Tolmin Issn 1581-6087

( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik IX, {t. 9, 2008 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• Tolmin – festivalno mesto? • Zakaj ne ravnamo tako, ~eprav vemo, da bi morali? • Ko rastlina postane problem • 115 pivskih steklenic in maà proti spolnim boleznim • Pono~i so krave najlep{e • Bencinajo Dìdì

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

Redarje imamo za red

Tri zgornjeposoške občine so bile medobčinska inšpekcija Medobčinske je nov parkirni režim stopil v veljavo, leta 2006 med prvimi občinami v uprave občin Bovec, Kobarid in Tol- izrekli 33 opozoril in izdali 23 obve- Sloveniji, ki so ustanovile skupno min izvajala nadzor nad pravilno stil o prekrških. V juliju in avgustu občinsko upravo. Gre za racionaliza- uporabo vstopno-izstopnih mest na so nato tu zabeležili še 128 prekr- cijo poslovanja, ki jo s prispevanjem reki Soči in njenih pritokih in pri tem škov. V obdobju šestih mesecev so Številka vpisa v razvid medijev: 787 polovice denarja za delovanje sku- kršiteljem po podatkih predstojnika redarji obenem poskrbeli tudi za to, ISSN 1581-6087 pnega organa podpira tudi država. uprave Lebana izdala 93 plačilnih Izdal in založil: da so lastniki ali za to pristojni z jav- Posoški razvojni center Sredi lanskega leta so občine najprej nalogov, obenem pa so pristojni ugo- nih površin odstranili 29 zapuščenih Trg svobode 2, 5222 Kobarid zaposlile predstojnika Medobčinske tovili, da se je prodaja dovolilnic v vozil – v nekaterih primerih pa žal Naslov: uprave občin Bovec, Kobarid in Tol- primerjavi istim obdobjem lani pove- brez plačilnih nalogov ni šlo. Uredništvo EPIcentra Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin min s sedežem v Bovcu mag. Simo- čala za več kot 40 %. Poleg nekaterih z državnimi pred- na Lebana, v naslednjega pol leta pa “V poletnih mesecih smo se osredo- Telefon: pisi zahtevanih obveznosti redarji in 05/38-41-510 (glavna urednica) so se mu pridružili še trije medob- točili predvsem na nedovoljeno kam- inšpektor nadzirajo še izvajanje vseh 05/38-41-502 (pomočnica urednice) činski redarji, za vsako občino eden. piranje oziroma prenočevanje na jav- 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) občinskih odlokov, tako da se v svo- Z letošnjim januarjem je tako znotraj nih krajih in kršiteljem do konca ju- Faks: jih delovnikih ukvarjajo tudi z javni- 05/38-41-504 medobčinske uprave začela delovati nija izdali 26 plačilnih nalogov, v mi prireditvami, neurejeno kanalšči- E-pošta: še medobčinska inšpekcija. juliju in avgustu pa smo jih dodali še no in komunalnimi odpadki, jadral- [email protected] Kot je pojasnil Leban, lahko med- 32,” je povedal Leban in dodal, da so nimi padalci, plakatiranjem, taxi Spletne strani: občinska uprava deluje na štirih po- v juliju in avgustu zaradi pričakova- službo in še čim. Leban med drugim www.pososki-rc.si dročjih, in sicer lahko opravlja “in- nega povečanega števila kršitev s (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) še opozarja, da je treba prevetriti ve- špekcijsko nadzorstvo in občinsko Policijsko postajo Bovec organizirali V. d. glavne in odgovorne urednice: čino občinskih predpisov, ki so pod- redarstvo, upravne ter strokovne na- tudi dve skupni nočni akciji, v kate- Špela Kranjc laga za delovanje inšpekcijske in re- loge na področju urejanja prostora, rih so poleg črnega kampiranja nad- V. d. pomočnice urednice: darske službe, ter večino zaradi za- Jerneja Kos naloge na področju zagotavljanja in zorovali tudi nedovoljeno vožnjo v starelosti tudi popolnoma na novo Stalni sodelavci: izvajanja javnih služb ter naloge no- naravnem okolju. Že v prvi polovici napisati in sprejeti. Mariša Bizjak, Pavel Četrtič, Peter tranjega finančnega nadzora in pro- leta so namreč najhujšim kršiteljem Domevšček, Špela Mrak Predstojnik uprave ugotavlja, da so računskega računovodstva”. Občinski na tem področju izdali 11 plačilnih Oglasno trženje: občani vseh treh občin tako službo 05/38-41-502 (Jerneja Kos) sveti treh posoških občin so se za nalogov. Prav tako redarji nadzirajo očitno zelo pogrešali, vendar včasih Cenik oglasov in naročilnico najdete na začetek odločili na skupni organ pre- obračunavanje turistične takse in v spletnih straneh. pričakujejo preveč: “Neprestano se nesti zgolj inšpekcijsko nadzorstvo in istem obdobju so v 18 kontrolah ugo- Lektoriranje: vrstijo prijave glede posegov v prostor občinsko redarstvo, ki je bilo v pre- tovili za skoraj 3.500 evrov premalo Mariša Bizjak, mag. Nataša Gliha Komac, v medsosedskih odnosih, posameznih Nevenka Janež, Špela Kranjc teklosti po Lebanovih besedah zapo- prihodkov občin od turistične takse nedovoljenih kampiranj od Trente do Fotografija na naslovnici: stavljeno. V prvega pol leta, torej do od nočitev. Te aktivnosti nameravajo Pavel Četrtič konca letošnjega junija, so na med- zato v posoški inšpekcijski službi po Gorenje Trebuše, ogromno je prijav Ilustracija: občinski upravi vodili skoraj 700 po- Lebanovih zagotovilih v času zimske nepravilnega parkiranja vozil tako na Marko Podjavoršek stopkov in izrekli 495 sankcij, odredb turistične sezone še okrepiti. prometnih površinah kot zunaj njih. Oblikovanje in tehnična priprava: Vsega namreč ne moremo postoriti Gaya Bratina-Jereb Cerkno oziroma opozoril kršiteljem, kar je Večina medobčinske redarje opazi čez noč, saj je za vsako občino zapo- Tisk: – tako Leban – “vsekakor prineslo pri nadzoru parkiranih vozil oziroma Tiskarna knjigoveznica Radovljica velik napredek pri izvajanju t. i. “pro- mirujočega prometa in ravno na tem slen samo en redar, sam pa kot pred- Naklada: grama varnosti” ki ga moramo do področju je, kot kaže, največ kršite- stojnik in inšpektor opravljam vsa 7.300 izvodov konca tega leta tudi oblikovati in ljev. Najhujšim so namreč redarji v administrativna dela za skupno ob- Vire navajamo po ISO standardu. sprejeti”. V juliju in avgustu so temu prvih osmih mesecih letošnjega leta činsko upravo, vključno z obveznost- Distribucija: Glasilo se brezplačno distribuira po vseh številu dodali še 373 postopkov, od skupaj napisali kar 326 plačilnih nami delodajalca, sem prekrškovni or- gospodinjstvih Zgornjega Posočja. tega pet na območju občine Tolmin, logov. Še posebej veliko pozornosti gan za vse pritožbe in ugovore ter Glasilo sofinancirajo: kar 242 v kobariški občini, preostalih so po Lebanovih besedah to poletje medobčinski inšpektor za vse nadzo- Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Občina Bovec, 126 postopkov pa so zabeležili na namenili na novo uvedenemu režimu re, ki presegajo pooblastila redar- Občina Kobarid in Občina Tolmin območju občine Bovec. parkiranja ob reki Nadiži, kjer so sa- jev.” Letnik IX, št. 9, 2008 V osmih mesecih delovanja je mo v zadnjem junijskem vikendu, ko Špela Kranjc

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 PRC obve{~a ( 3 )

Iz vsebine DELAVNICA: PODJETNI[TVO IN VODENJE POSLOVNIH KNJIG Posoški razvojni center (PRC) bodajalci, podjetniki, ki imajo 2013 in delovanje vstopne točke 4 Pogled naprej: Tolmin – organizira delavnico Podjetni- registrirano samo dopolnilno de- VEM (Vse na enem mestu). festivalno mesto? štvo in vodenje poslovnih knjig. javnost, in samostojnimi podje- Delavnica bo potekala 14. ok- Namenjena je potencialnim tniki, • kdaj in katere poslovne tobra ob 16. uri v računalniški 6 PRC-jeva oglasna deska: podjetnikom, registriranim so- knjige in evidence moramo vodi- učilnici PRC-ja (Padlih borcev Znanje za razli~ne sanje bodajalcem in mikro podje- ti • kako se knjiži po sistemu 1c, Tolmin) in 16. oktobra ob tjem, ki si želijo pridobiti enostavnega knjigovodstva, • se- 16. uri v mali dvorani Kultur- 7 So~a podjetnik: Popestriti osnovne informacije s tega postavljanje knjigovodskih listin s nega doma Bovec. nameravajo turisti~no dročja in sami voditi poslovne primeri, • zaključevanje poslov- Delavnica je za udeležence ponudbo na Bov{kem knjige. Delavnico bo vodila sa- nega leta, • kdo je mali davčni brezplačna in bo predvidoma mostojna podjetnica Anka zavezanec in • kdaj postanemo trajala štiri šolske ure. Za do- Cimprič Kavčič. zavezanci za DDV. datne informacije in prijave po- 8 Iz ob~inskih uprav Vsebina: • kakšne oblike regi- Na delavnici vam bomo predsta- kličite Vesno Kozar na telefon- stracije podjetnika nam zako- vili tudi možnosti za pridobivanje sko številko 05/38-41-500 ali ji 15 Za na{o varnost: Varno v nodaja omogoča, • osnovne nepovratnih sredstev v okviru Ra- pišite na elektronski naslov ve- gore značilnosti in razlike med so- zvojnega programa Soča 2007– [email protected]. 16 Pred na{im pragom: Zakaj ne ravnamo tako, ~eprav vemo, da bi morali? VSTOPNA TO^KA VEM

17 Botani~no popotovanje: Ko Potencialne podjetnike, ki na- prošamo, da predhodno pokliče- ktronska naslova vesna.kozar@ rastlina postane problem meravajo na vstopni točki VEM jo na telefonsko številko 05/38- pososki-rc.si ali nezika.kavcic@ na Posoškem razvojnem centru 41-500 in se dogovorijo za prost pososki-rc.si. 19 Folklorna skupina BC in registrirati s. p. ali d. o. o., na- termin. Lahko tudi pišejo na ele- Bu{ke ~e~e: Najbolj razvnamejo s plesom v coklah Utrinki 21 Vojna ni nobena re{itev (7): 115 pivskih steklenic in ma- FOTOGRAFSKA IN FILMSKA Fundaciji “Poti miru v Posočju”, posnetimi spoti predstavile vse à proti spolnim boleznim PREDSTAVITEV DOLINE SOÊ nanj pa so se prijavile vse tri občine, evropske destinacije odličnosti. V ta ki smo jih združili v Dolino Soče. namen smo skupaj z belgijsko sne- Zgornje Poso~je – V treh posoških 24 Ambasadorji Poso~ja: občinah sta se v drugi polovici avgu- “Kar smo zapisali v prijavi, očitno malno ekipo, katere naloga je bila Pono~i so krave najlep{e sta mudili fotografska in snemalna ima težo in kaže na naše pravilno posneti triminutni, enominutni in 35- ekipa, s pomočjo katerih smo pri- videnje razvoja turizma. Naslov sekundni film, ter s fotografom Srd- pravili predstavitev o eni izmed evropske destinacije odličnosti janom Živulovićem, ki je posnel Pustili so svoj pe~at: 27 evropskih destinacij odličnosti – Do- nam pomeni veliko in je predvsem kakšnih 2.000 fotografij, zabeležili Bencinajo Dìdì lini Soče. odskočna deska za nadaljnje de- veliko utrinkov nesnovne dediščine lo,” je povedala direktorica LTO Bo- (tradicionalne obrti, viri znanja, zgo- Projekt Evropske destinacije odlič- vec Alenka Čopi. dovinska zavest …), povezane z ne- 29 Zlati Bogatin: Velikanova nosti (European Destinations of okrnjeno naravo, aktivnim oddihom, ple~a na Kaninu ExelleNce ali krajše EDEN) je Sredi septembra je v francoskem Evropska komisija zasnovala že la- Bordeauxu v okviru letošnjega kulinariko, kulturno-zgodovinsko de- ni, letos pa se je nanj prvič prijavilo Evropskega turističnega foruma diščino in življenjem v Dolini Soče. 29 Opaànja: Hi{na imena na tudi 16 slovenskih destinacij. Na potekala podelitev nagrad EDEN, Pri predstavitvah so s svojimi znanji, Ponikvah razpisu Turizem in nesnovna dedi- kjer je udeležence pozdravil tudi spretnostmi in sposobnostmi sode- ščina smo zmagali s projektom podpredsednik Evropske komisije lovali številni domačini od Čadrga in Zgodbe Soče, ki je temeljil na ne- Günter Verheugen. Ob tej prilož- Drežnice do Trente in Loga pod 30 EPIjeva knji`na polica snovni dediščini soške fronte. Pro- nosti smo se s promocijskimi brošu- Mangrtom. Med njimi so bili Urška jekt smo pripravili v Lokalni turi- rami, lokalnimi spominki in kulinariko Mlekuž, Ludvik Janež, Mihael Ko- 32 Koledar prireditev stični organizaciji (LTO) Bovec in ter fotografskimi predstavitvami in šmrl, Mirko Kurinčič, Boris Kna-

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Pogled naprej ( 4 )

Tolmin – festivalno mesto? Naravne danosti so se `e v veliko primerih izkazale kot neke vrste ovira. Mnogo dr`av ima surovine, lepo pokrajino in ugodno podnebje, zadnjega pol stoletja pa so se tam vrstile ekonomske katastro- fe, vojne, spori, rasto~e neenakosti itd. Tudi na Tolminskem imamo veliko naravnih danosti, predvsem za turizem in prosti ~as.

li ne postavljajo statistični po- Luka Rejec je podiplomski {tudent antropologije na Fakulteti za datki tudi nas bolj na rep naj- dru`bene vede, Peter Dakskobler pa absolvent ljubljanske Ekonomske A različnejših lestvic? Očitno fakultete. Oba sodita med tiste perpektivne mlade ljudi, ki so se odlo~ili, nam danosti omogočajo, da smo za- da Poso~ja ne bodo zapustili, ampak bodo tukaj poskusili uresni~iti dovoljni in dovolj leni, da se nam ne svoje ideje. V za~etku septembra sta tako `e sodelovala pri organizaciji ljubi potruditi. Raje životarimo na lokalnega posveta in delavnice na temo Tolmin – Festivalno mesto. tem, kar imamo, sprememb ni, vse Uredništvo ostane enostavno in preprosto. Ljudje Foto: osebni arhiv Luke Rejca in Petra Dakskoblerja pridejo k nam in vsi se strinjajo, da se na tem malem koščku zemlje skri- Morda, ampak malo verjetno. Morda v našem malem Posočju – moramo cilju. Po tolikih izkušnjah iz zadnjih va nekaj posebnega, mi pa se na- smo pač leni in nas nič ne premakne kaj storiti. let bi že bil čas, da se stvar premakne smehnemo, pokimamo in smo zado- z naših zadnjih plati. To tudi ni ver- in zaživi v novi luči. Ideja o termah voljni. No, žal to ni dovolj. Če ne bo jetno. Veliko ljudi dela, ampak tisti, Je Tolmin `e dovolj zrel, da v Tolminu je super, ampak sama po sprememb, se bo Tolminska prej ali ki bi radi največ naredili, se odselijo. preraste v festivalno mesto? sebi kraja ne bo spremenila, ideja slej izpraznila, postala upokojensko Gredo drugam. Ostane pač še tretja Ponuditi moramo nekaj več kot festivalnega mesta pa je lahko del naselje ali pa vsaj kulturno mrtev opcija, da nimamo načrta in delamo samo lepo okolje in ideja festivalnega nove oživitve, prelevitve Tolminske počitniški kraj. navzkriž. In ta je precej verjetna. Ni mesta je lahko lep preizkus, ali smo oziroma Posočja v nekaj večjega, vse slabo, daleč od tega. Polno je res pripravljeni sodelovati in nadgra- boljšega, kvalitativno drugačnega – Mnogo pobud brez pobud, ampak nimajo skupnega cilja. diti, kar nam je bilo že dano. Posa- posamezne organizacije in inštitucije, skupnega cilja In na koncu bomo ostali v osiroma- mezen dogodek lahko izpelje peščica zasebne in javne, povezane v cilju Zakaj se že leta in leta stvari suče- šenem kraju brez življenja in kulture. ljudi, medtem ko za uresničitev te festivalnega mesta. Gre za namensko jo po ustaljenih tirih? Več možnosti Če hočemo spodobno okolje, živahen ideje potrebujemo sistemsko spre- odpiranje kraja in njegov razvoj v je. Morda smo neumni in pač nismo kraj, športna in kulturna dogajanja membo, preseči moramo nesodelo- nekaj novega, večjega, da Tolminska sposobni ničesar spremeniti na bolje. – skratka dobro in zanimivo življenje vanje ter se odločiti in usmeriti k postane center dogajanja in kulture.

Utrinki pič, Tomo Sotenšek, Dušan Gerli- predstavljajo kot enovito destinacijo, ca, Danilo Bončina, Metod Le- ki veliko obeta in že sedaj privlači in ban, Samo Kutin, Ivan Jelinčič, očara mnoge. Na vseh nas pa je, da Alenka Gololičič, Monika Petrica, bomo še naprej sodelovali ter z ve- Mateja Kravanja, Miha Mlinar, seljem in odgovorno delali. Le tako Špela in Gašper Čopi, Gregor bomo namreč upravičili laskavi naziv Šorli, Stanka in Marko Pretner, in Dolini Soče omogočili nove prilož- Društvo 1313, članice Aktiva nosti. trentarskih žena, člani turističnega Maša Klavora, Fundacija “Poti miru v podmladka Turističnega društva Posočju” Bovec, člani Folklorne skupine BC in drugi. Ekipi smo spremljali Alenka Čopi in S TR@NICE NA VODEN IZLET Tina Gerkman iz LTO Bovec, Jan- Kobarid – Letošnje poletje so se v ko Humar, Tatjana Humar in Pe- Ustanovi Fundacija “Poti miru v ter Dakskobler iz LTO Sotočje ter Posočju” spopadali kar z dvema Maša Klavora iz Fundacije “Poti mi- celosezonskima projektoma. Vsako ru v Posočju”. Vsi udeleženci pro- sredo dopoldne je na dvorišču pred jekta smo prepričani, da so naziv prostori Fundacije zaživela tržnica iz- EDEN, predstavitev v Bordeauxu, delkov lokalnih obrtnikov, ob sredah PODELITEV NAGRAD EDEN je pred dnevi potekala v francoskem Bordeauxu, kjer so se v in sobotah pa so potekali še vodeni kakovostno video in fotografsko gra- okviru letošnjega Evropskega turističnega foruma predstavile tudi vse evropske destinacije divo ter druge aktivnosti za Dolino odličnosti. Predstavitvene filmčke o Dolini Soče je posnela belgijska snemalna ekipa, za fo- ogledi muzeja na prostem na Kolo- Soče izrednega pomena, saj nas tografije pa je poskrbel fotograf Srdjan Živulović. Foto: Maša Klavora in Peter Dakskobler vratu.

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 ( 5 )

V perspektivi to pomeni tudi bolj kakovostno ži- kakovostnim družbenim prispevkom bodisi z za- vljenje domačinov, več dogajanja in prireditev, več nimivimi tržnimi projekti. Multimedijski del mla- nove krvi. In po možnosti več mladih na Tolmin- dinskega centra bi na primer lahko bil nosilec skem, da bo skupnost živela naprej. spletnih, marketinških, vizualnih in kreativnih ak- Potrebna sta sodelovanje in izgradnja infrastruk- tivnosti na sploh. ture, ki omogoča večjim in manjšim prireditvam, da zaživijo in prispevajo k razvoju, kulturi, napred- Naziv evropske destinacije odli~nosti ku in predvsem gospodarstvu. Festivali in priredi- daje prednost tve naj ne bodo več organizirani ad hoc, temveč Aktualni naziv evropske destinacije odličnosti naj postanejo del tolminskega tkiva. Ne sprejemaj- samo potrjuje smelost povezovanja. V omenjeni mo jih kot tujke, temveč kot bistveno popestritev kontekst lahko uvrstimo razmišljanja nekaterih o in nadgradnjo našega krasnega okolja. reorganizaciji turizma tudi v povezavi s kulturo in mladinsko sfero s poudarkom na regijskem razvo- Klju~na je ureditev lastni{kih odnosov ju. Na Bovškem je že razvita zgodba, ki je zgodo- in namembnosti prostora vinskemu objektu dala festivalno vsebino. Poiska- Ključnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov ti moramo svoje tržne niše, inoviranje pa nam ima ureditev lastniških odnosov in namembnosti mora biti v izziv. Pridružiti se pomembnim turi- lokacije ob sotočju rek Soče in Tolminke, dejstvo stičnim destinacijam pomeni dati velik poudarek pa je, da postopno uresničevanje ideje festivalnega tudi prireditvam. To je v Sloveniji že pripovedoval mesta bistveno pripomore k izgradnji potrebnega guru, ki je soustvaril blagovno znamko St. Morit- električnega in vodovodnega sistema, sistema va- za. rovanja in skladiščenja. Sledita izboljšanje stanja Razlog, da se obiskovalci iz vse Evrope odločijo dovoznih poti in osvetlitev do središča mesta, kar ravno za tolminski festival metalne glasbe, je or- se lahko izkoristi tudi za vsebinsko povezavo, re- ganizator strnil v besede: “Je majhen in prijazen ter cimo v obliki forma vive. To bi bil znak vsakemu nudi zabavo s kopanjem. Skratka, počutijo se kot organizatorju, da mislimo resno, in zato zanj veli- METALCAMP je v zadnjih letih prerasel v enega največjih fe- na počitnicah.” Treba se je ponovno izumiti, da stivalov tovrstne glasbe v Evropi. V dneh festivala na južnem ka spodbuda. obrobju Tolmina nastane še eno mesto, ki z 10.000 začasnimi postanemo najboljši v okviru zgodbe, ki jo ponu- K uspešnosti projekta bi prav gotovo bistveno prebivalci svojega soseda za večkrat prekaša. Foto: Matic J. jamo: okolje, doživetje, energija. Nikoli ne bomo Čufer prispevalo tudi izboljšanje cestne mreže in mreže največji po obsegu, lahko pa smo največji po duhu javnih prevozov, ki bi bila v turistični sezoni spo- splet. Z izgradnjo spletnega portala in skupnosti in privlačnosti. “Lahko smo najboljši, ustvarimo sobna učinkovito prepeljati povečano število gostov okrog njega bi ponudili večji oglasni prostor spon- prav tako okolje za srečno in dobro življenje,” so do pomembnih prometnih stičišč. To je širši pro- zorjem, manjšim organizatorjem pa učinkovito bile besede naših voditeljev. Toda kje so rezultati? blem, pred katerega potnik v marsikaterem podob- doseganje večjega občinstva. Pri tovrstni promoci- Realno? Kaj smo storili? nem predelu Evrope ni postavljen, in če ga ne ji še posebej izkoristimo načela emotivnega trženja Ali Tolmin potrebuje manifest? Seveda ne. No- rešimo, bomo ostali obrobni. in s tem oblikujemo strategije, zgodbe – ljudje jih votarije in novosti, spremembe, razvoj, napredek. imajo radi, pa še skoraj nemogoče jih je kopirati. Kdo to rabi? Vsak umerjen, umirjen, priseben ose- Tolminska tudi na virtualni zemljevid Študentski klub, mladinski center in različna bek se bo strinjal, da so to neumnosti. In kaj smo Pomembna je integracija virtualnega in realnega kulturna društva bi imeli možnost aktivno pose- mi, če ne prisebni? Tolmina, da se bolj in bolje odpremo v svetovni gati v ustvarjanje festivalnega dogajanja, bodisi s Luka Rejec in Peter Dakskobler

