UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Mlakar

NADGRADNJA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V OBĆINI SEVNICA

diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, oktober 2013 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Mlakar

NADGRADNJA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V OBĆINI SEVNICA

diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor: izr. prof. dr. Andrej Lisec

Somentor: asist. mag. Stanislav Levićar

Celje, oktober 2013

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisan/a ______, študent/ka ______(študija), z vpisno številko ______, sem avtor/ica diplomskega dela z naslovom: ______.

S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izkljućno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafićni obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Anita Šiško, prof. sloven. jez.

V Celju, dne ______Podpis avtorja/-ice:______

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu in somentorju asist. mag. Stanislavu Levićarju za vso pomoć in nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v podjetju JP Komunala d. o. o. Sevnica, predvsem gospe Mojci Jazbinšek za pomoć pri pridobivanju vseh potrebnih informacij ter izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala pa je namenjena moji družini, ki mi je celoten ćas študija stala ob strani in me podpirala.

Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica

Ravnanje z odpadki je v današnjem ćasu zagotovo ena izmed najbolj obravnavanih tem tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Će se le malo bolj ozremo okoli sebe, lahko vidimo, da nas obkrožajo razlićne vrste odpadkov, a prav gotovo najbolj izstopa odpadna embalaža. Ker odpadna embalaža predstavlja vir surovin za nove izdelke, je zato velik poudarek na pravilnem loćevanju, ki omogoća, da se ćim većje kolićine vraćajo nazaj v proizvodnjo. Za uspešno vzpostavitev takšnega sistema je pomembno, da se posamezniki zavedajo pomena pravilnega loćevanja in da to sprejmejo kot del njihovega vsakdana.

V diplomski nalogi je predstavljena problematika ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica, pri ćemer smo sodelovali z Javnim podjetjem Komunala d. o. o. Sevnica. S podrobnim pregledom obstojećega stanja smo ugotavljali, kje se nahaja problem trenutnega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Na podlagi pridobljenih ugotovitev smo predlagali ustrezne možne rešitve.

Kljućne besede: odpadki, odpadna embalaža, informiranje, ekološki otoki.

Upgrading the management of packaging waste in municipality Sevnica

Waste management nowadays is certainly one of the most discussed topics in Slovenia and everywhere else in the world. We are surrounded by many different types of waste of which the most notable is packaging waste. As packaging waste represents a source of raw material for new products, large focus is given to proper waste sorting which allows for a return of a maximum amount of waste into new production. In order to successfully establish such system individuals have to be aware of the importance of proper waste sorting and accept it as part of their everyday lives.

In the thesis, the issue of packaging waste management in municipality Sevnica in presented with the cooperation of the Public Utility Company Komunala d. o. o. Sevnica. The problem of existing system of packaging waste management was determined with a detailed review of the current situation. Suggestions of possible solutions were offered on the basis of these conclusions.

Keywords: waste, packaging waste, information, recycling banks.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

KAZALO

UVOD...... 1 OPIS PROBLEMA ...... 1 DOLOĆITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ...... 1 PREDSTAVITEV OKOLJA ...... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE...... 4 METODE DELA ...... 5 1 TEORETIĆNE OSNOVE...... 6 1.1 ODPADKI...... 6 1.1.1 Vrste odpadkov...... 6 1.1.2 Uredba o odpadkih ...... 8 1.1.3 Odredba o ravnanju z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe s komunalnimi odpadki ...... 10 1.1.4 Ravnanje z odpadki v obćini Sevnica...... 10 1.2 EMBALAŽA IN ODPADNA EMBALAŽA ...... 12 1.2.1 Embalaža...... 12 1.2.2 Odpadna embalaža ...... 13 1.2.3 Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo...... 14 1.3 VLOGA EVROPSKE UNIJE PRI RAVNANJU Z ODPADKI...... 15 1.4 MEDOBĆINSKI INŠPEKTORAT ...... 16 1.5 POSLEDICE NEPRIMERNEGA RAVNANJA Z ODPADKI...... 18 1.5.1 Ekološki vplivi...... 18 1.5.2 Fizikalni vplivi ...... 20 2 OBSTOJEĆE STANJE ...... 21 2.1 SISTEM ZBIRANJA ODPADKOV GLEDE NA VRSTO...... 21 2.1.1 Ekološki otoki...... 21 2.1.2 Biološki odpadki...... 25 2.1.3 Nevarni odpadki...... 28 2.1.4 Kosovni odpadki...... 31 2.1.5 Zbirni center...... 32 2.1.6 CeROD...... 34 2.2 SISTEM ZBIRANJA ODPADKOV GLEDE NA TIP NASELJA ...... 38

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica v Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

2.2.1 Podeželsko (ruralno) obmoćje ...... 39 2.2.2 Urbano obmoćje s prevladujoćimi enodružinskimi hišami...... 39 2.2.3 Urbano obmoćje s prevladujoćo blokovsko poselitvijo ...... 40 2.2.4 Urbano obmoćje s stanovanjsko, obrtno in trgovsko rabo...... 41 2.3 INFORMIRANJE IN OZAVEŠĆANJE...... 42 2.3.1 Individualni uporabniki ...... 42 2.3.2 Šole in vrtci ...... 43 2.4 NADZOR IN UKREPANJE OB KRŠITVAH...... 44 2.5 KRITIĆNA ANALIZA...... 46 3 PREDLOGI REŠITEV PROBLEMOV ...... 49 3.1 INDIVIDUALNO ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE V STRNJENIH NASELJIH...... 50 3.1.1 Zbirni center Spodnji Stari Grad ...... 52 3.2 DISLOCIRANE ENOTE ZBIRNEGA CENTRA ZA ODPADKE SEVNICA 54 3.3 PRISTOP DO UPORABNIKOV...... 56 3.4 NADZOR NAD KRŠITVAMI...... 58 ZAKLJUĆEK...... 60 OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITEV PROBLEMA ...... 60 POGOJI ZA UVEDBO REŠITEV ...... 61 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ...... 62 LITERATURA IN VIRI...... 63 PRILOGE

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica vi Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

KAZALO SLIK

Slika 1: Shema organiziranosti podjetja Komunala d. o. o. Sevnica...... 4 Slika 2: Ekološki otok...... 22 Slika 3: Podrobnejše loćevanje drobne embalaže ...... 25 Slika 4: Posoda za biološke odpadke...... 27 Slika 5: Premićna zbiralnica za nevarne odpadke ...... 30 Slika 6: Novi mednarodni piktogrami za oznaćevanje nevarnih snovi...... 31 Slika 7: Zbirni center za odpadke Sevnica...... 33 Slika 8: Odlagališće nenevarnih odpadkov Leskovec pri Velikih Brusnicah ...... 37 Slika 9: Primer individualnega zbiranja bioloških in mešanih komunalnih odpadkov. 40 Slika 10: Primer loćenega zbiranja odpadkov v većstanovanjskih objektih...... 41 Slika 11: Znak Ekošole...... 44 Slika 12: Kolićinska primerjava pred in po uvedbi individualnega zbiranja odpadne embalaže ...... 52 Slika 13: Zbrane kolićine nevarnih in kosovnih odpadkov po zbirnih centrih v odstotkih ...... 55

KAZALO TABEL

Tabela 1: Kolićine loćeno zbranih frakcij na ekoloških otokih v kilogramih za obdobje 2007-2012 ...... 23 Tabela 2: Kolićinska primerjava med zbranimi loćenimi frakcijami in mešanimi komunalnimi odpadki v kilogramih ...... 24 Tabela 3: Zbrane kolićine bioloških odpadkov v kilogramih ...... 28 Tabela 4: Zbrane kolićine nevarnih odpadkov v kilogramih...... 29 Tabela 5: Zbrane kolićine kosovnih odpadkov v kilogramih...... 32 Tabela 6: Obćine družbenice podjetja CeROD in njihov lastniški delež...... 35 Tabela 7: Prikaz števila obravnavanih zadev v zvezi z odpadki po obćinah od leta 2010 do 2012...... 45 Tabela 8: Problemi in predlagane rešitve ...... 49 Tabela 9: Stroškovna ocena za individualni sistem...... 51

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica vii Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 10: Razporeditev kolićin nevarnih in kosovnih odpadkov v kilogramih med zbirnimi centri...... 54 Tabela 11: Stroškovna ocena za postavitev dislociranih enot...... 56 Tabela 12: Ocena stroškov objave v lokalnih ćasopisih...... 58

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica viii Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

KRATICE

RS – Republika Slovenija UPB – uradno prećišćeno besedilo EU – Evropska unija JP – Javno podjetje CLP – Classification, Labelling and Packaging of hazardous chemicals (slovenski prevod: razvršćanje, oznaćevanje in pakiranje nevarnih kemikalij) GHS – Globally Harmonised System (slovenski prevod: poenoten sistem razvršćanja in oznaćevanja nevarnih kemikalij) OEEO – odpadna elektrićna in elektronska oprema KS – Krajevna skupnost KEMS – kartonasta embalaža za mleko in sok FB - Facebook DROE – Družba za ravnanje z odpadno embalažo RFID – Radio Frequency Identification (slovenski prevod: radiofrekvenćna identifikacija)

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica ix Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

UVOD

Će smo še pred leti z odpadki ravnali neustrezno in se nismo ozirali na posledice, ki jih takšno vedenje lahko prinaša, je danes situacija popolnoma drugaćna. Ob današnji poplavi najrazlićnejših vrst odpadkov, pri ćemer kolićinsko med drugimi najbolj izstopa odpadna embalaža, je še kako pomembno, da je nadaljnjo ravnanje z odpadki pravilno in ćim manj obremenjujoće za okolje. Pomembno vlogo zato tu igrajo komunalna podjetja, katerih naloga je, da v skladu s prepisano zakonodajo svoje uporabnike usmerjajo k pravilnejšemu ravnanju z odpadki in jim hkrati tudi zagotovijo za to ustrezne pogoje.

Opis problema

V diplomski nalogi bomo analizirali sistem ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica, kjer komunalne storitve izvaja Javno podjetje Komunala d. o. o. Sevnica. Problematika trenutnega sistema izhaja iz njegovih pomanjkljivosti, kot so npr. nerazumevanje sistema pravilnega loćevanja odpadkov, slabši nadzor nad nepravilnostmi in neenakovrednega dostopnost do komunalnih storitev glede na to, kje se uporabnik nahaja. Zaradi teh pomanjkljivosti se problem kaže predvsem v primerih nepravilnega razvršćanja odpadkov, zlasti v primeru ekoloških otokov. Ker je danes pomembno, da so odpadki ćim bolj pravilno loćeni, saj jih le tako lahko vrnemo v predelavo in da na odlagališća odvržemo ćim manjše kolićine, je pomembno, da se te napake odpravijo. Z natanćno analizo trenutnega stanja na podroćju ravnanja z odpadki v obćini Sevnica bomo poiskali ustrezne rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju stanja.

Doloćitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

Z opisom obstojećega stanja želimo pokazati, kje natanćno se nahajajo nepravilnosti, ki vplivajo na sistem ravnanja z odpadno embalažo in kakšen ima to lahko vpliv na okolje, stroške in uporabnike. Cilj diplomske naloge je torej z natanćno analizo preućiti trenutno stanje in na podlagi pridobljenih ugotovitev poskušamo poiskati ustrezne rešitve, ki bi nepravilnosti odpravile. Naš cilj je tudi, da bi uvedba rešitev pripomogla k

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 1 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program povećanju kolićin loćeno zbranih odpadkov, ki se vrnejo v predelavo in zmanjšanju kolićin odpadkov, ki konćajo na odlagališćih. Z dosego zastavljenih ciljev bi se tako izboljšal sistem ravnanja z odpadno embalažo v obćini Sevnica.

Predstavitev okolja

Zaćetek izvajanja komunalne dejavnosti v obćini Sevnica sega v leto 1956, ko je bila ustanovljena Komunalna uprava Sevnica. Sledilo je obdobje preimenovanj podjetja v Komunalno podjetje »Komunala Sevnica«, Stanovanjska skupnost Sevnica in nato v Obrtni servis Sevnica, ki se je leta 1966 združilo z istega leta ustanovljenim Komunalnim stanovanjskim podjetjem Sevnica. Z letom 1976 se je podjetje prićelo reorganizirati tako, da je bila izkljućena stanovanjska dejavnost. Tako je v letu 1980 nastalo podjetje Komunala Sevnica p. o. Na podlagi Odloka o preoblikovanju Komunale Sevnica p. o. v javno podjetje Komunala Sevnica družbo z omejeno odgovornostjo (Ur. l. RS, št. 25/2009-UPB 2, 63/2011) podjetje od leta 1994 posluje pod nazivom Javno podjetje Komunala d. o. o. Sevnica (v nadaljevanju Komunala Sevnica), s sedežem v Sevnici, Naselje heroja Maroka 17, 8290 Sevnica. S tem odlokom je Komunala d. o. o. Sevnica v celoti postala lastnina Obćine Sevnica (v Komunala d. o. o. Sevnica, b. d.).

Podjetje izvaja gospodarske javne službe, ki so hkrati tudi glavne dejavnosti podjetja. Njihova osnovna znaćilnost je, da so neprofitne in prednostno usmerjene v zagotavljanje osnovnih javnih dobrin in storitev. Gre za proizvode oz. storitve, ki jih podjetje mora zagotavljati neprekinjeno ob enakih pogojih vsem uporabnikom, ne glede na stroške in cene, ki jih nadzira oz. doloća lokalna skupnost in v preteklem obdobju predvsem država. Poleg glavnih dejavnosti izvajajo še druge dejavnosti komunalnega znaćaja, kjer veljajo naćela tržnega gospodarstva in so ustvarjena predvsem zaradi pridobivanja dobićka v podjetju in na prostem trgu. Dobićek naj bi bil namenjen razvoju podjetja in širitvi dejavnosti. V tem primeru Komunala Sevnica prevzema vlogo investitorja v smislu priprave, vodenja investicij, inženirskih storitev, financiranja investicij za gradnjo infrastrukture iz podroćja svojih dejavnosti (Komunala d. o. o. Sevnica, b. d.).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 2 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Dejavnosti družbe so naslednje (Komunala d. o. o. Sevnica, b. d.): • glavne dejavnosti: o oskrba s pitno vodo; o ravnanje z odpadki; o odvajanje in ćišćenje odpadnih voda; o pogrebne in pokopališke storitve; o javna snaga in urejanje javnih površin; • druge dejavnosti komunalnega znaćaja: o oskrba s toplotno energijo (proizvodnja in distribucija pare in tople vode); o gradnja in rekonstrukcija vodovodnih, kanalizacijskih objektov in naprav; o napeljava in popravilo vodovodnih, plinskih in sanitarnih instalacij v objektih; o prevozi tovorov in storitve z gradbeno mehanizacijo; o inženirske dejavnosti in tehnićno svetovanje; o gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije; o proizvodnja elektrićne energije; o trgovanje z elektrićno energijo; o športne dejavnosti (obratovanje športnih objektov); o dejavnosti skupnih služb; o javna dela.

V letu 2011 je bil sprejet akt o organizaciji podjetja, na podlagi katerega se je spremenila organizacijska struktura podjetja Komunala Sevnica. Akt je sprejel direktor podjetja po predhodno pridobljenem soglasju nadzornega sveta podjetja in seznanitvi ustanovitelja. Namen sprejetega akta je zagotovitev pogojev za ućinkovito notranjo organizacijo in racionalizacijo izvajanja komunalnih dejavnosti v obćini Sevnica. Prav tako je bila organizacijska struktura osnova za novo sistemizacijo delovnih mest, ki so bila izvedena v letu 2012. Delovanje podjetja je organizirano v štirih enotah (Komunala d. o. o. Sevnica, b. d.): • gospodarske javne službe; • druge dejavnosti komunalnega znaćaja; • služba za splošne in kadrovske zadeve; • služba za finance in raćunovodstvo.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 3 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Slika 1: Shema organiziranosti podjetja Komunala d. o. o. Sevnica

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, b. d.

Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da je za ućinkovito in pravilno ravnanje z odpadki pomembna vzpostavitev sistema, ki zajema vse uporabnike, ne glede iz katerega obmoćja prihajajo. Komunala Sevnica je tovrstni sistem do doloćene stopnje že vpeljala, tako da bi z uvedbo predlaganih rešitev pripomogli k izboljšavi oz. nadgradnji že obstojećega sistema za ravnanje z odpadki.

Ćeprav Komunala Sevnica v sklopu dejavnosti ravnanja z odpadki obravnava razlićne vrste odpadkov, se bomo v našem primeru osredotoćili predvsem na zbiranje odpadne embalaže iz gospodinjstev, saj le-ta predstavlja najvećji delež vseh odpadkov, in sicer 79 odstotkov.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 4 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Metode dela

Za teoretićni del diplomske naloge bomo potrebne informacije pridobili s pomoćjo literature, spletnega gradiva ter zakonodaje s podroćja ravnanja z odpadki in odpadne embalaže. Za empirićni del bomo informacije pridobili s pomoćjo preućitve obstojećega stanja, internih virov podjetja ter z osebno komunikacijo z zaposlenimi na Komunali Sevnica.

Pri svojem delu bomo uporabili naslednje metode: • metodo deskripcije; • metodo kompilacije; • metodo analize; • metodo sinteze.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 5 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

1 TEORETIĆNE OSNOVE

1.1 Odpadki

Steiner in Wiegel (2008, str. 5) definirata odpadke kot predmete ali snovi, ki jih povzroćitelj ali ne more već uporabiti za proizvodnjo, preoblikovanje ali porabo in jih zavrže ali jih je dolžan zavreći. Odpadki nastajajo med pridobivanjem in obdelavo surovin ter po porabi konćnega izdelka. Njuna definicija je v skladu z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/2011), ki odpadek prav tako opredeljuje kot predmet ali snov, ki ga imetnik zavrže, ga namerava ali ga mora zavreći. Pri tem je imetnik v uredbi opredeljen kot povzroćitelj odpadkov, ki pa je lahko fizićna ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti.

