Jezikoslovni zapiski 18 • 2012 • 1

Razprave in članki Matej Šekli, Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Agata Šega, Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih (1. del) Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu Tanja Mirtič, Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Silvo Torkar, Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik Metod Čepar, Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *l’udьje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Tjaša Markežič, Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj, O dveh terminografskih novostih v Čebelarskem terminološkem in Slovenskem smučarskem slovarju Nina Ledinek – Andrej Perdih, Uporaba XML-formata v leksikografiji na primeru oblikovanja XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika 2012 • 1 Gradivo Robert Cazinkić, Opombe k oblikoslovnemu delu Toporišičeve •

Slovenske slovnice (2000) 18

Ocene in poročila Jurij Rojs, Slovar slovenskih frazemov Janeza Kebra Barbara Jelen, Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu Andrej Perdih, Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih Andreja Žele, Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji

Jubileji Imenoslovec Dušan Čop – devetdeset let (Silvo Torkar) Dušan Čop: bibliografija 1956–2008 (Breda Čop – Peter Weiss – Alenka Porenta) Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac (Jurij Rojs)

ISSN 0354-0448

J ezikoslovni zapiski glasilo

Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski 18Jezikoslovni • 1

JZ-ovitek.indd 1 27.7.2012 18:46:23 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Navodila avtorjem ISSN 0354-0448

Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja Urednik dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za Peter Weiss prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni Tehnična urednica tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Alenka Jelovšek Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 Donald Reindl, DEKS, d. o. o. vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 Prelom strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v Simon Atelšek pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega Oblikovanje vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. ali na Milojka Žalik Huzjan e-naslovu [email protected]. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj Naslov uredništva bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 Telefon: 01 4706 160 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo [email protected] ali [email protected] preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave Letna naročnina 10 €, za študente 8 € praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 € zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Naročila sprejema Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse Telefon: 01 4706 464 zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino [email protected] revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi.

Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.

Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Tisk: DZS, d. d.

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.

JZ-ovitek.indd 2 27.7.2012 18:46:23 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

18 • 1 2012

Book 1.indb 1 27.7.2012 20:15:51 Book 1.indb 2 27.7.2012 20:15:51 Book 1.indb 3 Agata Šega Nina Ledinek–Andrej Perdih , UporabaXML-formatavleksikografiji Ljudmila Bokal–Andrej Terčelj Silvo Torkar, Priimki Tanja Mirtič Metka Furlan Matej Šekli Devetdeset letrusistkeinfrazeologinje AnticeMenac( Dušan Čop:bibliografija1956–2008(Breda Čop–PeterWeiss – Imenoslovec DušanČop–devetdesetlet( J Jurij Rojs O Robert Cazinkić G R Andreja Žele Andrej Perdih, LeksikografskapraksapriČehihinSlovakih Barbara Jelen Tjaša Markežič,Distribucijapriponskihobrazil Metod Čepar, Sklanjatevpraslovanskegaijevskegasamostalnika ubileji azprave cene radivo slovenskega jezika na primeruoblikovanjaXML-shemezaSlovarsinonimov v ČebelarskemterminološkeminSlovenskemsmučarskemslovarju in slovanskemkontekstu in drugihjužnoslovanskihjezikih(1. del) nedovršnih glagolov Slovenske slovnice(2000) Alenka Porenta) ...... in nacionalnijezikivvisokemšolstvu na feminativnitvorbi *l’udьje vslovenskemknjižnemjeziku16.stoletja

in

, SlovarslovenskihfrazemovJanezaKebra poročila

in , Praslovanskibesedotvornivzorciizpeljavedrugotnih , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini , LedinskaimenavasiDolnjeinGorenjeMraševo

, NamigiMiroslavaGrepla,kakonaprejvskladnji članki , Primorskogradivoz , ZbornikmednarodnekonferenceJezikovnaraznolikost , OpombekoblikoslovnemudeluToporišičeve

Mahnič, ObidPretnar inStanovnik ...... , Odvehterminografskihnovostih ...... K v izbširšemslovenskem azalo Silvo Torkar ) ...... -ica in-kaspoudarkom ...... Jurij Rojs ......

......

) ......

...... 235 179 157 143 127 229 209 223 213 219 239 71 47 27 99 89 7 27.7.2012 20:15:51 3 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 4 27.7.2012 20:15:51 Razprave in članki

Book 1.indb 5 27.7.2012 20:15:51 Book 1.indb 6 27.7.2012 20:15:51 Book 1.indb 7 mesto drugotnihnedovršnikovznotrajnje. in glagolov praslovanskih delitev besedotvorna je prikazana glagolov: slovanskih pra- sistem besedotvorni v vmeščeni so glagoli nedovršni drugotni Praslovanski 0

Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave praslovanskih glagolov Praslovanski drugotninedovršniglagolivbesedotvornem sistemu nations, secondary imperfective verbs, Proto-Slavic verbs, imperfective secondary nations, Keywords syllables accompanying derivation. root in alternations vowel the to gradation drawn is attention Special fective. per or imperfective are meaning, word-formational or lexical their to cording ac which, verbs, of basic classes single within presented are patterns tional deriva The aprefix. with verbs basic imperfective unprefixed from formed are former the whereas verbs, basic being latter the verbs; perfective prefixed un and prefixed are bases word-formational immediate of view.point Their synchronic Proto-Slavic the from unprefixed, and prefixed both verbs, fective imper of secondary patterns derivational Proto-Slavic discusses article This Verbs Imperfective of Secondary Patterns Derivational Proto-Slavic praslovanščina glagoli, nedovršni drugotni ne, Ključne Ključne besede pojavljajo. obizpeljavi se ki zložnikov, korenskih premenam prevojnim je posvečena pozornost Posebna dovršni. ali nedovršni pomen besedotvorni oziroma svoj glagolov, na leksikalni glede so ki osnovnih razredih in vrstah glagolskih posameznih po prikazani so izpeljave vzorci glagolov. Besedotvorni osnovnih nedovršnih nesestavljenih iz sestavljeni pa prvi osnovni, drugi so katerih od glagoli, dovršni nesestavljeni ali sestavljeni so predhodniki besedotvorni neposredni Njihovi nesestavljeni. ali sestavljeni glagolov, lahko so ki nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni ski praslovan obravnavani vidika sinhronega s praslovanskega so V prispevku drugotnih nedovršnih glagolov : verbal aspect, word formation, semantics, vowel gradation alter vowel gradation semantics, formation, word aspect, verbal : : glagolski vid, besedotvorje, pomenoslovje, prevojne pomenoslovje, preme besedotvorje, vid, : glagolski Matej Šekli Cobiss: 1.01

------27.7.2012 20:15:51 7 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:51 , ; - - ‑ ‑ i ø ‑ ‑ * 2 * *‑i‑ti , *‑a‑ti , ‑ ‑ *‑va‑ti *‑nǫ‑ti i ‑ /’a struktu- * 1 , ‑ *‑ě je , ‑ * , ‑ *‑nǫ‑ ne ‑ , ‑ * ø , ‑ ‑ *‑ja‑ti *‑ja‑je‑ši, * e ‑ * *‑a‑ti *‑a‑je‑ši (V/1), drugotni nedovršni - glago (IV), izpridevniški (IV), *‑i‑ti *‑i‑ši 1 *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši (II), fientivi na izpridevniški glagoli (deadjektivi): stativi (fi- izglagolski glagoli (deverbativi): iterativi na *‑ov/’ev‑a‑ti *‑u‑je‑ši (VI) s stativnim (fientivnim ali (III/1), faktitivi na faktitivi (III/1), /’a‑je‑ši 1 ) (Dobrovský 1819: 92–93; Miklošič 1875: 420–421, 1876: 97– 420–421, 1876: 92–93; Miklošič) (Dobrovský 1875: 1819: ‑ /’a‑ti *‑i‑ši (III/2); 1 je *‑a‑ti *‑a‑je‑ši (V/1) (z različicama ‑ u ‑ /’a‑ti *‑ě /’a‑ti *‑ě 1 * , ‑ ) in na razrede po sedanjiški priponi (psl. *‑ě ‑ Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov je a ‑ , ‑ a ‑ * , ‑ prisotnost besedotvornega predhodnika (pridevnik, nesestavljeni nedovr- prisotnost besedotvornega predhodnika (nesestavljeni ali sestavljeni dovr- ov/’ev je ‑ ‑ * b) Besedotvorno motivirani sistema jezikovnega znotraj (tvorjeni) glagoli glagol- iz neposredno so (tvorjeni predhodnika besedotvornega a) odsotnost Besedotvorna delitev praslovanskih glagolov delitev praslovanskih Besedotvorna Besedotvorno nemotivirani sistema(netvorjeni) glagoli znotraj jezikovnega c) , /’a ‑ Matej Šekli Matej besedotvorni kategorialni to so tvorjeni dejanja; pomen vrste glagolskega 1 a

‑ netvorjeni *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši glagoli na izkorenski (I), 98; Schleicher 1852: 285–286, 345–346; 1866: 790; Leskien 1922: 121–122, 138–139). Za 138–139). Leskien121–122, 790; 1922: 1866: 285–286,345–346; Schleicher 1852: 98; posamezni glagol sta navedeni obliki nedoločnika in druge osebe ednine sedanjika. * Oznakeglagolskih vrst in razredov sledijo v slavistiki oblikovniuveljavljeni delitvi slovanskega glagola na vrste po nedoločniški priponi (psl. Besedotvorne in besedotvornopomenske značilnosti praslovanskih (nesestavljenih) izpelja nih so s praslovanskega glagolov sinhronega vidika natančneje obravnavane v Šekli 2011. *‑ě

šni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnost ki glagolu daje besedotvorni nestrukturalnega besedotvornega obrazila, kategorialni pomen vrste glagolskega dejanja; to so: na esivi) in entivi 1 2 izkorenski glagoli: inkohativi/ingresivi na izkazujejo: skega korena) in prisotnost nestrukturalnega besedotvornega obrazila, ki glagolu daje *‑ne‑ši (II), esivi na 0.1 Besedotvorno se praslovanski (nesestavljeni) glagoli delijo na besedotvorno motivirane - ne (netvorjene) in besedotvorno motivirane (tvorjene). Netvorjeni glagoli so netvorjeni izkorenski (primarni) glagoli. Tvorjeni glagoli so tvorjeni izkoren ski (primarni) glagoli in neizkorenski (sekudarni) glagoli, ki so lahko izglagolski (deverbativi), izpridevniški (deadjektivi), izsamostalniški (desubstantivi). Glede znotraj jezikovnega odsotnost besedotvornega predhodnika na prisotnost oziroma sistema in glede na pomen besedotvornega obrazila (tj. nedoločniške in sedanjiške besedotvorni pomen, kategorialni slovnični pomen, (strukturalni pripone) glagolske se praslovanski glagoli delijo v več skupin. kategorialni pomen) izkazujejo odsotnost besedotvornega predhodnika (tvorjeni so neposredno iz glagol- skega korena) in prisotnost strukturalnega besedotvornega obrazila, ki ima To pomena). kategorialnega slovničnega ne besedotvornega ne nima (tj. pomen ralni so glagoli (VII). ‑e‑ši (V/3), *‑ja‑ti *‑je‑ši (V/4), brezpriponski *‑je‑ši (V/2), *‑a‑ti * je‑ši (V/4), *‑ov/’ev‑a‑ti *‑u‑je‑ši (VI); *‑va‑je‑ši), *‑a‑ti *‑je‑ši (V/2), *‑ja‑ti *‑ *‑xa‑ti *‑xa‑je‑ši (V/1); *‑i‑ši (IV), kavzativi na *‑i‑ti *‑i‑ši (IV), intenzivi na li (iterativi-durativi) na šni glagol), ki glagolu daje znotrajsistemsko besedotvorno motiviranost, in prisotnostin motiviranost, besedotvorno znotrajsistemsko daje glagolu ki glagol), šni ki glagolu daje slovnični nestrukturalnega besedotvornega obrazila, kategorialni sestavljeni in nesestavljeni so to nedovršnosti; pomen esivnim) ali faktitivnim pomenom; glagoli na *‑a‑ti *‑a‑je‑ši (V/1),

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 8 Book 1.indb 8 Book 1.indb 9 vorni in/alislovničnikategorialnipomen. besedot- imajo da tj. funkcijo, besedotvorno nestrukturalno pomen) sktrukturalni *‑a, *‑iši (IV),atije(V/1),(V/2),ov/’evu(VI). Besedotvorna delitevpraslovanskihglagolov ga predhodnika); to so to predhodnika); ga besedotvorne- njegovega pomena leksikalnega od odvisen torej je glagola (pomen pa glagoluvednonedajejasnorazvidnegabesedotvornegakategorialnegapomena trajsistemsko besedotvornomotiviranost,inprisotnostbesedotvornegaobrazila,ki 3

pomena slovničnega besedotvornega in brez izrazitega (nedovršnost) pomenom s slovničnim dejanja) (vrsta glagolskega pomenom z besedotvornim Tvorjeni Netvorjeni imata naslednje pomene: a) strukturalni pomen (psl. (psl. pomen strukturalni a) pomene: naslednje imata Nedoločniška pripona psl. psl. pripona Nedoločniška Matej Šekli (z delno izjemo nedoločniške pripone psl. pripone nedoločniške izjemo delno (z *‑ov/’eva Iz povedanega sledi, da imajo nedoločniške pripone psl. pripone nedoločniške imajo da sledi, povedanega Iz prisotnost besedotvornega predhodnika (samostalnik), ki glagolu daje zno- daje glagolu ki (samostalnik), predhodnika besedotvornega č) prisotnost , Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski izsamostalniški izglagolski izpridevniški izkorenski izsamostalniški glagolina*‑ě *-a ‑ in sedanjiška pripona psl. psl. pripona sedanjiška in V/2 V/1 IV III/1 II VI V/4 V/2 V/1 V/1 IV VI V/1 IV III/1 III/2 II VII V/4 V/3 V/2 V/1 I 3 *sъ‑tręsati *mor‑iti *bъd‑nǫti *pi‑øti *klevet‑ati *děl‑ati *govor‑iti *um‑ěti *usměx‑nǫti *kup‑ovati *da‑jati *jьm‑ati *pad‑ati *ma‑xati *nos‑iti *mil‑ovati *star‑ati *zelen‑iti *zelen‑ěti *bъd‑ěti *dъx‑nǫti *jěd‑øti *la‑jati *bьr‑ati *or‑ati *ględ‑ati *nes‑øti *or ‑ a 1 /’a‑ti *‑ě /’a‑ti ‑ ti *or ti *-je ‑ s t a t o r e j v e č p o m e n s k i i n ‑ *‑a, kiimalahkotudi je ‑ 1 ši (III/1), /’a‑ješi *‑nǫ‑, ); b) slovnični pomen pomen slovnični b)); *klevet‑ješi *děl‑aješi *govor‑iši *um‑ěješi *usměx‑neši *kup‑uješi *da‑ješi *jem‑ješi *sъ‑tręsaješi *pad‑aješi *ma‑xaješi *mor‑iši *nos‑iši *mil‑uješi *star‑aješi *zelen‑iši *zelen‑ěješi *bъd‑iši *bъd‑neši *dъx‑neši *jěd‑øsi *la‑ješi *ber‑eši *or‑ješi *ględ‑aješi *pi‑ješi *nes‑eši *‑ě 1 /’a‑, ti *‑iti *‑i, 27.7.2012 20:15:51 9 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:51 , ------ka ipf. ‑ *kle ipf. ← *pad‑ti *-a ; psl. *kti glagolski *mǫt‑i‑ti > *st *dt denominativi so , ipf.). *tt ipf. ‘trpeti, ipf. *tьrp‑ě‑ti ši ‑ dovršni (perfektivni) . e ‑ ; b) glagoli, ki označuje deverbativi so nedovršni *čьrp‑a‑ti *čerp‑je‑ši ti *kov ‑ 4 pf.); c) besedotvornipf.); pomen (psl. *ku ← ipf. ši ‑ je ‑ *ję‑ti *ję‑ti *jьm‑e‑ši ). Na strukturalni Na ). pomen nedoločniške pripone a ti *ku nedovršni nedovršni (imperfektivni) ‑ ‑ a ‑ ipf. ‘pojiti’) so nedovršni; b) inkohativi/ingresivi *poj‑i‑ti ipf. ← *sъx‑nǫ‑ti ipf. ‘sahniti, sušiti se’), iterativi (psl. ← *klevet ipf., *kov ipf., ši ‑ je Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov ‑ , ‘konec’), je besedotvorno nemotivirani glagol dovršni (psl. dovršni glagol nemotivirani besedotvorno je ‘konec’), τέλος *tręs‑ti ipf. ‘tresti’); b) če glagolski koren označuje omejeno (telično) 5 > *i itd.). in z nevidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom iz- obrazilom priponskim nestrukturalnim nevidskim z in nesestavljeni ti *klevet ti *jьm‑a‑ti *jem‑je‑ši ‑ Leksikalno pogojeni glagolski vid besedotvorno nemotiviranih (tj. s struk- B) Besedotvorno pogojeni glagolski vid besedotvorno motiviranih (z nestruk- iz- obrazilom priponskim nestrukturalnim nevidskim z A) nesestavljeni in Praslovanski drugotni nedovršni glagoli nedovršni drugotni Praslovanski , *xti a Matej Šekli Matej ‑

skij slovar’ 1999) gradivska osnova za pričujočo obravnavo. V primerjavi kiz Dostálom, glagolski vid obravnava na osnovi nesestavljenih dovršniki iz sestavljeni nedovršniki, leksikalnega nesestavljeni dovršniki, sestavljeni pomena posameznega glagola (ne dovršnikov, sestavljeni dovršniki iz nesestavljenih nedovršnikov, drugotni nedovršniki; vsaka skupina glagolov je razdeljena po posameznih sedanjiških glagolskihnamen te razpravevrstah), glagolski vid povezati z besedotvornim je kategorialnim pomenom po sameznega glagola. Praslovanskerekonstrukcije glagolskih oblik so zaradi razvidnosti morfemske zgradbe podanena stopnji pred poenostavitvijo soglasniških sklopov (psl. Natančnaanaliza glagolskegavida starocerkvenoslovanskih podana je Dostál glagolov v ki1954, je poleg slovarjev stare cerkvene slovanščine (Miklošič Staroslavjan1862–65; (psl. *gti vet *čerp‑ti *čьrp‑e‑ši žejo tudi sopomenske tvorbe brez pripone in z njo (psl.

jo omejeno ali neponavljajoče se (punktualno) dejanje, so Glagolski vid je pri besedotvorno nemotiviranih glagolih pogojen leksikalno, pri pogojen leksikalno, glagolih nemotiviranih vid je pri besedotvorno Glagolski pa besedotvorno. Glagolski vid in besedotvorje glagolih besedotvorno motiviranih povezana. glagola sta torej neločljivo turalnim priponskim obrazilom izpeljanih in nesestavljenih) glagolov je določen preko predmetnega pomena njihovega glagolskega korena: a) če glagolski koren označuje neomejeno (atelično) dejanje, je besedotvorno nemotivirani glagol nedo- vršni (psl. dejanje (gr. dejanje pf. ‘pasti’). trajati’), fientivi (psl. ‘motiti’) (psl. in kavzativi (psl. *dъx‑nǫ‑ti pf. ‘dahniti’) so dovršni; peljani (izsamostalniški in izpridevniški) izimenski glagoli ali turalnim priponskim obrazilom izpeljanih in/ali sestavljenih) glagolov je določen besedotvornega nestrukturalnega pomena kategorialnega besedotvornega preko obrazila: peljani iz(glagolsko)korenski in izglagolski glagoli ali ali dovršni; njihov (nedovršni ali dovršni) glagolski vid je pogojen z njihovim ne- vidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom: a) esivi (psl. Ena od slovničnih kategorialnih lastnosti praslovanskih glagolov je tudi ponavlja ali (durativno) neomejeno označujejo ki glagoli, a) : aspekt) (verbalni vid joče se (iterativno) dejanje, so 5 4

0.2

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 10 Book 1.indb 10 Book 1.indb 11 (psl. skim parom(psl. veriga vsebuje dva leksema, enega brez vidskega para (psl. predstavljata en leksem (psl. ska besedotvornaverigatorejvsebujevidskipar,tj.nedovršniindovršniglagol,ki → ‘pasti’ pf. *pad‑ti (psl. dovršni glagol primarni je da primerih, v tričlenska *pad‑a‑titer ‘padati’), ipf. dvočlenska samo v primeru, da je primarni glagol dovršni (psl. ne motiviranosti sodrugotninedovršniglagolizadnjivbesedotvorniverigi,ki je nost dovršnegaglagola, ki je njihov besedotvorni predhodnik, in smerbesedotvor- in nesestavljenih dovršnihglagolov.Gledenasestavljenostoziromanesestavlje gotni, tj.zvidskimnestrukturalnim priponskimobrazilomizpeljani iz sestavljenih *‑konьč‑a‑va‑ti ipf.,*‑pust‑ja‑tiipf.). *‑mǫt‑ja‑ti ipf.,*‑paj‑a‑ti ipf.;*‑dyxati*‑jьgr‑a‑va‑ti ipf.,*‑prav‑ja‑ti korenskega prevojem (*‑tręs‑a‑ti ipf.,*‑pad‑a‑ti morebitnim ipf.;psl.*‑tьrp‑ě‑va‑tiipf.,*‑syxati zložnika) (in obrazilom priponskim nestrukturalnim li sonedovršni;njihovnedovršniglagolskividjepogojenznjihovimvidskim glago- izpeljani nedovršnosti) pomen kategorialni slovnični ima (ki obrazilom *‑prav‑i‑ti 6 drugotni nedovršnik. nega glagolanesestavljeni nedovršni glagoltersestavljeni dovršni glagolinnjegov stavljeni dovršni glagol in njegov drugotni nedovršnik; b) iz dovršnega nesestavlje se- glagola nesestavljenega nedovršnega iz a) sicer: in glagoli, nedovršni drugotni obravnave jenedovršnialidovršninesestavljeni glagol, izkateregasoizpeljani dovršnih glagolov prikazani po posameznih glagolskih vrstah in razredih. Izhodišče pf., (psl. obrazilom predponskim njihovim z jena pomenu; njihovdovršniglagolskividinmodificirani leksikalni pomenstapogo- ljani glagoli so dovršni in se od nesestavljenih ločijo po modificiranem leksikalnem ti’, (psl. dovršni ali prav’) govoriti prav, ‘delati ipf. *prav‑i‑ti (psl. nedovršni torej so denominativi pridevnika); ali samostalnika (tj. predhodnika besedotvornega njihovega pomenom leksikalnim z pogojen je vid glagolski dovršni) ali (nedovršni njihov dovršni; ali nedovršni

(dalje označeno kot *‑tręs‑ti psl. (dalje označeno glagol nedovršni drugotni sestavljeni samo glagoli nedrugotni nesestavljeni jo nedovršni glagol (daljekot psl. nedovršni označeno tni drugo sestavljeni in nesestavljeni torej tvorijo glagoli nedrugotni nesestavljeni Dovršni *pust‑i‑ti pf.‘pustiti’); *‑sъx‑nǫ‑ti pf., *tręs‑ti ipf. ‘tresti’ → Matej Šekli Praslovanski drugotni nedovršni glagoli so torej besedotvorno gledano dru- Č) V nadaljevanju so praslovanskibesedotvornivzorciizpeljave drugotnih ne- C) sestavljeni in z nevidskim nestrukturalnim priponskim obrazilom izpe sestavljeni innesestavljeniterzvidskimnestrukturalnimpriponskim pf.,*‑konьč‑a‑ti , Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski *‑pad‑ti/*‑pad‑a‑ti, *‑tręs‑ti/*‑tręs‑a‑ti *‑mǫt‑i‑ti pasti’ → ‘‑pasti’ pf. *‑pad‑ti *‑tręs‑ti pf. ‘‑tresti’ → pf.,*‑pust‑i‑ti *pad‑ti/*pad‑a‑ti), medtem ko tričlenska besedotvorna pf., →*‑tręs‑a‑ti *‑poj‑i‑ti pf.); *(‑)pad‑ti ). padati’) ali nedovršni ali ‑padati’) ‘ ipf. *‑pad‑a‑ti pf.; *‑tręs‑ti pf.,*‑pad‑ti pf.;*‑tьrp‑ě‑ti *‑tręs‑a‑ti ipf. ‘‑tresati’). Dvočlen- *‑dъx‑nǫ‑ti pf.; → → *(‑)pad‑a‑ti ipf. ‘igrati (se)’, ‘igrati ipf. *jьgr‑a‑ti ). 6 *tręs‑ti) in enega z vid- pf. ‘konča- pf. *konьč‑a‑ti *pad‑ti pf. ‘pasti’ → ), medtem ko tvori ko medtem ), *‑jьgr‑a‑ti pf., - - - - - 27.7.2012 20:15:51 11 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:51 , - - - → ipf. ipf. ti ) ipf. ) ‑ stcsl. 7 волочь nes ‑ * ghb2zjcbnb *ob‑volčiti → nesestavljeni ite nesestavljeni → ti *‑nes‑e‑ši, *‑nes‑ti ti *‑pad‑a‑ti *‑kap‑a‑ti *‑pust‑ja‑ti *‑konьč‑a‑va‑ti *‑pad‑ti *‑kap‑nǫ‑ti *‑pust‑i‑ti *‑konьč‑a‑ti ‑ ti *‑e‑ši *‑ø‑ti (I/1–4) in dovršni *nes ) pf. ‘obleči’ (rus. ‘obleči’ pf. ) sestavljeni sestavljeni pf. ‘prinesti’ → bp2ujzbnb ipf. ‘izganjati’, ghb2 *ob‑velkti ghb2ztcnb *‑tręs‑a‑ti *‑syx‑a‑ti *‑prav‑ja‑ti *‑jьgr‑a‑va‑ti *‑tręs‑ti *‑sъx‑nǫ‑ti *‑prav‑i‑ti *‑jьgr‑a‑ti *‑gъn‑a‑ti *‑žen‑e‑ši, ⬇ ipf. ‘nositi’ sestavljenipsl. ipf. < perfektiv nedovršni Drugotni glagoli Nedrugotni glagoli Nedrugotni = nesestavljeni semelfaktiv zjcbnb ti ‑ i ‑ nos (< j,käinb j,käxtib ‑ * nedovršni. Drugotne na (sestavljene) nedovršnike izpeljujejo *pad‑a‑ti *kap‑a‑ti *pust‑ja‑ti *konьč‑a‑va‑ti *pad‑ti *kap‑nǫ‑ti *pust‑i‑ti *konьč‑a‑ti dovršni ipf. ‘nesti’ ipf. → Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov , ). ). Isti besedotvorni vzorec ima torej pri nesestavljenih glagolih slovnično nesestavljeni nesestavljeni ti d+2käcnb d+2käptib pf. ‘vstopiti’ → ‑ i ‑ d+2kfpbnb ipf. ‘vstopati’ < psl. *nos Praslovanski glagoli na *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši na Praslovanski glagoli premikanja vučeš); Matej Šekli Matej *‑i‑ti *‑i‑ši (IV), pri čemer v korenu prihaja do kvalitativnega prevoja:

Tvorba vidskega paraTvorba sestavljenega glagola premikanja torej je enaka tvorbi ponavljal nega glagola (iterativa) nesestavljenega glagola premikanja, kioziroma enkratno označujejo dejanje (semelfaktiv) enosmerno(stcsl. skega dejanja). funkcijo (nedovršnost) in pri sestavljenih glagolih besedotvorno funkcijo (vrsta glagol ‘prinašati’ = ztcnb imperfektiv sestavljeni rativ

– – – – *sъx‑nǫ‑ti *prav‑i‑ti *jьgr‑a‑ti *tręs‑ti nedovršni

Razmerje med tvorjenostjo in glagolskim vidom praslovanskega glagola Razmerje med tvorjenostjo in glagolskim vidom 7 psl. Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) netvorjenih izkorenskih glagolov na *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši s korenom na soglasnik (I/1–6) je pogojen s predmetnim pomenom nedo- nesestavljeni) in (sestavljeni drugotni Njihovi korena. glagolskega njihovega glagola pomena leksikalnega od odvisna sta ki načina, dva na izpeljujejo se vršniki (glagol premikanja : glagol nepremikanja). 1.1 Nesestavljeni glagoli premikanja (v ožjem smislu) na psl. *‑e‑ši *‑a‑ti (V/3) so 1 pf. ‘prinesti’, ghb2dtcnb bp2u+zfnb böltztib pf. ‘izgnati’, ghb2ztcnb ghb2ztctib ghb2dtltib pf. ‘privesti’, štok. (< j,kfxbnb 2zjcbnb ipf. ‘prinašati’, ghb2djlbnb ipf. ‘voditi, peljati’, ‘obláčiti’;

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 12 Book 1.indb 12 Book 1.indb 13 prehajanja prvotnih glagolov na psl. ipf. (V/4)) najverjetneje za sopomenki, ki sta posledica praslovanskega analognega glagol na v sedanjikugrepodobnokotpridvojnicah tipa glagolna*‑øtiV *‑ati eši (V/3) z ničto prevojno stopnjo v nedoločniku in polno prevojno stopnjo na glagol nedovršni : sedanjiku v stopnjo prevojno ničto in nedoločniku v stopnjo nedovršnosti) imata nedoločniškainsedanjiškapripona. pomena slovnični dejanja, glagolskega vrste pomen besedotvorni (V/2), psl. glagole na sebi nesestavljenenedovršne imajo ob (I/1–6) *‑(j)eši Nekateri nesestavljeni nedovršni indovršniglagolinepremikanja na psl.*‑øti 1.2.1 *‑eši (V/3). psl. na redkeje (V/1), peljujejo napsl.*‑atiješi iz - običajno nedovršnike nesestavljene) in (sestavljene Drugotne dovršni. so goli *pad‑ti, ‘seči’, *cåinb ‘reči’, (stcsl. vršni, vmanjšinidovršni večini v so (I/1–4) Nesestavljeni glagolinepremikanjanapsl.*‑øtieši 1.2 ghbbltib (< *‑voditi, *‑vedti eši, 8 (rus. ti’ (rus. (st)csl. ljalne glagoleizpeljujejona → *‑jь‑de‑ši *žer‑ti *žьr‑e‑ši →*dьr‑a‑ti *der‑e‑ši , *pьr‑a‑ti *per‑e‑ši , *žьr‑a‑ti *žer‑e‑ši . žerešžrát (csl. ‘žreti’

*‑jьdeši *‑lězeši *‑ženeši, nesvedvelkti Dovršni glagol korenskem zložniku) torej vzporedno s stcsl. vzporedno torej zložniku) korenskem dẽra (stcsl. ničto pripono nedoločniško izkazujejo namreč glagolov praslovanskih tovrstnih vzporednice baltske temsko: Da so praslovanski glagoli na na glagoli praslovanski so Da

Matej Šekli , češ. , дерёшь драть ‘odirati kožo’ je ‘odirati (ne pripono glede na nedoločniško pa glede prevojne v tudi premene (I/1–6) s polno prevojno polno s (I/1–6) Pri dvojicah tipa nedovršniglagolna*‑øtieši Praslovanski nedovršnikina*‑a‑ti*‑je‑ši Praslovanski glagolinepremikanja na*‑ø‑ti*‑(j)e‑ši *‑ati eši (V/3). Zastavlja se vprašanje, kateri pomen (strukturalni pomen, lhänb lmhtibipf.‘odirati,skubsti,pleniti’,pf–ghänbpf–gmhtib pf.‘podpre- запереть, *sěd‑ti, *‑(j)ati *‑ješi (V/4) (tip psl. * sě-ti *ješi ipf. (I/7) = *sě-jati *‑volč‑i‑ti; *pri‑jiti *pri‑jьdeši) pf. ‘priti’ → *‑xoditi , *leg‑ti, Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski переть), ‑ekt *‑vьlč‑e‑ši; *‑velk‑ti ‘požiranje’) < psl. < ‘požiranje’) ömhfzb- ; raznospregavni (supletivni) osnovni ima stcsl. ima osnovni (supletivni) raznospregavni *‑laziti; ‘vreči, zalučati’, ‘vreči, dhäinb . Sestavljeni nedovršniki premikanja na *rek‑ti, drát dereš), öhänb ömhtib ipf. ‘žreti’ → *‑jati ješi u+zfnb ötztib u+zfnb * ‑ a-ti * a-ti *sęg‑ti, ‘leči’, gfcnb ‘pasti’,cäcnb‘sesti’,ktinb *‑øti *‑eši med glagole na psl. ‑ e ‑ ipf. ‘teptati, tolči, prati’, češ. prati’, tolči, ‘teptati, ipf. gmhfnb gthtib ši → *‑lěz‑e‑ši *‑lěz‑ti praslovanska inovacija, je razvidno zunajsis je razvidno inovacija, praslovanska *‑xodiši *‑laziši *‑goniši, nosvodvolčši Drugotni nedovršniglagol *verg‑ti, ‘gnati’ : lit. giñti gẽna lmhfnb lthtib lmhfnb sstcsl. ne in lmhtib lhänb (prim.7.1). ghb2üjlbnb ipf. ‘prihajati’ < psl. ‘prijeti, zgrabiti, ujeti’ < psl. < ujeti’ zgrabiti, ‘prijeti, •nb *der‑ti*dьr‑e‑ši , , *‑a‑ti*‑e‑ši ), njihovi sestavljeni gla- sestavljeni njihovi *ję‑ti), (V/2), *‑ati ješi lmhfnb lthtib ipf.‘odirati’ *‑goniti, ‘gnati’; žem. lit. diti *‑iti *‑iši ponav- *per‑ti*pьr‑e‑ši , (I/7) : (I/7) ‑(j)eši *‑ati *‑eši: *‑ati *‑ješi *‑nositi, *sě-ješi htinb nedo- *‑jiti *‑ati ghbnb ghbnb ). - 8

27.7.2012 20:15:51 13 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:51

, - - - - ti ši ti ‑ ‑ je ‑ dåcnb a ‑ *sęg‑ti dkäinb vtnfnb ‑ , *leg *čerp‑ti , *vęz‑a‑ti im *pьlz‑a‑ti ipf. ‘jema ipf. ‑ , ; d) glagoli (st)csl. *sěd‑ti < psl. < in * 9 , 11 ši käufnb käötib ‑ , torej psl. *velk ). je ‑ *jьm‑a‑ti), medtem ): *pьr‑a‑ti *per‑e‑ši pf. ‘seči’). Ta težnja se Ta ‘seči’). pf. d+p2bvf-ib *pad‑ti em vučeš *syp‑a‑ti *syp‑je‑ši; č) ‑ in *lęk‑ti *lęk‑ti *lęč‑e‑ši ipf. ‘sipati’ ipf. cenb c+gtib ti * , vrhnout ‑ ; c) glagol s kvantitativnim a ‑ *sęʒ‑a‑ti, *sęʒ‑a‑ti *sęg‑je‑ši xhmgfnb xhägk«ib ipf. ‘črpati’, , im ti *met‑je‑ši *met‑a‑ti ‑ , * , sáhnout *-a‑ na osnovi prevojnih razmerij d+p2tvk«ib

cåuzõnb cåuztib cåuzõnb *per‑ti *pьr‑e‑ši : *per‑ti ti *‑e‑ši *‑ø‑ti (I/1–6) : nedovršni glagol pf. → *lěg‑a‑ti so že zelo zgoraj začeli prehajati med inko ‘sločiti, upogibati, kriviti’, upogibati, ‘sločiti, kåinb kåxtib ši ipf. ‘jemati’ «vk«ib ipf. bvfnb ‑ ), ), podobno kot je drugotno tudi stcsl. *žer‑e‑ši *per‑e‑ši *der‑e‑ši , lehnout → e *sup‑ti *sъp‑e‑ši → ‑ pf. : csl. : pf. d+p2bvfnb *lěg‑a‑ti *lěg‑je‑ši gkmcnb gkmptib gkmcnb ipf. ‘plaziti se, polzeti’ (rus. ktinb kåötib pf. ‘leči’ → ti * ipf. ‘pometati, metati’ → metati’ ‘pometati, ipf. vtntib vtcnb ‑ *ję‑ti ø ‑ *lęc‑a‑ti *lęc‑je‑ši , sednout , *jьm‑e‑ši →*čerp‑je‑ši *ję‑ti *čьrp‑a‑ti

10 ti *met‑e‑ši *met‑ti → seči sežešseči ipf. ‘nastavljati pasti, loviti’, cåqfnb pasti, loviti’, kåwfnb kåxtib ipf. ‘nastavljati *‑ę‑ti *‑ьm‑e‑ši *žьr‑a‑ti *pьr‑a‑ti V/3 *dьr‑a‑ti *sęg‑ti, pf. ‘vzeti’→ pf. *lęž‑e‑ši → ,

(sln. ‘jeti’ dvojnično izkazujejo tudi produktivno tvorbo nedovršnika nedovršnika tvorbo produktivno tudi izkazujejo dvojnično ‘jeti’ ghb–cåinb ghb–cåötib pf. ‘prijeti, zgrabiti’), **pelz‑ti **pьlz‑e‑ši **pelz‑ti ≤ *leg‑ti *leg‑ti → češ. padnout Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov d+p2mvtib ,

‑ti *žьr‑e‑ši *pьr‑e‑ši *dьr‑e‑ši *jьm‑a‑ti ; *jem‑je‑ši b) glagol s kvantitativnim prevojem po podaljša *pelz‑ti *pьlz‑e‑ši, *pelz‑ti . *vęz‑ti *vęz‑e‑ši → , ‘vleči’, saj na prvotno prevojno premeno kaže štok. je (glede na prisotnost prevoja pri glagolih tega tipa) zelo verjetno drugotnazelo prisotnost napritipa) (gledeglagolih tega (psl.prevoja je •nb bvtib pf. ‘prijeti, zgrabiti, ujeti’ → , *verg xhänb xhmgtib xhänb ipf. ‘črpati’, d+p2ånb Pri dvojicah tipa nedovršni glagol na glagol nedovršni tipa Pri dvojicah Matej Šekli Matej seči sežeš (stcsl. csgfnb csgk«ib ipf. ‘sipati’ < psl. ‑je‑ši * *‑a‑ti (V/2) se v korenu pojavljajo naslednja prevojna razmerja: a) gla- e‑jevske prevojne stopnje: stcsl. *vьlč‑e‑ši Sestavljenke psl. *jęti Nesestavljeni dovršni glagoli na * ti, dobivati, prejemati’ < psl. (stcsl. (stcsl. Odsotnost premene po kvantitativnem po prevoju redukciji pri glagolu stcsl. gkmcnb gkmptib *pьlz‑e‑ši *pьlz‑ti dkäxtib hative na *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši je kasneje nadaljevala tudi v nekaterih slovanskih jezikih (psl. *sęg‑ti ipf.).

*žer‑ti *per‑ti *der‑ti I/1–6

dåptib ‘utrjevati, jačiti’ → cåötib ipf. ‘segati’, dåpfnb dåötib ipf. ‘vezati’ < psl. *sęž‑e‑ši, *vęz‑je‑ši. Funkcijo nedoločniške pripone psl. torej ni mogoče določiti, zato je potrebno upoštevati glagolski vid nesestavljene ga glagola. Nesestavljeni nedovršniki na *‑a‑ti *‑je‑ši k dovršnim nesestavljenim Nesestavljeni ga glagola. glagolom na psl. *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši imajo slovnični pomen nedovršnosti (gre torej za vidske pare) (psl. *čьrp‑e‑ši, 11 ipf. ‘plaziti se, polzeti’, se, ‘plaziti ipf. gkmpfnb gkäötib 9 10 (st)csl. ), ползти na pre- razvrstitvijo v korenu z obratno redukciji po prevojem goli s kvantitativnim vojnih stopenj korenskega zložnika (tip psl.

*pelz‑je‑ši vi ipf. ‘legati’ < psl. glagol brez prevoja v korenu: stcsl. korenu: v prevoja brez glagol sln. → vtintib ipf. ‘metati’ < psl. stcsl. korenu: v prevoja (razvidnega) brez prevojem po podaljšavi ničte prevojne stopnje: (st)csl.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 14 Book 1.indb 14 Book 1.indb 15 stlačiti’, 13 12 ti’, stcsl. zložnika: korenskega stopnje ne samoglasnika: korenskega stopnje prevojne o‑jevske (V/1). Gledenaprevojnepremenevkorenusetovrstniglagolidelijovečskupin. psl. na nedovršnike nesestavljene) in (sestavljene ima (I/1–6) *‑(j)eši psl. na nepremikanja glagolov dovršnih in nedovršnih nesestavljenih Večina 1.2.2 ljalne glagole. glagolom na psl. ko prinesestavljenih nedovršnikih na *‑ati *‑ješi knedovršnim nesestavljenim psl. *‑bodti,mog→badamag. sti’, ipf. ‘pregovarjati, prerekati se’), prerekati ‘pregovarjati, ipf. ‘zažgati, vžgati’ → *(­‑)rek‑ti *vęz‑ti *sęg‑ti *lęk‑ti *met‑ti *sup‑ti *leg‑ti *ję‑ti *pelz‑ti *čerp‑ti I/1–6

*brьd‑e‑ši (csl. moglasnika pri glagolih na psl. * psl. na glagolih pri samoglasnika korenskega redukcije tipa premene samoglasniške prisotnost nekdanjo na *rьc‑i *rьc‑ě‑te : * podaljšano ničto prevojno stopnjo korenskega samoglasnika (psl. (psl. samoglasnika korenskega stopnjo prevojno ničto podaljšano glasnika (psl. (psl. glasnika s prevojno nu) podaljšano stopnjo nedovršnikov korenskega samo imajo poleg drugotnih Nekateri od glagolov na psl. * psl. glagolov na od Nekateri < psl. *plu‑ti< psl. *plov‑e‑ši tvorijo način ta (stcsl. na iterative pomenom semelfaktivnim s premikanja glagoli nedovršni Nekateri ‑ric e2vhänb **žьž‑e‑ši gj2vjinb pf. ‘pomoči’ → Matej Šekli Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi ničte prevoj - ničte podajšavi po prevojem kvantitativnim razvidnim z b) Glagoli podajšavi po prevojem kvantitativnim razvidnim z a) Glagoli Praslovanski drugotninedovršnikina*‑a‑ti*‑a‑je‑ši ‑ a pf. ‘spreti se, začeti prepir’), začeti se, ‘spreti pf. (ghä2htinb ‘reči’ pf./ipf. htinb ‑ti , → *‑žeg‑ti , =**greb *‑žiʒ‑a‑ti ), ki se pri glagolih s korenom na mehkonebnik pojavlja v velelniku (psl. (psl. velelniku v pojavlja mehkonebnik na korenom s glagolih pri se ki ), e2vmhtib pf.‘umreti’,pf2rkånb *‑grěb‑a‑ti , *vęz‑eši *sęž‑eši *lęč‑eši *met‑eši *sъp‑eši *lęž‑eši *jьm‑eši *pьlz‑eši *čьrp‑eši gkenb gkjdtib Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski *žьʒ‑i *žьʒ‑ě‑te , *žьʒ‑i *‑øti *‑ješi ni povsem jasno, ali gre za sopomenke ali za ponav- ,htcnb ,htltib e2uzänfnb ipf. ‘stiskati, tlačiti’, ). Verjetno je, da ta drugi tip drugotnih nedovršnikov posredno kaže kaže posredno nedovršnikov drugotnih tip drugi ta ).je, da Verjetno ‑ ‑ ti ø *‑gnět‑a‑ti : **grьb‑e‑ši : ‑ ti * ti →*plav‑a‑ti *plav‑a‑je‑ši , * ‑ (j)e - plět‑a‑ti ‑ ø ipf. plavati’ ‘pluti, → *vęz‑ati *sęʒ‑ati *lęc‑ati *met‑ati *syp‑ati *lěg‑ati *jьm‑ati *pьlz‑ati *čьrp‑ati V/2 ‑ bp2,flfnb ipf. ‘izbadati’, ‑ ši ti * ti ). ipf. ‘bresti’ : stčeš. stčeš. : ‘bresti’ ipf. , (I/1–6) pred izravnavo nereduciranega korenskega sa korenskega nereduciranega izravnavo pred (I/1–6) ipf. ‘zažigati, vžigati’ < psl. < vžigati’ ‘zažigati, ipf. d+2öfufnb *(­ ‑ , (j)e , **plet‑ti ‑)rěk‑a‑ti, *‑rěk‑a‑ti ‑ ghb2xbcnb ghb2xmntibpf.‘prišteti, pripoji- ši (I/1–6) (po večini z jezičnikoma *r jezičnikoma z večini (po (I/1–6) : **plьt‑e‑ši *vęz‑ješi *sęg‑ješi *lęk‑ješi *met‑ješi *syp‑ješi *lěg‑ješi *jem‑ješi *pelz‑ješi *čerp‑ješi , *‑žag‑a‑ti *‑žag‑a‑ti; stcsl.bp2,jcnbpf.‘izbo- pf. ‘zakleti se, priseči’, se, ‘zakleti pf. pf2rkmztib 13 ). gkfdfnb gkfdf«ib břísti břdeš/brdeš břísti härfnb ipf. ‘rekati’ (ghä2härfnb 12 stcsl.e2uztcnbpf.‘stisniti, , gj2vfufnb ipf. ‘pomagati’ < ) tudi drugotne nedovršnike s nedovršnike drugotne ) tudi **rek ‑ ti * ‑ : **rьč‑e‑ši : grib ipf. ‘pluti, plavati’ plavati’ ipf. ‘pluti, < psl. psl. < ‑ *‑ati ješi a d+2ötinb pf. ‑ ti e‑jevske ali , , * *‑gnetti *bred *l - , plit‑a‑ti **žeg‑ti v kore v ti *‑øti ‑ti : - - - , ,

27.7.2012 20:15:52 15 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:52

gfcnb pf. *‑žid‑a‑ti

gflfnb ipf. nedovršni. *‑žę‑ti *‑žьm‑e‑ši , ‑a‑je‑ši, *‑žьd‑a‑ti *‑žid‑e‑ši; c+2p+dfnb c+2pjdtib pf. ‑a‑ti *‑dir , *‑dym‑a‑ti. , *‑žim‑a‑ti - c+2nhåcfnb ipf. ‘otresati, stre *‑dir - c+2psdf-ib ipf. ‘sklice c+2psdfnb pf. ‘napihniti’ → → ‘napihniti’ pf. zf2l+vtib zf2lõnb *‑klę‑ti , *‑klьn‑e‑ši Drugotni nedovršni glagol *‑bir‑a‑ti, *‑dir‑a‑ti, *‑žid‑a‑ti *‑zyv‑a‑ti Drugotni nedovršni glagol Drugotni nedovršni ‑mět‑a‑ti, *‑gnět‑a‑ti, *‑grěb‑a‑ti, * ‑těk‑a‑ti, *‑žag‑a‑ti *‑plět‑a‑ti, *‑rěk‑a‑ti, * *‑bad‑a‑ti, *‑mag‑a‑ti *‑čit‑a‑ti, *‑kvit‑a‑ti *‑mir‑a‑ti, *‑tir‑a‑ti, *‑žir‑a‑ti *‑čin‑a‑ti, *‑klin‑a‑ti, *‑pin‑a‑ti *‑žim‑a‑ti *‑dym‑a‑ti *‑bĺud‑a‑ti, *‑klad‑a‑ti, *‑męt‑a‑ti, *(‑)pad‑a‑ti, *‑pas‑a‑ti, *‑striʒ‑a‑ti, *(‑)sěd‑a‑ti, *‑tręs‑a‑ti, *‑vold‑a‑ti *‑dьr‑a‑ti *‑dьr‑a‑ti , *‑der‑e‑ši ‑a‑je‑ši, ipf. ‘umirati’, ipf. ‘za- ipf. ‘umirati’,pf2rkbzfnb e2vbhfnb c+2nhåcnb pf. ‘otresti, stresti’ → bp2,mhfnb bp2,thtib pf. ‘izbrati’, hfp2lmhfnb ‑a‑ti ‑a‑ti, *‑klin . , *‑mir ‑a‑ti *‑bir

*‑bir , *‑mьr‑e‑ši *‑mer‑ti *‑bьr‑a‑ti *‑bьr‑a‑ti , *‑ber‑e‑ši Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov , ipf. ‘tr- hfp2lbhfnb hfp2lbhf-ib ipf. ‘izbirati’, bp2,bhfnb bp2,bhf-ib ipf. V preglednici so prikazani drugotni nedovršniki h glagolom na *‑ø‑ti *‑(j)e‑ši, drugotni nedovršniki h glagolom V preglednici so prikazani Praslovanski glagoli na *‑a‑ti *‑e‑ši a) Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi ničte - prevoj c) Glagoli brez (razvidnega) prevoja korenskega zložnika: stcsl. *‑čit‑ti , *‑čьt‑e‑ši j2öblfnb j2öblf-ib ipf. ‘pričakovati’; Matej Šekli Matej Dovršni glagol *‑bьr‑a‑ti, *‑dьr‑a‑ti, *‑žьd‑a‑ti *‑zъv‑a‑ti Dovršni glagol ‑ti, *‑žeg‑ti *‑plet‑ti, *‑rek‑ti, *‑tek met‑ti, *‑gnet‑ti, *‑greb‑ti, *‑ *‑bod‑ti, *‑mog‑ti *‑čit‑ti *‑čьt‑e‑ši, *‑kvit‑ti *‑kvьt‑e‑ši *‑mer‑ti, *‑ter‑ti, *‑žer‑ti *‑čę‑ti, *‑klę‑ti, *‑pę‑ti *‑žę‑ti *‑dǫ‑ti *‑bĺud‑ti, *‑klad‑ti, *‑męt‑ti, *(‑)pad‑ti, *‑pas‑ti, *‑strig‑ti, *(‑)sěd‑ti, *‑tręs‑ti, *‑vold‑ti ‘padati’ (bc2gflfnb ipf. ‘padati, spuščati se v prepir’), , *‑tręs‑a‑ti. → *(‑)pad‑a‑ti , *‑tręs‑ti sati’ < psl. *(‑)pad‑ti 517–524): v stari cerkveni slovanščini (Dostál 1954: ki so dokumentirani *‑žid‑a‑je‑ši; *‑zyv‑a‑ti *‑zyv‑a‑je‑ši gati’, 2 psl. na glagolov izkorenskih netvorjenih (nesestavljenih) praslovanskih vid Glagolski *‑a‑ti *‑e‑ši (V/3) in s korenom na soglasnik je pogojen njihovega glagolskega s korena: tovrstni nesestavljeni glagoli so po predmetnim večini pomenom na psl. *‑a‑ti *‑a‑je‑ši (V/1). Drugotni (sestavljeni) nedovršniki se izpeljujejo ne stopnje korenskega zložnika: stcsl. ‘sklicati’ → vati, klicati’ < psl. *‑zъv‑a‑ti *‑zov‑e‑ši → hfp2lthtib pf. ‘raztrgati’, ömlfnb öbltib ipf. ‘čakati’; pf. ‘zmečkati, potlačiti’, potlačiti’, ‘zmečkati, pf. c+2ömvtib c+2öånb zf2lsvfnb c+2öbvfnb ipf. ‘utrjevati’, se, prisegati’, klinjati se’ ipf. ‘napihovati cå < psl. ipf. ‘prištevati, pripojevati’, pripojevati’, ‘prištevati, ipf. ghb2xbnfnb → *‑čit‑a‑ti *‑dǫ‑ti *‑dъm‑e‑ši ‘pasti’ (bc2gfcnb pf. ‘pasti, spustiti se’),

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 16 Book 1.indb 16 Book 1.indb 17 pf. ‘opasati’ → psl. ali njihovega besedotvornega predhodnika: tovrstni nesestavljeni glagoli so imenskih glagolov na psl. iz- izsamostalniških) in (izpridevniških nesestavljenih praslovanskih vid Glagolski 3.2 *‑kazaješi, tati’ → tati’ *‑pojas‑a‑tijas‑ješi → *‑pojas‑a‑je‑ši; stcsl. psl. < predstavljati’ ‘kazati, → j,2bintib pf.‘pregledati,preiskati’,e2rfpfnb *‑stilati ješi *‑pis‑je‑ši, psl. < ‘pošiljati’ ipf. ‘nastiljati, razprostirati’,gj2cskfnb gj2cskf-ib . Drugotni (sestavljeni) nedovršniki se izpeljujejo na psl. na izpeljujejo se nedovršniki (sestavljeni) Drugotni večini šni. po so glagoli nesestavljeni tovrstni korena: glagolskega njihovega pomenom predmetnim s pogojen je (I/7) samoglasnik na korenom s in *‑øti ješi Glagolski vidpraslovanskihnesestavljenihnetvorjenihizkorenskih glagolovnapsl. 4 -vet-je-ši → ti’ gj2cnmkfnb gj2cntk-ibpf.‘nastlati,razprosteti’;gj2c+kfnbgj2c+k-ib‘posla- stcsl. zložnika: korenskega stopnje ne < psl.*‑biti, e2,bænb/e2,bdfnb ipf.‘ubijati’, e2vsdfnb ipf.‘umivati’,c+2uhädfnb‘segrevati’ *‑vaješi (V/1): stcsl. šni. Drugotni(sestavljeni)nedovršnikiseizpeljujejonapsl. večini po so glagoli nesestavljeni tovrstni korena: glagolskega njihovega *‑ati, Glagolski vidpraslovanskihnesestavljenih netvorjenih izkorenskihglagolovnapsl. 3.1 z leksikalnimpomenomnjihovegabesedotvornegapredhodnika(izimenskiglagoli). z njihovim besedotvornim kategorialnim pomenom (netvorjeni izkorenski glagoli) ali Glagolski vidpraslovanskihnesestavljenihglagolovna*‑atiješi (V/2) je pogojen 3

. Drugotni (sestavljeni ali nesestavljeni) nedovršniki se izpeljujejo na izpeljujejo se nedovršniki nesestavljeni) ali (sestavljeni Drugotni dovršni. j,2bcrfnb *‑ati ješi, Matej Šekli zf2gbcfnb zf2gbcf-ib ipf.‘pisati,zapisovati’, Praslovanski izimenskiglagolina b) Praslovanski glagolina*‑ø‑ti,*‑je‑ši prevoj - ničte podajšavi po prevojem kvantitativnim razvidnim z a) Glagoli Praslovanski izkorenski glagoli na*‑a‑ti*‑je‑ši Praslovanski glagolina*‑a‑ti*‑je‑ši (V/2) in s korenom na soglasnik je pogojen s predmetnim pomenom predmetnim s pogojen je soglasnik na korenom s in (V/2) *‑ješi ipf. ‘oklevetavati’ < psl. < ‘oklevetavati’ ipf. j2rktdtnfdfnb j2rktdtnfdf«ib →*‑klevetavatiklevet-a-va-je-ši lgl be (avdea peoa oesea lžia stcsl. zložnika: korenskega prevoja (razvidnega) brez Glagoli ‑tlat *‑stel‑je‑ši; *‑stьl‑a‑ti *‑jiskati ješi. *‑myti, ipf. j,2bcrf«ib ipf.‘pregledovati,preiskovati’,e2rfpfnbe2rfpf«ib ghä2gjæcfnb ghä2gjæcf-ib ipf. ‘opasovati’ < psl. , Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski *‑avati ješi *‑grě‑ti →*‑bijati/*vati , e2,bnb pf.‘ubiti’,e2vsnb‘umiti’,c+2uhänb pf. ‘segreti’ → , *‑sylatiješi *‑ati, *‑jiskati (V/2) je pogojen z leksikalnim pomenom leksikalnim z pogojen je (V/2) *‑ješi → *‑sъl‑je‑ši *‑sъl‑a‑ti *‑jiskješi, zf2gmcfnb zf2gbitib pf.‘napisati,zapisati’, (V/1): stcsl. (V/1): *‑a‑ti *‑je‑ši . j2rktdtnfnb . pf. ‘pokazati, predstaviti’ e2rfötib pf.‘pokazati,predstaviti’ → *‑kazati ješi *‑myvati, gj2cnbkfnb gj2cnbkf-ib ipf. ghä2gjæcfnb ghä2gjæitib j2rktdtntib *‑jati ješi, ‑i‑‑i *‑pis‑a‑je‑ši, *‑pis‑a‑ti *‑ati ješi *‑grě‑va‑ti. *‑klevetati *‑pojas‑a‑ti *‑po- pf. ‘okleve- nedovršni *‑pьs‑a‑ti j,2bcrfnb ti *‑kazati nedovr nedovr (V/1).

ti *‑vati *‑kle- - -

27.7.2012 20:15:52 17 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:52 ------*‑nǫ‑ti , ki iz pf. ‘po pf. ti ‑ a ‑ ipf. ‘pljuva ipf. ipf. ‘prebadati’ ipf. naj : *rěj‑a‑ti*rěj‑e‑ši so prvotni prime v gj–rkårzõnb , todazunajsistemska ti ‑ *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši zara- a ‑ti in nato šele po analogiji ‑ a ‑ ši ‑ *ri‑nǫ‑ti gkˉmdfnb gk.«ib gkˉmdfnb je pf. ‘odpreti usta, zazehati’ : ((st)csl. ((st)csl. *liz ‑ (I/1–6),je mogoče domnevati, ‘lizati’) govori v prid mnenju, (V/2) pa po večini izkorenski : ši ši ‑ ti* ‑ ‑ a je ‑ ‑ (j)e pbzõnb * ‑ ipf. ‘klečati’). ipf. ipf. ‘trpeti, ipf. trajati’ najverjetneje fientiv, ti * ti* ‑ ‑ *mьrz‑ě‑ti); c) sestavljeni inkohativi liẽžti liẽžia . Nekateri avtorji imajo za starejše glagole a *dyx‑a‑ti); b) nesestavljeni fientivi so ø ‑ pf. ‘pljuniti’ : (V/1) večinoma(V/1) neizkorenski (izglagolski, ‑ ši * pri čemer izkazujejo v korenu kvantita- korenu v izkazujejo čemer pri ‑ * ši *zьj‑a‑ti *zěj‑e‑ši, stcsl. hbzõnb cå pf. ‘vreči ‑ 15 je : ‑ je ‑ a ‑ a ‑ gkbzõnb kot esiv kot na *‑ě‑ti*‑i‑ši Znotrajsistemsko sinhrono gledano so njihovi gledano so njihovi Znotrajsistemsko sinhrono bi kazalo bi na drugotnost tvorb tipa *dyx ti * ‑ ti 14 ti ti * ‑ ‘lizati’ : lit. ‑ a ‑ ‑ *zi‑nǫ‑ti a a a ‑ *dъx‑nǫ‑ti : * ‑ ‑ pf. ‘predreti, pf. prenikniti’ zaradi zbpfnb *mьrz‑nǫ‑ti : za primarni glagol. Glagoli na * , ki so dokumentirani samo sestavljeni kot glagoli, tj. do ‑ti ?), stcsl.?), a (V/2) ni povsem jasno. Prevojno razmerje korenskega samo korenskega razmerje Prevojno jasno. povsem ni (V/2) *dyx ‑ ši ‑ : je ipf. ‘upogibati ipf. se’ : rkåxfnb *pĺьv‑a‑ti *pĺu‑je‑ši Zelo). verjetno je, da imamo opravka z več na (V/2), *‑a‑ti *‑je‑ši : ti *‑ kbpfnb kbötib kbpfnb pf. ‘otrpniti’ pf. zaradi je nhmgänb (Nahtigal 1952: 273). (Nahtigal 1952: ‑ a ši Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov ‑ ‑ 16 * , ipf. ‘zevati’ < psl. je ‑ häænb‘vtikati, hä-ib ipf. porivati, gnati’ psl. < a ‑ **rьj‑a‑ti *rěj‑e‑ši *pliv‑nǫ‑ti ti * (II) in ob sebi tako durativ na * e–nhmzõnb ‑ ši ši a *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši *‑nǫ‑ti na glagoli Praslovanski ‑ ‑ ‑ Matej Šekli Matej ne ne ‑ ‑ Pri glagolih na *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši Z diahronega vidika besedotvorno razmerje med praslovanskimi glagoli na *‑nǫ‑ti * Glede na to, da so glagoli na * izsamostalniški, izpridevniški), glagoli na vršni, je pri določanju besedotvornega kategorialnega pomena nesestavljenegapotrebno glagolatorej preučiti znotrajsistemska razmerja med različnimi glagolskimi tvorbami (stcsl. glagoliin ponavljalniglagoli h glagolom na verjetneje inkohativ). Merilo postane problematično v primeru, da ima glagol na * medtem stcsl. je ko e–zmpzõnb glasnika tipa *dъx‑nǫ‑ti daso sedrugotni nedovršniki najprej izpeljevali z začeliprehajati mednaglagole kazujejo odraz kvantitativnega prevoja po podaljšavi ničte prevojne stopnje. Podobno se zdi razmerje prevojno praslovanskih *lьz‑nǫ‑ti glagolov na * klekniti’ : gj–rkåwfnb primerjava (stcsl. da gre pri glagolu psl. *liz ti’ < psl. izrazni ravni sovpadlimi izhodiščnimi besedotvornimi vzorci. (starejše ru,izkazujejoda kvantitativni po prevoj podaljšavi polne stopnje oziroma kvantitativ ni prevoj po redukciji korenskega zložnika (stcsl. pbænb pä-ib pbænb planiti’se, :

in sestavljeni fientivi so dovršni. in sestavljeni fientivi tivni prevoj po podaljšavi (v nedrugotnem glagolu ničta oziroma polna prevojna prevojna polna podaljšana oziroma ničta podaljšana glagolu drugotnem v stopnja, stopnja) in izglasni soglasnik korena, ki je pri glagolih na di poenostavitve soglasniških sklopov ponekod onemel; b) drugotni nedovršniki glagolov na *‑nǫ‑ti na *‑nov‑a‑ti *‑ne‑ši s korenom na samoglasnik so glagoli *‑nu‑je‑ši (VI). 16 15 14 5 Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) tvorjenih izkorenskih glagolov na *‑nǫ‑ti *‑ne‑ši (II) je pogojen z njihovim besedotvornim pomenom: a) nesesta- na *‑nǫ‑ti vljeni inkohativi - praviloma nesesta , ob sebi imajo *‑ne‑ši so dovršni na *‑a‑ti vljene durative (psl. nedovršni (in vsaj prvotno neprehodni), ob sebi imajo praviloma nesestavljene esive na *‑ě/’a‑ti *‑i‑ši (psl. drugotni (nesestavljeni in sestavljeni) nedovršni glagoli naslednji: a) drugotni ne- drugotni a) naslednji: glagoli nedovršni sestavljeni) in (nesestavljeni drugotni na *‑nǫ‑ti dovršniki glagolov so glagoli na *‑a‑ti *‑ne‑ši s korenom na soglasnik in/ali (V/1) *‑a‑je‑ši

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 18 Book 1.indb 18 Book 1.indb 19 V/1 ipf. ‘zaspavati’, ipf. V/1 ipf. ‘premikatise’,e–csüfnb ‘pregibati’), ipf. V/1 (ghä–us,fnb padati’ ipf. ‘dihati’ (d+p–lsüfnb V/2, V/1 ipf. ‘vdihovati’), ‘dotakniti se’ (pf–n+rzõnb pf. ‘zatakniti, zamašiti’) : ‘potegniti ven, izvleči’), ‘pregibniti’), pf. (ghä–u+zõnb premakniti’ stopnje korenskegasamoglasnika: *‑sъp‑nǫ‑ti, psl. ← mašiti’) ‘zatikati, ipf. *(‑)tyk *(‑)blьsk‑nǫ‑ti, se’, : prenikniti’ ‘predreti, pf. e–zmpzõnb csl. binfpfnb (< o‑jevske prevojnestopnjekorenskegasamoglasnika: niti, utapljatise’)←psl. se’, ‘dotikati pf.) : se’) utopiti ‘utoniti, pf. (e–njzõnb ‘toniti’ ipf. ipf. ‘tolči,udarjati’

27.7.2012 20:15:52 19 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:52

, , - *‑min‑a‑ti, hfp–ujhänb *‑mьrz‑a‑ti, *mi‑nov‑a‑ti (IV) *‑i‑ši *‑i‑ti *‑(j)a‑ti *‑(j)a‑je‑ši ghä–nhmgädfnb ipf. v korenu izkazujejo *‑gor‑ě‑ti : ghä–gbhfnb pf. ‘teptati; (V/1) ali (V/1) *‑a‑ti *‑a‑je‑ši :*‑vel‑ě‑ti *‑tьrp‑ě‑va‑ti *‑vęd‑nǫ‑ti : (VI). ipf. ‘pomrzovati, ‘pomrzovati, ipf. gj–vhmpfnb gj–dbzõnb pf. ‘podvreči, podre- ; *‑rъd‑ě‑ti; ‑a‑ti. ; pf. ‘premakniti, dvigniti’ ldbuzõnb pf. ‘premakniti, hfp–ufhfnb cå ipf. ‘razgorevati se’ < *‑tьrp‑ě‑ti, *‑a­‑ti *‑a­‑je‑ti *(‑)kap‑nǫ‑ti, , *‑zьr‑ě‑ti , /’a‑ti *‑i‑ši 1 *‑ov/’ev‑a‑ti *‑u‑je‑ši rkbrzõnb pf. ‘krikniti’ pf. ‘vzklikni- d+c–rkbrzõnb ( *(‑)klik‑nǫ‑ti , e–dåzõnb pf. ‘oveneti’ : *‑svьt‑ě‑ti ‑a‑ti; *‑ryd‑a‑ti; *‑gar , *(‑)kap‑a‑ti, *‑vęd‑a‑ti gj–vbzfnb pf./ipf. ‘spominjati se’, , *‑zir V/2 ipf. ‘vzklikati’), ‘vzklikati’), ipf. V/2 (d+c–rkbwfnb ‘kričati’ ipf. rkbwfnb rkbxtib (V/1). Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov , *‑pьr‑ě‑ti pf. ‘vzrdeti’; zf–pmhänb pf. ‘pogledati’; *d+p–l–h+länb , *(‑)dvig‑nǫ‑ti ipf. ‘ukazovati’ < psl. < ‘ukazovati’ ipf. gj–dtkädfnb . gj–vhmpzõnb V/1 pf. ‘pomrzniti’, . pf. ‘preiti, mimo iti, miniti’, iti, mimo vbzõnb pf. ‘preiti, ldbqfnb ldbötib (in V/1) ipf. ‘premikati, dvigati’ (d+p–ldbqfnb V/2, Glagoli brez (razvidnega) prevoja korenskega zložnika: korenskega prevoja brez (razvidnega) Glagoli ipf. ‘minevati’, gj–dbzjdfnb vbzjdfnb ipf. ‘minevati’, pf. ‘podrejati’ < psl. ghä–nhmgänb ipf. ‘pretrpeti’, gj–dtkänb pf. ‘ukazati’ → Praslovanski glagoli na *‑ě Praslovanski glagoli Praslovanski glagoli na *‑i‑ti *‑i‑ši c) Drugotni nedovršni glagoli na *‑va­‑ti izkazujejo: ne korenu v prevoja ‑va­‑je‑ti * Drugotni (sestavljeni) nedovršniki na Matej Šekli Matej rfzõnb pf. ‘ka(p)niti’, *‑mьn‑ě‑ti, (III/2) je pogojen z njihovim besedotvornim pomenom: nesestavlje pomenom: besedotvornim njihovim z pogojen je (III/2) *‑i‑ši /’a‑ti 1

*‑vi‑nov‑a‑ti 6 diti’ → *‑vel‑ě‑va‑ti 7 na glagolov tvorjenih (nesestavljenih) praslovanskih vid Glagolski kavzativi) (iterativi, pomenom kategorialnim besedotvornim njihovim z pogojen je (denominativi). predhodnika besedotvornega njihovega pomenom leksikalnim z ali na so nedovršniki sestavljeni) in (nesestavljeni drugotni Njihovi (V/1), pri denominativih tudi na ‑a‑ti *(‑)dviʒ‑a‑ti, *(‑)klic stcsl. zmrzovati’, psl. ← ‘ovenevati’ ipf. V/1) (in e–dålfnb e–dåöltib rfgfnb rfgk«ib ipf. ‘kapati’, *‑mьrz‑nǫ‑ti, stcsl. ‘vzdigati’), ipf. V/1 (d+p–ldbuzõnb pf. ‘vzdigniti’), ti’), , *‑svit‑a‑ti *‑pir‑a‑ti (st)csl. ‘pretrpevati’, , so nedovršni esivi ni sestavljeni esivi so dovršni. Njihovi drugotni (nesestavljeni priponama s izpeljujejo se glagoli nedovršni sestavljeni) in *‑va‑ti *‑va‑je‑ši cå pf. ‘razgoreti se’ → sledi- ‘pogledovati, se’, zf–pbhfnb ipf. daniti se, ‘svetiti prepričevati’, j–cdbnfnb ipf. d+p–l–hslfnb pf. ‘zatarnati’; pozoren’; biti ti, psl. kvantitativni prevoj po podaljšavi ničte oziroma polne prevojne gj–vmzänb pf. ‘spomniti se’, ghä–gmhänb stopnje: pf. ‘prepričati’, (st)csl. *j–cdmnänb pf. ‘zasvetiti se, zdaniti se’, Glagolski vid praslovanskih (nesestavljenih) tvorjenih izkorenskih *‑ě glagolov na

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 20 Book 1.indb 20 Book 1.indb 21 17 na (iterativi) glagoli ponavljalni nesestavljeni Praslovanski 7.1 *‑laziti ‘prinašati’, stcsl. stopnje: mer v korenuprihaja do kvantitativnega prevoja po podaljšavi na nedovršnike drugotne imajo in 1.1) (prim. V/2) pomensko gledano nedovršniki glagolov premikanja na *‑øti/* premikanja aliglagolinepremikanja)nedovršnidovršni. (glagoli pomen leksiklani svoj na glede so šni. Sestavljeni iterativi na *‑iti *‑iši ti’, stcsl. (V/1): drugotne nedovršnikena*‑jatiješi ‘voditi, peljati’,nar.sln.v‑lažati ipf. ‘izganjati’, on sone oesea aolsia stcsl. samoglasnika: korenskega stopnje vojne Sestavljeni kavzativina na (kavzativi) glagoli vzročni nesestavljeni Praslovanski 7.2 c+2võinfnb ipf. ‘motiti, vznemirjati’ < psl.

*‑lož‑i‑ti , psl. < ‘razmetavati’ ipf. : ‘polagati’ ipf. zf2kfufnb → razsipati’ ‘razmetati, pf. pf. ‘moriti, ubiti’, zf2gjbnbpf.‘napojiti’, hfc2njxbnb *‑budjati *‑mar (< e2näinbnb pf.‘stisniti’,j,äcbnb jn+2dhfnbnb pf. ‘odvrniti’; ghb2kägbnb pf. ‘prilepiti’, ‘prebuditi’, *‑slaviti *‑lěp‑i‑ti ti’, ‘ožigati’, ipf. gj2ue,kænb ipf.‘pogubljati’;j2gfkænb (< pf. ‘stiskati’,j,äifnb vračati’; ti’,

* faktiv na * na faktiv semel dovršni verigo: besedotvorno naslednjo za gre vidika pomenskega sinhronega S ‑ ghj2ckfdbnb pf.‘proslaviti’, ghj2ckfdkænb ipf. ‘proslavljati’,

f ‘mtt, zeiii → vznemiriti’ ‘zmotiti, pf. c+2võnbnb nes Matej Šekli ‑jati Praslovanski ponavljalniglagolina*‑i‑ti*‑i‑ši Sestavljeni iterativi na *‑iti *‑iši glagolov premikanja so nedovršni, so glagolov nepremikanja so dovršni in imajo Sestavljeni iterativina*‑itišiglagolovnepremikanjasodovršniinimajo Praslovanski vzročni glagolina lgl z avdi katttvi peoe p podajšavi po prevojem kvantitativnim razvidnim z a) Glagoli b) ‑ e →*‑ganjati , ghb2kägkænb ipf.‘prilepljati’,j2cdäinfnb‘osvetljevati’, e2näinfnb ‑ši lgl be rzing peoa oesea aolsia (st)csl. samoglasnika: korenskega prevoja razvidnega brez Glagoli , *‑svět‑i‑ti , *‑gubjati → *‑vortjati *‑staviti → , *‑paj‑ja‑ti ghb2djlbnb ipf.‘voditi,peljati’; →* gj2ue,bnb pf. ‘pogubiti’; ‑ e ‑ ši bp2ujzbnb ipf.‘izganjati’,ghb2üjlbnb‘prihajati’,ghb2zjcbnb , ghb2üfölfnb ipf.‘prihajati’,sln.pri‑našati,stcsl.ghb2dfölfnb ‑ → nedovršni semelfaktiv na * na semelfaktiv nedovršni → Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski nos , ‑ i *‑těšč‑i‑ti ‑ ši , *‑takjati ; *‑pal‑ja‑ti , *‑xadjati →* *‑iti ši e2vfhænb ipf.‘ubijati’,zf2gfænb‘napajati’,hfc2nfxfnb p. ‘obešati’; pf. *ob‑věšati) ‑ nas , pf. ‘postaviti’ → ‘postaviti’ pf. gj2cnfdbnb *‑věs‑i‑ti ‑ < psl. < ja‑ . , *‑sadjatislav sonedovršni. , *‑nasjativad je ; ipf. ‘postavljati’ < psl. *‑vortiti < ‘postavljati’ ipf. gj2cnfdkænb *‑mor *‑lěp‑ja‑ti ‑ ši pf. ‘ožgati’, pf. j2gfkbnb ). *‑goniti *ob‑věsiti *‑i‑ti *‑i‑ši ; *‑lǫč‑i‑ti, *‑buditi ‑iti ‑ ipf. ‘vstopati’ → ‘vstopati’ ipf. d+2kfpbnb i ipf. ‘ločevati, oddeljevati’, oddeljevati’, ‘ločevati, ipf. hfp2kõxfnb ‑ , ši , *‑poj‑i‑ti → nedovršni iterativ na * na iterativ nedovršni → f ‘položiti’, pf. zf2kjöbnb *‑svět‑ja‑ti , if ‘obesiti’; ipf. ) : *‑mǫt‑i‑ti : *‑xoditi , *‑gubiti (V/1), pri če- pri (V/1), *‑jati *‑jaješi d+p2,eölfnb ipf.‘prebujati’, f ‘oii oddeli- ‘ločiti, pf. hfp2kõxbnb p. ‘poniževa - ipf. lj2cfölfnb , *‑iti *‑iši sonedovršni. j2cdänbnb pf. ‘osvetiti’, *‑toč‑i‑ti , *‑stavjati , ; *‑lazjati jn+2dhfinfnb ipf.‘od- *‑těsk‑ja‑ti *‑iti *‑iši sonedovr pf. ‘poniža- pf. lj2cflbnb , *‑lǫk‑ja‑ti, ; *‑nositi, *‑pal‑i‑ti (I/1–4, ‑ati *‑eši o‑jevske prevojne d+p2,elbnb pf. → o . , . 17 ‑jevske pre- ‑ *‑lagati ja , *‑věs‑ja‑ti *‑mǫt‑ja‑ti. bp2ufzænb e2vjhbnb *‑voditi *‑saditi, ‑ je ‑ ši (psl. (psl. : - - ; ; ;

27.7.2012 20:15:52 21 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:52 , ; ; ; - - - - ti ‑ . gecnbnb tvar‑ja ‑ (semelfak *‑slon‑i‑ti *‑těx‑ja‑ti *‑stǫp‑i‑ti * ‑ja‑ti nedovršni, ti hfp2läkænb ; , ‑ *‑prav‑ja‑ti, i jevske pre- o‑jevske ‑ * → ti ‑ , *‑tvar crjxbnb pf. ‘skočiti’, *‑těš‑i‑ti *skoč‑i‑ti - ghä2kfvfnb ipf. ‘pre *‑i‑ti *‑i‑ši *‑i‑ti tvor‑i ‑ 18 . * *(‑)měs‑ja‑ti, gj2lfdkænb pf. ‘zadavlja , → nesestavljeni nedovršnik nesestavljeni → hfp2läkbnb ipf. ‘razdeliti’, zf2ghfdkænb ipf. ‘usmerja- ti ‑ ‑i‑ti → *(‑)rod i d+2ckfzænb cå pf. ‘naslanjati ‑ (psl. ghä2cnøgfnb ipf. ‘prestopati’; * *‑i‑ši so po večini , *‑slan‑ja‑ti ti ‑ , *(‑)měs‑i‑ti, ja ‑ , , *(‑)pros‑i‑ti zf2ghfdbnb pf. ‘usmeriti’, , *‑val‑ja‑ti * , *‑běd‑ja‑ti *‑i‑ti pf. ‘prelomiti’, pf. ‘prelomiti’, c+2kjvbnb ghä2kjvbnb *‑děl‑i‑ti, ). *‑i‑ti *‑i‑ši → (iterativ), sestavljeni dovršnik → sestavljeni ti ‑ *‑běd‑i‑ti ); c) ); nesestavljenic) nedovršnik na jn+2dfkbnb pf. ‘od- gj2lfdbnb pf. ‘zadaviti’, , redko dovršni. nedovršni ja *‑lom‑i‑ti ‑ ti ‑ * a ‑ *‑val‑i‑ti , *(‑)pust‑i‑ti; *skak → *(‑)měs‑ja‑ti *(‑)rad‑ja‑ti. ‑a‑ti ; *(‑)pras‑ja‑ti, *skak , pri čemer pri nekaterih izimenskih glagolih po vzoru iz- vzoru po glagolih izimenskih nekaterih pri čemer pri , → ); b) nesestavljeni b) ); dovršnik na ti , *‑drag‑ja‑ti, *‑dav‑ja‑ti *‑dav‑i‑ti ‑ ja ‑ → sestavljeni nedovršnik na e2näifnb ipf. ‘tešiti, pomirjati’; *‑prav‑i‑ti, ti crfrfnb crfxø crfxtib ipf. ‘skakati’, ‑ Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov bav *skoč‑i‑ti i ‑ , *‑děl‑ja‑ti, * → *‑draž‑i‑ti, (psl. ipf. ‘premagovati’, väifnb gj2,äölfnb ipf. ‘premagovati’, ipf. ‘mešati’ (c+2väifnb ipf. ghfifnb c+2kfvkænb ipf. ‘lomiti’, ipf. ‘prašati, spraševati’ ( d+2ghfifnb → *‑lam‑a/ja‑ti Glagoli brez razvidnega prevoja korenskega samoglasnika: (st)csl. Glagoli z razvidnim kvantitativnim prevojem po podajšavi , ti ‑ti ‑ i hfp2lhföbnb pf. ‘razdražati’, ‑ ja b) Praslovanski izimenski glagoli na Praslovanski besedotvorno nemotivirani glagoli na glagoli na nemotivirani besedotvorno Praslovanski a) ‑i‑ti ‑ Matej Šekli Matej * bp2,fdbnb pf. ghä2cnøgbnb pf. ‘prestopiti’; e2näibnb pf. ‘utešiti, pomiriti’; pf2ndfhænb ipf. ‘zapirati’ < psl. bav

geinfnb ipf. ‘puščati, izpuščati’ (jn+–geinfnb ipf. ‘odpuščati’); jn+2dfkænb pf. ‘odvaljevati’ < psl. ‑ S sinhronega pomenskega vidika gre za naslednje dovršnik na *‑ besedotvorne verige: a) sestavljeni * na tiv) tiv) → nesestavljeni nedovršnik na nedovršnik (psl. *(‑)měs‑i‑ti

ti’, valiti’ → ‘mešati, spajati’), *‑stǫp‑a‑ti; *‑bav‑ja‑ti *‑bav‑i‑ti ipf. ‘razdraževati’, ipf. bp2,fdkænb ipf. ‘reševati’, hfp2lhföfnb

väcbnb gj2,älbnb pf. ‘premagati’, ipf. ‘mesiti’ spoji- ( pf. ‘zmešati, c+2väcbnb ti’), ‘rešiti’, *‑tvor ipf. ‘razdeljevati’, hfölfnb pf. ‘zaplojevati, rojevati’ (gj2hfölfnb cå pf. ‘znova se roditi’) < psl. *(‑)pust‑ja‑ti; hjlbnb pf. ‘zaploditi, roditi’ (gj2hjlbnb pf. ‘poroditi’) → ga predhodnika. Nesestavljeni denominativi ga predhodnika. Nesestavljeni *‑i‑ti *‑i‑ši drugotne nedovršnike v manjšini dovršni. Tako kot drugi glagoli na ‑ja‑je‑ši * na *‑ja‑ti tvorijo prevoja po podaljšavi o‑jevske pre- glagolskih glagolov prihaja do kvantitativnega vojne stopnje korenskega samoglasnika: stcsl. stcsl. ‘odpustiti’); pf. (jn+–gecnbnb izpustiti’ ‘pustiti, pf. ti’, Glagolski vid praslovanskih (izpridevniških in izsamostalniških) izimenskih gla- pomenom njihovega besedotvorne golov na *‑i‑ti *‑i‑ši je pogojen z leksikalnim 7.4 se’, 7.3 lamljati’, ipf. ‘spraševati’), Praslovanski nesestavljeni sinhrono gledano besedotvorno nemotivirani glagoli na glagoli nemotivirani besedotvorno gledano sinhrono nesestavljeni Praslovanski *‑i‑ti *‑i‑ši brez znotrajsistemskega besedotvornega predhodnika (diahrono gleda večini in kavzativi) so po no iterativi stcsl. samoglasnika: korenskega stopnje vojne cå pf. ‘nasloniti se’, pf2ndjhbnb d+2ckjzbnb pf. ‘zapreti’ → pf. ‘zlomiti’, ghjcbnb ipf./pf. ‘prositi’ (d+2ghjcbnb pf. ‘prositi’), 18

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 22 Book 1.indb 22 Book 1.indb 23 *‑syxati ješi); b) psl. *‑ø‑ti*‑e‑ši, (psl. V/1) I) → (II) *‑sъx‑ne‑ši psl. a) korenu: v stopnje prevojne *(‑)jemješi); → *‑e‑ši → *‑i‑ši 19 ‘skončevati’), j2nåömxfnb pf. ‘postati težak’ → stcsl. (V/1): *‑avaješi nedovršni alidovršni.Drugotninedovršnikiseizpeljujejonapsl.*‑avati, so glagoli nesestavljeni tovrstni predhodnika: besedotvornega njihovega nom pome- leksikalnim z pogojen je (V/1) izimenskih glagolovna*‑atiješi Glagolski vid praslovanskih nesestavljenih (izpridevniških in izsamostalniških) 8 ( → se’ spremeniti se, ‘preobraziti pf. ghä2j,hfpbnb cå *‑ov/’evati uješi (VI): stcsl. *(‑)nosiši); → *‑ø‑ti *‑e‑ši drugotnih nedovršnikovrelativnokronološkomogočerazvrstitivvečskupin: izpeljave vzorce besedotvorne je korenu v prevoja vrsto na Glede zložnika. renskega (V/2), *‑ati ješi golov izpeljujejo s priponskimi obrazilipsl. gla- dovršnih nesestavljenih) in (sestavljenih iz se nedovršniki drugotni Praslovanski 9 → *(‑)konьč‑a‑va‑ti, njati se’

vzvratnega samostalnika na psl. *‑ъ psl. na samostalnika vzvratnega analognih tvorb, in sicer glagola na psl. * psl. na glagola sicer in tvorb, analognih *obraz‑ъ psl. vzorca besedotvornega osnovi na je prišlo *kup‑i‑ti → čin’ prvotno za vzporedni izimenski izpeljanki (stcsl. izpeljanki izimenski za vzporedni prvotno Pri razmerju dovršni glagol na na glagol dovršni razmerju Pri Matej Šekli (3) Praslovanski glagolina*‑a‑ti*‑a‑je‑ši Redki denominativina*‑itišitvorijodrugotnenedovršnike lgl s vniainm rvjm o eucj v oeu psl. korenu: v redukciji po prevojem kvantitativnim s (2) glagoli (1) Sklep : cå ghä2j,hfpbnb (I/1– *‑a‑ti *‑a‑je‑ši ← pgerm. pgerm. ← (I/1– *‑a‑ti *‑je‑ši glagoli s kvalitativnim prevojem v korenu: a) glagoli premikanja na psl. na premikanja glagoli a) korenu: v prevojem kvalitativnim s glagoli glagoli s kvantitativnim prevojem po podaljšavi polne oziroma ničte oziroma polne podaljšavi po prevojem kvantitativnim s glagoli ()ъ‑ǫt *(‑)dъx‑ne‑ši, *(‑)dъx‑nǫ‑ti j2nåömxfdfnb pf. ‘postati težak’ < psl. , 6 → IV) (psl. IV) → (I/1–6 *‑i‑ti *‑i‑ši Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski (VI) in v večini primerov s prevojem ko- prevojem s primerov večini v in (VI) *‑ov/’evati uješi *kaupjan *‑tęžьč‑a‑va‑ti. *(‑)dyxati ješi; ghä2j,hfpjdfnb cå ghä2j,hfpjdfnb *(‑)obraziti →*(‑)kup‑ov‑a-, f ‘skončati’), pf. (c+2rjzmxfnb ‘končati’ pf. rjzmxfnb (> stang. stang. (> 6 → V/2) (psl. V/2) → 6 * 6, V/3, V/2, III/2 → V/1) (psl. V/1) → III/2 V/2, V/3, 6, ‑ i ‑ ghä2j,hfpjdfnb cå ipf. ‘preobraževati se, spreme - ti * ti (stcsl. reg+ rjzmxfdfnb ipf. ‘končevati’ (c+2rjzmxfdfnb ipf. regbnb pf. ‘kupiti’ (bc2regbnb pf. ‘odkupiti’), → *‑ne‑ši *‑nǫ‑ti ‑ i ‑ cēapjan ši ‑ : nedovršni glagol na na glagol nedovršni : ov-a ()a‑ǫt *(‑)kap‑ne‑ši, *(‑)kap‑nǫ‑ti ). Pri prevzetem glagolu stcsl. stcsl. glagolu prevzetem Pri ). (IV), *‑iti *‑iši ‑ , stsaš. kōpjan , stsaš. ti → *(‑)jьm‑e‑ši *(‑)ję‑ti ‘kup, trgovanje’ < psl. *kup‑ъ

27.7.2012 20:15:52 23 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:52

- ‑a‑ti ti ‑a‑ti *‑i‑ti *‑i‑ti V/1 V/2 IV V/1 V/2 V/1 V/1 V/1 VI V/1 V/1 V/1 sah-ni-ti ‑ja‑je‑ši, /’a‑va‑ti /’a‑va‑ti *‑bir 1 *‑mir *‑ě *‑tьrp‑ě‑va‑ti *‑tьrp‑ě‑va‑ti , Ljubljana, 2003. ‑ja‑ti *‑mar *‑ja‑ti *‑ja‑je‑ši (IV → *‑bad‑a‑je‑ši *‑mir‑a‑je‑ši *(‑)rěk‑a‑je‑ši *(‑)jem‑je‑ši *‑nos‑i‑ši *‑bi‑ja/va‑je‑ši *‑my‑va‑je‑ši *(‑)dyx‑je‑ši *(‑)kap‑a‑je‑ši *‑syx‑a‑je‑ši *‑gar‑a‑je‑ši *‑tьrp‑ě‑va‑je‑ši *‑mar‑ja‑je‑ši *(‑)pust‑ja‑je‑ši *(‑)kup‑u‑je‑ši *‑jьgr‑a‑va‑je‑ši *(‑)konьč‑a‑va‑je‑ši *‑syl‑a‑je‑ši *‑bir‑a‑je‑ši → ‑je‑ši, *‑bi‑ja/va‑ti *‑bi‑ja/va /’a‑ti *‑i‑ši → 1 *‑ja/va‑je‑ši *‑ja/va‑ti (I/7 → *‑ě ‑i‑ši *(‑)obraz‑i‑ti *(‑)obraz (IV) Drugotni nedovršni glagol Drugotni nedovršni , ‑a‑je‑ši ‑a‑ti *‑bad *‑bad *‑a‑va‑ti *‑a‑va‑je‑ši (V/1 → V/1) *‑bьr‑a‑ti *‑bьr‑a‑ti *‑ber‑e‑ši → *‑i‑ti *‑i‑ši *‑gor‑ě‑ti ‑syl‑a‑je‑ši; psl. *‑gor‑ě‑ti *‑syl‑a‑ti * ; *‑tьrp‑ě‑ti *‑tьrp‑i‑ši → *‑bad‑a‑ti *‑mir‑a‑ti *(‑)rěk‑a‑ti *(‑)jьm‑a‑ti *‑nos‑i‑ti *‑bi‑ja/va‑ti *‑my‑va‑ti *(‑)dyx‑a‑ti *(‑)kap‑a‑ti *‑syx‑a‑ti *‑gar‑a‑ti *‑tьrp‑ě‑va‑ti *‑mar‑ja‑ti *(‑)pust‑ja‑ti *(‑)kup‑ov‑a‑ti *‑jьgr‑a‑va‑ti *(‑)konьč‑a‑va‑ti *‑syl‑a‑ti *‑bir‑a‑ti *‑ø‑ti *‑e‑ši *‑ø‑ti → *‑kop‑a‑va‑ti *‑kop‑a‑va‑je‑ši); c) psl. , Urslavische Grammatik III: Formenlehre Heidel →*(‑)pust‑i‑ši mar *‑ *(‑)pust‑i‑ti ‑a‑je‑ši); c) psl. Učbenik stare cerkvene slovanščine Učbenik stare *‑my‑ti *‑my‑je‑ši (I/7) → *‑a‑ti *‑a‑je‑ši → ‑i‑ši, *‑bod‑e‑ši *‑mьr‑e‑ši *(‑)reč‑e‑ši *(‑)jьm‑e‑ši *‑nes‑e‑ši *‑bi‑je‑ši *‑my‑je‑ši *(‑)dъx‑ne‑ši *(‑)kap‑ne‑ši *‑sъx‑ne‑ši *‑gor‑i‑ši *‑tьrp‑i‑ši *‑mor‑i‑ši *(‑)pust‑i‑ši *(‑)kup‑i‑ši *‑jьgr‑a‑je‑ši *(‑)konьč‑a‑je‑ši *sъl‑je‑ši *bьr‑e‑ši Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 47–62. *(‑)rek‑ti *(‑)rek‑ti *(‑)reč‑e‑ši → ‑a‑ti *‑gar Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov *(‑)rěk‑a‑ti *(‑)rěk‑a‑ti *(‑)rěk‑a‑je‑ši ‑i‑ti *‑mor , *‑gar Dovršni glagol *‑bi‑ti *‑bi‑je‑ši, *‑mor *‑ov/’ev‑a‑ti *‑u‑je‑ši (IV → VI) (psl. *‑bod‑ti *‑mer‑ti *(‑)rek‑ti *(‑)ję‑ti *‑nes‑ti *‑bi‑ti *‑my‑ti *(‑)dъx‑nǫ‑ti *(‑)kap‑nǫ‑ti *‑sъx‑nǫ‑ti *‑gor‑ě‑ti *‑tьrp‑ě‑ti *‑mor‑i‑ti *(‑)pust‑i‑ti *(‑)kup‑i‑ti *‑jьgr‑a‑ti *(‑)konьč‑a‑ti *sъl‑a‑ti *‑bьr‑a‑ti berg, 1985. // SC sah-nu-ti, (4) glagoli brez prevoja v korenu: a) psl. *‑kop‑a‑ti *‑kop‑a‑je‑ši → ‑a‑je‑ši, ‑i‑ši → Matej Šekli Matej *‑sъl‑a‑ti ‑a‑je‑ši; psl. *‑sъl‑je‑ši → /’a‑va‑je‑ši (III/2 → V/1) (psl. 1 I/1–6 I/7 II III/2 IV V/1 V/2 V/3 Babič 2003 = Vanda Babič, Arumaa 1985 = Peter Arumaa, Literatura Sn. Contrast Slavic South Western The Andersen, Henning = 1999 Andersen *‑mer‑ti *‑mer‑ti , *‑mьr‑e‑ši *‑mir *‑ě *‑i‑ši → ‑)obraz‑u‑je‑ši). → *(‑)obraz‑ov‑a‑ti *( *‑tьrp‑ě‑va‑je‑ši); b) psl. (psl. *‑pust‑ja‑ti *‑pust‑ja‑ti ); *‑pust‑ja‑je‑ši č) psl. je‑ši); *‑my‑va‑ti *‑my‑va‑ V/1) (psl. *‑bir (psl. V/1) *‑gor Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 24 Book 1.indb 24 Book 1.indb 25 Miklošič 1862–65 = Franz Miklosich, Franz = 1862–65 Miklošič Merše 1995 = Majda Merše, Majda = 1995 Merše Miklošič 1875 = Franz Miklosich, Franz = 1875 Miklošič Snoj 2003=MarkoSnoj,Slovenskietimološkislovar Sławski 1974 = Franciszek Sławski, Zarys słowotwórstwa prasłowiańskiego I: cza Staroslavjanskij slovar’ 1999 = 1999 slovar’ Staroslavjanskij Stang 1942=ChristianS.Stang, Šivic-Dular 2011 = Alenka Šivic-Dular, Sekundarni glagoli na glagoli Sekundarni Šivic-Dular, Alenka = 2011 Šivic-Dular glagolov izpeljanih nesestavljenih pomeni Besedotvorni Šekli, Matej = 2011 Šekli Nahtigal 1952=RajkoNahtigal, orvk 11 = oeh Dobrowsky, Ioseph = 1819 Dobrovský Бошковић, Радосав = (2000) 1990 Bošković Bezlaj 1976–2007 = France Bezlaj, Dostál 1954 = Antonín Dostál, Dobrowsky, Ioseph = 1822 Dobrovský clihr 82 Ags Schleicher, August = 1852 Schleicher Meillet 1934 = Antoine Meillet, Antoine = 1934 Meillet Miklošič 1876 = Franz Miklosich, Franz = 1876 Miklošič Vondrák 1924 = Wenzel Vondrák, Stammbildungslehre: Bildung der Verbalstäm der Bildung Stammbildungslehre: Vondrák, Wenzel = 1924 Vondrák Vaillant, André = 1966 Vaillant Leskien 1922 = August Leskien, August = 1922 Leskien Schleicher 1861–62 = August Schleicher, August = 1861–62 Schleicher Matej Šekli Wien, 1862–1865. 16. stoletja 1974, 43–58. sownik, v: sownik, веков), Москва, ob 80-letnici v: (pra)slovanščini, v Prag, језикасловенских , Никшић(Београд),1990(2000). ljana, 1976–2007. 2 ris, Vindobonae,1822. gmentée avecleconcoursdeAndréVaillant,Paris, chen II:Stammbildungslehre, Wien1875. e v Wne Vondrák, Wenzel v: me, verbe, Paris,1966. varopisja, ur.MarkoJesenšek,Maribor,2011(Zora75),441–487. v: vrstami, glagolskimi med prehajanje – schen) Sprache,Weimar–Heidelberg, 1954. matik derindogermanischenSprachen Sprache. Bonn,1852. chen III:Wortbildungslehre, Wien 1924 ( 2 1819 ( 1 1908), 704–719. , Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov nedovršnih drugotnih izpeljave vzorci besedotvorni Praslovanski , Ljubljana,1995. I, ur. Franciszek Sławski, Wrocław idr., Wrocław Sławski, Franciszek ur. I, prasłowiański Słownik , ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biała idr., 2011 (Zora 80), 32–45. 1 1809). 2 1999 ( Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen dr.Martini prof. red. besede: moč Globinska Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku knjižnem slovenskem v glagola vrstnost Vidin 1 1994). Studie o vidovém systému v staroslověnštině Старославянский словарь (по рукописям X–XI рукописям (по словарь Старославянский Slovanski jeziki Das slavischeundbaltischeVerbum, Oslo,1942. Vergleichende slavischeGrammatik Grammatik deraltbulgarischen (altkirchenslavi III: le slaves langues des comparée Grammaire Le slavecommun,secondeéditionrevueetau- VergleichendeSpra- slavischen der Grammatik VergleichendeSpra- slavischen der Grammatik Etimološki slovarslovenskegajezika Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum, Institutiones linguae slavicaedialecti vete 2 Die Formenlehre derkirchenslavischen 1876. ereäd dr ömshn Sprache, böhmischen der Lehrgebäude Compendium der vergleichendenCompendiumGram- der , Weimar, 6 1922 ( Izzivi sodobnegaslovenskegaslo- , Ljubljana, сои прде граматике упоредне Основи 1 , Ljubljana, 1871). 1 1861–1862 ( 2 1934 ( 2 1952 ( -něti 2 1 2003 ( 1924). 1 1939). 2 v slovenščini v 1866). , Göttingen, I–V, Ljub- 1 1997). , Praha, - - - - 27.7.2012 20:15:53 25 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:53

‑ti ‑a‑ti ‑i‑ši, *‑a‑ti *‑bi‑ti *‑mer *‑a‑va‑ti *‑a‑va‑ti *(‑)dyx‑a‑ti /’a‑ti *‑i‑ši 1 *(‑)dъx‑nǫ‑ti *‑kop‑a‑va‑ti *‑kop‑a‑va‑ti ti *‑a‑je‑ši *‑a‑ti ti *‑mor ‑i‑ti *‑e‑ši *‑ø‑ti → *‑ě *‑mor /’a‑ti *‑i‑ši → ti *‑syl‑a‑je‑ši *‑syl‑a‑ti 1 *(‑)jьm‑a‑ti *(‑)jem‑je‑ši *‑ě ‑ši *(‑)nes‑ti *(‑)nes‑e → *‑tьrp‑ě‑ti *‑tьrp‑i‑ši → ‘to murder’, *‑pust‑ja‑ti (I/7 → V/1) (PSl. *‑a‑ti *‑a‑je‑ši → ‑a‑je‑ši ‘to burn’); *‑bod‑ti *‑bod‑e‑ši, (IV → VI) *‑ov/’ev‑a‑ti *‑u‑je‑ši (IV → VI) ‑ja‑je‑ši (IV → V/1) (PSl. V/1) → (IV ‘to *(‑)obraz‑ov‑a‑ti *(‑)obraz‑u‑je‑ši ‘to ‑a‑ti *‑gar *‑a‑ti *‑je‑ši, ‑je‑ši ‘to beat’, *‑bi‑ja/va *‑bi‑ja/va‑ti 6 → IV) (PSl. *‑sъx‑nǫ‑ti *‑sъx‑ne‑ši (II) → *‑kop‑a‑ti *‑kop‑a‑je‑ši → Summary ti *‑mar ‑ja‑ti *(‑)ję‑ti *(‑)jьm‑e‑ši → *‑i‑ti *‑i‑ši → *‑ja/va‑ti *‑ja/va‑je‑ši *‑ja/va‑ti ‑u‑je‑ši * *‑ov/’ev‑a‑ti (VI), as well as vowel grada- *‑mar *‑a‑ti *‑e‑ši, *‑ja‑ti *‑ja‑je‑ši *‑ja‑ti → ‘to wash’); *‑i‑ti *‑i‑ši (I/1– /’a‑va‑je‑ši (III/2 → V/1) (PSl. 1 Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov , *‑ø‑ti *‑e‑ši *‑ø‑ti → →*‑sъl‑je‑ši PSl. *‑sъl‑a‑ti ‘to collect’; ‑a‑je‑ši → *‑gar *‑gor‑i‑ši *‑gor‑ě‑ti *‑i‑ti *‑i‑ši *‑i‑ti ‘to leave’); *(‑)kap‑nǫ‑ti *(‑)kap‑ne‑ši, (II → V/2, V/1) (PSl. V/1) V/2, → *‑ne‑ši →(II *‑nǫ‑ti *‑a‑ti *(‑ja)‑je‑ši *‑my‑ti *‑my‑je‑ši (I/7) → →*(‑)reč‑e‑ši ‑a‑je‑ši ‘to perforate’, *‑mir *‑bad‑a‑ti *‑bad *(‑)rek‑ti Verbs with vowel gradation in terms of quality: a) verbs of movement movement of verbs a) quality: of terms in gradation vowel with Verbs Verbs with vowel gradation in terms of lengthening of full or zero grade: zero or full of lengthening of terms in gradation vowel with Verbs Verbs with vowel gradation in terms of reduction: PSl. PSl. *‑ø‑ti *‑e‑ši, PSl. PSl. , /’a‑va‑ti *‑ě 1 ‑je‑ši * *‑a‑ti (V/2), and (3) a) PSl. b) (1) (2) c) d) (4) Verbs without vowel gradation in the root: a) PSl. *(‑)obraz‑i‑ti *(‑)obraz‑i‑ši (IV) → ‑a‑je‑ši ‘to die’, *(‑)rěk‑a‑ti ‘to say’; *‑bьr‑a‑ti *(‑)rěk‑a‑je‑ši *‑ber‑e‑ši → Proto-Slavic Derivational Patterns of Secondary Imperfective Verbs Imperfective of Secondary Patterns Derivational Proto-Slavic Matej Šekli Matej ti *‑bir ‑a‑ti *‑ě ‘to take’); *(‑)dъx‑ne‑ši, *(‑)dyx‑je‑ši ‘to breathe’; *(‑)kap‑a‑ti ‘to drip’, *‑syx‑a‑ti *‑syx‑a‑je‑ši *(‑)kap‑a‑je‑ši ‘to dry’); tion in the most cases. On the basis of vowel gradation type, the derivational pat- type, the derivational On the basis of vowel gradation tion in the most cases. to groups according several into be placed can imperfectives terns of secondary relative chronology: in PSl. *‑ø‑ti *‑e‑ši → ‑i‑ši ‘to carry’); *(‑)nos‑i‑ti *(‑)nos *‑je‑ši *‑a‑ti (I/1–6 → V/2) (PSl. Proto-Slavic Proto-Slavic secondary imperfective verbs are derived from (prefixed and - unpre fixed) perfective verbs by means of suffixed *‑i‑ši PSl. *‑i‑ti (IV), (V/1), → *‑tьrp‑ě‑va‑ti *‑tьrp‑ě‑va‑je‑ši ‘to suffer’); b) PSl. (PSl. *‑a‑va‑je‑ši (V/1 → *‑kop‑a‑va‑je‑ši ‘to dig’); c) PSl. V/1) (PSl. shape’). *(‑)pust‑i‑ti *(‑)pust‑i‑ši →

*‑a‑je‑ši –6, (I/1 V/3, V/2, III/2 → V/1) (PSl. *‑pust‑ja‑je‑ši *‑bi‑je‑ši *‑my‑va‑ti *‑my‑va‑je‑ši , *‑mьr‑e‑ši ‘to send’; PSl. *‑mir *‑bir

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 26 Book 1.indb 26 Book 1.indb 27 tudi izsledke drugih relevantnih stičnojezikoslovnih raziskav. Disertacija obravnava 3 2 1 slovenščini, v romanizmih starejših o disertacijo torsko dok- za zbranega fonda, besednega preučevanja podlagi na predvsem slovenščine v alpskoslovanskemobdobju, utemeljeno sklepamo, da sobile neposredno prevzete iz neke romanske predloge še stikov, zizrazom starejši romanizmi navadno poimenujemo besede, za katere lahko 1.1 1 tako imenovana

v slovenščini južnoslovanskih drugih in jezikih latinščine v romanske jezike bi ga lahko imenovali tudi »protoslovensko« oz. »predslovensko«. oz. »protoslovensko« tudi imenovali lahko ga bi jezike romanske v latinščine iz obprehodu fazo razvojno za »protoromanski« poimenovanje vzporedno na Po analogiji Prim. Šega 2006a. Disertacija je na kratko predstavljena v Šega 2006b. vŠega predstavljena kratko je na Disertacija 2006a. Šega Prim. 89. 2006b: 1998: vŠega 8–9; utemeljena 96; 2006a: je podrobneje otem Odločitev Do ugotovitev, ki jih predstavljam v pričujočem prispevku, sem prišla glede prišla sem prispevku, pričujočem v predstavljam jih ki ugotovitev, Do Jezikoslovci, ki seukvarjamo sstarejšofazoromanskoslovanskihjezikovnih Predmet raziskave Keywords: Keywords: elements. Romance older apparent and true between differentiating for criteria the to attention special paying century, twelfth the before Croatian and Slovenian into borrowed vocabulary examines author the part first the In languages. Slavic South other in kind same of the of loans features the with Slovenian in elements of Romance older features the compares article This 1) (Part Languages Slavic South Other and Slovenian in Elements Romance Older on Thoughts manizmi, hrvatizmi Ključne besede: besede: Ključne pravimi in navideznimi starejšimi romanizmi. med pri čemer razlikovanja merilom posveča posebno pozornost in hrvaščini, vem delu pred obravnava avtorica 12. stoletjem besedje prevzeto v slovenščini značilnostmi istovrstnih izposojenkz v drugih južnoslovanskihslovenščini v romanizmov jezikih.starejših V pr značilnosti primerjava je Temačlanka ments, Croatianisms ments, Razmišljanja ob starejših romanizmih osnovna dialektalizacijaslovenskegajezika South Slavic languages, Slovenian, Croatian, older Romance ele Romance older Croatian, Slovenian, languages, Slavic South južnoslovanski jeziki, slovenščina, hrvaščina, starejši ro starejši hrvaščina, slovenščina, jeziki, južnoslovanski 1 se pravi približno do konca 11. stoletja, ko se začne se ko stoletja, 11. konca do približno pravi se Agata Šega (1. del) (1. 3 upoštevala pa sem seveda (Logar1965:5). Cobiss: 1.01 - - - 2

27.7.2012 20:15:53 27 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:53 - - - - - , REW 32. - na antro pa tudi 4 ‘rana, ki na konju jo Soča, , Ptuj Naj med njimi na tem mestu Naj med njimi na tem 6 , in podobno. Če izključimo tovrstno 5 njegovo zadnje, monumentalno delo Jadranske njegovo zadnje, monumentalno (JE 1: 57–58) ne upošteva 57–58) (JEslovenskih 1: oblik, čeprav v ‘žulj ili rana od samara na ilikonju magarcu’ s Cresa in bjȕta ‘rana, v kateri že gnije kost’ (oboje v ESSJ 1: 28, a brez navedbebrez a 28, 1: ESSJ v ‘rana,katerikost’ gnije(oboje v že

