iJr r7t) ~a 4 / s 2 K⇒ lJ.1 I ~82 H.M. Mohlabe. 1~

Boniaka. tea D • 1 Mehuta ya dingaka ke tla e ngwala ka. go latelan., ga yona le mediro ya bona. Ke tla thoma ka bo-tr.hokgotPhokgwane ke dingaka tela a di t11 molo1, ba-tshaba go ru11a metee ya ba.tho. Diema tAona ba direma, bare bo bona eekete ke sekete, sepelang ba-thokeng ba tlaya bale botea bjalo ge bn e ya ba hwetFana gore ke thereeo. Seripa IA bgR§g•. 2 ,liotfhpkgotehoio:ane b§. b!;tQDA• Ke d1ngaltanyana tee we di sateebego eelo, bJalo ba e t1ra dingaka ka go teams bll fora batho. Ba bile ba leka le gonyaka go tia balo1, bjalo ka gobane kgopolo ya motho e e tletsego o nyaka go kwa kudu mo tho yo we a moloyago. Ge a ka toya a molaola a seke a motea molo1, ke moka a mota d1tlhare pelo ya gwe a ewe.

2 3 Ge a tlare motho ke ngaka o nyaka gore a motee moloi ka morago ga mo ~ea kgone a mofa ditlhare. A bee a moluk1setee le ditlhare tea go bolaya. molo1 ge a tlilo rnoloya. Oona mo we molaolwa o tla tha.ba kudu. BJalo dingaka tea mohuta owe ke dingakana. 4 Bongaka boa rutwa, bJalo mong bogologolo yo monyana o be a sa dumelwa go rutwa bongaka. Go rut1wa henna ba bagolo

ba we ba setsego ba tPhela bopudu. Ba we ba tile ba ka ewara bongaka. Le gona dingaka e be diea tlala naga, motho mong eeleteng ka setee o a hweteana dingaka di ee kae.

6 Molemo Raganya monna yo we batmrad1 ha gagwe e eu eke e be d1ne;aka, bjalo yo mongt·•e wa bagologolo ba gabo e be ele

ngaka le ge le1na la gagwe le Pa teibje. Fela tlhasen7ana e gona ya gore o kile a ba gona bjalo a hua a sena ngwana ke baka le we le1na l~ gagwe le lebalwago.

6 Moya wa mohu wa teena moyeng w& Mol0mo. Monna yo we molemo e bee le motPum1, bJalo mo we ba tsomago gorui gobe gona

le sethekgwana ea ma.raga, ke ~ore eeret~e bjalo e le mabitleng

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

a ga Mametsa. Ebe ba ea rate go epela bahu, ba dioya ba tata ma.raga aw~ ke moka ba takela bahu ka borageng bjalo ba eebitea ka gore ke sethekgwana ea ga Me.metea.

7 Oona mo wee be gona le diphoofolo tse d1nts1. Bosego

batb.o ba ea robe.le ba lala be tela boroko ka baka la d1tau, d1lala dilla boeego ka molte. d1b1le d1fata ma.gala, d1ba tatela

mo we ba robetsego. Ba ea kgomele mollo o la.la o tukR boeego ka mok.P,.

8 Ka moewana bJa.aaa b~ t8".iA. ba ya go twoma, ba bolaya diphoo:rolo bjalo be. khutsa. ka fase ge. eetlhare, manna yo we Molemole bateum1 bangwe ke moka ba kwaela ka d1kgoe1 ba kgomela.. Bawa ba. goba ba ea kgomela ba tloga bl dula go we. bona morithi wa gouts.ma bare re tl11 bona gore bA. tla reng. 4. Gona mo we borokong bjowe, Molemo a lora a na le monna ~a gabo wa kgale, monna yo we a motea gore ke nna lM~folo wa

gago ka moka ba. ga Ra~anya ke ditlogolwana tPaka. BJalo ke tlile mo ka go gokwela botlhoko, k~ baka la gore le lala le tswenya ke dibs.ta. 9 Gase d1bata ke badimu. telo mo we ba epetse ootho gona bJalo ba belaela bare e ka be le re bege. dilo tAe we le tleteego teona. Ge le tla hweteana boroko lehono ore go teoga

o epe ga rut mowe tlhogo ya gago e ee a metr.ego gona o tla hwetsana modi, modi owe o o ripe. Ke moka o o rwale o e

nao moeaecng, o t1tlhe o teee marapo R diphoofolo tee we le d1bola1lego. o a kgobnkanye ke moka o a tehube o ta kele modi o ewe nateo. 10 Geo dirile ka mokgwa o ve ke moka go luk1le le tla robala boroko le ka eeke la dikwa disa tlilo dira mokgwa ola didulago di dira. Bjalo motl~hng le boya go tl11t teoma, lere go bolaya phoofolo ya pele lee le bege mo we eethekgwaneng- le eeke la tPena ka gare ga sethekgwa le tsee m~d1 le Jllllla a phoofolo ewe ke moka ke dibeee ka nga ya botlhaba teate1 le

re, rena a re bone ~elo, ke eona ee we re ee hon.ago Ae ve. 11 Marapo a phoofolo ewe ke moka le fitlhe le bee mowe madi le mokgopa la go bea gona. Le eeke la pjatla marapo a we, SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 3 aowa bona badimu ba tla tla ba pJatla ka noe1. O seke wa lebala nna nka go lebala. Monna ka mabanyana a we a re ke lor1le toro bJe.lo ereng ke dire ka mokgwa owe toro yaka e mputsitsego ka ona.

12 Monna a dira ka mokgwa o la bJalo a ba a epa mod1 ola

a ~oba a o seametse. A fo dira tela ka marapo a diphootolo, boeego bJowe tea eeke tea tla, er1le matlagoea tea titlha, tea dira ka mokgwa owe tea goba d1 d1ra ka ona. Bjalo batsum1 bare go yens. o nyakilo d1ra fela go d1ra gona o d1r1le ka

t?,obane a tea e tea ka metlha. O seete1tec mo gongwe.

13 Monna a re le kwala, ke e11le modi owe ba gore ke epe matlhogonr; ga tlhogo yaka. Toro eile ke epe mod1 ke te.hube nao bJalo ge ke teoga ke tloga ka lebala. Keila ka lebad1ea ke bawe ka gore ge ke tsoga ka hweteana ele gore ba r1e11le bJalo ge ke teoeabala ka se ea gopola. 14 Monna a gopola mo we a goba a robetse ke mok~, a nyak1e1ea lebatsumi ba gabo, ka goba.ne manaka ga gona motho yo arego ewa go tF-eba. Aowa ba ile ba go bona a thoma go epa a hwetsana modi ke rnoka a o r1pa. A ya a fitlha a o tRhubella mola a go tshubella ma.rapo. Boeego bJowe ba robala boroko &o titlhela bo e ea go ea kwale eelo. 16 Bose~o bJowe toro ela ya boya go monna yare lehono o d1r1le mo we ka £0 go laela. BJalo o nt~he melora o e nayo gae, o fitlhe o e bee kantle ga maforo. Ke lethabong d1phoofolo di a hwa, d1tau kamoka d1sa tewenya bataum1.

,•~otlhang ba tloga ba t1 tlha gae, monna a thoma go t1a ke letswalo bJalo ge a gopola a hwetsana a s11le melora ela bJalo a eeke a kgona go gome. ka baka la bogole. 7 Moya w~ mohu wa moetela ware go yena, o d1reteeng ge o eaka wa teea melora ela. Monna a bolela bakeng ea go lebala, bjalo

moy,9. wa mohu WEl. re go yena sepela ga ngttka o kgopele go:re a go

nwe se pelo ya legodi k.e tla go bot Pa di tn.ba o ka eeke wa dileb!!.la. 16 la moewana ke moka o t~oga a bolela toro ya gagwe, a

ba motlhokomele. Papagwe o be a eet~e a hwile. ~~nna bJalo ka

SM

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

GE E SEU YO MONYANA LE YENA A 6.EKE A ELA TABA E WE TLHOlO. Ka teets1 le leng-we ngwana wa gagwe a thoma go bA.bJa bjalo toro ya fitlha ya motsa motlhare a ya a epa motlhare a tla

alata ngwana ka ona, ke moka ngwana R tola.

Bolwetai bja ngwana e bee le bolwetei bja makgomA., monna a napa a teeba motl.hare gore motlhare o ke wa makgoma, a thoma go alata bana ba fola, bJalo a baa laola. Ba thoma

go makala gore conna e kaba o rut1le kae, ke mang, a thoma go laudisa ka. mokgwa o we a hweteanego bole.ttdi ka ona. 8 Molemo e bee seeu e be n~aka, e kabe a thaeletse toro e ya gore a e ga ngaka e e e more pelo y~ legod1. BJalo monna are go teeba moo a d1taola a napa a dlra gore ke yena ngakA.

A tlogela matlhatr,e a we badimu ba goba ba tla mota, ~ thoma go tona, ge motho a hw1le a fela a bolela gore ke nna Ponyola balala.

18 Ge motho a 1le go yena go laola o kwe a epela kepelo e, pele ga gore a laole motho a re wa teha wa loya. O dira modiro owe wa go laola ele gore e su a gatelwe ka molao wa moya wa badimu le gona ga top1le eelo a ea begR bad1mu. O lebetse o hwetsana e ka lesedi le we a lehweteane ka botlhale. Ka ba.ka la gonyatsa d1ngak& a bile a bolela ~ore yena ke eonyola belala. 19 Ga aka a bale molo1, le ge motho a ilea fiwa bongaka ke badimu ba gabo a napa a eetumisa, le gona o swanet~e go ya ga d1ngaka teo napa ditlatea bongaka bJa gage. Ke mowe a tla go hwetesna le melao le boetshwaro bJa bongaka, bjalo a eeke a dira bJalo a hweteana gore yena o 1Uk1le. 9 20 SonYola balala. Leina le la gagwe la sonyola balala, le

1le la bitea b 0 tho ba bantA1, gore ba tle ba bone ngaka ewe ~onyola balala. Bjalo ka tsa.t~1 le lengve motho yo mongwe wa ga SekgobelB a loya motho yo mongwe, bJalo ba bo mohu ba s1nya

mohu va bona, moead1 yo we wa molo1 a ewara ke letewa bjalo a h~a. Ba ga Sekgobela ba ya go ~onyola balala gore motho wa rena o hw1le bjalo ka gorialo mo we re re o ka re nd1sa.

21

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

21 Sonyola balala a thoma kora ya gagwe ya ka metlh~ a re wa ntPha o wa loya. A nteha. d1taola tsa gagwe ke moka a ditahela. A re nna waka motho a tloge nna sonyola balala. Mamond1 a re ge o ka nt1d.1@a nna ke ne le kgomo ke tla go fa yona. M,.. nna are go 1Uk.1le ke tla t1tlha ka mowe gagen& beeego, mol~ batho ka moka ba robetse ke tle ke dire modiro wa ka, ke gome ke tloge bosego ba ea mpone. Bona bjalo ka ga ngaka ba t~eba gore e tla, ba seke ba robala ka pela go fitlha ngaka e t1tlha. Ba moeupa lebitla JC, la mohu, monna a ya a le ewarells. ka diatla tfla gagwe. A dira ka mokgwa owe yena a teebago ke moka a tlog~,a seke a laelana le bona. 23 Monna o 1le ge are o teena gae ke moka tea monyaoga d1nyao d1boko tea motantane. A thoma go awara ke ma.di, o k1lore

ke d1nyane, ka moewana a tFoga a mokatela fase. A thoma. go tswa madi ka ganong le ka taee. Ke mang yo we a tlR-go molt1t1mela ga gona ka gobane yena ke sonyola balala le yena a d1kwe. Moead1 wa gag· ea thoma. go t~ama a laola monna wa gagwe. 24 D1taola tea bolela gore yo we ga lelwe, o epolaile ka noei, ka baka la gore ke a kgona. Ke bolela ke rialo wena moe.ad1 monna wa gago o 1le a tloga bosego a ya motseng wa ba bina noko. Mosadi a dumela a re go moeadi ba b1na noko ba we ba ile b~; titlha mot,;eng wa gagwe ba tl1lo laola motho wa bona. 25 Motho yo we ba goba ba molaola o be a ea phele, o be a 11 hwile a bile a leka leb1tleng bJa.lo motho yo we a hwa ka lehu la gagwe, o hw1le ka bak~ la bolo1, bJalo ba gabo mohu ba bona

motho wa bona a while be. sinya lebitla la moho lehono marumo a S\l'ara mo~ad1 yo we lehono• monna wa gago a goba a 1le go ~1nya lebitla la gaglve. Ga gona setlhare ee nka gotang monna wa gago o bola1le ke matlhale. 26 Moead1 tsebo e gona ya gore monna wa gagwe o 1le a ya bje.lo o gakanteha fela ke ge ngaka e ea mote ditlhare. Pelo ya eeke ya mmea, a gopola gore ngaka e gana le ditlhare.

A ae eaya leka gae, ka ba.ka la tore motho ge a tewa ngP-keng

SM. ba bona ka go ~swa a rwele ditlhare.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 l<.34/82 27 A ya a tsena fa Magomane a titl.ha a ditehela d1taola tP-a ga~·e, Magomane a motsa bjalo kR ngaka ela ya mA.thomo, a re nka eeke ka gota selo. 0 theletee moead1 o ka f1wa sctlhare i::a go tlhabela bolwetAi ke moka le wens. ge monr1a wa gago ge a e hwa le wena o moFala nthago. Ke go fa fela se gokgo empa

a ~e ea go dira eelo e noba tela gore motho a e tPWR. nga.keng ba bona ka eona. 12 28 Moesd1 a f1tlha d1t~ebe tea gag1:e a kwa. A teea eegokgo e rile mo are owa tloga ngaka ysre go moeadi ge o fitlha ga.e, o tle gofa setlhare se E:tengwe o tlt').re go wene. o motlhabele bJalo o eeke wa dumela. O moapele ee ke go fllego. O motec o eeke

wa moutela gore wena o be a d1rang ka kgole lehono o nyaka gore difete le nna. Ke moka o tla kwa monna a homola. 29 Ge mos,;id1 a f1tlha ke moka manna a galetela moeadi wa

gagwe &l'e botala bjola o be o 1le ka.e. Mosad1 a re e be ke11e go tsama ke go laola bjalo monna a re go mosad1 latlha dilo tse we tPa gago ga ke dinyake. Monna a dira mosadi w~ gagwe tAba ewe ka petelo e kgolo mo~ad1 a d1latlha, bjalo are go moeadi teea eetlhare eela o ntlhabele moaadi a gana ka mokgwa o la ngaka e 1lego ya motsa lee. on~, monna a homola. 30 Manna a lal~ a b1na selala ee eme, le bosego bjo bolatelago er1le ge boeea mogwera mogolo a kgaola t1hokwa a kgomela boroko 13 bja marello. Ke yona bongaka bJa bot~hokgotehokhwane. Monna mola a kwe taelo ya toro le go nyaka dikelet~o ga dinwika e be e tlab8. ngaka ya makgonthe. Ka gobane o 1"1lwe ke badlmu

bJ~lo & seke a bega badimu bJalo le bon4 ba mohur~lla. 31 Monna o be a eepela a rara ka ntee marapo a diphootolo le manakana a d1pud1 molaleng, a rwele le mongat~e wa mokgopa wa tehwene. Dilo tee we ke tshupo ya gore monna yo mongwe le yo mongwe goba re ke.re mangle mang a mone gore monna. ke ngaka. Bjalo motho wa mohuta owe mangle mang wa motseba, motho yo mongwe wa okwa a butsiee. yo mongwe a dio n7ttke. go tseba rela gore ke ngaka ya mldcg«nuaxx makgoathe. Ke maltho ona a monR gore ke ngaka.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /(34/82

32 Motho ge ele ngf. 1 ka a e tum1~1 wa bona batho, va f'ela o bolela gore a ee aingaka nna ke nna nna, &cwa filwe k ge motho a phela letaeeng a phele ka maatla. Ke gore bad1mu oo sale nae, ge bakare ba m1tsa ba to mits11. a tlogela d1tlhP-re tea gagwe. Motho o kwa ka batho gore ge o bon~ motho yoke ngaka, wenA ge o ea moteebe o ka ee ke wn mot~eba.

