Trobla 6/2005 2 Prireditve Program prireditev Trobla

ČETRTEK, 27. OKTOBRA, OB 17. URI PETEK, 2. DECEMBER, OB 19. URI glasilo Občine Velike Lašče Dom krajanov, Turjak Trubarjeva domačija, Rašica Odprtje 8. razstave Na Trubarjevini v čast ISSN 1408-5852 likovnih del domovini Letnik 11, številka 6 (JSKD OI Ljubljana-okolica) z Jožetom Snojem 27. oktober 2005

PONEDELJEK, 31. OKTOBER, (Občina Velike Lašče) Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v OB 18. URI občini prejmejo glasilo brezplačno. Trubarjeva domačija, Rašica SOBOTA, 3. DECEMBER, OB 9. URI Prireditev ob dnevu Telovadnica OŠ Primoža Trubarja Velike Naklada: 1420 izvodov Lašče reformacije Medobčinsko Izdajatelj: Občina Velike Lašče (SPD – podružnica Rašica) Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko prvenstvo v namiznem Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej PETEK, 11. NOVEMBER, OB 19.30 tenisu Pirkovič, Franci Rigler, Anton Stritar, Anton Zakrajšek Levstikov dom, Velike Lašče (TVD Partizan Velike Lašče) 1. abonmajska Odgovorni urednik: Jože Starič predstava SOBOTA, 3. DECEMBER, OB 18.30 Dom krajanov, Turjak Uredniški odbor: Majda Kovačič (Občina Velike Lašče) Cimperman, Mojca Praznik, Metka Starič, Srečanje Veronika Vasič SOBOTA, 19. NOVEMBER, OB 19. URI harmonikarjev Lektoriranje: Majda Samsa Viteška dvorana, grad Turjak (JSKD, OI Ljubljana-okolica) 6. dobrodelni Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in županov ples PONEDELJEK, 5. DECEMBER turizem Velike Lašče Miklavževanje (Županov sklad) Tisk: Kamitex, d.o.o. (Društvo za ohranjanje dediščine) NEDELJA, 20. NOVEMBER Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 Veseli tobogan SOBOTA, 10. DECEMBER, OB 19. URI 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 Grad Turjak E-pošta: [email protected] (Osnovna šola Primoža Trubarja) Koncert ob 15. letnici Naslednja številka Troble izide delovanja 8. decembra 20052005. (Velikolaška vokalna skupina) Prispevke oddajte najkasneje do 24. novembra 20052005. Ekološki otoki za DECEMBER Levstikov dom, Velike Lašče Fotografija na naslovnici: ločeno zbiranje Virtualni svet 2.0 Ana Porenta odpadkov (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)

Javno podjetje SNAGA, d.o.o., želi na območju občine Velike Lašče urediti še nekaj dodatnih ekoloških otokov z VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA zabojniki za ločeno zbiranje papirja, ZA LETO 2006 plastične embalaže in stekla. Vabimo vas, da nam posredujete želje in potrebe za ureditev dodatnih Starše, ki imate otroke vključene v vrtec, obveščamo, da je rok za oddajo vloge za ekoloških otokov za ločeno zbiranje znižano plačilo vrtca v letu 2006 odpadkov po posameznih naseljih. Vaše pobude z navedbo točne lokacije 15. november 2005. za postavitev zabojnikov pričakujemo na Starši s stalnim bivališčem v občini Velike Lašče izpolnjene vloge (obrazec DZS naslovu Občina Velike Lašče, Levstikov 1,82) z dokazili o dohodkih (dohodnina za leto 2004!) oddate po pošti na naslov: trg 1, 1315 Velike Lašče, ali po tel. Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, ali osebno v sprejemni 781 0370 do 15. novembra 2005. pisarni občine. Občinska uprava, Jerica Tomšič Lušin Občinska uprava Županova stran 3 Trobla 6/2005 ČESTITKE 1. oktobra je redni profesor dr. Srečko Drage občanke, Devjak nastopil mesto dekana na Fakulteti za spoštovani občani! upravo v Ljubljani. Ob prevzemu te V prejšnji številki Troble smo funkcije mu iskreno prebrali, kako si naši mladi Narava se pripravlja na zasluženi počitek. Kmetje s polj in čestitam. občani uspešno utirajo poti travnikov pobirajo še zadnje pridelke. Vinogradniki in gostinci Župan Anton Zakrajšek na različnih področjih: Nina se pripravljajo na veselo martinovanje. Tudi v občini Velike Virant kot pevka, ki sta jo Lašče potekajo še zadnje investicije. Lahko smo veseli, da smo na uspešnem nastopu na nekaterih področjih celo presegli planirane investicije spremljali plesalki Eva (javne luči, vodovodi, ceste). To je bilo možno, ker je vlada RS Jamnik in Teja Mustar, povečala sredstva primerne porabe za občine in ker smo Dramska skupina Mirko Mulalič v vrsti pridobili še nekaj dodatnih sredstev za investicije iz Holdinga KUD Primož Trubar je za uspešnih košarkarjev, mala Ljubljana, d.o.o. O nekaterih investicijah si lahko kaj več predstavo Levstikovega Sandra Perič pa k svojim preberete na občinskih straneh. Med drugim trenutno z Junteza na Linhartovem ciljem hiti na kotalkah. občinsko upravo že pripravljamo osnutek proračuna za leto srečanju prejela nagrado Veseli smo njihovih 2006. Trudili se bomo, da bo tudi ta razvojno naravnan. Matiček za izvirno dosežkov in jim želimo Želim, da bi jesenske dni kar najlepše preživeli in si vzeli interpretacijo vlog v veliko uspehov tudi v čas za obisk katere od prireditev, ki bodo popestrile dneve v klasičnem besedilu. prihodnje. mesecu oktobru in novembru. Čestitam! Župan Anton Zakrajšek Župan Anton Zakrajšek Župan Anton Zakrajšek

Zlata poroka zakoncev Goršič z Gradeža Najstarejša občanka Marija Ana Kury (na Trubarjevi domačiji) je praznovala 99 let (dom Karitas v Logatcu)

Obrtni sejem v Celju 2005. Obrtni sejem v Celju 2005. Stojnica Lesne galanterije Oblak Stojnica Mizarstva Stritar Trobla 6/2005 4

Objavljamo rezultate NAKNADNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA za volišča v občini Velike Lašče, ki je bil v nedeljo, 25. septembra 2005

št. glasovalo % glasovi glasovi neveljav. volivcev udeležbe ZA PROTI glasovi

volišče št. 33 Velike Lašče 979 366 37,39 72,40 % 26,78 % 0,82 %

volišče št. 34 Velike Lašče 1012 389 38,44 74,29 % 25,45 % 0,26 %

volišče št. 37 Rob 631 240 38,03 52,92 % 46,25 % 0,83 %

volišče št. 40 Turjak 608 229 37,66 49,34 % 50,22 % 0,44 %

skupaj 3230 1224 37,89 64,87 % 34,56 % 0,57 %

Vir: Zapisnik Okrajne volilne komisije

ŽUPANOV SKLAD

Prijazno Vas vabim na 6. dobrodelni županov ples,

v soboto, 19. novembra 2005, s pričetkom ob 19. uri v Viteški dvorani turjaškega gradu.

Sprejeli Vas bodo vitezi Viteško dvornega reda Andreja Turjaškegaega, dvorne dame pa po aperitivu odpeljale do Vaše mize.

Za izvrstno plesno glasbo bodo poskrbeli fantje skupine TOK PAU.

V sklopu prireditve bo potekala pokušina izbranih belokranjskih vin, ki jo bo vodil in komentiral priznani enolog dr. JULIJ NEMANIČ. Prisluhnili pa bomo tudi petju Drašičkih voščačev.

Svojo srečo boste lahko preizkusili pri bogatem srečelovu.

Čas bo tudi za prijateljske pogovore in medsebojno spoznavanje.

Veselim se druženja z Vami!

Župan Anton Zakrajšek

Rezervacije sprejemamo na Občini Velike Lašče (tel.: 01/781 03 70) do srede, 10. novembra 2005, oziroma do zasedbe dvorane. Dobrodelnost 5 Trobla 6/2005

CIVILNA POBUDA Blago je bilo s pomočjo organizacije Friends of Lanka Tsunami Relief ZA POMOČ porazdeljeno v številnih krajih na severu, vzhodu, jugu in tudi v osrednji Šri Lanki. Pri ŠRI LANKI razdeljevanju so sodelovali prostovoljci, vojska ter podjetja, tako da so lahko oskrbeli pet do šest obalnih vasi na dan. Kot je znano se je ob lanskoletni Zdravila in sanitetni material so namenili katastrofi v Aziji, ki jo je prizadel potres in bolnišnicam v notranjosti dežele, ker so še bolj popotresni valovi (cunamiji), bolnišnice takoj po cunamiju poslale svoje zaloge na obalo. organizirala skupina posameznikov pod Čoln Trubar imenom CIVILNA POBUDA ZA POMOČ ŠRI Darovi, ki so nam jih poslali ljudje iz LANKI. Ob katastrofi tako velikih Slovenije, so bili očitno dani iz srca in zato smo hoteli zagotoviti, da bodo res izpolnili razsežnostih kot je bila ta, skoraj nihče ni izgubili čolne in drugo imetje. En čoln svoj namen, nam je povedala Sumi da mogel ostati ravnodušen. zagotavlja preživetje trem družinam. Po Silva, predsednica organizacije, ki je obisku predstavnika Civilne pobude na sodelovala pri sortiranju, prevozu in prizadetih področjih so bili naročeni štirje razdeljevanju pomoči. Povedala nam je, ribiški čolni z motorji in mrežami, ki so bili da so se srečevali s številnimi nato izdelani v septembru 2005. Čolni so nevšečnostmi; od dolgih postopkov označeni z naslednjimi napisi: TRUBAR, carinjenja, skladiščenja in prevoza do težko TRIGLAV, NANOS, PROTEUS. dostopnih krajev, kar pa so vse uspešno prebrodili. Zagotovili so tudi, da je pomoč V tretji fazi je predvidena tudi pomoč prispela do ljudi, ki poslano najbolj projektu Gift 4 a Smile, ki se osredotoča potrebujejo. predvsem na otroke, ki so po cunamiju ostali brez družin. V drugi fazi Civilne pobude je bil večji Pomoč je dosegla svoj namen in vsem del zbranih sredstev namenjen nakupu sodelujočim v Sloveniji se zahvaljujemo za ribiških čolnov in pomoči otrokom brez nesebično podporo in prispevano staršev. Po ocenah strokovnjakov so materialno ter finančno pomoč. popotresni valovi uničili več kot 70 % šrilanške ribiške flote, kjer je ribištvo eden Več o akciji Civilne pobude za Šri Lanko od pomembnih panog gospodarstva. si lahko ogledate na spletni strani: Civilna pobuda se je povezala s www.pomocsrilanki.si. humanitarno organizacijo Foundation, za Civilno pobudo Jessica gaat voor Sri Lanka, ki je že Anton Zakrajšek pripravila seznam ljudi, ki so v cunamiju

Kraji v Šri Lanki, kjer je potekalo razdeljevanje materialne pomoči.

Z veseljem sem se odzval prošnji Civilne pobude, da bi vse finančne transakcije Občina Velike Lašče potekale preko Županovega sklada, ki so vas v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem vabi na 17. kulturni večer (4. sezona) ga nekateri člani našli preko spletnih strani. To je bilo zame veliko priznanje, hkrati pa velika odgovornost. Da bi imeli točen NA TRUBARJEVINI pregled nad darovanimni sredstvi smo pri Županovem skladu odprli podkonti račun, V ČAST DOMOVINI na katerem so se zbirali prispevki. V slabih šestih mesecih smo zbrali več kot 3 mio SIT. Dobrotniki so bili tudi iz naše občine, največ je prispevala OŠ Primoža Trubarja. Njihov prispevek je zadoščal za nakup enega čolna, ki so ga poimenovali TRUBAR. Poleg zbiranja denarnih sredstev, je posebna ekipa Civilne pobude V petek, 2. decembra 2005, ob 19. uri organizirala tudi zbiranje materialne bo na Trubarjevi domačiji na Rašici gost pesnik, pisatelj in esejist pomoči. Odziv slovenskih dobrotnikov je bil izreden, saj so napolnili kar šest velikih JOŽE SNOJ. zabojnikov, ki so bili poslani na Šri Lanko. Lepo vabljeni! Trobla 6/2005 6 Iz poslanske pisarne

Iz poslanske pisarne njegove letne izvedbene programe in in drugi v regionalni razvojni svet povezani določal regionalno organiziranost. Poleg partnerji. Predlog zakona določa obseg Regionalizem v sveta regije zakonski predlog predvideva regionalnih spodbud, ki naj bi v še regionalni razvojni svet, v katerem naj naslednjem programskem obdobju Sloveniji bi se uresničevalo razvojno partnerstvo dosegale 1,5 % bruto domačega med javnim sektorjem, gospodarstvom in proizvoda. Regionalne spodbude so v nevladnim sektorjem. zakonu jasno definirane kot tista sredstva, Spoštovani! ki jih državni proračun namenja za Zakonski predlog priznava, da sofinanciranje regionalnih projektov iz Uspešno smo “prestali” obstajajo pomembne razvojne razlike tudi izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih referendumsko kampanjo o Zakonu o RTV, znotraj razvojnih regij in z institutom programov. Gre torej za projekte, ki jih tudi in se večinsko opredelili za zakon, ki območnega razvojnega partnerstva v regijah sprejemajo kot svojo razvojno pomeni začetek nekaterih nujnih oziroma območnega razvojnega priložnost. Zakon določa tako imenovane sprememb v javnem zavodu, ki ga s svojimi programa omogoča, da se izrazijo posebne ukrepe regionalne politike, ki se prispevki sofinanciramo vsi zavezanci razvojne posebnosti takih zaključenih izvajajo na prednostnih območjih, ki plačevanja naročnine. V volilni enoti 3, geografskih območij. najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo volilnem okraju 3, v katerega sodi tudi naša z velikimi strukturnimi problemi. občina je bil rezultat 56,03 % ZA in 43,33 Razvojne regije se povezujejo v tako Namenjajo se tudi za razvoj regijskih % PROTI novemu zakonu. Zahvaljujem se imenovane kohezijske regije, kar je razvojnih instrumentov in shem ter za vsem, ki ste zakon podprli in s tem potrebno za učinkovito vključitev Slovenije financiranje priprave projektov in povedali, da želite, da se finančne in v kohezijsko politiko v Evropski Uniji. Število vzpostavljanje decentralizirane razvojne programske razmere na RTV Slovenija regij kot tudi razvojnih regij določi vlada. funkcije države. Obseg posebnih ukrepov uredijo. 15 dni po objavi v Uradnem listu regionalne politike v državnem proračunu začne zakon veljati in stekli bodo postopki Pristojnost za politiko skladnega naj ne bi bil manjši od 0,25 % bruto za imenovanje članov programskega regionalnega razvoja na državni ravni je z domačega proizvoda. sveta, le-ta pa bo nato izbral generalnega zakonom dana vladni službi za lokalno direktorja. samoupravo in regionalno politiko. Služba Regionalnega razvoja ni mogoče izvesti se bo okrepila z delavci Agencije brez decentralizacije države oz. ni možno Poleg aktivnosti v državnem zboru, za Republike Slovenije za regionalni razvoj, zagotoviti decentralizacije države brez nami je septembrska seja, na kateri je bilo ki se bo po sprejetju zakona integrirala v ustanovitve pokrajin in sistemskega sprejetih nekaj pomembnih zakonov, je službo vlade Republike Slovenije za prenosa pristojnosti in nalog z države na med pomembnejšimi Zakon o lokalno samoupravo in regionalno politiko. nižje nivoje, vključno s finančnimi viri. Zato spodbujanju skladnega regionalnega S tem bo izvedena racionalizacija na je naslednji korak ustanavljanje pokrajin razvoja, ob katerem se je razvila burna državni ravni in povečana učinkovitost na podlagi doseženega predhodnega razprava. državne administracije. Zakon ohranja soglasja poslanskih skupin glede nujnih javni sklad Republike Slovenije za ustavnih sprememb. Če se ozremo na področje regionalni razvoj in razvoj podeželja kot regionalizma v Sloveniji, lahko ugotovimo, javni finančni sklad. Poleg dosedanjih Težave so stare več let, ko bi morali da je v preteklem obdobju Slovenija sicer nalog se bodo v njegovem okviru zaradi črpanja sredstev iz EU in pogajanj v celoti razvojno napredovala, opravljale tudi naloge, povezane z o regionalni razdelitvi Slovenije že zaskrbljujoče pa je, da so se razvojne razvojem projektnega financiranja vzpostaviti ustrezne regijske strukture, ki razlike med posameznimi regijami celo oziroma javno zasebnega partnerstva v so nujne in jih zahteva direktiva EU. Zaradi povečale. To je v popolnem nasprotju z Sloveniji. Slednjemu je v zakonu nesprejetja ustavnih sprememb v načeli skladnega regionalnega razvoja. V namenjeno obsežno poglavje z namenom, prejšnjem mandatu ni prišlo do premika zakonu je skladni regionalni razvoj da se zagotovijo doslej manjkajoče pri ustanavljanju pokrajin in regionalizacije opredeljen kot skupna odgovornost države zakonske osnove za pritegnitev zasebnega Slovenije, ki bi olajšala pogajanja o in občine. Osnovne funkcionalne enote za sektorja v projekte javnega sektorja. Zakon kohezijskih in razvojnih regijah. izvajanje regionalne politike so razvojne opredeljuje tudi temeljne programske regije, ki v vmesnem obdobju dokumente, kot so strategija regionalnega Zakon ne prinaša dokončne odločitve nadomeščajo tovrstno vlogo pokrajin do razvoja Slovenije, državni razvojni program o številu in območjih regij, ker o tem še njihove ustanovitve, kar bo naslednji korak. in regionalne ter območne razvojne poteka razprava in se proučujejo različne Sicer pa gre za termin, ki nadomešča programe. Vsi ti dokumenti so operativne možnosti, zato lahko le predvidevamo, da dosedanje statistične regije. Sedanje narave in imajo za skupen cilj pripraviti in bo občina Velike Lašče najverjetneje regionalne razvojne agencije se nadgrajuje uskladiti ključne razvojne programe in spadala v osrednjeslovensko regijo. z bolj strnjenimi regionalnimi strukturami, projekte slovenskih regij. Cilj je okrepiti ki bodo lahko učinkoviteje skrbele za razvoj lokalno razvojno pobudo in povečati Poslanska pisarna bo v ponedeljek, 7. v regijah. Na območju razvojnih regij bodo absorpcijsko sposobnost Slovenije in še novembra 2005, od 17.30 do 19.00 v po zakonu o lokalni samoupravi občine posebej območij, ki najbolj zaostajajo v prostorih Občine Velike Lašče. Lahko me oblikovale zveze občin. Politični organ razvoju. Del sredstev za opravljanje nalog pokličete po tel.: 01/478-96-13 ali se mi odločanja bo svet regije, sestavljen iz na regionalni ravni, ki so v javnem interesu, oglasite po el. pošti: [email protected]. predstavnikov občin. Svet regije bo zagotavlja državni proračun kot regionalno sprejemal regionalni razvojni program, spodbudo. Preostali del zagotovijo občine Alenka Jeraj Odmev 7 Trobla 6/2005

okusili, kako je prihod v šolo potekal pred časom (v zlatih časih Napake v naših socializma). Danes namreč nekateri starši od nas zahtevajo, da pridemo po otroka prav do njihovega praga, kljub temu da glavah avtobus ali kombi ustavi sto metrov od hiše. - odgovor na članek Antona Petriča Glede doma za ostarele bi želel poudariti naslednje. Resnično smo se morali odločiti zelo na hitro. Razpis za podelitev koncesije (Trobla 5/2005) s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se je zaključil 29. septembra 2005, zato je bilo potrebno tako pohiteti. V članku, objavljenim v prejšnji številki Troble, je Anton Petrič Kratek rok so od nas zahtevali tudi partnerji projekta izgradnje z Malega Ločnika zapisal, da smo v času, odkar imamo lastno doma, saj so morali takoj začeti s projektiranjem na predvideni samoupravo, ki smo jo v Sloveniji uvedli leta 1994, zaustavili razvoj lokaciji. Pri razpisu pa je bil pogoj, da mora družba, ki kandidira, kraja za nadaljnjih 50 let. S to izjavo je pokazal, kako se mu toži dokazovati tudi lastništvo nad zemljiščem. Za lokacijo na Turjaku po prejšnjem sistemu oziroma kako močno ga pogreša. Očitati smo se zavzemali mnogi občani kot tudi vsi turjaški svetniki. lokalni skupnosti zaprtje klavnice in mlekarne ter propad Iga se Sprašujem se, kdo bo prevzel odgovornost, če nam bo za mi zdi nekorektno in zlonamerno. Vzroke za njihovo zaprtje je pridobitev koncesije zmanjkalo samo nekaj točk?! Pri pridobitvi potrebno poiskati kar pri njihovih vodilnih, ne pa na Občini Velike koncesije se točkuje tudi lokacija, ki si jo predstavniki Ministrstva Lašče. Tržna ekonomija zahteva svoje zakonitosti. Preživeli bodo za delo, družino in socialne zadeve tudi ogledajo. Napisali smo le najboljši, zato se bodo morali vodilni v raznih podjetjih in izvrsten program delovanja doma, projektanti so narisali lep dom organizacijah še kako potruditi, da bodo uspešni. Seveda je bilo in prav škoda bi bilo, da bi izpadli zaradi lokacije. Že omenjeni lažje v planiranem socializmu, ko so se kar na partijskem sestanku državni predstavniki so namreč na predhodnem ogledu dali dogovorili, kako bo poslovalo neko podjetje, kje bodo vzeli in prednost lokaciji na Turjaku (pošta, avtobusna povezava …). komu kaj dali. Z uvedbo demokracije pa so se stvari očitno za Glede na potek sestanka sveta KTZ Turjak, ki ga v svojem članku nekatere precej zapletle. Pojavile so se različne politične stranke, omenja Anton Petrič, je očitno, da imajo nekateri vplivni ljudje so se lahko odločali po svoji vesti in prepričanju. Kar naenkrat posamezniki večje koristi, če ostane sredi Turjaka skladišče, kot partijski kandidati na volitvah niso več dobili 100 ali pa še več da bi tam zgradili dom za ostarele. Se pa strinjam z njegovo procentov podpore. Nekateri stari oblastniki so tako izgubili oblast trditvijo, ko je zapisal, da so prisotni sami osebni interesi. Glede in zato zagnali vik in krik, kar se očitno odraža še danes. Mislil na smešne očitke, da so delovna mesta v domu, ki sploh še ne sem, da so se le-ti sprijaznili z osamosvojitvijo, demokracijo, obstaja, že razdeljena, bi želel povedati, da ni tako. S to trditvijo večstrankarskim sistemom. Ustanovitev novih občin, ki je pomenila je Anton Petrič pokazal, da v svojem razmišljanju živi še v nekem prvo decentralizacijo države, kriviti za razvojno zaostalost, se mi drugem času, v tistem, ko so v ozkih partijskih sredinah odločali zdi popolnoma sprevrženo. Zanimivo bi bilo izvedeti za uspehe tudi o tem, kdo bo kje direktor, kdo bo predsednik izvršnega KS Turjak pod vodstvom prav Antona Petriča, ki je krajevno sveta in kdo predsednik krajevne skupnosti. Danes so za vsa skupnost vodil dva mandata. Med drugim se mi poraja vprašanje, mesta potrebni javni razpisi, za nekatera pa celo demokratične zakaj je KS Turjak odkupila Krajevni dom, če je bil le-ta zgrajen z volitve. Dopuščam seveda možnost, da se kje še vedno kadruje udarniškim delom, kot se to tako rado poudarja. Ali ne bi denar drugače, vendar pa tak način sam ostro zavračam. raje investirali v izboljšanje komunalne infrastrukture ter v področje Kljub temu, da je do lokalnih volitev še več kot eno leto, Anton družbenih dejavnosti, v katere mora sedaj na veliko vlagati prav Petrič že javno poziva, kako bi bilo potrebno voliti. Prepričan nova občina? Krajevni dom je bil že avtomatsko od Turjačanov in sem, da so naši občani že tako razumni, da se bodo sami odločili, ne razumem, zakaj se ga je moralo odkupiti. Zanimivo bi bilo koga bodo podprli. Upam, da jih bo pri odločitvi vodila misel ali razkritje še kakšnih drugih zadev iz tistega obdobja, o katerih spomin na konkretna dejanja, ki so bila narejena v javno korist, vedo marsikaj povedati nekateri krajani. ne pa politične opredelitve ali mogoče neizpolnitev izključno Strategijo usode starih opuščenih šol v naši občini je obravnaval njihovih osebnih interesov. Pa to tematiko pustimo za naslednje občinski svet in zavzel določena stališča. S podrtjem šole v Dvorski leto. vasi se je strinjal tudi tamkajšnji krajevni odbor. Po strokovnih Za konec bi želel osvežiti spomin, kaj je bilo na področju bivše ocenah bi porabili kar nekaj deset milijonov SIT za njeno obnovo, KS Turjak narejenega v desetletnem obdobju nove občine Velike zato smo se soglasno odločili za podrtje šole. Na tem mestu smo Lašče oziroma od nastanka lokalne samouprave. Zanimiva bi izgradili lep športni center, ki je že postal zbirališče mladih in tudi bila primerjava z obdobjem, ko smo imeli krajevne skupnosti in malo starejših krajanov Dvorske vasi in okolice. Prav lepo jih je smo bili del občine Ljubljana Vič -Rudnik. bilo videti, ko so s svojim prostovoljnim delom tudi sami ogromno pripomogli k tej pridobitvi. Preglednica investicij, narejenih samo na področju bivše KS Glede šolskih prevozov pa lahko rečem, da bomo tudi v Turjak (plačniki Občina Velike Lašče, Holding, država, nekaj bodoče zagotavljali visok standard šolskih prevozov, ko otroke malega krajani). vozimo v šolo iz vseh vasi. Vodilni na občini se bomo trudili, da tega standarda ne bomo zmanjševali kljub temu, da ugotavljamo, 1. komunalne zadeve da otroke vozimo tudi iz naselij, iz katerih nam jih po veljavni zakonodaji ne bi bilo potrebno. Varnost otrok in kvaliteta prevozov Asfaltiranje cestnih odsekov odtehtata tudi dokaj visok strošek šolskih prevozov. Glede tega ni v vrednosti del: 136 mio SIT: potrebno strašiti starše, da bodo morali v nahrbtnikih nositi otroke Podturjak-Prazniki, Podturjak-Četež, Podturjak-Javorje, skozi v šolo. Mogoče pa bi bilo dobro razmisliti, da en dan v letu avtobus Štajnprik, mimo šole, proti Lukančiču, proti Kramarju, Marof, na in kombiji ne bi vozili in bi otroci prišli v šolo peš. Da bi videli in pokopališče, preplastitev od Doma krajanov-Centa do na Trobla 6/2005 8 Odmev

Gradežu (proti Jakobu, Anžiču, Vodopivcu, Korošcu, na Gradežu 2. DRUŽBENE ZADEVE hišne številke nad 100), Mali Osolnik (mimo Klariča) … Vrednost del znaša 505 mio SIT. Skupna površina asfalta znaša 10,3 km. Nova fasada in ureditev dodatne učilnice na podružnični šoli Turjak, izgradnja igrišča na Malem Ločniku, igrišče za odbojko na Postavitev luči javne razsvetljave mivki in igrišče za mali nogomet (razen zunanje ograje) na Turjaku, Vrednost del je 7 mio SIT. obnova sušilnice sadja na Gradežu, obnova gradu Turjak (opremo Na Turjaku (ob glavni cesti Škofljica–Kočevje, proti gradu, proti financira občina, vse drugo država), mladinska soba v KTZ (iz pokopališču, na gasilskem domu), v Štajnpriku, v Praznikih, na Županovega sklada). Malem Osolniku, na Velikem in Malem Ločniku, na Gradežu, hišne številke na Gradežu nad 100, v Ščurkih, v Četežu, v Javorjih, v Preglednica samo večjih investicij izven območja bivše KS Podturjaku, osvetlitev sv. Ahaca Turjak, ki so javnega značaja in jih ravno tako koristijo Skupaj število luči je 42. prebivalci Turjaka.

