Št. 43 (918) L. X V III. NOVO MESTO, četrtek, 26.10. 1967 DOLENJSKI LIST
ZAKAJ TOLIKO ZIDAV BREZ DOVOLJENJA Za občinski praznik BREŽIC in Lokacij dovolj, le dostopne niso NOVEGA MESTA Bo občini dana pravica do razlastitve zemljišč, če bo to narekovala potreba po urejeni stanovanjski izgradnji?
ter krajevni praznik V novomeški občini si je veliko zasebnikov po či v zasebno lastnino, nima stavilo hiše na črno, kar pomeni, da so zidali, ne pravice razlaščati. Vse bolj pa SEMIČA in da bi izrabili predpisano pot. Zidav na črno je če se kaže potreba po zakonu, dalje več, in ker kaže, da so pristojni organi prota ki bi dovoljeval občini tudi VINICE njim čedalje bolj brez moči, se ponuja misel, ali ni to, da bi razlaščala zlasti ta tako zaradi objektivnih razlogov. Kajpada sistem ke parcele, kjer je predvide ni vsega kriv, ker je treba upoštevati, da se črnim no urejeno (urbanistično, ko naše iskrene čestitke gradnjam navadno zelo mudi, res pa je tudi, da munalno itd.) naselje zaseb mnogi hote obidejo zakonito pot, ki je v stanovanj nih hiš. vsem občanom! ski izgradnji v veljavi. Po zazidalnih načrtih je v Novem mestu na voljo okoli časi, ko so zasebniki zida last. Družbena zemlja je sko 180 lokacij, interesentov pa li na črno zato, ker ni bilo ro pozidana, zasebniki pa je precej več. Dokler ne bo DOLENJSKI LIST zazidalnih načrtov in iz po svoje ne prodajo, če pa jo, rešeno vprašanje odkupa ze dobnih razlogov, ki so jih so cene visoke. Pojavljajo se mljišč od zasebnikov, bo mo navajali inšpekcijskim orga špekulacije. ral marsikdo z zidavo poča nom, so mimo. Občinska Občina nima pravice pose- kati, ali pa zemljo plačati z Odločno proti skupščina je nedavno spreje velikimi denarji. Največ lo la zazidalne načrte za 88 lo kacij je na desnem bregu slabostim kacij, pred tem pa še za več. Krke, na levem pa skoro nič, Večina krajevnih konfe Zazidalni načrti bodo ene DANES: ker je v tem delu mesta slab renc organizacij ZK v krški zadovoljili, drugih ne, vendar ša preskrba z vodo. občini je že mimo. Značilno je edino prav, da je dovolje zanje je, da so komunisti no zidati le v skladu z ur O Občine proti državi zelo odločno nastopili proti banistično ureditvijo naselij, str. 2 Razgovor o kočev dosedanjim slabostim v vrstan ne pa kjer kdo želi. O Protesti po vsem ZK- Od novih delovnih oblik Pa je stopilo nekaj vmes, svetu str. 2 ski progi vsi po vrsti veliko pričaku da kljub zazidalnim načrtom (t) Donosna cena krom V ponedeljek, 23. oktobra, jejo. Na Senovem so obrav in lokacijam zasebniki ne pirja str. 3 je bil v Kočevju sestanek, navali položaj rudnika v morejo postavljati hiš po re na katerem so razpravljali o zvezi z razvojem kraja v pri dni poti. Lokacije namreč so, O Poln hranilnik str. 4 kočevski progi in njenem to y 1. november - dan spominov na drage, ki hodnjih letih. Govorili so pa jih tudi .ni; so na načrtih, O Tovarna na stebrih vornem in potniškem prome jih ni več. S cvetjem bomo obsuli grobove tudi o uresničevanju refor ni jih pa na terenu. Zemlja, starega kozolca str. 5 tu. Sestanka so se udeležili I in spomenike in v mislih pohiteli k njim, me. kjer naj bi zidali, je zasebna predstavniki železniškega £ ) Armada v zibelki transportnega podjetja Ljub | ki so omahnili v zanosu boja, v zaletu sno partizanstva str. 10 ljana, Zavoda za gospodarstvo pi vanja, in k njim, ki so odšli iz naše srede NAČRTNO IZOBRAŽEVANJE T U D I O Strašilni strel na in plan SRS, Komisije za $ tiho in neopazno, še vedno živijo v nas, še Cigane str- 18 ugotavljanje rentabilnosti NA VASI | vedno so nam enako dragi in spet se jih j O Brežice na vrhu str. 19 prog pri 2TP, občinskih skupščin Grosupljega, Ko bomo spomnili s cvetjem in jim prižgali 1 0 in 27 malih oglasov na čevja in Ribnice ter večjih lučke na grobovih ... zadnji strani delovnih organizacij, Id pre Za kmečko mladino važajo tovor po železnici. I Kmečka mladina ne vi kmetu veliko pridigali o di bodočnosti v zasebni sodobnem kmetovanju, to Spominska razstava kmetiji, zato že vsa leta da on še vedno dela z po vojni uhaja v tovarne, vprežnim plugom, s koso Marjana Kozine kjer se največkrat udinja in motiko ter prideluje v Dolenjski galeriji kot nekvalificirana delov vse. Bodočnost zasebnega Drevi ob 18. uri bodo t na sila. V osnovnošolskem kmetijstva pa je samo v Dolenjski galeriji v Novem sistemu smo opustili kme specializaciji in v pridela- mestu odprli spominsko raz tijsko izobraževanje, kar vanju tega, kar zahteva stavo Marjana Kozine. Pri kršijo je b!lo v navadi tržišče. kazovala bo njegovo živ pred vojno na podežel Na mladih sloni bodoč ljenjsko pot, njegovo glasbe skih Šolah. Tudi kmetij nost. Ze v šoli, pa tudi po no ustvarjalnost In literarno ske strokovne šole so pu njej jim je treba vcepljati delo. Prijatelje, ljubitelje stile vnemar izobraževanje v srce ljubezen do sodob njegove glasbe, Novo mešča bodočih zasebnih kmeto nega kmetovanja. Tej mi ne in vse druge vabimo k valcev. sli sledijo zimski tečaji za otvoritvi! V naprednih zahodnih kmečko mladino, ki jih že In vzhodnih državah je to nekaj časa prirejajo v urejeno drugače: sin ne Spod. Posavju, zdaj pa se more prevzeti od očeta jim pridružuje tudi kme kmetije, če ni opravil tijska šola Grm. (Več o kmetijsko šolo in prestal tem berite na 18. strani!) OD 26. OKTOBRA DO najmanj enoletno prakso Stare ljudi je težko spre 5. NOVEMBRA pri kme ovalcu, ki mu ga obrniti, zato je prav, da Okrog 29. oktobra je določila oblast. To je smo se tega lotili pri mla močnejši dež z ohladit predpisano z zakonom. dih! vijo, ponekod sneg do Vsa povojna leta smo M. JAKOPEC nižin. Padavine spćt o* krog 5. novembra. V NA VOJAŠKIH VAJAH V BELI KRAJINI. Prizadevanja naših vojakov so si ogle ostalem suho oziroma Z avtomobilom v oreh dali tudi najvišji funkcionarji iz Hrvatske in Slovenije. Na sliki predsednik lepo vreme z jutranjo ob cesti PRIHODNJA republiškega izvršnega sveta tovariš Stane Kavčič po ogledu pontonskega mostu slano. Dr. V. M. 20. oktobra popoldne se Je pri. ŠTEVILKA čez Kolpo (Foto: S. Busić) Več o vajah na 12. strani! Peljal iz smeri tovarne pohištva v Brežicah voznik osebnega avto Dolenjskega lista bo mobila Milan Kovač iz Crefinjlc. zaradi praznika (dne po srečanju z neznanim voznikom Otroško varstvo na pragu novega obdobja T bližini Cankarjeve ulice ga Je va mrtvih) izšla v pe zaradi neprimerne hitrosU zaneslo tek, 3. novem bra 1967. je nakazanih tudi nekaj spre * oreh ob cesti. Na avtomobilu UPRAVA LISTA J? za okrog 6.000 ND Škode, voz- Pred kratkim je bil dan v javno razpravo osnutek zakona o skupnostih otro memb glede višine otroškega "»k pa Je ostal nepoškodovan. dodatka, delovnega staža itd škega varstva in financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok Kot kažejo računi, narejeni na osnovi zagotovljenih virov Maja letos je zvezna skup otroško varstvo v nov polo varstva v republiki, na terenu dohodkov, bi že v prihod ščina sprejela splošni zakon žaj. Napak pa bi bilo misliti, pa bodisi v okviru ene občine njem letu ostalo v republiki 29. ono o financiranju nekaterih ob da bo s tem problematika te ali za več občin skupaj, v ka kake 4 milijarde dinarjev za lik družbenega varstva otrok, ga področja v celoti rešena. tere bi se stekala redna sred otroško varstvo, medtem ko na osnovi katerega je republi Otroško varstvo, pod kate stva. V posebne sklade bi ta bi v naslednjih letih ostajalo Dolenjskih listov ški sekretariat za zdravstvo rim razumemo celotni sistem ko dobili del denarja, ki ga že več. ' in socialno varstvo pripravil družbene skrbi za otroka, ob plačujejo vsi zaposleni kot smo tiskali danes, 26. oktobra 1967: od tega osnutek republiškega zakona, sega poleg socialnega in redni prispevek za socialno Pomembno je da bomo za ki bo predvidoma sprejet že zdravstvenega varstva, izobra zavarovanje, del dohodnine, nadaljnji razvoj otroškega za stalne naročnike ^6.749 izvodov, za drob v začetku novembra letos. ževanja, vzgoje in dnevnega ki jo dobivajo občine in re varstva dobili vsaj trdno, če Osnutek zakona, o katerem varstva še posebno varstvo publike od kmečkega prebi tudi skromno finančno osno no prodajo (kolportažo) 2095 izvodov in za bodo te dni razpravljali v otrok, za katere ne skrbijo valstva, razen tega pa določe vo. če pa bomo hoteli uresni arhiv ter dokazno gradivo 236 izvodov. vseh občinah na skupnih po roditelji. To področje pa je ne prispevke od poklicev v čevati načrte v skladu z veli svetovanjih predstavnikov ob bilo doslej zanemarjeno, ker svobodnih dejavnostih. Poleg kimi potrebami na tem pod Nove naročnike še sprejemamo! činskih skupščin, družbeno ni bilo rednih stalnih virov rednih virov so predvidena ročju, bo potrebno najprej političnih organizacij, šol in financiranja. še dodatna sredstva posamez izdelati dolgoročne programe UPtfAVA DOLENJSKEGA USTA vseh, ki so zainteresirani za Novi zakon predvideva usta nih družbenih skupnosti, ki za razvoj otroškega varstva t vzgojo mladine, postavlja novitev skupnosti otroškega V osnutku novega zakona vseh občinah. NEVSAKDANJI SPOR V UPRAVI tedenski Občine proti državi m ozaik Konec oktobra ali v začet rialnih sredstev občin v ob ku novembra bo posvetovanje činskih okvirjih. Tu se misli o materialnem stanju občin. predvsem na višino odmere Vzrok: razvoj občin — kakor občinskega davka, prispevkov Izraelci so besni, ker so in drugih virov pri angaži jim Egipčani potopili rušilec, zatrjuje stalna konferenca mest — zaostaja in grozi, da ranju sredstev. in trdijo, da je to povod za S te plati pa grozi nevar vojno. Kairo pravi: »To je bi se bo obrnil proti ustavi. Kakor vselej, tako je tudi se nost državljanom. V tem pri la samoobramba.« Predsednik meru bi bili njihovi žepi prar Naser je že podelil odlikova daj vprašanje denar in kako nja ... Bolivijski predsednik bi prišli do njega. zni celo proti njihovi volji. Barrientos trdi, da so parti Po ustavnih in zakonskih V stalni konferenci mest zato zana Chč Guevaro v boju ust predpisih »občina samostojno poudarjajo, da se mora zago relili in da je bil pri priči določa svoje dohodke in z toviti možnost, da bi držav mrtev. Toda Guevaro so vi njimi razpolaga*. V praksi ljani končnoveljavno odločali deli še en dan po zajetju ži pa občina dejansko samo raz pri vsakem novem reševanju vega. Težko si je misliti, da deljuje potico, ki jo je spekla na tem področju. . bi Guevara lahko živel še cel država. dan s sedmimi kroglami v te PERSPEKTIVE lesu in z eno v srcu. Teh kro OZADJE Vse to ni toliko pomemb gel ni dobil v spopadu, anu Občinska blagajna se napol pak pred strelnim vodom, če no, če gledamo z vidika ob njuje z odloki višjih državnih činskih dohodkov, kajti ni prav v Boliviji po zakonu ne organov; državljani pa na to poznajo smrtne kazni... Za- bistveno, koliko občine napol ne morejo prav nič vplivati. nijo svoje blagajne, marveč hodnonemški kancler Kiesin- Tako je občina dejansko sa ger je prišel na obisk v Lon kako jih napolnijo. Od na mo podaljšana roka državne čina finaciranja je namreč don in Wilson si veliko obeta oblasti, ne pa to, kar bi mo od njega. Bonn naj bi poma direktno odvisen odgovor na gal Britaniji zlesti v Skupni ral biti: samoupravna cLruž- vprašanje: čigav »servis« je trg, toda ne proti de Gaullu. beno-politična skupnost dr občina — države ali državlja Zatorej Britanija: potrpljenje žavljanov. nov. ... Venera je, kakor smo S statistiko lahko ugotovi Vse kaže, da se še ni priče mo, da se proračunska sred la preobrazba občin v to NAJVEČJE PROTIVOJNE DEMONSTRACIJE V ZGODOVINI WASHINGTONA — pravkar zvedeli, silno vroča, V ponedeljek so v glavnem mestu Združenih držav najostreje protestirali proti prevroča za zemljane ... Kar stva družbenopolitičnih skup smer. Samofinanciranje občin nosti razdeljujejo vse bolj v še ni vedneje zavzelo položa ameriškemu sodelovanju v vietnamski vojni. Na sliki: policija nalaga v »marice« dinal Mvndszenty, ki že enajst demonstrante pred Pentagonom. (Telefoto: UPI) let tiči v ameriškem poslani korist občin. Tako je npr. fe ja etatističnega sistema, s ka štvu v Budimpešti, je baje deracija leta 1963 zadržala terim se budžetirajo družbe- zelo jezen in grozi, da bo od zase 65,8 odst., lansko leto no-politične skupnosti od »osvobajanje« občin. Kaj v tej korakal ven. Razlog: v priza pa komaj 47,4 odst. Delež »zgoraj«. V sodobnih pogojih zadevi lahko pričakujemo od devanju, da bi zboljšala odno občin je v istem času na- pa to neizbežno sili občine, napovedanega posvetovanja o tedenski zunanjepolitični pregled se z Madžarsko, je ameriška rastel od 18,4 odst. na 33,4 da se upirajo državi. materialnem stanju občin, o vlada povišala svoje poslani odst. Ce sodimo po razpoloženju tem je težko kaj reči. Za en štvo v Budimpešti v velepo Neredko se na zborih, kjer po občinah, vidimo, da je krat velja počakati na rezul »Demonstracije, ki podpira skušala uničiti vse tisto, kar slaništvo . . - Angleški posla nastopajo z dokaznim gradi skrajni čas, da se prične to tate. MILENKO BABIC jo glavni protest proti viet diši po komunizmu, oziroma nec Christopher Mayhevo je vom, dol-azuje, da je to iz namski vojni v Washingtonu, vse tisto, kar po mnenju Wa- ta teden dejal, da je treba v boljšanje navidezno. Pristoj so bile včeraj v devetih ev shingtona diši po komunizmu. politiki sicer nekoliko laga nosti občin se neprestano ropskih državah ter na Ja* Drug dogodek tedna, ki ga ti, »toda to, kar zdaj zahte množe, dolžnosti so čedalje ,Roke proč od Vietnama!' ponskem in v Avstraliji. V nikakor ne gre prezreti, je vajo od nas, je vendarle pre večje. S tem pa se ne samo V soboto, 21. oktobra, je namu. Udeleženci številnih Britaniji so bili protestni po obletnica OZN — dan Zdru več«...In neki drug politik nevtralizira povečanje občin podobno kot drugod po sve zborovanj so sprejemali pro hodi v Londonu, Glasgovvu, ženih narodov 24. oktobra. je dejal: »Zgodovina je polna skih postavk v splošnem pro tu tudi v Sloveniji odmeval testne resolucije. Edinburghu in Manchestru. V Letos je svetovna organizaci vojna, o katerih so vsi trdi računu, marveč prihajajo ob ogorčen klic naših ljudi: Ameriška agresija — so Londonu še ni bilo tako hu ja stara 22 let, toda število li, da se nikakor ne morejo čine v težji materialni polo »Amerikanci, roke proč od govorili ljudje — ni nikakr dih demonstracij proti vojni začeti
