Zbirni Center Spodnji Stari Grad – Zbiranje Kosovnih Odpadkov

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sonja Kuhar

ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD – ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV

diplomsko delo

Celje, maj 2011

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sonja Kuhar

ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD – ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV

diplomsko delo

Mentor: red. prof. dr. Saša A. Glažar

Celje, maj 2011

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisan/a Sonja Kuhar, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20006277, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Zbirni center Spodnji Stari Grad – zbiranje kosovnih odpadkov.

S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izklju čno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafi čni obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Bojana Samarin, prof. slovenš čine.

V Celju, dne ______Podpis avtorice:______

ZAHVALA

Za strokovno vodenje, nasvete in pomo č pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju, red. prof. dr. Saši Aleksiju Glažarju.

Najlepše se zahvaljujem vsem svojim najbližjim in prijateljem, posebno hvala mojima staršema, sestri Jožici in partnerju Damjanu, ki so me v času študija podpirali, spodbujali in spravljali v dobro voljo. Prav tako se zahvaljujem delavcem podjetja Kostak za pomo č pri pridobivanju informacij.

ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD – ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV

Za uspešno ravnaje z odpadki je predpogoj primerna infrastruktura. Družba Kostak je v ta namen zgradila sodoben zbirni center Spodnji Stari Grad, ki omogo ča kvalitetno ravnanje z odpadki.

Uradno odprtje zbirnega centra Spodnji Stari Grad je bilo leta 2004, decembra leta 2007 pa so mu dodali še Center za ravnanje z gradbenimi odpadki.

Na zbirnem centru se brezpla čno prevzema lo čene frakcije, kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev, v koli čini, ki jo lahko pripelje eno osebno vozilo, pod pogojem, da je posameznik vklju čen v reden odvoz odpadkov. Pravne osebe pa lahko same pripeljejo lo čene frakcije po predhodnem dogovoru.

Zaradi varstva okolja je potrebno z vsakim odpadkom ravnati na predpisan na čin. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vklju čno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaklju čku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov .

KLJU ČNE BESEDE: Kostak, odpadki, komunalni odpadki, kosovni odpadki, lo čene frakcije, zbiranje kosovnih odpadkov.

COLLECTION CENTRE “SPODNJI STARI GRAD” – COLLECTION OF BULKY WASTE

The pre-condition for the proper treatment of waste is adequate infrastructure. This is why Kostak Company built a modern collection centre in the village of Spodnji Stari Grad, which enables quality treatment of waste.

The collection centre of Spodnji Stari Grad was officially opened in 2004, and in 2007, the Centre for Treatment of Construction Waste was added to the collection centre. The collection centre accepts separated fractions, bulky waste and hazardous waste from households, in the amount which one passenger car can carry, and on the condition that the individual participates in regular waste disposal. Legal entities are allowed to bring separated fractions by prior agreement.

Due to environmental protection, all waste needs to be treated as prescribed. The treatment of waste includes the collection, transport, processing and disposal of waste, including the supervision of these processes and environmental protection measures taken after a facility or a device for waste processing or waste disposal has finished operating.

KEY WORDS: Kostak, waste, municipal waste, bulky waste, separated fractions, collection of bulky waste.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

KAZALO VSEBINE

UVOD...... 1 1 TEORETI ČNE OSNOVE...... 4 2 ZAKONSKI VIDIK NA PODRO ČJU RAVNANJA Z ODPADKI ...... 1

2.1 PREDSTAVITEV NOVIH PODZAKONSKIH AKTOV NA PODRO ČJU LO ČEVANJA

ODPADKOV ...... 5

2.2 KLASIFIKACIJA ODPADKOV ...... 6 3 GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI ...... 8

3.1 RAVNANJE Z ODPADKI V SLOVENIJI IN EVROPI ...... 14 4 LO ČENO ZBIRANJE ODPADKOV...... 16

4. 1 LOČEVANJE ODPADKOV V GOSPODINJSTVIH ...... 17 5 PREDSTAVITEV PODJETJA KOSTAK, D. D...... 18

5.1 SODELOVANJE PODJETJA KOSTAK S ŠOLAMI ...... 20 6 ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD ...... 21

6.1 OPIS ZBIRNEGA CENTERA SPODNJI STARI GRAD ...... 23 7 POSNETEK OBSTOJE ČEGA STANJA ...... 28

7. 1 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V PODJETJU KOSTAK , D .D...... 35

7.2 PRISTOPI ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV V NEKATERIH SLOVENSKIH OBČINAH ... 36 8 REŠITEV PROBLEMA...... 38 9 OCENA USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA ...... 40 ZAKLJU ČEK...... 42 LITERATURA IN VIRI ...... 43

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov VI Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

KAZALO SLIK

SLIKA 1: RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V LETU 2008 ...... 13

SLIKA 2: CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI DOLENJSKE – CEROD I (PRI ČETEK UPORABE

NOVEGA DELA ODLAGALIŠČA) ...... 14

SLIKA 3: NASTALE KOLI ČINE KOMUNALNIH ODPADKOV ...... 15

SLIKA 4: PRIMER EKOLOŠKEGA OTOKA ZA LO ČENO ZBIRANJE ODPADKOV ...... 18

SLIKA 5: LASTNIŠKA STRUKTURA DRUŽBE KOSTAK ...... 19

SLIKA 6 : SORTIRANA LINIJA ...... 22

SLIKA 7: OBLIKOVANJE KOMPOSTNEGA KUPA NA KOMPOSTARNI ZBIRNEGA CENTRA ...... 25

SLIKA 8: NAČRT ZC TER SORTIRNA LINIJA IN PRETOVORNA POSTAJA ...... 27

SLIKA 9: PRETOVORNA POSTAJA ...... 27

SLIKA 10: NOVA SORTIRNA LINIJA S STISKALNO BALIRNO NAPRAVO ...... 28

SHEMA 3:: PRIKAZ POTI ODPADKOV PRI LO ČEVANJU ...... 31

SLIKA 11: VRSTNI RED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OB ČINI KRŠKO PO POSAMEZNIH

KS IN OB ČINI KOSTANJEVICA NA KRKI ...... 33

SLIKA 12: OBE VOZILI Z MEHANSKIMA ROKAMA , KI SE UPORABLJATA V AKCIJI ZBIRANJA

KOSOVNIH ODPADKOV ...... 34

SLIKA 13: KOSOVNI ODPADKI NA ULICI ...... 35

SLIKA 14: PRIMER PRIJAVNICE ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV ...... 37

KAZALO TABEL

TABELA 1: ZNAKI ZA RECIKLIRANJE RAZLI ČNEGA MATERIALA ...... 12 TABELA 2: KOLI ČINE LOČENO ZBRANIH ODPADKOV V LETIH 2000–2009 (V TONAH) NA OBMO ČJU OB ČINE KRŠKO IN KOSTANJEVICA NA KRKI ...... 30 TABELA 3: PRIMER URNIKA O ZBIRANJU KOSOVNIH ODPADKOV ...... 32 TABELA 4: PREDNOSTI/ SLABOSTI ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV PO TRENUTNEM IN PREDLAGANEM SISTEMU...... 39

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov VII Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

UVOD

Vedno ve č je opozoril, da moramo spremeniti odnos do ravnanja z naravo. Na eni strani število prebivalstva naraš ča, na drugi strani pa se kopi čijo problemi z odpadnimi snovmi. Kam z odpadki, kam jih odlagati in kako jih ponovno uporabiti? S temi in podobnimi vprašanji se ukvarja tudi družba Kostak, d. d., v krški ob čini, ki iš če ustrezne rešitve. Podjetje oskrbuje ob čane in druge okoliške kraje s pitno vodo, prepre čuje onesnaženje podzemnih voda na Krškem polju, skrbi za odlaganje in predelavo ve čjih koli čin odpadkov in čiš čenje odpadnih vod. Podjetje Kostak želi osveš čati in navajati ljudi na ustrezno ravnanje z okoljem. V ta namen želijo vzgajati najmlajše, za katere organizirajo razli čne akcije in projekte.

Ravnanje z odpadki je v sodobni družbi zelo pomembno podro čje človekovega znanja, česar pa se žal povsod še ne zavedajo dovolj. Sodobnega človeka je v razviti potrošniški družbi nujno stalno obveš čati in vzgajati tudi v smislu okoljevarstvene ozaveš čenosti, v nasprotnem primeru lahko v prihodnje obremenjevanje okolja zaradi odpadkov postane eden najve čjih civilizacijskih problemov. Gospodarjenje z odpadki pomeni, da v celotni verigi ravnanja z odpadki zmanjšujemo škodljivi vpliv odpadkov na okolje. V najve čji možni meri moramo v okviru gospodarjenja z odpadki zasledovati znani osnovni princip in vrstni red ravnanja z odpadki, in sicer: zmanjšanje koli čine odpadkov že v okviru industrijske proizvodnje posameznih artiklov in ponovno uporabo odpadkov kot industrijske surovine z reciklažo oziroma kot energetske surovine s sežiganjem in odlaganjem odpadkov.

Predstavitev problema

Naraš čanje koli čin kosovnih odpadkov zahteva tudi sodoben na čin ravnanja z njim. Podjetje Kostak organizira dvakrat letno akcijo zbiranja kosovnih odpadkov, ki je dobro ute čena tako v samem podjetju kot tudi v gospodinjstvih, a vendar se pri tovrstnih akcijah lahko pojavi vrsto težav. Ker se kosovni odpadki zbirajo samo dvakrat letno, je sistem manj primeren za potrošnike, torej ne moremo govoriti o organiziranem in učinkovitem zbiranju kosovnih odpadkov. Sistem zbiranja kosovnih odpadkov je slab zaradi tega, ker so stroški takšnega na čina zbiranja visoki. Za tovrstno akcijo je

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 1 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program potrebno najeti zunanjega izvajalca s specialnim vozilom, ker podjetje razpolaga smo z dvema tovornima voziloma in enim vozilom z nadgradnjo za prevoz kotalnih kontejnerjev – to omogo ča prevoz kosovnih odpadkov v 20 ali 30 m 3 kontejnerjih, kar je ob čutno premalo za celo ob čino Krško in Kostanjevico na Krki. Poleg tega so potrebni dodatni delavci, ker je v času akcij potrebno izvajati tudi redne odvoze odpadkov. Posledice so časovni zamiki in zaostanki z delom. Praviloma so do oddaje kosovnih odpadkov upravi čena vsa gospodinjstva, ki redno pla čujejo komunalne storitve, a pri tovrstnih zbiralnih akcijah se zlahka zgodi, da oddajajo kosovne odpadke tudi pravne osebe, ljudje iz drugih ob čin, skratka, kdorkoli lahko oddaja kosovne odpadke,na lokacijah, kjer se zbirajo kosovni odpadki. Kot naslednji problem lahko izpostavimo onesnaženost okolja. Akcija poteka samo dvakrat letno, vendar se v gospodinjstvih lahko pojavijo kosovni odpadki kadarkoli, problem se pokaže pri tistih, ki teh odpadkov nimajo kam shraniti. Dogaja se, da kljub temu da imajo možnost brezpla čne oddaje kosovnih odpadkov na zbirnem centru, odpadke odvržejo v nenadzorovano okolje in tako nastajajo divja odlagališ ča. Število le-teh se zmanjšuje, a vendar so v naravi še vedno pogosta. Do onesnaževanja prihaja tudi zaradi tega, ker se ljudje ne držijo predpisanih rokov in oddajajo odpadke veliko prej, kot je potrebno, čeprav je dolo čeno, da se ne smejo oddajati prej kot 24 ur pred odvozom. Ljudje poleg kosovnih odpadkov oddajajo vse vrste odpadkov, nad oddanimi odpadki ni nadzora, prev tako ne moremo ugotoviti izvora odpadkov. Med danimi odpadki so pogosto tudi za okolje in organizme nevarni odpadki. Sistem zbiranja odpadkov dvakrat letno otežuje razvrš čanje odpadkov in njihovo nadaljnjo predelavo. Pojavlja se tudi odvoz koristnih kosovnih odpadkov s strani nepooblaš čenih oseb.

