JETO XXI. - številka 19 KRANJ — sobota, 9. 3.1968
Ustanovitelji; občinske konference Cena 40 par ali 40 starih dinarjev %fl>'- Jeseniucec , Kranj, Radovljica, Lis: ,zhaja od oktobra 1947 kot tednik. Skot i Od i. januarja 1958 kot poltednik. -a Loka in Tržič. - Izdaja časo- Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. JjBP podjetje Gorenjski tisk Kranj. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, "Akcijo cdgovoren Albin Učaknr i sicet ob sredah in sobotah rLL* SILO SOCIALISTIČNE ZVE ZA GORENJSKO
Tiskovna konferenca republiškega sekretarja za delo Izredna priložnost! S pripravništvom ne moremo RAZPRODAJA reševati brezposelnosti KRANJ 50 " u popusta pri nakupu obutve lovnih organizacijah. V ana vam od 11. marca 1968. dalje nudijo rek ^UblJani Jc bila v lo | kraten akt, temveč je sistem trgovine: te' marca, tiskovna kon- ska institucija, katere pa ne lizi so zajeli 83 delovnih or nia ° vPrašaniu izvaja smemo imeti kot za rešitev ganizacij iz vse Slovenije. Za BLAGOVNICA — KRANJ in li ona ° obveznem spro nezaposlenosti. V pripravah nimivi so nekateri podatki iz MOJCA — TRŽIČ na sprejem zakona je repu te analize, ki kažejo na to, da žanj« pripravnikov, na (bivša trgovina Runo) Vioart 6ta na vPrašanja no- bliški sekretariat ocenjeval pripravništvo v Sloveniji ni Moški, ženski in otroški Čevlji &k 'V od^ovarJala republi- razpoloženje delovnih organi nov pojav, saj ima 64 odstot tyj sc"kretar za delo Jože Bo- zacij ob novem zakonu. Pri kov delovnih organizacij, ki POHITITE Z NAKUPOM! Rp,- in„Pornočnik sekretarja tem so so nekako izkristali (Dalje na 4. strani) zirale tri skupine delovnih organizacij: prva skupina n2i',U6dnih besedah je re- vključuje tiste delovne orga JnHS *ikTv[sr za delo Jo- Z1Ć poudaril nizacije, ki že imajo uveden kon ° . da ima za- pripravniški staž, v drugi DriH 2 priPravnikih namen skupini najdemo tiste delov •SE" , delovne izkušnje ne organizacije, ki imajo po viši« i končajo srednjo, zitiven odnos do obveznega kon 3 ViSOko šol°- Sam za_ sprejemanja pripravnikov in lovnp^ tUdi obvezuJo de- tudi čutijo potrebo po njiho vi vključitvi v praktično delo, Čiin • marca vklju- medtem ko tretja skupina de samrvM SVOJ€ slatute i" druge lovnih organizacij še ni ni S'oT3^6 aktc določ.la o česar storila glede tega in mnpn -JU PriPravnikov. Po samo čaka, da jim bo repu kon ^-i°Žeta Boži*a Je za" bliška zakonodaja o priprav Ureia » Pomemben, ker ništvu prinesla konkretna čaii Ld tUs ljudi. ki so kon-
lan e določila. Navadno ti kolekti ne JJ J - stimulira delov- vi nimajo nobenih konceptov to^71Mciie in Jih sili k razvoja in žive tako rekoč Kvojj' - ^r10 razmišljati o od danes do jutri. 8Qnizaci ga pr^" Ji proizvodne ga tuH6^- Zak°n Pa pestav-
PFGd PRIPRAVNIŠTVO stv0 5u strokovno sol ani?* °' da prilagodi V SLOVENIJI
Potre NI NOV POJAV stva o . bam gospedar- Ptecesu2^0"13 Proizvodncmu Kot rečeno je republiški se. kretariat za delo že januarja 2ak.On r\ u začel z raziskavami in po rnanju °oveznem spreje- svetovanji v nekaterih de- Pnpravnikov ni en- Skromno, vendar zelo lepo darilo — šopek rož za dan žena. Učenci nižjih razredov Posebna osnovne šole so mamicam poklonili košarice s spomladanskim cvetjem — Foto Franc Perdan
600 do 700 stanovanj na Zlatem polju Po predvidevanjih Podje 1970 z denarjem za gradnjo graditvijo 600 do 700 stano tja za stanovanjsko in komu stanovanj, pa v Podjetju že vanj bi namreč lahko tudi nalno gospodarstvo v Kranju razmišljajo o nadaljnji grad dokončno uredili stanovanj bo 1970. leta končana gradnja nji. Tako bodo najbrž že le sko sosesko na Zlatem polju. stanovanj severno od Vodo tos izdelali vse potrebne do Ce ne bo posebnih sprememb vodnega stolpa. Čeprav zdaj kumente za gradnjo stano in bodo vse priprave normal še ni jasno, kako bo po letu vanj na Zlatem polju. Z Do- no potekale, predvidevajo v Podjetju za stanovanjsko in E|V,AJLIRANA komunalno gospodarstvo, da Petnajst let »Save« bodo ta stanovanja začeli KOpALNA KAD JESENICE, 2. marca — V mali dvorani delavskega doma graditi 1970. leta. ° 0 L l I N A na Jesenicah so odprli razstavo o 15-letni dejavnosti SGP A. Z. 117 c"l * 157 t Sava Jesenice. Kakor je ob otvoritvi dejal direktor podjetja, je namen razstave, da kupcem in investitorjem pokažejo, kaj vse so v petnajstih letih naredili in kakšne objekte gradijo mešemicakav letos, da bi se laže odločali za nakup in izbiro stanovanj. Največje jeseniško gradbeno podjetje Sava je bilo usta E K S T R A novljeno maja 1950. leta, toda s stanovanjsko gradnjo so se H začeli ukvarjati tri leta pozneje. Prvi večji objekt Save je bil objekt Cokle na Blejski Dobravi. V zadnjih petih letih dogra di Sava letno od 200 do 250 stanovanj. Gradbišča imajo v Ljubljani, Bohinju, Kranjski gori, na Jesenicah ter manjša tudi v drugih krajih na Gorenjskem. V Ljubljani za Litostroj letno naredijo od 50 do 80 stanovanj. Letos gradijo stanovanja za prodajo v stolpnici poleg že lezniške postaje na Jesenicah, v blokih in stolpičih nad progo na Jesenicah, v blokih v Kranjski gori in drugod, skupaj 125 dvosobnih, 25 trosobnih in 50 enosobnih stanovanj. Gradijo pa tudi gostinske, trgovske in industrijske zgradbe. Največji objekt na Jesenicah je trgovsko stanovanjska stolpnica na sproti železniške postaje, v kateri bo 12 etaž, investicija pa VSAKOMUR PRIJA znaša eno milijardo dvesto milijonov S din. V SGP Sava je zaposleno 620 delavcev. Razstava bo odprta še do 12. marca. KAVA SPECERJJA J. Vidic 1968 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 9. marca
Usoda spomenika NOB v Kranjski gori VSE POHIŠTVO Kmalu po osvoboditvi so ske doline pripravljeno spre urbanisti v urbanistični načrt Kranjskogorci postavili pad jeti neenak boj z okupator vključiti tudi nov spomenik, NA OBROKE lim borcem ki ustreljenim jem. Večina udeležencev de ki naj bi sedanjim in bodo talcem spomenik. Vse do cembrske vstaje je bila od čim narodom simboliziral po graditve hotela Prisank je peljana v nemška taborišča, membne dogodke iz naše re IN BREZ POROKOV spomenik stal v središču drugi so šli v partizane. volucije. Predstavniki družbe Kranj ske gore. čeprav ni bil vam nudi trgovina SIPAD v nebotičniku Večina prebivalcev meni, nopolitičnega življenja jese spomenik — ko so začeli gra naj bi novi spomenik stal v niške občine pa bodo morali SPALNICE, DNEVNE SOBE, diti hotel — nikomur v na parku pred hotelom Prisank, nujno rešiti ta problem ne KUHINJSKO IN OSTALO KO poto, so ga gradbeni delavci to pa je v središču Kranjske glede na sedanje gospodar SOVNO POHIŠTVO. odstranili in posamezne dele gore. Primerna bi bila tudi ske težave. Čim daljše bo od prenesli za sosedno hišo. lokacija na nasprotni strani lašanje, toliko težje bo ures VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU Tam je ležal toliko časa, prek ceste, kjer je nekdaj ničiti dolgoletne zahteve dokler ga ni občinsko komu Konkurenčne cene! stal gasilski dom, le prostor Kranjskogorčanov in drugih nalno podjetje na več posre PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI bi biLo treba urediti. prebivalcev Zgornjesavske dovanj krajevne organizacije BOSTE. ZZB NOV in drugih organi Ker je Kranjska gora va doline. zacij preneslo na sedanje me žen turističen kraj, bi morali Karel Zorko sto v neposredno bližino po staje milice. Potrebno je skupno đelo Za dan žena
V ŽABNICI ie. Na četrtem razširjenem glavna oblika dela sestanek. upravni organi morali izde Krajevna organizacija r^ plenumu občinskega komite Potrebno bi bilo razviti nam lati le ustrezne programe in b0 k čega križa v a f 0r- ja mladine v Kranju so čla reč tudi druge oblike: sekcije, najti sposobne ljudi, ki bi v paj z družbeno-političnim» ni razpravljali o delu aktivov predavanja, pogovore, tribu takšnem klubu delali. ganizacijami pripravila «• zveze mladine v krajevnih ne itd. Tako bi namreč v Posebej so se člani plenuma zvečer v skupnostih. Ko so razpravlja nekaterih aktivih ZM tudi zavzeli, naj aktivi zveze mla večer za vse zene. ^ li o dosedanjem delu in na preprečili, da bi bili le-ti še dine delovne programe se so, da bodo vse žene P°* logah aktivov v prihodnje, so naprej zaprti in preozki pri bolnl stavljajo in sprejemajo na stili, 20 starejših, rodo poudarili, da je sestanek akti reševanju pomembnih krajev svojih konferencah. Na ta na socialno ogroženih pa va mladine v krajevni skup nih vprašanj. čin se bodo izognili nenehne obdarili. Slavnostno nosti le organizirana možnost Posebno skrb pa so na ple mu ugotavljanju, da so mladi mijo pa so za žene oz'^S
za dogovarjanje, medtem ko numu posvetili sodelovanju rlp nezainteresirani in neaktivni. matere v četrtek P ^icj, je pri uresničevanju sklepov mladinske organizacije s Seveda pa morajo biti ti pro tudi v osnovni šoli v žao potrebno sodelovanje krajev sodelovanjem specializiranih grami takšni, da bodo v njih Razen tega pa so pred«av^ nih samoupravnih organov, mladinskih organizacij oziro res zajete želje mladih, ki ži ki pionirske organizacije družbenopolitičnih organiza ma razvijanju tistih dejavno vijo na področju krajevne skali vse starejše in bolne cij in društev. Razen tega pa sti, ki mlade ljudi zanimajo. skupnosti. S tem pa se bodo ne iz tega šolskega okol'fj je takšno sodelovanje oziro Pri tem so poudarili, da je v aktivi izognili tudi denarnim na domu ter ma skupno delo potrebno tudi prihodnje treba večjo skrb člani ZZB in drugi prebi težavam, o katerih mladi na poklonili šopke roz. *• *' ^ zato, da se reševanje posa posvetiti predvsem klubski valci so prostor in okolico terenu velikokrat govorijo. niku dneva žena pa je že *T meznih vprašanj ne ponavlja, dejavnosti. Čeprav se na tem Dorce uredili kljub temu, da seda Aktivi zveze mladine bi se — članicam zveze ^api- da ne pride do dvotirnosti, področju včasih dogaja, da nji prostor ni najbolj pri namreč v prihodnje morali stitala tudi krajevna org raznih nesporazumov itd., kar nekateri menijo, da za takšno meren za spomenik. Ker so zavedati, da financiranje de zacija ZB NOV Žabnica. .se je do sedaj v krajevnih dejavnost ni ustreznih pro predstavniki jeseniške občine lovanja mladinske organiza skupnostih velikokrat doga storov, so člani plenuma me V KRANJU ]ep obljubili, da bodo positavili cije ne sloni na dotacijah in jalo. nili, da so velikokrat to le Ob dnevu žena pa so nov spomenik, stoji sedanji dobri volji posameznikov, r0 g in zanimiv kulturni P , elav- Prav to je tudi povzročalo, na videz nerešljivi problemi. ampak predvsem na osnovi na privatni zemlji. Ob pre pripravili v četrtek V at'$ da so bili mladi na terenu Velikokrat namreč takšni stavitvi spomenika na seda ustreznih delovnih progra skem domu v Kranju ^ včasih premalo in prepozno prostori na terenu so, vendar nje mesto so rasle okoli te mov. učenci Posebne osnovne seznanjeni' z nekaterimi po pa so neizkoriščeni ali pa se ga kraja smreke, ki pa jih V.Kranju. Proslave so se membnimi vprašanji. Zato so uporabljajo samo za sestanke. Nazadnje so člani plenuma je lastnik zemlje iz neznane ležile tudi matere učen ^ na plenumu sklenili, naj v Zato bi v teh primerih orga tudi sklenili, da bo občinski ga vzroka posekal. Po končanem programu^ krajevni skupnosti ne bo nizacije, društva in samo- komite ZM pripravil za vod Tazr Na vseh občnih zbornih kra jim učenci nižjih ^eJ0. jevne organizacije ZZB so stva aktivov in klubov zveze poklonili košarice s cveu ^ bivši borci in drugi občani mladine v krajevnih skupno učenci višjih razredov P* ^ na sestankih SZDL in krajev stih poseben seminar. Na jim v spomin poklonil' s ..^ ne skupnosti vedno postavlja njem bodo mlade ljudi sezna najboljše izdelke, ki so J
nili o nalogah aktivov in klu ollK li vprašanje spomenika na »Komu bo to koristilo?« izdelali v šoli med P ste. dnevni red. Predstavniki ob bov in jih tako skušali uspo tehnične vzgoje (slike na Med nami, učenci poklicnih šol, je članek tov. Lorenčlča činske skupščine, ZZB NOV sobiti za delo in reševanje klo, lepljenke in risbe)- ^ »Sprejemljiva je le...« (Glas 6.3.), sprožil val ogorčenja in in SZDL z Jesenic so obljub posameznih vprašanj. zen tega so učenci vse nezadovoljstva. ljali, da se bo stvar uredila, A. 2. tere tudi pogostili. A- vendar je vse ostalo le pri »Boljši se običajno vpišejo na družbeno višje vrednotene obljubah. Pred leti je takrat- šole« je napisal Lorenčič v svojem članku; iz tega sledi, da ni predsednik občinske se SLABŠI (tj. učenci poklicnih šol) VPIŠEJO V DRUŽBENO SZDL o razvoju občine ič» skupščine Ludvik Slamnik v NIŽJE VREDNOTENE (tj. poklicne) ŠOLE. Mi, ki nas Je Na prvem delu seminarja ske skupščine. Predvideno^ hotelu Prisank obljubil pred tov. Lorenčič opisal kot »težje prilagodljiva mladina«, se za člane vodstev krajevnih rorj, cm V da bo razen P ' ^ u2be- stavnikoma KO ZZB NOV vprašujemo, zakaj smo slabši, saj je že leta nazaj znano, da konferenc socialistične zve voja gospodarstva in dl ^ Kranjska gora, da je spome je učni uspeh na poklicnih šolah boljši kot na drugih šolah ze v kranjski občini in čla nih služb tov. Slavko Jj, nik na sedanjem mestu le druge stopnje — se pravi ima vzdevek »slabši« drugačen ne občinske konference SZDL, kar je govoril tudi o. ;n pomen, zahtevamo jasen odgovor, tov. Lorenčič! Je naša so začasno. Kasneje pa se bo v 1OB krajevnih skupnosti, > v.10. cialistična družba tista, ki »družbeno više In niže vrednoti ki ga je minulo soboto pri našla ustrezna lokacija in po pomenu zborov volivcev, ^ šole«, vprašujemo starše, profesorje, predstavnike družbeno pravil izvršni odbor občin stavili bodo nov in lepši spo gi odbornikov, odnosu ske organizacije socialistične 1 menik. Ostalo pa je le pri političnih organizacij. njen ' zveze, se je o vsebini in obli obljubah. Letos je delegat iz občinsko skupžćino v* -i dolini. Decembrska vstaja le ; r£ Vprašanje pa Je, kako morejo biti ljudje s takimi in po bo o problem h razvoja go je bilo najprej P pre Dnevni red 13. seje tržiške zacij v tržiški občini. Tako druge gospodarske organiza občinske skupščine je bil ze obrat Roga v Retnjah računa, cije računajo na večji plasma lo kratek, saj je imel le štiri da bo letos ustvaril 11.300 N svojih izdelkov na domačem točke, vendar kljub temu ni din bruto produkta in trgu. manjkalo živahnih razprav 1,946.000 Ndin družbenega Letos je opaziti tudi visok in zavzetosti vseh odborni proizvoda pri 25 zaposlenih, porast gospodarskih investi kov. Morda jc bila tega »kri nadalje pa planirajo poveča cij — te naj bi se povečale va« tudi problematika, ki so nje družbenega proizvoda še kar za 51,8% in dosegle vred jo odborniki obravnavali, saj naslednje gospodarske orga nost 23,637.257 N din. Ob tem so imeli pred seboj predlog nizacije: tovarna kos in srpov pa je treba poudariti, da so občinskega proračuna za leto za» 11,2%, ZLIT za 25,6%, je v zadnjih letih mo",no 1968, informacijo o spremem obrat kartonažne tovarne — spremenila struktura investi bi statuta občine Tržič, usta Lepenka za 47,2%, RUNO cijskih naložb, saj je do le novitev skupnosti otroškega za 37,5%, TRIO za 15,2% in ta 1964 udeležba za gradbene varstva v okviru tržiške te PEKO za 3,8%. Povečanje objekte predstavljala 50 "/• meljne izobraževalne skupno družbenega proizvoda pted- vseh investicij, medtem ko v sti in vprašanje integracije videvajo še v gradbeništvu zadnjih treh letih gradbeni gorenjskih lekarn. za 18 % in v turizmu za objekti predstavljajo le okoli 13.9%. 30% vseh investicij. Tako se Kaj bi lahko zapisali o struktura investicij spreminja predlogu proračuna občine LETOS MANJŠI IZVOZ v korist strojne opreme, saj Tižič za letos? Najbrž se ne Lani se je izvoz tržiškega je v zadnjih dveh letih nara- bi dosti zmotili, čc ugotovi gospodarstva izredno povečal, stel delež investicij za stroj mo, da je vsako leto ob kar za 33,4 % *in je dosegel no opremo od 48 odstotkov sprejemanju proračuna čutiti vrednost 5,570.040 dolarjev, na 65 odstotkov. S tem, da razkorak med možnostmi pro zmanjšal pa se je uvoz, tako tržiško gospodarstvo pre- računa in pa potrebami v da znaša razlika v korist iz usmerja investicijske nalož občini. In tako je tudi letos. voza 1,783.882 dolarjev. Letos be v strojno opremo in mo Zato so odborniki obeh zbo predvidevajo v Tržiču manjši dernizacijo proizvodnje, pa rov tržiške občinske skupšči izvoz kot lani, in sicer v viši lahko od tega pričakuje več ne nedvomno pomagali s svo ni 4,626.400 dolarjev. Najbolj jo, cenejšo in modernejšo jimi predlogi, spremembami opazno znižanje izvoza bo v proizvodnjo. in željami h končni obliki Peku in v BPT, medtem, ko V. Guček proračuna, ki ga bo občinska skupščina sprejela na prihod nji seji po zborih volivcev. Na zborih volivcev se bodo pripombam odbornikov pri družile še pripombe in pred Spor zaradi avtomobila logi samih občanov, s tem V soboto zvečer je bila v prvič ocenjen za 3,600.000 S pa bo pot od predloga do sejni dvorani občinske skup din, drugič pa za 2.100.000 S končne oblike občinskega ščine Jesenice letna skupšči din. Dejal je, da je združe proračuna zaključena. NAČELNO KROJENJE na Združenja šoferjev in av- nje dolga lota hranilo denar Katere so torej glavne zna tomehanikov SRS podružnice za nakup tovornjaka, ki je čilnosti predloga občinskega Jesenice. V tem združenju so zdaj prodan. Jenstrle je 'udi proračuna? Prva ugotovitev včlanjeni vsi šoferji in avto- očital upravnemu odboru mehaniki iz jeseniške in ra združenja, da nezakonito pod je, da obstoje realne možno dovljiške občine. Lani je iz pira privatnika, ker le-ta še sti za povečanje družbenega K V nekaj stavkih združenja izstopilo 41 članov, ni ničesar plačal za tovor proizvoda in narodnega do na rnu. . ~~ V Gorenjskem muzeju v Kranju jc odprta stal nekatere izmed teh so črtali njak, z njim pa že več mese Js hodka v tržiški občini. Rezul il jn *? ka zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovi- iz članstva, ker niso za več cev opravlja zasebno avto- Ju Parja dske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kj- tati lanskega gospodarjenja let poravnali članarine, na prevozniško obrt in se tako Zeta kov Sc, Dolinarja in občasna razstava scenskih osnut- v tržiški komuni niso tako novo pa se je vpisalo 7 čla zasebnik na račun združenja dan odnJ^ra*"a Saše Kumpa. Občasne razstave so odprte vsak ugodni kot prejšnja leta, ven nov, tako da je v združenju okorišča. Ker so člani menili, 333 članov. Sicer jih toliko da je ozadje spora neznano, možen ^° ^' U1C m oc* ^* ^° ure* ^ tem ^asu ^e dar pa v Tržiču pravijo, da zbirke °8led Prešernovega spominskega muzeja. Stalne nismo opazili v dvorani; so izvolili posebno komisijo, je finančni rezultat kljub zna sobnt^uS°. °dprte le ob nedeljah in ponedeljkih, sredah in skupščine se je udeležilo le ki bo zadevo raziskala. nim težavam dokaj ugoden. istcm času okrog 40 članov. Bom* " Reformni ukrepi so posebno Če je ozadje spora nejasno, januari SKA B'STR!CA — V osmi številki Glasa, dne 31. pa je imelo združenje tehtne lani pokazali svoje ostre po V poročilu je bilo omenje smo Jo je v rubriki V nekaj stavkih objavili vest, ki nam no, da je lani 14 kandidatov razloge, da proda tovornjak. aS senl U sledice, saj so v Tržiču ugo Bohin^Iski n " ** * dopisnik, da je gasilsko društvo v uspešno opravilo izpit za po Na prvi oglas za licitacijo v deJavno . tr,c' Prejelo od občinske zveze 730 N din za svojo tovili ni/jo proizvodnjo, ne klicne- šoferje. Za C in E tisku sploh ni bilo kupca. ratl.im pa smo prc.lell obvestilo gasilskega likvidnost v gospodarstvu, kategorijo (tovornjaki in pri Kakor mi je povedal tovariš Od ^ Boi>injska B:strica, da Je društvo v letu 1967 prejelo povečanje zalog in ne nazad kolice) je bilo 18 kandidatov. Smit, je bil tovornjak letnik dru$rlh 4-669,C9 N din za zavarovanje, gorivo in maziva ter nje tudi nižji dohodek. Seve Za kategorijo D (avtobusi) 1949 in ni imel sinhronizirane v tako so prejeli 5.981,97 N din v opremi da pa bo reforma prisotna niso mogli organizirati tečaj, prestave. Posledica toga jo tudi letos, saj bodo morah ker podjetje Ljubljana-Tran- bila, da so pri prvem izpitu sport, podružnica Jesenice, ne za voznika motornih vozil s v Tržiču izločiti vse tiste ob posodi več avtobusa. Lahko tem tovornjakom samo tnjo like potrošnje, ki nimajo krit w *>[ Za izredno prodajo pa si sposodijo avtobus pri uspešno opravili izpit, 42 ja v stvarnem dohodku. *U$£jqJ~j smo znižali ceno avto prometni šoli Jezica, če kandidatov pa ne. S tem to bo potrebno. vornjakom so morali kandi K R A N j uvoženim Letos bo po predvidevanju dati po večkrat k izpitu, ker tržiških gospodarskih organi Tovariš Smit, delavec no MOŠKIM PULOVERJEM skoraj ni bilo kandidata, ki zacij družbeni bruto produkt tranjega oddelka skupščine iz 100 °'o sintetikc v šestih barvah bi ga prvič uspešno opravil. znašal 344,202.000 N din, druž občine Jesenice, je navzočim 0dN Din 81,20 _ ^ na 53,20 N Din beni proizvod 123,725.000 N pojasnil, do kdaj morajo po Kljub temu pa do zdaj Še din in narodni dohodek daljšati vozniška dovoljenja, ni povsem jasno, če so bili Na ^logi Imamo: 112,806.000 Ndin. Narodni do katerim to ni potrebno in ka upoštevani vsi zakonski pred Žen"!