Utrinki

Čeprav obisk tržnice ni bil ravno te se zanimajo tudi nekatera dru- množičen, je po besedah Erike Ka- štva, jeseni pa znova pričakuje- pitan iz Fundacije ta “zbudila rado- mo porast šolskih skupin,” našteva vednost pri domačinih in turistih”. Kapitanova. Kot poudarja, se jim zdi pomembno Po predhodnem dogovoru v Funda- predstavljati in ohranjati tovrstno kul- ciji organizirajo tudi vodene izlete po turno dediščino, zato bodo z izdelo- ostalih muzejih na prostem (Zapri- valci domače obrti sodelovali še na- kraj, Mengore, Mrzli vrh, Čelo in Ra- prej. Med tipičnimi lokanimi izdelki velnik) ter po posameznih odsekih je tržnica ponujala med, sveče, sir Poti miru. Kapitanova še pojasnjuje, in skuto, domače likerje, marmela- da je za to najprimernejši letni čas de, suho sadje, izdelke iz ovčje vol- jesen, ko so vojne ostaline zaradi ne, pletene košare, nakit iz soškega manj bujnega rastja bolj vidne. Po kamna in druge spominke. njenih besedah je tudi zanimanje za So pa bili na drugi strani v Fundaciji pohod po celi Poti miru vse večje, zelo zadovoljni z odzivom na triurne pohodniki pa se nanjo večinoma po- vodene izlete na Kolovrat, ki so imeli dajo kar s pomočjo knjižnega vodni- poleg slovenske še angleško, nem- ka, ki ga je Fundacija izdala lani. ško in italijansko različico. “Največ Vseeno pa so letos do konca avgu- je slovenskih družin z otroki in tu- sta vodiči iz Fundacije na različne iz- ristov iz Avstrije, Belgije, Nizozem- lete skupaj peljali kar 270 obiskoval- TRŽNICA IZDELKOV LOKALNIH OBRTNIKOV je na dvorišču pred prostori Fundacije “Poti cev. ske, Italije in Češke, ki so nasta- miru v Posočju” v Kobaridu letošnje poletje zaživela ob sredah dopoldne. Foto: arhiv Funda- njeni v Zgornjem Posočju, za izle- cije Špela Kranjc

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 PRC-jeva oglasna deska ( 6 )

Središče za samostojno učenje U^ITE SE SAMOSTOJNO IN BREZPLA^NO Vsi, ki se želite samostojno učiti tujih jezikov, računalništva ali brskati po internetu, se nam lahko pridružite v Točki za samostojno učenje v Tolminu ali Bovcu. V urejenem učnem prostoru lahko Mozaik znanja in ustvarjalnosti računalnike in učna gradiva uporabljate brezplačno. ZA USPE[NO KOMUNIKACIJO Obiščete nas lahko v Tolminu v prostorih Posoškega razvojnega centra, in sicer ob torkih od 8. do 13. ure, ob sredah od 16. do Radi potujete? Želite kakovostno komunicirati s 19. ure in ob četrtkih od 8. do 12. ure. V Bovcu je Točka za poslovnimi partnerji, prijatelji ali znanci iz tujine? samostojno učenje na Trgu golobarskih žrtev 2 odprta ob sredah Da ne bo več zadreg pri sporazumevanju, konec septem- od 8. do 13. ure. bra ponovno začenjamo z jezikovnimi tečaji: Rezervirajte si svojo učno mesto že danes in za uvodni razgovor ga in italijan- • ZA ODRASLE:tečaji nemškega, angleške pokličite Tjašo Maurič ali Patricijo Rejec na 05/38-41-500. skega jezika (60-urni začetni ali 40-urni nadaljevalni), • ZA POSLOVNEŽE: 40-urni tečaj poslovne anglešči- ne I. in II. stopnja, • ZA STAREJŠE ODRASLE: nemščina, angleščina in italijanščina. [TUDIJSKI KRO@KI

Cena posameznega tečaja: Tudi letošnje šolsko leto se nam lahko pridružite v brezplačnih osebo, • 60-urni 195 evrov na študijskih krožkih z novimi zanimivimi vsebinami. osebo, Že oktobra • 40-urni 145 evrov na začenjamo s prvima dvema. • tečaji za starejše odrasle so brezplačni, saj jih v okvi- • ŠOLA EKOLOŠKE GRADNJE ru Razpisa za izobraževanje odraslih sofinancira Mi- Če vas zanimajo gradnja in prenova hiš ter izvajanje zaključnih nistrstvo za šolstvo in šport. del z naravnimi materiali, vam je ta krožek pisan na kožo. Izva- Prijave zbirata Tjaša Maurič in Patricija Rejec na tele- jali ga bomo v sodelovanju s Centrom za ekološko gradnjo in fonski številki 05/38-41-500 in e-naslovih patricija.rejec zdrav način bivanja ki-rc.si. iz Ljubljane. Prvo srečanje bo sredi okto- @pososki-rc.si in tjasa.mauric@posos bra. • MOJA BIVALNA ENOTA JE MOJ SANJSKI KOTIČEK Urejate oziroma nameravate preurediti svoje stanovanje, dnevno sobo, kuhinjo ali vrtno lopo? Marsikatero idejo lahko dobite na našem študijskem krožku, ki ga bomo izvajali v sodelo Računalniški tečaji vanju z arhitektko Majo E. Kristan. Prvo srečanje bo 6. oktobra ob OSNOVNI TE^AJ EXCELA – DELO S 17. uri v učilnici Posoškega razvojnega centra. PREGLEDNICAMI Za dodatne informacije in prijave pokličite Marka Lebana in Tečaj je namenjen tistim uporabnikom, ki pri svojem delu Patricijo Rejec na telefonsko številko 05/38-41-500. uporabljajo računalnik, imajo opravka s številkami in ob tem želijo svoje delo poenostaviti. Trajanje: 16 šolskih ur Termin: druga polovica oktobra Urnik: v popoldanskem času (od 17. ure dalje) Cena z DDV: 96 evrov na osebo TEMELJNA RA^UNALNI[KA ZNANJA Načrt dela: • priprava delovnega okolja, predstavitev progra- Se tudi vi še niste spoprijateljili z računalnikom in ste odvisni ma in pregled okna; • vnos podatkov v celice, popravljanje, od tuje pomoči? Postavite se na lastne noge in se usposobite za naslavljanje, oblikovanje in izbira formatov; • računanje v samostojno delo z osebnim računalnikom. V oktobru na Poso- tabeli, absolutno in relativno naslavljanje celic; • poravnava škem razvojnem centru (PRC) ponovno začenjamo s: in označevanje celic v tabeli; • dodajanje in brisanje vrstic in • 30-urnim začetnim računalniškim tečajem (brez predznanja), stolpcev, obrobe in senčenje; • osnove funkcij, oblikovanje • 30-urnim obnovitveno-nadaljevalnim računalniškim tečajem. a grafikona; • delovnega zvezka, priprava za tisk; • izdelav Cena posameznega tečaja je 140 evrov na osebo. kopiranje in premeščanje celic, izdelava zaporedij; • delo z Za dodatne informacije glede vsebin in za prijave pokličite na velikimi tabelami. 05/38-41-500 (Tjaša Maurič ws XP ter izkušnje z ali Patricija Rejec). Tečaja bosta Priporočene so izkušnje v okolju Windo potekala v PRC-jevi računalniški učilnici, Ulica padlih borcev urejevalnikom besedil Word. 1c v Tolminu. Za dodatne informacije in prijave pokličite Patricijo Rejec ali Tjašo Maurič na telefonsko številko 05/38-41-500.

Zbrala in pripravila: Patricija Rejec

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 So~a podjetnik ( 7 )

Popestriti nameravajo turisti~no ponudbo na Bov{kem

Letos je na bilo na razpisu programa So~a, ki je namenjen spodbujanju razvoja podjetni{tva, uspe{nih 31 prijavljenih projektov, ki jih bo sofinacirala dr`ava. Podjetje Kanin d.o.o. se je na omenjeni razpis uspe{no prijavilo lani, ko je Slu`ba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot uspe{ne ocenila 23 projektov. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Kanin d.o.o. Edvardom Smodi{em.

S čim se ukvarja podjetje Kanin tudi temu primerno plačilo. d.o.o.? Kakšen odnos imate z lokalnim Podjetje Kanin d.o.o. je registrira- okoljem? Imate kaj težav glede na no podjetje za trgovino, gostinstvo in to, da je lokal odprt tudi ponoči? turizem, naša glavna dejavnost pa je Z lokalnim okoljem imamo dober zaenkrat gostinstvo. odnos. Manjše težave predvsem pri Kdaj ste odprli lokal Skripi v Bovcu, nočnem obratovanju so, vendar jih kakšna je vaša ponudba? na pozitiven način sproti rešujemo. Lokal se je odprl 7. februarja letos, Večjih težav nimamo, ker imamo za v dnevni ponudbi lokala ponujamo to usposobljeni kader. osvežilne napitke, brezalkoholne in Kakšna je struktura vaših gostov? alkoholne pijače, tople napitke ... V Kakšen je vpliv zimske oziroma nočni ponudbi poleg naštetega nudi- poletne turistične sezone na obisk mo tudi izvrstne koktajle, dolgo v vašega lokala? noč (do pete ure zjutraj) pa zabavo popestrijo hostese, go-go plesalke, Lokal obiskujejo predvsem gosti, animatorji, didžeji, predvsem pa pri- željni sprostitve in dobre zabave, obi- jazno osebje. skujejo pa nas vse generacije. Vpliv zimske oziroma poletne sezone je Ste pri odpiranju lokala naleteli na bistvenega pomena ne samo za naš kakšne težave? lokal, temveč tudi za celotno Posočje, Ne, pri odpiranju lokala nismo na- kajti brez turistov tudi turizma ni. leteli na večje težave. V katero smer bi se po vašem mne- Lani ste uspešno kandidirali na nju morala razvijati gostinska po- Javnem razpisu za spodbujanje za- nudba na Bovškem oziroma v Zgor- četnih investicij in ustvarjanja novih njem Posočju? delovnih mest, razvoja mikro, majh- Po naši oceni je bistveno vprašanje nih in srednje velikih podjetij ter kvalitete pred kvantiteto, manjka pa razvoja turističnih kapacitet na ob- tako v zimskem kot v poletnem času močju občin Bovec, Kobarid in Tol- wellness center za prijetno sprostitev min v letu 2007. Za investicijo v tako občanov kot tudi turistov. dnevno-nočni lokal ste pridobili 50.000 evrov. Čemu so bila name- Kakšni so vaši načrti za priho- njena sredstva in ali ste investicijo dnost? že zaključili? Želimo v čim krajšem času dokon- Sredstva, ki smo jih dobili na jav- čati investicijo in dopolniti gostinsko nem razpisu, so bila namenjena za ponudbo, v prihodnosti pa namera- dokončanje investicije. Pri tem so BAR SKRIPI NA SPODNJI POSTAJI KANINSKE ŽIČNICE je začel obratovati 7. februarja letos. vamo še dodatno popestriti turizem mišljena predvsem gradbena dela, Obiskujejo ga vse generacije, med gosti pa prevladujejo takšni, ki so željni sprostitve in zabave. na Bovškem ... V prihodnje nameravajo v podjetju Kanin d.o.o. še dodatno popestriti turizem na Bovškem. investicije pa še nismo v celoti za- Foto: Špela Kranjc Nam lahko izdate, kaj konkretno ključili. imate v mislih? V zadnjih letih se slovensko gostin- so vaše izkušnje? delodajalec trudim, da vsem zaposle- Zaenkrat naj to še ostane skriv- stvo sooča s problemom pomanjka- Z usposobljenim kadrom je danda- nim nudim najboljše delovne pogoje nost. nja usposobljenega kadra. Kakšne nes res velik problem, vendar se kot in za uspešno delo v podjetju nudim Pogovor pripravila: Jerneja Kos

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 8 )

Ob~ina Bovec

V Bovcu gradijo prvi sti iskali tudi v razpisih,” je razložil mladinski hotel v Poso~ju bovški župan Danijel Krivec. Projek- V zadnjih mesecih na Bovškem tantske ocene so namreč pokazale, nastajajo kar trije novi hoteli – pri da bo investicija v celoti stala dober Boki, ob bovški obvoznici, na naslo- milijon evrov. Ker notranje opremlja- vu Brdo 1 pa bo stal mladinski hotel, nje ne bo več v domeni občine, bodo ki ga v Posočju še nimamo. Stavbo z javnim razpisom iskali upravljavca nekdanje gostilne Huber iz leta 1800 oziroma nekoga, ki bi objekt s pred- nasproti bovškega zdravstvenega do- videnimi 36 ležišči prevzel in ga ma je Občina Bovec odkupila malo opremil. Razpis bodo objavili do kon- pred julijskim potresom leta 2004. ca leta. Če z njim ne bodo našli par- Njeni lastniki so se namreč popotre- tnerja, ki bi poskrbel za finalizacijo sni obnovi po potresu iz leta 1998 objekta in nato prevzel njegovo upra- odrekli. Ker je drugi potres ta poslov- vljanje, bo občina dela dokončala no-stanovanjski objekt s tremi lastni- sama ter kasneje z novim razpisom škimi stanovanji še dodatno poško- iskala le upravljavca. doval, so ga morali porušiti. “Kot spomin na prvotno stavbo bo- Ideja o mladinskem hotelu se je na mo v novogradnjo vgradili portal nje- bovški občini porodila pred petimi ne predhodnice, replika prvotne pa leti. Zaradi nekaterih začetnih pomi- bo tudi fasada proti cesti, medtem ko BODOČI MLADINSKI HOTEL V BOVCU bo nudil prve nastanitve te vrste v Posočju. slekov so najprej izvedli analizo pred- bo z drugih strani bolj sodobna in nosti in slabosti naložbe, tako da so zaključijo večino zunanje ureditve. nekaj prispevati tudi občina. V leto- prilagojena novemu programu objek- z deli na objektu začeli šele takoj na Ker pri tem projektu ne gre zgolj šnjem proračunu je za postavko mla- ta,” je zunanje značilnosti bodočega začetku letošnjega leta. Kot je poja- za rekonstrukcijo prejšnjega – doda- dinski hotel namenila 38.000 evrov. mladinskega hotela opisal Ivan Čer- snil Dušan Čopi z bovške občinske tni bodo namreč kletni prostori in “Za to investicijo je letos država v nilogar, vodja oddelka za okolje in uprave, bodo do konca leta izvedli mansarda – sredstva Državne tehnič- okviru popotresne obnove predvidela prostor na bovški občini. vsa dela razen finalizacije, pogodba pa ne pisarne za popotresno obnovo ne 488.000 evrov, v celoti pa bo precej Besedilo in foto: Špela Kranjc jih zaradi sosedov zavezuje tudi, da bodo zadostovala, zato bo morala višja, zato bomo v prihodnje možno-

Utrinki

V SPOMIN NA PADLE V PRVI za varstvo kulturne dediščine RS Er- stavljen celoten potek obnove, ki ga V kulturnem programu je recitator SVETOVNI VOJNI nesta Drole je pripovedovala o do- je v sodelovanju in s pomočjo posa- Anže Miklavič prebral stran iz dnev- gajanju na tem območju in o pome- meznikov, institucij in podjetij opravi- nika češkega vojaka, ki se je boril in Mrzli vrh – Člani tolminskega Dru- nu pokopališč. Obenem je bil pred- lo Društvo Peski. padel na Mrzlem vrhu. Isto besedilo štva “Peski 1915-1917” so 16. av- je v češkem jeziku prebral član če- gusta že osmo leto zapored pripravili škega društva. Sodelovali so še cer- tradicionalno spominsko slovesnost kveni pevski zbor iz Tolmina, pred- na Mrzlem vrhu. Letošnja je poteka- stavniki češkega društva KVH 18IR la nekoliko drugače kot prejšnja le- in gardisti Slovenske vojske (SV) ta, saj je bila glavna točka slovesno- ter predstavniki posameznih društev sti odkritje obnovljenega osrednjega v replikah uniform iz časa prve sve- spomenika na nekdanjem avstro- tovne vojne. Član Društva Peski ogrskem pokopališču (II IR18), ki Ivan Rutar in veleposlanica Repu- stoji na jugovzhodnem pobočju Mr- blike Češke Ivana Hlavsova sta od- zlega vrha pod planino Školj. krila obnovljeni spomenik, spomin- Kljub nevihtnima in deževnima noči ske vence pa so položili predstavniki in jutru se je dopoldne pred kaverno Društva Peski, češkega društva ter z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha veleposlaništev Češke, Nemčije in zbrala množica ljudi in se poklonila Madžarske. osebam, ki so življenje izgubile na Slovesnosti se je udeležilo prek 350 tem območju. Sledil je pohod po obiskovalcev, med njimi pa so bili tu- pobočju, spust mimo ostalin prve di podpredsednik državnega zbora svetovne vojne do planine Školj in mag. Vasja Klavora, predsednik do opuščenega pokopališča, kjer je uprave Ustanove “Fundacije poti miru bila osrednja slovesnost. Najprej je OBNOVLJENI OSREDNJI SPOMENIK na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču pod planino v Posočju” Zdravko Likar, predstav- spregovoril župan Občine Tolmin Školj je zgrajen iz kamenja, njegov vrh pa iz delov eksponatov eksplozivnih teles. Foto: Tomaž nik Ministrstva za kulturo Silvester Uroš Brežan, predstavnica Zavoda Kenda Gaberšček, predstavniki SV in raz-

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 ( 9 )

Bov{ka potrebuje dodatna ATC Kanin lahko s svojo infra- Bovec z okolico obišče preveč turi- nastanitvenih kapacitetah, ki naj bi preno~i{~a strukturo zadovolji potrebe 60.000 stov in pojavljajo se težnje k poveča- zagotovile visok standard kakovosti Pobudniki posveta Destinacijski smučarjev in obiskovalcev visokogor- nju števila turistov na letni ravni. To s pestro dopolnilno ponudbo za pro- management uspešne gorske turistič- ja. V družbi so prepričani, da bi do- naj bi prineslo nove zaposlitvene mosti čas in dobro počutje. To bo omo- ne destinacije – predstavniki Lokalne datna ležišča povečala zanimanje za žnosti, dvignilo življenjski standard gočilo trženje turistične ponudbe pri turistične organizacije (LTO) Bovec, ponudbo in podjetje bi okolju lažje sobodajalcev in izboljšalo poslovne prestižnejših turistih, ki več potrošijo turističnega gospodarstva, družbe vračalo pozitivne učinke obratovanja. rezultate turističnih podjetij. Cilj de- in več zahtevajo, kar pa bo destina- ATC Kanin in Občine Bovec – so se Predstavniki sobodajalcev menijo, da stinacijskega managementa je namreč cija lahko kompenzirala z manjšim strinjali, da območje bovške občine bi dodatne kapacitete neugodno vpli- zagotavljanje zadovoljstva turistov, obsegom turističnih prihodov. Ker so potrebuje dodatne prenočitvene ka- vale na zasedenost postelj pri zaseb- turističnih ponudnikov, investitorjev se Žaršče pojavile kot objekt, potre- pacitete, razhajajo pa se njihova mne- nikih, pretirana gradnja pa lahko in lokalnega prebivalstva. ben gradbene in vsebinske sanacije, nja glede strukture novih kapacitet. so najprimernejša lokacija za projekt Predstavniki sobodajalcev zagovarja- dopolnjevanja obstoječe turistične jo nadaljnji razvoj razpršenih nasta- infrastrukture. nitvenih kapacitet v družinskih apart- Udeleženci posveta so poudarili, majih, na LTO-ju, občini in v podjetju da ima destinacija strategijo turistič- ATC Kanin pa so na strani razvoja nega razvoja, ki izpostavlja povečanje celostnega hotelskega oziroma apart- turističnih kapacitet, ne zagotavlja pa majskega kompleksa in centralizacije ustreznega razvoja turizma na Bov- kapacitet v kompleksu Žaršče. škem. Zato se je pojavila potreba po Dr. Rok Ovsenik s portoroške Tu- novi strategiji. Obstoječa turistična ristice, ki je z mag. Emilom Juva- ponudba kaže na sprejemljivost re- nom in Sašo Albreht vodil posvet, kreativnega, športnega, avanturistič- skupaj s predstavniki stroke ocenjuje nega in drugih oblik aktivnega turiz- Žaršče kot primerno lokacijo za ra- ma, z igriščem za golf, številnimi zvoj ustreznega rekreativno-nastani- kulturnimi dogodki ipd. pa se že ka- tvenega kompleksa. Ta naj bo odprte žejo zametki visokokakovostnega narave in tako pomemben vir dopol- doživljajskega turizma. Bovška ima OBMOČJE NEKDANJE VOJAŠNICE ŽARŠČE čaka na svoj preporod. Foto: Špela Kranjc nilnih prostočasnih dejavnosti za vse možnosti, da postane kakovo- turiste in dnevne obiskovalce Bovške, pripelje do preobsežnega obiska tu- Na Bovškem je dobrih 1570 postelj, stna, zabavna in privlačna turistična pa tudi za lokalno prebivalstvo. Po- ristov. Dr. Ovsenik se tega ne boji, saj ki so različne kakovosti, sobe pa raz- destinacija s turistično infrastrukturo, treba po obnovi dotrajanega objekta, je na primer leta 2007 destinacijo ličnih kapacitet in razpršene, kar ki omogoča razvoj celoletnega turiz- ki je okolju kulturno, ekološko in obiskalo 164 turistov na dan, kar močno otežuje trženje celotnega na- ma, zato naj to panogo razvija traj- fizično škodljiv, je že naslednji razlog predstavlja enega gosta na slabih 20 stanitvenega sektorja. Po mnenju nostno in povezano ter prijazno lo- za podporo tovrstnega razvoja obmo- prebivalcev. Vsako leto se pojavljajo izvajalcev dvodnevne delavnice je kalnemu prebivalstvu in turistom. čja nekdanje bovške vojašnice. tako imenovane turistične konice, ko prav, da destinacija razmišlja o novih Da bi se destinacija izognila nega-

Utrinki ličnih društev. V delegaciji z Madžar- NOROST, KI DELUJE čiči in volkuljice so se v 11 krdelih teljstvih, simpatijah, občutku pripa- ske sta bila tudi vnuk in pravnuk vo- Podturjak – Prvega slovenskega predvsem igrali in en teden živeli v dnosti neki veliki skupnosti, valjanju jaka, ki je sodeloval pri izdelavi oltar- Jamboreeja, vseslovenskega tabo- namišljeni deželi Norotaniji; izvidniki po blatu, skupnem prepevanju hi- ja v kaverni pod vrhom Mrzlega vrha. ra skavtinj in skavtov, ki se je med in vodnice so bili razdeljeni v deset mne Jamboreeja in tekmovanju med Poleg veličastnosti in velikosti ob- 19. julijem in 3. avgustom odvijal v podtaborov in so bili deležni pred- stegi. novljenega spomenika, ki je zgrajen kraju Podturjak, smo se udeležili tu- vsem akcije – orientacijski izhod, Te vseslovenske norosti so se ude- iz kamenja, njegov vrh pa iz delov di tolminski in bovški skavti in skavti- pot preživetja, štafetne igre, velika ležili tudi vidnejši slovenski možje, eksponatov eksplozivnih teles, je nje. igra, skavtski krsti; popotniki in po- kot so škof Anton Stres, takratni vsem obiskovalcem še posebno Skavti smo razdeljeni na tri starostne potnice pa so se peš odpravili spo- predsednik državnega zbora Fran- ostal v spominu napis na spominski skupine – najmlajši volčiči in volkulji- znavat našo deželo. ce Cukjati, zastavo pa je še zadnjič plošči nemščini. Ta se v prevodu ce so stari od osem do deset let, iz- Rdeče niti Jamboreeja so predsta- spustil prvi slovenski skavtski načel- glasi: “Nihče nima večje ljubezni, vidniki in vodnice štejejo od 11 do vljale naše tri korenine – skavtstvo, nik Peter Lovšin. Prvi slovenski kot je ta, da dá življenje za svoje 16 let, najstarejši, stari od 17 do 21 slovenstvo in katolištvo. Geslo prve- skavtski shod ali Živjo!, kar Jambo- prijatelje. Svojim padlim herojem. let, pa slišijo na ime popotniki in po- ga slovenskega Jamboreeja se je ree pomeni v jeziku svahili, iz katere- Zgrajeno v septembru 1916. II. potnice. Na Jamboreeju so bili pri- glasilo Norost, ki deluje! ter odlično ga izvira, je predstavljal največji slo- Bataljon 18. pehotnega polka.” sotni tudi zamejski skavti iz Gorice in združuje navihano razigranost mla- venski skavtski projekt do sedaj. Po kulturnem programu je sveto ma- Trsta, odrasli skavti ter nekdanji, se- dih in bistvo skavtstva, ki sta na igriv Združenje slovenskih katoliških šo za vse padle ob somaševanju daj neaktivni skavtski voditelji. in nenavaden način sposobna resno skavtinj in skavtov pa bo še naprej drugih duhovnikov daroval škof iz Pl- Ideja o Jamboreeju je v glavah glav- vzgajati. In norost je resnično delo- izvrševalo svoje poslanstvo – prispe- zna msgr. František Radkovsky. nih organizatorjev zorela že dolgo, vala. Zmotile je niso niti hude nevih- vati k polnemu telesnemu, duševne- Sledilo je družabno srečanje na se- izpolnjena pa je bila ravno letos, ko te, zaradi katerih je bilo treba polovi- mu, duhovnemu in družbenemu ra- dlu pri planini Školj, kjer smo obi- Slovenska skavtska organizacija co tabora za dve noči evakuirati na zvoju mladih ljudi, da bodo ti lahko skovalcem v sliki in besedi predsta- praznuje svojo polnoletnost. Projekt suho, niti blato, ki je segalo krepko postali trdne osebnosti, odgovorni vili tudi obnovo spomenika in delo- je bil odlično izveden, saj je organi- prek gležnjev, niti (pre)zgodnje vsta- državljani ter člani krajevnih, nacio- vanje Društva Peski. zatorjem uspelo skoordinirati in nav- janje po nočnem kramljanju v šoto- nalnih in mednarodnih skupnosti. Stojan Kenda, Društvo “Peski 1915–1917” dušiti 3.500 skavtinj in skavtov. Vol- rih. Norost je delovala v novih prija- Petra Pavšič

