, katera je po naših ocenah tudi bolj ugodna tako s strani občanov kot Ob petindvajsetletnici podjetja je bilo slišati manj samih delavcev naše delovne organizacije.70 spodbudnih besed in več tarnanja nad njihovim Tudi to je pripomoglo k temu, da so težko vzdrže- položajem: stanje komunalne infrastrukture je bilo vali število zaposlenih, ki je bilo takrat nekaj manj slabo, pogoji dela v neurejenih poslovnih prosto- kot sto ljudi. Opremljenost z delovno mehanizacijo rih pa prava katastrofa. Prostori in delovni pogoji se je resda izboljšala, a slabi pogoji in nizek ugled se niso izboljšali. Objekti so isti, stari, neprimerno komunalnih poklicev so odvračali ljudi iz domače- vzdrževani. Pa ne, da jih delavci komunale ne bi ga okolja. Ker niso imeli svojih stanovanj, so težko hoteli vzdrževati, le po urbanističnem programu je pridobili tudi delavce, ki so prihajali iz drugih de- mesto za delovno organizacijo predvideno drugje.68 lov Jugoslavije. V delovni organizaciji imajo velike težave s pridobivanjem delavcev za težaška dela, ki jih v veliki meri lahko primerjamo z rudarjem, s 66 Vili Brodar: Komunalni dejavnosti posvetiti večjo skrb, Občinski obveščevalec, januar 1982 67 Prav tam 69 Ivo Vrtačnik: Prostorska problematika KOP, Občinski 68 Ivana Laharnar: Jubilej komunalcev, Občinski obveščevalec, obveščevalec, oktober 1986 junij 1983 70 Prav tam

50 Komunalne težave se kopičijo tem, da komunalec nima nobenih bonitet.71 na Cankarjevem trgu, so se prebivalci ob vsakem Zaradi težav več zagorskih podjetij in pešanja go- sušnem obdobju srečevali s pomanjkanjem vode. spodarske moči so bila javnim službam odmerjena Posamične naložbe, kakršna je bila na primer vrtina sredstva vse bolj pičla. Komunalno podjetje je več v Kotredežu, ki naj bi izdatno povečala dotok vode v kot polovico prihodkov ustvarjalo s pridobitnimi omrežje, ali gradnja dveh zbiralnikov v Dolenji vasi, storitvami, z njimi je pokrivalo tudi izgubo iz čistih ki naj bi izboljšala oskrbo v višjih predelih občine, komunalnih dejavnosti. Proračunska sredstva so še so se izvajale počasi in niso odpravile težav. Ko- dodatno klestile različne stabilizacijske politike in munalno podjetje je zato leta 1985 pripravilo am- napotila, da je treba zmanjšati javno porabo in jo biciozen program, kako bi v naslednjih petih letih uskladiti z materialnimi možnostmi. preuredili in posodobili omrežje. Celotna vrednost V različnih planih so se pojavljale vedno nove zah- je znašala 431 milijonov dinarjev, kar je, preraču- teve po višjem družbenem standardu, a za hitro nano po takratnih cenah, pomenilo skoraj trideset uresničevanje teh nalog ni bilo dejanskih možnosti. milijonov kubičnih metrov vode. Zaman so bila opozorila, da se težave, ki izhajajo iz V prvem letu naj bi zgradili primarni vodovod v Za- nedorečenega sistema ﬁnanciranja komunalnega gorju, sekundarni vod do železniške postaje in ob- gospodarstva, vse prepočasi razrešujejo in uskla- novili zajetje Ribnik, kjer so bili vzorci vode velikok- jujejo z ostalo gradnjo, predvsem stanovanjsko. rat neustrezni. Uresničiti jim je uspelo le manjši del Pogoj za vsako gradnjo naj bi bila predhodno za- nalog, v naslednjih letih pa je bilo še slabše. Kmalu gotovljena komunalna infrastruktura, kar pa v naši je postalo jasno, da ob takšni hitrosti program ne sredini v največ primerih zelo radi pozabljamo.72 bo uresničen niti leta 2000. Že tako velike težave je še zaostrilo zmanjševanje pritoka v zajetjih, zato so Oskrba z vodo je bila tista komunalna dejavnost, morali leta 1987 po določenem urniku zapirati vodo kjer so bile težave najbolj opazne in moteče, zato v posameznih mestnih predelih. je bilo njihovo razreševanje vsaj deklarativno pred- Rešitvi sta se zdeli bogat vodni vir v Mediji, ki je nostna naloga. V višjih predelih mesta, denimo bil zelo odmaknjen od omrežja, ali vrtina za Savo, ki je ponujala velike količine vode, a je bila brez 71 Ivana Laharnar: Jubilej komunalcev, Občinski obveščevalec, potrebnih naprav in objektov za vključitev v omrež- junij 1983 je. V podjetju so opozarjali, da še tako bogati vodni 72 Vili Brodar: Prepočasno reševanje problematike, Občinski viri ne bodo prinesli zanesljive in varne oskrbe, ker obveščevalec, maj 1984

Komunalne težave se kopičijo 51 je izvirni greh težav dotrajano omrežje, v katerem se izgubita skoraj dve tretjini vode. Tudi če bi našli novo Savo, te sedaj ne bi mogli ponuditi uporab- nikom. Komunalci predlagajo dosledno uresniče- vanje začrtane poti: sanacija vodovnega sistema, zgraditev zbiralnikov, ki bodo vodo akumulirali, prenovitev obstoječih zajetij in njihovo maksimalno izkoriščanje.73 Dotrajani cevovodi so preprečevali tudi bolj pravič- no razporejanje vode med mestnimi predeli, saj iz- klapljanje celih krakov ni bilo dopustno iz sanitarnih razlogov, ker bi v cevi vdirala podtalnica. Pomagali so si tudi s povezovanjem ločenega kotredeškega in šemniškega vodnega sistema, uvedli so plačeva- nje števnine, da so prišli do sredstev za popravlja- nje in zamenjavo dotrajanih vodomerov, a težave so udarile na plano ob vsaki suši. Čeprav cene vode niso bile več najnižje – leta 1987 so na primer še zaostajale za trboveljskimi, dve leti kasneje pa so bile krepko višje kot v sosednjih občinah –, prihodki niso omogočali hitrega odpravljanja težav.

V osemdesetih letih je ekologija postala pomembno družbeno vprašanje, kar se je odražalo tudi pri na- ložbah v komunalno infrastrukturo. V povezavi z načrtovano gradnjo hidroelektrarn na Savi so bile prva tema onesnažene vode. Najprej so namera-

73 Ivana Laharnar: Voda je, vode ni, Občinski obveščevalec, februar 1987

52 Komunalne težave se kopičijo vali na več mestih postaviti kontejnerske čistilne naprave, kasneje so idejni načrt spremenili in naj bi zgradili kolektorski sistem in centralno čistilno napravo v Zagorju. Kljub predvidenemu šestde- setodstotnemu deležu Območne vodne skupnosti Ljubljanica–Sava, ki je zbirala prispevke onesna- ževalcev, je bil začetek gradnje povsem nerealen. Zagorje bi moralo letno prispevati po tristo milijonov dinarjev, saj naj bi celotna investicija stala 2,5 milijarde din. Če bi skušali sredstva pridobiti iz kanalščine, bi to odpadno vodo podražilo do cene pitne vode.74 Ob tem čistilna naprava ob Kotredeščici ni delovala, ker komunalno podjetje ni imelo vira za pokrivanje obratovalnih stroškov, ocenjenih na tri milijone me- sečno. Zagnali so jo šele leta 1989, po tistem, ko so jo dogradili za čiščenje fekalij iz zaprtih greznic. Okoliški prebivalci so se pogosto pritoževali zaradi smradu in ropota. Druga okoljska tema je bila močno onesnažen zrak v zimskih mesecih. Dolgoročno je bilo za Zagorje predvideno ogrevanje iz načrtovane termoelektrar- ne v Trbovljah, v vmesnem času pa naj bi število individualnih kurišč zmanjševali s priključevanjem na kotlovnico Svee. Ko so zaradi novih uporabnikov v drugi polovici osemdesetih let kotlovnico povečali, se je izkazalo, da v novem kotlu ni moč Pomanjkanje vode je bilo dolgo najbolj pereča komunalna 74 Roman Rozina: Da bi voda bila vodi podobna, Občinski težava v Zagorju. obveščevalec, oktober 1987

Komunalne težave se kopičijo 53 kuriti lesnih odpadkov, ampak le premog. To je bil ardiju. Čeprav naj bi to bila zgolj prehodna rešitev, glavni razlog, da je imelo Zagorje takrat najdražje saj ni lokacijskega dovoljenja za odlaganje smeti ogrevanje v vsej državi. Nekaj let so se vrstili ses- niti ni komunalna deponija tehnično in higiensko tanki, bojkoti, prepiri in barantanja o tem, kolikšna urejena,76 se do rušilnega plazu z Ruardija v febru- cena je za koga še sprejemljiva. Jeza na Sveo, ki je arju 1987 ni veliko zgodilo. Občasno nejevoljo za- proizvajala toploto, in stanovanjsko skupnost, ki je radi vžigov, smradu, nevarnosti za širjenje bolezni skrbela za distribucijo, je pripeljala do zahteve, naj ali onesnaženje Kotredeščice je odtehtala bližina se dejavnost statusno preuredi. Konec leta 1989 je deponije, zadovoljiv odmik od stanovanjskih hiš in bilo z odlokom določeno, da mora oskrbo s toplotno vedno razpoložljiv prekrivni material. energijo organizirati komunalno podjetje, kjer naj Ko je omenjeni plaz odnesel rudniško deponijo, se oblikuje ustrezen oddelek. To naj bi bil zametek so začeli voziti smeti na deponijo Neža v Trbovljah bodoče samostojne družbene ﬁrme »komunalna in hkrati iskati novo odlagališče. Med enajstimi energetika«. Njena naloga bi bila predvsem skrb za pregledanimi lokacijami je bil po strokovnih merilih proizvodnjo toplotne energije, distribucijo in razšir- najprimernejši prostor zanjo v Slačniku, vendar so jeno reprodukcijo.75 temu glasno nasprotovali bližnji sosedje. Medtem Do izpolnitve odloka je minilo še nekaj let, prav je Trboveljčane minilo potrpljenje in junija 1988 tako se je zavleklo uresničevanje smernic iz študije je bilo s strani upravljalca deponije komunalnih ogrevanja mesta Zagorje. Ta je predvidela, da bi se odpadkov Agnes v Trbovljah prepovedano vsa- vse večstanovanjske zgradbe, ustanove in industri- ko odvažanje odpadkov na omenjeno deponijo iz ja v mestu priključili na toplovod, individualne hiše Zagorja.77 V naglici je bila sprejeta odločitev, da se pa bi prešle na ogrevanje s plinom. smeti začasno odlagajo v opuščenem kamnolomu Odpadki so bili tretja okoljska tema. Občina Za- Industrije gradbenega materiala. V dobrem mesecu gorje je imela 1987. leta 17.300 prebivalcev, kar so uredili najnujnejše, začetni sklep, da bodo tam tretjina ni bila vključena v odvoz odpadkov. Letno je odlagali smeti samo dva meseca, pa so spremenili komunala iz treh urbanih naselij odpeljala 14.500 v največ štiri leta. V kamnolomu je bilo prostora za kubičnih metrov, ki jih je proti določeni odškodnini odlagala na rudniškem odlagališču jalovine na Ru- 76 Roman Rozina: Rudarjenje in njegovi vplivi, Občinski obveščevalec, november–december 1985 75 Alojz Jeraj: Energija, ekologija, ekonomija, Občinski 77 Problematika z odlagališčem komunalnih odpadkov v občini obveščevalec, marec 1990 Zagorje, Občinski obveščevalec, avgust 1988