Izgradnja vodovodnega sistema Izboljšave v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (sanacija Vrednost del je 126 mio SIT. centralne, popolna prenova kuhinje, garderobne omarice za vse Veliki Ločnik - v novo naselje (sofinancirali krajani), do pokopališča, učence, nova oprema v tajništvu in knjižnici, veliko dodatnih na Gradež nad 100, Laporje-Gradež, Turjak-Gradež učil ...), izgradnja novega vrtca Sončni žarek z vso novo opremo Skupna dolžina vodovoda je 7, 5 km. in igrali, glasbena šola (popolna prenova starega vrtca in kompletna oprema), zdravstvena postaja (ureditev dveh splošnih Druga komunalna dela ambulant in treh čakalnic z opremo, zamenjava vseh oken, Vrednost del je 25 mio SIT. zamenjava kompletne strešne kritine, ureditev ambulant za Asfaltiranje avtobusnega postajališča Mali Ločnik (na obeh zobozdravstvo in fizioterapijo), uvedba pomoči na domu in straneh ceste) in parkirišča pred trgovino in gasilskim domom na nabava avtomobila, obnova Levstikovega doma (fasada, Turjaku, izgradnja škarpe na pokopališču, izgradnja vežice v dvorana, oder, pododrje, garderoba ...), Trubarjeva domačija Škocjanu (50% sofinanciranje), ekološki otok. (prekritje vseh streh, ureditev čitalnice, ureditev žage …), Knjižnica Prežihov Voranc (razširitev z novo opremo) … Vrednost del je 490 mio SIT.

Kot vidite, je bilo izvedenih kar nekaj investicij. Marsikatera od njih se je financirala tudi z državnim ali drugim denarjem, kar se mi zdi izredno pozitivno. Pomembno je, da so se investicije Dežurna lista vodovoda zgodile na našem področju, za naše namene. Pri pridobivanju sredstev iz drugih virov so sodelovali in lobirali tudi nekateri Vodokomunalni sistemi, d.o.o. občinski svetniki in drugi posamezniki, ki jim ni vseeno, kako se za čas od 24. 10. do 11. 12. 2005 razvija naša občina. Njim se javno zahvaljujem. Na žalost so tudi taki, ki s svojim delovanjem celo onemogočajo in zavirajo pozitiven Belaj Stane 24.10. - 30. 10. tel. 050 619 577, 041 946 702 razvoj, da bi potem lahko kritizirali. Na srečo so ti drugi v veliki Belaj Anton 31.10. - 6. 11. tel. 050 619 577, 041 951 580 manjšini. Belaj Marko 7. 11. - 13. 11. tel. 050 619 577, 041 646 473 Oceno, ali je bilo v desetletnem mandatu nove občine Velike Belaj Stane 14. 11. -20. 11. tel. 050 619 577, 041 946 702 Lašče glede na preteklost, res tako malo narejenega, prepuščam Belaj Anton 21. 11. - 27. 11. tel. 050 619 577, 041 951 580 Vam, dragi občanke in občani. Župan Anton Zakrajšek Belaj Marko 28. 11. - 4. 12. tel. 050 619 577, 041 646 473 Belaj Stane 5. 12. - 11. 12. tel. 050 619 577, 041 946 702 VODOVOD

Črpališče Podstrmec Komunala 9 Trobla 6/2005 Poročilo o izvedenih delih Vodovod Velike Lašče na vodovodu Laporje - Poleg zamenjave cevovoda na Stritarjevi cesti v Velikih Laščah Gradež v teh dneh na vodovodnem sistemu Velike Lašče poteka tudi zamenjava cevovoda na odseku Uzmani – Strletje v skupni dolžini 700 metrov. Dela so bila zaradi dotrajanosti cevi in velikih izgub Dela pri izgradnji vodovoda Laporje – Gradež so se pričela v vode nujna. Krajani vasi Strletje pa bodo ob zamenjavi cevovoda avgustu 2004 in se nadaljujejo v letu 2005. Do konca meseca dobili tudi dva hidranta, ki jih doslej niso imeli. septembra 2005 je bil položen glavni vod od obstoječega Občinska uprava, Jerica Tomšič Lušin črpališča na Gradežu do Laporja in Gradeža, hišne številke nad 100, ter povezava vzdolž ceste Turjak–Grosuplje v skupni dolžini cca 2750,0 metrov. Zgrajena sta bila jašek z regulatorjem Vodovod Karlovica tlaka za naselje Laporje in črpalnica za del naselja Gradež, hiš. št. nad 100. Cestišče je bilo vzpostavljeno v prvotno stanje z V letošnjem letu se je dokončala gradnja črpališča pri asfaltiranjem oz. izvedbo makadamskega cestišča. Obstoječ vodovodni vrtini Podstrmec. Zgrajen je bil tudi povezovalni vodovod od Gradeža do Laporja ter del obstoječega vodovoda cevovod, vrtina Podstrmec – vodovod Karlovica, v skupni dolžini vzdolž ceste Turjak–Grosuplje je ukinjen, zato so bili na teh trasah 3300 metrov. V oktobru se je vodovod Karlovica, v katerega so se prevezani in obnovljeni vsi hišni vodovodni priključki. povezali tudi ostali vaški vodovodi od Podstrmeca do Karlovice, Zaradi problemov pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč na že začel oskrbovati iz vrtine Podstrmec. Izvajalec del je bil Marko Gradežu, hiš. št. nad 100, je prišlo do delno spremenjene trase Belaj, s.p. Vrednost investicije izgradnje povezovalnega cevovoda glavnega voda, zato so bile služnostne pogodbe naknadno znaša 23 milijonov tolarjev, izgradnja črpališča pa 7, 5 milijona pridobljene. Do konca leta 2005 se predvideva, da bo ta odsek tolarjev. dokončan. Poleg tega se bo dokončala prečrpalnica na Gradežu Občinska uprava, Jerica Tomšič Lušin , hiš. št nad 100, (priklop na električno omrežje, električna dela na črpalnici in zunanja ureditev). S tem bodo zaključena vsa dela v sklopu gradnje vodovoda Laporje-Gradež, zato bo takoj po pridobitvi vseh dokumentov (geodetski posnetek, geodetski načrt, projekt izvedenih del, meritve hidrantnega omrežja …) poslana na upravno enoto Vič-Rudnik vloga za izdajo uporabnega dovoljenja zgrajenega vodovoda (predhodno mora biti izveden tehnični pregled in odpravljene morebitne pomanjkljivosti). Če ne bo zapletov pri pridobivanju dokumentacije, naj bi bilo uporabno dovoljenje pridobljeno najkasneje do konca meseca februarja. S tem bo možno izvajanje vseh novih hišnih vodovodnih priključkov. Zainteresirani naj si zato med tem časom pridobijo projekt hišnega vodovodnega priključka in soglasje JP Vodovod- Kanalizacija, d.o.o., Ljubljana, skladno s predhodnim dopisom s strani JP Vodovod-Kanalizacija, št. 7930/KB z dne 22. 7. 2005. Za nadzor JP Vodovod-Kanalizacija Erika Černe Voda iz vrtine Podstrmec je pritekla iz novega hidranta pred gasilskim domom na Karlovici.

Hidrant bo sedaj služil svojemu namenu Črpališče Podstrmec Trobla 6/2005 10 Družbene dejavnosti

Investicije na področju družbenih dejavnosti Zdravstvena postaja Velike Lašče je dobila novo streho Sredi oktobra je bila zaključena največja investicija na področju družbenih dejavnosti v letošnjem letu. Zdravstvena postaja Velike Lašče je dobila novo strešno kritino, zamenjana so bila tudi vsa strešna okna, hkrati pa nameščena strešna okna tudi v sedaj neizkoriščenem podstrešju, kjer je kasneje predvideno urediti dodatne prostore za potrebe zdravstvene postaje. Investicija stane več kot 14 milijonov SIT, od tega smo s prijavo na razpis Ministrstva za zdravje uspeli iz državnega proračuna pridobiti 4,4 milijone SIT. Foto: Anton Zakrajšek Športno igrišče v Dvorski vasi Na mestu nekdanje podružnične šole v Dvorski vasi je bilo v letošnjem letu zgrajeno novo športno igrišče. Nekatere prireditve so tu letos že potekale, uradno odprtje igrišča pa načrtujemo, ko bodo dela v celoti zaključena. V naslednjem letu je na tem mestu predvidena še ureditev igrišča za balinanje. Občinska uprava Veronika Vasič Obnavljalo se je tudi v Levstikovem domu Levstikov dom v Velikih Laščah je bil obnovljen v letu 1981 ob praznovanju 150-letnice rojstva Frana Levstika. Po toliko letih so bila poleg rednih vzdrževalnih del potrebna tudi nova investiranja. Že leta 2002 je bila obnovljena dvorana, leta 2003 fasada in ogrevanje, letošnje poletje pa se je KUD Primož Trubar Velike Lašče z izvajalcem ING INVESTOM, d.o.o., iz Ljubljane lotil obnove pododrja. Urejen je bil prostor za nastopajoče (skupaj z novimi sanitarijami). Poleg tega je bilo zamenjanih tudi nekaj najbolj kritičnih oken, in sicer v spominskih sobah, gledališki oder pa opremljen z novimi mehanizmi za upravljanje z zavesami. Obnovo je sofinancirala Občina Velike Lašče. Občinska uprava Barbara Pečnik Foto: Barbara Pečnik

Šolska knjižnica ima novo opremo Od izgradnje velikolaške šole leta 1967 so bili vsi prostori že tako ali drugače preurejeni, na novo opremljeni, le šolska knjižnica je ostajala nespremenjena. Zavedamo se, da je premajhna, vendar bo nov prostor zanjo možno pridobiti šele v okviru načrtovane gradnje telovadnice. V letošnjem septembru je knjižnica dobila novo opremo in upamo, da se bodo mladi bralci in njihova knjižničarka med svojimi knjigami dobro počutili. Prometna varnost 11 Trobla 6/2005

OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU sporoča

BODI preVIDEN!

V jesenskih mesecih je potrebno vedno znova opozarjati na poslabšanje vidljivosti in s tem varnosti na naših cestah. Dnevi se skrajšajo, poleg tega pa je pogosta spremljevalka večerov in juter tudi megla. Red je vedno pas pripet Zato Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije vsako leto pripravlja vseslovensko akcijo Umazane ceste so BODI VIDEN – BODI PREVIDEN. Akciji se Šolski prevozi priključimo tudi na OŠ Primoža Trubarja. zelo nevarne Namen akcije je ozaveščati ljudi o uporabi Organizacija šolskih prevozov je pred svetlejših oblačil in odsevnih teles. V prvo pričetkom vsakega novega šolskega leta skupino so postavljeni pešci in vozniki V spomladanskih, predvsem pa v tisto področje, ki zahteva veliko dela in motornih vozil, ki morajo biti v poslabšanih jesenskih mesecih so ceste zaradi dela na usklajevanja s strani občine, ki skrbi za voznih lastnostih še bolj previdni za poljih pogosto umazane. Blato, ki odpada čimbolj racionalno porabo sredstev, volanom. s pnevmatik in ostaja na vozišču postane v namenjenih prevozom. Hkrati pa morajo vlažnem ali deževnem vremenu še bolj biti prevozi organizirani tako, da se učenci Še enkrat torej opozarjamo vse, ki se drseče in nevarno za voznike. Zato lahko vključujejo k pouku pred prvo uro in kot pešci odpravljate na cesto v mraku, prosimo vse voznike traktorjev in da je po končanem pouku čimmanj megli ali ponoči, da: kamionov, ki se vključujejo na cesto z čakanja na prevoz. Večina učencev - hodite ob skrajnem levem robu ceste, umazanih površin, da pred ali po tem centralne šole in podružnic je vozačev iz kjer lahko vidite vozilo, ki se Vam približuje, očistijo pnevmatike. razloga, ker so od šole oddaljeni več kot 4 in primerno odreagirate, Novi zakon o varnosti v cestnem km (financiranje teh prevozov je breme - prečkate cesto na prehodih za pešce prometu o tem govori v 113. členu občine), ali iz razloga, ker so na poti v šolo ali na preglednih mestih potem, ko ste se (odstavki 4, 5, 6, 8 in 9): ogroženi zaradi velikih zveri – medveda prepričali, da to lahko varno storite, Preden se vključi v promet na cesti s (ta del stroškov povrne Ministrstvo za - oblečete čimbolj svetla oblačila in/ kolovozne poti ali druge zemljiške šolstvo in šport). Da so vožnje pravočasno ali imate pri sebi odsevno kresničko ali površine, mora voznik odstraniti z vozila opravljene, je potreben že kar zajeten odsevni trak, zaradi katerega Vas bo zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozni park. Letos so to štirje kombiji, en voznik prej opazil. vozišče. avtobus in en osebni avto. Kot zanimivost, Celotna akcija je predstavljena na ki se morda zdi komu težko verjetna, naj spletnih straneh Sveta za preventivo in Izvajalec gradbenih ali drugih del povemo, da opravijo vozniki s prevozi do vzgojo v cestnem prometu: www.spv-rs.si. mora pri izvozu z gradbišča ali druge centralne šole, podružnic Rob in Turjak ter Zakon o varnosti cestnega prometa iz zemljiške površine, na kateri se izvajajo šole s prilagojenim programom v Kočevju leta 2004 v 97. členu, v drugem odstavku dela, očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s dnevno 920 km. S temi kilometri bi prišli pravi: te površine vključujejo v cestni promet. skoraj do Beograda in nazaj. Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega Vozniki imajo vozne rede izdelane do pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ali petega odstavka tega člena onesnaži minute natančno. Zavedamo se, da je ob njem, mora nositi na vidnem mestu vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del njihovo delo naporno in odgovorno, zlasti na strani, ki je obrnjena proti vozišču, takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, v zimskih razmerah. Če se morajo med svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je očisti vozišče na njegove stroške pristojna vožnjo ukvarjati še z vzdrževanjem vidna s sprednje in zadnje strani, ali organizacija za redno vzdrževanje cest. discipline v vozilu, je to še veliko težje. odsevnik iz prvega odstavka 92. člena Globa za neupoštevanje zakona je Naloga staršev je, da tudi doma tega zakona. 60.000 za fizične osebe in najmanj opozarjajo otroka na takšno obnašanje Globa za neupoštevanje člena je 600.000 za pravne osebe. med vožnjo, ki ne bo motilo zbranosti 10.000 SIT. voznika, in na uporabo varnostnega pasu, SKRBIMO ZA ČIMBOLJŠE VOZNE ki je obvezna tudi v avtobusu. BODITE preVIDNI !!! POGOJE. SREČNO! Občinska uprava Predsednik OSPVCP Predsednik OSPVCP Veronika Vasič Bojan Novak Bojan Novak Trobla 6/2005 12 Zdravje Strokovnjaki Svetovne zdravstvene Znanje je pot, organizacije (SZO) opozarjajo na tudi na nevarnost pandemije gripe področju pre- KAJ JE GRIPA? približno še pet dni po prenehanju simptomov obolenja. Gripa (influenca) je zelo kužna akutna ventive drog! Bolniki z motnjo obrambe in otroci nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča lahko širijo virus gripe celo več tednov. virus gripe. Epidemija gripe se pojavi vsako Ocenjujejo, da polovica okuženih nima leto v zimskih mesecih in običajno traja od Od sredine oktobra do konca bolezenskih znakov, vendar izločajo 6 do 8 tednov. novembra bodo po vsej državi potekale virusne delce in prenašajo okužbo. S človeka na človeka se prenaša s številne preventivne dejavnosti proti Ni vsak prehlad gripa! Za razliko od kužnimi kapljicami, ki jih nosilci virusa gripe zlorabi drog. V središču pozornosti bodo prehlada je gripa nevarna zaradi pogostih razširjajo v okolico s kašljanjem, kihanjem mladi in slogan IZBERITE ZDRAVJE, KER zapletov, ki ogrožajo predvsem starejše, in glasnim govorjenjem, ter s posrednim SE CENITE. Že od junija 2005 poteka leto nosečnice, otroke in bolnike z motnjo stikom prek onesnaženih rok in površin, če dni trajajoča kampanja pod okriljem obrambe. Marsikdo za pasledicami gripe so onesnažene z izločki dihal. Združenih narodov proti drogam in tudi umre. Na površinah lahko virus gripe preživi kriminalu ( UNODC). Namen kampanje Po ocenah v Sloveniji za gripo vsako do dva dni. je ogibanje drogam in odločitve za vse, leto zboli 60.000 ljudi. Vstopno mesto okužbe sta sluznici dihal kar je zdravo in pozitivno, ter mladim po in očesne veznice. svetu poslati sporočilo o samospoštovanju. PRAVOČASNO SE CEPIMO PROTI Inkubacija za gripo je od 1 do 4 dni. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih GRIPI, KER SE TAKO NAJUČINKOVITEJE Odrasli so običajno kužni že en dan drogah med šolsko mladino (ESPAD) ZAVARUJEMO! pred pojavom bolezenskih simptomov / ugotavlja, da je marihuana najpogosteje znakov, otroci pa tri dni pred pojavom uporabljena prepovedana droga pri nas bolezenskih simptomov. Kužnost traja CEPLJENJE PROTI GRIPI in v svetu. Hkrati izkušnje kažejo, da zgodnja preventivna intervencija Cepimo se vsako leto pred pričetkom pomembno zmanjšuje tveganje za redno sezone gripe, najbolje v oktobru ali uporabo drog oziroma razvoj odvisnosti novembru. Zaščitna protitelesa se pojavijo pri posamezniku. DU Velike Lašče dva tedna po cepljenju. Privoščite si Cepljenje se priporoča tudi nosečnicam. Marihuana - kaj bi počitnice na Sestava cepiva je usklajena z navodili SZO in vsebuje antigene virusov gripe, morali vedeti? morju katerih kroženje se predvideva v sezoni. Marihuana je zelena, rjava ali siva Pri zdravih ljudeh, ki so stari manj kot mešanica posušenih, narezanih listov, Društvo upokojencev Velike Lašče 65 let, je cepivo učinkovito v 70 do 90 %. stebel, semen in cvetov konoplje ima počitniške kapacitete v Izoli v Delfin (Cannabis sativa). Evropska raziskava o Hotelu ZDUS d.o.o. (Tomažičeva 10, 6310 Cepivo ne more povzročiti bolezni, saj alkoholu in preostalih drogah med šolsko Izola). je pripravljeno iz mrtvega virusa. mladino (ESPAD) ugotavlja, da je Na razpolago so štiri dvoposteljne Cepljenje je skorajda neboleče. marihuana najpogosteje uporabljena sobe v terminu od 19. aprila 2006 do Stranski učinki po cepljenju so redki prepovedana droga pri nas in v svetu. Za 26.aprila 2006, štiri dvoposteljne sobe v (bolečina, rdečina in oteklina na vbodnem marihuano se uporablja več kot dvesto terminu od 10. julija 2006 do 17. julija mestu, kratkotrajno povišana slengovskih izrazov, ki se hitro menjavajo 2006 in štiri dvoposteljne sobe v terminu temperatura). in so različni na različnih koncih sveta. Med od 29. novembra 2006 do 6. decembra Cepljenje odsvetujemo: najbolj znanimi so: »kanabis«, »trava«, 2006. - osebam z dokazano alergijo ali »pot«, »herb«, »grass«, »boom«, »Mary Cene so zelo ugodne in vključujejo anafilaktično reakcijo na jajčne beljakovine Jane«, »gangster«, »kif«, »ganja«, »skunk« prenočišče s polpenzionom ter kopanje ali na katero od sestavin v cepivu; in drugi. Obstajajo tudi poulična imena za v bazenu. Upokojenci s potrjeno člansko - otrokom, mlajšim od 6 mesecev; različne moči ali »znamke« marihuane, kot izkaznico imajo na cene (razen za nočitev - akutno bolnim osebam. so »Texas tea«, »Maui wowie« in z zajtrkom) dodatni 10 % popust. »Chronic«. Močnejše vrste so semilla, hašiš Več informacij in možnost rezerviranja Vse, ki vas zanima cepljenje proti (ali kratko »heš«) in hašiševo olje. terminov vsako prvo sredo v mesecu v gripi, ki se bo izvajalo predvidoma v Vse vrste marihuane vsebujejo THC pisarni DU Velike Lašče ali po telefonu: začetku novembra, pokličite svojega (delta-9-tetrahidrokanabinol), ki je glavna 7889 342 – Franc Ivanc, zdravnika in se dogovorite za termin. aktivna kemična snov, poleg tega je v 7889 353 – Majda Gradišar. Telefonska številka: 7881 038 marihuani tudi več kot 400 drugih Rezervacije so možne do 31. kemičnih snovi. Zaradi vsebnosti THC vse decembra 2005. Martina Bavdek Nedeljkovič Zdravje 13 Trobla 6/2005 vrste marihuane vplivajo na človeka tako, Kako lahko starši Nasveti staršem da spreminjajo delovanje možganov Bodi dober poslušalec svojega otroka! (delujejo psihoaktivno). Učinki marihuane prepoznajo, ali je Sporočila o neodobravanju uporabe na uporabnika so odvisni od količine otrok pravkar užival vseh drog - tudi alkohola - naj bodo jasna vsebovanega THC. Marihuana, pridelana in odločna! v rastlinjakih, običajno vsebuje dva do marihuano? Pomagaj otroku obvladati pritisk trikrat več THC kot običajna marihuana. vrstnikov, naj uživa drogo! Običajna marihuana vsebuje Starši naj bodo pozorni predvsem na Spoznaj prijatelje svojih otrok in njihove povprečno 3 % THC. spremembe v otrokovem obnašanju. starše! Sinsemilla, narejena samo iz brstičev Pozorni naj bodo tudi v primerih, če se Spremljaj, kje se giblje tvoj otrok! ter cvetočih vrhov ženskih rastlin, vsebuje otrok »potegne vase«, če je depresiven, Nadzoruj najstniške dejavnosti! povprečno 9 % THC, včasih lahko vsebuje utrujen, če zanemarja svoj videz, če Vzdržuj odprt in pošten razgovor z tudi do 25 % THC. postane sovražen in začne kaliti odnose z otrokom! Hašiš, lepljiva smola s cvetov ženske družinskimi člani in s prijatelji. Uživanje rastline, ima povprečno 9 % THC, doseže droge ima lahko za posledico tudi pa lahko tudi 19 % THC. Dejstva, ki bi jih morali spremembe v učinkovitosti pri delu za Hašiševo olje, katranasta tekočina, šolo, povečano odsotnost od pouka, poznati starši pridobljena z destilacijo, ima povprečno izgubo interesa za šport ali druge najljubše 19 % THC, doseže pa lahko celo 27 %. Danes dilerji mladostnikom ponujajo dejavnosti ter spremembe jedilnih ali Marihuana se navadno kadi kot ročno marihuano z večjo vsebnostjo THC kot v spalnih navad. Seveda so lahko ti znaki zvita cigareta (»džojnt« ali »nejl«) ali v pipi. šestdesetih letih. Močnejša marihuana tudi posledica drugih težav ne samo Nekateri uživalci marihuano primešajo pomeni hujše posledice. uživanja drog. Poleg tega naj bodo hrani ali iz nje skuhajo čaj. Pred časom se Na to, ali bo otrok poskusil drogo, pozorni na nekatere druge znake ali je pojavila v cigarah, imenovanih »blunt«. vplivajo vsi vidiki otrokovega okolja - dom, osebne predmete, ki so lahko povezani z V zadnjem času marihuanske cigarete ali šola, soseska … drogami, na primer pipe, papir za zvijanje cigare pogosto vsebujejo tudi kreck kokain. Raziskave kažejo, da ima pri nas cigaret, vonjave na obleki in v spalnici, Pokajeni«joint« lahko povzroči evforijo, izkušnjo z marihuano 28 odstotkov šolskih neobičajno uporabo deodorantov, odmaknjeno sanjarjenje in neobvladljiv petnajst- in šestnajstletnikov. uporabo kapljic za oči, nakit, oblačila, smeh. Večje količine lahko povzročijo Marihuana ima negativen učinek na plakate itd, ki oglašujejo uživanje drog in motnje v slušnem, vidnem in prostorskem mnoge spretnosti, potrebne za varno podobno. zaznavanju. Značilni znaki pri uporabi vožnjo. Vožnja pod vplivom marihuane kanabisa so običajno slabost, motnje lahko povzroči prometno nezgodo. koncentracije, suha usta in pordelost Kako lahko starši Uživalci marihuane utegnejo imeti očesne veznice. preprečijo, da bi se veliko podobnih težav z dihali kot kadilci Psihična odvisnost se pojavi pri redni tobaka. Najbolj znana sta kronični uporabi. Pogosto je okrnjen kratkotrajni otrok ne zapletel z bronhitis in vnetje sinusov. spomin. Dolgotrajna uporaba večjih marihuano? Kajenje marihuane prizadene količin marihuane lahko povzroči kronično možgane in ima za posledico oslabljen utrujenost, otopelost, motnje spomina, spomin, slabšo sposobnost zaznavanja in težave pri koncentraciji, zmanjšano Ne obstaja nobena magična formula presoje ter zmanjšane motorične imunsko odpornost … Pri nemotiviranih za preprečitev uživanja drog med spretnosti. posameznikih in posameznicah lahko še najstniki. Lahko pa starši vplivajo s tem, da Marihuana je nevarna droga, ki bolj krepi izgubo volje in ambicij. Ker se se zanimajo za življenje svojih otrok in so posebej ogroža zdravje in blaginjo otrok največkrat meša s tobakom, so možne vseskozi na tekočem o delu in življenju in mladostnikov na kritični točki njihovega zdravstvene posledice na pljučih. Najbolj mladostnika. Jasno naj jim tudi povedo o življenja - ko odraščajo, se učijo, zorijo in znana sta kronični bronhitis in vnetje nevarnostih uživanja marihuane in drugih gradijo temelje za poznejši čas, ko bodo sinusov. drog. Ko gredo najstniki v srednjo šolo, živeli kot odrasli. Za duševno zdravje in Raziskave kažejo, da ima pri nas morajo starši sodelovati pri njihovem delu psihosocialni razvoj je pomemben celoten izkušnjo z marihuano 28 % šolskih petnajst- za šolo, rekreaciji, družabnih dejavnostih otrokov življenjski prostor. Na prvem mestu in šestnajstletnikov. Otroci in mlajši najstniki s prijatelji svojih otrok. Otroci pri starših je to družina in odgovornost staršev za začnejo uživati marihuano iz mnogih iščejo pomoč in vodstvo pri spopadanju s vzgojo in izobraževanje otrok, sledijo šola, razlogov. Običajno gre za radovednost in težavami in sprejemanju odločitev, vrstniki, dejavnosti … in njihovo željo, da bi se čimbolj vključili v neko vključno z odločitvijo, da ne bodo uživali medsebojno sodelovanje in povezovanje. družbeno skupino. Pri mladih, ki imajo drog. izkušnje s kajenjem cigaret in pitjem Raziskave kažejo, da lahko pravilno Pripravila Majda Kovačič Cimperman alkohola, je tveganje, da bodo uživali starševsko spremljanje otrok zmanjša Povzeto po knjižici o marihuani ( Urad marihuano, precej večje. Prav tako izsledki prihodnje uživanje drog celo med takimi za droge, maj 2005) raziskav nakazujejo, da uživanje alkohola mladostniki, ki bi lahko bili nagnjeni k in drog pri drugih družinskih članih močno uživanju marihuane, so uporniški, ne povečuje možnosti, da bodo droge začeli morejo obvladovati svojih čustev in Izberite zdravje, ker se cenite! uživati tudi otroci. doživljajo notranje stiske. Trobla 6/2005 14 Vrtec

je tista, ki vam zagotavlja, da ob postavitvi Nove oblike vprašanja ali nestrinjanju ob določenem mnenju, nihče ne bo vedel, kdo ste. Zato svetovanja in pomoči lahko vprašate in poveste tisto, kar bi težko zaupali komurkoli. Vsem, ki se prvič srečujete z internetom Včasih majhne skrbi človeku povzročijo druženja, izmenjava izkušenj in strokovnih ali portalom samim, je v pomoč forum veliko stisko. Skrbi rastejo in težave se nasvetov ob najrazličnejših stiskah. Zavod Med.Over.Net, kjer vas lahko kopičijo. Preprosta življenjska vprašanja in Svetovalno posvetovalni internetni portal napotijo na ustrezen naslov ali pišite na e- dileme postanejo nepremagljive ovire, ki Med.Over.Net. naslov [email protected]. človeka ohromijo. Preveč hitro se lahko Najdete ga na naslovu Poleg priznanih strokovnjakov, zgodi, da iz njih ne najde več poti in iz www.med.over.net. Gre za prvo in največjo zdravnikov specialistov, svetovalcev in dneva v dan postaja boj zagrenjen. Včasih virtualno posvetovalnico v Sloveniji, ki s terapevtov, boste na strani našli tudi proste drobne skrbi prerastejo v bolezni. Zato je svojimi spletnimi forumi s področja zdravja, klepetalnice, kjer boste izmenjali izkušnje, zelo pomembno, da ukrepamo, preden sociale, prava in vzgoje, pomaga ljudem, ki jih imate kot starši, bolečine, ki jih imate se nad nas zgrnejo črni oblaki. da najdejo prave odgovore na življenjska kot nekdo, ki je izgubil bližnjo osebo, in Kaj lahko storimo? vprašanja. veselje, ki ga čutite ob vrtnarjenju. Na Pogovorimo se z življenjskim Kadar imate vprašanje, na katerega Med.Over.Net- u lahko, poleg omenjenih sopotnikom, prijateljem/ico, skrbimo za lahko odgovori strokovnjak, ali pa ne veste, poiščete vsa pomembna področja svojega kakovostno preživetje prostega časa, se katera pot je prava, preprosto izberete življenja. rekreiramo, igramo z otroki, sprehajamo z enega izmed 130 tematskih forumov, ki so Poiščite odgovore na svoja vprašanja, ljubljenčkom, obiščemo strokovnjaka, če na voljo popolnoma brezplačno. Forum je naredite spremembo ali pa preprosto je to potrebno, in še bi lahko naštevali. dostopen 24 ur na dan, vse dni v letu, ni se poiščite novo kvaliteto življenja. Obstaja pa še ena, vedno bolj vam treba registrirati, odprt je vsem, hkrati priljubljena in tudi učinkovita oblika pa zagotavlja popolno anonimnost. Le–ta Za Zavod Med.Over.Net Andreja Verovšek

TEDEN OTROKA

V obdobju od 3. do 7. oktobra je potekal TEDEN OTROKA. Ti dnevi so lepa priložnost, da otrokom pokažemo svojo naklonjenost ter jim pripravimo kakšno presenečenje. V vrtcu Sončni žarek smo pripravili naslednje dejavnosti. V ponedeljek je prišla gospa Helena, ki je vrsto let preživela na otoku Madagaskar. Ob njenem doživetem pripovedovanju smo si ogledali diapozitive in določene predmete, ki jih je prinesla z otoka.