14 Monna yo mon•. we wa ga Matlhakwana monna yo o ile a kwa

motho yo mone;..,e a re motho ge a eweN ke letswa. nna ke to motlhabela, ka eeke ka dira ke eelo. Monna yo we wa.ga Matlhakwt11na a thoma go buteisa gore ka mokgwa mang. Monna are go yena nna ke na lesaka la dikgomo ka mokgwa owe. Le ¥enA g9 o rata ru .. a go rute.. 33 Monna are ge, yena. le nna ke be kerata gore o ka nthuta bjalo a ke tFebe t:lore o ka nt1:t'a boltae. Manna yo ve wn ngaka ya rnateva a re wa tsebe gore motho a rutiwa bongaka ka kgomo. BJalo yola a re k6omo a re nayo. Are go yena a ke bolele ga na bjalo gape motho o alata pale ke moka kgomo ya roathomo o tlilo fa nna ka morago ke ya gago. Monna a kwan~ go rutiwa bongaka. 34 Are go morutiwa t~ea lerolenyana ke le rela lona ke la moo hweteana gore ba motee gagona yo we a nago le t~h1d1 ya

letewa., l• ge o ka hwetPana le ge a le gona, ba gote yona ka gobane o wa tAebe gore ga gona motho yo we aka tlhabelago

rnotho wa letsva we na o motlhabele k.a nosi. 16 Honna a thaletsa a re so monna wa ngaka bJalo moko motlhabela. la ka eeke la boya gaka. Honna. are wa kwala le ka boya, bjnlo nthelet~e ke Aa gobotea. Ao motlhab:lle k~ eeatla ea gago, o ny8.kela kat~e, ke mokwF~ wa e swa.ra wa. tlhabela motho ka dins.la tsa 7ona, ke moka ...,.., goma wa P.1tlhela r:etlhare ka lerofa. layonA. ge o ted1tee we. e leAetea lotn,aro yona ke

moka ya hwa. 35 Mon:··• a kvs. gore k.e nnete bjalo a re mphe, a mof'a. A thoma. go P.epela a bdela gore t10tho yo allago a tle gonna. A tela kgoro ya ga Sekgobela ke balo1, monna wa motse a kaka

MathetP.e, a ewara ke letswa, bJalo JrlO Mia wn gagwe a r~ ke1le £M

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 {3 4/ 8 2 8 k.A. k'\o.a oonn~ wa. ga. Matlhllkwana are yen~ ke goma.ng ka nr:q, b~ we b~ llago. P~pagwe a re o ke o k1t1me ngwanaka o mpitPetPa monM yo we. Morwa wa mo~galsbJe yo we a k1t1~6 a y4 go monna wa

ca. MR.tlhaltWe.na bjalo a bolela nae, monna a o.umela, 1;_ ns.na a tloga le yena, a ya a fitlha a hwetFana gore ke nnete mokg&labJe

16 o moAWere. Are go bona e ka ba lena le nkatFe mo be dumela ke moka a re e ewareng le tl1ee ba e swara.

37 Monna a teena le molwete1 ka ngwakon~ a titlha ~ tlhnbela mol~etei k~ lene.la la nkatse a goma a mos1t hela ka lProta la

yona. A e leeetea ya tewa ya tFhqba, bjalo mokgAlabje wa ga Seke;obels. a t1a kgomo g a eta MatlhakwR.na. H.atlhwakw~.na a bona kgomo e le botwe b,1alo a aeke a nyalra go e ta :M.ok.unyu].la.

38 O dira ka mokf.Wa o 11e e le go:re monnn e AU ~ ke a mo Aupa. nnete ya Mokunyolla. Monna a nokwa ka ditsebe gore monrui tPo g~pa kgomo ga Sekgobela, a lebella tel9 ge a tl1lo mofa kgomo

bJalo monn~. a seke a 1ss kgomo we. Monna a ka morera kgomo o ilea no homola ere yo mony~na a ke a e ba yo mogolo go mong w·, gagwe. 39 Monna aka a dira ke FJelo kgomo ela ya moana.. SeleP1eteego go frOra ee mosela nkgopo. Matlhakana a dira mosad1 yo mongue

17 'tie. g,.1 Raganya k.a mo~-,.,a o la a go dire. monna. wa ga. Sekgobela. Mo we monna aka a gapa eelo, o 1le a gapa tP.helete fela. A teea t~helete a 1Pa kows gB monn~ yola bjalo ~onnA are aowa go lukile eepela o e eum1eA, nna ke nyaka kgomo fela, ya

bothasa.na. bja gi:o.go. Monna 9 goma nayo. 40 MonnA. a sske a gopola gore monna orems eeema. E ka be

a gopole ga botRe a trea kgQmo ela a ea te Mokunyundi A

ee ke a. dira b.1alo. Molo1 a latlhe mod1ro W'll gagwe. Mathetse Sekgobela a loya monna wa ga Foroee bare ke Mokopu. Ke rnotlogolo wa ga Sekgobela wa kgoro ya Jakete. 0 moloya a tsebA. ga botee gore o na le eephemo. 41 Jakete ka tsatri le lengwe a gatlhana le oonna yo wa MaAela motse. BJalo e b ele pele ga lehu la Mokopu a thoma.

go bolela mabA.p1 le botlhale bj~ motho ~ re motho ga tlhalete SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 l<.3 4 / 8 2 9 leteatei kale tee. Bjalo Sekgobela a re o ra goreng ga o rlalo are keile ka fora monna yo mongwe wa ga Matlhakwana mabap1 le go kunyulla motho. Monna ka tAhep1eAna nae gabotee ka motea gore taba e we ke lehumo d1kgomo tee o d1bonago ke tAa mod1ro owe. Ia

ge e be ke kwlUla nae, ka mot ea gore g'! yens. a rs.ta modiro o

,-,ea ka nteha kgomo ke morute. Ke ea bolele k.a kgomo ya lll'i&tla a gagwe. Ke bolela ka maatla a kgomo ya JDl,\&tla a ditlhara tsaka. 43 :Mokgalabje yo we wa ga Sekgobela a beg_ taba e we ka mahubeng a gagwe. MoMa yo we wa Maeela motse ke Mophulabol'W& Mal.ate!. Ka morago ga ngtraga k.e moka Mokopu a lo1wa a hwa. Aka a babja o 1le a 11.habega go e tAa lehono ka moswana a tsoga a hwile. Ja.kete 6ekgobeln a ya a monrala ka ~ele1 a titlha a mmea moteeng

wa ga g;-e ke moka a bjelabJela. E be e sale goeasa banna ba eala bn duletse eetoto. 0 1le go tsama. a kwella lehu la motlogolo wa gagwe. 45 Kokopu e be ele monna wa motAum.1 a dute1 le kg&1teed1 ya Mathet~e e ee mocad1 wa gagve, a t1lo moeegela. Dit&ola tea bolela gore monna o hwetee diphootolo. ore o Ja a nkona, ke monna wa mina noko ore a thut1 go tAWara phaga o tswere ped1 ditlhagala. Monna yo we o ldle a swar1wa ke letswa, bJalo monna wa tlou a titlh~ a motlhabela ka eebata sa mabala eke ke nkwe em.pa a ee nkwe.

19 46 Le lehono o ka k1t1ma le banna le tla moewara e mpa monna yo we wa mina tlou o tlaya a molokolla, motho so, o m1tsa le yena ~s monR o a dumela. BJalo monna yo va m1na tlou a ae ngaka ke lethoAMB, bJe.lo a re o le le thosana a kwane le

morul1 w~ gagwe. Xa teate1 le lengwe monna yo we o bile a repa monna yo we wa mina tlou ole nae. Ke moka ngaka ya re a re d1olle re laolele monna yo we, re bone go nke aka eeke a tanya monns. yola, va m1na tlou. A toru:Ja&o a reolla ditu. Ba laolela monna d1taola tsa dumela, tela monna wa m1na tlou o tla sits ke teele ya

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

20 go boela ga.e. Setu se tla tanya b~tho ba babed1, Mmaphetola le kga1teed1 ya gag-.re Matheteo, moPadl o tla ;wa. Mathetse o tla teoga, bakeng ea gagwe go tla hwa mina tlou. Kown gae banna ba eala ba dula bare go bona letsat81 le eokolo,_a ke gore ke mer1th1 bare BO dula. ka diatla gs gobose bjalo re ewanet.-;e gobs. repa leb1tla. Ba ba.ngt.'e bare le a kwala bJalo ge lekaaga motee owe la d1kela a eeeu a bova le tla dira bJang balteng ea mot~e owe. Ka gobane o a 111 gore o robale o le noP1, mong w~ on~ a ee gona ka gare. B~la bare ga

gona taba d1pola1 ditl• leta motee b8. dumelana ba thoma go •pa leb1tln. Ba. ba ba tetM leb1t:la ba dula taee, ga gona ngaka e e kAgo go lebitla ka ditlhar bJ~lo lebitla le let1wa ka mmele oo. dula ka mowe leb1t1Png be ban&-we ba yo dulella setoto. Go l1t1wa ga lehttla ba tehaba gore batloga mothO yo ~ea loilego motho yo we aka nt~ha ma.bu o mohubedu. 21 MobU o mohubedu ke mobu wa meng i"ase, bjalo ke mo we mohu a yogo robi:ila gona. BJalo ge aka ntfihR orm ke moka all o ba et1le pele o eie phorola ka ona bjalo nge.ka lP- geek& f1tlha ya t~h1nya ke mokR ba sa modira aelo. le lebak~ le

Wtl ba letago lebitle. ge mong wa lona a eesu a tsena. Jakete a tloga a ya a titlha p MophRlaborwa a bolela n~e, moeinyi wa letswa a dumela a re tela o teebe ke gonyaka

kgomo ge mod1ro waka o 1le wa. phethega. Mamond1 a dumela bjalo a taen~ ka ngwakong a laolela d1tlh4re tea gagwe ditaolft tea dumela, a laole le mamndi a laola a le tee. Ka rnorago a teea

ciltlhare R fa mamond1. D1tao are o wakwa, o theletPe ga botse o e o dire ka

mokgwa o ke gobotsago ona. 0 S' anetse gore o re go ti tlha o tloise mohu ka 13ona, o boleln gore ge nke o bolaile ke motho

a go latele, bJalo o tsee molala twhika o totle, o mokbu.par1se ke lerumo la gagwe ln go tlhabana ka lona e be gona le moiu lebitleng. O seke was1a setlbare o seteletse ka mokR, ka

gobane ge o ka se s1a a sa loka, motse wags.goo ka ewa. Ka Ke mano a ngaka o bona gore ge aka ee a kaya a dira yo

SK. mone:,-i1e ke molt!!. a hwetss.ne kgomo.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. I I 851 /(34/82

Monna yo we a loilego motho 70 we ge o titlha o tla k~a a goboled1ea ka go omana are o be o eale kae kale le, o eeke wa moretola. D1pola1 tee we d1bolelwago go leta lebitla, go bolelwa ka diepa ka tPona, ba d1b1tea gore ke d1pola1. Letsats1 le ya mad1kelo, a boeletea a motea are le ge o ka eepela wa kwa motho a goubela o eeke wa mofetola, o no motlogela a le bJalo, wa mo labod1~a ke moka o moalaf1le le ge o ka kwa bare mokete wa babJa o Peke wa ya go mona. Ke moka monna a thoma a ya gae, e rile ge letsofi le thoma go teeateea a t1tl.ha. Go teea ke gore goewara ga let~oti. Ka nnete, monna yola a thoma go oma.nya monna yola, a re molato 23 keng o e ya wa dula monna a seke a mofetola, a baa no swab&. A bitfla bo morwa rrago mohu ba tPena ka ngwakong, ga mogo

le yena Mathetse, ba t~ena. A d1ra motlogole wa gagwe ba mo­ lebeletee, ka gobane ge aka tPena ka ngwako~ a e noA1 a ya a modira ba ea mone ba ka tloga bare o moeenne. Ba rwala mohu ba moiea gagabo ba goma ba boya ba dula kgorong.

Banna ge ba felegetR1tse mohu ba. robala kgorong ka moewana le gona ka morago ga masego a mararo goba a mane ke moka babitsa ngaka ya go alata lehu ya tla ya alata. Banna bawe ba goya ba swarela mohu ba oretea d1atla tsa bona ka p1teaneng ya d1tehetla. BJalo go ted1le yo mongwe le yo mongwe aka seponela ba palakana ba ya metseng ya bona. Beke ya bobedl. Ka morago ga beke ya bobed1 setu ea tanya lepala la tehaad1 ba k1t1mela ga monna yola va mina tlou, bJalo ba hwetF.ana a ea et1le bare o boya ka teate1 la gore. Kalona leteat@i le we a boyago ka lona, mosad1 24 a hwa. Ba boloka moeadi bjalo tsate1 le batho ba palakanago ka lona, eetu ea tanya lepala la pholo. Baroma motho a ya a bitea monna wa mina tlou. Morum1wa a ya a mohwetsa a boya nae, monna a t1tlha are ke tlhwa ke r1alo ke riala. A tsea d1thebele tea gagwe a wela teela, monna o 1le ge a re o tsela noka ya moungwana,

tea monamela, monna a re leoto t~eleng, leoto lefokeng. A

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

hwetsana ke monna wa ga Saa1 ke moka a k1t1ma a ya a bega ba. ga Matlh.akwana gore motho wa lena o paletewe. Ba k1t1ma ba ya ba hwetPana monna a eita le go eepela.

Ba aorwala ba ya ba fitlh.a nae gae. Monna a thoma go tewa ma.di ka d1nkong le ka ganong bjalo ka gee ke ke kgomo e tlhab1lwe. Marello a hwa ge letP.ats1 le ya madikelo. Monna a lelwe o d1r1le ka kgole, o teama areola ditu tea batho. O be a tlhab1lwe ke lerumo lela la gora mohu ge a e ya gagabo. Ke lona le vela gotlhaba monna yo we wa ga Matlhakwana. 25 Tse we d1ngvad1lwego ka mo matla.kaleng aka godimu ke tFona botthogotshwane. Ba tsama bare mponeng, kganthe ge ngak.a e ka moleka a na poelo morago. Ke moka ke lehu la gagwe. Mong ngaka ngaka ge moiho aka moleka o na le mahulo a boela mahulong. Bjalo ka monna yo Mplaoko Mat1b1d1 o k1le a ya a tAhaba pudi ya sedimu yeha mong a ile ba e tlhabe, bjalo ba e tlhaba. Erile ge ba mega gore pud1 e fed1le go tew1wa ge a f1tlha are ba tewie pud1 a hwetBana gore pud1 a e na tea ka teng. Monna a tewa ka sa mafuri a tshabe. o be a ea rutiwa bongaka bjalo yena ge ana le leeedinyana a hweteana eke ke yena ngaka. Bongaka ke selo ee se golo a ee nyake go ~war1wa ke bana eenyaka motho yo a godileng aowa yo we ke ngaka. Motlhankana aka seke a ba ngaka le ka motlha o le tee. Monna wa ng&ka ke yo mogolo ka gob&ne le melao ya bJona ea imela. 28 Bgngi:ika bJA Lekggwe. Masumu. Lekgowa Maeumu, mphatho wa gagwe ke le-dik.wa, papa.gwe e be ele Nt1e1, mmagwe NgwaroltWane. Ngwarokwane ke ngwana Moeng, bjalo ba ga Moeng makgolo wa bona Moeng e be ele ngaka

e kgolo. Motlogolo wa bona Lekgowa a rutiwa bongaka ke baga makgolo wa gagwe. Menna yo we thuto ya bongaka ya motsena ga botee a kgona golaola ge tetiea morut1e1, batho

ba k1t1mela ga gagwe. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 13 851 Monna a tewa a ya go eaba, bJalo pele ga gore a tewe malome wa gagwe a motea gore wa kwa dingaka a d1ratene, ge o e tewa moo hwetsana dinga.ka tee dingwe. D1 tla go leka ka mokwa e mentei, ka gorialo mo we o tlhokomele tela b& ka seke ba godira eelo, ba tlaba ba ntsha matlho ba go lebella. 0 aale ngwana, molao ke o, o eeke wa ba elekgeswa, ke taba e kgolo ya mathomo ewe ke go botsago yona. Wa ya wa bale matlho a matelele, re tla tle re go rwala o hw1le. Taba ya bobed1 kgoe1 a ee aelo, eelo ke ngaka. Ke move o 27 ltwago be.re ngak.a ke kgoli. Ka gobane ge o ile wa :t'1t1ha seleteng, d1lo ka moka di tla go wena o Ja na.J!l!l a o sebe ka morogo, mabjalwa ke mabJalwa ga gona taba a o tlhoke eelo. Batho a bana taba d1ngaka t~e d1ngwe d1 lebeletne wena, le go nyaka d1teela tea gore ba go bolae. O seke wa nwa bJalwa kudu, o ronwa bJa go lekanela gore o tlhalete, o dire modiro w~ gago. o eeke wa bale lehuta, g e ngaka e ngwe e ka t1tlha wa bona batho ba k1t1mela ga gagwe wena rwala d1thebele tea gago o :retele pele. O tlogana ge yena mong a go thoma mo we o swanetse go lwa nae, o tla mokata ka gobane o go thom1le pele. &gwedi ge 11le teof1ng o eeke wa 11k1sa wa laola le ge motho aka tla a e na le tPhalete e ntPhi o gane. O e lese e balame, bJalo mo we d1t£hwene ka moka d1bone, o ditlhatswe o kgone o laola. 0 seke wa tPea legare wa tlhabela motho, baa fe ditlhare bona beng ba tlhabelane ka bona ka noel.