Zelo pomembna je definicija odpadka oziroma ugotovitev, ali se pri dejavnosti nastale snovi uvršćajo med odpadke glede na predpise, ki urejajo odpadke. Pogosto je namreć meja med snovmi, ki so odpadki, in med tistimi, ki niso, izredno majhna. Tovrstna meja je zelo pomembna, kajti će se snov uvršća med odpadke, mora njihov povzroćitelj z njimi ravnati po predpisanih zahtevah glede ravnanja z odpadki (Viler Kovaćić, 2001, str. 16).

Steiner in Wiegel (2008, str. 2) sta mnenja, da se zaradi razlićnih predpisov in konceptov ravnanja z odpadki pojmovanja o tem, kaj so odpadki, precej razlikujejo. Razlićna pojmovanja se odražajo predvsem v zbranih in obravnavnih statistićnih podatkih s strani razlićnih vladnih služb. Zbrani statistićni podatki se razlićno zajemajo, predvsem zaradi vkljućevanja ali izkljućevanja raznih skupin odpadkov, zaradi ćesar se med državami, kljub enakemu standardu, zbrani podatki o kolićinah nastalih odpadkov zelo razlikujejo.

1.1.1 Vrste odpadkov

Delitev odpadkov v skupine ali kategorije je zelo pomembna, saj imajo razlićne snovi razlićne lastnosti. Tako je papir izjemno primeren za pisanje, a neuporaben v obliki papirnate posode za tekoćine. Pomembno je poznati lastnosti posameznih snovi, kar

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 6 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program velja tudi za odpadke. Će lahko nekatere odpadke recikliramo in jih ponovno uporabimo, ostale ne moremo. Poleg tega lahko odpadki vsebujejo škodljive ali neškodljive snovi za okolje, zaradi ćesar poznamo razlićna odlagališća (»Vrste odpadkov« [Ekokviz, Tekmovanje v ekoznanju], b. d.).

Steiner in Wiegel (2008, str. 3) razvršćata odpadke na naslednji naćin: • kmetijski odpadki (ostanki od predelave poljšćin in živinoreje, nastanejo v velikih kolićinah in se ponavadi popolnoma reciklirajo na kraju nastanka); • biološko razgradljivi odpadki (odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, npr. ostanki živil, vrtni ostanki, papir); • biološki odpadki (loćeno zbrani organski odpadki, predvsem iz gospodinjstev); • kosovni odpadki (odpadki, ki zaradi svojih dimenzij zahtevajo poseben naćin obravnave, npr. bela tehnika, staro pohištvo, vzmetnice); • gradbeni odpadki (ostanki zidov, ostali odpadki, ki nastanejo pri gradnji, rušenju, obnovi ali rekonstrukciji zgradb ter zemlja); • odpadki, primerni za suho reciklažo (materiali, ki se lahko reciklirajo, npr. steklo, tkanine, embalaža, papir); • zeleni odpadki (organski odpadki, ki nastanejo na zelenih površinah, npr. pokošena trava, listje in ostale snovi, ki imajo možnost obnove); • nevarni odpadki (zahtevajo posebno ravnanje in naćin odlaganja, ker so nevarni za ljudi, okolje, opremo in proizvode predelave, npr. odpadna olja, baterije, barve kemikalije); • medicinski odpadki: o nenevarni odpadki (podobni odpadkom iz gospodinjstva, npr. komunalni in biološki odpadki, odpadki primerni za reciklažo); o odpadki, ki predstavljajo tveganje za osebe v stiku (tipićni medicinski proizvodi, kontaminirani z razlićnimi telesnimi tekoćinami); o odpadki z veliko nevarnostjo okužbe (vsebujejo materiale kontaminirane s povzroćitelji doloćenih bolezni); o odpadki z drugimi tveganji (vsi ostali materiali, ki jih v bolnišnicah zavržejo, npr. elektronski aparati, ćistila, razkužila, zdravila, olja, barve); • gospodinjski odpadki (odpadki iz gospodinjstev in ostali odpadki, ki so zaradi svoje sestave podobni gospodinjskim, npr. odpadki iz trgovin);

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 7 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• industrijski, komercialni in institucionalni odpadki (odpadki, ki nastajajo v razlićnih gospodarskih sektorjih in ustanovah (šolah, vladnih zgradbah, bolnišnicah) in se zaradi podobnih lastnosti lahko obravnavajo na naćin kot gospodinjski odpadki); • odpadki, povzroćeni z rudarjenjem (npr. zemlja, pesek, skale, kamni iz izrabe mineralnih virov); • komunalni odpadki (obsegajo skoraj vse suhe odpadke, ki nastanejo v obćini): o gospodinjski odpadki; o industrijski, komercialni in institucionalni odpadki; o kosovni odpadki; o zeleni odpadki; o odpadki javnih služb; o loćeno zbrane frakcije za postopke obnove; o nevarni odpadki; • odpadki javnih služb (odpadki iz izbranih obćinskih služb, npr. odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju parkov in vrtov, odpadki z ulic); • odpadki, primerni za reciklažo (vse sestavine, ki se pridobivajo iz komunalnih (ali celo drugih vrst odpadkov, npr. gradbenih) in se prenesejo v industrijo, kjer se porabijo kot sekundarne surovine ali sekundarno gorivo); • blato iz ćistilnih naprav (usedline, ki nastanejo pri obdelavi odpadnih vod, blato iz obćinskih in zasebnih ćistilnih naprav).

1.1.2 Uredba o odpadkih

Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 103/2011) z namenom varstva okolja in varovanja ćlovekovega zdravja doloća pravila in ravnanja ter druge pogoje za preprećevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter zmanjševanje celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanje ućinkovitosti uporabe naravnih virov.

Pri nastajanju in ravnanju z odpadki se moramo držati prednostnega vrstnega reda, pri ćemer je odstopanje mogoće le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako doloćeno s posebnimi predpisi. Hierarhija ravnanja z odpadki je glede na uredbo naslednja:

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 8 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• preprećevanje nastajanja odpadkov; • priprava za ponovno uporabo; • recikliranje; • drugi postopki predelave (npr. energetska predelava); • odstranjevanje odpadkov.

Poleg tega uredba doloća, da je z odpadki potrebno ravnati tako, da ni ogroženo ćlovekovo zdravje in da ravnanje ne povzroća škodljivih vplivov na okolje, zlasti: • ćezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal; • ćezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami; • škodljivih vplivov na obmoćju, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave; • škodljivih vplivov na krajino ali obmoćje, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dedišćino.

V uredbi sta doloćena dva programa. Prvi program se nanaša na ravnanje z odpadki, katerega ukrepi se doloćijo na podlagi analize obstojećega stanja na podroćju ravnanja z odpadki za obmoćje celotne RS. S tem programom je potrebno zagotoviti ukrepe za spodbujanje priprave za ponovno uporabo ter za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in sistemov loćenega zbiranja odpadkov. Poleg tega mora biti del programa tudi naćrt ravnanja z odpadno embalažo in strategija za izvajanje zmanjšanja kolićine odloženih biorazgradljivih odpadkov.

V skladu s tem sta postavljena cilja. Prvi cilj je, da se do leta 2020 priprava za uporabo in ponovno recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev in drugih virov povećata za najmanj 50 odstotkov skupne teže. Drugi cilj je, da se do leta 2020 priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo povećajo za najmanj 70 odstotkov skupne teže.

Drugi program se nanaša na preprećevanje nastajanja odpadkov in lahko nastopi samostojno ali kot poseben del prvega programa. V tem programu se doloćijo cilji preprećevanja nastajanja odpadkov, opišejo in ocenijo se obstojeći ukrepi preprećevanja ter potrebni dodatni ukrepi za doseganje ciljev, doloćijo se ukrepi za vzpodbujanje

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 9 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program ponovne uporabe proizvodov ter doloćijo se kvalitativna in kvantitativna referenćna merila, ki ocenjujejo napredek programa.

1.1.3 Odredba o ravnanju z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe s komunalnimi odpadki

Odredba o ravnanju z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) doloća najmanjši obseg in vsebino ravnanja z loćeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Tovrstno ravnanje se nanaša na loćeno zbrane frakcije kot del komunalnih odpadkov, ki nastajajo na obmoćju lokalne skupnosti kot odpadek v gospodinjstvu in podobni odpadki, ki nastanejo v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti.

Pri opravljanju javne službe je potrebno zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov izloćajo loćene in nevarne frakcije. Ob tem mora izvajalec javne službe zagotoviti zbiralnice in zbirne centre za tovrstne frakcije in hkrati povzroćitelje komunalnih odpadkov obvešćati o njihovi lokaciji, katere vrste loćenih oz. nevarnih frakcij se zbira itd. Prav tako pa je pomembno, da se povzroćitelje komunalnih odpadkov redno obvešća in seznanja o pravilnem in ustreznem loćevanju in ravnanju z loćeno zbranimi in nevarnimi frakcijami.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, kot loćene frakcije, redno oddaja družbi za ravnanje z odpadno embalažo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. To prav tako velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki se izloćijo v zbirnicah loćenih odpadkov, zbirnih centrih ali sortirnicah. Oddajanje odpadne embalaže družbi za ravnanje z odpadno embalažo je za izvajalca javne službe brezplaćno.

1.1.4 Ravnanje z odpadki v obćini Sevnica

Za podroćje celotne sevniške obćine so postopki ravnanja z odpadki zakonsko doloćeni z Odlokom o ravnanju z odpadki na obmoćju Obćine Sevnica (Ur. l. RS, št. 25/2009 – UPB, 78/2009), katerega doloćbe so obvezne za vse subjekte, ki so vkljućeni v sistem

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 10 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program ravnanja z odpadki. V odloku so tako doloćene vrste komunalnih odpadkov, njihovo zbiranje, odvoz, predelava in odlaganje, subjekti ravnanja z odpadki, naćin obraćunavanja storitev ravnanja z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Ta odlok je namenjen urejanju komunalnih odpadkov (odpadki iz gospodinjstev) in posebnih odpadkov, kamor sodijo sekundarne surovine (papir, karton, lepenka, steklo, kovine, staro železo, les, plastika ipd.), gradbeni odpadki, kosovni odpadki ter tekoći odpadki. Nevarne odpadke iz gospodinjstev, kot so zdravila, odpadna olja, baterije itd., se zbira loćeno in se nato tudi ustrezno oddajajo. Odlok pa ne velja za nevarne odpadke, ki izhajajo iz storitvenih dejavnosti. V tem primeru je povzroćitelj dolžan zbirati in zaćasno deponirati nevarne odpadke na ekološko primeren naćin in jih oddati ustreznim prevzemnikom.

Izvajalci so na podlagi tega odloka dolžni odvažati komunalne in kosovne odpadke ter sekundarne surovine na podlagi sprejetega letnega naćrta in urnika odvoza odpadkov. Z letnim naćrtom in urnikom, ki ga izdela izvajalec, se doloći pogostost in ćas odvoza odpadkov ter tudi organiziranost odvoza odpadkov med prazniki. V primeru kosovnih odpadkov se ne izvajajo akcije odvoza, ampak uporabniki sami naroćijo odvoz takrat, ko ga potrebujejo. Takšen naćin je do uporabnikov prijazen in tudi omogoća većjo preglednost.

Po tem odloku so povzroćitelji odpadkov dolžni: • glede na svoje potrebe nabaviti tipizirane posode ustrezne prostornine; • vzdrževati ćistoćo na zbirnih mestih in dovoznih poteh do njih; • tipizirane posode pripeljati v ćasu odvoza iz zbirnega na odjemno mesto in nazaj; • obvešćati izvajalca o spremembah, ki bi lahko vplivale na ceno odvoza; • v zimskem ćasu odmetati sneg in tako omogoćiti dostop do posode; • izpolniti prijavo v sistem odvoza komunalnih odpadkov.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 11 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

1.2 Embalaža in odpadna embalaža

1.2.1 Embalaža

Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, ki so namenjeni temu, da blago, kot so surovine in izdelki obdajajo in držijo skupaj zaradi hranjenja, varovanja, rokovanja ali dostave od proizvajalca do konćnega uporabnika oz. potrošnika. Sem sodijo tudi nevraćljivi predmeti z istimi, že zgoraj naštetimi, nameni ter pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga, za pakiranje, neprodušno zapiranje, pripravo za odprem in oznaćevanje (Viler Kovaćić, 2001, str. 111).

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (UR. l. RS št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/2011, 68/2011 popr.) v 3. ćlenu loćuje tri vrste embalaže: • primarna ali prodajna embalaža, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto, namenjena konćnemu uporabniku na prodajnem mestu, ter blago varuje pred poškodbami in onesnaženjem (npr. kozarci, vrećke, konzerve, steklenice, tube); • sekundarna ali skupinska embalaža, ki obdaja ali drži skupaj već osnovnih prodajnih enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga, ne glede na to, ali je skupaj z blagom prodana konćnemu uporabniku ali je odstranjena na prodajnem mestu (npr. folije, škatle ali podobni ovoji); • terciarna ali transportna embalaža, ki obdaja ali drži skupaj već osnovnih prodajnih enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži, olajša ravnanje z blagom in njegov prevoz ter ga varuje pred poškodbami (npr. zaboji, roćke, vreće, palete, škatle).

Glede na vrsto embalažnega materiala loćimo (»Odpadna embalaža«, [Interseroh] b. d.): • papirno in kartonasto embalažo; • plastićno embalažo; • leseno embalažo; • kovinsko embalažo; • stekleno embalažo; • sestavljeno (kompozitno) embalažo; • nevarno odpadno embalažo.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 12 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

1.2.2 Odpadna embalaža

Odpadna embalaža nastane takrat, ko konćni uporabnik embalažo odstrani iz blaga ali jo izprazni. Glede na mesto nastanka odpadno embalažo delimo na (»Splošno o odpadni embalaži«, [Interseroh.] b. d.): • odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek. V to skupino sodi odpadna prodajna in skupinska embalaža, ki nastaja kot loćeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in tem odpadkom podobni odpadki iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja; • odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek. To je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.

Predelava odpadne embalaže je vsak postopek predelave odpadkov, uporaben za predelavo odpadne embalaže. Obstajajo štirje naćini predelave (»Odpadna embalaža«, [Interseroh] b. d.): • recikliranje: tehnološki postopek predelave odpadne embalaže v material za izdelavo surovin za proizvodnjo nove embalaže; • energetska izraba: postopek predelave, v katerem se odpadna embalaža z visoko kurilno vrednostjo uporablja kot sredstvo za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem in izkorišćanjem pridobljene toplote; • kompostiranje: naćin aerobne ali anaerobne predelave odpadne embalaže; • biorazgradnja: predelava biorazgradljivih delov odpadne embalaže, pri katerih nastanejo ogljikov dioksid, biomasa in voda.

Odpadna embalaža obsega pomemben delež v celotni kolićini komunalnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih. V povprećju se nabere već kot 100 kilogramov odpadne embalaže na prebivalca na leto. Še većje kolićine odpadne embalaže pa nastanejo v industriji (»Odpadna embalaža«, [Interseroh] b. d.).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 13 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

1.2.3 Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/2011, 68/2011 popr.) doloća pravila ravnanja v proizvodnji ter pri dajanju v promet in uporabi embalaže in pravila ravnanja ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Doloćbe te uredbe se uporabljajo za vso embalažo, ki se daje v promet in vso odpadno embalažo, ki nastane v industriji, obrti, trgovini, storitvenih ali drugih dejavnostih, gospodinjstvih ali drugod, ne glede na uporabljen embalažni material, razen će predpis ne doloća kako drugaće.

Glede zahtev za embalažo uredba doloća, da lahko embalažo njen proizvajalec ali pridobitelj da v promet, će embalaža izpolnjuje zahteve glede njene izdelave, sestave, primernosti za ponovno uporabo, predelavo in recikliranje. Prav tako mora embalaža nositi oznako o embalažnem materialu, ki mora biti namešćena na sami embalaži ali etiketi ter mora biti jasno vidna, ćitljiva, trajna in obstojna tudi po odprtju embalaže.

Uredba doloća tudi pravila pri zbiranju odpadne embalaže, in sicer z vidika konćnega uporabnika ter izvajalca javne službe. Konćni uporabnik mora z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ravnati po predpisu, ki ureja ravnanje z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V primeru, da odpadna embalaža, ki nastane kot komunalni odpadek iz trgovine, industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, jo lahko konćni uporabnik odda družbi za ravnanje z odpadki. Će odpadna embalaža ni komunalni odpadek, jo konćni uporabnik ne sme prepušćati ali oddajati kot mešani komunalni odpadek ali kot loćeno zbrano frakcijo. Paziti mora, da se odpadne embalaža v tem primeru ne meša z ostalimi odpadki in da jo je mogoće zbrati, predelati, ponovno uporabiti v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki. Pri vsem tem pa je pomembno, da konćni uporabnik zagotovi, da odpadna embalaža ni nevarni odpadek oz. da ne vsebuje nevarnih snovi.

Na drugi strani imamo izvajalca javne službe, ki mora med drugim zagotoviti zadostno število zbiralnic loćenih frakcij za prevzem odpadne embalaže. Odpadno embalažo, ki je zbrana v zbiralnicah ali v zbirnih centrih kot loćene frakcije, mora izvajalec javne službe oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, in sicer brezplaćno ter brez zahteve za plaćilo. Za izvajalca javne službe je prepovedano, da prevzame odpadno

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 14 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program embalažo, ki ni komunalni odpadek, razen će gre za prevzem odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek npr. iz trgovine, industrije ter ne sme prevzemati mešane komunalne odpadke, će vsebujejo odpadno embalažo, ki ne sodi med komunalne odpadke. V primeru mešanih komunalnih odpadkov mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se iz teh odpadkov pred odstranjevanjem izloći tista odpadna embalaža, ki jo je mogoće oddati v nadaljnjo predelavo.

