ISSN 1855-0126, Leto: III, September 2009 • Številka 3 VIHARNIK Župan Kulturniki napovedujejo Župan občine Preddvor Miran Zadnikar dve premieri Kulturno društvo Matija Valjavec sep- Za praznik veliko tembra začenja z vajami za dve predstavi, ki ju nameravajo naštudirati do decembra, nam je povedal predsednik društva Jože Ekar. ”Septembra začenjamo delati z novosti otroško in odraslo skupino, premieri obeh predstav naj bi bili decembra. Odrasla igralska skupina deluje že vrsto let in bo Župan Miran Zadnikar o letošnjih naložbah v občini in letos gledalce razveselila z večerom pridobitvah ob občinskem prazniku skečev, otroška pa deluje krajši čas in bo letošnja predstava njena tretja. Na igro Karta za Ameriko se pripravlja petnajst Ob letošnjem občinskem praz- najslabših cestnih odsekov v ob- otrok, starih od 8 do 15 let,” je povedal niku ste v občini končali kar ne- čini. Kakšna dela so tam še Ekar in obljubil, da se bodo gledalci ob kaj projektov. Katerega štejete predvidena? obeh predstavah, ki jih je napisal in ju bo za najpomembnejšega? ”Res je. Končana je obnova režiral Slavko Prezelj, spet lahko prešerno ”Najpomembnejša in tudi finanč- cestnega odseka Spodnja Bela- nasmejali. D. Ž. no največja občinska investicija Srednja Bela, kjer smo uredili (velja za ves sedanji mandat) je za- tudi kanalizacijo in brežine poto- gotovo obnovljena infrastruktura v ka. Vrednost del je 300 tisoč ev- Praznični september Novi vasi in v delu Preddvora. Z rov, od tega je 150 tisoč evrov Ob občinskem prazniku v Preddvoru, ki njo smo pridobili fekalno in mete- dala služba vlade za lokalno sa- je bil letos še 8. septembra, so ves mesec orno kanalizacijo, javno razsvet- Miran Zadnikar moupravo. Preplastili smo še 700 potekale številne prireditve. Začele so se 4. ljavo, telekomunikacijske in elek- metrov odseka mimo cerkve, kar septembra z odprtjem likovne razstave trične vode, položene v zemljo, in asfaltne je veljalo 35 tisoč evrov. V nadaljevanju bi društva Preddvorski samorastniki, konču- prevleke. V času gradnje smo naleteli na teža- radi uredili še krožišče v sedanjem križišču jejo pa se v nedeljo, 27. septembra, s sreča- ve zaradi dotrajanih vodovodnih cevi, zato proti Zgornji Beli.” njem pri čebelarski lipi, ki se bo začelo smo zamenjali tudi vodovod, kar je naložbo Na Zgornji Beli pa ste preselili vrtec Čri- ob 14. uri. K Lakmayerjevemu spomeniku podražilo še za okoli 150 tisoč evrov. Vsa in- ček v obnovljeni dom krajanov. Ste tudi za vabijo preddvorski čebelarji, ki bodo le- vesticija pa je znašala 1,2 milijona evra, od ta projekt dobili državni denar? tos prvič podelili Lakmayerjevo plaketo tega je 650 tisoč evrov pridobljenih iz evrop- ”Prijavili smo se na razpis ministrstva za zaslužnemu članu. D. Ž. skega sklada za regionalni razvoj. Naj se ob kmetijstvo, ki nam je iz sredstev za razvoj po- tej priložnosti zahvalim vsem, ki so potrpež- deželja namenilo 119 tisoč evrov. Naložba v ljivo uporabljali dolgotrajne obvoze, ki so bili obnovo doma krajanov je bila sicer vredna včasih slabo urejeni in označeni, posebna za- 350 tisoč evrov. S tem so dani pogoji, da se je hvala pa velja lastnikom zemljišč, ki so odsto- v pritličje doma iz sosednje lesene stavbe pre- pili zemljo, še posebej družinama Šenk in selil vrtec Čriček. Ta je pridobil veliko igral- Pipp za brezplačen odstop zemljišča.” nico in telovadnico, dom krajanov pa dvorano Na Srednji Beli ter med Srednjo in Spod- s teraso in večjo sobo za krajevno in društve- njo Belo vam je uspelo urediti tudi enega no dejavnost. Ob svojem obisku si je obnov-
Na naslovnici: prijazen sprejem za predsednika Danila Türka v Preddvoru, foto: Tina Dokl
VIHARNIK (ISSN 1855-0126) je priloga Gorenjskega glasa, ki izhaja štirikrat na leto. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj, urednica Danica Zavrl Žlebir ([email protected]), uredništvo Gorenjskega glasa, odgovorna urednica Marija Volčjak. Oglasno trženje in priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, tisk Set, d. d., Ljubljana- Vevče, distribucija Pošta Slovenije. Glasilo izhaja v nakladi 1.300 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Preddvor. Telefon uredništva: 04/201-42-00, telefon oglasnega trženja: 04/201-42-48, telefaks 04/201-42-13, Trženje oglasov: Mirjam Pavlič, [email protected], telefon: 031/698 627, e-pošta: [email protected]. Občina Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor V domu krajanov na Zgornji Beli je tudi vrtec Čriček. 2 Občina
Vabimo vas, da se vpišete v programe: PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT) EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT) GASTRONOMSKO - TURISTIČNI TEHNIK (SSI) ADMINISTRATOR (SPI) PRODAJALEC (SPI) BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI) MATURITETNI TEČAJ (MT)
Programi srednjega strokovnega izobraževanja (SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnega izobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.
Informacije: 04/506 13 60 in na Še zadnja dela pred odprtjem infrastrukture v Novi vasi, ki so jo slovesno predali www.lu-skofjaloka.si namenu na dan občinskega praznika, 8. septembra. ljeno stavbo ogledal predsednik države Dani- rali tudi leseno brv čez Kokro. V proračunu je lo Türk. Nameravali smo ob tej priložnosti pripravljenih tudi 30 tisoč evrov za sanacijo pripraviti tudi slovesno odprtje, vendar bomo (in asfaltiranje) najbolj kritičnih odsekov v to storili pozneje, ob 30-letnici vrtca.” vasi, kar načrtujemo to jesen, obnovili pa Ob prazniku ste dejali, da je letos vsaka bomo tudi javno razsvetljavo, vredno 13 tisoč vas pridobila kaj novega. Kaj je torej nove- evrov. V Mačah smo cerkvi in krajanom po- ga po vaseh? magali pri sanaciji opornega zidu okoli cerkve ”Za Bele je poleg vsega, kar sem že omenil, sv. Antona. Nova vas je, kot rečeno, letos do- izdelana idejna zasnova za sekundarno kanali- bila največ vredne novosti. V naselju Hrib je zacijo v vseh treh vaseh. Jeseni jo bomo pred- bilo že spomladi odprtje ceste in kanalizacije, stavili krajanom. Omenim naj še makadamsko naložba je bila vredna 300 tisoč evrov, v Poto- cesto proti Žabljam, ki jo sedaj redno vzdržu- čah je saniran del vodovodnega sistema in na- jemo, prihodnje leto pa bomo pristopili k po- rejen projekt vodovoda za vso traso po vasi. V stopni sanaciji ustroja. Za Bašelj na razpisu Preddvoru smo dokončali kanalizacijo na izbiramo izvajalca za nadaljevanje kanalizaci- Francariji, Novljanski in Črnavski cesti ter v je, ki naj bi potekala po dolini Belce, in priča- ulici Josipine Turnograjske, sedaj bomo to kujemo, da bi lahko oktobra ali novembra že skušali storiti še na nezgrajenih delih Šiške in začeli z deli. Za vodovod Laško pa je predvi- Dvorskega trga. Na novo je narejena tudi jav- den nov vodohran. Med Bregom in Tupaliča- na razsvetljava. Na pokopališču smo lani mi načrtujemo gradnjo čistilne naprave, kjer adaptirali mrliško vežico, letos pa je zgrajen Skozi Bele po lepši cesti. smo pred vložitvijo vloge za gradbeno dovo- nov plato pred vežicami, kar nas je stalo 75 ti- ljenje, čakamo pa tudi na gradbeno dovoljenje soč evrov. V vrtcu Storžek pri osnovni šoli za primarno in sekundarno kanalizacijo Tu- Matije Valjavca smo z adaptacijo pridobili dva ”Po pravnomočno rešenem postopku dena- paliče-Breg-Potoče. Obenem bi obnovili tudi nova prostora, saj je tudi v Preddvoru to jesen cionalizacije je grad Dvor spet v lasti ministr- vodovod za Tupaliče in Breg. Če ne bo težav z povečan vpis v vrtec.” stva za šolstvo. Z njim se dogovarjamo, da bi lastniki zemljišč, bomo začeli širiti cesto med V Preddvoru ljudje težko čakajo tudi na dobili v brezplačni najem grajski park. Naj Bregom in pokopališčem. Imamo pa že grad- nov zdravstveni dom. Kdaj bo zgrajen? znova pozovem morebiti zainteresirana druš- beno dovoljenje za vodovod na Možjanci. Na ”Zatika se pri gradbenem dovoljenju, vendar tva, ki bi bila pripravljena skrbeti za ta park, razpisu za posojilo nismo uspeli, zatika se pri upamo, da bo zaplet kmalu rešen in da se bo na podoben način, kot športni park Pregrat na pridobivanju sredstev z ministrstva za kmetij- do spomladi končala gradnja. Kot vidimo, pa Beli upravlja klub EMŠO. Treba pa bo najti stvo iz razpisa urejanja vaških jeder, tako da v Preddvoru intenzivno poteka gradnja stav- tudi dobrega gospodarja za stavbo, kamor bomo najverjetneje najprej pristopili k sanaci- be, v kateri bodo trgovina in v zgornjih nad- bi morali pripeljati vsebino, primerno za ta ji zajetja in vodohrana. V vasi Kokra je do- stropjih stanovanja. Ob tem nam delajo tudi objekt. Morda bi dodal še to, da so za letos končan most pri Tekavcu, pri čemer moram avtobusno postajo, razširili bodo cesto s ploč- načrtovana dela na zavetišču Zaplata konča- pohvaliti domačine, ki so pomagali z materia- nikom proti pokopališču in prestavili Layerje- na, prihodnje leto se nadaljuje z obodom lom, zlasti Francija Grkmana, Janeza Lesjaka vo kapelico.” zavetišča in z opremo. Pri tem naj pohvalim in podjetje Vobenca, d. o. o. Za boljšo varnost Kaj se bo zgodilo z gradom Dvor, ki je po zavzete planince, ki so v zavetišče vložili šolarjem smo zamenjali ograjo na mostu proti končanem postopku denacionalizacije do- veliko prostovoljnega dela.” šoli in cerkvi, v prihodnje bomo v bližini sani- končno spet v lasti države? Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič 3 Preddvor praznuje Največja občinska naložba Obnovljena infrastruktura v Novi vasi in Preddvoru je vredna 1,2 milijona evrov. Slovesno so jo odprli na sam dan občinskega praznika.
To je največja investicija v občini, je ob odprtju dejal župan Miran Zadnikar, od tega je evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 650 tisoč evrov. Dela so trajala leto dni, do- mačini so se zaradi cestnih zapor vozili po ob- vozih, za kar se jim je župan Miran Zadnikar ob odprtju opravičil in se jim zahvalil za potr- pljenje. Tako so obnovili 2,4 kilometra fekalne in 1,9 kilometra meteorne kanalizacije, ob- novljen je bil vodovod na Novljanski cesti in zahodnem delu Nove vasi, urejena javna razsvetljava na območju Novljanske ceste, Čr- navske poti, Ulice Josipine Turnograjske, v naselju Francarija ter Novi vasi. S tem je omogočen priključek 96 hiš za 322 prebival- cev. Na vseh odsekih so uredili tudi cesto. Župan je na slovesnosti v Novi vasi omenil še nekatere druge pomembne občinske naložbe, med njimi obnovo cestnega odseka na Beli, preurejen dom krajanov na Beli, v katerem je sedaj tudi vrtec, sanirano pokopališče, gradnjo trgovine in stanovanj sredi Preddvora, napovedal pa tudi gradnjo čistilne naprave in dela kanalizacije Breg-Tupaliče. V Novi vasi so v kulturnem programu nastopili člani Folk- lornega društva Preddvor in domači igralki Francka Rozman ter Ančka Rehberger (na sli- ki). Trak pa sta v spremstvu župana prerezala najstarejša vaščanka na Novljanski cesti Mari- ja Arh, Koširjeva mama, in najstarejši vaščan Nove vasi Franc Tičar, Gašper. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Razstava Ulica prijaznih Operacija kanalizacija ljudi Preddvor - Člani kranjskega društva v občini Preddvor Sožitje so pod mentorstvom Tatjane Ferengja na velikih platnih ustvarili kolekcijo slik na temo Ulica prijaznih Operacijo v okviru prednostne usmeritve ”Regionalni razvojni programi” delno financira ljudi, ki jih bodo razstavili v Domu starej- Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Operativnega programa ših občanov v Preddvoru. Odprtje razsta- krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 v višini 84,05 odstotka ve bo v sredo, 7. oktobra, ob 16.30. Člani opravičenih stroškov. društva bodo pripravili kratek kulturni program. Prodajna razstava bo na ogled Gradbena pogodba z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Kranj, je bila sklenjena julija približno mesec dni. Kot je povedala 2008. Dela so zaključena in smo pridobili tudi že uporabno dovoljenje za kanalizacijo. predsednica društva Branka Perne, bodo izkupiček od prodanih slik namenili za Izvedli smo: 2.420 metrov fekalne kanalizacije, 1940 metrov meteorne kanalizacije, material na likovno ustvarjalnih delav- obnovili vodovod na Novljanski cesti in zahodnem delu Nove vasi, ter uredili javno nicah, ki so prostočasna oblika druženja razsvetljavo na območju Novljanske ceste, Črnavske poti, ulice J. Turnograjske, naselje oseb z motnjam v razvoju. S. K. Francarije ter Nove vasi. S tem bomo omogočili priklop 96 hiš za 322 prebivalcev. S to operacijo se je na vseh odsekih uredila tudi cesta, predvsem smo širili Novljansko cesto ter lastnikom uredili ograje in škarpe. V prihodnjih mesecih bomo izvedli tudi geodetske Vpis novih članov izmere, kot smo obljubili. Vrednost operacije znaša okoli 1,2 milijona evrov, od tega Oktobra otroška folklorna sekcija Pred- pričakujemo okoli 650 tisoč evrov sofinancerskih sredstev. dvor medse vabi nove člane. Vpišete se Klavdija Zima lahko vsi, ki ste vključeni v prvo ali drugo triado osnovne šole in se zabavate ob ple- OBČINA PREDDVOR su, glasbi ter vas zanimajo ljudski običaji. Dvorski trg 10, Preddvor Vpis bo potekal 6. oktobra 2009 v pros- torih OŠ Matije Valjavca Preddvor med 18. in 19. uro.