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

tivnemu vplivu časa, mora hitro in ministrativni zapleti (pridobivanje do- preudarno nadaljevati z razvojem voljenj in soglasij) pa naj bi bili vzrok ustreznega nastanitveno-rekreativne- za omenjeno trimesečno zamudo. ga (doživljajskega) kompleksa. Le “Družba ATC in tudi Bovec si od tako ne bo zamudila možnosti črpa- povezave smučišč upravičeno obetata nja nepovratnih državnih sredstev in veliko. Zamik v začetku gradbenih sredstev EU in je v razvoju ne bodo del nas bo sicer prikrajšal za eno ´po- prehitele konkurenčne destinacije, ki vezano´ sezono, a ker bomo sedaj iz bi lahko neugodno vplivale na turi- dneva v dan lahko spremljali, kako stične prilive in prihode na Bovško. se dolgoletne sanje uresničujejo, je Ob zaključku posveta so poudarili, zadovoljstvo vseeno veliko,” je pove- da je turizem gospodarska panoga, dal direktor trženja v ATC Kanin kjer javni sektor deluje zaradi nadzo- Aleš Šuligoj. Kanin tako v prihajajo- ra nad elementi v družbeni lasti. či smučarski sezoni ne bo bistveno Javno-zasebno partnerstvo je lahko drugačen, zato tudi pričakovanja v ustrezna pot pri razvoju novega re- družbi ATC Kanin niso več takšna, kreativno-nastanitvenega kompleksa kot bi bila ob predvideni povezavi. Žaršče, gre pa za interdisciplinarno Kljub temu želijo obiskovalcem za- področje, ki zahteva mnenja in po- gotoviti prijetno smuko, da se jih bo NA MESTU, KJER BAGRI PRIPRAVLJAJO TEREN, bo stala spodnja postaja nove žičniške na- glede različnih vej. Stroka se ne mo- prave Gilberti. Foto: arhiv ATC Kanin na povezano smučišče v zimi 2009/10 re podrejati predlogom drugih panog; vrnilo čim več. zaradi poznavanja potreb sodobnega čišču Nevejsko sedlo na italijanski konec julija letos izdala gradbeno Naj spomnimo, da bodo ljubitelji turističnega trga lahko narekuje vse- strani Kanina le začeli z gradbenimi dovoljenje za začetek del na projek- belih strmin lahko z enotno smučar- bine, ki naj se v Žarščah razvijejo, deli za povezavo tega smučišča z tu, ki vključuje izgradnjo sodobne sko vozovnico na smučišče dostopa- podporne veje in službe pa morajo bovškim Kaninom. Zaradi trimesečne žičnice in ureditev povezovalne pro- li tako z bovške kot z italijanske poiskati sprejemljive rešitve. zamude odprtja povezanega smuči- ge do kaninske Prevale. Projekt fi- strani, na voljo pa jim bodo proge, ki Po zaključkih delavnice povzela: šča Kanin - Canin ne bo okoli leto- nancira družba Promotur, ki upravlja se bodo razprostirale od nadmorske Špela Kranjc šnjega božiča, kot so napovedovali, z več smučišči v sosednji Furlaniji - višine 2.300 metrov na slovenski do ampak bo to prve smučarje sprejelo Julijski krajini, dela pa naj bi bila kon- 1.100 metrov na italijanski, severni Smu~anje na obeh straneh šele v smučarski sezoni 2009/10. čana oktobra prihodnje leto. Gradbe- strani gore, kjer bo smuka ugodna še Kanina {ele v sezoni 2009/10 Kot navajajo v podjetju ATC Kanin na dela so se začela kmalu po prido- pozno v pomlad. V prvih dneh avgusta so na smu- Bovec, je Občina Kluže (Chiusaforte) bitvi dovoljenj, prav dolgotrajni ad- Jerneja Kos

Utrinki

^OMPE SO SE SPET PRIJELE MNOGI OBISKOVALCI ČOMPARSKE NOČI so si z zanimanjem ogledali prikaze tradici- Bovec – Po lanski Čomparski noči, onalnih ročnih spretnosti. ki so jo organizatorji iz Turističnega društva (TD) Bovec po dolgih letih vilna obnovitvena dela – preseliti na uspešno obudili, so program leto- parkirišče pred kulturnim domom. šnje prireditve razširili na štiri dni in Ker poskušajo organizatorji program ob tej priložnosti izdali tudi znamko s obujene prireditve čim bolj približati tradicionalno maskoto prireditve njenim najstarejšim predhodnicam, Čomplom. so pripravili tudi čompove igre, v ka- Z razstavo v bovškem kulturnem do- terih so se pomerile ekipe tekmoval- mu ob 10. obletnici potresa, ki so jo cev iz občinstva. Ti so na osrednji poimenovali Bovec nekoč in da- večer prireditve, 16. avgusta, ob na- nes, se je spremljevalno dogajanje stopu glasbenih skupin Pop’n’dekl začelo 14. avgusta. Sekcija mladih in Globina poskrbeli za kar precej- TD Bovec je ob tej priložnosti izpe- šnjo gnečo na plesišču. Štiridnevni ljala še podelitev priznanj najlepše program se je zaključil s sprevodom urejenim domovom. Naslednja dva starodobnih vozil članov Društva dni je kljub kislemu vremenu že do- ljubiteljev starodobnih avtomobi- poldne zaživel bolšji sejem, na kate- lov Vipavske doline. Pred tem se rem so – tako predsednica TD Bo- je 25 avtomobilov, izdelanih med le- vec v odhajanju in glavna organiza- toma 1924 in 1981, predstavilo v torka Čomparske noči Nataša Bar- najmlajše so razveselili z nastopom “Bovčani imamo veliko pokazati, Trenti, kjer so njihovi vozniki tekmo- tol –prodajalci iz vseh koncev Slo- čarodeja in ustvarjalnimi delavnica- kar je gotovo prednost,” je zado- vali v spretnostni vožni, nato pa so venije ponujali številne starine, zara- mi, predstavili pa so se jim še njihovi voljno ugotavljala Bartolova. Tokrat se na ogled postavili še v Bovcu. di praznika pa je bilo med obiskoval- vrstniki iz Karate kluba Soča. Na so pokazali in dali poskusiti še čom- “Naš cilj je Čomparsko noč nare- ci opaziti veliko tujcev. Stojnice so prireditveni oder so stopili tudi člani povo pico velikanko. diti zanimivo tako za domačine poleg radovednežev večinoma priva- Folklorne skupine BC in Buške Na stojnicah se je letos predstavilo kot za turiste in zagotoviti prijeten bile predvsem mnoge zbiralce voja- čeče, v okviru projekta Posoškega skupno kar 40 različnih ponudnikov. program za vse generacije,” je po- ške opreme, numizmatike in filateli- razvojnega centra Od ovce do iz- To je štirikrat več kot lani, zato so jasnila Bartolova. In letos je TD Bo- ste. V program štiridnevne prireditve delka pa so obiskovalcem prikazali morali prireditev z bovškega placa – vec to vsekakor uspelo. so vključili tudi pohod po Poti miru, tradicionalne ročne spretnosti. na katerem resda potekajo tudi šte- Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 11 )

Ob~ina Kobarid

ič ni več tako, kot je bilo … Denarna pomo~ za tudi vreme ne. Marsikdo nam novorojence Nna vprašanje, kako se počuti, Na spletni strani Občine Kobarid odgovori, da po vremenu. Glede na www.kobarid.si in v našem tajništvu vse spremembe, ki smo jim priča je na razpolago Vloga za uveljavljanje zadnje čase, je očitno tudi naše po- enkratne denarne pomoči za novoro- čutje hudo vprašljivo. Vsem gospo- jenega otroka. Na osnovi izpolnjene dinjstvom v občini Kobarid smo po- vloge bomo enemu od staršev naka- slali priporočila, naj se pripravijo in zali 200 evrov pomoči, kar je drobna upoštevajo klimatske spremembe ta- spodbuda za novega člana naše sku- ko, da zavarujejo svoje premoženje pnosti. Vloge morajo starši izpolniti pri zavarovalnicah, posevke in nasa- najkasneje pol leta po rojstvu otroka. de načrtujejo z možnostjo zaščite Vsem staršem, ki so letos že vložili proti toči, na novogradnjah in ob me- zahtevek, in tistim, ki ga še bodo, njavi strešnih kritin pa uporabijo ka- iskreno čestitamo ob srečnem dogod- kovostno kritino. Z vsem spoštova- ku. njem do narave upajmo na najbolj- še. Novost pri vpisu v vrtce KRAJEVNI URAD KOBARID bo zaradi sanacije občinske stavbe začasno posloval v prostorih Za vse starše, ki imajo svoje malč- Krajevni urad Kobarid v kobariškega gasilskega doma. Foto: Gaja Kozar ke vključene v vrtec ali jasli, je leto- novih prostorih njega posluje v prostorih kobariškega deljek od 8. do 12. ure in od 13. do šnja novost prav gotovo dobrodošla. Zaradi sanacije občinske stavbe na gasilskega doma. Naj ponovim delov- 15. ure, v sredo od 7.30 do 12. ure in Plačilo vrtca za prvega otroka poteka kobariškem trgu se je preselil tudi ni čas, v katerem boste lahko opravi- od 13. do 16. ure ter v petek od 8. do tako, kot je bila praksa do sedaj, in Krajevni urad Kobarid, ki do nadalj- li vse potrebno. Urad posluje v pone- 13. ure. sicer ob upoštevanju vseh kriterijev,

Utrinki

ZA^ETEK POUKA V PLANINA KUHINJA JE PRENOVLJENIH [OLSKIH O@IVELA PROSTORIH Planina Kuhinja – Pred šestimi leti Podbrdo – 1. september, prvi šolski smo v EPIcentru prebrali, da so Vr- dan. Za šolarje in učitelje Osnovne snci priredili kulturni večer na temo šole Simona Kosa Podbrdo je bil zgodovina planine Kuhinje. Že takrat letos še malo slovesnejši, kot je to v si je skupina zagnancev pod vod- navadi. Med poletjem so po šoli na- stvom Milka Kutina z Vrsna prizade- mreč vrveli mojstri različnih strok, in vala obnoviti proizvodnjo sira na tej tako smo novo šolsko leto v učilni- planini, ki je ena najstarejših na Slo- cah starega dela šole pouk začeli z venskem. novimi okni, zgradili pa so nam tudi Letos je po 39 letih na obnovljeni pla- novo kotlovnico, da pozimi ne bo nini zopet zaživela proizvodnja pra- več težav z ogrevanjem. Prijetno vega planinskega sira in skute. Pred ogreta bo tudi telovadnica. Že ko- desetimi leti so namreč predstavniki nec lanskega šolskega leta pa smo Pašne skupnosti (PS) Kuhinja, Tri- vsi šolarji in učitelji sedli za nove šol- glavskega narodnega parka, Ob- ske klopi, kar je gotovo velika prido- čine Kobarid in Državne tehnične bitev za tako majhno šolo. NA PRVI ŠOLSKI DAN sta šest prvošolk in tri prvošolce podbrške OŠ poleg ravnateljice Po- pisarne staknili glave in se pričeli do- lone Kenda v obnovljenih prostorih pozdravila tudi tolminski župan Uroš Brežan (levo) in ob- govarjati o pogojih za obnovo in revi- Vse novo smo pokazali staršem in činski svetovalec za družbene dejavnosti Rafael Šuligoj. Foto: Tina Burja drugim obiskovalcem, ki smo jih ob talizacijo planine. Po pripravi projek- začetku šole povabili na krajšo slo- šolcem za dobrodošlico napihnili čarko odšli v razred, kjer jim je ta tne dokumentacije je še dolgo pote- vesnost. Udeležila sta se je tudi tol- balon s toplim zrakom. prebrala lepo pravljico, na koncu pa kalo usklajevanje glede lastništva pa- minski župan Uroš Brežan in sveto- Letos je šolski prag prvič prestopilo so se skupaj s starši posladkali s šnikov in objektov na planini. Naza- valec za družbene dejavnosti na tol- devet prvošolcev, šest deklic in trije torto. Da jim bo ta dan le ostal v naj- dnje so ugotovili, da so pašniki v lasti minski občinski upravi Rafael Šuli- dečki. Nagovoril jih je župan Bre- lepšem spominu. Vsi, učenci, učite- Sklada kmetijskih zemljišč in goz- goj. Ob tej priložnosti so šolarji kar žan, ravnateljica Polona Kenda jim lji, starši in drugi krajani, pa se za- dov RS, stavbišča last Občine Koba- prvo šolsko uro pripravili kratek pro- je ob pozdravnem nagovoru podelila četka tega šolskega leta veselimo rid, objekti pa v lasti posameznih kme- gram. Vsak razred se je predstavil majice z napisom šole, vsi učenci tudi zaradi novih pridobitev naše šo- tov z Vrsna, iz Krna in Selc, vendar na svoj način – eni s pesmijo, drugi pa so jim za dobrodošlico zapeli pe- le. brez vknjižb. Po dogovoru o najemu s plesom, sedmošolci pa so prvo- sem. Zatem so prvošolci z razredni- Jelka Urbas, OŠ Podbrdo planine so zbrali sredstva za obnovo

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

ki določajo končno ceno storitve. Če terenu, bodo vsebovale le naziv in žnosti za izboljšanje stanja ob Nadi- vi že prihodnje leto na začetku sezo- imajo starši v program VVZ-ja vklju- smer, osrednje informativno središče ži in tako bomo iz leta v leto – koli- ne. Prav gotovo je omenjeni odlok čenega še enega ali več otrok, so pa bo locirano na prostem ob Turi- kor nam bodo pač dopuščala sredstva nujno potreben, saj se vedno znova plačila zanje oproščeni. stičnem informativnem centru Ko- – poskušali izboljšati razmere in ta ponavljajo težave tako s strani lastni- V letošnjem letu je v vrtce in jasli barid in bo vsebovalo tudi druge biser v vsej svoji lepoti ponuditi ti- kov parcel kot tudi uporabnikov na- v Kobaridu, Smasteh, Drežnici in podatke o ponudnikih storitev ali stim, ki jim je takšno preživljanje šega neba. Breginju vpisanih 84 otrok, od tega znamenitostih našega območja. V prostega časa v veselje. 37 na novo. proračunih Občine Kobarid je in bo Do srede avgusta je bilo prodanih S hitrimi koraki se približuje me- letno predvidenih 20.000 evrov, tako 165 letnih kart, dnevnih pa skoraj sec oktober, ko svoj praznik praznuje Občina Kobarid. Letos bomo ob Elaborat prometne in da lahko pričakujemo, da bo celoten tisoč. Največ vozil so našteli na ob- tej priložnosti podelili eno občinsko turisti~ne signalizacije projekt izpeljan do konca leta 2011. močju Robiča (660), v Logjeh se jih plaketo (Fundacija “Poti miru v Po- Občina Kobarid bo v sodelovanju je ustavilo 230 in nekaj čez sto v sočju”) in tri občinska priznanja (Bo- z Lokalno turistično organizacijo Nov re`im ob Nadi`i Podbeli. Lastnikom parcel smo v tem rut Jakič, Anka Miklavič Lipušček, Sotočje in ljubljanskim podjetjem Plačevanje parkirnine ob reki Na- času izdali 67 brezplačnih dovolilnic. Jožica Terlikar), o nagrajencih pa Hosting Consulting do konca sep- diži smo letos uvedli prvič, zato smo bomo več zapisali v naslednji številki tembra pripravila elaborat prometne pričakovali mnogo pikrih na ta račun. Odlok o uporabi EPIcentra. Množica najrazličnejših in turistične signalizacije za celotno Izkazalo pa se je, da je poteza nale- infrastrukture za vzletna in prireditev bo zapolnila mesec v Ko- območje občine Kobarid. Pripravljen tela na dober odziv tako obiskovalcev pristajalna mesta baridu ter po drugih krajih in vaseh. predlog bo potreboval še soglasje Di- kot tudi domačinov, ki so se leta in V pripravi je tudi Odlok o uporabi Ob tej priložnosti bomo izdali tudi rekcije RS za ceste pri Ministrstvu leta soočali s problemi zaradi pole- vzletnih in pristajalnih mest za ja- praznično informativno glasilo Sma- za promet, potem pa bomo pričeli z tnega vrveža ob Nadiži. dralne padalce in zmajarje ter upora- ragdni odsev, ki ga bomo dostavili izdelavo in postavitvijo tabel, ki bodo Urejene sanitarije, dostop do par- bi dostopnih cest, ki vodijo do vzle- vsem gospodinjstvom v občini in bo označevale etnološke, kulturne, na- kirišč, skrb za čisto okolje in potreb- tnih in pristajalnih mest. Odlok čaka na zadnji strani seznanjalo z vsemi ravne, turistične, športne in druge ni smetnjaki so upravičili dajatev, ki še na usklajevanje vseh zainteresira- dogodki. informacije širšega značaja. Informa- smo jo uvedli ob začetku kopalne nih in če bo vse teklo, kot mora, Prijazne dni in ljudi vam želim! tivne table, ki bodo postavljene na sezone. Odprtih je še kar nekaj mo- pričakujemo, da bodo pravila v velja- Nada Pajntar, Občina Kobarid

Utrinki

PLANINA KUHINJA nekoč ... Foto: arhiv Pavla Četrtiča ... in danes, po zaključku obsežne popotresne obnove. Foto: Peter Domevšček stanu, molzišča in skupine hlevov. Za dokončanje najnujnejših del, izde- ur prostega časa v dogovarjanje z nom ter prodaja planinskega sira in Vrednost zaključene sanacije v letu lavo električne in vodovodne inštala- investitorji in izvajalci do zaključnih skute zanesljivo povečali. 2006 je znašala 70 milijonov takra- cije, dograditev in montažo opreme del. Prevzel je vodenje planine in de- Prenovljene prostore na planini so tnih tolarjev, od katerih je pašna sku- v molzišču, dobavo opreme v sirarni, lo mlekarja. Delo pastirja in skrb za uradno odprli 14. septembra. Ude- pnost prispevala štiri milijone, tri mi- zorilnici in za opremo sanitarij so čla- 22 molznic in 21 glav jalove živine je leženci prireditve so PS Kuhinja izra- lijone pa je dodala kobariška obči- ni pašne skupnosti porabili 22.000 prevzel absolvent Biotehniške fakul- zili veliko podporo in spodbudo za na. Po končanih gradbenih delih so evrov lastnih sredstev. Objekte molz- tete Gregor Kutin. nadaljnje delo, ki je na planinah tež- se lani pričeli pogovori o vlaganju išča in shrambe so uredili do te me- Kot je povedal Milko Kutin, v prihod- ko, vedno znova pa zahteva tudi in- sredstev za dokončanje del. Po do- re, da so že na začetku pašne sezo- nje načrtujejo dokončati dela na vesticije. Po besedah sirarja Kutina govoru s kobariškim županom Ro- ne nemoteno pričeli s proizvodnjo mlekovodu med molziščem in so pogoji v sirarni zelo dobri, manjka bertom Kavčičem in po sklepu ob- sira in skute. Zaradi ugodne lege, shrambo, za katero bodo nabavili pa še nekaj pripomočkov za olajša- činskega sveta je letos spomladi bližine ceste in planinskih poti na- dodatno opremo in urediti bivalne nje dela, kar nameravajo nabaviti do objekte na planini Kuhinja v rabo do- mreč planino Kuhinja množično obi- prostore. Že v projektu je predviden naslednje pašne sezone. Za vse pa bila Krajevna skupnost Vrsno, ki skujejo domači in tuji turisti, ki ta dva prostor za ureditev muzeja, v kate- je bilo najpomembnejše, da je plani- je upravljanje in uporabo predala izdelka tudi sproti odkupijo. rem bo predstavljeno sirjenje na pla- na Kuhinja oživela, da niso imeli ve- trenutno šestčlanski Pašni skupnosti Milko Kutin je pri obnovi sodeloval nini do leta 1969. Z dokončanjem čjih problemov pri tehnologiji sirjenja Kuhinja. Ta se je odločila, da v od ideje dalje in je v želji, da bi plani- tega projekta, predvsem pa muzeja in da na planino spet zahajajo turisti. objekte vloži svoj denar. na ponovno zaživela, vložil nešteto se bosta obisk vseh planin pod Kr- Pavel Četrtič in Peter Domevšček

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 13 )

Ob~ina Tolmin

Zdravstvena postaja Podbrdo čuna. Z izvajalcem gradbenih del, na novi lokaciji podjetjem Verta, so namreč podpisa- Zdravstvena postaja (ZP) Podbrdo li pogodbo v višini 222.000 evrov. se bo predvidoma v začetku nasle- Kljub temu so na občini zadovoljni, dnjega leta preselila na novo lokacijo saj bo nova ZP za prebivalce tega v središču Podbrda. Po novem bo dela Baške grape velikega pomena. delovala v stavbi, ki stoji ob cesti na “Veseli me, da bodo v Podbrdu konč- železniško postajo in v kateri ima no dobili ustrezne pogoje za opravlja- svoje prostore tudi Krajevna sku- nje zdravstvene dejavnosti. To je veli- pnost Podbrdo. ka pridobitev za Baško grapo – tako ZP se sedaj nahaja v “industrijski za zaposlene v ZD Tolmin kot za ti- coni”, kjer je včasih delovala Tovar- ste, ki zdravstvene storitve potrebuje- na volnenih izdelkov (TVI) Bača. jo,” je povedal tolminski župan Uroš Lokacija je oddaljena od centra kraja Brežan. in neprimerna zaradi velikega po- Gradbinci so dela začeli v drugi manjkanja parkirnih prostorov, kar polovici julija, obnova pa naj bi bila predstavlja težavo predvsem tistim končana v sredini oktobra. Notranjo pacientom, ki se morajo k zdravniku opremo bo zagotovil ZD Tolmin. Di- pripeljati, in tistim, ki niso iz Podbr- rektorica doma je sicer povedala, da da. Tudi okolica za ZP ni primerna, GRADBINCI ŽE OBNAVLJAJO STAVBO, v kateri bo svoje nove prostore dobila Zdravstvena je njihova prioriteta ureditev ZP v postaja Podbrdo. Delovati bo začela delovati v prvih mesecih prihodnjega leta. saj so po stečaju TVI Bača tovarniške Kobaridu, dodaja pa, da bo ZP v Pod- hale dobile nove lastnike in nove pro- poudarila Ljubomira Gabršček - Li- njenih slabih 159.000 evrov, dobrih brdu na novi lokaciji zagotovo delo- izvodne programe, med katerimi je pužič, direktorica Zdravstvenega do- 46.000 evrov pa bo primaknila drža- vala že v prvi polovici naslednjega tudi predelava plastike. “Zdravstvena ma (ZD) Tolmin, pod okrilje katerega va oziroma Ministrstvo za zdravje. leta. Kupili bodo novo pisarniško in postaja Podbrdo bo lažje dostopna, sodi tudi ZP Podbrdo. Ker pa se je na razpis za gradbena medicinsko opremo, saj je sedanja že možno bo parkiranje. To je čisto dru- Obnovo stavbe bo financirala Ob- dela prijavil en sam ponudnik, bo to precej zastarela. ZP bo zagotavljala gačno, pacientu prijazno okolje. Pro- čina Tolmin, ki je tudi njena lastnica. podražilo predvidene stroške, zato bo enake storitve kot sedaj. Pacientom stori bodo lepši in bolj urejeni,” je Iz občinske blagajne je tako name- potreben rebalans občinskega prora- bodo tako na voljo splošna in zoboz-

Utrinki

POLETNO DOGAJANJE V krompirja. V avgustu pa smo, da DU PETROVO BRDO nam vreme kasneje ne bi nagajalo, izpeljali tudi tradicionalni piknik za Petrovo Brdo – V Domu upoko- stanovalce. Ob dobri hrani, pijači in jencev Petrovo Brdo, ki je poseb- glasbi so nekateri tudi zaplesali. na enota Doma upokojencev Podbrdo, nam tudi poleti ni dolg- To je bilo le nekaj utrinkov letošnje- čas. Čas nam mineva ob običajnih, ga poletja, saj ne dovolimo, da bi ži- stalnih dejavnostih, organiziranih v vljenje – čeprav smo od večjih sre- okviru delovne terapije in specialne dišč precej oddaljeni – šlo mimo pedagoške službe, poletje pa je tudi nas. obdobje, ko lahko organiziramo po- Barbara Bizjan, DU Petrovo Brdo hode v bližnjo in tudi malo bolj odda- ljeno okolico. SRE^ANJE S STANOVALCI Na pohode se odpravijo stanovalci, DOMA STAREJ[IH OB^ANOV ki jim zdravje dopušča nekaj fizičnih obremenitev. Tako smo letos obiska- PREDDVOR li cerkvico sv. Duha v Javorci, se Petrovo Brdo – Že 19. junija dopol- povzpeli na Kobalo in planino Razor dne smo se izpred našega doma ter se osvežili v hladu, ki veje od sla- odpravili proti Potočam pri Preddvo- pa Savica. TRADICIONALNE ŠPORTNE IGRE ENOT DOMA UPOKOJENCEV PODBRDO so letos poteka- ru. Peljal nas je naš hišnik s kombi- le na Petrovem Brdu. Med drugim so se stanovalci pomerili tudi v lupljenju krompirja. Foto: jem, za vodičko pa je bila specialna V drugi polovici junija je skupina sta- arhiv doma novalcev gostovala v Domu starej- pedagoginja Barbara Bizjan. ših občanov Preddvor v bližini kegljišču. V juliju smo prav v naši do in Petrovo Brdo). Predstavniki Bilo je prisrčno in veselo srečanje. Kranja, kjer so se skupaj z gostitelji enoti izpeljali tradicionalne športne stanovalcev so se pomerili v balina- Doživeli smo lep sprejem s pogosti- udeležili kviza in kegljanja na ruskem igre naših treh enot (Tolmin, Podbr- nju, metanju na koš in lupljenju tvijo s kolačem, sokom in še kavo.