1.3 Vloga Evropske unije pri ravnanju z odpadki

Slovenija je leta 2004 postala ćlanica Evropske unije, kar je prineslo številne spremembe in novosti na razlićnih podroćjih. Odpadki tu niso nobena izjema. Na ravnanje z odpadki v Evropi vplivajo razlićni predpisi, pri ćemer je najnovejša Direktiva o odpadkih (2008/98/ES), s katero se ćlanice EU spodbuja k temu, da pri oblikovanju svojih nacionalnih politik uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki, po kateri je na prvem mestu preprećevanje nastajanja odpadkov (»Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2012« [Ministrstvo za kmetijstvo in okolje], b. d.).

V skladu z Direktivo o odpadkih (v slovenski zakonodaji prisotna z Uredbo o odpadkih) je tako tudi Slovenija sprejela stroge kriterije in pogoje za ravnaje z odpadki, pri ćemer so, da bi bilo izvajanje programov na podroćju ravnanja z odpadki uspešno, postavljeni prednostni okoljski cilji (»Ravnanje z odpadki v Evropski uniji« [Simbio d. o. o.], b. d.; »Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2012« [Ministrstvo za kmetijstvo in okolje], b. d.): • zmanjševanje kolićin odpadkov na izvoru oz. nastanku; • vzpostaviti loćeno zbiranje (vsaj) za odpadno embalažo, ne glede na izvor teh odpadkov (komunalni, nekomunalni); • do leta 2020 povećati pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže iz gospodinjstev in drugih virov, kjer nastajajo podobni odpadki, na najmanj 50 odstotkov skupne teže; • do leta 2020 postopno zmanjšati delež odloženih biološko razgradljivih snovi v komunalnih odpadkih na 35 odstotkov; • povećati ponovno uporabo odpadkov za pridobivanje elektrićne energije in gospodarsko uporabnih snovi;

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 15 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• odpadke predelati v surovine, ki niso već nevarne za okolje; • odlaganje ostankov odpadkov v ćim manjšem obsegu.

Evropska komisija je v letu 2012 objavila vmesno poroćilo o stanju na podroćju ravnanja s komunalnimi odpadki med državami ćlanicami EU, ki so bile glede na 18 kriterijev, razvršćene v tri skupine. Slovenija, ki je dosegla 25 toćk od možnih 45, se je tako uvrstila v drugo skupino. Za Slovenijo se kažejo dobri rezultati pri stopnji navezanosti nastajanja odpadkov in potrošnje, vendar hkrati ni izdelanega naćrta za preprećevanje nastajanja odpadkov. V analiziranem obdobju je država zabeležila 41,2 odstotno stopnjo recikliranja, s ćimer je postala ena izmed devetih držav z najvišjim deležem recikliranja. Glede na delež odpadkov, odloženih za energetsko predelavo (0,9 odstotkov) in glede na delež odloženih komunalnih odpadkov (58 odstotkov), se je Slovenija uvrstila v srednjo skupino. Z vidika uspešnosti razvoja recikliranja pa se država uvršća v skupino z najboljšim rezultatom, saj je bila zabeležena 7-odstotna stopnja rasti deleža recikliranja v zadnjih treh letih (Majković, 2012).

Da bi v Sloveniji dosegli evropski cilj, je bistvena nadgradnja sistema loćevanja odpadkov na izvoru, kar pa velja tako za komunalne kot druge odpadke, ki so primerni za recikliranje, će je takšno zbiranje tehnićno in okoljsko izvedljivo ter pri tem ne povzroća prevelikih stroškov. V primeru komunalnih odpadkov je še vedno glavna naloga lokalnih skupnosti vzpostaviti ćim boljši sistem loćevanja odpadkov, in sicer lahko kot izboljšava infrastrukture, vzpostavitvi sistema »od vrat do vrat« ali pa vsakemu obćanu omogoćiti ćim bližji dostop do ekološkega otoka (»Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2012« [Ministrstvo za kmetijstvo in okolje], b. d.).

1.4 Medobćinski inšpektorat

Medobćinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ obćinskih uprav obćin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeće in Sevnica (v nadaljevanju Medobćinski inšpektorat) je skupni prekrškovni organ, ki so ga z odlokom ustanovili obćinski sveti petih obćin Posavja, opravlja upravne in strokovne naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem in spoštovanjem obćinskih predpisov, naloge komunalnega nadzorstva ter naloge obćinskega redarstva na podroćjih, ki jih urejajo predpisi obćin ustanoviteljic skladno z

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 16 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program zakoni in podzakonskimi predpisi na tem podroćju (»Medobćinski inšpektorat« [Obćina Sevnica] b. d.).

Inšpektorat nadzoruje upoštevanje predpisov s strani fizićnih in pravnih oseb, in sicer na podroćju mirujoćega prometa v naseljih, pri parkiranih in zapušćenih vozilih, urejanju in vzdrževanju ulic, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti ter drugih javnih površin. Poleg tega nadzoruje tudi varen in neoviran cestni promet v naseljih, skrbi za ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov komunalnih odpadkov, izvaja nadzor nad ćišćenjem javnih površin, nad zimsko službo, obratovanjem gostinskih obratov in še nekaterih ostalih doloćenih nalog iz odloka (»Medobćinski inšpektorat« [Obćina Sevnica] b. d.).

Odlok o ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa obćinskih uprav obćin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeće in Sevnica (Ur. l. RS, št. 73/2008, 79/2009, 107/2010) v 22. ćlenu doloća obveznosti komunalnega nadzornika, in sicer opravljanje nadzorstva v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov, okolice zgradb, zelenih površin in podobno, kar se nanaša na zunanji videz naselja oziroma drugo nadzorstvo v skladu s svojimi pooblastili. V 24. ćlenu so opredeljene pravice in dolžnosti komunalnega nadzornika, će le-ta ugotovi, da je kršen obćinski predpis. Pravice in dolžnosti so: • opozoriti na lažje kršitve predpisa; • ugotoviti istovetnost oseb v zvezi z opravljanjem nadzorstva; • dati ustni ali pisni nalog za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti; • izreći mandatno kazen in jo izterjati na kraju samem; • predlagati uvedbo postopka o prekršku; • obvestiti pristojne organe, će meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen; • opraviti druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblašćen ali za katere dobi nalog nadrejenih.

Medobćinski inšpektorat sodeluje v Regijski koordinaciji inšpekcij za Posavje, kjer se ugotavlja problematika in se planirajo skupne akcije državnih in lokalnih inšpekcij s Policijo, Davćno upravo RS in Carinsko upravo RS. Inšpektorat prav tako sodeluje v Koordinaciji inšpekcij samoupravnih lokalnih skupnosti Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter z Društvom mestnih, obćinskih in medobćinskih inšpektorjev in

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 17 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program nadzornikov Slovenije, kjer je glavni cilj kvalitetno in poenoteno opravljanje inšpekcijskih in drugih postopkov v RS. V okviru teh organizacij potekajo izobraževanja na posameznih podroćjih, izpostavljajo se pomanjkljivosti v obćinskih in državnih aktih ter predlaga spremembe, hkrati pa se opravlja izmenjava dobrih izkušenj pri vodenju postopkov (Cerjak, 2013).

1.5 Posledice neprimernega ravnanja z odpadki

Vsako neprimerno oziroma nepravilno ravnanje z odpadki ima lahko na okolje zelo negativne posledice, predvsem kadar govorimo o neprimernem ravnanju z nevarnimi odpadki. Steiner in Wiegel (2008, str. 9) sta mnenja, da je neprimerno obnašanje tisto, ki ne upošteva naslednja osnovna naćela ravnanja z odpadki: • ustrezna higiena, ki prispeva k zmanjšanju obolevnosti; • loćeno zbiranje odpadkov, ki zmanjšuje vsebnost onesnaževal v odpadkih; • ponovna uporaba odpadkov, ki ohranja surovine in energijo; • okoljsko sprejemljivo odstranjevanje odpadkov, ki zmanjšuje dolgoroćne ućinke deponiranja.

Vsakršno nepravilno ravnanje z odpadki, predvsem z nevarnimi, lahko na okolje vpliva zelo negativno (onesnažen zraka, zemlje, vode ipd.). Tovrstni negativni vplivi imajo lahko kratko- in dolgoroćne vplive na okolje, zato je še toliko bolj pomembno, da na odlagališća odložimo ćim manj odpadkov in se osredotoćimo še na ostale postopke obdelave odpadkov (»Kaj nevarni odpadki pomenijo za okolje?« [Ministrstvo za okolje in prostor] b. d.)

1.5.1 Ekološki vplivi

Steiner in Wiegel (2008, str. 9) pravita, da dejavnosti, ki so povezane z odpadki od njihovega nastanka do konćne odstranitve, lahko razdelimo na shranjevanje in zbiranje, transport, predelavo in odstranjevanje. Vsaka izmed dejavnosti v razlićni meri vpliva na okolje, odvisno od uporabljenih tehnićnih standardov. Za shranjevanje in zbiranje je zelo pomemben higienski vidik, na standarde pa vplivajo predvsem podnebne razmere. Odstranjevanje odpadkov povzroća doloćeno ekološko obremenitev za okolje.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 18 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tradicionalno se uporablja deponiranje na odlagališćih, ker je najcenejše. Po drugi strani pa se z nenadzorovanim izpustom izcednih vod iz odprtih odlagališć onesnažujejo zaloge pitne vode in prst, kakovost zraka pa je spremenjena zaradi deponijskega plina, ki se sprošća brez nadzora in povzroća smrad.

Izcedna voda

Izcedna voda je raztopina, ki nastane zaradi odstranjevanja topnih sestavin odpadkov na odlagališću v vodi, ki pronica s površja in s strani. Tu se pojavlja predvsem možnost kontaminacije bližnje površinske vode, podtalnice in podtalja. Na kolićino izcednih vod vplivajo padavine, medtem ko kontaminacijo v glavnem povzroćajo organske sestavine odpadkov. Po anaerobni razgradnji se organske sestavine spremenijo v zmes raztopljenih snovi, hkrati pa nastale organske kisline raztapljajo težke kovine iz drugih odpadkov in jih prenašajo do podtalnice pod odlagališće. Skladno s tem procesom se toksićne organske snovi (npr. olja, pesticidi, industrijski odpadki) prebijejo skozi razpadajoće sode. Emisije izcednih vod trajajo dlje od obratovalne dobe odlagališća, in sicer lahko tudi še nekaj desetletij po zaprtju odlagališća (Steiner & Wiegel, 2008, str. 10).

Deponijski plin

Organske snovi na odlagališću ob razkrajanju tvorijo deponijski plin, tako kot nastaja v anaerobnem biološkem reaktorju. Plin vsebuje predvsem metan in ogljikov dioksid, pri ćemer je metan deponijski plin z najvećjim vplivom na okolje. Je drugi najvećji povzroćitelj globalnega segrevanja in 21-krat moćnejši toplogredni plin od ogljikovega dioksida. Emisije iz postopkov odstranjevanja predstavljajo 8-18 odstotkov vseh svetovnih izpustov metana (Steiner & Wiegel, 2008, str. 10).

Odprto sežiganje

Na onesnaženje vpliva tudi odprto sežiganje odpadkov, z namenom da bi se zmanjšala prostornina oziroma da bi se omogoćil dostop do odpadnih kovin. S tovrstnim naćinom se zelo onesnažuje zrak, saj se ob sežiganju sprostijo velike kolićine dioksinov (Steiner & Wiegel, 2008, str. 11).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 19 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

1.5.2 Fizikalni vplivi

Iskanje snovi za reciklažo med zbiranje oziroma odstranjevanjem odpadkov ter paša živine na odlagališćih, je v številnih državah še vedno vsakdanji pojav. Posledice tega poćetja so (Steiner & Wiegel, 2008, str. 11): • ljudje, ki delajo brez osebnih zašćitnih sredstev, imajo krajšo življenjsko dobo; • zdravljenje bolezni prinaša velike stroške; • onesnaževalci vstopijo v prehranjevalno verigo (mleko, meso).

Steiner in Wiegel (2008, str. 11) sta mnenja, da so glavne tehnićne zahteve pri zbiranju gospodinjskih odpadkov rednost storitve, doloćeni ukrepi za osebno zašćitno komunalnih delavcev in zaprta vozila, ki zmanjšujejo prah in smrad. V sistem ravnanja z odpadki mora biti vkljućeno zmanjševanje kolićine odpadkov in njihovo loćevanje, primerno ravnanje ter odstranjevanje odpadkov. S tem bi se zagotovila većja varnost in preprećevanje negativnih posledic, ki bi bile lahko posledica neprimernega ravnanja.

Higienske razmere

Higienske razmere so odvisne od možnosti zbiranja in odstranjevanja odpadkov. K povećanju izpostavljenosti boleznim pripomorejo tudi neprimerni naćini ravnanja z odpadki, kot je npr. odprto skladišćenje sredi mesta, visoki stroški zdravljenja ter razkužil pa so neizogibni (Steiner & Wiegel, 2008, str. 11).

Preprećevanje poškodb zaradi neprimernega ravnanja z odpadki

Predvsem medicinski ter splošni odpadki predstavljajo nevarnost za zdravstvene in komunalne delavce. Tovrstni odloženi odpadki predstavljajo veliko nevarnost za osebe, ki pobirajo odpadke z odlagališć (Steiner & Wiegel, 2008, str. 11).

Preprećevanje nesreć na odlagališćih

Velik pomen se pripisuje ukrepom za preprećevanje nesreć na odlagališćih. Trenutno stanje je nevarno predvsem za osebe, ki išćejo po smeteh na odprtih in nenadzorovanih odlagališćih (Steiner & Wiegel, 2008, str. 12).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 20 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

2 OBSTOJEĆE STANJE

2.1 Sistem zbiranja odpadkov glede na vrsto

2.1.1 Ekološki otoki

Ekološki otoki ali zbiralnice za loćeno zbrane odpadke so ena izmed najbolj razširjenih oblik loćevanja loćeno zbranih frakcij iz gospodinjstev. Na ekoloških otokih v obćini Sevnica se tako loćuje steklena embalaža, papir in kartonasta embalaža ter skupaj zbrana drobna plastićna in kovinska embalaža. Ekološki otoki so po obćini razporejeni glede na gostoto prebivalstva, zato je priporoćljivo, da vsak uporabnik loćuje na ekološkem otoku, ki se nahaja v njegovi bližini (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 12).

Za lažje in pravilno razporejanje odpadkov v zbiralnike se le-ti med sabo loćujejo po barvi pokrova, in sicer (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 13): • v zabojnik z rumenim pokrovom se odlaga drobno plastićno in kovinsko embalažo. Med plastićno embalažo sodijo plastenke pijać in živil, embalaže praškov, mehćalcev, kozmetike, plastićni kozarćki in lonćki, vrećke, folije, nakupovalne vrećke ipd. Med kovinsko embalažo pa sodijo ploćevinke za pijaćo, konzerve prehrambenih izdelkov, kovinski pokrovi kozarcev, zamaški. V rumen zabojnik se prav tako odlaga sestavljeno embalažo, torej tetrapak embalaže za mleko, sokove, omake. V zabojnik pa se ne odlaga embalaže, ki je onesnažena z nevarnimi snovmi, plastićne igraće, plastićne in kovinske kuhinjske posode. Većjo embalažo, ki ne gre skozi režo na zabojniku pa se odnese v Zbirni center za ravnanje z odpadki v Sevnico; • v zabojnik z belim pokrovom se odlaga stekleno embalažo, kamor sodijo steklenice za pijaćo, kozarci za živila, kozarćki za kozmetiko, zdravila itd. Pri tem moramo biti pozorni, da z embalaže odstranimo razlićne plastićne in kovinske pokrovćke ter poskrbimo, da je iz embalaže odstranjena njena vsebina. V zabojnik pa ne odlagamo okenskega ali avtomobilskega stekla, kristala, keramike, ogledal, žarnic, porcelana itd.;

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 21 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• v zabojnik z rdećim pokrovom sodi papirnata in kartonasta embalaža, torej ćasopisi, revije, prospekti, zložen karton, papirnate vrećke, kartonasta embalaža, pisemski in ovojni papir itd. Med te odpadke pa ne sodi celofan, darilni papir, plastificiran papir, povošćen papir, tapete, tetrapak, onesnažen papir.

Slika 2: Ekološki otok

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012

Odredba o ravnanju z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001) doloća obvezno postavitev enega ekološkega otoka na 500 prebivalcev. V obćini Sevnica je norma presežena, saj je trenutno postavljenih že 125 ekološki otokov na razlićnih lokacijah. Pobiranje je organizirano posamezno po frakcijah. Zbrane kolićine iz obmoćja celotne obćine se nato pripelje v Zbirni center v Sevnico, kjer se zaćasno skladišćijo. Loćene frakcije se oddajajo registriranim shemam za ravnanje z odpadno embalažo, katere so Slopak, Interseroh, Surovina, Unirec in Gorenje Surovina (»Loćeno zbiranje komunalnih odpadkov – ekološki otoki« [JP Komunala d. o. o. Sevnica], b. d.).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 22 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 1: Kolićine loćeno zbranih frakcij na ekoloških otokih v kilogramih za obdobje 2007-2012

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Papir in 81.980 112.000 136.188 134.696 272.510 326.192 karton

Steklena 63.450 79.120 74.700 98.110 119.610 129.320 embalaža

Drobna 17.490 25.580 33.420 53.770 93.590 150.980 embalaža

Skupaj 162.920 216.700 224.308 286.576 485.710 606.492

Št. ekoloških 45 45 56 63 88 125 otokov

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

V tabeli 1 so prikazane kolićine loćeno zbranih frakcij (papir in karton, steklena embalaža ter drobna embalaža) na ekoloških otokih za ćasovno obdobje 2007-2012. Na podlagi podatkov vidimo, da so se kolićine v većini primerov iz leta v leto povećevale. Ob primerjavi podatkov lahko vidimo, da so najbolj opazne razlike v primeru papirnate in drobne embalaže. V že omenjenem obdobju se je kolićina papirja in kartona povećala za 244.212 kg, kolićina drobne embalaže pa za 133.490 kg. Steklena embalaža se je v primerjavi s tem povećala le za 65.870 kg. S povećanjem kolićin je naraslo tudi število ekoloških otokov. Tako je bilo v letu 2007 po obćini postavljenih 45 otokov, v letu 2012 pa že 125.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 23 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 2: Kolićinska primerjava med zbranimi loćenimi frakcijami in mešanimi komunalnimi odpadki v kilogramih

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Loćeno zbrane 162.920 216.700 224.308 286.576 485.710 606.492 frakcije

Mešani komunalni 2.378.596 2.540.646 2.342.819 2.304.379 1.981.271 1.520.195 odpadki

Skupaj 2.541.516 2.757.346 2.567.127 2.590.955 2.466.981 2.126.687

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

Tabela 2 prikazuje primerjavo med kolićino loćeno zbranih frakcij (frakcije iz tabele 1) in kolićino mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Omenili smo, da je po obćini Sevnica razporejenih 125 ekoloških otokov, kar lahko opazimo ob zgornji primerjavi. Kolićine loćeno zbranih frakcij so se tako skozi obdobje 2007-2012 povećale, hkrati pa so se kolićine mešanih komunalnih odpadkov skladno s tem zmanjšale, pri ćemer je v obeh primerih konkretnejše sprememba najbolj opazna za leto 2011 (kolićine loćenih frakcij so se povećale za 119.134 kg in kolićine mešanih komunalnih so se zmanjšale za 323.108 kg v primerjavi z letom 2010) ter 2012 (120.782 kg već loćenih frakcij ter 461.076 kg manj mešanih komunalnih odpadkov v primerjavi z letom 2011). Del k temu pripomore tudi mehansko biološka obdelava in predpriprava na CeROD-u, ki odpadke dodatno obdela pred odlaganjem v telo odlagališća.