4 Preddvor praznuje Šolanje so končale z odličnim uspehom Ob koncu šolskega leta 2008/2009 je župan občine Preddvor Miran Zadnikar znova sprejel najuspešnejše učence, ki so vsa leta osnovnega šolanja končali z odličnim uspehom. Letos so bila med osnovnošolsko smetano sama dekleta. Priznanja za odličnost so prejele Ajda Tičar iz Preddvora, Jana Čimžar z Zgornje Bele, Tea Tepina z Zgornje Bele, Tina Markun s Srednje Bele, Patricija Čosič iz Preddvora in Nika Kokl UNIVERZA NA PRIMORSKEM iz Potoč. Sprejema v Vili Bella, kjer so odličnjakinje prejele knjižna FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER darila, so se udeležili tudi razrednika Maja Šenk Zidar in Drejc Karni- razpisuje v Škofji Loki: čar ter ravnatelj osnovne šole Matije Valjavca Marjan Peneš. Vsi skupaj so nazdravili uspehu, dekleta so prisluhnila čestitkam, župan pa jim je ob Študijska programa 1. stopnje željah k nadaljnjim uspehom pri njihovem šolanju in poklicni karieri MANAGEMENT izrazil tudi pričakovanja, da v prihodnje s svojim znanjem prispevajo k raz- MEDNARODNO POSLOVANJE voju domače občine. D. Ž. (nov program) Oba bomo organizirali v obliki izrednega študija.
Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija) MANAGEMENT EKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal v popoldanskem času in bo za študente brezplačen; vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki še niso pridobili sedme ravni izobrazbe.
Magistrski (znanstveni) študijski program MANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik)
Informacije: 04/506-13-70 www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si
V Preddvoru cenijo zaslužne ljudi V Preddvoru so 8. septembra praznovali občinski praznik, letos še zadnjič kot spomin na dan, ko naj bi se leta 1856 začelo ljudsko šolanje v Preddvoru. Praznovanje je začelo slovesno odprtje obnovljene infrastrukture v Novi vasi, nadaljevalo pa z mašo v preddvorski cerkvi in slavnostno akademijo v domu krajanov. Na njej je kot slavnostna govornica spregovorila dr. Mira Delavec, avtorica znanstvene monografije o Josipini Turnograjski, 9. julija 1833 na Turnu rojeni prvi slovenski pisateljici, pesnici, skladateljici in narodni buditeljici. Njej bo že naslednje leto posvečen nov občinski praznik, 9. julij. Avtorica knjige z naslovom Moč vesti, v kateri je prikazana življenjska pot Turnograjske in prvič v celoti zbrana vsa njena dela, je izrazila veselje, da je slavnostna govornica na prireditvi, da je bil Josipinin rojstni dan izbran za občinski praznik in da se njeni rojaki zavedajo pomena te edinstvene dame, ki je navdih za svoja dela črpala v domačem Preddvoru. ”Turnograjska ni bila le prva slovenska pisateljica in pesnica, pač pa je prva nakazala pomen žensk, ki pomembno soustvarjajo slovenski kulturni prostor,” je dejala Delavčeva. Josipina je umrla zelo mlada, komaj 21-letna, a je bila v svojem času kot ustvarjalka cenjena doma in na tujem, zlasti v Rusiji in Bolgariji. Pozneje je njena prepoznav- nost ugasnila, njen soprog Lovro Toman pa ni izpolnil obljube, da bo njena dela zbral in objavil. To je po 155 letih od njene smrti storila Mira Delavec, ki je na slovesnosti ob občinskem prazniku znova Prejemniki občinskih priznanj poudarila pomen te literarne ustvarjalke, pomembne tudi za razvoj slovenske narodne zavesti. ”V Preddvoru smo lahko ponosni na Plaketo Josipine Turnograjske je za petnajstletno delo v igralski več ustvarjalcev,” je dejala Mira Delavec in omenila Matijo Valjavca skupini KUD Matije Valjavca Preddvor prejel Miha Prestor, za ter Lovra Pintarja, preddvorskega kaplana, ki je imel pomembno več kot dvajsetletno delo v isti skupini pa tudi Petra Lombar. Za vlogo pri vzgoji Turnograjske. ”Slovenija mora biti ponosna na dolgoletno in gospodarno delo v Prostovoljen gasilskem društvu kulturno dediščino, ki jo ima. Moč in veličina naroda namreč ni v Preddvor je malo plaketo občine prejel Ciril Zupin, veliko pa Andrej njegovi številnosti, pač pa v ljubezni in pozornosti, ki jo izraža do Sodnik, ki v gasilstvu, zaščiti in reševanju deluje že pol stoletja. svojih potomcev.” Mira Delavec je še enkrat prišla na slavnostni oder, Kulturni program so oblikovali pevci Cerkvenega pevskega zbora tokrat oblečena kot Josipina. sv. Peter, ki so zapeli tudi občinsko himno Preddvor, moj dom, in Da v Preddvoru cenijo svoje ljudi in njihovo delo za skupnost, člani Kvinteta Smrtnik iz Železne Kaple, kjer poje tudi tamkajšnji kažejo tudi tako, da zaslužnim vsako leto namenijo občinska priznanja. župan Franc Jožef Smrtnik. Program je povezovala Saša Pivk Avsec. Letos jih je na prireditvi župan Miran Zadnikar podelil štirim zaslužnim. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
5 Nagrajenci V gasilstvu je pustil Dober gospodar Komične vloge so pomemben pečat gasilskega društva mu pisane na kožo
Andrej Sodnik, letošnji dobitnik Ciril Zupin je podjeten mož, Dobitnik letošnje plakete Josipine velike plakete občine Preddvor, česar ne dokazuje le v domačem Turnograjske Miha Prestor je je gasilec od svojega šestnajstega podjetju, pač pa tudi pri svojem eden najbolj prepoznavnih igralcev leta, petdeset let. prostovoljnem delu. na preddvorskem odru.
Z občinsko nagrado so se mu oddolžili za več V poldrugem desetletju vodenja gasilskega Miha Prestor živi na Zgornji Beli in tam le- kot polstoletno predano delo v tej dejavnosti. društva se je izkazal kot dober gospodar. ”Pri- tošnja abrahamova leta uživa z ženo Majdo, Andrej Sodnik je rojen leta 1943, odraščal je znanje pomeni obveznost za nadaljevanje dela, hčerko Majo in sinom Mihom. Igralec je že z mamo in sestro, ker je oče ostal na bojišču sicer pa ga jemljem kot pozornost in zahvalo lo- dolga leta in pravi, da so mu domači pri tem v druge svetovne vojne. Kot gostinski tehnik je kalne skupnosti meni in vsej ekipi sodelavcev za podporo, čeprav ga zaradi vaj in predstav veli- več let delal v preddvorskem hotelu, upokoji- delo v gasilskem društvu,” je Ciril Zupin ko- kokrat ni doma. Celo več, hčerka Maja že ubi- tev pa dočakal v kranjski Lesnini. Ljudje se ga mentiral malo plaketo občine Preddvor, ki so mu ra njegove igralske stopinje. Miha je že v otro- verjetno spomnijo kot hišnika v kulturnem jo namenili ob občinskem prazniku. Zupin, sicer štvu nakazal, da bo postal velik igralec. Igrati domu, v mladosti se je tudi sicer posvečal kul- podjetnik, ki se ukvarja s posekom in prometom je začel sredi sedemdesetih let prejšnjega sto- turnemu življenju, pozneje pa je ves prosti čas z lesom, z družino pa živi v Tupaličah, je vse letja, nastopal v predstavah, ki jih je organizi- namenil gasilstvu in področju civilne zaščite. mandate tudi občinski svetnik. Tudi na tem me- rala SZDL Bela. Med prvimi predstavami, v Član PGD Preddvor, kjer so ga tudi predlagali stu vselej zagovarja interese gasilstva, ki mu je katerih se spominja svojih vlog, sta bili Raztr- za veliko občinsko plaketo, je od leta 1960. predan od leta 1972, ko je v rosnih letih postal ganci in Naša kri. Nastopal je tudi na deskah Opravil je številna izobraževanja, prvi je v njegov član. Tudi v gasilstvu ni mogel iz svoje Prešernovega gledališča v Kranju, ko je bilo to Preddvoru pridobil najvišji čin v državi, višji podjetniške kože. Gospodarskemu razvoju druš- še neprofesionalno, v letih, ko je predstave re- gasilski častnik. Opravljal je mnoge funkcije tva je botroval že kot član upravnega odbora od žiral še Jože Kovačič. Pred poldrugim desetlet- predvsem na operativnem področju v doma- srede osemdesetih let naprej. Ves čas se je tudi jem se je pridružil KUD Matija Valjavec Pred- čem društvu, v organih občinske gasilske zve- izobraževal in si pridobil strokovni naziv nižji dvor in takoj dokazal, da ima izjemen smisel ze v Kranju, danes pa opravlja tajniške naloge gasilski častnik. Leta 1993 pa je postal predsed- za podajanje vlog, ki zahtevajo širok igralski v društvu. Prejel je vrsto gasilskih priznanj, nik PGD Preddvor in ga uspešno vodil vse do razpon. ”S karakternimi vlogami izraža podo- tako tudi gasilsko plamenico prve, druge in lani. V njegovih treh mandatih je bil zgrajen nov bo človeka, ki stoji na vrhu, in človeka, ki se tretje stopnje, med priznanji pa so tudi tista z prizidek h gasilskemu domu, s tem pa zelo iz- zna pretanjeno spustiti do najglobljih čustev,” gasilskih srečanj Evrope. Od leta 1995 je po- boljšani pogoji za delo gasilcev, v tem času pa so utemeljujejo predlagatelji priznanja. veljnik občinskega štaba civilne zaščite, pred- zamenjali tudi domala ves vozni park in posodo- ”V preddvorskih predstavah igram pretežno lagatelji pa menijo, da je njegovo polstoletno bili opremo. ”Vse to je uspelo z dobro ekipo, v komične vloge. Kaže, da je režiser dobro oce- delo pustilo pomemben pečat v sicer skoraj gasilstvu sam ne pomeniš dosti,” trdi Zupin, ki nil moj značaj in mi odreja vloge, ki so mi pi- 115 let starem društvu. prisega na kolektivni duh in meni, da tudi v ga- sane na kožo,” pravi nagrajenec. ”Doslej sem ”V gasilstvo me je potegnila družba. Tride- silstvu dela nikoli ne zmanjka. ”Nikoli ni vse na- jih odigral okoli dvajset, pretežno glavnih, zad- set fantov moje generacije nas je takrat delo- rejeno. Tako še vedno delam v društvu in name- njo v Ženi trpežnega moža, kjer igram prav valo pod odličnim mentorstvom Ivka Dolin- ravam še naprej, s poudarkom na delu s član- tega, najbolj trpežnega moža namreč. Namen ška. Danes sem od teh ostal sam. V gasilstvu stvom. Ko smo gradili prizidek in obnavljali teh- imam še dolgo sodelovati v domačih igrah in sem še vedno aktiven, sem vodja veteranov niko, je morda v društvu zmanjkalo časa za delo odigrati dobre vloge. Ko sem prejel priznanje, (letos smo priredili prvo srečanje), tekmujem z mladimi, kar skušamo sedaj nadomestiti. Vesel sem bil presenečen, saj je še veliko dobrih ig- s člani B, sicer pa opravljam tajniške naloge v pa sem, da v vseh letih kljub problemom ni bilo ralcev, ki bi si jo zaslužili. Sem pa vsekakor društvu,” nam je nagrajenec nanizal nekaj osipa med članstvom. Danes je v društvu 76 čla- počaščen, da sem bil izbran,” je dejal Miha dejstev iz preteklosti in sedanjosti. ”Dobil nov.” Prestor, ki ga cenijo tudi kot tovariškega sode- sem že več gasilskih priznanj, občinsko pa Sicer pa si Zupin kot svetnik že dvanajst let lavca. Odlikujeta ga odločnost in volja do dela. prejemam prvič. Presenečen sem, da so mi ga prizadeva, da bi občina doživela večji gospo- Bil je tudi dolgoletni predsednik igralske sku- dodelili, obenem pa zelo vesel, saj dokazuje, darski razcvet. Osnovni pogoj za to je prostor, pine in po mnenju kolegov zgled, ki vliva elan da skupnost to delo pozna, spremlja in ceni.” pravi, brez tega ni razvoja. tudi vsem drugim članom skupine. 6 Nagrajenci, novice Petra ne šteje Zapeli bodo o čebelicah svojih vlog Štirim pevskim zborom, ki delujejo v občini Preddvor, se je decembra 2007 pridružil še Mešani pevski zbor Kokrškega odreda. Pevski zbor so predlani ustanovili pri Občinskem Petra Lombar iz Nove vasi je odboru borcev za vrednote NOB Preddvor in danes šteje petnajst pevk in pevcev. ”Najmlajša na ljubiteljskih odrih že več kot dve je stara 32, najstarejša pevka pa 69 let, tako da so zastopane vse generacije,” pove predsednik desetletji. Nagrajena s plaketo borčevske organizacije Marjan Gorza. Zbor sicer vodi priznani glasbenik Marjan Ogrin, Josipine Turnograjske. ki si želi še večje število pevcev. Sedaj je v zboru pet moških in deset ženskih glasov, potrebujejo pa predvsem prve ženske glasove. A tudi drugih se ne bodo branili, zato vabijo vse, ki ljubijo lepo pesem, da se pridružijo zboru. ”Ne pojemo le partizanskih pesmi, pač pa imamo v repertoarju prav toliko ljudskih in narodnih pesmi,” pravi Marjan Gorza. Letos je zbor nastopil dvakrat, prvič na občnem zboru borčevske organizacije, drugič na prireditvi v Kokri. Naslednji nastop bo ob čebelarskem prazniku konec septembra. Posebej za to priložnost se učijo priljubljene narodnozabavne pesmi Čebelar. Do konca leta bodo nastopili še dvakrat, na komemoraciji ob dnevu mrtvih in na srečanju članov stranke SD. ”Vaje imamo vsako sredo ob 19. uri, začeli pa smo septembra. Kdor bi se nam želel pridružiti, to še vedno lahko stori,” dodaja Marjan Gorza, tudi sam eden od pevcev v Mešanem pevskem zboru Kokrškega odreda. Danica Zavrl Žlebir, foto: Slavko Prezelj
Petra je v življenju vsestranska. Poleg tega, da je učiteljica v preddvorski šoli, honorarno sodeluje tudi kot novinarka na Radiu Kranj, pritegnili so jo skoki s padalom, že dolgo pa je zvesta domačemu amaterskemu odru. V KUD Matija Valjavec se je vključila že štirinajstlet- na, najprej kot šepetalka, nato pa se je izza za- ves prebila na oder in takoj dokazala odličen igralski potencial. Režiser Slavko Prezelj je v obrazložitvi nominacije za nagrado napisal, da so njene mladostne vloge vražjega dekleta po- 2 stajale vse zahtevnejše, Petra pa je danes nepo- Andrej peš na morje grešljiva v vlogi žensk, ki imajo moč, ki so Gasilca Andrej Polajnar iz Preddvora in Andrej Roblek iz Britofa, zaposlena v Gasilsko zgrajene na karakternih podobah, ki sučejo reševalni službi Kranj, sta se odločila za vztrajnostno preizkušnjo. Ker za delo, ki ga gasil- življenje od miline do odrezave ostrine. Njena ca opravljata, potrebujeta veliko kondicije in bistro glavo, sta se ob vseh aktivnostih želela zavzetost za igro je lahko vzor vsakemu mla- preizkusiti v nečem novem. Odločila sta se, da gresta peš na morje, na 220 kilometrov dol- demu igralcu, meni predlagatelj. go pot do Peroja, vas v hrvaški Istri. Do cilja naj bi potrebovala predvidoma šest dni, odšla ”Svojih vlog nimam preštetih,” pravi Petra pa sta v petek, 18. septembra, iz Kranja. Pešačila sta skozi Škofjo Loko, čez Polhograjsko Lombar, ki se jih je v 22 letih na odrih nabra- hribovje, slovensko primorje, mejni prehod Sočerga, hrvaško Istro do končnega cilja Pero- lo lepo število, tako v gledaliških predstavah ja. (Več o njuni avanturi boste lahko prebrali v naslednji številki Viharnika.) Tina Dokl kot tudi v recitalih in kulturnih večerih, skupaj s soustvarjalci so izdali tudi pesniško zbirko. ”Pri srcu so mi vloge, ki mi sicer osebnostno niso podobne, da torej ne igram samo sebe, pač pa moram iz svoje kože. Nekoč sem deni- mo igrala tudi fanta.” Petra ima sedaj družino, s Primožem imata sina Martina. Igranju se kljub temu ni odpovedala, le kratek odmor si je vzela in po njem spet odigrala vlogo v predstavi Žena trpežnega moža. ”Seveda bom še nadaljevala, v življenju ima vsak kako stvar, ki jo poleg poklica rad počne za svojo dušo,” pravi Petra. Kot učiteljica na podružnični šoli na Jezerskem je vodila pla- ninski krožek, kajti rada ima naravo in jo želi približati otrokom. Tudi v Preddvoru, kamor se je vrnila učit v tem šolskem letu, se loteva ne- česa podobnega, iger za doživljanje narave, povezanih s pohodi v hribe. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič 7 Občina Javna predstavitev regijskega parka V tem letu je predvidena ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, ki vključuje tudi del občine Jezersko in Preddvor.