7 Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja blutína Agata Šega Agata (Vinja 1998–2004) v treh zvezkih, kjer je ovrgel ali popravil marsika Trenutno stanje raziskav kaže na približno 150 tovrstnih izposojenk v sloven- v izposojenk tovrstnih 150 približno na kaže raziskav stanje Trenutno Hrvaščina na tem področju seveda kaže precej drugačno podobo kot slo- Pomemben prispevek iz romanističnih vrst k naši snovi tako glede sloven- Snoj, ESSZI 87, 336–337, 386. 336–337, ESSZISnoj, 87, 51. Ramovš 1936: razlogiTi sopodrobneje pojasnjeni v Šega 2000, zlasti 162–164. na primerTako Vinja v geslu blȕta blúta sln. poveže ne Zato prve tri ESSJ. zvezke navaja bibliografiji redi sedlo’ (Istra),redisedlo’ točne s sorodnimlokacije) drugimi hrvaškimi oblikami s primerljivim pomenom, kar morda bi pripomoglo k razu mevanju pomenskega razvoja izposojenk iz končnega izhodišča abluta

polekseme, npr. imena svetnikov, kot so Jurij svetnikov, npr. imena polekseme, 4 5 6 7 samo starejše romanizme, ki imajo za predlogo romanske apelative, besede, ki tega ki tega besede, apelative, romanske predlogo za imajo ki romanizme, starejše samo pogoja ne izpolnjujejo, pa so iz raziskave izključene. S slednjimi mislim predvsem na substratna krajevna imena večinoma neznanega izvora, ki so bila najverjetneje kot so Celje posredovanjem, z romanskim prevzeta besedje, lahko ugotovimo, da je starih romanizmov iz apelativov v slovenščini zelo slovenščini v apelativov iz romanizmov starih je da ugotovimo, lahko besedje, bodo ki razlogov, različnih iz sicer in govoriti, težko bilo bi številu točnem O malo. tega prispevka. iz nadaljevanja deloma razvidni tudi izpostavim predvsem težave pri določanju dejanskega jezika prevzema, saj pri ne- prevze bile so ali prepričani, popolnoma niso vedno še jezikoslovci besedah katerih s posredovanjem kakega drugega jezika. te neposredno ali pa ščini. Gre večinoma za samostalnike, ki so največkrat prevzeti v prvotnem, najbolj slo- v Stanje običajno. izposojenkah pri je kakor pomenu, konkretnem in značilnem venščini bom v nadaljevanju primerjala s tistim v drugih južnoslovanskih jezikih, v prvem delu prispevka se bom posvetila predvsem primerjavi med značilnostmi starejših romanizmov. slovenskih in hrvaških 1.2 venščina. Med vsemi slovanskimi jeziki ima namreč ravno hrvaščina največ starih izposojenk romanskega izvora. Za njihovo preučevanje je, kot je javnosti v dobro romanistični znano, zaslužen zlasti Petar Skok, čigar delo so nadaljevali in do- polnjevali njegovi nasledniki, med katerimi naj omenim zlasti zdaj že pokojnega na njegovo monografijo v dveh delih Jadranska Vojmirja Vinjo. Pri tem mislim na pa predvsem 1986), (Vinja fauna etimologije tero Skokovo trditev in dopolnil njegove podatke. Žal pa je slovenščina v tem delu v primerih, ko bi lahko bolje osvetlila premalo upoštevana; predvsem jo pogrešamo kak hrvaški romanizem. ščine in hrvaščine kot tudi glede drugih južnoslovanskih jezikov predstavlja delo meridionali antichi nelle lingue slave(Ro- Latinismi e romanismi Rocchija Luciana skoraj so katerih od besed, izhodiščnih 400 prek obdelanih je katerem v 1990), cchi če eno, vsaj dale govorili, še bomo katerih o izjem, redkih zelo nekaterih razen vse, ne celo več izposojenk v hrvaščini, medtem ko naj bi slovenske izposojenke izha

jale le iz dvainšestdesetih. V tem delu slovenščina, o kateri avtor za nameček tudi

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 28 Book 1.indb 28 Book 1.indb 29 z južnoslovanskimi jeziki načeloma ne ukvarjajo kaj dosti in tudi po slovanskih po etimoloških slovarjih nebrskajo,karpabisejim bilo vtemprimeru obrestovalo, tudi in dosti kaj ukvarjajo ne načeloma jeziki južnoslovanskimi z v hrvaškihinčrnogorskihgovorih. potrjene so ki ostalin«, leksikalnih »dalmatskih imenovanih tako tisoč kot več celo navedenih prispevkih njegovih preostalih v in (ERHSJ) jezika srbskega in vaškega da najbibilo po zadnjih ugotovitvah samo vSkokovemetimološkem slovarjuhr- podatek, je pa zgovoren navesti, mogoče ni zdaj za romanizmov starejših vaških da jeodizidateknjigeminiloževečkot20let. upoštevati, treba je tega Poleg 2.6). in 1.4 razdelka (prim. imenom svetniškim pred izhodišča končnega iz toponima slovenska izposojena zgodaj dva npr. tako navedene, sicer hrvaščini v vsaj ali jezikih južnoslovanskih v drugih vzporednice njihove so čeprav spregledanih, delu tem v romanizmov starejših slovenskih nekaj kar je Zato hrvaščine. seveda predvsem jezikov, južnoslovanskih 12 11 10 9 8 ni popolnoinformiran,karjeposvojerazumljivo, niso opazili. kot romanskirefleks,insicervportugalskem španski jezikoslovec Manuel Alvar, postalo prvič jasno razvidno, da se ohranja tudi hrv. v izposojenka kot samo preživela beseda latinska ta je da veljalo, je nedavnega Do ske predloge,kinadaljuje protoromansko lokalnoustreznicolatinskega roman- neke iz prevzeta različicami, z vulgaris’ Loligo ‘kalamar, ška besedaliganj čisto nasprotnem delu romanskega govornega področja. Tak primer je recimo hrva- Zanimivi so tudi starejši romanizmi iz predlog, za katere najdemo vzporednice le na pa kdaj izposojeni tudi iz izhodiščnih besed, ki se drugod po Romaniji po drugod se ki besed, izhodiščnih iz tudi izposojeni kdaj pa nile ali pa so se ohranile samo v sledeh, včasih niti ne na sosednjih območjih. sosednjih na ne niti včasih sledeh, v samo ohranile se so pa ali nile

od njih ne pomeni ‘kalamar’. Prim. FEW 5: FEW 465, geslo lùra Prim. ‘kalamar’. pomeni ne njih od Francijo (zlasti) Normandijo) in del Italije, severne ne za pa ustrezajo, nameček še nobena u kratkim protoromanskim s jihpovezujejo različice ki predlogo, s izhajajoto iz besede, saj romanske vse obstoječe jezikih, romanskih vdrugih vzporednice nobene njega najdemo ne iz da pomajkljivost, zuje s poznolat. lūra spoznolat. zuje pove besedo ki verjetnejšo, nekoliko fonetično in pomensko drugo, pa ‘luna’,zagovarja in kjer se je (domnevno seveda ne povsod v enaki meri) nekdaj govorilo latinsko. govorilo nekdaj meri) venaki povsod ne seveda je (domnevno se kjer in imperiju celoto Takoobmočij, rimskemu ki so nekdaj v pripadala imenujemo romanistiki en la vasta obra etimològica de Petar Skok ...« Petar de 2010: (Vuletić etimològica obra 315). vasta la en recollits imontenegrines croates parles les en dalmàtics lexicals »... vestigis mil de més O. črke konca le do upošteval je lahko ga česar zaradi ESSJ, zvezka dva voljo prva na le dela nastajanja času v avtor imel je drugega, ne že Če chado, chado, DELP iz etimologijo lat. 3: starejšo 449)docela neverjetno sicer tako zavrača (Ma slovar etimološki 1994:231). (Muljačić Portugalski Muljačić Žarko šele materiala besednega Alvarjevega podlagi na pozneje let To nekaj je storil romanizmom. vaškim hr s vzporedje na opozoril ni tako ravno izhodiščem, tem s povezal še ga pa ni zapisal, iz izhaja ki besedje, Alvar je 1988:da 2184–2186. Alvar omenim, Naj Pozneje bomo videli, da najdemo vsaj en tak primer tudi vslovenščini. tudi primer tak en vsaj najdemo da videli, bomo Pozneje liganj Vsekakor za hrvaščino velja isto kot za slovenščino: tudi točnega števila hr- števila točnega tudi slovenščino: za kot isto velja hrvaščino za Vsekakor Za romanistiko je izjemno pomembno, da so hrvaški starejši romanizmi kdaj , doklernišelepreddobrimadvemadesetletjema iz besedja,kigajezbral Agata Šega 12 Razumljivo: jezikoslovci z Iberskega polotoka, sploh romanisti, se romanisti, sploh polotoka, Iberskega z jezikoslovci Razumljivo: ‘vrečka, torba’. To izhodišče ima v primerjavi z primerjavi v ima Toizhodišče torba’. ‘vrečka, , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... o dal portugalščini v bi ki , 9

, česar romanisti do nedavnega do romanisti česar lula, 8 ostajanekolikovsencidrugih , poleg tega po arealu, ki pokriva pokriva ki arealu, po , poleg tega . (REW 7569) (REW sanctus loligo loligo 10 loligo niso ohra- najmanj to to najmanj , le zbral in in , le zbral , -inis. luna 11 - - -

27.7.2012 20:15:53 29 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:53

- - - - - 15 ‘obha -avam , Beležimo tudi 17 Kot vemo, je zašla (REWvino iz vinum 13 komkam (REW 1556) in glagol Takih zanimivih romanizmov, ki jih pozna ki romanizmov, Takih zanimivih 14 campana (REW 1823), (REW češnja iz cerasea , ampak najverjetneje samo kot poznejša izposojenka iz izposojenka poznejša kot samo najverjetneje ampak , (prim. http://www.atilf.fr/derom). Tako sem se odločila zara ligenj Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja (REW 573. 2: Prim. 2090). 196; 3: BER Agata Šega Agata ‘tehtnica’ iz izhodiščnega in podobne. Najmanj starejših romanizmov imata razumljivo makedonščina Govorili bomo torej predvsem o starejših romanizmih, ki so skupni slovenščini skupni so ki romanizmih, starejših o predvsem torej bomo Govorili nima, v romanistiki pa na žalost rado obvelja pravilo, da »quod non est non »quod da pravilo, obvelja rado žalost na pa romanistiki v nima, loligo 16 Romanisches Romanisches etymologisches , Wörterbuch non est in mundo«. Škoda, saj je ta Izjemi s povsem zanesljivo etimologijo sta po mojem vedenju zaenkrat le koponadve, namreč Ali kakor se o nekem je drugem starejšem hrvaškem romanizmu s podobnim arealom s prav prisrčno znanstveno navdušenostjo, skorajda vznesenostjoareelateralinorma didellebartolianaesempio »splendido di 124). memoria« (Rocchi izrazil1990: Luciano Rocchi: Prim. razdelek 2.3. Prim. ESSJ 1: 11, 42, 88; 4: 318–320. 4: 42, 88; Prim. 11, ESSJ 1: Kadar je pomen latinskega izhodišča enak kot v slovenski izposojenki, ga Kadarne ni tako,navajam. navajam pomen, vendar v slovenskem prevodu; pri na Meyer-Lübkeju mreč najdemo samo nemške ustreznice. Končno latinsko izhodiščečepravdanesobliki, zapisana v romanistikaREW, navajamkakor je v fonetičnemuteživsakek izposojenke zapisu z zvezdico, na primer spletnem v novem romanskemetimološkem slovarju Dictio étymologique roman nnaire ditradicije, ki morda soje slovanski bralci romanističnih besedil vajeni, bolj in zato, ker natančna glasovna podoba izhodiščnih besed v tem prispevku pravzaprav ni bistvena. jam’ iz communicare

in bolgarščina, kjer je očitnejši grški vpliv, pri čemer velja omeniti, da pravzaprav vse pravzaprav da omeniti, velja čemer pri vpliv, grški očitnejši je kjer bolgarščina, in tiste, ki jih poznata, najdemo tudi v drugih južnoslovanskih jezikih. (REW 6247), (REW iz persica breskev 16 17 13 14 15 saj je liganj saj je z navedenim latinskim izhodiščem, ki več kot očitno pojasnjuje tudi izvor navedenih romanskih oblik, povezal že Miklošič (EWSS 168). Tretja, zadnja izdaja Meyer-Lübkejevega etimološkega slovarja romanskih jezikov iz leta 1935 gesla in jezikov na obrobju nekega leksemov ohranjanja lep zgled zelo ostalina jezikovna nega področja, tako rekoč šolski primer za arealno lingvistiko. arealno za primer šolski rekoč tako področja, nega od vseh slovanskih jezikov samo hrvaščina, bi lahko navedli še več, vendar bi se s prispevka. tem oddaljili od teme 1.3 in hrvaščini, vendar se za začetek najprej razglejmo nekoliko širše. Areal sem zelo na- za vsakega od slovenskih starejših romanizmov nosti latinskih predlog razširje- tančno obdelala: preverila sem njeno prisotnost tako v obliki romanskih refleksov v jezikihslovanskih v vseh tudi v obliki neposrednih izposojenk romanskih jezikih kot vjezikih, keltskih in germanskih v tako ravno slovanščino, cerkveno staro s vključno berberščini, albanščini itd. Ta analiza je pokazala, da gre z le zelo redkimi izjemami za izhodišča prevzema, katerih romanski areal pokriva tudi severno Italijo, čeprav ne nujno vedno današnjemu slovenskemu govornemu območju sosednja ozemlja. Poleg tega sem lahko ugotovila, da so romanski refleksi iz istih izhodiščnih besed v najve- čjem številu primerov že zgodaj izposojeni vsaj v hrvaščino, če ne tudi še v južnoslovanske, druge pogosto pa še v druge slovanske in/ali tudi neslovanske jezike. kot so banja iz balnea teh primerih gre za stare kulturne izposojenke, (REW V916), sicer tudi v slovensko slovensko v tudi sicer 9356) hrvaščine s podomačenim sufiksom.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 30 Book 1.indb 30 Book 1.indb 31 a b bl ie pezt z rdj vsk nemščine, visoke srednje iz prevzet sicer bil bi naj jezikoslovcev večine mnenju Po imenom. svetniškim pred prilastek kot toponimih tve zanjo. Tak primer je nepregibni pridevnik besede iz romanske predloge in s tem v pravilnost kake predlagane etimološke reši- izposoji zgodnji in neposredni o domneve pravilnost v sum upravičen zbudi lahko slovenščini v romanizme starejše domnevne za hrvaščini v romanizma starejšega 22 21 20 19 18 vaščini. hr- v izposojenkah ustreznih v vzporednice romanizmi starejši slovenski vsi rekoč zgodnjo fazoizposoje,okateri govorimo tule,nisoznana,medtemkoimajo tako zgodaj in neposredno prevzete besede iz romanskih izhodišč, ki slovenščini vsaj za mnoge še pozna slovenskimi, s skupni so ki tistih, poleg seveda Slednja vaščini. 1.4 posrednih dokazov,sajbesedaninikjerzapisana. ne- nimamo tem o a obstajal, nekdaj najverjetneje bolgarščini in/ali makedonščini v njegovega makedonsko-bolgarskegadela,vnekajprimerih pa jestarejširomanizem take starejše romanizme, ki so znani na celotnem južnoslovanskem področju z izjemo izposojenke vhrvaščini. vzporedne odsotnost tudi nedvomno drugim med izhodišču, germanskem o tezo mentov, ki govorijo proti prevzemu te besede iz romanske predloge in potrjujejo romanščine na področju salzburške nadškofije. salzburške področju na romanščine alpske iz izposojo neposredno za šlo je da domneval, je ki 46), (1983: Kronsteiner (1951: 111), ki je besedo povezoval s stben. Mende zagovarjala sta etimologijo Romansko 7569). (REW izhajala iz lat.sanctus predlagali tudi neposredniinzgodnjiprevzemiznekeromanskepredloge,ki je

kot nadaljevanje pričujočega prispevka. pričujočega kot nadaljevanje zapiske koslovne II, § 491).II, tus Rocchi 1990: 314.Rocchi Tako že Štrekelj 1896: 164, za njim Striedter-Temps 1961: 217, v ESSJ Furlan 4: 32 tudi in Bolgarska ustreznica slovenskemu in hrvaškemu starejšemu romanizmu ocel romanizmu starejšemu hrvaškemu in slovenskemu ustreznica Bolgarska ličicami iz iz ličicami poslovenjeno, prirejeno in z novejšimi spoznanji dopolnjeno različico pripravljam za za pripravljam različico dopolnjeno spoznanji novejšimi z in prirejeno poslovenjeno, njegovo zato nedostopno, nas pri besedilo to je (Šega 2003), vendar pisala že sem področju na splošno o starejših v slovenščini romanizmih in in na makedonsko-bolgarskemtem O govornempodročja. govornega južnoslovanskega vzhodu skrajnem na samo slavizem prevzet lahko romunski starejši potrjuje vendarle 540) 2: (ERHSJ mnenju vem Z res zelo redkimi izjemami; en tak primer obravnavam v odstavku 3.2. vodstavku obravnavam primer tak en izjemami; zelo redkimi Z res v besedah ni enaka, tudi izvor ne docela, saj missa saj docela, ne izvor tudi enaka, ni svbesedah pozicija da treba, substitucije rom. Po (2000: 53),njegovem Greenberg ki ga mnenju, prevzame naj bido prišlo prevzemu pri > stben./stfurl. substitucijo vsaj vokal, ejevski že prisoten predlogi romanski romanizmih pričakovali asla. substitut substitut asla. pričakovali romanizmih starih tako bi pri je, da obdobju vnajzgodnejšem prevzemu proti argument Dodaten nemščine po denazalizaciji praslovanskih nosnikov to težavo učinkovito razreši. učinkovito težavo to nosnikov praslovanskih denazalizaciji po nemščine e vsebuje dvojni konzonant, kar je lahko razlog za drugačno artikulacijo (Lausberg, RS RS (Lausberg, artikulacijo drugačno za razlog lahko je kar konzonant, dvojni vsebuje , torej sln. še(t) sln. , torej Osredotočimo se zdaj na starejše romanizme, ki so skupni slovenščini in hr- in slovenščini skupni so ki romanizme, starejše na zdaj se Osredotočimo 19 To pravilo se potrjuje v tolikšni meri, da nam že odsotnost vzporednega odsotnost že nam da meri, tolikšni v potrjuje se pravilo To Agata Šega aciale(m) z asla. ś s z asla. , ne pa šen(t) pa , ne (REW 103) na primer ni znana, njen nekdanji obstoj pa po Skoko po pa obstoj nekdanji njen znana, ni primer 103)na (REW , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... 22

, kar se je pozneje v sln. razvilo v razvilo v sln. je se pozneje , kar . Domneva o nekoliko poznejši izposoji iz srednje visoke visoke srednje iz izposoji poznejši onekoliko . Domneva ← ę an sento, senoz.frl.sentsantinpozneje kakor vsęt kakor šent, ki nastopa v številnih slovenskih 21 18 V tem primeru je eden od argu- 20 vendar pa so nekateri zanj - ← - kakor v š kakor sanctu za razliko od sanc od razliko za maša ali pa, če je bil v bil je če pa, ali . Opozoriti je . Opozoriti oţel en z nekaj raz znekaj → asla. asla. → , ki je bil je bil , ki Jezi ę - - - - 27.7.2012 20:15:53 31 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:53

- - - u 23 Bič (ESSJ 3: 236) 236) 3: (ESSJ ṣípa bŭttis (REW 1427) s pomenom ‘vodnjak, beč s pomenom ‘Sepia officinalis’ z iz- sipa Marko Snoj (ESSJ 3: 236) 24 Iz potnetorbe za območje, kiga izposojeno iz izposojeno hrvaško sipa kakor 25 . Navedeni primer torej ni težaven, saj razlika saj težaven, ni torej primer Navedeni . *spožva (Godnič 1979). (Godnič 1979). + nosni soglasnik, medtem ko bi ob neposredni izposoji + nosni soglasnik, medtem Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja (REW 7872) naj bi bilo tako po Skoku mogoče najti od Istre prek Istre od najti mogoče Skoku po tako bilo bi naj 7872) (REW sepia Agata Šega Agata bi bila prevzeta posredno, prek hrvaščine. V takih primerih neposredni in . iz hrvaškega spužva izposojena etimologov spužva, ki je po ugotovitvah Zgodnjo in neposredno izposojo lahko torej poleg ustreznih substitutov potr- substitutov ustreznih poleg torej lahko izposojo in neposredno Zgodnjo Romanizmi in »romanizmi« in Romanizmi Že na začetku je treba opozoriti, da je pri preučevanju starejših romanskih Physchs iz leta 1250 (Bezlaj, SVI 1: 51) kot najstarejši za krajevno ime Skok, ERHSJ 240. 3: Res jo srečamo pri Pleteršniku, ki navaja Cigaleta in Janežiča, Erjavčev izpis iz priro dopisaživalstva A. Pokornega in Erjavčev zapis spisu v avtor označuje kot »Primorje in otoci«. Slednje bi bilo zanesljivo ljudsko gradivo, a ne s da tudi so vemo, Vendar nabrežinski območja. govornega slovenskega ribiči za tega gla vonožca uporabljali izraz sípa Bezlaj, ESSJ 3: 72; Snoj, SES 599; Skok, ERHSJ 14. 599; SES Snoj, 3: 72; Bezlaj, ESSJ 3:

v katerem voda sama izvira iz tal’ (Plet.) iz končnega izhodišča pri Stični priča o zgodnjem obstoju starejšega romanizma starejšega obstoju zgodnjem o priča Stični pri v substitutih takoj pokaže na posredno izposojo. V nekaterih primerih pa beseda vsebuje samo glasove, za katere poznata slovenščina in hrvaščina enake substitute. slovenski sta torej prevzem, neposredni posredni ali šlo za je Ne glede na to, ali in hrvaški rezultat homofoni besedi; to pa seveda skoraj delo popolnoma jezikoslovcu, ki bi onemogoči želel razlikovati neposredno prevzet starejši romanizem v Starejši romanizem hrvatizma. slovenščini od mlajšega v slovenski substitut za praslovanski nosnik, slovenščino beseda vsebovala namreč glasila o, in bi se potemtakem V hrvaščino je bila res izposojena zgodaj in neposredno iz starodalmatske predloge, starodalmatske iz neposredno in zgodaj izposojena res bila je hrvaščino V ‘spužva, lat. spongia ki je nadaljevala morska goba’. O tem priča hrvaški refleks protoro- nadomestil je ob prevzemu ki ojevski samoglasnik, za praslovanski nosni o mansko glasovno skupino v hodiščem Dalmacije pa vse do Črne gore in tudi v slovenščini. neke romanske predloge; ogreva se torej za neposredni prevzem. Vendar pa je treba se torej za neposredni prevzem. ogreva neke romanske predloge; o poti romanizma starejšega morebitnega tega podoba da nam glasovna priznati, izposoje ne more povedati prav nič, saj bi beseda zvenela enako, če bi šlo za nepo- it. istrsko iz mlajšega za šlo bi če ali romanizem starejši in sredni ali pa če zgodnji prevzem lahko potrjujeta prisotnost topoleksemov iz določene izposojenke in njena izpričanost v slovenskih narečjih. sipa slovensko sipa tudi da je Skoku v domnevi, sledi jujejo tudi nekatera druga dejstva, recimo to, da beseda nastopa kot topoleksem, zla jujejo tudi nekatera druga dejstva, 23 24 25 2.2 sti še, kadar gre za krajevna imena, za katera obstajajo že zelo stari zapisi. Tako npr. Tako zapisi. stari zelo že obstajajo katera za imena, krajevna za gre kadar še, sti zapis 2 2.1 izposojenk, ki jih poznata tako slovenščina kot previdnost: hrvaščina, včasih potrebna gre res zelo za velika neposredne in stare romanizme, večkrat besede, pa ki tudi z vidika za slovenščine niso nič drugega kot mlajši hrvatizmi oz. srbohr- vatizmi. Odločitev sicer na srečo ni vedno težka. Vzemimo za primer slovensko besedo

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 32 Book 1.indb 32 Book 1.indb 33 na volka’ (REW 5170), (REW volka’ na apelativa vaščine v procesu prevzema izključeno. prevzema procesu v vaščine hr- posredovanje je kjer območjih, na možnosti po oblik, narečnih prisotnost je to 2.3 res stara. ne moremopopolnoma zanesljivo trditi, da vsajnekatera od njihnisokljub temu toponomastične osnove, poleg tega panapodlagiodsotnostizelo starih zapisov krajevnih imen še kot nastopajo ne sploh ali redko pomena svojega zaradi že sede cveti, Spartium junceum’ ← junceum’ Spartium cveti, ‘brancin, Labrax lupus’ ← tako morske, seveda pretežno živali, in rastline sredozemske poimenujejo večinoma pomenu: svojem po tudi prepoznavni zato in specifični pogosto namreč na posredovanjehrvaškegajezika.Slovenskihrvatizmi iz starejšihromanizmov so sumimo utemeljeno lahko ni, zapisov narečnih in slovenščina knjižna samo pozna iz 1173), oz. 32 31 30 29 28 27 26 hrvatizem, tako npr.prigeslublitva za verjetno gre da ali gre da zapiše, jasno sicer Ponekod izogne. preprosto včasih odločitvi končni se oz. jasen čisto vedno ni izposojenkah pri ESSJ v Bezlaj trjeni. v da slovenskih primorskihgovorihnisovuporabiintudizapretekla obdobjaniso po- dejstvo, priča čemer o poimenovanja, zoološka ali botanična kot hrvaščine prek posredno in pozneje sprejete slovenščino v bile so ko medtem dalmatščina, seveda resstarejširomanizmi, pri katerih je biljezik izposoje neredkoizumrla stara s končnim izhodiščem v izhodiščem končnim podrekas današnje za 1334 leta iz Patriarchsdorf zapis tudi pa oblike, slovenske nezabeležene prevod očiten kot pravi se posredno,

Skok, ERHSJ 1: 163–164. ERHSJ Skok, ravnava na str. 265–266. 265–266. str. na ravnava roman v ki (1990), Rocchi ob geslo to ki je take, uporabil označevanja Tak njimi. sistem pred torej abecedi po besede, bi v REW bilo ki gesla, izhodiščne številko α za črko z grško označene potrjene, niso latinske refleksih skih suponirane so 2006) (Šega slovenščini v romanizmov in latinizmov starejših Vslovarju ni. refleksov ljudskih romanskih ker slovarju, etimološkem romanskem Meyer-Lübkejevem v ni Besede 72. 3: ESSJ Bezlaj, Skok, ERHSJ 2: 323. ERHSJ Skok, Skok, ERHSJ 1: 107. ERHSJ Skok, Bezlaj, ESSJ 1: ESSJ Bezlaj, 15. pričakujemo« (Furlan 2009: 419). 2009: (Furlan lahko pričakujemo« »čakavizme območju tistem na saj ne, ali čakavizem za gre ali sklepati, moremo Žakno mtpn. podlagi ko na medtem (Fur sln. da čakavščine 419), 2009: priča, vpliva lan jezikovnega možnosti zunaj območju na nahaja Furlan Metke Žaknovec oronima obstoj Tako primer na Bezlaj, ESSJ 2: 22. Za ustrezne hrvaške toponime prim. razdelek 3.6. razdelek prim. toponime hrvaške 2:ustrezne ESSJ Za Bezlaj, 22. *betula, manjšalnice besede bŭttia Zato je šetoliko pomembnejši drugi dokazostarostiinneposredniizposoji, 32 že omenjeni že kostel (REW 1425), (REW Agata Šega ‘utrdba, grad’ s končnim izhodiščem v lat. ligenj , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... 30 26

‘šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi z rastlina grmičasta obmorska ‘šibasta brnistra zapisCostel iz hrv. z izhodiščem v izhodiščem z brnistra *žaken *žaken lolīgo bēta ‘pesa’ (REW 1064), pod vplivom luben patriarcha v naselju Gradno v občini Brda pri Novi Gorici ne ne Gorici Novi pri Brda občini v Gradno naselju v (ESSJ 1: 27). V številnih primerih pa samo na- ni moglo biti prevzeto s hrvaškim posredovanjem, posredovanjem, shrvaškim prevzeto biti moglo ni in še kaj bi se našlo. V hrvaščini so te besede te so hrvaščini V našlo. se bi kaj še in z izhodiščem v izhodiščem z iz leta 1363 o obstoju toponima obstoju o 1363 leta iz 29 v občini Ilirska Bistrica, ki se po zagotovilu zagotovilu po se ki Bistrica, Ilirska občini v Podreča oobstojustarejšega romanizma V nasprotnem primeru, torej če besedo če torej primeru, nasprotnem V (REW 6296α). genīsta ‘volčji, nanašajoč se nanašajoč ‘volčji, lŭpīnus castellum 28 (REW 3733), (REW Vendar nekatere be- (REW 1745), blĭtum (REW Kostel 31

blitva luben iz 27 - - -

27.7.2012 20:15:53 33 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:53 - - - - poleg tega 36 izvaja neposredno neposredno izvaja . Dokazov zato do na lokaciji, ki jo na- jo ki lokaciji, na , ker to rastlino poime besedi, ki ju slovenska ju ki besedi, *ligenj Torbi Torbi blitvo blitva Kot poimenovanje za lignje pa Kot poimenovanje in . 35 . ligenj blede ostaja pri izposoji prek hrvaščine, besede hrvaščine, prek izposoji pri ostaja

34 zagovarja Neizpričatudi Rocchi218). (1990: Vendar pa je treba pri sklepanju o tem zelo zelo o tem sklepanju pri treba je Vendar pa 38 ligenj

Slovenskem etimološkem slovarju etimološkem Slovenskem 37 , ki jo je našel v Erjavčevi ali množinsko ali liganj Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja (Godnič navajam 1979: 110; v avtoričinem fonetičnem zapisu), očitno iz leta 1875, kar pomeni, da gre za rabo v strokovnem besedilu. prepričal tudi Snoja. , kar se razvije z metatezo iz calamar Marko Snoj v Snoj Marko 33 , k’r’mal Agata Šega Agata blitva Zoologiji ligenj Tehten argument za predpostavko o neposredni izposoji nekega leksema je leksema nekega izposoji neposredni o predpostavko za argument Tehten in Snoj, SES 46–47, SES Snoj, 356. Tezo o izposojiTezo iz hrvaščine za sln. Tako v DekanihTako pri Kopru po poizvedovanju avtorice. Snoj, ESSJ 3: 301; Snoj, SES 599. SES Snoj, 301; ESSJ 3: Snoj, Nabrežinskiugotovitvahribičiposo Godnič Neve taza pomen rabili beneško izposojen ko, namreč ko, iz ben. caramal Bezlaj v ESSJ namreč ob blitva tudi navaja staročeško obliko. mnevo pa zaenkrat seveda nimamo. nostbesede narečjihv in raba mlajšega romanizma pri nabrežinskih ribičih to bi mnenje potrjevala. Seveda lahko po drugi strani vedno domnevamo, da so sedanje iz beneščine ali furlanščine izposojene slovenske narečne oblike le novejši izrazi, ki so v slovenskih narečjih izpodrinili starejše romanizme, v tem primeru torej

vaja kot »Primorje in otoci«, kar bi pomenilo, da gre za hrvaško besedo, in v Scho- hrvaško besedo, in gre za da pomenilo, kar bi otoci«, in »Primorje kot vaja edlerjevi v drugih slovanskih jezikih, izposojenke starejše vzporedne prisotnost seveda lahko namreč zahodno- in vzhodnoslovanskih, in zdi se, da ta je argument vsaj glede iz- posojenke natančno poznati zgodovino vseh domnevnih neposrednih starejših romanizmov v saj gre tudi v teh prime- oz. kjer naj bi se pojavljali, vseh jezikih, kjer se pojavljajo je Zato nemščine. prek bodisi medslovansko bodisi izposojo, posredno za lahko rih treba zelo podrobno preučiti domnevne vzporedne izposojenke v vseh slovanskih jezikih in značilnosti besedila, kjer so zabeležene, posebno pozornost pa posvetiti času prvega zapisa. Morda bodo taki primeri povzročali vsaj nekaj manj težav, ko bomo nekoč imeli tudi za slovenščino zgodovinski slovar z natančnimi podatki o poznajo drugi evropski jeziki. prvem zapisu za vsak leksem, kot jih večinoma je pri slovenskih ribičih v zaledju Trsta zabeležen mlajši romanizem, 38 37 33 34 35 36 vede vzporedno srbohrvaško obliko brez natančnejših podatkov in ne pove izrecno, pove ne in podatkov natančnejših brez obliko srbohrvaško vzporedno vede 1: (ESSJ denimo v geslu brnistra pot izposoje, tako bi bila po njegovem kakšna naj 46–47). Nekoliko preseneča, da je mogoče danes v slovenski etimologiji zaslutiti - izpo neposredne kot obravnavali besed teh od nekatere vsaj bi da težnjo, nekakšno to sta besed, pravkar navedenih Tako dve od romanizme. starejše kot sojenke, torej blitva pa v njegovem slovarju ni, saj upošteva le pogostejše besede. Sama bi se bi Sama besede. pogostejše le upošteva saj ni, slovarju njegovem v pa brnistra sta saj strinjala, težko njim z dveh prvih glede bledež nujejo s furlanizmoma narečja ne poznajo, tudi tista ne, ki so še danes v stiku z za vedo ne sploh namreč zaledju koprskem V svetom. romanskim jezikovnim Dejstvo, da sta besedi prisotni izključno v knjižnem jeziku, po mojem mnenju torej mnenju mojem po jeziku, knjižnem v izključno prisotni besedi sta da Dejstvo, in fitonimih sredozemskih pri ki hrvaščine, iz izposojo za prej obeh pri gre da kaže, zoonimih tudi sicer ni redkost. Pleteršnik beleži obliko iz romanske predloge, za luben in spužva iz romanske predloge,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 34 Book 1.indb 34 Book 1.indb 35 no izrazje 44 43 42 41 40 39 Beli krajini,insicerbesedonajdemopriPleteršniku. izhodiščem latinskim z iz hrv.košulja hrvaškimi besedami izposojeni v narečjih ob hrvaški meji. Tako je npr. sln. SSKJ, ampak obstaja precejšnja verjetnost, da so bili skupaj s številnimi drugimi v tudi najdemo njih od nekatere čeprav jeziku, knjižnemu znani nujno niso njenih ki soizposojeniizhrvaškihstarejših romanizmov. Ti ravnonasprotnoodprejome- 2.4 45 sutal. in 2082) (REW predlog izlatinskimizhodiščemvcommater pri prevzemuromanskih je prišlonpr. -romanski stikivstarejšemobdobjuintenzivnejšitega kot slovensko-romanski.Do pa jeprevzelaleenoodnjiju,kardodatenargumentzatrditev,bilihrvaško- daso slovenščina predlog, romanskih različnih etimološko dveh iz pomenom enakim z zelo ali isti za romanizma starejša dva tujk po hrvaščina pozna ko primerov, je Nekaj pomen. soroden več ali dve kar predlog tujejezičnih različnih iz jezik včasih prevzame jezika drugega vplivom intenzivnejšim pod pogosto: razmeroma žamo 2.5 seznamu rastlinskih imen iz leta 1857. Ni torej popolnoma izključeno, da imamo da izključeno, popolnoma torej Ni 1857. leta iz imen rastlinskih seznamu latinsko-nemško-slovenskem rokopisnem Medvedovem v zabeležen pomen prvi je ob Zemon hrvaški meji blizu IlirskeBistrice,karbipomenilo,dajeresljudski,medtem ko kraju v Erjavec je ga pa zapisal pozna, ne jezik knjižni pomena Tega drugi pomenPleteršnikzažukaoz.žukvanavaja ‘die Bandweide,Salixvitellina’. Kot romanizma. starejša dva kar sprejeta hrvaščine prek junceum’, Spartium cveti, izhodiščem je vgeslu tudi izglasni besedi pri omenili že smo kot ščina, posoja besede je vprašljiva zaradi substituta iz- Neposredna slovarja. Janežičevega iz in gradiva Cafovega iz izpisal Pleteršnik pozna tudi knjižni jezik, knjižni tudi pozna končnim izhodiščem končnim

slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ramovša Frana jezik slovenski za Inštituta z Jakop Tjaši dr. zahvaljujem se informacijo to Za zabeležena. ni sploh seda Obe besedi najdemo v SSKJ z oznako bot zoznako vSSKJ najdemo besedi Obe pa najdemo tudi v SSKJ. Od kod izhaja, ni jasno, saj vir ni naveden. ni vir saj različico jasno, ni izhaja, kod Od vSSKJ. obliki, tudi najdemo pa žuka obe navaja Pleteršnik 664–665. 3: ERHSJ Skok, 483; 4: ESSJ Bezlaj, Bezlaj, ESSJ 2: 72; Skok, ERHSJ 2: 58–59. V gradivu za za 2: 58–59. 2: ERHSJ gradivu 72;ESSJ V Skok, Bezlaj, Skok, ESSJ 2: ESSJ Skok, 109. zem boter zem - običajno germani rabimo pomen za ta rabe, iz nekoliko danes na ljubo je Resnici beseda ESSJ 1: 1:ESSJ 46–47; 107. Skok, ERHSJ 2: 231–232; ERHSJ Skok, 3: 366. 40 Naj omenim še en, nekoliko drugačen tip slovenskih domnevnih hrvatizmov, Opozorila bi rada tudi na zanimiv pojav, ki ga v stičnem jezikoslovju opa- jezikoslovju stičnem v ga ki pojav, zanimiv na tudi rada bi Opozorila Naj omenim še en zanimiv primer: sln. primer: zanimiv en še omenim Naj Slovenščina je sicer že zelo zgodaj neposredno prevzela besedo 45 sútel vESSJ3:344besedaobravnavanakotneposrednaizposojenka. . Vzporedno staro izposojenko poznajo tudi drugi slovanski jeziki. slovanski drugi tudi poznajo izposojenko staro . Vzporedno za isti pomen se pravi ‘šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi z rastlina grmičasta obmorska ‘šibasta pravi se pomen isti za Agata Šega genista, REW 3733) v eni od različic bi lahko govoril za izposojo prek hrvaščine, čeprav hrvaščine, prek izposojo za govoril lahko bi različic od eni v a (REW 7568), kar je v hrvaščini dalo hrvaščini v je kar 7568), (REW sanctulus

oz. v 14. stoletju, 53 52 , medtem ko da isti praslovanski ko da isti z o, medtem nosnega ojevskega vokala praslovanskega cijo 47 48 49 50 51 veliko oporo že samo število toponimov, ki so bili izposojeni iz določene romanske določene iz izposojeni bili so ki toponimov, število samo že oporo veliko zaznamo področju govornem hrvaškem na izposojo intenzivnejšo Znatno predloge. npr. pri starih krajevnih imenih, izposojenih še v času obstoja nosnih vokalov sanctus iz (REW 7545) v kombinaciji s svetniškim imenom. Teh najdemo na Hrva- škem celo kopico, 46 2.7 mi znatno bogatejša kot slovenščina, kar po več različnih izposojenk iz etimološko sorodnih romanskih predlog, se pravi iz osnovne predloge in predloge osnovne iz sicer in samo, eno po le slovenščina ima ko iz medtem izpeljank, njenih različnih ime krajevnih vidno pri nekaterih To je lepo izpeljanke. ali iz kake zelo pogoste nih: medtem ko premore slovenščina iz končnega vira od castrum manjšalnica je Kostel, 2.6 pri izhodišča neodvisno eden od drugega prevzetima posrednima romanizmoma, s če- tisti razlike: nobene ni prevzema procesov obeh rezultatoma glasovnima med prav pomenom ‘Spartium junceum’ bi bil torej knjižni, strokovni hrvatizem romanskega izvora, drugi, s pomenom ‘Salix vitellina’, pa ravno tako hrvatizem, le da narečen omejen. in območno dno in zgodaj Quiriacus, Iž)

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 36 Book 1.indb 36 Book 1.indb 37 Omišalj (←ad+musculuinOprtalj←portulas). oz. romanizme v slovenščini imamo na voljo celo konkretna jezikovna dejstva, ki dejstva, jezikovna konkretna celo voljo na imamo slovenščini v romanizme oz. izpodrinili starejše izposojenke romanskega izvora,inzanekatere starejše latinizme močnemu germanskemu vplivu, poznamo več primerov, ko so poznejši germanizmi za jezikoslovca ni nič novega. V slovenščini, ki je bila že zgodaj izpostavljena precej slovensko. glas v hrvaščini v glas prav Bezlaj in Skok, 58 57 56 55 54 potrdila: celo Metka Furlanjenedavno kratkim pred predpostavka ta je se primeru enem V posojenkami. iz- mlajšimi ali tvorbami domačimi z nadomeščene in opuščene pozneje bile so ki izposojenke, vzporedne hrvaškim starejše, kake obstajale nekdaj slovenščini v so končnega iz romanizem starejši noben znan ni slovenščini v npr. Tako obdobju. oddaljenem tako časovno tem v stanje jezikovno dejansko kazujejo ščini, upravičeno vprašamo, če podatki, ki jih imamo na voljo, res verodostojno pri- istega latinskega izhodišča najdemo v vseh južnoslovanskih jezikih razen v sloven- iz romanizem starejši ko primerih, v lahko se da razume, se (1.3), začetku na že la 3.1 3 krajevnim imenom v namreč imenu, jevnem oong pdoj, a aeo e i p nšm eej oee dotlej, omejen vedenju našem po bil je katero na področja, govornega nus izposojenko geslo (REW 1533), medtem ko je hrvaški samostalnik hrvaški je ko medtem 1533), (REW tudi v slovenščini, le da se v narečjih pač ni ohranila, v pisnih dokumentih pa ni zabeležena. pa dokumentih pisnih v ohranila, ni pač narečjih v se da le slovenščini, v tudi dokaze –, da je morda vzporedna stara izposojenka iz iste predloge nekdaj obstajala da najdemo le v narečjih in starejših zapisih, v drugih rabah pa jo je nadomestila bese- je Ker meje. državne slovenske današnje od

deksu, ki izvira z današnjega bolgarskega govornega področja (Miklošič, LPGL 287). LPGL (Miklošič, področja govornega bolgarskega zdanašnjega izvira ki deksu, Furlan 2009. Furlan 334–335. ESSZI Snoj, 1:127; ESSJ 561;enako 2:1981:Bezlaj, 630; ZJS Bezlaj ERHSJ = 8 Skok, iz tega izhodišča, je dejstvo, da besedo besedo da dejstvo, je izhodišča, tega iz izposojenk južnoslovanskih arealu širšem nekdaj o mnenje podpira ki argument, Dodaten Skok 1917/18: 136; 1: SiR 32. 24, Prim. ERHSJ 3: 670 ERHSJ žȁkan (geslo Prim. apno, bi lahko navsezadnje domnevali – ne da bi seveda za zdaj imeli za to kake (REW 2623), s čimer se je areal tega starejšega romanizma razširil s hrvaškega vacně s pomenom ‘sluga’ in ugotovila, da ne gre za nič drugega kot za starejšo Da vjezikovnem razvoju mlajšeizposojenkeneprestanoizpodrivajostarejše, Če gremo še nekoliko dlje: ne moremo popolnoma izključiti možnosti, da možnosti, izključiti popolnoma moremo ne dlje: nekoliko še gremo Če Glede na to, kar sem o arealu južnoslovanskih starejših romanizmov poveda- Vrh ledenegore? Agata Šega 56 *žakъnъ . Naj navedem še en primer s področja krajevnih imen: če imata če imen: krajevnih področja s primer en še navedem Naj u. Poetovio 54 , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... je v slovenščini nekoč zgodaj prevzet tudi predlog tudi prevzet zgodaj nekoč slovenščini v je iz romanske predloge, ki ima končno izhodišče v lat. v izhodišče končno ima ki predloge, romanske iz 57 , pri čemer je končni vir latinski predlog latinski vir končni je čemer pri Optuj, vAlasijevem slovarju odkriladoslejpovsemprezrto . Za Hrvaško beleži Skok dva taka primera, in sicer in primera, taka dva Skok beleži Hrvaško Za . ); Rocchi 1990:); 160–161 Rocchi diaconus (geslo klak najdemo tudi v starocerkvenoslovenskem ko vstarocerkvenoslovenskem tudi najdemo klak v hrvaščini arhaična beseda, ki jo ki beseda, arhaična hrvaščini v klak zabeležen le 30 kilometrov 30 le zabeležen 55 calx ). , -ce‘apno’ 58 ad vkra- tudina ad pred diaco- - 27.7.2012 20:15:53 37 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54

- - 65 . patri most, Beseda 59 približno . patrijarh jeklo s pomenom ‘oglejski s pomenom ‘oglejski

Izhodiščna romanska 62 63 (REW 103), ki je v slo- ), kar je seveda za seveda je kar ), ə iz psla. ъ aciale ‘družinski poglavar; patriarh’, kot ← 60 z letnico 1275. Za 1275. letnico z Istarskega razvoda , za katero pravi, da jo srečamo v furlanski ono z nekaj sorodnimi oblikami, kar je, kot kar je, oblikami, sorodnimi jer z nekaj , ki je izpeljan iz tega samostalnika. iz , ki je izpeljan (s polglasnikom polglasnikom (s mest si zasluži še prav posebno pozornost romanistov, saj se saj romanistov, pozornost posebno prav še zasluži si z istim končnim izhodiščem (ESSJ 1: 225). Če sodimo Vendar pa vse kaže, da je imela izposojenka v starejšem v izposojenka imela je da kaže, vse pa Vendar 64 obliko Podrecca bi lahko rekli še o eni izredno zanimivi besedi, ki je poleg bi lahko rekli še o eni izredno zanimivi mustum ‘mošt’ (REW 5783). Vendar standardna slovenščina Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja

namesto nje pa danes uporabljamo germanizem germanizem uporabljamo danes pa nje namesto 66 61 , pomen ‘gnesti, tlačiti’ in zanimivo besedno zvezo vedomec mastil ga je Agata Šega Agata najdemo v hrvaščini že leta 1405 in odtlej vedno samo mlajše mlajše samo vedno odtlej in 1405 leta že hrvaščini v najdemo v pomenu ‘titre donné à certains évêques (comme celui de Lisbonne, de Venise)’, Možnost, da so nekdaj poleg teh romanizmov, ki so pisno potrjeni in - zabe podreka Isto kot o podreka Prim. razdelek 2.2. Besedo navaja Miklošič (EWSS 219), PleteršnikBesedo Miklošič navaja beleži jo (EWSS na 219), vzhodnem Štajerskem. Wartburgov FEW (8: 21) za Wartburgovgaloromansko FEW21) (8: področje sicer navaja tudi latinizme iz V slovenskem knjižnem jeziku ga najdemo le s pomenoma ‘mečkati, mleti sadje, zlasti‘uničevatigrozdje’in stiskanjem’rastlinsketudiPleteršnik(SSKJ),s navaja paškodljivce olike mastiti Rocchi v geslu patriarcha mastiki, sicer omenja, pa, ne pove da gre pravzaprav za slovenski priimek 265). (1990: Skok, ERHSJ 622. 2: O tej besedi gl. še v razdelku 3.2. Ramovš 1936: 40–41; 72. Bezlaj, ESSJRamovš 3: 1936: archa vendar so izpričani stoletja naprej. od šele 16.

starejši romanizem iz romanizem starejši mastiti samo še glagol danes pozna mest, je besede omenjene pomenu namesto v splošni rabi v našem mošt, ki je zdaj z vidika slovenščine germanizem, saj je izposojena nekoliko pozneje iz srvn. to pa je seveda ravno tako zgodaj prevzeto iz istega latinskega izhodišča. Podoben pri besedi ocel ‘jeklo’ pojav lahko opazujemo enake starosti iz stvn. eckel enake starosti iz stvn. po takih primerih, ne moremo izključevati obstoja še drugih starejših romanizmov, ne vemo še ničesar. pisnih potrditev vsaj za zdaj o katerih pa zaradi odsotnosti 3.2 leženi, obstajali še drugi, ki pa so pozneje izginili in se za njimi ni ohranila nobena sled, je še toliko bolj verjetna, če pomislimo na usodo iz suponirane predloge *patriarcha romanske izposojenke zgoraj omenjene starejše podreka podreka romanizem Starejši ohranila ni sploh jezikih romanskih v prevzet, očitno je katere iz beseda, izhodiščna kot ljudska oblika. patriarh’ na slovenskem in hrvaškem govornem območju.

61 62 63 64 65 66 59 60 tak proces potrjujejo. Tako je za pomen ‘sladek sok iz mletega grozdja ali sadja’ sadja’ ali grozdja mletega iz sok ‘sladek pomen za je Tako potrjujejo. proces tak beseda izpričana Pleteršniku pri ta pomen obdobju razvoja južnoslovanskih jezikov, vsaj slovenskega in hrvaškega, vendarle širši areal. Beseda je namreč zapisana tudi v nekem starem hrvaškem besedilu, a le iz besedil eno starejših Gre za samkrat. enkrat beseda je po izvoru grecizem iz gr. πατριαρχῆς beseda je po izvoru grecizem , ki je omejen na skrajni zahod sloven- zahod skrajni na omejen je ki , Podreka v priimku ohranja se pa izposojenka ozemlja. govornega skega venščini arhaična, tega eden od silno redkih slovenskih starejših romanizmov brez ene same vzpore- same brez ene romanizmov slovenskih starejših eden od silno redkih tega dnice v hrvaščini. Gre za samostalnik

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 38 Book 1.indb 38 Book 1.indb 39 primerov z drugih območij, ki so v romanistiki splošno znani, splošno romanistiki v so ki območij, drugih z primerov drugih številnih poleg dokazujeta kakor izrazov, več po soobstajalo območja tega in da kažejo sledi vplivov grške terminologije. grške vplivov sledi kažejo da in Ogleju v središčem verskim z povezavi o pričajo spomenikih Brižinskih v pojmi verski da terminologijo, krščansko slovansko za strokovnjakov spoznanji dnjimi 74 73 72 71 70 69 ugotavlja Bezlaj, ti izrazi večkrat grškega izvora grškega večkrat izrazi ti bili so da pojavljajo, ne Romaniji po drugod se in področje to za specifični bili so ki izrazi, nekateri rabi v patriarhata oglejskega območju na bili so da ugotovitev: zanimivih treh do pripeljalo lahko nas bi krščanstva, področja s izraza oba sta da 68 67 učene cerkveneoblike ἱερός ‘sveti’ z elipso samostalnika v sintagmi s pomenom ‘sveti (mož)’ bodisi iz bolj podreka iz nekeromanskepredloge,kijesorodnazitalijanskim izposojenke hrvaške in slovenske še omenili lahko bi izjemo Kot hrvaščino. v tudi bila je slovenščino, v izposojena zgodaj predloga bila je če da pravilo, velja tovili, ugo- že smo kot načeloma, saj romanizmi, slovenskimi med posebnost predstavlja zgoraj omenjeni besedi kum s pomenom ‘duhovnik, sveti mož’. sveti ‘duhovnik, pomenom s

lje svojemu etimološkemu predlogu, bi moral vse te oblike pojasniti na kak drug način. drug kak na pojasniti oblike te vse bi moral predlogu, lje svojemu etimološkemu teme res trdne Če bi hotel postaviti Steenwijk samostalnikom. starovisokonemškim nim *žakъnъ je to primer, tak en še najdemo romanizmi starejšimi obravnavanimi besedilu v tem Med Prim. op. 28. Prim. Jermbas Jermbas ponimov z povezujejo njim pred avtorji drugi in Bezlaj jih ki drugih, vseh tudi pa Rezije ne iz Benečije, oblike pojasnjuje in in samo ker obravnava tega, že zaradi strinjala težko njim z se bi pa Vendar ustreznejši. nekoliko vidika tega s tudi predlog Bezlajev je hērro jestvn. s povezu ki omenjeno besedo Steenwijka, Hana predlog etimološki drugačen Obstaja tudi und Method, vorhanden war« (1996: 242). Med razlogi za to pa ne navaja le bližine Ogleja Ogleja (1996: bližine prebivalstvom govorečim 242). le grško tamkajšnjim in mesti navaja ne tinskimi pa to za dalma z povezave tudi države razlogi bolgarske Med bližine 242). sorazmerne poleg 801), (1996: (2000: temveč war« vorhanden Method, und vorKyrill noch also Jahrhundert, 8. im Zeit, jener zu Prägung griechischer Christentum das Pannonien, westlichen im also Raum, diesem »in da razvidno, jasno spomenikov Tako Hannick 1996 in 2000. Po njegovem mnenju je iz Brižinskih terminologije krščanske Prim. razdelek 2.5. razdelek Prim. etimološkem slovarju romanskih jezikov Dictionnaire roman étymologique jezikov romanskih slovarju etimološkem v spletnem kotpredvsem etimologiji, netično, se uveljaviloje času v v romanski zadnjem bilo še ni predstavljeno, fo zapisana je beseda literaturi v romanistični Ker izhodišče to in te z jevrste primer istega področja pomenskega Znamenit alternacija Kelemina 1951:Kelemina 196; 1: ESSJ Bezlaj, 226–227. ecclesia Spoznanje, da sta tako na območje oglejskega patriarhata omejen romanski grecizem, bodisi iz bodisi grecizem, romanski omejen patriarhata oglejskega območje na ←diaconus (namesto Jerova/Orova/Rova vas Agata Šega (REW 2823) za pomen ‘cerkev’ na romanskem govornem področju. govornem romanskem na 2823) ‘cerkev’ pomen za (REW ‘gospod’ (Steenwijk 1998). (Steenwijk ‘gospod’ To zadovoljivo, sicer čeprav bi pomensko bilo 67 izposojeno iz neke nikjer izpričane romanske oblike romanske izpričane nikjer neke iz izposojeno Šembas (prim. razdelek 3.1). razdelek (prim. , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... ἱερεύς. , prim. Kelemina 1951: 196), ki bi ga težko povezali z omenje z povezali težko 1951: ga bi ki 196), Kelemina prim. , in podreka kot 70 sutal. 71 , predvsem pa ne pridevnika v zapisu krajevnega imena imena krajevnega vzapisu pridevnika ne pa , predvsem in da je za isti pomen v krščanski terminologiji krščanski v pomen isti za je da in 69 Izhodiščna beseda bi bila torej ravno tako kot tako ravno torej bila bi beseda Izhodiščna 73 Prvidveugotovitvi se docela ujemata z za- jer izposojena iz romanskih grecizmov in 74 Starejši romanizem cardare, cardassare inima 72 basilica basilica navsezadnje tudi jer jer poleg tega . Prim op. 15. op. Prim . , se pravi to pravi , se (REW 972)(REW */ˈjer -u/ 68 ------

27.7.2012 20:15:54 39 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54 - - z nekaj gredaše Primer je Primer je 77 medtem ko medtem (REW nĕpta 76 gargaša gargaša , gradaše nepta pa ne. , kakor meni tudi Skok , ki so jo lahko carduus , pri čemer različni rezul različni čemer pri , (REW nepotia 5891) in iz > g–g ‘jeklo’ (REW 103): hrvaščina 103): (REW ‘jeklo’ in čel g–d cel aciale . To da v slovenščini slovenščini v da To tudi 75 ocel , kar je bilo očitno prevzeto še pred še prevzeto očitno bilo je kar gradašati, ki jih navaja Skok (ERHSJ 2: 511), iz Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja 80 Vendar pa ne moremo z gotovostjo trditi, da tudi hrvaščina kdaj , slovenščina pa poleg pa slovenščina , v hrvaščini, namreč še vedno ni popolnoma izključeno, da izključeno, popolnoma ni vedno še namreč hrvaščini, v podreka ‘osat’ (REW 1687). (REW ‘osat’ carduus Naj navedem še eno izhodišče, ki je v slovenskih starejših romanizmih starejših slovenskih v je ki izhodišče, eno še navedem Naj

Agata Šega Agata , kar je očitno stara izposojenka iz na iz izposojenka stara očitno je kar še sln. neta, omenila Ob tem bi lahko 78 Hrvaščina namreč pozna starejše romanizme iz 79 Kakršne koli daljnosežnejše končne ugotovitve je v vsakem primeru težko (REW 5893), Bezlaj, ESSJ 1: 77; Šega 2006: 20–23. 77; Bezlaj, ESSJ 1: Bezlaj, ESSJ 1: 168; Skok, ERHSJ 552–553. 1: 168; Bezlaj, ESSJ 1: Ramovš 1936: 26. Ramovš 1936: Oblika je očitno nastala s prekozložno asimilacijo(ERHSJ 553). 1: Na perifernostNa te predloge, ki ima romanske vzporednice na le zahodnoprovansalskem, španskem in portugalskem govornem območju, je opozorila 256–257).že Metka Furlan (1991: Tudi ta Tudi različica ima v refleksih na romanskem govornem območju periferni areal, ki je nekoliko le obsežnejši zgoraj kot omenjeni loligo

tati palatalizacije govorijo tudi za različne romanske predloge in različna obdobja izposoje. hrvaščina sicer pozna izposojenke iz istega izhodišča, vendar le kot le vendar izhodišča, istega iz izposojenke pozna sicer hrvaščina 3.3 podatke da lahko nekatere besed tako majhno, saj je število obravnavanih podati, hipote neke prid v pravi se načine, nasprotne celo včasih različne, na intepretiramo ze ali proti njej. Kljub temu pa bi morda lahko sklepali, da trenutno potrjeni starejši potrjeni trenutno da sklepali, lahko morda bi pa temu Kljub njej. proti ali ze latinizmi in romanizmi v slovenščini predstavljajo le vrh ledene gore romanskih obdobju svojega razvoja. v najzgodnejšem izposojenk, ki jih je naš jezik poznal da primerov razkriva, številu pri tako omejenem dvojnic število veliko Razmeroma germanskih plast mlajša nekoliko prekrila je starejšo plast besed romanskega izvora neptia 76 77 78 79 80 75 končni vir v lat. v vir končni ‘glavnik za česanje volne’ z glagolom volne’ z česanje za ‘glavnik slovansko metatezo likvid, ki naj bi bila zaključena že v 9. stoletju, še toliko zanimivejši zato, ker analize iz romanskih jezikov izposojenega besedišča izposojenega jezikov romanskih iz analize ker zato, zanimivejši toliko še hrvašči- in slovenščino v istočasno prevzeta ni predloga ko primerih, v je da kažejo, no, običajno slovenščina tista, ki pozna mlajšo izposojenko, hrvaščina pa starejšo, opisano na prej spominja nekoliko Stanje ravno obratno. tukaj ko velja medtem , le patriarcha pri izposojenkah iz da starejša različica v tem primeru za hrvaščino sploh ni potrjena. izhodiščem končnim s metatezo z različice starejše imela ni pozneje izpodrinile različice iz mlajše faze prevzema, ravno tako kot ne moremo brez senčice dvoma zagotoviti, da nikoli ni obstajala kaka hrvaška ustreznica prej od doslej zna- v nobenem slovenskemu jer, ki pa se ni uspela ohraniti omenjenemu *žakъnъ za besedi o potrditvah na to, kar smo zgoraj povedali nih zapisov. Glede in slovenščini v hrvaškem besedilu starejšem v kakem dne odkrili ne bodo nekega je jezikoslovci ali slovarju. je to hrvaških, v kot bogateje začuda zastopano pozna samo ocel samo na skrajnem zahodu romanskega govornega področja potrjenega področja govornega romanskega zahodu skrajnem na samo 5892). različicami, različicami, kar izhaja iz nekoliko mlajše faze izposoje brez metateze.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 40 Book 1.indb 40 Book 1.indb 41 83 82 apelativov, iz romanizme starejše med šteli lahko jih bi ki toponimov, peščico le pozna pravzaprav Slovenščina topoleksemi. obalni in imena ribja zlasti izstopajo čemer pri obale, hrvaške vzdolž nedvomno najdemo ostalin jezikovnih romanskih število Največje tisočletja. drugega začetku v in prvega stoletjih zadnjih v stanja jezikovnega podobo dejansko ustvarili si bi da onemogočila, nam in hrvaščino) za druge in slovenščino za značilne bolj nekoliko so (prve izposojenk romanskih in 81 Alvar 1988 = Manuel Alvar, Literatura Bezlaj 1956–1961 = SVI = France Bezlaj, France = SVI = 1956–1961 Bezlaj BER =Georgievidr.1971–2002 je zgodajizposojenotudihrv. predlogo s kot drugim ničimer z povezovati moremo ne očitno ga ki relikt, besedni zanimiv izredno za gre čeprav obdelali, niso še logi splošno’ zabeležen domnevno precej star romanizem star precej domnevno zabeležen splošno’ na rak rarog; ‘jastog; pomene za je ribičev slovenskih besedišču v leksem: zanimiv en še dodam pravila tega od izjemam omenejenim že k konec za Naj izposojenke. za so izrazje slovenskih ribičev v zaledju Trsta izpričane saj skoraj izključno mlajše beneške hrvaščine, prek izposojeni pozneje najverjetneje živali morskih ostalih in rib imeni knjižnimi slovenskimi med romanizmi starejši številni so ko medtem elj 96 Fac Bza, rbeaia mn i i Soijvja v: Skočidjevojka, in Vir imen Problematika Bezlaj, France = 1976 Bezlaj Bezlaj 1974–2005 = ESSJ = France Bezlaj, France = ESSJ = 1974–2005 Bezlaj Bezlaj 1981 = Kočljivi onomastični problemi, v:

izvor je pri romanskih talasozoonimih seveda precej pogost. precej seveda talasozoonimih romanskih je pri izvor jer sln. za predlogah romanskih omenjenih zgoraj kot pri grecizem za 83–86 in JE 2: 33–34. Zanimivo2: JF je,v Vinja navaja daoblike gre v tem primeruhrvaške z1: vidika760). Številne latinščine (ERHSJ ravnodalmatščine tako stare iz vzeto Izposojeno v slovenščino, tudi seveda (SES prek hrvaščine 235–236), kamor je bilo pre Godnič 1979: 110; obliko navajam v avtoričinem fonetičnem zapisu. 1979: fonetičnem 110;Godnič vavtoričinem navajam obliko imena na - na imena stanovniškega iz razlaga slovanska utemeljena dovolj morfološko in tehtno sprejemljiva sufiks bolj še omejujejo. Za izvora romanskega imen krajevnih takih število ki spoznanj, terih do neka prišli času v zadnjem etimologi slovenski področju Polegna tem pa tega so tudi Libros, 1988. SAZU, 1956–1961. rd Cngrk aaeia ak i mensi 17, 32. Pnts v: Bezlaj, ZJS1:548–554.) (Ponatis 13–20. 1976, umjetnosti, i nauka akademija Crnogorska grad: 1975, Tito Tivat,konferencija:oktobra onomastička 22.–24. jugoslovenska konferenca: Portorož, od 14. do 17. oktobra 1981: zbornik referatov 1–5, Ljubljana:Mladinskaknjiga–ZRCSAZU,1974–2005. na: SAZU,1981,1–9.(Ponatisv:Bezlaj,ZJS1:625–632.) -ana Agata Šega (Torkar 2007, zlasti 486). (Torkar 2007, zlasti v-ana asimilacijo sprekozložno jane , ki se pojavlja v številnih od njih, je bila namreč pred časom podana povsem povsem podana časom pred namreč je bila njih, od pojavlja se , ki v številnih , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... Léxico de los marinares peninsulares 4, Madrid: Arco/ jastog zrazličicami. 1–2, Ljubljana: 1–2, Slovenska vodna imena Etimološki slovar slovenskega jezika Četrta jugoslovanska onomastična 83 (REW 738), iz katere iz 738), (REW astacus j’št’k , 82 kigaslovenskietimo in podreka in , Ljublja . Grški . Grški Prva 81 - - - - -

27.7.2012 20:15:54 41 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54 - - II: 39 Slavistič Slovensko Slavistična revija , Fak. No 263, Berlin, - spo Brižinski Zbornik Aree Aree lessicali: atti del - reč etimologičen B”lgarski 57 (2009), št. 3, 415–421. 1977. 3 Dicionário etimológico da língua vacně: južnoslovanski romanizem Romanische Sprachwissenschaft 239–243. A Historical Phonology of the Slovene Lan- Slovene the of Phonology Historical A I–II, Ljubljana: Založ Ljubljana: I–II, spisi jezikoslovni Zbrani Slavistična revija Slavistična revija Romanische Lehnwörter im Slovenischen: Inau- 3 (1983), 27–48. 2–3 (1979), 107–114. II = Heinrich Lausberg, Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja 2, ur. Rajko Bratož, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije – SAZU, – Slovenije muzej Narodni Ljubljana: Bratož, Rajko ur. 2, 4 (1951), št. 3–4, 177–196. , ur. Janko Kos idr., Ljubljana: ZRC SAZU – Inštitut za slovensko Agata Šega Agata morje in zaledje ba ZRC, ZRC SAZU, 2003. ba ZRC, ZRC slavo-venete nella terminologia botanica in Istria, v: X Convegno per gli Studi dialettali Italiani (Firenze, 22–26 Ottobre, 1973), 1976, 193–205. Pisa: Pacini, (1991), št. 2, 253–258. *žakъnъ tudi v slovenščini, 1–6, Sofija: Izdatelstvo na B”lgarskata akademija na naukite, 1971–2002. naukite, na akademija B”lgarskata na Izdatelstvo Sofija: 1–6, nik gural-Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades genehmigt durch die durch genehmigt gural-Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades Philosophische Fakultät der Universität Freien Berlin 1956. (Tipkopis.) wicklung des slavischen christlichen Wortschatzes, v: Wortschatzes, christlichen slavischen des wicklung meniki literaturo in literarne vede, 1996, slovenske začetki dobo: karolinško in antiko med dežele sosednje in Slovenija etnogeneze 2000, 801–808. na revija , Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000. guage, Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, Die slawischen Sprachen Konsonantismus, Berlin: Walter de Gruyter, 1956. 1–5, Lisboa: Livros Horizonte, portuguesa Bezlaj 2003 = ZJS = France Bezlaj, Bezlaj, France = ZJS = 2003 Bezlaj Crevatin – Russi 1976 = Franco Crevatin – Ludmila Russi, Interferenze linguistiche linguistiche Interferenze Russi, Ludmila – Crevatin Franco = 1976 Russi – Crevatin 1977 DELP → Machado ERHSJ → Skok 1971–1974 ESSJ → Bezlaj 1974–2005 ESSZI → Snoj 2009 1886 EWSS → Miklošič 1922– FEW → Wartburg idr. Furlan 1991 = Metka Furlan, Od izvora do etimologije besed, Furlan 2009 = Metka Furlan, O Alasijevi glosi Godnič 1979 = Neva Godnič, Izposojeno besedišče nabrežinskih ribičev, nabrežinskih besedišče Izposojeno Godnič, Neva = 1979 Godnič Georgiev idr. 1971–2002 = BER = V. I. Georgiev idr., Georgiev I. V. = BER = 1971–2002 idr. Georgiev Mende 1956 = Manfred Mende, Hannick 2000 = Christian Hannick, Die älteste slavische Kirchenterminologie, v: JE → Vinja 1998–2004 JF → Vinja 1986 Kelemina 1951 = Jakob Kelemina, Langobardski spomini pri Slovencih, Hannick 1996 = Christian Hannick, Die Freisinger Denkmäler innerhalb der Ent- Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, L. Marc = 2000 Greenberg Kronsteiner 1983 = Otto Kronsteiner, »Alpenromanisch« aus slawistischer Sicht, Lausberg 1956 = RS LPGL → Miklošič 1862–1865 Machado 1977 = DELP = José Pedro Machado,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 42 Book 1.indb 42 Book 1.indb 43 lvr lvnkg kjžea jezika knjižnega slovenskega = Slovar SSKJ Snoj 2009 = ESSZI = Marko Snoj, Snoj, Marko = SES = 1997 Snoj Skok, Petar = ERHSJ = 1971–1974 Skok Skok 1950 = SiR = Petar Skok, Skok 1917/18 = Petar Skok, Studije iz ilirske toponomastike I, SiR →Skok1950 SES →Snoj1997 RS II→Lausberg1956 ea 00 Aaa ea Mtoe dr roshn ätrr enötr roma- Lehnwörter älterer Erforschung der Methoden Šega, Agata = 2000 Šega Striedter-Temps, Hildegard = 1963 Striedter-Temps Resiano Steenwijk, Han = 1998 Steenwijk Rocchi 1990 = Luciano Rocchi, Luciano = 1990 Rocchi REW →Meyer-Lübke1935 Ramovš, Fran = 1936 Ramovš transliterira- (1894–1895): slovar Pleteršnik =MaksPleteršnik,Slovensko-nemški Rocchi, Luciano – Muljačić Žarko = Rocchi – Muljačić Miklošič 1886 = EWSS = Franz Miklosich [=Franc Milošič], Milošič], Franc = [ Miklosich Franz = LPGL = 1862–1865 Miklošič Meyer-Lübke 1935 = REW = Wilhelm Meyer-Lübke, ea 98 Aaa ea Cnrbt al cnsez di aiim e romanismi e latinismi dei conoscenza alla Contributo Šega, Agata = 1998 Šega SVI →Bezlaj1956–1961 Ljubljana: Modrijan–ZaložbaZRC,2009. knjiga, 1997. skoga jezika Zagreb: JAZU,1950. muzeja BiH29(1917/18),117–143. bljana, Filozofskafakulteta,2000, 160–169. perspectivesdifferentfrom language Exploring v: Slowenischen, im Herkunft nischer resiani: grammatica e storia sociale, Padova: CLEUP Editrice, 1998, 47–57. (izd.) meridionali Akademska založba,1936. verzija 1.0.] izdaja, [Elektronska ZRC. Založba Ljubljana: Furlan, Metka ur. na izdaja, Zeitschrift fürRomanischePhilologie p., 411 + III 1990, (Campanotto) Udine tichi nelle lingue slave meridionali, terbuch derslavischenSprachen Braumüller,1862–1865. Guilelmus Vindobonae: palaeoslovenico-graecolatinum, Wörterbuch, Heidelberg:CarlWinter’sUniversitätsbuchhandlung, antichi insloveno, Slovenischen Agata Šega – DZS(zal.),1970–1991.[Elektronskaizdaja,verzija1.0.] , Udine:CampanottoEditore,1990. 1–5,Zagreb:JAZU,1971–1974. , Berlin:Osteuropa-Institut,1963. , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... Linguistica Slavenstvo i romanstvo najadranskimotocima 1–2, Kratka zgodovina slovenskega jezika Slovenski etimološki Ljubljana:Mladinska slovar, Latinismi eromanismi antichi nelle lingue slave Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, (Ljubljana)38(1998),št.2,63–85. , Wien:WilhelmBraumüller,1886. Etimologijski riječnik hrvatskoga ili srp- ili hrvatskoga riječnik Etimologijski ‘prete’, v: Han Steenwijk, Han v: ‘prete’, jëru 110(1994),230–232. Lulaa SZ o. R SAZU ZRC oz. SAZU Ljubljana: , igitc ad agae Studies: Language and Linguistics Romanisches etymologisches , ur. Irena Kovačič idr., Lju- idr., Kovačič Irena ur. , Latinismi eromanismi an- etce enötr im Lehnwörter Deutsche Etymologisches Wör Glasnik Zemaljskog I, Ljubljana: I, 3 Tre studi 1935. Lexicon - 27.7.2012 20:15:54 43 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54 - - - Leto- Merkujev (Plovdiv) 41 Französiches etymologi Tendències actuals de la filolo Tendències , Valencia: Generalitat Valenciana, Jadranske etimologije: jadranske dopune 1–4, Zagreb: HAZU, 1998–2004. in slovansko-romansko prepletanje in slovansko-romansko Preserje Jadranska fauna: etimologija i struktura naziva Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1–2 = 1896, 138–167. Starejši Starejši latinizmi in romanizmi v slovenščini: doktorska Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini ... v slovenščini starejših romanizmih ob , Razmišljanja Atti del XII congresso internazionale di lessicografia : proceedin : lessicografia di internazionale congresso XII del Atti Šega], 2006. (Tipkopis.) [A. Šega], 2006. , Ljubljana: -jane in -anum, Agata Šega Agata gia romànica: 26e Congrès Internacional de Lingüística i Filologia Roma- de Facultat València, 2010 de setembre de l’11 a 6 del 2010 València niques, València de Universitat la de Filologia 2010, 315. sches Wörterbuch: eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes, 1922–. Bonn – Leipzig – Bâle: Fritz Klopp Verlag, starije latinizme i romanizme u bugarskom i slovenskom jeziku, Naučni i slovenskom jeziku, u bugarskom i romanizme starije latinizme tru - dove: filologija: Plovdivski universitet »Paisij Hilendarski« 1, 39–47. (2003), št. disertacija pis Matice slovenske pripon croates al coneixement del lèxic dalmatic, v: Skokovu etimologijskom rječniku sloveno, v: sloveno, Ljubljana: Založba ZRC, 2007, 481–492. zbornik, ur. Silvo Torkar idr., 1–2, Split: Logos, 1986. gs XII EURALEX international Italia, congress, Torino, September 6th-9th, 2006, ur. E. Corino – C. Marello – C. Onesti, Torino: Edizioni dell’Orso – – Academia della Crusca, 2006, 89–96. Università di Torino Wartburg idr. 1922– = FEW = Walther von Wartburg idr., Wartburg von Walther = FEW = 1922– idr. Wartburg ZJS → Bezlaj 2003 Šega 2006 = Agata Šega, Torkar 2007 = Silvo Torkar, Toponim Šega Šega 2003 = Agata Šega, Neka zapažanja u vezi sa sudbinom latinskih osnova za Vuletić 2010 = Nikola Vuletić, Aportacions recents de la lexicografia i l’etimologia i lexicografia la de recents Aportacions Vuletić, Nikola = 2010 Vuletić Šega 2006 = Agata Šega, Lessico etimologico di latinismi e di romanismi antichi in antichi romanismi di e latinismi di etimologico Lessico Šega, Agata = 2006 Šega Vinja 1986 = JF = Vojmir Vinja, Vinja 1998–2004 = JE = Vojmir Vinja, Štrekelj 1896 = Karel Štrekelj, Prinos k poznavanju tujih besed v slovenščini, v besed tujih poznavanju k Prinos Štrekelj, Karel = 1896 Štrekelj

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 44 Book 1.indb 44 Book 1.indb 45 been addressedinSlovenianetymology. yet not has which Aurisina/Nabrežina, in attested 738), (REW ‘crayfish’ astacus in oneortheotheroflanguages examined, drawing attention to theloanfrom author presentssomeinteresting older Romance elements that arepoorlyattested borrowing via Croatian is certainly greater, although not necessary. At the end the and ifitispresentexclusivelyinthestandardlanguage,likelihoodofindirect older Romanceelements. If aworddoesnotappearaslexeme denotingaplace the article thuspresentsandexplainsindetail some examplesoftrueandapparent later borrowedthroughCroatian andisthereforeaCroatianism. Themainpartof a Romance antecedent and thus Romance elements per se, or whether the word was very difficultornearlyimpossibletodetermine whether theyaredirectloansfrom vocabulary loansinSlovenianoftenraisesdifficultiesitis because forcertainwords marily focuses on Slovenian and Croatian. The identification of early Romance and some general findings about such loanwordsin South Slavic, the author pri- Following anintroductorydefinitionoftheobjectstudy Slavic languages. This article is thefirstpartofastudyonolderRomanceelements intheSouth Agata Šega Thoughts onOlder Romance ElementsinSlovenian and Other SouthSlavicLanguages (Part1) , Razmišljanjaobstarejšihromanizmihvslovenščini... Summary

27.7.2012 20:15:54 45 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 46 27.7.2012 20:15:54 Book 1.indb 47 sln.*bȁba >zilj.kor.ƀáƀȁ (SLA, T001 Brdo), obsoš. primor. 1 skupini soglasnik 0 pini sku- narečni koroški v ponekod kot tako Trenta) Mangartom, pod Log (npr. severu

v širšem slovenskemPrimorsko širšem gradivo bv zviz zaporo kot odgovarjajoča nezveneča nezveneča kot zaporo odgovarjajoča dva glasova spirantizirana no individualno tudi skoro v vseh koroških narečjih zveneča zveneča narečjih koroških vseh v skoro tudi individualno no Žihpolje) Tinje, (Grabštajnu, Šmarjeta, in konč okolici, Rožanskem, blaški na vzhodnem v dolini, vziljski Drave, od severno dolini pr. n. vpodjunski tako Koroškem, na ponekod »Resse da širši: 1939: narečjih je Isačenko 33sl.da pojav v koroških pa poroča, glasniki. je pa Potoč/Potschach govoru v temski, razvoj Kneže/Grafenbach govoru koroškem v Logar je da enotni. pravi, 1981:npr.184niso 202, skupini narečni koroški v refleksov spirantičnih območju o Podatki 1 spirantiziran: Kot v večini slovenskega jezikovnega prostora je tudi v primorski narečni primorski v tudi je prostora jezikovnega slovenskega večini v Kot proste delujoče zamenjave(narečno) ⇄ƀ praslovansko že verjetno ostanki območju, slovenskem prekmursko b ⇄ v zamenjavo z obojesmerno b etimološkega mestu na imajo ki skupine, narečne primorske iz primerov iz se, izhajajoč V prispevku ‘hip’ ← * ← ‘hip’ Littoral (e.g., b ⇄ v substitution multidirectional of the cases radic neme/grapheme pho have the that group dialect Littoral the from examples uses article This Context with Material Littoral mologija besede Ključne Keywords ⇄ƀ alternation free (dialect) operative Proto-Slavic the was already probably what of remnants the are territory, Slovenian throughout broadly quite bedrica : Slovenian, phonemic replacement, spirantization, etymology spirantization, replacement, phonemic : Slovenian, grìba grìba b in slovanskem kontekstu slovanskem in videti razmeroma stabilen zapornik, saj je samo na skrajnem - eti spirantizacija, zamenjava, fonemska jezik, slovenski : in order to determine that spo that determine to order bin of etymological place v in

: Prekmurje Prekmurje : ← ƀ gríva . in in from from v fonem/grafem đ , in v izglasu, pred absolutno pavzo, postaneta kar kar postaneta pavzo, absolutno pred v izglasu, , in ), ki jih je mogoče prepoznati na dokaj širokem širokem dokaj na prepoznati mogoče je jih ki ), Metka Furlan grìba grìba p (npr. primorsko (npr.primorsko within a Broader Slovenian and Slavic Slavic and Slovenian Broader a within b in in b ‘mane’ ← ‘mane’ t. t. spirantiziran, zlasti še v položaju med samo med položaju v še zlasti spirantiziran, Mestoma je ta zapora tako zrahljana, da sta ta ta sta da zrahljana, tako zapora je ta Mestoma v , ugotavlja, da so sporadični primeri primeri , ugotavlja, so da sporadični gríva vedríca vedríca ), which can be observed observed be can ),which b ‘kolk’ ← * ← ‘kolk’ in in d artikulirata z manjšo zmanjšo artikulirata ƀáƀà (T067 Trenta) Cobiss: 1.01 bedrica vedríca b .

- - : >

φ ƀ sis in in þ - - - . 27.7.2012 20:15:54 47 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54

4 ------pre i , , v drugi (Čujec Stres(Čujec V Kobaridu in ƀ , ki sekundar je > ƀ je zatoje pred e tako rekoč regularen rekoč tako od v b b < ƀ 6 . gre Tu pač za vpliv knjižnega pred sprednjimi samo- ƀ > b pred sprednjimi , npr.: znotraj primorske narečne sku- narečne primorske znotraj (Log pod Mangartom) (Log pod Pojav sega tudi v rovtarsko na- Pojav sega tudi v rovtarsko (Zatolmin) 3 5 še poznan, nadalje v b. .« (Logar 139) .« 1996: v ƀȁk (Brdo) a drug drugega, poleg v tej besedi w 2 člbk čò b in w b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu  in sekundarnim , mlajša pa pogosteje w b potrjenazanarečne Brdo/Egg,točke T001 T006 Pod Ied γláa, Red γlábe → Ied γláa/γlába, Red γlábe → Ied γlába, Red γlábe bba zilj. kor. razlikuje le po tem, da je pripora pri slednjem ustnično-ustničnem , čeprav tu in tam slišimo tudi w i, > Primorsko gradivo z v iz in , pred sprednjimi samoglasniki:  pred sprednjimi ƀ prirefleksu psl. * > b , natopovsodrazenpa, Robidišču, tudiv kjerje , ki je kot artikulacijska okrepitev nastal iz izvornega slovenskega ustnične slovenskega izvornega iz nastal okrepitev artikulacijska kot je ki ƀ, sln. *člok sln. *glāȁ > tolm. rovt. Metka Furlan Metka Starejšageneracijavečinoma govori Po Po podatkih gradiva za SLA je bil potrjen za ziljske narečne točke T001 Brdo/Egg, T003 Blače/Vorderberg,T004 Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail, T006 Podklošter/Arnoldste in, T007 Rikarja vas/Rückersdorf, T008 Rateče Loče/Latschach. in rožansko T011 klošter/Arnoldstein, Podravlje/Föderlach, T012 Kostanje/Köstenberg, T013 Sveče/ T016 predstavitviHodiše/Keutschach. najnovejši V zatolminskegaSuetschach– T017 in govo b zastopanost sistemsko predstavlja zanj tudi se narečja tolminskega ra no nastal pred e priporniku manj energična. Ramovš 1935: 84. Ramovš 1935: Tako je Tako mogoče sklepati iz gradiva za SLA. Šekli 2008: 26, op. 38, pa ob govoru Livka omenja, da značilenpojav je tudi za krajev govore Piki, Perati Avsa, in starejši Plohi. Po klasifikaciji (Logar, Livka uvrščal Rigler) se govor je v obsoško narečje. Glasovno zakonit je ta pojav tak samo v Knežah in Krčanih severno od Grebinja v pod v Grebinja od Krčanih in Knežah severno v tak samo pojav ta je zakonit Glasovno junski in tudi dolini v ziljski[...] dolini.« podatkihPo iz gradiva za SLA je bila spiranti- zacija O tem manj eksplicitno 117. 2010). v Čujec Stres 1993: ziljskise da navaja, 197 Grafenauerjupo 9 1905: 1935: Ramovš Podatke o pojavu sem črpala iz gradiva za SLA. Za obsoško narečje prim. še Logarjev opis: značilna je močnagovore ustničnavse »Za artikulacija. Ustnično-zobni šel v w govoritase Robiča Staregaindo sela okolici b. je Kredajezikanarečje.OdnaprotiBorjani Logov Breginjaindalje do zastopnik prvotnega v

v obsoškem narečju pa v narečnih točkah T066 Log pod Mangartom, T067 Trenta, posamezni Čiginj, T073 in Kred T069 Drežnica, T071 Kobarid, T070 Bovec, T068 primeri pa so znani tudi v kraških Lokvah (T095). primor. obsoš. pine v terskem Breginju (T064), v nadiškem narečju le v narečni točki T076 Livek, T076 točki narečni v le narečju nadiškem v (T064), Breginju terskem v pine 6 5 3 4 2

ga zvočnika ga zvočnika - pripor s izenačil celo ali približal fonetično govorih nekaterih v je se ƀ Ta pripornik nikom rečno skupino, a je na vzhodu zamejen s tolminskim narečjem z baškim govorom, se narečju tolminskem V Kanalom. nad Kala in Avč govorom banjškim z pa jugu na izvornim med porazdelitev prvotna je tako da b glasniki zabrisala, < tudi pred nesprednjimi  lahko nastopa kot varianta predlogo z samoglasniki, ki lahko izpodrine izvorno člbək rovt. tolm. območju, koroškem zahodnem na znan je pojav Ta

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 48 Book 1.indb 48 Book 1.indb 49 oo kaa eše s primeroma s Jevšček kraja govor mlajše gradivoizAvč(T090): Trditev za Avče ob Ramovševem navedenem variantnem 87. 84sl., 1935: Ramovš poroča Avč, govoru banjškem bližnjem v vidno narečju kljanskem narečju na vzhodu pojav ni znan, je pa podobno stanje kot v tolminskem skem narečju povsem arbitrarno prvotni kot jeúχ 7 tudi območje Jevščka. Podobno alternacijo Podobno Jevščka. območje tudi vključevala preteklosti v Plohi, in Perati Avsa, Piki, Livek, krajev govori bližnji zvočnika ustničnega slovenskega ga bazobíːna žt  ka/Drenchia. V areal analoške zamenjave etimološkega zapornika tivo’, pridevnika *slbъ cijska okrepitev V Trnovem pri Novi Gorici nista potrjena niti spirantizacija 1.2 loškega etimo- zamenjave pojavnost isto na kaže narečja) terskega in nadiškega obsoškega, (del območja omenjenega zunaj skupine narečne primorske iz primerov nekaj Toda – Salvino 1999 mogoče navesti primer zvočnika ustničnega slovenskega okrepitev artikulacijsko za znakov 2003 Špehonje gradivu (T075): tajurja (prim. 1999 ‘male, malamente, scorettamente, erroneamente’ ob slàvo b ƀnibilpoložajnospodbujenpredsprednjimisamoglasniki. zamenjavo etimološkega zapornika pričakujemo lahko narečja terskega in nadiškega obsoškega, ožjem še in skupine bbərca ‘veverica’,bibilovtaarealtrebavključititudigovorRobidišča.

tudi v položajih, kjer razvoj kjer položajih, v tudi bélo víno > viαla bina >viαla víno bélo položaju: menjanem (1993: Stres 117) Čujec »Soglasnik Helena pravi: tem s zvezi V Metka Furlan ‘život’ tudi ‘život’ slàva, Na podobno mešanje refleksov opozarja Šekli 2008: 26, op. 38, za nadiški za 38, op. 26, 2008: Šekli opozarja refleksov mešanje podobno Na Ker jeanalogija porušila sistemskoporazdeljenost med inb,sejevtolmin vedrica Primorsko gradivoz Iz tega smemo zaključiti, da na ozkem zahodnem območju rovtarske narečne b  z ‘bezeg’. Slednji primer lahko kaže, da je artikulacijska okrepitev izvorne ‘bog’, ‘bog’, v. pred sprednjimi samoglasniki ni bilo mogoče prepoznati, je iz Rigoni iz je prepoznati, mogoče bilo ni samoglasniki sprednjimi pred slàva vòja slàva ùra ‘cattivo tempo’, slàva slàbavoja ‘kolk’ (Trnovo priNoviGorici) sláva úra‘slabovreme’obvedrȍ žbt, obrát  >  ‘pobožen’, paóžən , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko izkazuje tudi nadiško gradivo v Špehonja 2003 (prim. 2003 Špehonja v gradivo nadiško tudi izkazuje ƀ/b ‘indisposizione, cattiva volontà’ obslavavòja pred sprednjimi samoglasniki, in vendarje bilo samo v tej v namestoetimološkegab ‘vrat’ tudibrát,parȁt  γvȃnca/γbȃnca > ƀ sˈlap, b ni bil položajno spodbujen pred sprednjimi sa- sprednjimi pred spodbujen položajno bil ni  ȁste z dvoustničnim v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem lebìčar pred sprednjimi samoglasniki, ki jo poznajo b .« sláːva, zamenjeval z  ‘boste’, slab/slap, ‘poprtnjak’(SLA) 7 Vsosednjemcer- v vaseh rabijo rabijo vza v vaseh ƀ in niti artikula b pri refleksupsl. z dvoustničnim ‘isto’, gibánica in besedje, ‘vozel’ ob sláb bédro slàbo ‘cat- ob . - - - - 27.7.2012 20:15:54 49 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:54 - - - - š s. > (npr. bdər šč dobru ſchi priponsko , v slovar- Chieſſena ſi in samostal in da Alasijev da in voſit š bédro bédro izpeljan iz cleſchie mollette del (SLA). Ta osamljeni . v [praščiče]) ali bžanje, zato se zdi najbolj bžati. . zdaj vedrȋca . Sodobni slovenski ustreznik ustreznik . Sodobni slovenski pa (Zgornje Gorje; SLA) in voſit [toporišče], s ‘stegno’ lahko poimenovanje tipa poimenovanje s ‘stegno’ lahko , ki ga zahodna slovenska narečja slovenska zahodna ga ki š, fonetično vrednost fonetično vcup, vcup, obloſit accumulare [23b] ← pa ne prepričuje, ker razvoj > ſ , luboſte to soglasniško zaporedje vedno ohra- vedno to soglasniško zaporedje bédər šč > š. šč voſit bédro bédro šč i. ničto izpeljavo, je pripadnostna funkcija, v ſdruſit kot tako [23a] accompagnare ← b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu priložiti praſchiche aſparago lahko posledica delovanja prekozložne disimila prekozložne delovanja posledica lahko s slovenskim ustreznikom dragouat [koščica]). Izjemo predstavlja le zapis šč (npr. toporiſchie toporiſchie manico , ki je razložena s slovenskim s razložena je ki , carezzare sporočen slovenski glagol (II [češena], a 1) ga Logar 349 pripisuje 1996: gorenjski na ſch [102a] ‘češčena si Marija, milosti si polna’, kjer je pridevnik je kjer polna’, si milosti Marija, si ‘češčena [102a] voſit namesto š je zato lahko s pripadnostnim sufiksom -ica s pripadnostnim je zato lahko osvetljujejo istopomenski, a geografsko oddaljeni gorenjski le- a geografsko oddaljeni istopomenski, osvetljujejo ima torej izglasje -ſit izglasje torej ima [puščava], zheſchena zheſchena in se pri tem skliceval na pomensko polje Megiserjevega Megiserjevega pomensko polje na skliceval tem pri se in Primorsko gradivo z v iz carezza je nedvomno bžati, za it. carezza , 8 , , je v tem trnovskem leksemu, je v tem trnovskem iz bédro vedrȋca nedvomna izpeljanka coſchiſa nauone , ki ga Alasia razlaga z razlaga Alasia ga , ki carezze vedr- vedr- voſit (Srednja vas v Bohinju; SLA), vedrȋca ‘carezzare’ (Alasia) ‘carezzare’ vščiti treba brati [češena] in ne [češčena]. Vendar ta osamljeni primer verjetno perloſit perloſit accreſcere [23b] ← ‘faveo’ (Megiser 1603), ki ga je predstavil z italijanskim besedjem favo- » fonetično fonetično vrednost [-žit], celoten zapis pa torej [vožit], pri čemer vzglasni bdrọ voſit Šavli 1960/61: 108 bi bilo treba v je mislil, da tem zapisu prepoznati sloven- Ob italijanski iztočnici italijanski Ob Taka Šavlijeva interpretacija zapisa Metka Furlan Metka č : č → č : . Enako bi bilo mogoče razložiti tudi zapis istega pridevnika v Starogorskem stoletjakonca 15. rokopisu s rečni potezi rokopisa.

Medtem ko gorenjski primeri kažejo na t. vedrȋca del stegna = bedra, v primeru trnovskega da je kolk pravzaprav izražena. Ker je da imamo na mestu etimološkega b mogoče prepoznati, 1.3 V Alasijevem italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607 je italijanska iztočnica ustreznikom predstavljena s slovenskim carezzare narečni koren narečni ksemi pars pro toto, s katerim je kolk verjetno razumljen kot najvišji del bedra. Trnovski kot najvišji del bedra. verjetno razumljen s katerim je kolk pars pro toto, samostalnik (Breg; SLA). Ti kažejo, da je kolk z besedo z kolk je da kažejo, Ti SLA). (Breg; glagol ski Glagol združiti, obložiti verjetno, da je v zapisu 8

nik v množini za it. accarezzare narečni narečni točki do zdaj evidentirano, da kolku pravijo

voszhiti voler rire, bene, imeti, rad biti, affettione naklonjen ‘podpirati, «, tj. portar e amore naklonjenost in ljubezen izkazovati’, čeprav je glagol nosilec pomena ‘želeti’. Po- grafem ima da predpostavki, na temelji vezava zapis ponazarja besedo z narečnim razvojem Maria, ghnade ſi pouna pouna ſi ghnade Maria, razvoja asimilacijskega narečnega odraža ne Chieſſena ne poznajo, ampak je ampak poznajo, ne cije accarezzare ju nastopa tudi glagol accarezzare fuoco [klešče], za zahodno območje v bližnji in daljni okolici Devina, od koder je Alasia črpal tam črpal Alasia je koder od Devina, okolici daljni in bližnji v območje zahodno za kajšnje jezikovno gradivo za slovar, ni značilen. To dejstvo se odraža tudi v Ala- sijevi knjižici, kjer besedje z etimološkim nja in je zapisano s črkjem puſchiaua deſerto

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 50 Book 1.indb 50 Book 1.indb 51 škim bimanaustreznihmestihgrafem na kaže knjižici Alasijevi v ki primer, ma, ki je ob kom o preglasu za palatalnim soglasnikom lahko kaže, da izvira iz narečnega siste- mestu pričakovanega < * <

10 9 v- kot v slovarju tudi ob ščini glagolsko vrstokotbžati, iz česar bi bilo mogoče celo sklepati, da naj bi v sloven- 1935: 64 je pojav sicer opazil le pri glagolih 5. razreda I. vrste, npr. dojemanje kraškega pojava, da se sedanjiška osnova prenaša v nedoločnik. Ramovš ter čakati’ ‘ukrivljen’, chiuit varske potrebe želel predstaviti v nedoločniku, ga je ustvaril po enakem vzorcu kot *vožeš žam’, 1951 pa zajema tudi druge glagole, npr. glagole, druge tudi zajema pa 1951 vem/plejem čati molči- tako, da je sedanjiški osnovi *molči-

‘čuti’ je naredil tako, da je sedanjiški osnovi sedanjiški je da tako, naredil je ‘čuti’ preostanek dodalnedoločniškiznak-

bandire jo Glagol Glagol

množini, je tudi možno, a se zdi manj verjetno. manj zdi ase možno, je tudi množini, [70b] ‘stopinja’, vviſgne ciregia izglasja tudi nastala lahko so Po preglasu ‘isto’ (Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 397). Furlan (Metka bandum ‘isto’ azil’, srlat. stvo, bandizar it. ben. iz jen crizetſe ſegnarſi col ſegno della ſanta Croce ſanta della ſegno col ſegnarſi crizetſe namesto etimološkega na-pęti na-pьnešь, Metka Furlan =*čujit Alasijeva glosavoſit božati, božam>*vožeti Alasia jevzapisuvoſit Nedoločnik čuti tepsti e s v lsjvm lvrkm rdv orž pels kt ponazarja kot preglas, odraža gradivu slovarskem Alasijevem v se Ker bžati bandižet 2b ‘pregnati’, [29b] , čuje- 10 3a ‘esi t. anvt’ daa Alasijevo odraža kaznovati’ tj. ‘tepsti, [30a] caſtigare i. battere, tepit → * → , tepe- →*tep+-it=tepit (Legiša 1951:510). je bil pojav verjetno uresničen tudi pri narečnem refleksu *vožem refleksu narečnem pri tudi uresničen verjetno pojav bil je b ‘božaš’ > oz. tepit obstajal tudi *božiti. molčit v →*čuj-+-it=čujit proſgnie preghiera ‘pregnati’ je bil tako kot hrv. bandìžati kot hrv. tako je bil bandižȃm ‘pregnati’ , poznal tudi preglas. Poudariti pa je treba, da je Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko mouchit mouchit tacere ..., ki ga je Alasia slišal za slišal Alasia je ga ki ..., b zdaj = : nčt ‘pregnati, poslati v izgnanstvo’, denominativa iz iz denominativa v izgnanstvo’, poslati ‘pregnati, mouchit. Nedoločnik 9

b- 9a ‘alai in ‘kašljati’ [91a] toſſere casliet ‘božati’ nam torej z vzglasnim z torej nam ‘božati’ [močit] za pričakovanega *movchat pričakovanega za [močit] v. ← tako kottrnovskovedrȋca glagolbžati , *vožem→vož-+-it=vožitvoſit načeti [74a] ‘prošnja’. Da bi bili samostalniki predstavljeni v v predstavljeni samostalniki bili bi Da [74a] ‘prošnja’. [89b] ‘molčati’ in ‘molčati’ [89b] Pa ni tako. Zapis nedoločnika Zapis tako. ni Pa dodal za nedoločnik značilni soglasnik -t: it. Enakojeustvariltudi v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem =chiuit < * < v b. =tepit namesto godit na-čęti na-čьnešь, po podatkih iz Legiše predstavil, kot da bi spadal v drugačno v spadal bi da kot predstavil, čuje- chiuit ← bžati. KojeAlasiaglagol za slo- [83b–84a] ‘pokrižati se’, ‘pokrižati [83b–84a] b. Vsedrugobesedjezetimolo gosti godem, odvzel izglasni tematski [čujit] za pričakovanega *chiut [36b] ſtopignie ‘češnja’, pedata chiuit attendere ‘kolk’ kaže, da imamo na imamo da kaže, ‘kolk’ v [89a] ſtorto creuglieſt < ‘pregnati’ (ARj) izposo (ARj) ‘pregnati’ tepit b plevit in posrednimzna- voſit je Alasianaredil : voſit npt bando ‘božati’ edini ← [28b] ‘čuti, [28b] lahko tako ← pleti ple- pleti ‘pregnan bandizet e napeti in na mol- ‘bo- - - - -

27.7.2012 20:15:54 51 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55

- - - - lahko lahko vzho- žàːka v žába save z med- ‘ime naselja ‘ime . Čeprav žába. Žábnik b > v > b ‘krastača’ (Piro- ‘krastača’ k desno od b. pa je bila že zaklju že bila je pa žáveljski ’sàve ’sàve (Meyer-Lübke 1911: b , vsebuje medsamoglasni vsebuje refleks z medsamoglasni in njegova izpeljanka na -at izpeljanka in njegova žába ‘krastača’ (VFDB 1985). iz Žávelj iz žaba : sln. toponim/mikrotoponim toponim/mikrotoponim : sln. nastal po disimilaciji po zapori disimilaciji nastal po ne more biti izposojenka niti iz b save iz v furlanskem leksemu posledica ro- posledica v furlanskem leksemu ‘žaba’ na zahodnem območju potrjuje območju zahodnem na ‘žaba’ ‘žaba’ v save žmn, Rmn žmn, ‘žaba’ (Brecelj 2005) = 2005) (Brecelj ‘žaba’ b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu ni povzročil zapornik b >  ni povzročil zapornik Žávlje , ki narekujejo, da je bovško žàːka da je narekujejo, žába, ki save iz žàːka. . Po tej razlagi naj bi bil razvoj razvoj bil bi naj razlagi žȃvka. Po tej > *žȃpka > , ki se ohranja v bovški v ohranja se refleksa *žáva, ki slovenskega iz izposojeno izvira iz nekega predlatinskega *sap(p)us iz nekega predlatinskega izvira : ‘krastača’ je v izposojenki prevzeta, saj sta v slovenščini z Primorsko gradivo z v iz , v Čeprav Plomteux 1972 kot odločilni argument proti izposoji furl. žáva in da zato razvoja 13 žȃbka v. in obravnavano kot slovenska izposojenka (Meyer-Lübke 1911: 7593), 1911: (Meyer-Lübke izposojenka slovenska kot obravnavano in 11 žàːka ‘krastača’ (Ivančič Kutin 2007) sem v ESSJ IV: 438 izvajala iz ni bil evidentiran, širši areal sln. *žava sln. širši areal evidentiran, bil ni -vk-:* Povsod drugod na furlanskem jezikovnem območju leksem vsebuje medsa- žmn ‘ime za južni del naselja Šempolaj v občini Devin Nabrežina/Duino Au- Nabrežina/Duino Devin občini v Šempolaj naselja del južni za ‘ime žmn Furlansko save ‘žaba, ‘krastača’ Toponim/mikrotoponim Žavlje Toponim/mikrotoponim : furl. : furl.save (bovško) ‘krastača’ žàːka Žavlje ‘krastača’ Bovško žàːka 12 v iz slovenščine izpostavlja areal, češ da se Metka Furlan Metka b. O furl. po saba 203 Pironi. iz sln. žába že Štrekelj 1910: Enaka variantnost znana je tudi v bizjaščini: ſaba/ſava Sinonimija ‘žaba’ označeni žaba ali pa krastača, npr. na zahodu v rezijanski Solbici ali v Istri v Sočergi (SLA). . Ker je predpostavljal, da naj bi bil v : sln. b. Ker je predpostavljal,

škim 1.4.2 furl. znano je dolgo V romanistiki [žave] na) ški save pojavljata tudi na območju, kjer izposoja iz slovenščine ni več možna, se odloča, da tudi furl. save Toponim gradivo. toponomastično 7593), čeprav je iz tu predstavljenega gradiva verjetno, da je bilo furl. 1.4.3 vprašanju pri SLA projekt za gradivom med Čeprav formalni manjšalnici samoglasniškim sln. iz izvajal spodnjo Magdaleno Marijo Sv. s meji na Žavelj od dno 11 12 13 1.4 1.4.1 Bovško *žȃbka, pri čemer sem domnevala, da naj bi izpeljanka iz * položajno določen. Domneva je s stališča tipologije fonetičnih razvojev sicer mo- žna, ne zdi pa se več verjetna, ker na zahodnem narečnem območju obstajajo drugi *žáva refleksa obstoju o znaki moglasniški čena, ko so v 6. stoletju Slovani lahko prišli v neposreden stik z romanskim življem romanskim z stik neposreden v prišli lahko Slovani stoletju 6. v so ko čena, na furlanskem območju, je sklepal, da furl. njegov zanimiv je obravnave tukajšnje kontekstu V slovanščine. iz niti slovenščine podatek, da samo v dveh narečnih furlanskih točkah ASLEF, tj. v krajih Attimis -Racchiuso in Ronchi dei Legionari – Cave di Selz, ki ležita na meji s slovenskim jezikovnim območjem, furlanska izposojenka iz sln. toda Plomteux 1972: 202sl. je o razlagi podvomil zaradi fonetičnega razmerja furl. v medsamoglasniškega lenizacija romanska lenizacije, manske vzhodno od Sv. Marije Magdalene spodnje v občini Milje/Muggia’ (SKII) in mtpn Žavlje risina’ je Merkù 2006: 213 zaradi neposredne bližine mikrotoponima > -pk-

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 52 Book 1.indb 52 Book 1.indb 53 Žáblje žmn,RŽábelj(SKI),leta1397Sablach(Kos1975:765). toponimu znanemu Bašlju pri Kranja od severno območju gorenjskem na ustrezata in toponima znana sta Ajdovščina, občini v severno, toda (LiAKZ), na enak mtpn že, koli Kakor ime. svoje dobili *Žába/*Žáva območju blatnem/močvirnatem ob -jane obeh imen zdi bolj verjetno, da sta imeni stanovniškega izvora *Žav-jane rabe množinske zaradi se čeprav strinjati, mogoče povezovanja korenskega glede argument zaetimologijo predstavljala toponomastika mikroareala, sejezrazlago 213 2006: Merkù razvoja fonetičnega 14 segajo na začetek 14. stoletja (prim. leta 1308 leta (prim. stoletja 14. začetek na segajo lahko posledicadelovanjaenakeporušeneporazdeljenostietimološkegab zlogu (vedríca , *vožáti (vedrica medglasju in prehod utemeljevali položajno lahko bi katerim s imenovalca, ga 1.5 2006: 213),vidno,dasejeprehod z točki južni najbolj o ka ska okrepitev iz izvornega dvoustničnega zvočnika dvoustničnega izvornega iz okrepitev ska artikulacij- dejavna Bovec–Milje črti zračni na tudi stoletjem 14. pred bila je da zati, zahodnem rovtarskem območju. Taka razlaga bi bila sicer možna, če bi se dalo doka- slovenskega jezikovnegaobmočja. potrjuje pred svetlim in temnim samoglasnikom (vedrica samoglasnikom temnim in svetlim pred potrjuje gradivo, ki kaže, da je zamenjava etimološkega zamenjava je da kaže, ki gradivo, skem narečju pripisuje besedju tipa Brižinskih spomenikov dalje, zato vzrok zav od obdobja rokopisnega slovenskega iz primeri tudi ga pa Bovec–Milje, izkazujejo črto zračno in skupine narečne primorske območje presega in več Toda gradiva z v 2 se jeudejanjalpreglas,kivkraškemnarečjupredstavljanotranjskopotezo. Alasijev primervoſit

‘gozd v kraju Srpska Kapela’ (ARj) <* Kapela’ Srpska ‘gozd vkraju ustno) < * < ustno) * < (Gutsman) sln. npr. spada pkm. gradivo tako Med zapori. po pojava asimilativnega možnost dopuščam zaporedjem - nastalim sekundarno Med gradivom za za gradivom Med Male Žablje, ki glede fonetike in morfologije jedrnega dela imena popolnoma Male Metka Furlan in lahko posredno kažeta na mokrišče *Žába/*Žáva, po katerem so prebivalci Merkujeva etimologija primorskih imen V vsehtrehprimerihzv Drugo slovenskogradivozvnamestoetimološkegab dròno dròno Žavlje Žabьnikъ ‘drobno’ < * < ‘drobno’ službьnikъ službьnikъ , je bil kot ime parcele zabeležen v naselju Razguri v občini Seža- občini v Razguri naselju v zabeležen parcele ime kot bil je Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko namesto etimološkega b v , hrv. Žavnica, hrv. namesto etimološkega etimološkega namesto nadalje še kaže na verjeten izvor iz narečnega mikroareala, kjer kjer mikroareala, narečnega iz izvor verjeten na kaže še nadalje : *vožati : : * vòžaš, drobьno drobьno b ‘kdor opravlja službo’, mtpn mtpn službo’, opravlja ‘kdor > namesto etimološkegab v, ampak je izzgodovinskih zapisov, kizatoponim (< *ubožati), (< žáva). To bi navajalo k razlagi, da bi bila zamenjava ‘zaselek kraja Sv. Ivan Žabno v križevskem kotarju’, kotarju’, križevskem v Žabno Ivan Sv. kraja ‘zaselek bn (Ramovš 1924:183), (Ramovš 14 b >vizvršilžepred14.stoletjem. úχ namesto < * < - Žabьnica v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem jezikoslovno ni utemeljil, ker mu je glavni ‘bog’. K takirazlagi ‘bog’. navajatudisicerredko - b b - ne bodo izpostavljeni primeri s slovanskim s slovanskim primeri izpostavljeni bodo ne je naslovenskemjezikovnem prostoru ьn b ), v nenaglašenem in naglašenem naglašenem in nenaglašenem v žava), - . , ker pri realizacijah - realizacijah pri , ker , leta 1352 leta de Çaulis, Žávlje verjetno ni isti,kotse gavtolmin b z  v pred sprednjimi samoglasniki. pred sprednjimisamoglasniki. Žavenk ne podajalearealnega podat- ni mogoče razpoznati skupne- služavnik služavnik v slovanskemsvetuširšaod : *vožati, : v Jevščku (Matej Šekli, Šekli, (Matej Jevščku v = b ſlushaunik ſlushaunik ), v vzglasju vzglasju v žava), bn > de Zaul;Merkù > - v VelikeŽablje , saj se pojav , sajsepojav - in vn < *Žab- < - v ‘Diener’ za zdaj zdaj za kot na kot na - 27.7.2012 20:15:55 53 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55

, u na 7), 7), 7), 7), tudi tudi

w ‘več- , mort- wuole wuole veryo, ( 3), ‘verujem’ ‘verujem’ 12), ſwettikhow ‘mrtev’ (III ‘mrtev’ pred izvornim pred izvornim bi bilo smotr- vi(e)tzhe ‘v grob’ (III 13), ſwettikhow), *o veryo  ‘vsak- vſſe-dannj . Iz rabe slednjega . Iz rabe slednjega 14), 3), ‘žive’ (III vgrob vgrob mortiw ‘bogastvo’ (I 1, 3), sſweto, 5), 2), pa je morda celo v funkciji pa je morda celo v funkciji stoji v predsoglasniški legi stoji v predsoglasniški legi [na nebu] stoji grafem ſchywe 15 ſchewota ‘života = življenja’ diwitze) in v izglasju (mortiw, [...] ), pred izvornim *ě izvornim pred vſtall), 10), Bogaſtwo ( sſwetiga, sſweto ‘sveto’ (III vuſſemi , ki prav tako stoji za isti izvorni , ki prav tako stoji za isti izvorni , kar lahko ponazarja grafem w vſſech ‘vseh’ (III 4),  15) in < sln. * Na nebw ‘device’ (III ‘device’ 13), v vuſſemi ‘vsemi’ (II , vgrob ‘stvarnika’ (III 13), mortwe, 7), b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu diwitze Swoyga), i * ‘svojega’ (III vſſega, vnebeſſich ‘v nebesih’ (I 4), ‘tvojega’ (II , kar lahko ponazarja grafem v v ‘grehov’ (III . ſchywe, Stvarnikha wuole, Swoyga ‘verujem’ (III 1), ‘ne vpelji’ (I twoyga , vnapellay ), v primeru v Stvarnikha), Distribucija grafema v 9), ( oz. izhodnega slovenskega dvoustničnega . ſwetiga, 2), grechow grechow ‘svetega’ (III ‘svetega’ sſwetiga ‘svetega’ (III veryjo Primorsko gradivo z v iz Bogaſtwo, , 9), 14), 12), vnapellay vnapellay Otzha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno kher Otzha naſch posvečeno ‘Oče naš, ki si v nebesih, twoye yeme, pridi khnam twoye wody twoye yeme, pridi khnam ) grechow vſſe-dannj, ‘tvoje’ (I ſwetiga w: ‘na nebo’ (III in se pojavlja v zapisih v pojavlja se in 3), 4–5), twoyga, vſſega ‘vsega’ (III ) in *a in vi(e)tzhe) 16)) pa je večinoma drugačna, saj  1 ‘bodi’ (Starogorski rokopis) (Starogorski ‘bodi’ wody 2 Tudi zaradi mlajših omenjenih primerov s primorskega območja se zdi verje- zdi se območja primorskega s primerov omenjenih mlajših zaradi Tudi Zaradi rabe različnih grafemov za en in isti izvorni fonem * fonem izvorni isti in en za grafemov različnih rabe Zaradi twoye Metka Furlan Metka 1), , poſſchwetſcheno 15). V vseh teh primerih razen v zapisu ‘mrtve’ (III vſſech [useh]. ( 1), Prepis rokopisa navajam po 345–346. Logar 1996:

ę twoye, vnebeſſich, I 2.1 Starogorski rokopis, ki se datira v drugo polovico 15. stoletja, prav tako kot Alasi- jevo gradivo z začetka 17. vsebuje en sam primer, kjer je namesto pričakovanega b zapisan tvoje [...]’ bodi tvoje ime! Pridi k nam ‘posvečeno’ grafem kot ‘bodi’ vsebuje isti poſſchwetſcheno Zapis velelnika wody (I 15 ‘volja’ (I ‘volja’ ‘svetnikov’ (III we mestu etimološkega v Na nebw (III * ‘bodi’ ponazarja fonetično vrednost [wodi], kot je menil je kot [wodi], vrednost fonetično ponazarja ‘bodi’ zapis wody tno, da enkratni je še menil Logar 1996: 346. Mikhailov 2001: 106, in ne [bodi], kot

tj. grafema pa je možno, da ima v predsoglasniškem položaju vlogo samoglasnika samoglasnika vlogo položaju predsoglasniškem v ima da možno, je pa grafema ( že zobno-ustnično drsniška, tj. protetičnega soglasnika pred u ſwettikhow, fonem no predpostaviti, da zapisi ponazarjajo njegovo različno fonetično realizacijo, ki drsniškem dvoustnično še verjetno ob bila je danji’ (I vſtall ‘vstal’ (III ( veryjo, (III ni’ (III

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 54 Book 1.indb 54 Book 1.indb 55 glasil *bь/ъčela verjetno leksem praslovanski izhodiščni gradivo slovansko drugo na glede je se je, praslovanski konzonant. Čeprav leksem še nima zadovoljivo pojasnjene etimologi *pčela etimološkega namesto primorske predstavljene kot tako imajo ki besede, narečne slovenske Med dolini; dopolnilno gradivo SLA) gradivo dopolnilno dolini; Vipavski (v Žabljah Velikih v (npr. narečni tudi so nepričakovan, sicer položaju knjižno kot 2.2.1 ksi ssoglasniškimzaporedjem 2.2 17 16 žnost, da se je prehod je se da žnost, glasnika med Red bi imeli refleks **žvlainnečvla.Vrefleksih tipa ker biseta razvojna stopnja potrjevala v vzglasnem med činv,tj.čevila Tako relativno kronologijo bi bilo možno zagovarjati tudi na podlagi sln. podlagi na tudi zagovarjati možno bilo bi kronologijo relativno Tako 2.2.2 fonetični stopnjipred izpadompolglasnikovvšibkempoložaju. prehodav do nato in spirantizacije do je da in sistema je samoglasnikdesnood najverjetneje prek priporniškega ƀmoralopritivmedsamoglasniški legiinpreden tipa refleksi izpričani čebelo za (T339) Logatcu pri Dobovec in (T338) Tlake (T337), vas Ratanska (T334), Zibika (T333), Zadrže (T329), Šentjur (T328), Proseniško (T194); Praprotno (T193), Selca (T192), Dražgoše (T191), Železniki (T190), lonk Pod- (T189), Log Zali (T183), Javorje (T180), Leskovica (T168), Laniše (T166), Cerkno (T165), Šebrelje (T164); Trebuša Gorenja krajih v SLA iz podatkih po so ske govore,innavzhodnemssrednještajerskimi in kozjansko-bizeljskimi govori, asimilaciji pozvenuindalovzglasje vemo, dalahkoizviraizzelorazličnihnarečnihokolij. katerega za gradiva, narečnega Cafovega iz poznal besedo je ki Pleteršnika, iz le

Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 131 Furlan Metka šunik. vgeslu I:75 ESSJ Bezlaj, geslu v prim. znan, tudi slovenščini jev predloge te Refleks (SLA). ƀəča vasi npr. vRikarji premeta, brez vrefleksu tudi Prim. čvla Metka Furlan stvóla Refleksa ni mogoče ločevati od ločevati mogoče ni Refleksa Slovensko narečno čvla Slovensko narečno čvla Čas prehoda Slovensko stvȍl‘cevka,bilka’ To pa pomeni, da je pojav lahko tudi starejši od slovenskega jezikovnega rovtar- vključuje ki zahodnem, na tj. območjih, ločenih geografsko dveh Na , stp.pczoła), , pri čemer je samo v Šentjurju (T329) potrjen refleks s samoglasnikom s refleks potrjen (T329) Šentjurju v samo je čemer pri , ‘cevka, bilka’,prikaterem areal slovenske rabeniznan,sajgapoznamo čebla, kjer je samoglasnik med č b soglasnikv,spadatudi in (npr. hrv., srb. hrv., (npr. , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko b b → v 16 ni, se je soglasniško zaporedje uravnalo po regresivno delujoči regresivno po uravnalo zaporedje soglasniško je se ni, tako da slovensko knjižno . Vrefleksihtipa b → b č izpadel. pa bi bilo možno opredeliti tudi relativnokronološko. Mo- v izvršil izrazvojnestopnje**čbla,senezdiverjetna, č–b pčèla ‘čebela’ ‘čebela’ instvȍl‘cevka,bilka’ čebȋəla lahko odražajo premet , mak.pčela žb- (npr.vT139Hrpelje v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem čvla čvla čebla , v Štanjelu (T109) Štanjelu v , jevgotovonastaliz ‘čebela’. č , vkaterem je b in čebla , blg.pčelàr.pčelá b polglasniškega izvora v šibkem čvla ž- kot vtipužbla, zaradi česar tako kot drugi narečni refle je zato doprehoda b–č v prišlo že na slovanski na že prišlo čəbȋəla žbȉẹła). → nedvomno primarni b. č–b. Primeritako ). 17 , č. , Kjersamo- včela čebela stvȍl b → v → b < č. < m, in in - -

27.7.2012 20:15:55 55 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 - ſe (4: (II) (V) Wog Wog v Sti- Mmnž tatvína (5: 12) oblübil b wote wode in koroška ʒweſſeÿdo woſye tatbinah (III) ‘bogatemu’, (II; III) ‘biti’, b. tatvina (III) ‘brez’, 15) in 15) za etimološki witi witi ‘kal’), bolgarščini (cvol ‘tatvina’ (Novak 2006), w (5: 48–49) ‘z besedo’, pa se ohranja v Brižinskih v ohranja se pa 19 (npr. Stiški rokopis: Stiški (npr. : knjiž. b wreſch wreſch (II; III; V) ‘bogu’, wogathimu ‘Bog, obvaruj me skušnjave’. ‘Bog, obvaruj me (4: 25) ‘bogu’, b stьòlъ > sln. stvȍl pa so zanesljivo znani v hrva- v znani pa so zanesljivo tatbina v (4: 7) ‘oblasti’; Kranjski rokopis: Medž (BS I (BS Medž ‘steblo, deblo’) in obeh lužiščinah Wogu Wogu wogu ʒweſſeẏdo b so znani: namesto (II) ‘bogatemu’, tatbe (4: 9; 5: 44) ‘ubogo dušo’, oblaſti stvolá 22), kar se po Ramovšu in Kosu (Ramovš Kosu in Ramovšu po se kar 22), v, v Kranjskem pa kot (V) ‘nobenega’), menim, da bi bilo zapise (I) ‘bog’, b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu v Stiškem in Kranjskem rokopisu b v Stiškem in Kranjskem (III) ‘božjemu’, (III) ‘ubogemu’, (Štrekelj 1906: 496; Vasmer III: 749; Skok I: - > ts [c]. Wog owarj Napaſtj Napaſtj owarj Wog wogatimu Wug Wug stьƀòlъ → psl. dial. * ‘furtum’. Ob tem je zanimivo, da se oblike z eti da se oblike zanimivo, je ‘furtum’. Ob tem (5: 25, 36, 43), (Brižinski spomeniki) obeniga w za etimološki Iedž (BS II (BS Iedž woſimu wugo duſcho w treba fonetično tudi tako interpretirati. Vwoſimu (4: 14; 5: 49) ‘boga’, tatva wogü ʒweſeẏda (5: 59) ‘z besedo’; tatua : (4: 5; 5: 7) ‘boga’, uporablja za zapis etimološkega zapis za uporablja b woga (II) ‘božjemu’, Primorsko gradivo z v iz tatba , (III) ‘bogu’, boga w in b za etimološki ‘steblo’, tudi ‘golen’), makedonščini (cvolka (V) ‘boste’,

b z grafemom kjer se za pomen ‘furtum’ ob pomen za se kjer 18 niso ohranile niti v 16. stoletje, saj protestantski pisci uporabljajo le ji so nastaliji po premetu st (5: 35) ‘bil’, 20 (III) ‘spreobrniti’, b c- (III) ‘bogatemu’, wogu Woſimu Woſimu will (BSKJ), kar se aktivno ohranja tudi v sodobnem knjižnem jeziku: wodete 34) pojavlja tudi pojavlja 34) Ob tem je zanimivo, da je Mikhailov 2001 grafem Slovensko psl. *stьbòlъ > psl. dial. * Leksem Leksem se iz pomenskih in besedotvornih razlogov izvaja iz psl. izhodiščne Izhodišče vseh treh leksemov je izsamostalniški nomen actionis ki *tatьba, Grafema Metka Furlan Metka iz Kranjskega rokopisa, npr. iz Stiškega rokopisa, npr. in v Praunspergerjevem stavku Praunspergerjevem v in Bolj podrobnoBolj predstavitev leksema sem podala v ESSJ III: 339. Gradivo iz Brižinskih spomenikov navajam po 1993. BS

Vzglasni etimološkega 2.4 preoberniti preoberniti (4: 5) ‘obljubil’, škem rokopisu fonetično interpretiral kot pripona -va za prvotno -ba z v primer zapisani znan slovenski Najstarejši Ker se razen v kratkem Praunspergerjevem stavku v obeh rokopisih, v Stiškem in Ker se razen v kratkem Praunspergerjevem grafem Kranjskem, c) spomenikih, ‘boste’, (SSKJ). Toda v stari prekmurščini je bila še živa tatvina mološkim ‘bilka, steblo; deblo’), ruščini Red (stvól, dl. stwoł ‘Aethusa cynapium’): ‘deblo, steblo’, (gl. stwólk Posamezni zapisi z grafemom Posamezni zapisi z a) ščini (cvòlika

s *stьbl sorodne *stьbòlъ, besede 283; Bezlaj, ESSJ I: 70), njeni fonetični rezultati z 20 18 19 (BS III (BS interpretira kot [taːtwá]. – Kos 1931: 21) v BS 1993: 73 tudi fonetično v stcsl. tatьba tudi se potrjuje wogatimu 2.3 ‘božje’, (II) ‘bog’, 13–14) ‘z besedo’, wodem (5: 57) ‘se bom’, b) ‘bo/bode’,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 56 Book 1.indb 56 Book 1.indb 57 Wélina podlago pri sprejetju svoje pravopisne norme, da pri enakozvočnicah eno zapiše z priporniškim vzglasjem [ƀrodǝm], in da je prav to jezikovno realnost Pohlin vzel za oboje, tj.variantozzvočniškimvzglasjem[rodǝm]ins mogoče slišatiše če sklepati, da je bilo v njegovem času vsaj pri nekaterih leksemih z etimološkim diti, brodim’ zyshi pine. V Kropi je bil še nedavno zabeležen fitonim zabeležen nedavno še bil je Kropi V pine. Primera zv 2.5 lahko znak,dajevpredzgodovinskemčasuvsaskupinaimelapripornikƀ bljaga ‘močvirje‘<*bъrl’ga. prvotnega iz drugoten lahko soglasnik vzglasni ima (Pleteršnik) ga kot -je na tvorba kolektivna kot drugega nič ni kar drevju’, po papodʀːjə poskaˈlḁx ʀáːse vora kot npr. grafemom z 1781 leta iz varju Ob dvehosamljenih gorenjskih primerih je treba omeniti, da sevPohlinovem slo- odražali posebneizgovarjave. ki popolnoma ustreza samostalniku tatbinah pripornik sodȁ v njihtakokotBS IInamesto-ba ampak podobi, fonetični izhodiščni v ohranila ni narečjih koroških v samo venščini 22 21 Wogatâj, 2.6 lopovščina’ (Lipljin2002), avtorjeve samosvoje pravopisne rešitve pri zapisovanju enakozvočnic zapisovanju pri rešitve pravopisne samosvoje avtorjeve predmestju, je takih zapisov preveč, da bi odražali morebitne pisne napake ali pa le rovec:

ko leta 1768 še trdi, da grafem grafem da 1768 leta ko trdi, še v tej gorenjski besedi že Metka Furlan v ESSJ IV: vESSJ 345. Furlan Metka že besedi gorenjski bvtej O etimološkem popravlja, ko piše, da grafem w grafem da ko piše, popravlja, dr. Ireni Orel. Ireni dr. prof. zahvaljujem 1768 se Pohlin v pravilu pravopisnem o opozorilo Za enakozvočnice. npr.saj je ustreznejša, njegovadnja trditev M. macht »Es omiljeno: drugače, 1768:nekoliko 164)Oz. (Pohlin gewesen.« ich ware bila sem geschlagen, ich hab wila Sem ich werde. bodem steche, M. [poudarila 1768 let iz 1783 svojihv slovnicah in grafema Pohlin rabo Metka Furlan Wörtern« gleichlautenden zwischen Unterschied F.] den Gorenjsko ḁʀšːle‘bršljan’ (Kropa) in vorljaga ‘mlaka’ K taki presoji navaja Pohlinovo napotilo, ko prizapisu Pohlinovi zapisitipa Samostalnik *tatьba ‘sodba’, brščl Worovz, , belkast ƀ zabela: ni večinsko izpričan, je prav pripona na mestuetimološkega b beljak sporoča Pleteršnik. Tudi na Gorenjskem nelocirano Gorenjskem na Tudi Pleteršnik. sporoča brȃna : F.] zur Unterschied der gleichthönenden Wortern angewendet. Wòdem ich angewendet. Wortern F.] gleichthönenden der Unterschied zur brv: Welkàſt , ſawęla Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko = išči pokaže na Węlâk : Weruv ‘bramba’ (Ramovš 1935: 5). Čeprav v koroški narečni skupini skupini narečni koroški v Čeprav 5). 1935: (Ramovš ‘bramba’ , , bosti, zabeliti tadbȉna ‘kraja’(Ozalj;Težak1981:408). ‘tatvina’ vsebujeslovanskopripono*-(ь)ba,kisevslo , itd. PriGorenjcu,rojenemvLjubljani všempetrskem Węlâk ‘beljak’ bel: w (Škofic 1996: 99, 378) ‘bršljan raste po skalah in pa in skalah po raste ‘bršljan 378) 99, 1996: (Škofic 21 bodem: w uporablja večinoma za razlikovanje enakozvočnic. Sle enakozvočnic. razlikovanje za večinoma uporablja uporablja le za razlikovanje enakozvočnic, se leta 1783 leta se enakozvočnic, razlikovanje za le uporablja Węl, : najdejo zapisane domače besede slovanskega iz- slovanskega besede domače zapisane najdejo aęe weliti ſawęlem Brodem nastopa -va,prim.tožȁ je mogoče navesti iz gorenjske narečne sku- narečne gorenjske iz navesti mogoče je v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem belouška: Wódem, wodl, woſti zabela ‘broditi, brodim’, iz česar bi bilo mogo- vBSIIIinhrv.kajk.tadbˈina , pri Pohlinu 1781:, Pohlinu pri -va za splošnoslovensko Welaushka, , ḁʀšːle birič: w pojasnuje takole: »Wird takole: pojasnuje Werizh, (Pohlin 1783: 19).Medtem (Pohlin , ‘bršljan’, prim. ḁʀšːle ‘bršljan’, bogat: < *-ьje < meistentheils ‘tožba’, Wrodem, belič: ſawęla , prim. črnogor. prim. b-, vorljaga breg: Wogat, Węlèzh, iz fitonima, ki ‘služba’, ‘služba’, šəžȁ 22 , ob sebi nima nima , ob sebi wroditi -ba indanebi

27.7.2012 20:15:55 57 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 - - - - w b in

‘vitez’ jevsko Wytés Wytés v- Na Belzhem, da imamo pov- da imamo 26 zunaj znanega ob- zunaj znanega itd. Pri izgovarjavi Pri izgovarjavi itd. , 1630 da se v Reziji najde 25 gríva, (Torkar 2009: 83) in ne je je bila zabeležena že v stari za namesto pričakovanega sln. pričakovanega namesto 23, 24 v, bi bilo mogoče prepozna- nebsta, , nakazuje, da ima priporniško da ima , nakazuje, Naveutsche griba zamenjan z b zamenjan grìba v stoji lahko tudi posledica nemških zapiso jȃzbec Blut b misli na bavarsko spirantično izreko v izgovarja kot dvoustničniizgovarja kot pripornik imain ) mogoče) navesti tudi omenjena refleksa psl. ‘bdem’). ‘bdem’). V slovarju ima namreč grafem bi bi bilo na podlagi zapisa: »dial. pkm. in čak. w Wache Wache pogosteje uporablja v češčini (Pohlin 1783: gribe. Beucz, 1744 b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu ‘slovar’, toda danes slovník danes ‘slovar’, toda in jȃstreb bôdem bôdem za slovenski b : žmn in variantnega vzglasja zgodovinskih zapi- (Livške Ravne; Šekli 2008: 117). Primera izprimorske(LivškeRavne; Šekli 117). 2008: Weg Weg Beaucz, slownjk žmn, v katerem se zaradi skoraj popolne prekrivnosti jevske vrste, če upoštevamo njegov zapis zapis njegov upoštevamo če vrste, v-jevske Bevče ‘bódem’ , v n. Berg in nikoli kot , 1780 gribe → griba Red namesto etimološkega b Primorsko gradivo z v iz Wache Wache wódem wódem , , , potem imata najverjetneje različni fonetični vrednosti, tj. , kot se tudi domneva (Snoj 2009: 453). , kot se tudi domneva  Strmi, Med  gríp b pred sprednjimi samoglasniki, je poznal že Ramovš 1924: 159, ko je Weutsche (tj. v in pa Pohlin 1768: 154–155 in 1783: 9, ko opozarja, da ga je treba - izgovo m ‘jastreb’, a preverjanje podatka ni potrdilo, da bi takšna fonetična realizacija < w iver, da je v Prekmurju mogoče slišati b « (Bezlaj, ESSJ I: 221 v geslu v (Bezlaj,« 221 ESSJI: b Enak pojav, da na mestu etimološkega etimološkega da na mestu pojav, Enak Slovensko gradivo z b za etimološki Slovensko gradivo za Metka Furlan Metka astrębъ jevsko. fonetično vrednost glasu vrednost fonetično * v prekmurščini in hrvaški čakavščini res obstajala. njave tipanjave griva Red narečne skupine (Kal nad Kanalom in Livške Ravne) sta lahko rezultat analoške zame jȁstrov Med primere z v V okviru projekta SLA je bil tak refleks potrjen za prekmurske točke Črenšovci, Dolnja Bistrica(dopolnilno Gomilica gradivoGrad Polana (T394), Velika (T392), (T398) SLA), in Gorica (T388), pa tudi za koroški Šentanelter primorsko (T040)Kal nad Kanalom in (T092). Pkm. Ravne oblika na Koroškem (T044) knjižni prekmurščini (Novak 2006). Enako fonetično realizacijogríːba Strma vsebuje ime senožeti Po podatkih takPo reflekssekraja gradiva govoruškofjeloškemnarečjuSLA potrjuje zav v Žabnica (T186). sebna previdnost, ker so zapisi z w Je pa tudiprifonetičnipa res,je da interpretacijiJe zgodovinskihpičlimslovenskim (s zapisov sobesedilom ali brez njega) kot virov za interpretacijo imenskega gradiva potrebna po valcev, ker se po letu 1100 nemški grafem letu1100 po se ker valcev, enakoizgovarjavo tudi še pozneje, bavarskemv novovisokonemškem jezikovnem okolju. Pri tem bi bilo mogoče oblikovati naslednji napotek: Če ista roka v istem viru uporablja grafema -

Vevče tpn Vevče ti v ljubljanskem toponimom z velenjskim sov kot 1825 Bělьcь slovanski antroponim * ys Belzhiga lahko ohranja -ko/-kъ *Velьcь/ grafema n. izgovarjavi pri saj vrednost, [ƀ] = w. riti kot v n. Wegriti kot v n. w Jungmannu pri še prim. 19), in njegovo opozorilo, da se grafem w opozorilo, da se grafem in njegovo 26 24 25 23 3 tj. da je etimološki nasproten pojav, Diametralno drugo pa z w drugo močja z jýber sod na slovenskem jezikovnem območju refleks območju jezikovnem slovenskem na sod poročal, da v več gorenjskih govorih nevesti pravijo

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 58 Book 1.indb 58 Book 1.indb 59 ž njo združeno nadomestitev združeno njo ž Dravi). vec rianto pripornika območju slovenskegajezikadvoustničnipolsamoglasnik*predstavljal prosto va - prim. slovenščini, knjižni v alofona zobno-ustničnega fonemizacije do privedlo nadaljnjem razvoju v je kar zobno-ustničnega, in dvoustničnega v vsaj cepiti začel tično * fone- polsamoglasnik dvoustnični je se preden časa, iz stopnjo/stanje fonetično slovensko območje, videl »le slučajno okrepitev artikuliranja dentolabialnega artikuliranja okrepitev slučajno »le videl območje, slovensko *jȃzvec 30 29 28 27 (se) splošnoslovensko neizpostavljeno 159 1924: Ramovšu pri še ‘vedro’, (npr. samoglasnika barvo na glede stopata namesto etimološkega vìəte : ƀìəte našal koton,torejokrepilvzapornik *  dvoustnični še je se da izstopajoči refleks a sezdiverjetneje,dajebilafonetičnapredstopnjapred ustnično-zobnega stopnje fonetične iz razvil samoglasniki sprednjimi pred žajih -ustnični *- vzglasnim dvoustničnim z predstopnje fonetične iz (Kenda-Jež 2005: 92, 90). Varianta

pred sprednjimi samoglasniki. sprednjimi >ƀpred okrepitve kulacijske b zapornika menjave etimološkega íga íga varianto sln. na opozarja tudi I: 214, ESSJ Bezlaj, hkrati ki zb Slovenske reflekse Enako so ti pojavi betacizma kot sporadični ovrednoteni v Greenberg 2000: 139. 2000: vGreenberg ovrednoteni kot sporadični betacizma pojavi ti so Enako Toda primeri kot sln. narečno narečno sln. kot primeri Toda * narečno in (T083) Kožbani pri Toda na Štajerskem še vedno ime parcele parcele ime vedno še TodaŠtajerskem na v naselju Drakovci v občini Ljutomer (LiAKZ). (LiAKZ). Ljutomer vobčini Drakovci v naselju Jazvina in snica  m, Ríbovca - (prim. hrv. (prim. Metka Furlan ǫglьje ǫglьje ‘veste’), zvočnik ‘veste’), Iz distribucije v rezijanski Bili, kjer zobno-ustnični kjer Bili, rezijanski v distribucije Iz Čeprav je Ramovš 1924: 159 v teh sporadičnih primerih, ki pokrivajo široko teh sporadičnihprimerih,ki v 1924: 159 Čeprav jeRamovš Govor Ovčje vasi v Kanalski dolini ima pripornik ima dolini Kanalski v vasi Ovčje Govor sln. *ȉeri Po Ramovšu 1935: 9 sicer velja, da naj bi se dvoustnični pripornik dvoustnični se bi naj da velja, sicer 9 1935: Ramovšu Po ƀìəte 28, 29 *‘votlinar’ (← sln. *jazva vnu v, kerjebil*

‘oglje’ so z območja, kjer bi zamenjava lahko bila tudi posledica analoške za analoške posledica tudi bila lahko zamenjava bi kjer območja, z so ‘oglje’ ‘veste’), ‘vino’ gȁviti se gȁviti → * → ‘večja iva’ (Pleteršnik), , ƀ insevedaobratno. Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko jbare : ȉƀeri >*ȉberirez.jbare w wádin  prostavariantapripornika je pri tem praslovanskem samostalniku kot zanimive izpostavil že izpostavil kot zanimive samostalniku je praslovanskem tem pri v < v in  ‘gnusiti se’), narečno se’), ‘gnusiti Imn ‘iveri’ < *iveri kot prosta različica prosta kot zamenjal spripornikomƀ pa predzadnjimiwóːđẹ samoglasniki, npr.pǝr v ‘vadim’, voda namesto etimološkega v bŕba z boglje boglje b«, ‘votlina’) [voda]. V tem času je še na razmeroma širokem razmeroma na še je času tem V [voda]. z dvoustničnim dvoustničnim z , ki se potrjuje v Desklah (T093) in Brdicah Brdicah in (T093) Desklah v potrjuje se ki , vŕba za ƀìəte wda ‘voda’, 30 b: se zdi bolj verjetno, da sta oba pojava, tj. v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem = ìbovec Jazvenik Jazvenik je tako kot rezijansko bgl’e bgl’e 27 vačérja itd. K temu bi bilo mogoče dodati vsaj mogoče razložiti le, če se predpostavi, ƀ (Steenwijk 1992) / íba < ‘vrsta vrbe’ (SLA, T382 Središče ob (T089 Ročinj), Ročinj), (T089 v naselju Pe v Spodnje občini Hlape  wúk  ‘iva’ (Ščavnica; Pleteršnik), (Ščavnica; ‘iva’ ƀ. - arti vzorca porušenega podlagi na b, ‘večerja’, in sevnadaljnjem razvoju ob- nastopa pred sprednjimi (npr. sprednjimi pred nastopa povezana, saj lahko odražata ‘volk’ – Steenwijk 1992), je 1992), Steenwijk – ‘volk’ ƀ šedvoustnični ƀ iz pred razvojem v zobno- v ‘iva’ * * ƀ Rezultat proste zamenjave sta lahko prav hrv. brávac proste zamenjave Rezultat ni bil zapornik, ampak pripornik ampak zapornik, bil ni *stьòlъ Metka Furlan Metka Starejša razlaga pri Ramovšu 1924: 155 in Skoku III: 616 temelji na aplikacijina temelji premeta inSkokuStarejšaIII: 616 razlaga 155 pri Ramovšu 1924: b → b : v

par. To pa lahko pomeni, da inertni ustnični soglasnik v nastan pred- *stьbòlъ tik kom 31 4 Ko je Štrekelj 1906: 496sl. slov. pojav je da menil, *stьbòlъ, je iz stьòlъ izvajal * etimološkega zamenjave po izpadu polsamoglasnika v šibkem položaju pretila, da bo fonetično močno preo- močno fonetično bo da pretila, položaju šibkem v polsamoglasnika izpadu po se jezik pa naj bi > **zdbol. Pred to nevarnostjo *stьbòlъ besede: vzglasje blikovala rešil z zamenjavo zapornika za- se zakaj se vprašanje, pa Postavlja Tь/ъbV- sprejemljiv. *- zaporedjem enakim pornik bi preoblikoval. Odgovor, ki se ponuja, je preprost: ker namesto etimološkega namesto etimološkega men’ (Tornow 1989) in dubrovniško enako brijeme ‘vreme’; Skok: I, 616), medglasni b pa z v. -, zamenjava verjetno ni vzročno povezana z delovanjem regresivne asi - regresivne delovanjem z povezana vzročno ni verjetno zamenjava -, *-Tь/ъbV ja milacije po zvenečnosti. Zamenjava je zato lahko posledica fonetične prekrivnosti glasov, tj. psl. * oz. podobnosti obeh hrvaško in obratno so zato lahko posredni pokazatelji praslovanskega narečnega stanja narečnega praslovanskega pokazatelji posredni lahko zato so obratno in s pripornikom je z njim brez negativnih posledic za uspešno razumevanje prosto zamenjal. Podobno se v sodobni slovenščini brez komunikacijskih težav prosto zamenjujeta samoglasnik [ulaga/laga] ali sklonski varianti glagolski obliki

ko še nadalje udejanjala, in sicer toliko časa in le v tistih sistemih, ki so še ohranjali še so ki sistemih, tistih v le in časa toliko sicer in udejanjala, nadalje še ko polsamoglasniški refleks psl. * privedla interpretacija drugačnega slovanskega leksikalnega gradiva z realizira kega zaključka kot pred leti Greenberg, ki ga je do sklepa, da je bila spirantizacija psl. *b, *d, *g no progresivno asimilacijo po zvenečnosti tipa sln. kor. dl. ‘zdrav’, gl., ek’, břesk ‘vresje’ (Greenberg 2001). (Dubrovnik; ARj) in sln. na zamenjavo * zamenjavo na → b iz psl. *vorbьcь,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 60 Book 1.indb 60 Book 1.indb 61 še ohranjala status polsamoglasnika * psl. *ǫži,ǫžьve ‘skop, stiskaški’ (Stulić; ARj) (Stulić; stiskaški’ ‘skop, 33 32 v Kot je znano, se do okoli leta 1100 nemški 5 36 35 34 vzhodnočeško narečno vzhodnočeško su’ ob arealno širšem vzhodnočeškem širšem arealno ob su’ ǫkъ, pravtakovzhodnočeškonarečno

(npr. sln. iz psl. * psl. iz soglasnika protetičnega realizacijo vas) drugačno z Dragovanja (T288 cepu’ pri obroček - izglasje se ske besede slovan te refleksu slovenskem domačem Pri zbirk. leksikalnih obstoječih iz evidentirati bila pogostnost različice * različice pogostnost bila je da potrjujeta, posredno dodatno še romunska in madžarska kotomenjeni tako sojenki z- predloge hrvaške neevidentirane še sicer bili sta da gužba tj. predpostaviti, besedi, obe verjetno bolj zdi se 1998), (Weiss redka in starinska varianta torta torta ‘trta, vitra, vrv’. vitra, ‘trta, skop’ : houžev ‘biti viti narečje štajerske narečne skupine, potrjuje variantno variantno potrjuje skupine, narečne štajerske narečje gužva izposojenka se glosa od Belostenčeve razlikuje le v tem, da slovenska vsebuje - vsebuje slovenska da tem, v le razlikuje Belostenčeve od glosa (SSKJ). Ker se vratom’ Gutsmanova z upognjenim dolgim, posoda hruškasta ali steklena motivacije *‘zvit, zavit, upognjen predmet’, prim. n. n. prim. predmet’, upognjen zavit, *‘zvit, motivacije pomenske podlagi na naplastil torej starega je na se pomen Novi ‘vimen’. tudi ju pomeni Natančen areal je podan vČJA 2: 117. je podan areal Natančen Natančen areal je podan vČJA 3: je podan 140–143. areal Natančen Prim. enako pomensko specializacijo v č. specializacijo pomensko enako Prim. Natančen areal je podan vČJA 2: 157. je podan areal Natančen omenja tudi enobesedna ustreznica ustreznica enobesedna tudi omenja gerchankom zvitem naokrug v geslu slovarju le v Belostenčevem stiskanje’, tujo predlogo jeza pomensko ‘stiska, gloso Gutsmanovo mogoče ustrezno najti gužva pogovorno na pokazala že Skok I: 641 Bezlaj, in ESSJ I: 167. Medtem ko je bilo enakega pome zaradi * psl. refleksom zujevskim jezikov slovanskih od katerega iz izposojeno ‘gneča’ gužva no pogovor kot sodobno tako lahko bilo ujevskega samoglasnika bi zaradi gerlam svitem se zabeleženo Retorte vgeslu Gutsmanu 1851), (Janežič Reis’ geflochtenen vom Band ‘ein gžva dial. sln. tudi vzorec sklanjatveni vajevski Po prehodu loruščini, prešel pa je tudi v madž. madž. v be tudi je pa prešel in loruščini, ukrajinščini bolgarščini, makedonščini, v tudi 177pojavlja8: SP iz podatkih po ǫ tudi izpričuje. Areal refleksa z izglasjem - zizglasjem refleksa Areal izpričuje. vzbtudi zamenjavo , ki Metka Furlan zamenjavo v⇄b Substitucijska fonetikainslovenskogradivodomačegaizvoraz ‘zavita, ukrivljena’, lat. lat. ukrivljena’, ‘zavita,  - vȋža ǫžьba ←* ǫžьba < sln. *ȋža *‘vez’, , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko  ‘gneča’ nedvomno izposojeno iz hrvaške ali srbske predloge predloge srbske ali hrvaške iz izposojeno nedvomno ‘gneča’ gužba gužba in ‘retorta’ - ‘gneča’ v govorih Zadrečke doline, ki spadajo v zgornjesavinjsko zgornjesavinjsko v spadajo ki doline, Zadrečke govorih v ‘gneča’ ǫžьa 33 ba ba pabouk tudi vzhodnočeško narečno gǫžьba gǫžьba vžba vžba refleksu le v belokranjskem potrjuje ← srvn. . re-torquere re-torquere 32 obarealnoširšemgȗžva ‘pajek’ na južnoslovanskem območju višja, kot jo je mogoče mogoče je jo kot višja, območju južnoslovanskem na guzsba guzsba retorta vîse gushba ‘gneča’, v taki fonetični podobi tudi izposojeni iz iz izposojeni tudi podobi fonetični taki ‘gneča’,v brabec ‘vrabec’. v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem houžva 35 in sta bila fonetično prekrivna. Po tem času tem Po prekrivna. fonetično bila sta in ‘nazaj zaviti, obrniti’) → sln. sln. → obrniti’) zaviti, ‘nazaj obstandardnempavouk houževnatost ‘Weise’), ker sta v tem času oba soglasnika gujbă gujbă rom. in trak’ ‘vez, Poszuda ali ſzteklo z dugem z dugem ali ſzteklo Poszuda obopisu se , kjer w b- [gužba] ob [gužba] . To pa pomeni, da ti dve slovenski izpo dve slovenski ti . To da pomeni, pa pri izposoji v slovenščino substituira z ‘vrv pri plužnem kolesu’ oz. kolesu’ plužnem pri ‘vrv gžva gžva Retorte Retorte ˈgužba houževný houževný ‘skopost’, húžba 36 (SSKJ), toda v 18. stoletju pri pri stoletju 18. v toda (SSKJ), ſteklena buzha s’dougem, inu inu s’dougem, buzha ſteklena ‘vrv ipd.’ (Skok: I, 641) ← 641) I, (Skok: ipd.’ ‘vrv

(← frc. (←frc. : ‘vitra pri plužnem kole- ‘vitra’ (Pleteršnik), (Pleteršnik), ‘vitra’ ˈgužva b- guſva ba , hrvaška pa - pa , hrvaška je dokaj širok, saj se se saj širok, je dokaj ‘pletena vrv’, kot sta kot sta vrv’, ‘pletena retorte retorte , pri čemer je prva prva je čemer pri , , ki v istem slovar v istem , ki ‘pajek’ < *pa- < ‘pajek’ retrta retrta ‘gožva = usnjeni usnjeni = ‘gožva ‘skop’, ‘skop’, ← srlat. srlat. ← ‘kovinska

v- húžva, , gȗžva gȗžva gožva gožva in ker ker in houž re 34 ------

27.7.2012 20:15:55 61 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:55 . ------‘die v ⇄ b jevsko jevsko flaska substi- v- Venedig v < sln. *ƀána ƀqsəl (Sele; in primeri z b primeri in ← stvn. , kar pomeni, da Slovenske alter 37 substituiral nemški ƀ substituiral nemški seveda niso domačega oz. [], se romanski → sln. dial. žaba; b Watte Watte < sln. *ƀláška fonetično ni bistveno - spreme Venezhánka Venezhánka Venetianer’, ‘der kaževpliv nvn. toponima d- (Zadrečkadolina; 1998). Weiss ← rom. *Venetici žàːka ‘krastača’ (Bovško), tpn/mtpn bláška ). Razvidno je, da sta bila pri starejši ← nvn. 38 namesto etimološkega b etimološkega namesto Venezhàn [ƀ], ki jih je sporadično najti na razmero ‘kolk’ (T098 Trnovo pri Novi Gorici) ← báta bžati, b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu b → v je bilo mogoče prepoznati: vlasche ž ‘die Stadt kar Venedig’, je treba brati z ⇄ b (npr. sln. ←*ƀьnetьci f [] ‘frater’ razložljiva kot posledica delovanja analo ‘Venedig’, vedríca prešel prešel v dvoustnični pripornik in se v slovenščino : dial. v oz. najverjetneje še z ƀ, npr. sln. bána oz. najverjetneje substituira s slovenskim v substituira s slovenskim b/ƀ. w Wenędke ← srvn. w (Zadrečka dolina; Weiss 1998). (Zadrečka dolina; Weiss váta ‘čebela’ v primorski, rovtarski in štajerski narečni skupini; rȁt/brȁt fláša v. Primere tipa ‘Wanne’ (Isačenko 1939: 34; Striedter-Temps 1963: 72). To poleg Benédke čvela Primorsko gradivo z v iz , ‘carezzare’ (Alasia) ← ‘collum’, wanne (prim. sln. voſit v občinah Milje, Devin - Nabrežina in Sežana) ← v občinah Milje, Devin - Nabrežina in Med 9. in 13. stoletjem se je v slovenščini enako z enako slovenščini v je se stoletjem 13. in 9. Med V času, ko se nemški je predlog romanskih in nemških fonetiki substitucijski pri zgodnji Iz razlik Zaključek Metka Furlan Metka rát/brát v primorski narečni skupini: Venetianerinn’ tudi (Murko 778), z 1833: zapisom - Pri zabeleženo Pohlinu 1781 izgovarjavo vzglasja, trditvi ne nasprotuje, saj njegova oblika tako kot še poznejeizpričaše vzglasja, izgovarjavooblika trditvitakokot nasprotuje, njegova ne saj na, prim. Venédke ˈbåːta Prim. štaj. ˈbåːta 427), goriško báta 1887: (Štrekelj

pomeni, da se v tem času slovenski refleks psl. * pri izposoji novovisokonemškega pozneje se ohranja tudi substitucija nil. Enaka npr. nvn. bav. Wechsel gradiva, bavarskega jezikovnega Isačenko 1939: 34), ˈbẹːksl Isačenko 1939: 34), relevantna zven in pripora, ne pa ustnično-zobnost. substituciji fonološko polsamogla refleksom slovenskim s prekrivna bila ni fonetično predloga romanska snika *, ampak s slovenskim mogoče sklepati, da zamenjave šele internoslovensko, niso nastajale ozemlju, jezikovnem slovenskem širokem ma adstratnega in substratnega najstarejšega izposojo pred času v še prej, že tudi ampak dobro prepozna verjetno zamenjav bi se sled takih primeru V nasprotnem gradiva. nemških in romanskih izposojenk. plasti vala tudi v najstarejši ni več substituiral s tedanjim slovenskim refleksom praslovanskega polsamoglasni praslovanskega refleksom slovenskim tedanjim s substituiral več ni b soglasnikom ka *, ampak s ← srvn. bav. ‘Flasche’; Striedter-Temps 1963: 120), ki je pozneje postal nezveneč in se je sub- s f stituiral b/ƀ, prim. sln. tpn Benetke z tuira zveneči ustnično-zobni pripornik a) b) v refleksu tipa nacije v izposojenkah tipa v izposojenkah nacije 38 37 pa je nemški polsamoglasnik polsamoglasnik nemški je pa izvora, ampak kažejo na dvojno pot izposoje, in sicer je prva iz knjižne, druga pa iz pa druga knjižne, iz prva je sicer in izposoje, pot dvojno na kažejo ampak izvora, bavarske novovisokonemščine. 6 Zunaj območja zahodnih rovtarskih govorov, ožjega območja obsoškega narečja, dela območja nadiškega in terskega narečja, kjer je obojesmerna zamenjava tipa z v primeri ških dejavnikov, se pojavljajo namesto etimološkega *bedrica, Žavlje

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 62 Book 1.indb 62 Book 1.indb 63 ali sklonskivarianti * inpriporniškireflekspsl.dial. toliko časa, dokler sta se v sistemu/sistemih ohranjala polsamoglasniški refleks psl. pojava in zato v slovenščino podedovana, v slovenščini pa se je lahko udejanjala še vezana prostazamenjava z * Greenbergovemu mnenju, da jebila spirantizacija psl. *b,dg pripornika Pojav skupine. narečne rovtarske in koroške primorske, je moralo biti v izhodiščni slovenščini znatno širše in je verjetno presegalo območje spirant dvoustnični v šel jezikih. Vtemsmislujeslovenščinakonzervativenjezik. slovanskih drugih v kot povednega praslovanščino za več precej ohranilo venščini ostankov v slovenščini ponovno potrjuje večkrat ugotavljano dejstvo, da se je v slo- dial. č. *stьòlъ, hrv.dial. → *stьbòlъ psl. refleksu (pri pičla jezikih skih gibam : gibljem moglasnik v sodobni govorjeni slovenščini brez komunikacijskih težav prosto zamenjujeta sa- brez negativnihposlediczauspešnorazumevanje prosto zamenjal podobno,kotse stvol tipa primerih pri je kot zvenečnosti, po asimilacije regresivne delovanjem z zana no širši,tj.žepraslovanskipojav (Greenberg2001). pripornikom s (narečnega?) stanja praslovanskega nakazuje verjetnoodraz refleks psl.*stьbòlъ, bravec ...). f) v Pohlinovemslovarju(npr. rov), Starogorskirokopis(wodi‘bodi’); knjiž. prim. e) donščini, bolgarščini,ruščiniinobehlužiščinah; make hrvaščini, v območja jezikovnega slovenskega zunaj tudi znana je pa njava d) č) v koroškipriponi- (Pleteršnik), prim.črnogor. č) c) v Reziji( b) v Prekmurju(grìba‘griva’); a) v nekaterihgorenjskihgovorih( Večino navedenihprimerovtipa c) v gorenjskem fitonimu v leksemu v bsdlh lvnkg rkpsea boj – ržnk soeii (tatua, spomeniki Brižinski – obdobja rokopisnega slovenskega besedilih v nktrh rgh eea td šrea raa (npr. areala širšega tudi besedah drugih nekaterih v Metka Furlan sklepal Štrekelj 1906, ampak je oboje gradivo z gradivo oboje je ampak 1906, Štrekelj sklepal Glede relativne kronologije spirantizacije psl. *b Območje, o katerem govori Ramovš 1924: 189, ko pravi, da je slovan- drugih v stanja fonetičnega praslovanskega tega sled je ko Medtem Videti je,dazamenjava pabouk u jbare ‘iveri’(Steenwijk)/jýber(Ramovš)); ), Stiški rokopis (več primerov), Kranjski rokopis (več prime (več rokopis Kranjski primerov), (več rokopis Stiški tatvína), in zvočnik in ƀ stvȍl < ǫžьa → ‘pajek’, brabec‘vrabec’,prirefleksupsl.*ǫžьa itd. b, ki je bil fonetično blizu dvoustničnem zvočniku , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko ‘cevka, bilka’, ki ga je treba izvajati iz psl. *stьbolъ, ista zame sína va (npr.tožȁ‘tožba’)zapsl.*-ьba;  ƀ ḁʀšːle v besedjutipavreme : v ziljskem narečju in v govorih po severnem Goriškem, severnem po govorih v in narečju ziljskem v bljaga ‘močvirje’; sinú, leksikalni varianti v in obratno sta bila verjetno že praslovanska narečna praslovanska že verjetno bila sta obratno in Węlâk namesto etimološkega v →bjeprepoznalžeRamovš1935: ‘bršljan’ (Kropa) ← *brščelje ƀ *ƀ : verjetno ni vzročno pove- vzročno verjetnoni hčerka, glagolskiobliki jazbec, zaradi areala, ki ga vlaga in zgodnejši in areal vorljaga brávac  ƀ gabiti se; b in sejeznjim [ulaga/laga] in znjim po- ), več *ǫžьba), splošno pre- ‘vrabec’; ‘mlaka’ iba, - - - - 27.7.2012 20:15:56 63 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56

... 1–2, Za- Gazophylacium, seu Gazophylacium, novovisokonemško, -i, -a novovisokonemško, -a obsoško, -i, -i, -a prekmursko, -i, -a primorsko, praslovansko, -i, -a rodilnik rusko, -i, -a rezijansko, -i, -a romunsko, -i, -a rovtarsko, -i, -a srednji spol; samostalnik in naslednje strani atlas lingvistični Slovenski slovensko, -i, -a slovansko, -i, -a srbsko, -i, -a srednjelatinsko, -i, -a staropoljsko, -i, -a točka v SLA tolminsko, -i, -a toponim ziljsko, -i, -a ženski spol; samostalnik ženskega spola 2, Ljubljana: Slovenska aka- nvn. obsoš. prekm. primor. psl. R r. rez. rom. rovt. spola s srednjega xxxsl. SLA sln. slov. srb. srlat. stp. Txxx tolm. tpn zilj. ž Slovar italijansko-slovenski, druga slo- b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu

=] Joannis Bėllosztėnëcz, Bėllosztėnëcz, Joannis =] Slovenska vodna imena Slovenska Primorsko gradivo z v iz , mestnik madžarsko, -i, -a makedonsko, -i, -a množina mikrotoponim nemško, -i, -a bavarsko, -i, -a bavarsko, -a beneško, -i, -i, -a bolgarsko, spomenik Brižinski češko, -i, -a čakavsko, -i, -a črnogorsko, -i, -a dialektično, -i, -a spodnjelužiško, -i, -a ednina francosko, -i, -a furlansko, -i, -a zgornjelužiško, -i, -a hrvaško, -i, -a imenovalnik italijansko, -i, -a koroško, -i, -a latinsko, -i, -a moški spol; samostalnik znanosti i umjetnosti, 1880–1976. vensko-italijanska in slovenska besedila, 1607, Videm Ljubljana: Mladinska Založništvo tržaškega tiska, 1979. knjiga – Devin-Nabrežina: Občina – Trst: Latino-Illyricorum onomatum ærarium, selectioribus synonimis grabiae: Typis Joannis Baptistæ Weitz, MDCCXL. [Ponatis: Zagreb: Mla- dost, 1973.] demija znanosti in umetnosti, 1961. Metka Furlan Metka moškega spola moškega M madž. mak. mn mtpn n. Krajšave bav. ben. blg. BS č. čak. črnogor. dial. dl. ed frc. furl. gl. hrv. I it. kor. lat. m Belostenec 1740 = [Ivan Belostenec [Ivan = 1740 Belostenec ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: Jugoslavenska akademija Viri in literatura Viri Alasia = Gregorij Alasia da Sommaripa, Bezlaj 1961 = France Bezlaj, Bezlaj 1976–2005 → ESSJ

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 64 Book 1.indb 64 Book 1.indb 65 BSKJ = Kozma Ahačič idr., = 1993 BS Brecelj 2005 = Marijan Brecelj, Čujec Stres 1993 = Helena Čujec Stres, Tolminsko narečje, v: narečje, Tolminsko Stres, Čujec Helena = 1993 Stres Čujec ČJA =Českýjazykovýatlas Čujec Stres 2010 = Helena Čujec Stres, Čujec Helena = 2010 Stres Čujec SJ –= rne Bezlaj, France I–V= ESSJ Grafenauer 1905 = Ivan Grafenauer, Zum Accente im Gailthalerdialekte, Kos 1975 = Milko Kos, Milko = 1975 Kos Kenda-Jež 2005 = Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora Ovčje vasi = Descri- Janežič, Anton = 1851 Janežič Kutin, Ivančič Barbara = 2007 Kutin Ivančič Isačenko, Vasiljevič Aleksander = 1939 Isačenko Gutsman 1789 = [Ožbald Gutsman slo- v vzryvnyh leniciji padenije i Rascvet Greenberg, L. Marc = 2001 Greenberg Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, Jurišić 1973 = Blaž Jurišić, Blaž = 1973 Jurišić Legiša 1951 = Lino Legiša, Kos kraškega narečja, kraškega Kos Legiša, Lino = 1951 Legiša Metka Furlan Ljubljana: Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,1993. knjižnica FrancetaBevka,2005. bljana: ZaložbaZRC,2011. ro Slovenije,1993,116–122. cijski odbor gibanja Znanost mladim pri Zvezi organizacij za tehnično kultu- Zadlašce: tolmin: Stresinženiring,2010. Mladinska knjiga–ZaložbaZRC,1976–2005. 85–104 [= 105–128]. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, Ljubljana: – dolina Kanalska Planika, središče kulturno Slovensko Ukve: le, govorica v: Valbruna, di parlata della fonologica zione slavenska akademijaznanostiiumjetnosti,1973. Založba ZRC,ZRCSAZU,2007. 14). bljana: Učiteljska tiskarna, 1939 (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani einiger vorzüglichern abstammenden Wörter, Klagenfurt: Kleinmayer, 1789. terbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und venskom jazyke, guage, Heidelberg:UniversitätsverlagC.Winter,2000. slavische Philologie vensko-nemški del akademije znanostiinumetnosti,1975. Slovenske zgodovino narodno in občo za Inštitut Ljubljana: 2, 1500) leta do nost inkulturnavprašanja Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja, ur.France Bernik idr., znanstvenokritična spomeniki: Brižinski = Valbruna e la sua parlata Slovena , , Tolmin: Triglavski narodni park – Republiški koordina- Republiški – park narodni Triglavski Tolmin: zbornik, Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko Voprosy jazykoznanija2001,št.1,33–42. , Celovec:VzaložbiJ. Sigmundoveknjigarnice,1851. Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko (za Slovenije topografijo historično za Gradivo 27 (1905),195–228. Rječnik govora otoka Vrgadeotoka govora Rječnik Etimološki slovar slovenskega jezika 2–3, Praha:Academia1997–1999. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Ročni slovar slovenskega in nemškega jezika: slo- jezika: nemškega in slovenskega slovar Ročni Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica: Goriška 6 (1951),433–439,509–513, 567–579. =] Oswald Gutsmann, v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem A Historical Phonology of the Slovene Lan- Slovar zatolminskega govora 1:A–O, Slovar bovškegagovora, Narečje vasi Sele na Rožu, Lju- na Sele vasi Narečje , ur. Nataša Komac – Vera Smo- Razgledi: mesečnik za književ za Razgledi:mesečnik Ovčja vas in njena slovenska njena in vas Ovčja Deutsch-windisches Wör rječnik, 2: Dolini Tolminke in –, Ljubljana, I–V, Zagreb: Jugo- Zagreb: Ljubljana: Archiv für , Lju- Za- - - 27.7.2012 20:15:56 65 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 - Tinetu Tinetu 2: konzo- -nemški slo- zave ‘rospo’, Letopis Matice 2004. 2 V Gradci: V zalogi V Gradci: V Trst: Mladika, 2001. Mladika, Trst: Fonološki Fonološki opisi srp-

Romanisches etymologisches Wör Studi di etimologia, onomasiologia Thesaurus polyglottus: iz Thesaurus njega polyglottus: je slovensko b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu , Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni - roko slovenščine: zgodnje spomeniki Jezikovni , ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska aka- Rječnik varaždinskoga kajkavskog Vara- govora, Historična gramatika slovenskega jezika Kraynska grammatika, Laybach, 1768. [Faksimile: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: , Ljubljana: Založba Ljubljana: , prekmurščine knjižne stare Slovar , ur. Met- ur. zahodu, na slovenskem imenoslovje Krajevno , Alessandria: Edizioni dell’Orso, 1992. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Kar- jezikovnozgodovinske in Dialektološke vocabolario , friulano za drugo izdajo (1992) dopolnil in 12 (1972), 195–206. Primorsko gradivo z v iz , 1891, 66–130. slovenske atestate dall’ASLEF, v: Logarju ob sedemdesetletnici demija znanosti in umetnosti, 1989. ZRC, ZRC SAZU, 2006. e di lingue in contatto Il nuovo Pirona: filologica Friulana, popravil Giovanni Frau, Udine: Società in na prodaj per Franci Ferstli, 1833. besednik: Kakor se slovenšina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in Krajnskim Koroškim, Štajerskim, na govori slovenšina se Kakor besednik: Del, -Nemški Slovensko Vogerskim: na stranih zahodnih v , Heidelberg: Carl Winter’s Universitätsbuchhandlung, 1911. terbuch, Heidelberg: Carl Winter’s 1550), leta do stol. XIV. (od jezika slovenskega doba pisna ka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. ka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana: Založba var izpisal in uredil Jože Stabéj var izpisal in uredil umetnosti, 1977. besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko men Kenda-Jež, Ljubljana: Založba ZRC, 1996. men Kenda-Jež, Ljubljana: Linguistica skohrvatskih/hrvatskosrpskih, skohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora - obuhvaće nih Opšteslovenskim lingvističkim , atlasom Sarajevo: Akademija Hercegovine, 1981, 201–211. umjetnosti Bosne i nauka i želja (Ljubljana). 2002. ždin: Garestin, nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Marko Pohlin, Kraynska gramatika: znanstvenokritična izdaja, prev. Jože Stabej – Luka Vidmar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.] Metka Furlan Metka Pellegrini 1992 = Giovanni Battista Pellegrini, Pellegrini 1989 = Giovanni Battista Pellegrini, Voci friulane di origine Slovena Oblak 1891 = Vatroslav Oblak, Doneski k historični dialektologiji, Novak 2006 = Vilko Novak, Vilko = 2006 Novak Corgnali, Battista Giovanni – Carletti Ercole – Pirona Andrea Giulio = 2004 Pirona Murko 1833 = Anton Janez Murko Merkù 2006 = Pavle Merkù, Pavle = 2006 Merkù Mikhailov 2001 = Nikolai Mikhailov, Nikolai = 2001 Mikhailov Meyer-Lübke 1911 = Wilhelm Meyer-Lübke, Megiser 1603 = Hieronimus Megiser, Logar 1996 = Tine Logar, Tine = 1996 Logar Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Logar 1981 = Tine Logar, Kneža (Grafenbach; OLA 148), v: - pode razvoj in trge kmetijske RS za Agencije imen ledinskih Datoteka = LiAKZ Plomteux 1972 = Hugo Plomteux, Un presunto slavismo in friulano: Pohlin 1768 = Marko Pohlin, Pohlin 1783 = Marko Pohlin, Kraynska grammatika, Laybach, 1783. Ramovš 1924 = Fran Ramovš,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 66 Book 1.indb 66 Book 1.indb 67 Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Rigoni – Salvino 1999 = Simona Rigoni – Stefania Salvino, Stefania – Rigoni Simona = 1999 Salvino – Rigoni Kos, Milko – Ramovš Fran = 1937 Kos – Ramovš SKI = Franc Jakopin idr., Slovenska krajevna imena v Italiji: priročnikv imena krajevna = PavleMerkù,Slovenska SKII Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika srpskoga ili hrvatskoga rječnik Skok =Petar Skok, Etimologijski Snoj 2009 = Marko Snoj, Marko = 2009 Snoj za Inštituta sekcija Dialektološka atlas, lingvistični Slovenski za gradivo = SLA łwi prasłowiański SP =Słownik Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, Han = 1992 Steenwijk jezika knjižnega slovenskega = Slovar SSKJ Stulić = Joakim Stulić, Striedter-Temps: Hildegard = Striedter-Temps Šekli 2008 = Matej Šekli, Matej = 2008 Šekli Šavli, Giovanni = 1960/61 Šavli Štrekelj 1906 = Karl Štrekelj, Vermischte Beiträge zum slavischen etymologischen Štrekelj 1887 = Karl Štrekelj, Špehonja, Nino = 2003 Špehonja Škofic, Jožica = 1996 Škofic Metka Furlan Akademska založba,1937. Ljubljana: Učiteljskatiskarna,1935. 1999. ano-natisoniano, ba, 1985(LeksikoniCankarjevezaložbe). veni inItalia:manuale slovenski jezikFranaRamovšaZRCSAZUvLjubljani. greb: Jugoslavenskaakademijaznanostiiumjetnosti,1971–1974. na: Modrijan–ZaložbaZRC,2009. venije, 1970–1991. Nauk, 1974–. 27). des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der freien Universität Berlin Literaturen und Sprachen slavische für Abteilung der (Veröffentlichungen – Institut Osteuropa Berlin: nischen, guistics 18). Lin- General and Slavic in (Studies 1992 Rodopi, GA: Atlanta, – sterdam Università deglistudi,1960/61(tipkopis). ITALIANO ESCHIAVO DI ALASIA DA SOMMARIPA: tesidilaurea, Roma: beseda E. Fekete,München:VerlagOttoSagner,1985.] Wörterbuch, Sohn, 1887. Betonungsverhältnisse, der Berücksichitgung sonderer pdf/vocabolario_natisoniano-italiano.pdf (različicaizleta 2003). na Gorenjskem: disertacija okolici , Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008. , Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko Archiv fürslavischePhilologie Rjecsoslòxje San Leonardo: Editore Comitato Pro Clastra O.N.L.U.S., Clastra Pro Comitato Editore Leonardo: San Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja zemljepisnih slovenskih slovar Etimološki , Ljubljana: Cankarjeva založ Cankarjeva Ljubljana: Slovenska krajevna imena, Zemljepisna in lastna imena v kraju Livek in njegovi in Livek kraju v imena lastna in Zemljepisna , Trst:Mladika,1999. Morphologie des Görzer Mittelkarstdialekktes mit be- – Wołw d. Wdwito ose Akademii Polskej Wydawnictwo idr.: Wrocław 1–, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Kropegovora besedišče in oblikoslovje Glasoslovje, Historična gramatika slovenskega jezika , Ljubljana:[JožicaŠkofic],1996(razmnoženo). Contributi alla conoscenza del VOCABOLARIO The Slovene Dialect of Resia: San GiorgioSan Resia: of Dialect Slovene , Am- The Vocabolariohttp://www.lintver.it/ delNadiško, 1–2, U Dubrovniku, 1806. [Ponatis in spremna v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem 1–5, isae: to arswt, 1963 Harrasowitz, Otto Wiesbaden: etce enötr m Slove- im Lehnwörter Deutsche Ljubljana: Državna založba Slo- založba Državna Ljubljana: 28 (1906),481–539. Brižinski spomenikiBrižinski Wien: Carl Gerold’s Carl Wien: Vocabolarietto itali Toponimi= Slo- , 7: Ljubljana: dialekti 1–4, Za- 1–4, - - - , 27.7.2012 20:15:56 67 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 , - - vorljaga Archiv Archiv für 31 (2009), 1986–1987. 2 and v. Examples of ‘rich’, cf. Wogat ; ‘brother’ are explain save ‘frog, toad’; Traditiones Traditiones žàːka ‘toad’ (Bovec area), rȁt/brȁt Ètimologičeskij slovar’ Ètimologičeskij russkogo slovar’ Hrvatski dialektološki zbornik 5 dialektološki Hrvatski bžati, ‘neck’, ‘ivy’ (Kropa) ← *brščelje ← (Kropa) ‘ivy’ ‘hip’ (Trnovo, near Nova Gorica) ← *bed- b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu N. Trubačov, Moskva: Progress, Moskva: Trubačov, N. Context Summary ḁʀšːle Vocabolario fraseologico del Vocabolario dialetto »Bisiàc« ‘egg white’, cf. standard beljak , Wiesbaden: , Wörterbuch Burgenlandkroatisches Max Vasmer], vedríca ‘bee’ in some places in the Littoral, Rovte, and Styr- Rovte, ‘bee’ in the Littoral, in some places Węlâk within a Broader Slovenian and Slavic b within a Broader v from in the municipalities of Muggia, Duino-Aurisina, and of Muggia, in the municipalities Slovar govorov Zadrečke doline Slovar Zadrečke med govorov Gornjim Gradom 31 (1910), 203–209. 31 (1910), -ьba; va ← Sln. -ba (e.g., tožȁ ‘complaint’) < PSl. * čvela of the type rát/brát Žavlje ‘tube, reed’, which must be derived from PSl. *stьbolъ, and the ‘tube, reed’, which must be derived from Primorsko gradivo z v iz v ⇄ b , stvȍl ‘to caress’ (Alasia da Sommaripa) ← b → v may be recognized in: Bologna: Nuova casa editrice, 1985. Bologna: Nuova casa in Nazarjami: zvezek: poskusni A–H, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). slavische Philologie slavische O. dopolnil in prev. I–IV, jazyka Otto Harrassowitz, 1989. Otto Harrassowitz, (1981), 203–420. št. 1, 77–87. voſit Metka Furlan Metka Littoral Material with The Littoral dialect group: Pohlin’s dictionary (e.g., dictionary Pohlin’s The reflex of the type the of reflex The The lexeme The Texts from the Slovenian manuscript era (the Freising Manuscripts (tatua ‘theft’, The Upper Carniolan phytonym Carniolan Upper The standard bogat). able as the result of the operation of analogical factors, there appear cases with v in of analogical able as the result of the operation b in place of etymological b and cases with place of etymological the type a) b) ian dialect group; c) ; indirectly in a Slovenian loanword in Friul. Sežana) ← žaba; indirectly in a Slovenian loanword in rica, the (micro)toponym Croatian, in territory linguistic Slovenian outside known is also alternation same Macedonian, Bulgarian, Russian, and Upper and Lower Sorbian; f) ManuscriptKranj the examples), (several manuscript Stična the cf. standard tatvina), (several examples), the Castelmonte Manuscript (wodi ‘be’, cf. standard bodi)); g) Outside the southwestern Rovte dialect, a narrow area of the Soča dialect, part of bidirec the where dialect, Valley Torre of the part and dialect, Valley Natisone the alternation tional ‘swamp’; ‘pond’ (Pleteršnik), cf. Monteneg. bljaga d) The Carinthian suffix - e) Weiss 1998 = Peter Weiss, VFDB 1985 = Silvio Domini idr., Težak 1981 = Stjepko Težak, Ozaljski govor, Štrekelj Štrekelj 1910 = Karl Štrekelj, Slawisches im friaulischen Wortschatze, Vasmer I–IV = Maks Fasmer [= Torkar 2009 = Silvo Torkar, Mrvice iz imenoslovne malhe, Tornow, Siegfried = 1989 Tornow

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 68 Book 1.indb 68 Book 1.indb 69 The majority of cited examples of the type c) Resia ( b) Prekmurje ( a) Certain UpperCarniolansubdialects( Ramovš (1935)in: Slavic (dialect?) state with the fricative the with state (dialect?) Slavic in thereflexofPSl.*stьbòlъ,isprobablyareflectionProto- which isshown cluded for examples of the type con- (1906) Štrekelj as voicing, on based assimilation regressive of operation the The change ofvinplace of etymological disgusted’; iba‘ivy’, d) stьbòlъ → *stьòlъ ‘stem’;Cro.dial. → *stьbòlъ PSl. of reflex the (in ‘daughter’, theverbformsgibam :gibljem‘Imove’,andsoon. declensional variant of thetypevreme variation in modern spoken Slovenian without impeding communication in words dial. cessful comprehension, similarly to how the vowel bilabial sonorant  and was in free alternation with it without consequences for suc - of PSl.*b,dg opinion thatthespirantization it isthereforenecessarytoagreewithGreenberg’s lexical materialthatledtheauthortothisconclusion. Proto-Slavic phenomenon– the semivowelreflexofPSl.* could have been realized in Slovenian as long as the system (or systems) preserved Proto-Slavic dialect phenomena and therefore inherited in Slovenian.Freevariation The phenomena of thespirantƀanditsfreevariation with *  Slovenian andnotonlylimited to theLittoral, Carinthian, and Rovtedialect groups. is narrower,theareathathediscussesmusthavebeenconsiderablybroaderinearly rizia region, and that such a spirant spirant than do other Slavic languages. In this sense, Slovenian is a conservative language. times, thatSlovenianpreservesconsiderablymoreofthismaterial forProto-Slavic many confirmed fact, the by reconfirmed are Slovenian in remnants more thong’), Certain other words with a broader distribution (jazbec ‘badger’,gabiti se ‘tobe distribution broader a with words other Certain Metka Furlan pabouk Although thetrace of thisProto-SlavicstateisscantinotherSlaviclanguages With regard to the relative chronology of the spirantization of PSl. *b PSl. of spirantization the of chronology relative the to regard With When Ramovš (1924: 189) states that ƀ in the Gail Valley dialect and in subdialects throughout the northern Go- jbare ‘woodchips’(Steenwijk)/jýber(Ramovš),cf.standard ǫžьa → ‘spider’, brabec‘sparrow’,inthe reflex of PSl.* ǫžьa grìba ‘mane’,cf.standardgriva); , [ureme/reme]‘weather’, was earlier and distributionally broader Primorsko gradivo zviz gradivo Primorsko bravec ‘sparrow’etc.). sína : sinú although itwastheinterpretation of entirely different  andthespirantreflexofPSl.dial.* stvol. Suchmaterial with ‘son (genitive)’, the lexical variants lexical the (genitive)’, ‘son ƀ differs fromwonlyin that the bilabial slit for ƀ v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu slovanskem in slovenskem bvširšem ƀ nebsta ‘bride’,cf.standardnevesta b isprobably not causally connected with < vlaga b, whichwasphonetically close to the b generallydevelopedintothebilabial → b → v [ulaga/laga] ‘humidity’ or in the in or [ulaga/laga] ‘humidity’ u and the sonorant were already recognized by v ⇄ b due to distribution, ⇄ v – that is, itwasalready a were probablyalready brávac ƀ *ƀ, 27.7.2012 20:15:56 69 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 70 27.7.2012 20:15:56 Book 1.indb 71 2 1 članku pričujočem V 0 vo pa k občini Novo mesto. Območje vasi je pretežno ruralno. V zadnjih letih je letih zadnjih V ruralno. pretežno je vasi Območje mesto. Novo občini k pa vo Mraše- Gorenje mesto, Novo občine iz izločitvijo z 2006 leta nastala je ki Straža, lùːbən mràːšo) dùːlne (mr. Mraševo Dolnje ševo. Ledinska imenaLedinska vasi Dolnje Gorenje in Mraševo

Nekateri starejši govorci mraševskega govora uporabljajo tudi obliki  obliki govora uporabljajo tudi govorci mraševskega starejši Nekateri Šeklija. Mateja dr. doc. mentorstvom pod Ljubljani v Univerze jeFilozofskeki 2010 leta fakultete za Mraševo, slavistiko na Oddelku nastalo Gorenje in Dolnje vasi imenje Lastno dela diplomskega podlagi na je nastal Prispevek  gùːrəje gùːrəje Uvod Gorenje Mraševo Gorenje Keywords: given. also are informants by field provided origins of their explanations ular pop For choronyms, some source. foreign-language the vocabulary borrowed for and cited, also is reconstruction Proto-Slavic the vocabulary, For inherited from. arose choronym the that noun proper or common the with deals nation expla The provided. also are choronyms of the meaning original and origin the and form, dialect and standard both in presented are They nje Mraševo. Gore and of Mraševo Dolnje villages the in choronyms examines article This Mraševo Gorenje and Mraševo of Dolnje Villages the in Choronyms Mraševo Gorenje nje in Dol jezikoslovje, zgodovinsko imenoslovje, imena, ledinska Ključne besede: terenu. na informatorjev razlaga loška še je imenom ljudskoetimo pripisana ledinskim vir. pa Nekaterim tujejezični besedju prevzetem pri rekonstrukcija, praslovanska tudi je navedena besedje vano občno ali ime, lastno iz je katerega ime Za ledinsko nastalo. podedovano je obravna V razlagi imena. ledinskega posameznega pomen prvotni in izvor tudi je pa naveden podobi, narečni v kot poknjiženi v tako so Predstavljena Mraševo. Gorenje in Dolnje vasi imena ledinska obravnavana so V prispevku ) nad povirjem potoka Potok (mr. póːtok (mr. Potok potoka povirjem nad ) 2  sta gručasti vasici, ki ležita v plitki dolini severno od hriba Ljuben (mr. Ljuben hriba od severno dolini plitki v ležita ki vasici, gručasti sta mràːšo choronyms, onomastics, historical linguistics, Dolnje Mraševo, Mraševo, Dolnje linguistics, historical onomastics, choronyms, . 1 soobravnavanaledinskaimenavasiDolnjeinGorenjeMra - Tanja Mirtič i Grne ršv (r  gùːrne (mr. Mraševo Gorenje in mràːšo) ). Dolnje Mraševo spada k občini k spada Mraševo Dolnje ). Cobiss: 1.01 dùːləje dùːləje  mràːšo ------in in 27.7.2012 20:15:56 71 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 - - - - - *mьgl, ). *potòkъ *jàgoda < psl. . stəˈbər < psl. *kràva, , *koz, *medvdь, məgˈla in mikrotoponimi *mso, *prȍso) ter umika naglasa *zemĺ, jáːgoda < popsl. < psl. prosùː < psl. kráːva, *duš, *sǫsdъ). Govor pozna tudi - nesplošnoslo , póːtok Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo məsùː, , sóːsət < psl. so nenaselbinska zemljepisna imena. Glede na predmet svojega predmet na Glede imena. zemljepisna so nenaselbinska kóːza, mjáːdvət 3 Tanja Mirtič Tanja dúːša, *jgoda), izvedel pa je tudi nesplošnoslovenski umik naglasa s slovenske- zjáːmla, Opredelitev ledinskega imena Opredelitev - pro v orientaciji lažji po potreb človekovih zaradi nastala so imena Ledinska Govor Dolnjega in Gorenjega Mraševega spada v dolenjsko narečno sku- V literaturi se uporabljata tudi izraza imena terenska

s slovenskega odprtega in zaprtega kratkega končnega zložnika na prednaglasno dolžino (mr. vensko kolikostno spremembo, in sicer daljšanje kratkih akutiranih nezadnjih zložnikov besednih v zlogih (mr. *kőrva, ga odprtega in zaprtega kratkega končnega samoglasnika na prednaglasno krači no (mr. samoglasnika končnega kratkega zaprtega in odprtega slovenskega s naglasa Umik na prednaglasni polglasnik pa ni bil izveden (mr. *stъbrъ). 1 imena Ledinska poimenovanja se delijo na več skupin: 1. obdelovalne zemeljske površine za gojenje gojenje za površine zemeljske obdelovalne 1. skupin: več na delijo se poimenovanja kulturnih rastlin (agronimi): polja, njive; 2. travniki, senožeti, pašniki; 3. gozdovi (gozdna imena); 4. vodne površine (vodna ledinska imena); prekri- se imen ledinskih skupine tri Zadnje deli. njihovi in 5. poti 6. imena); ledinska vzpetine (gorska vajo z drugimi nenaselbinskimi zemljepisnimi imeni (hidronimi, oronimi, hodoni- polja, za poimenovanja najpogostejša so imen ledinskih skupinami vsemi Med mi). njive, travnike, senožeti, pašnike in gozdove. Razmejitev med vodnimi ledinskimi poti in njihovih delov na eni imeni in ledinskimi imeni gorskimi ledinskimi imeni, poti in njihovih delov na drugi je imeni in imeni gorskimi strani ter vodnimi imeni, ledinska gorska denimo da to, lahko bilo bi razmejitve Merilo težavna. zelo pogosto imena poimenujejo dele gorske površine, gorska imena pa celotno 2008: 37). vzpetino (Še storu. Njihovo število je naraščalo s spreminjanjem pokrajine in načina človekove kmet, postojanke, posamezne in poti trgovske poimenovali so Trgovci življenja. ga ime različnimi z razlikoval seboj med je jih zemljišče, eno kot več lasti v imel je ki ni. Ledinska imena izkazujejo, da so naši predniki živeli v tesni povezavi z naravo, ki so jo izredno dobro poznali, zato so znali zelo dobro opisati značilnosti določe nega naravnega območja. Posamezna območja so poimenovali bodisi po naravnih 3 zaznati proces deagrarizacije vasi in njenega prebivalstva. Marsikatero zemljišče, ki zemljišče, Marsikatero prebivalstva. njenega in vasi deagrarizacije proces zaznati gozd. danes zarašča gospodarsko izkoriščeno, je bilo nekdaj pino, ki je ozemeljsko največja slovenska narečna skupina. Nahaja se blizu meje vzhodnodolenjskega podnarečja. Naglasno mesto je v mraševskem govoru prosto naglasnih obeh splošnoslovenskih je prišlo do relevantno. V govoru in fonološko premikov – pomika naglasa s praslovanskega dolgega in kratkega starocirkum flektiranega zložnika (mr.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 72 Book 1.indb 72 Book 1.indb 73 4 zalkama navedena samo pri enem ledinskem imenu. Imena so medsebojno povezana s ka- razlaga podrobna je topoleksemom istim z imenih Pri članku. geselskem svojem v obravnavano je Vsako redu. vrstnem abecednem po razvrščena so imena Ledinska 2 okoljem, kigaoblikuje)(Šivic-Dular1990). denjem, značajskimilastnostmi,intelektualnimikulturno-socialnim zmožnostmi in ve- njegovim vsem z govorečega ustroj kulturno-psihični (stvarni dejavnikov kulturno-psihič nih in sestavu) v položajem njihovim in prvin korpusom tipičnim s sestav (jezikovni jezikovnih od odvisne so Razlage besedami. drugimi z povezave je tudiznamenje mišljenjskeustvarjalnostiljudi,novegapogledanabesedoinnove reinterpretacija Ljudskoetimološka razlagi. najustreznejši njihovi približati dovolj niso dovolj dokumentirane oziroma se z znanimi jezikovnimi pravili ne moremo besede kjer tam, povsod (asociativni) ljudski približuje lahko etimologija stvena pomena. nepravega/neprvotnega Velikokrat so meje med ljudsko inznanstveno etimologijo nejasne, sajseznan- tj. napačnega, vedno predstavlja ne ki razlaga, kvalitete (Sn2002b:39). vokalne in značilnosti naglasnih upoštevanje pomena ključnega je primerih vilnih šte- V oblik. dialektičnih analiza eksaktna zlasti in zapisov srednjeveških analiza zemljepisnih lastnih imen je potrebno upoštevanje morfoloških značilnosti, kritična zlasti analizo etimološko uspešno Za 24–25). 1995: (PJ sprememb jezikovnih nih« imena ne razumejo več in posledično prihaja do popolnoma nenavadnih, »nepravil ljudje pozabi, območja določenega poimenovanje za motiv se da zgodi, se kokrat Veli- 6). 2003: (Torkar sklepe kulturnozgodovinske za gradivo predstavlja in be Interpretacija lastnih imen lahko tudi prispeva k razjasnitvi socialne strukture druž- jezika. danega odnosov besedotvornih sistem v imen lastnih vključenosti stopnje ugotavljanjem z povezan raziskovanja vidik pomemben je tega Poleg izgubila. že sfera občnoimenska je jih ki besedja, elemente ohranjajo velikokrat namreč imena nov leksike lastnih imen in občnoimenskega dela slovarskega sestava jezika. Lastna bilo vednokratkoinjedrnato(PJ1995:16–17). je Poimenovanje prostora. poimenovanega do človeka odnosu po ali značilnostih 5 vz, e son olk v mnvliu č p ia eiso m srkun tip strukturni ime ledinsko ima pa če imenovalniku, v oblika osnovna je zveza, obliko ledinskega imena. Če je ledinsko ime samostalniška ali pridevniška besedna

Obliko in sestavo geselskega članka sem povzela po Še 2008. Še po povzela sem članka geselskega sestavo in Obliko 1989:(Šivic-Dular 6–7). imena ledinska knjižno pišejo saj navadno se ki fonda, imena, občna rabljena splošno imenskega in živa vsebujejo sestava velikokrat tudi imen je ledinskih pa knjiženje tega Poleg za rešitev. razlog najustreznejša imena ledinskega poknjiženje mogoče je ni zato govora krajevnega ohraniti, zunaj oblike imenske Narečne vrst. več je imen le dinskih poknjiževanje za Razlogov standardizirana. oziroma poknjižena so imena Ledinska Seznam ledinskihimen ljudskoetimološka i. t. tudi pomembna je imen ledinskih proučevanju Pri Pomemben vidik raziskav lastnih imen je ugotavljanje razlik vsestavi etimo . Glava geselskega članka geselskega Glava gl. tudiindaljegl. Tanja Mirtič , Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska 4 5 vsebuje poknjiženo osnovno poknjiženo vsebuje - - - - 27.7.2012 20:15:56 73 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56 - - - - z z - Baro Baron (Red (Red Povezava FK: ) = njive in njive = ) občnoimen ), borštnar (Sn bòːr bóːra ‘bor’, bòːr hríba. bùọrštə) = gozd. barna ‘plemič, za ta pa iz Baronovega hriba naj bi Baronovega barn Forst ‘gozd’, iz česar je iz- bərdáːšam xríːbə bərdáːšam barùọna, barùọnam xríːbə barùọnam barùọnoga xríːba m bərdáːšoga bərdáːšoga xríːba m bùọršt, Med  hríːba, knj. sln. hríb hríba. V okolici ‘Bradašev hrib’, kar je tvorjeno iz osebnega ‘Bradašev hrib’, kar je tvorjeno iz osebnega . Pred razlago je pri nekaterih imenih naveden imenih pri nekaterih je . Pred razlago bùọršta, Ted  z 8 ‖ bərdáːšo xrìːp ‖ barùọno  xrìːp bərdáːšo xrìːp, Med na bərdáːšo barùọno xrìːp, Med na barùọno Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo , naj bi torej po ljudskoetimološki razlagi predstavljal razlagi po ljudskoetimološki Boršt naj bi torej na V razlagi je pojasnjen izvor in prvotni pomen ledinskega je pojasnjen izvor in prvotni pomen V razlagi 7 kam? in kje? ter mr. hrìːp bərdáːša hríːba, knj. sln. hríb barùọna ‘premožen človek’, knj. sln. -ega -a m -ega -a m , iz katerega je ledinsko ime nastalo, v krajevnem govoru v krajevnem nastalo, ime ledinsko je katerega *bùọršt, iz Tanja Mirtič Tanja Forstner ‘gozdni čuvaj, gozdar’, kar je prevzeto kot sln. od kod?, ‖ bùọršt -a m (Red V oklepaju sledijo neosnovne oblike ledinskega imena, ki odgovarjajo ki odgovarjajo imena, ledinskega oblike neosnovne sledijo V oklepaju 6 -a m ‘bor’). *bor *bor Hrib. Kot je predstavljena je Kot VIII–XV. v Kenda-Jež 1996: Priraziskovanju nisem opisovala današnjega stanja vasi, ampak sem izhajala iz stanja, kakršno bilo v šestdesetih je letih stoletja. 20. Informatorji so bili: Antonija Vidmar (Dolnje Karolina Mraševo, 1929), roj. Berus (Dol nje Mraševo, Peter Zbašnik roj. 1939), (Dolnje Mraševo, Franc Mirtič roj. 1943), (Dolnje MarjanaMraševo, roj. 1953), Mirtič (Dolnje Franc Mraševo,Bukovec (Gore roj. 1961), Metoda Mraševo, Franci Bukovecnje Mraševo, (Gorenje Pirc 1935), roj. 1940), roj. (Go renje Mraševo, 1952). roj.

na xríːba, Ted bərdáːšoga še zapis imena v franciscejskem katastru (FK). Znak = uvaja opis namembnosti po- namembnosti opis uvaja = Znak (FK). katastru franciscejskem v imena zapis še imenovanega zemljišča. na vprašanja na vprašanja imena. Navedeno je tudi občno ali lastno ime, iz katerega je ledinsko ime nastalo. Pomen občnoimenskega izhodišča je hkrati tudi prvotni pomen imena. Za pode- besedju pri prevzetem je podana tudi praslovanska rekonstrukcija, dovano besedje pa tujejezični vir. Nekaterim ledinskim imenom je pripisana še ljudskoetimološka na terenu. razlaga informatorjev 6 7 8 Baronov Baronov hrib predložne predložne besedne zveze, je zapisano v vlogi prislovnega določila kraja, in sicer v pomenu nahajanje. Za dvojno navpičnico sledi narečna oblika ledinskega imena v osnovni obliki, končnica brezpredložnega rodilnika in oznaka za spol. Pri zapisu narečne oblike ledinskega imena je uporabljena nova nacionalna fonetična skripcija. tran- nov Hrib = njive. Nastalo iz mr. barùọno iz je izpeljano hrìːp ‘Baronov hrib’, kar barùọn  mr. gospodarja hišnega nekdanjega vzdevka skega mr. barùọn ‘borov gozd’. Bradašev hrib stopnjo nižji od grofa, gospodarski mogotec’ (SSKJ), kar je prevzeto iz nem. iz prevzeto je kar (SSKJ), mogotec’ gospodarski grofa, od nižji stopnjo ‘baron’, in mr. hrìːp nekdaj stal »grad«, v Dalje gl. katerem naj bi bival zelo premožen človek. ledinsko ime Boršt Občno ime mr. nem. peljano (mr. borom z povezuje ime razlaga Ljudskoetimološka 72). ESSZI: (SSKJ) lubjem’ razbrazdanim in iglicami dolgimi z drevo ‘iglasto bóra knj. sln. bȍr psl. < hrìːp travniki. Nastalo iz mr. bərdáːšo mr. bərdàːš imena ‘gozd’ > nem. nem. ‘gozd’ > srvn. for(e)st iz je Prevzeto ohranjeno. ni barùọnoga xríːba, Ted barùọnoga

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 74 Book 1.indb 74 Book 1.indb 75 (SSKJ) < psl. < (SSKJ) dolína iz germanskih jezikov, pgerm. Nastalo iz občnoimenskega mr. Dolina občno ime da je Bukovje zavesti, v imajo Informatorji 45). 2008: (Še imena občna podstavna njihova so pa obraziloma ьe, izmr.bùːku bukov gozd.Tvorjenospriponskimobrazilom mr. -u-je,knj.sln.-ov-je < psl. Bukovje Drage = brzov, iz mr. knj. sln. mr. obrazilom priponskim s 80), ESSZI: Sn 207; I: Sk 43; I: (Be (alba)’ Betula Mraševo (TedBréːzoc vem, kijeporaselzbrezami, je takopoimenovan tudi gozdprednaseljem Dolnje iz okolja in imajo zato orientacijsko funkcijo. Poleg Brezovca na Gorenjem Mraše- kjer je veliko brez, brezovega gozda, ali pa prostor, kjer je malo brez, ki izstopajo mr. bréːzocə Draga bilo poimenovano po svoji legi glede na domačijo. Gl. tudi ledinsko ime it. *ъrt. Beseda noimenskega mr. Dolnji vrt tesnejše stranskedolinice(Ba:181–182). vite dolinevgorah,medtem ko sezizrazom valo- večje in polja zaokrožena podolgovata, tudi poimenovana tako so pa večkrat rekah, dolgih ob doline stranske večje doline, podolžne odprte velike, označujejo psl. < Bradáč Bradáča omenjenega knj.sln.Bradáč osebnega imenas Brezovec ledinsko ime tudi Gl. stoletja. 20. začetku na šele priselili Mraševo Gorenje na se so Bradačevi saj nenaglašeni bráːda bradùọ oziroma knj. sln.bráda brad ≤ psl. < brado’(SSKJ) gosto) (dolgo, ima ‘vrt’, ki sejerazvilaizlat.hortus òrto ‘vrt’, ‘vrt’ (Sn SES: 836). Zemljišče ‘spodnji’, knj. dùːlej ‘spodnji’, sln.dlenji (Sn SES: 117). V ljudskozemljepisnem izrazju se z izrazom z se izrazju ljudskozemljepisnem V 117). SES: (Sn *dȍlъ dolíne -e ž -e ž ž ‖ -e dolíːna < psl. < -ǝc njive in travniki v nekoliko nižjem svetu. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo svetu. nižjem nekoliko v travniki in njive -a s (Red s -a búːkuje ‖ s -a -vca m -ega -a m ‖ dùːlej vːrt -ga -a m = njiva v manjši dolini. Nastalo iz obč- *bukuje ) = travniki in njive. Izpeljano prek pridevnika mr. pridevnika prek Izpeljano njive. in travniki = ) ‖  ‖ -ov-je in-je izpeljana občna imena večinoma niso ohranjena, ohranjena ‘nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini’ gričevnati v ali hribi med svet podolgovat navadno ‘nižji, Hrib. izpeljano iz samostalnika bukev in da pomeni ‘bukov gozd’,vendar -e ž dráːga -e *dolna bréːza Tanja Mirtič vrt je verjetno prevzeta iz neke stare romanske predloge, sorodne z ra v mraševskem govoru ne sovpade z odrazom zlogotvornega bùːkve bréːzoc ‖ dùːlej vːrt dùːlej vmraševskemgovoruniprisotno. . Obravnavano ime je prvotno lahko označevalo prostor, označevalo lahko prvotno je ime Obravnavano *-ьcь. bréːze, knj. sln. *dolny , knj.sln.bȗkev

(Red

, MedBréːzocə (Red , Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska dlnji vȓt, kivsebuje pridevnik ‘spodnji vrt’,knj. sln. dlnji (F -a m (Red m -a z (Sk I: 230–231, Sn SES: 64). S priponskima S 64). SES: Sn 230–231, I: (Sk *bōkō dolíːna z dráːge, Ted 2 dolíːne ), kar je večalnica od knj. sln. knj. od večalnica je kar ), z , bráь *bordač, karjeizpeljano iz mr. *bordáčь in mr. búːkuja

brza dolíːne bȗkve , Ted z bréːzoca, Tedna vːrt vːrta vːrt največkrat poimenujejo manjše in manjše poimenujejo največkrat dol ), kjerpadanesbrezniopaziti. < psl. < brze < , Ted ‘okroglasto udrto območje’, knj. sln.  dráːgo, Med *bűky dolíːno *bord *bȏrdǫ (c) je vprašljiva,  búːkuje *bűkъve < vȓta , knj. sln. vȓt , Med *brza < bradáč bradáča ‘kdor bradáč , Med dràːk/dráːgi), FK: bréːzoc, Medna dl ‘manjšadolina’ (a), kar je prevzeto je kar (a), bréːzo, knj. sln. dolíːn (a) ‘drevo (a) *brzy Dolnji vrtje búːkujə ) = travnik. Gornji vrt. *rtъ dolina *-o ) = ) ‑c, r. 27.7.2012 20:15:56 75 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:56

- ) ) = ) Hrieb *rtъ ‘občin- tála ‘del, dúːləx FK: govèːjaki , ki vsebuje v Dle

gmȃjna gmȃjne ‘neobdelan, redko -ih -ov m mn = pašniki v gozdu. = pašniki mn m -ov -ih , knj. sln. gmȃnjski táli , Ted  (b) ‘gorski greben, hrbet’ (Be I: 203; Sn 203; I: (Be hrbet’ greben, ‘gorski (b) ‘del, delež’ (Sk III: 437). Obravnavano 437). III: (Sk delež’ ‘del, tál nar. sln. ‘gozdna parcela’, tàːjlə hríba ‘višja vzpetina zemeljskega površja’ z dùːl, Tmn na je na Dolenjskem izpeljan tudi priimek dl je na Dolenjskem izpeljan hríb govèːjaka , in sicer iz predložne zveze predložne iz sicer in Dle, , in mr. vːrt z xríːba, Ted na dráge ‘manjša dolina, navadno stranska’ (SSKJ); gmàːjnski tàːla/tàːjla , (Red s  Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo *xrib *xrib *xrib (a)/*xrib

‘zgornji vrt’, knj. sln. grnji pridevnik vȓt, ki vsebuje . , *dőrgy (a) ‘vallis, pot, jarek’ (Sk I: 429), kar je verjetno . Prvotni pomen obravnavanega imena je ‘kraj, kjer se *-akъ. Prvotni pomen obravnavanega tà:l/tàːjl *xrba xríːba m *dőrga Dolnji vrt -a m (Red m -a govèːjak -ih -ov m mn‖ gmàːjnski tàːjlə Tanja Mirtič Tanja ‖  *xrbъ ž mn (Rmn mn ž dùːl dúːle ‖ mn

-a m , knj. sln. drága , knj. *dráːge *govęd’ь *govd’ākъ, ki je sestavljena iz pridevnika Dul ž -a m ‖ xrìːp  ‖ m -a ‘zgornji’, knj. sln. grenji gùːrej *dráːga ‘drgniti, odtrgati, razdreti, izkrčiti’ (Sn SES: 120). V V 120). SES: (Sn izkrčiti’ razdreti, odtrgati, ‘drgniti, sorodno s *drgnǫti slovansko lahko s topoleksemom izrazju ljudskozemljepisnem ‘dolina, odtočni jarek, zaliv’ (Be I: 109); ‘manjša dolina, SES: manjši 120) < ozek psl. zaliv’ (Sn manj grapo, tudi v visokih gorah pa dolinico, plitvo voda, odteka po katerem jarek, zajede v kopno (Ba: 208–209). ša naselja in morske Dule ali srednje visoko goro, ki je vsaj deloma porastla z gozdom (Ba: 94). SES: 212). V ljudskozemljepisnem izrazju pomeni , kar je izpeljano iz mr. gmàːjna , kar je izpeljano pridevnik mr. gmàːjnski, sln. gmȃjnski gmàːjne ‘gozdna parcela v lasti vseh vaščanov’, knj. sln. porasel svet, skupna vaška last’ (SSKJ), to pa je prevzeto iz srvn. (Sn ESSZI: 116 in 128). Gl. tudi ledinsko ime Dular (Sn ESSZI: 116 in Nastalo iz občnoimenskega mr. Dule dolę k *dȍlъ ‘dol, dolina’. so prvotni tožilnik množine (tožilnik smeri), ki je Iz sklanjatev. žensko množinsko v prešel Gmajnski tali srvn. gemein ska skupna posest’, iz kar je izpeljano ‘skupen’ (Be I: 151; Sk I: 574; Sn SES: 176), in mr. nem. Teil iz prevzeto je kar (SSKJ), parcela’ v skupni vaški lasti, ki so bile namenjene parcele gozdne ledinsko ime poimenuje z besedo gmajna izrazju paši. V ljudskozemljepisnem ki so porasli s pritličnim rastjem (Ba: 267). Gornji vrt -ega -a m ‖ gùːrej vːrt -ga -a m = travnik v dolini. Nastalo iz občno- mr. gùːrej imenskega vːrt mr. = njiva na nižji vzpetini. Nastalo iz občnoimenskega mr. co nekoliko višje ležeči svet’, knj. sln. knj. svet’, ležeči višje nekoliko co je znano le na Dolenjskem, nastalo svetu. Ime Dule je znano le na Dolenjskem, njive in travniki v dolinastem iz razvoju narečnem dolenjskem v je psl. < (SSKJ) *ъrt. Dalje gl. Govejak = predel ob potoku Potok, kjer so nekdaj napajali živino. Ime je verjetno nastalo iz oblike < psl. < sln. -jak obrazila nahaja govedo’ (Sn ESSZI: 147). Hrib

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 76 Book 1.indb 76 Book 1.indb 77 S tem povezuje tudi požiralnike na Cerkniškem jezeru (Velikajezeru Cerkniškem na požiralnike tudi povezuje tem S nikalnic (Ba: 246). F. Bezlaj (Be II: 20) omenja ljudskozemljepisnem V izvlekli. izrazju se ime z istim korenom Karlovica težavo s le ga so in zemljo v globoko ugreznil obdelovanju njive. Po informatorjevem pripovedovanju se je namreč vol pri oranju pri zgodil je se ki dogodek, priča območja poimenovanega značilnosti naravnih O potok (A.Šivic-Dular,ustno). nestalni izviral nekdaj je kjer območje, označujejo pa vedno pogosta, Dolenjskem in občno ime kàːrlocə Karlovec vodnjake, deževniceinkapnice(Ba:233). pomeni kalno, umazano rjavo lužo, mlako, lahko pa tudi kraške in primorske zidane pa nižavju v voda, zamaka ga ki svet, za ali območja mokrotna za tudi lahko izvire, različne za svetu višjem v – nižavju v tudi kot svetu višinskem v tleh. Vljudskozemljepisnem izrazju setopoleksemi z osnovokaluporabljajo tako je zelofrekventna imenskapodstavavslovenskemimenoslovju, zlasti na kraških da ne ve ničesar, kot bi živel v Kalcah (mr. reče, šaljivo dogajanjih, aktualnih o obveščen ni ki nekomu, govoru mraševskem v uporabljajo zanapajanje gozdne divjadi.KerseKalce lovci danes ga ki vode, izvir tudi nahaja se kjer gozd, predstavlja območje novano Poime- 182). SES: Sn 10–11; II: (Be tekočina’ motna mlaka, usedlina, ‘blato, (c) kotanja s stoječo vodo, drobni delci, ki lebdijo v tekočini’ (SSKJ) < psl. Jelše Johanina njiva 239), karjesorodnoznem. psl. < (SSKJ) plodovi’ krogličastimi in listi srčastimi ali nus glutinosa, incana’, knj. sln. FK: na mr. káləc kálca káləc káːcəx kalьc Kalce na robunjivevpreprostihiši.Informatorjisešespominjajoruševinhiše. imenu pa je še prisoten (jíːva). mr. ime Občno 448). SES: Sn 254), in mr. to paizhebrejskegaJehohanan, imena joxàːnːo níːvo/jíːvo, Medna joxàːnːo -na, knj.sln.-ina = gozd. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo gozd. = Jeusche Jelš ž , ki se je nato prenesel v Imn. Kalce so nastale izmr.*káːc , kisejenatopreneselvImn.Kalceso *káːca Johan, ki prek nemščine in latinščine izhaja iz gr. imena Kalc ž * – *ká:uci od množine tožilnik prvotni je Ime gozd. = ) ) = njiva. Nejasno. Včasih je v Karlovcu izviral nestalen potok -vca m

mn ‘majhen kal’ níːva níːve/jíːva jíːve karlovec

mn Tanja Mirtič ‖  ‖ -e -e ž jéːše  ‖ káːce ‖ - m (Red m -a kàːrlo c ‖ ‘vdolbinavgoltancu’.Ledinska imena iz istega korena so na < psl. < ‖ joxàːnːa níːva/jíːva -e -e ž (Red < jèːš ž mn (Rmn , *kalьc ← *kalьc Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska Erle, stvn.eliralat.alnus(BeI:226). *-ina ž mn (Rmn mn ž kàːc Njiva je poimenovana po Johani, ki je nekdaj živela níːva níːve níːva jlša , knj. sln. joxàːnːə nìː/jìː joxàːnːə Johanan iz rojstnega imena Johana, kar je ženska oblika ženska je kar Johana, imena rojstnega iz jlše *kàː *kàːla *kàː mr. uvršča med posebna imena v poglavju po- ne izkazuje več refleksa več izkazuje ne njíva njíve z ‘drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi nazobčanimi z grm ali ‘drevo ˈnəč ne vèːš is  ‘Jahve je milostljiv, se je usmilil’ (Ke: usmilil’ je se milostljiv, je ‘Jahve jèːš, Tmn kàːrloca karlovino s ) kàːc = < psl. nahajajoglobokovgozdu,se jéːša njiva. , , ˈku bə žìː  . kȃl kȃla ‘plitvejša kȃl knj. sln. , Ted vpomenuilovice in gline. , Tmn z (Sn SES: (Sn *jèlьxa/*jèlьša jéːše joxàːnːe níːve/jíːve *na *ny (Be II: 225;

jéːše ‘jelša,drevoAl- Izpeljano z obrazilom in ’Iοχάννης  , Mmn kàːrloc Mala káːce kal najpogosteje *ń, káːcəx káːce v *kȃlъ Suhornica. Karlovica , ledinskem ’Iωάννης, jéːšəx , Mmn , , Med knj. sln. < * ). *kȃla , Ted Kal vъ ), ) 27.7.2012 20:15:56 77 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:57

, - ) Za ) = ) na ˈləs , Ted , *nvy glajem, *máloe Mamina màːmən, košeníca ‘nekoč z košəníːc làːščki *nva *ń, medtem zila sə za *košen (B) -na, knj. sln. máːme, knj. sln. ‘parcela ob láːza ‘parcela ob *málaa ) ← , Med  , Med < psl. < 2 senožetjo, košəníːce , Med na

màːmne níːve/jíːve ˈləs làːzə) = njiva in trav- (a). Gl. tudi Gl. (a). psl. *lzъ iz  njíve

ta màːle košəníːce màːle ta ). Ledinsko ime *málъь , kar vsebuje mr. mr. vsebuje , kar is làːščək košəníːco (Red ) = njiva. Nastalo iz občnoi- (A) ← košəníːca ˈləs, Med  , Ted  , Ted  , Ted -ca *košen-ьn (F  < psl. < mȃlo ) = travnik. Nastalo iz občnoimenske iz Nastalo travnik. = ) njíva , knj. sln. ‘nekoč z grmovjem in mladim drevjem mladim in grmovjem z ‘nekoč Johanina njiva ‘travnik, navadno v hribovitem, gorskem v hribovitem, ‘travnik, navadno làːščka z , z manjšalniškim priponskim obrazilom priponskim manjšalniškim z láza, košəníːce màːmnə nìː/jìː s košəníːce lȁz láːza, Ted 

, knj. sln. mȃmina njíva , knj.  košeníce Košenica. z (Red (Red

-ъ *-ьč-ьkъ > *lz-ьč-ьk níːve/jíːva jíːve níːve/jíːva

Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo , (Red

-čka m (Red m -čka košəníːca ‖ màːmna níːva/jíːva -e -e ž < psl. psl. < , knj. sln. mȃla košeníca, kar vsebuje določni pridevnik mr. -e -e ž (Red ž -e -e košəníːca màːla ta ‖ , svojilni pridevnik od mr. máːma pridevnik *mm-in-ъ, svojilni *lza (a). Prvotni pomen imena je domnevno ‘ozek prehod, *mma v ki se pojavlja *mmy, kar je otroška reduplikacija, ta màːl košəníːc , Med màːl ta ‘s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem’ njem’ ob ali gozdu v svet izkrčen nekdaj porasel travo ‘s láza láːza m mȃla sln. mȃli màːlu, knj. ta -e -e ž làːščək ‖ Tanja Mirtič Tanja *lzъ màːmna níːva/jíːva -ekošəníːca ‖ ž Laz. ˈləs  ‖ -e ž -e . Prvotni pomen obravnavanega imena je ‘površina, namenjena košnji’. namenjena ‘površina, je imena pomen obravnavanega . Prvotni , knj. sln. -č-ək . Dalje gl. ledinsko ime -čka m -čka ta màːla ta màːmno , Med na níːvo/jíːvo máme < psl. ). Sin je moral izbrano zemljišče zorati, prerahljati in nato posejati, kar mu je mu kar posejati, nato in prerahljati zorati, zemljišče izbrano moral je Sin ). se pojavi trikrat. Nekdaj je bilo v mraševskem okolju običajno, da je mati ob -a m na -č-ək *kosti ta màːlo košəníːco màːlo ta Ted mr. menskega Mamina njiva košeníce psl. < knj. sln. mȃmin nik, ki se nahajata ob gozdu. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo gozdu. ob nahajata se ki nik, gozdu’, knj. sln. lȁz (SSKJ) < psl. strm svet; mesto, kjer se je treba plaziti’ (Sn SES: 347). Gl. tudi ledinsko ime lazom in Lažček. ž -e -e košenica Mala (Be II: 225; Sn SES: 448). Obravnavano ledinsko ime izkazuje refleks ko ga občno ime ne (gl. tudi ledinsko ime številnih jezikih (Be II: 164; Sn SES: 376), in priponsko obrazilo mr. ga mr. màːla košəníːca mr. in 163–164), II: (Be máma mr. níːva *-ina, ter psl. < -ina njiva poroki svojega sina dobila neko zemljišče v služnostno uporabo (mr. užìːtək naročila mama. V vaškem okolju so omenjeni običaj utemeljevali s tem, da želijo Mamina njiva svojo pokojnino. Tako je ostalo ime starejši ljudje na starost imeti ta màː ta poraslo območje, ki so ga posekali, zemljišče pa namenili košnji’, knj. sln. knj. košnji’, namenili pa zemljišče posekali, ga so ki območje, poraslo  mr. ledinsko ime Laz zaloko in lazom uvršča med travnike, ki so navadno odmaknjeni od bivališč (Ba: 270). človekovih Lažček sln. ob gozdu’, knj. ‘parcela láːza V ljudskozemljepisnem izrazju se košenico skupaj s košenino, se izrazju V ljudskozemljepisnem parcela ob gozdu, kjer raste predvsem stelja. Tvorjeno iz občnoimenskega mr. = njiva in travnik. Nastalo iz občnoimenskega mr. grmovjem in mladim drevjem poraslo območje, ki so ga posekali, zemljišče pa na- sln. košeníca košnji’, knj. menili svetu, ki se kosi enkrat na leto’ (SSKJ) < psl. ← Košeníca Košeníca

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 78 Book 1.indb 78 Book 1.indb 79 kovih, kjer pa je bila pomenska motivacija drugačna, saj drugačna, motivacija pomenska bila je pa kjer kovih, Nadbreg doto, kijojeprimoženagospodinjaprineslanadomačijo. domačiji Baronovih. Ime mr. zveze predložne občnoimenske iz Posamostaljeno travniki. in Nad Bregamnjive = nerodovitna zemlja. slaba, zelo je zemljišču poimenovanem Na tlemi’. rušnatimi z ‘zemljišče verjetno < psl. < Na Pucljevem mnite celote(Ba:129). ka- nagrmadene trdno od odtrgale sile naravne razne ga so ki skale, zdrob), groh, grušč, (kamni, kršje vse predstavlja pa kamenje neživo skalovje), čeri, oblike (pečevje, kamnite ali kamne zasidrane trdno stanovitne, videz na vsaj štejemo živo Med neživo. in živo na deli izrazju ljudskozemljepisnem v se Kamenje kamenja’. 13; Sn SES: 252). Prvotni pomen obravnavanega imena je ‘zemljišče, kjer je veliko káːmna, knj. sln. kámen mr. obrazila pomočjo s izpeljano je kar Na  kamenju ‖ udrto območje’,knj.sln. *bȇrgъ močje’, knj. sln. jvt vhj pat ele tao (n E: 3–3) i piosea obrazila priponskega in mr. 634–635), SES: (Sn travo’ s zemlje plast vrhnjo njevati mr. psl. < zemlje’, knj. sln. občnoimenskega mr. rušnici ‖Na  Pucljevem. Nejcevi zGorenjegaMraševegasokupilinjihovonjivo injopoimenovaliNa  kȃmenje/kȃmnje mr. sno. Nastaloizmr.na voda’, kardokazujedejstvo,daje tekoča ‘potok, tudi temveč vodi’, ob zemlje ‘pas in strmina’ svet, ‘nagnjen samo ni se nanašanaparcelenadbregompotokaPotok ga mr.nad  Nad dolino ‖ pər nad brèːgəmnad , knj.sln.nadbregom, kivsebuje mr. brèːk < psl. < rúːšiš rùːšəš, knj.sln.rúšiti/rušīti rúːšət na káːmijə na -n-ca, knj.sln.-n-ica  púːclox ‘Pri Pucljevih’. Pucljevi so živeli v sosednji vasi Veliki Podljuben. *rűšьnica (a) (Furlan pri Be III: 209; SSKJ), kar je izpeljano iz glagola iz izpeljano je kar SSKJ), 209; III: Be pri (Furlan (a) *rűšy *rűša *bȇrga -a m dolíːno (Red rùːšəncə na nad dolìːno (Red , knj.sln.nakamenjukarje nastalo iz mr. kàːmije Tanja Mirtič ‖ nadbrèːik ‖ (c) ‘breg, vzpetina’ (Be I: 40; Sn SES: 56). Ledinsko ime Ledinsko 56). SES: Sn 40; I: (Be vzpetina’ ‘breg, (c) ‖ na kàːmijə brg

na púːclam kȃmenja/kȃmnja (A) je verjetno nastala iz besede mr. besede iz nastala verjetno je (A) *rűšьnicy rúša , knj.sln.naddolinokarvsebujemr.dolíːna brga ‘pas zemlje ob vodi, nagnjen svet, strmina’ (SSKJ) < psl. na rùːšəncə, knj.sln.narušnici.Besedamr.rùːšənca ‘vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo’ (SSKJ) travo’ s zlasti rastlinjem, z zemlje plast ‘vrhnja rúše  púːclam, knj.sln.naPucljevemkivsebujehišnoimemr. dolína dolíne < psl. < kámna Mamina njiva < psl. < , (Ted Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska -brèːga m (Red z na *-ьnica. Prvotnipomenobravnavanega imena je z Breg tudivečkratnovodnoime(SnESSZI:77). nad dolíːne ‘več kamnov, kamni’ (SSKJ) < psl. < (SSKJ) kamni’ kamnov, ‘več rùːšənce, Tedna kàːmije s . Daljegl.ledinskoime  *kmy semzasledila tudi PriNejcevih in PriSela- púːcloga, Tedna (Red ≤ psl. ≤ -je, knj.sln. ) = travnik. Nastalo iz občnoimenskega ) = travnik. Nastalo iz občnoimenske z ‘kamen’ (Sk II: 26; Be II: Be 26; II: (Sk ‘kamen’ *kmene . Občnoimenski pomen besede pomen Občnoimenski . , Med nadbrèːginadbrèːgaFK: Med ), , *rűšiti vpomenu‘rezati,odstra- ) = njiva. Nastalo iz Nastalo njiva. = rù:šənco) Mamina njiva  púːclo) = njiva. Neja-

brèːga ‘nagnjenoob- Dolina. *-ьe, izmr.káːmən

dolíːne rúːša rúːše rúːša kàːmija predstavlja *kmenьe, ‘okroglasto , knj.sln. Nadbreg rùːšənce ‘vrsta breg - 27.7.2012 20:15:57 79 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:57

- - , Ted ùọsku, ogleníca ta Johanina gel gla ‘kos gel . Priimek Priimek Šiška. ogràːj) = njive ùọska , knj. sln. ogrāja , knj. pərlùọge, Mmn ogradìːš, knj. sln.

ta prlog prloga ‘ne- ) = travnik. travnik. = ) )šíːško ( ográːje (Be II: 225, II: (Be *ny *na šiška v pomenu ‘griček’ ta ùọske jíːve/níːve ùọzək ùọgəncə). Nastalo iz obč- s ugla, knj. sln. ≤ psl. ≤ ‘pred’ (Snoj pri Be III: 109), in ográːja ‘okrogla tvorba na hrastu’, knj. na hrastu’, knj. ‘okrogla tvorba ográːjo, Med  *zъkoe ‘ozek, tesen’ (Sn SES: (Red ) = njiva. Nastalo iz občnoimen pərlùọk, Tmn  s ugu njíve

‘zemljišče v prahi, *perlòga *perlògъ . Ime dejansko poimenuje dejansko Mraševega. Ime šìːške *perdъ *perdъ -e -e ž *zъkaa , Ted na , Ted ()šíːškoga njivi in travnik. Nastalo iz občnoimenske s ùọgənc, Med pər x Mraševo ográːje, Ted  *obgordiš (Be I: 168; Sn SES: 466). Ledinsko se nahaja blizu gozda na neko- Na Š(š)iškovem se nahaja blizu gozda z ta ùọski jìː/nìː , knj. sln. njíva pred < psl. , iz mr. iz *-ьn-ica, Na Šiškovem Na nekoč v lasti družine *zъkъь (A), kar je nastalo s priponskim obrazilom obrazilom priponskim s nastalo je kar (A), *glьnica - ki je nasta tvorba na rastlinah, *ššьky ‘bolezenska Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo , ki vsebuje pridevnik mr. ta ‘zložen les za pripravo oglja’, knj. sln. knj. oglja’, pripravo za les ‘zložen ùọgənce , *glь *gli (Sk III: 537; Sn SES: 465). Obravnavano - le *obgordti (Red ()šíːškam *ššьka -lùọk ž mn (Rmn (Rmn mn ž -lùọk pərlùọge ‖ ta ùọska jíːva/níːva zko < psl. ‖  na níːve/jíːva jíːve níːve/jíːva ‖ pred mràːšam = ‖