Z vraćanjem odpadkov v predelavo med drugim prihranimo nafto, energijo, zmanjšamo kolićino odloženih odpadkov na odlagališćih, omogoćamo surovine za nove proizvode ipd. Ravno zato je pomembno, da se povzroćitelji tega zavedajo in so k pravilnemu loćevanju tudi motivirani. Materiali za embalažo so si med sabo razlićni in v skladu s tem tudi postopki njihove predelave. V zabojnik za drobno embalažo odlagamo tri razlićne vrste embalaže, in sicer plastićno, kovinsko in sestavljeno embalažo. Vsebino

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 24 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program zabojnika bi tako lahko podrobneje loćili na naćin kot je predstavljen na sliki 3. S še podrobnejšim loćevanjem odpadkov na izvoru bi se dodatno povećale kolićine loćeno zbranih odpadkov ter zmanjšale kolićine preostanka odpadkov.

Slika 3: Podrobnejše loćevanje drobne embalaže

DROBNA EMBALAŽA (zabojnik z rumenim pokrovom)

Plastićna embalaža Kovinska embalaža Sestavljena embalaža

lonćki, kozarćki, ploćevinke, tetrapack (za mleko, nakupovalne aluminijaste folije in sokove, omake), vreće/vrećke, tube, kovinski zamaški blisterpack (za plastenke, pokrovćki, (navoji, kronske farmacevtske in plastićna folija, zaporke), konzerve kozmetićne izdelke), plastićne tube ipd. ipd. cekapack (za kave, mleko v prahu, dehidrirana živila) ipd.

Će lahko odpadno embalažo podrobneje loćujemo glede na material same embalaže, bi lahko pri steklu podrobneje loćevali glede na barvo. Steklo lahko većkrat vrnemo v proces recikliranja in kljub temu obdrži svoje prvotne lastnosti, med drugim tudi samo barvo stekla. Ravno zaradi bi se lahko tudi podrobneje loćevalo na izvoru, in sicer na prozorno, zeleno in rjavo barvo stekla, torej na naćin kot se loćuje v sortirnicah.

2.1.2 Biološki odpadki

Biološki ali organski odpadki so naravnega izvora ter vsebujejo organske snovi, ki omogoćajo razgradnjo tovrstnih odpadkov. Njihov izvor lahko najdemo v gospodinjstvih (predstavljajo 35 odstotkov vseh gospodinjskih odpadkov), kmetijstvu, gozdarstvu in drugih proizvodnih dejavnostih. Bioloških odpadkov ne odlagamo na odlagališća, saj skupaj z ostalimi odpadki tvorijo toplogredni plin (metan), zato te odpadke povzroćitelji kompostirajo na domaćem vrtu ali pa jih oddajajo komunalni

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 25 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program službi, će živijo v naselju, kjer je odvoz organiziran (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 16).

Hišno kompostiranje z uporabo kompostnika ali uporaba bioloških odpadkov kot hrana za živali je najbolj priporoćljiva oblika izloćevanja teh odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov. Za samo postavitev kompostnika ne potrebujemo veliko prostora (zadostuje že od 2 do 3 m3), pozorni moramo biti le na to, da izpolnjujemo pogoje (npr. lega, kolićina vlage, stik s tlemi), ki omogoćajo razkroj odpadkov. Poleg odstranitve bioloških odpadkov si na ta naćin zagotovimo še kompostno zemljo, ki je primerna za uporabo na domaćem vrtu in zmanjša potrebo po umetnih gnojilih (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 17).

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom (Ur. l. RS, št. 39/2010) Komunala Sevnica na obmoćju podeželskih in razpršenih naseljih ne prevzema bioloških odpadkov, saj bi bil ta naćin neracionalen. Uporabniki z omenjenih obmoćij imajo možnost lastnega kompostiranja (na vrtovih, kmetijskih zemljišćih), k ćemur jih Komunala Sevnica tudi poziva oz. spodbuja (v Jazbinšek, 2011).

Drugi naćin predelave bioloških odpadkov je uporaba rjavega zabojnika. V letu 2005 je Komunala Sevnica prićela z loćenim zbiranjem bioloških odpadkov. Gospodinjstvom, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja, so po naroćilu razdelili rjave posode z namensko nalepko (120 l ali 240 l) za loćeno zbiranje. Junija 2011 je Obćina Sevnica v skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) zagotovila 700 brezplaćnih namenskih posod vsem gospodinjstvom v strjenih naseljih, kjer je možnost kompostiranja tovrstnih odpadkov slabša. To so naselja: Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna, Log, Blanca, Krmelj, Loka, Raćica, Orehovo ter mesto Sevnica. Loćeno zbiranje je urejeno tudi po vseh blokovskih naseljih, kjer so postavljeni zabojniki s prostornino 700 l (Jazbinšek, 2011).

V rjavi zabojnik za biološke odpadke odlagamo kuhinjske odpadke (npr. ostanke sadja, zelenjave, kavne usedline, kavne in ćajne filtre, papirnate vrećke za kruh) in vrtne odpadke (npr. drobno zrezano vejevje, travo, listje, rože, plevel, gnilo sadje, ohlajen lesni pepel). Med te odpadke pa ne sodijo tekoći ostanki hrane, olje in mašćobe, kosti,

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 26 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program surovo meso, poginule živali, odpadna embalaža, nevarni odpadki itd. Odpadke odlagamo v ćasopisnem papirju, papirnatih vrećah ali kartonastih škatlah, nikakor pa ne v plastićnih vrećkah. Drobne vejice je potrebno zrezati na krajše dele ali pa jih zvezati z vrvico in jih odložiti ob posodi, vendar moramo biti ob tem pozorni, da s kolićino ne presegamo prostornine posode, s katero razpolagamo. V primeru većjih kolićin zelenega obreza (grmovnice, žive meje) se le-ta ne prevzema ob rednem odvozu, ampak mora povzroćitelj sam naroćiti poseben odvoz, ki je plaćljiv. Povzroćitelji, ki stanujejo v individualnih objektih, morajo sami poskrbeti za ćistoćo rjavega zabojnika, medtem ko se za prebivalce većstanovanjskih stavb enkrat na leto izvaja pranje zabojnikov za odpadke (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 16).

Slika 4: Posoda za biološke odpadke

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012

Praznjenje teh posod poteka v poletnem ćasu (april – november) vsak teden in v zimskem ćasu (december – marec) vsak drugi teden. Zbrane biološke odpadke Komunala Sevnica odvaža v kompostarno Kostak Krško, kjer jih predelajo v kompost (»Ravnanje z odpadki« [JP Komunala d. o. o. Sevnica], b. d.). Podatki o zbranih kolićinah bioloških odpadkov iz gospodinjstev in številu rjavih posod na obmoćju obćine Sevnica so zajeti v tabeli 3.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 27 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 3: Zbrane kolićine bioloških odpadkov v kilogramih

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Biološki 241.540 277.520 255.740 287.280 481.620 774.816 odpadki

120 l 336 336 336 372 1.036 1.046 Št. 240 l 95 95 95 96 139 141 posod 700 l - - - - 9 9

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

Nekatera komunalna podjetja v Sloveniji, med njimi sta npr. Snaga in Simbio, svojim uporabnikom zaraćunavajo odvoz bioloških odpadkov. Cena te storitve so lahko odvisne od velikosti posode, kolićine odpadkov, števila odvozov, letnega ćasa ipd. V že omenjenem podjetju Simbio je storitev plaćljiva od januarja 2013, vendar se je že takoj na zaćetku 800 uporabnikov odloćilo za hišno kompostiranje. Komunala Sevnica zaenkrat storitve odvoza bioloških odpadkov ne raćuna, razen v primeru većjih kolićin zelenega obreza, katerega odvoz mora povzroćitelj naroćiti sam in se izvede posebej. Vendar pa Komunala Sevnica v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obćinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) pripravlja naćrt o zaraćunavanju te storitve, ki naj bi se uveljavil do leta 2014. Predvidevajo, da se bodo uporabniki ob uveljavitvi te spremembe odloćili za hišno kompostiranje.

2.1.3 Nevarni odpadki

Nevarni odpadki so vnetljivi, oksidativni, eksplozivni, jedki in strupeni. S temi lastnostmi predstavljajo obremenitev za okolje na skoraj vseh stopnjah svojega obstoja, od proizvodnje ter uporabe do njihovega odstranjevanja in ravno pri slednjem moramo biti zelo previdni. Ker predstavljajo nevarnost za okolje, jih nikakor ne smemo odlagati med mešane komunalne odpadke, odlagati v zbiralnike za loćeno zbrane frakcije in ne v naravo. Tekoćih izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi, pa ne smemo zlivati v odtoke ali v kanalizacijo (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 23).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 28 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Med nevarne odpadke iz gospodinjstev sodijo akumulatorji, baterije, škropiva, pesticidi, barve, laki, ćistila, kemikalije, redćila, topila, lepila, kozmetika, neporabljena stara zdravila, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi, odpadna motorna olja, odpadna jedilna olja. Kadar uporabljamo naštete odpadke, je zelo pomembno, da upoštevamo navodila o njihovi uporabi in ravnanju (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 23).

Uporabniki, ki plaćujejo storitve ravnanja z odpadki na obmoćju obćine Sevnica, lahko zbrane nevarne odpadke oddajo brezplaćno skozi celo leto v Zbirni center za odpadke Sevnica ali v posebej organizirani akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki se izvaja vsako leto v jesenskem ćasu s premićno zbiralnico po obćini (kolićine zbranih nevarnih odpadkov so predstavljene v tabeli 4). Pri pripravi in oddaji odpadkov pa je potrebno upoštevati osnovna pravila, in sicer (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 24): • nevarne odpadke se, će je le možno, oddaja skupaj z originalno embalažo; • tekoći odpadki naj bodo zaprti, da se prepreći nekontrolirano izlitje; • razlićne vrste nevarnih odpadkov se ne združuje skupaj, da ne pride do kemićne reakcije.

Tabela 4: Zbrane kolićine nevarnih odpadkov v kilogramih

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Nevarni 13.070 8.132 13.215 11.871 12.764 14.690 odpadki

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 29 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Slika 5: Premićna zbiralnica za nevarne odpadke

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012

Za lažje prepoznavanje odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, so nam v pomoć oznake na embalažah, ki oznaćujejo vrste nevarnosti povezane z uporabo doloćene nevarne zmesi ali snovi. Leta 2009 je zaćela veljati nova evropska uredba o razvršćanju, oznaćevanju in pakiranju kemićnih snovi in zmesi (Uredba CLP), ki je v skladu z globalno poenotenim sistemom razvršćanja in oznaćevanja kemikalij (GHS). Uredba, ki jo je treba v celoti uveljaviti do leta 2014, prinaša tudi novosti. Stare izraze so zamenjali novi (npr. nevarno namesto škodljivo, zmesi namesto pripravkov), novi piktogrami z rdećo obrobo pa postoma že nadomešćajo znane oranžne simbole za nevarnost. Nove piktograme lahko razvrstimo v tri skupine (glej Sliko 5), in sicer na fizikalne nevarnosti (eksplozivi, vnetljivi in oksidativni plini, ipd.), na nevarnosti za zdravje (smrtno nevarno, jedko za kožo, rakotvorno ipd.) ter na nevarnost za okolje.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 30 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Slika 6: Novi mednarodni piktogrami za oznaćevanje nevarnih snovi

Vir: »NEW GHS Safety Labels« [P & R Labpak], 28. maj 2010

2.1.4 Kosovni odpadki

Kosovni odpadki so odpadki, ki po svoji velikosti ne sodijo v zabojnike za mešane odpadke in jih je zato potrebno dostaviti v Zbirni center za odpadke. Med kosovne odpadke štejemo kose pohištva, kopalniško opremo, vzmetnice, preproge, talne obloge, kolesa, smući in navadne igraće. Kot kosovne odpadke pa ne oddajamo gradbenih odpadkov, odpadke z azbestom, avtomobilske dele in zelenega obreza (vejevje, grmićevje). Zbrani kosovni odpadki se nato v Zbirnem centru naknadno sortirajo. Odpadke, ki se lahko predelajo, se odda pooblašćenim organizacijam v predelavo, ostali neuporabni odpadki pa se odpeljejo na odlagališće (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 22).

V letu 2012 je Komunala Sevnica uvedla ekološko ućinkovitejši in do uporabnikov prijaznejši odvoz kosovnih odpadkov, in sicer ima vsako gospodinjstvo pravico, da enkrat na leto naroći odvoz do 2 m3 kosovnih odpadkov. Prednost tega sistema je, da se odvoz izkoristi takrat, ko ga uporabnik dejansko potrebuje. Potrebna je le izpolnitev naroćilnice (obrazec »Naroćilo odvoza kosovnih odpadkov«), ki se jo odda na sedež podjetja Komunala Sevnica. V naselju se lahko već gospodinjstev hkrati dogovori za odvoz in z oddajo naroćilnic se vsem skupaj dodeli većji zabojnik. Gospodinjstva v već

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 31 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program stanovanjskih stavbah pa izpolnjeno naroćilnico oddajo upravniku stavbe, ki se nato dogovori s Komunalo glede postavitve zabojnika (»Ravnanje z odpadki« [JP Komunala d. o. o. Sevnica], b. d.).

V primeru, da je kolićina odpadkov većja od predpisane ali da je potreben većkratni odvoz, je storitev plaćljiva. Lahko pa uporabniki tudi sami dostavijo kosovne odpadke v Zbirni center, in sicer brezplaćno skozi celo leto (»Ravnanje z odpadki« [JP Komunala d. o. o. Sevnica], b. d.). Kolićine zbranih kosovnih odpadkov v obćini Sevnica so zapisane v tabeli 5.

Tabela 5: Zbrane kolićine kosovnih odpadkov v kilogramih

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Kosovni 354.440 366.420 368.800 351.330 153.784 119.962 odpadki

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

2.1.5 Zbirni center

Zbirni center za odpadke, ki obratuje od decembra 2004, se nahaja na obmoćju industrijske cone v Sevnici. Skupna velikost je 1.200 m2, od tega je 800 m2 manipulativne površine, ograjene s kovinsko ograjo. Znotraj so locirani zabojniki za odlaganje odpadkov loćeno po posameznih frakcijah, zabojnik za prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, sprejemna pisarna ter nadstrešnica za prevzem in obdelavo odpadkov. Oprema in skladišćni prostor objekta obsega (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012b): • manipulacijski prostor; • nadstrešnico; • bivalni kontejner za sprejem strank; • dva zabojnika za kosovne odpadke (7 m3); • zabojnik za embalažni les (7 m3); • zabojnik za iverico, pohištven les (7 m3); • zabojnik za gradbene odpadke (5 m3);

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 32 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• dva zabojnika za trdo plastiko (7 m3); • zabojnik za mešane komunalne odpadke (7 m3); • posodo za biološke odpadke (240 l); • pet zabojnikov (35 m3) za kovino in velike gospodinjske aparate, papir in kartonasto embalažo, stekleno embalažo, drobno plastićno in kovinsko embalažo; • skladišćni omrežni prostor za OEEO (mali gospodinjski aparati, monitorji, TV); • plato za odpadne nagrobne sveće; • plato za odpadne gume; • dve ekološki postaji za skladišćenje nevarnih snovi; • zabojnik za odpadna oblaćila, tekstil in obutev (5 m3); • plato z odcejevalnim koritom za odpadne barve, lake, odpadna motorna olja in odpadna jedilna olja.

Slika 7: Zbirni center za odpadke Sevnica

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012b

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 33 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

V Zbirnem centru za odpadke Sevnica se vsi zbrani odpadki sortirajo in nato oddajo registriranim zbiralcem ali predelovalcem posameznih frakcij komunalnih odpadkov v obdelavo, predelavo ali reciklažo. Gospodinjstva, ki plaćujejo storitev ravnanja z odpadki Komunali Sevnica, lahko odpadke v kolićini 1 m3/mesec brezplaćno dostavijo na Zbirni center. Kot dokazilo, da je oseba vkljućena v sistem rednega odvoza odpadkov na obmoćju obćine Sevnica, ob dostavi odpadkov predloži zadnji odrezek plaćane položnice za obraćun komunalnih storitev. Osebe, ki storitev ravnanja z odpadki ne plaćujejo Komunali Sevnica, v Zbirni center ne morejo dostaviti posameznih frakcij (Komunala d. o. o. Sevnica, 2012, str. 20).