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

dravstvena ambulanta, manjša lekar- Projektantsko rešitev je tolminska umrle civiliste takrat pokopavali pri uničenjem. Marko Grego iz Tolmin- na, enkrat mesečno pa bo v Podbrdu občina usklajevala tudi s Krajevno tolminski župnijski cerkvi in v bližini skega muzeja je povedal, da so poleg tudi pediater. skupnostjo Tolmin, zato je Brežan takratne cerkvene hiše, del tega za- nekaterih drugih nagrobnih plošč v Ordinacijski čas splošne ambulan- prepričan, da “bo park po končanih časnega pokopališča pa je bil name- zemlji našli tudi del podstavka in te bo ostal nespremenjen, kar pa vsaj delih res zadovoljeval potrebe in želje njen tudi pokopom padlih avstro-ogr- golenico, ki sta nekoč pripadala za nekatere izmed več kot tisoč pa- vseh tistih, ki so pri tem usklajevanju skih vojakov. Direktorica Tolminskega Czantovemu spomeniku. Upa, da ga cientov predstavlja težavo. Ambulan- sodelovali”. Meni, da je ena od zani- muzeja mag. Damjana Fortunat Čer- bodo po dolgem času – pred leti so ta je namreč v popoldanskih urah, ko mivih in dobrih rešitev tega projekta nilogar ocenjuje, da je bilo to poko- ta spomenik že iskali z vojaškim de- večina zaposlenih zaključi delavnik, tudi pešpot oziroma pločnik ob Gre- pališče “živo” v letih 1918–1922, so tektorjem, a neuspešno – le našli. In že zaprta, ob vikendih pa jim je v gorčičevi ulici, ki ga bodo sedaj po- pa posmrtne ostanke leta 1920 zače- če se bo to res zgodilo, bomo zago- okviru ZD Tolmin na voljo le dežur- maknili v park. Obstoječi pločnik bi li izkopavati in jih prenašati na po- tovo poročali tudi v EPIcentru. ni zdravnik za nujne primere. Vseka- namreč bilo zelo težko urediti, saj kopališče pri sv. Urhu. Na omenje- Besedilo in foto: Špela Kranjc kor pa bodo nove pridobitve veseli korenine dreves ob njem dvigujejo nem začasnem pokopališču sredi predvsem tisti Podbrdčani, in teh je asfalt. mesta je nad grobom oficirja avstro- Lep{a pot za tri dru`ine večina, ki bodo zdravnika imeli bliže Ob 65. obletnici desetmesečnega domu, ostalim pa ne bo več treba delovanja političnega, vojaškega in nepravilno parkirati v okolici podbr- oblastnega vrha Primorske so Občina škega bencinskega servisa. Tolmin, Združenje borcev za vredno- Besedilo in foto: Jerneja Kos te NOB Tolmin – Krajevna organizacija Dolenja Trebuša in Krajevna Pri gradbenih delih na{li del skupnost (KS) Kneža 24. avgusta pogre{anega spomenika pripravile spominsko prireditev na Sredi avgusta so delavci Cestnega Utrskem Vrhu. Poleg tolminskega podjetja Gorica začeli z urejanjem župana Uroša Brežana je udeležence tolminskega parka ob cerkvi. Investi- prireditve v počastitev delovanja po- cija Občine Tolmin je razdeljena na krajinskega odbora OF za severno dva dela. V prvem izvajalci urejajo Primorsko nagovoril tudi minister za poti, odvodnjavanje, javno razsvetlja- obrambo Karl Erjavec, ob tej prilož- vo in parkovno opremo, nazadnje pa nosti pa so namenu predali še del se bo zasadilo tudi rastlinje. Po pro- asfaltirane poti do kmetije Skok. V jektantski rešitvi, ki jo je izdelalo KS Dolenja Trebuša so se skupaj s podjetje Populus, bo ta sklop investi- tolminsko občino namreč odločili, da cije stal 152.000 evrov, pogodba pa denar, ki ga občinski proračun njiho- izvajalca zavezuje, da z deli zaključi TLA TOLMINSKEGA PARKA OB CERKVI očitno ne skrivajo samo zemlje in kamenja, ampak vi KS namenja za asfaltiranje cest, do konca septembra. V drugem delu tudi ostanke nekdanjega začasnega civilnega in vojaškega pokopališča. letos namenijo za asfaltacijo omenje- investicije bodo na največji zeleni Sicer pa delovni stroji pod zemljo ogrske vojske Emila Czanta stal tudi ne ceste. S 70.000 evri so tako polo- površini v občinskem središču name- niso naleteli le na običajen material, njegov spomenik, ki je bil v tistih žili asfalt na vse problematične odse- stili še otroška igrala in po zagotovi- ampak tudi na ostanke nekdanjega časih precej znamenit. Czantove po- ke v skupni dolžini enega kilometra, lih župana Uroša Brežana bo “to začasnega pokopališča. Ker je bilo smrtne ostanke so prekopali, spome- česar so se najbolj razveselile tri dru- otroško igrišče precej večje od tistega, tolminsko pokopališče pri sv. Urhu nik pa naj bi po ustnem izročilu žine, ki to pot tudi najpogosteje upo- ki je najmlajšim sedaj na voljo v špor- začasa prve svetovne vojne v nepo- domačini zakopali v zemljo, da bi ga rabljajo. tnem parku Brajda”. sredni bližini prve bojne črte, so tako rešili pred gotovim italijanskim Špela Kranjc

Utrinki

Nato smo pričeli s kvizom, ki je trajal Ker je naš hišnik že prišel po nas, približno eno uro. Bil je zelo zanimiv so še njega vključili v igro. To doga- in sestavljen iz zelo različnih vpra- janje je bilo kar zanimivo. Naša Bar- šanj. Lahko smo si malo pomagali, bara je za vsakega posebej zapisa- pa tudi delovna terapevtka, ki je kviz la, koliko kegljev je zbil. vodila, nam je včasih povedala prvo Nazadnje smo si še ogledali razsta- črko, da je bilo lažje uganiti pravilen vo ročnih del v gradu Turn, kjer so odgovor. nam za spomin dali po dve razgle- V tem prostoru imajo zelo lepo knji- dnici, Glasilo doma starejših obča- žnico, ki smo ji jo tudi ogledali. Nato nov Preddvor in vazico z rožicami iz smo obiskali kar precej veliko utico blaga. Bilo je res lepo srečanje in v prijaznem okolju. Tam smo skupaj možnost za ogled lepo obnovlje- z njihovimi stanovalci pričeli s keglja- nega gradu z doprsnim kipom Josi- njem na poseben način. Imeli smo pine Turnograjske. precej težko kroglo, obešeno pod Neža F., stanovalka DU Petrovo Brdo strop na nekakšno žico, ki smo jo poganjali v polkrog in tako zbijali ke- PROSTORI DOMA STAREJŠIH OBČANOV glje. Zelo spreten možak je te keglje PREDDVOR so v gradu Turn v Potočah. Foto: postavljal nazaj na označeno mesto. Andrej Hladnik

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Za na{o varnost ( 15 )

Varno v gore

Veliko ljudi se odlo~a za aktivno pre`ivljanje prostega ~asa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo in u`ivanjem v naravi, a navsezadnje tudi z nevarnostjo.

sakoletni, skorajda milijonski Izku{nje iz preteklih let obisk slovenskih gora ljudem Na podlagi preventivnih aktivnosti Vprinaša varljiv občutek varno- v gorah v preteklih letih ugotavljamo sti, zato se povečuje število nesreč. pozitivne in negativne kazalnike pri Prav nesreče alpinistov oziroma ple- posameznikih, ki so se odpravili v zalcev zahtevajo najbolj naporne in visokogorje. Pri organiziranih skupi- zahtevne reševalne akcije – tako za nah so bili vidni pozitivni premiki pri reševalce kot za ponesrečence. Stati- zadostnem številu vodnikov, ki so stika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs bili dobro opremljeni. Posamezniki in padajoče kamenje že vrsto let na glede na zahtevnost ture še vedno prvih mestih med vzroki nesreč v podcenjujejo vzpone z neprimerno naših gorah. Da bi se nesrečam izo- obleko in obutvijo, ki pride še toliko gnili, se je treba v gorah držati osnov- bolj do izraza ob trenutnih poslabša- nih pravil. njih vremena, kar za naše gore ni Glede na razmere in izkušnje iz tako redek pojav. preteklih letih ocenjujemo, da se sta- Prav tako pri obiskovalcih visoko- nje varnosti v gorah v poletnih dneh NEPRIMERNA OBLEKA IN OBUTEV prideta še toliko bolj do izraza ob trenutnih poslabšanjih gorja še vedno ni sprejeta uporaba močno poslabša predvsem na račun vremena. Foto: Špela Kranjc alpinistične čelade. Ta nam varuje množičnega turizma v gorah. Med sebno pozornost je treba posvetiti da tam še vedno srečamo posame- glavo pred padajočim kamenjem, ki ljudmi je tudi vse več takšnih, ki svoj trenutnim razmeram v gorah in vre- znike, ki ne poznajo posameznih se v zadnjih letih še toliko bolj pogo- letni dopust na vsak način poskušajo menski napovedi. planinskih poti, in tiste, ki so na sto proži zaradi razrahljanosti od kronati še z vzponom na najvišje brezpotja zašli namenoma. potresnih sunkov. Zelo pomemben slovenske gore. Najbolj pogosti cilji Pestra struktura V splošnem so gorniki dobro pri- pri obisku gora je tudi vpis v knjigo so prav vrhovi Julijskih Alp. obiskovalcev gora pravljeni oziroma se glede na svojo v bližnji planinski postojanki, kar Pri spremljanju planinskega turiz- pripravljenost odločajo za primerne pride zelo prav predvsem v morebi- Zimski obisk gora se mo~no ma smo v preteklosti ugotovili, da se ture. Kot pri vsaki stvari so tudi med tnih iskalnih akcijah. razlikuje od poletnega nekateri gorniki odpravljajo na raz- gorniki izjeme, ki s svojim vedenjem Prihodnjič bomo podali nekaj na- V zadnjih letih vse več ljudi zaha- lične ture v različnih urah dneva, negirajo pravila varne hoje v gore – svetov za priprave na planinski vzpon ja v gore tudi pozimi. Upoštevati neupoštevajoč oddaljenost izhodišča, tako s precenjevanjem svojih znanj ali pohod in za hojo v gore, do takrat moramo, da so pozimi dnevi krajši, težavnost nameravane ture, svoje in sposobnosti kot tudi s pomanjklji- pa bralcem in bralkam želimo varen planinske koče večinoma zaprte, po- znanje in kondicijsko pripravljenost vo oziroma neprimerno opremo gle- korak v gorah. ti zasnežene in ponekod celo polede- ter vremensko napoved. Struktura de na težavnost in razmere v gorah. Policisti PP Bovec nele, markacije so le redko vidne, obiskovalcev gora je zelo pestra. Ne- varovala, kot so klini in jeklenice, pa kateri si sami izberejo cilj in se po- večinoma pod snegom ... Prav tako je svetujejo s prijatelji in znanci, v naj- Utrinki treba upoštevati dejstvo, da je pozimi večji meri pa gre za posameznike, ki v gorah veliko manj ljudi kot poleti, se sami odločajo za tradicionalne tu- POZDRAVILI SO vprega z “zapravljivčkom”, na kateri zato je varneje hoditi v skupini. re oziroma smeri, ki trajajo en dan. PRIHAJAJO^O JESEN so sedeli vsi trije predsedniki krajev- Tako kot na poletno se je treba nih skupnosti Šentviške planote, ki Še vedno ugotavljamo velik delež [entvi{ka planota – Člani Turistič- tudi na zimsko turo ustrezno pripra- udeleženih v gorskih nesrečah, ki se nega društva (TD) Šentviška pla- so na ta način pokazali složno delo viti. Glede na izbrani cilj moramo že na nameravano planinsko turo niso nota so 24. avgusta pripravili že tra- za razvoj tega območja. Po zaključ- doma presoditi, ali smo ga kondicij- dovolj pripravili, saj niso poskrbeli za dicionalno športno-zabavno priredi- ku kolesarjenja so se v popoldanskem času pričele družabne igre za sko zmožni opraviti in ali nam zdrav- ustrezno opremo ali pa so izbrali za- tev Pozdrav jeseni, ki je združevala pokal kraja. Znak za začetek iger je je to dopušča. Območje nameravane se pretežko turo. Za težje pristope ali kolesarjenje, družabne igre, ples in še kaj. dal župan Občine Tolmin Uroš Bre- poti bi morali poznati že iz letnih ob nenadnih poslabšanjih vremena v Dan se je pričel s kolesarjenjem žan, ki je s svojo prisotnostjo tako razmer, pregledati planinske karte, gorah sta nujno potrebni popolno skozi vse večje kraje po Planoti ter kot drugi pomembni ljudje v tolmin- pridobiti manjkajoče informacije iz obvladanje znanja iz alpinizma ali po lepo urejenih in vzdrževanih as- ski občini prireditvi dal še dodaten vodnikov, od izkušenih alpinistov in gorništva ter zbranost od prvega do faltnih in makadamskih poteh. Prvi pomen. gornikov ter prek interneta, kjer so zadnjega trenutka. Pri spremljanju del poti je skozi vas Pečine pred ko- Na igrah je sodelovalo kar 11 krajev, opisani že skoraj vsi dostopi. Še po- dogajanja v visokogorju ugotavljamo, lono 104 kolesarjev peljala konjska od tega pet ekip, ki so zastopale

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Pred na{im pragom ( 16 )

Zakaj ne ravnamo tako, ~eprav vemo, da bi morali?

Kolikokrat zamahnete z roko, ~e{, zakaj bi jaz tako ravnal, ~e drugi ne? Kaj bom imel od tega, ~e bom pravilno ravnal z odpadki? Zaradi samega sebe tako ravnamo, svojega zdravja, `ivljenja in okolja, v katerem `ivimo.

o kupimo izdelek, ki vsebuje nevarne sno- Kaj se zgodi, ~e teh odpadkov ne vi, prevzamemo nase odgovornost, da ga lo~ujemo in pronicajo v tla in vodo? K bomo uporabljali v skladu z navodili in z V tem primeru lahko pride do zastrupitve zaje- njim pravilno ravnali tudi po uporabi. tja pitne vode ali vode, namenjene zalivanju kmetijskih površin, pa tudi do pogina živali. Nevarne Vsakdanja izpostavljenost strupenim snovi, ki so odvržene med navadne odpadke ali v vplivom okolje, prek prehrane preidejo v rastline in živali, Čistila, pralna sredstva, kozmetika, te pa nato kot prehrana služijo ljudem. barve, laki, lepila, razredčila, pesticidi, biocidi, zdravila, baterije, akumulator- Nevarni odpadki iz kmetijske ji, elektronska oprema, svetila, jedilno dejavnosti in vrti~karstva in motorno olje, hladilna tekočina, Problem predstavljajo tudi nevarni razne kemikalije, telefoni, kartuše in odpadki iz vrtičkarstva in kmetijske tonerji, krpe, umazane s kemikalijami, dejavnosti, kot so plastične vreče za olji itd. vsebujejo snovi, ki so škodljive gnojila, sredstva za zaščito rastlin (in- našemu zdravju in okolju. Odpadke in sekticidi, herbicidi ipd.), zdravila, ki embalažo teh snovi označujemo z besedo se uporabljajo v veterini, motorna olja, nevarni odpadki. Spoznamo jih po znakih in traktorske gume, akumulatorji, stari opisih na embalaži, ki vsebujejo besede nevaren, strupen, jedek, vnetljiv, oksidativen, eksploziven, stroji … Največkrat je pomanjkanje časa škodljiv za zdravje, nevaren za okolje. Zbirati jih razlog, da teh odpadkov ne ločujemo od moramo ločeno od ostalih odpadkov in jih po drugih. Tudi standardi navzkrižne skladnosti možnosti v originalni embalaži oddati v zbirni SOČA IN SLE- določajo, da kmetovalec z nevarnimi snovmi ravna DI, KI JIH PU- pravilno oziroma v skladu z dobro kmetijsko pra- center ali ob akciji zbiranja nevarnih odpadkov. ŠČAMO ZA SE- BOJ – Embalaža kso – prebere navodila za uporabo, s čimer se “^lovek se od narave nerad u~i. Morda se bo moral, porabljenega motor- seznani z možnimi nevarnostmi uporabe, te snovi nega olja, plastenke, plo- ko ga bo narava izu~ila.” ločeno skladišči, uporabi v skladu z navodili in jih Rudi Ker{evan čevinke, avtomobilska guma, celo hladilnik se najde .... nato tudi kot odpadek loči in odda.

Utrinki kraje s Šentviške planote, in šest s palačinkami. ekip “iz doline”, kot radi rečemo Člani TD smo bili za trud nagrajeni z Neplanotarjem. Ekipe so se pomeri- množično udeležbo tekmovalcev in le v odbojki na mivki, vlečenju vrvi, obiskovalcev prireditve, ki se je s paintballu, gradnji TD in teku na plesom zavlekla še pozno v noč. Že smučeh. Po tekmovalnem boju z med programom pa so se med nami obilo veselja in zabave je največje kovale ideje za prihodnje leto in ver- število točk dosegla ekipa Ponikev, jemite nam, da komaj čakamo, da se ki je že drugo leto zapored poleg spet srečamo na Šentviški planoti. bogatih praktičnih nagrad domov odnesla tudi prehodni pokal. Člani TD Šentviška planota Ob tekmovalnem delu, ki je bil bolj namenjen malo starejšim, je bilo na V OKVIRU PRIREDITVE POZDRAV JESENI so potekale tudi družabne igre. Med najbolj prireditvi poskrbljeno tudi za najmlaj- zanimivimi preizkušnjami ekip je bil gotovo še in malo starejše sladokusce, ki tako imenovan paintball. Foto: arhiv dru- so lahko svoje sladke sanje potešili štva

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Botani~no popotovanje ( 17 )

Standard za podzemne vode dolo- ča, da se na kmetijskem gospodarstvu odstranijo odpadki, ki vsebujejo za okolje škodljive nevarne snovi, ki prek tal pronicajo v podtalnico.

Sila`na folija Naj nazadnje opozorimo še na eno vrsto odpadkov iz kmetijstva, ki sicer Ko rastlina postane problem ne sodi med nevarne odpadke, se pa pojavlja v vedno večji količini. Gre za Ob omembi tujerodnih invazivnih vrst navadno pomislimo na `ivali. Nemalokrat lahko spremljamo folijo silažnih bal, ki jo je treba loče- zastra{ujo~e podatke o {kodi, ki so jo povzro~ile neavtohtone vrste – te v okolje, kjer nimajo narav- vati posebej, brez drugih primesi in jo oddati v zbirni center, od koder jo nih sovra`nikov, navadno pridejo s ~lovekovo pomo~jo. Manj ljudi pa ob omembi teh problemati~nih pošljejo v reciklažo. Ni pomembno, vrst pomisli na tujerodne invazivne rastline, ki nam znajo v prihodnosti povzro~iti nemalo preglavic. ali gre le za nekaj kosov folije – vsak Mednje zagotovo sodi japonski dresnik – rastlina, ki je mnogo ljudi sploh ne pozna. narejen korak je korak bližje k temu, aponski dresnik (Fallopia japonica) je zelnata trajnica. Raste v Jobsežnih enovrstnih sestojih, v višino doseže dva do tri metre. Nad- zemni del rastline pozimi propade, spomladi pa požene nove, močne nadzemne poganjke (Jogan, 2006). Kot lahko predvidevamo že iz nje- nega imena, rastlina pri nas ni avtoh- tona. Njena domovina je Azija, v Evropo pa so jo – kot se je to žal velikokrat zgodilo tudi z drugimi vr- stami rastlin in živali – prinesli ljudje. Japonski dresnik je bilo tako v Slo- OSTANEK SILAŽNE FOLIJE, zavržene v gr- veniji možno zaslediti že v začetku movje. 20. stoletja (Hayek: po Jogan, 2006). Ker ob prihodu v novo okolje ni veda postanemo odgovorni za svoja ljal za problematično rastlino, se je dejanja do sebe in okolja. lahko neovirano razraščal. “Pri tem V NASPROTJU Z VEČINO AVTOHTONIH RASTLINSKIH VRST japonski dresnik cveti pozno so mu večkrat pomagali tudi ljubitelji poleti, zato ni slabo zapisan pri čebelarjih. Fotografija je posneta v Hudajužni v Baški grapi, kamor so rastlino najverjetneje zanesli ob popravilu ceste. Kaj se zgodi z lo~eno zbrani- okrasnih rastlin, ki so ga tu in tam mi nevarnimi odpadki? kot ‘hvaležno’ rastlino zasajali v vr- teven, ga velikokrat lahko zasledimo stlinskim vrstam. Pri nas se razmno- • Pri reciklaži se iz odpadka izločijo tove,” navaja botanik dr. Nejc Jogan tudi na relativno nekakovostnih ze- žuje vegetativno. Pod zemljo tvori sestavine, ki se lahko ponovno (2006, str. 439). mljiščih. Ustvari gosto džunglo in s obsežen koreninski sistem, ki se raz- uporabijo (svinec iz akumulator- Ker je japonski dresnik zelo nezah- tem odvzame prostor avtohtonim ra- raste tudi več metrov daleč. Že zelo jev, kovine iz baterij, organska to- pila iz razredčil). • Pri izrabi energetske vrednosti se Utrinki odpadki sežgejo, toplota pa se ko- ristno izrabi. AKADEMSKI SLIKARJI V demski slikarji Azad Karim, Rudi di uvod v omenjeni katalog, meni, • Pri sežigu se lastnosti izdelka spre- TRENTI Skočir, Valentin Oman, Huiquin da je “ustvarjanje na visokem nivo- menijo iz nevarnih v manj nevar- Informacijskem sredi- Wang, fotograf Bojan Velikonja, vi- ju v naravi, kakršno ponuja Trenta, ne, zmanjša se tudi volumen. Trenta – V šču Triglavskega narodnega par- deast Dušan Bučar in likovna kriti- najboljša kombinacija, ki si jo lah- • Pri fizikalno-kemični obdelavi se Nives Marvin ka (TNP) v Trenti so 30. avgusta od- čarka . ko privoščijo umetniki.” Prav to odpadke pretvori iz nevarnih v prli slikarsko razstavo akademskih Menihova je med letošnjo delavnico idejo o povezovanju dveh izjemnih manj nevarne ali nenevarne (npr. slikarjev Zvesta Apollonia, Valenti- sestavljala tudi dnevnik, ki ga je poi- vrednot želijo z umetniško delavnico nevtralizacija elektrolitov iz bate- na Omana, Fulvia Zudiča in Tilna menovala Doživljajska kronika Tren- TrentaArs tudi uresničiti. “Upam, da rij). Žbona. Likovna dela so nastala na taArs 2008. Celotno kroniko so pre- nam bo čim prej uspelo pridobiti ustrezen prostor za postavitev Ali torej premoremo toliko odloč- umetniški delavnici TrentaArs jeli vsi udeleženci ob odprtju razstave, delček pa je vključen v slovensko- stalne likovne zbirke, ki bo v po- nosti, da spremenimo stališča in naš 2008, s katero je Kristina Menih pred dvema letoma nadgradila Glas- angleški katalog, ki bo poleg likovnih nos domačinom in v popestritev odnos do okolja? Vsaj poskušajmo beni forum Trenta. del obiskovalcem na ogled vse do umetniške ponudbe teh krajev. Z živeti sodobno življenje z naravo z Po zaključku razstave bodo vsi ude- 15. maja prihodnje leto. Katalog vse- letos podarjenimi deli naša stalna roko v roki. Dajmo zgled drugim, leženci delavnice z enim svojim de- buje strokovno besedilo likovnega zbirka šteje že osem platen, štiri naredimo nekaj za tisti zrak, ki ga lom dopolnili stalno likovno zbirko. kritika Dejana Mehmedoviča in fo- velike umetniške fotografije in en neštetokrat na dan vdihnemo, vodo Tako se bodo ta dela pridružila ti- tografije z delavnice, ki sta jih posne- video zapis,” o organizaciji omenje- in hrano, ki jo zaužijemo. stim, ki so jih podarili udeleženci la Kristina Menih in Dejan Nastić. ne delavnice razmišlja njena pobu- Besedilo in foto: Ana Gregorčič, Po- lanskoletne delavnice TrentaArs Marko Pretner, vodja Informacij- dnica Kristina Menih. soški razvojni center 2007, na kateri so sodelovali aka- skega središča TNP, ki je napisal tu- Erika Oblak, TNP