Temeljni namen ustanovitve parka je ohra- Za lastnike zemljišč in prebivalce v bo- njih zavzeti strokovno stališče. Podrobnejše njanje narave in značilne krajine, v kateri dočem parku je najpomembnejše vpraša- informacije kot tudi spletna aplikacija karto- bodo prebivalci dobili nove razvojne prilož- nje, kako je z omejitvami in razvojnimi spod- grafije, kjer je možen vpogled predlaganega nosti. Sedanja pobuda za ustanovitev je prišla budami. območja na parcelo natančno, so na voljo preko s strani občin Jezersko, Kamnik, Luče, Pred- Naravni parki se sicer ustanavljajo z name- spletne strani www.ksa.si ter www.mop.gov.si. dvor in Solčava. Ministrstvo za okolje in pros- nom uspešnejšega varovanja narave, dedišči- Informacije lahko dobite tudi na telefonskih tor RS je predlog občin sprejelo in tako je bil ne in izjemne kulturne krajine z vidnim vpli- številkah 01/478 74 80 (Ministrstvo za okolje decembra 2005 podpisan Sporazum o ustano- vom človeka, vendar so nove razvojne prilož- in prostor), 041/766 098 (Logarska dolina, d. vitvi RP KS Alpe. Občine so že pred tem nosti za domačine ob pomoči države močno o. o.) ali 01/8318 191 (info točka Kamnik). V predlagale okvirne meje na svojem območju, poudarjene s konkretnimi ukrepi za njihovo času javnih obravnav bo zainteresiranim na strokovne podlage je izdelal Zavod RS za var- uresničitev. Ohranjena narava, še posebej, če vseh sedežih vključenih občin na razpolago stvo narave, podjetje Logarska dolina, d. o. o., ima tudi geografsko prepoznaven status na- osnutek uredbe s terensko karto in možnost pa je bilo izbrano za koordinatorja ustanavlja- ravnega parka, postaja pravi magnet za turi- posredovanja pripomb in dopolnitev. nja med občinami in državo, predvsem zaradi ste, zato je zelo pomembno, da v uredbi o V občini Preddvor je bila prva javna obrav- svojih izkušenj pri upravljanju parka v delu ustanovitvi parka zapisane omejitve omogo- nava v četrtek, 17. septembra, druga bo v sre- tega prostora. čajo uspešnejše upravljanje s turističnim obis- do, 23. septembra, ob 19. uri v podružnični Vlada je julija letos potrdila osnutek uredbe, kom, ki je poleg pozitivnih učinkov lahko Osnovni šoli Kokra za prebivalce in lastnike ki kot krovni dokument določa vsa najpo- tudi moteč za prebivalce. Najpomembnejše zemljišč v dolini Kokre ter ostale zainteresi- membnejša področja: predvidene meje, ome- izhodišče pri načrtovanju parka je, da morajo rane. V času javne predstavitve ima javnost jitve pri posegih v prostor, razvojne spodbude imeti razvojne spodbude za lokalno prebival- možnost dajati pisne pripombe in mnenja na s konkretnimi ukrepi za njihovo uresničitev, fi- stvo prednost pred omejitvami pri posegih v osnutek Uredbe o Regijskem parku Kam- nanciranje delovanja parka in upravljanje. Do- prostor, ki so večinoma že tako določene z niško-Savinjske Alpe. Obvezen podatek je ločen je bil tudi termin javnih predstavitev in drugo zakonodajo. ime in priimek ter poštni naslov pošiljatelja. obravnav, ki potekajo septembra in oktobra. Septembra in oktobra potekajo javne obra- Pripombe in predlogi se lahko do 31. oktobra Novoustanovljeni park bi predvidoma segal na vnave in obveščanje po posameznih občinah. 2009 dajejo pisno na mestih javne predstavit- območje petih občin ožjega območja KS Alp. Osnutek uredbe, ki gre v obravnavo, je po- ve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, Po sedanjem predlogu gre za območje veliko trebno vzeti kot osnovo za dvomesečno raz- lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za 264 km2 z okoli 650 prebivalci, večina jih živi pravo, v kateri so zapisane vsebine še odprte okolje in prostor, Sektor za zavarovana v občinah Solčava in Preddvor. Predlog se bo, ter se tako lahko spreminjajo in dopolnjujejo. območja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljublja- tako kot vse ostale vsebine osnutka uredbe, Ustanovitelj parka je država, ki bo skupaj z na ali na elektronski naslov [email protected]. Be- še spreminjal v obdobju javnih obravnav. Za občinami vodila postopek zbiranja pripomb sedilo osnutka uredbe, informativna karta ter park ni predvideno vplivno območje, tako in predlogov s strani prebivalcev in zainte- knjiga za vpis pripomb so v času javne pred- da določila, zapisana v osnutku uredbe, veljajo resirane javnosti. Strokovne službe morajo stavitve na voljo v vseh petih občinah. izključno znotraj njegovih meja. vsa vprašanja in predloge obravnavati ter do Danica Zavrl Žlebir
Zavetišče že pod streho Lovsko zavetišče, ki ga urejajo na Zaplati, je pred zimo dograjeno in pod novo streho, nam je povedal Živko Drekonja, načelnik Pla- ninske sekcije PD Kranj in podpredsednik tega društva. Intenzivno so dela potekala od srede julija do srede septembra, pripravljalna dela pa so začeli že pred dvema letoma. Obnovo zavetišča, ki je bilo svoje čase last gojitvenega zavoda Kozorog, nato so ga v denaciona- lizacijskem postopku dobili vrnjenega prejšnji lastniki, gospa Eržen pa ga je podarila domačinom, vsaka do polovice financirata občina in država. ”Doslej smo v obnovo vložili devet tisoč evrov, prostovolj- nega dela in brezplačnih prevozov pa še nismo ovrednotili,” je pove- dal Živko Drekonja. S helikopterjem so v 20 urah letenja na Zaplato zvozili več kot 60 ton materiala, vse drugo so prostovoljci, člani planinske sekcije, znosili po starem, s krošnjami na hrbtih. Petnajst Rodbina Wurzbach se je zbrala v Preddvoru članov sekcije je izmenično sodelovalo pri obnovi, kakih pet ali šest Praznovanje rojstnega dneva Attile, Katje in Bolka von Wurzbach pa jih je bilo ves čas na Zaplati. Kdaj pričakujejo odprtje zavetišča? konec avgusta je bila priložnost za ponovno srečanje rodbine ”Želimo si, da bi bilo to prihodnje leto, najverjetneje pa bo 2011,” Wurzbach v Preddvoru. Praznovanje, so poudarili slavljenci, je bilo odgovarja Živko Drekonja. Danica Zavrl Žlebir zanje najboljša priložnost, da so znova videli velik del razvejanega po- tomstva dr. Maximiliana in Josefine von Wurzbach. Večina potomcev namreč danes živi v Nemčiji. Slavljenci so se odpovedali darilom, Zahvala namesto tega pa so zbirali prispevke za cerkev sv. Petra v Preddvoru. V imenu Občine Preddvor in Krajevnega odbora Preddvor se Nabralo se je skoraj 350 evrov, ki naj bi jih namenili za obnovo orgel iskreno zahvaljujem podjetniku Janezu Šumiju z Zgornje Bele za v cerkvi. ”Ob tem se prav lepo zahvaljujemo župniji Preddvor, ki nam brezplačen razrez hrastovih hlodov, izdelavo miz, kovinskih nosilcev je dala na razpolago prelepo božjo hišo sv. Petra, kar je dalo našemu in dvanajstih masivnih klopi, s katerimi smo popestrili osrednji del slavju slovesni okvir in božji blagoslov,” so še poudarili slavljenci. Preddvora. Predsednik KO Preddvor, Slavko Prezelj M. R., foto: Matej Rant
8 Odziv Vloga občinske uprave pri pripravi prostorskih načrtov
V junijskem Viharniku je bil objavljen Glede na osnutek ministrstvo v istem roku postopka ni možno nadaljevati, saj v članek, ki kritično ocenjuje delo občinske up- odloči, ali je za OPN potrebno izvesti celovi- zadnji fazi prav ti nosilci dajejo mnenja k rave, predvsem glede informiranja v postop- to presojo vplivov na okolje. Ob upoštevanju upoštevanju njihovih smernic. ku sprejemanja nove prostorske doku- smernic občina osnutek dopolni, lahko pa Zanimivo je tudi to, da je zakon določil mentacije, zato je prav, da nekatere nejas- pripravi variantne rešitve, istočasno pa se skrajni rok za sprejem občinskih prostorskih nosti oziroma dezinformacije v zvezi s tem izdela okoljsko poročilo, vse skupaj pa načrtov, ki se izteče novembra letos. Ker je pojasnimo tudi na tem mestu. ponovno pošlje MOP-u. V primeru, da uskla- do tega trenutka postopek uspelo zaključiti le Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, ditev s smernicami ni mogoča, je ministrstvo manj kot desetim občinam, se že pripravljajo št. 110/2002) je občinam predpisal obliko dolžno zagotoviti usklajevanje med občino spremembe. postopka za sprejemanje prostorske doku- in nosilci urejanja prostora, katerih smernic Iz navedenih dejstev je jasno razvidno, da mentacije, ki se je od dotedanjega postopka ni bilo možno uskladiti. Z dopolnjenim na potek dogodkov občinska uprava kljub sprejemanja prostorskega plana in PUP-ov osnutkom je občina dolžna seznaniti javnost očitkom ne more vplivati. Prav tako je kot izvedbenih prostorskih aktov bistveno v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj mogoče zavrniti očitke o neinformiranosti. spremenil. Nova strategija prostorskega 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo Vsem zainteresiranim posameznikom, ki se razvoja občine ter prostorski red občine so javno obravnavo. Na podlagi stališč do obračajo na predstavnike občinske uprave, po novem od pripravljavca zahtevali številne pripomb ter predlogov javnosti občina se dajejo korektne informacije, ki pa žal ne strokovne podlage, ki so utemeljevale težnje pripravi predlog OPN-a in ga ponovno morejo biti takšne, kot jih nekateri pričakuje- predlagatelja po spremembah v prostoru. posreduje ministrstvu, ki ga najkasneje v jo ali celo zahtevajo. V enakem smislu je bilo Občinska uprava je v skladu s podzakonskimi sedmih dneh posreduje nosilcem urejanja pojasnjeno tudi na posameznih srečanjih z akti, ki podrobneje določajo postopek (uvel- prostora, z navodilom, da v 21 dneh podajo županom, ki so bila izvedena v drugi polovi- javljeni so bili šele v sredini leta 2003) ter z mnenje, ali predlog upošteva njihove smer- ci marca. Žal tistih, ki so na to temo v začetku razpoložljivimi sredstvi v proračunu občine nice. Če nosilci urejanja prostora v mnenjih aprila zahtevali sestanek z županom, na postopek po novem začela v letu 2005, saj ugotovijo, da so v predlogu OPN njihove srečanjih ni bilo. Sestanek s predstavniki je jeseni 2004 zaključevala spremembe, smernice upoštevane, minister s sklepom civilne iniciative je župan sklical sredi začete še pred uveljavitvijo novega zakona. predlog potrdi, to pa predstavlja možnost, da aprila. Na njem so bile podane podrobne V letu 2005 je bila podpisana pogodba s ga skupaj z odlokom obravnava občinski informacije o postopku, pa kljub temu še pripravljavcem, ki so mu bile predane tako svet, ga sprejme in objavi v uradnem glasilu vedno po dveh mesecih (Viharnik, junij 2009) pobude občanov kot tudi nekateri predlogi skupaj z datumom in številko sklepa ministra. očitki na (ne)informiranje s strani uprave. širšega javnega pomena. Večina strokovnih Prvi osnutek OPN je bil v Občini Preddvor Tudi o prioritetah za pozidavo določenih ob- podlag je bila pripravljenih, pripravljen pripravljen s pomočjo članov razvojnega sve- močij je pred javno razgrnitvijo nesmiselno je bil osnutek kartografskega gradiva, nakar ta in čeprav v zakonskem postopku občinski razglabljati, saj na pripravo osnutka vpliva so bile občinam preko stanovskih združenj svetniki nastopajo šele po javni razgrnitvi, se preveliko število zunanjih dejavnikov (beri posredovane informacije, da pristojni je uprava odločila s pobudami svetnike sez- nosilcev), ne le občinska uprava. Prav tako državni organi pripravljajo nov zakon, ki bo naniti že v fazi priprave prvega osnutka. ni možno sprejeti očitkov na ozkost pri postopke določil na novo in jih spet korenito Dokončen prvi osnutek je občina pristojnemu pripravljanju delovnega osnutka. V pripravo spremenil. ministrstvu posredovala v začetku letošnjega so bili vključeni tudi legitimno izvoljeni in Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni leta in ministrstvo je več kot dvajset nosilcev imenovani predstavniki, res pa je vedno list RS, št. 33/2007) je bil sprejet in uveljav- urejanja prostora pozvalo, da v roku posre- mogoče polemizirati o tem, kdo so te osebe. ljen konec aprila 2007, pravilnik, ki podrob- dujejo smernice. Rok je bil 15. februar 2009! ”Posvetovanja z ljudmi” postopek ne bo neje opredeljuje vsebino, obliko in način V septembru ugotavljamo, da zahtevanega obšel, vendar vse ob svojem času. Vsakdo priprave občinskega prostorskega načrta kljub številnim pozivom in celo usklajevalnim ima vedno možnost podati konkretne pobude (OPN), pa šele v sredini novembra istega sestankom še vedno nista posredovala dva v zvezi z urejanjem širšega prostora, in to ne leta. November 2007 je torej datum, od nosilca, in sicer Ministrstvo za kmetijstvo, le za lastna zemljišča, vse pobude pa bodo katerega je jasno, kako so občine sploh gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za obravnavane v okviru rednih postopkov. dolžne pripraviti dokumentacijo v postopku kulturo. Jasno je, da brez njihovih dokumentov Marko Bohinec prostorskih sprememb. S pripravljavcem dokumentacije, Regijsko razvojno družbo iz Domžal (RRD), je bilo še v istem letu dogo- vorjeno, da se postopek z upoštevanjem neka- Lovci opozarjajo na prijavo škode terih dodatnih predlogov ter novih predpisov nadaljuje. Lovska družina Storžič obvešča vse imetnike kmetijskih zemljišč, na katerih je lovišče Postopek priprave OPN natančno določa te lovske družine, da so v primeru oškodovanja njihove lastnine dolžni škodo prijaviti v Zakon o prostorskem načrtovanju od 46. do treh dneh od dneva, ko so škodo opazili. Obrazec dobijo pri pooblaščencu LD Storžič 53. člena. Začne se s sklepom, ki ga sprejme Janezu Polancu (04/265 10 60 ali 051/345 266 po 15. uri) ali na zahtevo na elektronskem župan, objavi v uradnem glasilu in na sve- naslovu ldstorzic@gmail. com. Pisne prijave pa naj pošljejo na naslov LD Storžič, tovnem spletu ter ga pošlje ministrstvu in Pangršica 17, 4204 Golnik. Sporočajo tudi, da so v skladu z določili zakona o divjadi sosednjim občinam. Občina pripravi osnutek imetniki kmetijskih zemljišč dolžni ustrezno zaščititi bale in drugo krmo, ki jo hranijo v načrta in ga pošlje Ministrstvu za okolje in prosti naravi, ter silose s krmo, do katerih ima divjad prost dostop. Enako velja za zaščito prostor, ki ga je dolžno najkasneje v sedmih koruznih njiv pred divjimi prašiči. Zelo učinkovita je zaščita z električnim pastirjem. dneh poslati nosilcem urejanja prostora, da v V primerih, ko krma ni ustrezno zaščitena, LD Storžič škodnih zahtevkov ne more roku 30 dni podajo smernice za načrtovane reševati pozitivno. prostorske ureditve iz njihove pristojnosti. 9 Gospodarstvo Nov razvoj in investicije Jelovice Vodstvo Skupine Jelovica, ki ima v Preddvoru v sklopu podjetja Jelovica Hiše proizvodnjo s sto zaposlenimi, je s podpisom predpogodbe o nakupu zemljišč v Preddvoru napovedalo nove investicije v proizvodnjo energetsko varčnih hiš.