Ogled igrice Medo išče zajčka v vrtcu Sončni žarek ob letošnjem tednu otroka

V torek nas je obiskal čarodej Jani. gledalcev naraščalo, saj je imel medved Navduševal je s »čarovnijami«. pri iskanju zajčka težave. Zadnji dan pa Sreda je bila v vzdušju rajanja, plesa. smo imeli likovne delavnice. »Račke« in Skupina Račke je v goste povabila sosede »ježki« so oblikovali iz slanega testa in Ježke. Posamič, v paru ali vsi skupaj smo izdelovali polžke iz naravnih rajali ob glasbi Romane Kranjčan ter materialov.Ob koncu delavnic je po priljubljenih Čukov. prostoru zadišalo po pečeni koruzi. V četrtek so vzgojiteljice Irena, Nataša Pripravljene »kokice« smo natresli v Predmeti z otoka Madagaskar so in Anja pripravile lutkovno igrico Medo išče papirnate vrečke in jih z užitkom pozobali. vzbudili zanimanje zajčka. Med predstavo je vznemirjenje Jožica Planinšek Vrtec 15 Trobla 6/2005

OTROCI IN otroka preveč poveličujejo, opazno je so razvajeni ljudje čustveno otopeli in torej precenjevanje, otroku se pripisujejo vse niso zmožni globokega čustvovanja. RAZVAJENOST popolnosti, za katere trezno opazovanje Zatrta je tudi ustvarjalnost, saj otroku ne bi našlo nobene utemeljitve, in ni treba vlagati napora oziroma mu te prikrivanje ter pozabljanje vseh njegovih možnosti niso dali, saj so starši takoj Kaj je razvajenost? Nasprotno od vaditi pomanjkljivosti. Otroku naj se godi bolje naredili tisto, kar si je otrok želel sam – npr. – način vzgoje, ki ne vodi k temu, da bi se kot njegovim staršem, otrok naj ne bi bil doseči igračo in tako otrok ni občutil otrok naučil osnovnih pravil, omejitev … podvržen obveznostim, omejitve lastne zadovoljstva ob dosežku. Za vse poskrbijo Razvajen otrok je ranljiv, neodporen, volje naj za otroka ne veljajo, naravni in drugi – ustvarjalnost je odveč. nesamostojen, mehkužen … družbeni zakoni naj se pred njim ustavijo. Temeljna bivanjska vprašanja, Za zdrav razvoj je nujno potrebno Razvajen otrok je prikrajšan za razvoj oblikovanje osebnih stališč do vprašanj: preizkušanje, izzivanje nevarnosti, obrambnih sposobnosti – proti fizičnim Kdo sem, zakaj sem, svoboda in odpovedovanje, jasno spoznavanje nevarnostim okolja in razvoju odgovornost ter ljubezen in sreča ga ne meja … obrambnega sistema fizičnega organizma. zanimajo, se mu zdijo nepotrebne. Tudi glede prehranjevanja otrok, ki so Razvajeni otroci ne zmorejo prave ljubezni Ne obstaja imeti ‘’preveč rad‘’ ali da ga s hrano razvajali, odraste v človeka z ne do sebe ne do drugih. Hvalijo se s svojo bi otroku ‘’preveč nudili‘’. Problem ni v izrazito neustreznimi prehranjevalnimi svobodo (kaj mi kdo more), vendar so količini, temveč načinu – kako dajemo, navadami. popolnoma odvisni od drugih, da jim nudimo otroku, kako mu izkazujemo Za otrokov socialni razvoj je zadovoljujejo njihove želje, ki jih sami ljubezen. Varnost je zamenjana z pomembno, da dojenček postopoma dobro ne poznajo, zato se odločajo za odvisnostjo, ljubezen s posesivnostjo, odkriva samega sebe: jaz in mamo kot drogo, klape, računalnik, televizijo … Vso brezskrbnost v okviru zelo omejenega drugi nejaz. Zatem vstopa v odnos z mamo pozornost usmerijo v materialni svet, svet okolja in kontroliranih pogojih, ki jih tudi oče …Tako spoznava otrok osnovne vrednot pa jim je tuj. določajo starši. zakonitosti odnosov in komunikacije med Osebnostna funkcija je torej Posesivnost pa zaznavamo tudi v vrtcu, ljudmi, ki jo sestavljata stik in umik oblikovanje teh temeljnih stališč, česar še posebej pri nekaterih otrocih novincih, (ustvarjalno oz. soustvarjalno prilagajanje). razvajeni otroci ne naredijo. Samopodoba za katere je značilno, da so na socialnem Nauči se, kdaj potrebuje stik, kako pa je bolj želja po tem, kar bi rad bil ali področju precej šibki. Taki otroci hočejo vzpostaviti stik in sprejemati napor kot tudi kako bi me drugi radi videli (ego funkcija). imeti vzgojiteljico oz. pomočnico samo varne prekinitve umika iz stika in Razvajeni otroci se niso sposobni zase, želijo si jo popolnoma prilastiti. Radi prepoznave, kdaj drugi ni pripravljen na vključiti v neko pozitivno, delovno, bi bili nenehno v naročju, razburjeni so, če stik z njim, sprejeti njegovo odločitev in skupinsko dinamiko, nesposobni so se samo približa drugi otrok, ki si je v tistem prenesti razočaranje, poraz. ustvarjalnega sodelovanja, pristne trenutku ravno tako zaželel bližine. Otroci Vrtec je idealno okolje, kjer se otroci v komunikacije. Delujejo moteče, vendar ne spremljajo vsak vzgojiteljičin korak, jočejo, sodelovanju, pri igri s sovrstniki naučijo disocialno, temveč je to le neko ko se le za meter oddalji od njih, ko samo svobodnega odločanja, komunikacije. postavljanje, navidezna dejavnost brez stopi iz igralnice, razburijo se, ko oseba, ki Spoznajo, kako se postaviti zase, ugotovijo, napora, cilj je le izogibanje naporu in jim ni dobro poznana pokuka ali vstopi v da si je stvari potrebno deliti, da je pristni komunikaciji. prostor, želijo, da jih hraniš, pa čeprav to potrebno malo potrpeti in počakati, da Obstaja več tipov razvajanj: sami že zelo dobro znajo ipd … prideš na vrsto, da se je za dosežek - razvajenost v materialnem obilju, Ko sprejmeš otroka novinca v zanj novo, potrebno potruditi itd. Vsa ta spoznanja - razvajenost v pomanjkanju, nepoznano okolje je temeljnega pomena, oblikujejo otrokovo osebnost in pridejo do - razvajenost in popustljivost, da z njim vzpostaviš pristen odnos, ki izraza kasneje v življenju, ko se otrok - razvajenost in premehki starši, temelji na varnosti, zaupanju in občutku osamosvaja. - razvajenost in prostost, sprejetosti. Hkrati pa se vzgojitelji, oz. Razvajen otrok ne more vzpostaviti - razvajenost in razpuščenost, pomočniki zavedamo, da se je po zdravih socialnih stikov v okolju, ni zmožen - razvajenost in vzgojna zanemarjenost, določenem času uvajanja potrebno od napora, pričakovanja do okolja so -razvajenost in čustvena otroka nekoliko distancirati, sicer te otrok nesorazmerno velika, zato je stalno podhranjenost, lahko čisto omreži, postane odvisen od razočaran. Razvajeni otroci so nedružabni, - razvajanje in sprti starši, tebe in spremlja vsak tvoj korak. netolerantni, zahtevni do okolja, zamerljivi, - razvajenost in duhovna praznina, Razvajeni otroci postanejo zasvojeni z v skupini ne zmorejo ustvarjalnega - razvajenost in nasilje, željo po čedalje večji pozornosti, navadijo sodelovanja, ne znajo se podrejati - razvajenost in zlorabe … se na sprejemanje pretirane naklonjenosti. skupnim pravilom. Razočaranja doživljajo Pri razvajenem otroku opazimo močno kot krivice in reagirajo nasilno ali z umikom, Razvajenost in doživljanje nekaterih čustev: razočaranje, zapiranjem vase. jezo, sovraštvo, kadar mu ne izpolnijo Starši se tudi na čustva razvajenega odvisnost njegovih pričakovanj. Razvajenec nima otroka ne odzivajo ustrezno. Za Otroci, ki so žrtve nasilja in zlorab, so jasno oblikovanih želja, ciljev in se čuti zadovoljevanje potreb takšni otroci brez notranje trdnosti in iščejo oporo zunaj trajno ogroženega, da bi imel vse, kar si uporabljajo jok, saj so jim starši takoj sebe. Z drogo se počutijo sproščeni, bo zaželel, čeprav ne ve, kaj bi si želel. Ne pripravljeni ustreči, da le ne bi otrok jokal. svobodni, močni, enaki drugim. ve, kaj bi rad, in mu te želje nihče ne izpolni. Tako žalost ni več prava žalost in veselje ni Otroci, ki odraščajo v trdih, togih Značilno za razvajanje je, da starši pravo veselje, saj prehitro vse dobi. Tako družinah, kjer se ne počutijo ljubljeni, Trobla 6/2005 16 Vrtec iščejo sproščene odnose in sprejetja sicer izbiro knjige, deklamacije, branje in drugje. V vrstniških združbah, kjer so doma S KNJIGO V SVET učenje z otrokom, pripravo, spodbujanje tudi DROGE! razgovora stašev z otrokom, da bo V vrtcu veliko časa namenjamo prav izbrano predstavil otrokom v vrtcu, Je razvajenost besedi KNJIGA, saj se nam zdi zelo delitev veselja ob uspehu ter pohvalo ozdravljiva? pomembno, da si otrok že v osnovi vzgojiteljice in otrok z aplavzom … pridobi neko zaupanje, prijateljstvo, V skupini Ribic, ki je v letošnjem letu Trdo in resno delo je največje zdravilo. spoštovanje do nje. Kasneje pa jo spozna najstarejša skupina, smo se s starši na Starši se morajo s tem soočiti!!! kot nepogrešljiv vir znanja. roditeljskem sestanku skupno odločili in Pri delu z otroki pa upoštevati: Na voljo so jim knjige v različnih sprejeli projekt BRALNEGA PALČKA. Učenje poslušanja; ker ne znajo oblikah, formatih. Najmlajši imajo na Moram priznati, da je tudi interes s strani poslušati, ampak le ukazovati. voljo plastificirane knijge, kartonke pa otrok velik, kar se vidi v tabeli, kjer Dober stik s samim seboj; šele ko bo tudi lesene. Ponavadi so te knjige beležimo rezultate. otrok v dobrem stiku s samim seboj, svojimi ilustrirane, z malo teksta. Ilustracije v njih V projektu Bralnega palčka je željami, čustvi ..., bo prišla tudi motivacija so velike in razločne. Najmlajši otroci te vkjučenih tudi del najstarejših otrok iz za nadaljnje delo. knjige gledajo s pomočjo vzgojiteljice pa skupine Račk, ki prav tako uspešno Postavljanje meja; ozaveščanje meja, tudi že sami, vendar pazimo, da knjig ne izpolnjujejo zadano nalogo. poučevanje zakaj. dajejo v usta in jih ne trgajo. Ob gledanju Ker pa so knjige doma v knjižnici, Svoboda in odgovornost; otrok je opisujemo slike, posnemamo glasove veliko sodelujemo tudi s knjižnico. Na svobodo zamenjal s prostostjo, misli, da je ilustriranih živali … začetku šolskega leta so nas iz Knjižnice vse dovoljeno. Kasneje pa se začnejo otroci srečevati PREŽIHOV VORANC – podružnica Velike Odrekanje; ne prepovedi, ker jih otrok že z zgodbo, sprva s kratko, kasneje pa z Lašče, povabili na skupno uvodno doživlja kot krivico, ampak izbira – s tem vedno daljšo. srečanje, kjer smo se srečali s pisateljico se uči odločanja. Izbira možnosti mora Otroci se naučijo knjigo prav obrniti, zgodbice Mavrični slonček Zmago pomeniti odpoved, odrekanje drugi listati list za listom. Sposobni so že mirno Viktorijo Glogovec in ilustratorko Emi možnosti. poslušati zgodbico, povezati vsebino in Vega. Poslušali smo zgodbico, si ogledali Vztrajnost; brez vztrajnosti ni kasneje obnavljati vsebino, pa naj bo to povečane ilustracije iz knjige ter na koncu rezultatov, brez rezultatov ni zadovoljstva kot razgovor ali ob ilustracijah. likovno ustvarjali po vsebini zgodbe. Za in tudi ne motivacije. Tako pridemo do zadnjega leta spomin smo dobili vsak svojo stensko Temeljni cilj vzgoje otrok je zrela bivanja v vrtcu, do predšolske bralne slikico mavričnega slončka z samostojnost in zmožnost za sodelovanje značke BRALNI PALČEK.V to dodatno lastnoročnimi podpisi obeh umetnic. Bil z drugimi v temeljnih medčloveških dejavnost so vključeni otroci, stari od 5 je lep uvod v sodelovanje s knjižnico. S odnosih. do 6 let. Za sodelovanje se odločijo knjižnico sodelujemo tudi na koncu Vzg. Nataša Jezernik skupaj s starši, saj imajo prav starši pri šolskega leta, ko se na krajši slovesnosti tem poglavitno vlogo. (Povzeto po knjigi Razvajenost, rak sodobne vsem uspešnim otrokom podeli diplome družbe Bogdana Žorža) Pomen predšolske bralne značke ni Bralnega palčka. Ob tej priložnosti se le v tem, da otrok opravi zadano nalogo, knjižničarki Mihaeli v imenu vseh poglavitnejši je proces, da opravi te vzgojiteljic lepo zahvaljujem. naloge. Proces zajema več elementov, in Zapisala vzg. Damijana Tomažin

Prehod v tretje življenjsko obdobje

Zadnje počitniške dni se je upokojila naša dolgoletna sodelavka Olga Petrič. V vrtcu Sončni žarek je bila zaposlena od leta 1987. Otroke je dolga leta varovala na svojem domu v varstveni družini, v katero so bili vključeni najmlajši otroci. Z zaprtjem družinskega varstva pa je prišla v matični vrtec. Dolga leta je vestno, z vso odgovornostjo in dobro voljo opravljala svoje delo, ki je bilo velikokrat naporno, in najmlajšim nudila varnost, toplino in drugi »dom«. Hvala ti za vse, predvsem za izkušnje in nasvete, s katerimi si pomagala mlajšim sodelavkam. V tretjem življenjskem obdobju ti želimo predvsem veliko zdravja, da se boš lahko posvetila vsem stvarem, za katere prej nisi imela časa. Upamo tudi, da boš našla čas in nas obiskala v vrtcu in ne boš takoj uporabila upokojenskega pozdrava: »Nimam časa.« Kolektiv vrtca Sončni žarek Vrtec in šola 17 Trobla 6/2005

SVETOVNI DAN 28. septembra je bila novinarska konferenca in okrogla miza na tema TURIZMA – »Turizem in promet« ob sodelovanju najvišjih predstavnikov države in vlade 27. SEPTEMBER (Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za promet-predstavniki direktoratov), turističnega gospodarstva, STO in TZS, s predstavitvijo letošnje teme svetovnega Leta 1992 je naša država postala dneva turizma), pregledu dosedanjih članica Svetovne turistične organizacije rezultatov sodelovanja prometa in turizma (WTO – World Tourist Organization), ki je ter iskanju novih skupnih perspektiv, 2004 postala specializirana agencija možnosti in priložnosti sodelovanju med Organizacije združenih narodov. turizmom in prometom s pristojnimi Generalna skupščina WTO je sprejela sogovorniki s področja prometa in turizma. sklep o proglasitvi 27. septembra za Okroglo mizo je organizirala in vodila STO Svetovni dan turizma. Osnovni namen je, ob sodelovanju MG in MP. da se vsako leto 27. septembra s pomočjo Tudi na naši šoli že vrsto let deluje svobodno izbranih dogodkov in aktivnosti Turistični krožek oz. Turistični podmladek, države članice WTO še tesneje povežejo katerega idejni vodja je g. ravnatelj Edi s skupnim ciljem dvigniti zavedanje o Zgonc. Na svetovni dan turizma – 27. socialnih, kulturnih, političnih in septembra, smo člani Turističnega ekonomskih vrednotah, ki jih omogočajo podmladka z mentoricama ga. Mojco potovanje in turizem. Melito Mušič in Heleno Rupert pripravili Letošnji Svetovni dan turizma je srečanje z g. ravnateljem, učiteljicami naše posvečen turizmu in prometu s posebno šole in predstavniki Turističnega društva temo: »Potovanje in promet: Od domišljije Rašica. Predstavniki TD Turjaka in TD Julesa Verna do realnosti 21. stoletja.« Rašica se na žalost, kljub obljubam, niso V naši državi se je Svetovni dan turizma udeležili. Bili smo zelo razočarani. 2005 obeleževal tako: Gospod ravnatelj nam je predstavil, 23., 24., 25. septembra je bil osrednji kako velik pomen ima turizem za prihodnji dogodek SDT 2005. V Portorožu je bila gospodarski razvoj Velikolaške občine. obeležitev 100 letnice turistične društvene Prav tako nam je povedal, kako že 15. leto organiziranosti na Slovenskem pod poteka na naši šoli turistično-raziskovalni generalnim pokroviteljstvom predsednika projekt Turizmu pomaga lastna glava – države g. Drnovška in v organizaciji TPLG – v okviru Turistične zveze Slovenije. Ministrstva za gospodarstvo in Turistične V tem projektu sodeluje več kot 100 OŠ iz zveze Slovenije, kjer je bil častni gost vse Slovenije. Moramo se pohvaliti, da smo generalni sekretar svetovne turistične bili dvakrat državni prvaki, prejeli pa smo organizacije, gospod Francesco Frangialli. tudi srebrno in bronasto priznanje. Še 27. septembra je bila skupna izjava za naprej se bomo trudili, da bomo ohranili javnost, novinarje (MG, MP, STO, TZS) dober vtis in osebno zadovoljstvo. vključno s praznično poslanico ministra Člani Turističnega podmladka Vizjaka ob Svetovnem dnevu turizma. z mentoricama PRVI JESENSKI DAN V VRTCU SONČNI ŽAREK

Na ta dan smo se v skupini Medvedi dobro pripravili, ker smo želeli, da nam še dolgo ostane v lepem spominu. Najprej sta nam Martina in Breda predstavili knjigo » Pod medvedovim dežnikom«. Bila nam je zelo všeč, zato smo jo želeli bolje spoznati. Nato je sledila priprava na dramatizacijo, kar pomeni razdelitev vlog. Vso stvar smo vzeli zelo resno in z vso odgovornostjo vadili in se pripravljali na nastop. Vse otroke vrtca – od najmlajših do najstarejših smo povabili v naš večnamenski prostor, kjer smo zaigrali in pokazali kako nam gre igra dobro od rok. Vsak otrok je za vstopnino prinesel krompir. Naša kuharica Katja pa ga je z veseljem skuhala. Z njim smo se pogostili po predstavi pred vrtcem v lepem jesenskem dopoldnevu. Želimo si, da bi bilo v vrtcu še veliko takih dni. Pripravili : Martina Krašovec in Breda Mihelič Trobla 6/2005 18 Šola

logike bodo prišla do izraza na regijskem in državnem tekmovanju, v atletiki so fantje osvojili 3.mesto, dekleta pa 7. Zlasti fantje so osvojili imeniten rezultat, 29. mesto v Sloveniji, če upoštevamo, da nimamo atletskih naprav. Sledila so praznovanja v zvezi z evropskim dnevom jezikov, ki so jih pripravili anglisti in germanisti pod našim sloganom: Kadar si med ljudmi, tehtaj svoje besede, kadar si sam, tehtaj svoje misli. Velik poudarek smo dali svetovnemu dnevu turizma, pripravili okroglo mizo, se želeli konkretno odpreti kraju, občini, vendar nismo uspeli. Prav šola je bila tista, ki je v teh krajih takoj po osamosvojitvi pričela delati in raziskovati na področju turizma. Odkrivali smo mnoga področja, ki so potonila v pozabo, sodelovali vsako leto na republiški prireditvi Turizmu PRVA PRAZNOVANJA V ŠOLI pomaga lastna glava, vodili razne projekte, pripravljali srečanja, Čeprav mineva komaj 30 dni pouka, so se v šoli že zvrstile številne predstavitve, razstave in bili pri tem dokaj prireditve, praznovanja, dogodki, ki smo jih aktivno povezali z življenjem uspešni. Dvakrat smo posegli po državnih in delom učencev, učiteljev in staršev. Glavni in osnovni cilj je ob rednem nazivih in trikrat po regijskih (državni naziv pouku prispevati kamenček za kamenčkom v mozaik novih znanj in Turizmu pomaga lastna glava in leta 1995 spoznanj naravne in kulturne dediščine ter napredka občine, Slovenije smo postali najbolj urejena slovenska šola). in sveta. V spomin na ta dogodek bomo vzidali na šolo spominsko ploščo. Na področju turizma imamo zastavljene projekte, ki jih Šola in vrtec s svojim kadrovskim vse, kar je potrebno za kvalitetnejše bomo uresničili do konca šolskega leta. potencialom zagotovo predstavljata izobraževanje, da bi bilo v življenju čim pomemben vir znanja, ki lahko marsikaj manj preprek pri osebni rasti in poklicnem prispeva v zakladnico kulturne in naravne napredovanju. dediščine in vsega, kar je povezano z 13. septembra smo v večernih urah našim delom. Živimo v času velikih sodelovali na dobrodelnem koncertu v sprememb. Te se dogajajo hitro in v Filharmoniji v Ljubljani, ki je potekal v tolikšnem obsegu, da jim včasih nismo kos. počastitev 30-letnice smrti slikarja Toneta Zaradi tega prihaja tudi do določenih Kralja v izvedbi priznanih opernih pevcev težav. Ob vsem tem je najpomembnejše, in pevskega zbora Ave. Pomagali smo pri če si starši in učitelji zaupajo, če eni in drugi organizaciji. Sodelovanje z družino Kralj je nadgrajujejo pomembna dejstva za razvoj vezano na aktivno sodelovanje v fundaciji, in napredek učencev, če so nam jasni cilji, ki si prizadeva ohraniti freske in slike, ki ki jih poskušamo po svojih najboljših propadajo. Vzrok je tudi v tem, ker imamo močeh uresničevati. V tem je vsa skrivnost pravico uliti doprsni kip Primoža Trubarja, uspešne šole, dobrih medsebojnih delo Toneta Kralja. Kip iz mavca se nahaja odnosov in kar je najvažnejše, v stavbi SAZU kot unikat. Kip bi stal pred vsestranskega napredka vsakega učenca našo šolo kot spomin in naš prispevek ob v okviru njegovih sposobnosti. 500-letnici Trubarjevega rojstva. Praznovali smo najrazličnejše 19. septembra smo imeli skupni 28. septembra smo se spomnili dogodke, ki so se zvrstili v mesecu roditeljski sestanek s predavanjem g. Štaba rojstnega dneva pisatelja Frana Levstika, septembru in prvih dneh oktobra, kar o prometni varnosti in komandirja Policijske saj ne smemo nikoli pozabiti njegove pomeni, da smo resnično marsikaj dodali postaje Vič o varnosti nasploh ter vpisom veličine. Levstik je eden od štirih vogelnih k vzgojno izobraževalnim vsebinam. učencev v razne dejavnosti, ki jih vodijo kamnov, ki podpirajo mogočno zgradbo, Prepričan sem, da je bil prvi šolski dan zunanji mentorji. imenovano slovenska književnost in prijeten za vse učence, zlasti za prvošolčke, Pomembno je bilo, da so se starši in kultura. In če zraven dodamo še Primoža saj smo se vsi potrudili, od kuharskega učitelji odločili za sodelovanje vodenja Trubarja, vemo, kaj vse imamo v osebja, učiteljev, nastopajočih pa do otrok preko magistralne ceste pri gostilni velikolaški občini. učencev. Tak dan gre težko v pozabo. Kukelj. Prva in druga triada sta sodelovali na 8. septembra smo praznovali dan Sledila so prva tekmovanja učencev iz imenitnem Pikinem festivalu, bili so zelo pismenosti s poudarkom, da naredimo logike in atletike. Rezultati tekmovanja iz navdušeni, kar je bil tudi naš cilj. Šola 19 Trobla 6/2005

1. oktobra, v prekrasnem sončnem vremenu, smo se udeležili 6. pohoda na Šolska stičišče štirih občin z zaključkom na Rakitni pri znameniti Brinarjevi jelki. Iz šole se ga je udeležilo 15 pohodnikov in 25 učencev, kultura ki so vključeni v program izbirnega predmeta šport za zdravje. Nekateri smo Vsaka šola je drugačna, prav tako kot premerili pot od Lužarjev, večina iz Krvave je drugačen vsak otrok. V šolah so ljudje; Peči. Vsi smo bili zelo zadovoljni. šolske aktivnosti so usmerjene na ljudi in 3. oktobra smo pričeli s prireditvami za ljudi. Poslanstvo šole je omogočanje ob tednu otroka, ob tednu požarne človekovega razvoja; vsaka oseba dodaja varnosti, ob tednu ozaveščanja javnosti o svojo lastno duhovnost, izkušnje in ali drugače povedano, kulturo je mogoče disleksiji. Oktober bo mesec boja proti raku prispeva k življenju posamezne šole. Šole uporabiti v interesu moči in vplivnosti. (predavanja, pregledi, razstave …). se torej razlikujejo v vsakem vidiku svojih V vsaki šoli, ki se ponaša z določeno 5. oktobra smo proslavili svetovni dan dejavnosti. Vsaka šola, tako majhna kot tradicijo, je mogoče prepoznati njeno učiteljev. Povabili smo vse upokojence, velika, nova ali stara, ima svojo lastno edinstveno kulturo. Za močno in usklajeno predstavnike občine Velike Lašče, vse kulturo. Ta je določena z individualnimi kulturo je potrebna tesna povezanost med učitelje in učence. Po krajšem kulturnem vrednotami in izkušnjami, ki jih prispevajo nematerialnimi, konceptualnimi in programu je sledila otvoritev prenovljene posamezne osebe z načini, s katerimi te materialnimi, zunanjimi izrazi, med knjižnice, kar je velik dogodek in velika osebe komunicirajo med seboj, in s vrednotami in ustaljeno navado na drugi pridobitev. Vsa zahvala gre predstavnikom sledovi, ki jih puščajo za seboj ti strani. občine Velike Lašče. Poleg knjižnice smo medsebojni odnosi. Bo kultura šole zadostila nalogam, ki pridobili moderen in zelo uporaben jih v ospredje postavlja sodobni čas? fotokopirni stroj. V kulturi šole obstaja nekaj Prvi je vedno otrok in njegov optimalni 6. oktobra je šolski pevski zbor prepoznavnih elementov, ki imajo razvoj. Cilj šolanja je razvoj sodeloval pri snemanju enourne oddaje o pomemben vpliv na njeno naravo in posameznikovih potencialov v najširšem skladatelju Jakobu Ježu, kar je za nas veliko kvaliteto. Rezultat negovanja in območju znanja, spretnosti, ustvarjalnosti, priznanje. Ponosni smo, da bomo pri pozitivnega usmerjanja organizacijskih inovativnosti pa tudi odgovornosti. Pogoji navedenem projektu zraven. značilnosti je lahko konstruktivna šolska za take dosežke so v večji avtonomiji šole, Navedel sem nekaj pomembnejših kultura, ki pozitivno vpliva na učence, odprtosti šole, v boljšem povezovanju aktivnosti, ki nakazujejo in dokazujejo, da učitelje in starše. Obratno je seveda staršev in šole in tesnejši povezanosti šol se iz dneva v dan ob pouku dogaja polno mogoče s podobnimi aktivnostmi doseči med seboj. zanimivosti v popoldanskem času, med kontrolo nad učenci in manipulirati z učitelji Majda Kovačič Cimperman vikendi. Če bo v prihodnje več oblik sodelovanja s starši in društvi, bomo doživeli še marsikaj zanimivega in spodbudnega. Ravnatelj Edi Zgonc