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Botani~no popotovanje ( 18 )

dresnikove sestoje. Žal ga najdemo ko torej le nadzemni del, vendar re- tudi v Posočju, kjer se sploh pred zultati ne bodo vidni takoj. Rastlino turisti radi ponašamo z neokrnjeno lahko škropimo s herbicidi (kar pa naravo. zaradi zastrupljanja zemlje verjetno Konkretnih, z državnim denarjem ni najboljša ideja) in jo na primer podprtih akcij proti tujerodnim inva- kosimo, kar posledično slabi njen zivnim rastlinskim vrstam, verjetno podzemni del. Dresnik bo hitro zno- ni pričakovati v bližnji prihodnosti. va zrasel, vendar bomo z nekajletnim Slovenija je sicer podpisnica Konven- vztrajanjem mogoče v boju z njim cije o biotski raznovrstnosti, vendar zmagali. Najslabše, kar lahko stori- ohranjanje avtohtonih vrst oziroma mo, je prekopavanje zemlje, na kate- odstranjevanje invazivih “tujk” ni ri japonski dresnik uspeva, saj bomo najbolj politično hvaležna tema. Po na ta način podzemne dele rastline drugi strani pa bi resen boj proti ja- zanesli tudi na druga območja. Tudi ponskemu dresniku v finančnem ignoriranje rastline ni dobra ideja, saj smislu najverjetneje pomenil vrečo se bo krepila in razrasla kar sama. brez dna, saj ga je izredno težko od- Če gosti sestoji japonskega dresni- straniti. ka zaenkrat predstavljajo “zanemar- JAPONSKI DRESNIK SE NEOVIRANO RAZRAŠČA OB BREGOVIH SLOVENSKIH REK – Foto- ljiv” problem na nekmetijskih povr- grafija je posneta ob bregu Ljubljanice. Japonski dresnik ogroža bližnjo njivo, kjer so že vidni Uni~enje rastline je skoraj šinah in “le jemljejo prostor” avtoh- poganjki trdovratne rastline. nemogo~e tonim rastlinskim vrstam, pa se zna majhen del korenine je dovolj, da iz kali dolgo, ob bregovih rek v osrednji Seveda uničenje rastline ni nemo- v bližnji prihodnosti pojaviti resen njega zraste rastlina. In zraste never- Sloveniji (Sava, Ljubljanica) na neka- goče, zahteva pa precej potrpežljivo- problem tudi pri pridelavi hrane, saj jetno hitro. terih mestih ne boste našli veliko sti. Ker japonski dresnik za razliko japonskega dresnika nič ne omejuje drugih rastlinskih vrst. Nemalokrat od okolja, v katerem velja za avtoh- pri njegovem pohodu na kmetijske Tudi v Sloveniji je `e zelo ga lahko zasledimo ob gradbiščih, tono vrsto, pri nas nima naravnih površine. raz{irjen kamor zaradi gradbenih potreb pri- sovražnikov, ga lahko odstrani le člo- Besedilo in foto: Jerneja Kos Že bežen sprehod po svetovnem peljejo zemljo, ki vsebuje dele kore- vek. Izkopavanje koreninskega dela spletu nam pokaže, da je rastlina re- nik te rastline. Tudi potovanje z vla- ne bo obrodilo sadov, saj je odstra- Vir: Jogan, Nejc. (2006). Japonski dresnik sen problem v tujini. Japonskega kom ali vožnja po avtocesti vas ne nitev vseh podzemnih delov rastline (Fallopia japonica) - rastlina leta 2006. V: Pro- dresnika tudi v Sloveniji ne boste is- bosta prikrajšala za pogled na goste praktično nemogoče. Uničujemo lah- teus. Letnik 68, št. 9/10. Str. 437–440.

Utrinki

SNE@ET OLUPILA DOBRIH skovalcev spletne strani skupine so DUCAT @ELJA v kinu proti koncu zazvenele še tri iz železnega repertoarja snežetarjev – Tolmin – Letni koncert Vokalne Zaspalo je siroće, Oj, Triglav, moj skupine Snežet z naslovom Želja dom in Z Galienč pa pride lačn se je letos prvič odvijal v tolminskem Franc, pa tudi (brez nje ni šlo) dal- kinogledališču in publike, ki se je matinska Ribari, ki je kot glasbena zaradi sobotnih neviht morala prese- želja priletela iz vrst poslušalcev. liti z mrzlega placa pri fontani na to- plo, ni bilo treba dodatno ogrevati. Večer sta z vrhunsko glasbeno izved- Smo pa zato Snežetarji s sebe olupi- bo polepšala gosta, harmonikarja li dobrih ducat glasbenih želja in mor- Miha Debevec in Matjaž Rožanec, da s tem nekoliko omilili zatohlost v bolj poznana pod imenom Spopad zraku, premešano z vonjem po čisto harmonik. Letni koncert s pestrim in svežem senu, ki je stisnjeno v bale razgibanim glasbenim programom je razmetano poležavalo po odru. zopet izzvenel prijetno, v sprošče- Večplastnost koncerta smo si fantje nem poletnem vzdušju, pa čeprav zamislili že zgodaj spomladi in vanj se je vse skupaj odvijalo pod streho. vtkali glasbene želje vsakega od de- Kot pisec tegale prispevka, ki sem setero pevcev – zapeti nam najlepše se na dan koncerta skrival na ali za LETNI KONCERT VOKALNE SKUPINE SNEŽET, ki so ga tokrat poimenovali Želja po svoji odrom, pa lahko z druge strani oce- pesmi, ki jih do sedaj še nismo izva- novi pesmi, se je letos prvič odvijal v tolminskem kinogledališču. Foto: arhiv skupine jali – tri glasbene želje po izboru obi- nim samo publiko, ki je bila odlična skovalcev naše nove spletne strani povedoval dogajanje na odru. Želje tinsko priredbo popuspešnice Piva in jo pričakujemo tudi prihodnje leto. in nenazadnje, kot uvod, skladbo pa le niso bile tako preproste, kot bi klapa ispo’ volta, v katerih so se kot Peter Pavletič, Vokalna skupina Snežet Želja, ki jo je napisal Friderik Te- lahko poslušalec prvi trenutek slutil. solisti izkazali basista Damjan Cvek in Friderik Testen, baritonist Nejc sten in uglasbil Matej Kavčič. Nad Pevci smo se sprehodili skozi pisan V STR@I[^U IZ LETA V LETO nemogočimi željami ljudi – tem dan- program najrazličnejših skladb, pri- Borovničar in tenorist Andrej Hva- danes ne morejo ustreči niti najbolj redb slovenskih ljudskih in dalmatin- la. Odlično so izzvenele tudi ostale, VE^ OBISKOVALCEV organizirani mediji – je takoj na za- skih pesmi ter pesmi drugih naro- med njimi Luba vigred se rodi Loj- Str`i{~e – V lepi vasici pod Črno pr- četku obupal že povezovalec večera dov. Izmed najzahtevnejših velja zeta Lebiča, za katero je po mne- stjo se je tudi letos na tradicional- Gregor Maver, ki je s svojo omeniti skladbe Sedem si rož pore- nju pevcev pri izvedbi potrebna pre- nem Stržiškarskem sejmu zbralo ve- (ne)prisotnostjo nekje z domačega zala mi … Zorka Prelovca, ruske cejšnja mera koncentracije in pozor- liko obiskovalcev. Krajevni Sku- kavča hudomušno komentiral in na- Dvjenadcat razbojnikov ter dalma- nosti. Izmed skladb po izboru obi- pnosti Stržišče in Društvu Baška

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Folklorna skupina BC in Bu{ke ~e~e ( 19 )

Najbolj razvnamejo s plesom v coklah

Folklorna skupina BC skupaj z Bu{kimi ~e~ami, ki so iz{le iz okvira skupine in postale samostojna sekcija Kulturnega dru{tva (KD) Golobar, skrbi za ohranjanje in podajanje ljudskega izro~ila na Bov{kem. V {estih letih delovanja smo obdelali `e precej{en del plesnega, god~evskega in pevskega izro~ila Zgornjega Poso~ja.

olklorna skupina (FS) BC je luč Pet odrskih postavitev v sveta ugledala na prvi vaji, 26. kostumih s konca 19. Fjanuarja leta 2002. Takrat so se stoletja zbrali prvi navdušenci in pod ume- S plesnim programom FS zaobje- tniškim vodstvom Eda Gaberška ma plesne variante, zapisane v Zgor- začeli s prvimi plesnimi koraki. Naj- njem Posočju, in premore dva kom- večji problem je na začetku predsta- pleta kostumov. Tisti, v katerih razen vljalo pomanjkanje plesalcev, na sre- ene plešemo tudi vse postavitve, so čo pa nas je pri tem reševala stara posnetek delovnih oblačil z Bovške- navada plesa v breme. To je način ga, drugi pa so narejeni po vzoru plesa, pri katerem sta v paru dve pražnjih oblačil iz Breginjskega kota. ženski in ki je bil zaradi odhajanja Oboji izvirajo s konca 19. stoletja. moških na sezonsko delo včasih po- Naš program obsega pet odrskih po- gost. Danes to prikazujemo le kot stavitev. Nastope navadno začenjamo enega od načinov plesanja, plesalcev z Brjarjem – v Kot umeščeno plesno pa imamo na vajah navadno dovolj. postavitvijo, v kateri prikazujemo Skupina je prvo vajo začela z de- postavljanje plesnega odra in ples ob vetimi člani, danes pa je število na- farnem prazniku. Ostale postavitve raslo na 20 plesalcev in plesalk, za PLESNI PROGRAM FOLKLORNE SKUPINE BC zaobjema plesne variante, zapisane v Zgor- so umeščene na Bovško. Plesi Soške glasbeno spremljavo skrbijo dva har- njem Posočju, in obsega pet odrskih postavitev. Fotografija je nastala na lanskem nastopu na doline se začnejo s skupinskim ple- monikarja, violinistka in basist. Se- Češkem. som koló ali kolovrat, zaključijo pa veda se kljub temu včasih zgodi, da Buške čeče so z vajami začele sko- di imenujemo, si v Bovcu brez Čeč se s to trentarsko – vrtenico, pri ka- gremo na nastop v okrnjenem števi- raj natanko leto dni po ustanovitvi ni mogoče predstavljati. Skupino se- teri se hitri obrati izmenjujejo z moč- lu, vendar težava še zdaleč ni tako FS, in sicer 14. februarja leta 2003. stavlja osem članic, pojejo pa večino- nimi končnimi potrki, hitrost melodi- velika kot na začetku, ko skoraj nih- Kasneje so postale samostojna sekci- ma ljudske napeve oziroma njihove je pa se skozi celoten ples povečuje. če ni mogel manjkati, če smo želeli ja, vendar smo kljub temu še vedno variante, ki so bile posnete ali zapi- Ples, ki občinstvo navadno najbolj nastop izpeljati. tesno povezani in folklore, kot jo ra- sane na Bovškem. razvname, je ples v coklah, ki je

Utrinki dediščina je zato v veselje, da si NOVI NADSTREŠEK bo odslej v Stržišču vedno več potomcev nekdanjih va- omogočal prireditve tudi ob slabem vremenu. Foto: Alenka Zgaga ščanov in drugih zaželi svežega zra- ka ter ponj prihaja v domače kraje. dobrotami, ki so jih spekle pridne Letos smo tako domačine kot tudi domačinke. Najlepše pa je to, da tu- goste iz drugih krajev razveselili z lo- di v primeru dežja med nami nikakor kovškimi pevci, natančneje so to Ve- ne bi zavladalo slabo vzdušje. Do- sel Garenjkančane, obenem pa mačini so namreč s prostovoljnim so seveda kot vsako leto nastopili delom in ob pomoči Občine Tol- tudi stržiškarski pevci. Tudi harmoni- min nad prireditvenim prostorom ko je bilo slišati, za kar je poskrbela zgradili nadstrešek, da nas noben Nika Rutar iz Tolmina, ki je v Slove- obisk z neba ne bo nikdar več spra- niji zelo poznana, saj je na tekmova- vil v slabo voljo. Za piko nad i pa je njih in drugih srečanjih že večkrat letos poskrbela tudi kamera, tako da pometla z vso konkurenco. nas bodo lahko spoznali tudi po dru- Da pa ne bi samo peli, je za pope- gih delih Slovenije in se odločili obi- stritev nedeljskega dneva šale kot iz skati te lepe hribovske kraje. rokava stresal Cveto Zgaga, obi- Danjela Torkar, Društvo Baška skovalci pa so se medtem sladkali z dediščina

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Folklorna skupina BC in Bu{ke ~e~e ( 20 )

drugimi skupinami gostujemo po Sloveniji in sosednji Furlaniji - Julij- ski krajini. V lanskem letu smo tako skupaj zbrali kar 35 nastopov ter po- sneli tudi svoj prvi celovečerni koncert in ga izdali na DVD-ju, medtem ko so Buške čeče letos izdale samostojno zgoščenko. Vsako leto organiziramo tudi Fol- klorno srečanje, na katerega povabi- mo skupine iz Slovenije in tujine. Letošnje, že peto srečanje je potekalo od 26. do 29. junija, na njem pa so se predstavile tri slovenske FS (s Šentviške Gore, iz Adlešičev in Lan- cove vasi), skupina Balarins di Buje iz Italije, češka skupina iz Karlovih Varov in črnogorska skupina iz Ceti- nja. Seveda tudi mi gostujemo na tujem. Tako smo bili lani na Češkem, v Bosni in Hercegovini ter na Hrva- škem, med letošnjimi prvomajskimi prazniki pa smo se odpravili na doslej najdaljšo pot v Sant Feliu de Gu- ČLANI FOLKLORNE SKUPINE BC IN BUŠKE ČEČE imajo v še posebej lepem spominu letošnje gostovanje v Kataloniji. Dolgo in naporno pot so ixols v Kataloniji. Pot je bila dolga in odtehtali prijazen sprejem, odlična publika in lepa okolica. naporna, vendar so to odtehtali pri- umeščen v odrsko postavitev Plesi iz pa se nenadoma pojavi Fronc, ki se Nastopov doma in na tujem jazen sprejem, odlična publika in Trente, v katerem sta še rej ali štajeriš je pravkar vrnil z vojske. Naša najno- ne zmanjka lepa okolica. Največja zahvala za to in zibenšrit. Zmotno je mišljenje, da vejša odrska postavitev je Pust na Z našim programom največ nasto- potovanje gre naši članici Aurori Cal- obstaja poseben ples, ki se je plesal Žagi, s katerim smo nastopili na le- pamo na Bovškem, pa tudi drugod vet, ki sicer prihaja iz tega lepega samo v coklah, ampak gre le za pri- tošnjem Območnem srečanju folklor- po Sloveniji in v tujini. Med redne katalonskega mesteca. Ob koncu go- kaz navade plesanja v coklah. Torej nih skupin v Tolminu. Prikazuje pu- nastope spadajo celovečerni koncert stovanja smo se s težkim srcem na- bi lahko namesto polke v coklah ple- stno zabavo po zaključku nabiranja v zimskem času (lani ob peti obletni- tovorili na avtobus in se odpravili sali katerikoli ljudski ples. po vasi, ples pa vodi plesalec, naše- ci delovanja FS in letos ob peti oble- proti domu, je pa bila ta turneja na- Postavitev Pri kašti prikazuje večer mljen v Kristino Volarjevo, vaško tnici Buških čeč), Folklorno srečanje šim članom in članicam prijetna ob zaključku dnevnih opravil, ženske posebnico, ki je bila tudi informator- v juniju, poletni Četrtkovi večeri na spodbuda za nadaljnje delo. so oprale perilo, kozarji gredo s pla- ka ob zapisovanju plesov na terenu. bovškem trgu, vsako poletje nastopa- Jure Kravanja, Folklorna skupina BC nine in po poti zawajo, sredi plesa mo tudi na Trbižu. V sodelovanju z Foto: arhiv skupine

Utrinki

ZNOVA MED NAJBOLJ[IMI ko, pri čemer ji stoji ob strani tudi NA KOLO ZA ZDRAVO TELO HARMONIKARICAMI cela družina. Udeležbe na tekmova- Kobarid – Kolesarski klub (KK) njih zahtevajo nenehno izpopolnje- Senovo – Tolminska harmonikarica Soča Kobarid je avgusta organizi- vanje, poleg tega pa z veseljem na- Nika Rutar se je 16. avgusta udele- ral dve zanimivi in odmevni kolesar- stopa tudi na številnih prireditvah v žila 11. državnega in drugega sve- ski prireditvi. občini in po Sloveniji. Najbolj je po- tovnega tekmovanja harmonikaric z nosna na sodelovanje na prireditvi Letos smo prvič izvedli tekmovanje v diatonično harmoniko, ki je zaradi ob 10. obletnici delovanja Fundaci- vzponu za slovenski pokal Kamnica slabega vremena namesto na bre- je za financiranje invalidnih in 2008 po novozgrajeni cesti Volče– staniškem gradu potekalo v kulturni humanitarnih organizacij v RS, Solarji. Med ženskami je 10-kilome- trsko progo prva prevozila domača dvorani na Senovem. ki je bilo februarja letos v Hotelu tekmovalka Katja Šorli, med moški- Na prireditvi se je vsaka od 25 de- Mons, in na državni razstavi Dobro- mi pa je bil absolutni zmagovalec klet, starih od osem do 20 let, pred- te slovenskih kmetij maja na Ptuju, član Energije iz Zagorja Gregor Te- stavila z dvema skladbama. Niki Ru- kjer je skupaj z baritonistom Raj- kavec, ki je trenutno tudi najboljši tar je tričlanska komisija dodelila kom Velikonjo popestrila predstavi- slovenski rekreativni kolesar. Med tev dobrot s Primorske. drugo mesto, tako da je Tolminka kolesarji domačega kolesarskega ponovila lanski uspeh ter domov Nika tudi letos sodeluje na tekmova- kluba so osvojili Borut Rovšček pr- spet prinesla zlato plaketo in kristal- nju Zlata harmonika Ljubečne, kavo, Milko Volarič drugo in Matevž ni pokal. TOLMINSKA HARMONIKARICA NIKA RU- terega finale je bil 30. avgusta. Lani Melinc tretje mesto v svoji kategori- Nika je letos zaključila srednjo eko- TAR se je z 11. državnega in drugega svetov- in predlani si je na njem priigrala zla- ji. Pri pripravi dirke so sodelovali tudi nega tekmovanja harmonikaric z diatonično to plaketo. nomsko šolo v Novi Gorici. Ves pro- harmoniko spet vrnila z zlato plaketo in s motoristi Motokluba Soča in Kra- sti čas posveča igranju na harmoni- kristalnim pokalom. Foto: arhiv Nike Rutar Olga Zgaga jevna skupnost Volče, organiza-

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Vojna ni nobena re{itev (7) ( 21 )

115 pivskih steklenic in ma`a proti spolnim boleznim

Zbirka: 4. bosansko-hercegovski polk. Zbiralec: Milo{ Domev{~ek. Lokacija: Brdo 53, 5230 Bovec. Telefon: 05/38-86-577 in 041-507-445. Elektronski naslov: domevek.milosiol. net. Spletna stran: prohereditate.com/sl/museum/C0004/

iloš Domevšček je Bosan’c. Takrat, ko si hrabrost, Karlov križec so dobili vsi vojaki za 12 nadene staro vojaško opravo in natakne mesecev služenja, še ena medalja pa mu je pripa- Mfes. Prisrčen, duhovit, prepoznaven lik dla za zasluge. Slika je slovesna, saj je po Dome- vojaka iz Bosne. Če vas navdušujejo stare prvovoj- vščkovih opažanjih le malo slovenskih vojakov ne zgodbe in si še niste ogledali predstave Društva podoficirjev s štirimi medaljami. 1313 iz Bovca, ne veste, kako sočne so lahko te zgodbe in kako močno mirovno sporočilo vsebu- Kaj pomeni 1313? jejo. “Na tiho sem nonotu obljubil, da ga bom posta- “Starine so me vedno privlačile – ne le vojne vil v zbirko. Šel sem na teren in takrat se je veliko starine, ampak vse po vrsti,” se mladih let spomi- našlo.” Kasneje so se začeli sestajati prijatelji, med nja Domevšček. Povod za ožje zanimanje za vojno katerimi je bil tudi Ivo Ivančič, ki je vse veliko je bila dedkova fotografija z medaljami, ki so jo naučil. V povojnih časih so se ljudje preživljali s doma imeli na vidnem mestu. Že kot otrok jo je tem, da so prodajali staro železje, Ivančič pa ga je opazoval, ne da bi vedel, da je na njej njegov de- že takrat zbiral. “To me je prevzelo,” se spominja dek Ivan Domevšček, odlikovan avstro-ogrski vo- Domevšček, “in dal sem pobudo, da bi ustanovili jak, ki je monarhiji služil štiri leta. Radovednost neko društvo. Pokojni Tona - Rara je takrat predla- se je v Miloševh mladih letih večala, teto je pov- gal ime 1313 (izg. nem. dreizhen-dreizhen, op. Š. praševal, zakaj je dedek oziroma nono, kot ga je M.). Takrat še sploh nisem vedel, kaj ime pomeni, klical, dobil medalje. Zvedel je, da je ta služil v niti nisem upal povedati, da ne vem, in šele ka- Galiciji, odlikovanja pa si je prislužil s pogumom sneje sem spoznal, da gre za vojaško koto pod – med poplavami naj bi rešil nekega nadrejenega MILOŠEV NONO IVAN DOMEVŠČEK, odlikovan avstro-ogrski Rombonom.” generala, ki se je utapljal, dobil je tudi medaljo za vojak. Tako so leta 1987 sklenili, da se bodo srečevali

Utrinki torji pa si želimo, da bi zahtevna dir- NA STOTIH KILOMETRIH SO ka, ki je v vseh pogledih lepo uspe- OBISKALI [TIRI ŽUPANE la, postala tradicionalna. Petrovo Brdo – Enajsterica preka- Dober teden po omenjenem tekmo- ljenih maratoncev je 8. avgusta ob vanju smo v sodelovanju s kolesarji šesti uri zjutraj izpred planinskega iz Povoletta v Furlaniji organizirali še doma na Petrovem Brdu krenila na kolesarski maraton Čez odprte me- 100-kilometrski ultra maraton, ki so je, ki se ga je udeležilo 220 kolesar- ga poimenovali Od župana do žu- jev. Proga je tekmovalce vodila iz pana. Na ta način so se želeli župa- Povoletta do Breginja, kamor sta pr- nom občin Bohinj, Tolmin, Cerkno va prispela člana KK Soča Kobarid in Železniki ter številnim prostovolj- Milko Volarič in Nejc Eržen. Po tek- cem simbolično zahvaliti za sodelo- mi so se udeleženci ustavili v starem vanje in podporo pri pripravi in iz- breginjskem jedru, kjer so jim pred- vedbi junijskega Gorskega marato- stavili zgodovino Breginja in jim raz- na štirih občin (GM4O). delili zgibanke Breginjskega kota. Tek so člani sekcije Graparski kerl- Nato smo se vsi vrnili v Povoletto, ci in Kluba prijateljev GM4O za- kjer je sledilo nagrajevanje najboljših čeli prav tam, kjer je tudi start ene ekip. Po oceni udeležencev marato- najtežjih tekaških preizkušenj v Evro- na je bil to eden izmed najlepših le- S 100-KILOMETRSKIM ULTRA MARATONOM se je želela enajsterica maratoncev županom pi. Po trasi maratona so najprej do- tošnjih čezmejnih maratonov. občin Bohinj, Tolmin, Cerkno in Železniki ter številnim prostovoljcem simbolično zahvaliti za sodelovanje in podporo pri pripravi in izvedbi junijskega Gorskega maratona štirih občin. Foto: segli sedlo vrh Bače, od koder so Pavel Sivec arhiv Graparskih kerlcev pot nadaljevali za Malim vrhom do

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Vojna ni nobena re{itev (7) ( 22 )