Preddvor - Po letu in pol pogajanj o odku- Jelovica. Ob tem se partnerji dogovarjamo tudi pu zemljišč je Skupini Jelovica v Preddvoru za postavitev prvega prodajnega centra hiš v uspelo pridobiti nova zemljišča, ki pred- Sloveniji, ki bi se razprostiral na več kot 50 ti- stavljajo osnovo za nov investicijski cikel soč metrov površin. Takšna naložba bi v obči- v energetsko varčne hiše. ”Dvanajst tisoč no ob trenutno sto zaposlenih v našem podjet- izdelanih hiš je največja garancija, da pro- ju pripeljala še vsaj sto novih delovnih mest.” izvajamo hiše najvišje kakovosti,” je ob ob- Ali drži, da bi ob neuspehu pogajanj pre- isku predsednika države dr. Danila Türka selili proizvodnjo hiš? povedal Gregor Benčina, predsednik upra- ”Če se podjetje ne more razvijati na določeni vnega odbora Skupine Jelovica. lokaciji, potem je povsem jasno, da si poišče pri- Izvedeli smo, da ste se z lastniki zemljišč ob mernejšo. Zaradi težav z istimi zemljišči, propa- vašem podjetju Jelovica Hiše uspeli dogovoriti dajočimi objekti in iztrošenosti žage, ki jo je za njihov odkup. Zakaj jih potrebujete? imela Jelovica v najemu od družine Eržen, smo ”V Skupini Jelovica se pod okriljem podjetja bili letos že prisiljeni ustaviti žago, kar nikakor Jelovica Hiše ukvarjamo tudi s prodajo in pro- ni pozitivno vplivalo ne na poslovanje družbe ne izvodnjo hiš, ki se nahaja na lokaciji v Pred- na okolje. S podpisom predpogodbe o nakupu dvoru. V proizvodnjo hiš smo v zadnjem času zemljišč smo si sedaj zagotovili potreben prostor vložili veliko razvojnih sredstev. Tudi na ta na- za dolgoročen razvoj družbe.” čin nam je v času gospodarske krize in zaostre- Kdaj lahko pričakujemo investicije in po- nih razmer v gradbeništvu uspelo povečati ob- sodobitev? Gregor Benčina seg proizvodnje v primerjavi s preteklim le- ”Kot rečeno, je bila do danes v lasti Jelovice tom. Glede na perspektivnost programa smo le neposredna okolica proizvodnih hal, vsa kot velik delodajalec v občini imeli možnost pripravili strategijo razvoja in program investi- ostala zemljišča pa smo imeli v najemu, zato predstaviti naše aktivnosti. Predsednika dr. Tür- cij posodobitve in povečanja proizvodnje, s či- vlaganja v tuje objekte ni bilo smiselno. Z do- ka smo seveda seznanili s širšo problematiko, s mer bi postali eden vodilnih proizvajalcev govorom o nakupu smo zagotovili prvi pogoj katero se zaradi izvoza primarne surovine, t. j. energetsko varčnih hiš v Evropi. Ker je območ- za nove investicije. Nadalje je potrebno zagoto- hlodovine, sooča vsa slovenska lesnopredeloval- je naših površin v občini Preddvor omejeno, viti ustrezno prostorsko ureditveno dokumen- na industrija. Naj navedem primer, da moramo smo zaradi razvojnih potreb ta zemljišča (gre tacijo, kar naj bi zaradi zapletenih postopkov danes les, ki ga vgrajujemo v naše hiše in ki pri- za vsa zemljišča okoli proizvodne hale), do- trajalo kakšno leto, šele nato lahko začnemo z haja iz gozdov v naši neposredni bližini, kupo- vozne poti, dvorišča ter žago želeli odkupiti od izvedbo. Z malo sreče bi tako v prvi polovici vati v Avstriji. Pametne države s svojimi surovi- sedanjih lastnikov, družbe Tomales oziroma leta 2011 lahko začeli graditi nove objekte, ob nami, ki vsekakor predstavljajo konkurenčne lastnice, gospe Eržen. Skoraj dve leti smo si tem pa računamo tudi na razvojna sredstva Ev- prednosti, ne ravnajo tako brezbrižno.” tudi ob pomoči župana Mirana Zadnikarja pri- ropske unije za vlaganje v nove tehnologije V zadnjih letih veliko govorimo o energet- zadevali za odkup in si s tem zagotovili razvoj- oziroma v okolju prijazno proizvodnjo.” ski varčnosti. Kakšen je dejanski odnos Slo- ne možnosti, občini Preddvor pa omogočili ve- Ste se o razvoju podjetja pogovarjali tudi s vencev do tega vprašanja, ko gre za nakup- lik korak v razvoj gospodarske dejavnosti. Pred predsednikom države dr. Türkom med nje- ne odločitve? kratkim nam je to tudi uspelo. Na tej lokaciji govim obiskom pri vas? ”Kljub temu izredno pomembnemu vprašanju želimo poleg dodatne proizvodne hale postavi- ”Le redki se imajo priložnost o svojih prizade- se večina v Sloveniji za energijsko varčno mon- ti še prodajno razvojni center s celovito ponud- vanjih pogovoriti s predsednikom države, zato tažno gradnjo odloči predvsem zaradi enostav- bo ter prvo ekološko in energetsko varčno na- smo toliko bolj veseli, da so prizadevanja župa- nosti in hitrosti gradnje, saj je graditeljem, ki se selje, ki bi ga sestavljale nizko energijske hiše na občine Preddvor obrodila sadove in da smo gradnje hiše običajno lotijo le enkrat v življenju, ob odločitvi za našo hišo prihranjeno veliko skr- bi in časa. Lahko pa rečem, da o energijski varč- nosti vse več razmišljajo podjetja ter javna in lo- kalna uprava, tako da je sedaj ta način gradnje zaradi hitre izvedbe vse bolj popularen tudi pri gradnji vrtcev, zdravstvenih domov ter manjših poslovnih objektov.” Kako v Jelovici odgovarjate na gospodar- sko krizo? ”Imamo perspektiven in naravi prijazen pro- izvodni program, želimo se razvijati in zapo- slovati. Na gospodarsko krizo in splošno zmanjšano povpraševanje odgovarjamo z raz- vojem novih produktov in s promocijo nizko energijske gradnje, kjer je v Sloveniji še veliko možnosti za rast, saj je današnji delež nizko energijskih hiš le osemodstoten. V Avstriji predstavlja delež nizkoenergijske gradnje sko- raj 30 odstotkov celotne gradnje. Iz tega naslo- va družba Jelovica hiše danes večino objektov izvozi na zahtevna evropska tržišča.” Dvanajst tisočo hišo je iz Jelovice pospremil predsednik države Danilo Türk Boštjan Bogataj 10 Ekologija Novosti pri zbiranju in odvozu odpadkov Odlagališče odpadkov Tenetiše, kamor je Komunala Kranj odlagala odpadke tudi iz občine Preddvor, so zaprli. Odpadke tako vozijo na oddaljena odlagališča, zato so se stroški priprave odpadkov, prevoza in odlaganja zelo povečali.
Še pomembnejša je postala količina odpad- snaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov za mešane komunalne odpadke imelo dodatni kov, ki se odlaga. Manj odpadkov moramo (osnova je velikost zabojnika in število meseč- zabojnik za ločeno zbiranje odpadne embala- prepeljati in odložiti na odlagališče, manjši so nih odvozov). Na višino mesečnega obračuna že. Za ekološki zabojnik, volumna 120 litrov, stroški. storitve ravnanja z odpadki torej vpliva tudi bodo občani plačevali mesečno najemnino, v Želimo, da bi bilo odpadkov za odlaganje število odvozov, in sicer pri postavki deponi- višini 0,55 evra. V zeleni zabojnik z rumenim čim manj in da bi čim več odpadkov zbrali lo- ranje odpadkov in postavki okoljske dajatve. pokrovom bodo občani odlagali kovinsko em- čeno ter oddali v predelavo. Predvsem pa želi- Odvoz mešanih komunalnih odpadkov poteka balažo (pločevinke pijač, konzerve prehramb- mo, da bi bili zneski na položnicah občanov sedaj vsak teden. Ker pa želimo zmanjšati nih izdelkov, kovinske pokrove kozarcev, za- čim manjši. Zato uvajamo odvoz mešanih ko- stroške na položnicah občanov, bomo z mese- maške), plastično embalažo (plastenke pijač, munalnih odpadkov na 14 dni in ločeno zbira- cem oktobrom uvedli odvoz odpadkov na šti- plastenke praškov, mehčalcev, kozmetike, pla- nje odpadne embalaže z ekološkimi zabojniki. rinajst dni. Prvi odvoz odpadkov po novem stične kozarčke in lončke, vrečke, folije), pa- Ukinili bomo odvoz odpadkov enkrat na te- načinu bomo opravili v sredo, 7. oktobra pirno embalažo (manjše škatle) in sestavljeno den. Mešane komunalne odpadke bomo odva- 2009. embalažo (tetrapak, embalažo mleka, sokov, žali vsako drugo sredo. omak). Lani smo uvedli nov tarifni sistem obračuna Komunala Kranj bo odpadke odvažala vsako storitev ravnanja z odpadki. Gospodinjstva Ločeno zbiranje odpadkov sredo, in sicer izmenično mešane odpadke ter tako plačujejo zbiranje in odvoz odpadkov od vrat do vrat odpadno embalažo. Sredi septembra bo vsako (osnova za obračun je število oseb v gospo- Sočasno z ukinitvijo odvoza odpadkov en- gospodinjstvo prejelo brošuro, kjer bomo po- dinjstvu), deponiranje odpadkov (osnova za krat na teden uvajamo ločeno zbiranje odpad- drobneje predstavili nove načine zbiranja od- obračun je velikost zabojnika in število me- kov s tako imenovanimi ekološkimi zabojniki. padkov. V tistem času pa bo potekala tudi di- sečnih odvozov) ter okoljsko dajatev za one- Vsako gospodinjstvo bo tako poleg zabojnika stribucija ekoloških zabojnikov. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Nevarne odpadke bomo zbirali v torek, 13. oktobra, med 13. in 18. uro na parkirišču pri Jelovici, sporočajo iz Komunale Kranj.
BREZPLAČNO boste lahko oddali vse vrste nevarnih odpadkov, kot izpraznili in nevarne odpadke, skupaj z drugimi, odpeljali na odla- so odpadna zdravila, kozmetika, čistila, barve, laki, lepila, škropiva, gališče odpadkov. Ker je odlagališče namenjeno izključno odlaganju razne kemikalije, spreji, odpadno jedilno in motorno olje, hladilna nenevarnih odpadkov, bi napačno odloženi nevarni odpadki imeli tekočina, akumulatorji, baterije,... škodljiv vpliv na okolje. Če odpadno jedilno in motorno olje ali druge V številnih izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, so snovi, ki ob tekoče nevarne odpadke zlijemo v straniščno školjko, odtok ali celo nepravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju lahko škodujejo direktno v kanalizacijo, bodo nevarne snovi uničile mikroorganizme, našemu zdravju in našemu okolju. Svojih nevarnih lastnosti ne izgubi- ki pomagajo po naravni poti razgrajevati druge odpadke. Prav tako jo niti takrat, ko postanejo odpadek, zato moramo z njimi ravnati lahko skozi razpoke v kanalizacijskih ceveh prodrejo v podtalnico in drugače kot z drugimi gospodinjskimi odpadki. Med nevarne odpadke zastrupijo zajetja pitne vode ali vode, namenjene zalivanju kmetijskih sodi tudi embalaža, v kateri je bil izdelek z nevarnimi snovmi. Ko površin in izdelkov. Še posebej nevarno za okolje je, če nevarne porabimo barvo, je embalaža, v kateri je bila barva, tudi nevaren odpadke odložimo v naravi. Nevarne snovi, ki jih vsebujejo nevarni odpadek. Prav zato vsako leto organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadki, lahko uničijo življenje v naravi. Živali lahko poginejo, ko odpadkov in vam tako omogočimo, da nevarne odpadke odložite pridejo v stik z nevarnimi snovmi. Veliko živali zboli zaradi odpadkov, ločeno od drugih nenevarnih. Akcija ni namenjena nevarnim odpad- odloženih v naravi. Nevarne odpadke lahko oddate tudi v zbirnem kom iz poslovnih dejavnosti, saj morate za tovrstne odpadke poskrbeti centru za ločeno zbiranje odpadkov pri zaprem odlagališču odpadkov sami in jih oddati podjetjem, ki so pooblaščena za zbiranje in Tenetiše, od ponedeljka do sobote, med 7. in 20. uro (v zimskem času nenevarno uničenje odpadkov. do 18. ure). Če nevarne odpadke odložimo skupaj z drugimi nenevarnimi odpadki Če je izdelek označen z enim od spodnjih znakov, ga ne smemo v običajne zabojnike za odpadke, bomo s smetarskimi vozili zabojnik odložiti med druge odpadke.