Tanja Mirtič Tanja mn , knj. sln. mràːšəga, knj. zka , kar je izpeljano iz glagola mr. ograˈdət iz glagola *obgőra, kar je izpeljano mràːšam ‘pred Mraševim, pred vasjo Gorenje Mraševo’, ki vsebuje -e -e ž , knj. sln. , knj. , pred pret níːva šȋške < psl. -e ž ‖ ùọgənca -e ž (Ded ‘oglarska kopa’ < psl. < kopa’ ‘oglarska -e ž ‖ ográːja -e ž (Red in Mamina njiva. šȋška se pojavi trikrat in vedno označuje izkrčena območja v gozdu, ki so bila so ki gozdu, v območja izkrčena označuje vedno in trikrat pojavi se Ograja < psl. < sln. -n-ica knj. -n-ca, ta ùọsko , Med na jíːvo/ní:vo pərlùọgəx) = travnik. Nastalo iz občnoimenskega nar. sln. ime spominja debelih propadajočih drogov. zaradi divjadi ograjena. Informator se še Ozka njiva Šiška je sicer izpričan v sosednjih vaseh, na Dolnjem v imenu ohranjena stara beseda šišek pa ne. Lahko pa je in Gorenjem Mraševem (Furlan pri Be IV: 48). Zemljišče liko dvignjenem območju. Oglenica la zaradi vboda žuželk’, pogosto ‘hrastova šiška’ (Furlan pri Be IV: 49). Ker je je zelo ki pomeni svojilnost, obrazilom, izpeljano z besedotvornim ledinsko ime verjetno, da je bilo zemljišče sln. Nejasno. Ime lahko izvajamo iz mr. šìːška Ime lahko izvajamo Nejasno. Na Š(š)iškovem Š(š)iškovem Na nedogorelega lesa’ < psl. pomenilo ‘prostor, kjer se kuha oglje’. dinsko ime je prvotno Ograja mr. občnoimenskega iz Nastalo gozdu. v travniki in ogrāje < psl. ogradīti ogradíš < psl. na skega mr. uska jíːva/níːva noimenskega mr. ùọgənca noimenskega ogleníce mr. knj. sln. zki  obdelana ali opuščena njiva’, ‘prelaz skozi plot, ograjo, živo mejo’, ‘gorski prehod’ (SSKJ; Sn ESSZI: 329), kar je nastalo iz psl. opuščena kulturna tla, jasa v gozdu, prehod skozi plot’ (Be III: 111; Še 2008: 108), 484), in mr. in 484), zemljišča, ki se nahajajo na koncu vasi Dolnje Mraševo v smeri proti Gorenjemu Mraševemu. ž -log Preloge mr. mràːšo  263–264). Ime dejansko poimenuje ozko njivo. Gl. tudi ledinski imeni njiva Pred Mraševim ga mr. pred mr. predlog

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 80 Book 1.indb 80 Book 1.indb 81 Pri lesi (Še 2008:102).Obravnavanoledinskoimedoločalegonjive. verjetneje izpeljanka izmr.kóːzu kóːzla, knj.sln.kózəl kózla < psl. kozlca ‘lesena stavba za sušenje sena, žita in krme’ (SSKJ) < kozùːc, pər ‖ kozolcu Pri prale prašičjačreva.Gl.tudiimeni jarku jepoimenovan tistidelpotokaPotok Pri debelem kostanju debelem Pri paradigmatsko izravnanpodvozložnemIed. slovenščini knjižni v je ko medtem naglas, podedovani ohranja govor Mraševski 106). (Ba: divjadi poti in mejo živo ograje, plotove, skozi prelaze njive, opuščene topoleksem se izrazju ljudskozemljepisnem V 329). ESSZI: psl. < preložíš to pajeizpeljano iz knj.sln.preložīti Pri mesnici zato so gakartam zaklali in razsekali. Ljudje naj bi nato kraj dogodka poimenovali poškodoval, gozda delu tem v vleki pri vol se bi naj Nekoč voli. vlačili gozdov iz psl. < -n-ica *mso *msa mr. občnoimenskega iz izpeljano je kar kirgizijsko na’ (SSKJ). Besedo Pri jarku kostanj posekal,izlesapaizdelalhlevskistrop. omenjeni je oče Informatorjev območju. poimenovanem na stal nekdaj je ki nju, kosta- debelem nenavadno po ime dobilo je zemljišče Gozdno 71). II: (Be porekla *kostńa, karjeprevzeto iz lat.castānea,topajeprekogr.κάστανονmaloazijskega < mesníce sekanje inprodajomesa’,knj.sln.mesníca mesnici Pri bi bilanekdajpostavljenaograjaizprotja. naj lesi Pri lesa’. stoji kjer ‘kraj, označevalo ime ledinsko obravnavano je Prvotno psl. < SSKJ) 135; II: (Be protja’ šibja, iz ograja plot, protja’, knj. sln. lsa lse ‘preprostavrata v plotu; pletena priprava za sušenje sadja; léːsskega mr.pər , karvsebujemr.léːsalesi , knj.sln.pri léːse *debloe *deblaa skega mr. vdolbina v zemlji’, knj. sln. skega mr.pər jàːrki, kar vsebuje občnoimensko mr. mr. dbìẹ ta pər msníːc, knj. sln. ‖  ‖ pər léːs ‖  ‖ pər ta dbìẹləm kostàːj, knj. sln. dbìẹləm ta pər a dbila ta . arïk knj. sln. pər jàːrki = omejeno območje ob potoku Potok. Nastalo iz občnoimen *-ьnica. Poimenovanje (Ded msníːc pər ‖ (Be II: 179; Sn SES: 394), s priponskim obrazilom mr. (Ded x pərkozùːc Tanja Mirtič ‘jarek, namakalni kanal’ (Sk I: 757; Sn SES: 235). Z imenom Z 235). SES: Sn 757; I: (Sk kanal’ namakalni ‘jarek, (Ded jarek senavadnosmatra za izposojenko iz neke turške predloge, , in mr. kóːstaj

pri kozolcu, ki vsebuje mr. pri a dbilu ta = gozd. Nastalo iz občnoimen iz Nastalo gozd. = kostàːj dbìẹləm ta pər ‖ x pri mesnici léːs) = njive in travniki ob gozdu. Nastalo iz občnoimen , Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska jārek jārka psl. < deblo debla , knj.sln.debli ) = njiva. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo njiva. = kozùːc) x Govejak inStudenec

kostáːja ) = gozd. Nastalo iz občnoimenskega iz Nastalo gozd. = msníːc) , kar vsebuje mr. je ostalo še iz časov, ko so hlode so ko časov, iz še ostalo je Pri mesnici ‘v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbi- < psl. < mesȃ məsàː, knj.sln.mes məsùː , kjer so hišne gospodinje v času kolin času v gospodinje hišne so kjer , , knj. sln. kóstanj kostánja < pri debelem kostanju, kar vsebuje mr. debelem pri kozùːc kozùːca, knj. sln. kozùːc jáːrk podolgovata jáːrka ‘potok, msníːca (Sn SES: 352). SES: (Sn *lsy *lsa . *męsьnca *per -ložti *kozьlcь, kar je naj- prelog uporablja za msníːce ‘ograja, spletenaiz *kozlъ, *kozьl

(F *męsьncy *per -n-ca, knj.sln. (Sn -ložšь ‘prostor za *deblъь *kostńь kozlec Pri 2 ), - - - 27.7.2012 20:15:57 81 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:57 , - pər njiva. ‘jama, , Med na ‘del’, knj. sənožìẹte zelo pogosto rúpa knj. sln. rúpa *-ьn-ica. Tudi ) = rúːpcə stranìː sənožìẹt sənožìẹta smːrt smːrti ‘ko- , knj. sln. , knj. ográːj pər *rűpa *rűpa *rűpy . V govoru je prišlo je V govoru . smːrtənco na *sěnožti, kar je zloženka iz sənožìẹt, Tmn  Sənožìẹte , Ted , in mr. stˈrən Suhor. is , Med na rúːpco *-ica. Prvotni pomen obravnava- , ki se razlaga kot hipokoristična → ‘manjša dolina, jama’, ‘manjša dolina, *sěnožtь naslonila na smrt v smislu ‘pre- Smrtnica naslonila *smьrtь (Snoj pri Be III: 277; Sn SES: smːrtənce -n-ca, knj. sln. -n-ica < psl. s *stȏrni (Snoj pri Be III: 323–324). Vzdevek  Sənožìẹte ‘travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se senožti ‘travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se , Ted na rúːpce

rúːpa rúːpa rúːpe -žìẹt ž mn (Rmn (Sn ESSZI: 305). Ledinsko ime dejansko poime z *stȏrnь -e ž (Red Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo je najverjetneje izpeljan iz krajevnega imena pətàːne Peter , = gozd. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo gozd. = smt smti < psl. travniki. Nastalo iz občnoimenskega mr. pər pətàːnkən ‖ stràːn pər = gozd. Nastalo iz občnoimenskega ‖ sənožìẹte ‘kositi, žeti’ (a/b) (Furlan pri Be III: 228; Sn ESSZI: 374), in ) = mn = njiva in travnika. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo travnika. in njiva = səxùọr pər Tanja Mirtič Tanja ‖ smːrtənca Košenica. ‖  *žńešь pər ográːj pər ) = njiva. Nejasno. Najverjetneje izpeljano iz mr. -e ž -žet ž -e ž ‖ rúːpca -e ž (Red pətàːnkən gozda’, knj. sln. pri stràːn ‘poleg Petankinega Petankini strani, sənožìẹtəx , kar je tvorjeno iz osebnega imena Petan , kar je tvorjeno iz *žti  strȃn stranȋ ‘vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega pred- sənùː, knj. sln. sen < psl. *sno ‘trava’, in mr. žìẹt žájəš, knj. sln. žti žánješ pər . Dalje gl. ledinsko ime . Dalje gl. ledinsko Səxùọr, knj. sln. pri Suhorju Rupica nuje gozdno parcelo, ki meji na zemljišče v lasti Petankovih. ki meji na zemljišče v lasti Petankovih. nuje gozdno parcelo, Suhorju Pri Nastalo iz občnoimenskega mr. rúpe ‘odprtina v kraških tleh, navadno manjša’ (SSKJ) < psl. kraški požiralnik, štirna, kotanja’ (Snoj pri Be III: 208), z besedotvornim obrazilom besedotvornim z 208), III: Be pri (Snoj kotanja’ štirna, požiralnik, kraški s pomenom manjšalnosti mr. -ca, sln. -ica < psl. Ime se nanaša na zelo majhno njivo, ki se nega imena je torej ‘majhna rupa, jama’. je ime Rupaizrazju nahaja nad manjšo dolino. V ljudskozemljepisnem tako v nižinskem kot tudi v višjem svetu. Gre za nekakšen kraški požiralnik ali ko- tanjo, kjer voda ponika ali izvira (Ba: 183). Senožete Mmn ‖ ograji Pri pri mr. ográːja ogrāji, kar vsebuje ogrāja , knj. sln. ográːje ogrāje. Obravnavano ime pomeni območje ob ograji, torej ob izkrčenem svetu Ograja. sredi gozda. Dalje gl. Pri Petankini strani mr. kar vsebuje vzdevek mr. , knj. sln. Petanka pətàːnka sln. meta, prostora’ (SSKJ) < psl. hišne gospodinje pətàːnka pətàːn oblika od osebnega imena oblika ‘travnik’, knj. sln. senóžet/senožt do spremembe sklanjatvenega vzorca, prvotna oblika je ohranjena v Rmn. Gl. tudi je ohranjena vzorca, prvotna oblika sklanjatvenega do spremembe ledinsko ime Smrtnica < psl. sicer iz množinskega tožilnika smeri mr. jih kosi navadno enkrat letno’ (SSKJ) ≤ psl. 675–676), s priponskim obrazilom mr. smːrtəncə nec življenja’, knj. sln. ljudskoetimološka razlaga je ledinsko ime razlaga ljudskoetimološka nehanja življenja’. Informatorji namreč domnevajo, da je nekoč na Smrtnici nekdo umrl.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 82 Book 1.indb 82 Book 1.indb 83 Večjakošenica lovcu. Gl.tudiledinskiimeni pravijo psl. < səxùọrənca ‖ ž -e Suhornica ime. Gl.tudi Gozd jenajverjetneje poimenovan ponestalnem potoku, kijezaraditegadobilnovo livih ali spomladi ob taljenju snega, domačini pravijo na- deževju, obilnem ob le Suhorju v teče ki potoku, Nestalnemu Mraševem. njem zasledimo nestalni potok (Ba: 203–204). Suhor je sicer gozdnato območje na Gore- imenom podobnim s krajih slovenskih več V 401). ESSZI: (Sn nja GregorSuchor 339), ali pa iz osebnega imena psl. < súho súha səxùː, knj.sln.sȗh súːxa sùːx  pər Suhor ne zvodo,zlastivsušnihpoletnihdneh,kokapnicanizadostovala. *studen psl. < (SSKJ) izvira’ tega tok Studenec nuje gozdnozemljišče,kisegledenaostalelastnikoveparcelenahajavsredini. nem. iz prevzeto je kar (SSKJ), parcela’ ‘del, mr. in 307), III: Be pri (Snoj psl. < srdnjo srdnja sredini’, knj.sln.srdnji n eoa ui on tk ea ooa Nsa i očomnkg mr. občnoimenskega iz Nastal stədiːnca potoka. tega tok vodni tudi deloma in tàːl srèːdi tàːl srèːdi ta tal Srednji Vojnik mr. psl. < včje včja včji mr. vìẹča košəníːca, knj.sln. včja košeníca, kivsebujemr. vìẹči vìẹča vìẹče, knj.sln. tudi izvajanje iz knj.sln.oj ojsa ‘drog na sprednjem delu voza, pluga’ (SSKJ), narečno prvotno pomenilo ‘območje, kjer rastejo hoje, jelke’ (Sn ESSZI: 464). Možno je tudi psl. < skega obrazila mr. -ənk,knj. sln. -n-ik psl. < hje mr. občnoimenskega iz nastalo Morda Nejasno. njiva. = ta vìẹčo košəníːco, Med košəníːca košəníːce, knj.sln.košeníca košeníce. Daljegl.ledinskoime Košenica. ) = gozd. Nastalo ali iz občnega imena občnega iz ali Nastalo gozd. = səhùọr) voja, Msu ke ivr Shria domačini Suhornica, izvira kjer Mestu, súːxor. ime ledinsko in *-ьnica, -ja m Suhorna jama(mr. səxùọrna jáːma ), nekdaj pa je Suhornica izvirala v Kar- -a m (b) ‘mrzel’ (Furlan pri Be III: 337–338). Studenec je oskrboval Mraševča- ‘izvirpotoka’,knj. sln. voje ta srèːdi ta srèːdna ta srèːdnu ta srèːdna ta , knj.sln.srednjisrèːdi tal,karvsebujemr.ta -nca m - pripon in 207–208), SES: Sn 199; I: (Be jelka’ smreka, ‘hoja, *xòja -ega -a səxùọrənce, karvsebujepriponskoobrazilo mr.-n-ca, Suhornica. -a m (Red m -a vùọjənk ‖ súːxor  ‖ , Med (Be II: 245). V mraševskem govoru se ohranja zgolj poimenovanje zgolj ohranja se govoru mraševskem V 245). II: (Be Tanja Mirtič -e -e ž -e -e ‖ e = etli oo v uoj. atl i mr. iz Nastalo Suhorju. v potok nestalni = ž -e səxùọrənca -iga -a m (Red m -a -iga tàːl srèːdi ta ‖ m stədinc -am=izvirpotokaPotok  ta srèːdnəm tàːlə srèːdnəm ta ‖ , Red m/s: Red *vьjь, -e -e ž (Red ž -e -e košəníːca vìẹča ta m (Red m səxura  , ta vìẹč košəníːc) = travnik. Nastalo iz občnoimenske zveze Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska tàːl/tàːjl tàːla/tàːjla tàːl/tàːjl Karlovec *Suxorъ. Leta 1499 se namreč na Hudem Vrhu ome- *studencь *studenca z studénec studénca ‘manjšiizvir vode, vodni vùọjənka inSuhor. , ž: *vьša, is ) = gozd. Nastalo iz občnoimenskega mr. občnoimenskega iz Nastalo gozd. = ) səxura/súːxorja, Ted Teilpoime - dejansko Ime delež’. ‘del, *-ьnikъ. Obravnavano ime bi lahko (Snoj pri Be III: Be pri (Snoj *sȗxo *sux *sȗxъ , Ted ‘gozdnaparcela’,nar.sln.táltála ← psl. ← *serdńьь *suxorъ, topaizpridevnikamr. (Snoj pri Be IV: 287), in in 287), IV: Be pri (Snoj vťьši Suhornica (mr.  vùọjənk is s D ← (D) xùọja xùọje, knj. sln. hja xùọja naGorenjem Mraševem ta srèːdiga tàːla srèːdiga ta  ta vìẹče košəníːce, Ted vìẹče ta *studènъ , Med knj. sln.-n-ica *serd *serdý *serd Səxùọːrənca súːxor, Med  vùọjənki *studen stədiːnc , Ted ‘v ). ) 27.7.2012 20:15:57 83 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:57

, ) Na , Joha- *zelnikъ Laz. zìẹvənkə , laz, lesa, Karlovec , (Baron

za hríːbəm, knj. za sln. knj. láːzəm, , Med  , kozolec , ruša, zel, prelog , kal, ovȋnek ovȋnka , knj. sln. ovȋnek , knj. sln. zlnik zlnika (Be IV: 484–485; 484–485; IV: (Be *žup . Prvotni pomen pomen Prvotni *-ьn-ica. zìẹvənk hríb ledinsko gl. Dalje hríba. ovìːnka

, Ted  . Prvotni pomen besede je ‘pro- je besede *-ьn-ikъ. Prvotni pomen , dol, draga, govejak z/ž žùːpənce, Ted na žùːpənco, Med na zìẹvənka . is , ograja, , rupa , stran, studenec, tal, vrt), senožet hrìːp sln. knj. hríːba, . Dalje gl. ledinsko ime , knj. sln. lȁz láza. Dalje gl. ledinsko (b) ‘zelena rastlina, zel’ (Furlan pri Be IV: 404–405) IV: Be pri (Furlan zel’ rastlina, ‘zelena (b) < psl. < -n-ica sln. knj. -n-ca, je last Baronovih. Njihova ljudskoetimološka razlaga Njihova ljudskoetimološka je last Baronovih. Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo , ). Etimološko nepojasnjeni topoleksemi so topoleksemi nepojasnjeni Etimološko ). *zel = gozd. Nastalo iz občnoimenskega mr. , oglenica Vojnik povezuje z oblikovanostjo zemljišča. Ker je zemljišče ovinka- , Petanka -ənk, knj. sln. -n-ik < psl. Tanja Mirtič Tanja ‖ žùːpənca -e ž (Red ‘drogovi na sprednjem delu dvokolesnega vozička, ki ga običajno vle- običajno ga ki vozička, dvokolesnega delu sprednjem na ‘drogovi za hríːbəm = njiva. Nastalo iz občnoimenskega mr. Zemljišče Zemljišče ‖ za láːzəm , Na Š(š)iškovem in Vojnik -e ž župnica, kar natančno pomeni ‘iz skupne vaške zemlje izločeno zemlji- ‘zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva’ (SSKJ) < < (SSKJ) njiva’ navadno županu, prepuščeno ‘zemljišče, žȗpnice žȗpnica -a m ‖ zìẹvənk -a m (Red , kar vsebuje mr. vsebuje kar hríbom, Glede na jezikovni izvor so topoleksemi, tj. občna imena, iz katerih so ledin- so katerih iz imena, občna tj. topoleksemi, so izvor jezikovni na Glede Sklep Hrib. < psl. < žúpe *župnьica, ki je tvorjeno iz knj. sln. žúpa za vujənce vujənce

ˈləs láːza za lázom. Vsebuje mr. ime Za lazom Zelnik kar pa je iz naglasnih razlogov manj verjetna rešitev. manj verjetna rešitev. naglasnih razlogov kar pa je iz Za hribom ‖ sln. Pucljevem mr. če človek’. Vojnik ledinsko ime iz mr. ovìːnk informatorji ime izpeljujejo ste oblike, germanskega pa in (Dolina, Draga) slovenskega oz. slovanskega nastala, imena ska ‘manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje’ (SSKJ) < psl. psl. iz nastalo je kar (D), = njiva. Nastalo iz občnoimenskega mr. zìẹvənk zìẹvənka na, Pri Pucljevih nekaj pa je tudi besedja, ki ga ledinska imena ohranjajo, medtem ko ga v občnoi- (boršt, bukovje več ni jezika sferi menski in obrazila mr. in obrazila po namembnosti Njiva je dejansko poimenovana zelene rastline’. stor, kjer rastejo zemljišča. Župnica ). Nekaj ledinskih imen je nastalo tudi na osnovi lastnih imen lastnih osnovi na tudi nastalo je imen ledinskih Nekaj župnica). leksema je najverjetneje župna zemlja. Ledinsko ime ohranja pravnozgodovinski apelativ (Me županovanje’ za nagrado kot uživanje v župan vsakokratni prejel je ga ki šče, 2006: 215). 3 Večina obravnavanih ledinskih imen je tvorjena iz občnih imen. Nekatera občna imena, iz katerih so ledinska imena nastala, so danes v narečju še vedno prisotna , košenica , dolina, gmajna, hrib, kamenje, kostanj , breza (breg mama, mesnica, njiva žùːpənca *žùːpənce, *žùːpənca mr. občnoimenskega iz Nastalo travnik. in njiva = žùːpəncə) sln. knj. psl. mr. obrazila in 130) 2008: Še

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 84 Book 1.indb 84 Book 1.indb 85 s pridevniškim določilom (Mala košenica, določilom pridevniškim s zvez besednih tudi je pa veliko (Nad dolino,PrilesiZahribomlazom), dloga pre- in samostalnika iz zveze besedne najpogosteje so imena ledinska Večbesedna (Draga, Laz) netvorjena lahko so imena besedna izvora (Boršt). Glede na tvorjenost so imena lahko enobesedna ali večbesedna. Eno- na; F naglasni tipc;D=dajalnik; =praslovanskioblikotvorninaglasnitipD;ededni - vanski oblikotvorni naglasni tipB;bav.=bavarsko;cpraslovanskioblikotvorni tip A;avstr.=avstrijsko;bpraslovanskioblikotvorni naglasni tipb;B=praslo - a =praslovanskioblikotvorni naglasni tipa;A=praslovanskioblikotvorni naglasni Krajšave lego invelikost. Drnovšek 2009 =SaraDrnovšek, Drnovšek Čepar, Metod = 2009 Čepar Be IV=FranceBezlaj, Be III=FranceBezlaj,Etimološkislovarslovenskegajezika III.Dopolnilainure- (ur.), Bezlaj France = 1974 Bezlaj Bezlaj, France = 1956−1961 Bezlaj Ba = Rudolf Badjura, Literatura spol ženski = ž tožilnik; = T srednjevisokonemško; = srvn. slovensko; = sln. spol; dnji pragermansko; popsl. =popraslovansko;psl.praslovansko;Rrodilnik; s =sre- = pgerm. nemško; = nem. narečno; = nar. govor; mraševski = mr. množina; = mn grško; it. = italijansko; knj. = knjižno; lat. = latinsko; m = moški spol; M = mestnik; Be II =France Bezlaj, Be I=France Bezlaj, 2 =praslovanskioblikotvorni naglasnitip F bljana: [S. Drnovšek],2009. plomsko delo,Ljubljana:[M. Čepar],2009. lan.: ce Bezlaj, Marko Snoj inMetkaFurlan.UredilaMarkoSnojFur- dinska knjiga(zal.),1995. Furlan.: Metka in Snoj Marko dila SAZU (izd.)–Mladinskaknjiga(zal.),1982. 1956−1961. na založbaSlovenije,1953. (izd.) –Mladinskaknjiga(zal.),1976. SAZU, 1974. Š–Ž, Ljubljana:ZRCSAZU(izd.)–ZaložbaZRC,2005. Tanja Mirtič Etimološki slovar slovenskega jezika I: Ljudska geografija, Ljudska Terensko Ljubljana:Držav- izrazoslovje, Etimološki slovar slovenskega jezika Etimološki slovar slovenskega jezika , Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska Ledinska in hišna imena v vasi Barka v Brkinih: v Barka vasi v imena hišna in Ledinska Ledinska imenavDrežnici: diplomskodelo, Lju - , Ljubljana: priimkov, slovenskih slovar Začasni Slovenska vodnaimenaI­ , Ljubljana: ZRC SAZU (izd.) – Mla- – (izd.) SAZU ZRC Ljubljana: P–S, Ozka njiva 2 ; FK=franciscejski kataster; gr. = ali tvorjena z različnimi obrazili. različnimi z tvorjena ali , ), ki opredeljuje ki Srednji tal), IV. AvtorjigeselFran- A–J, Ljubljana: SAZU II, Ljubljana: SAZU, Ljubljana: II, II: , Ljubljana: K–O,

di- 27.7.2012 20:15:57 85 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:57 - - 12, ur. Dialekto diplomsko diplomsko I, Zagreb: II, Zagreb: : III, Zagreb: III, I, Ljubljana: Odzadnjim slovarjem Enciklopedija Enciklopedija Slovenije o čem vypovídají jména polí, luk, polí, jména vypovídají čem o

3 (1997), 167–173. na CD-romu z na jezikovnozgodovinske in dialektološke in jezikovnozgodovinske 1: literature in Seminar slovenskega jezika, literature Ledinska imena v k. o. Ribnica o. k. v imena Ledinska Čechách: , Celje: Mohorjeva družba, 2008. , Celje: Mohorjeva 24, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska Ljubljana: Derganc, Aleksandra ur. 24, 8 (2002), št. 2, 41–45. 8 (2002), št. 2, 37–40. Kratka zgodovina slovenskega jezika jezika zgodovina slovenskega Kratka Svetniki v slovenskem imenoslovju, Svetniki Trst: Mladika, Zbrani spisi Ledinskaimena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo 1936) (Zbirka ZRC 9). 1936) (Zbirka ZRC 1 , Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 73–88. Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Krajevno imenoslovje Ljubljana: Pomístní jména v jména Pomístní 1995 ( Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika srpskoga ili hrvatskoga rječnik Etimologijski Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 2 Tanja Mirtič Tanja 1997). 1 2003 ( ZRC SAZU, , Praha: Akademia – Ústav pro jazyk český AV ČR, 1995. ČR, AV český jazyk pro Ústav – Akademia Praha: , cest a vod hor, lesů, Jana Matúšová, Jana Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Založba ZRC, ZRC dolenjskih govorih, kulture: zbornik predavanj predavanj zbornik kulture: fakulteta, 1996, 281–288. Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti – Globus, 1973. Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti venskega kratkega vokalizma, v: Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti – Globus, 1972. Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti 2 na: Modrijan – Založba ZRC, 2009. loške in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: 1996, VII–XVIII. ZRC SAZU, 1993. Gostenčnik], 2009. [J. Gostenčnik], delo, Ljubljana: Marjan Javornik, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, 1–4. Marjan Javornik, Ljubljana: Mladinska ksiko, Jezikoslovni zapiski skem, Jezikoslovni zapiski Jezikoslovni zapiski Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti – Globus, 1971. Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti , ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: - podat oblikoslovnimi z jezika slovenskega slovenskega jezika in Besediščem – DZS, 1998. ki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU Ramovš 1995 = Fran Ramovš, PJ 1995 = Libuše Olivová-Nezbedová – Miloslava Knappová – Jitka Malenínská – Malenínská Jitka – Knappová Miloslava – Olivová-Nezbedová Libuše = 1995 PJ Smole 1996b = Vera Smole, Sovplivanje samoglasnikov in soglasnikov v vzhodno- v soglasnikov in samoglasnikov Sovplivanje Smole, Vera = 1996b Smole Smole 1996a = Vera Smole, Slovenska narečja in zanimivejši pojavi v razvoju slo- razvoju v pojavi zanimivejši in narečja Slovenska Smole, Vera = 1996a Smole Sk III = Petar Skok: Skok: Petar = III Sk Rigler 2001 = Jakob Rigler, Sn ESSZI = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja Merkù 1993 = Pavle Merkù, Me 2006 = Pavle Merkù, Kenda-Jež Kenda-Jež 1996 = Karmen Kenda-Jež, Uvodna pojasnila, v: Tine Logar, Ke 2008 = Janez Keber, Leksikon imen Ke 2008 = Gostenčnik 2009 = Januška Gostenčnik, Gostenčnik, Januška = 2009 Gostenčnik Sn 2002a = Marko Snoj, Adstratni in superstratni vplivi na slovensko imensko le- Sn 2002b = Marko Snoj, O etimologiji osebnih in zemljepisnih imen na Sloven- Sn SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, Smole 1998a = Vera Smole, Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Smole 1998b = Vera Smole, Slovenska narečja, v: Sk II = Petar Skok: SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika Sk I = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 86 Book 1.indb 86 Book 1.indb 87 Šivic-Dular 1990 = Alenka Šivic-Dular, O ljudski etimologiji, v: etimologiji, ljudski O Šivic-Dular, Alenka = 1990 Šivic-Dular Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation košenica (e.g., ley’, hrib ‘hill’, vrt ‘garden’, dialect the in present still are arose choronyms in thecommon-nouninventoryoflanguage. Certain common nounsfromwhich nyms often preserve elements of linguistic composition that are no longer present and common-noun inventories of alanguage, it isespecially important that choro- proper-noun the comparing and studying When nouns. common from created were are written in both dialect and standard form. Most ofthe choronyms examined with thehelpoffield informants and arepresented in alphabetical order. Thenames original meaning formofeachnamedealt with. Thenamesexamined werecollected Mraševo. Thegoalofthestudyisetymological analysis ordetermination of the This article presents choronyms in the villages of Dolnje Mraševo and Gorenje slovenskih pisanju pri načela Temeljna Šivic-Dular, Alenka = 1989 Šivic-Dular Šekli, Matej = 2008 Še SAZU, ZRC ZRC, Založba Ljubljana: vir, elektronski pravopis: SP =Slovenski Torkar 2003 = Silvo Torkar, Zgodovinaska antroponomija vzhodne Tolminske: ma - depopulation ofSlovenianvillages. that is becoming increasingly threatened with the abandonment of farming and the Pucljevih (Baron, nouns proper from derived are choronyms Some ‘hayfield’). woods’, but no longer exist in the common-noun inventory (boršt ‘woods’, inventory common-noun the in exist longer no but hole’, studenec kostanj ‘chestnut’,kozolec Choronyms inthe Villages ofDolnjeMraševoandGorenje Mraševo zemljepisnih imen, 22). lici 2003. 1957. gistrsko delo,Ljubljana:[S.Torkar],2003. Darinka Počaj-Rus,Ljubljana:Filozofskafakulteta,1990,155–171. skega jezika dol‘valley’,dragakal‘pond’, ‘hayfield’,laz‘clearing’,kamenje , Petanka ). Choronyms represent important linguistic and cultural heritage , Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica et (Linguistica 2008 SAZU, ZRC ZRC, Založba Ljubljana: , ‘spring’), whereas others are words that are preserved in choronyms Tanja Mirtič literature in kulture: zbornik predavanj zbornik kulture: in literature , Zemljepisna in osebna imena v kraju Livek in njegovi oko- njegovi in Livek kraju v imena osebna in Zemljepisna Jezik inslovstvo , rupa ‘pot- ‘hayrack’,lesa‘wickergate’,jarek ‘ditch’, Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Gorenje in Dolnje vasi imena Ledinska ‘plot (of land)’, jelša ‘alder’, njiva (of ‘plot tal Summary 34 (1989),št.1–2,3–14. ‘rocks’, senožet prelog ‘fallowground’, breg ‘bank’,ograja‘fence’, , Oslo: Universitetsforlaget, breza 26, ur. Tone Pretnar – Pretnar Tone ur. 26, ‘birch’, dolina‘val- Seminar sloven- bukovje ‘(tilled) field’, ‘(tilled) Johana, Pri ‘beech 27.7.2012 20:15:57 87 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 88 27.7.2012 20:15:57 Book 1.indb 89 iz viraleta1457:MatiegaliasMachek (Moldanová1983:134). enako kotMahne izpeljan tudi češki priimek Mahn- slutipodstavoMatej, vendar se o tem ne želi izreči. Iz krstnega imena staropoljska imenaDachno (= atn v 14. stol. v Trstu dolini), Vipavski v Dornberku (pri venski priimekBudihnainkrajevnoimeBudihni Priimek Mahnič ne. (Kos 1954: 201, 225, 252, 236, 242, 246, 260) in je še danes ohranjen v priimku stol. 15. konca urbarjih primorskih v izpričan pogosto je ki tudi hipokoristikMahne, Martin), tjaž, domačih kot iz svetniških imen tvorili hipokoristike na -hъna, s semantičnega kot z imenotvornega vidika malo verjetno. Slovanski jeziki so tako iz Priimki je pač patronimik od imena od patronimik pač je Mahnič names Keywords form of the compound personal names Stanimir names personal compound of the form the surname Stanovnik surname the the Italian form Pradielis form Italian the Pretnar surname of the derivation the ascertain to sources historical and names, personal from tion surnames of the explanation an offer to material proper-noun Slavic comparative and Slovenian uses article This Mahnič Surnames The imena krajevna mi, besede Ključne Stan ponima ime Pretnar vor priimka in in Mahnič priimkov razlage izantroponimske poskus podan - lastnoi gradiva menskega slovanskega primerjalnega in domačega podlagi na je prispevku V je izvajal Bezlaj (1982: 160) iz apelativa iz 160) (1982: Bezlaj izvajal je Mahnič Obid Ter , medtem ko se na podlagi zgodovinskih virov ugotavlja izkrajevni iz ugotavlja izkrajevni virov zgodovinskih podlagi ko na se , medtem v Terski dolini. Priimek Stanovnik Priimek vTerski dolini. Stachnię, : Slovenian, surnames, etymology, Slavic personal names, place place names, personal Slavic etymology, surnames, Slovenian, : Mahnič, , okrajšane oblike zloženih osebnih imen Stanimir imen osebnih zloženih oblike , okrajšane Dedohna (Dedochna), - antroponi slovanski etimologija, priimki, jezik, slovenski : (= Stachno in slovenski izvor italijanske oblike Pradielis oblike italijanske izvor slovenski in as derived from the personal name Stan name personal the from derived as from a place name as well as the Slovenian origin of origin Slovenian the well as as name a place from , Obid Daniel, David), (Sln. (Sln. Obid, Silvo Torkar , Pretnar Stanislav) itd. (Malec 1994: 104). Tako je nastal nastal je Tako 104). 1994: (Malec itd. Stanislav) Ter ) in the Torre Valley. The article explains explains article Valley.Torre The the in ) . Merkù (1993: 89) v imenih z osnovo osnovo z imenih v 89) (1993: Merkù Mahne. Mahnič , and Stanovnik, and Bratohna (Bratocna) (Merkù 1996: 454), Pretnar inStanovnik Machek, saj se v literaturi navaja iztržek Jachno (= se v prispevku razlaga iz antro iz razlaga vprispevku se and Obid and or Stanigoj or Jan), based on their deriva their on based (rus. mah -hъno, . Machno (= ali Stanigoj ali , a shortened , ashortened Cobiss: 1.01 za krajevno krajevno za мох -hъnę, prim.slo ), kar je tako tako je kar ), Matej, Ma- . je Matej je - - -

Mah- 27.7.2012 20:15:57 89 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58 , - i v Obi- Golop Gregor Gregor Hert za Bezděk Pomněn, *Obid-ja , Naděj, Obed ima 37 zaobiti. Toda Обида: Иван , Habit in 1419 v obida f., obid m. Podiva Michel des Obed des Obed Michel (Torkar (Torkar Obid Leonard (stč. Abyt Corinziz, Abyt 1523 v Su- , 1523 zapisan kot d-ja (prim. 1377 tudi Obeth, pribl. 1714 v Modreju obiděti обида ‘žalitev’), Leonhardt Obidt, med 1638 in 1661 Leonhardt Темирев Панов, 1604. Tupi- 1604. Панов, Темирев Oбида ohranil staroslovanski apelativ, staroslovanski Obid ohranil Gregor Abyt Gregor Závist (Svoboda 1964: 100). Pleskalová , v Orehku v , obida ‘krivica, brezpravje, podlost’ (Malec , razlaga pa se iz ljudskih predstav o obstoju predstav ljudskih iz se pa , razlaga (prim. rus. , Abyt Moskh 1523 prav tam Stanovnik in , Obid, Pretnar Mahnič iz glagola Ob’ida iz Utěšen, Obiža vas Обида. Pri Pskovu obstaja (< Obidim (< atn *Obidim). , 1768 prav tam prav 1768 , Obed Anton *viděti , na Svinih vischer, na Abyt ‘užaliti, naškoditi’ (ÈSSJa 31: 50). Glagol je sesta- in Obid (Andrejka 1939: 320), 1654 v Modreju z Obida Gregor Abedt Gregor pa je nastala zaradi prehoda kratko naglašenega kratko prehoda zaradi nastala je pa Obed Přěboj, Abied Obiděn, Habram za Abram, oboje v urbarju 1377). Zgodnji zapisi z ne- Obit pa je dobro znan tudi v slovenski Benečiji. se v virih pojavlja že leta 1377 v Zatolminu kot je romanist Anton Debeljak menil, da gre za ime svetopi- ime za gre da menil, Debeljak Anton romanist je Obid , Provod Priimki , Priimki Torkar Silvo Obid, obida ‘žalitev’ poznajo vzhodnoslovanski jeziki, stara cerkvena slo- Obed; šele ob koncu 19. stol. se uveljavi fonetično pravilnejši zapis , v Kojci Kojci Obeth, v Pozor itd. V poglavju Imena s predponami in členki našteva: eh – Obid na Robeh, domačija pod Poreznom. i , t v izglasju pač kažejo na nezveneč izgovor Potvor, Бухвостов, 1603, Новгород; 1603, Бухвостов, Обида ), različica Golob), , Ert oz. Rt, Obid обид obiti glagola iz izhaja v razlagi , torej circumire Náhod, , 1748 na Bukovem na 1748 Obith, O priimku O priimku Kot vidimo, se je v tolminskem priimku v tolminskem se je Kot vidimo, Nosilcev priimka Obid je 222 (stanje na dan 1. 1. 2011, http://www.stat.si/ Abeth, ; 1598 v Obed Modreju Kurintzitz suppan Pam’at’ namesto Obed, 1515 na Reki (pri Cerknem) kratko naglašeni e, ki je značilen za cerkljansko narečje (Ramovš 1935: 90), prim. Abèt na Rab Modreju kot Habith, Modreju kot nato 1515 v Modreju , Masskh sun 1515 na Kamnem židu v Selcih (Selška dolina) Bačo Thoni 2003: 112). Zapisi v matičnih knjigah župnije Bukovo za 19. stol. izkazujejo veči obliko noma zaselek pred začetnim samoglasnikom so samo pisna posebnost posebnost pisna samo so samoglasnikom začetnim pred h- Obid. Najstarejši zapisi s latinskega zapisa slovenskih imen, ki se začenjajo na samoglasnik (prim. zvenečim Potěcha Obid Obid Osebno ime (1998: 89) razlaga staročeško ime semske osebe (Debeljak 1946: 4). Rudolf Andrejka (1939: 320) ga že navaja med staroslovenskimi imeni in se pri tem sklicuje na Miklošiča (Miklošič 1860: 85), ki navaja Svoboda (1964: 50) navaja priimek med raznimi abstraktnimi apelativi: abstraktnimi raznimi med priimek navaja 50) (1964: Svoboda da, Naděj, staropoljsko ime *Obida ‘osramotitev’, enako kot Malec razlaga (v poljskih tpn Obidowa in Obidzino) s pomočjo stcsl. 2003: 173). Veselovskij (1974: 224) navaja staroruski antroponim Судаков kov (1903: 283) navaja: Степан < atn *Obid), v Bolgariji pa vas Leksem in vanščina, srbohrvaščina, bolgarščina, češčina Obida, psl. *obvida, je slovaščina. tvorjenka iz glagola *obviděti glagola ob- in predpone iz vljen »uroka«, sposobnosti škodovati s pogledom. »Človeka in živine se primejo uroki od uroki primejo se živine in »Človeka pogledom. s škodovati sposobnosti »uroka«, hudega pogleda, od hvale itd.« (Plet. 2: 724). ki ga je slovenščina v teku stoletij sicer izgubila. imena.asp), danes je razširjen predvsem na Cerkljanskem, različica nosilcev, v zapisu

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 90 Book 1.indb 90 Book 1.indb 91 o k j biu lvnkm izvirniku: slovenskemu blizu je ki ko, Sach. K116/2). 28. Tulmein, herschafft der beschreibung der (Register minskem gospostvu,izhajata zapisa AnPredt obderKlauseninUndterdemPredt 19. stol.,Klavora2003a:163). 1813), Tudi Bellonijev urbar rožaškega samostana 1494–1507 (Cadau 1989: 67) navaja 67) 1989: (Cadau 1494–1507 samostana rožaškega urbar Bellonijev Tudi 58), 2003b: Klavora 1797, zemljevid coski zemljevid 1780, Jožefinski 1997: 3), Capellaris, Klavora 2003b: 54), 2003b: Klavora Capellaris, 2003a:155), ra Klavo- Capellaris, avtor 1760, leta iz ceste Mitel Predbovške inOberPred(karta so: zemljevidih starih na imen zemljepisnih treh teh omembe Starejše Breth. pod Mangartom, ki se deli na Spodnji in Zgornji Log, pa so pisali tik podprevalom z imenom Predel, uporabljali poimenovanje za preval (Gornik 1990:141). zaplenili posestva njihova in izgnali Mlinega) in Bleda (z voditelji luteranskimi Andrej omenja se 1586 leta iz škofije cev (stanje na dan 1. dan na (stanje cev Priimek večkrat označujejokrajevnopripadnostinpapoklicnodejavnost. -ič Obrazilo Pretnar Martin Abidig zapisu v Cerknem) (pri Ravnah v 1591 leta pa Tolminskem na 278), 1984: (Merkù mek 1 1524 leta iz urbarju proštijskem blejskem v zapis tudi potrjuje žarišče Blejsko tner). (Pre Bovškem na (Pretnarin Bledu ) na priimka: žarišči dve obstajata da toviti, ugo- mogoče je imenika telefonskega iz podatkov pomočjo S stat.si/imena.asp).

iian kpj v at Mtaa ijk z gdvnkg išiua ik Ks ZRC 1523, 1524,letom letnico na je dajatev,se glede pojavlja kar ki verjetno. dokaj Kosa v besedilu Milka inštituta z datiral Zgodovinskega urbar je Kos M. proštijski podatke. z posredovane mu za se Zahvaljujem SAZU. Bizjaka Matjaža lasti v kopija digitalna Veldes, L38/7; Propstei Brixen, Diözesanarchiv (nefoliiran); fol.3 Bled, urbar Proštijski (14,5 Obidič ) pri Lescah. pri Chlewicz) (zw Lienhart PretnarHlebcah v Najzgodnejši znanizapiszaprevalPredel Iz leta 1515, ko je zaradi kmečkih uporov nastal popis upornih kmetov v tol- Avstrijski nemško pisani viri 19. stol. so za vas za so stol. 19. viri pisani nemško Avstrijski Pot krazrešitvi nastanka priimka Iz priimka Obidjezmanjšalnim priponskim obrazilom Unter Preten %), takoj za njim je že je njim za takoj %), -ar jevslovenskihpriimkih izredno pogosto.Naprvemmestujeobrazilo Predel (35 nosilcev). V virih se prvič pojavlja v Trstu že leta 1325 kot , natoše1598pravtamenakozapisankot Pretnar se pojavlja v treh različicah in ima naslednje število nosil- Silvo Torkar, Priimki Unterpret, oz.zabovškovasLogpod Mangartom. , 1. 2011): 1. Mitel Preten, (furlanski zemljevid 1778, avtor 1778, zemljevid (furlanski Miterpret inOberpret Pretnar433, (9 -ar Unter Mahnič, ObidPretnar inStanovnik (vojaški zemljevid prve polovice prve zemljevid (vojaški PretenOber Unter Preth, %) (Jakopin 1981: 122). Priimki na Priimki 122). 1981: (Jakopin %) z Rečice, ki so ga skupaj s štirimi s skupaj ga so ki Rečice, Pretnarz Breth, leži v nemških zapisih Pretnarnemških v oz.Pretnerleži an demPrediel Unterpred, Pretner 42,Prettner(http://www. 10 (vojaški Mittel Breth inOberBreth Mittel Preth inOberPreth (fran- z ea 47 e haj obli- ohranja še 1447 leta iz Miterpred inOberpred(FK Strmec na Predelu 11. 1515, StLA Graz, HK Graz, StLA 1515, 11. Abidig Echr 11: 260). 1819: (Eichhorn 1 Vlistinibriksenške Ober Breth, zaLog . -ič nastaltudiprii Unter in , ki leži ki , -ar Obediç Mittel Pret, naj- - 27.7.2012 20:15:58 91 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58

. . ------v B-, ) in Str P- v Pre , -ellu Predel Pretner ), Predóṷ . O starih Brettlbach in Predele pravijo po- pravijo Predelec Ivančič Kutin, nekje v nekje Pretnar in 1389 in . Priimek (Cinausero Hofer Predole kot ‘stranska predol (izg. Predol v Spodnji Avstriji, je v Spodnji Avstriji, . Zgodovinar S. Rutar manjšalnica na manjšalnica na Predelu na , -l, ki ga je spodnjeavstrij v Terski dolini, ki nosi v nosi ki dolini, Terski v Prettnerji Pradellis Predelbach : »Goropisno se tak prehod od prehod tak se »Goropisno : Ter Ter -l (oz. -le). Pradielis , 1352 , , 1256 in pomeni toliko kot toliko pomeni in Predel (SKI 1985: 219), po smislu pa prav- ), kar bi se dalo razložiti s tem, da so ), avstrijskem Štajerskem (Predlitz , nedaleč stran pa še potok ). Predel Badjuri: »Predel , današnjega Brettla Pradelle Brettl Prettner Priedl Predeljan Stanovnik in , Obid, Pretnar Mahnič Predela deloma še ohranja tudi različica , v virih 1161 . Zemljevid Kranjske iz leta 1569 prinaša najbolj natan Predel , čeprav ga umešča nekoliko preveč južno (http://www.dlib. , Lackner iz Lacke). Spodnji Log Spodnji z imenom prevala, ki je bil na tej važni prometnici le nemška adaptacija slovenskega imena Predel slovenskega imena le nemška adaptacija Breth Pradielis Pradiello Priimki , Priimki Torkar Silvo Predel . Potrditev se je našla pri R. Pradl). AC F14-31), v 19. stol. pa so italijanski pisarji in kartografi prevzeli M. v nemščini vendarle ohranil (Brettl . Opustili pa so tudi končni tudi so pa Opustili -d- sredi besede pa -t-. in Zgornji , Pradiel Predel (N. Gliha Komac, ustno) oz. Starejši italijansko pisani viri uporabljajo za Log pod Mangartom včasih kar Stanovalce teh naselij so v nemščini poimenovali nemščini v so naselij teh Stanovalce V Bovcu se za V Bovcu Glede na dejstvo, da je drugo, še bolj aktivno žarišče priimka priimka žarišče aktivno bolj še drugo, je da dejstvo, na Glede Kot lahko vidimo iz spodnjeavstrijske vzporednice, so Kot lahko vidimo iz zara nemški pisarji Nemški viri so torej poimenovali na Predelu in pod njim ležeča naselja V luči dejstva, da je nemško ime za Log pod Mangartom nastalo po sloven- Predel nemško obliko, le da so ji dali italijansko preobleko Bretto italijansko so ji dali nemško obliko, le da arhiv Kapiteljski 1775, pribl. statistika (cerkvena ime, zapisano kot Loch slovensko v Čedadu, it. prato « iz – Breth Pret ime »italijansko-nemško razlaga ‘travnik’ (Rutar 1882: 219). Vendar je čen zapis: si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SELEMSCP nekdanjega zapisih in semantiki kar verjetno kaže na precejšnjo sinonimnost obeh apelativov ustno). (B. To potrjuje tudi Badjura (1953: 104–105), ki opisuje razlaga sicer SSKJ razločuje.« ne nič skoraj predola ali prevala dolina’. tako dominantna točka, da je popolnoma zasenčil druga imena. tako dominantna točka, da je popolnoma kot praktično enake pojave in izrecno pravi za pravi izrecno in pojave enake praktično kot imena stanovniškega iz nastal torej je delčan pripono -ner in ne -er nemško bolj kot ne Ložan. V priimku imamo zaprav (prim. tudi Leitner iz Leite di neločevanja med zvenečimi in nezvenečimi zaporniki namesto vzglasnega pisati začeli stol. 18. konec Mangartom) pod Loga (oz. imenu bovškega Predela namesto ski

pisal dunajski slavist G. Holzer (2001: 50). Na razvodju ali predelu med rekama Grosse in Kleine Erlaf je namreč vas zapis potok ta za najdemo 1260/80 viru V Krajevno ime Predel pa najdemo še na slovenskem Štajerskem (o. Šmarje pri Jel- šah), na avstrijskem Koroškem (nem. Tirolskem ( zapisa zapisa ter mec mikroto sklep, da je moral tudi tu obstajati neizogiben Bleda, se je porodil okolici ponim ga najbrž občutili kot odvečno pomanjševalnico na ga najbrž občutili kot odvečno pomanjševalnico idr. 2011: 684). Po mnenju Pellegrinija in Fraua je italijanščini ime dolgastemu brdu pri blejski Rečici, ki loči, predeli Gorjansko polje od Rečiškega« (Badjura 1953: 105; 1963: 166). vas še poglejmo si vasjo, nad prevala imenu skem

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 92 Book 1.indb 92 Book 1.indb 93 množini iz lat. ponama (1214 Pordenonu pri Pradolino 2007: 485). Tera (1031 (2006: 127) izvajata iz sloven. ime oz. ‘predolina’.Zazgodnjosubstitucijo ne zdita prepričljivi. V naštetih toponimih se najverjetneje skriva slovenski ‘predel’ dulin, Log pod Mangartom leži pod prevalom oz. predelom. oz. prevalom pod leži Mangartom pod Log Vendar vse kaže, da je bilo pri poimenovanju odločilno dejstvo, da vas podobno kot Stanič sikatero odnekdanjihosebnihimennaStan- noval Stolovnik njevci , tako zložena izpričana tako nekdanja osebnaimenanaStan-, nemalokrat virih zgodovinskih v so ozemlju etničnem slovenskem Na Stanovnik Merkù 2006:129). (V. Rezijo v doline Terske iz pot prevesi se katerega Tanameačez , ‘postati, nastati’, medtem ko je v občnem imenu Stan v zloženih imenih občna imena Brezovnik 1. dan na stanje nosilcev, okrajšana ‘bivališče’) prek pridevniške oblike pridevniške prek ‘bivališče’) polje, selo). polje, niško obrazilo (svojilnopridev tvorjen je kako način, na glede Toda 396). 2009: Snoj 311; 1995: zacijo monoftongi gorenjsko (prim. prvega različica gorenjska le lahko je Slednji oseb). stojati rekonstruirati iz današnjihkrajevnihimen *Stanek zloženih imen slovensko izantroponimsko toponimijo, se zdi,dajenastal iz okrajšane oblike v Terski dolini (1327 dolini Terski v Malina , , ) vpomenu‘bitipokonci’. Pradulina vvzhodniFurlaniji in Pradolina v Terski dolini (Merkù 2006: 64) Stanomer(ji) . aieo scr pzra uto, da (ustno), opozarja sicer Matičetov M. Današnji Vrh Sv. Treh Kraljev, kraj v o. Logatec, se je npr. leta 1636 še ime- Priimek bi sicer lahko bil izpeljan tudi iz zemljepisnega imena ov >o)alipajenastalsamostojno,vdrugemžarišču. Stankovo Staniša, . Večino od njih je na podlagi zgodovinskih zapisov in tipologije mogoče tipologije in zapisov zgodovinskih podlagi na je njih od Večino . -ulu in-inu.Tietimologiji se gledenaštevilnedrugemikrotoponime (1309Stanonik idr., ki pa so nastali iztakihzemljepisnih idr.,kipasoimen,imajo zapodstavo Stan, Cleulanum, 1176 Stanovnik vrh Stanimir, pratum ‘travnik’ (Frau 1978: 98). Enako razlaga Frau (1978: 98) tpn -ov Silvo Torkar, Priimki , , borbreza. Stanko, Stanko. Mednjimi sta najverjetneje tudi priimkaStanovnik Stanošina, in sestavljeno obrazilo Hrib ( jetorej besedotvorno enakpriimkomVrhovnik, Stanigoj *Stah, ). Stanommer Hribu 1. 2011, http://www.stat.si/imena.asp) in http://www.stat.si/imena.asp) 2011, 1. Stanovno, Claviam), ki ga smemo izvajati iz Stanimir, melina, intpnClauianonadesnem bregu spodnjega *Staneša, Pradulini prek ), ki ga tako Frau (1978: 77) kot Merkù kot 77) (1978: Frau tako ga ki Malina), Mahnič, ObidPretnar inStanovnik stanoven z obrazilom nekega zemljepisnega imena Stanigoj Stanovsko, -ě >-a-vfurlanskem okolju prim.vodno Stanečka vas, Stanečka ) kot dem. iz dem. kot ) *Stanoša, ), še zlasti pa glede na primerjalno na glede pa zlasti še -nik), ). Mar- bei dennendreiH. Khönig). H. se jeohranilotudivpriimkih,npr. Stanigoj jenastalizglagolastativpomenu stan ‘bivališče’ skrit glagol Pradielis Stolnik *Staneta Pradielis pratum zmanjšalnima pri- , Stanetinci oz.Ter (M. Snoj pri Bezlaju pri Snoj (M. -ikъ *Stanimir, (1493 , *Hlevljane leži pod prevalom pod leži Saia *Stanec *Staniša, ei a ravnem. na leži Zw , *Stanovo (brdo, Stanežiče Stanonik Stanislav Černo, ustno; Černo, Stanawnikg (< Stan Borovnik (Torkar stati (< (398 , Stan , kot Pra- (200 stan Sta- ), - - , , 27.7.2012 20:15:58 93 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58 - -o, ) in ) pri Debro stanovniško Hottenie in *Teh *Strah Slovenija na vojaškem Slovenija *Stanovo (brdo, polje, Stanovnik pri Šentjoštu ; vendar pa tu nasto- -ov; vendar pa , pa tudi krajevna imena , pa tudi krajevna pa tpn Sta- *Stan in *Čak , Celje,1990. Dragomilo (pri Šmarju pri 〉. , Udine, 1989. rt, Arto pri Sevnici iz trn, , iz osebnih imen osebnih imen , iz (1780 na Blokah iz os. i. Hoten sta iz slovanskih osebnih imen osebnih slovanskih sta iz . Stanovnik in , Obid, Pretnar Mahnič L’abbazia di Rosazzo i. Svet Sveto pri Komnu iz os. 3, Ljubljana, 1997. ‘prebivalec, stanovalec’ v slovenskih narečjih ni iz- 〈http://www.arhiv.gov.si/ in Tehovnik , ki jo je v Slovenski slovnici (1976) in Slovenskem pravopisu Slovenskem in (1976) slovniciSlovenski v je jo ki , Stanovnik Bog, Trno pri Šentjurju iz i. ) in Čekovnik

stanovnik 2 Strahovnik Priimki , Priimki Torkar Silvo Dragomil ali pa Hiteno prebivalsko ime prebivalsko im Stano iz leta 1498 za današnje hišno ime deber. Občno ime zemljevidu 1763–1787 Na enak način kot apelativ antroponim italijansko, -i, -a nemško, -i, -a občina osebno ime praslovansko, -i, -a rusko, -i, -a toponim M. Snoj je v Etimološkemv je slovarjuslovenskih Snoj M. zemljepisnih sprejelterminoimen (2009) loškozvezo (2001) začel uporabljati Toporišič. J. (2001)

pričano – zapisano je (kot zastarelo) le v knjižnem jeziku –, pač pa je so utrdili ‘etnik’, rabo katere za ‘ime prebivalca’, zveza terminološka ime ustaljena kroga in celotnega do F. Bezlaja F. Ramovša od L. Pintarja, slovenski jezikoslovci njegovih učencev. Laškem iz iz občnih imen, kot so Gornik 1990 = France Gornik, Zgodovina blejske župnije FK = Franciscejski kataster Ficko, Majda – Rajšp Vincenc = 1997 zemljevidi Jožefinski 2 Stanonik novno (1343 Zapis tvorjena priimka tvorjena selo), čeprav še ne vsebuje svojilnopridevniškega obrazila nad Horjulom (Kos 1975: 569) najbrž kaže na domnevano pa osebno ime Stan v pridevniški rabi brez vidnega obrazila, na katero kaže le ker se je pridevniški Stan ker se je pridevniški nanašal na samostalnik srednjega spola (Bošković 1978: 380–382). Na ta način lahko razložimo krajevna imena i. os. iz Jelšah) pri Sežani iz os. iz Sežani pri Bogo Krajšave apel. atn it. nem. o. os. i. psl. rus. tpn Viri Cadau 1989 = Michela Cadau,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 94 Book 1.indb 94 Book 1.indb 95 o, 9815 = ik Kos, Milko = 1948–1954 Kos, Klavora 2003b = Vasja Klavora, Vasja = 2003b Klavora Klavora, Fedja = 2003a Klavora Badjura 1963 = Rudolf Badjura, Rudolf = 1963 Badjura Badjura 1953=RudolfBadjura, Andrejka 1939 = Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen Literatura SSKJ = SKI 1985=FrancJakopinidr.,Slovenskakrajevnaimena Rutar 1882=SimonRutar, Kos, Milko = 1975 Kos Bezlaj 1982 = France Bezlaj, France = 1982 Bezlaj Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Malec 2003 = Maria Malec, Maria = 2003 Malec Malec 1994 = Maria Malec, Jakopin 1981 = Primož Jakopin, Cinausero Hofer idr. 2011 = Barbara Cinausero Hofer idr., v: топонима, неких Поводом Бошковић, Радосав = 1978 Bošković Holzer 2001 = Georg Holzer, Georg = 2001 Holzer Frau, Giovanni = 1978 Frau = 1–36– ÈSSJа Eichhorn, Ambros = 1819 Eichhorn Debeljak 1946=AntonDebeljak,ŽivalskipriimkivSlovencih, na slovenskemnarodnostnem ozemlju,Celovec–LjubljanaDunaj,2003. je Bovškemu:ozgodovini,življenju, cestiinnaseljihnaBovškem,Tolmin,2003. v Selškidolini, do leta1500 1948–1954. (1953), 1963.(Tipkopis.) 1982. Warszawa. ków, 1994. ski rad,Zagreb,1981.(Tipkopis.) ирасправе,Титоград,1978,379–392. чланци in uredilaMarko SnojMetkaFurlan,Ljubljana,1995. ederösterreich ne, 1978. 1974–2010–. О. академика редакцией под фонд , лексический graphie desHerzogthumsKärnten2,Klagenfurt,1819. del Friulistoricoedellaprovincia diTrieste, Udine,2011. luogo di nomi dei corografia,bibliografia etimologia, storiche, co: citazioni Slovar slovenskegaknjižnegajezika Silvo Torkar, Priimki Этимологический словарь славянских языков: праславянский языков: славянских словарь Этимологический ) I–III,Ljubljana,1975. , St.Pölten,2001. Glasnik Gradivo za historično topografijo Slovenije topografijo historično za Gradivo Zgodovina Tolminskega, Gorica,1882. Imiona chrześcijańskie w średniowiecznej Polsce 2: Etimološki slovarslovenskegajezika Etimološki slovar slovenskega jezika 3:P–S,dopolnila Dizionario toponomastico Friuli VeneziatoponomasticoFriuli Dizionario Giulia, Udi- Słownik etymologiczny nazw geograficznych Polski geograficznych nazw etymologiczny Słownik Muzejskega društva zaSlovenijo Die Slaven im Erlaftal: eine Namenlandschaft in Ni- in Namenlandschaft eine Erlaftal: im Slaven Die Ampletium, Vliz, Plez, Flitsch, Belc: kdo dal podobo dal kdo Belc: Flitsch, Plez, Vliz, Ampletium, Entropija imena i prezimena u Sloveniji: magistar Ljudska geografija Krajepisno gradivo: dodatki k Ljudski geografiji Ljudski k dodatki gradivo: Krajepisno –I Ljubljana, I–II, Urbarji Slovenskega Primorja francoski vojni spopadi vojni avstrijsko-francoski 1809: Predel Mahnič, ObidPretnar inStanovnik etäe u ätrn ecihe n Topo- und Geschichte älteren zur Beyträge I–V,Ljubljana,1970–1991. , Ljubljana,1953. , Ljubljana,1985. Dizionario Н. Трубачева, Москва, Трубачева, Н. 20 (1939), 310–332. Lovec 29(1946). , Ljubljana, K–O, Ljubljana, ( toponomasti- za Kranjsko Oдабрани , Kra- - , 27.7.2012 20:15:58 95 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58 , - Lin- dialekti 7: , Trst, 1993. Словарь древне-русскихъ Ономастикон: древнерусские Ономастикон: a Trieste nel basso Medioevo, Medioevo, basso nel -ič a Trieste Naše příjmení, Praha,1983. in slovansko-romansko prepletanje Preserje Tvoření nejstarších českých osobních jmen, Stanovnik in , Obid, Pretnar Mahnič Staročeská Staročeská osobní jména a naše příjmení, Praha, Jezikoslovni idr. = zbornik, ur. S. Torkar Merkujev Historična gramatika slovenskega jezika slovenskega gramatika Historična , ur. Met- ur. zahodu, slovenskem na imenoslovje Krajevno Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja , Slovensko-nemški slovar Ljubljana, 1894–1895. Navede- Priimki , Priimki Torkar Silvo 24 (1984), 275–282. 24 (1984), -jane in -anum, v: Петербургъ, 1903, Köln – С.-Петербургъ, именъ, Wien: Böhlauличныхъ собственныхъ Verlag, 1989. (Reprint.) имена, прозвища и фамилии, Москва, 1974. Ljubljana,1935. na, 2009. 2003. (Tipkopis.) strsko delo, mentorica prof. dr. A. Šivic-Dular, Ljubljana, pripon zapiski 13 (2007), št. 1–2, 481–492. 1964. Brno,1998. izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana, 2006. no po transliterirani guistica , Ljubljana –Trst, 1996, 451–455. , Ljubljana spomeniki 1406), v: Zbornik Brižinski ka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana, 2006. ka Furlan – Silvo Torkar, Veselovski 1974 = Степан Борисович Веселовский, Snoj 2009 = Marko Snoj, magi- Tolminske: vzhodne antroponimija Zgodovinska Torkar, Silvo = 2003 Torkar Torkar 2007 = Silvo Torkar, Toponim Svoboda 1964 = Jan Svoboda, Tupikov 1903 = Николай Михайлович Тупиковъ, Plet. = Maks Pleteršnik, = Plet. Ramovš, Fran = 1935 Ramovš Merkù Merkù 1984 = Pavle Merkù, Patronimici in Svetniki v slovenskem imenoslovju Svetniki v = Pavle Merkù, Merkù 1993 Merkù 1996 = Pavle Merkù, Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (1307– Trstu v imena osebna slovenska Predkrščanska Merkù, Pavle = 1996 Merkù Merkù, Pavle = 2006 Merkù Moldanová, 1983 = Dobrava Moldanová, Moldanová, 1983 = Pleskalová 1998 = Jana Pleskalová,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 96 Book 1.indb 96 Book 1.indb 97 Stanovno (attestedin1343as is derivedthe same way asthe surnames geographical name *Stanovo( name surname The – Resia. to Valley Torre the from route the by traversed is which watershed), noun Pradielis of village the of name The Plain. Rečica the from Plain Gorje the divides that hill or (in Bled) to Bled) (in or Mangartom, pod applied toStrmecandLog name of (the pass) (the of name (Pret, forms Germanized from derived are area) Bovec name sur- The – glance. a with harm cause to ability the or “charm,” a of existence the *obviděti da orObida.Itisexplained as beingfromPSl.*obvida,andthistheverb proper-noun inventory, only thatit appears among the other Slavs inthe form obi- Slovenian personal name and hasmany parallels in the Slavic common-noun and Matija sonal nameMahne,whichisahypocoristicderivation from thesaint’snameMatej This article explains the surname predel(or ‘passwatershed’because the village lies below theTanameapass Stan, ashortenedformofthecompoundnamesStanimirorStanigoj wt is pcne i Be) and Bled) in epicenter its (with Pretnar ‘Matthew’. – The surname The – ‘Matthew’. ‘Matthias’ orMatevž Stanovnik ‘to insult, harm’.Theexplanationderivesfrompopularconceptions‘to about (Sln. The SurnamesMahnič,ObidPretnarandStanovnik Ter Silvo Torkar, Priimki ) can also be explained as derived from the Slovenian common Slovenian the from derived as explained be also can ) Predel (with the variant the (with , which in German sources (for the Bovec area) actually area) Bovec the (for sources German in which , Stanonik brdo, Mahnič as a patronymic formed from the per- Mahnič, ObidPretnar inStanovnik polje Summary Stanonik ) andČekovnik Strahovnik , selo) ‘Stan’s hill, field, village’. ) derives probably from the personal the from probably derives ) wt is pcne i the in epicenter its (with Pretner and . Obid was originally an Old Tehovnik ) of the geographical the of Predt) Predel andthe toponyms , anelongated Stanovnik viathe /

27.7.2012 20:15:58 97 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 98 27.7.2012 20:15:58 Book 1.indb 99 v slovenščini v Stiškem rokopisu zasledimo dve obliki tožilnika množine – množine tožilnika obliki dve zasledimo rokopisu Stiškem v slovenščini v tudi Tako jezikov. slovanskih izpričano) to je (kjer vseh fazi zgodnji v in vanščini po ijevskisklanjatvi.Posklanjatvisejesklanjal ševstaricerkvenislo- žnost, otročad ...). ijevska sklanjatev produktivna samo še pri samostalnikih ženskega spola (kost, (nekdanja) je jezikih slovanskih *moŕe, sьrdьcesodobnih sklanjatev: V ojevsko ). v prešli so spola srednjega samostalniki ijevski (praindoevropski spola ženskega in moškega samostalnike še le pa praslovanščini v spolov, treh vseh samostalnike obsegala praindoevropščini v je ki sklanjatev, ijevska tudi je Obstajala ajevska. pa blih. Prevladujoča sklanjatev za moški in srednji spol je bila ojevska, za ženski spol V praslovanščini je obstajal iz indoevropščine podedovani sistem sklanjatev po de- 0 samostalnika * samostalnika Praslovanski množinski samostalnik *ľȗdьe samostalnik množinski Praslovanski Uvod guistics lin historical linguistics, Slavic comparative Slovenian, standard century Keywords ljudje noun for the patterns declension of overview a general with concludes and author, by individual interpretation its and material by presenting continues context, Slavic abroader in issue the * noun stem i masculine Proto-Slavic of the of reflexes declensions examines article This Slovenian Standard Declension of the Proto-Slavic jezikoslovje zgodovinsko slovje, nik Ključne besede Ključne ljudje samostalnika vzorcev sklanjatvenih prikaz splošen sledi pa koncu na avtorja, posameznega na glede njegova in interpretacija gradivo delu je predstavljeno vosrednjem kontekst, slovanski vširši postavljena je vuvodu Problematika * spola moškega stalnika ijevskega samo praslovanskega odrazov sklanjatev je obravnavana V članku ljudje Sklanjatev praslovanskega ijevskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. jeziku knjižnem vslovenskem , slovenski knjižni jezik 16. stoletja, primerjalno slovansko jeziko slovansko primerjalno 16.stoletja, jezik knjižni slovenski , : Proto-Slavic masculine masculine Proto-Slavic : ľȗdьe : praslovanski ijevski samostalniki moškega spola, samostal spola, moškega samostalniki ijevski praslovanski : in sixteenth-century standard Slovenian. It begins by placing by placing It begins Slovenian. standard sixteenth-century in jeziku 16.jeziku stoletja ľudьje ľȗdьe Metod Čepar v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. stoletja. 16. jeziku knjižnem slovenskem v i -Stem Noun* -Stem vslovenskem knjižnem i in sixteenth-century standard in sixteenth-century Slovenian. -stem nouns, the noun ljudje noun the nouns, -stem ľudьje se je v praslovanščini sklanjal praslovanščini v je se in Sixteenth-Century Sixteenth-Century in Cobiss: 1.01 , sixteenth------lüdy mo- 27.7.2012 20:15:58 99 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58

, - ľúdi lude, , ľudij. nar. , Z: *ľȗdьe. ľudii ь lahko pre- ... (SLA T009), (SLA R: lidé

ludźe, plb. ľaudi č. *ľudьje v slovenskem knji- v slovenskem ). V ). , orodnik ljudmi . Prim. Vondrák 1912: Prim.1912: . Vondrák T: *ľȗdi. nar. (SJS 1968: 165–166, ľudije. , ь v e ljudi ludzie, , mk. luǵe, nar. ľudi, , podoben pojav je opaziti ľudьmi ь oz. ь pred . ľudьje ljúde ľudije ľúdzi, nar. ľúdzéj, sr. in hr. ljȗdi kaže na kaže . Staroruska oblika ljudije O: I: D: *ľudmь. bg. br. , -éj, *ľȗdьe ľudehъ. Gre za zapis 3 je v stari cerkveni slovanščini skoraj enaka , rodilnik in tožilnik in rodilnik , ľuʒe, dl. luźe, gl. ludźo, anlautenden Suffixe kann и auch als ь auftreten ...... auftreten ь als auch и kann Suffixe anlautenden R: *ľùdьь. j

. ľúdy ukr. ľudьhъ, ljudje , ľudij. -éj, ljudje, sln. ljudj M: , ljudje še vedno vsebuje oblike, ki kažejo na nekdanjo ľudii I: *ľȗdьe. 1 ľudi. . ľudi r. Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega , T:

ľudia, nar. ľuďe, 2 ...), ki kažejo na nekdanjo ojevsko sklanjatev. Zastavlja se torej ljudije slk. , ľudemъ. ), str. ), stsr. in sthr. ljudije , Čepar Metod ludie , V imenovalniku se pojavlja pisna različica pisna pojavlja se imenovalniku V Stanje samostalnika *ľȗdьe v stari cerkveni slovanščini Stanje samostalnika Stanje samostalnika *ľȗdьe v drugih slovanskih jezikih Splošnoslovanska problematika Splošnoslovanska samostalnika Praslovansko stanje Sklanjatev samostalnika *ľȗdьe samostalnika Sklanjatev Zahodnoslovanski jeziki odražajo podedovano stanje, v vzhodnoslovanskih jezi- vzhodnoslovanskih v stanje, podedovano odražajo jeziki Zahodnoslovanski ľudé, ľudьmъ, *ljudьje lüdẏ (Mikhailov 1998: 417). V sodobni knjižni slovenščini sklanjatveni vzorec Es handelt hier sich um ein modifiziertes ь, das als i geschrieben wurde.« Prim. Vondrák 1912: 413: »Vor einem »Vor Prim. 413: Vondrák 1912: Rekonstrukcija naglasa 86. po Stang 1957: V dajalniku in mestniku množine lahko že (glagolskihv cirilskih)in krepki prihajaprehajanjav starihdo poziciji cerkvenih slovanskih spomenikih 413: Suffixen »Vor mit ь kann das vorhergehende Podobno tudigehen.« 45. Miklošič 1856: ь, da es in starker Position ist, in є über

1 2 3 1.2 V stari cerkveni slovanščini imamo takole stanje: D: in množinskega samostalnika (imenovalnik sklanjatev ijevsko M: *ľudxъ. O: *ľudmi. 1.3 V preostalih slovanskih jezikih imamo takole stanje: p. (< lȗdi (SLA T358) vprašanje, kakšen je bil sklanjatveni vzorec samostalnika ljudje vzorec samostalnika kakšen je bil sklanjatveni vprašanje, obrobnih narečjih pa se pojavljajo različne imenovalniške oblike (ľedí oblike imenovalniške različne pojavljajo se pa narečjih obrobnih žnem jeziku 16. stoletja. 1 1.1 moškega spola in se je (v množini) skla- množini) (v je se in spola moškega *ľȗdьe samostalnik bil je praslovanščini V sklanjatvi. ijevski po njal stč. rod. ljúdī Miklošič 1856: 45–46). haja v e. kot v praslovanščini. Do odstopanj prihaja v dajalniku in mestniku, kjer mestniku, in dajalniku v prihaja odstopanj Do praslovanščini. v kot tudi pri rodilniških oblikah (Sławski 1974: 368–369). -i končnica ojevska prodrla že imenovalnik v je pa kih - podedo odraža jezikih vzhodnoslovanskih vseh v se rodilniku V refleks. ijevski starejši vano stanje. Od južnoslovanskih jezikov na podedovano stanje kažejo odrazi v sloven- in srbščini V (luǵe). makedonščini ter bolgarščini v in hrvaščini stari srbščini, stari ščini, hrvaščini je v imenovalnik prodrla ojevska oblika, prav tako v narečno makedonščino. podedovana oblika. V rodilniku se v srbščini in hrvaščini še ohranja

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 100 Book 1.indb 100 Book 1.indb 101 apeninski Hrvati), sln. Hrvati), apeninski stcsl. 1.5.1 tudi oblika edninska oblika Poleg odraza množinske oblike *ľȗdьe 1.5 nike moškega spola, ki imajo dolg cirkumflektirani naglas na končnici (možem, oblika sta nastali pod vplivom ojevske sklanjatve in sta značilni tudi za druge samostal- njatev). V navedenih oblikah se je ohranilo podedovano stanje. Dajalniška in mestniška odklon od stanja, ki ga izkazuje večina samostalnikov moškega spola (prva moška skla- D: ljudm.Tljudȋ množinskim samostalnikom množinskim z povezavo na kažejo ‘moški’, ‘človek’, pomen izkazujejo ki Zgledi, posameznika. za še samo gre pa ‘moški’ ‘človek’, pomenih Pri ‘vojaki’). ljudi’, (‘množica celoto v povezanih skupaj, posameznikov več označuje ki pomen, je stopnja Naslednja ‘ljudstvo’). (‘narod’, pomen kolektivni za gre primerov večini V ‘vojaki’. staročeški ter ‘človek’ bolgarski in hrvaški ‘moški’, pomen ukrajinski izkazuje pomena nega osnov- od odmik Največji ‘ljudje’. ljudi’, ‘množica sta pomena Podobna ‘ljudstvo’. pomen navezuje se pomen ta Na ‘narod’. pomenu v največkrat jezikih, slovanskih nar. star.ľud‘moški’,br. slovin. stp. nar. ljudi’, ‘množica stslk. ľud ‘narod’, *čelovkъ oblika edninska tudi namreč Obstaja pozneje. nastal ‘ljudstvo’ ‘narod’, pomen je in arhaičen najbolj ‘moški’ ‘človek’, pomen je Verjetno skupaj. moška) človeka, dva mo obliko poveže lahko pogled prvi na Že *-ьь). < (‑ej končnice ijevske odraz rodilniku v r. nar.ľudь,-ja m ‘človek’, 1.5.2 rinil pomen‘človek’prisamostalniku* 4 V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku imamo takole stanje: takole imamo jeziku knjižnem slovenskem sodobnem V 1.4

Pleteršnik je samostalnik ljud dejstvo, da se samostalnik ljud samostalnik se da dejstvo, tudi kaže prevzem Na poznejši slovanščine. cerkvene stare iz nju prešel v jezik slovenski stsl je oznaka Pomembna Cigaleta. in ‘človeški rod, človeštvo, služabniki, ljudje’, p. ljudje’, služabniki, človeštvo, rod, ‘človeški lud ‘populus, narod’, blg.nar.ľud ľudъ ‘populus, ‘človek’, hr. nar. Odrazi samostalnika*ľȗdъ Odrazi samostalnika*ľȗdь/*ľȗdъvslovanskihjezikih pričakovan izkazujejo orodnika in tožilnika rodilnika, imenovalnika, oblike Tu Odrazi samostalnika *ľȗdъ sozastopani vsaj v starejšem obdobju v vseh ž kol. in kol. ž V ruskemjezikuobstajajooblikeľudьm, Odrazi samostalnika*ľȗdь Stanje samostalnikaljudje kol. ‘narod’, ukr. ľud-u‘narod’, stukr. ľudъkol.‘narod’, str. ľudъkol.‘narod’, lud ‘narod’, Metod Čepar, ‘človek’, ki jo imajo vsi slovanski jeziki. Pomen te oblike je najbrž izpod- m z množinsko obliko množinsko z m ľudь ľudь, kikaženaodrazijevskesklanjatve. , ki pa se sklanja po ojevski sklanjatvi. V ruščini se pojavlja se ruščini V sklanjatvi. ojevski po sklanja se pa ki ľudъ, . M:ljudh Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ‘narod’ (Pleteršnik), ‘narod’ ljȗd ľud ‘narod’(ÈSSJa1988:194–195). ľudь, -i ž kol. ‘ljudje, množica ljudi’ (ÈSSJa 1988: 195). *ľȗdьe izpisal iz Murka, Jarnika, Janežiča, Ravnikarja, Vodnika . O:ljudmí v slovenskem knjižnem jeziku 16. pojavlja. ne stoletja jeziku knjižnem vslovenskem vsodobnemslovenskemknjižnemjeziku .: samostalnik , ki označuje več posameznikov (torej več kot več (torej posameznikov več označuje ki , ľȗdъ. se v stari cerkveni slovanščini pojavlja tudi ‘narod’, dl. lud‘narod’, gl. lud‘narod’, ľud ‘narod’, ľudi. Oblika 4 stč. ljud je torej po Pleteršnikovem mne Pleteršnikovem po je torej se namreč pomensko in pomensko namreč se ľudi ‘narod, vojaki’, č. vojaki’, ‘narod, ľud lud ‘ljudje,narod’,nar., ljud ‘človek’ (južna Italija, ľudi mmn.,kiima I *ľudьje : ljudj ... . R: zobem). lid, -u ljudí - - . 27.7.2012 20:15:58 101 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:58

liuti ljȕda ž ... ‘ljudstvo’, ļàudis ‘ljudstvo’, *ľudьje in za ‘Leute’ ludje. in za bey tausent Person« tausent bey ľudь ž kol. tako v tem človeki peša, nadomešča človeki ... is Nebes doli prishal« (JPo »Also wurden die drinnen am Sa- am drinnen »Also wurden die luda kol. ‘ljudje, narod’ (ÈSSJa 1988: , vnd vmb vnſer ſeligheyt willen vom m. Oblika ľudь m. zhloueke , za ‘Menschen’ , za folk in samostalnikom *ľȗdьe in samostalnikom ľȗdь/*ľȗdъ Mkb 2,38) – 2,38) Mkb Ludy« (DB 1584: I,241b) – »zwey hundert tau- Menſchen liáudis ‘ljudstvo, nižji sloj’, let. (Degtjarev 1981: 85–92). Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega ...) v pomenu ‘narod’, ‘ljudstvo’. Postavlja se torej vprašanje, Leute« (LB 1545: 816). tudi tam, kjer gre za pomen ‘več posameznikov’ oz. ‘več oseb’: tudi tam, kjer gre za pomen ‘več posameznikov’ , Čepar Metod ludje »Kateri (ſaſtopi Chriſtus) ie ſa nas »dvejſtu taushent mogozhih shi- inu otroci Shene, nyh inu prenagleni, bily Sobboti ob snotraj ty ſo »Taku V slovenščini 16. stoletja je opaziti, da raba oblike Odnos med samostalnikom * samostalnikom Odnos med Podobno lahko opazimo tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, kjer Glede na stanje v germanskih jezikih bi lahko sklepali celo na vzporeden ob- Glede na stanje v germanskih jezikih ludis ‘človek’. V stari visoki nemščini je stanje podobno kot v slovanščini. oblikoslovno oblikoslovno kaže kot množina od oblike Npr.: 1578: I,1b) – »Welcher vmb vns Himel komen« (SA 1559: I, VIIb). jo oblika bellum eis intulerunt »et – II,180a) 1584: (DB okuli taushent ludy« vina, pomorjeni, ad usque eorum pecora et eorum filii et eorum uxores et ipsi sunt mortui et sabbatis 1 (Vulgata, animas hominum« mille / vmbbracht Vieh vnd Kind vnd Weib jr vnd / vberfallen bbath (LB 1545: II,1848). sent gewaltige

okviru predstavlja sekundarno, novejšo stopnjo. Praslovanski ijevski samostalniki samostalniki ijevski stopnjo. Praslovanski sekundarno, novejšo okviru predstavlja - preha pogosto jezikih slovanskih posameznih v razvoju pri namreč spola moškega 199. tudi iz ÈSSJa 1988: spol. Podobno sledi jajo v ženski 1.5.3 pomen te oblike. V baltskih jezikih *ľȗdъ in kakšen naj bi bil od ojevske osnove imamo samo ijevske oblike: lit. ali sta obe obliki prvotni oz. ali obstaja možnost obstoja množinske oblike *ľȗdi Iz povedanega sledi, da je poleg praslovanskega ijevskega množinskega samo- oblika *ľȗdь. Ta oblika *ľȗdьe obstajala tudi edninska stalnika moškega spola je ohranjena v ruščini v pomenu ‘človek’ (m) oz. v kolektivnem pomenu ‘ljudje’ slk. (prim. *ľȗdъ oblike edninske odrazi obstajajo jezikih severoslovanskih V (ž). ľud, r. ľud, p. lud stpr. oblika liut V ednini obstaja ojevska ‘ljudstvo’, v množini pa ijevska oblika *ľȗdьe izkazuje da sklanjatvena paradigma samostalnika ‘ljudje’. Glede na to, določene arhaizme, je težko trditi, da bi bila ijevska oblika sekundarna. Obstaja pa možnost, da bi bila sekundarna ojevska oblika, kot so npr. sekundarna oblika v stcsl. ljudinъ ‘svoboden človek’ (Skok 1972: 339) in ajevske oblike hr. star. nar. ‘debel človek (večalnica)’, p. nar. in za ‘homines’ *čelovci ‘Volk’ pomen nemški za ustreznica je

195). stoj edninske ojevske in množinske ijevske oblike, ki nista imeli pretiranega med- sebojnega vpliva. Množina je namreč pomenila ‘ljudje’, ednina pa pod oblika sekundarna ojevska edninska da je domneva, obstaja slovanske jezike ‘ljudstvo’. Za vplivom latinščine. Tako je za latinski pomen ‘populus’ *ľȗdъ, za ‘gentes’ *ľȗdьe

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 102 Book 1.indb 102 Book 1.indb 103 že navedeno za kratico dela. V preglednici očitne napake označujem s klicajem s označujem napake očitne preglednici V dela. kratico za navedeno že primeru, kadarjetoedinaoblika,kisepojavljavtemdelu, inještevilopojavitev v tudi različici pisni sledi ne oklepaj Oglati pojavitev. številom s sledi oklepaj oglati ne ji enkrat, samo pojavlja različica pisna posamezna se Kadar različice. posamezne pojavitev število navedeno je [...] oklepaju oglatem V nahaja. oblika dvoumne aliizkakršnegakolirazlogasporne,navajamsobesedilo, vkateremse so ki oblikah, sklonskih Pri pojavitev. število in upoštevana) ni začetnica (velika vsako delo, kjer se obravnavani samostalnik nahaja, naveden sklon, pisna oblika posameznem avtorjusoupoštevanetudinapake.Prijeza za slovenski jezikFrana Ramovša ZRC SAZU. Upoštevane so vse pojavitve,pri polnega izpisa,kisenahajavSekcijizazgodovinoslovenskegajezikaInštituta po- pomočjo s zbrano je Gradivo zaporedju. časovnem po koncu na navedeni so samostalnik se kjer avtorji, (in delom enim po si sledijopošteviludel,vkaterihseobravnavanisamostalnikpojavlja.Avtorjis samostalnika sklanjatve tabela splošna sledi koncu Na različice. pisne na glede in pogostnosti vsako delo,kjersepojavljajo.Oblikesorazporejenepoposameznihsklonih 2 ‘ljudstvo’ paojevski. silnice, ki sostarejše, saj npr.stpr.ludis ‘človek’ pripada ijevski sklanjatvi, stvn. njatev dobivala vedno močnejši pomen ‘narod’, ‘ljudstvo’. Očitno gre skla- za semantične ojevsko v pa ali spol ženski v prehajanju ob je in ‘človek’ pomen izgubljala *ľȗdь, kijevednobolj obliko edninsko izhodiščno z stik izgubljala praslovanščini zamenjavi prešel v (trdo) ojevsko sklanjatev. Množinska oblika *ľȗdьe njatev, lahko sklepamo tudi za samostalnik *ľȗdь, ki bi tako po morfofonemski skla- ojevsko mehko v ijevske iz prehajal praslovanščini v že samostalnik *ogn je lahko novatvorjenka moškega spolapripadla samo ojevski sklanjatvi. Kot je praslovanščini namreč moški spol pri ijevski sklanjatvi ni bil več produktiven; tako V ednino. samo imela je in popraslovanska že oz. poznopraslovanska je jezikov, slovanskih severnih in slovanščine cerkvene stare iz poznamo jo ki oblika *ľȗdъ, jala ijevska oblika *ľȗdь, katere ednina se jepostopnoizgubila. Edninskaojevska ninm eiu 6 soej. bie o avšee o oaenh avtorjih posameznih po razvrščene so Oblike stoletja. 16. jeziku knjižnem samostalnika sklanjatev na osredotočam se nadaljevanju V 5

nastala brez Trubarjeve privolitve in vsebuje pesmi različnih avtorjev. različnih pesmi vsebuje in privolitve Trubarjeve brez nastala je ki pesmarica, 1563je *P 825). 205, (SBL4: pesmi. 4 njegove so 1595 pa ZK 1595,v TfC v že pesmi svojih prevode objavil je Znojilšek Janž pesmi. njegove avtorske nobene ni 1595, kjer TfC pesmarico uredil 1584in DM pesmarice ponatis zgolj pripravil je bar Felicijan Trubar in Janž Znojilšek nista avtorja v pravem pomenu besede. Felicijan Tru rkz rdv samostalnika gradiva Prikaz Glede na baltsko in germansko gradivo sklepam, da je v praslovanščini obsta- stoletja Metod Čepar, v slovenščini 16. stoletja glede na izpričane oblike. Avtorji oblike. izpričane na glede stoletja 16. slovenščini v ljudje Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ljudje soese kjže jzk 16. jeziku knjižnem slovenskem v pojavlja samo v enem delu) enem v samo pojavlja ljudje ljudje vslovenskem *ľudьje je torej že v ... 5 liut za za -

27.7.2012 20:15:58 103 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59

T: T: T: D: O: ludi ludy ludye ludeh ludmi ludem T: R: ) zaradi ludẽ. O: [24]. [24]. ludi D: ludy [84], ludmy [2], [5]. ludi vbyaio lupi ... [14]. ludẽ ludẽ. ludi [15]. T: (4b). ludem [25]. T: D: ludẽ . T: ludii *ľudьje ludi [33]. ludeh [3]. ludy [6], ludem [45], [45], ludy ludẽ [3]. R: D: M: R: ludem [60], ludẽ [3]. [122], ludem [2], lety ludi [35]. ludi [179], poleg uſeh D: D: [28], [28], ludem R: R: ludmi [17], ludye [3]. ludi D: ludi [12]. (36(26b)), vuzhite vſe ſlaht O: (10). ludem [111], [4]. R: ludem [19], [7], [3], ludi [55]. D: , ty ludio (A8a). ludye [122]. ludi D: ludye v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja 16. jeziku knjižnem slovenskem v R: ludye lude (84b). ludi. [15]. [15]. ludi R: ludye ludye [146], Ozho, Mater inu druge inu Mater Ozho, [146], ludi R: ljudje ludeh [17]. T: se pojavlja v 26 delih, skupaj 6168-krat. se pojavlja v 26 delih, [23], lude .. napelauaio (79b). ludi [12]. M: ludeh (69b). ludi [10], ludie [4], [16]. ludi ludie [12]. ludi [2], ludi [5], ty ludie R: [2]. [2]. ludi ljudje [10]. ludẽ [24], lude (c3b). M: ludeh [8]. O: ludmi [39]. (11a). [125], [105], ludi [23], ludie [187], Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega [21], [16], [19], [19], [17]. . D: ludem. T: ludi. ludi [56], ludij [5]. T: ludy [59], ludi [5]. M: ludeh [3]. O: ludmi [15], ludy [2]. ludye [39], ludy ludy ludie ludie ludie ludie ludie ludie I: I: I: I: I: I: I: I: I: I: ludy [2], opominati vſe ſhlaht [123], ludem , Čepar Metod D: lndmi (63b). ludi [10], is tih drugih Vseh pojavitev samostalnika samostalnika Vseh pojavitev : samostalnik Trubar ludem [38], ludẽ [10], ludi [4], ludy. [79], ludi [14], druge umei [60], Vuzheniki .. te preproſti ludi [22]. M: ludeh [3]. O: ludmi [15]. ludi [115], uſe Verne M: ludeh [3]. O: ludmi [7], ludi. . (za). M: ludeh [14]. O: ludmi [71], ludi (408). [14]. [18], ludẽ. T: ludi [15]. M: ludeh. O: ludmi ludmi [7]. [10]. (170(93b)) [2]. O: ludmi ludi [21], TO 1564 [480] TPs 1566 [249] 1566 TPs TAr 1562 [263] TL 1561 [122] TT 1560 [100] 1560 TT TR 1558 [562] 1558 TR ludmi. TM 1555 [4] R: ludi [2]. D: ludem. O: TKo 1557 [1] D: ludẽ. TT 1557 [747] TE 1555 [107] TA 1555 [3] I: ludie TC 1555 [73] TA 1550 [5] D: ludem [4]. T: vuzhite vſe se pojavlja pri posameznem pri posameznem se pojavlja em. Samostalnik ljudje razvezujem v - preglednosti pogostno- po mogoče, je kjer navajam, jih ki različicah, pisnih različnih v avtorju stnem zaporedju. Pri splošni predstavitvi sklanjatvenih vzorcev pisne različice, ki predstavljajo enako sklonsko obliko, uvrščam za sklonsko obliko, v posodobljenem zapisu. zapisano Kot pri pisnih različicah tudi tukaj število pojavitev ni oblike pri posa- za eno samo pojavitev posamezne sklonske navedeno, kadar gre meznem avtorju. je 8967. 2.1 za navedbo pojavitev ([!]). V preglednicah pisne različice z vijugo (-ẽ TC 1550 [122] TA 1566 [2] D: ludem. T: ludy.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 104 Book 1.indb 104 Book 1.indb 105 TL 1567 [170] 1567 TL TC 1567[2]D:ludem.Tludy TC 1574 [46] TPs 1567[5]I:ludie TP 1567[3]I:ludie TC 1575 [404] TP 1575[6]R:ludi[2].Dludem.TOſdrugim TPo 1595 [1768] 1595 TPo TT 1577 [332] TT 1581–82 [590] 1581–82 TT TPs 1579[2]I:ludie O T M D R I [48], ludẽ[4].T:ludi[15],ludy[15].Mludeh[2].Oludmi[10],[4],. ludji, (I,173), perpravio vero druge ludje vuzhe, de ſo vſelej dvej Cerkvi (II,75), de bi te (131), vſeshlaht teh [139], ludem [98], ludẽ, [93]. M:ludeh[10].Oludmi[27]. M: ludeh[4],ludih.Oludmi[10],ludi ljudjem: ludiem ljudi [26]:ludy[14],ludi[12] ljudmi [382]:ludmi[321],ludmy[60],lndmi[!] ljudje [12]:ludie ljudi [1165]:ludi[794],ludy[368],liudi ljudih: ludih ljudeh [130]:ludeh[126],ludeih ljudjem: ludjem ljudem [1145]:ludem[1144],ludeim ljude: lude ljudji [3]:ludij ljudeh [5]:ludeh ljudi [1097]:ludi[813],ludy[282],ludj,liudy ljudi [320]:ludy[168],ludi[150],ludii ljudje [1879]:ludje Množina [6168] (I,57) [3], (I,57) ludeh ludij, .. ſturiti (II,142), on vſe on (II,142), ſturiti .. ludje [8], vtem ſerzej teh ſerzej vtem [8], ludi Metod Čepar, liudi. I: I: I: I: ludie ludie ludie I [20], ludy : [2],ludji ludie ludeim. M I . D:ludem,ludẽ [1080], ludje : [5],ludje [2],ludye.T:ludi,ludy . T:ludi : ludeh [14], [126], ludie [74], [89], ludj, Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika [1080], ludie (34)[2].O:ludmi. .. viſha (I,218), je hotel je (I,218), viſha .. ludie T ludi.

liudy. ludi [8]. : [52], ljudeh, ludi [5]. [13], ludi ludi [115]. [4], ludye R: (I,129), djanju teh djanju (I,129), ludeh [11], ludie [5], ludi D [2],ljudeh [753],ludye ludi [6]. : R: R: .. ſapopade (I,143) [4], te [4], (I,143) ſapopade .. Ludje [156], ludem [3] ludie ludi [67]. M ludi [63]. , ludj liudeh. , ludjlupi[!] : , Vſi ludy, ludeh [6], [7]. D: [3], ludye , liudeh [42], lvdje ludem [11]. O R: D: D: : ludmy[58],ludmi[8],ludy[4]. ludjem. [18], ludy (*7a). ludire ludje oſlepili (II,125), bi imejlu ludem [68], ludẽ. ludem [109], ludẽ [8]. ludeih [2]. obuditi (I,215) [3], (I,215) obuditi ludie [3], ludy , ludeludio[!],ludire [!] (I,235), pohuiſhanje pohuiſhanje (I,235), ludeh ludiem (B6a). T T: : [206], ludy ludi [11], boge [13]. ludi O lvdje, *ľudьje R : ludmi [59], : [174]. ludi na krivo ludie nakrivo ludj. T: ... D: [19], [19], ludi ludi [98]. R T: [1146] [1181] [1102] [2199] ludem : [409] [131] ludie ludj, ludi. ludy ludi D :

27.7.2012 20:15:59 105 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59

, - % ludi ludy -ji, ki ludeh. ljudje j oz. za ... ) se pojavlja v . V šestih manjših *ľudьje y v izglasju, kar ver- ljudi ) pojavlja kar 1876-krat. razlagali tudi kot sestavino tudi kot sestavino razlagali vseh); enaka končnica se kot lvdje v Trubarjevih delih Trubarjevih v , teh, v Trubarjevih delih to daleč naj- [lʼudȋ]. i [lʼudȋ]. ludye ludj) se 320-krat pojavlja tudi oblika -ȋ v izglasju ali pa na končnico , ljudje ). 282 je zapisov z «. -jevske tvorbe: N. ljudi

6 ludi, ludie «, kjer je taka oblika razširjena celo v celo razširjena oblika taka je kjer lŭdih«, , liudy lude, kjer gre najbrž samo za izpad ). ludire Od skupno 2199 pojavitev je s 85 ( -i. ljudi . Teh primerov. Teh sicer je mnogo, zelo vendar jih razla zasle. pozneje uporablja Pohlin (prim. Ramovš 1952: 43). v izglasju, kar verjetno kaže na dolgi (cirkumflektirano) dolgi na kaže verjetno kar izglasju, v y lŭdih odkupo«. , ki beremo jo pri starejših piscih, psihološka je pomota. Trubar ludji Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega ih iz TO 1564 lahko kaže na ludii : V imenovalniku prevladuje odraz podedovane ijevske oblike ludj), enkrat pa celo , Čepar Metod -ȋ [lʼudȋ]. Glede na to, da je v hrvaškem jeziku, ki je slovenščini najbolj - so : V rodilniku se 1097-krat pojavlja odraz podedovane ijevske oblike poleg tih boshih angelih Samo nesporna ijevska oblika imenovalnika množine (ljudje V TL 1561 se pojavlja oblika V različnih pisnih različicah (ludy, Enkrat v TT 1557, TO 1564 in trikrat v TPo 1595 se pojavlja oblika ludy, piše: Ramovš 45–461952: navaja podobne primere kot psihološko pomoto oz. individualnoanalogijo: »Končnica - gamo pomote; kot nastale so pod vplivom individualneanalogije po sestavljeni fleksiji in daprehaja L. preko sestavljeneL. Pojav, pl. fleksije in pronominav sla. je jezikihv G., pogost, zlasti v shrv. (Dubrovnik) in v češčini.«

osnove ludj- in ojevske končnice Glede na stranskosklonske oblike bi si lahko obliko ludii Glede na stranskosklonske oblike bi si lahko [lʼudȋ] z odrazom ojevske sklanjatve. Sklanjatveni vzorci v slovenščini 16. med prehajanja in mešanja bilo je več stoletjadanes, so kot ustaljeni, tako bili niso še namreč 1952:Ramovš tudi obliko to izpeljuje sklanjatve ojevske vpliv Kot vzorci. različnimi pri tem plur. tant. o 55: »Tu in tam najdemo tiskarsko napako. Oblika bi nastala po kontaminaciji ojevske končnice (-i) in ijevske končnice (-je). Obliko imenovalnika množine

Nanjo kažeta tudi dve napaki , (ludio samostalnika imenovalnika vseh pojavitev pogostejša oblika. pogostejša petih delih, v enajstih delih ijevska oblika prevladuje, v štirih delih (TAr 1562, TO 1564, TPs 1566 in TL 1567) pa prevladuje ojevska oblika

. 168-krat je zapisana z zapisana je 168-krat ljudi. naglašeni delih imenovalnik množine ni izpričan. Rodilnik jetno kaže na dolgi (cirkumflektirano) naglašeni prišlo do vpliva ojevske sklanjatve na obliko samostalnika ljudi prišlo do vpliva ojevske roden, pri sklanjatvi oblike povezava mogoča je da mislim, 339), 1972: (Skok množine imenovalnika (ludi, Očitno gre za vpliv zaimenske sklanjatve (prim. regularna pojavlja v mestniku. Pojav je širši, zajema tudi ženski spol, tudi poznan v čakavščini je (prim. RHSJ 1907), v Alasijevem slovarju iz leta 1607, v delih Janeza Svetokriškega (stariših) (prim. Furlan 2011: 43, 48, 56) in tudi v stari knji- žni prekmurščini, prim SSKP: 229: »od tožilniku: »je náſz greisne Imenovalnik ki se v različnih pisnih različicah (ludje Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje samostalnika vzorcev sklanjatvenih Analiza 6

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 106 Book 1.indb 106 Book 1.indb 107 Oblika končnica je torej podedovana, tožilniška pa skontaminirana iz kazali napodobenpojavkotobliki digme ( z osnove podaljšavo na kaže lahko pa sklanjatev prodrla izmehkeojevskesklanjatve preko oblikemožem,oblikaludjem javlja oblika dji množine imenovalniku v sklanjatvi ujevski pri imamo Kot logična. zdi mi se sklonih, drugih sklanjatve. dokaj ozeknaborsamostalnikov,semizdimanjverjetno. za samo veljala bi ki analogija, nova ustvarjala se bi Da tožilniški. po analogna je ki končnica, imenovalniška kvečjemu izpričana spolu moškem pri jezikih slovanskih drugih v in slovenščini v je ker zato dvomim, imenovalniku po analogijo samo V -e. 9 8 7 končnico končnica je niku imenoval- v dojemanje; različno za gre da menim, Sam delih. različnih v in avtorjih da gre za napako, ker se podobne oblike pojavljajo pri več samostalnikih, pri različnih možnost, izključena je vrsti prvi V imenovalniški. identična videti slučajno zgolj jah Vprašanje pa je, ali se sama oblika dojema kot identična ali pa je po različnih analogi- na množine novalnik zob, praslovanskih ijevskihsamostalnikihmoškegaspolainpribrat, in končnico analogno po ojevski sklanjatvi. Tožilnik na z osnove podaljšavo za šlo bi pa Lahko Ramovšu imenovalniku. po analogija to je 47) (1952: Po tožilnika. oblika izpričana edina to je 1550 TA V 1595. TPo in 1574 Oblika različici pisni 98,81 kar predstavlja pojavitvami 1168 Tožilnik Dajalnik osnove, kaže tudi dajalniška oblika dajalniška tudi kaže osnove, različicah (ludi,

1952: 47) in v istem odstavku nekaj prej: »Sprva je končnica - končnica je prej:»Sprva nekaj odstavku 1952:istem v 47)in kolikor niso ohranjeni relikti.« ohranjeni niso kolikor Ramovš 1952: 47: »Oblike s končnico - piše: »Trubar; kontekstu v sicer kjer drugem sklanjatve, V osnove prid podaljšavi govori Ramovš 1952:tudi ojevske množine 43 pri imenovalniku nacija med med nacija kih z- kih beremo: Trubarju »pri zhervji ( ludii). mož; torej gre za širši areal. Značilno vsem tem samostalnikom je, da imajo ime- V TL 1561 se pojavlja oblika pojavlja se 1561 TL V ljudj-e ěxъ , pèsji : V tožilniku se pojavlja pričakovana oblika : Pričakovana oblika Pričakovana : in v tožilniku v in sinov-i -. Da gre lahko v tem primeru za podaljšavo -e, kisepritikaosnoviljudj-.Dagrelahkovtemprimeruzapodaljšavo 8 Metod Čepar, Negledenato,alijepodaljšavazj 9 v L. pl., od koder je ě pl., koder vL. od volcje , v TPo 1595 pa je en zapis en je pa 1595 TPo v ludejm, ludejm jenastalapodvplivommestniškekončnice. .« se pojavlja 12-krat, in sicer v 4 delih: TC 1550, TA 1550, TC TC 1550, TA 1550, TC delih: 4 v sicer in 12-krat, pojavlja se ludje iz TPo 1595 in 1595 TPo iz ludji , ljudj-i ludy, , ki je ostalina ijevske sklanjatve, v tožilniku pa gre za regularno regularno za gre pa tožilniku v sklanjatve, ijevske ostalina je ki -je, in in volki , ljudj-em , torej je oblika tožilnika množine identična imenovalniški. imenovalniški. identična množine tožilnika oblika je torej -je, ludij moſhiem Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika , ki je zelo pogostna pri Pohlinu: , jeki Pohlinu: pri zelo pogostna , liudi . Imenovalniška sinov-e, takoimamopriijevskiljudj-e.Imenovalniška se pojavlja 1144-krat. V TT 1581–82 se po- se 1581–82 TT V 1144-krat. pojavlja se ludem prešel tudi vD.« »Trubar tudi in ludejm prešel (naslonitev na N. pl.),N. na (naslonitev , ljudj-e , ludji ludij ljudj-em in morda tudi imenovalniška oblika ludjem vdajalnikuin , , ki se jo da razložiti kot vpliv ojevske vpliv kot razložiti da jo se ki lude, -j-. Takobibiljdelosnoveprekocelepara- , ljudj-eh ludj in so razširjene tudi na m. i m. na tudi razširjene e so iz TO 1564 in TPo 1595. Lahko bi namreč bi Lahko 1595. TPo in 1564 TO iz % vseh pojavitev v tožilniku. Zanimivi sta Zanimivi tožilniku. v pojavitev vseh % lupi, ki je očitna tiskarska napaka). S izpričana samo v tožilniku ali tudi v v tudi ali tožilniku v samo izpričana , ljudj-i ludjem. Oblikaludemjevijevsko tatjem ludi oz.ljudi v različnih pisnih vulzji se pojavlja tudi pri ostalih -je sepojavljatudipriostalih ludji ). , ludje ěm ludjem Kat. 1595: 405 je kontami je 1595: 405 Kat. , - samostalni pri nastopila moshji j in regularne končnice vtožilniku. , - , - in u - in ei *ľudьje 7 zherviem - izpričuje - - izpričuje , ajdji - deklinacijo, v - deklinacijo, ... , bratji « (Ramovš (Ramovš « ě -«. , udji ajd, lju- - j , 27.7.2012 20:15:59 107 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59 y, ... in mehke -ih in mehke ludy, kar kaže na lndmi. *ľudьje , kar kaže na jatovski ludejh V TT 1577 se pojavlja oblika 10 , ki se pojavlja 127-krat. Izvor te oblike je oblike te Izvor 127-krat. pojavlja se ki , ljud je izpričan pozneje v Pleteršnikovem se v enakem kontekstu se v enakem kontekstu ludjem. Oblika ludjem l(j)udeh ſdrugimi, saj bi v takem primeru imeli različno šte- ...). Obe imata osem zlogov in enak ritem, ki ga lahko ga ki ritem, enak in zlogov osem imata Obe ...). . Enkrat se pojavlja tiskarska napaka i. Enkrat se pojavlja pojavlja samo v tem kontekstu, gre lahko za pri- za lahko gre kontekstu, v tem samo pojavlja ludjem 11 . Samostalnik puk. Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega ali ... in puſtil ſdrugim ludiem . Oblika je nastala pod vplivom ojevske sklanjatve. Prim. Ramovš Ramovš Prim. sklanjatve. ojevske vplivom pod nastala je Oblika i. folk ludi se pojavlja 26-krat, od tega 14-krat z zapisom , Čepar Metod V TP 1575 se pojavlja oblika Tedai ta Ioseph ſmario ... Vlekel ie gori Vbetlehem puſtil ſe ie po ti Rimski poſtaui Shazat ter pokoren bil Tedai ſe ie bil dopolnil Maryn Zhas ta praui. (TP 1575: B6a) Edninskaoblika tukaj možnanitudi se sozaradi vsi »Inevangeliju: Lukovem predloge v hodiliizGalileje,šel je izrodnimestapopisovat, Jožef vsak svoj Nazareta, v kraj. Tudi v Judejo, mesto, v Davidovo ki se imenuje Betlehem, ker bil je iz hiše Davidove in rodbine, da se bi popisal z Marijo, zaročenko, svojo ki bila je noseča.« (Lk 2,3–5) Prim. 64–66. Ramovš 1952:

podoben kot pri dajalniški, gre za končnico, ki je nastala po poznejšem, slovenskem slovenskem poznejšem, po nastala je ki končnico, za gre dajalniški, pri kot podoben sklanjatvi. ijevski celotni v pojavlja se in razvoju dolgi naglašeni naglašeni dolgi (z brati)«. 1952: 55: »I. z ljudi slovarju z oznako stcsl. vilo zlogov in bi se podrl metrum. Zato mislim, da je zgoraj predstavljena razlaga mislim, da je zgoraj predstavljena vilo zlogov in bi se podrl metrum. Zato najbolj verjetna. Pri izhajanju iz dajalnika je težko razložiti, zakaj bi samo v tem ne Prav tako orodnik. na vplival dajalnik besedni zvezi v tej oz. samo kontekstu moremo izhajati iz edninske oblike (ljud), ker se v 16. stoletju pojavlja v pomenu ‘ljudstvo’ izraz ponazorimo takole: ||||. Tako lahko razložimo tudi pridevniško obliko ſdrugim namesto pričakovane 10 11 rejeno obliko zaradi ritma in rime. Najbolj relevantni za obravnavano obliko sta relevantni in rime. Najbolj ritma obliko zaradi rejeno (Vlekel 2–3 vrstici Glede na to, da se oblika se da to, na Glede : Najpogostejša je oblika oblika je Najpogostejša : Mestnik pojavlja še v DC 1579, DC 1584 in TfC 1595. Odlomek, v katerem se nahaja obrav- nahaja se katerem v Odlomek, 1595. TfC in 1584 DC 1579, DC v še pojavlja navana oblika, se glasi: Oblika ludih, ki lahko kaže na naglas na osnovi, lahko pa na vpliv končnice ojevske sklanjatve, in v TT 1581–82 dvakrat oblika glasu. naglašenega izvor končniško Orodnik: Odraz podedovane oblike ludmi se 381-krat, 60-krat je zapis z pojavlja na kar kaže na dolgi naglas

