Mesečnik Industrije usnja Vrhnika ureja UREDNišKI ODBOR: inž. Peter Petkovšek (odgovorni urednik) Ja nez Obreza, inž. Jože Mali, dipl. inž. Bogdan Urbanc, dipl. inž. Metka Vrhunc in Marjan Košir Oblikovna zasnova: dipl. inž. Janez Vrhnnc Naslov uredništva: Usnjar IUV - Industrija usnja Vrhnika, 61360 Vrhnika. Tiskala: železniška tiskarna v Ljubljani
Maj 1974 št. 59 Glasilo delovne skupnosti Industrije usnja Vrhnika Pozdravna brzojavka 7. kon~resu ZI( S
Komunisti Industrije usnja Vrhnika pozorno spremljamo delo 7. kongresa ZKS in pozdrav ljamo vse delegate. Prepričani smo, da po meni 7. kongres ZKS začetek nove etape v razvoju slovenske družbe, etape, v kateri bomo uresničili ustavno načelo, da je treba delavcem omogočiti, da sami razpolagajo z rezultati svojega dela. S tem bomo prenesli težišče političnega delovanja in odločanja v osnovne celice našega družbenega sistema, v TOZD in krajevne skupnosti. Menimo, da bomo lahko prav in edino z delegatskim si stemom, kl pomeni najvišjo stopnjo demo kratičnosti,uresničili te namene. Komunisti !VV obljubljamo, da bomo izpol njevali sklepe 7. kongresa in se zavzeto borili za izvajanje teh sklepov v vsakdanjem življe nju. OOZK- TOZD Usnjarna Vr/mika Vr/mika, 4. 4. 1974
Delavci !GRAD - TOZD gradbeništvo - pri \'Sakega izmed nas in ne samo člano ·,r izvo izvajanju del na dvorišču usnjarne ljenih samoupravnih organov, delegacij druž• beno političnih in samoupravnih interesnih Danes živimo v svobodni socialistični Jugo skupnosti, individualnih izvršilnih organov Ob slaviji. Ali se vsi zavedamo te s krvjo in in odgovornih vodij dela. • žrtvami izbojevane pridobitve? Zaveclojmo se deist,·a, da dosledno iz•j
2 smo člani kolektiva IUV izpovedali naše gle Resolucija še predvideva, da je ob vecJl nja delovnih mest izločili vplive izvedenih danje in nastali položaj in 1podprli napore na produktivnosti, boljšem i :o koriščanju zmog pogojev (ki jih seveda moramo nagrajevati še vlade, ki se je močno zavzela v nastalem ljivoStti im večji učin! kovitosti sistema delitve posebej), vplive ocene delavcev ali njihovih položaju. možen tudi večji porast akumulativnosti in rezultatov dela ter vse tiste vplive p osa Kljub kasnejšim odgodkom, ki so še poslab osebnih dohodkov. Ker pa so osebni dohodki meznih odsekov, skupin, posameznikov itd., šali položaj zaradi izzivalnih manevrov obo pomemben dejavnik nadaljnjega gospodar ki so v nasprotju z načelom enakega plačila roženih sil Italije in ZDA, upamo, da bodo skega in družbenega razvoja, pa je potrebno za enako delo. Svoje stremljenje bi morali tudi v Italiji zmagale napredne sile in se upoštevati pri delitvi sredstev kar najboljše v tej stopnji osred o točiti k temu, da bi na bodo odnosi med obema državama zopet ravnotežje med socialnimi in ekonomskimi m esto sedanjih 126 neenovitih skupin delov razvijali taJko, .da bodo vzor dobrega so vidiki in zato zagotoviti materialno in social nih mest v okviru urnih· postavk osebnega sedstva. To upamo in tudi želimo zato, ker no trdnost delavcev. dohodka dobili daleč manjše šte\'ilo enovi Je ta•ko je mogoče zagotoviti pogoje za nor Izhajajo č iz teh splošnih družbeno ekonom tih skupin. malen razvoj dveh sosedov. skih okvirov računamo v Industriji usnja I z račun tipične funkcije kategorij osebnih Upamo, da bodo znale demokratične sile v Vrhnika, da bo v letu 1974 porastel celotni dohodkov za IUV kaže, da bi bilo možno Italiji pravilno oceniti svoj interes do so dohodek za okoli 15 % , da bodo porasli na razvrstiti delovna mesta v 20 , 25 ali 30 ka delovanja z Jugoslavijo ter se zoperstaviti zivni osebni dohodk·i do 20 %, pri čemer bi, tegorij - (najbolj bi ustrezala kategorizacija vsem onim reakcionarnim silam, ki s svojim ob upoštevanju pove č anih cen reprodukcij v 25 r~ z r e dov) . To pomeni, da bi najprej delovanjem ogrožajo sodelovanje, m edseboj skih materialov, dosegli le dobro polovico poprav11t nesorazm erja v sedaj uveljavi jen ih no ,zaupanje, mir in vannost v tem delu lanskega ostanka dohodka. To pomeni po osnovah po delovnih m estih in odpravili ne sveta. slabšanje doseženih rezultatov, tako da bi katere. napake v \'rednotenju posameznih S. B. b i! ostanek dohodka premajhen , da bi zado delovmh mest. Nato bi z z a č asnim samo voljil potrebe po obratnih sredstvih in omo upravnim sporazumom menjali sistem delit Nov brusilni stroj v dodelavi krznanze - g o č il izvedbo načrtovanih i·nvesticijskih na ve tako. da bi skladno z njim postopno ure HIDRA11LICNO R AZTEGOVALN! BRUSILNI ložb. dili področ je notranje delitve sredstev za STROJ Vseeno menim, da od začrtan e politike rasti o~~bn e d? hodke. Ob s toječe stanje bi prilago nazivnih osebnih doh odkov - tako, da bo dil! spre]etemu sporazumu v letu 1974. p o nr eč ni osebni doh odek konec leta za okoli V prvi stopnji bi, zaradi trajnejše rešitve, 20% v eč ji , kot je bil v decembru 1973 - ne uredili tudi nagrajevanje minulega dela, na bi smeli ·odstopit i. grajevanja staža v IUV, delo, opravljeno v Notranje rezer ve dovoljuje jo, da bi ob večji podaljšanem delovnem č asu , delo na dan zavzetosti vseh dejavnikov, še posebej pa državnih praznikov in ob dela prostih dne novoizvoljenih sam oupravnih organov, tudi vih, nočno delo, nadomestila, ki pripadajo glede ostanka dohodka, vsaj približno po delavcem zaradi oslabelosti in invalidnosti, novili lanski rezultat. Seveda bodo potrebni nagrade za 10, 20, 30, 40-letno elelo ori IUV, nekateri ukrepi : za večjo produktivnost, za nagrade ob upokojitvi, nagrade za letni do znižanje režij skih stroškov, za boljšo k\rali pust, nagrade vzornim samoupravljalcem, teto in boljšo izbiro blaga, pa tudi za po odškodnino za izume in t e hni č n e izboljšave, pravke prodajnih cen na dom a čem trgu in v povra č ilo za dnevnice in potne stroške, za izvozu. uporabo osebnih prevoznih sredstev, nagrade Nekaj je bilo že storjenega. Sledila naj bi učencem v gospodarstvu ter temeljna do tudi dva pomembnejša ukrepa, in sicer : pri ločila o nagrajevanju za delo v tujini. lagoditev samoupravne organizacije in orga Velja r e či, da se držimo nač e la , da nihče nizacije poslovanja načelom nove ustave ob po začasnem in novem sistemu ne more imeti isto č asni uveljavitvi večje u č inkovitosti posa manjše osnove za dol o čitev dohodka, kot je m eznih organov in služb . S postopnim pri bila njegovemu delovnemu m estu dolo č ena· v lagajanjem sistema delitve in nagrajevanja prvih mesecih letos. v IUV novemu b i dohodek in osebni doho V predlogu začasn e ~m samoupravnega spo dek vsakega posameznika še bolj spodbujal razuma temel.ie rešitve tudi na naslednjih k večjemu osebnemu prizadevanju, kar bo i z h o di šč ih : tudi vplivalo na b olj še poslovne rezultate. Unošteviln e so vse dos lei nvel javi je ne sne 2. I z hodi šče samoupravnega sporazuma o de r i fično s ti na,grajevan ie v IUV, zato so v do litvi sredstev za osebne dohodke rl.atnih osnovah zadržane ·v>Se dosedanje ob • Odbor za m edsebojna razmerja je na svoji like nagrajevanja. razen t