V Zbirni center lahko obćani dostavijo vse vrste odpadkov (»Ravnanje z odpadki« [JP Komunala d. o. o. Sevnica], b. d.): • loćene frakcije (papir, kovina, odpadna papirnata embalaža, steklo in steklena embalaža, plastenke, ploćevinke, tetrapak…); • kosovne odpadke (pohištvo, sanitarni elementi, športna oprema…); • nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, topila, kisline, barve…); • odpadno elektrićno in elektronsko opremo (hladilniki, veliki in mali gospodinjski aparati, raćunalniki…); • kovine; • oblaćila in tekstil; • odpadne gume (do 50 kg/uporabnika).

2.1.6 CeROD

Center za ravnanje z odpadki d. o. o. (v nadaljevanju CeROD) je javno podjetje, ki se ukvarja s predelavo odpadkov in odlaganjem preostanka odpadkov. V projekt so vkljućene obćine Bele krajine, Dolenjske in Posavja, ki skupaj zajemajo 2.258 km2 in približno 160.000 prebivalcev. Trenutno so družbenice podjetja CeROD naslednje obćine: Mestna obćina Novo mesto, Obćina Straža, Obćina Šmarješke Toplice, Obćina Šentjernej, Obćina Škocjan, Obćina Dolenjske Toplice, Obćina Žužemberk, Obćina Mirna Peć, Obćina Ćrnomelj, Obćina Metlika, Obćina Semić, Obćina Brežice, Obćina Krško, Obćina Sevnica in Obćina Kostanjevica na Krki (»Predstavitev podjetja CeROD« [CeROD], b. d.)

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 34 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 6: Obćine družbenice podjetja CeROD in njihov lastniški delež

Obćine - družbenice Lastniški delež (%)

Novo mesto 52,7

Straža 2,85

Šmarješke Toplice 2,25

Šentjernej 3,48

Škocjan 1,48

Dolenjske Toplice 1,86

Žužemberk 2,38

Mirna Peć 1,24

Ćrnomelj 4,99

Semić 1,28

Metlika 2,72

Krško 8,423

Sevnica 5,38

Brežice 8,14

Kostanjevica na Krki 0,827

Vir: »Ustanovitelji podjetja CeROD« [CeROD], b. d.

Projekt CeROD je prićel nastajati konec devetdesetih let prejšnjega stoletja kot posledica pomanjkanja prostora za odlaganje odpadkov na obstojećem Odlagališću nenevarnih odpadkov Leskovec. S sprejetjem razlićnih predpisov in direktiv s strani RS in EU je bil projekt dokonćno izoblikovan kot regijski »Center za ravnanje z odpadki Dolenjske« s kratico CeROD. Osnovni cilji projekta so sanacija in zapiranje sedanjega

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 35 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program odlagališća nenevarnih odpadkov Leskovec, izgradnja novega odlagališća za obdobje najmanj 25 let za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki za Dolenjsko in po potrebi za Belo Krajino in Posavje ter varovanje okolja v skladu s sprejeto slovensko zakonodajo za zakonodajo ćlanic EU (»O podjetju« [CeROD], b. d.).

Projekt CeROD je razdeljen na dve fazi, in sicer I. fazo (CeROD I) ter II. fazo (CeROD II), ki pa je nadgradnja in modernizacija obstojećega sistema obdelave odpadkov CERO Dolenjske I. Projekt CeROD – faza II., ki zajema nove objekte in najsodobnejšo tehnologijo za predelavo preostanka odpadkov mešanih komunalnih odpadkov, naj bi se prvotno izvedel do leta 2015, vendar je projekt trenutno zaustavljen. Sprva je bil projekt »Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske – II. faza« oblikovan tako, da je zajemal izgradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in ćistilne naprave za izcedne vode z zmogljivostjo 30.000 m3 na leto, izgradnjo infrastrukture za izrabo odlagališćnega plina za proizvodnjo elektrićne energije ter vzpostavitev centralnega informacijskega sistema in zunanja ureditev. Z omenjenimi objekti bi se tako najmanj do leta 2042 rešilo predelovanje in odlaganje odpadkov za već kot 160.00 prebivalcev z obmoćja Dolenjske, Posavja in Bele krajine, saj naj bi se kolićine odloženih odpadkov z dosedanjih 55.000 ton na leto zmanjšalo na 17.030 ton letno (»O projektu« [CeROD II. faza], b. d.).

Koristi, ki jih projekt CeROD II prinaša prebivalcem z obmoćja Dolenjske, Posavja in Bele krajine, so (»Cilji in koristi projekta« [CeROD II. faza], b. d.): • kontrolirana obdelava mešanih komunalnih odpadkov; • zmanjševanje vplivov CeROD na okolje in s tem izboljšanje življenjskih pogojev okoliških prebivalcev (zmanjšanje izpusta plinov v zrak – toplogredni plini, plini neprijetnih vonjav, zmanjšanje obremenjevanje voda, estetsko izboljšanje videza okolja…); • do trikrat manjša letna kolićina odloženih odpadkov; • pridobivanje kvalitetnega komposta; • ponovna snovna in eventualna energetska izraba odpadkov; • zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in s tem izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev;

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 36 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

• odpiranje novih delovnih mest; • izpolnjevanje zahtev s podroćja ravnanja z odpadki in varovanja okolja v skladu z zakonodajo RS in direktivami EU.

Slika 8: Odlagališće nenevarnih odpadkov Leskovec pri Velikih Brusnicah

Vir: »Fotogalerija« [CeROD II. faza], b. d.

Projekt CeROD II, ki je bil ocenjen na 32,5 milijona evrov, bi financirala Evropska unija (iz Kohezijskega sklada), iz proraćuna Republika Slovenija (10,29 % sredstev) ter obćine investitorke (31,43 % sredstev). Po mnenju posavskih obćin je projekt obćutno predrag in tudi neekonomićen. Opozarjajo, da je potrebno upoštevati dejstvo, da se kolićine odloženih komunalnih odpadkov obćutno zmanjšujejo, zato bi bilo ekonomsko nesmiselno projektirati napravo za mehansko-biološko obdelavo odpadkov na bistveno većje kolićine, kot pa naj bi jih dejansko obdelovali. Prvotno naj bi bila naprava projektirana za obdelavo 65.000 ton odpadkov letno, kasneje so projekcijo zmanjšali na 41.000 ton, vendar praksa kaže, da je na takšni napravi prićakovati le še okoli 30.000 ton odpadkov. Posavske obćine so s svojimi dejstvi preprićale tudi ostale obćine in tako je bil projekt CeROD II aprila 2013 zaustavljen. Ponovno ga bodo preućili, na novo postavili tehnološke zahteve ter se ponovno javili na razpis (Rovan, 2013).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 37 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

2.2 Sistem zbiranja odpadkov glede na tip naselja

Obćina Sevnica leži v vzhodnem delu Slovenije in je ena izmed štirih obćin iz spodnjeposavske regije. Obsega 272 km2, kar predstavlja 1,3 odstotkov površine celotne države, in se tako po površini uvršća na 12. mesto med vsemi slovenskimi obćinami. Obćina je razdeljena na deset krajevnih skupnosti (KS Blanca, KS Boštanj, KS Krmelj, KS Loka pri Zidanem Mostu, KS Primož, KS Sevnica, KS Studenec, KS Šentjanž, KS Tržišće in KS Zabukovje) in ima 118 naselij. Gre za prevladujoće podeželsko, z grićevjem posejano pokrajino (Obćina Sevnica, 2012).

V obćini prebiva okrog 17.500 prebivalcev v 6.200 gospodinjstvih. Gostota prebivalstva je 64 prebivalcev na km2, kar je bistveno manj od gostote prebivalstva, merjene glede na ozemlje celotne države (ta znaša namreć okrog 101 prebivalca na km2). Osrednje poselitveno jedro predstavlja mesto Sevnica z Boštanjem. Gostota prebivalstva je najvećja v dolini reke Save in reke Mirne. S temi demografskimi znaćilnostmi se povezujejo številne specifike prostora, med njimi predvsem problematika na podroćju infrastrukturnega povezovanja, tako znotraj obmoćja same obćine kot tudi z drugimi, predvsem većjimi mestnimi središći države (Obćina Sevnica 2012).

Na obmoćju sevniške obćine je 232 kilometrov lokalnih cest v upravljanju Obćine Sevnica, ki so skoraj v celoti asfaltirane. Javne poti, katerih skupna dolžina na obmoćju obćine znaša 430 kilometrov, upravljajo krajevne skupnosti v sodelovanju z Obćino. Bolj prometne javne poti so povećini asfaltirane, zaradi velike razpršenosti prebivalstva in razgibanega terena obćine pa se pojavljajo neasfaltirani dostopi do posameznih domaćij. Državnih cest je 95 kilometrov (Obćina Sevnica, 2012).

Vse zgoraj opisane lastnosti obćine vplivajo na naćin ravnanja z odpadki. V nadaljevanju bomo tako podrobneje predstavili obstojeći naćin zbiranja oz. loćevanja odpadkov na razlićnih poselitvenih obmoćjih obćine Sevnica, od podeželskih do mestnih naselij. Osredotoćili se bomo predvsem na odpadke, ki se po gospodinjstvih vsakodnevno nabirajo v velikih kolićinah, torej na odpadno embalažo in biološke odpadke.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 38 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

2.2.1 Podeželsko (ruralno) obmoćje

Kot smo že omenili, v obćini Sevnica prevladuje podeželski oz. ruralni tip poselitve. Pod to opredelitvijo se uvršćajo 103 naselja s približno 8.300 prebivalci. Tovrstna naselja, ki so razpršena po celotni obćini, so v doloćenih primerih precej oddaljena od zbirnega centra za odpadke, ki se nahaja v Sevnici. Tako je npr. vas Tršćina od zbirnega centra oddaljena 30 km ali pa npr. vas Osredek pri Krmelju, ki je oddaljena 25 km.

Gospodinjstva iz podeželskih naselij odpadke loćujejo na skupnih ekoloških otokih, t.i. malih zbiralnicah, ki so glede na število prebivalcev racionalno razporejena po terenu. Tako je na tem obmoćju postavljenih 56 ekoloških otokov, pri ćemer je 54 posod za papir in kartonasto embalažo, 54 posod za stekleno embalažo ter 61 posod za drobno embalažo. Odvoz loćeno zbranih odpadkov poteka posamezno po frakcijah enkrat na teden. Mešani komunalni odpadki se zbirajo v skupnih zbiralnikih ali individualno, odvisno od lokacije posameznega gospodinjstva. Odvoz teh odpadkov poteka vsakih 14 dni.

Odvoza bioloških odpadkov Komunala Sevnica na tem obmoćju ne izvaja, saj imajo gospodinjstva možnost, da tovrstne odpadke kompostirajo na samem kraju nastanka (na vrtovih, kmetijskih zemljišćih) in nato produkt, torej kompost, tudi uporabijo za lastne potrebe in se lahko s tem tudi izognejo uporabi umetnih gnojil.

2.2.2 Urbano obmoćje s prevladujoćimi enodružinskimi hišami

Pod to obmoćje se uvršća 13 strnjenih naselij obćine Sevnica s približno 3.100 prebivalci. V primerjavi s podeželskimi naselji je većina le-teh naselij locirana bližje Zbirnemu centru za odpadke Sevnica, in sicer so povprećju oddaljena za približno 10 km.

Prebivalci strnjenih naselij loćujejo odpadke na skupnih ekoloških otokih, katerih odvoz je organiziran enkrat na teden. Na tem obmoćju se nahaja 29 ekoloških otokov, ki so sestavljeni iz 29 posod za papir in karton, 22 posod za stekleno embalažo ter 37 posod za drobno embalažo. Mešane komunalne odpadke gospodinjstva zbirajo individualno, odvoz pa prav tako poteka enkrat na teden.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 39 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Zaradi strnjenosti naselij so pogoji za lastno kompostiranje slabši. Većina gospodinjstev se je tako odloćila za tipizirano posodo za biološke odpadke (posode je v letu 2011 brezplaćno zagotovila Obćina Sevnica pod organizacijo Komunale Sevnica). Trenutno je na tem obmoćju postavljenih skupno 438 posod za biološke odpadke, od tega je 437 posod prostornine 120 l in ena posoda s prostornino 240 l. Odvoz le-teh odpadkov je prilagojen na letni ćas, torej v poletnem ćasu vsak teden in v zimskem ćasu vsak drugi teden.

Slika 9: Primer individualnega zbiranja bioloških in mešanih komunalnih odpadkov

Vir: Jazbinšek, 2011

2.2.3 Urbano obmoćje s prevladujoćo blokovsko poselitvijo

Pod to opredelitvijo se uvršćata dve najvećji centralizirani naselji v obćini, in sicer Krmelj ter samo mesto Sevnica, ki skupaj štejeta približno 5.680 prebivalcev (brez prebivalcev, ki stanujejo v obrtnih conah).

Ker v tem primeru govorimo o gospodinjstvih, ki živijo predvsem v većstanovanjskih stavbah oz. blokovskih naseljih, so ekološki otoki, zabojniki za mešane komunalne odpadke ter zabojniki za biološke odpadke skupni. Skupno število vseh ekoloških otokov na tem obmoćju je 43, pri ćemer je 32 posod za papir in karton, 28 posod za steklo ter 50 posod za drobno embalažo ter skupno 751 posod za biološke odpadke od tega je 604 posod po 120 l, 139 posod po 240 l ter 8 posod po 770 l. Vsi zabojniki so

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 40 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program namešćeni neposredno pred tovrstnimi objekti. Odvoz odpadkov poteka tedensko za vse vrste, razen v zimskem ćasu se biološki odpadki odvažajo vsak drugi teden.

Slika 10: Primer loćenega zbiranja odpadkov v većstanovanjskih objektih

Vir: Jazbinšek, 2011

2.2.4 Urbano obmoćje s stanovanjsko, obrtno in trgovsko rabo

V tem primeru obravnavamo obmoćja obrtnih con Sevnice, Boštanja in Krmelja. Tu se medsebojno prepletajo individualne hiše in gospodarski obrati (npr. Stilles, Tanin). Na tem obmoćju stanuje približno 230 prebivalcev.

Tudi v tem primeru se odpadki loćujejo na skupnih ekoloških otokih. Le-teh je 5, ki so sestavljeni iz 4 posod za papir in karton, 6 posod za steklo ter 4 posod za drobno embalažo. Mešani komunalni odpadki ter biološki odpadki pa se zbirajo individualno po gospodinjstvih. Odvoz je organiziran enkrat tedensko ter vsak drugi teden v zimskem ćasu v primeru bioloških odpadkov.

Iz storitvenih dejavnosti se mešani komunalni odpadki zbirajo v posebnih zabojnikih. V skladu z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/2011) morajo pravne osebe izdelati naćrt o ravnanju z odpadki, voditi evidenco nastajanja odpadkov, evidenco odvoza in oddajanja odpadkov, evidenco obdelave odpadkov ipd.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 41 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

2.3 Informiranje in ozavešćanje

Posredovanje informacij in ozavešćanje javnosti sta pomembna dejavnika, ki pripomoreta k pravilnejšemu ravnanju z odpadki in s tem seveda k ućinkovitejšemu varovanju okolja. Pomembnosti teh dejavnikov se zavedajo tudi pri Komunali Sevnica. Do svojih uporabnikov pristopajo na razlićne naćine in tako redno obvešćajo o pravilnem loćevanju odpadkov, o ćistilnih akcijah, ki se izvajajo na obmoćju obćine Sevnica, o možnostih, ki so jim na voljo (npr. brezplaćen odvoz kosovnih odpadkov, brezplaćna dostava odpadkov v Zbirni center Sevnica ipd.). Komunala Sevnica tudi redno sodeluje z lokalnimi šolami in tako prispeva k ozavešćanju o pomenu varovanja ćistega okolja.

2.3.1 Individualni uporabniki

Eden izmed naćinov informiranja je s pomoćjo zadnje strani položnice, ki jo gospodinjstva mesećno dobivajo na svoj dom. Na zadnji strani so poleg stalnega objavljanja pomembnejših kontaktnih številk in urnika obratovanja Zbirnega centra nahajajo npr. aktualne informacije o komunalnih dejavnostih (odpadki, vode, ćistilne naprave ipd.), seznam odpadkov, ki jih uporabniki lahko oddajo v Zbirni center Sevnica, informacije v zvezi z zakonodajo.

Na spletni strani podjetja (www.komunala-sevnica.si) lahko uporabniki pridobijo informacije o odpadkih in drugih storitvah, ki jih zagotavlja Komunala Sevnica. Poleg tega lahko uporabniki preverijo cene storitev, se podrobneje seznanijo z aktualnimi predpisi in dostopajo do razlićnih obrazec, kot je npr. obrazec za naroćilo odvoza komunalnih odpadkov.

V letu 2012 je Komunala Sevnica v sklopu projekta Remedisanus izdala brošuro z naslovom Priroćnik za pravilno ravnanje z odpadki iz gospodinjstev, ki jo je vsako gospodinjstvo v obćini Sevnica na dom prejelo brezplaćno. Brošura vsebuje koristne nasvete (preprećevanje nastajanja odpadkov ali organizacija loćevanja odpadkov v lastnem gospodinjstvu), razlago posameznih znakov na embalaži, opis razlićnih vrst

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 42 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program odpadkov in kako z njimi ravnamo itd.; vsebuje pa tudi kazalo z već 200 osnovnimi odpadki in naćini pravilnega odlaganja.

Poleg tega Komunala Sevnica sodeluje tudi z Društvom Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica, ki je namenjeno predvsem starejšim obćanom. V društvu organizirajo razlićna predavanja, preko katerih informirajo starejše o aktualnih zadevah. Tako so v zaćetku leta 2013 skupaj s Komunalo Sevnica organizirali predavanje na temo Gospodarjenje z odpadki, na katerem so udeleženci med drugim pridobili informacije o evropski in slovenski zakonodaji o ravnanju z odpadki.