Konec meseca oktobra 2005 zaključujemo skupno akcijo sveta staršev in OŠ Primoža Trubarja glede spremljanja otrok čez magistralno cesto v Velikih Laščah. Trudili smo se, da je bila varnost otrok zagotovljena, in vsi prostovoljci so delo opravili po najboljših močeh in s polno odgovornostjo. Za nadaljevanje akcije v mesecu novembru nismo pridobili prostovoljcev, kar nam je zelo žal. Veliko truda v navedeno smer je vložil tudi predsednik društva upokojencev, Vse občanke in občane občine Velike Lašče odziva ni bilo. vabimo Vsem prostovoljcem, ki ste se odzvali 20. novembra 2005 naši skupni akciji za varnost otrok v na javno radijsko prireditev prometu, se iskreno zahvaljujemo. VESELI TOBOGAN. Dokazali ste, da vam ni bilo težko narediti nekaj pomembnega za varnost naših otrok. Zaslužite si vse priznanje. Sodelujejo vaši in naši otroci. Skupaj z vami bomo boljši, zato ne zamudite težko Ravnatelj Edi Zgonc pridobljene prireditve. Zagotovo bo lepo, zanimivo in veselo. Ravnatelj Edi Zgonc Trobla 6/2005 20 Šola

spominjam, da sta za knjižnico skrbeli učiteljici Olga Eržen in Marija Perhaj. V začetku osemdesetih let pa je knjižnico prvič začela voditi polnozaposlena knjižničarka, to je bila učiteljica Marija Zadnik. Vsaka od knjižničark je prispevala nekaj svojega h knjižnici, pa naj bo to vidno v izboru gradiva, v načinu obdelave tega, ali pa je to čutiti v ‘’uporabniškem’’ spominu, saj je ta v osnovnošolskem obdobju še posebej občutljiv in je zato še bolj pomembno, da šolski knjižničar upošteva zlato knjižničarsko pravilo in ponudi pravo knjigo ob pravem času pravemu uporabniku …

Tudi sedanja, prenovljena knjižnica ni idealna: po normativih je s svojimi šestinštiridesetimi kvadratnimi metri daleč premajhna …, ob lepem novem pohištvu še bolj bode v oči tisto, kar je morda v nji ostalo starega, izrabljenega … Ampak, kot sem rekla že ob odprtju, bi nas Mali princ Prenovljena šolska knjižnica hitro potolažil in rekel: ‘’Bistvo knjižnice je očem nevidno …’’ Vsekakor pa bo pot do tega bistva zame, šolsko knjižničarko, in na velikolaški šoli uporabnike šolske knjižnice odslej lažja in prijetnejša … Na letošnji svetovni dan učiteljev, v sredo, 5. oktobra 2005, ob 13.30, smo Prenovo knjižnice je spodbudila in s kratko, a prisrčno slovesnostjo odprli prenovljeno šolsko knjižnico na OŠ finančno omogočila Občina Velike Lašče, Primoža Trubarja Velike Lašče. Knjižnica je ostala v istem prostoru, kot je za kar se njej in županu Antonu Zakrajšku bila, vendar je po osemintridesetih letih dobila novo, funkcionalnejše in še enkrat iskreno zahvaljujem. Iskreno se lepše pohištvo. zahvaljujem tudi sodelavcem, ki so kakorkoli pomagali: ravnatelju Ediju Knjižnica, pravijo, je za šolo to, kar je sistemu prilagojena šola nič več ne ustreza Zgoncu za izpeljavo in organizacijo, bila včasih za grad orožarna. Torej je bil vzgojnim in izobraževalnim potrebam učiteljicam in učitelju, ki so pomagali pri tudi dan odprtja kar dobro izbran, saj je prebujajočega se meščanstva in tudi vse preseljevanju in urejanju knjižničnega šolska knjižnica tudi učiteljska ‘’orožarna’’. bolj prebujajočih se narodov. ‘’V Laščah,’’ gradiva, hišnikoma za demontažo starega Pa naj še malo nadaljujem s primerjavami kritično piše Fran Levstik leta 1863, ‘’bi pohištva in ostala opravljena dela in oziroma z zgodovino učiteljev, šole in narodne zavesti opoldne s prižgano lučjo popravila, čistilkam za čiščenje in veliko šolske knjižnice v Velikih Laščah. Ime zastonj iskal,’’ in še: ‘’Laščan precej nerad pomoč pri pospravljanju arhiva, ne učitelja na posestvu stiških menihov na pošilja otroke v šolo …’’ Reformo šolstva je nazadnje pa tudi učencem, ki so z delovno ozemlju današnjih Velikih Lašč je prvič spodbudil nov, 3. avstrijski šolski zakon, ki akcijo pomagali pri prenašanju gradiva, pisno omenjeno v 13. stoletju: to je bil ga je Dunajski parlament sprejel l. 1869. članom knjižničarskega krožka pa, ker so ‘’Herrandus magister in Lassis’’ (leta Uvedel je splošno šolsko obveznost in mi kar nekaj ur pomagali zlagati knjige na 1230). Pisnih virov o začetkih velikolaške omogočil postopno izboljševanje police in se pri tem mučili z abecedo ‘’v šole ni, v mrliški knjigi pa je v petdesetih organizacije in kakovosti pouka. K temu je slogu’’: ali je npr. ‘’š’’ pred ‘’u’’ ali ne … letih 18. stoletja ob vpisu devetletne sodil tudi razvoj šolskih zbirk, torej tudi ipd. Na prireditvi ob otvoritvi so pod deklice Marjane zapisano, da je hči učitelja šolskih knjižnic. Prvo šolsko knjižnico so na vodstvom svojih mentoric nastopili učenca Antona Raniloviča – torej če je bil učitelj, pobudo učitelja Josipa Pavčiča na predmetne ter učenci in učenke razredne je bila najbrž tudi šola. Vemo pa, da je ta velikolaški šoli ustanovili in slovesno odprli stopnje. Na otvoritev so prišli tudi nekateri šola, prvo samostojno stavbo, pol zidano 28. marca 1872, knjige zanjo pa so po upokojeni učitelji in drugi delavci šole, tako pol leseno, dobila leta 1831. Obiskovala hišah nabirali tudi učenci sami. da je bilo še bolj slovesno. Učenci 1. sta jo tudi Fran Levstik in Josip Stritar, ki se razreda so skupaj z vzgojiteljico za vsakega v svojih delih spominjata učitelja Janeza Šolska knjižnica je najbrž prvič dobila gosta pripravili posebno spominsko Juvanca. V letih od 1862 do 1895 je v Velikih poseben prostor šele v novi šoli, zgrajeni knjižico, po odprtju pa smo goste lahko Laščah učiteljeval Josip Pavčič starejši, tudi 1967. leta. Zanjo so ob svojem povabili še na prigrizek, ki so ga dobro in nadarjen glasbenik. Omenjam ga zato, ker pedagoškem delu skrbeli sami učitelji. Iz lepo pripravile naše kuharice. Še enkrat je bil to za razvoj šolstva in tudi razvoj svojih šolskih let se spominjam, da so nam hvala vsem! šolskih knjižnic pomemben čas. Izkazalo na razredni stopnji včasih knjige izposojale Marija Lušin, šolska knjižničarka se je namreč, da stara, fevdalnemu razredničarke, kasneje pa se najbolj Foto: Barbara Pečnik Šola 21 Trobla 6/2005

zaustavil in da bi minljivo naredil trajno. Med Zamejskimi Slovenci Našo pot smo nato nadaljevali ob italijanski obali do gradu Miramare. Sledil v okolici Trsta je ogled čudovitih prostorov in zanimiva ter izčrpna razlaga našega vodnika o življenju na gradu. Na urejenem grajskem V soboto, 17. 9. 2005, smo bili člani sveta šole, sveta staršev in uslužbenke vrtu, ki vabi s svojim rastlinjem in vrtca Sončni žarek na celodnevnem izletu med zamejskimi Slovenci v urejenostjo, smo si vzeli čas za okolici Trsta. Cilj izleta je bil, da spoznamo ZAMEJSKO SLOVENIJO, da ob popoldansko kavico in nato vožnjo nadaljevali mimo Devina v Oglej. Ogledali celodnevnem druženju poudarimo pozitivne plati našega dela, da smo si katedralo in zgodovinske ostanke zgradimo zaupanje in tako neformalno začnemo naša letošnja srečanja mesta. V poznih popoldanskih urah smo in hkrati zaključimo uspešno lanskoletno delo. se polni novih vtisov vračali mimo Sredipolja, Gradiške in Doberdobske Iz oblačno zamegljenih in od jutranjega deluje med zamejskimi Slovenci. Predstavil planote proti Gorici in po Vipavski dolini dežja razmočenih Velikih Lašč nas je pot nam je zgodovino cerkve, njeno krščansko, proti Razdrtemu vodila mimo Bloške planote, skozi zgodovinsko in umetniško vrednost za , kjer nas je že čakala večerja. Grahovo, Cerknico in Podskrajnik, kjer so Slovence, ki živijo v Trstu in okolici. Cerkev Po prijetno preživetem dnevu, ki je bil nas že pričakali prvi sončni žarki, ki so nas je zelo majhna, saj meri v dolžino skupaj s vseskozi obsijan s toplimi sončnimi žarki, spremljali ves dan. Za odlično vodstvo je podaljškom, ki se zožuje v prezbiteriju, smo se v večernih urah vrnili v Velike Lašče, vseskozi skrbel gospod Edi Zgonc, saj nas nekaj več kot dvajset metrov in osem kjer so nas pričakale prave jesenske dežne je natančno seznanjal z vsemi naravnimi, metrov in pol v širino. Cerkev je vredna kaplje. kulturnimi in zgodovinskimi značilnostmi. ogleda. Čudovite stenske slike so delo Za svet šole V Zelšah smo se peljali mimo cerkev. sv. slovenskega slikarja Toneta Kralja, rojaka Majda Kovačič Cimperman Volbenka, ki je znana po izredni akustiki iz dobrepoljske doline. Poleg slike Svete in koncertih. V Rakovem Škocjanu smo si Trojice na glavnem oltarju in štirih ogledali veliki in mali naravni most. Pot evangelistov na stropu obdaja ta božji smo nadaljevali skozi Postojno, Hruševje, hram še 14 slik križevega pota, nastalih leta skozi Senožeče, Divačo, Lokev in v Lipici 1931, ki spadajo med Kraljeva najlepša prestopili mejo. Ustavili smo se na Bazovici. sakralna dela. Čudovite in umirjene barve, Sprehodili smo se do spomenika ki se prepletajo v sinji in rdeči, ter izraziti bazoviškim žrtvam in izvedeli veliko podolgovati obrazi dajejo opazovalcu zgodovinskih resnic. Nato smo se zapeljali poseben občutek in tudi pričakovanja do osnovne šole Primoža Trubarja, ki je nečesa, kar je mojster v tisti dobi hotel pobratena z našo osnovno šolo. Po ogledu izpovedati svojemu ljudstvu. Tudi mi smo Bazovice pa smo se podali proti Trstu, začutili, da je gospod Žužek zagotovo natančneje na Katinaro k cerkvi Sv. Trojice. eden izmed tistih zamejskih Slovencev, ki Tam nas je toplo sprejel gospod župnik ga je življenjska pot pripeljala na Katinaro Anton Žužek, ki že devetnajst let živi in in ki se trudi, da bi minljiv čas nekako

JESEN

Čas neusmiljeno hiti - beži. Še včeraj so rože povsod cvetele. Zdaj pa, glej, skoraj ni več nobene! Se slana je mrzla na zemljo spustila, je rože objela, jih poljubila, za sabo je cvetje uvelo pustila. A vsaka se roža objeti ne da! V zavetje se ena med njimi je skrila in ni dovolila, da slana s poljubom bi jo omamila! Le cveti, le cveti ti roža jesenska, v tebi življenje je, v tebi je up! Naj bo pomlad, poletje, mrzla jesen in huda še zima: slednjega roža bo v nov svet pospremila ...

Fani Kopecky Trobla 6/2005 22 Mladi

Okrogla miza Aktualno ORGANIZIRANOST MLADIH ČEMU GRADITI IGRIŠČA?

Levstikov dom, Velike Lašče, 12. 10. 2005. Za okroglo mizo so Slovenci smo sila dobri športniki. Za tako majhen narod imamo sodelovala lokalna društva in organizacije, v katerih delujejo ali neverjetno veliko vrhunskih športnikov, svetovnih prvakov, jih vodijo mladi, med njimi Dobrodelčki iz Roba, gledališka rekorderjev in ostalih svetovnih asov. Imamo pa še neko posebnost, skupina Gledeja - KUD Primož Trubar, Zavod za razvijanje ki je povezana s športom. To je namreč zelo slaba športna ustvarjalnosti v okviru projekta Ustvarjajmo ter Parnasova org. infrastruktura. Vedno znova poslušamo, kako nimamo pravih enota Mladina. Slednja je v okviru projekta prostovoljstva, ki ga pokritih dvoran za ta ali oni šport, kako nam primanjkuje igrišč za podpira Urad za mladino, okroglo mizo tudi organizirala. tako ali drugačno športno udejstvovanje, da o nacionalnem Za okroglo mizo smo mladi ugotavljali, kako poteka delovanje nogometnem štadionu niti ne govorim, saj je ta postal že preveč posamezne interesne skupine, kako so med sabo povezane in o obrabljena in edinstvena sramota na “zahodni polobli”. S tem bi smiselnosti delovanja takih društev. Po predstavitvi posameznih se hitro strinjali vsi ter glasno prigovarjali, da ta ali ona oblast res skupin se je razvil živahen pogovor, v katerega se je poleg mačehovsko ravna s športnimi objekti. predstavnikov skupin vključila tudi publika, v kateri so bili Tako bolj ali manj izgledajo stvari na nacionalnem nivoju. predvsem starejši. S pomočjo publike in predstavnikov društev Povečini pa je tako tudi na lokalnem. Vendar pa se tu stvari s smo ugotovili, da imamo dovolj širok spekter delovanja, ki pokriva pomočjo posameznih organizacij in društev ter s pomočjo marsikatero dejavnost. S tem so omogočeni druženje, sodelovanje posameznikov in županov, ki imajo za to posluh, vendarle in zabava med vrstniki ali mladimi različnih starosti. Udejstvovanje spreminjajo na bolje. V naši občini namreč lahko na tem področju in vztrajanje pa sta odvisna od samoiniciative. vidimo lep napredek. Imamo novo igrišče v Dvorski vasi, v Razpravi je sledila tudi pogostitev, kjer se je nadaljeval bolj prihodnje naj bi dobili novo športno dvorano poleg osnovne šole. sproščen pogovor. Imamo športni objekt na Turjaku. In prav slednji je zanimiv Organizacijska enota Mladina pri zavodu Parnas se fenomen. Zanimivo je namreč, da je ta objekt, ki obsega udeležencem okrogle mize zahvaljuje za njihovo sodelovanje. nogometno in odbojkarsko igrišče, povečini prazen. Zakaj? Tjaša Pečnik Vendar so bile stvari še pred dobrim letom precej drugačne. Igrišče je bilo čez poletje in jesen polno mladih, ki so igrali odbojko, posedali ob igrišču, se pogovarjali in popivali. To je bil kraj druženja, povezovanja in ohranjanja prijateljski vezi med mladimi. Igrišče je živelo za svoj smisel. Toda potem se je nekdo domislil, da mora igrišče zavarovati pred nepridipravi ter ga obdati z ograjo. To se je zgodilo in igrišče je sedaj izvrstno zaščiteno. Ne le pred nepridipravi, ampak tudi pred tistimi, ki bi na njem igrali odbojko, se ob njem družili in zabavali. Tako sedaj igrišče sameva. Kaj je bil torej razlog za ograditev? Morda se ŠMD Turjak boji svetovnega terorizma in je tako skušal zaščititi igrišče, ki je bilo zgrajeno povečini z občinskimi sredstvi, pred kakšno Al Kaido? Ne vem. Morda so igrišče ogradili zato, da z njim sedaj lahko posamezniki tržijo, čeprav je bilo zgrajeno z denarjem davkoplačevalcev. Morda. Morda so ga ogradili zato, da ga sedaj zarašča trava, ki letos zagotovo ni bila pokošena več kot enkrat. Morda zato, da ne bi kdo ukradel mivke ter jo uporabil za zidavo, čeprav dvomim, da je bila prekopana več kot dvakrat, čeprav bi Novembra morala biti prekopana po vsakem nalivu in teh letos ni bilo malo. Torej razlog o vzdrževanju igrišča je tudi skrajno ironičen. - oratorijski dan v Robu Ni pomembno, zakaj je igrišče ograjeno in zakaj je ob igrišču navedena lista kontaktnih telefonskih številk, na katerih naj bi Robarski animatorji pripravljamo v soboto, 26. 11. 2005, dobili osebe, ki bi prihitele odklepat igrišče. Zakaj je potrebno od 10. do 15. ure oratorijski dan. Sprejemamo manjše število čakati na milost in nemilost posameznikov, da ti odprejo igrišče, udeležencev (do 40), ker bodo vse aktivnosti potekale v ki je bilo zgrajeno za vse občane in občanke, kot bi rekel naš kulturnem domu Rob in iz poletnih izkušenj vemo, da večje župan. Sam prispevek za igranje na igrišču ni problematičen, saj število ne omogoča kvalitetnega dela. V delavnici bomo je potreben trud, da se igrišče vzdržuje. Težava je, za koga neki izdelovali adventne venčke. se to vzdržuje, ko pa letos na igrišču nisem opazil žive duše, z S sabo obvezno prinesi malico in material za venček izjemo tiste veselice junija, ko je bilo igrišče odprto za (zimzeleno zelenje, vrvico za povezovanje, svečke, pentlje, osnovnošolce. škarje ...). Naj mi torej nekdo pojasni, čemu imamo igrišče za odbojko Pohiti s prijavo, ker je že veliko mest zasedenih! na Turjaku. Sam žal tega nisem dojel. Morda bo lažje, če vzamem primerjavo. Ali ni vozilo zato, da se z njim voziš? Ali ni pijača zato, da jo piješ? Ali ni igrišče zato, da se na njem igra? Očitno moje Prijavi se Romani po tel. 031 543 130. razmišljanje za Turjak pač ne drži. Rok Borštnik Mladi 23 Trobla 6/2005 Turjaški SKAVTI »Naša pesem bodi Župnija Sodražica vam in nam v V posameznih vodih imamo skavti različne vloge. Od vodnika, podvodnika vas vabi na veselje« do bolničarja. Sam sem bil izvoljen za podvodnika. Zato sem se prijavil na tečaj blagoslov Pod tem naslovom so 7. vinotoka 2005 za vodnike. Bil sem sprejet. Skavti smo se na Velikih Poljanah na srečanju malih zbrali v Žirovnici pri Žireh. Zaradi novih orgel pevskih skupin zahodne Dolenjske premočnega dežja smo prvo noč prespali prepevali ubrani glasovi iz Kočevja, na seniku. Zato smo morali naslednje jutro Ribnice in Velikih Lašč. Naši pevci, pridno delati. Postavili smo šotore, si uredili v nedeljo, 30. oktobra 2005, Velikolaška vokalna skupina in Dekliška kuhinje, postavili velik skupinski šotor, ob 15. uri. skupina Alegria, so poželi izreden aplavz. jambor, most, si postavili jedilnice in ne V poljanski cerkvi se je ob poslušanju nazadnje uredili igrišče. Kosila smo si Slovesnost bo vodil slovenski metropolit znanih ljudskih pesmi do najlepših kuhali sami in kljub dežju vsakič znova in nadškof Alojz Uran. Marijinih marsikomu zarosilo oko. zakurili ogenj z mokrimi drvmi. Sprejem nadškofa bo ob 14.30 Zadovoljen ob tem večeru in navdušen Razdeljeni smo bili v vode, imeli smo na trgu v Sodražici. nad pevci je bil tudi gostitelj gospod svoj klic in ime. Mi smo bili Žrebci. En dan župnik Tone Masnik. smo imeli ‘preživetje’. Sami smo si morali Vabljeni. Da je pesem v veselje poslušalcem, Franci Bizjak, župnik priskrbeti hrano in prenočišče. Na gotovo drži, še bolj pa drži, da je v veselje zemljevidu smo imeli označeno samo vas, pevcem. do katere smo morali priti. Vse to nam je V. V. uspelo, v zameno pa smo morali skopati in pobrati celo njivo krompirja in znositi Knjižnica Prežihov Voranc - Enota Velike Lašče drva v drvarnico. Voditelji so bili zelo ponosni na nas. Zadnji dan smo zaključili MAVRIČNI z nedeljsko sveto mašo. Na TZV-ju mi je bilo zelo všeč, ker sem se navadil SLONČEK prepoznavati piske, banse, igre in pesmi. Moteč je bil samo dež in zaradi njega polno V Knjižnici Prežihov, Voranc Enota blata. Simon Petrič - Presenetljivi rakun Velike Lašče smo 27. septembra gostili pisateljico Viktorijo Zmago Glogovec in slikarko ilustratorko DRZNI.SI 2005 Emi Vega.

Med 19. in 21. avgustom je v Retečah pri Škofji Loki potekal tabor Drzni.si, ki je Srečanja s pisateljico in ilustratorko so se udeležili otroci iz vrtca Sončni žarek iz bil namenjen popotnikom in popotnicam Velikih Lašč skupaj s svojimi vzgojiteljicami. Tiste otroke, ki niso vključeni v vrtec, so ter voditeljem. Zbralo se nas je 160 skavtinj pripeljali starši. in skavtov iz 41 skavtskih skupin. Potekale Zbrali smo se v sejni sobi Levstikovega doma. so različne delavnice kot na primer: Po dolgih, »mokrih« počitnicah smo se z otroki zopet srečali. V deželo je prišla jesen. življenjske odločitve (varčevanje, zakonska Ptice so odletele v toplejše kraje, v Afriko. V Afriki živijo afriški sloni. Tudi naša gostja, zveza, poklic), skrb za telo, spoznavanje pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec, je bila nekoč v Afriki in v afriški savani izza drevesa kulturne dediščine, športne in z daljnogledom opazovala afriške slone. Bil je prečudovit pogled. Bilo jih je petnajst na adrenalinske, ustvarjalne in ekološke kupu. V spomin na lepo doživetje je doma napisala pravljico Mavrični slonček. Zakaj delavnice. mavrični? Kot pri nas, se tudi v Afriki, ko med dežjem posije sonce, prikaže mavrica, ne Preko osebne izkušnje smo mladi ena, kar tri mavrice ena za drugo. Tudi to je bilo nepozabno doživetje. ozavestili pomen drznosti, poguma in Tako smo izvedeli, kako je pravljica nastala, kje je pisateljica dobila snov za pravljico. korajže za odgovorno odločanju v Vsako pravljico pa krasijo tudi ilustracije. osebnem in družbenem življenju. Tabor Medtem ko je pisateljica pripovedovala zgodbo, nam je ilustratorka Emi Vega je bil postavljen na improviziranem kazala svoje čudovite ilustracije. Vsi otroci in vzgojiteljice so dobili eno ilustracijo za letališču Robert Baden Powell domov. (ustanovitelj skavtstva) z vhodi, carino, Čisto na koncu pa so še otroci poskušali narisati slončka. Risbice smo razstavili v terminali, kjer smo udeleženci kot potniki knjižnici, kjer si jih lahko ogledate. Še posebej so se potrudili otroci iz skupine Račke. čakali na lete, medtem pa aktivno Razšli smo se zadovoljni. Tudi odrasli smo z veseljem prisluhnili pravljici. preživljali prosti čas. Takšna srečanja želimo organizirati tudi v prihodnje, zato se v imenu vseh zahvaljujem Vse vas vabimo tudi na intrenetno Knjižnici Prežihov Voranc z Viča, ki nam je finančno omogočila to srečanje, in Občini stran: http://www.skavt.net, kjer si lahko Velike Lašče, ki nam je dala na razpolago prostor. ogledate in izveste še kaj več o skavtstvu. Vodja enote Velike Lašče Marko Šavli – Dobrodušni lev Mihaela Andromako Rihar Trobla 6/2005 24 Kultura

KNJIŽNE KNEŽEVIČ, Ana Nuša: Se znamo obnašati? Podelitev Rožančeve FROMM, Erich: Imeti ali biti nagrade na Trubarjevi NOVOSTI WINTER, David: Kaj se zgodi po smrti JACKSON, Jack: Priročnik za potapljanje z domačiji avtonomnim dihalnim aparatom Leposlovje za odrasle KOBAN Dobnik, Mojca: Glasba in gib Trubarjeva domačija, 24. 9. 2005. Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo CHUNSHU: Pekinška punčka; kontroverzni Leposlovje za mladino esejistično zbirko podeljujejo od leta roman o krutem odraščanju nove 1993. Najprej sta jo podeljevala založba generacije MALAVAŠIČ, Ivan: Ukleti graščak: Mihelač in časnik Dnevnik, leta 1998 pa MANKELL, Henning: Umrem, toda spomin mladinska povest je organizacijo, zagotavljanje sredstev živi naprej KAYE, Marilyn: Vojna klonov; zbirka ter imenovanje in usklajevanje dela žirije KRENTZ, Jayne Ann: Krhko steklo Replika, 23 prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki sta PAGNOL, Marcel: Slava mojega očeta SIMON, Francesca: Grozni Gašper se ga leta 1998 ustanovili založbi Nova BAMBAREN, Sergio: Belo jadro maščuje revija in Mihelač. HARRIS, Joanne: Peščene sipine STINE, R. L. : Kdo je izpustil duhove? SCOTT, John A.: Arhitekt APPLEGATE, Katherne: Znotraj iluzije ALLENDE, Isabel: Zorro začenja svojo pot OSBORNE, Mary Pope: Tigri ob mraku NIMIER, Marie: Kraljica tišine SIVEC, Ivan: Ljubezen za eno poletje HOFMANN, Corinne: Bela Masajka VIDMAR, Janja: Junaki petega razreda AMIRY, Suad: Kapučino v Ramali (vojni PREGL, Slavko: Spričevalo dnevnik) POKLON Štefki Drolc (teksti Vlado Škafar Strokovna literatura za in drugi) mladino Strokovna literatura za odrasle PRIGENT, Simone: Povej kdo je to ... odrasle Velika ilustrirana otroška enciklopedija Letošnjo Rožančevo nagrado je za MACGREGOR, Cynthia: Razmišljaj s svojo Smešno žalost preobrazbe prejel FALLACI, Oriana: Moč razuma glavo Aleksander Zorn. V kulturnem programu ATKINSON, Sue: Poti skozi depresijo Vodnik za reševanje življenjskih zadreg in sta nastopila glasbena skupina WARREN, Norman: Ali ima življenje dvomov Saksofobija in Boris Cavazza. Goste so smisel? : odgovori na življenjska vprašanja TOLA, Jose: Šolski ekološki vodnik prisrčno sprejele članice DPŽ Velike Lašče, BAUMAN, Harold R.: Žalovanje: moč in VILLACAMPA, Vicente: Vodnik po svetovni po prireditvi pa je sledila še pogostitev, ki upanje ob izgubi ljubljenega človeka zgodovini s kratkim pregledom jo je mojstrsko pripravila Gostilna pri SIMIČ, Slobodan: Z vetrom in vesli: zgodovine Slovencev Kuklju. Da je bila prireditev izpeljana prav tradicionalna lesena plovila naše obale MACNAIR, Patricia Ann: Zgodba življenja na Trubarjevi domačiji, je omogočila BOLEN, Jean Shinoda: Babe ne tarnajo: : rojstvo, rast in razvoj Občina Velike Lašče. zgoščena modrost za sočne ženske MACNAIR, Patricia Ann: Gibala : kosti, Metka Starič BONIN, Flavij: Jadrnice na Slovenskem mišice in sklepi ESENKO, Ivan: Vrtnarimo z dušo DAVIES, Nicola: Puščave TOO, Lillian: Feng šui KRZYZANEK, Joanna: Bonton za otroke : LUBECK, Walter: Reiki vesel in zabaven CHIA, Mantak: Prebuditev zdravilne energije Pripravlja Mihaela Andromako Rihar SLAPŠAK, Svetlana: Ženske ikone 20. Knjižnica Prežihov Voranc, enota Vel. Lašče stoletja: 60 antropoloških esejev

Sprejem po stari slovanski navadi.