3 fekcijo, trgovino (če gradbene dejavnosti 3. Zaradi solidarnosti ·in socialne varnosti sploh ne upoštevamo, ker ne gre v ta okvir). delavcev IUV se omeji gibanje vrednosti Drugo stopnjo bi želeli končati v roku enega točke nad oziroma pod njeno načrtovano Raziskovalna leta s tem, da bi jo postopoma uveljavili do vrednostjo, in to za 10 % nad in 5 % pod konca leta 1975. to vrednostjo. Sredstva, ki prelmračujejo V •tretji stopnji bi bil ,zaokrožen nov sistem ~".rrnio :mejo, se posojajo v solidarnostni dejavnost nagrajevanja. Tudi po tehnični plati naj bi sklad, iz katerega se izposojajo, kadar ust b il tako prilagojen, da bi bila mehanografska varjena sredstva ne zadoščajo za izplačilo • • obdelava tekoča in da bi bili organi in stro v okviru spodnje meje načrtovane vrednosti kovne službe usposobljeni za njegovo stalno točke. izpopolnjevanje. Za nagrajevanje minulega dela glede na pri 3. Sistem delitve sredstev za osebne dohodke znano pokojninsko dobo so predvidene na Osnove, dodatne osnove in merila delitve slednje dodatne osnove: osebnih dohodkov so pcdane v 9. členu pred loga samoupravnega sporazuma. Ta se glasi: 1- 5 let 1 % neto OD l. V Industriji usnja Vrhnika uveljavljamo 5- 10 let 2% neto OD 10- 15 let 4 % neto OD tale sistem osnov, dodatnih osnov in meril: 15- 20 let 6 % neto OD a) število točk kategoriie delovnega mesta 20-25 let 8 % neto OD. kot osnovo, število opravljenih ur dela in vsa 25- 30 let 10% neto OD kokratno uresničeno vrednost točke kot me rilo deleža v ustvarjenih sredstvih za osebne nad 30 let 12 % neto OD dohodke; Delovna doba se ugotavlja vsako leto v ja Vsak dan smo pnce številnim novim dosež• b) Odstotek povišanja obračunske osnove za nuarju. Upoštevajo se leta, ki jih bo delavec kom, ki vnašajo na področju znanosti in teh delo v podaljšanem delovnem času. nedelj dosegel v obravnavanem koledarskem letu. nike revolucionarne spremembe. sko in nočno delo ter delo na dan državnih Za delo nad delovnim časom, za nočno delo, praznikov kot dodatno osnovo, število teh za delo na dan nedelje in praznikov ter za Daleč je že čas, ko so delavci v Angliji raz ur pa kot merilo povečanja deleža v ustvar delo v deljenem delovnem času pripada de bijali nove stroje zaradi bojazni, da bodo jenih sredstvih za osebne dohodke; lavcu poseben dodatek, in sicer: ob delo in zaslužek. Danes pa se vsi zave c) Odstotek od neto osebnih dohodkov de - za nadurno delo 50 % na OD za reden de damo, da vsaka pozitivna novost na področju strojne in druge tehnologije ne vnaša bojazni lavca kot dodatno osnovo za minulo delo, lovni čas število let priznane delovne dobe pa kot me za delovni razred, pač pa rojeva boljši ju nočno % rilo deleža v ustvarjenih sredstvih za osebne - za delo 35- 50 na OD za redni de trišnji dan. Boljši delovni pogoji, večja pro dohodke po tej dodatni osnovi: lovni čas duktivnost z manjšim fizičnim in ps,ihičnim č) Znesek dodatka na staž pri IUV kot ka - za delo na dan nedelje in proste sobote naporom pomenijo OSVOBAJANJE delavca drovsko dodatno osnovo, štev.ilo let delov 30 % na OD za redni delovni čas v pravem pomenu. nega staža pri IUV ali njeni posamezni te - za delo na dan zveznega in republiškega Pri iskanju novih ustvarjalnosti pa moramo melini OZD pa kot merilo deleža v ustvar praznika 50 % na OD za redni delovni čas v prihodnje posvetiti več pozornosti za VAR _jenih sredstvih za osebne dohodke po tej - za delo v deljenem delovnem času poseben STVO OKOLJA, v katerem živimo .izven de dodatni osnovi; dodatek do 350 din mesečno. lovneg;a časa . Zastrupljanje ozračja, vode in d) Tehnične in izkustvene norme in druge Delavci, ki so bili premeščeni na drugo drugih naravnih virov ogroža primarno bi. normative dela kot dodatno osnovo, odsto mani zahtevno delovno mesto zaradi svoje s tvo - človeštvo. tek izpolnjevanja le-teh pa kot menilo zvi oslabelosti pri delu ali izčrpanosti, k,i ie RAISKOVALNA DEJAVNOST DANES NI SA šanja ali znižanja obračunske osnove in s posledica vojnih let ali dela v podjetju, in MO NEPOSREDNA PROIZVAJALNA SILA, tem njegovega deleža v ustvarjenih sredstvih so ori IUV zaposleni nad 20 let (variant8 TEMVEč OSREDNJI DEJAVNIK CELOT za osebne dohodke; 25 let) imajo pravico do dodatka v višini NEGA RAZVOJA. e) Dodatek za izredne in z,dravju škod• razlike nad osnovo delovnega mesta, na ka ln kakšen je položaj na področju RAZISKO ljive ,pogoje de!.a kot dodatno osnovo, terem delajo, in osnovo delovnega mesta, VALNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI? število dejanskih ur dela pri takem delu pa na katerem so dela!.i pred oslabelostjo. Bor kot merilo povečanja deleža v ustvarjenih Ni zadovoljiva, še zlasti, ker se sredstva za čevski dodatek je predviden v dosedanji vi to dejavnost zmanjšujejo iz leta v leto. Do sredstvih za osebne dohodke; šini. f) Merila ocene rezultatov dela delavcev kot kaz: dodatno osnovo tam, kjer rezultatov ni mo 4. Kclai nov sistem nagrajevanja? 1970 1971 1972 Izhodišča samoupravnega sporazuma o de goče meriti, zbrano število točk po kriterijih litvi bodo aorila že v razpravi. Predlo~r sta 1,30% DBP 1,24% DBP 1,17% DBP izvedene ocenitve, preračunano v faktor oce tutarnega sklepa - na podla~ri opisanih iz DBP - družbeni bruto proizvod ne, pa kot merilo za zvišanje obračunske os hodišč - je že pripravljen. Statusni sklep V gospodarsko razvitih državah se ta odsto nove delavca in s tem njegovega deleža v ust tek giblje med 2,5 in 3 %. varjenih sredstvih za osebne dohodke; o začasni nreditvi osnov in meril notranie delitiVe sred!stev za osebne dohodke v IUV Starostni sestav raziskovalcev se iz leta v g) Nagrado za izum in tehnično izboljšavo bo spreiel svet delegatov OZD. Prav tako je kot dodatno osnovo, viš·ino doseženega pri leto veča, istočasno pada število raziskoval že izdelan predlog začasnega sporazuma o hranka pa kot merilo za izračun višine zne c~v. Najsp~sobnejši . odhajajo v inozemstvo, ska nagrade; merilih, osnovah, dodatnih osnovah in me kJ.~r .so bolJe nagraJeni in ne nazadnje, ker rilih notranie delitve sredstev za osebne do h) Nagrade ob obletnicah ali ob upokojitvi nJ ~hovo delo pri nas ni dovolj družbeno hodke v IUV, ki bo sklenjen takrat, ko bosta pnznano. lwt dodatne osnove leta staža in druge po najmanj dve tretjini vseh delavcev v temeli Večino razskovalnega dela v SRS (okoli 75 %) goje pa kot merilo za izračun deleža v ustvar nih organizacijah združenega dela in v skup i enih sredstvih za osebne dohodke; fi?an?_irajo uporabniki, to je delovne orga nosti skupnih strolwvnih služb pismeno iz mzaci.Je. i) Nagrada za vzornega delavca - samo javili, da se strinjata s pravicami in obvez upravljalca kot dodatna osnova, določbe o Program Raziskovalne skupnosti v SRS za nostmi, ki so določene v sporazumu. merilih in postopku njegovega ,izbora je kot leto 1974 izhaja iz pomena VZGOJE RAZ merilo vsakoletnega izbora delavca za to Potem, ko bo komisija za pripravo pravil ISKOVALI..; EGA KADRA in izpopolnjevanja nagrado. nika o delitvi sprejela besedilo predlogov, opremljenosti raziskovalnih delovnih mest. 2. Temeljne OZD lahko določijo tudi druge bo dan v obravnavo temeljnim organizacijam Glavne naloge programa pa izhajajo iz stvar- dodatne osnove in merila za ugotavljanje združenega dela, obravnavan bo na samo ustreznih deležev v ustvarjenih sredstvih za upravnih jedrih. Na podlagi pripomb in osebne dohodke glede na dosežene rezultate mnenj te razprave bo svet delegatov OZD dela posameznika ali skupine, če taki rezul določil končno besedilo predloga, ki ga bomo tati prispevajo k večji učinkovitosti in uspeš• potem sprejeli z dvotretjinsko večino vseh nosti posameznih temeljnih OZD ali IUV kot zaposlenih. celote k uresničevanju njenih ciljev. Lahko računamo, da bodo osebni dohodki 3. Pri določanju normativov za dodatne