54 Komunalne težave se kopičijo šestdeset tisoč kubičnih metrov odpadkov. Ko bi tnega pristopa je bil mestni park, ki je bil nenehno bile te zmogljivosti zapolnjene, naj bi že bila ureje- razkopan: najprej je PTT gradil telefonsko omrežje, na nova deponija v Slačniku. sledil je Beton s toplovodom, zatem je komunalno Stekla so tudi medobčinska dogovarjanja, saj je podjetje gradilo vodovod iz Dolenje vasi do zdra- posebna študija o ravnanju s komunalnimi odpadki vstvenega doma, pa spet Beton toplovodni pri- pokazala, da je v Zasavju opravičljiv le regionalni ključek za Delozo in zdravstveni dom, komunalno pristop in skupna deponija. Kot najugodnejša je bila podjetje je nato gradilo vodovod od zdravstvenega izbrana lokacija Neža v Trbovljah. doma do doma ljudske obrambe, za njimi pa Beton Komunalno odlagališče ni bila edina s smetmi po- še toplovodni priključek za blagovnico. vezana težava. Zaradi neurejenega odvoza odpad- Druga ilustracija ﬁnančne podhranjenosti je, da so kov so po občini nastala številna divja odlagališča, polovico potrebnega denarja za širitev zagorskega zato so se na prehodu v devetdeseta leta odločili, pokopališča in njegovo utrditev našli kar v sredstvih da bodo postopoma začeli odvažati smeti iz vseh četrtega samoprispevka. Predloge, da bi v program naselij. Da bi zmanjšali divje odlaganje, je bilo vsa- petega samoprispevka uvrstili tudi gradnjo deponi- komur omogočeno, da je sam pripeljal odpadke na je za komunalne odpadke, so zavrnili s pojasnilom, deponijo v opuščenem kamnolomu. Na komunali so da bi bil delež zanjo preprosto previsok. si zastavili načrt, da bi bila do konca leta možnosti odvoza smeti deležna vsa urbana naselja. Največji premik bo že v kratkem narejen v Kotredežu in Po- toški vasi. Odpadke bodo odvažali tudi iz Strahovelj, kjer je zaradi neurejenega odvoza pod vodnim zajetjem nastalo že kar veliko odlagališče.78

Veliko pomanjkanje denarja za razreševanje komunalnih težav razkriva tudi praksa, da različni izvajalci svojih posegov v prostor niso medsebojno usklajevali, ampak so se jih lotevali, kadar so zbrali potrebna sredstva. Najočitnejše prizorišče nenačr-

78 Iz vsakega zaselka, Valvasorjev navdih, april 1990

Komunalne težave se kopičijo 55 Javno komunalno podjetje

Devetdeseta niso prinesla le nove državnosti in na organizacija preimenovala v Javno komunalno politične ureditve, s tremi sistemskimi zakoni, za- podjetje Zagorje ob Savi. Število zaposlenih se je konom o javnih gospodarskih službah, o varstvu zaradi reorganizacije zmanjšalo skoraj za tretjino, okolja in o lokalni samoupravi, so se v temeljih iz 94 na 64, začeli pa so vključevati zaposlene na spremenila tudi razmerja pri izvajanju komunal- javnih delih. Ko so v občini prvič potekala javna nih dejavnosti. Vloga občine, ki je imela prej vsaj dela, so kar trije od štirih programov sodili na ko- formalno le nadzorno funkcijo, se je okrepila, komunalno področje: odstranjevanje divjih odlagališč, munalnim podjetjem pa je bilo naloženo izvajanje gradnja in vzdrževanje lokalnih cest in urejanje ka- javnih služb. tastra komunalnih naprav. Število udeležencev jav- Zakon o varstvu okolja je kot obvezne lokalne go- nih del je v posameznih letih precej nihalo, odvisno spodarske javne službe izrecno opredelil oskrbo s je bilo od trajanja zaposlitve in števila delovnih ur. pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih in pa- Največ, kar osemintrideset oseb, se je zvrstilo v letu davinskih vod, ravnanje s komunalnimi odpadki in 1994. Še bolj se je iz leta v leto spreminjalo število njihovo odlaganje, javno snago in čiščenje javnih opravljenih ur: 1993. leta jih je bilo nekaj manj kot površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in deset tisoč, šest let kasneje pa kar štirikrat več. zelenih površin. Kot zadnjo je navedel čiščenje in Leta 1994 je sledilo statusno preoblikovanje v nadzor kurilnih naprav in dimnikov, kar je kasneje družbo z omejeno odgovornostjo KOP, Javno komu- postala obvezna državna javna služba. Občinam je nalno podjetje Zagorje ob Savi, katere stoodstotni prepustil, da z odlokom opredelijo še izbirne službe, lastnik je bila Občina Zagorje ob Savi. kar so bile v večini primerov urejanje in vzdrževa- nje pokopališč ter opravljanje pogrebnih storitev, Med komunalnimi dejavnostmi je bilo največ po- vzdrževanje javne razsvetljave, zimska služba in zornosti namenjene javni snagi, glavne naloge so podobno. bile iskanje lokacije za regijsko deponijo, uvajanje Spremembe so se odrazile tudi v številu zaposlenih ločenega zbiranja odpadkov in zmanjševanje njiho- in imenu podjetja. Leta 1991 se je prejšnja delov- vih količin, širitev odvažanja odpadkov v vsa nase-

56 Javno komunalno podjetje Po plazu z Ruardija so začasno komunalno odlagališče uredili v opuščenem kamnolomu nad apnenicami.

57 lja in sanacija črnih odlagališč. Na štirih ekoloških podjetje v opuščenem kamnolomu še odložilo 3155 taborih v začetku devetdesetih let so v Zagorju po- ton odpadkov, 3074 ton pa jih je bilo že odpeljanih pisali blizu sto takšnih odlagališč, med njimi se jih na Unično. Naslednje leto so prej omenjene obči- je devet razprostiralo na več kot petsto kvadratnih ne ustanovile družbo Ceroz, Center za ravnanje z metrih. Skupna količina odpadkov na odlagališčih odpadki Zasavja, ki je postal lastnik in upravljalec – brez javnega odlagališča v Zagorju – je 4700 deponije. Občina Zagorje ima v njem nekaj več kot kubičnih metrov, zasmeten pa je približno poldrugi četrtinski lastniški delež. hektar površine.79 Ocenili so, da je v občini vsaj 150 Program zapiranja zagorske deponije je bil spre- odlagališč, večjih od petih kvadratnih metrov. Kot jet konec leta 2003, ovrednoten je bil na slabih sto trajno rešitev so predlagali razširitev mreže odvoza milijonov tolarjev. Na začetku so razmišljali še o odpadkov, lociranje zbirnih postaj, kjer bi ločeno različici, da bi v opuščenem kamnolomu vzpostavili zbirali posamezne odpadne surovine in večje ko- prvotno stanje, vendar so možnost hitro opustili. Po sovne odpadke.80 ocenah je na zagorskem odlagališču, ki obratuje od V tem času je bilo pripravljenih več ambicioznih leta 1989, kakšnih 65 tisoč ton odpadkov. Če bi vse programov ravnanja z odpadki, tudi študija av- prepeljali na regijsko deponijo Unično, bi to investi- strijskega Rumpolda, a se je vedno ustavilo pri torja stalo kar 730 milijonov tolarjev.81 odlagališču. Po dolgotrajnih in velikokrat mučnih Zapiralna in sanacijska dela na odlagališča so se pogajanjih so šele sredi leta 2004, skoraj dvajset začela 2005 in so bila končana naslednje leto. let po prvih dogovorih o medsebojnem sodelo- Vzporedno je komunalno podjetje urejalo zbirni vanju, občine Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in center komunalnih odpadkov, ki je začel obratovati Zagorje le zgradile regijsko deponijo komunalnih v novembru 2006. odpadkov Unično nad Hrastnikom. Zagorje je po Zelo so se razmahnile akcije pomladanskega či- izgradnji sodobne regijske deponije čakala še sa- ščenja in zbiranja kosovnih odpadkov, ki se jim je nacija odlagališča v opuščenem kamnolomu nad kmalu pridružilo še zbiranje nevarnih odpadkov iz apnenicami in njena preureditev v sodobno zbirno gospodinjstev. Leta 2000 so tako zbrali tri tone in in reciklažno dvorišče. V letu 2004 je komunalno pol akumulatorjev, odpadnih olj, škropiv, topil, barv, zdravil in drugih nevarnih odpadkov, nabrali so tudi 79 Mladinski ekološko raziskovalni tabor Okolje 1990-1993, ur. do tisoč petsto kubičnih metrov kosovnih odpad- Natalija Vidergar Gorjup, Zagorje 1994 80 Prav tam 81 Roman Rozina: Zagorje 2004, Zagorje 2004

