France Sušteršič Svetovni rekord v Kaninu 193 Anapurna, naš zadnji osemtisočak 194 Marjan Raztresen Braniki 195 Iztok Tomazin Ponca 196 Marjan Raztresen Strpna razprava na skupščini PZS 197 Bojan Pograjc Gorsko vodništvo kot poklic 199 Mirko Kunšič Jezerjani na alpinističnih relijih 203 Neva Mužič Gore in ljudje - medijski dosežek leta 204 S palicami ali brez - to je vprašanje 209 Dr. Tone Strojin Od pravljice do almanahov 212 Franjo Krpač Usmerjevalci mladih gornikov 215 Svetozar Guček Zimski bivak pod Debelim vrhom 219 Damjan Slabe Ko na gori okamenijo macesni 220 Franci Horvat Mali princ Bele Kordiljere 223 Željko Poljak Veličastni vidiki Severnega Velebita 225 Uroš Podovšovnik Hvala, temnolaska iz sanj! 227 Tomislav Jagačič Prijatelji pod gorami 228 France Bernot Zima 1994/95 na Kredarici 229 Odmevi 229 Iz planinske literature 231 Društvene novice 233

Slika na naslovni strani: Na poti z Ratitovca Foto: Igor Modic

Planinski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvoržakova ulica 9, p. p. 215. Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Marjan Raztresen (glavni in odgovorni urednik), Janez Bizjak, Sonja Doiinšek, Mitja Košir, Edo Kozorog, Silvo Kristan, France Malešič, Dragica Manfreda, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone Škarja in Franček Vogelnik. Predsednik založniško- izdajateljskega sveta dr. Milan Naprudnik. Prispevke pošiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije. Rokopisov in slik ne vračamo. Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046, devizni račun pri Ljubljanski banki - Gospodarski banki d. d. Ljubljana 50100-620-133-900-27620-šifra valute-3053/8. Naročnina za leto 1995 znaša 2400 tolarjev in je plačljiva v največ dveh obrokih po 1200 tolarjev, posamezna številka stane 200 tolarjev. Letna naročnina za tujino znaša 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upo­ števamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Tisk Tiskarna JOŽE MOŠKRIČ d. d. v Ljubljani.

Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o promet­ nem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in Mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije, št. 23/117- 92 z dne 24. 2. 1992, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. ^i^^MMB^^B^^HH^HMii PLANINSKI VESTNIK

IMAMO ŠTIRI TISOČMETRSKA BREZNA IN 500-METRSKO JAMSKO VERTIKALO SVETOVNI REKORD V KANINU

FRANCE ŠUŠTERŠIČ metrov, a bo magična meja ostala pri petstotih in od­ ločilni korak čeznjo bo za vedno slovenski. Vselej se mi je dobro zdelo, kadar sem v Planinskem Približni vzporednici v bolj znanih športih sta edino Čes- vestniku prebral kaj jamarskega. Ne toliko iz nečimr­ nov podvig na Lotseju ali preskok 200 metrov v Planici. nosti — te seveda ne morem povsem zanikati —, am­ Petindevetdeset odstotkov tega, kar polni športne strani pak zato, ker sem že od nekdaj prepričan, da imamo naših časnikov, je po svetovni teži v primerjavi z rekor­ jamarji in planinci precej skupnega tako v etiki kot v dom na Kaninu popolnoma nepomembnih. tehniki. Jasno mi je tudi, da imamo za širjenje golih in­ formacij jamarji svoja glasila — če pa kdaj ne DVA ČISTO SLOVENSKA ŠPORTA zadoščajo, javna občila. V Italiji ali Franciji bi vsaj nekaj časopisov dosežku po­ Tokrat bom — tako rekoč iz obupa — slednje načelo svetilo posebne izdaje, dnevni tisk pa bi prinesel več­ prekršil. Slovenskim jamarjem se je posrečilo nekaj, stranske reportaže. Televizijski intervjuji s člani od­ kar ne sodi le v Naše jame, Glas podzemlja in tako prave in različnimi strokovnjaki bi uspeh osvetlili z vseh naprej, temveč na naslovnice najbolj branih časopisov. strani, od osebnega doživljanja brezkončne navpičnice Inženirji javnega mnenja pa nič! Mesec, dva. Po elek­ pa do zvez z Romulom in Remom ter Nos ancetres les tronski pošti me zalije poplava čestitk, poštni nabiralnik Gaulois, kar bi urbi et orbi dokazovalo, da so takšnih dušijo pisma z izrezki iz (neslovenskega) časopisja. podvigov sposobni samo naj-najši narodi sveta. Da bi Pogum mi zrase in v Poštni predal 29 našega najemi- ekipo sprejel predsednik države, je samoumevno. nentnejšega dnevnika pošljem protestno pismo, seve­ Naši matadorji novinarskega peresa, ki mušico vešče da, da bo objavljeno. Čakam. Teden, dva, mesec. Spet napihnejo v slona, so oslepeli, ko se je med njimi poja­ nič. Potem se odločim, da nekaj napišem v »Planinca«. vilo nekaj večjega od hrošča. Slovenski jamarji smo Želim, da ne bo samo gola informacija, da bo nekaj dovolj trezni, da ne pričakujemo publicitete, ki bi bila vsaj osebnega. Tehtam in tehtam, nazadnje pa pošljem kar približno v sorazmerju z uspehom. Vendar bi pričakovali, tisto, kar sem bil nekoč poslal Delu. da bo znal vsaj en športni novinar razbrati sporočilce v Prijatelji planinci, oprostite, ampak novica mora v Jamarskih novicah in dojeti vsebino. Če pa že sami ne javnost! znajo, bi jih morale spodbuditi ustanove, ki naj bi skrbele NEKEMU REKORDU NA ROB za promocijo Slovenije v svetu. Nerodnost je namreč v tem, da smo Slovenci »rodili« dva športa, smučanje in Poštni predal 29 je namenjen razpravam o člankih, ki jamarstvo. Prvo nam je še nekako v zavesti, ampak kaj, so se v Delu že pojavili. Tu pa bom govoril o tistih, ki se ko ga nismo znali pravočasno razviti in smo ga v niso, a bi se morali. današnji obliki spet »uvozili«. Jamarstvo pa nikoli ni Konec lanskega novembra je trojica jamarjev Društva zaspalo. Če že ne moremo trditi, da se je svet vsega učil za raziskovanje jam Ljubljana dosegla vznožje vhodne­ od nas in nismo stalni člani svetovne »prve lige«, nam ga jaška Brezna pod velbom pod Laško Planjo v Kanin- tega prvenstva vendarle nihče resno ne oporeka. skem pogorju. Štiri zaporedne akcije so bile potrebne, Pač, domača javnost! Ali je res potrebno prečkati vsaj da je bil premagan 501 meter navpičnice, večinoma v dve državni meji, da te pričnejo jemati resno? Ali mo­ ledu, brez polic in brez stojišč. Ne morem zanikati, da ram po treh letih na istem mestu ponovno opominjati, so Jamarske novice prinesle kratko notico, ki je da imamo Slovenci prvovrstnega promotivnega parad­ poznavalcem povedala, da je bil storjen vrhunski nega konja, ki ga ni treba niti skrtačiti, ampak samo jamarski podvig. Ampak to je tudi (skoraj) vse. odpahniti hlevska vrata in je že zrel za cesarsko redu- Dva meseca preverjanj — potem pa so se iz sveta to? Zakaj moram odpreti angleški časopis, da bom pre­ vsule čestitke k novemu svetovnemu rekordu. Povejmo bral tisto, s čimer bi me morali zasipati domači? Nič ni­ naravnost: pod Kaninom so slovenski jamarji premaga­ mam proti balonarju, ki je poletel iz Seula v Kanado. Še li doslej največjo jamsko vertikalo na svetu in preko­ rajši pa bi videl na TV dnevniku svoje prijatelje, ki so račili magično mejo 500 metrov. napravili neprimerno več kar doma. Uspeh, ki je bil še nedavno onkraj meje verjetnega. Ker Od lani imamo v Sloveniji štiri brezna globlja od tisoč pa je bil dosežen v razmerah, ki že povprečno jamo metrov in smo tudi brez zadnjega uspeha v napravijo zoprno, da ne rečem težko, šteje še toliko najelitnejšem svetovnem »klubu« dežel, ki nimajo bolj. Skoraj vsaka čestitka se konča približno tako, kot samo enega ali dveh tisočmetrskih brezen. Koliko je zapisal Graham Mullan iz Bristola: »Popolnoma ver­ Slovencev to ve? jamem, da je res, ampak dojeti še vedno ne morem.« Jamarji smo svoje storili. Mati Slovenija, ti si na vrsti! — Precej gotovo je, da so enovite navpičnice okrog * * * 1000 metrov fizično nemogoče. Zato se Chriss Daw- S tem je povedano skoraj vse. Kar morda še manjka, je son iz Avstralije ne moti, ko pravi, da bodo jamarji še zapisal Stanko Klinar v Sto slovenskih vrhovih, str. kje odkrili in premagali navpičnice, večje od 500 118—119. 193 PLANINSKI VESTNIK

(Op. ur.): Stanko Klinar je na teh dveh straneh opisoval (S čimer se utegne eno ali drugo zelo približati svetovne­ 2587 metrov visoki Kanin, v odstavkih, na katere misli mu rekordu, ki je 1500 m ...) Za temi številkami stojijo leta France Šušteršič, pa med drugim piše naslednje: in leta priprav in vadbe, lahko tudi leta čakanja na ugoden »Kar je bilo Kaninu odrečeno na površju, to mu je bilo trenutek, tedni nepretrganega vztrajanja v podzemlju, tve­ dano v globinah. Kljub veliki višini in ogromnim ganja, da se skozi temo privali krhko naloženo skalovje ali razsežnostim mu namreč na obličju manjkajo velike stene nenadoma pridre voda, verjetno v slapovih in polna ka­ in grebeni. Zato pa ima slovenski in jugoslovanski rekord menja, in zalije ozki rov, kjer ni umika. Zato za tem suhim v globinskem alpinizmu: Črnelsko brezno, 1198 m podatkom stojijo tudi smrtne žrtve ...« navpičnice pod ustjem, in Skalarjevo brezno, 911 m — z In še marsikaj podobnega je napisano na teh dveh upanjem, da se pokaže nadaljevanje v še večje globine. straneh Klinarjeve knjige.

V HIMALAJI JE SEDEM SLOVENSKIH ALPINISTOV Z VSAJ ŠTIRIMI CILJI ANAPURNA, NAŠ ZADNJI OSEMTISOČAK

Iz Ljubljane je 27. marca prek Zagreba in New Delhija odpotovala v Katmandu sedemčlanska slovenska hi­ malajska odprava, katere cilj je zadnji osemtisočak, na katerega vrhu še ni bilo slovenskih alpinistov, 8091 metrov visoka Anapurna I. Pod vodstvom Toneta Škarje, podpredsednika Planinske zveze Slovenije in načelnika Komisije za odprave v tuja gorstva PZS, so na poti alpinisti Viki Grošelj, Tomaž Humar, Janko Oprešnik, Davo Karničar, Andrej Karničar in zdravnik dr. Damijan Meško. Na zagrebškem letališču se je Slovencem pridružil še splitski alpinist Stipe Božič, star znanec slovenskih plezalcev, ki je bil z njimi že večkrat v Himalaji, v nepalski prestolnici pa še mehiški alpinist Carlos Carsolio, ki je s Slovenci že plezal na osemtisočak K2. Nalepka odprave SLOVENSKI HIMALAJSKI OBLETNICI

Odprava ima nekaj ciljev. »Predvsem bomo naredili 35 let, odkar je v Himalajo, na Trisul 2, odšla prva slo­ vse, da pridemo na vrh in da se vsi tudi varno vrnemo venska himalajska odprava, in na 20 let, odkar so slo­ domov,« je pred odhodom dejal vodja odprave Tone venski alpinisti priplezali na vrh prvega osemtisočaka, Škarja, kajti prvenstveni cilj odprave je vzpon na vrh na Makalu. Po naključju sta ob zadnji od teh obletnic v zadnjega od 14 osemtisočakov, na katerem še ni pla­ Himalaji dva Slovenca, ki sta bila tam tudi pred 20 leti: polala zastava v rokah slovenskih alpinistov. Nasled­ tudi takrat je bil zdravnik odprave dr. Damijan Meško, nji cilj bo prvenstveni vzpon po severozahodnem Stane Belak-Šrauf, ki je takrat priplezal na vrh gore razu, česar se bo lotila naveza Janko Oprešnik— (isti dan pa je Marjan Manfreda postavil svetovni re­ Tomaž Humar. Brata Andrej in Davo Karničar se kord, saj je na vrh priplezal brez kisikove maske na nameravata kot prva človeka na svetu smučati prav z obrazu, torej brez uporabe dodatnega kisika, česar na vrha Anapurne I v bazni tabor, kar so nekateri sicer že tako visoki gori dotlej še ni nikomur uspelo), pa je zdaj poskušali, vendar doslej še nikomur ni uspelo, vsaj en na ogledih pod drugo goro, kamor namerava peljati alpinistični smučar pa je pri takem poskusu izgubil živ­ odpravo. Ob vzponu na Makalu so slovenski alpinisti ljenje. Viki Grošelj namerava na tej mogočni gori sklenili, da bodo nekoč priplezali na vse osemtisočake, nadaljevati svojo serijo vzponov na osemtisočake; če mu bo poskus uspel, bo to že njegov enajsti osemti­ po možnosti po novih smereh, kar jim je dobršen del sočak, na katerega bo priplezal. Njegov prijatelj in uspelo. soplezalec Stipe Božič bo v koprodukciji s TV Sloveni­ NEVARNA VELIKA GORA ja o odpravi in vzponu na goro posnel film, o odpravi pa nameravajo člani napisati tudi knjigo. Seveda ima Anapurna I je zadnji osemtisočak, na vrhu katerega ambicijo priplezati na vrh tudi najboljši mehiški alpinist Slovenci še niso bili, sicer pa je prva osemtisočmetrska Carlos Carsolio, ki se je v Katmanduju pridružil slo­ gora, na katero so priplezali alpinisti. Že pred 45 leti, 3. venskim alpinistom. junija 1950, sta francoska alpinista Maurice Herzog in Če bo našim plezalcem sedanji poskus plezanja na vrh Louis Lachenal kot prva človeka na svetu stala na Anapurne I uspel, bodo s tem hkrati počastili spomin na osemtisočaku, ki je bil Anapurna I. 194 PLANINSKI VESTNIK

Severna stena Anapurne I (8091 m) Foto: Dani Tič

Kot piše Franci Savenc v zgodovinskem pregledu al­ Poljaki, Španci, Rusi, Nemci, Angleži, Švicarji, Čehi, pinističnih dejavnosti na tej gori, je zgodovina Anapur­ Belgijci, Bolgari, Nizozemci, Avstrijci in Portugalci, od ne kratka, toda bogata in, žal, tudi kruta. Izmed 104 Azijcev Nepalci, Japonci, Kitajci in Korejci, poleg njih akcij, ki so doslej imele za cilj vzpon na ta 8091 metrov pa še Američani iz ZDA. visok vrh, jih je uspelo le 27, v 30 pristopih pa je bilo Kljub temu pelje na vrh kar deset smeri, saj je gora doslej na vrhu vsega 82 ljudi. Gora je hkrati zahtevala karseda mogočna in nudi ogromno možnosti. kar 52 smrtnih žrtev. Tudi število držav, iz katerih so Šele leta 1949 je A. Heim iz letala prvič fotografiral pristopniki na vrh, je silno skromno — komaj 19 jih je. Anapurno in jo predstavil tudi alpinistom, kajti dotlej so Od Evropejcev so bili na vrhu ob Francozih še Italijani, jo na svojih izdelkih upodabljali le kartografi. Ker je leta

vplivnih predstavnikov slovenskega naroda, da je bilo njihov glas slišati v tem narodu, da so njihov glas v državni upravi upoštevali ali mu vsaj prisluhnili, kar je zapisano in ohranjeno rodovom. BRANIKI Morebiti pa se vendarle nekoliko motimo: ali niso za zgodovino ostali samo redki svetli primeri, ko je bila Ali so bili drugačni časi — ali pa drugačni ljudje! planinska organizacija — mogoče celo po kakšnem Tako bi nemara vzdihnil ljubitelj narave, ki bi bila lah­ srečnem naključju — s svojim predlogom dobrodošla ko tudi gorska, ko bi primerjal nekdanje in sedanje prav takrat, ko je oblast to od nje pričakovala, kronisti zahteve po varovanju vsega najbolj ogroženega v pa so to seveda s spoštovanjem zabeležili? Ali ni pre­ slovenskem okolju in odločitve odločujočih, ki so tirano kovati v zvezde redke naključne svetle pre­ morebitna posledica takšnih zahtev. Zdi se, da so bili nekdanji varstveniki ogrožene slo­ bliske, utrinke in repatice, ki jih je v siceršnjem pov­ venske narave bodisi vplivnejši, bodisi odločnejši, bo­ prečju zgodovine opazilo kronistovo oko? disi vztrajnejši od sedanjih. Pa ne samo varstveniki, Toda naj bi ocenjevali kakoržekoli, slovenska planin­ ki so odkrili delčke ogrožene narave, ampak pred­ ska organizacija je bila v prvih desetletjih svoje vsem voditelji tistih organizacij, ki so se čutile pokli­ zgodovine vedno poleg, ko je slovenska državna cane opozarjati na takšno ogroženost in potem administracija sprejemala pomembne nara­ neprestano čepeti za vratom tistim v državni upravi, vovarstvene ukrepe in zakone. Glede na takšno ki imajo moč odločanja. tradicijo seveda lahko pričakujemo, da bo sodelova­ Slovenska planinska organizacija je bila vedno druž­ la tudi pri sprejemanju sedanjih pomembnih par­ ba ljubiteljev, komajda kdo se je poklicno ukvarjal s lamentarnih odločitev, ki zadevajo varstvo slovenske planinstvom ali temu zelo sorodnimi dejavnostmi. narave in posredno tudi organizacijo, ki že več kot Toda vodstva slovenske planinske organizacije so sto let stoji na gorskih branikih slovenstva. bila vsaj v prvih desetletjih sestavljena iz tako Marjan Raztresen

195 PLANINSKI VESTNIK •HHMHMH

1950 poleg tega Nepal odprl vrata alpinistom, je dal za dni hodili do baznega tabora, ki so ga postavili na nad­ vzpon dovoljenje dvema odpravama, za resen poskus morski višini 4200 metrov — in začeli plezati. Kot je plezanja na vrh pa se je odločila le francoska, pa še ta pred odhodom iz Ljubljane povedal vodja odprave, naj zadnji trenutek, ko jo je odbil drugi osemtisočak, Dau- bi bili za vzpon na vrh najodločilnejši dnevi med 20. lagiri. Čeprav francosko moštvo v Himalaji ni imelo aprilom in 10. majem. Odprav se namerava vrniti do­ pravih izkušenj, mu je podvig vendarle uspel. Vodja mov 23. maja. odprave Herzog in njegov tovariš Lachenal sta ob pod­ Odprava je vredna med 80.000 in 90.000 ameriških pori šerp Ang Tarkeja in Sarkija 2. junija priplezala dolarjev, slovenska država pa ni v ničemer sodelovala 7400 metrov visoko, kjer je četverica postavila peti pri teh stroških. Pač pa je vsak član odprave sam višinski tabor. Oba Francoza sta naslednje zgodnje prispeval določen delež, medtem ko so največji del jutro krenila proti vrhu, toda v odločilnem trenutku so prispevali pokrovitelji in sponzorji odprave. Lachenala zaustavile mračne misli in se je sklenil vrniti. Herzog je kljub vsemu sklenil nadaljevati pot sam, pa se je potem enako odločil še tovariš in mu sledil — do vrha. Ob dveh popoldne sta po osmih urah hoje stala na vrhu. Ponca

SLOVENSKO STATISTIČNO POVPREČJE IZTOK TOMAZIN Šele 20 let pozneje, 27. maja 1970, je Britancem prvič Pot... uspelo ponoviti vzpon na vrh te gore. Le nekaj dni Mik... pozneje pa so njihovi tovariši prvič preplezali tudi novo smer, in sicer prek južne stene, kar velja za enega od Beli val grebena plove v daljave, najpomembnejših mejnikov sodobnega himalajizma. Tiha sreča boža misli ji sanjave. Sedem let pozneje (šele!) so Nizozemci našli novo smer prek severne stene. Luč... Vrisk... Leta 1978 sta bili na vrhu tudi že prvi alpinistki. Toda osmim alpinistom in šerpi, ki so do tedaj pustili življenje Na dlani morje gor in hribov valovi, na gori, sta se le nekaj dni pozneje pridružili tudi njuni Korak oblake, sonce in nebo lovi. tovarišici. Alpinistkam je potem uspelo priti na vrh gore le še z mednarodno odpravo leta 1991, in sicer prek Krč... južne stene. Strah... Prvi zimski vzpon sta opravila Poljaka Hajzer in Zasneženo vesolje drhti pod nogami, Kukuczka 3. februarja 1981. Norbert Joos in Erhard Skorja usode prhni med rokami. Loretan, Švicarja, sta leta 1984 prva prečila goro. Tudi smučanje z vrha so, kot že rečeno, poskusili, Zdrs... toda Yves Morin, ki je z vrha že uspešno smučal do Vzdih... četrtega višinskega tabora, se je tam nekje menda Groza beline prosečih oči, zapletel v fiksno vrv in ni nikoli prismučal do baznega Krčevito razprtih udov poslednje moči. tabora. Slovenski alpinisti so se začeli seznanjati z Anapurn- Trk... sko Himalajo leta 1969, ko so opravili drugi pristop na Stok... Anapurno 2 in četrtega na sosednjo Anapumo 4. Leta Večnost hipov, strašna bitka nad, 1982 so si ogledovali južno steno in leto dni pozneje Zlomljeno telo odpleše v prepad. poskusili prek nje speljati novo smer. Potem sta bila spet dva poskusa na sosedi Anapurni Dakšin. Leta Pad... 1992 je slovenska odprava spet obiskala južno steno, Krik... še največ pa je na strminah Anapurne I dosegel Slav­ Ledenih sten zlovešči smeh tišine, ko Svetičič, ki je predlanskim (1993) šolo preplezal Krohot razlega se iz ust praznine. novo Slovensko varianto v zahodni steni, vendar mu na vrh ni uspelo priti. Naposled sta bila lani še dva po­ Srh... skusa na Anapurni 3 in 4. Molk... Čeprav je francoskim alpinistom leta 1950 uspelo v Up trešči iz neba v dno doline, prvem poskusu, seje pozneje pokazalo, daje statistika Smrti mraz zaveje iz globine. vzponov na vrh zelo neugodna, saj uspe komaj vsaki sedmi ali osmi odpravi. Sicer pa tudi dosedanji sloven­ * V spomin tržiški alpinistki Jožici Dolinar, ki se ski poskusi potrjujejo to statistiko. je smrtno ponesrečila ob padcu z grebena Ponc v Po 200 kilometrih vožnje z avtobusi in tovornjaki so dolino Tamarja 8. marca 1975 slovenski alpinisti letos prišli na začetek pešpoti, osem 196 ^———^^^^—^ PLANINSKI VESTNIK

KOMAJDA SKLEPČNI DELEGATI 84.182 ČLANOV IN 196 PLANINSKIH DRUŠTEV STRPNA RAZPRAVA NA SKUPŠČINI PZS

MARJAN RAZTRESEN v Bernu, ki se bo nemara preselila še v Miinchen, in pomembne domače naloge — ureditve planinskega Nekateri so sicer pričakovali dramatične zaplete in uso­ vzgojnega središča Bavšice v letošnjem letu, »potem dna razhajanja, vendar se je vse končalo skoraj brez pa nedvomno pride na vrsto slovenski planinski vsakršnih nesporazumov in hude krvi: po dobrih treh muzej«, kot je dejal. urah se je 25. marca letos končala letošnja skupščina Planinske zveze Slovenije, ki ji je v veliki dvorani Časo­ STATISTIKA, KI TUDI KAJ POVE pisnega in založniškega podjetja Delo prisostvoval tudi častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik. V Brvarjevem poročilu za skupščino je natisnjenih Predsednik verifikacijske komisije Rajko Slokar iz PD nekaj statističnih podatkov, med drugim ta, da je bilo Nova Gorica je pol ure po uradnem začetku skupščine, lani v 196 slovenskih planinskih društvih včlanjenih natančno ob 10. uri, poročal izvoljenemu predsedniku 84.182 članov, od tega največ članov B (51.779), delovnega predsedstva Dragu Kozoletu iz PD Dol, da medtem ko je bilo članov C (mladine) 31.530, članov A je od 196 delegatov (toliko je zdaj v Sloveniji planinskih pa 873. Število članstva se je lani v primerjavi z letom društev, ki so članice PZS) prisotnih 78 (in poleg njih še 1993 zmanjšalo za štiri odstotke. delegat pisarne PZS), kar je sicer manj kot polovica Naslednji statistični podatek pravi, da je po predlogih vseh delegatov, vendar več kot tretjina in torej komisije za podeljevanje priznanj Predsedstvo PZS skupščina lahko razpravlja in sklepa. lani zaslužnim slovenskim planincem podelilo 13 po­ hval, 88 bronastih znakov PZS, 37 srebrnih znakov «... POTEM PA PRIDE NA VRSTO MUZEJ« PZS, 13 zlatih znakov PZS, 20 plaket za življenjske ju­ bileje zaslužnim planincem in 7 svečanih listin PZS, ki Predsednik PZS Andrej Brvar je v svojem poročilu o so zdaj najvišja vsakoletna priznanja slovenske planin­ delu upravnega odbora PZS in nekaterih njegovih or­ ske organizacije. ganov med obema skupščinama oziroma v letu 1994 Statistika nadalje postreže s podatkom, da je bilo lani v nanizal le nekatere poudarke, saj so vsi delegati v Ob­ PZS registriranih 38 gorskih vodnikov, 527 planinskih vestilih PZS, ki je nekakšen uradni list slovenske pla­ vodnikov in 429 mladinskih vodnikov, v 17 postajah ninske organizacije, prejeli ob vseh drugih poročilih za Gorske reševalne službe pa je bilo po podatkih zadnje­ skupščino tudi njegovo. Med drugim je ponovil zadnji ga dne lanskega leta 666 registriranih aktivnih članov čas že večkrat izrečeno ugotovitev, da je množični turi­ GRS, od tega 53 inštruktorjev, 42 zdravnikov, 25 vodni­ zem velika nevarnost za občutljive gorske predele, kov lavinskih psov, 26 minerjev snežnih plazov, 50 množičen obisk in pretirano udobje v planinskih kočah reševalcev-letalcev, 112 pripravnikov, 85 zaslužnih pa kažejo vrsto negativnih vplivov na okolje v gorah in članov in 51 častnih članov. Slovenski gorski reševalci pod njimi. »Planinske organizacije nikakor ne morejo so imeli lani 135 gorskih reševalnih akcij, od tega 30 v prepovedati zahajanja v gore,« je dejal. »Vse bolj jasno zimskih razmerah, pri čemer niso šteti preventivno delo pa postaja, da mora vsak obiskovalec gora bolj članov postaj, vzgoja, izobraževanje in vaje članov. razmišljati o lastni varnosti, o vplivih svojega početja na gorsko okolje, in delovati tako, da ne bo prihajalo do SODELOVANJE MED DRUŠTVI IN ZVEZO kvarnih vplivov.« Zavzel se je za kvalitetno množičnost, za ekološko sanacijo planinskih koč in planinskih poti in Osrednji del skupščine je bila razprava o tem in še neka­ za prepoved vožnje z motornimi vozili zunaj cest. terih drugih poročilih, objavljenih v Obvestilih PZS, v ka­ Ko je komentiral Zakon o društvih, ki ga je Vlada Re­ terih je nadrobno opisano delo posameznih komisij PZS. publike Slovenije ta čas poslala v proceduro Državne­ Vsekakor bi razprava trajala v popoldanske ure, če de­ mu zboru, je dejal, da je PZS večkrat opozorila na lovni predsednik ne bi vsakega razpravljalca omejil na specifičnost popolnoma amaterske in neprofitne orga­ petminutno razpravo. Nasploh razpravljala niso bili pre­ nizacije, kakršna je planinska, in na nekatere pomanj­ tirano polemični, nekateri med njimi pa vendarle. kljivosti v zakonu, med drugim na preživelo in zastarelo Tako je Aleš Maček iz PD Zagorje dejal, da bi moralo takojšnje prijavljanje gostov iz planinskih koč na poročilo vsebovati več problematike planinskih društev policijski postaji v dolini. Dotaknil se je seveda tudi last­ in njihovega delovanja. Bil je mnenja, naj bi Upravni ninjenja, ko je ponovil stališča, o katerih je nadrobno odbor PZS slovensko družbo vztrajno opozarjal na pisal tudi že Planinski vestnik, ponovil je tudi, zakaj se delo slovenskih planincev in nemara izposloval celo PZS ni včlanila v Športni olimpijski komite Slovenije, ki zakon o planinstvu, ko že imamo, na primer, zakon o se prvenstveno ukvarja z vrhunskim in tekmovalnim gasilstvu. Ob tej primerjavi med obema dejavnostima športom, medtem ko je dejavnost PZS največji del je dejal, naj bi planinske koče ostale planinskim množična. Omenil je veliko stikov, ki jih je lani imela društvom, kot so gasilski domovi last gasilskih društev. PZS s tujimi gorniškimi društvi in posamezniki, Marko Štremfelj, predsednik Združenja gorskih vodni­ odmevno razstavo slovenskega gorništva na Dunaju in kov Slovenije, je dejal, da se bo to slovensko združenje 197 PLANINSKI VESTNIK

kot zadnje iz katere od alpskih držav včlanilo v medna­ Mariborčani hodimo na njihove skupščine« (— pa tudi rodno združenje gorskih vodnikov, načelnik Komisije predstavniki planinskih društev iz republik nekdanje za GRS inž. Danilo Škerbinek pa je z nekaterimi skupne države Jugoslavije so bili vabljeni in so redno finančnimi podatki dopolnil v Obvestilih natisnjeno po­ hodili, Slovenci pa na njihove; op. ur.). ročilo te komisije. Na ti dve vprašanji je odgovoril tajnik PZS Janko Nadvse kritičen je bil v svoji razpravi Aleš Arih iz PD Pribošič, da je po telefonu govoril s predsednikoma Maribor Matica, društva z 2600 člani. »Priče smo neso­ SPD Trst in Gorica, ki sta obljubila, da pridejo v Ljub­ glasjem in problemom,« je dejal, »o katerih bi morali ljano, ko bo volilna skupščina. govoriti, tudi na današnji skupščini, na kateri bi se mo­ Milan Cilenšek iz Maribora je opozoril, naj bi vsaj v rali pogovoriti predvsem o sodelovanju med planinski­ planinskih krogih pisali točen datum rojstva Jakoba Alja­ mi društvi in PZS, ker je slednja samo nadgradnja, ža, saj se zdaj pojavljata dva datuma, 6. junij 1845 in 1. krovna organizacija teh društev.« Dejal je, da je lani julij 1845, pravilen pa je prvi, kije objavljen tudi v Sloven­ »njegovo« planinsko društvo praznovalo 75-letnico de­ skem biografskem leksikonu. — Dejal je tudi, da je seve­ lovanja, pa na praznovanju ni bilo nikogar od PZS. da stvar vsakega medija posebej, čemu bo posvetil do­ Prav tako je prepričan, da je preživel sistem, ko na ločeno pozornost — kar zadeva 100-letnico Planin­ skupščini eno društvo zastopa en delegat ne glede na skega vestnika, sta jo dostojno obeležila ljubljansko število društvenih članov in ne glede na to, ali se v Delo in mariborski Večer — in nemara še katero glasilo. društvu ukvarjajo izključno s planinskim popotništvom in izletništvom ali pa imajo poleg tega na skrbi še pla­ KOMU PLANINSKA ČLANARINA? ninska pota, koče, alpiniste itd. Po njegovem prepričanju društva od planinske članarine odvajajo Zvezi bistveno Marjan Oblak je v imenu PD Ljubljana Matica predla­ več, kot v kakršnikoli obliki dobijo nazaj, meddruštveni gal, naj bi PZS izposlovala, da bi predstavnik PZS odbori so po njegovem mnenju več ali manj umetne sodeloval pri tretjem branju Zakona v društvih v tvorbe, ki so marsikje podaljšana roka PZS in odločajo Državnem zboru, pozneje pa nasploh pri vseh po­ v imenu svojih društev brez privoljenja teh društev. membnejših zadevah, ki se tičejo planinstva in planin­ Potem ko je ugotovil, da je čas prekomernega entu- ske organizacije. Dejal je še, naj bi letošnje cene v ziazma mimo, je še dejal, da bi PZS vendarle morala planinskih postojankah regijsko usklajevali, ves do­ imeti nekakšne povezave s športnimi zvezami. hodek iz teh koč pa naj bi se vračal v koče. Naposled je Delovni predsednik Drago Kozole mu je deloma odgo­ povedal, da je Zavarovalnica Triglava pokrovitelj nad voril: da je odločitev o številu delegatov posameznega Aljaževim stolpom na Triglavu in da bodo na dru­ planinskega društva pač sprejela ena od skupščin štvenem občnem zboru podrobneje poročali tudi o de­ PZS, da je treba funkcije MDO pač urediti v po­ narju, ki je prišel in šel za obnovo stolpa. sameznih okoljih in da PZS denarno pomaga društvom Na skoraj vsa vprašanja je odgovoril predsednik PZS na različnih področjih. Andrej Brvar, predvsem še na vprašanja o Zakonu o društvih, ki da ne krši načel PD in PZS, in o ŽUPAN NI ČESTITAL PLANINSKEMU VESTNIKU Olimpijskem športnem komiteju, kjer PZS ni članica, Polemičen je bil tudi Stanko Kofler iz PD Dovje Mojstra­ saj v tej organizaciji ne vidi svojega interesa. na, ki je dejal, da je Jakob Aljaž svoj stolp na vrhu En sam delegat se je vzdržal pri glasovanju o uvodnem Triglava podaril Slovenskemu planinskemu društvu in bi poročilu o delu PZS med obema skupščinama, vsi dru­ se torej moral denar za njegovo obnovo stekati v PZS, gi so mu pritrdili. ne pa da ga dobiva PD Ljubljana Matica, ki si ta stolp Poročilo nadzornega odbora so delegati brez razprave nekako lasti; to društvo in ne PZS namerava organizirati soglasno sprejeli, bilanca uspeha in finančno poročilo praznovanje ob 100-letnici stolpa letošnje poletje. — za leto 1994 sta bila po skromni razpravi sprejeta s Prosil je še za pojasnilo, zakaj slovenska zamejska pla­ tremi glasovi proti, pri predlogu finančnega načrta za ninska društva iz Celovca, Gorice in Trsta niso dobila letošnje leto pa so se vnovič ponovili predlogi iz vabil na to skupščino PZS, naposled pa je povedal še prejšnjih let in prejšnjih skupščin PZS, naj bi planinsko nekaj pikrih na račun 100-letnice Planinskega vestnika: članarino razdelili drugače in naj bi večji del dobila »Nič vidnega se ni dogajalo ob tej visoki in okrogli oblet­ društva (in torej manj Zveza), morda 70 odstotkov nici, komajda je bilo v drugih glasilih kaj napisanega o društva. Predsednik Brvar je pojasnil, da je polovica tem, spodobilo pa bi se, da bi založniku in reviji čestital članarine, ki naj jo dobi krovna organizacija, evropski vsaj ljubljanski župan, ker je Planinski vestnik prebrodil standard: v Italiji znaša članarina, je dejal, 30.000 lir in vse te hude čase in zdržal na branikih slovenstva. Na dobi CAI 15.000, na Nizozemskem plačajo člani 64 Bleščeči planini, kjer smo se srečali planinci, je bila guldnov članarine letno, celoten znesek pa dobi zveza, televizija, ki je o dogodku poročala, ni je pa niti na tej v Franciji je članarina 220 frankov, 180 pa pripada skupščini, niti ni posvetila nikakršne pozornosti 100-let­ Zvezi, v Avstriji znaša članarina 400 šilingov in dobi nici Vestnika,« je dejal — in prvič ta dan se je po dvorani 200 šilingov Zveza, podobno je tudi v Nemčiji in Švici. zaslišalo navdušeno ploskanje. »PZS,« je dejal Brvar, »da iz svojega deleža velik del Miro Marušič iz PD TAM je ob tem omenil, da seveda za zavarovanje, za mladino, planinska pota in Planinski na to skupščino niso bili povabljeni niti Gradčani, vestnik in bi morali torej oklestiti marsikaterega od teh »čeprav bi morali s sosedi gojiti tesnejše stike, saj programov, če bi članarino razdelili drugače.« 198 PLANINSKI VESTNIK

STRPNO UREJANJE ZADEV nine, PZS pa jim je pri gospodarjenju pomagala (»ven­ dar ni PZS društvom ničesar odtujila«, kot je mimogre­ Kot je bilo pričakovati, je bila živahna razprava o po­ de rekel delovni predsednik). Predstavnik PD Trbovlje ročilu Komisije za lastninska vprašanja (o nekaterih po­ je potem predlagal, naj bi planinska društva, ki imajo gledih na lastninjenje, ki jih zagovarja Komisija, smo v urejene dokumente o svojem lastništvu, to predložila PV že poročali), katerega najbistvenejši del je, da mora Planinski zvezi, kar naj bi veljalo še predvsem za doku­ komisija dajati prednost zaščiti lastnine PZS in PD, mente iz leta 1945, če bi potrjevali, da je bilo pre­ reševanje pa mora biti sistematično in postopno. moženje preneseno na PZS. Predstavnik PD Maribor Matica je na skupščini dejal, Predsednik Andrej Brvar je seveda pozval k strpnemu da njegovo društvo vztraja pri prenosu lastništva Mari­ dialogu in k duhu skupnih interesov, »nasprotujem pa borske koče s PZS na PD. seveda temu, da bi izglasovali revolucionaren sklep, po Predstavnik PD Celje je poudaril, da je »njegovo« katerem bi se zmanjšala lastnina PZS, sa je PZS prav­ društvo prvo sprožilo vprašanje lastništva. Vsebinsko ni subjekt«. naj bi ponovno ovrednotili vrednost zemljišč v lasti PZS PODATKI IZ PLANINSKIH KOČ in PD, je dejal, v vse te postopke pa naj bodo vključena tudi društva. Načelno naj zemlje ne bi prodajali, ampak Ob teh razpravah se je pokazalo, kako so nekatera le menjavali. Na koncu je dejal, da so med PD Celje in društva zaradi nepazljivosti prišla ob del svojega pre­ PZS karseda hladni odnosi »in čeprav smo pred dvema moženja. Predstavnik PD Bohinjska Bistrica je že go­ letoma vabili na pogovor, je PZS dejala, da sporov ni«. voril o takem primeru, ko je društvo pred nekaj leti dalo (Na to pa mu je delovni predsednik odgovoril, da PD Mencingerjevo kočo v najem do leta 2010, zdaj pa jo Celje ni edini naslednik Savinjske podružnice SPD.) bo moralo po sodni poti dobiti nazaj, kajti direktor na­ Tudi predstavnik PD Srednja vas je dejal, naj bi pri last­ jemnika te koče jo je preknjižil na svoje podjetje. ninskih odločanjih tudi planinska društva imela po­ Pod točko »Razno« je bilo izrečenih nekaj besed o membno besedo, drugič pa so delegati ta dan močno neživljenjskem vsakodnevnem pošiljanju seznamov zaploskali, ko je povedal, da »svojih lepo urejenih pla­ prenočevalcev v planinskih kočah na policijske postaje. ninskih koč ne bomo dali nikomur«. Skupščina PZS bo predlagala notranjemu ministrstvu, Predstavnik PD Kamnik je opozoril na kar precej stvari, naj bi te podatke pošiljali vsak dan iz tistih koč, kjer ki bi jih bilo treba čimprej rešiti, in je zato pozval k strp­ imajo telefon, sicer pa enkrat tedensko. V vsaki koči bo nemu urejanju zadev, o katerih naj bi se prej natančno pri oskrbniku vpisna knjiga, iz katere bi pooblaščeni pogovorili med PZS in PD. Predstavnik PD Ruše pa je iskalec podatka lahko prebral tisto, kar ga bo zanimalo, spet udaril na močno polemično struno, ko je dejal, da ko bo seveda prišel po informacijo v kočo. so vso planinsko lastnino prigospodarila planinska Tak predlog predsednika PZS je sprožil ploskanje, ki je društva, saj je ta nastajala z delom društev; doslej so nekoliko pred 13. uro hkrati pomenilo zaključno plos­ bila planinska društva večinoma le upravljalci te last- kanje na letošnji skupščini PZS.