os po novem sporazumu uveljavljeni ob polletju. nove in merila upoštevamo dosežene rezul Menim, da gre za prvorazredna politično ak tate v prejšnjem obdobju, predvidene po cijo, ki bi ji morali ob razpravi o novem goje poslovanja v naslednjem obdobju, ob sistemu in politiki osebnih dohodkov v vseh veznosti in potrebe skladov. temeljnih organizacijah OD in v skupnosti Vrednost točke se določa, kot je predvideno skupnih strokovnih služb v naslednjem ob v 10. členu predloga: dobju vsi samoupravni, poslovodni in druž• l. Načrtovana vrednost se določi z letnim beno politične organizacije posvetiti polno gospodarskim načrtom v skladu s splošno skrb. Oblikovanje predloga novega sporazu družbeno produktivnostjo za OZD kot ce ma naj bi bilo v naslednjih mesecih zlasti loto. še v ospredju dejavnosti naših sindikalnih 2. Vsakokratna vrednost točke se določi tro organizacij. mesečno. Na podlagi obravnave poslovnih A.M. rezultatov tromesečja, zlasti gibanja proiz vodnosti in akumulativnosti, določi odbor Novo v mokrem oddelku usniarne šmartno za medsebojna razmerja temeljne OZD vred - povezava dveh STROJEV ZA OžEMANJE nost točke. »RIZZI« s tekočim trakom
4 nih družbenih potreb .in pomenijo pomem bomo morali vlagati veliko denarja v raziska pomoč socialno šibkim 28,000 .00 3,647.25 ben, včasih celo odLočujoč prispevek k nji ve, če bomo želeli še naprej dosegati dobre regresiranje ozimnice hovem reševanju. poslovne rezultate. Naše delo pa bo lažje in udeležba del. športnih igrah in osta tudi cenejše, če bomo lahko uporabili re lih športnih tekmah 3,235 .80 Predvsem je potrebno doseči štiri osnovne avtobusni prevoz v Zagreb na se cilje: zultate raziskav, ki jih bo opravila Razisko Vcllna skupnost Slovenije. jem kože i obuce 4,209.00 Nadaljnji razvoj samoupravnega sistema r. P. P. - S.B. športna oprema 1,238.85 v okviru splošnega družbenega razvoja in šola šmartno - dotacija za izlet narodne kulture. in uporabo telovadnice 2,000.00 2. Razvoj materialne osnove družbenega do naročnina DE 703.90 gajanja predvsem z razvojem in uporabo blagajniški stroški 600.00 tehnologije in tehnoloških postopkov. Finančno stroški občnega zbora 509 .75 3. Ohranitev in izboljšanje zdravja in dru· gasilci - za osvojen pokal 200.00 gih življenjskih pogojev (prehrana, zdravo pogrebni stroški 200.00 okolje itd.). srečke »Po poteh part. Lj .« 180.00 4. Racionalizacija proizvodnih in upravljalnih poslovanje čišč e nj e telovadnice 100.00 postopkov. poštnina 23.00 In kje je naša delovna organizacija na tem obeski za novoletno jelko 71.30 pomembnem področju? sindikalnih Saldo 31. 12. 1973 60,608 .95 Za nadaljnji razvoj našega podjetja, če ne želimo, da bi ostali v vseh ozirih na ravni . . . iz preteklega obdobja in si tako onemogočili organtzac tJ nadaljevanje začrtanega razvoja podjetja kot celote, s tem pa tudi posameznih enot, mo ra tudi naše podjetje razvijati svojo dejav [( rvodaj alska nost. To pa pomeni, da moramo tudi sami v letu 1974 v okviru lastne dejavnosti, ki je gledana iz narodnega stališča, ozka in zato v razisko valnem programu RSS ni neposredno zajeta, akcija opravljati določene raziskave, ki nam bodo Glede na to, ela so že bila v preteklosti omogočile smotrno gospodarjenje. Zato vsa postavljena vprašanja nekaterih članov ko ko leto porabimo določeno vsoto denarja lektiva, v kakšne namene se uporablja sin v Lit~ji tudi za raziskovalno delo. Te raziskave so dikalna članarina, smo zaprosili predsed seveda usmerjene predvsem v razvijanje no nika osnovnih organizacij sindikata v TOZD vih izdelkov, bo]išo in smotrnejšo tehnolo - usnjarna Vrhnika in TOZD usnjarna gijo, v izboljšanje kakovosti izdelkov, raz šmartno, tov. Milana Božanica, in tov. An širitev proizvodnega programa v že obsto tona Savška, da nam številčno prikažeta ječi proizvodni usmeritvi ter tudi v osvaja poslovanje teh organizacij v letu 1973 . nje novih področij. Vsako leto porabi pod Kot je videti ,jz priloženih poročil, je bilo .ietje precejšnje vsote za izboljšave v pro poslovanje povsem smotrno, saj ie bilo po izvodnji. čeprav napredek na tem področju našem mnenju največ zbranega denarja po v obdobju enega leta na prvi pogled ni ve r~blj_enega z~ upr~vičene potrebe. Morda pa 18. in 19. marca je bila v Litiji krvodajalska lik. pa vidimo, če primerjamo daljše ob b1 b1lo v pnhodn.Je le potrebno del denarja akcija. Kot vsaki, so tudi naši delovni or dobje, da smo na področju razširitve pro nameniti tudi za potrebe izobraževanja in ganizaciji poslali program, s katerim dolo kulture? izvodnega programa poboljšanja kakovosti čajo štev·ilo krvodajalcev vsaki delovni or izdelkov skozi večjo uporabnost in bolišo Sicer pa, presodite sami! ganizaciji. Program za delovne in druge or kakovostjo naredili'Ie velik korak nanrej. Po ganizacije temelji na številu zaposlenih in IP>'! r . /'N.~fi "' ")._ razmer tj •• • v • •• h~ KonfekCIJSka deJavnost nase orgamzacJJe 1 /! 1 \..-, 'i združenega elela se razširja tudi na področje _;.---._ 1 p r) OTROšKE USNJENE KONFEKCIJE. Da bi ;,~/ ""' / se nekoliko bliže seznanili s to dejavnostjo, / smo zaprosili za razgovor modno oblikoval- :i ~U ',\ ko, našo novo članico kolektiva, ki se je / >\ zaposl·ila v naši konfekcijski enoti KROJA- 1 sTvo , "'"k" toga teta. J:rO' Volitve v delegacije občinske skupščine (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno politični zbor) so že za nami. Vse C::-c ~ izvoljene delegacije so se že konstituirale in izvolile delegate za prvo sejo občinskih skupščin. Pred izidom te številke Usnjarja pa bodo že konstituirane tudi občinske skup ščine. Izvoljene delegacije so na prvih sejah tudi obravnavale možne kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ in zbor narodov SFRJ (delegati iz ljubljanskega območja). O pomenu in vlogi DELEGATSKEGA SISTE MA je bilo že veliko napisanega in izgovorje nega v sredstvih javnega obveščan ja. Kljub temu pa menimo, da je potrebno tudi v na šem glasilu seznaniti člane kolektiva o po membnosti in vlogi tega sistema, ki že stopa po poti praktičnega uresničevanja in uveljav ljanja. Kakšna je vloga delegata in delegacije? Delegat mora biti zastopnik RESNičNIH INTERESOV DELOVNIH LJUDI. Ker živi in elela z niimi. ima z niimi tudi skupne in terese. DET b'.GAT .TJ;, TZVOLJEN ODPOSLA MODNA OBLIKOVALKA- LIDIJA NEC. S POOBLASTILOM, DA ZASTOPA KOčEVAR SVOJE VOLILCE PRI SPORAZUME V ANJU Z Zakaj ste se odločili za poklic oblikovalke? DRUGIMI SKUPNOSTMI. PRI DRUžBENEM Za ta poklic sem se odločila povsem na lastno DOGOVARNJANJU IN ODLOčANJU. željo. Risanje je bil moj najljubši predmet DELEGATSKI STSTF.M 1N DECEGATSKA že v osnovnošolskih klopeh. R.