28 Gos1nya matewa, o eeke wa ya mo we moteeng wa bo mamondi wena o ba fe ditlhare ba yo dira ka noei. Lege motho a ewere ke letswa, o seke wa motlhabela bona ge bR.nyaka eetlhare be. a fe, ba yoba ba tlhabelana ka noel. Kudu o swanetre go gana ka gobane motho yo we ke molo1, o bolele gore a ke ditFebe ka gor1alo mo we o tla ratana le batho ba naga ewe. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 Moruti a tewela pele le go bolela le motlogolo wa gagwe ars ke e pha eebaka ea gogobotaa mA.bothA.ta a bongaka. Geo ka sepela ka t~tila eke gobotAago, bonga.ka bja gAgo bo tla go

lo~ela. Taba ya go tanyolla d1tu t~a blG'lo ba we ba swerego ke letawa le ka motlha o le tee o neke wa 11k1ea. Wa dira taba ewe o nape o tshabe mo we nageng ewe ka gobane wena a o moalat1 o mola1 ka gobane o ema le balo1. Ke boletae lenteu la gore o ka to mora d1tlhare bona beng ba yola ba tlhabelana. Ke le boletse tela ka bak.a la gore lena bana le nyaka kudu d1teheka tPa be.hto. Ka nnete o eeke wa dumelana le taba ya mohuta owe. 29 Pap1eo • Taba e bap1sa ka engwe. E te gona le monna wa ga Raganya monna yo we leina la gagwe ke Mateu. Monna yo e be ele monna yo mogolo ele mong ngaka. Leeaka la dikgomo tea bongaka e

be le diyotlala, a tla a bolaya ke Aelo ~e eenyana. Molato ele go teama a reolla melabo ya batho. BJalo ba moleka ka mekunyo ya bona e ea modir1 aelo e t.hala bJoeng. Banna ba dula taee ba mologela maano, ba dira bjalwa ke moka ba roma moeadi yo motee gore a rwale p1tAa, ya bJalwa a yo ta ng~ka ka ngwakong owe a dulago go ona. Ka gobane ngaka a e nwe le batho ka kgakala, e nwela ka ngwakong. Moead1 a tloge a dula nae, a nwa bJalwa le JDOPad1. Moead1 a tloge o nwa le manna yola wa pgda bJalwa, monna a diyo bona gore ke la mosetla molad1 a thoma go bolela le moeRdi bJalo ka ge moeadi a rumilwe a no thoma a dira go gana gana matello a dumela. Ngaka ya bea moead1 ka leka moead1 a lemega monna ke moka moct1ro wa tela~ ?aba moeadi o phumutee d1tAh1la tea gagwe le monna lta lelap1 a d1Rwara. A dula le monna yolwa wa ngaka, ka morago ga lebaka ke moka moeadi a laela monna wa ngaka a motlogela

A ya a fitlha a ba ta, bJalo bare o kgonne moe 0 d1, ba napa ba d1ra ka mokgwa owe ba tPebago ba rakela mosad1 d1eta

noka tea mmela wa gagwe.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 {3 4/ 8 2 15 Ba thoma go d1ra ka mokgwa owe bona beng ba teebago. Ka mo~wana monna yo montwe wa bona ba d1r1 ba taba ewe a

teogela go ngaka go laola. 0 be a e ya go bona monna gore o bjang, a hwetsana monna a le boimeng bJo bogolo kudu. A lwala motho yo we a goba a dula lapeng la gRgwe a oolaudieetea gore aowa motho wa batho le boroko a bo bona, are teebe gore mol~to keng.

Motfheko ga e tehekole, d1taol~ tfffl gAgwe le dithebele 31 a hweteana ele manaba a gagwe. Manna a goma a ya a ba bot1a gore setu ee tanye, ke hweteane mogwera mogolo a tlhaaka. Monna o 1le a toya ele ~ore o 1le a teta kgorong ya ga Mohlabe a hweteana ba trhetse d1taola. A fitlha a dumedieana nabo, ke moka ba mega ditaola. Ba diolla ba ditehela e be ba laola taa meeo, bJalo ditaola tea moabela, tRa motFa ge leeto la gagwe le ea loka a yo gobala, eaeng go gobala mowe tlhogo e tla teogago. Ba motea gore a gome a Peke a ba dumela le yena ka noe1 o be a dibona, monna a laela a teta. MokgalabJe yo .Ma.rotha Mohlabe are go monna ge o ka boya ga botee ke tla tla ke ta kgomo. Monna re tau e Ja motlholla. la morago ga go tlhabega ga monna erile ge leteate1 le ya madikelo ke moka monna a ba eia. Baile ba rwala ele setoto bJalo wa bona ngwana yo we a ea kwego o wetae meloreng va mohwelere, lehono e ka be a kwe, bJalo keng tBa natee. Mosadi,. 32 Batho ba we a goba a ye ya goba tanyolla e be ba tlhoka kgomo bjalo ba mota moeetsana gore o tla teea yena gwaba moeadi wa gagwe. Ga baka ba eala ba tlhanoga morwa va gagwe Maltwene o 1le a sala a teea moead1. 6 O kwile ga botee motlogolo le kgeawa le bongaka a dieomelane. le moka ke go butsitae bJalo o ka tewa wa teama o Paba. Monna a hunela a tewa a sepela a t1tlha a

ba hweteana a ya )I nabo. A m:eteana d1kgomo le dipoltolo gamogo le d1pud1. Monna gobonagala gore o be a eaya go saba o 1le go hweteane motlhologad1 yo mongwe a dute1 nae, sx.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ngwaga wa tela a ea 1le. ~4 /82 Papagwe a eala a hwa, bjalo ba dio roma motho gore a yo teama a monyakela aowa a ya a ya a mohweteana, a motea lehu la papagwe. A boya nae, ke moka a titlha a lla lehu la pap~gwe ka rnorago ga eello monna a gopola go boela nthago. Malome wa ga.gwe a re ngwana a kwa ka mokgowa o la ka go bolela. Moeabi a robale wa robala ba tsea le teagago, o tla boya le nku e tew11le. 33 Lehµ le \Jrl.b11t 41teebe. Monna a eeke a kwa, ke lehu le th1b1le d1tsebe. A goma a motea are wa bona mosadi yo we o dute1go nae, cotlhang a go melelago mosela ke lehu la gago. O tlaba a n7aka go teea lefa la gago. Monna a loka a eepela kgwed1 a yaka ya tela, ba to okwa ba tlhabelwa mokgos1 wa. gore monna wa go tewa ka mo we borokn wa ga Masumu a ea phela. Ba phara dithaba ba. ya ba. boloka motho yo we wa bona ka dithabeng. I.a nnete rnotlhankana aka eeke a ba.ngaka. Kem.owe ba kgale e be ba ea dumele gore motlhankana e be ngaka. E ka ba ngaka ka morago ga. lehu la papagwe, mo we gona aka ba ngaka ka gobane bongaka bJowe ba tewa tPwa.long. Go ena le bongaka bJa ~o rut1wa bjowe bongaka monna wa io t1a. Belo ge se ea go lebana motho o hweteana a kganya, bjalo bongaka bJa tswalong, ntwana le ge a sale yo monyana ga go belaetse o tla soma ka mokgwa owe papagwe a molaeteego ka

ona wa bona a d1ra modiro wa bO seloke le papagwe o be a. le bJalo. 34 Ngaka gee eena d1taola a ba b1ts1 gore ke ngaka, bare ke mots1b1. Ke gore o tseba bolwete1 bJa gore. BJalo ka motho yo aka ro tsebago ditlhare, motlhomong a diteeba ka d1toro a lora toro e motFa gore aepela o e pa setlhare sa gore ke moka a ya a epa a ee eum.1ea ka mokgwa owe toro ya gagwe e mote1teego ka ona. Ke moka molwetei a fola ke moka ke motlhare. BJalo ka mokgalabje yo Thethe Teelane e be ele monna wa

go teeba d1tlhare. O ilea ditseba ka be.ka la ditoro a alata SH.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 bolwetsi, bjalo ka gobane o be a eena ditaola dirola o be

a ea d1bone. 0 be a tseba go alata bolwets1 bj~ teng e kgwebadu. Le bolwetei b& tlhogo le ge motho a 11e a kutla ke basad1. Teng e kgwebedu. MoRadi wa ga Mathab& bare ke Manku o 1le a ewara ke tang e kgwebedu bJalo monna wa ~•g Malebogo a k1t1ma le d1ng4ka tsa ditaola. Dingaka tea leka go alata bolwets1 empa tPa palla. Monna a tlhak•na tlhogo a ee ea teeba gore eetlha.re ee seka latago molwetei e kabB ea mohuta mang. Ka baka 3G la gore dingaka ka moka o e net~itse. la tsats1 le lengwe gwaba bJalwa moteeng wa ga Tselane

bjalo monna a ya go kgopela bJalwa. Ge a titlhile a hweteana lilOkgalabJe yo ve a duts1 kgorong a fitlhn a dumediea. Ka

morago ga t10 ba dumed1~ane ka moka ba teosesana, Te.elane are aowa rena re teogile re ka kwa lena Mathaba. Mathaba are aowa rena a re tsoge, ke tokolla ke moape1, o bolaya ke teng e kgvebedu. TPelane are tse d1tswenyago ke te)N9we. Theta a napa a b1tea mokgonyana a teena nae ka d1nkgong tea bJalwa. Ke mokgon7ana ka baka la gore mor~tho wa Mathaba o teere moead1 lapeng la ga Taelane. A mofa bJalwa a nwa, ba gom~ ba tewa ba dula kgorong ka morago ga magane a we ba goba ba teere there a re go Mathaba. ke a kwa ge o ~e mor.ad1 wa gago o bolaya ke teng e k~ebedu. Menna wa ga Mathaba a re go bJalo teng e kgwcbedu a ba uae bolwetei bjo bo tewenyago le ewarella motho wa/tho ba we. Mathaba. theletea dipolelo tea mokgalabJe empa a aeke 38 are ke selo. A tlhwa a kgopela bjal~a la d1kela a boelA gae gagwe. Ka moswana are go teota a gopola mokgalabJe yola. A titlha a dumediea.na nae, bjalo Ma.thaba a re ke tl1lo kgopela setlhare aa. teng e kgwebedu mosad1 wa ka o bola.ya ke teng e kgwebedu. Te:elane a re go yena a ke ngake., monnn a re ke ra gore motlhomong e kaba letAeba d1tlhare tAa mohuta owe. Thete are fela ke tla leka botlo no e1ta bjalo ka ge boe1t1le

d1ngaka. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

MokgalabJe yo we wa ga TEielane a trea kepi ya gag,.,·e a teena ~etha­ kgweng. A t1tlha a epa mentantane ya gagwe. A goma. a tla a eta monna wa ga Mathaba a re eepela o e o moapeele a nwe

ka. moewanyana le ka mabanyana. Setlhare ga ba leboge,

monna a tloga a ya a d1ra ka mokgwa owe ngaka e boletsego ka ona. O 11& a molaela gore ka morago ga matsat~i a JMbed1 wa bon~ a sekaone o gome oboe. BolwetA1 bo tPwenya go tswa g go tPena gs bo tevenye. Aowa a thoma go robala horoko ka 37 leteats1 la bobedi. Ka letsatsi la boraro manna a goma a boela go mot~1b1 wa bolwete1 a re go yena mosadi o kaonenyana ke moka a teea ts1d1 a mota a molaela gore a gu tagela ka buuewa bJa kgoth1 ya leho a fele, a 1Ja eetlhare ka bJona.

A ya a dira bJalo, ka moewana moeadi a Peke a ya kantle. LeteatP1 la d1kela ba ba ba robala. Taba ewe eile ya kwe~an monna botlhoko, a tBoga a • sale gosana a boela ga mote1b1 a titlha a bolela taba e. Teelane a re go yena bJalo go lUkile molwete1 o to'1,le. Ke gore go see kantle ka teng ga molwets1 go kamile, ka gor1~lo mo we got11le. Ka morago o tla bona a ee thoma wena o eeke we. tela pelo sepela o dule. Mo~ad1 a tlhw~ a borwetewe, bJslo ge leteatei le ya

madikelo k""moka moPad1 & sethoma. Aowa ke moka monna wa ga Teelane o alat1le ke moka moflad1 a napa a tola. Monna a goma a boela ga 'l' eelane a motP-a gore molwetR1 yola wa gago o todile. Teelane a re ke tee dibot~e tela nna a ee nna ngaka 38 ka gobane a ke na d1 taola. Monna ~;a ga Math.aha a re ke wena ngaka~ A nteh& pud1 tAe ped1 a mota ke moka gwa tela. Si9 kutliw~ ke RAIAdi. Monna wa ga V.ohlabe o be a ea bolele mabap1 le gore moke-;R.le.bJe a moalate, aowa o be a bolela le moltgalabJe yo we tela ka go motlhalosetea bolwete1 bJa gagtre. Ke

lebaka la mo go nwewa mokgope bJalo monna we a goma teeleng ka baka la gotlhabiwa ke mad1 bJalo a gatlhana le TRelane.

au

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 )(3 4 / 8 2 /9

Moki:,&"tlabJe yo we wa ga Teelane a re go yena, bolela thereeo mesepele ya gago. Maeogana le banna ba hwa ka ba.ka la go uta nnete ya bona. Monna a leka go utamela mokgalabJe, bJalo mokgalabJe are ge nke o 1le wa eepela ka phoeo lehono o uta phoso ya gago o tla dikwa o le noe1. Monna a theletea

polelo ya mokf~alabje ya moteena d1tsebeng. A thoma go dula tsee a re ke a kwa moo bolelago bjalo ke a bo1ra, ka gobane a ee selo eaka. Teel~na a re wa kwala

39 ngwanaka. A ba bolele ka le1na, o to tlhalosa gore ke1le ka eepela ka mokgwa wa gore ke moka ba tla kgona go gofa d1lhare tee d1lebanego.

Monna yo we a re le ka nthusa papa, ~IIXXI[ ke tehaba ka gore d1ngaka di ya tea.re, bolelA moe~d1 yo we a go d1r1lego ro teea madi a gagwe re kgone re go alata. A re go yena o wa kwala go bJalo, bjalo taba ya mohuta owe a eetaba. Teelane are wa bona ngwanRka ke boletRe le papago ke kwana nae, ka mokgwa owe ke go kwelago botlhoko. Thakgoga re e ka gae. Ke moka a t.b.akgoga a sepela le mokgalabje ba fitlha ka gae. BJalo mok.galabJe a re no bolela mokgwa wa mof'ad1 tela o eeke wa bole la le1na la gagwe. A re aowa tnotho yo we ke mogwera waka, bjalo ke1le ka mitPa a tls, mowe ka go gatlhana na.e • b,1aloka re go ke go tlhologetAe. Moead1 are go luk1le wa mpona. la motea gore aka motlhologela ka matlho, ke go tlhologetee ka mokgwa o mong~e. MoFad1 a re gonna go ka eeke wa kgonega ka baka mu:ldllra la gore ke bone kgwed1 bjalo nna ka mutsiea gore lat o e bone go thoma neng, a mpotea gore beke ela ya go teta. BJalo e eu wa ya nokeng a re keile bjalo lehono o n7ak;i_ go nkona ka maano • Moead1 a re gonna a ke go kone ka maano, ke gore molao waka, ma.di a re go tela ka tetea beke ya bobed1 monna a ea mpatamele. Nna ka eeke ka kwa mo we mosad1 a gobolelago,

bJalo ka kateletsa moeadi, bJalo moead1 a re gonna o dira ka kgang, ka eeke ka motetola. A re gonna o tla d1kva o le

SM

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 noe1 moteeta wa mateh1d1. !(a 4 I 8 2

Yaba a ke ne leb kale polelo ya moe~d1 nna ke holofetse se we ke eenyakago, bJalo ka ba ka eehwetRa. Ka rnorago ga modiro owe nosad1 a re gonna o seke wa bol& nna ka gobane ke go bute1tRe wena wa gana le ge o ka mpola nna ke tlilo gana. Ke mokgw~ owe ke ea ratego gobola bJalo lehono ke kwile ge le tlhaba n7epo ela ya go tlhaba ke moAadi ya gore o tla d1h--wa o le nos1.

Teelane are batho ba bants1 ba hwa ka ona mokgl·l& o we 41 wa go seltwe, wa kwa motho a re aka loka motlogele, mateatei tfrle go tlhaba o tla no tsoga o gatlhane nae. Ao ke o e kwa seema. ae barego Popotela e e ea kwego e wetse moloreng wa mohwilere, ke ona mollo wa mohw111r1. Y.ohwelere wa o teeba, ke motlhare wa colora o montei bJalo ka gare gs. molora wa ona gona le magala. 0 tla no bona e foba molora wa gopols gore ma.gala ga gona ka gare o seke va lek1ea magala a gens.. Baead1 le b0n~ ba bjalo ngwana wa mogwera waka, o seke ~a kwa ga bolela gore macli a fed.1le ka teate1 la Lore waya aowa molese a fetsa beke ruakgono a tlaba a ted1le. BJalo o kgone o tPena malaong a gagwe. ~e t20ka a tsea metantane ya gag\1e a mota, a tsea t~h1d1 e engwe a meta ewe yena mong a soba a koma. A tsea e ngl-18 a. re go yena e ga elewe ba gotlhabele die ta noko, bs. goa1tlhela ka yona. Makhura a go e1tlhela ke motlhapologo

wn gago bJalo e ba apee eegokgo ee, ke moka ba, tele ba eoba batehela ka se gokgong a e nwa nayo. 42 Menna a ya a d1ra ka mokg a owe ke moka bolwete1 bj~ motlogela. A boela a botea Tselane gore motlhare o la o nthusitr.e kudu eke ke mo e be ke 11k1le ke wens. Mosad1 o 11e go ntira ka mokgwa owe ke moka ka rob!\la boroko. Teelane are tela nna ee nna ngaka, dingakQ t-sa goba le ditaola tsona

ba d1fa dilo. Ke lebug11e g9 0 fod1le ngwanaka. Monna yo we wa ga Mohlabe a tloga a ya makgoweng a ya a

bereka. A goma 11 boya a lebe.la mothue1 wa gagwe.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ~3 4 /8 2 Mokta~labJe wa ga Teelane a fo homola, ka bfl.ka la gore aka ·-...... _ -.. a moreta gore a moalate. Monna a goma a boeletea a gopola mokgalabJe yola wa ga Tselane. BJalo T~elane are go yena aowa, nna a ee nna ngaka, eepela ga dingaka di goalate. I Monna a goma a ya a boya a tAWere d1pon~o tse pedi a f1tlha ; a kgopela gore mokgalabJe a moalate, d1ponto o lefa molato oola wa pele gor1alo Mohlabe. MokgalabJe are mola o be o ee ngwana waka nkabe ke ea gote setlhare bJalo ka gobane o ngwana wa mogwera vaka ke 43 tla gota. Ke moka a mofa, a motsa gore wa bona ngwanaka le ge o ka to mpha leeok1s1 go luk1le. Monna a ya a d1ra bJalo ka pele a tola. Go tloga ka lona tsatei le we a ee sa lebala mokgablabJe yo we le yena a eeke a molebala. Bog,,,era bo einya ke setlaela. Ngaka ya gae, gae tlhal1bJe, se we ke seema. le nnete ngaka ya gae e lamolela motho. Thoka ya kgole a e lamolele Geo k1t1ma o tehela dinoka le d1nokana ge ore ke a boya o hwetsana gore noga e teha.bile. Ke ona mokgW& owe go bolelwago gore thoka ya kgole a e lamolele, Motho.