* 23 ročno pletenje Malon — sintetika pisi pri prodaji avtomobila. hodek se bo letos povečal teri morajo ponovno prinesti žen L 6 pulovc|io 100 H volna po ND 42,00 in Na skupščini so prikazali na prebivalca v občini za 8 zdravniška spričevala. nske puloverje iz sintetikc po ND 36,40 Tovariš Jenstrle je na več filmov s področja pro odstotkov, na zaposlenega v skupščini postavil vprašanje metne varnosti in je zato tu v prodajalni gospodarstvu pa za 4 %. Pred zakonitosti glede odtujitve di s te plati škoda, da se videvanja za povečanje druž VOLNA 3,5-ton.ikega tovornjaka, last skupščine ni udeležilo več kot benega proizvoda so oprta na Cankarjeva 6 združenja. Zahteval je poja 230 članov združenja. načrte gospodarskih organi snilo, zakaj je bil tovornjak i. Vidic 1968 GLAS * 4 STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO SOBOTA — 9. marca Gorenjski (Nadaljevanje s 1. strani) Ce zaposleni razpravljajo turizem o nezaposlenih... v številkah S pripravništvom . Ali je določen pravni položaj brezposelnih? Gorenjska turistična zveza so bile zajete v analizi, že obveznem sprejemanju pri -—Stažiranje je pravica mladih strokovnih pravnikov? Kljub temu, da Kranj je v šesti številki in uvedeno pripravništvo, med Kadrov do dela — Zaposlovanje naj poteka formacij 1. marca letos, iz tem ko ima 59 odstotkov teh je nujna ureditev tega pere dala zanimiv turistični pre kolektivov v svojih samo čega problema, pa se zdi, da izključno prek zavodov za zaposlovanje upravnih aktih vključena do je rok uskladitve samou gled zadnjih treh let na Go SZDL renjskem. Čeprav so na 55 ločila o pripravništvu. Zani pravnih aktov določilom za V petek je bila na Jesenicah skupna seja konference »traneh zgolj sami številčni miv je še drug podatek, po ka kona (do konca marca) naj in plenuma občinskega sindikalnega sveta Jesenice, ki so se podatki (brez komentarjev terem .so omenjene delovne brž prekratek. Najbrž pa bo je udeležili tudi predsedniki sindikalnih podružnic in preds organizacije izrazile željo, da tudi držala ugotovitev, da bi oziroma obrazložitev) že ti niki krajevnih organizacij SZDL. sami dovolj zgovorno kažejo, letos sprejmejo 420 priprav zakon potrebovali že mnogo kako se je gibal turistični nikov. let prej. Čeprav zakon o pri Ing. Peter Polak je za sejo pripravil obširno gradivo s Pr0" promet na Gorenjskem. Ne Sama analiza republiškega pravniški dobi vsebuje pre blematiko o zaposlovanju in nezaposlenosti. »Korajžne ug* cej pomanjkljivosti, ki so dvomno je pobuda Gorenj sekretariata za delo je raz tovitve in stališča«, so dejali navzoči za poročilo ing. Polak • ske turistične zveze oziroma krila tudi vrsto negativnih najbrž posledica tako imeno njenih delavcev, ki so se od pojavov. Pokazalo se je nam vanega »hitrega postopka«, Prvi vtisi o gibanju zaposlenosti v zadnjih treh letih govo ločili, da zberejo najrazlič reč, da delovne organizacije pa lahko upamo, da bo s tem rijo, da imajo nezaposlenost doma, zaposlovanje naših držav premalo cenijo posredovanje le rešeno vprašanje praktič nejše zanimive podatke, vred ljanov v tujini in zaustavljeno spreminjanje strukture 7d,V) praktičnih izkušenj mladim nega usposabljanja mladih na vse pohvale. Ne samo, da slenih v prid industrijskim delavcem vzroke v reformi. 1 bodo turistična društva, go ljudem, razen tega pa so strokovnjakov, ki prihajajo jih ti problemi imajo dolgoročno poreklo in razvoj. Reforma stinski in drugi delavci lah razprave po vsej Sloveniji iz šol in fakultet z obilico je samo razgibala. Pred reformo so bili pokriti z razsežnosti ko vsak dan s pridom upo pokazale, koliko je zanemar teoretičnega znanja. Seveda rabljali le-te za dajanje raz jenosti na področju kadrova ni rečeno, da bo zakon vse gospodarskega razvoja, v katerem se je zbirala presežna ličnih informacij, še bolj jim nja v ddovnih organizacijah. možnosti in vprašanja, ki se lovna sila, nizka produktivnost, nizki osebni dohodki, n bodo pomagali pri njihovem Tnko je iz te raziskave tudi ob pripravnikih pojavljajo, ustrezna razporeditev kadrov ipd. delu. vidno, da je sistematizacija do potanko:-1 i rešil. In ravno delovnih mest v veliki meri v tem je tudi njegova pozi V politiki zaposlovanja se na vseh nivojih kaže še veliki Poglejmo samo nekaj teh zastarela, da nekateri kolek tivna plat, ker spodbuja de nejasnosti v samem pojmovanju zaposlovanja in brezpo podatkov: tivi sploh ne vedo, kakšen lovne organizacije, da v okvi nosti. Prav tako je napačno mišljenje, da bomo v kratK Od h januarja do 31. de kvalifikacijski sestav jim je ru svojih možnosti same re zaposlili vse nezaposlene. Osnova jugoslovanskega gospo šijo vprašanje pripravnikov, cembra lani je bil na Gorenj potreben, kakšne strokovnja stva še dolgo ne bo takšna, da bi lahko uveljavili princip P ke naj v kolektivu sprejema njihovega odnosa v delovni skem med tujimi gosti naj ne zaposlenosti in to produktivne zaposlenosti. Po naJn°VgQ0 jo, kolektivi ne vedo, kako skupnosti, njihovih pravic in več zahodnonemških drža ših podatkih bo do kraja letošnjega leta v Jugoslaviji vljanov (35.990). Na drugem pripravništvo programirati, dolžnosti. Ob tem pa ne bi mladih z diplomami v rokah prez dela. Vsa upanja pa so mestu so Nizozemci (24.331), poleg tega pa nimajo stro smeli nokomu, zato ker je na tretjem Italijani (23.234), kovnjakov, ki bi bili lahko pripravnik, zmanjševati ne pričakovanju, da bo nekdo »od zgoraj« spremenil stanje. na četrtem Avstrijci (20.63G), mentorji, marsikje pa stro katerih pravic, ki mu kot Za učinkovitejše reševanje brezposelnih je treba iasn na petem gostje iz Velike kovnjaki niti niso priprav polnopravnemu članu delov Britanije (15.658), na šestem ljeni biti mentorji. ne skupnosti gredo. opredeliti sam pojem brezposelnih. Direktor zavoda za z P*T Francozi (5929) itd. Se bolj Kaj lahko torej zapišemo o Vili Giičt-k slovanje Kranj se je strinjal z mnenjem ing. Polaka, da ^ pa so ti podatki zanimivi, če nimamo enotnih meril za določitev statusa brezposelni- Jj jih primerjamo z letom 1966 zavodu za zaposlovanje vodijo kot nezaposlenega vsakc^a'^ in letom 1965. Tako so bili Bralci nam pišejo se prijavi, da nima dela. Ce mu zavod priskrbi ustrezno s 1966. in 1965. leta na prvem bo in jo brezposelni odkloni, ga še vedno vodijo kot nez v mestu med tujimi gosti prav slenega; če pa se zaposli in že čez tri dni prekine delo tako državljani Zahodne Nem razmerje, ga spet vodijo kot nezaposlenega. čije, na drugem 1966. leta O zaposlovanju Italijani, na tretjem Nizozem Pred kratkim sem bral čla Zaposleni naj bodo tisti, ki V razpravi je bilo poudarjeno, da se morajo razširiti P1* ci (1965. leta gostje iz Veli nek Zaposlovanje družbeni še ne morejo biti upokojeni. razpravi je litve ke Britanije), na četrtem Av problem. Glede tega članka Delodajalci naj odpustijo vse vice nezaposlenih. Predvsem za tiste, ki prvič iščejo zapos strijci, na petem gostje iz sem prepričan, da bi se ogla tiste, ki se lahko upokojijo in nimajo zdravstvene zaščite in tistim, ki so nezaposleni brez Velike Britanije (1965. Nizo sili številni občani in v ne in ki so že upokojeni. Prav svoje krivde. Tudi glede zakona o pripravnikih je bilo r&enoc * zemci) itd. kaj besedah pojasnili, zakaj pa bi bilo zaposliti upokojen da imajo mladi strokovni kadri pravico do dela in da to je problem. ce samo v tem primeru, če Prav tako ali pa še bolj ni mlade delovne sile. Dokler •pomeni poseganje v samoupravne pravice podjetij. Zgovorni pa so ti podatki, če Na dolgo in široko razprav pa ne bo tako, bodo mladi Zaradi težke industrije je na Jesenicah poseben proble^ jih primerjamo po posamez ljamo o tem problemu, a do zaman trkali na vrata zavo oS nih občinah. Med drugim lah konca ne znamo priti. Vrtimo da za zaposlovanje. zaposlitve ženske delovne sile. Tudi srednjeročni plan ^ ^ ko že na prvi pogled ugotovi se okrog tega vprašanja kot p kaj problematičnih delavcev, saj so bili nekateri tudi °JJSCJ. Sicer pa, kot smo že zapisa Špecerija Bled krat do sedaj izključeni iz delovnega kolektiva zaradi li, so vsi podatki, ki jih je Gorenjska turistična zveza razpisuje prosti delovni mesti za market Bohinjska plinskih prekrškov. Bistrica Zibrala in objavila v svojih Različna so bila mnenja o tem, ali res mora biti yj( informacijah, zelo zanimivi. 1. NATAKARICA v obrti uspešno končana osnovna šola. Ali je lahko Pomen in praktična vrednost splošni pogoji: kvalificirana natakarica z naj le-teh pa sta še toliko večja, mehanik tudi tisti, ki ne obvlada angleščine? manj tremi leti delovnih izkušenj ker so jih društva in turi Dobro pripravljeni sestanek in pomembnost dnevnega^ ^ stični delavci dobili tako re 2. KUHARICA nista izključila dolgočasnosti v dvorani. Morda zato, koč na začetku koledarskega splošni pogoji: kvalificirana kuharica z najmanj bil Vx0r o nezaposlenosti razpravljali zaposleni? Pa čeprav je "'j^j^jtl leta oziroma vsekakor dovolj tremi leti delovnih izkušenj. zgodaj v primerjavi s pričet- Ponudbe je treba poslati na upravo podjetja do blem vsestransko osvetljen in so sprejeta stališča v _ ktm letošnje glavne turistič 15. marca 1968. z razvojem gospodarstva, posebno v okviru Jese^yjj|Jfl ne sezone. A. 2. mune. ^' Tedenski pregled V uredništvu smo se odločili, da vas bomo v vsaki sobotni številki seznanjali z nekaterimi pomembnejšimi gospodarskimi in notranjepolitičnimi dogodki prctckle- 8a tedna v Sloveniji in v naši državi. Upamo, da boste * novo rubriko zadovoljni in da jo boste z zanimanjem Prebirali. • LJUBLJANA, 4. marca — Na seji komisije re publiške skupščine za vprašanja mednarodnih odno sov je zvezni sekretar za finance Janko Smole izjavil, 0* bi morali zgraditi tak zunanjetrgovinski in devizni sistem, ki bi spodbujal naše gospodarstvo k čimširše- m" sodelovanju z gospodarstvi dežel v razvoju. • BEOGRAD, 6. marca — Zvezni izvršni svet je na svoji seji obravnaval izvajanje dosedanjih ukrepov go spodarske politike v letošnjem letu in v tej zvezi ugo tovil, da bo treba z nadaljnjimi ukrepi oživiti gospo darstvo. K temu naj bi po mnenju zveznega izvršnega Sve,a Pripomoglo hitrejše kroženje družbenih sredstev 1,1 V^i' vpliv delovnih organizacij na bančni in kreditni Mehanizem. Tako se bo postopoma oblikoval trg dolgo ročnih in kratkoročnih sredstev in združile se bodo ••Jnčne, zavarov alne in druge denarne organizacije. Tež ilo po racionalizaciji, zmanjšanju proizvodnih stro škov, povečan j u produktivnosti in vključevanju v med narodno delitev dela je mogoče izpolnjevati predvsem V Groharjevem naselju v Skofjl Loki delavci podjetja Tehnik iz Škofje Loke dograjujejo s hitrejšo integracijo in samoorganizacijo v gospodar nov 30 stanovanjski blok, kl bo predvidoma vseljiv v juniju. Nekaj stanovanj Je še naprodaj. stvu. — Foto: F. Perdan © LJUBLJANA, 7. marca — Odbor republiškega zbora reoubliške skupščine /a organizacijsko politična •Prafanja jc na svoji seji obravnaval predlog zakona o varnosti prometa na cestah. Poslanci so se zavzeli, da roora nejv zakon točno določiti in omejiti primere sa movolje nekaterih avtobusnih podjetij. Tako so med "'ug.ni poudarili, da bi morali avtobusi v medkrajev en Prometu sprejeti le toliko potnikov, kolikor je se dežev. S tem bi prisilili avtobusna podjetja, da bi daja la na proge večje avtobuse ali pa ob določenih konicah se dodatne avtobuse. Ko jc odbor razpravljal o denar- ni11 lažnih zaradi prometnih prekrškov, je menil, da naJ bi denar zbirali v republiškem merilu. • Na ponedeljkovi seji centralnega komiteja ZK Slov en'je je ta obravnaval prvi osnutek sklepov za X. P'enarno seja CK ZKS. Na njej bodo razpravljali o ''» adinj v samoupravnih odnosih slovenske družbe in nalogah komunistov. Vsak sklep v osnutku je uteme- Jen in dokumentiran s konkretnimi podatki, ugotovi- lvami analiz, anket itd. • Predsedstvo in izvršni odbor republiške konfe- t>ncc SZDL Slovenije sta v torek razpravljala o proble matiki slovenske narodne manjšine v zamejstvu ter o ^katerih vprašanjih naših odnosov z Avstrijo in Ita- 'Jo. Ugotovili so, da kljub mnogim spodbudnim rczul- atom v Avstrija in Italija še nista storili vsega, kar bi skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi mo- , 1 storiti, da bi Slovenci uživali pravice in svoboščine, Kl i«n pripadajo. Astra Kranj. — Ali so znižane srajce ali cene? Srajce so pa »proste likanja« (nI jih potrebno V torek sta predsedstvo in izvršni odbor repu- likati). Foto Franc Perdan nske konference SZDL razrešila dolžnosti glavnega ^ednika Dela tov. Jožeta Smoleta. Ta odliaja na novo olžnost. Za novega glavnega urednika sta imenovala 0v- Draga Seligerja, predsednika odbora za prosveto m kulturo republiške skupščine SR Slovenije. , • Na nedavni seji zveznega odbora zveze združenj orcev NOV Jugoslavije, so ugotovili, da pet šestin bor- v še danes aktivno sodeluje v gospodarskem in druž- tiieni življenju države. Med drugim so se tudi zavzeli, JC pri reševanju gmotnih problemov borcev treba aatl Prednost najbolj ogroženim. • Predsedstvo zveze mladine Jugoslavije je v torek Prejelo delovni prugram za priliodnjc leto. To je bila Drva seja začasnega predsedstva, ki mu jc nedavni kon- ^rcs zaupal, da do prihodnjega leta reorganizira mla organizacijo. • Na seji predsedstva CK zveze mladine Slovenije so v sredo razpravljali o vsebinskih pripravah na VIII. »°ngres slovenske mladine. Člani predsedstva so me ni, da morajo izhodišča za kongres temeljiti na dose- «l'iMn delu in doseženem razvoju organizacije ZM v ^'oveniji. . • Na četrtkovi seji republiškega izvršnega sveta so Jam razpravljali o sistemu družbene skrbi za borce, zvršni svet je menil, da jc treba posebej preučiti vpra- anJC revalorizacije pokojnin borcev, ker je letošnja Prevedba starih pokojnin skoraj odvzela veljavo dose danjemu borčevskemu dodatku. Sprejel je tudi sklep, a se z republiškim zakonom posebej uredi status bor- »z Slovenskega primorja in Istre. Ne, nI še, vsaj po koledarju manjka še nekaj dni. Vendar pa ponekod že lahko najdemo prvo spomladansko solato — Foto Franc Perdan Kn ižnfce kranjske občine v številkah Ob prvi letošnji premieri na Boh. Beli Čeprav so knjižnice v kranj. kup upadel zaradi precejšnje likah je izposoja med 1,5 in Cankarjev Kralj na Betajnovi skl občini začele znova podražitve knjig. Poprečna 1,6 knjige na prebivalca. n • ...... • v i « itv-nsvn Prizadevna dramska sekci reda v času naglega vzpona zbirati svoj knjižni sklad še cena knjige je bila 1963. leta Vse te številke opozarjajo ja z Bohinjske Bele je v kapitalizma in neizprosnega le po vojni, je ta precej šte še 10,45 N din, v letu 1967 pa na veliko zanimanje občanov soboto in nedeljo uprizorila razslojevanja kmečkega živ vilen. Skupno število knj'g v že 22,53 N din, zato so kranj za knjige. V mestu predvsem na domačem odru mladinske lja. Zato je to izrazito druž javnih knjižnicah na področ ske knjižnice lani kupile le manjka primernih čitalnic, ga doma novo dramsko pre- beno socialna podoba časa ju mesta je 109.428, na pod saj ima ljudska knjižnica za 4715 knjig ali po eno knjigo miero, to pot Cankarjevega in razmer zadnjih desetletij ročju vse občine pa okoli na 9,77 prebivalca. Norma na ta namen le skromen količek, KRALJA NA BETAJNOVI. preteklega stoletja. Nosilci 124.825 zvezkov. Medtem ko kupa knjig je v srednje raz čitalnici študijske knjižnice Po lanski postavitvi zahtev tedanjega življenja pa so pa ne moreta sprejeti vseh je približno poprečje za našo vitih deželah, med katere bi nega sodobnega dramskega resnične osebe, prežete s filo republiko 2,23 knjige na ene obiskovalcev in sta skoro ne se lahko prištevali, ena nova dela Vojak Tanaka je to zofijo tedanjega časa, hkrati ga prebivalca (znanstvene, pretrgoma vse dni zasedeni. pa so grozljiva slika razmer, knjiga na pet prebivalcev. nedvomno nov uspeh aktiv strokovne in ljudske knjižni Morda bo nova časopisna či nih kulturnih delavcev na Bo kakršne je povzročila neiz ce), je v kranjski občini to Statistika obiska kaže, da talnica v študijski knjižnici, hinjski Beli. Znano je namreč, prosna borba za denar m poprečje 2,05 knjige. Poleg hodi v knjižnice vsaj vsak ki jo občani zelo pogrešajo, da je gledališka sekcija, ki jo oblast. Dramski liki so zato vsaj malo ustregla željam Jesenic, Radovljice, Trbo tr&ijl prebivalec našega me sestavlja kar več aktivnih polni nasprotij in psihološ številnih bralcev. kih zapletov, nihajo med res velj in Ljubljane-Center je, stnega področja (3,5) ali igralskih skupin, priredila nično naturo in pohlepom ali kot kaže, le še Kranj mei 39 % prebivalstva, medtem če se zamislimo ob gor za oder vsako sezono po več iger. Tako že za bližnjih šti pa doživljajo moralno dra tistimi občinami, kjer pride ko v Demokratični republiki njih na videz suhih številkah, rinajst dm i pripravlja mladin mo in zlom, osebno tragedijo, na posameznega prebivalca Nemčiji hodi le 29%, v Zvez zlahka ugotovimo, da imajo ska skupina novo igro MIMO ki je povezana z revščino in knjižnice v življenju našega več kot ena knjiga. Zelo niz ni republiki Nemčiji pa samo NACRTA. bojem za obstanek. Ljudje in ko je število knjig na enega 15 % prebivalstva. Naši bral občana pomembno kulturno značaji so zelo mnogovrstni prebivalca npr. v Zvezni re ci mesta in občine so knjiž in izobraževalno vlogo ter da Cankarjeva drama Kralj na in zapleteni, zato pa se mora publiki Nemčiji (0,6) v De nice obiskali 101.539-krat ali v marsičem poleg duhovno Betajnovi je za sleherno igralec spopasti z njimi, jih rekreacijskega namena omo mokratični republiki Nem dnevno poprečno 332 obiskov. dramsko družino zelo zahtev spoznavati, študirati in se ta gočajo pomembno nadaljeva no delo za uprizoritev. Ker čiji (0,92), medtem ko je zelo Vsak občan torej obišče ko čimbolje približati njiho nje IzvenJo!skega ter pošol- je celotno dalo zasnovano na visoko na Madžarskem (3,04) knjižnice dvakrat na leto. vi pravi podobi. skega izobraževanja in stro resničnih temeljih nekdanje in v Sovjetski zvezi (3,89). Število izposojenih knjig kovnega izpopolnjevanja na ga družbenega življenja, se Nedvomno bi bilo za tak Povsod po svetu zelo skrbe je bilo lani 185.546, skoro tri še mladine in delovnega člo nam razodeva kot prepričlji način studiranja vlog in ce lotnega dela potrebno dosti za reden in čimvečji nakup in pol knjige na enega ob veka. va simbolna obsodba nekda več časa in napora, kot to novih knjig. Pri nas je na čana. V obeh nemških repub MM njega krivičnega družbenega zmore v obstoječih razmerah amatersko igralska skupina. Navzlic temu pa je prizadev na skupina igralcev z Bohinj mu ne pomagale. Freddv bi kičasto fotografijo in s po ske Bele pripravila uprizori- Filmi, ki jih gledamo narejenim bliščem gleda'ca se v hipu domislil česa ta 'iho- prepričati, da gleda parodijo. kega, kar Flint kljub svojim tev, kolikor je bilo v nj mu je seveda svet bolj malo dob Tajni agent Flint — ne Ce je bil njihov namen tak sposobnostim ne bi mogel vi moči kar uspešno in mar, a vendar se odloči, da preveč posrečena parodija — šen, potem se je izjalovil. premostiti. Ta malce šaljiva ro. Čeprav ni" bilo nekega bo sodeloval, pomagal tako škoda! Avtorji filma so imeli Oči se utrudijo, zgodba pa se primerjava ima le en namen; bolj trdnega režijskega kon kot ve in zna. dovolj denarja, dobrega glav prav malo razlikuje od film povedati, da so damski film cepta, je uprizoritev učinko nega igralca in v filmih o Od tu dalje strmimo na skih zgodb o agentih. ski ustvarjalci našli veliko vala dovolj novito in izpoved Jamesu Bondu vrsto spod platno. Nekaj časa nas fiim več uspešnejših bodic, ob ka no, nekatere vloge pa so iz bud, da bi lahko naredili pa utegne še zanimati, saj prav Nezanimiv se nam zdi agent terih smo se seveda lahko stopale nad poprečno raven rodijo, ki bi nas nasmejala v začetku vidimo dve, tri po Flint ko zapuščamo dvorano. zabavali. uprizoritve. Posebno zapaže do solz. Flint je agent! Okrog srečene domislice, ki nas na Res je šarmantan, sposoben, na lika sta bila Kantor, ki V Ameriki ima Flint vciiko njega je cela vrsta žensk, smeji jo. Potem pa se te do malce čudaški in včasih tudi ga je upodobil Zdenko Cund, domiseln, a vse te njegove svetu pa grozi, da bodo znan mislice ponavljaio in ob kon gledalcev. Baje je producen ter župnik Antona Kelbia. vrline ne odtehtajo vsega. Ni stveniki s svojimi izumi iz cu so nam že v napoto. Ri tom že dodobra napolnil bla Maks je bil v nekaterih pri kakršne škode bi ne bilo, če silili od tistih, ki imajo v tem filmu pada, čeprav bi gajne. V Kranju je bila pre zorih zelo dober, včasih pa bi ne prišel k nam. rokah glavne niti, po katerih moral biti vse hitrejši vse miera razprodana! Sodeč po je bil premalo odločen in ne se svet ravna, da bo odslej dotlej, dokler bi nas avtorji Primerjava te parodije s hladnem odzivu fiknsikega dovolj izrazito oblikovan lik« ta svet drugačen. Kdo bo ne pripeljali do nenavadnega I filmom o agentu Freddvu, občinstva v dvorani pa lah Zelo slikovite in polne so bile najprikladnejši, kdo bo tisti, itn presenetljivega konca. ki je nastal v danskih film ko upamo, da so med našim nekatere ženske vloge zlasti ki bo lahko odkril, kje delajo Ne vem! Morda so hoteli skih ateljejih bi bila zanimi in ameriškim gledalcem ven Lužarica Marjance Plačičeve znanstveniki? Računalniki so režiser, scenarist in sceno va. Ob Freddvu bi se Flint dar razlike. in Hana Jožice Gogala. ugotovili, da bo to Flint. Te graf filma s kulisami, skoraj ne smejal in vse zvijače bi B. Šprajc J. B. Učenci Posebne osnovne šole Kranj so za dan žena pripravili svojim mamicam v delavskem domu v Kranju lep kulturni program — Foto F. Perdan Druga številka »Narave« Vse večji pomen rekreacijsko-športne dejavnosti toJ? & dolgo tega, ko smo pisali o prvi številki glasila tr- Zimske športne igre na Krvavcu tab bor , °rnikov Narava. Tokrat pa so mladi Tržičani — ta- 'kl "dali že drugo številko svojega glasila. Kmalu bo minilo eno leto, da bo v soboto, 16. marca, na kala po splošnih tekmovalnih Pest ga šlcv'ilka Narave se odlikuje, tako kot prva, po svoji odkar je bila pri občinskem Krvavcu v okviru prvih zim pravilih. Razen tega bodo sindikalnem svetu v Kranju skih sindikalnih športnih iger najboljši tekmovalci iz po vost!T ' P°-,Cg ,Cga pa smo ,ahko v uvodniku zasledili no- stvi pa ^c v tern. da so nekatera podjetja s svojimi sred- ustanovljena komisija za re tekmovanje v veleslalomu. sameznih skupin dobili prak 8o tP0magala uredniškemu odboru, da jc lahko natisnil dru- kreacijo in športno dejav Dosedanjo prijave (prijavlje tično nagrade, najboljša eki bor CV ^c ,a^oj po izidu prve številke se jc uredniški od- nost. Vzrokov za ustanovitev nih je že okrog 200 tekmo pa pa prehodni pokal. Po Nar 7nažc>1 v finančnih težavah, tako da je bilo izhajanje takšne komisije oziroma po valcev) kažejo, da je za to, membnejše jc namreč najbrž ni \VQ Že- slcoraJ P°d vprašajem. Kot rečeno, teh skrbi sedaj živitev tovrstne dejavnosti je drugo večje tekmovanje v ob to, da bodo ta dan, tako tek ec sa ni *. i so tovarne Acro iz Celja, tržiška bombažna predil- bilo več. Glavni vzrok pa je čini, še večje zanimanje kot movalci kot drugi, lahko iz tor i ^alnica, Tovarna kos in srpov in velel rgovina Merea- bil, da je občinski sindikalni za prvo. koristili kot prijeten izlet in P-c> Preskrba Tržič prispevali del sredstev za nemoteno svet ugotovil, da je bila re Prirod tev nima tekmoval razvedrilo. , Uhajanje glasila. kreacija za delavce le v ne nega značaja, čeprav bo pote A. Zalar j Se nekaj besedi o bralnem delu glasila. Tokrat je Janez katerih delovnih organizaci j ar začel objavljati serijo Člankov o vremenu, ki bodo ne- jah v kranjski ob.'-ini do ta k^mno koristili vsem tabornikom in tudi drugim. Nadalje krat dokaj dobro razvita, Občni zbor Partizana v Dupljah born\-V ^ar*v* preberemo reportažni zapis s tekmovanja ta- medtem ko v večini delovnih Vlad n 23 !'arP'an'nski pokal v Makedoniji, medtem ko nas organizacij tomu skoraj niso Največ zanimanja za rokomet in smučanje tu M araDa^ seznanja s pomembnejšimi akcijami v tem le- posvečali pozornosti. Gor- drugimi prispevki je vredno omeniti še prispevek Novi gospodarski pogoji pa Prod dnevi so pregledali ob za normalno delo predvsem So račun enoletnega dela šport s pionirji in mladinci. 