<\ZMERJA POIMENUJEJO CELOKUPEN Končali ste srednjo šolo za oblikovanje. V SISTEM. KI IZHAJA IZ MEDSEBOJNIH njej ste se prav gotovo seznanili z uporabo ODNOSOV MED SAMOUPRAVLJALCI IN raznovrstnih materialov. Kako, da ste se po NJIHOVIM JAVNIM DELOM. ZA KATERE končanem šolanju odločili za oblikovanje iz delkov iz usnja? GA SO NEPOSREDNO ODGOVORNI. Za diplomsko nalogo sem si izbrala obliko Otroški plašček za deklice iz. Semiš velurja Med delegatom in delavci ali drugimi delov vanje kompleta iz usnja. Ta komplet so se nimi ljudmi, v okoliu, kier ie bil izbran, stavljali plašč, torbica in čevlji. dogaja, da pri barvanju v usnjarni v isti bo MORALA BITI STALNA DELOVNA PO V primerjavi z dru\šimi materiali, _npr. s kopeli in isti skupini dobimo opazne razlike VEZANOST. DELEGAT BO TOREJ SODE tekstilom ima usnJe povsem svo.)stveno v odtenkih. LOV AL PRI OBLIKOVANJU INTERESOV V možnost ~porabe. Usnje se ne da praktično Ali nameravate oblikovati tudi sestavljene SVOJEM OKOLJU, TE INTERESE PA BO uporabiti za vsakovrstno zamisel oblikoval izdelke, npr. usnje - tekstil in podobno? ca. Upoštevati moraš tudi obliko kože, da Takšne namere vsekakor niso sprejemljive MORAL USKLAJEVATI Z DRUGIMI, UPO jo čimbolie izkoristiš, kar je tudi eden iz za nas kot proizvajalca usnja. Konfekcija za šTEVAJE INTERESE šiRšE DRUžBENE med pogojev za primerno ceno izdelka. otroke bo izključno iz usnja in kasneje naj SKUPNOSTI. Kakšne so možnosti prodaje izdelkov usnje brž tudi iz krzna, ki ga prav tako izdeluje Odgovornost delegata se ne zaključuje samo ne konfekcije za otroke? naša ,krznarija v šmartnem. Seveda želim, v njegovi samoupravni interesni skupnosti. Zanimanje za nakup teh izdelkov je precejš da bi naša celotna obleka iz usnja za otroke Odgovoren je torej tudi širši družbeni skup nje, kar se je odrazilo že na prirejeni ko vsebovala tudi ustrezno obutev, za katere iz nosti, in sicer prek organa, v katerem de mercialni modni reviji. Ta ugotovitev velja delavo pa bi morali dobiti sodelavca iz vrst luje. za domače in zunanje tržišče. čevljarstva. Starš·i s poprečnimi osebnimi dohodki se Pri vseh izdelkih usnjene konfekcije za otro Praktično rečeno, delegati, ki smo jih izvolili, običajno odločamo pri nakupu oblačil za ka že sedaj, kar bomo izvajali tudi v pr.ihod bodo morali aktivno delovati tudi v vseh otroke za cenene izdelke, in to iz povsem nje, ojačujemo najbolj izpostavljene dele samoupravnih organih naše delovne skup znanih razlogov. (zadnjico, koleni, komolca) z oblačilnim us nosti in ne samo v organih, za katere so iz Ali bo cena- za izdelke usniene konfekci ie njem - napo. voljeni, oziroma j·ih bodo določale delegacije. za otroka konkurenčna izdelkom iz tekstila Kakšni so vaši načrti v naprej na področju Delegacije lahko poimenujemo kot neke vrste in drugih sintetičnih materialov? oblikovanja? d~lavskih svetov za »zunanje zadeve«, če Opaznih razlik v ceni teh ,izdelkov, primer Kratek čas dela na tem področju in vseka jajoč z drugimi, najbrž ne bo. To pa iz raz kor vzporedno s tem tudi premajhne delovne upoštevamo le delegacije, izvoljene v TOZD loga, ker za izdelek za otroka praktično upo izkušnje mi ne dajejo možnosti, da bi kar ali drugih delovnih skupnostih. rabimo le eno kožo in zato odpadejo težave koli konkretnega načrtovala za prihodnje. In kako so opredeljene dolžnosti in pravice z >>lovljenjem« enakih barvnih odtenkov, kot Kot vsakdo, si tudi jaz želim, da bi bilo ter način dela delegacije v STATUTIH naših je to značilno za moško in žensko konfek moje delo uspešno v dobrobit celotnega ko TOZD? cija iz usnia. Obenem lahko uporabimo vse lektiva. tiste kože, ,ki so izpadle pri 'ki-ojenju usnje Naši skromni mladi oblikovalki želimo ve Delegacija se po izvolitvi konstituira tako, ne konfekcije za moške in ženske, za,radi ne liko delovnih uspehov. Njene zamisli, ures da določi vodjo delegacije, ki sklicuje seje ustreznih odtenkov. Seveda je treba omeniti, ničene v ličnih izdelkih, pa naj ne razve delegacije, podpisuje pooblastila delegatom, da kakovost teh kož ni zaradi tega slabša. seljujejo samo naših najmlajših, pač pa tudi skrbi za povezavo z delavskim svetom TOZD Vsaka koža ima svojstveni sestav; zato se nas, ki financiramo »njihovo veselje<<. P. P. in tudi sicer organizira delovanje delegacije. 6 Kong, Indijci, od vzhodnjakov pa čehi. Vzor ci iz zahodnih tovarn kakor tudi Jugoslavije so bili >>po zadnji modi«. čehi so razstavljali »Leipzig 7 4« veliko obutve iz gume, tekstila -in umetnega usnja. Vzhodni vzorci so praktično skoraj isti, kot jih delajo naši čevljarji za vzhod, vendar se tudi pri njih vidi jasna težnja - prehod na vrste usnja z licem v raznih iz vedbah. Usnjene konfekcije iz svinjskega usnja na vsem sejmu ni bilo možno najti, ker je zanje še vedno prevelik luksus. Vzhod nim Nemcem še vedno manjka zgornje us nje, zato njihove usnjarne predelujejo kože pretežno v čevljarske nabuke. V zadnjem času delajo poskuse s svinjskim oblačilnim velurjem za domači trg, na sejmu pa raz stavijajo samo izdelke, zanimive za izvoz. Galanterijski izdelki iz vzhodnih držav so bili skoraj izključno izdelani iz umetnega usnja ali kvečjemu iz stiskanega cepljenca. Usnje za torbice bi bilo zanje prevelik luksus. Umetno usnje v raznih izvedbah je na za vidlj.ivi kakovostni ravni in tudi razstavljeni Volitve v zbor delegatov krajevnih skupnosti Leipziški sejem je brez dvoma najpomemb galanterijski izdelki so bili lepi. Veliko ie SO Vrhnika nejša točka za sklepanje poslov med vzho bilo tudi konfekcije iz umetnega usnja. V dom in zahodom. Ker je samo · razstavišče že posebni stavbi (Bri.ihl Centrum) so bili raz zdavnaj premajhno, so razstavni prostori Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik stavljeni zelo lepi krznarski izdelki predvsem raztreseni tudi po celem mestnem središču iz buhare, lisic, nercev, tjulna, bizama in DS TOZD. in to v kar 18 stavbah. Na starem sejem podobno. Njihova proizvodnja in konfekcija člani delegacije morajo biti v stalni po~~ skem prostoru so razstavljeni predvsem plemenitih krzen je pretežno namenjena zavi z delavci TOZD, ki so jih določtl: . težki stroji in mehanizacija iz vsega sveta. izvozu in je tudi temu primerne kakovosti. Po samem obsegu sodi sejem med največje Delegacija mora predložiti vsa pomembneJ Usnjarski stroji niso bili razstavljeni, če na svetu. Samo jugoslovanskih podjetij je bi ša vprašanja. ki zadevajo interese delavcev prav so bili o~ebno navzoči predstavniki vseh lo udeleženih prek 100. Veliko jih je bilo važnejših zahodnoevropskih proizvajalcev. " TOZD, v obravnavo delavskemu svetu TOZD zastopanih prek JUGO PUBLICA, ostali pa n.red obravnavo v zboru z_družen_ega d~la ob Ker smo pri nas v vseh obratih zelo na so imeli razstavne prostore. tesnem s skladiščnimi prostori, morda še činske skupščine. Delavski svet Je ~?lzan t~ Usnjarsko in čevljarsko industrijo zastopa zanimivost s področja opreme skladišč. Gre ko vprašanje obravnavati in s svOJim sta~I v DDR Tobus iz Ljubljane, ki je imel svoj za paletno regalno skladišče - razvito v ščem seznaniti delegacijo. Prav tako moraJ~ razstavni prostor v HAUS DREI KOENIGE, DDR. biti člani delegacije seznanjeni tudi z vsemi kjer je bila osredotočena čevljarska in ga Med dvema poljubno visokima regaloma je sklepi TOZD. če za obravnavo posa~ezneg~ lantei:ijska proizvodnja. V njihovih vitrinah vgrajeno tračno viličarsko dvigalo, Na zelo \'prašanja ,iz elela občinske skupscme 111 je bila skromno zastopana tudi IUV, in sice~ majhni tlorisni površini je tako ob primerni so bili razstavljeni naši pasovi in nekaJ mogoče sklicati seje delavs~ega sveta_, se višini mogoče vskladiščiti izredno veliko delegacija o takem vprašanJU posvetuje z drobne galanterije. palet. izvršnim organom delavskega sveta. Obutev so razstavljali predvsem Italijani, V času sejma je ves LEIZPIG, kakor tudi ZRN, Angleži, Francozi, Jugoslovani, Hong celotna DDR praktično podrejena temu do Delegati so dolžni v občinski skupščini za godim, sai je to očitno vidno že na mejnem stopati sklepe, stališča. predloge samouprav prehodu, kot tudi oo vsej državi, tako da nih organov svoje TOZD in se sporazumevati se tuicu