58 Javno komunalno podjetje kov. Večina divjih odlagališč je bila takrat že sanira- občina sposobna sama ﬁnančno uresničiti in voditi nih, k večji urejenosti je prispevalo tudi novousta- projekt.83 novljeno komunalno nadzorništvo, ki je že v prvem Komunalno podjetje je kupilo ustrezna vozila, iz- letu delovanja poskrbelo, da je bilo z javnih površin vedlo določena dela na deponiji in vzpostavilo sis- odstranjenih več kot dvesto zapuščenih vozil. tem tehtanja odpadkov. Gospodinjstva je opremilo Hitro so se stvari odvijale tudi pri teritorialnem šir- s tipskimi zabojniki in v letu 2003 začelo z rednim jenju pobiranja odpadkov in uvajanju ločenega zbi- odvozom odpadkov iz vseh delov občine. Prav tako ranja. Sredi devetdesetih let je ptujski Eko les začel so začeli s posebnimi posodami opremljati zbiralni- nameščati zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov v ce ločenih frakcij. Na izbranih mestih so namešče- naseljih, kjer do takrat niso imeli urejenega odvoza. ne štiri posode: prva za papir in lepenko, druga za Začeli so v Čemšeniku in Šentgotardu ter posto- odpadno stekleno embalažo, tretja za plastenke in poma razširili sistem po vseh okoliških krajevnih četrta za pločevinke. V prvi fazi so tako opremili 64 skupnostih. Občina je uvedla takso na odpadke, ki ekoloških otokov v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah, jo je nekaj let kasneje zamenjala republiška daja- do konca leta pa bodo postavili še 35 takšnih oto- tev. Tekle so tudi aktivnosti za ustanovitev mešane kov v manj naseljenih krajevnih skupnostih.84 družbe, ki bi se ukvarjala z zbiranjem, sortiranjem, Sistem ločenega zbiranja odpadkov je tekel pod odvažanjem in deponiranjem odpadkov. geslom Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj, ki so ga Tik pred njeno ustanovitvijo, med sprejemanjem izbrali na nagradnem osnovnošolskem razpisu. Že potrebnih programov in odlokov, je prišlo do bistve- v prvem letu so ugotavljali, da velik del občanov ne spremembe. Občinski svet je najprej razveljavil zgledno in pravilno zbira odpadke ločeno, kar do- staro odločitev, da bodo koncesijo za opravljanje kazuje tudi čistost posamezno zbranih frakcij. Ne- zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih od- pravilno odloženih odpadkov v posamezni zabojnik padkov podelili novi družbi, ki jo bosta ustanovila za ločene frakcije je malo oziroma manj kot pet zagorska komunala in ptujska družba Eko les82, pol odstotkov. Tudi količine posamezno zbranih frakcij leta kasneje pa sklenil, da bo izvajalec te dejav- v tem obdobju so zadovoljive.85 Tega leta so v go- nosti Javno komunalno podjetje Zagorje ob Savi. Za takšno odločitev so se svetniki odločili soglasno, 83 Roman Rozina: Zagorje 2002, Zagorje 2002 ker je njihov odbor za okolje in prostor menil, da je 84 Roman Rozina: Zagorje 2003, Zagorje 2003 85 Letno poročilo KOP, Javnega komunalnega podjetja za leto 82 Roman Rozina: Zagorje 2001, Zagorje 2001 2003, Zagorje 2004

Javno komunalno podjetje 59 Tudi po preureditvi je mestna toplarna kot gorivo uporabljala predvsem lesno biomaso.

60 spodinjstvih zbrali 5045 ton mešanih komunalnih jetju. V novo službo so prezaposlili devet bivših de- odpadkov in 104 tone papirne, plastične, steklene lavcev Svee in Stanovanjskega podjetja Zagorje ter in kovinske embalaže. Leta 2006 je bilo mešanih imenovali novega vodjo. Ta je ob nastopu položaja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev za skoraj napovedal več ukrepov in zagotovil, da bodo kot tisoč ton manj, ločeno zbranih odpadkov na ekolo- energent v novi kurilni sezoni uporabljali Svein les, ških otokih pa skoraj štirikrat več. žagovino in lesne sekance, če pa se bo temperatu- Novi sistem, takse in zatem še prevozi na Unično so ra spustila tako nizko, da toplotna moč lesa ne bo precej zvišali stroške in posledično cene zbiranja zadostovala, bomo uporabljali tudi plin.86 Občinski in odvoza odpadkov za uporabnike. Na drugi strani izvršni svet jim je za začetek določil cene, ki so bile je delo postalo poslovno zanimivo za izvajalce, ker malce nižje kot v predhodni kurilni sezoni. se je obseg zelo razširil. Precej več prihodkov je Zaradi hude onesnaženosti zraka naj bi plin postal prineslo tudi spremenjeno obračunavanje storitve, glavni energent pri ogrevanju individualnih hiš. Po ko je obračunska enota namesto prejšnje bivalne prvotnih načrtih bi morala biti pliniﬁkacija izvede- površine postala število članov gospodinjstva. na v prvi polovici devetdesetih let, a se je ustavilo pri potrebnih sredstvih za gradnjo in premajhnem Pomemben mejnik za komunalno podjetje je bil interesu lastnikov hiš. Leta 1993 je bila sklenjena prevzem oskrbe s toplotno energijo, ki je v osem- koncesijska pogodba s Slovenskimi plinovodi, ki so desetih letih z visokimi cenami zelo burila uporab- obljubili, da bodo v poldrugem letu zgradili omrežje nike. Ko so bile cene v začetku devetdesetih zamr- v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. Prvo tovrstno kon- znjene, se je jeza nekoliko unesla. Nov val nejevolje cesijsko razmerje je bilo večino časa precej napor- se je dvignil leta 1993, ko so s prekategorizacijo no. Dela so zamujala, poraba plina je zaostajala za kotlovnice iz javne v individualno obšli prepoved predvidevanji. in dvignili cene iz 35 na kar 98 tolarjev. Nezado- Oddelek za energetiko pri komunalnem podjetju voljstvo je pospešile sprejem že davno napovedane je v devetdesetih letih v omrežje vključil še preos- ureditve, da se kotlarna izloči iz Svee, stanovanjska tale večstanovanjske zgradbe, nazadnje stolpnico skupnost pa naj na energetsko podjetje v lasti ob- in srednjo šolo. Leta 1999 je bilo na toplovod pri- čine prenese tudi distribucijo. ključenih devetsto gospodinjstev, petinosemdeset Občina je proizvodnjo in distribucijo toplotne energije septembra 1994 poverila komunalnemu pod- 86 Tatjana Polanc: Kurilna sezona se pričenja, Zasavc, 29. 9. 1994

Javno komunalno podjetje 61 poslovnih prostorov in Svea. Proizvedli so 16.600 Med več možnostmi so izbrali kombinacijo dveh megavatnih ur toplotne energije ter zato pokurili kotlov s skupno močjo petih megavatov, s čimer 6900 kubičnih metrov lesnih odpadkov in 265 tisoč naj bi po mnenju takratnega direktorja Milana Fa- standardnih kubičnih metrov plina. Cena ogreva- kina pokrili 95 odstotkov dnevnih potreb. Odločili nja je bila nižja kot v sosednjih občinah, toplota je smo se za dva enaka kotla, saj bomo tako zmanj- bila cenejša tudi v primerjavi s ceno ogrevanja na šali stroške vzdrževanja, v začetnem in končnem plin ali kurilno olje. Komunalni energetiki so težave obdobju kurilne sezone pa bo zadoščalo že, da povzročale okvare na vročevodu, iztrošenost kotlov obratuje le en kotel. V najbolj mrzlih dneh, ko bo in previsoke vrednosti prašnih delcev in ogljikove- temperatura padla pod minus osem stopinj Celzija, ga monoksida v izpuhu, zaradi česar je republiški pa bomo toplotno energijo proizvajali tudi v plin- inšpektorat za varstvo okolja zahteval ustrezno sa- skem kotlu.87 nacijo kotlovnice. Velika naložba je ostala v okvirih predračunske Koncesionar Adriaplin, nekdanji Slovenski plinovodi, vrednosti 260 milijonov tolarjev. Četrtino naložbe- je zelo pritiskal, naj kotlovnico preuredijo na plin, da ne vrednosti so predstavljala nepovratna sredstva bi tako dosegli v pogodbi določene količine prodane- okoljskega ministrstva, petino so pokrili z ugodnim ga plina. Čeprav je svoje stališče zaostroval in celo posojilom Ekološko-razvojnega sklada, glavnino pogojeval začetek pliniﬁkacije Kisovca, je bila spre- denarja sta zagotovila komunalno podjetje in ob- jeta odločitev za ogrevanje na lesno biomaso. To je činski proračun. naložbo resda podražilo kar za petkrat, proizvedena Prvi meseci obratovanja so pokazali izredno visoko toplota pa je bila enkrat cenejša. učinkovitost kotlov, saj je izkoristek kar 92-odsto- Dela so se začela v kurilni sezoni, vendar ni prihajalo ten, kar je več od pričakovanj. Zelo ugodni so tudi do motenj ogrevanja. Prenovljena toplarna je začela rezultati prvih meritev izpušnih plinov, ki so jih op- poskusno obratovati nekoliko pred pogodbenim ro- ravili konec marca.88 Visoka naložba ni vplivala na kom, 8. januarja 2004. Izvajalci so odstranili stara ceno ogrevanja, ki je ostalo med najnižjimi v Slo- kotla na lesne odpadke in namestili nova, vzpostavili veniji, saj so lahko skrčili število zaposlenih, izkori- so potrebne transportne naprave, uredili silos za ža- stek novih peči je bil večji, zelo so se znižali stroški govino in sekance, zgradili nov dimnik in odstranili vzdrževanja. Ob tem se je povečala zanesljivost starega, namestili so elektroﬁlter, uredili nov koman- dni prostor in prenovili vse električne instalacije. 87 Roman Rozina: Zagorje 2004, Zagorje 2004 88 Roman Rozina: Zagorje 2004, Zagorje 2004

62 Javno komunalno podjetje proizvodnje, način upravljanja s kotli in opremo širšo pomočjo so leta 1994 zgradili sodoben sistem ter delovno okolje so osebju kotlarne prijaznejši, z več zbiralniki, osmimi kilometri glavnega vodo- zmanjšala se je poraba električne energije in vode voda in razvejanim sekundarnim omrežjem. Tega na enoto proizvodnje.89 in druge krajevne vodovodne sisteme v večini še vedno upravljajo lokalni vodovodni odbori. Za devetdeseta leta so bila značilna tudi velika vla- Po prenovi omrežja v Zagorju je postala glavna na- ganja v vodooskrbo. V treh urbanih jedrih je preno- loga priključevanje savske vrtine in gradnja potreb- va vodovodnega omrežja večinoma potekala hkrati nih naprav. Leta 1995 so v sedem dni trajajočem s pliniﬁkacijo in napeljavo kabelske televizije. Pre- črpalnem preizkusu stalno črpali enaintrideset li- cej novih vodovodov in naprav je bilo zgrajenih v trov vode na sekundo, vzorci vode so bili neopo- okviru rudniških zapiralnih del oziroma programa rečni. Nekaj kasneje so položili tranzitni vodovod, sanacije poškodovanih površin in objektov. do popolne usposobitve vrtine, ki je bila načrtovana Vlaganja v oskrbo z vodo so bila razpršena po ce- kot vršni vir, pa je minilo še deset let. Že v novem lotni občini, velik poudarek je bil dan iskanju za- tisočletju sta bila v Dolenji vasi zgrajena dva velika nesljivih in čistih virov vode. Do leta 2000 so bile vodna zbiralnika kot akumulacija za osrednji del narejene vrtine v Šentlambertu, na Vidrgi, Izlakah, mesta. V tem času je bil dokončan tudi vodovod na v Tirni, na Prvinah in Pušavah. Občina je običajno Izlakah in kasneje v Kisovcu. ﬁnancirala vrtino, medtem ko so lokalni vodovodni Oskrba z vodo je komunalnemu podjetju vrsto let odbori poskrbeli za gradnjo omrežja in objektov. Na prinašala izgubo, saj je bilo oblikovanje cen pod zagorski občini so leta 1998 sešteli, da je bilo v pe- vladnim nadzorom. Tudi ko so leta 2000 izposlovali tih letih zgrajenih skoraj šestdeset kilometrov pri- dvig za skoraj tretjino, je bila voda s petinpetde- marnega in sekundarnega vodovodnega omrežja.90 setimi tolarji za kubični meter med najcenejšimi Med najbolj odmevnimi je bila gradnja vodovoda v v Sloveniji. Cena je bila nižja tudi od nanjo nalo- Ravenski vasi, kjer je bila celotna krajevna skup- ženih prispevkov, saj je samo republiška taksa za nost popolnoma odvisna od kapnice in prevozov s obremenjevanje vod znašala triinšestdeset tolarjev. cisternami. S prostovoljnim delom in prispevki ter Upravljanje vodovodnih sistemov je zaradi prila- gajanja evropski zakonodaji in številnih ukrepov 89 Letno poročilo KOP, Javnega komunalnega podjetja za leto postalo vse zahtevnejše in dražje. Zaradi strožjih 2004, Zagorje 2005 predpisov in neustrezne dezinfekcije so v letu 2004 90 Roman Rozina: Zagorje 1998, Zagorje 1998

Javno komunalno podjetje 63 iz vodooskrbnega sistema izločili zajetje Ribnik. Delež k izgubi pri oskrbi s pitno vodo je prispevala tudi manjša poraba. Če je blizu deset tisoč uporabnikov leta 2000 porabilo še dobrih 520 tisoč kubič- nih metrov vode, se je leta 2006 številka znižala na manj kot 460 tisoč. Poraba v gospodarstvu je nihala okrog sto tisoč kubičnih metrov – nekdaj veliko viš- je cene zanje so se postopno izenačile z gospodinj- skimi –, odjem stanovalcev pa se je vztrajno nižal.

