Januar 2017

2 3 Januar 2017

Kazalo

4 Škofjeloški pasijon na seznamu Unesca 5 Začela se je izgradnja otroškega igrišča Zamorc Cankarjev trg. 6 Hude kritike občanov do severne obvoznice (Foto: Boštjan Dolinar) 7 V zgolj tednu dni zbrali 999 podpisov proti gradnji

Loški utrip - glasilo, ki izhaja severne obvoznice na območju občin: Škofja Loka, Železniki, 8 Učencem na loški šoli preprodajal petarde Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. 9 Podeljene Severjeve nagrade Izhaja od avgusta 1996. 10 Dobri mož obiskal otroke Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva 11 Jubilejni božično-novoletni koncert rotarijcev ga prejemajo brezplačno. 12 Ločani bučno pomahali v slovo staremu letu Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 13 Prosvetno društvo Sotočje

Naslov uredništva: 14 Dijak dijaku p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, 15 Za vse čase! faks: 04/51-55-888 16 Kmetija, ki ima stranke na vseh celinah Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 17 Male skrivnosti našega mesta (IV. del) 4220 Škofja Loka 18 Med novimi pridobitvami tudi prenosno stranišče Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev 19 Koncert in 3 x Plestenjak sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vrača- 20 Praznična koncerta glasbene šole mo, če to ni izrecno naročeno! 21 Moj poklon, tovarišica učiteljica Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., 22 »V Škofji Loki skoraj nimate predebelih ljudi!« Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko 24 Hišnik je v stolpnici nudil prvo pomoč ženski delo izdajatelja, zato se obja- vljanje enakih oglasov v drugih 26 Najboljši gasilec na svetu medijih (delno ali v celoti) zara- čuna po ceniku DOS-a! 27 Zapisani spomini za zanamce Foto: B. B. 28 Atentat, Žirovski občasnik in druge zgodbe 29 Deset let Poljanskih orgličarjev 30 Ukrajinka, ki obožuje golaž v koči na Lubniku Uredništvo

Franci Bogataj, 32 Ločanka reševala življenja na Madagaskarju glavni in odgovorni urednik [email protected] 34 Premagali sta maraton v New Yorku

Novinarji: Katja Štucin, Damjan Likar, 35 Prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem Nika Arsovski, Milena Miklavčič, Teja Potočnik, Borut Strnad 36 Športnik leta Občine Železniki za leto 2016 Lektura: Kristina Strnad 37 Z lokom lahko strelja vsakdo Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 38 Prireditve v januarju 041/233-350 [email protected]

2 3 Januar 2017 Škofjeloški pasijon na seznamu Unesca Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na začetku decembra na rednem letnem zasedanju v Adis Abebi odločil, da je Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To je prvi slovenski vpis na ta seznam, kar je velik dosežek tako za državo kot za Škofjo Loko.

Škofjeloški pasijon je vpisan na Končna odločitev in velik Unescov reprezentativni seznam uspeh nesnovne kulturne dediščine člo- Seveda tudi po oddani nominaciji veštva in je kot tak uvrščen med ni šlo brez zapletov. Po besedah svetovno prepoznavno in priznano nekdanje veleposlanice Slovenije ustno izročilo in izraze, dela upri- pri Unescu in vodje slovenske de- zoritvene umetnosti, družbene legacije v Adis Abebi Magdalene prakse, obrede in praznovanja, zna- Tovornik je ocenjevalna skupina nje in izkušnje o naravi in svetu ter zaradi manjše tehnične zadeve tradicionalne obrtne veščine. Sicer zavrnila nominacijo. Delegacija je je bil Škofjeloški pasijon kot prva na samem kraju dogajanja članom enota nesnovne dediščine v slo- odbora natančno pojasnila in orisa- venski register vpisan leta 2008, leta la okoliščine, tako da konec koncev 2012 pa je bil prvi razglašen za živo sploh ni bilo glasovanja, ampak je mojstrovino posebnega državnega predstavnik ocenjevalne skupine pomena. Vse skupaj je plod do- Jože Štukl, Magdalena Tovornik, Aleksander Igličar in Jernej Tavčar sprejel pojasnilo in spremenil sta- brega sodelovanja predstavnikov (od leve proti desni), slovenska delegacija v etiopski prestolnici Adis lišče. Tako je bil v četrtek, prvega pasijonske skupine, Slovenskega Abeba, kjer je potekalo zasedanje Medvladnega odbora za varova- decembra 2016, ob 18.45 uri po etnografskega muzeja kot koordi- nje nesnovne kulturne dediščine. lokalnem času dosežen zgodo- natorja varstva nesnovne kulturne vinski uspeh za Republiko Slove- dediščine Slovenije in Direktorata nominacijskega obrazca. V sodelo- zasedanjem devetega medvladnega nijo in Škofjo Loko, saj je bil vpis za kulturno dediščino Ministrstva za vanju z delovno skupino, županom odbora za ohranjanje nesnovne kul- Škofjeloškega pasijona na seznam kulturo. Mednarodno koordinacijo Mihom Ješetom, Andrejo Megušar turne dediščine pri Unescu zasedal nesnovne kulturne dediščine pri so odlično opravili slovensko vele- iz Občine Škofja Loka, Adelo Pukl iz še strokovni odbor. Ker je bilo na tem Unescu potrjen. Vpis pa pomeni poslaništvo v Parizu v vlogi stalnega Slovenskega etnografskega muzeja zasedanju ugotovljeno, da vloga ne samo veselje, ampak tudi ob- predstavništva pri Unescu, Sloven- in predvsem Špelo Spanžel z Mini- za vpis Škofjeloškega pasijona na vezo za naprej, tako da se bodo ska nacionalna komisija za Unesco strstva za kulturo RS smo pripravljena reprezentativni seznam potrebuje še odgovorni morali še naprej truditi in Ministrstvo za zunanje zadeve, ki besedila v slovenskem jeziku še do- nekatere dopolnitve in pojasnila, sta za popularizacijo, obveščanje o so se intenzivno zavzemali in sode- datno oblikovali in jim dodali dolo- se Ministrstvo za kulturo RS in Občina tej nesnovni kulturni dediščini in lovali v tem postopku. Ob tem velja čene vsebinske poudarke. Sledilo je Škofja Loka odločila, da se predlog za kakovost uprizoritve. Pasijonci so omeniti tudi prispevek vsakega od prevajanje v angleški jezik, kar je pro- Škofjeloški pasijon umakne še pred se sicer že zbrali na zahvalni maši, tisoč prostovoljcev, saj brez njih fesionalno opravila Nika Marenk. Na zasedanjem medvladnega odbora. načrtuje se predstavitev Škofjelo- tovrstnega uspeha bržkone ne bi naslednjih srečanjih na Ministrstvu »V tem primeru je bila namreč dopu- škega pasijona kot elementa na bilo mogoče doseči. za kulturo sva s Špelo Spanžel in ščena možnost, da lahko države, ki reprezentativnem seznamu, vsako ostalimi sodelavci ministrstva izpi- so to storile, svoj dopolnjen predlog leto bo še naprej dogajanje v okvi- Ni šlo povsem gladko lila angleško besedilo do končne vložijo takoj v naslednjem ciklusu do ru vzdrževanja tako imenovane Začetki aktivnosti so se namreč za- oblike, primerne za oddajo. Moje konca marca 2015, v nasprotnem pri- pasijonske kondicije, najstarejše čeli že leta 2012, ko se je pripravljalo delo pri pripravi nominacije je bilo meru pa bi veljal štiriletni moratorij,« dramsko besedilo v slovenskem nominacijski obrazec. »12. decembra zaključeno v drugi polovici marca je pojasnil Štukl. Ponovno nominaci- jeziku pa bo ponovno zaživelo leta 2012 sem bil kot predstavnik Loškega 2013, ko smo vse gradivo oddali na jo, ki so jo v določenih delih dopolnili 2021, ob tristoti obletnici njegove- muzeja imenovan v skupino za pri- Ministrstvu za kulturo RS, kjer so oziroma popravili, so potem uspešno ga nastanka. pravo nominacije. V okviru delovne poskrbeli za dostavo v Pariz na sedež vložili v predpisanem roku do konca Katja Štucin skupine sem na pobudo župana Unesca,« je povedal Jože Štukl, mag. marca 2015. mag. Miha Ješeta prevzel zahtevno arheologije in muzejski svetovalec, in nalogo priprave celotnega besedila dodal, da je konec oktobra 2014, pred

Obravnava nominacije Škofjeloškega pasijona na zasedanju v Adis Abebi (Foto: Jože Štukl)

4 5 Januar 2017 Začela se je izgradnja otroškega igrišča Zamorc V začetku decembra se je začel projekt celovite prenove trga pred stavbo upravne enote in izgradnje otroškega igrišča na območju starega mestnega jedra Škofje Loke. Po celoviti prenovi območja, ki se bo zaključila julija 2017, tam ne bo več parkirišča.

Po prenovi bo trg dobil povsem nadaljnja ura je en evro). Na spo- nov urbani značaj. Trg bo urejena dnji polovici Pepetovega klanca vstopna točka v mestno jedro in ostaja v veljavi dosedanji parkirni na Loški grad, obenem bo služil režim brez omejitev parkiranja in kot avditorij za različne kulturne in tak režim bo na tem delu parkirišča športne prireditve, posebna atrak- ostal tudi po novem letu. cija pa bo tudi novo otroško igrišče »Zaradi večjega števila prejetih Zamorc, ki bo najmlajšim pričaralo vlog (41), kot je na Pogorišču v domišljijske svetove škofjeloških starem mestnem jedru sploh na zgodb in legend. »V okviru pro- razpolago parkirišč (19), v začet- jekta bodo urejene tudi navezave ku leta ne bomo uvedli novega preurejenega območja z drugimi režima parkiranja – z dodelitvijo javnimi površinami ter sosednjimi rezerviranih (označenih) parkirnih objekti (proti Mestnemu trgu in mest najemnikom. Tako bo vse Pepetovem klancu, na območje do konca letošnjega januarja, ko Upravne enote, grajskega hriba, nameravamo določiti nov parkirni Miholove hiše …),« je povedal ob- režim na omenjenem parkirišču, v činski tiskovni predstavnik Jernej veljavi obstoječ režim parkiranja, ki Prenova trga in izgradnja otroškega igrišča naj bi bili zaključeni do Tavčar in dodal, da se je zaradi omogoča parkiranje z dovolilnico letošnjega julija. prenove na omenjenem območju (nalepko) za vstop v območje za spremenil prometni režim. »Kljub pešce,« je povedal mag. Miloš temu bo pešcem zagotovljen sta- Bajt, vodja občinskega oddelka za len dostop v staro mestno jedro, prometno infrastrukturo. Dodal je, dostava pa bo potekala le v zanjo da je občina sicer za potrebe parki- predvidenem času. Pot na Loški ranja stanovalcev starega mestne- grad bo v tem času mogoča le ga jedra (oziroma stanovalcev, ki mimo Homana, po Klobovsovi živijo znotraj območja za pešce) ulici.« zgradila namensko parkirišče Nun- ski vrt s 176 parkirnimi mesti, ki leži Parkirni režim na Pepeto- znotraj območja starega mestne- vem klancu in Pogorišču ga jedra. »Zainteresirani prebivalci S prvim januarjem bodo režim območja za pešce lahko že sedaj in parkirna mesta, ki so bila pred zaprosijo za izdajo dovolilnice za stavbo upravne enote, preselili na to parkirišče za leto 2017. Pri tem Pepetov klanec. Tako bo na zgornji je treba vložiti vlogo, ki jo dobijo polovici klanca začel veljati režim v sprejemni pisarni občine ali na plačljivega parkiranja. Na voljo bo spletni strani občine.« Z novim letom bo na zgornji polovici Pepetovega klanca parkiranje 16 parkirnih mest (prva cona: prvih Damjan Likar plačljivo. 30 minut brezplačno parkiranje, 080 1235

Agencija Celik, zavarovanje za: zavarovalniško zastopanjep j d.o.o. avto dom podjetje življenje REGISTRACIJA VOZILA ODJAVA VOZILA IZ PROMETA PREPIS VOZILA

BIROTA, dejavnost javne uprave, d.o.o. Vizualizacija nove podobe trga pred stavbo upravne enote

4 5 Januar 2017 Hude kritike občanov do severne obvoznice Na javni obravnavi dopolnjenega osnutka odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severno obvoznico Škofje Loke so občani, ki živijo ob trasi bodoče ceste, izrazili številne pomisleke. Predvsem jih skrbijo poplavna var- nost, gospodarska škoda in zmanjšana kvaliteta bivanja, zaradi česar nekateri celo nasprotujejo izgradnji obvoznice. Polno mero kritik so morali pogoltniti tudi občinski uradniki, katerim so očitali, da se požvižgajo na pripombe ljudi.

Uvodoma so predstavniki stroke in ranje dogajanja v samem centru občine predstavili projekt izgradnje mesta, tako socialnega, družabne- severne obvoznice in poudarili, da ga, turističnega in podjetniškega,« je prometna študija Škofje Loke je prepričana Hafnerjeva. Dodala že leta 2000 izkazovala potrebe je, da s to cesto praktično zelo malo po izgradnji nove ceste, ki bi pre- pridobimo, po modernih evropskih usmerila promet in s tem razbre- standardih gradnje cest pa izgubi- menila mestno središče. Po ogledu mo zelo veliko rodne zemlje. Pravi, vizualizacije trase so besedo dali da si za zgled lahko vzamemo naše prisotnim občanov v Sokolskem uspešne severne sosede, ki v tirol- domu, ki so imeli kopico pripomb. skem mestu Lienz o obvoznici niti ne razmišljajo, pa čeprav njihov promet Ogrožena poplavna var- skozi mestni center že danes prese- Staroločani se bojijo, da bo obvoznica še poslabšala poplavno nost v Stari Loki? ga številke, ki jih v Loki po ocenah varnost na njihovem območju. Matija Hiršenfelder je dejal, da projektantov nameravamo preseči pri pripravi tega projekta že od ščitena z ustavo) in njena uporaba z navezala na kvaliteto bivanja, ki jo šele leta 2040. »Ravno letos jim je leta 2000 podajajo pripombe na občinskim odlokom onemogočena, ponuja loško zaledje, zato ne more bilo po predhodni vključitvi širše traso, skupaj s slikovnim gradivom. je demokratična samo po besedah in tudi noče ostati nepozorna pri na- javnosti preko mnenjskih raziskav »Menim, da trenutno aktualna vari- občinskih delavcev in projektantov,« činu umeščanja bodoče obvoznice in anket odobrenih nekaj 100 tisoč anta ostro posega v bivalno okolje pravi Bernik, ki meni, da trenutna v enega najlepših predelov Škofje evrov proračunskega denarja zgolj in predvsem vpliva na poplavno umestitev krožišča v Podlubniku Loke, ki ponuja ne le rodovitne ze- za umirjanje prometa z zelenim varnost območja Stare Loke. Z II ni realna, saj naj bi onemogočala mlje, ki je v današnjem svetu pravo valom in kolesarskimi stezami. nasutjem brežine obvoznice v po- dostop dvostanovanjske hiše do 'zeleno zlato', ampak tudi neizčrpne Razmišljajo sodobno, razmišljajo plavnem območju hudourniškega ceste. Na odgovor projektanta, naj možnosti za preživljanje prostega zeleno. Ni kaj, Tirolci se zavedajo, potoka Planica se zmanjša razlivno še enkrat poda pismene pripombe, časa. »Cesta bo neposredno pose- kakšno bogastvo je zemlja, in zadev, polje in se kot posledica pojavi dvig se je odzval z nejevoljo, ker po nje- gala v bivalni prostor več manjših ki se tičejo občanov, ne 'rešuje' zgolj gladine vode ob nalivih, ki je že sedaj govem »občina ne spoštuje časa, ve- naselij (Podlubnik, Vešter, Trnje, izbrana neprizadeta peščica uradnih dvakrat na leto do nivoja bivalnih denja in volje občanov, ki, medtem Binkelj, Virlog, Groharjevo naselje oseb, ki se na pripombe prizadetih prostorov. Ob poplavi leta 2007 je ko izgubljamo čas za ponavljajoče in Kamnitnik), zato tej obvoznici občanov požvižga.« bilo v bivalnih prostorih 20 centime- pripombe na nestrokovno opra- lahko rečemo kar 'sredovoznica'. trov vode. Stanje poplavne varnosti vljeno delo izvajalcev obvoznice, Po predloženih raziskavah bo v ra- Pripravljavci prostorskega akta bi se še poslabšalo z usmeritvijo moramo imeti redno zaposlitev, diju do 500 metrov posredno in se morajo sedaj opredeliti do meteornih voda s trase obvoznice da lahko z davki plačujemo tudi te neposredno prizadela okrog 700 posameznih pripomb občanov, v vodotok.« Po njegovih besedah ta javne delavce, ki pravijo, da delajo gospodinjstev ali približno 3600 zato odgovorni projektant Dami- projekt predvideva odvodnjavanje v interesu vseh občanov«. prebivalcev, kar znaša 30 odstotkov jan Govekar na srečanju ni želel jezera, ki se ob nalivih pojavi ob cesti mestnega prebivalstva. Posledica podrobno komentirati bistvenih Groharjevo naselje–Pevno. Ta trenu- Prizadetih naj bi bilo okrog odtegnitve prometa skozi mestno dilem zainteresirane javnosti, tno deluje kot zadrževalnik meteor- 700 gospodinjstev? jedro po Kidričevi cesti bo lahko podal je zgolj osnovna pojasnila. nih voda. »V primeru melioracije in Nataša Hafner se je kot priseljenka glavni razlog za nadaljnje odmi- Damjan Likar hitrega praznjenja jezera v potok v najožjem delu (pred mostom pod župniščem) bi dodatno obremenili že tako ob nalivih prepolno strugo potoka in povzročili dvig gladine vode proti in s tokom.«

Ali uradniki, ki jih z davki plačujemo, delajo v intere- su vseh ljudi? Jože Bernik iz Veštra je povedal, da že več let daje ustne in pisne pripombe in da do sedaj ni bilo prak- tičnega nobenega odziva. »Demo- kratičen način upoštevanja mnenj občanov, še posebej tistih, katerih lastnina je ogrožena (čeprav je za- Vizualizacija škofjeloške severne obvoznice

6 7 Januar 2017 V zgolj tednu dni zbrali 999 podpisov proti gradnji severne obvoznice

Po javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severno obvoznico Škofje Loke so se nekateri prebivalci KS Podlubnik – Stara Loka odločili, da izvedejo peticijo proti gradnji te obvoznice. V zgolj tednu dni so zbrali natanko 999 podpisov.

Peticijo z vsemi prilogami in iz- virniki podpisov so vložili na vlo- žišču občine kot pripombo na javno razgrnitev. Podpisniki od škofjeloškega župana, občinskih svetnikov in pristojnih občinskih organov med drugim zahtevajo, da ponovno razmislijo o smiselno- sti predvidenega posega v okolje, saj predvidena cesta neposredno poseže v naselja Podlubnik, Vešter, Trnje, Binkelj, Stara Loka, Virlog, Groharjevo naselje in Kamnitnik in tako s svojim imenom 'obvoznica' Podpisniki opozarjajo, da bo z izgradnjo obvoznice izbrisan hribček Nataša Hafner, pobudnica močno zavaja javnost glede svoje na Trnju, na katerekm je v zimskih mesecih sankališče za otroke. peticije nujnosti in smiselnosti. Navedli so tudi, da bo obvoznica posredno h kateri teži sodobni človek. lastnino. Še veliko težje pa je, če ne poznajo pa dinamike nekega in neposredno (v radiju petsto posegajo v naše okolje poobla- kraja in ne upoštevajo izkušenj in metrov od trase ceste) s hrupom, Nezaželen poseg v člove- ščene inštitucije, ki le na podlagi spoznanj domačinov, ki v danem onesnaženostjo zraka in videzom kovo lastnino teoretičnih študij načrtujejo in pre- okolju bivajo že več generacij.« (protihrupne ograje in nasipi) pri- Podpisniki se pri podrobni obra- sojajo zahtevne posege v prostor, Damjan Likar zadela skoraj 3600 prebivalcev teh zložitvi sklicujejo tudi na zakon, naselij (to je tretjina vsega pre- ki pravi, da ima vsak državljan/-ka bivalstva mesta Škofja Loka). Po pravico sodelovati pri načrtova- njihovih besedah bo cesta uničila nju posegov v okolje. Prav tako najlepše zeleno, rodovitno, kmetij- ima vsak pravico do zdravega in sko zaledje Škofje Loke (približno varnega življenjskega okolja. V petnajst hektarjev), s predloženimi primeru, da predvideni poseg v načrti ne predvideva ustreznih okolje omejuje to njihovo pravico, načinov odvodnjavanja in s tem lahko pred sodiščem zahtevajo, da ogroža poplavno varnost prebi- se le-ta ustavi. V peticiji so poudari- valcev Virloga in Stare Loke, po- li, da bi morali biti občani in seveda segla bo na območje arheološke vsi neposredno vključeni dele- dediščine, okrnila bo tudi 'zeleno žniki pri posegih v prostor bolje oazo', najbolj množično škofjelo- obveščeni in da se brez soglasja ško sprehajališče, tekališče, dostop lastnikov zemljišč ne bi smelo spre- do izletniških točk Crngrob, Križna jemati prostorskih aktov. »Hudo Gora, Pevno, kar daje mestu kot je namreč, če nekdo nezaželeno takemu dodatno kvaliteto bivanja, poseže neposredno v človekovo

Domačini so se s podpisom peticije zoperstavili izgradnji severne obvoznice.