ni treba bati, kako bo prišel na z drugimi delegati za skupna stališča. seimski prostor, seveda če ima vse potrebne če pride ob posameznem vprašanju do ne izkaznice in formularje. soglasja med delegacijo in samoupravnimi (Iz poslovnega poročila Goričan - inž. Mali, oraani TOZD se skliče zbor delavcev TOZD, marec 1974) ki "sprejme stališče o tem vprašanju. ZA URESNičiTEV DELEGATSKIH ODNO SOV PA JE NUJNO POTREBNO ZAGOTO VITI PREDVSEM NEKATERE OSNOVNE POGOJE. Ti se nanašajo na: - z neposredno udeležbo vseh zainteresira Treniranje nih ljudi izoblikovati demokratična stališča; - nadaljnji razvoj občine ~ot samoupravne in temeljne družbeno politične skupnosti; - v vseh skupščinskih sistemih bo morala srca biti zagotovljena učinkovita in odgovorna uprava; - uveljavljanje vseh oblik neposredne de mokracije (kot npr. zbori delovnih ljudi, referendum); - nenehno izobraževanje delegatov, če ho Srce je izhodišče življenja, osnova vsega. čemo, da bo kos svojim clolžnostim in da Od zdravja srca je odvisna moč in svežost bodo za svoje delo lahko tudi dejansko od organizma. Za vselej ne more nič nadomestiti govorni; srca in njegovih nalog. Naše življenje _je od visno od neprestanega dela srca - nJegove - pravočasno dostavljanje gradiva za sejo mišice, ki je povezaDa z ožiljem. skupščin; Srce predstavlja »črp~lno. postajo«,_ ki ?f!lO· - izpopolnitev sredstev za obveščanje (še goča nenehno dostavlJanJe hrane m kiS•Ika večja vloga in pomen občinskih glasil in gla·· po ceveh, ki jim prav!mo žile utripalnice a_li sil delovnih organizacij); arterije, k vsem C<;!l~~am teles~ . . Teh c~hc - še večja naloga in aktivnost vseh družbeno je približno 100 tnliJonov. »Štlnpredalcno političnih organizacij (ZK, sindikat. SZDL, srce« - dva preddvora in dva prekata - mladina); lahNo razdel.imo še na desno in levo srce. Po desni polovici ·se preteka . temno _rd<:č~, praktična uveljavitev delegatskega sistema po levi pa svetlo rdeča - artenalna kn, ki ~e in delegatskih razmerij, tudi v naši organi oboaatena s kisikom. Desno srce oskrbuJe zaciji združenega dela, ne bo torej odvisna >>mali<< , levo srce pa >>veliki<< krvni obtok - samo od zaVlzetosti izvoljenih delegatov, pač to je vse telo, >>hraniti pa mora tudi samo pa od naših skupnih prizadevanj. srce. Preddvor loči od prekata tanka zaklop ka. Vseaa skupaj so v srcu štiri zaklopke. P.P. Njihovo"' delo je nemoteno in strogo speci fično . Pri človeku, ki dočaka npr. 80 let sta Reklamni pano - LEIPZIG 74 rosti, se vse štiri zaklopke zaprejo in odprejo 7 približno dve milijardi in polkrat. Srčna mišica se lahko, kot ostale mišice v telesu, krči in •razteza in 1prevaja ži·včne dražljaje. Osnovna naloga srca je oskrba telesa s krvjo - zato srce ne more dolgo delati »na praz no«. Količina krvi, ki jo srce izžene v ožilje, je eden najvažnejših kazalcev njegovega zdravja oziroma delovanja. V eni minuti pri mirovanju telesa pošlje srce 4 do S li trov krvi v vse telo - kar imenujemo mi nutni volumen. Srčna mišica, čeprav tehta le okrog 2S0-300 gr. pretoči okrog 300 li trov krvi na uro. Samo srce tega ne bi zmoglo, če ne bi bilo stalno oskrbovana s kisikom in polnovredno prehrano: sladkorji, beljakovinami, maščobami, vitamini in mine rali, npr. s kalijem. Vse to pa dospe v samo srce po ožilju, ki ga imenujemo koronarno ožilje. čim več krvi lahko prepusti srce skozi lastno ožilje - koronarke, tem močnejše je in tem bolj delazmožno<<. Koliko pa od vsega minutnega volumna (4- S litrov krvi pri mi rovanju) porabi srce za lastno delo in pre hrano, »Za sebe osebnO< zapisnika odbora lavce: bolj ekonomično, se redkeje krči in zato - Antona Komotarja - na delovno mesto srcu .preostaja več časa za lastni počitek. referenta za prodajo 1 (Srce 70-letnega človeka počiva pri lastnem za medsebojna - Antona Klasinca - na delovno mesto raz delu okrog 36 let). iskovalca v razvojni službi 1, odgovoren bo številni aparati nam danes pokažejo že naj za montažo strojev v novi opekarni in za finejše odklone in bolezenska stanja. Z zdra razmerja ostala dela v zvezi s trojno opremo za to vili reguliramo zdravje srca. Srce in koro opekarno narke zelo uspešno operiramo tudi pri nas. - Friderika Rutarja - na delovno mesto V medicini dela poznamo številne teste, s 2. 4. 1974 referenta za -izobraževanje katerimi ugotavljamo zmogljivost srca za - Draga Korošca - za delo v maloprodajni razne fizične obremenitve od enostavnih do mreži. zapletenih. (Iz zapisnika) IK Z elektronskim mikroskooom so v minulem času odkrili, da srčna mišična celica nima več jeder, kot so to prei menili, temveč je se stavljena le iz enojedrnih celic. Celice pa so Odbor za medsebojna razmerja je določil ločene med seboj z nekakšnimi diski. delež iz dobička še za obračun marčevskih še vedno pa se postavlja vprašanje, kakšna osebnih dohodkov. V naslednjih mesecih Naš portret je oclvisnnst živčnega sistema srca od osred pa bodo o višini izpl .ačila o~loč~~i san:o njega živčnega sistema, tudi glede živčne pre upravni organi temel]mh orgamzaci.J zdruze vodnosti v samem srcu obstajajo še nejas nega dela v IUV. Na odboru je bilo izraženo nosti, zakaj srce deluje tako ritmično itd? mnenje, da bi to storili po pop~ejšnjen;t ~o Srce je vsekakor »težak delaveC<<, ki pa ne svetu pri nekem organu v okviru podjetJa, sme nikoli odreči! s čimer naj bi bila zagotovljena skladnost Oglejmo si sedaj delovanje srca v nasled in enotnost v politiki delitve dohodka in njih primerih: osebnih dohodkov v podjetju. l. Lahko f i z.ično elelo: npr. pešhoja, kako se Ker še ni točnih podatkov o uspešnosti odraža na srcu? poslovanja v prvih treh mesecih, se je odbor odločil za višino izplačila le na podlagi po a) število udarcev na minuto 80- 8S datkov o proizvodnji, prodaji na domačem b) srce pošlje v krvni obtok 7- 8 litrov krvi trgu in v izvoz ter prodajnih cen. Ti podatki na minuto kažejo v primerjavi z istim obdobjem lan c) levo srce pošlje v ožilje srca 400 cm' krvi skega leta - ki pa je bilo, kot smo že ugo v eni minuti. tavljali, rekordno - slabše rezultate. Pred 2. Vsakodnevno treniranje krepi srce npr.: vsem proizvodnja svinjskega usnja je manjša vožnja s kolesom, razne oblike športa itd. kot je bila lani. Zaradi manjše proizvodnje smo tudi manj prodali, še posebej se to a) število udarcev na minuto 80- 90 pozna pri izvozu, s katerim si poleg potreb b) srce pošlje v krvni obtok 10- 1S litrov na nih deviz za!!otavljamo tudi bolišo likvidnost. minuto V tem obdobiu pa se je nekoliko popravila c) srce pošlje v ožilje za lastno prehrano kakovost usnja. 