ZDRUŽENJE GORSKIH VODNIKOV SLOVENIJE V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE GORSKO VODNIŠTVO KOT POKLIC

BOJAN POGRAJC od A do K, tako velja le še za slednje. Skrajni čas je že bil, da smo tudi pri nas ne glede na vse s političnim si­ Z nastankom večstrankarskega parlamentarnega siste­ stemom vsiljene posebnosti — pač glede na nivo us­ ma in samostojne Republike Slovenije so tudi pri nas posobljenosti — že prevzeli za prve (angleško: Guide nastali pogoji (potrebe so vedno bile) za novo orga­ ali Mountain Guide) standarde izobraževanja UIAGM/ niziranost gorskega vodništva po vzoru ostalih alpskih in IVBV (Union Internationale des Associations de drugih držav. Prvič po dolgih letih slovenskemu občas­ Guides de Montagne/lntemationale Vereinigung der nemu ali rednemu poklicnemu gorskemu vodniku (GV) Bergfuhrerverbande) in Evropske vodniške komisije svojega trdo prisluženega zaslužka ni potrebno skrivati Združene Evrope, za druge dvoje, ki so namenjeni le za nekakšne »dnevnice«, klient pa se lahko počuti udob­ za zadovoljevanje osnovnih potreb planinskih društev no varno, ker ve, da mora njegov od države pooblaščeni (angleško: Voluntarv Leaders and Instructors), pa naj gorski vodnik obvladovati mednarodno primerljivo bi še prevzeli standarde UIAA (Union Internationale vodniško znanje in izkušnje ter se obenem zavedati des Associations d'Alpinisme). svoje moralne in kazenske odgovornosti. UIAA seveda pozna vsakdo. O edini v svetu priznani Mednarodni zvezi zvez gorskih vodnikov UIAGM/IVBV ENOTNA KATEGORIZACIJA VODNIKOV PZS in Evropski vodniški komisiji pa naj povem nekaj os­ Enotna kategorizacija vodnikov PZS, ki je umetno novnih podatkov. združevala občasne ali redne gorske vodnike s prosto­ UIAGM/IVBV je bila ustanovljena 22. oktobra 1966 v voljnimi planinskimi vodniki v okviru številnih kategorij švicarskem mestu Sillen (UIAA leta 1932 v Chamonixu, 199 PLANINSKI VESTNIK

EVROPSKA VODNIŠKA KOMISIJA

Evropsko vodniško komisijo so leta 1990 ustanovili zato, da je za Evropsko gospodarsko skupnost v svojem dokumentu, ki so ga pripravili Francozi, Nemci, Italijani in Angleži, postavili svoje pogoje za dosego in izvajanje poklica gorskega vodnika v državah članicah. Jasno je, da je ta platforma identična s platformo UIAGM/IVBV, saj imajo vodilno vlogo tako v Medna­ rodni zvezi zvez kot v Evropski gospodarski skupnosti iste predvsem alpske džave. Težava nastane v Znak UIAGM/IVBV in obenem tudi vodniški znak gorskega vodnika z mednarodno licenco vodniškem smislu le za tistega, ki ni član nobene od obeh zvez. Za Slovenijo kot zadnjo državo z območja IKAR pa, za primer, leta 1952 v Zeli am Seeju). Njena Alp bi pomenilo polnopravno članstvo v UIAGM/IVBV že avtomatično prilagoditev evropskim standardom, ki članica lahko postane vsaka organizacija posamične jih naša družba postavlja med prednostne tako kratko­ države (izjemi sta le Južna Tirolska in dolina Aoste), ki ročne kot dolgoročne cilje, zamujena priložnost za je v tej državi uradno edina priznana kot zastopnica in­ včlanitev pa zaton gorskega vodništva, saj medna­ teresov gorskih vodnikov. Ima status pravne osebe, rodne licencirane gorske vodnike lahko izobražujejo njeni člani pa diplome gorskih vodnikov z ustreznim samo posamezne države-članice UIAGM/IVBV same. znanjem in izkušnjami, pridobljenimi na uspešno Diplome licenciranega gorskega vodnika po sklepu opravljenem državnem izpitu ali izpitih, ki jih je izvedla zadnje skupščine UIAGM/IVBV v Chamonixu leta 1994 od države določena organizacija. ni mogoče več pridobiti v tuji državi, čeravno to tudi ni­ Namen UIAGM/IVBV je: koli ni bila praksa in niti izjema. Obenem bi izgubili sicer • vzpostavljanje tesnejših povezav med vodniškimi or­ res samo nekaj, a za razvoj turizma še kako pomemb­ ganizacijami na področju izenačevanj pravilnikov (za­ nih delovnih mest v deželi na sončni strani Alp. konov) o gorskih vodnikih; • lajšanje vodniškega dela v tujini; • obravnavanje vseh problemov gorskega vodništva, ki so tako splošne kot ekonomske narave; • centraliziranje ustreznih podatkov, pomembnih tako za vodnike kot kliente; • krepitev tovarištva med gorskimi vodniki vseh narod­ nosti; preko njene Tehnične komisije pa: • koordinacija in občasno preverjanje izobraževanja kandidatov ter dopolnilno izobraževanje za gorske vod­ nike med posameznimi državami članicami; Znak Združenja gorskih vodnikov • pregledovanje vodniške in splošne alpinistične teh­ Slovenije nike; • poenotenje kriterijev v poklicnem izobraževanju gor­ Za status in izobraževanje slovenskih gorskih vodnikov skih vodnikov, zlasti kar zadeva njihove pravice in kot v gorniškem smislu najbolje izobraženega kadra dolžnosti, vključno z vprašanji tarif; PZS je od leta 1958 do leta 1993 skrbela Podkomisija • zaščita enovitosti prejšnje alineje glede zakonov in za gorsko vodništvo Komisije za alpinizem pri PZS. V določil posamičnih držav; tem času je vodniško knjižico in znak prejelo 145 gor­ • preverjanje ustreznosti novih članic skladno s po­ skih vodnikov. Trenutno jih je na seznamu vseh še 65; stavljenimi zahtevami in standardi. od tega je v zadnjih petih letih vsako leto registriranih Članice UIAGM so organizacije gorskih vodnikov Nem­ med 40 in 50, res vodniško aktivnih pa je okoli 30. Po­ čije, Italije, Avstrije, Švice, Francije, Južne Tirolske, do­ leg tega ti zavzemajo veliko pomembnih funkcij v PZS, line Aoste, Norveške, Velike Britanije, Kanade, Japon­ planinskih društvih in njihovih alpinističnih odsekih po vsej Sloveniji. Med najpomembnejše lahko v tekočem ske in Nove Zelandije, v postopku vključevanja v polno­ mandatu brez dvoma štejemo oba podpredsednika pravno članstvo pa so med drugimi ZDA, Slovenija, PZS Janka Mimika in Toneta Škarjo (slednji je tudi Švedska in Slovaška. Zanimivo je to, da vsaka država- načelnik KOTG), člana Gospodarske komisije dr. Ja­ članica nima enega glasu pri odločanju, temveč imajo neza Duhovnika, člana KVIZ-a in predsednika katego- po statusu alpske države skupaj absolutno večino rizacijskega odbora mladinskih in planinskih vodnikov (Francija, Italija, Nemčija, Švica, vsaka več kot deset Bojana Pollaka, načelnika G RS Danila Škerbineka in glasov, ostale pa po enega ali največ dva). predsednika Podkomisije za vrhunski alpinizem KA Trenutni predsednik je tirolski hotelir in seveda gorski Andreja Štremfija. Dolga leta je Podkomisijo uspešno vodnik Avstrijec Alois Pirpamer. vodil (če ne zaradi drugega že zato, ker je preživela in 200 PLANINSKI VESTNIK ohranila visoke kriterije doseganja tedaj še naziva, danes pa poklica gorski vodnik) Roman Robas. Če­ ravno v času, ki ga živimo, spomeniki, pa čeprav samo tisti knjižni, niso več tako v modi, kot so bili še nedolgo tega, sem prepričan, da bo potrebno za to obdobje s potrebne časovne distance nadaljevati zgodovinsko objektivno izjemni deli Borisa Rezka Stene in Grebeni (del, ki se tičeta gorskih vodnikov v Kamniških in Savinjskih Alpah) ter Evgena Lovšina Gorski vodniki v Novi (stari) vodniški znak gor­ Julijskih Alpah. skega vodnika ZGVS v PZS, ki je zaradi spremembe organi­ LEGALNOST IN LEGITIMNOST ziranosti (s privoljenjem avtor­ ja) spremenjen zgolj v napisih Skladno s sklepom UO PZS, sklepom KA in v pisni ob­ liki posamično izraženo voljo 35 slovenskih gorskih Duhovnika, za tajnika Bojana Pograjca, za blagajnika vodnikov, ki so jo izkazali Janez Ažman, Janez Ben- Romana Robasa, za predsednika Tehnične komisije kovič, Sandi Blazina, dr. Janez Duhovnik, Martin Staneta Belaka in za delegata v KVIZ Bojana Pollaka Gričar, Janez Golob, Viki Grošelj, Roman Herlec, ter s tem nekako ohranil kontinuiteto stare Podko­ Franc Jeromen, Luka Karničar, Zvone Korenčan, misije, obenem pa odprl prostor novim idejam nove Leonid Kregar, Marjan Kregar, Franci in Peter vodniške organizacije za starejše in mlajše generacije Markič, Vladimir Mesaric, Rado Nadovešnik, Bojan gorskih vodnikov. Pograjc, Dušan Polajnar, Bojan Pollak, Roman ZGVS Robas, Jože Rožič, Janez Rupar, Vlado Schlam- berger, Jošt Silvester, Tone Škarja, Slave Šikonja, ZGVS ima v svojih društvenih pravilih zapisano, da je Danilo Škerbinek, Andrej in Marko Štremfelj, Franc prostovoljno poklicno združenje gorskih vodnikov Slo­ Šušteršič, Franc Tamše, Janez Triler, Viktor Uhan venije s sedežem na Dvoržakovi 9 v Ljubljani, ki v in dr. Evgen Vavken, je bilo z ustanovnim občnim skladu s Pravilnikom o gorskih vodnikih občasno ali zborom gorskih vodnikov, na katerem so bili prisotni redno opravljajo poklic gorskega vodnika. Janez Ažman, Stane Belak, dr. Janez Duhovnik, Ja­ Pomembnejši nameni Združenja so: nez Golob, Martin Gričar, Roman Herlec, Luka 1. Prizadevanje za doseganje kvalitetnega gorskega Karničar, Marjan Kregar, Vladimir Mesaric, Zvone Ko­ vodništva za domače in tuje turiste. renčan, Anton Oman, Peter Markič, Bojan Pograjc, 2. Sodelovanje pri ukrepih za preprečevanje gorskih Bojan Pollak, Roman Robas, Janez Rupar, Tone Sa- nesreč in po potrebi pomoč pri reševanju pone­ zonov, Slavko Šikonja, Andrej in Marko Štremfelj, srečencev v gorah. Franc Šušteršič in dr. Evgen Vavken (sodno pa so zgolj 3. Razvijanje, vodenje, povezovanje enotnega gor­ zaradi praktičnosti kot ustanovitelji overili svoje pod­ skega vodništva v Sloveniji. pise na sodišču v Ljubljani Stane Belak, dr. Janez Du­ 4. Varovanje splošnih poklicnih interesov za svoje hovnik, Zvone Korenčan, Peter Markič, Anton Oman, člane, in sicer: Bojan Pograjc, Bojan Pollak, Roman Robas, Tone Sa- — s strogimi pogoji za sprejem na tečajih za pripravnike zonov ter Andrej in Marko Štremfelj), 25. maja 1993 v in gorske vodnike, Ljubljani na PZS ustanovljeno društvo z imenom — s ciljno usmerjeno reklamo za varno planinarjenje in Združenje gorskih vodnikov Slovenije (okrajšano alpinizem v spremstvu gorskega vodnika, ZGVS, angleško Slovene Association of Mountain — v primeru nelojalne konkurence, Guides), ki je postalo pravni naslednik Podkomisije za — preko pravnih oseb, ki se poslužujejo vodniških gorsko vodništvo KA pri PZS. Zbor vodnikov je zaradi uslug, zavarovalnic in GRS pri PZS, svojih potreb in potreb članov slovenske krovne planin­ ske organizacije ter nedvoumne pozitivne zgodovinske — z zastopanjem koristi svojih članov v PZS, pred dediščine soglasno sprejel odločitev o povezavi v PZS oblastmi in javnostjo. in sprožitvi vseh potrebnih aktivnosti za včlanitev v 5. Gojenje tovarištva med poklicnimi kolegi. UIAGM/IVBV. UO PZS je na podlagi statuta PZS spre­ 6. Razvijanje ali sodelovanje pri razvijanju alpinistične jel ZGVS v polnopravno članstvo, proces za včlanitev v tehnike in tehnike GRS. UIAGM/IVBV, ki običajno traja kar nekaj let, pa se že 7. Priprava predlogov za izračunavanje minimalnih cen bliža sklepni fazi. Gorski vodniki bodo tako še naprej vodniških storitev. opravljali svoje poslanstvo po posameznih planinskih 8. Prevzem poklicnega in moralnega nadzora nad društvih kot tudi organih PZS, le njihovo delovanje bo svojimi člani. dvignjeno z zornih kotov organiziranosti, lastnega izo­ 9. Skrb za varstvo narave in zdravega človekovega braževanja in varnosti domačih ter tujih klientov na okolja ter sodelovanje z ustreznimi organizacijami in mednarodno raven. društvi. 10. Skrb za neprestano izpopolnjevanje svojih članov. Zbor gorskih vodnikov je za predsednika Združenja iz­ UIAGM/IVBV je na svoji skupščini v St. Moritzu že leta volil Marka Štremflja, za podpredsednika dr. Janeza 1993 določila za mentorja ZGVS Zvezo gorskih vodni- 201 PLANINSKI VESTNIK kov Južne Tirolske. Tirolci sodijo med bolje organizi­ 8. Tradicije poklica gorskega vodnika in stalne zahteve rane vodniške organizacije, s sistemom gorniških šol in po storitvah kažejo na njegovo neodvisnost od modnih načinom vpetja gorskega vodništva v turizem pa zag­ tokov. otovo med najboljše. S svojimi približno stošestdeseti- 9. Gorski vodnik ni turistični animator, čeravno je s tu­ mi gorskimi vodniki (od teh šestdeset polno zaposlen­ rizmom najtesneje povezan. ih) na ozemlju, ki je po velikosti primerljivo z našim 10. V svetu neobhodna prisotnost gorskih vodnikov na alpskim svetom, so nam poleg mentorstva lahko še različnih področjih raziskav (plazovi, ekologija, gorsko kako dober zgled. reševanje, športna medicina ...) dokazuje njihovo pri­ Sodelovanje, ki teče, in tisto, ki nas še čaka, temelji stojnost v vseh panogah, ki so povezane z gorami. predvsem na izmenjavi izkušenj in vodniških znanj pri 11. Gorski vodnik je tovariš, učitelj in predvsem pri­ šolanju trenutnih kandidatov za pripravnike za gorske jatelj. vodnike pri nas (ti so Janez Cerar, Urban Golob, Ja­ 12. Vodnik odgovarja za varnost v gorah. nez Leveč, Franc Pepevnik, Marko Prezelj in Janez Tehnika in materiali spodbujajo gorniško dejavnost in Primožič) in na Tirolskem ter razpisu in načinu selek­ pogosto dajejo iluzijo, da imamo vse to zato, da opravi­ cije naslednje generacije slovenskih kandidatov, ki bo mo turo varno. Vendar ne pozabimo na izkušnje in tako jeseni leta 1995. To pomeni, da bodo slovenski gorski imenovani »sedmi čut«, ki lahko dozori le s časom! vodniki v letu 1995 preživeli kot opazovalci na sprejem­ Samo gorski vodnik ga lahko zaradi svojega nepre­ nih izpitih, tečajih za pripravnike, izpopolnjevalnih teča­ stanega udejstvovanja s številnimi ljubitelji gora razvije jih za gorske vodnike ter drugih srečanjih v tujini pri­ na poseben način. Tolar v žepu manj naj nikoli ne od­ bližno 57 dni, doma pa mentorje gostili 31 dni. tehta zadovoljstva po čustveno, fizično in duhovno bolj GORSKO VODNIŠTVO KOT POKLIC bogati ter varni hoji in plezanju v spremstvu gorskega vodnika. Gore danes ne pripadajo več samo pastirjem, divjim lovcem in avanturistom. Po dolinah ni več neprehodnih gozdov in voda, vanje so se ob cestah in poteh naselili ljudje. V bistvu je vsaka gora postala dosegljiva (trekingi Kugvjevo Deveto poglavje na osemtisočake niso več redkost), vsa gorniška opre­ Prav potiho, tako da so to vedeli komajda celo naj­ ma je naprodaj v številnih trgovinah in vrste gorniškega bolje obveščeni gorniki in spremljevalci planinske znanja za planinarjenje ter plezanje v snegu in ledu so literature, je konec letošnjega marca izšlo deveto vsakomur dostopne na tečajih in šolah. Človek je danes poglavje »Vojnih podob iz Julijskih Alp« dr. Juliusa svobodnejši, odprt proti naravi in neodvisen v življenju v Kugvja, knjiga, ki jo je založnik, Založba Kres iz stiku z njo. Ali ima torej sploh smisel v teh časih še ved­ Ljubljane, posvetil stoletnici slovenskega Planin­ no gojiti poklic gorskega vodnika? skega vestnika, kot je posebej natisnjeno na pasici, Odgovor je brez dvoma pritrdilen, saj obstajajo uteme­ pripeti na (skoraj) vsak izvod knjige. To je edino ljene podlage, ki podpirajo razvoj tega poklica: ohranjeno Kugvjevo delo, ki doslej v slovenščini (ali 1. Povečanje prostega časa v delovnih okoljih ter mo­ v kateremkoli drugem jeziku) še ni izšlo. derna komunikacijska sredstva omogočajo tudi tiste­ Delo je v slovenščino že zdavnaj prevedla Lilijana mu, ki biva daleč od gorskih krajev, da preživi počitnice Avčin, potem se je za dolgo časa izgubilo, zdaj je v hribih. menda napočil pravi čas za izdajo. 2. Športne dejavnosti in hobiji v stiku z naravo Kot piše v daljši spremni besedi Marijan Krišelj, v navdušujejo vse večje število privržencev. tej knjigi dr. Kugy »odkriva ljudi in prijatelje, o kate­ 3. Povečanje finančnih zmožnosti več družbenih rih doslej še nismo slišali, ker jih preprosto ni slojev daje možnost več ljudem, da se obrnejo na gor­ omenjal. Mislili bi, da so bili to ljudje, ki so sodili v skega vodnika, kar je bil do nedavnega privilegij epizodni del Kugvjevega življenja, pa bi našli mar­ manjšine. sikoga med njimi, ki mu je ohranil spomin tako živo, 4. Družbeni položaj gorskega vodnika se je v nekaterih kot to sporoča: svež, spoštljiv, zagrenjen, žalosten, alpskih deželah znatno dvignil in je obravnavan kot vi­ tak pač, kakor ga je bilo vtisnilo doživetje s prijate­ soko specializirani poklic. ljem, ki mu ga je vzela vojna, ali pa se je bil izgubil v 5. Gorništvo se šteje — za razliko od drugih dejavnosti spletu različnih življenjskih poti.« — kot oblika življenja in ne kot modna muha in je Kot domneva Krišelj v spremni besedi, je »Kugy naj­ najstarejša in najmodernejša med avanturami. brž pisal posamezne odstavke (če ne poglavja) 6. Moderni gorski vodnik ima povečano tehnično raven med samo vojno, tako kot to trdi tudi za knjigo Iz živ­ znanja, ki je vseskozi v povezavi z občutkom za var­ ljenja gornika...« Toda »čeprav je besedilo Iz moje­ nost, obvlada poglobljena geografska znanja (ne samo ga življenja v gorah pisal tako rekoč na kolenih na fronti, o vojni v knjigi ni sledu!« v gorah), je ekološko ozaveščen in pozna pedagoške Kugvjevo knjigo »Vojne podobe iz Julijskih Alp« prijeme za poučevanje gorništva. bomo v Planinskem vestniku podrobno predstavili v 7. Danes gorski vodniki niso vezani samo na »svojo naslednji številki. hišno goro« in na dolino, v kateri živijo, temveč je njiho­ vo delovno okolje ves svet. 202 PLANINSKI VESTNIK

V ZASNEŽENIH GORAH SO ŽE NEKAJ LET NAPORNA TEKMOVANJA JEZERJANI NA ALPINISTIČNIH RELIJIH

MIRKO KUNŠIČ

»Organizatorji relija v Adamellu so nam sporočili, da morajo zaradi snega spremeniti tekmovalno traso. Za nas bi bila pot tja še za nekaj sto kilometrov daljša kot običajno. Odločili smo se, da Jezerjanov letos tam ne bo,« pravi Luka Karničar, ravnatelj šole v Preddvoru, alpinist in načelnik postaje GRS Jezersko. Skupaj z brati Drejcem, Davorinom (oba sta trenutno pod himalajskim osemtisočakom Anapurno) in Tone­ tom, Milanom Šenkom, Janijem Krčem in Radom Markičem se je letošnjo zimo trudil za dobre uvrstitve na alpinističnih relijih v Italiji. Pravi, da so zanje zreli ti­ sti, ki zmorejo na turnih smučeh, otovorjeni z nahrbtni­ kom, cepinom, derezami, 30-metrsko vrvjo, dvema vponkama in oddajno sprejemnim aparatom ortovox, pozimi v šestih urah priti z Jezerskega do Vadin pod Skuto, od tam naprej do Okrešlja in Kamniškega sedla ter se smučati v Kamniško Bistrico. Pred desetimi leti sta se Luka in Matej Kranjc, ki je tudi alpinist in gorski reševalec v Kranju, odpeljala v Dolo­ mite na prvi reli. Zadnja leta se tja s sposojenim kom- bijem Civilne zaščite kranjske občine vozijo Jezerjani sami, ki imajo vsako jesen izločilno tekmovanje nad Jezerskim. Telesna pripravljenost in štoparica določa­ ta, kdo bo v sezoni lahko potoval do 600 kilometrov daleč na alpinistične relije. Seveda je treba kar nekaj let trdo delati, da na teh tekmovanjih, ki imajo poseben čar, nisi zadnji. Drejc Karničar na reliju: zdaj bo poskušal smučati z vrha Anapurne Drejc Karničar, absolvent fakultete za šport, pove, da sta z Lukom pred dvema letoma tekmovala na vseh Iz Premana sta se brata Drejc in Luka vrnila z novim treh relijih in nato skupno segla po osmem mestu. Lani pokalom, ki ga rad potehta tudi njun oče, znani oskrb­ so bili Jezerjani na dveh relijih. Tam tudi zastopajo Slo­ nik Češke koče Andrej Karničar. Ponosen je na otro­ venijo. Uspešni so bili tudi v letošnji sezoni. Konec feb­ ke, ki sta jih z ženo — lani je, žal, umrla — znala navdu­ ruarja sta bila brata na reliju v Valcanalu v konkurenci šiti za gore. Tega se že navzemajo tudi vnuki, tako da 60 navez izvrstna tretja. Tudi dve drugi navezi z Jezer­ za alpinistični podmladek na Jezerskem ni skrbi. skega, Milan Šenk in Tone Karničar ter Jani Krč in Italijani pripravijo vse relije izredno skrbno, tja prihaja Rado Markič, sta bili uspešni. V cilj so Slovenci pritekli vse več tujih ekip. Tudi izdelovalci opreme se že prila­ kot 18. in 25. naveza. Na dvodnevnem reliju v Orobiu gajajo temu ekstremnemu športu. Turne smuči so že sta bila Krč in Markič štirinajsta. za polovico lažje. To sta preskusila tudi brata Karničar.

Naveza dveh Karničarjev na enem od ekstremnih alpinističnih relijev 203 PLANINSKI VESTNI K

Alpinist in lastnik športne trgovina Montana v Tržiču Srečo Rehberger jima je kot sponzor pomagal z dve­ ma paroma takih smuči in okovij. Tekmovalci, ki na enem reliju premagajo do 2000 višinskih metrov, si seveda žele čim lažjo opremo, saj je vsak gram zanje dodatna obremenitev. Jezerjani so prepričani, da bi s tako opremo že dihali za vrat tudi najboljšim. Tako bi tudi oba najboljša tekmo­ valca, poklicna policista, postala bolj krotka; zdaj, ko pobirata zmage, jima je slava kar premočno stopila v glavo. Toda nobena skrivnost ni, da sta med tekmoval­ ci profesionalca v pravem pomenu besede. Na relijih imata ta dva Italijana spremljevalce in najbolj­ šo opremo. Ni jima treba v ponedeljek na delo. Po počit­ ku samo vadita za nov reli. Pozimi je to njuno delo. Tekmovanja so resnično naporna. Kontrole skrbno bdi­ jo, da razdalja med navezama ni daljša od 30 metrov. Tudi zato se je treba ob šprintih, ki so ponavadi dolgi 18 minut, navezati. Starti relijev so zgodaj zjutraj, ko se začenja boj s samim seboj in uro. Proge so označene, toda moti se vsak, ki misli, da si lahko tekmovalci med potjo privo­ ščijo počitek. Vsi taki so seveda obsojeni na zadnja mesta. Nekateri so si v nahrbtnike celo postavili poseb­ ne posode in potegnili iz njih cevko, po kateri pijejo kar med potjo. Dolomiti še naprej ostajajo raj za alpinistične relije. Jezerjani bodo tja šli tudi prihodnjo sezono. Od redne­ ga treniranja, teka navkreber, plezanj poleti in pozimi bo jeseni odvisno, kdo bo v sezoni 95/96 sestavljal Luka Karničar pred nastopom na reliju v Orobiu: črtkano je prikazan naveze. prvi del proge, na kateri sta z bratom dosegla odlično tretje mesto

SLOVENSKI OSKAR POPULARNOSTI ZA MARJETO KERSIC SVETEL GORE IN LJUDJE — MEDIJSKI DOSEŽEK LETA

NEVA MUŽIČ Poznam ljudi, ki so se že v pokoju lotili študija novih stvari in uspeli. Pravila ni. V sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je Svojo pot načrtujete ali puščate določeno vlogo tudi revija Stop sredi letošnjega marca podelila kipce Viktor­ naključju? jev, priznanj za dosežke v slovenski popularni kulturi in Vprašanje zveni filozofsko, pa morda zato malo težje od­ medijih za lansko leto. Viktorja, slovenskega oskarja za govorim. Rekla bi, da velja zame neka srednja pot. Nak­ posebne dosežke na medijskem področju, je dobila ljučju prepuščam precejšnjo vlogo, a se vedno izkaže, Marjeta Keršič Svetel, redaktorica mesečnih televi­ da do naključja ne pride kar tako, da gre za zanimivo zijskih oddaj Gore in ljudje. V obrazložitvi je bilo napisa­ sosledje vzrokov in posledic. Bi rekla, da ima svet ven­ no takole: »Marjeta Keršič Svetel je s svojo tehnično darle neko zenovsko osnovo. Neki smisel, ki ga mogoče zahtevno in dovršeno oddajo Gore in ljudje dosegla, da ne vidimo, in čim manj ga iščemo, tem bolj deluje. o odnosu do narave razmišljajo tudi tisti, ki jim nikakor Kakšen način dela imate? ne bi mogli reči planinci. Njeno svetovljanstvo se ne Glede urejanja informacij sem zelo metodična in zelo kaže le v popotovanjih po tujih deželah, temveč pred­ intuitivna, kar iz teh informacij potem naredim, pa ni vsem v njenem razumevanju ravnovesja med člove­ samo posledica ratia, ampak včasih bolj poslušanje kom in naravo.« notranjega glasu. Reči moram, da se obnese. Tudi to prestižno medijsko priznanje je povod za pogo­ Otroštvo in vplivi? vor Planinskega vestnika z nagrajenko. Name je vplivalo precej ljudi. Moja družina je bila malo * * * nenavadna. Starši so imeli ogromno opravkov in Menite, da rek »uspeh do 27. leta ali pa nikoli« drži? čeprav so se z menoj veliko ukvarjali, vendarle nismo Čas za uspeh je do zadnjega diha. Nikoli se ne ve, kdaj bili klasična družina. Nikoli nismo stanovali skupaj. Oče najdeš nekaj, v čemer uspeš, lahko celo na stara leta. je živel po svoje, moja mama, babica, stric in jaz pa po 204 PLANINSKI VESTNI K

svoje. Razumeli pa smo se odlično. Vsi smo veliki indi- vidualisti in potrebujemo okrog sebe precej prostega zraka. To smo sprejeli kot dejstvo in vse je odlično funkcioniralo. Poleg staršev je name zelo vplivala babi­ ca in še drugi ljudje kot občasni v.d. mojih staršev. Moja mama je bila igralka in včasih odsotna tudi po teden dni. Saša Miklavc je, recimo, ena od takšnih oseb. Še danes sva izredna prijatelja. Kaj pa vzgoja, način razmišljanja? Težko bi odgovorila direktno. Vem pa, da so vsi ti ljudje z mano ravnali kot s sebi enako osebo, ki ima sicer manj življenjskih izkušenj, a je na poti do njih in ji je tre­ ba pomagati. Šele sedaj vidim, kakšno srečo sem ime­ la. Nihče me ni preveč omejeval v nobeni stvari, nihče se ni pretirano razburjal, ko sem se v glavnem igrala s fanti in ker so mi šli po glavi bolj kavboji in Indijanci kot punčke. Kasneje se je vse zasukalo, a nihče tudi tedaj ni delal nobenih problemov. Kaj je na vas takrat najbolj vplivalo? Moje otroštvo je bilo zelo indijansko. S starši sem ogromno časa preživela v naravi. Ne samo v gorah, tudi na morju, na gričkih okoli Ljubljane, kjer smo se učili, kako se posluša travo rasti ali kako se pogovarjaš z drevesi ali iščeš sledove v snegu. Zgodbice iz tistih dni so blazno lepe. Še danes doživljam naravo na takšen način. Kaj pa dom? Mama je bila poleg igralke tudi zgodovinarka. Doma smo enako obravnavali moje otroške slikanice, Petra Marjeta Keršič Svetel In gorski reševalec Klavdlj Mlekuž pred akcijo Pana ali Piko Nogavičko kot, recimo, Zgodovino človeš­ za oddajo Gore in ljudje tva. Resna knjiga, a če jo vzameš kot storijo, neskončno razburljiva. Ko sem se naučila brati, je bilo tudi to zame prinesti stol, da sem dosegla mikrofon, ob meni pa je veliko odkritje: kot bi skozi ogledalo stopila v neki nov na mizi sedela tudi moja žaba, da me ni bilo tako strah. svet, ki ga je treba raziskati. Postala sem knjižni molj. Kasneje sem igrala še grozljivo Nušičevo taščo danes Pa šola? zelo dobrega igralca Romana Končarja. Šolo sem najprej strahotno sovražila. Imela sem Zakaj vas morje privlači? občutek, da je to najhujša krivica, ki se mi je v življenju Morje ima zame magično moč. V njem vidim elemen- zgodila. Še bolj grozno je bilo, ker sta starša stvar pod­ tarnost narave. Kot pri gorah. Oboje je podobno, saj pirala. Bilo je, kot bi me zaprli v zapor, kjer so govorili tudi mnogi alpinisti zaidejo na kakšno jadrnico in obrat­ same neumnosti. Prve tri mesece je bilo nevzdržno. no. Gre za naravne elemente, ki se jim lahko le prila­ Nenadoma sem postala zelo bolan otrok. Potem pa se mi je posvetilo, da s šolo le ne more biti vse narobe in gajaš, skušaš vzpostaviti z njimi neko koeksistenco, v kmalu sem začela pri učenju uživati. nobenem primeru pa ne moreš uveljaviti svoje volje. Srednja šola? Razen tega je voda element, v katerem se dobro počutim, čeprav sem enkrat že skoraj utonila. Zlomila Pritegnila me je predvsem biologija. Pričela sem jo študirati, a sem prestopila na zgodovino in etnologijo. sem si lepo število reber in že spuščala mehurčke. Danes mi to znanje pri delu ogromno pomaga. Oddaje, Kasneje sem morala nehati zaradi oči. ki jih delam, imajo veliko opraviti z ljudmi, in tehnike, ki Kdaj ste začeli hoditi v gore? sem jih pridobila kot zgodovinar in etnolog, so kot Še preden sem se rodila. Moja mama, ki je bila druga­ ustvarjene za moj način dela, vse, kar sem se naučila če sicer zelo razsodna ženska, je plezala v steni Plan­ kot ljubitelj biologije, pa tudi, posebno ko govorim o jave še okrog Božiča, jaz pa sem se rodila v februarju. naravnih okoljih in tistem, kartam živi. Morda je tudi to eden od razlogov, zakaj nisem nikoli ho­ Kaj pa hobiji? tela med alpiniste. Vsega sem imela zadosti še od takrat. Morje in potapljanje. Brez maske, ker ne maram biti Kako pa gledate na gore? Vas je strah nesreč? odvisna od tehnike. To je očetov vpliv. Morda se tudi Gore me vedno znova presenečajo. Ravno to je čar zato nisem nikoli tako navdušila za alpinizem, zaradi mojega početja. Lahko hodiš stokrat po isti poti, pa bo česar je očetu neizmerno odleglo, saj sta oba z mamo vsakič drugače. Na srečo mene še ni bilo treba vedela, kaj to pomeni. Med srednjo šolo sem se inten­ reševati, sama pa sem bila kar naprej v stiku z nes­ zivno ukvarjala tudi s plesom. Prvič pa sem zaigrala, ko rečami, saj je bil oče gorski reševalec. Enkrat pa sva z sem imela tri leta. Na radiu sem hodila v krožek h mamo na nekem »penzionističem« izletu, ko sva po gospe Silvi Danilovi in sem nekoč odigrala vlogo ded­ napornem delu odšli malo na sprehod, reševali kar ka in vnučke s Stanetom Severjem. Morali so mi zapleten primer starejšega gospoda, ki je imel infarkt. 205 PLANINSKI VESTNI K