Cilj diplomske naloge

Cilj je prikazati trenutno stanje na podro čju zbiranja kosovnih odpadkov ter predstaviti sistem, ki bi se lahko uporabljal v prihodnosti. Ta cilj bo dosežen s pomo čjo preu čevanja delovnega okolja na zbirnem centru, z opazovanjem in predvsem s pomo čjo pridobljenih informacij.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 2 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu se omejujemo na teoreti čna izhodiš ča zbiranja odpadkov v podjetju Kostak od leta 2003 do 2009, na lo čeno zbiranje odpadkov v Sloveniji ter na zbiranje kosovnega materiala v posameznih slovenskih ob činah.

V podjetju Kostak želijo zbrati ve čje koli čine kosovnih odpadkov. Po naših predpostavkah bi morali v ta namen spremeniti sistem zbiranja kosovnih odpadkov. Trenutno zbirajo kosovne odpadke v ob čini Krško in Kostanjevici na Krki dvakrat letno, po novem sistemu bi gospodinjstva sama odlo čala o času odvoza kosovnega materiala.

Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem delu smo preu čili sistem zbiranja kosovnih odpadkov v ob čini Krško in Kostanjevici na Krki. Analizirali smo trenutni sistem zbiranja kosovnih odpadkov ter predlagani nov sistem zbiranja kosovnih odpadkov.

V nalogi smo uporabili ve č metod: • metoda analize in sinteze; • metoda dokazovanja in eliminiranja; • statisti čna metoda; • grafi čna metoda; • metoda števil; • metoda kompilacije.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 3 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

1 TEORETI ČNE OSNOVE

V izhodiš ču diplomskega dela so podane definicije pojmov, ki so pomembni pri obravnavi komunalnih odpadkov.

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzro čitelj ali druga oseba ne more ali ne želi uporabiti oziroma ga ne potrebuje, zato ga zavrže, namerava ali mora zavre či. Odpadek je brez ekonomske vrednosti, ravnanje z njim pa povzro ča stroške ( ″Definicija odpadkov in nekaterih drugih temeljnih pojmov ″ [MINET], b. d.).

Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na obmo čju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu, nekateri odpadki v industriji, obrti ter storitveni dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri čiš čenju cest, ulic, odpadki s pokopališ č, lo čeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov ter embalaža (″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [LEX LOCALIS], 26. junij 2010).

Kosovni komunalni odpadek je tisti odpadek, ki ga zaradi njegovih dimenzij ni mogo če odložiti v posodo (zabojnik) ali vre čo za druge odpadke. Kosovnih odpadkov zaradi njihove teže, velikosti ali prostornine ni mogo če odvažati tako pogosto kot gospodinjskih ali njim po sestavi podobnih odpadkov; odvažajo se v ob časnih zbiralnih akcijah nekajkrat na leto (″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [LEX LOCALIS], 26. junij 2010).

Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki so nevarni za ljudi in okolje. Nevarni odpadki, kot so zdravila, pesticidi, olja, topila, laki, barve, razkužila, kemikalije, kisline zahtevajo posebno ravnanje in na čin odlaganja (Steiner & Wiegel, 2008, str. 4).

Gospodinjski odpadki so odpadki iz gospodinjstev in ostali odpadki, ki so zaradi svoje sestave podobni gospodinjskim, npr. odpadki iz trgovin, ki se zbirajo skupaj z gospodinjskimi odpadki (Steiner & Wiegel, 2008, str. 4).

Gospodarjenje z odpadki zajema prepre čevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki ( ″Odlok o ravnanju s

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 4 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vklju čno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaklju čku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Predelava odpadkov so postopki, dolo čeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Obdelava odpadkov pomeni postopke predelave ali odstranjevanja, ki vklju čujejo pripravo za predelavo ali odstranjevanje ( ″Nove okvirne direktive o ravnanju z odpadki ″[ FIT MEDIA], 14. maj 2009).

Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzro čitelj zbira odpadke in katere izvajalec prevzema gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010): • Namenske predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju razli čnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo lo čenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostalih odpadkov in podobno). • Namenska predpisana vre ča za odpadke je vre ča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki je namenjena ob časnemu zbiranju odpadkov.

Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za druge odpadke (steklo, embalaža in drugo) v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odvzemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 5 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Ekološki otok je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za lo čeno zbiranje odpadkov oz. frakcij (na primer za steklo, papir, kovine, plo čevinke, plasti čne mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za lo čeno zbiranje in za časno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzro čitelji prepuš čajo izvajalcu gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Premi čna zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za lo čeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih obmo čjih omogo ča, da povzro čitelji iz gospodinjstev oddajo te snovi izvajalcu gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Zbirni center je pokrit, posebej urejen in opremljen prostor za lo čeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzro čitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na obmo čju ob čine, lahko brezpla čno prepuš čajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za za časno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij za namene predelave ali odstranjevanja. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi za časno skladiš čijo gorivo ( ″Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško ″ [Uradni list RS št. 36/2000], 26. junij 2010).

Recikliranje pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v nove proizvode. Opredelitev vklju čuje tudi predelavo organskih snovi, ne vklju čuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje (Buda, 2009, str. 9).

Ponovna uporaba odpadka pomeni vsak postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili izdelani (Buda, 2009, str. 7).

Lo čeno zbrane frakcije odpadkov so razli čne vrste odpadkov, ki se zbirajo lo čeno na dolo čenih zbirnih mestih v posebnih zabojnikih (kontejnerjih), namenjenih samo eni vrsti odpadkov (SURS, 2009, str. 8).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 6 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Sekundarna surovina − materiale, ki jih dobimo iz odpadkov, kot papir in karton, steklo, kovina, plastika, guma, biološko razgradljivi odpadki, tekstil je mogo če uporabiti kot primarne ali sekundarne surovine v razli čnih proizvodnjah, vrsta omenjenih materialov je primerna tudi za sežig (papir in karton, plastika, guma, biološko razgradljivi odpadki, tekstil), vendar ima snovna izraba prednost, v kolikor je to v interesu tržiš ča ( ″Odpadki sekundarne surovine ″ [Minet], b. d.).

Posebni odpadki − to so odpadki, s katerimi je treba ravnati na poseben na čin in na katere se nanašajo posebna pravila. Skladno z najboljšo evropsko prakso tudi Slovenija v svojem pravnem redu predpisuje lo čeno zbiranje in predelavo dolo čenih vrst odpadkov ter za zbiranje in nadaljnje ravnanje s temi odpadki podeljuje posebne koncesije in licence ( ″Lo čeno zbiranje odpadkov- posebni odpadki ″[Snaga], b. d.).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 7 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

2 ZAKONSKI VIDIK NA PODRO ČJU RAVNANJA Z ODPADKI

Vsaka država članica EU je na podlagi evropskih direktiv dolžna pripraviti ustrezen nacionalni na črt gospodarjenja z odpadki in v ta namen sprejeti ustrezno zakonodajo. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno tako, da ne povzro ča čezmerne obremenitve okolja. Država z zakoni in podzakonskimi akti glede izvajanja obveznih ob činskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov predpisuje ob činam minimalni normativni okvir, ki ga morajo te upoštevati pri njihovem nadaljnjem urejanju podro čja javne službe (MOP, 2009, str. 1).

Glavni predpisi, ki dolo čajo podro čje odstranjevanja v RS ( ″Operativni program odstranjevanja odpadkov ″ [MOP], 27. marec 2008]:

• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Uradni list RS, št. 2/2006); • Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl.US: • U-I-51/06-5, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I- 40/06-10); • Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/2004-ZVO-1); • Uredba o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/06 in 98/07); • Odredba o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list. RS, št. 21/2001); • Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS,št. 37/2004, 41/2004-ZVO-1); • Pravilnik o sežiganju odpadkov (Uradni list RS, št. 32/2000, 53/2001, 81/2002, 41/2004-ZVO-1); • Uredba o na činu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 123/2004, 106/2005); • Pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/2000, 41/2004-ZVO-1);

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 1 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

• Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov(Uradni list RS, št. 71/07) oz. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov; • Uredba o na činu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 134/06); • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 129/2004, 68/2005, 28/2006, 132/2006, 71/2007); • Uredba o ravnanju z odpadno elektri čno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06); • Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališ čih komunalnih odpadkov in o dolo čitvi najvišje cene njihovega odlaganja (Uradni list RS, št. 97/06); • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007); • Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah (Uradni list RS, št. 47/2004); • Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja koli čin odloženih biološko razgradljivih sestavin odpadkov za obdobje do konca leta 2008 (Sklep vlade RS, št. 354-24/2004-11 z dne 22.04.2004); • Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (Sklep vlade RS, št. 35405-3/2006/5 z dne 20.12.2006); • Operativni program ravnanja z odpadno elektri čno in elektronsko opremo za obdobje 2006-2008 (Sklep vlade RS, št. 35402-2/2006/3 z dne 02.02.2006); • Operativni program ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007 (Sklep Vlade RS št. 354-18/2002-1 z dne 22.03.2002); • Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008 (Sklep Vlade RS, št. 354-24/2003-13 z dne 14.10.2004); • Operativni program zmanjševanja in prepre čevanja onesnaženja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida za obdobje od leta 2004 do konca leta 2007 (Sklep vlade RS, št- 354-24/2003-9 z dne 15.04.2004); • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (Sklep Vlade RS, št. 354-24/2003-6 z dne 26.02.2004);

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 2 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

• in drugi.

Zakon o varstvu okolja − ureja varstvo življenjskega in z njim nelo čljivo povezanega naravnega okolja ter splošne pogoje rabe naravnih dobrin kot temeljnega pogoja za zdrav in obstojen razvoj (Vuk, 2000, str. 166). Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je obveza ob činske gospodarske javne službe varstva okolja – to ji dolo ča Zakon o varstvu (ZVO) po prvem odstavku 149. člena (MOP, 2009, str. 1).

Ustava RS − v skladu z ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo imajo ob čine izvirno ustavno pooblastilo, da samostojno opravljajo zadeve lokalnega pomena Tako sodi med izvirne naloge ob čine, dolo čene z zakonom, tudi skrb za opravljanje javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Ob čine lahko znotraj normativnega okvira podrobneje in samostojno urejajo nekatera vprašanja izvajanja javne službe, kot so podrobnejša opredelitev vrste in obsega storitev javne službe, podrobnejša opredelitev organizacijske oblike izvajanja javne službe in pogoji za izvedbo posamezne oblike, dolo čanje podrobnejših pogojev za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, podrobnejša opredelitev obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne služne, izbira ustreznega sistema in tehnologije po lastni presoji (MOP, 2009, str. 1).

Zakon o lokalni samoupravi − ob čina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo či, in javnih služb, za katere je tako dolo čeno z zakonom. V skladu z dolo čilom 62. člena ZLS ob čina tudi predpiše na čin in pogoje opravljanja javnih služb, če zakon ne dolo ča druga če (MOP, 2009, str. 2).

Podzakonski akti , s katerimi je država postavila lokalnim skupnostim temeljne okvire pri urejanju pogojev in na čina opravljanja javne službe (MOP, 2009, str. 2).

Uredba o ravnanju z odpadki vpliva na urejanje predmeta javne službe predvsem s tem, ko dolo ča vrsto komunalnih odpadkov, ki so predmet obveznega urejanja na lokalni ravni, ter definicije nekaterih pojmov ravnanja z odpadki (MOP, 2009, str. 2).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 3 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Odredba o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki dolo ča najmanjši obseg in vsebino ravnanja z lo čeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Odredba dolo ča minimalne standarde, ob čine pa imajo možnost, da z odlokom dolo čijo strožje standarde oziroma dolo čijo širši obseg lo čenega zbiranja odpadkov. Odpadki, ki jih imetniki ne prepuš čajo kot lo čeno zbrane frakcije, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov mora zagotoviti (MOP, 2009, str. 2): • lo čeno zbiranje v zbiralnicah lo čenih frakcij; • lo čeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih; na obmo čju vsake ob čine in za vsako naselje z ve č kot 8.000 prebivalci je treba urediti najmanj en zbirni center; • lo čeno zbiranje in prevzemanje nevarnih odpadkov.

Odredba in uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo dolo ča, da mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki se kot lo čene frakcije izlo či z lo čenim zbiranjem v zbiralnicah lo čenih frakcij in v zbirnih centrih ali z razvrš čanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah, redno oddaja družbi za ravnanje z odpadno embalažo. To velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki se kot nevarne frakcije izlo čijo z lo čenim zbiranjem v zbiralnicah in premi čnih zbiralnicah nevarnih frakcij ali z razvrš čanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah. Oddajanje odpadne embalaže družbi za ravnanje z odpadno embalažo je za izvajalca javne službe brezpla čno (MOP, 2009, str. 3).