Izgubo je zaradi vladnega nadzora cen prinašalo tudi odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Dolžina kanalizacijskega omrežja je bila slabih petdeset kilometrov. Večinoma je bilo grajeno kot mešani sistem za odvajanje komunalnih in padavinskih vod, velik del omrežja je bil v slabem stanju ali neustreznih dimenzij. Na prehodu v novo tisočletje so se začela intenzivnejša vlaganja v njegovo posodobitev, ki so jih omogočale predvsem takse za obremenjevanje vod. Zasavske občine so se takrat tudi dogovorile za skupni projekt gradnje kolektorskih sistemov in čistilnih naprav, kar je bil pogoj za pridobitev nepo- vratnih državnih in evropskih sredstev. Po zelo ambicioznem državnem programu naj bi bilo do leta 2006 kar devetdeset odstotkov prebivalcev priključenih na kanalizacijsko omrežje, ki bi se končevalo z ustreznimi čistilnimi napravami. Po teh načrtih bi gradnja zasavskih čistilnih naprav stekla leta 2002. V Zagorju naj bi zgradili 22 ki-

64 Javno komunalno podjetje lometrov kanalizacijskega sistema in dve čistilni napravi, skupna vrednost naložbe pa bo okrog treh milijard tolarjev. Prvi sistem bo zajemal odplake z območja Kisovca in Zagorja,91 za kar bi bilo treba zgraditi trinajst kilometrov kanalizacijskih vodov in čistilno napravo z zmogljivostjo petnajst tisoč populacijskih enot. Na Izlakah bi bilo potrebno zgraditi devet kilometrov kanalizacije in čistilno napravo z zmogljivostjo tri tisoč populacijskih enot. Leta 2003 je občinski svet sprejel investicijski program z nekoliko nižjimi številkami in se odločil, da ne sprejme ponudb koncesionarjev, temveč nalož- bo izvede z javnimi in lastnimi sredstvi. Na 2,12 milijarde tolarjev ocenjena naložba naj bi se izvajala med letoma 2006 in 2010, občinski proračun pa bi moral zanjo v tem času zagotoviti 322 milijonov tolarjev ali dobrih 15 odstotkov vrednosti. Glavnino potrebnih sredstev, 1,272 milijarde tolarjev, naj bi občina dobila iz evropskega kohezijskega sklada, s taksami bo zbranih 314 milijonov tolarjev, državni proračun pa bi prispeval 212 milijonov tolarjev.92 Ob gradnji kanalizacijskega sistema je Komunalno podjetje v letu 2001 rekonstruiralo obstoječo me- hansko-biološko čistilno napravo ob Kotredeščici, ki je bila premalo učinkovita. Po načrtih naj bi delovala do izgradnje čistilne naprave ob Savi, zatem pa prevzela vlogo pretočnega bazena meteorne

Gradnja vodnega zbiralnika 91 Roman Rozina: Zagorje 2001, Zagorje 2001 v Dolenji vasi. 92 Roman Rozina: Zagorje 2003, Zagorje 2003

Javno komunalno podjetje 65 vode. Letno se je skozi napravo pretočilo okrog de- občine so takrat sporočali, da gre za morda naj- vetdeset tisoč kubičnih metrov vode iz vzhodnega pomembnejši del mesta. Park že sedaj kraju in dela Zagorja, ob tem so očistili še okrog dva tisoč njegovim prebivalcem nudi nekatere bivanjske in kubičnih metrov vsebin iz greznic. Približno enkrat sociološke kvalitete, prenove pa se lotevamo z že- letno so opravili dehidracijo gošče in vsakič na od- ljo, da bo park dajal tisoč in eno vsebino, da bo kraj lagališče odpeljali okrog sto ton mulja. nepozabnih doživetij.93 Urejanje je bilo odvisno od gradnje obvoznice med Ob občinskem prazniku 1996 je bila zgrajena nova Toplicami in mestnim središčem. Prenovljen park so tržnica Pod uro, ki je nadomestila prejšnje montaž- tako odprli ob občinskem prazniku leta 2004. Skoraj ne objekte. Pokrit tržni prostor so obdajali trgovski istočasno je rudnik na območju nekdanjega odla- in gostinski lokali, območje je kmalu postalo eno gališča Ruardi uredil Evropark, ki so ga odprli nekaj izmed najbolj priljubljenih shajališč v mestu. mesecev prej, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zanimanje za prodajna mesta na tržnici je narašča- Novo podobo je dobilo tudi zagorsko pokopališče, lo iz leta v leto. Če je bilo leta 1997 v enem mesecu saj so julija 2005 začeli posodabljati poslovilni v povprečju 180 prodajalcev, se je se na prelomu objekt. Izvajalec del je dvakratno prekoračil pogod- tisočletja številka ustalila pri okrog 280. Vrh je tr- bene roke in objekt dokončal šele v maju nasled- žnica dosegla leta 2004, ko so skupaj našteli kar njega leta. Zamuda je povzročala veliko slabe volje, 3761 zakupnikov prodajnih mest, ki so ponujali saj je bilo v tem času slovo od pokojnih možno le sadje in zelenjavo, cvetje, sir, jajca, med in čebelar- v mrliški vežici na Izlakah ali v začasnem poslovil- ske izdelke, gozdne sadeže, pecivo, mesnine, ribe nem prostoru v zagorskem župnišču. in morske sadeže, vino, zdravilna zelišča in mazila, Projekt je obsegal rušenje starih vežic in gradnjo tekstil, obutev, suha robo, sveče. Sploh prva leta so novih, ureditev čajnih kuhinj in sanitarij ter zunanjo tržnico najemali tudi organizatorji zabavnih priredi- ureditev. Komunalno podjetje je vzporedno ureditev in političnih shodov. lo pritlični del objekta, kjer so pisarna pokopališke Tržnici je sledilo urejanje mestnega parka, za ka- uprave, garderobe in sanitarije. Po končanju del v terega prav tako skrbi komunalno podjetje. Nate- Zagorju se je pričela gradnja mrliške vežice v Šen- čaj za oblikovalske rešitve je bil objavljen konec tlambertu. leta 1997, saj je ukinitev rudniškega tira omogo- Komunalno podjetje se je bilo v tem obdobju prisi- čala njegovo obnovo in vsebinsko obogatitev. Z 93 Roman Rozina: Zagorje 1998, Zagorje 1998

66 Javno komunalno podjetje ljeno ukvarjati tudi z obema kopališčema v občini. okoliščin. Začelo se je z občinskimi obveznicami, Ko je stečajna upraviteljica leta 1997 prodajala Me- katerih pomemben del je bil obsežen program po- dijske toplice, se je občina z njo pogodila, da sta bila sodabljanja cest, nadaljevalo z zapiranjem rudnika, hotel in kopališče čez poletje odprta. Upravljanje je ko so v okviru sanacije površin potekala različna bilo zaupano komunalnemu podjetju. Če se jim je ureditvena dela v Toplicah in na območju od Kotre- račun na Izlakah izšel, je bilo izkušnja z zagorskim deža do Podstrane. Sledil je še tako imenovani kopališčem Selo slabša. Občina jim ga je dodelila v zasavski zakon in dostop do sredstev evropskih upravljanje leta 1999, ko je zaradi neizpolnjevanja programov. obveznosti razdrla pogodbo z zasebnikom. Komu- Uspešnemu razvoju komunalnega področja je sle- nalno podjetje je pred začetkom kopalne sezone dilo dobro poslovanje samega podjetja. V letu 2006 z minimalnimi vzdrževalnimi posegi poskrbelo, je novi direktor Sandi Grčar hitro rast prihodkov in da je kopališče sploh lahko odprlo. Obratovanje dobička označil za posledico zmanjševanja vseh kopališča Zagorje je bilo v lanskem letu vprašlji- vrst stroškov, deloma tudi dobre ogrevalne sezo- vo predvsem zaradi pridobitve ustreznih dovoljenj, ne in dezinvestiranja – prodali so namreč cvetli- ki so bila problematična predvsem zaradi stanja čarno, ki je delovala v sklopu mestnega pokopa- bazenske školjke in s tem v zvezi zagotavljanjem lišča.95 Dobri poslovni rezultati, ob čemer so bile ustrezne kvalitete vode.94 Ker je bila nujna temeljita cene vode in ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji, prenova celotnega kopališča in naprav za pripravo so komunalnemu podjetju omogočili večja vlaganja vode, zanimanje kopalcev pa je bilo majhno – v ju- v infrastrukturo in delovno opremo, medtem ko se liju in avgustu 2002 so prodali samo 1777 vstopnic je število zaposlenih vse od priključitve komunalne in ustvarili kar 2,8 milijona tolarjev izgube –, kopa- energetike vrtelo okrog sedemdeset. lišča naslednja leta niso več odpirali. Omenjenega leta je bil med večjimi naložbami na- kup avtodvigala za vzdrževanje javne razsvetljave. Devetdeseta leta in začetek novega tisočletja so Junija so namreč začeli izvajati tudi te storitve. Šte- bila obdobje največjih investicij v komunalno infra- vilo vozil v njihovem avtoparku se je to pridobitvijo strukturo. Njihova visoka intenzivnost ni bila zgolj povzpelo na štiriindvajset osebnih in tovornih vozil posledica dejstva, da se je vanjo v prejšnjih obdob- ter delovnih strojev.96 jih vlagalo premalo, ampak tudi rezultat številnih 95 Polona Malovrh: Uspešni kot že dolgo ne, Delo, 10. 3. 2006 94 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2007, Zagorje 2008 96 Prav tam