Fotografija iz albuma najzgod­ nejših spominov: od leve proti desni so v tem spominu lovec iz Kamniške Bistrice Jurij Repan- šek-Jur, oče Marjan Keršič Be- lač z Majkom (se pravi Marjeto), Joža čop ter reševalca France Erjavšek-Krčmar in Peter Uršič- Jerinčkov

Se danes pa vidim pred sabo Boža Vagnerja. ki je v in izobražena ženska je bila tedaj redkost. Bila pa je severni triglavski steni padel v šoder in so ga v Aljažev tudi izredno svobodomiselna. Njeni starši so prišli z dom pripeljali vsega krvavega. Resnično smrt pa sem Moravskega, in sicer zaradi ljubezni, ki ni bila pogodu spoznala na Gojški planini, kjer sem preživela precej domačim. Takrat so bili ti kraji še v okviru Avstro-Ogr- časa s pastirji in videla, kako se je v prepad prekucnil ske. Tako je moj pradedek Ferdinand Čermak kot eden od volov. geodet meril tudi naše hribe. Sploh je bila turistika Kaj pa lepe stvari? takrat v družini velika ljubezen. Mama mi je vedno go­ Dež v Bohinju, na primer. Mnogi ljudje to težko razume­ vorila, da sem zelo podobna babici. Naučila me je tudi jo. V bistvu je vse lepo, včasih pa človek to lepoto tudi kuhati in tudi to je veselje mojega življenja. pokvari. Med drevjem in mravljinci laže najdem ravno­ Bi živeli na deželi? vesje kot v mestu. V mestu se moram za to bistveno Dokler sem v Ljubljani, ne. Tu se dobro počutim, pa bolj potruditi, čeprav se sredi živih bitij dobro počutim. tudi mesto se da hitro zapustiti. In zjutraj, ko tečem v Po naravi sem pozitiven človek, pravih prijateljev pa službo, gledam prelepe Kamniške planine, vse bele, imam malo. Kadar se srečamo, se imamo lepo. To so zasnežene. predvsem ljudje, s katerimi sem se srečala po naključ­ Nagrado, Viktorja, ste dobili za drzne poskuse. Kaj je ju. Takoj smo se dobro razumeli in tako je tudi ostalo. drzne je, delati oddajo ali se boriti zanjo? Ljubezni? Nagrada me je šokirala, saj oddaja ni nikoli doživela Knjige. Zasvojena sem. Manj beletristike, bolj me zani­ velikega medijskega odmeva. Niti negativnega niti ob­ majo strokovne knjige. Zadnje čase me najbolj zanima jektivne ocene. Prejemali smo v glavnem pošto ljudi, ki odnos med človekom in naravo, človek kot biološko se jih je oddaja neposredno dotikala. Naše delo je re­ bitje, ki je odvisno od drugih bioloških vrst bolj, kot si portažno. Na voljo imamo za vsako oddajo pet sne­ misli. Nekoč je neki indijanski poglavar rekel, da bi bil malnih dni in takrat narediš, kar najdeš na terenu. V človek brez živali tako osamljen, da bi izgubil smisel bistvu smo morali dokazati, če je vse skupaj v teh­ življenja. ničnem in organizacijskem smislu sploh možno naredi­ Vas Indijanci fascinirajo? ti. Da lahko skočimo tudi s padalom, gremo v jamo ali Fascinirajo me ljudstva, ki so imela to srečo, da so do se spustimo po slapovih. Vse to pa je že zahtevalo stika z zahodno civilizacijo ostala zelo blizu svojega na­ malo drznosti. Seveda ni šlo čez noč. ravnega okolja, to so tako imenovana primitivna ljud­ Kakšne so priprave? stva, ki so razvila občudovanja vredno sposobnost pri­ Različne. Nekatere stvari se zgodijo, jih posnamemo in lagajanja. Stvari so postale kasneje bolj grenke, izho­ skušamo karseda dobro predstaviti v oddaji. To so red­ diščno stanje pa je polno modrosti, ki smo jo mi izgubili ke priložnosti. Na nekatere reči pa se dolgo pripravlja­ in je morda sedaj čas, da se tega začnemo znova učiti. mo, jih tudi povzročimo in potem je snemanje le še pika Največji uspeh do danes? na i. Moje osnovno izhodišče je bilo, da mora biti odda­ Težko je reči. Formalno je »viktor« velik uspeh, vsaj ja v celoti narejena na terenu in je tako odraz nekih konotacija je takšna. Zame pa je bil velik uspeh tudi človekovih zunanjih dejavnosti. Nobenega študija in moja diploma. Bila sem vesela, ker je bilo neko delo umetnih okolij. Po drugi strani ima gorski svet toliko končano. — Moja babica je bila Čehinja. Name je zelo različnih možnih asociacij in povezav z najrazličnejšimi vplivala, doma sva govorili kar češko. Bila je učiteljica vidiki človekovega življenja, da so tu vsa vrata odprta. 206 PLANINSKI VESTNIK

To je lahko arheologija, religija, filozofija, šport, eksi­ še. Lahko pa seveda svoj jezik neprestano kultiviraš. stencialistična vprašanja, zgodovina, etnologija, varst­ Tega ni nikoli zadosti. Če me gospa Ana Mlakar sreča vo okolja. Izhodišče je človek v vseh ozirih. Oddajo na cesti, me vedno še na kaj opozori. Moj kulti vi ran go­ smo začeli v razvedrilnem programu in nismo želeli ka­ vor je torej bolj v narekovajih. zati skrajnih negativnosti. Kasneje se mi je zdelo, da je Želje za prihodnost? to v bistvu v redu. Pljuvati po stvareh je najlaže. Izred­ Ne vem. Morda se tu lahko oprem na svojo zenovsko no se trudim, da bi v oddajah pokazala pozitivne strani, filozofijo: najlepše stvari se ti zgodijo zato, ker si jih tisto, kar je svetlo, prijazno, dobro, seveda pa lahko sploh ne želiš. V življenju si ničesar strastno ne želim in tudi resno opozorilo. Pokazati želim čim več vidikov, morda se mi prav zato kar naprej dogajajo same ljudje pa naj se sami odločijo. krasne reči. Tudi kakšna grda, a jo zlahka preživim Kako se pripravite? zaradi vsega drugega lepega. Vsak človek pa ima Delo je kar zahtevno. Pojavlja se veliko reči. Znano in seveda tudi želje. Jaz si želim, da bi lahko posnela neznano, tudi več znanstvenih panog bi bilo treba ob­ kakšno oddajo v malo bolj oddaljenem kraju, kaj nena­ vladati. Vedeti moram vsaj, kje reči najti, na koga se vadnega. Vsake toliko časa je zdravo pogledati tudi na obrniti, računati tudi s presenečenji. Do danes sem sosedov vrt. Nad Himalajo sem bila vzhičena. Tako je imela veliko podporo, nihče mi ni odklonil pomoči. Ne lepa, da je kar neverjetno. Dokler ni treba seveda delam se rada vsevedna, saj to je največja možna plezati na kakšen visok vrh. Ko pa se vrneš in pogledaš blokada, ki si jo lahko pripraviš, in potem res nič nove­ naše hribe, si rečeš, morda pa le ni treba tako daleč. ga ne izveš. Oddaja je kombinacija načrta in sprotnih Vendar pa gre za novo izkušnjo. Pa tudi za oddajo aktualnosti. Seveda pa je najhuje z vremenom in za Gore in ljudje bi prav rada posnela kakšno usodno vsako oddajo imamo več variant, a, b, c in d, ki je tista, ko posežemo po tujem materialu, kajti oddaja mora biti. V načrtu predvidevamo vse, kar se bo zanimivega dogajalo, npr. odhodi alpinistov v tuja gorstva, seveda pa ne moremo vedeti vnaprej, kaj bo povzročilo »boom«. Vendar bi tudi brez tega lahko posneli dva­ najst razgibanih oddaj, ker je toliko tem, ki morda na prvi pogled niti niso tako opazne. Sedaj nam stoji ob strani še serija Igorja Likarja Razgledi slovenskih vrhov, ki nas je razbremenila stalno prisotne želje pri gledalcih, govoriti o eni lokaciji z monografskega stališča. Kakšne spretnosti so potrebne, da realiziraš svoje že­ lje? Po naravi sem borec, a nisem komolčar. Ne znam se postaviti zase. To laže storim za svojo ekipo. Najbrž ni preveč pametno, a verjetno sem tak značaj. Sicer pa Avtorica oddaje Gore in ljudje in asistent snemalca Matjaž Lenarčič sem pristaš življenjske teorije, da vse stvari pridejo ob na terenu pod Erjavčevo kočo na Vršiču svojem času in da se nobene reči ne da doseči z glavo skozi zid. Mislim, da so mi starši privzgojili velikansko goro. Želela bi delati oddajo o vulkanu. To bi bil izziv. prilagodljivost. Je za razvoj osebnosti pomembno, da že kmalu zaživiš Dajete vtis neprestane delavnosti. samostojno? Ne, jaz sem lenuh! Prav rada ležim in gledam v nebo. Seveda. Če želiš dobro sožitje z drugimi, moraš najprej Blazno se relaksiram, ko opazujem oblake, ki se stalno živeti sam s sabo in spoznati vse svoje demone in spreminjajo. Večje doze lenarjenja so sprehodi po bo­ grdobije, ki jih nosiš v sebi. Z vsemi minusi, ki jih imaš, hinjskih hribih brez cilja priti na vrh. Manjše doze pa so laže sprejemaš druge ljudi, manj si do njih agresiven. četrturne meditacije, ko se odklopiš, da se potem Osebno najlaže shajam s samostojnimi in samozavest­ ponovno spustiš v dir. nimi ljudmi, ker so najbolj prijazni in tolerantni do Nepredvidene situacije, nevarnosti, ki ste jih preživeli? drugih. Imela sem srečo. Groznih nevarnosti še ni bilo. Neka­ Imate kakšnega svetovalca? tere sem povzročila, a se je vse srečno končalo. Redko Takšen odnos sem imela s svojo mamo. Bila je človek, grem brezglavo v kakšno situacijo. Vse zelo dobro ki je znala svetovati, čeprav se potem njenega nasveta premislim, preden se česa lotim, preštudiram vse nisem nujno tudi držala. Sedaj je ni več. Ostal pa mi je možnosti, tudi najslabše, da se pripravim na možnost še oče, ki mi pomaga na križpotjih. Glede strokovnih reševanja. Morda je to tisto, zaradi česar nekateri nasvetov imam ogromno svetovalcev. V hribih nepo­ pravijo, da sem grozen pesimist, čeprav v resnici to pisno uživam, vendar gore niso moja obsedenost. Zani­ sploh nisem. ma me še ogromno drugih stvari. V življenju mi ni bilo Imate izbran jezik. Je to naraven dar ali je rezultat nikoli dolgčas. Najbolj me je vedno fascinirala fiziologi­ vaje? ja živih bitij. Kako vse to deluje. To me res popolnoma Očitno sem zelo jezikavo bitje. Doma smo se vedno prevzame. Prav tako pa tudi človeška družba. Kako se veliko pogovarjali. Vse smo si povedali, si izmenjavali selimo iz enega obdobja v drugo. misli. To je bil moj normalen način komunikacije in je Ste zadovoljni z današnjim časom? 207 PLANINSKI VESTNI K

Ekipa Gore in ljudje na sneman­ ju oddaje marca 1994 — od leve proti desni so tonski mojster Toni Žerovnik, reševalec Klavdij Mlekuž, alpinista Matjaž Pečov- nik in Slavko Svetičič, redaktor- ica Marjeta Keršič Svetel in sne­ malec Janez Hrovat

Včasih rečem, da sem malo zgrešila stoletje. Nagibam je prestrašeni, se počutijo ogrožene in težijo drugim. se k temu, da bi verjela v reinkarnacijo, ker se neskon­ Vendar ne bi nikogar hotela prepričati, daje smisel živ­ čno dobro znajdem v situacijah, o katerih pravzaprav po ljenja prav takšen, kot ga vidim jaz. Mi je pa že uspelo logiki stvari ne bi smela ničesar vedeti. Iz tega ne delam prepričati ljudi na televiziji, da je lahko zanimivo tudi problemov ali študija okultnih ved. Tako pač je, je govori­ tisto, kar se zgodi v trenirki in ko si še ves skuštran po­ la moja babica. To stoletje je izjemno naporno. Vsi ob­ vrhu. Trajalo je en teden, da so se zmenili, kaj z menoj. vladajo računalništvo in avtomobile, jaz pa ne znam ne Sedaj je to obdobje mimo — na moje veselje. enega ne drugega. Z mano najbrže ni vse čisto v redu, Vam bo »viktor« spremenil delovne pogoje? ampak enkrat bo. Bojim se, da nima te moči, čeprav je kar stasit. Če se Lahko svojo oddajo obvladujete in nadzorujete? spomnim, da smo bili v začetku skoraj goli in bosi, da Imeti vse pod kontrolo je nemogoče. Televizija je tim- sko delo, tega se je treba zavedati. Uspe lahko le tisti, smo pričeli z oddajo januarja tako rekoč brez opreme, ki je pripravljen biti celica v nekem tkivu. Vsi sodelujoči razen moje, smo kasneje vendarle dobili vetrne kom­ so strokovnjaki za posamezna področja, ki pa morajo plete, plezalne pasove, čelade, nekaj vponk in dva vedeti, kaj je končni cilj, in se do tega cilja nekako pri- para plastičnih čevljev za dereze. Treba je tudi pove­ pehati s skupnimi močmi. Tako je Janez Hrovat »oči dati, da se je morala ekipa — razen Janeza, ki je nekoč oddaje«. Jaz jo vidim šele, ko prihaja iz sinhro študija. že hodil v hribe — spopasti še z gorami. Pri snemanju Navadno je dobro ravno tisto, česar ne moreš kontroli­ smo še danes v veliki meri odvisni od Janezove rati. opreme; sam ima tudi osvetlitveni park in fotocelice, s To je pri tem tisto magično. Moj žanr je reportaža, morda katerimi si pomaga v Himalaji, kjer je prva vtičnica feljton, pri tem se počutim na svojih nogah. Oddaje res kakšne tri tedne hoda daleč od kraja snemanja. sama delam, a nisem režiser, ampak nekakšen končni So Indijanci za vas sinonim modrosti? oblikovalec. Včasih pa naletiš na stvari, v katerih začutiš, Indijance imam rada. Posebno se počutim blizu tistim da je v njih nekaj več. So kot dragulj, počutiš se, da vdiraš severno od Velikih jezer in do polarnega kroga. Blizu nekam, kamor ne bi smel in moraš paziti, da diamant pra­ so moji lastni filozofiji, ki sem si jo oblikovala do šole. vilno obdelaš, sicer se razleti na kose. Včasih imam Bili so odvisni od narave, vzeli so si čas za naravo, saj občutek, da se je nekaj posrečilo, vendar bi že čez pol ure to ni nekaj, kar v četrt ure sprejmeš vase kot raz- kakšno reč spremenila. Navadno pa te prav prvi občutek svetlitev in potem spet stečeš stran. To so stvari, ki ter­ nikoli ne prevara. Takšne reči so redke. Sem natančna in jajo veliko časa, sodelovanja, skromnosti, ponižnosti, vidim še veliko napak. Ne vem pa, kaj je tisti čarobni dotik, ego je izbrisan, spoznaš, kaj je človek v primerjavi z ki da oddaji tisti presežek; če bi vedela, bi težila k temu. V eno hudo nevihto. Popolna ničla, če se ne zna primer­ glavnem mi gre za sožitje med človekom in naravo. Če bi imeli možnosti, kam bi sedajle šli? no prilagoditi situaciji, spoštovati narave, kar pomeni V Nepal. Da bi pogledala, kako spomladi cveti rodo- hkrati spoštovanje samega sebe, saj razmišljam tako, dendron pod Anapurnami, kjer sem bila jeseni. Še da vključujem sebe v naravo, sem njen majhen delček, posebno, ker je tja ravnokar odšla odprava, za katero in to je blazno prijazen občutek, ker pomeni, da nikoli držim pesti. nisi sam. V svojih oddajah zato želim ljudem povedati, Kaj pri ljudeh cenite? da je lepo, če vložiš malo energije v to, da greš stvarem Biti morajo osebnosti. Da so to, kar so in da počnejo naproti z odprtimi očmi. Po drugi strani imamo še zad­ stvari, v katere verjamejo. Grozno se mi zdi, če so Ijud- njo priložnost, da konzerviramo kulturne pestrosti, kar 208 PLANINSKI VESTNIK jih je ostalo, pred napadom kulture coca-cole po vsem Vendar ta »spon« lahko traja le malo časa. Kako sedaj svetu. Stvari želim pokazati z več zornih kotov, saj uskladiti ta pojav z mojo filozofijo, ki je radikalno vem, da ni ene same resnice. drugačna: vzemi si čas in poslušaj, kako raste trava? Kakšni so vaši kriteriji? Pri montaži smo ugotavljali dolge kadre in se Še nikoli se nisem vprašala o kriterijih, s katerimi bi spraševali, kdo bo to gledal. Zgodilo pa se je, da so ocenjevala stvari okoli sebe. Očitno reagiram intuitivno. naše oddaje postale nekakšna mentalna pavza, ko jih Poslušam notranji glas, ki nam ga je uspelo civilizacij­ ljudje gledajo in pri tem lahko še kaj zraven tudi mislijo. sko zatreti, ki pa ostaja v vseh ljudeh; vprašanje je le, Morda se pa le izkaže, da smo bolj odvisni od dejanske koliko smo ga pripravljeni poslušati in včasih doživljati narave, kot si mislimo, in da virtualna resničnost lahko tudi precej neprijetne emocionalne skušnje. Vem pa, uspe le delno, ne pa v celoti. Upam, da ne bomo da kadarkoli tega glasu nisem poslušala, je bilo gotovo končali življenja v izoliranem okolju, ker sicer planet ne kaj narobe. bo primeren za življenje. Kakšno mesto ima vaša oddaja v svetu elektronsko Poleg optimizma je pri vas čutiti tudi humor. generirane civilizacije vida ? Prej ali slej naj bi se srečali Res se strašansko zabavam, če se lahko smejem tudi z virtualno resničnostjo in z muzealizirano naravo. sama sebi. Delam kup napak in sem sklenila, da si bom Utegne se res zgoditi in me veseli, da me takrat najbrž to odpuščala na način smeha. Najbolj mi odleže, če se ne bo več tukaj. Tu pa se srečamo še z enim proble­ lahko nasmejim na svoj račun, potem pa grem z delom mom naše oddaje. Danes je moderno bombardirati naprej. Isto velja tudi za celotno ekipo oddaje Gore in gledalca z maksimalno učinkovitimi vizualnimi vtisi. ljudje.

O SMISELNOSTI UPORABE PALIC MED HOJO V GORAH S PALICAMI ALI BREZ — TO JE VPRAŠANJE

DR. FRANZ BERGHOLD* Ko pride do tega, bomo v kolenu med obremenitvijo in po njej vse pogosteje čutili tope bolečine, gibljivost ko­ Dandanes številni planinci in gorniki med hojo v gorah lena se bo zmanjšala. Tudi športna dejavnost bo bolj in uporabljajo smučarske ali tem podobne palice, ker naj bolj boleča, vse večkrat se je bomo izogibali, temu pa bi si s tem olajšali hojo navkreber in razbremenili bo kot posledica sledilo nazadovanje mišičja nog — sklepe nog, predvsem kolena. Kot kažejo dosedanja vzpostavil se bo začarani krog: čim šibkejše bodo mišice, opazovanja, pa bi tega ne smeli početi nekritično; kot tem manj zavarovano bo koleno, manj ga bomo smeli vse ima tudi hoja s palicami dve plati. obremeniti. Sledilo bo opuščanje športne dejavnosti in temu pogosto večja telesna teža — in prav koleno bo KOLENO KOT BLAŽILNIK tisto, ki bo čedalje bolj čutilo vsak odvečni kilogram. Ali je hoja v gore po pravilu škodljiva za kolena? Ni sklepa, ki bi bil bolj zapleten in ki bi se bolj občutljivo Ne! Desetletja lahko intenzivno hodimo, se sprehaja­ odzival na napačno obremenitev, kot je koleno. Vzrok je mo, zahajamo v gore in smučamo, pa ne bomo imeli preprosto v tem, da noben drug sklep človeškega telesa nobenih težav s koleni, če nimamo že od prej ortoped­ ni izpostavljen tako različnim obremenitvam in da mora skih pomanjkljivosti ali zaradi poškodb poškodovanih biti kos tako različnim tlačnim in vzvodnim silam. sklepov in če si ne privoščimo preobremenitev (npr. Gre predvsem za dober milimeter debelo hrustančasto teka v dolino, prevelike teže — težkega nahrbtnika prevleko kontaktnih ploskev kolenskega sklepa, ki nosi itn.). Ljudje smo pravzaprav v veliki meri najbolj sami glavno breme pri vseh tlačnih obremenitvah. To nalogo krivi, če bomo zabredli v težave s koleni. koleno samo po sebi v resnici brez škode lahko Tveganje, da z neprestanim napačnim obnašanjem zmaguje vse življenje, če je sklep zdrav in so vezi trdne pokvarimo sicer zdravo koleno, je precejšnje. Kateri in če ne pride do napačnih obremenitev oziroma pre­ kriteriji so tu pomembni? Poglejmo nekaj podatkov: obremenitev. Hoja navzgor je za koleno le redkokdaj problematična, Žal ta občutljiva plast hrustanca ne more trajno elastično če med njo ni sunkovitih obremenitev. Takrat so najbolj prenašati sunkov, če imamo že od rojstva deformirane obremenjene stegenske mišice. Vse kaj drugega je pri kosti nog, pretegnjene ali kako drugače prizadete sklepne hoji navzdol, saj je znano, da se bolečine v kolenu po­ vezi, če kolena pogosto preobremenjujemo s preko­ javijo največkrat prav med sestopom ali potem, ko smo merno težo in sunki, če je poškodovan meniskus ali so že v dolini. Ogromne obremenitve nastanejo zatega­ pomanjkljivo razvite stegenske mišice. Takrat v hrustan- delj, ker mora koleno pri vsakem posameznem koraku čevini nastajajo vdrtine, globeli, brazde in razpoke, s kate­ prestreči celotno telesno težo. A bodimo natančnejši: rimi se navadno pričenjajo neprijetnosti in trpljenje. ko prenesemo težišče telesa nazaj (npr. če nevajeni smučamo v celcu), s togimi skoki in v sunkovitem teku navzdol naraste pritisk na hrustanec do vrednosti 2000 * Z dovoljenjem Avstrijskega kuratorija za varnost v gorah; prevod: Pavle Šegula kp/s in s tem močno prekorači dopustno vrednost. 209 PLANINSKI VESTNIK

KAKO SE IZOGNEMO PREOBREMENITVI Vselej bi morali uporabljati po dve palici, katerih dolžino je možno poljubno nastaviti in katerih ročaja sta tako Za izdatnost obremenitve nožnih sklepov sta skoraj v oblikovana, da omogočata učinkovito naslonitev rok. celoti odločilna vrsta in način sestopa. Če za hip zane­ Teh lastnosti običajne smučarske palice nimajo, zato marimo vpliv telesne teže in teže nahrbtnika (vsak so razvili posebne popotne palice. Odločilnega pome­ odvečni kilogram teže si lahko predstavljamo kot do­ na je nadalje, da palici uporabljamo tako, da sta čim datni kilogram v nahrbtniku), gre predvsem za to, da bolj blizu padnice telesa. Temu se moramo priučiti. Če zavestno zmanjšamo dane tlačne sile. je — kot opažamo vedno znova — stranski odmik pre­ Prizadevajmo si, da bomo obremenitve med sestopom velik, potem v veliki meri odpade razbremenitev, za zavlekli na čim daljši čas. nameček pa nastane še močen vrtilni moment, ki grozi, To pomeni, da naj sestopamo kar najbolj počasi, koraki da bo uporabnik celo ob ravnotežje. naj bodo kratki in elastični. Brezpogojno se moramo Največja slabost hoje s palicama pa je v naslednjem: izogibati dolgih korakov, četudi se nam taka hoja zdi redna hoja s palicama zmanjšuje koordinacijo gibov lažja. Ovinkov ne izpuščajmo, na poti navzdol se kar (ravnotežje) in s tem v nemajhni meri tudi zanesljivost najbolj izogibajmo bližnjicam! gibanja. Prizadevajmo si, da bomo čim bolje prestrezali tlačne To se lahko maščuje na tistih delih poti, kjer palic ne silel moremo uporabljati (npr. na ozkih grebenih in mestih, Palici nam tega ne omogočata v tolikšni meri kot na kjer je treba plezati) in kjer lahko pride do problemov z napor privajene stegenske mišice. To pomeni: odpravi­ ravnotežjem. To se pogosto opaža pri gornikih, ki pri mo se praviloma na turo, kateri bomo glede na obre­ hoji uporabljajo palice, kjer je pri hoji najpogostejši menitev kos vse do njenega konca. Dodatno je po­ vzrok nesreče spotaknjenje; znano je, da takih nesreč membno še to, da vse od začetka ture uberemo tako v težjem svetu ni bilo ravno malo. Končno se iz gibalno-fizioloških razlogov (propriore- taktiko, da bo poraba sil kar najmanjša. ceptorji) lažje naučimo malce bolj elastičnega sesto­ Čim šibkejša, čim bolj utrujena in »neelastična« so panja in pokončne hoje brez palic, kot če bi jih uporab­ zlasti stegna, toliko bolj obremenjujoče in sunkovito bo ljali. Prav to je vzrok, da nekateri hodci čez nekaj časa vsak korak deloval na koleni. opustijo hojo s palicama in ju preprosto pustijo doma. ALI Z UPORABO TELESKOPSKIH PALIC Po navedenem naj bi gorniki iz varnostih razlogov rabo PRIZANAŠAMO KOLENOM? palic raje opustili, so pa tudi izjeme, npr. • če že imajo težave s sklepi, Z meritvami so ugotovili, da spodnji del telesa ob upo­ • pri hoji v težavnih pogojih, kot so nov sneg, vlaga, rabi palic — vsaj teoretično — med hojo navzdol pre­ prečenje potokov, slaba vidljivost in podobno. streže 34 ton teže na uro (I). V praksi so stvari vendarle Teleskopskih palic ne uporabljamo nasploh, denimo malce drugačne: več kot vprašljivo je, če so te zaradi udobnosti. To pride v poštev za alpiniste s izračunane razbremenitve, predvsem pri hoji navzdol, poškodovanimi sklepi in po možnosti med sestopom. V tudi resnične. Če se lotimo teh računov, bi morali nam­ teh pogojih je uporaba palic vsekakor upravičena in reč upoštevati vsaj nekatere predpostavke, da bi z upo­ lahko v določenih razmerah pomenijo dragocen pripo­ rabo palic v resnici razbremenili nožne sklepe. moček pri hoji.

S teleskopskimi palicami na planinskih poteh? Da, vendar samo pogojno. 210 PLANINSKI VESTNIK

KAKO UČINKOVITO VARUJEMO KOLENA spodbujanje prehranjevanja hrustanca v sklepih in seveda tudi za treniranje in vzdrževanje elastičnosti • Ne podajajmo se na ture, ki nas preobremenjujejo! mišic in vezi. Neprestana uporaba palic zmanjšuje to • Ko sestopamo, naj bodo koraki čim krajši in čim bolj spodbujanje in s tem zmanjšuje odpornost sklepov in številni, ne krajšajmo poti med sestopom z ubiranjem vezi. bližnjic! Prava tehnika hoje za zmanjševanje obremenitev • Nastavljive teleskopske palice so samo za tiste, ki sklepov — Za zdrave gornike je bolje, da se naučijo imajo težave s sklepi, med hojo v novo zapadlem pravilno hoditi, da z varnim in ne pretirano napornim snegu in v mokrem svetu, pa še to le med sestopom. načinom hoje varujejo sklepe, kot pa da neprestano Prepogosta hoja s palicama zmanjšuje zanesljivost pri uporabljajo palice. Obremenitve sklepov so predvsem hoji. odvisne od: * * * • telesne teže (posebno še povečana telesna teža), Zdravniška komisija UIAA pa je neodvisno od • teže nahrbtnika, navedenega glede uporabe palic pri hoji po gorskem • načina hoje navzdol. svetu izdala naslednje uradno priporočilo: Pravilna tehnika sestopa — Gornik naj obremenitev Mnogi sprehajalci, gorniki in alpinisti uporabljajo razporedi enakomerno, hodi naj tekoče, mehko, tako raztegljive palice, saj jim omogočajo lažjo hojo in hkrati da s korakom blaži sunke pri sestopu. To pomeni, daje zmanjšajo obremenitev hrbtenice, pa tudi sklepov na treba sestopati s kratkimi, mehkimi koraki, vsekakor pa nogah, posebno še kolen. ne pri sestopu tekati ali skakati. Uporabljati je treba Palice je treba znati pravilno uporabljati: uporabljajte poti, ki se vijugajo po strmini navzdol, bližnjice so pre­ vedno par palic, višina naj bo nastavljiva, ročaji naj strme za zdravo hojo. Seveda naj si vsakdo izbere le podpirajo dlan in naj dajejo dobro oporo. Palice za­ takšno turo, ki ustreza njegovi fizični sposobnosti. Če badajte v tla čim bližje telesu oziroma čim bližje se naučimo pravilno sestopati, nam hoja ne bo po­ težiščnici. vzročala težav in sklepe bomo ohranili zdrave tudi po PREDNOSTI UPORABE PALIC več desetletjih intenzivnega gorništva. POVZETEK Če palice pravilno uporabljamo, posebno še pri hoji navzdol, lahko močno razbremenimo spodnji del tele­ Uporaba raztegljivih palic kot pripomočkov pri hoji, sa. Raziskave (Neurether, Munch. Med. Wschr. 123/ posebno še pri sestopu, je koristna in priporočljiva v 1981) so pokazale, da palice zmanjšajo celotno obre­ naslednjih primerih: menitev kar za nekaj ton, kar občutno razbremeni • pri starejših ljudeh, hrbtenico in sklepe, posebej še v naslednjih primerih: • pri povečani telesni teži, • pri starejših ljudeh, • pri obolenjih sklepov ali hrbtenice, • pri povečani telesni teži, • pri nošnji težkih bremen na hrbtu, • pri obolenjih sklepov in hrbtenice (revma, sponditis), • pri hoji po zasneženih ali spolzkih pobočjih, pri preč­ • pri nošnji težkih bremen na hrbtu, kanju potokov, pri hoji v temi ali v megli, ko se pot slabo • pri hoji po zasneženih ali spolzkih pobočjih, pri preč­ vidi. kanju potokov, pri hoji v temi ali v megli, ko se pot slabo V drugih primerih palice niso potrebne in naj bi jih ne vidi. uporabljali neprestano. Posebno to velja za otroke in SLABOSTI UPORABE PALIC mladostnike, predvsem zaradi varnostnih ozirov glede na razvijanje ravnotežja. Prednosti in pomanjkljivosti Napačna uporaba palic — Če palice zabadate v tla naj vsakdo presodi sam glede na svoje stanje. daleč stran od telesa ali če so palice predolge, se Prevedel Tomaž Vrhovec razbremenitev nog močno zmanjša, hkrati pa se telo zaradi prevelike ročice začne sukati v zgornjem delu. Napačna uporaba palic tako lahko pokvari ravnotežje. Zmanjšanje občutka za ravnotežje — Neprestana Svete najvišje gore uporaba palic lahko zmanjša sposobnost koordinacije Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA je sporočila, da gibov, pomembnih za lovljenje ravnotežja. S palicami je Butan za gornike zaprl vse svoje gorske vrhove, višje od 6000 metrov, ker so to za domače prebivalstvo svete gore. V turis­ se gornik sicer počuti stabilnega in varnega. Ker se tičnih krogih pričakujejo, da bodo kmalu spet dovolili dostope gornik navadi loviti ravnotežje s palicami, postane na vsaj na nekatere »trekinške« vrhove. Nepalski ministrstvi za turizem in civilno letalstvo sta objavili mestih, kjer je uporaba palic nemogoča (grebeni, skoki, seznam 1310 nepalskih gora, višjih od 6000 metrov. Gre vseka­ stene), nezanesljiv: pojavijo se težave z ravnotežjem. kor za zelo koristen seznam, ki pa ima lepotno napako: le manj kot 140 od teh vrhov je odprtih za gornike. Najbolj običajne gorniške nesreče pri hoji (spotikanje in zdrsi) lahko tako postanejo še bolj nevarne, saj gornik Z drugega konca sveta je prišlo sporočilo Panameriške zveze ni vajen normalnega lovljenja ravnotežja. planinskih združenj UPAM, da je po najnovejših meritvah zdaj druga najvišja južnoameriška gora Volcan Pissis (6882 m) in Zmanjšanje fizioloških zaščitnih mehanizmov — tretja Ojos del Salado (6864 m). Močni pritiski med hojo in napori so pomembni za 211 PLANINSKI VESTNI« M^a^MM^ii^H^

GORNIŠKA KNJIŽEVNOST V SLOVENIJI — 2 OD PRAVLJICE DO ALMANAHOV

DR. TONE STROJIN več knjižnih izdaj in filmskih uspešnic. Tudi sami filmski sinopsisi treh filmov o Kekcu3 lahko štejejo za literarno Čeprav gorsko pravljičarstvo ni značilna gorniška lite­ delo. Če je kdo naredil med domačo javnostjo in celo v ratura, je pa po snovi najstarejša. Ni znano, ali je temu tujini na filmskih festivalih ogromno reklamo za sloven­ vzrok pravljica o Zlatorogu, ki so jo obdelovali mnogi, ske gore, je bil to Josip Vandot, čeprav so bolj kot on od Karla Dežmana, Antona Aškerca, Jožeta Abra- sloveli filmski režiserji in celo pisci filmskih zgodb ma, Frana Šaleškega Finžgarja, Antona Funtka do (Kekec, Srečno Kekec in Kekčeve ukane). Pavla Kunaverja, Dušana Mevlje in drugih. Motiv o 1 Pravljičarstvo kot hvaležna literarna zvrst je bilo Zlatorogu je skupen v vseh alpskih deželah z modi­ svojevrstna uspešnica, zlasti v obdobju med obema fikacijami, nauk pa vedno isti: biti dober in pošten, sicer vojnama in po zadnji vojni. Težko si je razlagati zakaj. sledi kazen. Novejše priredbe pravljice o Zlatorogu Morda je razlog iskati v sami vsebini gorništva, ki je zavijajo kazen v ekološko svarilo, na primer Marko pospeševalo romantične zgodbe s planin in idealiziralo Pogačnik. klasiko zlate dobe gorništva v Alpah. PRAVLJICA LJUDSKA POVEST IN LJUDSKA IGRA

Sicer pa je tudi sam Triglav zastopan v gorskem prav- Tako kot gorsko pravljičarstvo tudi ljudska povest in Ijičarstvu na različne načine. S triglavskimi pravljicami ljudske igre niso pravo gorniško čtivo, vendar ju mora­ se je ukvarjal predvsem Mirko Kunčič, vemo, da se je mo zaradi krajev, kjer se povesti in igre dogajajo, in z njimi ukvarjala Mira Marko Debelakova in si s tem 2 zaradi likov šteti kot gorništvu sorodno slovstvo. nakopala jezo pri samem dr. Juliusu Kugvju , ki je V kategoriji ljudske povesti sta zastopana predvsem ljubosumno varoval monopol nad vsemi triglavskimi predvojni avtor Janez Jalen z Ovčarjem Markom leta dogajanji. 1929, Cvetkova Cilka iz leta 1938, Previsi iz leta 1940, s Gorski svet, čeprav zložnejši, je bil pravšen za prav­ Tropom brez zvoncev iz leta 1941, ki so daleč po vojni ljičarstvo tudi na drugih koncih Slovenije. Prednjači Po­ doživeli ponatise, in povojni avtor Tone Svetina s po­ horje, o katerem se je razpisal Jože Tomažič v vestjo Lovčeva hči iz leta 1957 in povestjo Orlovo gnez­ številnih delih v zbirki Slovenčeve knjižnice, med kate­ do iz leta 1963, oboje je izšlo pri založbi Lipa v Kopru. rimi so Pohorske pravljice leta 1942 in Pohorske bajke 1943, še pred njim pa sta Pohorje obravnavala Josip 3 Štiglic, Ribič, Koch Brinar (Pohorske bajke in povesti, založba Učiteljska tiskarna Ljubljana 1937) in dr. Fran Mišic (V času in žaru šumovitega Pohorja, v samozaložbi pred vojno). Planinski vestnik je kriv! Podobno kot zagonetno Pohorje s svojimi gozdovi, Jamarski klub Železničar iz Ljubljane je zadnji večer le­ jezeri in barji sta bila za povesti primerna Bogatin in tošnjega marca praznoval 40-letnico svojega delovanja. Golica. Ljudsko izročilo o bajnih zakladih na Bogatinu je v povest zajel Josip Abram v Moji Trenti, založila To ni bil občni zbor, ampak slavnostno obujanje spo­ Goriška Mohorjeva družba leta 1972, izpod Golice pa minov, na katerega so sedaj najaktivnejši člani povabili Slavko Savinšek v Povesti iz gorenjskih planin, založ­ svojih približno 300 kolegov iz prejšnjih generacij, kolikor ba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani leta 1928. Ori­ jih je doslej sodelovalo v tem jamarskem društvu. ginalen na svoj način je bil Joža Vršnik Roban, ki je Vsaj posredno je bil za to praznovanje kriv tudi — Pla­ spisal Preproste zgodbe s solčavskih planin (izšlo v ninski vestnik. V marčni številki letnika 1954 naše revije založbi Mohorjeve družbe Celje leta 1978). je namreč izšel prispevek mladega člana takratnega Najstarejši med pravljičarji in najbolj znan med vsemi pa je po svojih Bajkah in povestih izpod Gorjancev Janez Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane Dušana Nova­ Trdina, ki jih je pisal za Ljubljanski Zvon od leta 1882. ka, ki ga je urednik objavil pod naslovom Občni zbor Blizu pravljici so kot sodobna literarna oblika idile in Društva za raziskavanje jam med društvenimi novicami. zgodbe, s katero so se ukvarjali različni pisci, kot Me­ Med drugim je bilo v tem prispevku kritično omenjeno, tod Turnšek v delu »Z rodne zemlje« (izdala založba da »je bilo na tem občnem zboru vidno, da je imelo v lan­ Setev iz Trsta leta 1951). Predaleč bi nas zavedlo, če skem letu Društvo največji napredek po osvoboditvi, in bi naštevali vse avtorje, kajti med idilo in osebno zgod­ bo je mogoče v gorniški literarni tvornosti šteti marsikaj, to, tega pa občni zbor ni priznal, po zaslugi nekaterih saj vsa gorniška literatura temelji na idili in romantiki. mladih jamarjev, ki so pred letom dni na nekoliko drastičen način Društvo prebudili iz dolgoletnega mrtvila Zaradi filmske realizacije je še posebej znan Josip Van- in konzervativizma ... Mladi so res dobro izgladili in dot v zgodbah o Kekcu in hudobni Pehti, ki so doživele izravnali nasprotja in nadomestili izgubljeni čas z ak­ ' glej Jožko Savli: Slovenska znamenja, založba Gorica 1994 tivnim delom ... Pri volitvah je bil skoraj soglasno sprejet ' več o tem Ludvik Zorzut: Odkrite zanimivosti, PV 1961, str 229, 276, 323, 574 oz. izvoljen novi, to je stari odbor...« 212 PLANINSKI VESTNI K