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki − vlada je uvedla obveznost lokalnih skupnosti, da v okviru javne službe zagotovijo lo čeno zbiranje bioloških odpadkov od drugih lo čeno zbranih komunalnih odpadkov. Uredba natan čneje opredeljuje tudi poglavitne obveznosti izvajalca javne službe glede na čina zagotavljanja storitev lo čenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in obveš čanja povzro čiteljev o ravnanju s temi odpadki.

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališ čih dolo ča mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z na črtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališ č ter ravnanja po njihovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 4 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program trajanja odlagališ ča zmanjšajo u činki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in prepre čijo tveganja za zdravje ljudi (MOP, 2009, str. 3).

2.1 Predstavitev novih podzakonskih aktov na podro čju lo čevanja odpadkov

V RS problem ni tako pere č v zvezi z odlagalnim prostorom, zaskrbljujo če stanje je na podro čju lo čenega zbiranja odpadkov in deleža predelave. Potrebno bo še veliko storiti pri zmanjševanju in recikliranju odpadkov, da bo pri nas zaživela "družba recikliranja", kakor izhaja iz poro čila Evropske komisije. V Sloveniji namre č na odlagališ čih še vedno pristane 80 % odpadkov, medtem ko je povpre čje v Evropski uniji 40 %. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo štiri podzakonske akte: Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališ čih, Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in operativni program, ki navaja cilje in zahteve dveh evropskih direktiv.

Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki ureja zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov. Vse javne ustanove in podjetja bodo morala po novih dolo čbah lo čeno zbirati papir, kovine, plastiko in kuhinjsko embalažo. Komunalne službe so dolžne enkrat letno pozvati šole, vrtce in druge javne zavode k zbiralnim akcijam in nato zbrane lo čene odpadke tudi brezpla čno odpeljati. Za vsako statisti čno regijo bo predpisan delež lo čeno zbranih frakcij. Če se izvajalci tega ne bodo držali, bodo lahko izgubili odlo čbo, da so zbiralci komunalnih odpadkov ( ″Slovenija pri urejanju vprašanja odpadkov med vodilnimi v EU ″ [eko.Dnevnik.si] 21. januar 2011).

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališ čih pa dolo ča mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z na črtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zbiranjem odlagališ č ter ravnanja po njihovem zaprtju. (″Slovenija pri urejanju vprašanja odpadkov med vodilnimi v EU ″ [eko.Dnevnik.si] 21. januar 2011).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 5 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja nadgrajuje obstoje či pravilnik. Uredba prenaša del odgovornosti na ob čine in je podlaga za kazenske sankcije. Pogoj za uveljavitev nove ali spremenjene cene storitve javne službe je soglasje ob činskega sveta ali skupnega organa odlo čanja, kadar mora biti ustanovljen z zakonom, k predlagani ceni.

Eden od najve čjih razlogov za nedoseganje ciljev je v dejstvu, da kljub zahtevam iz Odredbe o ravnanju z lo čeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki še vedno veliko ob čin nima zgrajenih ustreznih zbirnih centrov, zbiralnic in sortirnic, kar pa je predpogoj za uspešno izvajanje operativnega programa( ″Slovenija pri urejanju vprašanja odpadkov med vodilnimi v EU ″ [eko.Dnevnik.si] 21. januar 20011).

2.2 Klasifikacija odpadkov

Iz klasifikacijskega seznama odpadkov lahko razberemo, da odpadki nastajajo pri vseh naših dejavnostih (CPI, 2009, str. 3): • v rudarstvu in pri pridobivanju in predelavi mineralnih surovin, • v kmetijstvu in drugih oblikah pridelave hrane (ribolov, lov), • pri obdelavi lesa in izdelavi lesnih izdelkov, • v kovinarski, kemi čni, usnjarski, tekstilni, papirni, fotografski industriji, • pri rafineriji nafte, predelavi zemeljskega plina in premoga, • v organskih in anorganskih procesih, • v termalnih procesih, • iz odpadne embalaže, • v gradbeništvu, • v zdravstvu in veterinarstvu, • v komunali (gospodinjstva, industrija, trgovina, javni sektor), • v napravah za ravnanje z odpadki, čistilnih napravah in pri pripravi pitne in industrijske vode.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 6 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Vsak odpadek se uvrsti v posamezno vrsto odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Odpadek se razvrsti in ozna či na naslednji na čin (Uradni list RS, št. 20/01 priloga 1): • najprej se ugotovi vir nastanka odpadka v skupinah 01 do 12 ali 17 do 20 in dolo či ustrezna šestmese čna klasifikacijska številka odpadka. Upoštevati je treba, da se lahko posamezna proizvodna enota kot vir nastanka odpadkov razvrsti v ve č razli čnih skupin; tako lahko na primer proizvajalec avtomobilov v odvisnosti od razli čnih faz postopka proizvodnje identificira svoje odpadke na seznamu v skupini 12 (odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin), skupini 11 (anorganski odpadki iz obdelave in površinske zaš čite kovin) in skupini 08 (odpadki sredstev za površinsko zaš čito); • če se odpadka ne da razvrstiti in ozna čiti z ustrezno klasifikacijsko številko iz skupin 01 do 12 ali 17 do 20, se za uvrstitev odpadka v seznam uporabi skupine 13, 14 in 15; • če za razvrstitev odpadka ni ustrezna tudi nobena od klasifikacijskih številk v skupinah 13, 14 in 15, je treba za razvrstitev uporabiti skupino 16; • če odpadek ne sodi niti v skupino 16, se ga razvrsti in ozna či tako, da se uporabi klasifikacijska številka, ki se kon ča z 99 (za druge tovrstne odpadke) v tistem delu seznama odpadkov, ki ustreza ugotovljenemu viru nastanka odpadka iz 01 do 12 ali 17 do 20.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 7 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

3 GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI

Skrb za čisto in urejeno okolje postaja ena naših najpomembnejših nalog. Za življenje v čistem okolju lahko prispeva vsak posameznik posebej, tako da preudarno ravna z odpadki, ki jih ustvarjamo. Odpadke moramo za četi lo čevati tam, kjer nastajajo, ker se tako najlaže koristne surovine vrne v ponovno uporabo, pri var čevanju z energijo ohranjamo naravne vire, skrbimo za daljšo življenjsko dobo odlagališ č (Snaga, b.l., str. 2). Var čevanje z energijo − ob predelovanju odpadkov zmanjšujemo energijo, ki je potrebna za izdelavo novih izdelkov. Ohranjanje naravnih virov − predelovanje pomeni tudi ohranjanje naravnih virov, saj za proizvodnjo izdelkov ne uporabljamo novih surovin, katerih viri so neobnovljivi in s tem omejeni. Neposredno izkoriš čanje naravnih virov lahko nadomestimo s sekundarnimi viri surovin, med katerimi je najustreznejša predelava odpadnih snovi. Podaljševanje življenjske dobe odlagališ č − del komunalnih odpadkov, ki se ne porabi kot sekundarne surovine in sekundarno gorivo kon ča na urejenih odlagališ čih. Ta nimajo neomejenega prostora in dobe uporabe, zato manj odpadkov na odlagališ ču neposredno pomeni tudi ve č časa za odlaganje odpadkov na posameznem odlagališ ču. Odpadki predstavljajo rasto čo okoljsko, družbeno in gospodarsko podro čje v sodobnih gospodarstvih. Na čin, na katerega odpadke ustvarjamo, in kako z njimi upravljamo, pa vpliva na vse nas.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 8 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Shema 1: Gospodarno ravnanje z odpadki

Vir: ″Lo čeno zbiranje odpadkov ″[ Predstavitev Marjan Eržen], b. d.

Ravnanje z odpadki v Sloveniji je v zadnjem času ustreznejše, pove čala se je koli čina odpadkov, ki jih pred predelavo lo čujejo. Za uspešno izvajanje in uresni čevanje programov na podro čju gospodarnega ravnanja z odpadki so v Sloveniji postavljeni prednostni cilji v naslednjih korakih (Šek, 2007, str. 5): • zmanjševanje in prepre čevanje nastajanja odpadkov, • lo čeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, • predelava odpadkov in • varno odlaganje tistih odpadkov, ki jih vsaj zaenkrat še ni možno predelati.

Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki dolo ča, kateri pristopi so najbolj zaželeni. Najbolj zaželeno je prepre čevanje nastajanja odpadkov, ki je na vrhu hierarhije. Seveda je dandanes najve čja težava v tem, da veliko odpadkov kon ča na odlagališ čih, kar pa je najmanj zaželeno in je na dnu hierarhi čne lestvice.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 9 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Shema 2: Hierarhi čna lestvica ravnanja z odpadki

NASTANEK ODPADKOV IN ZMANJŠEVANJE NJIHOVE KOLI ČINE

PRIPRAVA ZA PONOVNO UPORABO ODPADKOV

RECIKLAŽA Sekundarna surovina

SEŽIG Sekundarno gorivo

ODLAGANJE NA DEPONIJO

VIR: ″Hierarhija ravnanja z odpadki ″ [locevanjeodpadkov.si], b. d.

Nastanek odpadkov in zmanjševanje njihove koli čine Najbolj gospodarno ravnanje z odpadki se pri čne pri zmanjšanju vrste in koli čine odpadkov na izvoru. Zmanjševanje odpadkov moramo upoštevati potrošniki in proizvajalci. Proizvajalci naj stremijo k proizvodnji izdelkov, ki bodo vsebovali malo nevarnih snovi, imeli čim manj embalaže, pri proizvodnji ustvarili najmanjšo možno koli čino odpadkov ter zagotovili njihovo ponovno predelavo. Potrošniki pa se moramo odlo čati za nakup obstojnejših izdelkov, izdelkov za ve čkratno uporabo, izdelkov z manj embalaže ali brez nje in se pri tem v čim ve čji meri izogibati izdelkov z nevarnimi snovmi ( ″Ravnanje z odpadki ″ [Kazalci okolja v Sloveniji], 2009).

Priprava za ponovno uporabo odpadkov Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno in biološko predelavo ter energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski pe či ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva – te snovi so sekundarna goriva ( ″Ravnanje z odpadki ″ [Kazalci okolja v Sloveniji], 2009).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 10 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Reciklaža Vsaka stvar, ki jo uporabljamo, postane neko č odve čna. Reciklaža oziroma predelava odpadkov so postopki, ki so namenjeni koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in s tem za njihovo (sekundarna surovina) ponovno uporabo, za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski pe či ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva (sekundarna goriva). Snovi, namenjene recikliranju, se obi čajno oddajo v zbirni center, kjer se sortirajo, o čistijo in predelajo v surovine za nove izdelke, namenjenim proizvodnji. Ko neki izdelek recikliramo in ga potem uporabimo kot nov izdelek, sklenemo krog recikliranja. Reciklažni krog imajo zaklju čeni odpadki, kot so papir, plastika, steklo, aluminij, plo čevina, tekstil, avtoplaš či, biološki odpadki, odpadna elektronika, bela tehnika in drugi. V Sloveniji se s pripravo in predelavo lo čeno zbranih frakcij ukvarja kar nekaj podjetij − Dionos, Surovina, Vipap in drugi. Recikliranje je sestavni del gospodarnega in odgovornega ravnanja z odpadki. Z recikliranjem ( ″Lo čeno zbirajmo in reciklirajmo ″ [RCERO Celje], b. d.): • ohranjamo naravne vire, ko dolo čeno surovino uporabimo ve č kot enkrat, • prihranimo energijo, saj je za proizvodnjo izdelkov iz recikliranih materialov obi čajno potrebno manj energije kot za izdelavo izdelkov iz novih surovin, ter • zmanjšamo onesnaževanje okolja.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 11 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Shema 3: Krog recikliranja

Vir: ( ″Lo čeno zbirajmo in reciklirajmo ″ [RCERO Celje], b. d.)