MILOŠ DOMEVŠČEK je lastnik največje zbirke pivskih stekle- PREDSTAVA DRUŠTVA 1313 V KLUŽAH – Levo Miloš Domevšček v vlogi bosanskega vojaka. nic med zbiralci. enkrat mesečno pri Sovdatu. Društvo ima še danes frontna linija sicer lepo obnovljena in povezana, z napisom Steiermark, naslednjič sem brcnil ob začetno podobo in začetne člane, čeprav so se jim Domevšček pa obžaluje le, da se ne vzpne še na steklenko pivovarne Laško ... Imel sem torej dve in pridružili tudi mlajši. Drug drugemu so bili dra- trdnjavo Fort Herman. sem si seveda želel najti tretjo … Enkrat se mi je gocen vir informacij, saj je vsak nekaj vedel in imel na položaju v Bavšici zgodilo, da sem dobil osem kaj dodati – kopičile so se informacije o tem, kje Pivske steklenice steklenic različnih pivovarn na mah. Kjer sem na- so bile žičnice, barake, položaji, kaverne, zaledje, “Veliko sva se družila z Markom Komacem, šel steklenice, je bilo tudi drugo, saj so bila to kam je vojaštvo dobavljalo material, kje so poteka- minevala so leta in leta. Menim, da sva obredla navadno vojaška smetišča.” li boji … Na podlagi tega vedenja so tudi iskali celotno frontno linijo, vse te grabne in kaverne,” ostaline. Večji del položajev bi se do danes tudi se Domevšček spominja raziskovanja na terenu. “^e jo razbije{, se poje{!” povsem zarasel, če ga aktivni člani Društva 1313 Pred nekaj leti so ga povsem prevzele natančno V svoji zbirki torej Domevšček danes hrani 115 ne bi vzdrževali. Del nekdanje soške fronte so določene najdbe – odvržene pivske steklenice, ki steklenic različnih pivovarn, povečini izkopanih na obnovili prvi, še veliko preden je v tej smeri začel so jih vojaki na fronto prinašali domala z vse Evro- terenu. Pivo so pili in na to območje prinašali delovati Kobariški muzej in še kasneje Ustanova pe. Zbirka, ki danes šteje 115 steklenic, je začela vojaki, udeleženi v prvi vojni. Na steklenicah so Fundacija “Poti miru v Posočju”. Danes je celotna nastajati naključno: “Prvo sem našel na Humčiču vliti in vgravirani naslovi, letnice, podobe. Zlahka

Utrinki smučišča Kobla in se po njem spu- ratonce pričakal še zadnji župan Mi- manjše plohe na startu in nevihte v udeležila državnega prvenstva (DP) stili v Bohinjsko Bistrico. Tam jih je hael Prevc. Po spustu v Žago jih je zaključnem delu nas je spremljalo za članice v Ljubljani, ekipa društva pričakal bohinjski župan Franc Kra- do cilja na Petrovem Brdu čakalo le za tek in hojo zelo ugodno vreme, pa je od 25. do 30. avgusta nasto- mar, po kratkem postanku pa so se še nekaj kilometrov in po skoraj 20 seveda pa ne smemo pozabiti na pila na državni mladinski ligi v Mur- maratonci po planinski poti vzpeli na urah je enajsterica ob drugi uri po- našo oskrbovalno službo, ki nas je ski Soboti. Rjavo skalo, nadaljevali pot na Orlo- noči v vetru, dežju in mrazu zaključi- spremljala na vseh z vozilom do- Prva tri mesta na članskem DP so s ve glave in od tam proti Voglu. Tik la le nekaj manj kot 100 kilometrov stopnih mestih.” Po njegovih bese- sedmimi točkami zasedle velemoj- pod vrhom so z gorenjske prešli na dolgo traso s slabih 9.000 višinskih dah je GM4O v sedmih letih, odkar strice Ana Srebrnič, Jana Krivec primorsko stran, se od koče na pla- metrov vzponov in spustov. Za zani- je na seznamu priljubljenih tekaških in Darja Kapš, četrta je bila mojstri- nini Razor spustili v Tolminske Rav- mivost – enajsterica je v povprečju prireditev, “postal sinonim za do- ca Fide Indira Bajt, peta mednaro- ne in nato v Zadlaz, od tam pa mimo tekla s hitrostjo 4,8 km/h, za en ki- bro organizacijo, preizkus vzdržlji- dna mojstrica Vesna Rožič, šesta Tolminskih korit skozi Zatolmin do- lometer pa je porabila povprečno vosti in prisrčne odnose hkrati, in pa s 5,5 točkami edina udeleženka segli naslednji cilj – Tolmin, kjer jih 12,25 min. takega bi radi tudi ohranili. Poleg prvenstva iz ŠD Hidria AET Tolmin in je pozdravil župan Uroš Brežan. Pobudnik ultra maratona je bil glavni tega želimo maraton uvesti v krog mojstrica Fide Simona Uršič. Prven- Pot je nato tekače vodila skozi Most organizator GM4O Jože Daksko- najelitnejših tekmovanj na svetovni stva se je sicer udeležilo 24 šahistk, na Soči, od koder so po Kosmačevi bler, ki je prestano preizkušnjo oce- ravni, za kar imamo ob sodelova- od tega tri velemojstrice, ena med- učni poti dosegli Slap ob Idrijci, sle- nil takole: “Ekipa je vseskozi delo- nju vseh štirih občin vse pogoje.” narodna mojstrica in pet mojstric Fi- dili so še Dolenja Trebuša, Želin in vala kot dobra švicarska ura in Špela Kranjc Cerkno s kratkim postankom pri žu- udeleženci smo tekli samozave- de. panu Juriju Kavčiču. Nadaljevali so stno, kot da tečemo skupaj že več Zelo dobro je v Murski Soboti nasto- pot skozi vas Labinje v Gorenje No- let. Tokrat smo se vsi podredili is- [AHOVSKI KONEC POLETJA pila ekipa ŠD Hidria AET Tolmin, saj vake, od koder je sledil strm vzpon temu cilju – začeti in končati sku- Tolmin – Šahistka Simona Uršič iz je osvojila sedmo mesto in s tem tu- na Razpotje v občini Železniki. V paj. Motivacija je bila res velika, in Šahovskega društva (ŠD) Hidria AET di dosegla zastavljeni cilj – obstanek Davči, največji slovenski vasi, je ma- to je vodilo do uspeha. Razen Tolmin se je od 18. do 24. avgusta v ligi. Barve društva so zastopali Ja-

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 ( 23 )

razločimo na primer steklenico pivovarne Zagreb, vrh. Dva, trije decilitri se seveda niso poznali in največ pa je čeških, ki so posebej lepe in imajo tako je tovariše vedno čudil s tem, da je imel rum, prepoznavne embleme. Še posebej so zanimive ko so drugi trpeli žejo. Pa ni izdal skrivnosti, am- zato, ker je takrat vsaka pivovarna pokrivala ozek pak je šele kasneje zgodbo zaupal domačinom. okoliš in tako lahko natančno ugotovimo, od kod Sicer pa so rum dajali bosanskim in drugim voja- je prihajal vojak. Steklenic iz slovenskih pivovarn kom za hrabrost – hrane je bilo namreč malo, rum je kar 15, večino pa lahko umestimo na današnjo pa jim je vlil moči. Štajersko, kjer je doma hmelj. Med vsemi stekle- V zbirki so sicer vredne pozornosti tudi druge nicami zbiratelj težko izbere najlepšo: “Steklenica steklenice, na primer steklenka z znakom genera- Laško Žalec je zelo lepa. Tisti dan nisem na terenu la Borojeviča in letnico 1914, najdena ob potresu nič dobil, naenkrat pa se mi posveti tale steklenica. v Bovcu. Tu je bila namreč polnilnica za mineralno To veselje! Res so lepe, gravirane, edinstvene. Če jo vodo. Za to nič ne zaostaja drobna zelena madžar- razbiješ, se poješ!” Zbiratelji so nekaj časa ska prisrčnica … “Ko to skoplješ ...” zadovoljno celo tekmovali, kdo jih bo imel več. zavzdihne Domevšček. Nekemu prijatelju jih je več kot polo- vico razbil potres, tudi Miloš Dome- Kako se obvarovati spolnih všček pa jih je na ta način izgubil bolezni? okoli deset. Od takrat so doda- “Zgodilo se mi je, da sem na 1.300 metrov MEDICINSKE POTREBŠČINE – Levo škatlica z mažo in navodili, kako se varovati spolnih bolezni. tno zavarovane z žico. nadmorske višine naletel na lokacijo, kjer je deloval medicinski oddelek. Dobil sem škatlica z mažo in tremi bunkami, z vato in po- [e o pivu in rumu komplet prve pomoči, v katerem je bilo krovom. V škatli je bil ob najdbi še zložen papir, Za oficirje je pivo vse, kar še vedno hranim na enem me- na katerem je jasno zdravniško navodilo: “Kako se prihajalo v sodih. stu v vitrini.” Potres je Domevščku žal varujete spolnih boleznih? Po vsakem spolnem ob- Domevšček še vedno povzročil kar nekaj škode, razbilo se čevanju takoj svojo vodo puščati. Člen ako le mo- hrani sod pivovarne je veliko medicinskih stekleničk in goče z milom (žajfo) in vodo zmiliti, suho obrisa- iz Gradca, ki deluje še ampul, katerih zanimivost je, da so ti in s priloženim mazilom dobro obrisati. Eno od danes. Hrani tudi 30-litrski sod opremljene z napisi in imajo celo tu pridejanih glavic pri špičastem nastavku z iglo za rum z letnico 1916. Anekdo- nalepke. V prvi pomoči so še prebosti, nastavek vtekniti v scalno cevko, vtaknje- ta, ki jo Domevšček pove ob prvi povoji, škarje, smola za no glavico iztisniti ter člen na spodnjem koncu s sodčku, je naslednja: Neki slo- razmesarjene krne udov palcem in kazalcem 5 minut držati. Potem vodo venski vojak je bil pravi poseb- in oprema za zausta- zadrževati celo uro.” Zapis je preveden v jezike než, saj je imel v čutari vedno vitev krvavitev vojakov, ki so sestavljali avstro-ogrsko vojsko in je na zalogi nekaj ruma. Njegova ter tudi lep lon- kljub starosti – takole zapakiran je bil v naravi in skrivnost je bila ta, da je vedno, ček za ranjenca, zemlji blizu sto let – povsem čitljiv. Razlog za ko je pešačil iz Kluž proti Rom- ki je kot nekakšen ohranitev je skrivnostna mast proti spolnim bole- bonu, na hrbet naložil sod ru- spominek iz voj- znim, ki se je razlila in zaščitila celotni pripomo- ma. Po poti ga je z malim sve- ne. ček oziroma vsebino kompleta za zaščito pred drom drobno navrtal, si natočil STEKLENICA ZA SLATINO z motivom ge- Pozornost za- spolnimi boleznimi. ruma v čutaro, sod zamašil in ga prinesel na nerala Borojeviča. gotovo pritegne Besedilo in foto: Špela Mrak

Utrinki kob Uršič, Andrej Pavšič, Erik min na Vinka Kobala, slovenskega Hozjan, Mojca Uršič, Domen Ga- duhovnika, ki je umrl leta 2001 v beršček in Matic Novak. Uvrstili so 73. letu starosti in je pokopan prav v se po pričakovanjih, čeprav se je po Stržišču. Letošnjega, sedmega po- (pre)velikem nihanju v igri videlo, da hoda se je udeležilo kakšnih 40 pla- imajo še rezerve in bi v prihodnje re- nincev, ki so se kljub ne preveč zultate lahko tudi izboljšali. Državni obetavni vremenski napovedi odpra- prvaki za sezono 2008/09 so po- vili na pot. stali mladinci ŽŠK Lancom Mari- bor, drugi so bili mladinci Šaho- S pohodom želimo počastiti vsa do- vskega kluba Nova Gorica, tretja bra dela, ki jih je Kobal opravil za pa ekipa ŠD Domžale. slovensko mladino, saj je večino svojega življenja posvečal prav vzgo- Jožef Uršič ji mladih. S širjenjem in poglablja- njem njegovega dela so leta 1983 SPOMINSKI POHOD PO POTI njegov načina dela in druženja v cer- VINKA KOBALA kvi poimenovali Pot, ki še danes de- Str`i{~e – Planinsko društvo (PD) luje po Kobalovi metodi. Pohod je ob pomoči vodnikov PD Podbrdo in Podbrdo na pobudo članice dru- KLJUB NE PREVEČ OBETAVNI VREMENSKI NAPOVEDI se je na letošnji, sedmi Pohod po štva Doroteje Dakskobler vsako članov Postaje Gorske reševalne poti Vinka Kobala odpravilo kakšnih 40 planincev. Foto: Milan Stepan leto prvo soboto v avgustu, ko kraja- službe Tolmin potekal iz Stržišč ter ni praznujemo tudi god svetega Ož- prek Mrhka, kjer je sledila jutranja mestu, ki ga je Kobal poimenoval pobudo Jožeta Dakskoblerja po- bolta, izpelje Pohod po poti Vinka molitev, do mladinske koče na Rodi- “katedrala” in kjer smo se udeležili stavili križ, ki ga je izdelal domačin Kobala. Pohod organiziramo v spo- co, Matajurski vrh in Črno prst. Na tudi maše, so podbrški planinci na Vinko Beguš.

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 24 )

Pono~i so krave najlep{e

Ivan Volari~ - Feo se je rodil 4. septembra leta 1948 v kme~ki druìni v Suìdu. Osnovno {olo je obiskoval v Kobaridu, kasneje pa gimnazijo v Novi Gorici, kjer se je za~el ukvarjati z literaturo. Po kon~ani srednji {oli je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal {tudij arheologije in primerjalne knjièvnosti, vendar se je bolj kot s {tudijem raje ukvarjal s pisanjem poezije.

ako je Feo začasa svojega bo- Ima pomen. To sem dobil po no- hemskega pesniškega življenja veli Bruna Travna z naslovom Kup- Tizdal kar osem pesniških zbirk čija z oslom. Gre za to, da je v enem in zbirko kratke proze, aktiven pa je stavku omenjeno, da je ta osel zelo bil (in je še vedno) tudi na glasbenem grd – po špansko pa feo pomeni grd, in filmskem področju. Srečala sva se zloben, slab, hudičev. Potem sem v Kobaridu ravno tisto soboto dopol- enkrat dobil še eno pismo, kjer je v dan, ko so se na nebu iskre kresale akrostihu pisalo Ivan Volarič - Feo in sva pričela pogovor. Pri pogovoru (Freaks European Organisation) je rad sproščen in brez dlake na jezi- Poglejva malce v tvoje otroštvo. Kje ku ter zato predlaga pogovor “na ti”. si preživel otroška leta? Katerih In sicer zato, ker je tudi švedski kralj stvari se iz otroštva največkrat spo- Gustav V. zahteval od svojih državlja- minjaš? nov, da ga tikajo – medtem ko se je Otroška leta sem preživel večino- s kolesom vozil po Stockholmu. ma doma, v Sužidu. Na počitnice Naj te najprej vprašam, kdo prav- sem največ hodil v Kamnik, kjer sem zaprav je Ivan Volarič - Feo? imel dve sestri, in v Koper, kjer je O, Marija! To je najzajebaniji slo- bila tretja sestra. Velikokrat se spo- venački pesnik, doma iz Sužida, minjam, da sem jahal konja, najprej kmečki sin. Nič več. našega, ko pa tega ni bilo več, pa sosedovega. Do konca, dokler so ko- Najpogosteje te znanci in prijatelji nji sploh bili. kličejo kar Feo, torej z vzdevkom. GOVOR PODPREDSEDNIKA IZBEGLISTANA – Feo, še vedno ozdravljen bolezni iz leta 1961, Ali ima kakšen poseben pomen? ob ustanovitvi svoje države – seveda v uniformi … z jasnim sporočilom … kaj in kako. Kot pionir si imel leta 1961 na dan

Utrinki

S Črne prsti smo se skozi vas Kal vr- ci delovanja društva. tradicionalne športne prireditve. Po- časom 12:54 tudi absolutna zmago- nili nazaj v Stržišče, kamor smo pri- Jože Dakskobler, PD Podbrdo leg tega je po besedah predsednice valka, kot druga pa je le dobre pol speli po dobrih desetih urah hoda. KTŠ-ja Tjaše Bizjak Gašperja veči- minute za njo na cilj prispela Danica Na Kobalov grob smo v njegov spo- na aktivnih članov dobro poznala, Kovačič (13:27). Med moškimi je min in v zahvalo, da smo velikega [^AN^EV TEK IN POHOD NA kot zelo aktiven dijak na mnogih po- bil najhitrejši Anej Nagode s časom moža imeli čast poznati, položili ve- MENGORE dročjih pa je lahko zgled tudi ostalim 13:24, na drugo mesto se je uvrstil nec rož, nabranih na poti, ki jo je za- Tolmin – Z novim šolskim letom so dijakom in študentom. Ker je Vidic Milan Kogoj (14:33), tretji pa je na stavil prav on in jo na čelu svojih se za Klub tolminskih študentov želel izbrati ne preveč zahtevno pro- cilj pritekel Damjan Manfreda skupin prehodil več kot stokrat. V (KTŠ) začele tudi nove aktivnosti, go tudi za rekreativne tekače in ker (14:55). Srečanje so organizatorji program srečanj mladih, ki se odvi- med katerimi je bila tradicionalna Atletsko društvo Posočje Tolmin popestrili tudi s krajšim kulturnim jajo v Stržišču, je Kobal namreč uve- šola kajaka v Bovcu, letos prvič pa vsako leto maja že organizira Tek in programom – nastopili so Mešani del tudi pohod, na katerem naj bi so konec avgusta organizirali Ščan- pohod na Grad, je izbral 2,5 kilo- mladinski pevski zbor Gimnazije mladi spoznali, koliko truda je treba čev tek in pohod na Mengore. metra dolgo progo na Mengore. Tolmin in Pihalni orkester Tolmin, vložiti, da premagamo vse napore. Prireditev je KTŠ organiziral na po- Na štartu se je zbralo sicer manj v katerih je bil aktiven tudi Gašper. V šoli v Stržišču so nam nato doma- budo Tadeja Vidica, da bi se na ta tekmovalcev, kot so jih organizatorji Po besedah Bizjakove bi aktivni člani čini pripravili topel obrok, srečanje način spomnili na Gašperja Ščan- pričakovali, kljub temu pa se je pri- KTŠ-ja radi, da tek in pohod posta- pa je popestril Trio Jasmin iz Pod- čarja, ki nas je lansko poletje, star reditve udeležilo še okoli 30 poho- neta tradicionalna, razmišljajo pa tu- brda. Organizatorji, ki s finančno po- še ne 17 let, veliko prezgodaj zapu- dnikov. 13 tekačev, razdeljenih v štiri di o tem, da bi prireditev še razširili s močjo sponzorjev, Občine Tolmin stil. Kot pravi Vidic je idejo za orga- starostne skupine, se je pri cerkvi plezanjem, ki je bilo prav tako eden in Krajevne skupnosti Stržišče nizacijo teka dobil, ker KTŠ vsako na Mengorah osvežilo s pijačo ter izmed Gašperjevih konjičkov. “Prire- vsako leto organizirajo tradicionalen leto organizira Kulturni vikend, tra- okrepčalo z narezki in domačim pe- ditev je imela nekaj čara tekme, Kobalov pohod, so vsem pohodni- dicionalno kulturno prireditev, že 14 civom, sledila pa je še razglasitev re- vendar je bilo vse skupaj bolj prija- kom podarili tudi zbornik PD Podbr- let pripravlja tudi glasbeno prireditev zultatov. Prvo mesto med ženskami teljsko,” je še zaključil Tadej Vidic. do, ki so ga izdali ob lanski 50-letni- Mlada parada, nima pa še svoje je zasedla Vanja Krapež, ki je bila s Mariša Bizjak

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 ( 25 )

mladosti 25. maja čast obiskati ta- način življenja – glede na to, da so – 5 zlogov. Ker pa nisem Japonec, In kako oboje skupaj? kratnega maršala Tita. Ali je ta do- pesniške duše veliko bolj sentimen- ampak Slovenec, in sem kratke pe- Zame je značilno, da sem bolj kot godek pustil kakšen poseben vtis talne? smice s tremi ali štirimi vrsticami že v tiskanih objavah prišel do izraza na nate? Prvič pomeni jebo, kajne? Drugič imel, sem študiral, kako neki bi dal raznih nastopih. Nastopati sem začel Zelo poseben vtis. Ne samo, da se pa: pač padeš not in delaš. Da bi iz- ime tem mojim stvaritvam in sem se že zelo zgodaj, najprej sam, kasneje mi je zdelo fajn, ker sem bil štman, postavljal kaj posebnega – mislim, da odločil za feiku (Feo + haiku). z Blažem Ogorevcem, potem pa z tudi ene bolezni sem se ozdravil (ne ne. muzikanti. Občutek je tak, da imam Kako se počutiš, ko prebiraš stvari, bom povedal katere, ker mi je nero- tremo, ki sem jo dobil že pred prvim Kako se pesnik odziva na dražljaje ki si jih napisal dolgo časa nazaj? dno). Ko sem se vrnil z obiska od nastopom, še vedno. Ampak to traja sodobne kapitalistične naglice, v Skoraj tako, kot bi bral pesmi ne- Tita, te bolezni ni bilo več. samo do začetka nastopa, potem se kateri za humanost ni niti najmanj- koga drugega, enega X avtorja. Ni- razblini. Pri poslušalstvu pa je tako Kasneje si bil kot študent aktiven šega prostora, kjer prevladuje indi- mam posebnih občutkov. – če gre kaj narobe, me popolnoma na mnogih področjih družbenega vidualizem? Solidarnosti, ki je včasih Kako pogosto pišeš in v kakšnih dekoncentrira, če je pa pozitiven od- delovanja oziroma bolje rečeno – prevevala duše in za katero ste se situacijah? Iz kakšnih ustvarjalnih ziv – uuuuuuu … usmeril si se k umetnosti (poeziji) borili v 70. letih, skoraj ni več … trenutkov se rojevajo pesmi? in k družbeni angažiranosti. V tvo- Ja, pizdenje, kajne. Čeprav ima Kako je nastopati na glasbenem ji prvi pesniški zbirki, Desperado odru ali pa pred kamero? Kaj ti po- tonic water (1974), te prijatelj Denis menita poleg poezije glasba in Poniž v epilogu opisuje takole: film? “Feo, bil si zagotovo eden najbolj Glasba in film mi pomenita veliko avantgardnih avantgardistov, kar – mogoče sem na nek način še naj- smo jih imeli v tem času …” Kaj ti raje pred kamero, škoda pa je, da me meniš o tem? niso izkoristili za to, dokler sem bil Se strinjam, in tak sem tudi ostal mlajši. Pred kamero namreč prav uži- – še vedno namreč počenjam kozla- vam. rije. Ne vem, nekateri so s tem kon- Sodeloval si v različnih glasbenih čali, jaz pa se še držim tega. bendih, kot so Buldožer, Duo Zlatni Ali bi lahko na kratko povzel tvoje zubi, Hišni bend, OHO, Feo & The doživljanje komune G7, ki ste jo v Schmidt’s, s katero ste leta 1998 70. letih ustanovili v Tacnu – bili izdali zgoščenko IX. Korpus Delicti, ste močno povezana skupina štu- zadnje čase pa nastopaš s skupino dentov (povečini Primorcev), in Salamandra Salamandra iz Čadrga. sicer z eno prevladujočo idejo – že- Kakšno glasbo ustvarjate? leli ste ustvariti alternativo ustalje- Mi ustvarjamo, delamo, igramo, nim in konvencionalnim vzorcem špilamo tako glasbo, ki se ji reče “kar življenja. Ali vam je uspelo? ti pade na pamet”. Gre za improviza- Oh, od tam imam lepe spomine! cijo. Poskušali smo igrati tudi naučen Vem, da smo začeli s tem in posku- komad, ampak – ne da ne bi šlo, nih- šali delovati. In tudi smo, vendar smo FEO NA ENEM IZMED SVOJIH LITERARNIH VEČEROV – S svojim posebnim pristopom in z če ni bil zagret za kaj takega. Sala- “trajali” premalo časa, da bi stvar re- odlično predstavitvijo produktov literarne delavnice na Sajeti 2005 je močno navdušil številčno mandra Salamandra so že prej obsta- poslušalstvo. alizirali, in smo tako po skoraj dveh jali, mene so k sodelovanju povabili letih šli narazen. Poskušali smo z po lanskem nastopu s Francescom vsak izmed nas tudi druge segmente Zadnje čase bolj malo oziroma ko gledališčem, potem je mentor zbolel Cuso in še dvema avtorjema na Sa- – včasih si lahko tudi lirik – se pravi dobim navdih. Trenutno se več ukvar- in tako iz tega ni bilo nič. Pa tudi jeti 2007, ko smo “na prvo žogo” bolj oseben, intimen, to je zraven. jam z glasbo (kar bi moral storiti že vsak od nas je šel na svoj konec. spremljali nemi film in je baje bilo prej, ampak sem zamudil že vse vla- S katerimi besedami bi označil svo- zelo dobro. Drugače pa vključujemo Vrniva se spet na začetek tvojega ke), pa s filmom in pijančevanjem. jo poezijo? Ali ti je katera od pesni- v naš repertoar etno glasbo, jazz, pesniškega ustvarjanja. Se spomniš ških zbirk še posebej pri srcu? Antofagasta, ki velja za tvoje edino včasih dodam kak svoj tekst, si ga svoje prve pesmi? Gre za resno neresnost oziroma za prozno delo, ima kljub proznemu sproti izmislim ali pa kakšen poulič- Ja, se spomnim. Naslov je bil Ba- neresno resnost. So pa štiri zbirke, ki značaju izrazit speven, asociativen ni komad … lun Canan – to sem napisal že v gi- so mi še posebno všeč – Desperado način pripovedovanja. Kot v poezi- mnaziji, je pa to ime nekega kraja v Za tabo je približno 15 filmskih Tonic water, Četverovprega – za njene ji se tudi tukaj poslužuješ besednih Mehiki. Govori o tem, da grem v ta projektov. Zadnja dva sta slovenski sanje, Žalostna sova, Never green iger, dialektizmov … Kakšna je raz- kraj in da se ne bom več vrnil nazaj. omnibus Desperado Tonic in srbski enough. lika med pisanjem proze in poezi- Cele pa ne znam na pamet. omnibus Poslednja tri dana Andrije je? Kdaj besedilo postane poezija? Največja značilnost tvoje poezije je F., obstransko vlogo si imel tudi v Kaj pomeni zate pisanje pesmi – je To, da uporabljam igro besed, mi v prvi vrsti igra besed – asociativni Tolmincem bolj poznanem filmu to osebno poslanstvo, zgolj preliva- je pač pisano na kožo. In to upora- tok misli, satira, rime … To si na Jana Cvitkoviča Kruh in mleko. Na nje čustev na papir, posredovanje bljam povsod. Drugače pa … Ne poseben način združil v obliko ha- tem mestu bi omenila še film Fran- doživljanja sveta bralcu ali kaj dru- vem, pri pisanju proze mora biti člo- ikuja, ki si ga poimenoval feiku. Od cija Slaka Najlepša jutra so zjutraj, gega? vek veliko bolj discipliniran, moraš kod ta novost? v katerem je predstavljena tvoja Joj, ne vem – to je zame posel, delati več kot pri poeziji – ker je kraj- Še preden sem prvič videl knjigo biografija. Naslov je citiran iz ene služba, delo … To pač delam. Če ne ša, ker je stvar trenutnega navdiha … o haiku poeziji, sem že pisal kratke tvoje najbolj poznane pesmi Hip bi delal tega, bi delal nekaj drugega. Ker sem len, raje pišem poezijo. pesmice, ki sem jih objavil v zbirki vzhajajočega sonca. (smeh) Kaj pomeni biti pesnik v dana- Kratkice. Kot vemo, je haiku japon- Ja, res je. Ta pesem je že ponaro- šnjem času in prostoru? Prinaša ska oblika poezije, ki ima svoje za- Pri tebi dobi poezija na odru pose- dela, omenja se povsod, kjer se ome- pesniški poklic (če sploh lahko go- konitosti: prva vrstica – 5 zlogov, ben čar. Kako ti občutiš moč svojih nja Feo, postala je že prepogosto vorimo o poklicu) kakšen poseben druga vrstica – 7 zlogov, tretja vrstica besed? Kako občutiš poslušalstvo? uporabljena. Rekel bi lahko “ponoči