Ob obilici padavin v letošnji jeseni je narasla Rašica prestopila bregove tudi na Trubarjevi domačiji. Foto Metka Starič Dobrote Kukljeve gostilne Kultura 25 Trobla 6/2005

Odprti dan Galerija Skedenj na Trubarjevi domačiji Trubarjeve domačije 1. – 31. oktober 2005

Prvo oktobrsko sobodo, tik pred tednom otroka, je Marija Prelog Trubarjeva domačija na stežaj odprla svoja vrata. PTICE Odprti dan je bil namenjen otrokom in mladim, njihovim staršem in učiteljem. Pripravili so ga v zavodu razstava ilustracij Plavček (Parus caeruleus) Parnas in njegovi mladinski enoti, povabilu k sodelovanju pa so se odzvali tudi Zavod za razvijanje Marija Prelog je leta 1980 diplomirala na Akademiji za likovno ustvarjalnosti, Društvo za ohranjanje dediščine, umetnost v Ljubljani. Na ALU je dokončala tudi specialko. Delala Gostilna pri Kuklju in Osnovna šola Primoža Trubarja, je kot somostojna oblikovalka v Design biroju v Ljubljani in nato ki je motivirala svoje učence, da so se udeležili kot likovno-grafična urednica DZS. Danes deluje kot svobodna dejavnosti. kulturna ustvarjalka. Ilustrira pravljice, romane, monografije, učbenike, didaktična gradiva, priročnike. V zadnjih treh letih Otroci so lahko ustvarjali na stojnici mladih Parnasovih ustvarja zase ciklus botaničnih slik ilustracij. prostovoljcev, kjer so pod vodstvom Barbare, Simona, Nine in Po besedah Damirja Globočnika sodi Marija Prelog med Mojce izdelovali lesene možičke, pletli zapestnice, iz lesenih ilustratorje, ki nas z marljivostjo in širino izbora ilustratorskih nalog kljukic izdelovali žabe in počeli še marsikaj drugega. To je bila spominjajo na staroveške in srednjeveške iluminatorje in hkrati napoved in povabilo na jesenski sklop petih ustvarjalnih rokopisce. Zaveda se, da je vsaka ilustracija zaključeno likovno uric, ki so jih mladi prostovoljci v naslednjem tednu začeli izvajati delo – pravcata drobna miniaturna slika – in da mora resen v Levstikovem domu vsako sredo od pol šeste do pol sedme ure ilustrator, prav tako kot nekdanji pisci in risarji v skriptorijih, zvečer. preživeti ure in ure sključen nad delovno mizo. Zato njene Galerijo Skedenj je s ptički obarvala akademska slikarka priprave na ilustriranje vključujejo temeljito seznanjanje z literarno Marija Prelog. Med njenimi ilustracijami ptic so otroci na delavnici predlogo ali strokovnim besedilom, razmišljanje in iskanje iz papirja izrezovali in zgibali različne ptice – labode, srake, race ustrezne likovne zamisli, izdelavo številnih skic. in druge, ki bodo sedaj krasile njihove domove. Pri Lojzetu Severju (z zavodom Parnas sodeluje pri pripravljanju Razstava, ki smo jo v zavodu Parnas pripravili ob finančni različnih replik lesenih predmetov kulturne dediščine) so otroci podpori avtorice in Občine Velike Lašče, bo na ogled do konca izdelovali kozolčke, vozičke in bralna znamenja. oktobra 2005. O ogledu razstave se lahko dogovorite z Metko Obiskovalci so si lahko ogledali žagarsko zbirko v Temkovi Starič (041 833 456). Metka Starič

stojnici ponudila sladke Kukljeve dobrote, za nastopajoče pa pripravila topel opodanski obrok. V popoldanskem času je v Trubarjevi čitalnici potekala okrogla miza o vlogi nevladnih organizacij, krog dogajanj pa smo sklenili v galeriji Skedenj z odprtjem razstave Marije Prelog Ptice. Vsi, ki smo prišli, smo lahko ustvarjali in se zabavali, obiskalo nas je celo sonce, kar je bilo sredi jesenskih deževnih dni pravo darilo. Če se ne bi ta dan že odvijala množica prireditev, dan pa je bil idealen tudi za trgatev, bi bilo obiskovalcev najbrž še več. »Škoda, da nimate takih dni večkrat v letu, potem bi se ljudje navadili nanje in bi tako kvalitetne predstavitve privabile še več obiskovalcev,« je povedal eden od obiskovalcev, s čimer smo se strinjali tudi sodelujoči. Vsekakor je prijetna okolica Trubarjeve domačije za to zelo primerna. Enotni pa smo bili tudi v tem, da žagi in razstavo v Trubarjevi čitalnici, vodnik Andrej Perhaj in Metka nujno potrebujemo zanesljivega poročevalca in prekinemo Starič pa sta učiteljem predstavila različne programe, ki potekajo začaran krog, ko nas mediji kljub posredovanim vabilom puščajo na Trubarjevi domačiji. na obrobju - tako pri napovedi kot pri poročilu o prireditvah (odkar Na otoku pred Temkovo žago so mladi v okviru projekta smo izgubili Patricijo Hvale z Zelenega vala, je le še novinar Milan Ustvarjajmo! učili zainteresirane žongliranja in jih popeljali v svet Glavonjič svetla izjema). gledaliških improvizacij. Aktivnosti so pripravili v Zavodu za V imenu organizatorja se najlepše zahvaljujem vsem razvijanje ustvarjalnosti. V galeriji Skedenj so si obiskovalci na sodelujočim, ponovno nam je uspelo pokazati, da smo s skupnim platnu ogledovali videokreacije Gregorja Grešaka (ZRU). nastopom boljši in močnejši. Prireditev sta pomagala finančno DOD Gradež je na lični stojnici predstavil dejavnosti, ki pokriti Občina Velike Lašče in Urad za mladino. potekajo v sušilnici sadja na Gradežu ter pripravil pokušino suhega Metka Starič, zavod Parnas sadja. Piko na i pa je gotovo postavila Gostilna pri Kuklju, ki je na Foto: Jože Starič Trobla 6/2005 26 Kultura

Na Trubarjevini v čast domovini zavestjo, s svojo velikansko ljubeznijo do te slovenske grude in do te slovenske Kralj Matjaž preteklosti in do tega slovenskega jezika ohranili. Verjamem, da je naš slovenski jezik moral v preteklosti biti jezik velikega ni bil Matija Korvin naroda, za katerega danes ne vemo. Še enkrat omenjam Dalmatina. Prevesti Biblijo, kot jo je prevedel ta genialni gospod, biti zazidan na turjaškem gradu, okrog pa so dirjale patrulje ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki so ga iskale, da bi ga uničile, kajti vedeli so, koga bi uničili, če bi jim uspelo, to je neponovljivo. Kot da bi Dalmatinu stal angel na hrbtu in mu narekoval in usmerjal gosje pero. Zato mislim, da je naša dolžnost, zlasti mladih, da se zavedamo, kaj je bilo v preteklosti in, da skozi prizmo te preteklosti gledamo, kaj je v sedanjosti.

TROBLA: Ali se moramo Slovenci v veliki združeni Evropi bati za svoj obstoj? Saša Vuga: Ne! Mislim, da ne. Poglejte, Francozi se ves čas bojijo angleškega vdora in so veliko bolj nacionalistično razpoloženi kot Slovenci. Glejte, 800 let, odkar so padli pod oblast Habsburžanov, je bilo pri nas vse nemško. Pod čigavo oblastjo smo bili prej, ne vem, ampak brez skrbi, tisti, ki nam Saša Vuga na večeru Na Trubarjevini v čast domovini, 7. oktobra 2005 je vladal, nam ni hotel nič dobrega, niti nam ni nič dobrega dajal. Potem smo TROBLA: Poslanstvo večerov Na sem vedno pomislil na vse to, kar se je postali del habsburškega imperija in Trubarjevini v čast domovini je buditi dogajalo z našim narodom. In če bo ta seveda nismo bili kaj prida vredni. Naš in krepiti v nas ljubezen do domovine narod neumen, bo propadel, kot so jezik ni bil uraden, še malo pred I. svetovno in se spominjati Primoža Trubarja. Ali propadli drugi narodi. Kot so propadli vojno je bilo pol Ljubljane v nemških se Slovenci zavedamo Trubarjeve Langobardi, ki so imeli pol Italije. In kaj je napisih. Če ta narod ni usahnil, če si je ta veličine in pomembnosti tega, kar nam ostalo od njih? Nič. Niti njihovega jezika narod tako trmasto zapomnil, kaj je dobro je dal? ne poznamo, poznamo samo pokrajino in kaj je slabo, kaj ga uniči in kaj ga lahko Saša Vuga: Mislim, da ne. Trubar je bil Lombardijo, ki se je nekoč imenovala vzdigne, bo ostal. Prešeren je natančno tako velik človek, tako velika figura, tako Langobardija. Mi nismo takšna gmota, kot vedel, da bi bil lahko prekrasen nemški genialen, tako evropski. Poglejte do kam je ruska z dvesto milijoni ljudi ali kot advokat ali nemški pesnik. On je pisal je prišel, ni ostal doma, niti ni ostal v nemška z osemdeset milijoni. Nas je dva pesmi, ki so jih Nemci samo debelo Ljubljani ... Mislim, da smo Trubarju in milijona in takšno majhno skupnost, če ni gledali, ampak zavedal se je, da je sin tega njegovemu krogu premalo hvaležni. Zame dovolj pametna, kot so bili naši dedje med naroda. Nekoč je gospodinji v neki gostilni je bil Trubarjev sodelavec Jurij Dalmatin, katere sodijo tudi Trubar, genialni v Ljubljani, imena se ne spominjam, rekel: ki je prevedel Sveto pismo, fantastična Prešeren, Levstik, Jurčič, Maister, Cankar ..., “Tako mi nagajajo, tako me onemogočajo, oseba. Bil je zaklenjen, celo zazidan v je v veliki nevarnosti. Stati in obstati je bilo tako me zasramujejo in zasmehujejo, Turjaškem gradu, kjer je prevajal Sveto Trubarjevo geslo, ki bi moralo biti ampak zapomite si, ne vi ne jaz tega ne pismo. To je nekaj grozovitega. To so bili vgravirano v zlato kocko, po kateri bi se bova doživela. Čez 300 let ne bo nihče veliki ljudje in mislim, da je v današnji morali ravnati Slovenci. Gledam zlasti vedel kdo je bil kranjski glavar ali kdo je poplavi vsega grdega, neumnega, mladino, ki ne ve, zakaj živi, ne ve, kam bil ljubljanski župan, vsi pa bodo vedeli, banalnega, hitrega, neresnega ..., vse živi, gleda v »tri dni«, pada na desno in kdo je bil France Prešeren!” premalo vsega tega, o čemer ste me levo, se utaplja v alkoholu, mamilih ... vprašali. Veste, ljudje so za ta jezik, za ta Nikakor ne vsa! TROBLA: Ali imamo danes dovolj narod, za to kulturo umirali. Jaz sem jih Ta narod je, odkar ga poznamo, takšne samozavesti? videl umirati, sem Primorec. Moj oče je bil preživel grozne stvari. Obdržal se je. Na Saša Vuga: Nekateri jo imajo, drugi je Maistrov častnik. Zavoljo svojega njem so lomili, ne palic in šib, tramove so spet nimajo. Povsod najdete ljudji, ki so domoljubja si je uničil eksistenco, iz lomili na njem, jermene so mu rezali s neznačajni, ki nimajo svoje trdne odtrgane Koroške je odšel v odtrgano hrbta in poglejte: sedaj smo tu! Dobro nam hrbtenice, ki so karieristi; to so zame gnili Primorsko. Hotel pa je iti v Prago študirat ... je, ker so nam predniki to dobro s svojim ljudje. Moja gimnazijska izobrazba je Kadar sem videl žalost v očetovih očeh, trpljenjem, s svojo pokončnostjo, s svojo najprej italijanska, študiral sem v Perugii, v Kultura 27 Trobla 6/2005

Padovi in v Firencah in lahko primerjam ti TROBLA: Slovenci pravzaprav nismo oltar!? Ne! On je vzdignil tistega, ki je dve kulturi. Slovenci smo res nekaj imeli svojih kraljev, celo kralj Matjaž resnično padel pri Kokovem v tistem neverjetnega. Kamor dregneš, priteče ven – Matija Korvin je bil Madžar ... strahovitem pokolu, ko so zaustavljali Turke nekaj kulturnega, nekaj, kar so nam možje Saša Vuga: To je velika kraja, ki sta nam in se s tem zapisali v zavest slovenskega o katerih sem malo prej govoril, dali. Moja jo prizadejali zgodovina in oblastniki! To oropanega človeka. Kasneje so seveda z stara teta iz Kobarida mi je pravila, da so je taka krivica, da me vedno podžge, ko manipulacijami prepričali ljudi, da kralj leta 1915 tja prišli Italijani, ki so v hribih pri trčim obnjo. Ko sem študiral material za Matjaž ni ta Slovenec, ampak da je ogrski vsaki kmečki hiši videli slovenske knjige svojo trilogijo Erazem Predjamski, sem v fevdalec tisti, ki mu Slovenci pesmi pojejo. Mohorjeve družbe, in so potem njo arhivih našel dokaze. Do danes so vsi rekli, Ne, ne. Slovenci so pesmi peli svojemu spraševali, če vsi ti kmečki ljudje znajo da je kralj Matjaž ogrski fevdalec Matija kralju Matjažu, ne pa tistemu ogrskemu brati. Vsi ti naši hribovci, ki so živeli bogu Korvin, ki je res imel pol Slovenije pod rablju. za hrbtom, so znali brati. Zakaj? Ker so bili svojim poveljstvom, ko je nagnal samozavestni, ker so se zavedali, da če Habsburžane. Celo na Dunaju se je TROBLA: Dolgo ste delali na radiu. Ali nisi to, kar bi lahko bil, si lahko samo človek namestil. In umrl na Dunaju. Umrl v svili, sta radio in televizija tista medija, ki brez vrednosti, brez jezika, brez notranjega brokatu ..., Ali razumete? Ni obležal pod lahko ali celo morata vplivati na ognja, človek brez pogleda naprej, človek Peco kot naš kralj Matjaž! Pod hribom sredi slovensko samozavest in domoljubje? brez spoštovanja ... Če bodo naši mladi svojih vojakov, sredi svojih vojščakov, da Saša Vuga: Radio in televizija sta dva ljudje samozavestni, se jim bo dobro bi prišel na pomoč, ko bo slovenskemu medija, ki morata in moreta, zlasti morata pisalo, drugače pa jih bodo vsi imeli za narodu najbolj bridko. vplivati na krepitev narodne zavesti in jato žab, o katerih se ne splača govoriti. Zgodovina ve, da je leta 1478 skupina domoljubja. Že dolgo sem proč od 30.000 izjemno oboroženih Turkov hotela dogajanja in kar vidim, me ne spravlja v TROBLA: Nekateri pravijo, da je naskočiti Benetke in se je potem kar velikansko navdušenje. Kot vem Italijani slovenski jezik jezik županove Micke in naenkrat obrnila. Rekli so, da zato, ker je pravijo: Ne Mazzini, ne Garibaldi, tudi Matička, vi pa pravite, da je to Soča narasla. Napotila se je na Koroško, Savojska hiša ni sestavila Italije. Italijo je diplomatski jezik ... kjer je bila takrat koroška kmečka vojska, napravil radio. Italijo je naredila televizija. Saša Vuga: Pravim, da slovenski jezik ki je bila usmerjena proti graščakom, proti En jezik, eno mišljenje, en občutek je jezik županove Micke, to je jezik Jurčiča, gospodi. To vojsko so sestavljali tlačani. zbranosti, občutek pripadnosti enemu jezik Krjavlja, jezik kmečkih povesti ..., Korošci in celo boroveljski puškarji so morali narodu ... Prej so Italijani imeli pokrajine, ampak slovenski jezik je tudi jezik zanje delati puške. Celo beljaški, celovški, te pokrajine so bile dežele. V srednjem aristokracije. Slovenski jezik je jezik graški meščani so jim morali plačevati veku so se te dežele med seboj divje graščakov, ki so bili na Slovenskem, jezik davek. Ta vojska je bila močna, fevdalci bojevale. To so bile meščanske republike. teologov, jezik diplomatov. S slovenščino takrat te vojske niso zmogli in so zato Radio in televizija, ki sta začela svoj pohod je habsburški diplomat Sigismund najbrž poklicali Turke, da so se spopadli z po I. svetovni vojni pa sta Italijo združila in Herbertstein v 15. stoletju odšel na carski njo. Gospoda se je zaprla v svoje gradove, Italijani danes govorijo: To nas je dvor in napisal znamenito knjigo Rerum slovenska kmečka vojska pa se je v zacementiralo kot narod. moscoviticarum comentarii, ki je Evropi Kokovem na tromeji med Italijo, Avstrijo in Enako bi moralo biti pri nas! odprla pogled na Rusijo. Prej ljudje Rusije Slovenijo spopadla s turško vojsko. Prišlo sploh niso poznali, niso vedeli, kaj se tam je do strahovitega klanja, padlo je TROBLA: Kaj pa menite o novem dogaja. Potem pa je Sigismund ogromno ljudi na obeh straneh. V teh zakonu o RTV? Herbertstein s pomočjo slovenščine, ki se družinah, ki so izgubile svoje očete, može, Saša Vuga: To je zame, ki ne živim več je je kot grofovski otrok naučil v Vipavi, kot brate, je iz stiske, bolečine in hkrati iz na tem radiu in televiziji, težko vprašanje diplomat habsburškega dvora to deželo ponosa, da so se njihovi postavili proti in ne vem, če bo zakon prinesel kaj predstavil Evropi. Turkom ne pa fevdalna gospoda, nastal dobrega. Nekaj pa moram reči: če bo ta Moj prijatelj profesor Merku je preko mit o kralju Matjažu. Zakaj? Zato, ker je bil zakon očistil veliko plevela, ki raste na tej nekega italijanskega zgodovinarja v Trstu komandat te slovenske vojske kralj Matjaž, RTV njivi, potlej bo dobrodošel. Upam, da dobil snop pisem, ki sta si jih izmenjavali slovenski, koroški kmet. Takrat so bo! Ta hiša je stara, ta hiša ne potrebuje dolenjska graščakinja in njena hči, ki se je komandantu rekli kralj, tako kot so Matiji podmladka, kot se reče, ta hiša potrebuje poročila v dobro tržaško družino Marenzi. Gubcu rekli kralj. Danes bi mu rekli general, klistir, ta hiša potrebuje reko, ki naj bi jo Ko je profesor Merku dobil ta pisma, je predsednik ... Žalibog je istočasno živel na napeljali skozi tako, kot so reko napeljali izdal knjigo, ki je bila pred 30-imi leti Ogrskem en drug Matjaž, to je bil pa ta skozi Avgijev hlev. Ta hiša potrebuje to! senzacija za slovenske ljudi. fevdalec, ki je bil do Slovencev silno krvav. Če bo novi zakon to napravil, je Res je, da na univerzi učijo, da je bil Če berete dr. Grafenauerja boste videli, dobrodošel. Pred referendumom so se slovenski jezik jezik pohlevnega da je Vrbsko jezero pokril s trupli slovenskih zelo prepirali, ampak to je politika. Mene slovenskega naroda. To ni res! Ravno kmetov. Ali bi takemu človeku slovenski politika ne zanima, dokler se ne dotakne knjiga, ki je prinesla ta pisma, je dokazala kmet lirsko pesem pel? In pisal pravljice in moje domovine, dokler se ne dotakne nasprotno – onidve (mati in hči) si nista zgodbe o kralju Matjažu? Ali bi takega mojega naroda, dokler se ne dotakne dopisovali v italijanščini. Dopisovali sta si človeka slovenski kmet vzdignil na svoj slovenske besede, do takrat mi je politika v prekrasni slovenščini, jasno »pobarvani« nevtralna, če škodi temu, mi je celo malo dolenjsko. Obstaja knjiga Slovenska ... ta hiša ne potrebuje sovražna. Ampak upam, da bodo pametni ljudje iz tega nekaj napravili. Upam. plemiška pisma družin Marenzi – podmladka, kot se reče, ta Casaduzzi, ki dokazuje, da slovenščina ni Pogovarjal se je Jože Starič bila samo jezik nižjih slojev! hiša potrebuje klistir, ... Foto Niko Samsa Trobla 6/2005 28 Kultura

KUD Primož Trubar JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE Juntezovci z Linhartovega DEJAVNOSTI OI LJUBLJANA-OKOLICA srečanja prinesli Matička IN KUD MARIJ KOGOJ TURJAK ogledanimi uvrstil 11 predstav: 5 za praznik reformacije srednješolskih ter 6 z ljubiteljskih odrov. V slednjo skupino je izbral tudi Levstikovega vabita na Junteza, ki so ga odigrali člani KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. 8. OBMOČNO Predstava je bila na sporedu v petek, SELEKCIONIRANO 14. 10. 2005, ob 17. uri v Zadružnem domu Pernica. Člani KUD-a: Andrej in Margareta LIKOVNO RAZSTAVO Damjanić, Nuša Dedo Lale, Matjaž Gruden, Polona McPartlin, Jana Merjasec Odprtje razstave bo v dvorani Doma Pavlič, Ana Rigler in Jože Starič, ter člani krajanov Turjak v četrtek, 27. 10. 2005, Velikolaške vokalne skupine: Martina ob 17. uri Kovačič, Irena Indihar, Ana Marolt, Nina s kratkim kulturnim programom. Podlogar, Boštjan Gradišar, Damjan Gradišar, Emil Indihar in Aleš Ivanc, so jo odigrali in odpeli z natančnostjo, RAZSTAVA BO NA OGLED VSAK DAN zbranostjo in z žarom. Režiser Jaša Jenull OD 27. 10. DO 3. 11. in dramaturg Marko Bratuš sta 150 let staro OD 13.00 DO 19.00 Levstikovo besedilo oživila z duhovitimi in Od 12. do 15. oktobra 2005 se je v neobičajnimi prijemi (menjava spolov, ki Pokrovitelj razstave je Pesnici pri Mariboru ter okoliških krajih: interpretirajo dramske like, vokalni vložki, Občina Velike Lašče Šentilju, Juriju, Svečini, Pernici, Zg. Kungoti subtilen humor na nebesedni ravni …). in Sladkem Vrhu, odvijalo 44. srečanje gledaliških skupin Slovenije, imenovano Vse predstave si je na Linhartovem tudi Linhartovo srečanje. Javni sklad srečanju poleg gledalcev ogledala tudi Republike Slovenije tja povabi predstave, strokovna žirija. Predsedoval ji je Franček napetost. Predstave so bile izjemno ki so se prebile skozi dva kroga območnih Rudolf, poleg njega pa sta predstave kvalitetne in žirija pri podelitvi letošnjih in medobmočnih srečanj. V program ocenjevala še Saša Krofol in Denis Patafta. Matičkov - kipcev za posebne gledališke najboljših letošnjih predstav v Sloveniji, je Ob zaključku štiridnevnega srečanja je dosežke - ni imela lahkega dela. Ta večer selektor Matjaž Šmalc med 150 med ustvarjalci predstav zavladala pa je bil tudi za KUD Primož Trubar Velike Lašče slavnosten, saj je prejel Matička “za izvirno interpretacijo vlog v klasičnem tekstu”. To je posebna nagrada, ki pomeni priznanje za trud, odrekanje in vloženo energijo vseh nastopajočih in tistih, manj vidnih ljudi na odru, ki so predstavo pomagali obleči, osvetliti, narediti sceno. Pomeni tudi veliko spodbudo za nadaljnje delo. Franček Rudolf je v obrazložitvi poudaril pogum, da se ekipa loti malone arhaičnega gledališkega besedila ter na izviren, svež način oživi to besedilo s sodobnimi režijskimi prijemi, natančnostjo, dobro igralsko interpetacijo in zasedbo ter vokalno podčrtanimi dialogi, kar predstavo naredi povsem gledljivo in všečno tudi v današnjem času. Vsem čestitamo za visoko priznanje in želimo še veliko predstav! Za tiste pa, ki predstave še niste videli, ostane vabilo: Juntezova sezona se še ni zaključila! Ne Tajnik društva KUD Primož Trubar prejema nagrado Matiček iz rok zamudite te predstave. predsednika komisije Frančka Rudolfa, ki bere utemeljitev. Ana Porenta Kultura 29 Trobla 6/2005

gospoda v črni obleki močno spoštovali. Predvsem vsi krajani, saj je bila njegova prisotnost prav v vsaki vasi. To je bil umetnik Marij Kogoj v spominu naših ljudi.” V Kanalu ob Soči so zanj uredili spominsko sobo, v kateri smo si ogledali njegovo zapuščino (slike, note, knjige ...). Tu so tudi zapisi njegovega največjega dela, opere Črne maske. Akademski slikar Bogo Kalaš je s svojo razstavo popestril Kogojeve dneve. Z nagovorom ministra za kulturo Vaska Simonetija in predsednika organizacijskega odbora, akademika Cirila Zlobca so ob 20 h uradno odprli Kogojeve dneve. Nato smo se preselili v farno kanalsko cerkev sv. Marije vnebovzete, kjer se je predstavil simfonični orkester s Padove, ki se mu je ob tej priložnosti pridružila naša harfistka Mojca Zlobko. Ob poti smo videli tudi Most na Soči, s katerega so pred kratkim skakali svetovni prvaki. V bližini je tudi KUD Marij Kogoj poznavanja življenja skladatelja Marija in znameniti kamniti most, grajen že v davni njegovega ga je predsednik našega preteklosti. »Kogojevi dnevi« društva uvrstil v našo sicer skromno Vsi skupaj se zahvaljujemo Franciju delegacijo, jaz pa sem bila zadolžena, da Pečniku za prekrasen poučen izlet, ki se v Kanalu ob Soči si stvari čimbolj natančno zabeležim. ga bomo vsi spominjali in nam bo gotovo Skladatelj Marij Kogoj se je rodil leta še kako pripomogel ob spoznavanju 1892 v okolici Trsta in je nekaj otroških let 2. 9. 2005 smo se na povabilo prijatelja Marija Kogoja. preživel v Kanalu ob Soči. Ker je kanalski Romana Mogerlija iz Prosvetnega društva Katarina Gačnik, rojak, tamkajšnje prosvetno društvo že več mlada članica KUD-a Marij Kogoj Soča iz Kanala udeležili mednarodnega let praznuje Kogojeve dneve, ki so prešli v festivala Kogojevih dnevov. Mogerljijeva mednarodni glasbeni festival. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE želja je bila, da v imenu KUD-a Marij Kogoj Predsednik KUD-a Marij Kogoj Turjak DEJAVNOSTI iz Turjaka seznanimo njihovo članstvo o in Roman Mogerlji sta prijateljske stike OI LJUBLJANA-OKOLICA življenju Marija Kogoja na Gradežu pri navezala že leta 2001 na zdravljenju v IN Turjaku. Temu primerno je predsednik Čateških toplicah. KUD MARIJ KOGOJ TURJAK izbral nekaj članov, da smo se z določeno Več o prisotnosti skladatelja v naših nalogo udeležili otvoritve Kogojevih krajih pa je povedal Anton Petrič, eden ob obletnici rojstva dr. Franceta dnevov, ki jih tamkajšnje društvo že več izmed naših predstavnikov: “Spominjam Prešerna vabita na let uspešno organizira. Ob prijateljskem se, ko smo kot otroci z Malega Ločnika sprejemu so vsi prisotni prisluhnili hodili peš v šolo v Škocjan in v gozdičku besedam Antona Petriča, ki je Kogoja kot 12. OBMOČNO SREČANJE nad Gradežem dostikrat srečevali otrok velikokrat srečeval. Prav zaradi gospoda v črni obleki, beli srajci z HARMONIKARJEV metuljčkom, včasih pa tudi z dirigentsko »TURJAŠKI palico. Sprva smo se ga otroci bali, čeprav nam ni hotel nič. Ob besedah naših mam, HARMONIKAR« da je ta gospod umetnik in duševno bolan, pa smo se potolažili. Iz njegove hiše na Gradežu se je večkrat zaslišal njegov klavir. v dvorano Doma krajanov Turjak Ker v naših krajih ni bilo umetnikov, se v soboto, 3. 12. 2005, ob 18.30. nismo zavedali, kaj to pomeni, a smo Po končani prireditvi bo sledilo V imenu KUD-a Marij Kogoj se lepo družabno srečanje zahvaljujem vsem, ki so bili pripravljeni z glasbo in bogatim srečelovom. pripovedovati o življenju skladatelja Marija Kogoja pri nas na Turjaku. Posebno Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. pa se zahvaljujem g. Jožetu Pirmanu za brezplačen prevoz. Pokrovitelj Območnega srečanja Predsednik KUD Marij Kogoj harmonikarjev je Občina Velike Lašče Franci Pečnik Trobla 6/2005 30 Upokojenci

Društvo upokojencev Velike Lašče V objemu zelenega Pohorja

Potuj - če hočeš dolgo živeti in polepšati starost.