Ve čina izdelkov in embalaže ima natisnjene razli čne znake, ki uporabnikom povedo, da je dolo čen material možno reciklirati in s tem zmanjšati negativni vpliv na okolje. Najpogostejši znaki so prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Znaki za recikliranje razli čnega materiala

Vir: ″Ravnanje z odpadki ″ [ Center RS za poklicno izobraževanje], 2009.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 12 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Sežig Sežiganje je termi čni proces, ki poteka pri temperaturi do 1000 o C, kar pomeni, da je primeren za procesiranje odpadkov iz gospodinjstev ali mogo če še za nekatere vrste nenevarnih industrijskih odpadkov. Pri popolnem sežigu nastajajo v glavnem ogljikov dioksid, vodna para, dušikovi oksidi in pepel. S sežigom se koli čina odpadkov, potrebnih za odlaganje, zmanjša tudi za 90 volumskih %, sproš ča pa se energija, ki jo koristno uporabimo. Odpadni plini, ki izhajajo iz sežigalnic odpadkov ali naprav za sežig odpadkov, so onesnaženi s snovmi v trdnem, teko čem in plinastem stanju. Dovoljene emisijske vrednosti posameznih snovi v dimnih plinih so dolo čene s predpisi (″Sežig komunalnih odpadkov ″ [Minet], b. d.).

Odlaganje na deponijo Odlagališ če odpadkov ali deponija je ve č objektov ali en objekt za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod zemljo. Obmo čje odlagališ ča je dolo čeno s prostorskim aktom, kjer je dovoljena gradnja odlagališ ča ter drugih naprav in objektov, potrebnih za obratovanje odlagališ ča. Na odlagališ ča za nenevarne odpadke lahko odlagamo: komunalne odpadke, obdelane nenevarne odpadke z veliko vsebnostjo biološko razgradljivih snovi.

Slika 1: Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2008

Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2008

1% 23%

74%

Odloženo Kompostirano Reciklirano Sežgano

Vir: Žitnik, 2010, str. 9

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 13 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slovenija še vedno ve čino komunalnih odpadkov odloži. Odloži se kar 74 % komunalnih odpadkov, sledi 23 % komunalnih odpadkov, ki se jih kompostira.

Slika 2: Center za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD I (pri četek uporabe novega dela odlagališ ča)

Vir: Turk, 2009, str. 3

3.1 Ravnanje z odpadki v Sloveniji in Evropi

Po podatkih Statisti čnega urada Republike Slovenije vsako leto se v Evropski uniji pridela kar 2 bilijona ton odpadkov, posameznik v razvitem delu sveta proizvede dnevno od 1 do 3 kilograme komunalnih odpadkov. Slovenija se uvršča med srednje razvite države. Prebivalec Slovenije namre č proizvede na dan povpre čno približno 1,24 kg komunalnih odpadkov (podatek velja za leto 2008). Najve č jih je v letu 2008 nastalo v savinjski regiji, najmanj pa v koroški. Koli čine komunalnih odpadkov na prebivalca na leto se v Evropski uniji v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo in se za leto 2006 gibljejo okoli 517 kg na prebivalca na leto. Najve čjo koli čino odpadkov na prebivalca na leto − 804 kg, je proizvedla Irska, najmanjšo pa Poljska − 259 kg. Slovenija se je s 431 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto v letu 2006 uvrstila pod povpre čje držav Evropske unije.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 14 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 3: Nastale koli čine komunalnih odpadkov

Nastale koli čnine komunalnih odpadkov

2009 2008 731.1 2007 2006 712.7 2005 832.8 2004 844.6 Leto 2003 865.8 2002 882.7 2001 919.8 2000 1999 1 Koli čina odpadkov v tonah

Vir: Žitnik, 2010, str. 6

V letu 2008 je v Sloveniji nastalo 919.821 ton komunalnih odpadkov, od tega 3577 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Glede na leto 2008 se je koli čina nastalih komunalnih odpadkov zmanjšala za 1,1 % ( ″Očistimo Slovenijo v enem dnevu ″[SURS], 14. april 2010).

Iz leta v leto pa koli čina odpadkov naraš ča in kopičenje ali sežiganje odpadkov ni najboljša rešitev te problematike, saj ob tem v zrak izhajajo razli čni plini. Najboljša rešitev je prav gotovo ponovna raba oziroma recikliranje odpadkov, h kateri poziva tudi EU z raznimi direktivami in smernicami. Letno se koli čina gospodinjskih odpadkov pove ča za 1,1 %, zato je okolje dodatno obremenjeno z odpadki, in to tudi na mestih, kjer to ni dovoljeno (divja odlagališ ča). Sestava odpadkov se skozi leta spreminja, pove čala se je koli čina plastike, papirja, tekstila, kovin ter posebnih odpadkov. V razli čnih državah se sestava odpadkov razlikuje, saj je to odvisno od življenjskega standarda in navad ljudi (Škafar, 2005, str. 19).

EU postavlja državam članicam nalogo, da do leta 2015 vzpostavijo celovit sistem zbiranja in lo čevanja odpadkov, pri čemer se morajo lo čevati vsaj papir, kovine, plastika in steklo. Koli čina odpadkov, primernih za recikliranje in ponovno uporabo, se mora do 2020 pove čati za 50 %, odpadki iz gradbeništva in rušenja ter predelovalnih dejavnosti pa za 70 %. Prav tako države članice ne bi smele podpirati sežiganja sekundarnih

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 15 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program surovin (lo čenih materialov za predelavo, npr. papir) v sežigalnicah ( ″Okoljske usmeritve ″[Razkorak med EU in Slovenijo], 5. julij 2009).

4 LO ČENO ZBIRANJE ODPADKOV

Odpadkov je vedno ve č in prostora na odlagališ čih zmanjkuje. Eden od prvih korakov k reševanju obremenjevanja okolja je lo čeno zbiranje odpadkov. Vse ve č ljudi se zaveda moralne odgovornosti do okolja in že lo čeno zbira odpadke, saj se zavedajo, kako pomembno je tako ravnanje za ohranjanje okolja. Lo čevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Odpadki, ki bi sicer kon čali na odlagališ ču in bremenili naše okolje, postanejo v druga čni obliki spet uporabni.

Življenjski standard se iz leta v leto ve ča in s tem se pove čuje tudi koli čina nastalih odpadkov. Že sam podatek, da prebivalci Slovenije letno ustvarimo 860.000 ton odpadkov, je zaskrbljujo č (″Očistimo Slovenijo v enem dnevu ″[SURS], 14. april 2010). Lo čeno zbiranje odpadkov pomeni lo čevanje odpadkov na izvoru nastanka, kar pomeni, da lo čujemo odpadke že v gospodinjstvu ter zbiranje le-teh v za to namenjene ekološke otoke oz. zbiralnice. Lo čene odpadke nato prevzeme pooblaš čeno podjetje, ki je izvajalec za ravnanje z odpadki. Na tak na čin lo čeno zbrane odpadke lahko predelamo in jih ponovno uporabimo. Slovenija se postopoma približuje najboljši evropski praksi. Sprejemamo nove pravilnike in uredbe, ki so evropsko naravnani. Usmeritev je v lo čenem zbiranju posameznih odpadkov in njihovi ponovni snovni izrabi, kjer je to mogo če ter ekonomsko opravi čljivo. V najrazvitejših državah proizvedejo povpre čno že ve č kot 600 kg odpadkov na prebivalca v enem letu, kar predstavlja veliko koli čino odpadkov in s tem neposredno grožnjo hitre zapolnitve razpoložljivih odlagališ č. V Sloveniji te koli čine odpadkov sicer še nismo dosegli, saj pri nas letno vsaka oseba v povpre čju proizvede 300 kg odpadkov, vendar je ravnanje skladno s standardi nujno. Ne zatekajmo se k slabšim možnostim, če z malo truda lahko dosežemo boljše rezultate in s tem ohranjamo naše okolje čistejše. S takšnim ravnanjem manj obremenjujemo okolje, hkrati izlo čimo vrste odpadkov, ki jih lahko še koristno uporabimo ter tako prihranimo surovine in energijo.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 16 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

4. 1 Lo čevanje odpadkov v gospodinjstvih

Odnos do odpadkov se spreminja. Odpadki niso ve č nekaj odve čnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetiš ča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se z odlagališ č vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v zopet koristne surovine, kompost ali gorivo. V procesu predelave odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da lo čeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k možnosti njihove ponovne uporabe. Na odlagališ če bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogo če predelati ali koristno uporabiti.

Škafar (2005, str. 56) poudarja, da je lo čeno zbiranje odpadkov na samem izvoru (v gospodinjstvih) pomembno zaradi zmanjšanja koli čin odpadkov, ki kon čajo na deponiji, in zato, da sekundarne surovine ponovno vrnemo v proizvodnjo in s tem nekaj zmanjšamo koli čino neobnovljivih virov na zemlji. Z lo čenim zbiranjem lahko zmanjšamo koli čino odpadkov, ki kon čajo na deponiji, za ve č kot 60 %. Po ponovnem sortiranju odpadkov na deponiji se koli čina odpadkov zmanjša na 10 %, ker je med odpadki še vedno precej stekla, papirja in kovin. Prednost lo čevanja je v zmanjševanju onesnaževanja okolja, podaljšanju življenjske dobe odlagališ č, ohranjanju naravnih virov, zmanjšanju porabe energije, odpadki dobijo novo uporabno vrednost, ustvarijo se nova delovna mesta, približuje se ljudi k naravi. Z lo čevanjem spreminjamo temeljni odnos ljudi do odpadkov, saj ti postajajo čedalje pomembnejši vir surovin za zelo raznolika podjetja (Škafar, 2005, str. 58). Pri procesu odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da lo čeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k njihovi ponovni uporabi. Na odlagališ če bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogo če predelati ali koristno uporabiti. To dolo ča tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da se vsako leto zmanjša koli čina odpadkov na odlagališ čih (″Lo čevanje odpadkov ″ [jkp-prodnik.si], b. d.).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 17 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 4: Primer ekološkega otoka za lo čeno zbiranje odpadkov

Vir: ″Ekološki otok ″[komunala-trbovlje.si], b. d.

5 PREDSTAVITEV PODJETJA KOSTAK, D. D.

Sami za četki družbe KOSTAK, d. d., segajo v leto 1954, ko je bila izdana odlo čba o ustanovitvi finan čno samostojnega zavoda pod imenom »Komunalna uprava Videm − Krško«. Že tistega leta so opravljali razli čne dejavnosti, saj je bilo podjetje registrirano za izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, vzdrževanje in popravljanje komunalnih naprav, upravljanje javne tehtnice, tržnice, sejmiš ča, stadiona, parkov, ob činskih cest in poti, kopališ č, pokopališ č, pogrebnega zavoda, za pravilno delovanje vodovodnih naprav, kanalizacije in javne razsvetljave. Leta so minevala in podjetje se je hitro širilo. Podjetje je od leta 1965 do 1971 delovalo pod imenom Zavod za komunalno dejavnost Krško, od leta 1972 naprej pa deluje pod imenom Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško ( ″Zgodovina podjetja Kostak ″ [ Predstavitev podjetja Kostak d. d.], b. d.).

Danes družba KOSTAK, d. d., opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb in tržnih dejavnosti. Dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, so: • oskrba s pitno vodo, • ravnanje z odpadki, • odvajanje in čiš čenje odpadnih voda,

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 18 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

• pogrebna in pokopališka služba, • upravljanje tržnice, • gradbeništvo, • tržne dejavnosti komunale (vzdrževanje vodovodnih in kanalskih sistemov, ravnanje z odpadki v ve čjih zdraviliš čih, izdelava projektne dokumentacije ...), • vzdrževalna in čistilna dela (se izvajajo v objektih Nuklearne elektrarne Krško), • trgovina (prodaja gradbenega, sanitarnega, elektroinstalacijskega materiala …) • druge storitvene dejavnosti ( ″Kostak danes ″ [ Predstavitev podjetja Kostak d. d.], b. d.) V delniški knjigi družbe KOSTAK, d. d., je bilo na dan 31. 12. 2007 vpisanih 31 delni čarjev . Slika 5: Lastniška struktura družbe Kostak

Latniška struktura družbe Kostak

11% 1% 2% 43%

33%

10%

Ob čina Krško Tuji investitorji Doma či investitorji Mali delni čarji Poslovodstvo Lastne delnice

Vir: ″Lastniška struktura družbe Kostak ″ [kostak.si], b. d.

Bistveno poslanstvo podjetja je skrb za ohranjanje okolja in narave. Danes je vedno bolj očitno, da moramo spremeniti odnos do narave.