celo boleča. Vodstvo zdrav vi. Le nekaj posameznih pri stvenega doma bo odločilo, merov je še, ko se sosednje Zakaj so potrebne sedanje spremembe v zdravstvu katere stavbe, prostore na občine še spogledujejo med svojem območju obdrži, da seboj in si niso čisto na marsikje le delno izkorišče bo pomoč bolnim zagotov jasnem, ali sodijo skupaj ali Združevanje zdravstvenih zavodov bo znižalo stroške — Ne gre za prestiž, ne, plačevati pa je treba za. ljena, odločiti pa bodo mo ne. Teh nekaj primerov ne nje. Prav tako veliko sta rali tudi, če je potrebno ka bi smelo zavreti ugodnega kje bo sedež novega zdravstvenega doma, temveč za osnovni namen zdru ne oskrbovanje preobširnih, ževanja: doseči čimbolj učinkovito zdravstveno službo, ki bo res kar naj ko ambulanto, laboratorij poteka reorganizacije in ko slabo izkoriščenih stavb, da ali kakšen drug del službe bodo ljudje po občinah re bolje skrbela za varstvo občanov! ne govorimo o nepopolni ukiniti zaradi tega, ker ga šetali mnenja o združitvi zaposlitvi zdravstvenih de uporablja le malo ljudi, pov tam, kjer so še pomisleki, V letu, ki je pred nami, po spremembi sploh 'aj mu doplačilu, ki ga posa lavcev. zroča pa zato taka dejavnost morajo imeti pred očmi bo zdravstvena služba delala boljše. Prav je, da ob seda mezna komunalna skupnost Združena osnovna zdrav velike stroške. V takem pri predvsem eno: zdravstveno Po drugačni organizacijski nji reorganizaciji zdravstve predpisuje svojim zavaro. stvena služba v večjih zdrav meru bo manjši krog ljudi službo je treba združiti ta ureditvi, kot smo bili nava ne službe, ki Jo zahteva to vancem za zdravila, za bol stvenih domovih lahko pri izgubil sedanjo ’dobnost. ko, da bo služba čim ilj jeni doslej. Vsepovsod po poletje sprejet republiški za nišnico, za obisk pri specia nese takšno boljšo organiza Vendar pa moramo vedeti, učinkovita in da bo lahko Sloveniji prav v teh tednih kon, položimo na mizo od listu itd. In zmanjšati bi cijo dela v zdravstvo. Tak da denarja ni dovolj, da bi čimbolj poskrbela za varstvo hitijo s pripravami za zdru prte karte. morali tudi druge pravice večji zdravstveni dom, ki ga si privoščili tolikšne izdat prebivalstva. V ospredju ne ževanje zdravstvenih ustanov Da, ta sprememba je po zavarovancev ali pa se od ne bodo ograjevale meje ob ke, kot si jih bogatejše dr sme biti prestiž, važnost, kje in snovanjem novih, večjih trebna in bo koristna. To ločiti, da bodo ljudje večno čin, bo lahko zadržal toliko žave ne morejo, če mora naj bo sedež novega zdrav zdravstvenih domov, ki bo pa iz zelo znanega razloga: z izrednimi prispevki plače opreme in aparature, kot jo mo shajati z manjšim denar stvenega doma, kaj si želi ta do skrbeli za prebivalstvo reforma je posegla tudi na vali primanjkljaje, ki nasta dejansko potrebuje, da bodo jem, če ne želimo plačevati ali oni posameznik. To kar ne le ene temveč več občin. področje zdravstva in nuj nejo, če dobi zdravstvena ljudje, za katere mora skr izrednih prispevkov, je nuj naj bo dobro za bodočo or Skupen zdravstveni dom, to na je bila odločitev, da bo ustanova manjša sredstva, beti, prišli na vrsto in da no najprej zagotoviti kolikor ganizacijo zdravstvene služ rej skupno upravo in vod treba z denarjem bolj var porabi pa jih več. bodo aparature polno izko toliko solidno osnovno * ar- be, morajo podpreti tako za- stvo osnovne zdravstvene sluz- čevati, saj so bili podjetjem Prav zato, ker taka reši riščene. Lahko bo porazme- stvo za vse — šele kasneje, varovanci kot občinske skup be, naj bi dobilo več občin, znižani prispevki, ki jih da tev ne bi bila dobra, je tre stiti zdravstvene delavce ta če bomo imeli več denarja, ščine, komunalne skupnosti & jih sicer tudi družijo go jejo za socialno zavarovanje. ba najti možnost za varčeva ko, da bodo imeli na skrbi pa tudi večjo udobnost. in družbenopolitične organi spodarski stiki in podobne Neizbežno je, da se po taki nje, za pametno uporabo določeno število prebivalstva Iz vseh teh razlogov kaže zacije, kajti pretirani loka življenjske razmere. odločitvi lotimo varčevanja, sredstev, v zdravstvenih in da ne bo zanje dela ne podpreti sedanjo reorganiza. lizmi, pretirana zaverova Zakaj večno nekaj spre Slabo bi bilo, če bi iskali ustanovah samih- To naj bi premalo ne preveč. Tudi cijo v zdravstvu. Kot so po nost in zaprtost vase, bi minjamo in se ubadamo s možnosti za manjšo potroš dosegli z boljšo organizacijo. skupna administrativna služ vedali na posvetovanju v kasneje prinesla preveč sla ^m, ali sosedne občine želi- njo le na račun zavarovan, Preveč razdrobljena mre ba pomeni velik prihranek. Ljubljani predstavniki pod bih posledic, ki si jih prav j° imeti skupno zdravstveno cev. Potem bi morali pred ža zdravstvenih ustanov, ka Računati moramo s tem, ročnih zdravstvenih centrov, pri zdravstvenem varstvu službo ali ne? Tako se ljudje pisati še veliko večjo parti kršno imamo sedaj je dra da se bo sem in tja zdela se je večina krajev že pogo prebivalstva ne želimo. sprašujejo in ne vedo, če bo cipacijo, kot pravimo tiste ga stvar. Aparature stoje sprememba neprijetna, da vorila med seboj o združit MARIJA NAMORS 31. oktober - svetovni dan varcevanjn - 31. oktober - svetovni dan varveva Poln hranilnik je najboljše spričevalo dobrega gospodarja
50 milijonov dinarjev hranilnih Zdaj je malo - nekoč Ob svetovnem dnevu varčevanja spet lahko ugotovimo razveseljiv porast števila varčeval vlog. Pred vojno so varčevali vsi, kdor bo pa več cev in hranilnih vlog v Dolenjski banki in hranilnici — Varčnost se je pri naših ljudeh že je pač mogel. Tudi kmetje. Prene- »Pri nas je samo on (mož) za- zelo udomačila, to pa pomeni, da postajajo dobri gospodarji, kar je zlasti pomembno v ob kateri kmet, ki je na sejmu prodal poslen, pa vseeno varčujemo,« je dobju gospodarske reforme. par volov, je vsaj dve tretjini de narja takoj nesel na hranilno knji zatrdila gospodinja iz Trdinove ulice žico, domov pa le toliko, kolikor je v Novem mestu in začela pripove Denarno varčevanje je staro kot vlogah, vezanih najmanj na 13 me novih din (71.8 odstotka vseh pri dovati: potreboval za sproti. Zanimivo je, »Mož dela v tovarni. Ko dobi človeštvo, bot njegova civilizacija. secev 2,851.297 Ndin. varčevanih zneskov). Upoštevaje, da da so kmetje, pa tudi drugi varče Hranijo dokaze (primerki hranilni Ker je DBH sklenila sporazum ima občina okoli 45.000 ljudi, vsaka plačo, mi da del za gospodinjstvo, valci, skoraj redno dvigali obresti, nekaj obdrži zase, po dva ah tri kov, drugi dokumenti), da so ljudje s poštami, da lahko varčevalci dvi družina pa povprečno po štiri člane, češ: To je naš čisti dohodek. Hkra varčevali denar že pred našim štet gajo ali vlagajo prihranke pri vseh varčuje v tej občini najmanj po ti pa so vložili spet po nekaj tiso stotake pa že četrto leto daje v jem. Gotovo so imeli razlog. Morda poštah, so se hranilne vloge pove eden iz vsake družine. 1.080 varče čakov. Mnogi denarja leta in leta .prašička’ za sina, ki bo šel prihod se ta razlog ni spremenil do najno čale za 1,173.592 Ndin. Pri hranilnih valcev iz metliške občine ima vlo nišo dvigali iz hranilnice, marveč so nje leto v šolo. Prav zdajle sem bi vejših časov, saj te »Domači vedež« službah petih kmetijskih zadrug na ženo pri DBH 942.602 Ndin prihran samo vlagali. Nekaj je bilo celo ta la na banki in naložila pet tisoča — zlata knjiga naših družin z na območju DBH je 3.360 zadružnikov kov, glede na število prebivalstva v kih, ki jim za prihranke v hranilnici kov. Presežek. Dve leti in pol že no sveti iz vseh panog domačega gospo in kooperantov vložilo za 1,422.400 tej občini pa varčuje vsaka druga petnajst let ni bilo »nič mar«. siva z možem, kolikor pač moreva. Imava tesno stanovanje, pa upava darstva, rodbinskega in družabnega novih dinarjev prihrankov. družina. V trebanjski občini varču Namenskega varčevanja pred življenja — iz leta 1932 pouči, da je je pri DBH 1.147 ljudi, aU vsaka kdaj na boljše. Rekla sva si: Morda vojno n ism o poznali. Lahko pa je bo šlo prek hranilnice Ni lahko, »varčnost v domačiji temelj blagi četrta družina, imajo pa 1,122.230 bilo dobiti tudi kredite. Za kredit nje«. »Zlata knjiga« nadalje uči: »De novih dinarjev prihrankov. V krški dajala bi več, ko bi mogla. Počasi je bilo treba zastaviti premoženje, se povečuje prihranek. Toda vztra narja ne shranjujemo doma v več občini pa je 4.448 varčevalcev s če je hotel delavec dobiti posojilo jih množinah, kot ga potrebujemo 1,205.173 Ndin naloženih prihrankov, jala bova, samo da bo zdravje pri od banke, sta mu morala biti za hiši.« za tekoče potrebe, temveč ga vla varčuje pa spet (glede na število poroka dva premožna moža. Nava gamo na knjižice v hranilnico ali v prebivalcev) povprečno vsaka druži »Ste se vi spomnili na hranilnico dno je bilo tako, da so bili delavcem ali mož?« banko ... Nalagati denar v srečkah na za poroke bogatejši posestniki. Po je igra, pri kateri lahko prej izgu- »Jaz. Sprva mu nisem povedala. Ce upoštevamo podatke hranilne goji za vračanje so bili precej slabši Ko je zvedel, je bil malo hud. Ker biš, kot dobiš. Tudi otrok se mora kot danes. zgodaj naučiti, da pozna pomen in službe pri DHB in dejstvo, da ljud pa smo tudi brez tistih nekaj tiso vrednost denarja ter da zna z njim je hranijo denar v poštnih in dru V stari Jugoslaviji za hranilnečakov preživeli mesec, se je tudi on ravnati.« gih hranilnicah, lahko trdimo, da vloge ni jamčila država kot danes, navdušil. Kot se mi zdi, daje tudi on se je smisel za varčevanje — ta pa pač pa območna skupnost, npr. ob nekaj tistega, kar obdrži zase, na Tako »Domači vedež« osem let je bolj razvit, čimbolj so ljudje čina.« knjižico. Ne pove mi.« po tem, ko je postal 31. oktober kulturni — pri nas zelo povečal; ne »Se morda spominjate, kakšna je »Imate samo enega otroka?« svetovni dan varčevanja. Da bo zad nazadnje nas o tem prepriča tudi bila propaganda za varčevanje?« »Dva. Mlajšemu bo tri leta.« nji oktober svetovni dan varčeva skokovit porast števila vlagateljev »Take propagande, kot jo imamo »Kaj pa pravite k temu, da ves nja ,so sklenili leta 1924 pri med in vlog pri DBH. Omeniti velja, da dandanes, takrat nismo poznali svet praznuje enkrat na leto dan narodnem ištitutu za varčevanje. je zdaj tudi občutno več otroških Ljudje so se med seboj obveščali in varčevanja?« hranilnikov, kar je vsekakor spod si pripovedovali o koristih varčeva »Takih dni bi moralo biti še več budno in obet, da se bodo otroci nja v hranilnicah. Pri kreditih pa v letu. Zase in za svojo družino Skokovit porast hranilnih že od malega naučili varčevati, to je bilo pogosto tako, da ga je dobil vem, da je varčevanje edina pot h vlog pa pomeni dobro gospodariti. tisti, komur je bančni uradnik za boljšemu življenju, človeku se kar toplota vlije v srce, če vidi, da si Ob letošnjem 31. oktobru, sve ■ Varčnost je pri nas že kar do upal. Zaupanje je sicer imelo veliko bro ukoreninjena. Seveda bi bilo vlogo pri takratnem varčevanju in lahko sam naredi boljšo prihod tovnem dnevu varčevanja — praznu dajanju posojil.« nost.« jemo ga torej triinštiridesetič — prav, da bi hranili denar v banki, lahko tudi v Dolenjski banki in hra ki nam je najbližja. Ce bi varčevalci nilnici v Novem mestu z veseljem vedeli, kako zelo pomagajo razvoju '■■■ ugotovimo velik porast hranilnih domačega kraja, domače občine, do vlog. To pomeni, da je varčevanje mačega območja, če vlagajo pri do kot pomemben dejavnik v vsakem Franc Krampelj: »Včasih je mači banki, Dolenjci pri DBH, si gospodarstvu tudi pri nas, na Do kmet dve tretjini denarja od ne bi pomišljali, kje hraniti, če. so lenjskem, prodrlo v širok krog de prodanih volov dal v hranilni se že odločili nesti prihranke v hra lovnih ljudi. Uspeh v varčevanju je co.« nilnico! Zlasti prav bi bilo v DBB hkrati gospodarski uspeh reform vlagati vezane vloge, ker so take nih prizadevanj. Na začetku preteklega leta je ime vloge pomemben potencial za inve sticijske naložbe. 30. septem bra 1967 je imelo 19.279 lo 15.033 vlagateljev pri DBH za vlagateljev v Dolenjski banki in 11,104.605 Ndin hranilnih vlog, do konca tega leta pa se je število vla hranUĐici (dalje DBH) 22,295.017 Ugodnosti namenskega novih dinarjev prihrankov. » gateljev povečalo za 1.896 ali 13 od stotkov, vloge pa za 7,734.993 Ndin varčevanja Od začetka leta se Je število var ali za 70 (!) odstotkov; tu pa so čevalcev pri DBH povečalo za 2.350, upoštevane tudi dodatne obresti ■ Pri nas se čedalje bolj uve 1.810.000 Ndin, Iz primerjave vlog ljavlja namensko varčevanje, kar in števila vlagateljev z začetka leta pomeni, da ljudje nalagajo prihranke 1966 in 30. septembra letos je raz v banko ali hranilnico zato, da bi se vidno povečanje števila vlagateljev jim v določenem času nabrala po za 4.246, vlog pa za 11,190.412 Ndin. trebna vsota za novo hišo ali kaj podobnega. Pri DBH je urejeno ta ko, da se da na privarčevani zne Pravična nagrada za vse sek (na vezani vlogi) dobiti kredit varčevalce pod ugodnimi pogoji. To je nedvo Prihranki v hranilnikih se povečujejo, varčevalci pa se skoraj vsak mno velika ugodnost za graditelje, dan takole zberejo v hranilnem oddelku Dolenjske banke in hranil Ob koncu preteklega leta je DBH saj bi morali sami zbirati denar le nice v Novem mestu, da dodajo nove tisočake privarčevanim vso pripisala varčevalcem na privarče ta in leta, pa si ne bi mogli posta tam. Kamen na kamen palača, dinar na dinar — bogastvo... vane vsote 772.809 Ndin obresti. viti doma. Banka jim pri gradnji Obresti, ki jih bodo pripisali pri pomaga. Za zdaj namensko varče hrankom oto koncu leta 1967, pa ce vanje še ni dovolj pritegnilo kme nijo na 1,060.182 Ndin. Samo zviša tov in obrtnikov. nje obrestne mere bo navrglo za Dolenjska banka in hranilnica si 180.000 Ndin večje obresti. 50.000 Je z izpopolnjeno organizacijo var novih dinarjev bodo znašale obresti čevanja (vplačevanje in dviganje Ne pozabite! iz razlike med obrestnimi merami hranilnih vlog na poštah) zelo ugla- DBH in drugih slovenskih bank. dila pot do varčevalcev, s tem pa DBH ima namreč za navadne (avi je pridobila in utrdila njihovo za sta) vloge določeno obrestno mero upanje. Seveda sedanja organizacija Najugodnejšo obrestno mero za vse 6.5 odstotka, druge banke pa 6.25 še ni najbolj popolna, ni še zajela odstotka. 50.000 Ndin obresti bo da vseh, ki varčujejo. Dosedanje delo navadne hranilne vloge Vam v vsej la torej razlika 0.25 odstotka. in uspehi DBH na tem področju pa Sloveniji nudi domača področna so dobri poroki za to, da bo imela (Martin Kramarič, vodja oddel ■ Te obresti bodo razdelili med še več varčevalcev, še več prijate ka v DBH: »Varčevanja bi se ■ vse vlagatelje, to pa bo hkrati ljev. morali naučiti pri naših gospo ■ kolektivna nagrada za vse varče- Dolenjska banka in hranilnica, dinjah, ki imajo sploh velik ■ valce denarja pri DBH! Vsekakor Za zdaj se kaže tudi potreba, da smisel za gospodarjenje v dru ■ je to spodbudnejši način od ti- bi bila hranilna služba pri DBH ra žinah.« ■ stega, pri katerem z žrebom do- zen ob ponedeljkih odprta še kakš ki je letos 1. avgusta ■ ločijo, komu bo pripadla nagra- no popoldne v tednu. vloge pa za 3,455.429 Ndin (ali za ■ da, razen tega pa lahko dobi na- 15.5 odstotka). Hranilne vloge so se ■ grado le zelo majhno število var- zvišala obrestne mere zlasti povečale v avgustu (za 520.000 ■ čevalcev oziroma vlagateljev. Pred vojno: trdna posest novih din) in v septembru (za 750 nika za delavca tisoč Ndin), to pa predvsem zaradi za navadne hranilne vloge prejmete tega, ker je DBH zvišala obrestno Varčuje že skoraj vsaka To, da je privarčevani dinar piri mero: za navadne (avista) vloge od družina dobljen dinar, so poznali tudi v sta po 6,50 % 5 na 6.5 odstotka in za vezane (vsaj ri Jugoslaviji. Kako je bila urejena za 13 mesecev) vloge od 6 do 7 na Pri DBH hranijo denar varčeval hranilna služba in drugo, se upo T do 8 odstotkov. ci (19.279) iz štirih dolenjskih občin, kojeni bančni uradnik Franc Kram za vezane hranilne vloge pa do 8 % te občine pa hkrati obsegajo ob pelj iz Novega mesta takole sporni Ob koncu septembra je bilo na močje DBH. nja: vadnih (avista) vlog pri DBH za Najvarnejše naložite Vaš denar pri domačem 18,340.270 Ndin, kar Je za 1,553.274 Novomeška občina je po številu »Dolga leta sem vodil hranilno novih dinarjev več kot na začetku vlagateljev pri DBH in zneskih vlog službo v bivši mestni hranilnici v denarnem zavodu, kjer ga lahko na področju leta. Vezanih vlog pa je bilo za na prvem mestu, če spet uporabi Novem mestu. Pričel sem nekako banke dvignete vsak dan dopoldne ali popoldne 3,951.747 Ndin ali za 1,902.145 Ndin mo podatek o stanju 30. septembra, leta 1926. Takrat so bile poleg mest tudi na vsaki pošti! več kot pred devetimi meseci. Za ugotovimo, da imajo 12.603 vlagate ne hranilnice še kandijska, ljudska izgradnjo stanovanj Je varčevalo 346 lji (ali 65.4 odstotka vseh) na hra in trgovinska hranilnica in banka. ljudi, ki Je imelo 30. septembra na nilnih knjižicah v DBH 16,025.002 Vem, da so imele nekoč skupaj za BREŽIŠKA OBČINA PRAZNUJE - BREŽIŠKA OBČINA PRAZNUJE - BREŽIŠKA OBČINA PRAZ
BO DOSEGEL LETOŠNJI IZVOZ MILIJARDO STARIH DINARJEV?