Pravljičarstvo s svojo vsebino je bilo podlaga za Ijenja ondotnih prebivalcev, ki so imeli v gorah svoj razmeroma dobro uveljavljeno in pri ljudstvu sprejeto vsakdanjik, potem so zapisi prvih pristopnikov tista ljudsko igro na planinske teme. Znana je ljudska igra stopnja v razvoju gorniške literature, ki ne temelji več Divji lovec v štirih slikah, ki jo je dodelal Fran Šaleški na poslu in na kmečkem stanu, temveč si vzame podla­ Finžgar. Čeprav ne gre za kakovostna besedila, pa go, iz katere izhaja, prosti čas v gorah, slo po gorskih ljudska igra vleče iste korenine kot pravljičarstvo in ima tveganjih, veselje nad uspehom, po potrditvi lastnega isto javnost. Ljudska igra je doživela več načinov iz­ jaza, pa tudi določen znanstveni interes, bodisi na vedbe na različnih odrih in od različnih režiserjev in amaterski ali kar na poklicni višini. Gre za spomine dobila celo pevsko izvedbo v Triglavski roži na besedilo klasikov našega gorništva in alpinistike. Takrat je bil v Simona Gregorčiča, ki jo je priredil in uglasbil Anton rabi poseben izraz »veleturist« za razliko od tistih »tu­ Medved pod siceršnjim naslovom Stoji v planini vas. ristov«, ki so hodili po »lisanih poteh« (po Rudolfu Malo znan s svojo ljudsko igro v šestih slikah je ostal Badjuri), malo tvegali, bolj veseljačili, se družili in po Vlado Pipan s svojim Dekletom iz Trente (založila Ob­ slovensko narodno razpravljali. zorja Maribor leta 1955). Z ljudsko igro in motiviko iz Imali pa smo že v tej zvrsti — tudi v današnjih očeh — Trente se je poskusil še Janko Moder s svojim vide­ dva vzornika, ki sta vsak zase, kolikor se je v takratnih njem Kekca (izdal Prosvetni servis, Ljubljana 1960, v časih sploh dalo, predstavljala dve kategoriji gorništva: zbirki Dramska knjižnica, št. 5). alpinistiko in planinstvo. MONOGRAFIJE IN AVTOBIOGRAFIJE Valentin Stanič je bil tudi pri Avstrijcih (po Purtsche- lerju) označen kot prvi alpinist (veleturist) v Vzhodnih Gorniška literatura se začne z opisi gorniških osebno­ sti, njihovih spominov in opravljenih dejanj. Zdaj ne gre Alpah. Bil je mož, ki mu ni šlo zgolj za prvenstvo nad več za anonimne ali izmišljene like, za prispodobe iz goro, temveč za lastno veselje in za raziskovalni inte­ ljudskega življenja v gorah. Začetek te vrste literature res (meritve višine, temperature, zračnega tlaka). Res štejemo v drugo polovico 19. stoletja, ko je bilo konec je pisal v nemškem jeziku, saj slovenskih časopisov, ki zlate dobe gorništva in je dozorel čas za stvarno oceno bi poročali o turah, tam okrog leta 1808" še nismo imeli. opravljenih dejanj v Alpah. Abstraktno ali pravljično se Pa vendar je bil ta Staničev zapis ne le potopisne, tem­ je umaknilo resničnemu in osebnemu odnosu do gora. več prave alpinistične narave s citati, ki so razodevali Predmet monografij in avtobiografij je bil pregled dela resnično gorniško navdušenje. (osvajanja Alp) v kakršnemkoli pomenu (stene, koče, Generacijo za Valentinom Staničem je nastopil Fran poti, ustanavljanje organizacij in društev). Kadilnik. Bil je trgovec in kot zmernejši hodeč iz Če sta bila že pravljičarstvo in ljudska igra na planinske teme izvirni, ker sta bili vzeti iz gorskega okolja in živ- 4 Staničeva tura na Triglav

Še isti mesec je Novak dobil od osrednjega jamar­ Marjan Raztresen, Janez Šubelj, Marjan Podobni- skega društva pismo, ki ga je podpisal predsednik kar, Marjan Lešer, Branko Kocman, Miran Marus­ dr. Valter Bohinec in ki se glasi: sig, Tončka Mrakova in Dušan Novak.« »Odbor Društva za raziskavanje jam Slovenije je na Ker je bila to sekcija planinskega društva, je bilo njeno svoji seji dne 24. marca 1954 prišel do zaključka, da je osnovno delovanje v gorah, predvsem na visokogor­ Vaš sestavek, objavljen v Planinskem vestniku 1954, skem krasu na Komni in v okolici Vogla, kjer je PD št. 3, pod naslovom Občni zbor Društva za raziskava­ Železničar takrat načrtovalo gradnjo planinske koče na nje jam, škodljiv društvenim koristim. Ker je to že drugi mestu nekdanjega Skalaškega doma na Rjavi skali. slični primer in ker se je pokazalo, da opomin, izrečen Naneslo je tako, da so bili petičnejši ljudje iz turizma, ki po prvem slučaju, ni imel pozitivnih posledic, je odbor so prevzeli Rjavo skalo, kjer zdaj stoji Ski hotel na Vog­ sklenil, da Vas zaradi kršenja društvenih pravil izključi lu, planinci — »železničarji« pa so se preselili na drugo iz članstva našega društva.« stran Bohinjskega jezera, na Vogar, in tam postavili Kot je Dušan Novak obudil spomine na tiste dni v 19. Kosijev dom, ki še vedno obratuje. številki Biltena Jamarskega kluba Železničar, ki je izšel Čeprav se je Jamarska sekcija (ki se je sprva celo ime­ konec letošnjega marca ob 40-letnici, so takrat mladi novala Speleološka sekcija) pozneje osamosvojila in ni ljubljanski jamarji želeli čim večkrat v jame in čim hitreje več članica ali sekcija planinskega društva, je bilo vsaj spoznati podzemeljske skrivnosti, »žal pa nas starejši dve desetletji prvenstveno torišče njenega delovanja niso pustili same na teren. Seveda smo šli, vendar smo visokogorski kras, predvsem v Triglavskem narodnem potem poslušali očitke; vsako akcijo je namreč moral parku — poleg Kočevske, ki je bila tista leta popolna naročiti in dogovoriti odbor. Med tem pa so na nekatere bela lisa na slovenskem jamarskem zemljevidu. zanimive akcije odhajali starejši člani sami...« V 40 letih obstoja se je za krmilom te jamoslovne enote Po Novakovi izključitvi se je jamarski kolega Milan zvrstilo 15 načelnikov jamarske sekcije in predsedni­ Marussig spomnil svojega bodočega tasta, ki je bil kov jamarskega kluba. Tako sekcija kot klub sta se takrat predsednik Planinskega društva Železničar iz vseskozi imenovala Železničar, čeprav zadnji dve de­ Ljubljane — in na društvenem občnem zboru 30. mar­ setletji z železnico, železničarji in PD Železničar nista ca 1955 je bila Jamarska sekcija PD Železničar tudi imela čisto nič skupnega. Tako se klub imenuje prepro­ formalno ustanovljena. »Njeni prvi člani smo bili,« piše sto zaradi tradicije. v spominih v Biltenu Dušan Novak, »Nada Čadeževa, M. R. 213 PLANINSKI VESTNIK

drugačnega testa kot Valentin Stanič, vendar tipičen Njegov sodobnik Jakob Aljaž se je sam še za življenja predstavnik tiste zvrsti gorništva, ki je danes, znano kot — resnično pa na prošnjo takratnega urednika Planin­ izletništvo, množična. Njegovi zapisi so potopisne skega vestnika — popisal kar sam v Planinskem vest- narave, umirjeni, samozadovoljni nad uživanjem gor­ niku. Njegovi spomini so izhajali v nadaljevanjih v letih ske narave, domoljubni in tudi po načinu izražanja 1921/22. Kot samostojen Aljažev zbornik s komentar­ primerni času. jem Jožeta Urbanije, Stanka Klinarja, dr. Eda Škulja Izpostavljamo predvsem dva, čeprav smo imeli v tistem in dr. Toneta Strojina je izšel kot redna knjiga Mohor­ času, kar se Kadilnika tiče, vsaj nekaj samotarjev, ki so jeve družbe Celje za leto 1993. Lahko rečemo: če je tu in tam kaj zapisali ali se je o njih kaj poročalo; vendar kdo izvirno in po domače opisal predvojno dobo SPD, je bil Kadilnik nekaj desetletij vse do ustanovitve SPD je to doslej storil le Jakob Aljaž z njemu lastno po leta 1893 prvak med samohodci in neke vrste prototip gorenjsko zavito besedo in šegavostjo med vrsticami. nekdanjega tipa turista. Ker je tudi prehodil več kot dru­ gi sodobniki na leto in sicer, zasluži, da ga omenjamo Čeprav je bil Josip Lavtižar Jakobu Aljažu sosed in kot značilen primer iz tega obdobja pred ustanovitvijo stanovski tovariš ter zelo plodovit pisec, se, žal, ni po­ SPD oziroma pred začetkom izhajanja Planinskega trudil za svoje planinske spomine. vestnika. Najbolj temeljito je svoje življenje in delo opisal dr. Henrik Turna v obsežnem delu Iz mojega življenja Medtem ko je Valentin Stanič dobil svojo monografijo (izdala Naša založba leta 1937 ob poglobljenem izpod izvrstnega peresa Evgena Lovšina in iz gradiva spremnem zapisu dr. Dušana Kermavnerja). To delo Mije Tominec, dr. Arnošta Brileja in še zlasti dr. Jože Lavrenčiča v samostojni izdaji Planinske daleč presega osebno biografijo, saj so iz prve roke založbe iz leta 1956, se je Fran Kadilnik večinoma zajete in opisane takratne politične, zgodovinske in opisal kar sam v svojih črticah, ki jih je uredil in uvod o družbene razmere na Slovenskem, Tržaškem in Franu Kadilniku napisal dr. J. C. Oblak v poljudni Goriškem. izdaji Golica in Kadilnikova koča (izd. J. Blasnik leta Sicer pa se je o naših veleturistih in organizatorjih pla­ 1905). ninstva pred zadnjo svetovno vojno razen morda v Kot biografski povesti, ki sta tako označeni in posvečeni Planinskem vestniku kaj malo pisalo. Ni še prišel pravi Valentinu Staniču, sta v založbi Goriške Mohorjeve čas, ni še dozorela »zgodovinska distanca«. družbe v Gorici leta 1973 v samostojni izdaji prispevala Po drugi svetovni vojni si je leta 1956 ustanovljena Joža Lavrenčič s poglavjem Cerovškov gospod in Ivan Planinska založba pri PZS omislila celo serijo Pregelj s prispevkom Božja pot. V tej izdaji je zlasti monografij pod skupnim naslovom Naši veliki planinci. pomemben Zapisek o Staniču, ki gaje napisal Marijan Toda izšle so le o Jakobu Aljažu (spisal Janko Brecelj. Sicer sta tu objavljena še Staničeva pridiga v Mlakar), o Baltazarju Hacquetu (spisal Josip Wes- slovenščini iz leta 1811 v objavi dr. Rudolfa Klinca in ter), o dr. Klementu Jugu (spisali Zorko Jelinčič, dr. zapis o Valentinu Staniču, ki gaje prispeval takratni škof Vladimir Kajzelj in dr. Vladimir Bartol) in o dr. J. C. Anton Martin Slomšek. Kot dokumentacija so dodana Oblaku (spisal Josip VVester). tri Staničeva pisma Franu Metelku in Matiji Čopu. Pozneje je serijo o zaslužnih slovenskih gornikih sa­ Čeprav svojih gomiških spominov Jože Abram-Tren- moiniciativno ob priložnostnih jubilejih nadaljeval tar ni niti zbral, niti pripravil za objavo, moramo celoto dr. Tone Strojin, in sicer o Gorskem društvu Triglavski spisov, ki jih je napisal za različne revije in tudi za Pla­ prijatelji kot predhodniku SPD in o Ivanu Žanu, o ninski vestnik, smatrati kot zbornik o Trenti, ki je izšel dr. Henriku Turni, o Jakobu Aljažu v slovenskem pla­ pri Goriški Mohorjevi družbi leta 1972 pod naslovom ninskem izročilu ter o prof. Franu Orožnu in začetkih Moja Trenta. Slovenskega planinskega društva, vse v založbi pri Ti Abramovi spisi o Trenti so posrečeno dopolnilo različnih planinskih društvih. Kugvjevim. Spremno besedo k Abramovim spisom je napisal, zbral in uredil Joško Kragelj. IDEOLOŠKO ALPINISTIČNA LITERATURA IN Iz obdobja po ustanovitvi Slovenskega planinskega ALMANAHI društva velja omeniti Frana Kocbeka, ki je v zborniku Savinjske Alpe (izdala Savinjska podružnica SPD, Gomiško literaturo moramo načelno razdeliti na tisto, ki založil Goričar & Leskošek leta 1926) med drugim alpinizem obravnava kot sociološki pojav ali kot fizično prispeval svoje planinske spomine. Tako v tem zborni­ dejavnost v gorah in stenah. Številčno je druga vrsta ku — spomenici ob tridesetletnici Savinjske podružnice obsežnejša od prve. Težko je obrazložiti, zakaj je tako, SPD, kot za proslavo 70-letnice dr. Johannesa vendar ni pri drugih alpskih narodih nič drugače. Frischaufa, ki jo je enako pripravila Savinjska podruž­ Razložimo si to lahko le tako, da je za ideološko nica SPD, je Fran Kocbek opisal svojega prijatelja prof. obravnavo teh in podobnih vprašanj potrebno več dr. Johannesa Frischaufa. Oba zaslužna za SPD še razmišljanja in pregleda, globinske in filozofske osvet­ danes nimata samostojne in priložnostne brošure za litve kot za obravnavanje alpinističnih podvigov v svoje delo. Čeprav je bil dr. Julius Kugy med vsemi stenah, kjer gre bolj za opise opravljenih prvenstev v naštetimi največkrat omenjam, prevajan in ponatisnjen, gorah. tudi nima o svojem delu in osebnosti samostojne knjige Če ostanemo zaenkrat pri ideološko alpinistični litera­ izpod peresa slovenskega avtorja, čeprav je najbrž edi­ turi, moramo najprej obravnavati almanahe kot kolek­ ni, ki ga omenjajo vsi gorniški leksikoni na svetu. tivni pregled ideološke problematike alpinizma. 214 PLANINSKI VESTNI K

Kronološko prvi v kategoriji ideološko alpinistične lite­ Kljub poudarjanju etičnosti alpinizma Slovenci doslej rature na Slovenskem je predvojni almanah ideoloških razen sprejetja častnega kodeksa slovenskih planincev člankov izpod peres znanih gornikov klasične dobe v nismo imeli nobenega dela, ki bi bilo naravnano na prevodu in izboru Janeza Gregorina, ki je sam prispe­ etično vsebino. Poskus na to temo je opravil dr. Tone val poglobljen uvod v tematiko. V knjigi V borbi z goro, Strojin v delu Etika in odgovornost v gorah (Didakta, ki je izšla v zbirki Planinske Matice (uredil Pavel De- Radovljica, 1995). bevec) v letniku 1937/38, so'bili izbrani članki samo Bralec bi pričakoval, da je za področje ideološko alpi­ angleških, nemških in avstrijskih alpinistov, ki pomenlji­ nistične literature knjig za celo polico, pa je bilo takšnih vo obravnavajo in odražajo klasično dobo v Alpah. razpravljalcev malo. Še vedno ostaja v celotni sloven­ Škoda, da med tujimi gorniki ni bil uvrščen kakšen ski gorniški literaturi na prvem in odličnem mestu delo domač; z razlogom bi lahko bil uvrščen, recimo, vsaj dr. Henrika Turne »Pomen in razvoj alpinizma« (izdal dr. Klement Jug. TK Skala leta 1930). Takšna razmišljanja so bila bolj Zamujeno je dosti kasneje »popravil« Bine Mlač, ki je kot kdajkoli načrtna v obdobju TK Skala, o čemer priča iz izbora številne literature v letihl 992 in 1994 v založbi tudi delo dr. Mirka Kajzelja Naš alpinizem (izdal TK Didakte iz Radovljice pripravil dva dela knjige Pionirji Skala, Ljubljana 1932) z uvodnim člankom Albina alpinizma, v katerih pa je upošteval tudi izvrstni sloven­ Torellija Vrednota alpinizma. Sicer so se pa z ski alpinistki Miro Marko Debelakovo in Pavlo Jesi- ideološkimi vprašanji gorništva in alpinizma v Planin­ hovo. skem vestniku ukvarjali še dr. Klement Jug, dr. Cene Doživljanje psihičnega v alpinistiki, kot so uredniki Malovrh, prof. Tine Orel, Marko Dular, Peter Markič, poimenovali temo posebnega zbornika Alpinističnih Tone Škarja, dr. Tone Strojin idr. razgledov pod naslovom Naša alpinistična misel leta Drugačna od ideološke je alpinistična in posebej od- 1988, so prispevki številnih, vendar domačih avtorjev pravarska literatura. Ne le da je od ideološke neprimer­ na tem področju. no bolj bogata in številna, tudi znotraj nje so razlike, pa Osnovna značilnost omenjenih almanahov je ta, da so ne samo po številu del. Čeprav Slovenci slovimo kot uredniki pazili ne samo na to, kateri alpinisti so v izbo­ alpinističen narod, iz kasnejšega naštevanja alpini­ ru, temveč tudi, da vsebina članka ne bo le tehničnega stičnih del izključno iz domačih sten sledi, da jih je značaja. Na to velja opozoriti posebej zato, ker so sicer razmeroma malo v primerjavi z domačo izvirno himalaj­ v uredništvo Planinskega vestnika stalno deževale pri­ sko literaturo. Tudi sicer med odpravarsko literaturo pri pombe, da revija objavlja preveč alpinistične vsebine, nas prevladuje himalajska daleč pred tisto iz drugih ki je za večino nezanimiva in pisateljsko enolična, ker tujih gorstev. So pač že več kot tri desetletja slovenski je preveč tehnično opisna. Zato je ob omenjenih alma­ alpinisti usmerjeni predvsem v Himalajo, domače stene nahih pomembno, da se je z njimi in prek njih s prispev­ tudi v zimskih razmerah služijo le kot telovadnica, od­ ki sodelavcev odprl tudi v naši gorniški literaturi perso- prava na kakšen drug neazijski kontinent pa za prijetno nalizem, kjer moč osebnosti in razmišljanja duha pre­ vladuje nad tehničnimi opisi. ^ (Nadaljevanje prihodnjič)

NEKATERI VIDIKI HUMANIZACIJE PRI DELU Z MLADIMI V PLANINSKI ORGANIZACIJI USMERJEVALCI MLADIH GORNIKOV

FRANJO KRPAČ problemi vodenje mladine v gore. Razmišljanja so predvsem v okvirih njenega delovanja. Vzgoja v prostem času in vzgoja za prosti čas, delo­ vanje v naravi, usklajeno s spoznanji ekologije, PROJEKTI V VZGOJNEM SISTEMU MLADIH V upoštevanje osebnosti svojih članov, to so temeljni de­ PLANINSKI ORGANIZACIJI javniki pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti mladih v planinski organizaciji. Pri tem ima odločujočo vlogo MK je izoblikovala svoj vzgojni sistem za vsa starostna znanje vseh, ki so na različnih ravneh vključeni v obdobja. Pričenja s predšolskimi otroki, kjer deluje pred­ vodenje dejavnosti. Poleg strokovno gorniškega znaja vsem v navezavi z vrtci, temelji na projektu »Ciciban pla­ bo potrebno v večji meri spoznavati znanja o človeku in ninec« in v zadnjem času nadgrajuje v Cicibanovih pla­ delu z njim. Le tako bo mogoče govoriti o humanejšem ninskih uricah. delovanju. Zagotovo lahko trdimo, da so prva vodenja Osnovnošolcem je namenjen projekt »Mladi planinec«, mladih v gore, ki so jih že pred desetletji izvajali neka­ do pred kratkim »Pionir planinec«. Projekt, ki je motiva­ teri učitelji (P. Kunaver, T. Orel), ko so svoje dijake in cijsko usmerjen, je bil uspešen, saj je izdatno povečal učence vodili v gore, humana dejanja. članstvo mladih v planinski organizaciji in obogatil njiho­ Planinska zveza Slovenije je spoznala, kako pomemb­ vo dejavnost. Bil je zgled kasneje uvedenemu projektu no je, da se z gorniško dejavnostjo ukvarja čim več Ciciban planinec in tudi organizacijska izkušnja zanj. mladih. Za to področje je v svojem organizacijskem V Vojvodini so ga posnemali in ga prilagodili svojim sistemu ustanovila posebno komisijo — Mladinsko ko­ pogojem. Veliko zanimanja je požel tudi v inozemskih misijo (MK), ki se že več kot tri desetletja ukvarja s planinskih organizacijah. 215 PLANINSKI VESTNI K

Oba projekta sta usklajena s športno značko. Veljajo prevladala je tehnika. Postopoma in po malem so se pa zanju podobne ugotovitve kot pri Športni znački, da pod vplivom pedagogov in psihologov, vključenih v s starostjo upade število sodelujočih. delo planinske organizacije, povečevale tudi antropo­ Naslednja stopnja v vzgojnem sistemu je planinska loške vsebine in pedagoške ideje. Ti so medse povabili šola — izdelan je program teoretičnih in praktičnih de­ strokovnjake (psihologe, pedagoge in socialne psiho­ javnosti, ki je namenjen izobraževanju vsega članstva loge), ki so vplivali na premike v antropološkem delu planinske organizacije, še zlasti mladih. Je kot »osnov­ programov. na šola«, na kateri temeljijo vsi nadaljnji izobraževalni Temu so se pridružili tudi vplivi sodelovanja v medna­ programi vseh področij delovanja v planinski organiza­ rodnih odnosih s sorodnimi organizacijami in upošteva­ ciji. Prav zato, ker je to podlaga vseh nadaljnjih izo­ nje njihovih izkušenj pri usposabljanju vodniškega braževanj v okviru planinske organizacije in ker daje kadra in dejavnostih mladih gornikov. osnovno znanje za zahajanje v gore, je tako število iz­ Tako se gorniško strokovnim temam v programih pri­ vedenih planinskih šol kot število njihovih absolventov družujejo v večji meri teme o človeku kot bio-psiho-so- veliko preskromno. Seveda to vpliva na naslednje stop­ cialnem bitju. Postopoma se večata obseg in pogloblje­ nje vzgoje v planinski organizaciji, ki naj bi gradile svoje nost znanj tega področja. programe na planinski šoli. Žal pa je še vedno prevelik razkorak med programi in njihovo realizacijo v praksi. Spoznanja še niso uveljav­ VODNIŠKI KADER ljena vrednota in se prepočasi uveljavljajo v dejav­ Na planinski šoli temeljijo tudi vsi programi za kadre, ki nostih. vodijo dejavnosti mladih v planinski organizaciji: izlete, Premalo je ustrezno izobraženih kadrov. Tako je so­ tečaje, planinske šole, taborjenja... Prva stopnja so dobno izvajanje programov otežkočeno in se prepočasi mladinski planinski vodniki in mentorji planinske uveljavlja v praksi. vzgoje. Čas, namenjen temam o bio-psiho-socialnih vidikih Ti lahko nadaljujejo planinsko izobraževanje za delo v dela z mladimi, se je v programih v primerjavi s pro­ zimskih razmerah, kasneje pa se lahko usposobijo za grami izpred dvajsetih let formalno povečal za uro in inštruktorja planinske vzgoje. obogatil z vsebinami, ki jih je v sedmih urah, ki so temu Že od vsega začetka so imeli programi za vodniško področju namenjene, nemogoče korektno izpeljati, še usposabljanje predvsem gorniške vsebine in veščine, zlasti ne s sodobnejšimi oblikami in metodami dela, ki

Triglavski narodni park v Ljubljani Od 23. marca do 15. aprila je bila v Kulturno infor­ macijskem centru Križanke v Ljubljani na ogled razstava o Triglavskem narodnem parku, ki jo je ob 71 -letnici TNP postavil Zavod za varstvo TNP z Bleda kot svoj prispevek evropskemu letu varstva narave. Na številnih panojih je Zavod za varstvo TNP z bogatim fotografskim in drugim gradivom predstavil svoje dejavnosti, ki poleg varstva in nadzora parka obsegajo še izobraževalno, vzgojno in raziskovalno dejavnost, pa tudi vodenje po parku in in­ formiranje. Publicistična dejavnost izstopa po nekaterih prav zanimivih izdajah, med katere sodita publikaciji o svizcu in o dolini Tolminke in Zadlaščice. V pripravi je nova izdaja vodnika po Triglavskem narodnem parku, nov informativni prospekt o parku pa je že izšel. Hiša iz Triglavskega narodnega parka Ker Triglavski narodni park niso samo njegove lepote, ampak tudi vedno bolj zapleteni problemi, je bil precej­ stavno. Zato je toliko bolj pomemben stik Zavoda za šen del razstave posvečen problematiki varovanja na­ varovanje TNP z vsemi, ki so tako ali drugače povezani šega edinega narodnega parka. Spreminjanje naravne s Triglavskim narodnim parkom, in obveščanje javnosti krajine (npr. ravnanje grbinastih travnikov), nasilni po­ o dogodkih na območju parka. V ta namen bo začel segi v naravo (npr. razrita cesta v Tamarju kot brezob­ letos izhajati časopis TNP, ki je le ena izmed informa­ zirni davek lanskemu rekordu v smuških poletih), prob­ tivnih dejavnosti Zavoda. Lansko leto so pri Krnskem lematika gradnje malih hidrocentral in druge težave na jezeru postavili informativni tabli, letos pa bodo opremili območju TNP niso bile prikazane zato, da bi se obis­ parkovno učno pot v dolini Vrat in Soško pot ob zgor­ kovalci zgražali nad uničevanjem narave, ampak z na­ njem toku Soče. Z dostopom, razgledno ploščadjo in menom njihovega reševanja — ki je vse prej kot eno- informativnimi tablami bodo uredili za ogled Zelence, ki 216 PLANINSKI VESTNIK zahtevajo od tečajnikov aktivnejše sodelovanje in Amaterska organizacija v svojih vzgojnih programih praviloma več časa za izvedbo. težko sama pokrije antropološka področja. Zato bi bila Velik problem je tudi pri oblikovanju programa dobrodošla pomoč strokovnih institucij z njihovimi stro­ antropoloških vsebin. Izbor in obseg vsebin tega po­ kovnjaki (pedagogi, psihologi, sociologi, socialni psiho­ dročja glede na čas, ki je oziroma naj bi bil na voljo za logi) pri kreiranju programov in tudi v sodelovanju v to področje, je težko rešljiva in zahtevna naloga. procesih izobraževanja vodniškega kadra. Delo z mladimi v planinski organizaciji poteka amater­ Vplivi sodobnih pogledov v vzgoji in izobraževanju, v sko. Seveda se to odraža na programih in njihovem iz­ pedagogiki prostega časa pri nas ter vpliv sorodnih vajanju. organizacij iz tujine se v majhnih korakih odražajo na Kot stoji šola na učiteljih, tako je tudi dejavnost mladih v sedanjih programih in delu mladih v planinski organiza­ planinski organizaciji odvisna od vodniškega kadra. ciji. Pri vsebinah skušajo bolj upoštevati interese Ker so amaterji, od njih ni mogoče veliko pričakovati in mladih, tudi posameznikov, uveljavljajo se sodobnejše tudi ne zahtevati. Njihova izobrazba je pretežno oblike in metode dela. srednješolska in različnih strokovnih področij. Tudi nji­ Vse več je planinskih društev, ki uspešno izvajajo pla­ hova motivacija za laično pedagoško delo je različna. ninske tabore. Za uspeh štejemo tudi tečaje gomištva tako v poletnih Zagotovo je v programih njihovega usposabljanja še kot zimskih razmerah, ki se jih udeležujejo srednješolci premalo vsebin s področja vodenja pedagoškega pro­ in predvsem študentje, ki jih je bilo dosedaj teže animi­ cesa in dela z ljudmi. Znanja tega področja v novi kate­ rati. Očitno so nove metode reklamiranja programov gorizaciji vodniškega kadra v planinski organizaciji ni­ uspešnejše, vsebine in načini dela pa prilagojeni nji­ majo skoraj nobene vloge in pomena, zelo pa se je hovim interesom in pestrejši. zaostril kriterij za tehnično in gomiško usposobljenost Boljša tehnična usposobljenost in opremljenost vodni­ tako pri izpitih za sprejem na izobraževanje kot zaključ­ kov, pa tudi tečajnikov omogočata zahtevnejša podjet­ nih izpitih izobraževanja vseh stopenj. Tehnična in ja in s tem večji avanturizem v navidezno nevarnejših gorniška usposobljenost je sicer neobhodna in po­ aktivnostih. membna, še zlasti za varno zahajanje v gore, nikakor pa ne edina pri vodenju pedagoškega procesa, kar NAVEZAVA GORNIŠKE DEJAVNOSTI NA vodenje mladih v gore zagotovo je in kar je premalo VZGOJNI SISTEM poudarjeno. Organizacijski vidiki in zavedanje o premajhni moči na vzgojnem področju ter iskanje pomoči zunaj planinske organizacije so vzroki, da so v planinski organizaciji že tako, upajmo, ne bodo več izpostavljeni lomastenju pred četrt stoletja ocenili, da se je pri delu z mladimi, še obiskovalcev podolgem in počez. zlasti z najmlajšimi, pomembno nasloniti na šole, vrtce Največji dogodek na območju Triglavskega narodnega in šolski sistem. parka pa bo gotovo odprtje informacijskega in kulturne­ Ožje gorniško strokovno znanje znotraj organizacije ga središča TNP Na Logu v Trenti. Središče je začelo naj bi ob pomoči od zunaj obogatili z znanji o delu z nastajati leta 1989, ko so v ta namen začeli obnavljati ljudmi. Razvilo se je plodno sodelovanje med planinsko staro italijansko kasarno, vendar je zaradi pomanjkanja organizacijo in institucijami šolskega sistema. Slednje sredstev prišlo do dveletnega zastoja. Lansko leto so so v nekaj dokumentih pozitivno ocenile programe se dela s finančno pomočjo države prevesila v zaključ­ planinske vzgoje Mladinske komisije pri Planinski zvezi no fazo, objekt pa je dobil dokončno podobo po vzoru in izdale nekaj dokumentov. Še zlasti je bilo v takratnih avtohtone trentarske arhitekture. družbenih razmerah dobrodošlo priporočilo sekretaria­ V središču TNP se bodo obiskovalci že letošnje poletje ta za prosveto in kulturo (1969), ki šolam priporoča seznanili z nekaterimi izstopajočimi pojavi na območju pospeševanje planinskih skupin v šolah in vključevanje TNP in z njegovimi naravnimi in etnološkimi značilnost­ gomištva v delovne programe vzgoje in izobraževanja, mi. V dinamično oblikovanih prostorih bo med drugim podpira delo mentorjev planinskih skupin v šolah, jih na ogled več zbirk, diavizija, originalna trentarska hiša izenačuje z drugimi mentorji in priporoča, da se njihovo in planinski stan, prikazano bo rudarstvo v Trenti in ve­ izpopolnjevanje šteje kot strokovno izpopolnjevanje. liko drugih zanimivosti. Ker v poletnem času pričakuje­ jo po več sto obiskovalcev dnevno, bodo urejena tudi V takratnih razmerah je imelo priporočilo velik vpliv in parkirišča in sanitarije. V zgradbi bo poleg središča še so ga kasneje še večkrat obnovili. osem apartmajev s skupno 35 ležišči, objekt pa se bo Seveda pa so spremembe družbenih razmer vplivale vzdrževal predvsem z oddajanjem apartmajev. na različen učinek priporočila. Središče je pomembno tudi za prebivalce Trente, saj Ob naslonitvi planinske dejavnosti na šolo je ta lahko se bodo z njim odprla štiri nova delovna mesta, v sezo­ postala preveč »šolska«, stanje šolskega sistema se je ni pa še več začasnih delovnih mest. Poleg tega v preveč preslikalo v planinsko dejavnost. To pa večkrat enem krilu zgradbe že deluje ambulanta, v drugem je ni šlo skupaj, kajti interesna dejavnost mladih ni združ­ sedež krajevne skupnosti, ki se mu bodo pridružile še ljiva s frontalnim pristopom, ki ne upošteva različnosti turistična pisarna in pisarna vodniške službe za orga­ interesov, sposobnosti in znanj posameznika, njegovih nizacijo vodenja po parku. želja, ko je v ospredju družbeni interes pred interesi posameznika in število članstva in udeležencev ak- 217 PLANINSKI VESTNIK

tivnosti pomembnejše od kvalitete programov in nji­ nekatere izkušnje s prostovoljnim delom na področju hove izvedbe. Mentorji, vodniki, ki so to dojeli, so imeli socialnih dejavnosti, ki bi jih lahko upoštevali pri prosto­ in imajo praviloma še danes uspešnejše skupine. voljnem vodniškem delu. Stritih navaja, da se v sodobni planinski kulturi odraža Neorganizirane, še zlasti pa organizirane dejavnosti tradicionalna planinska kultura, ki ohranja tradicionalna mladih v planinski organizaciji se odvijajo predvsem iz znanja za samopomoč in solidarnost, gradi na medse­ varnostnih razlogov praviloma v skupinah. Tako so raz­ bojnem zaupanju, spontani odgovornosti, dopušča in lične planinske skupine eno izmed socialnih okolij takoj ceni posebnost posameznikov, ni brezimnosti. V njej za družino, šolo, vrstniki..., kjer poteka socializacija se prepletajo šport, stiki z naravo, začasna osvo­ mladih, vključenih v to dejavnost. Skupine se razlikuje­ boditev od vsakdanjosti, velika stopnja enakosti med jo glede na starost članov. Predšolski imajo drugačne ljudmi, odsotnost različnih oblik institucionalne kon­ potrebe, oblike vodenja, organizacijo, kot študentje, ki trole, samoiniciativa in samodisciplina. so že sami organizirani, imajo drugačne potrebe, sami Žal pa sodobna gorniška kultura ne nastaja samo s pri­ vodijo delovanje, ko jih že veliko deluje v neformalnih dobitvijo planinske izkaznice ali zgolj s fizičnim za- skupinah, ki so pretežno primarne skupine. hajanjem v gore. K uspešni socializaciji zlasti mladih v Tudi dejavnost mladih v planinski organizaciji je pre­ planinski organizaciji lahko prispevajo le psihološko in slikava družbenih razmer in odnosov v naši družbi in še pedagoško bolj usposobljeni vodniki. posebej njunih podsistemov telesne kulture in vzgojne­ Čeprav je del lastnosti, sposobnosti in nagnjenj za ga sistema, katerih sestavni del je. uspešno delo z ljudmi prirojenih, so še zmeraj velike možnosti v znanju in izkušnjah. LITERATURA Fasching in Graf (1991) v pobudah za delovanje vod­ Caillois, R.: Igre i ljudi, Nolit, Beograd, 1965. nikov v gorah opisujeta model, ki v vodniku vidi čuvaja Golnar, T.: Gorniška vzgoja, PZS, KVIZ, Ljublja­ ravnotežja med štirimi faktorji: osebnostjo — »jaz«, na, 1992. skupino — »mi«, nalogami in temami ter vplivi okolja. Kristan, S.: Planinska vzgoja, FŠ, Ljubljana, 1988. Model temelji na humanistični psihologiji in skupinski Petrovič, K.: Telesna kultura, njena družbena vloga in pedagogiki, ki človeka obravnava kot bio-psiho-social- vloga strokovnjakov, Telesna kultura, XXXII (1984), 4: no enoto ter spoštuje posameznika in njegov razvoj 3—5. (Cohn, 1983, 1989 Fashing). Izvajanje dejavnosti ob Petrovič, K.: Sociologija telesne kulture, VŠTK, Ljub­ upoštevanju navedenega modela pa zahteva od vodni­ ljana, 1981. kov bistveno več znanja, kar je med drugim povezano Pinter, S.; Tečaj gorništva, Mladinska komisija, PZS, tudi z več razpoložljivega časa, kot ga je za to področje Ljubljana, 1992. namenjeno v sedanjih programih usposabljanja mla­ Stritih, B.: Psihološko usposabljanje, Planinski vodnik, dinskih planinskih vodnikov. PZS, KVIZ, Ljubljana, 1983. Na veliko šolah si je planinska organizacija pridobila Več avtorjev: Planinska šola, PZS, KVIZ, Ljubljana, pedagoge — mentorje planinske vzgoje, ki so poleg 1983. samostojnega vodenja mladih tudi tvorno sodelovali z Več avtorjev: Planinski vodnik, PZS, KVIZ, Ljubljana, mladinskimi vodniki. Tako so bili na področju dela z 1983. otroki hkrati mentorji tudi njim. Gorniška stroka skuša Vrhovec, T.: Izvajanje letnih tečajev za mladinske vod­ svoj deficit na pedagoškem področju zapolniti s profe­ nike, priročnik za inštruktorje planinske vzgoje, Mladin­ sionalnimi pedagogi, ki pa so praviloma manj tehnično ska komisija, PZS, Ljubljana, 1989. usposobljeni in se tako drug drugega med seboj dopol­ Več avtorjev: Teze za tečaj za mladinske vodnike, Mla­ njujejo. dinska komisija, PZS, Ljubljana, 1987. Ta rešitev je tudi spodbudila planinsko organizacijo, da Zbornik: Prosti čas mladih, Zveza prijateljev mladine med vodniške kadre skuša pritegniti čim več študentov, Slovenije, Ljubljana, 1992. ki se usposabljajo za delo z ljudmi (bodoči pedagogi, Zbornik: Nasilje in šport, FTK, Ljubljana, 1990. vzgojitelji, psihologi ipd.). Vabi jih, da se udeležijo se­ Zbornik: Prostovoljno delo na področju socialnih dejav­ minarjev za mentorje ali vodniških tečajev. nosti, VŠSD, Ljubljana, 1984. Do sedaj je družba dejavnost mladih v planinski orga­ nizaciji moralno in tudi materialno podpirala. Veliko pomoč in velik prispevek k humanizaciji dejav­ nosti mladih v planinski organizaciji pa bi dala družba, Obvestilo naročnikom če bi animirala strokovne institucije za pomoč pri razvi­ Številni naročniki in stalni bralci Planinskega vestnika sprašujejo, kdaj bodo dobili položnice, s katerimi bodo plačali janju tistega dela programa, ki zadeva poznavanje naročnino za Planinski vestnik. Vsem tem uprava Planinskega človeka in delo z njim. Verjetno je amatersko delo že vestnika sporoča, da bodo položnice za prvo polletje leta 1995 prejeli z majsko številko Planinskega vestnika (ali meseca preseglo svoje zmožnosti za kvalitetnejše delo, ne bi maja), položnice za drugo polletje letošnjega leta pa oktobra. pa smeli zavreči velikega potenciala, ki ga tvorijo Uprava PV naročnike naproša, da naročnino poravnajo kmalu po prejemu položnic. številni vodniki v gomiški organizaciji. To podpirajo tudi 218 PLANINSKI VESTNIK