6 7 Januar 2017 Učencem na loški šoli preprodajal petarde Škofjeloški policisti so na pristojno okrajno sodišče vložili obdolžilni predlog proti mladoletniku, ki je v osnovni šoli hranil več zavojev nedovoljene pirotehnike. Skupno so zasegli skoraj tisoč kosov petard, okoliščine hrambe v šoli pa kažejo na preprodajo drugim učencem. Prekršek je naznanila šola, na kateri so policisti o nevarni rabi pirotehnike tudi predavali.

Ob prejemu obvestila, da se poja- njihov tiskovni predstavnik mag. izvedeli, kako ravnati v določeni vljajo osebe, ki v njihovem šolskem Bojan Kos in dodal, da policisti o situaciji. Učenci so med drugim po- okolišu učencem preprodajajo pe- tej problematiki predavajo otrokom vedali, da so na poti iz šole domov tarde, so se na Osnovni šoli Ivana tudi po loških šolah. In kaj pravijo letos že naleteli na starejše učence Groharja odzvali tudi tako, da so ravnatelji? »V letošnjem letu smo naše šole, ki so vrgli petardo.« Na PŠ preko predstavnikov sveta staršev selektivno pristopili k osveščanju Bukovica pa so o pirotehniki govo- poslali elektronsko obvestilo osta- otrok. V tretjem razredu so se po- rili v okviru naravoslovnega dneva lim staršem. Prav tako sodelujejo s govarjali o pomenu in nevarnostih Zdravstvena vzgoja na temo prepre- Policijsko postajo Škofa Loka, ki je pirotehnike za ljudi ter o tem, da s čevanja poškodb. Tudi na OŠ Cvetka nadzirala podhod čez regionalno petardami vznemirjamo živali in Golarja so letos izvedli preventivno cesto v Železnike, saj so zaznali, da onesnažujemo okolje. Tudi primer ozaveščanje učencev, prav tako s nekateri tam mečejo petarde. dečka s hudimi poškodbami je bil pomočjo policije, ki je sodelovala na omenjen,« je povedal Marko Pri- razrednih urah. »Učenci so povedali, Bodi zvezda, možič, ravnatelj OŠ Ivana Groharja, da jim starši ne dovolijo prenašati ne meči petard! in omenil, da je v petem razredu o pirotehnike, na kar vplivajo tudi Loški policisti poudarjajo, da za pre- nevarnostih, ki jih prinaša upora- informacije o nevarnostih, ki jih do- prečevanje nedovoljene in nevarne Loška policija osvešča učence ba pirotehničnih izdelkov, z učenci bijo v medijih,« je dejala ravnateljica rabe pirotehnike svojih otrok največ o varnosti otrok v prometu in spregovorila policistka. »V delov- mag. Karla Krajnik. Policistka je lahko storijo starši. »Posebej opo- nevarnosti rabe pirotehnike. nem zvezku Policist Leon svetuje je obiskala tudi OŠ Škofja Loka – Mesto, zarjamo, naj nihče pri rabi teh ali (Foto: OŠ Škofja Loka – Mesto) nekdo od učencev prebral poučno kjer so učence ozaveščali tudi preko podobnih stvari ne čaka na osebno zgodbo na to temo, nato je sledil šolske elektronske table, na kateri izkušnjo in naj ne eksperimentira, menila življenje. Opozorilo velja tudi pogovor, v katerem so učenci posre- se je predvajal oglas Bodi zvezda, ker so posledice lahko grozljive, izku- za odrasle, ki naj bodo dober in pravi dovali svoje izkušnje glede uporabe ne meči petard. šnja pa jim bo lahko za vedno spre- zgled svojim otrokom,« je povedal pirotehnike in hkrati od policistke Damjan Likar

8 9 Januar 2017 Podeljene Severjeve nagrade Na Loškem odru so kot vsako leto tudi v decembru 2016 podelili nagrade Sklada Staneta Severja. Prvič v zgodovini pa se je – vsaj po besedah predsednika upravnega odbora Sklada Staneta Severja Aleša Jana – podelitve udeležil mini- ster za kulturo; škofjeloško gledališče je namreč obiskal Tone Peršak. Uvodoma je z obiskovalci delil osebno zgodbo, da je kot študent AGRFT želel posneti film o Stanetu Severju, z njim je bil že vse dogovorjen, vendar je žal potem sne- mal njegov pogreb. Poudaril pa je, da so ostali pomembni spomini na tega našega res velikega igralca.

Strokovna žirija Sklada Stane- študenta za vlogo Marije Josefe ta Severja (Branko Šturbej, v diplomski predstavi Dom Ber- Alen Jelen, Jaša Jamnik, Saša narde Alba (režija: Nina Ram- Pavček in predsednik Dušan šak) na AGRFT v Ljubljani. »S Mlakar) je soglasno sklenila, da to vlogo mladi igralec vstopa v nagrade Sklada Staneta Sever- slovenski profesionalni gledališki ja za leto 2016 prejmejo Maša prostor in se vrisuje na zemljevid Derganc, članica ansambla Slo- igralskih dosežkov kot celovita venskega narodnega gledališča in že zrela igralska osebnost, ki Drama Ljubljana, za vloge Irene v sebi nosi odgovore na izzive (Vinko Möderndorfer: Evropa), modernega sveta in gledališča,« Jane (Rok Vilčnik rokgre: Tar- so izpostavili žirantje. Prav tako zan) in Eugenie (Carlo Goldoni: so neizmerno pohvalili Nika Zaljubljenca). »Vse tri natančno Škrleca, ki je prejel nagrado za premišljene in vrhunsko obliko- magistrsko nalogo Pojdimo vsi v vane vloge Maše Derganc da- Π ali kako sem si zapomnil 3141 jejo omenjenim uprizoritvam Na fotografiji so (od leve proti desni) Dušan Mlakar, Nik Škrlec, Lili decimalk, AGRFT v Ljubljani. Prav poseben igralski pečat. Maša Bačer Kermavner, Tone Peršak, Nejc Cijan Garlatti, Maša Derganc, ta je bila na ogled tudi po sami Derganc je igralka zanimive in- mag. Miha Ješe in Aleš Jan. (Foto: Špela Mohorič) podelitvi in sodeč po močnem terpretativne širine, ki se lahko in dolgem aplavzu je navdušila spopada z različnimi režijskimi zaigrala tudi ljubiteljska igralka Žan Koprivnik, ki mu je letos zbrano občinstvo. pristopi, zahtevnimi gledališkimi Lili Bačer Kermavner, članica pripadla nagrada Sklada Stane- Katja Štucin projekti ter raznoterimi gledali- Šentjakobskega gledališča Lju- ta Severja za igralsko stvaritev škimi poetikami,« je poudarila bljana, ki je to postala v sezoni žirija, ki je veliko superlativov 1981/1982 in je po besedah žirije uporabila tudi pri opisu drugega takoj opozorila nase s svojim nagrajenca. »Nejc Cijan Garlat- talentom. Ob profesionalcih se ti v vlogi viteza Hansa blesti z namreč vsako leto podeli tudi na- izpovedno in igralsko energijo, grado Sklada Staneta Severja za ki jo premore redko kateri mlaj- igralsko stvaritev v slovenskem ši igralec, in suvereno oblikuje ljubiteljskem gledališču. Tokrat kompleksen lik ter dokaže, da je jo je prejela Lili Bačer Kermavner GOZDARSKI VITLI igralec, ki se mu lahko brez bo- za stvaritve v uprizoritvi Triko ZA DOMAČO IN PROFESIONALNO UPORABO jazni zaupa glavno vlogo.« Nejc Milana Jesiha (režija: Gorazd Cijan Garlatti je namreč nagrado Žilavec) in za številne druge vr- prejel za vlogo viteza Hansa v hunsko izvedene vloge. Ondini Jeana Giraudouxa (re- žija: Januzs Kica, produkcija: Mladci blestijo Slovensko narodno gledališče Na Loškem odru je sicer upravi- Nova Gorica). Veliko vlog pa je čeno, imel je predstavo, manjkal

Prodamo poslovne prostore Na Trati prodamo poslovni prostor površine 450m2.

Oddamo v najem Na Mestnem trgu oddamo dve pisarni (15m2 in 25m2).

Informacije: 041 646 492 051 647 716 | [email protected] | www.uniforest.si

8 9 Januar 2017 Dobri mož obiskal otroke V torek, šestega decembra, je učence Osnovne šole Jela Janežiča obiskal prvi dobri mož Miklavž, ki ga je spremljal prijazni parkelj. Rotarijci so poskrbeli za darila za vseh 105 otrok na šoli, ki so dobrega strica težko čakali in mu pripra- vili zanimiv kulturni program.

V veliki telovadnici šole so se ob 10.30 zbrali učenci in učitelji ter gostje. Šola je skupaj z Rotary clubom Škofja Loka dogodek pripravila že deseto leto. Učenci so pripravili oder z zanimivo pra- znično sceno in nanj sta stopili učenki moderatorki in pozdravili vse prisotne. Z glasnimi klici so najprej poklicali glavnega gosta Miklavža in kar malo utihnili, ko je pred njim v dvorano pridivjal strašni parkelj. Miklavž je vse otroke pozdravil z »Dragi moji sončki!« in se usedel na častni stol, s čimer se je program lahko začel. Častni gost Miklavž med učenci Plesna točka z dežniki Začeli so učenci osmega razre- da z igrico o revnem očetu, treh člani plesnega krožka s svojo tary Miklavž dobro pozna pot na ugotovili in skupaj z mentor- hčerkah in zlatih kroglah, ki jim točko. »Trudimo se, povezujemo našo šolo, kjer imamo res dobre ji svojo predstavo zanj pilili in jih je prinesel Miklavž, da so se se in imamo se radi,« sta zaklju- učence, saj jih je z darili že desetič pilili, da so Miklavža nastopi in dekleta lahko poročila. Nadalje- čili moderatorki in povabili na neizmerno razveselil. Najprej pa njihova ubranost zares ganila. val je harmonikar Darko Berce, ki oder Miklavža. Otroci so ga že jim je prinesel veliko čarobnega 'Še pridi, Miklavž!' smo slišali na je poskrbel za glasbeno vzdušje nestrpno pričakovali, vmes pa pričakovanja in dela, saj so se koncu, še naprej se bomo trudili pred nastopom dramskega krož- malo ponagajali parkeljnu in ko mu želeli zahvaliti. Zanj, ki nosi na vso moč!« ka z zgodbico o Mojci Pokrajculji. se jim je ta preveč približal, so se darila, je dobro le najboljše, so Teja Potočnik Zajčki, medvedki, jelenčki in li- tisti malo manj korajžni skrili med sičke so se naselili v velik lonček sošolce. Ampak bolj za šalo kot Mojce Pokrajculje, lizali med in zares. Miklavž je otroke pohvalil se prepirali, da je na koncu lon- za čudovite glasbene, pevske ček počil. Za tolažbo je zapel in igralske nastope in skupaj z pevski zbor, za poživitev pa so rotarijci razdelil darila. Z vsakim poskrbeli učenci prvega razreda učencem je spregovoril nekaj z živahno rokenrol plesno točko. besed, ga pohvalil za njegova Da bi pregnali dež, so prišli na prizadevanja in pridnost. In na oder učenci tretjega razreda in koncu obljubil, da naslednje leto zaplesali ples z dežniki, nadalje- spet pride, saj bodo otroci prav vali pa so drugo- in tretješolci gotovo tudi v letu 2017 zelo, zelo posebnega programa s pesmijo pridni. Naša četica koraka. Da obvladata Za kratek komentar smo po- plesni korak, sta pokazala vedno prosili tudi ravnateljico Osnovne živahna brata Erik in Domen, šole Jela Janežiča Marjeto Šmid, kulturni program pa so končali ki je o dogodku povedala: »Ro-

10 11 Januar 2017 Jubilejni božično-novoletni koncert rotarijcev Na tradicionalnem in letos jubilejnem, desetem božično-novoletnem koncertu škofjeloških rotarijcev so v polni dvorani Sokolskega doma nastopili člani ansambla mladih čelistov Cello Attaca!, ki so s svojo mladostno energijo poželi navdušenje. Celoten izkupiček koncerta bo namenjen pomoči socialno ogroženim družinam z velikim številom otrok, ki živijo na širšem škofjeloškem območju.

Gostujoči ansambel sestavljajo ličnih poklicev z različnimi znanji zdajšnji in nekdanji dijaki odlične in sposobnostmi z namenom, da violončelistke prof. Karmen Pečar, to, kar znajo in zmorejo v prostem ki poučuje na Konservatoriju za glas- času, združujejo zato, da naredijo bo in balet v Ljubljani. Po dveh letih nekaj dobrega. »Takšno delovanje odličnih odzivov in navdušenega za vsakega od nas pomeni, da mora občinstva se je ansambel razširil in temu posvetiti kar nekaj svojega tako nastopa po Sloveniji. Še preden časa, truda pa tudi denarja, saj je so zazvenela violončela, je zbrane po navadi tako, da se ne da kaj dosti nagovoril Marko Vuk, predsednik pomagati brez denarja.« V nadalje- Rotary cluba Škofja Loka: »Naš kon- vanju je odgovoril tudi na pomisle- cept je, da na vsakoletnem kon- ke nekaterih pri darovanju: »Ko se certu ponudimo glasbeni nastop pogovarjam z ljudmi, včasih slišim zelo kvalitetnih izvajalcev, ki se še dvom, ali bo denarni prispevek, ki vzpenjajo po slavnostni lestvici so ga pripravljeni darovati, res po- Božično-novoletni koncert Rotary cluba Škofja Loka je bil odlično in prihajajo med zvezde klasične rabljen za dobrodelni namen. Skrbi obiskan. (Foto: Iztok Zupan (Klopotec)) glasbe. S koncerti želimo doseči jih, da ne bo morda del tega denarja tako imenovani 'vauu' efekt in nav- organizacija, ki zbira sredstva, upo- torjev ali ga v gotovini, namenimo ko bodo prešteli zbrana sredstva. dušiti poslušalce z novimi avtorji, ki rabila za stroške svojega delovanja. izključno za namen, za katerega je Morda bodo za ta namen odprli jih le redko lahko slišijo v tovrstnih Rad bi, da veste, da rotarijci vse stro- bil dan.« Seznam pomoči potreb- račune v posameznih trgovinah za zasedbah in s takšnimi priredbami ške organizacije financiramo sami s nih družin bodo določili skupaj z šolske potrebščine, obleko, obutev. skladb.« Poudaril je, da so rotarijci svojimi prispevki in da ves denar, ki Rdečim križem in Škofijsko karitas, Damjan Likar, Teja Potočnik namenoma zbrani skupaj iz raz- ga zberemo, ki ga dobimo od dona-

Ansambel mladih čelistov Cello Attaca! je obiskovalcem ponudil veliko glasbenih užitkov. (Foto: Iztok Zupan (Klopotec))

10 11 Januar 2017 Ločani bučno pomahali v slovo staremu letu Iz nadvse pisanega in raznolikega programa božično-novoletnih prireditev in dogodkov v Škofji Loki, poimenovanega Beli december 2016, smo izbrali kolaž fotografij.

Na božičnem LUFtu je bilo poskrbljeno za praznične dobrote Nova božično-novoletna okrasitev in osvetlitev, ki je še bolj in pijačo. poudarila praznično vzdušje v Loki.

Ognjeni spektakel: Anke Piromanke na božičnem LUFtu. (Foto: Marko Pleško) V prazničnih dneh je bilo izrečenih veliko srčnih želja.

V pravljični deželi v Gorajtah so obiskovalci lahko osebno spoznali Prešerno razpoloženje na silvestrovanju na Placu. Rdečo kapico. (Foto: Marjan Cerar)

12 13 Januar 2017 Prosvetno društvo Sotočje Med letošnjimi občinskimi nagrajenci je bronasti grb Občine Škofja Loka za leto 2016 prejelo Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka za 20-letno kvalitetno, uspešno, širše družbeno pomembno in izjemno celostno delovanje na področju prosvete in kulture.

Z Jožico Žnidaršič, tajnico dru- območje: z materinskim dnem, štva, smo poklepetali o dogodkih miklavževanjem s petsto darili za in prireditvah, ki so jih organizirali otroke, s semanjim dnem na Sv. v letu 2016, in o izboru prostovolj- Ožboltu in s srečanjem ljudskih ca leta – občinsko priznanje je bilo pevcev in godcev, z jaslicami na podeljeno na predlog Prosvetne- Mestnem trgu, s klado na Histo- ga društva Sotočje. Leto 2016 je rialu, kjer sodeluje kar štirideset dvajseto leto njihovega obstoja in njihovih članov v srednjeveških ob obletnici so pripravili kulturno oblekah, poleg vsega tega pa so prireditev, na kateri so gledalce zadolženi za tri prizore na Škofje- navdušili pevski zbori, ki delujejo v loškem pasijonu. Ob prireditvah, okviru društva: otroški zbor Iskrice, na katerih sodelujejo, organizirajo mladinski zbor MPZ Škofja Loka in razne delavnice, razstave, preda- Škofjeloški oktet. Z besedo in sliko vanja, pasijonska romanja in še so predstavili delo društva skozi bi lahko naštevali. V letu 2016 so dvajset let in se zahvalili članom izvedli različne dogodke na glas- za njihovo prostovoljno delo. Vin- benem, gledališkem in izobraže- Stojnica društva na zeliščnem dnevu. Na sliki sta prostovoljca leta cencij Demšar je predstavil vse valnem področju. Izvajali so samo- 2015 Francka in Pavle Pokorn. (Foto: Jožica Žnidaršič) projekte in dejavnosti, ki so jih v stojne in klubske ali medklubske teh dvajsetih letih izvedli, Janez razstave, na katerih sodelujejo fotografsko razstavo ob dvajseti Francka in Pavle Pokorn prejela Urh pa je v projekciji in besedi opi- njihovi člani. Med najodmevnej- obletnici dela društva in razsta- priznanje za prostovoljca leta 2015, sal pasijonska romanja in pohode. šimi naj omenimo le nekatere. vo izdelkov kiparske delavnice saj jemljeta življenje in zdravje kot Na prireditvi so podelili zahvale Škofjeloški oktet pod vodstvom za otroke v avli starega župnišča dar in skušata pomagati, kjerkoli društvom z loškega območja, ki Andreja Žagarja je zaradi izre- na Mestnem trgu. Poleg vseh je mogoče. so vsa leta sodelovala s Sotočjem, dnega zanimanja pomladanski sa- dejavnosti pa sta njihova člana Teja Potočnik in občini, ki sofinancira njihovo mostojni koncert Večer Avseniko- dejavnost. vih melodij ponovil še v oktobru. Ob prireditvi so v Mali razstavni Nastopali so tudi na proslavi ob galeriji Občine Škofja Loka odprli 140. obletnici Gasilskega društva fotografsko razstavo Dvajset let Škofja Loka. Mladinski pevski zbor dela Prosvetnega društva Sotočje, pod vodstvom Katarine Trdin je ki sta jo pripravila člana društva izvedel svoj samostojni koncert, Franc Temelj in Matevž Maretič praznično vzdušje pa so ustvarili in z njo prikazala preteklo delo še na Mestnem trgu ob miklavže- društva na različnih področjih. vanju. V režiji Ljube Demšar so Našli pa so tudi priložnost, da so se izvedli dve predstavi, in sicer skeče kot stari prijatelji in sodelavci dru- na proslavi ob materinskem dnevu štva poveselili in obujali spomine v Sokolskem domu in predstavo na preteklih dvajset let skupnega Prodajalec mahu na miklavževa- sodelovanja. nju. Zelo aktivni so bili na področju Prosvetno društvo Sotočje je v izobraževanja, saj so organizirali Loki postalo prepoznavno s svo- kar šestnajst različnih delavnic jimi prireditvami za širše loško in ob vsem tem še samostojno

12 13 Januar 2017 Dijak dijaku Preddverje Gimnazije Škofja Loka je bilo tokrat veselo in razigrano. Mladi, nadobudni dijaki so se posluževali raznovrstnih marketinških prijemov, vladalo je pravo prednovoletno vzdušje. Vstop s preddverja v predavalnico pa je pomenil uro dobre glasbe, zabavne igre, močnih besed, skratka, godila se je prireditev Dijak dijaku.