Dvajset let dolga pot od skromnega mizarstva do moderne industrije. Ved no znova dopolnjujejo iz bor svojih izdelkov in se prilagajajo zahtevam do mačega in tujega tržišča — V tovarni dela še 29 jubilantov — Kolektiv jim prisrčno čestita Pogled na novi del restavracije »NA GRIČU« ob avtomobilski cesti pri BrečicaJbu nove ljudi. Vrednost izvoza Zelo lepa stavba s sončno teraso vabi voznike naj ustavijo in si za hipec odpo je tedaj znašala 550 milijo čijejo na naporni vožnji. (Foto: M. Vesel) nov ali 94 odst. celotne pro izvodnje. KOLEKTIV RESTAVRACIJE NA GRIČU VABI POPOTNIKE Danes ima tovarna že 350 zaposlenih. Kljub temu da je bila v hudih težavah, se je kolektiv izkopal iz njih in se Dobrodošlica ob vsaki uri trdno postavil na lastne no — —— " ■T ge. Na Zahod bo do kanca Čatež je izhodišče za čudovite izlete v okolico, ki slovi po naravnih lopotafe Brežiška Tovarna pohištva Jeseni 1962 so se ponovno leta prodal za milijardo iz bo za občinski praznik slavi lotili rekonstrukcije in na delkov. To je velik uspeh. in kulturnih in drugih zanimivostih — Kmalu se bodo gostje lahko za dal) la 20-letnico obstoja. Začetki njen račun se je moralo de Tovarna se je uveljavila do časa nastanili v počitniških hišicah nad avtomobilsko cesto mizarstva segajo v 1. 1945, ko lavstvo marsičemu odpoveda ma in v tujini, ker prilagaja Je bilo pri podjetju zaposle ti. Dve leti kasneje so se pre svojo proizvodnjo željam in nih 10 delavcev. Preden so si selili v nedokončane prosto zahtevam kupcev modernega RESTAVRACIJA NA GRI Obiskovalce že sedaj opo do Kumrovca. Na Bizeljskem zgradili tovarno, so se nekaj re. Spet so sprejeli na delo časa. ČU — kdo je ne pozna? Ka zarjajo na naravne lepote, na se bo vsakdo rad ustavil v krat selili in nazadnje miza- teri avtomobilist se med vož zgodovinske in kulturne za zadružni vinski kleti in v gra rili v Narodnem domu. Ker njo iz Ljubljane v Zagreb ali nimivosti brežiške pokraji du Orešje, od koder je ču tam niso mogli ostati. so obratno še ni ustavil v njej? ne. V brežiškem gradu je dovit razgled po vsej okolici. iskali prostor drugod in rako Na griču ali po domače kar bogat in lepo urejen muzej, Lep je tudi izlet v Pišece, v predm estju naleteli na za »na motelu« je vsakdo ob ki je doslej navdušil še vsa kjer so prav tako dama pri poščen grajski kozolec grofa vsakem času prisrčno spre kega obiskovalca. Njegove delovalci odličnega vina. Piše Atemsa, ki je bil sezidaj; jet in odlično postrežen. zbirke pričajo o izkopaninah ce slovijo po starodavnem 1785. Kozolec so 1947 pozidali Obratovalni čas restavraci davnih kultur, o narodopis gradu. Pred kratkim naprav v tovarno. Dopoldne so dela je se začenja zjutraj in traja nih zanimivostih Posavja, o ljena cesta povezuje fcraj z li v mizarski delavnici, po ves dan in vso noč do na kmečkih uporih, o narodno Bizeljskim m odpira turistom poldne pa na gradbišču Ko slednjega jutra. Samo za dve osvobodilnem boju ki izse do tedaj skrite naravne le lektiv Je tedaj Stel 30 deav uri (od štirih do šestih) se ljevanju ljudstva iz teh kra pote. cev. Podjetje so imenovali vrata zapro, da gostinske jev, razen tega pa si obisko poadej Okrajna tovarna pohi valci lahko ogledajo bogato Poleti so Brežice še poseb prostore počistijo, jih napol no vabljive. Topla Krika je štva. nijo s svežim zrakom, in že poslikano viteško dvorano in grajsko stopnišče ter galerij eno samo kopališče od izliva Leta 1952 so ji dali ime To so tu novi gostje komaj pre do Otočca in Novega mesta. varna pohištva Brežice. Šte bujenega dne. ske prostore. Toliko sveta bi še lahko na vilo zaposlenih je naraslo na Gostje si s Čateža lahko 50 in sprejeli so celo 17 va Za ustavljale potnikov na šteli, na lovce in ribiče pa V ozadju sodoben stenski regal s številnimi možnimi Čatežu je vabljiva tudi pre privoščijo prijetne izlete v smo skoraj pozabili. Zanje je jencev. Vrednost letne proiz kombinacijami knjižnih polic, bifeja, televizijske bližnjo okolico: na Šentvid, vodnje se je povzpela na 18 krasna lega restavracije nad ta pokrajina pravi raj. Kr*.a omarice, police za radio in gramofon, predalov za izlivam Krke v Savo. Z nje v Cateške Toplice, v grad skriva ogromno ribje boga milijonov S din. Tedaj so spise, priročno apoteko ipd. Spredaj levo jedilnica Mokrice, na Bizeljsko, v Pi- začeli proizvajati prve izdel ne terase se odpira obisko stvo, gozdovi pa vsakovrstno z raztegljivo mizo, stoli in omarico. Izdelava v ame valcem čudovit razgled na šece in v kraje ob Krki vse ke za izvoz. Se isto lebo so v divjad .Lovci iz tujine že ne riškem orehu brez sijaja in v palisandrovem furnirju Brežice, na ravnino ob Savi do Kostanjevice. kaj let radi zahajajo v te kra tovarno spet nekaj investira z visokim sijajem. li. Podjetje je z uspehom iz ter naprej na Bizeljsko m V vinorodne gorice na Bi je. Z vsemi informacijami važalo, kolektiv pa je iz Hrvaško Zagorje. Nič čudne zeljskem pelje asfaltirana ce vam bodo v restavraciji na dohodka pridno nakupoval ga torej, da je pred prenovit sta in od tam ni več daleč Griču radi postregli. stroje in drugo opremo. vijo v restavraciji, tolikokrat zmanjkalo prostora. Poleti je V 1. 1954 se je kljub uspe še nekako šlo, ko so mnogi hom pojavila vrsta težav. Ku gostje posedli po terasi, po pci iz tujine so postajali za zimi in v dežju pa je bilo v htevnejši. To je spodbudilo restavraciji vsem pretesno. kolektiv, da se je odločil za Marsikdo bi se rad zadržal rekonstrukcijo obratov. Ta malo dlje, pa se je iz uvi krat so gradili tudi obrat šte devnosti umaknil, ko je vi vilka dve. Rekonstrukcija je del, kako polnijo restavracij povzročila precejšen zastoj v ske prostore vedno novi lju proizvodnji. 1956 so delavci dje in s pogledi iščejo, za ka- delali že v novih prostorih tero mizo se bodo postreženi Brutoprodukt se je v primer ■ gostje prej dvignili. javi z letom 1952 za štirikrat povečal. Nove stroje in dru Restavracija na Griču leži go opremo je tovarna dobila ob mednarodni prometni ži leta 1958. Podjetje je moč Vaš tip sodobne spalnice v treh novih furnirjih. To li, na kateri se tranzitni pro no povečalo izvoz. Število za so: korenina perzijskega oreha, korenina japonskega met iz leta v leto povečuje. poslenih je precej poraslo in jesena in korenina maser topola. Izvedba v visokem Gostov je vsak dan več. Ko kolektiv je ustvaril za okoli sijaju s poliestrom. Ta spalnica je primerna za vsako lektiv je to pravočasno uvi 200 milijonov S din izdelkov. velikost stanovanja in deluje zelo poživljajoče. del in se s PETROLOM do govoril za povečanje gostin skega objekta. Letos poleti so ■ ga za dva meseca zaprli, ga povečali in modernizirali. Pre urejeno restavracijo so od prli isti dan kot jesenski ve lesejem v Zagrebu. Gostje so jo že prvi dan zasedli do za dnjega kotička. Promet se je nenadoma dvignil kar za 80 odstotkov. Letošnji investiciji bodo kmalu sledile nove naložbe. Povečati bodo morali parkir ne prostore za avtomobile iz ljubljanske smeri. Tudi do volj vode si bodo morali za gotoviti, ker je sedaj zmanj kuje. Nad avtomobilsko cesto bodo postavili več počitniških hišic. V njih bodo lahko na Gneče v premajhnih prostorih je zdaj konec, v lepo Na sliki vidite nov izdelek brežiške tovarne pohištva — hrastovo jedilnico v špan stanili goste, če si bodo zaže in sodobno urejeni restavraciji pa se strežba gostov skem slogu. Pohištvo je temno sive barve s polsijajem leli ostati dalj časa prt njih. odvija veliko laže kot prej (Foto: M. Vese!) SLOVENSKA OBALA PRED IZPOLNITVIJO SVOJE DAVNE ŽELJE MORASL! PLODOVI ZORIJO...
V povojni zgodovini je po vsej domovini položaju presodilo svojo organsko povezavo veliko dokazov bogate ustvarjalnosti številnih s koprsko luko in združilo sredstva za zgraditev delovnih kolektivov naše socialistične skupno železniške povezave z njo, je samo dokaz ugod sti. Pobude za mnoga velika dela so se obnesle nih razvojnih perspektiv tega objekta in ob tem predvsem tam, kjer so bile naslonjene na ugod tiho priznanje vztrajnim graditeljem za doslej ne možnosti, s katerimi narava pomaga ljudem opravljeno delo vse od zasnove in zamisli do k uresničenju zdravih zamisli, manj in vedno uresničenja najbolj optimističnih pričakovanj - manj pa tam, kjer smo takšna dela zastavljali do zmagovitega dejstva, da je Koper kot luka iz političnih ozirov. Pod vse to je zdaj potegnila črto reforma, ki je še bolj zaostrila oceno ren vrisan in vpisan v vse svetovne pomorske tabilnosti posameznega gospodarskega objekta atlase. Do tega pa je bila dolga pot; povabim in na tej podlagi družbeni odnos do njegovega vas, drage bralke in bralci slovenskega pode razvoja. Da je slovensko gospodarstvo v tem želja, na kratek sprehod po njej.
Kopru. Hkrati z graditvijo be Jugoslavije. Tedanji predsed svojo moč za najemanje kre 770.519 ton, nato pa v letu 1966 tonske obale Je korenjak »Peter nazadoval na 758.616 ton — kar Klepec« vztrajno poglabljal mor nik izvršnega sveta Sloveni ditov. prepričljivo govori, da je luka sko dno in nakopani material po je, pokojni Boris Kraigher, Dobra organizacija m novi dosegla ob obstoječem stanju nekaj sto metrov dolgih ceveh je v svojem priložnostnem načini dela po najsodobnej maksimalno izkoriščenost naprav. brizgal za pregrado Škocjanskega govoru izrekel priznanje gra Sele letos bo s skrajnimi napo zaliva, kjer so počasi nastajale ših prijemih in dognanjih ri presegla številko 800.000 ton nove površine suhe zemlje in diteljem luke in napovedal modeme luške tehnike so pretovorjenega blaga. spodrivale morsko gladino. Na ta njeno veliko bodočnost. Ozna pripomogli k nagli uveljavit Struktura tega blaga priča, da ko pridobljenih novih površinah čil je zgraditev luke kot ve Koper vedno bolj postaja med so že rasle montažne lope Li se vi Kopra v pomorskem sve narodna luka za prevoz tranzit je širil prostor za lesna skladi liko delovno zmago naših lju tu. Opredelitev luke na spe nega in predvsem kosovnega bla šča — les je‘ bil tudi tovor, ki si di v premagovanju tehnične cializirane dejavnosti je nato ga, tako imenovanega generalne je najprej utrl oot v svet skozi in gospodarske zaostalosti. ga tovora ki tudi omogoča naj koprsko luko. usmerjala izgradnjo naprav večji zaslužek. Naraščajoči pro Hkrati so graditelji pripiavlja Ocenil je novo luko kot iz in skladišč, kakršnih po dru met v tej smeri pa hkrati privab li ustanovitev podjetja, ki naj bi redno pomembno za sloven gih jugoslovanskih lukah ni lja v Koper vedno nove stalne se posebej ukvarjalo z luško de sko in vse jugoslovansko go bilo in jih tudi v tujini še ni ladijske linije mnogih pomorskih javnostjo. Tako je bilo 23. ma prevoznikov sveta. ja 1957 ustanovljeno podjetje spodarstvo. Posebej je pouda povsod. V luki so se usmer »Pristanišča Koper«, ki pa sprva ril, da pri graditvi nove luke jali predvsem na promet z še ni imelo v rokah tudi inve v Kopru ne gre za nobeno lahko pokvarljivim blagom, VEDNO GLASNEJŠA sticijske izgradnje, marveč se je ZAHTEVA PO ŽELEZNICI močja. Zaradi izselitve veči ukvarjalo le z blagovnim pro konkurenco drugim lukam, predvsem z južnim sadjem, ne prebivalstva italijanske metom. Decembra 1957 so bili ker so vse preobremenjene s kar zahteva posebne naprave Tako bujen razvoj prometa je 3e6i moramo precej daleč narodnosti je začasno opeša odobreni glavni projekti za prvih tovori, zaradi tega tudi ni za dozorevanje, dezinsekcijo seveda ustvarjal velike probleme nazaj, ko je bil Koper še lo kmetijstvo in ribištvo — 135 metrov obale. Medtem ko so mogoče očitati, da je gradi in dezinfekcijo ter kondicio- pri odvozu blaga z ladij s kami otok, na katerem zgodovinski to dograjevali, so bili že izdela oni po cesti do železniške posta posebno še, ker je bilo treba ni in nato kmalu odobreni tudi tev nove luke kaprica prebi nirano temperaturo. Počasi je Kozina, kjer ga je treba pre Tiri že pred več kot dvema vse razpoložljive sile usmeri načrti za nadaljnjih 135 metrov valcev slovenske obale na so v luki nastajale naprave ložiti na železniške vagone. Tak tisočletjema omenjajo rim ti v obnovo in dvig cestnega operativne obale In za veliko šen kombiniran prevoz bremeni tranzitno skladišče ob njej. sproti sosednim pristaniščem. za praženje kave, čiščenje ri kolektiv luke z dodatnimi tran sko naselbino in utrjeno vo in pomorskega prometa, tr ža, avtomatično razkladanje jaško oporišče Egido. V mlaj Seveda pa ni šlo vse tako glad Dejal je: sportnimi stroški in zato je takš govine in gostinstva, kovin ko, kot je videti iz lagodnega in parkiranje razsutih tovo no stanje zahtevalo — vse bolj ši rimski dobi so mu zgodo ske in konservne predeloval pripovedovanja o poteku gradit — Gre le za izkoriščanje in rov in podobno. nujno in glasno — zgraditev že vinarji pravili Capres, Capri- ne industrije, postaviti na ve. Treba je bilo premostiti ne dajanje v uporabo tistih mož leznice do Kopra. Posebno še, ta ali Capre. Pod Justinija- šteto težav, vztrajno in trmasto nosti, ki jih splošni geograf Luka pa v svoji težnji po ker ima cestni odvoz tudi svoje noge gradbeništvo, obrt, zgra braniti svoja stališča, dokazovati specializaciji dograjuje na meje ir. je že sam po sebi po nom je bilo nekaj časa Justi- korist in pomen objekta. K ure ski položaj tega območja da menil resno oviro nadaljnjemu diti stanovanja in komunal svojem območju vse nove in nianopolis, potem je postalo ne naprave. sničenju zamisli o zgraditvi luke je za zgraditev kakšnega ob razvoju luke. Podjetje je zato latinsko Caput Histriae, iz v Kopru so domačim gospodarst jekta. Zaradi teiga jc normal nove zmogljivosti. Razen že vse svoje sile Usmerilo v reševa venikom pri Vodni skupnosti Pri omenjenih naprav irtia tudi nje tega problema in vzelo nase katerega se je nato razvilo VZROKI IN POGOJI morske ter predstavnikom obla no, da smo tukaj začeli gra vso težo 'odgovornosti za zgra beneško-italijansko ime Capo sti in družbenopolitičnim de diti luko. Poudarjam, da je rezervoarje za 13.000 ton je ditev tega prepomembnega objek d’Istria oziroma Capodistria. ZA ZGRADITEV LUKE lavcem občine in okraja Koper samo posledica nenormalnih dilnega olja in za 2000 ton ta. Delavski svet »Luke Koper« požrtvovalno pomagali tudi ne žveplene kisline; pokritih je na zasedanju 8. julija 1963 po Zaradi naklonjenosti Nem V KOPRU kateri republiški forumi in jav razmer v preteklosti, v zgo oredhodnem sporazumu v izvrš skladišč ima že za 66.424 kv. cem, ko so se ti borili v sred ni delavci Slovenije — predvsem dovini tega območja, da te na svoja pleča breme investira njem veku z Benečani za Vse od osvoboditve je bila v v republiški gospodarski zborni metrov, gradi pa novih še za nem svetu Slovenije sklenil vzeti tem pestrem dogajanju živo pri ci in republiški skupščini. Za zahteve lahko uresničujemo 21.696 kv. metrov. nja, investitorske dolžnosti pa nadoblast v Istri, je cesar sotna tudi misel na zgraditev to man pa so bila vsa prizadeva šele danes ...