Javno komunalno podjetje 67 Komunala Zagorje

Komunalno podjetje je pred svojo petdesetletni- beli poslovni rezultati, saj je družba dosegla najvišji co dobilo nov znak in ime: občinski svet ga je z dobiček v svoji zgodovini, dobrih 145 tisoč evrov, ki odlokom preimenoval v Javno podjetje Komunala je bil v veliki meri posledica iztisa delničarjev Ban- Zagorje, skrajšano Komunala Zagorje. Še vedno pa ke Zasavje. Za podjetje in predvsem zaposlene so je opravljalo iste gospodarske javne službe: oskrba bila še pomembnejša velika vlaganja v dokončno s pitno vodo iz javnega vodovoda, odvajanje in či- ureditev poslovnih stavb in okolice, katerih skupna ščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, vrednost je presegla pol milijona evrov. Razširili in ravnanje s komunalnimi odpadki, javna snaga in či- povsem preuredili so delavnice, rekonstruirali in ščenje javnih površin, urejanje lokalnih cest, ureja- polepšali nadstrešnice za vozila in delovne stroje, nje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, postavili vratarnico, asfaltirali dvorišče in uredili urejanje ulic, trgov in cest v mestu Zagorje, Kiso- parkirišča. vec in Izlake, ki niso razvrščene med magistralne, Poslovno uspešnost, boljše delovne pogoje in lep- regionalne in lokalne ceste, urejanje pokopališč in ši videz celotnega kompleksa so nadgradili s pri- oddajanje prostorov za grobove v najem, pogrebne znanjem o organizacijski urejenosti. Maja 2008 so storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem, ureja- kot prvo komunalno podjetje v statistični regiji za nje in vzdrževanje tržnic, urejanje javnih parkirišč, segment komunalnih dejavnosti družbe, ki jih iz- oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki vajamo za prebivalstvo občine in za gospodarske zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije, družbe v občini,98 prejeli standard kakovosti ISO javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo 9001/2000. Če so z njim dokazovali zavezanost prometnih in drugih javnih površin v naseljih. 97 kakovosti in zadovoljstvu strank, so z okoljskim Za praznični uvod v jubilejno leto 2008 so poskr- certiﬁkatom ISO 14001/2004, ki so ga prejeli tri leta kasneje, poudarili ozaveščenost in odgovoren 97 Odlok o spremembah Odloka o preoblikovanju Javnega odnos do okolja. Certiﬁkacijska hiša Bureau Veritas komunalnega podjetja Zagorje ob Savi p.o. v družbo z omejeno je pri vseh nadaljnjih preverjanjih potrdila takšno odgovornostjo d.o.o. z enim družbenikom, Uradni list RS, 2. 3. 2007 98 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2007, Zagorje 2008

68 Komunala Zagorje V pripravah na petdesetletnico podjetja so uredili okolico poslovne zgradbe.

69 naravnanost in delovanje podjetja. pri vstopu v šolo koristijo proste ure, upravičeni so Za uspešno delo jih je ob jubileju nagradila tudi Ob- do dodatne odsotnosti zaradi izrednih družinskih čina Zagorje ob Savi, ki jim je podelila zlato plaketo, razlogov, uvedli so programe druženja in obdaritve različna pomembna priznanja so prejemali tudi v ob rojstvih otrok in ob novem letu. naslednjih letih. Ob petinpetdesetletnici jim je pri- In še zadnje, a morda najpomembnejše v vrsti cer- znanje podelila Zbornica komunalnega gospodar- tifikatov in priznanj, ki so jih prejeli v zadnjem ob- stva pri Gospodarski zbornici Slovenije. dobju: ko so leta 2013 začeli meriti, kako zadovoljni Leta 2012 so prvič prejeli certifikat bonitetne odlič- so občani s kakovostjo njihovih storitev, je povpreč- nosti A, ki temelji na računovodskih izkazih za pre- na ocena znašala kar 4,4. teklo leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih dvanajstih mesecih. Med najbolj zanesljiva Pomembni spremembi, ki jih je komunalno podjetje podjetja z neznatnim poslovnim tveganjem so se doživelo v zadnjem desetletju, sta bili prenos javne uvrstili tudi vsa naslednja leta. Za leto 2015 so pre- infrastrukture na občino in sprejem državne meto- jeli certifikat bonitetne odličnosti AA, leto zatem še dologije za oblikovanje cen storitev. tistega z oznako AAA, na kar smo glede na splošne Komunala Zagorje je do leta 2009 javno infrastruk- finančne razmere v družbi zelo ponosni, saj nam turo vodila kot sredstvo v upravljanju, konec tega podeljena boniteta omogoča tudi lažji ter predvsem leta pa je bila prenesena na lastnika, torej Občino cenejši dostop do finančnih virov na trgu.99 Certifi- Zagorje. Sklenjena je bila pogodba o poslovnem kat finančne zanesljivosti jim je podelila tudi Prva najemu in izvajanju gospodarskih javnih služb. Ko- bonitetna agencija, Gospodarska zbornica Sloveni- munalno podjetje je za javno infrastrukturo poslej je pa certifikat za odlično malo ali srednje podjetje, plačevalo letno najemnino, oblikovano približno v ki temelji na bonitetni oceni družbe Coface. višini amortizacije, kar je zneslo nekaj več kot tristo Maja 2015 je Komunala Zagorje prejela še osnovni tisoč evrov. Občina je s pogodbo postala pristojna certifikat Družini prijazno podjetje, ki priča o or- za obnovitvene investicije, ki jih je financirala z ganizacijski kulturi pri usklajevanju poklicnega in najemnino. V letnih poročilih Komunale Zagorje so zasebnega življenja. Med enajstimi ukrepi, ki so jih se večkrat pojavila opozorila, da se to ne dogaja uveljavili v okviru tega spričevala, so možnosti za- oziroma se dogaja le v precej omejenem obsegu.100 poslenih, da pri prvem uvajanju otroka v vrtec ali Druga pomembna sprememba je bila nov način

99 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2016, Zagorje 2017 100 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2011, Zagorje 2012

70 Komunala Zagorje določanja cen, ki so bile od leta 1994 v izključni pridobivanju zemljišča za čistilno napravo obsta- pristojnosti slovenske vlade. Cene se niso spreme- lo tudi Zagorje. Občini je uspelo brez večjih težav nile več let ali pa je njihova rast zaostajala za infla- pridobiti zemljišče za manjšo čistilno napravo na cijo, zato so vodovod, kanalizacija, čistilna naprava Izlakah, v Zagorju pa so po neuspešnih pogajanjih in še nekatere organizacijske enote iz leta v leto z lastniki sprožili razlastitveni postopek. Ko so v poslovale z izgubo. Realnejše cene je v letu 2014 Trbovljah in Hrastniku naložbo v letu 2009 pripe- prinesla nova metodologija za oblikovanje cen sto- ljali do uresničitve, v Zagorju še vedno niso rešili ritev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb lastniškega vozla. Ko so naslednje leto z visoko od- varstva okolja, ki je veljala za oskrbo s pitno vodo, škodnino vendarle prišli do zemljišča na desnem odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske bregu reke Save, se je zapletlo drugje. Država je odpadne vode, zbiranje določenih vrst komunal- sprejela odločitev, da zaradi pomankanja denarja nih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalne bo več sofinancirala čistilnih naprav z manj kot nih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali dva tisoč populacijskimi ekvivalenti, kakršna je bila odstranjevanja komunalnih odpadkov.101 V tem letu načrtovana za Izlake. Na občini so zato začeli iskati je Komunala Zagorje med navedenimi dejavnostmi drugačen scenarij za financiranje čistilne naprave, beležila izgubo samo še pri odvajanja odpadnih ki naj bi stala v Zelencu in skupaj s kolektorskim voda, a tudi tu je bil primanjkljaj minimalen. sistemom stala štiri milijone evrov. Rok za slabih deset milijonov evrov vredno čistilno napravo ob Prav odvajanje in čiščenje vod je bila dejavnost, Savi in dograditev osemnajstih kilometrov kolek- kjer se je v zadnjem desetletju v Zagorju največ do- torskega sistema so postavili na konec leta 2013. gajalo. Zgodba sega v začetek tisočletja, ko so se A kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega. tri zasavske, litijska in šmarska občina skupaj odlo- Nezadovoljni s prejetimi ponudbami so v Zagorju čile za gradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih prvi razpis za gradnjo kanalizacijskega sistema in naprav, ki naj bi bila izdatno podprta z evropskimi čistilne naprave razveljavili. Eden izmed zavrnjenih sredstvi. V letu 2006 se je projekt razdelil na hitrej- ponudnikov se je uspešno pritožil na državno re- ši in počasnejši del, v katerem je zaradi težav pri vizijsko komisijo, zato so morali z njim leta 2013 podpisati pogodbo o gradnji kanalizacijskega siste- 101 Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ma. Za gradnjo čistilne naprave so na ponovljenem občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uradni list RS, razpisu izbrali navezo zasavskih podjetij Rudis in 16. 11. 2012

Komunala Zagorje 71 AGM Nemec. Čistilna naprava je bila zgrajena konec leta 2014, sledilo je uspešno poskusno obdobje in proti koncu naslednjega leta še uradna otvoritev. Zagorski del projekta se je s predvidenih 8,8 milijona evrov pod- ražil na 10,2 milijona. Dva kilometra dodatnih cevi v Kisovcu, ki so se 16 let po izdelavi idejnih zasnov in pet let po vodni ujmi izkazale za dotrajane, in miniranje območja pri Industriji gradbenega materiala, ki so se ga morali lotiti na zahtevo Arsa, jih bo stalo dodatnega 1,5 milijona.102 Večina potrebnih sredstev je prišla iz evropske bla- gajne, država je naknadno priznala tudi podražitve. Če je med pripravami na gradnjo Zagorje izstopalo zaradi zapletov, se je zgrajena čistilna naprava raz- likovala od drugih z zaprtim sistemom in privlačnim videzom ladje. Z njo so želeli oživiti legendo, da se je na tem mestu ustavila argonavtska druščina z Jazonom in Medejo. Poleg čistilne naprave je bilo zgrajenega 13,1 kilometra kanalizacijskega omrežja v mešanem in ločenem sistemu ter 2,3 kilometra omrežja za padavinske vode, dve črpališči, devet pretočnih baze- nov meteornih vod in razbremenilnikov visokih vod. Gradnja in obnavljanje kanalizacijskega sistema sta se začela veliko prej. Temu so namenjali zbrane okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda, dela

102 Polona Malovrh: Pozabljivost in narava jih bosta stali 2,5 milijona, Delo, 21. 10. 2015

72 Komunala Zagorje pa izvajali ob gradnji drugih objektov, na primer obvoznice. Zaradi zamud pri gradnji centralne čistilne naprave je naprava ob Kotredeščici delovala še v prvem polletju 2014, nakar so jo porušili in tam zgradili pretočni bazen meteornih vod. Podobna usoda je po priključitvi na kolektor doletela še druge male komunalne čistilne naprave na območju Zagorja in Kisovca, medtem ko se je število malih čistilnih naprav do petdeset populacijskih enot na območjih izven novega kanalizacijskega omrežja povečevalo. V letu 2014, ko je občina investitorjem v male čis- tilne naprave prvič omogočila vračilo dela kupnine, je bilo pri Komunali Zagorje evidentiranih triinpet- deset takšnih naprav. Komunala Zagorje je upravljanje sistema prevzela na začetku 2016. Čistilna naprava je obratovala neprekinjeno 24 ur na dan, 366 dni v letu. Na čis- tilni napravi se je v letu 2016 očistilo 913.120 m3 odpadne vode iz ločenega in mešanega kanalizacijskega sistema.103 Redno spremljanje vseh pred- pisanih parametrov je pokazalo, da je proces čišče- nja učinkovit in skladen z načrtovanimi vrednostmi. Zadovoljstvo zaradi pomembnega prispevka k manjšemu onesnaževanju okolja so skalili le višji zneski na položnicah za komunalne storitve, najbolj nezadovoljni so celo napisali posebno peticijo in V trupu ladje, nasedle na savskem obiskali župana. bregu, se skriva sodobna čistilna naprava komunalnih vod 103 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2016, Zagorje 2017

Komunala Zagorje 73 V razvejani mreži zbiralnic ločenih frakcij je urejenih več kot 120 tako imenovanih ekoloških otokov.