Na Gimnaziji Škofja Loka vsako leto of Me, vendar ne v izvedbi Johna namreč tekmujejo med seboj, kdo pripravijo dobrodelno prireditev Legenda, temveč Leje Debelak bo privabil največ obiskovalcev in Dijak dijaku, s katero zbirajo sred- Zupan. Prireditev, ki jo je vodil Bor prodal največ izdelkov. V pripravah stva v sklad Gaudeamus. Slednji na Dolenc, je šla počasi proti koncu, na tržnico sodelujejo med seboj, šoli deluje že enajsto leto, njegov manjkala je samo še češnjica na razvijajo podjetnost, se preizkušajo namen pa je pomagati dijakom vrhu torte. Pojavila se je v obliki gi- v različnih vlogah, predvsem pa pri plačevanju stroškov obveznih mnazijskega impro gledališča O.sti krepijo medsebojno povezanost izbirnih vsebin – ekskurzij, izme- j.arej, natančneje njegovih članic in in pripadnost. Brez predanosti njav, gledaliških predstav, tabo- članov, ki so skupaj z mentorico Ta- skupnemu cilju tudi tu ne bi šlo,« rov itd. »Lani smo tako pomagali tjano Žagar pripravili neizmerno je še poudarila Florjančičeva, ki je več kot sto dijakom,« je poudarila izvirno uprizoritev z naslovom Če si bila zadovoljna s celotno izvedbo predsednica društva Gaudeamus zares želiš. Za konec pa je nastopila letošnjega projekta. »Veseli smo, Irena Florjančič in dodala, da je še glasbena skupina DOTS oziroma da je letošnja prireditev odlično letošnja prireditev potekala pod Luka Jelovčan, Krištof Pogačnik potekala, saj so bili obiskovalci, geslom Predan_a.si, saj je eden od in Nejc Pipp. kot nam sporočajo, očarani nad ciljev po letnem delovnem načrtu dogajanjem. Občudovali so ustvar- Gimnazije Škofja Loka tudi razvijati Predsednica društva Gaudea- V loški gimnaziji je jalnost mladih in uživali v njihovem predanost kot pomembno lastnost, mus Irena Florjančič predano bilo res pestro navdušenju.« Prireditev Dijak dijaku ki človeku pomaga pri doseganju izpolnjuje svoje poslanstvo. Pred in po orisanem dogajanju je je sicer tradicionalna, zato jo bodo ciljev. »K sodelovanju smo tako bilo živahno v preddverju, kjer so pripravili tudi prihodnje leto. »To povabili dijake, ki svojo predanost Koklja. Obiskovalke in obiskovalce, dijakinje in dijaki pripravili in pro- je poleg Miklavževega srečelova kažejo z delovanjem na različnih dvorana je bila polna do zadnjega dajali raznoliko ponudbo izdelkov. drugi dobrodelni dogodek, ki nas področjih – so igralci, pevci, glasbe- kotička, so v nadaljevanju nasmejali »Pomemben del prireditve je tudi uvede v praznični december,« je niki, plesalci itd. Sami so predlagali člani Ane Locopolitane – dramske tržnica izdelkov naših dijakov. Dijaki zaključila profesorica slovenskega točke za nastop, njihovi mentorici skupine z OŠ Škofja Loka – Mesto, šestih oddelkov drugega letnika jezika. Katja Štucin sta bili Ana Prevc Megušar in Ta- ki so pod budnim očesom mentoric tjana Žagar. Vsako leto k sodelo- Barbare Jelenc in Kristine Strnad vanju na prireditvi povabimo tudi uprizorili Lepo Vido v 'več jezikih'. osnovnošolce. Letos so se odzvali Angleščina pa je bila v ospredju pri učenci OŠ Škofja Loka – Mesto.« točki angleške dramske skupine Na začetku sta nastopili Patricija Hotheads, prav tako z gostujoče Raztresen, ki je zapela pesem Whi- osnovne šole. Živa Hegler, Nejc tney Huston, in Lucija Strušnik s Vene, Jan Pipp, Emma Mahmuto- pesmijo Celine Dion. Na dodobra vić in Marija Bojkova so s pomočjo ogret oder je za njima stopil Gregor mentorice Betke Mahnič uprizorili Gartner, ki je uprizoril odlomek iz 'Oh, Marty, you …', s pomočjo men- Butalcev, sledili sta še dve pesmi torice Helene Markuta pa sta prav Adele in skupine Fun v izvedbi Ane tako osnovnošolki OŠ Škofja Loka Vodnik, Katarine Zaletel, Laure – Mesto zaplesali na Che Che re re Bergant, Petre Štibelj in Lenarta Che Che. Na vrsti je bila pesem All

Dijaki so resno vzeli svojo nalogo in uspešno prodajali številne izdelke.

14 15 Januar 2017 Za vse čase! V sredo, sedmega, in v četrtek, osmega decembra, je v škofjeloški Galeriji Franceta Miheliča v Kašči potekal mednarodni znanstveni posvet ob svetovnem dnevu človekovih pravic z naslovom Človekove pravice in temeljne svoboščine – Za vse čase!

Posvet so organizirali Študijski cen- tigone (Alojzij Pavel Florjančič). ter za narodno spravo, Narodna Vsi prispevki bodo prihodnje leto in univerzitetna knjižnica, Loški objavljeni v zborniku posveta. muzej Škofja Loka, Kulturno-zgo- Škofja Loka je bila za prizori- dovinsko društvo Lonka Stara Loka šče posveta izbrana zato, ker je in Muzejsko društvo Škofja Loka. bila prizorišče strahot med drugo Namen posveta je bil osvetliti raz- svetovno vojno in po njej. Ob se- lične oblike teptanja človekovih demdeseti obletnici konca druge pravic, opozoriti na njihove posle- svetovne vojne so civilnodružbene dice, nagovoriti strokovno in širšo organizacije v nekdanjem Nun- javnost in si na tak način prizade- skem samostanu v Škofji Loki pri- vati, da se omenjene kršitve ne bi pravile odmeven projekt Človek, več ponavljale. K sodelovanju so glej in spominsko leto zaključile povabili zgodovinarje, arhiviste, s sklopom dogodkov Človek, glej pravnike, sociologe, publiciste naprej! Mednarodni znanstveni in druge raziskovalce s področja posvet Za vse čase! je tako nada- družboslovja in humanistike, ki so ljevanje prizadevanj, da se stvari Utrinek s posveta Za vse čase! (Foto: Blaž Karlin) v svojih prispevkih predstavili ter poimenuje z njihovimi imeni in se opozorili na kršenje človekovih jih osvetli z znanstvenega vidika. šle knjige, »katerih vsebina je bila na Škofjeloškem v cerkvi sprave pravic in temeljnih svoboščin v Posvet se je začel s slavnostnim nasprotna takratnemu gledanju – Nunski cerkvi, ki jo je na pred- slovenskem in hrvaškem prosto- odprtjem in pozdravnima nagovo- na glavna življenjska vprašanja«. večer osmega decembra daroval ru v 20. stoletju. Pomemben del roma varuhinje človekovih pravic Romale so v uničenje, tiste z več ljubljanski nadškof metropolit posveta je obravnaval lokalno Vlaste Nussdorfer in direktorice sreče pa v bunkerje posameznih msgr. Stanislav Zore, s pesmijo tematiko in primere kršenja člo- Študijskega centra za narodno ustanov. Na posvet se je smiselno pa pospremil Škofjeloški oktet. vekovih pravic nad posamezniki spravo dr. Andreje Valič Zver. navezala tudi sv. maša za žrtve Teja Potočnik ali skupinami na območju Škofje Sledil je uvodni del s tremi refe- medvojnega in povojnega nasilja Loke in okolice. Tako so referenti rati. Naslednji dan se je zvrstilo spregovorili o Loškem gradu v 20. še štirinajst prispevkov o različnih stoletju in usodi njegovih lastnic oblikah kršenja človekovih pravic (mag. Jože Štukl), o povojnih ka- v naši polpretekli zgodovini. Med Samo za bralce Loškega utripa! zenskih ustanovah v Škofji Loki (dr. spremljevalnimi dogodki posveta Milko Mikola), streljanju talcev za je bila zelo sporočilna razstava Kamnitnikom 9. februarja 1944 (dr. Stop, cenzura! avtorice Helene Letna naročnina Blaž Torkar), o življenjski poti in Janežič iz Narodne in univerzi- povojni usodi lesnega trgovca in tetne knjižnice (NUK), ki je bila na na revijo Unikat industrialca Franca Heinriharja ogled od sedmega do desetega zajema 6 številk in znaša s 30 % popustom samo 24, 65 €. st. (Judita Šega), o starološkem decembra v atriju Starega župni- duhovniku dr. Janezu Veiderju šča na Mestnem trgu. Ob njenem Pustna številka izide 14. januarja (Ana Florjančič), o povojnem odprtju so sodelavci NUK brali pre- dogajanju v Selški dolini (Marija povedano literaturo, ki je nastala v Gasser) ter o pietetnem dejanju letih 1945–1991. Po koncu vojne so Frančiške Jenko, Franconove iz nastali trije seznami prepovedanih Virloga, simbolne starološke An- avtorjev. Na seznamu so se zna- + Darilo

A4, 128 strani

+ -30% Darilo redna cena 35,22 €, prihranek 10,57 € A4, 96 strani

Ugodnost velja do 20. januarja 2017 Pokliči na brezplačno številko 080 12 80 Koda za popust: Utrip0117 ali piši na [email protected]

14 15 Januar 2017 Kmetija, ki ima stranke na vseh celinah Število ponudnikov znotraj blagovnih znamk Babica Jerca in Dedek Jaka – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, stalno raste vse od leta 2000, ko sta bili znamki registrirani. Nekateri ponudniki so zaradi svojih kakovostnih domačih izdelkov znani po vsej podalpski deželi in tudi v svetu.

Na Škofjeloškem dobri gospodarji rastline in kakšne snovi se lahko in spretne gospodinje s tradicio- iz njih pridobi. Organiziram tudi nalnimi postopki izdelave in upo- razne sejme, čajanke, predava- rabo lokalnih surovin oblikujejo nja, skratka povezujem ljudi, ki so visokokakovostno ponudbo kme- tega željni, in nudim predavanje o tijskih pridelkov, izvirnih kulinarič- eteričnih oljih in rožnih vodicah.« nih izdelkov ter izdelkov domače Ker si njeno stojnico velikokrat in umetnostne obrti. Z željo, da jih ogledujejo majhni otroci, je pričela združijo pod skupnim imenom in s zanje izdelovati mila s podobami tem prispevajo k pestrejši ponudbi živali ali risank, katere jim zelo rada in k njihovi razpoznavnosti, jih podari, če pokažejo zanimanje. predstavljajo pod omenjenima Ena od mamic ji je poslala zanimiv skupnima blagovnima znamkama. odziv: »'S ta dišečo me namaži,' vpijeta otroka, odkar sem domov Še nikomur niso odvzeli prinesla dišeče maslo za telo. Res pravice do uporabe bla- čudovito diši in ljubezen puhti.« govnih znamk Dolinarjeva pravi, da je Babica Razvojna agencija Sora je lastnik Stojnica kmetije Pr' Petelin, na kateri imajo stranke s celega sveta. Jerca dokazilo, da so izdelki ka- znamk in preko različnih projek- kovostni, prihajajo iz okoliša in tov izvaja svetovalno podporo nekateri izdelki logotipa še vedno Pustila službo v javni upra- so narejeni z ljubeznijo, skratka vsem potencialnim in obstoječim nimajo. Menim, da je v interesu – so potrdilo pridnega dela pro- vi in se raje posvetila svoji izvajalcev. »Strankam z velikim ponudnikom blagovnih znamk, ponudnikov, da ohranjajo nivo strasti podpira ponudnike pri razvoju kvalitete in da so pozorni pri izbo- veseljem povem, da imajo izdelki Med 46 ponudniki je tudi novinka ta certifikat, zato ga tudi zelo rada novih izdelkov, skrbi za promocijo ru surovin, saj stranke od domačih Irma Dolinar iz Žirov, ki se je z pritrdim na svoje izdelke.« Od sa- preko različnih medijev, organizi- izdelkov pričakujejo nekaj več,« je izdelavo kozmetičnih zeliščnih iz- mega začetka pa so v blagovno ra tržnice, zagotavlja izdelavo in povedala vodja projekta Kristina delkov začela profesionalno ukvar- znamko vključeni na kmetiji Pr' distribucijo označevalnih nalepk Miklavčič. Dodala je, da ne vodi- jati, potem ko je po dvajsetih letih Petelin z Gorenjega Brda, ki ne in enotne embalaže, kontrolira jo obsega prodaje ponudnikov, zapustila službo v javni upravi. »S prodajajo samo na lokalnem ob- pa tudi kakovost izdelkov, saj a kot opazovalka oz. potrošnica partnerjem imava v Beli krajini močju. »Naše stranke prihajajo z enkrat na leto na različnih tržnih ocenjuje, da je prodaja predvsem svojo njivo, na kateri gojiva zelišča vseh koncev Slovenije. Naš sir pa mestih nenapovedano odvzame kvalitetnih prehrambenih izdel- za lastno proizvodnjo. Poleg tega, je pripotoval že na vse celine tega vzorce. »Pri kontroli kakovosti je kov zelo dobra. To potrjujejo tudi da delam izdelke, organiziram tudi sveta,« nam je zaupala Katarina občasno prišlo do odstopanj od ponudniki, ki pogosto celo trdijo, veliko delavnic, na katerih učim, Bogataj, ki meni, da je pogoj za zahtevanega nivoja, o čemer so bili da so preobremenjeni in da bodo kako narediti domače izdelke za uspešno prodajo, da to, kar delaš, ponudniki tudi obveščeni, vendar morali določena naročila v priho- nego kože, saj se mi zdi izredno moraš delati s srcem in veseljem. do odvzema pravice do uporabe dnje žal tudi zavračati. Po njenih pomembno, da ljudje spoznajo Damjan Likar znamk v takih primerih še ni prišlo. besedah v prihodnje želijo med Če bo kršitev več, bomo razmišljali drugim razvijati novo ponudbo tudi v to smer. Vse ponudnike smo znotraj znamk – in sicer ponudbo opozorili, naj se dosledno držijo turističnih spominkov – ter jo po- pravila o označevanju izdelkov nuditi na turistično bolj zanimivih Brez Tebe me zebe blagovnih znamk z logotipom, saj mestih. Luč miru iz Betlehema je dobro- delna akcija, ki v Sloveniji poteka že šestindvajset let. Plamen luči oznanja veselo sporočilo miru in povezanosti med narodi ter sprejemanje različnosti. V da- našnjem razburkanem svetu je to sporočilo pomembno ne samo prejeti, temveč ga tudi živeti. Pri projektu sodelujejo vsi slovenski skavti, letos pa je sprejem luči za ljubljansko regijo potekal ravno v Škofji Loki. Luč so skavti ponesli v vse okoliške župnije, kjer bo plamen širil mir in toplino ter letošnje sporočilo Sporočilo miru, povezanosti – Brez Tebe me zebe! med narodi in sprejemanja Irma Dolinar iz Žirov je zelo vesela, ker vedno več mladih uporablja N. G. različnosti naravne izdelke.

16 17 Januar 2017 Male skrivnosti našega mesta (IV. del) Pri nekdanjih Poljanskih vratih so najbolje vidni ostanki obzidja v obe smeri, proti gradu in proti Sori, skoznje pa se med starimi hišami odpre pogled na Mestni trg.

Obzidje po klancu do Spodnjega trga je stopničasto in se zaključi pred staro Poljansko cesto oz. kot se je včasih reklo pri 'smetnjakarje- vih hišah'. Ob obzidju so v dolino potovale smeti, ki so jih potem odmetavali v Soro, na obzidju pa so lepo vidna prvotna okna s sta- rimi portali in mrežnicami. Tokrat gremo na sprehod po Mestnem trgu. Hiše na Mestnem trgu so praviloma narejene po tri- osnem fasadnem sistemu (tri okna vzporedno v nadstropju). Le redke, bogatejše hiše imajo šestosni fasa- dni sistem (šest oken vzporedno v nadstropju). Bogatejše hiše imajo arkadna dvorišča, značilna za gra- ščine, ki pa si jih bogataši zaradi Oznaka, kjer je bil včasih omejenega prostora v mestu niso Zajlarjev hodnik z izhodom na vrt, kjer je živel 'urni pevec'. zaključek hiše. mogli privoščiti. Severni del trga je širši in pomembnejši. Sredi trga O tem priča tudi dolg raven ho- zmuzniti mimo hiše neopažen. moremo mimo lepih lesenih vrat stoji vodnjak, ki se kot 'cisterna' dnik – z Mestnega trga do vrta za Zraven Žigonove hiše je bil dom Sorževe hiše, na katerih so izrezlja- prvič omenja že leta 1590. Tržni del hišo, na katerem so vrvi ravnali in pri Martinčku: hiša je pomaknjena ni levi, ki držijo pivovarsko orodje, Placa se zaključuje pri Marijinem jih zlagali. Na koncu hodnika je z enim vogalom iz vrste in zelo ker je neki prednik Deisingerjev znamenju iz leta 1751, ki so ga izhod na vrt, ki je danes pozidan, pristno učinkuje z obilico oken in ustanovil pivovarno na Lontrgu meščani postavili v zahvalo, ker so včasih pa je omogočal prehod starinskim pročeljem ter spominja … In spet vemo nekaj novega in bili obvarovani pred kugo. na Spodnji trg za obzidjem. Na na tipične cehovske hiše. Sledi zanimivega o našem mestu. Začeli bomo v ozki uličici pri koncu vrta še danes stoji lesena prehod skozi Pekel, kjer se pride na Teja Potočnik Žužkovi in Berlcovi hiši, ki je znana hišica z zunanjim stopniščem, sicer Spodnji trg. Še malo naprej pa ne tudi po Berlcovi materi, o kateri prenovljena, včasih pa je v stari pripovedujejo, kako je prvič kuhala bajtici živel 'mestni čuvaj, ki je ure kavo: tekočino je odlila, usedlino pel'. In kdo je bil to? Nekakšen pa zabelila. Nadaljevali bomo s varuh mesta, ki je živel takoj za hišo Mesarjeve Ančke (pri dana- obzidjem, spremljal dogajanje šnji Bio trgovini) oz. povezano z pred njim in čuval ogenj in mesto. današnjo Zalarjevo hišo, katere Oglašal se je – pel – vsako uro ter ime izhaja iz časov, ko so v njej meščanom s svojo prisotnostjo izdelovali vrvi ali po domače 'zajle'. zagotavljal varnost. Spodaj v hiški so bili majhni prostori, najbrž za- pori, saj so bili do zadnje prenove na njihovih stenah stari podpisi Francozov. Ko se vrnemo nazaj na Mestni trg, sledi Brbonova hiša, ki je drugi del povezane hiše (v eni je bila prej omenjena vrvarska delavnica), v njej pa so bili prostori Sokolskega društva. Pročelje na trg ima dva poznogotska portala in zanimivo Hiša pri Martinčku z veliko majh- oznako, do kod je segala hiša vča- nimi okni – tipično cehovsko Vrata pivovarnarjev na sih. Sledi ji Žigonova hiša, ki je bila domovanje Sorževi hiši včasih dom višjega bibliotekarja, dramatika in publicista Jožeta Ži- gona. Zanimiva mestna gospo- dična, ki je prva v Škofji Loki imela 'erker'. In to ne čisto navadnega. Iščemo raznašalce Loškega utripa Erkerji so služili opazovanju doga- janja na ulici, ta na Žigonovi hiši pa info: 041 233 350 Prvotno okno v obzidju – na je imel na začetku celo stekleno klancu proti Lontrgu dno, tako da se ni nihče mogel

16 17 Januar 2017 Med novimi pridobitvami tudi prenosno stranišče

Loški muzej je v letu 2016 postal bogatejši za številne predmete, ki bodo pritegnili pozornost obiskovalcev, ljubiteljev naravne in kulturne dediščine. Pridobil je tudi prenosno stranišče, s katerim bodo potešili radovednost mnogih, ki jih zanima zgodovina higiene.