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 108 Book 1.indb 108 Book 1.indb 109 pojavlja najpogosteje,vzorecdpanajredkeje. se a vzorec vzorcev: posameznih redu vrstnemu abecednemu ustreza delih jevih izvira iz(trde)ojevskesklanjatve. končnice različica fonetična je ki -ejh, končnica tudi pojavlja se mestniku V sklanatve. zaimenske vplivom pod nastala je ki -i), siceršnje (poleg -eh končnico variantno tudi uvrstimo lahko vzorec ta V a. vzorcu v izpričana je ki sklanjatve, ne -i. Orodniška oblika končnica ijevska pritika redkeje se naosnovoljudj- ojevske sklanjatve za moški spol, sepritika na podaljšano osnovo ljudj stala pod vplivom ojevske sklanjatve; regularna končnica končnica enaki kotprivzorcua.Dajalniškaoblikajepodobnaa,stemdase so oz. problematični niso orodnik in mestnik Rodilnik, sklanjatve. ojevske vanske praslo- osnovi na nastala je ki spol, moški za sklanjatvi splošni v logiki končniški tudi približuje se kar končnica, kot ne in osnove del kot dojema raza, stemdasej od- ijevskega nadaljevanje kot dojema vedno še lahko se končnica Imenovalniška osnovo z ljudj opraviti imamo Tako osnove. del kot dojemati začenja končnice niške mehke ( iz ali ( -eh) trde iz končnic, izvor različen za gre pa lahko -ih, končnica je osnovi, na naglas je pa če -eh, obliko ta ima končnici, na naglas je Če naglasa. mestom z knjižnem jeziku tudi danes. Pojavnost mestniških končnic -eh/-ih je lahko določena slovenskem v poznamo paradigmo sklanjatveno Tako sklanjatve. (moške) ijevske sklanjatvene vzorce. Sklanjatev samostalnika Splošni prikazsklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje sklanjatve insepritikajonaosnovo ojevske iz izvoru po so rodilniške razen končnice Vse sklanjatvi. ojevski proti kov nastala najbržpodvplivomdajalnika. O M T D R I -, na katero se pritikajo končnice, ki izvirajo iz ijevske ali ojevske sklanjatve. ojevske ali ijevske iz izvirajo ki končnice, pritikajo se katero na -, ljud-mi ljud-eh/-ih ljud-i ljud-em ljud-i ljud-je Pogostnost posameznihsklanjatvenih vzorcev samostalnika podedova- prvotne, od odmaknjena najbolj je ki sklanjatev, odraža Vzorec d se vendar a, vzorec kot sklanjatev podobno odraža Vzorec b Vzorec a odraža podedovano stanje, oz. odraz izhodiščno slovenskega stanja odraža podobno stanje kot vzorec b, prihaja pa že do večjih premi večjih do že pa prihaja b, vzorec kot stanje podobno odraža Vzorec c -ih) ojevskesklanjatve. pritika na podaljšano osnovo. Najpogostejša tožilniška oblika je na- je oblika tožilniška Najpogostejša osnovo. podaljšano na pritika -em Metod Čepar, a = a = a ljudj-e/-i ljudj-em = a ljudj-e Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ljudje b Množina dlh rmž Tuaj lho adlm v štiri v razdelimo lahko Trubarja Primoža delih v ljud-i = a ljudj-e = b = a ljudj-i ljudj c -/ljud-. = c = a ljud-e = a ljud-i/-eh ljud-i d -e, ki izvira iz (slovenske) v Trubarjevih delih *ľudьje ljudje j iz imenoval -. V tožilniku ... vTrubar- ljudjem -eh in je - - 27.7.2012 20:15:59 109 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59 - O: O: M: ludi ludy T: , enkrat ludi [3]. ludi. [4]. ludmy ludi [2]. ... ludje O: ludeh [3]. ludy [10], , trikrat z ludem, trikrat [2], Vuzhite [2], ludy T: M: [3]. ludém ludy [10], [13], ludy *ľudьje ludi v pisnih različi ludy [4], T: T: [6]. ludy T: T: [9], ludi ludy [2]. ludẽ. T: ludem [14]. v Dalmatinovih delih [94], ludem T: ludem [5]. D: D: (XCVI). (XCVI). ludmy, s’drugim Ludjem ludem [2]. D: [5]. ludem ludi, ki se pojavlja 251-krat. O: D: [255] [114] D: [12], ludem [12]. ludem ludi [2]. . ludi ludem [2]. D: D: ludi. ludi. [193]. ludy D: (XL) [2]. (XL) se pojavlja v 11 delih, skupaj 1272-krat. 1272-krat. delih, skupaj v 11 se pojavlja R: [78], ludjé , sdrugim Ludiem (63). (115) [2]. O: ludmi ludy. ludy najbrž kaže na naglas [l’udȋ]. ludje ludy [10], ludy [16], ludy [5], ljudje [18]. ludy [12]. ludi [6], ludy ludjé. [2] R: R: R: R: R: R: R: [352], ludie [2]. Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega [7]. ), kar lahko kaže na mesto naglasa [l’udj]. [327], [5]. . R: ludy [2]. D: ludem [2]. [21]. [29]. [19]. [17]. [2], ludje . R: ludy. D: ludem [2]. T: ludy. . D: ludem [6]. ludje ludje ludie ludie ludje ludie (CLIX), vſe .. vſe (CLIX), ludie ludie I: (22), boge ludie I: I: e (ludjé I: I: I: I: I: e (ludém), kar lahko kaže na mesto naglasa [l’udm]. : V imenovalniku ni posebnosti, izpričana je samo oblika ludje , Čepar Metod : V rodilniku ni posebnosti, izpričana je samo oblika : V dajalniku tudi ni posebnosti, izpričana je samo oblika : Prevladuje odraz podedovane oblike : samostalnik : samostalnik Dalmatin Množina [1272] ljudje [431]: ludje ljudi [269]: ludy [252], ludi [17] ljudem [160]: ludem [157], ludém [3] ljudi [ 251]: ludy [225], ludi [26] ljudje [4]: ludie ljudeh [43]: ludeh [42], ludéh ljudmi [112]: ludmy [107], ludmi [5] ljudjem [2]: ludiem, ludjem ludmy. [3], boge boge [3], . O: ludmy [10], ludmi ludeh [10]. [2]. M: ludeh [4]. O: ludmi vy vſe .. ludie [25], ludéh. O: ludmy [86]. [177], ludi [8]. M: ludeh ludmy [5], ludmi. I D T O R M DAg 1585 [5] I: ludje DC 1585 [5] I: ludje DM 1584 [11] Imenovalnik z ostrivcem na Rodilnik cah ludy in ludi. Pisna različica Dajalnik Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje Analiza sklanjatvenih vzorcev 2.2 DPa 1576 [29] 1576 DPa ostrivcem na Tožilnik DJ 1575 [83] 1575 DJ [58] 1579 DC DC 1584 [64] DC 1580 [7] I: ludie [915] 1584 DB DB 1578 [70] DPr 1580 [25]

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 110 Book 1.indb 110 Book 1.indb 111 KPo 1567 [264] 1567 KPo KB 1566[17]I:ludie ki se ponovita v DC 1584. Oblika je verjetno nastala po kontaminaciji 12 oblike podedovane odraz Prevladuje Orodnik: e (ludéh),karjelahkoznakzamestonaglasa[l’udh]. Mestnik: V mestniku se pojavlja samo oblika pri tožilnikuvTrubarjevihdelih. tej problematikigl. za tožilnikmnožine.Podrobnejeo regularne končnicee nika in Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika v Trubarjevihdelih. dveh primerihgrezaprimerizpesmarice. Podrobneje otejoblikigl.priorodniku teh v kot Trubarju pri Tako 1584. DC in 1579 DC v pojavlja se ki 1575, TP pri že 112-krat, 2-krat se pa pojavlja tudi oblika 2.3 podaljšave osnove,vtožilnikupasenaosnovopritikasamoojevskakončnica. Sklanjatveni a) jeenakkotvsodobnemslovenskemknjižnemjeziku. samostalnika vzorec sklanjatveni Prevladujoči O M T D R I

obliko - obliko njim stoječih njim stoječih Krelj v svoji Postili piše nad samoglasnikom (konkretno (konkretno v Krelj svoji samoglasnikom piše nad Postili lüdijh [26], l-|üdi l-|üdy [29], ljud-mi ljud-eh ljud-i ljud-em ljud-i ljud-je Štirikrat se pojavlja oblika Pisna različica Krelj: samostalnik . O:lüdmi[8],l-|üdi[2],lüdmy |ü Metod Čepar, a - . Množina l ali ali [26], l-|üdy l-|üdi [10], I: = a ljud-eh ljudj-e = a = a ljudj-e n . Ker gre za funkcijsko enak znak, ju zaradi preglednosti združujem v združujem preglednosti ju zaradi znak, enak . za Ker funkcijsko gre je podoben kot v Trubarjevih delih. V dajalniku vzorec bjepodobenkotvTrubarjevihdelih.Vni l-|üdie ludmy najbržkaženamestonaglasa[l’udmȋ]. [6].R:ludi[2].Dludem[7].T[3]. b Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ljudje 12 l-|üdij [12]. l-|üdij

[75], sepojavljav2delih,skupaj282-krat. ludje ludie , in sicer gre za identična primera iz DC 1579, [14], od ludjem, in sicer gre za identični primer kot [3], [4], ludy M: ludeh, enkratzapisanazostrivcemna lüdih (XXVb). ludmi ( ljudje [3], lüdeh v Dalmatinovih delih (vzorec delih Dalmatinovih v u ludmy, ljudje ) znak ¨ oz.  za mehčanje pred pred mehčanje za  oz. ¨ znak ) [2], l-|üdy [3], lüdih v Dalmatinovih delih ), ki se pojavlja se ki ludmi), D: *ľudьje l-|üdem [40]. ldéh, j iz imenoval lüdij ... [2]. lüdeih R: T: - , 27.7.2012 20:15:59 111 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59

. j [92] [56] [67] [9] [11] ljudji , ki je ljudi ... lahko kaže na *ľudьje ljudji v Kreljevih delih v Kreljevih je verjetno analogna po analogna verjetno je se pojavlja 85-krat, 7-krat v Kreljevih delih v Kreljevih ljudih ljudje kaže na podobno problematiko kot d -. Oblika ljud-i ljud-ih ljud-em ljudj [10] ljudeh oz. ljudejh, ki kaže na naglas na končnici . Oblika lüdij c ljudj-i = b = a [75], ludie ljudih, ki kaže lahko na naglas na osnovi [lʼúdih], lahko pa

se pojavlja devetkrat, dvakrat pa oblika dvakrat devetkrat, ljudmi se pojavlja Množina Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega

j. b ljudj-e ljudj-i = a : Odraz podedovane ijevske oblike v TO 1564. a , Čepar Metod : Večina pojavitev odražaj pričakovano podedovano stanje. Oblika : V dajalniku ni posebnosti. : V tožilniku se odraža pričakovano stanje. Oblika Množina [282] l-|ü-die ljudje [85]: [3], l-|ü-dy [2] ljudi [5]: ludy ljudji [2]: lüdij [10], ludi [2] l-|ü-dy [29], l-|ü-di ljudi [55]: ljudji [14]: l-|ü-dij ljudih: lüdih [40], ludem [7] ljudem [47]: l-|ü-dem l-|ü-dy [26], ludi [3] ljudi [55]: l-|ü-di [26], ljudji [12]: l-|ü-dij ldéh, lüdeih ljudeh [5]: lüdeh [3], lüdih [3]: lüdih ljudjih: lüdijh ljudmi [9]: lüdmi [8], lüdmy ljudi [2]: l-|ü-di ludii ljud-je ljud-i ljud-em I R D T M O I R D Orodnik: Ijevska oblika najbrž nastala po analogiji na ojevsko sklanjatev. ljudje samostalnika Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev sklanjatvi pridevnikov. Podrobneje gl. pri rodilniku v Trubarjevih delih. sklanjatvi pridevnikov. Podrobneje gl. Dajalnik Tožilnik Imenovalnik Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje Analiza sklanjatvenih vzorcev lahko kaže na podaljšavo osnove z osnove podaljšavo na kaže lahko lüdijh na vpliv mehke ojevske sklanjatve. Oblika verjetno kaže na podaljšano osnovo podaljšavo osnove z Mestnik: Petkrat se pojavlja oblika [ljudéjh], trikrat pa oblika Rodilnik oblika pa se pojavlja ojevska oblika ljudi

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 112 Book 1.indb 112 Book 1.indb 113 TfM 1595 [12] 1595 TfM MTh 1603[3]R:ludy[3]. MD 1592[5]I:ludje 2.5 tve (vzoreca). nakazana, jebrezvsehposebnosti,torejporegularnemrazvojuijevskesklanja- sklonihdveh teh v je ki Sklanjatev, rodilnika. in imenovalnika oblik izpričanih preko samo sklepamo nanjo lahko oz. paradigme celotne pričakovati ni javlja, Zaradi slovarskenaraveMegiserjevihdel,vkaterihsesamostalnikljudjepo- Analiza sklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje 2.4 obrobno. Najpogosteje sevKreljevihdelihpojavlja vzorec a,ostalivzorcisepojavljajo bolj -ih, kijenastalapodvplivompridevniškesklanjatve. Na podaljšanoosnovosevtožilnikupritikasamoijevskakončnica. osnove tudivrodilnikuinmestniku,medtem ko podaljšave osnove nivdajalniku. vzorec jetudivsodobnemslovenskemknjižnemjeziku. TfC 1595 [71] 1595 TfC O M R I T ludmy. [10], s’drugim Ludjem(CLIII). ljudi [6]:ludy[4],ludi[2] ljudje [2]:ludje Množina [8] ljud-mi ljud-eh/-ih ljud-i Felicijan Trubar: samostalnik Megiser končnica je rodilniku V paradigmo. sklanjatveno ojevsko izkazuje Vzorec d Vzorec cvsebujesamoimenovalniškoobliko. Vzorec b seodenakega vzorca v Trubarjevih delih razlikuje po podaljšavi Vzorec ajeenakkotvTrubarjevih in Dalmatinovih delih, enaksklanjatveni ludi [6], Vuzhite .. vſe .. Metod Čepar, : samostalnik I: I: = a ljudj-ih ljudj-i ludje ludje [2]R:ludi[2],ludy. Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika [22]. [2]. / = b / ljudje R: R: ludje (LIIII), boge ludy. [9], ludy sepojavljav2delih,skupaj8-krat. ljudje D: ljud-i ljud-ih / [2]. ludem [3]. ludi sepojavljav2delih,skupaj83-krat. ludje D: T: vMegiserjevihdelih [16], ludem (CCLXXIX) [2]. [2]. ludy *ľudьje M: ludjem. [4]. ludeh ... O: T: ludmy, ludy O: 27.7.2012 20:15:59 113 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:15:59 - lud- j. ... *ľudьje , dvakrat pa se pojavlja ljudje v delih Felicijana ljudi v delih Felicijana Trubarja v delih Felicijana ludmi, v TfC 1595 pa enkrat [3] [19] [20] iz TfC 1595 lahko kaže na podaljšavo osnove z iz TfC 1595 lahko kaže na podaljšavo b Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega ljudj-e = a ljudj-em ljudj-e = a = a ljudjem Množina : V imenovalniku ni posebnosti. : V imenovalniku ni a e. , Čepar Metod : V rodilniku ni posebnosti. : Oblika : Osemnajst pojavitev je po ijevski sklanjatvi, ludje, ki lahko kaže na analogijo po imenovalniku, verjetneje pa na podalj se enako kot v delih Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Sebastja- in Dalmatina Jurija Trubarja, Primoža delih v kot enako se a Vzorec na se tožilniku V Trubarja. Primoža delih v kot shemo podobni ima b Vzorec [6] ljudi [18]: ludy [12], ludi ljudje [2]: ludje ljudeh [4]: ludeh ljudmi [2]: ludmy ljudjem: ludjem Množina [83] ludje ljudje [24]: ludy [10], ludi [3] ljudi [13]: ludem ljudem [18]: ljudjem: ludjem ljud-je ljud-i ljud-em ljud-i ljud-eh ljud-mi O T M I R D I R D T M O Tožilnik Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje vzorcev Analiza sklanjatvenih Rodilnik Imenovalnik Dajalnik oblika šavo osnove z j (kot v dajalniku) in nanjo pritaknjeno regularno končnico tožilnika množine, - Mestnik: V mestniku ni posebnosti. Orodnik: Dvakrat se pojavlja pričakovana oblika na Krelja pojavlja najpogosteje in kaže na podedovano paradigmo. osnovo pritika samo ojevska končnica. . Podrobneje o tej obliki gl. pri orodniku v Trubarjevih delih. jem. Podrobneje o tej obliki gl. pri orodniku Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika Trubarja

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 114 Book 1.indb 114 Book 1.indb 115 Splošni prikazsklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje v *P 1563 Orodnik: Vorodnikujepričakovanaoblika Mestnik: Vmestnikujepričakovanaoblika končnica tožilnikamnožine.Podrobnejegl.pritožilnikuvTrubarjevihdelih. ali panapodaljšavoosnovezj ojevska oblikalude,enkratpaludje ki lahko kaže na analogijo po imenovalniku, oblike ljudi,enkrat podedovane pričakovane odraz pojavlja se primerih 12 V Tožilnik: kaže napodaljšavoosnovez Dajalnik Rodilnik dje, venemprimerupaoblika 2.6 *P 1563 [50] 1563 *P Imenovalnik Analiza sklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje O M T D R I I R D T M O D: (179). M:ludeh.Oludmi[2]. [5], ludem ljud-je ljudmi [2]:ludmi ljudeh: ludeh ljude: lude ljudje: ludye ljudi [12]:ludi[11],liudi ljudjem [2]:ludiem ljudem [6]:ludem[5],liudem ljudi [6]:ludi[3],lludi ljudi: liudi ljudje [18]:ludye Množina [50] ljud-i ljud-em ljud-i ljud-eh ljud-mi Ene duhovnepejsni : V dajalniku se 6-krat pojavlja oblika : Vrodilnikusepojavljasamoodrazpodedovaneoblike Metod Čepar, a : V 18 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike, podedovane pričakovane odraz pojavlja se primerih 18 V : I: ludye ludiẽ ljudj-e = a ljudj-em ljudj-e = a = a [9], [2], [9],ludie Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika Množina ludie b liudem. [2],liudi : samostalnik (kot v dajalniku), na katero se pritika regularna (ojevska) j. ljudi [7],liudye [7], T: , kijeanalognapoojevskisklanjatvi. ljud-i = a = a ljud-e = a / liudie [11], ludi , liudie ljudje d , liudye ludmi. ludeh. [14] [19] [8] sepojavlja50-krat. ljudem, dvakratpaljudjem liudi , liudi , vſe .. vſe , v*P 1563 . R: [3], ludi ludye *ľudьje ljudi (20), vboge (20), lludi . ... [2], , kilahko liudi lude lju- . 27.7.2012 20:16:00 115 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00

- lju- [2], [4]. [24] [74] liudi [225] [141] [183] [300] liudmy [!] liudy liudij , ki je naj- ... liudem [118], D: liudy [154], [2], liuye

*ľudьje 13 [42], liudmi [2], lyudie ludy [11], – enaka oblika v ime R: O: [3], (II,112). ludih. vſi Liudye vſi ludye v JPo 1578 ludi [13], , , enkrat pa oblika ljude Liudye [37], liudih [45], , ki tudi kaže na odraz podedovane , [37], ludye [3], lyudie , ludie liudi liuye ludeih [60], ludie [110], [3], se pojavlja 947-krat. [2], Veliko ie [45], ludi [13], ludy [11] [50], ludi [13], ludy [5] [2], ludi. , ludih [60], liudie Liuye .. kateri .. budeio (III,39). liudy liudyh [2], ludi ljudje liudij T: [193], liudie [193], [16], ludeh [2], ludeih [3], liudi Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega [3], liudih [110], liudi [154], liudi

[2], liudi [3], liudi [!] [2], ludeh ludy [5], liudye I: Liude (III,3b), liudem [2]. : samostalnik : V 295 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike podedovane pričakovane odraz pojavlja se primerih 295 V : , Čepar Metod ludi [13], , prietni se pojavlja najpogosteje. a se pojavlja Vzorec pritika osnovo na se tožilniku V delih. Trubarjevih v kot podoben je Vzorec b v sklanjatvi ojevski po orodnik delih, Trubarjevih v kot identičen je d Vzorec Juričič ljudem [139]: liudem [118], ludem [21] ljudjem [2]: liudiem ljudi [179]: liudy ljudji [4]: liudij ljudeh [19]: liudeh ljudi [222]: liudy ljudji [2]: liudij ljudje: liudye Množina [947] ljudje [296]: liudye ljudi [3]: liudy ljude: liude [5] ljudmi [68]: liudmi [42], liudmy [21], ludmi ljudi [6]: liudy ljudih [5]: liudyh [16], liudeh [21], ludmi [5], liudy M: Verjetno gre za tiskarskogrezanamreč Verjetnovrsticonapako, je višje liudi [50], ludiem [21], novalniku.

D T M R I O Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje Analiza sklanjatvenih vzorcev Imenovalnik 13 ojevska končnica. izpričan. *P 1563 ni 2.7 sklanjatve. Trikrat se pojavlja ojevska oblika ljudi ojevska oblika se pojavlja Trikrat sklanjatve. , enkrat se pojavlja tiskarska napaka tiskarska se pojavlja dje, enkrat več uporabljal Juričič pričakovano bi da temu, Kljub nastala po izpadu j. verjetneje JPo 1578 [947] 1578 JPo

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 116 Book 1.indb 116 Book 1.indb 117 merih paoblika Dajalnik imenovalnika. dje jeverjetnonapaka,sajvbesedilunadnjonadpisanaenakaoblikafunkciji Dva zapisa Splošni prikazsklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje v 6primerihpaoblika oblike podedovane pričakovane odraz pojavlja se primerih 68 V Orodnik: sklanjatve. ka Obli- sklanjatve. ojevske mehke vpliv na pa ali osnovi na naglas na kaže lahko ki oblika oblika pričakovana pojavlja se primerih 16 V Mestnik: zapisi Rodilnik manj, kotnpr.vTrubarjevihdelih. Tožilnik 14 ojevskih oblik, TkM 1579 [59] 2.8 Sklanjatveni vlja samoijevskakončnica- Sklanjatveni sklanjatve inninujnoslovenskiodrazzanenaglašenijat. -ih je lahko, kjer je naglašena, izvorno tudiiz mehke ojevske Končnica avtorjev Prevladuje sklanjatveni O M T D R I

M: ludeh[2].Oludmi[3]. drugače, in sicer bi bila imenovalniška končnica prevzeta iz ojevske sklanjatve ( sklanjatve ojevske iz rod prevzeta končnica imenovalniška bila bi sicer in drugače, ljudje samostalnik materinščini biv da pomeni, kar Hrvat, rodu po je bil Juričič verjetno kaže na naglas na koncu in na končnico -ih izmehke ojevske končnico na in koncu na naglas na kaže verjetno liudyh . ljúdī ljud-mi ljud-eh/-ih ljud-i ljud-em ljud-i ljud-je Tulščak: samostalnik liudij , ki lahko kaže na naglašeni jat, dvakrat pa se pojavlja oblika pojavlja se pa dvakrat jat, naglašeni na kaže lahko ki ljudejh, : V tožilniku se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike : V 139 primerih se pojavlja odraz pričakovane oblike pričakovane odraz pojavlja se primerih 139 V : : V 222 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike podedovane pričakovane odraz pojavlja se primerih 222 V : Metod Čepar, ...). lahkokažejonapodaljšavoosnovez liudij a vzorec djepodobenkotvTrubarjevihdelih. ima podaljšavo osnove tudi v rodilniku. V tožilniku se poja- se tožilniku V rodilniku. v tudi osnove podaljšavo ima vzorec b 14 I: ljudjem temu ni tako, ojevskih oblik je v imenovalniku celo sorazmerno lahko kažeta na podaljšavo osnove z osnove podaljšavo na kažeta lahko ludie = a = a ljudj-i ljudj-em ljudj-i ljudj-e ljudi Množina [10]. Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika , kibilahkokazalanapodaljšavoosnovez vzorec a,podobnokotvTrubarjevih delih inostalih b , kijeverjetnonastalapodvplivomojevskesklanjatve. i. ljudje R: ludy [15], sepojavlja59-krat. ljud-i = a ljud-e = a = a ljud-i d ludi. D: j. ludem [11]. j. Enkratna pojavitev ljudeh vJPo1578 T: , enkrat se pojavlja ljudem, v dveh pri- *ľudьje ludy [15], j. ... ljudi. ludi [2]. sklanjal sklanjal ljudmi, ljudih Štirje ljudi ljȗdi lju- . , , 27.7.2012 20:16:00 117 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00 ludeh. M: ... brez vsakršnih *ľudьje ludy [14]. ljudje T: v TtPre 1588 TtPre v v TkM 1579 v v Bohoričevih delih ludem [14]. brez posebnosti (vzorec a). D: ljudje je v BH 1584 brez posebnosti (vzorec a). je v BH 1584 brez posebnosti (vzorec ljudje se pojavlja v enem delu, skupaj 5-krat. se pojavlja v enem ludy [17]. se pojavlja skupaj 65-krat. R: ljudje ljudje [16]. Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega [4]. R: ludi. ludie I: , Čepar Metod : samostalnik Trošt Bohorič: samostalnik Množina [65] ljudje [16]: ludie ljudi [17]: ludy ljudem [14]: ludem ljudi [14]: ludy ljudeh: ludeh ljudmi [3]: ludmy Množina [59] ludie ljudje [10]: ludy [15], ludi ljudi [16]: ludem ljudem [11]: ludy [15], ludi [2] ljudi [17]: ludeh ljudeh [2]: ljudmi [3]: ludmi ljudje [4]: ludje ljudi: ludi Množina [5] O: ludmy [3]. I R D T M O I R D T M O I R Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje Analiza sklanjatvenih vzorcev V TtPre 1588 je sklanjatev samostalnika Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje Analiza sklanjatvenih vzorcev V TkM 1579 opažamo pričakovano sklanjatev samostalnika Nakazana sklanjatev samostalnika 2.10 TtPre 1588 [65] Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje vzorcev Analiza sklanjatvenih posebnosti (vzorec a). posebnosti (vzorec 2.9 BH 1584 [5] I: ludje

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 118 Book 1.indb 118 Book 1.indb 119 ZK 1595 [28] 1595 ZK V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pri sklanjatvi samostalnika sklanjatvi pri stoletja 16. jeziku knjižnem slovenskem V 3 ljud-. V rodilniku se poleg ijevske oblike osnovo na pritikajo končnice sklonske vse d vzorcu pri se da tem, v je Razlika c. rodilnik imašekončnicoijevskesklanjatve,ostalisklonipa neveč. sklanjatveno paradigmo, ki je že zelo blizu splošni moški (ojevski) sklanjatvi. Samo predstavlja c vzorec Tako sklanjatvi. (ojevski) moški splošni po sklanjata c vzorcu vzorcu b.Znjim ima prekrivne vse sklonerazen imenovalnika in orodnika,kisepri končnici tožilniški najpogostejši v je razlika edina a, vzorcu pri kot identične so osnovo, na mreč podaljšana osnova ni izpričana pri nobenem avtorju. Končnice, ki se pritikajo podaljšane osnove,serazlikuje od avtorjadoavtorja.Skozicelotnoparadigmo na- to osnovaljudj osnova to je a vzorcu Pri končnice. sklonske pritikajo se cu a, sepa od njega razlikuje v nekaj potezah. Bistvena razlika je osnova,na katero Končnica -ihjelahkonaglašenainpoizvoruizmehkeojevskesklanjatve. -eh/-ejhih. različice fonetične obstajajo mestniku V jeziku. knjižnem slovenskem ijevska sklanjatev. Poenakem vzorcu sesamostalnik slovenska (izhodiščno) pozna jih ki oblikami, z skladajo se oblike Vse stanju. mu praslovanske- – prvotnemu najbliže je ki sklanjatev, za Gre a. črko s označujem ga kujemo štiri sklanjatvene vzorce. Najpogosteje se pojavlja sklanjatveni vzorec, ki 2.11 V ZK1595jesklanjatevsamostalnika Analiza sklanjatvenihvzorcev samostalnikaljudje O M T D R I ludy. O:ludmy,ludmi ljudmi [2]:ludmy,ludmi / ljudi [7]:ludi[5],ludí,ludy ljudem [7]:ludem[5],ludém[2] ljudi [3]:ludy ljudje [9]:ludje Množina [28] 16. stoletja Splošna sklanjatevsamostalnika Vzorec, označen s črko d, je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu vzorcu blizu paradigmi sklanjatveni svoji po je d, črko s označen Vzorec, blizu paradigmi sklanjatveni svoji po je c, črko s označujem ga ki Vzorec, Vzorec, ki je označen s črko b, je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu vzor- Znojilšek: samostalnik -e, kjergrezaanalogijoposplošnimoški(ojevski)sklanjatvi. Metod Čepar, I: -. Izpričanost tega vzorca, oz. koliko sklonov se tvori s pomočjo te, pomočjo s tvori se sklonov koliko oz. vzorca, tega Izpričanost -. ludje [9]. Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika R: ljudje [3]. ludy sepojavljaskupaj28-krat. ljudje D: ljudi ljudje [5], ludem brezposebnosti(vzoreca). pojavlja tudi variantna oblika vslovenskemknjižnemjeziku ljudje vZK1595 [2]. ludém sklanja tudi vsodobnem ljud-, privzorcubpaje *ľudьje T: [5], ludi ... ljudje ljudeh razli ludí,

-

27.7.2012 20:16:00 119 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00 - - lju- ... *ľudьje ljudje v slovenskem v slovenskem v ljudje d ljud-i ljud-eh = a ljud-e = a ljud-i c ljudj-i = b = b = b = b ljud-i Množina b Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega ), ki je prodrla iz pridevniške sklanjatve. Končnici dajalnika in ljudj-e ljudj-i ljudj-em ljudj-e ljudj-eh ljud-mi ljudih a , Čepar Metod Mešanje ijevskih in neijevskih oblik Pojavnost posameznih sklonov V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je pri sklanjatvi samostalnika v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se najpogosteje pojavlja imeno ljud-je ljud-i ljud-em ljud-i ljud-eh/-ih ljud-mi I R D T M O valnik. Sledijo rodilnik, dajalnik in tožilnik, kjer razlika v pojavitvah ni bistvena tako prav odstotkoma, dvema s komaj mestnik zastopan je Najmanj celoto. na glede se redko pojavlja orodnik. Pojavnost sklonov ne odseva popolnoma deleža posa- meznih sklonov pri vsakem avtorju posebej, saj se npr. v Trubarjevih delih večkrat pojavlja dajalnik kot rodilnik. Vpliv neijevskih oblik na sklanjatev množinskega samostalnika knjižnem jeziku 16. stoletja ni bil velik. Pojavlja se samo pri nekaterih avtorjih (Tru- bar, Dalmatin, Krelj, Juričič, F. Trubar in na oblike (neijevske) ojevske Ene imele so vpliv duhovne največji Še položaja. pejsni) bistvenega zavzema in tudi pri njih ne 16.slovenščini v oblike ojevske bile so da torej, Sklepam orodnik. na in imenovalnik prisotne, niso pa bile progresivne oz. so sestoletja pri obravnavanem samostalniku nad prevladalo bi ki pravilo, kot ne in izjema kot obrobnega, nekaj kot obnašale očitno upoštevam dajalnika in mestnika, kjer so tudidrugimi, starejšimi oblikami. Pri tem ne Podobno ijevske. izpodrinile povsem oblike ojevske mehke sklanjatvi ijevski ženski v On jezika. slovenskega Morfologiji Ramovševi o članku v Rigler Jakob tudi dokazuje zelo že ijevske, (slovensko) izvorno kot označuje oblike mestniške in dajalniške sicer Iz ijevske sklanjatve naj bi se potem naprejzgodaj posplošene iz ojevske sklanjatve. (Rigler 2001: 456).posplošile tudi drugam kot značilnost oksitonov 5 moškega spola samostalnika ijevskega praslovanskega paradigmi V sklanjatveni ľȗdьe 4 (z različico mestnika sta identični kot pri vzorcu a. Sklanjatveni vzorec d je najbliže sklanjatve najbliže je d vzorec Sklanjatveni a. vzorcu pri kot identični sta mestnika nemu vzorcu splošne moške (ojevske) sklanjatve. sklanjatve. splošne moške (ojevske) nemu vzorcu dje prevladujoč sklanjatveni vzorec a, sledita mu vzorec b av- pri obravnavi posameznega se nahaja analiza Podrobnejša najredkeje. pojavlja in d, vzorec c pa se samostalnika vzorce sklanjatvene lahko pa splošno na torja, knjižnem jeziku 16. stoletja predstavimo takole: knjižnem jeziku 16.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 120 Book 1.indb 120 Book 1.indb 121 rusko r. rodilnik R plb. poljsko p. orodnik O nar. mk. mestnik M m litovsko lit. letonsko let. kol. imenovalnik I hrvaško hr. gl. dl. dajalnik D č. belorusko br. bolgarsko bg. Krajšave vzorca naddrugim. sklanjatvenega določenega prevlado dejansko za pa ali norme knjižne ustaljevanje pa pri avtorjih s konca 16. stoletja (Trošt, Znojilšek). Pri tem gre lahko za postopno avtorja. Največ odstopanj od pričakovanega stanja zasledimo pri Trubarju, najmanj do avtorja od razlikuje se Stanje oblik. ojevskih več pa vsebuje b, vzorcu soroden sklanjatveni paradigmi. Najredkejejezaznatisvojoosnovo sledi vzorcac,kis ojevski približuje najbolj se ki d, vzorec sklanjatveni mu Sledi končnice. ijevske že vzorec b, v katerem se na podaljšano osnovo podaljšano na se katerem v b, vzorec že dru- treh gih sklanjatvenih vzorcih.Mednjimi je najpogostejši in ijevskisklanjatvi najbli še po sklanjanja sledi tudi kaže v samostalnik a) ta (vzorec obdobju sklanjatvi obravnavanem ijevski po sklanjanja Poleg stoletja. slovenskem 16. v jeziku tudi knjižnem kaže se Podobno stanja. starega ohranjenosti mero večjo ziti posameznih slovanskihjezikihV ješedanespriodrazihsamostalnika *ľȗdьe ijevski sklanjatvi. Kot edninska ustreznica se kaže praslovanski samostalnik *ľȗdь. *ľȗdьe spola moškega samostalnik Množinski 6 Zaključek polabsko narečno makedonsko samostalnik moškegaspola kolektiv gornjelužiško dolnjelužiško češko Metod Čepar, Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ž zvalnik Z ukr. T stvn. stukr. stsr. stslk. starorusko str. stpr. staropoljsko stp. sthr. stč. stcsl. star. srbsko sr. slovin. slovinsko slovensko sln. slovaško slk. s se je v praslovanščini sklanjal po sklanjal praslovanščini v je se ljudj samostalnik ženskegaspola ukrajinsko tožilnik starovisokonemško staroukrajinsko starosrbsko staroslovaško staroprusko starohrvaško staročeško starocerkvenoslovansko starinsko samostalnik srednjegaspola - razen v tožilniku pritikajo tožilniku v razen - *ľudьje ... ljudj opa- - - 27.7.2012 20:16:00 121 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00 , Tübingen, , ... *ľudьje , Tübingen, 1566. , Tübingen, 1575. , Tübingen, 1555. , Tübingen, , Ljubljana, 1575. , Tübingen, 1550. , Tübingen, , Tübingen, 1563. POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. POSTILLA Abecedarium Abecedarium vnd der klein Catechiſmus OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566. OTROZHIA TA SLOVENSKI KOLENDAR, Tübingen, 1557. TA , Tü- TESTAMENTA NOVIGA TIGA DEIL DRVGI TA , Ljubljana, 1576. PASSION , Tübingen, 1567. CELI CATEhiſmus ENI PSALMI, TA Ta Celi Pſalter Dauidou Ta ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KER- VERE STARE PRAVE TE DEILI, OLI ARTICVLI - TVRKE, Tübin SVBPER PEISSEN DVHOVSKA ENA NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, Tübingen, TESTAMENTA NOVIGA ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou, Tübingen, 1555. MOLITOV ENA , Tü- ISLAGAMI, TRIIEMI SHNEGA PSALM PERVI TA BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564. CERKOVNA , Tübingen, 1566. ABECEDARIVM, OLI TABLIZA ABECEDARIVM Kerſzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579. , Tübingen, 1574. CELI CATEHISMVS TA EN REGISHTER, Tübingen, 1558. EN , Ljubljana, 1579. CELI CATEHISMVS TA Catechiſmus , Tübingen, 1555. CATECHISMVS , Tübingen, 1567. CELI CATEHISMVS TA , Tübingen, 1561. LISTY DVA TA PAVLA SVETIGA , Tübingen, 1567. LYSTVVI PAVLA SVETIGA - , Tübin TESTAMENTA NOVIGA TIGA DEIL PERVI TA Try Duhouske peiſni Try , Tübingen, 1575. Tübingen, ISLAGAMA, SDVEIMA CATEHISMVS , Tübingen, 1555. Tübingen, , MATEVSHA SVETIGA EVANGELI TA JESVS SIRAH Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega , Čepar Metod gen, 1567. gen, 1557. bingen, 1560. SZHANSKE, Tübingen, 1562. 1550. Ljubljana, 1578. bingen, 1579. 1577. 15 Okrajšave so povzete 34–35. po SJSP 2001:

DJ 1575 = Jurij Dalmatin, TPs 1567 = Primož Trubar, TC 1574 = Primož Trubar, TR 1558 = Primož Trubar, TR 1558 = Primož Trubar, TL 1561 = Primož Trubar, Trubar, Primož = 1562 TAr *P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI TO 1564 = Primož Trubar, KB 1566 = Sebastijan Krelj, TA 1566 = Primož Trubar, TPs 1566 = Primož Trubar, TT 1560 = Primož Trubar, 15 Viri TA 1550 = Primož Trubar, TKo 1557 = Primož Trubar, TKo 1557 = Primož TP 1575 = Primož Trubar, TC 1550 = Primož Trubar, TC 1550 = Primož Trubar, TA 1555 = TC 1555 = Primož Trubar, Trubar, TM 1555 = Primož Trubar, Primož = 1557 TT TP 1567 = Primož Trubar, Trubar, Primož = 1575 TC TE 1555 = Primož Trubar, Primož = 1555 TE TL 1567 = Primož Trubar, KPo 1567 = Sebastijan Krelj, TC 1567 = Primož Trubar, JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578. DC 1579 = Jurij Dalmatin, Trubar, Primož = 1579 TPs TkM 1579 = Janž Tulščak, DPa 1576 = Jurij Dalmatin, TT 1577 = Primož Trubar, DB 1578 = Jurij Dalmatin,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 122 Book 1.indb 122 Book 1.indb 123 D 52 Heoyu Megiser, Hieronymus = 1592 MD TtPre 1588=MatijaTrošt, Dalmatin, Jurij = 1585 DC DAg 1585=JurijDalmatin, Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Kopitar, Jernej = 1995 Kopitar Furlan 2011 = Metka Furlan, Teorija in praksa v Alasijevem italijansko-slovenskem slo- ÈSSJa 1988=Ètimologičeskijslovar’ slavjanskihjazykov ESSJ 1982=FranceBezlaj,Etimološkislovarslovenskegajezika 2, Degtjarev 1981 = V. I. Degtjarev, O proishoždenii slova ljud, Literatura Vulgata = SA 1559: I = Joannes Spangenberg, LB 1545 = Martin Luther, Listkovne kartoteke Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski MTh 1603=HieronymusMegiser,TheſaurusPolyglottus Znojilšek, Janž = 1595 ZK TPo 1595=PrimožTrubar, TfM 1595=FelicijanTrubar, TfC 1595 = Felicijan Trubar, DM 1584=JurijDalmatin, Dalmatin, Jurij = 1584 DC DB 1584=JurijDalmatin, BH 1584=AdamBohorič,Arcticae horulaeſucciſivae TT 1581–82 = Primož Trubar, DPr 1580=JurijDalmatin, DC 1580=JurijDalmatin, Miklošič 1856 = Franc Miklošič, Franc = 1856 Miklošič Mikhailov, Nikolai = 2001 Mikhailov tenberg, 1585. Toporišič, Ljubljana,1995. varju iz leta 1607, v: Sontage vndfürnembstenFestdurchs gantzeJar[Winterteil], Nürnberg,1559. 1974. jezik FranaRamovšaZRCSAZU. gen, 1595. Graz, 1592. 1584. lehre, Wien,1856. rokopisna dobaslovenskegajezika(odXIV. stol.doleta1550) dam –AtlantaGA,1998. 1550), Amster- (XIV.bis Sprache Jh. slowenischen der Periode schriftliche Metod Čepar, Biblia sacraiuxtaVulgatam versionem1–2,Stuttgart,1969. Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper, 2011, 23–59. Die gantze Heilige Schrifft, Wittenberg, 1545, München, BIBLIA, Wittenberg,1584. CATEHISMVS, Ljubljana,1580. ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA,Tübingen,1588. KARSZANSKE LEPEMOLITVE SALOMONOVE PRIPVVISTI,Ljubljana,1580. KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübin - HISHNA POSTILLA,Tübingen,1595. TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Tübingen, 1595. , Wit CATECHISMVS, WIRTEMBERSKI KRATKITA AGENDA, Wittenberg,1585. Wittenberg, PSALMI, ENI CATEHISMVS, CELI TA TA CELINOVITESTAMENT, Tübingen, 1581–1582. LEPE KARSZHANSKEMOLITVE lglt Coins Coe glagolit Cločev = Clozianus Glagolita Außlegunge der Epistelen vnd Euangelien auff alle Grammatik der slavischen Sprachen: Formen- Sprachen: slavischen der Grammatik Frühslowenische Sprachdenkmäler: die hand- DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, eion soeii gdj slovenščine: zgodnje spomeniki Jezikovni , Wittenberg,1584. , Frankfurt,1603. 15, Moskva,1988. Ètimologija , Wittenberg,1584. *ľudьje , Tübingen,1595. Ljubljana, 1982. , Trst,2001. 1979, 85–92. 1979, 85–92. ... u. Jože ur. , - 27.7.2012 20:16:00 123 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00 , 2, IV, 1912. 2 1: človek ... , Berlin, Slovar jezika slo- *ľudьje , Ljubljana, 1952. , Oslo, 1957. , Maribor, 2000. Slovenski lingvistični atlas 1–4, ur. Jože Toporišič, Jože ur. dela 1–4, Jezikoslovna Lexicon Lexicon -graeco-latinum palaeoslovenico 4, ur. Alfonz Gspan – Jože Munda – Fran Słownik etymologiczny języka polskiego Altkirchenslavische Grammatik Altkirchenslavische Slovenska slovnica Etymologisches Wörterbuch der slavischen Spra- slavischen der Wörterbuch Etymologisches Slavonic accentuation Zur Geschichte der nominalen Declination in Slo- nominalen Declination der Zur Geschichte , ur. Jožica Škofic, Ljubljana 2011, karta 1/140. karta 2011, Ljubljana Škofic, Jožica ur. 1: atlas, 1, ur. Vera Smole, Ljubljana, 2001. Zbrani spisi 1, ur. Vera Smole, Ljubljana, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnikaSklanjatev praslovanskega ijevskega , Leipzig, 1890. 26, ur. Petar Budmani, Zagreb, 1907. Zagreb, Budmani, Petar ur. 26, jezika srpskoga ili hrvatskoga Rječnik , Čepar Metod venischen Wien, 1862–1865. chen, Wien, 1886. snopič, Ljubljana, 2001. 16. stoletja: poskusni piscev venskih protestantskih Zagreb, 1972. družina) bolezni, (telo, vir, ur. Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana, 2006. Ljubljana, Jazbec, Helena – Dobrovoljc Helena – Furlan Metka ur. vir, Petrè, Ljubljana, 1991. Kraków, 1974. Nova Gorica, 1994–1998. Miklošič 1886 = Franc Miklošič, Miklošič, Franc = 1886 Miklošič Oblak 1890 = Vatroslav Oblak, Skok 1972 = Petar Skok, SLA = Vlado Nartnik, SLA V646a ‘ljudje’, Miklošič Miklošič 1862–1865 = Franc Miklošič, Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški Pleteršnik = Maks slovar , elektronski (1894–1895) jezika Ramovš, Morfologija slovenskega Ramovš 1952 = Fran Ljubljana, 1997. Ramovš, Zbrano delo 2, ur. Jože Toporišič, Ramovš 1997 = Fran Rigler, Rigler 2001 = Jakob = 1907 RHSJ SBL 4 = Slovenski biografski leksikon 2, Praha, 1968. SJS 1968 = Slovník jazyka staroslověnského SJSP 2001 = Majda Merše – France Novak – Francka Premk, , Ljubljana, 2006. knjižne prekmurščine SSKP = Vilko Novak, Slovar stare Stang 1957 = Christian S. Stang, Sławski 1974 = Franciszek Sławski, Škrabec 1994–1998 = Stanislav Škrabec, Škrabec, Stanislav = 1994–1998 Škrabec Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Vondrák 1912 = Václav Vondrák,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 124 Book 1.indb 124 Book 1.indb 125 characteristic ofstandardSloveniantodaypredominatedandbecameestablished. ljudje of thepronominaldeclension. In sixteenth-century standard Slovenian the noun i-stem declension,butthereisavariantending‑eh,whicharoseundertheinfluence stem endingsexceptthegenitive. Inthispattern the genitive still mostlyreflects the the to closest the is d) (paradigm ending ‑eintheaccusative and ‑iintheinstrumental. The fourthdeclension pattern stem (the b paradigm declension to related next is c) The (paradigm pattern accusative. the in frequent more is b) (paradigm ending ‑e with theextended stem pattern the is frequent most The patterns. declension other three are there author, individual the on depending pattern, declension main this Alongside a). (paradigm is mostlyasinmodernstandardSlovenian; that is, following the i-stemdeclension The nounljudje Slavic languages. InSlovenian the noun ljudisattested in Pleteršnik’s dictionary. obviously supplantedbythenoun*čelovkъ gular formwas Russian (e.g., semantically connected also are form plural gular form.Theo-stemformisobviouslysecondary.singularandthe *ľȗdь, noun The form. also attested multiple times inSlaviclanguagesas*ľȗdъ,wouldbeasuitablesin- singular a existed also there whether arises question the in sixteenth-century standard Slovenian. Because this noun hasonly plural forms, This articleoftheProto-Slavicmasculinei-stemnoun*ľȗdьe addresses theissues wasinfluenced by variousdeclension patterns, but the pattern that is still Metod Čepar, Declension oftheProto-Slavic i-StemNoun*ľudьje isattested in sixteenth-century standard Slovenian. Itsdeclension in Sixteenth-CenturyStandardSlovenian Sklanjatev praslovanskega ijevskega praslovanskega Sklanjatev samostalnika ljudj -, towhichi-stem endings are attached. The o-stem declensionbecausealloftheformsare- Summary ljudj ‘person’). The sin- The ‘person’). ľudь , whichisattestedinall -), but it contains the contains it but -), *ľudьje

... o-stem 27.7.2012 20:16:00 125 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 126 27.7.2012 20:16:00 Book 1.indb 127 ski slovnici lastnost, popredmetena lastnost, prostor, čas in snov. Samostalniki iz samostalnika iz Samostalniki snov. in čas prostor, lastnost, popredmetena lastnost, mesto, čas in snov. Izpridevniške samostalnike razvršča v skupine nosilec, nosilnik, rezultat, dejanje, vršilnik, vršilec, skupine pomenske loči tvorjenkah izglagolskih Pri skupin. pomenskih samostojno) kot časa kategorijo upoštevamo (če sedem oz. 1 Interpretacija 1

dividualnega raziskovalnega dela v okviru programske skupine P6 skupine programske vokviru dela raziskovalnega dividualnega in je rezultat in UM FF književnosti in jezike slovanske za Oddelku na študija lomskega podip času v Breznik Stramljič Irene dr. prof. red. mentorstvom pod nastal je Prispevek in -ka in -ica obrazil priponskih Distribucija People in SlovenianPeoplein Vocabulary workSlovenian New the from extracted therefore was material additional sis, SSKJ in of cases 38% in nouns feminine form to used are suffixes two the that showed study Standard the Slovenianfrom Dictionary and ‑ suffixes of the appearance of the study apilot on based is article This Derivation Keywords: feminine noun formation. Uvod The Distribution of the Suffixes of the Suffixes The Distribution -ica -ka obrazilo priponsko besedotvorje, besede: Ključne frekventnejše. feminativov tvorbi je pri obrazilo katero bi ugotovili, da jeziku, ksike Novejše slovenske iz le gradivo dodatno izpisali analizo podrobnejšo za smo 37in SSKJ iz Gigafida korpusa SSKJ gradiva podlagi na skupinah pomenskih besedotvornih po antami Prispevek izhaja iz sondažne raziskave pojavnosti obrazil obrazil pojavnosti raziskave sondažne iz izhaja Prispevek , feminativ ‑ka

s poudarkom na tvorbi feminativni in diplomskega dela Novotvorjenke za poimenovanje oseb v slovenskem vslovenskem oseb poimenovanje za Novotvorjenke dela diplomskega in

(2004: 161–182) na podlagi stavčnočlenske strukture predvideva šest predvideva strukture stavčnočlenske podlagi na 161–182) (2004: with variants in word-formational semantic groups based on material material on based groups semantic word-formational in variants with 1 besedotvornih pomenov je v slovenistiki dvoja. Toporišič v Sloven- v Toporišič dvoja. slovenistiki v je pomenov besedotvornih word formation, the suffix -ka suffix the word formation, Newly Coined Words for Designating Designating for Words Coined Newly bachelor’s thesis the and % primerov iz korpusa uporabljata za tvorbo feminativov. Zato za tvorbo uporabljata korpusa iz % primerov and 37% of cases in the corpus. For a more detailed analy Raziskava je pokazala, da se obe obrazili v 38 se da obe obrazili je pokazala, . Raziskava in order to determine which suffix is more frequent in in frequent more is suffix which determine to order in Tjaša Markežič ‑ ica and (SSKJ) and the Gigafid corpus. The The corpus. Gigafid the and (SSKJ) , the suffix -ica suffix , the ‑ ka with Emphasis on Feminine on Feminine Emphasis with , priponsko obrazilo obrazilo , priponsko , feminine noun , feminine -ica - 0156. in in Cobiss: 1.02 % primerov % primerov -ka - z vari ica in in - -

- - 27.7.2012 20:16:00 127 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:00 - - (ič) - , -(av)ica , . Obravnavane 2 -(ov)ka , -(ar)nica , -(in)ka , s poudarkom na feminativni tvorbi ka -(il)ka , in- -ica in -ka z variantami. ica -(ev)ka , (2011: 82), kjer je za izhodišče - besedotvor

-(en)ka , -(al)ka nastopajo priponska obrazila -(ar)ica , pa -(ar)ka Distribucija priponskih obrazil - -ica in -ka pri izpeljavi samostalnika , h -ka n)ica ( Besedotvorne pomene kot v pripono pretvorjene prvine pomenske podstave prvine pomenske podstave kot v pripono pretvorjene Besedotvorne pomene besedotvornih model Toporišičev upoštevali bomo prispevka nadaljevanju V Obrazili - , Furdík v monografiji Slovenskáuporablja slovotvorba termin (2004: 41) perintegracija, ki ga definira prerazporeditev kot morfemske meje med besedotvorno podstavo in »šibkejšim« obrazilom, pri čemer se pojavijo razširjene variante lahko pripon.imajo218) obrazila Po ob popolniMluvnice ohranitvi češtiny vseh funkcij(1986: različne variante. Pomembne so zlasti t. i. razširjene variante priponskih obrazil, tj. skupek povezovalnega morfema in dejanske pripone. Slednja pogosto nastopa kot samostojno obrazilo. V pričujočem članku variantnakot k obrazilu -ica ica Tjaša Markežič , Tjaša

so tvorba samostalnika iz glagola, tvorba samostalnika iz pridevnika (oboje nava- dna izpeljava) in tvorba samostalnika iz samostalnika – navadna in modifikacijska 2 pa lahko nastajajo z navadno ali z modifikacijsko izpeljavo. Navadne izpeljanke izpeljanke Navadne izpeljavo. z modifikacijsko navadno ali z nastajajo pa lahko druži v skupine opravkar (ta združuje pomenske skupine človek ali žival, ki ima s čim opraviti, prebivalec, član ali ud in nosilec značilnosti), opravljalnik, lastnost nastale Tvorjenke, snov. in čas prostor, stanje, ali lastnost popredmetena stanje, oz. z inačenjsko ali modifikacijsko izpeljavo, pa razporeja v feminative in maskulina tive, skupna imena, tvorjenke, ki izražajo stopnjevanost oz. poudarjenost, mladiča oz. nedoraslo, manjšalno, ljubkovalnomanjšalno, slabšalnomanjšalno (ironično) in slabšalno. Obrazila v posamezni pomenski skupini razvrsti še po spolu (Toporišič 2004: 161–187). – propozicije – stavčne povedi razume in predstavlja Ada Vidovič besedotvorju skladenjskem venskem Muha v Slo- podstavo povedi skladenjski vidik. Glede na pomensko nih pomenov upoštevan je mogoče besedotvorni pomen tvorjenk ločiti v dve veliki skupini: tisto, ki izka tisto, in povedi, podstavo pomensko oz. s propozicijo povezavo pretvorbeno zuje iz- modifikacijske sodijo drugim med V slednjo izkazuje. ne povezave takšne ki peljanke. Po Adi Vidovič Muha (2011: 85–86) tako v primerjavi s Toporišičevim (2004: 161–182) modelom za navadno izpeljavo velja naslednje: z besedotvornim z vršilcem povedje, povezuje se pretvorbeno in stanja lastnosti dejanja, pomenom se s katerim prvi delovalnik, se povezuje in opravkarjem lastnosti nosilcem dejanja, Od neprvih in opravljalnik. nosilnik vršilnik, pomeni besedotvorni tudi povezujejo oro- in dejanja, rezultat pomenom s povezan tožilniški, relevantna sta delovalnikov z povezane pretvorbeno so časa Okoliščine snovjo. oz. sredstvom s povezan dniški, besedotvornim pomenom časa, okoliščine kraja pa s pomenom mesta oz. prostora. s sestavinami povezave zunaj pretvorbene torej ostajajo izpeljanke Modifikacijske (Vidovič jedra modifikacijo pridevniško količinsko in lastnostno za gre propozicije; Muha 2011: 97–98). pomenov. 2 priponski obrazili na se osredinja Raziskava

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 128 Book 1.indb 128 Book 1.indb 129 2.3 zasledimo še v pomenskih skupinah prostor (apn-ica, kol-nica prostor skupinah pomenskih v še zasledimo Pripona 2.1 analizo jebilozbranih420besed. ( -ica) inčas(cvetn-ica omot-ica), konkretizirana lastnost (smern-ica, vozovn-ica ilov-ka ilov -ica; (deževn-ica, snov -ka, gamsov-ka), nosilnik (mlad-ica, medl-icakisl-ica ) in snov (sod-avica), snov in sm-arica) jenke s priponama tvor- se da opazili, smo 169–175) 2004: (Toporišič skupin pomenskih pregledu Po opravljalnik (bohorič -ica, gaj-ica; opravljalnik (žlič-arica; značilnosti nosilec skupinah pomenskih v obrazil vanih obravna- pojavnost pokazala je 175‒182) (2004: slovnica Slovenska Toporišičeva 2.2 komu’). porišičevi Slovenski slovnici Slovenski porišičevi izpeljava. Pojavnost obrazil po pomenskihskupinahsmonajprejpreverili po To- Gigafida, tristo konkordancna-kainenakoštevilo konkordanc na-icavmilijardnem korpusu po in pomenskih skupinah izpisali razvrstili 430 besed. Z enakim namenom SSKJ smo pregledali prvih iz smo pregledu Po (2004). slovnici Slovenski v zabeležene so ki vpogled skupinah, pomenskih dobiti možnih hoteli v v kolikostnozastopanostobrazil -icain-ka smo – (2005) knjigi eni v jezika knjižnega slovenskega ja Slovar- izdaje strani 15. vsake še besed števila premajhnega zaradi pa nato strani, 3 trob-ka, cvet-ica, vožnji ali jahanju’, splet-ka nesljivih ljudi iz stranke ali s službenega položaja’, dir-ka ‘tekmovanjevhitrostni pomensko skupino dejanje (bit-ka dejanje skupino pomensko nakazalo je pa korpusa iz gradivo živino’), z ‘delo vzhodno nar. opravki’, ‘delo, ca (martr-nica prostor skupini pomenski zaznali tako smo hkrati panakazujetapojavnovihpomenskihskupin.PripregledugradivaizSSKJ -ilka) in rezultat (dolb-enka). Razvrstitev sta potrdila oba vira, SSKJ in Gigafida,

grablj-ica, Tjaša Markežič, Do podatkov v korpusu Gigafida smo dostopali 25. marca 2012. 25. marca dostopali smo Gigafida vkorpusu podatkov Do nar. vzhodno atpns obrazil Zastopanost Zastopanost obrazil tvorjenkah samostalniških tvorjenkah Zastopanost obrazil-ica ka; črp -alka, doj-ka; mrač-ica), (Toporišič 2004: 161–167) nastopa v pomenskih skupinah vršilec skupinah pomenskih v nastopa 161–167) 2004: (Toporišič -ica 3 nastalem v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku. Za per -ica, Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija ‘prostor, v katerem se stiska grozdje’) in dejanje (oprav-ica dejanje in grozdje’) stiska se katerem v ‘prostor, -ica in plev-ica, z variantami pa v pomenskih skupinah vršilnik (zib-ka, vršilnik skupinah pomenskih v pa variantami z -ka , svečn-ica vez-alka, ica; siv- ljub-ica; (nag-ica, nosilec skupinah v pojavijo -ka -ica nav. mn., nav. ekspr. -ica

(2004). S sondažno raziskavo – pregledom vsake 25. vsake pregledom – raziskavo sondažno S (2004). ter-ica, ), prebivalec (štajer-ka), opravkar skupinah v pa -ka in ). KorpusinSSKJstatakostanjepotrdila. in -kapriizpridevniškihsamostalniških in ), samo ), -ka furlan-ka, čist-ka ‘vojaški spopad’, -ka tip-alka, pri izglagolskih samostalniških tvorjenkah ) in vršilnik (bod-ica, vršilnik porodin pred-ica; -nica) r nmdfkcjkh izsamostalniških nemodifikacijskih pri pa še v skupinah lastnost (nagl-ica lastnost skupinah v še pa -ica ica ). Pripono snež-inka). alka; bud -ilka, nih-alka; in - in ka ‘zvijačno, zahrbtno dejanje proti s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom ; meglen-ka, izposojen-ka) in ), prostor (čajn-ica nar. ‘odstranjevanje neza- preš‘mučilnica’, -ni pe , carin-arnica -ica zvariantami glas-ilka, ) in žlič-arka) , spaln- plet- star. - ,

27.7.2012 20:16:01 129 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:01

- - -ica z -ica in ). Enako jih 4 ‘zbirka tabel’; telič-ka z variantami variantami z -ica tabl-ica ‘prsti podobna snov, ki podobna ‘prsti % vseh besed iz SSKJ), ). Enako stanje sta pokazala s poudarkom na feminativni tvorbi ka % vseh analiziranih konkordanc. kremen-ka kremen-ka modifikacijskih izsamostalniških in- ica pri govor-ica ‘način, značilnosti govorjenja’) in -ka ‘konjenica’; Gigafida: in -ka: snov (SSKJ: -ica konj-ica ‘praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren’ oz. šmaren’ oz. mali septembra; 8. rojstva Marijinega ‘praznik ) in slabšalnomanjšalno ica (knjiž- -ka in njene variante zasledimo še v pomenski skupini mladič, Distribucija priponskih obrazil - -ka) in ljubkovalnomanjšalno (barab-ica, -ka), devič samo iz paleta se 2011 isti avtorici prištevanje feminativov med modifikacijske

, z variantami pojavljata v vseh tistih pomenskih skupinah, v katere v katere skupinah, pomenskih v vseh tistih pojavljata variantami z -ka, -nica gospoj nogavič Zastopanost obrazil Feminativi samostalniških tvorjenkah po pomenskih obrazil in korpusa z razporeditvijo gradiva iz SSKJ Primerjava V članku Prvine družbene prepoznavnosti ženske tradicionalnodanavaja,prek sicer besedotpoimenovalne 71) dejavnosti,tipologijelastnosti Muha(1997: Vidovič Adanjenih vorje feminative uvršča med modifikacijske tvorjenke, ugotavlja pa, da jih »verjetno la hko obravnavamo navadne kot izpeljanke iz samostalnika z besedotvornim pomenom ‘nosilka povezave’« (Vidovič Muha 1997: 71). V besedotvorje monografiji Slovensko skladenjsko Tjaša Markežič , Tjaša

4 ). Primerjava s korpusom in SSKJ SSKJ in korpusom s Primerjava ). (uršul-inka ud ali član in ) , grm-ovka (amacon-ka se Tako skupine. pomenske nove nakazuje znova a potrdila, to je pojavi v skupinah lastnost (Gigafida: čas (SSKJ: naj- pa skupini novi v šmaren’), veliki avgusta; 15. vnebovzetja Marijinega praznik s pripono tvorjenke tudi demo obravnava literatura drugih slovanskih jezikov. Božo Ćorić (1982, povz. po Šte- vsebuje lupinice diatomej’). 2.4 med upoštevanimi 420 konkordancami od skupno pregledanih 600 konkordanc iz korpusa Gigafida pa je feminativov 157 ali 37 Prav zaradi visokega odstotka v to pomensko skupino razvrščenih besed smo pozornost. odločili, da feminativom posvetimo posebno se 3 Toporišič v Slovenski slovnici (2004: 183) feminative definira kot ženski par mo- škemu. Obravnava jih znotraj inačenjske (modifikacijske) izpeljave. Slovenska slovnica (Toporišič 2004: 183–187) izkazuje pojav tvorjenk z manjšalno -ovka), pek gostač -ka, , (davkar-ica feminativi skupinah pomenskih v -ka (hiš-ica, ). zbir-ka Pripono nedoraslo (SSKJ: buč-ka ‘mlada, nedorasla jedilna buča’, Gigafida: tako obrazili, obe se da pokazala, je 2004) (Toporišič slovnici Slovenski v skupinah tudi -ica kot ju uvršča Toporišič (2004), hkrati pa kažeta na pojavnost v novih. Ob pregledu ve- čje količine gradiva bi se morda pokazala prisotnost proučevanih obrazil v še kaki pomenski skupini. Vsekakor pa ni zanemarljiv podatek, da je med 430 besedami, kolikor smo jih izpisali iz SSKJ, kar 162 feminativov (38 variantami se pojavi v skupinah stopnjevanost oz. poudarjenost (bab-nica), mladič oz. nedoraslo (tel-ica SSKJ slovni- da se nobeno od obeh obrazil v Slovenski in Gigafida. Zanimivo je, obeh pri zasledili zato ga pa smo skupno ime, skupini pomenski v pojavilo ni ci proučevanih virih (SSKJ:

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 130 Book 1.indb 130 Book 1.indb 131 iz SSKJ in korpusa Gigafida, nas je spodbudilo k natančnejši analizi te pomenske te analizi natančnejši k spodbudilo je nas Gigafida, korpusa in SSKJ iz 1994/95: 289). Breznik Stramljič 304; 1986: češtiny (Mluvnice podstavi isti ob ženskospolskim z 2. z zamenjavo celotnega ali leizglasnega dela obrazila moškospolskega obrazila 1. z dodajanjemženskospolskegaobrazilatvorjenkammoškegaspola; načina: ske podstave. občnoimen- iz nastali so ki tiste, na zgolj osredotočili se smo raziskavi pričujoči V 115). 1997: (Jež podstave občnoimenske ali lastnoimenske iz tvorijo lahko se jakinja, grofična, ljufivka, hribovka, sebno besedo (na primer (na besedo sebno po- s izraženo pogosto bitjih večjih razvitih višje pri poimenovanje žensko parno -ica/íca ( bljica, 5 primeri: s obrazila ponska obrazilapanavaja poimenovanja za ženske osebe in živali, izpeljana iz moških, kot najpogostejša pri- kot definira Feminative Ćorića. na sklicuje se čemer pri 9–10), (2003: Klajn Ivan bitje nasproti moškemu. Med modifikacijske izpeljanke pa feminative prišteva tudi žensko pomenijo ki tvorjenke, kot izpeljavo, modifikacijsko z definira nastale feminative, 268–270) (1991: Babić Stjepan spola. moškega poimenovanje na glede spola ženskega bitij poimenovanj tvorbo za jezika sposobnost kot določanja spolu v način razlike tvorbeni kot definira izpeljavo modifikacijsko 2011) Golub bih

volkulja), Tjaša Markežič, obrazilo zamenja z ženskospolskim (npr. starac zženskospolskim zamenja obrazilo ( poimenovanja ženskega sestav v preide spola moškega osebe poimenovanje celotno kadar integralno, izpeljave: cijske raziljenje jedra skladenjske podstave in podstave ne (Vidovič skladenjske Muha jedra 2011:raziljenje določajoče sestavine 30). za ob feminativov tvorbi pri splohda Pojasnjujegre ne dopustno. zdi namreč, izpeljanke tvorbe tudi obratna, npr. žabac obratna, tudi tvorbe predvsem (to so status oporekati more ne jim se in svetu) stvarnem v bitji različni dve označujeta ker leksema, mostalnikov. Vedno odražajo naravni spol ( spol sa naravni odražajo značilnost Vedno mostalnikov. bistveno kot spol slovnični na vežejo se saj ‚slovničnim‘, blizu nekoliko so pripone Modifikacijske druga. 1983in 1970,Ristić 1979,Matijašević Ćorić npr. lih, de (1982)drugih ob Ćorića Boža knjigo prvenstveno imamo priponah modifikacijskih »O pravi: feminativih o jeziku srpskom savremenom u Tvorba reči monografiji v Klajn Veliko številofeminativov, ki smojihnašliobrazdelitvi besed, izpisanih Poimenovanja za osebe ženskega spola se s formalnega vidika tvorijo na dva Toporišič (2004: 183) za tvorbo feminativov navaja naslednja priponska naslednja navaja feminativov tvorbo za 183) (2004: Toporišič golobica,

vojvodinja), ‚pravih‘ pripon. Modifikacijske pripone po pravilu tvorijo žensko obliko iz moške moške iz obliko žensko tvorijo pravilu po pripone Modifikacijske pripon. ‚pravih‘ medvedka), cesarična, ( barbarka, davkarica, -inja/ínja ( Kranjica, Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija -ica -a/á ( ). Vendar pa Toporišič (prav tam) opozarja, da je da opozarja, tam) (prav Toporišič pa Vendar kraljična). , -ka ciganka, prijateljica, -ka -ovka gospodinja, , -inja ( mož – žena, – mož -ica, -ka-injain-kinja(2003:10). gostačka, Franca, lisica, ( pekovka, . Po zgledu Boškovića Ćorić razlikuje dva tipa modifika tipa dva razlikuje Ćorić Boškovića Pozgledu . , -kinja točajka, rob – robinja junica, jerebica, Jožefa, grofinja, brucka, ), a pri tvorbi poimenovanj za živali je lahko smer smer lahko je živali za poimenovanj tvorbi pri a ), Jerasovka, oče – mati, – oče slavistka, mucica, monah ), in supletivno, pri kateri se moškospolsko moškospolsko se kateri pri supletivno, in ), Joža, ica žrebica, domačinka, biologinja, –starica in - in (menih) in in (menih) ka ) in gadovka) Polda, mačka, hlapec – dekla – hlapec kegljačica; s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom telíca), ).« 2003: 10) (Klajn garderoberka, dedinja, frklja, mladenka, monahinja 5 -ja ( gospodarica, -íčna ( smrklja, kustosinja, županja), ...). Feminativi ...). (nuna) sta dva dva (nuna)sta bralka, gospodična, dolginka, gospa ), gra- -ulja go- vo- - - - -

27.7.2012 20:16:01 131 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:01

- -ka in Slovarja -ica ozi- -ica in -ka -ka z -ica in opravkar matematikarica alkoholičarka tenisačica / maršalica dvorjanica / abecedarica rokometašica -(ev)ka in -(ov)ka.

6 -(ar)ka, s poudarkom na feminativni tvorbi oziroma njegovimi varian- njegovimi -ica oziroma %) tvorjenih z obrazilom %) pa z dodajalnim ženskospol- ka in- -(ar)ica, nosilec pobožnjakarica razredničarka / / / / / / / ica najprej izpisali vse besede, ki se končajo z % vseh feminativov, ki smo jih izpisali iz Slovarja sloven- ipd., zato moramo za vzporedno poimenovanje žensk uvesti ob Primeri ženskospolskih tvorjenk vršilec / / jahačica gostiteljica / / trapica čuvarica / %) pa s priponskim obrazilom Distribucija priponskih obrazil - avtorice Katje Kustec (2009). Kustec (2009). avtorice Katje , kar smo upoštevali tudi v pričujoči raziskavi. %) nastalo z zamenjevalnim, 751 (41 Izglasje -k -k -č -lj -l -n -p -r -š , *matematičar ženska (ki), saj iskanje z besedno zvezo prikazalo bi od ne oblika ženska Feminativi, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola Slovar slovenskega knjižnega jezika slovenskega Slovar fizičar razilo -(ar)karazilo Ada Vidovič Muha v člankuMuhav Vidovič Ada Prvine družbene prepoznavnosti ženskepoimenovalneprek tipologije njenih dejavnosti, lastnosti (1997: 71) opozarja, * da slovenščina nima oblik Tjaša Markežič , Tjaša Obrazilo -(ar)ica -(ar)ka -ica

vseh zadetkov. Skupaj smo tako izpisali in analizirali 1849 feminativov, od tega jih tega od feminativov, 1849 analizirali in izpisali tako smo Skupaj zadetkov. vseh je 1098 (59 -ka, s roma ob teh pa nato vključili tiste, ki v svojem pomenskem delu vsebujejo besedo 6 skim obrazilom. 3.1.1 Feminativi, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola, predstavljajo 41 skega knjižnega jezika. Od teh jih je bilo 499 (66 skupine. V pretres smo vzeli feminative s priponskima obraziloma obraziloma s priponskima feminative vzeli smo V pretres skupine. 3.1 priponama s tvorjeni feminativi, uporabljeni bili so raziskavi pričujoči V variantami, variantami, ki smo jih izpisali iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Novejše - oseb v slo poimenovanje Novotvorjenke za dela leksike in diplomskega slovenske venskem jeziku verzije spletne smo iz da tako, zbrali smo Gradivo variantami. njunimi ter slovenskega knjižnega jezika Spodnja tabela prikazuje, s katerimi izglasji moškospolskih obrazil se te pripone Spodnja tabela prikazuje, s katerimi izglasji družijo, pri čemer smo zajeli vse tri prve pomenske skupine izpeljank iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave. variantami, 252 (34 tami. Kot variantna obrazila so se pojavljala obrazila tami. Kot variantna

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 132 Book 1.indb 132 Book 1.indb 133 Obraziloma karja, pojavljajo izglasja na -č,-n-rin-ttole pri dodajalnem obrazilu glagolske, pridevniške insamostalniške podstave, torej za vršilca, nosilca in oprav- opravkarja, kadar so v izglasju kovka, sodnikovka 6. ribičevka 7 na strežajkalastnosti trpinka , dreserka(bahačka, doktorandka nosilca , , emigratnka), 4. Priponsko obrazilo nosilcu lastnosti. obrazilom dodajalnim z da (1994/95), Breznik abecedarica 3. 1. 5. deželanka na opravkarja in oportunistka) na konča se obrazil higieničarka blagajničarka astmatičarka, alkoholičarka, demičarka, 2. Priponsko obrazilo-(ar)kadodajamoizglasjunosilcainopravkarjana-k političarka matematikarica

-(ov)ka -(ev)ka -ka Tjaša Markežič, Vsi izpisani primeri so iz SSKJ. iz so primeri Vsi izpisani Obrazilo Priponsko obrazilo Priponsko Obrazilo -č, -d-n-r-š-t( Obrazilo Analiza jepokazala,dasezavsetriprvepomenskeskupine izpeljank iz ). , dninarkazboristka). , razredničarka -t -k -č -v -t -š -r -n -l -j -d -č -(ar)ica sedodajaizglasjunosilcainopravkarjana-k( ). Naša raziskava je potrdila ugotovitev Irene Stramljič Irene ugotovitev potrdila je raziskava Naša , rokometašica). -ica in-kasoskupnaizglasjana kozmetičarka kemičarka, , -ica dobijotvorjenke završilcadejanja, katerih izglasje priponskih -(ev)ka se uporablja pri nosilcu in opravkarju na , politikarica Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija ) inizglasjuopravkarjana -č, -lj, -(ov)ka dodajamo izglasjem vršilca in opravkarja na -k( / pekovka / detektivka emigrantka / dreserka trpinka / strežajka doktorandka bahačka -ka sedodaja izglasjem vršilca na mladička , tehničarka -p ali , učenjakarica -č, -l, -n, -r ali -č, -j-l-n-r , sladkosnedkabogatinka -r ( jahačica ). 7 kritičarka , ). ica / / hudičevka / oportunistka bogataška desetarka bogatinka / / sladkosnedka mladička , gostiteljica -t (organistovka -č, -l-n-rin-š. -š ( in - in -ica nikoli ne nastajajo feminativi k -t ( tenisačica ka metodičarka matematičarka, , s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom čarodejka brkačka, grafičarka, botaničarka, , čuvarica trapica, , -č, -d-j-n-r-tin , maršalica, dvorjanica , desetarkabogataška ). organistovka sodnikovka ribičevka / zboristka / dninarka deželanka maršalka čarodejka / brkačka pobožnjakarica; -č ( , maršalka hudičevka ), in za in ), (aka- -ka. pe -v - , , , 27.7.2012 20:16:01 133 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:01

, , - - lovka , , -avec za nosilca -alec , -nik in -ovec , domovka). pri zame- pri -nik %) pa z obrazi / domovka baletka / benediktinka / / / gimnazijka / birmanka fevdalka darnica / / / krasotica / / opravkar za oprav- -ec in -nik za -ež, -inec ter -ka , baletka ) ter ) in -ica , -anec, -ec, -inec -ač, -ec, -ik in -nik za vršilca s poudarkom na feminativni tvorbi -avec, -ec, ka -ka, 414 besed (38 -alec / / / / mladinka / srboritka / bojazljivka -ež, -ik, -in in -nik za nosilca (ljubi brbljavka / / nečistnica domáčica državnica dolgočasnica ubožica ljubica / nosilec in- ica , ), pevka -ček, -ec, zamenjujemo moškospolska obrazila moškospolska zamenjujemo -vec za vršilca dejanja delavka (glasovalka, pevka / bosopetka bosopetka volivka / vlomilka / grabljevka lovka delavka / glasovalka upnica / pesnica pesnica / predica / grabljica Primeri ženskospolskih tvorjenk Primeri ženskospolskih vršilec , bosopetka -ka

, birmanka, gimnazijka, benediktinka ) ter , srboritka, mladinka) in -nik , , volivka pri zamenjevalnih obrazilih zamenjevalnih pri -ec Distribucija priponskih obrazil - -ivec , -vec -ovec -nik -ivec -inec -ilec -ež -evec -ec -avec -anec -alec -nik -in -ik -ež -ec -ček -ač Obrazilo moškega spola fevdalka zamenjuje moškospolska obrazila moškospolska -ica zamenjuje , vlomilka , bojazljivka %) je nastalo s priponskim obrazilom , upnica), , pesnica , predica Analiza kaže, da se za vse tri prve pomenske skupine izpeljank iz glagol- moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi ob obrazila z ženskospolskim moškospolskega Feminativi, Feminativi, nastali z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela obrazila . Spodnja tabela prikazuje, katera moškospolska obrazila priponski obrazili moškospolska obrazila katera prikazuje, tabela -ica. Spodnja -ec in -nik. Obrazilo Tjaša Markežič , Tjaša -ka -ica Obrazilo so skupna moškospolska obrazila njevalnem obrazilu -ica. Obraziloma -ica in -ka so skupna moškospolska obrazila -ež, za opravkarja ( ske, pridevniške in samostalniške podstave, torej za vršilca, nosilca in opravkarja, obrazili pojavljata (brbljavka grabljevka -ilec , -evec -ec, (grabljica nečistica domáčica, državnica , dolgočasnica, ubožica, ca, karja (krasotica, darnica). 2. S priponskim obrazilom 1. Gre za večinski, to je 59-odstotni delež vseh feminativov, izpisanih iz SSKJ. 684 besed (62 3.1.2 lom zamenjujeta. -ica in -ka

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 134 Book 1.indb 134 Book 1.indb 135 8 primer -ica in mljič Breznik 2010: 16‒17). S seznama so bili izpisani 204 feminativi s priponama (Stra- leksemov enobesednih 7600 tega od enot, 15.900 okrog razporejenih redju zapo- horizontalnem in vertikalnem po Ž do A od obsega seznam Leksikogramski SSKJ. v obravnavana bila ni še in let dvajsetih zadnjih približno obdobju v ljavila Ramovša ZRC SAZU. Zajeta je leksika, ki se je v slovenščini pojavila oziroma uve- viri je nastala kot rezultat projektne raziskave Inštituta za slovenski jezik Frana Leksikalna zbirka Novejšaslovenskaleksika v povezavi s spletnimi jezikovnimi 3.2 pomenske skupineizpeljankizglagolske,pridevniškeinsamostalniškepodstave. glasji moškospolskih obrazil se te pripone družijo, pri čemer smo zajeli vse tri prve se jepojavljalo priponsko obrazilo-(ar)ka.Spodnjatabelaprikazuje,skaterimi iz - obrazilom in obraziloma dodajalnima z nastalih tvorjenk, 127 vključenih bilo je analizo V družijo. se obrazil moških izglasji tipičnimi katerimi s to, na glede jih Razvrstimo 3.2.1 ali 62 %nastalozdodajalnimi,77oz.38pazamenjevalnimiobrazili. šteli le enkrat, navedli pa smo obe možnosti. Med izpisanimi tvorjenkami jih je 127 3. njena postavka,dazdodajanjempripone-icanenastajajofeminativiknosilculastnosti. tatorica) in opravkarju na 2. Obrazilo -icasedodajakvršilcunaizglasja-č, dodaja kopravkarjuna 1. bistka) inopravkarjuna

-ka -ica -(ar)ka Obrazilo Tjaša Markežič, gledano na podlagi analize 6000 leksemov iz omenjenega vira, ki jo je opravila Ines Voršič Voršič Ines opravila zahvaljujem. je ji se lepo jo gradivo ki prispevano Za vira, disertacije. doktorske nastajajoče potrebe za omenjenega iz leksemov 6000 analize podlagi na gledano pre primerjalno bilo je leksike slovenske Novejše iz tvorjenke ženskospolske za Gradivo -ka oziroma njunimi variantami. Od tega jih je 97 (76 Priponsko obrazilo Priponsko Priponsko obrazilo Priponsko Novejša slovenskaleksika moškega spola tvorjenkam obrazila ženskospolskega dodajanjem z nastali Feminativi, ter njunimi variantami. Nekatere besede so zapisane na dva načina, na načina, dva na zapisane so besede Nekatere variantami. njunimi ter -ka pankerica inpunkerica -ka in variantami, 30 (24 -t -r -n -š -r -lj -č -k Izglasje Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija -ka dodajamokvršilcudejanja na -r se, kot smo ugotovili že pri analizi gradiva iz SSKJ, iz gradiva analizi pri že ugotovili smo kot se, -(ar)ka -k (genetičarka -n, -rin-t(golmankabankirkakarateistka -r in-š( lobistka bombarderka / / komentatorica zdraviteljica dirkačica / vršilec Primeri ženskospolskihtvorjenk , blogarica inblogerica anketarica, 8 %) pa z obrazilom ). kajakašica). Znova se je potrdila že ome- ica / / / / / / / / nosilec -lj, in - in -r( ka s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom dirkačica, ... Take primere besed smo -ica. Kotvariantno obrazilo %) tvorjenih s priponskim in -t ( zdraviteljica, karateistka bankirka golmanka kajakašica anketarica / / genetičarka opravkar bombarderka, lo- ). komen- -ica -

27.7.2012 20:16:01 135 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:01

- - ), -ica % vseh -ka -ica in -ež in -ik za no- opravkar / / / biatlonka / piarovka . Obraziloma -ka. je skupno le izglasje le skupno je -ka -ovec za opravkarja (bia- in -ica s poudarkom na feminativni tvorbi -ec in ka in- za vršilca dejanja (govorka, cenilka dejanja vršilca za nosilec glušica natančnica bančnica abrahamovka / / ica -ec. -ka je nastalo 77 feminativov ali 38 -ec in -ilec -ica in pri zamenjevalnem obrazilu zamenjevalnem -ec pri Primeri ženskospolskih tvorjenk Primeri ženskospolskih vršilec / / / govorka cenilka / ). Ne pojavlja se kot zamenjevalno obrazilo pri obrazilo zamenjevalno kot se pojavlja Ne bančnica). , zamenjuje moškospolska obrazila -ec, moškospolska -ica zamenjuje najpogostejši; prvo se pojavi osemkrat, drugo pa osemkrat, prvo se pojavi -ica in -ka najpogostejši; iz časopisov, revij in s spleta izpisala 79 izpeljank za poime 9 %) pa s -ka. -ica (60 %), 31 (40 Distribucija priponskih obrazil - Obrazilo moškega spola -ež -ik -ec -ilec -ovec -ec -ec za nosilca (abrahamovka) ter obrazili Analiza kaže, da se za vse tri prve pomenske skupine izpeljank iz glagolske, v slovenskem jeziku Novotvorjenke za poimenovanje oseb Analiza je pokazala, da nobeno izglasje ni tako, da bi obrazili obrazili da bi ni tako, izglasje da nobeno je pokazala, Analiza Feminativi, nastali z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi moškospolskega obrazila ). , piarovka Priponsko obrazilo Novotvorjenke je avtorica diplomskega dela zbirala med septembrom 2008 in avgustom 2009. Tjaša Markežič , Tjaša Obrazilo -ica -ka

novanje oseb ženskega spola: 18 navadnih in 61 modifikacijskih izpeljank. Med sta obrazili slednjimi šestinštiridesetkrat. Druga obrazila so v manjšini. Pod drobnogled smo vzeli femi Druga obrazila so v manjšini. Pod drobnogled šestinštiridesetkrat. obrazilo tlonka poja- podstave, torej za vršilca, nosilca in opravkarja, pridevniške in samostalniške obrazilo priponsko zgolj vlja in -ka je skupno le moškospolsko obrazilo 3.3 Katja Kustec (2009) je v diplomskem delu Novotvorjenke za poimenovanje oseb v slovenskem jeziku pod mentorstvom red. prof. dr. Irene metodi paberkovalni Stramljič Breznik po 9 1. natančnica (glušica, silca vršilcu ali opravkarju. obrazili 2. Obrazilo -ka zamenjuje

kot dodajalni tvorili feminative v vseh treh prvih pomenskih skupinah izpeljank iz izpeljank prvih pomenskih skupinah v vseh treh feminative tvorili kot dodajalni nosilec Za pomensko skupino podstave. pridevniške in samostalniške glagolske, Obraziloma primera. nobenega našli nismo namreč na -r. 3.2.2 obraziloma zamenjevalnima Z izpisanih feminativov iz Novejše slovenske leksike. Od teh jih je 46 nastalo s pri- ponskim obrazilom

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 136 Book 1.indb 136 Book 1.indb 137 1. Priponsko obrazilo skim obrazilom (95 37 je jih katerih od besed, 39 vključenih bilo je analizo V 3.3.1 je 39(72 %)nastalozdodajanjem,15(28pazamenjavoobrazila. jih novotvorjenkami – feminativi izpisanimi Med podstavi. isti ob ženskospolskim z obrazila moškospolskega dela) izglasnega le (ali celotnega zamenjavo z bodisi obrazil omenjenih obeh dodajanjem z bodisi nastale so ki novotvorjenk, 54 zajetih native s priponskima obraziloma -icain 2. Obrazilo zamenjujeta. tabela prikazuje,kateramoškospolskaobrazilapriponski obrazili-icain-ka s priponskimobrazilom-ka (28 besed 15 nastalo tako je tvorjenkami 54 Med dodajalni. Obe obrazilinastopatatudikotzamenjevalni,vendarvmanjšemobsegu 3.3.2 glasje na iz Novejšeslovenskeleksike.Priponskimaobraziloma -ka v pomenski skupini nosilec. Do enakega zaključka smo prišli pri analizi gradiva kator, producentka Obrazilo Obrazilo -ica -ka -ica -ka Tjaša Markežič, moškega spola tvorjenkam obrazila ženskospolskega dodajanjem z nastali Feminativi, moškospolskega obrazilazženskospolskimobistipodstavi obrazila dela izglasnega le ali celotnega zamenjavo z nastali Feminativi, Analiza je pokazala, da seknobenemu od izglasij ne dodata priponi -r (kotvNovejšislovenskileksiki). -ka se dodaja vršilcu z izglasji spola moškega Obrazilo Izglasje -ež -č -r -ik -t -r -n -alec -ec -ka, ledve(5 %)pastanastalizdodajalnimobrazilom Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija ) teropravkarjuna -ica sedodajaopravkarjunaizglasje vršilec Primeri ženskospolskihnovotvorjenk vršilec Primeri ženskospolskihnovotvorjenk / uživačka / / producentka komplikatorka pisunka požiralka / (60 %) in šest z obrazilom z šest in %) -r ali -ka ter njunimi variantami. V analizo je bilo -č, -n-rin -t (bobnarka,cirkusantka ica in - in nosilec nosilec pridnica / / estradnica / / / / navdušenka ka s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom -t (uživačka -ica in-kajeskupnoleiz- -r (rokerica). (40 -ica %) nastalo s pripon- s nastalo %) %), od tega devet tega od %), , pisunka, kompli- opravkar opravkar / / rokerica / cirkusantka bobnarka / / piarovka ). %). Spodnja %). -ica. -ica in

27.7.2012 20:16:01 137 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:01 %) (54 no-

-ka (64 1183 128 (63 %) 46 (85 %) za nosilca -ec za prevladuje pri prevladuje -ka za nosilca -ik za -ež in - -ica in -ka, kar je naj Skupaj -ica 666 (36 %) 76 (37 %) 8 (15 %) za vršilca ter za -ica. s poudarkom na feminativni tvorbi -alec ka 1098 tvorjenk (59 %) 77 tvorjenk (38 %) 15 tvorjenk (28 %) Zamenjevalno obrazilo z variantami smo upora- -ica in -ka z variantami -ka 684 (62 %) 31 (40 %) 9 (60 %) in- %. Gre za novotvorjenke oz. novejše ica Zamenjevalno obrazilo -ica 414 (38 %) 46 (60 %) 6 (40 %) -ka 499 (66 %) 97 (76 %) 37 (95 %) zamenjuje moškospolski obrazili obrazili moškospolski -ica zamenjuje z variantami. Kot zamenjevalno obrazilo obrazilo Kot zamenjevalno variantami. z -ka 127 tvorjenk (62 %) 39 tvorjenk (72 %) 751 tvorjenk (41 %) Dodajalno obrazilo Distribucija priponskih obrazil - ). , piarovka navdušenka %, v diplomskem delu pa v 72 zamenjuje moškospolski obrazili moškospolski -ka zamenjuje Dodajalno obrazilo -ica 252 (34 %) 30 (24 %) 2 (5 %) Nobeno moškospolsko obrazilo ni skupno priponama ni skupno priponama obrazilo Nobeno moškospolsko Sklep Priponsko Priponsko obrazilo Tjaša Markežič , Tjaša NSL K. Kustec SSKJ NSL K. Kustec Vir SSKJ Vir

in opravkarja ( in opravkarja z manjšim številom analiziranih novotvorjenk. verjetneje pogojeno 4 tvorbe z obraziloma Za raziskavo feminativne bili tri različne vire: nekoliko starejši Slovar slovenskega knjižnega jezika (1849 tvorjenk) ter novejša iz leta 2009, Novejšo slovensko leksiko (204 tvorjenke) jeziku slovenskem oseb v poimenovanje za Novotvorjenke delo diplomsko in feminativi Izpisani besed. 2107 analiziranih in izpisanih bilo je Skupno votvorjenk). z zamenjevalnim bodisi z dodajalnim bodisi smislu nastali so v formalnotvorbenem ženskospolskim obrazilom. Primerjalni prikaz števila tvorjenk, nastalih z dodajalnim oziroma z zamenjevalnim zamenjevalnim z oziroma dodajalnim z nastalih tvorjenk, števila prikaz Primerjalni obrazilom v vseh treh uporabljenih virih, kaže, da feminativi iz Novejše slovenske leksike in diplomskega dela K. Kustec večinoma nastajajo z dodajanjem obrazila; v NSL v 62 primerih, izpisanih iz SSKJ in diplomskega dela, pri gradivu iz Novejše slovenske iz SSKJ dela, pri izpisanih in diplomskega primerih, leksike pa večji delež predstavlja priponsko obrazilo Opazimo lahko, da kot dodajalno obrazilo v vseh treh preučevanih virih prevladuje virih preučevanih treh vseh v obrazilo dodajalno kot da lahko, Opazimo obrazilo priponsko - ugotovi smo pa leksike slovenske Novejše iz gradivu pri Že estradnica ). (pridnica, velja enako opravkarju; pri vršilcu in ne pojavi obrazilo da se kot zamenjevalno li, tukaj. 2. Obrazilo 1. enobesedne lekseme. Drugače je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kjer večji kjer jezika, knjižnega slovenskega Slovarju v je Drugače lekseme. enobesedne delež tvorjenk (59 %) nastane z zamenjevalnim obrazilom.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 138 Book 1.indb 138 Book 1.indb 139 in -ka. sta virih, treh vseh v pojavljata zamenjevalni kot se ki obrazili, Ženskospolski virov. dveh vsaj gradivu pri pojavila se so ki obrazila, moškospolska tista vključili iz- skupine peljank izglagolske,pridevniškeinsamostalniškepodstave. Vprimerjavosmo pomenske prve tri vse zajeli smo čemer pri zamenjujeta, -ica in-ka tudi zmanjšokoličinogradiva. venski leksikiindiplomskemdelupavenioziromadveh, karjegotovopogojeno in opravkar. Priobrazilu-ka smo v primerjalni pregled vključili izglasja na skupini pomenski v le pa gradiva, manj tudi izpisanega bilo je koder od stečeve, NSL sepojavivpomenskihskupinahvršilecinopravkar,diplomskemdeluKu- karju. Izglasjena-rjebiloedinoprisotnovgradivuvsehtrehvirov.VSSKJin družljivost priponskega obrazila vršilcu inpoSSKJtudiopravkarjuna-č,obavira,NSL,pastaizkazala -ica nenastajajofeminativiknosilculastnosti.Zatopaobrazilododajamo tudi nosilcana-k.Potrdilismougotovitev,dazdodajanjempriponskegaobrazila pa SSKJ po opravkarja, izglasjem z družljivo virov obeh iz gradivo na glede je Novejši slovenskileksiki,drugidveobrazilipavvsehtrehvirih.Obrazilo-(ar)ka rov, so tri: so rov, vi- preučevanih od dveh v vsaj pojavijo se ki obrazila, ženskospolska Dodajalna obrazila priponska žijo obrazil. Spodnja tabela prikazuje, s katerimi izglasji moškospolskih obrazil se dru- izbrali dodajalnaženskospolskaobrazila. primerjavo za smo način enak Na virih. dveh v vsaj pojavila obrazilu skospolskem žen- dodajalnem posameznem pri se so ki izglasja, tista vključili smo primerjavo menske skupine izpeljank iz glagolske, pridevniške in samostalniške podstave. V -ka -ica -(ar)ka Obrazilo Tjaša Markežič, -t. VsaštirisevSSKJpojavijovsehtrehpomenskihskupinah, vNovejšislo- Spodnja tabela prikazuje, katera moškospolska obrazila priponski obrazili Pri analizi dodajalnih obrazil smo bili pozorni na izglasja moškospolskih -t -r -n -č -š -r -lj -č -k Izglasje -(ar)ka, Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija -icain-ka.Priponskoobrazilo-(ar)kasepojavljavSSKJ vršilec, nosilec,opravkar vršilec, nosilec,opravkar vršilec, nosilec,opravkar vršilec, nosilec,opravkar opravkar vršilec, opravkar vršilec vršilec, opravkar nosilec, opravkar SSKJ Vir -(ar)ka, , pri čemer smo zajeli vse tri prve po- prve tri vse zajeli smo čemer pri -ica in-ka, -ica zizglasjemna-ljprivršilcuin-šoprav- ica in - in vršilec, opravkar vršilec, opravkar opravkar / opravkar vršilec, opravkar vršilec vršilec opravkar NSL ka s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom vršilec, opravkar vršilec, opravkar vršilec vršilec / opravkar / / / K. Kustec -č, -n, -ica -r

27.7.2012 20:16:02 139 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 - - -ovec. -ka ob in , Zagreb: , ur. Mar- , jih je jih -ica, -ica v vseh -ilec -ica ali njego- K. Kustec / nosilec nosilec vršilec nosilec, opravkar / / , -ec, %) nastalo z zame %) pa z dodajalnim -ovec). %), torej večina, nastalo s s poudarkom na feminativni tvorbi ka %) pa z obrazilom - obra zanimivo je -ež in -ik. Zlasti in- -ka, jih je 724 (53 NSL nosilec nosilec nosilec / vršilec, nosilec, opravkar vršilec opravkar -ec, %) kot tudi pri zamenjevalnem načinu ica %) pa z dodajanjem obrazila. Od skupno in njegovimi variantami, in to tako pri tako to in variantami, njegovimi -ka in ) oziroma opravkarja ( -ilec Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku Slovenská slovotvorba (teoria, opis, cvičenia) opis, (teoria, slovotvorba Slovenská %) nastalo z zamenjevalnim, 917 (44 %) pa z dodajanjem. Feminativi, nastali z zamenjavo celo Vir SSKJ vršilec, nosilec, vršilec, nosilec, opravkar nosilec vršilec, nosilec vršilec, opravkar vršilec, nosilec, opravkar vršilec opravkar -ka z variantami, 750 (36 Prešov: Nauka, 2004. Distribucija priponskih obrazil - Obrazilo moškega spola -ec -ež -ik -alec -ec -ilec -ovec %) nastalo z zamenjavo, 284 (38 tin Ološtiak, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1991. marca 2012). Generalno gledano jih je med vsemi 2107 feminativi, kolikor jih je bilo za- , ki se v vseh treh virih pojavlja le v pomenski skupini nosilec. Pripona -ka pojavlja le v pomenski skupini nosilec. -ež, ki se v vseh treh virih Tjaša Markežič , Tjaša Obrazilo -ica -ka njavo obrazila, 633 (47 z obrazilom moškospolskega obrazila obrazila dela tnega ali le izglasnega tvorjene feminative, vse dosegajo skoraj številčno torej tvorjenk), (724 podstavi isti s pripono -ica kot dodajalnim in zamenjevalnim obrazilom (750 tvorjenk). Tako - najpo slovenščini v feminativi raziskavo pričujočo na glede so da sklenemo, lahko obrazilom s priponskim tvorjeni gosteje dodajalnem (633 od 917 feminativov ali 69 (724 feminativov od 1190 ali 61 %). Literatura in viri Babić 1991 = Stjepan Babić, Furdík, Juraj = 2004 Furdík Gigafida = Korpus slovenskega jezika Gigafida 〈http://demo.gigafida.net/〉 (dostop obrazilom. Med vsemi 2107 feminativi jih je 1357 (64 priponskim obrazilom Zlasti sta zanimivi zadnji dve, ki smo ju sicer zasledili le v SSKJ ki smo ju sicer zasledili in NSL, sta pa v zadnji dve, Zlasti sta zanimivi vseh primerih označevali vršilca ( jetih v analizo, 1190 (56 vimi variantami. Med 750 feminativi, nastalimi s priponskim obrazilom 466 (62 1357 feminativov, ki so nastali z obrazilom je v vseh treh virih zamenjevalna za moškospolska obrazila -alec za moškospolska je v vseh treh virih zamenjevalna zilo treh virih zamenjuje moškospolska obrazila moškospolska zamenjuje virih treh Analiza gradiva v SSKJ, NSL in diplomskem delu K. Kustec kaže, da

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 140 Book 1.indb 140 Book 1.indb 141 NSL = Alenka Gložančev idr., Gložančev Alenka = NSL Mluvnice češtiny= Kustec 2009 = Katja Kustec, Katja = 2009 Kustec Klajn =IvanKlajn,Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku, Beograd: Institut za Pohorju, na Feminativi Jež, Marija = 1997 Jež ioi Mh 21 = d Vdvč Muha, Vidovič Ada = 2011 Muha Vidovič žen- prepoznavnosti družbene Prvine Muha, Vidovič Ada = 1997 Muha Vidovič Stramljič Breznik 1999 = Irena Stramljič Breznik, Stramljič Breznik 1994/95 = Irena Stramljič Breznik, Specializiranost obrazil za iz- SSKJ = ooii 20 = oe Toporišič, Jože = 2004 Toporišič osobe označuju se kojima Imenice Golub, Štebih Barbara = 2011 Golub Štebih tali Benk 00 Iea tali Breznik, Stramljič Irena = 2010 Breznik Stramljič Tjaša Markežič, jeziku srpski jezikSANU,2003. 113–125. Ljubljana: ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,2011(RazpraveFF). književnosti, 1997,69 dra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in v: slovenskega jezika lastnosti, dejavnosti, njenih tipologije poimenovalne prek ske ( Jezik inslovstvo pomenom vršilcadejanja,nosilcalastnostialistanjainopravkarja, peljanke s SAZU, 2009. ZRC Ramovša Frana jezik slovenski za Inštitut Ljubljana: jezikovnimi viri), wiańskie: systemitekst.Poznań17 v: jeziku, književnom kajkavskome u spola ženskoga med slovarjeminbesedilom slovja, Maribor:Filozofskafakulteta,1999(Zora7). 1 1976). (Druginatisizdajeizleta2000.) Slovar slovenskegaknjižnegajezika : diplomskodelo,Maribor:[K.Kustec],2009. Distribucija priponskih obrazil - obrazil priponskih Distribucija Mluvnice češtiny 40 (1994/95),št.8,285‒291. literature in kulture: zbornik predavanj kulture:zbornik literaturein , ‒79. Novotvorjenke za poimenovanje oseb v slovenskem v oseb poimenovanje za Novotvorjenke Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi s povezavi (v leksika slovenska Novejša , Maribor:Filozofskafakulteta,2010(Zora71). Mrbr Obzorja, Maribor: Slovenska slovnica, , Praga:Češkoslovenskaakademieved,1986. ‒19. 05.2011. ica , Ljubljana:DZS,2005. Slovensko skladenjsko besedotvorje in - in ka Prispevki iz slovenskega besedo- eiolvi zapiski Jezikoslovni s poudarkom na feminativni tvorbi feminativni na spoudarkom Tvorjenke slovenskega jezika Słowotwórstwo sło- Słowotwórstwo 33, ur. Aleksan- ur. 33, 3 Seminar (1997), 4 2004 ,

27.7.2012 20:16:02 141 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 -

SSKJ and ‑ka and its . Of interest was Of interest . ‑ka with variants, s poudarkom na feminativni tvorbi ka in- ica Summary combine with, which masculine suffixes they suffixes masculine which with, combine ‑ka (SSKJ) and the Gigafid corpus. The study showed on Feminine Derivation on Feminine or its variants. Among the 750 feminine nouns formed nouns feminine 750 the Among variants. its or ‑ica Distribucija priponskih obrazil - with Emphasis -ica and -ka with Emphasis of the Suffixes The Distribution Newly Coined for Words Designating People in Slovenian Tjaša Markežič , Tjaša This article presents the results of a study of the appearance of the suffixes ‑ica and of the appearance of a study of the results presents the This article from the material group based on semantic by word-formational ‑ka with variants Dictionary Slovenian Standard that the two suffixes are used to form feminine nouns in 38% of cases in 37% of cases in the corpus. For a more detailed analysis, additional material was work New the from extracted therefore Slovenian bachelor’s and the Vocabulary thesis and sounds ‑ica word-final which replace in exchange, and which of the suffixes is more frequent in forming femi nine nouns. Among the 2,107 feminine nouns included in the analysis, 56% were formed through suffix replacement and 44% with the addition of a suffix. Among the feminine nouns analyzed, 64% were created with the suffix suffix the with 36% and ‑ica, suffix the with 62% were formed through suffix replacement and 38% with the addition of the suffix. Among the 1,357 feminine nouns formed with the suffix ‑ka, 53% were formed through suffix replacement and 47% through be therefore can it noun in Slovenian, of the feminine suffix. From this study the addition of concluded that such nouns are most frequently formed with the suffix variants, through both addition and replacement.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 142 Book 1.indb 142 Book 1.indb 143 rekli, da se jezikovno sredstvo spreminja, mora nekaj v njem ostati stabilno, ker s lahko bi Da jeziku. v dinamičnem in statičnem že o govorimo z lahko Tu obstoječimi. razmerje soodnosno v stopi sredstvo jezikovno Tako besedo. novo dobimo določene sintagmealinjihoveganiza(deSaussure1997:138–139 ). zav medbesedami,kiodmevajovnašemspominuobvsakokratni leksikalniprezentaciji sintagem seukvarjaskladnja.Asociativniodnosipatemeljijo navzpostavljanjupove- raziskovanjem Z vrednost. novo dobi sredstvo jezikovno čemer pri okoljem, besednim vimo sintagme. Z umestitvijo jezikovnega sredstva v sintagmo to stopi vodnos s svojim eno za drugim. Kombinacijam jezikovnih sredstev, ki temeljijo na taki razsežnosti, pra- nizajo zaporedju v se ki sredstev, jezikovnih razsežnost linearna podlaga je odnosom še posebejvpostavkiosintagmatskihinasociativnihodnosih vjeziku.Sintagmatskim De Saussurjevatezaokonceptujezika»parole«in»language« pritempridevpoštev 33). 2011: Karer (Žagar govoru v jezika uresničevanje pa kot relevantnejše besedilih 0

Čebelarskem terminološkem Slovenskem in ( Terminology Beekeeping of Dictionary a doublets using double (↔),arrow terminological in used the which was first features: the representation of two article analyzes new This terminographic Terminology Beekeeping of Dictionary the in Two Features New Terminographic slovar terminološki dvojnica, terminološka besede: Ključne slovarju. smučarskem venskem vSlo vpeljano slovarji terminološkimi med je bilo kar sestavkih, slovarskih blet, terminological dictionary terminological blet, Keywords: Terminology Skiing Slovenian of Dictionary the in ies Ko se v našo zavest vključi jezikovno sredstvo, ki v jeziku še ni obstajalo, ni še jeziku v ki sredstvo, jezikovno vključi zavest našo v se Ko v uresničevanje njegovo je terminologiji v jezika registracijo slovaropisno Za skem terminološkem slovarju, in navajanje oznake za blagovno znamko ( in navajanje slovarju, za blagovno oznake znamko Čebelar skem terminološkem v uporabljeno prvič bilo je (↔), kar puščico dvosmerno z terminoloških dvojnic prikaz novosti, terminografskih dvoje razčlenjuje Prispevek ® ) in dictionary entries, which was introduced into terminological dictionar terminological into which was introduced entries, ) in dictionary O dveh novostih terminografskih v double arrow, trademark symbol, synonym, terminological dou terminological synonym, symbol, trademark arrow, double Dictionary of Slovenian Skiing Terminology Skiing Slovenian of Dictionary the and Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj dvosmerna puščica, oznaka za blagovno znamko, sinonim, sinonim, znamko, blagovno za oznaka puščica, dvosmerna smučarskem slovarju , and the use of the trademark symbol symbol trademark of the use the , and . Cobiss: 1.01 ® ) v - - - - 27.7.2012 20:16:02 143 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 - - - - - Druga novost pa se nanaša na prikaz 1 O dveh terminografskih O dveh novostih ... , uvedel Slovenski smučarski slovar. Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila Kako te spremembe zajeti v kodifikaciji jezika, ki se opravi z registracijo registracijo z se opravi ki jezika, kodifikaciji v zajeti spremembe te Kako Kadar določen slovar prinese v leksikografijo novost, se to najprej odrazi v Splošnejši uvod je podlaga za opis dveh leksikografskih novosti, ki sta sad Splošnejši uvod je podlaga za opis dveh Dvosmerna puščica kot terminografsko sredstvo Dvosmerna puščica kot terminografsko Botaničniterminološkismučarskim, izšelzanekoliko je ki slovar, imadvosmerno pušči - co uporabljeno za variantno pisno prikazovanje, in sicer v razmerju kratica – razvezava kratice. Primer: DNK↔ deóksiribonukleínska/.../ kislína (Botanični terminološki 22–23). slo var 2011:

1 tem omogoči identifikacijo tistega, kar je podlaga spremembe (Keller 1994: 95). sistemu, jezikovnem v leksemov novih samo vključuje ne pa dinamično in Statično pač pa tudi variante sintagem, ki nastanejo v njihovih skladenjskih vzorcih kot od- zahtev. raz stilističnih kot Slovarji leksikografija. se ukvarja s katerim vprašanje, je v slovarjih, leksemov se gradiva leksemskega ureditve in zahtev leksikografskih oblika materializirana lahko vrednotijo po merilih dveh različnih virov zah- praktičnih iz ali – izhodišč lastnih njemu iz internih slovarja vrednotenje zajemajo merila in eksternih. Interna zah- iz metaleksikografskih pa izhajajo Eksterna merila tev njegovih izdajateljev. tev (akademskih študij o slovarjih) in zajemajo splošnejše teoretične jezikoslovne in ciljih o njihovih premislek tak tako prav ter vrste opis višje leksikalni za zahteve 2002: 176). produkciji (Jackson spremlja ki ocenjevalci, slovaropisni najbližji pišejo tem o Najprej merilih. internih jo nastajanje slovarjev, poznajo leksikografske zasnove in koncepte posameznih posameznih koncepte in zasnove leksikografske poznajo slovarjev, nastajanje jo slovarskih tipov ter so pogosto tudi sodelavci pri njihovi pripravi. Večkrat so take novosti v začetni fazi še nedorečene in zadenejo le bistvo problema. Nedorečenost opaža slovaropisno novo določeno se katerem na ozadje«, »tehnično zlasti zajema nje uresničuje. To zadeva: (terminologijo v zvezi z njim), 1. izrazje, s katerimi se novi pojav poimenuje pojavov. 2. razmejevanje pojava v odnosu do podobnih Frana za slovenski jezik Inštituta slovarje za terminološke v Sekciji sodelavcev dela Ramovša ZRC SAZU. Prva novost zadeva opis dvosmerne puščice kot termino za Sekcije V slovarjih sestavkov. slovarskih prikaz tovrsten in sredstva grafskega SAZU je Ramovša ZRC Frana jezik slovenski za Inštituta slovarje terminološke bila prvič uporabljena v Čebelarskem terminološkem slovarju (2008), nato pa tudi v Slovenskem smučarskem slovarju (2011). izvora poobčnoimenjenih izrazov z oznako za blagovno znamko (®). Med slovarji omenjene sekcije jo je prvi slovar- Zgradba naslovom z slovarja terminološkega Čebelarskega delu uvodnem V razlože sredstvo slovaropisno to je Razlage, podrazdelku v sicer in sestavkov, skih 1 no tako: »Razmerje med nekaterimi dvojicami izrazov, ki se pomensko popolnoma pomensko se ki izrazov, dvojicami nekaterimi med »Razmerje tako: no s povratno prikazano je obliki, po izrazni razlikujejo se pa delno samo prekrivajo,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 144 Book 1.indb 144 Book 1.indb 145 2 »↔ prikazu: skem seznam označevalnikov.«(Čebelarskiterminološkislovar2008:15) L. [poudarila obeh izrazih je ob izrazu na desni strani dvosmerne puščice.« o informacija Vsa termina. se prekrivajoča popolnoma pomensko in obliko razno dvonakladni se navadnouporabljajedrnisamostalnikzdrugimipojasnili,npr.dvomatični čebelji vosek ↔ ↔ matica, matica ↔ npr.: samostalnika, jedrnega iz termin enobesedni in s pojasnilomčebelji) kovredni sinonim. V sinonimnem odnosu sta dvobesedni termin (samostalniška fraza ena- na kaže ki puščica, dvosmerna ↔ je »Novost slovarjih: terminoloških venskih slo- v Sinonimija Humar Marjete članku v omenjeno prvič slovarja terminološkega loški slovar2008:18) Izbira med obema daje prednost izrazu vratna . Eden od nosilnih terminov nosilnih od Eden smučišč. zunaj smučanje za nasvet 101 s podnaslovom Terčelja Andreja in Črnivca Boruta delo tudi no no pritegnitivobravnavo. nost izraza v besedilih, jih je za določitev meril uporabe dvosmerne puščice smisel- merilo frekventnostinezajamevsehprimerovingamoremo posplošiti. ki ni nadpomenka in v čebelarski terminologiji nima podrejenih pojmov. Torej tudi čebelji tam pa se vrača na prvega. Pri izrazu od drugega, na prenaša ta se nakar odnos, leksemski izvira katerega iz izhodišče, dno raboobehenot.Izrazpovratna specifičnih čebeljih panjih. Tako je tudi pri izrazih o besedilih vseh v izraz uvajalni kot uporabljen zagotovo je vidika, praktičnega s varju. V besedilih namreč izraz slo- v prikazu o odloča pogosto leksikografiji v izrazov Frekventnost zveze. stalne določene frekventnosti merilo doda lahko se razlogu omenjenemu K dopolniti. če sednih zvez v nejedrnem delu. Ugotovitev seveda drži, z več gradiva pa jo je mogo- Kot jerazvidnozgoraj,sezataizrazodločilatudiHumarjeva. dihotomije ni, leksemsko razmerje se enakomerno pretaka med obema enotama.

var 2011:var 18) slo smučarski (Slovenskipuščice.« dvosmerne strani desni na izrazu ob je o izrazih obeh informacija jezikovna Vsa izraz. strokovni enakovreden sobesedilno na kaže puščica V slovarju Slovenskem je nekoliko »↔ smučarskem preoblikovano: pojasnilo dvosmerna V razdelku Krajšave in označevalniki je še dodatno pojasnilo o leksikograf- o pojasnilo dodatno še je označevalniki in Krajšave razdelku V To sredstvo za prikaz razmerja med dvema leksemoma je zunaj Čebelarskega Čebelarskega zunaj je leksemoma dvema med razmerja prikaz za sredstvo To : puščica (dvosmerna omahovanje zapisa, zgornjega iz razvidno je Kot Za izpis gradiva za Slovenski smučarski slovar je bilo med drugim izbra- drugim med bilo je slovar smučarski Slovenski za gradiva izpis Za Ker slovaropisjeizhaja iz gradiva,karkonkretnopomenivsakokratnopojav- Humarjeva navaja, da je dvosmerna puščica uporabljena zaradi variiranja be-

sat, kivsebujejo vrstne pojme. Poruši paseto merilo pri izrazu ) kaže na neustaljenost poimenovanja za to leksikografsko sredstvo. leksikografsko to za poimenovanja neustaljenost na kaže puščica) Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj panj, : (matica puščico B.] . Taka rešitev je bila uporabljena zaradi besednih zvez, v katerih vosek. Takarešitevjebilauporabljenazaradibesednihzvez,vkaterih čebelji Glavarjev [poudarila L. [poudarila dvosmerna panj panj ↔ , panj, čebelji panj nastopa kot nadpomenka, in če gledamo nakladni namreč temelji na tem, da je prvi izraz prvi je da tem, na temelji namreč puščica čebelja matica; čebelja dvosmerna čebelji dvosmerna , O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih panj.« (Humar2009:89) ↔ sat, sat ↔ B.] puščica kaže na enakovredno iz- enakovredno na kaže puščica B.] puščica pa te hierarhično pogojene Skrivnosti nedotaknjenih strmin čebelja , ker kaže na enakovre na kaže ker puščica, : AŽ-panj ↔ čebelja družina ↔

matica, 2 (Čebelarski termino ). Glej tudi Glej AŽ). panj čebelja čebelji

družina, družina, čebelja čebelja

vosek, panj, po - - - - 27.7.2012 20:16:02 145 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 - - plaz. - ne izgublja snežni snežna odeja plaz. (2002) opazi krnjenje krnjenje opazi (2002) Sloveniji v besedilu drugačno kot pri ter

. Njegovo pojavljanje v besedilih v plaz O dveh terminografskih O dveh novostih ... plazovi , snežni snežna odeja je podobno kot stalne zveze stalne kot podobno je žolna Snežni

snežna z naslednjim je ponazorjeno v besedilih odeja lavinska v slovnični obliki pridevniške zveze je uveden v naslovu. V prvi V naslovu. v uveden je zveze pridevniške obliki slovnični v in lavinska žolna. Stalna besedna zveza Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila snežni plaz plaz snežni Zgornji odlomki besedila kažejo, da obstajajo stalne besedne zveze, ki kot Miha Pavšek v svoji knjigi svoji Miha Pavšek v Snežna odeja je v splošnem sestavljena iz več različnih plasti snega, kot je pač je kot snega, plasti različnih več iz sestavljena splošnem v je odeja Snežna nastajala. [...] sla- hitro globino z preostanek svetlobe; vpadne večino odbija odeja 1. Snežna bi [...] 3. Snežna odeja je odličen toplotni izolator [...] trdota in trdnost sne- prav plastovitost, so pomembne Za varstvo pred plazovi 1997: 31) Terčelj žne odeje. (Černivec – Praktična ocena nevarnosti snežnih plazov nevarnosti snežnih Praktična ocena Praktična ocena nevarnosti plazov je osnovana na opisanih teoretičnih razmi šljanjih, obogatenih s trenutnim zaznavanjem stanja snežne odeje, s katero smo katero s odeje, snežne stanja zaznavanjem trenutnim s obogatenih šljanjih, 30) 1997: Terčelj (Černivec – v neposrednem stiku. Pojavljanje izraza Pojavljanje Pojavljanje termina Pojavljanje snežni plaz snežno odejo) pa ponavljanja izraza v polni obliki ne čutimo kot redundantnega nosilnega termina stroke, ki jo opisuje v svojem delu, in ga na začetnih straneh strne v terminološko opombo: »V knjigi uporabljam namesto besedne zveze oznako plaz. Pridevnik snežni snežni plaz v glavnem krajšo različico oziroma dodajam le v primerih, ko bi uporaba krajše različice povzročila pomensko snežni- s nasprotju v jih plazov vrst drugih omembi Pri nejasnost. vsebinsko ali celo (Pavšek podobno).« in kamenja plaz plaz, (zemeljski poimenujem posebej tudi mi 2002: 24; poudaril M. P.) enot, druge pa ne krnijo svojih izraznih nizu sintagmatskem v zaporednem termini njena odloča skrajša, se kdaj in enaka ostane zveza stalna določena kdaj tem, O jih. pomenska zgradba. Obenem pa tu trčimo na stilno merilo jedrnatosti. V prvih pri- zgradba skrajša, besedilo glede se izrazna pri katerih stalnih besednih zvez, merih zveze (besedne primeru drugem V jedrnatosti. pravilo upošteva zakonitosti stilne na s svojih izraznih enot in ostaja enaka v vseh kolokacijskih položajih. svojih izraznih enot in ostaja enaka v vseh minu se kaže v naslednjem odlomku: se kaže v termina Opazno je, da je pojavljanje Termin Termin jedrni izraz, samo v samostalnik povedi se skrajša v turnosmučarske turnosmučarske terminologije je izraz Oklesti se v prvi povedi: »Lavinska žolna se pri nas nerazumljivo počasi uveljavlja. počasi nerazumljivo nas pri se žolna »Lavinska povedi: prvi v se Oklesti velja nas bi kot žičnice, in bencin za denarja več zapravimo sezoni smučarski eni V 1997: 22) Terčelj zvesto služi desetletje.« (Černivec – la ena žolna, ki nam besedilom: »Poznamo več vrst preobrazb, ki različno učinkujejo na trdnost snežne odeje. Drobljenje je posledica vetra in pritiska snežne odeje.« (Černivec – Terčelj 1997: 22) In na drugem mestu:

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 146 Book 1.indb 146 Book 1.indb 147 panjpanj: AŽ, prav takoostajajo enake;izraza se pomensko popolnomaprekrivata.GrezatipAŽ- enote ostajajo v izrazni podobi, spremeni se lenjihovomesto.Pomenskesestavine vse ravni; drugi na vendar členih, svojih v variira tako prav termina podoba razna še drugi tip samostalniških zvez. To so zveze z desnim prilastkom, pri katerih iz- jajoče stilnonačeloojedrnatosti. izha njega iz in sobesedilni je izrazov prikaz tak za razlog Glavni puščice. smerne dvosmerno puščico, so s slovničnega stališča samostalniške zveze z levim prilastkom. stalne zvezepravtakokrnijovjedrnisamostalnik.Zgornjezveze,kisoprikazanez v in Pavšek) socialni zvrsti knjižnega jezika ter ne prehajamo na raven pogovornega, v katerem se opozoril opombi terminološki v je kar (na stroke iste terminologiji v min, jetermintudioblikassamojedrnimsamostalnikom.Pritemvelja,daostajamo ter- členoma obema z zveza stalna je kot Tako sporočanja. jezikovnega jedrnatosti o pravila stilnega zaradi zveze besedne stalne enote izločanju v kaže ravni skladenjski »operativni« na se ki besedilu, v termina določenega figuriranje izrazno za samo Gre bene spremembevpomenskihsestavinahizrazaintudinestilnezaznamovanosti. no- predpostavlja ne puščica Dvosmerna puščica. dvosmerna omenjena da nam ki, motivov segavžeomenjenopomenskozgradbodoločenestalnebesednezveze. psiholingvističnih iz pa verjetnosti vsej po sprejemanja raziskave, prihodnje za predmet ponuja različnega vzrokov Iskanje kršeno. ni jedrnatosti o pravilo stilno in tema za še neraziskano področje leksikologije, menimo pa, da tak način prikaza ni prikaza način tak da pa, menimo leksikologije, področje neraziskano še za tema pa sotosamostalniške zveze z desnimprilastkom. Odgovor nato vprašanjejelahko dvojnice terminološke kot zloženke, stališča besedotvornega z namreč so kratični, glavi v drugi skupini izrazov zanikuje tak prikaz. Izrazi v iztočnici, ki imajo prvi del jezikovno vrednost(podobno,kotjeničtakončnicaprisklanjatvi). pozitivno kot šteti skupini prvi v pridevnika določujočega izostanek moramo mer če- pri delov, izraznih variiranje in prekrivnost pomenska popolna sta to točki: pni tivno enačenjejevleksikografijitorejfikcija. Deklara enakovredni. popolnoma niso ti rabi oziroma praksi v izrazov določenih enačenju deklarativnemu kljub leksikografiji v da predpostavke, iz izhaja in rabo z enakovrednosti v razmerju do izraza s prvim kratičnim delom, vendar je to v skladu V takemprikazu sezvezam, navedenim na drugemmestu,nekolika zmanjša stopnja pri izrazih,kisoviztočnicisamostalniškezvezezdesnimprilastkom: V Čebelarskem terminološkem slovarju pa je z dvosmerno puščico prikazan puščico dvosmerno z je pa slovarju terminološkem Čebelarskem V Zgornji izsekibesedilobenemrazkrivajo temeljno merilo za uporabodvo- Odgovor navprašanje,kakoprikazatikrnjenjestalnihzvezvslovarskiobli- r tm atj vršne ai alča eeovra mšeot zao v izrazov umeščenost besedotvorna različna ali vprašanje, nastaja tem Pri sku- vežeta puščico, dvosmerno z prikazanih izrazov, skupino drugo in Prvo Prikaz slovarskih glav: slovarskih Prikaz LR -a--[elèr]m↔LR-pánj pánj AŽ -a-- AŽ-pánj; [ažé] m↔ sátnik AŽ-a--[ažé] Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj AŽ-sat sat AŽ, sat : m;LR-pánj-ainpánjLR--[elèr] AŽ-pánj[ažé] m; AŽ -a-- -ainpánj satnik : satnik AŽ. satnik : AŽ-satnik sátnik AŽ -a-- [ažé] , O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih Dvojna puščica je navedena je puščica Dvojna ↔ AŽ-sátnik; m↔ m AŽ-sátnik -ain pánj - - 27.7.2012 20:16:02 147 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02

- - in ter koeficient delavka

terminološki Meteorološki čebela . B.] verjetno ne sodi ne verjetno B.] – B.] so kot sinonimi npr. Čebelarski čebela , – postaja postaja O dveh terminografskih O dveh novostih ... meteorološka : slovar (2002) in , :

: : , napoved medicinski

[...] → formácija [...] neustr. → nájdba [...] → interferénca svetlôbe Slovenski (Humar 2009: 93) V razdelku Zaključki istega članka Humarjeva Humarjeva članka istega Zaključki razdelku V 93) 2009: (Humar 3 .« (Humar 2009: 93) .« (Humar 2009: 93) pogovorno strokovno . Tako pravi: »Ta tip [sinonimov – dodala L. dodala – [sinonimov tip »Ta pravi: Tako . panj . Poimenovanja, ki nastanejo npr. z opustitvijo pojasnila z opustitvijo npr. ki nastanejo viskoznost. Poimenovanja, ↔ Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila slovar, – vremenska napoved panj

V zadnjem pomisleku se kaže izstop iz socialne zvrsti knjižnega jezika, kar je kar jezika, knjižnega zvrsti socialne iz izstop kaže se pomisleku zadnjem V S tega stališča je Humarjeva obdelala naslednje slovarje: Geološki terminološki slovar (2006) fosílna nájdba geolóška formácija podzémeljska jáma [...]zastar. → jáma (1), kráška jáma Gledališki terminološki slovar (2007) čŕta [...] → dramatúrška čŕta (1, 2) drámski dialóg [...] → dialóg drámska trilogíja [...] → trilogíja (1) métež [...] → snéžni métež Gemološki terminološki slovar (2005) Planinski terminološki slovar (2002) interferénca Drugo leksikografsko vprašanje pa zadeva identifikacijo takega leksemskega takega leksemskega pa zadeva identifikacijo vprašanje Drugo leksikografsko Navedek se nanaša na tipologijo sinonimov v Čebelarskem terminološkem slovarju. Gre za sklic na razdelek Sinonimi domačega izvora iz jedrne besede in leksema z isto jedrno besedo in pojasnilom; čebela – čebela delavka, čebelji panj ↔ panj

jedra, so enoznačno razumljiva samo v določenem sobesedilu. Takih sinonimnih od mo- vsaj brez oznake ne. Ena slovar ne bi smel prikazovati, parov terminološki gočih oznak je viskoznosti – pušči- dvosmerno z rešitev je Ali označevalnika. brez prikaz kot odmik zvrstni večji co ustreznejša kot z zvrstnim označevalnikom, bo pokazala leksikografska praksa, obsežnejšem gradivu. vprašanje pa zahteva širšo razčlenitev na minološki slovar. Podobno prakso pa kažejo tudi drugi slovarji: navaja priporočila, glede na katera bi sestavljavci terminoloških slovarjev prikazo V previdni. slovarjev pisci biti morajo sinonimije izkazovanju »Pri sinonimijo: vali MetTS [Meteorološkem terminološkem slovarju 1990 – L. navedeni 3 sporen, sporen, saj gre še zmeraj za enačenje samostalnika s samostalnikom, njihova po- ker ne vpliva na pomen. pa ni relevantna, besedotvorna oblika drobnejša razmerja; konkretneje gre za določitev, ali je to sinonimno. Že Humarjeva v - ome njenem članku podvomi o sinonimnem razmerju v tipu čebelji med prave sinonime, ampak se samo sinonimno razume v bese- istem čebelarskem dilu ali terminu.«

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 148 Book 1.indb 148 Book 1.indb 149 uporabniku (LogarBerginc2009:230). slovarjev približevanja tendence novejše odraz tudi zahtev terminografskih poleg razdeli na obeenoti, ki vstopatavpar.Sprejemterminološke dvojnice vslovarje izrazov enakovrednopo- obeh jezikovno vrednost puščico, ki uporabiti dvosmerno terminološke dvojnice (dublete). V slovarskem prikazu je za njihov prikaz smiselno pa pač sinonimi, niso ki terminov, variante nastopajo ravni sintagmatski na varjih, V terminoloških besedilih, ki so podlaga za izbor terminov v terminoloških slo- 1.1 dvojnicah oziromadubletah,nepaosinonimih. nih zvez, za različnost na izrazni, ne pa pomenski ravni. Govorimo o terminoloških V zgornjih primerih gre za isti denotat, s sintagmatskega vidika pa za variante stal- slednjih tipih: na- v tudi vprašljiva stališča tega s je Sopomenskost sintagem. variante za gre ko raven, sintagmatsko na tudi navezuje se Vidovičeva, govori kateri o besede, ene različnost Izrazna 158). 2000: Muha (Vidovič sopomenskosti o govoriti moremo različno na glede besede oblike minjanje spre- – funkcija (slovnična) skladenjska je ‚denotat‘ katerih morfemi, z zvezi »V sinonimi. niso primeri omenjeni da izkaže, se puščico, dvosmerno z slovarju v (dublet)« (Vidovič Muha 2000: 119), pritegnemo v obravnavo izrazov, prikazanih jih, ki »se v okviru terminologije v posebnih okoliščinah pojavlja na ravni dvojnic [...]«. (VidovičMuha2000:118) vornega jezika, oblikuje tudi napoimenovalni ravni sopomenskeparealicelonize pogo- (neknjižnega) predvsem zvrsti, socialnih in funkcijskih drugih tudi števanje upo- jezika; znanstvenega/strokovnega »znotraj ravni na ostaja tem pri obravnava dialektologija npr. tuje, : prevzeto odnosu v dvojnica terminološka termin uvaja nadaljevanju V 118). 2000: Muha (Vidovič vloge« besedilne druge kakršnekoli ali slogovne brez t. kot le pojavijo lahko sopomenke se da velja, zanje zato stvenem besedilu pogojuje tudi nefunkcionalnost terminov na ravni sopomenskosti: znan- v stilistike »Nefunkcionalnost pravi: tako 6 točki v leksema znotraj razmerja Pomenska naslovom z razdelku V Muha. Vidovič Ada ter- piše v slovarjih sopomenk minoloških neroden) : roden iz (izpeljanka nerodnosti in sopomenskosti O

Sklep Če zgoraj ugotovljeno nefunkcionalnost sinonimije v terminoloških slovar- fonétika besedíla[...]→besedílna dramátika jéznihmladéničev[...]→jéznimladéniči dramátska zgrádba[...]→dráme cíkel drám[...]→drámski Gledališki terminološkislovar plášč Zêmlje Geološki terminološkislovar Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj – narečjeslovje – [...]→Zêmljinplášč , asimilacija : : , O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih – prilikovanje – vlogo [poudarila L. [poudarila vlogo skladenjsko itd.Tudionapoudarja, da i. dublete [...] se pravi se [...] dublete i. B.] ne B.] 27.7.2012 20:16:02 149 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 4 - - - - . V ®) ( Savica opozorilo, da se da opozorilo, oziroma deonimizira Slap Savica : teflon teflon deonimizacija , eno od zdravil za zniževanje zvišane O dveh terminografskih O dveh novostih ... ® , je prehod lastnega imena v občnoimensko rabo. S rabo. občnoimensko v imena lastnega prehod je 5 , Aspirin ) → odbojna prevleka, → politetrafluoretileni → prevleka, odbojna → ) Teflon ) uporablja) tudi izraz je v slovarskem sestavku prikazan lastnoimenski izvor prikazan lastnoimenski aspirin je v slovarskem sestavku apelativizirati ( acetilsalicilna kislina acetilsalicilna Ta pomenski prehod se v slovenskem jeziku izraža tudi na pravopisni rav- pravopisni na tudi izraža jeziku slovenskem v se prehod pomenski Ta 6 Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila (kot blagovna znamka blagovna (kot teflon aspirin, Ta leksikografska novost Ta v nekoliko drugačni obliki ni tuja tudi originalnim Pojava blagovnih znamk v jeziku se lotevata tudi Andrej Šmalc in Jakob Prikaz izvora poobčnoimenjenih izrazov z oznako za blagovno znamko znamko blagovno za oznako z izrazov poobčnoimenjenih izvora Prikaz telesne temp. in sredstvo proti bolečinam; v prometu od 1899 telesne temp. in sredstvo Najprej je bil zgoraj opisani pomenski prehod z leksikografskim znakom . Prim. Šivic-Dular 259. 1998/99: Zamudno brskanje po spletu veliko poleg je drugega pri identifikaciji blagovnih znamk opravil mag. Andrej Terčelj, za kar se mu soavtoricasmučarskega slovarja lepo zahvaljuje. članka in urednica Slovenskega V slovenskem jezikoslovju se za ta pomenski prehod zlasti v onomastiki izraza poleg apelativizacija temprimeru pisalaAlenkatem onimizaciji.je govorimoo o Šivic-Dular.prvega Tudi Ne pomenskega prehoda (iz lastnega v občno neime) drugega (prehod občnega imena v la ne najdemostno) med iztočnicami v Toporišičevi Enciklopediji jezika. slovenskega Znan pa tudi je prehod občnega imena v lastno, na primer v tipu ti

tem prvotno lastno ime, ki izraža individuum, preide v jezikovno sredstvo za označeva- za sredstvo jezikovno v preide individuum, izraža ki ime, lastno prvotno tem vrstnosti. nje 4 5 mo, da je bil zapis v taki obliki registriran pri ustreznem pravnem uradu. mo, da je bil zapis v taki obliki registriran slovenskim leksikografskim delom. V Kuharski enciklopediji Bogdana Novaka in Simona Lenarčiča (Novak – Lenarčič 2009) je pri iztočnici Najbolj obširno je o blagovnih znamkah pisala Helena Dobrovoljc. Osredotoča se in opisuje kot skupine stvarnih lastnih imen izdelkov industrijskih na poimenovanja 20. slovarjih v obravnava tudi prikazana je čemer pri imena, občna v prehod njihov stoletja (Dobrovoljc 2009: 3). Müller v jezikovnem priročniku z naslovom Slovensko tehniško izrazje, in sicer v Oznaka za blagovno znamko sporoča, da ime ni generično. Dodana je v nadpisani, nekoliko dvignjeni tipografiji za zapisom originalne oblike imena. Predpostavlja Poobčnoimenjenje ali apelativizacija ali Poobčnoimenjenje začetnico. izraz kot blagovna znamka piše z veliko 6 2 ni. Prvotno lastno ime, ki se je kot enkraten, individualni pojav pisalo z veliko začetnico, veliko z pisalo pojav individualni enkraten, kot je se ki ime, lastno Prvotno ni. ta ravni pomenski na se Kdaj malo. z piše ime občno kot vrste, enake pojavov niz kot se sobesedila. ugotoviti le z analizo vsakokratnega prehod opravi, je mogoče zabeležen v prevodnem delu, in sicer v Knaurovem splošnem Velikem leksikonu (1997). Pri iztočnici z oznako R v krogcu (registered). Po zunajjezikovnih merilih vstopamo v gospodar v vstopamo merilih zunajjezikovnih Po (registered). krogcu v R oznako z sko pravo; oznaka pomeni blagovno znamko. sko pravo; oznaka pomeni

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 150 Book 1.indb 150 Book 1.indb 151 ne znamke: razdelku Izdelki. Uvajataterminbesedneznamke,vpopolnioblikiblagov- je žetradicionalnoniha«(Dobrovoljc–Jakop2011:240). – Jakop (Dobrovoljc 2011: 8), ki sodi med »jezikovne zadrege, ob katerih pravopis- norme« jezikovne sodobne vprašanj perečih »najbolj eno kot označujeta četnico za- malo in veliko med rabi v omahovanje Jakop Nataša in Dobrovoljc Helena predpisom in normo med priročnik pravopisni Sodobni naslovom z priročniku V priročniki. jezikoslovni slovenski najnovejši tudi opozarjajo začetnico, malo z znamke oznaka,dagrezaznamko.«(Zakonoindustrijski lastnini 2006) ke poskrbetizato,dajenajkasnejevnaslednjiizdaji publikacije pri reprodukciji storitev, za katere je znak registriran, mora založnik dela na zahtevo imetnika znam ali blaga ime generično za gre da vtis, delu podobnem ali enciklopediji slovarju, v znamke reprodukcija daje Če slovarjih) v znamk (reprodukcije člen »51. znamke: imetnik založniku dati to za zahtevo mora da in slovarja izdaji drugi v nujna varjih slo- v omemba je da predpisuje, 51 členu v lastnini industrijski o Zakon Omenjeni z velikozačetnicoinoznakozablagovnoznamko: na glede pisavi besedilni tip. Vbesedilih gospodarskega poslovanja najbipisali blagovne znamke v razliko povezano tem s in razlikovanje pomensko Priporočata Na pojavpredvsemspravopisnedileme,kdajpisatiizraze zvelikoinkdaj stnini 2003).(Šmalc–Müller2011:248–249) la- industrijski o Zakona člen (51. publikacijah. podobnih in enciklopedijah slovarjih, v ter – besedilih podobnih in fakturah) (naročilnicah, dokumentaciji poslovni oglasih, propagandnih cenikih, prospektih, prodajnih v poslovanju: znamke, tj. v izvirni obliki z jasnooznako,dagreza znamko, v gospodarskem gnojiti z bio algeenom, vzeti ketonal. Obvezno pa moramo izraze pisati kot teflonom, s prevlečena je posoda fergusonom, s orati besed: generičnih stnih, izgubijo statusznamkeinjihpišemovskladussplošnimipravilipisanjavr- znamke besedne jezikih strokovnih v in notici) časopisni romanu, pismu, nem zaseb- (v rabi jezikovni in splošni V znamka. ima kakršno obliki, v kot tako oziroma začetnico veliko z pisati moramo jih zato imena, lastna so Znamke Müller 2011:248) – (Šmalc ipd. Ketonal tablete 2, Plus algeen bio gnojilo eko-bio Mura, srajce npr. hladilnik potrebne besedneznamke.TakesoGorenje,material Teflon, pozornosti posebne so stališča jezikovnega Z reprezentirati. grafično mogoče simbol, črka, številka, lik, podoba, predmet, barva, okus, zvok, gibanje, ki ga logotip, je zveza), besedna beseda, (ime, jezikovni lahko je Znak storitvami. in blagom izdelki, z prometu gospodarskem v uporabe pravico izključno tniku ime daje in podjetja drugega storitev ali blaga izdelkov, od podjetja ločenega do- storitve ali blaga izdelkov, razlikovanje omogoča ki znakov, kombinacija znakom, imenovanim znamka. Znamka (an. trademark) je kakršni koli znak posebnim ali s zaščitene lahko so storitve in blago trgovsko izdelki, Tovarniški Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj , O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih - - 27.7.2012 20:16:02 151 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 ------V enem od uvodnih 8 O dveh terminografskih O dveh novostih ... , odločili, da prikaz izvora občnih imen iz 7 ali ustrezno slovarsko oznako, morda pa tudi s pojasnilom slovarsko oznako, morda pa tudi ustrezno ali

9 Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila ® – izraz, zavarovan kot blagovna in/ali storitvena znamka (pravica industrij- ske lastnine) [...] |blagovna znamka|: [...] Ádidas [...] |blagovna znamka|: prim. Adidas ádidaska [...] najdena adidaska; Dobrovoljčeva Dobrovoljčeva in Jakopova v razdelku pravopisnega priročnika z naslovom Formulacijo pomagala je sestaviti pravnica iz Urada Republike za intelektual Slovenije Nadaljnje besedilo se glasi: »To usmeritevNadaljnje besedilo naj sebi – glasi:že zaradi »To zakonodaje – uveljavili tudi v slovenskih slovarjih, v katerihtudi se je pokazalo, dazlasti je pri imenih znamk meja med lastno- in občnoimenskim pogosto nejasna in tudi aktualne slovarske redakcijestanja,odsevajokakršnegaSloven ne prikazujejo 14) 2009:besedilni (Dobrovoljc korpusi.« ski smučarski se torej slovar je prvi kot odzval na ta priporočila. no lastnino Kušej, Mojca za kar lepo se ji zahvaljujem. Pri identifikaciji problema smo se za pomoč obrnili na Urad Republike Slovenije za in telektualno lastnino. 15. junija smo 2011 jim poslali naslednje vprašanje: vpra naslednje na intelektualno za pri»Spoštovani, lastnino Uradu odgovor za službo pravno prosim zašanje. terminološke V Sekciji slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poleg drugih slovarjev pripravljamo tudi Slovenski smučarski Med drugi slovar. - mi izrazi, zajetimi v slovarju,bo tudi nekaj besed, ki so blagovne znamke. so izrazi To za smučarske vezi, protiplazni pripomočki, na primer rotafela, recco itd. Na spletu smo preverili, da so to blagovne znamke. V slovarskem prikazu bomo na to opozorili tako, da registred.zaglavju takim®: Primer:v krogcu– izrazombomo -erotaféla v dalioznako R Rottefella®znamkaž norveških smučarskih možnostjopete,namenjez dvigovanja vezi zadoščeno tem s je ali sprašujemo, pa Zdaj tehniko telemark nih za smučanja. predvsem vsem pravnim pravilom.« – Dobili smo odgovor Mojce Kušej, v katerem je bil naveden člen iz 51. Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. v 51/06, nadaljevanju: ZIL-1) in pojasnilo, da v skladu z členom 51. ZIL-1 založnik slovarja ni je dolžanneki izraz,preverjati, ki bo zajet aliv slovarju, zaščiten kot blagovna ali storitvena iz naslednji znamka, v najkasneje je da ampak imetnika to, za znamke poskrbeti zahtevo na (šele) mora publikacijepridaji reprodukciji znamke oznaka, znamko.grezada (E-pismodatumom z junij 2011) 17.

ali pomensko razlago pojasnjeno, da govorimo o registrirani znamki oziroma da je znamki oziroma da govorimo o registrirani pojasnjeno, razlago pomensko ali beseda prvotno stvarno lastno ime« (Dobrovoljc 2009: 14). 8 9 7 Ker je v terminoloških slovarjih smiselno prikazovati tudi pravopisna vprašanja, prikazovati smiselno slovarjih Ker je v terminoloških povezana s pomensko problematiko, ki tiči v ozadju posameznih terminov, se smo v Slovenskem smučarskem slovarju Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju navajata tudi vzorčne področje obravnavano tukaj Za skupine. pojmovne posamezna za izrazov redakcije slovarskih dveh v prikaz slovarju pravopisnem v priporočata izdelkov industrijskih sestavkih: razdelkov z naslovom Krajšave in označevalniki je pojasnilo za oznako registered: razdelkov z naslovom Krajšave in označevalniki blagovnih znamk uresničimo. Taka so tudi priporočila slovenskih jezikoslovcev, ki se ukvarjajo s pravopisom: »Vsekakor pa so smernice slovarskega normiranja iz slovar, v besede vključitev za odločimo se če razvidne: jasno slovarjev tujejezičnih ® mora biti z oznako

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 152 Book 1.indb 152 Book 1.indb 153 1. pravopisnopodobo,prikaterigrezaoddaljitevodprvotnepisneoblike: spremembe vnjihoviizrazniobliki.Talahkozadeva: 10 na enega,prvega. Izraz ima kot blagovna znamka dva dela, v poobčnoimenjeni obliki pa se je skrajšal 3. krnjenjebesedotvornihdelovizraza,kijebilprvotnoblagovna znamka: 2. odmikodtipografskeoblikepoobčnoimenjenegaizraza: soglasnikov seglatudidodelneizenačitvesamoglasnikov. dvojnih zlitja poleg je ki spremembe, glasovne večje do prišlo je tipu zadnjem Pri Tip slovarskegasestavkajenaslednji: omenjenih izrazovznosilnorazlagalnobesedo nje denotata, ki je naveden v iztočnici kot vrstno, generično ime, je pravilna razlaga zaglavju omenjenih slovarskih sestavkov navedeno individualizirano poimenova v torej je Če začetnico. veliko z zapisana iztočnica biti morala bi razlago na glede Razlaga izraza izrazu Pri načela. leksikografska podobo iztočnice,zatojetoprimernomesto. izrazno celotno vključuje zmeraj še zaglavju v Zapis lastnosti. slovnične na šajo slovarskega sestavka, v zaglavju, v katerem so zapisane kategorije, ki se ne nana- Opozorilo na izvor izraza, ki je bil prvotno blagovna znamka, je zapisano v razdelku

rabo. Ob morebitni ponovni izdaji bo označevalnik izločen (slovaropisna nedoslednost). (slovaropisna nedoslednost). izločen označevalnik bo izdaji ponovni morebitni Ob rabo. ni ker potrebno, gre za nevtralno označevalniki s izrazov socialnozvrstnimi Označevanje obniejne zao, i o ii ron baon zak, povzroči znamke, blagovne prvotno bili so ki izrazov, Poobčnoimenjenje plata smučarskegačevlja,kiomogočadvigovanjepete medhojo nasmučeh kándahar -rjamKandahar preko velikepovršine drobnih odprtin Razlage posameznih zgorajnavedenihizrazovnisousklajene,karzahtevajo rátrak -amRATRAC ávalung -am sekjúra -ež rátrak -amRATRAC®→teptálnistròj pete, namenjenihpredvsem zatelemarktehnikosmučanja imenovana po nemškem proizvajalcu Markerju PRIM.: kándahar rotaféla -ež márker -jamMarker imenovane po afganistanskemmestuKandaharPRIM.:márker zatezalcem, prednjim kovinskim in opetnikomperesnim s stremenico jekleno znak alioznakanaurejenem smučiščuzaobveščanje,opozarjanje, prepoved Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj ni pravilna. Blagovne znamke so namreč lastna imena in imena lastna namreč so znamke Blagovne pravilna. ni marker SECURAFIX Rottefella Avalung ® ® ® ® 1.

→teptálnistròj tip norveških smučarskih vezi z možnostjo dvigovanja pripomoček, ki omogoča dihanje zasutega v plazovini pog. ® ®

vstavna plošča za alpske vezi v obliki podobliki - v vezi alpske za plošča vstavna žarg. i suasi vz s oiso čeljustjo, kovinsko s vezi smučarskih tip prej gre za razlago z začetno nadpomenko. začetno z razlago za gre avalung 10 znamka alpskih varnostnih smučarskih vezi, smučarskih varnostnih alpskih znamka , O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih tip, kakorjepriizrazu 2.

strok. kandahar. pog. - 27.7.2012 20:16:02 153 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:02 Sodobni pravopisni Skrivnosti nedotaknjenih the invisible hand in language, the invisible , ur. Nina Ledinek idr., Ljubljana: , London: Routledge, London: , an introduction O dveh terminografskih O dveh novostih ... , Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.SAZU, ZRC ZRC, Založba Ljubljana: Gledališki terminološki slovar, ur. Marjeta terminološki Gledališki Lexicography: žarg. smuči, izdelane v tovarni športnega orodja

® On language change: , ki je samostalniška izpeljanka iz izraza, ki je iz izraza, izpeljanka , ki je samostalniška elanke 54 (2009), št. 6, 3–16. mn. Elan

Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila London – New York: Routledge, 1994. Humar idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Slovarji). Humar idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC in Terminologija sodobna terminografija Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 75–95. 2002. elánke ž elánk priročnik med normo in predpisom, predpisom, in normo med priročnik ZRC SAZU, 2005 (Slovarji). Dobnikar idr., Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (Slovarji). šič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Sklep Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Borislava Košmrlj - Levačič, Ljubljana: 2008. Bokal, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana: samozaložba, 1997. strmin: 101 nasvet za smučanje zunaj smučišč, funkcij, lastnoimenskih njihovih spreminjanja posledice ter izdelkov strijskih Jezik in slovstvo Slovenski Slovenski smučarski slovar je oznako za blagovno znamko dodal tudi v slo- Elan v Begunjah na Gorenjskem Humar 2009 = Marjeta Humar, Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih, v: slovarjih, terminoloških slovenskih v Sinonimija Humar, Marjeta = 2009 Humar Jackson, Howard = 2002 Jackson Keller 1994 = Rudi Keller, Gemološki terminološki slovar , ur. Meta 2005 = Gemološki terminološki slovar Geološki terminološki slovar 2006 = Geološki terminološki slovar, ur. Jernej Pav- Gledališki terminološki slovar 2007 = Dobrovoljc – Jakop 2011 = Helena Dobrovoljc – Nataša Jakop, Izvor poobčnoimenjenih izrazov v pojmovni skupini industrijski izdelki se v slo- so- za blagovno znamko. S tem se pritegne z oznako sestavku izrazi varopisnem ciolingvistični vidik, ki označuje zunajjezikovna izhodišča pomenskih prehodov. Taki termini se v Slovenskem smučarskem slovarju nanašajo zlasti na smučarske vezi in protiplazne pripomočke. Z oznako za blagovno znamko, ki je lastno ime in o podatku popolnejšemu k prispeva slovar začetnico, veliko z piše njo pred izraz se razsežnostih določenega izraza. pomenskih in pravopisnih in literatura Viri Botanični terminološki slovar 2011 = Botanični terminološki slovar, ur. Franc Batič – slovar, ur. Ljudmila terminološki Čebelarski = 2008 slovar terminološki Čebelarski Črnivec – Terčelj 1997 = Borut Črnivec – Andrej Terčelj, indu- in znamk imen obravnava Pravopisna Dobrovoljc, Helena = 2009 Dobrovoljc prvotno blagovna znamka. Novejše slovensko slovaropisje izpeljanke prav tako prav tako izpeljanke slovensko slovaropisje Novejše znamka. prvotno blagovna 2009: 13). znamke (Dobrovoljc opremiti z oznako blagovne priporoča 2.1 termina varskem sestavku

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 154 Book 1.indb 154 Book 1.indb 155 Logar Berginc 2009 = Nataša Logar Berginc, Logar Nataša = 2009 Berginc Logar eerlši emnlši lvr 90 = 1990 slovar terminološki Meteorološki = 2002 slovar terminološki Medicinski Paisi emnlši slovar: terminološki Planinski = 2002 slovar terminološki Planinski Pavšek, Miha = 2002 Pavšek Novak – Lenarčič 2009 = Bogdan Novak – Simon Lenarčič, ioi Mh 20 = d Vdvč Muha, Vidovič Ada = 2000 Muha Vidovič knjigah osmih v leksikon Velikisplošni = 1997 leksikon splošni Veliki Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Müller, Jakob – Šmalc Andrej = 2011 Müller – Šmalc Šivic-Dular, Alenka = 1998/99 Šivic-Dular idr., Guček Aleš = 2011 slovar smučarski Slovenski de Saussure 1997 = Ferdinad de Saussure, Žagar Karer 2011 = Mojca Žagar Karer, 2006=Zakon lastnini industrijski o Zakon Vintar, Špela = 2008 Vintar varji: za koga?, v: Kališnik idr.,Ljubljana:Medicinskafakulteta,2002. pdf〉 (dostop27. 4.2012). 〈http://www.centerslo.net/files/file/simpozij-/simp28/Logar%20Berginc. 231 225– 28), (Obdobja 2009 fakultete, Filozofske založba Znanstvena Ljubljana: ZRC SAZU,2002(GeografijaSlovenije6). preventiva ja: svetgastronomije odA doŽ,Ljubljana:Modrijan,2009. Slovenije, 1990. meteorologov Društvo – umetnosti in znanosti akademija Slovenska bljana: Stuttgart: VSVerlagshausStuttgartGmbH&Co.,1991,1994–1996.) Ljubljana: DZS, 1997.(Izvirnik: karjeva založba,1992(LeksikoniCankarjevezaložbe,zbirkaSopotnik). jezikovni priročnik lat2/044/78c01.htm〉 (dostop29.4.2012). 〈http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/ 259–268 7–8, št. (1998/99), 44 stvo prilastkom), imenovalnim z zvez samostalniških podlagi (na ur. LjudmilaBokal,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2011(Slovarji). na: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1997 (Studia humanitatis). plezalskega izrazja,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2002(Slovarji). alpinističnega, planinskega, slovar -angleškonemškofrancoskoitalijanski 2011 (Linguisticaetphilologica 26). ZAKO4866.html〉 (dostop30.4.2012). besedilo čiščeno 2008 (Prevodoslovjeinuporabnojezikoslovje). podprtaterminografija (Razprave Filozofskefakultete). 2000 fakultete, Filozofske inštitut Znanstveni Ljubljana: govorica slovarja, analiza Ljudmila Bokal– Andrej Terčelj elektrotehniške Lulaa Gorfk išiu Atn Mlk – aob ZRC, Založba – Melika Antona inštitut Geografski Ljubljana: , ) (ZIL-1-UPB3) 〈http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ (ZIL-1-UPB3) ) Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur.MarkoStabej, , Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2011. , Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Filozofske založba Znanstvena Ljubljana: , terminologije Snežni plazovi v Sloveniji: geografske značilnosti in značilnosti geografske Sloveniji: v plazovi Snežni emnlgj: emnlša ea n računalniško in veda terminološka Terminologija: Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Can- Der Knaur Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljublja- Terminologija , Slovenski medicinski slovar, ur.Miroslav O dveh terminografskih novostih ... novostih O dveh terminografskih Meteorološki terminološkislovar,Lju- , Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,

Skladenjska določitev lastnega imena lastnega določitev Skladenjska Slovenski splošni in terminološki slo- terminološki in splošni Slovenski lvnk lkian pomenoslovje: leksikalno Slovensko o industrijski -Universallexikon in 15Bänden,

med Slovenski smučarski slovar, smučarski Slovenski Slovensko tehniško izrazje: slovarjem

Kuharska enciklopedi- lastnini ( Jezik inslov- in rdo pre- uradno besedilom: slovensko- 1: A–Ch,

27.7.2012 20:16:03 155 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03 , - - ® Marker , ®

plaz ‘avalanche’. Such ). In modern Slovenian ® has been introduced for them. Proceed- has been introduced O dveh terminografskih O dveh novostih ... , . Summary Two New Terminographic Features Features Terminographic New Two Dictionary of Beekeeping Terminology in the Dictionary Dictionary of Slovenian Skiing Terminology of Slovenian Skiing and the Dictionary Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj Andrej Bokal – Ljudmila ) as well as anti-avalanche equipment (Avalung ® The second new terminographic feature applies to extralinguistic circum extralinguistic to applies feature terminographic new second The Rottefella normative guides, attention drawn to trademarks especially applies to variability in in variability to applies especially trademarks drawn to guides, attention normative the use of upper- or lower-cases letters stances of terms and concerns expressions that originated as trademarks. In the se- In the as trademarks. originated expressions that concerns and of terms stances mantic process of conversion into a common noun, they receive generic qualities histori- their entry In the dictionary letter. a lower-case with and as such are written cal origin is indicated by writing the original name and the trademark symbol (®). from expressions it is especially Terminology Skiing Slovenian of In the Dictionary the category of ski bindings that this symbol is used with (Kandahar ing from this, a single arrow cannot be used to represent this in a lexicographic lexicographic a in this represent used to be arrow cannot single a this, from ing use of conditioned the contextually it indicates arrow, because entry, but a double from the Among the dictionaries relationship. into the lexemic both units that enter Institute of the Slovenian Language, Section at the Fran Ramovš Terminological into the Dictionary feature was introduced this new terminographic of Beekeeping (2008). Terminology In the texts from which terminological dictionaries draw material, the principle the draw material, dictionaries which terminological In the texts from of conciseness in practical stylistics requires that fixed lexical phrases of the type snežni plaz ‘snow avalanche’ be truncated to the core noun: and in modern terminogra are not in a synonymic relationship, doublet expressions doublet terminological phy the expression

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 156 Book 1.indb 156 Book 1.indb 157 mikro- in makrostrukturni ravni itd. –, so se na področju leksikografije v zadnjih v leksikografije področju na se so –, itd. ravni makrostrukturni in mikro- na podatkov interpretiranih hierarhizacija razčlemba, skladenjska, zlasti slovnična, kov, oblikovanje geslovnika, analizabesedilnihzgledovinnjihovapomenskater podat- jezikovnih analizo za izhodišče je ki gradiva, ustreznega priprava in ranje niso radikalno spremenile – pravzaprav ključne faze leksikografskega dela danes med drugim ostajajo zbi- do vse pa slovaropisja organiziranega začetkov od bistvu Kljub temu da sejedrne naloge leksikografov pri oblikovanju slovarjev v samem 0 Uvod onyms Keywords: Synonyms Slovenian of Dictionary for the Schema XML an ing of design example the with illustrated is Decision-making aspect. the technical and aspect, practical the aspect, content or lexicographic the presented: are format XML in databases dictionary complex structuring when account into taken be must that aspects Various database. adictionary in of elements content and structure formal the manage to used be can Schema XML how an and databases of linguistic structuring hierarchical for multilevel format dard stan the as established become has format why XML explains article This Synonyms Slovenian of Dictionary for the Schema XML an Creating Lexicography: Format in XML Using jezika venskega Ključne besede: Ključne slovenskega jezika. Slovar sinonimov za XML-sheme oblikovanja primerom s je ponazorjeno odločitev Sprejemanje upoštevati. smiselno matu vXML-for zbirk podatkovnih slovarskih kompleksnejših je jih ki strukturiranju –, pri vidik tehnični ter vidik praktični vidik, vsebinski oz. ksikografski le tj. – vidiki različni so Prikazani zbirki. podatkovni slovarski v elementov vsebina in struktura formalna nadzoruje XML-sheme pomočjo s se kako in mat za večnivojsko hierarhično strukturiranje for jezikovnih uveljavil kot standardni je XML-format se podatkovnih zakaj pojasnjuje, Prispevek zbirk Uporaba vleksikografiji XML-formata za Slovar sinonimov slovenskega jezika na primeru oblikovanja XML-sheme lexicography, XML, XML Schema, dictionary of Slovenian syn of Slovenian dictionary Schema, XML XML, lexicography, leksikografija, XML, XML-shema, slovar sinonimov slo slovar sinonimov XML-shema, XML, leksikografija, Nina Ledinek–AndrejPerdih . Cobiss: 1.02 ------27.7.2012 20:16:03 157 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03

- - hkrati pa so se tudi so pa hkrati 1 Uporaba XML-formata v leksikografiji ... , Perdih Ledinek – Andrej Nina Znanilec nekakšne leksikografske revolucije tako v tehnološkem kot kon- tako v tehnološkem leksikografske revolucije nekakšne Znanilec Prav tehnološki napredek na področju računalništva, katerega zametki so se ka- Objava podatkov na spletu in v obliki drugih elektronskih medijev omogoča Spremembam na ravni danes običajne recepcije slovarskih priročnikov in Pogosto lahko uporabnik vzpostavljene rešitve tudi komentira, s čimer, gledano dolgoroč- gledano čimer, s komentira, tudi rešitve vzpostavljene uporabnik lahko Pogosto no, postajano, tudi aktivni njihov sooblikovalec.

1 petindvajsetih petindvajsetih letih na tehnološki in konceptualni ravni zgodili ključni premiki, ki so odločilno vplivali na metodologijo sodobnega leksikografskega dela, uporablje no tehnologijo in vzpostavljene standardne formate ter na dojemanje in posledično slovarskih priročnikov. na uporabo leksikografski stoletja prejšnjega let je bil sredi osemdesetih smislu ceptualnem projekt COBUILD (prim. Sinclair 1987), v okviru katerega je bil oblikovan slovar nastal celoti v je ki slovar, prvi Dictionary, Language COBUILD English Collins je prispevka pričujočega vidika Z korpusa. referenčnega (elektronskega) podlagi na orodij in korpusov razvoj na vplival odločilno projekt omenjeni je da dejstva, poleg uporabe o pomembnosti podatkov, predvsem pa na zavest za obdelavo korpusnih prvih eden COBUILD projekt bil da je najpomembneje, korpusov v leksikografiji, leksikografskih projektov, pri katerem so slovarsko gradivo obdelovali s pomočjo specializiranih računalniških leksikografskih orodij, ključen pa je tudi podatek, da kot dojemali besedilo (pred)slovarsko kot bazo leksikalno nastajajočo redaktorji so večnamensko strukturirano računalniško berljivo bazo jezikovnih podatkov, zapi (prim. Clear 1987: 51). in preprosto berljivem ASCII-formatu sano v standardnem zali že v času cobuildovske revolucije, pa je dejavnik, ki slovarskih oblikovanja vidika je z tako sicer najodločilneje in tisočletje, novo vplival v prehodu na naleksikografijo vplivaloleksikografijo sodobno na je Pomembno uporabe. njihove tudi kot priročnikov (izhodišč- kot več predstavljajo ne najpogosteje slovarja leksikografi si da dejstvo, zlasti no) knjižnega jezikovnega priročnika, ampak kot strukturirano razširljivo računalniško podatkivsi so kateri v in namene različne za uporabna je ki zbirko, podatkovno berljivo in medsebojno povezani. ustrezno hierarhizirani, (standardno) označeni Tra- nekoč. vajeni bili je smo kot priročnikov, slovarskih izrabo drugačno bistveno uporabnikov, njihovih vsaj z vidika slovarjev se je zato, mikrostruktura dicionalna nekoliko razrahljala, saj so uporabniku poleg »običajnega« slovarskega besedila vedno pogosteje na voljo dodatne (multimedijske) vsebine, meje med posameznimi slovarskimi (in drugimi jezikovnimi) podatkovnimi zbir- kami nekoliko zabrisale. Pripravljavci slovarjev namreč svoje jezikovne vire ve- dno pogosteje objavljajo v obliki enovitih strukturiranih podatkovnih zbirk (npr. v okviru internetnih portalov), pri čemer lahko uporabniki svoje jezikovne zadrege rešujejo z brskanjem po različnih priročnikih in drugih virih hkrati. Omeniti velja jezikovnih prikaz uporabnik da omogoča, osnovi v medij elektronski da dejstvo, še podatkov vsaj deloma prilagodi svojim željam in potrebam, seveda če to omogoča sama strukturiranost podatkovne zbirke. pro- tudi sam redakcijski virov se je moral predhodno prilagoditi drugih jezikovnih ces, v okviru katerega postaja vedno bolj običajno, da so podatki za konkreten slo- ob čemer pri podatkov, zbirkah povezanih medsebojno več v zbrani priročnik varski

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 158 Book 1.indb 158 Book 1.indb 159 različni jeziki. različni uporabimo vkateremkoliprogramu,kiznabratinavadne besedilne datoteke. slovarsko podatkovnozbirko ne glede na uporabljeni program za izdelavo pozneje lahko saj pomena, velikega dolgoročno je kar sistemi, operacijskimi in programi toteke XML pravzaprav navadne besedilne datoteke, so prenosljive med različnimi v formate za prikaz na zaslonu ali za tisk. HTML in XHTML sta formata, ki se ki formata, sta XHTML in HTML tisk. za ali zaslonu na prikaz za formate v formate, kar lahkopomeni spreminjanje samega dokumenta XML ali pa pretvorbo 7 6 5 4 3 2 XML, biti vsipodatkivslovarjuustreznooznačenigledenavrstopodatka. naštejemo le nekatere izmed možnih. Za ustrezno računalniško obravnavno morajo podatki, zgledi, podgesla, sinonimi, etimološki podatki, podatki o prvi pojavitvi, če ca, obrazilainizgovorjava,gledenavrstoslovarjapalahkonastopajošepomenski mi slovarskimi podatki. Že preprost slovar vsebuje številne podatke, kot so iztočni to grafično kaže z različnim oblikovanjem besedila, odstavki in ločili med različni se izdajah knjižnih V mikrostrukturo. kompleksno razmeroma navadno imajo zato podatkov, jezikovnih različnih pomensko število veliko vsebujejo lahko Slovarji 1 Markup Language). (eXtensible XML uveljavil času zadnjem v zmogljivosti in univerzalnosti bilnosti, orodji. Kot standardni format za zapis jezikovnih podatkov se je zaradi svoje fleksi- različnimi med prenosljivost njihovo ter podatkov shranjevanje preprosto zbirke, gotavlja jasno strukturiranje podatkovnih tipov, razširljivost izhodiščne podatkovne slovarske podatkovnezbirkeindrugiznjimipovezanivirizapisanivobliki,kiza- so če le, mogoče seveda je omenjeno Vse mesta. ustrezna na izvozimo avtomatsko jih oz. povežemo podatke želene oblikah različnih v priročnika konkretnega objavi 8 uporabljamo program iLEX, ksikografski programi – na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU le- številni delujejo XML datotekami Z znakov. najrazličnejših uporabo za žnosti kodiranje znakov, karskupajzustreznounikodnopisavopredstavlja dovolj mo- unikodno uporabljeno je Privzeto poljubno. skoraj določiti mogoče je elementov Oznake podatkov. obdelave različne in iskanje zahtevno sklici, s povezovanje ča omogo- struktura), (drevesna zbirke hierarhičnostrukturiranepodatkovne nivojsko IDM DPS,

http://www.w3schools.com/. http://www.termania.net/ http://tshwanedje.com/tshwanelex/ http://www.idm.fr/products/dictionary_writing_system_dps/27/ http://www.abbyy.com/lingvo_content/ http://www.emp.dk/ http://www.w3.org/standards/xml/ 2 a eoto prbot aoe XL o ii nta duie M razviti XML družine znotraj bili so XML datotek uporabnost celostno Za dn ze sadrnh omtv pienh a zaeaj veie je vsebine, označevanje za primernih formatov, standardnih izmed Eden Uporaba XML-formatavleksikografiji ki je v leksikografiji po svetu zelo razširjen. Smiselno ga je uporabiti za več- Nina Ledinek–Andrej Perdih, 5 TshwaneLex, 8 Jezik XSLT je namenjen preoblikovanju dokumenta XML vdruge 6 v slovenskem okolju pa je nastala Termania. 3 med bolj znanimi so še ABBYY Lingvo Content, Lingvo ABBYY še so znanimi bolj med Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba 7 Ker so da- - - 4

27.7.2012 20:16:03 159 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03

shema - XML (.xsd) in RELAX NG 9 11 Kljub nekoliko večji uporab- 10 nista sinonimna izraza, saj je Uporaba XML-formata v leksikografiji ... le eden le od formatov shem, ki opisujejo strukturo shema DTD ) tako) kot (datoteka vrste .xsd) in XML SchemaXML , Perdih Ledinek – Andrej Nina shema - Ena od osnovnih nalog programa za leksikografsko delo je, da skrbi za skladnostEna od osnovnih nalog programa za leksikografsko Slovarska struktura zbirke v XML-formatu opisuje she- Formalno strukturo slovarske podatkovne Obstaja več standardnih formatov shem za XML-dokumente; danes verjetno vsebine datoteke o XML-shemi XML Več (Hunter Thompson 145). 2007: idr. 2004. idr. IDM uporablja DPS DTD, iLEX in Termania uporabljata XML-shemo, ima Tshwanelex internisvoj DTD. V besedilu uporabljen je zapis poslovenjen XML-shema. (dejansko: XML

slovarskih sestavkov s shemo in opozarja na nepravilnosti v strukturi in formalni vsebi- slovarskih sestavkov s shemo in opozarja usmerja k enotnosti strukture vseh slovarskihni. Tako imajo leksikografi orodje, ki jih 9 10 11

uporabljata uporabljata za prikaz na zaslonu (najbolj tipičen primer so spletne strani), XSL:FO so pretvorbe tisk. Tovrstne za v PDF, torej podatkov pretvorbo za pa je primeren za človeško uporabo skoraj nujne, ker je XML označevalni jezik in ni lepo berljiv, ljudje pa želimo na zaslonu ali na papirju videti oblikovano besedilo. Za iskanje XML pa datotek XPath, strukturo navigacijo XQuery, za se uporablja podatkov določajo sheme različnih formatov – DTD, XML Schema (.rng). Drugačen tip sheme predstavlja ISO Schematron (.sch), ki preverja, ali je elementa. dovoljena glede na vsebino drugega vsebina nekega elementa 2 V času izdelave koncepta slovarja je ključnega pomena predvideti tako strukturo se da nujno, ni seveda tem Pri slovarja. tega vse sestavke za veljala bo ki slovarja, sestavkih. slovarskih vseh v pojavljajo sestavkov slovarskih deli sestavni možni vsi slovar- specializiranih pri zahtevna še posebej je strukture takšne izdelave Naloga jih, v katerih želimo prikazati veliko različnih podatkov ali pa je sama narava je- zikovnih podatkov zelo raznovrstna, pa tudi sicer je načrtovanje ustrezne strukture del. eden ključnih korakov pred začetkom redakcijskih ma. Ta določa, kateri elementi so v slovarski zbirki dovoljeni, kakšna so hierarhična razmerja med njimi in kakšen je njihov vrstni red, kombiniranja oz. izključevanja in kolikokrat se določen element kakšne lahko ponovi, kadar so možnosti njihovega želimo navesti več zaporednih enakih elementov. Shema ne nazadnje določa kakšna sme tudi, biti formalna vsebina elementov: ali je dovoljeno vsakršno besedilo ali vsebi- dolžini po omejitev ali meni) (spustni izbir možnih seznam na omejitev obstaja ne, omejitev samo na števke, možnost vsebovanja atributov itd. Shema je torej rezul- tat nekaterih strukturnih odločitev, zajetih v slovarskem konceptu, saj lahko v zvezi z leksikografsko vsebino pomaga le pri nekaterih tehničnih zahtevah, nikakor pa ne ki niso skladne s konceptualnimi napotki. more preprečiti vsebinskih neustreznosti, DTD in XML-shema. sta formata razširjena najbolj nosti formata XML-shema v primerjavi z DTD-jem je uporaba enega ali drugega v primerjavi XML-shema nosti formata formata sheme običajno določena z leksikografskim programom, saj uporabe raz- ne omogočajo. ličnih formatov shem nekateri programi

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 160 Book 1.indb 160 Book 1.indb 161 sestavek zaglavju, nepa,recimo,pripomenu. lahko npr. element zaglavje, ki vsebuje tiste podelemente, ki jihleksikograf vidi v je primer Tak preglednosti. ali podatkov razporeditve zaradi koristno to je če in re vanju več elementov v nadrejeni element, če je táko leksikografsko videnje struktu- elementi in dovoljene vsebine elementov. Dodatno se je mogoče odločati o združe temi med razmerij določitev pa nato sheme), (elementov slovarja delov sestavnih poimenovanje in določitev najprej pomeni to praksi V ustvariti. želi jo ki vsebino, alnem primeru slovarska struktura taka, kot si jo leksikograf predstavlja glede na ide- v bo naj da to, kot drugega nič pomeni ne vidik vsebinski oz. Leksikografski 2.1 vplivajo naizdelavosheme,insicer: ki vidikov, več upoštevati smiselno je da pokazalo, je se SAZU, ZRC Ramovša na zorni namorebitneneustreznostislovarskestruktureinposledičnosheme. po- sodelavci računalniški in slovarja sestavljavci so da smiselno, sestavkov slovarskih izdelave poskusne času v je zato SAZU, ZRC jezik slovenski za Inštitutu na potekajo med samimprocesomizdelaveslovarja.Tosepotrjujetudiprislovarskihprojektih,ki tudi možne izpopolnitve in spremembe manjše so temveč slovarja, izdelave začetkom pred nujno zaključi ne praksi v sheme izdelava se da opozoriti, treba je tem Pri grafov. leksiko- število večje sodeluje kjer projektih, večjih pri koristno zlasti je kar sestavkov, sinonimov slovenskegajezika: 12 se element Vsak logična. in jasna so razmerja medsebojna njihova jasni nedvoumni, in vsebinsko so vsi elementov, različnih osem uporabljenih je primeru tem V

Zamik v desno je uporabljen za označitev podrejenih elementov. podrejenih označitev za je uporabljen vdesno Zamik Kot primer preprostega dokumenta XML lahko prikažemo kazalčni slovarski Leksikografski oz.vsebinskividik • tehnični vidik. • praktični vidik, • leksikografski oz.vsebinskividik, Pri pripravi shem za slovarje, ki nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Fra- bodočnost, katerega vsebina je povzeta po delovnem gradivu za Slovar Nina Ledinek–Andrej Perdih, -i bodóčnost ž prihodnost 12 Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba - 27.7.2012 20:16:03 161 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03 - - Uporaba XML-formata v leksikografiji ... oz. če želimo v redakcijskem procesu zagotoviti , Perdih Ledinek – Andrej Nina Praktični vidik Praktični hi- manj pred prednost ima slovarja oz. sheme struktura globoka Hierarhično vidik Tehnični nadaljnjo drugačno ali pretvorbo preurejanje, njihovo in podatkov iskanje Za začne z začetno oznako, npr. , in konča s končno oznako, npr. npr. oznako, končno s konča in , npr. oznako, začetno z začne hierarhič druge ali besedilo imamo pa oznakama tema med , no podrejene elemente. no podrejene 2.2 Pri slovarju s kompleksno mikrostrukturo število različnih elementov lahko hitro doseže trimestno število. Poleg tega se lahko nekateri elementi pojavljajo na - raz ličnih mestih, kar je po eni strani smiselno, po drugi strani pa so razmerja in vrstni leksi- da drugačna, dovolj ravno mestih različnih na lahko elementov določenih red vidik praktični upoštevati smiselno je zato Prav preobremenijo. spominsko kografa čim mora in obvladljiva tudi temveč logična, le ne ta biti mora saj sheme, slovarske bolj naravno sovpadati z leksikografskim procesom. Vprašanje je namreč, ali bodo ovirala ta jih bi da ne strukturo, kompleksno obvladovali lahko dovolj leksikografi da tako, urejeni da bodo podatki je, pa prav tako pomembno pri njihovem delu, slovarja zmogli podatke razumeti. bodo tudi končni uporabniki nadrejenem v združeno obravnavati mogoče podatkov več je da tem, v erarhizirano iskanju in obravnavi podatkov, prav k poenostavljenemu kar pripomore elementu, - struk razumevanjem skladno z leksikografovim tako so podatki lahko strukturirani ture slovarja. Po drugi strani pretirano razvejana struktura otežuje orientacijo zno- traj slovarskega sestavka (posledično lahko podaljša čas sestavljanja sestavkov), na je zato vsebini, k namesto hierarhije za pravilnost k skrbi preusmerja pozornost svoj način zahtevna za delo. 2.3 S tehničnega vidika niso pomembna le razmerja med elementi, ampak tudi dru- ge možnosti, ki jih želimo omogočiti. Tu gre zlasti za sklice (če želimo, elektronska da različica bo klikljiva, uporabo je pomembna hierarhična razporeditev elementov, pojavitev istega menta ele na različnih mestih pa lahko zaradi različnih kombinacij pojavitev iskanje relevantnih podatkov zapleteno, obenem naredi pa se poveča nevarnost dobivanja pomemben je vsebinah obstoječih že po iskanje Prav iskanja. zadetkov neustreznih vidik pri leksikografskem delu, saj daje vpogled v že preverjene slovarske rešitve in pomaga pri vzdrževanju enotnosti skozi slovar ter je tako koristno dopolnilo k enotnost nekaterih vsebin), razmerje med mešanimi vsebinami proti strukturira- nosti ipd. Pomemben dejavnik je tudi sam leksikografski program – ta naj nače- loma ne bi prav dosti vplival na izdelavo sheme, vendar se v praksi izkaže, da ni čisto tako. Pomemben vpliv imata lahko uporabniški vmesnik programa in način iskanja podatkov, saj uporabniški vmesnik dejansko vpliva na odločitev o tem, si ker ne, ali nadelement en v združevati elemente se ponavljajoče smiselno je ali lahko v nekem trenutku želimo na zaslonu skrčiti oz. skriti določene hierarhično povezane elemente, da imamo boljši pregled nad drugo vsebino, ki se ji želimo posvetiti. Programi se preglednosti vmesnika lotevajo različno, zato brez - upošte vanja tega vidika ne gre.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 162 Book 1.indb 162 Book 1.indb 163 3 ša ZRCSAZU. nonimov slovenskegajezika, ki nastaja na Inštitutu zaslovenskijezik Frana Ramov- projekta, si vnadaljevanju oglejmo naprimeruizdelave XML-sheme zaSlovarsi- slovarskega specifičnega zahteve na glede uravnotežiti smiselno bolj čim janjanje ude- njihovo pa hkrati uresničevati, oz. upoštevati možnih) od nekateri le seveda siranje tehpodatkovlahkobistvenotežjekotsicer. na splošno priporoča previdnost pri uporabi mešanih vsebin, ker je nadaljnje proce- se vidika tehničnega S seboj. med »pomešani« besedilo navadno in primeri jeziki, 15 14 13 elemente slovarskepodatkovnezbirke. mikrostrukturne različne na sklicev predpostavljenih vzpostavljanje preprosto in učinkovito za ustrezna bolj čim pa hkrati zapomnljiva, in razumljiva intuitivno na, vprašanje, kako oblikovati XML-shemo tako, da bo ta za redaktorje čim bolj logič ključno bilo je –, sestavke slovarske druge na sklice pričakujemo tradicionalno že katerem pri mikrostrukture, slovarske element tisti so sinonimi – prinaša slovar jih smiselno objaviti na spletuoz.velektronskiobliki.Gledenaravopodatkov, ki pa tudi dileme v zvezi z vprašanjem, v kakšniobliki je slovarsko besedilo najbolj strukture pri samih redaktorjih najbolj vplival tehnični oz. programski vidik, deloma slovarske koncepta projekcije kot strukture podatkovne hierarhične ceptualizacije Na oblikovanje XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika je poleg kon- kov vnjejlahkopomembentudistegavidika. bazo mogoče uporabiti tudi za jezikoslovne raziskave, zato je način ureditve podat- priročniku z napotki za sestavo slovarja. Potem ko je slovar dokončan, je slovarsko sane številke (m podpi- in nadpisane npr. besedilo, oblikovano drugače dodati besedilo v želimo ko bujejo pomešanobesediloinelementesvojovsebino.Tojeuporabnozlastitakrat, s

Angl. Angl. zbirki. že vzpostavljene upoštevati rešitve treba v nastajajoči slovarski podatkovni med drugim XML-sheme pripravi je pri bilo zato zbirk, standard podatkovnih kot jezikovnih zapisa vzpostavljen format ni bil ni še XML ko času, v oblikovan bil je slovarja Koncept dr. Jerici Snoj. Jerici dr. zahvaljujeva se avtorja k članku pripombe dragocene Za različico. njeno končno likovali soob dopolnitvami in predlogi pripombami, ssvojimi in vpraksi XML-shema preizkusili rešitve gane Izhodiščna Snoj. Jerica dr. in predla- so pa Snoj, skupine sodelavci vsi Jerico zdr. v sodelovanju pripravljena je bila Praznik Zvonka Lazar, Branka mag. lin, Ah Martin jo sestavljajo in slovenskega jezika Slovar sinonimov pripravlja ki pine, sku raziskovalne gradivo je delovno vnadaljevanju, navajamo ga ki gradivo, Slovarsko Izdelava XML-shemezaSlovar sinonimovslovenskegajezika so (omenjeni dejavnike navedene XML-sheme pripravi pri skušamo Kako Občasno so potrebni elementi z mešano vsebino, mešano z elementi potrebni so Občasno mixed content mixed Nina Ledinek–Andrej Perdih, 3 , CO . 2 ), sicer pa je to pogosta rešitev za etimološki razdelek, kjer so Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba 15 13 tj. elementi, ki lahko vse- 14 - - - - - 27.7.2012 20:16:03 163 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03

- - - ◊ Do- 16 (za več (za 17

◊ ekspr. gozdiček ◊ ekspr. gozdič brezova lozica ◊ neobč. brezova ♦ gozd. letvenik |v katerem imajo drevesa debelino ◊ ekspr. gozdek Uporaba XML-formata v leksikografiji ... prikazujeta sliki 1 in 2. brezova loza ◊ neobč. brezova Nad vasjo se razprostira gozd Nad vasjo se razprostira pokr. gor. gošča gozd in teči ◊ brezovje ◊ pesn. gaj ♦ zastar. gora |v hribovitem svetu| , Perdih Ledinek – Andrej Nina Mikrostruktura slovarskih sestavkov Slovarja sinonimov sinonimov Slovarja sestavkov slovarskih Mikrostruktura slovenskega jezika slovenskega gaj – v katerih iztočnična beseda nastopa kot skladenjsko jedro besedne zveze –, |z drevjem strnjeno porasel svet| ◊ pokr. boršt ◊ pokr. borovec gozd ◊ borovje 1. borov gozd ◊ redk. brestje 2. brestov gozd ◊ brezje 3. brezov ♦ letev| ◊ neobč. loza ◊ pokr. šuma pokr. hosta ◊ neobč. les ◊ star. lesovje ◊ neobč. log 18 V Ahlin 2003 idr. razdelek je razširjena zamenljivost poimenovan podpomenke. Podrobnejši podatki o strukturi slovarja so dostopni v Ahlin 2003. idr. Dominantnibesednozvezni izražanjeleksemiza konkretnega lahkoumeščeni so pomena v okvir posameznih pomenov iztočničnega leksema,posebnegagnezda besednozveznih lahko enot. Umestitevodvisna je pa od stopnjepomenske se pojavljajo v okviru povezanosti skladenjsko jedrne besede dominantnega večbesednega leksema z navede- nimi pomeni iztočničnega leksema.

gòzd gôzda m 1. ● podatkov prim. Ahlin idr. 2003). Poleg tega opozarja še na tiste večbesedne lekse- me 16 17 18 3.1 sinonimov slovenskega zbirko Slovarja koncept podatkovno zastavljeni Glede na do- oz. polni – tipov dveh sestavki slovarski sestavljajo smislu strukturnem v jezika minantni slovarski sestavki in kazalčni oz. nedominantni slovarski sestavki. minantni slovarski sestavki so iz treh delov: iztočnični del vključuje podatke o iz- zaglavju, v navedeni jezika knjižnega slovenskega Slovarju v so kot besedi, točnični tj. podatke o besedni vrsti iztočnice, njeni izgovorjavi, naglasu, oblikoslovnih last- nostih ter njenih morebitnih dvojnicah. V pomenskem delu – natančneje poimeno geselske pomene tiste (samo) na opozarja slovar – del razlagalno-sinonimni vanem besede, v katerih iztočnica nastopa kot običajen, (najbolj) nevtralen, tj. dominantni leksem za izražanje konkretnega slovarskega pomena, poleg tega pa so pri vsakem od pomenov navedeni še drugi (eno- ali večbesedni) nedominantni sinonimi iztoč ničnega leksema. Slovar v tem razdelku vključuje tudi podatke o delnih sinonimih zamenljivosti razširjeni o ter pomenih konkretnih v iztočnice antonimih in ki so prav tako nevtralni, dominantni leksemi za izražanje določenega pomena, ob njih pa predstavlja še druge (eno- in večbesedne) nedominante sinonime omenjene sestavka je po vsebini slovarskega dominantnega razdelek Tretji besedne zveze. soroden kazalčnemu delu kazalčnih slovarskih sestavkov. Prinaša podatke o tem, v katerih pomenih iztočnica ni dominantni leksem za izražanje konkretnega pomena, obdelane leksemu, k dominantnemu sinonimov le eden od nedominantnih ampak slovarskih dominantnih sestavku. Primera slovarskem dominantnem v drugem mu sestavkov z iztočnicama

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 164 Book 1.indb 164 Book 1.indb 165 Slika 2:Dominantnislovarskisestavek ziztočnico Slika 1:Dominantnislovarskisestavekziztočnico GL. ŠEveliko(nedol.količ.štev. 2. { 3. {pp: 2. 1. têči (Denar tečevblagajno (teči bežati ŠE GL. 4. Meja teče ob reki ob teče (Meja tekati tečejo hitro Dnevi ( minevati gnoj ), teče rane Iz ( iztekati Donavo ), v teče (Sava se izlivati kruh), pp: têčemnedov. ♦ gozdičevje ◊ pokr.hostaneobč.lesstar.lesovje |drevje, kirastestrnjenoskupaj| 5. cerov gozd◊cerje log ◊pokr.bukovašuma ° iglastigozd ° drvnik,listnik,steljnik gozd ◊redk.smrekovec 15. smrekov gozd neobč. pomladek 14. 13. macesnovgozd◊macesnovjeredk.macesenje 12. kostanjevgozd◊kostanjevje 11. jelševgozd◊jelševje 10. jelovgozd◊hojevhojevjejelovje 9. javorov gozd◊javorjejavorovje iglovje 8. dobovje ◊redk.hrastinahrastovina gozd hrastov 7. 6. gabrov gozd◊gabrovje ◊redk.gabrinagabrje ◊ ekspr.brzeti 4. bukov gozd brezos., ° ʻsilovitoʼdreti,hudouriti,liti,ulivatise} ° ʻslišno,oddajajočznačilenzvokʼčapljariti,čofotati,hahljati,vrvrati ° ʻpočasiʼceditise,cezeti,cizeti,cureti,curljati,lesti,mezeti,polzeti,solzeti kam, kje|premikatisetako,kotjeznačilnozatekočino| ekspr. brusitipete|hitro|♦dirjati jo ◊ ekspr.cvirnati od podlage|tečiproti cilju kam, ◊ publ.bitivtekuneobč.potekati |neprenehoma, brezprekinitvesenadaljevati,razvijati| ◊ ceditisecezeti rane teče iglasti gozd iglasti mladi gozd mladi kje Nina Ledinek–Andrej Perdih, kje |premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni

|izraža, da se na mestu, imenovanem v določilu, v manjši meri pojavlja tekočina| pojavlja meri manjši v določilu, v imenovanem mestu, na se da |izraža, , listnatigozd,mešanigozd} |nizkodrevje| ◊neobč.strujatistrujititočitise ◊ črni gozd ◊ gozd.črni neobč. ◊ Ura ne teče, če ni navita ni če teče, ne (Ura delovati kom), pred ◊ bukovje ), tek(teči= ◊ ◊cizeti hrastje smrečje Jermen, speljan po kolesu, že teče že kolesu,po speljan (Jermen, se premikati ), cvreti jo ◊ ekspr.cvreti ◊cerovje mladje ◊jelšje

◊ knjiž. pog. ; tečipo stopnicah ◊ ◊ cureti ◊curljati

hrastovje ◊ gozd dimnikov) smrekovje gojiti tek Gozd zaraščapašnik ◊ pokr.vzh.mladoles igličasti gozd ◊ redk.igličasti bukev ◊ redk.hraščina ◊ ekspr.leteti ; tekmovativteku Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba ◊ redk.smrečevje ◊mezeti ◊ redk.bukovec ◊redk.jelkovgozdjelovina teči gozd ◊ ekspr.sprintati Dela tečejo Voda tečemedskalami ◊ pokr. ◊ redk.igličevje ◊ star.dobje ), usipatise( ◊ redk.smrečina ◊ redk.bukovina Nimam časa, tečem kupit tečem časa, (Nimam hiteti ), mladovje dobov gozd ◊ star.dobov Pesek tečevposodo) ʻne miruje večʼ), prihajati večʼ), miruje ʻne ucvirati jo ◊ ekspr.ucvirati igličje ◊ redk. ◊ redk.

◊ redk.smrečnati ◊ neobč. podmladek ◊ redk. bukov ◊ star. ), po- ), ♦ Iz ◊ 27.7.2012 20:16:03 165 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:03 - - gozdič Spraševali smo se namreč, ali ne bi bilo 20 Uporaba XML-formata v leksikografiji ... predstavlja slika 3. gozdič predstavlja predvsem pa bi strukturo XML-sheme praktično v celoti določal 19 GL. gozd 1 , Perdih Ledinek – Andrej Nina Oblikovanje XML-sheme za slovar Oblikovanje XML-sheme Eno od ključnih vprašanj, ki smo si jih v začetni fazi priprave XML-sheme Rešitev bi npr. pomenila, da bi bilo treba vzpostaviti več sto tisoč sklicev, ki pravzaprav ki pravzaprav treba tisoč vzpostaviti sklicev, sto bilo več pomenila, da bi npr. bi Rešitev ne bili bi sklici vsebinskemv smislu, tj. sklici, kiuporabnika bi dejansko vodili na mesta slovarskiv strukturi, na katerih dobil bi vse potrebne jezikovne podatke, ampak zgolj bi zagotavljali, da so v slovarski strukturi podatki vpisani na vsa potrebna mesta. Kazalčni slovarski sestavki sopomembni gotovo za potencialno knjižno izdajo slovarja, saj uporabnik iskanega podatka sicer ne našel, bi v elektronsko izdajo slovarja pa jih trebamordabilo bi ne sploh vključiti. Ustrezen iskalnik namreč bi iskalne zadetke lahko razvrščal in jih prikazoval tako, da potreba po sklicevanju morda ne niti bi nastala.

gozdìč -íča m, 19 20 roma zapleten, 3.2 glede je se jezika slovenskega sinonimov Slovar za XML-sheme oblikovanju Pri na sklicno naravo slovarja kot izhodiščno in temeljno pojavilo vprašanje, kako v tehničnem smislu zagotoviti, da bodo vse polnopomenske besede, ki so v slovarju drugi ali iztočnice kot slovar v vključene sinonimov, deli oz. sinonimi kot navedene slovarskih sestavkov, predvsem pa, kako poskrbeti, da elementi mikrostrukturni bodo ustrezni elementi kazalčnih in dominantnih slovarskih sestavkov s sklici pra- vilno povezani na različne elemente dominantnih slovarskih sestavkov. Program- avtomatskim) in (ročnim z reševati problema navedena oba mogoče npr. bilo bi sko zagotavljanja vidika z koristna npr. bila bi rešitev takšna – sklicev vzpostavljanjem pravilnega sklicevanja na homonimne iztočnice oz. z njih –, vendar bi bil proces z razme pa programsko potraten, časovno in neučinkovit precej vidika redakcijskega Slika 3: Kazalčni slovarski sestavek z iztočnico Slika 3: Kazalčni slovarski Kazalčni slovarski sestavki vključujejo iztočnični del, ki je enak iztočničnemu delu iztočničnemu enak je ki del, iztočnični vključujejo sestavki slovarski Kazalčni ustrezne na sklice prinašajo pa delu kazalčnem v sestavkov, slovarskih dominantnih nepredno- zgolj kot se pojavljajo v katerih slovarskih sestavkov, dele dominantnih stni, nedominantni sinonimi k iztočničnemu leksemu kot dominantnemu leksemu - slovarske kazalčnega strukture oris Natančnejši pomena. konkretnega izražanje za z iztočnico ga sestavka na podlagi podatkov v pomenskem delu dominantnih slovarskih sestavkov večine tehnični vidik vzpostavljanja sklicev, kar je v popolnem nasprotju s konceptualiza cijo slovarske strukture pri redaktorjih in naravo redakcijskega procesa pri pripravi in naravo redakcijskega cijo slovarske strukture pri redaktorjih ustreznih vseh vključitve proces da odločili, se smo zato Prav slovarja. konkretnega iztočnic v slovarsko podatkovno zbirko tehnično nadzorujemo s pomočjo drugih programskih mehanizmov, potrebne vsebinske sklice pa vzpostavimo v zaključni o de- smo razmišljali kako skušamo orisati, V nadaljevanju slovarja. priprave fazi nakazanih rešitev. javnikih, ki so odločilno vplivali na vzpostavitev za Slovar sinonimov slovenskega jezika zastavljali, je vprašanje, ali slovarske je sestavke kazalčne treba v XML-shemi (v prvi fazi dela) upoštevati oz. jih v slo- sploh redigirati. zbirki varski podatkovni

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 166 Book 1.indb 166 Book 1.indb 167 21 in jih ročno dopolniti, kjer avtomatski izvoz oz. generiranje podatkov nista mogoča. slovarja priprave fazi zaključni v sestavkov slovarskih dominantnih kazalke valne dopolnje razdelek v in sestavke slovarske kazalčne v izvoziti podatkov ustreznih bolj omejeni, torej za potrebe konkretnega slovarja s tehničnega vidika nekoliko vidika tehničnega s slovarja konkretnega potrebe za torej omejeni, bolj stojen podatkovni tip. Sklici s tovrstnih elementov bi seveda bili glede tarčnih mest turnih elementov slovarja obravnavana kot posebenelement sheme oz. kotsamo- bolj komplekseniskalnipogoj,pričemerlahkoznovaprihaja donapak. datkovni zbirki, saj mora redaktor,dabidobilustrezneiskalne zadetke, oblikovati kovnih tipovjemordamanjustreznarešitev tudi zvidikaiskanjaposlovarski- veliki meri onemogočeno avtomatsko vzpostavljanje sklicev. Manjše število podat- v bilo bi pa tega poleg veliko, izbir je če napake, za možnosti več je saj primerno, slovaropisnega programa in izbire ustreznega elementa v pogovornemoknumanj vmesnika okviru v sklicev tarč možnih prikaza vidika z bilo bi kar sestavkov, skih sheme, bi se ti lahko sklicevali na več različnih mest v strukturi dominantnih slovar- elementov različnih malo za odločili se bi Če sklicev. vzpostavljanja vidik števati spremenil, bi takoslovarskobesedilopopravil hitreje. Po drugistrani je trebaupo- je predpostavljeni strukturni tip slovarskega sestavka, katerega redakcijo pripravlja, ugotovil, damoramikrostrukturoslovarskegasestavkavceloti spremeniti, ker se turo v večini sestavljajo nizi (nedominantnih) sinonimov –, čim manj. Če bi namreč struk- slovarsko nazadnje ne – informacije sorodne ali istovrstne vpisujemo katere Za samega redaktorja bi bilo po eni strani najbolj prikladno, če bi bilo elementov, v učinkovit. bolj čim proces redaktorski bo da vsebuje, ta naj tipov podatkovnih oz. elementov različnih koliko in XML-sheme elemente strukturirati kako vprašanje, postavljalo vedno še nekoliko je se sprejeta, že besedila, slovarskega oblikovanja ti tudiustreznostževzpostavljenihsklicevoz.vzpostavitinove. posameznih slovarskihsestavkovpabiredaktorjimoraliobvsakispremembipreveri- redakcijo samo med že sklicev vzpostavljanju morebitnem ob besedila, slovarskega priprave fazi koli kateri v praktično spremeni lahko sestavka slovarskega sameznega po- mikrostruktura posledično in tip se da posledico, neprijetno ima dejstvo vedeno Na- iztočnico. konkretno s tudi izraziti mogoče je jih ki pomene, izražajo ki leksemi, vsi vzpostavljajo jih ki razmerij, sinonimnih analize podlagi na vzpostavi namreč se iztočnica, posamezna je izhodišče katerega sestavka, slovarskega tipu o Odločitev kretnega slovarskega sestavka lahko določi šele ob redakciji veliko različnih iztočnic. izhodišče kazalčnega ali dominantnega slovarskega sestavka, saj se strukturni tip kon- iztočnica konkretna bo ali napovedati, gotovostjo z mogoče ni slovarja priprave fazi določeni v da oz. razmejevati jasno vedno mogoče ni sestavkov slovarskih kazalčnih in dominantnih procesom redakcijskim samim med da –, pripravljeno praktično dilo bese- slovarsko sámo bo ko šele, vzpostavimo zbirke podatkovne slovarske okviru v Izkazalo pa se je – in to je eno od dejstev, ki je ključno vplivalo na odločitev, da sklice

homonimnih iztočnic. vnos popraviti in preveriti ročno treba bilo bi tako prav besede, izgovor npr. sestavkov, slovarskih delu kazalčnih v iztočničnem podatke nekatere bi Ročno bilo npr.vnesti treba Druga možnost je, da pripravimo XML-shemo, v kateri je večina mikrostruk- procesa koncu ob vzpostavimo sklice da tem, o odločitev bila je ko Tudi Nina Ledinek–Andrej Perdih, Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba 21 -

27.7.2012 20:16:03 167 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04 - - - - - ...) hierarhizirani na enak

i. sekvenco,i. obveznozaporedtj. Uporaba XML-formata v leksikografiji ... ). Takšna obravnava se je zdela najbolj smiselna, saj smo, kot reče kot smo, saj smiselna, najbolj zdela je se obravnava Takšna ). 22 , Perdih Ledinek – Andrej Nina Alternativnih Alternativnih možnosti je seveda še nekaj. Pri oblikovanju končne različice je elementovje v podatkovni zbirki, simbol, ki vključuje bel pravokotnik, pa označuje (ob lahko torej izbiro naštetimi interpretirali med bi 4 Sliko elementi. vezno) takole: nekako slovarskistrukturisopomenka,lahkoelementv se ki ničkratneskončnokrat,oddo pojavi sestavljajo naslednji elementi: prvi neobvezni element je zvrstno-stilna_oznaka,slovnično-pomenska_omejitev, je obveznihnatankoele-neobveznielement odsledi eden drugi večbesedna_sopomenka_ elementov sopomenka_brez_puščicezaporedje ali tj. mentov, večbesedna_sopomen ter strukturo) kompleksnejšo nekoliko ima (slednji brez_puščice ka_brez_puščice_izpis,sopomenkalahkoelementneobveznapa tegasestavljata še poleg elementa vezljivost in slovarsko_ponazorilo v navedenem vrstnem redu. neobvezniVsi elementi se lahko večkrat, pojavijo obvezni element pa natanko enkrat. Na slikah 4 in 5, ki prikazujetaki 5, inslikah segmenteokrepljena4 XML-shemeNa črta slovar, označujeza obvezneelemente slovarske podatkovne zbirke, neokrepljena pa neobvezne. Simbol s tremiprekrivajočimi sivimise pravokotniki označuje t.

no, skušali upoštevati tudi tehnične zahteve pri naknadni vzpostavitvi sklicev. tudi tehnične zahteve pri naknadni vzpostavitvi no, skušali upoštevati Slika 4: Struktura elementa sopomenka v XML-shemi Slovarja sinonimov slovenskega jezika slovenskega sinonimov Slovarja XML-shemi v sopomenka elementa Struktura 4: Slika 22 ustreznejši, ustreznejši, če pa bi redaktor ob analizi gradiva ugotovil, da mora spremeniti slovar- mikrostrukture popravljanje bi iztočnici, tip konkretni pri sestavka slovarskega več časa in napora. zahtevalo precej skega sestavka XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika smo se odločili za - kompro misno možnost, ki v nekoliko večji meri, kot je morda tehnični vidik, tj. sklicevanje in želeni končni izpis podatkov. Različnih elementov običajno sicer, upošteva je podatke o sinonimnih razmerjih, dejansko vpisujemo slovarske sheme, v katere razmeroma malo, vendar pa so ti umeščeni v jasno strukturirane različne nadele mente, ki so redaktorjem logični tudi glede na njihovo konceptualizacijo slovarske slovarske strukture na vseh ravneh elementi njih pa so omenjeni strukture, znotraj (pravi sinonimi, delni sinonimi, razširjena zamenljivost način, zato XML-shema za redaktorje spominsko ni preveč obremenjujoča (prim. kažeta sopomenka delna in sopomenka (prava) elementov primeru na ki 5, in 4 sliki hierarhično enotno njihovo in elementov shemskih različnih omejenost številčno na strukturiranost

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 168 Book 1.indb 168 Book 1.indb 169 24 23 večbesedni in Eno- Priloga). prinaša sklicev črto; izpis istega slovarskega sestavka v XML-formatu in z enakimi oznakami glede z enojno črto, elementi drugega tipa pa so označeni s puščico in podčrtani s črtkano gozd, na kateri so sklicevalni sinonimni oz. shemski elementi prvega tipa podčrtani sestavka slovarskega strukturo prikazuje ki 6, sliko (prim. tipov dveh elemente ske shem- v umeščeni sinonimi so da predvideva, sklicevanja predpostavljenega vega XML-shema za Slovar sinonimov slovenskega jezika glede na tip oz. mesto njiho- jezika Slika 5: Struktura elementa delna sopomenka v XML-shemi Slovarja sinonimov slovenskega skih sestavkov, slovar- dominantnih in kazalčnih elemente sklicevalne zlasti ustrezne, v izvozili avtomatsko iztočnice, neonaglašene zlasti sestavka, slovarskega elementov drugih nekaterih vsebino z skupaj slovarja priprave fazi zaključni v bomo ID Atribut ka. nadaljnjih fazah dela tem elementom avtomatsko dodan poseben atribut, ID-števil- v bo čemer pri protipomenka), beseda_slovarska_oblika, beseda, ka_brez_puščice, sopomen- (tj. sheme elementov štirih okviru v obravnavani sestavku slovarskem dominantnem v so pomena, konkretnega izražanje za leksema dominantnega nega,

vijo tudi posamezne polnopomenske besede večbesednih sinonimov. večbesednih besede polnopomenske posamezne vijo tudi poja sestavkov slovarskih iztočnice samostojne kot se da predvideva, slovarja Koncept kim tipom sklicevanja kot pri kazalčnih slovarskih sestavkih, so, kot smo že omenili, omenili, že smo kot so, kazalke. dopolnjevalne sestavkih, slovarskih kazalčnih pri kot sklicevanja tipom kim z ena elemente navajamo v katerem sestavka, slovarskega del dominantnega Strukturni Nina Ledinek–Andrej Perdih, 24 napodlagipripisanihatributovIDpabodovzvratnoavtomatsko Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba 23 sinonimi,kinimajo statusanevtral - - - 27.7.2012 20:16:04 169 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04 ◊ ◊ star. bukov ◊ redk.

podmladek igličje neobč. ◊ smrečnati ◊ redk. smrečnati redk. ◊ ◊ redk.

◊ star. dobov gozd mladovje ◊ redk. bukovina ◊ redk. smrečina

brezova lozica ◊ neobč. brezova ◊ star. dobje ◊ redk. igličevje pokr. ◊ ◊ redk. jelkov gozd ◊ redk. jelovina ◊ redk. bukovec ♦ gozd. letvenik |v katerem imajo drevesa debelino ◊ redk. smrečevje Uporaba XML-formata v leksikografiji ... ◊ redk. hraščina bukev brezova loza ◊ neobč. brezova ◊ redk. igličasti gozd ◊ pokr. vzh. mladoles Nad vasjo se razprostira gozd Nad vasjo se razprostira smrekovje ◊ hrastovje

◊ knjiž. pog. knjiž. ◊

◊ jelšje mladje ◊ brezovje ◊ cerovje smrečje hrastje ◊ bukovje ◊ ◊ neobč. ◊ gozd. črni gozd ◊ ♦ zastar. gora |v hribovitem svetu| , Perdih Ledinek – Andrej Nina

mladi gozd Eno- ali večbesedni leksemi, ki so v katerem od svojih pomenov običajni, iglasti gozd gaj |z drevjem strnjeno porasel svet| neobč. pomladek gozd ◊ redk. smrekovec 12. kostanjev gozd ◊ kostanjevje 13. macesnov gozd ◊ macesnovje ◊ redk. macesenje 14. gozd smrekov 15. ◊ redk. gabrina ◊ redk. gabrje gozd ◊ gabrovje 6. gabrov 7. hrastov gozd 8. gozd ◊ javorje ◊ javorovje 9. javorov 10. jelov gozd ◊ hojev gozd ◊ hojevje ◊ jelovje jelšev gozd ◊ jelševje 11. letev| ◊ pokr. borovec gozd ◊ borovje 1. borov gozd ◊ redk. brestje 2. brestov gozd brezje 3. brezov gozd bukov 4. gozd ◊ cerje 5. cerov ♦ dobovje ◊ redk. hrastina ◊ redk. hrastovina gozdek ◊ ekspr. gozdič ◊ ekspr. gozdiček ◊ ◊ pokr. boršt ◊ pesn. gaj ◊ pokr. gor. gošča ◊ ekspr. ◊ neobč. loza ◊ pokr. šuma pokr. hosta ◊ neobč. les ◊ star. lesovje ◊ neobč. log log ◊ pokr. bukova šuma iglovje ● gòzd gôzda m 1. vzpostavljeni vzpostavljeni tudi sklici na (nad)elemente slovarske strukture dominantnih - slovar skih sestavkov (npr. na posamezne pomene), v katerih so se kot nedominantni - si nonimi pojavili. dominantni sinonim za izražanje konkretnega pomena (posledično so torej - obrav navani tudi kot iztočnica v okviru dominantnega slovarskega sestavka), v konkre- dopolnilnih v okviru dveh se pojavljajo pa sestavku slovarskem dominantnem tnem razdelkov za izražanje sinonimnih razmerij, tj. med delnimi sopomenkami oz. v dva druga shemska elementa so vpisani zamenljivost, razširjena okviru elementa v (sopomenka_s_puščico, večbesedna_sopomenka_s_puščico). Ta se sklicujeta Ker sestavkov. slovarskih dominantnih na drugih delu pomenskem v elemente različne razmerij sinonimnih predstavitve slovarskega koncepta je z vidika vzpostavljenega med leksemi v slovenščini večina iztočnic enopomenskih in ker besedne zveze kot dominantni leksemi v slovarju večinoma ne nastopajo več kot enkrat, če bo tudi sklice z mogo- omenjenih shemskih elementov na ustrezne elemente dominantnih slovarskih sestavkov večinoma vzpostaviti avtomatsko, ker bo imel iskalni izraz, ki išče tarčo sklica, le en ustrezen zadetek. Preostale sklice bomo povezali ročno. nekaj tisoč. Ocenjujemo, da je tovrstnih elementov

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 170 Book 1.indb 170 Book 1.indb 171 slovarski projekt. konkreten za najodločilnejši kot izkazal odločitev konkretnih sprejemanja vidika -sheme zaSlovarsinonimovslovenskegajezikazaradisklicne naraveslovarjaz XML- vzpostavitvi pri je se slednji Prav vidik. tehnični ter vidik praktični vidik, vidike, kipomembnovplivajonanjenoustreznost,tj.leksikografski oz.vsebinski tri upoštevati premišljeno treba je koncepta slovarskega projekcije računalniške kot sheme oblikovanju Pri sestavkih. slovarskih pri (ne)skladnosti posledično in zbirke podatkovne vsebini formalni in strukturi v nepravilnosti odkrivajo da ča, omogo- redaktorjem pa orodij računalniških sodobnih uporabi ob in shemo zno ustre- z podprt podatkov, strukturiranje hierarhično omogoča ki XML, uveljavil času zadnjem v je se virov jezikovnih drugih mnogih tudi in zbirk podatkovnih slovarskih zapis za format standardni Kot podprto. računalniško kot opredelili lahko delo leksikografsko sodobno namreč bi metodološko – leksikografijo no Tehnološki razvoj na področju računalništva je pomembno vplival tudi na sodob- 4 posledično boljrelevantnainuporabna. pa uporabnika za označena, pregledno in konsistentna bolj zbirka slovarska jajoča nasta- tudi bo čimer s zbirke, podatkovne slovarske strukturo logično nad nadzor opisane XML-sheme in zmogljivih programskih orodij redaktorjem omogoča dober uporabi ob XML-format, standardni omogoča jo kot zbirke, podatkovne turiranost struk- hierarhična pregledna in Jasna gradiva. novega redakcija poteka že katerega pomočjo s iLEX, program v uvoženi pa nato XML-format, v pretvorjeni podatki slovarski obstoječi že zato bodo XML-sheme opisane podlagi Na orodji. niškimi računal nespecializiranimi z oblikovana sestavkov slovarskih predvidenih lovica po- približno bila je let, nekaj že nastaja jezika slovenskega sinonimov Slovar Ker tipa zvidikasklicevanja Slika 6: Vzorčni dominantni slovarski sestavek z oznakami, ki nakazujejo elemente enakega 2. GL. ŠEveliko(nedol.količ.štev.gozddimnikov) {pp: |drevje, kirastestrnjenoskupaj| ♦ gozdičevje ◊ pokr.hostaneobč.lesstar.lesovje ° iglastigozd ° drvnik,listnik Zaključek Nina Ledinek–Andrej Perdih, , listnatigozd |nizkodrevje| , steljnik , mešanigozd Gozd zaraščapašnik } Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba - 27.7.2012 20:16:04 171 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04 , Lju- . XML XML Schema Part 1: Structures: . Looking Up: Looking An Up: Account of the COBUILD Beginning , XML Indianapolis: Wiley Publi- Uporaba XML-formata v leksikografiji ... . Slovar sinonimov slovenskega jezika: splošna , London – Glasgow: Collins ELT, 1987. , London – Glasgow: boršt pokr. pesn. Nad vasjo se razprostira gozd Nad vasjo se razprostira gozd m z drevjem strnjeno porasel svet z drevjem gòzd Looking Up: An Account Looking of Up: the in COBUILD Lexical Project Com- gôzda 25 , Perdih Ledinek – Andrej Nina W3C Recommendation 28 REC-xmlschema-1-20041028/〉 October 2004 〈http://www.w3.org/TR/2004/ shing, 2007. in Lexical Computing Project določila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorčno predstavitvijo ZRC SAZU, 2003. SAZU, Založba bljana: ZRC build, v: 41–61. London – Glasgow: Collins ELT, 1987, puting, ur. John M. Sinclair, Vse navedene spletneVse strani so bile dostopne 2012. 6. 9.