2alostna jj0 lepote naše domovine, Delo odredove uprave, na so to dejavnost še bolj za ve H°U Pa ^c rurjriko Za razvedrilo, ki kot vedno prinaša iskri- vrli. Posebno tisti delavci, ki niki, ki so združeni v zelo pa je ugotovitev, da je v aomislicc iz taborniškega življenja. so imeli majhne osebne do aktivnem telesnovzgojnem Dupljah nekoliko zamrlo ve ViG hodke ali pa so bili socialno društvu Partizan v Dupljah. selje do splošne telesne vzgo ogroženi, skoraj niso imeli Iz posameznih porodil je bilo je in atletike. Prav bi bilo več možnosti, da bi letni do razvidno, da so v minuli se zato, da bi toma dvema pa Solni krapi v Blejskem jezeru? pust preživeli ob morju ali v zoni napravili največji kva nogama posvetili nekoliko planinah. Zato so na občin litetni napredek mladi roko- več pozornosti. Aktivni pa V Blejskem jezeru so pred kratkim ugotovili nenavaden skem sindikalnom svotu me motaši, ki so se spet vrnili v so tudi igralci namiznega te V 7*1 **rav,JO' da celo starejši ribiči ne pomnijo kaj takega. nili, da morajo sindikalne ljubljansko consko ligo. Ve nisa, saj nastopajo kar z dve Jat L • °k k*,vu potoka Rečica v jezero, se jc pojavila velika podružnice iskati in najti dno več zanimanja pa je v ma ekipama v obiinski ligi.' a n *'" Pov. Očitno je, da Je krapom grozila neznana nevar- ugodnejše pogoje za letova Dupljah za smučarski šport, Glavni proMom v društvu ' saJ so bili povsem omamljeni. Nekateri si pojav razla- nja delavcev. Prav tako so predvsem pa so navdušujejo pa so nedvomno kadri, saj ta c: Ve i k°* krapi se prek zime zarijejo v blato na dnu Jezera, na sindikatu ugotovili, dn je za teke in skoke. Prav v le imajo le za rokomet ustrezne ob ° Jirn J2 primanjkovalo kisika in so se zato pojavili tudi športna dejavnost čla tošnji zimi so organizirali ne ga trenerja, medlem ko šport 8 veži vodi tik cb obali pri izlivu Rečice. nov sindikata, ki je bila pred kaj zanimivih tekmovanj, na nik: drugih panog nimajo pri- OJJ-IT! VSern tem je zanimivo, da med Jato krapov ribiči niso leti precej razvita, v zadnjih stopili pa so tudi na raznih mern'h trenerjev, kar ne k0t. drugih vrst rib. Omamljene krape so ulovili z mrežo, letih tudi precej zamrla. meddruštvonih tekmovanjih. dvomno ovira mlado šport bili 80 mcni11' da Je bolje Izvleči žive kot mrtve ribe. Krapi so Novi pogoji gospodarjenja V njihovih vrstah je nekaj nike, da bi dosegli večje te I8kg*el° veliki in je najtežji (brez »ribiške* mere) tehtal kar in delovni odnosi terjajo da talentiranih skakalcev. V mi kmovalne dosežke na razn h nes sposobnega, spočitega in nuli sezoni so zgradili 30-me- športnih prireditvah v obči J. Vidic razpoloženega delaven pri trsko skakalnico tako, da ni in tudi zunaj nje. delu, ki ga opravlja. Ravno imajo sedaj dobre možnosti J. Kuhar slednje pa človek-delavec lahko v dobnšni meri p~idobj z rekreacijo in množičnim veliki spomladanski športom. Zato je komisija pri občinskem sindikalnem svetu že lani naredila okvirni de lovni program. Prvi uspehi so se kmalu po. .dfe REGRES kazali. Ze lani je precej de lovnih organizacij omogočilo svojim delavcem, da so na različne načine preživeli let ni dopust. Razen tega pa je več letovanj in ekskurzij pripravil tudi občinski sindi kalni svet. Komisija za šport no dejavnost je lani jeseni pripravila tudi prve letne sindikalne športne igre. Če prav so se tekmovanj udele žili le delavci iz nekaterih večjih sindikalnih podružnic pa lahko ugotovimo, da je za Zdrava prehrana začetek tudi ta akcija dobro Za letošnjo izobraževalno sezono je republiški odbor rde uspela. čega križa Slovenije pripravil ustrezno gradivo za novo obliko Prihodnji teden pa je na pošolskega izobraževanja — Solo za zdravje. To naj bi bila programu podobna. 2e v po Soli za življenje in Soli za starše nova oblika izobraževa prejšnji številki smo zapisali, nja v obliki predavanj o splošni higieni, o preprečevanju ne sreč, o zdravi prehrani in o osnovnih pogojih za razvoj turiz ma. Osnovni namen predavanj, s katerimi so nekatere občin Lokomotiva ske organizacije rdečega križa že začele, je dvigniti raven zdravstvene kulture na Slovenskem. V nekaj nadaljevanjih bi ju je zadela iz tez za omenjena predavanja objavili najzanimivejše od V torok, ob osmih zjutraj, lomke. sta na železniški postaji Je Predavanje o zdravi prehrani je pripravila med. sestra Jo senice čistilca kretnic Šlji žica Pire. — Med večjimi napakami v naših prehrambenih var Fehim in Simanovič navadah je poleg nepravilnega ravnanja z maščobami prav go Elkas, delavca za vzdrževanje tovo največja — nepravilno razporejanje dnevnih obrokov prog na Jesenicah, čistila hrane. Predvsem smo zelo malomarni do zajtrka. Prav nič ne kretnice. Tedaj je po tirih mislimo na to, da za dopoldansko delo v delavnici, pisarni pripeljala lokomotiva. Simo- ali na polju potrebujemo več energije, ki jo da samo krepak noviča je vrelo s proge, med zajtrk. Naš jutranji obrok bi moral biti izdatnejši, kot pa je; tem ko jo Šljivara lokomoti vsaj četrtino celodnevne količine kalorij bi morali zaužiti zju va zapela in ga vlekla nekaj traj pred delom. Tako pa spijemo v naglici požirek čaja ali metrov s seboj. Pri tem so celo šilce žganja. Na račun krepkejšega zajtrka bi morala je Šljivar Fehim hudo ranil potem kosilo in večerja biti skromnejša. Tako razporejeni in so ga odpeljali v jeseni obroki omogočajo parvilnejšo prebavo in presnovo, dajejo ško bolnišnico. L. M. človeku več delovnega zaleta in boljše splošno počutje S poti po Madžarski gledališke skupine prihajajo enostranskega obveščanja kot gostovat tudi v tovarne. Na so ga sedaj že »vajeni«. Sa vsak način se zelo trudijo, mo po površnem pregledova Odpirajo se nova obzorja da bi kulturo čimbolj pribli nju madžarskih časopisov žali širokim slojem ljudstva. sem opazil, da nimajo toliko Značilno za sedanji razvoj ali pa oglato mizo v javnih tov — s srednjo šolo oziro slikovnih vesti in reportaž Madžarske je pravočasno, a lokalih. Takrat se znajo tuj ma vsaj z obrtniško šolo. Ta Na Madžarskem je dosti ča vztrajno popuščanje — temu cu zelo približati in čim dlje pojav je naletel na različna kot jih prinašajo naši časo sopisov. Cene so v primerja hudomušni domačini pravijo se sedi za omizjem in se stališča, našli so se tudi taki, pisi. »birokratska odjuga«. Do ne steklena embalaža dviga in ki s tako odločitev vlade kri vi z našimi zelo nizke. Zna davnega je bila prava umet spušča, se raznežijo, in takrat tizirali z motivacijo, da so čilno za vse madžarsko časo Pri ilustriranih revijah pa nost priti do kakršnegakoli so prijatelji vsi z vsemi. Ra pod firmo strokovnega izpo pisje je, da so pod strogo je opaziti strogo »moralno oblastnika in se pri njem čunajo, da jim bo obdobje polnjevanja šli pomagat dvi cenzuro in da imajo veliko oko« urednikov, ker še zda- usesti, ga spraševati in po nove reforme prineslo tudi gati naglo naraščajočo gospo število novinarjev, ki niso ileč niso tako »slečeni« kot slušati, še večja umetnost pa boljše možnosti za potovanja darsko moč Vzhodne Nemči prisiljeni delati po učinku, so naše ilustrirane revije in je bilo priti v tovarne, go v tujino predvsem v zahodne je. Delna resnica je le v tem, tedniki. Prava redkost je, če spodarske organizacije in države, da bodo dobili potni ker v Vzhodni Nemčiji pri ker imajo določene plače (po znanstveno raziskovalne usta list bolj enostavno. Sedaj — manjkuje delovne sile in te položaju v redakciji), da lah. se v kateri reviji pojavi sle nove, ne da bi imel občutek, kot sami pravijo — se čutijo ga nihče ne taji. Resnica pa ko mirne duše brez časovne čena slika zahodne filmske da sem nezaželen, ker so mi prizadete, ker čutijo, da jim je tudi v tem, da se bodo ti mrzlice ustvarjajo, širši krog igralke na naslovni strani, to pač bili po protokolu in iz ne zaupajo. Je pa tudi res mladi strokovni delavci čez bralcev je v lanski anketi se precej pozna pri prodaji vljudnosti prisiljeni ustreči nica, da se marsikateri mad tri leta vrnili na Madžarsko o kvaliteti (vsebinski) časopi revije ,to pa tudi ni kar tako. radovednosti. Kot sem že v žarski turist, ki je skozi Ju ki bodo s sabo prinesli mar. samem začetku omenil — goslavijo potoval v Italijo sikatero novost, ki bo mad sov izrazil željo, da bi želeli Sčasoma bodo še ta psiholo začela se je odjuga. Povsod in druge zahodne države, ni žarskemu gospodarstvu lah več objektivnega pisanja kar ški trenutek pri kupcu začeli se na stežaj odpirajo vrata več vrnil na Madžarsko, am ko samo koristila, nikakor pa se tiče mednarodnega politič bolj izkoriščati. in od dolgotrajne zaprtosti pak je prek razilionih sorod ne škodovala. nega dogajanja in ne tako Jurij Danč je še kljub temu slišati škri nikov in znancev poiskal pra panje »tečajev«, katerih se vico bivanja drugod. Pač so Opazovalci, ki že dlje je oprijela korozija. Nemalo dobna emigracija. soremljaio dogiianja in raz sem bil presenečen, ko me voj na Madžarskem, pravijo, je po enotedenskem bivanju MO^NA VLOGA da se je tudi za strokovnja na Madžarskem povabil na SINDIKATA ke začelo novo obdobje, vsaj kosilo referent za Jugoslavi kar se tiče nagrajevanja po jo pri madžarskem zunanjem Obiskal sem Centralni od delu. Na mnogih področjih ministrstvu. Vedel sem, da je bor madžarskih sindikatov v gredo Madžari v korak s ča bil dolga letu kulturni ataše Budimpešti. Sprejel me je dr. PAadžarske ambasade v Beo Darvaš, referent za stike s som in sindikati so pri tem gradu. Pogovarjala sva se v tujino. V večurnem prijetnem odigrali brez dvoma veliko zelo čisti in prijetni srbohr pogovoru mi je povedal, da vlogo. Sedaj se borijo, da bi vaščini. Kramljala sva o prej vloga sindikatov v delovnih tudi na področju samounrav- šnjih in sedanjih razmerah kolektivih v zadnjem času 1'ania poskušali naše izkuš konstantno narašča, da so si pri nas in ko sem mu pove nje. Vendar, kot sem v začet sindikati svojo vlogo v delov dal kakšno novico, je bil ne ku pisanja omenil, vrata so nih organizacijah zelo utrdi malo presenečen, kajti mini odnrta le na stežaj in vsaka lo ie že pet let, odkar je bil li, da se delavci prek sindi novost in popuščanje težko iz Beograda poklican na no katov v vseh oblikah borijo prodre. Sicer pa imajo tudi vo službeno dolžnost v zuna za uveljavitev svojih pravic. nje ministrstvo. Predvsem, kot mi je pove neke noskusne oblike samo. dal dr. Darvaš, je velika upravljanja, vendar zazdaj skrb posvečena zaposlenim še vedno le v centralistični REFORMA — materam. Cas porodniškega obliki in delavski sveti še ni- Vsi tisti, ki uporabljate Ob tem jubileju smo za PRILJUBLJENA našo gospodinjsko opre vas pripravili lepe nagra dopusta je nekoliko daljši maio pravice odločanja pri mo, se prav gotovo ve de iz širokega izbora TEMA ZA POGOVOR kot pa pri nas. Traja šest proizvodnem planu delovnih selile velikega uspeha naših kakovostnih izdel mesecev in po izteku porod naše tovarne: NA TRŽI kov. Zato posebej opo; Prvi dan letošnjega leta bo organizacij in gospodarjenju. ŠČU JE MILIJONU IZ zarjamo na dopisnico, KI niškega dopusta še šest me v zgodovini madžarskega go Tu imajo glavno besedo le DELEK »GORENJE«! jo ob nakupu našega iz- secev dela zaposlena mati po deika dobite pri svojem spodarstva zapisan z veliki strokovnjaki in vodilno oseb štiri ure na dan. Z letošnjim trgovcu. mi črkami, kajti ta dan so letu so uvedli tudi na tem je, za vse pa v glavnem od začele uradno veljati smer področju novost. Mati ima govarja direktor podjetja. nice novega gospodarskega pravico ostati dve leti doma Toda tudi za to »nerazvito« mehanizma. Nemalo strokov z otrokom in se ji delovno področje so prenričrni, da bo njakov je v preteklem obdob razmerje ne prekine. Ustavi čas prinesel svoje, da bo od ju pred reformo potovalo na jo ji le plačo. Kot nadomesti Češko, Poljsko, DR Nemčijo juga nastooila z večjo močjo lo oziroma pomoč družini pa in k nam v Jugoslavijo. Od in se bo dolgoletni led admi dobiva mesečno šeststo forin- hajali so od doma z name nistrativnega vladanja začel tov socialne podpore. Ko se nom nabrati si čim več dob hitreje tajati, da se bo tudi vrne na delo, ji mora delov rih, tujih izkušenj in jih pri zdaj še skoraj prazna struga na organizacija v kateri je lagoditi domačim razmeram, bila pred porodom zaposlena široke demokracije začela da bi se tako lahko izognili dati isto delovno mesto kot hitreje polniti s svežo vodo, prevelikemu eksperimentira ga je imela prej. Nikakor pa ki bo prinesla tudi večjo vo nju, da ne bi ponavljali istih je ne morejo dati na delov ljo do dela in več osebnega napak kot druge socialistič no mesto, ki je slabše pla prizadevanja za vsestransko ne države, ki so udarile svoje čano kot je bilo njeno prejš sekire v žilav štor preobraz vključevanje ljudi v družbe nje. be gospodarstva. Kar se tiče no in gospodarsko dogajanje izkušenj, ki so si jih nabrali Z uvedbo te novosti, kate države. V dolgem besedičenju zunaj meja, so veliki opti re bi se tudi pri nas marsi z dr. Darvašom sem zvedel, Ste bolni? misti. Trdijo, da je povsem katera zaposlena mati zelo da ima sleherni malo večji nemogoče, da bi se lahko razveselila, so Madžari začeli kolektiv svoje interno glasi Vas bolijo ledvice, želodec, imate žolčne kamne, bo vsaj ena izmed slabosti, ki delno reševati tudi pereče lo — sredstvo za obveščanje lujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, so jih videli drugod, pojavi probleme zaposlovanja. Po zaposlenih — in da vse in črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se la tudi doma. uradnih statističnih podat formacije, ki jih delovne or morda preveč debelite? Pri teh boleznih je najvaž kih zazdaj na madžarskem še nejša prehrana. Katera živila in kako pripravljena Seveda drugačna so pa mi ganizacije dajejo javnosti, ni brezposelnosti. Imajo pa smete uživati, da se boste pozdravili, boste izvedeli ši ienia poprečnih madžarskih gredo skozi strogo oko refe težave, kam in kako usmeri iz knjige Praktična kuharica — poglavja o prehra delovnih ljudi, ki v reformi renta za informacije. Veliko vidijo zaenkrat še nepotreb ti veliko število mladih stro ni bolnikov, katera je napisal priznani zdravnik — sredstev delovne organizacije no zlo in veliko osebnega od kovnjakov, ki končajo sred internist na podlagi najnovejših dognanj v medicini. dajejo za športno in kulturno povedovanja, več dela v istem nje šole in fakultete. Tu so Knjiga PRAKTIČNA KUHARICA ima nad tisoč re Času in mogoče tudi malo jim priskočili na pomoč udejstvovanje zaposlenih. Ni ceptov, 352 strani, stane pa samo 24.— N din! Na več denarja. Tudi Madžari Vzhodni Nemci. Lani in v pr redkost, da močnejša delovna ročite jo na naslov: PRAKTIČNA KUHARICA, imajo podobne navade kot vih letošnjih mesecih je od organizacija v eni gledališki Ljubljana, poštni predal 302. mi. Najbolj dostopni so ta šlo v DR Nemčijo več kot sezoni odkupi za svoje delav krat ko sediio za okroglo 35.000 mladih deklet in fan ce tudi po več predstav, da partije. Ali ni morda v tak« Različna mnenja in stališča snih težnjah čutiti obnavlja nje preživelega Iniormbiroja- m-•••iiiiiiim i Ljudje v Budimpešti ki se je s svojimi nemogočimi stališči in zahtevami že davno da samo določena komuni legacija predlagala, naj bi v diskriminiral? Vztrajanje na f e dni po svetu stična partija lahko pozna Moskvi sodelovala tudi vsa Loju proti nevarnosti imperia objektivno resničnost in po napredna revolucionarna gi lizma pa, vsaj tako je bilo Devetdnevni posvetovalni trebe svoje države in da zato banja, za takšen predlog pa razvidno iz izjav nekaterih "mm sestanek 65 delegacij komuni samo ona lahko določa poli se je zavzemala tudi italijan udeleženk budimpeštanskoga stičnih in delavskih partij v tično linijo, strategijo, takti ska delegacija. Maročani so BEOGRAD, 5. marca — posvetovanja, ni več samo za Budimpešti je končan. Dele ko, oblike in metode dela!« tudi predlagali, da na prihod Predsednik zveznega izvršne deva samih K P. je stvar gacije so se razšle s skromno »V komunistični družini ne njem sestanku ne bi smeli ga sveta Mika Spiljak bo vseh naprednih, revolu ugotovitvijo, da jim je uspelo more biti nadrejenih in pod sprejeti takšnih dokumentov, konec tega meseca obiskal cionarnih gibanj v svetu. Vse tempirati čas novega svetov rejenih!« Seveda takšno mne kot so jih sprejeli leta 1957 ćurčijo, kamor ga je pova to pa kaže, da je v Budim nega posvetovanja, ki bo letos nje prihaja v nasprotje s in 19G0, ker so danes zasta bil predsednik turške repub pešti prevladovala ozkosrč- novembra ali decembra v Mo sklepi prejšnjih posvetovanj reli in niso realna podoba like Demirel. nost pogledov in idej, ki so skvi, obravnavalo pa bo eno KP, ki se za\zemajo za razmer v mednarodnem ko samo temo: »Naloge antiim- v mednarodnem komunistič KAIRO. 5. marca — Pred- obvezno splošno smer. Na munističnem in delavskem gi perKilističncga boja v seda nem gibanju našli mesto od 8 drugi strani pa solidarnost in banju. ^nik komisije SZDL za zadnjega svetovnega posveto mednarodne stike Josip Djcr- njem obdobju in akcijska bratsko sirdelovanje ne dovo Ob takšnih predlogih, ki te vanja v Moskvi leta 1960, zla«« dja se je sešel s članom se enotnost komunističnih in ljujeta nikakršnega vmešava že k afirmaciji in potrditvi sti velja to za probleme pro- kretariata arabske socialistič delavskih partij ter vseh an- nja ene partije v notranje za tiimperialistične borbe in Iz ne unije ZAR Sabrijem in se tiimperialističnih sil«. deve dr.ige. Samo vztrajanje samostojne politične smeri posameznih partij, je postalo ključno avantgardnega polo 1 njim posvetoval o konfe Kaj lahko ugotavljamo po na splošno obvezni politiki za žaja partij. Mnoga vprašanja renci naprednih gibanj Sre budimrištanskem sestanku? vse komunistične partije pa jasno, da obstoj svetovnega kot npr. odnosi med partija-* dozemlja, ki naj bi bila v Najprej lo. da je odhod ro temu nasprotuje. komunističnega cent, a ni več Italiji munske delegacije pred kon- mogoč, kajti poudarjene so ml, generalne Unije, obvezno-j crm zasedanja vnesel vsaj Budimpeštansko srečanje pa bile pravice partij, da sklad sti sklepov, pa so v Budim-, je opozorilo še na nekatere no z okoliščinami, v katerih pesti ostala odprta, vendar pa' MOSKVA. 5. marca — V malo senzacije v na videz SZ delujejo, organizirajo in uve jih bo skušal rešiti posebni so izstrelili dva umetna hladni tok celotnega posveto ugotovitve. Res je. da so de legacije v zaključnem doku ljavljajo politiko, ki ustreza odbor, ki bo izdelal doku* ^'Ij.-.ka satelita — Kosmos vanja. Odhod Romunov je sprožil vrsto ugibanj in mentu dosegle soglasje v na njihovim nalogam in torej mente za svetovno posvetova-J ^4 l» Kosmos - 205. mnenj. Vendar poznavalci slednjih bistvenih točkah: no tudi potrebam mednarodnega nje v Moskvi konec leta. TI JAMPALA, 6. razmer v svetovnem komuni vo posvetovanje je koristno in gibanja. Vendar za budimpe dokumenti, pa kot poudarjaj«; Cl marca — stičnem gibanju, zlasti pa po ga je treba sklicati, pa čeprav štanski sestanek ne hi mogli naj bi stremeli k nadaljeval KarVSVCla rederaciJe Edvard ne ho na njem mr.goče zago reči. da je takšna napredna nju oziroma kontinuiteti vseh' telSfc ''e p"spel na P'ija- znavalci raz-ner in stališč ro munske partije, !a ndhrd niti toviti udeležbe vseh partij, stališča osvojil. Nehote se dosedanjih posvetovanj ko JSk! ohisk v Ugando k()t »osebni odposlanec predsed ni preveč začudil. Kajti Ro na posvetovanje je treba po nam vsiljuje misel, da neka munističnih in delavskih par«J nika muni so že pred seslankom v vabiti vse partije, medtem ko tere komunistične partije, tij. 1 Budimpešti razložili nekatera naj v Moskvi sodelujejo sa zlasii sovjetska in vzhodno- V. Gufefc SOFIJA - 6. marca - V stališča, za katera bi lahko mo komunistične partije. In nemška še naprej teže k taki ie '"em bol-8ar^em mestu se trdili, da niso v skladu z mne ravno la zadnja sklepna ugo politiki komunističnega giba J ^-(.'o deveto zasedanje nji drugih partij, zlasii pa tovitev je v nasprotju z miš nja, kjer bi ena ali pa več L U('1C posvetovalnega ©d- sovjetske. Romunski komu ljenji nekaterih drugih partij. partij predpisovalo obvezno ^»ra Varšavskega pakta, ki nisti so menili in še menijo. Znano je, da je maroška de politiko tudi za vse druge in dogodki t*a "de'ežujejo prvi sekrc- mtr C0TUramir> komitejev ko- wl nikT 'čnih pa.-iij. predsed- 1 v'ad, zunanji in obramb- Avto-moto društvo Kranj J. ministri vseh vzhodnih Delovna konferenca ŠD Borec Pakta ~~ *"lanic Varšavskega Čiorprej nov dom Preteklo nedeljo je bila v tega tradicionalnega množic-} domu zveze borcev na Zla nega tekmovanja kranjski ša^ tem polju rodna delovna kon S Minulo soboto so imeli čla posreči) bomo že prihodnje hisiti ne bi udeležila. V JL1SBURY, G. marca - ferenca SD Borec. Uodeziji so usmrtili tri ni Avto-moto društva Kranj leto delali v novih prostorih.« Najmanj aktivna je strel ant redni letni občni zbor. Ra Kot je bilo razvidno iz po ska sekcija, čeprav ima vso ra ^ '- ki so jih rodezijske Ko bo dom zgrajen, bo nje ob,asti potrebne pogoje. smrt obsodile na zen o dolu v minulem letu gova površina znašala okrog ročil, je bilo delovanje dru Č pI0dsed za katero v sedanjih prosto steze mora za vsako uro KK Ooto »«ka Tita od- Sekretar Miro Kočevar VU V A,ž rih nimajo pogojev. Triglavu plačati 700 S din. Hejo i «rijo. Mali. Gvi- nam je povedal, da o gradnji cm r Uprava je storila vse, da bi KoV ' ^ »n brazzavilski doma v društvu razpravljajo Sicer pa je društvo pred kfer bo § prišlo do zmanjšanja tega Kranj Dri;,i , efom teh že skoraj deset let. Čeprav irat kim že uvedlo nekatere prispevka, vendar tudi se slan JSkih drŽav lzro ves kamin na desno. Tam pa, kjer sem povsod je bil dobro zapisan. Zdaj je dirkal ^čudovit čas!« je vzdihnil Meals, »In ie moral narediti tisto grdo luknjo, je bila naokrog že cele ure z dvema novicama, ki sta pomislimo, da ga ves ta čas niste niti en • 49 9 čudovita linica, skozi katero se je lepo dalo ga pekli na jeziku, ker ju ni mogel spraviti krat videli, je to kar nekam grozljivo.