Dvainpetdeset upokojencev različnih starosti, razmišljanj, interesov, a vsi z željami, da vidimo nekaj lepega, zanimivega, se poveselimo in naberemo moči in volje, da bomo v naših vsakdanjikih lažje obdelovali naše vrtičke - njive, se izživljali v svojih interesnih sferah in razveseljevali svoje najbližje, prijatelje in sosede, odločilo za potep po zelenem Pohorju. Za to je zaslužen Izlet upokojencev na Pohorje - Ribniška koča Foto: Ivanc naš »upokojenski generalštab«, predsednik g. Franc Ivanc, tajnici ga. Danica Vrh in ga. Lenka Rozman, vodič g. Jože Škulj, ki so s predmete), ki je bilo odločilno za razvoj kraja, poleg gozdarstva, svojimi hitrimi in pametnimi potezami organizirali izlet. pojavilo še kamnoseštvo. Začeli so pridobivati značilni pohorski kamen, ki so mu rekli granit ali zrnjak, njegovo pravo ime je tonalit, Pohorje se dviga kot kopasta gmota. V rahlo usločenem loku sega še v leto 1885. Najprej so izdelovali le kocke za tlakovanje se vleče glavno sleme od Dravograda do Maribora. Pohorsko cest, nato pa robnike, večje plošče in kamne za gradnjo. Ponosni bogastvo so gozdovi, tako zdaj kot v preteklosti. Pred sto in več na svoje delovne prednike, ki so obdelovali steklo, kamen in les, leti so po gozdovih pele sekire drvarjev, kadile so se kope oglarjev, so Josipdolčani v muzeju na prostem in v muzejski zbirki prikazali po lesenih drčah so ob potokih drveli hlodi do žag, fužin in glažut dejavnosti kot so oglarjenje, spravilo lesa, obdelovanje kamna, v doline. Zaradi sečnje v golo je marsikatero pobočje postalo stekla in kulturne dejavnosti, folkloro, glasbo in odrsko uprizarjanje, frata, polna malin in različnega cvetja. ki so jih poživljale po težaškem delu. Veseli in zadovoljni z ugledanim in prikazanim smo zatem potešili lakoto in žejo, se Ogled naselja Ribnica na Pohorju, ki jo obkrožajo mogočni poveselili s petjem, plesom in šalami. Toda želeli smo videti še pohorski gozdovi in kjer je osnovna gospodarska panoga še danes več. Ribniška koča na višini 1530 m je najvišje ležeča koča na kmetijstvo (živinoreja in gozdarstvo), je pritegnilo naše zanimanje. Pohorju mimo katere vodijo tri transverzalne poti: Slovenska Kmetije ležijo v goratem svetu, na višini 715 m in višje, kjer so planinska pot, Koroška planinska pot ter Pot kurirjev in vezistov. možnosti strojne intenzivne obdelave in predelave zelo omejene. Očaralo nas je posebno skrivnostno Ribniško jezero, obdano z Eden najpomembnejših primerkov naravne dediščine v Ribnici nizkim planinskim borom, z raznobarvnimi lokvanji na jezeru in na Pohorju je Sgermova smreka. To je veličastna navadna smreka, lepo urejeno sprehajalno potjo. Prisluhnili smo tudi legendam in ki je s 63 m višine najvišje drevo v Sloveniji in Srednji Evropi. bajkam o jezeru. V jezeru prebiva prijazen mož Jezernik, ki Njena starost je med 150 in 250 leti. Lastniku Rudolfu Sgremu gre pomaga ljudem. Nekoč je ameriški turist John skočil v jezero in zahvala, da jo je ohranil zase, za nas in za vse, ki si jo ogledajo. izginil. Na dan, ko so brali zanj mašo zadušnico, je poštar prinesel Ribnica na Pohorju in vsi kraji v njeni občini se ponašajo z telegram: »priplaval v Ameriko«. Jasno, rešil ga je Jezernik. neokrnjeno naravo, urejenimi gorskimi, kolesarskimi in Poznano je tudi, da Jezernik ne mara črnih mačk. Včasih domačini sprehajalnimi potmi. Razvil se je zimski in letni kmečki turizem s vržejo v jezero črnega mačka. Jezernik se tako razjezi, da povzroči prijetnimi gostitelji. nevihto in ljudje se vsi premočeni vračajo domov. Na izletu smo se sprostili, doživeli globoko zadovoljstvo in V strjenem naselju Josipdola nas je ob prihodu pozdravil poživitev kajti zeleno Pohorje je resnična pravljica s prijaznimi mogočni lipov drevored, posajen pred 1301eti. Ime Josipdol izvira ljudmi, žvrgolenjem ptic in dehtenjem dreves in cvetlic. Želimo iz imena prvega lastnika steklarne. V Josipdolu se je za ga še kdaj obiskati. steklarstvom (izdelovali so steklenice, kozarce, vrče, okrasne Marija Šolar Merjasec Univerza za III. življenjsko obdobje VELIKE LAŠČE URNIK KROŽKOV

DAN URA KROŽEK MENTOR PROSTOR ponedeljek 17.00-18.00 Na krilih besed (1x mesečno) Anita Šefer Klubska soba 18.00-19.30 Predavanja za osebnostno rast Tone Fabjan Klubska soba torek 13.15-14.45 Računalništvo Sofija Šabič OŠ Primož Trubar 17.00-18.30 Znamenitosti našega kraja in Barbara Pečnik Klubska soba smernice njegovega razvoja sreda 9.00-10.30 Zdravilna zelišča Alojz Vidic Klubska soba četrtek 18.00-19.30 Novinarski krožek Jože Starič Klubska soba

Angleščina, nemščina za vse zahtevnostne stopnje!! Termin izobraževanja bo določen skupaj z udeleženci tečaja na PRVEM SREČANJU v torek, 25. 10. 2005, ob 17. uri. Izkušnje so najboljša šola, samo šolnina je draga. Upokojenci 31 Trobla 6/2005 Trobla 6/2005 32 V spomin

Zarja spominov septembra 1943. Člani društva so se lotili tudi popravila obzidja pokopališča na mestih, kjer so 1942. leta Italijani ustrelili talce. PREDSTAVLJAMO SE Prosimo svojce ustreljenih talcev, da nam priskočijo na pomoč, da bi v naslednjem letu sanirali rušeči se pokopališki zid pri Z DELOM spominski plošči in bolje uredili okolico.

S svojimi aktivnostmi se ne želimo zapirati v lasten krog. Tako Izteka se prvo leto novoustavljenega društva ZARJA sodelujemo z drugimi društvi v občini, Osnovno šolo Primož Trubar SPOMINOV Velike Lašče, društva za ohranjanje izročil Velike Lašče in njenimi podružničnimi šolami v Robu in Turjaku. narodnoosvobodilne borbe in osamosvojitve. Leto 2005 je bilo Vzorno je tudi sodelovanje z Območnim združenjem veteranov pomembno in prelomno tako iz zgodovinskega vidika kot tudi iz osamosvojitvene vojne Velike Lašče, Društvom upokojencev, vidika kulturnih potreb našega svobodnega, osamosvojenega in turističnimi društvi in drugimi. Posebej pohvalno je sodelovanje ozaveščenega naroda v družbi velikih narodov Evrope, kamor društev na Turjaku, kjer so v letošnjem letu izvedli dve veliki smo stopili kot zmagovalci in zavezniki vseh demokratičnih sil. prireditvi, Krpanov kros in zaključek šolskega leta. Praznovanju 60-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom Pred koledarskim novim letom bodo člani društva obiskali smo se pridružili z organiziranjem spominskih svečanosti in tudi bolne in starejše občane, na Turjaku, pa bo v meddruštveni prireditev. Na dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte aktivnosti najmlajše obiskal “praznični mož”. slovenskega naroda smo 27. aprila na Lužarjih odkrili obnovljeno Vabimo vse, da se včlanite v naše nestrankarsko društvo. spominsko ploščo padlim partizanom. O dogodku je Trobla že Božo Kovačič poročala. Na Turjaku smo 4. maja, na 60–obletnico poboja 28 zapornikov, aktivistov OF in partizanov, priredili spominsko svečanost s kulturnim programom ob udeležbi Partizanskega pevskega zbora, učencev OŠ in Slovenske vojske. ZARJA SPOMINOV S svojim programom smo se prijavili na občinski razpis za DRUŠTVO ZA OHRANJANJE IZROČIL NOB IN financiranje programov društev, kjer smo bili deležni finančne OSAMOSVOJITVE VELIKE LAŠČE podpore. Posebno skrb smo posvetili tudi urejanju spominskih obeležij, vabi na osrednjo spomenikov in grobišč. Država Slovenija je sprejela register grobišč za celotno Slovenijo v njem je zabeleženih 10 grobišč z KOMEMORACIJO območja naše občine. Grobišča so razglašena za državno lastnino. Aktivnosti društva mnogim niso všeč, zato so se nekateri v počastitev dneva mrtvih nestrpneži lotili kažipotov, ob drugi priliki pa prave vandalske skrunitve spomenika v Smrečju. Aktivnosti društva se bodo letos zaključile s komemoracijami v petek, 28. oktobra 2005, ob 18. uri na pri spomenikih na Turjaku, v Robu in Velikih Laščah. Na pokopališču pri spomeniku 233 padlim pokopališču Velike Lašče bo 28. 10. 2005 osrednja spominska partizanom v Velikih Laščah svečanost z odkritjem obnovljene spominske plošče petim partizanom, padlim pri obleganju gradu Turjak in pokopanih V žalni svečanosti bodo sodelovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, KUD Primož Trubar in učenci osnovne šole Velike Lašče. Častno stražo bodo držali veterani Območnega združenja Vojne za Slovenijo. Krajevne komemoracije

Turjak, Rob petek, 28. 10.2005 petek, 28. 10. 2005 ob 12. uri ob 11. uri pri spomeniku na Turjaku pri spomeniku v Robu

Vljudno vabljeni! Levstikova brigada se vsako leto spomni rojstnega dne našega rojaka. Kljub izredno slabemu vremenu so se v Retjah zbrali predstavniki Zarje spominov in ostali ZARJA SPOMINOV, DRUŠTVO ZA OHRANJANJE Levstikovi privrženci in počastili njegov spomin z vencem. IZROČIL NOB IN OSAMOSVOJITVE Foto: Metka Starič VELIKE LAŠČE Šport 33 Trobla 6/2005

Lokostrelski klub Turjak Potrebno je povedati, da je tekmovalo 165 tekmovalcev iz devetih držav. Teden je bil dolg in naporen, rezultati Turjaški zelo pohvalni in to nam daje moč in energijo za nove treninge in željo še po lokostrelci na boljših rezultatih. Prepričani smo, da se bomo še bolj trudili za dobre uvrstitve in evropskem da bomo še številčnejše zastopali našo državo na naslednjih velikih tekmovanjih. prvenstvu Seveda se ob tej priliki prav lepo zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam Evropsko lokostrelsko prvenstvo je s svojo pomočjo omogočili, da smo se potekalo od 19. do 25. septembra v lahko udeležili tako velikega tekmovanja. Zadovu na Češkem. Tekmovanja smo se Lokostrelski pozdrav: Vse v deset ! Državno prvenstvo v Predjami: udeležili tudi štirje lokostrelci iz LK Turjak, državna prvakinja Darja Rožanec ki smo v letošnjem letu dosegli dovolj Predsednik LK Turjak (VLR Vilijem), drugo mesto Irena Marjan Kastelic dobrih rezultatov na slovenskih Kastelic (LK Turjak), tretje mesto Ana tekmovanjih. Člani slovenske Gruden (DLLL Mobitel) reprezentance smo bili : Marjan Kastelic, Sobote rezervirane za Božo Kovačič, Stane Ahac in Irena Kastelic. lokostrelske tekme 13 najboljših turjaških lokostrelcev. Vreme Poleg nas je slovensko reprezentanco se je prav kislo držalo, vendar smo ostali zastopalo še 21 lokostrelcev iz drugih suhi do konca tekme. slovenskih klubov. Komaj smo dobro zadihali po Državni prvaki so postali: Edo Goršič, napornem evropskem prvenstvu, že smo Nejc Goršič, Katarina Ratnik nadaljevali s tekmami na slovenskem Državni podprvaki: Irena Kastelic, Blaž nivoju. Goršič, Božo Kovačič . 1. oktobra smo se podali proti Logarski Tretje mesto je osvojil David Trontelj. dolini, natančneje v Robanov Kot. Potekala Ostali naši lokostrelci so se tudi dobro je tekma za slovenski pokal, imenovana borili, dosegli zadovoljive rezultate, vendar Forest round ali gozdni krog. To je je bilo za medaljo zbranih točk nekoliko streljanje na tarče slike. Dosegli smo premalo. izvrstne rezultate. Štirje naši lokostrelci so osvojili zlato medaljo: Edo Goršič, Irena Lokostrelska sezona na prostem pa še Kastelic, Katarina Ratnik in David Trontelj. ni zaključena. V soboto, 15. oktobra je Srebrno medaljo je prejel Marjan Kastelic tekma v Jevnici, ki šteje za slovenski pokal; in bronasto Božo Kovačič. Pomembno pa 16. oktobra pa prijateljska tekma s je, da sta kar dva naša tekmovalca dosegla kostanjevim piknikom v Horjulu v državni rekord ; to sta Edo Goršič pri članih organizaciji kluba VLR Viljem. in Irena Kastelic pri članicah. Zelo pomembna tekma – zaključek Teden kasneje – 8. oktobra, je potekalo CAMO pokala, pa bo 22. oktobra v državno prvenstvo FITA – 3D v Dravogradu, ki jo organizira LK Muta. Za Ekipa turjaških lokostrelcev na Predjami. Tega tekmovanja se je udeležilo marsikoga bo to odločilna za prejem evropskem prvenstvu z nosilcem pokala, ki jih Lokostrelska zveza Slovenije srebrne medalje podeli decembra za celoletne dosežke. Prvi dan zvečer je bila uradna otvoritev tekmovanja. Naslednji dan so potekali Obvestilo za vse člane LK Turjak, ki ne uradni treningi in pregled opreme pri prihajate redno na treninge in za vse tiste, sodnikih evropskega merila. Sledile so tri ki bi želeli postati naši člani, ker vas ta šport tekme, rezultati le-teh so se seštevali. Vsi zanima in se o njem vedno več govori in štirje turjaški lokostrelci smo se odrezali piše. Naši treningi se zaradi pogostega zelo dobro, saj smo se vsi uvrstili v finalno slabega vremena in vedno krajšega dneva tekmovanje, ki je potekalo v soboto. V selijo v telovadnico OŠ Primoža Trubarja v finale se namreč uvrsti le šest tekmovalcev Velikih Laščah. Treningi bodo potekali ob iz vsakega sloga. petkih od 17.30 do 20. ure. Končni rezultati so bili zelo dobri. Naš V tem času se lahko tudi včlanite veteran Božo Kovačič je osvojil srebrno oziroma seznanite z našimi aktivnostmi. Za medaljo, Marjan Kastelic je zasedel kakršne koli informacije glede lokostrelstva Državno prvenstvo v Predjami: nehvaležno četrto mesto, Irena Kastelic se lahko pokličete predsednika kluba LK državni prvak Edo Goršič (LK Turjak), je uvrstila na peto mesto, Stane Ahac, ki se Turjak Marjana Kastelica na 031-489-868. drugo mesto Zdravko Buh (VLR je prvič udeležil mednarodne tekme, pa Lokostrelski pozdrav: Vse v deset ! Vilijem), tretje mesto Božidar Modic si je pristreljal zadovoljivo šesto mesto. (DLL Snežniška Diana) Predsednik LK Turjak Marjan Kastelic Trobla 6/2005 34 Šport Področno ekipno atletsko tekmovanje

Prvo v seriji športnih tekmovanj, ki se jih bomo udeležili v šolskem letu 2005/06, je bilo ekipno atletsko tekmovanje področnega centra Grosuplje. Tekmovanje je bilo v sredo, 21. 9. 2005, na stadionu ŽAK v Ljubljani. Udeležili smo se ga z dvema ekipama; fantovsko in dekliško. V oblačnem in zelo hladnem vremenu, ki ni bilo naklonjeno dobrim rezultatom, so fantje osvojili 3., dekleta pa 7. mesto. Fantje so tako ponovili lanski uspeh, saj so zaostali le za osnovnošolci iz Stične in Grosuplja (OŠ Louisa Adamiča). Najbolj se je izkazal Andrej Kaplan, ki je s 64, 81 metrov dolgim metom žogice za ekipo pridobil 1051 točk. Med vsemi slovenskimi osnovnimi šolami je fantovska ekipa osvojila 29. mesto, dekliška pa 76. Bojan Novak

Uspešen nastop tekačev na medobčinskem krosu v Loškem Potoku

V petek, 14. 10. 2005, smo se udeležili krosa v Loškem Potoku, ki ga vsako leto organizira tamkajšnja osnovna šola. Letos se je na pot podalo 24 učencev. V prelepem jesenskem dnevu so največ Učenci in učenke, ki so zastopali OŠ Primoža Trubarja hitrosti in vzdržljivosti pokazali: Tjaša Kaplan 1. mesto Učenci OŠ P. Trubarja uspešno na Nika Černigoj 1. mesto Kristina Hočevar 1. mesto prvenstvu Slovenije v atletskem Veronika Podlogar 1. mesto mnogoboju Martina Marolt 2. mesto V soboto, 8. 10. 2005, smo se udeležili Prvenstva Slovenije v Gal Škulj 2. mesto atletskem mnogoboju, ki ga je na stadionu ŽŠD v Ljubljani Katja Zakrajšek (PŠ Rob) 3. mesto organiziralo Atletsko društvo Mass Ljubljana. Nastopili smo z Neža Hočevar 3. mesto dvema tekmovalcema v kategoriji mlajših učencev (letnik rojstva Poleg uvrstitev na stopničke so naši učenci osvojili tudi šest 4. 1994 in mlajši) in s štirimi tekmovalci v kategoriji starejših učencev oz. 5. mest. Vse učence velja pohvaliti za vložen trud in športni (letnik 1991 in mlajši). boj. V ne preveč številni, vendar zato zelo kvalitetni, konkurenci so Bojan Novak se najbolj izkazali Jurij Kožar s tretjim, Klemen Duščak s četrtim in Blaž Juvanec s sedmim mestom med posamezniki. Ekipa starejših učencev, ki so jo sestavljali Blaž Juvanec, Urban Ahčin, Jernej Indihar in Matej Marolt, pa je osvojila 3. mesto. Slavili so letošnji državni prvaki v osnovnošolski atletiki, atleti iz Tolmina. Mnogoboj je bil sestavljen iz petih atletskih panog: teka na 60 metrov, skoka v višino, meta žogice (oziroma suvanja krogle pri starejših), skoka v daljino in teka na 1000 metrov. Naši učenci so tekmovali zelo dobro, večina jih je v kar nekaj panogah popravila svoje osebne rekorde. Utrinek s podelitve medalj. V sredini Veronika Podlogar, Bojan Novak zmagovalka med učenkami 9. razreda. Nogomet 35 Trobla 6/2005

Občinska liga Velike Lašče v si je s tem priigrala edine tri točke v prvenstvu. Peto mesto si je z dvema zmagama in enim neodločenim izidom priborila najmlajša malem nogometu 2005 ekipa lige, Retje. Velik poudarek je bil na športnem obnašanju, zato je bil tudi pokal za najbolj športno moštvo temu primerno velik. Osvojila ga Z 10. krogom se je v soboto, 8. oktobra, končala letošnja je ekipa Laščani. Za športno tekmovanje so zaslužni tudi sodniki, občinska liga v malem nogometu občine Velike Lašče. Tekmovanje ki so dobro sodili, predvsem Brane Pavlič, ki je sodil veliko večino je letos organiziralo športno društvo NK Velike Lašče. Po mnenju tekem letošnje občinske lige. in ocenah vseh sodelujočih je liga dosegla svoj osnovni namen in Najboljši strelec lige je prepričljivo postal član ekipe prvakov je bila organizacijsko in tekmovalno zelo uspešna. Pomembno je Bojan Indihar, ki je nasprotnikom v desetih tekmah nasul kar 27 poudariti, da so bile vse tekme odigrane zelo športno. golov. Tako kot spomladanski se je tudi zaključni del občinske lige Na zaključku smo v prijetnem vzdušju in ob dobrem končal z enakim številom točk dveh ekip: Laščani in Škof, d.o.o. razpoloženju vseh ekip podelili zaslužene pokale in priznanja. Ker sta se tudi obe medsebojni srečanji teh dveh nasprotnikov Strinjali smo se, da je potrebno z občinsko ligo v malem nogometu končali z neodločenim izidom, je o naslovu prvaka odločala vsako leto v določenem pogledu napredovati. Posebej zdaj, ko z skupna gol razlika, pri čemer pa so bili uspešnejši Laščani in tako zagnanostjo občanov, športnih navdušencev in s pomočjo občine, postali občinski prvaki. Tretje mesto si je z odličnimi nastopi in pridobivamo nova igrišča in spremljevalne objekte. To je obveza tremi zmagami v jesenskem delu tekmovanja priigrala ekipa KŠTD vsem tistim, ki nogomet radi igramo in ga z veseljem spremljamo. Krpan. Za ekipo Komarji je bil za osvojitev nehvaležnega četrtega Marko Žužek mesta usoden poraz z zadnjeuvrščeno ekipo NK Velike Lašče, ki

Najboljši igralci: 1. Bojan Indihar 27 2. Matej Gradišar 20 3. Roman Klarič 16 4. Andrej Tanko 14 France Mramor 14 Goran Njenič 14 5. Andrej Golob 13 Najbolj športna ekipaekipa: 6. Mihael Polzelnik 12 1. Laščani 32 7. Sebastjan Škof 9 2. Škof, d.o.o. 33 8. Žare Čirovič 8 3. NK Velike Lašče 42 Toni Mohorič 8 4. Retje 46 Miha Andolšek 8 5. KŠTD Krpan 52 9. Jure Hočevar 7 6. Komarji 53 Matej Vintar 7 Trobla 6/2005 36 Nogomet

ŠD NK Velike Lašče NOGOMETNA ŠOLA 2005/2006

Oktobra se je začela nogometna šola, ki jo organizira ŠD NK Velike Lašče. Otroke smo razdelili v štiri starostne skupine in sicer: U-14, otroci rojeni 1992 in 1993 U-12, rojeni leta 1994 in 1995 U-10, rojeni leta 1996 in 1997 U-8, rojeni leta 1998 in mlajši

Vadba pod vodstvom dveh trenerjev poteka dvakrat tedensko v telovadnici ali na zunanjem igrišču OŠ Primož Trubar po naslednjem urniku:

SKUPINA PONEDELJEK TOREK ČETRTEK U-8 16.00-17.00 15.30-16.30 U-10 17.00-18.00 15.00-16.00 U-12 18.00-19.00 17.00-18.00 U-14 16.30-17.30 16.00-17.00

Vabimo vse šoloobvezne otroke, ki jih nogomet zanima, da se nam pridružijo.

Nogometno vadbo organiziramo tretje leto zapovrstjo. Treningi so nadgrajeni z udeležbo na tekmovanju v zimski nogometni ligi v Ljubljani in na različnih turnirjih v bližnji in daljni okolici skozi celo šolsko leto. Zgledno sodelujemo s sosednjimi društvi in klubi, predvsem z NK Kočevje, kjer nekaj naših nogometašev igra celo v prvi slovenski ligi starostne skupine do 14 let.

Vse informacije v zvezi z nogometno šolo otrok in drugimi aktivnostmi ŠD NK Velike Lašče lahko dobite po telefonu 041 472 122.

Nogometni pozdrav! Za upravni odbor NK Velike Lašče Mitja Pintarič, tajnik Gasilci 37 Trobla 6/2005

Oktober - mesec požarne varnosti Ocenjevanje 2005

Na drugo oktobrsko nedeljo smo v GZ Velike Lašče izvedli redno letno ocenjevanje vseh prostovoljnih gasilskih društev. Kot običajno smo na ocenjevanju, ki se ga je udeležilo 184 gasilcev iz devetih PGD, ocenjevali stanje opreme in urejenost gasilskega doma, pregledali smo pravilnost vodenja evidenc o članstvu in opremi, blagajniške knjige, potne naloge in na koncu tudi ocenili izvedbo vaje. Vaje, na katerih gasilci uporabijo kar največ svoje opreme, so postale prava paša za oči in marsikje si jih ogleda veliko število krajanov. PGD Rob Ocenjevanje PGD ni tekmovanje, res pa je, da je od števila doseženih točk odvisna dotacija, ki jo GZ izplača posameznemu društvu. Besedilo in foto: Jože Starič, tajnik GZ

PGD Škrlovica

PGD Dvorska vas - Mala Slevica PGD Rašica

PGD Turjak

PGD Karlovica PGD Retje Reli 2005

V soboto, 24. septembra 2005 je GZ Ig organizirala II. gasilski reli za udeležence PGD Velike Lašče iz GZ Ig, GZ Škofljica in GZ Velike Lašče. Start relija je bil ob 8. uri v Robu. V vsakem sodelujočem vozilu je moralo biti določno število gasilcev, ki so na startu, na vmesni točki in na cilju morali dokazati svojo spretnost pri upravljanju vozila in svojo hitrost in natančnost pri izvajajnju praktičnih vaj iz uporabe gasilske tehnike. Za zaključek so morali odgovoriti tudi na vprašanja v testu. Iz GZ Velike Lašče se je relija žal udeležila samo ekipa PGD Velike Lašče. Naslednje leto bo organizator relija GZ Velike Lašče in upamo, da bo udeležba številčnejša. Jože Starič, tajnik GZ PGD Veliki Osolnik Trobla 6/2005 38 Gasilci

GASILCI IZ DVORSKE VASI - MALE SLEVICE SPET TEKMUJEMO Komaj smo v vitrine pospravili pokale, ki jih je sredi maja prejelo naših 6 tekmovalnih gasilskih desetin, se malo odpočili od gradnje športnega igrišča, ATOMICA in drugih veselic, smo v septembru spet pričeli z gasilskimi aktivnostmi in tekmovanji. Za ogrevanje smo se nekateri “močnejši” v ekipi Vaškega odbora Dvorska vas najprej udeležili zabavnega tekmovanja na Krpanovem dnevu v Dvorski vasi in si priborili drugo mesto. Nepoučeni poznavalci še vedno trdijo, da bi Dvorjanci morali zmagati. 17. septembra so naše štiri pionirske ekipe in tri ekipe iz Dolnjih Retij zastopale GZ Velike Lašče na medobčinskem kvizu gasilske mladine v Želimljah. Svoje znanje so pokazali s področij gasilske abecede, zgodovine gasilstva, požarne preventive, gasilske Na tekmi z motorno brizgalno - mokra vaja in v štafeti 350 metrov opreme in splošnih znanj ter v vezanju vozlov in sestavljanju so v konkurenci 20 desetin Ljubljanske regije I zmagali mladinci likov. V medobčinskem merilu so dosegli naslednje rezultate: iz Vnanjih Goric (865,3 točk), mladinci iz Dolnjih Retij so dosegli MLAJŠI PIONIRJI (13 ekip) 13. mesto (820,9 točk), mladinci iz Velikih Lašč 14. mesto (819,6 Mesto: Ekipa: Točke: točk), naši pa so dosegli 17. mesto (812,8 točk). 1. Dvorska vas 444 (Roman, Marko, Valentina) 547,33 Gasilkam in gasilcem, tekmovalcem ter mentorjem PGD 2. Orle - Metuljčki 539,25 Dvorska vas - Mala Slevica čestitam in se jim zahvaljujem za 3. Dolnje Retje - Komarčki 529,79 vložen trud. 5. Dvorska vas 656 (Rok, Teja, Tanja) 520,46 Pozor: 22. oktobra nastopajo naši pionirji na regijskem kvizu. 11. Dolnje Retje - Jabučki 481,20 Lani je ekipa Dvorske vasi 444 na regijskem kvizu dosegla 2. mesto, se uvrstila na državni kviz in tam dosegla 17. mesto. Držite STAREJŠI PIONIRJI (14 ekip) pesti! Mesto: Ekipa: Točke: Martin Virant 1. Pijava Gorica - Pijavke 564 5. Dvorska vas - 112 (Klavdija, Urška, Jože) 549 6. Dvorska vas - 123 (Maja, Mojca, Tine) 548 11. Dolnje Retje - Jagodke 534

Ekipe Dvorska vasi 444, 112 in 123 ter Komarčki iz Dolnjih Retij so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 22. septembra v Horjulu. 24. septembra je GZ Velike Lašče na regijskem tekmovanju v Polju (Vodice) zastopala članska A desetina Dvorske vasi. Na tekmi s taktično mokro vajo, v teoretičnih testih in v razvrščanju je naša desetina v konkurenci devetih desetin Ljubljanske regije I dosegla 4. mestoo. Zmagala je desetina iz Šinkovega Turna (večkratni državni prvaki) s 780,1 točkami, naši pa so dosegli 753,9 točk. Že naslednjo soboto, 1. oktobra, so se na regijsko tekmovanje v Polje (Vodice) podali gasilci mladinci. GZ Velike Lašče sta poleg KUD MARIJ KOGOJ TURJAK in naše desetine zastopali še desetini iz Dolnjih Retij in Velikih Lašč. ŠPORTNO DRUŠTVO BIT-FIT MALE LAŠČE

VABITA NA začetno vadbo AEROBIKE,

ki bo zopet vsak četrtek.