V Sloveniji imamo številne vire ustrezne pitne vode, ki bi jih morali tudi ohraniti. Zavedati se moramo, da so ti življenjsko pomembni za naše preživetje in razvoj. V Kostaku so prepri čani, da s svojo dejavnostjo opravljajo družbeno koristno delo v dobro narave in za preživetje nas vseh. Zato se tudi veliko posve čajo dejavnostim za mlade, saj želijo preko njih opozoriti na okoljske probleme in na to, da jih je potrebno tudi reševati, pa naj gre za odpadke, čisto vodo, lepši zgled mesta ali kaj drugega.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 19 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

5.1 Sodelovanje podjetja Kostak s šolami

V letu 2002 so v podjetju zastavili razvojni program ravnanja z odpadki na podro čju ob čine Krško. Pri čeli so s postopnim uvajanjem lo čenega zbiranja odpadkov, danes pa je celotna ob čina vklju čena v sistem lo čenega zbiranja odpadkov. V sistem ravnanja z odpadki je Kostak vklju čil tudi u čence osnovnih šol in srednješolce.

Pri sistemu ravnanja z odpadki je uspeh odvisen od ekološke zavesti ljudi, za kar je pomembno izobraževanje in osveš čanje uporabnikov. Temu v podjetju Kostak posve čajo veliko pozornosti. Na samem za četku lo čenega zbiranja odpadkov, v letu 2002, so izdali gradivo »Okolju prijazno lo čeno zbiranje odpadkov« ter s tem podali prve in osnovne informacije o lo čenem zbiranju. Skozi leta s tem nadaljujejo in na to temo objavljajo gradiva, obvestila, plakate, z namenom vzpodbujanja k lo čenem zbiranju odpadkov. Nekajletno delo je pokazalo izjemen rezultat, saj koli čine lo čeno zbranih odpadkov vsako leto naraš čajo. Zelo velik poudarek namenjajo sodelovanju z osnovnimi šolami, saj otroci pridno prenašajo znanje in zavest na svoje starše, stare starše in ostalo populacijo. Na ta na čin se oblikuje tudi ekološka zavest otrok, ki se bo kasneje v odrasli dobi gotovo pokazala pri njihovem odgovornem ravnanju do okolja. Ob vsaki osnovni šoli so postavljeni ekološki otoki oziroma posode za odpadke, v katere u čenci lo čeno odlagajo biološke odpadke, papir, steklo, plastenke, plo čevinke. Cilj podjetja Kostak je pomagati in sodelovati pri organizaciji ekoloških krožkov, katerih se u čenci pod mentorstvom u čiteljev udeležujejo in znanje posredujejo staršem. Pri teh urah u čenci spoznavajo, kako lahko zmanjšamo njihovo koli čino, kako jih predelujemo, ponovno uporabimo kot sekundarno surovino ali gorivo. Skupaj z mentorji skušajo izdelati reciklirani papir, ki ga kasneje lahko sami koristno uporabijo. Pripravljajo kompost iz bioloških odpadkov, ki jih zberejo v razredih in v šolski kuhinji, iz pokošenih ostankov trave iz okolice šole, odpadkov s šolskega vrta, ostankov vej, grmi čevja, ostankov iz cvetli čnih gred. Mentorji spodbujajo u čence, da pripravijo kompost tudi doma skupaj s starši ( ″Okoljska vzgoja ″ [kostak.si], b.d.)

V naravovarstvenih krožkih po šolah organizirajo ekološke ure, kjer u čenci pišejo, rišejo in se pogovarjajo o obravnavani problematiki. Organizirajo krajše ekskurzije, oglede objektov in naprav na podro čju varovanja okolja ( čistilne naprave, zbirni centri, črpališ ča pitne vode …).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 20 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Nekatere šole pri varovanju okolja še posebej izstopajo. Zbirajo odpadni papir, plastenke, plasti čne in kovinske zamaške, skrbijo tudi za pitno vodo ter izvire v okolici šole. Podjetje Kostak otroke osveš ča in izobražuje.

6 ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD

Izgradnja zbirnega centra Spodnji Stari Grad je zelo pomembna pridobitev za ob čino Krško. Zbirni center Spodnji Stari Grad je ob cesti proti naselju Spodnji Stari Grad, v bližini Nuklearne elektrarne Krško, zgrajen je na vhodu odlagališ ča nenevarnih odpadkov, predstavlja temelj v postopku graditve sistema lo čenega zbiranja odpadkov. Uradno odprtje zbirnega centra je bilo februarja leta 2004, kar je bilo ravno na 50. obletnico ustanovitve podjetja Kostak, d. d. ( ″Zbirni Center Spodnji Stari Grad ″ [kostak.si], b. d.). Na zbirnem centru se zbira in sortira plastika, papir, steklo, plo čevina, biološki odpadki, kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev, v količini, ki jo lahko pripelje eno osebno vozilo, pod pogojem, da je posameznik vklju čen v reden odvoz odpadkov. Pravne osebe pa lahko same pripeljejo lo čene frakcije po predhodnem dogovoru. Stekla ne obdelujejo, saj ga odlagajo na poseben prostor odlagališ ča. Plastiko in plo čevino predhodno sortirajo, stisnejo in pripravijo za nadaljnjo predelavo. Papir in lepenko na sortirnici lo čujejo. Biološke odpadke obdelajo v kompostarni.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 21 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 6 : Sortirana linija

Vir: ″Ravnanje z odpadki ″ [kostak.si], b. d.

Od septembra 2007 je odlagališ če odpadkov Spodnji Stari Grad, kjer so se oddajali vsi komunalni in njim podobni odpadki iz gospodarstva, zaprto. Mešani komunalni odpadki se od tedaj naprej odlagajo na urejenem regijskem odlagališ ču CeROD (center za ravnanje z odpadki Dolenjske) v Leskovcu pri Novem mestu. Regijsko odlagališ če je urejeno skladno z evropskimi normativi in nima vpliva na okolje. Vse lo čeno zbrane vrste odpadkov v ob čini Krško na izvoru obdelajo in ponovno procesirajo na trg kot sekundarno surovino ali pa jo energijsko uporabijo. To pomeni, da jim jih ni potrebno odložiti na odlagališ ču CEROD. Z ve čjo koli čino lo čeno zbranih odpadkov zmanjšujejo koli čino mešanih komunalnih odpadkov in s tem zmanjšajo strošek, povezan s prevozom in odlaganjem odpadkov na regijskem odlagališ ču. Za vsak kilogram odloženih odpadkov na CEROD je potrebno pla čati odlagalni prostor. Dodaten strošek predstavlja tudi prevoz odpadkov iz Krškega v Novo mesto ( ″Zbirni Center Spodnji Stari Grad ″ [Kostak], b. d.).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 22 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

6.1 OPIS ZBIRNEGA CENTERA SPODNJI STARI GRAD

Zbirni center vklju čuje: • zbirno mesto, kjer je pet kontejnerjev volumna 5 m 3 za oddajo papirja, stekla, plastike, kosovnih in biološko razgradljivih odpadkov; • sprejemni plato s tehtnico; • poslovni objekt; • nadstrešnico reciklažnega dvoriš ča za skladiš čenje ustrezno pripravljenih lo čenih frakcij; • kompostarno, namenjena je predelavi biološke frakcije komunalnih odpadkov in drugih odpadkov biološkega izvora, primernih za kompostiranje; • plato za pranje vozil; • sortirno linijo s stiskalno balirno napravo (stiskalnica je 50-tonska); • pretovorno postajo.

Sprejemni plato s tehtnico Omerzu (2007, str. 8) pravi vsako vozilo z dostavljenimi odpadki zapelje čez cestno tehtnico, kjer se odpadki stehtajo. V skladu z eviden čnim listom in vizualnim pregledom se odredi, kam naj vozilo odpelje odpadke. V kolikor so odpadki mešani in niso primerni za ponovno uporabo, se jih odpelje na odlagališ če komunalnih odpadkov. Preden vozilo zapusti zbirni center, se ponovno zapelje čez tehtnico, tako se dolo či natan čno maso pripeljanih odpadkov. Masi polnega vozila se odšteje masa praznega vozila. Tehtnica omogo ča tehtanje vozila v gibanju. Cestna tehtnica je namenjena za tehtanje tovornjakov in drugih prevoznih sredstev, ki ne presegajo nosilnosti tehtnice. Namenjena je za vhodno-izhodna tehtanja. Na podlagi tehtanj se izda poro čilo o izvedenih tehtanjih (tehtalni list), na katerem so podatki o masi odpadkov vozniku, vrste odpadkov ter o kupcu in naro čniku tovora.

Kompostarna

Kompostarna zbirnega centra Spodnji Stari Grad je odkrit prostor površine 3.500 m 2 (50 m x 70 m). Kompostni kup ima obliko trapeza. Na kompostarni se lahko oblikujejo kompostni kupi s po cca. 250 m 3. Kompostarna ima kontroliran zaprt sistem zajemanja

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 23 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program izcednih vod z rezervoarjem prostornine 150 m 3. Izcedno vodo se ponovno uporabi za vlaženje kompostnih kupov, v katerih je temperatura nad 60 °C. Kompostarna je bila v letu 2008 nadgrajena s sistemom prisiljenega kompostiranja. Sistem omogo ča pospešitev procesa kompostiranja, je ra čunalniško podprt in zagotavlja avtomatsko vpihavanje zraka in elektronski nadzor temperature v posameznem kompostnem kupu. Na kompostarni se predelujejo biološki odpadki iz gospodinjstev ter zeleni odpad iz urejanja vrtov. Kemi čne in biološke analize vzorca komposta, ki so bile opravljene, so bile ustrezne. V prihodnosti bo kompost namenjen tudi prosti prodaji, ko bodo izpolnjene zahteve, ki jih predpisuje zakonodaja (Omerzu, 2007, str. 11). Tehnološki postopki na kompostarni: • mletje odpadkov; • kompostiranje z mešanjem; • nadzor parametrov; • prekrivanje komposta; • sejanje komposta.

Za pripravo in obdelavo komposta se uporablja naslednja strojna oprema (Omerzu, 2007, str. 12): • drobilec za biološke odpadke (HAMMEL VB 750 D); • obra čalec komposta (TOP TURN 3000); • nakladalec ali traktor z nakladalno žlico, • sito za kompost (Farwic Primus) je last pogodbenega podizvajalca; • muljna črpalka za vodo (za vlaženje kompostnih kupov).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 24 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 7: Oblikovanje kompostnega kupa na kompostarni zbirnega centra

Vir: Omerz, 2007, str. 15

Biološke odpadke v ustreznem razmerju v odvisnosti od koli čin in nujnosti hitre porabe drobilec s pomo čjo magnetnega izlo čevalca zdrobi. Po drobljenju jih nakladalec odpelje v kompostne vrste. Vrsta je široka od 3,5 do 4 m in visoka do 2,2 m. V nekaj dneh po pripravi kompostnega kupa po doseženih optimalnih parametrih vlage, pH vrednosti in zra čnosti, temperatura v sredini kompostnega kupa naraste na 60 do 70 °C. To temperaturo kompostni kupi ohranjajo od 10 do 15 tednov. Ves čas jo kontrolirajo z za to namenjenim termometrom ter jo beležijo vsaj enkrat dnevno. Pomembno je, da je temperatura v kompostnem kupu vsaj 2 do 3 tedne nad 60 stopinj Celzija, saj to zagotavlja higienizacijo kompostne mase, če je ta prisotna (Omerzu, 2007, str. 16). Tedensko kompostne kupe mešajo s pomo čjo obra čalca komposta.

Pretovorna postaja in sortirna linija

Na zbirnem centru sta od januarja 2007 naprej v uporabi še dva zelo pomembna objekta, in sicer: 1. pretovorna postaja in 2. sodobna sortirna linija, v sklopu katere je 50 t stiskalno-balirna naprava. Pretovorna postaja služi pripravi mešanih komunalnih odpadkov za transport le-teh na CeROD, (Leskovec pri Novem mestu) ob zaprtju odlagališ ča v ob čini Krško. Vsi mešani komunalni odpadki, pripeljani v smetarskih vozilih, se pretovorijo v kotalne kontejnerje. Optimalno polnjenje omogo ča stiskalna naprava v sklopu pretovorne postaje. Za prevoz odpadkov iz zbirnega centra Spodnji Stari Grad do regionalnega

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 25 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program odlagališ ča CeROD se uporablja vozilo s prikolico, ki lahko naenkrat odpelje dva velika 30 m 3 kotalna kontejnerja. Nova, zmogljivejša sortirna linija pripore k še u činkovitejšemu lo čevanju ve čje koli čine odpadkov v ob čini Krško. Smetarsko vozilo dostavi odpadke na zbirni center, kjer se stehtajo, oddajo na transportni trak, da jih pripelje do prebiralnih mest v sortirni kabini. Delavci ro čno razvrš čajo razli čne vrste odpadkov, ki nato po izpustnih dr čah padejo v bokse pod kabino. Lo čeno zbrani in sortirani odpadki se stisnejo na stiskalnici in predajo kon čnemu prevzemniku v nadaljnjo predelavo. Ne čisto če oz. neprimerne vrste odpadkov se po transportnem traku dajo v posebej nameš čen kontejner, nato pa se na stiskalnici prav tako stisnejo in pripravijo za odlaganje ( ″Kako deluje nova sortirna linija ″ [kostak.si], b. d.).