Ngaka ke ngwRna e a toratorantehetea, b.)s.lwa o a dira o mota go lukile. Teelane o teeba le ditlhare tea motho a opa ke tlhogo bJalo d1tlhare tea gorola tlhogo a goo re d1s1 bJalo ka d1ngaka. aowa o s1tlhela setlhare go dikulusa tlhogo ya gago, bJalo a go tlema ka lent1. Geo kwa go thoma gore ke a tiea ke moka wa tlemolla ka gobane o ka tloga wa swa

44 tlhogo. Le ga gole bjalo Tpelane B e.e ngaka, ka baka la gore ana ditaola. Ke mote1b1 tela. Mamele MabB.kane, monna yo we le yena a ee ngaka ke mote1b1 tela. Kalona lebaka la go tlhoka d1taola. BJalo Mabakane o teeba go alata malwete1 a mohuta o: Motlhapo, Melala le eefolo. Setolo a ee bolwete1, ke motlbare wa bateumi gore ge batsw1le ba e ba bolae d1phootolo. BJalo ka goria1° mo we re ka to bolela gore ke bolwete1 ka gobane a ·ya a

SM. dumela o a lapa.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ~34/82

Go lapa ga gagwe o tla d1o sepela ka go e kgoga, bJalo ka go lapa mo we ke bjona bolwete1 le dimpja tea gagwe o tla bona d1A&thaba, ka bObane dika seke tea kokona lesapo.

Ke nnete gore motsumi o wa babja ka moe~ana ge a teoga, o tla bona a e ya ngakeng gore a 7olaola a kwe gore molato keng d1phoofolo di motlhalera. Mo we ngakene:, aka eeke a boya tela o tla boya a ~were ditlhare a titlhe a e kala:& gamogo le dimpja. 45 Ka moewana ge boeea ke moka o tPea melamo ya gagwe o wa thoma o ya go teorna ge a boya a bola1le, moteum1 o wa thab~. BJalo ba ya ga l'ia.mele o ba kgetla. Monna yo we o na le mpholo wa ma~tla kudu, bjalo moteum1 ge a 1le a bolaya phootolo e ngwe o ewanetAe go eta mokg~tl1. O d1rela gore ge ditlhare di ka mofella a kgone go boela gape. Motlhapo. Motlhapo ke bolwetPi bja banyana tela le ba. ba golo boya bs. tsena, kudu bohwetswana baneng. Mots1b1 wa bjona ke yena ~.amele tela ge la a be ana le ditaola e be a tla b1ts1wa ka gore ke ngaka. Melala ke bolwetei bj~ melala ke ~ore botlhaba ka madi

mo melaleng molwete1 a dula a tlekaletee. Ge a nyaka go

lebella motho o ~okologa ka mele lea moka a kgona a go lebella. Bolwetei bjowe ngaka ya bjona ke yena Mamelel Mamelele botr.1b1 bJowe bja go kgona go alata malwetsi a aka godimu o 1le a ruta ke p~paagwe. Go bjalo ka bolwetei bja mokolo bo alata ke yena. 46 Ma.teokgtsa Mgogal~. Mateokotr-a Mongale ke monna wa go nteha batho meno, ke gore ge motho a opiws. ke leino o kitl~ela go yena, ke moka a tltlha a montFha ka morokola. Ke mokgon1 a eengaka. Bjalo monna yo wa ga Mongaalt ona le dit~ol& tee nne, a nyake gore a te1b1we ke batho gore yena ke ngaka. D1taolelwa ka ngwakong.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 23 851 Monna yo Mamele o ilea hwetFana a laola ka ngwakong, bJalo monna ge a t1tlha a re tama kgos1 monna a phuthela ditaola tea gagwe kale gogwana la teona. Yaba monna o mone. Mongaale a tsw~la kantle a dula le Mamele. Ba botsisana maphelo. BJalo Mamele a napa a gopola gore ke nape ke bone ga botee gore naa monna yoke ngaka. Are go Mongaale ke tlilo kgopela d1taola, Mongaale are nna a senna ngaka. Mamele are mokg~labje ke a kgopela ke n7aka go kwa gore e kaba botlom1 bo gona.

Mongaale a b1tF.a monna 11 tP.ena nae ka ngwakong.

47 MokgalabJe yo we wa ga Mongaale ke ngaka ya botala, empa a ts1bJ1 ke batho o teeba tela ke baead1. A nyake monna ge a laola mo we go yena, o thaba tela ge golaola basad1. Ara Marnele gore a olle d1taola, ke moka a diolla, are go yena dihuwetee ka moya a d1ra bjalo. Ke moka molaolwa a bolela ee we a nyakago gore ditaola di motPe eona a d1tehela god1my ga legogo. Ke moka a thoma. go molaola, molaolwa a tela a cttaeu are seatoma, a motFa d1ka tee we monna a ditPebago a baa bona manna a Airasira a dula

ga botPe. Ka gorialo mo we ke gore monna ditaba di moteena ga botee. BJalo monna wa ngaka ka gobane a nyake gore a ts1b1we a d1ra taba e ngwe gore le ka motlha o leteee a seke a boya. A bee a monyatAe gore ape ngaka. D1taba tee

a moteago teona e be ele d1taba tea nnete, tee molaolwa a gokgolwa ka trona.

A goma a re go monna diolle monna a diolla a goma a ditehela a dilebella are go molaolwa aova ba moteeng bona 48 baphela ga botse, tela ga ele wena aowa bophelo ga bogona. Kateats1 a mararo aka seke a tela a o bone ke banna ba ba gorwele le ke lebitla ba go telegetea a o bone mod1mo o gohoraletee, eke ph1r1 ere nna ka rwala ke rwele, morwalo waka o t11le. Monna ba go bolaile. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /{34/82

Aretse o ke o di lle re bone gore re ka eeke ra nyaka morana. BJalo ba thoma go laolela dipheko. D1pheko ka moka t~a gana ph1r1 ya tswela pele le morwalo wayona. Monna a molaolela teh1d1 ya lekgopo, ka yona tRh1d1 ya lekgopo re tsea yona o e phorola ka yona, botlom1 ba gona. Re botRe wena wa matlho a gobona monna ke moka a d1tshela taee. Ngaka yare monna go bo1ma, e tela ke moka o rees1le.

Eno teea yona t~h1d1 e ya lekgopo o tsogele ka nokeng o e o tlhape. O re,~oya ka gae ke moka o ·re mo,=;adi wa gago a ale legogo ka ngwakong a go phorole ka t~h1d1 e. E noba gona gore ge motho a tsea ke noka o leka go ewarella med1 ya no thaoga. 49 Monna a goma a boela gae, a ea thaba manteu axgaKU ngaka a motsentshitee bol' ets1. ~A robala a ea epsine, a t~oga a ea.le goeaea a ya nokeng go tlhapa a boya moPad1 a mophorola ka mokgwa owe ngaka ya go bolela ka on~. A tava ka ntlong a dula kgorong a re tuu.

D1kgo&o tsa ba d1sela mo we kgorong a bona mokoko wa gagwe o mogolo owe a rego o be a moteosa boeego, a napa a

o tia ka patla a o bolaya. Moead1 ge a o kwa o phapatlela ka kgorong a tswa ka lapeng are go monna a molato keng, monna

are ke nya.ka go ja1 a eeke a motea gore o a lla lebitla la gagwe ka baka la gore mosad1 aka tloga a lla. Kgogo ewe a yaka ya rutheteetewa mete1. Yaba monna o napile o a e tlhaba, a ea.pea kgorong. Moead1 wa monna yo we a Ji kgogo goJa tela monna le bana. Ka mabanyana a tla a e tete1ea bo1:2ego bJowe monna a lala a ea robala ka baka la go bipelwa o lle kudu, bJalo a seke a gopola gore o bipetewe a gopola gore lebda le f1tlh1le la gore a hwe, a no bona bob11e boesa. Menna a goma a bolaya kgogo e ngwe ya tehad1 ya lesegesela, kant le le go bot sa mo sad 1 wa gagl'fe • Mo ead1 a tho ma. go omana bjalo monn~ are go moead1 mog~tsalta ke nonteha leb1tla laka.

BJalo ka ge aka eeke a dira molato ke moka moead1 a homola. 6M.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Monna a apea kgogo a Ja. O be a e Ja lona la apana palega boeego a lala akhiba megosane. Monna a bona bo mosetAe, bjalo ngaka e raaletee mateate1 a l!l8.bed1 a gobA a mararo. Monna a bola7a mmago dikgogo bjalo mo~ad1 a thom.a go mat.ala gore monna e kaba o wa gata. A eeke a bolela eelo a re nka tetelwa ke d1lo. A e apea ee a e ja a e tetea, bJalo dikgogo go/tee meretlelana, monna a re tee ba tla eala "ba ttt•ux dilela. 0 nYaka 0106 YA k&PPIP• Monna are go moead1 wa gagwe a ke tPebe gore kgomo nka

e bona kae, ke be ke nyaka go bl bolaya yona Moeadi a re go monM a o teene ke le tPhelane, a re o kile wa bona 51 monna a e bale let~helane, bjalo wena o dira keng are ke to nyaka go Ja. Let,helane ke takateo, bjalo letshelane le teta takateo. Xe eelo ea ba~adi ge moeadi a thoma go feta ke kgwedi ke

moka ba tla bona tRe d1ngwe d1Jo tee a goba & d1ja a ea di

nyake. A nyaka seJo lt& se tee bjalo ka buuna bja lehea, a nyaka bjona, goba a ee bo nyalte a nyake lotea. Ba bangwe bs. n,aka go aeba ka nama, goba ba nyaka morogo bJalo o tla kwa bae&d1 bare mosad1 yo ona le let~helane. Ka gor1alo mo we ke gore mosadi o 1m1le. Dikgogo ga diaale teng, bJalo goeetP.e meretlalana. Monna a seke a bona gore nama aka e bona kae. A thoma goseba ka morogo megoeane ya tela, a bona beke eb1le e tela a tewara beke ya bobedi. Monna a thoma go botea moeadi wa gagwe gore o bone kowa ke bolaya dikgogo moead1 a dumela are e be ke ea d1r1 ka kgole, ke ile ka ya go ngAka gore ko laola

mmapa, bJalo ngaka ya mpotea gore ke hw1le mataate1 a mabedi aka eetele. 52 Ke mokgwa owe wa go bona ke bolaya d1kgogo bJalo vena

ke be ke te.haba go go botea ka bakq la gore o be o ka lla. BJalo moeadi are o gopola gore ng~1a ewe ego butRitse

ma.aka, monna are ee, mpote1tse ma.aka. Mosad1 a re gopola SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /(3 4/ 8 2

eeema ee bare gagona goya galegale pula ya modup1 e e tla. PulA ya BlQdpn,&. Pula ya modup1 ke pula e e tlhwago e na letsate1 ka moka le bosego motlhomong ya tsea mateate1 a mqbedi le maeego a mabedi. Batho ba go kae kale baka le we ba dutsi ka

dintlong ga be. tswele kantle. Modupi ke bolwetsi ka gobane wa teeba gore motho ge a babja o babja a le kangwakong, wa bona a lentle ke molwetei wa bathong. Moeadi a napa a tlhaba monn~ wa gagwe ka seem ee we. A re go moead1 o eeke wa bolela ka mokgwa owe, a le kwane le monna WA ngak~ gore ke hwe, le belle leteate1 la lena le we le tlago mpolaya ka lona. Moead1 are aowa nna ke kwa wena se o eebolelago. Monna a ee Pa retola moPad1 a motlogela a le bJalo. 53 Monna yo we wa ngaka a h'a bJalo monna yola are o be a eetaolela, nna ke easetee. Manna yo we Mamele o be a bolela ka noe1. Ore gore monna yowe wa ngaka a ntlholetea lehu, ke setee ke teditse mengwaga e mintsi d1eego ke

teditse disego tee dints1. Motlholla mongwe ga t~1bJ1, monna o ile o ntlholla lehu k~anthe o a ee tlholla. Motho wa go ntfha ma1no ge a opa, motho yo we a b1te1w1 gore ke ngaka, aowa ke mokgon1, o kgona go nteha meno. Meno a be a nteha ke banna tela. Bjalo meno a be a nteha ke Eleyase Mongale, meno a be a ntshiwa ka morokola. Mateatf-'1 a metlheng e no ba ntsha ka d1teh1p1 tsa makgowa. l.ft'>nt eh1 wa o ya a swere kgogo ke yona tefo ya gona • .Hllxe)ei a 41ru1wa, diruiwa d1na le malwete1. Dikgomo dina le mehuta e meraro ya m.alwete1, ke ena: Lehwele, tehak1«rane le les1ka. Molwete1 ana mararo a a na. le batho ba we ba kgonai;,o go alafa ke bate1t;1. 54 ~lJ:r9ts1 b1a Lehwele, bolwetei bJo £ore kgomo e bolaya ke bolwetP.1 bJa lehwele o tla bona ka m~Repa a yone, e thoma

e nya dikgokolw!1na bjalo ka masepa a d1pud1 ka morago ke moka ea ema. Mong wa kgomo o ewanetse go nyakiea motho

yo we a tsebago bolwete1 bja lehwele. MotF-ebi a epe ditlhare

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

a mote a yo alata kgomo e tlole. Kgale ge d1kgomo tPa gago d1ehwa ka bolwetsi bjowe bJa lehwele bJalo motho a tla a d1alata t~a tola. O be a 11t1wa ka kgomo. BJalo matsats1 a bo lehono monna yo mmgwe le yo mongwe yo we a nago le le~aka o tseba d1t1.hare tea lehwele. Lege motho a sa tPebe, a bon4 kgomo ya gagwe e eme a ya go yo mongwe yo we~ k ago bare o teeba bolwetP.1 bJowe. Ge a e ya a kgopela ditlhare tea bolwete1 bjowe o anapa a 111otea main& a d1tlha.N teeve. Ke gore bare kgnmo a ena mong, ka moswana o tla hwetsana ba bola1le ke mok4 ba moaegela

a Ja. Gobs. ka moswana ba ka tla ba nyalla ka yona, motlhomong ka b~ le molato ka ya ka kolota. 156 D1t1h&re tea bolwet,.1 bJa lehwele ke tsena. Lehwele la tlholo, T~h1kg1nye.ne le kgopa bja.lo dibolaelwa ka Serokolo le phela. Batlhankana ba ga metr1 ke moka a a tehela ka meteng bJalo monna a d1ra d1tlhare tee we ditfhetla. A d1enela ka moeteng gore d1tshetla a baa tehela ka nakeng

bjalo ba nwesa kgomo ka moks. le t8)fewe tea goba dieatlo babJa ke mob. di ka ee ea babJa. Nama. Nama ya kgomo ya lehwele a ena mokgwa, ke gore a e

nkhe. Bjalo marapo a yona a m,anetr-e & tehubellwe ka gobane ge aka eeke a t~hubellwa dikgomo ditla a kokona tea teena ke bolwete1. Bolwets1 hjo bJa lehwele e be bo treba

ke baga Moeng, ba ea t\yake go botf!a ba.tho. Kgomo ya go hw& a e n,i moabe. 'l'ehakwane bolets1 bJo bokotae u ma.atla bJa teena dikgomo d1kgomo di ka tea go tela ka moka ka leeaka. Kgomo ya bolwete1 bja tAh.akwane wa bona e erne ke moka e hwile. Ge o bonA e eme ns.pa o teee lerumo o bOlae. 66 Bolwete1 bJowe bJa teha.kwane ke bolvet~1 bJa ma.di, gore kgomo e bolaya ke bolwetei bja tea,kwane o tla e bona e thoma go tlhotea letsogo. BJalo gee hw1le o lebelle

d1tsh1ka tea letsogo lela yagoba e tlhotea ka lona, o tla SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

bona tehiks. e ntwe e tletee mad1 go t'itlhela yo dira ditshikanyana tee dit~hesane magetleng go bontAhngala gore d1napa die ka pelong.