« opazovati, kaj se godi v sobi, po potrebi pa v promet. Ena teh novic je bila oditritje »Gabrijel,« je dejal resno in karajoče, »od »Še zdavnaj ne tako grozljivo,« je uienil tudi potisnil skozi njo revolversko cev. Pri pajkov, ki o njej komisar še vedno ni nič kdaj pa Je v klubu Sedemlnscdemde.setih na Gibbs, nato je priprl oči in s pipo 'netl povedujem vama vse to, čeprav vem, da bo vedel, druga vest, ki jo Je prinesel, pa je vada, dti se nekdo briga za zabavo drugega? zobmi spretno pljunil, »kot če bi bilo dru Mr. Strongbrldge zelo hud name, ker druge bila morda še važnejša. Ko Je že desetič — In če bi sto steklenicam šampanjca odbil gače. Trinajst mesecev je končno le dolga ga ne zasluži, saj se tudi on ni posebno lepo tega dopoldneva odhajal razočaran izpred so vrat« — pri tem Jc ena od težkih šampanj doba in človek ima vendar oči v glavi.« Ne" obnašal napram meni. Kaj pa sem mu storil be št. 7, mu je prekrižal pot seržant Gibbs, skih steklenic zletela v baker na kaminu in nadoma je umolknil, kot da je že preveč in kaj pravzaprav hoče od mene? Vprašajta toda Meals je bil že tako nestrpen, da ga Je po sobi zagrmelo kot strel iz topa — »po povedal, toda Meals se ni dal odgnati b> ga to in mi pridita povedat! In če sta res tudi njegov prihod ni spravil v dobro voljo. tem Je to moja stvar in ne želim, da bi me hotel izvedeti še več. njegova prijatelja, mu svetujta, naj si nikar »Povejte mi no, ali se z vašim komisarjem kdo motil.« »To sem si tudi mislil,« je rekel in za več ne dovoljuje takih šal kot danes. Nisem res ne da podnevi nikoli govoriti?« je vpra upno gledal Gibbsa pod roko, »tu ali tam Gabrijel je to popolnoma razumel. Potis namreč vsak dan tako človekoljuben kot sem šal ves obupan. vam je vendarle prekrižal pot in nekaj ste nil je druščino skozi vrata in jih zaprl za bil danes.« »Res ne,« je odvrnil Gibbs, ker spi. En le morali videti.« Mealsove prijazne oči *° seboj. krat mora vendar spati, če ima ponoči služ Hubbard Je pogledal na uro in vstal. »Ts- se nestrpno in napeto upirale v tovariša, kl »Tako,« je dejal Hubbard dobre volje in bo, ne?« ko, to bi bilo vse. Vama pa bi še svetoval, kar naenkrat ni hotel več z besedo na dan. z užitkom zvrnil čašo Šampanjca, »zdaj bi »Če bi ga človek lahko poiskal vsaj v nje da ne hodita prepogosto v to sobo. Sicer »Ničesar takega nisem videl, da bi posta) si pa pač imeli povedati to in ono, ali ne? govem stanovanju,« je tožil Meals dalje. »Že vesta zdaj njene skrivnosti, toda Strongbrld radoveden,« se je izognil pravemu odgovoru> To se pravi, jaz vama, kajti vidva se ml ne trikrat sem bil tam, pa mi niti odprli niso.« ge bi si utegnil izmisliti še kake druge zvi »Ko sem videl oči in nos, mi je bilo dovolj.« zdita preveč zgovorna. Verjemita, da vaj.i »Sevrda ne,« je menil Gibbs, »doma siuž- jače. Kako je bilo mogoče, da so najli Lc- popolnoma razumem, če bi bil jaz na vaji bsnili obiskov sploh ne mara in trdi, da »Kakšne oči?« jc hitel Meals, ki Je v pri wlsa obešenega, čeprav so bila vrata zakle nem mestu, bi zdajle prav tako zdel v nasla doma zanj ni službe.« čakovanju, da bo Izvedel kaj več, kar mencal njena od znotraj, vama Je zdaj najbrž jasno. njaču in si razbijaj glavo, kaj se je pravza »No, vi morate že vedeli, saj stanujete v ob tovarišu. Lahko noč, gospoda!« prav zgodilo, In zakaj ni ta vražji dečko isti hiši.« Gibbs Je dvignil ramena. »Divje,« Je re Strongbrldge prišel takoj, ko je posvetila Hubbard se je poslovil po vseh pravilih »Seveda vem,« je flegmatično prikimal kel samo, »divje in pa širok, mesnat nos — rumena lučka. No, pa to vama bo že sam bontona, toda Corner in Phellps se nista Gibbs. »In zaradi tega bi za vse na svetu Črnec!« povedal, če bo pri volji. To ni meni nič mar. zmenila za to in sta še kar naprej sedela ne tvegal, da bi potrkal na njegova vrata pa Naivni Meals se je ob tem dokaj skrom Povejta mu, da ga lepo pozdravljam, morda onemela v svojih foteljih. Strongbridge, njun čeprav bi vedel, da leži pod njegovo posteljo nem opisu kar zgrozil in mislil, da Je bolje, bo potem zgovornejši. In povejta mu tudi« gospod in gospodar, je bil poražen na vsej tempirana bomba. Vrgel bi me po stopnicah če ne sprašuje več. — Ko je opoldne hotel — Hubbard Je segel po cigari na ml/Jci in črti in to je bilo tudi za oba njegova po in kričal za menoj: »Ne motite me. Za tisto, zapustiti Scotland Yard, da bi šel obedovat, si jo prižgal — »naj me pusti pri miru. Če močnika zelo sabo znamenje. Strongbridgeja zaradi česar delate tak hrup, vem jaz že ga jc v zadnjem trenutku zadržal službujoči bi ne bil tako obziren, kot sem, bi mu bil sicer nista imela rada, želela jpa sta, da bi davno!« policist in ga napotil v sobo št. 7. preji.; prav tako odstrelil nos, kot sem mu Hubbarda vzel vrag pri živem telesu, toda »Vaš kruh pa res ne more biti posebno revolver iz roke. Ce se vama bo zdelo vredno nobeden ni imel poguma, da bi mu pri tem lahak," je menil Meals. »Koliko časa pa ste pogledati, bosta najbrž našla nerabno orožje pomagal. že njegov pomočnik?« (Nadaljevanje) Križanka, številka 26 Miha Klinar: Mesta, cestejS/ ^»»* SJ 111 1 2 4 5 6 7 8 9 10 11 ,12 Javnost obveščamo, da je v mali sejni dvorani skup 13 14 ščine občine v Radovljici, razstavljena idejna doku mentacija za hotel, ki bo lociran, na Vrtovinu na 15 16 17 Donio Ribčevem lazu v Bohinju. 18 19 Prosimo vse interesente, da si to dokumentacijo III. DEL ogledajo in da v knjigo pripomb vpišejo svoje mne nje glede oblikovanja zgradbe. 20 21 Razstava je odprta vsak dan od 6.—14. do 13. tega Kakšna puščica na egocentričnost^ 24 25 26 23 pihnjenost in na druge grehe m B^fjJ meseca. »lalizem že desetletja politično j? , j^č^ Skupščina občine Radovljice 29 • oro e e 30 32 31 spreminja v svoje poslušno "' Ve KL ki žvižgajo, da nočejo biti franc^/pfj| • saj bo vendar nekoč ves svet nents ^ jS! 33 34. 35 ,rI e na misel cesarskac himna, verz > . ,g m. VARČEVANJE PRI V nedeljo, 16. III. 1968 36 37 dic ganze VVell«; verz, ob katerem se začne ob 9. uri 1 vse drugačno poslanstvo svoje dom v Delavskem domu poslanstvo in ne zasužnjevalskega v Kranju ljudstev in nadvlade nad njimi. JM\ PLESNI TEČAJ VODORAVNO: 1. avtonomna sovjetska soc. republika na Celo nemške politične težnje •' .j,!", ZA ZAČETNIKE severu ZSSR, 9. telovadna disciplina, 13. obnavljanje posebno nega poslanstva, ker je prav v k" toi$J Tečaj bo samo ob nede sti, ki so jih imeli predniki, 14. mestece pri Debrecenu (Mad in se sama opla jala s kulturami v ljah od 9.—12. žarska), 15. rimska mitološka prerokinja, 16. mletje, 18. grška skladno celoto, ki bo odpravila P VABLJENI! črka, 19. testenice, 20. kratica za sklon, 22. električni sušilnik in ljudmi. Verjel jc, zaverovan v literaturo, da jc Nemčija med i Avtobusne zveze ugodne. za lase, 23. kratica našega visokega organa, 24. ime slov. pesni KB ka Kovica, 27. grška črka, 29. mestece pri Brasovu (Romu deželami na svefu, ki si v vseh sn jjMi'i nija), 30. krvna tekočina, 33. pripadnica evropskega naroda, nosti prizadevajo, da bi napravile » ^ dom lepše. V oblasti ni videl to, ^f0fit LJUBLJANA 34. veliki vojskovodja in osvojevalec Evrope v prejšnjem sto skr0 letju, 36. ugledna ameriška revija, 37. stanovanje z več soba na oblast tako kakor njegov oce, ^ sv0 Gledališče nik, ki je otroke vzgajal po ^žk( mi (orig. pisava). brž oblekel svojo pravo in človesK ^ NEDELJA — 10. marca, ob VAM nenehne* skrbi za obstoj družine; jfli PRINAŠA IZREDNO 10. uri za IZVEN URA PRAV NAVPIČNO: 1. vrsta konjskega dira, 2. ime saksofonista in mogli ničesar očitati njegovi oceh svoj* k LJIC — za dan žena, ob 15. klarinetista Sossa, 3. jezero v Jezerski dolini (Julijske Alpe), ki so ga mučile, veljal v UGODNE OBRESTI 1 uri lutkovna predstava A. temi- 4. vrsta jedilnega olja, 5. določene barve, 6. skrajšano žensko človek, ki se podreja oblasti, )e Papler: HUDOBNI GRAŠ- 6,25 "/o 7 o/« 8»/o ime, 7. oblika pomožnega glagola, 8. glavno mesto Jordanije in ki zahteva to tudi od svojcev.^ » j£w CAK gostovanje v Podblici, (orig. pisava), 9. avtor romana Miklova Zala (Jakob), 10. prva videl, da zna misliti tudi drugače., ob 16. uri za IZVEN F. S. sk Poleg tega pa sodelujejo sam vidi in čuti, da Nemčija ni . j0čil> Fimžgar: RAZVALINE ŽIV slovenska knjiga, 11. obljube, 12. oseba iz Jurčičevega romana varčevalci vezanih vlog in vestno in prostovoljno se podreja LJENJA, gostovanje v Pod- Deseti brat, 17. kratica za prostor za pečat, 19. kratica za vezanih deviznih računov vsak na svoje delovno mesto. Heđ$h brez jah Mednarodna zveza književnikov, 20. vrsta kamenine, 21. naj ter kmetijski in stanovanj Da, tudi oče je videl, da sta v J . K večje mesto Afrike, 22. živalstvo nekega kraja, 25. isti, 26. ka- ski varčevalci vsake 4 me TOREK — 12. marca, ob 16. Nemčija tistih, ki vladajo, in ^ jje^ zalni zaimek, 27. dušljivi plin, 28. fjord na severu Norveške, sece pri nagradnem žre uri lutkovna predstava Si- za vladajoče in ukazujoče svobod^ banju. mončič — Pengov: MEDVE 30. kratica za per procura — s pooblastilom, 31. izumrla ptica, bodna Nemčija. . j,r#^ DA LOVIMO, gostovanje v katere okostje so našli na Novi Zelandiji, 32. ime ameriške Toda takrat je očetu, ko mu ic P Predosljah filmske igralke Blutt, 35. kratica za avtonomna pokrajina. bi počakal na nabor (pri prvem S' GLAS * 10. STRAN KLASENFU1T . Vkt.tov*. grem QJ — SOCIETA 01) "DARVVIL. Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/1 II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi naj večjo izbiro zlatega nakita iz 14 , 18- in 22 ka ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno pri znanih industrijah zlatega nakita. M&tFAtfCNi Za vsak nakup zlatih predmetov da jemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 grami KAM — samo k v Laghi — Fužine Turistične informacije Elektrodelavnice JožeMadotto • Bohinj - Mladinski dom dovolj prostora. galanterija, volna vseh vrst, pijače, konlek- ^edSled,en d0 Ponedeljka, 9 Skofja Loka — Prostor Ing. Dullnig W^\jc v notelih Zla- je v hotelu Krona in v za• cija, obutev, pralni stroji in pralni praški, Trioi' Voglom, Bdlevue, sebnih turističnih sobah. Prav Celovec — Klagcnfurt, hladilniki. tako je prostor v Loški keči »tora VMN, Jczcro dovolJ Pr°- Pischeldorferstrasse 4 N je ?' . <*aj prostih postelj na Starem vrhu Ln pri zaseb 8 Maistrasse 33 Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zado inform1 na v°8lu- Turistični nikih v Retečah. voljni boste fctia ^'Jski biro v Bohinju # V Poljanski in Selški Električni stroji, orodja naprave, surovine, žice, Strežcmo v slovenščini, non stop, sprejemamo di Pri ,na VolJ° trisio postelj dolini je povsod dovolj pro bnikih tri vikend kabli. hišic ^ stora. Prostor je tudi v Li- narje r>a v na Voglu- Vse žičnice tostrojskem domu na Starem Dobava — popravljalnih Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v Na v°SlU rodno obratujejo. vrhu. poceni in hitro. 0glu jo 280 cm sn a našem bifeju pmuw, °g > # Dovolj prostora je tudi vicAn- Pa J° "godna. Tudi v Kamniš*kl Bistrici, Kamni ku in Domžalah. M'adinU B0hinjU pri hotdU dom *no»a^ obratujeta; -ga Pa je 30 cm. vcT Uskovnici je še do- Vreme J snega, planinska keča Vremenska slika: Področ Jazi ,redno oskrbovana. Naj je visokega zračnega pritiska ti Sr iSU>P na Usk°vnico je se iznad vzhodnega Atlantika KOMPAS JESENICE jo Vasi t>n0 n, L . od koder je širi na evropski kontinent. eišča 0 oda- Dobra smu- Frontalno motnje, ki se po 80 tud mikajo iznad severne Evro SEZONSKI IZLETI . Boh[ J na Rudnici nad 31 Bistrico pe, lahko povzročijo poveča Vi,? ™ - Dostop na V TRBIŽ IN UDINE lc a no oblačnost. Jutri pa bo do ViCe ° P je mogoč iz Sa- Pot •Pr i Bohinjski Bistrici; tekal nad naše kraje še top Torek: Jesenice—Trbiž cb 14. uri lejši zrak. Velika hiša za vsakogar Jo dobro zaznamovana. Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri tejT IVrar»iska gora — V ho- Napoved za soboto in pri Sobota: Jesenice—Udine ob 7: uri eobahm Zasobn'b turističnih hodnje dni: V soboto bo pre težno jasno, najnižje nočne Radio kornu V Kranjski gori, Pod Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na le ln Gt«d-Martuljku jc temperature na Gorenjskem Jesenicah s postajališči po želji. do — 6, najvišje dnevne oko Schmidt prostora t - li 10 stopinj. V nedeljo in Klagcnfurt — Celovec Cena prevoza1 Jesenice—Trbiž ND 10,— jo turfi * ~~ Dovolj prostora tudi v začetku naslednjega Bahnhofslrasse 22 Jesenice— Udinc ND 25,— ir, Ul v Tržiču, Podljubelju- tedna večjega poslabšanja Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno LJuhN lu Panorama na vremena še ne bo. kosh TudL v Planinskih rezerviramo sedež v avtobusu. Zelenic Kriški ^ori in na *»4ć K ]G dovolJ Prostih lc- °dprt, a na Kriški 8°ri iQ Ce želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad amo 00 •nofjeljal^ sobotah in SODELUJTE Z NAMI NA ranj do?0^ ~ V Kranju je VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU DIOLEN ZAVESE J Jih in Petora v oboh hote- od 1. do 31. marca 1 m — 150 cm širine 25 A sch sobah JL?a**nih turističnih rjj ^ T - olj Prostora jo tu 1 m — 220 cm širine 37 A sch oštu L0DR0N ri J ; . na Smarjetni go- pri MLECNIK 1 m - 300 cm širine 49,80 A sch !*em !£ddvoru in na Jezor- Villach Beljak donaK Krvavpu je zase- Kirschentheuer — Kožentaura, pri Borovljah Ledcrcrgasse 12 • se ne krčijo *U m ^unarica v Tihi doli- 15 km pod Ljubeljem 0 ni potrebno likati ' medtem ko je v Domu še Razpisna komisija Podjetje STANOVANJSKO PODJETJE osnovne šole Križe TRŽIČ KAMNOSEŠTVO KRANJ razpisuje delovno mesto PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI ima na zalogi veliko izbiro ravnatelja šole naslednje stanovanjske hiše in stanovanja: NAGROBNIH Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še na 1. Stanovanjska hiša, Kosarska ul. 3, Tržič SPOMENIKOV, slednje pogoje: na pare. štev. 52 k. o. Tržič, neto m2 79,00 katere vam nudi po 1. da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo peda po izklicni ceni 12.500,00 N din najnižjih cenah. 2. Stanovanjska hiša, Janežičeva ul. 5, Tržič goške smeri, na pare. štev. 244/1 k. o. Tržič, neto m2 44,00 Spomenike si lahko 2. da ima 10 let vzgojno izobraževalne prakse, po izklicni ceni 13.460,00 N din ogledate v skladišču 3. da se odlikuje s pedagoškim, organizacijskim in 3. Stanovanje, Pristava št. 12 podjetja Kranj, družbenopolitičnim delom. na pare. štev. 484/7 d. k. o. Križe, Koroška c. 47. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o iz neto m2 47,00 polnjevanju pogojev sprejema komisija 15 dni od po Izklicni ceni 17.760,00 N din Pri naročilu vam nudimo objave v časopisu, v zaprti ovojnici z oznako »ZA 4. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 33 poseben popust. RAZPISNO KOMISIJO«. — Stanovanja ni. na pare. štev. 827 k. o. sv. Ana, neto m2 59,00 po izklicni ceni 11.930,00 N din 5. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 39 na pare. štev. 794/26 k. o. sv. Ana, neto mJ 71,00 po izklicni ceni 24.000,00 N din SKUPŠČINA OBČINE KRANJ 6. Stanovanjska hiša, Podljuhelj št. 97 Oddelek za gospodarstvo na pare. štev. 61/4 k. o. sv. Ana, neto m2 31,00 po izklicni ceni 10.600,00 N din Številka: 322-012/1968 04 7. Ena soba, cesta JLA št. 28, Tržič na pare. štev. 496/2 d. k. o. Križe, neto m2 14,00 Datum: 4/3 1968 po izklicni ceni 6.048,00 N din 8. Štirisobno stanovanje, Bistrica št. 16, Tržič Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeše na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica, neto m-' 77,00 vanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list po izklicni ceni 62.432,37 N din SFRJ, št. 16/65) oddelek za gospodarstvo skupščine občine Kranj 9. Dvosobno stanovanje, Bistrica št. 16, Tržič na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica, neto m2 51,00 po izklicni ceni 37.261,62 N din 10. Ena soba, Bistrica št. 16, Tržič obvešča na pare. štev. 26/7 d. k. o. Bistrica (se lahko funkcionalno vključi pod št. 9), da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po spodaj navedenem neto m2 10,00 razporedu: po izklicni ceni 5.040,00 N din Hišam in stanovanjem pripadajo stranski prostori, Dne Ob uri ugotovljeni ob revalorizaciji leta 1965. Zemljišče preide v uporabo kupcem po 38. členu Za NAKLO 12.3. 1968 15 na običajnem mestu kona o prometu z zemljišči in stavbami. PODBREZJE 12.3. 1968 16 na običajnem mestu PRODAJNI POGOJI: DUPLJE 12.3. 1968 17 na običajnem mestu 1. Pred začetkom javne dražbe morajo interesenti TRATA 12.3. 1968 8 pri Godelmanu položiti varščino v višini 10% od izklicne cene. 2. Kupnina je plačljiva: 30 % izlicitirane vrednosti CERKLJE 12.3. 1968 10 pri Zadružnem domu ob sklenitvi kupo-prodajne pogodbe, ostali del pa ZALOG 12.3. 1968 12 pri Recku v mesečnih obrokih po najmanj 200,00 N din. PREBACEVO 12.3. 1968 14 pri Novaku Obrestna mera je 2 %. Prometni davek, stroške TRBOJE 12.3. 1968 15 pred Zadružnim domom zemljiškoknjižnega prepisa in overovitve plača kupec. VOKLO 12.3. 1968 16 pred Zadružnim domom 3. Z izdražiteljem bo sklenjena pogodba takrat, ko BELA 13. 3. 1968 8 na običajnem mestu bo predkupnemu upravičencu brez uspeha pote PREDDVOR 13.3. 1968 9 na običajnem mestu kel 30-dnevni rok za izjavo o nakupu. KOKRA 13.3. 1968 11 na običajnem mestu Dražba bo opravljena 9. aprila 1968 ob 8. uri v pro JEZERSKO 13.3. 1968 13 na običajnem mestu storih Stanovanjskega podjetja Tržič, Cankarjeva cesta št. 1. RAKOVICA 13.3. 1968 9 pred Žimoprejo BESNICA 13.3. 1968 10 pred Zadružnim domom NEMILJE 13.3. 1968 11 pred gostilno ŠENČUR 13.3. 1968 15 pred gostilno Jama VISOKO 13.3. 1968 16 pred Zadružnim domom PREDOSLJE 14.3. 1968 15 pred krajevnim uradom KOKRICA 14.3. 1968 16 pred gasilskim domom TITA N BREG OB SAVI 14.3. 1968 14.30 na običajnem mestu MAVČIČE 14. 3. 1968 15 pred krajevnim uradom PODREČA 14.3. 1968 16 v mlinu KAMNIK 2ABNICA 14.3. 1968 8 pred krajevnim uradom BITNJE 14.3. 1968 9 pri Strahinc STRAŽIŠČE 15.3. 1968 14 pred gasilnim domom GORICE 15.3. 1968 9 na običajnem mestu TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TRSTENIK 15.3. 1968 11 na običajnem mestu fCRANJ 16.3. 1968 14 na Sejmišču Naš proizvodni program: PRIMSKOVO 16.3. 1968 16 pri Vrečku 9 fitingi črni in pocinkani Za zamudnike iz cerkljanskega bo cepljenje dne 19.3.1968 ob # stavbne in pohištvene ključavnice, na- 10. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih vadne in cilindrične, obešanke, navadne in krajev pa bo cepljenje 19.3.1968 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. cilindrične K cepljenju je treba pripeljati vse pse, stare nad 4 mesece. % gospodinjski strojčki Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 15.— Ndin (1.500 starih # ročno orodje din), za zamudnike pa 20.— Ndin (2.000 starih din). # ulitki za avtomobilskp in elektro indu Opozarjamo lastnike psov, da je cepljenje obvezno in bodo strijo iz temper litine in ulitki iz sive litine. kršilci kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živine. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke. SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Letos desetletnica TD Lesce Za varno in prijetno hojo v gorah Prek sto planinskih dru Tega so se zavedali že naši Priprave za razvoj Šobca štev — kolikor jih je vklju prvi planinci, ko so 26. av Vsak tretji volivec član društva — Zvečanje prenočitev za 36 od čenih v slovensko planinsko gusta 1778 po sestopu s Tri zvezo — se mora v letošnjem glava, skrbno zaznamovali stotkov — Močan izletniški turizem — Nov barvni prospekt jubilejnem letu slovenskega svojo pot. Njihovo delo so planinstva bolj kot kdajkoli nadaljevali tudi Triglavski Ia a predsezonska dela bodo po .^ J R'tos bo poteklo 10 let, izplačil za osebne dohodke in prej zavedati, da so skrbno prijatelji, ki so pred 95 leti «ar je bilo ustanovljeno tu. drugih dajatev, jim je ostalo skušali pravočasno opraviti, v označene ter zavarovane poti označili prvo pot z Velega ^stično društvo Lesce. Nihče še 16,800.000 starih dinarjev, sami sezoni pa bodo poskr najboljša propaganda za mno polja prek Ledin skozi Tri Fj* hkratnih ustanoviteljev, ki so jih namenili v poslovni beli, da bo kamp lepo vzdr žično rekreacijsko planinstvo. glavska vrata na Mali in da *UO jih je 50, ni pomislil, da sklad. Gosta mreža skrbno označe lje na Veliki Triglav. °o v tako kratkem času Glavni del dohodka so ževan in da se bo sleherni nih in z železnimi klini ter Brez skrbno urejenih — pla j-'anstvo pomnožilo kar deset- predstavljale prenočitve v gost kar najbolje počutil. Lo jeklenimi vrvmi zavarovanih ninci pravijo nadelanih poti g*t Tako je danes vsak kampu in turistične takse, tili pa se bodo tudi študije planinskih poti so jamstvo za — si pravega planinstva niso re}ji volivec član društva. precej pa so iztržili tudi od o nadaljnjem razvoju Sobca. varno hojo po gorah, brez mogli predstavljati niti pipar- 1 uri stični promet je v zad- igrišča za mali golf (6 mili S. Zupan lažjih in večjih nesreč. ji, ustanovitelji SPD. Skrb «jih letih močno porasel. jonov starih dinarjev). Med Pre< za goslo mrežo planinskih CcJšen denar, ki so ga tu- izdatki so na prvem mestu rist poti mora biti prav sedaj, v pustili Lescah, že stroški za vzdrževanje kampa vpliv Občni zbor Hortikulturnega društva Kranj času množičnega planinstva, !v- in izplačila za osebne do a na promet v trgovini, še mnogo večja, ket pa je bila |o hodke. •«natvu, obrtništvu itd. v naši dvestoletni planinski °- Napori desetih let torej Najvažnejša vzgoja ljudi zgodovini. 