« poveril Združenju 2TP Slovenije. Konrad II. že 1035 Kopru po vornega pristanišča v Kopru. To nja graditeljev, da bi za nadalj S tem je bilo zaključeno težav delil mestne pravice. Toda so terjale razmere ob razvijajo njo izgradnjo luke dosegli enake DO SKRAJNIH no obdobje boja In priprav za čem se gospodarstvu in vedno pogoje financiranja iz zveznih HITER SAMORASTNIŠKI začetek del pri izgradnji koprske 1232 je Koper zasedel oglej širši menjavi dobrin v svetu, ka sredstev, kakor so Jih bile delež ZMOGLJIVOSTI železnice. Vse to spet ni šlo tako ski patriarh, njemu pa so ga mor se je vse bolj vztrajno vri ne drage Jugoslovanske luke in RAZVOJ gladko, kot mi zdajle letijo be 1275 spet iztrgali Benečani. vala tudi naša dežela. Ta me železnice, katerih izgradnja je bi Razvoj in nova zvezna zakono sede na papir — vendar pa je to njava je zahtevala čim cenejše, la omogočena z zveznimi dota Poslej je rast koprskega daja sta zahtevala spremembo že druga zgodba, ki vam jo ra Mir v Campoformiu 1797 je čim krajše in čim prikladnejše cijami brez obveznosti vračanja. pristanišča izredno naglo na imena podjetja v »Luko Koper«, je povem kdaj drugič. Dejstvo prometne zveze in poti. Samo po kar je bilo urejeno 4. decembra Koper prisodil avstro-ogrski To pa koprskim graditeljem ni predovala. Naraščal je pro je, da je zdaj železnica Koper— sebi se je zato gospodarstvenikom 1961. Nagla uveljavitev je povzro Prešnica s priključkom na progo kroni, pod katero je bil nato koprskega okraja in vse Slovenije jemalo poguma. Gradnja prvih met, daljšala se je operativ čila, da je promet naraščal veli 135 metrov obale je naglo napre Pulj—Divača ln s tem na jugo b kratkim presledkom za ča postavljala kot najugodnejša re na obala in vedno bolj so se ko hitreje, kot pa so bile do- slovansko železniško omrežje tik šitev tudi zgraditev pomorske to dovala in približala znamenito grajevane zmogljivosti. Medtem sa Napoleonovih vojn vse do nedeljo, 7. decembra 1958, ko je širile površine odprtih in po pred dograditvijo. Njena slove vorne luke v Kopru in njene po ko je promet od 1959 do 19G6 sna otvoritev je predvidena za 1918, ko je z nesrečno rapal vezave z jugoslovanskim železni Koper slovesno sprejel in po kritih skladišč. Tako se je narastel kar za več kot enajst zdravil ob dograjeni prvi etapi 2 december sko pogodbo padel pod itali škim omrežjem. prvim 136 metrom v letu 1958 krat, so se luške naprave pove Luka Koper je v svojem jansko okupacijo. Upornega Koper ima izredno ugodno zem nove luke desettisočtonsko čez čale komaj za štiriinpolkrat. Da ljepisno lego, pa tudi topograf oceansko ladjo »Gorico« — last pridružilo 164 metrov v letu izgradnja luke ni mogla hitreje razvoju vseskozi težila iz oz Istrana fašizem ni nikoli zlo ski položaj je več kot primeren. Splošne plovbe Piran. To je bil 1961, nato 123 v letu 1962, še slediti potrebam, je predvsem kih okvirov čisto luških pre- mil; za osvoboditev je pri Mesto leži ob zalivu, kjer se je rojstni dan Kopra kot pomorske 127 leta 1963 in 120 metrov v posledica naporov, ki jih je mo Jadransko morje najgloblje zajed luke ral kolektiv luke vlagati v ureja tovomih dejavnosti in skladi speval ogromne žrtve in zna letošnjem letu — skupaj 670 ščenja blaga. Zavedala se je ten delež boju za priključitev lo v evropsko celino. Odtod so nje kombiniranega cestno-želez- po kopnem, po cesti in železnici SLAVJE OB ROJSTVU metrov operativne obale. niškega odvoza blaga z ladij na svojega izjemnega položaja k matični domovini, kar se najbližje poti do srednjeevropskih Tem bodo že v naslednjih le postajo v Kozini, in seveda hkra glede na skoraj neomejeno mu je uresničilo z London središč, po morju pa do vseh pri NOVE LUKE ti v uresničevanje zamisli o že stanišč sveta. Zaliv Je s severne, tih sledili novi in novi metri lezniški povezavi Kopra z zaled obsežen prostor za razvijanje skim sporazumom 1954. južne in vzhodne strani zavaro Otvoritvenega slavja nove betonskih ploščadi. jem najrazličnejših gospodarskih V Kopru je bilo že zgodaj van pred hujšimi vetrovi z gričev Leta 1959 je znašal promet v dejavnosti in je bila zato po jem, med katerim je na vzhodu koprske luke se je 7. decem Koprska luka torej tako re slišati za pomorsko gospo bra 1958 med večtisočglavo koč raste sama iz sebe in se luki Še 61.494 ton, v letu 1960 se budnik za ustanovitev proste darstvo, zametke ladjedelni tudi obsežna ravan s skoraj ne je podvojil na 122.694 ton, v le omejenim prostorom za postop množico ljudi udeležilo tudi postopoma dograjuje, kakor tu 1961 povečal na 173.758 ton, v carinske in industrijske cone štva in luke, kar pa je pozne no izgradnjo in širitev trgovske in veliko število republiških in pač delovni kolektiv ustvarja letu 1962 že na 268.952 ton, po na svojem območju. Na nje je zaradi nasprotnih intere Industrijske luke tem leta 1963 poskočil kar na no uspešno uveljavitev bo se zveznih funkcionarjev ter sredstva za lastno udeležbo 628.546 ton, v letu 1964 zrasel še sov različnih okupatorjev po drugih gostov z vseh strani v novih investicijah, in gradi veda še vplivala vrsta činite- vsem zamrlo. Sele po priklju POT DO URESNIČITVE na 699.161 ton in v letu 1965 na čitvi mesta in obale k Jugo ZAMISLI O IZGRADNJI slaviji so spet nastali pogoji ea hitrejši dvig in vsestran KOPRSKE LUKE Intenzivno gospodarsko snova ski razvoj pomorstva. nje svobodnega slovenskega člove ka je ob stvarni oceni vseh mož nosti in pogojev kmalu postavilo POVOJNI RAZVOJ med svoje načrte tudi zamisel o KOPRA zgraditvi luke v Kopru in njene železniške povezave z zaledjem 2e takoj ob zmagovitem za Načrt je nekaj podjetnih in po ključku osvobodilnega boja gumnih ljudi, prekaljenih v ognju revolucionarnega osvobodilnega bo je bilo Kopru sojeno, da ja, začelo polagoma uresničevati postane upravno in politično prek Podjetja Vodna skupnost Pri središče svojega območja, pa morske v sklopu prizadevanj za ureditev vodnega režima na obal tudi središče kulturnega in nem območju. Z uresničevanjem gospodarskega življenja slo zastavljenega načrta so začeli 17 venske obale. Takoj je bilo maja 1957. ko so delavci Vodne skupnosti zabili prve pilote za namreč tudi jasno, da bomo pregrado Škocjanskega zaliva. Na Slovenci morali najti za iz to je v začetku julija 1957 piran gubljeni Trst ustrezno nado ska ladjedelnica Izdelala velik se salni bagei, ki so mu nadeli lepo mestilo. Glasno ga je zahte slovensko ime »Peter Klepec«. Ta valo obsežno zaledje, pa tudi Je začel poglabljati morje ob se vsa Slovenija je hotela imeti verni obali na globino 10 do 12 svoj izhod na morje. metrov, kar je dovolj za prista janje srednje velikih čezoceanskih Po ureditvi tržaškega vpra ladij. šanja so prebivalci obale z Junija 1957 Je izvršni svet Slo novim poletom začeli delo za venije odobril investicijski pro iz dograditvi gram za zgraditev prvih 135 me Pogled v del sedanje koprske luke, v kateri pristaja leta v leto več tujih in domačih ladij, po gospodarski dvig svojega ob trov operativne obale nove luke v železniške proge do Kopra pa bo njen pomen še veliko večji
6 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! ljev, vendar pa je že zastav podjetja v reševanje pereče GRIGORIJ KAZOVSKI: To preprosto palico, ki čevati njeno nečimrnost ljeno delo v sklupu poslovne ga problema železniške pove jo vidite ležečo brez slave ker smo pristranski sodi ga združenja trdno jamstvo zave Kopra z zaledjem. »Lu v zanemarjenem kotu, sem niki lastnih popolnosti in za bodoče poslovne uspehe. ka Koper« se je morala za videl nekoč cvetečo v goz tujih napak. uspešnejšo rešitev tega pro du: bila je polna soka, Toda metla, porečete ne* blema odreči marsikateri ODPRTA VRATA polna listja in polna vej, mara, je ananenje dreve ugodnosti m desetkrat obrni Orhidej eva sa, ki se drži na njeni POSLOVNEMU toda sedaj se prizadevna ti v roki vsak dinar. Morda glavi, in prosim vas, kaj SODELOVANJU je zato nekoliko zaostajala človeška umetnost zaman pa je človek, ako ne zme 2e v začetku svojega delo rast splošnega družbenega skuša boriti proti naravi, deno bitje, saj njegove ži vanja si je namreč koprska standarda v delovnem kolek i z p o v e d pritrjujoč to uvelo butaro valske zmožnosti se večno luka postavila v delovni pro tivu, kateremu pa je to na šib na njeno usahlo deb popenjajo na njegove um gram tudi široko sodelovanje domestilo zadoščenje, da so lo; kvečjemu še je nasp ske sposobnosti, njegova z vsemi gospodarskimi orga zgodovinske odločitve dosegli Na cesti me je srečal Fim Obšel me je sram. rotje tega, kar je bila, glava lazi po tleh, kjer bi nizacijami, ki bi jih takšno predvsem s svojimi lastnimi ka Gradusov, bobnar instru »Cesar ni, ni. Ne bom se vsevprek prevrnjeno dre morale biti njegove pete! povezovanje zanimalo. Omo silami, z lastnimi ustvarjeni mentalnega kvarteta »28 mi hvalil. V šoli sem imel v pet vo, z vejami na tleh in s Pri vsem tem pa se vkljub gočala je vsem kar najširšo mi sredstvi kot podlago za nus 24«. ju vedno dvojko.« koreninami v zraku; se vsem svojim napakam po- svobodo v postavljanju in udeležbo v zahtevnih kredit »Poslušaj, ne bodi mrha in »Le počasi, ne obupaj. Saj. daj jo suče vsaka pomi stavlja za vesoljnega re graditvi lastnih objektov, ki nih obveznostih, ki jih je pomagaj mi! Potrebujem be ni tako hudo. Takoj ti na valka, obsojena je biti nje formatorja in zatiralca zlo jih ta podjetja ali poslovne »Luka Koper« vzela nase, da sedilo za pesem. Melodijo pišem shemo.« sužnja in po muhavosti rab, za maščevalca krivic. skupine in združenja potre bi lahko v imenu vse skup sem zložil, besedila pa ni »Kaj boš napisal?« bujejo za svoje delo v luki nosti in tudi v dobro vse mam.« »Shemo. Slog besedila, da oziroma industrijski coni. Za skupnosti uresničila svoje boš vedel za mero.« velike narčte. »Nikoli nisem pisal verzov.« JONATHAN SWIFT: to imajo že danes na območ Pri tem je »Luka Koper« Cez dve minuti je Fimka ju luke svoja lastna skladišča »Jaz pa nikoli nisem kom vzpostavila najtesnejše sode poniral. Dajva, poskusiva.« Gradusov pomolil list, na ka in druge objekte nekatera lovanje z vsem gospodar terem je bilo napisano: znana slovenska in jugoslo »Bojim se, da ne bom zmo Premišljevanje o metli stvom Slovenije, predvsem vanska podjetja in zavodi, gel. Razen tega pa, kaj bo Ljudje, zveri in rovke pa z neposrednimi poslovni o ljubezni prav nič ne ve kot so na primer Centro- mi partnerji, bančnimi zavo tebi moje besedilo. Vzemi usode je njena naloga sna s talno brska po nesnažnih prom Beograd, Zavod za re zbornik ljubezenske poezije do, di, skupščino SR Slovenije mačke, ose, bolhe žiti druge predmete, sa kotih narave, prinašajoč zerve SR Slovenije, Zvezna in njenim izvršnim svetom, — in, izvoli, komponiraj glas ma pa biti umazana; ka na dan skrito sprijenost, direkcija za surovine Beo bo.« venomer lete in se spreha republiško gospodarsko zbor jajo. dar se v roki dekel obra in vzdiguje znaten prah grad, Cinkarna Celje, Prehra nico in drugimi, ki so pod »Saj ne potrebuj en verzov. bi do trklja, jo bodisi tam, kjer ga poprej ni bi na Ljubljana, Energokombi- jetju v njegovih prizadeva Potrebujem besedilo za pe- Ko je bil teden pri kraju, vržejo na cesto ali pa Jo lo, in se ves čas znatno nat Velenje, Slovenija les njih pomagali po svojih mož s m. Za mojo muziko. Po se je v meni rodil pesnik. obsodijo na zadnjo služ udeležuje tiste nesnage, ki Ljubljana, Jestvina Koper, nostih. Najtesnejše pa je se slušaj!« Moji verzi so Gradusovu celo bo — da podnetijo ogenj jo baje hoče odpraviti; Petrol Ljubljana, neposredno veda moralo biti sodelovanje Fimka je zapel. Bil sem po silno ugajali. Takoj je zapel z njo. Ko sem to gledal, njegovi zadnji dnevi pote pa so za dejavnost luke ve z Združenjem ŽTP Slovenije, s svojim strašnim glasom. sem vzdihnil in rekel sam kajo v sužnosti žen, in zana tudi številna špediter- trpežljiv. Poslušal sem. ki v imenu luke in za njen »Si si zapomnil?« sebi: »človek je vsekakor sicer vobče najmanj vred ska podjetja in pomorske račun opravlja in vesti torske Noge, noge, noge. metla!« nih: dokler se obrabljen agencije. posle ter gradi in vodi iz »Ne, nisem si zapomnil. Ne po okrogli zemlji stopajo, do trklja kot njegova vrst vem, kaj si je sploh treba noge, noge, noge, Narava jo je postavila v Vse hitrejša rast luke in gradnjo železnice od Kopra svet čilo in čvrsto, v po- nica metla ne zavrže ali močan pritisk na širjenje do Prešnice. zapomniti.« povsod sledove puščajo. pa uporabi, da prižge pla »Kako pa boš napisal bese voljnem položaju, nosečo njenih zmogljivosti je usme Na svidenje ob otvoritvi! men, na katerem se bodo ril pretežni del organizacij dilo, če si ne zapomniš glas »Genialno!« Je vzkliknil Fi na svoji glavi svoje lase, greli ljudje. skih in finančnih naporov RASTKO BRADASKJA be? Imaš posluh,« mka. »O nogah očitno nihče resnične vejice te rastline, ni pisal. Pisali so o rokah, obdarjene z razumom, do pa o očeh,o laseh, obrvih, kler ni sekira nezmernosti zobeh in ustih. O nogah pa prevrnila njenega zelenega ne!« vejevja in pustila samo Fimka Gradusov se je iz posušen trup. Tedaj se kazal kot zelo energičen člo zateče k umetnosti in si vek. Točno čez štirinajst dni nadene lasuljo, spoštujoč je naša znana pevka pela se zaradi umetnega svež »Noge« / nedeljski radijski nja las (docela zapraše oddaji. Potem so jo trije naj nih), ki niso nikdar pog bolj popularni pevci tri ve nali na njeni glavi; a če čere peli na televiziji. bi se v tem trenutku naši metli zahotelo javno na šf 1 : Kmalu so me začeli napa dati komponisti. Prej nisem stopiti, ponosni na te bre vedel da imamo tolikšno zove odrastke, katerih ni mercator število pametnih, fizično zdra nikoli nosila, in popolno vih ljudi, ki komponirajo ma pokriti s prahom, pa glasbo. najsi bi prišla iz sobe naj Zapustil sem konstrukcijski lepše gospe, bi bili mi pri biro, kjer sem delal, ln postal pravljeni smešiti in zani pesnik. Pesmi sem pisal zelo lahko. Poglavitno je — čim manj misliti. Zagledaš prstan — piši o prstanu, vidiš ptico Misli o ljubezni — pišeš o ptici, uzreš ladjo — in ladja odpelje. V. HUGO: Moje pesmi so znali od Ljubezen je kot drevo: nagiblje se samo Murmanska do Habarovska. Povsod so jih prepevali. Pri od sebe, razpreda svoje korefUne globoko imek Orhidejev je zaslovel po v vse naše bitje In pogosto še zeleni v vsej deželi. srcu, ki je razbito. A vendar, to ni moj seda nji priimek. Sedanjega pri MOLIČRE: imka — tega vam pa ne po Kadar hočemo ljubiti, se izpostavljamo ne Miha Maleš: PIRAN (m onotipija, 1956) vem. varnosti, da bomo ljubljeni.
Kje je bila zdaj prevzetnost in prešemost, kje biti s svojo družino dom zapustiti ter po svetu Iti razuzdanost tujih gospodov! Ogibali so se ljudi, s ne vedi kam. Strašno je bil ponižan ponosni Sđdnik. časom so se izgubili drug za drugim, sam oskrbnik Pustimo za nekaj časa kraj nesreče in žalosti ter je bil še ostal, kakor na morju poveljnik ne zapusti se obrnimo drugam, kjer se nam kaže nasprotna ponesrečene ladje, preden se ni vse rešilo. podoba. Na koncu trga, sredi sadnega vrta stoji bela, Nekega dne pridejo zopet gospodje, drugi gospod čedna hiša srednje velikosti. Kamor človek pogleda, je iz mesta. Resno so se držali in malo govorili. Ti vse snažno, vse lepo oskrbljeno; pred hišo, za hišo so vse obhodili, ogledali, zapisali in slednjič vse zape nobene navlake in nesnage, vsako orodje na svojem čatili. Ni ga bilo kmeta7da bi ne vedel, kaj to pomeni. mestu, vse pospravljeno in očejeno, in vendar je da Kadar se kakemu kmetu zgodi kaj takega, žalostno le nes delavnik, ne praznik. Na drevju po vrtu težko da j o vsi sosedje; ako bi bil morebiti tudi kateri tako Tako in enako so hudobni ljudje ugibali in modro da najdeš suho vejico, zato je pa tudi vse polno trdega srca, da bi se mu ne smilil nesrečni sosed, kdo vali. Človek bi bil mislil, da se bo zdaj Seljan najbolj sadja. Na dvorišče pred hlev lahko pelješ vsako me mu je porok, da prej ali slej ne zadene tudi njega širokoustil, ali pošteni drvar je plemenit, da bi si stno gospo, Še krila ji ne bo treba privzdigovati; po enaka nesreča! Tu pa moramo reči, da ni bilo med jezik brusil ob tuji nesreči; a vse vedenje njegovo je prstih ne bo stopala ne vihala nosu, ako ni žo od kmeti nikakega pomilovanja, še veselje se je bralo ne kazalo, da je vesel tega poloma. sile presitna. Celo v hlev sam smeš stopiti z njo; katerim z obličja in čula se je mnoga beseda, ki je pri Nekaj dni potem je bila dražba; edini kupec je glej: dvoje lepo rejenih, snažnih krav, dva telka in čala, kako malo priljubljeno je bilo novo podjetje v bil poprejšnji lastnik, ki je vse odkupil, mnogo ce dva prazna prostora za konje ali za vole, ki so zdaj tem kraju. neje. Poslopja, katera Je bila sezidala delniška druž pač zdoma. Vse kaže, da je tu, čene bogastvo, gotovo »Kaj sem vam pravil? Zdaj pa vidite! Napuh, na ba, menda še zdaj stoje in bodo stala, dokler sama zadovoljnost doma. puh, vse napihnjeno; dregni v meh, fš! sapa ven, pa ne razpadejo. Tako je bilo konec kratkega veličastva. To je Brezarjev dom. Tam ona ženica, ki sedi na je konec napuha!« Ko pade košati hrast v gozdu, podere in potegne klopi pod košato hruško in nekaj šiva, je njegova »Radoveden sem, kaj bodo zdaj s hišami, ali Jih s seboj to in ono manjše drevo, ki stoji poleg njega. mati. Drugega ni videti nikogar doma. Vendar dom oprti’ odneso ali ka-li?« Veliki polom je bil najhujše zadel ubogega Sddnika. ni zapuščen; po travi se pase mnogobrojna čeda »Skoda, da jih niso naredili na škripce, da bi Jih On je imel zdaj strašne čase. Izginile so mu bile kokoši in piščet in pred pragom leži skrivljen in zdaj premaknili in postavili, kamor treba.« kratke srečne sanje, glava ga je bolela po njih. Nje dremlje hišni varuh. — Pred kakimi sedmimi leti »Poceni bodo zdaj hiše kakor drenulje, vsak be- mu je bilo zdaj za življenje ali smrt. Prišli so zopet — ko je še gospodaril stari Brezar — je bilo tukaj >rač bo imel zdaj svojo kakor polž.« dolgi, viharni pogovori in prepiri z Ndsanom; za vse drugače, vse pusto in zanemarjeno. Stari Brezar, stonj vse, kar je poskusil. Cim bolj si je prizadeval, Bog mu daj dobro, je bil, recimo naravnost, zaprav »Jaz bi si sam izbral eno pa pustil svojo raztrga da bi izgazil iz pogubnega močvirja, tem bolj se je ljivec in pijanec. Zahajal je rad v veselo družbo. no lesenjačo.« pogrezal. Dokler je mogel in kjer je mogel, je jemal Sddniku je bil zvest tovariš, kateri ga pa ni posebno »Veste kaj, možje, zapustimo svoje podrtije, pa na posodo; zdaj je bilo vse preobdolženo; vsa njegova čislal. Svojima sinoma je bil zapustil dom ves za preselimo se sem, lepa vas bo to, raca na vodi!« imovina je bila zastavljna, skoraj nič več ni bilo dolžen. Zapravil bi bil vse, ako bi ne bil imel tako »Kaj pomaga lačnemu srebrna žlica, če je pa skle njegovega, žalostno je bilo videti nesrečnega moža, pridne žene, ki se je trudila in ubijala, delala in skr da prazna? Kje pa so naše njive, voziti bi se morali na skoraj čez noč se je bil postaral; prej tako čvrst bela noč in dan, da ni šlo vse pod nič. Anton je bil p o lip kakor "Of,r)oda.« in krepak, hodil je zdaj sključen in potrt. sicer mlajši sin Brezarjev, pravzaprav bi bil imel sta »Kaj bomo pa z onim rjavim kamenjem, ki so ga Ce je vse dobro premislil in preudaril, je izpre- rejši prevzeti domačijo; ali ta ni imel toliko pogu nakopali in na kup navlekli?« videl, da je zdaj berač. Križem roke držeč je čakal ma. Pogodila sta se torej, da ostane mlajši doma »Pretrdo je. da bi pota nasipali ž njim.« dneva, ko mu bo vse prodano, ko bo moral more in izplača svojemu bratu, kar mu gre.