Mmele wa yona ka moka e fob& ma.di letsogo lela ya go thoma. ka lona go tlhotea lona le bod1le, nama ya kgomo ya go hwa ka bolwete1 bja tehakwane ga tsete e bile ena le monkgo. Gae thathate, e fo ug~ sobogana le gee sale tala gee apeilwe gona ga e bolelwe. Eno butm,ra e eaphela. Ditlha;t:e. Bolwett1 bjo bJa tshnkwane boile bja fetsa d1kgomo go ea teibJ1 d1tlhare tea go alata bolwets1 bjowe. Dikgomo tsa Saal d11le tea hwa ks. mokgwa o o makats~go. Owa thoma ka dikgomo tea dipholo ba bona e eme ke moka ba to tFeba

67 ga botae gore ke moka ke lehu la yona. D1kgomo tee w11le hwa kudu. ¥J.0we batho ba gore ba reka d1nama tea t,ona ba. ba bantsha matlho ba lel:>'lla. Nama ;ya le pgo. Bao k.Wele monna wa ga Rakgwnle bare ke Sebele eetee gore o kgona go alata bolweie1 bJa mohuta owe. Ba molata monna a ya a ba fa ditlhare a re go bona le d1r11e ka gore kgomo ya mathomo ya re go hl:a ke moka la Ja. A re teebe e.re go luk1le eepelang la a kunyetea ka teona d1tlhare ts,f ewe. Ba tloga le d1tlhare ba ya ba nwetsa dikgomo ke moka uikgomo tea ee ea hwa. Monna yo we wa ga Rakgwale aka a ba eupa ditlhare.

Ka morabo ga mo d1gkgomo d1fod1le ke moka a t1tlha a gapa kgomo ya d1tlhare tea gagwe. Monna wa ga Raganya bare ke MakhUlthu a tsea med1 a e lebella ga botre a tse a thoma go botea batho gore monna ore gapela d1kgomo ka bolwets1nyana bja phaku. 68 Rena a ra tlwela mokgwa o wa gore d1kgomo ge ditokola re 11f1sane, d1kgomo a d1na mong. Batho ka moka bawe banego le maeaka ba tseba ditlhare tAe we tsa bolwetei bJa tPhakwane.

D1tlhare tsa bolwetsi bJowe ke tee: M.orotho makgata a ona, Medi ya Mpale botlhoko bJa makala. au T _. .,,4 'Ira

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 Lesika le lona ke bolwet~1 bJa dikgomo bjalo bolwete1 bJo ga bokotse, ka goban~ kgomo e ka tsea lebaka e tlhotea. le gore e to tlhotRa letFogo la pele, go fula e tula. Ke gore kgomo ewe e bolaya ke lee1ka. BolwetPi bJo we bo alatiwa ka le~ika tela, ke les1ka la kgomo bare ga na kowa leotong lela e tlhoteago ka lona ka moka ba. thula ka morokola ba tolela leeika ba etlemella ka lona ke moka kgomo ea tola. J21ntho. Dintho tea dikgomo le teona dina le ditlhare. Ge kgomo e nyetett d1boko bathomB ba e tata diboko pele. Ba ruthetsa

mets1, ke moka ba tat~ ba SXJlm)I tlhatewa ka ona. Ba kgone !;9 ba tF.hela eetlhare mola d1boko ba d1fat1le ka moka. Selhare sa d1ntho ke motlhare o tee owe o tP1bjago leina la ona ke Lekgotlhotsa. Ke motlhare o o d melago d1nokeng le din okaneng le meeding. Motlhare owe o babe. kudu le gona o bile o a terella. Ba epa med1 ya on&. ke moka ba e kgatla

bJalo ba o sila yaba lerole. Ge motho a eila ona o the7a pheto gore wa seke wa motupela, ka gobe.ne wa go tupela o tla ferella tAe nkego ga ee ga tela Kggne1a ya mgtlhan&. Le bjona bolwete1 bjowe bo te1bJa ke mangle mang. Bo alatiwa ka motlhare o moretewa le ona o mela dinokeng bJalo ke o moeetlha o wa tia. Ba epa med1 ya ona ke moka ba e kgatla o a thephoga ba o tehela ka met~ing a rutheteeng ba e nweea ke moka motlhana o wa tswa. p1nku. D1ru1vs tse a tea tlhoya ke malwets1 kudu. Go hwa gona di noya tea hwa bjalo bolwete1 bJa teona ga botP1b1w1. Nku ke phootolo ya swele kudu, ka gobane le gee babja o ka seke wa kwa e teetla b.,alo ka pudi ao n Qs> t ewen;r1w,,. Ie kw1le morena mabap1 le go teweny1wa ke d1letere gamogo le diphoeo tM aepeleng ke tla leka ka maatla.

Gee 1le ya baba ko ntho mong wa yona a seke a

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /{34/82 30 phak1sa. a elemoga ntho ya be. ya e tsena kudu e tshaba le naga, ke moka e ee nela le eoka go fitl.hela yo hwela ntshe. R1pudJ.. Ke d1ru1wa tee d1tlho1lego ke malwets1, bjalo ka bolwetei bja dikgwatla. Bolwetei bJowe bo bak1wa ke maeepa a teona. Moru1w1 wa d1pud1 go nyaka gore a bele tlhokomelo

e kgolo ka mokgwa o a age leeaka ks. tlaee, ka godimu a age ngwakwans., gore ge pula e na. dit~habele ka gona. Le gona go nyakega gore gobe le mds1ka dieme go dim.Ugo ona. D1pud1 ke dithakga ga dinyake leraga, bjalo ge go eena le mo dika tshabelago gona, tea ema godimu ga mateika tea ema mo god1mu ga maloko a teona ke moka ditlhagelwa ka bjona bolwetei bJowe, bJa dikgwatla. 61 Go phgta11a. D1kgwatla tea teona d1aphatalla ke moka tPa thoma. go tlhotaa. Ga gona eetlhare ea go alata bolwetei bjowe. Matello ke moka die.hwa. Setlhogwana. Setlhgwana ke bolvete1 bJo bongwe bU,a d1pud1, bolwets1 bjowe bo kotee ka maatla. Pud1 ya bJona a e babJe, wa kwa ere mee ke moka e hw1le. Bja tsena lePakeng d1pud1 d1a a tela ka lesaka. Bolwete1 bJo bJa eetlhogwana a bona mots1b1. [email protected] Malebogo Mathaba o be a na le d1pud1 tee dinte1. P1pud1 teewe tea gagwe tea teena ke bjona bolwete1 bJowe bja s•tlhogwana manna a ee ea. tseba le gore aka dirR bjang. Ge a tew1a pud1 lehono ka moewana ba tsw1a e ngwe bJalo b'alo. Go kwella. Monna a kwella gore go na le monna yo a teeba.go bolveta1 bja mohuta owe. Monna e eale yena 5ebeseletAe Rakgwale yola b';)_ wa go teeba bolwetei bja d1kgomo bja tehakwane. Monna a napa a ya mowe ga monna yowe. Monna a ya a mota ditlhare ke moka

A t1tlha a nweea d1pud1 tsa gagwe. D1pud1 tea tewela pele le go hwa go t1tlhela d1pud1 ditella ka lesak~. Mowe gwa eUpagala gore bolwete1 bjowe bja d1pud1 ga bona eetlhare.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 31 851 /{34/82

Ywnna 1.2 M•,m.ne. MUnna yo we le1na la gagwe bare ke Makhine, Thobeteane. Ob~ ana le le~aka la d1pud1 bJalo a kwa botlhoko pelong ya gagwe a re ka moawAna. got 1lo hw~ tRaka d1pud1. I9ro, ThobetMne a re ge a robala a gopola kudu ke lehu la d1pud1. Monna a lora bosego a na le mohuwa gabo, a moeupa d1tlhare tP-a go alata bolvete1 bjowe bJa eetlhgwa.ne.

Bolwetei bJa diplud1 e be botlile ka buima. A tBoga goaaea a bolela toro a bolela toro ya gagwe a bile a gopola le d1thlare teewe. Monna a teea kepi a teama a epa d1tlhare teewe. A thome. go nweea d1pud1 aowa d1pud1 teela a go d1nwesa ke mok.a tea. eon ta. 63 Go dithoma,, Ge d1pud1 dithoma go h1..a ka lehu le we la eetlhogwana ke mok.a baruiw1 ba d1pud1 ba k1t1ma ba e ya go yens. Monna abate dillhare tAa go alat• dipud1 ke moka d1pud1 ditola. Ba we a ba alateteego dipudi tea bona ba moleta ka pudi pud1 ke moka leea.k~ la monna la napa lagola. p110 tea batho 41, bolau. Ke toro ya bobed1 ge a be a robetAe ere go monna o gapile go lekane, d1lo tea batho di a bolays.. Seruiwa a eena mong, wen.ci. o ka thusa k.a mokgwa o we o laetewego ka ona tela o seke wa t~ea dilo tsa ba.tho. A ggpola. Monna a gopola malwetfli a dikgomo ka mok.gwa owe batho ba bante1 ba t1yo butn1wago kantle le tero. Le yena a thoma go botea bawur1 ba d1pud1 bolwete1 bja d1pud1. Yo mongwe le yo mon1r·e a e kalatele d1pud1 tea gagwe, aowa o 1le a d1ra ka mokgwa owe toro YB gagwe e 1lego ya motPa ka ona. Batho ka moka ba tAeba ditlhare ka yens.. 64 lfflina ,n 41tioor£•

Ana ke ma1na a d1tlhare tsewe di alatago bolwete1 bjove bJa sebokwana ke a: Molaka, motlhapa-tsh1la ( Moeetlha)

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /{34/82

le morotho-lllltmabela ba phatlhaga.ntee le sebokwana ea pud1 ya go hwa pele. Serokolo le phela le ma1lane teona ke molao wa gore diteene mowe ditaetleng. e1ookQ. Pud1 ena le seboko ka gare ga tlhogo ya yona. Ka gor1alo mo we dikgopolo tea batho babe ba gopola gore bolwett1

bJowe bo ka ke sona eeboko ee 1v&. Monna yo we wa ga Thobeteane a batlhaloeetsa gore a se sona, aowa ke bolwets1 bja mad1. Le ga gole bJalo le1na la ma.di a le tsene dipelong tea ba'tho, le1na ke eona sebok.wa.na. Pinokolo. Dipokolo ke d1ru1wa tee ditlhoilwego, molato wa teona ke gona go ee lewe. Kganthe pokolo ena le modiro o mogolo. Lege ba e bona e eme e ea fule a bana tabs nayo, e tlaba ya no e hvela ga na mowe, kganthe diruiwa tee tna go lewa

eno hwa ba. e t11 di tlhare. 65 Dintho tea ~4pokolo. Dintho tea d1pokolo t~ona ba bangwe ba leka go ditlhokomela. Ba bangwe be napa ba eieingwa le go d1tRhela d1tlhare, So t1tlhela e bile e bola1wa ke ntho. Ntho ya pokolo a e tole ka pela, e nyaka motho wa eedi kudu. p1kol9be. Dim.pJa le ge di ea lewe empa t~ona tlhokomelonyana e gona. Ba bona gore ea ba sebetaa empa d1tlhare tea go ta dlmpJa a di gona. BJalo mo we go bolelwago tlhokomelonyana ke gore ge mpJa e babJa ba e r1pa tsebe gore mad1 a talle Ciotlhomo;,g e tla tola tel~ le ge e ka no hwa a e na taba g b4 goga ba yo latlha molatlha d1gola. Mong wa yona pelo e tla noba e bJ:l.ba. ka mok@;\·,a o we a teeba.go mpja ya gagwe

yo goba e ROma ka ona ge a 1le goteoma. 66 pibokYfana. Gore nnete dimpJa di a setAeteiw~, o k~ bona ge d1mpja e ea.le dimpjanyana. la gobane ka lebalta le we diba le

SM. d1boltwana. Dibokwana. t~e we dibakela dimpJanyana bolwetei.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 33 851

O tla bona mpJanyana e ea nyake go ja tea goja. D1bok:'Wana tee we d1etewa mmele ka moka bjalo mong wa dimpJanyana o ewanetFe go pitla dibokwana. d1tswe mmeleng wa mpjan7ana. Ge ditew1le o tla bona mpJanyana e 1Ja d1Jo. LetlhP,):>ula.. Dibok:Wana tswe d1tFwa dimpJanyana. lebakeng la letlhabula ka baka la gore letlhabula ke lebda la go fisa bJalo matsetse a tlala kudu. Ke ona a we a dirago dibokwana. DimpJanyana tea marega ga dibe le dibokwana. §§lapkwana. Bebokwana se tewa d1m,(pJan7ana mola d1setee d1le tee dikgolwanyana. Seditswa ~a tase ga leleme bjalo gona lebaeile ba ga kgona go ntsha sebokwana ee we. Mong w& yoria o kgopela motho a 70 se ntflha. Ke moka gore ba.ntshe bolwets1 67 bJa mpJa bo fod1le. J.e!fg;iU,iQ• Le bJona lekgwakgwa ke bolwetsi bJe d1mpJa. Bolwete1 bJowe bodira gore mpJa e tlhobege bJoya bja yona. Mmele

wa yona ya noba lekgwagkgwa tela go sengwaya ga yona ga go tele. J21 t lha.te • Ba leka ka. mantla go e nyakella ditlhare tea go e alata

bJalo setlhare ea yon~ ba e tlotaa ka. mahura gore lekgwakgwa la yona le ologe. Metlheng eno bJalo ka ge gona le d1t1pe tea makgows ba diteea ba eya ba d1t1pa ka d1t1peng. Tipe ke sona eetlhs.re sa m~gonthe. D1kgogo. Dikgogo ke dinonyana bJalo le teona dina le bolwetei. BJa tsona bjowe bo b1tF1wago gore ke aebete. Wa bona e teoga e e namile ke moka e hwile ga gona esetlhare ea goe alata. Bokaone ka go alata tsewe d1eaphelago. Kmlflto Kalatoya dikgogo lat1wa ka sebete more, ba

phatlhaga.ntee le molaka. Ke ona U10tlhare wa mad!. Ba SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Ba disile ba d1tshela ka gare ga metei ke moka tea nwa. Ke Lloka tse we d1eeteego di tla. eala tea phela. Go th1ba_g1fa]ce. Go thiba d1fate ke gore ba thibela malwete1 a go tewa ka ditate. Owe ke mod1ro wa ngaka le kgosi, ba thibA. kgotlo tse nne tsa letase. Ba direla gore malvete1 a eeke a tsena mono lefaaeng 1 a geeu. Bjalo ba d1tshupo t~e ditla go ngwadiwa ka motaee. 8ekgaga.n~- Sekgagane ke bolwetei bja b~tho ke bolwetei bja go tswa ka ditate. BJalo bolwetei bjo bJa tsene lapa le lengwe ke moka ba tloga ba yo bega ka moeate. gore motPe wa bokete o teene ke eekgagane bjalo batho ka moka ba ts1b1~e gore ba seke ba teena mo we moteeng owe. MP49kp. Kgoe1 e tlaya ya foka mphoko mo we moteeng owe, ke moka bolwetei e tla toba bJa motee owe, metseng e mengwe

bo ka se ea tRena. Bjalo ba tlofoba ba. alqfana gana mowe. lAlat.g. Bolwetsi bJo bJa eekgagane bo alatiwa ka letsoku le moreto wa t6hwene. Ba lala ba e neteitee moroto wa tehwene 69 ke moka bft. tsoga ba tlotFa molwete1 ka ona, bjalo ba eila letsoku bale phatlha-ganyan le moreto wa tshwene ba ba tlotsa a ee lap1e1 ke moka o a tola. BekokQ.nxant• Bolwets1 bJo le bjona ke bolwetB1 bJa go tswa ka difate le bJona bja teena motseng ba swanetee go bega moeate. ke moka ba moeate ba tle ba toke mphoko mo we moteeng owe. tsot enng 1.,, Makokonzpo. Mot~e wa ga Makokoropo bolwetsi bJo bJa eekokonyane bo 11e b,1'1- teena ka monna, monna yo we le1na la gagwe ebe bare ke Mateke Makokoropo. Ba ya ba tP1bisa ba moeate bJalo ba

moeate ba ya ba foka motee owe. Go alat1wa batho b8 motse

owe.

SM. lalato.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Bol\":8tA1 bjo we ba boalata ka mokg.;a o ba. tlhabA ma.di a .rnotho yola wa go tsena ke eekokonyane pele, ke moka ka ms.di

a gagwe b8. themela ba we ee aeeugo ee ba tflena. Le yenR ba tla no moal~fa ka ona mokgwa owe fela yena Ae tla modira nu kotae ka goba.ne Be tsene ka yena. Ba la ba.ngwe bona aowq ba tla aonta. 70 §etlh&~. S~tlhare se segolo ea bolwetF-1 bJa eekokonyane ke ma.di a motho yo we wa go teena ke sona pele le mphoko fela. BJalo bolwetsi bjowe le bona bonyak1le ewana le eekgagane. Ke bJona bolwetei bja go tewa ka di ~e le bJona boa tuk1wa.