74 Drugo področje, ki je doživljalo velike spremembe padnih baterij, v naslednjem leto pa še posode za in bilo prav tako povezano z zahtevami Evropske zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev. unije, je bilo ravnanje z odpadki. Sistem ločevanja Zbiranje odpadnih nagrobnih sveč je steklo leta se je poglabljal in širil, da bi čim manj odpadkov 2010, ko so tovrstne zabojnike postavili na vseh po- odložili in jih čim več vrnili v krožno gospodarstvo. kopališčih v občini, tudi tistih, s katerimi ne upravlja Mreža zbiralnic ločenih frakcij se je širila do števi- Komunala Zagorje. Vanje je bilo prvo leto odloženih la 122, kar pomeni zbiralnico na vsakih 140 ljudi. skoraj trideset ton odpadnih sveč, kakšno leto pa Tako imenovani ekološki otoki so vsem prebival- so količine presegle tudi štirideset ton. Leto kas- cem zelo približani, saj občinski odlok terja zbiral- neje je bilo uvedeno še zbiranje bioloških odpad- nico na največ 250 oseb, republiška odredba pa kov. Rjave zabojnike uporablja štirideset odstotkov ima še enkrat višjo mejo. prebivalcev, drugi biološke odpadke kompostirajo. Med neljube dogodke na zbiralnicah sodijo obča- Zbrane količine so se iz začetnih šeststo ton pove- sni vandalski izpadi – prvi požigi zabojnikov so se čale na dobrih sedemsto ton. zgodili v letu 2005 –, med razveseljujoča dejstva Nevarni odpadki iz gospodinjstev so se najprej zbi- pa, da velik del občanov zgledno in pravilno ločeno rali s premično zbiralnico v okviru pomladanskih zbira odpadke, kar dokazuje tudi čistost posame- očiščevalnih akcij, po ureditvi zbirnega centra pa zno zbranih frakcij. Nepravilno odloženih odpadkov jih je moč pripeljati tudi tja. Skupna količina zbra- v posamezni zabojnik za ločene frakcije je malo nih nevarnih snovi se je v zadnjih letih ustalila pri oziroma manj kot pet odstotkov.104 približno dvanajstih tonah. Od leta 2007, ko se ne Konec leta 2012 so z ekoloških otokov umaknili izvajajo več enkratne akcije zbiranja in odvažanja zabojnike za plastično in kovinsko embalažo, saj kosovnih odpadkov po posameznih krajevnih sku- so vsa gospodinjstva prejela dodaten zabojnik za pnostih, lahko občani naročijo njihov odvoz ali jih zbiranje mešane odpadne embalaže. Zabojnikoma sami pripeljejo v zbirni center. Njihova količina se za papir in steklo so se na nekaterih zbiralnicah je v letu 2016 približala stotim tonam. pridružili še posebni namenski zabojniki. Kot prvi Količine ločeno zbranih odpadkov so se postopno so bili v letu 2004 postavljeni zabojniki za zbiranje večale: leta 2016 je bilo v predelavo oddanih že uporabnega tekstila in obutve, v 2016 zabojniki za skoraj 1500 ton ločeno zbranih frakcij, največ pa- zbiranje električne in elektronske opreme ter od- pirja, stekla in lesa, več kot sedemsto ton bioraz- gradljivih odpadkov in dobrih šeststo ton blata in 104 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2011, Zagorje 2012

Komunala Zagorje 75 ostankov iz čistilne naprave. Na drugi strani so se 2016 ni bati prepovedi obratovanja; osem jih nima količine mešanih komunalnih odpadkov manjšale. te sreče.105 Če je Komunala Zagorje v 2008 na medobčinsko Drugo ugodno dejstvo je, da je cena odlaganja odlagališče Unično odložila še 5.210 ton mešanih odpadkov v zasavskem centru daleč najnižja med komunalnih odpadkov, se je ta količina že 2015 vsemi centri v Sloveniji. Ker je pet občin, ki so cen- več kot prepolovila. Naslednje leto je v okviru zasa- ter ustanovile, zaradi dodatne obdelave odpadkov vskega centra za ravnanje z odpadki začela obra- zapolnilo samo še polovico letne zmogljivosti depo- tovati sortirnica mešanih komunalnih odpadkov, ki nije, so proste zmogljivosti ponudili Komunali Nova je količine še zdesetkala: od 2.600 ton zbranih me- Gorica. Tudi zaradi tega so na začetku 2017 komu- šanih komunalnih odpadkov jih je bilo po obdelavi nalne položnice v Zagorju ostale enake, čeprav sta dejansko odloženih samo 1.150 ton. se podražila obdelava in odlaganje odpadkov ter so Zagorska komunala je dosegala in krepko prehite- bile uvedene nove dajatve. vala razmerja med različnimi vrstami odpadkov, ki jih določa republiška uredba, saj so bili cilji, določe- Posodabljanje vodovodnega sistema je povsem ni za leto 2020, doseženi že sedem let prej. odpravilo nekdanje hude težave s pomanjkanjem Velike količine ločeno zbranih odpadkov so za- vode. Zelo pomemben korak k temu je bila leta gorskemu in številnim drugim komunalnim pod- 2008 začeta avtomatizacija z daljinskim nadzo- jetjem prinesle tudi težave, ker nekatere družbe rom vodooskrbe. Največjo investicijo v letu 2008 za ravnanje z odpadno embalažo ob izteku nekaj predstavlja izgradnja in oprema nadzornega centra zadnjih koledarskih let niso več želele prevzemati za oskrbo s pitno vodo, oprema prvega vodooskr- odpadkov. Komunali pa so bile prihranjene skrbi z bnega objekta – zbiralnika in črpališča Dolenja vas odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov, kar je ter vzpostavitev daljinskega prenosa podatkov med marsikje v Sloveniji še večja težava. Zasavskemu njima.106 regijskemu centru za ravnanje z odpadki je namreč Zaradi nadziranih cen je bila oskrba z vodo med tik pred iztekom roka uspelo zgraditi obrat za me- tistimi dejavnostmi, ki so redno prinašale izgubo, hansko in biološko obdelavo mešanih komunalnih prodajne cene so za dejanskimi stroški zaostajale odpadkov. Zasavski regijski center za ravnanje z odpadki (Ceroz) na Uničnem je eden od šestih v 105 Polona Malovrh: Zasavski odpadki pod streho, Delo, 23. 9. državi, ki bodo zgrajeni do konca leta in se jim v 2015 106 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2008, Zagorje 2009

76 Komunala Zagorje za tretjino. Cenovni razkorak se je še povečal, ko so gali rekordno izdatnost, zaradi česar je predvsem v 2007 v upravljanje dobili vodovod Peške Kandrše. Kisovcu, kjer ni ustreznega vodohrana, prihajalo do Prvi vaški vodovod v njihovi oskrbi je bil zelo odda- težav z zrakom v ceveh. Drugače je na Izlakah, kjer ljen, neprimerno urejen in s problematičnim povr- morajo vodi iz zajetja Zabreznik pogosto dodajati šinskim zajetjem Križate. Le-ta po vsakem večjem še načrpano. nalivu ne zagotavlja več primerne zdravstvene Za ustrezno zdravstveno varnost vode se v siste- ustreznosti vode, zato smo uvedli stalen ukrep pre- mih Strahovlje–Šemnik, Kotredež–Lošč in Rove kuhavanja vode. Kot sredstvo za dezinfekcijo vode izvaja dezinfekcija s plinskim klorom, na Izlakah pa se uporablja natrijev hipoklorit.107 Težav ni rešila z natrijevim hipokloritom. Iz vseh sistemov redno tudi kasneje narejena vrtina, saj je kljub veliki glo- jemljejo vzorce za laboratorijsko preverjanje zdra- bini motnost vode previsoka, zato so v zbiralnik Vrh vstvene ustreznosti. Mikrobiološka in ﬁzikalno–ke- vozili vodo z gasilsko cisterno. mijska preizkušanja so pokazala, da je bila oskrba Naslednja širitev se je zgodila 2011, ko so prev- s pitno vodo v vseh sistemih varna, v sistemu Pe- zeli vodovodni sistem Potoška vas, ki se napaja iz ške Kandrše pa še vedno varna, čeprav se je pitna sistema Komunale Trbovlje. Naslednje leto so zavoda dovažala v vodohran Vrh.108 čeli upravljati še izlaški vodooskrbni sistem, ki se napaja iz zajetja Zabreznik in vrtine Izlake. Število Komunalna energetika je kljub nizkim cenam ogre- odjemalcev se je s tem povečalo na dobrih deset vanja poslovala dobro, kar je omogočalo stalno ob- tisoč, prodane količine vode so se ustalile pri okrog navljanje omrežja. V letu 2008 so v kotlarni proizvedli 550 tisoč kubičnih metrih, pri čemer kakšno petino še dobrih trinajst tisoč megavatnih ur toplote in zanjo vode porabi gospodarstvo. porabili slabih sedem tisoč kubičnih metrov lesne Čeprav se zagorski vodovod oskrbuje z gravita- biomase. Ker plina že nekaj let niso uporabljali, so cijskimi vodnimi viri – Strahovlje–Šemnik, Kotre- zaradi visokih stroškov zakupa vršni kotel predelali dež–Lošč in Rove –, rezervnega vodnega vira, ki ga iz plina na kurilno olje. Ob nižjih stroških je ukrep predstavlja vrtina Sava, skoraj ni treba vključevati. prinesel tudi večjo zanesljivost. Izgube v sistemu so Izjema je bilo zelo sušno leto 2012, ko se je izdat- znašale slabih deset odstotkov. Šestdeset odstotkov nost nekaterih virov celo prepolovila. Naslednji dve toplote so porabili stanovanjski objekti, slabo tretjino leti sta bili povsem drugačni, saj so vodni viri dose- pa Svea in drugi poslovni uporabniki.