11180 bdi zaman. NOV BARVNI PROSPEKT Hortikulturno društvo v Seljak v Stražišču. Za tek Prek 65.000 gornikov, šte Letos bo društvo posvetilo Kranju deluje že sedem let, movanje v ureditvi oken in vilo pa se naglo vzpenja, in v MED GOSTI posebno pozornost propagan največji uspeh v svojem de balkonov s cvetjem ter pred- prek milijon domačih in tu NAJVEČ NIZOZEMCEV di. 2e do konca tega meseca lu pa je doseglo prav lani. vrtov se je prijavilo soraz jih vsakoletnih obiskovalcev Lani je društvo zabeležilo nameravajo izdati nov barvni Povoi Uspelo jim je dobiti prostore merno majhno število ude Koroških, Savinjsko - Kamni -anje vseh prenočitev za prospekt v nakladi 50.000 iz v paviljonu ob Prešernovem ležencev, za to pa so ti za ških Alp, Karavank in Julij J raJ 36 odstotkov. To je lep vodov. Zajemal bo 15 izlet gaju, kjer se sestajajo člani res skrbno uredili svoje cev se mora počutiti v gorah Vam "5e osebno, če upošte- niških tečk, kamor gostje društva, vsi ljubitelji horti cvetlice in vrtove. Podeljenih varne. Nesreče moramo pre Q °' da so prenočitve na največ zahajajo. Poleg pro kulture pa lahko v njem do je bilo pet nagrad s prizna prečevati, saj je to mnogo I.eniskem in v Sloveniji spekta bodo izdali še tiskan lažje in ceneje. Padle bijo tudi nasvete. Pokazalo nji, o čemer smo v našem za okrog 6 odstotkov. vložek v 15.000 izvodih, v ka listu že pisali. Zelo lepo pa Vzdrževanje in izdelava Največ se je, da je prav ta paviljon • prenočitev so imeli terem bodo prikazane potreb precej vplival na večje za jc uspela tudi akcija za okra novih poti mo*no obremenju gost-3 ia av^usta- Med tujimi ne informacije o vseh dru nimanje ljudi za gojenje sitev starega dela mesta Kra je posebno komisijo za pla- 1 rent Ni2 2? P čevalo največ štvenih dejavnostih, in to v cvetlic in urejanja vrtov. nja, saj je bilo postavljen h | ninska pota pri Planinski z/e. mcev Zahodn c0v - 'h Nem- šestin jezikm. Društvo bo so Marsikdo izmed teh pa je na okna 96 enotnih zabojč- zi Slovenije, pa tudi posa tan •in tUrLsl°v iz Velike Bri- delovalo s propagandnim gra postal tudi član društva. Ta kov s cvetjem. • mezna planinska dru H \ a S « &:ediJ0 Belgijci, Fran- divom tudi na različnih sej ko ima sedaj društvo 389 vlagajo znatna sredstva za čim- m AvstriJc<- Mod doma- mih in turističnih razstavah članov, medtem ko jih je Tudi za letos je društvo na vzorno vzdrževanje planin r 1 gosti jih je bilo največ doma in v tujini. imelo leta 1966 le 2C8. svojem občnem zboru, ki je skih p'oti v okolici svojih pla •aioveni>ije' , Hrvatske in Sr- Za čim boljše počutje go bil te dni, sprejelo program ninskih postojank. b'je. stov in razvedrilo bo društvo Društvo je v preteklem le dela za tekoče leto. Tako bo Tudi gorniki sami morajo tudi letos organiziralo razne tu oskrbovalo člane s semeni, do spet izvedli tekmovanje za skrbno čuvati planinske poti b^Sh^b0811 kampa' 23 sadikami vrtnic, gomoljasti- najlepše vrtove in okna ter v vasi in gostilni prireditve v kampu. Nastopi in jih ne po nepotrebnem uni b šolske vrtove. Poleg širjenja Po n; . 'le pred sezono in le bodo folklorne skupine in mi begonijami, škropivi in sodobnega urejanja vrtov in čevati. 2c tako je veliko ško to rTJ Slat>Š€ izkoriščene. Za- ansambli z glasbenimi in pev_ drugim. Največ zanimanja je javnih nasadov, okrasitve de po jesenskih in pomladan hedn3?16^3 društvo v pri- skimi toikami, pripravili pa bilo za nove vrste tulipanov, oken in balkonov s cvetjem, skih neurjih, pozimi pa jih in 2 boljšo propagando bedo tudi tradicionalno pri saj so člani društva in dru poškodujejo plazovi. reditev ob tabornem ognju. gi ljubitelji cvetja posadili bodo poskrbeli za napredek skrbet- oblikami dela PO- na področju vrtnarstva in V letošnjem jubilejnem I^D* ' za Poživitev turistič- Za goste bodo organizirali iz nad 7000 različnih izbranih sadjarstva. Organizirali bodo letu planinstva je treba po £a Prometa. lete v okoliške kraje z ogle sort čebulnic. Društvo je or več predavanj in ogledov vrt- svetiti planinskim potem še se dom zgodovinskih, kulturnih, ganiziralo tri javna predava tu Kmetijski stroji in orodja — domače in tuje proizvodnje: Traktorji s priključki: IMT-533, Zetor 2511, Steyr 86, DT-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS, Moty Werke, Reform, Vogel & Noot, Alpina, Rondine itd. Verjetno še nikoli niste videli tako bogate izbire kmetijskih strojev in orodij, kot bo prikazano na velikem prodajnem sejmu Stroji za pridelovanje krme: kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, samonakladalni priklopnik!, obračalni zgrabljalniki, venti hala B, v času od 9. do 31. marca 1968. latorji za sušenje sena. Kompletne linije za pridelovanje krompirja in koruze. Molzni stroji Alfa Laval in druga hlevska oprema. Manjši stroji za zaščito rastlin, orodja za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike. Vse kmetovalce, ki jih prav posebno zanimajo problemi v zvezi s spravilom krme in predelovanjem okopavin (krompir, pesa, koruza), VABIMO na strokovna predava nja s filmi in diapozitivi v hali B 19.3. in to: Vsakokrat: 23. 3. ob 9. uri spravilo krme 25. 3. ob 12. uri pridelovanje okopavin Ob tej priložnosti boste dobili tudi strokovne odgovore na konkretna vprašanja, ki vas zanimajo. Sodelujejo priznani strokovnjaki Kmetijskega instituta v Ljubljani, Vse stroje — domače in tuje proizvodnje — bomo prodajali s AGROTEHNIKA 5,5 »/•popustom za dinarje, še poseben 10»/0 popust pri nakupu Export-Import Z deviznimi sredstvi. LJUBLJANA, Titova 38 J^Jski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren ščenimi gozdovi, ali pa — po ma 1. 1934 na Kleku, ob otvo Kranjska dolina — okoli 6 ha, fknšarstvo v okolici Gorij (3) očiščenju grmovja in gnojenju ritvi nove koče in hleva). Pašno pašno pravico imajo: Poljšica, — lepe senožeti (npr. Višelnica pravico sta imela tudi Mežan in Sp. in Zg. Gorje ter Višelnica. zvanje) Oglejmo si, katere vasi so do in Zg. Gorje). Zgornji Gogala iz Rečice, ker sta Na zahodni strani pokljuških bile gmajno (nižinski pašnik) in v času lova hranila grajske pse. ! rovtov je planina Repečnikov ' »I tal i imela SV°J° sre' Predplaninsko pašo — nižin pa približno površino te v hek Mimogrede omenimo resnično s srčni uJC Vsaka gospodari- sko, imajo tod okoli le še vasi rot — 30 ha (v sklopu dokuplje tarih (po pripovedovanju Fran ustno izročilo: malo od planine 1 zase T fosestviJo (gmaj Rečica (samo delno zaradi raz nih rovtov Zumerčovega, Poro- ceta Burje-Pretnarja iz Rečice). Klek, severozahodno, je visoka ludi sv e j vega in Zračovcga). Je ves ogra. ne Br>7H 1° °J deljene gmajne), Poljšica, Zasip, Zasip 30 ha, Podhom 70 ha, Sp. skalna navpična stena; ob nje Gorje okrog 20 ha, Poljšica 70 Podhom ter Sp. in Zg. Laze. Se- ! jen, kajti na vzhodnem delu me k (sren nem vznožju se vije čista reka °'iko K 5 iah) odloča- ha, Zgornje in Spodnje Laze 5 vega so tropi (črede) precej ji na privatne pokljuške rovte, os Radovna. Ta skala se imenuje "osekn • P ekali. Sedaj ha. Te gmajne imajo v upravi manjši (posebno v Rečici) kot na zahodni in severni strani pa S0 ve »Bratova peč«. Dva brata sta ne M i?L.'. č delali tlako pred 50 leti ali še dalje nazaj, ] na gozdove Gozdnega gospodar- ^nei6 bil° delo plačano od da"es P^šni odbori, seveda pod koč sedela na kraju vrh pečine, o čemer se bomo podrobno se ! stva Bled in na privatne parte. met zapf ra lesa, ravno ta. i Pokroviteljstvom Kmet.jske za- za hrbet jima je prišel mrkač druge Bled. znanili kasneje. Repečnikov rot so včasih kosili, lr e V e sa (oven) in je oba zbil preko peči. a. I2 k ,?5j , od'kubičnega ne, da sta se ubila. Tako je do ! tja do leta 1912, in preden je bi V C k za rod Dodeljena pa je bila gmajna foJSK' , P ^i les VIŠINSKI PAŠNIKI — lo seno pospravljeno (površina !C5>li nazaj i tudi drugim vasem tod okoli. bila pečina ime »Bratova peč«. IZ- PLANINE samo Repečnikovega rota je 8 h Pax? ' nižinskih al Zg. Gorje, Viševnica in Rečica i vi Kasneje, ko so bile v poletju ha), so pojedli 60 hlebov kruha, 50 tudi n °V- Iz tc8a denar- pa so si svojo gmajno razdelile Dobro je, če se ozremo še po krave na planini, je prišel na sena pa je bilo 50 do 60 voz. L1? živLP ,StavIja,i nove *ta- med seboj, med posestnike. Tako planinah, katere vasi imajo pra plamno tudi Marovtov dohtar Ker so imeli svojo planino in n)nah nove koče na so jo na Rečici delili leta 1884. vico pasti na tej ali oni planini (Maroltov doktor Jan iz Podho svoj trop 25 krav in 30 jarcev, ,Upi mkih) in približno njihovo površino. H d * ' Ce pa so Mejila je na Poljšiško gmajno Te planine niso v lasti vaških ma) na ukance (počitnice). Ta je bilo dobro gnojeno. Leta 1912 °,$eredkMrja deli» (kar je in se držala prav do Blejskega srenj, temveč imajo te na njih krat na vasi niso preveč čislali ga je od Repečnikovih odkupila „ Ie*, k^;* H JC UOD" kmet jezera in do Zake. Gmajno so le pašne pravice, lastnik pa je šolane ljudi in tako je Marovto- kmetijska zadruga Zg. Gorje za 6no trctiino delili po srenjskilh pravicah, in ^SeTSS 5? va gospodinja prepovedala svoje Jar]ev) 1U00 dm, kajžar 333 to: kmet je dobil za eno srenj- Kmetijska zadruga Bled, ki pa smešno nizko ceno 1000 kron seveda tesno sodeluje s pašnimi mu pastirju na planini, da bi sko pravico 4,2 ha površine, baj (100 kron je gld, 1 krona je 50 s lj Š k odbori. mu dal od Marovtovih (doma kr, za 1 gld si lahko kupil dve J e7e ' r ;..obvezi iz leta tar le eno tretjino kar znaša čih) krav mleko; od drugih kravi). Na polovici planine, ki tUdi kataSter 1,4 ha. To so točno izračunali Planine: Brda z Lipanco, okoli Z ^ krav lahko, samo od Marotovih je vsa ograjena, se pasejo konji. K par takole: površino gmajne, name 300 ha (Rečica-Grad), Klek 150 ° Se Z* «l v merilu ne. To ga je tako žalostilo, da Na tej planini so imeli pašno ^atančnn • ie UD°rabcn in njena za delitev, deljeno na ha, prvotno samo planina Blej se je sam pognal preko pečine pravico, po letu 1912, vsi člani e ^_.no zdelan. kmečke in kajžarske dele. Seve ske dobrave, kasneje je neki in se ubil. (Po pripovedovanju da, da ne bo kdo napak razumel: Marolt iz Podhoma (Jan) oženil zadruge. (Po pripovedovanju f^'e'vse v81?^« (Panike) Ini neko gruntarsko dekle iz Do Janeza Jana in žene — Repeč- Repečnika, Janeza Jana). bližini f~! ' Bvo^ nepo- j ime gmajna je vsesplošen izraz neka iz Sp. Gorij 12). Podplanina Po s cer brave in so dobili Podhomci pra ie , katast^"'-stru, T,)I izmerje-'z""ici.ic- a srenjsko posest, ni pa to sa vico pasti na Klcku (iz govora na Kleku je Meja dolina, to je Jože Ambrožič trske SSLobčin Tak""ioT 5au0 nasiaienastale , mo golicava in grmovje, temveč prava Podhomska planina. c aH podobčina.' so vmes tudi predeli z lepo ra- Jakoba Jana, Marolta iz Podho (Naprej prihodnjič) Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, saj je oče prav tako vzklikal cesarju in vojni, kakor so vzklikali So viele vvaren herum um ihn drugi, obsojal socialistične demonstracije, ki jih je baje organiziral Mit Tschindra und Hurra. Kari Liebkneckt, in imenoval tega socialističnega poslanca »nepatri- So vicle tanzten und johi ten um ihn ota in izdajalca«, doma pa vzdihnil, da bi bilo bolj pametno, ko bi Dass ihn keiner sah. poslanci skušali preprečiti spopad z Rusijo in Francijo. Man konnte ihn cinzig von oben sehn Und da sind nur Stcrne da. In najbrž je bilo takih še mnogo, a so se vseeno bali, da bi Die Sterne sind nicht immer da svojo pravo zaskrbljeno dušo odprli pred drugimi in da bi v očeh Es kommt ein Morgenrot. drugih, ki so najbrž v sebi mislili prav tako, a javno ravnali dru Doch der Soldat, so vvie er's gelernt gače, ne bil videti »pravi« in »zavedni« patriot. Kričali so cesarju zieht in den Heldentod. ^mozaverovanost, na- in vojski, kričali hura zmagi, tako da je odmevalo od vsepovsod, kakor da kričijo hura tudi stavbe, ceste in celo samo nebo, kričali ttertan nemški nacio- Bivši medicinec umolkne, Lehmann pa zamišljen požene avto podobni tistim mi javka jočim mačkam in lajajočim psom ali piska- '^Uega človeka m ga mobil ... ki kviče, podgane, iočim podganam in pesmi, ki so se bale sramote, da bi jih imeli za '.sramota biti Francoz, francoske. Vsi so se hoteli pokazati, kakor tiste vaške žene, ki jih jc godba privabila i/, hiš in ki so se gnetle, da bi videle, kako ko Wh Verzih Lehmannu Tu med griči si poti podajajo roke in ločijo množična vojaška raka vojak, ki so ga odkopali, ker se je cesarju zdel, da je umrl V*V\\and und movgcn pokopališča. Pred štirimi leti jih ni bilo. Prav tale grič tu, kjer r prezgodaj, zdravniku, da je s svojo smrtjo hotel uteči svetim dolž- « 'irnl štirimi leti čutil zavija neka pot proti severovzhodu, proti Reimsu, iz katerega se u I nostim cesarskega pešaka in da se je hotel prikriti pred nevar- • '. kulturno, duhovno tokrat Francozi niso pustili izriniti, je bil pred štirimi leti en sam | nostjo in ga je zato velel naliti z žganjem, mu porinil v objem dve PoUijčevanja drugih sadovnjak. Zdaj o njem ni sledu. Namesto drevja se vzpenjajo v bolničarki in še napol golo žensko, da bi vojaka ozdravile slraho- breg brazde lesenih križev; bera smrti minulih dveh mesecev. Zato u petnosti in prebudile v njem možatost; vojaškega kurata, da bi s ^ kulturnega duhov - je tudi pokrajina drugačna kakor pred štirimi leti. •dajala druge kulture kadi lom odvrnil od vojaka smrad po trohnobi in smrti; vojaško «iiov, gledal svet kot godbo, ki naj bi vojaka vzpodbudila in ga spomnila, kako je treba Morda bi Lehmann to povedal bivšemu medicincu, ko bi se prav tedaj nc začela dvigati iz brajde smrti množica sivozelene voj :cs^las\a med narodi v paradnem koraku »metati noge od riti«; dva bolničarja, ki sta ga jtadij pnrodoslovja in pod pazduho držala, mrtvega vojaka, da bi se jim zopet ne sesedel ske, kakor da bi vstajala iz grobov in se začela opotekajoč se zbirati ^ibolj prizadevnimi »v svoj drek, kar se seveda ni smelo zgoditi«, ker so morali navdu na cesti. F*jKh človeške de\av- šiti vojaka, da bi se še mrtev bil za cesarja, za kar naj bi poleg Lchmanna, ki je še vedno pod vtisom pesmi o mrtvem vojaku, °Vvm \n drugim navo- vsega, kar so mu že nudili, poskrbela cesarska zastava in gospod spreleti srh, čeprav vc, da je samo pohodna kolona, ki ima za seboj ncs. maTveč je gledal v fraku s poškrobl jenim oprsjem, ki je, zavedajoč se kot pravi nem že desetine kilometrov napornega pohoda, saj se vojaki od utruje Ni in poslušni WA ški človek svojih dolžnosti v celoti, vedel, kako se takim rečem streže nosti opotekajo in se ne zmenijo za njegovo hupanje, tako da v katero je naj- in dal voditi mrtvega vojaka skozi vasi, da bi prebivalci videli, da se mora zopet ustaviti avtomobil. 0 dušo, ki so jo trle celo mrtvi vojaki še »hočejo (kar v vojaškem jeziku pomeni isto S fronte zahodno od Soissonsa prihajajo. Že drugi dan so na 0 zato, da bi mu ne kakor »morajo«, ker v vsaki vo>ki glagol »hoteti« izgubi svoj pravi pohodu. Mislili so, da odhajajo na počitek v zaledje, a jih najbrž ^ bi kljub teiavam, pomen in pomeni samo še »morati«) boriti za cesarja in zato naj tudi ženejo zopet v klavnico čez te griče proti Marni, čeprav so si že ^ kot pravi nemški ženske in celo drevesa in polna luna kričijo temu »hočejo« s hura, zdaj »zribali noge do riti«, pravi neki vojak. Človek bi zavidal blagor Nemčije«, kakor diha iz verzov, ki mu jih pripoveduje s posmehljivo gren mrtvim, pokaže na grobove, med katerimi so komaj četrt ure po U W vojne jc v očetu kobo medicinec čivali. " oblast, ln da tudi Da, tem pod križi, je lepše, menijo tudi drugi, dokler jih ne na- godnih, oblasti /a- Und vvenn sie durch die Dbifcr zichn hruli zadirčen feldvcbcl in zahteva, naj napravijo avtomobilu pro M'inov, postavljenih VVarcn al le VVeibcr da stor. Toda vojaki se obotavljajo, preklinjajo feldvebla, pa tudi Lch Die Baume verneigten sich, Vollmond schicn manna in sanitejca, ki ju imajo za zalednika. Le počasi, kakor da 'aprav dve Nemčiji- Und alles sehrie hurra. jim feldveblov revolver, s katerim jim grozi, ni mar, in kakor da jim u morajo poslušati', Mit Tschindradra und VVicderschn! je vseeno, če jih poslieli tu ali pa če jih postielijo na fronti Fran *a vse druge nesvo- Und Weib und Hund und Pfalf! cozi, se umikajo na rob ceste in ostajajo v prahu za avtomobilom. Und rniiton driu der tote Soldat 1 b*MB študij in da Wie ein bcsollner Aff. Zopet sta sama na cesti, toda vojaki so še vedno v l chnvimo- očital dvoličnost, Und vvcnn sie durch die Dorfer zichn vih očeh, taki, kakor jih je videl, ko so se dvigali z zemlje i cd Konunt's dass ihn keiner sah lesenimi križi, »mrtvi« vojaki, ki bedo morda žc jutri zares mrtvi. GLAS •:<- 1! S I VI Gi.AS * ie grntAN ZA ŽENE SOBOTA — 9. marca 1968 Abeceda za sedemnajstletnice Kozmetični zajtrk Ali veste, da je prav od nah; le delavci, ki teže te Kaša in orehi za lepe lase zajtrka odvisno, kako se bo lesno delajo, si smejo privo Včasih vzdihnemo pri pre ga v kakšni drogeriji še dobi. nekoliko medu in na tešče ste počutili ves dan? Ne? ščiti bolj mastno hrano že t gledovanju starih fotogrofij, Vsakodnevno krtačenje las pojejte. Same nekuhane kaše Najbrž nejeverno odkimava- jutranjih urah. Ogljikove hi na katerih se naše babice ali ima tudi to prednost, ker ma najbrž ne bi mogli uživati in te z glavo, češ če bom zajtr- drate uživamo v obliki kru prababice ponašajo z debeli siramo lasišče. Lasje se z bi prehitro obupali. Kura naj kovala bom spet pridobila ha, marmelade in sladkorja; mi svitki las, zvitimi na til redno masažo ne zamaste ta traja kake tri tedne. Ce pa nekaj dekagramov teže, to v črnem kruhu tičijo rudni11' niku. Naši lasje pa so redki, ko hitro, so lahni in se ble ste zelo suhi, lahko poskusite rej ostanimo zavoljo »linije« ske snovi in vitamini, praV hitro se mastijo, s topiranjem ščijo. tudi z orehi. Vsak dan pojejte lačni! Povsem narobe. tako pa tudi v svežem sadju* jih lomimo in razen tega tu Naše babice so zelo pogo eno jedrce več. Tako boste Kalorije, ki ste si jih pri zelenjavi, maslu, mleku, jaj* di naša prehrana ni ravno sto imele na krožniku kašo, štirinajsti dan pojedli štiri dobile pri zajtrku, ne vplivajo cih in rženem kruhu. preobilna z vitaminom B. ker kaj boljšega tudi ni bilo. najst jedrc, nato pa spet na vašo linijo. Znano je, da Morda tudi še ne veste, da Včasih so prale naše babice Znanih je več kur, ki naj bi vsak dan eno manj. Kura je pojedo suhljate Angležinje za bo postala vaša polt praV lase enkrat na mesec z mi okrepile tenak in slaboten sicer nekoliko dražja zaradi zajtrk največ: kašo iz ovse kmalu brezhibna, če boste na lom, prehrana pa je vsebovala las. Lahko poskusite s kašo. visoke cene orehov in rada nih kosmičev, porridge jo mlačne tešče popili kozarec veliko več vitamina B kot Veliko žlico kašo dobro ope pusti kak dekagram teže več. imenujejo, pršut in jajca, čaj edli mineralno vode ali .poj ' sedaj. V starih zapiskih be rite v topli vodi in jo namo Ce pa s težo ni nobenih pro z mlekom, kruh in smetano. svež sadež hruške, jablane ali remo, da so renesančne lepo čite čez ncč. Vode naj bo bolj blemov, pa velja poskusiti. Okrogle in zajetne Dunajčan- drugega sadja. Nekaj dni bo tice, ki so bile znane po iz malo. Zjutraj kašo zmešajte z L. Mencinger ke, ki se zadovoljijo za zatrk ste pozabljali na takšen "a* redno lepih laseh, vsak ve samo z belo kavo in nama čin prehrane, potem pa se bo čer krtačile lase. S krtačo zanim kruhom, pa si privo ste navadili nanj in kar P°" so potegnile 87-4crat po levi ščijo obilno večerjo. In po grešali sadje, če ga slučaj"0 in prav tolikokrat po desni Moda tridesetih let sledice .. . ne bo doma. Po sadju se j£ strani. Za zajtrk mora človek spre sira To, kar se ni posrečilo fil nju na novo odkritih tridese tite jajc, malo klobase tih let. Lasje so lahko krat jeti vase četrtino ali tretjino na- Danes pa prav malo slori- mu Viva Maria, sedaj pripi in drugih živil, ki so z° celodnevne hrane. Mleko, mo za laso. Ozračje mest je sujejo že tolikokrat omenje ko pristriženi, ob straneh ne štete, kava pa naj bo le . smetana, nemasten sir, jajca polno prahu in saj, ki se nemu filmu Bonnie in Clvde. koliko daljši in se oprijema nameček. Vaše telo pa bo in klobase povečujejo kalo- nam useda na obleko, obraz Trgovine v zahodnih modnih jo glave. Kodre narede celo na doma lahko, vaš videz sv in lase. Zato bi bilo pripo centrih so preplj avl jene z z že zdavnaj zavrženimi na- ričnost zajtrka. Seveda pa je mladosten in negovan. ročljivo, če bi vsak večer skr- baretkami, ki jim pravijo kar vijalkami, ki so bile nepo treba paziti, da ne uživamo T. Vrbovo1^ tačili iz las ves prah. Krta bonnie in so prav take, kot grešljive pri tako imenovanih maščob v neomejenih količi ča mora biti ščetinasta. Prav jih nosi filmska junakinja. železnih t ran j ah. Ce pa so tako je dobro, če je tudi Frizerji so pokazali nekaj no lasje dolgi, so navadno na glavnik roževinast; včasih se vih pričesk, ki so v zname- vi ti »na bolj tanke navij alke. Zelo pogosto oblačilo je Kotiček za ljubitelje cvetja komplet krila in brezrokav Svetuje ing. Anka Bernard nika z. večjim ovalnim izre zom. Brezrokavnik se zape nja spredaj. Okoli vratu se Kako uspešno gojimo Kaj sodi v torbico? spet nosi po^lno zlatih veri Zmotno je misliti, da je ženska torbica modni dodatek. žic, prav tako okoli pasu gorenjske nageljne To je nujen pripomoček sodobne garderobe zaposlene žene. Med modnimi dodatki je tu Najlepši okras gorenjskih domačij so bogato cve Se vam je posrečilo prepričati moža ali fanta, da resnično di dolga biserna orglica iz toči gorenjski nageljni. Zal jih vidimo vse redkeje- potrebujete nekaj torbic? Seveda ne boste uspeli z nespamet dobe charlestona in pa beli Vedno bolj se umikajo drugim cveticam, ki se s slapovi no izbiro in z neredom, ki je mogoč v kaki torbici! cvet kamelije. Kostimi imajo rdečih nageljnev na lesenih hodnikih in balkonih ne dolge dolge jopice, navadaio Danes bomo spregovorili o praktični izrabi prostora v morejo meriti. torbici in kako naj ta služi svojemu namenu, drugič pa o brez ovratnikov. Taki so tu tem, kako si najlaže pridobimo elegantno kolekcijo torbic z di prehodni plašči. Bluze so Gojenje nageljnev je zelo enostavno, vendar zahteva dodatki. visoko zaprte, z okroglim sto posebno nego. Najbolje uspevajo viseči nageljni na de Prostora v torbici je pač malo in zato ga je treba dobro ječim ovratnikom. Pas ima želi, posebno v hribovitem svetu, kjer je obilo zracn izkoristiti. Če vseh »tisoč« drobnarij, ki sodijo v torbico ali navadno veliko kovinsko za vlage, slabo pa uspevajo v suhi klimi mestnih ulic pa tudi ne nimate lepo razvrščenih, se vam zgodi prava ka ponko. In dolžina? Bolj krat Posebno lepe viseče nageljne občudujemo na Tjr°' ko kot ne, če pa želite do-lgo tastrofa, če jo ponesreči iztresete. Da o tem, če imate mogo skem, zato od tam nekaj koristnih nasvetov o goj'tv če v zmedi glavnik in kremo na sendviču, sploh ne govorimo. čez koleno, pa tudi ne bo ne visečih nageljneov, ki veljajo tudi za naše razmctC' Sicer pa sami veste, kako radi se možje norčujejo s skla moderno. diščem v torbici. L. M. Za uspešno gojitev nageljnev je važno predvsenii da odberemo pristne viseče nageljne, ki bogato cvetij • Vsaka torbica ima žepek, nekatere pa imajo še večji žep, Sadimo le dobro prekoreninjene eno- in dvoletne s^ ki se zapre z zadrgo. Vsekakor glejte pri nakupu tudi na to. dike iz cvetličnih lončkov. Nageljne gojimo običajno In kaj vse sodi v torbico? Najprej predmeti, ki jih imate ved cvetličnih lončkih in zabojčkih na oknih in bal kom- no v rezervi in ki jih skrijete v večji žep: priborček za ma Gojenje v lesenih zabojčkih je dosti boljše za rastlin ' nikiranje (stane približno 10 Ndin), »prva pomoč« za šivanje ker je v njih zemlja enakomerneje vlažna, saj se ma (stane 7,70 Ndin), košček vate v vrečki, škatlica tablet proti izsuši. (bolečinam, lahka najlonska mrežica za nakupovanje in rezerv ne najlonske nogavice. To je komplet, ki ste ga kupili pose Nageljne sadimo v dobro vrtno zemljo, ki ji dod^ bej za to, da ga imate vedno v torbici in ga uporabljate samo mo eno četrtino peska velikosti sončničnega seme - takrat, ko niste doma. da je zemlja dovolj prepustna. Mešanici dodamo Ce morate na hitro zamenjati torbico, preložite vse to v nekaj prhle ilovice, toženo ali kostno moko ter po rn manj kot minuti. V žepku imate glavnik, pudernico z zrcal- nosti nekaj šote, ki zadržuje vlago. Po sajenju rast i ^ cem in črtalo. Tako vam ostane 56 vsa prostornina. Sedaj dobro zalijemo. Kasneje sadike le zmerno _ zaliva« ^ uredite vse tisto, kar moški nosijo v listnicah. Posebej za ta ker jim preobilna vlaga škoduje. Kadar zalivamo. ^. za,|V namen kupile srednje veliko listnico, kombinirano z notesom livarno temeljito, nato pa dlje ne. Napačno je ^a. (stane približno 10 Ndin), ki naj ima vsaj tri žepke. Poleg rastline vsak dan Zalivamo zgodaj zjutraj, da se notesa in kemičnega svinčnika razporedite po žepkih: v enem gcljni do večera osušijo izkaznice —- osebno vozniško, zdravstveno itd., v drugem bo Zabojčkc sc vam bo nalomil noht ali boste strgali nogavico, pa morate 1 mo z ditanom. Ce nageljni rumene, jc vzrok v j'age še na obisk. Pri roki imate zdravstveno izkaznico, če bi se niso dovolj prepustna za vlago. Zaradi preobilne a vam kaj pripetilo. Ce ste večino dneva odsotni, morate imeti in premočnega gnojenja z dušikom nastopi gn še manjši riecessaire (stane približno 5 Ndin) na zadrgo, kjer stebel in korenin. e. shranite kremo m črtala. In Še vedno imate prostor za ciga Nageljne lahko sadimo tudi na prosto v dobro P^, rete* bonbone ali ".retovič. pustna in izboljšana tla, na škarpe, zidove in za.