800 cm' krvi v eni minuti. Na manjšo proizvodnjo svinjskega usnja je V tej številki vam v nekaj besedah pred 3. Netrenirano srce: Ne odgovarja na na med drugim vplival tudi sklep samouprav stavljamo tov. Pavla Potrebuješa, njegovo pore! Npr. prenašanje težjih bremen. nih organov iz zadnjih mesecev lanskega živl1enue in delo. a) število udarcev na minuto 130- 140 (srce leta, da ne sprejemamo novih delavcev. V Tov. Potrebuješ se je rodil 6. l. 1926 v de prehitro bije) tem času jih je nekaj odšlo iz podjetja, novih lavski družini na Vrhniki. Svoja otroška leta pa nismo sprejem ali. Zato ie odbor sklenil, je preživel v rojstnem kraju. Tu je stanoval b) srce pošlje v krvni obstok do 1S litrov krvi nai zopet sprejemamo nove delavce za delo do svojega osmega leta. V prvi razred os v eni minuti v proizvodnji. novne šole je še hodil na Vrhniki, potem c) srce pošlje v ožilje srca za lastno prehrano Naroč il a so namreč velika, večja kot so naše pa se je s starš·i preselil v škofjo Loko. le SOO cm' krvi na minuto, kar je premalo! proizvodne možnosti. Zato moramo v proiz Po končani osnovni šoli se je vpisal v meš• Zdrav način življenja, - stalno udejstvova vodnji storiti vse potrebne ukrepe, da bo čansko šolo. Dve leti šole je uspešno dokon nje v raznih športnih panogah , pravilna te proizvodn.ia večja. To velia tako za proiz čal, nadaljnje šolanje pa mu je preprečila lesna teža, pravilna prehrana, svež zrak, - vodnjo svinjskega kot tudi govejega usnj 8 tudi ta poklic pustiti zaradi selitve. Nemci so namreč te ljudi, ki so se naselili z itali janskega ozemlja, poslali nazaj, kajti še izpred vojne so jih imeli za italijanske držav• ljane. To se je zgodilo pozimi med letom 1941- 42. Ob povratku pa tov. Pavle v svojem kraju ni našel svojemu znanju primerne zaposlit ve. Nujno mu je bilo preusmeriti se v drug poklic. Njegov oče je bil po poklicu kolar in Pavle se je pri njem končno izučil istega poklica. Ko je prišel čas opredelitve, je pri stopil k TODT; tako se je namreč ,imenovala organizacija za delo, pri kateri je tov. Pavle delal do konca vojne. Takoj po osvoboditvi je moral na odslužitev vojaškega roka. V okviru obmejnih enot je varoval naše meje polna tri leta, od Italije do Madžarske. Leta 1948 se je vrnil in si moral poiskati zaposiitev. Skupaj z očetom sta delala v Vrh niški opekami. Pavle je moral pred tem opraviti še izpit in postal je obrtni mizar. Na tem delovnem mestu je delal do leta 1952, od tedaj do leta 1959 pa je opravljal delo skladiščnika. Nato je bil deset let pro dajni referent za opeko, od leta 1970 pa dela kot nabavni referent. V vseh teh letih je tov. Potrebuješ stalni član in aktivni delavec v sindikatu, opravlial je precej funlkcij v raJZ!Ii. čnih komisijah, v DS nodjetia ipd. S S•vojim delom in odnosom do sodelavcev si je tov. Potrebuješ ustvaril priljubljenost in spoštovanje pri ljudeh. K. M. iz mokrega odelka krznarne - pobiranje ovčjega krzna iz motovila rih dinarjev. K temu pa je pot-rebno prišteti cev so samo glede barve. Naša bela ščetina Možnost še sušilnice in vse spremljajoče naprave. namreč ni bela, temveč rumeno rjava, kar Ker imamo na obstoječih stroj·ih še nekaj pa je le lepotna napaka in na kakovost go v prostih zmogljivosti, nam za načrtovano po tovih ,izdelkov nima nobenega vpliva. Druga večanje ni treba nabavljati celotne linije, pripomba pa je zaradi vonja po petroleju, povecanJa temveč le stroje, na katerih so sedaj ozka ki ga uporabljamo za preprečevanje statične grla . elektrike in ga zaenkrat nismo uspeli z ni Po montaži dodatnih strojev predvidevamo čemer uspešno nadomestiti. proizvodnje povečanje proizvodnje za okrog 30 %, tako Navedene pripombe sedaj, ko je po ščetini da bi mesečno sortirali okrog 10 ton ščetin. veliko povpraševanje, ne pridejo toliko do In kakšen je naš proizvod? izraza. Morali pa bomo poskušati ugoditi v ščetinarni V glavnem so kupci z našo ščetino zadovolj tudi tem zahtevam, kajti tržne razmere se ni. ·Po izjavah večine, ki se ukvarjajo z na naglo menjajo in lahko se zgodi, da ščetine daljnjo obdelavo, to je s proizvodnjo čopi .prav •zaradi teh, nebistvenih pomanjkljivosti, čev oziroma ščetk, ima naša ščetina vsa v prihodnje ne bomo mogli prodati. zahtevana svojstva. Glavne pripombe kup- P. J . TOZD trgovska mreža - v sklacmču usnja Iz obrata š četinarna Pod.ražitev nafte in njenih derivatov je imela vpliv •uudi na ceno umetnih vlaken, ki v ne katerih pogledih zamenjujejo oziroma na domeščajo ščetino. Ta vlakna so se v zad njem času podražila tudi do SOO%. Poleg tega so se v zahodnih državah to!Jko povečali stroški sortiranja, da sortiranje opu ščajo in se v glavnem ukvarjajo z dokončno proizvodnjo. Zaradi navedenih razlogov je ščetina veliko bolj iskana in cena ji precej naglo narašča. Ker smo v našem podjetju precej povečali namok, se je povečala tudi količina odstra njenih ščetin in s tem je dana možnost po večanja proizvodnje v ščetinami. Za povečanje proizvodnje imamo dve mož• nosti. Prva je, da bi uvedli tretjo izmeno, druga pa, da bi nabavili dodatne stroje. Najuspešneje bi povečal 9 V mesecu aprilu in maju bodo praznovllli: koli 11e zmanjka, saj se vedno najde kakšen [(ako smo Alojz Berne, 62 let, roj. 24. S. 1912 problem. Franc Ferbežar, 75 let, roj. 13. 4. 1899 Vsem članom kolektiva Industrije us11ja Vr:l Franeka Fortuna, 58 let, roj. 3. 4. 1916 nika čestitam za pramik dela l. maj ž11 želi111, Jakob Gantar, 73 Jet, roj. 26. 4. 1901 da bi imeli čim več uspeha na svoji/z delo1·- poslovali v mesecu Francka Gutnik, 60 let, roj. 20. S. 1914 11ih mestih in v privalnem življenju. Mila Jelene, 78 let, roj. 26. 4. 1896 Pitomac-vodnik Janez Jerina, 67 let, roj. 21. 4. 1907 Jakob Trček, V. P. 5970/22 97 300 Ohrid marcu 1974 Jože Jerina, 69 let, 15. S. 1905 Janez Kavčič, 65 let, roj. 26. S. 1909 ZA NAš PRAZNIK DELA Jakob Kenk, 66 let, roj. 23. 4. 1908 Viktor Klobučar, 53 let, roj. 16. 4. 1921 Kaj naj želimo si za praz.nik dela? Proizvodnja po obratih Ema Kobal, 49 let, roj. 14. 4. 1925 Da bi dobili končno nov pravil11ik o Usnjarna Vrhnika 237.887 m' Janez Kobal, 78 let, roj. 16. 4. 1896 11agrajePan ju, ~četinarna 8.043 kg Ivanka Krže, 56 let, roj. 15. S. 1918 da bi prodaja nam c1·etela, Usnjarna šmartno 80.128 m' Francka Kuhar. 63 let, roj. 26. S. 1911 in da bi vsi imeli dosti dela! Krznarna ~martno 14.497 m' Stane Kukec, 61 let, roj. 21. 4. 1913 še to želimo si za l. maj: Usnjarna ~oštanj- samo svinjina 74.336 m' Janez Leskovec, 70 let, roj. 13. S. 1904 da delegati naši res bi samouprm•ljalce Poraba usnja in krzna v konfekcijah Jožefa Malovrh, 62 let. roJ. 15. 4. 1912 poslušaii, 1' Konfekcija krzna ~martno 1.790 m' Fendinand Mivšek, 67 let, .roj. 16. S. 1907 da vpregli bi se vsi splet načrtov Konfekcija usnja šmartno 9.495 m' Jakob Molek, 64 Jet, roj. 28. 4. 1910 in jih praktično izpeljali! Konfekcija usnja Vrhnika 9.115 m' Marjan Naterer, 67 let, roj. 25. 4. 1907 če st it ke vsem ::.a pra::,11ik dela! Galanterija Ljubljana 3.578 m ' Ivan Petkovšek, 56 let, roj. 24. S. 1918 Sanzoupravljalcem, ki za strojem se potijo. Realizacija Pavel Petkovšek, 64 let, roj. 16. 5. 1910 kot tudi vsem, ki ::.a administracijo skrbijo' N din Anton Rožmanc, 66 let, roj. 8. 5. 1908 čestitke vsem za praz.nik dela! Usnjarna Vrhnika in Anton Smrtnik, 73 let, roj. 23. 5. 1901 Uredništ1•a odboru in ured11iku našega Usnjarja, ščetinarna 36.587.550.60 Jože šemrov, 68 let, roj. 9. 5. 1906 Usnjarna šmartno, Krznarna Janez šurca, 61 let, roj. 16. 5. 1913 da bilo bi več prispevkov, in Konfekcije 15.417.474.50 Jože šušteršič, 51 let, roj. 12. 5. 1923 iz. uašega okolja in nas samih v;:.niklilz! Galanterija Ljubljana 985.668.80 Marija Zalar, 61 let, roj. 19. 5. 1913 M. Prodajno skladišče Ljubljana 2.463.598.75 Edvard Zupan, 66 let, roi. 12. 4. 1908 Skupaj 55.454.292.65 Anton ženka, 63 let, roj. 26. 5. 1911 Izvoz v marcu $ 1.069.186 Vsem slavljencem naše prisrčne čestitke z Izvoz I.