2.3.2 Šole in vrtci

Okoljska vzgoja igra pomembno vlogo, ko želimo vzpostaviti red v družbi, ki bi pripomogel k ohranjanju ćistega okolja. Pomemben ćlen pri tem so mladi, zato Komunala Sevnica redno sodeluje s šolami po obćini Sevnica. Gre za sodelovanje pri razlićnih delavnicah, tehnićnih dnevih, projektih, pri pridobivanju zelene zastave ter seveda pri razlićnih zbiralnih akcijah. Ena izmed najobširnejših akcij je zbiranje starega papirja, kjer Komunala sodeluje kot izvajalec, in sicer zagotavlja zabojnik za zbiranje papirja in nato tudi brezplaćni odvoz do prevzemnika. Izkupićek od prodaje zbranega papirja se nato nakaže šolam in vrtcem, ki so papir zbirala. Poleg tega šole zbirajo tudi baterije, kartuše in mobilne telefone, predvsem s ciljem ozavešćanja. V humanitarne namene pa zbirajo razlićne plastićne pokrovćke.

Šolarji svoje znanje o pravilnem ravnanju z odpadki pridobivajo preko razlićnih projektov in dejavnosti, ki se odvijajo v okviru posameznih šol. Eden izmed takšnih projektov je bil na temo odpadkov, katerega nameni in cilji so bili med drugim povećati ozavešćenost ućencev o pomenu ustreznega in odgovornega ravnanja z odpadki, informiranje in izobraževanje o naćinih ravnanja z odpadki, povećati kolićine zbranega papirja in KEMS, posredno ozavešćanje širše javnosti o odgovornem odnosu do odpadkov, priprava ustreznih informativno-izobraževalnih gradiv, aktualizacija spletnih strani itd. V okviru omenjenega tematskega sklopa so bili izvedeni štirje projekti, in sicer priprava naćrta za ravnanje z odpadki v šoli, zbiranje starega papirja, skrbnik ekološkega otoka in eko-paket (»Projekti« [OŠ Milana Majcna Šentjanž], september 2010).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 43 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Šest sevniških osnovnih šol (Blanca, Boštanj, Krmelj, Sevnica, Šentjanž in Tržišće) sodelujejo pri projektu Ekošola. Gre za mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, ki je namenjen spodbujanju in većanju ozavešćenosti o trajnostnem razvoju med otroki, ućenci in dijaki skozi aktivno izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Najuspešnejšim šolam se vsako leto podeljuje mednarodno priznanje – zelena zastava, ki je edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Fundation for Environment Education). V programu Ekošola lahko sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole, centri šolskih in obšolskih dejavnosti ter domovi (»Predstavitev Ekošole« [Ekošola], b. d.).

Slika 11: Znak Ekošole

Vir: »Znak Ekošole« [Ekošola], b. d.

2.4 Nadzor in ukrepanje ob kršitvah

O Medobćinskem inšpektoratu smo na kratko že pisali v poglavju 1.3, kje smo med drugim predstavili naloge, obveznosti, pravice in dolžnosti tega organa. Nadzor v zvezi z odpadki opravlja v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na obmoćju Obćine Sevnica (Ur. l. RS, št. 25/2009-UPB, 78/2009) ter Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/2006, 70/2008-ZVO-1B). Pri inšpekcijskih zadevah izvaja upravne postopke v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-ZUP-UPB2), v katerem ugotovi in odredi odpravo nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, hkrati pa vodi prekrškovni postopek v skladu z Zakonom o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/2007-ZP-1-

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 44 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

UPB4), kjer izreka globe oz. milejše ukrepe v primeru ugotovljenih kršitev (Cerjak, 2013).

Nadzor na podroćju ravnanja z odpadki se deli na dva dela, in sicer na podroćje komunalnih odpadkov, ki jih nadzira Medobćinski inšpektorat ter na podroćje ostalih odpadkov (npr. gradbeni odpadki, nevarni odpadki), ki pa jih nadzira Inšpektorat RS za okolje in prostor. Tako Medobćinski inšpektorat nadzira predvsem nepravilno odlaganje odpadkov (na ćrna odlagališća in druga mesta, kjer to ni dovoljeno) ter nepravilno loćevanje odpadkov po posameznih frakcijah, torej steklo, papir, odpadna embalaža (Cerjak, 2013).

Kršitev lahko prijavi vsakdo, vendar v praksi prijave najvećkrat posredujejo komunalna podjetja, policija, ćlani razlićnih društev (lovska, ribiška, turistićna itd.), krajevne skupnosti, predstavniki ekoloških gibanj ipd. Pri obravnavanju kršitev se uporabljajo inšpekcijski postopki, enakim tistim, ki jih uporabljajo državne inšpekcije (Cerjak, 2013). V tabeli 6 je prikazano število obravnavanih zadev v zvezi z odpadki in hkrati primerjava z obćinami, ki jih Medobćinski inšpektorat zajema.

Tabela 7: Prikaz števila obravnavanih zadev v zvezi z odpadki po obćinah od leta 2010 do 2012 Leto 2010 2011 2012

Bistrica ob Sotli 0 0 0

Brežice 16 15 12

Krško 16 1 23

Radeće 3 0 1

Sevnica 2 4 11

Skupaj 37 20 47

Vir: Cerjak, 2013

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 45 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Glede na letno poroćilo Medobćinski inšpektorat ugotavlja, da problem še vedno predstavljajo nelegalna, ćrna odlagališća, saj je takšnih na obmoćju obćin nadzora evidentiranih nekaj sto. Opaziti je sicer, da se kolićinsko manj pojavljajo v naravo odloženi odpadki, tako zaradi dobre pokritosti storitev komunalnih podjetij po vseh obćinah, kakor tudi zaradi vse većje ozavešćenosti obćanov. Pri nadzorih je bilo ugotovljeno tudi, da obćani odlagajo najveć plastićne embalaže ter da se zabojniki, namenjeni tem odpadkom, najhitreje napolnijo in navadno ne zadošćajo potrebam. Medobćinski inšpektorat je v tej zvezi posameznim komunalnim podjetjem predlagala, da se zagotovi već zabojnikov za plastićno embalažo oz. da se te frakcije pogosteje odvaža (Cerjak, 2013).

2.5 Kritićna analiza

Današnji izdelki so zaradi varnosti pred zunanjimi vplivi, v većini primerov zaviti v već kot eno embalažo. Naj za primer vzamemo paket ćaja, brez upoštevanja transportne embalaže. Posamezne vrećke ćaja so zavite v manjše papirnate ovoje, ki so nato skupaj shranjeni v kartonasti škatli, vse skupaj pa je nato ovito še s plastićnim ovojem. Kolićine odpadne embalaže se v gospodinjstvih tako vsakodnevno povećujejo, zato je tu velik poudarek na nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki.

Odpadna embalaža predstavlja pomemben vir surovin za nove izdelke, zato je bistveno, da se ćim većje kolićine vraćajo nazaj v proizvodnjo. S tem ne samo da preprećimo odlaganje odpadkov na deponije, pać pa tudi ohranjamo surovine kot so nafta, voda, energija in les. V tej smeri je oblikovana tudi evropska zakonodaja ravnanja z odpadki, ki ji kot ćlanica EU sledi tudi Slovenija. Le-ta narekuje, da so strategije ravnanja z odpadki oblikovane v skladu z hierarhijo, torej s poudarkom na preprećevanju odpadkov.

V skladu s predpisano zakonodajo deluje tudi JP Komunala d. o. o. Sevnica, ki s svojimi komunalnimi storitvami oz. dejavnostmi v celoti oskrbujejo obćino Sevnica. V sklopu ravnanja z odpadki imajo dobro zastavljen sistem zbiranja in odstranjevanja vseh vrst odpadkov. Tako so uporabnikom na voljo številni ekološki otoki, zbirni center, kjer

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 46 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program lahko oddajajo odpadke brezplaćno, urejen odvoz bioloških in mešanih komunalnih odpadkov, organizirano zbiranje nevarnih in kosovnih odpadkov.

Komunala Sevnica daje velik poudarek na pravilno loćevanje odpadne embalaže iz gospodinjstev. Tako se je število postavljenih ekoloških otokov v zadnjih 6 letih povećalo iz 45 na 125, kar uporabnikom omogoća pravilno loćevanje odpadne embalaže. Povećanje števila zbiralnic pa se odraža tudi v zbranih kolićinah, ki se iz leta v leto povećujejo. Tovrstni sistem zbiranja odpadne embalaže je enak po celotni obćini, vendar je za posamezna podroćja neustrezen. Na obmoćju strnjenih naselij je gostota prebivalstva većja, zaradi ćesar je ekološke otoke težko umestiti na primerno lokacijo. Tako je lahko zbiralnica za ene uporabnike preblizu njihovega stanovanjskega objekta, za druge pa lahko ista lokacija preveć oddaljena. Prav tako se še vedno pojavlja sindrom »ne pred mojim pragom«, kar pomeni da se uporabniki izogibajo temu, da bi se videlo kakšne odpadke posameznik oddaja, da so njihove smeti pod kontrolo ter strah pred vdorom v zasebnost. Zaradi tega tako lahko prihaja do nepravilnega loćevanja in manj zbranih ustreznih kolićin odpadne embalaže. Sistem bi bilo potrebno v tem primeru preoblikovati tako, da bi uporabnikom omogoćil ustrezno izloćanje odpadkov iz gospodinjstev in bil hkrati tudi stroškovno sprejemljiv tako za uporabnika kot tudi za Komunalo.

Za obćino Sevnica lahko rećemo, da ima zelo razgiban teren in razpršeno prebivalstvo. Ravno zaradi teh dveh lastnosti se pojavlja problem težjega dostopa oz. dosegljivosti do doloćenih naselij ter hkrati s tem tudi problem oddaljenosti Zbirnega centra za ravnanje z odpadki, predvsem za predele na desni strani reke Save. Na tem obmoćju je sicer ustrezno poskrbljeno za pravilno ravnanje z odpadno embalažo, vendar ima oddaljenost velik vpliv na uporabnikov interes za pravilno odstranjevanje ostalih vrst odpadkov. Zaradi oddaljenosti je manjši interes za okolju primerno odstranjevanje nevarnih in kosovnih odpadkov, zato le-ti pogosto pristanejo v naravi, kjer se nato razvijejo ćrna odlagališća.

Ali bo sistem ravnanja z odpadki ućinkovit ali ne, je odvisno od uporabnikov in njihovega zavedanja o pomenu loćevanja odpadkov. Zato je v tem primeru velik poudarek na informiranju in izobraževanju javnosti na to tematiko. Komunala Sevnica do uporabnikov pristopa na razlićne naćine, od uporabe tiskanih medijev do uporabe

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 47 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program spleta, vendar je pri tem pomembno, da se svojim uporabnikom z aktualnimi informacijami javljajo redno in tako z njimi ohranjajo komunikacijo.

Nad kršitvami nadzor izvaja Medobćinski inšpektorat, ki deluje v skladu z zakonodajo. Na podlagi obćinskega odloka o ravnanju z odpadki so predpisane kazni oz. globe, ki se gibljejo med 150 in 450 evri (odvisno, kaj je kršitev in kdo je njen povzroćitelj). Glede na poroćilo inšpektorata je teh kršitev malo, vendar je številka neformalno vodenih postopkov, ko ni mogoće ugotoviti kršiteljev iz razlićnih razlogov, bistveno većja. V tem primeru bi bilo potrebno poostriti nadzor nad nepravilnim odlaganjem odpadkov in tako kršitelje primerno kaznovati.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 48 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

3 PREDLOGI REŠITEV PROBLEMOV

Pri prenovi obstojećega stanja na podroćju ravnanja z odpadki v podjetju JP Komunala d. o. o. Sevnica, smo se osredotoćili na štiri toćke, in sicer na preoblikovanje sistema zbiranja odpadne embalaže v strnjenih naseljih, na izgradnjo dislociranih enot v Loki pri Zidanem Mostu (v nadaljevanju Loka) in Krmelju, na izboljšanje komuniciranja z uporabniki komunalnih storitev ter na povećanje nadzora nad kršitvami. V tabeli 8 so predstavljeni naši problemi in predlogi za rešitve s podanimi stroškovnimi in ćasovnimi ocenami. V nadaljevanju bomo vsako toćko posebej podrobneje predstavili.

Tabela 8: Problemi in predlagane rešitve

Težavnost namestitve Pomanjkanje Kršitve pri ekološkega Oddaljenost od Problem informiranja ravnanju z otoka v Zbirnega centra uporabnikov odpadki strnjenih naseljih

Izboljšanje Individualno Dislocirane pristopa do Poostren zbiranje Predlog rešitve enote Loka in uporabnikov nadzor nad odpadne Krmelj (splet, tiskani kršitvami embalaže mediji)

Komunala Komunala Komunala Komunala Sevnica, Sodelujoći Sevnica, Sevnica, Sevnica, Medobćinski Obćina Sevnica Obćina Sevnica Obćina Sevnica inšpektorat

Povećanje kolićin loćeno Povećanje Izboljšana zbranih kolićin zbranih Zmanjšanje spletna stran, odpadkov, nevarnih in števila kršitev, Ućinek uvedbe modernizacija, dostopnost, kosovnih pravilnejše pridobitev neposredna odpadkov, loćevanje odzivov oddaja ćistejše okolje odpadkov

Ocena stroškov 34.050 € 45.000 € 9.014,40 € 195 €

Loka v letu Spletna in FB Ob uvedbi Predviden ćas Do leta 2014 2013, stran do konca individualnega uvedbe leta 2013, zbiranja Krmelj po odpadne

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 49 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

pridobitvi ćasopis v letu embalaže soglasja KS 2014 Krmelj

3.1 Individualno zbiranje odpadne embalaže v strnjenih naseljih

Statistićni podatki kažejo, da se kolićine loćeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev većajo ter kolićine mešanih komunalnih odpadkov manjšajo, vendar so kljub temu kolićine slednjih še vedno visoke. Trenutno se v strnjenih naseljih v obćini Sevnica loćeno zbrana odpadna embalaža odlaga na skupnih ekoloških otokih. Raziskave so pokazale, da je mogoće z individualnim zbiranjem odpadne embalaže po gospodinjstvih povećati kolićine le-teh. Individualni sistem omogoća, da se na letni ravni zbere najmanj trikrat već odpadne embalaže na osebo v primerjavi z ekološkimi otoki oz. zbiralnicami. Poleg tega pa je individualni sistem okoljsko, socialno in ekonomsko sprejemljiv.

Individualni sistem zbiranja odpadne embalaže bi se tako uveljavil v strnjenih naseljih, kjer prevladujejo enodružinske hiše in kjer se individualno zbirajo že mešani komunalni odpadki ter biološki odpadki. Uvedba novega sistema ne bi vplivala na stroške transporta, kajti le-ti ne bi bili višji od že obstojećih, saj bi prihranili s povećanjem ućinkovitosti loćenega zbiranja. Individualno zbiranje odpadkov pa bi vplivalo na frekvence odvoza. Tako bi se mešani komunalni odpadki odvažali vsak drugi ali tretji teden, odpadna embalaža pa bi se odvažala vsak drugi teden.

Sistem bi se uveljavil v 15 naseljih obćine Sevnica, in sicer Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Dolnje in Gornje Brezovo, Krmelj, Log, Loka, Orehovo, Raćica, Radna, Sevnica, Studenec, Šentjanž in Tržišće, ki skupaj štejejo 8.869 prebivalcev. Po omenjenih naseljih bi se tako razdelilo 1.790 posod razlićnih velikosti, katerih skupni strošek na Komunali Sevnica ocenjujejo na 34.050 evrov (glej Tabelo 9).

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 50 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 9: Stroškovna ocena za individualni sistem

Volumen posode Kolićina Strošek

120 litrov 1.710 30.780 €

240 litrov 70 1.820 €

360 litrov 5 725 €

1100 litrov 5 725 €

Skupaj 1.790 34. 050 €

Vir: Jazbinšek, osebna komunikacija, 20. avgust 2013

Gospodinjstvom z enim do šest ćlanov bi se razdelile posode volumna 120 l, gospodinjstvom s sedem do štirinajst ćlanov pa bi se razdelile posode volumna 240 l. V kolikor bi se pojavile većje kolićine, bi lahko uporabniki na primeren naćin odpadke odložili poleg svoje posode, vendar najveć v prostornini posode, s katero bi razpolagali, jih odnesli na ekološki otok ali v zbirni center za odpadke.

Posode bi bile namenjene za zbiranje drobne plastićne in kovinske embalaže, papirnata in steklena embalaža pa bi se zbirala na ekoloških otokih. S trenutnim sistemom se na obmoćju strnjenih naselij skupno zbere okrog 306.160 kg odpadne embalaže, od tega 76.216 kg drobne embalaže, kar je 8,6 kg na osebo v enem letu. Po uvedbi individualnega zbiranja odpadne embalaže lahko prićakujemo, da se bodo zbrane kolićine drobne embalaže povećale za najmanj trikrat. Tako bi se v enem letu zbralo okrog 458.590 kg loćeno zbranih frakcij, od tega bi bilo 228.640 kg drobne embalaže, kar pomeni 25,8 kg na osebo.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 51 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Slika 12: Kolićinska primerjava pred in po uvedbi individualnega zbiranja odpadne embalaže

Kolićine zbrane odpadne embalaže pred in po uvedbi individualnega sistema 250000

200000 Papir, karton e

n 150000 i ć

i Steklo l

o 100000 K

50000 Drobna embalaža 0 Pred uvedbo Po uvedbi Obdobje

Vir: Komunala d. o. o. Sevnica, 2012a

Prenova sistema zbiranja odpadne embalaže v strnjenih naseljih bi pripomogla k povećanju kolićin loćeno zbrane odpadne embalaže in skladno s tem zmanjšanje kolićin mešanih komunalnih odpadkov. Poleg tega bi individualni sistem omogoćil tudi većji nadzor nad nepravilnim odlaganjem. Posamezne posode bi bile opremljene z nalepko, na kateri bi bila zapisana inventarna številka, številka odjemnega mesta ter naslov uporabnika. S pomoćjo teh podatkov bi se lažje našlo kršitelja in nepravilnosti loćevanja bi se hitreje odpravile. Ob hitrem ukrepanju in odpravljanju napak bi bile zbrane frakcije ćistejše in primernejše za nadaljnjo predelavo.