Pridobili ikono s mostanske kapele v Celju, imela zanimanje za to, kako te stvari štirimi prizori je več predavanj o ikonopisju. počnejo drugi. Ikona Pasijon spada med večje Eno od njenih številnih upodo- Z novo pridobljenim predme- ikone (59 x 80 cm). Prva dva pri- bitev sakralne tematike je leta tom v Loškem muzeju odstranju- zora predstavljata oznanjenje 2006 župan Škofje Loke podaril jejo te skrivnostne tančice, saj so in Kristusovo rojstvo, druga dva papežu Benediktu XVI. ob nje- pridobili – prenosno stranišče. Na pa snemanje s križa in objokova- govem obisku mesta Freising prvi pogled deluje kot udoben stol nje. Po vsebini je ikona bivanjsko na Bavarskem, ki je pobrateno s z naslonjalom in ročaji za roke. Na združevalna, ekumenska. Kot Škofjo Loko. sedalu pa je izrezana odprtina, taka pooseblja dihanje Evrope kamor se je vstavila keramična z obema kriloma pljuč, kakor posoda za izločanje. Stranišče je je govoril pokojni papež Janez Dobro ohranjeno dobro ohranjeno. Datirano je v Pavel II. prenosno stranišče sredino 20. stoletja. Albina Nastran je ljubiteljska Zgodovina stranišč je zgodovi- slikarka, ki se že deset let ukvarja na higiene, ki je še vedno zavita z ikonopisjem. Razstavljala je na v tančico skrivnosti. V literaturi Spremljala je umirajočega več kot 30 samostojnih in nekaj najdemo le drobce podatkov o Laterne iz perforirane pločevine skupinskih razstavah. Sodelo- straniščih in navadah ljudi pri v obliki valja s stožčasto streho sodijo v čas 18. in 19. stoletja. vala je na slikarski delavnici na uporabi le-teh. Pa vendar je člo- Prenosno stranišče Sinjem vrhu in pri opremi sa- veško domišljijo nenehno burilo Uporabljali so jo kot 'mrliško la- terno'. Ko je duhovnik prihajal k umirajočemu, da ga da v posle- dnje olje, je mežnar pred njim nosil zvonček in laterno z gorečo, blagoslovljeno svečo. Luč v laterni je spremljala umirajočega tudi na njegovi zadnji poti. Po krščan- skem izročilu predstavlja goreča sveča za mrtve nesmrtnost duše, ki presega umrljivo telo. Laterno je Loškemu muzeju Škofja Loka podarila župnija Go- renja vas-Poljane.

Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov Med novimi pridobitvami muzej- ske knjižnice je tudi razstavni kata- log Narodnega muzeja Slovenije Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov, Ljubljana 2016, avtorjev Timoteja Knifica in Tomaža Na- 'Mrliška' laterna bergoja. Katalog predstavlja novo razstavo Narodnega muzeja, v ka- terem je na ogled preko 800 pred- metov s približno 70 arheoloških najdišč na ozemlju RS, ki časovno zajemajo obdobje od pozne antike do poznega srednjega veka. Kot izjemne najdbe so na razstavi in v katalogu predstavljeni predmeti iz freisinškega srednjeveškega trga Gutenwerth (danes Otok pri Do- bravi v občini Šentjernej), ki so ga Albina Nastran, kopija ikone Pasijon iz samostana svete Katarine na leta 1473 uničili Turki. Knjiga Srednjeveške zgodbe s Sinaju, 14. stoletje Damjan Likar stičišča svetov

18 19 Januar 2017 Koncert in 3 x Plestenjak V Sokolskem domu Škofja Loka so na predvečer Ta veselega dne kulture združili več vej umetnosti, in sicer je bila najprej na vrsti glasba, nastopili so profesorji Glasbene šole Škofja Loka, potem pa so odprli razstavo slikarja Janeza, rezbarke Petre in kiparja Mateja Plestenjaka, ki je bila na ogled do 4. januarja.

Čaroben koncert so pričarali profe- imajo dekorativen, sporočilen in sorji glasbene šole – Janez Golob s simbolni pomen,« je med drugim kitaro, flavtistke Jelena Trebaticki, poudaril dr. Damir Globočnik. Sle- Nina Rupnik ter Ana Dadič, na dnji je opisal tudi tretjega ustvar- klavirju Olesja Horvath ter Tilen jalca na tokratni razstavi, Mateja Draksler, s klarinetom Ana An- Plestenjaka, ki navdušuje z različnimi derlič – in nazadnje še skupina, ki tehnikami in uporabo raznovrstnih so jo sestavljali Irena Šmid, tenor- materialov. »Osrednji kiparski motiv saksofon, Alojz Kompan, trobenta, so živalske glave in figure, ki jih kipar Luka Vehar, kitara, Janez Hostnik, včasih modelira v mavcu, izrezu- bas kitara, in Jaka Strajnar, bobni. je v lesu ali sestavlja in združuje iz Povsem polna dvorana je bila dodo- zavrženih kosov železa, nerjave- bra razgreta, ko je koordinatorica za čega jekla in drugega odpadnega razstave v Sokolskem domu Škofja materiala. Tovrstni svojski likovni Loka Agata Pavlovec na oder pova- Avtor dela Matej Plestenjak, postopki, prehajanja med različnimi bila umetnostnega zgodovinarja ter 3 x Plestenjak ali Matej, Janez ki je letos prejel Groharjevo likovnimi tehnikami ali na primer likovnega kritika dr. Damirja Glo- in Petra štipendijo. sestavljanje organizma žuželke bočnika, ki je podrobneje predstavil iz fragmentov priča o aktualnem umetnike. »Temeljna izrazna prvina gost preplet, drugje pa je sproščena mreč uspela vzpostaviti ravnovesje kiparjevem odzivanju na estetiko Janeza Plestenjaka je risba, osrednja in kaligrafsko skicozna, oblike pa so med rokodelsko tradicijo, kulturno umetniškega izraza časa. Interpre- motivna sklopa pa človeška figura podane samo v obrisih.« Zanimivo, dediščino in sodobnostjo. Ohranjen tacija živalskega motivnega sveta je in živalski svet. Janez Plestenjak je da je že naslednji dan odmevala je dekorativni in uporabni namen dokaj nekonvencionalna, zaslediti risarski virtuoz, mojster realističnega vest, da je Škofjeloški pasijon vpi- modelov za loško medeno pecivo je mogoče nekatere ikonografske zajetja motivov in izražanja hipnih in san na Unescov seznam nesnovne in drugih umetelno rezljanih pred- posebnosti, saj so posamezni kipi neponovljivih vtisov, ki je mogoče dediščine, Janez Plestenjak pa je ob metov. Prisotna sta tudi vrsta na prvi živali v dobršni meri počlovečeni. Ži- v različnih risarskih tehnikah (tuš, številnih fotografih tako postal edini, pogled komaj opaznih kreativnih valska anatomija prehaja v človeško. grafit, oglje, kreda, pastel). Na delu ki je to motiviko ovekovečil z risbo. postopkov in odmik od ustaljene Glave živali, ki jih lahko doživljamo sta pozorno opazovanje in občute- motivike. Rezbarka je uspela dati kot portrete, včasih delujejo grote- nje, o čemer pričajo risarski zapisi Jabolko ne pade daleč od svojim likovnim kreacijam, v katerih skno in humorno, prisotni so ironični glasbenih nastopov, Škofjeloškega drevesa lahko vidimo predvsem razstavne poudarki.« Ob tem velja omeniti pasijona in drugih dogodkov. Janez Janez Plestenjak je oče Petre in in okrasne predmete, individualen še, da je Matej Plestenjak letošnji Plestenjak z izostrenim občutkom Mateja, vsi skupaj pa sestavljajo pečat. Domišljijski vzorci, cvetlični, prejemnik Groharjeve štipendije. za likovno interpretacijo podaja vse tako imenovano trojko tokratne geometrijski in figurativni motivi Katja Štucin bistvene značilnosti izbranega mo- razstave, ki je sicer njihova druga tiva, ki ga analizira do potankosti, skupna. Če je pri Janezu v ospredju pri tem pa ga sestavi v novo, har- risba, so pri Petri Plestenjak v prvi monično likovno celoto. Pri risbah, vrsti rezbarije, za kar jo je navdušil Nova pridobitev za Zdrav- ki so nastale in situ, je potrebna že dedek. »Ročno izrezljani lese- neposrednost odzivanja, kar daje ni modeli za male loške kruhke stveni dom Škofja Loka motivom ritem in likovno razgiba- so danes etnografska posebnost, nost. Sled črte je tanka, vselej tudi hkrati pa jih imamo lahko tudi za Konec decembra so v škofje- obstoječim v voznem parku. V precizna. Risba je včasih natančna estetske objekte. Petra Plestenjak loškem zdravstvenem domu v zdravstvenem domu upajo, da do vseh podrobnosti, zgoščena v Podlogar je pri njihovi izdelavi na- uporabo dobili novo reševal- bo po najnovejših standardih no vozilo. Zdravstveni dom je opremljeno vozilo dobro služilo nakup financiral iz lastnih sred- tako zaposlenim kot pacientom. Potrebujete stev, vozilo pa se tako pridružuje U. O. nove sodelavce? Poi{~ite jih v lokalnem okolju.

Objavite zaposlitveni oglas v Lo{kem utripu! Novo, po najnovejših standardih opremljeno reševalno vozilo z Informacije: 04 / 51 55 880 ekipo (Foto: Vojko Anderle)

18 19 Januar 2017 Praznična koncerta glasbene šole V škofjeloškem Sokolskem domu in v cerkvi sv. Petra v Selcih sta se godila letošnja božično-novoletni in predbožični koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka. Tako so učenke in učenci pa tudi njihovi mentorji lahko še v praksi s ponosom pokazali svoje na novo pridobljeno glasbeno znanje in napredek.

Vsako leto je premalo prostora za nih koncertov, prikaz, rezultat vse obiskovalke in obiskovalce, ki dela pri pouku, ki je v času pred si želijo ogledati koncerta Glas- prazniki še toliko bolj na mestu. bene šole Škofja Loka. Večinoma Ključ za izbor nastopajočih in so to starši in ostali sorodniki ter sam program je po besedah Irene prijatelji otrok in mladostnikov, Šmid v rokah profesorjev. »Na- ki se predstavijo na nastopu ob stopajoče in program izberejo zaključku leta. Letos sicer ome- učitelji. Zaradi velikega števila njeno glasbeno šolo, kar pomeni orkestrov in odličnih učencev tako matično šolo v Puštalu kot ter raznovrstnosti programa tudi dislocirane oddelke, Gore- smo že v lanskem šolskem letu njo vas, Železniki in Žiri, skupno dodali še predbožični koncert, ki obiskuje 463 učenk in učencev, ga izvajamo v cerkvi sv. Petra v od tega individualni pouk z nau- Selcih. Glede na sam program in kom o glasbi 349 otrok, skupinski možnosti izpeljave posameznih pouk pa 114 otrok. Večina se jih točk se dogovorimo, kje bodo vsaj nekajkrat na leto predstavi nastopajoči, ali v Sokolskem tudi na tovrstnih dogodkih. »Bo- domu, kjer nastopijo večje zased- žično-novoletni koncert učenk in be, orkestri in balet, ali v cerkvi, Pihalni orkester Glasbene šole Škofja Loka z dirigentom učencev v naši šoli izvajamo že kamor uvrstimo program, ki bolj Alojzom Kompanom vrsto let, spada pa med tradicio- ustreza omenjenemu prostoru nalne koncerte,« je povedala po- oziroma je zanj bolj primeren.« in obiskovalci, so tako spremlje- da ju organizirajo vsako šolsko močnica ravnatelja Irena Šmid, Glasba, predvsem pa ponos in valci obeh koncertov, ki ju lahko leto in da v prihodnjem ne bo ki je dodala, da je namen vsakega navdušenje na obeh straneh, pričakujemo tudi v letu 2017, saj nič drugače. nastopa, tudi v okviru omenje- na odru in med obiskovalkami je Irena Šmid ob tem povedala, Katja Štucin

20 21 Januar 2017 Moj poklon, tovarišica učiteljica Za današnje čase malce neobičajen nagovor. Se res še kdo kje klanja in predvsem, kje so tovarišice učiteljice? Ni jih več, bile pa so včasih, pred petdesetimi leti, ko sta s službo začeli naši današnji sogovornici.

Prof. Alenka Hafner je šolski prag mnih telefonskih klicev, na katere kot tovarišica učiteljica prvič pre- sem vedno odreagirala hudomušno. stopila leta 1965 na osnovni šoli v Učbenikov v tistih časih ni bilo na Kranju. V dobrem letu je zamenjala pretek. Bili pa so bolj enotni, ni bilo službo in šla učit na osnovno šolo v delovnih zvezkov in šolske naloge so Škofjo Loko. Čez leto dni je bila z de- učenci pisali v zvezek. Prvi učbeniki kretom prestavljena na škofjeloško z avdio kasetami so se pojavili ob gimnazijo kot profesorica ruskega koncu sedemdesetih let. Pridružil jezika. V Gimnaziji Škofja Loka je se jim je še grafoskop in kasneje poučevala vse do upokojitve, naj- videorekorder, da smo učencem prej kot rusistka in kasneje še kot lahko predvajali kak angleški film slavistka. Na začetku je bila 'tršica' in brez podnapisov. Ekskurzij v tujino zadnja leta pred upokojitvijo gospa sploh za osnovnošolce takrat ni bilo, učiteljica. Predmetna učiteljica veseli smo bili možnosti, da smo vsaj »Prvi dan sem dobila navodi- Profesorica Alenka Hafner Ivica Kožuh učitelji lahko komunicirali z učitelji iz la takratnega ravnatelja: 'Pazi, kaj drugih držav na skupnih srečanjih.« boš govorila …' Bilo me je kar malo glede na disciplino jemali bolj resno, ki se je želel naučiti vseh angleških Še dandanes se rada oglasi na šoli strah in vsako popoldne sem se za vendar tudi ne vsi enako … eni bolj, nepravilnih glagolov, pa sem rekla, pri kolegicah, ki ji pokažejo, kako naslednji dan temeljito pripravila, drugi manj. Bili so tudi taki, ki se jim da se jih je težko toliko zapomniti, a zdaj delajo. »Danes je vse znanje na potem pa sem ruščino vzljubila. Ob ni dalo, ampak sem vedela, da bodo je rekel, da se jih bo. »Pa poskusi,« računalnikih, ki so bistveno spreme- vstopu v šolo sem bila le nekoliko na koncu stisnili za tisto dvojko in sem mu odgovorila in potem sva nili učni proces. Če bi hotela danes starejša kot moji dijaki v četrtem se izognil popravnemu izpitu. No, tekmovala. Pri vsaki uri sva se pre- stopiti za kateder, bi se morala še letniku in glede na majhno razliko nekaj pa sem jih tudi obdarila s po- verjala, kdo zna več. Na koncu me zelo veliko naučiti. Pri jeziku je po- v letih so bili včasih kar navihani. Za- čitniškim učenjem za popravni izpit je premagal, ker me je vprašal po membno, da se sporazumevaš in vedala sem se nevarnosti, da bi me tako na ruščini kot na slovenščini. glagolu, ki se ne uporablja več toliko glavna ovira je blokada, strah, da radi kar posvojili kot prijateljico in Ampak bolj malo.« in ga nisem poznala. Z veseljem se boš kaj narobe povedal. Če se tega sem morala bolj ohranjati distanco. Naša druga sogovornica pred- spominjam tudi končnih izletov in občutka znebiš, jezik hitro steče.« Poučevala sem celo svojega brata metna učiteljica angleščine Ivica piknikov z učenci ob Sori ter anoni- Teja Potočnik in ko je prišel kaj iskat v zbornico, Kožuh je s poučevanjem začela leta sem bila tudi zanj tovarišica Haf- 1966, in sicer v Osnovni šoli Riharda nerjeva, doma pa sva se potem po Jakopiča v Ljubljani. Po desetih letih svoje pogovorila. Težav z disciplino je iz Ljubljane prišla na takratno OŠ nisem imela, rada sem bila v razredu Petra Kavčiča, po delitvi na dve šoli z učenci in lepo smo se razumeli. Na pa je ostala na OŠ Ivana Groharja gimnaziji sta bila takrat v vsakem vse do upokojitve. Na svoja uči- letniku dva oddelka in eden od njiju teljska leta ima zelo lepe spomine: je bil ruski. Prvi učbeniki so bili stari »Ko sem začela poučevati na šoli, rusko-srbski, navodila v cirilici in za sem bila slabih deset let starejša začetnico za poučevanje težki. Za od najstarejših učencev. Z učenci literaturo sem imela skripto, ki smo nisem imela nikoli kakšnih hudih jo uporabljali na fakulteti. Kasneje konfliktov, navajeni so bili na disci- so prišle nove rusko-hrvaške knji- plino. Nisem bila najstrožja, nisem ge in šele v obdobju usmerjenega dajala ukorov ali manj primernega izobraževanja (osemdeseta leta) vedenja, ampak sem se raje z učenci prvi rusko-slovenski učbeniki. Zelo pogovorila. Kot razrednik pa sem dobri, sistematizirani in mojemu morala ukrepati, če so drugi učitelji poučevanju so zelo ustrezali. V tistih to zahtevali. Spomnim se, da smo letih so se dijaki ruščine kar malo neko soboto skupaj s starši in učenci izogibali, bila je zapostavljena, zanjo belili učilnico, katere stene so nalašč ni bilo veselja, bila je manj praktična, popackali. Dogovorili smo se, da ampak smo se hitro ujeli. Na začetku bomo škodo raje skupaj popravili poučevanja se spomnim tudi, da so in ne bo potreben noben ukrep niti bile prepovedane kavbojke in dolgi povračilo škode. Učenci so bili v šoli lasje pri fantih, dekleta pa so hodila takrat ravno tako živahni, vendar si v šolo v krilih ter nenaličena. Tak je niso toliko dovolili kot danes. Bili so bil red. Če to primerjam z današnjo bolj zadržani in so upoštevali učite- mladino (med mojimi šestimi vnuki lja. Meni je bilo kar všeč, če mi je kdo jih je pet, ki so končali loško gim- kaj povedal, me kaj popravil in mi nazijo in mi pripovedujejo štose iz kaj predlagal. Spomnim se učenca šolskih klopi), je bilo včasih manj še iz Ljubljane, ki me je med pou- nesramnosti in manj sproščenosti. kom vedno spremljal s slovarjem in Učitelj je imel avtoriteto in dijaki so preverjal, če sem pravilno napisala učitelje spoštovali. Znanje so včasih besede na tablo. In drugega učenca,

20 21 Januar 2017 »V Škofji Loki skoraj nimate predebelih ljudi!« Škofjeloški Zavod O je v zadnjih osmih letih v okviru programa Evropske prostovoljne službe v srednjeveškem mestu gostil že 59 mladih iz 20 različnih držav. Trenutno v Loki svoje izkušnje na področju prostovoljstva nabira šest tujcev, ki so nad lokalnim okoljem navdušeni. Tri med njimi, Albanko, Rusa in Italijana, smo pobliže spoznali.