- III. $ 2.914.539 najlepšimi željami! Poprečni OD J. Babic Vsal-r po svoje Poprečni OD je znašal za 184 ur za mesec marec 2.379.10 N din na enega zaposlenega. Bolniški izostanki Na enega zaposlenega smo imeli v mesecu marcu zaradi bolniških izostankov izgublje nih (vključno tudi porodniški) 1.93 delovnih Pisma vojakov dni. L. Blaževic UREDNišTVU! S cvet jem, z. rožami o;.aljšan k 1/Wil prispel bo prvi maj! Prišli - odšli Dcmes je petek in imam rm•1zo toliko časa, da vsak po svoje praznoval bo, wLm napišem nekaj besed. Najprej bi 1•es užival pomladanski raj! kolektiv prav lepo po;:.dravil, poseb110 pa stransko dejav11ost. Na ;:.ačetku se vam naj V vike11du klobase kuhal lepše zah1•alJujem z.a de11ar, ki ste mi ga po tisti bo, ki ga ima, V mesecu marcu 1974 se je v delovni organi slali za 110110 leto. Zal111aljujem se vam tudi so11čnim žarkom se nasta1'ljal - zaciji IUV zaposliJo 29 delavcev, 20 delav ;:.a časopis Usnjar in se vam tudi za v11aprej sonce mu bo deklica! cev pa je prenehalo delati. najlepše zahvaljujem. To je moj edini slo- a) TOZD usnjarna Vrhnika: 1'enski list, ki ga lahko preberem tu v 1•ojski. Drugi pln11il bo v planž11e, prišli: Gabrijela Kogovšek, Irena Markelj, laz se imam z.ae11krat v vojski še kar dobro. »zmatran« bo nazaj prišel, Jernej Per, Stanislava Prek, Radmila šere• Hrana je tudi dobra, ki jo pa imamo d1·e odpočil se bo na delu - letovic, Albina Zupan; Prsti. Dolgčas mi tudi ni, saj je v vojašnici tam planinam slavo pel! odšli: Kristina Behric, Miroslav Jazbec, Mi precej Slovencev, s katerimi se zelo dobro livoj Jeremic, Jurij Kogovšek, Alojzij Miklav raz.wnemo. F mesto grem tudi skoraj vsak Kdor potegne se na morje, čič, Franc Možek, Olga Paoež, Marija ~urca, 1eden. bo nazaj prišel rumen, Danica Tepeš, Jakob Trček; PoulravlJmn ves kolektiv i11 želim vsem sku saj že precej zasvi11jan je b) TOZD usnjarna šmartno: paj 1•elilw sreče in uspeha pri delu. ta jadranski naš baz.en! prišli: Rajko Berdajs, Srečko Marolt, Stane Lep po;:.drav! Zaman; Andrej Velkavrlz, V. P. 2908/12 d Morda kdo se bo oženil - odšli: Franc Fajdiga, štefka Ilovar, Florjan 78 002 Banja Luka kdo braniti more mu - Lindič, Janez Pevec, Metka Polajnar, Jože zan ko sam si bo nataknil! Potisek, Amalija Sobočan; UREDNišTVU USNJARJA! Olz adijo, juhuhu! c) TOZD lgrad Vrhnika (gradbeništvo): prišli: Stjepan Hranic, Ivan Košir, Ismet Javljam se vam iz Prištine, kjer se mi i::.te kajo zadnji dnevi vojaškega roka. Zato vam A za mami ni počitka, MurtiC, Mile Prokupic, Dragan Srbljanic, Mi ku/zala in pekla bo; roslav Stojnic, Nedjo Vrabičic, Ostoja Zec; sporočam, da mi ne pošiljate več Usnjarja na dolnji navedeni_ naslov. bo pa ati bolj počival, z služenja vojaškega roka sta se vrnih Rado moškim je zares hudo! mir Munjak in Voj 10 Skupino za STANOVANJSKO problematiko V organe samoupravnih INTERESNIH v sestavu: SKUPNOSTI in druge organe v okviru občine Konstituiranje Tomo Butko, skladišča so bili izvoljeni naslednji predstavniki kolek Hinko Osredkar, usnjena konfek tiva TOZD Usnjama Vrhnka: cija SKUPščiNA SAMOUPRAVNE STANOV ANJ samoupravnih Franc Krašovec, galanterija SKE SKUPNOSTI Stane Japelj, pomožna dejavnost Samoupravna enota za graditev stanoavnj: štefka Istenič, skupne strokovne inž. Stanko Ilija, lužilnica službe Franc Krašovec, galanterija organov Delavski svet pa je že imenoval: Leopold Rapuš, obdeloval komisijo za IZREKANJE UKREPOV zoper nica kršitve delovnih dolžnosti v sestavu: Andrej Lutman, dodelava predsednik: inž. Stanko Ilija, lužilnica Peter špeh, lakirni odde namestnik: Franc Vogrinčič, skladišča lek Samoupravna enota za gospodarjenje s sta član: Janko Kogovšek, lužilnica novanjskim skladom: odbor za SPLOšNI LJUDSKI ODPOR: Janez Mišvelj, konfekcija usnja predsednik: Jože Prvinšek Anton Rožmanc, pomožna dejavnost namestnik: Rudi Velkavrh SKUPščiNA SOLIDARNOSTNEGA ST ANO člani: inž. Branko Stergar VANJSKEGA SKLADA Otmar Jeršinovič inž. Stanko Ilija, lužlnica Slavko Stare Leopold Rapuš, obdeloval Leopold Rapuš nica Alojz Part! Andrej Lutman, dodelava Dimitar Božanic Temeljna organizacija združenega dela US Franc Krašovec, galanteri Dragica štirn ja NJARNA VRHNIKA Danijel Mlakar Svet Notranjskega zdravstvenega doma: Ciril Podbregar V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: inž. Peter Petkovšek štab CIVILNE ZAščiTE: Svet Osnovne šole Janeza Mraka: predsednik: Franc Do.dig, lakirni .?~delek . vodja: Alojz Part! Islam Seliman namestni1k: Islarrn Seliman, skladJsce surovm namestnik: Justina Babic Anica Ig! kož Tonka Margon člani : Karel šemrl, skladišče surovih člani: Saša Toplak Svet Osnovne šole Ivana Cankarja: kož Vida Knez Hinko Osredkar Ciril Kržič, skladišče surovih kož Mirko Bizjan Upravni odbor Temeljne izobraževalne skup Filip Rome, lužilnica Za vodje SAMOUPRAVNIH JEDER so bili nosti: Janko Kogovšek, lužilnica izvoljeni: Jože Stanonik Anton Buček, lužilnica lužilnica, Filip Rome (namestnik: Tine Bra Temeljna organizacija združenega elela US Jože Prvinšek, obdelovalnica deško) NJARNA šMARTNO Branko Vrhovec, obdelovalnica obdelovalnica in barvama, Anton Osredkar, Ema Obid, obdelovalnica Leopold Rapuš V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: Vlado Mlinar, dodelava dodelava, Robert Jazbec, Franc Reven predsednik: Franjo Melavc, krznarna Slavka Petavs, dodelava lak oddelek, Peter špeh, Božo žnidaršič namestnik: Franc Rihtar, dodelava usnjarne Mar-ta Ma,l'kovic, dodelava skladišče surovine, Franc Vogrinčič, Islam člani: Jože Torner, dodelava usnjarne Francka Gabrovšek, lakirni od Sel iman Olga Kirm, dodelava usnjame delek skladišče unsja, kemikalij, pomožnega mate Janez Mlakar, mokri oddelek us Slavko Petkovšek, lakimi oddelek riala, sortimice, še ni izvoljen njame Lenart Popit, skladišče ščetinama, Nada Slabe, Vinko Grbec Karel štefanec, mokri oddelek Iva Vehar, skladišče konfekcija usnja, še ni izvoljen usnjarne Valburga Vrbančič, skladišče galanterija, še ni izvoljen Anton Poglajen, mokri oddelek Leopold Trček, pomožna dejav pomožna dejavnost, Franc Lazanski, Milan usnjarne Pavlin nost Franc Gradišek, upravno tehnič Franc Lazanski, pomožna dejav upravno tehnične službe, Franc Rudolf, inž. ne službe nost Tomo Ganter Pepoa Jesenšek, upravno tehnične Stane Gutnik, pomožna dejavnost Za pet delegatskih mest (TOZD usnjama službe Andrej Zupančič, upravno tehnič Vrhni'ka ima 4 in skupne st,rokovne službe 1 Anton Golob, upravno tehnične ne službe mesto) v skupščini občine Vrhnika so bili službe Anton Grah, upravno tehnične izvoljeni naslednji delegati: Marija Breznikar, konfekcija službe vodja delegacije: inž. Peter Petkovšek, skup krzna Silva Bevka, upravno tehnične ne strokovne službe Joža Strmec, konfekcija krzna službe Marida Tomažič, konfekcija krzna Anton Japelj, ščetinama namestnik vodje: Anton Homovec, konfekci ja usnja Roža Rozina, konfekcija usnja Nada Slabe, ščetinama Franc Vidic, konfekcija usnja Mira Dimač, ščetinama člani delegacije: Franc Dogig, lak. oddelek Marija Grošičar, konfekcija us Anica Ig!, konfekcija usnja Herman Ficko, obdeloval nja Marija Gutnik, konfekcija usnja nica Marija Jereb, krznama Miro Gruden, konfekcija usnja Ivanka Jurišič, lakirni od Peter Mandelj, krzna ma Igor Kuzmič, galanterija delek Franc Dobravec, pomožna dejav Stane Golob, galanter·ija Lucija Jurjevčič, upravno nost Majda Zupan, galanterija tehnične službe Rado Dugorepec, pomožna dejav Ivanka Kenk, upravno teh nost V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA: nične službe Janez Strmec, pomožna dejav Milan Knez, pomožna de nost predsednik: Milan Knez, pomožna dejavnost javnost namestnilk: Rudi Velkavrh, lakirni oddelek Stane Kukec, skupne stro V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAMERJA: člani: Andrej