Mnlqc A VI bg;l,yet e1 • Sekokonyane nena le dintho tse d1kgolo tRe we d1e1ny~go motho. Bolwetsi bJowe bonyaka kudu matll>ng bosinya matlho a motho e eeng aatlho eetatlhogo, mo we eztatlhogong ea riotho gona go a napa gwa e1nyega. Sikcagane. Sekeagane eons. ga se tewe d1Ao tee di bonagal""-to, tela ke mraele tela o to P1ea, bjalo wake ketla.

t-1abad1 a m,f aRO Monna yo Mateke Malto1oropo ee1le sa moeinya kudu mnt ho a gagwe, le ge a 1le a fola. Matlho go bolelva ka aefatlhogo ea gs.gwe, goile gwabl'l d1pabed1 tsa mabad1 a ma.Ao. Ke mabP..di a direteletea a magolo a ma.so. 71 Io ea. Ka mokwa ge a b1na ko a ya montshegele, ka gobane koea e we ke ya gotlhabakanya diema tela.. Yena eeema ea gagl-re ke ea bolwete1 bjowe bo1lego bJa moe1nya. Ore dumela Seri the 1'18.kokoropo ke be ke le ngwana yo botse ka einyala sekokonyane ee ntile matlho. ~rl.~M,, Base leina la gagwe, mong lein~ la gag-tie ke Matheke, bJalo le la 5er1the o e thela ka morago ga mo a setee a lle

ke Rona eekokonyane o bolela gore eeritetse matlho a gagwe. Le eeke la bolela gore ke b1f1le ge ke ea le ngwana ke be ke le motho yo motse.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 K34/B2 Tnibela malwetsi. Bagologolo bare th1bela malwetai e phaka kalato. Se we ke seem.a., bJalo ka gorialo mo we kgoR1 e ewanetse go tlhomela naga ya yona. Ngwaga o mongwe le o mongwe o th1ba ditate, gore bolwetsi ojo bongwe le bJo bongwe bja eeke bja teena nageng ya gagwe ka ms.~tla. ,li.tw~• ..Ya Jeremane. Ka morago ga ntwa ya Jeremane go ile gwaba le bolwetei

bJo bogolo bjalo batho ba 1le ba h.wA., mono nA.~·eng ye. gesu

ga bake. ba hwa ke. bolwetei b,1o we bJa. Jei-ema.ne. Ka bakA la gore bo1le ge bo fitlha bJa hweteana gore kgoe1 e eetPe e th1b1le ditate. Ke mowe go hwetAWago gore thibela malwete1 e phala kale.to. BathQfiJ.. Mohuta owe o 1lego ~a thuca kudu bakeng ea bolwete1 bjo ke makgowa le bona ba. eumir.a oeema ee we ea th1bela malwete1

e phala k.&lafo. Ba thoma go bitea be.tho be. bantei gore ba kgobakane, bJalo batho ba dira bJalo • .§ekokon;rnne. Batho bare kowa ba kgobak.ane bonte1, bJalo ba thome go ba botsa gore go na le bolwete1,bm bolwete1 bja d1eo. BJalo kn gorialo mo we mmueo o ntP.hitee d1tlhare t~a gore motho yo mone,"Ye le yo mongwe a tlhabiwe,. ka gorialo mo we ke go th1bela bolwetP-1 bJo botlago. 73 D1kgQpolo 4§§ batho. lxkgUQ Dikgopolo tsa batho e be d1ea kgolwe, di gopola rela gore ba tlilo baka bolwete1. Makgowa are tent~e, ga gona ee we motho aka Ae dirago aowa go a kwala banna

ba rnakgowa le ka no d1ra ka mokg\;a o we lena beng le tt=ebago ka ona. Le 1,na ir: bpJ.;£1 t ai,. Le1na la bolwete1 bJowe lere keng, ke sekokonyane, se kokonya 1119.tlho a motho. Go lukile re le tlhs.ba eekokony~ne.

··.bh. thoma goya nabo ba ba tlhaba d1taka banna basad1 gamogo le bana. Ba tlhaba ka moka ke moka ba goma.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 37 851

~a mora.go ga mo makgowa a tlugile kn mo.ago ga mateatsi

a ee ma.kae, ke moka mola ba tlhabilego gw~ thoma go baba,

ba. ba.ngwe ba tola .. Bjalo batho ba thoma go dumaduma bakeng fa goba.ba, bare re boletBe rare ba tl1lo re tehela bolwetsi.

Ba.we go1lego gwa ee babe ba. bolela gore nna bs.1le go ntlhaba ka phak1Aa ka phwnula. Rena re tehab1le ka gore baile la se phumule.

Dintho tse we tr-ia baba go :fitlhela dit'ola mab'1.d1 a gona ya d1ooo dipetseka. Lebad1 lantshe gale hwelle. M.. bap1 le Mak.gatla gona e be go kwisa botlhoko ba we ·ca11ego ba bake d1lo tr,ewe.

ffgw;aga Q mo el'ift:, Ka ngwaga o mos'. a, makgowa ba nteha taelo ya tPena go kgos1 gore ka tsats1 la gore batho ka moka ba kgobakane gona kowa la go kgoba.kana. Go tl1lo tlhab1wa eekokonyane, se sale kgole sea tla batho ba tla ba gobala.

Phuti ea.le le lenaka ke gore motho yo a ea.ego. o tlilo nteha pudi. Mang le mango ewanetee go ya maeogana methepa balewadi garnogo le ba.na ba bona. Ke taelo ya go ,tJ tswa. ga maggowa. Kgoe1 e eta batho b'l gs.gwe. Bathg pa kgp,J,e • Bathe ba kgale be ba ekwa molao wa kgoo1, ka moka ga bona ba tlaya mo we phalatala e 1lego ya ba. supa gona. Ba ya tela ka go tshabR molao d1pelo tea bona a tPa lokologa. Yo mongl·:e le yo mo(!We a re nna ge ba n tlhaba ke tla phumula. la gor1alo o direla gore gwa seke wa baba. u Go,. phumula. Ka moka bana, masogana, methepa, baead1, makg&Ua, banna, bakgalabJe; le bakgekolo ba ya bakgobakanq motlhom1-eetero. Makgowa a ti tlha a ba tlha.bB. bjalo yo mongwe le yo mongwe

a phumula a utam1le ka gobane e be ba rakela.

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Madl; a magalo. Lege ba 1le ba phumula ba we banago le mad1 a mgolo kudu bare (mmele mobe} go 1le gwa nobaba. Aowa go fitlhela mo we batho ba ba o ba kgolwa gore ke nnete banna ba mokgowa ba thibela bolwete1, ka baka la gore bolwets1 bjowe bJa eekokonyane a bo eale gona. 76 Motlhomi-setero. Motlhomi-eefero ke letsibugong le legolo la noka ya Makhutswi, ka faPe ga thaba ya lephats1, ka godimu ga letsibugo le we go tlhakana Segwai le Makhutsw1. BJalo ka faee ga letr1bugo le we gona le ptata e kgolQ e ntehwa e e napago e leba matloumeng leppelle. Mothom1-eefero e be go e tla pata ya botala. Ke gona felo mo we ba go thoma go tlhab1wa sekokonyane ntehe. Thibela malwets1. BJalo ka mo matlakaleng aka god1mu, go tlhalus1tf!We ka malwets1, a bathe. Bjalo thibela difate a ee go thebela malwetei fela, aowaa, le bonaba bona ke manapa awe a tlago a d1ra kotse, mo nageng, ka gobane manaba a we a tla dira kotse ke moka go tsena bolweta1 bjo bogolo bja batho ka moka. Manaba a we a tla ngwad1wa ka golatelana go ona ka motlaee:. Lenaba lapele ke ledimu. Ledimu (phefo e kgolo) ke lenaba kudu gee ka re letlhaga

la hweteana mabele e ea le thebe gobA. a budule ~ eett:1e ba 77 tla thoma go bunwa. Gee foba ledimu tela aowa a gale kotee gagolo ge mabele a budule ka gobane mabele a tla wela faee bjalo basad1 baa eala ntago ka go teama ba topa awe, a welego. Led1mu la pula, Ledimu la pula le kotee kudu, ka gobqne mabele a tla wela rase, bjalo ke moka ka moewana pula ya tsoga e na. Mowe gona ke moka ke tlala e kgolo ka gobane mabele a tla

mela. Ge pula e kare gona maru a tobipa, go kaba kaone ge

e kare gona ke moka le goma laf1Aa ka moewana ga pula ewe ·SM. gona mabele a tla orela.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 39 851

Ledimu lebtika keng. Led1mu le b~kwa ke go rema ditlh~re tPe we d11lago, d1t~hare te.e, Mokhud1, mogama.ka le mphatlha. Ditlhare tee ··e d1 a 11a, bjalo dins. le leb.gka le we ba remago ka lona. ci:t BaµetD direma. ka morago ga mo ba F.etse ba lumile, mo we ga gona taba, ka gobane le ge ledimu le ka tla, le tla hwetAana gore mabele a budule. Motho a rema pele ga molao o hweteana o 11f1swa ke kgoei ka kgomo. 78 "'Di tlhaga. Ditlhaga le tFona dibaka ledimu, motho a dumelelwa gore a tehube tlhaga let .tabula. Ka gobane diphula led1mu. Ge notho aka tehuba tlhaga a bonwa le yena o lifi~wa ke k.goei ka kgomo. MatPobe. Ba~ad1 ha folema maeemo a bona ba bokella, rpa.teobe a bona tFhemong. Ga gon.!l mosad1 le ka o tee yo we a ka tshubago matr=obe ka baka la gore mateobe ke ngt•;anabo tlhagP.. Ke motlogolo ka gobane ge aka tPhuba leteobe go phulega phefo. Mateobe a thoma ke ba moeate go tehuba, e eeng basadi b~ moeate ka moka mohuma.gad1. Ka gobane ba tla ba ba hupile gore moFi wa lona le ge o 1le god1mu wa seke wa baka lKlill ledimu. Letsobe le baka motlogolo wa ledimu elego phefo. Ka morago ga mo mohu?lllad1 a tshubile leteobe la gagwe ke gona bjalo bntho bake. tehubago matsobe a bona. 6efako lenaba la bobedi. Sefako ke lenaba le lengwe le we le sinyago dibjalo 79 tPa ba yo gamogo le d1ru1wa le matho Aa mohweteana ee a

bolaya. Oona. le eefa.konyana ee we Et eene. kotAe, ka baka la

gore sen8. le f'eiks.na a manyanA. bj&lo mong eefako Pe eegolo sena le na.fB1ka a lllJl~olo, a moeweeu a tologa. Mono nageng ya gesu, Refako se eegolo e eu se ke se ena, go nofela go ena eetakony~na ka baka la gore kgoei e bee th1ba d1tate, Naga e h*1le.

Naga e hw1le ka baka lR gore b~tho b~ latlh1le melao ya

SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 gabo, ba rak1e~ sekgows. bi:i. !:'a tF-ebe sekgow1:i. gore ee sepala bjang. ta ngvaga wa 1949, le tUw.bula ls. ona ba b'·golo ba hw11e go setee ba banyan~. A ba ea dira mediro ewe bopapa bona ba gobs. ba e d1ra.

Ke tsa kgale. Maraes.na a ba kgalabJe ba weba eeteego ge a ba botsa

gore bopapat:;o lenE1 m,.ga e be ba e aga ka mokgwa o , bJalo bona dikgoP1 ba~e ke tsa klale. Ka ona nb-waga owe go1le gwa na sefako se eegolo se we ee 1lebo sa d1ra dithaba mabele ebe e sale ditala.ne.

Sefako ee we seile ea na bosego, ka moPwana ge boesa, mo 80 ba hwetsana e ka dikgomo 41tlhagetee kgale maAemong le/we lebele la goba le le gona. o kA eeke wale bona. Ebe ee

ena ka o tee yo we a 1lego a topa eelo. D1fa.te D1fate ba d1th1bela. malwets1 garnogo le onn manaba a we a seteago a ngwadilwe ka mo matlhakaleng aka godimo.

Go th1ba d1fatc ke mod1ro wa kgo~1 o fotla diphate t~a

moth1ba difa.te ke moka a dif'a. mokgoma.na. e. te~r:is. n th1ba ditate. Diphate tee we ba dihupa ba ditlema ka d1nt1.

Batho ba kgale e be ba. tneba molao garn, go le bana bn

bona e be ba. aepela rnolaong. K~ bakal la gore diphate tee

~e e bP- ba SR ditlose ba dit~ha.ba bare ba ka golofala. Metlheng ya bolehono le ge ba 1le bare ba 11k1sa go etea ba kgale, a ba. thuei eelo, ka. gobane batlhankana ba tlo foya ba. tlosa bare a dina Aelo. Ka nnete ba tloea ba bona ba ea tlhagele ke eelo.

Kganthe ga go bjalo a ba dibeela gore dibolae motho, aowa

ba dibeile fela go thiba bonaba • bjo bongwe le b,1o bongwe bjowe bo ka tlhagago. Dilo tea go tlhR,1setea motho kotFe

ke meleko. Go thibn difate ke modiro wa ng,.i~ea o mongwe le o montwe ge o thomega.

81 Go hupa. Manaba a gotlhaga a ee ona rela a we a ngw~d1lwego SM,

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 K.a 4 / 8 2

ka mo go d1mu a we elego ledimu, eefako le d1tlhaga gamogo le mateobe aowa. Manaba. a man~"We kea: Teie, d1nonyana le eefenefene. BJalo manaba a we kgoF-1 e swanetse gore ea hupe, a d1rela ~ore a eeke a sinya temo ya batho ba gagwe. TAa tsena nageng dibaka tlala.

'l' sie eegongt ne •

D1ts1e d1na le mehuta e med1, e eeng le d1te1e teewe

re phel8ga natso, aowa gobolela diteie tse we d1tlhagago lewatle. D1t~1e tee Segongwane le Makerere, ke yona mehuta ya tsana. D1te1e tee we ke d1ra kudu ge d1f1tlha nageng dinyaka gore kgoA1 a d1hupa ka pha-baeemane. Pha-basems.ne. Pha-ba.Pemane ke setlhare ee we leina le lengwe barego

82 ke moromella. Moromella ke meeobo ya maPoboro, ewe kgos1 a e hwetsanago ge go bolla koma Ge a 1le a hupa ~a pha-baeemane tsie e tla feta ea kaletPe godimo ke moka ya ya ya robala kgole le temo ya batho. Segongwane. Segongwane ke tE1e e nyana e tehetlha, bjalo teie e e kotee kudu ka gobane ga e robale god1mu ga d1tlhare e nyaka kudu go robala fase led god1mu ga mat~ane. Telega

ena lebaka la e ea J1go, ·;oeego le moeegare go to AWana ea Ja. Ya robala tehemong ya motho mong wa tPhemo ewe ke moka o lobile fela ka ~obane e sepela ka motlhape, e ka seke yaba tehemong e tlaba temong. Bagod1.

BJalo ts1e ke lenaba empa bntho ba e gola. Ge ba ka e bona e fofa godimu o tla kwa bare belebele tF1eng, mokgoe1 o tlatlla ka mokgwa owe o e ya mo we ts1e e ya go gona. Maeogana ba k1t1ma ka morago go lebella mo wee robalago gone, ka moka ba game ba yo ba botsa gore e robetee molaleng wa bokete, ke moka bagod1 ba t~ee mekotla ya bona

83 ba yo e gola.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Banna bass.di. Banna basadi, oasogana le methepa, ba tswaleteolo la go gola te1e, bjalo batho bawe ke leeaba, ka gobane e "' ka ee noba ba no ba mono ga geeu fela. Go tla boya moteokwe p le ba Makhutewe le bona ba ga Mohlabe gamogo le Baroka ke gore batho ba godula molaleng. Ba phalla JW11gk:u: mokgos1 wa ts1e. Ge ba f'itlha mo wee robeteego gona, ke moka. ba goja mello ba robs.la. Ge moube a hubala ke moka ba thoma go taoga bjalo ba gola t~ie bosego ba ka seke ba e gola ka gobane eke fofa ka gore a go tonye. Gee godiwa gare ga temo, te1e ea einya dibjalo bjalo batho le bona ba einya. Ka gobane a se motho ke lesaba. Maewelebethe. Ba god1 ba tPie bjalo ka ge go ngwadilwe gore boeebo ga e god1w1 lebaka la re eke tota, ke nnete. BJalo le baka le lenb-we ke gore o kare ke gola tsie wa gola le

maewelebethe. Maewelebethe ke d1gagab1 ka mehuta ya tPona bJalo ka dinoga, le methathaphala, maPegeeege le tee dingwe.