Tehnološki postopki na sortirni liniji: • sortiranje papirja po vrstah in baliranje papirja; • sortiranje plastike po vrstah in barvah ter baliranje; • sortiranje mešanih obrtniških odpadkov.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 26 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 8: Na črt ZC ter sortirna linija in pretovorna postaja

Vir: ″Odlagališ če Spodnji Stari Grad ″ [kostak.si], b. d.

Slika 9: Pretovorna postaja

Vir : ″Odlagališ če Spodnji Stari Grad ″ [kostak.si], b. d.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 27 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Slika 10: Nova Sortirna linija s stiskalno balirno napravo

Vir: ″Odlagališ če Spodnji Stari Grad ″ [kostak.si], b. d.

Ostale manipulativne površine

Ostale manipulativne površine so namenjene obdelavi in skladiš čenju odpadkov, tehtanju odpadkov, pranju posod in smetarskih vozil, na katerih obdelujemo tudi gradbene odpadke, ki se delno presortirajo, obdelajo in ponovno uporabijo.

7 POSNETEK OBSTOJE ČEGA STANJA

Že v letu 2002 so pri čeli z lo čenim zbiranjem posameznih vrst odpadkov – papirja, stekla, plastike in bioloških odpadkov. Zbiranje so postopno uvedli z ustrezno predpripravo, za posamezne vrste naselij so postavili sistem lo čenega zbiranja odpadkov, ki je prijazen za uporabnike in za izvajalce javne službe (Leskovar, 2007, str. 16). Po letu 2002 so v sistem lo čenega zbiranja odpadkov vklju čili prakti čno vsa gospodinjstva v ob čini Krško. Do danes so zamenjali ve čino vseh posod za zbiranje odpadkov, tako da so sedaj na zbirnih mestih predvsem plasti čne posode volumna 120 in 240 L za individualna mesta ter 770 L in 1100 L posode na skupnih zbirnih mestih. Nove posode so veliko lažje in s tem je tudi lažje delo z njimi (Leskovar, 2007, str. 16).

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 28 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

V Zbirnem centru v Spodnjem Starem Gradu lo čeno zbrane vrste odpadkov obdelajo in jih predajo kon čnemu porabniku sekundarnih surovin. Biološke odpadke obdelajo na kompostarni, kjer s tehnološkimi postopki pridelajo kvaliteten kompost. Pri lo čenem zbiranju so zelo uspešni, saj na ta na čin zberejo 30 % lo čeno zbranih odpadkov. Podjetje Kostak odpadke odvaža s komunalnimi vozili z nadgradnjo za stiskanje odpadkov in samonakladalnimi vozili za odvoz kosovnih odpadkov ter odpadkov iz industrije in obrti, ter s sistemom kotalnega prekucnika (Leskovar, 2007, str. 27). Ostale odpadke pa odpeljejo na regijsko odlagališ če (CeROD) v Leskovec pri Novem mestu. Na zbirnem centru se brezpla čno prevzema lo čene frakcije, kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev. Zaradi varstva okolja je potrebno z vsako vrsto odpadkov ravnati na predpisan na čin. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vklju čno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaklju čku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov . V ob čini Krško in v ob čini Kostanjevica na Krki je za gospodinjstva skupno postavljenih 169 ekoloških otokov. Na otokih se lo čeno zbira steklo, papir, plastika in ponekod tudi plo čevinke in sestavljena embalaža. V mestu in primestnih naseljih je urejeno tudi lo čeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Ekološke otoke v ob čini Krško praznijo: • papir tedensko; • plastiko tedensko; • steklo štirinajstdnevno; • sestavljeno embalažo in plo čevino štirinajstdnevno; • kosovne in nevarne odpadke dvakrat letno.

Glavni cilji lo čenega zbiranja odpadkov so ( ″Lo čeno zbiranje odpadkov ″ [komunalakoper.si],b. d.): • zbiranje ostalih odpadkov in vklju čitev vseh gospodinjstev v ob čini Krško; • zbiranje bioloških odpadkov v urbanih naseljih; • zbiranje lo čeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbirnih mestih v naseljih; • zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev; • zbiranje lo čeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v industriji, obrti in ustanovah; • odvoz minimalnih koli čin odpadkov na odlagališ če CeROD,

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 29 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

• ker se lahko ve čino odpadkov reciklira, • ker so naravni viri omejeni in bodo nekatere surovine s časoma tako redke, da bodo izdelki predragi za množi čno uporabo, • ker se z lo čenim zbiranjem odpadkov skrbi tudi za njihovo odstranjevanje iz okolja, • ker v Sloveniji povpre čno ustvarimo 430 kg odpadkov na prebivalca, kar je 860.000 ton na leto, • ker lahko z lo čenim zbiranjem kar 80 odstotkov odpadkov znova predela v koristne, uporabne stvari. • ker tako vsi sprejemamo odgovornost za svoje ravnanje, • ker mislimo na prihodnost, • ker se tako ohrani možnost za razvoj človekove dejavnosti v zdravem naravnem okolju, • in ker je prijazno okolju, prijetno ljudem.

Koristi pri ponovni uporabi materiala: • zniža se potreba po komunalnih deponijah, • zmanjša se tveganje onesnaževanja, • ohranjajo se naravne dobrine, • prihrani se energija v proizvodnji in pri transportu, • zniža se koli čina komunalnih odpadkov.

Zato je recikliranje smiselno. Vendar pa je lahko učinkovito le, če ljudje tudi kupujemo izdelke iz recikliranih snovi. Na sre čo je sedaj na voljo obsežna izbira takšnih izdelkov.

Tabela 2: Koli čine lo čeno zbranih odpadkov v letih 2000–2009 (v tonah) na obmo čju ob čine Krško in Kostanjevica na Krki

2010Leto kosovni/ nevarni15,5 papir576 plastika232 steklo165 biološki2.643 ostale1.960 skupaj5.591 lo čene frakcije*

2003 323 3 61 27 83 1 / 498 2004 349 12 102 64 94 472 / 1.093 2005 623 7 311 98 110 1.067 / 2.216 2006 620 6 315 170 120 1.282 273 2.786 2007 816 11 331 147 136 1.797 457 3.694 2008 576 6 273 175 164 2.048 1.120 4.362 2009 / 11,9 532 230 170 1.831 1.767 4.542

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 30 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Vir: ″Lo čeno zbiranje odpadkov ″ [kostak.si], b. d. Iz tabele je razvidno, da se koli čina lo čeno zbranih odpadkov iz leta v leto pove čuje. Glavni razlog za pove čanje lo čeno zbranih odpadkov je prav gotovo vklju čevanje vseh prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov, zamenjava skupnih posod z individualnimi, zbiranje ostalih vrst odpadkov, ki jih v preteklosti ni bilo mogo če lo čeno zbirati, čiš čenje divjih odlagališ č, obratovanje zbirnega centra, kamor lahko vsi ob čani pripeljejo odpadke, veliko pa pripomore tudi to, da se ljudje zavedamo, da se skrb za okolje pri čne pri posamezniku (Leskovar, 2007, str. 24).

Shema 3:: Prikaz poti odpadkov pri lo čevanju

Vir: ″Lo čeno zbiranje odpadkov ″[ Predstavitev Marjan Eržen], b. d.

Kot ve čina slovenskih komunalnih podjetij ima tudi družba Kostak organizirane akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Poslužujejo se sistema, ki temelji na organizaciji dveh akcij v koledarskem letu, praviloma je to v spomladanskem in jesenskem času. V obeh akcijah so zelo uspešni pri zbiranju kosovnih odpadkov, vendar koli čina kosovnih odpadkov iz leta v leto naraš ča in prav zaradi tega nastajajo vse ve čji stroški. Akcijo je potrebno podrobno na črtovati. Najprej je potrebno dolo čiti čas poteka akcije, vzpostaviti je potrebno stik z zunanjimi izvajalci. Ko sta zunanji izvajalec in podjetje Kostak usklajena, dolo čijo natan čen datum izvajanja akcije. Nato je potrebno dolo čiti urnik odvoza ter vrstni red po dolo čenih krajih. Sledi obveš čanje prebivalstva o akciji

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 31 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program zbiranja kosovnih odpadkov. Prebivalci prejmejo urnik odvoza po posameznih dnevih, na katerem je zapisano, kaj sodi med kosovne odpadke, na hrbtnih straneh položnic za komunalne storitve, poleg tega delavci razdelijo urnike po gospodinjstvih o času odvoza

Tabela 3: Primer urnika o zbiranju kosovnih odpadkov

KS RAKA 9.3.2008 - PONEDELJEK (Sela, Ardro pri Raki, ''center'' Rake, Koritnica, Jelenik, Celine, Planina, Podulce, Zabukovje) KS RAKA 10.3.2008 - TOREK (Cirje, Dolga Raka, Podlipa, Dobrava, Mikote, Zalok e, Gmajna, Ravno, Dolenja vas, Površje)

11.3.2008 - SREDA KS PODBO ČJE

OB ČINA KOSTANJEVICA 12.3.2008 - ČETRTEK (Otok, Dobe, G. in D. Prekopa, ''center'' Kostanjevice, Ko čarija, Ržiš če, Orehovec)

OB ČINA KOSTANJEVICA 13.3.2008 - PETEK (Dolš če, Avguštine, Črne ča vas, Slivje, od OŠ proti Globo čicam)

16.3.2008 - PONEDELJEK KS SENUŠE, KS VELIKI TRN, KS GORA

17.3.2008 - TOREK KS DOLENJA VAS, KS ZDOLE

KS LESKOVEC 18.3.2008 - SREDA (trg, Gmajna, Volovnik, Loke, Selce, Libelj, Ivandol, Kobile, Nemška gora) KS LESKOVEC 19.3.2008 - ČETRTEK (Velika vas, Gorenja vas, Veniše, Žadovinek, obrtna cona)

20.3.2008 - PETEK KS KRŠKO POLJE

23.3.2008 - PONEDELJEK KS VELIKI PODLOG, KS ROŽNO PRESLADOL

KS KRŠKO - DESNI BREG 24.3.2008 - TOREK (staro mestno jedro, Podgora, Trška gora, Cesta krških žrtev, vklju čno z Gub čevo ulico -stanovanjski bloki, Narpel) KS KRŠKO - DESNI BREG 25.3.2008 - SREDA (Gri č, Leskovška cesta, Osredek, Pijavško) KS KRŠKO - LEVI BREG 26.3.2008 - ČETRTEK (C. 4. julija, Sotelsko, Strma Pot, Vrtna ulica, Na Bregu, Ul. N.Tesla, Pot na Polšco, Ob Potoku)

KS KRŠKO - LEVI BREG 27.3.2008 - PETEK (vse ulice ob Šolski in Zdolski cesti, Kremen, Sremi č, Ilirska ulica)

KS BRESTANICA 30.3.2008 - PONEDELJEK (Sotelsko, Šutna, Kantalon, Zasavska cesta, Trg, Cesta 1. borcev, Šolska cesta, Lovska cesta, Cesta v Log, Jetrna sela, Bohori čeva cesta) 31.3.2008 - TOREK KS BRESTANICA

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 32 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

(Kozjanska ulica, Na Dorcu, Likarjeva ulica, Vrtnarska ulica, Armeško, Loke, Cesta na Ribnik, Elektrarniška cesta, Gorica, Anže, Stolovnik, Raztez, Gorica pri Raztezu)

KS KOPRIVNICA 1.4.2008 - SREDA (V. Kamen, Okrog, Mr čna sela, V. Dol, Kladje, Koprivnica)

