— Klavže — avstrijsko vojaško poko- — Volčansiki Ruti — p. c. sv. Flori ja- pališče iz I. svet. vojne; na; — Kamno — ž. c. sv. Trojice; — Zadlog-Žabče — partizanska ciklo- — Kluže —• avstrijske kaverne; stilna tehnika C32-Krn v strugi Zadla- — Kneža — p. c. sv. Jurija; ščice v Kašnu; — Kozaršče—Mengore — p. c. Imena — Zatolmin — p. c. sv. Petra in Marijinega; Pavla; — Kred — ž. c. sv. Nikolaja; p. c. sv. — vse kapelice ob poteh in naseljih; Hilarija ob Nadiži; V četrto (IV.) kategorijo je zavod uvr- — Krn — italijanski spomenik iz I. stil: svet. vojne na vrhu Krna; — čezsoča — št. 5; — Krn — rojstna hiša zgodovinarja — Kamno — ostanki italijanskega vo- Simona Rutarja; jaškega pokopališča iz I. svet. vojne. — E. S. — Libušnje — p. c. sv. Duha; p. c. sv. Lovrenca; Toma j. ZSV Gorica je izdal soglasje — Livdk — ž. c. sv. Jakoba; kamen z Goriškemu muzeju, da si izposodi neka- beneškim grbom ob stezi iz Golobov tere knjige in časnike iz župnijske knjiž- proti Kamnu; nice v Toma ju. Knjižni fond te knjižnice — Ljubinj — p. c. sv. Mihaela; je bil premeščen v druge prostore ter — Log pod Mangartom — p. c. sv. ostal neurejen, zato se knjige praviloma Štefana; avstrijsko vojaško pokopališče iz ne izposojajo. — E. S. I. svet. vojne; kapelica pred vhodom v rov sv. Barbare; Topolščica. ZSV Celje je odsvetoval pre- — Log je — kamnit »Napoleonov« most; ureditev zakristije pri p. c. sv. Jakoba — Magozd — p. c. sv. Ane; v veroučne prostore. Sprememba funk- — Modrejce — avstrijsko vojaško po- cije bi namreč terjala tako občutno po- kopališče iz I. svet. vojne; večanje aneksa, da bi bila s tem priza- — Most na Soči — p. c. sv. Mavra; av- deta skladnost celote. — I. S. strijsko vojaško pokopališče iz I. svet. Trboje. Notranjost 1748 baročno pre- vojne; rojstna hiša pisatelja Ivana Preg- delane prej gotske stavbe ž. c. Vnebo- lja; vzetja D. M. je bila po požaru 1883 in — Obloke — p. c. sv. Treh kraljev; potresu 1895 obnovljena in preslikana s — Perati — p. c. sv. Petra in Pavla; secesijsko ornamentiko, kar so izvedli — Podbrdo — ž. c. sv. Nikolaja; hiša domači obrtniki, zato je manj kvalitet- št. 87; na. Da bi obnovili arhitektonske kvali- — Poljutainj — p. c. (ruševina gotske tete baročnega prostora, smo 1968 son- cerkve); dirali stene in je nato poslikava dala za- — Roče — ž. c. sv. Janeza Evangeli- nimive rezultate. Stene so bile sicer v sta; beli barvi tonirane z okrom in črno, — Rut — p. c. sv. Lamberta; enako strop v še svetlejši takšni izvedbi — Sela pri Volčah — p. c. Marije Mag- medtem ko so bili tipični arhitektonski dalene; plastični poudarki (lizene in osrednji del — Sela pri Idrijci — hiši št. 43 in 45; ter zidec venca) v močni baročni rdeči — Soča — p. c. sv. Jožefa; avstrijsko barvi, kar je negativna polihromacija pokopališče iz I. svet, vojne, hiša št. 14; glede na druge podobne rešitve. Da bi — Srpenica — ž. c. sv. Florjana; pa ohranili vsaj del sicer redke secesij- — Stržišče — p. c. sv. Ožbalta; ske poslikave, smo to ohranjevali na — Svino — hiša št. 8; nevtralnih delih arhitekture, v baročni — Tolmin — avstrijsko vojaško poko- izvedbi barvanih belo (oproge niš, sla- pališče iz I. svet. vojne; graščina (stavba voloka in slepe lunete), kjer je bila or- muzeja in sodišča); namentika tudi najkvalitetnejša. Podrob- — Tolminski Lom — p. c. sv. Primoža; nosti in celotno rešitev je ZSV Kranj iz- — Trenta — p. c. Device Marije; av- delal s skicami. — P. F. strijsko vojaško pokopališče iz I. svet. vojne; spominska plošča trentarskim Trbonje. Župni urad v Vuzenici je vodnikom blizu Juliane; spomenik vod- 1968 obnovil skodlasto strešno kritino niku Andreju Komacu na Hudi Ravni; p. c. sv. Danijela, kot tudi cerkveno zu- znamenje ob cesti Trenta—Log; hiši št. nanjščino z apnenim ometom v naravni X in 21; barvi in črno-rdeče toniranimi okenski- — Trnovo ob Soči — ž. c. sv. Trojice; mi obrobami po vzorcu prvotnih. — A. V.