107 Prav tam 108 Poročilo o pitni vodi za leto 2016, Zagorje, 2017

Komunala Zagorje 77 Poslovni položaj enote se je začel slabšati, ko so Kurilne naprave na lesno biomaso se namreč težje se zaradi milejših zim, drugačnega merjenja po- prilagajajo omrežnim spremembam in razpoložljiva rabljene toplote in s tem povezanega varčevanja toplota ni vedno povsem izkoriščena. Ob tem so se ter predvsem številnih energetskih sanacij zgradb energetski enoti Komunale Zagorje primerile različ- začele manjšati potrebe po toploti. V 2012 so prvič ne nevšečnost. Najhujša je bila velika poplava sep- proizvedli manj kot deset tisoč megavatnih ur to- tembra 2010, ko je voda meter visoko zalila kotlar- plote, dve leti kasneje je proizvodnja padla na re- no, poplavljenih je bilo tudi več odcepov toplovoda. kordno nizkih 6.500 megavatnih ur. Sanacija zgradb je postala množična, ko se je v Zime so precej krojile tudi prihodke enote lokalne Zagorju med letoma 2007 in 2012 izvajal evropski ceste. Komunala Zagorje jih vzdržuje blizu sto tri- projekt revitalizacije rudniških površin Remining deset kilometrov, od česar je slabih trideset odstot- Lowex. Takrat so energetsko sanirali skoraj štiristo kov makadamskih. V zimskih mesecih sta njihovi stanovanj. Začetna nejevera je zaradi dobrih izku- dejavnosti predvsem pluženje in posipanje. Zima šenj in soﬁnanciranja, ki ga je ponujal republiški na prehodu iz 2015 v 2016 je bila ena najbolj milih, Eko sklad, hitro izginila. Če je bilo leta 2009, ko so za vzdrževanje prevoznosti cest so sami in njihovi se lotili obnove prvega objekta na Polju, še nekaj pogodbeni izvajalci – vključenih je bilo osem tovor- težav s prepričevanjem etažnih lastnikov, da se nih vozil in triindvajset traktorjev z ustrezno opre- energetska sanacija splača, se je kasneje sprožil mo – porabili 899 kubičnih metrov mešanice soli in plaz: zdaj ponudba ne dohaja povpraševanja. Odziv peska za posip asfaltiranih cest, za makadamske Zagorjanov je izjemen.109 ceste pa 444 kubičnih metrov peska. V najbolj le- Ob sedanjem tempu naj bi se število energetsko deni sezoni zadnjega desetletja, v zimskih mesecih obnovljenih stanovanj do konca desetletja povzpe- iz 2012 v 2013, so te količine znašale 2.203 oziro- lo čez dva tisoč. To pa ne pomeni le manjše pro- ma 785 kubičnih metrov. izvodnje in manj prihodkov, ampak tudi dražje Med glavna letna vzdrževalna dela sodijo košnja ogrevanje, saj se v ceni viša delež nespremenljivih in rezanje vej ob lokalnih cestah in javnih poteh, stroškov in izgub na distribucijskem omrežju. Te izdelava in popravilo drenaž, propustov in jaškov, se zadnja leta sučejo okrog petnajstih odstotkov. urejanje bankin, izdelava opornih zidov, popravila zgornjega ustroja cest, postavljanje odbojnih ograj, 109 Polona Malovrh: Po energetski sanaciji zgradb računi za ogledal in prometne signalizacije, ročno in strojno ogrevanje v Zagorju za tretjino nižji, Delo, 30. 10. 2013

78 Komunala Zagorje Komunalno podjetje razpolaga s sodobnimi vozili in napravami, ki omogočajo kakovostno izvajanje storitev.

79 čiščenje vozišča in objektov ob njem. Prav tako rudarskega muzeja na Lokah ali do pokopališča. sanirajo manjše plazove in usade ter zagotavljajo V 2016 je bilo na poti dvesto dni med aprilom in prevoznost cest po nalivih in neurjih. novembrom. Skupaj je opravilo 8.358 kilometrov, Vzdrževanje lokalnih cest se izvaja skladno z let- kar pomeni povprečno dvainštirideset kilometrov nim planom, ki ga potrdi občina, enako velja tudi za na dan. V tem obdobju je bilo na navedenih rela- javne površine. Tja sodi slabih šestdeset kilometrov cijah opravljenih 3086 voženj oziroma v povprečju javnih poti v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah, 32.000 prepeljanih dnevno petnajst oseb.111 kvadratnih metrov zelenic, 18.000 kvadratnih metrov pločnikov, približno tolikšna je tudi površina Komunala Zagorje upravlja pokopališča na Izlakah, parkirišč. Ob redno zaposlenih in razpoložljivi me- v Kolovratu, Podlipovici, Šentlambertu, Zagorju in hanizaciji so v ta dela vključeni tudi zaposleni na na Zasavski gori, pokope pa opravlja tudi v Čem- javnih delih. V letu 2016 je bilo po pogodbi lahko šeniku, na Konjšici, v Podkumu in na Vačah, čeprav hkrati vključenih največ petnajst brezposelnih ta pokopališča niso v njenem upravljanju. Sklenje- oseb. Devet jih je bilo razporejenih na opravljanje nih imajo več kot tri tisoč najemnih pogodb, letno del urejanja in vzdrževanja javnih površin ter šest opravijo okrog sto petdeset pokopov. Skoraj vsi so na dela urejanje in vzdrževanje občinskih cest.110 žarni, le izjemoma se svojci pokojnikov odločijo za Zaposleni vsakodnevno čistijo in vzdržujejo preno- klasičen pokop ali raztros pepela. vljeni mestni trg, nadalje tržnico in površine okrog Največja težava zadnjih let je hudo pomanjkanje nje, ekološke otoke, odvažajo kosovne odpadke z pokopnih mest na zagorskem pokopališču, na kar javnih površin, pobirajo odpadke in praznijo koše, zadnja leta redno opozarjajo občino kot lastnico urejajo cvetlične nasade, kosijo zelenice, vzdržujejo infrastrukture. Število razpoložljivih pokopnih mest otroška igrišča. Na mestnih ulicah izvajajo zimsko se že nekaj časa giblje le malo nad številom letnih službo, vzdržujejo mestne ulice in pločnike, k njiho- potreb. vemu delu sodi tudi obešanje zastav in nameščanje Najmanjši enoti v podjetju sta javna razsvetljava in transparentov. tržnica. V prvi se je stanje korenito izboljšalo v letu Od leta 2014 je posebnost te enote električno 2013, ko je bilo zamenjanih kar 831 svetilk javne vozilo, imenovano Helfar, ki za občane opravlja razsvetljave ali polovica vseh. Dve leti prej sprejeti brezplačne prevoze do Evroparka, čistilne naprave, občinski lokalni energetski koncept je namreč iz-

110 Letno poročilo Komunale Zagorje za leto 2016, Zagorje 2017 111 Prav tam

80 Komunala Zagorje postavil previsoko porabo električne energije, ki je omogoča ustrezno opremljenost in redno vzdrže- znašala več kot osemdeset kilovatnih ur na obča- vanje ter potrebno posodabljanje vseh sistemov, s na. Poleg energetsko potratnih svetilk je bila težava katerimi upravljajo. tudi njihova raznovrstnost in preveliko svetlobno onesnaževanje. Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave je pomembno znižala stroške za električno energijo, zmanjšal se je tudi potrebni obseg rednega vzdrževanja. Tržnica se je več let soočala s problemom pušča- joče strehe, ki je bil z zamenjavo strešne kritine in ureditvijo odvodnjavanja tržnih površin odpravljen konec 2012. Poslovno pa se je tržnica v zadnjem desetletju srečevala z upadom zanimanja pri pro- dajalcih. Njihovo število se je od 3500 prodajalcev okrog leta 2010 znižalo na 2500 v letu 2016. Samo ponudbo v komunalnem podjetju ocenjujejo kot dobro in raznoliko, za manjše zanimanje naj bi bila kriva predvsem večja trgovinska ponudba in nove prodajne poti, kakršne so tržnice s ponudbo ekolo- ške hrane.

Cilj javnega komunalnega podjetja je predvsem kakovostno izvajanje storitev, ki so temeljnega pomena za življenje in dobro počutje v urejenem oko- lju. Komunala Zagorje ni dobičkonosno usmerjena, dobri poslovni rezultati ob razmeroma ugodnih cenah storitev pa so del zmagovite sestavljanke. Čisti poslovni izid se v zadnjih letih suče okrog petdeset tisoč evrov, kar podjetju prinaša ﬁnančno trdnost,

Komunala Zagorje 81 82 Čisto Zagorje 83 Javno podjetje Komunala Zagorje izvaja obvezne in 42 tisoč evrov čistega dobička. izbirne gospodarske javne službe, ki so jim prilago- Poslovno odličnost, finančno trdnost, okoljsko od- jene tudi notranje organizacijske enote. Vseh zapo- govornost, spoštljiv odnos do zaposlenih in upo- slenih je bilo v preteklem letu 76, poleg njih pa še rabnikov ter druge vrednote družba potrjuje tudi z enajst delavcev pri izvajanju javnih del. neodvisnimi kazalniki. Deset let že ohranjajo certi- Družba je, tako kot že dolgo vrsto zadnjih let, tudi fikat sistema kakovosti ISO 9001:2008 in le nekaj 2017 končala z dobičkom. Cene gospodarskih jav- let manj certifikat sistem ravnanja z okoljem ISO nih služb se v omenjenem letu niso spreminjale, ne- 14001:2004. Certifikat bonitetne odličnosti, ki teme- koliko se je znižala le cena ogrevanja. Kljub temu lji na računovodskih izkazih za preteklo leto in napo- so se ustvarjeni čisti prihodki od prodaje povečali veduje varnost poslovanja v naslednjem, so v šestih za tri odstotke in so znašali 4,15 milijona evrov. Go- letih nadgradili iz začetnega A v AAA, ki naj bi letos spodarske javne službe so ustvarile nekaj tisočakov dobil zlat lesk. Osnovni certifikat Družini prijazno izgube, ki pa so jo več kot nadomestili prihodki iz podjetje naj bi, prav tako letos, prerasel v polnega. tržnih dejavnostih, tako da je podjetje ustvarilo

84 Čisto Zagorje Novice, predstavitev dejavnosti, cenike, kontakte in številne druge informacije so nenehno dostopne na spletni strani družbe. Uporabniki komunalnih storitev se lahko naročijo na prejemanje nujnih obvestil in aktualnih novic s sporočili na elektronski naslov ali v obliki telefonskih kratkih sporočil. Prav tako se lahko prijavijo na prejemanje e-računov v spletno banko ali za pošiljanje e-računov na njihov elektronski naslov. Brez plačila provizije pa lahko račune poravnajo na blagajni družbe, ki je odprta vsak delovni dan med 7. in 11. uro.