KS SENOVO

(Cankarjeva ulica, Titova cesta, pot na Armes, Cesta bratov Zorko, Kajuhova ulica, 2.4.2008 - ČETRTEK Poreber, Bohorska cesta, Ulica 9. februarja, Ulica senovskih borcev, kvedrova

ulica, Prešernova ulica) KS SENOVO 3.4.2008 - PETEK (Reštanj, M. Kamen, Partizanska cesta, Rudarska cesta, CKO, Šercerjeva ulica, C. 3. julija, c. 1 maja, Tomši čeva cesta, Cesta I. Gregor čiča) 6.4.2008 - PONEDELJEK KS SENOVO (Dovško, Brezje, Kališovec, Stranje, Šedem,)

KS SENOVO 7.4.2008 - TOREK (Bohor, Dobrava, Jablanca)

Vir: Boži č (2008, str. 5)

Slika 11: Vrstni red odvoza kosovnih odpadkov v ob čini Krško po posameznih KS in ob čini Kostanjevica na Krki

Vir: Boži č (2008, str. 4)

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 33 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Prebivalci pripravijo kosovne odpadke na odjemna mesta poleg posod za odpadke. V akciji zbiranja kosovnih odpadkov se uporabljata dve tovorni vozili z ''mehanskimi rokami'' (HIAB) in še eno vozilo z nadgradnjo za prevoz kotalnih kontejnerjev (''roll on''), kar omogo ča prevoz kosovnih odpadkov v 20 oziroma 30 m 3 kontejnerjih. Slednje se uporablja za prevoz iz oddaljenih lokacij. Dve vozili z mehanskima rokama omogo čata lo čevanje kosovnih odpadkov pri gospodinjstvih, tako ni potrebno njihovo lo čevanje na zbirnem centru, eno vozilo odvaža vse kovinske, drugo pa nekovinske kosovne odpadke. Vsi kosovni odpadki se za časno skladiš čijo na zbirnem centru Spodnji Stari Grad. Trenutno ima podjetje Kostak sklenjene pogodbe z naslednjimi odjemalci: (1) kovine prevzema podjetje DINOS, (2) velike in male gospodinjske aparate (hladilniki, TV, monitorji, štedilniki…) odvzema podjetje ZEOS Ljubljana – ravnanje z elektri čno in elektronsko opremo, d. o. o., (3) lesene odpadke odvzema podjetje BOHOR, d. o. o., Šentjur, podjetje KOSTANJ, d. o. o., Celje in TERALES Pod četrtek

Slika 12: Obe vozili z mehanskima rokama, ki se uporabljata v akciji zbiranja kosovnih odpadkov

Vir: Boži č (2008, str. 5)

Podjetje potrebuje razbremenilno logistiko zaradi Nöthe (v Omerzu 2005, str. 12): • zaradi izpolnjevanja zakonov, ki zahtevajo ustrezno ravnanje z odpadki (varovanje okolja, združljivost in nezdružljivost snovi, skladiš čenje nevarnih snovi itd.), • zaradi odgovornosti do ravnanja z nevarnimi odpadki, ki jih javne komunalne ustanove niso dolžne odstranjevati,

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 34 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

• zaradi višjih stroškov, ki jih je potrebno pla čevati organizacijam za odvoz odpadkov, če jih podjetje ni sortiralo, • zaradi ugleda, ki ga podjetje izgubi, če ga v medijih ozna čijo kot onesnaževalca okolja.

Slika 13: Kosovni odpadki na ulici

Vir: ″Pospravljene pisarne ″ [novogradnje.com], 26. november 2008

7. 1 Zbiranje kosovnih odpadkov v podjetju Kostak, d.d.

Podjetje Kostak izvaja akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Akcija poteka dvakrat letno, in sicer v spomladanskem ter v jesenskem času. V obeh akcijah so zelo uspešni pri zbiranju kosovnih odpadkov, vendar koli čina kosovnih odpadkov iz leta v leto naraš ča in prav zaradi tega nastajajo vse ve čji stroški. V podjetju se odvažajo komunalni odpadki po letnem terminskem planu. Poleg tega pa lahko vsi ob čani, ki so vklju čeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, oddajo kosovne odpadke na zbirnem centru Spodnji Stari Grad v delovnem času. Obveš čanje prebivalstva o akciji zbiranja kosovnih odpadkov poteka po krajevno obi čajnem na činu, v organizaciji podjetja KOSTAK, d. d. Prebivalci prejmejo urnik odvoza po posameznih dnevih, na katerem je zapisano, kaj sodi med kosovne odpadke, na hrbtnih straneh položnic za komunalne storitve, delavci so urnike po gospodinjstvih

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 35 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program razdelili ob praznjenju posod za odpadke. Akcija poteka v 15 krajevnih skupnostih ter v ob čini Kostanjevica na Krki.

7.2 Pristopi zbiranja kosovnih odpadkov v nekaterih slovenskih ob činah

Kosovni komunalni odpadek je opredeljen kot odpadek, ki ga zaradi njegovih dimenzij ni mogo če odložiti v posodo (zabojnik) ali vre čo za druge odpadke. Kosovnih odpadkov zaradi njihove mase, velikosti ali prostornine ni mogo če odvažati tako pogosto kot gospodinjskih ali njim po sestavi podobnih odpadkov; odvažajo se v ob časnih zbiralnih akcijah nekajkrat na leto. Med kosovne odpadke spadajo: pohištvo (mize, stoli, omare ipd.), vzmetnice, sedežne garniture, preproge, pe či, radiatorji in drugi kosi iz plo čevine, sanitarna oprema, ve čje igra če, otroški vozi čki, kolesa, športna oprema in podobno, odpadna elektri čna in elektronska oprema.

Med kosovne odpadke ne spadajo: izrabljene gume, gradbeni material (azbestne kritine, stavbno pohištvo – okna, vrata, opeka, beton, toplotna izolacija), tekstil in podobno.

Posebno pozornost moramo posve čati odpadni elektri čni in elektronski opremi, ki ne sme biti poškodovana ter se tudi med prevozom ne sme poškodovati. Odpadna elektri čna in elektronska oprema so: • TV-aparati, monitorji, • mali gospodinjski aparati (ra čunalnik in pripadajo ča oprema, sesalec, brivski aparat ipd.), • hladilno-zamrzovalni aparati (hladilniki, skrinje ali hladilne omare, klima naprave ipd.), • veliki gospodinjski aparati (pomivalni stroj, pralni stroj, štedilnik, pe čica ipd.), • plinske sijalke (var čne žarnice).

Odvoz kosovnih odpadkov v nekaterih drugih slovenskih komunalnih podjetjih Razli čna slovenska komunalna podjetja uporabljajo razli čnih sistemov za zbiranje kosovnih odpadkov.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 36 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

SNAGA Ljubljana odvaža kosovne odpadke enkrat letno, in sicer na podlagi urnika, ki ga sestavijo na za četku leta. Stranke na dan odvoza dajo kosovne odpadke poleg posod za ostale odpadke.

Komunalno stanovanjsko podjetja, d. d., Sežana se uporabljajo naslednji sistem: akcija zbiranja kosovnih odpadkov poteka ob sobotah po urniku in samo na to čno dolo čenih prevzemih mestih . Gospodinjstva dobijo letak s to čnimi podatki o času poteka akcije in o prevzemnem mestu. Akcije se izvajajo ve čkrat letno.

V komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., lahko stranke naro čijo odvoz kosovnih odpadkov preko spleta ali osebno na sedežu podjetja. Odvoz kosovnih odpadkov pa izvajajo vsako prvo soboto v mesecu.

Slika 14: Primer prijavnice odvoza kosovnih odpadkov

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum

Moj telefon:

Moj e-poštni naslov:

Vzmetnica, preproga 0 kos

Pohištvo 0 kos

Športni rekviziti 0 (smu či, kolo, jadralna deska, ...) kos č Orodje, oprema, igra e 0 (razni sodi, zabojniki za odpadke, samokolnica, posoda, ve čje igra če, otroški vozi čki, sedeži, glasbeni kos instrumenti, ...)

Vrtna oprema iz plastike ali lesa 0 (miza, stol, sen čnik, ...) kos

Manjša sanitarna oprema 0 (umivalnik, školjka, bide, pipe, ...) kos

ODDAJ Izprazni

Vir: ″Prijavnica odvoza kosovnih odpadkov ″ [kpv.si], b.d.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 37 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Javno komunalno podjetje Grosuplje ima nov sistem zbiranja kosovnih odpadkov, po katerem vsako gospodinjstvo, ki je registrirano v njihovi bazi in pla čuje stroške ravnanja z odpadki, prejme »dopisnico«. Na ta na čin lahko vsako gospodinjstvo enkrat v teko čem letu brezpla čno odda kosovne odpadke do skupne koli čine 2 m 3 izvajalcu javne službe. Stranka samo izpolni dopisnico in jo vrne po pošti, ali jo osebno odda na sedežu podjetja.

Komunalnih podjetij je veliko in skoraj vsako podjetje ima neko razli čico, ki jo uporablja pri zbiranju kosovnih odpadkov. Najve čkrat je uporabljena metoda zbiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat, kar pomeni, da podjetja organizirajo enkrat ali ve čkrat letno akcijo zbiranja kosovnih odpadkov.

8 REŠITEV PROBLEMA

Smiselna rešitev je odvoz kosovnih odpadkov na klic. Sistem bi deloval tako, da bi Komunalno stavbno podjetje Kostak v za četku koledarskega leta poslalo gospodinjstvom dva kupona, en kupon za odvoz 2 m 3, drugega za odvoz 3 m 3 kosovnih odpadkov, skupno za 5 m 3. Stranke bi lahko uveljavljale oba kupona naenkrat, ali pa vsakega posebej. Tako bi se znižali stroški zbiranja, ker ne bi bilo potrebno najemati zunanjega izvajalca. Odvoz bi bil razporejen čez celo leto, ki bi ga izvedli v družbi Kostak z lastnimi vozili in zaposlenimi. S tem sistemom ne bi ve č prihajalo do onesnaževanja okolja, ko se bi v gospodinjstvu pojavili kosovni odpadki, bi stranke to samo sporo čile podjetju Kostak, in dogovorili bi se za čas odvoza. Nemogo č bi bil odvoz s strani nepooblaš čenih oseb, saj bi bil odvoz kosovnih odpadkov organiziram s strankinega dvoriš ča. V okviru diplomskega dela je bil izdelan predlog za ta na čin zbiranja kosovnih odpadkov, ki je bil posredovan podjetju Kostak. Vsi odjemalci koristnih kosovnih odpadkov bi lahko ostali nespremenjeni. Še vedno bi lahko ob čani sami brezpla čno pripeljali kosovne odpadke na zbirni center vsak delovnik od 7.00 do 15.00 in od 15:30 do 21.00 zve čer ter ob sobotah do 12.00.

Prednosti / slabosti pri trenutnem sistemu zbiranja in pri predlaganemu sistemu so podane v tabeli 4.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 38 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Tabela 4: Prednosti/ slabosti zbiranja kosovnih odpadkov po trenutnem in predlaganem sistemu.

PREDLAGANI SISTEM Z TRENUTNI SISTEM NARO ČANJEM SPOMLADANSKIH IN PREDNOSTI INDIVIDUALNEGA ODVOZA JESENSKIH AKCIJ

• termin odvoza preko celega • ob čan lahko odloži v času akcije, č č č leta, kar ho e in kolikor ho e, e pla čuje odvoz komunalnih • ob čan odpadke pusti pred svojo NEPOSREDNE odpadkov ali ne zgradbo

• odvoz odpadkov le iz krajevnih skupnostih ob čine Krško in iz • sistem je bil ute čen in ljudje na ob čine Kostanjevica na Krki njega navajeni • izgled okolja, v kolikor se ob čani držijo reda, POSREDNE • stroški odvoza so nižji, • ve čja kvaliteta življenja, • ve čja osveš čenost ob čanov do okolja

SLABOSTI

• nadzor nad vrsto odpadkov (vsi • odvoz le dvakrat letno, zato č odpadki ne sodijo med kosovne ob ani odlagajo odpadke pri in nekatere odpadke se ne zabojnikih vse leto, puš čajo jih odpelje), tudi nekontrolirano v okolju • stranke morajo poklicati in dati • odpadke je potrebno prinesti do NEPOSREDNE kupon, zabojnikov oziroma zbirnega mesta • omejitev brezpla čnih koli čin na 5 m 3 − za ve čjo koli čino • med odpadki so tudi snovi, ki ne odpadkov je potrebno dopla čilo sodijo med kosovne odpadke

• za izvajalca zahtevnejša • odpeljati je potrebno tudi organizacija odpadke, ki jih odložijo drugi ob čani in podjetja iz drugih • zavra čanje novega na čina ob čin, zbiranja in odvoza odpadkov POSREDNE • odpadke prebirajo in odvažajo nepooblaš čene osebe, • ni podatkov o izvoru in koli čini odpadkov

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 39 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Vzorec kupona za odvoz kosovnih odpadkov

Poštnina pla čana pri pošti Krško

KOSTAK

NASLOV STRANKE d.d. Janez Vzorec Leskovška Vzorna pot 20 cesta 2 8270 KRŠKO

KUPON ŠT. 1 ZA ODVOZ 3m 333 KOSOVNIH ODPADKOV V LETU 2009

Telefon:______Datum:______Podpis:______

Pohištvo Veliki gospodinjski aparati

Hladilni aparati Drugi kosovni odpadki iz gospodinjstva

Kupon izpolnite in ga pošljite po pošti ali ga osebno prinesite na zbirni center Spodnji Stari Grad ali nnaa sedež podjetja Kostak. Nujno navedite telefonsko številko, saj vas bomo poklicali, da se dogovorimo o terminu odvoza kosovnih odpadkov. Odvoz bomo izvedli najkasneje v 1 mesecu od prejetja kupona.