Sistem individualnega zbiranja odpadne embalaže bi se uvedel do leta 2014. Kljub uvedbi individualnega sistema bi bili uporabnikom še vedno na voljo ekološki otoki, predvsem za zbiranje steklene in papirnate ter kartonske embalaže. Ekološki otoki bi ostali nespremenjeni tudi na oddaljenih obmoćjih.

3.1.1 Zbirni center Spodnji Stari Grad

Zbirni center Spodnji Stari Grad deluje v okviru podjetja Kostak d. d., ki s svojimi dejavnostmi pokriva obćino Krško in obćino Kostanjevica na Krki. Sam Zbirni center, ki deluje od leta 2004, je bil zgrajen z namenom zmanjšanja kolićine odloćenih

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 52 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program odpadkov ter se aktivno vkljućiti v veliki Regijski center za ravnanje z odpadki CeROD. Od decembra 2006 na Centru deluje nova sortirna linija za razvršćanje loćeno zbranih odpadkov, ki zbrane kolićine dodatno kontrolira, s ćimer se zagotovi ćistost odpadka in povećanje njegove vrednosti. Na sortirni liniji se letno presoltira 20.000 ton odpadkov letno. Od avgusta 2012 pa v Zbirnem centru deluje tudi nova sortirna linija za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (»Zbirni center Spodnji Stari Grad« [Kostak d. d.], b. d.).

Sortirna linija za loćeno zbrane odpadke deluje na naslednji naćin. Zbrane kolićine ob dostavi v Zbirni center najprej stehtajo, nato pa prepeljejo na transportni trak, ki jih pripelje do prebiralnih mest v sortirno kabino. Delavci tu roćno razvršćajo razlićne vrste odpadkov, ki nato po drćah padejo v bokse pod kabino. Loćeno zbrane vrste odpadkov se nato stisnejo na stiskalnici in predajo konćnemu prevzemniku v nadaljnjo predelavo. Nećistoće oz. neprimerne vrste odpadkov se po transportnem traku izloćijo v posebej namešćen kontejner, se stisnejo in pripravijo za odlaganje (»Zbirni center Spodnji Stari Grad« [Kostak d. d.], b. d.).

Podjetje Kostak sodeluje tudi s Komunalo Sevnica, saj slednji biološke odpadke, zbrane na obmoćju obćine Sevnica, odvažajo v kompostarno Kostak, ki se prav tako nahaja v Zbirnem centru Spodnji Stari Grad. Ker Komunala Sevnica nima svoje sortirne linije, vidimo tu priložnost, da bi se tudi v primeru loćeno zbranih odpadkov povezali s podjetjem Kostak. Na ta naćin bi se na eni strani prostorsko razbremenil Zbirni center za odpadke Sevnica, na drugi strani pa bi se povećala izkorišćenost sortirnih linij. Poleg tega pa bi se povećale kolićine ćistejše odpadne embalaže, primerne za nadaljnjo predelavo ter se zmanjšale kolićine odpadkov za odlaganje.

Na tem mestu naj omenimo še aktualni problem v zvezi s sistemom ravnanja z odpadno embalažo, ki je nujen potreben prenove. V sistemu deluje već dejavnikov, in sicer družbe za ravnanje z odpadno embalažo, država, izvajalci javne službe, predelovalci odpadne embalaže ter gospodarstvo. Vsak od naštetih dejavnikov s svojega vidika opozarja na pomanjkljivosti in težave, ki lahko privedejo do razpada sistema. Eden izmed problemov, s katerim se srećuje tudi Komunala Sevnica, se navezuje na prevzemanje vse većjih kolićin odpadne embalaže, saj med DROE ni urejenih razmerij glede deležev prevzema, prav tako pa so nejasno tudi odnosi med DROE in izvajalci

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 53 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program javne službe, od katerih se odpadna embalaža prevzema. Zato se lahko zgodi, da loćeno zbrana odpadna embalaža ostane v rokah izvajalca javne službe (»Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?« [Zelena Slovenija], b. d.).

3.2 Dislocirane enote Zbirnega centra za odpadke Sevnica

Danes je pomembno, da so storitve, ki jih vsakodnevno potrebujemo, na dosegu roke. To velja tudi za komunalne storitve. Za Komunalo Sevnica je pomembno, da svoje storitve približajo svojim uporabnikom, kar pripomore k izboljšanju sistema ravnanja z odpadki. Za podeželska naselja, ki so precej oddaljena od Zbirnega centra za odpadke Sevnica, bi se tako uredili dve novi lokaciji za zbirni center, in sicer v Loki ter Krmelju. V primerjavi z zbirnim centrom v Sevnici bi bili dislocirani enoti manjše velikosti in namenjeni predvsem zbiranju nevarnih in kosovnih odpadkov.

Dislocirana enota Loka bi pokrivala 10 naselij, ki skupaj štejejo 1.366 prebivalcev in so od Zbirnega centra Sevnica oddaljena povprećno 11,74 km. S postavitvijo zbirnega centra v Loki bi se razdalja zmanjšala na povprećno 3,3 km. Dislocirana enota Krmelj pa bi pokrivala 44 naselij s skupno 4.040 prebivalci, ki so od Zbirnega centra Sevnica oddaljena v povprećju 16,47 km. S postavitvijo zbirnega centra v Krmelju bi se oddaljenost zmanjšala za već kot polovico, in sicer v povprećju na 5,28 km.

Tabela 10: Razporeditev kolićin nevarnih in kosovnih odpadkov v kilogramih med zbirnimi centri

Nevarni odpadki Kosovni odpadki Skupaj

Loka 1.370 13.057 14.427

Krmelj 4.054 38.619 42.673

Sevnica 10.170 83.050 93.220

Skupaj 15.594 134.726 150.320

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 54 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Po umestitvi dislociranih enot na izbrana obmoćja, bi v obćini Sevnici delovali trije zbirni centri za ravnanje z odpadki. Tabela 10 predstavlja razporeditev zbranih kolićin nevarnih in kosovnih odpadkov med zbirnimi centri Loka, Krmelj in Sevnica. Pri izraćunu ocene smo si pomagali s podatkom o zbranih kolićinah obravnavanih odpadkov v letu 2012. Na Komunali Sevnica ocenjujejo, da bi se v zbirnih centrih Loka in Krmelj kolićine nevarnih odpadkov povećale za 20 odstotkov, kolićine kosovnih odpadkov pa za 40 odstotkov. Tako bi (glej Sliko13) zbirni center v Loki prevzel 10 odstotkov, v Krmelju 28 odstotkov ter v Sevnici 62 odstotkov vseh zbranih kolićin nevarnih in kosovnih odpadkov na obmoćju obćine Sevnica.

Slika 13: Zbrane kolićine nevarnih in kosovnih odpadkov po zbirnih centrih v odstotkih

Razporeditev kolićin zbranih nevarnih in kosovnih odpadkov po zbirnih centrih

10%

Loka

28% Krmelj

Sevnica 62%

Nova zbirna centra bi bila namenu primerno urejena. Na vsaki lokaciji bi bilo postavljeno devet zabojnikov s prostornino od 9 do 12 m3, ki bi bili namenjeni zbiranju nevarnih in kosovnih odpadkov. V primeru zbirnega centra Krmelj bi bilo potrebno poskrbeti še za ureditev odvodnjavanja na izbrani lokaciji. Na Komunali Sevnica ocenjujejo, da bi skupni strošek za postavitev obeh dislociranih enoti znašal 45.000 evrov (glej Tabelo 11). Zaradi naćina poslovanja bi bila zbirna centra odprta samo doloćene dni v tednu.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 55 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tabela 11: Stroškovna ocena za postavitev dislociranih enot

Loka Krmelj

Zabojniki 10.000 € 10.000 €

Plato z asfaltacijo 3.000 € 4.000 €

Ograja 6.000 € 6.000 €

Ureditev odvodnjavanja / 3000 €

Bivalni kontejner 1.500 € 1.500 €

Skupaj 45.000 €

Vir: Jazbinšek, osebna komunikacija, 20. avgust 2013

S postavitvijo zbirnih centrov v Loki in Krmelju bi se storitev približala uporabnikom, kar pa bi pripomoglo k povećanju interesa za pravilno odlaganje odpadkov. Slednje bi pripomoglo k povećanju kolićin pravilno odloženih nevarnih in kosovnih odpadkov, s ćimer pa bi se ohranjalo ćistejše okolje. Zbirni center v Loki naj bi zaćel delovati že v letu 2013, za delovanje zbirnega centra Krmelj pa je najprej potrebno pridobiti soglasje s strani KS Krmelj.

3.3 Pristop do uporabnikov

Ustrezen pristop do uporabnikov je kljućnega pomena, ko želimo izbran sistem ravnanja z odpadki uveljaviti in doseći, da bo deloval pravilno. Obstaja veliko naćinov komuniciranja z uporabniki, vendar je pomembno, da izberemo tistega, s katerim bomo dosegli najvećji ućinek. Ker je danes svetovni splet prisoten že skoraj v vsakem gospodinjstvu, je uporaba spletnih strani eden izmed najpogostejših naćinov komuniciranja.

Komunala Sevnica ima svojo spletno stran (www.komunala-sevnica.si), kjer so njihovim strankam na voljo razlićne informacije, obrazci, obvestila ipd., vendar pa je potrebna celovite prenove. Trenutno je spletna stran za uporabnike na prvi vtis

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 56 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program nepregledna, informacije so skrite in težko dosegljive. Stran ne omogoća spremljanje odziva s strani javnosti, kot je npr. statistićno spremljanje obiskanosti spletne strani, komentarji na njihove dejavnosti ipd.

Z grafićno prenovo spletne strani bi se vsekakor izboljšal vtis ob vstopni strani, vendar pa bi bil predvsem velik poudarek na izboljšanju preglednosti podatkov in enostavnega ter hitrega dostopa do želenih informacij za uporabnika (npr. možnost uporabe iskalnika). Prenovljena stran bi bila modernizirana ter bi hitro podajala aktualne informacije s podroćja komunalnih storitev. Na spletni strani bi se redno objavljale ankete, preko katerih bi se hitro pridobilo mnenje o aktualnih zadevah. Uporabnikom bi se lahko tudi omogoćilo, da bi podajali svoje predloge, pohvale, kritike, s ćimer bi lahko pripomogli k izboljšanju sistema komunalnih storitev.

Stroški prenove spletne strani se lahko gibljejo od 130 do preko 1.000 evrov. Prenova uradne spletne strani, ki je v prvi vrsti namenjena predvsem uporabnikom storitev Komunale Sevnica, bi se izvajala v sodelovanju z Obćino Sevnica, saj bi bilo v tem primeru stroškovno najugodnejše. Ocenjujemo, da bi prenova znašala okrog 340 evrov.

Kot odlićno orodje za neposredno komunikacijo z uporabniki se predlaga tudi uporaba družbenega omrežja Facebook. Tako kot pri spletni strani, bi bila stran namenjena predvsem obćanom obćine Sevnica s tem, da bi bil še većji poudarek na komunikaciji z mladimi. Facebook stran bi, podobno kot spletna stran, omogoćala spremljanje odziva s strani uporabnikov, obvešćala o aktualnih novicah ipd., hkrati pa bi se za podjetje lahko odprle tudi nove poslovne priložnosti. Velika prednost uporabe Facebooka je, da se informacije zelo hitro širijo, sama postavitev strani pa je brezplaćna.

Kljub veliki razpršenosti svetovnega spleta ne smemo pozabiti na tiskane medije, ki jih Komunala Sevnica tudi uporablja. Tako so izdali brošuro o pravilnem ravnanju z odpadki, s plakati obvešćajo javnost o razlićnih akcijah, z mesećno položnico uporabnikom podajajo razlićne informacije ipd. Poleg tega pa bi lahko Komunala Sevnica informacije podajala tudi preko lokalnih ćasopisov, kot so Grajske novice in Posavski obzornik. V omenjenih ćasopisih bi se tako enkrat mesećno, v velikosti ene osmine strani, objavljalo aktualne informacije o razlićnih komunalnih dejavnostih.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 57 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Glede na cenike omenjenih ćasopisov, bi strošek za obdobje enega leta znašal 6.074,40 evrov (glej Tabelo 12). Tabela 12: Ocena stroškov objave v lokalnih ćasopisih

Cena na eno objavo Strošek v enem letu

Grajske novice 136,60 € 1.639,20 €

Posavski obzornik 369,60 € 4.435,20 €

Skupaj 506,20 € 6.074,40 €

»Cenik oglasnega prostora in drugih storitev« [Posavski obzornik], b. d.; »Cenik za oglaševanje« [KŠTM Sevnica], b. d

Za še podrobnejši pregled nad delovanjem podjetja, bi Komunala lahko enkrat letno izdala svoj lastni ćasopis, kjer bi obćanom na enem mestu predstavili že dosežene cilje in njihove rezultate ter hkrati predstavila naćrte za prihodnost, možne spremembe ipd. Ćasopis, ki bi obsegal od 15 do 20 strani, bi vsako gospodinjstvo v obćini Sevnica prejelo brezplaćno. Ocenjujemo, da bi strošek pri tem znašal okrog 2.600 evrov + DDV (zaradi podobnega obsega strani in števila izdaj, ocena temelji na primerjavi s stroški izdaje brošure v letu 2012. Cena enega izvoda brošure je bila 0,38 evrov + DDV, po gospodinjstvih pa je bilo razdeljenih 6.300 izvodov).

3.4 Nadzor nad kršitvami

V primerih nepravilnega loćevanja odpadkov Komunala Sevnica sodeluje z Medobćinskim inšpektoratom, ki v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepa v primeru kršitev. Zaradi razlićnih razlogov je kršitelje pogosto zelo težko odkriti in tako ostanejo le-ti nekaznovani. Z uvedbo sistema individualnega zbiranja odpadne embalaže v strnjenih naseljih bi se kršitelje lažje našlo, saj bi bile posode opremljene s podatki o lastniku oz. povzroćitelju odpadkov, kar pa bi omogoćilo tudi hitrejše odpravljanje nepravilnosti.

Ob uvedbi individualnega zbiranja odpadne embalaže bi se izvedlo poskusno obdobje (npr. en mesec) nadzora nad nepravilnim odlaganjem odpadkov. Tako bi se uporabnike

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 58 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program ob ugotovitvi nepravilnosti opozorilo z nalepko, ki bi se namestila na vidno mesto na zbirni posodi, hkrati pa se tudi ne bi izvedel odvoz odpadkov. Nalepka v velikosti 15 x 15 cm bi bila opremljena z opozorilom »Nepravilno loćeni odpadki« ter s kontaktnimi podatki za možno poizvedbo dodatnih informacij. Po oceni Komunale Sevnica cena ena nalepke znaša 0,39 evrov, za poskusno obdobje bi se jih naroćilo 500 kosov, kar bi skupaj znašalo 195 evrov. S strani Komunale bi se hkrati vodila evidenca o izrećenih opozorilih. V kolikor bi se nepravilnosti pri posameznem uporabniku nadaljevale, se bi npr. po dveh opozorilih kršitelja prijavilo na Medobćinski inšpektorat, ki bi v skladu z pooblastili ukrepal dalje. Kršitelju bi se na mesećni položnici za komunalne storitve poleg prištela še cena nalepke (0,39 evrov) in 0,10 evrov za izdano opozorilo.

V primeru ekoloških otokov, kamor odpadke odlaga većje število uporabnikov, bi se izvedli nenapovedani pregledi zbirnih posod, kot je to že praksa pri posameznih komunalnih podjetjih v Sloveniji. Preglede bi izvajala Komunala Sevnica v sodelovanju z Medobćinskim inšpektoratom, ki bi ob ugotovitvi nepravilnosti in možni identifikaciji kršitelja v skladu s svojimi pooblastili ukrepal dalje.

O nadzoru in ukrepanju ob nepravilnem ravnanju z odpadki, o številu zabeleženih kršitev in nadaljnjih sankcij bi bilo potrebno već poroćati, in sicer preko spletnih strani, lokalnih ćasopisov ipd. Z javnim objavljanjem ugotovitev s strani Medobćinskega inšpektorata ter njihovega aktivnega delovanja bi se uporabniki zavedali, da se nadzor izvaja, kar bi pripomoglo k zmanjšanju kršitev.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 59 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

ZAKLJUĆEK

Odpadna embalaža je del našega vsakdana, zato je pomembno, da kot uporabniki z njo pravilno ravnamo in tako pripomoremo k doseganju ciljev, torej vrniti ćim većje kolićine odpadne embalaže nazaj v predelavo in na odlagališća odložiti ćim manj preostanka odpadkov. V diplomski nalogi smo podrobno analizirani obstojeći sistem ravnanja z odpadki na obmoćju obćine Sevnica, ki ga izvaja JP Komunala d. o. o. Sevnica.

Pri analiziranju smo se osredotoćili predvsem na zbiranje odpadne embalaže. Na podlagi preućitve pridobljenih podatkov smo ugotovili, da prebivalci obćine Sevnica v većini odpadke loćujejo pravilno. Trenutni sistem je sicer dobro zastavljen, njegova pomanjkljivost pa se navezuje na strnjena naselja, kjer težavo predstavlja postavitev ekoloških otokov glede na gostoto prebivalstva. Poleg tega pa smo se v diplomski nalogi dotaknili tudi pomena in vloge informiranja javnosti za uspešno delovanje komunalnih storitev.