Spremenila je mišljenje o dejala prostovoljka in pohvalila Škofji Loki gostoljubnost Zavoda O, ki za vse 26-letna Albanka Merushe Zeneli, mlade iz tujine organizira družabno magistra sociologije, svoje pro- življenje, kar vključuje tudi obisko- stovoljstvo opravlja v kranjskem vanje gora. »Vzpenjanje navkreber Dnevnem centru Škrlovec, ki ga je naporno, tega v Albaniji nismo obiskujejo predvsem albanski otro- navajeni, a na koncu si nagrajen ci, katerih starši prihajajo s Kosova. s čudovitimi razgledi in okusno Skupaj s tamkajšnjim osebjem jim hrano v hribovskih kočah. Ne bom pomaga opravljati domače naloge, pozabila sončnega vzhoda na vrhu se igra z njimi, organizira kreativne Lubnika.« Merushe je srečna, ker delavnice in jih poskuša bolje vklju- ima priložnost sodelovati pri mno- čiti v družbo. V centru pripravlja gih dejavnostih. Še posebno ji je tudi t. i. multikulti dneve, na katerih v spominu ostal obisk beguncev otroke uči albanske tradicionalne iz ljubljanskega azilnega centra. plese, glasbo, igre ter pripravljati Obiskali so Škofjo Loko, Meri, kot njihove tradicionalne jedi. »V prvih jo imenujejo prijatelji, pa jim je s svojo družbo in s pomočjo v ta dneh mi Škofja Loka ni bila preveč Rus Anton Parakhin je otroke iz Dnevnega centra OM Škofja Loka namen organiziranih delavnicah všeč. Videti je bilo, kot da se tukaj naučil rusko abecedo in nekaj osnovnih fraz. ne dogaja prav dosti. Kmalu sem popestrila dan. Pravi, da v Sloveniji spremenila mišljenje. V mestu je ni videti, da bi bile socialne razlike navdušile tudi velike porcije in okus pa sem tudi nad številom njenih kljub majhnosti veliko dejavnosti tako velike, kot so v Albaniji. hrane. V Rusiji dobite zgolj polovico uporabnikov. V mojem mestu, ki je in organizacij, ki pokrivajo vsa po- povprečnega slovenskega obroka dvakrat večje od Loke, skoraj nihče dročja. Všeč mi je bogata zgodo- V loških restavracijah večji iz restavracije. In ljudje so prijazni. ne zahaja v knjižnico. Pri vas večina vina mesta, obožujem vašo čisto obroki kot v Rusiji S številnimi drobnimi pozornostmi ljudi govori angleško, kar za Italijo in mirno naravo, kjer lahko mimo- Anton Parakhin, 24-letnik iz Adi- nam poskušajo polepšati in olajšati ne bi mogel reči. Povabljen sem bil grede srečaš gozdne živali. Prav geje, avtonomne republike v Ruski bivanje v Loki. Tukaj v Sloveniji sem na OŠ Cvetka Golarja in bil prijetno tako sem navdušena nad vašim federaciji, je študiral mednarodne prvič v življenju začel sam kuhati. presenečen nad čistočo, bogato športnim videzom. V mestu skoraj odnose v Pyatigorsku. Po služenju Ni šlo brez smešnih zapletov. Želel opremo, otroci so disciplinirani, ne opazim pretežkih ljudi in never- vojske je želel potovati, tako da je sem si skuhati boršč, zato sem se pohištvo ni poškodovano, skratka jetno je, da osvajajo Lubnik tako bilo prostovoljstvo odlična prilo- odpravil v trgovino po zelje, glavno – vse funkcionira. Javne šole v Italiji petletni otroci kot 80-letne babice. žnost za to, da ne le spoznava nove sestavino te jedi. Pomotoma sem so v bistveno slabšem stanju,« pravi Ločani, za razliko od prebivalcev dežele, ljudi in kulturo, ampak doda kupil solato, ki je je bila videti kot mladenič, ki mu je Škofja Loka 'kul'. Tirane, tudi manj zapravljate časa tudi svoj prispevek družbi. Prijavil zelje. Seveda boršč potem ni bil »Ni prevelika, ni prenaseljena, toda s pritoževanjem in posedanjem po se je na dvajset projektov EVS in tako okusen.« vedno se kaj dogaja. Celo njeno ime lokalih, ampak ste bolj aktivni,« je izbral Slovenijo, ker je želel izkusiti mi je všeč. 'Loka' v španskem jeziku nekaj novega, eksotičnega, saj o 'Loka' v španskem jeziku pomeni 'nora', kar lepo ponazarja naši deželi ni vedel praktično nič. pomeni 'nor' moja občutja do nje. Navdušen Njegova matična delovna enota Francesco Costa, 28-letnik s Sicilije sem nad odnosom domačinov, ki je Mladinski dnevni center Pod- je po poklicu etolog, ki preučuje so pozitivno naravnani. Ko želijo lubnik, kamor učenci pridejo po obnašanje živali in je na Mada- nekaj ustvariti, to tudi storijo. V zaključku pouka. »Pomagam jim gaskarju dva meseca preučeval Italiji to pogrešam. Imam občutek, pri domačih nalogah, nudim pod- lemurje. Njegovo glavno delovno da sem pri vas postal bolj pozitivna poro pri učenju, zanje organiziram mesto je PUM-ova družina, kjer oseba.« Opisal je še nekaj izkušenj delavnice,« je dejal in dodal, da ga organizira dnevne aktivnosti in med bivanjem v Loki: »Vsakič, ko je Škofja Loka očarala. »To je moje različne delavnice. Med njegovimi grem v trafiko, prodajalka komaj prvo potovanje v tujino in prvič najpomembnejšimi nalogami je čaka, da preveri, kako sem izboljšal sem imel priložnost spoznati sre- psihološka podpora udeležencem, znanje slovenskega jezika, ko na- dnjeveško mesto z ozkimi ulicami in mentorstvo in pomoč pri reševanju ročim tobak in kartico za telefon. poslušati cerkvene zvonove. Dotlej njihovih težav v šoli in družini. »V Naše ogrevanje v stanovanju na sem takšne prizore lahko videl le Loki je veliko aktivnosti za vse sta- Mestnem trgu je na drva. Uživam, v filmih. V Loki je veliko več dejav- rostne skupine. Vsak dan odkrijem ko na dvorišču sekam drva in ogre- V Škofji Loki je imela Merushe nosti in dogodkov kot v mojem nekaj novega. Zadnjič sem opazil, jem prostor s poleni. To je še ena (na sliki desno) prvič v življe- mestu Maykop, ki je sicer desetkrat da imate celo šolo za pse, kar je od stvari, ki jih prvič počnem v nju priložnost v živo spoznati večje. Zdi se, kot da vsakdo počne neverjetno za tako majhno mesto. življenju. Počutim se prvinsko in begunce in se seznaniti z njiho- nekaj koristnega zase in za družbo. Enako velja za založenost vaše knji- hkrati romantično.« vimi zgodbami. To mi je zares všeč. Pri vas so me žnice, ki je impresivna, navdušen Damjan Likar

22 23 Januar 2017

22 23 Januar 2017 Hišnik je v stolpnici nudil prvo pomoč ženski Službeno življenje hišnikov v večstanovanjskih objektih zna biti precej bolj pestro, kot si marsikdo predstavlja, saj imajo podobno kot gasilci štiriindvajset ur na dan odprt dežurni telefon, predvsem za primere reševanja iz dvigal. O tem dinamičnem poklicu sta spregovorila hišnik Janez Šink, ki skrbi za vzhodni del stolpnic v Podlubniku, in Sandi Kajba, ki bdi nad zahodnim delom.

Janez je v svojem dolgoletnem stažu kot hišnik rešil iz dvigala že najmanj deset stanovalcev, enega od njih ob dveh ponoči. »V primeru zastoja dvigala občan pritisne na gumb 'alarm', ki ga hišnik zazna na dežurnem telefonu, ki je odprt štiriindvajset ur na dan. Najbolj pogosto se dvigalo ustavi v pri- meru izpada električne energije, včasih pa zgolj pride do kratkega stika in ko se dvigalo avtomatično resetira, znova potegne naprej. V preteklosti je dvigalo obtičalo med etažama tudi zaradi prevelike teže (nosilnost je tristo kilogramov), Janez in Sandi sta iz dvigala danes pa iz tega razloga sploh ne Hišnika pravita, da se ločevanje odpadkov polagoma izboljšuje. rešila že kar nekaj stanovalcev. štarta,« je povedal Šink in dodal, da hišnik mora po zakonu rešiti počasi izboljšuje, toda še vedno se globo.« Hišnika redno skrbita tudi je s parkirnimi prostori? »Tukaj človeka v dveh urah od sprejema predvsem v zabojniku za plastično za urejeno okolico, kar vključuje nimava nobenih pooblastil, lahko poziva. embalažo pojavljajo odpadki, ki košnjo trave, kidanje snega, po- samo opozarjava stanovalce, naj tja ne sodijo,« je povedal Kajba, spravljanje odpadnega listja in ne parkirajo na pločnikih in na Panika nekaterih, ki obtiči- ki na sestankih etažnih lastnikov dnevno pobiranje odpadkov, kot športnem igrišču v dnevnem času, jo v dvigalu med drugim opozarja na možnost so robčki, parkirni listki, avtobusne da se izognejo globi občinskega Sogovornika imata tečaj za re- kazni za vse stanovalce (v primeru karte ... Vse to namreč nekateri redarja. Prav tako nagovoriva tudi ševanje iz dvigal, na katerem sta obiska inšpektorja). »V Gorenji redno mečejo po tleh, čeprav je tiste, ki parkirajo na travi, kar je se naučila, da je najprej treba v vasi se je pred kratkim zgodilo, po njunih besedah košev za od- sicer dovoljeno, vendar je veli- strojnici izklopiti električno delo- da je inšpektor prepovedal odvoz padkov dovolj. Prav tako obstajata ko bolj primerno to narediti na vanje dvigala. »To se opravi zato, odpadkov zaradi nepravilnega dva koša za pasje iztrebke, vendar asfaltnem parkirnem mestu, če da se ne bi kdo poškodoval, če bi ločevanja. Morda je bil to zgolj jih večina oskrbnikov kosmatin- je prosto.« se sam želel rešiti na svoj način. opomin in bo naslednjič res izrekel cev še vedno ignorira. Kako pa Damjan Likar Včasih kdo pomotoma pozvoni na alarm in se nama potem opraviču- je. Reakcija ljudi, ki ostanejo ujeti v dvigalu, pa so različne: mnogi Restavriranje plinskega motorja se odzovejo hladnokrvno, neka- Na Centralni čistilni napravi Ško- kako je delovala prvotna čistil- 2014 služil kot rezervni generator teri pa so zelo panični in potem fja Loka so na ogled postavili na naprava. Motor so izdelali v in seveda deloval. V postopku toliko bolj veseli, ko jih rešiva,« plinski motor, ki so mu napra- Avstriji (Jenbacher Werke A. G.) čiščenja odpadnih voda na či- je pripovedoval Sandi, ki je tudi vili ličen nadstrešek in bo kot in ga leta 1984 vključili v delo- stilni napravi nastaja tudi plin predsednik nadzornega odbora v eksponat tehniške dediščine vanje. Zadnji od dveh motorjev (povečini metan), ki ga zajamejo stolpnici Podlubnik 158. Kot pravi, na ogled vsem, ki jih zanima, te vrste je vse do spomladi leta v plinohran. Od novembra leta je bilo še najbolj napeto reševanje 1984 so tako zajeti bioplin kurili neke ženske, ki je v hudem sporu in ga uporabljali za pogon tega s partnerjem pričela močno krva- motorja. Z generatorjem, ki je veti. »Kričala in razbijala sta tako nameščen na gredi motorja, so močno, da so ju verjetno slišali vsi pridobivali električno energijo. S v stavbi. Ko sem vstopil v stano- toploto, ki je nastajala ob izgore- vanje, je ženska močno krvavela, vanju bioplina, so ogrevali vodo zato sem ji nudil prvo pomoč do in z njo preko cevovoda ogrevali prihoda reševalcev.« gnilišča blata ter tako nadomesti- Inšpektor že prepovedal li tekoče gorivo. V tistem času je odvoz odpadkov bila to zelo napredna inovacija in edinstven prispevek k čistejšemu Ena od glavnih zadolžitev hišnikov okolju. Teja Potočnik je priprava zabojnikov za odvoz odpadkov. »Ločevanje smeti se

24 25 Januar 2017

24 25 Januar 2017 Najboljši gasilec na svetu Gorenjevaščan Gregor Stanonik sodi v sam vrh svetovne gasilske elite v tekmovanju Firefighter Combat Challenge. Dve najtežji 'gasilski' minuti je Gregor, sicer predsednik PGD Gorenja vas, premagal v času 1:19:78 in s tem osvojil četrto mesto absolutno. S tem se je uvrstil med sedem ljudi na svetu, ki so na tekmovanju v ZDA dosegli rezultat pod magično mejo minute in dvajsetih sekund. Kot eden najhitrejših gasilcev je premagal okoli 600 gasilcev z vsega sveta.

»Imel sem jasen cilj, ki sem ga delil čakala naprava, imenovana 'kajzer tudi z ostalimi, vendar ga nekaj mašina'. S štirikilogramsko macolo časa pred samim odhodom na sve- smo morali za meter premakniti tovno prvenstvo nisem omenjal 72 kilogramov težko klado, sledilo naglas, saj nisem bil prepričan, če je 40 metrov teka z ovirami, nakar sem tega res sposoben. A na koncu smo pobrali cev z vodo, jo potegnili se je izkazalo, da sem in da so se 25 metrov in zbili tarčo, na koncu moje napovedi in želje uresničile. preizkušnje nas je čakalo 33 metrov Cilj je bil sicer priti 'le' med prvih vleke 80-kilogramske lutke do cilja.« deset na svetu. Ekipa, s katero smo »Zadnjih nekaj metrov pred tekmovali, je bila enaka kot lansko ciljem se sploh ne spomnim več. leto,« je po vrnitvi domov povedal Šele ko sem prišel k sebi in zbral Stanonik. misli, sem dojel, da mi je uspe- lo. Uvrstil sem se med najboljših Tekmovanje v Ameriki je deset ter osvojil četrto mesto. bilo tudi sicer polno adre- Najbolj pomembno od vsega pa Gasilec Gregor nalina. je bilo, da sem s svojim deležem »Dopoldne sem se dvakrat spre- prispeval tudi k ekipnemu rezul- dnika gorenjevaškega gasilskega Ta popust dobiš tudi v nekaterih hodil po progi. Imel sem res dober tatu, saj smo osvojili drugo mesto. društva. Sam je član od šestega restavracijah s hrano. Na splošno občutek, da nekaj bo! Fantje iz Za piko na i sem postal še svetov- leta in je sodeloval na mnogih se mi zdijo Američani zelo v redu. ekipe so s tekmo zaključili pred ni prvak v kategoriji chief – to je intervencijah. Sploh tekmovalci, s katerimi smo v mojim nastopom, v kvalifikaci- kategorija, v kateri se pomerijo letih, ko tekmujemo, navezali stike jah so imeli malo slabše rezultate. zgolj predsedniki, poveljniki in šefi Zadnje ameriške izkušnje in z nekaterimi postali tudi dobri Vedel sem, da je zdaj vse odvisno gasilskih enot,« je pripovedoval ne bodo tako hitro poza- prijatelji,« je še dodal. od mene. Tako umirjen in osre- Gregor. bljene. Mesto Montgomery, kjer je po- dotočen nisem bil še na nobeni Gregor je že nekaj časa v iz- »Letos nismo imeli nikakršnih tekalo tekmovanje, se je Gregorju tekmi! Ob glasnem navijanju ko- vrstni formi, kar dokazuje tudi z zapletov v primerjavi z lanskim Stanoniku zdelo precej dolgoča- legov sem kar poletel do cilja,« je osvojenimi rezultati. V Poljanski letom, ko smo v Atlanti zamudili sno. Glede na to, da je drugo naj- opisal dogajanje čez lužo. dolini še niso pozabili na leto 2014, letalo in smo morali prespati na večje mesto v Alabami, se mu je ko se je na podobnem tekmova- letališču. Imeli pa smo nekaj težav zdelo zanimivo, da na ulicah skoraj Ovire, ki jih je bilo treba nju, kot je bilo ameriško, uvrstil v hotelu v Montgomeryju, kjer je ne srečaš ljudi. Tudi avtomobilov premagati, in to prej kot med člane elitnega kluba Lion's potekalo tekmovanje, saj so nam je zelo malo. Všeč mu je bilo, da je v minuti dvajset, niso bile Den. Ta združuje najboljše gasilce vsak dan s kartice trgali denar za bilo vse zelo čisto. Slaba lastnost kar tako! športnike, ki jim uspe premagati sobe in smo bili naenkrat, po enem pa je ta, da je hrana povsod zelo »Vsi smo tekmovali v polni gasilski progo v manj kot sto sekundah. tednu, sedem tisoč evrov v minu- draga (dvajset ali več dolarjev na zaščitni opremi, v nekaterih katego- Na svoje dosežke je povsem su, kar so nam kasneje sicer vrni- obrok). Povsod je treba pustiti tudi rijah tudi v maski. Najprej smo po- upravičeno ponosen, nenazadnje li, vendar pa smo morali opraviti napitnino. Po koncu tekmovanja so brali 20-kilogramsko utež, z njo smo uvrstitev med osem Zemljanov, ki nešteto klicev. Američani so sicer z ekipo šli na enotedenski dopust tekli v tretje nadstropje, jo odložili v so v 25-letni zgodovini premagali zelo gostoljuben narod, povsod te na Florido, natančneje v Miami in boks, potem smo z vrvjo potegnili progo v manj kot osemdesetih prijazno sprejmejo. Če greš v trgo- Orlando, kjer so si ogledali noč ča- v boks še eno enako težko utež, sekundah, ogromno pomeni. Že vino, vedno dobiš popust, če po- rovnic in še mnogo zanimivih stvari stekli s stolpa na tla, kjer je na nas že nekaj let opravlja funkcijo predse- kažeš gasilsko člansko izkaznico. ter se malo pozabavali. Milena M.

Prodamo poslovne prostore Kolektiv podjetja Ekologija Na Trati prodamo poslovni prostor želi vsem bralcem in občanom površine 450m2. Škofje Loke srečno in Oddamo v najem uspešno leto 2017 Na Mestnem trgu oddamo dve pisarni (15m2 in 25m2).

Informacije: 041 646 492 Kidričeva 75, 4220 Ško a Loka, Slovenija, www.ekologija.si EKOLOGIJA

26 27 Januar 2017 Zapisani spomini za Filc d. d., zanamce Trata 48, 4220 Ško a Loka

Anton Mlakar iz Žirov je o tem, da bi o svoji razvejani rod- bini sestavil rodovnik, kasneje pa napisal tudi knjigo, V Filcu smo povečali proizvodnje zmogljivosti, zato nudimo red- razmišljal dlje časa. Obiskoval je bližnje in daljne soro- no zaposlitev najboljšim sodelavcem v komerciali, vzdrževanju in proizvodnji. Imeti želimo kreativne, dinamične in uspešne os- dnike, pregledoval fotografije in zbiral gradivo po različ- ebe za delo na delovnem mestu: nih arhivih. Tako mu je po dolgih petnajstih letih uspelo, da je zbral dovolj podatkov o rodu, ki je imel korenine v daljnem letu 1720 na veliki kmetiji v Zakojci. Tam se je 1. KOMERCIALIST rodil prvi Mlakar, imenoval se je Jože. Priimek Mlakar • 1 oseba za prodajo tehničnega tekstila industrijskim porabnikom na nemško govorečem področju je osmi najpogostejši v Sloveniji. • 1 oseba za prodajo tehničnega tekstila industrijskim porabnikom na trgu balkanskih držav Med raziskovanjem je Anton ugo- tovil, da se je v Mlakarjevem rodu Od vas pričakujemo: • univerzitetno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri, rodilo veliko znamenitih posa- • aktivno znanje nemškega jezika / oziroma hrvaškega in srbskega meznikov. Eden od njih, Anton jezika ter angleškega jezika, Mlakar, rojen leta 1875, je bil zelo • pridobivanje naročil in komunikacija s strankami v tujini, službena podjeten mož. Prekupčeval je potovanja so pogosta, tudi z vinom. Pri tem je bil zelo • izžarevanje energije ter izvrstna komunikacija, ter sposobnost dela uspešen, kar je šlo v nos finanč- v teamu, • poznavanje računalniških programov in natančnost ter zanesljivost nemu nadzorstvu. Žirovci se še pri delu. spominjajo Staneta Mlakarja. Že leta 1955 je med Žirmi, Logatcem in Ljubljano vozil avtobus, kasneje 2. POMOČNIK VODJE VZDRŽEVANJA pa je prevzel krmilo rešilnega 1 oseba za odpravljanje elektro okvar na procesnih linijah in za avtomobila. naročanje elektro in mehanskih rezervnih delov. Matija Mlakar (1914), doma z Mrzlega vrha, je delal zapiske Od vas pričakujemo: o svojem življenju in na ta način • univerzitetno izobrazbo elektro smeri, pustil zanamcem neprecenljiv • aktivno znanje angleškega jezika, • specialna znanja na področju frekvenčnih pretvornikov in dokument. Ko mu je oče prepisal Tone Mlakar s svojo knjigo krmilnikov, bajto, je prevzel tudi trideset tisoč • osnovno poznavanje programiranja krmilnikov PLC, dinarjev dolga, petnajst tisoč pa očetom v domovini. Po drugi sve- • natančnost in zanesljivost pri delu. jih je moral izplačati bratom in tovni vojni, ko je primanjkovalo sestram. Njegova sreča je bila, hrane, je svojcem pošiljala moko. da je delal onstran meje, v Italiji, Ko je pisanje knjige šlo h koncu, 3. UPRAVLJALEC STROJEV kjer so bile plače precej višje kot sem od zanesljivih prič iz Ame- 10 oseb za nadzor in vodenje procesnih linij – delo v proizvodnji, štiri v Jugoslaviji. rike izvedel, da je bil Slovenec, izmensko delo. »V knjigi objavljam veliko fo- ki je ubil Micino teto in strica, Od vas pričakujemo: tografij, ki so dragocen spomin kaznovan z obešanjem, kar je bila • IV. ali V. stopnjo izobrazbe elektro ali strojne tehnične smeri, na kraje, ljudi in dogodke davne zadnja takšna kazen v ZDA,« je • računalniško znanje, preteklosti. V različnih zgodbah povedal Anton. • natančnost in zanesljivost pri delu, se pojavljajo tudi sopotniki mojih Eden najbolj znanih Mlakarjev • sposobnost dela v teamu. prednikov, ki so živeli skupaj je Tone (1921), slovenski arhitekt, njimi. Ena takšna zanimivost, ki scenograf in fotograf. Sodeloval je NUDIMO VAM: sem jo našel, je, kako je bilo or- pri nastajanju filmov naše mlado- • dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, ganizirano nošenje gnoja v koših sti, kot so Na svoji zemlji, Kekec in • možnost strokovnega izpopolnjevanja, s Tabra za Žirk. Veliko fantov je številni drugi. • nagrajevanje glede na delovno uspešnost, bilo brez pravega dela in so to V Loškem muzeju pa hranijo • možnosti napredovanja. težaško delo za izdatno malico popis inventarja s Krogarjeve do- radi opravili. Prav posebna zgod- mačije v Opalah iz let 1754 in 1836, Za vsa razpisana delovna mesta bodo sklenjene pogodbe o zapos- ba je usoda sorodnice Mary ali kjer so tudi živeli njegovi predniki. litvi za določen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Mici (1905). Doma je bila revščina, Prvega je podpisal in zapečatil sam Po preteku poskusne delovne dobe bomo z izbranimi kandidati skle- mama ji umrla, zato so jo s petimi loški glavar. Napisan je v gotici. nili pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. leti poslali v Ameriko, kjer sta že Mlakarji so živeli tudi v Tabru, v živeli dve materini sestri. Kmalu Starih Žireh. Tamkajšnji staroselci po njenem prihodu je nek zli- pa so o tem najstarejšem nase- Vabimo vas, da svojo ponudbo za sodelovanje s kratkim življenjepisom oddate najkasneje do 14.2.2017. Upoštevane bodo kovec Micine posvojitelje ubil. ljenem delu Žirov, kjer so okoli Otrok se je skril, vendar se strahu izključno prijave, oddane preko povezave na internetni strani: leta 1470 začeli zidati obrambne http://www.zaposlitev- lc.net/ še dolgo časa ni mogel znebiti. zidove pred Turki, že pred leti izdali Kasneje se je Mici poročila, ves Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa svojo knjigo. obvestili v 14 dneh po izboru. čas pa se je dopisovala s svojim Milena M.