11 PHIBKFJL OB@FHI>«KF HOLD
Ob`fhifo^qf mljbkf ilåfqf) w_fo^qf) mobabils^qf) qo»fqf fk hlkåkl rmlo^_fqf pkls) hf _f gl pf`bo w^sodif+ Hl kbh fwabibh ob`fhifo^jl fk d^ mlqbj rmlo^_fjl hlq kls fwabibh) phibkbjl hold ob`fhifo^kg^+ Ob`fhifo^kgb gb rpmbkl) hl pb fw lam^ahls fwabi^ klsb fwabihb) hf gfe wlmbq rmlo^_fjl+
Åb lam^ahb ilåbkl w_bobjl) gfe mobabi^jl fk mlklskl rmlo^_fjl hlq j^qbof^i mof molfw* slakgf klsfe fwabihls mljbkf7 a^ wj^kgrgbjl hlifåfkl lam^ahls) hf pb lai^d^gl) a^ wj^kgrgbjl pqolhb o^sk^kg^ w lam^ahf) a^ wj^kgrgbjl hlifåfkl bkbodfgb) mlqob_kl w^ molfwslakgl klsfe fwabihls) a^ wj^kgrgbjl lkbpk^»bs^kgb lhlig^) a^ wj^kgrgbjl mlo^_l k^o^skfe sfols+ A^ pb lam^ahf i^ehl mobabi^gl) jlo^gl _fqf ilåbkl w_o^kf+ W ilåbkfj w_fo^kgbj lam^ahls k^ fwslor mobmobåfjl lai^d^kgb mlqbk`f^ikl hlofpqkfe lam^ahls k^ lai^d^ifåb+ S sp^hbj dlpmlafkgpqsr k^pq^g^gl lam^ahf) hf gfe gb jldlåb p mo^sfikfj o^sk^kgbj mlklskl rmlo^_fqf+ Lam^ahf s qbj mofjbor mobapq^sig^gl pbhrka^okb prolsfkb %pb mo^sf prolsfkb) p h^qbofjf k^aljbpqfjl lpklskb prolsfkb&+
Ilårgjl7 a^ _l fw lam^akbd^ m^mfog^ k^pq^i ob`fhifo^kf m^mfo) a^ _lal fw lam^akbd^ pqbhi^ k^pq^if klsf pqbhibkf fwabihf fk bj_^i^»^) a^ pb _l fw lam^akb mi^pqfhb fwabi^i do^kri^q) hf pb _l rmlo^_fi mof molfwslakgf `sbqifåkfe ilkåhls) pqfh^i) soqkfe d^okfqro)Æ a^ _l lam^ahls w^ lai^d^kgb åfj j^kg+
HLJMLPQFO>G K> PSLGBJ SOQR
Na svojem vrtu postavimo kompostnik in tako sami poskrbimo za svoje biološke odpadke. S pravilnim ravnanjem z biološkimi odpadki pripomoremo k zmanjšanju toplogrednih plinov.
Kompostnik postavimo na polsenčen del vrta, zaščiten pred vetrom. Postavimo ga direktno na zemljo in ga ne podlagamo z betonom ali drugim materialom, saj je pomembno, da mikroorganizmi neovirano prehajajo iz tal v kompost.
KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto je lepo. ILÅBKL W?FO>KGB LAM>AHLS GB W>HLK
NOVOSTI PRI ZBIRANJU IN ODVOZU ODPADKOV V OBČINI PREDDVOR
Obstoječi sistem zbiranja odpadkov želimo lažo. Velikost ekološkega zabojnika je 120 izboljšati in prilagoditi vašim potrebam, zato litrov, vaš strošek najemnine pa 0,55 evra uvajamo odvoz mešanih komunalnih na mesec. odpadkov na 14 dni in ločeno zbiranje Odvoz odpadkov iz običajnega zabojnika in odpadne embalaže z ekološkim zaboj- ekološkega zabojnika se bo izvajal izme- nikom. nično vsako sredo.
Posledično bomo zmanjšali količino Prvi odvoz mešanih odpadkov iz običaj- odpadkov, ki se odlaga, povečali količino nega zabojnika po spremenjenem urni- ločeno zbranih odpadkov, ki se predelajo, ku bomo opravili v sredo, 7. oktobra ter zmanjšali stroške. 2009. Prvi odvoz odpadne embalaže Upoštevajoč državne usmeritve v reševanje pa v sredo, 14. oktobra 2009. problematike odpadkov v smislu zmanjša- nja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja Distribucija ekoloških zabojnikov bo pote- odpadkov je tudi občinski svet v občini kala v času od 21. do 30. septembra Preddvor sprejel nov Odlok o ravnanju 2009, in sicer po sledečem urniku: s komunalnimi odpadki v občini Pred- ■ od 21. do 23. 9. - Hrib, Mače, Nova dvor. Ločeno zbiranje odpadkov je vas, Potoče, Preddvor V ekološki zabojnik boste odlagali vso ■ obvezno za vse občane. odpadno embalažo in s tem omogočili od 24. do 25. 9. - Breg ob Kokri, nadaljnjo predelavo odpadkov. Kokra, Možjanca, Tupaliče Čedalje pomembneje je, da se vsi znebimo ■ od 28. do 30. 9. - Bašelj, Hraše, stare navade, ko smo vse odpadke metali višino mesečnega obračuna storitve ravna- Sp. Bela, Sre. Bela, Zg. Bela v isti koš, in začnemo odpadke dosledno nja z odpadki vpliva tudi število odvozov, in ločevati. Le tako bomo odpadke lahko sicer pri postavki deponiranje odpadkov in O novostih smo vas seznanili v posebni predelali. postavki okoljska dajatev. Manj odpadkov brošuri Varujem okolje in privarčujem, moramo prepeljati in odložiti na odlagališ- ki jo je v zadnjih dneh prejelo vsako go- Odvoz mešanih odpadkov ča, manjši so stroški. spodinjstvo. Če brošure ali zabojnika na štirinajst dni niste prejeli, nam to sporočite po telefonu Ločeno zbiranje od vrat do vrat 28 11 300 ali po e-pošti na naslov: V občini Preddvor trenutno redni odvoz [email protected]. mešanih komunalnih odpadkov poteka ob Sočasno bomo uvedli ločeno zbiranje od- Dobrodošli so tudi vaši predlogi in vaša sredah ali četrtkih. V sredo, 7. oktobra padne embalaže od vrat od vrat. Vsako mnenja. 2009, bomo poenotili dan odvoza po vsej gospodinjstvo v najem dobi dodaten Vabimo vas, da nas v sredo, 21. oktobra občini in ukinili tedenski odvoz mešanih ko- zabojnik z rumenim pokrovom za zbira- 2009, obiščete v odprti pisarni, kjer vam munalnih odpadkov. S tem bomo znižali nje odpadne embalaže (t. i. ekološki za- bomo svetovali in odgovorili na vprašanja. stroške, kar bo razvidno tudi na položnicah bojnik), kamor boste odlagali kovinsko, Odprta pisarna bo v sejni sobi Občine obračuna storitev ravnanja z odpadki. Na plastično, papirno in sestavljeno emba- Preddvor, med 15. in 18. uro.
KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto je lepo. Pogovor Preddvorski rojak Polikarp Brolih je biseromašnik Ljudem želim vračati optimizem in zaupanje
Frančiškanski pater Polikarp Brolih je daroval biserno mašo v preddvorski župnijski cerkvi v nedeljo, 20. septembra, dopoldne.
Gospod pater, kdaj in kje ste bili rojeni? ”Rojen sem bil 5. decembra leta 1923 pri Lojzlnu na Zgornji Beli. Hiše, v kateri sem se rodil, ni več. Zgradili so novo. Oče je bil Aj- dovčev iz Tupalič, mama pa je bila z Gmajne, iz hiše blizu mostu čez Kokro. Potem smo ži- veli v Preddvoru. Oče je bil mali trgovec. Ne- kaj časa smo imeli tudi gostilno. Pri Brolihu se je reklo.” Je Polikarp Vaše krstno ime? ”Ni. Krstili so me za Antona. Tonček so mi rekli. Ko so me 1. septembra leta 1939, na dan začetka druge svetovne vojne, še kot dijaka sprejeli medse frančiškani v Kamniku, so mi poleg redovne obleke po takratnih običajih dali tudi redovno ime Polikarp. Da boš z no- vim imenom postal nov človek, so mi rekli. Polikarp je grško ime in izhaja iz besede poli- karpos, mnogosaden po slovensko. Polikarp je bil učenec Janeza Evangelista in škof v Smirni na območju sedanje Turčije.” Novo mašo ste ”peli”, kot so dejali včasih novim mašam, v Preddvoru. ”Seveda in to na božič 25. decembra leta 1949. Ker zaradi vojaščine, ki sem jo kot državljan z odvzeto volilno pravico odslužil večinoma v kazenskem bataljonu, nisem mo- gel biti posvečen v rednem roku, me je škof posvetil nedeljo prej, 18. decembra. Ker z novo Pater Polikarp Brolih mašo nisem želel odlašati, sem jo imel kar na božič. Bil je lep, sončen in mrzel dan. Prišlo je Zakaj ste izbrali prav frančiškane? drugih, ki človeka morda šolajo za ta namen. veliko ljudi. Med njimi so bili tudi moja mama ”Njihov ustanovitelj Frančišek Asiški je bil Kdor se sam odloči za ta poklic, hitro spozna, in brata, ki še živita. Oče je bil že pokojni. resnični svetnik in glasnik miru in bratstva. da ga je vanj poklical Bog in mu daje zanj tudi Takratni preddvorski župnik je bil Valentin Čeprav je bil sin bogatega trgovca, je pustil bo- moč. Če ni tako, se duhovniško življenje spre- Sitar.” gatijo in stopil na stran ubogih in malih ljudi. meni v tlako in v križev pot.” Potem ste odšli v samostan. Dobil je veliko somišljenikov, ki so živeli pre- Mladih duhovnikov je vedno manj. Zakaj? ”Najprej sem v Ljubljani končal še zadnje prosto in oznanjali bratstvo in mir, ki sta tudi ”Zaradi zahtevnega poklica, v katerem se je leto študija teologije, nato pa sem bil določen geslo frančiškanov. Zaradi njihove zavezanosti treba marsičemu odpovedati, sprejeti pokoršči- za kaplana v župniji Ljubljana-Center in Ljub- malim ljudem jim pravimo tudi red manjših no in delovati v dobro ljudi, ki potrebujejo člo- ljana-Bežigrad. Zaradi bolezni pljuč sem bil bratov. Začutil sem, da je Bog smisel mojega veka, ki je prepričan v to, za kar živi.” nato dve leti in pol na Sveti Gori. Leta 1956 življenja in da hočem tudi sam prinašati dobro- Biserno mašo ste tako, kot novo mašo, sem prišel k frančiškanom v Ljubljani in ostal to in mir v ta utrujeni svet. Vedno sem bil sre- darovali v preddvorski župnijski cerkvi. pri njih 50 let, do leta 2006. Vmes sem bil čen. Tudi vsi križi in težave so se obračale v Kakšno je vaše sporočilo ob visokem duhov- tri leta župnik za Bežigradom. Sedaj sem že moje dobro.” niškem jubileju? tretjo leto na Brezjah, kjer se zelo dobro po- Ljudem lahko veliko pomagate in svetuje- ”Biserna maša je bila v nedeljo, 20. septem- čutim.” te pri spovedi. Frančiškani ste sploh znani bra, ob 10. uri v preddvorski župnijski cerkvi. Duhovnik ste že šestdeset let. Ste kdaj kot izvrstni spovedniki. Vesel sem, saj imam v Preddvoru in v vaseh pomislili, da je bila morda odločitev za ”Kot kaplan ali frančiškanski provincial sem od Kranja do Jezerskega veliko sorodnikov. duhovništvo napačna? vedno rad spovedoval. Pri spovedi lahko naj- Preden sem prišel na Brezje, sem vsako leto ”Ne. Nikdar. Ko sem kot dijak doživel poni- lažje pomagaš človeku, ki išče pomoč, mir in zaradi čudovite narave in svežega zraka priha- žanje od sošolcev in tako dobil težak mladostni mirno vest. Od ljudi, ki sem jih spovedoval, pa jal v domačo faro, k Ajdovcu v Tupaliče na križ, sem se odločil, da bo duhovništvo in bi- sem dobil tudi marsikatero izkušnjo.” dopust. Za duhovniški jubilej pa sporočam, da vanje v samostanu moja življenjska pot. Slišal Kaj svetujete mladim, ki se odločajo za bom v življenju še naprej sprejemal vse, kar mi sem božji klic. Ker sem poznal frančiškane, duhovniški poklic? bo naklonil Bog. Njegova roka je varna, ker sem še kot dijak potrkal na njihova vrata. Zara- ”Vsak mora biti s srcem za to, za kar se od- je očetova. Med ljudi bom po svojih močeh di svoje odločitve nisem bil nikdar nezadovo- loča. Ne na pol. Tudi za duhovniški poklic. Ni- še naprej prinašal zaupanje in optimizem. ljen. Vselej me je Bog vodil tako, da je bilo kakor se ni dobro odločati za duhovniški po- Obojega imam še zvrhano mero.” prav.” klic zaradi ljudi, zaradi pobožnih staršev ali Jože Košnjek 14 Pogovor Jožef je šel po Lakmayerjevih stopinjah Preddvorski čebelar Jožef Kokl je letos prejel dve visoki priznanji: priznanje Antona Janše prve stopnje Čebelarske zveze Slovenije, in naziv šampiona na mednarodnem ocenjevanju medu v Gornji Radgoni.