Kupon velja za odvoz 3m 3 kosovnih odpadkov v teko čem letu 2009. 9 OCENAZa dodatne informacije USPEŠNOSTI smo vam na voljo na tel: (07 )REŠITVE 48 17 278 ali gsm: 031 382 PROBLEMA 034.

Ocenjujemo, da se da konkreten problem rešiti s predlaganim modelom zbiranja kosovnih odpadkov. Rešitev bi bila boljša tako za podjetje Kostak kot tudi za stranke, saj jim ne bi bilo potrebno ve č dovažati kosovnih odpadkov na dolo čena zbirna mesta, se jim doma ne bi nabirale velike koli čine, saj bi lahko odvoz naro čile po svojih

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 40 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program potrebah. Če bi se sistem izvedel, bi lahko v podjetju primerjali koli čino zbranih kosovnih odpadkov po letih. Menim, da bi se zbrale ve čje koli čine kosovnih odpadkov.

Zadovoljstvo pri ob čanih bi lahko preverili po enem letu izvajanja tovrstnega zbiranja kosovnih odpadkov. Izvedli bi telefonsko anketo in tako bi podjetje dobilo povratno informacijo, kako je model zbiranja sprejet. Podjetje ima vsa potrebna sredstva za uvedbo predlagane rešitve. S predlagano rešitvijo bi se v podjetju izognili najemu zunanjih izvajalcev za odvoz kosovnih odpadkov, saj bi se odvoz razporedil skozi vse leto. Podjetje bo model upoštevalo in ga v predlagani obliki za čelo poskusno uvajati že v letošnjem letu, pri čelo bo s seznanjanjem in izobraževanjem ob čanov z novim modelom zbiranja kosovnih odpadkov. Ali se bo predlagana rešitev uporabljala v nadaljnje, je v veliki meri odvisno od tega, kako bodo ob čani sprejeli nov na čin zbiranja kosovnih odpadkov, ali bodo z njim zadovoljni.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 41 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

ZAKLJU ČEK

Odpadki postajajo vedno zahtevnejši ekološki, družbeni in ekonomski problem našega življenja. Koli čine odpadkov rastejo vzporedno z ekonomsko rastjo, ponekod pa njihova koli čina raste še hitreje. Na čini ravnanja z odpadki zadevajo torej vsakogar, tako posameznike in majhna ter velika podjetja v današnji družbi. Komunalno stavbno podjetje Kostak, d. d., že vrsto let osveš ča ob čane o pomembnosti varovanja okolja. Organizirajo razli čne eko tržnice v osnovnih šolah, objavljajo razli čne članke na temo varovanja okolja v medijih in organizirajo druge aktivnosti. Podjetje ne skrbi samo za osveš čenost ljudi, temve č tudi dejansko skrbi za okolje. Skrbijo za lo čeno zbiranje in odvoz odpadkov, odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov, organizirajo čistilne akcije in oskrbo s pitno vodo. Podano je obstoje če stanje zbiranja kosovnih odpadkov. S pomo čjo opazovanja delovnega okolja na zbirnem centru Spodnji Stari Grad in s pomo čjo informacij, ki so jih posredovali zaposleni, je bil izdelan predlog modela za zbiranje kosovnih odpadkov. V podjetju Kostak, d. d., bo predlog modela preu čilo in ga za čelo postopno uvajati že v letu 2011.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 42 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

LITERATURA IN VIRI

Agencija Republike Slovenije za okolje. (2009). Kazalci okolja v Sloveniji. Ravnanje z odpadki. Najdeno 23. november 2010 na spletnem naslovu http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=237 Boži č, M. (2008). Poro čilo o akciji zbiranja kosovnih odpadkov . Krško: Arhiv podjetja Kostak. Buda, K. (2009, 14. maj). Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki. Najdeno 17. januarja 1011 na spletnem naslovu http://www.fitmedia.si/dyna_napovednik1.php ?a=1&d=3&id=62 Center RS za poklicno izobraževanje (2009). Ravnanje z odpadki . Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Definicija odpadkov in nekaterih drugih temeljnih pojmov [MINET], (b. d.). Najdeno 17. januarja 2011 na spletnem naslovu http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/1_strokovna_terminologija_o_odpadki h/definicija_odpadkov_in_nekaterih_drugih_temeljnih_pojmov.html Ekološki otok [komunala-trbovlje.si], (b.d.). Najdeno 13. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.komunala-trbovlje.si/zanimivosti.php?status=SHOW&id=92 Eržen, M. (b.d.). Lo čeno zbiranje odpadov. Najdeno 9. marca 2009 na spletnem naslovu http://iposipis7.fov.unimb.si/ipos/Ipos_04_05/Presentacije/IPOS_0405_predstavit ev_SK217.ppt#262,7 Kako deluje nova sortirna linija [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/dejavn_odpadki_ odlagalisce_stari_grad.htm Kostak danes [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/kostak_danes.htm Lastniška struktura družbe Kostak [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b.d.). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/kostak_danes.htm Leskovar, J. (2007). Seminar gospodarjenje z odpadki. Krško: Konferen čno gradivo. Lo čeno zbiranje odpadkov [komunalakoper.si], (b. d.). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://marjetica.komunalakoper.si/index.php?page=static&item=1&get_treerot=1

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 43 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Lo čeno zbiranje odpadkov - posebni odpadki [Snaga], (b. d.). Najdeno 23. februarja 2011 na spletnem naslovu http://www.jhl.si/snaga/locevanje/posebni Lo čeno zbiranje odpadkov [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 14. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/dejavn_odpadki_loceno_zbiranje.htm Lo čevanje odpadkov [jkp-prodnik.si], (b.d.). Najdeno 13. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.prodnik.si/images/editor_pic/locevanje_250108.pdf Ministrstvo za okolje in prostor. (2009). Informacija za novinarje: Ravnanje z odpadki v Sloveniji . Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor. (2008). Operativni program odstranjevanja odpadkov . (Št. 35402-1/2008/5, 27. marec 2008). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Očistimo Slovenijo v enem dnevu [SURS], (2010, 14. april). Najdeno 10. januar 2011 na spletnem naslovu http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3059 Odlagališ če in zbirni center Spodnji Stari Grad [Galerija slik podjetja Kostak d. d.]. Najdeno 14. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/foto/foto_komunala.htm Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmo čju ob čine Krško. Uradni list RS št 36/2000. Odpadki sekundarne surovine [MINET], (b. d.). Najdeno 10. januar 20011 na spletnem naslovu http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/3_2_uporaba_in_snovna_izraba osnovnih_materialov/odpadki_sekundarne_surovine.html Odvoz kosovnih odpadkov v ob čini Velenje [kpv.si], (b.d.). Najdeno 13. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kpv.si/e_odvoz/vr_kosovni.aspx Okoljska vzgoja – sodelovanje s šolami [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 14. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/sodelovanje_sole.htm Okoljske usmeritve [Razkorak med EU in Slovenijo], (2009, 5. julij). Najdeno 23. november 2010 na spletnem naslovu http://abesedn.wordpress.com/2009/07/05/uspesnost-slovenije-pri-implementaciji- okoljskih-smernic-eu-na-podrocju-locevanja-in-zbiranja-odpadkov/ Omerzu Z. (2005). Logistika ravnanja z odpadki v ob čini Krško . Diplomsko delo. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 44 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Omerzu, Z. (2007). Na črt ravnanja z odpadki. Krško: Priloga vloge za zapiranje odlagališ ča nevarnih odpadkov Spodnji Stari Grad. Pospravljene pisarne [novogradnje.com]. (2008). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.novogradnje.com/Novice/Po_nekaj_letih_pospravili_pisarne.html Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 20/01, priloga 1. Prijavnica odvoza kosovnih odpadkov [kpv.si], (b. d.). Najdeno 15. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kpv.si/a_obrazci/odpadki_odvoz.aspx Ravnanje z odpadki – Zbirni center Spodnji Stari Grad [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 14. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/dejavn_odpadki_odlagalisce_stari_grad.htm Rcero Celje. (2009). Lo čeno zbirajmo in reciklirajmo. Najedeno 23. november 2010 na spletnem naslovu http://www.zofijini.net/zlozenka_recikliranje.pdf Sežig komunalnih odpadkov [Minet], (b. d.). Najdeno 17. januarja 2011 na spletnem naslovu http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/slovarcek/seig_komunalnih_odpadkov .html. Sistem zbiranja kosovnih odpadkov v ob čini Sežana [KSP d. d. Sežana], (b. d.). Najdeno 13. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.ksp- sezana.si/index.php?s=dejavnosti&c=Kosovni-odpadki Slopak – lo čevanje odpadkov. Najdeno 10. januar 2011 na spletnem naslovu http://www.locevanjeodpadkov.si/ Slovenija in operacionalizacija nove okvirne direktive o ravnanju z odpadki [ FIT MEDIA], ( 2009, 14. maj). Najdeno 19. januar 2011 na spletnem naslovu http://www.fitmedia.si/dyna_napovednik1.php?a=1&d=3&id=62 Slovenija pri urejanju vprašanja odpadkov med vodilnimi v EU [eko.Dnevnik.si] (2011 21. januar ). Najdeno 13. februarja 20011 na spletnem naslovu http://eko.dnevnik.si/sl/Novice/1169/%C5%BDarni%C4%87%3A+Slovenija+pri +urejanju+vpra%C5%A1anja+odpadkov+med+vodilnimi+v+EU SNAGA Ljubljana. (b. l.). Odgovorno ravnanje z odpadki . Priro čnik za srednješolske profesorje. Ljubljana: Snaga d. d.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 45 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Statisti čni urad Republike Slovenije. (b.l.). Lo čeno zbrane frakcije odpadkov. Najdeno 17. januar 2011 na spletnem naslovu http://www.stat.si/vodicoglej.asp ?ID=501&PodrocjeID=27 Steiner, M. & Wiegel, U. (2008). Odpadki: knjiga o osnovah ravnanja z odpadki . Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Šek, K. & Škafar, B. (2007). Gospodarno ravnanje z odpadki. Najdeno 17. januarja 2011 na spletnem naslovu www.ekocenter.si/4r3e/ris-prezentacije/saubermacher- komunala.pps Škafar, B. (2005). Odpadki. Murka Sobota: Pomurski ekološki center Murka Sobota. Turk, A. (2009, 2. september). Predstavitev in poro čilo realizacije projekta CeROD . Novo mesto: CeROD. Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki managamet . Ljubljana: Založba Moderna organizacija. Zbiranje kosovnih odpadkov [ksp-sezana.si], (b. d.). Najdeno 14. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.ksp-sezana.si/index.php?id=97 Zbiranje kosovnih odpadkov v ob čini Grosuplje [jkpg.si], (b. d.). Najdeno 13. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.jkpg.si/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid=5 3 Zgodovin podjetja Kostak [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 12. marec 2010 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/zgodovina.htm Žitnik, M. (2010, 18. maj). Slovenska državna statistika. Statistike ravnanja s komunalnimi in gradbenimi odpadki iz vidika reciklažnih ciljev. Ljubljana: Statisti čni urad Republike Slovenije.

Sonja Kuhar: Zbirni center spodnji stari grad – zbiranje kosovnih odpadkov 46