7 Franček Saje: £1 ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Nemčijo je januarja 1918 zajelo široko ljena sovjetska oblast. Sele po uničenju listična delavska stranka Jugoslavije (ko Sredi januarja 1919 so stavkali bosan stavkovno gibanje, ki ga je socialna de madžarske sovjetske republike je ty'a vko munistov), so bila ta gibanja povezana ski železničarji, konec februarja pa v mokracija hitro umirila. Ko so se 3. no rakala jugoslovanska vojska in postavila in enotno vodena v revolucionarnem bo Bački, kjer so se jim pridružili pošt vembra 1918 spontano uprli mornarji v slovensko meščansko oblast. ju. Slovenija pa je še naprej ostala od ni uslužbenci in delavci v električnih Kielu, so 5. in 6. novembra tudi v Ham cepljena, ker se oportunistično vodstvo centralah. Sredi marca so stavkali želez burgu, Liibecku in Bremnu prevzeli oblast Vstaje v Bolgariji, Turčiji Jugoslovanske socialnodemokratične stran niški delavci v Splitu, v začetku aprila delavski in vojaški sveti. Socialistična re ke ni hotelo pridružiti komunistični pa v Požarevcu in okolici. Sredi decem volucija se je širila po vsej Nemčiji in in Italiji SDSJ(k). bra 1918 so stavkali rudarji v Ivancu pri zmagala tudi v Berlinu. Vlado pa so se V Bolgariji se je umikajoča se vojska, Srbska vojska je po proboju solunske Varaždinu, konec januarja 1919 v rudniku stavili socialni demokrati, ki so revolucijo poražena na solunski fronti, 27. septem fronte 1. novembra 1918 osvobodila Beo Kostolac, v bosanskih rudnikih pa je stal zavrli. Delavskim in vojaškim svetom je bra 1918 uprla, oklicala republiko in kre grad. Srbijo je rešila hude nemške oku no vladalo napeto ozračje. V prvih mese odvzemala oblast in razoroževala delavce. nila na Sofijo. Tam je nemška vojska pacije, ki je za seboj pustila razdejanje cih 1919 so stavkale tudi delavke v tobač 5. januarja 1919 so v Berlinu izbruhnile upornike razbila. Septembra 1923 so ko in bedo. Med vsemi strankami je Srbska ni tovarni v Zagrebu, tiskarski delavci v demonstracije proti tej vladi, ki je čez ne munisti organizirali oboroženo vstajo, ki socialdemokratična partija najprej obno Osijeku in Novem Sadu, občinski de kaj dni poslala na demonstrante vojsko pa je propadla. vila svoje politične in sindikalne organi lavci v Beogradu, tramvajski delavci v in začela preganjata Komuniste. Njena vo Ko so antantine čete novembra 1918 zacije in 15. decembra 1918 začela izda Osijeku itd. ditelja Karla Liebknechta in Rozo Luxem- okupirale Carigrad in zasedle Anatolijo, je jati dnevnik »Radničke novine«. Pod Zlasti pomembne so bile splošne pro burg so oficirji 15. januarja aretirali in ju v Turčiji prišlo do širokega narodnoosvo vplivom oktobrske revolucije se je od testne stavke. Prva je konec decembra ubili. V nekaterih predelih Nemčije so iz bodilnega gibanja in partizanskega voj ločila za dosledno revolucionarno smer. 1918 zajela Split. Na Hrvaškem je de bruhnile splošne stavke. Ker so ostale izo skovanja. Osvobodilna turška vojska pod Zato je odklonila udeležbo na socialde- lavstvo 6. februarja dopoldne prekinilo lirane, so propadle. vodstvom Mustafe Kemala (Atatiirk) je mokratični konferenci v Bernu za obnav delo in začelo splošno stavko. Na mno do leta 1922 porazila tuje intervencioniste ljanje II. internacionale, prvi kongres III. žičnem zborovanju v Zagrebu so delavci Vretje na Bavarskem in in sultanovo vojsko, šele konec oktobra internacionale v Moskvi pa je pozdravila zahtevali, naj vlada izpolni obljube, ki jih je ob prevratu dalo Narodno veće. V v Avstro-Ogrski 1923 je mežčanskodemokratična revolucija z zagotovilom, da se s Socialdemokra- zmagala, ko je bila Turčija poglašena za tično partijo v Bosni in Hercegovini za vseh večjih bosanskih mestih je 21. febru Pod pritiskom revolucionarnega delav republiko. vzema za komunistična stališča in za arja 1919 izbruhnil protestni generalni stva je socialistična bavarska vlada v za V povojnem času se je močno raz vzpostavitev sovjetske oblasti. štrajk, v katerem je sodelovalo 30.000 de četku aprila 1919 oklicala Bavarsko so mahnilo revolucionarno gibanje v Italiji. lavcev. vjetsko republiko. Ko so Jo socialni de Socialistični sindikati so od 300.000 članov Srbska socialdemokratična stranka je mokrati hoteli zrušiti, so se komunisti z leta 1913 narasli v zaqetku leta 1919 na decembra 1918 zahtevala korenito agrarno Vrenje zajame tudi kmečke Evgenom Levine jem na čelu 13. aprila po milijon članov, do konca 1920 pa na reformo, da se kmet je-tlačani spremene v stavili v bran sovjetske oblasti. Sestavili 2.300.000. Leta 1919 je bilo 208 stavk kme svobodne državljane in lastnike zemlje, množice so akcijski komite, ki je uvedel diktatu tijskih delavcev in 1663 stavk industrij osemurni delavnik, zaščito minimalne Zaradi fevdalnih ostankov, ki so bili ro proletariata in oborožili 20.000 delav skega delavstva, leta 1920 pa 189 stavk v mezde, delavsko zaščito in polno svobodo nekje večji, drugod manjši, je revolucio cev. Rdeča armada je v začetku prešla v kmetijstvu in 1881 delavskih stavk. Re za razredni boj. narno vrenje zajelo tudi kmečke množice. ofenzivo proti kontrarevolucionarnim si volucionarni val je dosegel vrhunec sep Najmočnejši fevdalni ostanki so vla lam. Te pa so kmalu začele protinapad. tembra 1920, ko so delavci po Italiji za Povsod: stavke, mezdne akci dali v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo 1. maja so vdrle v Miinchen in uničile sedli tovarne. še skoraj 80.000 tlačanov in 31.500 pol mlado sovjetsko republiko. Levineja je na Delavske in kmečke množice so pri je in demonstracije svobodnih kmetov, ki so s svojimi dru glo sodišče obsodilo na smrt in ga 5. ju čakovale in zahtevale, da izvedejo revo Tudi Socialdemokratična stranka Bo žinami sestavljali skoraj tretjino vsega nija ukazalo ustreliti. lucijo in prevzamejo vso oblast. Nanjo sne in Hercegovine je imela podobna sta prebivalstva v Bosni in Hercegovini! Revolucionarni avstrijski delavci so 14. pa italijanska socialistična stranka ni bila lišča nepomirljivega razrednega boja. Ker Medtem ko so ob prevratu ti tlačani januarja 1918 začeli splošno stavko, ki se pripravljena, ker so jo razjedale in hro so ta načela ustrezala razpoloženju de ostali še razmeroma mirni, so se konec je širila po vsej Avstriji in nato v Budim mile njene frakcije z medsebojnimi boji. lovnega ljudstva, se je njeno članstvo od leta 1918 začeli množiti kmečki nemiri, pešto ter v temeljih pretresala podonav Razčiščenje v stranki je prinesel šele njen predvojnih 1900 povečalo do aprila 1919 požigi veleposestniških hiš, zgradb in se sko habsburško monarhijo. Socialna de na. Da bi tlačane pomirili in da ne bi mokracija je v dogovoru z avstrijsko vla zemlja ostala neobdelana, so jim spomla do zavrla to silno stavkovno gibanje, ki di 1919 dali zemljo v enoleten zakup. se je končalo 22. januarja. 1. februarja se V Vojvodini so prevladovala velepose je uprlo 3000 mornarjev v Boki Kotorski, stva, hkrati pa je bilo tam kakih 300.000 maja so se po vsej Avstro-Ogrski vrstili kmečkih delavcev. V mnogih vaseh je za vojaški upori, ki so jih organizirali povrat- to prišlo do nemirov in uporov, ki jih je jiiki iz Sovjetske Rusije. Ker niso bili zadušila šele srbska vojska. Da bi pre med seboj povezani, jih je še zvesta voj prečilo nadaljnje samovoljno reševanje ska zatrla. Med zatiranimi narodi se je raz agrarnega vprašanja, je vojaško povelj mahnilo narodnoosvobodilno gibanje. stvo februarja 1919 razposlalo po vojvo Po razpadu Avstro-Ogrske je novembra dinskih vaseh vojaške posadke po 8 do 1918 v vsej Avstriji valovilo revolucionar 10 mož, »ker oblasti skoraj ni in je zato no gibanje. Delavstvo je postavljalo delav vse to ozemlje prežeto z boljševiško stru ske svete, ki so ustanovili močne delav jo, ki se ji edino upira naš vojak«. ske oborožene oddelke. Ostalo pa je pod Spet drugačni so bili zemljiški last vplivom socialne demokracije, ki je zavra ninski odnosi na Hrvaškem, kjer je 1138 čala revolucionarni prevzem oblasti. veleposestnikov ali 0,26 odstotka vseh po sestev, med katerimi Je bila nad polovica Sovjetska republika na Ma nemških in madžarskih fevdalcev, imelo džarskem in sovjetska oblast skoraj tretjino zemlje, 291.000 ali 71,5 odst. vseh posestnikov pa komaj četrtino. v Prekmurju Ce bi pa prešteli še velikansko cerkveno Na Madžarskem so po vojni delavci in državno veleposest, bi bilo to razmerje stavkali in prevzemali tovarne, na podeže za male kmete še neugodnejše. lju pa se je širilo revolucionarno kmečko Številni hrvaški kmete so od leta 1917 gibanje. Zaradi gospodarske krize je nara dezertirah iz avstr oogarske vojske, se ščala brezposelnost. Notranjo krizo so po oboroženi zbirali v skupine »zelenega ka večevale še ozemeljske zahteve nekaterih dra« in napadali veleposestnike. »Zelene sosednjih držav. Meščanska vlada je 20. mu kadru« so se pridruževali tudi drugi marca 1919 morala odstopiti. Novo vlado Bela Kun (1886—1939), voditelj socialistične revolucije na Madžarskem, od siromašni kmetje. Ti nemiri so se zelo so sestavili komunisti z Belo Kunom na marca do avgusta 1919 predsednik sovjetske vlade v Budimpešti. Revolucija razširili konec oktobra 1918 ob progla čelu in socialni demokrati, ki so progla na Madžarskem je tedaj zajela tudi Prekmurje. sitvi države SHS. sili sovjetsko republiko. Povsod so izvo Hrvatski ban je zaradi revolucionar lili sovjete delavskih, kmečkih in voja kongres v Livornu 20. januarja 1921, kjer na 6.078, sindikalne organizacije pa so nega kmečkega gibanja v osmih županijah ških odposlancev. je komunistična fralkcdja naslednji dan od 5522 članov narasle na kakih 25.000 vpeljal nagla sodišča. Narodno veće je iz Revolucionarna vlada je namesto sta ustanovila Komunistično partijo Italije. S članov. O političnem stanju v Bosni je istega razloga ukazalo splošno mobiliza re vojske ustanovila rdečo armado. Iz tem je bilo delavsko gibanje razcepljeno, policija marca 1919 z zaskrbljenostjo cijo, ki Je propadla, in nato prosilo an dala je odlok o nacionalizaciji zemljiških revolucionarno gibanje je že popuščalo, ugotovila, da se v Sarajevu socialistična tanto za vojaško pomoč. Hkrati je v Beo posestev v korist proletarske države. S fašisti s svojimi oboroženimi skupinami agitacija nadaljuje, socialni demokrati pa grad poslalo delegacijo s prošnjo, naj tem je izgubila množično podporo kme pa so postajali vse nasilnejši, dokler ni se že javno imajo za komuniste. Na so nujno pride srbska vojska. Na kmečko tov, ki so pričakovali, da bodo z razde so 28. oktobra 1922 prevzeli oblast in cialistične shode zahajajo tudi vojaki in ljudstvo pa se Je Narodno veće obrnilo litvijo veleposestev dobili zemljo. uvedli svojo diktaturo. celo oficirji imajo stike s socialnimi de s posebno poslanico, v kateri mu je v Romunska in čehoslovaška vojska sta Zavoljo razgibanega delavskega gibanja mokrati. V Mostarju se jim je pridružilo svoji veliki stiski mnogo obljubilo. vdrli v Madžarsko, ko sovjetska vlada ni v Angliji je celo laburistična stranka, ki nižje uredništvo, v banjaluškem okrožju Te obljube so nekoliko pomirile kme hotela sprejeti demarkacijske linije, ki ni nikdar sprejela marksističnih idej, iz pa so imeli privržence tudi med kmeti te. Ker pa so ostale le prazne besede, so jo je določila antanta. Po prvih hudih javila, da je socialistična stranka in so itd. se spomladi 1919 nemiri zopet razširili in udarcih je obnovljena rdeča armada pre cialistična družba njen cilj. Na Hrvatskem je bilo vodstvo social- kmetje so sl sami začeli deliti velepo šla v protiofenzivo in vdrla v Slovaško, Pod idejnim vplivom oktobrske revo demokratične stranke v rokah desničar sestniško zemljo. Med oboroženimi kme kjer so oklicali sovjetsko republiko. Na lucije in po zgledu boljševiške stranke so jev. Zato se je levica konec januarja 1919 ti in srbsko vojsko je prihajalo do krvavih zagotovilo francoske vlade, da se bo tu po vsem svetu nastajale revolucionarne od nje odcepila in ustanovila akcijski od spopadov. di romunska vojska umaknila iz Mad komunistične stranke, ki so se povezale v bor združene opozicije. Ta se Je povezal V mnogih krajih so te kmečke revolu žarske, če se rdeča armada umakne iz Komunistični internacionali. Ta je imela s srbsko stranko in Jo pooblastil, da pri cionarne akcije vodili kmetje, ki so se čehoslovaške, je rdeča armada zapustila ustanovni kongres od 2. do 6. marca 1919 pravi kongres zedinjenja vseh revolucio vrnili iz Sovjetske Rusije, ali drugi, ki so Slovaško. Romuni pa se niso umaknili. v Moskvi. Na njem so sodelovali tudi za narnih strank in struj. Za nepomirljiv se imeli za boljševike. Toda to kmečko Zavoljo tega je rdeča armada začela stopniki jugoslovanskih komunistov. razredni boj in zedinjenje revolucionarnih gibanje Je prihajalo vse bolj pod vpliv ofenzivo, v kateri je spričo izdajstva do strank se je izrekla tudi Socialdemokra Radičeve Hrvatske republikanske kmečke živela hud poraz. Socialni demokrati so tična stranka Dalmacije. stranke, ki se Je borila za hrvaško kme začeli omahovati in madžarska sovjetska ODMEVI PRI JUGOSLO čko republiko. Aprila 1919 je Radičeva vlada je 1. avgusta odstopila. Novo vlado Delavstvo Je bilo po vojni nezadovoljno stranka zaradi aretacije svojega voditelja so sestavili socialni demokrati. Ko pa je VANSKIH NARODIH s svojim gmotnim in političnim stanjem, razglasila celo splošno kmečko stavko, 6. avgusta romunska vojska vkorakala v Po