S kakšnimi občutki prejemate kar dve visoki občutek, kot da bi hodil po njegovih stopinjah. priznanji za svoje dosežke v čebelarstvu? Svoje čebele sem dolga leta vozil na pašo na ”Letos se mi dogajajo same lepe stvari. Najprej sosednjo Hrvaško, še sedaj pa jih vozim po mi je žena (tudi ona je čebelarka) spomladi za roj- Sloveniji, na Primorsko, Notranjsko in v Prek- stni dan kupila čebelarsko uniformo, potem sem murje. V skrivnosti prevoznega čebelarjenja opravil šolo za čebelarja preglednika, sedaj pa in pridelave sortnega medu me je vpeljal Slavko sem dobil še priznanji, ki si jih med svojimi Inglič iz Poljanske doline, skupaj sva tudi vozila odličji želi vsak čebelar. Priznanje Antona Janše čebele na pašo. Sedaj sem čebelar že dolga leta, prve stopnje, ki ga podeljuje Čebelarska zveza čebelarijo pa tudi skoraj vsi člani moje družine.” Slovenije, je najvišje čebelarsko priznanje sploh. S koliko čebeljimi družinami gospodarite? Priznanj sem v svoji dolgoletni čebelarski karieri ”Trenutno imam 130 čebeljih družin. Kot prejel že veliko, najpomembnejša imam izobeše- rečeno, sem tudi čebelar prevoznik, letos pa sem na v domačem čebelnjaku, to pa je res največ, kar se začel ukvarjati tudi z vzrejo matic. Pod lahko prejme čebelar. Potem pa je letošnje pri- Storžičem imam plemenitilno postajo, kjer v izo- jetne dogodke kronalo še priznanje na kmetij- laciji od ostalih čebel delam na vzreji kranjske skem sejmu v Gornji Radgoni, kjer sem za svoj sivke. Moram reči, da mi kar dobro uspeva. Sicer akacijev med dobil naziv šampiona. Priznanje mi pa pridelujem več vrst medu, ne le akacijevega, ki je v zadovoljstvo, ker so med dobro ocenili naj- je bil letos nagrajen z zlatom. Kostanjev, pomešan uglednejši mednarodni strokovnjaki.” z lipo, je letos v Gornji Radgoni dobil bronasto Jože Kokl z vnukinjo. Kdaj in kako ste postali čebelar? medaljo, gozdni med iz Potoč pa srebrno.” ”Čebelar sem postal že kot otrok, star osem let. Ste tudi predsednik domačega čebelarskega pa sem tudi član upravnega odbora Čebelarske Tudi moji predniki so bili čebelarji. Pradedek po društva. Kako deluje? zveze Gorenjske, to pa zastopam tudi v Čebelars- materini strani se je družil s Franom Lakmayer- ”V čebelarskem društvu je sedaj 46 čebelarjev. ki zvezi Slovenije. V Preddvoru vsako leto zadnjo jem, čebelarjem in avtorjem več knjig o čebe- Dobra ekipa smo in skupaj uspešno delamo. Med septembrsko nedeljo čebelarji praznujemo. Naj larstvu, ki so doživele največ ponatisov. Lakma- drugim sodelujemo tudi pri izvedbi medenega ob tej priložnosti znova povabim vse v nedeljo, yer je bil župnik v Preddvoru. Ko sem se šestnajst- dne, ki jih po slovenskih šolah prirejamo na pobu- 27. septembra, ob 14. uri k čebelarski lipi pri leten iz rodnega Ljutomera preselil v Preddvor in do Čebelarske zveze Slovenije, in otrokom pred- vrtcu Storžek.” se tudi tu takoj lotil čebelarjenja, sem imel stavljamo med kot zdravo in okusno živilo. Sicer Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl Ob mednarodnem dnevu starejših dan odprtih vrat Prvega oktobra praznujemo mednarodni dan starejših. Ob tej priložno- sti bodo tudi letos v Cankarjevem domu pripravili festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal od 30. septembra do 2. oktobra. V Domu starejših občanov Preddvor pa bodo mednarodni dan starejših zaznamovali 30. septembra z dnevom odprtih vrat, ki ga bodo zaokrožili s kulturno prireditvijo ob 16. uri. Že minuli petek so dan odprtih vrat pripravili tudi v njihovi enoti v Naklem. Na prireditvi ob mednarodnem dnevu starejših bodo po besedah delo- vne terapevtke v Domu starejših občanov Preddvor Irme Čebašek osrednjo pozornost namenili skupinam za samopomoč, ki delujejo v njihovem domu. Prav letos jeseni namreč mineva dvajset let, kar so v domu ustano- vili prvo skupino za samopomoč, ves čas pa jih vodijo prostovoljci. V okvi- ru praznovanja je tako izšla tudi brošura Prostovoljstvo v Domu starejših Andreja Valant Irma Čebašek občanov Preddvor. ”S tem se želimo prostovoljcem zahvaliti za njihovo dobrosrčnost in vztrajnost ter nekako zabeležiti njihovo delo, s katerim Obenem imajo v domu organizirano dnevno varstvo, a na žalost ugotavljajo, veliko pripomorejo, da je življenje v domu še bolj aktivno in pestro,” da s strani uporabnikov ni velikega interesa za to storitev. Zato vabijo vse, je pojasnila Irma Čebašek. Razmišljanja in spoznanja prostovoljcev je v ki bi to želeli, da se poslužujejo te storitve, če rabijo varstvo ali druženje brošuri zapisala Mirjana Debelak in tako po mnenju direktorice Doma čez dan. Za občane Preddvora izvajajo še pomoč na domu, pri kateri so starejših občanov Preddvor Andreje Valant neprecenljivim besedam odzivi uporabnikov zelo pozitivni. ”Najbolj pa je razvita storitev razvoza izjemnih ljudi omogočila brezčasnost. Kot vsako leto pa bodo tudi letos kosil na dom, saj razvozimo okrog petdeset kosil na dan,” je še dejala na prireditvi s cvetjem obdarovali vse tiste, ki praznujejo okrogle obletni- Andreja Valant in dodala, da se trudijo zasledovati cilj, pri katerem skrb ce bivanja v domu. za starega človeka ni usmerjena samo v stanovalce doma, ampak tudi V Domu starejših občanov Preddvor ta čas biva 187 stanovalcev. ”Kakovost navzven, kar dokazujejo z njihovimi storitvami. ”Ob tem se nam zdi zelo naših storitev še nadgrajujemo z dejavnostmi, ki izboljšujejo kakovost pomembno, da so vsi uporabniki naših storitev zadovoljni z nami.” življenja starostnikov pri nas,” je razložila Andreja Valant in dodala, da so Maja letos je Dom starejših občanov Preddvor pod svoje okrilje prevzel zato še bolj veseli in ponosni, da imajo tako dobro razvito prostovoljno še Dom starejših občanov Naklo. Gre za manjši dom, v katerem lahko delo in da je toliko ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas vlagati v to, da sprejmejo 46 stanovalcev. ”Delujemo sicer šele kratek čas, kljub temu pa se stanovalci pri njih dobro počutijo. ”Tudi sami delavci doma imajo lahko rečemo, da je dom lepo zaživel. Tudi stanovalci obeh domov se že razvit čut do starega človeka in se prav tako lahko pohvalimo, da smo na povezujejo.” Dom v Naklem, je še dodala Andreja Valant, je bil takoj poln tem področju uspešni. Pomembno nam je, kaj si star človek želi in zmore.” in se že oblikuje čakalna lista. DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR 15 Zanimivosti Spomin na grozodejstva okupatorja v Kokri Požig vasi, streljanje talcev in izselitev domačinov v nemška taborišča 20. julija 1942 so živo zapisani v zgodovinski spomin kraja in njenih prebivalcev.
Kokra - Tudi dež, ki je minulo soboto z vso močjo zalival dolino Kokre, ni mogel ustaviti domačinov in udeležencev iz drugih krajev, da se ne bi v velikem številu prišli poklonit vsem nedolžnim žrtvam, ki jih je pred 67 leti okupa- tor pobil na kokrški zemlji. ”Prišel sem, da bi se ne pozabilo, kako je med vojno trpel slovenski človek in ker cenim in spoštujem Kokrjane, ki so šli skozi interna- cijo in ki so se po hudih življenjskih izkušnjah vrnili na požgane domove in si s pridnostjo zgradili nove,” je dejal eden izmed udeležen- cev slovesnosti. Spominsko slovesnost je pripravil občinski odbor Zveze borcev za vrednote NOB Pred- dvor in kot je v uvodnih besedah dejal predsed- nik odbora Marjan Gorza, ne smemo tragedije, ki so jo doživeli Kokra in njeni prebivalci, ni- koli pozabiti. Okupatorski škorenj bi brez upo- ra klenega slovenskega prebivalstva pohodil poslednjo bilko slovenske besede. Narod brez lastnega jezika pa ne more obstati. Spomini na te dogodke so še živi, žive so še okupator ne bi imel razloga za požig Kokre. To ški odred Preddvor pod vodstvom Marjana nekatere priče iz tistih časov, ki nosijo boleči- so hipoteze ljudi, ki ne razumejo ali nočejo ra- Ogrina, recital z naslovom Kokrška balada je ne vojaškega brezumja in bolečine, ki jim jih zumeti, da borci NOB okupatorju niso izražali recitirala avtorica Pavlina Hrovat, Anica Celar prizadevajo nekateri, ki narodnoosvobodilni dobrodošlice, temveč so jih z vsemi silami pre- - Gorza ter Borut Rojc, pesem Marije Grobov- boj razumejo drugače in poskušajo na vse mo- ganjali in odganjali s slovenskega ozemlja, je šek Krvava sled je recitirala Katarina Rojc. goče načine upor slovenskega naroda prikaza- dejal osrednji govornik Ivan Grginič, predsed- Vezno besedilo je brala Klara Drekonja. V ti kot škodljivo dejanje. Tako poskušajo dopo- nik območne organizacije SD Kranj in pred- spomin na tragične dogodke pred 67 leti sta vedati mladim rodovom, da narodnoosvobodil- sednik občinskega odbora SD Preddvor. Na delegaciji območne in občinske organizacije ni boj ni bil potreben, da je bil škodljiv za lju- spominski slovesnosti je partizanske in domo- Zveze borcev za vrednote NOB položili venca di našega kraja, ker češ, če ne bi bilo upora, ljubne pesmi zapel mešani pevski zbor Kokr- k spomenikoma žrtev. Slavko Prezelj Nova otroška igrala v Pregratu Zgornja Bela - Člani EMŠO kluba, ki upravl- jajo z občinskim športno-rekreacijskim centrom Pregrat na Zgornji Beli, so s pomočjo občine in donatorjev postavili v centru nova igrala za otroke - tobogan, plezalno steno, gugalnico in leseni traktor, uredili predor za otroke in velike skale zložili v ”mali Storžič”. Poleg tega so pripravili vse potrebno za osvetlitev nogometne- ga igrišča. Nova igrala so dali v uporabo na prireditvi ob koncu junija, domačine sta takrat nagovorila župan Miran Zadnikar in predsed- nik EMŠO kluba Franci Bizjak, pridobitev je blagoslovil župnik Miha Lavrinec, vsi trije pa so se med prvimi zapeljali po novem otroškem toboganu. Kot je povedal Franci Bizjak, so v ureditev igral vložili veliko prostovoljnega dela, posebej pa se je zahvalil članom kluba, Tonetu Robleku iz Potoč, Franciju Robleku iz Bašlja ter Občini Preddvor. Center je namenjen za rekreacijo in za piknike, v klubu pa si želijo, da bi se v njem srečevale vse generacije. V prihod- nje bodo še dopolnili igrala, načrtujejo pa tudi ureditev pokritega balinišča. Cveto Zaplotnik Predsednik EMŠO kluba Franci Bizjak se je med prvimi zapeljal po novem toboganu.
16 Šport Čez gorska brezpotja na maraton Goran Kuhar iz Bašlja je tek vzljubil pred dobrimi desetimi leti. Takrat mu je bilo štiriindvajset let.
”Januarja, ko je zunaj ležal svež sneg, sem nu, letos pa vročega majskega teka v Stockhol- ne in to iskanje prehodov med ostenji in ma- naenkrat dobil preblisk, da moram zaradi ne- mu na Švedskem. Na berlinskem teku je posta- cesni je res nekaj čudovitega.” kaj odvečnih kilogramov, ki so se mi nabrali, vil tudi svoj osebni rekord, ki znaša odlični dve Slavko Prezelj storiti nekaj zase. Zagotavljal sem si, da se uri in triinštirideset minut. bom s tekom ukvarjal le toliko časa, da shuj- Slovenskega alpskega maratona dolžine 50 šam. Nataknil sem si škornje in začel sem teči. kilometrov iz Preddvora do Tržiča in od tam Sneg me je kmalu utrudil in počival sem trikrat čez greben Košute na Jezersko se je udeležil v tistih dveh kilometrih, ki sem jih zadihan štirikrat. V letu 2006 je osvojil v absolutni raz- končal na pragu domače hiše,” je začel pripo- vrstitvi tretje mesto, v letu 2007 pa je postal vedovati Goran. Prva izkušnja je bila težavna, absolutni zmagovalec v močni mednarodni a imela je svojevrsten čar. ”Tek te zasvoji in z konkurenci. Goran ima za prihodnost željo, da vsakim pretečenim kilometrom ga želiš več. bi na maratonu dosegel čas pod dve uri in šti- Od tistega snežnega januarja leta 1999 naprej rideset minut. sem čez pol leta za trening pretekel svojih pr- ”Rad bi se udeležil tudi kakšnega ultra teka vih 40 kilometrov. Tisti dan sem se zavedel, da na 100 kilometrov ali teka, ki traja 24 ur. V le- bo šport postal način mojega življenja.” tošnji sezoni sodelujem na tekmah na 10 kilo- V letu 2000 se je Goran udeležil prvega ma- metrov za Prekmurski pokal. Izmed sedemnaj- ratona Preddvor-Železna Kapla, jeseni pa že stih tekem šteje deset najboljših časov in zdaj maratona v Ljubljani (42,195 kilometra), in čas držim tretje mesto v skupni razvrstitvi in prvo na zaslonu se je ustavil pod tremi urami. Od- mesto v svoji kategoriji.” lični triatlonec Damjan Žepič mu piše okvirne In kako so se v zgornjem naslovu našla brez- treninge. Najdaljše treninge do 130 kilometrov potja? na teden dela v zimski sezoni. Od pomladi čez ”V naravi se odlično počutim in poleg teka poletje globoko v jesen si privošči dva ali celo in alpskega smučanja me vse bolj privlačijo tri do štiri maratone. Doslej jih je pretekel tri- gore. Markirane poti so že vse za menoj in indvajset. zdaj so mi postala izziv brezpotja, kjer se stik Pred letom dni se je Goran z Vitezi dobrega in občutja narave še bolj strnejo s človekom. teka udeležil tudi maratona v Parizu in Berli- Letos sem doživljal lepote Martuljkove skupi-
NE POZABITE NA ZDRAVSTVENO VARNOST! nejo v enem mesecu od vključitve v V Vzajemni smo za mlade sistem obveznega zdravstvenega za- A si zavarovan? varovanja, bo, skladno z zakonom, pripravili poseben paket zanje veljala trimesečna čakalna Vzajemna Mladi. doba. To pomeni, da bo zavarova- nec tri mesece od sklenitve dopolnil- Paket Vzajemna Mla- nega zavarovanja ob obisku zdravni- di lahko sklenete do Veš, ka še vedno sam kril delež stroškov 31. 12. 2009 v vseh naših poslo- da sem. valnicah, zdravstvenih storitev, ki bi sicer bili preko klicnega centra na 080 Matjaž Fajfar pokriti z dopolnilnim zdravstvenim brezplačni telefonski številki direktor PE Kranj 20 60, poiščite obrazce na info toč- zavarovanjem. Čakalne dobe ni, če po po- Zdravstvena zavarovalnica Vza- kah Vzajemne in jih pošljite oseba sklene zavarovanje v roku šti, jemna pri sklenitvi zavarovanja preko želi obvestiti vse tiste, ki enega meseca od dne, ko postane www.vzajemna-mladi.si pa nudi- status študenta ali bodo izgubili zavezanec za plačevanje doplačil k mo najvišji zakonsko dovoljeni 3-od- dijaka, se prijavili na zavodu za za- zdravstvenim storitvam, običajno je stotni popust. poslovanje, dopolnili 26 let ali se to po prekinjenem ali zaključenem Zdravja ne prepuščaj naključju - skleni paket prvič zaposlili, da bodo tako postali šolanju oziroma s pričetkom redne Vzajemna Mladi. zavezanci za plačevanje doplačil k zaposlitve. Zakon predvideva tudi Kako do zavarovanja? Se splača! poviševanje premije - za več informacij se oglasite na: MEGA zdravstvenim storitvam. Obvezno za tri odstot- NAGRADNA IGRA zdravstveno zavarovanje jim namreč ke za vsako nezavarovano leto. V PE KRANJ, Koroška cesta 1, po izteku statusa stroškov zdravstve- Vzajemni zato še toliko bolj priporo- tel.: 04/ 201 03 00 ična. l
• Kranj, Zlato polje 2, o nih storitev ne bo več krilo v celoti, čamo pravočasno sklenitev dopolnil- tel.: 04/ 201 03 01 a je sim b k
zato jim priporočamo, da si uredijo nega zdravstvenega zavarovanja. • Jesenice, C. Cirila Tavčarja 3/b, Sl i dopolnilno zdravstveno zavaro- tel.: 04/ 583 38 30 • Radovljica, Kranjska c. 2, GLAVNA NAGRADA: vanje. Zdravje je enomesečni najem avtodoma za 6 oseb tel.: 04/ 533 76 90 Kupone in pravila sodelovnja za MEGA NAGRADNO neprecenljiva vrednota IGRO lahko najdete v naših poslovalnicah in na www. • Škofja Loka, Kapucinski trg 8, vzajemna-mladi.si. Mladim, ki jim poteče status štu- nas vseh, zato ga tel.: 04/ 511 25 20 pravočasno skle- denta, svetujemo varujmo in skrbimo - na www.vzajemna-mladi.si nitev dopolnilnega zdravstvenega - na brezplačni telefonski številki zanj. 080 20 60.