26 27 Januar 2017 Atentat, Žirovski občasnik in druge zgodbe Žirovci si bodo leto 2016 zapomnili tudi po tem, da je bilo v znamenju protestov proti uničevanju tovarne Alpine in posledično za njeno ohranitev v Žireh. To je bil tudi eden redkih žirovskih dogodkov, ki je dosegel veliko pozornost medijev, ne samo lokalnih, ampak tudi vseslovenskih. Miha Naglič, glavni urednik Žirovskega občasnika, se je odločil, da Alpini, njeni preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti v sklopu edicij Žirovskega občasnika posveti celo knjigo z naslovom Atentat na Alpino.

»Na prvo mesto v njej sem postavil moram o marsičem podvomiti. Leto komandir milice v Žireh. Ta kleni peticijo za Alpino. Pobudo zanjo je 2006 je bilo za Alpino leto začetka 97-letni Primorec je v pokoju napisal dal sociolog, akademik in žirovski katastrofe, več bi znali povedati Al- spomine, za vnuke, Mihi Nagliču pa rojak Zdravko Mlinar, napisala sva pinini 'tajkuni', tisti, ki so jo dolga leta je dovolil, da iz teh spominov objavi jo skupaj in ji dala udarni naslov: Naj izčrpavali. Zanimivi so tudi prispevki 'žirovski del'. Posebej za Žirovski živi Alpina! Odziv je bil velikanski – avtorjev, ki so (bili) zaposleni v Alpini občasnik je miličnik, ki je bil pred skoraj pet tisoč podpisov! Sledijo ali so bili njeni zunanji sodelavci. Ti upokojitvijo na enem od najvišjih dokumenti protestov, objavljamo so Mišo Čeplak, Aleš Dolenc, dr. položajev v slovenski policiji, napisal tudi predloge reševanja Alpine, ki Bogomir Filipič, ki je napisal tudi še Cvetke iz Žirov; v šopek teh je na- so ga napisali žirovski velmožje in članek o tem, kako je Alpina reševala bral nekaj najbolj zanimivih doživetij ga poslali odgovornim državnim Peko s podjetjem AP 21 – zgodba, ki iz svojih žirovskih let. institucijam. Zanimivi so članki pod je širša javnost ne pozna. Oblikova- Ob koncu pa je Miha Naglič skupnim naslovom Avtorski pogledi lec Matjaž Mazzini poudari, da je dodal: »Tik pred novim letom je bila na Alpino. Bojanu Starmanu, ki je Alpina globalno podjetje. Milena Žirovski občasnik na sedežu SAZU v Ljubljani pred- v letih1988–1996 uspešno vodil Al- Miklavčič je zbrala zgodbe na temo stavitev imenitnega zbornika, ki pino, smo ponatisnili po njegovem Alpina in spolnost. Knjigo – poleg Železnikov in vse Selške doline uspe- ga je ob 50. obletnici Slovenskega mnenju preroško razmišljanje, ki številnih drugih prispevkov –zaklju- lo ohraniti tovarno v svoji lasti, Žirov- sociološkega društva zasnoval in ga je pod naslovom Alpina včeraj, čuje odmev na članek, ki sem ga cem pa ne. Odgovor na vprašanje, uredil naš rojak, sociolog in aka- danes, jutri napisal in objavil prav na napisal za Sobotno prilogo Dela. ali je Alpino uničil pohlep, pa boste demik Zdravko Mlinar. V knjigi je začetku lastninskega preoblikovanja Nanj so se odzvali Bine Kordež, bralci lahko iskali tudi med vrsticami po njegovi zaslugi tudi marsikaj tovarne, septembra 1994. Vrsto let Bojan Gantar, Tomaž Košir in dr. te zelo pomembne publikacije.« žirovskega, med drugim je poseben sem verjel verziji Martina Kopača, Jožica Rejec. Hotel sem opozoriti, V Žirovskem občasniku bi velja- članek, in to z vsem spoštovanjem, kako je prišlo do tega, po vsem, kar da je vodilnim in drugim zaposlenim lo opozoriti na prispevek Andreja namenil knjigi Ogenj, rit in kače sem izvedel v pripravi te publikacije, v Domelu kot osrednjem podjetju Bolčine, ki je bil v letih 1952–1965 niso za igrače.« Milena Miklavčič

28 29 Januar 2017 Deset let Poljanskih orgličarjev Včasih se nam zdi, da so orglice tipično slovensko glasbilo, pozabljamo pa, da ga zelo dobro poznajo glasbeniki bluesa, jazza, rokenrola in popa. Razlikujemo melody orglice, ki so uglašene lepo po vrsti, kot si sledijo toni po notni lestvici, in bluess orglice, ki pa imajo malce drugačno razporeditev tonov. Poznane so tudi ljudske ali diatonične, ki so uglašene v različnih durih. Poljanski orgličarji pa igrajo na kromatične orglice – tiste z gumbom, na katere se lahko igra v vseh tonalitetah. Letos so obeležili deset let delovanja in prav je, da jih predstavimo. Anton Krek, vodja Poljan- skih orgličarjev, je prijazno odgovarjal na vprašanja.

Katere so tiste slovenske ljudske likujejo od drugih? pesmi, ki si jih brez orglic sploh Mi smo edina tovrstna skupina v ne znamo predstavljati? Sloveniji – kvartet (dvoje orglic, ki Kot pravijo, preprosto vprašanje igrajo melodijo, akord orglice za – težak odgovor. Ker so sloven- spremljavo ter bas orglice). ske ljudske pesmi vse bolj kot ne otožne, na primer Kaj ti je deklica, Ob jubileju ste imeli tudi koncert? so orglice ravno pravšnje. Vendar V kulturnem domu v Poljanah smo tudi Jaz pa pojdem na Gorenjsko novembra imeli jubilejni koncert z na orglicah zelo lepo zveni. gosti. K nam v goste so prišli še Šte- dentje iz Gorenje vasi, Francetovi Kaj je prispevalo k temu, da ste se orgličarji, Sorarmonica iz Sore ter pred desetimi leti zbrali poljanski naš stalni gost in prijatelj Marjan orgličarji? Kdo je dal idejo? Urbanija s Sejmarji in Jože Teran Idejo je dal Milan Kalan, ki je bil do Poljanski orgličarji – lahko bi dejali – naš hišni skla- pred kratkim naš član, v življenje pa datelj in aranžer. On je tudi avtor jo je spravila tedanja predsednica treba po še bolj raznovrstni glasbi, Nastopate tudi na srečanju orgli- nam vsem znane skladbe Poljanska tako da zdaj igramo tudi klasično čarjev v Mokronogu? našega kulturnega društva, Majda dolina. glasbo – njihove priredbe, zabavno Na tem vseslovenskem festivalu Debeljak. Poznala je Vladimirja in narodnozabavno glasbo. ustnih harmonik sodelujemo že Bo orgličarstvo z vašo pomočjo Hrovata, profesorja in skladatelja, ki vsa leta. Pridejo tudi gostje iz po- postalo v Poljanski dolini tradi- se je takrat edini ukvarjal z orglicami Vaša skupina nima ob sebi 'pevske bratenega mesta Graćišće iz Istre, cionalno? kot koncertnim inštrumentom, bil spremljave'. Jo kdaj pogrešate? iz avstrijske Koroške in Italije. Ne- Če se bo to zgodilo, ne vemo, se pa pa je tudi naš krajan, saj je imel vi- Pogrešamo. Zato včasih pri svo- pozaben je bil nastop hišnega an- trudimo tudi na ta način, da naše kend na Brdih. Privolil je, da bo imel jih nastopih povabimo kakšnega sambla Harmonicamento tovarne orglice predstavljamo po vrtcih in začetni tečaj orglic oziroma ustnih pevca ali pevko, da popestrimo Hohhner, pa avstrijskega Muha – to otroke navdušujemo zanje. harmonik, kot se glasbilo pravilno nastop. so sami kakovostni profesionalni imenuje. Ker je bilo tistih, ki so se orgličarski ansambli. Vaši načrti za prihodnost? odločili za tečaj, veliko, smo imeli še Kateri nastop vam je ostal najbolj Že po tradiciji vse nedelje v januarju nadaljevalni tečaj in nekaj se nas je v spominu in zakaj? Ali najdemo orglice tudi pri drugih igramo božične pesmi pri mašah po odločilo, da z igranjem nadaljujemo Gostovali smo že po vsej Sloveniji, narodih in njihovi ljudski glasbi? Škofjeloškem in Gorenjskem. Letos v manjšem sestavu. Avstriji in Italiji. Najbolj pa nam je Orglice se marsikje šteje za ljudsko tudi na Blejskem otoku. Sledi tra- ostal v spominu obisk naših rojakov glasbilo, pa vseeno ni tako razširje- dicionalni Mokronog, poleti naša Na orglice že od samega začetka skupaj s škofjeloškim zborom Lub- no kot recimo frajtonarica. Zadnje največja prireditev Večer z orglica- igrate raznovrstno glasbo. Katero? nik v Argentini. Igrati pred občin- čase na festivalih in tekmovanjih mi na vrtu gostilne Na Vidmu ter In katera pri poslušalcih najbolj stvom, ki s tabo poje slovenske ljud- orglic prevladujejo vzhodnjaki – seveda v septembru obisk festivala vžge? ske pesmi, je res nekaj posebnega. Korejci, Vietnamci, Kitajci. Imajo v Klingenthalu. Vmes pa bo zago- Začeli smo z ljudsko glasbo, ki še V zadnjem času se radi vračamo na enkratne inštrumente znamke Su- tovo še veliko nastopov vsepovsod naprej ostaja naša največja ljube- festival orglic v nemškem mestu zuki – tudi mi igramo nanje. po Sloveniji. zen. Kasneje, ko smo delovali kot Klingenthal, kamor smo povabljeni Milena M. skupina – kvartet se je pokazala po- tudi naslednje leto. Po čem se Poljanski orgličarji raz-

28 29 Januar 2017 Ukrajinka, ki obožuje golaž v koči na Lubniku Škofjeločana Matjaža Vouka je pred tremi leti zadela Amorjeva puščica. Zaljubil se je v simpatično 28-letno Ukrajinko Viktorio Shnurovo iz Dnipropetrovska oz. Dnipra. Ljubezen sta leta 2014 okronala s poroko v starem mestnem jedru tisočletnega mesta, kjer sta si tudi ustvarila bivališče. Vika ima sicer nostalgijo po svoji domovini, a priznava, da sta ji Loka in Slovenija neizmerno pri srcu.

Matjaž je že vrsto let koordinator mednarodnih aktivnosti pri škofje- loškem Zavodu O, ki je v zadnjih osmih letih v okviru programa Evropske prostovoljne službe v Loki gostil 59 mladih iz dvajsetih različnih držav. Ena od njih je bila pred štirimi leti tudi Viktoria, ki je Zavodu O urejala spletne strani in pomagala pri vsakodnevnih dejav- nostih za mlade. V tem enoletnem obdobju sta veliko časa preživela skupaj, iskrica je preskočila in apri- la leta 2014 sta si na loški občini obljubila večno zvestobo. »Datum poroke sva najbližjim sporočila tik pred zdajci, prijateljem celo Vrh Nanosa je bil osvojen v hudi burji, vložen trud pa je bil nagrajen Simbola milijonskega Dnipra zgolj en dan prej. Iz tega dogodka z izjemnim razgledom. sta mogočna reka Dneper, po nisva želela delati velikega pompa, katerem je mesto dobilo ime, nenazadnje sva se poročila zaradi hribe. Pogosto se povzpnem na možnosti za aktivno preživljanje in nedokončan 28-nadstro- naju. Na poročni dan sva priso- Lubnik, kjer imajo zelo okusno prostega časa, narava je bolj ra- pni hotel Parus na njegovem tne dodatno presenetila z novi- hrano, npr. golaž, ričet in joto, znovrstna,« pravi in dodaja, da obrežju. co, da že čez nekaj ur odpotujeva odločila pa sem se opraviti tudi je soprogo v podalpski deželi Slovensko planinsko pot. Do- navdušil tudi za kolesarjenje. »Pri na medene tedne v Italijo,« je o tudi bolj pogosto hodimo ven. slej sem se najvišje povzpela njih je cestnoprometna kultura poročnem pobegu pripovedoval »Ko je moja mama prišla na obisk na Storžič, za vrhunec pa me slabo razvita, nimajo urejenih Matjaž, ki naj bi osvojil dekletovo v Loko, sva jo z Matjažem povabila bo Matjaž peljal na Triglav,« je kolesarskih poti, zato je vožnja srce tudi zaradi prijaznosti in ku- na pico. To je bil zanjo poseben povedala diplomirana ekono- s kolesom skoraj samomorilno harskih veščin. dogodek, saj je med ljudmi njene mistka, ki pravi, da je v Sloveniji dejanje.« Zakonski par sicer pri- generacije zahajanje v restavra- na področju računalništva, kjer sega na dopustovanje z avtom. Ukrajinka dela Slovensko cije sila redek pojav.« Matjaž je ima sama veliko znanja, težje Lani poleti sta prepotovala kar planinsko pot ob koncu povedal zgodbo s sil- najti službo kot v Ukrajini. In dvanajst evropskih držav, to je Vika, kot jo kličejo prijatelji, pravi, vestrovanja v Zagrebu, kamor kako njen izbranec doživlja to 8500 kilometrov. Na koncu poti da zanjo Škofja Loka sploh ni sta se zaljubljenca odpravila s vzhodnoevropsko deželo? »V je Vika na vprašanje, kje ji je bilo dolgočasno mesto, saj živi na kombijem, v katerem je poleg ukrajinski drugačnosti uživam najbolj všeč, odgovorila, da v Mestnem trgu, kjer se po njenih njiju sedelo še šest prijateljev kak teden, potem pa ne vem več, Škofji Loki. besedah pogosto kaj dogaja. močnejšega spola. »Na meji je »Obožujem tudi vašo naravo in kaj bi tam počel. V Sloveniji je več Carinik, Ukrajinka in hrvaški carinik pogledal potne liste in po njegovem nasmešku si sedem moških vedel, kaj si misli. Vsi ljudje smo Matjaž je omenil, da so na obliko- polni predsodkov do ljudi iz tujih vanje ukrajinskega nacionalnega dežel, tudi do Ukrajink, a če jih karakterja najbrž vplivale težke spoznamo, lahko spremenimo zgodovinske izkušnje – stoletja mnenje. Ko smo pred mnogimi raznarodovanja, komunizem z leti začeli s programom medna- gulagi, čistkami in ovaduštvi, ki so rodnega prostovoljstva, je bila ga nadomestila divja tranzicijska Loka do tujcev precej zaprto in leta, razvejana korupcija in trd vase zaverovano mesto. Danes kapitalizem s socialnim razsloje- je slika povsem drugačna. Ločani vanjem, ki je viden vsepovsod. so sprejeli mlade iz drugih držav, »Do tujcev so nezaupljivi, njihovi hočejo jih imeti za svoje prijatelje. obrazi so resni. V trgovinah te Zato lahko rečem, da se je Loka prodajalci sploh ne pozdravijo s tem programom odprla in se in ti drobiž izročijo na mizo, ne kljub svoji majhnosti postavila na roko.« Vika je ob tem dodala, na zemljevid sveta.« Ta veseli dan ali Vika se moži v Slovenijo: navihana fotografija s da Slovenci bolj znamo uživati v Damjan Likar Križne gore z obema poročnima pričama. življenju in zaradi večje blaginje

30 31 Januar 2017

Praznični december na Gimnaziji Škofja Loka Na šoli smo v decembru pri- Goin’ to Betlehem. Za zaklju- pravili niz praznično obarvanih ček je skrivnostno zazvenela dogodkov, ki so zaznamovali še Sveta noč v izvedbi vseh na- predpraznični čas in slovo od stopajočih. Zborovodja obeh leta 2016. zborov je bil Žiga Kert. V torek, 6. decembra, je dija- V četrtek, 15. decembra, ke vseh letnikov obiskal sv. Mi- so dijaki 2. letnika skupaj za klavž v spremstvu parkeljnov razredniki v šolski avli pripravili in angelov. Nagovoril je dijake, praznični sejem, kjer je vsak od okaral njihove slabe navade in jih šestih razredov po svoje obli- spodbudil k lepemu obnašanju koval svojo stojnico. Dijaška in seveda k učenju. Tega dne se domišljija je v praznični ponud- je odvijal tudi Miklavžev srečelov. bi presegla vsa pričakovanja. V soboto, 10. decembra, Dijaki so ustvarjali novoletne smo v cerkvi sv. Jurija v Stari voščilnice in okraske, izdelovali sto. Izkupiček prireditve je šel Škofjeloški skavti so nas 19. Loki pripravili tradicionalni loške kruhke in pekli piškote, v dobrodelni sklad za pomoč decembra razveselili s svojim božično-novoletni koncert. ponujali so palačinke in vafle, dijakom Gaudeamus. obiskom. Luč miru, ki nam jo z Prisluhnili smo božičnemu pro- v hladnem večeru pa je bilo V soboto, 17. decembra veliko predanostjo prinašajo že gramu mladinskega mešanega mogoče dobiti tudi vroč čaj in 2016, so člani simfoničnega več let, nas je ponovno (in glede pevskega zbora Gimnazije Ško- okusne štruklje. orkestra Crescendo v Kristalni na aktualne razmere v svetu še fja Loka, v katerem letos poje Osrednja dobrodelna pri- dvorani pod vodstvom dirigen- toliko bolj) opomnila, da si je za preko 60 dijakov in dijakinj. Kot reditev, letos poimenovana ta Žige Kerta pripravili koncert sožitje in mir treba neprestano gostje so nastopili pevci, naši Predan_a.si, je bila ob 18. uri v Operna noč s solistkama Franc- dejavno prizadevati. Prebrali so bivši gimnazijci, združeni v me- polni šolski predavalnici. Dijaki ko Šenk in Saško Kolarič. V delu nam letošnjo poslanico »Brez šani pevski zbor Crescendo, v so se izkazali kot pevci, glasbe- koncerta so sodelovali tudi tebe me zebe«. Za konec smo zaključnem delu so se ponovno niki, plesalci, igralci ter s tem člani mešanega pevskega zbora si zaželeli vse dobro na naših predstavili gimnazijci. Med dru- pokazali svojo predanost. Naši Crescendo, ki so v decembru skupnih poteh v letu 2017. gim smo lahko prisluhnili znani letošnji gostje so bili učenci pripravili še dva samostojna Ana Prevc Megušar, prof., Cohenovi Aleluji in uspešnici Osnovne šole Škofja Loka-Me- praznična koncerta. Jože Bogataj, prof.

30 31 Januar 2017 Ločanka reševala življenja na Madagaskarju Ločanka Špela Trampuš Ramovš je sodelovala v lanski trimesečni medicinsko-humanitarno odpravi v vasi Matanga na Madagaskarju. Pri njihovem projektu jim je pomagal tudi slovenski misijonar Pedro Opeka, ki je v zadnjih treh desetle- tjih v tej afriški deželi iz najhujše revščine potegnil na deset tisoče Malgašev.

Ramovševa je lanskega septembra končala študij medicine. Po dvome- sečni praksi v Londonu je začela s pripravništvom na Jesenicah, ki ga je s strokovnim izpitom zaključila prav pred odhodom na odpravo. Sedaj je specializantka splošne ki- rurgije v Splošni bolnišnici Jesenice.