TshwaneLex 〈http://tshwanedje.com/tshwanelex/〉. w3schools.com 〈http://www.w3schools.com/〉 Priloga IDM DPS 〈http://www.idm.fr/products/dictionary_writing_system_dps/27/〉. iLEX 〈http://www.emp.dk/〉. Sinclair 1987 = John M. Sinclair (ur.), Standard XML 〈http://www.w3.org/standards/xml/〉 Termania 〈http://www.termania.net〉. Thompson idr. 2004 = Henry S. Thompson idr., 25 Clear 1987 = Jeremy Clear, Computing: Overview of the Role of Computing in Co- in Computing of Role the of Overview Computing: Clear, Jeremy = 1987 Clear Hunter idr. 2007 = David Hunter idr., Literatura Content 〈http://www.abbyy.com/lingvo_content/〉. ABBYY Lingvo Ahlin idr. 2003 = Martin Ahlin idr.,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 172 Book 1.indb 172 Book 1.indb 173 gozd brestov gozd borov v hribovitemsvetu [...] Nina Ledinek–Andrej Perdih, borov gozd pokr. gozd. zastar. pokr. ekspr. ekspr. pokr. gor. gaj brestov gozd borovec borovje letvenik gora šuma gozdič gozdek gošča gaj Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba v katerem imajodrevesa debelinoletev

27.7.2012 20:16:04 173 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04 Uporaba XML-formata v leksikografiji ... brezova brezova brezov brezov smrekovje smrečevje brestje brezje brezovje smrečje brezov gozd brezov smrekov gozd smrekov redk. redk. neobč. neobč. , Perdih Ledinek – Andrej Nina brezov gozd loza lozica [...] smrekov gozd

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 174 Book 1.indb 174 Book 1.indb 175 gozd mešani <člen_razširjene_zamenljivosti> gozd listnati <člen_razširjene_zamenljivosti> gozd iglasti <člen_razširjene_zamenljivosti> <člen_razširjene_zamenljivosti> <člen_razširjene_zamenljivosti> <člen_razširjene_zamenljivosti> gozd smrečnati Nina Ledinek–Andrej Perdih, drevje, kirastestrnjenoskupaj Gozd zaraščapašnik redk. redk. redk. smrekovec smrečina drvnik Uporaba XML-formata v leksikografiji ... vleksikografiji XML-formata Uporaba steljnik listnik 27.7.2012 20:16:04 175 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04

nizko drevje Uporaba XML-formata v leksikografiji ... Summary hosta les lesovje gozdičevje pokr. neobč. star. veliko Using XML Format in Lexicography: Using XML , Perdih Ledinek – Andrej Nina Creating an XML Schema for the Dictionary of Slovenian Synonyms Schema for an XML Creating gozd dimnikov nedol. količ. štev. Because of technological progress, at the turn of the new millennium there were also keyBecause of technological progress, at the impact on the methodology of lexicographicshifts in lexicography that had a significant methodsnew consequently, and, manuals, lexicographic of conceptualization the work, no longer merely represent manuals infor using them. Namely, for users dictionaries appropriately tagged and structured.book form, but also machine-readable databases Because of its flexibility and universality, in recent years XML (eXtensible Language) has become established Markupas the standard format for records in dictionary and enables simple tagging of various hierarchicallyother linguistic databases. This format encoding; because XML files are usu- structured data and supports Unicode character various programs and operating systems,ally text files, they can be transferred between and so they are also suitable for long-term data storage. A suitable schema that defines the formal structure of the database in XML format, and in part also the formal content soof its elements, allows users control over the logical structure of the database, and machine-readable dictionary databases are generally more consistent and their content is higher quality, and as a result they are also more relevant ofshows how to design a dictionary database or its XML Schema based on the design to the user. This article the XML Schema for the Dictionary of Slovenian Synonyms.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 176 Book 1.indb 176 Gradivo

Book 1.indb 177 27.7.2012 20:16:04 Book 1.indb 178 27.7.2012 20:16:04 Book 1.indb 179 naglas oblik posameznih besednih vrst oz. število naglasnih paradigem (255), kar (255), paradigem naglasnih število oz. vrst besednih posameznih oblik naglas tudi obravnava oblikoslovja okviru v Toporišič 151). 1997: Saussure (de skladnja« stvarnega inavtonomnegapredmeta; ne morebitiveda,kibibila kajdrugegakakor nima [tako] oblikoslovje vidika jezikoslovnega »[z] 151); 1997: Saussure (de ti« razloči je jih nemogoče, kar ne če težko, in odvisne medsebojno druge od druga [...] vloge in »oblike so katerem po pojmovanjem, strukturalnim s skladu v je kar skladnjo, in ravnino jezikovno to med ločnico jasno briše oblikoslovja domeno v − posamezne besedne vrste in njihove oblike imajo v besedni zvezi in v stavku« (255) ksemi pa so del slovarja. Uvrščanje funkcijskih značilnosti besed − tj. »vlo[g], ki jo dajo stalne ali avtomatizirane besedne zveze kot besedne zveze v skladnjo, kot le- 0 2 1 značilnosti« (255). (zlasti enotam slovarskim ki

vedkih, označene z[...], prispevka. tega označene avtor je prispeval vedkih, v na izpuste in oklepajih v oglatih SS. Besedilo iz stran pomeni v oklepaju številka Gola 1976. leta je izšla izdaja –Prva 2004. natis«)leta (»drugi ponatisnjena je bila izdaja« razširjena prenovljena in objavljene izdaje, 1984.leta druge »Četrta, ponatis čisti saj je 1991leta tretja, ampak izšel v avtor kotpodnaslovu, trdi SS izdaja ni četrta, Zadnja Opombe koblikoslovnemu delu Toporišičeve Oblikoslovje jevSlovenskislovnici Toporišič’s Jože of edition expanded and revised (i.e.,fourth) recent most the of chapter morphology the in inconsistencies and errors to attention draws author The Notes on the of Section Morphology Toporišič’s oblikoslovje slovnica, slovenska besede: Ključne slovenskega jezika. kot slovničarji poskusili bodo se ki jezikoslovce, tiste za predvsem in slovnice uporabnike vse za dragocene lahko so pripombe Kritične 2000. leta izšla razširjena«, in »prenovljena trta, koslovju v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča, in sicer po ki izdaji, je kot če - oobli vpoglavju nedoslednosti in nepravilnosti na opozarja Avtor prispevka Keywords grammarians. Slovenian work as to planning for linguists especially and grammar of the users all to valuable be : Slovenian grammar, morphology grammar, : Slovenian Slovenian Grammar 2 Oblikoslovje ne zajema »zlasti« besed, ampak zgolj te, saj spa- Slovenske(2000) slovnice [!] besedam) določa vrstne, oblikovne in funkcijske in oblikovne vrstne, določa besedam) [!] Robert Cazinkić , published in 2000. These critical notes may may notes critical These 2000. in published , 1 (SS) opredeljeno kot »tisti del slovnice, Slovenian Slovenian Grammar Cobiss: 1.04 (2000) - - - 27.7.2012 20:16:04 179 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04 - - - (2000) ) (255). ) dvoje/četvero in nedo- -(v)ši (vstopivši -a -e , ampak tudi besede kot skrb, ki bi jih /petje dejanje naprej, količinski ločilni (tip Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , V nadaljevanju opozarjam tako na vsebinske kot na pravopisne nepravilnosti. tako na opozarjam V nadaljevanju Besedne vrste so v SS obravnavane »kot pojmi za množice b e s e d z ena- Strukturalno pojmovanje besednih vrst, tj. njihovo določanje predvsem na Dosledno upoštevanje besednovrstnih prehodov v slovnici, ki poskuša zajeti ki slovnici, v prehodov besednovrstnih upoštevanje Dosledno Skladenjske in druge lastnosti so pri Toporišiču besednovrstno razlikovalne razlikoval ne sledi iz odsotnosti nekaterih besednih vrst na podvrste Delitev Med samostalnike kot podvrsto samostalniške besede se uvrščajo ne le ne- K neopisnim deležnikom, ki spadajo med pridevniške besede, v sodobnem Glavni števniki od petštevniki Glavni Robert Cazinkić Robert je v skladu z umestitvijo besedilne fonetike v poglavje o slovničnem modelu, v katerem bi bila glasovno-naglasna problematika preučevana skladnji (533−554). V jezikovnega gradiva bila lahko razporeditev ravnina, bi jezikovna kot samostojna tudi drugačna. Slednje je tudi razlog, da ostajajo oblikospreminjevalni in - obliko tvorni naglasni vzorci (tako jakostni kot tudi tonemski) v SS (258−261, 284−289, 291−293, 294−297, 298−301, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 322−325, 327, 332, 338−339, 364−368, 370, 373−387) neocenjeni. To velja oblikoglasje (262−266). tudi za slovensko 1 kimi skladenjskimi vlogami in drugimi lastnostmi (npr. tvorjenost, slovnične ka- tegorije, konverznost ipd.)«, pri čemer morajo biti »skladenjske in druge lastnosti posamezne besedne vrste [...] razločevalne«, kolikor pa »kaka podmnožica danih prvo- delitev za gre nekatere, samo ampak lastnosti, razločevalnih vseh nima besed (255). konkretno npr. na zaimke in nezaimke« tne množice na podskupine, podlagi skladenjske vloge, ima za posledico zgoraj nakazano (širše) zajetje obliko- hierarhizaci nejasno in vrst besednih definiranja krožnost v vodi to pa hkrati slovja, jo med oblikoslovjem in skladnjo. Če se oblikoslovje šteje za avtonomno jezikovno avtonomno za šteje oblikoslovje se Če skladnjo. in oblikoslovjem med jo obli- ločenosti pri tudi vztrajati treba je potem skladnje, od neodvisna je ki ravnino, koslovja in besedotvorja: besedotvorna motiviranost pri določanju besednih vrst v vrednosti. takem pristopu zato ne more imeti opredeljevalne prožno ustaljenost knjižnega jezika, bi pomenilo, da ustrezna besedna podvrsta ne pridevni posamostaljene za (gre besedo samostalniško v le vključena biti morala bi ške besede (255), saj je posamostaljenje v tem primeru produktiven potek), ampak tudi v vse druge besedne vrste, v okviru katerih je določena konverzija statistično izrazita. le v tem smislu, da ni razločevalna posamezna skladenjska (prim. povedkovo določilo kot skladenjsko vlogo več besednih vrst, in ali sicer samo- druga značilnost stalniške besede (273), pridevniške besede (317), prislova (410) in povedkovnika takih lastnosti. (412)), ampak to velja le za celotne sezname v lastnosti dodatnih prisotnosti iz ampak podmnožici, posamezni pri značilnosti nih okviru dane besedne podvrste. 2 problematični glagolniki tipa bilo bolje imeti za izglagolske samostalnike (255). jeziku gotovo že dolgo ne spadajo več deležniki na

ločni števniki so pridevniški samo v R, D, M in O, medtem ko gre v I in T po

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 180 Book 1.indb 180 Book 1.indb 181 tipa zgledov poleg prim. SS: trdi kot izpridevniški, nujno niso prislovi Ti stopnjujejo. se saj pregibni, skupina produktivna najbolj kot prislovi lastnostni so čeprav (256), 4 je nenavajataSSKJSP2001. ščino (verjetno po analogiji na termin s in tako si sledijo tudi samostalniške sklanjatve (266). Z vidika medparadigemske vidika Z (266). sklanjatve samostalniške tudi sledijo si tako in s 7 ni samostalnik v delnem R skladenjskih merilih za samostalniške besede, saj so števniki tisti, ki zahtevajo štev- drugem mestupapokrivatudiprislove(406). 3 Izraz 5 tako dajeoblikotvorjebližebesedotvorju. primeru slovničnopomenske razlike med besednimi oblikami manjše kot v drugem, prvem v so da to, za gre resnici V (257). tvorijo« oblike ki »taki, pa vzorci tvorni da prebrati, so oblikospreminjevalni oblikoslovni vzorci »taki, ki oblike spreminjajo«, obliko- mogoče je podobno besed; oblik spreminjanje za pojavu njevalnem kotvorjem ni nikjer opredeljena onkraj tavtološke izjave, da gre pri oblikospremi obli- in oblikospreminjanjem med Razlika (257). pojave oblikotvorne med spadali oblik glagolskih tvorba ter oblik določnih in spolskih tvorjenje besed, pridevniških v številu veljajo za oblikospreminjevalne pojave, medtem ko naj bi stopnjevanje tudi zapomožniglagol Zgleda zasnovo skladnjevSS. pomensko s skladu v je postopek Tak (262). pomenom samostojnim s del kot sicer (poudaril R. ke, alipabesedoprimerja z drugimibesedami,kiimajopomensko obli- posamezne njene seboj med »primerja besedi v morfemov določanju pri vec samosvoj imajo ki besed, 6 je diahronividik,kivsinhronislovnicinebismelimetiklasifikacijskevloge. in ljudem proti*Pisalsempet prim. števnikov: vrednosti višje na omejeno končnicami raženimi neiz glasovno z sklanjanje je da se, pa zdi (257), SS trdi kot končnicami, ničtimi ke tipa peč-i Robert Cazinkić lepo lepšenajlepše Med nepregibne besedne vrste je v SSpomotoma prištet celoten prislov Oblike pridevniških besed za spole so v SS zapisane samo v zaporedju m ž m zaporedju v samo zapisane SS v so spole za besed pridevniških Oblike Latinsko (deloma mednarodno (deloma Latinsko Glavni števniki tipa Sklanjanje, spreganje ter pregibanje pridevniških besed in opisnih deležnikov Morfemi so pri Toporišiču opredeljeni pomensko, in sicer kot »najmanjši deli tipa glagole Toporišiču po obsega vzorec tvorbeni nedoločniški Četrti (258). Da gre v zadnjem primeru izvorno prav tako za obliko na -ti (* koliko pomeni na enem mestu ‘samostalniški in pridevniški’ (256), na (256), pridevniški’ in ‘samostalniški mestu enem na pomeni imenski C.) (261). Na drugem mestu je izraz (256). obkrožiti in , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe tudiprimerekot biti [?] pomen (ali več pomenov)«, tako da potem oblikoslo- potem da tako pomenov)«, več (ali pomen [?] (261) bi morala biti stavljena ležeče, to pa velja pa to ležeče, stavljena biti morala bi (261) krožiti mn., sicer pa ed. (256). To velja tudi za količinske zaim ljudem. pet v deležniškizvezi»je imajo res eno sklanjatev z glasovnimi, drugo pa z (?)) poimenovanje (?)) sklonljiv zelo boljnajbolj ) prevaja z besedo morfem spetdefiniran ohlapno, in -n« (262). (257). konjugabilen spregljiv Pisal sem sto-ø kaj skupnega« sevsloven- (2000) (256), ki pek-ti tres-ti ), - - - 27.7.2012 20:16:04 181 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:04

- - (2000) videti hrast/vodo Mars) so v zadnji iz- srečati Marsa/Mars), srečati voda ( ko se rabijo kot taka« (po- ). Tisti kraji so Tisti s i l a zanimivi s« (267) ne bi smel biti ležeč. kaj je (Pred tema dvema dvopičjema bi moral biti presledek.) Vesoljska sonda leti na Saturn Vesoljska Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , Kaj je X?: C.) (412). Po naših merilih gre za povedkovnik I; ta je namreč pregibna Pomožni glagol v stavku » Po Toporišiču dobijo samostalniške besede s kategorijo ‘+človeško’ ozna- Podatek, da velja kategorija živosti pri osebnih zaimkih tudi za neednino Z bitji enakoglasna moška poimenovanja planetov (tip Kar zadeva rabo sklonov, je pri navajanju skladenjskih vlog imenovalni je pri navajanju rabo sklonov, Kar zadeva – mn. – ed. biti moralo bi besedah sklonljivih pri števil sosledje Alternativno Po Toporišiču razmerij ednina − neednina in množina − nemnožina (drugo Sklon je opredeljen kot »pregibna oblika samostalniške ali pridevniške be- pridevniške ali samostalniške oblika »pregibna kot opredeljen je Sklon ome- skloni v sodobni slovnici slovenskega jezika Zakaj se med slovenskimi Slovnična Slovnična neživost se ponazarja tudi s samostalnikom Robert Cazinkić Robert udaril R. pa je vezan na I. besedna vrsta, ki se pregiba v spolu, sklonsko ko ‘−človeško’: je bog (2000: 267). Za odločanje, ali gre v navedenem primeru še Apolon za - samo saj neprotislovnost, teoriji slovnični manjka povedkovnik, za že ali besedo stalniško se šteje povedkovo določilo za eno izmed skladenjskih vlog samostalniških besed be- »predmetnopomenske kot pojmovani povedkovniki so pa strani drugi po (314), sede, ki se rabijo samo kot povedkova določila ali pa – SS, 266), čeprav so samostalniki ženskega spola zunaj kategorije (ne)živosti. »Pod- (ne)živosti. kategorije zunaj spola ženskega samostalniki so čeprav 266), SS, – moškega spola« (266). na samostalniške besede je [namreč] omejen spol živost (266), se na drugem mestu v manj natančni obliki ponovi: »Pri osebnih živosti tudi v množini[.]« (267) poznamo kategorijo Podobno je dvakrat navedeno, zaimkih tudi slovnično živost (267). da človeškost implicira medtem ko po Herrityju (2000: 35) ti samostalniki v sodobnem jeziku upravičeno ( veljajo samo za nežive daji SS (266) pojmovana kot živa ali neživa (prim. dvojnico nosti paradigem samo pet sklonov, tj. poleg prvih štirih še O (prim. isto merilo pri sklanjatev v prvem odstavku – 6). utemeljevanju sistema štirih samostalniških ka zadnja kategorija odveč, saj spadajo primeri tipa (‘zelo’) (268) v sinhroni slovnici zaradi poprislovljenja imenovalnika že med pri- Murna Moj iz zgled slove, Bog, kako poln m i r une ponazarja prvega premega predmeta pred smrtjo v je R, večer kot (268) trdi pa SS (268), ampak rodilniško pridevniško dopolnilo (327). 9 dv., ne ed. – dv. – mn., kot pomotoma navaja SS (271). znotraj neednine) pri množinskih samostalnikih ni (271). V resnici to velja le za samomnožinske samostalnike. 8 sede, pa tudi opisnih deležnikov« (267), čeprav sta tvorni deležnik na na trpni in -l sklonu kot govoriti o ne moremo primeru da v tem na I, tako -n/-t sklonsko omejena kategoriji. o pregibalni, ampak kot o stalni oblikoslovni slovenskega vlogo ablativ latinski ima saj jasno, ni (267), ločilnik ali ablativ tudi nja M in O ter deloma R. Dejansko ima slovenščina na podlagi formalne razločeval podobnosti moškega in srednjega spola bi bil ustreznejši vrstni red m s ž, ki je uve- je ki ž, s m red vrstni ustreznejši bil bi spola srednjega in moškega podobnosti 236). 1808/09: 220, slovnici (Kopitar v prvi slovenski znanstveni ljavljen že

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 182 Book 1.indb 182 Book 1.indb 183 ge besede«(276),ampakprehodi vdrugebesednevrste. 16 tiste stvari,kiiznjihprihajajovzbornijezik«(15). samo obravnavajo njej v [...] zvrsti [socialnih] preostalih »iz se ko medtem (15), niška zveza samostal nedoločna da povedano, ni (276), posebej izraža nedoločnost se ko tem enak I.Prim.drugiodstavekvrazdelku7. samostalnik denimo bil bi neživost ma samostalnikov tipa delo- (razen spola srednjega in ženskega samostalniki so resnici V vejica). manjka 15 prikazane predtem(274). tako da bi jo bilo treba uvrstiti med pomenske lastnosti samostalniških besed, ki so delijo na občna in lastna imena (275), čeprav je ta razlika pomenska (in pravopisna), ških besed. diahrone asociacije, se dejanskoobravnavabesedotvornamotiviranost samostalni 14 zvezah zapomenskeopisesamostalniškihzaimkovčloveškoinnečloveško. kateri katerastvar« človek − (274), kot trdi SS, saj gre pri navedenih samostalniških 13 276, 304). stalnik in poimenovanji ustreznejši bili bi Zato (255). beseda samostalniška ampak (274) ni v skladu s pojmovanjem SS, da samostojna besedna vrsta ni samostalnik, stalniška besedanirabljenapredložno. ze 12 osebni zaimki(vI),ampaksamostalniškebesedesploh. mesta v stavku.« (273) Treba je poudariti, da se v vlogi osebka ne pojavljajo vedno osebkovega zasedbo na glede lastnost ujemalna torej je oseba »Glag.[olska] novi: po- obliki drugačni nekoliko v kategorije slovnične te prikaza koncu na se (272), zaimke« osebne na glede glagola lastnost ujemalna [...] oseba »[g]lagolska je da 11 neštevna, kottakapasamoedninska.Prim.tudirazdelek9. šnje) ni izbran najbolj posrečeno, saj so snovna imena tako kot skupna in pojmovna 10 Izraz

veseliti se pevke/kotpevkase veseliti Robert Cazinkić Pod naslovom Konverznost in vezavnost se ne obravnavajo »[p]rehodi v dru- med - določne, prvotno besede samostalniške so da trditve, ponazarjanju Ob primerom za (275; drevo« srna »žena, samostalniki »neživi« so Našteti pomišljajem) (s se besede samostalniške netvorjene tudi kot tvorjene Tako Pod naslovom Izvor (275), ki v sinhrono zasnovani slovnici zbuja nepotrebne Zaimki tipa samostalnikom zaimenskim in navadnim med ločevanje Terminološko Med ponazorili skladenjske rabe predložnega predmeta se navajajo tudi zve- Podatek, (272). oštevilčen ni osebe obravnavi slovnični pri odstavek Začetni , ki ju Toporišič drugod tudi res uporablja (255, uporablja res tudi drugod Toporišič ju ki samostalniški zaimek, en fant (276) ni zborna, čeprav gre izrecno za slovnico zbornega jezika (272) za poimenovanje porcij (tip porcij poimenovanje za (272) imena snovna množinska kdo , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe – kajnikakor niso »preprostoizpeljani iz imenskih zvez tipa dekle in žrebe) zunaj kategorije živosti. Primer za slovnično (273) in (273) potok, ki je moškega spola, njegov T ed. pa je (274), v katerih pa samo- pa katerih v (274), veseliti se kotona (2000) če- ribe, samo- srna - - 27.7.2012 20:16:04 183 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 - ) sebe Saturn. , (2000) nas je dolo- Jupiter Kugá s pa delov pa s Kugá almam mater. Mars, obrazili. Tisoč ljudi je živelo kakor jaz ni ustre- kakor živelo je ljudi Tisoč srečati Merkur, srečati za napačna. a-jevski sklanjatvi (z nekaterimi - posebnost (304) (ljubljansko dejansko (ljubljansko (304) - v po samostalnika prehoda ponazarja ne skok na-s (prim. na-m, na-mi). sklanja tudi z ničtimi končnicami, se končnicami, ničtimi z tudi sklanja alma mater samo v ednini. Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , Riu de Janeiro Ria de Janeiro je Rio de Janeiro po Toporišiču kar v stavku »in kar se izraža z ustreznimi tvorjenkami iz tega« n-as (305), ampak ). skoči na plot almam materam, kot navaja SS (303), ampak Skok na beseda klop m) (277) v slovnico zbornega jezika ne spadajo. m) (277) v slovnico kaj glasi česa. V stavku »Pridevniško besedo delamo iz samostalniške načeloma s - pripon V zvezi sklon in število, ki je lastnost, imanentna spol pri samostalnikih da je Res je, Narečne izjeme od stalnosti spola pri pregibanju samostalnika v številu (tip Ker se latinska citatna zveza citatna Ker se latinska Kot že omenjeno, poimenovanja planetov (277) nimajo (več) slovnične ka- Meja med nadomestno osnovo in končnico v R osebnega zaimka osebnega R v končnico in osnovo nadomestno med Meja V povedi »Samostalniški zaimki se sklanjajo po dveh sklanjatvah: osebni za Kogá si pa delal pa si kot Kogá V primerih V povedi »Končnice pri os. zaim. za 1. in 2. os. v vseh številih ter pri poved osebnih zaimkov V okviru rabe V ljudskem pregovoru Za mé, za té veselja ni, ves svet me žalosti (307) ne Robert Cazinkić Robert s − teliči besedna oblika na koncu manjka skimi« (276) vedkovnik, kot zatrjuje SS (276), ampak gre za konverzijo v (prim. za drugo medmet ali glagol omeje je ki živost, za tudi velja ne to vendar (276), prizadevajo ne načeloma oseba 17 na na moški (in kvečjemu še srednji) spol. na na moški (in kvečjemu tele primer za to, da se lahko v nekaterih tujih večbesednih lastnih imenih namesto - sa mostalniškega jedra sklanja samostalniški del neujemalnega prilastka (302). V re- dveh zvezi v podredni ima saj odnosnica, prav sklanja primeru se v danem snici samostalnik. samostalnikov vlogo določila vedno drugi Prim. četrti odstavek v razdelku 7. Prim. četrti odstavek Besedica ležeča. (278) ne bi smela biti 18 Sklanjanje tegorije živosti, tako da se danes reče samo mi)« (304) je druga pojavitev predloga mi)« (304) je druga pojavitev predloga 20 gre v resnici za to, da se podspol živosti meša s podspolom človeškosti, saj se R zaimka 1. in 2. os. ter za povratni zaimek po 19 D mn. ne glasi delov izmed eden oseba glagolska »je kadar imenovalniku, v rabe ponazorilo zno priredno sestavljenega dela povedi ali pa ima še kakšna določila« (307). za ampak ponazorjena, bila bi naj ki zaimka, osebnega oblike rabo naglasne za gre dela navezno obliko, ki je zaradi pisanja narazen in zaradi naglašenosti drugega slogovno zaznamovana.

čena narobe: ne -i so samostalniške, zlasti v ednini, pri drugih pa pridevniške« (305) bi se morala zveza »zlasti v ednini« glasiti

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 184 Book 1.indb 184 Book 1.indb 185 loma drugačen: de- red besedni biti moral bi saj Gregorčiču, po navedena napačno je (310) dolžan 22 Poved Namesto desnostičnegavezajabitumoralstatinestičnipomišljaj. sploh. nečloveškem po ampak (309), SS trdi kot stvareh«, po [samo] »vprašuje ne sediš? −Napreprogi/na konju,Česasebojiš? −Danebiimel dela(309),zaimek po kateremsesprašuje. ampak leJaz, 21 samostalniške za čas besede. ves gre saj (308), vrste« besedne druge pomen dobijo radi zaimki »[o]sebni da tega, primer ni ‘samica’ in ‘samec’ ali ‘žena’ in ‘mož’ pomenu ških pokonverziji. devniških besed (317), ampak tistih samostalniških besed, ki so nastale iz pridevni glagolska, kotpišeSS(317). 26 lastka (315),ampakkotdopolnilo. pri- neujemalnega vlogi v ne vendar (316), SS zatrjuje kot povedkovniku, pri stoji 25 jih jevSSmogočezaslediti(Toporišičevrazred1). mnogostne, istostneindrugostnezaimke,medtemkopozabljaomenitisvojilne,ki poljubnostne, oziralne oziralne, še celostnih) in nikalnih poljubnostnih, določnih, ne- kazalnih, vprašalnih, (tj. 2−7 razredov Toporišičevih poleg enajst, kar pozna jih pa 223) (2001: Žagar sedem, samo našteva jih Toporišič razredi: pomenski vsi 24 (312) medbesednimaoblikama 23 skladenjskih merilih)zasamostalniškizaimek. po (tj. R z vezave zaradi gre resnici V 336. str. prim. meril sintagmatskih podlagi na zaimki prislovnimi in pridevniškimi med ločevanja avtorjevega Glede zveze. pridevniško, sajstojioziralnizaimekpredsamostalnikom v okvirusamostalniške oziralnik Robert Cazinkić (= V zgledu iz PrešernaKar pačem drevoobsekano Na −Mačka, bilo?, je Kot je razvidno iz zgledov Kaj Odgovor navprašanjeKdojebilvrtu?seneglasiJazsem(bila) (308), Lastno ime Kar zadeva t. Navezovalnost, kot je pojmovana pri Toporišiču (317−318), ni lastnost pri- lastnost ni (317−318), Toporišiču pri pojmovana je kot Navezovalnost, ne obglagolska, stavi svoji po sta prilastek povedkov in določilo Povedkovo V zvezah navedeni niso (314) zaimkov pridevniških rabe samostalniške Preglednici V V stavku»Nikalna zaimka nihčeinničzaznamujeta kake osebeoz.stvari« ni rabljen prislovno, kot trdi SS (310), ampak (po slovničnih merilih) slovničnih (po ampak (310), SS trdi kot prislovno, rabljen ni kar Ne samo, kar veleva mu stan, kar stan, mu veleva kar samo, Ne saj senadopolnjevalnovprašanjeodgovarjasamostistimpodatkom, to možjestoritidolžan ebt a Janezu z e n a J par biti ne Valjhun jezapisanonarobe(308). , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe i. preneseni pomen osebnih zaimkov, raba zaimkov zaznamujeta inkakemanjkaoblika kolikor) , . iiks u l e d biti kos (310) Ljubljana ima deklet nebo, zvezd (= more, to mož storiti je storiti mož to more, kolikor) samostalnikvDsicerres odsotnost. on in (2000) ona v kaj - 27.7.2012 20:16:05 185 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05

- lepota (318), (318), (2000) tisti , človek kot tudi pridev- Tista slika je res velika velika slika je res Tista njeni , in njihova dela pogledi Koliko hlebcev hočete, enega hočete, hlebcev in Koliko zaimenski pridevniki zaimenski , kjer sta prvotna rodilnika osebnih zaimkov na na njih dela, kjer sta prvotna rodilnika osebnih zaimkov Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , Kateri kruh hočete, črnega ali belega ali črnega hočete, kruh Kateri Tista slika Tista pa jè lepa’, ‘zelo blizu zelo pomensko je kar , lepota Izbira med prvo in drugo pridevniško sklanjatvijo ni odvisna od samostal ni odvisna sklanjatvijo drugo pridevniško prvo in med Izbira Rečeno je, da drugi pridevniki razen svojilnih kategorije osebe sploh nimajo Po Toporišiču zajema določnost kot prosta kategorija samo del pridevniških Skupaj z (navadnimi) pridevniki, ki so lahko tudi deležniškega izvora, se poimenovanje tako uporablja Toporišič Pod naslovom Izvor (318), ki spet zbuja odvečne diahrone asociacije (prim. Po Toporišiču so zveze tipa človek tam, ki so primerljive s (320), čeprav je v členitvenem sestavu, v katerem ima vlogo samostoj- vlogo ima katerem v sestavu, členitvenem v je čeprav (320), zaimki Robert Cazinkić Robert

niške besede, kot trdi SS (317), saj to velja le za spol, ki pa je že obravnavan med kategorijami (317). ujemalnimi (317). V resnici je oseba pregibalna oblikoslovna kategorija pri svojilnih zaimkih, pa so le tretjeosebni. svojilni pridevniki besed, »ne glede na to, ali so zaimenske ali ne« (317). določno Izbira obliko je med vezana nedoločno zgolj in na nezaimenske lastnostne pridevnike. Navidezna kot drugostni lastnostni je pridevniška beseda drugačen, ki jo SS pojmuje izjema pridevniški zaimek (335), po navedenem skladenjskem merilu pa bi prej spadala med lastnostne pridevnike. Povedi (319). Obakrat lepota je opredeljevanje besedne vrste razvrstitveno; ker pa je di- stribucija blizu skladenjski vlogi, s tem pa sklicevanju na (leksikalni) pomen, bi ustreznejše definiranje z oblikoslovnimi bilo z vidika formalnega jezikoslovja kategorijami: druga beseda v sintagmi človek tam je pa zadnje besede ni mogo- lepota jè tako pa slika more biti pridevniška; v povedi Tista nepregibna, zato ne če pregibati po spolu, zato ne more biti pridevniška, ampak le samostalniška. V , pogledi primerih kot nje mestu, ki je običajno za pridevniške besede, tj. levo od samostalnika (319), pa je besed, pridevniških prepoznavanje omogoča kar edino, razvrstitev na sklicevanje saj pomeni avtorjevo nadomeščanje s sintagmama v katerih se pojavljata pridevniški besedi, ki se pregibata z glasovno izraženimi pristo- formalnem v kar pomen, (leksikalni) na sklicevanje posredno končnicami, pu ne bi bilo dopustno. ampak (320), števniki množilni in vrstilni deležniki, neopisni vsi le ne obravnavajo tudi vrstni ločilni števniki. ni pridevniška beseda, ker ima še zmeraj levi prilastek: ali dva (318) imata napačno končno ločilo, saj bi morali biti zapisani z vprašajem, belega ali črnega hočete, kruh Kakšen za poved tudi velja ne s piko. Podobno ki je navedena v oklepaju. prvi odstavek v razdelku 14), se prikazuje besedotvorna motiviranost pridevniških besed. ne s pridevnikom, ker je prislov desno zveze samostalniške besede s prislovom, pri- v Tudi (319). besede pridevniške za značilno je kar levo, ne samostalnika, od kot merih niški izraz. drugi ustrezen edino (255), pridevnik ne beseda, pridevniška vrste besedne ne Prim. drugi odstavek v razdelku 12.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 186 Book 1.indb 186 Book 1.indb 187 den), vprimeru neštevnih samostalnikihrednouporabljaR ed.(prim.tretjiodstavekvrazdelku2). R v vedno predmet šteti T in I tisočice, in stotice čiste na ali 29 pak grezadrugostnizaimek:prim.vednini prve predložnezvezeneizkazuje. gre zaposamezenleksem. za števnikevišjevrednosti. pet čen (prtičice glasovno izraženimiinničtimikončnicami. sklanja samostalniško, kot trdi SS (330), ampak tako kot števnik di drugačnega vzglasja (prim. 30 razdaljo« senenanašasamonaglavne(329),ampakvsedoločneštevnike. 27 gre vresnicizabesednozvezo, zatoozaimkusplohnimogočegovoriti. ločni števnik. Poleg tega ima Toporišič nedo- za kvečjemu gre da tako (335), zaimkov mnogostnih razred v spadati more kot števniki nedoločni tudi tako količinski; so in zgledov 28 žilnih vsiločilništevniki(330),ampakponovnolevrstni. ne velja,daimajo isteoblikoslovnelastnostikotpridevniki poleg vrstilnihinmno- tako Prav vrstni. samo spet ampak (330), števniki ločilni vsi niso množilnih poleg ličinski nisovsiločilništevniki,ampaksamovrstni. žilni« (330) bi moralo biti namesto podpičja uporabljeno dvopičje. Poleg tega neko- gerira, dasonedoločništevnikiizpeljaniizglavnih,karnires. ne sklanjajo tudi z glasovno neizraženimi končnicami (331), ampak to velja le velja to ampak (331), končnicami neizraženimi glasovno z tudi sklanjajo ne Robert Cazinkić V stavku Določilni besedi»vrsta,skupina«(333)bimoralibitiležeči. Ni nujno res, da imata pri glavnih števnikih, ki se v govoru končujejo na 5−99 V zvezi SS zatrjuje, da se govori V zvezi»obtretji uri saj ležeč, števnik nedoločni biti moral bi (331) samostalnik« + »več zvezi V tipa števniki glavni se 5), razdelku v odstavek drugi (prim. omenjeno že Kot V stavkuTripoljeso ptičice obletele Kar zadeva količinsko vrsto pridevniških zaimkov (335), beseda -o/-e ( na števniki ločilni »Tudi Trditev Opredelitev »poimenovanja nepretrgane verige enot z enako medsebojno Glavni števnik Ni res, da je glavni števnik èn êna -o samoedninski (330). Kot je razvidno iz razvidno je Kot (330). samoedninski -o êna èn števnik glavni je da res, Ni nedoločnim, in določnim med nasprotja poznajo ne ki števniki, med Izjema V delu povedi »Število poznajo nekoličinski števniki; vrstilni, ločilni in mno- Enačaj zauklepajem(330)bimoralbitilevostičen. eni možgani, ). tretja beseda ne spada med vrstilne števnike (332), am- (332), števnike vrstilne med spada ne beseda eni in drugi tretja Eden ni nobeden (334) je nikalni zaimek v SS Sto deljenozdeset , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe tisoč sevprimerjavi s števniki ene hlače « (332)bimoralbitivležečemtiskutudipredlog. marsikak(šen), marsikateri marsičigav inenavrata, je možna tudi njegova raba v množini. ob eni, (334)pazaprvimštevnikommanjkavejica. ne toliko ob eni uri in (331) je zapis druge besede v SS napa- SS v besede druge zapis je (331) eden indrug. pet za drugostni zaimek (335), čeprav ) so izpeljani iz glavnih iz izpeljani so éro,dvóje) , (pre dosti, milijon ob enih )več , milijarda zapisan narobe (nibe- (332). Sodobna raba Sodobna (332). mn. (333), saj se pri se saj (333), mn. « (329) su - (329) , mnogo« sto, kisesklanjaz in mnogo) ne in precej (2000) bilijon zara ne - 27.7.2012 20:16:05 187 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05

- - , ki ima (2000) manj dva tisti (336) bi bilo v neodvisniškem Vsa trudna sta [...] je črna vsaka krava vsaka črna je za neednino. «, »S petero/ »S «, pomagal je « (344) za (344) oba« , najin, vaš (342), ampak tvoj ki in kateri katerih [...] (343) in (343) [...] ljudmi« (336) prva možnost ni verjetna. Prim. verjetna. ni možnost prva (336) ljudmi« se v takih primerih rabi primerih takih se v dva /petimi «, »Veliko ljudem «, »Veliko pomagal je (337)), ampak tudi pri celostnem svojilnem zaimku ‘nekoč, vse dni’ (343) je ležeči tisk odveč, to pa velja najin svojilni zaimek za 1. osebo. (335), ki ga ne navajata ne SSKJ ne SP 2001. ga ne navajata ne SSKJ (335), ki kolikeren Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , To l i k i m / To l i k o ljudem je pomagala, da sama ne ve k o vsakogaršnji), ki je tako po SSKJ (5: 546) kot tudi po SP 2001: nekoga« (343) pa zadnja oz. prva beseda nista ležeči. , vaš, saj je V povedi »Kadar gre za gre »Kadar V povedi ne spa- besed pridevniških in poprislovljenih posamostaljenih Omenjanje kot po- in števniki ne morejo rabiti pridevniški zaimki da se nekateri Trditev, Prispevajo naj tisti naj Prispevajo Pomišljaj pred primeroma V pomenski razlagi V pomenski V povedi »Prišel je s petV povedi »Prišel je ljudem »Več zgledih V Priponsko pojavlja le pri nikalnem svojilnem zaimku obrazilo -šnji se ne pridevni- nekateri poznajo jo ki končnicami, ničtimi z sklanjatev zadeva Kar Po Toporišiču bi pri pridevniških oziralnikih , ne Ponoči črna krava vsaka je Pregovor se glasi Ponoči Posesti ogovorjenih ne izražajo svojilni zaimki V slovnico sodobnega slovenskega jezika ne spada omemba Pleteršnikovega Pleteršnikovega omemba spada ne jezika slovenskega sodobnega V slovnico V povedih »ta« črna) (342). Robert Cazinkić Robert , vajin (344) bi moral biti nestičen. stavka. ka vejica, ki ločuje odvisnik od matičnega da med rabo pridevniških besed (344), saj gre že za samostalniške besede. oz. prislovne SS, pojmovanjem hkratnim s usklajena pa ni upravičena, je (344), določilo vedkovo da je povedkovo določilo ena izmed skladenjskih vlog pridevniških besed. Nepro- hierarhizaciji implicitni samo ob morebitni tislovnost tega prikaza je zagotovljena bese- skladenjskih vlog v SS, je prvotna skladenjska vloga pridevniške po kateri in med prvotnimi zveze. Toda razlikovanje samostalniške de samo levi prilastek drugotnimi skladenjskimi vlogami temelji na predpostavki, da so besede določene besedne vrste bolj ali manj v skladu s kategorialnim pomenom dane besedne vrste.

kateri« in »od zaimka rod. »z zvezah V (343). pogledi njeni za pogledi tudi za predlog v zvezi nje Tolikim in l i k o pred drugim količinskim je zaimkom pomagala ljudem, iz da skladenjskih sama ne razlogov ve bolje pisati vejico, ki k o l dela odvisnika. nevezniškega označuje izpust i k o 5 in četrti odstavek v razdelku 28. drugi odstavek v razdelku « (336) bi moral biti samostalnik ljudmi si peterimi (tako je kot pomagal v začetnih za predlog. v zadnjem stavku pa to velja tudi primerih) stavljen ležeče, ((od) nikogar > nikogaršnji oziralniki ni omenjen zaimek ški zaimki (338), med delu podredno zložene povedi vedno lahko uporabljali kazalni zaimek ((od) vsakogar > 1681 nevtralen. tvoj poudarjalno vlogo (338). Dejansko je raba navedenega fakultativnega zaimka ve- odvisniki omejevalnega prilastkovi oziralni sledijo ki jim antecedente, na tiste zana tipa (Cazinkić 2000/01: 35).

zaimka vprašalnega (ne le

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 188 Book 1.indb 188 Book 1.indb 189 spredaj zapisanim pojmovanjem pomožnik pojmovanjem zapisanim s spredaj skladu V teorije. pomanjkanjem s podprte inercije, slovničarske večstoletne in slovnice latinske kopitu po slovenščine obravnavanja poznega nedopustno po- sledica je naklone, glagolske tri in čase glagolske štiri slovenščina ima da trjevanje, Za- kategorija. skladenjska pogojnik že je ko medtem velelnik), in (povednik dva samo naklona glagolska sta Podobno predpreteklik. in preteklik 345), prihodnik, -n/-t (345)(prim.Toporišič2000:405). tepen in vrsto spadali ne le primeri tipa ugotavljajo, po njem sprašujejo ali ga zanikajo, tako da naj bi vnavedeno besedno RES pojedel? prim. možnost vrivka samostojne besede v povedih besede: samostojne vlogo le ima lahko ampak glagola, morfem prosti biti more ne žajo« (348)bimoralpredmet stativrodilniku. 32 za znanstveno in ki kot taka ni namenjena v prvi vrsti dijakom, še manj pa učencem. (347) je razvidno, da avtor bralca tika, kar gotovo ni primerno za slovnico, ki se ima narekovajih, kotjetovjezikoslovjuobičajno,nezaenačajem. seči −segati)oz.prehodnostalineprehodnost: (pogreznitidejanja neomejenost ali omejenost jejo razloču pa podstave ali korena istega iz glagolih dveh pri nič, pripone] [glagolske zadnje povedi na str. 346, kjer pa manjka tudi zaklepaj: »Same na sebi ne pomenijo konca iz tudi razvidna je ločil dveh zadnjih raba Napačna uklepaj. stati moral bi pa jesti splošna: je pa ali ([...]), izražena že ali je ker izražajo, ne osebe golske označuje izpostavljeniosebek(tajepriLevstikuverjetnoposnetpolatinščini). ki vejica, manjka besedo prvo za pa (346)), pognati konje kočijažu veli videvši, to (Cesar deležje drugo izraža jo ki preddobnost, ponazarja ki povedi, s v ločene podpičjem, biti morale bi (346)), dihal še komaj je cilju, k Hiteč meni, pri zglasi se SS nadrugemmestubesedico »glagolski proces, obstajanje, zaznavanje, spreminjanje in odnosdovsegatega,nemorebiti spreminjanje, kjer (345), glagola definiciji Toporišičevi v kaže se vrst sednih 31 Robert Cazinkić [...])« (346) sta zadnja vejica in dvopičje odveč, pred ponazarjalnim primerom Glagolske oblike za glagolski čas v slovenščini so: sedanjik, prihodnjik (ne prihodnjik sedanjik, so: slovenščini v čas glagolski za oblike Glagolske Delan -a-oinpostan o ooiiu o lgl v oenm aln tka, aa djne samo dejanje kadar takrat, naklonu povednem v glagoli so Toporišiču Po V stavku » n e d o v r š n i [glagoli] pa omejenost v trajanju dejanja ne izra- ne dejanja trajanju v omejenost pa [glagoli] i n š r v o d e n » stavku V Iz napovedi »Morfemski sestav glagola najlepše razbereš iz preglednice« pomenskih enojnih, v naveden biti moral bi (347) Pomen zvezehoditiza V delupovedi»Prednostneosebnihglagolskihoblikjepravvtem,dagla- Povedi za ponazarjanje istodobnosti, ki jo lahko izraža deležje (Domov grede Krovni izraz, ki zajema vse pomenske kategorije glagola, tj. dejanje, stanje, Ohlapnost in malodane poljubnost pomenskih oznak pri opredeljevanju be- ubit pa nista deležnika »stanja na -e(n) ali -t«, ampak stanjska deležnika na dodatek , BigaRESpojedel? razpasti papotek(345). , «, kotberemovSS(345),ampak Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe -a ne jasnouvrščamed(nikalne)členke(449). delam indelam?,ampak tudi -o nista tvorna opisna deležnika (345), ampak trpna, . biti rumeniti protirumeneti.« , ki pomaga tvoriti t. tvoriti pomaga ki , − Ga bo RES pojedel? podatek pogrezati, ne delam (346), čeprav . zapelje usihanje ponazarja i. opisne čase, opisne i. − , Ga je(bil) Naročil je Naročil (2000) zapeljuje - , 27.7.2012 20:16:05 189 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 - - Kaj (355) pa (355) gledam – gledam (2000) Počakaj, da (356), ampak . rojevam . pisno ti bi sporočil ). C.] zavest« (352). Iz tega se zelo običajen. , poleg tega pa gre za kalk iz pa gre za kalk , poleg tega spominiti poslušam poslušam – slišim ali bolj ustreza izpeljanki čebelariti > pesniti pesmi sestavljati svojo – R. , namesto katerega bi bilo bolje važen, namesto katerega m > n. okoliščine dovršna, ne pa nedovršna, kot meni Topo- kot meni nedovršna, dovršna, ne pa biti čebelar (350), ampak z ravno takim nedovršnikom. (350), ampak z ravno morala upoštevati tudi sopomenki obeh glago- tudi sopomenki upoštevati morala jezdim danes ne izraža več nasprotja med določ- videti j-, tj. laže. . Prim. tudi str. 445. Slovnica (355), v pretvorbi v (355), (348), ampak ampak (348), pismeno ti bi sporočil . Njegov nedovršni par se namreč glasi . Njegov nedovršni jaham − slišati in . kontekst Pisal Pisal bi ti narekovaji enojnimi med spet biti bi moral pismo Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , in početi jezdim manj pogost. rodim ni dvovidski (348), ampak zgolj dovršen: prim. spomniti se (356) je natipkan narobe ( spomniti Glej, da (prideš). narediti V stavku »Tam kjer ni prevoja, gre to še lažje« (349) manjka vejica pred Manjkajoče nedovršne vzporednice ne opišemo ali izrazimo z nepredpon- Glagolska dvojica se je v gorah« (357) bi moral biti v celoti stavljen ležeče. Primer »Ubil se je v gorah« (357) bi moral biti v celoti Toporišičeva novotvorba »sotvarje« (358) je povsem nepotrebno preimeno Zadnje ponazorilo prepovedanega dejanja se ne glasi streljajte dejanja prepovedanega ponazorilo Zadnje V povedi »Izpustimo ga takrat, kadar ni važen ali pa ga nočemo ali ne more- ne ali nočemo ga pa ali važen ni kadar takrat, ga »Izpustimo povedi V Pomen zgleda Pomen Po Toporišiču razlika med členoma dvojic Res je, da je tvornik v slovenščini veliko pogostejši od trpnika (358), vendar za ugotavljanje dovršnih glagolov in Kaj delaš za glagolov in dovršnih Kaj storiš za ugotavljanje Poleg vprašanja Z besedotvornega vidika zveza vidika besedotvornega Z Dovršniki se ne rabijo le v zvezah Počakaj, se ne rabijo le v zvezah Dovršniki da (pridem) (348), ampak tudi v Robert Cazinkić Robert oziralnim odvisnikom. Poleg tega bi bila v slovnici zborne slovenščine ustreznejša prislova brez - primerniška oblika navaja skim dovršnikom, kot mednarodnega termina ne streljajte. 34 vanje že ustaljenega strokovnega izraza

bi bilo treba pojasniti soglasniško premeno bi bilo treba pojasniti soglasniško premeno Glagol , ki je bolj navaden (SP 2001: 1640). Prim. ponovitve (455) ponovitve Prim. 1640). 2001: (SP navaden bolj je ki , leksem pomemben rabiti in besedo nevažnost (457). mo ugotoviti« (359) je uporabljen pridevnik ni pa oblika njegova (348), v obeh pomenih, jaham uporablja glagolom (351), saj se glagol nim in nedoločnim medtem ko je to ne velja za strokovna besedila, v katerih je trpnik s

SS bi (348) nedovršnikov določanje lov, tj. in *Začela je roditi (rodim) glagol predmet zajet je kako tem, v dovršnosti, ampak in nedovršnosti v »ni vidim skega dejanja, kako smo ga sprejeli v našo [= primera je ponovno vidna nezanesljivost pomenskih meril (prim. izbiro med ), toda na delam? in Kaj naredim? podlagi preizkusa, ki ga predlaga sama SS − gre nedvoumno mogoče je −, (348) ____ da okvir Počakaj, v skladenjski za vstavljivost glagola sta da ugotoviti, rišič (351−353). 33 čebele kot opisni glagol gojiti zvezah Glagol

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 190 Book 1.indb 190 Book 1.indb 191 (360), čeprav tvorjenki, kot sta kot tvorjenki, čeprav (360), nalne slovnice,ampakžetudipogojnik. členka naklonskega in skladenjskim naklonom, ne vidi pa, davdrugokategorijo ne spadasamozveza (oblikoslovnim) glagolskim med razliko na opozarja sicer Toporišič (359). glagolsko obliko posebno s izražen bil bi ki odnosu, značilnem kot razmerju pogojnem 35 vem, pa Nepregibni deležnik na- stanjski tudi (361) -l na stanja deležnika pogosto ter -(v)ši na deležnika in deležja poleg izločimo vzorca takega iz da primeru, v zgolj velja to toda (361), določnik) ne- pogovorni ali kratki še označuje se kadar takrat, samo pa šest (po oblik pet po 36 omejiti samonadoločneglagolskeoblike,kotjebiloobičajnožedoslej. treba tako bilo bi naklona glagolskega Pojem samostalnik. in pridevnik tj. (345), besedi samostojni za ampak obliki, glagolski nedoločni za gre ne sploh primerih njuni govorni podstavi uporablja samopovedni naklon, poleg tega pavnavedenih ni delstalnesamostalniškezveze.Toveljatudizanaslednjo omembonaististrani. malimi otroki« (389) določna oblika pridevnika 38 352) narečna,SP2001pajesplohnenavaja. da takonekateripišejošedanes(363). 19. stol. (npr.priLevstiku),nikakorpasenemoremostrinjatizavtorjevotrditvijo, predloga. sedna zveza ne pozna,takodagrevresnicizgoljzaskladenjskiustreznikpravega be- omenjena je ki (413), prislove ali samostalnike med konverzija značilna dloge pre- tovrstne za je saj (362), predlog nepravi kot obravnavati smiselno ni glede na Oblika loma jevnavedenemstavkuzazbornoslovenščinoodveč. Beseda brezpriponski. tj. (369), spregatve« druge glagoli le so izvzeti »deloma 37 za izpeljanko,pravtakopajedrugavejicaodveč. -epriglagolih tipa na trepetati deležje je čeprav deležje, za kvečjemu gre ampak (362), Robert Cazinkić S ri d s ndlče lglk olk slh tm l oe naklonu onem ali tem v sploh oblike glagolske nedoločne so da trdi, SS o govoriti moremo ne 31), razdelku v odstavek peti (gl. omenjeno že Kot V običajnem vzorcu glagolskih oblik iz nedoločniške podstave se navaja le navaja se podstave nedoločniške iz oblik glagolskih vzorcu običajnem V 1. os. serabi namesto 2. os.kot stilna posebnost vpogovoruz V povedi »1. (npr. V povedi »Sestavljanke z ve- Nedoločna glagolskaoblika tipa Deležje Nedoločnik sedanjiki, vsi načeloma končnice sedanjiške navadne imajo Toporišiču Po vedi tvorjeno iz nedoločniške podstave (trepetaje podstave nedoločniške iz tvorjeno « (363) je z izpeljavo dobljena tvorjenka poimenovana napačno, saj gre n/-t, kisenetvoriodvsehglagolov. bojo ninarečnaoz.stilna(369),ampakvsajljubljanskopogovorna. glede , okopavati vzdihujé namestovzdihovaje Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe in določne glagolske oblike (360), tj. t. tj. (360), oblike glagolske določne in naj po izvoru ne more biti deležniška oblika, kot navaja SS navaja kot oblika, deležniška biti more ne izvoru po (373), ki je po SSKJ (3: SSKJ po je ki (373), naj biimel dvojnico okapati (360), tega ne potrjujeta, saj se v se saj potrjujeta, ne tega (360), zlovešč inbolest hropeč jepomotomanavedenadvakrat(363). iao en vllik oblike, velelniške redne imajo povem) majhen niutemeljena, sajpridevnik (363) se je res papirnato pisalo v pisalo papirnato res je se (363) , gledaje ). Poleg tega zveze tega Poleg ). i. želelnik tradicio želelnik i. (2000) de- - 27.7.2012 20:16:05 191 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 - (401). os. mn., kar dalje (2000) ali os. dv. pa le v poseb- v le pa dv. os. nehajte se tepsti se nehajte Res vam obljubimo, da bo da obljubimo, vam Res pona- ne del razprti (400) os. ed., v 1. v ed., os. nadaljuj s pletenjem - mora se bi (391) aparat brivski mene od − slov. š (401), kjer gre za zvezo določne glagolske določne zvezo za gre kjer (401), (391). nehalo se je s pretepom nedoločnika sploh ni hočem in želim manjka vejica, v zgledu »Martin, (399) danes gotovo ni živa, če je sploh kdaj bila. (399) danes gotovo ni živa, če je sploh Iti mi je domov (402), ki izražajo nujnost, so danes (392) je stvarno napačen, saj je seštevanje zamenjano seštevanje je saj napačen, stvarno je (392) Ali k u p i bi preložil kar ne bi smela biti ležeča. Pojdi po piti Pojdi po Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice (397) sta občevalni in nikakor nista značil nista nikakor in občevalni sta (397) daj vzet in daj vzemi , Slišala sem ptičko peti ptičko sem Slišala je na str. 389 zapisan narobe. namesto je na str. pa danes tako veseli?« (389) bi moral biti v celoti ležeč. celoti ležeč. biti v bi moral veseli?« (389) tako pa danes Kaj smo Tri in tri je devet je tri in Tri - zveza v T nado , v kateri je samostalniška poje ptička kako sem, Slišala mogoče reči. nehalo se je pretepati Zgled » Zgled pluralis ki se imenuje pojava, Razlaga saj v primerih maiestatis , ni ustrezna, 1. v samo uporabljali se bi naj Performativi Med povednimi sedanjiki, ki izražajo pravo sedanjost, se v SS pomotoma Stavki tipa Stavki Odločevalno vprašanje Odločevalno le ga naj govorice vsakdanje svoje iz pozna »Kdor predpreteklik V povedi drugega preostalo ni ji V stavku Saj k o t o d i t i Tri pike v pomenskih razlagah ‘čeprav je sredi...’ in ‘ko bi mogel, želim si sh. nastavi »prim. V stavku plesti Naklonske konstrukcije V pomenskih razlagah ‘... da bi študiral,... da bi pomolzla’ (402) bi moralo Po Toporišiču v zvezah kot V stavku »To pa je res le za resnično (enkratno zgodovinsko dejanje)« (392) V pomenski razlagi »‘bi ga prodal, ga nameravam, hočem želim prodati’« tej v je pa dvakrat pomišljaj, ločuje pravilno 395 str. na primere Ponazarjalne razmišljamo ‘razmišljam’ Veliko ne gre za to, da s tem vršilec/nosilec stopa v « (401) besedica Robert Cazinkić Robert Predlog tipa veča pomembnost. si z množinskostjo ampak za to, da ozadje (390), nih primerih (390). Kot je razvidno iz slovničnega zgleda zgleda slovničnega iz razvidno je Kot (390). primerih nih mir in (390), red gre razredu v odslej izjemoma za rabo performativa v 1. ne dv. pogojnik navaja tudi sedanji V resnici je ni za zborno slovenščino. in ostankom povedi stati vejica. rabi« (399) bi morala med odvisnikom Konstrukcija drugo poimenovanje istega nanosnika. zarja pristavka, kot trdi SS, saj ne gre za gledati...’ (400) bi morale biti nestične. pleti lo končati z vprašajem. Primer oblike, ki pomeni zaznavanje, in nedoločnika v vlogi povedkovega prilastka, so v sodobnem jeziku gotovo manj pogosti od podredno zložene povedi s predmetnim odvisnikom meščena s samostalniško zvezo v I, nedoločnik pa z določno glagolsko obliko. prav tako redke oz. slogovno zaznamovane. biti tri pike drugič nestične. nesopomenski v spremeni ne stavek se če uporabiti, mogoče z množenjem. postavljen za predzadnjo besedo. bi moral biti zaklepaj (393) med besednima oblikama ločilo. ali še ne greš« (393) pa manjka končno vlogi narobe rabljen vezaj. Konstrukciji

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 192 Book 1.indb 192 Book 1.indb 193 slovnici sodobnega slovenskega jezika navaja kot nevtralna beseda (406). Toporišičevi v se starinski, kot označen 1547 2001: SP v tudi kot 18) (5: SSKJ v manjkajočih prislovnihzaimkov. nadomestke skladenjske med spada očitneje še ki (406), zaimek celostni ciljnostni besedne zveze in torej ne za zaimke. Konstruirasecelo tribesedni navsestranikot ne toliko tostna zaimka, ustrezneje. imenovala besedo) pridevniško in mostalniško sa- na analogiji (po vrsta besedna navedena se bi če primeren, edino bil bi izraz Drugi termin. prvi le (406) prislova kot vrste besedne samostojne imenovanjem izraza tipa primerih v gre Dejansko (406). prislove glagolske« in pridevniške »samostalniške, 39 se zamenjalis glagol bi če papirnato, manj izražanje bilo bi (403) dejanjem« drugim kakim kot dobra(401). kopati ... (403)), na drugem mestu pa je zveza kot (namesto odsvetuje mestu enem na vlogi določilanedoločnikapojavljaprislov. v se besedo, pridevniško s določa samostalnik) navaden kot (tako glagolnik se ko medtem določilu: v razliko sintagmatsko na opozoriti treba bilo bi (403) ločnikom je mogočepretvoritivstavek,inizglagolskimsamostalnikom. ga ki glagolnikom, med ločevanjem z nadomestiti smiselno bolj bilo bi (402), -n/-t na deležnikom stanjskim in trpnim med razločevanju po zgleduje se ki glagolnike, izraža sam glagolski dogodek ali pa okoliščine (402). To delitev na prave in neprave lična« (402)bibilotrebaobliko biti V tem se kaže razlika med slovenščino in angleščino, ki z zvezo pomožnega glagola deležniki pa običajno ne: v ležečemtisku,zadnjavejicapajeodveč. nepravega predloga(403)gl.tretjiodstavekvrazdelku41. in sedanjegadeležnikatvoriopisnečase(t. i.oblike Robert Cazinkić doma, lepo inhotezaizsamostalniške,izpridevniškeizglagolskeprislove. se pojmuje kot »kakovostni« istostni zaimek (406). Čeprav je tako je Čeprav (406). zaimek istostni »kakovostni« kot pojmuje se Takisto navedena) oklepaju (v veljata SS V Stavek »Zaimenski prislovi so prislovni zaimki« (406) izenačuje strokovna ločimo motiviranosti, besedotvorne tj. »izvora«, podlagi na Toporišiču Po izraža glagolsko dejanje, ki se vrši hkrati s hkrati vrši se ki dejanje, glagolsko izraža -aje ali -č na »Deležje povedi V Pri faznih glagolih se raba glagolnika takrat, kadar je ta rabljen kot predmet, Ob ugotavljanju podobnosti in razlik med (t. da tako, tj. široko, na pojmovan nepotrebnem po Toporišiču pri je Glagolnik je na str. 403 označen za deležje. O tem in o pojmovanju o in tem O deležje. za označen 403 str. na je Glede raz- namenilnika in glagola določenega vršilca sta primerih teh »V stavku V Po Toporišiču so lahko popridevljeni deležniki povedkovo določilo, navadni V stavku »prim. še mogoč, pričujoč, noseč, ipd.« (403) členek ne bi smel biti , čeprav je v skladu z avtorjevim po- avtorjevim z skladu v je čeprav zaimki, prislovi inprislovni zaimenski pa za »merni« drugostni zaimek (406), čeprav gre v vseh štirih primerih za potekati ravno tedaj , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe . Konj je rezgetajoč za časovni istostni zaimek, prav tako v oklepaju zapisani določenega začela je dojenčka boljezačela kopanjem s je začela ravno tamin tako ne pomeni »‘konj rezgeče’« (404). popravitivdoločnega. prislovna beseda, karbibilotudi prislovna nehalo se je s pretepom i. pravim) glagolnikom in nedo- ravno todza prostorska is - continuous). glede nakot (2000) označena Enako je vršiti 27.7.2012 20:16:05 193 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 (408), onod ter (2000) koliko , ki je v grede odvijati se bolje odvijati ondi in (5: 617) oznako onakšen, ki pa je marsikdaj marsikod, kdaj, se med drugim nikoli, ki se začenja z (406), kljub analogiji koliko (iz sistemskih razlogov) sploh kod izražajo območje ali pot, po (408), ki je sicer v SSKJ (2: 371) (2: SSKJ v sicer je ki (408), (5: 914) oznako »(ozko) knjižno«, i. mestovnimi prislovi se omenja

, ki je ne omenjata ne SSKJ ne SSKJ , ki je ne omenjata ne SP onak kako in začasa, ki ima v SSKJ kolikanj i. nepravi predlog, bi ga bilo dobro ločiti popolnoči se šteje za »kakovostni« kazalni zaimek (406), za poimenovanje podvrst lastnostnih pri- podvrst lastnostnih zaimki za poimenovanje nikdar (406) ima sopomenko , ki je v zvezi mimo zaradi vezljivosti gredoč gredoč sploh ne pozna, po SP 2001 pa gre za starinski leksem merni

in zmlada, ki ima v SSKJ (406) zapisani v oklepaju, saj so prav tako časovno tako prav so saj oklepaju, v zapisani (406) onda(j) . Prim. razdelek 44. Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , potekati kakovostni je obravnavan kot »merni« mnogostni zaimek (406), čeprav ima v pri- v ima čeprav (406), zaimek mnogostni »merni« kot obravnavan je , ki je SSKJ rano, ki je V besedilnem delu »prislovi na vprašanje delu »prislovi V besedilnem Med časovnimi prislovi, ki odgovarjajo na vprašanje , se na koncu na vprašanje kje, se na koncu Med prostorskimi prislovi, ki odgovarjajo Časovni nikalni zaimek Precej V oklepaju navedeni onak V oklepaju ondi (407), ki pa v slovnici sodobnega jezika ne more imeti nevtralne vloge, Robert Cazinkić Robert drugi pa imajo po Toporišiču vprašalnico Toporišiču po imajo pa drugi od drugih prislovov (npr. z oklepaji). Med t. tudi saj gre tako po SSKJ (3: 391) kot tudi po SP 2001: 1040 za starinsko jezikovno sredstvo. nadomestiti s označena za zastarelo, po SP 2001: 762 pa je celo nevtralna. označena za zastarelo, po SP 2001: 762 40 (407), navaja tudi poleg ki pa se lahko v drugačnem skladenjskem okolju upora- blja tudi kot predlog. Ker gre torej za t. glagol bilo bi (407) razmeščeno« kaj je ali dejanje odvija se katerih navajajo tudi tele besede (407): (1) na pridevniške besede nista ustrezna: prvi ni v skladu z izročilom, ki govori o na- činovnih zaimkih (prim. v SS prislove načina (406) oz. načinovne prislove (408)), drugi pa tudi zaradi razločevalnosti med količinskimi (406) ali kolikostnimi (408) in mernimi (406, 408) prislovi; prvi namreč odgovarjajo na vprašanje zaznamovani. časovni kazalni zaimek kazalni časovni je verjetno pogostejša. isto predpono in ki Prim. prvi odstavek v razdelku 35. in marsikako) neznačilno vzglasje. Izraza vprašanji na odgovarjata ki zaimkov, slovnih merjavi z drugimi mnogostnimi zaimki marsikam, (marsikje, upošteva, bi morali biti tudi domnevni prostorska kazalna zaimka zaimka prostorska kazalna domnevni tudi biti morali bi upošteva, obravnavan obravnavan kot »merni« istostni zaimek (406), še z večjo upravičenostjo pa bi ga istostni zaimek. tudi za »kakovostni« lahko imeli izraz pozna sicer Prvi 2001. SP ne SSKJ ne navajata ne ga čeprav označen za starinskega (SSKJ 3: 391). Če se SSKJ (1: 756) označen kot narečen, pomeni pa ‘1. spotoma, gredoč; 2. v trenutku, takoj’; v SP 2001: 619 ima oznako »pokrajinski«, pomenil pa naj bi SSKJ navaja pod 1, vendar v tem primeru ne gre za prislov časa. to, kar se v s prislovom vendarle še deležje, tj. nedoločna glagolska oblika; (6) pomeni pa ‘1. v mladosti, 2. od mladosti’; izraz je v SP 2001 čevalen (SP označen 2001: 1777); kot (5) neob- s pomenom ‘zgodaj’ (SP 2001: 1315); (3) 2001; (2) »(ozko) knjižno«, pomeni pa ‘ob pravem času, pravočasno’, medtem ko v SP 2001 tega izraza sploh ni; (4)

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 194 Book 1.indb 194 Book 1.indb 195 niso prislovniizrazi(410). gre za idiome, prislovni izrazi, vendar SS ne ko tedaj, tj. (410), pomenov posameznih vsoti enak docela zveze besedne take opredelitve bi pričakovali, da so zveze predloga in prislova v primerih, ko je pomen vsote posameznih sestavin (410), tj. kadar imamo opravka z idiomom. Na podlagi te naj bizapraveprislovešlosamotakrat, kadar jepomentake zveze nepredvidljiv iz 43 sodobne slovenščinenismiselno( pogovorni jezikveljaravnoobratno(409). npr. registrirane tudidvojnicebrez-j-, za katere SS pravi, da so (tako kot oblike brez -š-, prislovnih primernikovizpridevniškihpovsempravilna. nosti naravnitvorbeprislovnihprimernikov iz osnovnikov,medtemkojetvorba glasi globje s podpičjem. bilo dobrovejico medpredzadnjo inzadnjo primerniško obliko prislovazamenjati spola zapisanazustaljenookrajšavo). stnostni pridevnik v I (poleg tega bi bilo elegantneje, če bi bila slovnična kategorija la- biti mora da podatkom, s dopolniti treba bilo bi (409) ed.« spol s. za pridevnika 42 tudi poSSKJ(5:930),kjerpajeoznačenzgoljkotstarinskiprislov(408). 1781), 2001: (SP znova’ ‘spet, pomeni ki prislov, »kratnostni« starinski 2001 SP (b) znova’; ‘spet, pomenom s prislov zastareli za gre pa 164) (3: SSKJ katerikrat/kolikič zapovrstni prislov prislove. Medtemisezelo pomotoma navaja dvakrat (408). Dvakrat se omenja tudi določila dobivajo lahko ni prislov,paizpridevniški. Ena izmed lastnosti izpridevniških prislovovje,da gre reszaprislov. pomeni ‘mižati’, čeprav neobstoj zvez tipa *Meže pet minut, me je poslušal kaže, da glagola nevtralnega domnevno deležje za gre pa 768) (2: SSKJ po zna, kaj, manjkapavprašalnica navaja spet se prislove lastnostne za vprašalnic omembi drugi Pri (409). vzročnostne med uvrščajo se ki prislovih, ozirnih po sprašuje tako se čeprav (408), 41 Robert Cazinkić gladkêje Zamejitev prislovov in prislovnih izrazov pri Toporišiču ni neprotislovna, saj slovnici v (409) prislovov nekaterih oblik primerniških zastarelih Navajanje ožje, Primerniške oblike prislovov nižje, Pri primerniških oblikahgloblje prislova oblika primerniška Običajna V povedi»VSSKJsedaje prednostoblikam obliki enaki načeloma obliki po so besed pridevniških iz »Prislovi Stavek K izpridevniškim prislovom se prišteva tudi Med načinovnimi prislovi se omenja tudi omenja se prislovi načinovnimi Med Med vprašalnicami za lastnostne prislove se napačno navaja tudi (409),ampak vprimerjavi z gladkêjše (408): (a) (408): , zasledimo tudi (z)novič zadnjič (408). Med prislovi, ki odgovarjajo na vprašanje , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe povsemzelo, merne med spadajo ki (408), , ipd. nenavadno globlje kolikanj . gláje zamerneprislove(408). ) bolj v rabi v zbornem jeziku, medtem ko za ko medtem jeziku, zbornem v rabi v bolj ) (409) gre za poseb- za gre (409) laž(j)e , gršekrajšein , globokêje izrecno trdi, da tovrstne predložne zveze predložne tovrstne da trdi, izrecno se navaja napačno, saj se ne se saj napačno, navaja se globoko tišje (408), ki ga SP 2001 ne po- ne 2001 SP ga ki (408), meže /globóče itd.). nižje, višje, tišje, bolje počasi invišje novič (408), ki je res načinov res je ki (408), SP 2001 ne pozna, po pozna, ne 2001 SP (409) bi morale imeti morale bi (409) glede na znovič jepo (2000) mežati, ki « (409) bi glede na katerič/ kaj - 27.7.2012 20:16:05 195 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 - - - je- pre poslej (2000) zato (410). gotovo ne spada na raven gotovo ne spada na raven povedkovnik povedkovnik greš) da je(, Lahko Rad bi [ bi šla domov in Rad Rada izpuščen (412), ponuja ponuja (412), izpuščen lahko oz. težko gre hkrati za besednovrstni prehod iz sila gre hkrati za besednovrstni . tam zgoraj in pri- ne gre za imenski tam oz. Vsak z a k a jsvoj za ima t o (411), ki je v SS zapi , tako da je predpona v enakoizraznem razmerju s je predpona v enakoizraznem odslej, tako da od sedaj je mogoče nadomestiti ne le s prislovom Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice povsem zadošča. , Povedkovniki so pri Toporišiču opredeljeni kot »predmetnopomenske bese- tisku razprtem v povedkovnik biti moral bi (412) bilo« je V stavku »Soparno V primerih kot Lahko kamor greš, hočeš, Primeri konverzije prislovov v samostalniške besede ne spadajo v rabo pri- v rabo spadajo ne besede v samostalniške prislovov konverzije Primeri Predložno Predložno zvezo Po Toporišiču se marsikdaj »osnovna« stopnja prislovnih elativov tipa je »Fant povedih stavčnih v besedi tiskani razprto prislovov, rabo zadeva Kar kot hoja V primerih p o č a s i Za to ne more biti vzročni prislovni izraz (410), ampak kvečjemu vzročno- sladoled (412) razprto tiskane besede ne morejo biti povedkovniki, kot - zatr Robert Cazinkić Robert san z nestičnim končnim ločilom, za vlogi jedra osebka in jedra (premega) predme (premega) jedra in osebka jedra vlogi za ločilom, končnim nestičnim z san vloge samostalniških besed. ta, ki že spadata med prvotne skladenjske 45 de, ki se rabijo bodisi samo kot povedkova določila ali pa ko se rabijo kot navaja primerov za prvo. (412), kljub temu pa SS v prvi povedi ne taka« (prim. na isti strani » M r a z bilo«). je slovov, saj gre v stavkih tipa gre v stavkih slovov, saj

(410), ampak še bolj z predlogom. tudi piše tako že ), na hitro ( izrazov prislovnih iz stopnjevanjem s dobljenih , nahitro tega leksema ne izkazuje. (410), čeprav SP 2001 skupaj, npr. nahitro 44 s i l a »in priden« prislovna navajajo se kjer točko, Gčetrto v uvrstiti morali ju bi zato (410), načina čila r o z n odolo- prislovnega ponazarjata ne (410) prislovu danes« mernem Pri (411). si mere določila lepa samostalniške besede. slovni prilastek, kot trdi SS (411), ampak za obimenski in če obprislovni pa prilastek, sprejmemo, da so prislovi tretja velika imenska besedna vrsta obimenski prilastek (406), izraz prislov bi se glasil zvezo. Vzročni za namerno predložno stni, saj gre del] juje SS, saj ne opravljajo skladenjske vloge povedkovega določila, ker bi morale biti v takem primeru rabljene ob pomensko nepopolnem glagolu. Toporišič sicer (412), pomožniku posebnem ob povedkovnike za zgledih navedenih v gre da trdi, Izvemo le, da toda glagola iti in jesti v navedenih primerih sta polnopomenska. »povedkovniku« pri pomožnik ta bil bi naj pa se še sopomenska stavčna dvojica (Lahko Smeš iti), = je, iz da katere greš naj bi bila razvidna obpomožniška stava domnevnega povedkovnika, čeprav ravno prva navedena »poved« izpričuje, da avtor brez izrecne omembe očitno operira s pri- pojmom globinske skladenjske zgradbe, za katero v formalno utemeljenem greš da je, stopu ni nobene potrebe, saj konstrukt Lahko - površinske skladenjske zgradbe. Poleg tega ima v stavku Smeš iti vlogo poved kovnika nedoločnik polnopomenskega glagola, ne pa naklonski izraz, čeprav je »stavku« dobljenem pretvorbo s v Toporišiču po ravno modalnik.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 196 Book 1.indb 196 Book 1.indb 197 (413). V resnici gre v primerih kot primerih v gre resnici V (413). vezavo« »imenovalniško z predlogih o tudi govori izročilom slovničnim sedanjim treba bilo zamejiti namedbesednainmedbesednozvezna. bi razmerja skladenjska Podredna (413). zvezami« oz. besedami med 46 na koncudodatibesednoobliko treba bilo bi (412) srednjega« osebku formalnem poničtenem po ravna se kovniku nikov tipadeževno(412),kjerjemoženbesednovrstniprehodmedprislove. mraz, ki se lahko rabita tudi kot samostalniški besedi, ločiti od vseh drugih povedkov -

Oblika kot sicer«(413)zapogojnimodvisnikommanjkavejica. samostalnikom trebazamenjatis besedo je (413) nezveneče« izgovarja nezvočnik končni njihov se mostalnikom, namesto, kinajbiponazarjalanepravepredloge(413),vresnicimedpravepredloge. vrstami prinaša nezaključen seznam (413). Končno je treba poudariti, da spada beseda besednimi polnopomenskimi homonimnimi in predlogi nepravimi med razločevanje za meril naštevanju pri SS tega Poleg ničimer. z podkrepljen ni saj upravičen, ni tek doda- navedeni (413); drugega« kaj »ali samostalniki prislovi, kot tudi predlogi uporabljajo nepravi se da prebrati, celo mogoče je SS V predlogov. nepravih lastnost niki ali prislovi (413), možnost tovrstnih konverzij pa je že po tradiciji opredeljevalna banket v čast visokega obiska (413) namreč ne morejo biti rabljeni tudi kot - samostal kot izrazi (413): Toporišič meni kot nepravi, biti morejo ne nim jezikoslovnimpojmovanjem. ustalje z prelom za zadoščata ne še primera dva tujek, jezika slovenskega sistemu jih avtor pomotoma imenuje prevzeta (413). Ker imamo opraviti s prvinami, ki so v čeprav to ne velja za predloge Predlog gova reduciranarazličica predloga Namesto (414). po’ ‘(navzdol) pomeni ki sredstvo, ki pa se dejansko veže s T (SP 2001: 975), poleg tega pa gre za starinsko jezikovno 47 uporabljati tudi kot prislovi (ali samostalniki). Poleg tega se predlog se tega Poleg samostalniki). (ali prislovi kot tudi uporabljati snici pa ta izjava ne velja za vseh pet navedenih primerov, ampak samo za dajalnikom, nezrodilnikom. Robert Cazinkić Na videz velika novost Toporišičeve slovnice je, da v nasprotju z vsem do- vsem z nasprotju v da je, slovnice Toporišičeve novost velika videz Na razmerja skladenjska podredna izražamo njimi »z da rečeno, je predloge Za V povedi »Pomožnik v določeni časovni in naklonski obliki ob takem poved- Med povedkovniki, ki označujejo stanje narave, bi bilo treba besedi treba bilo bi narave, stanje označujejo ki povedkovniki, Med V stavčni zvezi »če ne pride do težje izgovorljivosti se -i govori manj pogosto sa- ali zvočnikom z začenja se ki besedo, naslednjo »pred zvezi stavčni V predlogi besednozvezni 36), razdelku v odstavek tretji (gl. omenjeno že Kot Po Toporišiču so vsi predlogi z rodilniško vezavo v tretji točki nepravi (414), predlog tudi omenja napačno se vezavo rodilniško z predlogi Med SS trdi, da so vsi predlogi z dajalniško vezavo pod drugo točko nepravi, v re- dodajati za naististranibimoralbitiležeč. , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe nastr.414jezapisananapačno( zarad (414),kinespadavzbornoslovenščino. izven, kljub spola. samoglasnikom. kontra , namesto, razen (414) za citatna poimenovanja, ki poimenovanja, citatna za (414) in àla dodajti in zarad,kisenemorejo v sintagmah tipa čast vsintagmahtipa v zaradi senavajanje- ). kljub (2000) (414), niz nasproti, in tema in veže z veže - 27.7.2012 20:16:05 197 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:05 - . všeč (422). (2000) Bolijo me Bolijo in skozi gozd, Od kod nese? pa se rabi kot rabi se pa ne biti v stanju z rod.« (Toporišič stric z Bleda itd.)« (424) je ležeči je (424) itd.)« vkljub ozko knjižni (SSKJ knjižni ozko raz iz SSKJ 5: 456). iz SSKJ 5: , ki ponazarja prostorsko rabo prostorsko rabo , ki ponazarja se namesto se bolan biti (423), ampak k jutru k (416) so v resnici redke, z pljučih, žolču (pljučih, po gozdu, čez travnik po priti z leve (417) bi moral biti zadnji izraz pisan lo- širi od glagolov, pri katerih je prehodnost ne biti stanju delati kaj komu vkljub delati kaj je namreč pravi predlog, Kod hodi (raste)? (416). kljub raz rabi bolj poredko. zamenjamo boleti Bolan sem na jetrih in samostalniško zvezo s ceste in samostalniško viden do treh popolnoči do treh drevo kot Raz možni odgovor na vprašanje kod naj bi se rabili predlogi z rodilniško vezavo (416), čeprav Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , z odveč, za pogojnim odvisnikom pa manjka vejica. (415), ki pa je kot prislov pogovoren (SSKJ 5: 443) oz. knjižno ). (prepovedno narobe natipkana naslovu v je strani isti na prepovedano pasti za istovrstno zvezo pasti stala z/s z rodilniško vezavo, z drevesa/s strehe vizavi med predlogi, ki zahtevajo T (415), saj je predlog predlog je saj (415), T zahtevajo ki predlogi, med raz V slovnico sodobne slovenščine ne spada omemba domnevno nevtralne be- V stavku »Predlog pod 1 je enakozvočen s predlogom Opredelitev predložnih zvez kot zvez »predlog + samostalniška ali (prvotno) (prvotno) ali samostalniška + »predlog zvez kot zvez predložnih Opredelitev Predložna zveza Med zvezami, ki naj bi izražale lastnost, se navaja tudi samostalniška sinta- saj gre v primeru ponazorila, Vezavni predlog povedkovnika v SS nima Domnevno nevtralne časovne zveze tipa V predložni zvezi Smerne predložne zveze niso razvrščene od b do č (416), ampak od c do d. niso razvrščene od b do č (416), ampak Smerne predložne zveze vprašanje Na Toporišič ustaljeni strokovni izraz Bolje bi bilo, če bi glagolska zveza Enačaj v oklepaju na isti strani bi moral biti levostičen. Pomena ‘ne moči’ nima zveza V povedi »Če glagol itd.) reče itd.) žolč pljuča, otroci od prve žene, ki pa ne ponazarja ne snovi otroci ne vrste česa (417), saj gre za Robert Cazinkić Robert dajalniška postpozicija (prim. zgled postpozicija (prim. dajalniška pogovoren pogovoren (SP 2001: 1661): in proti sedice 1317). starinski (SP 2001: 4: 328) oz. 2000: 415) je ležeči tisk napačen. 2000: 415) je ležeči 48 pridevniška beseda ali prislov« (416) je v sinhroni slovnici slovenščine samostal + »predlog po oznaka zadoščala nepo- vidika sočasnega s bi saj zapletena, trebnem niška beseda«. ), saj ne gre za besedo, ampak za besedno zvezo (417). Prim. zadnji Prim. (417). zvezo besedno za ampak besedo, za gre ne saj ), polnoči (po čeno odstavek v razdelku 40. gma svojilno zvezo, ki je poleg tega še pogovorna. ki lahko odgovarjajo na vprašanje pomenijo pa ‘proti jutru’ (SP 2001: 727). (416) v slovnici sodobne slovenščine časovnozvrstno ni dobra rešitev, saj je na isti da se strani mogoče prebrati, tega ne potrjuje nobena izmed predložnih zvez vsakomur za nepredložno dopolnilo povedkovnika, ki v osrednjem delu besedila sploh ni omenjeno (418). povedkovnike na tudi pa verjetno pridevnike, in samostalnike na običajna, raba taka (418), kjer navedeno poimenovanje zveni metaforično, saj se v tovrstnih primerih navadno govori o dopolnilih. 49 kot pa za deležniško zvezo deležniško za pa kot predloga Oblika jetra (

tisk pri predlogu

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 198 Book 1.indb 198 Book 1.indb 199 »Rekel je, da pride / in da prinese novo pesniško zbirko« (430) ne gre za priredje za gre ne (430) zbirko« pesniško novo prinese da in / pride da je, »Rekel tipa povedi v resnici V (430). veznikom« prirednim s prvim s povežem odvisnik snik« (429)jevejicaodveč. v razdelku42. uporabljale oblike brez -j (409). Prim. šesti odstavek v razdelku 32 in peti odstavek bolj slovenščini zborni v se bi naj ko medtem jeziku, pogovornem v rabi v bolj -j z oblike Toporišiču po so saj obliki, ustrezni v zapisana ni (429) razumejo« težje sicer omenja. pak tudi odvisnikov, ki jih uvajata veznika potrebnihPluta u t ni (427),kjerimamoopravkazvrivkom,pisavanarazenutemeljenaničimer. e j e Č povedjo s primerjavi v saj skupaj, pisan (427) stojno besedo. veznik vrstah« (427)jebeseda pojmovanjem, pokateremsolahkozaimkisamostalniški,pridevniškialiprislovni. pregibni. Taka tradicionalna delitev ni v skladu z na isti strani izraženim slovničnim ki samostalniški alipridevniški,tj.pregibni,medtem ko bibilikazalni prislovi ne- »navadno kazalni zaimek ali prislov« (426). To pomeni, da naj bi bili kazalni zaim j l e t a j i ni veznikrabikotdelpovedkovegaprilastka. r p t o k primeri tipa K vam sem prišel 50 zamud). navajati zvezi pomišljaj docelaodveč. je (428) napovedan« prislovom − s že je pa primeru drugem v pojasnilo, naknadno podrednim veznikom znika ponepotrebnemomenjadvakrat. vejica, sajsledipridevniškipolstavek. Robert Cazinkić Eden izmed načinov, da dobim dvojne veznike, je ta, da »[d]rugi priredni »[d]rugi da ta, je veznike, dvojne odvi- njegov dobim kak da vrinemo načinov, stavek, izmed Eden i n t e m d e r p »V povedi enostavčni V večkrat se A stolpca iz »Zgledi povedi stavčni v prislova oblika Primerniška Na str.428manjkaenzaklepaj,za V povedi »Ak (‘akotudi’) u t e Dopustni veznik Č bi moral biti v povedi tudi bil bi naj sklopljeni, očitno vezniki nekateri so da trditve, Ponazoritev V stavku»Drugipaimajo glasovne enake vzporednice v drugihbesednih Toporišiču po je ki besedo, soodnosno enoti drugi v imajo vezniki Nekateri Kot naj bi se uporabljal »tudi pred povedkovim prilastkom« (426). Dejansko zvez predložnih Namesto Pri poimenjenju odvisnikov ne gre samo za opuščanje za samo gre ne odvisnikov poimenjenju Pri Besedna oblika kot dodan primeru prvem v je zveze vezniške del »drugi zvezi stavčni V V povedi ve- in členka zveza se (427) veznikov enodelnih večbesednih obravnavi Pri za +torej (427), pri katerem pa zadnjega dela ni mogoče rabiti kot samo- po odločbi « (427), ki je navedek iz Prešerna, za besedno obliko besedno za Prešerna, iz navedek je ki (427), « P r e d t e m k o je šel k vojakom, / je pridno delal pridno je / vojakom, k šel je o k m e t d e r P , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe ko manjkavejica. razloga jenaististraninatipkananapačno( glasovno zapisananapačno. (namesto bi imel Gigantov rok stotero, / ne spravi skup darov po določbi po glasom odločbe glagolnikom) zaradi določb inzaradi , ki ju Toporišič na isti strani isti na Toporišič ju ki ko inker, (426) kažejo, da se lahko navede- ) in je res, / kar praviš, lepo ni i d zaradi zamud(namesto . res,lepopraviš, kar i d -stavka (428), am- (428), da-stavka (424) bi morala SS morala bi (424) razoga). darov manjka (428) pred (428) (2000) vsled - 27.7.2012 20:16:05 199 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06 (2000) - v po sicer Vprašal me je, / zato in in zloženi stavek šli zgodaj spat in po To- « (430) bi moral biti tako ne ve, ali bo prinesel tudi novo tudi prinesel bo ali ve, ne pa stoji za »vprašalnim zaimkom« zaimkom« da stoji za »vprašalnim prosta prosta in zložena poved poved (431). Ob tem , kot je razvidno iz pridevnik dobra voda manjka večstavčna in zložena poved nikakor nista poved Vprašal me je, / kam d a Anton odsvetoval grem ne ve, ali bo prinesel tudi zbirko, ki novo pesniško pa poudarni členek (430). Toda iz možnosti izpusta možnosti iz Toda (430). členek poudarni vendar in, ki sta po Toporišiču veznika (430), medtem ko je pravi vendar. Na podlagi možne elipse besed voda, / k i je nikdar ne po Janezu se navaja , ki zmanjka še vedno duhovno čil (430) je mogoče sklepati, da navedeni da sklepati, mogoče je (430) čil duhovno vedno še Obljubil je, da pride, / da / pride, da je, Obljubil ter Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , Bil je mlad, vendar star) je razvidno, da imata v resnici poudar- in ( ter dobra voda (431). pa Obljubil Obljubil je, da pride, SS zatrjuje, da je v povedih kot »Bil je mlad, je »Bil kot v povedih je da SS zatrjuje, p a v e n d a r je »Bil in star« Oziralnik v povedi »Kjer Oziralnik ni ljubezni, / tam ni sreče SS trdi, da se ob vezniku in SS trdi, da podredni veznik navadno niti ne ponovi Rekel ( Toporišič govori enkrat o oziralnih zaimkih in prislovih (430), drugič pa SS navaja, da je rabo tipa rabo je da SS navaja, V povedih kot Bili smo vsi zbiti / i n smo z a t o V vezniški zvezi V vezniški dvojice prosti poimenovalne Raba tradicionalne stavek Bil je sicer neizkušen, z a t o p a da tak mu hrust, ga ni in Bil je bilo para Robert Cazinkić Robert jalno vlogo ravno pa vlogo jalno (430), dokazuje, da druga izjava ne drži. zbirko (430), dokazuje, da pesniško mlad, i n v e n d abesedic r star« je možna poleg povedi poleg možna je vedih star, sže res i c e r pToporišič za prislov. poudarnega členka, čeprav ju ima besedi opravljata vlogo a dveh dveh (predmetnih) odvisnikov, ampak za en sam priredno zloženi (predmetni) od- visnik, ki je stavčni ustreznik enega samega priredno zloženega stavčnega člena v prirednem razmerju. členov (predmetov) ne pa dveh stavčnih (predmeta), je, da pride / in prinese novo pesniško zbirko), ob protivnem vezniku pa naj to ne bi bilo mogoče (430). Popolna slovnična sprejemljivost strukturno sicer dvoumne povedi protivni veznik priredni kot v drugih primerih polkrepek. (430). prislovni ali pridevniški samostalniški, lahko so ki zaimkih, oziralnih o samo - za da SS, pojmovanjem širšim s skladu v je odstavek), tretji (prim. nakazano že Kot imki nadomeščajo ne samo samostalnike in pridevnike, ampak tudi prislove, samo kot po- obravnavo zaimka s tradicionalno usklajena ko je prva druga raba, medtem avtorjevo tudi je besedne vrste. Podobno neustrezno pregibne zgolj sebne in hkrati ločevanje med kazalnim zaimkom in prislovom ter med vprašalnim zaimkom in prislovom (431), po drugi strani pa je v drugem primeru iz zgleda kam d anjem v da rečeno, je katerega za , grem (431), razvidno, da se med vprašalne zaimke uvrščajo tudi prislovni. (431), razvidno, da se med vprašalne zaimke Breznik (431). V tovrstnih primerih, ki tudi danes niso dopustni, ni več upravičeno. slovničarja, ki je umrl že leta 1944, res sklicevanje na porišičevem mnenju nekako samo poudarja posledico (431). Iz možnosti njegovega njegovega možnosti Iz (431). posledico poudarja samo nekako mnenju porišičevem členek poudarni za resnici v primeru tem v tudi gre da sklepamo, spet lahko izpusta (prim. 18. odstavek). Trdini (431), pred samostalnikom bese- zveze vezniške jedro primeru v tem je da o tem, kjer se govori nadaljevanja, dna zveza (431, 432) ni v skladu z avtorjevim terminološkim razločevanjem med enostavčno in večstavčno ali zloženo povedjo v skladenjskem delu SS (488, 489, 636). Enkrat naletimo celo na vmesno različico da izraza je treba tudi poudariti,

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 200 Book 1.indb 200 Book 1.indb 201 kakor jeboljozkoknjižen, red: vrstni obrnjen smiseln bolj jezika knjižnega vidika z 3 Izraz glagolske), katere delsotudinavedenitrijeodvisniki. in prislovne oz. (samostalniške sintagme okviru v ampak povedi, ne saj zloženost v teh primerih ni na ravni razmerja med stavki kot sestavniki večstavč zložene, pa tako večstavčne,niso določila inodvisnikompovedkovegaprilastkaso povedkovega odvisnikom odvisnikom, prilastkovim s Povedi povedi. večstavčne sestavniki med hierarhijo tudi upošteva saj ožji, termin drugi je ko medtem vedi, po- v stavkov število na zgolj nanaša prvi se saj Toporišiču), pri (kot sopomenska stavčna oblikastavčnegačlenadelnadrednegastavka. stavčne povedi,kajtitakokotjestavčničlendelstavka,morabititudiodvisnik ko jetermin medtem stavek, matični za namreč gre primeru tem V ustrezen. ni odvisnika brez vzročnost. zasledimo dvatakaprimera. tak, datenivečmogočeprenašati. glasiti poved morala se bi saj drugačen, nekoliko odvisniku v red besedni protivnega priredja(435),ampakločno(434). bi šlocelozanevtralnojezikovnosredstvo. Po SSKJ (5: 64) je taka raba veznika resnicovedno moraš da predimeti veš, očmi sama r e t / pametnadovolj, si se, dapovedikotSaj vejica. dvojnica niravnonajboljelegantna. manjka vejica(433). koncesivno motoma rabljenavelikazačetnica(433). po- točke osme začetku na primeri drugimi z nasprotju v je odvisnikom, sledičnim

Več o pojmih 43−47, 51−53. Robert Cazinkić Pri navajanju dvodelnega ločnega veznika Primerjalni vezniki so našteti v zaporedju rson ovsii aee n ooa e zaao zoa 45, ampak (435), vzroka izražajo ne pogoja in namere odvisniki Prislovni strani naslednji Na levostične. neupravičeno trikrat pike tri so strani isti Na V povedi Poved »Zmečkaj že, ali pa nehaj« (435), v kateri je vejica odveč, ne ponazarja Posledična raba veznika gospodinja (434) pred zvalnikom manjka a V povediLe p modro gospodar / tudi imenujejo se vezniki Večfunkcijski če veznikom za odvisnike, prilastkove uvajajo ki veznikov, naštevanju Pri Mednarodna ustreznica za dopustno (razmerje) nikoncensivno po- s povedi v zveze vezniške del spremni izraža kar tega, formuliranju Ob . nadredni nadredni stavek večstavčna – zložena poved zložena – večstavčna (434) jasno pričajo o tem, da je oznaka je da tem, o pričajo jasno (434) Postal si tak, / d a te več ni mogoče prenašatimogoče ni več te a d / tak, si Postal , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe stavek ko paveljazapogovornega. (431) kot poimenovanje preostanka večstavčne povedi strukturno upravičen le kot navadna sopomenka več- sopomenka navadna kot le upravičen strukturno ter naj bi bila »rahlo stilno zaznamovana« (434). Zdi ter »(ozko) knjižna«, po SP 2001: 1560 pa naj , nadredni – matični stavek matični – nadredni večvlogovni bodisi − ali (432), čeprav bi bil bi čeprav (432), ko, kakorkot 3

v prvi povedi odveč. povedi prvi v rahlo kot (434). Ta terminološka Ta (434). (432) manjka pomišljaj. je namreč nevtralen, namreč je gl. v Cazinkić 2004: 2004: Cazinkić v gl. (435) bi moral biti moral bi (435) (433), ampak (2000) Postal si - 27.7.2012 20:16:06 201 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06 kot in ka- (2000) za členek Ljudsko se (443) bi se ... Bog vedi, Bog vedi, Vremena bodo Vremena Najbrž je odšel, je Najbrž (443), bi moral biti žamet in M a r tečeš da /Soča/, veš K d o v e križ ta postavil je kdo M a r veš, /Soča,/ da (444) bi se morala končevati z vpraša- z končevati morala se bi (444) Dobesedno podivjal je Dobesedno podivjal ... ali t a k o v svojem / k a k o r v imenu vse , ki ga SS navaja kar na prvem mestu, kar na prvem ako, ki ga SS navaja lepo odveč. Nadomestila bi jo lahko kvečjemu l. Boljša je pamet / k o ). dobesedno v primerih kot Begunci v kupeju so bili želje bi veljale kaj, / tri želel bi izreči (443) kaže, da se da kaže, (443) izreči bi želel tri / kaj, veljale bi želje Ko M a r veš/, Soča/, da Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice , Vr a g v e in izgubil je kam se da (443) bi moral biti ležeč. A l iobljubil mi si kar storil, si Kje si pa sploh dobil pijačo, / k o danes sploh ne točijo Izrekam vam globoko sožalje vam globoko Izrekam (438) ne morejo biti uvrščeni med priredne veznike (437). uvrščeni med priredne veznike (437). (438) ne morejo biti uporablja tudi v pogojnih odvisnikih s sedanjim pogojnikom, ker tudi ta ker tudi pogojnikom, s sedanjim odvisnikih v pogojnih tudi uporablja ki in ko, ki veljata za »ljudsko pogovorna« (443). ljudsko (443). Vprašanje je, kaj ta kvalifikator sploh pomeni. ko jasno. Poleg tega se soodnosna beseda nahaja v matičnem stavku, ki je del V povedih Toporišič ima besedo Enačaj za uklepajem (442) bi moral biti levostičen. Enačaj za uklepajem veznik ko Primerjalni je označen kot »ljudska« različica veznikov gre res za stopnjevanje v podredni obliki (438), zato (438), obliki podredni v stopnjevanje za res gre tako – kakor Pri vezniku V povedi »Za katere vrste odvisni stavek gre, lepo kaže soodnosna beseda Pomišljaj, ki ločuje zgleda V povedi »Ta dva veznika izražata sorazmernost količine primerjalnega« Na isti strani se pri naštevanju istovrstnih vzročnih veznikov spet pojavlja Enačaj za uklepajem (443) bi moral biti levostičen. Enačaj za uklepajem (443) bi moral biti Pri navajanju istovrstnih dopustnih veznikov (444) bi bilo dobro začeti s če, velja za različico veznika če v stavkih s preteklim pogojnikom (443), toda toda (443), pogojnikom preteklim s stavkih v če veznika različico za velja Ko Med zgledi členkov se pojavljajo tudi besednozvezni ustrezniki te besedne Robert Cazinkić Robert (447). SP 2001 se v tem primeru odloča za uvrstitev med prislove (479). Možnost vasjo pred (446) za drugim izrazom manjka vejica (prim. na isti str. ali je sestrična v Afriki še živa d o b e s e d n o drug na drugem (446) oz.

primeri tipa primeri naše enote glavnega. Prim. 24. in 25. odstavek v razdelku 50. Prim. 24. in 25. odstavek glavnega. v glavnem stavku« (436) je beseda oblika (442). Primernejša bi bila oznaka »pogovorno«. kor (442). Primernejša obojestransko nestičen. odveč črka (443) je v zadnji besedi oznaka Kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde / k a k o r zdej sijale danes verjetno nanaša na delavsko in kmečko, za to pa gotovo ne gre pri vzročnih veznikih Poved veznik ki je »bolj občevalen«, medtem ko je izraža neuresničljiv pogoj (t. i. irealis). Veznik morala končati z vprašajem. primer slovnični ravno »zastarel« (444). 51 ampak so domena skladnje. vrste (445), čeprav ti ne spadajo v oblikoslovje, Poved kali zgledu V (444). vprašaj koncu na imeti morala bi manjka zvalnikom vstavljenim pred (444) domovja? slovenskega grobov grobov, tik vejica; biti bi moralo jem. Enačaj za uklepajem na isti str. bi moral biti levostičen. Poved levostičen. biti moral bi str. isti na uklepajem za Enačaj jem.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 202 Book 1.indb 202 Book 1.indb 203 v SSpovrhvsegašedesnostičen(449), ampakspomišljajem. Vprašanje zaporedju sestavin(Jedelal?). kot stavkih v bert jeRESdelal), (Ro- besede posebne vrivanja možnosti iz razvidno jasno je morfema, prostega torej da in dvobesedna resnično delal vstavkuRobertje zveza je Da jezika. nepreučevanega kategorij slovničnih iz izhajali dejansko po kopitudrugegajezika,saj bi topomenilo,davtakemapriornem pristopu obravnava ceno vsako za jezik dani se da prizadevanja, iz pa ne (slovenščine), jezika preučevanega lastnosti formalnih iz namreč Izhajamo spadajo. ne sploh pojmovanju tovresniciskladenjskekonstrukcije,kikot takevoblikoslovje ke, katerihdeljepotemtudinavedeniprostimorfem,medtem kosoponašem in pretekli sedanji pogojnik (po zgledu na ter latinsko slovnico) pojmujejo predpreteklik kot glagolske obli- preteklik, prihodnjik, se naj če vzpostaviti, treba ohlapna formulacijaverjetnomerinaprostimorfemizglagolabiti,kigaje gola krito zanikanje(449),sajsenegacijaizražaznikalnimačlenkoma ske zgradbe. globinske skladenjske zgradbe, ampak med povedma na ravni površinske skladenj kot povedjo površinsko skladenjsko med zgradbo in hipotetičnim konstruktom kot domnevno prvino vzpostavlja ne namreč se povezava pretvorbena relevantna no spada omenjena polna povednaravenpovršinskihskladenjskih zgradb. Jezikoslov- uvajanja globinskeskladenjskezgradbe,kivformalnem pristopu nimamesta, saj med povedkovnike, saj sklicevanje na polno poved uvrščali zmeraj še zglede tovrstne lahko bi zato glagola, pomožnega izpust za gre primeru slovničnem V načina. določila prislovnega vlogo skladenjsko ima kot zgledih v določila, ga beseda opravlja saj povedi povedkovnik, V (448). za znal sem pomožniku da ob ve , o r b o D reda primerizrecne(eksplicitne)členitvebesedila. prevedek izraza sprotja oz. z izbiro izrazov istega reda« (447). Toporišičeva novotvorba na- poudarjanjem s sicer in (implikativno), sovsebno členijo »besedilo da rečeno, dabiodvaszatojemaldenar(447)predveznikom j u r a v mernejša sintagma zveze rabljene primeru v Namesto čaranje). klasifikaciji. Na vprašanje prvi prid v govori ) natančno besede do Tovelja > (dobesedno stavek v pretvorbe Besedi govor zmernimprislovom(tip Robert Cazinkić , ki velja za »morfem opisne glagolske oblike za preteklost« (449). Ta (449). preteklost« za oblike glagolske opisne »morfem za velja ki je, Zanikana oblika pomožnika oblika Zanikana V zgledih kot besede tudi prištevajo se čustovanja členke Med Za členke, ki hierarhizirajo besedilo oz. njegove dele (447), je med drugim med je (447), dele njegove oz. besedilo hierarhizirajo ki členke, Za boglonaj in implikativno Si biltam?inodgovorNe Nikar tako , ; prim. ponovitev v besedilu na str. 453. V povedi V 453. str. na besedilu v ponovitev prim. od tod; Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe (447) sta deljeni narobe (bo-glonaj, narobe deljeni sta (447) razočaranje K a k o je podivjal? je o k a K semznalpaimamo opravka sprislovom, ki o r b o D , ampak in zelo). (449) ne gre za pri- za gre ne (449) dan ves učil boš ne se j a S pa se kaže še možnost spremembe v spremembe možnost še kaže se pa Delal je ní jezvezanikalnice implicitno D o b r o je, da sem znal grezaradista- sem da je, o r b o D nebismelabitiločena z vezajem, ki je (447) bi bila za zborni jezik pri- jezik zborni za bila bi (447) od tu je, da sem znal ne pomeni o r b o D ipd. bi namreč prej pričakovali od- pričakovali prej namreč bi ipd. . Polegtega je izbira izrazov istega dobro vlogopovedkove- in pomožnega gla- pomožnega in ne dobro vprimerih tipa da manjkavejica. je nimalevloge nikar inne. sovsebno ni (2000) ra-zo- Bog je je - 27.7.2012 20:16:06 203 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06 - - a . . (455), je poleg poleg je (2000) lajati e izraža boleči niti mu kot celota opravljal vlogo opravljal mu niti pìnk« (460). oz. Dobro in odgovorom interjekcija ampak (450), , katere del je tudi pomožni ne za medmete tipa hVjV ne za medmete (454) med pastavkom in glagol in pastavkom med (454) (450). Glagol (450). kako? . V zgornjem primeru ima torej po- . V zgornjem ne gre za povedkovo določilo oz. a izraža bolečino«, »Gladek dolg interekcija medmet nima skladenjske vloge poved- vloge skladenjske nima medmet lajati ne bi smel biti vezaj, ki je spet je ki vezaj, biti smel bi ne (gre) Naj podaja nekako izrednost tistega, kar je bilo (je, bilo je kar tistega, izrednost nekako podaja e o izraža bolečino, tarnanje« (453) med prvim in Psiček laja tako, da se oglaša Psiček laja tako, da h o v h o v h o v se nanaša na medmet, s se mu > mukati se nanaša na medmet, katerim reči Kako si opravil na občini? Slovnica (450), ampak ima zveza (451), ampak (451), + h + h + V in ohej ne gre za strukuro V na isti strani (454) je natipkana narobe. Niti mNiti rekel u ni ehej oglašati se hooglašati v h o v h o v medmete na (453) je narobe deljena. hòv, hovhòv« (459) manjka vejica. hVj tipa huh ne gre za medmete Opombe oblikoslovnemu k Slovenske Toporišičeve delu slovnice h + V + h. , O kako si mogel biti tako oslepljen! tako biti mogel si kako O zastavljeno V + h + V + j. + h + V V Janez gre na pozivom in ples Ločilo med vprašanjem Mednarodna ustreznica za medmet ni medmet za ustreznica Mednarodna Psiček V stavku laja h o v h o v h o v Pri medmetu V stavku »alo pomeni ‘pojdi(-te)’« (461) pred uklepajem manjka presledek. V zvezi stavkov »če so ustnice pri tem razprte, pomeni ostro bolečino, če Za »pes [reče] V stavčni zvezi »če se kaj razbije reče črèp« (460) za pogojnim odvisnikom Ležeči tisk na začetku zadnje točke pri obravnavi glasovne in oblikovne umaknjen. Na str. 452 bi moral biti prvi odstavek Besedna oblika V stavčni povedi »Tak a je tonsko nizek« (453) bi moral biti zapisani glas natrgan in dolg raskav »Zelo V stavkih V povedi visok »Dolg zvezi stavčni V sprašuješ, ko ...’ in to pa me ..., Kaj da vidiš, ‘Ali ne razlagah V pomenskih Podobno v stavku tipa Pri medmetih Robert Cazinkić Robert

52 med vprašanjem Znaš med vprašanjem tisto pesem na Da, in odgovorom pamet? (znam) ter med stavkom (450), ampak pomišljaj. desnostičen zaokrožene pa topo« (457) pred prirednim veznikom manjka vejica. manjka vejica. To velja tudi za »Če potrkam na steklo reče

povedkovnik, kot trdi SS, saj se vprašalnica glasi se vprašalnica SS, saj trdi kot povedkovnik, ampak za zgradbo Psiček se oglaša se Za povedkovnik bi šlo v primeru Psiček tega polnopomenski. h o v h oGZ bilo tu bi hov, saj v pisave v drugih točkah ni (451). zgradbe medmetov ni upravičen, saj ležeče ležeč. izraža ugodje« in »Dolg natrgan gre za priredno zvezo. drugim pridevnikom manjka vejica, saj skim stavkom prav tako manjka vejica. bo) imenitno ali zelo slabo« in stavku »Natrgan hrapav dolgi nizki za priredni zvezi pridevnikov. no« (454) manjkajo vejice, saj gre spet manjka vprašaj. ‘Ja, kam pa ...’ (454) na koncu vseh povedi Oblika za vzorec glagol, mogoče poenobesediti z glagolom snemovalni medmet vlogo prislovnega določila načina. Prim. možnost pretvorbe v odvisnikom: poved s prislovnim kovega določila, kot zatrjuje Univerbizacija vlogo predmeta. poimenuje oglašanje domače živali; samo v tem primeru bi povedkovega določila.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 204 Book 1.indb 204 Book 1.indb 205 Faßke – Michalk 1981 = Helmut Faßke – Siegfried Michalk, Siegfried – Faßke Helmut = 1981 Michalk – Faßke Cazinkić 2004 = Robert Cazinkić, Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadre- med razmerja in odvisnika Pojmovanje Cazinkić, Robert = 2004 Cazinkić odvisniki, prilastkovi Oziralni Cazinkić, Robert = 2000/01 Cazinkić Viri inliteratura primerjavi zenakoizraznimglagolom)enomorfemski. na bi bila uvrstitev med členke. SS tako obravnava samo ko spadata« med zvalnice in pozdrave (462), s tem pa med medmete. Bolj utemelje in jedlamanjkavejica. s jedla žival bi da pìk, pìk zrnje s pìk Kopitar 1808/09 = Jernej Kopitar, Jernej = 1808/09 Kopitar Herrity 2000 = Peter Herrity, Žagar 2001 = France Žagar, Saussure, de Ferdinand = 1997 Saussure de ooii 20 = oe Toporišič, Jože = 2000 Toporišič SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika SS →Toporišič2000 = 2001 SP Robert Cazinkić dnim inodvisnimstavkom, vstvo 46(2000/01),št.1−2,29−38. Prosim in s spodbujamo jih pile, živali bi »Da povedi V York: Routledge,2000(RoutledgeGrammars). mowina Verlag,1981. Gegenwart: der Schriftsprache sorbischen Kärnten undSteyermark na indopolnjena izdaja razširjena izdaja, (izd.) –DZS(zal.),1970−1991. ZRC SAZU,2001. humanitatis). (Studia 1997 študij, humanistični podiplomski za Fakulteta ISH Ljubljana: Turk. Boštjan – Škiljan Dubravko beseda spremna Turk; Boštjan prev. ja, , ur. Jože Toporišič idr., Ljubljana: Založba ZRC, Založba Ljubljana: idr., Toporišič Jože ur. pravopis, Slovenski hvala, ki se pogosto izgovarjata malomarno, po Toporišiču »neka- , Slovenske slovnice delu Toporišičeve Slovenske koblikoslovnemu Opombe Maribor:ZaložbaObzorja,2000. Slovenska slovnica in jezikovna vadnica: Slovene: A Comprehensive , Grammar London – New , Maribor:ZaložbaObzorja,2001. , Laibach:Korn,1808. Jezikoslovni zapiski Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, in Sprache Slavischen der Grammatik ipd.« (462) za besedama za (462) ipd.« hàm lvnk slovnica: Slovenska 1–5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU Predavanja iz splošnega jezikoslov splošnega iz Predavanja , Bautzen: VEB Do- Bautzen: VEB Morphologie, 10(2004),št.1,43−58. pú pú pú, da bi kura zobala pú pú prosim (448), ki je tako (v era peolea in prenovljena četrta, Grammatik derober 10., pregleda Jezik inslo- (2000) zrnje - - - - 27.7.2012 20:16:06 205 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 206 27.7.2012 20:16:06 Ocene in poročila

Book 1.indb 207 27.7.2012 20:16:06 Book 1.indb 208 27.7.2012 20:16:06 Book 1.indb 209 (Slovarji), 1158(Slovarji), str. Janez Keber, Janez 2 1 petjezični Pavličev izšel je tletjih dese- zadnjih V 8) (str. slovarja avtor pravi raziskovalcev,« tujih nekaterih in skih realnejšim začetkom priprav za izdelavo pred stal Keber profesor je koncu, približal projekt pravopisni 2000 letu v je se Ko frazemov. zanimivejših 100 kot več pojasnil izvorno 2002–2005 letih v tako Zakaj 1995–2000 poljudno pojasnil izvor okrog 150 frazemov. V tedniku 7 grafijo v dveh knjigah Živali v prispodobah. Na Valu 202 Radia Slovenija je v letih mono- objavil je 1998 in 1996 Leta raziskovanja. frazeološkega rezultate objavljal je Sproti zahteval. ni tega njega od roku omenjenem v pa nihče slovar, frazeološki za zasnovo tudi predloži pravopis za delu ob naj nalogo, dobil je 1996 Leta pisa. venskega jezika projektu srednjeročnem pri sodelovanje za ponudbo sprejel urednikov skupine izmed on samo je da ter (SSKJ) jezika knjižnega slovenskega Slovarja knjigi 5. in 4. pri sodeloval je da navaja, predgovoru V njem. v najdemo Slovarja slovenskihfrazemov;sledipaslovarskogradivo. ske literature, seznam kraticinokrajšavternekajnapotkovpojasnilzauporabo nesloven- in slovenske izbor virov, seznam predgovor, vsebuje ki uvodom, z čenja Keber, znanislovenskileksikograf,onomastik,frazeolog in publicist.Knjigase za- Pred nami je obsežen frazeološki slovar, ki obsega 1158 strani. Sestavil ga je Janez napotkov je bilo mogoče dobiti tudi iz kritik SSKJ kot novejšega in doslej najbo- doslej in novejšega kot SSKJ kritik iz tudi dobiti mogoče bilo je napotkov

fraseologico sloveno fraseologico en mah: slovensko italijanski frazeološki slovar = Due picconi con una fava: vocabolario Redewendungen Jenko, M. Elizabeta 1993; Sich auf die Socken Madžarskem, na machen Slovencev Zveza = = Vzeti Szövetsége pot Szlovének pod noge:szági deutsch vistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1992; u Mukič, Francek Zagrebu, Sveučilišta Filozofskog fakulteta vistiku venski frazeološki slovar = Magyar Frazeološki slovar v petih jezikih vpetih slovar Frazeološki Josip Pavlica, Antica Menac – Jurij Rojs, Jurij – Menac Antica »Pri izdelavi zasnove za frazeološki slovar semupošteval izkušnje sloven- V uvoduavtorpojasnjuje, kako jeslovarnastajal, kako jezasnovaninkaj Kebrov Slovar slovenskihfrazemov Slovar slovenskih frazemov slovenskih Slovar . Sodeloval je tudi prislovarskemdelu novega slovenskega pravo- , Klagenfurt = Celovec: Drava, 1994; Diomira Fabjan Bajc, Fabjan Diomira 1994; Drava, Celovec: = Klagenfurt , - italiano Hrvatsko , Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1995. družba, Mohorjeva Goriška , Gorica: 1 - in štirje dvojezični frazeološki slovarji. frazeološki dvojezični štirje in - szlovén frazeológiai szótár Jurij Rojs slovenski frazeološki rječnik frazeološki slovenski , Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 SAZU, ZRC ZRC, Ljubljana:Založba ,

frazeološkega slovarja slovenskega jezika , Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. založba Državna , Ljubljana: - slowenisches Wörterbuch der , Szombathely: Magyaror Szombathely: ,

Frazeološki slovarslo- , Zagreb: Zavod za ling za Zavod Zagreb: , Madžarsko D je v rubriki Dve muhi na na muhi Dve Cobiss: 1.19 2 Nekaj - slo - - - . 27.7.2012 20:16:06 209 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06

- - - - namenil

fáre od fànt , po slovarju 7 ter po primer 8 Konceptualnih Konceptualnih 3 , Zagreb:, Knjigra, ,Praha: Academia, , Praha: Academia, 1988; G. Drosdowskega in G. Drosdowskega , Zagreb:, knjiga,Školska 5 1–2, Praha: Academia, 1994; isti, Redewendungen und sprichwörtli und Redewendungen 9 ètimologičeskij, Moskva: slovar’ Astrel’ – Ast – - 4 slavenski rječnik poredbenih frazema poredbenih rječnik slavenski - Kebrov Slovar slovenskih frazemov Slovar slovenskih , Kebrov po štirih čeških frazeoloških slovarjih 6 Kot sestavine (iztočnice) se besednovrstno pojavljajo samo pojavljajo besednovrstno se (iztočnice) sestavine Kot

. Tako besedne iztočnice kot tudi vsi frazemi kot frazemi vsi tudi kot iztočnice besedne Tako fára. in fànt Hrvatsko Jurij Rojs , Mannheim Dudenverlag, idr.: 1992. Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika Slovník české frazeologie a idiomatiky: výrazy neslovesné Russkaja istoriko frazeologija: Janez Keber se je zgledoval po slovarjih. Matešića, Po Kebru so to enote, frazemi. slovar so frazeološke Gradivo za frazeološki Frazeološko gradivo je razporejeno po abecednem in slovničnem principu. Slovníkčeskéfrazeologie idiomatiky:a výrazy slovesné 2006. ŽeljkaFink-Arsovski, 41 (1995/96), št. 3, 157–166. nik, št. 157–166. 3, Jezik in slovstvo (1995/96), 41 1982. Aleksandr Karlovič Birih Mihajlovič – Valerij Mokijenko – Ljudmila Valentinovna Ste panova, Erika Kržišnik, Zbirka Mali frazeološki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječ Matešić, Josip Günther Drosdowski – Werner Scholze-Stubenrecht, Peter Weiss, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, št. 7–8, Jezik 346–350. in slovstvo (1993/94), 39 isti, FrantišekČermák idr., Slovníkčeské frazeologie a idiomatiky:přirovnáni 1983; isti, 1983; Slovník české frazeologie a idiomatiky: výrazy větné, Praha: Akademia, 2009. Ljuks, 2005. che Redensarten che

in teoretskih vprašanj se je ob ocenjevanju hrvaške zbirke Mali frazeološki rječnici, rječnici, frazeološki Mali zbirke hrvaške ocenjevanju ob je se vprašanj teoretskih in v kateri je izšel tudi Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik avtorjev Antice Menac Erika Kržišnik. in Jurija Rojsa, lotila ruske frazeologije A. K. Biriha, V. M. Mokijenka in L. V. Stepanove M. Mokijenka V. A. K. Biriha, ruske frazeologije jalnem slovarju frazemov Ž. Fink-Arsovski. jalnem slovarju frazemov W. Scholzeja-Stubenrechta, 7 8 9 4 5 6 3 frazeološkemu slovarju dva odstavka. Na kratko je podal svoj pogled na to, kako naj naj kako to, na pogled svoj podal je kratko Na odstavka. dva slovarju frazeološkemu slovarju. v frazeološkem predstavljena zveza besedna stalna bila bi nji- pomenov iz ugotovljiv delno samo je ali ni pomen katerih zveze, besedne stalne sestavo. samo omejeno spremenljivo stalno in imajo praviloma hovih sestavin in ki tudi besedne zveze, med njimi vse stalne v frazeologijo V širšem smislu spadajo frazemi s terminološke, dalje stavčno sestavo, ali večstavčno kot so reki, pregovori so čeprav slovar, frazeološki v spadajo ne kategorije te vse da »Menim, krilatice. in frazemov. Nekaj je iz njih nastalo ali še nastaja precej zanimive, saj za frazeologa narekovala tako ker je frazemov, slovenskih prišlo v Slovar kljub temu je enot takih aktualna frazeološka raba.« (Str. 9) polnopomenskih besednih sestavin vsebuje, Frazem je naveden tolikokrat, kolikor frazem npr. je tako iztočnici; besedni izbrani pri navede vsakokrat se in iztočnicah pri naveden onaglašeni. so iztočnice ne mo- in vezniki Predlogi števnik. prislov, zaimek, glagol, pridevnik, samostalnik, prislov. v predloga konverzije do npr. pride če razen iztočnice, frazeološke biti rejo slovarju zaradi zraven, v frazeološkem Ker se razlaga frazema in vse, kar spada gospodarnosti navaja samo pri eni sestavini – iztočnici (SSKJ je pri tem izjema), gatejšega objavljenega vira slovenskega frazeološkega gradiva. Po izidu SSKJ je SSKJ Po izidu gradiva. frazeološkega slovenskega vira objavljenega gatejšega SSKJ izidu po pričakovati smemo slovarje Katere prispevku v Weiss Peter