zavarovanja. Če zavarovanja ne skle- Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
17 Šport Strelci na evropskem prvenstvu Tudi preddvorski strelci so sredi julija sodelovali na evropskem strelskem prvenstvu v Osijeku na Hrvaškem.
Na njem je naš Mitja Žižmond (na sliki tretji z leve) v ekipnem in posameznem delu z MK puško 60 leže nastopal za Slovenijo v članski konkurenci skupaj z Rajmondom Debevcem in Robertom Markojo. Tekmoval je kot najmlajši član članske ekipe na tem tekmovanju in več kot zadovoljil s svojim debijem v članski kon- kurenci. Tako si je na široko odprl vrata za na- stope na svetovnem prvenstvu naslednje leto in na olimpijskih igrah čez tri leta v Londonu. Prehod iz mladinske konkurence v članske vrste je zelo težak, ko se začne boj z že preka- ljenimi strelci, ki poleg streljanja zelo dobro poznajo tudi psihično moč tekmovalca. Ko si Nadalje so potrebna sredstva, ki jih nikakor ni 5. Jernej Žižek 991 kr. 3x40: 5. Mitja Žižmond priboriš normo za nastope v članski ekipi, se dovolj, da bi uresničevali programe, ki ti omo- 1138 kr.; 7. Jernej Žižek 1124 kr. II. OKT čla- začne realnost, kako veliko je treba narediti, da gočajo preboj v reprezentanco in z njo tudi na- ni 60 leže: 2. Mitja Žižmond 595 kr. osebni re- se približaš vrhu najboljših. Mitji pa je uspel stope na mednarodnih tekmovanjih. kord; 6. Jernej Žižek 585 kr. 3x40: 4. Mitja preboj v finalno skupino najboljših in tako do- Smo pa zadovoljni z nastopi, ki jih naši tek- Žižmond 1146 kr. osebni rekord; 5. Jernej Ži- kazal, da se lahko kosa tudi z najboljšimi strel- movalci dosegajo na regijskih in državnih pr- žek 1129 kr. ci. V finalni skupini je svoj rezultat iz predtek- venstvih z MK puško. Državno prvenstvo z MK orožjem: movanja še izboljšal in tako dokazal svojo psi- Regijsko prvenstvo: 60 strelov leže člani: 1. Člani 60 leže: 4. Mitja Žižmond 589 kr.; 10. hično stabilnost v težkih tekmovalnih razme- Mitja Žižmond 590 kr.; 2. Jernej Žižek 579 kr. Jernej Žižek 582 kr. 3 X 40: 4. Mitja Žižmond rah, ki so vladale na osiješkem strelišču pri 32 Trojni položaj 3x40: 1. Mitja Žižmond 1123 1148 kr. osebni rekord; 6. Jernej Žižek 1126 kr. stopinjah Celzija vročine. Že uvrstitev v fina- kr.; 2. Jernej Žižek 1109 kr. Kadeti - 60 leže: 1. Kadeti 60 leže: 2. Nejc Podjed 565 kr. osebni le ti da moč in pozitivno energijo, ko veš, da se Martin Žižek 558 kr.; 2. Nejc Podjed 556 kr. rekord; 5. Martin Žižek 559 kr. Čestitke Nejcu boriš z najboljšimi strelci Evrope. Tako kot Pionirji - 30 leže: 4. Luka Podjed 221 kr. Čla- za osvojeno srebrno medaljo na 19. državnem sam Mitja sta z njegovim nastopom zadovoljna ni so tekmovali na dveh kontrolnih tekmah za prvenstvu. Pionirji 30 leže: 4. Luka Podjed 236 tudi njegov trener Zdravko Žižmond in selek- sestavo državne reprezentance. OKT člani 60 kr. osebni rekord. Čestitke vsem našim tekmo- tor državne reprezentance Lojze Mikolič. leže: 1 Mitja Žižmond 594 kr., osebni rekord; valcem za dosežene uspehe. Marija Žižmond Ponudbo Bencinskega servisa Logo v Tupaličah dopolnjuje ✂ ✂ tudi dostava kurilnega olja. Hitro in ugodno. LOGO d.o.o., LJUBLJANSKA C. 66, GROSUPLJE LIBRA ŠPORT d.o.o., VAŠCA 7 A, 4207 Cerkje Ob predložitvi tega oglasa Vam pripada popust v višini 30 % na pohodniška oblačila MELLO”S in pohodniške čevlje INOV-8. Bencinski servis Logo v Tupaličah lahko obiščete od ponedeljka do sobote ✂ ✂ med 6. in 21. uro ter ob nedeljah in praznikih med 7. in 20. uro. Cesta Talcev 53 B, Kranj, T: 031 375 140, www.tadejabrankovic.si, e-pošta: [email protected] VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE
18 Zanimivosti Planinska prostovoljnost je neutrudljiva Planinsko društvo Kranj je ob 110-letnici kranjskega planinstva v začetku julija na tradicionalnem srečanju gorenjskih planincev na Krvavcu podelilo najzaslužnejšim članom priznanja in naziv častni član društva.
Člani Planinske sekcije Preddvor, ki deluje v Grmič iz Britofa, Franc Graiser, Jože Keber in kar, ki je bil soustanovitelj planinske sekci- okviru PD Kranj, so v enajstletnem obdobju Srečo Obed iz Kranja, Jože Kerč iz Predoselj, je Preddvor. delovanja nanizali tolikšno število raznovrst- Andrej Krč iz Tupalič, Anton Pečenik iz Doma Živko Drekonja, s 35-letno aktivno dejav- nih delovnih akcij, z več tisoč urami prosto- starejših občanov v Potočah in Matjaž Markun nostjo v planinski organizaciji, organizator pla- voljnega dela, da so v današnjem času pehanja ter Vojko Smolej iz Preddvora. ninstva, oskrbnik, delavec v planinstvu brez po- za materialnimi dobrinami še kako lahko po- Bronasti častni znak PZS so prejeli: Franc gojevanj, gorski reševalec, odbornik, podpred- nosni, da so ustvarjali zgodovino planinske de- Peternel iz Nove vasi, Anton Naglič in Janez sednik društva ter kot izredno prizadeven in de- javnosti v Preddvoru. Njihova neverjetna pri- Šumi z Zgornje Bele, Rajko Fende iz Kranja in laven načelnik preddvorske sekcije pa je prejel zadevnost, delavnost in pripadnost planinstvu Franci Cvek, Stane Arh ter Bojan Lavrinšek iz naziv častni član Planinskega društva Kranj, se prav letos kaže v neutrudnem delu pri iz- Preddvora. ki ga mu je podelil predsednik društva in Pla- gradnji zavetišča v Hudičevem borštu na Za- Srebrni častni znak PZS so prejeli: Mi- ninske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. plati. ran Štefe iz Bašlja, ki je član planinske Vsem nagrajencem ISKRENE ČESTITKE Za zaslužno in uspešno delo v planinski organizacije že 60 let, Janez Planinc iz in naj jim planinska doživetja še daleč v pri- organizaciji so pisne pohvale Planinske zveze Mač za dolgoletno delo v planinski organi- hodnost krepijo dušo in telo! Slovenije prejeli: Aleš Fende z Brega, Miro zaciji ter preddvorski župan Miran Zadni- Slavko Prezelj Obhodili so preddvorske gradove Noč Potoč 2009 V želji, da se vaščani med seboj bolje spoznajo, pokramljajo in pove- Turistično društvo ob občinskem prazniku že tradicionalno organizi- selijo, so na eno od junijskih sobot na prostoru za piknik družine Kokl ra pohod okoli preddvorskih gradov. ”Zbrali smo se na dvorišču gradu ob Kokri priredili Noč Potoč 2009. Čeprav je nebo postreglo z nekaj Dvor, kjer je vas nastala,” je povedala Mirjam Pavlič, ki je vodila iz- dežnimi kapljami, to ni zmotilo vesele zabave, ki se je je udeležilo letnike. ”Krenili smo do jezera, kjer smo si letos ob sončnem poletnem okroglo sto vaščank in vaščanov Potoč, ki so se vpisali tudi v posebno popoldnevu ogledali tudi vse gorske vrhove, čudovito obsijane s son- ”potoško spominsko knjigo”. Po uvodni predstavitvi posamezne druži- cem. Ob gradu Hrib smo se sprehodili po drevoredu mladoporočencev, ne je sledil piknik ob domačih dobrotah, otroci so ustvarjali izdelke iz se ustavili ob orjaških sekvojah, ki so posebnost v Evropi, namreč gline v delavnici Milene Jenko, najbolj korajžni so se namakali v še doma so iz Severne Amerike. Pot smo nadaljevali do gradu Turn, kjer precej hladni Kokri, razigrano je bilo na odbojkarskem igrišču. Orga- smo si ogledali spominsko sobo Josipine Turnograjske in kjer so obis- nizator srečanja Boštjan Avsec je bil s srečanjem več kot zadovoljen in kovalci slišali nekaj o prvi slovenski pesnici in pisateljici. Eden izmed obljublja, da bo Noč Potoč postala tradicionalna prireditev Potočanov, otrok je položil k njenemu spomeniku tudi šopek travniških rož. Povz- saj se je izkazalo, da se vaščani med seboj premalo poznajo in si ima- peli smo se do njene senčnice, kamor je hodila mlada Josipina pisat v jo marsikaj pokazati in povedati. V Potočah je Dom starejših občanov, senco mogočnih lip. Prostor je res pravi kraj, da posediš in pogledaš v pri Nabernku živi najstarejša vaščanka Micka, ki je v 101. letu, pred mogočne lipove krošnje. Dalje nas je široka nova gozdna cesta peljala kratkim pa so na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji do Podaka in naprej proti Sv. Jakobu, kjer se je hitro odcepila levo. Na Radgoni dobili še šampiona za med - čebelarja Jožefa Kokla. D. Ž. vrhu hriba smo si ogledali še razvaline Pustega gradu. Predvsem za šo- larje, ki jih je bilo kar nekaj, je bil ta ogled zelo zanimiv, saj so prvič videli, da je v tem gozdu nekoč stal grad. Zelo jih je zanimalo, kaj je Uspel jubilejni pohod na Sv. Jakob bilo nekoč v tem gradu. Po spustu proti dolini nas je pri kapelici sv. Ja- koba čakalo okrepčilo in od tod je bil tudi najlepši razgled na Triglav, Zadnja junijska nedelja je na priljubljeno izletniško točko Sv. Jakob Škofjeloško hribovje vse do Šmarne gore. Za obiskovalce tega pohoda nad Preddvorom, znova privabila lepo število obiskovalcev, tokrat to ni bil samo ogled gradov, ampak vsega območja med Preddvorom in udeležencev že 20. družinskega pohoda na Sv. Jakob, ki ga tradi- gorami. Tisti, ki niso tu doma, pa se sploh ne morejo načuditi lepotam cionalno pripravlja Turistično društvo Preddvor. Najbolj zagnani po- preddvorske okolice. Izlet okrog gradov smo zaključili v gradu Hrib ob hodniki so bili na vrhu že pred sedmo uro zjutraj. Prizadevni člani Tu- otvoritvi razstave študentov krajinske arhitekture, ogledali pa smo si rističnega društva Preddvor so poskrbeli, da so pohodniki od blizu in tudi razstavo likovnih samorastnikov v hotelu Bor.” D. Ž. daleč lahko sodelovali pri zanimivih aktivnostih. Nekateri so moč me- rili pri žaganju brune, drugi z očmi ugibali težo slanine, ki je bila skrb- no privezana na žleb koče PD Iskra, dva para, med njimi je bil tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar, pa sta navijala volno. Po- hodniki so v dolino odnesli lepe nagrade, gorenjske radijske postaje: Radio Kranj, Radio Sora, Radio Triglav Jesenice in Radio Gorenc pa so za 20. družinski pohod pohodnike nagradile z dvajsetimi glasbeni- mi čestitkami na svojih radijskih valovih. Posebne pozornosti so bili deležni najstarejši pohodnik 79-letni Cveto Krstič, sicer nekdanji oskrbnik koče PD Iskra na Sv. Jakobu, najmlajši pohodnik 8-mesečni Gal Korenč iz Ljubljane in najštevilnejša družina - šestčlanska družina Šink iz Češnjevka. Med pohodniki je bil tudi župnik Grega Lavrinec, ki je v cerkvici sv. Jakoba vodil mašo. D. Ž. naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected] www.gorenjskiglas.si
19 Zanimivosti Preddvorski šampioni osvojili Žirovnico Člani Čebelarskega društva Preddvor so sodelovali na Veselih igrah ali Medenih dnevih v Žirovnici.