OB 100-LETNICI ROJSTVA JOSA GORCA, PIONIRJA PLANICE ZIMSKI BIVAK POD DEBELIM VRHOM SVETOZAR GUČEK URESNIČIL JE ZAMISEL SKALAŠA ROZMANA

Za uvod poglejmo, kaj sem pred 38 leti napisal v svoj Svojo športno pot in delo je Joso Goreč začel, ko je po dnevnik izletov, vzponov in podvigov v gorah: materi podedoval znano trgovino s športnimi artikli »29. III. 1957, petek. Kavalarja boli noga. Goreč z A. Goreč d.z o.z. v Ljubljani, kar se je zgodilo takoj po I. nosačem in jaz zjutraj čez Štapce (1 ura) na Ovčarijo svetovni vojni. Bil je najprej funkcionar pri Kolesarski (1700 m), smuka (I), Dedno polje (1500 m). Galerije zvezi. Ker so mu očitali, da je zato delaven v tej zvezi, zmrznjene; na Planino v Lazu (1558 m). Sončno, čez da bi bolje prodajal kolesa, je zapustil to panogo in pre­ greben se pode oblaki. Od tu ob dveh popoldne čez stopil k smučarjem v S. K. Iliriji. Na ustanovni skupščini Prevalo med Ogradi in Debelim vrhom (2392 m). Za Jugoslovanskega zimsko-športnega saveza 22. avgu­ Debelim vrhom smo ob šestih, tam je megla, mrzel ve­ sta 1922 v Ljubljani je prevzel mesto generalnega tajni­ ter s snegom. Meni se je dvakrat zanohtalo. Ker je ka in to mesto obdržal do leta 1941, ko je z italijansko nemogoča orientacija in se je spustil mrak, smo zgradili okupacijo ter proglašenim kulturnim molkom in absti­ majhen iglu in v njem prenočili. Drugi dan ob 4.50 pre­ nenco začasno prenehalo tudi športno življenje v bili zmrznjeno steno igluja. Višina približno 2200 takratni Ljubljanski pokrajini. metrov. Takoj po končani II. svetovni vojni in ustanovitvi Fizkul- 30. III. 1957, sobota. Sončno, vetrovno vreme, 10 do turne zveze Slovenije ga vidimo na čelu Komisije za 15 cm novega snega, obleka je takoj zmrznila! Na smučanje, ki se je pozneje preimenovala v Smučarsko pravi poti smo! Nadaljevali smo turo med Vršaki in zvezo Slovenije. Kot prvi Jugoslovan je bil izvoljen v Hribaricami, se spustili na Prehodavce (tečaj zasavskih predsedstvo neke mednarodne športne zveze (FIS). alpinistov), popili čaj. Na poti k Triglavskim jezerom Upravičeno ga štejemo za očeta in pionirja Planice, zi­ srečali tovariše (dr. Baebler, Fettih, Kavalar), ki so belke nove smučarske panoge, smučarskih poletov, nam šli naproti. V koči smo posušili obleko in čevlje in saj je z njo uresničeval svoj cilj: čim dalje na smučeh! počivali: bilo je sončno, vendar hladno vreme, novega Uresničil je zamisel in projekt Skalaša Janeza Rozma­ snega dovolj. Obe moji smučki sta nalomljeni, ker sva v na o izgradnji prve smučarske velikanke na svetu igluju z nosačem sedela na njih.« (1933/34), na kateri je bil dosežen prvi svetovni rekord na naših tleh (92 metrov Birger Ruud leta 1934). NASILNA SMRT ZARADI KRIVIC S svojimi izrednimi organizacijskimi sposobnostmi je pritegnil v projekt Planice tudi ing. Stanka Bloudka in Josu Gorcu je bilo takrat 62 let, Urbančkovemu številne sodelavce. S svojo močno voljo, doslednim pre­ Ivanu, nosaču iz Srednje vasi, nekaj čez 40 in meni 37. pričanjem in vztrajnostjo, ki jo srečujemo zelo redko, je Dve leti nato smo se vsi trije spet podali na spomladan­ kljuboval vsem domačim in tujim nasprotnikom Planice, sko smuko v Triglavsko pogorje. Pridružila sta se nam saj ni prizanašal niti vsemogočni FIS. Po trdem in neiz­ še Vera Škrajnar in Cene Marinko. V Koči pri prosnem boju je dosegel mednarodno priznanje Planice Triglavskih jezerih je Josa ponoči zadela in ohromila in odprl pot smučarskim poletom, ki so našli posnemalce kap. Ivan se je v globokem, novo zapadlem snegu pre­ tudi pri smučarskih velesilah, kot so Nemčija, Avstrija, bil v dolino po pomoč. Izkazali so se požrtvovalni bo­ Norveška, ZDA in Češkoslovaška. hinjski gorski reševalci in z nadčloveškimi napori smo Goreč je imel svetovljanski športni koncept, v katerem se z bolnikom prebili v dolino. je imel na skrbi tudi mlade naslednike junakov ekstrem- V marcu letošnjega leta, točno 20. marca, bi bil Joso nih smučarskih daljav; leta 1935 je ustanovil planiško Goreč star 100 let, a je v noči od 7. na 8. maj 1962 umrl smučarsko šolo. Vseskozi je bil odprtih in darežljivih nasilne smrti, le pet let po opisanem bivaku pod Debe­ rok, pravi mecen, saj je moral zaradi tega celo prodati lim vrhom, strt pod bremenom življenja in nedoumljivih svojo trgovino. Kot zaveden Slovenec je med II. krivic. svetovno vojno podpiral odporniško gibanje in nikoli ne Leta 1948 so ga na montiranem disciplinskem procesu bomo izvedeli, koliko je prispeval tudi žrtvam okupator­ dosmrtno diskvalificirali iz vseh športnih organizacij, jevega terorja in nasilja, ker je vedno želel ostati anoni­ tudi iz njegove Planice, za katero je živel in delal kot za men. Mnogim je rešil življenje, tako tudi ing. Stanku svoj življenjski cilj, ji dal blesteče rojstvo in ime ter jo Bloudku. vklesal v svetovno zgodovino smučanja. Najožji Sam je živel športno in je poleg vsakoletnih turnih izle­ sodelavci in prijatelji so se ga izogibali; le trije smo se tov s smučmi v visokogorje leta 1937 prvič in nato še solidarizirali z njim in demonstrativno podali ostavke na leta 1945 drugič kot petdesetletnik preplaval Bohinjsko svoje funkcije v smučanju: Ivo Marsel, Jernej Jelenič jezero po dolžini, od sv. Janeza do Ukanca. in jaz. Njegovega dela in zaslug za smučarski šport, zlasti za Odtlej sva se z Josom še bolj zbližala. V osebnih Planico, ki je ne bi bilo brez njega, do danes še ni nihče sestankih in pogovorih mi je povedal veliko stvari iz ocenil in ovrednotil. Zato je prav, da se ga tudi kot lju­ svojega bogatega in nadvse uspešnega športnega živ­ bitelja narave in gora spoštljivo spomnimo vsaj ob sto­ ljenja in dela. letnici njegovega rojstva. 219 PLANINSKI VESTNIK BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiHi

TVEGANA ZASNEŽENA POT V VISOKOGORJE KO NA GORI OKAMENIJO MACESNI

DAMJAN SLABE Nekaj časa sva se še menjavala v gaženju, potem pa je prijatelj vse težje napredoval. Prevzel sem vodstvo. Končno je zapihal severozahodnik in pregnal oblake, ki Kljub mrazu so se mi na vratu nabirale znojne kaplje in so trosili sneg po pokrajini. Na gori ga je zapadlo skoraj potem zdrsnile za srajco. Niso me motile. Mislil sem le meter. Po grebenih so visele opasti in prežale nad pre­ na strmino, ki sva jo morala še premagati. Jo bova padi. Grape, poči in celo previsi so bili ometani. Na zmogla? Toda bila sva šele na začetku vzpona! Strmini pobočjih so čakale snežne klože, da zgrmijo v globel, pa ni bilo videti konca. ko bo prva sila ali otoplitev sprostila napetost v snežni Na ovinku, od koder sva videla v skale vsekano pot in odeji. Borovje je bilo skrito globoko pod snegom. Gora zaledenel slap v zatrepu doline pod sabo, sva počivala. je bila nedostopna. Macesni so okameneli. Pometla sva sneg s klopi, zbite iz sušic, in se razgledo­ Veter je po rebrih spihal sneg na planino in naredil vala. »Je že res, da bi bilo po cesti lažje, je pa tule le žamete kot ogromne valove. Stanove je skoraj zasul. veliko bližje,« sem kot vodnik opravičeval strmi klanec. Voda v studencu poleg podrtije je zamrznila. Gamsi so — Kmalu naju je začelo tresti. Oblekla sva se, popila se umaknili v nižine, ptice pa so v gostih krošnjah zarile čaj, pogledala na uro in bila kar zadovoljna. Pregazila kljune v perje. Na planini ni bilo življenja. sva polovico poti. Vseeno sem priganjal.

BIL JE MRZEL DRUGOJANUARSKI DAN ZIMA ZAČENJA KAZATI ZOBE

Pod senikom sva še pomalicala, potem pa zagazila v Počitek nama je dobro del. Pogumno sva poševno proti celeč na koncu vasi. Morala sva pohiteti. Sonce je že desni zagazila v klanec. Le Iztokovi čevlji so kmalu zdavnaj pokukalo izza Studorja in pozlatilo pokrajino. pokazali slabost. Podplat ni bil dosti vreden, čeravno je Toda januarja je dan še kratek. »Če sva enkrat bil podoben profilu traktorske gume. Drselo mu je in le počasnejša kot poleti, prideva še pred večerom na s težavo se je obdržal v gazi. Če zdrsne, ga ni skrbelo. planino,« sva računala. Pot sem poznal, saj sem poleti tod že hodil. Skrbelo me je le, da bodo markacije skrite pod snegom. Na Vrhu, kjer se pot izgubi med drevjem, Stari arhivi nam odkrivajo bi lahko zašel. »Toda če so drevesa, bodo tudi markacije na deblih,« sem pregnal zoprno misel. Že večkrat smo opozorili na zgodovino planinstva in pri Iztok je molčal. Imel je nov bratov nahrbtnik, uvožen, in tem marsikaj odkrili. V arhivih posameznih društev se to mu je vlivalo samozavest. Visoki vojaški čevlji so se marsikaj najde. PD Celje ima, na primer, »Imenik čla­ mu zdeli celo primernejši kot nizki gojzarji. Z njimi je nov za 1.1912 po abecednem redu«. To je seznam čla­ prepešačil trideset kilometrov, pa ga niso ožulili. Tudi nov Savinjske podružnice SPD. zaupal mi je. Bil sem nekaj starejši, alpinist — tečajnik. Že obrazec, na katerem je sestavljen seznam, je po svoje zanimiv. Je blagajniški dokument, na katerem so To pa tudi ni kar tako. kolone, tudi »obresti«. Bil je drugi januar in zima je pokazala svoj pravi obraz. Domnevamo, da je seznam sestavil načelnik SP SPD Mraz je potisnil živo srebro globoko pod ničlo in že v Fran Kocbek, ki je bil tudi tajnik Posojilnice Gornji dolini je bilo do kolen snega. Na srečo se je v pršič Grad. V načelstvo je stopil leta 1893, tajnik je bil do vdiralo le nekaj nad gleženj, potem pa je držal sren. smrti leta 1930. Cesta, ki sva jo bolj slutila kot videla, se za vasjo le Savinjska podružnica je bila povezana s posojilnicami. počasi dvigne, kmalu nato pa se v dolini zopet položi. To nam potrjuje seznam »ustanovnikov«. Med njimi Kljub gaženju sva kar dobro napredovala. »Če bo šlo najdemo Posojilnico v Celju, Posojilnico v Gornjem tako naprej, še danes skočiva na vrh. Jutri pa še kam,« Gradu, Posojilnico v Mariboru, Posojilnico v Mozirju in sem razmišljal. »To bodo zijali fantje na odseku, s ka­ Posojilnico v Žalcu. terimi sem skupaj obiskoval alpinistični tečaj, če bova To so bile tako imenovane »Vošnjakove posojilnice«. naredila kar tri zimske pristope!« Moral sem opraviti Med »ustanovniki« najdemo tudi: »Vošnjak Miha, po- vsaj pet vzponov, da sem lahko šel na izpit. ses. Gorica«. Bila sva pri stari češnji. Tu steza zapusti cesto in se str­ Omenimo, da je bil Miha Vošnjak dosleden borec za mo dvigne nad dolino. Češnjo sem si dobro zapomnil. pravice Slovencev. Letos je 110 let, kar je bil prvič iz­ Nanjo me je opozoril profesor Marjan Lipovšek, blizu voljen v deželni zbor. Leto kasneje je postal državno- katerega sem stanoval med tednom, ko sem hodil na zborski poslanec. Bil je soustanovitelj več slovenskih fakulteto. On te kraje dobro pozna. Na marsikatero ko­ denarnih zavodov. rito, lovsko stezo ali zanimiv macesen me je opozoril. V arhivih posameznih posojilnic smo že marsikaj odkrili Akademik mi je opisal planino s skromnimi besedami in o tem že pisali, kako so te posojilnice pomagale SP majerice: »Če so kje nebesa, potem so na Krstenici.« SPD. Zanimivo bi bilo prelistati arhiv Celjske Z Iztokom sva zavila levo v breg. posojilnice; leta 1881 jo je v Celju ustanovil Vošnjak. 220 PLANINSKI VESTNIK

»Se bom že ujel za kakšno vejo, ko drevja ne manjka,« dobro, da sem vzel cepin,« sem bil zadovoljen z novim je bil prepričan, sam pa sem bil zaradi njegovih čevljev kosom opreme, »sicer bi se morala obrniti.« zaskrbljen. Ker so mi gamaše zlezle pod koleno, sem Čas pa je neusmiljeno tekel. jih popravil. Iztok je bil brez njih. Ko bi si jih vsaj izpo­ Na drči sva se preveč zamudila. Premagati sva morala sodil! Sam se s fanti na odseku še nisem toliko poznal, še nekaj strmih ovinkov, potem pa se je pot vendarle da bi si upal prositi zanje. »Ko bi si vsaj visoke vojaške položila. Bila sva na Vrhu. Poiskala sva košato smreko, čevlje namazal s kremo, tako pa so mu že zdaj čisto pod katero je bilo skoraj kopno. Sedla sva na nahrbtni­ popustili. Jih bova pa v koči posušila ob ognju, pa ka in zasoplo dihala. Strmina naju je dobro zdelala. čeprav ne bova šla še danes na vrh,« sem premleval Prav blizu na levi sva skozi veje na obronku senožeti sam zase. zagledala podrt senik. Škoda, da ni več cel. Kar tu bi Pri drči se je zataknilo. Ker je potegnil plaz, je bila po- prenočila. Zarila bi se globoko v seno in prav gotovo mrzla in gladka. Raztezaj pod nama se je prelomila v naju ne bi zeblo. Prijetna misel nama je polenila skalni skok. Morala sva poseči po cepinu. Imela sva le utrujene ude. »Poleti si od tod na planini v slabi uri. Ni enega, pa še ta je bil narejen doma. Naredil mi ga je vrag, da nama ne bi uspelo. Le zaiti ne smeva. Snega svak. Najprej sem si dobro ogledal primerek v trgovini, je bilo tu zgoraj še precej več in vsak napačen korak potem pa ga po spominu narisal. Bil je težak, z dolgim vzame veliko moči in časa. Na desni se strmo spušča jesenovim ratiščem, ki ga je Zvone premazal z lakom, pobočje, če pa se drživa nekoliko bolj levo, zagotovo da ga ne bo načela voda. Na koncu je nabil konico prideva naravnost na planino,« sem premleval sam stričeve palice. Stric je tako ni več potreboval, ker je že zase. Misel na pastirski stan, v katerem bova naložila pred leti umrl. — Vsekal sem nekaj stopinj. O tem sem suhih polen, zakurila in skuhala topel čaj, naju je posta­ bral v knjigi. Potem sem zalučal cepin nazaj proti Iz­ vila na noge. Še bi pila, toda nekaj tekočine sva si še toku. Še pomislil nisem, da bi nama lahko ušel po prihranila, tako, za vsak slučaj. strmini. Iztok si s cepinom ni vedel kaj dosti pomagati. Kakšno stopinjo je še povečal, navzdol po strmini pa POZNO POPOLDNE V GLOBOKEM SNEGU raje ni gledal. Čeprav je bilo težko mesto široko le nekaj metrov, je prijatelju vzelo kar precej dragocenega Naenkrat je bilo potrebno gaziti sneg že čez koleno. časa. Ko je bil preko, sva oba sproščeno zadihala, »še Nekaj časa sva izbirala skoraj kopne otoke pod smre-

Po zaslugi Cirila Sadarja, tajnika Celjske mestne hra­ študijski knjižnici »Navod o hmeljariji«, ki ga je leta nilnice, je arhiv ohranjen. Tik pred okupacijo je arhiv 1882 napisal in izdal Janez Hausenbichler. V knjigi je prenesel v Ljubljano. Ob zasedbi Celja je bil tudi blagaj­ označeno vložišče sreskega poglavarja Gornji Grad nik in ko so Nemci od njega zahtevali ključe blagajn, se (žig), v knjižici je podpis Frana Kocbeka. Domnevamo je pred njimi ustrelil. Sadar je bil pokončen mož, rezerv­ lahko, da je bila to knjižica Frana Kocbeka, ki je potem ni kapetan I. razreda, zaveden Sokol itd. Spomnimo se prešla v Sresko glavarstvo. ga vsaj planinci, če so ga drugi pozabili! Še bi lahko odkrivali imena in zgodovino oseb s tega V seznamu najdemo imena, kot Bratkovič Kazimir, c. kr., seznama. Lahko pa zapišemo, da je Savinjska podruž­ notar, Ptuj, Bergant & drug, lesni trgovec, Zagreb, Hribar nica segala daleč naokoli in v vse sloje. Še dr. Fran Dragotin, tiskarnar, Ljubljana, Lipold Vlado, rudarski ko­ Štor, graščak iz Teharij, je bil med ustanovniki. misar, Doboj, Purke Jakob, velepos. Marija Euzardorf, Vsekakor pa je združevala znane in zavzete borce za Tezovšek Franc, c. kr. profesor, Maribor. slovenstvo (dr. Sernec, Miha Vošnjak itd.). Naslovi povedo, da SP SPD ni bila vezana samo na Ohranjeno je tudi vabilo na »planinski sestanek«, ki je Savinjsko dolino. Segla je, recimo, do Doboja. Vlado bil leta 1924 v Žalcu. Na njem je Fran Kocbek govoril o Lipold je bil gotovo sorodnik, izhaja iz znane rodbine »stavbi novega planinsko turističnega zavetišča«. Lipoldov iz Mozirja. Marko Lipold (1816 Mozirje — Tudi na tem vabilu so navedeni »ustanovniki« in člani 1883 Idrija) je bil znan geolog, njegov brat Janez pa je SP. bil 20 let mozirski župan. Med ustanovniki omenimo znanega trgovca Jurija Med »ustanovniki« najdemo: Krašovca iz Žalca, dr. Riharta Bergmera iz Žalca ter — dr. Josip Sernec, odvetnik, Celje — prvi predsed­ Vinka Kvedra, trgovca iz Žalca. nik slovenske čitalnice, prvi slovenski predsednik celj­ Med člani najdemo Rista Savina, znanega komponista skega okrajnega zastopstva, deželni poslanec itd.; iz Žalca, dolgoletnega žalskega župana Frana Roble- — Peter Majdič, veleindustrijalec, Celje. Leta 1888 je ka, ki je vodil sekcijo SP v Žalcu in izgradnjo ceste v kupil mlin v Sp. Hudinji pri Celju, vseskozi podpiral SP Logarsko dolino. SPS, 1.1922 se je na otvoritvi ceste prvi pripeljal z avto­ Najdemo Josipa Lorberja starejšega, znanega tovar­ mobilom v Logarsko dolino; narja iz Žalca — in še bi lahko naštevali. — med ustanovniki najdemo Huberta Zanierja, trgov­ Osvetlitev nekaj navidezno nepomembnih dokumentov ca iz Št. Pavla pri Žalcu. Znan je po tem, da je založil lahko marsikaj odkrije, predvsem pa poudari osnovno več razglednic, ki so bile dosledno slovenske. resnico, daje bilo SPD slovenska nacionalna organiza­ Med ustanovniki je tudi Okrajni odbor Gornji grad. cija, ki je krepko stala na braniku boja za slovenstvo. Mogoče ne bo odveč, da zapišemo, da je v Celjski Franc Ježovnlk 221 PLANINSKI VESTNIK

kami, a se je nahrbtnik preveč zatikal za veje, ki so vakirajo v Himalaji, osem tisoč metrov visoko, in upognjeno visele pod težo snega. Na jasi sem oprezal preživijo. Pa da tule, ko sva morda le tisoč petsto za belimi pikami z rdečim robom, za prijaznimi markaci­ metrov nad morjem, ne bi? Jutri pa, ko bo dan, zagoto­ jami, a jih ni bilo. Bile so na skalah, nekje globoko pod vo najdeva planino,« sem zdaj v sebi razmišljal o najini snegom. odločitvi za bivak. Nadaljevati je bilo možno v dveh smereh. Odločil sem, Z višino je smreko zamenjal macesen in drevesa so da bo leva čisto v redu. Rinila sva skozi vse globlji sneg stala vse redkeje. Potem sva zagledala čistino. Bila sva in bila prepričana, da bova vsak čas na planini. Toda na planini. Solze so mi silile v oči. Obrisal sem si jih, da kot da je bila ura hitrejša kot običajno! Vse težje sem Iztok tega ni opazil. Vedel sem, da sva rešena. Tema delal gaz. Iztok mi ni mogel pomagati. Zadovoljen sem me zdaj ni več skrbela. A veliki kazalec na uri se je še bil že s tem, da mi sledi. Vse pogosteje sva se ustavlja­ enkrat zavrtel okoli, preden sva si skozi žamete, v kate­ la in naslanjala utrujeni telesi na palice. Še dobro, da re sva se vgrezala čez pas, utrla pot do pastirskega sva jih vzela. stanu, v katerem sva nameravala prenočiti. Končno je Pot se je kmalu zopet razcepila. Pravzaprav ne več noga udarila ob leseno stopnico, da bi se otresla sne­ pot, zapustila sva jo že nižje. Le drevesa so nakazova­ ga, ki se je prilepil na čevlje. la dva možna prehoda. Pomislil sem, da tod še nisem Vrata stanu so bila odprta. Celo v notranjost je vihar hodil, a sem jo kljub temu ubral proti levi. Ko bi videl nanosil sneg. Bilo je temno kot v rogu. Nahrbtnika sta vsaj goro nad planino! Bila pa sva globoko v gozdu in nama zviška padla z razbolelih ramen. Sesedla sva se pogled je ujel le nebo v zenitu, ki je vse bolj bledelo. na klop ob steni in zdelo se mi je, da se ne bom več Začelo se je večeriti. Prijatelj je vse bolj zaostajal. Mo­ mogel premakniti. Tudi najmanjša mišica je bila ral sem ga čakati. Videl sem ga, kako je utrujen naslonil svinčeno težka. Potem sem poiskal svečo. Sence so čelo na ročaj smučarske palice in noga mu je klecnila. zaplesale po stenah iz obtesanih macesnovih tramov. Z obraza sem bral tesnobo, ki mu je s prihajajočo temo Utripajoča svetloba je naredila prostor prijaznejši. legla na dušo. Prvič je bil v gorah tako visoko in celo Hotel sem zakuriti na odprtem ognjišču, toda zaman pozimi. »Zakaj nisem šel raje smučat s sošolci, s kate­ sem iskal drv. Ni jih bilo niti pod klopjo. Vedel sem, kje rimi smo skupaj silvestrovali,« je na glas obžaloval. jih bova dobila. Zopet sva morala v mrzlo zimsko noč. Hlačnici sta mu pod kolenom zmrznili. Iz nosu mu je Spet sva gazila ta prekleti sneg. Včasih je potegnil ve­ visela sveča. Ni si je obrisal. Kot bi mu bilo vseeno, ali ter in dvignil ledena zrna, ki so zaplesala v snopu svet­ sploh prideva na planino. »Še malo, Iztok, pa bova lobe. Tisti trenutek sem zasovražil zimo. Poleti pa je tu prišla,« sem ga bodril, čeprav v to nisem bil povsem tako prijetno! Vležeš se v travo in opazuješ oblake, ki prepričan. Črv dvoma me je vse bolj glodal. Imela sva potujejo tu čez. Tisti kopasti so najlepši. So kot le še košček dneva pred seboj, zato sva morala pohite­ ogromne gore. Razpoke med njimi so kot globoke ti. V temi ne bova našla planine in stanu. grape. Nekateri se dvigajo v mogoče stebre, kot jih pre­ Spoznal sem, da sva gazila preveč v levo in zgrešila more le malokatera stena. Če obrneš glavo proti poletno pot. Iztoku sem zmoto zamolčal. Morala sva se zahodu, vidiš samohodca, ki se sprehaja po hrbtu gore, spustiti v vrtačo. Navzdol je že šlo, na drugi strani pa ki kot ograda kraljuje nad konto na zahodni strani pla­ sva plačevala davek za lahko izgubljene višinske me­ nine. Pesem zvoncev vodnic je preveč pomirjajoča, da tre. Za nama je ostajala globoka gaz. Poleti bi bila v bi se lahko uprl sladki skušnjavi. Zaspiš z rokami pod hipu nazaj na pravi smeri, v tem snegu pa nisva mogla glavo. Pod večer, ko planšarica priganja krave k molži, nikamor. Vse bolj me je skrbelo. Naj obrneva? Dolina je se odvlečeš v stan in zakuriš na ognjišču. Prisluhneš prekleto daleč ... Strmo pobočje in ledena drča sta lah­ prasketanju ognja in s prijatelji delaš načrte za prihodnji ko nevarna past. Zdrs bi bil usoden. dan. Prav nič drugega ne potrebuješ. Iztok je potožil, da ne more več. »Bova pa bivakirala! Nabrala bova suhih vej in zakurila, če bo le hotelo gore­ TOPLOTA LASTNEGA OGNJIŠČA ti. Imava spalni vreči, res navadni, nekaj pa že zaleze­ ta. Armafleks si bova razdelila in vzela še tistega iz Ne vem, ali sem za trenutek zaspal, toda naenkrat sva nahrbtnika. Potem se bova pokrila še s šotorskim plat­ bila res pred skladovnico drv, ki so bile lepo zložene ob nom,« sva načrtovala. — Počivala sva na nahrbtnikih s skodlami obiti lovski bajti. Mimogrede sem pritisnil še in hlastno popila še zadnje požirke čaja, ki že dolgo ni na kljuko, kot bi upal, da bodo vrata odklenjena. Niso bil več topel. Mleko v tetrapaku je zmrznilo. Ko sva stis­ bila. Pomislil sem, da bi vdrla, potem pa sva si naložila nila embalažo, sva čutila, kako se lomijo ledeni kristali. vsak polno naročje polen in odtavala nazaj proti bajti. V Piškoti so bili trdi. Niso nama šli po suhih grlih. Veter je sili sva videla zadosten razlog in opravičilo, da bi lahko s krošenj otresal sneg in ga nama sipal za vrat. Zaradi vsakemu pogledala v oči z naročjem tujih drv. Ostri utrujenosti mu tega nisva zamerila. robovi polen so me rezali v podlakt, toda stisnil sem zobe in prinesel ves tovor do ognjišča. Več kot pol ure sva porabila za dober lučaj dolgo pot. Škripaje sva REŠITEV V PASTIRSKEM STANU zaprla majhna vrata stanu in verjela, da je tako topleje. Tema je lezla med drevje, ko sva zopet strmo zagazila. Ko sem se sam ukvarjal z ognjem, je Iztok legel na le­ »Še malo, sicer bova res prenočila na planem. Zmrz­ seno klop ob steni. Bil je razočaran nad stanom, saj je nila že ne bova. Prav vse bova oblekla, pa bo! Saj bi- pričakoval kaj bolj udobnega. Tako pa je videl reže 222 PLANINSKI VESTNI K

med bruni, skozi katere je uhajala toplota. Veke je imel Usnje je bilo trdo kot kamen. Zakuril sem in zmrznjene vse težje in moral sem ga priganjati, da se je oblekel. čevlje položil čim bližje ognju. Jeziki plamena so včasih Toda ob ognju je bilo zdaj kar prijetno, vsekakor pa ve­ kar oplazili usnje, ki se je počasi zmehčalo. Obul sem liko bolj, kot bi bilo spodaj v gozdu pod planino. torej čevlje, ko so bili še topli, čeprav mokri, na nogo so Preobula sva se v športne copate, v premočene čevlje pa le šli. Kako bi sicer sestopila v dolino! O vzponu na pa natlačila časopisni papir. Do hrane nama ni bilo, goro že dolgo nisem več razmišljal. Toda groza! Desne­ čaja pa sva se veselila. Posodo s snegom sem postavil mu čevlju je odstopil podplat. Bili so preblizu ognja in na kamna na ognjišču. Nekaj časa je še cvrčalo, ko pa tako je lepilo popustilo. V vrečki s prvo pomočjo sem je bila posoda tudi zunaj suha, se je sneg počasi začel poiskal vrvico ter podplat za silo privezal k čevlju. Čez spreminjati v tekočino. Vroč čaj je bil potem pravi obliž nogavico sem nataknil polivinilasto vrečko. Nekaj bo že za vneto in izsušeno grlo. Skuhal sem ga tudi za čez zaleglo. Čevelj sem zdaj le s težavo spravil na nogo. noč, če bova žejna — toda ponoči je čaj v termovki Skrbelo me je za prste. Vrvica je preveč stiskala, da bi kri zmrznil. Nato sva si pripravila ležišče. Na sredini je bila lahko normalno krožila. Toda sestopa brez podplata si sicer ledena ploskev, toda nisva se menila zanjo. Raz­ nisem znal predstavljati. tegnila sva vreči po ležišču, oblekla vse, kar sva našla Nisva se več dolgo mudila v stanu. Hotela sva nazaj v v nahrbtnikih, zlezla v spalni vreči ter se s šotorskim dolino, v življenje. Planina, čeprav nebeško lepa, je platnom pokrila čez glavo. Pod preskromno odejo sva tokrat hotela uživati svoj zimski mir. Nikjer ni bilo niko­ nadihala toplo sapo in bilo je kar prijetno. Zaspala sva, gar, ki bi nama lahko pomagal. Še ptic ni bilo. še preden so polena na ognjišču dogorela. Pospravila sva razmetane stvari v nahrbtnika in se od­ Nisva prespala polovico noči, ko naju je zbudil drget. pravila na piano. Svetloba naju je zbodla oči. Bajto je stresal mrzel veter in mraz je silil od vsepov­ Ozrl sem se po gorah, ki jih sinoči nisem mogel videti. sod. Le kjer sta bili telesi stisnjeni tesno drugo k druge­ Bile so bele in divje. V takem ne bi nikoli prišla na vrh. mu, je bilo čutiti toploto. Popravila sva šotorsko platno, Potem sva zagazila. Veter je čez noč zasul gaz. Zopet ki je nerodno zlezlo, se še bolj stisnila skupaj, toda do sva se prebijala skozi žamete. Vrvica na čevlju je jutra pravega spanca ni bilo več. Razmišljal sem, da bi kmalu popustila. Zapletala se je, zato sem jo snel. zopet zakuril, pa nisem imel volje, niti moči. Noč je bila Toda glej, podplat je kljub temu obstal na čevlju, lepilo tako potem še mrzla in dolga. je v mrazu zopet prijelo. S tistimi čevlji sem kasneje NA VRH SVA LEPO POZABILA naredil še veliko tur, ne da bi potrebovali popravila pri čevljarju. Prsti zdaj niso bili več v nevarnosti. Ko sva se zjutraj vsa trda postavila na noge, so bili trdi Spuščala sva se po poti včerajšnjega vzpona in se ču­ tudi najini čevlji. Gojzarji so mi primrznili na tla. Vzel sem dila globoki gazi v gozdu. Z vsakim korakom sva bila poleno in jih odbil od desk, toda obuti jih nisem mogel. bližje rešitvi. Toda šele v vasi pa sva si zares oddahnila.