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 210 Book 1.indb 210 Book 1.indb 211 npr. frazemu iztočnic, ki so za veznikom oz. desno od njega, od desno oz. veznikom za so ki iztočnic, merjalnih frazemih zveznikomkot npr. glagolov, več ali dveh od prvi súhem, znájti se na súhem; iztočnice v tem slovarju so slovarju tem v iztočnice glavne določanju opisanem pri Izjeme red. abecedni velja pa vrste besedne mezne ljanje izvora frazema. Prav zato je profesor Keber vključil starejše slovarje, kot so kot slovarje, starejše vključil Keber profesor je zato Prav frazema. izvora ljanje ugotav- za pomembno je vse To iztočnice. frazeološke prenovitvami) difikacijami, (mo- variantami različnimi z zgledi tudi so Navedeni SSKJ. za Kartoteke gradivo slovar normativen. tujih frazeološkihslovarjih.Navajanjeoznakpomeni,da je slovenskifrazeološki smiselno je pregledal, kako invkolikšni meri so uporabljene oznake v primerjalnih in skupinsko in Poučno knjige. oblikoval pete do prve od postopno oz. oznake desetletji dve kot več individualno za občutek je se kjer SSKJ, po zgleduje činoma ve- avtor se oznakah Pri obliki. slovarski osnovni izhodiščni, v naveden je Frazem ktronske podatkovnezbirkeNovabesedaterizraznihdrugihpisnihinustnihvirov; v frazemu ni samostalnika, je glavna iztočnica pridevnik, npr.: glavna iztočnica prvi samostalnik, npr. ki sonastaliizobravnavanegafrazema; pomenke, pomensko ali predstavno enaki ali sorodni frazemi ali enobesedni izrazi, števila invidskosti); samostalnika samoved.alimn.ipd.; rabo z času, določenem samo v dv., ali ed. os. 3. v samo glagola rabo z npr. čene dolo- so ki izjemami, z imenovalniku, v pridevniški in samostalniški nedoločniku, navadni pisavi,avmanjšivelikosti(tj.8). variante njihove okroglem terfakultativne sestavine voglatem oklepaju tako prav roman, new times pisavi v in 9,5) (velikost črkami krepkimi črkami iztočnice besedne Glavne pogled. prvi na že prepoznavni glavne iztočnice.«(Str.10,poudarilJ. K.) mu t. izbrati treba je pridevnik, gláva, srcé, V zgledih je upoštevan najstarejši zapis, kar je do določene mere omogočalo mere določene do je kar najstarejši zapis, upoštevan je zgledih V 7. primerjavo zustreznimifrazemivnekaterihdrugihjezikih. 6. podatek onastanku,izvoru,motivunastankafrazemain 5. 4. 3. 2. zvrstne, stilneindrugeoznake; 1. Frazeološki slovarskičlanekvsebuje: Frazemi sovslovarjuobdelanizustreznimi pisavami invelikostmi, da bibili spáti kot zaklán. »Pri iztočnicah, ki so sestavine velikega števila frazemov, ponazoritve z besedilnimi oblikami v zgledih iz kartoteke za SSKJ, iz ele- razlago ali več razlag; dodane so lahko tudi morebitne sopomenke, proti- sopomenke, morebitne tudi lahko so dodane razlag; več ali razlago slovnične in druge oznake (avtor se je omejil na označevanje vezljivosti, označevanje na omejil je se (avtor oznake druge in slovnične frazem v izhodiščni, osnovni slovarski obliki, tj. pri glagolskih zvezah v zvezah glagolskih pri tj. obliki, slovarski osnovni izhodiščni, v frazem glagol,

(velikost 10) in v pisavi myriad pro, frazemi pa je i. glavno iztočnico. Tu ima vedno prednost samostalnik, prednost vedno ima Tu iztočnico. glavno i. Jurij Rojs tudi upoštevano opisano besednovrstno načelo, znotraj posa- znotraj načelo, besednovrstno opisano upoštevano tudi

prislov, če ni samostalnika in pridevnika, je iztočnica glagol ali glagol iztočnica je pridevnika, in samostalnika ni če imenske , KebrovSlovarslovenskihfrazemov zaimek odnesti vfrazemu ali

ali

kakor in pesek vfrazemumetátikómu

izimenske sestavine Pri dveh ali več samostalnikih je samostalnikih več ali dveh Pri števnik. velja enakvrstniredbesednihvrstkot

polhnpr. pocéniodnêsti jo . Vseoznakesozapisanev v

spáti kot pólh, zaklanv kot spáti so natisnjene z malimi frazemov, ki so vedno suh vfrazemu z malimi krepkimi pések v očí. Če itd. Pri pri-

sledijo bíti na

v

27.7.2012 20:16:06 211 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06

- - - - 10 , Mo korpus Nova in zbornikza učitelje slo 5: . - razisko vidikom S tem Skripta navaja gradivo Inštituta za slo- za gradivo Inštituta navaja , ur. Anatolij Nikolajevič Baranov idr., so bili pri razlaganju izvora upošteva- so bili pri razlaganju avtor 11

(več kot 6 milijonov listkov), narečno . zajetih okoli 13.000 frazeoloških enot, v 12 pa okrog 8000 idiomov. Keber je v petih letih 13 , ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino 1991). Kebrov Slovar slovenskih frazemov Slovar slovenskih , Kebrov 1 Slovarja slovenskih frazemov je primerjal tudi števi- tudi je primerjal frazemov slovenskih Slovarja Frazeologičeskij slovar’ russkogo literaturnogo jazyka 2008 ( 3 Jurij Rojs Po zgledu češkega frazeološkega slovarja frazeološkega češkega zgledu Po Kot vir za Slovar slovenskih frazemov Sledi izbor slovenske literature (219 navedb) in izbor neslovenske literature Obravnavani slovar je zelo pomembno leksikografsko delo, ki priča o Ke- Kebrova zasnova za frazeološki slovar slovenskega jezika izhaja iz njegovih iz izhaja jezika slovenskega slovar frazeološki Kebrova zasnova za Leta 2002 je profesor Keber načrtoval obseg in s tem čas izdelave frazeolo V češkemfrazeološkemV tujejezičnesoslovarju ustreznike prispevali soki rojenigovorci, bili obenem bohemisti. skva: Založba Astrel’, Aleksandr Iljič Fjodorov, Janez Keber, RazlaganjeKeber,izvora Janezslovenskih v: frazemov, Slovar’-tezaurus sovremennoj russkoj idiomatiki sovremennoj Slovar’-tezaurus Moskva: Mir ènciklopedij Avanta, 2007. venščine kot drugega/tujega jezika kot drugega/tujega venščine kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2001, 35–50.

v katerem je podal svoje izkušnje pri razlaganju izvora frazemov za radijsko oddajo za radijsko oddajo frazemov izvora pri razlaganju svoje izkušnje je podal v katerem Kdo ve od 1995 do 2000 in jih ponazoril z razlagami izvora petih frazemov po de- tem prispevku). ki so razloženi v setih vidikih, obdelal približno 10.000 frazemov. Ramovša ZRC SAZU kartoteko Inštituta za slovenski jezik Frana beseda. Upošteval je tudi gradivo Inštituta za slovensko narodopisje reki, frazeologija). (pregovori, pojasnila in napotki uvajajo frazemi navedenimi z del Osrednji navedb). 100 (okrog za uporabo Slovarja slovenskih frazemov brovem velikem poznavanju področja frazeologije nasploh – tako slovanskih (tudi Slovanih drugih kot vseh ob Slovenci smo delom tem S jezikov. neslovanskih tudi slovar. Lužiških Srbih) končno dobili svoj frazeološki venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ramovša Frana jezik venski 11 12 13 10 Narečno in Narečno Glonarjev, Pleteršnikov, Cigaletov, kartoteko. inten časa dlje že avtor se evropske) primerjalno (tudi frazeologije slovenske vanja zivno ukvarja (gl. npr. njegov prispevek Razlaganje izvora slovenskih frazemov, ni angleški, nemški, francoski in ruski jezik, poleg tega pa še sosednji hrvaški in drugifrancoski in ruski jezik, poleg tega pa še ni angleški, nemški, bistveni ali zanimivi. samo tisti jeziki, ki so za razlago izvora slovanski jeziki ali pa V frazeologije. Posku- in spoznanj pri raziskovanju slovenske dosedanjih izkušenj obrav- vidiki so posamezni slovenskega jezika slovarja snem zvezku Frazeološkega velja za Slovar slovenskih frazemov nave uresničeni, enako

škega slovarja na osnovi SSKJ. Izdelal je okvirni oz. začasni alfabetarij, iz katerega katerega iz alfabetarij, začasni oz. okvirni je Izdelal SSKJ. osnovi na slovarja škega ki naj bi bili kolikšno je število frazemov, predstavljati, se je dalo orientacijsko razloženi v slovarju. Avtor lo frazemov v nekaterih frazeoloških slovarjih drugih jezikov. Tako je v ruskem Tako drugih jezikov. slovarjih frazeoloških v nekaterih lo frazemov A. I. Fjodorova slovarju frazeološkem Tezavru sodobne ruske idiomatike

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 212 Book 1.indb 212 Book 1.indb 213 času zmerajvečjegavplivaglobalnegajezika. v poučevanju pri in znanosti v vloge njihove ter jezikov nacionalnih predvsem problematiki posvetili se so Udeleženci Slovenije. iz seveda in Cipra Hrvaške, ske, Portugal- Švedske, Danske, Irske, Madžarske, Nizozemske, Latvije, Nemčije, cije, Fran- Španije, Romunije, Belgije, držav: evropskih več iz predstavniki sodelovali générale à lalanguefrançaise et auxlangues deFranceizPariza. Na konferenci so venije, Javna agencija za raziskovalnodejavnost RepublikeSlovenije in Délégation renco podprli Sektor za slovenski jezik Ministrstva za kulturo Vlade Republike Slo- še Evropsko združenje državnih jezikovnih ustanov (EFNIL), finančno pa so konfe- priključilo je se organizatorjema Omenjenima šolstvu. visokem v jeziki nacionalni 2009 v Ljubljanipotekalamednarodna konferenca z naslovom novembra 20. do 19. od je SAZU, ZRC Ramovša Frana jezik slovenski za 2 1 Courant; angleška kolonizacija v Severni Ameriki je sprožila ustvarjanje narečja; v Daily The angleščini v časopis dnevni prvi izdan bil je 1702 leta besed; 2000 žno skladnje; Shakespeare je do smrti leta 1616 v angleški leksikon prispeval kar pribli in angleščine, razširitevbesedišča standardizacijo pisane vplival na tiskarne prihod ščino kot učni jezik v šolah in francoščino kot jezik sodišč; v naslednjem stoletju je latin zamenjala Otoku na angleščina je stoletju 14. v podatki: naslednjimi z zorila pona- avtorica je To trgovine. svetovne rast in imperija angleškega vzpon dva: ša tako bliskovito širjenje kakega jezika, a za angleščino sta zagotovo najpomembnej ku izpostavila Fidelma Ní Ghallchobhair (Irska). Obstajajo lahko različni vzroki za glavni medij v akademskih publikacijah v mnogih državah, kot je v svojem prispev- Na pobudo 2010, 129 SAZU, str. ZRC ZRC, šolstvu, Založba visokem v jeziki Nacionalni

Jezikovna nacionalni raznolikost in jeziki Nacionalni%20jeziki%20v%20visokem%20%C5%A1olstvu.pdf.http://bos.zrc-sazu.si/knjige/ naslovu spletnem na dosegljiv je konference te s Zbornik Breznik. Stramljič Irene prof.dr. red. nosilke, mentorstvom pod globalizacija in jezik Slovenski predmetu na pri vMariboru Univerze književnosti in fakulteti Filozofski jezika slovenskega študija okviru v nastala je zbornika Predstavitev nlšia arč otj gan mdj očvna vskm osv in šolstvu visokem v poučevanja medij glavni postaja namreč Angleščina Zbornik mednarodneZbornik konference 1 Evropske zveze za terminologijo (EAFT), katere član je tudi Inštitut tudi je član katere (EAFT), terminologijo za zveze Evropske v visokem šolstvu visokem v Barbara Jelen ur. Marjeta Humar – Mojca Žagar Karer, Ljubljana: Ljubljana: Karer, Žagar Mojca – Humar Marjeta ur. 2 Jezikovna različnost in različnost Jezikovna Cobiss: 1.19

- - - 27.7.2012 20:16:06 213 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06 - - - Merila za volitve v

, Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni ... Večkulturnost je razumljena kot prepletanje in součinkovanje kultur starih in starih kultur součinkovanje in prepletanje kot razumljena je Večkulturnost Bolj ko angleščina postaja dominantna na znanstvenih področjih, bolj naci- Barbara Jelen Barbara - Avstra odkril je Cook James slovar, popularni izdal Johnson Samuel je stoletju 18. in revolucija industrijska je sledila kolonija; britanska ustanovljena bila je kjer lijo, posledično tudi nove poimenovalne potrebe; konec 20. stoletja pa so ZDA postale svetovna velesila. Ne moremo trditi, da se je angleščina razširila zgolj zaradi tega je in času pravem ob mestu pravem na bila je da rekli, bi pa lahko razloga, onega ali civi zgodovini angleške v prav vsako dejanje pripomoglo globalizaciji tako k njeni lizacije, zato je postala novi akademski, multimedijski in globalni jezik. Pozablja pa in globalni zato je postala novi akademski, multimedijski lizacije, jezikov, drugih pomočjo s tudi besedišče svoje širila angleščina je da dejstvo, na se kar prispevali strokovnjakov nekaterih oceni po sta ki francoščine, in latinščine npr. (str. 123–124). po 29 odstotkov besed vpliva močnega in kapitala pretoka globalnega zaradi se vendar držav, novonastalih angleščine pojavlja težnja po nadnacionalnosti, v kateri je nevarnost, da se opušča znotraj da ugotavlja, (Nemčija) Stickel Gerhard jezik. in identiteta nacionalna lastna kot publikacije razne za tako angleščino uporabljajo profesionalci znanosti področij za poučevanje in študentom na posredovanje navodil univerzah. Tisti, ki poučujejo srečujejo pogosto se konference, obiskujejo ali revije znanstvene berejo univerzi, na za jeziku, saj v tujem in prispevke pripraviti z oviro, ko morajo svoja predavanja to potrebujejo več časa in denarja, če jezika ne obvladajo (str. 19). Matej Accetto interesov, globalnih talec postane lahko jezik znanstveni da izpostavlja, (Slovenija) ko se pojavi potreba po zagotavljanju konkurenčnosti ali preverljivosti znanstve kot pogosto ovrednoteno slabše jeziku v maternem nega dela, saj je objavljanje objavljanje v tujih jezikih (str. 29). Ta problem je prisoten tudi v Sloveniji; v tako svojem prispevku Alojzija Zupan Sosič (Slovenija) navaja nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, iz katerih je v npr. del monografije slabše, vrednoten jezik slovenski znanstveni da je razvidno, polovičnimi s točkami, 4 s le jeziku maternem v točkami, 8 z točkuje se jeziku tujem Georges- 65). (str. dejavnosti uredniški in strokovni pri tudi ocenjuje se pa točkami -Louis Baron in Eric Bruillard (Francija) menita, pisani da zdaj izsledki znanstveni/strokovni evropski so se vendar večjezičnosti, k nagiba Evropska komisija sicer skoraj izključno v angleščini. Izražanje človekovih idej v tujem jeziku in osebe, pa te kulturo s vodi povezane posebnosti, zmanjša misli, k človekovih poenostavitvi v angleščino (str. 80–81). zanemarja reference, ki niso prevedene da do tega, pravi, da to lahko privede svojo vrednost. Stickel jezik izgublja onalni - gospodar politiki, v področjih pomembnih na uporabljal več bo ne jezik materni se stvu in znanosti, ampak se bo njegova raba omejila le na področja, kot so družina, prijatelji in razne skupnosti (str. 19–20). Takšna zamenjava jezika pa bi povzročila še dodatne konflikte. Jan Roukens (Nizozemska) opozarja, da bi vsakršna nadvla da nematernega jezika privedla tudi do družbenih in kulturnih napetosti, političnih nemirov in stagnacije. Podoben položaj nam je znan tudi izpred 500 let, ko je la- tinščina na škodo nacionalnih jezikov prevladovala na znanstvenem, kulturnem in prispevku svojem v se (Slovenija) Erjavec Tomaž 100–101). (str. področju verskem strinja, da nova terminologija prihaja skoraj izključno iz angleškega jezika, vendar

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 214 Book 1.indb 214 Book 1.indb 215 45). Na Cipru, katerega jezikovno stanje v prispevku obravnava Marilena Karyo - Marilena obravnava prispevku v (str. stanje jezikovno jezika katerega tega Cipru, Na učijo 45). se ki humanistike, študente ali študente tuje za le izvajajo se in neobvezni/izbirni angleščini v programi Hrvaškem na so da navajata, Ostroški Anić Maja in Bratanić Maja tudi Podobno 72–73). (str. jezika tega manjšine živijo kjer programih, določenih pri tudi dovoljujejo se pa jeziki nekateri jezika, Ostali jeziki so prisotni na področju humanistike, kjer se izvaja študij kakega tujega madžarščini. v že izvaja izobraževanje se če primeru, v le in študente tuje za sebej po- dovoljeni jezik francoski in nemški angleški, so da tako, poučevanja jezik kot madžarščino ohranjajo Madžari da piše, (Madžarska) Fóris Ágota 44). (str. Anić Ostroški Maja in Bratanić Maja omenjata posebej prispevku svojem v kar jeziku, znajo gradivo uporabljati v tujem jeziku, vendar je večina knjig izdanih v hrvaškem se nanaša tudi na gradivo (str. 68). Na Hrvaškem se sicer od študentov pričakuje, da kar jeziku, svojem v izobraževanja in vzgoje do pravico študenti imajo zato ščina, sloven- poučevanja jezik kot jezik uradni tako je Sloveniji V jeziku. slovenskem v pa nitinimajodovoljznanjategajezika, zatorej ješedodatnapotrebapoliteraturi denti se občasno soočajo tudi s težavo, ko morajo literaturo Štu- predelati v jeziku. tujem tujem jeziku, v še le stroki o pišejo ki profesorji, dajali lahko znanje to bodo temeljni pogoj njihovegapoklicnegadelovanja.Pojavljapasevprašanje,ali jim slovenskem jezikovnem prostoru, torej je obvladanje stroke v slovenskem jeziku v uporabljala znanje svoje diplomi po bo Sloveniji, v študira ki ljudi, Večina (str. 68). (Slovenija) Golob Kalin Monika izpostavlja visokošolskega izobraževanja, jezika univerzitetnega kot jezika nacionalnega vidika z tudi temveč minologije, z objavljanjemstrokovnihrevijvfrancoščini(str.82–83). (Francija) izpostavljata tudi primer Francije, ki svoj jezik ohranja s konferencami in knjige večinoma v hrvaškem jeziku (str. 44). Georges-Louis Baron in Eric izdajajo Bruillard da tako, jezika svojega Ana terminologijo ohranjati in (Hrvaška), Bratanić Anić Ostroški Maja avtorici navajata prispevku svojem v kot poskušajo, zato terminologije, ohranitev za dovolj ni to da zavedajo, se Hrvati jeziku. nacionalnem v tudi temveč tujem, v le ne prispevkov povzetki pojavljajo se da opazimo, lahko revijah ali zbornikih znanstvenih mnogih V 115). (str. uporabo poznejšo možno za slovarju v ohranile vseeno se so a ro- objavi, pri izbira prednostna niso sicer munščini v ustreznice Nekatere romunščini. v ustreznico tudi vpis vsak za angleščine, vplivom izpostavljena zelo so ki področij, s slovarjev terminoloških Ro- večina muniji v ima da omenja, prispevku svojem V jezika. nacionalnega izgubi področni splošni trend adaptiranja izposojenih pojmov v jezik prejemnik naravni protiukrep je da strinja, tako prav se (Romunija) Ciobanu Georgeta (Slovenija). Bajd Tadej navaja kot učbeniki, elektrotehniški slovenski tudi gojiti pomagajo besede kovne besede ohranjajo v strokovnih revijah in slovarjih. Slovenske elektrotehniške stro- Tako seprinasohranjaterminologija v elektrotehniki in farmaciji, kjersestrokovne prevod s slovensko ustreznico, ki bi ohranila čim več elementov izvirnika (str. 110). svetuje se osnove, latinske nimajo termini pa če osnove, latinske izvorne ohranile predlaga, je,dabisezavsakpojemuvedleslovenskeustreznice, pri katerihbise to nivzrok,dasenacionalni znanstveni jezik ne bimogel ohraniti. Rešitev, ki jo Barbara Jelen Zapostavljanje objav v slovenščini pa ni škodljivo le z vidika razvijanja ter- razvijanja vidika z le škodljivo ni pa slovenščini v objav Zapostavljanje Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni ... nacionalni in raznolikost Jezikovna konference mednarodne , Zbornik 27.7.2012 20:16:06 215 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:06 - - , Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni ... Kot je razvidno iz prispevkov v zborniku, se z največjimi težavami sooča Ena od vrednot skupnosti je skrb za lasten jezik. Država ga lahko zaščiti na Barbara Jelen Barbara lemou lemou (Ciper), ima grščina še vedno močno vlogo v visokem šolstvu, čeprav so še vedno razdvojeni med ustanovami, ki uporabljajo angleščino, in tistimi, ki imajo za jezik poučevanja grščino. Razlog, da ima grščina tako močno vlogo v javnem visokem šolstvu na Cipru, je dejstvo, da jezik močno vpliva na etnična gibanja in jezikov, tujih rabe nadvladi se izogibajo da razlog, tudi To je otoka. identifikacijo še posebej angleščine (str. 41). Pomembnosti uporabe lastnega jezika se zaveda jo tudi na Švedskem. Anna-Lena Bucher (Švedska) omenja, da tam zakon javnim ter- razvoja in uporabe dostopnosti, zagotavljanje odgovornost za nalaga ustanovam svet jezikovni Švedski področja. določenega znotraj sicer in švedščini, v minologije preverja, kako visokošolske ustanove na Švedskem izpolnjujejo svojo dolžnost pri zagotavljanju, da se švedščina uporablja v izobraževanju (str. 117–118). Soočanje z globalizacijo angleščine in ohranjanjem jezika pa je povzročilo večje težave na - Gal v univerze Nacionalne primer navaja (Irska) Donnacha Mac Seosamh Irskem. wayu, ki si je ves čas prizadevala ohraniti irščino, vendar ni mogla ostati v koraku ravni tretje razvoj za Strategija objavljena bila je 2000 Leta programi. angleškimi z v šolstvu z usmerjenostjo k večji rabi irščine na desetih akademskih področjih, kot so npr. prevajalstvo, jezikovno načrtovanje, informatika, komunikacijske vede itd. Ta področja so bila predlagana kot prioritetna in s tem se je irščina v visokem šol- stvu ohranila (str. 52–55). Nekoliko drugače pa problem dvojezičnosti v območju Evropske unije, še posebej v Latviji, izpostavljata Ina Druviete in Jānis Valdmanis (Latvija). Ugotavljata, da je veliko univerz v državah, kjer jezik, angleščina dodalo ni angleščino kot uradni jezik poučevanja. Študenti na ne angleščine, govorci Danskem, tekoči postajajo bolj čedalje Švedskem, Nemčiji v celo in Nizozemskem ima jezika izguba Področna države. jeziku uradnem v profesionalci kot pa uspevajo tako neposreden vpliv na druga področja in na kakovost jezika na splošno. Latvija se sooča s konfliktom v dvojezičnosti: po eni strani evropska integracija daje nove ki dejavniki, prisotni so pa drugi po jezika, latvijskega razvoj nadaljnji za možnosti favorizirajo globalno razširjene jezike, kot so angleščina, francoščina in nemščina. Za ohranitev nacionalnega jezika so v Latviji leta 2006 uvedli zakon, ki prepreču je izgubo uradnega jezika v visokem šolstvu in znanosti; v državno ustanovah financiranih je latvijščina uradni jezik poučevanja, raba tujih jezikov na študijskih programih pa je omejena (str. 92–93). Danska, saj angleščina danščino vse bolj izpodriva. 10 Po in angleščini v podatkih, programov 7 stopnji ki prvi na je jih Davidsen-Nielsen, Niels v posreduje članku danščini. v 11 le in angleščini v programov 19 kar je pa stopnji drugi na danščini, v težav resnih do prišlo tako bi poučevanja jezika kot angleščine nadvlade primeru V zaradi področne izgube danščine; akademska raven bi padla, ker niti študenti niti Dan- je se podatkih dostopnih Po angleščine. znanja dobrega tako nimajo profesorji raziskovanja in poučevanja jezik kot ohraniti danščina mora se da odločila, sicer ska to je ali vprašljivo, je Zato zavezujoče. pravno bilo bi ne to naj vendar univerzah, na dovolj za ohranitev (strokovnega) jezika (str. 87–89). doma- zlasti razvoj za in slovenščine razvoj in status za Sloveniji V načine. različne

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 216 Book 1.indb 216 Book 1.indb 217 lizacije, vkaterijemogočeodkrivatienakostrazličneminrazličnostienakem. in ohranitvi k prispevale nadaljnjemu razvoju evropskemultikulturnosti kot posebnevrednote sodobne civi tudi tem s bodo ampak področjih, svojih na jezičnosti več- ohranile le bodo ne tako znanosti discipline Različne raznolikosti. jezikovne spoštovanju po potreba pojavlja tudi se zato družbe, in znanosti področjih vseh na razvoju nadaljnjemu k in misli človekovih izražanju kakovostnemu h identiteti, ni prispevku omenjaAndrejaŽele(Slovenija)(str.128–129). lične gospodarske družbe in državne ustanove s svojimi strokovnjaki, kot v svojem raz- tudi vključene pogosteje vse so pa projekte slovarske njegove v SAZU, ZRC če terminologije skrbi poleg univerz tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Barbara Jelen Različni avtorji se strinjajo, da materni jezik pomembno prispeva k nacional Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni ... nacionalni in raznolikost Jezikovna konference mednarodne , Zbornik - - 27.7.2012 20:16:06 217 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 218 27.7.2012 20:16:06 Book 1.indb 219 kih (A–G in H–L). Za zbornikom Lexikografie v kontextu informační společnosti informační kontextu v Lexikografie zbornikom Za H–L). in (A–G kih škega jezika Slovník súčasného slovenského jazyka, ki je do zdaj izšel v dveh zvez slova- slovarja in Pralex jezika češkega baze leksikalne nastajanju ob pridobljene izkušnje, in spoznanja predstavljajo Prispevki Slovaškem. in Češkem na nastajajo odgovore inodprtavprašanja,povezana z izdelavo leksikografskih del,kitrenutno Jindra Světlá – Alexandra Jarošová – Albena Rangelova, Brno: Tribun EU, 2011, 220 str. 220 2011, EU, Tribun Brno: Rangelova, Albena – Jarošová Alexandra – Světlá Jindra slovníka, výkladového tvorby v a metódy Princípy projektu príspevkov medzinárodného rámci súbor storočia: 21. začiatku na lexikografia výkladová slovenská a Česká 2 1 Zbornik Česká a slovenská výkladová lexikografia na začiatku 21. storočia ob izidu vseh zvezkov postal v slovaškem prostoru drugi veliki splošni razlagalni zaradi drugačnenamembnostileksikalnebazevprimerjavi sslovarjem. prikazane inutemeljene razlike, nastalebodisizaradirazvojaleksikografije bodisi grafiji innoverešitvevleksikalni bazi,ješeposebejzanimiva, saj sovprispevkih metodološke novosti.Tadvojnost,torejpregleddosedanjih rešitevvčeškileksiko- orig_syn korpus (prej imenovan pa SYN), ob čemer Pralex v češki prostor prinaša gradivno seveda tudi nekatere tujk, slovarji in slovarji razlagalni češki drugi tudi na opora uporabljen zlasti slovar Slovník spisovného jazyka českého, v manjši meri 16 (prvih bazi prispevkov) oziromavslovaškemslovarju(3prispevki). leksikalni češki v rešitve za predlogov ali rešitev njihovih in lem di- leksikografskih konceptualnih in praktičnih iz izhaja namreč vsebina Njegova vanem zborniku pa lahko najdemo osvetlitev nekaterih leksikografskih vprašanj. stajata splošni razlagalni slovar inleksikalna zbirka slovenskegajezika, v obravna- Slovaške akademijeznanosti. Štúra Ľudovíta inštituta Jezikoslovnega in znanosti akademije Češke jezik češki za je to drugi zbornik z leksikografsko tematiko, ki je nastal v sodelovanju Inštituta

český AVčeský 2008. ČR, 2007 6. 4.–6. Praha, setkání, z pracovního příspěvků sborník společnosti: informační v kontextu Lexikografie http://www.lexiko.ujc.cas.cz/texts/sbornik_cely_impri matur.pdf. naslovu spletnem na je Dostopen Leksikografska praksa Slovakih pri Čehih in lvr oong soakg jzk j osžo eskgaso eo n bo in delo leksikografsko obsežno je jezika slovaškega sodobnega Slovar Pri izdelavi češke leksikalne baze Pralex je kot vsebinsko izhodišče in delov- Za slovenski prostor je zbornik zanimiv zlasti zato, ker pri nas trenutno na- , ur. A. Rangelova – J. Světlá – A. Jarošová, Praha: Ústav pro jazyk jazyk pro Ústav Praha: Jarošová, A. – J.Světlá – Rangelova A. ur. , Andrej Perdih Cobiss: 1.19 1 prinaša ur. ur. - - 2

27.7.2012 20:16:07 219 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07 - 29–38), opisujeta osnovna načela osnovna opisujeta 29–38), 39–50) predstavlja glavno nalogo pri obravnavi gesel v 69–76) se osredotoča na poimenovanja oseb in iz njih tvorjena poi- 59–67) prikazuje obravnavo protipomenk pri samostalnikih. 59–67) prikazuje obravnavo protipomenk Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih pri Čehih praksa , Leksikografska Perdih Andrej Prvi del zbornika prikazuje delo pri leksikalni bazi češkega jezika Pralex s Marta Koutová (Exemplifikace substantiv v lexikální databázi Pralex (zpraco- Helena Pernicová (Zpracování názvů osob a jmen přechýlených v lexikální Za obravnavo zaimkov je poskrbel Vojtěch Veselý (Ke zpracování zájmen slovar. V tem zborniku so mu namenjeni le trije prispevki, zainteresiranega bralca bralca zainteresiranega prispevki, trije le namenjeni so mu zborniku V tem slovar. lahko zato za več razmišljanj o slovaškem slovarju ponovno napotim na zbornik, opombi. naveden v zpra- a Struktura prispevku v Světlá Jindra samostalnikov. obravnavi na poudarkom cování hesel v lexikální databázi Pralex (9–18) predstavlja cilje in načrtovano pot do ciljev v okviru leksikalne baze češkega jezika ter predstavlja najprej tehnične pa še vsebinske naloge namenske programske opreme, nato naloge, torej izdelavo vprašanj do konkretnejših delo za napotkov osnovnih in vprašanj od konceptualnih mikrostrukturo leksikal kjer prikazuje tudi dejansko o makro- in mikrostrukturi, v leksikalni bazi. obravnave samostalnikov in strukturo gesla vání příkladové části hesla), leksikalni bazi, tj. ponazarjalno gradivo, ki ga črpajo iz korpusa orig_syn, in v okviru tega prikazuje način izbora in razvrščanja kolokacij in stavčnih zgledov. Edith Čono- sová (Zpracování zdrobnělin v lexikální databázi Pralex, 51–57) predstavlja - obravna vo manjšalnic. Zanimiv je prikaz drugostopenjskih manjšalnic glede na (ne)izkazanost prvostopenjske manjšalnice ali podstave, pa tudi dvojne razlage (besedotvorne in po- menske) glede na tip manjšalnice. Martina Habrová (Zpracování antonym v lexikální databázi Pralex, databázi Pralex, tem izpostavlja zlasti vprašanja razlag in ho- menovanja oseb nasprotnega spola. Pri »obecne«(brez enotah leksikalnih narečnih in pokrajinskih regionalnih, O monimije. češčine) piše Hana Goláňová (Ke zpracování regionálních lexikálních lexikální databázi Pralex, jednotek 77–84). Dotika v se ne le vprašanja merila ozemeljske raz- širjenosti pri teh leksikalnih enotah, ampak tudi vprašanja meje med knjižnostjo in neknjižnostjo. Ker je število pojavitev teh leksikalnih enot v korpusu orig_syn majh- viri. Avtorica piše,dodatnimi z pomagajo vrednotenje in potrditev za njihovo na, si narečne novejše in atlas jezikovni češki tudi upoštevajo slovarjev in korpusa poleg da zbirke. Eva Podruhová (Základní charakteristika kompozit v lexikální databázi Pra- upošte- se čemer pri bazi, leksikalni v zloženk delov obravnavo prikazuje 85–93) lex, ki sova izvor, variantnost, homonimija, antonimija in sinonimija. Pri komponentah, zloženkah.v distribucijo njihovo prikazuje domače, – tuje razmerja zaradi sinonimne Avtorica prikazuje tudi tipološko delitev glede na pomenska polja. v lexikální databázi Pralex, 95–103). Obravnava vprašanja homonimije zaimkov s ne baze. Leksikalna baza bo med drugim služila kot splošnega izhodišče enojezičnega razlagalnega za slovarja kot pripravo drugih slovarskih del. tako Ista avto- rica v naslednjem prispevku (Budování hesláře lexikální databáze Pralex, 19–27) predstavlja merila za izdelavo geslovnika leksikalne baze, katerega izhodišče slovarja Slovník spisov- češtiny, glavne dopolnitve prihajajo iz Frekvenční slovník je upoštevani bodo pa prihodnje v SYN, korpusa iz tudi deloma českého, jazyka ného tudi drugi viri. Dve avtorici, Jindra Světlá in Barbora Procházková (K základnímu Pralex, databázi lexikální v substantiv zpracování

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 220 Book 1.indb 220 Book 1.indb 221 218) obravnava primerjave zlasti v smislu njihovega razumevanja in problemov pri 207– zachytenia, lexikografického a chápania ich problémy prirovnania: (Ustálené Jarošová Alexandra sploh. glagolov nepovratnih in povratnih vprašanje ter golov nekaterih glagolih, vprašanje neosebnih glagolov in neosebnihoblikosebnihgla- pri oblik slovničnih variantnosti glagolov, nepovratnih in povratnih trpnika škega deležni glagolih, procesnih pri velelnika vprašanja za gre zlasti slovarja, zvezku drugem v glagolov redakcije zaključevanju pri pridobljene izkušnje, in ugotovitve prikazujeta 193–205) výzva, lexikografická ako (Sloveso Janočková Nicol in nová menk na podlagi tega merila ne moremo obravnavati kot protipomenke. Jana Haša- njihovo sintagmatično povezljivost, saj se izkaže, da številnih potencialnih protipo- potencialnimi protipomenkami, ki jihleksikografzaznaintuitivno, nujnopreveriti s delu leksikografskem pri je da Opozarja, (M–O). jezika slovaškega sodobnega predpono nikalnično z enot nih dopolnjujejo sinonimov poleg ki informacije, malno-semantične for- kot protipomenskosti izražanje za sredstva prikazuje prispevku svojem v 191) komponenty, pragmatické lexikalizácia, (nominácia, ne- prefixom s lexém antonymných tvorenia aspektom (K Buzássyová Klára jezika. slovaškega dobnega njihovo iskanjevkorpusu. izvemo, 165–173) Pralex, katere enočrkovne krajšave so za databázi leksikalno bazo češčine relevantne in lexikální kako poteka v a slovnících ve značky a zkratky (Jednopísmenné Tiche Zdeňke prispevka Iz uvrstitev. tipološko njihovo na glede izhaja iz leksikoloških raziskav, predstavlja pa tudi način prikaza krajšav v Pralexu ki krajšav, tipologijo in slovarjih čeških več v krajšav obravnave pregled prinaša 153–164) Pralex, databázi lexikální v útvarů abreviačních (Typologie Rangelove Albene Prispevek enot. večbesednih stalnih ostalih od frazemov razmejitve tudi se samostojna gesla ali kot zglede znotraj gesla katere od enot besedne zveze, dotakne z kot enot primerjavo večbesednih uvrstitev za merilih o slovarjih, in čeških v obravnave načinom bazi leksikalni v enot leksikalnih večbesednih obravnavi o piše 137–152) lexémů), víceslovných nefrazeologických zpracování na zaměřením (se Pralex databázi lexikální v jednotek lexikálních víceslovných (Zpracování spevku pri- svojem v Opavská Zdeňka sloga. razlagalnega tudi se Dotika transformacij. in variant delov, fakultativnih obravnavo primerjav, oblike slovarske določanje nava prikazuje redakcijo primerjav v smislu frazemov v leksikalni bazi Pralex in obrav- opisano pajetudiizbiranjeinrazvrščanjeustreznihzgledovvleksikalnibazi. razlag, čustveno zaznamovanost in razmerje med homonimijo in večpomenskostjo, stil obravnava tipologijo, njihovo prikazuje ki 115–124), Pralex, databázi lexikální v hypokoristik (Zpracování Volejník Radek obravnava imena, lastna hi- pokoristična namreč imen, lastnih Del polisemije. in pa homonimije tem vprašanja pri tudi variacije, dotika se njihove in imena osebna na zlasti osredotoča se prispevku V bazo. leksikalno v imen lastnih uvrstitev za merila pojasnjuje 105–114) Pralex, databázi lexikální v jmen vlastních (Zpracování Letafková Jana frazemih. v imkov za- obravnavi se izogiba Ne obravnavo. za pomembne so ki zaimkov, značilnosti samostalniki, prislovi, členki in medmeti, variantnosti, poleg tega pa tudi slovničnih Drugi delzbornikajesestavljen iz slovaškihizkušenj pri izdelavi Slovarja so- Eva Kolovecká (Zpracování přirovnání v lexikální databázi Pralex, 125–136) Andrej Perdih, LeksikografskapraksapriČehihinSlovakih v pripravljajočem se tretjem zvezku Slovarja zvezku tretjem se pripravljajočem v ne-

razlago leksikal 175– - - 27.7.2012 20:16:07 221 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07 Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih pri Čehih praksa , Leksikografska Perdih Andrej V zborniku je številsko razmerje med češkimi in slovaškimi prispevki močno močno prispevki slovaškimi in češkimi med razmerje številsko je zborniku V slovarski slovarski obravnavi. Tako v prispevku pojasnjuje, kateri teoretični pristopi, - kon so redaktorje drugi vsebinski pomisleki slovarja in prvega zvezka kritike struktivne slovarja. v drugem zvezku obravnave primerjav spremembi vodili h konceptualni če – teme različne obravnavajo prispevki vsebini po tudi pa prvih, korist v nagnjeno so češki avtorji dali poudarek samostalnikom in zaimkom, pri Slovakih ni skupne rdeče niti. Na žalost zato ne moremo na enem mestu primerjati različnih pristopov podobnih, a ciljno pre- vprašanjih v dveh časovno in jezikovno in izkušenj pri istih biti morala so saj razumljivo, strani eni po je To delih. leksikografskih različnih cej nekatera vprašanja, ki jih v zborniku obravnavajo češki avtorji, za slovaški slovar razrešena že pred izidom prvega zvezka leta 2006, zato je aktualnost vprašanj za posamezen projekt različna, po drugi strani pa to razmerje v zborniku deluje ne- koliko neenotno. Na splošno menim, da je obravnavani zbornik s svojo praktično prikazane so dileme saj vprašanj, leksikografskih osvetlitev za koristen usmeritvijo v luči iskanja praktičnih rešitev, obenem pa je pri obravnavanih temah prikazano tistim in pravili redakcijskimi izčiščenimi konceptualno in teoretično med razmerje delom leksikografovih odločitev, ki tudi po vzpostavitvi pravil ostanejo v domeni skupine. Teme, ali redakcijske redaktorja posameznega kompetence t. i. jezikovne aktualne tudi za slovenske bralce. obravnavane v zborniku, so v tem času

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 222 Book 1.indb 222 Book 1.indb 223 naprej vskladnji. Kako obravnav zbranih namen osnovni nakazujejo ki oklepajih), v stranjo deno nave- (z ugotovitve oz. poudarki tisti samo komentirani in povzeti bodo Tu cije. nave naklonskostivnajširšemsmisludoskladenjskeprozodije znotrajkomunika- obrav- in zgradb slovničnih prek pomensko, razvojno, spremlja Skladnjo pomen. besedilotvorni in pragmatični kot pomenski in oblikovno-izrazni tako tualizira samo vsmisluobravnavesoodvisnosticelotnemjezikovnem sistemu,kerak- stvu sPetromKarlíkom. je označil sam Grepl, Skladba češtiny (Praha: Votobia, 1998), ki je nastal v soavtor- Academia, 1987),kjerjeGrepledenodsoavtorjev,invisokošol ski učbenik,kotga (Praha: skladba 3: češtiny Mluvnice slovnice akademijske češke del tretji sicer in deli, temeljni dve vsaj spremljata nas Konkretno skladnji. češki zlasti o pravami perspektiva nadaljnjihskladenjskihobravnav. osnovna tudi skladnja besedilna je da sklepamo, lahko naslovu po in Češkem na jo jesestavilPetrMalčík(223–238). sémantika, 157–221); sledi še bibliografija Miroslava Grepla za leta 1955–2004, ki a (Gramatika pomenoslovje in Slovnica ter 147–154) řeč, a (Emoce govor in stva Ču- 61–144), indikace, a realizace typologie, jejich – akty (Ilokuční indikacija in realizacija tipologija, njihova – dejanja Ilokucijska 51–58), verše, (Teorie verza ja tih tematskih poglavjih: Preroditeljska češčina (Obrozenská čeština, 13–48), Teori (z Grochowskega Univerze NikolajaKopernikavTorunju). Henryka Macieja in Brnu) v univerze Masarykove (z Karlíka Petra vlogah: recenzentskih v sicer in imeni, jezikoslovni Treba znani dve Malčík. še omeniti Petr je in Dvořák Jan urejata jo ki jezikoslovja, brnskega osebnosti Zbrane razpraveMiroslavaGreplaJakdálvsyntaxi str. 4), 248 lingvistiky brněnské osobností 2011 (Studie Host, vsyntaxi dál Jak Grepl, Miroslav Namigi Miroslava Grepla, kako naprej vskladnji rpoo tlše e d j kmlkn orvaa kane uresničljiva skladnje obravnava kompleksna je da je, stališče Greplovo raz- z povezuje Grepla Miroslava ime slavistov, in slovenistov nas, Večina in češčini v besediloslovju o razprav Greplovih zbir bistvu v je Monografija Raznovrstno jezikoslovno delovanje Miroslava Grepla je predstavljeno v pe- , ur. Jan Dvořák – Petr Malčík, Brno: Vydavatelství Vydavatelství Brno: , ur. Malčík, –Petr Jan Dvořák Andreja Žele so četrta knjiga iz zbirke študij Cobiss: 1.19 - 27.7.2012 20:16:07 223 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07 Sko- vsebino Z Južne Morave so Kaj s tem misliš? in Tu imam avto; oseba A: Tu Samo prek mojega - trupla! ipd. Do prave bese Tu imam avto (62). Torej Tu ko nekaj izrečem, s tem tudi se nekaj sporoča; slednje, tj. vzrok in posledica, sta v Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji naprej Grepla, kako Miroslava , Namigi zakaj Andreja Žele Andreja Soodvisnost in součinkovanje naravnega govora nasproti verzu omogoča Že v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja, tj. v obdobju konstituiranja Znotraj komunikacijskega položaja je bistveno, ali je komunikacijsko dejanje komunikacijsko je ali bistveno, je položaja komunikacijskega Znotraj Miroslav Grepl opredeljuje poved kot elementarno besedilno enoto oz. kot Miroslav Grepl opredeljuje poved kot elementarno • • - je strnjeno v dvanajst krat besedne komunikacije • Greplovo razumevanje • •

moderne knjižne češčine, lahko govorimo o razvoju skladnje govora na vseh funk- cijskih področjih jezika (13) – vpliv govora na spremembe oz. razvoj skladnje pro- je zgradbe, nenaravnejše/umetelnejše se Ukinjajo redu. besednem v opazen zlasti v praksi rabo jezika med funkcijsko govora, neskladje besedni red iz dira naravnejši in teoriji je očitno in se omejuje na jezikovno pravilnost (20). Stilistika že sega v postopno rabe jezikovne žive dobre vzorec postaja tako in češčine govorjene bistvo krat- sorazmerno Obravnava pravilom. slovničnim togim celo ali suhim protiutež že zunanjih in notranjih pregled dá lahko stoletja, 19. polovice prve npr. obdobja, kega in njihovo součinkovanje. dejavnikov v jeziku kih poglavij s skupnim naslovom Kaj delamo, ko govorimo (61–111). Tu je tudi razumeti samo pomembno ni tj., – vidik pragmatični poudarjen eksplicitno tudi opredelitev verza kot členitve glede na poudarjen ritem, ki ga narekuje naglas, pa zlasti intonacija (56). pri svobodnem verzu sporočila, ampak tudi, mi prepeljali , vino oseba mi B: prepeljali nekaj naredim, s čimer je mišljen zlasti učinek, ki ga določena vsebina povzroči v odziv: sledi uspešno, ni dejanje komunikacijsko če In razmerju. Kako to misliš? elementarno besedilo, v katerem se lahko zazna cijska) aktualna vloga in komunikacijska moč. Vsebina (iloku- povedi se razlikuje od njene komunikacijske itd. Ko pa isto vsebino izgovarjamo vki zgolj oznanja ali poziva, sprašuje, ukazuje vloge, različnih situacijah delovanja oz. komunikacijskih situacijah, lahko obvelja rečenica prekrivna vsebina je katerih v izreki, oz. povedi pa So (67). drugo!« dela eno, »Govori s komunikacijsko vlogo, npr. Živjo!, - so glagolske in soodvisnosti udeleženske medpropozicijske smislu v koherence dilne pojavnosti pa pride v smiselno in funkcijsko zaključeni nadpovedni ali nekajpovedni komunikacijski enoti (v češčini je ta enota poimenovana »promluva«). naravnost posredovano ciljnemu naslovniku, ki ga v smislu interakcijske stimulacije pri- obvezuje nujnost odziva oz. odgovora, ali pa je navadno enosmerno namenjeno ložnostnemu naslovniku. Ilokucijska vloga oz. moč posredovane vsebine je vezana deja- na komunikacijsko situacijo oz. kontekst, ki obsega mesto komunikacijskega nja, družbeno-čustvena razmerja med komunikanti, mero izkušenosti udeležencev v čim na postajo po čim vozovnico, na po oseba postajo B: določenih tipih besedil (npr. publicističnih) celo pomembnejša. Tu se avtor sklicuje avtor se Tu pomembnejša. celo publicističnih) (npr. besedil tipih določenih jezikoslovne Johna L. Austina in Johna R. Searla. Z vidika dela na temeljna zlasti ki prvine, oz. indikatorji jezikovni zlasti zanimajo Grepla Miroslava pragmatike govore- namenov komunikacijskih sprejemanja in uresničitve uspešnost na vplivajo čega oz. kako naslovnik prepozna namero; torej je poleg vsebine denotata bistvena tako da je poleg slednja pa pogosto prevlada, tudi vsebina odnosa oz. razmerja, tega, kaj je nekdo izrekel, pomembno tudi, kaj je s tem naredil, npr. oseba A:

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 224 Book 1.indb 224 Book 1.indb 225 rih kotGroza seti je tam jeziti mu?!) in intonacija sploh (92). Bistvena ilokucijska vloga členka se odraža v prime (npr. poudarek prekrižanimistavčni rokamis pomemben je ) val zaznamovanega (npr. reda besednega poleg je skladenjsko naklon, in se moratiindokončati izrazno potrjuje,ko polnopomenski glagolse Navezava naklonskostina (140–143) vlogo (t. ne drzneš odpreti!drzneš ne briga, ne ga (t. navzven usmerjeni lahko vidika komunikacijskega s so sicer in sporočila, oz. dejanja govornega čega Ve se, da ga spet ne , bo! Obveščam vas..., npr. performativi, s uresničijo lahko vplivanja dejanja ilokucijska fižol, Čadu pri imajo Izrečena (78). vsebina vkomunikacijskemkontekstudobisvojsmisel,npr.Ta ledješetanek , izrečeno že na učinke in izrečenem že o predvédenje komunikaciji, To Kaj imaš ti tam za delati?! za tam ti imaš Kaj Za koliko preskočiš to oviro?, to preskočiš koliko naklon, npr.Za čas, vid, kategorije so igri V (97). traja ki dejavnosti, pomembni družbeno k poziv npr. (96). S pragmatičnega vidika so glagolske oblike prve osebe množine tudi posebne, enote jezikovne posamezne vlogi in pomenu sledenje ustvarjalno) (nestatično, no procesual in vidik pragmatični tudi poudariti treba je pa pomenskega in denjskega besedilo se razume interdisciplinarna soodvisnost v raziskavi jezika, poleg skla- a sinaročimo enokavo?!–Dajmosinaročiti enokavo! cijsko dejanje,npr.A bi si naročili eno kavo? – Veš kaj, naročimo si eno kavo! – No, le za določeno stopnjo ustaljenosti določene oblike povedi glede na ustrezno iloku- modifikacije oz. različice le prvotnejših. Vprašanje je, bile ali gre zares za skladenjsko že ustaljene oblike bi povedi ali naj pa povedi oblike druge oblike, želelne povedne in velelne vprašalne, pritrdilne, prvotnejše bile bi naj naklona denjskega morda (lahko)posodiš desetevrov?). (lahko)/ deset evrovlahko/mogoče mi , aliposrednonaklonskooblikovana, npr.Ali npr. neposredna, lahko je (ki govorečega namera ilokucijska lastna in prvine) čustvenostne prvine, vrednotenjske prvine, prednostne vsebine, veljavnosti sporočane stopnja (spoznavnostna sporočanega do govorečega vrednotenjska stališča njegova so merila), kakšna in zanimanja želje, nagnjenja, njegova so tera ka- opraviti, sposoben je kaj ve, že (kaj naslovniku o govorečega predpostavke ne časa odkonteksta(159). poudarjajo komunikacijsko-pragmatično vlogo. Treba je poudariti odvisnost vida in , to sem želela od tebe Zaigrajmo šahvsmislu‘Pojdimoigrat šah’ nasprotiVarujmo kot našegozdove • Lahko govorimooustaljenih povednihzgradbah npr. zasvarilo,Dasi • • • Z vidika komunikacijske situacije so za učinkovito komunikacijo pomemb Med leksikalnimi sredstvi so v ospredju členki, med kategorijami vid, čas vid, kategorijami med členki, ospredju v so sredstvi leksikalnimi Med Pod dinamično razumljeno soodvisno-posledično navezo jezik – govor – govor – jezik navezo soodvisno-posledično razumljeno dinamično Pod i. endocentrični členki), npr. , ali s samozadostno poudarjalno ... , alis spametoval enkrat že se bi da O, Andreja Žele Sprašujem te,ali..., , Da ti ne pride na misel!, za zavrnitev, npr. na pride ne ti Da ipd. (79). Najbolj neposredno in eksplicitno se se eksplicitno in neposredno Najbolj (79). ipd. zvonilo že Je oblikujetavnpr. i. eksocentrični členki) in obarvani subjektivno, npr. subjektivno, obarvani in členki) eksocentrični i. ipd. (100). Členki so (po)govorna aktualizacija že obstoje- Dejstvo je, da o tem ne vem nič, , NamigiMiroslavaGrepla,kakonaprejvskladnji , ali očitek, npr. očitek, ali , , Kot pribito pridem, S temseobvezujete,da...(85). Samo to je čakal, To delosejemoralokončati A si morala to narediti?!to morala si A Zakaj bi se mu opravičeval?! mu se bi Zakaj Bognedaj (95) torej zdaj gre lahko naprej. Ljubeznivo me opravičite da bi začelo deževati Zakaj bi ga klical?! ga bi Zakaj telefoniral bi telefoniral Vsaj Oznanjam vam..., Zvidikaskla- . Samo opazoSamo - Posodi mi , kisamo Očitno Danes Danes - - - , , , 27.7.2012 20:16:07 225 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07 , - - - - Ven gobec ipd. Celo življenje je Si lačen?/Nisi lačen? lačen?/Nisi Si Kaj ko bi mu napisal. Pomembne so tudi kategori so tudi Pomembne ... Ne sporoča, da bi bil bolan , Ne sporoča, Potem pa tja skoči!, tja pa Potem Dedek je bolan? – Dedek je menda bolan?! menda je Dedek – bolan? je Dedek Moral bi ga poklicati/*klicati – Ne Moral bi bi ga ga smel poklicati/*klicati Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji naprej Grepla, kako Miroslava , Namigi dolgčas in morija, na skladenjski razlaga sporočilne zmo- Ne sporoča, da je bolan , Ne sporoča, Vi to tako razumete!, tako to Vi , ki pa se znotraj iste sporočilnosti lahko tudi nevtralizirajo v smislu v nevtralizirajo tudi lahko sporočilnosti iste znotraj se pa ki , Andreja Žele Andreja in silak, brdavs lokucijska dejanja so v bistvu vrednotenjska dejanja in v nadaljevanju bi in v nadaljevanju dejanja vrednotenjska bistvu v so dejanja Ilokucijska ot strukturalist se Grepl ekspresivnosti loteva v vseh segmentih jezikov loteva v vseh segmentih Kot strukturalist se Grepl ekspresivnosti V živi aktualni vsakdanji komunikaciji ima torej ista vsebina lahko različen različen lahko vsebina ista torej ima komunikaciji vsakdanji aktualni živi V Miroslav Grepl načelno zagovarja doslednejši pomenski pristop k obravnavi danes sre- je, da je besedilo z jezikovno in nejezikovno okolico Razumljivo • naklonskost, notranjo na izvorno tudi opozarja lahko drugim med • Pretvorba • • Stoli so ležali tudi ležali so Stoli veži nasproti npr. v tudi je se Ležalo > veži v tudi smo Ležali usta, Ostani poleg nje tudi tukaj! nasproti Ostaneš tukaj?, kjer je pomembna intonacija, besedni red v soodvisnosti s stavčnopovednim poudarkom, npr. vprašanju potrditvenem v antikadenco ločuje poudarek stavčnopovedni to; na čakal Kaj ko bi mu napisal? nasproti postopni kadenci v ponudbi funkcij tako vidike, druge vse še združuje dobro mnenju njegovem po ker skladnje, Meni tudi, da je za boljšo problemsko obravna- in izraznega. skega kot zgradbenega študij. vo tudi skladnje potrebnih zlasti več kontrastivnih obravnavah v nadaljnjih smernice metodološke ker obljublja pa naslov zavaja, Sicer prispevki Miroslava Grepla oz. izbranimi Z zbranimi ki pa jih ne dobimo. skladnje, de- tri zadnja vsaj obravnave skladenjske so njegove da nakazuje, se pomenljivo pa setletja usmerjene tudi v besedilo in širši kontekst. In pri tem v češkem prostoru ni osnov- o monografijo njegovo in Hrbáčka Josefa še samo omenim naj osamljen; bil nih pojmih in opredelitvah besedilne skladnje Nárys tekstové syntaxe v spisovné češtiny (Praha: Trizonia, 1994). dišče zanimanja in zato osrednja skladenjska enota, iz katere izhaja sko-skladenjsko, morfološko vse in morfonološko preučevanje. In pomen- s tem se še potrjuje tudi Greplov izhodiščni strukturalni pristop, ki zagovarja hierarhično soodvisnost jezikovnih prvin in pojavov tako znotraj ravnin kot med ravninami jezika. žnosti primerov kot primerov žnosti alne spremembe, npr. nikalnost, vid: poklicati/klicati sem ga spoznal dar sem ga spoznal’ nasproti Vendar ‘Kljub vsemu sem ga spoznal spoznati’. ‘Končno mi ga je uspelo npr. v veži > *Ležalo se je tudi v veži/Vse mogoče je ležalo tudi v veži (z naklonskostjo zunanjega opazovalca). leksemov kot zadah in smrad, nega sistema, na leksemski ravni se dotakne in Si lačen?/Nisi lačen? Si lačen?/Nisi dejanj. Z vidika ilokucijskih oz. kar taksonomija razvrstitev bila potrebna njihova uspešnosti ilokucijskega oz. vplivanjskega učinka lahko utemeljujemo, zakaj kdaj pa posredno naklonsko ubeseditev neposredno ubeseditev ali izberemo jezikovno poudariti je Pomembno učinkom. komunikacijskim in normo med tehtamo zakaj in vrednost hkratnega/istočasnega izrekanja in delovanja, kar je v jezikih lahko uni- poudarki, red, besedni nikalnost, prvine, naklonske različne kot tako pojav verzalni intonacija, členki ipd. Primeri združene uporabe členkov in intonacije so npr.

smisel in različno ilokucijsko moč, npr. npr. moč, ilokucijsko različno in smisel – Dedek kot da je bolan. – Zdi se, da je dedek bolan dedek je da se, Zdi – bolan. je da kot Dedek –

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 226 Book 1.indb 226 Jubileji

Book 1.indb 227 27.7.2012 20:16:07 Book 1.indb 228 27.7.2012 20:16:07 Book 1.indb 229 jesen praznoval visok življenjski jubilej. Rojen je bil je Rojen jubilej. življenjski visok praznoval jesen lansko v vstopom pred tik je Čop Dušan dr. imenoslovec in germanist Romanist, gočih razlag. Tu je prišlo do izraza tudi Čopovo brezkompromisno nasprotovanje brezkompromisno Čopovo tudi izraza do prišlo je Tu razlag. gočih zapisov, ampak na podlagi glasovnih podobnosti prihajajo do popolnoma nemo- tantskimi imenoslovci, ki ne upoštevajo jezikoslovnih zakonitosti in zgodovinskih dile z polemiziral imen zemljepisnih vrste cele primeru na Čop profesor je 1965), akademiku FrancetuBezlaju. pri Ljubljani v fakulteti Filozofski na 1985 maja zagovarjal uspešno je jo ki dolin, zgornjesavskih Imenoslovje disertacijo doktorsko dokončal je 1983 Leta koslovja. jezi primerjalnega načela in vire pisane stare na opiranju ob dela dialektološkega in Koroškem.Vsvojemznanstvenem delujedejavnouporabljal metodo terenskega Gorenjskem na območja alpskega slovenskega priimki tudi pa imena, hišna in ska govega znanstvenegazanimanja sobilainostajajo gorska, vodna,krajevna, ledin pa narazličnihljubljanskihgimnazijahangleški,francoskiinnemškijezik. gimnaziji Jesenice poučeval angleški, francoski in latinski jezik, v letih 1957–1971 na 1945–1957 letih v je tem Pred jezikov. romanskih in germanskih pouka todiko me- specialno predaval 1960–1986 letih v je kjer Ljubljani, v fakulteti Filozofski iz angleškegajezikainromanistikena Diplomiral jeleta1948 septembra 1921. 14. Imenoslovec Dušan Čop –devetdesetletnik V eni svojih prvih imenoslovnih objav, Quousque tandem? (Jezik in slovstvo Svoje raziskovalnedarovejeposvetilslovenskemuimenoslovju. Predmetnje- na Spodnjih Gorjah pri Bledu Cobiss: 1.04 - - - 27.7.2012 20:16:07 229 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07 - - - - - Imenoslovec Dušan Čop – devetdesetletnik V treh številkah Onomastice Jugoslavice, glasila Medakademskega odbora odbora Medakademskega glasila Jugoslavice, Onomastice V treh številkah Dušan Čop je širši javnosti postal znan tudi kot avtor več poljudnoznanstve Dr. Čop v svojih razpravah zagovarja mišljenje, da je treba pri zapisova- različnim različnim avtohtonističnim (keltološkim, venetološkim in drugim) teorijam in raz- lagam, ki jih med Slovenci srečujemo že od 19. stoletja osamosvojitvijo dalje doživele in nov, so dotlej nesluten s razmah slovensko in družbeni vpliv. V istem zemljepisnih slovenskih pri pisanju napake na številne tudi je opozoril prispevku pa pogoste na zemljevidih, zlasti so se pojavljale ki Koroškem, na avstrijskem imen v publicističnih besedilih. so bile tudi v zborni- in in umetnosti, znanosti Jugoslovanski akademiji SFRJ pri onomastiko za leta Portorožu v je (bila konference onomastične jugoslovanske četrte s referatov ku 1981) je v letih 1975–1981 objavil pet imenoslovnih razprav, v katerih je razkril dela. raziskovalnega svojega imenoslovnega predvsem pa metodo teme, poglavitne Koroškem opozoril na in priimkov imen slovenskih krajevnih na primeru je Najprej terenskih v stiku, potem pa je na podlagi pri jezikih pojavljajo na posebnosti, ki se narečnih raziskav in arhivskih listin, od urbarjev do matičnih knjig ter katastrskih in geodetskih zemljevidov, sistematično raziskal zemljepisna in hišna Zgornjem Gorenjskem. imena Na podlagi na disertacije je v letih 1987–2007 prispeval več Kro- v Jesenicah, na Radovljici, Bohinju, (v zbornikih lokalnih v objav znanstvenih pi, Žirovnici, na Bledu in v Begunjah), morda najodmevnejša pa je bila razprava Gorenjskem, ki je izšla v vplivih na Zgornjem o romansko-germanskih jezikovnih in kulturo na Fi- zborniku predavanj XXIII. literaturo seminarja za slovenski jezik, lozofski fakulteti leta 1987. V avstrijski reviji Österreichische Namenforschung je leta 1998 izšla njegova razprava o romanskem vplivu na imenoslovje severozaho dne Slovenije. Za enciklopedijo Słowiańska onomastyka, ki je v dveh zvezkih izšla zvezkih dveh v je ki onomastyka, Słowiańska enciklopedijo Za Slovenije. dne na Poljskem v letih 2002–2003, je prispeval izčrpen pregled spoznanj o slovenskih gorskih, ledinskih in vodnih imenih. (Slovenski javnosti so vsi slovenski prispevki Jeziko- številko posebno s 2002 leta dostopnejši postali publikacije pomembne te iz Slovensko imenoslovje.) slovnih zapiskov pod skupnim naslovom in Jezik v revijah ki so izšle imenoslovja, vprašanjih o metodoloških nih besedil ime krajevna Slovenska priročnik jezikovni Za Skaleras. in čas in Prostor slovstvo, in rodilniške imena, (onaglašena gradivo obdelano jezikovno prispeval je (1985) na lokal drugačne morebitne izpeljanke, stanovniške in pridevniške oblike, mestniške ne oblike) za vsa krajevna imena v nekdanjih občinah Jesenice in Radovljica. Pri- merjava s prvo knjigo Krajevnega leksikona Slovenije (iz leta 1968) pokaže, kako imenoslovec, terenu sprašuje jezikoslovec pomembno je, da o imenskih oblikah na podatkov. napačnih celo ali pomanjkljivih do pogosto izpraševalec prihaja sicer saj nju zemljepisnih imen izhajati iz žive rabe in jih poknjiževati samo na glasoslovni ravni. Pri obravnavi zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem je kazal, večkrat kako po- pomembno je pri etimologizaciji poznavanje narečnih posebnosti, in Kranzmayerja. Eberharda vidnega koroškega jezikoslovca razlag ovrgel kar nekaj Podobno, le še z večjo natančnostjo in z izvrstnim poznavanjem gorenjskih nareč V imen na Gorenjskem. svoji nih pojavov, je prikazal tvorbo zemljepisnih uvodu k žal neobjavljeni disertaciji pravi, da je vsako ime raziskal do podrobnosti na kraju samem in vsakega od krajev na obravnavanem območju večkrat obiskal. Pri tem je

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 230 Book 1.indb 230 Book 1.indb 231 narečni toponim narečni va gorenjskega narečnegaobčno-inlastnoimenskegabesedja. vesolje malo pravcato skriva besedila straneh 146 na se literature) in virov torjev, besedotvorje, Posebnosti voblikoslovju, Posebnosti vsintaksi,Seznam informa in Sufiksacija Zlog, Konzonantizem, Vokalizem, dela, metoda in (Uvod poglavij naslovi lakoničnimi Za predstavimo. kratko na vsaj priložnosti tej ob jo da prav, sertacija Imenoslovje zgornjesavskih dolin nidosegljiva širši javnosti,senam zdi vrednosti, sajštevilodobrihpoznavalcevlokalnihgovorovnaglokopni. svojim terenskimdelomingavdisertacijišenipritegnil,bozletiboljpridobilona med zbral Čop dr. je ga ki gradivo, jezikovno Obsežno dolinah. zgornjesavskih v jev kar zdajpredstavlja«.Nanjemsejeznašlonadstodevetdesetosebizokrogstotihkra- disertaciji obširen seznam domačinov, brez katerih bi bilo delo »le bleda senca tistega, njegovi v priča ljudmi z stiku tesnem Čopovem O 1997/98). slovstvo, in (Jezik dmi« naših narečij«, in pristavil, »da bi morali biti naši jezikoslovci v tesnejšem stiku z lju- prav izjemnaraznolikostljudskihimenrastlin»dokaz,kakobogatjebesednizaklad je da mnenje, izrazil Čop je Gorenjskem na imenih rastlinskih O članku V nasploh. besedje občnoimensko in delov hišnih orodij, imena imena, rastlinska tudi zbiral ‘luskovnica’, narečni toponim narečni ‘luskovnica’, pred samoglasnikiu < Tgwále ‘naTriglavu’,priimekŽerjȃl javlja monoftongizacija, prim. hišno ime namesto Semmel) Gwovíc ‘vGlavici’). onj g l v rp i de bhnsi vsh n Rva i n Bohinjski na in Ravnah na – Bistrici. Kotnasprotjerazvojul vaseh bohinjskih dveh in Kropi v le ga poznajo nem. (iz ‘flančnik’ Bledu) pri (Selo Manj znanpojavjerazvojpripornikaf>h,primgorskoime Hwȃnčnek panju dalo na širšem območju okrog Mežakle pogosto razvilo v lokalnih govorov je ugotovil, da se je v imenu vsebovano priponsko obrazilo (Gorica in Ribno), hišno ime hišno Ribno), in (Gorica Temu nasprotenpojavjerazvoj spirantizacija labialov, velarovindentalov,npr.rob Bela), hinjska vodnem imenuČȋkla imenu gorskem v pa palatalizacija (sekundarna) gorenjska (Bohinjska Bistrica) ‘v otokih’, v ledinskem imenu Húšica, narečnoHȗšcaiz*Hujšicaktoponimu iz , narečno starejše narečno Klopce, gorskoimePrísank mәžk ‘mladali nedorasel medved’, prim. priimek Ime planote di- Čopova bogata izredno interpretacijami in gradivom z da to, na Glede Švapanje je značilno za večino zgornjegorenjskih in koroških govorov, ne govorov, koroških in zgornjegorenjskih večino za značilno je Švapanje Druga psl. palatalizacija (k, palatalizacija psl. Druga -l- namestoetimološkega-v-( namesto pričakovanega namesto Mežakwa (del Nemilj) ‘hiška’. Značilnost zgornjegorenjskih govorov je govorov zgornjegorenjskih Značilnost ‘hiška’. Nemilj) (del Šȋška (< Dsoče zaDoslovče (prim. priimek (prim. žemla narečno Mežakla, , (Koroška Bela) ‘kiklja’, gorskem imenu gorskem ‘kiklja’, Bela) (Koroška o , Imenoslovec Dušan Čop –devetdesetletnik Čop Dušan Imenoslovec ə ina Pflanze zlijeznjimiinizpade,prim.gorskoimeUsknca (Mojstrana), gorsko ime gorsko (Mojstrana), Č(e)br izČebular (< Máka h >f,prim.fmnka ), hišno ime hišno ), g,  Kondšt iz h >c,  se na celotnem obravnavanem območju po- območju obravnavanem celotnem na se j Čp tmlgzrl z apelati iz etimologiziral Čop je Mәžȃkwa, ) pred samoglasniki in v izglasju, prim. izglasju, v in samoglasniki pred ) ). Velike spremembe je povzročila je spremembe Velike Žemva). v položajuv Žerjav. Zaradišvapanjase-l- ) za Mwaka) z, ), vodno ime vodno *Vidoslaviče), ) se kaže v ledinskem imenu ledinskem v kaže se s) Mežakla, podobnokot Hlp, Hudo. Kleindienst Prísank iz*Prisolnik na Bwzәh (Dovje) ‘na brlogih’, p Hlípop ‘Filip’. Fužina) (Stara >rf, -la, karjepogorenjskemšva- (občina Radovljica), (občina Mlaka Mežek. Napodlagi analize , Rodȋnšč zob >zf, Ponȃc iz (Bo- pč Šәrč na (Rodine), vh (nem. žmwa hrib >hrȋf. (< Govìc Planjavec , toponim  tch  Kfce . -lja na na  - -

27.7.2012 20:16:07 231 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:07

v *v Met- Eben Vlíče *Studeno < nem. p Svetóge n, prim. narečni Kpȇnk (metateza d, Prasle (Pokljuka) < g, (Rateče) < nem. Mencinger j, Cȗrgla (Rovte nad Pod- Obwȃsca (Breznica) < z zgodovinskimiz Kupljénik r, Jesenȋške rta (Jesenice), le- *Bezena (bez, bezeg), vodno Jbce Stdn bd (Krnica) < . in priimek in priimek Gorjuše Garjȗša za toponim (Češnjica sicer najdemo napast v pomenu ‘nesreča’ na Močí (Gorje), »za Žjáca« v pomenu , predložna imena, npr. ime gozda ime npr. imena, predložna , polje *sredi *v potocě se kaže med drugim v gorskem imenu imenu gorskem v drugim med kaže se g ). j, Wog owarj Wog ) Napaſtj ljubljanskega viteza Viljema *Sebebor), in v hišnih imenih, npr. v pomenu ‘iz, od’, vendar v skrajšani obliki »s, obliki v skrajšani ‘iz, od’, vendar raz v pomenu Bezdna (Nomenj) < w), ‘močerad’, toponim toponim ‘močerad’, čomoràd *Globoka konta. bka knta (Voje) < (  g je izpričan v ledinskem imenu Lpe kopíša (Pokljuka). Lpe !« (Imenoslovje Bleda skozi zgodovino, Bled 1000 nápast r, *Svetogoj Imenoslovec Dušan Čop – devetdesetletnik *ulica Gúlca (Mojstrana) < *med vode, množinsko ledinsko ime Spodnja Radovna), gorsko ime stra pč stra (Kamna Gorica), vodno ime Poklenik (iz let 1431 in 1511). Ime Čop izvaja iz trpnega deležnika , vodno ime *Curlja, vodno ime in ne vpelji nas v Fžína (= Puklenik, Čop je osvetlil gorenjsko epentezo soglasnikov Izpad soglasnikov Zelo pogost pojav v gorenjskih govorih je metateza. Čop navaja ime rovta V besedotvornem pogledu pritegnejo pozornost nekatere zloženke, npr. ledin- Ena od oblikoslovnih posebnosti obravnavanega območja je nevtralizacija predloga raba je Značilna - Sebbje v Polj so v ledinskih imenih, npr. na arhaizmi se ohranili Zanimivi Čop nam je sporočil tudi izjemno zanimiv leksikalni prežitek, ki se je na Go- Aktivno znanje tujih jezikov je za profesorja Čopa vrednota sama po sebi, Ptnc (Srednja vas v Bohinju) < ime soglasnikov Proteza zinger. toponim nartom) < (Begunjščica, Podnart) < imenu *orlič, v ledinskem , v lastnem imenu *Prerasle < Stolom) (pod Čomorȃdnek , gorsko ime , gorsko ime brdo in v ledinskem imenu zapisi na Kəplȇnkə. z epentetičnim -l-, le na Bohinjski Beli -pl- > -lp-) in celo Kplȇnk < Bistrica) (Bohinjska sko ime Srepolje kupljen in navaja krajevno izročilo, da je bil svet, na katerem stoji vas, selške kupljen srenje (Selo pri od Bledu). Narečno se kraj danes imenuje tudi Mwade (Zasip) < Hlebcah (iz antroponima Blatca. spola v množini (izguba moškega in ženskega spola v korist srednjega), npr. »tíste skȃla« (Moste), »ta nve hȋša« (Rodine), gorsko ime dinsko ime Mȃle Dwa (Begunje), narečno v Bohinju) in ledinsko ime Dje ‘iz Dovjega’, in raba predloga za v pomenu ‘na, v, do’, tako krajevno z«, npr. z kot časovno, npr. »grem za Močí«, ne ‘do Žerjavca’ (Podkoren). šici pri Podnartu (iz antroponima renjskem ohranil vse do prve svetovne vojne, ko je tam še bilo mogoče slišati v oče- našu: »... let: Blejski zbornik 2004, str. 230). Besedo že pri Trubarju, v pomenu ‘skušnjava’ pa jo poznata tako Gutsman kot Vodnik, toda njena uporaba v očenašu doslej v slovenskih virih menda še ni bila izpričana. Znano je tudi geslo Bog obvari ( napasti Turnirski v objavljeno in 1544 leta iz dvoboja upodobitvi na izpisano Praunspergerja, prime- tem v vendar 1997), leta iz Kosa Dušana (objava Lambergerja Gašperja knjigi ru ni povsem nedvoumno, v katerem pomenu je beseda uporabljena. zato je bil v življenju resnično poklican, da to znanje posreduje dijakom in študen- tom, pri dialektološko-onomastičnih raziskavah pa mu je še kako koristilo. Sam v

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 232 Book 1.indb 232 Book 1.indb 233 katerem suverenoplava,šedolgomiselnozaposlujeta,vedritainspodbujata. lagalci. Želimo mu, da ga bogastvo jezikov, ki jih obvlada, in morje lastnih imen, v raz- diletantskimi nad jezil posrečeno se in imen zemljepisnih gorenjskih razvojev glasovnih narečnih skrivnosti razkrival pridihom hudomušnim nekim z včasih in žarom z rokava, iz stresal je podatke jezikovne transu: v kot minili so in dinamični na temolastnihimen.Njegoviiskrivipredavateljski nastopi sobilipresenetljivo tete, tu in tam pa sva se ob naključnih srečanjih zapletla v sproščen pogovor, seveda fakul- Filozofske krožku Lingvističnem v predavatelja kot poslušati trikrat ali krat dva- priložnost ga sem imel poznal; nisem še Čopa profesorja študija svojega času Imenoslovec Dušan Čop –devetdesetletnik Čop Dušan Imenoslovec Foto MiranHladnik Silvo Torkar 27.7.2012 20:16:07 233 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 234 27.7.2012 20:16:07 Book 1.indb 235 Dr. M. Šamićeva »Metodika nastave i tehni vestnik Čudovito je cvetje pod Triglavom, šolstva 1958. preučevanje za Zavoda Zbornik Pripombe kpoukuangleškegajezika, 6 (31. 3.),3. jega jezika, Prosvetni delavec Nekaj pripomb k ocenjevanju pri pouku tu- 15 (27.9.),4. tujih jezikov, Prosvetni delavec Vprašanje številaobveznihurpredavateljev Proteus 20(1957/58),št.2,47–52. Redkemu planinskemu cvetju v obrambo, (1957), št.12,634–640. Ob dvajsetletnici, Planinski vestnik (1956). 17 poročevalec Tudi toniprav,Slovenski (1956). e nčjo lnnkg cvetja, planinskega uničujmo Ne knjigi v objavljena bila je Čopa Dušana dr. Bibliografija edini objavi. ali prvi pri letnica polkrepka uvaja objave ali objav Leto – dopolnjeni. tule so ki Univerza, 1995), 177. Za osnovo so bili uporabljeni predvsem podatki iz Cobissa, zitetnih učiteljev,4: delavcev insodelavcev znanstvenih univer bibliografije in biografije Ljubljani: v je biloobjavljenovdeluUniverza 1979), 118–119. Nadaljevanje z biografskimi podatki in brez novih bibliografskih 3: delavcev insodelavcev učiteljev,znanstvenih univerzitetnih bibliografije in biografije Ljubljani: v delja 60(1960),št.12,616–620. Dušan Čop: bibliografija 1956–2007 1 (Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Edvarda Univerza (Ljubljana: 1 1966–1976 9 ( 7 (1957), št. ), št. 1958), Planinski Glas 57 9 -

(4. 12.), 2. jezika, Vprašanje tretje tedenske urezapouktujega (9. 10), 7. čei soesea eia a izseljence in tujce, za jezika slovenskega Učbenik beseda, domača 1963 (29. 1.),2. pristna je Prisank 63 (1963),št.7,313–315. Iz spominovna Prisank, Planinski vestnik 1962, 4–5. Slovenije Vič službo pedagoško prosvetno Zahtevnost srednje šole, vec Profesor innjegovastrogost,Prosvetni dela- 9–10, 245–254. št. (1961), 12 pedagogika Sodobna Mesto slovnice pri poučevanju tujih jezikov, stnik 61(1961),št.7,319–322. Hercegovino, na spominov Iz ka 12(1961),št.1–2,39–41. jezika«, živih učenja ka 12(1962),št.1(10. 1.),3. Prosvetni delavec Prosvetni delavec 1 (Ljubljana:1 1977–1986 Univerza Edvarda Kar Sodobna pedagogiSodobna - 3 16) š. 20 št. (1963), 13 Bilten Zavoda za 13 (1963), št. 16 št. (1963), 13 Cobiss: 1.24 Planinski ve- Delo - - ,

27.7.2012 20:16:07 235 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:08 - - - 1985 1981, Četrta Četrta 1983, 146 str. Čop], Bohinjski zbornik, Bohinjski ur. Jože Dež- 23: zbornik , ur. Alenka predavanj Jezik in slovstvo in Jezik 31 (1985/86), št. 7, 1987, 123–128. , Ljubljana: [D. jugoslovanska onomastična konferenca: Portorož, od 14. do 17. zbornik oktobra , referatov 1981: Ljubljana: Slovenska umetnosti, in znanosti akademija 23−35. Imenoslovje zgornjesavskih dolin: tacija diser (Tipkopis.) ime- Franc Jakopin idr., Slovenska krajevna na, Ljubljana: Cankarjeva založba, (Leksikoni Cankarjeve založbe). – Sodela- vec informator za občini Jesenice in Rado- vljica; prim. str. 357 in 358. Zapisovanje krajevnih in gorskih imen v strokovnih publikacijah: nekaj kritičnih pri- pomb, 228–236. Onomastično-lingvistične zanimivosti Bo- hinja, v: man, Radovljica: Skupščina Občine Rado- vljica, Romansko-germanski lingvistično-onoma stični vplivi na Zgornjem Gorenjskem, v: Seminar slovenskega jezika, literature kulture in fakulteta, Filozofska Ljubljana: Šivic-Dular, 1987, 41–52. Estetska funkcija gozda: zbornik škega republi seminarja, Ljubljana, 19. in 20. no- the of function aesthetic The = 1987 vembra forest: proceedings of symposium, Ljublja- na, November 19 and 20, 1987, ur. Boštjan Anko, Ljubljana: VTOZD za gozdarstvo, 1988. Biotehniška – Prevod v fakulteta, angleščino. Nekaj Nekaj manj znanih narečnih posebnosti v Ono- Gorenjske, Zgornje imenih krajevnih mastica Jugoslavica (Zagreb) 8 63–74. 1979), ( Narečne in etimološke značilnosti vodnih imen na Zgornjem Gorenjskem, v: - - 10. Pro 2.), 2; št. 1974), št. Delo 1970 Delu 7. 1970), št. 7–8, Dušan bibliografija Čop: 1956–2007 Onomastica Ju- Onomastica (Zagreb) 5 (1975), slovstvo in Jezik 10 Prostor Prostor in ( čas 6 15 (1965), št. 2 (2. Letno poročilo II. gimnazije v Prostor Prostor in ( čas 2 (Zagreb) 6 (1976), 83–102. 1969/70, 3–12. 1975), 21–33. 3 (17. 2.), 5. Quousque tandem?, zijskem učnem načrtu za angleščino«, delavec svetni (1965), št. 2–3, 102–105. – K prispevku J. Grampovčana, objavljenemu v Odgovor na »Prispevek k diskusiji o gimna o diskusiji k »Prispevek na Odgovor 1964. Slovenska krajevna imena na ponemčenem Koroškem, Slovenska krajevna imena na ponemčenem Koroškem, 460–467. Še enkrat: Smo se mar odrekli?, Ljubljani (26. 8.), 2. imen in Slovenski pravopis Raba krajevnih in čas 4 (1972), 284–288. 1962, Prostor Vprašanje velike začetnice pri sestavljenih Prostor krajevnih imenih, in čas 4 (1972), št. 9–10, 587–590. v Delu, imen krajevnih besed o rabi Nekaj Delo 1973 (27. 12.), 2. ko- imen pisavi in v poimenovanju Napake roških krajev, 10–12, 623–634. Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in Onomastica Jugoslavica Vzh.[odnem] Tirolskem, (Zagreb) ( 5 Prisank, Mangart, Stenar, Tri gorska imena Onomastica Jugoslavica 57–63. Nedoslednosti v rabi in pisanju koroških in gorskih imen, krajevnih jeziku, frizijskem o članku k pripomb Nekaj Delo 1976 (27. 5.), 2. goslavica

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 236 Book 1.indb 236 Book 1.indb 237 imenoslovju, slovenskem v Svetniki študiji: k Pripombe 133–139. Radovljica, občine Skupščina vljica: ški zbornik Kmna smzlža F. samozaložba Komenda: Alpen, Alps =Im Reiche des Zlatorog: die Julischen Julian the Zlatorog: of realm the Alpe =In Čop, Jaka mn kae v eeik očn i njihov v: izvor, in občini jeseniški v krajev Imena 9, 158–161. in Radovljico oziroma Lescami, v: Krajevna in ledinska imena med Begunjami preteklost, Skaleras, št.2,1991,29–33. in sedanjost imen: Zgodovina ščina občineJesenice, zbornik jeseniški ljudje: v: občine, jeseniške Imenoslovje Recenzija. – 69–74. (1990), 18 Namenforschung sche 460 1990, Wissenschaften, Wien, – Verlag derösterreichischen Akademie der 1986 Graz, Texte), Lexik, men, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgona- (Phonologie, Trögern/Korte und Zell/Sele Vergleich mit den Nachbarmundarten von im Ebriach/Obirsko von Mundart Die ten. Kärn- Obir-Dialekt in Karničar: Der Ludvik prevoda vangleščinoinnemščino. ter Zlatorogu o pravljice Povzetek – 1990. knjiga, Mladinska Ljubljana: Alpen, lischen Ju- die Zlatorog: des Reiche Im = Alps an Juli the Zlatorog: of Realm the In = Alpe Čop, Jaka ras, št.1,199014–18. Imenoslovje in njegove zakonitosti, prevoda vangleščinoinnemščino. ter Zlatorogu o pravljice Povzetek – 1989. knjige, Svet knjiga, Mladinska Ljubljana: 161–171. društvo, Muzejsko Jesenice: nobelj, Jeseniški zbornik rleto ltrg: Julijske Zlatoroga: Kraljestvo 92 u. oe emn Rado- Dežman, Jože ur. 1992, Julijske Zlatoroga: Kraljestvo Mladika Ts) 6 19) št. (1992), 36 (Trst) 1991, 61–71. 6, Jesenice: Skup- Jesenice: 6, 7, ur.Tone Ko- S., Dušan Čop: bibliografija 1956–2007 Čop: bibliografija Dušan Österreichi Radovlji Jeklo in tl – Stele Skale 1992, 1995, - - - - Prevod izangleščine. revija vistična lingvistike, historične amaterske pasti Vindišarji: Veneti, Vandali, Priestly, Tom Meterc, Žirovnica:Občina,2000,135–144. tnici rojstva dr. FrancetaPrešerna , ur.Janez 200-le Žirovnica,ob občine izdan zbornik la: Poti v: dediščine, kulturne ob imenoslovje in značilnosti Narečne leta 1929, Ljubljana: Tuma, iz izdaje Tuma, ponatis Alp: Julijskih Henrik Imenoslovje v: beseda], [spremna Alp: Julijskih Imenoslovje in Tuma Henrik Dr. 43–58. 3, zv. (1998), 26 Namenforschung chische des nordwestlichen Sloweniens, Romanische EinflüsseinderOnomastik in slovstvo O rastlinskihimenihnaGorenjskem,Jezik zej Jesenice,1997,7−9. 1797–1835: katalog razstave, Jesenice: Mu- v: čas, njegov in Čop Matija 43 (1997/98),št.4,173–174. Ime Zakainnjegovizvor,Jezikslovstvo zej Jesenice, 1797–1835: katalog razstave, Jesenice: Mu- v: delo, in življenje Čopovo 58 (1995/96),št.9–10,406−409. pamet ugotavljamo tedenskedneve,Proteus na lahko kako tabel: brez koledar Stoletni (1995/96), št.5,282–283. 41 Prisank inKofce,Jezik in slovstvo (1995), št.11,495–496. Prisank ali Prisojnik?, koledar 1995,Ljubljana:Domus,8–15. in priročnik Naša osebnaimena, Družinski men –Radovljica:Občina,1995,190–197. Pla- vijakov Tovarna Kropa: Vidic, - Štekar 1894–1994,ur.Verena Plamena: 100-letnici v: Lipnice, dolini v in Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope 43(1997/98),št.1–2,5–8. 1997, 11−23. ), št. 4, 275–303. – 275–303. 4, št. (2001), 49 Preteklost vzavetjuSto- Kroparski zbornik: ob ob zbornik: Kroparski 95 Planinski vestnik 2000, 119−126. aia Čop: Matija aia Čop: Matija Österrei- Sla- 27.7.2012 20:16:08 237 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:08 Bled , ur. 2007, ur. Słowiańska Słowiańska Dež- Jože ur. 2004, Begunjski zbornik Vodna Vodna imena (hidronimija), v: onomastyka: encyklopedia 2, Warszawa – Kraków: Towarzystwo naukowe warszaw- 287−292. skie, 2003, v: zgodovino, skozi Bleda Imenoslovje zbornik Blejski let: 1000 man, Radovljica: Didakta, 2004 (Gorenjski kraji in ljudje 25), 227–234. z imenoslovnega Begunje in okolica stališča, v: Marko Vidic, Radovljica: Občina, 2007, 10–21. imen, Merkujev Imenoslovje in etimologija Jezikoslovni = idr. zbornik, ur. Silvo Torkar zapiski 13 (2007), št. 1–2, 117–125. Breda Čop – Peter Weiss – Alenka Porenta ), št. 2002), Słowiańska Dušan bibliografija Čop: 1956–2007 Słowiańska ono- Słowiańska 102 (2002), št. Planinski vestnik Planinski 2, 93–108. Odkod beseda planina: o nekaterih gorskih imenih, Gorska, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena zapiski 8 ( Jezikoslovni v Sloveniji, 7–8, 70–71. imenih, gorskih nekaterih o Orglice: ali Orličje Planinski vestnik 102 (2002), št. 10, 20–21. v: (oronimija), imena Gorska mastyka: encyklopedia 2, Warszawa – Kra - ków: Towarzystwo naukowe 2003, 223−225. warszawskie, Terenska (ledinska) imena, v: onomastyka: encyklopedia 2, Warszawa – Kraków: Towarzystwo naukowe warszaw- skie, 2003, 191−196.

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 238 Book 1.indb 238 Book 1.indb 239 njeni knjigiHrvatskafrazeologija(2007). zagrebške frazeološke šole.Njenipoglavitniobjavljeni prispevki natotemosov temelje položila je ki znanstvenico, za Menac Antico imamo zato Prav slovanskih. ne- tudi in ruskega) vrsti prvi (v jezikov slovanskih drugih frazeologije kontekst v postavlja problematiko frazeološko Hrvaško Hrvaškem. na disciplino lingvistično javila prve prispevke o hrvaški frazeologiji, ki so pomenili začetek zanimanja za to (Bolgarija). Varni v (MAPRJaL) književnosti in jezika ruskega predavateljev zveze narodne z naslovom Kontrastivno proučevanje jezika in teorija učbenikov na kongresu Med- nemškem, angleškem, poljskem in češkem jeziku. Leta 1973 je imela uvodni referat stvena delasoobjavljena v hrvaškihintujihstrokovnihrevijah v hrvaškem,ruskem, znan- Njena tujini. v in Hrvaškem na srečanjih znanstvenih številnih na sodelovala trastivno jezikoslovje,frazeologija inkontaktnojezikoslovje.svojimireferati je S postala članicasodelavka,leta1981izrednain1988rednačlanica. kojila sejeleta1985. redna profesorica. Štiriindvajset let je bila predstojnica Katedre za ruski jezik. Upo- 1973 profesorica, izredna 1966 docentka, naziv v 1961 nazive: tele v izvoljena nac Me- Antica bila je Zagrebu v fakulteti Filozofski Na 1959. leta obranila je jeziku disertacijo Doktorsko fonetiki. ruskem in hrvaškem v pomenom časovnim s zveze predložnosklonske in Sklonske in skladnji ruski zlasti posvečala je se kjer skvi, Mo- v specializaciji na mesecev šest bila je 1957 Leta 1949. leta postala je Ivšića kjer jeurejala knjige ruskihinhrvaškihavtorjev.AsistentkaprofesorjaStjepana rada, Glas založbi Slobodna pri urednica kot zaposlila je se časopisu študiju končanem Po Dalmacija. pri novinarka in lektorica korektorica, kot delala je študijem Med slovanščino). cerkveno staro s jezik Hrvaški B-predmet: književnost, in jezik Ruski (A-predmet: slavistike iz diplomirala je Zagrebu v Vseučilišča fakulteti ski vanske ter–širšegledanozaevropskeinneevropskenarode. Kar pomeni Rajko Nahtigal za Slovence, to je Antica Menac za Hrvate in južnoslo- stoletju. 20. v rusistike hrvaške osebnost osrednja je Menac Antica Akademikinja V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je v hrvaškihstrokovnih revijah ob- V središču znanstvenega zanimanja Antice Menac so fonetika, skladnja, kon- 1975 leta je umetnosti in znanosti akademiji Hrvaški) (zdaj Jugoslovanski V Rodila se je 11. julija 1922 v Splitu, kjer je maturirala leta 1940. Na Filozof- Devetdeset let rusistke in frazeologinje frazeologinje in Devetdeset rusistke let Antice Menac Antice Jurij Rojs Cobiss: 1.24 27.7.2012 20:16:08 239 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:08 - - Devetdeset let rusistke in frazeologinje AnticeMenac - za pionir njeno delo imamo in frazeografije leksikografije hrvaške V okviru Z Rudolfom Filipovićem je proučevala anglicizme v hrvaškem in ruskem Posebej pomembno je njeno delo z učbeniki ruskega jezika. V šestdesetih pre- posvetila Menac Antica je polstoletja ustvarjalnega svojega del Velik fraze število lepo zbornikov, ruske proze, prevodov knjig nekaj je Uredila Antica Menac je bila vodja nekaj znanstvenih projektov. V okviru Zavoda projektov. V okviru Zavoda Antica Menac je bila vodja nekaj znanstvenih Bila je podpredsednica Hrvaškega filološkega društva, članica uprave in pred- Ukrajinsko-hr - edini) doslej (in prvi sestavila je Koval P. Allo z soavtorstvu V sko. frazeološko Bogato (1979). rječnik srpsko-ukrajinski ili hrvatsko in srpski ili vatski rječnik frazeološki srpski ili Rusko-hrvatski naslovom z slovarju v zajeto je gradivo 1–2 (1979–1980), sledila je serija Mali frazeološki rječnici (1985–1998), nato pa obsežen Hrvatski frazeološki rječnik (2003) in Hrvatsko-ruski frazeološki rječnik in soavtorica kot sodelovala Menac Antica akademikinja je slovarjih teh Pri (2011). v večjem delu kot urednica. jeziku. Objavila je več razprav (v soavtorstvom z Rudolfom Filipovićem ali samo- jezikih. slovanskih dveh teh v anglicizmov adaptacij tipe analizira katerih v stojno), En- monografija njuna pomembna posebej je jezikoslovja kontaktnega področje Za Menac Antica času zadnjem V (2005). jeziku ruskom i hrvatskom u element gleski piše o rusizmih v hrvaškem jeziku in je soavtorica monografije Hrvatski jezicima: prilagodba posuđenica (2005). dodiru s europskim jezik u letih prejšnjega stoletja je objavila dva učbenika ruskega jezika po avdiovizualni Petra Guberine in Paula Rivenca, ki nista izšla samo metodi globalno-strukturalni v Zagrebu, temveč še v Parizu, Londonu, New Yorku in Stockholmu. Vsebujeta pregled ruske slovnice, vaje in slovar. Poleg tega je učbenikov napisala več ruskega srednješolskih jezika (po njih smo v šestdesetih in let poučevali v ruski začetku jezik sedemdesetih na slovenskih gimnazijah – dijaki tekmovanjih iz so znanja ruščine se dobro odrezali), učbenik na za osnovne republiških šole in še dva priročnika za študente rusistike. še posebej pa je poetov in pisateljev, vajanju. Prevedla je vrsto proznih del ruskih prevajanje Dolgoletno poezije. ukrajinske prevode kakovostne zelo poudariti treba ukrajinske poezije je zaokroženo v zbirki prevodov Ukrajinska lirika (1998), ki jo z opombami. je hkrati uredila in napisala spremno besedo oloških slovarjev (pri katerih je istočasno tudi soavtorica). Dolga leta je bila člani ca uredništva izdaj Strani jezici in Filologija ter članica uredniškega odbora revije Russkij jazyk za rubežom. za lingvistiko Filozofske fakultete Vseučilišča v Zagrebu Razi- jezika, je ukrajinskega in vodila ruskega področju na naslednje delo Leksikografsko projekte: frazeolo- Hrvaška jeziku, knjižnem hrvaškem in ruskem v frazeologije skovanje ška problematika, Kontrastivna analiza hrvaškega in ruskega knjižnega jezika, Kontrastivno proučevanje hrvaškega jezika glede na tuje jezike. Zdaj v okviru Zavoda za lingvistična raziskovanja HAZU vodi projekt Proučevanje hrvaške frazeologije. sednica njegove Sekcije za tuje jezike, podpredsednica Zveze Jugoslavije slavističnih ter društev Zveze društev za tuje jezike in književnosti ustanoviteljev Jugoslavije. MAPRJaL, članica njene Je uprave, šest ena let je v od njej opravljala funkcijo

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 240 Book 1.indb 240 Book 1.indb 241 Sveučilišna nakladaLiber,1979. rječnik srpsko-ukrajinski ili vatsko Hr i rječnik srpski ili Ukrajinsko-hrvatski Skljarov –RadomirVenturinRenataVolos. Soavtorji Tatjana Korać – Milenko Popović – Miho 1–2, Zagreb:Školskaknjiga,1979–1980. rječnik frazeološki srpski ili Rusko-hrvatski 2. Slovarji Soavtorica MiraMenac-Mihalić. vlje, 2011. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslo rječnicima s govora splitskog Frazeologija Knjigra, Zagreb: 2007. frazeologija, Hrvatska Soavtor RudolfFilipović. ku, Zagreb:Školskaknjiga,2005. Engleski element u hrvatskomiruskomjezi- mno besedoinopombe. spre- napisala ukrajinščine, iz prevedla Uredila, 1998. hrvatska, Matica Zagreb: Ukrajinska lirika, 1958 (ActaInstitutiPhonetici7). Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, s recitacijama Ruskiintonacija i izgovor pločama: na jezik 1. Knjige delo inprevodi. uredniško objave, strokovne in znanstvene ostajajo pa neupoštevane priročnike, in ukrajinistike). hrvaške razvoju v zasluge (za Ukrajine Republike odlikovanje državno visoko pa 2008 leta rječnik), frazeološki srpski ili Rusko-hrvatski (za Adžija Bo- židarja nagrado republiško prejela je 1981 rječnik), srpsko-ukrajinski ili vatsko hr- in srpski ili Ukrajinsko-hrvatski (za Zagreba mesta nagrado dobila je 1980 Puškina, S. A. medaljo podelila 1979 leta je ji književnosti in jezika ruskega učbenikov ruskegajezikapriMAPRJaL-u. podpredsednice. DolgaletajebilapredsednicaMednarodnekomisijezaproblematiko Soavtorica AllaP.Koval. Iz bibliografije Antice Menac navajamo njene knjige, slovarje ter učbenike ter slovarje knjige, njene navajamo Menac Antice bibliografije Iz Za svoje delo je bila štirikrat nagrajena: Mednarodna zveza predavateljev , Zagreb: Institut za fonetiku za Institut Zagreb: , Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac Antice frazeologinje in rusistke let Devetdeset , Zagreb: , - - ,

Soavtor JurijRojs. frazeološki rječnici7). (Mali 1992 Zagrebu, u Sveučilišta kulteta fa- Filozofskog lingvistiku za Zavod greb: rječnik,Za- frazeološki Hrvatsko-slovenski Soavtor KrešimirBlaževac. (Mali frazeološkirječnici6). 1988 Zagrebu, u Sveučilišta fakulteta skog Filozof- lingvistiku za Zavod Zagreb: nik, rječ- frazeološki Hrvatskosrpsko-francuski Soavtorica ZoricaVučetić. (Mali frazeološkirječnici5). 1988 Zagrebu, u Sveučilišta fakulteta skog Filozof- lingvistiku za Zavod Zagreb: nik, rječ- frazeološki Hrvatskosrpsko-talijanski Soavtorica NedaPintarić. frazeološki rječnici3). (Mali 1986 Zagrebu, u Sveučilišta fakulteta Filozofskog lingvistiku za Zavod Zagreb: rječnik frazeološki Hrvatskosrpsko-poljski chár. Ku- Renata – Sesar Dorotić Dubravka Soavtorici 1986 (Malifrazeološkirječnici2). Zagrebu, u Sveučilišta fakulteta lozofskog rječnik frazeološki Hrvatskosrpsko-češkoslovački Soavtorica RaisaI.Trostinska. (Mali frazeološkirječnici1). Filo- 1985 Zagrebu, u Sveučilišta lingvistiku fakulteta zofskog za Zavod Zagreb: rječnik, frazeološki Hrvatskosrpsko-ruskoukrajinski Zge: ao z lnvsiu Fi- lingvistiku za Zavod Zagreb: , , 27.7.2012 20:16:08 241 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:08

: : 1 2: 3 priručnik , Zagreb:

, Zagreb: Škol- Zagreb: , , Zagreb: Škol- , Paris – Bruxelles – Bruxelles – Paris , , Paris: Didier, 1965. vježbenica ruskog jezika za IV. razred , Zagreb, 1963. Zagreb, metodu , AV uz rječnik Priručni ryska, Audiovisuell Stockholm: Svenska 1964. Bokforlaget/Norstedt, Ruski: audiovizuelna metoda II, ur. Petar Guberina – Paul Rivenc, Zagreb: Jugoton – Didier, 1964. et Léxique Grammaire Zbornik vježbi iz ruske fonetike: rusistike, za studente Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, 1965. по-русски читать и говорить Давайте početnica ruskog jezika za prvi razred gim- nazije (prva godina učenja), Zagreb: - Škol ska knjiga, 1966. Méthode Audiovisuelle de Russe, deuxième degré, selon les définis principes SGAV par Rivenc Guberina et P. P. Montréal: Didier, 1967. по-русски читать и говорить Давайте vježbenica ruskog jezika za II. razred gim- učenja) godina (druga nazije ska knjiga, 1967. по-русски читать и говорить Давайте vježbenica ruskog jezika za III. razred gim- nazije (treća godina učenja) ska knjiga, 1968. Давайте говорить и читать по-русски 4: gimnazije (četvrta godina učenja) Školska knjiga, 1969. - рус современного фразеология и Лексика , Zagreb: языка литературного Sve- ского učilište u Zagrebu, 1971. Soavtor M. I. Iljaš. Говорите с нами: udžbenik ruskog jezika osnovne škole, za VII. razred Zagreb: Škol- ska knjiga, 1979. Soavtor Miho Skljarov. - 1995 (Mali 2 - Nakla Zagreb: , , Paris – Bruxelles – Bruxelles – Paris , Devetdeset let rusistke in frazeologinje AnticeMenac , Zagreb: Zavod za lingvistiku za Zavod Zagreb: II. izdanje, frazeološki rječnici 10). 3. Učbeniki in priročniki Méthode Audiovisuelle de Russe degré. selon les définis principes SGAV premier par Rivenc Guberina et P. P. Montréal: Didier, 1962. 1962. Harrap, London: Audiovisual, Russian , Audiovisual Russian New York: Chilton, 1962. Ruski: audiovizuelna metoda 1, ur. Guberina – Paul Rivenc, Zagreb: Jugoton – Peter Didier, 1963. da Ljevak, 2003. Soavtorja Željka Fink-Arsovski – Radomir Ven- turin. Hrvatsko-ruski frazeološki rječnik – Kazalo hrvatskih i ruskih frazema, Zagreb: Knjigra, 2011. Soavtorji Željka Fink-Arsovski – Irina Mirnova Blažina – Radomir Venturin. ški rječnici 14). Soavtorici Dubravka Dorotić Sesar – Renata Ku- chár. rječnik frazeološki Hrvatski Hrvatsko-talijanski frazeološki , Za- rječnik greb: Zavod za lingvistiku Filozofskog fa- kulteta Sveučilišta u Zagrebu, Soavtorica Zorica Vučetić. Hrvatsko-češko-slovački frazeološki - rječ nik s indeksom čeških i slovačkih frazema: II. prošireno i dopunjeno izdanje, Zagreb: Filozofskog fakulteta Zavod za lingvistiku Sveučilišta u Zagrebu, 1998 (Mali frazeolo ukrajinski ukrajinski -rusko - Hrvatsko frazeološki rječ- nik: Zagrebu, u Sveučilišta fakulteta Filozofskog frazeološki rječnici 9). 1993 (Mali I. Trostinska. Soavtorica Raisa

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 242 Book 1.indb 242 Book 1.indb 243 Naj jisijeprijaznosonce! duše. slovanske globin do segajo korenine katere slavistike, – lingvistike področju na dognanji znanstvenimi njenimi z sreča slej ali prej se jezika, ruskega študijem s študijsko gradivo,obenempapazila,danisoskrenilizzačrtanepoti. obsežno vpogled na dajala je študentom Svojim topla. človeško vselej a zahtevna, besedo spodbujala k neizmernemu bogastvu ruske frazeologije, hkrati pa je bila vprašanjem raziskovalcev ruske frazeologije. Magistrande in doktorande je z lepo različnim prisluhnila globoko duše svoje širino s je delih doktorskih in magistrskih mnogih pri mentorica Kot začetnico. veliko z Človek besedo pisati treba je soljudi Ob 90. obletnici ji želimo veliko zdravih in ustvarjalnih let. Kdor se ukvarja se Kdor let. ustvarjalnih in zdravih veliko želimo ji obletnici 90. Ob Antica Menacjeznanstvenicaizrednoširokegaobzorja.Vnjenemodnosudo Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac Antice frazeologinje in rusistke let Devetdeset 27.7.2012 20:16:08 243 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 244 27.7.2012 20:16:08 Book 1.indb 245 [email protected] Nina Ledinek Barbara Jelen [email protected] Metka Furlan [email protected] Breda Čop [email protected] Metod Čepar [email protected] Robert Cazinkić [email protected] Ljudmila Bokal Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša [email protected] 2393 ČrnanaKoroškem Center 132b Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša Aškerčeva cesta2,1000Ljubljana Filozofska fakultetaUniverzevLjubljani Oddelek zaklasičnofilologijo Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša 1000 Ljubljana Jakčeva ulica8 Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša Seznam sodelujočih 27.7.2012 20:16:08 245 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 27.7.2012 20:16:08 Seznam sodelujočih Seznam Grušena 10n Kungota 2201 Zgornja jezik Frana Ramovša Inštitut za slovenski ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana jezik Frana Ramovša Inštitut za slovenski ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Goriška ulica 1a, 2000 Maribor Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana Oddelek za slavistiko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana Tjaša Markežič Tjaša [email protected] Tanja Mirtič [email protected] Andrej Perdih [email protected] Alenka Porenta [email protected] Jurij Rojs [email protected] Agata Šega [email protected] Matej Šekli [email protected] Andrej Terčelj [email protected]

JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 246 Book 1.indb 246 Book 1.indb 247 [email protected] Andreja Žele Peter Weiss [email protected] Silvo Torkar Aškerčeva cesta2,1000Ljubljana Filozofska fakultetaUniverzevLjubljani Oddelek zaslovenistiko [email protected] Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša Novi trg4,1000Ljubljana ZRC SAZU Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša Seznam sodelujočih 27.7.2012 20:16:08 247 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 18 • 2012 • 1 Book 1.indb 248 27.7.2012 20:16:08 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Navodila avtorjem ISSN 0354-0448

Uredniški odbor Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Jezikoslovni zapiski so periodično glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja Urednik dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca aprila za Peter Weiss prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in novembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni Tehnična urednica tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Alenka Jelovšek Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 Donald Reindl, DEKS, d. o. o. vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 Prelom strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v Simon Atelšek pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega Oblikovanje vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. ali na Milojka Žalik Huzjan e-naslovu [email protected]. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki praviloma po e-pošti. Besedilu s posebnimi jezikoslovnimi znaki naj Naslov uredništva bo priložena tudi datoteka v obliki PDF, poslana prav tako po e-pošti, ali Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odtisnjena na papir in oddana uredništvu. Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 Telefon: 01 4706 160 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo [email protected] ali [email protected] preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html naj se avtorji po možnosti ravnajo po zadnjem letniku Jezikoslovnih zapiskov. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave Letna naročnina 10 €, za študente 8 € praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi Cena posamezne številke 7 €, cena dvojne številke 12 € zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Naročila sprejema Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse Telefon: 01 4706 464 zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino [email protected] revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v razdelku Odmevi.

Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.

Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Tisk: DZS, d. d.

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.

JZ-ovitek.indd 2 27.7.2012 18:46:23 Jezikoslovni zapiski 18 • 2012 • 1

Razprave in članki Matej Šekli, Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov Agata Šega, Razmišljanja ob starejših romanizmih v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih (1. del) Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu Tanja Mirtič, Ledinska imena vasi Dolnje in Gorenje Mraševo Silvo Torkar, Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik Metod Čepar, Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *l’udьje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Tjaša Markežič, Distribucija priponskih obrazil -ica in -ka s poudarkom na feminativni tvorbi Ljudmila Bokal – Andrej Terčelj, O dveh terminografskih novostih v Čebelarskem terminološkem in Slovenskem smučarskem slovarju Nina Ledinek – Andrej Perdih, Uporaba XML-formata v leksikografiji na primeru oblikovanja XML-sheme za Slovar sinonimov slovenskega jezika 2012 • 1 Gradivo Robert Cazinkić, Opombe k oblikoslovnemu delu Toporišičeve •

Slovenske slovnice (2000) 18

Ocene in poročila Jurij Rojs, Slovar slovenskih frazemov Janeza Kebra Barbara Jelen, Zbornik mednarodne konference Jezikovna raznolikost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu Andrej Perdih, Leksikografska praksa pri Čehih in Slovakih Andreja Žele, Namigi Miroslava Grepla, kako naprej v skladnji

Jubileji Imenoslovec Dušan Čop – devetdeset let (Silvo Torkar) Dušan Čop: bibliografija 1956–2008 (Breda Čop – Peter Weiss – Alenka Porenta) Devetdeset let rusistke in frazeologinje Antice Menac (Jurij Rojs)

ISSN 0354-0448

J ezikoslovni zapiski glasilo

Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Jezikoslovni zapiski 18Jezikoslovni • 1

JZ-ovitek.indd 1 27.7.2012 18:46:23