Z vadbo pričenjamo v četrtek 3. 11.2005 v kulturni dvorani doma krajanov Turjak.

Vabljeni! Gasilci 39 Trobla 6/2005

lestev, obiskali poklicni gasilci iz Gasilske brigade Ljubljana. Otroci so spoznali gasilsko opremo, »špricali« in se vozili z lestvijo, tako da so si del okolice ogledali z višine. Otroci so bili navdušeni, tako, da se jih je nekaj že kar sedaj odločilo, da bodo gasilci, ko bodo veliki. Zahvaljujem se PGD Velike Lašče (J. Ivancu, F. Modicu, B. Modicu), PGD Turjak (P. Janežiču), Gasilski brigadi Ljubljana, za organizacijo dneva pa poveljniku GZ Velike Lašče Dragu Mustarju. Stanka Mustar

Vsi bi se hoteli dvigniti z lestvijo in videti svet od zgoraj.

GASILCI NA OBISKU

V mesecu oktobru je več vsebin namenjenih požarni varnosti, seznanjanju ljudi, kako ukrepati ob različnih drugih naravnih nesrečah in kako poskrbeti tudi za svojo lastno varnost. O teh vsebinah se otroci pogovarjajo v vrtcu, spoznavajo poklice, se učijo nekaterih postopkov, ki so pomembni za njihovo varnost, iščejo različno literaturo in spoznavajo in prepoznavajo posamezne znake in opozorila, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju. Posebno doživetje za otroke je srečanje z gasilci. Letošnje je bilo Gasilska lestev je vzbudila veliko zanimanja tudi med še posebno zanimivo, saj so nas z večjim tovornjakom, ki ima šolarji.

Čestitamo!

V poletnih mesecih smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velike Lašče v zakonski stan pospremili tako svojega predsednika kot tudi poveljnika. Predsednik Franci je obljubil večno zvestobo svoji Karmen, poveljnik Janez pa svoji Mojci. Kljub letošnjemu mokremu poletju smo jih gasilci na poroki pošteno »zalili«. Želimo jim obilo sreče in veselja, naj se jim izpolni vsaka želja. Srečno!

Janez in Mojca Ivanc Franc in Karmen Modic Trobla 6/2005 40 Gasilci, lovci

smo se po gozdni cesti, po travi, blatu in Prisotnost medveda v GASILCI SE zemlji. Bilo je zelo zabavno. Tudi jaz bi rad postal pravi poklicni občini Velike Lašče PREDSTAVIJO gasilec. Prostovoljni gasilski društvi Turjak in Žiga Kete, 5. r. PŠ Turjak V mesecu marcu 2005 so vaščani Velike Lašče in Gasilska brigada Ljubljana Roba in okoliških vasi na Občino Velike so učencem PŠ Turjak popestrili dan s Lašče naslovili zahtevo za odstranitev prikazom gasilskih dejavnosti. Gasilci so Po jesenskem pohodu smo odšli h medvedke z mladičema, ki se je stalno svoje delo predstavili na zanimiv in gasilskemu domu. Tam so nas že čakali pojavljala med stanovanjskimi objekti v dinamičen način. Učenci so z gasilci. Pripravljali so dvigalo. Ker je naselju Rob in tudi povzročala navdušenjem sodelovali. Vsem skupaj se mesec oktober mesec požarne varnosti, gospodarsko škodo. Župan Anton iskreno zahvaljujemo . so nas na nekaj stvari tudi opozorili. Zakrajšek je z zahtevo vaščanov in Kolektiv PŠ Turjak Razkazali so nam gasilski kombi in problematiko večje populacije gasilski tovornjak, ki ima veliko zastrtih medvedov v občini Velike Lašče seznanil Obiskali smo gasilce oken, za katerimi je gasilska oprema. To ministra za okolje in prostor dr. Janeza so gasilske čelade, maske, kapuce, ki jih Podobnika in ga pozval, naj ustrezno uporabljajo pod čelado, varovalni jopiči, Po deseti uri smo obiskali gasilce. ukrepa, ter ga povabil na obisk občine hlače z naramnicami, trdni škornji … Velike Lašče. Po poslani zahtevi je bil Ogledali smo si gasilska vozila, opremo Eden od gasilcev je vklopil tudi in dvigalo, ki je bilo visoko kar 27 metrov. odstreljen eden od medvedkinih agregat in reflektorje. Tudi aparate za mladičev, pojavljanje številnih medvedk Natančno so nam razkazali opremo gašenje nam je pokazal. Lahko smo jih v tovornjakih, cevi, agregat za z mladiči in posameznih medvedov pa celo preizkusili. Gasilci so nas peljali tudi se glede na pritožbe občanov še razsvetljavo, gasilsko opremo, rokavice, s kamionom. Z džipom smo se odpeljali gasilske vodne pištole in podobno. povečuje. celo v gozd. Peljala sem se tudi z visokim Občina Velike Lašče je skupaj z Potem smo se lahko peljali z gasilskim dvigalom. Iz dvigala sem videla turjaški džipom in s tovornjakom s cisterno. Ko Lovsko družino Velike Lašče septembra grad, šolo, Mali Ločnik … 2005 poslala vlogo na Zavod za gozdove smo končali z vožnjami, smo z gasilskim Za okrepitev smo od gasilcev dobili aparatom »gasili« kar kamenje na tleh. Slovenije, OE Kočevje za izredni odstrel kokakolo. Bilo je lepo. medveda. Zaradi slabe letine sadja se je Sledila je vožnja z džipom v gozd. Vozili Jera Stritar, 5. r. PŠ Turjak namreč prisotnost medvedje populacije na dvoriščih in vrtovih stanovanjskih stavb še povečala. LOV NA NAVADNEGA POLHA - Občinska uprava, Jerica Tomšič Lušin POLHARJENJE

Zveza lovskih družin Kočevje obvešča prekršek, ki se kaznuje z globo 1.000.000 občane občin Kočevje, Kostel, Osilnica, SIT za lovsko družino in 100.000 SIT za Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Velike starešino. Lašče, Turjak in Dobrepolje ter V zvezi z omenjenim opozarjamo, da Žužemberk, da je navadni polh po 3. členu naj vsi zainteresirani občani, ki bi na Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob kakršen koli način želeli polhariti na (Ur.1.RS št. 101/2004 uvrščen med divjad, območju Lovskih družin, kontaktirajo s ki jo je dovoljeno loviti od 01. oktobra do predstavnikom posamezne Lovske 30. novembra. Po 60. členu Zakona o družine, ki upravlja s konkretnim loviščem. Pazite, ko nabirate kostanj divjadi in lovstvu ima pravico do lova le Imena kontaktnih oseb so vam na voljo na Vir: internet oseba, ki ima stalno bivališče v Republiki sedežu posamezne Lovske družine. Sloveniji, ki ima opravljen lovski izpit in Prav tako vse morebitne polharje, ki ne Vse morebitne polharje torej prosimo, veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlen v izpolnjujejo pogojev za izvajanje lova na da opozorilo sprejmejo resno, saj ne bi lovišču s posebnim namenom. Kdor nima navadnega polha opozarjamo tudi na želeli, da Vas sicer tradicionalno lovskega izpita sme loviti le v spremstvu napovedan poostren nadzor spoštovanja polharjenje zaradi kršitev veljavnih lovca. Z drugimi besedami to pomeni, da določil Uredbe s strani lovske inšpekcije predpisov privede do obravnave pred je tradicionalno jesensko polharjenje v ob asistenci Policije. Kontrolni pregledi na prekrškovnim organom, kot je že oktobru in novembru dovoljeno le ob posameznem območju se bodo opravljali navedeno. prisotnosti lovca, ki ima lovski izpit in na nenajavljeno. Pri pregledih se bo poleg Prepričani smo, da bo ob upoštevanju področju lovišča lovske družine, katere istovetnosti organizatorja ugotavljalo tudi predvidenih navodil polharjenje še vedno član je. število udeležencev, število in vrsta pasti ohranilo svoj čar. Lovske družine morajo v skladu z 21. in število ulovljenih polhov. Že v naprej se Vam zahvaljujemo za členom ZDLov-1 o ulovljenih polhih voditi Lov v septembru pomeni kršitev 38. sodelovanje. predpisano evidenco v evidenčni knjigi člena ZDLov-1, za kar je za posameznika Lovski zdravo! (čas in kraj uplenitve, število, spol in teža). predpisana globa od 100.000 do 300.000 Pripravila Komisija za izobraževanje, mag. Stefan VESEL, dr.vet.med, preds. Sit. Lov v septembru se smatra za krivolov. Neizvajanje tega člena se smatra za komisije, Branko ZLOBKO, preds. ZLD Kočevje Narava 41 Trobla 6/2005

Ali poznamo primerih so človekove dejavnosti celo dobrodošle, npr. pri vzdrževanju travnikov območja z ekstenzivno košnjo, pri trajnostnem gospodarjenju z gozdom itd. Zagotoviti Natura 2000? moramo le, da človeške dejavnosti in razvoj ne bodo ogrozili narave. V občini Velike Lašče je bilo na podlagi Dandanes je vedno manj ohranjene habitatne direktive razglašeno območje narave, zato so članice Evropske unije Natura 2000 Krimsko hribovje – Menišija. odločile za enoten način varovanja narave Skoraj vsi si želimo živeti v zdravem in imenovan omrežje varstvenih območij - čistem okolju. Natura 2000 je eno izmed NATURA 2000. To so območja, na katerih Bukov kozliček foto Martin Vernik orodij, s katerim lahko to tudi dosežemo želimo ohraniti redke ali celo ogrožene oz. vzdržujemo. Čisto okolje nam lahko rastlinske in živalske vrste ter njihova površine Slovenije. Večji del območij nudi različne razvojne priložnosti npr. življenjska okolja oz. habitatne tipe. porašča gozd, velik je delež brez pridelavo kakovostne hrane. Hrana, ki je Najpomembnejši cilj je ohraniti dragoceno vegetacije (pretežno stene), nekaj je bila pridelana v dobro ohranjenem okolju biotsko raznovrstnost še preden bo površin nad gozdno mejo, pomemben je ima na trgu dodatno vrednost. Ohranjena prepozno. tudi delež travišč. V zavarovanih območjih narava privlači obiskovalce, ki bi si radi Evropska unija je to omrežje uvedla kot (Triglavskem narodnem parku, regijskih in odpočili od vedno bolj stresnega življenja enega od mehanizmov za izvajanje t.i. krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih in tako lahko Natura 2000 pomeni direktive o habitatih in pticah. Slovenija je spomenikih) je 25 odstotkov skupne priložnost za »zeleni turizem«. Za območja sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot površine Natura 2000 območij. Natura 2000 so na razpolago tudi finančni pridružitveno obveznost. Tako smo na dan Kakšne obveznosti pa prinese Natura programi Evropske unije: LIFE III-Narava pridružitve EU 1. maja 2004 predlagali 2000? Osnovni cilj Nature je vzdrževanje za sofinanciranje naravovarstvenih seznam nacionalnih območij, katerih ali celo izboljšanje ohranjenosti evropsko projektov, Slovensko okoljski kmetijski ohranitev je pomembna na evropski ravni. pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter program, ki podpira naravi prijazno Opredelili smo tudi predvidene ukrepe, habitatnih tipov. Ohranimo pa jih lahko le kmetovanje in sredstva iz strukturnih ki jih bomo izvajali za njihovo upravljanje tako, da preprečimo slabšanje razmer. V skladov. Natura 2000 je lahko dodatna oz. ohranjanje. praksi to pomeni bodisi zgolj nadaljevati blagovna znamka, ki le čaka, da Vlada Republike Slovenije je 29. aprila z obstoječimi dejavnostmi, na primer s zagrabimo priložnost. 2004 določila območja Natura 2000 v pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov Največji del območja Natura 2000 Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih po cvetenju in gnezdenju ptic, bodisi Krimsko hribovje – Menišija predstavljajo območjih (območjih Natura 2000). nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo ilirski bukovi gozdovi, domovanje volka, Določenih je 286 območij, od tega jih je uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije risa in medveda. Od manjših, tudi v 260 določenih na podlagi direktive o mokrišč. evropskem merilu pomembnih živali, v habitatih in 26 na podlagi direktive o Človek in njegove dejavnosti niso gozdu srečamo varovanega hrošča pticah. Območja zajemajo 36 odstotkov izključene. Ravno nasprotno, v določenih bukovega kozlička. Na gozdni rob pa je vezan metulj črtasti medvedek. Območje je pomembno tudi zaradi kraških jam in jamskih živali. Jamski hrošček drobnovratnik je prva jamska žival najdena v jami. Najdemo ga tudi v tukajšnjih jamah. V soteskah Iške in Zale sta bila razglašena habitatni tip alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov ter karbonatna skalna pobočja z vegetacijo skalnih razpok. Stene so rastišče kranjskega jegliča. Reke pa življenjski prostor raka koščaka. Dve Natura 2000 območij mejita na občino Velike Lašče. To sta Škocjan in Skednevnica. Škocjan je bil razglašen zaradi evropsko pomembnih netopirjev: vejcati netopir in mali podkovnjak ter zaradi drobnega polžka ozki vretenc. Skednevnica pa zaradi jamskega hročka drobnovratnika.

Bojana Fajdiga, univ. dipl. biol. Zavod RS za varstvo narave, Natura 2000 v občini Velike Lašče (kartografske podlage: GURS) Območna enota Ljubljana Trobla 6/2005 42 Turizem 1. KRPANOVE IGRE 2005

V društvu smo bili pravilno izvedbo iger sta skrbela sodnika, v poletnih mesecih ki pa sta nepravilnosti tudi kaznovala s bolj počitniško pribitkom na času. razpoloženi. Pa Vsaka ekipa je lahko samo enkrat vendar smo se že od vložila »Krpančka«, ki jim je na koncu igre, avgusta naprej za katero ga je vložila, prinesel podvojen aktivno pripravljali rezultat točk. Vse ekipe so za sodelovanje na naš naslednji projekt, ki smo ga prejele priznanje, najboljše tri ekipe pa so poimenovali kar po imenu našega društva poleg priznanja dobile še pokale. in sicer »Krpanov dan«. Zmagovalna ekipa je prejela tudi Že dolgo je med člani v društvu tlela prehodni pokal, ki pa ga bo naslednje leto ideja, da bi en dan v letu organizirali predala novi zmagovalni ekipi. nekakšne krpanove igre. Zamislili pa smo Posebni gost 1.Krpanovih iger je bil tudi se jih tako, da bi to bilo družabno Gregor Stegnar, ki je se ponaša z naslovom tekmovanje med krajevnimi oz. vaškimi najmočnejšega Slovenca 2005. Predstavil odbori, ki so ustanovljeni v občini Velike je nekaj iger v katerih se tekmuje za naslov Lašče. Tako smo letos v društvu organizirali najmočnejšega Slovenca. odbor, ki je pripravil te igre in stvar končno Lahko rečemo, da so se v prikazanih Sam program je trajal kar dobri dve uri realizirali in moramo reči, da je bil prvi igrah uspešno pomerili tudi nekateri naši in razpoloženje med tekmovalci je bilo odziv nadvse presenetljiv. občani. V igri nošenja več kot 80 kg nadvse prijetno in tekmovalno. 10. septembra 2005 ob 18. uri smo na uteži zmagal Aleš Prijatelj s Škrlovice Presenetljivo veliko se je zbralo tudi igrišču v Dvorski vasi pričeli s prvim in tako postal najmočnejši občan za navijačev in gledalcev, ki so bili nad našo tradicionalnim Krpanovim dnevom. Na leto 2005. prireditvijo zelo navdušeni. Sodeč po tekmovanje se je prijavilo komentarjih, ki smo jih dobivali še nekaj osem odborov, vendar je en časa, ugotavljamo, da smo s Krpanovim odbor dva dni pred dnevom občane na zelo prijeten in tekmovanjem svojo udeležbo zabaven način povezali. Na koncu odpovedal. Vsaka ekipa, ki se tekmovanja smo pripravili tudi zabavni del je prijavila, je štela 6 z živo glasbo iz pod rok Saše Debeljak. tekmovalcev, med katerimi Izmenjala so se znanja in izkušnje pogovor je bila tudi obvezna ena med občani pa se je vnel tudi o še tekmovalka. Tekmovalo se je kakšnem gospodarstvu, politiki in pa o v 5 igrah, katere so bile kmetovanju. In bilo je kot v starih časih. Vsi povzete iz Levstikovega veseli in razigrani in vsi so bili eno. Zadetek Martina Krpana in sicer je bil v polno – združiti občane v eno veselo nošenje soli, izdelava tnala, družbo. nasaditev sekire, nošenje kobilice in vlečenje kobilice. Za naslednje leto upamo in si želimo, Vsaka igra je bila tudi da bi se na tekmovanje prijavili še ostali ovrednotena s točkami. Za krajevni odbori.

Tekmovalci so preizkušali različne tehnike Turizem 43 Trobla 6/2005

Rezultati 1. Krpanovih iger

1. Velika Slevica 54 točk 2. Karlovica 40 točk 3. Dvorska vas 38 točk 4. Mala Slevica 32 točk 5. Rute 30 točk 6. Retje 28 točk 7. Turjak 20 točk

Rezultati tekmovanja za najmočnejšega občana:

1. Aleš Prijatelj, Škrlovica 2. Janez Petrič, Medvedjek 3. Dušan Peček, Škrlovica

Da smo lahko izpeljali 1. Krpanove igre, se v društvu iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali priskrbeti orodja in rekvizite, vsem ki ste pomagali pri pripravi iger, g. Jožetu Stariču za izjemno vodenje programa, posebna zahvala pa gre vam tekmovalcem in vsem obiskovalcem, ki ste si naše igre ogledali, jih z navdušenjem spremljali in se ob njih zabavali. Zmagovalci so dobili kar dva pokala. Urša Vesel KTŠ društvo KRPAN

Tretjeuvrščena ekipa z najmočnejšim občanom

TAROK Oktober mesec pa je v našem društvu zaznamovan kot mesec taroka. Ker smo včlanjeni tudi v tarok zvezo Slovenije, smo letos prvič tudi soorganizatorji državnega prvenstva v taroku. 10. turnir za državno prvenstvo za sezono 2005 v taroku je bil v soboto, dne 22. oktobra 2005 ob 9.00 uri v prostorih OŠ Velike Lašče. Vsakega turnirja se udeležuje nekje 150 igralcev taroka iz vse Slovenije. Kaj vse se je dogajalo na 10. turnirju in kakšni so bili rezultati pa vam bomo poročali v naslednji številki Troble. Vsekakor pa je to srečanje igralcev taroka, za društvo in našo občino tudi velik dogodek. Urša Vesel, KTŠ društvo KRPAN Trobla 6/2005 44 Turizem

Na podeželju je priložnost zame niso naravnani na potrebe lokalne skupnosti in ljudi, so preveč birokratski in Vizija turističnega razvoja neživljenjski. Zato se občina minimalno vključuje v projekte RRA LUR in ZavodaPo občine Velike Lašče poteh dediščine, saj od velikih besed in obljubljanj konkretnih rezultatov ni. Tako V okviru projekta Na podeželju je priložnost zame, ki ga vodi zavod Parnas v sodelovanju razmišljanje sicer ni najbolj obetavno za še z devetimi nevladnimi organizacijami iz občine Velike Lašče in sofinancira Urad tiste, ki razmišljajo o pridobivanju sredstev vlade za informiranje, so 20. 9. 2005 v Robu v gostilni Škrabec pripravili posvet o vizijah s strani EU, saj razpisi vedno zahtevajo velikolaškega turizma. dokazovanje skladnosti projektov s širšimi razvojnimi načrti, vendar pa je župan poudaril, da so na občini odprti za Svoj pogled na razvoj turizma v občini Po končanem predavanju je župan pobude občanov (nevlad. organizacij, Velike Lašče je več kot 40 zainteresiranim odgovarjal na vprašanja udeležencev. podjetnikov ...) in bodo po svojih močeh predstavil župan Anton ZakrajšekZakrajšek. Iz Občina po dveh letih intenzivnega pomagali izpeljati zastavljene projekte, če njegovih besed je bilo moč razbrati, da razmišljanja še nima izdelane strategije, bodo v skladu z občinskimi usmeritvami. Občina Velike Lašče ves čas kontinuirano čeprav razmišlja o ustanovitvi lokalne Občina podpira zlasti skrb za kulturne vlaga v postavitev temeljev za razvoj turistične organizacije, javnega zavoda ... spomenike in želi pridobiti lastništvo nad turizma. Zasnovala je celostno podobo Župan meni, da je potrebno najprej objekti in površinami, v katere vlaga; zloženk in tabel, izdala precej zadovoljiti enodnevne goste, šele v spodbujala delovanje društev, pri privatni informativnega materiala, postavila nekaj naslednjih fazi pa razmišljati tudi o iniciativi pa morajo glavno pobudo in informativnih tabel, pripravila izbor prenočiščih. Meni, da masovni turizem na finančno breme nositi posamezniki. prioritetnih prireditev in pohodov po našem območju ni mogoč, saj nimamo Zaenkrat konkretnih pobud s področja tematskih poteh, ki so in bodo danosti, ki bi masovno privabljale turiste turizma od podjetnikov še niso prejeli. sofinancirane iz občinskega proračuna. (toplice, jezera, ...), da sta kultura in Zgledno upravlja s kulturnimi ustanovami, turizem v naših krajih močno povezana in V nadaljevanju posveta je Srečo vzpostavlja infrastrukturo, ki je predpogoj da bi morala biti naša prioriteta razvoj Knafelc predstavil prizadevanja in vizijo za razvoj turizma (vodovod, asfalt, ...), kulturnega turizma zlasti za šolske skupine. turizma v Krvavi Peči, kjer bodo z obnovo usposobili so nekaj lokalnih vodnikov, Meni tudi, da bomo z bolj sistematičnim doma veteranov pridobili predavalnico, poseben poudarek pa namenjajo urejanju pristopom pri organizaciji prireditev s informativna točka za turiste pa je že vaških središč, kjer krajani vlagajo delo, poudarkom na manjšem številu množičnih vzpostavljena. Kljub obširni letošnji občina pa zagotovi material. prireditev ne pa z drobljenjem prireditev promociji pa s strani turistov ni bilo odziva. zadovoljili zlasti potrebe domačih ljudi in Metka Starič iz zavoda Parnas je med počasi privabili tudi turiste. možnostmi registriranih dejavnosti na Poslušalci so se razhajali v mnenjih področju turizma podrobneje predstavila ogroženosti od medveda, izrazili potrebo osebno dopolnilno delo. Delovanje po zmanjšanju staleža medveda, po drugi društev na področju izobraževanja, strani pa bi kazalo medveda izkoristiti kot informiranja, povezovanja članov in turistično posebnost. pripravi večjih prireditev se ji zdi zelo Do povezovanja z razvojnimi pomembno, vendar pa bo za resno institucijami je bil župan kritičen, saj po turistično ponudbo nujno razmišljati o njegovem ne opravijo svoje vloge – preveč privatni iniciativi posameznikov, ki bodo denarja porabijo za pripravo projektov, ki sposobni zagotoviti stalno ponudbo v turizmu. Osebno dopolnilno delo je lahko prvi korak za tak preizkus. Delavnica Veščine javnega nastopanja Peter Indihar, kmetijski svetovalec, je v sliki in besedi predstavil izkušnje z obiska Trubarjeva domačija, 13. 10. 2005. Ker so se vsi nastopajoči na posvetu o viziji turističnega permakulturne kmetije Seppa Holzerja v razvoja odpovedali honorarjem, je bila v okvirju projekta lahko izpeljana še ena Avstriji, in poudaril, da je njegov pristop delavnica. Glede na večkrat v anketah izpostavljene želje o veščinah javnega naravne pridelave hrane po načelih nastopanja, smo medse ponovno povabili mag. Metodo KolarKolar, ki je udeležencem permakulture, posredovanje svojih vedenj delavnice v Trubarjevi čitalnici osvetlila skozi izobraževanje ter ponudba lastnih največje napake pri javnem nastopanju. pridelkov obiskovalcem vreden Delavnici so se priključili tudi nekateri posnemanja tudi v tem okolju. člani podjetniškega grozda, ki deluje na Iz mnenj udeležencev je bilo razvidno, področju razvoja turizma ob tematskih da so posveti o tej tematiki zelo dobrodošli, poteh v občini. Med odmorom je da si želijo še več konkretnih usmeritev v udeležence delavnice prijetno obliki delavnic in izmenjavi izkušenj in da presenetilaje Zofija Grčar iz Dednika, ki bi želeli tovrstno sodelovanje ohraniti tudi je pripravila degustacijo kruhovih štručk z po izteku projekta Na podeželju je Rutarske planote. priložnost zame. Metka Starič, Zavod Parnas Metka Starič, Zavod Parnas Turizem 45 Trobla 6/2005