PRVI SLOVENSKI VZPON NA YANAMAREY (5220 m) MALI PRINC BELE KORDILJERE FRANCI HORVAT Ticapampl. Ogromni kupi jalovine ob cesti so kot nemi spomeniki, ki imajo svojo zgodovino. Ko je bil za nama prvi aklimatizacijski vrh Pastoruri Pri Catacu zavijemo levo proti goram. Cesta je maka­ (5240 m), sem si zaželel nekaj novega. damska z ogromno količino prahu. Vse polno sva ga Že doma so mi misli uhajale k temu »Malemu princu«, imela v nosu, v očeh, pravzaprav povsod. Pokrajina je zavitemu v skrivnost. Podatkov o njem skorajda ni bilo, zelo zanimiva, kajti gore, ki naju obdajajo, so čudovitih le nekaj malega v reviji American Alpin Journal (AAJ). oblik. Po dobrih treh urah vožnje se pripeljemo do ve­ V navalu drugih (večjih) izzivov sem to goro dal malce likega ledeniškega jezera L. Oueracocha (3980 m). To na stran. Kasneje pa me je zopet povsem prevzela, ko modro oko se blešči kot pravi biser. Po dobrih 30 kilo­ sem od domačinov slišal, da je od predora do vrha metrih smo bili pri predoru Kovvish. samo nekaj ur hoje. Toda kako se je teh nekaj ur raz­ Tu se poslovimo s sprevodnikom in si zaželimo srečno tegnilo! pot. V želji, da bi bila čim hitrejša, na hrano skoraj pozabiva. Vsak kupi nekaj mandarin in majhno čokolado Sub- Ko sva zadegala to mrcino na hrbet in zavila okoli lime. Pri opremi pa ne skopariva, le tisto za bivakiranje vogala, sva zagledala najino goro. Z očmi sem iskal pustiva doma. Kljub temu je teža precejšnja, saj sta prehode: odločila sva se, da prečiva na levo, nato čez najina nahrbtnika kot dobro rejena pujsa. melišča na sedlo. Z njega pa je videti lep greben do Karto sva kupila v eni od avtobusnih agencij, ki ima li­ vrha. Zaradi čistega ozračja je vse tako blizu, da bi pot nijo z zgodovinskim Chavinom. Tako se je imenovala opravil na mah, za malo južino. predinkovska kultura. Da prideva do morene, morava čez močvirnat svet. Ker je bil avtobus poln, imela pa sva na voljo samo en Nekajkrat zajamem vodo, da je veselje. Hojo po sedež, sva se vsake toliko časa zamenjala. Peljali smo meliščih pa verjetno poznate: dva koraka navzgor in tri se mimo mesta Recuav (3400 m) in zaprtega rudnika v nazaj. Po treh urah le doseževa tako želeno sedlo. 223 PLANINSKI VESTNI K

MANDARINA NA VRHU Kljub mrzlemu bivaku sva se odločila, da greva na vrh gore po ledeniku. Razmere so bile odlične, zato sva kar Greben, ki vodi proti vrhu, ni prehud, le precej krušljiv hitro napredovala. Razpok skoraj ni bilo, le vrha ni bilo je. Po kakšni uri hoje pa se nesramno postavi pokonci. videti od nikoder. Bineta sta zadnjih dvesto metrov Z Binetom se naveževa in že odtelovadim navzgor. mučila višina in nahrbtnik, zato je nahrbtnik pustil v Težavnost ne presega IV. težavnostne stopnje. Prečka snegu. Naklonina je dosegla 45°do 50°. Vreme je bilo okoli stolpa mi je pobrala precej časa in živcev. Nekaj lepo, skoraj pretoplo. sto metrov pod mano je razbit ledenik z veliko počjo, ki Okoli 13. ure sva objeta okoli vratu stopila na tako že­ me vabi v objem. S skrajnimi napori sem le premagal to leni vrh. Razgled po okoliških vrhovih je bil dober. Na krušljivo mesto. Kolega se je precej namučil v prečki, severu sem spoznal lepotca Huantsan (6395 m), neu­ prav tako tudi s sestopom v sedlo. resničeno željo izpred treh let, na jugu pa sem slutil Že v mraku sva v copatah prečkala snežišče, kar mi ni uresničeno željo Pastoruri (5260 m). S skupnimi močmi bilo prav v veselje. Ker sva uvidela, da vrha tisti dan ne sva pospravila preostalo mandarino ter napravila nekaj bova dosegla, sva se spustila na poličko. Bine je že v reklamnih posnetkov. trdi temi še poskusil prečiti proti desni, toda kar hitro se je vrnil. Še dobro, da ni videl, kaj je bilo pod njim! V GORA NAJU NI IZPUSTILA steno sva zabila nekaj klinov za varovanje med spa­ Ker naju je čakal še dolg sestop, sva se odpravila navz­ njem, poličko pa sva malce razširila za najine zadnje dol. V slabi uri sva bila na moreni, ki pelje v dolino plati. Večerja je bila bolj skromna, mandarina in košček Yanamarey. Veselila sva se večerje na toplem, toda čokolade. Nase sva navlekla vso obleko, nato pa zlezla gore naju niso kar tako izpustile. Pripravile so nama še v bivak vrečo. Na pol sva sedela in na pol ležala; ko se eno preizkušnjo vzdržljivosti. je obrnil eden, se je obrnil tudi drugi. Kljub divjosti in prvobitnosti narave po tem brezpotju Ponoči naju je zasnežilo, tako da sva imela klavirski sem komaj čakal, da bo vsega konec. Nekaj manjših duet v šklepetanju zob. Vso noč sva pridno drsela jezerc me je očaralo, da sem pozabil na lakoto in navzdol; še dobro, da sva bila privezana. Dokaj utrujenost. V želji, da prideva do ceste, sva hodila do podhlajena in vsa otrpla sva le dočakala jutro. devete ure zvečer, ko je bilo Binetu vsega dovolj. Polo­ Ker je bila skala sveže zasnežena, sva se odločila, da žila sva se na dokaj valovitem in vetrovnem prostoru, v sestopiva na ledenik. Prečil sem na desno in na koncu usta pa seveda nisva mogla dati nič. Pajek, ki je raz­ raztežaja zabil klin, nato še enega. Ko si tako daleč predal mrežo v mojem želodcu, je pobral šila in kopita stran od civilizacije, moraš biti še bolj previden, kajti in odšel v toplejše kraje. tam ni gorske reševalne službe. Po nekaj zračnih Noč je bila strahovito dolga. Spraševal sem se, kaj sem spustih pa sva le dosegla ledenik. se zameril bogovom, da me tako grdo kaznujejo. Toda jutro je bilo lepo, hladno. Komaj sva čakala, da sva za­ pustila mrzli bivak. Spustila sva se do pastirske posta­ Denar iz državnega proračuna je, kjer sta naju napadla napol divja psa. S palicami sva se ubranila ostrih zob. Tudi indijanski pastir ni kazal ra­ Iz sredstev proračuna Republike Slovenije za lansko zumevanja za najino stisko v želodcih, zato sva se od­ leto je bilo Planinski zvezi Slovenije dodeljenih 15 pravila naprej. milijonov tolarjev, ki jih je Gospodarska komisija pri Precej sem oslabel, zato sem hodil počasi in poskušal PZS razdelila prosilcem, ti pa so denar kajpada pora­ razmišljati o palačinkah. Ne o eni, o desetih, dvajsetih, bili. Denar iz državnega proračuna so planinska in o topli postelji. Bine mi je malce pobegnil, pri jezeru društva lani dobila za obnovo naslednjih svojih pla­ pa me je počakal. To je bila najina rešitev. Narava okoli ninskih postojank: Kocbekovega doma na Korošici, jezera je bila zelo lepa in bogata z rastlinjem. Zadnji Tržaške koče na Doliču, Doma Planika pod metri so me bili pošteno dotolkli, le trma me je pripeljala Triglavom, Koče na Planini pri jezeru, Staničevega do cilja. doma pod Triglavom, Doma pri Krnskih jezerih, Gomiščkovega zavetišča na Krnu, Doma Zorka Ko sva čakala na prevoz, je Bine malce zaspal. Oblak Jelinčiča na Črni prsti, Zasavske koče na Preho- prahu, ki se je bližal, naju je spravil pokonci. Z divjim davcih, Roblekovega doma na Begunjščici, Krekove mahanjem sva ustavila avtobus, ki je bil nabito poln. koče na Ratitovcu, Češke koče na Spodnjih Ravneh, Zdelana in umazana sva se še domačinom smilila. Pri treh bivakov, Doma na Kališču, Planinskega doma šoferju so mi napravili toliko prostora, da sem lahko na Ledinah, Koče na Kriški gori, Koče na Snežniku, sedel na nahrbtnik. Koče na Klemenči jami pod Ojstrico, Aljaževega Drama se je končala pri bananah v Huarazu, ki so mi doma v Vratih, Doma na Blegošu, Koče na Loki pod pomagale, da sem zmogel še nekaj metrov do najine Raduho, Koče na Travniku, Doma na Peci, Koče na sobe. Dobrči in Koče na Smrekovcu, poleg tega pa še za raziskave odpadnih voda, za Komisijo za pota in za P. S.: Prvi slovenski vzpon na Yanamarey v Cordilleri delo Gospodarske komisije. Blanci (Peru), sva opravila Bine Javornik in Franci Horvat od 6. 6. do 8. 6. 1994. 224 PLANINSKI VESTNIK

MOŽNOSTI PLANINARJENJA PO HRVAŠKIH GORAH VELIČASTNI VIDIKI SEVERNEGA VELEBITA

ZELJKO POLJAK Izvršnega odbora Darko Berljak, izkušen odpravar in himalajec. Lani je bila z vrsto prireditev slavnostno Razpad Jugoslavije leta 1991 in vojna za svobodo obeležena 120. obletnica organiziranega hrvaškega Hrvaške sta na hrvaškem planinstvu pustila hude po­ planinstva, zaključna prireditev pa je bila — kot je sicer sledice. Poglejmo nekatere najhujše! vsakih deset let — jubilejni pohod »Po poteh prvega Hrvaška je začasno ostala brez svojih najvišjih gora izleta HPD« 21. maja iz Samobora skozi Samoborsko Dinare in Ličke Plješivice, ker so obe okupirali srbski gorje. odpadniki ob pomoči nekdanje JLA. Zaradi bližine Za hrvaške alpiniste je še posebno velik udarec, da še oboroženih odpadnikov ni dostopen niti najvišji vrh vedno ni dostopno plezalsko območje Paklenice v Velebita Vaganjski vrh. Opustošene ali požgane so Velebitu z izredno steno Anica kuka. Zaradi pomanj­ nekatere planinske koče, tako Štirovac, Visočica in kanja velikih naravnih sten hrvaški alpinisti vse več Oštarije na Velebitu, nadalje koče na Dinari, Promini in plezajo na umetnih stenah in vežbališčih, kot so, na Psunju. Opuščene so nekatere pomembne transverza- primer, Marjan pri Splitu, Stomorica pri Omišu ali Gor­ le, med njimi republiška »Po gorah Hrvaške«, prav tako sko zrcalo pri Zagrebu, ter v tujini. zdaj ni planinskih popotnikov na priljubljeni Velebitski Športni plezalci napredujejo tudi organizacijsko. Na planinski poti. Zagrebškem velesejmu imajo vsako pomlad vse večji Število članov planinske organizacije se je zmanjšalo prostor, na katerem zbujajo posebno pozornost javno­ za več kot polovico (od 31.000 leta 1990 na 14.000 leta sti z umetno steno, na kateri je ob tej priložnosti tudi 1994), in sicer ne samo zaradi zmanjšanih možnosti državno prvenstvo. Pomemben uspeh je, da je bil Ivica planinarjenja, ampak tudi zaradi slabšega življenjskega Piljič iz Splita pred nedavnim izvoljen za predsednika standarda, posebno pa še zato, ker je najbolj izobražen Mednarodne športno plezalske organizacije v UIAA. kader postal nenadomestljiv sestavni del nove hrvaške Kakšnih deset nekdaj zelo priljubljenih veznih poti, ki vojske. Poleg tega so tudi planinci sami ustanovili so potekale iz Slovenije na Hrvaško, prav tako še ni nekatere vojaške enote. Hrvaški himalajci lahko gredo dostopnih zaradi novih državnih meja, med njimi vezne le redko v Nepal in tako niso mogli več odhajati niti kot poti Ljubljana—Zagreb, Ljubljana—Reka in Snežnik— predavatelji v šolo za nepalske gorske vodnike v Snježnik. Manangu, ki jo vodijo Slovenci. Vendar se tudi v takih razmerah nadaljujejo prisrčni sti­ PRETRGANE POTI, NE PA STIKI ki med slovenskimi in hrvaškimi planinci, kar dokazuje tudi nadaljevanje tradicionalnih srečanj med vodstvo­ Leta 1991 je bil za predsednika Hrvaške planinske ma Hrvaške planinske zveze (HPS) in Planinske zveze zveze (HPS) izvoljen prof. dr. Marijan Hanžekovič, Slovenije (PZS). Na zadnjem takem srečanju, ki je bilo minister za finance v hrvaški vladi. Po njegovi smrti od 23. do 25. septembra lani na Zavižanu na Velebitu, (leta 1993) sta ga zamenjala najprej podpredsednik je bilo med drugim dogovorjeno, da bo urednik revije prof. dr. Zoran Gomzi, za njim pa predsednik Hrvatski planinar v Planinskem vestniku opisal sedanje

Premužičeva planinska pot v Rožanskih kukih na Velebitu 225 PLANINSKI VESTNIK

(878 m, cestni prehod). Atraktivna je tura po Kapelski planinski poti, ki povezuje najlepše in najvišje vrhove od Bjelolasice mimo zavarovanih rezervatov kraške narave na Bijelih in Samarskih stijenah vse do morja. Ob poti je cela vrsta preprostih odprtih bivakov, kjer je mogoče prenočiti in si pripraviti lastno hrano. Med njimi je po obliki in višini drugačen bivak na Bjelolasici (1500 m), po položaju v spodmolu pa bivak na Samar­ skih stijenah (1184 m).

GORE ZA PLANINSKE IZLETNIKE

Gore okoli Reškega zaliva ponujajo kombinacijo pri­ morskega in gorskega turizma. Najlepši gori sta Učka Najnižji planinski dom na svetu Jablanac pod Velebitom (15 m nad nad Opatijo in Snježnik nad Platkom. Na obeh je nekaj lepo urejenih planinskih koč (Poklon, Lisina, Platak, Snježnik, Hahliči). Skozi hribovito območje Istre pelje možnosti, ki se v hrvaških gorah ponujajo slovenskim Istrska planinska pot, ki se začne na Slavniku nad Ko­ planincem. prom in konča na najvišjem vrhu Učke, povezuje pa Ob tem naj mimogrede omenimo, da se nekdanje planinske koče na Koritih, Lisini in Poklonu. glasilo HPS Naše planine, ki je imelo v Sloveniji več kot Gore Hrvaškega zagorja so pravi eldorado za ne­ sto naročnikov, spet imenuje Hrvatski planinar (tako se zahtevne planinske sprehode, ker je tam dovolj planin­ je imenovalo od leta 1898 do 1944) in da zdaj po vzoru skih koč (Ivanščica, Kalnik, Strahinjščica, Ravna gora Planinskega vestnika izhaja vsak mesec (letna naroč­ itd.), dobrih markacij, lahkih dostopov in ugodnih nina je 35 DEM, plačljiva na račun HPS za devizna prometnih zvez. Medvednica nad Zagrebom ima zaradi vplačila SVVIFT-ZABA-HR xx 25731-3253236). Ured­ neznatne višine (1033 m) in gozdnatosti, zaradi katere nik je še nadalje, že 36. leto zapovrstjo, prof. dr. Želj- so omejeni razgledi, v glavnem lokalen pomen, vendar ko Poljak. je izredno priljubljena zaradi kakšnih desetih planinskih POTI IN BIVAKI GORSKEGA KOTARJA koč, žičnice, ki pelje na najvišji vrh Sljeme, in nekaj smučarskih žičnic. Kakšne so torej sedanje možnosti za slovenske planin­ Izmed slavonskih gora pride zdaj v poštev edinole Pa- ce na Hrvaškem? Najprej je treba ugotoviti, da še ved­ puk, ki se lahko pohvali z udobnim planinskim domom no ni urejeno vprašanje prehodov državne meje na v vznožju (Velika pri Požegi), z dvema bivakoma na markiranih planinskih poteh, čeprav sta se PZS in HPS gori, smučarsko vlečnico Jezerce in najvišjim vrhom dogovorili, da spodbudita to vprašanje v državnih or­ Slavonije. ganih. Zdaj je priporočljiv prehod meje samo na urad­ Na Žumberaški gori (tako se imenuje hrvaška stran nih prehodih (dovolj je osebna izkaznica). Potrebno je Gorjancev) so planinske poti prav tako dobro ozna­ poudariti, da imajo po sporazumu o medsebojnosti (re­ čene, blizu slovenske meje pa sta dva planinska domo­ cipročnosti) slovenski planinci z veljavno planinsko iz­ va (Monterjev v Sekuličih in Vodice nad Sošicami). kaznico v hrvaških planinskih kočah enak popust pri Gorjanci se nadaljujejo s Samoborskim gorjem, ki je prenočevanju kot domači planinci, to pa je na vsak dan vse atraktivnejše zaradi dostopnosti, narav­ Hrvaškem približno 50 odstotkov polne cene. V nih lepot in prikupnih planinskih koč malone na vsakem hrvaških planinskih kočah, ki so oskrbovane, imajo še koraku. vedno povsod posteljnino na posteljah, tako da so spalne vreče potrebne samo v bivakih in neoskrbo- ZNAMENITA PREMUŽIČEVA STEZA vanih kočah. Najlepša tura, ki se ponuja v hrvaških gorah, je pohod Na Hrvaškem so priljubljene vezne poti, med katerimi skozi Severni Velebit po znameniti Premužičevi stezi so dobro vzdrževane in blizu slovenski meji Zagorska, skozi Rožanske kuke. Pot po tej višinski turistični Kapelska in Istrska planinska pot, krožna pot po Samo- pešpoti skorajda brez vzponov traja približno šest ur borskem gorju ter vezni poti po Žumberku in dalmatin­ zložne hoje, vmes pa se ponujajo veličastni pogledi na skem Kozjaku. Slovenskim planincem lahko priporoča­ morje in na bogat kraški relief. mo kot najvarnejša in hkrati Sloveniji najlaže dostopna Začetek izleta bi bilo mogoče priporočiti pri Domu na območja Istro, Gorski kotar, Hrvaško zagorje in severni Zavižanu (do tam se je mogoče na višino 1500 metrov Velebit, poleg tega pa še gore ob jadranski obali in na pripeljati z avtobusom), cilj pa na cestem prelazu Alan otokih, posebno še, če so na počitnicah na morju. (približno 1500 metrov višine), kjer naj bi avtobus Za obiske Gorskega kotarja je posebno primerna dobra počakal planince, ki bi se na Velebit pripeljali organi­ planinska karta, izdana v Sloveniji (Planinska zveza zirano v skupini. Po prihodu na jadransko magistralo se Slovenije, 1989, 1:100.000). Tamkajšnje planinske obiskovalci lahko osvežijo s kopanjem v morju. Pripo­ koče niso oskrbovane in je treba hrano vzeti s seboj v ročamo, naj bo to v Jablancu, in sicer zaradi čistega gore. Najudobnejši so planinski domovi na Risnjaku morja in neke posebnosti: tam stoji najnižja planinska (1418 m), Kleku (1000 m) in v vasi Tuku pri Mrkopalju koča na svetu (15 metrov nad morjem). — Planinsko 226 PLANINSKI VESTNIK karto tega območja je mogoče kupiti v Domu na Zaviža- po veznih poteh. Najboljši od njih so po Samoborskem nu ali v poslovalnici HPS v Zagrebu (Kozarčeva 22). gorju, Žumberku (Gorjancih) in Kapelski planinski poti. Na koncu velja omeniti dalmatinske in otoške gore. Večje skupine planincev si bodo v marsičem olajšale pot, če bodo svoj obisk v kateremkoli planinskem domu Kdor je na počitnicah v tem predelu ob Jadranskem prej najavile. Sprejeli jih bodo prisrčno in gostoljubno. morju, bo marsikaj zamudil, če si ne bo vzel kakšnega Naslove oskrbnikov in upravnikov planinskih domov in dneva za vzpon na Kozjak, Mosor, Biokovo ali na obvestila o trenutnem stanju na terenu je mogoče do­ vrhove otokov Brač, Vis ali Komati. biti v poslovalnici Hrvaške planinske zveze (Hrvatski Glede na to, da je planinski vodnik »Hrvatske planine« planinarski savez), Zagreb, Kozarčeva 22, tel/fax (1986) razprodan, na trgu pa v glavnem ni planinskih 00 385 1 448 774, o vseh spremembah pa redno kart, bodo za orientacijo dobro služili vodniki-dnevniki obvešča Hrvatski planinar.

NA GORO PO SPOMINE IN Z GORE Z NOVIM UPANJEM HVALA, TEMNOLASKA IZ SANJ!

UROŠ PODOVŠOVNIK Nosil jih je globoko v sebi. Ko je prišel pravi trenutek za izpoved, so obtičale v grlu kot že neštetokrat prej. Ostal Nekoč... je grenek občutek zaprtosti in nezaupanja vase. Dolgo Sklonil se je proti rdeči roži. Kdo ve, zakaj je izmed je iskal razlago, premleval na tisoče vprašanj, a vselej mnogih izbral prav to. Rahlo obledela barva je le po­ ostal brez pravega odgovora. Natanko je vedel le eno: udarjala njeno zrelost, ki se je kalila pod močnim son­ dolina z vsemi tegobami civiliziranega sveta ga je ubi­ cem in viharji. jala, potepanja po naravi pa so mu vlila novih moči in Bila je v polnem razcvetu. Iz zvonaste cvetne glavice zagonov. Potreben je bil le en pogled na ožarjeno goro, so proti soncu kukali svetlo rjavi, že skoraj rumenkasti le en pobeg v njeno kraljestvo, kjer se je napil globokih prašniki. Vse ga je močno spominjalo na njo, na njene razgledov, da je vedno znova, vsako jutro najprej stopil oči, polne sonca in hrepenenja po življenju. Ko jo je k oknu in se zazrl v gorato pokrajino nad vasjo. spoznal, je iz njih sijala neka nepojasnljiva življenjska Mogočna se je dvigala nad njegovim domom. Bila je moč. Temni kodri so ga prevzeli. Z njim je podnevi in edina prava gora v bližini. Tu je našel zelene trate, ponoči, v hudem in lepem. Nikoli je ne bo pozabil. posejane z raznobarvnim planinskim cvetjem. Ko je Zamišljeno se je ozrl proti strmi grapi in stopil korak duhal čokoladni vonj črnih murk, je pozabil na razsute naprej v neznano. človeške ideale daleč pod seboj. To so bili trenutki ilu­ zij. Začutil je ljubezen do življenja, srce se je odpiralo BESEDE, KI SO OBTIČALE V GRLU proti hitečim, snežno belim oblačkom. Želel je, da bi ponesli vsaj delček te gorske idile vsem ljudem po ...in danes. svetu, da bi pregnali vojne in sovraštvo. Večer. Ognjena krogla se počasi, a vztrajno pogreza Večkrat so ga poti zanesle v divja brezpotja njenih daleč za Julijci. Škrlatno rdeča barva na obzorju v ko­ grap, toda čez steno se je podal le enkrat. Ostal je maj opaznih mejah prehaja v svetlejše odtenke, ki se spomin na sončni greben in prijateljev stisk roke na visoko na nebu zlivajo v hladno nebesno modrino. Nad vrhu, ki je dal vedeti, da je negotovosti konec. Bal se je temnimi obrisi Kamniških Alp še vedno lebdijo drobne prepadov, a brez njih ni znal več živeti. Po opravljenem ovčke najrazličnejših oblik. Če bi znale govoriti, bi ga vzponu je mnogokrat na vrhu pričakal večer. Stisnjen v najbrž vprašale, kaj neki počne ob tako pozni uri na sle­ skalno špranjo je zamišljeno opazoval poslednje menu mogočne gore. Ve, da pravega odgovora ne bi sončne žarke. Ko je še zadnji škrlatni pas na nebu našel. Ždeč za kamnito piramido na vrhu je ujet v har­ pregnala tema, je pogrnil toplo spalko nedaleč od tod monijo narave in spominov. Živahni kriki črnih kavk in na mehki travi. Malo noči je prespal, večina je bila tiho zavijanje vetra daleč spodaj v skalovju so kot odprtih oči presanjanih pod zvezdnim nebom. orkester, ki spremlja misli gorskega popotnika. Ni mu mar za ogromno senco gore nad rojstno vasjo, tudi OPOMIN GORE vedno gostejši mrak ga ne plaši več, le strmi tja v nebo, Mrzla sapica, ki se je prikradla po strmih grapah, kruto v zvezde, ki skrivajo spomine. prežene spomine. Šele sedaj se zave, kako temno je Nikoli ni štel vzponov na goro. Vzel jo je za svojo in ži­ že. Nebo je posejano z drobnimi zvezdicami. Le bledi vel z njo, kolikor se je le dalo. Tu je srečal prijatelje, ki odsev pozne svetlobe na zahodu še kljubuje prihajajoči so mislili enako kot on. Veselil se je spoznanja, da sta­ noči. Telo se strese v komaj zaznavnem trepetu. Začuti rost ni pomembna za sožitje med ljudmi, da so po­ opomin gore, ki ga noče več trpeti v svojem objemu. Z membnejše iskrenost, spoštovanje in zaupanje. Prav neslišnim glasom mu kliče: »Pojdi, dovolj je bilo! Nocoj slednje mu je v dolini iz dneva v dan povzročalo bom hladna in nedostopna. Odela se bom v deviško duševne stiske, stanja na robu solz in obupa. Nikakor belino, moje obline bodo bičali mrzli prameni viharja. ni mogel iztisniti iz sebe pekočih, v dno srca segajočih Pusti mi živeti lastno življenje! V njem ni mesta zate. misli, besed, ki bi jih tako rad poklonil ljubljeni osebi. Pripadaš drugemu svetu. Poglej lučko tam spodaj! Mar 227 PLANINSKI VESTNIK ne čutiš? Prijatelj je ravnokar vrgel na ogenj nekaj suh- obrne proti temni gmoti Matjaževega kraljestva. Malo Ijic. V skrbeh je zate. Kamen se mu bo odvalil s srca, ko pod vrhom zariše na pobočje neoster svetel krog, ki bo videl odpiranje škripajočih vrat. Zato le pojdi, prema­ skriva čuteče poteze znanega obraza. Zdi se, da veter gaj neuresničljive želje, poruši razsute sanje, ki so legle v presledkih prinaša proseče besede: »Prosim, na tvojo dušo! Napravi prostor za novo, še neizživeto pozabi!« življenje!« Hvala, temnolaska! Zbrisal sem tvojo sled iz srca. Na zadnjem prevalu, od koder je še moč videti vrh Našel sem novo hrepenenje, novo upanje, nove mogočne gore, se ozek snop čelne svetilke poslednjič sanje.

SKOZI CARNI SVET JULIJSKIH ALP DO KAMERADA IZ VOJSKE FRANCA PRIJATELJI POD GORAMI

TOMISLAV JAGAČIČ rim že teče Sava Bohinjka iz jezera, in mimo roman­ tične cerkvice svetega Janeza, pa skozi Staro Fužino, Ponosna, da sva priplezala na Triglav, čeprav so bile ki se je vlekla v neskončnost. Zares sva bila zelo utruje­ okoliščine izredno težavne, saj naju je na poti oviral le­ na, saj sva ves dan hodila. Daleč za nama je bil Triglav, den dež, sva se 4. julija 1953 od Doma na Kredarici s čigar vznožja sva odšla davi. napotila proti jugu in proti Domu Planika, po kratkem postanku pa sva nadaljevali pot proti Tržaški koči na DVA PRIJATELJA FRANCA Doliču. Dan je bil lep, sončen, kakršnega si je samo mogoče želeti. Kar precej na koncu z močmi sva v poznem mraku »Če bi bilo le tako včeraj — in ker ni bilo, je bil najin vz­ prišla v Srednjo vas. V cerkvi je zvonilo avemarijo. pon na Triglav prav dramatičen,« sem dejal svojemu Nagovoril sem starejšega vaščana, ki je z bližnjega učencu, mlademu planincu iz Kutine Vladu. vodnjaka v čebru nesel vodo in prav tedaj prečkal ce­ sto. OD VZNOŽJA TRIGLAVA DO BOHINJA »Dober večer,« sem pozdravil. »Ali morda poznate mojega prijatelja Franca Sodjo, s katerim sem bil sku­ Nestrpno in z velikansko radovednostjo sva pričakova­ paj v vojski?« la prvo srečanje s Triglavskimi jezeri, s sedmerico bise­ »Jaz sem Franc Sodja,« mi je odgovoril. rov sredi skal. Vendar sva morala pred tem prepešačiti »Toda vi zanesljivo niste bili z menoj v vojski v Nišu, strmo melišče, pot čez Hribarice, kjer drobno zdrob­ ker ste vendar nekoliko prestari...« ljeno kamenje otežuje hojo in napredovanje. Toda »Moj sin je bil v Nišu. Prav tako mu je ime Franc,« je vreme je bilo lepo in nikamor se nama ni mudilo, pa sva smeje se odgovoril oče mojega Franca. počasi zmogla tudi to peščeno strmino. »Oče Franc, potem sva naposled na cilju današnje Potem pa so se nama naenkrat prikazala Triglavska poti!« jezera. Odpeljal naju je v hišo. Mislite si lahko, kako je bil pre­ Med vračanjem s Triglava mimo teh ledeniških jezer si senečen moj Franc. nekateri planinci izberejo pot na visoko planoto Komno, »Ali ti nisem v Nišu dejal, da bom enkrat prišel, Franc? od koder gredo v bohinjsko dolino, drugi pa se k slapu Zdaj sem tukaj. Niti leto dni ni minilo od takrat,« sem Savici in k Bohinjskemu jezeru napotijo prek visoke rekel svojemu Francu, potem ko sva se objela in si stene Komarče, koder pelje strma cik-cakasta planin­ močno stisnila roki. ska pot. Ta sestop je izredno impresiven. Na poti, ki jo Ko to pišem, se mi zdi, kot da bi zdaj še enkrat po toliko opisujem, je bilo prvič, da sem sestopal po tej smeri. letih podoživljal tisti večer. Ob neki drugi priložnosti sem pozneje opravil prvo Najprej so nama v lavorju pripravili toplo vodo, da sva ponovitev s planinci iz Ormoža, toda vzpenjal se po tej si osvežila utrujene noge. Nato je prišla na vrsto dobra poti nisem še nikoli; biti mora gotovo vražje težavna in večerja, zatem so nama pokazali dišeče sveže pre­ naporna. oblečene postelje. Ko sva bila pri dnu in ko sva si ogledala še slap Savico Naslednji dan sva z Vladom obiskala Blejsko jezero in ter se za kratek čas ustavila v Koči pri Savici, je bilo že znameniti Vintgar. Ta dan je bil najin gostitelj drugi moj kar pozno popoldne in je bilo treba misliti na prenoče­ prijatelj iz vojske Franc Slivnik iz vasi Spodnje Gorje vanje. pri Bledu. »Poiskala bova mojega prijatelja iz vojske, ki živi v Najin gostoljubni gostitelj iz Srednje vasi v Bohinju Srednji vasi le nekaj kilometrov daleč od jezera,« sem Franc Sodja je ostal moj prijatelj. Oženil se je, ima dejal mlademu sopotniku Vladu. »To je Franc Sodja, s odraslega sina, hčerko in vnuke. Zdaj je — enako kot katerim sem bil leto dni skupaj v Nišu. Lani sva se vide­ sem tudi sam — v pokoju. Večkrat sem ga obiskal, do­ la zadnjič, ko sva šla iz vojske. Takrat sva si izmenjala pisujeva si. Ali ve, da je tisti dečko, ki sem mu ga tiste­ naslova, kot sem si ga še z nekaterimi drugimi vojaki.« ga poznopoletnega večera pred 42 leti pripeljal v hišo, Pešačila sva do Bohinjskega jezera, pa po cesti ob tudi že ded? njem po vsej njegovi dolžini, šla prek mostu, pod kate- Ljudje božji, kdaj so minila ta leta! 228 PLANINSKI VESTNIK

zdrsnil kar na -20,8°. Dosedanja najnižja januarska Zima 1994/95 na Kredarici temperatura je bila sicer izmerjena 7. januarja 1985 in Povprečna temperatura pravkar minule zime na Kreda­ je znašala -28,3°. — Povpreček mesečne oblačnosti je rici je znašala -6,2° C. Bila je za 1,6° nad dolgoletnim znašal 5,1 desetine pokritosti neba. Bil je malo pod nor­ povprečkom. Skupno je v treh zimskih mesecih padlo malno vrednostjo (5,3). Sonce je v tem mesecu ob­ 313,5 mm padavin, kar je 102% normalne zimske sevalo Kredarico in bližnjo okolico 114 ur, kar je le za množine padavin. Navedene vrednosti nam povedo, dve uri več, kot znaša dolgoletni povpreček. — Skupno da je bila minula zima v visokogorju nekoliko pretopla je v januarju padlo 72 mm padavin, kar je 69 % normal­ in skoraj normalno namočena. Vse padavine so padale ne vrednosti. Največja debelina snežno odeje je merila kot sneg. Snežna odeja, ki je bila razmeroma skromna, 160 cm, in sicer prvi dan v mesecu. je ležala vso zimo. Podrobnosti po posameznih Februar je bil letos razmeroma topel. Njegov letošnji mesecih so naslednje: povpreček je znašal samo -4,5°. Bil je kar za 4,1° pre- topel. Februarska temperaturna ekstrema sta bila: Temperaturni povpreček decembra 1994, ki je znašal maksimum 4,4° dne 7. februarja, minimum -13,7° zad­ -4,1°, je bil za 2,7° previsok (nad dolgoletnim pov­ njega dne v mesecu. Temperaturni ekstremi vseh treh prečkom obdobja 1951—1990). Najvišja decembrska zimskih mesecev so bili v mejah doslej znanih tempe­ temperatura 6,2° je bila zabeležena 12. decembra, naj­ raturnih ekstremov Kredarice. Mesečni povpreček nižja, -14,7°, pa 15. dne v mesecu. Mesečni povpreček oblačnosti (6,4) je bil nekoliko nad normalno februar­ oblačnosti 6,2 desetine pokritosti neba je bil nad nor­ sko oblačnostjo, ki znaša 5,6 desetine pokritosti neba. malno vrednostjo (5,3). Število ur sončnega sija (120) Sonce je obsevalo Kredarico in njeno bližnjo okolico je rahlo preseglo dolgoletni povpreček (107 ur). Skup­ 106 ur, kar je za 10 ur manj od dolgoletnega povprečka no je kot sneg padlo samo 80 mm padavin, kar je le sončnega sija. Mesečna višina padavin 161 mm je 67 % normalne decembrske količine padavin. Največja znatno presegla normalno vrednost 98 mm. Največja debelina snežne odeje je merila 150 cm. debelina snežne odeje, ki je ležala ves mesec, je meri­ Januarje bil najhladnejši zimski mesec. Njegov meseč­ la 285 cm. ni temperaturni povpreček, ki je znašal -9,8°, je bil za 1,6° pod normalno vrednostjo. Najvišja januarska tem­ Na Kredarici in v njenem okolju se je ob posameznih peratura, ki je znašala komaj 2,4° (17. januarja), je bila izdatnejših sneženjih utrgala vrsta snežnih plazov. Na za 5,2° pod doslej najvišjo temperaturo januarja (7,6° srečo ni prišlo do nesreč. dne 7. januarja 1983). 4. januar pa je bil letos Razmeroma oblačno zimsko vreme planincem ni bilo najhladnejši dan na Kredarici. Alkohol v termometru je naklonjeno. France Bernot