Kaj je bil namen vašega projekta? Sekcija za tropsko medicino na Me- dicinski fakulteti v Ljubljani že vrsto let organizira medicinske odprave v države tretjega sveta, med njimi tudi v vas Matango na Madagaskarju. V Oražnovem študentskem domu, kjer sem bivala med študijem, so se začeli dogovarjati, da bi se prijavili Darilo hvaležnega pacienta Občasno so v roke vzeli tudi skalpel. na odpravo. Odločila sem se, da se jim pridružim, saj sem imela pred Domačini v Matangi so belcev že stezije, zato je poseg navadno počnejo vsak dan, in razdelili zobne nastopom specializacije še nekaj navajeni, če ne zaradi medicinskih zelo boleč, poleg tega pa mastno krtačke in paste. Brez pripomočkov mesecev časa, ki sem ga želela čim odprav pa zaradi slovenskih mi- računajo. Po približno enem tednu si je namreč zelo težko umivati zobe. bolj produktivno izkoristiti. Glavni sijonarjev. Prvi – Janko Slabe – je se je novica, da je puljenje dokaj namen odprave je bil seveda pomoč tja prišel leta 1972. Domačini se neboleče in hkrati zastonj, razši- Kakšni so bili odzivi ljudi, ki ste domačinom, saj je zdravstvena oskr- s hvaležnostjo spominjajo vsega rila po vasi, kmalu zatem pa še po jim pomagali? ba na Madagaskarju zelo slaba. Ker dobrega, kar so Slovenci naredili okolici. Do konca drugega tedna Bili so zelo hvaležni. To so nam se gre za eno izmed najrevnejših za njih. Mi pa smo bili še posebej se je tako pred 'zobozdravstveno vsak dan kazali s svojimi nasmehi, držav na svetu, si večina prebival- hvaležni, ker je gospod Slabe nare- ambulanto' začelo zbirati vse več stiski rok in prijaznimi besedami. stva ne more privoščiti zdravnika, dil tudi malgaško-slovenski slovar, ljudi. Kljub temu sta imela fanta Povabljeni smo bili na vsako vaško saj je zdravstvo pri njih plačljivo. ki nam je zelo koristil pri pogovoru občasno še vedno težave pri raz- prireditev, kjer smo vedno dobili Zato smo s pomočjo donatorjev s pacienti. Ko poznaš njihov jezik, je lagi, da je injekcija potrebna in da najboljše sedeže. Neka družina nam nakupili zdravila in sanitetni material vse lažje. Ne samo pri postavljanju po njej ne bo več bolelo. je svojo hvaležnost izkazala s tem, ter s prostovoljnim delom tri mesece anamnez in diagnoz, ampak tudi pri da so nam podarili petelina. Tako skrbeli za prebivalce Matange in vsakdanjih obiskih tržnice. Glede Kakšne so njihove najpogostejše so se zahvalili, ker smo njihovega okoliških vasi. zaupanja pa ni bilo težav, doma- težave z zobmi in zakaj se poja- otroka napotili na zdravljenje v čini namreč zelo zaupajo belim vijo? Koliko ljudi si redno umiva bolnišnico in pokrili stroške, saj Kako ste kot tujci vzpostavili zau- zdravnikom, nekateri celo tako zelo, zobe? smo mu s tem rešili življenje. Šlo panje? Kako so domačini gledali da so s svojimi težavami na nas Najpogostejša težava je, tako kot je namreč za zelo resno stanje. Po na vas, evropske belce? čakali predolgo. A žal zaradi slabe pri nas, zobna gniloba ali karies. Pri končanem zdravljenju so nam pred opreme v dispanzerju v Matangi njih je še toliko bolj izrazita, fanta našim odhodom prinesli še kokoš. pri nekaterih nismo mogli drugega, sta se srečevala s primeri, ki jih pri Kljub temu da gre za največje darilo, kot pa da smo jih poslali naprej v nas ne vidiš, saj je tam skrb za zobno kar ga lahko poklonijo, pa smo bili 'večje bolnice'. Do prve bolnice je higieno zelo slaba. Zato smo se zelo bolj kot obeh daril veseli, da se je 'samo' štirideset kilometrov, ven- trudili, da bi delovali tudi na podro- zgodba srečno končala. dar je cesta bolj podobna stezi za čju preventive. Ob ponedeljkih je bil motokros, tako da lahko tak prevoz obisk ambulante največji, saj je ta- Ste doživeli tudi kakšne dramatič- traja od štiri pa tudi do enajst ur. krat tržni dan in se v Matangi zberejo ne zgodbe, ko ljudem niste mogli vsi okoliški prebivalci, da bi prodali pomagati? Strah pred zobozdravniki je priso- svoj pridelek, kar izkoristijo še za Vse zgodbe na žalost niso imele ten pri mnogih. Kako je bilo s tem obisk zdravnika. Ponedeljke smo srečnega konca. Tako smo se že kar pri Malgaših? tako izkoristili tudi za izobraževanja. v prvem tednu soočili s kruto real- Malgaši se tudi v tem pogledu prav Ko smo vprašali, koliko si jih umiva nostjo, da vsem ne bomo mogli po- nič ne razlikujejo od nas. Tako sta zobe, je med približno 40-glavo magati. Občutek nemoči, ki nas je imela naša dva zobozdravnika prvi množico roke dvignilo manj kot pet ob tem prevzemal, smo zelo težko Slovenci so pri domačinih nale- teden bolj malo dela. Domači zo- ljudi. S pomočjo sestre Jean smo sprejeli. Na Madagaskarju smo bili teli tudi na nevsakdanja bole- bozdravniki namreč pri puljenju jim pokazali, kako se umiva zobe, v času, ko je pri njih zima, kar je zenska stanja. zob ne uporabljajo lokalne ane- razložili, kako pomembno je, da to pomenilo, da smo se, podobno kot

32 33 Januar 2017

pri nas v tem letnem času, srečevali predvsem z obolenji dihal. Veliko je bilo otrok in dojenčkov z bronhio- litisom, virusnim obolenjem, ki ga tudi v Sloveniji zdravimo le simp- tomatsko. Otrokom tako navadno nudimo dihalno podporo s kisikom, katerega v Matangi nismo imeli na voljo. Kljub želji, da bi taki dojenčki odšli na zdravljenje v bolnišnico, to ni bilo vedno možno.

Ste pri svojem delu naleteli tudi na bolezenska stanja, ki jih niste videli še nikoli v življenju? Seveda. Veliko je bilo kožnih obo- Podhranjenost je velik problem lenj, s katerimi nobena izmed nas na otoku. Slovenska ekipa s Pedrom Opeko ni imela zadosti izkušenj. Zaradi razlike v barvi kože so predstavljala mogli vsega z letalom pripeljati iz dobrodošli in vključeni v vsakdanje prostovoljcev je več kot potrebna. še večji diagnostični izziv. Pri tem Slovenije. Prav tako nam je pomagal življenje domačinov. Po drugi strani pa se šele po taki nam je pomagala sestra Jean, po z naročilom prevoza v Matango. izkušnji zaveš, s kakšnimi težavami izobrazbi medicinska sestra, ki vodi Od glavnega mesta Antananariva S kakšnimi občutki si zapustila se morajo ukvarjati prebivalci v manj dispanzer v času, ko tam ni odprave. je skoraj 700 kilometrov dolga pot. črno celino? razvitih delih sveta. Posledično se mi Tako smo se me od nje naučile vsaj Sicer obstajajo javni prevozi, ampak Moram reči, da sem Afriko zapustila sedaj naše vsakdanje težave zdijo toliko, kot se je ona od nas. glede na količino opreme je bilo z bolj optimističnimi mislimi. Dobila mnogo manjše. varneje in bolj praktično, da smo sem občutek, da se stvari, sicer po- Damjan Likar Kako pa je s podhranjenostjo imeli lasten prevoz. Pedro je izjemen časi, premikajo v pravo smer. Videli otrok? človek. Je najboljši primer, ki kaže, smo primere otrok, ki so bili cepljeni S podhranjenimi otroki smo se sre- da niso pomembne besede, ampak na račun državnega programa. Prav Rotary club Škofja Loka vabi čevale vsak dan. Da si boste lažje predvsem dejanja. V slabih tridese- tako smo se spoznali s programom 12. 1. ob 19. uri na predavanje: predstavljali, naj navedem nekaj tih letih mu je uspelo na smetišču ob kontracepcije in vodenja nosečno- Medicinska odprava v Ugan- številk: dvomesečna dvojčka sta teh- glavnem mestu postaviti naselje za sti, ki je financiran s strani države. do. Predavanje bo v Kašči na tala 2,1 in 2,2 kg, štiri mesece stara več kot 30 tisoč najbolj revnih ljudi. Še vedno pa je treba v tej smeri še Spodnjem trgu. dojenčica 2,6 kg, štiriletna punčka Ljudje ga imajo radi, spoštujejo ga, veliko postoriti in pomoč s strani 7,7 kg, šestletni fant 12,6 kg. Čeprav vsako nedeljo pa njegovo mašo smo se na take primere pripravljale, obišče med šest in sedem tisoč ljudi. nas je še vedno vsak posameznik kar dobro pretresel. Do podhranjenosti Ali na otoku pomagajo domači- prihaja predvsem zaradi enolične nom še kakšni Slovenci? prehrane. Večina ljudi ne je kaj dosti Na Madagaskarju je delovalo veliko drugega kot riž. Tako v dobri veri ob Slovencev. Sedaj je številka dosti pomanjkanju lastnega mleka mate- manjša, vendar smo vseeno imeli re tudi svoje dojenčke – nekatere priložnost spoznati misijonarja celo od rojstva – hranijo z rižem. Janeza Krmelja in Janija Mesca ter Vsem staršem smo razložile pomen sestro Terezijo. Ona je na otoku že raznolike prehrane in pravilnega kar pol stoletja in trenutno vodi dojenja, vendar je težko razlagati, dispanzer v Ranomeni. Tudi Janez da morajo otroke hraniti z jajci in je prispeval k izboljšanju zdravstve- zelenjavo, če se ob tem zavedaš, da nega stanja prebivalcev, v vasici za omenjena živila nimajo denarja. Ampitafa je namreč izgradil bol- Podhranjenim otrokom smo tako nišnico, Jani pa načrtuje prenovo poleg ostale terapije dali še kon- dispanzerja v svoji vasi. denzirano mleko za domov, kar je bilo edino energijsko in proteinsko Kakšno je sicer življenje na Ma- bogato živilo, ki smo ga imeli na dagaskarju? Kaj te je najbolj voljo. Poleg tega smo same naredile presenetilo, navdušilo, šokiralo, še visokokalorično pasto iz mleka v nasmejalo? prahu in arašidov, recept smo po- Življenje na Madagaskarju se od iskale kar na internetu. Rezultati našega razlikuje v mnogih pogle- našega truda so se sicer kazali bolj dih. Na otoku vlada revščina, ljudje počasi, vendar nas je v dobro voljo živijo iz dneva v dan, vendar pa so spravil vsak pridobljen kilogram. vseeno vedno nasmejani in dobre volje. Težko omenim le eno stvar, ki Ste obiskali tudi Pedra Opeko? me je najbolj šokirala ali navdušila. Pedro Opeka nam je bil v veliko Mogoče sem bila najbolj presene- pomoč že takoj na začetku naše od- čena nad številnimi mladimi pun- prave. Preko njega smo naročili zdra- cami, ki so že mame. Najlepši pa je vila na Madagaskarju, saj smo bili bil definitivno občutek sprejetosti. omejeni s količino prtljage in nismo Vse tri mesece smo se počutili zelo

32 33 Januar 2017 Premagali sta maraton v New Yorku Newyorški maraton je z več kot 50.000 udeleženci največji maraton na svetu. Na njem tekmujejo najboljši maratonci z vsega sveta in s tem pokažejo svetu, za kaj pri maratonu sploh gre. Ob progi se zbere tudi več kot 2,5 milijona gledalcev, na televiziji pa je to eden največjih športnih dogodkov v Ameriki.

Tega spektakularnega dogodka pred službo (tudi ob štirih zjutraj, sta se kot tekmovalki med več kot če je treba). Poleg teka še vedno petdesetimi Slovenci udeležili tudi smučam, igram skvoš in odbojko, naši sogovornici Majda Trček in se usedem na kolo ali pa se vržem Tina Prevodnik iz Škofje Loke. v bazen ali morje in plavam. Lahko Tekačicama smo postavili nekaj me srečate tudi na drugem koncu vprašanj o začetkih tekaške poti, sveta, saj zelo rada potujem. o tem, kaj jima je pri teku všeč, Na koncu je sledilo še obve- kakšen vtis je nanju naredil NY zno vprašanje o ciljih v novem maraton, kakšne so bile tekaške letu. Tina je dejala: »Če bodo razmere ter ali imata ob teku še moja kolena še za akcijo, potem čas za kaj drugega ali celo še za najverjetneje sledi naslednji ma- kak drug šport. raton že spomladi. Ciljev je kar Majda Trček se je s tekom priče- nekaj, tudi še triatlonskih, če bo la ukvarjati pred desetimi leti, ko so le zdravje v redu. Poskušam biti se s prijatelji odločili (tako bolj za vzor mojim nečakinjam in zelo hec), da bodo odtekli polmaraton me veseli, ko srečam katero izmed v Ljubljani. Od takrat vseskozi rada mojih punc zjutraj že pred šolo teči teče. Enkrat na teden trenira pri ŠD Majda in Tina dan pred tekmo v S hčerko v cilju pretečenega okoli Blejskega jezera, kjer tudi jaz Poljane, občasno pa se s tekaškimi cilju pri slovenski zastavi maratona (Foto: arhiv najpogosteje tečem. Majda pa prijatelji dogovorijo za kak skupni (Foto: arhiv Majde Trček) Majde Trček) je dodala: »Trenutno še nimam tek. Preostale treninge, predvsem konkretnih načrtov. Vsekakor bom daljše, najraje opravi sama. Ob ga časa preživeti v naravi. »Tek me nekaj zelo dolgimi klanci, ampak še naprej tekla maratone, upam, vprašanju o samem NY marato- napolni z energijo, me fizično in to pozabiš, ker si vmes lahko še da tudi kakšnega v tujini, npr. v nu se nasmehne in pravi: »Res je psihično okrepi, mi prečisti glavo malo ogleduješ mesto (vsaj jaz Atenah. Spomladi si želim odteči bil veličasten spektakel. Ko sem in prediha pljuča. Včasih grem na sem si ga) in je to resnično privi- ultra razdaljo. Udeleževala se bom pred leti spremljala ta maraton po t. i. trail tek, ki je kombinacija teka legij. Gledalci huronsko navijajo, tekaških prireditev v naši okolici, televiziji, si nisem mislila, da bom in hoje po hribih. Pozimi smučam spodbujajo prav vsakogar, 'delijo tudi Ljubljanskega maratona je- nekoč tudi sama del tega. A potem in če je priložnost, rada tečem na petke'. Vedela pa sem, da imam seni. Vesela sem, da mi domači sem lani v Amsterdamu uspešno smučeh.« Sicer pa zase pravi, da je svoje navijače tudi doma in zaradi vseskozi stojijo ob strani in so moji odtekla kvalifikacijsko normo in povsem običajna ženska z vsako- tega je bilo vse še toliko lepše in zvesti navijači. V vseh teh letih pa se takoj prijavila. Pri maratonu ni dnevnimi obveznostmi ..., vendar lažje. Na maratonu sem odtekla sem spoznala ogromno krasnih bližnjic, potrebna je vztrajnost, ne- kapo dol, preteči 42-kilometrski še celo svoj osebni rekord, saj te prijateljev, sotekačev, ki so hkrati popustljivost in sistematično delo. maraton v New Yorku je vendarle množica in vzdušje potegneta in moji tekmeci in motivatorji. Po Med tekom se včasih pojavi kriza, dosežek, o katerem tudi večina noge gredo kar same … Tudi po teku se običajno skupaj veselimo a z leti spoznaš svoje telo in ugoto- 'pridnih' tekačev lahko samo sanja. povratku je bilo vzdušje doma dosežkov ter analiziramo naše viš, da si v cilju zadovoljen le, če daš Tudi naša druga sogovornica super. Zaradi službe in obveznosti vtise in doživetja.« na progi vse od sebe. To je bil tek, Tina Prevodnik teče že kar nekaj sem se navadila in tečem že zjutraj, Teja Potočnik ki ga ne bom pozabila. Na dan teka časa. Pravi, da se je začelo bolj za nas je pozdravilo čudovito sončno zabavo in s krajšimi teki, ki pa so jutro in na štartu je bila v zraku se stopnjevali … in potem je prišel prav neverjetna energija množice prvi maraton pa drugi, tretji itd. »V tekačev s celega sveta. 26,2 milje teku uživam, sprosti me, zbistrim si oz. 42,195 metra dolg maraton je misli. Tek je super, ker lahko tečeš bil precej zahteven. Potekal je čez kjerkoli in kadarkoli. Največ tečem pet okrožij New Yorka – od Staten sama, za kakšne daljše teke pa Islanda preko Brooklyna, Queensa prav pride družba – če le lahko, se in Bronxa na Manhattan, kjer je bil pridružim triatlonskim kolegom v cilj v Centralnem parku. Prekrasna Ljubljani. Lani sem dobro odtekla priložnost za ogled te svetovne Ljubljanski maraton in ugotovila, metropole kar med tekom. Ame- da sem se po času kvalificirala ričani so nam pripravili neverjetno tudi za NY maraton, se prijavila in vzdušje. S svojim temperamentom bila sprejeta. Na tekmi je bilo vse in huronskim navijanjem so nas idealno: vreme, počutje, veliči- kar ponesli po progi proti cilju. na mesta New York, ki se odpira Res znajo narediti šov!« Majda je pred tabo. Nisem si mislila, da je dinamična oseba in ko si zastavi to na maratonu sploh mogoče, cilj, ga skuša uresničit. Kljub službi ampak ja: jaz sem uživala prav vseh in družini z dvema odraščajočima 42,2 kilometra teka. Maratonska otrokoma poskuša čim več proste- proga je bila dokaj težka, s kar Tina na NY maratonu (Foto: arhiv Tine Prevodnik)

34 35 Januar 2017 Prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem V Železnikih je decembra potekalo občinsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Končalo se je v zadnjem tednu s podelitvijo priznanj.

Na prvenstvu je sodelovalo 98 tek- bi si tako veliko strelišče, da bi na movalcev. Zmagovalci v kategoriji njem lahko prirejali tudi državna in zračna puška so: med veterani (le- mednarodna tekmovanja, še bolj- tnik 1965 in starejši) Tomaž Pre- še pa bi bilo strelišče, na katerem lec med moškimi in Jožica Rant bi lahko razvijali malokalibrsko med ženskami; med člani (letnik streljanje. 1966–1988) Peter Prezelj in med Z občino se poskušamo nekako članicami Erika Šmid; med člani dogovoriti glede novega strelišča, (1989–1995) Domen Lušina in saj mi nismo zmožni finančno rešiti članica Sara Luznar. Med dečki tega vprašanja. Želeli bi si pripraviti (1996–2002) je najboljši Rok Frelih, program oziroma projekt, s kate- med deklicami pa Teja Medved; rim bi s pomočjo občine poskušali medtem ko je med dečki (letnik kandidirati na razpisih za evropska 2003) vodilni Maj Prezelj in med sredstva za izgradnjo novega stre- deklicami Andreja Frelih. Zma- lišča. Teh sredstev bi bilo med 60 govalca v kategoriji zračna pištola Branko Košir, do pred kratkim Rok Frelih, zmagovalec v strelja- in 70 odstotki, kar bi bilo za občino sta Tomaž Prelec med moškimi in predsednik Strelskega društva nju z zračno puško v kategoriji zelo ugodno. Anja Prezelj med ženskami. Lotrič Železniki do dvajset let Ena od možnih lokacij za novo Ob zaključku prvenstva smo strelišče je opuščeni nekdanji Salon spregovorili nekaj besed tudi z dobrih strelcev, ki bi se znali v letu V prvi fazi si prizadevamo pri- pohištva Alples, ki se nahaja v isti Brankom Koširjem, še do pred ali dveh uvrstiti v državno reprezen- dobiti elektronske tarče. Eno nam stavbi kot občinska uprava. Nam bi kratkim predsednikom Strelskega tanco. Kdor želi biti najboljši samo je že doniralo podjetje Domel, radi zadoščalo eno, na primer zgornje društva Lotrič Železniki. v Železnikih, pa naj gre raje med pa z njimi opremili celo strelišče. nadstropje salona, saj ima notranjo rekreativce. Ena stane 4300 evrov, kar je za nas dolžino več kot 30 metrov. Takšni Nam lahko na kratko predstavite seveda veliko. projekti morajo biti vnaprej pri- društvo? Lahko naštejete nekaj vidnejših Prav tako že kar nekaj let re- pravljeni, ker so razpisni roki sicer Strelsko društvo Železniki je bilo uspehov vaših tekmovalcev? šujemo vprašanje strelišča. Želeli prekratki. Borut Strnad ustanovljeno kot Strelsko društvo Pred nekaj leti je bil Darko Bene- Ratitovec leta 1960, zato smo leta dičič prvi na evropskem prven- 2010 praznovali petdeseto oble- stvu. Klemen Tomaševič, ki je tnico in bom kmalu že šestdeseto. državni reprezentant, je nastopil Društvo ponovno deluje od leta na svetovnem univerzitetnem 1990, po letu 1999 pa smo se usme- prvenstvu, kjer je zasedel deseto rili v tekmovalni šport. V tem smo mesto, in na univerzijadi v Šen- zelo uspešni, saj od leta 2000 dalje zenu leta 2012. Petra Dobravc redno osvajamo vsaj dve do tri me- je pred dvema letoma osvojila dalje, zadnja leta pa tudi deset in več četrto mesto na svetovnem pr- na državnih prvenstvih, pri čemer venstvu, kar je do sedaj najvišja smo najbolj uspešni pri mlajših ka- slovenska uvrstitev v streljanju z tegorijah. zračno pištolo tako pri moških kot Zadnja leta je povprečno število pri ženskah, poleg tega ima kot članov okrog sto, od tega je pribli- edina slovenska strelka do sedaj žno trideset aktivnih strelcev. Med medaljo z mediteranskih iger. tednom so treningi praktično vsak Potem imamo Anjo Prezelj, dan in zaradi zasedenosti strelišča, dobitnico bronastega priznanja za ki se nahaja v zaklonišču Osnovne športnika leta 2016 naše občine, ki šole Železniki, trajajo od 17. pa vse je bila v tej sezoni udeleženka evrop- do 21.30 ure. Ob četrtkih pa imamo skega prvenstva, ter Najo Prezelj, rezervirano za rekreativce, tako da ki je bila že drugo sezono zapored lahko ob 19. uri kdorkoli pride k nam proglašena za najboljšo pionirko v na streljanje. Sloveniji in že prehaja med kadete.