vojni se Je revolucionarno gibanje ogorčeno zaradi nizkih mezd, rastoče med katero naj kmetje ne nosijo živeža Budimpešto, so prevzeli oblast protirevo- pri posameznih Jugoslovanskih narodih še draginje, brezposelnosti in brezpravnosti. v mesta, ne hodijo na sejme in trgovcem lucionarji. nekaj mesecev samostojno razvijalo. Se Zato so se v vseh jugoslovanskih pokra tudi doma ničesar ne prodajajo. V Prekmurju, ki je bilo takrat še podle ko je bila aprila 1919 na ustanovnem jinah vrstile stavke, mezdne akcije in Madžarsko, je bila prav tako vzpostav- kongresu v Beogradu ustanovljena Socia demonstracije. (Nadaljevanje sledi) L ______RAZSTAVA FRANJA STIPLOVŠKA V MARIBORSKI GALERIJI Komemoracija na Trati 1. novembra ob 10. uri bo Močna ustvarjalna osebnost na partizanskem pokopališču na Trati pri Kočevju kome Ustvarjalnost slikarja Pranja Stiplovška so letos govo oblikovalsko moč. V s posredovanjem Posavskega muzeja pobliže spo primeri s tem ima močno moracija za padlimi borci znali v Mariboru, Krškem in Novem mestu. Razstavi veljavo, pa ostaja vendarle NOV. V programu žalne slo v Krškem je čez poletje sledila razstava v Dolenjski bolj na površini njegova s vesnosti je govor, nastop ru galeriji, od 22. septembra do 16. oktobra pa raz takim izrazom povezana po dniške godbe, polaganje ven stava v Mariboru. Na otvoritveni slovesnosti v mari teza v avtoportretih, v kate borski umetnostni galeriji so bili prisotni številni rih zelo močno izpoveduje cev, recitacije šolarjev in na predstavniki kulturnega in političnega življenja, svojo vero v neomajno po stop pevskega zbora. med njimi tudi slikarji Maks Kavčič, Zlatko Zei, slanstvo umetnosti, ekspresio Slavko Tihec in Ivan Kos. V naslednjih vrsticah nistično zasnovana simbolika ponatiskujemo prispevek Branka Rudolfa v Mari njegovih podob trpečih ljudi borskem Večeru. V njem je pisec živo in nepo ali pa portretov ljudi krepke sredno predstavil bralcem umetniško podobo sli volje in vere, mogoče tudi NOVI HOTEL karja Posavja. značilnih ekspresionistično simbolno krivenčasih dreves. Pred štirimi leti umrli sli ba mladih (skupaj z Nikom kar (in na koncu ravnatelj Pirnatom in Ivanom Kosom). Grafike te razstave so pri DIANA Posavskega muzeja v Breži Mariboru je posvetil svoje jetna dopolnitev že omenje cah) Franjo Stiplovšek je najobsežnejše sklenjeno gra nih listov map Starega Ma V MURSKI SOBOTI okrog leta 1920 dal lep prispe fično delo Stari Maribor, dve ribora. Značilne so zelo lepe vek k likovnemu življenju mapi lesorezov. Na trenutni risbe »prodirajoče v značaj Maribora. Zato je umetnost razstavi lesorezov ni, ker upodobljencev«: zgodnejše na galerija rada sprejela spo sodijo v stalno gradivo umet bolj kontrastne in tempera minsko razstavo muzeja, ki nostne galerije. Ti lesorezi mentne, kasnejše umirjene, Deset dni ga je nedavno vodil. Razsta so značilno in zrelo delo. Re enakomerno dognane, tako da va bo odprta tri tedne. cimo »magično« realistične« bi bile lahko nekoč šolske za impresioniste primere tipično lepe risbe. Stiplovškove slike, risbe in zgovornosti starih zidin, vrat, V krški galeriji je bila 21. ulic, slučajno pozabljenih Mogoče je, da so nekateri grafike so seveda mnogo več kritični ljudje, ki so Stiplov oktobra spet skromna slo kakor dokument časa. Same predmetov Stiplovšek nikoli ška v določenem obdobju vesnost- Odprli so razsta po sebi pomenijo vrednoto, ni presegel, po svoje so nekaj vo 20 del treh predstavni imenovali klasicista, mislili Franjo Stiplovšek: KOVAČ (olje, 1934) izraz tako močnega in svoje dokončnega in zelo značilne ravno na določene risbe. kovi impresionizma na Slo vrstnega ustvarjalca, tako do ga ravno za njegovo zrelo do Vendar vse Stiplovškovo de venskem. Zastopani so sli gnanega v sredstvih izpove bo. Naša razstava kaže Stip lo — risarsko, grafično, sli slikah in grafikah, da bi mo da je nekaj tega vsestranske karji Rihard Jakopič, Matija di, da postaja jasno, zakaj je lovška kot zrelega oblikovalca karsko — dovolj jasno kaže, gli prezreti njihov simbolični ga prizadevanja jemalo nekaj Jama in Matej Sternen. Pri Stiplovšek ob svojem času v gotovosti potez čopiča ka da oznaka »klasicizem« zanj pomen boleče silnih misli in sokov njegovemu likovnemu kazan je le majhen del nji uspešno sodeloval na vseh kor v spremenljivih intonaci ni ravno primerna. Krivine čustev ali pa trpečih ljudi. ustvarjanju. Vendar je goto hovega ustvarjanja, kolikor slovenskih razstavah doma in jah palete. Stiplovšku raste galih, grčavih dreves na (ka Tudi v risbi je Stiplovšek vo, da je ista mnogostranska ga pač hranijo zbiralci v daleč v tujini, bil član du poezija iz stvarnosti. V neka zmeraj prizadet in zato izra prizadevnost in prizadetost Krškem in Brežicah. O po korkoli stvarnih) nenavadno menu impresionistov za slo najskega Hagenbunda in je o terih delih dosega intimno in skrbno dognanih risbah so le zit. povzročila tudi nekaj naj njem ohranjenih precej pri- vensko umetnost je sprego tenzivnost, ki dokazuje nje preveč podobne oblikam na Mogoče še nekaj. Stiplov boljšega, kar je najti v nje znavalnih poročil — prav ta govem delu. In ravno tisto voril dr. Emilijan Cevc, ki ko doma kakor zunaj domo šek je bil tudi izrazit pro- je odprl razstavo, in s top svetar, muzik, režiser, sceno lepo je izrazito navzoče tudi vine. Stilna smer, ki ji je na naši razstavi. lo besedo predstavil obisko sledil Stiplovšek, je bila v graf, muzealec in še marsi valcem razstavljene umetni- glavnem tako imenovana no kaj. Upravičeno je mnenje, BRANKO RUDOLF ne va stvarnost, smer, ki se je razvijala nekako v zvezi z DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL VAS VABI ekspresionizmom, vendar ni kakor ni bila istovetna. Go tovo je, da je Stiplovšku, iz vrstnemu risarju, hkrati nova stvarnost pristajala in se tu di nikoli ni do kraja uklonil Pred Maleševo razstavo njenim suhim, strogim, she- niatizirajočim tendencam. V V soboto, 28. oktobra ob najvišje umetniško priznanje Dolenjski kulturni festival zreli Stiplovškovi dobi so 19. uri, bo v kostanjeviškem — Prešernovo nagrado. Pe vabi k številni udeležbi zlasti ploskve (kakor koli novo- Lamutovem salonu novo do snik bo dodal tudi nekaj naj- ljubitelje plemenite in čiste s tvar niških) vedut tonsko živetje, ki ga pripravlja Do novejših pesmi, tako da bo umetnosti. zmehčane, ves način, kako lenjski kulturni festival. Na dejansko recital iz vsega portretira sebe in druge, ka sporedu je otvoritev razstave ustvarjalnega obdobja izza le že — v bistvu ekspresioni umetniških del znanega slo ta 1941. stično — ljubezen do izrazite venskega ustvarjalca MIHE poteze, do simbolnih podob MALEŠA. Umetnik bo raz In slednjič NEHOOI DOMOV BREZ (berači, drevesa itd.). Stiplov stavljal nad petdeset del iz naj opozori škovi prikriti lirizmi, kakor svojega bogatega ustvarjalne mo še na tisto, kar so že v njegovem ga obdobja. Med razstavljeni tretjega ust času začeli imenovati magič mi deli bo večina barvastih, varjalca, ki ne lastnosti stvarnosti, so v kar bo še posebno zanimivo, se nam bo zrelem njegovem delu plod ta saj je Maleš znan kot pesnik predstavil ta ko izpovedne kakor tudi teh s čudovito barvno skalo, ki večer — mla nične gotovosti. jo suvereno obvlada. dega pianista Vendar — od kdaj naprej IGORJA DE lahko štejemo Stiplovškovo V drugem KLEVO, ki bo razen Cho delu večera pinovih Polonez izvajal tu otroška zrelo dobo? Nedvomno je konfekcija razvil največjo umetniško bo nastopil di Ramovševo skladbo Prelu aktivnost v Krškem, kamor slovenski pe dij in vrnitve. To je daljša športne snik, pisatelj skladba za klavir; skladatelj t hlačke se je 1925 preselil iz Mari in mislec ED jo je napisal na pobudo pia bora. Takrat je največ raz V soboto, 28. oktobra, bo uprizorila v Novem mestu ob VARD KOC nista Igorja Dekleve in bo ženske kopalke stavljal, najbolj zaslovel. V 16.30 za šolsko mladino, ob 20. uri pa za odrasle ljub BEK, ki bo doživela v Kostanjevici prvo Mariboru je bil soorganiza ljanska Drama Cankarjeve »Hlapce«. Gostovanje bo v bral iz svo izvedbo na Slovenskem. Prav Jutranjka tor prve umetniške razstave, okviru praznovanja občinskega praznika in 100-letnice je pesniške zato se bo prireditve udeležil soustanovitelj in tajnik kluba slovenskega gledališča. Nastopajo najbolj znani sloven zbirke »Groza«. Za to zbirko tudi skladatelj Primož Ra KONFEKCIJA • SEVNICA »Grohar«, potem pa član klu ski igralci. Vstopnice lahko rezervirate na tel. 21-210. je pesnik v letu 1966 dobil movš.
1. 1925 oglasil na umetniški akade sledicami operacije proti polnoči predakademski dobi, ki ga je v miji v Zagrebu in bil sprejet. Odlo 30. aprila umrl petindvajset let star. Zagrebu izpodrinil monumentalni čil se je za kiparstvo na oddelku način Meštrovičev, florentinska šo Novica o njegovi smrti je vzbu Slikar in kipar Jože Gorjup prof. R. Valdeca, ki je zbolel in je la pa ga je vodila v deželo bukolič vodstvo prevzel Meštrovičev asi dila v slovenskem umetniškem sve tu bridko zavest, da smo izgubili nih idil, kjer je upal prodreti glob stent Fran Kršinič, v drugem letu lje v skrivnost življenjskih resnic. Poročali smo že, da je imel cionarnim zaletom slikar Božidar pa sam Meštrovič, ki je s svojo mnogo obetajočega umetnika, prav Oplodila sta ga tudi Giorgione in uvodno besedo na otvoritvi se Jakac in pesnik Anton Podbevšek. sugestivno umetnostjo popolnoma ko je dozorel za prvo žetev svoje bogate setve. Na njegovem grobu Tizian, katerega »Urbinsko Venero« danje Gorjupove razstave v Do V tem razgibanem ozračju je takrat osvojil mladega učenca. Leta 1927 je po svoje prepesnil, kakor se je študiral na novomeški gimnaziji tu bi upravičeno lahko ponovili bese lenjski galeriji v Novem mestu je zapustil Zagreb in sledil Venu kasneje s kostanjeviškim Križanim di Jože Gorjup in začel pesnikovati, Pilonu na akademijo v Florenci, de, s katerimi se je 1. 1708 poslav zavestno podal v tekmo z Meštro- akademik prof. dr. France Stele; risati in grafično ustvarjati. Sode kjer se je posvetil študiju slikar ljal od nadebudnega sina Aleša, ki vičem. Na tem potu se je že močno danes njegov govor objavljamo, loval je v rokopisno izdajanem gla stva in grafike. Njegovi učitelji so je umrl prav tako nepričakovano, oddaljil od mladoletne sanjavosti, triindvajset let star, njegov oče Ja zaključen pa bo prihodnji teden silu dijaške organizacije »Prosveta«, bili Felice Carena, Enzio Pozzi in razvite v senoi Jakčevega ekspresio v »Zarji«, ki je izhajala 1. 1923 in nez Gregorij Dolničar: »Flos in flo na tej strani. Celestino Celestini. V slikarstvu se nizma, in se vključeval v stvamejši, 1924, leta 1925, zadnje leto svojega je naslonil predvsem na tektonsko re praemature abscissus« — Razcve- čeprav še vedno poetični svet, kjer Dolenjska galerija v Novem me- študija na gimnaziji, pa je bil ured usmerjeni novi realizem Carene, v tena roža, prezgodaj odrezana. mu je več kot Meštrovičeva monu in Dolenjski kulturni festival v nik novega nadstrankarsko orien grafiki pa se je oprl na Celestinija, Prezgodnja smrt je povzročila, da mentalnost, ki ji je ostajal zvest, Kostanjevici upravičeno obujata ro-. tiranega dijaškega glasila »Mlada ki je bil tudi Pilonov učitelj. Po di delo petindvajsetletnega mladeniča, pomenilo bukolično razpoloženje Jakom spomin na prerano umrlega misel«. Največji umetniški doživ plomskem izpitu 1930 se je nastanil kakor nam ga prikazuje novomeška takratnega italijanskega in franco slikarja, grafika in kiparja Jožeta ljaj mu je takrat pomenil lirični kot samostojen umetnik v Kostanje razstava, ni moglo doseči zaokrože skega slikarstva. To se zrcali v nje ^°rjupa. Po rojstvu je namreč Ko- ekspresionizem grafike Božidarja vici. Oženil se je s slikarko Fran nosti, še manj osebne dozorelosti. govih priljubljenih motivih, katere stanjevičan; tam v bližini po njem Jakca, posebej še lesorezni ciklus cozinjo Marjetico Dufour, in se za Je pa kljub temu močno zanimivo, oblikuje z izrazito težnjo po monu Poslikane cerkve sv. Miklavža je bil ilustracij h Gradnikovim pesmim z čel živahno uveljavljati v našem ker iz njega odseva zagrizeno pri mentalni kompoziciji, kakor so Pik r°jen 1. 1907; Novomeščan je postal naslovom »Pisma«. Objavljen je bil umetniškem življenju. Tu je ustva zadevanje za osebno izpovedjo, ki nik, Tri gracije, Kopalke, Venera, j?0 vzgoji, pomeni pa za to mesto 1. 1923. V novem načinu, ki je ril svoje naj večje in najpomemb je najvemejši dokaz za to, da ima Glumači, V ateljeju itd. Tema »Živ °e več: v njem gledamo enega naj- združeval v grafično enoto besedilo nejše delo, poslikanje prezbiterija mo pred seboj zapuščino resničnega ljenje je lepo« pa ga povezuje z e&je pozornosti vrednih sadov no- pesmi in ilustricije, je ilustriral ta cerkve sv. Miklavža. Zaradi gnojit- umetnika. Stopinje na poti njego razpoloženji, ki so postala priljub omeških kulturnih prireditev, ki krat tudi Gorjup svoje pesniške pr ve nosne korenine je moral 1. 1932 vega umetniškega razvoja so jasne: ljena po Cezannu, Matissu in dru ta jih 1. 1920 organizirala z revolu vence. Tako razpoložen se je jeseni v ljubljansko bolnico, kjer je za po Jakčev lirični ekspresionizem v gih. (Konec prihodnje) Bela krajina in JLA sta eno " ' ' " )------V nedeljo so bile končane večje vojaške vaje zagrebške vojne oblasti na področju Korduna in Bele krajine, v katerih so sodelovali vsi rodovi kopen skih in zračnih enot naše armade — Belokranjci so se tudi tokrat izkazali z gostoljubjem!