severno steno iz granita. Ta gora Alam Kuhu z vprašajem. S primer­ leži — enako kot najvišja islamska no pripravo popotovanja se je mo­ gora, ognjenik Demavend ali Da- goče tudi izogniti neprimerni opremi Iranski pettisočak mavand — v obširni gorski verigi za vzpone na vrhove. Sabalan Elburz nad Kaspijskim jezerom. To Pa brez zamere! gorsko skupino so že leta 1977 Janez Pretnar, Radovljica V januarski številni Planinskega obiskali radovljiški alpinisti in pla­ vestnika je bil objavljen članek Izi­ ninci in tam opravili več pristopov in dorja Tasiča »Iranski pettisočak plezalnih vzponov. Tam je kar Polemikam gospoda Sabalan«. Avtor v njem navaja na­ nekaj štiritisočakov, kot Takht-e- Klinarja na rob pačne višine vrhov, pa tudi napač­ Soleiman (4650 m), severni vrh na imena za vrhove, zato pošiljam Khersana, ki se imenuje Shamali Gospod Stanko Klinar me je v pripombe. Khersan (4650 m), Siah-Sang zadnjem času kar dvakrat vpletel v Izidor Tasič v članku o Sabalanu, (4603 m) itd. Na Demavendu pa so svoje polemike s pisci dveh člankov iranskem vrhu na severozahodu bili Slovenci že prej in kar precej jih v Planinskem vestniku. Vpletanje države, navaja, da sta bila s pri­ je bilo na vrhu. moje osebe je v teh primerih popol­ jateljem na drugem najvišjem vrhu Moti me tudi poimenovanje Dema- noma odveč, saj z avtorji teh član­ islamskem države, kar pa ne bo venda v Damovant in Alam Kuha v kov oziroma njihovo vsebino res ni­ držalo. Ne vem, od kod je avtor Alanku. mam nič. Še več, to je storil z be­ dobil podatke o višini 5010 metrov. Ne dvomim, da so zaradi sedanje­ sedami in na način, ki mi v skladu z Ta podatek namreč ni točen; uradni ga stanja v Iranu težave z zemlje­ običaji in navadami slovenskih podatek za Sabalan, tudi Savalan vidi in točnimi informacijami, vendar planincev, zapisanimi v Častnem in Sabalon, je višina 4821 metrov bi se z malo iznajdljivosti našle in­ kodeksu. Zato sem dolžan bralcem (tudi 4817 m), zato je vrh le tretji formacije tudi pri naših planincih, ki PV povedati svoje mnenje. najvišji v državi. so že bili tam in bi odpadle besede, G. Stanko Klinar polemizira v Drugi najvišji vrh je zagotovo Alam da je pristop na vrh baje enos­ PV 10/94 z L. Urajnarjem, ki je za Kuh, visok 4840 metrov z visoko taven, in ocene plezalnih vzponov v PV 7—8/94 napisal prispevek »Vsi 229 PLANINSKI VESTNIK slovenski dvatisočaki?«. Ko izrazi nar piše, da »je Jože Dobnik podelil Vezna pot (četrtič) dvom o imenu vrha v glavnem g. Hansu Tuscharju zlati častni grebenu Tegoške gore, ki je v karti znak Planinske zveze Slovenije, Zakaj te živa Storžič in Košuta (IGF 1:25000, verjetno za karavanške zasluge«, radost mine? (Gregorčič) izdana 1988) označen kot kota potem pa še pove: »Dobnik meni 1956 m in so ga v znani akciji Slo­ zlatega znaka, in sploh nobenega Berem, kaj piše gospod Franc venskih novic poimenovali znaka, seveda ni podelil.« Ježovnik (PV 3/1995, str. 138) in »Skale«, dopolni svoja opozorila o G. Hans Tuschar z Dunaja, njegov se čudoma čudim (kot je rekel Can­ tem imenu še s podukom, napisa­ oče je Slovenec, doma iz Idrije, kar): nim v oklepaju: »To naj prebere tudi mati koroška Nemka, je odličen .— »meša se« v razpravo o Kara­ g. Jože Dobnik, ki z vsemi štirimi poznavalec Karavank ter pisec pla­ vankah, a »mu gre za nekaj druge­ prisega na Atlas Slovenije, kot da ninskih in alpinističnih vodnikov, ga«: so nam ga poklonili nezmotljivi bo­ monografij in drugih publikacij. Je — ve, da mi »je znano stališče govi z Olimpa.« Ne vem, zakaj mi je izredno objektiven pisec, ki v svojih geografov iz Akademije znanosti in g. Klinar namenil to opozorilo, saj delih spoštuje Slovence in sloven­ umetnosti Slovenije«, a meni v Tegoška gora ni omenjena v nobe­ ski jezik, kar velja tudi za imena na resnici ni znano; kako da on ve, kaj nem mojem vodniku! Tudi v Atlasu avstrijskem Koroškem. Pobudo za mi je znano, jaz pa ne?; tudi mi ni Slovenije ta kota ni označena. podelitev priznanja PZS sem res znano, kaj je Akademija znanosti in G. Klinarja najbrž moti to, da do­ dal, zlati znak pa mu je podelil pred­ umetnosti Slovenije (AZUS?); sledno uporabljam podatke iz Atla­ sednik PZS Andrej Brvar — rad bi videl, da bi PZS postala sa Slovenije, ki sta ga izdala Geo­ 9.11.1993 na Dunaju ob otvoritvi SPZ, SAZU, narejen po tem vzor­ detski zavod Slovenije in Založba razstave ob 100-letnici Slovenske­ cu, gre pa prekrstit v AZUS (ali pa Mladinska knjiga. Ko sem leta 1988 ga planinskega društva. je AZUS neka nova ustanova, ki pripravljal Vodnik po planinskih Opazka »Dobnik meni zlatega zna­ sodnijsko sicer še ni registrirana, postojankah, sem ugotovil velike ka ...« zveni tako, kot da pode­ vseeno pa že avtoritativno nastopa razlike med podatki v evidencah ljujem svoje znake. Priznanja pode­ in g. F. J. tam dobiva »stališča«?); PZS, v publikacijah Planinske za­ ljuje PZS, v njenem imenu pa sem — roti me v premem nagovoru: ložbe in drugih založb, v kartah jih v obdobju 1981—1994, ko sem »Pustite vsaj to našo Slovensko Geodetskega zavoda in Inštituta za bil tajnik in potem podpredsednik planinsko pot!« — kot da sem ji geodezijo in fotogrametrijo ter v PZS, kar precej izročil. G. Stanko žigih in napisnih tablah na posto­ Klinar je leta 1983 prejel spominsko kdaj stregel po življenju in kot da je jankah. Po posvetu s Tomažem plaketo PZS, ki je bila do leta 1993 to edino, kar mu je še ostalo, in kot Banovcem, takratnim predsedni­ najvišje priznanje PZS. da mu jaz hočem izpuliti še to zad­ kom Založniškega odbora PZS, in Pred tem je prejel srebrni častni nje in kot da je dejansko v moji Mirom Črnivcem, uglednim geo­ znak PZS, zlati pa mu ni bil pode­ moči, da to storim (nisem vedel, da detskim strokovnjakom, sem se od­ ljen, ker ga je s podelitvijo spomin­ sem tako visoko stoječi razsodnik ločil za Atlas. Z zadovoljstvom lah­ ske plakete »preskočil«. Ob 100- nad življenjem in smrtjo, hvala za ko povem, da je Geodetski zavod letnici ustanovitve Slovenskega priznanje, edino v mojem življenju, takrat in tudi pozneje preveril spor­ planinskega društva je bilo uvede­ vendar ga moram nujno odkloniti, ne podatke, ki sem mu jih sporočil, no novo najvišje priznanje »Sveča­ ker ni v skladu z resničnostjo); in jih tudi popravil, če je ugotovil na­ na listina PZS«, ki jo podeljuje — nadalje nas roti vse napočez (a pako. Ker se g. Klinar v istem se­ Upravni odbor PZS najzaslužnej­ ker v neposredni bližini apostrofira stavku navdušuje nad imenom Pri- šim slovenskim planincem ob živ­ mene, velja to verjetno posebej sank, mu priporočam, da na na­ ljenjskih jubilejih. Če gospod Klinar zame): »Ohranimo tisto, kar nam je slednji strani PV 10/94 prebere pri­ bere Planinski vestnik in Obvestila bilo nekoč sveto: slovenstvo!« No, spevek Franca Šuštaršiča »Pače- PZS, bi mu morale biti te zadeve slovenstvo je meni še sedaj sveto, nje slovenskega jezika«, v katerem znane. vendar »gre« tukaj tudi meni »za opozarja na mnenje častnega pred­ nekaj drugega«: kako da sem se po Na koncu še to: dobrohotne pri­ sednika PZS dr. Mihe Potočnika, šestdesetih letih domoljubne (sa- pombe in predloge na moje delo z da je pravilno ime gore Prisojnik. mo)vzgoje nenadoma znašel na veseljem sprejemam, zlasti od tis­ V prispevku »Štegovnik, prezrt od nasprotnem bregu, med sovražniki tih, ki moje vodnike uporabljajo. vesoljnih Slovencev?«, PV 3/95, (ali vsaj malomarneži) slovenstva? Gospodu Klinarju pa svetujem, da polemizira z B. Škrabanom in In s kakšnim/čigavim pooblastilom opusti način pisanja, ki žali, sicer M. Željkom, piscema članka v PV me je tja prepisal g. F. J.? 1/95 »Gora z veličastnim razgle­ bodo tudi zanj držale besede, ki jih je zapisal na koncu svoje polemike — nadalje da vedeti, da me moti dom«. Začuden sem bil, da se me ime SPP; vendar me moti samo je spet »sposodil«, čeprav nimam v PV 3/95: »Le Planinskega vestni- ka, mislim, da je škoda za tako nedorečenost imena. Toda ker PZS nobene zveze z vsebino članka, pa (ali po Ježovnikovo SPZ, meni je tudi ne z njegovo polemiko. G. Kli- mineštro«. Jože Dobnik ime kar všeč) sodi, da je ime urad- 230 PLANINSKI VESTNIK no (z žigom in podpisom) usodno bi mi, če vržem na vago še spomin saj ne prinašajo sporočila gora, so dokončno sprejeto — v desetletjih na pesem Domovina Mile Kačičeve pa dobrodošlo zrcalo življenjskega se je resnično tudi ustalilo — in ne v Književnih listih 2. marca 1995, duha in vedenja drugih o gorah. rabi in ne more dobiti dopolnitve, to vendarle pomagalo do sozvočne va­ Mednje sodi tudi knjiga dr. Bogo­ svojo misel (in nanjo vezan more­ lovne dolžine z brez dvoma zaved­ mila Ferfile, ki nam ponuja Svet na biten predlog) pokopljem. Moti me nim Slovencem g. Francem Ježovni- dlani. kom. nadalje Ježovnikovo mešanje ime­ Čeravno velja, da smo z namoče­ Stanko Klinar na poti in same poti, če ne tudi nim prstom v morju v stiku z vsemi lastništva poti: »Poznam jo kot lepo Popusti v planinskih celinami, pa to za knjige ne velja v planinsko pot in pot spoštujem. celoti. Knjiga, ki je izšla konec lan­ Poznam jo kot slovensko pot in kočah skega leta pri založbi Didakta, nas prosim, da ostane Slovenska!« Ne popelje od ZDA do Izraela in Kitaj­ razumem. Vsaj napol sem v temi: Prosimo za objavo našega odgovo­ ske, v Nepal in Himalajo ter v Kana­ Je kdo rekel, da ni lepa? Je kdo re­ ra na članek v Planinskem vestniku do in na Karibe. kel, da je ne spoštuje? Ji je kdo kra­ št. 4 »Popusti za člane UIAA v pla­ til slovensko ime? Jo je kdo hotel ninskih postojankah«. Avtor, sicer profesor primerjalnih odnesti iz Slovenije? K razjasnitvi Ker članek dovolj jasno ne opisuje, sistemov in predstojnik Oddelka za mi ne pomaga pribijalsko ponav­ o kakšnih kršitvah pri posameznih politologijo na FDV, poleg popotni- ljanje besed »pot« in »slovenska«, kočah so bile preveč zaračunane ških zapisov s potovanj vpleta tudi in tudi ne sprevržen pravopis. (Ko­ nočnine, ponovno poudarjamo, da številne podatke in dognanja, do nec koncev je urejen pravopis na gre za posamičen primer in verjet­ katerih se je dokopal ob študiju v no za nesporazum ter je zato pri­ svetu zato, da pripomore k razume­ tujini. Kogar zanima ameriški zvez­ tožba v takšni obliki neutemeljena. vanju napisanega sporočila.) ni politični sistem ali sanja o svo­ Preseneča nas, da je pritožbo ob­ Groza me je (in ne prvič!), ko vidim, bodnem izobraževalnem sistemu, ravnavala Gospodarska komisija kaj lahko neodgovorno besedovan­ ob tem pa ne zardeva ob lastnem pri PZS in da je bil problem objav­ je pripiše človeku. Tovrstna ne­ ljen v takšni obliki v Planinskem znanju, bo našel dovolj gradiva za odgovornost je na Slovenskem vestniku. Normalno bi bilo, da bi pri­ razmišljanje. množično zajela vse (ne)izobražen- tožbo odstopili našemu društvu, da Za gornike je zlasti zanimiv tisti del ske sloje do najvišjih akademskih in samo uredi zadevo s Hrvaško pla­ knjige, v katerem je popisano pre­ čast(il)nih naslovov. (Toda glej na ninsko zvezo, saj je naše društvo davateljsko »gostovanje« v šoli za začetku istega PV poudarjeno skrb najbolj pristojno in zainteresirano gorske vodnike v Manangu. Po­ nekdanjih urednikov za čistost jezi­ za odpravljanje nepravilnosti pri de­ slanstvo, ki mu ni para in ki se ga ka in jasno sporočilnost!) V zad­ lovanju svojih planinskih postojank. slovenska država otepa, je hkrati njem odstavku tik nad prispevkom Pri obravnavanju pritožbe na Gos­ predstavitev dosežkov slovenskih gospoda F. J. na navedeni strani je podarski komisiji se ni preverjala GV, ki so za uspešnejše poučevan­ bila v rokopisu zadrta močno zaslu­ resničnost trditev, predpisali so na­ je napisali tudi priročnik za kliente žena špica v javni ugled (samo) čin reševanja pritožbe in celo dolo­ vodniške šole (Handbook for Nepal malikovanih slovenskih vodnikov in čili sankcije. Omogočanje popustov Mountaineering Guides, Alpine As- vzornikov, ki radi javno diskutirajo, pri prenočninah za organizirane vendar najraje pod pravim kotom planince je naša prostovoljna odlo­ sociation of Slovenia, Nazarje na smer diskusije in s kar najbolj čitev, ki jo tudi izvajamo, zato je ust­ 1992). izrabljenim in razmršenim besediš­ varjanje problema nepotrebno. Poleg zgodovine spoznavanja čem, a jo je urednik previdno (ne­ Na Okrešlju so člani hrvaške pla­ Ledene dežele (kjer nekoliko po­ boleče) odstranil (narodovih mali- ninske organizacije izkoristili po­ grešam slovenski delež) najdemo kov se ne sme metati s častilnih ol­ pust po veljavnem ceniku. predvsem opise ekoloških pro­ tarjev), in zamolčana so ostala Planinski zvezi Hrvaške smo že po­ blemov (kjer imamo Slovenci tudi nekatera imena »pevcev razglaše­ slali pismo, da želimo morebitni svoj delež). Poleg mnenj o pozi­ ne slave« (po Prešernu), ki Sloven­ nesporazum rešiti v obojestransko tivnih in negativnih straneh gor­ cem utirajo sumljivo gaz. Vanjo je, skega turizma je priobčen Kodeks žal, neprevidno stopil tudi g. F. J. ekološkega obnašanja v Himalaji, Ne vem, ali bo vsaj z očesom trenil, ki ga slovenski alpinisti in trekingaši ko bo to spoznal. Za jedrnat izraz že poznajo. Če pa ga ne, ne svojega razočaranja sem si kot škoduje, če si ga pred odhodom motto izposodil Gregorčičev verz. preberejo. Svojo privrženost slovenstvu pa Ob raznoliki vsebini in misli, da je sem v tem spisu — kot naj g. F. J. Svet na dlani čas denar, naj vas ne skrbi preveč. blagovoli opaziti — oprl na tri vi­ Knjiga je zagotovo v vaši ciljni rav­ soke domoljubne svetilnike, kar naj Na straneh PV redko predstavljamo nini! knjige, ki so gorniško negorniške, Borut Persolja 231 PLANINSKI VESTNIK

Naravne znamenitosti peresa. Ob velikem slovenskem Dogajanje samo človek v nepo­ Kamniško-Savinjskih Alp uspehu na drugi najvišji gori sveta, srednem soočenju doživlja kot iz­ na K2 ali na Čogoriju (Gori gora), ziv. Ko gre za mejne, komaj še ob­ Kamniška občina je založila knjigo kot ji pravijo domačini v pakistan­ vladljive situacije, pogosto reagira Bojana Pollaka Naravne zname­ skem Karakorumu, to se je zgodilo skorajda instinktivno, bolj ali manj nitosti Kamniško-Savinjskih Alp na leta 1993, je v založbi Co Libri iz ugoden razplet pa je odvisen od kamniškem območju Ganuar 1995), Ljubljane izšla knjiga Vikija Gro- njegovega siceršnjega znanja in ki nam na svojstven način pred­ šlja, vrhunskega alpinista in že izkušenj. Potem pa sledi katarza in stavlja naravne znamenitosti tega uveljavljenega alpinističnega pi­ ena izmed takšnih možnih poti k območja. Zapisanih ima 52 zna­ satelja, saj je to že njegova peta izoblikovanju celovite podobe kata- menitosti, kot se da prebrati s knjiga o gorah. V njej nam pripove­ klizmatičnih dogodkov je tudi lite­ seznama. Vsaka je opremljena s duje o dogajanju na gori tako, kot bi rarna izpoved. Tisti, ki išče v to sliko in ustreznim izsekom karte. nam vrtel napet akcijski film, vmes smer, tisti, ki vedno znova hoče Opis vsake znamenitosti je zapisan pa vpleta svoja čustvovanja tako, domisliti svoje početje, pa čeprav je na splošno, dodan pa je še tehnični kot bi na filmskem platnu med gmo­ to »odkrivanje nekoristnega sveta«, zapis o opremi, težavnosti dostopa tami skalovja in ledu vsak trenutek kot radi pravijo alpinizmu, sede in do njega in težavnosti za ogled uzrli lepo, nežno cvetlico. napiše knjigo. same znamenitosti. Stopnje težav­ Kljub vsemu ta njegova pripoved ni Takšna knjiga je zdaj pred nami. nosti so zapisane s kategorizacijo tipična »zgodba o uspehu«, kajti v Lepa po vsebini in pospremljena z planinskih poti (lahko, zahtevno, veselje nad osvojenim vrhom je ka­ odličnimi barvnimi fotografijami, pred­ zelo zahtevno), enako avtor razdeli nila velika, grenka kaplja pelina; vsem pa v zelo lepi opremi, ki jo je brezpotja in plezalne smeri, na kon­ bila je kot ogromna solza nad ne­ »zagrešila« Tiskarna Slovenija. cu pa je zapisana še ustrezna srečno usodo enega izmed članov Mitja Košir kategorija vodnika, ki si ga naj izredno utečene ekipe. Na Gori obiskovalec najame, da bo to zna­ gora je za vedno ostal Boštjan menitost varno obiskal. Kekec in knjiga, zdaj tudi vemo, od Društveni glasili Vezi in Za vsako naravno znamenitost je kod naslov, je posvečena njemu. Gornik zapisano ustrezno izhodišče, čas Na tej ogromni gori, gmoti črnega hoje in kdaj si jo naj ogledamo. Kot granita (kara korum), je zašepetala Društvena glasila so nekaj poseb­ pomemben podatek se mi zdi še smrt, kot bi okrog tistih strmih nega: gorniško skromna in prepros­ čas nastanka tega zapisa. Nekaj grebenov zavel šepet o nebeški ta, berljiva ter učinkovita. Takšni sta teh naravnih znamenitosti se da smrti VValta VVhitmana: »... in tudi glasili PD Špik Vezi in PD Nova videti ob poti, tako »mimogrede«, včasih kakšna polzastrta, žalostna Gorica Gornik. mnoge pa bi morda videli, če bi in daljna zvezda sine in izgine«. V zadnjih Vezeh, ki so že 17. števil­ zanje nasploh vedeli in če bi vedeli, Tako napisana knjiga je seveda le ka po vrsti (glasilo bo naslednje leto da so blizu poti. Marsikaj tega smo ena izmed možnih zgodb z gore, polnoletno!), beremo o tem, da žel­ si ogledali ob srečanjih naravovar- vendar je za zdaj edina; zato ven­ jo po članstvu v PD lahko spodbudi stvenikov (GS) v Kamniški Bistrici, darle ni zgolj osebna izpoved, že razglednica sestrične, utrdi pa jo ko so bili taki zbori še v navadi. ampak vsem morebitnim pomisle­ udeležba na tekmovanju Mladina in Knjigo je vredno prebrati in si po­ kom navkljub tudi pričevanje. Ker je gore, kjer so Špikovci redni in nad­ tem po zapisu in navodilu ogledati Viki Grošelj ves čas in neposredno vse uspešni gostje. Ribniškega to ali ono naravno znamenitost ali, sodeloval pri najbolj dramatičnih Urbana bo kmalu zasenčila ribniška kot zapiše avtor, več takih zna­ dogajanjih samega vzpona na vrh, Eva, ki dežura na Sv. Ani in ji niti menitosti hkrati. Pa naj ostanejo predvsem pa nadvse tragičnega programirana potovanja v prihod­ take, kot so, še našim zanamcem. umika z gore, ki je terjal tisto nost (Drabov Veliki Oltar) ne more­ J. B. najdragocenejše — neponovljivo jo do živega. Res da so Špikovke človeško življenje. Tu, ob teh Gro- od hudirja (kar je nasprotno od šljevih reminiscencah, ob tem nje­ Viki Grošelj: K2 — priden), vendar bi se verjetno lažje govem osebno zelo čustvenem po- povzpele na Grintavec, če bi vede­ Grenko zmagoslavje doživljanju, ki pa je moralo biti kljub le, da gredo na Grintovec. Pov­ vsemu zaradi samoohranitvenega zetek slovenske planinske zgodo­ Skoraj pravilo je že, da ob velikih nagona zelo racionalno, se tudi vine pride zmeraj prav — saj veste: slovenskih alpinističnih uspehih v bralec zave, kje so zastavljene Zgodovina se ponavlja. Vezi, ki so gorstvih sveta nastajajo tudi knjige. skrajne meje pisani besedi, kadar deležne tudi risarske roke osnovno­ In to kakovostne, včasih cele mo­ je položena v zavest človeka, ki je šolcev iz planinskih skupin, sklene nografije, najpogosteje pa osebne bil na skrajnem robu prestopanja Vili Golob-Robin s tihim vabilom izpovedi posameznih vrhunskih meje smrti. društvenim članom: alpinistov, ki so skoraj vsi tudi vešči 232 PLANINSKI VESTNIK

»Spet zvenijo stopinje po gorski str­ Triglav in njegovo okolico so en­ mini, pogled pa sega nazaj na sledi. kratne in bodo vedno nepozabne. Jim ne manjka kristalov? Morda pe­ Omenjeni planinski domovi in pos­ sem na njih ne zveni? Morda le V slovo Gregorju tojanke bodo skupaj z njegovimi stopinj premalo po sledi hiti...« umetniškimi akvareli gorskega sve­ Klančniku ta kot njegov spomenik še dolgo V1. letošnji številki Gornika, ki ga je pričali o človeku, ki se je nesebično PD Nova Gorica izdalo v 800 izvo­ in požrtvovalno razdajal za druge in dih, ki ima 20 strani in trde platnice za dobrobit slovenskega naroda. in ki ga je uredil Bogdan Zoratti, Predvsem pa tudi za delovnega piše dosedanji predsednik Toni človeka! Gleščič o 45-letnici društva, ured­ Žalujmo in se poslovimo tako, kot nik pa o desetletju Doma pri Krn­ smo se od pokojnega planinskega skem jezeru. Kdor ne verjame v prijatelja dr. Marijana Breclja in ekologijo, naj prebere podatek o kakor je zapisal naš pesnik Oton 150.000 planincih, ki so hodili okrog Župančič: jezera, zato ne preseneča, da temu »V črno sem žalost zakopan — vprašanju povsod (tudi v Gorniku) pa se ozrem v gorenjsko stran — namenjajo veliko pozornosti. Bog­ Z vsako smrtjo med prijatelji je tudi in glej: dan Žorž piše o oblikah in namenu mene manj. To še posebej velja ob planine so visoko kakor prej!« družinskih izletov v gore, o množi­ Gregorjevem slovesu. Na Ravnah, 3. aprila 1995 čnosti v gorah (da ali ne) pa raz­ Če pade kamen v tolmun, se krogi Dr. Miha Potočnik mišlja Janko Mimik, podpredsed­ na vodi vedno bolj širijo. V našem življenju pa je ravno narobe: krog se nik PZS. Članka Zdravka Likarja in vedno bolj oži in zanka se zateguje. Milana Lebana se vsak na svoj Čestitke Viktorju Kojcu Ne bom podrobno govoril kot do­ način dotikata Soške fronte. Leban V imenu planincev Savinjske in mačin izpod Triglava na primer o zlasti opozarja na raziskovalno žili­ Šaleške doline čestitam Viktorju šolanju v ljudski šoli na Dovjem, ki co, ki rada eksplodira v roki, in sve­ Kojcu iz Šoštanja za njegovo sva jo z mlajšim Gregorjem obisko­ tuje, da o najdbi neeksplodiranih vala še v Aljaževih časih; ne o prvih sedemdesetletnico. Pogrešamo ga ostankov obvestimo policijo. Rajko smučarskih začetkih v Mojstrani, na planinskih poteh in planinskih Slokar v imenu 61 izletnikov po- kjer je Gregor odigral mnoge vloge proslavah, pogrešamo njegove be­ doživlja Španijo in vzpone po Iber- prvaka, vse od Janeza Polde in sede v tem in onem časopisu ali re­ skem polotoku (najvišji vrh Sierre drugih mojstranških prvakov pa do viji. Huda bolezen ga je priklenila Nevade Mulhacen 3482 m). — V današnjega Jureta Koširja in na posteljo. zadnjem delu se predstavi mladin­ Alenke Dovžan; ne o njegovem Težko bi našli področje, na katerem ski odsek: načelnica Alenka Pegan deležu v uporu in boju proti nacis­ Viktor Kojc ni deloval. piše o akciji Najlepša planinska fo­ tičnemu okupatorju; ne o prvih po­ Malo je planincev, ki bi bili bolj pre­ tografija in o podelitvi naziva Naj vojnih časih in skupnem delu v Že­ dani planinski organizaciji, kot je planinec leta, ki ga je osvojila Bar­ lezarni Jesenice. O tem in o njego­ Viktor Kojc težko bi se našel kdo, ki bara Zgaga. Tabor na Pologu je vem delu in delovanju med železarji bi toliko skrbel za zgodovino Šale­ Metka Zgaga ocenila s cool (kar je na Ravnah in koroškem delu Slo­ ške podružnice SPD, kot je on, ki bi venije, pa v Združenih slovenskih najnajboljše), verjetno pa bi se z se toliko veselil delovnih zmag, kot železarnah so poklicani in sposob­ oceno strinjali tudi najmlajši, ki so se jih je on; Andrejev dom na Sle­ nejši govoriti drugi. menu mu je bil drugi dom. taborili na Čavnu. Po vzponih na Želim pa se mu kot častni predsed­ Čestitke za 70-letnico! Veliki Modrasovec (Atlas Slovenije nik Planinske zveze Slovenije v Franc Jeiovnik 141/B2), Mali Goljak, Sinji vrh in imenu slovenskih planincev, alpini­ Kucelj, o čemer piše Mateja Ko- stov — plezalcev in gorskih reše­ glot, bi zamenjali eno leto šole za valcev zahvaliti za vse, kar je zanje Ob 90-letnici PD Idrija en teden tabora (šifra: Šola je kruh, s svojimi sodelavci storil na Kreda­ Z zgodovino bom na kratko opravil: živela lakota). rici, pri Triglavskih jezerih, na Kom- ni, pri Savici v Bohinju in v Kamniški Meščanska podružnica SPD je bila Gornik je tiskan na kvalitetnem pa­ Bistrici. v Idriji ustanovljena 1904. leta in je pirju z barvnimi fotografijami Bil je žlahtni in neutrudni nadaljeva­ bila enajsta po vrsti. Iz strankarsko (A. Colja, M. Bijuklič, B. Zoratti), lec Aljaževega pionirskega dela in političnih razlogov tedaj knapov ni ki prikazujejo poleg dogodkov (do­ ohranitve njegove dediščine v so­ bilo zraven. Na zdrave hribovske kumenti časa!) tudi utrinke, ki so bli­ dobnih razmerah in časih, katerih izlete so hodili le na svojo roko. Še zu vsakemu gorniku. potrebam je znal tankočutno pri­ tja do druge vojne so prav radi Borut Peršolja sluhniti. Njegove zasluge za naš obiskovali Koševnik, Gore, Vojsko, 233 PLANINSKI VESTNIK

Jelenk nad Faro, obe Razpotji; pol­ šnjih dneh opazno poslavlja. Danes Jeram. To so bili še časi kamion- ne so jih bile božje poti na Angelsko povečano, a tedaj povsem novo ko­ skih prevozov. Spominjam se sijaj­ Goro (Otlico), k Sv. Trem kraljem in čo so gradili od 1953. do 1955. leta. nih izletov na Javornik, Porezen, na Sv. Goro. A pri Medvedu na Ja- Za mesto je bila njena dograditev Črni vrh, Ratitovec. Na Sivko, Je­ vorniku (Kanji Dol) je bila že 1876. izjemen praznik; norelo se je tedaj lenk in Hleviše smo bezljali redno vpisna knjiga. Pomeni, da so bili vso noč. Danes ima koča cesto, leto za letom. V idrijski osnovni šoli delavni že člani SPD daleč pred dostopna je tudi tistim, ki jim je pre­ je za Jeramom dolgo zagnano vodil ustanovitvijo idrijske podružnice. več le dobra ura zložne hoje po MO slavist Andrej Černilogar. Za Ob 10-letnici je imel ozek krog idrij­ tihem gozdu. njim še danes imenitno vlečeta plug skih planincev (kot se je rad izrazil Želje po planinskem zavetišču na Marica Brezavšček in Nace inž. Ivan Gantar) kaj pokazati. Vojskem (kamor hodijo knapi od Breitenberger, oba šolnika. Saj Markirali so poti na Jelenk, Javor- pamtiveka gledat sončni zahod v res, kaj bi planinstvo brez šolnikov? nik, k Sv. Trem kraljem in na Otlico. barvah, kakor se je imenitno izrazil Današnje delo z mladino seveda ni 1907. so odprli brunarico na Javor- pokojni Srečko Logar) je bila že le vodenje po poteh, so še natečaji, niku. Za Žoržem v Idriji (danes sta­ stara. 1958. je PD Idrija vzelo v na­ tabori, pohodi, kulturni nastopi, ori­ dion) so uredili drsališče, skrbeli so jem in pozneje odkupilo staro Blaž- entacija, začetki plezarije... Iz dav­ za mestno sankališče, polagali kovo hišo. Brez pomoči idrijskega nih let, ko se je na občnem zboru (z vpisne knjige, prirejali predavanja, rudnika ne bi šlo ne tu, ne na Hlevi­ Janezom Gnezdovim vred) govo­ veselice in izlete. Športno, vzgojno šah, ne na Javorniku, le kdo tega rilo le o gradnji javorniške koče, se in kulturno poslanstvo planinske ne ve! Docela predelana kmečka je marsikaj obrnilo na glavo. Alpi­ misli je prvič poletelo iz dna idrijske hiša je postala nov planinski dom, nistični odsek so v Idriji zastavili kotline na bližnje in tudi bolj odmak­ domače zavetje popotnikom, Voj- 1973. leta. Svojih uspehov fantje ni­ njene griče. skarjem božja roka in redkim turis­ so dajali na veliki boben, a pozna­ Dobre obete je grdo prekinila prva tom prijazna privlačnost, saj vse le valci vedo zanje. Po njihovi zaslugi vojna in vse, kar ji je na Primor­ ne odtehtajo bajni razgledi in zdrav je plezanje - tako in drugačno - v skem sledilo. Nova državna meja je zrak sredi arnike in šentjanževk. Na Idriji postalo nekaj običajnega. Na prekinila zvezo z matico. Leta 1925 žalost društvo vojskarskega zalo­ to bolj športno, vzgojno in samo- v Idriji ustanovljeno samostojno pla­ gaja v bolj tržnih časih ni več zmog­ vzgojno dejavnost smo včasih gle­ ninsko društvo sploh ni zaživelo. lo. Nisem edini, ki mu je neskončno dali s premočnim strahospoštova- Naslednja leta se ve, da so Italijani žal. njem. prepovedali vsa slovenska društva. Na Sivki je bilo dolga povojna leta Planinarjenje se v zadnjih letih hu­ Druga vojna in še prej ves predolgi planinsko zavetišče kar v italijanski do spreminja. Skupinski in nekoč čas italijanske okupacije sta mno- kaverni. Nič kaj ugledno, obiska pa tako veselo družabni izleti z avtobu­ gokaj odplaknila in zabrisala. Hribi slednje leto čez mero, menda ne le som ali še prej s kamionom so v so kajpak živeli dalje in knapi so iz zaradi borovnic. — Drugače je že zatonu. Do vznožja hribov se maj­ nuje še romali k njim in se z njih vsa leta na Jelenku, ki slovi kot hne družbice potegnejo z osebnimi razgledovali po širni rovtariji, a spo­ botanični vrt daleč po svetu. Vsaj avtomobili, zgodaj zjutraj, sredi no­ min na društveno življenje je docela na binkošti se slednje leto zdi, da či. Mnogokrat ne vedo drug za dru­ zbledel. se na globoko zakoreninjeni kmečki gega. Včasih se srečamo na gor­ Leta 1946 so sklicali zbor — torej se praznik ne bo nikoli pozabilo. Pla­ skih poteh in smo vsi iz sebe: A tudi je premaknilo. Leto pozneje so uki­ ninsko zavetišče na Jelenku se je tega je zvleklo ven! — So krivi avto­ nili nekdanjo podružnico SPD in večkrat selilo, ostalo pa več ali manj mobili ali boljši standard? Ali bolj novo planinsko sekcijo vključili v gi­ na ravni prijetne vaške gostilne. kot nekdaj ljubimo mir? — Tudi v gantsko fizkulturno društvo »Ru­ O številu idrijskih planincev na krat­ Idriji je že precej let videti, da dar«. Opletanje s takrat modernimi ko: društvo zamira, a morda hodijo lju­ sekcijami se ni obneslo ne v Idriji, ne Pred 1904. letom je v mestu živelo dje v griče še bolj kot nekdaj. Na v Ljubljani: 1948. so na občnem in delalo za stvar 16 članov SPD. Triglav se spravi vsak, na Krn hodi­ zboru končno ustanovili samostojno 1904. se jim je pridružilo 26 članov jo pozimi, kot da so Hleviše, na po­ hodih je videti množice. Le te ubo­ planinsko alpinistično društvo. Novi nove podružnice. 1969. (kakšen ge rovtarsko kmečke steze, ki bi veter je bil pravi! Vrgli so se v grad­ skok?) je bilo vpisanih 1005 članov, bile vse lahko tudi planinske, samo njo nove koče na Javorniku. Ker 1974. 1650 in 1981 — 944 pla­ te bodo kmalu zares prešle. sem bil kot droben žvižgavec nekaj­ nincev. Od tedaj dalje je številčnost Lani, 1994., je torej idrijsko planin­ krat poleg, vem, da so bila to od sile odvisna tudi od tega, koliko sko društvo praznovalo 90-letnico. delavna in radoživa leta. 1952. so znamkic gre vsako sezono v proda­ Prijazno in prisrčno. Osrednja pro­ stavbo posvetili začetniku idrijskega jo. V zadnjih desetletjih je včlanjene slava se je odpletla 12. junija — kot planinstva Maksu Pirnatu. veliko šolarske mladine. Po naših govcih jih je prvi vodil dolgoletni se spodobi — na Hlevišah. Nad Na Hlevišah je planince sprva gos­ rovtarske hrbte in grape so zateg- tila Križičeva bajta, ki se v dana- marljivi predsednik društva Janez 234 PLANINSKI VESTNIK njeno zagodli idrijski rogisti, ubrano izletih smo imeli 158 mladih in nji­ na Mont Blancu, letos pa bomo je čez smrekovje zapel godoviški hovih staršev. delo nadaljevali. oktet, živahno so nastopili prefarski Na vseh izletih so se mladi seznan­ Veliko nam pomaga PD IMP iz Lju­ in idrijski mladi planinci. Po be­ jali s kulturnimi, krajinskimi in zgo­ bljane, predvsem s svojimi vodniki sedah dolgoletnega predsednika dovinskimi značilnostmi posamez­ in skupnimi pohodi. Zato smo jim Marjana Rupnika so zaslužnim nega kraja, kjer smo hodili. O lepo­ zelo hvaležni. „ .. „ ., članom podelili društvena in držav­ tah našega gorskega sveta, o kra­ Marijan Gnl na priznanja. V hleviški koči smo se ljestvu Zlatoroga, o Triglavu in so­ dobili tudi 10. oktobra, tedaj se je seščini nam je, kot le on zna, lepo 41. občni zbor PD PTT projekcija hribovskih diapozitivov povedal in pokazal g. Jaka Čop. Ljubljana sprevrgla v veselo in glasno druže­ Za to smo mu mladi še posebej nje starih znancev. Naslednjega hvaležni. Na enainštiridesetem občnem zboru dne se je ne prav hud pohod v kis­ Tudi na izpopolnjevanje naših vod­ Planinskega društva PTT Ljubljana, lem vremenu prav tako končal s nikov nismo pozabili. Dva sta se v ki šteje več kot tisoč članov, se je v pesmijo na Hlevišah. okviru Komisije pri PZS izpopolnje­ soboto, 4. marca 1995, zaradi izred­ Zaključna prireditev je bila 27. de­ vala na Veliki planini, dva mlada no slabega vremena zbralo le 155 cembra v hotelu Ydria. V kulturnem člana sta opravila tečaj za mladin­ članov. Kljub temu je bil občni zbor delu sta poleg mladine nastopila še skega vodnika, en član društva pa uspešen, saj je prikazal, da je bilo godoviški oktet in nonet Prfarci. Po društvo v preteklem letu z vsemi manjši pogostitvi povabljenih se je opravlja tečaj za planinskega vod­ nika. svojimi odseki nadvse tvorno. v svečanem prostoru razcvetel Kljub temu, da se je občnega zbora Po svojih finančnih zmožnostih ples, za katerega predsednik Rup- udeležilo razmeroma malo članov, skrbimo tudi za nabavo najnujnejše nik namiguje, da ni bil zadnji. je bila dvorana Zdravstvenega za­ planinske opreme. Ob visoki obletnici čestitamo vsem varovanja na Miklošičevi cesti 24 v Odločili smo se tudi, da bomo pla­ idrijskim planincem, ki še lazijo po Ljubljani nabito polna. Uvodoma je ninske poti, ki potekajo po našem gričih, so s tem početjem nehali ali nastopila instrumentalna skupina območju, sami oskrbovali. Za to pa še niso začeli: Naj jim bodo svet­ OŠ Log pri Brezovici, ki je odigrala li dnevi! delo imamo že nekaj usposobljenih nekaj lepih skladb na električne In društvo naj uspešno živi še na- članov. Res je, da naša pota ne po­ klavirje. Potem pa je vse prisotne tekajo po visokogorju in nam ni po­ toplo pozdravil dosedanji predsed­ ^ ' Rafko Terpin trebno urejevati varovanj (klinov, je- nik društva Jure Srhoj, ki je klenic itd.), a tudi pota skozi gozdo­ društvo uspešno vodil štiri leta. ve, kjer vsako leto posekajo mnogo Prvi občni zbor PD Izčrpno poročilo o delu društva v lesa in tako uničijo mnogo markacij, Moravče letu 1994 je podal podpredsednik je potrebno vestno vzdrževati, saj PD PTT Ljubljana Stanko Jaki, ki po teh poteh hodijo popotniki, ki so Minilo je leto dni, odkar smo se tudi je zadnje mesece preteklega leta manj izkušeni in se teže znajdejo v Moravski dolini zganili in zaradi odsotnosti predsednika na poti. Člani MO so delali na poteh ustanovili svoje planinsko društvo. društva prevzel vajeti v svoje roke 104 ure. Da smo se prav odločili, nam pove in v letu 1994 storil pravzaprav naj- dejstvo, da nam je uspelo v enem Tako je potekalo naše delo v pre­ letu zbrati nad 400 članov, to pa je teklem letu. Bili smo v Kamniških Delovno predsedstvo 41. občnega zbora PD za tako majhen kraj, kot so PTT Ljubljana je vodil podpredsednik Alpah, v Karavankah, Julijcih, v društva Ivo Kastelic. Moravče, prav gotovo zelo veliko. Prlekiji. Najbolj sposobni so bili tudi Foto: Rado Radešček Medtem ko je naša krovna orga­ nizacija, PZS, praznovala častitljiv jubilej — 100 let, smo začeli tudi v Moravčah. Ustanovili smo planinsko društvo, konec januarja letos pa smo podali obračun svojega enoletnega dela. Ugotovili smo, da smo delali dokaj dobro. Upravni odbor je s svojimi vodniki za društvene člane orga­ niziral 23 izletov. Udeležilo se jih je 650 članov. Sedem izletov smo or­ ganizirali za učence osnovne šole Jurij Vega iz Moravč, kjer deluje 36- članska skupina mladih, ki pred­ stavljajo naš podmladek — naš poganjek za bodočnost. Na teh 235 PLANINSKI VESTNIK