Lutmar, dodelava kovne službe predsednik: Ivan Andrič, dodelava usnjame Mirko Bizjan, lužilnica Franc Lazanski, pomožna Franc Drašler, obdelovalnica dejavnost namestnik: Janez Femec, upravno tehnične Franc Krašovec, galanterija službe Miha Markič, skladišče su inž. Alojz Kržmanc, upravno teh rovine člani: Jože Urankar, usnjama - mokri nične službe Majda Mole, skupne stro oddelek Hinko Osredkar, usnjena konfek kovne službe Marjan Koder, konfekcija krzna cija Marija Orešnik, dodelava Majda Simonič, konfekcija usnja Tomo Butko, skladišča Jože Sinigoj, krznama Nada Slabe, ščetinama Ivan ka Resnik, ščetinama Gorazd Vrhovec, obdeloval Jože Berčon, pomožna dejavnost Miha Markič, skladišča nica V ODBOR DELAVSKE KONTROLE: V ODBOR DELAVSKE KONTROLE: Delegacija je izvolila zmed svojih članov za Branko Gol'jrup, dodelava usnjar l. sejo skupščine občine Vrhnika naslednje ne Janez Gorenc, pomožna dejavnost delegate: Jože Kokalj, mokri oddelki us Edo Tegelj, obdelovalnica Franc Dodig nj ame Franjo Kovačič, dodelava Anton Homovec Breda Perme, konfekcija usnja Leopold Rapuš, obdelovalnica Mal či Jurišič Ivan Doblekar, krznama Odbor za medsebojna razmerja je imenoval Nada Slabe Mija Perme, konfekcija krzna trenutno en svoj pomožni organ, in sicer: inž. Peter Petkovšek Martin VriSik, pomožna dejavnost 11 Komisija za IZREKANJE UKREPOV zoper V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAMERJA: V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA: kršitve delovnih dolžnosti: predsednik: Franc Vrhovec predsednik: Boris Zorko Ivan Trdin, upravno tehnične namestnik: Janko Jesenovec namestnik: Ivan Troha službe Franc Lunder Branko Gorjup, dodelava usnjar člani: Jože Sajevic Arif AbdakoviC Nada Habič ne Neda Vidic Janez Kepa, pomožna dejavnost Marjan Gregorka Zuhdija ZenkoviC Anica Uhan Odbor za SPLOšNI LJUDSKI ODPOR: Rafko Klemenčič Branko Pintar, upravno tehnične V ODBOR NOTRANJE KONTROLE: službe Avgust Slabe V ODBOR DELAVSKE KONTROLE: Franc Pelko, skupne strokovne Niko Slabe Stane Mraz službe Anton Novak Franc Boldin Jože Urankar, mokri oddelek us Alojz Sedej Franc Dolinar njarne Hamid Ferhatovic Erika švegelj Rado Dugorepec, pomožna dejav Cvetka Gnidovec nost DELEGACIJO za eno delegatsko mesto v zbo ru združenega dela SKUPščiNE OBčiNE DELEGACIJO za zbor združenega dela pri inž. Bogomir Blaznik, pomožna SKUPščiNI OBčiNE Ljubljana-Center tvo· dejavnost VRHNIKA tvorijo: inž. Anton Glušič rij o: Za vodje SAMOUPRAVNIH JEDER so bili Lado Mole Boris Zorko izvoljeni: Anton Novak Franc Boldin mokri oddelek usnjarne, Ignac Slapničar, (na Franc Ogrin Erika Jerman mestnik: Milan K'larsi·čar) Martin Ogrin Ivan Dimec dodelava usnjarne, Anton Zavrl, Julij Fašing Temeljna organizacija združenega dela IG Neda Vidic upravno tehnične službe, Rudi Vidic, Jože RAD - GRADBENišTVO - VRHNIKA Za VODENJE SAMOUPRAVNIH JEDER so Kokalj V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: bili izvoljeni: konfekcija krzna, Mira Namestnik, Krista prodaja - Franc Juhant, (namestnik: Franc Celarc predsednik: Marija Jarc namestnik: Janez Bobnar Lunder konfekcija usnja, Marija Krepelj, Karolina uprava - Nada Habič, Adolf Termon Grum člani: Jože Buh Milorad Grubiša Temeljna organizacija združenega dela MA- krznarna, Jože Tomažič , Nada Turniški pomožna dejavnost, Alojz Rozina, Janez Kepa Milan Stojanovic LOPRODAJNA MREžA - LJUBLJANA DELEGACIJO za zbor združenega dela v Jože Malneršič V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: Marjan Košir SKUPščiNI OBčiNE LITIJA tvorijo: Primož Tešar Stjepan Mesaric Anton Bajc, mokri oddelek us Stanislava Rok njarne Tomo žilavec Stanka Velkavrh štefka Osredkar Jože čož, krznarna Janez Filipič Franc Pirman Rado Dugorepec, pomožna de Jovo Mišic javnost Stojan Ivanovic Marija Jelen, dodelava usnjarne Jože Berginc V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA: Branko Fon Franc Jurič, mokri oddelek us Smail OsmanagiC predsednik: Nada Jaramaz njarne Rela Medic Antonija Jerin, dodelava usnjarne V ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA: Rajko Jurjevičič Ljudmila Kepa, dodelava usnjar ne predsednik: Janez Repar V ODBOR DELAVSKE KONTROLE: Jože Kokalj, ski. pom. materiala člani: Franc Mlinar Metka škoda štefka Kramar, konfekcija usnja Proka Marku Vlado Plevnjak Janez Mlakar, mokri oddelek us Stane Dečman Marija Voglar njm-ne Maks Stanešič Volitve v samoupravne organe temeljne or· Branko iP.rrtar, upravno tehnične Slobodanka Miljanovic ganizacije združenega dela TOVARNA US· službe Janez Srdic NJA šOšTANJ ,jn v skupne samoupravne Jože Sinigoj, krznarna V ODBOR NOTRANJE KONTROLE: organe bodo izvedene po podpisu samoupra,· Joža Strmec, konfekcija krzna Marjan Merlak nega sporazuma o združevanju v delovno Dori Zakrajšek, konfekcija usnja Franc Ceserman organizacijo IUV. člani KONFERENCE DELEGACIJE za uskla štefan Slabe V SVET DELEGATOV delovne organizacije 1 jevanje SPLOšNE IN SKUPNE PORABE v Janez Turk INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA so bili ,. občini LITIJA: štefan Kazelj temeljnih organizacijah :z:druženega dela Jože Sinigoj, krznarna Delavski svet TOZD je izvolil POSLOVNI OD TOZD USNJARNA VRHNIKA izvoljeni: 1 Peter Mandelj, krznarna BOR v sestavi: inž Peter Kobal, pomožna dejav Marija Namestnik, konfekcija Anton Gostiša nost krzna Jože Jakopič Robert Jazbec, dodelava Mar,jja Tomažič, konfekcija krzna Nikola Rajkovic Jakob Fatur, lužilnica Ljudmila Oblak, konfekcija krzna Gabrijel Kržič Karel Rous, lakirni oddelek Anton Sobočan, konfekcija krzna Marija KaJič Franc Rlllparšek, l•akirni oddelek Anton Bajc, mokri oddelek us Anton Setnikar inž. Martina Kavčič, upravno teh njarne Lovro žakelj nične službe Anton ZmTl, dodelava usnjarne DELEGACIJO za eno delegat·s ko mesto v Franc Vogrinčič, skladišča Pepca Hauptman, dodelava us zboru Z:druženega dela SKUPščiNE OBčiNE Janez Gabrovšek, obdelovalnica njarne VRHNIKA tvorijo: Slavko Stare, pomožna dejavnost Anton Savšek, mokri oddelek us- predsednik: Stane Velkavrh Tomo Pejic, upravno tehnične njarne · Roman Brelih službe Jože Ambrož, pomožna dejavnost Tomaž Jelovšek Ciril Filipič, galanterija Jože Berčon, pomožna dejavnost Nikola Rajkovic Rudi Vidic, upravno tehnične Dragica Rožanc TOZD USNJARNA šMARTNO: službe Jernej Verbič Rudi Vidic, skladišče Inna Izgoršek, upravno tehnične Avgust žakelj Franjo Melavc, krznarna službe Temeljna organizacija združenega dela Anton Savšek, usnjarna Ivanka Kajtna, upravno tehnične TRGOVSKA MREžA- LJUBLJANA Ivan Ambrož, .pomožna dejav službe V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: nost Branko Pintar, upravno tehnične Ivan Pintar, konfekcija usnja predsednik: Stane Mraz službe TOZD IGRAD - OPEKARNA: Temeljna organizacija združenega dela IG names·tnik: Frac Juhart še ni izvoljen Miro Homovec RAD - OPEKARNA - VRHNIKA TOZD IGRAD - GRADBENšTVO: V DELAVSKI SVET so bili izvoljeni: Rafko Klemenčič Ivan Troha Nikola Raj•koviC predsednik: Franc Gregorka Janez Babnik Tomaž Jelovšek Anton Gostiša namestnik: Maks Albreht Boris Mandič člani: Lado Mole Miro Bratina TOZD TRGOVSKA MREžA - LJUB LJ ANA: Franc Ogrin Rezka Zagorc Franc Juhart Franc Celarc Erika Jerman Stane Mraz Ana Košir Stane Ule TOZD MALOPRODAJNA MREžA - Hamid Ferhatovic Franjo Krlin LJUBLJANA: Hasan Hodžic Danica Pavelka Anton Centa Miha Ogrin Minka Debeljak Delovna skupnost strokovnih služb: Ahmet Selimovic štefan Marolt Magda KociC 12