Pretekle dni so se v Beli krajini dogajale izjemne stva ri, ki so jih prebivalci vse po • v krajine spremljali z izrednim M m zanimanjem. Enote JLA, raz deljene v skupino napadalcev in branilcev, so utrjevale po ložaje, postavljale obrambno mv, « linijo z žičnimi ovirami in minskimi polji. Vojska, do ■ C : zob oborožena, z dobro zama . ... skiranim orožjem in opremo najsodobnejše tehnike, je nu dila vtis, da gre za res. Preden so enote prišle na položaje, so morale premaga ti velike razdalje, do 150 kilo 23. oktobra so vojaki enote polkovnika Ivana Slapnika v vojašnici Milana Majcna metrov in tudi več, vendar so položili svečano prisego. Lepe slovesnosti so se tokrat udeležili predsednik ObS pohodi minili brez nesreč. Novo mesto Franci Kuhar, predstavniki družbeno-političnih organizacij in mladi Tudi partizanska brigada, ki na. Na sliki: vojaki po svečani prisegi podpisujejo listine. (Foto: M. Vesel) je delovala v zaledju napadal cev pod poveljstvom rezerv li tudi »atomski projektil«, rodno obrambo generalpol bil redek primer, da so, kot nega podpolkovnika Jurija napadalci pa so v bok sovraž kovnik Nikola Ljubičić v so bili vajeni med NOB, vo Levičnika (direktorja IMV iz nika spustili padalce in opra spremstvu visokih oficirjev jakom prinašali na položaj Novega mesta), sestavljena iz vili helikopterski desant. JLA. priboljške. Te . dni so začele samih rezervistov, je izredno Vojaškim vajam so v za Vodstvo vaj je bilo z voja delati tudi že posebne komi dobro prenašala napore in iz ključnih operacijah prisostvo ki vred presenečeno nad le sije, ki ugotavljajo nastalo polnjevala svoje naloge v za vali tudi številni družbeno pim sprejemom, ki so ga do škodo, brez katere tako ob ledju »sovražnika«. Razpolo politični delavci Slovenije in živeli zlasti v Beli krajini. sežna vojaška vaja pač ne ženja med napadalci in bra Hrvaške, udeležil pa se jih je Navzlic temu da so kmetje more poteči. nilci ni pokvaril niti dež, ki tudi državni sekretar za na ponekod pričakovali škodo, ni R. B. je medtem marsikoga do ko že premočil. Pravi spopad se je začel v petek zjutraj, do manjših bo jev pa je prišlo že na pred Geološka ekskurzija na Gorjance večer tega dne. Branilci, ki so Pretekli četrtek so enote JLA v okviru vojaških vaj se med operacijami umikali, Kljub hladnejšemu vreme ja namenjena boljšemu stiku med hrvaškimi in slovenski preizkušale sodobno orožje in opremo. Preko reke so se na položajih dobro utr nu geologi še vedno vztrajajo med hrvaškim in slovenskim mi geologi. Udeležence iz Za Dobre na Hrvaškem so v manj kot poldrugi uri po dili, zbrali vse svoje sile in pri ekskurzijah po Dolenjski, geološkim društvom, torej greba bo vodil univerzitetni stavili montažen most, preko katerega gredo lahko v petek prešli v ofenzivo. Med ki jih v letošnjem letvi prire profesor dr. Milan Herak, ki tudi najtežja vojaška vozila. (Foto: Ria Bačer) napadom so branilci uporabi- ja Slovensko geološko dru raziskuje na hrvaški strani štvo. V soboto in nedeljo, 28. Gorjancev in je eden vodilnih in 29. oktobra, bodo šli na r • • v v jugoslovanskih geologov. Slo Gorjance. Za osrednjo posto vence bo pripeljal dr. Mario janko so si izbrali kočo pri dejm/sca Pleničar, ki s svojo ekipo Gospodični, od koder bodo prav sedaj preučuje Gorjance dva dni delali ekskurzije po na naši strani. Pričakujemo, najzanimivejših delih tega le Na sejmu da bodo razgovori med Hrva pega pogorja. Gorjanci so v Novem mestu ti in Slovenci prinesli mnogo M namreč tudi geološko zelo koristnih napotkov za nadalj zanimivi. Po dosedanjih raz 23. oktobra je bilo na no nje delo. Vida: „Iskrena hvala vsem darovalcem! lagah naj bi bili tako imeno vomeškem sejmišču napro vani horst, to se pravi zaradi daj 835 pujskov, prodali pa Ekskurzija na Gorjance je zemeljskih sil dvignjen del, so jih 676. Kupci so prišli namenjena predvsem pravim 5. oktobra letos smo povabili bralce in prijatelje našega domačega omejen z močnimi prelomi. predvsem od daleč, plačevali geologom in ne toliko širši tednika, da bi prispevali za nakup TV sprejemnika za mlada bolnika Brez dvoma so Gorjanci ter pa so po naslednjih cenah: javnosti. Glede na to, da je za manjše prašičke 8000 do med rednimi udeleženci letoš Vido in Rafaela Zupančič iz Slepška pri Mokronogu, do torka, 24. okto njihova okolica tektonsko ze lo razkosani. 14.000 S din, za večje pa njih ekskurzij po Dolenjski bra, pa ste zbrali že 465.577 Sdin! Zbiralna akcija je s tem zaključena, 15.000 do 25.000 S din. prav za Gorjance veliko zani TV sprejemnik pa bomo v kratkem kupili in ga otrokoma postavili na Novejše raziskave, ki še ni manja, se je odbor Sloven so povsem zaključene, bodo skega geološkega društva od njunem domu — Njuna zahvala velja vsem, ki so odprli dobro srce! pokazale, ali so bile doseda Brežice: sejem ločil, da bo v prihodnjem le nje geološke razlage pravilne živahen tu organiziral še enkrat izlet ali ne. Ker bodo ekskurzijo v ta del Dolenjske. Takrat V svojem in bratovem imenu nam je darovali: Renatka in Ljubo Rajer 5000 Sdin, vodili prav geologi, ki trenut V soboto je bil v Brežicah običajni sejem, na katerega bo razlaga prilagojena širše Vida Zupančič v torek poslala takole pi družina Štepec s Kurirske poti 1500 Sdin, no kartirajo Gorjance, bodo mu krogu ljubiteljev narave semce: »Iz malega upanja raste uresniče so pripeljali kmetovalci 925 Jožica Ogrizek z Glavnega trga 5000 Sdin, udeleženci zvedeli mnogo no ter pot takšna, da jo bo mo nje najine velike želje, saj vse kaže, da Dragica Korent 5000 Sdin, kolektiv Zdrav vega. Obenem je ta ekskurzi- manjših in 30 večjih prašič bova lahko kmalu dobila televizijski spre kov. Prodanih je bilo 867. goče z avtobusom izvesti v stvenega doma 26.510 Sdin Marija Jevnikar enem dnevu. jemnik, ki nama bo lajšal urice najine iz Mokronoga je prinesla 2000 Sdin, Jože Cene se niso spremenile. usode. Tako berem v Vašem listu, kako Radej ter Marjan, Franc, Ana, France in Manjše prašičke so proda Zadnja letošnja ekskurzija nama hočejo dobri ljudje pomagati. Pa tu Terezija Sopar z Zigrskega vrha 30 pri jali po 630 do 650 S din po Dolenjski bo 12. novembra di na najin naslov so nama posamezniki Sevnici 5500 Sdin, Anica Grivec iz Ljublja kilogram, večje pa po 650 S v Taborsko jamo. spet poslali 35.000 Sdin: Društvo prijateljev ne 1000 Sdin, Vida Smrekar iz Črnomlja Kdor zdravje ljubi,Ul din. R. P. mladine iz Mokronoga 10.000 Sdin, Anton 1500 Sdin, Pavla Poje iz Kočevja 1000 Sdin Pavlič iz Slepška 2000 Sdin, g. Tepščeva in Ivanka Jelenc iz Nemčije 1547 Sdin (nje ne pije veliko. iz Mokronoga pa nama je prinesa domov nih 5 DM smo zamenjali v banki). SKUP 10.000 SdinJPolde Jurglič iz Prelesja je po NO do torka: 58.557 Sdin. Če pa pije, daril 5000 Sdin, učenka Silvica Žnidaršič Na poseben račun pri Dol. listu pa so pije Hermeliko *I iz 2. razr. pa nama je prinesla 1000 Sdin; po banki ta teden nakazali: Daniel Hoče POLJE »OMEGA« Vinko Kos iz Martinje vasi je podaril 1000 var, Puščava 2, Makronog, 3000 Sdin,Kati Sdin, Janez Kos iz iste vasi 1000 Sdin, Ma ca Stumbelj iz Novega mesta 2000 Sdin, rinka Kibič z Iglinka 2000 Sdin, Joži Zupan Fanika Virant iz Pijavic pri Tržišču 1000 z Iglinka 500 Sdin, Marija čoš iz Slepška Sdin, Štefka Matek iz Zidanega mosta 1000 1000 Sdin, Tone Čoš 1000 Sdin in Cirila Sdin, Alojz Ješelnik iz Lazca 1000 Sdin, Tratar z Rakovnika 500 Sdin.« Marija Stamač iz Ljubljane 1000 Sdin, Vida zaključuje svoje zadnje pismo ta uslužbenke Dolenjske banke in hranilnice kole: »Iskrena hvala vsem darovalcem, tu v Novem mestu 10.000 Sdin, Franc Lovš iz di tov. Viktorju iz Sodražice za tako so Sentlovrenca pri Vel. Loki 1000 Sdin, pio čutne vrstice — z bratom sva oba jokala nirji osnovne šole na Dvoru 8005 Sdin, ob njegovem pismu! Skoraj ne verjameva, Andrej Kvek iz Kočevja 5000 Sdin, 16 de da se je za naju odprl nov svet. Ob vsa lavk iz šivalnice TEKSTILANE v Kočevju kem prispevku morava znova tiho reči: 12.500 Sdin, Ivanka Medved iz Črnomlja HVALA VAM, VSEM — ZA VSE!« 2000 Sdin in Alojzija Trunkelj iz Orlake No, medtem pa so dobri ljudje tudi pri Žužemberku 3000 Sdin. SKUPNO od na naši blagajni pretekli teden spet pri predzadnjega do zadnjega torka: 50.505 spevali za televizor mladima bolnikoma: Sdin. kolektiv trgovine STANDARD iz Stopič je USPEH ZBIRKE do 24. oktobra opol prinesel 3000 Sdin, iz Novega mesta pa so dne: Vida in Rafael sta dobila na roke od raznih ljudi 87.000 Sdin, pri blagajni tc veliko Dol. lista so prispevali zanju posamezniki zelenik Darilo tudi iz Nemčije in kolektivi 137.457 Sdin, po banki pa smo dobili zanju do torka 241.120 Sdin. SKU in mnogog1 UREDNIŠTVU — za Vido in Rafaela! PAJ zbranih za televizor: 465.577 Sdin. Naročena sem na Dolenjski list, ker je ■ Ker se je s tem zbralo dovolj denarja rož po zernji res vreden pohvale. V njem najdem vse ■ za nakup in prevoz TV sprejemnika an- 9. Nista čakala dolgo, in ugotovitev, da je planet »ob* novice iz domačega kraja. Naj še povem, ■ tene in za montažo »zbirko za Vido in . Hcrmclik; ljuden«, je dobila svojo potrditev. Iz goščave;SO se da je vaš list človeku v tujini še bolj za ■ Rafaela« s tem zaključujemo, vsem da- pričele dvigati nove črne butice grozljivih bitij. H1 tr nimiv! Brala sem tudi članek o zbiranju ■ rovalcem pa se v njunem imenu hkrati jc naj imenitni5 sta se umaknila v ladjo. Pogled skozi okno Jima J denarja za Vido in Rafaela Zupančič in ■ toplo zahvaljujemo za velikodušno po- kmalu povedal, da sta — obkoljena. Crni v o j š č a k i Vam pošiljam 5 nemških mark. želim ■ moč in plemenito razumevanje! Več o se brez obotavljanja približali ladji, jo radovedno o vam še naprej veliko uspeha! S tovariškim ■ akciji bomo poročali prihodnji četrtek. pavali z vseh strani in se je končno lotili s kleščam*; pozdravom: No, to je bil šele začetek! Novi in novi n a p a d a * IVANKA JELENC, UREDNIŠTVO IN UPRAVA so se približevali ladji. Ladja je zanihala. /iškrijm iaJ Schvvabisch Gmiind, Nemčija DOLENJSKEGA LISTA X TVA«m'fKnrTTffl m ti;»i.MLliiUi po vejevju in vse skup se je začelo premikati. Nezn» Z a srečen današnji in še srečnejši jutrišnji dan!
raznik je pred nami — 29. oktober, spo in za primeren zaslužek, zato bo njenemu načrtnemu min na dan, ko je bila pred šestindvajse razvoju potrebno posvetiti še več pozornosti. Trgovi timi leti osnovana partizanska novomeška na je sicer dosegla določen razvoj, posebno pri ob P četa. novi in gradnji trgovskih prostorov, toda prostori še Spomini, s soncem ožarjeni spomini. Boji, zmage, niso vse, česar si potrošniki želimo. Zato bo potrebno svoboda, delo, uspehi, novo življenje, novo in boljše. narediti še marsikaj, predvsem pa se bo potrebno še Želimo si še boljšega. In tako je prav. bolj prilagoditi realnim željam in upravičenim zahte vam kupcev. Na turističnem področju je bilo doseže Pred nami je sedanjost in bodočnost. Marsikaj že no že precej, vendar nam Krka, Gorjanci, Rog, šmar imamo. Podjetja, ki so se prilagajala ali pa se še pri ješke in Dolenjske Toplice ter celotna dolenjska po lagajajo novim razmerah in novim pogojem dela, krajina dajejo še nove možnosti. Izkoristiti jih mora predvsem pa novi, v bodočnost zroči miselnosti, ži mo, vendar tako, da bo pokrajina ostala lepa in pri veti je treba danes in jutri in seveda tudi pojutriš vlačna. Potrebne bodo modernizirane ceste pod Gor njem. Tega se včasih nekoliko premalo zavedamo in janci in Rogom ter novi gostinski in turistični objek vidimo le srečni danes. Ne povsod in vselej; po ti. šmarješke Toplice bodo na vrsti že prihodnje leto. sploševati ne bi bilo pravično. Preskrba z zdravo pitno vodo in gradnje različnih ko Imamo tovarne. Novih nekaj časa ne bomo gra FRANCI KUHAR, munalnih naprav so potreba sodobnega časa in so dili. Ne samo zato, ker ni denarja za ta namen, pač predsednik obč. skupščine dobnih ljudi. Postopna in načrtna gradnja teh objek pa predvsem zato, ker moramo dograditi in posodo tov bo naša skupna naloga. biti to, kar že imamo. Posodobiti opremo in včasih tudi ljudi! Na področju družbene dejavnosti je še precej odprtih vpra Predvsem so nam še potrebni ljudje, ki poznajo in znajo svoje šanj, nekaj tudi sistemskih. Tu bo potrebno uresničiti deset delo. Ne gre za formalno izobrazbo, pač pa za resnično zna letni program izgradnje šol, pri čemer mora imeti prednost nje in razgledanost. Z zaupanjem in z mirnopeška šola, in omogočiti nadaljnje določeno mero ponosa lahko gledamo uresničevanje programa otroškega var na razvoj našega gospodarstva, ki je stva v naši občini. kljub težavam skoraj v celoti pokazalo OBČINSKA SKUPŠČINA Marsikaj že imamo, marsikaj pa bo ne samo sposobnosti za nadaljnje življe s skupnimi močmi naših občanov, kra Novo mesto jevnih skupnosti, delovnih organizacij in nje, ampak tudi sposobnost resničnega občinske skupščine še potrebno narediti. razvoja in napredka. Krka, IMV, Novo- Občinska konferenca SZDL -Občinski komite ZKS - Občinski komite ZMS - Pred nami je praznik — dan spomi teks, Labod, Pionir,. Novoles in še neka nov in sklepov za bodočnost. Ob praz tera druga podjetja so dokaz za to. Druž Občinsko združenje ZB - Občinski niku, spoštovani občani, iskrene čestit benemu kmetijstvu in gozdarstvu gre sindikalni svet ke z iskreno željo za naš srečen današ vse priznanje kljub novim težavam, nji in še srečnejši jutrišnji dan! pred katerimi stojita. čestitajo vsem občanom in vsem delovnim NOVO MESTO, 24. oktobra 1967 Zasebno kmetijstvo ima svoje mesto organizacijam za 29. oktober — občinski praznik in želijo vsem obilo uspehov pri FRANCI KUHAR in pomen; škoda le, da smo se tega spo uresničevanju reforme! mnili nekoliko pozno. Obrt, družbena in predsednik občinske skupščine zasebna, odpira nove možnosti za delo Novo mesto KRKA SE UVRŠČA V VRH JI
l|WIZMBBOJ % , ' ' I 1 : J I . : I IMAJ013 L Pri gozdičku nad Krko ob cesti v Ločno utripa že nekaj let živahno delo na gradbišču* Malo ali skoraj nič ne vemo, razen tistih, ki so tam zaposleni, kaj se dogaja za steklenimi stenami moderne zgradbe z okraski v obliki tetraciklinskih obročev. Iz majhnega labora- torija na Cesti komandanta Staneta, kjer s° pred 13 leti prvič pričeli izdelovati tablete z oznako KRKA, se je razvila sodobna farma* cevtska industrija, ki bo lahko kos tudi naj' zahtevnejšim nalogam s tega področja. Od skromnih tabletk do pestrega izbora številnih farmacevtskih, kemijskih in celo kozmetičnih preparatov je peljala sicer sorazmerno kratka, pa vendar naporna pot, polna težav in zaprek« ki sta jih postavljala naš čas in splošni dru* žbeni ter gospodarski razvoj. Ko se kolektiv ozira na to prehojeno pot, se mu zde prv* uspehi morda res majhni in skromni, vendar drevo raste od semena navzgor: da je bila kal zdrava in polna moči, dokazuje med drugih tudi novi obrat za antibiotike, ki bo odprt to nedeljo v počastitev občinskega praznika no Pogled na glavne fermentacijske naprave v veliki dvorani obrata antibiotikov. Vidne so glave komor vomeške občine. ' \ j r e že ni vsa far- ral čas dobave in nemalokrat liko od večine drugih kemijskih se s tem odpirajo novomeški to mom (»prebavljanjem«) teh sn macevtika več ali tudi visoka cena surovine. in farmacevtskih obratov nasto varni zdravil, je težko oceniti na vi Izločajo čiste antibiotike. £ M nanj skrivnost za Uporaba antibiotikov zavzema pajo v tem primeru živa bitja — mah. Toda že sama neodvisnost ka posamezna vrsta mikroorg J v povprečnega člo- v m odemi medicini izredno važ mikroorganizmi, ki proizvajajo tovarne na tem področju pove nizmov izloča določen antibiot* ' g veka, pa vsaj o no mesto, saj si dandanes zdrav- dragocena zdravila z veliko spo dovolj! Vsa skrivnost je torej v tem, K m pridobivanju anti- ljeja brez njih skoraj ne more sobnostjo delovanja in širokimi Z gradnjo obrata antibiotikov ko vzgojiti mikroorganizme . biotikov res ne mo zamisliti. Mimo tega pa se možnostmi porabe. so začeli leta 1965, priprave za pozneje izkoristiti njihove iz' vemo kaj mnogo. je farmacevtika razšiiila tudi na Nov KRKIN obrat za proiz to investicijo pa so tekle že več ke. . področje veterine, kjer v živi vodnjo antibiotikov tetraciklin- let prej. Da bi si lahko vsaj pri Toda mikroorganizme je n KRKA se je odločila za proiz noreji uspešno pomaga pri bolj vodnjo antibiotikov iz več raz ske skupine je prirejen za pri bližno predstavljali, kako teče prej treba imeti! ši in večji proizvodnji. Krmne dobivanje: oksitetraciklina, klor- proizvodnja antibiotikov, si po logov, najvažnejša pa je bila mešanice so postale nezamenljiv tetraciklina in tetraciklina. Lah bliže oglejmo posamezne stop Ta mala živa bitja (v eI?e^ brez dvoma osamosvojitev v tej dodatek živinski hrani. ko pa v najkrajšem času z ma nje pridobivanja: kubičnem milimetru jih je lan panogi, saj je morala prej ku Postopek za pridobivanje anti lenkostnimi preureditvami izde Mikroorganizmi, ki se podob cel milijon!) žive v prsti. povati surovine za zdravila na biotikov je po laični plati zelo lujejo tudi mnoge druge antibio no kot druga živa bitja hranijo Prve mikroorganizme so **■ osnovi antibiotikov pri drugih enostaven, tehnološko pa precej tike, vitamine, hormone in ami s škrobom, mastmi in beljako KINI strokovnjaki seveda d°?0. proizvajalcih. Tu piv jih je ovi- kompliciran in zahteven. Za raz nokisline. Kako široke možnosti vinami, med svojim metaboliz- preučevali, da so lahko u^°aj. vili, kaKO bi najhitreje m [* bolj ekonomično iz njih Pr g0 bivali antibiotike. Sele je lahko začeli s proizvodnjo, K razdeljena v tri stopnje: KRKA • najprej mikroorganizme ^ sec dni vzgajajo v laborator j TOVARNA ZDRAVIL dokler se primerno ne raZ^ Dili (zrastejo), da bi lahko na!l tej NOVO MESTO svoje »službeno mesto«. dajo prvi fazi jih med drugim tudi v posebno napravo, & ;0 nljivo tekočino, v kateri PIa^ l0 — 24 ur neusmiljeno streSjjCjj- meša. Po tem ostrem skem treningu« se mikroorg ^ mi tako okrepe, da so ^ sposobni proizvajati antih* jZ. po zahtevah industrijske P vodnje. • V drugi fazi — ferm1en rah - jih v posebnih nra- (predfermentorjih), kjer J1 t‘aicO nijo še nadaljnjih 24 ur m 0. usposobijo da bo njihova 0. duktivnost« med glavnir^ajve^ izvodnim postopkom sjvo ja. Po ceveh nato pretocij1 --^o- rjavo brozgo s hrano m ve^je organizmi vred v mn0^?er tra' posode — termentorje, kj ^nj. ja fermentacija štiri do P g • Zadnja stopnja pr?izVpa je po končani fermentaciji Hanti- izolacija (ločitev) tistega 10 biotika od mikroorganiz*1 za ostankov hrane, Če gre . vse mani izdelek — ali suse™ jzde- Osrednji objekt obrata antibiotikov s simboličnimi okraski v obliki TC obročev preostale mase, če gre H JUGOSLOVANSKE FARMACEVTSKE INDUSTRIJE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA ZA OBRAT ANTIBIOTIKOV vrednost 2mia 619mio S din