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 26 )

so krave najlepše”, in naj povem, da Katero knjigo trenutno bereš? te besede nosijo isti pomen in da apli- Ruta Tannenbaum od Miljenka ciram na ženske. Jergovića. Leta 2006 si pod volčanskim mo- Katero glasbeno zvrst najbolj obo- stom ustanovil svojo državo – Izbe- žuješ? glistan. No, ne vem, kako bi jo opredelil Bilo je 4. avgusta 2006. Ob šestih … Improvizirani instinktivni rock popoldan se je zgodila ustanovitvena jazz, simfo rock jazz … Ni mi všeč slovesnost države Izbeglistan. Nima preveliko žaganje, bolj so mi všeč predsednika, samo podpredsednike. raztegnjene melodije. In pa seveda Lani je bila prva obletnica, na presto- vokali so pomembni – vendar jih ne pno leto pa je žal ni. Zakonodaja je bom našteval, ker sem brez glasu. še v teku, dokončen sklep o njenem Česa se bojiš in česa veseliš? obstoju bo sprejet naslednje leto. Auuu! Bojim se strahu pred stra- Poleg literarnega ustvarjanja se hom in veselim se strahu pred stra- preživljaš tudi z raznimi priložno- hom. stnimi deli. Kaj pa počneš v pro- Česa ne maraš pri ljudeh? stem času, si tudi takrat tako anga- Ne vem, če je kaj takega, kar ne bi žiran? Kaj vse si že delal? ENA OD FEOVIH MUZ – Navdihujoče kosilo v dvoje (testenine z zelenjavo na obali Soče imajo maral. Le topoumnosti ne prenesem. V prostem času delam! Joj, je pa poseben okus). preveč stvari, da bi jih našteval. Re- je odvisno – eni imajo radi kaj takega, kjer se je stvar nadaljevala z glasbe- Na kaj najprej pomisliš zjutraj, ko cimo, bil sem gradbenik, strehovnik, drugi spet rečejo: “Ta je čudak!”. nim večerom. Super! se zbudiš? gulcar, učitelj plavanja, poštar, zava- Ojoj! Kako je šel včerajšnji dan po rovalni agent, delal sem doma na Ali imajo po tvojem isto mesto v Kaj mi lahko poveš o najnovejši vodi! He, he! kmetiji – najprej s starši, potem sam kulturi kot so ga imeli včasih? pesniški zbirki? T ‘ guwrš Katera misel je tista, ki te streznju- – se pravi, bil sem tudi živinorejec, Ah, seveda ne! Če primerjam me- Naprej sem ji dal naslov ne in Simona Gregorčiča – prejel je od t ‘ grš, potem sem ga hotel spre- je? kozjerejec, pastir, nabiral sem zelišča zelo dober honorar. Jaz bi moral iz- meniti, vendar je bila že v teku, tako Ni te misli. … dati 120 pesniških zbirk, da bi imel da sem ji kasneje le dodal podnaslov Kakšni so tvoji cilji? Ali se danes v Sloveniji pesnik lah- Déj mais vu materialno toliko kot on. à (že nikoli videno), kar Nihče ne bo dosegel svojega cilja, ko preživlja zgolj z pisanjem poe- je sestavljenka od déjà vu (že videno) Ko sva že pri tem – letos praznuješ samo jaz ga bom. (smeh) zije? in jamais (nikoli). Zraven bo izdana okroglih 60 let. Obeležil si jih tudi Rečem lahko le: “No chances!!!” tudi zgoščenka z naslovom Zimbab- Tvoja največja želja? v Knjižnici Cirila Kosmača Tol- ve. Gre za retrospektivo – nekaj bo Nimam največje želje. Kako družba sprejema pesnike? min. starih pesmi, ki so že bile objavljene, Mislim, da jih bolj sprejema za Ja, tako je. Ob razstavi sem imel In za konec … Kaj je bilo prej – ko- nekaj pa bo seveda novih, še nikoli nazaj. Ko bom umrl ali pa po več še predstavitev nove pesniške zbirke, koš ali jajce? videnih. letih, se bo to šele videlo. No, odvi- ki mi jo je rihtal Zdravko Duša, tako Teoretično ne vem, ampak pri nas sno, če si kontroverzen, kakor jaz … da smo celotno dogajanje povezali Kakšno literaturo prebiraš? je bil petelin. Pa ne samo od pesnika, tudi od ljudi tudi s festivalom Lukatelce v Volčah, Najraje imam art literaturo. Besedilo in foto: Damjana Teodorović

Utrinki

POLETNO FESTIVALSKO stnem glasbenem festivalu, ki tudi v DOGAJANJE NA SOTO^JU JE tujini ni ostal neopažen. ZAKLJU^ILA SAJETA Obiskovalci so tako lahko prisluhnili Tolmin – Kreativni tabor Sajeta, že pestremu izboru tako tujih kot tudi deveti po vrsti, ki je potekal med 28. domačih glasbenih imen, med kate- julijem in 2. avgustom, je tudi ponu- rimi so bili Rashim, Moebius, Ha- dil pester izbor za glasbene slado- radhan das Baul, Pierre Bastien, kusce, obiskovalci pa so lahko tudi Pocket Skrunch, Psycho-Path, izpopolnjevali svoja znanja in vešči- Sašo Zver, Bratko Bibič in Marko ne na različnih delavnicah. Brecelj, če naštejemo samo ne- Po besedah vodje projekta Mihe katere. Zanimiv spoj jazza in oper- Kozoroga je letošnja Sajeta temelji- nega petja je ponudil projekt Tol- la na zasnovi iz prejšnjih let, se pa minski punt 2 avtorja Zlatka Kau- vsako leto trudijo, da bi festival nad- čiča, ki ga je briški tolkalec pripravil gradili in obiskovalcem ponudili no- skupaj s Petrom Brötzmannom in vosti. Glavnino Sajete sicer predsta- Robertom Vrčonom. vljajo koncerti, bera nastopajočih pa je bila tudi letos pestra. Pri tem pa ni Kozorog sicer dodaja, da je Sajeta odveč omeniti, da nekateri izvajalci že “prerasla” zmožnosti organiza- nastopajo za precej nizek honorar, torjev, Zveze tolminskih mladin- kar je posledica dobrega sodelova- skih društev. Kreativni tabor je na- mreč še vedno v večji meri odvisen nja v preteklosti, saj se mnogi glas- PROJEKT TOLMINSKI PUNT 2 avtorja Zlatka Kaučiča, ki ga je briški tolkalec pripravil skupaj beniki radi vračajo na Tolminsko ozi- s Petrom Brötzmannom in Robertom Vrčonom, je poslušalcem v tolminskem kinogledališču od njihovega prostovoljnega dela. roma nastopajo na tako kakovo- ponudil zanimiv spoj jazza in opernega petja. Foto: Špela Kranjc Jerneja Kos

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 27 )

Bencinajo D`id`i

V obdobju med obema vojnama so do priklju~itve Primorske k Jugoslaviji v Kobaridu delovali {tirje bencinski servisi. Kasneje je ostala le {e nacionalizirana Soki~eva ~rpalka v neposredni bli`ini dana{njega marketa.

očenje goriva, prodajo naftnih sprva mirno dopovedoval, da lahko derivatov in motornih olj so za- njegova neodgovorna navada povzro- Tupali Minki Medvež, ki je za či požar. Alojz je zatrjeval, da požar črpalko skrbela do upokojitve. Potem povzroči le iskra, ne pa prižgana ciga- so v trgovskem podjetju Nadiža, ki reta. Ob stalnem naraščanju napeto- je po nacionalizaciji postalo lastnik sti v odnosih z odgovornimi je Džidži- črpalke in rezervoarjev, zaposlili An- ju nekega dne prekipelo. Pred direk- gelco Uršič, za pomočnika pa njene- torjem je v dokaz, da ima prav, v ga soproga Alojza Uršiča, ki so ga posodo z bencinom odvrgel tleč ciga- klicali Džidži. retni ogorek. Svoje dejanje je podkre- Alojz je prevzel točenje bencina in pil z grožnjo, za katero bi danes dobil nafte, še največ dela pa je imel s pri- zajeten plačilni nalog in še kaj po pravljanjem mešanice za motorna vrhu, teorijo o vnetljivosti bencina je kolesa in mopede. Njihovi lastniki so dokazoval vsem, ki vanjo niso verjeli. bili glavni odjemalci goriva, saj je po naših cestah takrat vozilo le malo oseb- Zaradi prisebnosti si je nih avtomobilov. Po odprtju meje v prislu`il odlikovanje 60. letih, ko so na Kobariško začeli Nekega dne se je na kobariškem zahajati bolj motorizirani sosedje, je bencinskem servisu zgodila nesreča. prodaja bencina začela naraščati. S Pri točenju v motorno kolo znamke povečanjem prodaje za italijanske go- DOLGE VRSTE pred bencinsko črpalko leta 1966. Foto: arhiv Olge Šturm Moto Guzzi je nekaj goriva steklo čez ste poceni goriva je rasel tudi sloves rob rezervoarja. Lastnik je svoj motor kobariškega bencinaja Džidžija. Kasi- drugače, je za blagajno stopil Alojz. danes že prepovedana. Bil je strasten poskušal spraviti v pogon, pri tem pa ranje na blagajni so v glavnem opra- kadilec in je svojo cigareto vlekel tudi je na kablih preskočila iskra in dvo- vljali soproga ali uslužbenci iz upra- Strasten kadilec takrat, ko je točil bencin. Zaradi tega kolesnik so zajeli plameni. Džidži je ve bližnjega podjetja, če pa ni bilo Džidži je imel čudno navado, ki je je prišel v spor s šefom, ki mu je prisebno zgrabil še negoreče prednje

Utrinki

PADALCI TOKRAT NISO trovi ponagajali in tekmo so morali POVZRO^ALI PREGLAVIC prekiniti. Vse naslednje dni so tekme izvedli, glede na možnosti in vre- Dre`nica – Društvo Adrenalin je letos organiziralo državno prvenstvo menske napovedi pa je tekmovalna v hitrostnih preletih z jadralnim pada- komisija sestavila tudi krajšo dirko. lom Jelkin hram open, ki je poteka- Zadnji tekmovalni dnevi so bili naj- lo je ves teden od 23. do 30. avgu- zahtevnejši. Takoj po odprtju štar- sta, in to na območju treh posoških tnega pilona so oblaki prekrili doli- občin s stalnim startom na Kobari- no, termika je postala vse šibkejša. škem Stolu. Le najhitrejši so discipline prevozili Prvenstva se je udeležilo 130 tek- brez večjih težav, nazadnje je samo movalcev, več kot polovica je bila 18 pilotov prečkalo ciljno črto. Zma- tujcev pretežno iz Avstrije, s Poljske, go predzadnjega dne je slavil prero- Slovaške, Hrvaške, iz Anglije, Fran- jeni Primož Suša, ki je v cilj prija- cije, pa tudi Rusije in celo Venezue- dral pred prvakoma v tem športu, le. Tekmovanje je namreč štelo tudi 130 UDELEŽENCEV DRŽAVNEGA PRVENSTVA V JADRALNEM PADALSTVU je nad Kobari- Primorcema Aljažem Valičem in škim Stolom v tednu tekmovanja doživljalo oblačne in jasne dni. za točke svetovnega pokala. Po so- Urbanom Valičem. Tekmovalci so botnem neurju ob začetku prvenstva kot zagrizen pilot. talni dan je uspešno končalo več kot bili tako v negotovosti glede novega so v nedeljo nastopili za letenje ide- Prvi letalni dan so tekmovalci prele- 70 pilotov, vendar pa vreme padal- državnega prvaka v jadralnem pa- alni pogoji. Prvenstvo je odprl pred- teli obratne točke na Breginju prek cem ni bilo tako naklonjeno ves te- dalstvu Slovenije vse do zadnjega sednik Letalske zveze Slovenije Sužida proti Tolminu na Kozlov rob, den. Glede na vremensko napoved dne prvenstva. A Urban Valič je v za- Zmago Jelinčič Plemeniti, ki se je Volarje, Mengore ter v ciljni dolet so se tekmovalci nadejali dobrega dnji preizkušnji s prvega mesta izpo- na povabilo organizatorjev odzval prek vasi Livek. Disciplino na prvi le- letenja, a so jim že naslednji dan ve- drinil Primoža Podobnika, ki je

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 28 )

kolo motorja in vse skupaj silovito kolikor je po črpalkarjevem izračunu odvlekel čez cesto. znašala bera tistega popoldneva. Se- Odgovorni so sprva menili, da se veda nista pila le Alojz in njegov je vozilo vžgalo zaradi delavčeve ne- sodelavec, temveč vsi, ki so bili tiste- predvidljivosti in neupoštevanja var- ga sobotnega večera gostje v točilnici nostnih predpisov. Požar naj bi pov- hotela. Tudi ob drugih priložnostih zročil Alojz s prižganim cigaretom. je dobrosrčni mož plačano pijačo de- Vsi zagovori so bili neutemeljeni in lil s prijatelji in znanci. Alojza bi doletela kruta kazen, če mu lastnik motorja kljub izgubljenemu Ljubitelj lepih deklet vozilu ne bi stopil v bran. Skupaj sta Alojz je imel še nekaj, kar v tistih dokazala, da se je motor vnel zaradi časih ni bilo najbolj zaželeno. V pre- napake na vozilu. Alojz pa ne le, da dalu pisalne mize je ob uradnih do- ni bil kaznovan, temveč je bil zaradi kumentih skrival prepovedane revije prisebnosti in preprečitve požara na s fotografijami deklet v Evinem ko- bencinskem servisu nagrajen. stumu in neprimernih položajih. Le izbrani znanci so bili deležni poseb- Buteljke pod kav~em in dva LETA 1967 je nasproti stare Sokičeve črpalke zrasel nov, sodoben bencinski servis. Foto: Pa- nega zaupanja in si prepovedano li- metra vina vel Četrtič teraturo lahko tudi ogledali. Ko je Poleg malega prostora za blagajno Džidžiju znanec iz Italije prinesel šop in prodajo skromnega števila artiklov vprašal, zakaj steklenic ne umakne napitek, zato se je nekega dne odlo- igralnih kart s spotakljivimi slikami, je bil večji prostor s kavčem, na ka- izpod kavča ali pa jih komu podari, čil drugače. Vsakemu, ki mu je na- jih je ta že bolj radodarno pokazal in terega je Džidži legal k popoldanske- je Džidži kratko odgovoril: “Sam’ da povedal, da mu bo plačal pijačo, je se ob pogledu na razgaljene lepotice mu počitku, saj je na servisu veliko- ležim na p’jač’.” naročil, da mora natakar vino nato- skrivnostno smehljal. krat ostajal cele dneve. Stranke iz Med delom ni pretiraval s pitjem. čiti v kozarec in ga prihraniti do kon- Cirila in Marjana, mlada pomoč- sosednje Italije in stalni gostje so po- V bližnje lokale – največkrat je bila ca njegove službe. Sproti je beležil nika, ki so ju zaradi povečanja pro- stali Alojzevi prijatelji in mu za dari- to točilnica hotela – se je odpravil po plačane kozarčke, ob koncu delovne- meta in vse večje porabe pogonskih la prinašali buteljke. Ker pa je bil končanem delu. Tam so mu italijan- ga dne pa se je s sodelavcem odpra- goriv zaposlili na črpalki, je Džidži ske stranke, potem ko jim je natočil bencinajo ljubitelj dobre kapljice in vil v lokal. Ob prihodu je glasno uvedel v delo. Najprej ju je poučil z bencin, plačale kozarček vina. Džid- “Dva metra, drug pri dru- ne sladkih furlanskih vin, je buteljke zaukazal: nevsakdanjim naukom: “Pri bencinu in kjante shranjeval pod kavč. Če ga ži je včasih posumil, da mu osebje gem, v vrsto!” Natakarica je napolni- ni dnarja, ampak babe in p’jača.” je kateri od domačih obiskovalcev za pultom pozabi natočiti plačani la kozarce v dolžini dveh metrov, Staro ~rpalko je nadomestil Utrinki nov bencinski servis Leta 1967 je nasproti stare Sokiče- ve črpalke zrasel nov, sodoben ben- osvojil častni naslov podprvaka, tre- cinski servis. Maja so stare muzejske tji pa je bil Jurij Vidic. črpalke demontirali, rezervoarje na- Organizatorji so si prizadevali za vi- polnili z vodo, prostor, kjer je dolga soko raven izvedbe tekmovanja, kar leta delal hudomušni mož v modri jim je po mnenju tekmovalcev tudi halji, pa prekrili z betonom in asfal- uspelo. Poleg dobre logistike se je skoraj vsak večer zaključil z zabavo tom. Kavč nad steklenicami in staro ob sproščenem druženju udeležen- pisalno mizo so zamenjali udobni cev in spremljevalcev tekmovanja. Z stoli, staro Džidžijevo pisarno in pro- zaključno prireditvijo, podelitvijo na- stor za počitek pa je nadomestil to- grad in koncertom skupine Afera, čilni pult v novem bifeju. Džidži je se je tekmovanje za večino pilotov le kratek čas opazoval mlade in gibč- zaključilo zelo uspešno. V številnih ne črpalkarje v modro-rumenih oble- nesrečah padalcev, ki so se v tek- kah, ki so uslužno stregli stotinam movalnem tednu zgodile v Posočju, novih potrošnikov goriva. S kančkom je bil med žrtvami en sam pilot tek- tesnobe je gledal moderni objekt, movalec državnega prvenstva. kjer se je v enem dnevu prodalo več Besedilo in foto: Špela Mrak bencina kot kjerkoli v takratni širši domovini. PRIPRAVE TOLMINSKIH DEKLETA IZ ŽKD TOLMIN so poletje izkoristila tudi za priprave na novo tekmovalno sezono. Nekega dne se je Džidži umaknil KO[ARKARIC Foto: arhiv društva k staremu znancu v Krmin, kjer je Debeli Rti~ – V Ženskem košar- šenj, znanja, kondicije, predvsem smo seveda vsi skočili v morje ali polnil steklenice – ne z bencinom, karskem društvu (ŽKD) Tolmin pa lepih spominov. bazen, nato pa smo si nabrali novih temveč z vinom. Ob delu z velikimi smo se tudi letos odločili odločili, da sodi žlahtne kapljice se je tej pijači poleti ne bomo zanemarili košarke, Trener Zvone Mrak ter trenerki Mir- moči za popoldanski trening, kjer skoraj popolnoma odpovedal, le ob zato smo se 21. avgusta odpravili na linda Hoti in Jasna Likar so z nami smo se trudile izboljšati naše mete Debeli rtič. Čeprav smo bili na pri- tekli in tako smo vsi skupaj nabirali in akcije. Zvečer smo se najprej za- sobotah je še vedno prihajal k mla- pravah, ki sta jih organizirala Domi- kondicijo. Pomagali so nam pri sko- bavali ob bazenu ter se nazadnje dim kobariškim črpalkarjem na ko- nik Kogoj in Ivo Leban, le štiri dni, kih s kolebnico in dviganju žog, ime- utrujeni odpravili spat. zarček in prijateljski klepet. smo se domov vrnili polni novih izku- novanih medicinke. Med odmori Igralke ŽKD Tolmin Zapisal: Pavel Četrtič

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Zlati Bogatin Opa`anja ( 29 )

Velikanova ple~a Hi{na imena na Ponikvah na Kaninu

Nekoč je v Bovcu živel velikan. Ime je simbol in že sveto pismo 200 let se ene od hiš drži ime Pr’ območju, kjer danes stojita hiši U Vsak mesec je zahteval zase kravo ali pravi, da je ime bistvena sestavina Teužu in v Družinski knjigi Župnije Ghazdu in U Smričjih. To ponazarja- dve ovci. Če mu Bovčani niso dali osebnosti tistega, ki ga nosi, kajti Šentviška Gora je zapisano, da je bil ta že sami imeni, potrditev pa najde- živine, je začel razsajati in je ubil “kdor nima imena, ne obstaja”. Hi- takratni gospodar Matevž Lapanja. mo tudi v knjigi duš iz leta 1868, kjer tudi kakšnega človeka. šno ime je ime, ki ga okolica podeli Zelo zanimivo je tudi ime Pr’ Frencu je zapisano ime V gozdu pri Mihelu, Bovčani pa so sklenili, da mu ne hiši in prebivalcem v njej. Ta imena na Rutih. Ime je sestavljeno iz ose- ki je kasneje prečrtano in poleg do- bodo več dajali živine. Prišel je me- nastanejo iz priimkov, imen gospo- benga imena Franc in imena zaselka pisano Smrekar. sec naokoli in velikan je vprašal po darjev, ledinskih imen, dejavnosti pri Rute. Že od leta 1868 se vsak gospo- Imena so lahko izpeljana tudi iz živini. Ni je dobil in je začel razsajati. hiši, živali ali pa iz kakšne posebno- dar te hiše imenuje Franc. dejavnosti, ki se je pri hiši odvijala sti človeka, ki v hiši živi. Izvor nekaterih imen najdemo v Odšel je proti planini Gozdec na nekoč. V Status animarum iz leta Vse hiše v vasi nosijo ime. Neka- priimkih, še posebej tistih, ki jih na Kaninu. Na tej planini je bilo veliko 1868 lahko preberemo, da je bilo hi- tera se spreminjajo, druga ostajajo Ponikvah ni več. Priimek Rink se je živine in ta bi požrešnemu velikanu šno ime Pr’ Kramarju spremenjeno v enaka že več stoletij. Hiša je telo in hiše držal vse do leta 1859, ko se je prav dobro teknila. A bil je tako iz- ime Pr’ Mježnarju, poleg pa je pod- črpan in sestradan, ker že mesec dni ime je njena duša, ki nam pove zgod- Marija Rink poročila z Antonom bo o preteklem življenju na tem me- Kranjcem, ki je k hiši prinesel svoj črtano osebno ime Peter. Verjetno je ni jedel, da ni zmogel več naporne bil Peter Bajt (1841–1892) mežnar v poti. Na pobočju Kanina se je zgrudil stu. Najboljši viri za raziskavo hišnih priimek, še vedno pa uporabljamo imen so cerkveni arhivi, matične ime Pr’ Rinku. Enake oziroma podob- cerkvi, njegova dejavnost pa se v hi- in se pogreznil v skale. knjige in popisi prebivalstva. Največ ne razlage imajo tudi hiše Pr’ Brincu, šnem imenu odraža še danes. Od takrat se imenuje to pobočje informacij o nastanku hišnih imen Pr’ Mraku, Pr’ Kriučku, Pr’ Selaku, Pr’ Ali so Pr’ Firbarju res mešali bar- Plejče, kakor se po bovško reče ple- sem dobila v Status animarum (po- Pipču in Pr’ Pipu. Pr’ Kafulavih u La- ve? Ali je bila Pr’ Pjekarju pekarna? čem. Na površju so ostala namreč pis duš 1868, 1852 in 1823) in v Dru- zih pa priimek Kofol ostaja nespre- Pr’ Jeraju, Pr’ Mešelaju in Pr’ Jurcu samo velikanova pleča. Bovčani pa žinski knjigi Župnije Šentviška Gora menjen od najstarejšega zapisa iz so imena, ki jih mogoče lahko raz- so odtlej dobro in v miru živeli, saj iz leta 1770, v kateri so popisana hi- leta 1770 vse do danes. krijemo s podrobnejšimi raziskavami so se znebili požrešnega velikana. šna imena in gospodarji. Hiše, katerih ime izhaja iz ledin- ali pa so nastala zaradi okoliščin, ki Zbral in zapisal: Janez Dolenc Največ hišnih imen na Ponikvah je skega poimenovanja, nam lahko ve- (Bovec, 1982) jih ne bomo nikoli poznali ... izpeljanih iz imena nekdanjega go- liko razkrijejo tudi o okolici v prete- Vir: DOLENC, Janez. (1992). Zlati Bogatin. Ines Hvala, Oddelek za etnologijo in ČZP Kmečki glas. Ljubljana: ČZP Kmečki spodarja (Pr’ Jakcu, Pr’ Karlču, Pr’ klosti. Povsem upravičeno lahko kulturno antropologijo Filozofske fakulte- glas. Str. 179. Martenu, Pr’ Štefu itd.). Že več kot domnevamo, da je bil nekoč gozd na te v Ljubljani