V igrah je sodelovalo pet članov Čebe- larskega društva. Tekmovalce je spodbujala četica navijačev, ki je bila tisti dan na igrah naj- bolj glasna in vesela. V Žirovnici se je pome- rilo 16 čebelarskih društev iz vse Slovenije. Sodelovali so v petih igrah, kjer je bilo treba pokazati veliko čebelarskega znanja. Ves čas tekmovanja so ”Preddvorske Lakmajerčke” spodbujali navijači, ki so ustvarili nepozabno vzdušje in zelo prispevali k uvrstitvi naše skupine. Naše tekmovalce je prišel bodrit tudi župan Miran Zadnikar s svojo soprogo. Po družabnem delu prireditve smo dočakali razglasitev: ”Prvo mesto je osvojilo Čebe- larsko društvo Preddvor!” Veselje celotne ekipe, ki je dosegla prvo mesto med čebe- larskimi društvi in postala skupni zmagovalec iger, je bilo neizmerno in zelo sladko, saj je bil njihov trud celotnega dne poplačan. Za ČD Preddvor, A. Kokl Preddvorska ekipa s svojimi glasnimi navijači Pot žita od njive do ”košte” Turistično društvo Bašelj je zadnjo avgu- Peti na veselih gorenjskih igrah stovsko nedeljo pripravilo v Belci turistično Letos so avgusta v Tržiču potekale že 11. tos zastopalo dvanajst članov (šest moških etnografsko prireditev Kmečki praznik pod Vesele igre gorenjskih občin, ki se jih je in šest žensk), ki smo izmenično sodelovali Storžičem, na kateri so prikazali, kakšna je udeležilo šest ekip. Sodelovale so ekipe iz v že prej naštetih igrah in več kot dostojno bila nekdaj pot žita od njive do ”košte” Tržiča, Žirovnice, Naklega, Kranja in seve- zastopali občinske barve. V vse igre smo se (skrinje). Številni obiskovalci so lahko vide- da Preddvora.Občina Preddvor se je letos s podali z veliko mero borbenosti in tekmo- li v obratovanju Španov gepl in škuporezni- svojo ekipo drugič udeležila teh veselih valnega duha, ki nas je popeljal do nekoliko co, Cucovo mlatilnico, Sneščev pajkl, Ton- iger. Že prihod na prireditveni prostor (beri grenkega petega mesta, ki pa ga bomo v na- čev voz ”vojtrnek” ... Stara kmečka opravi- bazen Tržič) nas je prepričal, da so se orga- slednjem letu zagotovo izboljšali. Najboljšo la so jim predstavili Ambrož, Korel, Tine in nizatorji prireditve na igre zelo pripravili. Z pripravljenost je pokazala ekipa iz Tržiča, ki Marjeta Rakovec ter Franci in Slavko Ro- zanimanjem in kančkom treme smo si ogle- je na koncu zasedla tudi prvo mesto. S po- blek, konja za gepl je dal Simon Ferlan, ve- dovali tekmovalno areno s postavljenimi delitvijo pokalov in z druženjem ob golažu liko zanimivega je povedal Franc Košnjek - tekmovalnimi pripomočki in rekviziti, ki so smo zaključili lep nedeljski dan in se polni Medetov s Spodnje Bele. Kot je povedal nam nakazovali, da bodo igre zelo vesele in vtisov in načrtov za naslednje leto vrnili do- Franci Lombar, ki je povezoval program, so zabavne. Tako smo se prijavljene ekipe v mov pod naš Storžič. Naslednje leto pa pri- nekdaj na vsaki kmetiji v Bašlju pridelovali naslednjih dveh urah pomerile v osmih dis- čakujemo, da se bo iger udeležilo še več ob- tudi žito. Sredi avgusta je bila mlačev. Mla- ciplinah, kjer smo tekmovali v veslanju, pla- čanov Preddvora, ki bodo z bučnim navija- tiči so s cepci tolkli po klasju, kasneje so se vanju, postavljanju šotora, nogometu, petju, njem pripomogli k naši še boljši uvrstitvi. pojavile mlatilnice, ki so za pogon uporab- košarki in drugih spretnostih, ki so potekale Tomaž Kokl, vodja ekipe, ljale gepl na volovsko ali konjsko vprego. v vodi in na kopnem. Občino Preddvor je le- foto: Anastazija Kokl Preden so žitno zrnje dali v ”košte”, so ga čistili tudi s pajklnom. Pozimi so žitno sla- mo zrezali s škuporeznico v ”škupo”. C. Z.
** POHIŠTVO PO MERI
* mladinske sobe * otroške sobe * vgradne omare * garderobne sobe Joža Jagodic s.p Bašelj 4, t: 051/318 477 4205 Preddvor
20 Oglas
MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 50 590 [email protected] www.mekon-loka.si JEZIKOVNI TEČAJI Angleščina Nemščina Italijanščina Španščina Francoščina Ruščina Japonščina Poljščina Arabščina Slovenščina Latinščina Kitajščina TEČAJI ZA PROSTI ČAS Mozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows Word Excel Power Point
ZA: KDAJ? PONUDBA učence Pričetki od jezikovni tečaji 21.septembra dijake dalje. 60 učnih ur študente Na voljo je odrasli odrasle več kot 200 različnih 249 EUR upokojence terminov. Cena vsebuje 20% DDV.
21 Zanimivosti Upokojencem je skupaj lepo V Društvu upokojencev Preddvor je 584 članov, kar pomeni 70 odstotkov vseh upokojencev v občini. Vključite se, da vam bo prijetno, vabijo v društvu, ki ga od marca letos vodi Tatjana Kavčič.
Prejšnja predsednica je bila Ani- kolesarjev, ki se od maja do okto- ca Celar Gorza, ki ostaja pod- bra vsako sredo odpravijo na kole- predsednica. Marija Velikanje sarske izlete v kraje domače in so- vodi izletniško sekcijo, ki se letos sednjih občin. Skupina za pohod- lahko pohvali že s sedmimi izleti. ništvo opravi do ducat pohodov na Do konca leta pa vabijo še na tri. leto. Tradicionalni dejavnosti Začne pa jo pustovanje, povedo preddvorskih upokojencev sta tudi vrle preddvorske upokojenke. Pri- sekcija za ročna dela Gelike in dite, da nam bo prijetno, vabijo vse pevski zbor, ki se imenuje po Josi- tiste, ki so se že upokojili, pa se jim pini Turnograjski. Deluje od leta še niso pridružili. Tudi za starejše 1991, v njem sedaj poje dvanajst od 77 let pripravijo izlet. Letos so pevk, vodi jih pevovodkinja Mimi skupino najstarejših članov (najsta- Roblek. Letos so nastopili tudi na rejša med njimi ima 94 let) peljali reviji pevskih zborov v Stični. na Brezje in na ogled Jalnove hiše. Pevske vaje imajo vsak teden in Poleg izletništva skrbijo tudi za tudi ob tem izrazijo željo, da se meritve krvnega tlaka, sladkorja jim pridruži še kak lep ženski in holesterola. Dogovorili so se, glas. Gelike, pridne ustvarjalke Anica Celar Gorza, Tatjana Kavčič, Marija Velikanje in Tončka Kociper da je meritve izvajala njihova viš- ročnih del, pa so pravkar zaprle ja medicinska sestra. Sedaj imajo vrata za svojo drugo razstavo. se srečuje mesečno, da se seznani- so njihove dejavnosti namenjene ”svojo” sestro Sabino Traven, ki Prvo pripravijo spomladi ob mate- mo z aktualnimi vsebinami, po- zlasti druženju. To potrebuje vsak poleg meritev tudi svetuje in vča- rinskem dnevu, drugo pa ob ob- membnimi za upokojence. Sezna- med nami, pravijo naše sogovor- sih napoti tudi k zdravniku. Prej činskem prazniku, slednjo skupaj njamo jih s sklepi zveze društev nice. Starostnikom, ki slavijo so meritve opravljali vsako prvo z zunanjimi sodelavci, tudi stano- upokojencev in pokrajinske upo- okrogle jubileje, pošljejo čestitke, delovno sredo v mesecu, sedaj jih valci doma starejših občanov, pra- kojenske zveze. Trenutno je aktu- stare in onemogle vsaj enkrat na bodo vsako drugo. Sekcija za ko- vi ena od njih, Tončka Kociper. alno vprašanje zdravstvene zava- leto obiščejo, pa naj bodo doma lesarjenje, ki jo vodi Marjan ”Upravni odbor in vseh 21 po- rovalnice Vzajemna,” pove pred- ali v domu starejših. Gorza, šteje nekaj več kot deset verjenikov, ki jih imamo po vaseh, sednica Tatjana Kavčič. Sicer pa Danica Zavrl Žlebir
VULKANIZERSTVO STUDEN
Obveščamo vas, da menjamo, centriramo ter prodajamo vse vrste pnevmatik, alu in navadnih platišč za osebna ter traktorska vozila. Ugodni 35 % popust na vse vrste pnevmatik in možnost plačila na več obrokov.
Brezplačna hramba pnevmatik.
Studen Stane s.p., Čadovlje 1, 4204 Golnik Informacije: 041/812 645 Vsak dan: od 8. do 19. ure Sobota: od 8. do 13. ure
22 Oglas Če delaš dobro, ti zaupajo
Med zavarovanci Zavarovalne družbe Adriatic Slovenica je zelo dobro sprejet produkt Dom AS. Novost je tudi dolgoročno šolsko nezgodno zavarovanje, ki prinaša še več ugodnosti.
Šolski zvonec je že zazvonil, mi goročno polico,” je povedal Fran- bro sprejet med našimi zavarovanci, ker je pregle- pa bi vas radi spomnili, da je še ci Strniša, direktor kranjske eno- den in ima širok nabor zavarovalnih kritij na samo vedno čas za sklenitev šolske- te Zavarovalne družbe Adriatic eni polici, kar pomeni, da zavarovanec ne potre- ga nezgodnega zavarovanja. Slovenica. S šolskim nezgodnim buje več petih polic za pet različnih zavarovanj. ”Tudi v naši zavarovalnici si zavarovanjem zavarujete svojega Tudi premija ni visoka v primerjavi s tistim, kar do- resnično želimo, da bi bilo ne- šolarja ali študenta že z dnevom bite s tem zavarovanjem v primeru škode,” je kot sreč čim manj. Če pa pride do sklenitve zavarovanja. ”Otrok in pomembno letošnjo novost navedel sogovornik. nesreče, je vsekakor koristno, mladostnik je zavarovan štiriin- Zavarovalna družba Adriatic Slovenica ima razve- da imamo že prej sklenjeno dvajset ur na dan in velja vse šol- jano mrežo prodajnih mest, pooblaščenih agen- zavarovalno polico, s katero sko leto, tudi med počitnicami. cij, zastopnikov na terenu. Franci Strniša je izpo- premostimo finančne težave, Zavarovanje velja tudi za športni- stavil še nekaj zavarovanj: ”Zdravstvena zavaro- ki lahko nastanejo kot posledi- ke. Zavarovanje lahko sklenete vanja so že dolga leta naš zaščitni znak in se, tudi ca nesreče. Letos smo v Zava- tudi preko interneta, s tem bo za- zaradi dobrih priporočil, še vedno širijo. Nudimo rovalni družbi Adriatic Slove- varovana premija deset odstot- tudi transportna zavarovanja obrtnikom, podjet- nica uvedli dolgoročno ne- Franci Strniša kov cenejša.” nikom. Življenjska zavarovanja pa so tista, za ka- zgodno polico, kjer boste lah- ”V zadnjem času nam tudi narava tere pravimo, da so ”garancija”; klasična so kon- ko že malčka v vrtcu ali prvošolčka zavarovali do kaže zobe, zato smo veliko razmišljali o tem in se- stantna ves čas, naložbena zavarovanja pa so z konca šolskega obdobja. To je velika prednost, stavili zelo kompleksen, a obenem zelo enostaven gospodarsko krizo izgubila malce moči, a opaža- saj nam ni treba več vsako leto znova razmišljati o produkt Dom AS. Zavarujete lahko praktično vse, mo nov zagon. Paleta zavarovanj je široka, za vsa- tem, ali imamo urejeno šolsko nezgodno zavaro- od hiše, notranje opreme, nezgod do družinskih kega bomo kaj našli. Nenazadnje, tudi kolo se da vanje, pa še cenovno ugodnejše je, ker gre za dol- članov in hišnih ljubljenčkov. Produkt je zelo do- zavarovati.”
23 Prvi predsedniški obisk v Preddvoru Občino Preddvor je s svojim obiskom počastil predsednik države Danilo Türk, kar je po besedah gostitelja, župana Mirana Zadnikarja, prvi obisk predsednika v tej občini.
O delovanju občine, njenega gospodarstva, zavodov, društev in drugih so Mira Delavec, doktorica literarnih ved in dobra poznavalka dela in življenja prve predsedniku pripovedovali v domu krajanov na Zgornji Beli, zapletel pa se je tudi slovenske pisateljice Josipine Turnograjske, je predsedniku države izročila svojo v pogovor s krajani. monografijo o tej umetnici iz 19. stoletja.
Otroci v vrtcu na Beli so pridni in vse je prav po gorenjsko urejeno, je menil Predsednik države s stanovalci Doma starejših občanov Preddvor, ki je nekoliko predsednik Danilo Türk v vrtcu na Zgornji Beli, in dodal, da jim je treba dopustiti odmaknjen in je zato treba biti pozoren, da ne bi prihajalo do izolacije starejših. tudi razposajenost. Na sliki z otroki, vodstvom občine in šole. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl Spet so se zbrali na oratoriju Letošnjega oratorija v preddvorski župniji, ki je ob koncu junija potekal pod geslom Nate računam, se je udeležilo 116 otrok in 23 ani- matorjev, ki sta jih vse dni spremljala župnik Miha Lavrinec in kuharica Slavka. Letos je vse potekalo v duhu sv. Frančiška Asiškega, od odrske predstave in duhovnega razmišljan- ja do Frančiškove poti preživetja v naravi. Udeleženci so bili aktivni na številnih po- dročjih, v športu, šivanju, barvanju, pletenju ... Obiskali so jih gasilci s predstavitvijo svojih naprav in dejavnosti, zadnji dan pa tudi župan Miran Zadnikar, ki jim je prinesel tortice, izdelane posebej za oratorij. Zahvalili so se mu za finančno podporo oratoriju, ki ga je podpr- lo tudi več sponzorjev, staršev in sorodnikov. Še enkrat vsem hvala. D. Ž.