več, da je društvo celo preseglo NOV Slovenije Martin Prevorčnik Zahvala svoje letne plane. Med drugim je je podelil še transverzalno značko povedal, da so bili vsi društveni starosti slovenskih planincev Jože­ Številnim društvom, ustanovam odseki nadvse tvorni, še posebno tu Dobniku za četrtič prehojeno in posameznikom se po tej poti pa sta se izkazala izletniški odsek, transverzalno pot. iskreno zahvaljujemo za čestit­ ki ga vodi Alojz Terglav, in planin- Prisotni so na občnem zboru so­ ke, darila in dobre želje ob naši sko-jamarski odsek, ki ga vodi glasno sprejeli še nova društvena 100-letnici. Rado Radešček, saj je slednji več pravila, razrešili stari Upravni odbor Posebno se zahvaljujemo naše­ kot za sto odstotkov presegel svoj društva, ostale društvene organe in mu prijatelju Jaki Čopu za prav­ letni plan izletov. Izredno se je izka­ dosedanjega predsednika društva. ljico o Zlatorogu, ki jo je ob ju­ zal tudi Gregor Česnik, načelnik Potem so izvolili nov Upravni odbor bileju namenil otrokom na osnov­ mladinskega odseka. in druge društvene organe, za no­ nih šolah. Na občnem zboru je poročilo podal vega predsednika pa so izvolili do­ PD Radovljica še načelnik gospodarskega odseka sedanjega načelnika propagandne­ Mile Gizina, ki je prisotne seznanil ga odseka Toneta Krauthakerja. tudi s finančnim poročilom društva, Rado Radešček rojena leta 1913, najmlajša Lara iz katerega je razvidno, da je dru­ Borštner, rojena leta 1992, in štvo v preteklem letu dobro gospo­ Spomladanskim najstarejša udeleženka, ki je bila na darilo. pohodom na rob vseh osmih pohodih, Magda Je- V nadaljevanju občnega zbora so žovnik (rojena leta 1934). predstavniki številnih planinskih V širši okolici Celja so že pred leti Na Homu je bilo prisrčno srečanje, društev čestitali PD PTT Ljubljana organizirali več pohodov, ki so os­ šolarji so pripravili kulturni program, za uspešno delo, spregovorila pa tali tradicionalni. Imajo 10- in več­ udeleženke je pozdravil predstav­ sta še predstavnik Telekoma Slo­ letno tradicijo. Mogoče bo kdo de­ nik PD Jože Jančič, pohod je orga­ venije Mitja Vavpotič in Pošte Slo­ jal, da je njihov čas potekel, pa ni niziral in vodil mladinski odsek. venije Tone Grden, ki sta pred­ tako. Udeležba na teh pohodih je Zato tudi ni bojazni, da Pohod ob vsem poudarila, da bosta obe pod­ vse večja. mejah KS Liboje ne bi uspel. To je že 13. pohod, ki ga organizirajo 22. jetji še naprej finančno in tudi mo­ Organizatorji pohoda Prebold-Ma- 4. 1995 s pričetkom ob 9. uri pri ralno podpirali Planinsko društvo rija Reka, ki je bil januarja, so za­ mostu v Kasazah. PTT Ljubljana, saj bo društvo tudi v pisali, da je bila udeležba množi­ Pohodi torej niso preživeli. bodoče skupno planinsko društvo čna. Franc Ježovnik Telekoma in Pošte Slovenije. Med Dne 7. januarja 1995 je bil sedem­ mnogimi uglednimi gosti je občni najsti pohod »Po poteh Pohorske­ zgor pozdravil še podpredsednik ga bataljona«. Letos je bilo vpisano Izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije Janko 386 pohodnikov, ocenjujejo, da jih v Tamarju Mimik, ki je še posebej naglasil, da je bilo najmanj 500. Za leto 1994 je je Planinsko društvo PTT Ljubljana Večer zapisal, da jih je bilo 335. Izpopolnjevanje vodnikov v Tamar­ eno izmed najboljših planinskih Torej: udeležba v spomin na boj ju je bilo namenjeno predvsem vod­ društev v Sloveniji in zato zgled Pohorskega bataljona narašča. Po­ nikom, ki že imajo kategorijo D, in planinske dejavnosti. trjuje se resnica, ki jo je izrazil dr. tudi drugim, ki jih zanimajo zimske Sledil je najsvečanejši del občnega Dimitrij Rupel v Dražgošah: »Člo­ oziroma snežne razmere. Taka ob­ zbora, saj so mnogi planinci in vek brez spomina je kot telo brez lika izpopolnjevanja je že tradicio­ nekatere delovne organizacije pre­ duše, narod brez spomina je čre­ nalna, še iz časov pred sprejemom jeli visoka priznanja PD PTT Ljub­ da...« Pravil o enotni kategorizaciji vodni­ ljana, ki jih je podelil dosedanji Prizadevni planinci iz Dramelj so kov PZS. Prvo tako izpopolnjevanje predsednik Jure Srhoj, in priznanja organizirali Pohod po poteh XIV. di­ je bilo 27. in 28. 3. 1982 v Erjavčevi PZS, ki jih je podelil Janko Mimik. vizije Dramlje—Žice. Tudi tu ude­ koči na Vršiču. Predstavnica Turistične zveze Slo­ ležba narašča! Letošnji zbor udeležencev je bil venije Majda Dekleva pa je V prelepem spomladanskem dnevu 17. 3. 1995 zvečer v Tamarju. Tak slavnostno predala PD PTT Ljublja­ je PD Zabukovica organiziralo Po­ čas je bil predlagan na izpopolnje­ na plaketo za prvo mesto med sre- hod žena na Hom. To je bil že osmi vanju lani, saj bi bili tako vsi v so­ dogorskimi planinskimi postojanka­ pohod. Tudi tu udeležba narašča: boto zjutraj zbrani in pripravljeni za mi, ki ga je v lanskem letu dobil leta 1991 je bilo 77 pohodnic, leta delo. Vendar ni bilo tako. Nekateri Poštarski dom na Vršiču. Prvič sta 1992 106, leta 1993 82, leta 1994 so prihajali v soboto zjutraj in še bili podeljeni tudi dve bronasti 138 in letos 151 vpisanih, vendar tudi dopoldne. V soboto zjutraj smo transverzalni znački Poštarske jam­ ugotavljamo, da jih je bilo še več. ugotovili, da nam snežne razmere ske poti, ki sta ju prejela Matej Sve­ Prišle so pohodnice iz Savinjske ne bodo dopuščale izvedbe kakr­ tel iz Maribora in Dušan Novotnv doline, pa tudi iz Ljubljane, Celja, šnekoli ture, zato smo se odločili, iz Ljubljane. Predsednik Odbora za Kočevja. Najstarejša udeleženka je da bomo izvedli načrtovani pro­ Transverzalo kurirjev in vezistov bila Pepca Ramšak iz Zabukovice, gram v soboto in ga pozno zvečer 236 PLANINSKI VESTNI K zaključili. Bila pa so celo razmišlja­ diranje — grobo in fino — in vsak je Naj omenimo le eno neprijetnost nja, da bi šli morda že v soboto na lahko sam preizkusil delo s sondo. tega izpopolnjevanja. Ker prijav turo v Karavanke. Ugotovitev je bila, da je sondiranje niso evidentirali, organizator do pri­ Takoj po zajtrku so bila teoretična težaško in počasno delo, zlasti če hoda posameznikov v Tamar ni predavanja. O nevarnostih pozimi vemo, da je možnost preživetje ti­ poznal števila udeležencev. Če ne je govorila Marinka Koželj Stepic. stega, ki je zasut pod plazom več bi »preprečili« prihoda štirih inštruk­ Opozorila ni le na nevarnosti snež­ kot dve uri, minimalna. Miran Tar­ torjev, Bojana Pollaka, Silvestra nih plazov, za katere večina vemo, kuš je prikazal prerez snega ter Jošta, Borisa Mlekuša in Janeza ampak je naštela še nekaj nevar­ preizkus stabilnosti snežne odeje Benkoviča, bi bilo inštruktorjev od­ nosti, ki prav tako ogrožajo zimske­ po norveški metodi in po metodi ločno preveč. Vpraševali smo se, ga pohodnika, a nanje prav radi po­ snežnega klina. Prerez snega je bil zakaj ni udeležba večja, saj je bilo zabimo. Te nevarnosti so kratek dokaj pester, saj smo videli prak­ udeležencev vedno preko 30, v letu dan, zaprte koče in neurejene zim­ 1992 celo 72. ske sobe, raznolikost snežne ode­ tično vse trdote snežnih slojev, de­ Izpopolnjevanja vodnikov v zimskih je, slaba oprema in nepoznavanje belino slojev ter vrsto snežnih kri­ razmerah so se udeležili Ciril uporabe le-te in še marsikaj. Dr. stalov v vsakem sloju. Tudi prikaza­ Tovšak iz PD Jakob Aljaž - Mari­ Anda Perdan je predavala o prvi na preizkusa snežne odeje sta dala bor, Rudi Schoss in Aleksander pomoči podhlajenemu. Opozorila je podobne rezultate. Ugotovili smo, na različne postopike, kako poma­ da naj bo snežna lopata, ki je iz lah­ Čičerov iz PD Onger-Trzin, Franc gati pri ozeblinah, omrzlinah in pod­ kega in čvrstega materiala, stalna Gričar iz PD Lisca Sevnica, Cveto hladitvah. O opremi zimskega po­ spremljevalka zimskega pohodnika Hvala in Laci Gvorfi iz PD Nova hodnika in turnega smučarja je pre­ ali turnega smučarja, saj služi pred­ Gorica, Janko Mohorčič, Lojze daval Ljubo Hansel, ki je prav na­ vsem za ugotavljanje nevarnosti Zadel in Aldo Zubin iz OPD Koper, zorno pokazal posamezne kose snežnega plazu in ne le za odkopa- Lojze Terglav iz PD PTT ter Dejan opreme ter nakazal slabe in dobre vanje zasutega. Marinka Koželj Zrnič iz PD RTV Ljubljana. lastnosti. Dandanes je včasih kar Stepic je pripravila praktičen prikaz Marinka Koželj Stepic težko kupiti pravo opremo, ker je uporabe elektronskih naprav. Vsak ponudba pogosto zelo velika, ved­ je imel možnost, da je v sneg zako­ Šli smo v neznano in no pa prodajalec ne zna ali ne more pano napravo tudi sam s pomočjo prišli na vrh svetovati pri nakupu. Posebej je elektronske naprave našel in tudi opozoril na opremo, ki nas sicer ne izkopal. Delo na terenu je trajalo Kar z dvema avtobusoma se nas je varuje pred plazom, ampak nam kar štiri ure in po povratku v dom 120 učencev, ki smo uspešno za­ omogoča učinkovito tovariško po­ smo izpopolnjevanje analizirali in ključili osnovno planinsko šolo, moč. To so zlasti snežna lopata, podalo v soboto, 18. marca, na na­ elektronske naprave za iskanje v tudi sprejeli smernice za prihodnje leto. gradni izlet v neznano. plazu in sonde. Pogovor je tekel Izletniki smo bili iz petih osnovnih Tudi v prihodnje naj bi bil zbor v tudi o ABS sistemu zračne vreče, ki šol v občini Ilirska Bistrica, iz petek zvečer, v soboto teoretična je v tujini vse bolj razširjen, pri nas trnovske in bistriške šole ter iz pa ga še ne poznamo. predavanja in praktično delo, v ne­ Kuteževa, Jelšan in Knežaka. Pred kosilom smo ugotovili, da je deljo pa tura. Izbor tem naj tak kar Čeprav nas je dajala radovednost, bolje, da gremo na teren kar v Ta­ ostane. Predlog je le, da bi dodali kam gremo, nam naši mentorji niso marju in da pozabimo na turo v temo z naslovom Življenjski doživ­ hoteli izdati cilja naše poti. Tudi ob­ Karavanke, saj je bilo časa za obo­ ljaji zime in mraza. To temo naj bi ljubljene nagrade, ponujene za je premalo. Udeleženci so se raje podal nekdo z bogatimi zimskimi pravilni odgovor, niso pomagale. odločili za praktično delo. Inštruk­ izkušnjami, podana pa naj bi bila Do odgovora smo prišli po dobri uri torji so namreč prinesli s seboj kar teoretično in bi trajala eno uro. V vožnje, ko smo v Logatcu krenili precej pripomočkov, ki so v tujini že diskusiji je bilo ugotovljeno, da so proti Žirem. Cesta se je strmo dvi­ stalni spremljevalci zimskih pohod- bile teme dobro izbrane, prav tako gala in pripeljali smo se skoraj na nikov. To so predvsem elektronske je bilo izredno dobro opravljeno vrh razglednega golega hriba s cerkvijo, šolo in eno samo kmetijo - naprave za iskanje zasutih v plazu, praktično delo, verjetno tudi zato, snežne lopate in sonde. Medvedje Brdo. V obnovljeni šoli je ker so bili trije udeleženci na enega Snežna odeja sicer ni omogočala sedaj republiški center za številne inštruktorja. Udeleženci so predla­ varne izvedbe ture, bila pa je toliko obšolske dejavnosti slovenskih gali, naj ta ekipa inštruktorjev, ki de­ primernejša za praktične vaje. Štir­ šolarjev. O vsem, kaj počnejo mla­ je inštruktorji — Roman Robas, luje zelo utečeno, ostane tudi v pri­ di, ki pridejo tja na delovne počitni­ Ljubo Hansel, Miran Tarkuš in hodnje. Seveda jo je treba ob ce, nam je pripovedoval naš plani­ Marinka Koželj Stepic — so pri­ večjem številu prijavljenih povečati. nec in tabornik Leon Rolih, ki je pravili nekakšne tematske delavni­ Razmere za izvedbo izpopolnje­ tam zaposlen. Prijazni oskrbniki so ce. Roman Robas je vodil pogovor vanja so v Tamarju ugodne, saj je v nas vse postregli s toplim čajem. o zimskih dogodkih na posameznih domu razmeroma velik poseben Prišel nam je prav, saj smo se s turah. Ljubo Hansel je prikazal son­ gostinski prostor, v okolici pa raz­ pravo snežno vojno dodobra nolik teren za praktično delo. razgibali. Ogledali smo si razgledni 237 PLANINSKI VESTNIK vršiček in zapeli v stari cerkvici. traktor je vrezal tudi dve globoki vpisujejo. Ugotavljamo, da se sko­ Pot smo nadaljevali do Rovt in se kolesnici, da se je lahko hodilo po kovit porast avtomobilskega pro­ znova podali v klanec. Tokrat do njih, od tam naprej pa le po ozki meta v Logarski dolini ne odraža v 884 metrov visokega Vrha pri sv. gazi v enojni koloni. isti meri tudi na obisku Okrešlja. Treh kraljih, cilja našega izleta. Za organizacijo pohoda skrbi pose­ Vzpon na Okrešelj, čeprav le eno- Megla je zakrivala že bližnjo okoli­ ben odbor, ki je bil imenovan na seji urni, le ločuje prave ljubitelje gor­ co, kako naj bi videli šele Triglav in savinjskega MDO 22. 3. 1994 skega sveta od navadnih turistov- naš Snežnik! Ogreli smo se šele v (Franc Kosmač, Anton Pečovnik, obiskovalcev Logarske doline. koči planinskega društva Rovte pod Miro Žolnik, Maks Korošec in Poslovanje in gospodarski učinek Vrhom. Polni smo bili dobre volje, ki Alojz Mikek) in se je sestal za ta postojanke sta bila v lanskem letu nam je kislo vreme ni moglo odvze­ pohod trikrat. Na pohodu so bili približno na isti ravni kot v letu dni ti. Kar med vožnjo smo si ogledali tudi gorski reševalci. Organizatorje prej. Dom je bil v preteklih letih te­ še slikovite doline in hribovit svet, porazdelil nagrade Kovinarstva meljito prenovljen in je skoraj nov. nagnjen proti ljubljanski kotlini. Ljubno, Elkroja Mozirje, Urarstva Tovorna žičnica, s katero oskrbuje­ Ustavili smo se še pri mogočnem Aubreht in pokrovitelja. Gorenje mo dom, je potrebna obnove. Kljub zmanjšani porabi vode v zadnjih izviru Ljubljanice v Močilniku in v Servis je poskrbel za barvne pla­ letih postaja zaradi okoljevarstve- njej prepoznavali tudi vode naše kate, MGA Nazarje pa za bronaste nih razlogov voda v sušnih dneh reke Pivke. značke. vse večji problem, ki gaje potrebno Polni lepih vtisov smo razigrani Organizatorji so imeli srečo z vre­ rešiti z novimi vodnimi viri. Ropo- prepevali v avtobusih, ki sta nas menom, čeprav vzpon na vrh ni bil tanje in smrad dizelskga agregata vozila domov. Škoda, čas je tako izvedljiv in ne vem, kaj bi bilo, če bi moti okolje na Okrešlju, zato bomo hitro minil. Izlet, ki nam ga je za ponedeljkovo vreme bilo v soboto. že letos skušali vgraditi sončne ce­ našo pridnost poklonilo Planinsko B.J. lice, vsaj za najnujnejšo elektriko za društvo Snežnik Ilirska Bistrica, potrebe doma. nam bo za vedno ostal v prijetnem Kocbekov dom na Korošici (1808 m) spominu. Celjske planinske koče ima precej drugačen značaj planin­ Iride Mršnik, 8.b OŠ Dragotin Kette, Trnovo Ob zaključku sezone delovanja pla­ ske postojanke kot Dom na Ilirska Bistrica ninskih postojank pregledujemo v Okrešlju. Vsi dostopi do doma so planinskih društvih uspešnost po­ po štiri in več ur hoje. Najkrajši Pohod na Raduho slovanja, obisk planincev v posto­ dostop je od planine Podvežak, dve jankah in problematiko, ki jo ugota­ uri hoje, vendar ga uporabljajo le Letošnji peti zimski pohod na Radu­ vljamo po vsaki sezoni. To nam slu­ redki, saj je cesta do tam nevzdrže- ži kot podlaga pri načrtovanju inve­ ho (18. 3.) je bil res zimski. Toliko vana in v zelo slabem stanju. Koc­ stiranja in vzdrževanja postojank. snega dosedaj še proti samem vrhu bekov dom je nepogrešljiva planin­ Celjsko planinsko društvo oskrbuje ni bilo. Zato je bil letos pohod samo ska postojanka za obisk vzhodnega Frischaufov dom na Okrešlju in do Koče na Loki, kar pa je vseeno dela Kamniško-Savinjskih Alp. Kocbekov dom na Korošici, Dom Dom oskrbujemo izključno s helikop­ zahtevalo še kilometer vzpona ali planincev v Logarski dolini pa ima­ terskimi prevozi od Planinska okoli tri ure kar naporne hoje. mo v najemu. Vremenska napoved za konec ted­ (1087 m) nad Podvolovjekom. Frischaufov dom na Okrešlju (1396 na ni bila kaj prida in tako se je po­ Kocbekov dom je edina planinska m) je ugodno izhodišče za obisk hoda udeležila le stotnija pohodni- postojanka v Kamniško-Savinjskih osrednjega pogorja Grintovcev, je kov (105). Od teh jih je bilo za četo, Alpah, ki je oskrbovana izključno s pa tudi cilj enodnevnih obiskoval­ helikopterjem. Lani je bil dom redno ki so bili na vseh petih pohodih in cev Logarske doline, saj je do so prejeli bronaste značke (32). oskrbovan od 16. junija do 17. sep­ doma le eno uro vzpona iz kota do­ tembra, potem še dva vikenda do 2. Vseh vpisanih udeležencev je do­ line. Postojanka je bila lani oskrbo­ oktobra. slej 1115. Letos so bili udeleženci vana od 1. maja do 8. oktobra, kar celo z naše morske obale, pa se pokriva z obiskom planincev. Za Nekateri primerjalni podatki o obis­ Zasavci so šli že prejšni dan do primerjavo naj navedemo podatke ku doma so naslednji: leta 1992 je v koče, ker imajo tako »ugodne« av­ o številu prenočevanj in vpisov v tej planinski koči prenočevalo 1845, tobusne zveze, da v enem dnevu vpisno knjigo v zadnjih treh letih: leta 1993 nekoliko manj, 1586, in tega ne zmorejo. leta 1992 je v domu prenočevalo lani 1764 planincev, medtem ko se Pred Arničevim spomenikom je bil - 1358, leta 1993 nekaj manj, 1179, jih je v teh treh letih v vpisno knjigo kot vedno do sedaj ob pohodih - in lani 1230 planincev, medtem ko vpisalo 3684, 3112 in 3222. položen šopek. V domu je bilo se je ista leta v knjigo, ki je v koči, Obisk v domu na Korošici je dokaj poskrbljeno za prehrano po primer­ vpisalo 10.612, 9022 in 9564 pla­ enakomeren. Padec obiska v letu ni ceni, da se ni splačalo nositi s nincev. 1993 (za 15 odstotkov) je treba seboj. Tudi ob poti sta bila dva V resnici je število obiskovalcev ne­ pripisati zelo slabemu vremenu v domačina s traktorjem, kjer se je kajkrat višje od števila vpisanih, saj septembru. Enodnevnih obiskoval­ dalo dobiti topel čaj, brezalkoholne se večina planincev zadržuje pred cev je na Korošici malo, sem pri­ pijače, vino in domače žganje. Njun domom ali v okolici in se v knjigo ne hajajo planinci, ki nameravajo opra- 238 PLANINSKI VESTNIK

ki si jih lasti centralna, društvom li v zakup. Leta 1641 ga je kupil Val­ odtujena planinska organizacija. vasorjev oče, vendar je kasneje Z. Tratnik grad še večkrat menjal lastnike. Konec prejšnega stoletja je bil že v razvalinah. Gamberk je bil nekoč V Gospodarski komisiji PZS so te pomembna trgovska postaja na to­ podatke komentirali tako, da je vorni poti iz Ljubljane skozi nenavadno, ker so v PD Celje Moravče v Savinjsko dolino, saj je prikazali le podatke za dve svoji bilo med drugim v gradu tudi glavno planinski koči, čeprav imajo v resni­ skladišče živega srebra iz Idrije, ki ci tri (kar so v začetku tega poročila so ga tod tovorih. sicer vendarle omenili). V Gospo­ Od Gamberka smo se kar hitro darski komisiji pravijo, da v celoti poslovili, saj je zadrževanje v okoli­ manjkajo podatki za Dom planincev ci razvalin precej nevarno, in nada­ v Logarski dolini, ki so ga Celjani ljevali pot proti Ržišam, od koder je zgradili z denarjem od prodaje biv­ bil enkraten pogled nazaj na razva­ šega doma, ki pa je bil po zagotovi­ line gradu Gamberk ter na plečato lih Gospodarske komisije last Pla­ Čemšeniško planino in našo nadalj­ ninske zveze Slovenije, medtem ko njo pot tik pod vrhom s cerkvico Dom na Korošici z novim prizidkom, fo­ so novi dom dali Celjani v zakup. Sv. Primoža. tografiran s pobočja Ojstrice Prišli smo do vasice Razbor, na naši levi pa je v sončnem sijaju viti daljše planinske ture, zato so ti Valvasorjeva pot blestel Čemšenik z mogočno farno podatki karakteristični za ta predel Turistično društvo Čemšenik je cerkvijo Marije Vnebovzete, ki je Alp. Ocenjujemo, da je dejanskih prvo letošnjo pomladansko soboto bila prav tako predelana v baroku, obiskovalcev dvakrat več, kot je v koledarski pomladi pripravilo po­ čeprav je prvotna gradnja gotska. vpisanih, saj je tudi na Korošici pro­ hod po Valvasorjevi poti od Izlak do Pri spodnji postaji tovorne žičnice, stor pred domom tako prijeten, da Čemšenika. Letošnji pohod je bil že ki služi za oskrbovanje planinskega mnogi prehodni gostje ne vstopajo tretji, udeležilo pa se gaje okoli 150 doma na Čemšeniški planini, smo v prostore doma in se ne vpisujejo v pohodnikov. krenili desno mimo vasi Jesenovo vpisno knjigo. proti Znojilam, nato pa smo se po Pot smo začeli pri razvalinah gradu precej razmočeni gozdni poti povz­ Kocbekov dom je bil zadnjič obnov­ Medija, ki je bil v lasti Valvasorjeve peli do Gunetove domačije na višini ljen leta 1973 ob 80-letnici Savinj­ rodbine. Svoja mlada leta je tu približni 900 metrov. ske podružnice SPD, osnovni lese­ preživljal tudi zgodovinar in pisec Od tod se nam je odprl lep pogled ni deli pa so mnogo starejši. Dom Slave vojvodine Kranjske Janez na čudovito kopasto Krvavico in v smo začeli v zadnjih letih obnavljati, Vajkard Valvasor. Ohranjena in Savinjsko dolino. V Valvasorjevih lani pa smo nadgradili in razširili obnovljena je samo kapela iz leta časih je menda tod vodila tovorna prizidek doma. V prizidku bomo 1650, ki jo je dal zgraditi Valvasor­ pot iz Kranjske na Štajersko. Tu na uredili bivališče za oskrbnika in no­ jev oče in v kateri so bili pokopani sedlu sta nas pričakala skoraj pol vo zimsko sobo, ki naj bi bila odprta on in še nekaj drugih družinskih metra snega in močan veter, tako predvsem v pomladanskem času, članov. da sta se čaj in prava kranjska saj je območje Korošice zelo pri­ Od Valvasorjeve kapele smo pot medica kar prilegla. merno za turno smučanje. Zgraditi nato nadaljevali mimo tovarne ETI Na poti pod Čemšeniško planino je bo potrebno tudi suho ekološko pri­ Elektroelement in nato po glavni bilo treba kar precej napora, da merno stranišče, vgraditi sončne cesti do izlaške šole, kjer smo čez smo pregazili ponekod kar visoke celice za elektriko v domu, urediti jase in skozi sadovnjak krenili proti žamete. Sneg je sonce ravno toliko depo za GRS in še kaj. Zg. Izlakam. Levo nad nami je bila potipalo, da so se noge vedno zno­ Mnogo je načrtov in nujnih vzdrže­ cerkev sv. Jurija, ki je danes ba- va globoko vdrle v sneg. Najbolj so valnih ter investicijskih del na naših rokizirana, vendar z ostanki gotskih bili prizadeti tisti, ki so na pohod postojankah (samo na Korošici prvin. Skozi prijetne gozdove in odšli v športnih copatih. Pri Sv. Pri­ 1073 prostovoljno opravljenih ur), prek spomladanskih jas smo kar možu je bilo vsega hudega konec. vse bolj pa postaja uresničevanje hitro prišli do razvalin gradu Gam- Čakala nas je samo še prijetna berk, ki je prav tako povezan z Val­ teh načrtov vprašljivo zaradi neraz­ gozdna pot z lepim razgledom proti vasorjem, saj je tod okrog preživljal čiščenih lastninskih odnosov s Pla­ Kumu in Zasavski Sveti gori, ves svoja otroška leta. ninsko zvezo Slovenije, ki ne kaže čas pohoda pa smo lahko imeli Grad Gamberk (567 m), ki stoji na pripravljenosti, da se ta vprašanja pred očmi tudi nižje ležeče razva­ strmem skalnatem hribu in katere­ uredijo. V sedanjih gospodarskih line gamberškega gradu. ga vidne so samo še razvaline, je razmerah od planinskih društev pač Cilj uradnega dela menda 15-kilo- leta 1040 sezidal Ortlof III. Sviben- ni mogoče pričakovati, da bodo metrskega pohoda je bil na kmetiji ski. Pozneje je grad postal dežel- svoja sredstva, svoj trud in delo pri Mejč pod Prvinami nad Čemše- usmerjala v planinske postojanke, noknežji in so ga Habsburžani daja­ 239 PLANINSKI VESTNIK

nikom. Tu smo se pod kozolcem Z Valvasorjevo potjo smo pohodni- Nekateri se bomo na prijetni Valva­ podprli s suhimi klobasami, zeljem ki, planinci in drugi v poplavi po­ sorjevi poti še srečevali in se vračali in potico, grla pa poplaknili z do­ hodov dobili še en zanimiv in po­ v kraje in med ljudi tja pod mačim jabolčnikom. Za dobro voljo učen kulturno zgodovinski pohod in Čemšeniško planino ali - kot jo Val­ je ves čas vlekel meh domači har­ vsakomur priporočam, da se na to vasor imenuje v svoji Slavi Vojvodi­ monikar, obiskal pa nas je tudi sam pot poda vsaj enkrat v življenju. ne Kranjske - Gamberško planino. plemeniti gospod Janez Vajkard Verjetno pa bi bilo dobro, če bi ust­ Franci Erztn Valvasor, ki nam je natresel nekaj varjalci in organizatorji Valvasor­ nasvetov za vsakdanjo rabo. jeve poti prve metre poti speljali Za povratek v dolino so organiza­ malo drugače. Namesto da smo šli Planika na zavihku torji pripravili prevoz s kombijem, mimo tovarne ETI Elektroelement, suknjiča vendar smo se v tem sončnem vre­ bi lahko pot od Valvasorjeve kapele menu mnogi odločili kar za hojo in speljali prek hriba do Medijskih Ni treba odtrgati planike, da bi jo tako prijeten pohod še nekoliko Toplic, ki so nekako simbolično tudi lahko imeli pripeto na prsih! podaljšali. Od Mejčeve kmetije smo povezane z Valvasorjem. Pot je že Drugačen planinski cvet si lahko krenili v zahodno smer po kolovozu označena, v parku v Medijskih in kmalu naleteli na prve planinske pripnete na zavihek suknjiča. Toplicah pa stoji marmornat obelisk Podjetje ŠTEFANI iz Domžal je markacije. Nekaj metrov nas je z Valvasorjevim besedilom. Od tod nato pot vodila po cesti, pri vasici izdelalo priponko planike iz bi pot vodila nekaj metrov po cesti naravnih materialov, ki jo lahko Brezje pa smo jo mahnili levo čez in se nato povzpela mimo cerkve travnike in gozdove navzdol in bili naročite po telefonu ali telefaksu sv. Jurija, kjer se kmalu združi z ob­ 061/713-471. kar hitro v Izlakah. stoječo.

PLANINSKI VESTNIK JE BIL STAR 100 LET

Ob 100-letnici Planinskega vestnika je uredništvo durmitorske programe, mi je od leta 1984 do 1990 prejelo veliko najrazličnejših čestitk, dobilo je za uspelo spraviti na noge in pripeljati na Durmitor, na spomin tudi veliko fotografijo skupine slovenskih Taro, Komove in Maglič 570 planincev. V to število planincev, ki so svoj vzpon na najvišji vrh Afrike, Ki- je vključenih tudi 400 Slovencev. Lepa številka, kaj­ limandžaro, oteli pozabi z lepim posnetkom, dobilo ne? Toda zahvaljujoč se sedanjemu uredniku imam je tudi nekaj kritičnih pripomb, ker ta visoka obletni­ zdaj v Sloveniji 400 novih prijateljev, katerih naslove ca ni bila nikakor javno proslavljena, celo nekaj kar imam skrbno spravljene. ogorčenih pisem, v katerih se bralci zgražajo nad ig- Rad Ti priznam, da z velikansko nestrpnostjo vsak noranco do častitljivo starega jubilanta. Vsem, ki ste mesec pričakujem Tvoj prihod in živčno odpiram nam čestitali ali nam drugače ob jubileju izrazili sim­ poštni nabiralnik. Ko pa potem le prideš, hitim pre­ patije, se zahvaljujemo. gledovati, kaj si mi spet prinesel, kateri lep opis planinskega izleta, življenjepis zaslužnega planin­ Najizvirnejšo čestitko nam je poslal naš dolgoletni ca, informacijo o delu katerega od planinskih sodelavec Tomislav Jagačič, ki piše takole: društev, planinski proslavi in še marsičem. Potem Dragi moj Planinski vestnik! pa se spravim k pravemu branju — od prve do zad­ Ob Tvojem stotem rojstnem dnevu Ti želim nekaj nje strani. Nosim Te v aktovki, jemljem Te s seboj več povedati. na potovanja z vlakom, v avtobus. Polagam Te v Najprej se pridružujem številnim čestitkam, ki so Ti nahrbtnik. Hranim Te prav tako, kakor pobožen jih poslali planinci od vsepovsod za Tvoj visoki ju­ človek hrani in nosi s seboj molitvenik. Posebno rad bilej. Te berem, kadar mi deževni čas nagaja, da ne Poznam Te še iz časov, ko je za Tebe skrbel ured­ morem iti v naravo in v gore. nik in zaslužni profesor Tine Orel. Vendar sem pra­ Aktiven član Tvoje družine sem precej več kot deset vo in nerazdružno prijateljstvo sklenil s Teboj v let in nikakor ne bi hotel, da bi naju kdorkoli poskusil časih, ko Te je vodil urednik prof. Marijan Krišelj. ločiti. On me je pripeljal v krog Tvojih pristnih prijateljev in Čutim potrebo, da Te toplo priporočim vsem pla­ sodelavcev, žal pa mi ni uspelo Marijana osebno nincem. Preprosto si ne morem zamišljati planinca, spoznati. Zatem sem spremljal trud za Tvoj videz in ki Te ne bi imel rad v svoji planinski knjižnici. Ti bi vsebino, kot si ju je zamislil urednik Milan Cilenšek pravzaprav moral biti sestavni del planinske iz Maribora, ki sem ga spoznal kot odličnega organi­ opreme! zatorja in vodiča. Želim Tebi, Tvojemu uredniku in vsem sodelavcem Moje sodelovanje s Teboj je zelo uspešno podprl in veliko sreče in uspehov v začetku drugega stoletja še naprej razvijal sedanji urednik Marjan Raztre­ Tvojega življenja! Tvoj sen. Zahvaljujoč se prav njemu, ki je objavljal moje Tomislav Jagačič

240 NADMORSKA VIŠINA

PREHOJENI VIŠINSKI METRI

ZRAČNI PRITISK

STOPARICA Merilec prehojenih višinskih metrov VERTECH ALPINE

Ura, termometer, barometer, višinomer

Generalni zastopnik: EKO PROJEKT Novo mesto Slavko Gruma 34, tel: 068 26.645, fax: 068 32.10.60 Trekking modeli '95: butev PLANIKA TREKKING Vam bodo letos v planinah O zavidali tudi gamsi. Planiki je namreč uspelo v enem čevlju združiti tudi na videz nezdružljive lastnosti, kot sta vzdržljivost in sodoben design.

Poleg tega čevlji zagotavljajo udobno počutje na vsakem terenu in v vsakem vremenu. Narejeni so iz COMTEC-a, posebne tkanine, ki ne premoči, hkrati pa omogoča koži neovirano dihanje. S primerno oblikovanim podplatom so čevlji tudi varni proti zdrsu.

Če v Planikini trgovini srečate kakšnega gamsa, se ne ustrašite. Glede na povpraševanje smo se v Planiki odločili, da v naslednji sezoni poskrbimo tudi zanje.

PLANIKA TREKKING. Obutev po meri narave. PLANIKA