Tudi z nižjimi mesečnimi prejemki do novega avtomobila Redno se soočamo s podatki, da velik del prebivalcev Slovenije mesečno ne prejema ravno visokih plač in pokojnin, ki bi jim omogočale razmišljanja o nakupu novih vozil. Na srečo nam danes avtomobil- ski trg ponuja več možnosti za odločitev, tako da lahko kupimo nov avtomobil že za nižjo, sprejemljivejšo ceno, ki še vedno zagotavlja varnost in udobnost pri vožnji. Kateri so ti modeli avtomobilov, ki nam za ceno pod 10.000 evrov poleg že omenjene varnosti in udobnosti nudijo še dokaj bogato opremo, smo povprašali v družbi Trgo ABC d.o.o., po- oblaščenemu prodajalcu vozil Renault, Nissan in Dacia. Ker samo nekaj več kot dobra tretji- Iz našega prodajnega programa jim pologa, z meseč- na zaposlenih v Sloveniji prejema najbolj priporočamo Renault Twingo nim obrokom že mesečno plačo, večjo od povprečne že za 7.590 evrov, Renault Clio Storia od okoli 118 evrov. slovenske bruto plače, poleg tega že za 7.990 evrov, novi Renault Clio V sklopu financiranja so Marsikateri bralec/bralka glasila pa tudi prejemki slovenskih upoko- elan že za 9.990 evrov, Nissan Micro deležni tudi brezplačne podaljšane EPIcenter se mogoče v tem obdo- jencev niso visoki, je tudi za proda- že za 8.649 evrov in novost na slo- štiri- oziroma petletne garancije, od- bju odloča za zamenjavo avtomobi- jalce avtomobilov zanimivo, ali si venskem trgu, Dacio Sandero by Re- visno od izbranega modela. Lahko iz- la. Kam naj pokliče oziroma kje ima- lahko ti ljudje sploh privoščijo nov nault že za 6.666 evrov. Navedena berejo tudi brezplačno osnovno in kate vse poslovne enote, da se tudi avtomobil in za katere se odloča- vozila imajo ponavadi delovno pro- sko zavarovanje za prvo leto. osebno lahko oglasijo v vaših salo- jo? stornino med 1200 in 1400 ccm, od nih? Predvsem za vozila nižjega cenovne- opreme pa večinoma vključujejo kli- Ali imate za voznike vozil iz vašega Naša prodajna mreža je v vseh večjih ga razreda, nekje med 7.000 in mo, centralno daljinsko zaklepanje, prodajnega programa določene ugo- središčih Primorske – v Kopru, Po- 10.000 evri. Poglavitni razlogi so nižji električni pomik prednjih stekel, air dnosti tudi po preteku garancije av- stojni, Ajdovščini, Novi Gorici in Tol- stroški nakupa in vzdrževanja ter niz- bag za voznika in sovoznika, radio. tomobila? minu. Najbližje je bralcem EPIcentra ka poraba goriva. Vseeno si želijo Tudi po preteku garancije so stranke prav gotovo tolminska enota v Polju- udobja in varnosti, kar za to ceno že Kakšne vrste financiranje ponujate, deležne naših ugodnosti, kar jim omo- binju, telefon 05 388 47 00. Vabljeni dobijo. imate mogoče trenutno kakšne po- gočamo s kartico zaupanja Trgo ABC, v naše prodajne salone, kjer vam sebne akcije? s katero lahko uveljavljajo popuste bodo prodajalci strokovno svetovali, Iz vaše ponudbe vozil, ki jih prodaja- Pri nas dobijo ugodne pogoje financi- pri servisnih storitvah, saj je za nas vozila boste lahko preizkusili in skute, katere avtomobile jim priporoča- ranja z možnostjo odobritve tudi z skrb za kupca vedno na prvem me- paj boste izbrali vozilo po vaši potre- te in kaj že dobijo za to ceno? najnižjimi mesečnimi prejemki brez stu, tudi po nakupu. bi!

promocijsko sporočilo Trgo ABC d.o.o., www.trgoabc.si

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 EPIjeva knji`na polica ( 30 )

Skozi sotesko druge o svoji preteklosti in to je nekatere NASLOV: Skozi sotesko druge sve- motilo, večina pa me je cenila. Ko tovne vojne. AVTOR: Jo`e Andlo- svetovne vojne sem kot eden prvih tam okrog kupil vic. IZDALA in ZALO@ILA: Postaja Knjigo Skozi sotesko druge svetov- motor, so me sicer preverjali, a nič GRS Tolmin in Planinsko dru{tvo ne vojne je avtor Jože Andlovic uvo- nezakonitega me ni obremenjevalo. Tolmin. KRAJ in LETO IZDAJE: Tol- doma posvetil tolminskim gorskim Silno pa se je povečal moj ugled, ko min, 2008. FORMAT: 17 x 23,5 reševalcem. Osrednji del knjige pripo- sem začel hoditi v Himalajo. 'Prislu- cm. VEZAVA: trda. [T. STRANI: 262. veduje o Tinetu – gre namreč za v žil' sem si cel kup odlikovanj.” tretji osebi pisano avtorjevo izpoved, V želji po avanturi in kolektivnem ki se skozi pripoved spominja svojega duhu med alpinisti se je kot zdravnik Mala gora – Tigrovci v razburkanega življenja v času NOB. pridružil petim himalajskim odpra- prvem spopadu Slovencev z Četudi gre za Andlovičev prvenec, so vam in eni v Ande. Kljub ne več naj- okupatorjem 13. maja 1941 doslej že znani nekateri njegovi zapi- bolj mladim letom je bil v odlični Knjiga tolminskega pisca Boruta si in objave predvsem v monografijah psiho-fizični pripravljenosti. Kot in- Rutarja z naslovom Mala gora se o odpravah v Himalajo ter članki v štruktor prve pomoči pa je bil sicer osredotoča na prvi spopad tigrovcev Planinskem vestniku. Objav v avtor- član Gorske reševalne službe Tolmin z okupatorjem 13. maja 1941 na Ma- jevem tipičnem, prijetno berljivem že od leta 1959. li gori pri Ribnici. Avtor izpostavi tri slogu je bilo posebej veliko v 70. letih reševalcev Janko Koren. Rovšček, ki Knjigo zaključujejo spomini Andlo- primorske tigrovce, in sicer Danila prejšnjega stoletja. je prispeval zadnji del knjige, je o vičevih himalajskih in alpinističnih Zelena iz Senožeč, Ferda Kravanjo Alpinist Tone Škarja na kratko avtorju zapisal: “Bil je pojem čuteče- sopotnikov. “Tako velike osebnosti, kot iz Čezsoče s partizanskim imenom strne, da bi lahko bila kratka oznaka ga in predanega podeželskega zdravje Jože Andlovic, nihče ne more v ce- Peter Skalar ter Antona Majnika iz vsebine knjige Skozi sotesko druge nika, med prebivalci Tolminske je loti zaobjeti in spoznati, jo pa začu- Volč. Zapisi se naslanjajo na spozna- svetovne vojne kar “življenje himalaj- postal prava legenda.” Sicer pa se timo in uživamo njeno blagodat enako nja slovenskih zgodovinarjev, novo ske zdravniške legende dr. Jožeta avtor o svojem življenju spominja na- kot svetlobo in toploto sonca. Odsev arhivsko gradivo in razne ustne vire. Andlovica”. Knjigo sta aprila letos v slednje: “Ko sem končal medicino, tega, Jožetovo knjigo, lahko beremo Rutar je predvsem želel na osnovi po- tolminski knjižnici poleg avtorja pred- sem odšel na Tolminsko. Kot zdrav- kot napeto kriminalko, a je ne bomo znavanja problematike iz literature, stavila še njen urednik Žarko Ro- nika so me tam zelo cenili, ljudje so zaprli brez samospraševanja o nas virov in pogovorov z ljudmi, ki obrav- všček in starosta tolminskih gorskih me imeli radi. Vedno sem bil odkrit samih,” je še o knjigi zapisal Škarja. navano tematiko poznajo, predstavi-

Utrinki

DR@AVNO PRVENSTVO V zadovoljni z rajsko izkušnjo letenja v LETENJU Z JADRALNIMI Soški dolini, zato prihodnje leto nad ZMAJI KOBALA 2008 Tolminom pričakujemo še več zma- jarjev. Tolmin – Na 30. državnem prvenstvu v letenju z jadralnimi zmaji, ki se Besedilo in foto: Matjaž Klemenčič je odvijalo od 3. do 10. avgusta, je tekmovalo 25 pilotov iz Slovenije ter PUNTARJU (Z)NOVA Italije, Nemčije, Avstrije in Litve. Ko- LOVORIKA bala je v sedmih dneh tekmovanja postregla s tremi veljavnimi dnevi. Tolmin – Uvod v futsal tekmovalno sezono 2008/09 se je odvijal 2. Na prvenstvu se je najbolje znašel septembra v Tolminu. V tem sklopu aktualni evropski prvak Elio Cataldi sta se za superpokalni naslov pome- iz Italije, sledil mu je slovenski profe- rila aktualni pokalni in državni prvak, sionalni zmajar Primož Gričar, ki je Puntar Casino Safir in Gorica. na nedavnem svetovnem prvenstvu Uporniki so Vrtnice odpravili s 4:2, dosegel nehvaležno četrto mesto. med strelce pa so se vpisali Igor Na tretjem mestu je pristal Peter Kragelj (2), Rajko Uršič in Gaj Ro- Kejžar iz kluba LET Škofja Loka, sič. Puntarji so tako v mozaik naslo- najboljši domačin pa je bil Stanislav NA 30. DRŽAVNEM PRVENSTVU V LETENJU Z JADRALNIMI ZMAJI je tekmovalo 25 pilotov vov dodali še edini manjkajoči ka- Galovec iz Društva za prosto letenje iz Slovenije ter Italije, Nemčije, Avstrije in Litve. menček - superpokalni. (DPL) Posočje, ki je v skupni razvr- Moštvo, ki je osvojilo superpokal, so stitvi dosegel peto mesto. pri Modreju, potem pa sta sledila še šnji način tekmovanja. Zadnji večer sestavljali: Klemen Ivančič, kape- Tekmovanje v hitrostnih preletih z ja- polet do italijanske kostnice nad Ko- smo si ogledali še zgodovinske po- tan Igor Kragelj, Andrej Rutar, dralnim zmajem poteka s pomočjo baridom in pristanek v Tolminu. snetke ter ga zaokrožili s podelitvijo Kristjan Čujec, Benjamin Melink, naprav GPS, ki beležijo lete pilotov V sklopu prvenstva smo organizirali nagrad za državno odprto prvenstvo Rajko Uršič, Boštjan Uršič, Gaj in s tem dokazujejo, da so ti obleteli tudi druženje ob 30. obletnici prve- Kobala 2008. Rosič, Egon Vodopivec, vratarja vse zadane točke. Najdaljša discipli- ga državnega prvenstva, ki je leta Tuji piloti so bili presenečeni nad Aljoša Mohorič in Marko Kurinčič, na v tekmovalnem tednu je bila dol- 1978 potekalo v Dražgošah. Vablje- urejenostjo infrastrukture v Tolminu, Siniša Brkič, trener Darijo Leban, ga kar sto kilometrov, in sicer s pre- ni so bili vsi udeleženci takratnega torej od štarta pa do pisarne, ki so pomočnik trenerja Matej Kavčič in letom do Kobariškega Stola, nato prvenstva, ki so si z zanimanjem jo člani DPL Posočje uredili ob pri- trener vratarjev Denis Rutar. nazaj do železniškega mosta v Bači ogledali najnovejše zmaje in dana- stanku Na Logu. Vsi so nas zapustili Julijan Drago

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 EPIjeva knji`na polica ( 31 )

ma. Podatki se nanašajo na delova- ganizacije TIGR Primorske. KRAJ nje celic TIGR od leta 1927 do 1941 in LETO IZDAJE: Koper, 2008. NA- ter akcije gverilskih skupin tudi na KLADA: 1.000 izvodov. FORMAT: Šentviški planoti, v Kobaridu, na Bu- 14,5 x 21 cm. VEZAVA: mehka. [T. kovem, v Tolminu, Čadrgu, Rutu, na STRANI: 108. Koritnici in v Čezsoči. “Tigrovska celica iz Čezsoče je na Doberdob, Kra{ko Bovško prinašala najprej samo sloven- boji{~e 1915–1916 ski protifašistični tisk, redno izhajajo- Izdajo nove knjige Vasje Klavore če časopise in revije v Sloveniji ter Doberdob sta podprli avstrijsko mini- knjige. Doma so vse to skrili na pod- strstvo za pouk, umetnost in kulturo strešja ali na skednje. Včasih tudi v in Ministrstvo za kulturo RS. Avtor skrivališča zunaj vasi. Literaturo so se za pomoč pri raziskavi virov za- nato ponoči razdelili zaupnikom po hvaljuje predvsem podpolkovniku domovih. Pošiljke za Bovec in okoli- Gaborju Ovariju, sodelavcu Inštituta ške vasi je prišel iz Bovca iskat Ed- in muzeja vojne zgodovine v Budim- vard Mlekuž, vodja tamkajšnje celi- pešti, kjer je pridobil največ podatkov ti elementarno čutenje primorskih ce. Pakete literature je k Mlekuževim in fotografij. 17 let že mineva od Kla- Slovencev in njihov upor. v Bovcu nosila tudi Ferdova mati Ana Temelj za knjigo je bila priložno- vorinega prvenca Plavi križ, ki je do- NASLOV: Doberdob, Kra{ko Kravanja. Po odprtju ilegalne poti je boji{~e 1915–1916. AVTOR: Vasja stna brošura, ki jo je avtor sam pri- slej doživel že tri ponatise. Po knjigah narodnjaško vzdušje v Čezsoči znova Klavora. IZDALA in ZALO@ILA: pravil ob odkritju spomenika tigrov- Koraki skozi meglo in Škabrijel ob- oživelo.” Mohorjeva dru`ba Celovec–Lju- cem na Mali gori pri Ribnici in je dobje prve vojne kot osrednjo tematiko izpostavlja tudi knjiga Doberdob. bljana–Dunaj. KRAJ in LETO IZ- izšla leta 1996 ob začetku delovanja NASLOV: Mala gora – Tigrovci v DAJE: Celovec, 2007. NAKLADA: V Plavem križu se je avtor naslonil Društva TIGR Primorske. Delo pri- prvem spopadu Slovencev z oku- 2.000 izvodov. FORMAT: 17 x 25 na dogodke iz preboja na Bovškem, naša vpogled v delovanje organizaci- patorjem. AVTOR: Borut Rutar. IZ- cm. VEZAVA: trda. [T. STRANI: 284. je TIGR na Primorskem in tudi na DALO in ZALO@ILO: Dru{tvo za v naslednjih dveh knjigah pa je opi- Tolminskem med svetovnima vojna- negovanje rodoljubnih tradicij or- soval dogodke na Tolminskem oziro- Knjižno polico napolnila: Špela Mrak ma na Škabrijelu nad Gorico. Dober- dob prinaša opis dogodkov na Gori- škem Krasu. Čeprav avtor manj opisuje samo vojno dogajanje in se več posveča razmišljanju o nesmiselnosti vojne, pa skozi knjigo dosledno sledi- Veritasizposoja poro~nih in mo času po podpisu tajnega London- obhajilnih oblek skega sporazuma med Italijo in An- tanto v začetku leta 1915. Na Gori- se za poroko, škem Krasu je potekalo šest soških Vobhajilo, krst in bitk, veliko premoč pa so Italijani druge sve~ane nazadnje vendarle kronali z minimal- dogodke na nim premikom fronte iz Doberdoba enem mestu. in Debele Griže na območje Opatjega sela in Fajtjega hriba ter z zavzetjem ovo: Gorice. “Dne 9. avgusta, ko so se av- krstneN sve~e in stro-ogrske enote že umaknile z go- krstni prti~ki. riškega mostišča na levi breg Soče, so na kraškem bojišču potekali še abljeni! zagrizeni boji. Branilci so se zaveda- V li, da morajo vztrajati in zadržati Italijane, da bi omogočili premestitev svojega topništva na prostor vzhodno od Doberdobskega Dola. Tega dne so se zopet izkazali Ogri, ki so brez to- pniške podpore naskočili vzhodni vrh Debele Griže. Po silovitem spopadu so pregnali Italijane z njihovih polo- Suzana Kav~i~ s.p. žajev. Vrh je bil ponovno v njihovih Petra Skalarja 2, 5220 Tolmin rokah. Toda Italijani niso popustili.” gsm: 051 427 248 Knjigo bogati slikovno gradivo, ki e-po{ta: infoveritaskr.si izhaja iz avtorjevega arhiva ter neka- www.veritaskr.si terih zasebnih in muzejskih zbirk.

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008 Koledar prireditev ( 32 )

Datum Kraj Prireditev Informacije od 24. 9. dalje BOVEC, kulturni dom Likovna razstava Rapalska meja DSAT, Gregor Maver: 031-323-882 26. 9. (19.00) BOVEC, kulturni dom Fotokviz – otroška prireditev Sekcija mladih TD Bovec, Minka Komac: 041-544-257 27. 9. GRAHOVO OB BAČI, KORITNICA, Postoj, popotnik! - predstavitev možnosti zunajpenzionske ponudbe TZGP, TD Sopota, Društvo Baška de- PODMELEC, KLAVŽE spodnjega dela Baške grape, vodeni ogledi, delavnice, koncert diščina, Stanka Golob: 041-425 577, Nejc Borovničar: 041-872 –936, Alenka Zgaga: 041-601-248 27. 9. (18.00) TOLMIN, pred muzejem (v primeru Modna revija poročnih oblek, poročnih šopkov in poročnih pričesk Poročni salon Veritas, dežja v muzeju) Suzana Kavčič: 051-427-248 27. 9. BOVEC z okolico Aktivnosti ob Svetovnem dnevu turizma TD Bovec, Nataša Bartol: 040-348-160 27. 9. LJUBINJ Medena – koncert skupine Čuki KS Ljubinj, KMN Amazonka, Sergij Muznik: 041-453-038 2. 10. (19.00) KOBARID, Ustanova “Fundacija Poti Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni, fotodnevnik Petra Nagliča Tadej Koren: 05/38-90-166, miru v Posočju” – odprtje fotografske razstave Mestnega muzeja Ljubljana www.potimiruvposocju.si 3.–5. 10. BOVEC, TRENTA, Buški dnevi pohodništva – rekreativna prireditev TIC Bovec: 05/38-96-444 LOG POD MANGRTOM 6. 10. (17. 00) TOLMIN, učilnica PRC Moja bivalna enota je moj sanjski kotiček – študijski krožek Posoški razvojni center, Patricija Rejec, Marko Leban: 05/38-41-500 10.–11. 10. TOLMIN, POLJUBINJ 25. Kmečki praznik Nejc Borovničar: 041-872-936 10.–12. 10. SOČA, LEPENA Tretja slikarska kolonija z razstavo TD Soča Lepena, Srečko Vogrinčič: 041-392-008 18. 10. BOVEC z okolico Ekospust – čistilna akcija na reki Soči Soča Rafting, Goran Kavs: 041-724-472 Informacije za Koledar prireditev za naslednjo številko EPIcentra lahko do 13. oktobra posredujete Jerneji Kos na telefon 05/38-41-502 ali na e-naslov jerneja.kos@ pososki-rc.si. Objavili bomo prireditve oziroma dogodke, ki se bodo zgodili med 24. oktobrom in 31. decembrom. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna in je namenjena informiranju prebivalcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev oziroma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, ime prireditve, kontakt organizatorja ter telefonsko številko, e-naslov ali spletno stran. Če želite v EPIcentru objaviti članek o vaši prireditvi, oglas ali oglasno sporočilo, pa so vam informacije na voljo na naši spletni strani www.pososki-rc.si.

KAJ PA OGLASI? POSTANITE NARO^NIK e-EPIcentra Spoštovani podjetniki in podjetnice, društva, organizacije ... Poleg Vse, ki želite postati naročniki e-EPIcentra, vabimo, da nam na jerneja. [email protected] sporočite svoj e-naslov, na katerega vam bomo številnih drugih vsebin bi se v EPIcentru našel prostor tudi za vaš pošiljali povezavo na naše spletno glasilo. Uredništvo oglas. Če bi ga želeli objaviti v kateri od prihodnjih številk našega glasila, se oglasite Jerneji Kos na 05/38-41-502 ali jerneja.kos@poso- IZID NASLEDNJE [TEVILKE EPIcentra ski-rc.si, več informacij o oglaševanju v EPIcentru pa najdete tudi na Naslednja številka EPIcentra bo predvidoma izšla 24. oktobra. Vsi, ki naši spletni strani www.pososki-rc.si. EPIcenter izhaja v nakladi boste v našem glasilu želeli objaviti kak prispevek, nam ga najkasneje do 7.300 izvodov, brezplačno pa ga distribuiramo vsem gospodinjstvom 3. oktobra pošljite na e-naslov [email protected]. Vsebin, ki jih v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, pošiljamo ga še na več kot 200 bomo prejeli po tem datumu, žal ne bomo mogli upoštevati. Besedila naj naslovov v Sloveniji, dostopen pa je tudi prek naše spletne strani. ne bodo daljša od 2.000 znakov (s presledki), saj le na tak način lahko zagotovimo objavo večjega števila vaših člankov. Več informacij glede ob- Uredništvo jav najdete tudi na naši spletni strani www.pososki-rc.si. Uredništvo

Utrinki

LETOS SO USTVARJALI ZA Društvo tolminskih likovnikov je v STAREJ[E preteklih letih že zbiralo denar za Di- alizni center Kobarid in za Bolni- Dre`nica – Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin (DSAT) je šnico invalidne mladine Stara konec avgusta organiziralo 3. Hu- Gora. Akcija za slednjo še ni zaklju- manitarni likovni ex-tempore Dre- čena, saj v društvu pripravljajo še žnica, na katerem se je zbralo 30 nekaj razstav. DSAT v letošnjem letu slikarjev iz celotne Slovenije. Nasta- združuje 56 umetnikov iz celotne la dela bodo namenili Domu upo- Severne Primorske, letno pa organi- kojencev Podbrdo in Skupini za zirajo večje število razstav in likovnih samopomoč starejšim občanom ex-tempor. občine Tolmin pri Centru za so- Besedilo in foto: Gregor Maver cialno delo Tolmin. V DREŽNICI JE BILO KONEC AVGUSTA Likovna dela, ki so nastala v Drežnici USTVARJALNO – Izkupiček od prodaje na- bodo konec leta razstavljena na pro- stalih del bodo tolminski likovniki namenili Domu upokojencev Podbrdo in Skupini za dajni razstavi v Frančiškanski dvora- samopomoč starejšim občanom občine ni na Sveti Gori nad Novo Gorico. Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin.

EPIcenter, letnik IX, {t. 9, 2008