° ri3 Ce se vam bo sedaj po nerednosti iztresla torbica, se bo- ke. Na prostem jih ne zalijamo. Pozimi jih Pust" 61 .* lat ko brez zadrege za h valili, 'istemu, ki vam jo bo pobral. prostem ter pred mrazom zaščitimo s smrečjem. KLoparnik ?2?0TA — 9. marca 1968 6 ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN Na belih poljanah Sestradani zajček Vam v pouk Prav vsak izmed nas je bil Jaz sem se večinoma smu Pozimi gozdnim živalim vedala sem se, da dela ško med počitnicami na snegu. čala. Ves prvi teden sem pre trda prede. V visokem snegu do, šla sem ven in ga spodi Atene Nekateri so se smučali, dru živela na smučkah. S stricem jim pomagajo lovci. Letoš la. Nič se mu ni mudilo. Ma gi sankali in drsali. sem hodila pod Smarjetno njo zimo sem jih večkrat lo me je gledal, nato pa se či£tClie So ^avno mesto Gr- videla, da so do kolen sne je pognal v gozd. goro, kjer je bil tečaj. Tam J*. Pred približno 2500 leti ženi in z nahrbtniki prihajali smo se učili zavijanja na le Magda Križnar, S. r, držav i!v tem mcstu veliki Sosedov Mufi iz gozda. Včasih si živali po vo in desno, slalom ter boč osnovna šola Duplje učen magajo same. Glad in mraz ti 7n ' Jaki in umet Pri sosedu imajo psička no drsenje. Tečaj smo konča jim preženeta strah in dosti nik; amenit0 Akropolo, seve Mufija. Dobili so ga pri Pav li s tekmovanjem. krat pridejo prav do hiš. da'' Se danes moremo vide- linu. Psiček je majhen in lju Najmanj se boje srne in zaj Na žagi Kuif ohranjenih razvalinah, bek, ima lepo dolgo dlako, Tako je minil teden počit ci. Lesno industrijski obrat p^o. ugled, moč in le- na gobčku pa črno liso. Po nic. Drugi teden pa sem se g Iavn Preddvor leži na desnem bre s0 . cga mesta Grčije Nekega dne sem bila doma doben je medvedu. Mufi se sankala in drsala v bližini ali notran b gu Kokre. Tudi mi, učenci Kes] Ji °J'- zelo rad igra. Zato se vedno in slonela na oknu. Zagle naše hiše. Tako sem prijetno dala sem zajčka, ki je brez tretjega razreda, smo si ogle wSS 7***brati pa %cdno druži z otroki in teka za preživela letošnje zimske po- ] skrbno skakljal proti hišam. dali žago. Vratar nam je od ^ «e oo nesreče in piopa- njimi. Včasih mu ponagajamo čitnice. Ustavil se je na sosednem prl vrata. Prijazni obratovod- a z z vrvico. Skače za njo in jo resni 8odovina nam to Kristina šilar, 4. a, travniku, pogledal okrog sebe ja nas je vodil od oddelka do ,r lovi. Vesel je, če zagleda in sl D° iuie. Le v miru osnovna šola France in se zatekel k mlademu dre oddelka. Pokazal nam je, ka Volje?81 ie napredek in zado- kakšno žogo. Na vso moč se Prešeren, Kranj vesu. Začel ga je glodati. Za- ko predelujejo los. Nekateri JMVo ljudstva in narodov. zaganja za njo in ne more delavci pripravljajo hlodovi razumeti, da je nikjer ne no za izrez. Žagarji razrežejo more prijeti. Ko smo se po hlode v plohe in deske. Te jemanje figur zimi sankali, nas je ves čas Moja želva potem prodajajo drugim pod spremljal po bregovih. Včasih jetjem ali pa jih sami še na Ker sem si zelo želel letvo, ka. Oklep je rumene in črne riahai!0 na P01' vaše figure se nam je zasmilil in smo ga prej predelajo v ladijski pod, nasprot mi je mamica obljubila, da barve. Po nogah ima roževi lahko i nikova figura, vozili s sankami. zaboje, rolete in druge podob eJto mi jo bo prinesla s Hvara. n vzamete z deske nast oklep. Ima črne oči. V ne izdelke. Imajo veliko stro i0 mcs Sosedov psiček pa je tudi Zelo težko sem jo čakal, da zadnjem času vedno dremlje. ^stnn l* to postavite jev. Delo na žagi je naporno, u dober čuvaj. Z laježem opo se vrne. Ko sem dobil želvo, Za zimo sem jo zavil v volne v 'iguro. težko in tudi nevarno. Krnet m : zarja domaČe, če prihaja kak sem bil zelo vesel. Ime ji je ne obleke. Ker sem se bal, «e jem.;3 Je zoPct izjema, neznanec. Vsi ga imamo radi. Muki. Po knjigi sem ugotovil, da bi se zadušila, sem ji dal Mateja Zgajnar, 3. b< se pren-t v smeri, v kateri Viko Križnar, 5. razred, da je balkanska kornjača. glavo ven. osnovna šola Matija r-o naprei ' ampak diagonal osnovna šola Duplje Imam jo zelo rad. Ko pri Valjavec, Preddvor po c levo ali Skrbno jo čuvam in krmim, no 600 'J dem iz šole, jo ob lepem vremenu nesem na vrt. Hra da mi ne bi poginila. ,J^te si diagram: Iz glasila osnovne Ranjeni zajček ni se z zelenjavo, kruhom in Dušan Stritar, 4. a, šole Stane Žagar, Kranj mesom. Najraje pa ima ku osnovna šola France Bilo je jeseni, ko sva šla han krompir. Je precej veli Prešeren, Kranj i- 1 :. j %* z očkom na polje kosit de Tito teljo. Očka je kosil, jaz pa Tovariš Tito, naš junak, sem se igrala. Naenkrat je nasprotnik bil ti je sovrag. očka počakal kakor da bi Na poledeneli cesti V "bojih ti si bil močan, A nekaj iskal. Stekla sem k nje Nekoč, ko ni bilo pouka, smo se šli otroci sankat na Mož- sovražnik zbežal je na plan. mu in vedil.e da ima zajčka. jansko cesto. Bilo nas je veliko. Glavna cesta je bila zelo po Zajček je v detelji zaspal. In s teboj so vsi bili, ledenela. Kar naprej smo padali po tleh. Ko smo prišli na Očka ga ni videl, zato ga je sovražnik bil je brez moči, s koso zadol v levo nogo. vrh klanca, smo naredili vlak. Skupaj smo pripeli dvanajst a tudi izdajalci so prišli, Zajček ni mogel na noge. sank. Slo jc kakor veter. Nismo mogli ustaviti prej, kakor prelite mnogo je bilo krvi. šele na glavni cesti. Tedaj pa je proti nam pripeljal tovor Tekla mu je kri. Nisem ve Ti postal si naš voditelj dela, kaj bi narodda z njim. njak, naložen s hlodi. Otroci na sredi ceste, avto pa pred in obenem tudi naš učitelj. Iz žepa sem vzela robček in nami. Bili smo tako prestrašeni, da se niti umakniti nismo V vojni bili ste partizani, ko 1,01621 be,i lah mu obvezala rano. Nato sem VTan,^ - ' mogli. Tovornjak jc pridrsel čisto pred nas. šofer je odprl sedaj smo združeni Slovani. 6 št tr ga položila v mehko deteljo. irin,i r dnjavo kar vrata in nas opozoril na nevarnost. Rekel nam je, da se ne s.ka.L rami: damo, lov- Drugi dan sem prišla pogle Otrokom dal si ti nov svet, smemo več sankati po glavni cesti. Vsi smo enoglasno zavpili, Poteze^SK*" a» kmetom. dat kaj je z njim. Ni ga bilo vsi te imamo zdaj za zgled. d4; LclSf1*?110 takole: Dc5: več. Gotovo se je pozdravil da se ne bomo več in se mu zahvalili, da nas je tako lepo Ostani dolgo zdrav med nami. opozoril. Prestrašeni smo bili tako, da smo šli naravnost do Ce tor C2:d4; e3:d4' in odskakljal v gozd. Ti kličemo, ob tebi zbrani! gu.ro, mov. Niti govorili nismo med seboj. Nikoli ne bom pozabila Olga Kok, 3. b, Maks štromajer, 7.a Vm tistega dne. ^ Pa m\ ^ dvopičje (lah- osnovna šola Stane Pa tudl osnovna sol a Matija d4) znak x, oxpr. Dc5x Valjavec Preddvor Krista Ekar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Žagar, Kranj IMEL S£M SREČO- PERO NE ŠKRIPCE. LADTJI OE" SLABO VI LAHKO VIDITE PREBIVALCA KA7AU). CS FANfJE NJE NEZNANEGA PLANETA E>i SPALI,BI P05Asr2e < VIDELA iSE 70 PRAV/ NADLEGOVAT/ X-!3» PRECED TEMNO 3E.ĆE. \ NEKA3 0KKO6 PETIH 60 URA. ] VlDlM.FAlvTA! LE W SE TAKO DERES/ POGLEOTA* TIGER i TIHO BODI' ljubijenost in spoštovanje v SREČA KRIVA ... še afero z gorenjsko železni vseh slovenskih graških kro A čas zaceli vse rane, še co. Koncesijo zanjo je dobil gih. tako hude. Tudi Toman je dr. Lovro Tomam, potem P3, je licenco prodal neki bank' Kakor je doslej vse dobro prebolel žalost po svoji umrli za 150.000 goldinarjev. Za del zvesto spremljalo Josipino — soprogi. Vrgel se je z vso prejetega denarja si je kupil Tornska lepotica zdaj, v Gradcu, jo je zapu vnemo v politični vrvež. Po graščino Polhov Gradec, da stilo. Njena zakenska s.eča slal je deželni in državni po bi tamkaj v miru preživ« je bila kmalu pri kraju. V slanec. Kot tak je bil vodi starost. maju 1. 1854. se ji je rodilo telj slovenske državnozborske mrtvo dete... Da bi bila ne delegacije. Uglajenega nasfo- A skrivna bolezen je bila sreča še večja, je dobila mi pa, dober govornik, spreten hitrejša. Pritisnila je še pUuč' (Nadaljevanje) V tem hipu se Lovro od mo porodne mrzlice še osep- jurist — vse to je Tomana že niča in nesrečni doktor Lov' V peresu so mi bile še be srditosti kar strese, lice mu nice. Krhko Josipinino teles kar naprej določalo za vlogo, ro Toman je dne 15. avgusta sede zadnjega zapisa, v kate zablodi kot smrt pa zopet ce se obema boleznima ni ki mu jo je domovina zaupa leta 1870 umrl v Rodaunu Prl rem smo se pogovarjali o zardi kot purman; kakor bik moglo upreti. Nekaj dni za la. Posebno še zato, ker je Dunaju. Vendar so njego*0 Josipininem zaročencu in poz zarjove: Tvoja sreča, da ni tem, že 1. junija, je v naroč bil tedaj tudi njegov pesni truplo prepeljali v domač? nejšemu soprogu dr. Lovru mam s sabo pištole, ta hip ju obupanega moža tiho iz ški sloves nesporen, 6aj je Kamno Gorico. Tamkaj, P£ Tomanu. Pa se mi je zazdelo bi bil ti mrtev! dihnila — niti enaindvajset pel skoro tako »mogočno« kot cerkvici na hričku, spi D* daj tako srečen, pred smrlj" kar prav, da stopim v njego Prisotna prijatelja ga zo letni ca ... Kot žrtev mate vzornik njegov, Koseški: vo rodno Kamno gorico in v zzadnjih letih pa tako n"' pet pomirita, kar jima steče rinstva ... Bobneti čul strahotne 6em srečni naš rojak. Nagrobna h grobu z njegovim pepelom. gromove, plošča nosi njegov las.tfli na/ To sem storil v torek. 5. t. Tulečih sap razdraženo pis: »Ne jokajte zapu^čf11' m. In si zapisal napis na vdiranje, kdor v grobu spi je srečen- hiši in beede slovesa na na Plamnečih strel razsrdeno grobniku. Saj je kratko vsem živijo"^' šviganje, al' probud je večen.« Tako mi bo res laže pisati In morja burno spenjane V središču Kamne Gorice, o tem zagonetnem možu, ki valove. je zasijal kot svetel meteor na mogočni fužinarski b'$J' Kot čislan narodnjak in na našem kulturno — zgo ki nosi številko 37, je vzida/ ugleden politik, je bil dr. dovinskem nebu — ugasnil, lo slovensko pisateljsko dru* Lovro Toman 1. 1864 izvoljen sesul pa se tudi kot meteor tvo J. 1887, ploščo z napi**"' tudi za prvega predsednika — brez posebnega haska, * »V tej hiši jc bi» l —ionrojen I«' Slovenske matice. Za tajnika brez sledov — le trpek spo avgust/gusta 1827 dr. L&vnLovroj g je bil tedaj izbran Fran Lev —0,ljub min nanj je ostal... an, pesnik in domolji-1? - stik. A nadaljujmo našo pripo venski. Umrl jc v Rcd*un ved od zadnjega zapisa! Kakor se je prej pogumno 15. avgusta 1870. .j-a in uspešno bil za uveljavitev Ti piošči in pa goreoJinj3 »ORLOVSKO OKO ...« slovenščine, celo pri cesarju železnica, za katere gra* je bil v avdienci prav zaradi se jc Toman tako vzt^ztrajnJ 0 Dr. Lovro Toman ni čakal tega — je vas ostanek Toma- gnal so cd:mi o*8*1' tako dolgo v zastonjkarski novega življenja bil eno samo službi pri ljubljanski finan spomeniki na nekdanjega . opravičevanje, ker je v neki U snika, idealnega 1J ;r čni prokuraturi, kot je čakal svoji dobi podprl avstrijske blestečega politika in "rja pred leti dr. France Preše Nemce. ren. 2e koj prihodnje leto cu tako nesrečnega &0& ^ 1853 je sprejel službo odvet Politični nasprotniki so mu Dragana... Črtomir ^ niškega koncipienta v pisar nekaj let pred smrtjo obesili (Nadaljevanje prihodnJ ni dr. Uraniča v Gradcu. Mladi doktor se je v novem okolju kaj hitro uveljavil, kot spreten jurist in kot bleš£36 družabnik. Pa tudi privlačen Jepotec je bil. Doktor Rado- lav Razlag piše v svoji ilirski »Zori« o njem takole: »Lovre Toman je srjodne Dr. Lovro Toman (1827- -1870), soprog Josipine Urbančič-Tur- velikosti, bistra oka orlova, nograjske čela jasna, crne kose, crnih brkah; taki mu je poznati, da mu južna, vruča krv u žilah na moje začudenje prav kma Ljubljanske »Novice« so vrije; da mu se šire prsa uz lu. Ko se začne nov pogovor, priobčile osmrtnico izpod pe neseno, kada se govor za je kakor prej vsaka druga resa voditelja štajerskih Slo metne o Slavjanslvu.« beseda, Josipina ... Jaz sem vencev doktorja Muršča: molčal in se zanaprej tovari- Da mu je res vrela V žilah »Lepa zvezda je prisijala šije s strastnim pesnikom vroča kri, izpričuje že kratko na naše obnebje, prijazno je Trdinovo sporočilo o sreča ogibal.« svetila, nadepokie žare razli nju s Tomanom: vala. Veseli smo jo gledali »Ko sem bil tretje leto na ŽRTEV MATERINSTVA in se je radovali — ali Bogu Dunaju, pride Toman tja, da Stanovanje si je Josipinin bodi položeno — naša mila kupi nevesti kak lep dar, in zaročenec najel na graški po dolgem iskanju dobi res, danica je prekmalu ugasnila, Glaziji. Potem je odpotoval kar je želel, zlate zapestnice, Josipine Turnogradske ni na preddvorski Turn in se iz katerih se jc lesketal be-lo- več ... Hipoma se je razne- dne 22. septembra 1853 v modro-rdeče emalj. Potem sel po Gradcu žalostni glas grajski kapelici poročil z iz- pride v kavarno in spravi o smerti njeni. — Slavjani voljcnko. Slovesni obred je mene, Svatca, Bohinjca in objokujejo nedomestljivo iz opravil njun stari prijaeltj mislim, da tudi Valjavca, na gubo. — Slovenska družba se Lovro Pintar, ki ju je prav šetnjo v Schbnbrunn. Pogo zdi vnovič zedinjena, omla- zaprav tudi pred leti sezna vor teče o literaturi. Z veli jena, pomnožena. — Po uko nil. kim čudom zapazim, da je pu pak jej v slovenski pesmi Tomanu vzela ljubezen vso Takoj po svatbi sta se mla odpojo otožno slovo in mir samostojnost. Namesto doka da zakonca odpeljala v Gra večni. Nje grob tukaj bo na- Tudi letos bodo — kakor vsako leto doslej — " v'jCn? ric e zov je samo dejal: »Tako mi dec in začelo se je predvsem šincem predrag kraj, nje mili pred Gregorjevim vrgli »luč v vodo« v Kamni g° '. ju s sli Josipina.« Za nekatere reči pi. Danes sicer pravijo temu običaju spuščanje barcic ^xt\i za Josipino novo življenje. spomin nam bo v blagoslovu va smo se sprli, Toman nas je tem predvsem ukvarjajo otroci, ki tekmujejo, čiga vsepi Mož se je z vso vnemo po živel.« pobijal zopet z Josipino. svečal javnemu življenju, v bo najlepša. Omenjeni običaj je drugod že skoraj V° To nepretrgano sklicevanje, hišo so prihajali njegovi pri Ovdoveli Lovro Toman svo glnil, v Kropi in Kamni gorici pa se je obdržal prav o s(fl0V- re me nazadnje zjezi, da blek- jatelji, pisatelji, politiki in je žene ni pozabil, saj ji je Včasih so po vodi spustili kar coklo, v kateri je 8° brUjiad nem nepremišljene besede: drugi slovenski rodoljubi. skupno z Josipininim bratom Danes otroci spuščajo barčice v obliki hiš, cerkva, ^ poij^ »Daj Josip ini mir, pa naj se Turaske samotnosti ni bi Jankom 1. 1867 postavil zares ali kot šmarne križe, vse pa je osvetljeno s svečan«- $o&e a babe v te reči ne mešajo, lo več. Skrb za domače ognji lep nagrobnik v "Gradcu. Ven deljendel jek,, 11. . milicamarca,, AVCICIzvečer, boduuuou v» «vi..Kropi i.n v- ^ {^x«re e ?ap* " naj primejo rajši za iglo in šče je vzela Josipini dokon bar dar pa se je že štiri leta prej, otroci spet vrgli »luč v vodo«. V Kropi bodo J\detl *J*A burkle. Za pametne ljudi so čno pero izpod rok. S svojim e tf 1863, znova oženil. To pot z ob Petrovem vrtu navzdol, tako da jih bo * P° * p0 « ženske avtoritete le v kuhinji izjemno ljubeznivim nasto Nemko Luzijo Altmanovo, sprotnega brega. V Kamni gorici pa jih spuščajo in postelji.« pom pa si je pridobila pri- mladenko enaindvajsetih let. pred Kapusom. Dober soprog VVilliam Clark iz Tulse v ZDA je zaprosil za pomoč poli Otroci brez naročila cijo, ko je videl, da bo veseli dogodek napočil precej prej, kot je izračunal zdravnik. Žena je imela že hude popadke, Na policijsko postajo v Turinu je prišel nujen po zato je naprosil policijo, če bi mu leteča policija lahko utrla ziv, naj karabinerji posredujejo na nekem ženitovanj- pot do porodnišnice, ker je bil promet v tistem času zelo skem kosilu, kjer ni šlo vse najbolj veselo. Karabinerji gost. Nestrpno je čakal na policijo in hodil vsak čas k oknu so zadnji trenutek rešili ženina iz rok razjarjenih ne pa spet nazaj k ženi. Kakor hitro je prišla »leteča«, je skočil vestinih sorodnikov. v svoj avtomobil in v spremstvu tulečih siren je vse skupaj Ko je ženin nekoliko zajel sapo in se osvestil, je oddrvelo proti porodnišnici. Ustavili so pred vhodom in od povedal karabinjerjem, zakaj pravzaprav ti burni do prli vrata. Tedaj pa je mož opazil, da so ženo pozabili do godki na poroki. ma ... »Deset minut pred ceremonijo v cerkvi,« je dejal ženin in si brisal kri, »mi je moja bodoča žena prizna la, da pravzaprav ni dekle, ampak vdova z dvema otro koma. Ko sem jo nekoliko ostreje še naprej izpraševal, je priznala, da ima pravzaprav tri otroke. Zdelo se mi Predrag je, da jo še nekaj tišči, še naprej sem vrtal, pa je po tem dejala, da ima štiri otroke ali celo pet. Nekoliko obisk sem se odmaknil in jo pozorno ogledal. Tedaj se mi je zazdelo, da je še šesti otrok na poti. Morate me ra Delavci britanskega atom- zumeti, da sem bil zaskrbljen zaradi nenadnega porasta J*ega raziskovalnega sredi moje majhne družine. Vendar pa so bili njeni sorodniki ca v Vfinlrithu so protcsti- zelo nezadovoljni, ker nisem bil nad vsem tem navdu tali proti nameravanemu šen. Konec pa /c tako veste ...« o^ku princa Filipa. Uprava i« morala priznati, da so sa- mo priprave za ta obisk po- 8°«nue okoli 20.000 funtov, to je okoli 600.000 novih di Tovarniški dim - koristen narjev. V zvezi z namerava- V nasprotju z dosedanjo miselnostjo, da je pepel, ki leti nim obiskom princa so mo rali urediti ie naslednje: iz tovarniških dimnikov prava nadloga za mesta, so pred ne davnim odkrili, da se ga da zelo koristno uporabiti. To so Pleskarji so morali v sto sicer vedeli že stari Rimljani, saj so lovili vulkanski pepel in m sto nadurah prcpleskaU in iz njega izdelovali opeko. očistiti vse prostore. Zgradili Nekatere tovarne love s posebnimi napravami v dimnikih 60 poseben televizijski sistem, da bi lahko vsi delavci vsaj ta pepel, vendar je potem problem, kam z ogromnimi količi * televizorjih spremljali nami pepela. Pepel je sestavljen iz nezgorljivih kovinskih del »lavnost, ko bo princ Filip cev. V ZDA so ugotovili, da je tak pepel odlična podloga za dvoril novi reaktor za težko avtoceste in-dober dodatni material pri asfaltiranju. Ce ga Dve poslopji so pove- Jaz, Pele dodamo zemlji, rastline hitreje rastejo, kot so pokazali posku z mostom, da bi se prin- Znani brazilski nogometaš Pele je svojo zbirko nagrad si s sojo. Dobro se je obnesel kot dodatek — betonu in pri ^ FiHpu ne bilo treba spu- dopolnil še z eno trofejo. Brazilsko ministrstvo za prosveto izdelovanju opek ter pri drugih gradbenih delih. 66311 Po stopnicah v pritličje mu je podelilo zlato medaljo, ki Jo sicer podeljujejo za uspe m se zopet povzpeti po stop he v borbi proti nepismenosti. Slavni nogometaš je namreč ah druge zgradbe. Vsi de- napisal knjigo Jaz, Pele. Knjiga je med ljudmi tako popular lav°i so imeli sedemkrat po na, da so se mnogi naučili abecede, samo da so lahko prebi Odškodnina za iznakaženost dv rali knjigo legendarnega nogometaša. ajset minut vajo za spre- Nedavno se je pred anglc- , di na kontrolnih organih, kl J«n kraljevskega gosta. To je škim vrhovnim sodiščem s niso ugotovili škodljivosti. ll° med delovnim časom. kompromisom zaključila tra Proces proti zahodnonemški Nepredvidene počitnice gična afera .katere začetki se farmacevtski družbi je napo Na koncu protesta so dc- gajo v čas pred letom 1960. vedan šele za letos. Več kot pol milijona učen njo m odpovedalo slulbo. ^vei §e zapisali: »Vse to po- Neka farmacevtska tovarna v cev s Floride je pred kratkini Učitelji so zahtevali več de V Veliki Britaniji so starši ^njamo v času, ko je bri Zah. Nemčiji je namreč leta odšlo na počitnice, vendar ne narja za vzdrževanje šol in pa tožili londonsko družbo Disti- onsko gospodarstvo v resni 1957 dala v prodajo tablete tiste redne, ampak preprosto večje plače. Floridska vlada llers. Preiskava se je vlekla izi in ko je treba varčevati proti nespečnosti na osnovi zato, ker ni bilo več učiteljev. je sicer odobrila 350 milijo celih šest let. Treba je bilo na talidomida. Zdravniki so jih vseh koncih in krajih. To Petindvajset tisoč učiteljev je nov dolarjev za zvišanje plač kemično dokazati škodljivost; pogosto predpisovali nosečim pa Je odločno predrag obisk!« namreč uresničilo svojo grol-' in tzboljšanje delovnih pogo analizirati okoli 30.000 zdrav ženam ,ki jih je mučila ne jev, vendar so učitelji dotaci niških dokumentov itd. Starši spečnost. Preparat so kmalu jo odklonili kot nezadostno. so zahtevali odškodnino za nato prodali tudi v drugih Ce se bo protestno gibanje še svoje pohabljene otroke. So evropskih deželah, samo da naprej širilo — zdaj je zajelo dišče se je odločilo, da mora je bilo ime preparata različ tretjino učiteljev, — bodo družba plečati odškodnino za no. Poraba je bila izredno ve morali zapreti vseh dva tisoč iznakaženost. To sicer otro lika, tako da so leta 1961 šol na Floridi. kom ne bo vrnilo rok in nog, prodali v več državah skupaj vendar jc invalidnost laže okoli 20 milijonov tablet. prestajati z raznimi proteza Tašča in zet Prav to leto pa so posebno mi ali z rento. Po sporazumu v Zahodni Nemčiji nenado bodo imeli enako pravico za Neki »domiselni« Wics!aw ma opazili ,da se je zelo po htevati odškodnino tudi otro VValczak Iz Varšave se je večalo število iznakaženih no ci, katerih starši niso pred skušal znebiti tašče, potem vorojenčkov. Otroci so se ro sodiščem zahtevali odškod ko ji je umrl mož. Za načrt dili brez udov in z drugimi nine. je nagovoril tudi grobarja. deformacijami, vendar dru V večernih urah je s taščo gače sposobni za življenje. obiskal sveži tastov grob. Ko Pojav so začeli preučevati. sta zatopljena v misli stala Izkazalo se je, da so matere pri grobu, je nenadoma za iznakaženih otrok v zgodnji spomenikom zašumelo, nato nosečnosti jemale omenjene se jc prikazala velika bela tablete proti nespečnosti kot postava. Tašča se je tako pre so Contcrgan, Distaval ali strašila, da se je zgrudila Trn.si val. Nastal je velik mrtva. Preiskovale) so za .