84 Ge puno e bunwe. Ka morago ga mo puno e bunwe, gona kgoe1 a e phae ka

pha-basemane, o toelesetea. Ke moka ya robala kgaute1 ka tobane ga gona eelo se wee ka sisinyago. Mo we ke lethabo ka gobane ba tla e gola ba e dira mohuea ba d1ka baseba ka yona. Makazake Makerere. Makerere le teona ke di te1e tsa go eepela ka setlhopha

bJalo ona ke a mahubedu a bile ke a magolo. A robala godimu

ga ditlhare, a lala a 1Ja d1phephe tea ditlhare. Ge ng\oJed1 o tagile a fofa le boPego, a tlhoe ke phefo ka maatla. Makerere a kaone bakeng ea go Ainya dibJalo tea batho ka baka la gore a rakega boeego a robala god1mu. Leona ba ~ gola kowa boeea, ka gobane go tla ba go tonya a ea kgone go

SM. fofa.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

Pha-baeema.ne. Lege e ile ya fitlha le baka la marega ya robala matlhnkeng, batho ba lala ba e gala goba ba e gola matP-atei 85 a mabedi. LeteatAi la la boraro kgoei e swanet~e go phaya tF.1e e tloge nageng ya gagwe. Bogoklola. 0 e phaya tore e tloge, ka baka la gore lehu la t~ie le tewa tewalong. E ka epela maea yona ke moka ya hwela mo bjalo mae a teona a phaphasa bogokgola mo nageng, ka gorialo mo we bja einya dibjalo tPa batho. Bogokgola bo phaphasa eelemo le gona ka morago ga pula e kgolo. Pula ya rna.thomo e ala mo mae a ditPie, e eeng pula ya kgokgola mooko aowa, pula ya mathomo ya go tlha.bolla letaee gore ditlhare le mabjane ditaose ka boewa. Ditlhare marega dia ologa bjRng bo ya hwa gwasala d1r1the fela. Gogotlha. "a pula ya bobedi bjalo mae a ditPie a gotlha, bjalo ka yona bathe ba lema mae mo metlhaka ba feditee. Go tloga mo we go tla no fela go ena dipula mabele le ona a mela bjalo mae a ditsie le ona a phaphasa. Bogokgola botewa mabung, bjalo ke mok~ bothoma go ja d1bjalo ga borakege, ka gobane ke d1lo tee nnyane ke lebaka le we kgoP1 e rakago 86 te1e marega. Dinonyana. D1nonyana ke ka karetea 1na ke gore leina go na le mehuta e mentei ya d1nonyana bjalo nonyana ewe elego le naba ke mohuta o ka tee. Ka gobane o eepela ka mebapo bapo, mohuta owe ke Teane bonte1 diteane. Diteane. Diteane dibela mae a tPona ka gare ga d1tlhaga. ~itlhaga tea teona diaga godimu d1mu ga ditlhare t~e dikgol tea dilekeletea mo we motho aka eekego a fitlha. Le gona ka faee ga d1tlhaga tPewe tRa teona o tla hweteana gona le

bodiba. Dibeela melaleng dinokeng tee d1kgolo tee bjalo ka Makhutew1, lepelle le Salate faee melaleng. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 Ditlhopa. Dibeela ka ditlhopha tlhophana, bjalo ditl1lo pepela ka ditlhopha tlhophana tee we tPa t~ona. Ge di fofa o tla bona eetlhppha se feta, ka morago wa bona ee sengwe ka morago ~e ~engwe bjalo bjalo. Mowe elego gona o tla kwa ere teeket~eke a e d1r1 e ea Ji aowa e bolela e Ja, ge motho a 8 7 f1 tlha a e raka ga go tote ka e tee, e fofa ka moka ka setlhopha. Kgaleke. Nonyans. e teane kelsgaleke. Ke gore e phakiea ka pela

go .1a. Ge e ka teena -ti::;hemong yaba e kgole le tPhemo, ga o fitlha e fofa wena rnong wa tshemo o tla sala o rwele megono

e lle e fed1 tee. l.fegono ke go FWarella. tlhogo ka d1s.tla tee ped1. Bjalo e robala d1nokeng tea letlhakanoka. Kgo~1 o hupa nonyane ewe ka pha-baeemane gore ya eeke ya teena nageng ya gagwe. Se fen . ene. 6efenefene ke diboko diboko tpe we dlbelega kg ke dikulukutla. D1kulukutla ke diboko tee d1kgolo tea riraba raba. Ke lenRba le legolo, a ee rakiwi bjalo mohuta owe wa diboko tee we bare d1tswa le bathoka. Leba.ka ke le, ge batho ba lla bare eefenefene bjalo ba thoka bare le eeke lare ke xm::tK« eetenefene le kB.re ke bakgekolo. Lare ke eefenefene le napa le ee baka. Goupa. Beng ba thoka bare ba eeupa d1tlhare ga banyake goupa

88 Kg naga ka moka baupa masemong a bona le maeemong a batho ba we bayago go motho yo we a kgonago goupa ke moka a tle a moupele tPhemo ya gag\:e. Go eelewe. Ge mong wa tehemo ewe a ile go moupela yona seile ea

seje, mon5 wa tehemo o awanetee go fa moup1 mpotPo wa gagwe. Goo kwagala gore mopotso ke kgomo bjalo e eu go ke gobe le motho ka o tee yo we a 1lego a 11k1ea ditlhare t~ew~ tea

bathoka. 614.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 Mong wa nag a. Mong wa naga ke kgoei lerumu le lengwe le lengwe le bona ke kgoF1. Kgoei a e s1t1 ke eelo, ge a bona gore bakgekolo (se:f'enefene) ba tPPne nqgeng o nesa pula e kgolo ke moka tea hwa. Ke eona eetlhare ~a bakgekolo. Kgoei ke ngaka. Kgoe1 ke nga.ka ya d1ngaka, ga gona ngaka e e ka retago kgos1. Fela ge gona le d'itlha.re tee a ea d1tsebego yaba gona le ngaka e e d1teebago o a m1tsa ke moka a moruta teona, kantle le tefo. Ngaka e ngwe lee ngwe d1tlhare tPe dikgolo ba tela ba kgopela go kgos1 tae bJalo ka moeebo le d1lo tea baeadi ka gore maeene a batho kacroka a ga kgosi. 89 Gotlhabanela naga. Ga go motho le ka o tee yo we aka tlhabanelago naga kantle le kgoP1. bona ka mowe 110.tlakaleng aka god1mu ka mokg- a o kgos1 e ewerego bo1ma ka gona bakeng Fa go thibela d1e1ny1 tea nqgu. Ga gona tefo mowe med1rong ewe ka moka ka baka la gore naga ke ya gagwe. Modiro o mongwe wa kgoe1. Gore nnete kgoFi ke n[aka ya dingaka, o bile o kgona le gone ea pula ke ona modiro o mongl1e wa kgo i:11 ke modiro o mogolo wa kgo~1. Ge motho ele kgoF1 a sa tP.ebe go neea pula motho yo we a ee kgoR1 ke moka'kgoA1. D1ngaka tee a d1ntP1 tea mehuta huta d1gona empa/d1kgonR go neea pula Matape. Oona le batho ba ba tflebago matgpe bJalo bathe bawe a ba .ba b1te1 gore ke dingf'ka ba ba bitf1a gore ke ba.te1b1 ba matape. BJalo o ka hwetsana motho a tseba lete.pe motho yowe reka seke rare o tseba ma.tape aowa ke motF1b1 wa letape. Sekgomathole. qo Monna yo Sekgomathole e belle ngaka bjalo o be a na le letape la noga. Meraba ya gagl•re e be e leta ke noga, o to f1tlha nae a bea a tloga. Ga go motho le ka o tee yo we aka fitlhago a te1s rneraba ewe. Ge a kare o 11k1ea go SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ke moka o tla bona moga e morakisa ka mowe noga e tswago a ea tFebe. Lepa.:ra. Monna ge a eepela o eepela le lepara, bjalo lepa.r~ le we o lebea kgaufa1 le mokotla wa gagwe. Lepara lewe ke

lona lewe le fetogago noga. Led1th1beng tsa gagwe e be go leta noga ge motho a gopotF.e goya goutRwa gea f1tlha ke moka o tlhakana le noga ke moka e thoma go morakiPa. SekgoJlll:l.thole ea borva. Monna ke ge a eke tl11e bjalo a e theta. o tk tla kwa a re ke nna Sekgomathole sa borwa ka lefetea nka letetRa Sekgomathole. O bole la gore ke na le d1noge. tee d1nte1, ka d1bulela dika lefetRa. Moled1 a bolela go tewela pele. Sekgoma.thole e-be e le ngaka bjalo a teeba gape letape la mosepad1 mosepad1 keng a tlhalosa gore moeepad1 ke lesepa. 91 Ke le· ,e le lengwe. Maeepad1.

o be a o dira bakeng ea batho ba goutswa d1Jo, ka gobane batho ba bangwe o ka gopola gore ba sepela ba kgopela mabJalwa fela kganthe ga go bjalo ba sepelela d1bed1. Ba t~ena ka ngwakong b~ bona nama ke moka ba rwala goba melatsa ya bana ba rwala. Bjalo ke mowe letape la gagwe e bego le soma. Mmago Ms.pule. Mos4d1 yowe mmago Ma.pule e be ele moead1 wa go buswa ke bjalwa, a tsoga ke moka o ya bjalweng a eeFu a Ja, eelo o nwela bjalwa tlaleng. Moead1 a nophela ka ona mokgwa owe. Ba nwa bjalwa ka morago ga mo leeaba le palakene bjalo bad1ea ba tlhatlhela d1kgomo ba gopola melatsa ya bona.

Batewad1 a bans. taba le melatsa, ba na le taba le bjalwa. Modisl yo we mmagwe a dirileng bjalwa ke moka ge a yo tlhola molatsa wa gagwe o hwetrana gore molatsa ga o gona ke moka wa goma o butr1sa. mmag,·e mrnane molatsa wa. ka o go kae.

Mmagwe o rumaea d1pone o nyakella ngwana wa gagwe molatea. SM.

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

92 wa ka o go kae. Mmag,,1e o rumaea dipone o nyakella ngwana wa gagwe .molatRa wa gagwe, ke moka o hweteana gore molatea wa ngwanR ga o gona.

Mrnt:\go Mapule. Moeadi yo we a noteama a dira ka mokgwa owe. Batho ba lla ka batho ba mabjalwa gore batho ba bangwe a ba tale mabjalwa bate.la lll8.Uswa. Mo8ad1 a utswa melatea ya bana ba motee wa ga MB.bakane banarba lala ba lla ka baka la tlala. Mabakane. Mabakane a ya go monna yo wa ngaka 8ekgomothole o be

a e ya go kgopela mat~pe a noga. A titlha a dumedisana nae ke moka a motlhaloeetea ka mokgwa owe a tewenyiwago ke batho ba mabJalwa mabapi le melatFa ya bana ba gagwe. BJalo ka gor1alo mo we ke tlile go kgopela letape le le ka letago

melatea ya bana baka. Sekgomothole. Sekgomothole a re go yena taba ya gago ke a e kwa, bjalo nka go fa fela moeepad1 a baa motlhaloeetBa gore

moeepadi keng. A dumela a mota are go yena o eeke wa ya

93 wa o sum1ea lehono. E tlare ge moead1 wa ~ago ge a d1r1le bjalwa ke moka o motse a teolele bouewa lekgakgo kale tee Aekgerong bjalo a no bo bea le batong a ~eke a uta. Mabakane a gornela gae. Mabakane a tPea eetlhar~ a boela gae, a fitlha a ee bea ga botse. Bjalo monna a eeke a botea mo~ad1 wa gagwe a nore go moeati bathe ba we ba tlago ba jela bana baka nelatsa ba tla kWa bare batho ba loya, ba tla go bala

nna ke na le moeepr,di. Mo sad1 a bute1 P& monne. gore moeepadi keng, monna are go moead1 wen~ dira bjah·a o tla o bona. Go nyaka go bona. Moead1 ka ~obane o nyaka ~o bona mose ad1 a napa a d1ra bJalwa bjo bontAi. TeatP1 le we ~o nwewago bjalwa ke moka monna a botea mosad1 wa gqgwe ka rnokgwa o ve ngaka e 1lego

SM. ya motea ka ona. Moead1 a d1ra bjalo, monna le yena a dira

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ka taelo ya ngaka. Gwa nwewa bjalwa.

94 Bakgoped1 ba bJalwa ba fit 1ha ba kgopela b,1alwa, aowa gwa newa bJalwa go eena molato. ~~dira tsona a fitlha e be

a sa tPebe gore ke yena, acwa. E:;Wa Rebe le taba. ba nwa bjA.lwa. Selemeteego. SelemetP.ego goutF-wa Pe mosela nkgopo. Mo~ad1 yena ge ba enwa bjalwa o lebeletFe tFa gagwe. A bona bUUAWa bJola a bobe1lego le batong, ke moka a napa a botP.ea, a bouta ka mokgwn owe mong a tsebago ka ona. A ya a boya a boJa gwa Aebe taba.

Ka moswana. Mosad1 a tlhwa a enwa. bjalwa a eena tabs. leteatei la. dikela, a tloga a ya gae ga gwe kantle le phoeo. Matla goea ke moka moead1 a thoma £0 swara nka~tle, a tEwa a ya kantle a goma a boya f1tlha a robala ga robale ka kgole o kwa mmele wa gagwe o tapile. Ka morago ga lebakany~na ke moka le a rnotsoP.a a thoma a ya kantle. Or1le ge a boya a boya le masepa a phathoga riA.otong. Ba.tho ba motse ba thoma. go ina.ke.la t:.;Ore molato keng. yo mongwe e mokwela botlhoko a ya a mo·tlhakola 96 ge a motlhakola aka o napa a baka a tPwela pele gonya masepa bjalo mosad1 a makala a tmotlogela are aowa dikantlholla. Ke legoeogoso. Bjalo moaadi a thoma go bitsa mored1 wa gRgHe Mapule, are Mapule nkgele met~1 ngwanaka ke Awere ke legooogoeo mored1 are molato keng mrna, a re kere nkgele mets1~ ngw~naka ke bolaya ke legosogoeo. Ngwana a ya a kge. metA1 ke moka a fitlha a fa mmagwe. Mmagwe Ma.pule a nwa mete1.

-Go nyakiwa buuswa.

Ma.ba.kane a sa.la a ny~ka bm1 ewa a buuewa bogo kae. Moead1 a re aowa buuswa bol1w1le, monna are homola, a

tlo bona, aowa ba h,mola bare tuu. Kganthe mosad1 yena o eetee

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 a belabela. Metei a baka tee kgolo. Gore moPGdi anwe mets1, a napa a makela tee dikgolo bjalo a thoma go fonya a robetse. Monna. v:a gagwe are molato keng

mogatsaka, mosadi are ke bolaya ke legoeogoso, lesogosogo keng, mogatsaka ke moka moi=-ad1 a homola aeeea mofetola. Monna a bona gore mosali a babja.

96 Menna a ya ne:akeng. MonnR a tlnkana tlhogo ke moka a tloga a ya ngakeng go tsama a laola moeani wa ~agwe. Ditaola tsa botea monna gore moer,d1 wa gago o bolaya ke monwana. Sepela o mutsiee

gore ka tsatf'li la gore o ile a d.1rang moteeng wa. ba bina tlou.

J.l.lotlhang o we gobe gona le bja.lwa o le d1jo tea batho ge a ea nyake gogobotsa o e mowe motserig owe o butsise ba tla go botsa eelo sewe ba ee belaelago. Ga gona.. eetlhare aewe nna nka go fang, ke yena mong wa eelo sewe a tla go fa seetlhare. Aya butsisa moead1. Menna a goma a boela gae, a f1tlha a bolela le mosad1 wa gagwe a re mosadi o ke o mpotee nnete, gore ka teats1 le lengwe o kile wa d1rang motseng wa ba bina tlou,mowe ebe go na 1 bJalwa ka tPate1 lewe. Mos~di a kwa gore go boima a re keile ke ngatha buuswa ka ja. Baile ba go bona ge o ngatha buuewa bJowe, a ke tsebe, ka bObane e be ke tagilwe. Monna ya motseng wa Mabakane. Monna are nga~a e mputF1tse nnete, bJa.lo a tloga a ya

97 mowe motseng owe wa ga Mahakane. A fitlha a bitsa monna • a bolela nae, a re ke tlile mo ka putPieo are keng, monna are a gona eewe le sebelaelago mo. Mong wa motFe are, ke melatea ya bana baaka. Monna a re mosadi waka o mobotlhokong bjalo ge ke mutFisa ke kwa ~ore oile aja buuswa. bjalo buuswa ore ·a r1wa. Mabakane are ke molato. Mamondi are go motsiei ke mole.to, ka gobane le nna

SM ke teere ditlhare tea bathe bjalo mong wa eetlhare o nyaka

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 so gore d1tlhare tea gagwe d111f1we. Monna o 1le a lefa melatsa ya bana ba we ka d1pud1 tPe nne, ke moka a ya a tlhabela lehodu, lehodu la fola. Ditaba tPa felR d1etla,mowe. Letswa. Monna yo Sekgomothole e bee le ntaka ka gobqne o be ana le ditaola. O be a bile a tF-eba le letswa. Letewa la

~.. agwe e be ele la Esore mo tho a gafe, a. eeke a nyi:ika ditswaro tP.a ga.gwe. Motho wa lona o tla no tlhak.q lebaka le le telele mafelo a lope ka tlhogo a ke a hwela ka gae, o fela a hwela sokeng. Mateie. 98 Moe-9di yoke nbw na Lokw,feng, o 1le a teea ke baga Maeumu monna wa gagwe e be ele Mpedi. Bjalo moeadi a loya n~wana wa Mamokgad1 ngwan4 Maeete a be a t~ere ke ba ga Mokgatlha.

Ba ga Mokgahlqba s1nya letswa. Ngwana yowe wa go loiwa e be ele ngwana wa mothepa ba

bile be. a mogetpe dlkgomo t~a morwa Kete. Bjalo Mokt:-_atlha a ya ga Lux mokgalabje yowe ke moka a tla a ~inya let~wa. Molo1 o sepela boAego a fitlha boAago ke moka a dira ka

r.iokgwa owe a tsebago a baa tloga. le boflego bjowe a ea. bone ke motho. LetFofi. Kalona letsatei le we a go fltlhn a sinya ka lona ebe gona le letRofl le legolo. Bjalo ka morago ga modiro o we wa ga.gwe Mokg,ahla. a re mokgalabje robela o tlare go tF.oga e sale gosRea wa kgona o tloga o ka gobala ka baka la letsoti. Monna Jo we wa ngaka re pitFa e eenago mollo e eega ke ntA1 e feta ka fa~e. Phirl tFhaba moso morwa mokete, ke nnete phlri trhaba moso, ka b~kala gore o tlile botlhotlolong bjalo nna ke tlile go loya.na bja.lo mo ke tloga a ka ewanela 99 go bona ke motho. Pitsa e Aenago mollo, e eega ke ntFi e feta ka fase. mo Ke seema ee we bjalo ka morago ga/motho a ewere ke

letswa, monna yola wa ma.mondi a ya go monna yola wa ngaka a SM,

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /{3 4 /8 2 SJ

ARE KE ToE DI BOT EE BE KE GANA MOLA ORE KE ROBALE MOLAO wa o tseba ke nyaka kgomo. Monna are aowa, ke kwile. Tlhaloso ya Aeema.