Vloga nevladnih TŠD Rašca čebele smo se zbrali pri mizi Marije, kjer organizacij v turizmu smo se sladkali z menda sto in eno vrsto Raščani za marmelade. na podeželju Pot smo končali pri gasilskem domu. Tam so nas pričakale obložene mize Trubarjeva domačija, 1. oktobra 2005. Raščane prizadevnih raških gospodinj, od žara pa V okviru projekta Na podeželju je priložnost je tudi že mamljivo dišalo.Vrhunec vsega zame so se na okrogli mizi zbrali pa je bil lep kulturni program. Vsestransko Kdor ne skače, ni Sloven’c ... in kdor ne predstavniki štirih nevladnih organizacij: pozna Trubarjeve Rašice, tudi ne! Je pa še Brane Borštnik (Čebelarsko društvo Vel. vedno kaj, kar tudi Raščani ne vemo o svoji Lašče), Gregor Grešak (ZRU), Metka Starič vasi. (Zavod Parnas) in Franc Vrh (Društvo za Tako smo se odločili, da v organizaciji ohranjanje dediščine). V pogovoru, ki ga Športno-turističnega društva (ŠTD) vsako je moderiral Jože Starič, so predstavili, kaj leto proti koncu septembra »obiščemo« so dosegli s sodelovanjem v projektu in svojo vas. Letos je bilo to že tretjič, in po opredelili pomen nevladnih organizacij v splošnem zadovoljstvu sodeč, ne zadnjič. turizmu. Ugotovili so, da je projekt Lepo sončno nedeljo, ki jih je bilo letos vzpodbudil sodelovanje med nevladnimi tako malo, smo se v velikem številu zbrali organizacijami, pritegnil tudi velikolaške pri Trubarjevem spomeniku. Prvi postanek podjetnike - ponudnike v turizmu, da se je France Škulj smo imeli v Turistični pisarni, ki jo vodi Božo povečala želja po pridobivanju uporabnih sposobna Tina, ki je vodila program, je Zalar. Police so polne lepih spominkov in znanj (povečana udeležba na prebrala nekaj pesmi Raščana Jožeta razglednic naših krajev. Tudi turistične izobraževanjih za pridobitev poklicnih Škulja. Te vse govorijo o domačem kraju in literature o bližnji in daljni okolici, celo v certifikatov s področja čebelarstva, peke kar čutiš, da jih je prav iz srca prelil na papir. tujih jezikih, ne manjka. Lahko smo odnesli kruha in rokodelstva) in da je nekaj Nastopila je tudi pevka Nina, ki s s seboj razne zemljevide in zgibanke z posameznikov že na novo registriralo svoje spremljevalno plesno dvojico Tejo in Evo opisi naših krajev. dejavnosti v turizmu. Opozorili so tudi na že žanjejo priznanja na mednarodnih Pot smo nadaljevali do vaške problematiko, s katero so se srečali. Vsi so tekmovanjih. Aplavz sta zaslužila tudi znamenitosti – Stajškega studenca. To je izrazili željo po nadaljnjem povezovanju. mlada kitarista Špela in Miha. res biser v naravi ob vsakem letnem času. MS Lepo urejena okolica priča, da se ljudje tega zavedajo, kajti nikjer ni odvrženo plastenke, papirčka. Samo prijetno Zavod za prostorsko žuborenje vode, v gozdu nad studencem komunalno in žvrgolenje pric spomladi, poletihladna stanovanjsko urejanje senca in osvežujoča voda, ki nikoli ne Grosuplje, d.o.o. presahne, v jeseni pisana paleta barv, gobe, gozdni sadeži, pozimi pa do tega kotička ozka gaz, na njej včasih tudi odtisi rjavega kosmatinca. PRI GRADNJI VAŠEGA V živahnem pogovoru smo nadaljevali Letošnje srečanje je bilo namenjeno pot skozi vas. Takole lepo počasi, peš, jo NOVEGA ALI spoznavanju in druženju vaščanov, saj je vidiš čisto drugače kot iz avtomobila, ko REKONSTRUKCIJI kar nekaj priseljenih mladih družin, ki se moraš biti pozoren na druge stvari. Hiše še med seboj skoraj ne poznamo. V OBSTOJEČEGA OBJEKTA so lepe in dvorišča urejena, cvetje na oknih prejšnjih srečanjih pa smo bili seznanjeni in balkonih pa je žarelo v jesenskem soncu. z bogato zgodovino vasi, saj je prav skozi vam nudimo: Prijetno nas je presenetila razstava vas vodila glavna prometna žila od naših slikarjev samorastnikov Tončke Ljubljane proti Hrvaški in dalje do morja. - izdelavo “urbanističnega dela” Cimperman in Franceta Škulja. Prav tako V vasi je bila gostilna, mitnica, posebnega dela projekta ročna dela Silve in Marice, pa tudi lokacijska dokumentacija po starih žandarmerija. Zaradi strmega klanca je poznavanje zdravilnih rastlin Milene. Kot predpisih bila vedno na razpolago živina za pripreganje. O vsej tej dejavnosti pričajo - izdelavo projektne dokumentacije še vedno nekatera hišna imena in deli vasi. za vse vrste objektov Ampak od takrat je minilo že veliko let. Preživeli smo res lepo popoldne v - pridobitev gradbenega dovoljenja prijetnem kotičku vasi. Za to gre zahvala prizadevnim organizatorjem, ki nas vsako leto presenetijo z drugačno temo. Najbolj Najdete nas na pomembno pa je to, da so vaščani med Taborski c. 3 v Grosuplju seboj složni in da vsi želimo, da se ta in po telefonu tradicija nadaljuje. (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Tončka Cimperman ZoJa Trobla 6/2005 46 Turizem

Društvo za ohranjanje dediščine smo naklonjenosti ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Podpora je za nas PRAZNIK SUHEGA SADJA NA GRADEŽU velika obveza, zato si bomo še bolj prizadevali pri našem delovanju in storili Na sončno zadnjo septembrsko vse, da bodo rezultati našega delovanja nedeljo se je na Gradežu, v veliko čimboljši. zadovoljstvo obiskovalcev in organizatorjev iz Društva za ohranjanje POHOD TRUBARJEVINA-GRAD dediščine, veselo praznovalo. Hitro smo TURJAK-SUŠILNICA SADJA pozabili, da je moralo biti praznovanje preloženo za osem dni zaradi deževnega Učenci dveh šestih razredov Osnovne vremena. šole Bičevje iz Ljubljane so ujeli med Sušilnica sadja Gradež in njena okolica deževnimi septembrskimi dnevi sončno sta sijali. Že na križišču, kjer se cesta odcepi torkovo popoldne za pohod od proti sušilnici sadja, so obiskovalci Trubarjevine do Gradu Turjak in sušilnice zagledali nov zelo lepo urejen cvetlični sadja Gradež. otok, darilo Občine Velike Lašče k Sprehodili so se po delu zanimive polepšanju Gradeža. Pred prihodom na ohranjene gozdne in travnate pokrajine. prireditveni prostor so bili sprejeti z Med oddihom so pred Gradom Turjak napitkom in slaščico, zatem pa so se podali slišali nekaj zanimivih zgodb in legend. v sušilnico sadja. Čeprav je letos pri nas Pohod so zaključili pri sušilnici sadja na sadja zelo malo, je bila sušilna peč Gradežu, kjer so jim člani društva za zakurjena in vseh dvanajst les polno ohranjanje dediščine postregli s suhim naloženih. Mnogi so si z zanimanjem prvič sadjem in krhljevko. Še več njihove leto si bomo zagotovili večje površine. ogledali sušenje sadja v gradežki zidani pozornosti kot sušenje sadja pa je pritegnil Najbrž je k dobremu razpoloženju sušilni peči na drva. Drugi so lahko videli, ogled razglednega čebeljega panja in poleg truda organizatorjev in sončnega kako smo pripravili sušilnico za letošnji konjev na Gradežu. vremena svoje prispevala tudi izbrana praznik in sušilno sezono 2005. Med njimi Učitelji so menili, da bi kazalo pohod hrana in pijača. Nekateri so se navduševali je bil tudi letos župan Anton Zakrajšek s organizirati tudi za druge učence, zanimiva nad telečjo obaro, drugi nad postrvmi, soprogo. Vsi so lahko poskusili letošnje suho možnost pa je po njihovem mnenju tudi večino pa so zadovoljile jedi z žara. Kuhinja sadje in si pred sušilnico ogledali našo naravoslovni dan na Gradežu. obloženo prodajno razstavno stojnico s pod kozolcem je delala s polno paro. Naši spominki, celo vrsto izdelkov in na različne prizadevni prostovoljci, ki so stregli, so OBISKI načine shranjenih pridelkov. Tudi zabavno pridno nabirali kilometre. Tudi domače Pred praznikom suhega sadja so nas z prireditveni prostor smo letos drugače sladice so hitro kopnele. Do večera so avtobusom obiskali člani Sadjarsko- uredili. Pod odrom za ansambel smo pošle srečke bogatega srečolova. Upamo, vrtnarskega društva J.E.Krek iz Sostra. postavili plesišče tako, da se je letos lahko da nam obiskovalci niso zamerili, ker so Njihova in naša dejavnost v sušilnici sadja plesalo na leseni ravni podlagi. Na trdni dobitke morali prevzemati na dveh je povezana s sadjem, zato upamo, da podlagi smo še našli prostor za jurčka. mestih. V shrambi sušilnice sadja namreč bomo razvili sodelovanje v obojestranskem Čeprav smo mize in klopi po načrtu ni bilo dovolj prostora za vse dobitke. interesu. namestili na travniku na drugi strani ceste, Rajanje ob zvokih Ansambla Roka V prvem oktobrskem tednu so nas smo jih morali kasneje dodatno postaviti Žlindre je trajalo do poznih ur, svojevrsten obiskali otroci iz vrtca v Št.Juriju. Seveda je povsod, kjer se je še našlo kaj prostora. pečat k izvrstnemu razpoloženju pa je vedno nadvse živahno, ko pridejo otroci. Obisk je bil izredno velik, vendar smo prispevala še skupina v trenutku zbranih Upamo, da jim bo ostal obisk v tako lepem uspeli pripraviti prostor za vse. Za drugo domačih instrumentalistov in pevcev. Drugo leto bo v septembru spet spominu, da se bodo še vračali. Morda tradicionalni PRAZNIK SUHEGA SADJA NA bodo čez leta nekateri izmed njih tudi sami GRADEŽU in prepričani smo, da nas bo še v vlogi prijaznih tet in stricev, ki bodo otroke več, da bo še lepše, da bo spet kaj novega sprejemali pri sušilnici sadja. in da bo razpoloženje prijetno kot vedno Obiskali smo Trubarjevino na dan pri naši sušilnici sadja. odprtih vrat. Svojo dejavnost smo dopoldne predstavili z našo stojnico. ZAHVALA DONATORJEM Popoldne pa smo v Trubarjevi čitalnici spremljali okroglo mizo o vlogi nevladnih Društvo za ohranjanje dediščine se organizacij. Za okroglo mizo nas je aktivno zahvaljuje vsem, ki so ob prazniku suhega zastopal naš član Franc Vrh. sadja na Gradežu našemu društvu »Ob ljubljanskih stoletnicah« ne kaže darovali finančna sredstva za dejavnost izpustiti priložnosti in se na povabilo ohranjanja dediščine in prispevali dobitke Turistične zveze predstaviti na stojnici v za bogat praznični srečolov, katerega Ljubljani 28. in 29. oktobra letos. izkupiček bo ravno tako porabljen za osnovno poslanstvo društva. Za pomoč Boris Zore, DOD Foto MS naši dejavnosti smo zelo hvaležni. Veseli Turizem 47 Trobla 6/2005

Po poteh dediščine Od Idrijce do Kolpe Neprecenljivo sožitje med živalmi Vaški muzej in Galerija Laze Po enem mesecu in pol ležanja nam je eno leto stara koza V Lazah pri Logatcu, v Tršarjevi domačiji, domuje Vaški muzej podarila dva kozlička. Ker koza ni mogla hoditi in ni imela mleka, in galerija Laze. V 400 let stari domačiji danes mojstrica za ji je krava pomagala pri vzreji - pri njej sta pila mleko. ohranjanje kulturne dediščine in unikatna oblikovalka Nataša Foto: Marija Komac Prestor izdeluje malo lončeno plastiko, navdihnjeno s slovenskim ljudskim izročilom. Izhodišča za oblikovanje so ji pravljični in ljudski motivi, podeželska opravila, šege in oblačila, panjske končnice, lesene piščali, človekova različna življenjska obdobja in oblike ljudske dekoracije. Tako ima vsaka njena skulptura svojo zgodbo. Poleg keramične delavnice in galerije so tu razstavljeni tudi predmeti iz vsakdanjika tukajšnjih ljudi gospodarski in hišni predmeti tipične hiše na Planinskem polju, zanimiva posebnost je zbirka metuljev in žuželk s Planinskega polja. Na ogled je tudi stalna razstava slovenskih in tujih keramikov ter slikarskih del ustvarjenih na vsakoletni likovni koloniji. Poleg stalnih razstav najdejo v muzeju in galeriji svoje mesto tudi gostujoče razstave. Pripravlja se razstava Prikaz ribištva skozi čas in razstava starih inštrumentov. Vaški muzej in galerija sta odprta skozi vse leto. Po želji se organizirajo tudi keramične delavnice tako za otroke kot odrasle. Podrobnejše informacije Krava Mira je pomagala bolni kozi pri vzreji dveh kozličkov lahko dobite pri Nataši Prestor: 031 380 398.

Naša zlatoporočenca

Prvi oktobrski teden smo večinoma namenili pripravam na cerkvi, kjer sta se poročila pred petdesetimi leti. Na ohceti je bilo zlato poroko naših članov Jožice in Jožeta Goršiča z Gradeža. Po veselo do zgodnjih jutranjih ur. Poseben pečat ji je dodala tudi opravljenih pripravah smo v četrtek postavljali mlaj enkratna skupina maškar z Gradeža, ki se je po polnoči pojavila zlatoporočencema pri vhodu na njuno dvorišče in se seveda z na slavju. njima tudi poveselili pozno v noč. V soboto smo ju spremili na Predstavljene so bile korenine Goršičev. Vse generacije poroko v Trubarjevi spominski sobi, kjer je župan Anton Zakrajšek potomcev in sorodnikov so znale pokazati svoje spoštovanje pripravil lep in ganljiv poročni obred. Na poti proti škocjanski slavljencema. Čutiti je bilo, kako ju imajo radi in jima res želijo vse cerkvi smo se zaustavili na Turjaku. Od tu sta se zlatoporočenca najboljše. Upam, da smo to znali pokazati tudi ostali. do cerkve odpeljala s konjsko vprego, na čelu pa je jahal konjenik Boris Zore, s slovensko zastavo. Zlata poroka z zahvalno mašo je bila v isti DOD

Maškare z Gradeža na zlati poroki Trobla 6/2005 48 Turizem BUČE IN BUČARIJADA V VELIKIH LAŠČAH

Sezona buč je na vrhuncu. Prišel je čas, Buče so za nas Evropejce mlada ko se ljubitelji buč srečujejo na številnih zelenjava s starimi koreninami. Leta 1492 prireditvah doma in v tujini. Tudi Knjižnica si je Krištof Kolumb (1451-1506) na Kubi Velike Lašče in Društvo podeželskih žena ogledoval nasad buč. Tako so se kmalu smo se spomnili buč in 27. septembra pridružile krompirju, koruzi, papriki in organizirali predavanje, ki ga je vodila paradižniku, tovoru, ki ga je špansko ljubiteljica in poznavalka buč Ruth ladjevje odpeljalo v Evropo. Podgornik Reš, avtorica knjige Čarobni V Sloveniji smo do nedavnega poznali svet buč. samo svinjske buče. V nekaterih predelih Predavanje je potekalo v sejni sobi Štajerske in Pomurja so iz svinjskih buč Levstikovega doma, kjer smo že kmečke gospodinje že znale pripraviti pripravljeno razstavo buč obogatili z različne zelo okusne jedi. bučami, ki so jih obiskovalci prinesli na Iz tujine pa so se k nam počasi predavanje namesto vstopnice. Ker je bilo prikotalile še drugačne buče. Redki obiskovalcev zelo veliko (polna dvorana), posamezniki, ki so obiskovali vrtnarske se je nabralo tudi lepo število buč; za razstave in vrtnarije po svetu, so začeli posebnosti je poskrbela Ruth Podgornik, odkrivati čarobni svet buč. Svoje saj je s seboj prinesla buče, ki smo jih navdušenje so želeli deliti z drugimi ljudmi obiskovalci videli prvič. in jim pokazati bogastvo, ki so ga odkrili. Med njimi je bila tudi Ruth Podgornik, ki Največjo bučo, ki po obsegu meri 158 nam je pokazala različne vrste buč in cm in tehta 33 kg, so podarili povedala nekaj o njihovi uporabi. velikolaškemu županu. Veliko smo izvedeli o pridobivanju bučnega olja, med drugim tudi to, da se uporablja v kozmetične namene samo bučah in receptov za pripravo jedi iz te 100% bučno olje. Tudi nas je pripravila do zelenjave. tega, da smo si obraz in roke namazale z Znanje o bučah in poznavanje receptov bučnim oljem. za pripravo jedi iz buč smo imele kmalu Pogovor je tekel pozno v noč. Vprašanj priložnost tudi pokazati, saj smo v soboto, in izčrpnih odgovorov ni zmanjkalo. 1. oktobra, pripravile prvo Bučarijado v Poslovile smo se s polno glavo znanja o Velikih Laščah. Vse buče, ki smo jih zbrale, smo razstavile na lojtrnem vozu na trgu pred Troblino nagradno vprašanje št. 4 kulturnim domom. Mize, ki so ponujale bučne dobrote, so krasili lepi aranžmaji iz buč, ki so pritegnili veliko pozornosti. Odgovor na Troblino nagradno vprašanje številka 3 se glasi: Za poskušnjo smo pripravile kruh iz Mišja dolina sega od Jerina do Štefina. buč, sladki in slani zavitek, burek iz buč, veliko število marmelad iz buč itd. Pizzerija Tokrat je bilo pravilnih odgovorov kar nekaj, med njimi smo izžrebali odgovor Andreja pri Roku je pripravila pico iz buč, gostinski Krašovca iz Gorenjih Kališč 6, ta pa je svoj odgovor tudi dodatno obrazložil: obrat Kukelj pa nas je razveselil s krofki, ki Stara teta mi je pripovedovala, da je ime Mišja dolina zbadljivo za dolince, da so jo pa niso bili iz buč. včasih imenovali Meniška oziroma Mejniška dolina. Meniška dolina naj bi se imenovala Največja in najmanjša buča sta bili zaradi stiških menihov, ki so bivali na Karlovici. Mejniška pa naj bi bila zato, ker je po nagrajeni. dolini potekala meja med turjaškim in ortneškim grofom. Iz tega imena naj bi nato Prva Bučarijada v Velikih Laščah je za nastalo ime Mišja dolina kot zbadljivka. Hišno ime “pr’ Jerini” naj bi nastalo v času, ko nami. Pridobile smo si dragocene izkušnje so tod gospodovali Francozi. za naslednja leta, saj si želimo, da bi se Nagrajenec bo knjižno nagrado, ki jo tokrat podarja zavod Parnas, prejel po pošti. Bučarijada v Velikih Laščah »prijela«. Čestitamo! Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem. Hvala vsem, ki ste tekmovali pri izbiri Tokratno vprašanje se glasi: največje in najmanjše buče. Bili ste enkratni . Napišite ime zaščitene rastline, ki raste samo v Sloveniji, Hvala tudi Knjižnici Prežihov Voranc na Viču, Občini Velike Lašče ter Pizzeriji pri najdemo pa jo tudi v velikolaški občini (v bližini slapa Roku in okrepčevalnici Mina cafe, ki sta Kobilji curek). prispevali nagrade. Hvala gostinskemu Odgovore pošljite do 15. novembra na Troblin naslov ali po e-pošti trobla@velike- obratu Kukelj. lasce.si. Nagrado podarja eden od turističnih ponudnikov iz velikolaške občine. Knjižnica Velike Lašče in Društvo podeželskih žena Velike Lašče Turizem 49 Trobla 6/2005

Spoznajmo vasi v Občini Velike Lašče Na letošnjo žegnanjsko nedeljo so na Zgonče prišli tudi Švicarji s svojo godbo, saj je ravno takrat potekal občinski praznik ZGONČE z obnovljeno cerkvico Občine Velike Lašče. Švicarska godba se je razlegala po celotnem Rutarskem Sv. Primoža hribovju in daleč po Mišji dolini. Kaj takega bi bilo dobrodošlo vsako leto. Cerkev na žegnanjsko nedeljo še ni bila obnovljena, danes pa jo krasi nova fasada. Denarna sredstva so prispevali Rutarji, pomoč pa so pridobili tudi s strani Velikolaške občine in odseljenih Rutarjev. Ker jim vreme ni prizaneslo, da bi fasado še požegnali, so se odločili da slavje prestavijo na naslednje žegnanje junija 2006. Poleg fasade se je v zadnjih nekaj letih kar veliko obnavljalo. Obnovili in dodali so kipe ( svetnik Primož Felicijan, Sveti Miklavž, Marija…), prenovili velik križ (križ je restavrirala Majda Tekavec iz Roba), uredili asfaltirano pot do cerkve… Vse delo je nastalo s pomočjo Rutarjev, Občine Velike Lašče in dobrotnikov. Vsak turist bi na tem hribčku našel nekaj Tokrat vas bom kot popotnike popeljala v hribe, na obronek Rutarske planote. Pravijo, zase. Tisti, ki se radi vozite z avtomobilom, da nisi pravi Slovenec, če se vsaj enkrat v življenju ne podaš na Triglav, zame pa nisi pravi se lahko pripeljete prav do cerkve. Pot sicer Velikolaški občan, če se vsaj enkrat v življenju ne podaš na Sveti Primož oziroma Zgonče. v spodnjem delu od Logarjev do križišča Da vam tistim, ki še niste bili v tem koncu, približam te kraje, obenem pa vas povabim Zgonč ni asfaltirana, toda dela so že v na nedeljski izlet, vam podajam nekaj zanimivosti o samih Zgončah in cerkvici Svetega polnem zagonu. Tudi za avtobuse je v Primoža. samem križišču dovolj prostora. Kolesarji, Zgonče so gručasta vasica v ki ljubijo strme poti se bodo prav radi Cerkev Svetega Primoža je letos jugovzhodnem delu Krimsko-Mokrškega podali v vrh Rutarske planote. Najlepše pridobila novo podobo. Pa naj na kratko hribovja, ki leži v vzhodnem delu Rutarske pa je ob sončnih popoldnevih, ko na nebu nekaj povem tudi o njej. Današnja planote, na južnem pobočju hriba Sv. ni niti enega oblačka, le sem ter tja zapiha podružnica župnije Rob, imenovana tudi Primoža (817m), visoko nad Mišjo dolino. rahel vetrič, ki še kako prav pride po vasi Zgonče, je bila v srednjem veku Dostopna je po cestah iz Ban in Logarjev. padalcem, ki se ob takih dnevih nahajajo podružnica turjaške župnije v Škocjanu. Na vrhu Sv. Primoža je prazgodovinsko na strmini pod cerkvijo. Teh je zadnje čase Okoli leta 1700 naj bi na njenem mestu gradišče in leta 1967 prenovljena cerkev vedno več. Sama sem že poletela z enim stala le kapela, nato so dozidali in počasi sv. Primoža in Felicijana, ki je v osnovi izmed njih nad Mišjo dolino. Izjemen je nastala današnja podoba cerkve. V gotska stavba iz 14. stoletja. občutek, da lahko enkrat v življenju letiš srednjem veku se ne omenja; prvi jo nad svojo hišo, vasjo, družino. Le podajte navaja šele Valvasor v popisu župnij svoje Gospod Jože Juvanec, domačin pravi, se na Sveti Primož, za adrenalin v krvi pa Slave Vojvodine Kranjske. Po drugi da je samo poimenovanje vasi povezano kar povprašajte kakšnega padalca za svetovni vojni so odkrili in restavrirali freske, s cerkvijo Svetega Primoža, mogoče z tandemski let. Pri domačinih bi se dalo ki pa se ne odlikujejo po kakšni izjemni zvonovi. Po pripovedovanjih se spominja, dobiti šilce žganja, dobre volje, pa kakovosti,vendar so vseeno zanimive, da da je zraven cerkve včasih živel mežnar. napotkov, kam se lahko podate naprej. bi zaslužile večjo pozornost strokovnjakov. Imel je del svoje zemlje in je skrbel za Od tu se lahko podate po strmini Lašček, Freske prikazujejo zadnjo sodbo, vstajenje cerkev. Vas je bila med 2. svetovno vojno kjer bi se mogoče vstavili ob »bču«, kjer so mrtvih na sodni dan, Juda Tadeja z gorjačo požgana v celoti. Vsi domačini so se odselili napajali živino, danes pa je tam enkratna v roki, Markovega Leva in Matejevega k svojim sorodnikom v bližnje vasi po dolini. pitna voda. Naj kot zanimivost omenim angela, Lukovega bika in Janezovega orla, Z leti sta se sezidali dve novi hiši, ki pa sta tudi to, da je vode na Rutarski planoti Kristusa sodnika s kroglo sveta v roki, Marijo se ohranili do danes. V sami vasi je 8 dovolj, pa čeprav so tako visoko. Ob ter Janeza Krstnika oba kleče in v molitvi… prebivalcev. Delno se še ukvarjajo s velikem deževju v sredini cerkvice izvira Okoli cerkve je tudi 18 grobov iz kmetijstvom in suho robo, vendar tako kot voda, pa čeprav je to najvišja točka v Rutah. okoliških Rutarskih vasi. Za cerkvijo je stala drugje tudi tu vse počasi propada. Bregovi, Kmečki turizem ali koča sama bi tu gori tudi t.i. »tutenkamra«, ki pa so jo med ki so se včasih obdelovali so danes v celoti prišla prav vsakemu obiskovalcu, zato vojno požgali. Zavetnika cerkve sta Sveti zaraščeni z grmovjem. Kot zanimivost je domačini kar na delo, vi pa pot pod noge Primož in Felicijan, ki imata svoj god 9. tudi pripoved, da so imeli Italijani vkopane in na ogled tega bisera naše prelepe junija, tako imajo Rute okoli 9. junija topove pod cerkvijo med 2. svetovno pokrajine. žegnanje. Mojca Praznik vojno. Foto: Juvanec Trobla 6/2005 50

Spomin na Antona Janežiča Zvon je tvoj odhod naznanil, znanci, prijatelji, vsi so prišli, v cvetju med nami spomin te bo hranil, Tudi mladi iz okolice Turjaka smo se še zadnjič poslovili od v meni srce pa v slovo ti kriči: Hvala ti, mama, za rojstvo - življenje. človeka, ki je imel poseben čut za mlade. Njegovo dežurstvo na Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. gradu je še dodatno spodbujalo lepoto gradu, da smo mladi, Hvala za bisere vtkane v trpljenje. predvsem turistični podmladek, sploh zahajali na grad. Anton je Mama, naj večna ti lučka gori. bil pobudnik, ki je mlade znal motivirati. Bil je tudi spodbudnik s pripovedovanjem zgodb grajskega življenja. To je govoril za nas Zahvala mlade tako pristno, da smo mu mnogi Iznenada nas je zapustila mladi rekli kar “grajski naša ljubljena žena in mama stric”. “Grajski stric”, Ivanka Avžlahar za nas si si vzel čas, nas naučil delovnih z Javorškove 16. navad ter ločevati humor od zla. Zato se Hvala vsem sosedam, prijateljem, znancem za pomoč, ti zahvaljujemo! izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala našemu Mladi krajani gospodu župniku. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči vsi njeni

V hipu Ti je zastal korak, utihnil je Tvoj glas in ostali smo sami Zahvala Izgubili smo neskončno ljubeče srce našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica Ivana Zidarja Anton Janežič na iz Malih Lašč 111. viteškem dnevu leta 2000 Zahvaljujemo se vsem skupaj in vsakemu posebej, ki se je prišel poslovit od njega in ga je pospremil na njegovi zadnji poti ter mu s tem še zadnjič izrazil svoje prijateljstvo in spoštovanje. Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za pomoč in sočutje v najtežjih trenutkih. Hvala ZD Velike Lašče, gospodu župniku in pogrebnemu zavodu Zakrajšek.

Žena Justina, Janko in Vera z družinama in Damjan.

Zahvala ob smrti Ivanke Jakič z Malega Osolnika

Iskreno se zahvaljujem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in maše. Hvaležni smo, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku iz Škocjana, pevcem iz Velikih Lašč ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek

Njeni domači 51 Trobla 6/2005

Vljudno vabljeni KINO Velike Lašče v nov lokal Program za Trgovino ROŽ’CAA oktober in november na Trubarjevi c. 18 v Velikih Laščah.

Za vas smo pripravili pestro izbiro darilnega programa, cvetlic SOBOTA AMERIŠKA USPEŠNICA – AKCIJSKI FILM in lončnic, suhih in svežih aranžamjev pa tudi po vašem 29. OKT. G O S P O D A R J I D O G T O W N A naročilu. OB 19.00 Več informacij po tel. GSM 040-427-220.

SOBOTA AMER. USPEŠNICA – PUSTOLOVSKI FILM Na istem naslovu pa lahko obiščete tudi 5. NOV. N A S L E D I P R A Č L O V E K A OB 19.00 Frizerski salon

SOBOTA AMER. USPEŠNICA - AKCIJSKA KRIMINALKA pri MARTITI, 12. NOV. C A R J A H A Z A R D A kjer bomo poskrbeli za vašo pričesko. OB 19.00 Predhodna naročila sprejemamo tudi po tel. 01/7881- 238.

SOBOTA AMER. USPEŠNICA – AKCIJSKA DRAMA Še posebej prisrčno vabljeni ste 19. NOV. L E G E N D A O B O K S A R J U OB 19.00 v ponedeljek, 31. 10. 2005, ko bomo pred trgovskim lokalom skupaj z vami pekli kostanj SOBOTA AMER. USPEŠNICA – PUSTOLOVSKI FILM in pokušali mošt. 26. NOV. L E G E N D A O Z O R U OB 19.00 Prisrčno vabljeni vsi!

KLANČAR, d.o.o.

Groznikova 11 1108 Ljubljana-Rudnik

ob Dolenjski cesti RENAULT

Telefon: 427 20 01