škandal. Ugotovili so. da je grobom odkrili v belo rjuho na svetu okoli 7000 otrok, ki oblečeno slamnato lutko. Za jih je prizadelo škodljivo de to neslano šalo se bo moral lovanje tablet, nr.jveč jih je domiselni VVicslavv petnajst b;'o v Znh. Nemčiji, Danes bi let pokoriti v zaporu, grobar S*arš! ochabljemh otrok so *• rada nekaj pomenila s tabo pa bo o tem premišljeval yje*!'j to*bo nn sodiš«*". Vel k tri leia. ..dpi .krivd:? Je prr.v getevo tu Vlom v veleblagovnico Astra v Kranju Vlomilec je prišel po strelii V noči od ponedeljka, 4. ho pokritega dvorišča za bla niških miz v prvem in dru marca, na torek, 5. marca, govnico. Streha pokritega gem nadstropju. Vendar ra j c neznani storilec vlomil v dvorišča sega prav do prve zen drobiža — okoli dvajset veleblagovnico Astra v Pre ga nadstropja Astrine hiše. tisoč din — ni bilo ničesar šernovo ulico 10 v Kranju. Okno na zadnji strani je bi drugega. Zgodaj zjutraj, okoli osme lo že prej nekoliko poškodo Zato je vlomilca zamikalo are, ko trgovino odpirajo, je vano. Vlomilec je segel z ro blago. V prvem nadstropju neka prodajalka opazila zme ko skozi odprtino v steklu je med ročnimi urami izbral do na policah. Kaj kmalu so in z lahkoto okno odprl. Zna pet najboljših, slabše je pu ugotovili, da manjka več vred šel se je na opuščenem hod stil. Ugotovili so tudi, da nih predmetov. O kraji so ta niku, ki ga uporabljajo kot manjka nekaj zlatih verižic koj obvestili policijo. priročno skladišče. Tu je bi in zlatih obeskov ter par lo nekaj odej, električnih gramofonskih plošč moderne Preiskovalci so ugotovili, svetilk in drugega blaga, kar glasbe. da je vlomilec najbrž prišel pa vlomilca očitno ni zani v hišo, potem, ko se je pre V drugem nadstropju pa je malo. S hodnika so vodila ne cej namučil s plezanjem po vzel dva magnetofona in dva zaklenjena vrata naravnost v strehi sosednje hiše. Do ok transistorja. Skupna vrednost trgovino. na v prvem nadstropju na ukradenih predmetov je okoli dvoriščni strani Astrine hiše Ker ga je verjetno najbolj 5000 N din. L. M. je prišel, vsaj domnevajo ta zanimal denar, je vlomilec ko, da je s sosednje strehe preizkusil svoje vlomilske hiše številka 12 prišel na stre spretnosti na predalih blagaj. Nesreča pri srečavanju Zahvala V torek, 5. marca popold ne, se je na cesti tretjega re Ob tragični smrti preminulega sina in brata da v križišču cest Kamna gorica-Kropa-Spodnja Ldpni- Ivana Cankarja ca pripetila hujša prometna nesreča. Voznica osebnega se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in po avtomobila KR 30-65, Fran darjeno cvetje sorodnikom, sosedom, botrom, du cka Stale iz Krope se je pri hovščini, prijateljem in znancem, sindikalni podruž srečanju z mopedom, ki ga je nici KOP, osnovni šoli Šenčur ter vsem, ki so vozil Janez Eržen iz Gobove, sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili zmedla, tako da je zavozila na zadnji poti. na levo stran ceste in trčila Žalujoči: oče, mati, brat in sestra, v mopedista. V nesreči se je Igre na srečo so že od nekdaj privlačne, zlasti pa se j tete in stric ter drugo sorodstvo. mopedist hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolniš ko je vseposod čutiti reformo. Da Je res tako, smo vl ^ Šenčur, 28. februarja 1968 nico. Škode na vozilih je za pred dnevi na kranjskih ulicah. Pred trgovinama Merkur okoli 1500 N din. L. M. se v veliki gruči zbirali »lovci na srečo«, ki so hoteli P1"1 ^ dajalcu srečk ekspresne loterije konjeniške zveze dob ^ malo denarja visok znesek. Nekaterim se je to posrečil0' čini pa ne — Foto Perdan Zahvala Ob neizmerni boleči izgubi naše nepozabne, predobre, ljubljene mame, babice in prababice Angele Oselj Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža in očeta roj Molj izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so jo spremili na njen poslednji tihi dom, Ivana Koče var j a ji poklonili cvetja in vsem onim, ki so nam izrazili sožalje in nas tolažili ob tem težkem trenutku. Posebno zahvalo tudi dr. Hiiberniku za dolgoletno iz Kranja zdravniško nego, organizaciji ZB Voglje, preč. duhovščini in vsem sorod nikom, sosedom, ki so nam ob teh težkih dneh stali ob strani. se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti- " žalujoči: hčeri in sinova z družinami in drugo sorodstvo sebna zahvala sosedom za vsestransko P01?)^ Iskrena hvala pihalni godbi in tovarišu za ganlJ1 besede ob odprtem grobu. Žalujoča družina KOČF.VAR Zahvala Ob bridki izgubi moje dobre žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče Jere Tiringar Zahvala rojene Črnilcc Ob bridki izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem Zdravka Jakovaca številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Francki Plevnikovi, a zdravnikom infekc. odd , sestram, strežnemu osebju in pacientkam sobe 107 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, P!.V na bolnišnice Golnik, ki so pokojnici lajšali bolečine. Hvala tudi dr. Novaku za ljem, sosedom in znancem, ki so ga spremni dolgotrajno zdravljenje in skrb, dr. Janezu Bajžlju za zadnji obisk in pomoč, njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo soza'J j. č. duhovščini dr. Francu Rozmanu in svetniku Janezu Filipiču za tolažbo med darovano cvetje. Posebna zahvala gradbenemu P boleznijo in zadnje spremstvo. Zahvalo smo tudi dolžni izreči Kajžovim, jetju Projekt in tovarišema Prinčiču in ^ "jjam Lenčkovim in Lojzki Ažman za veliko pomoč. Vsem in vsakomur posebej, ki poslovilni govor kakor tudi drugim organua so nam stali ob strani ob teh težkih dnevih in nam pomagali, iskrena hvala. ter godbi na pihala. žalujoči: mož Martin, hčerka Mara z družino, brat žalujoča žena Fanči Jakovac StrahlnJ, 7. 3. 1968 Andrej in drugo sorodstvo rcnadni večer — 23.05 Lite nični orkester RTV Ljublja ko neč, otroci — 19.15 Minute ma PREGANJANJE BREZ rarni nokturno na — 18.00 Aktualnosti do s pevko Ireno Kchont — 19.25 MILOSTI ob 21. uri. Drugi program ma in v svetu — 18.15 Slo Pet minut za EP — 29.00 Če 11. marca ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA 9.35 Igramo kar ste izbrali venske narodne in umetne trtkov večer domačih pesmi BRATE MAC GREGOR ob 13.35 Za prijetno popoldne — pesmi — 18.45 Narava in člo in napovov — 21.00 Literarni Radio 16., 18. in 20. uri 14.15 Odmevi z gora — 14.35 vek — 19.00 Lahko noč, otro večer — 21.40 Glasbeni nok Boris Godunov — opera — ci — 19.15 Minute s pevcem turno — 22.10 Komorno glas 12. marca ital. špan barv. 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Vice Vukovom — 19.25 Pet beni večeri — 23.05 Literarni CS filr.i SEDEM PIŠTOL ZA J Strani iz proze — 19.20 Lahka minut za EP — 20.00 Radij nekturno BRATE MAC GREGOR ob glasba današnjih dnj — 20.05 ska igra — 21.10 Glasbena DruRI prorrram 16. in 18. uri medigra — 22.15 Skupni pro 20.05 Nadaljevalni tečaj ita počila poslušajte vsak dan Radijska kinoteka — 20.25 Kranj STOR2IC gram JRT — 23.05 Literarni lijanskega jezika — 20.20 b 5 Glasbena medigra — 20.30 Iz 9. marca amer. angl. film ,7 - 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., repertoarja komornega zbera nokturno Operni koncert — 21.20 Melo BUNNV LAKE JE IZGINILA dV\. ' 23 m 24 urI ter ra' dije po pošti — 22.20 Mod "'jskl dnevnik ob 19.30 url. RTV Ljubljana — 21.20 Ne Drugi program ob 16. in 20. uri, ital. franc. mojstri lahke glasbe — 23.00 "»nedeljah pa ob 6.05., 7., deljska reportaža — 21.30 14.05 Radijska šola za viš barv. CS film MALEZIJSKI Za ljubitelje in poznavalce — 2? 12-, 13., 15., 17., 22., 23. in Koncertni drobiž — 22.00 jo stopnjo — 14.35 Glasbene PIRATI ob 18. uri Vi .Url ter radijski dnevnik Glasbena skrinja — 23.00 vinjete — 20.05 Svet in mi — 10. marca ital. lranc. barv. ob 1930 uri. Nočni koncert 20.20 Vedno lepe melodije — PETEK — 15. marca CS film MALEZIJSKI PIRA 21.20 Ameriške ljudske pesmi TI ob 14., 16. in 18. uri, pre 21.40 Dvajset minut za kita 8.08 Matineja s špan ko miera angl. zap. nem. fiima PONEDELJEK — 11. marca ROBOTA - 9. marca ro — 22.00 Jugoslovanski za glasbo — 8.55 Pionirski te USODNE ORHIDEJE ob 20. bavni ansambli in orkestri dnik — 9.25 Marija Gorjanc g-8-08 Glasbena matineja — 8.08 Glasbena matineja — uri 8.55 Za mlade radovedneže poje slovenske narodne — 9.40 11. marca angl. zap. nem. Rt ladijska šola za nižjo — 9. 10 Iz jugoslovanskih Iz glasbenih šol — 10.15 Pri film USODNE ORHIDEJE ob »opnjo - 9.25 Dvajset minut SREDA — 13. marca studiov — 9.4" Razvoj slo vas doma — 11.00 Turistični našimi ansambli — 9.45 Iz 16., 18. in 20. uri venskega mladinskega zbo 8.08 Glasbena matineja s napotki za tuje goste — 11.15 12. marca angl. zap. nem. I0iima Skladb "Nadino - rovskega petja — 10.15 Pri severnoameriškimi skladbami Igramo za vas — 12.00 Na da film USODNE ORHIDEJE ob našnji dan — 12.10 Slovo cd ri sticn vas doma — 11.00 Turistič 8.55 Pisan svet pravljic in 16., 18. in 20. uri g0s ' i napotki za tuje zime — 12.30 Kmetijski na J ~~ 1L15 Kar po domače ni napotki za tuje goste — zgodb — 9.10 Slovenski pevci J* sveti — 12.40 Iz kraja v kraj Stražišče SVOBODA N 11.15 Coctail melodij in ples in ansambli zabavne glasbe — 1210 ^ a današnji dan — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 9. marca premiera amer. p' Suita na temo iz oper nih zvokov — 12.00 Na da- 9.45 Glasbena pravljica — Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 filma ŽIVLJENJE NA NIT Vr*9 dama - 12.30 Kme- našji dan — 12.10 Vanda Lan- 10.15 Pri vas doma — 11.00 KI ob 19. uri Naši poslušalci čestitajo in 2*7' nasveti — 12.40 Popev- dowv.ska igra str.ro franco Turistični napotki za tuje pozdravljajo — 14.55 Kreditna 10. marca ital. špan. barv. sko glasbo — 12.30 Kmetijski goste — 11.15 Narodne in CS film SEDEM PIŠTOL ZA Poro?a*«Udia H " 1330 Pri' nasveti — 12.40 Slovenske narodno-zabavne melodije za banka in hranilnica Ljublja locr • Vam ~~ 14 05 °d me- na — 15.20 Turistični napot BRATE MAC GREGOR ob narodne pesmi — 13.30 Pri sredo dcpoldne — 12.00 Na 15., 17. in 19. uri Krtd' d° molodiJe — 1455 poročajo vam — 14.05 Raz današnji dan — 12.10 Hamlet ki — 15.25 Glasbeni intermez LinKi'tna banka in hranilnica zo — 15.45 Kulturni globus Cerklje KRVAVEC ut položenjska glasba z veliki >ijana - 15.20 Glasbeni — fantazijska uvertura — orkestri — 14.35 Naši poslu 12.30 Kmetijski nasveti — —• 16.00 Vsak dan za vas — 9. marca amer. barv. CS wmozzo ~ 1545 Na^ p°d- šalci čestitajo in pozdravljajo 12.40 Operni zvoki — 13.30 17.05 Človek in zdravje — film TEKSAŠKI VOLKOVI ob 20. uri JJjT 16.00 Vsak dan za — 14.55 Kreditna banka in Priporočajo vam — 14.05 Igra 17.15 Glasbene uganke — 18.00 17ta T ^ Gremo v kino — hranilnica Ljubljana — 15.20 mo za razvedrilo — 14.35 Naši Aktualnosti doma in v svetu 10. marca amer. baiv. CS tual gramo ^at — 18.00 Ak- Glasbeni intermezzo — 15.40 poslušalci čestitajo in po — 18.15 Zvočni razgledi po film TEKSAŠKI VOLKOVI l8i=fnSti doma in v svctu ~~ Poje .^bor Svoboda Center iz zdravljajo — 14.55 Kreditna zabavni glasbi — 18.45 Na ob 15. in 17. uri S kn- ravkar Prispelo - 18.50 Trbovelj — 16.00 Vsak dan za banka in hranilnica Ljublja mednarodnih križpotjih — Kamnik DOM južnega trga — 19.00 Lah- vas — 17.05 Pojeta sopra- na — 15.20 Glasbeni inter 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 9. maica premiera ital. n ? otroci v r ? ' — 1915 Godala nis:ka Zlata Ognjanovič jn mezzo — 15.45 Naš podlistek Minute s pevcem Ninom Ro- barv. filma CRNA ZVE/.DA u bičem — 19.25 Pet minut za za »£ - 19.25 Pet minut basist Dragiša Ognjanovič — — 16.00 Vsak dan za vas — ob 20. uri <*W !T 20 00 Z revijskim 18.G0 Aktualnosti doma in v 17.05 Mladina sebi in vam — EP — 20.00 Komorni zbor 10. marca slov. barv. film 0m RTV RTV Ljubljana — 20.30 Do voka n Ljubljana in svetu — 18.15 Signali — 18.35 18.00 Aktualnosti doma in v SREČNO, KEKEC ob 10. uri, bavn ' solisli ~ 20-30 Za' bimo se ob isti uri — 21.15 Vesp? radiJska igra - 21.05 Mladinska oddaja Interna 469 svetu — 18.15 Naši umetniki ital,. barv. CS film CRNA — 19.00 Lahko noč, otroci — igrajo — 18.40 Naš razgovor Oddaja o morju in pomor ZVEZDA ob 15 in 19 uri teko 2V0'ki ~ 21 30 Iz 'ob• ščakih — 22.10 Dve novi do daja radia KoP-r - 22.10 Od- 19.15 Minute s pevko Lidijo — 19.00 Lahko noč. otroci — Kamnik DUPLICA mači partituri — 23 05 Lite 23.02 s& naS° izselJence — Kodrič — 19.25 Pet minut- za 19.15 Glasbene razglednice — 9. marca angl. barv CS OOvi r j^snijjo in plesom v EP — 20.00 Simfonični kon 19.25 Pet minut za EP — 20.00 rarni nokturno film TRAPER ob 19. ur- ^' teden cert orkestra RTV Ljubljana Skupni program JRT — 21.20 10. marca angl. barv. CS — 21.15 Igrajo veliki zabavni Srečanja s slavnimi orkestri Drugi propram film TRAPER ob 15, 17. ia 2005Up,Program orkestri — 22.10 Radi ste jih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 14.05 Radijska šola za nižjo 19. uri 2015 plasbena pravljica — poslušali — 23.05 Literarni 23.05 Literarni nokturno stopnjo — 14.35 V plesnem škofja Loka SORA UTEN in K 2l2o 7K odaly - koraku — 20.05 Radijska igra tov T ^rovske skladbe bra- nokturno Druidi program 11. marca amer. film TAR — 20.57 Z ansamblom Moj- ZAN IN NJEGOVA ŽENA ob V0c 2140 Junaki 14.05 Radijska šola za sred konc?f ~ Drugi program mira Šepeta — 21.20 Štajer 18. uri Ples dvoran — 22.00 njo stopnjo — 14.35 Veseli ske ljudske pesmj — 21.40 12. marca amer. barv. CS noči 2 20.05 Nadaljevalni tečaj nem akordi — 20.05 Okno v svet Henrv- - ™0 Ura pri Lisztove klavirske - miniature Purcellu škega jezika — 20.20 Izbrali — 20.20 Radi jih poslušate — film PRIVATNI DETEKTIV — 22.00 Festival v Bergenu smo vam — 21.20 Zabavni in 21.20 Suita za flavto in goda ob 20. uri 1967 — 23.45 Godala za lah termezzo — 21.30 Orgelsko la — 21.40 Od skladbe do Jesenice RADIO j^!Hi_- 10. marca ko ncč. delo Johanna Sebastiana Ba skladbe — 22.15 Naj narodi 9. do 10. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VR jutr 7 3 Za cha — 22.00 Literarni večer pojo — 23.00 Razgledi po so ^25**° ° - - ° NITEV H — 23.00 Coctail jazza dobni glasbi adiiitr pr6izvajalce - 8.05 11. marca amer. barv. CS 9 Jgra za .05 M • otroke - film HEROJI TELEMARKA iri nr^d,Si pcslnsalci čestitajo TOREK — 12. marca (II it t I K — 11. marca 12. marca ital. film MAN- Se ^fdravljajo - i. _ 10.00 DRAGOLA ^smi unUc tovar'ši ~ 1025 8.08 Operna matineja — 8 08 Operna matineja — 8.55 ^edeiuJ01"00 in dcla _ 1045 8.55 Radijska šola za srednjo Radijska šola za višjo stopnjo Jesenice PLAVŽ dij ^J^' mozaik lepih melo- stopnjo — 9.25 Petnajst mi — 9.25 Dalmatinske pesmi — 9. do 10. marca ital. film 2a tu in °° Turistieni napotki nut z Vaškim kvintetom — 9.40 Pet minut za novo pe Kranj CENTER MANDRAGOLA 9.40 Cicibanov svet in Pes smico — 10.15 Pri vas doma 9. marca premiera sov j. 11. do 12. marca franc. barv. 8 Posluša?-0 ~ 1150 P°ROVOr mica za najmlajše — 10.15 — 11.00 Turistični napotki za barv. CS filma BAJKA O CS film FANTOMASOVA VR- DaSnj 7lci ~ 12.00 Na da jalci * T 1210 Naši po- Pri vas doma — 11.00 Turi tuje goste — 11.15 Revija ju CARJU SALTANU ob 9.30, NITEV Ijajo h ta jo in pozdrav- stični napotki za tuje goste goslovanskih pevcev zabavne amer. barv. CS film TAJNI Žirovnica 11.15 V ritmu današnjih dni glasbe — 12.00 Na današnji AGENT FLINT ob 16., 18. in ^O'stro , I 1315 Iz Partitur 10. marca amer. barv. CS 13.40 TJ\ioperetne glasbe — — 12.00 Na današnji dan — dan — 12.10 Trije odlomki iz 20. uri premiera it al. špan. film ALVAREZ KELLY jska 12.10 Med domačimi uvertu opere Sunčanica — 12.30 Kme barv. CS filma SEDEM PI U.oo pL reportaža — Dovje-Mojstrana rami — 12.30 Kmetijski na tijski nasveti — 12.40 Igrajo ŠTOL ZA BRATE MAC GRE b. ^Poldne ob lahki glas- 9. marca angl. barv. CS sveti — 12.40 Majhen koncert domači pihalni ansambli — GOR ob 22. uri tedna Humoreska tega film V POPULARNEM RIT SPortn^ 15 05 Nedeljsko pihalnih orkestrov — 13.30 13.30 Priporočajo vam — 14.05 10. marca sovj. barv. CS Priporočajo vam — 14.05 Pet Izbrali smo vam — 15.20 Glas. film BAJKA O CARJU SAL MU jo zr.amPOPOldno ~ 17 05 p°- 10. marca špan. tranc. barv. 17.30' r?!?^' °Pprni pevci — minut za novo pesmico — beni intermezzo — 15.40 Naši TANU ob 10. uri, ital. špan. 14.25 Lepe melodije — 14.55 recitali — 16.00 Vsak dan za barv. CS film SEDEM PI CS film DAMA IZ BEJRUTA ChoDin j8ka - 18-3« Kreditna banka in hranilnica vas — 17.05 Četrtkom simfo STOL ZA BRATE MAC GRE ^nliiK^ P°snet*»h z ljub- Kranjska gora ^hkrT konf'rtov - 19.00 Ljubljana — 15.20 Glasbeni nični koncert — 18.00 Aktual GOR ob 13. uri amer. barv. 9. marca amer. barv CS Glai"0*' °,roci - 1815 intermezzo — 15.40 V torek nosti doma ln v svetu — 18.18 CS film TAJNI AGENT film ALVAREZ KELLY V raz k, nfcd 'r " dnice - 20.00 nasvidenje — 16.00 Vsak dan Turistična oddaja — 18.45 Je FLTNT ob 15. 17., in 19. uri 10. marca sovj. film JU "ujo zvečer — 22.15 Se- za vas — 17.05 Igra Simfo- zikovni pogovori — 19.00 Lah premiera amer. barv. CS fil NAK NAŠEGA ČASA Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beo Prodam skoraj nov globok 18.00 Včeraj, danes, jutri grad) — 21.00 Spored itali OTROŠKI VOZIČEK. Ra«; 1 Prodam (RTV Zagreb) — 18.20 Zna janske TV gus, Reginčeva 16, Kranj F nost (RTV Beograd) — 18.50 Prodam FIAT 1100, letnik 1011 Im memoriam (RTV Ljub 1961 v zelo dobrem stanju. Globok OTROŠKI VOZI PETEK — 15. marca Televizija ljana) — 19.20 TV pošta Kranj, Jelenčeva 23 966 ČEK prodam. Campa, Kolo (RTV Beograd) — 19.45 TV 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v Prodam PRAŠIČKE. Selo dvorska 7, Kranj 1°12 prospekt (RTV Zagreb) šoli — ponovitev (RTV Zag 33, Žirovnica 970 Prodam ELEKTRIČNI MO- 20.00 TV dnevnik (RTV Beo reb) — 17.25 Poročila, 17.30 Prodam SENO. GarLner Ja TOR-5 KM, več cevi s kolen'« grad )— 21.00 Spored itali Moj prijatelj Flicka, 18.00 TV kob, Rudno 25, Železniki 1001 premera 20 za kuhalnik. Su janske TV obzornik (RTV Ljubljana) — Prodam manjše GOSPO ha 15, Kranj 1013 18.20 Mladinski koncert (RTV SOBOTA — 9. marca DARSKO POSLOPJE. Možna Prodam večjo količino Beograd) — 19.05 Grenoble preureditev v hišo. Moste 60, 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v TOREK — 21. marca STREŠNE OPEKE bobrovec, in mi, 19.55 Cik cak (RTV Žirovnica 1002 šoli — ponovitev (RTV Zag PLUG obračalnik »sako« in 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleš Ljubljana) — 20.00 TV dnev Ugodno prodam MOPED, reb) — 17.35 T V kažipot — GUMI VOZ-16 col. Voglje 76, čina, 14.50 TV v šoli,, 15.45 nik (RTV Beograd) — 20.30 dobro ohranjen, na dve pre 10.10 TV obzornik, 18.20 Taj Šenčur 10" Angleščina (RTV Zagreb) — Cik cak, 20.35 Dva — jugo stavi. Ferlin Jakob, Delavska no društvo PGC, 19.20 S ka 0 17.40 Poročila (RTV Ljublja slovanski film, 22.20 Zadnja 6, Jesenice 1003 Prodam skoraj novo ? "" mero po svetu, 19.45 Cik na) — 17.45 Risanke (RTV poročila (RTV Ljubljana) — 'Prodam VOLA nad 500kg sko športno in otroško KOLO cak (RTV Ljubljana) — 20.00 Beograd) — 18.00 Obrežje, 22.40 Zagreb 68 (RTV Zag težkega za delo. Šmartno 29, pa zelo ugodni ceni. Podgof" TV dnevnik (RTV Beograd) 18.25 Torkov večer s sestra reb) — Cerklje 1004 šek Primož. Ul. Vide šin"«>v- — 20.30 Cik cak (RTV Ljub mi Pekošak, 18.50 Svet da čevc 6, Kranj l^15 ljana) — 20.35 Humoristična VEČJA HIŠA blizu obale v nes, 19.30 TV obzornik, 20.00 Prodam novo 120-basnO oddaja Lole Djukića (RTV Drugi spored: Bakru naprodaj. Primerna za Cik cak, 20.10 Foma Gar- počitniški dom. Vprašati klavirsko HARMONIKO. Trs- Beograd) — 21.35 Videofon 18.00 Včeraj, danes, jutri djejev — film, 22.00 Kul Gornioni, Bakar, Nautička 8 kan, šk. Loka, Mestni trg » (RTV Zagreb) — 21.50 Film (RTV Zagreb) — 18.20 Mla 1016 turna panorama, 22.50 Zad 1005 ski burleski, 22.05 Bonanza — dinski koncert (RTV Beo nja poročila (RTV Ljublja Prodam SLAMOREZNlCO 6erijski film, 22.55 Zadnja po grad) — 19.05 Mozaik, 19.55 HIŠA, primerna za gostin na) — s puhalnikom in verigo, OB ročila (RTV Ljubljana) — sko ali kako drugo obrt v Propagandna oddaja (RTV RAČALNIK za seno (vprežni) 23.00 Atletika v dvorani — Zagreb) — 20.00 TV dnevnik središču turističnega kraja Drugi spored: na Gorenjskem, taikoj vselji- in STELJO. Sr. vas 50, 6e» prenos iz Madrida (RTV Zag (RTV Beograd) — 21.00 Spo čur 1017 reb) 18.00 Poročila, 18.05 Teden red italijanske TV va, z več sobami, ugodno na ska kronika, 19.20 Teleskop prodaj. Ponudbe poslati pod Prodam zidno OPEK0' »Preddvor—Gorenjska« 1006 vprežni KULTI VATOR & Drugi spored: (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri ENONADSTROPNO HIŠO PUHALNIK za seno. Sv. Df 18.00 Včeraj, danes, jutri glasbene literature (RTV Beo v gradnji v okolici Kranja 33, škofja Loka l0'8 (RTV Zagreb) — 18.20 Mladin grad) — 19.15 Turizem, 19.45 Loterija prodam najboljšemu ponud Prodam ZAZIDLJIVO PAK ska igra (RTV Ljubljana) — Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — niku. Ponudbe poslati pod CELO v bližini Kranja 19.20 S kamero po svetu Poročilo o žrebanju 10. kola ' 1019 »GOTOVINA 5« 1G07 slov v oglasnem odd. (RTV Beograd) — 19.45 TV 21.00 Spored italijanske TV srečk, ki je bilo 7. III. 1963 ij V V ISg iCJOUl!wlll KS^*-*-* • Tj/V prospekt (RTV Zagreb) — Prodam leseno BARAKO, Prodam 4000 kg SENA. BJJ 0 4 primerna za vikend z manjšo tavlje 32, Poljane 1 . 