Na podlagi ugotovljenih dejstev smo predlagali možne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju sistema ravnanja z odpadki in s tem tudi k lažjemu doseganju ciljev. Ob tem smo ugotovili, da je rešitev potrebno oblikovati tako, da ustreza okoljskim karakteristikam, kot so npr. število prebivalcev, gostota naseljenosti, oblika naselij, njihova lokacija. Prav tako je danes zelo pomembno, da se zavedamo pomena svetovnega spleta, kajti njegova razširjenost omogoća, da se informacije do uporabnikov širijo hitro in ućinkovito, kar pa seveda vpliva na uspešnost delovanja sistema ravnanja z odpadki.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitev problema

Uvedba sistema individualnega zbiranja odpadne embalaže v strnjenih naseljih bi vsekakor vplivala na kolićino zbrane odpadne embalaže, predvsem drobne plastićne in kovinske embalaže. Prićakujemo lahko, da se bodo kolićine slednjih povećale za vsaj 200 odstotkov (do zapisanega odstotka smo prišli na naslednji naćin: že v poglavju 3.1 smo zapisali zbrane kolićine drobne embalaže pred in po uvedbi individualnega sistema, razlika med njim znaša 152.424 kg. To kolićino smo nato delili s kolićino pred uvedbo,

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 60 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program ki znaša 76.216 kg in na koncu dobljeni kolićnik še pomnožili z 100). Z individualnim sistemom bi se tako v predelavo vrnile većje in ćistejše kolićine odpadne embalaže, hkrati pa bi se na odlagališća odložilo manjše kolićine preostanka odpadkov. Sistem bi prav tako vplival na frekvence odvoza odpadkov, saj bi se le-ti spremenili, predvsem v primeru odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Individualno zbiranje odpadne embalaže bi pripomoglo tudi k lažjemu in većjemu nadzoru nad nepravilnim loćevanjem s strani Komunale Sevnica in Medobćinskega inšpektorata.

K izboljšanju celotnega sistema ravnanja z odpadki na obmoćju obćine Sevnica bi pripomogla tudi izgradnja dislociranih enot zbirnega centra za odpadke, in sicer v Loki in Krmelju. Enoti bi bili namenjeni predvsem zbiranju nevarnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki so zaradi svoje lokacije težje dostopna oz. so od zbirnega centra Sevnica dokaj oddaljena. Z izgradnjo dislociranih enot bi se uporabnikom oddaljenost do zbirnega centra v povprećju zmanjšala za već kot polovico. Na Komunali Sevnica prićakujejo, da se bodo v tem primeru povećale tudi kolićine odpadkov, in sicer naj bi tako na novih lokacijah zbrali vsaj 20 odstotkov već nevarnih in vsaj 40 odstotkov već kosovnih odpadkov.

Velik vpliv na uspešnost delovanja novega sistema bi imelo tudi informiranje preko tiskanih in spletnih medijev. V prvi vrsti je tu uradna spletna stran Komunale Sevnica, ki bi po prenovi dvignila obiskanost in s tem povećala podajanje informacij svojim uporabnikom. Postavitev strani na spletnem omrežju Facebook bi omogoćila povećanje sodelovanja z mladimi, ki bi s svojim znanjem in idejami lahko vplivali na prihodnost ravnanja z odpadki.

Pogoji za uvedbo rešitev

Na obmoćjih, kjer bi se uveljavil sistem individualnega zbiranja odpadne embalaže, gospodinjstva že zdaj posamezno zbirajo mešane komunalne in biološke odpadke. Nov sistem bi bil temu podoben, zato njegova uvedba naj ne bi povzroćala većjih težav in bi se uporabniki nanj hitro navadili. Za uvedbo individualnega zbiranja bi bil potreben nakup temu primernih zbirnih posod v razlićnih dimenzijah. Za ućinkovito vpeljavo

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 61 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program novega sistema bi se izbrana gospodinjstva obvestilo o spremembi zbiranja odpadkov, o izvajanju odvoza, novih pravilih itd.

Ob ugotovitvi nepravilnega loćevanja odpadkov bi bil uporabnik opozorjen z nalepko, hkrati pa bi se vodila evidenca o izrećenih opozorilih. Nalepke bi na posodo namešćali delavci javne službe, ki bi izvajali odvoz odpadkov. Da bi bilo oznaćevanje pravilno in utemeljeno, bi se izvedla delavnica, na kateri bi bili delavci javne službe seznanjeni z delovanjem sistema oznaćevanja nepravilno odloženih odpadkov.

Za postavitev dislociranih enot zbirnega centra za odpadke bi bilo potrebno urediti ustrezno lokacijo ter za to potrebno dokumentacijo. Z nakupom primerne opreme bi zbirna centra dosegala svoj namen. V letu 2013 naj bi že zaćel delovati zbirni center v Loki, v primeru zbirnega centra Krmelj pa bo potrebno najprej pridobiti soglasje s strani KS Krmelj.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Uvedba predlaganih rešitev vsekakor ne bi pomenila konec možnosti za nadgrajevanje sistema ravnanja z odpadki. Tehnologija se danes iz dneva v dan spreminja in njen vpliv lahko opazimo v vsakdanjem življenju. Odpadki tu niso nobena izjema. Novi tehnološki procesi, naprave, oprema ipd. imajo velik vpliv na proizvodnjo odpadkov in njihovo odstranjevanje oz. nadaljnjo uporabo. Na ravnanje z odpadki pa vplivajo tudi spreminjajoći zakoni in predpisi.

Komunala Sevnica bi v prihodnosti svoj sistem ravnanja z odpadki lahko nagradila z uvedbo RFID tehnologije. RFID, ki poćasi prihaja v ospredje, bi pripomogel k većjemu nadzoru pri zbiranju odpadkov in s tem k zmanjšanju kolićin odloženih odpadkov na odlagališća in zmanjšanju stroškov ter na drugi strani k povećanju kolićin uporabnih surovin. Z uvedbo RFID tehnologije bi se še hitreje našlo in odpravilo kršitve, poleg tega pa bi se uporabnikom lahko zaraćunavala storitev odvoza odpadkov glede na dejansko kolićino odloženih odpadkov.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 62 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

LITERATURA IN VIRI

Cenik oglasnega prostora in drugih storitev [Posavski obzornik]. Najdeno 20. avgusta 2013 na spletnem naslovu http://posavje.info/images/stories/posavski_obzornik_cenik.pdf Cenik za oglaševanje [KŠTM Sevnica]. Najdeni 20. avgusta 2013 na spletnem naslovu http://www.kstm.si/ceniki-oglasevanje.html Cerjak, M. (2013, 20. februar). Letno poroćilo o delu Medobćinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa obćinskih uprav Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeće in Sevnica (interno gradivo). Krško: MI-SPO. Cilji in koristi projekta [CeROD II. faza]. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.cerod-2.info/cilji_in_koristi.html Evropski teden zmanjševanja odpadkov 2012 [Ministrstvo za kmetijstvo in okolje]. Najdeno 21. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/evropski_teden_zmanjseva nja_odpadkov_2012/ Fotogalerija [CeROD II. faza]. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.cerod-2.info/fotogalerija.html Jazbinšek, M. (2011, 25. julij). Loćeno zbiranje komunalnih odpadkov v obćini Sevnica. Najdeno 22. marca 2013 na spletnem naslovu http://www.obcina- sevnica.si/news/99/15/Loceno-zbiranje-komunalnih-odpadkov-v-obcini-Sevnica Kaj nevarni odpadki pomenijo za okolje? [Ministrstvo za okolje in prostor]. Najdeno 15. januarja 2013 na spletnem naslovu http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/pogosta_vprasanja_in _odgovori/ Kako do nujne prenove sistema za ravnanje z odpadno embalažo? [Zelena Slovenija]. Najdeno 14. avgusta 2013 na spletnem naslovu http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna-stevilka/okolje/2086-kako-do- nujne-prenove-sistema-ravnanja-z-odpadno-embalazo-eol-77 Komunala d. o. o. Sevnica (b. l.). Predstavitev podjetja (interno gradivo). Sevnica: JP Komunala d. o. o. Sevnica. Komunala d. o. o. Sevnica (2012). Priroćnik za pravilno ravnanje z odpadki iz gospodinjstev. Sevnica: Komunala d. o. o. Sevnica.

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 63 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Komunala d. o. o. Sevnica (2012a). Statistićni podatki za storitve ravnanja z odpadki v letih 2007-2012 (interno gradivo). Sevnica: JP Komunala d. o. o. Sevnica. Komunala d. o. o. Sevnica (2012b). Zbirni center za odpadke Sevnica (interno gradivo). Sevnica: JP Komunala d. o. o. Sevnica. Loćeno zbiranje komunalnih odpadkov – ekološki otoki [JP Komunala d. o. o. Sevnica]. Najdeno 21. februarja 2013 na spletnem naslovu http://www.komunala- sevnica.si/dejavnosti_odpadki2.htm Majković, D. (2012). Nekaj rdećih zastavic, a već zelenih. Najdeno 9. september 2013 na spletnem naslovu http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-/aktualna- stevilka/okolje/1803-nekaj-rdecih-zastavic-a-vec-zelenih-eol-71-72 Medobćinski inšpektorat [Obćina Sevnica]. Najdeno 17. januarja 2013 na spletnem naslovu http://www.obcina-sevnica.si/obcina-sevnica/skupni-prekrskovni-organ New GHS Safety Labels [P & R Labpak]. (2010, 28. maj). Najdeno 21. februarja 2013 na spletnem naslovu http://www.prlabs.co.uk/news/article.php?Id=39 O podjetju [CeROD]. Najdeno 14. maja na spletnem naslovu http://www.cerod.org/?action=company&lang=Si O projektu [CeROD II. faza]. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.cerod-2.info/o_projektu.html Obćina Sevnica (2012). Predstavitev Obćine Sevnica (interno gradivo). Sevnica: Obćina Sevnica. Odlok o preoblikovanju Komunale Sevnica p. o. v javno podjetje Komunala Sevnica družbo z omejeno odgovornostjo. Uradni list RS št. 25/2009-UPB2, 63/2011. Odlok o ravnanju z odpadki na obmoćju Obćine Sevnica. Uradni list RS št. 25/2009 – UPB, 78/2009. Odlok o ustanovitvi skupnega prekrškovnega organa obćinskih uprav obćin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeće in Sevnica. Uradni list RS št. 73/2008, 79/2009, 107/2010. Odpadna embalaža [Interseroh]. Najdeno 15. januarja 2013 na spletnem naslovu http://www.interseroh-slo.si/odpadna-embalaza Odredba o ravnanju z loćeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne služba s komunalnimi odpadki. Uradni list RS št. 21/2001. Predstavitev Ekošole [Ekošola]. Najdeno 6. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.ekosola.si/predstavitev-ekosole/

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 64 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Predstavitev podjetja CeROD [CeROD]. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.cerod.org/?action=aboutUs&lang=Si Projekti [OŠ Milana Majcna Šentjanž]. (2010, september). Najdeno 6. maja 2013 na spletnem naslovu http://osmm.sentjanz.si/index.php?option=com_content&view=article&id=26&I temid=50 Ravnanje z odpadki [JP Komunala d. o. o. Sevnica]. Najdeno 21. februarja 2013 na spletnem naslovu http://www.komunala-sevnica.si/dejavnosti_odpadki5.htm Ravnanje z odpadki v Evropski uniji [Simbio d. o. o.]. Najdeno 9. september 2013 na spletnem naslovu http://www.simbio.si/?r=3-82- Rovan, G. (2013, 10. april). Projekt CeROD 2 se zaćenja znova. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/projekt-cerod-2-se- zacenja-znova/306365 Splošno o odpadni embalaži [Interseroh]. Najdeno 15. januarja 2013 na spletnem naslovu http://www.interseroh.si/sistemska-storitev/prevzem-embalaze/splosno- o-odpadni-embalazi/ Steiner, M. & Wiegel, U. (2008). Ravnanje z odpadki, Knjiga o osnovah ravnanja z odpadki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uradni list RS št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/2011, 68/2011 – popr. Uredba o odpadkih. Uradni list RS št. 103/2011. Ustanovitelji podjetja CeROD [CeROD]. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.cerod.org/?action=management&lang=Si Viler Kovaćić, A. (2001). Ravnanje z odpadki. Ljubljana: GV Založba. Vrste odpadkov [Ekokviz, Tekmovanje v ekoznanju]. Najdeno 14. januarja 2013 na spletnem naslovu http://fbapp-ekokviz- telekom.sites.innovatif.com/si/arhiv/2011-2012/ucno-gradivo/odpadki Zbirni center Spodnji Stari Gard [Kostak d.d.]. Najdeno 10. junij 2013 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/dejavn_odpadki_odlagalisce_stari_grad.htm Znak Ekošole [Ekošola]. Najdeno 6. maja 2013 na spletnem naslovu http://ekosola.si/znak-ekosole/

Tanja Mlakar: Nadgradnja ravnanja z odpadno embalažo v Obćini Sevnica 65

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Primer obvešćanja uporabnikov preko mesećne položnice za komunalne storitve...... 1 Priloga 2: Naselja obćine Sevnica...... 2 Priloga 3: Zbirna centra za odpadke Loka in Krmelj s pripadajoćimi naselji ...... 4

Priloga 1: Primer obvešćanja uporabnikov preko mesećne položnice za komunalne storitve

1

Priloga 2: Naselja obćine Sevnica

Tip naselja Naselja Št. naselij in prebivalcev

Podeželsko (ruralno) Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Brezje, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Ćanje, 103 naselja ć Ć Ć obmo je elovnik, ešnjice, Dedna gora, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, 8.554 prebivalcev Drušće, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hinjce, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Križišće, Krsinji vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Lonćarjev dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pećje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Podgorje ob Sevnićni, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišću, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Radež, Razbor, Rogaćice, Rovišće pri Studencu, Selce nad Blanco, Skrovnik, Slanćji vrh, Slap, Spodnje Mladetiće, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišće, Svinjsko, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarćna, Štajngrob, Telće, Telćice, Trnovec, Tršćina, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladetiće, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov dol

Urbano obmoćje s Blanca, Boštanja, Breg, Dolenji Boštanj, Gabrijele, Log, Loka pri Zidanem Mostu, 13 naselij ć ć ć prevladujo imi Orehovo, Ra ica, Radna, Studenec, Šentjanž, Tržiš e 3712 prebivalca enodružinskimi hišami

Urbano obmoćje s Krmelj, Sevnica 2 naselji ć prevladujo o blokovsko 5.072 prebivalcev poselitvijo (brez prebivalcev iz obrtnih con)

2

Urbano obmoćje s obrtne cone Boštanja, Krmelja in Sevnice 3 obrtne cone stanovanjsko, obrtno in 231 prebivalcev trgovsko rabo

Skupaj 118 17.569

3

Priloga 3: Zbirna centra za odpadke Loka in Krmelj s pripadajoćimi naselji

Naselje Število prebivalcev Razdalja do Sevnice Razdalja do Loke Razlika

Breg 139 9,2 3,5 5,7

Ćelovnik 26 16,1 4,7 11,4

Loka 503 11,1 / 11,1

Okroglice 90 10,7 7,6 3,1 LOKA PRI Raćica 190 10,5 0,65 9,85 ZIDANEM MOSTU Radež 129 13,3 2,3 11,0

Razbor 157 9,3 6,7 2,6

Slap 16 14,1 1,5 12,6

Šentjur na Polju 89 8,6 2,6 6,0

Žirovnica 27 14,5 3,4 11,1

Skupaj 10 1.366 povprećna razdalja povprećna razdalja 11,74 km 3,3 km

4

KRMELJ Naselje Število prebivalcev Razdalja do Sevnice Razdalja do Krmelja Razlika

Birna vas 59 16,0 2,9 13,1

Brezje 19 12,1 1,4 10,7

Budna vas 95 14,4 8,8 5,6

Cerovec 58 17,3 7,2 10,1

Gabrijele 236 14,6 1,5 13,1

Gabrje 38 10,9 3,4 7,5

Goveji Dol 19 13,3 1,4 11,9

Hinje 47 20,3 4,4 15,9

Hinjce 33 12,8 0,9 11,9

Jablanica 154 7,8 5,7 2,1

Jelovec 36 7,8 5,4 2,4

Jeperjek 39 11,4 6,8 4,6

Kal pri Krmelju 60 24,2 8,4 15,8

Kamenica 40 12,6 2,8 9,8

Kamenško 19 13,2 3,4 9,8

5

Kaplja vas 48 16,1 4,6 11,5

Kladje pri Krmelju 59 25,6 9,9 15,7

Koludrje 50 16,2 3,1 13,1

Križišće 37 11,4 2,6 8,8

Krmelj 698 13,2 / 13,2

Krsinji vrh 36 14,6 9,3 5,3

Leskovec v Podborštu 87 18,8 7,6 11,2

Malkovec 152 16,9 5,4 11,5

Osredek pri Krmelju 132 25,3 9,5 15,8

Otavnik 24 13,3 9,5 3,8

Pavla vas 62 15,6 6,7 8,9

Pijavice 60 17,3 3,0 14,3

Podboršt 99 21,2 5,4 15,8

Polje pri Tržišću 91 16,3 2,3 14,0

Skrovnik 68 17,4 6,0 11,4

Slanćji vrh 41 12,6 7,4 5,2

6

Spodnje Mladetiće 53 15,1 2,0 13,1

Spodnje Vodale 120 15,0 3,5 11,5

Srednik 59 16,9 6,4 10,5

Svinjsko 59 26,3 10,5 15,8

Šentjanž 393 19,3 3,6 15,7

Škovec 73 16,8 5,3 11,5

Štajngrob 44 22,9 7,2 15,7

Tršćina 52 27,8 14,0 13,8

Tržišće 203 15,0 3,5 11,5

Veliki Cirnik 66 23,1 7,3 15,8

Vrhek 110 16,1 2,7 13,4

Zgornje Mladetiće 77 18,2 3,9 14,3

Zgornje Vodale 35 12,0 6,0 6,0

Skupaj 44 4.040 povprećna razdalja povprećna razdalja 16,47 km 5,28 km

7