Mokgatlha are go ngaka o ke o ntlhaloeetse eeema Aela ea pi tea e eenago mollo e eega ke nt,:ii e feta ks. faee. Monna wn n~aka re go, yena a leliono wena o ka nteega, bakeng ea modiro waka, monna are aowa go bjalo. Pitsa bela ka mollo o tuka, ge momlo o ka tima p1tea e ka seke YA bela. Ntsi ea teena ka fase ga pitsa ka moka ya feta, ka gobane mollo ga o gona, felR ge mollo o le gona o tuka e ka eeke ya eega. Tlhaloeo ke yona ewe ke gore mollo o timile. Mollo o tima ke motho ka bObane ge aka seke a t1ma ma.gala a tlaba gona bjalo magala ana le ph1so ya ona nte1 100 e ka seke ya feta ka bala la phiAo ewe ra magala. Geo ea

t1ma ke motho o tla tima ke metF1 a pitsa ka gore e tlare kowa e bela ya fufula ke moka mollo wa t1ma ke mets1 ap1tea. Ge mets1 a ilea t1ma mollo, ke moka nt81 ea eega.

Geo k~re orela motho bjalo motho yowe wa eeke WR motanya a go tlhalefa, motho yowe a swanetFe gosega. Lebaka ke le

motho yowe o go e tee mahulong, kagobane o bone gore motho yowe o tswago go yena ke mokete, bjalo ka bOr1alo mowe o tlatla gonna ana le dikgomo tre pedi are ke t motlhabele ka eephiri ka d1r~ bjalo ke mokw wena wa lPbellA gore o tla bon~ tlhaga e swa wa 0eke wa bona eelo. Mokgw~ wa ngaka. Go ile wa ya ga ngaka wa motes. d1lo tP.a gae--_o, ngaka e we gee tla go eomela modiro wa gago e ewanetse go tla boeego ke moka e dire mod1ro wa yona e ea bone ke motho, e bee tloge e ea bone ke molho, ka gorialo mowe o tla gona mod1ro o we o d1rega ka baka la gore ga go tF.ebe motho. 101 Le,ewa la mats1e. Ka morago ga mo ba nd1le selo ea mhu, ke moka moead1

a thoma. 0 ile a. thoma. motlhang bEt nwago bja.lwa bja go SM. tlosa merir1 ya mathomo. A thoma go botea ngaka ya go

Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. /{3 4 / 8 2

alafa lehu eore b~. c;ofile bjalwa bjo modiro wa gago keng.

Ngaka ya eeke ya mofetola, ka gobane polelo ewe a ee a motho ge a thabile ga botse. Matsie a thoma go rogaka batho.

Mosad1 yowe Matsie a thoma fO rogaka bs.tho. Ba tho a baka ba moled1ea bjalo ke ge molao wa d1ngak~ o bolela gore·ge le kare le le eetehileng la no bona motho a dira dilo tfla gage go se tlhe.ma.tPege, motho a seke a. molediea. a ka. feta le. lek~ tle la mo tho yowe. A no rogs.na ka mokgwa owe mong a kgonago bantFhitee matlho ba molebeletee. Mafelo a mars.go a gagwe ba bona a kgaola thetho ya

gagwe a thoma. go e sotla bjalo pite.a e flWa ke mollo ea bela.

Mo~a

  • a r1tlha a moteenya ka ga:re ga ngwako a motswalela. A boya go -kgopela bjalwa. k.q_ more.go ga mo bjalwR. bo fedile a.

    boela ka gac, a thoma a bula ngwako moradi R re o a tswa monna a mokgarametsa ka gare ga ngwako. A buteiea mosad1

    wa gagl''e tS,Ore molnto keng bjalo mosad1 a seke a botsa monna a tswela pele le go noba a bolela med1ro ya gagwe ewe ailego a e dira.

    Menna a. bon9. gore a kwane le mo eq(l1 wa gagwe a goma a teolla n~wako wa gagwe ke moka a tf1Wa a ya ga makgolo wa gagwe. A fitlha ga Lokweng are go bona nna ke gakana le ngwana wa lena, sewe a se dirabo ee a nkgakantsha. Makgolo wa gagwe wa monna are molato keng, mokgonyana are a ke tFebe lena 1~ ka foya la bona ka noei. Masegwane ke yena papago Matsie a b1tsa mmago Mateie ke moka. moead1 a tla bjalo a fitlha a dula rase a loea ba dumel~. Monna a.re ke kwa mokbonyana wa gago ore mored1 wa ga~o o a babJa kudu bjelo ke re go wena kitima o mona o J03 tlatla o mpotea bolwetsi bja ngwana, moeadi are tuu lebaka le le telele ka morago aya a teea lepa1 la~~e a wela tsela

    kantle le polelo mokgonyana a moeda nthago. SM.

    Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 /<,34/82

    Ba eepela mokgolo wa gagwe o e tile pele, mokgonyana ye o eetAe kanthago. Mongwe o tla kowa yola le/•na o kowa. Makgolo wa gagwe a f1tlha motseng a teena ka lapeng la mored1 wa gagwe a dula lapeng. Mokgonyana o eale nthago kudu ka baka la gore o ilea sala a roga. Bjalo ge a dute1 mowe lapeng a kowa tse dibolelago ke mored1 wa g~gwe, ka gare ga ngwako e le dinalete d1tlhaba mmagwe. Mokgonyana a fitlha a bula ngwako moeadi a tlhanetsa monna monyakong gore a wa a tswa, monna a goma a moetea ka nbwakong bjalo are go makgolo wa gagwe tlang le bone, mmago mosadi a teena re go moredi wa gagwe molato keng. Mored1 wa gagwe a lebella mmagwe are tuu eebakanyana.

    Ka morago ga eebakanyana eewe moredie are ke madio ayo no mamokokonono yo a nyaka go mpolaisa are yena a sale a 104 phela. Mokgonyana o 1le a swaba kudu makgolo wa gagwe le yena ee ea bolela selo ba fo dula bare tuu. Moredi a ema ka maoto a eepela a 11b1le mma.gwe a fitlha a mokelea kale tewele ke moka a thoma go lwa le moredi wa gagwe, monna a e lamola a sea e tlhoke. Ge a lamotee, ke moka makgolo wa gagwe a tswa ka ngwakong a dula lapeng mokgonyana le yens. a tswa a tswalla ngwako a dula le makgol wa gwe lapeng. Mo,{kgonyana are go makgolo wa gage ke tsona tse, tsewe ke lebiteetsago teona. Makgolo wa gagwe a buiea moya mohu are o thomegile neng. Mokgonyana are ga na lehono e

    be re lekowa mot~eng o la wa ga Mokgatlha go nwewa bjalwa bja se tsh1la, bjalo a thoma goroga ngaka ya go alafa eetshila. Ka morago ga maroga awe ke moka a napa a thoma tea na tee le libonago a dira. Makgolo wa gagwe are ke d1bone bjalo ke boela gae, go botsa papage ka gobane go oka molwets1 ke go dula nae. Bjalo yo motho yowe a molo1lego o moloetee god1mu aka ka gobane o ile le go bona mor1t1 wa ka. Makgonyana are le /05. tla ba bot ea makgolo b,1alo k~ ge le lena. le bone ka matlho. 196

    Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851

    Makgolo wa gagwe a boela nthago a fitlha a botPa monna wa gagwe. Are go monna ngwana go bonagala gore ba motAheletse tela eetlhare ~ewe ba mofilego ee a mogafiea. Ditaba tee a d1bolelago ga dikwale, monna are ke d1kw1le ge atr1alo a napa a thakgoga a tAea lepapa la gage a wela teela. Mokgalabje yowe wa ga Lokweng a ya a fitlha a hwetsana mokgonyana a dutei lapeng ntlo e tewaletswe.bjalo are molwets1 o ile kae, mokgonyana are o ka mo gare ga ngwako. Ma.kgolo wa gagv,e are nka baka lang o motswalela a o tP-ebe ge batho ba dutsi lapeng go a 11a go tAwalla ng•ako wa molwetei. Mokgonyana are ke a tseba makgolo bjalo molato ke o, wa bula o nyaka go tewa a tsh~be. Are go mokgonyana bula ngwako ke mone, bjalo mokgonyana a bula. ngwnko a teena le ma.k~olo wa gagwe. A nohweteana gore mored1e o fela o bile oja di tswaro tsa gagwe. Pe.pagwe a butsiea mored1 w~ gagwe gore e knba molato keng 106 moredi a lebella cotho yo a-bolelago. A mona a baa motseba are dumelang papa, papgwe a re durnela ngmmaka. Odira keng. Mored1 are ke madio a mma mamo·kokonono o 1le nna ke hwe yena a sale a phela papa. O ilea dirang ngwanaka bjalo ke moka go fedile a P.a ba fetola o swere mod1ro wa gagwe. Mamokokonono Mamokokonono k« a se le1na ke monwana o mogolo wale teoga. Monwana owe leina la ona bare ke mamokokonono. Motho a supiwi ka monwana owe ke wa bolo1 a go supa ka ona o wa oroga, thogako ewe e ela boloing. Monwana wa 6 • trhupa ona motho ge a goBupa ka ona motho yowe a go supago ke moloi o nyaka go gobolaya. Ona moeup1 wa monwana wa tehupa ge a go supa a bolele ke gore o go tlhabisa madi. Mamokokonono ge o ka noeupa motho kaana le ge o ea bolele o no homola ga go bona o a tseba gore ore go yena mamokokonono mofetsi wa batho, eke aka bona keng. Momokokonono ka theko e ngwe ke me.raga a bopele bja baead1

    107 ke ge motho roga mosadi yo mon6we a ea mosupi ka monwana, SM.

    Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 !<34/82

    owe wa mamokokonono, gona mowe o roga moead1 bopele bja

    gag1-1e. Motho aka e'ke a dula a le ka ngwRkong lebaka ks. moka. Baile ba motewalela ka ngwakong teate1 le we le bosego bja lona ka moewana ba bona gore ke boima go dula ba motewaletee mo tho ka ng\;Tako. Papagwe are muleng _le boneng gore o tla dira bjang, ke moka a mula. Ar& go tewa ka ngwakong a thoma go fo tshaba a bolela leina la ngwanR yola wa Mamakgod1 a re o a morak1~a. A hwetsana moead1 goba bana o a ba tia, ba bagolo o ba toea ka mateika bJalo bjalo. O ilea tlhaka ka mokgwa o we go t1&lhela a dira ngwaga ka moka. Ka morago ga ngwaga a hwa, o ilea hwela sokeng. A bona ke bad1~1 ke moka ba tlhaba. mokgoei. Banns. ba t shologa mokgo si ba ye. ba. morwala ba tla ba mea ka ngvrkong. Ba kgobaka.na bs. kgono. b1:1. moi.sa mabitleng. Matsie o e tifile ka Fetopo ea gaewe, ditabe tsa fel~1 di tla mowe. 108 8etwapa-monwana. Makoma e na ke ngaka ya moaad1, ke tsent~ha mo le naneong la dingaka tra banna, ka baka la gore ke ngaka. Dingaka tee dingwe tea ba.nna dia tlhaetea mo go yena. Go tlhaetsa ke gore a di lekane nae, o a ba feta. Ngaka ena ya moead1 e na le mehuta huta ya ditwapa menwana. Mehuta e we ya ditws.pa menwana ke e: Setwa.pa-monwana, Setwape.-ea­ motehekga, Setwapa-sa-go-tRhuga le Setwapa-ea-tlad1. Mosadi yo o 1le a teea ngwets1 ya gagwe, ka baka la go bona gore a na ngwana. Bjalq ngwetF.1 a tla a belega ngwana ngwana yowe ke wa ~otlhankana, bjalo le1na la ngwana gale ts1bj1, le1na go tsibja la Dieego. Makoma o be a kgoga moteoko le lebake. Ka gobane lebake lona e ka ke molao wa d1ngaka ka gobane ngaka e ngwe lee ngwe e kgoga lebake, gamogo le motsoko. Ge a lax beile dilo tee we ka ngwakong wa gagwe, ke

    SM. moka o hw~teana motsoko o teholotewe lebake le ntFhiteswe.

    Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 xa 4; 8 2 109 Mosadi a thcma go makala a tsea ditaola tea gagwe a laola, bJalo ditaola tFa motsa gore ke ngwana wa gagwe. A buuteiea Dieego aremoteoko waka le lebake go utewitse mang, Dieego are a ke tsebe. Bohodu a. borate ke motho. Moead1 a bona gore ngwana o a gana, a eeke a motshela phefo. Are go yena go lukile ngwanaka sepela e be ke go butsisa taba ewe kere kotF-e molthomong e kaba ke wena. Ngwana a tloga a thabile are aka boniwa. Ngaka ya gorna ya bea dilo tsela tea yona ga na kow~ o dulago a di bea a tloga.

    Dieego a boela a ya a utswa ngaka gee boya ya hweteana gore dilo tea yona ga digona. A butsiea mmago Disego_gore dilo teaka ga dika moka, mosad1 a re ke tsebe. A goma a butsiea Disego le yena a no goma a gana. Makoma a boneketea d1lo tsela tea gagwe ka ditlhare tea setwapa-monwana. D1koma.d1 diloma beng ba teona. Ka moewana D1eego ge a dutei le bagwera ba gagwe kgorong ba okwa a o dira bjang 110 thoma are Joo monwana Joo monwana bare go yena/are o a opa eke go tsene tshwana ka gare ga ona. Le·teats1 ge le tlhaba le ya god1mu bjalo phiso ya mollo e t1ea kudu, ka baka la let~atr1. Ba tlogela mollo ba negetsa dimpa tFa bona letsatsing. Disego a thoma go lla, letsogo la gagwe le omile le opa ka mi:,.atla. Mmagwe aya are molato keng ngwa.naka, ngwana are letsogo laka. le a opa • o d1r11e keng are a ke tsebe. Mak.oma o 1le go kwa ngwana. a ea thoma. gore joo bagwera ba. gagwe ba muteisa a bolela go opa ga monwana, ke moka a botsa mrnago ngwana gore ke eaya bokete, bare motho o a babja, ke rnofa metantane, ngwana o aala a rwala lekatle makgolo wa gagwe a segona. Ngaka e f1yo tloga. kakgole. Ngaka ya ya ya dula moteeng o mong\-;e, bjalo ge a duts1 mowe are ,pelo ya ka ea remoga a ke teebe molao. Gae ke tlogile go tlhoka letaba. Fela motho o a tla, o tla le

    ditaba tea bolwetBi. Ka moragonyana ga sebakanyana o

    SM.

    Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021. 851 ~34/82 ngwete1 wa gagwe a f1tlha. Ngaka yare ke boletse motho 111 yola o nrele taba.. Mos~d1 ge a. f1 tlha a fi tlha a ela d1kudumela are tsororoo d1pelo tsa gagwe d1b1na bina. A f1tlha a dula faee a losana nabo. Ngaka yare goroga motsod1se, ke gore re botsr-, moead1 are re makatea ke ngwana o a babja, m molato are o folla ore letsogo la gagwe le om11e lebile le a.oua a teebe gore le dir1le keng. Makoma are k1t1ma o ba o lebeletse ngwana yo we waka gana bjalo ke a tla, ke ea l~ela beng ba motee. Mmago ngwana a boela gae, mosad1 a sala a dula, kowa ba lebeletse gore gana bjalo o a tla. Ba bona leteatsi le a madikelo bjalo a goma a boela a f1tlha o hwetsana gore Matswala wa gagwe o tlhabile ke mad1 o moe1t1ea le go fegela. Moeadi a tsena ka ngwakong owe ba me1lego go ona, matewala wa gagwe are ngwets1 waka nna ke bone· metlholo ge ke re ke tewa ka kgoro ke moka ke tlhaba ke mad1 a ba ge a kwieetea faee. Le/ba ntl1sa ka ngwakong aka d1bona bagologolo ba k\·'ala gore o seke wa laela pele o yago laela ntht.:i.go o t ewa~o. Ngaka e e1ta le go bolela o bolela lent~u la gagwe 112 letswa kgole. Mokgekolo wa batho a bonagala gore o kwa botlhoko kudu. Mofuriwa a ne maano moead1 a re lehono ke tswalegetse ke kgomo nageng. Ge kgomo e ile ya tswala nageng, mod1e1 wa kgoao a ewanela go tlogela namane sokeng. 0 a e etetsa mowe namane elapago o a e rwala. Go adima pokolo. Moead1 a thoma go ad1ma pokolo le go kgopela monna yo aka mogap1sago yona, gore ba e tetee motho wa bathe bawe ba moise gae. Beng ba motse bare dipokolo tsona d1gona bjalo matlhanya a eetF.e dikarwalago molwete1. Mowe gona mosad1 motho o ewanetee go babja a le gae gagwe mo le rena re motP1ete1ng. Molwetei are, boteang ngwets1 waka moso ga o na les1d1 ke tla robala mo a k1t1me a yomebella n~w~na yola waka. Nna

    ke nna yo mogolo mokehwile a ke na taba, pelo ya ka e ba

    SM. /\I IE ,I~ I L £ 1) I c. NI£. Digitised by the Department of Library Services in support of open access to information, University of Pretoria, 2021.