20.00 TV dnevnik (RTV Beo SREDA — 13. marca grad )— 21.00 Spored itali 01410 504 preureditvijo. Sr. Bela 44, Prodam več mladih r* janske TV 15.00 Poročila, 15.05 Nogo 28660 504 Preddvor 1008 ŠICKOV in lepe suhe srnj met Vardar : Cagliari (RTV 36G00 404 Prodam delovnega VOLA in kove PLOHE. Vovk Vg suhe smrekove deske. Naslov Skopje) — 16.55 Madžarski TV 031940 10.004 Hlebce 14, Lesce , fj NEDELJA — 10. marca pregled (RTV Beograd) — 457930 2.004 v oglasnem oddelku 1009 Prodam KONJA, dve 9.10 Madžarska kmetijska 17.00 Kljukec tabori (RTV 680160 2.004 Ugodno prodam popolno starega, in KRAVI po ma novo OS z ležaj i za ver oddaja (RTV Beograd) — 9.25 Ljubljana) — 17.45 Kje je, 71 8 Babni vrt 5, Golnik tikalni mizarski rezkar. Na Prodam TELIČKO fn*'J* Poročila, 9.30 Dobro nedeljo kaj je (RTV Beograd) — 63121 1.000 18.00 TV obzornik (RTV Lju slov v oglasnem oddelku in BIKCA, starega 10 m& voščimo z Veselimi planšarji 81751 400 bljana) — 18.20 Združenje 1010 cev. Trboje 32, Srnici (RTV Ljubljana) — 10.00 83141 500 radovednežev (RTV Zagreb) Kmetijska oddaja (RTV Zag 62 8 — 19.05 Beseda bo tekla o reb) — 10.45 Mokedajeva ma 17302 400 baletu (RTV Ljubljana) — tineja (RTV Ljubljana) — 28912 400 19.45 TV prospekt (RTV Zag 55712 500 12.00 Nedeljska konferenca reb) — 20.00 TV dnevnik 313792 2.000 Zavarovalnica SAVA (RTV Zagreb) — 15.10 TV (RTV Beograd) — 20.30 Ne 514712 100.000 kažipot, 15.30 Odmevi z go znana Talija, 21.45 Obisk sta 03 20 poslovna enota Kranj, Kranj, Oldhamska cesta št. 2 ra, 16.30 Atletika v dvorani, re gospe — film — 22.30 Zad 50 19.00 Cik cak, 19.15 Tujec — nja poročila (RTV Ljubljana) 073 uvaja z 11. marcem 1968. vsak delavnik, razen sobo 32323 1.000 film, 19.50 Klatež (RTV Ljub te tudi še 1.000 ljana) — 20.05 TV dnevnik Drugi spored: 51613 878033 2.000 (RTV Beograd) — 20.50 Cik 21.00 Spored italijanske TV POPOLDANSKO DEŽURNO SLUŽBO cak (RTV Ljubljana) — 20.55 84 8 Osmi dan v tednu (RTV Beo 29384 508 ČETRTEK — 14. marca od 14.30 do 18. ure, ki bo lahko posredovala pred grad) — 22.15 Športni pregled 66094 400 vsem osnovne informacije, izdajala zelene karte, vin- (JRT) — 23.00 TV dnevnik 9.40 TV v Soli, 10.35 Nem 119194 2.000 (RTV Beograd) ščina (RTV Zagreb) — 11.00 225334 2.008 kulacijc in začasna kritja. Angleščina (RTV Zeograd) — 936124 30.000 5 4 Drugi spored: 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemšči 404 21.00 Spored italijanske TV na (RTV Zagreb) — 17.00 Po 26669 ročila 17.15 Vijavaja - ringa- 57525 504 raja, 18.00 TV obzornik (RTV 826175 10.004 PONEDELJEK — 11. marca Ljubljana) — 18.20 Narodna 046943 2.004 DELOVNA SKUPNOST 9.40 TV v šoli, 10.35 Rušči glasba (RTV Beograd) — 18.45 16 10 na, 14.50 TV v šoli, 15.45 Po sledeh napredka (RTV 56 10 TOSO Ruščina (RTV Zagreb) — Ljubljana) — 19.05 Prenos iz 10136 400 tovarna obutvenih strojev in opreme Kranj 16.45 Madžarski TV pregled ateljeja 212 (RTV Beograd) 69756 510 RAZGLAŠA (RTV Beograd) — 17.00 Po 19.45 Cik cak (RTV Ljublja 774736 2.000 prosti delovni mesti ročila, 17.05 Mali svet (RTV na) — 20.00 TV dnevnik 07 Zagreb) — 17.30 Od zore do (RTV Beograd) — 20.30 Cik 47 1. Večje število samostojnih konstruktorjev mraka., 18.00 TV /obzornik, cak, 20.35 Nova pota sloven- 9717 200 2. Servisnega monterja 18.30 Zdravstvena oddaja o skega železarstva, 21.55 Za 33407 508 POGOJI: tuberkolozi, 18.50 Im memo- lahko noč, 22.10 Zadnja po 40377 500 1. Ing. strojništva z nekajletno prakso na podobnih ročila (RTV Ljubljana) — riam, 19.20 Zasebne turistič 8 4 delovnih mestih ali strojni tehnik z večletno prak ne sobe, 19.40 Vokalno instru 10128 404 so na enakih delovnih mestih. mentalni solisti (RTV Ljub Drugi spored: 76268 504 2. Strojni tehnik z nekajletno prakso ali VK odnos ljana) — 20.00 TV dnevnik 18.00 Včeraj, danes, jutri 436998 2.004 no KV strojni ključavničar z večletno prakso (RTV Beograd) — 20.30 Cik (RTV Zagreb) — 18.20 Na 582108 2.004 kovinski stroki. cak (RTV Ljubljana) — 20.35 rodna glasba (RTV Beograd) 749 100 Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. . Maškarada — TV igra, 22.20 — 18.45 Mladinska tribuna 16399 400 Prijave sprejema do 25. 3. 1968 splošno kadrovski Po izbiri (RTV Zagreb) — 400 (RTV Zagreb) — 19.05 Atelje 68559 oddelek podjetja. 23.50 TV dnevnik (RTV Beo 212 (RTV Beograd) — 19.45 94079 1.000 grad )— TV prospekt (RTV Zagreb) — 676719 50.000 A SOBOTA - 9. marca 1968 MALI OGLASI GLAS * 23. STR A M Predam rabljeno cementno domom) Gor. vas 1045 GRABLJE. Zapoge 11, p. Vo ČEK. Zontar, Tavčarjeva 4, OPEKO špičak in LES za be Poceni prodam odlično dice 1070 Kranj 1129 APNO ŽGANO. toniranje. Sp. Bitnje 19, Žab ohranjen MOPED T-12, dvo- Prodam dve DIATODICNI Prodam KRAVO v 9 mese HIDRIRANO nica 1024 sedežni, na tri prestave. Je HARMONIKI-3-tonski. Er cu brejosti. Vrba 31, Žirovni IN CEMENT Prodam OGRODJE dimne zeršek Jože, Hotavlje 64, Gor. javec, Rakovica 18, Zg. Besni- ca 1130 po industrijski ceni do kamre z vrati, 80-litrski KO vas 1046 ca 1071 Prodam MOPED in lahki bavljamo po želji na TEL alfa, rabljena vrata, Prodam dva MOPEDA—regi Prodam MOPED zaradi od vprežni VOZ. Radovljica, gradbišče. Dan in čas OKNA in kabinet ŠTEDIL Linhartov trg 6 1131 strirana. Perko, Podbrezje, hoda k vojakom. Britof 92, dobave določite 6ami. NIK Gradišar, Križe 12 1025 n. h. Duplje 1047 Kranj 1072 Plača se ob prevzemu. Prodam SENO in OTAVO. Prodam MREŽO za vit.no Prodam VOLA, vajen vož Kupim Koristniki kreditov do Podljuhelj 30, Tržič 1026 ograjo. Ropret Ivan, Šenčur nje. Tentiše 25, Golnik 1073 bite predračune. Prodam dvosedežrri MO 319 1048 Prodam enostanovanjsko Kupim star GUMI VOZ od 31, ali zamenjam za vino. PED kolibri T—12 s prevože Prodam 1000 kg BETON KMEČKO HI SO na lepi sonč \£ 7\L Kranj na! 4000 km. Stanovnik, Zg. SKEGA ŽELEZA premera 6 ni legi z vrtom. Naslov v Drakulič, Krasinc Gradec, Be •IV^JIV Kooperacija la Krajina 1101 Lipnica 24 Kamna gorica ali zamenjam za 8—10, »DRO- oglasnem oddelku 1074 Skladišče, Cesta JLA 1, 1027 Kupim čevljarski levoročni MELJNE« kompletne 16 col. Prodam ZAPRAVUIVCEK nasproti kina Center Prodam motorno KOSILNI in od fiata 750 (obroči in v zelo dobrem stanju. Naslov STROJ. Na s Lov v oglasnem CO alpina. Struževo 9, Kranj gume). Naslov v ogl. oddelku v oglasnem odd. 1075 oddelku 1102 Telefon 22-143 Kranj 1028 1049 Prodam KRAVO, 8 mesecev Kupim enofazni MOTOR od STRUŽNI avtomat gauthir Prodam semenski KROM brejo. Mlaka 16, Kranj 1076 1,5 — 2 KM. Zg. Bitnje 61 ukradeno pred delikateso Material do premera 10 pro PIR igor, SEME črne detelje, Prodam m;.lega konja, spo 1103 Kranj, je opazovani fant od dam. Kcmperle, Železniki 1 dvobrazdni OBRAČALNI soben za vsako vožnjo in Kupim takoj tovarniško peljal v Tavčarjevo ulico. Ce 1029 PLUG in druge priključke za nošnjo. Siifcna 32, Žabnica nov PRINC 1000 L ali C za bi kdo zvedel kaj več, naj Prodam poceni električni »steir« in KONJA, 7 let sta 11)77 gotovino. Kranj, Stirnova 6 javi vratarju Gor. tiska Kranj VARILNI APARAT Zadraga rega. KoŠnik, Kranj, Jezerska Prodam KRAVO v 9 mese 1104 1121 5, Duplje 1030 cesta 65 1050 cu brejosti in vprežne GRAB Kupim sadno ŠKROPILNI Iščem upokojenko za po Prodam KRAVO, 8 mesecev Poceni prodam pralni LJE. Kokrica 14, Kranj 1078 CO pohorko ali podobno. moč v gospodinjstvu v dopol »rejo. Demšar, Zabukovje L STROJ s centrifugo češke Prodam dobro ohranjen Rebcrnik, Šenčur 119 1105 danskem času. Eršte, Kranj, zž Besnka 1031 znamke alba-signus, Kranj, VW. Zalog 53, Cerklje 1079 LATE za kozolec kupim. C. Koroškega odreda 17 > Prodam 4 dobro ohranjena St. Rozmana S stan. 5 1051 Prodam nova GARAŽNA Kranj, Gorcnjesavska 24 1106 5122 OKNA (dvodelna) in nekaj Prodam 6000 m1 orne ZEM VRATA in TELEVIZOR. Sp. Kupim otroški VOZIČEK ROLETE, lesene, plastične, ^ne OPEKE. Predoslje 100 LJE, 700 kg SENA, KOTEL Brnik, 49, Cerklje 1080 za DVOJČKE. Plescc Angela, platnene, aluminijaste za ve 1032 za prašičjekuho (v/idljiv) ter Prodam 5 ton KRMILNE Zg. Bitnje 176 1107 zana okna in struženje par Predam vse vrste gradbe različne dele POHIŠTVA. Na REPE in SLAMOREZNICO s keta naročite pri SPILERJU, na MATERIALA. Koleno, slov v oglasnem oddeilku puhalnikom in verigo, ali me Ostalo Radovljica, Gradnikova 9, g- Loka, Mestni trg 19. 1052 njam za kakršnokoli go*-ed. telefon 70-046 1123 °8!ed v nedeljo. 1°33 Prodam SLAMOREZNICO Trhoje 53, Smlednik 1081 Sprejmem FANTA ali DEK OGRODJE za izdelavo alfa z verigo in puhalnikom. Prodam VOLA nad 600 kg LE za pomoč na kmetiji. Be- sPominkov iz plastične ma- Senično 15, Križe 1053 težkega. Šenčur 278 1082 KRAJEVNA ORGANIZA nedikova 27, Kranj — S - 5? »godno proda Kržišnik Oddam večjo količino GRA Prodam nova GARAŽNA CIJA SZDL — OREHEK žišče 1L.4 Jone. Skofja Loka. Novi svet MOZA (rize)), primeren za VRATA 220 x 210. Naslov v ČESTITA, VSEM ŽENAM Mlada zakonca iščeta 4 1034 pota ali dvorišča. Rupa 13 a, oglasnem oddelku 1083 TERENA ZA PRAZNIK opremljeno SOBO v Kranju, •' Predam SENO. Crngrob 11. Kranj 1054 Prodam PRALNI STROJ ŽENA. ODBOR za krajšo dobo. Naslov v iabnea 1035 Prodam do 2000 kg suhe alba c i gnus nemški z vgraje oglasnem oddleku ''92 i Prodam več ZAJKELJ. Sen- LUCERNE in SENA. Naklo no centrifugo, ter POMIVAL JOHANCI ZOR iz Visokega URE vseh vrst, ter ši\ J cur 212 1036 70 1055 NO MIZO delovno — m:zo 95 za dvojno praznovanje če stroje vam najbolje Ln naj Prodam star STAVBENI Prodam 200 kg SENA. roč 168 x 54 x 82 z dvema konto stitajo KEPICOVI 1109 ceneje popravi PLEPEL, P:c- ;Es (grušt) za kurjavo in no vodno ČRPALKO (fligel- ma in kuhinjsko visečo orna Na pravni fakulteti je di ska 2, Medvode li25 ?obro ohranjen MOPED za 3). Dorfarje 14, Žabnica 1056 rico 186 x 37 x 51. Prešeren, plomirala VERA PUNGER- Iščem FANTA ali DEKLE, •J) Ndin. Polajner, Trnje 3, Prodam 800 kg semenskega Pristava 43, Križe 1084 ŠEK iz Kranja. Iskreno če ki bi pomagal pri delu. Osia- Sk«fja Loka ' 1037 KROMPIRJA »dezire«. Kranj, Prodam mizarski REZKAL- stitajo domači in prijatelji lo po dogovoru. Kranj-Stra- Prodam PRAŠIČKE. Babni Jezerska c. 92/a 1057 NI STROJ (frezar). Ogled 1110 žišče, Ješetova 30 1126 vrt 2, Golnik 1038 Popravljam vsa vozila. Se Prodam 6 let starega KO vsak dan popoldne. Mošnje, 9, Sprejmem MIZARSKEGA Prodam PRAŠIČKE, Kom. NJA. Kranj, Jezerska cesta 2 Brezje 1085 priporoča AVTOMEHANIK, D POMOČNIKA. Hafner Franc, obrava 5, Komenda 1039 Matija Rihtaršič — Bukovica 1058 Prodam moped kolibri T-12. mizar, Zasavska 2, Kranj Prodam 7 tednov stare 13, Selca 1111 Prodam dva PRAŠIČKA po Vopovlje 17, Cerklje 1086 i! 27 PRAšICKE in 8 mesecev brc- 60 kg težka. Strahinj 20, Na Nujno iščem žensJco za var Prodam PRAŠIČKE, 6 ted Zamenjam KONJSKO SED lo KRMO. Grošelj, Podgorje klo 1059 stvo dveh predšolsih otrok. nov stare. Praprot na polica 3, LO za kmečko skrinjo, raz Kamnik 1040 Jurina, Kcbetova 18 4, Kranj Prodam SLAMOREZNICO Cerklje 1087 liko vrednosti doplačani m Prudam PRAŠIČKE, 6 ted- 1112 s puhalnikom, OBRAČALNIK Prodam PRAŠIČKE, Cerk prodam kovano BALKON nov stare. Velcsovo 25, Cerk- Bodoča zakonca Slovenca, (sonce) in SROTAR. Strahinj lje 51 1088 SKO OGRAJO. Naslov v ogla *j 1041 iščeta stanovanje od Jesenic 60, Naklo 1060 Prodam PRAŠIČKE, Šmart snem oddelku 9 '5 Prodam PRAŠIČKE, 6 ted- Prodam srednje težko KO no 26, Cerklje I OSO do Žirovnice. Plačava dobro. 0v Pošteno mlajše dekle za " stare. Nasovčc 15, Ko BILO, staro 9 let. Sr. Bitnje Prodam dva PRAŠIČKA, Naslov v oglasnem oddelku varstvo dojenčka v dopol menda 1042 9, Žabnica 1061 Zg. Brnik 35 1090 podrui. Jesenice. 1113 danskem času sprejmem ta Predam 6 tednov stare Prodam 1,2 m zelo lepih Prodam 6 tednov stare Iščem žensko, ki bi enkrat koj. Ponudbe poslati pod »8 PUJSKE. Žirovnica 57 1043 češnjevih PLOHOV. Pintar PRAŠIČKE. Praprotna polica dnevno kuhala potim delav mesecev« 1128 Prodam dva PRAŠIČA od Jakob, Sv. Duh 20, Skofja 9, Cerklje 1091 cem na Kokrici. Satler Ivan, '^150 težka. Babni vrt 6, Loka 1062 Prodam lopo mlado KOBI Kokrica 76, Kranj 1114 bolnik 1044 Predam FIAT 1100 v voz LO. Hraše 28, Lesce 1092 Dcikle za pomoč v gospo Upuno prodam MOTORNO nem stanju ali po delih. Na Prodam zgodnji KROMPIR dinjstvu in na vrtu sprejmem ^JLO galeb 150 cem s prt- Prireditve slov v oglasnem oddelku 1063 saksi in JABOLKA. Korenčan na hrano in stanovanje. Na 'lenimi 20.000 km v odlič- Prodam 9 let starega KO Marjan, Naklo 39 1093 slov v oglasnem oddalku 1115 GOSTILNA pri MILHARJU trr H ' stanju. Jezeršek Stanko, NJA. Bistrica 7, Duplje 1064 Prodam OTROŠKO POSTE Oddam skromno SOBICO v šmartnem prireja v soboto ^o.avije 64 (za zadružnim Prodam SEME črne detelje. LJICO. Hafner Franc, Ljub moškemu. Naslov v oglasnem zvečer zabavo z plesom. Za Staretova 7, Kranj-Cirče 1065 ljanska 12, Kranj 1094 oddelku 1116 razvedrilo bo poskrbel TRIO KMETOVALCI Prodam mizarski REZKAR Prodam malo rabljen GU Zakonca vzameta v najem FRENKY. Vabljeni! 1098 (frezar). Zlata Žitnik, Visoko MI VOZ 16 eolski, vprdmi en osobno stanovanje za dobo Gostilna v Trbojah prireja JfcCnt krmila za krave, 71, pri Krču 1066 KULTIVATOR, nemško SLA treh let. Ponudbe poslati pod za praznovanje DNEVA ŽE gleta, prašiče, kokoši, pi- Prodam STRUŽNICO, dolži MOREZNICO. 3 hrastove »30.000« 1117 NA veselo zabavo s plesom »cance in ostala krmila, na 1 m, in električno konzoJ- STEBRE, dve TELICI in kr Iščemo mlajšo UPOKOJEN v soboto 9. 3. 1968, ob 19. uri K°ruza, pšenica, preše, no DVIGALO. Naslov v ogla milno PESO. Strahinj . 65, KO za varstvo otroka. Dam bodo igrali SENCURJANI v otrobe itd. ter umetna snem* odd. 1067 Naklo 1095 hrano in stanovanje. Naslov nedeljo ob 16. uri pa t no gojila in ostali reproduk Prodam MOPED kolibri c-4, Prodam MOPED s PRIKO v oglasnem oddelku 1118 METODA iz Ljubnega. Žene, cijski material za kmetij registriran. Naslov v ogla Dne 6. 3. zvečer sem izgu pripeljite svoje može, saj tu stvo, dobite najceneje v LICO in električni KUHAL snem oddelku 1068 bil AKTOVKO z jopico od di oni praznujejo te dni. Skladišču NIK na tri plošče. Dolenc Prodam VW 1300, letnik Franc, šk. Loka, Mestni trg Britofa do Tatinca. Poštene Vabljeni! 1099 Kmetijskega 1966 (javazelen) z dodatno 37 1096 ga najditelja prosim, da jo GOSTIŠČE pri JANCETU opremo, prevoženih 23.000 km, Prodam plemenske ZAJK vrne Stare, Tatine o, Pred priredi v soboto in nedeljo živilskega dobro ohranjen. Cena po do- LJE (činčila). Kokrica 83, dvor 1119 zabavo s plesom. V soboto kombinata govoiu. Križnar, Naklo 93 Kranj 1097 GARAŽO vzamem v najem, vas bo zabaval TRIO METO Kranj, Cesta JLA 1069 Ugodno prodam dobro Ponudbe poslati pod »Garaža DA iz Ljubnega v nedeljo ^sproti kina Cente Prodam dobro ohranjen ohranjen lep globok,, oprem -Y .Kranju« 1120 pa priznani trio FRENKV/ OBRAČALNIK za seno in ljen nemški OTROŠKI VOZI Žensko rumeno KOLO, 1100 1968 G LAS SPORT SOBOTA — 9. marca Prvenstvo Spet SOS kranjskih smučarjev Mesečni Čeprav smučarske tekmo močno alpsko sekcijo, odsto za kar pa bo sedanja dota jeseniških šol valne sezone še ni konec, saj tek udeležbe pri razdelitvi pa cija primerno visoka. Zelja brzoturnir bo vrsta prireditev in celo se ni menjal v zadnjih letih, UO SK Triglav je mini v smučanju malna. Kranjski smučarji že Na brzoturnirju ŠK prvenstev še na sporedu, pa čeprav sta medtem zrasli v bodo po vsej priliki morali kvaliteti dokaj močni sekciji lijo namreč le, da bi bili ob Borec za februar je so Na letošnjem prvenstvu smučarji kranjskega Trigla tekačev in skakalcev. Ob razdelitvi sredstev, ki jih da delovalo 10 igralcev. Zma osnovnih šol jeseniške obči gal je Murovec s 7,5 toč va končati sezono. Na zadnji sprejetju prioritete je bilo re skupščina občine Kranj, vsaj ne v smučanju je nastopilo ke. Sledijo Naglic 7, Krek seji upravnega odbora SK čeno, da se bodo dale vsem v enakopravnem položaju z P. in štagar 6, Krek J. nad 340 učencev in učenk iz Triglav so namreč ugotovili, trem prioritetnim panogam drugima prioritetnima pano da v primeru, če prejmejo (atletiki, plavanju in smuča 5,5 itd. sedmih šol. Prvaki so postali gama. To je bilo pred \X» dotacijo od SD Triglav le v nju) enake možnosti za vad« se V. B. uzakonjeno, v praksi P» naslednji: TEKI — pionirji takšni višini (38.000 N din), bo. Po treh letih veljave tega žal to ne izvaja. (do 5. razreda): Miha Rožič kot so jo v minulem letu, sklepa občinske skupščine J. Javornik (Kranjska gora), pionirji (5. potem morajo končati sezono. Kranj pa lahko ugotovimo in Za pokal Mnogo prenizka dotacija damo o pogojih za de'o lc na in 6. razred): Dorči Kofler smučarskemu športu v Kra slednjo oceno: plavanje — v hokeju (Mojstrana), pionirji (7. ln 8. nju nujno vodi do tega, da idealni pogoji, atletika — zelo Zimsko košar Včeraj se je na Jesen ir razred): Boris Madon (Žirov vsako poslovno leto končajo dobri in smučanje — komaj karsko prven cah začelo tekmovanje za nica), pionirke (do 5. razre z negativno finančno bilanco. zadovoljivi pogoji. S skrom Upravni odbor kluba je tako no dotacijo, ki jo dobi SK pokal Jugoslavije. Na da): Anica Jalen, (Žirovnica), pred težkim vprašanjem, ali Triglav, pa morajo seveda stvo Gorenjske tekmovanju nastopajo šti pionirke (5., 6. razred): Mar- ri moštva. Jeseničani bo iti v nove dolgove ali pa pre kranjski smučarji kriti še vse začelo gita Pičel j (Kranjska gora), povedati tekmovalcem, da bi stroške za žičnico in nabavo Pred dnevi se je do po vsej priliki tudi tu tekmovanje za zimsko košar osvojili prvo mesto. pionirke (7. in 8. razred): Ol se udeleževali prvenstev in izredno drage opreme. drugih pomembnih tekmo karsko prvenstvo Gorenjske Kranjskogorci pa imajo ga Rožič (Kranjska gora), Plavalni klub Triglav dobi vanj, čeprav so se vse leto za člane, članice in mladince- edinstveno priliko, da se npr. enako dotacijo kot SK Tekmovanje poteka v oblik' že teden dni po prvenstvu pripravljali. Se najbolj pa jih Triglav, čeprav mu ob manj SKOKI — piionirji (do 5. turnirjev. V članski konku maščujejo Medveščaku za skrbi, kako bodo potekale pri šem šievilu članstva in ob razreda): Boris Cuznar (Ži prave za novo sezono, če je renci igrajo tri moštva. Na dva poraza v prvenstvu. manjšem šlevilu tekmovanj ni prvem turnirju v Kranju sta rovnica), pionirji (5. in 6. raz blagajna praktično že zdaj potrebno od te dotacije dati nastopili ]e moštvi Triglava V soboto bosta na spo prazna po dveh mesecih no red): Ljubo Prešeren (Žirov niti dinarja za uporabo šport in Jesenic. Triglav je prese redu dve tekmi: Partizan vega poslovnega leta, nepla nica), pionirji (7. in 8. raz nih objek.ov, stroški za opre netljivo visoko zmagal. Na : Medveščak (16.30 uri) in čanih računov pa jc trenutno red): Marjan Klinar (Zirov^ mo plavalca pa sploh niso slednja dva turnirja bosta na Jesenice : Kranjska gora več kot za 2 milijona starih niča), veleslalom — pionirji primerljivi s stroški za opre Jesenicah in v Skofji Loki. Na- (19.30). V nedeljo, zadnji dinarjev. Brez denarja pa ne mo smučarja. ženskem turnirju na Jeseni dan trodnevnega turnirja, (do 5. razreda): VUso Terse- more poslovati tako močan Izvršni odbor ŠD Triglav cah pa so bile najboljše do pa se bosta pomerila na glav (Blejska Dobrava), pio športni kolektiv, ki nedvom bo moral ob letošnji razde mačinke, ki so premagal slednja para: Kranjska nirji (5. in 6. razred: Matjaž no še vedno velja za drugi litvi sredstev o tem resno Triglav z 61:32 in Kroj s gora : Partizan (16.30) ln Soberle (Jesenice), pionirji najmočnejši kolektiv v dr razmisliti, saj so sedaj v SK 47:34. V borbi za drugo me Medveščak : Jesenice žavi in ima v svoji sredi vr (7. in 8. razred): Vito Mo Triglav praktično trije močni 0 sto državnih prvakov in ko sto pa je Kroj presenetljiv' (19.30). dric (Kranjska gora), pionir klubi in ne tako kot je bilo pico državnih ter republiških odpravil kranjski Triglav Z L. Katnlk ke (do 5. razreda): Jožica Ko- pred leti, ko je bila kvalitet reprezentantov. 59:57. sič (Kranjska gora), pionirke na le ena panoga, ali pa naj (5. in 6. razred): Nevenka Upravni odbor je zato kriti se odloči, da smučarski šport Mladinci igrajo skupaj ' v Kranju kljub tradiciji in članskima vrstama RadovlJ1" Mladinsko Veskovlč (Blejska Dobrava), ziral notranjo delitev sred stev v matičnem društvu, ki izredno velikemu številu član ce in Medvod. V tej konku pionirke (7. in 8. razred): občinsko še vedno izhaja iz preteklo stva ter kvaliteti ne bomo več renci sodeluje pet moštcV' Sonja Gazvoda (Kranjska go sti, ko so se delila sredstva kvalitetno razvijali in se šli Na prvem turnirju v SkofJ1 prvenstvo ra). po procentualni udeležbi in v prihodnje lc rekreacijske Loki so bili doseženi na V. Kavalar ko ie imel SK Triglav samo ga »nedeljskega« smučanja, slednji rezultati: Medvode : Kranja v sko Jesenice 57:31, Kroj : Jeser-ice 62:22, Kroj : Medvode 39:3/ kih v Planici Po prvem kolu je v vodstvu Kroj iz škofje Loke s 4 toč Ker je v nižinah sora kami. zmerno hitro pobrale Olimpijske igre v malem na Gorenjskem p. pokom snežno odejo, bo komisi Toliko kvalitetnih smučarskih prireditev kot jih je letošnjo Kranjski gori je praktično ja za smučanje pri zimo na Gorenjskem, prav gotovo že vrsto let ni bilo. V za vse narod za tekmovanje v ObZTK Kranj priredila Izdaja In tiska CP četku januarja smo imeli v Bohinju FIS tekmovanje v tekih, veleslalomu, ki se bo štel za Ko mladin, prvenstvo kranj glavne tri prireditve sezone pa so na sporedu danes in jutri »Pokal Vitranca« in sialom, renjakj tisk« Kranj, ske občine v skokih to oziroma čez štirinajst dni. ki velja tudi za svetovni po roška cesta 8. - Naslon nedeljo v Planici. Prven kal. Prav zaradi važnosti uredništva in uprave Usta: stvo za starejše mladince Na Pokljuki ln v Planici Le-ti bodo nastopili v nedeljo tekmovanja v slailomu so se Kranj, Trg revolucije > bo na 40-metrski skakal Kurikkala ln Berauer v Planici v skokih na 65-me- zbrali v Kranjski gori tekmo (stavba občinske skup**« nici, prvenstvo za mlajše Danes se na Pokljuki zač trski skakalnici. V nedeljo valci, ki so jim potrebne toč ne) - Tek račun pri SDK mladince pa na 25-metrski ne tekmovanje v solo tokih dopoldne pa bodo tekmova ke za najboljšo uvrstitev v v Kranju 515 1 135 - Tc skakalnici. Prireditelj ob za pokal Kurikkala, na kate nja za pokal Kurikkala kon svetovnem pokalu. Kranjska lefonl: redakcija 21 vešča vse klube v kranj rem bo nastopila vrsta odlič čali na Pokljuki s štafetnami gora je tako ponovno pred 21-860; uprava lista, m« ski občini, da bo skupni nih tekačev, ki so bili med teki. Svečana razglasitev re velikim izpitom, katerega pa looglasna in naročniška najboljšimi v Grenoblu i.n so odhod vseh tekmovalcev zultatov pa bo na Bledu v bo po vsej priliki tudi v re služba 22 152 - Naročfll nekateri tudi nosilci olimpij hotelu Jelovica v nedeljo ob na: letna 24.—, polletna jutri, v nedeljo ob 7.30 du opravila. Snežne razmere skih medalj. V soboto od 9. 17. uri. 12.- N din Cena posanie* izpred kina Center s po so odlične, proge pa idealno ure dalje bodo na Pokljuki nih številk 0.40 N din - sebnim avtobusom. Tek pripravljene, tako da se obe solo teki za ženske na 5 km, Pokal Vi t ranca v Kranjski Inozemstvo 40.00 N din " movanje bo v organizaci tajo zanimive borbe za naj mladince na 10 km in člane gori Mali oglasi beseda 0,6 obiščite spomladanski sejem v Kranju od 13. - 22. aprila 1968 v domu Franca Vodopivca