Na čem dajete poudarek pri delo- S kakšnimi ovirami se srečujete pri vanju društva? svojem delu? Intenzivno delamo z mladimi zače- Največji problem so finance, ki so tniki in cilj društva je med drugim preskromne za vse naše želje. Samo naše tekmovalce pripeljati na višji osnovna celotna oprema za enega nivo, da bodo enkrat lahko nasto- strelca stane okrog 5000 evrov, zato pali tudi na velikih tekmovanjih. zelo težko sledimo najnaprednejšim Tako imamo trenutno na prehodu smernicam v streljanju, kar pa je iz pionirske v kadetsko in naprej nujno, če hočeš biti vsaj blizu sve- v mladinsko kategorijo nekaj kar tovnemu vrhu.

34 35 Januar 2017 Športnik leta Občine Železniki za leto 2016 V Železnikih so že devetnajstič podelili občinska priznanja najboljšim športnikom, športnim delavcem in športnim društvom.

Prireditev, ki je potekala 19. decem- bra 2016 v mali dvorani športne dvorane Železniki pod okriljem strokovnega sveta za šport pri Jav- nem zavodu Ratitovec, sta povezo- vali Meta Rejec in Brina Habjan. Za prijetno vzdušje so s petjem med prireditvijo večkrat poskrbeli Janez Triler, ki je na začetku zapel Zdravljico, in njegove učenke Blaž- ka Pogačnik, Tina Nastran ter sestri Teja in Zala Prevc. Vse prisotne je najprej nago- Vsi dobitniki priznanj voril Boris Kavčič, predsednik strokovnega sveta za šport, ki je Prva priznanja je podelil direktor Habjan. Plaketi je podelil predse- predvsem poudaril, da smo lahko Javnega zavoda Ratitovec, in sicer dnik strokovnega sveta za šport Dobitnik zlate plakete ponosni na naše odlične športnike, za najboljšo športnico in športnika Boris Kavčič. Prav tako je izročil Peter Prevc nakar je predal besedo županu Osnovne šole Železniki, ki sta ju tudi srebrno plaketo, ki jo je prejel Občine Železniki Antonu Luznar- prejela vsestranska športnika Nina smučarski skakalec Domen Prevc. čine Železniki je že osmič prejel ju. Ta je povedal, da je šport zelo Šmid in Gašper Kemperle. Pri- Zatem je podeljevanje prevzel smučarski skakalec Peter Prevc, ki pomemben, zato občina spodbuja znanje za najbolj perspektivnega župan, ki je podelil priznanje za so mu zaželeli, da bi nas še dolgo njegov razvoj v širšem smislu, za mladega športnika in športnico posebne dosežke na področju razveseljeval s takimi dosežki. kar v proračunu namenja nekaj sta prejela plavalca Maja Lotrič rekreacije Janezu Kavčiču ter Prireditelji so nas na koncu več kot 73 tisoč evrov. Nato je in Matjaž Krek Bašelj. zlato plaketo za športnega de- povabili na naslednjo, jubilejno vsem športnikom čestital ter se Bronasti plaketi za športnika lavca v letu 2016, ki jo je prejel dvajseto prireditev drugo leto, za jim zahvalil, ker prispevajo k večji Občine Železniki sta prejela strelka Jure Megušar. katero so obljubili, da bo še bolj prepoznavnosti vseh naših krajev. Anja Prezelj in gorski tekač Tine Zlato plaketo za športnika Ob- slavnostna. Borut Strnad

36 37 Januar 2017 Z lokom lahko strelja vsakdo Urh Demšar, predsednik Društva lokostrelcev Eisnern iz Železnikov, nam je povedal nekaj o lokostrelstvu in predstavil novoustanovljeno društvo.

Lahko za začetek poveste, kdaj in zakaj ste ustanovili društvo? Društvo je bilo ustanovljeno v začetku letošnjega leta, uradno in formalno sicer 10. marca, ven- dar smo imeli prvi informativni sestanek večine sedanjih članov že januarja, ko smo se dogovo- rili za ustanovitev. Društvo smo ustanovili z namenom združevati lokostrelce in simpatizerje iz Se- lške doline ter širiti navdušenje nad tem športom. Prav tako smo ugotovili, da bi preko društva naj- hitreje in najlažje prišli vsaj do neke osnovne infrastrukture za streljanje. Udeleženci lokostrelskega Koliko članov šteje društvo in Člani društva med streljanjem tečaja koliko jih aktivno strelja? Društvo ima trenutno petnajst temu primerni legi, v bregovih, V našem društvu streljamo z loki Potem smo v začetku novembra članov, od tega je dvanajst aktivnih kar pa jo naredi še prav posebej vseh vrst in tipov, ki jih poznamo, prispevali dobitek za misijonsko strelcev, nekaj simpatizerjev pa še zanimivo, saj na njej najdemo zelo res pa trenutno prevladujejo se- tombolo, šlo je za tako imenovani čakamo, da se nam tudi uradno raznolike strele z velikimi nakloni stavljeni lok, instinktivni lok in začetni komplet, ki vsebuje vse, pridružijo. navzgor in navzdol, poleg tega dolgi lok. Tudi zato, ker je večina kar začetnik potrebuje, da lahko je zaradi klancev tudi fizično ne- članov nekoliko bolj nagnjena k začne streljati. Nato smo konec Kaj vse ste uspeli postoriti v letu koliko bolj zahtevna kot nekatere streljanju na odprtih, gozdnih te- novembra sodelovali na Andre- ustanovitve? druge proge v Sloveniji. renih, kjer je vsak strel drugačen, jevem sejmu, kjer smo nastopili s Najprej smo zgodaj pomladi po- k tako imenovanemu arrowheadu svojo predstavitveno stojnico, na stavili osnovno strelišče s tarčami Kako skrbite za začetnike in nove oziroma gozdno-poljskemu loko- kateri je bilo moč kupiti različne za vadbo in trening ter izvedbo člane? strelstvu in k 3D-lokostrelstvu s izdelke z logotipom društva. lokostrelskega tečaja za začetni- Zanje smo letos izvedli začetni 3D-tarčami. ke z razdaljo od pet do trideset tečaj, čeprav smo načrtovali dva, Kakšni so vaši načrti za naprej? metrov na Jesenovcu na desnem vendar je za drugega zmanjkalo Ste že kje tekmovali? Najprej bi želeli privabiti čim več bregu reke Sore. Nato smo konec časa in interesa. Tečaj smo zelo Zaenkrat še nismo včlanjeni v novih članov, zato bomo zago- pomladi oziroma pred začetkom uspešno izpeljali v osmih termi- Lokostrelsko zvezo Slovenije, tovo izvedli vsaj en lokostrelski poletja na nasprotni strani, torej nih od 18. maja do 9. junija pod ker je višina članarine za nas kar tečaj za začetnike. Ne bi se branili na levem bregu reke Sore postavili vodstvom zunanjega inštruktorja pomembna finančna postavka. kakšnih sponzorjev, saj bi se z ve- še tako imenovano arrowhead z licenco. Tudi v prihodnje name- Zato se trenutno še ne moremo čjim proračunom lahko včlanili progo z desetimi tarčami, kar je ravamo vsako leto začetnikom udeleževati uradnih tekmovanj v Lokostrelsko zvezo Slovenije kar velik podvig. Ker v Železnikih omogočiti, da se na našem tečaju pod okriljem zveze. Udeležujemo ter se tako udeleževali uradnih težko najdeš košček ravnine, ki seznanijo z lokostrelstvom. V spo- pa se tako imenovanih prijateljskih tekmovanj. Radi bi tudi razširili se ne uporablja, je tudi proga na mladanskem času pa bomo znova tekem, na katerih članstvo v zvezi obstoječo arrowhead progo. Sicer začeli s treningi za naše člane na ni pogoj in lahko tekmuje vsak, ki načrtujemo podobne aktivno- strelišču. plača prijavnino oziroma štartnino. sti, kot smo jih imeli letos. Če bo Na teh tekmah smo prejeli kar možno, bi radi dodali še izvedbo Za koga vse je lokostrelstvo pri- nekaj nagrad oziroma medalj v lokostrelske tekme za zlato čipko merno? različnih disciplinah in starostnih v okviru Čipkarskih dni, o čemer Ta šport je primeren za vsakogar, kategorijah. smo se že pogovarjali s Turističnim moškega ali žensko, ki lahko napne društvom Železniki. lok, ter za vse starostne skupine – Kako popularizirate lokostrelstvo od otrok, mladih, odraslih in tudi v naših krajih? Kaj bi še rekli za konec? starejših. Tudi loki so zato različni, Naj omenim samo nekaj zadnjih Vse, ki jih lokostrelstvo kakorkoli od otroških do bolj resnih lokov akcij. V avgustu smo se udeleži- zanima, vabim, naj se nam pridru- moči med 20 lbs in 60 lbs (slednje li Družinskih dnevov na Soriški žijo – za začetek lahko tudi samo je približno 30 kilogramov). Tudi planini, kjer smo poželi veliko s poskusnim streljanjem z našimi na tekmovanjih lahko v vseh di- zanimanja predvsem med mlaj- šolskimi loki za 'prvo pokušino'. sciplinah srečamo tekmovalce in šimi. Na igrah Javnega zavoda Nekaj osnovnih informacij o dru- tekmovalke vseh starosti. Ratitovec smo izvedli lokostrel- štvu najdete na naši internetni sko tekmo, ki je bila sicer bolj na strani eisnern.eu, na kateri so tudi Katere lokostrelske discipline društvenem nivoju, jo pa name- kontaktni podatki. Predsednik društva Urh Demšar gojite v društvu? ravamo prihodnje leto razširiti. Borut Strnad

36 37 Januar 2017 Prireditve v januarju sobota, 10.00 Vodenje po utrdbi Rupnikove Utrdba na Golem sreda, 10.00– 19.00 Odprta pravljična soba za malčke Mladinski oddelek 7. 1. linije na Golem vrhu vrhu 11. 1. in njihove starše za zabavno Knjižnice Ivana druženje v knjižnici. Tavčarja Škofja 10.00 Bela sova, ura pravljic za otroke Krajevna knjižnica Loka od 4. leta dalje Sovodenj 17.00 Trije čiči, ura pravljic Krajevna knjižnica 10.00 Otroška igra: Krtačka zobačka Loški oder Škofja Železniki Loka 17.00 Delavnica za spretne prste: Krajevna 10.30–11.30 Jezikovne urice Mladinski oddelek Dežela pingvinov, delavnica za knjižnica Knjižnice Ivana otroke od 4. do 8. leta Žiri Tavčarja Škofja Loka 18.00 Delavnica za spretne prste: Krajevna knjižnica 24.00 18. rekreativni pohod Železniki– Zbor pred Polstenje z iglo, delavnica za Žiri Ratitovec– Dražgoše bazenom v mladino in starejše Železnikih 18.00 Ob punklu se dobimo Kulturni dom nedelja, 10.00– 14.00 Filatelistična razstava o NOB OŠ Železniki, Železniki 8. 1. PŠ Dražgoše četrtek, 9.30 Zimska idila, druženje s knjigo za Krajevna 12.00 Po stezah partizanske Jelovice Pri spomeniku 12. 1. otroke od 3. do 6. leta knjižnica Trata – slovesnost ob 75. obletnici NOB, Dražgoše dražgoške bitke 17.00 Pod mavričnim dežnikom Vrtec Škofja Loka, večnamenski ponedeljek, 17.00 Viteške zgodbe, ura pravljic za Krajevna knjižnica prostor enote 9. 1. otroke od 4. leta dalje Gorenja vas Najdihojca, Pod- lubnik 1.d 17.00 Dežela pingvinov, delavnica za Krajevna knjižnica spretne prste za otroke od 4. Poljane 17.00 Velike pustolovščine malih juna- Mladinski leta dalje kov, delavnica animiranega filma oddelek Knjižnice za osnovnošolce Ivana Tavčarja 18.00 Druženje ob ročnih delih Galerija Muzeja Škofja Loka Železniki 19.00 Vihar v glavi, moč najstniških Krajevna torek, 17.30 Pravljica o velikanu, ura pravljic Mladinski oddelek možganov knjižnica 10. 1. za otroke od 4. leta dalje Knjižnice Ivana Železniki Tavčarja Škofja Loka 19.00 Predavanje Rotary cluba Škofja Kašča na Spod- 19.00 Knjigosnedke, bralni krožek Krajevna Loka: Medicinska odprava v njem trgu, Škofja knjižnica Trata Ugando Loka

38 39 Januar 2017

četrtek, 19.30 Frane Milčinski – Jaša Jamnik: Loški oder Škofja sreda, 10.00 - 19.00 Odprta pravljična soba za malčke Mladinski 12. 1. Butalci Loka 18. 1. in njihove starše za zabavno oddelek Knjižnice druženje v knjižnici. Ivana Tavčarja petek, 19.30 Stephen Sachs: Meglica, ko- Loški oder Škofja Škofja Loka 13. 1. medija Loka 17.00 Tovornjakec Gregec, ura pravljic Krajevna knjižnica in predstavitev knjige Železniki sobota, 10.00 Otroški glasbeni abonma: Sokolski dom 14. 1 O lisički zviti tički in drugih Škofja Loka 17.00 Ura pravljic: Zima, zima bela Krajevna zverinicah knjižnica Žiri

19.00 2. Krekov večer v okviru Kreko- Dvorana v 18.00 Ob punklu se dobimo Kulturni dom vega leta 2017 župnišču Selca Železniki

19.00 26. ponovoletni koncert: Kulturni dom 18.00 Delavnica vezenja z Damjano Krajevna tamburaška skupina Bisernica, Reteče Kaplja knjižnica mladinski in otroški cerkveni Železniki zbor župnije Reteče, folklorna skupina Sava Kranj 19.00 Predavanje Borisa Koprivnikarja: Miheličeva Četrta industrijska revolucija – galerija, Spodnji kaj je to? trg 1, Škofja Loka 19.30 Stephen Sachs: Meglica, ko- Loški oder Škofja medija Loka 19.30 Kristalni abonma: Canso Sokolski dom Škofja Loka 19.30 SNG Drama Maribor: Večno mladi Kulturni dom Sv. Duh, Škofja Loka četrtek, 17.00 Reševanje kviza za osnovnošolce Mladinski 19. 1. oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja ponedeljek, 18.00 Druženje ob ročnih delih Galerija Muzeja Škofja Loka 16. 1. Železniki 17.00 Dežela pingvinov, delavnica za Krajevna spretne prste za otroke od 4. do knjižnica Trata 11.30 Pogovorna skupina z dr. Polono DC Šent, Mestni torek, 10. leta 17. 1. Žgajnar, klin. psih. trg 38, Škofja Loka (II. nadstropje) 17.00 Beremo z nasmehom s psom Krajevna knjižnica Vilijem, bralne urice z ambasa- Železniki 17.30 Pravljica o snežaku, ura pravljic Mladinski dorjema nasmeha za otroke od 4. leta dalje oddelek Knjižnice Ivana Tavčarja 19.00 Strokovno predavanje Naravno Krajevna knjižnica Škofja Loka načrtovanje družine Žiri

19.00 Poslušaj me, tebi pojem, torkov Kašča na Spod- 19.00 Viki Grošelj, 40 let mojih soočanj Krajevna knjižnica večer s knjižnico – predstavitev njem trgu, Škofja s Himalajo, predstavitev knjige in Železniki knjige Loka pogovor z avtorjem

38 39 Januar 2017

sobota, 10.00 Hišica za ptičke, delavnica za Krajevna knjižnica sreda, 17.00 Ročne spretnosti za otroke in Krajevna 21. 1. spretne prste Sovodenj 25. 1. odrasle: Izdelek iz odpadnega knjižnica Žiri materiala 10.30– 11.30 Jezikovne urice Mladinski oddelek Knjižnice Ivana 17.00 Šnofko išče prijatelja, lutkovna Krajevna Tavčarja Škofja delavnica knjižnica Loka Železniki

19.00 Babja kmetija, komedija v treh Dražgoše 18.00 Delavnica vezenja z Damjano Krajevna dejanjih Kaplja knjižnica Železniki

19.30 Michael Hollinger: Svetniki, Loški oder Škofja 18.00 Ob punklu se dobimo Kulturni dom komedija Loka Železniki nedelja, 17.00 Babja kmetija, komedija v treh Bukovica 20.00 Moški so z Marsa, ženske so z Loški oder Škofja 22. 1. dejanjih Venere, komedija Loka ponedeljek, 17.00 Dežela pingvinov, delavnica za Krajevna četrtek, 17.00 Take zimske, ura pravljic za Krajevna 23. 1. spretne prste za otroke od 4. knjižnica 26. 1. otroke od 4. leta dalje knjižnica Trata leta dalje Gorenja vas 17.00 Dežela pingvinov, delavnica za Mladinski 17.00 Novo leto je tu, juhuhu!, ura Krajevna knjižnica spretne prste za otroke od 4. oddelek Knjižnice pravljic za otroke od 4. leta dalje Poljane leta dalje Ivana Tavčarja Škofja Loka 18.00 Druženje ob ročnih delih Galerija Muzeja 19.00 Strokovno predavanje Kako Krajevna Železniki spremeniti svoje male odvisnosti knjižnica Žiri in navade torek, 17.30 Pravljica in spoznavanje glasbila, Mladinski 24. 1. ura pravljic za otroke od 4. leta oddelek Knjižnice sobota, Razstava Smučanje po starem (na Sokolski dom dalje Ivana Tavčarja 28. 1. ogled do 7. 2. 2016) Škofja Loka, pred- Škofja Loka dverje

19.00 Pod vulkanskimi vrhovi – Kašča na 10.00 Gledališka predstava: Medvedja Loški oder Škofja ekvadorski Andi, potopisno Spodnjem trgu simfonija Loka predavanje ponedeljek, 18.00 Druženje ob ročnih delih Galerija Muzeja 19.00 Knjigosnedke, bralni krožek Krajevna 30. 1. Železniki knjižnica Trata sreda, 10.00– 19.00 Odprta pravljična soba za malčke Mladinski torek, 17.30 Tovornjak Gregec – Prijateljska Mladinski 25. 1. in njihove starše za zabavno oddelek Knjižnice 31. 1. pomoč, Tovornjak Gregec – Dirka oddelek Knjižnice druženje v knjižnici. Ivana Tavčarja z zajcem, ura pravljic za otroke od Ivana Tavčarja Škofja Loka 4. leta dalje Škofja Loka

40 41 Januar 2017

40 41 Januar 2017

NOVOLETNE ZAOBLJUBE?

ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 75

Urnik skupinskih vadb najdete na: www.megacenter.si/skofja-loka ČAS JE! PRIDRUŽITE SE NAM

MEGA UGODNOSTIUGODNOSTI MULČKI MEGAMEGA CENTRACENTRA Med osnovne otrokove potrebe uvrščamo potrebo po igri in gibanju. Z igro V našem centru vam poleg kakovosti in pestre izbire nudimo tudi mega in gibanjem naši malčki pridobivajo raznovrstne izkušnje: ugodnosti. Ugodnosti koristite na recepciji Mega Centra Škofja Loka. • Razvoj motoričnih sposobnosti • Razvoj ravnotežja • Razvoj hitrosti in reaktivnosti mišic • Razvoj mišične moči ter krepitev kosti• Razvoj DIJAKI, ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI 20 % popusta. samozavesti • Razvoj vzdržljivosti • Samozaupanje Študentje vpisani v Klub Škofjeloških študentov pa kar 30 % popusta. Razne igre, poligoni, animacija naših izkušenih varušk / vzgojitelljic bo OTROCI DO 16 leta 50 % popust na skupinske vadbe vaše najmlajše navdušila. Poskrbeli bomo za smeh, veselje ter pravilno gibanje. Starost od 2 do 5 let. Vadbe MEGA MULČKI se lahko udeležite Na akcijske ponudbe se popusta ne obračuna. vsak TOREK ob 17 40. POKLIČITE NAS PRVI OBISK BREZPLAČEN IZKORISTITE NAŠE UGODNOSTI [email protected] Kidričeva cesta 75, Škofja Loka www.megacenter.si gsm: 041 710 310

42 43 Januar 2017

42 43