85 Statistični prebivalec Zagorja letno odda skoraj tristo 16,5 kilograma papirja, kartona in papirne emba- kilogramov komunalnih odpadkov. Če upoštevamo laže, 13,7 kilograma stekla in steklene embalaže še pepel iz kotlarne in različne odpadke iz central- ter le malce manj lesa, 2,2 kilograma električne in ne čistilne naprave, pride na prebivalca okrog 330 elektronske opreme ter enako količino odpadnih kilogramov odpadkov. Skoraj 2600 ton ali dobra po- nagrobnih sveč, dva kilograma tekstila, kilogram lovica je mešanih komunalnih odpadkov, tretjina je premazov, lepil, baterij, barv, olj in drugih nevarnih ločeno zbranih odpadkov, sedmina pa bioloških. odpadkov. V vseh gospodinjstvih se ločeno zbira mešana od- Zaradi ločenega zbiranja odpadkov in sodobnih padna embalaža in izbirno biološki odpadki, na vseh postopkov izločanja uporabnih frakcij iz mešanih 122 ekoloških otokih še papir in steklo, na posamič- odpadkov v sortirnici je bilo na odlagališče Unično nih tudi oblačila in obutev, električna in elektronska v letu 2017 odloženih le še dobrih devetsto ton ko- oprema ter odpadno jedilno olje. Na vseh pokopa- munalnih odpadkov iz zagorskih gospodinjstev. Pred liščih so zabojniki za odpadne nagrobne sveče. desetimi leti je bila ta številka kar šestkrat večja: Nevarne odpadke iz gospodinjstev je v pomladnem 5400 ton. času mogoče oddati v premični zbiralnici, vse leto Hitro in veliko zmanjševanje količin odloženih od- pa v zbirnem centru, kjer prevzemajo tudi kosovne padkov ter podatek, da so bili v Zagorju že pred leti odpadke. doseženi okoljski cilji na področju ločenega zbiranja Povprečno občan letno zbere in posredno odda v odpadkov, govorita o pomembnem prispevku k va- predelavo štirideset kilogramov mešane embalaže, rovanju okolja.

86 Čisto Zagorje Zbirni center je urejen v Dolenji vasi, v nekdanjem kamnolomu in kasneje deponiji komunalnih odpadkov. Ob ponedeljkih in petkih je odprt med 10. in 14. uro, ob sredah od 14. do 18. ure. Občani lahko takrat brezplačno oddajo sortirane odpadke iz gospodinjstev. Enkrat letno lahko gospodinjstva naročijo tudi brezplačni odvoz do največ dveh kubičnih metrov kosovnih odpadkov.

Čisto Zagorje 87 Komunala s pitno vodo oskrbuje nekaj manj kot de- oskrba s pitno vodo ni vprašljiva, saj so vodo iz vrtine set tisoč občanov v 19 naseljih. Vsak od njih je pora- Sava, ki predstavlja izdaten rezervni vir, v oskrbni bi približno 3,7 kubičnega metra na mesec. Zadnje sistem zadnjič vključili pred petimi leti. desetletje se letna poraba vode suče okrog 550 tisoč Kakovost vode se redno nadzoruje, preko vsega leta kubičnih metrov, pri čemer je dobre štiri petine po- je odvzetih več kot sto vzorcev za mikrobiološka rabijo gospodinjstva, preostanek pa gospodarstvo. preizkušanja in pol manj za redne in občasne ﬁzi- Največji sistem z več kot 7100 odjemalci je Straho- kalno-kemijska preizkuse. Zadnjih pet let spremljajo vlje–Šemnik, več kot tisoč uporabnikov ima izlaški tudi stranske produkte kloriranja na vseh sistemih, vodovod, sledita vodovoda Rove in Kotredež–Lošč, na vodnih virih površinskega značaja in z njimi oskr- Potoška vas oskrbuje le nekaj več kot sto ljudi, Pe- bovanih vodovodih pa tudi enterokoke in Clostridium ške Kandrše pa še pol manj. Z izjemo Izlak, kjer upo- perfringens. Analize so pokazale, da je oskrba z vodo rabljajo tudi vodo iz tamkajšnje vrtine, se vsi sistemi iz vseh sistemov varna. oskrbujejo iz gravitacijskih vodnih virov. Zanesljiva

88 Čisto Zagorje Porabniki lahko javljajo dejansko porabo vode preko posebnega obrazca na spletni strani Komunale Zagorje.

89 Centralna čistilna naprava je obratovala nepreki- pokazale, da odpadne vode čez vse leto niso prese- njeno vse preteklo leto. Vanjo je priteklo dobrih 800 gale mejnih vrednosti pri nobenem od opazovanih tisoč kubičnih metrov odpadne vode iz ločenega in parametrov: količina neraztopljenih snovi, kemijska mešanega kanalizacijskega sistema na območju od in biokemijska potreba po kisiku, onesnaženost z Zagorja do Kisovca, kjer živi okrog 9650 ljudi. Mal- dušikovimi in fosfornimi spojinami. ce več kot polovico pritoka predstavljajo komunalne Na območju, ki ni vključeno v sistem centralne či- odpadne vode, drugo so padavinske in meteorne stilne naprave, enakomerno raste število malih ko- odpadne vode. munalnih čistilnih naprav do petdeset populacijskih S čiščenjem so izločili več kot sedem tisoč kubičnih enot. Njihovo število je bilo leta 2010 prvič večje kot metrov blata, po opravljenih dehidracijah pa so na deset, konec lanskega leta pa jih je bilo 76. odlagališče odpeljali skoraj 550 ton blata, slabih 27 Ker je kanalizacijsko omrežje zgrajeno le v Zagorju ton ostankov z grabelj in sit, blizu 13 ton odpadkov iz in Kisovcu ter deloma na Izlakah, je bilo iz greznic peskolovov in šest ton mešanice masti in olj. prečrpanih 600 kubičnih metrov fekalij, ki so bile Redne analize vode na iztoku iz čistilne naprave so očiščene na centralni čistilni napravi v Zagorju.

90 Čisto Zagorje 91 Zaradi okoljskih razlogov se je v osemdesetih letih ogrevanje poslovnih prostorov, slabih sedem odstot- prejšnjega stoletja začel graditi sistem daljinskega kov energije je šlo za ogrevanje vode, še enkrat toli- ogrevanja, v katerega sodijo kotlovnica, 1200 me- ko pa so znašale izgube. trov omrežja in 21 toplotnih postaj. Nanj je priklju- V kotlovnici so kot energent uporabljali samo lesno čenih nekaj manj kot tisoč stanovanj in blizu sto biomaso, natančneje 2.830 ton sekancev. Plin so poslovnih prostorov. za proizvodnjo toplote zadnjič uporabljali leta 2005, Proizvodnja in poraba toplotne energije in tople sa- lahko kurilno olje pa v letu 2010. nitarne vode sta dosegla najnižjo točko leta 2014, S toplotnimi črpalkami v poletnih mesecih ogrevajo ko se je krivulja obrnila navzgor. V letu 2017 so v sanitarno vodo v šestih večstanovanjskih zgradbah mestni toplarni proizvedli 8,4 tisoč megavatnih ur na Cesti zmage in v dveh na Polju. Stanovalci ima- toplotne energije, v poletnem času pa s toplotnimi jo zaradi vgradnje lokalnih toplotnih črpalk cenejše črpalkami še dobrih 150 megavatnih ur za ogreva- ogrevanje vode, komunalno podjetje pa širi proizvo- nje sanitarne vode. Dobra polovica energije je bila dne zmogljivosti. porabljena za ogrevanje stanovanj, 28 odstotkov za

92 Čisto Zagorje Telefonski številki dežurnega za področje energetike sta 03 56 67 700 ali 03 56 64 368.

93 Komunalno podjetje vzdržuje 128,59 kilometrov mest. Strokovna žirija je med drugim pohvalila izje- lokalnih cest v občini. Asfaltiranih jih je 91,09 km, mno čistost in urejenost mestnega središča, skrb za nekaj manj kot trideset odstotkov je makadamskih. zelene površine ter urejenost mestnega trga. Poleg rednega vzdrževanja opravlja tudi zimsko službo. V zadnji zimi je bilo porabljenih več kot 1900 Komunala upravlja pokopališče v Zagorju, staro in kubičnih metrov peska in soli. novo pokopališče na Izlakah in v Kolovratu ter po- Javnih poti, ki jih podjetje prav tako vzdržuje preko kopališča v Podlipovici, Šentlambertu in na Zasavski celega leta, je dobrih 58 kilometrov: po slabih 25 ki- gori. Sklenjenih ima 3.102 pogodb za grobove. Lani lometrov v Zagorju in na Izlakah ter skoraj devet ki- jih je bilo na novo sklenjenih enaindvajset, štiri manj lometrov v Kisovcu. Pri urejanju cest in javnih povr- pa so bile odpovedane. šin sodelujejo tudi vključeni v javna dela – mesečno Na omenjenih pokopališčih je bilo opravljenih 175 jih je lahko največ enajst – in pogodbeni sodelavci. pokopov, le dvanajstih je bilo klasičnih, vsi drugi so Poleg cest in poti vzdržujejo še 32 tisoč kvadratnih bili žarni. Komunalna pokopališka služba je opravila metrov zelenic, 17.913 kvadratnih metrov pločnikov še deset pokopov v Podkumu, Čemšeniku, Šentgo- in 18.600 kvadratnih metrov parkirišč. Do konca tardu in na Vačah, kjer sicer ne upravlja pokopališč. lanskega leta so skrbeli še za redno vzdrževanje Evroparka, kamor obiskovalce vozijo tudi z električ- Komunalno podjetje vzdržuje javno razsvetljavo in nim vozilom Helfar. To je v dvesto dneh od aprila do skrbi za novoletno okrasitev. V okviru vzdrževalnih novembra opravilo 3111 brezplačnih prevozov po- del so lani med drugim zamenjali 355 sijalk, več tnikov, na relacijah od mestnega parka do Evropar- deset dušilk, vžigalnih tuljav, varovalk, zamenjali ka ali pokopališča pa prevozilo več kot osem tisoč ali dodatno položili pa so tudi več kot dva kilometra kilometrov. kablov. Občina Zagorje ob Savi je tudi zaradi dobrega vzdrževanja javnih površin v zadnjih letih prejela več Na tržnici je bilo lani sklenjenih 67 pogodb za najem visokih priznanj za urejenost, lani je v tekmovanju stojnic ali osem več kot leto prej. Za 26 se je po- Moja dežela – lepa in gostoljubna za Postojno in Ptu- večalo število oddanih prodajnih mest, ki jih je bilo jem zasedla tretje mesto v kategoriji srednje velikih 3217.

94 Čisto Zagorje Telefonski številki dežurnega pokopališke službe sta 03 56 64 117 ali 040 427 308.

95 Kolofon

Kdo bo vse to pospravil? Komunala Zagorje 1958 – 2018

Besedilo: Roman Rozina Fotograﬁje: Arhiv Komunale Zagorje in druge zbirke Fotograﬁja na naslovni strani: Lovro Rozina Oblikovanje in tisk: Drame Silvo s.p. GRAFS Naklada: 250 izvodov

Izdalo in založilo Javno podjetje Komunala Zagorje Zagorje ob Savi, 2018