OSNOVNA SREDSTVA VIRI OSNOVNIH SREDSTEV
gradbena dela domača oprema 2Z5% 369% 'inozemski kredit Dolenjska banka 590 mio 966 mio • 152% 280% 396 mio 734 mio-
montaža in ostalo L 173% \ 453 mio V lastna sredstva podjetja 409 V uvozna oprema lmia TOmio • 233% ‘ 610mio
POVPREČNO ŠTEVILO ZPOSLENIH V „K R K I'
^ z p o r e d o b j e k t o v v lo& hft eOino: predvidene gradnje
POVPREČNI OSEBNI DOHODKI 1964-1967 KRK TOVA fi NA j
X KRKA* tovarna zdravil
J 06ĆINA- Novo mesto-NDUSTRUA Jfk, namenjen za živalsko upo tikov, uspelo doseči visoke iz Navzlic razsežnosti obrata in rabo. koristke. Po zaslugi teh izbolj vseh energetskih objektov ter ^ri izolaciji z ekstracijskimi in šav bo lahko obrat letno proiz naprav bo dokaj avtomatizirana n oriimmi metodami pridobe vedel ali 450 tisoč ton zootehnič proizvodnja zaposlovala le 65 m°Polnoma čist antibiotik — ru- nih 10-odstotnih antibiotikov ali ljudi, med njimi precej visoko enkast prašek, ki ga lahko ne- 27 ton antibiotikov za humane kvalificiranega kadra. sredno polnijo v vreče in po- namene Vrednost bruto realizacije, ki konfekcionirajo v kapsule, Poleg omenjenih antibiotikov jo bo obrat ustvarjal po konča c T^ti, tablete in druge farma- pa raziskujejo še vrsto drugih ni poskusni proizvodnji, če ne tske proizvode. in pripravljajo nove oblike pro računamo z nadaljnjo farma izvodov na osnovi zootehničnih cevtsko predelavo, bo znašala ra?ri sušenju (za živalsko upo- antibiotikov. Ena takih oblik je okrog 17 milijonov novih dinar okr Vso brozgo, v kateri je že dokaj znani zoocin, kakor tu jev. Z izgradnjo obrata antibio j r°g 10 odstotkov suhe snovi, di novi obliki farmacevtskih pre tikov se KRKA uvršča med vo fup in v vakumskem centri- paratov pod imenom egocin in dilna farmacevtska podjetja v d e iern razprševalcu tako ob- fidemicin. Jugoslaviji. niii ° ’ da lahk0 tovarne moč- uj ? krmil mešajo neposredno v Pr!SPa' Tak antibiotik, rjavkast hnih se dodaja krmilom v maj- UČi i, k°ličinah, ki Pa vendar val]nk°vit° pospešujejo rast ži- . ln Preprečujejo najrazličnej- b°lezm. ^ o t n a predračunska vred- tikovlr?Vesticije v-obrat antibio t i k Je bila po uvedbi gospo- .z*6 reforme, ki je vplivala dolane«javo obračunskega tečaja ^ate-K in na P°višanJe cen ne- USjuri” gradbenih materialov in §a Prekoračena, tako da zna- Vestj.^^na vrednost celotne in- rih rT skoraj tri milijarde sta- pri ainarjev. Seveda pa moramo tCelotni dohodek 2. Neto produkt 3. Dohodak 28ra m uP°števati, da ni bil obralen le osrednji proizvodni 28rariVampak da so vzP°redno jektp tudi vse energetske ob- gije * ki zagotavljajo vir ener- 7 8 IV. li »j 2a več let naprej, izkorišča- Tl mit 270 m b °br Jih bodo lahko tudi bodoči v l0- t0varne, ki bodo zgrajeni
Upo^.Hehnim izboljševanjem in 7. Izvoz stopnjevanjem tehnologije je KRKA v industriji občine Novo m esto 1966. fleiky ,am v mikrobiološkem od-
Ju, , !astnega inštituta in oseb- OBČINA Harjj.n uPravlja polindustrijske 8 74 7 . Ve za proizvodnjo antibio- Montaža v oddelku izolacije antibiotikov ttrriet srednjo strokovno šolo In sa mo 161 zaposlenih je nekvalifi ciranih delavcev! Tako kadrov sko strukturo ima le redkoka- Za seboj imajo 13 uspešnih let... tero podjetje v Jugoslaviji. Do sedaj je KRKO upravlja lo sedem delavskih svetov in v 14 upravnih odborov. Prvotni eprav je obrat an ve. Za prvo nalogo te veste so delavski svet so predstavljali tibiotikov danes v izbrali osvojitev proizvodnje vsi člani kolektiva, zaposleni v središču zanima jod-kontrastnih sredstev. Ker takratnem farmacevtskem la nja ljudi v KRKI ni bilo druge možnosti, so skle bo rato riju , pozneje (leta 1956) in zunanjih opa nili, da se del podjetja prične je delavski svet štel 11, danes zovalcev, pa ne širiti na novem prostoru v Loč pa šteje že 25 članov. V tako moremo mimo u- ni. Objekte so pričeli graditi vratolomni naglici razvoja pod spehov, ki jih je leta 1960, in 1962 je že prišel jetja je bilo potrebno tudi hi tovarnac dosegla tudi na drugih na trg naš prvi v celoti doma tro in trezno odločanje o naj področjih farmacevtske proiz izdelani preparat »trijoden«! — zahtevnejših problemih. Premi vodnje. Samo lani so namreč KRKA je v Jugoslaviji edini šljeni in tehtni sklepi KRKI naredili na milijone raznih ta proizvajalec rentgenskih kon NIH samoupravnih upravljal- blet, dražejev, ampul, kapsul, trastnih sredstev na osnovi or skih organov so zagotovili, da stekleničk s solucijami, svečk, gansko vezanega joda. si danes toliko ljudi lahko slu tub mazil, stakleničk z antibio Ta uspeh je spodbudil raz ži kruh v tej tovarni. tiki, steklenic s sirupi in dru iskovalno skupino za pripravo čeprav so se v skupno korist gimi sredstvi ter več sto tisoč še več drugih postopkov in za večkrat odrekli večjim oseb globul, granul, posipov, diabet- študije o fermentacijski proiz nim dohodkom, niso nikoli po skih soli in drugih izdelkov. vodnji vitaminov in antibioti zabili na človeka. Vso skrb so Vrednost te proizvodnje je kov tetraciklinske skupine — posvečali tudi vzgoji kadrov in znesla skoraj šest milijard sta predvsem za potrebe živinore štipendiranju (štipendirali so rih dinarjev, letošnjo pa cenijo je. To, zadnje področje je še 162 ljudi) ter rekreaciji in na osem milijard starih dinar posebno zanimivo, saj proiz športu. Zgradili so 12 trisobnih, jev. še leta 1964 je bil ta zne vodnja vitaminov in antibioti 18 dvosobnih, 9 enosobnih sta sek za več kot polovico manjši. kov predstavlja več kot polo novanj, 4 garsonjere in 6 sob. Tako nagel porast proizvodnje vico sedanje svetovne farma Za nakup stanovanj so od leta pa je zahteval največjo priza cevtske proizvodnje. 1961 do lani nam enili 326 m ili devnost vseh zaposlenih. Leta 1961 se je KRKA zdru jonov starih dinarjev. Do letos pa so dali tudi več kot 150 mi Pravzaprav je vsa zgodovina žila z ljubljansko farmacevtsko tovarno LEK v farmacevtski lijonov Sdin posojil za grad mlade tovarne polna prizadev njo hiš ali nakup stanovanj. nosti, odpovedovanja in skraj kemijski kombinat FARMIS. Razlike v programih proizvbd- V Vrsarju pri Poreču so zgra ne požrtvovalnosti vsega kolek dili počitniški dom s 44 ležišči. tiva. Pretesni prostori, ki so nje ter medsebojna oddalje nost so zavirale uspešen raz Posebno pohvalo zaslužita ves čas spremljali razvoj tovar tovarniška sindikalna in mla ne, niso mogli zavreti porasta voj obeh partnerjev. Tako sta se po treh letih tovarni spet dinska organizacija, ki sta sa produktivnosti, kvalitete in razšli in začeli vsaka na svoje. mo letos med drugim pripra ugleda novomeške farmacevti To seveda ni bilo lahko, saj vili tudi dve izredno uspeli pri ke. Ko so se preselili iz labo sta imeli v sožitju precejšen reditvi: proslavo dneva žena in ratorija v hišo »Na vratih«, so Ločenska lokacija tovarne zdravil je navdušila že marsikate del skupnih služb. V KRKI so športne igre delavcev farma si oddahnili samo za trenutek: rega obiskovalca. Poslopja, ki leže v gozdičku med umetnim cevtske industrije Jugoslavije. širjenje proizvodnje in vedno morali ponovno organizirati jezerom in športnim bazenom, so bolj podobna počitniškim medicinsko informativno služ V športnih igrah so športniki večje zahteve tržišča so tudi te domovom kot industrijskim zgradbam. Na sliki: pred vhodom KRKE zasedli prvo mesto v prostore kmalu diskvalificirale. bo, razvojni sektor, komercia v inštitut. lo, oddelek kapitalne izgradnje, skupnem plasmaju in zmagali Od tablet, mazil in sirupov se v skoraj vseh disciplinah. je začela proizvodnja širiti na oddelek za izvoz in uvoz ter lastni inštitut. Stiska s kadri vili so svoj inštitut za antibio ganizirano posebno medicinsko Tovarna zdravil KRKA je v am pule (o k to b ra 1958) in kap tike, farmacijo in tehnologijo informativno službo. Prizade sule (konec leta 1959). Na dvo in prostori iim večkrat ni dala minulih trinajstih letih posta spati, vendar je vodstvo s in z vsemi močmi uveljavljali vanja in vlaganja v tej dejav la odločilen činitelj v družbe rišču stare stavbe so zgradili to dejavnost. Tako ima pod nosti so pripomogla, da pri nas novo poslopje. Antibiotike so skrajnimi napori vsega kolekti nem in gospodarskem življenju va tudi te težave uspešno od jetje lahko popolnoma samo ni zdravnika, ki ne bi poznal novomeške občine. Z ozirom pričeli polniti tudi v stekle stojen in enovit proizvodni pro KRKINIH preparatov. Medicin ničke. pravilo. na dosedanje kapacitete in z Sklenili so tudi, da bodo pre gram, kar predstavlja izredno ska informativna služba pa izvršenimi rekonstrukcijami in Ob koncu te prve etape raz selili tabletni, dražimi in še ne pomemben ekonomski činitelj. uspešno nastopa tudi s propa vključevanjem novih obratov voja KRKE pa je bilo vsem katere druge oddelke v Ločno Uspehi inštituta so, kljub te gando v tujini. predvidevajo, da bodo že pri jasno, da je kakršnokoli širje Saj bi ti obrati lahko izdelali mu da je bil ustanovljen pred Čeprav namenjajo že nekaj hodnje leto lahko ustvarili več nje tovarne v mestnem območ še znatno večje količine zdra dobrima dvema letoma, že kar let v KRKI večji del dohodka kot enajst milijard Sdin vred ju tako rekoč nemogoče. vil, če bi le imeli dovolj pro lepi: podjetje ima poleg last v sklade, kot za osebne dohod nosti proizvodnje. Nje in nas Prav v tem času je padla še stora. Tudi predvidena rekon nega patentnega tehnološkega ke, so znašali povprečni meseč vse pa pri tem spremlja želja, odločitev o nadaljnjem širje strukcija teh obratov bo z več postopka za pridobivanje anti ni dohodki na zaposlenega lani da bi bil tudi nadaljnji razvoj nju tudi v smeri bazne proiz jimi tehnološkimi zmožnostmi biotikov tetraciklinske skupine 97.552 Sdin, letos p a 112.736 podjetja tak, kot je bil od za vodnje aktivnih sestavin s ke in večjo zmogljivostjo ter bolj prijavljenih še vrsto drugih pa Sdin! M ed 778 zaposlenim i im a četka do danes. Za dosežene mijsko sintezo. — Tako bi se šimi higienskotehničnimi pogo tentov doma in na tujem. 149 ljudi visoko ali višjo izo uspehe pa jim iskreno česti zmanjšala odvisnost od doma ji omogočila znatno boljšo in KRKA je začela izvažati šele brazbo (140 visoko!), 119 ljudi tam o! čih in tujih proizvajalcev teh večjo proizvodnjo. Tako se bo leta 1965. Naslednje leto je že surovin. postopoma vsa tovarna prese prodajala farmacevtske proiz Zgradili in opremili so manj lila v Ločno, poslopje v mestu vode v osem držav, zdravilna ši raziskovalni laboratorij, v pa bodo prodali. zelišča pa v šest držav. Letos katerem so preučili polindu- Vzporedno s hitrim razvo bodo izvozili za več kot milijon strijske postopke za več suro jem proizvodnje in komercial 250 tisoč dolarjev. vin. S temi podatki so izdelali ne službe pa so izpopolnjevali Za popularizacijo svojih iz tudi industrijske postopke in tudi znanstveno in raziskoval delkov med zdravniki in dru projektirali proizvodne napra no razvojno dejavnost. Ustano gimi porabniki ima KRKA or
Naprave v oddelku kmetijske sinteze Aseptično polnjenje ATB stekleničk z antibiotiki DOLENJK4
ISKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO N O V O M E S T O 1 43 svojih prodajalnah širom Dolenjske D izbiro blaga po konkurenčnih cenah!
žNIM S T R A N K A M P R IS R Č N A V O Š Č IL A 1 PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO
»Sedaj, inšpektor,« je rekel Ponče, »pripravite revolver, kajti stvar postaja resna. In pazita, da v trgovini ne bodo Seveda, denar lahko povečate tudi takoj uganili, da ste policaj! Potem bo vse dobro.« tako - a verjemite, bolj koristno V trgovino je prvi stopil Ponče in previdno držal v ro kah skrinjico, ki jo je bil kupil pred nekaj urami. Nena Do l e n jk a povečanje pa bo, če ga odnesete vadno lepa Bvroazajka je takoj stopila za pult, da postreže čimprej na hranilno knjižico pri kupcu. Let bi ji človek ne mogel določiti — nekje med dvajsetimi in štiriindvajsetimi. Bržkone pa jih je imela okrog trideset. »Gospodje, s čim vam morem postreči?« je vprašala. DOLENJSKI BANKI »Ali je tukaj prodajalec, ki mi je opoldne prodal tole skrinjico?« je vprašal Ponče in odvil papir. Lastiiica je zaklicala in takoj je prišel Ahmed. Spoznal IN HRANILNICI je Poncea in ga prijazno vprašal: »Ali vas je skrinjica razočarala, gospod?« »Na zunaj nikakor ne! Toda notranjščina,« je odgovoril v Novem mestu Ponče. »No,, pa poglejmo, kaj je narobe!« je rekel Ahmed, ali pri njenih poslovnih eno vzel skrinjico in dvignil pokrovček. V tem trenutku se mu je prijazni obraz grozotno spa tah v Krškem, Metliki in čil. Maska vljudnosti in spoštljivosti mu je odpadla in od Trebnjem! krila mračne, ubijalske poteze, ki sta mu jih nenaden strah in bes še bolj zaostrila. Spustil je skrinjico in po tleh se je skotalila odsekana dlan polkovnika Morelanda, Hranilno knjižico DBH lahko dobi katero je bil Scotland Yard posodil Jamessonu, ta pa Pon- te tudi pri vseh poštah v občinah ceu. Malajec je skočil kot panter in zagrabil s stene velik zakrivljen meč — »čenanko«. Krško, Metlika, Novo mesto in V hipu se mi je zazdelo, kot bi se utrgal filmski trak. Trebnje! Gospa Moreland se je zazibala, skočil sem in jo prijel, ko je omedlevala. Inšpektor Jamesson je potegnil revolver in ga nameril v Ahmeda. Malajec je takoj spustil meč. NAJNOVEJŠE! »čestitam vam, inšpektor!« je rekel Ponče. »Pravkar ste dobili v roke morilca polkovnika Morelanda, vsaj tako DBH v Novem mestu obrestuje mislim. Na vašem mestu bi odpeljal s seboj tudi gospo hranilne vloge od 1. avg. 1967 Moreland in jo vprašal za motive, zaradi katerih je orga nizirala umor strica svojega moža. Bila je nedvomno po dalje po zvišani obrestni meri: budnik tega ostudnega zločina.« »Pokličite Mackerja,« mi je rekel inšpektor, ki je od — navadne po 6,50% presenečenja komaj spet glasno govoril. * * • ;\ervol iz Bukoška je že leta navdušen gobar. — vezane do % »Eno od dejstev, ki je govorilo proti domnevi, da je v * oktobra spet zavil v Dobravo, je naletel na 8 maščevalec prišel z Vzhoda, je bilo to, da v zadnjem času Prizor: 26 prekrasnih mladih jurčkov je bilo iz Malaje ni priplula nobena ladja, še močnejši dokaz LkuPaj in utrgal jih je kakor cvet. Pa še zrno- proti temu, dokaz, ki je vas, inšpektor, najbolj impresio j, Pri štetju. 26. gobico smo opazili šele, ko LASTNIKI DEVIZNIH niraj je bil to, da je morilec dobro poznal razmere v hiši, V2eU narazen. (Foto: Jožica Teppey) kar bi bilo novemu prišlecu težko, zlasti tujcu,« je v avto RAČUNOV! mobilu pojasnjeval Ponče. »Morilec je imel čas in prilož nost, da je naredil odtis ključa zadnjih vrat, ki jih pes ni DBH obrestuje vaše vloge na varoval. V hiši ni bilo nič razmetano, samo spalnica pol vpogled (nevezane) na kovnika Morelanda. Nihče ni slišal najmanjšega hrupa, ko je morilec prišel v hišo, ne ko je storil zločin. Bilo je jas deviznem računu po 4 % no, da je zločinec vedel za krivico, prizadejano družini labod vloge na deviznem ra Bendorloha Alija. Flora Moreland tega ni vedela. Njen so NOVO MESTO rodnik Nicholas je vedel. Ker je bila njegova žena iz družine čunu, vezane na eno Bendorloha Alija, je tudi ona vedela. Ahmad je kapjak bil leto, pa po 6 % ta njen sorodnik, ki je z Nicholasom in njegovo ženo en krat na mesec obiskal polkovnika Morelanda. Poznal je '^alitetnejše moške in otroške Odprite si devizni račun pri do hišo. In on je na bosih nogah prinesel v sobo grudice prsti z zadnjega dvorišča. ,Ce v modernih desenih in krojih! mačem denarnem zavodu! Zločin je bil skrbno pripravljen. Gospa Moreland je zaprosila svoje sorodnike v Malaki, naj ji pošljejo odse kano roko Bendorloha Alija, in jim poslala v ta namen in- terzijsko skrinjico. Ni bilo važno, da je Ahmad prav po tej skrinjici izdeloval druge, naročila mu je le, da jo mora po zločinu prinesti nazaj. Ahmada ni bilo težko nagovoriti, da umori Morelanda, saj je želel maščevati čast družine Bendorloha Alija. Po vsem zanesljivo je, da je gospa Moreland spretno podži gala to Ahmadovo željo. Toda njen motiv ni bilo nikakršno maščevanje, pač pa je hotela priti do velikega denarja, s katerim bi lahko razpolagala po smrti moževega strica, saj bi mož vsaj polovico podedoval.« »Vidiš, Parker,« je končal Ponče, »tole je bil med naj bolj krvavimi primeri v moji praksi. In čeprav smo morilca prijeli, se bojim, da bo prava krivka zločina na žalost osta la na svobodi in dočakala, da z denarjem svoje žrtve raz širi trgovino. Bomo videli! In če se bo tako zgodilo, bo to spet ena tistih ironij, s katerimi se srečujemo v življenju.« (Konec)
!uno 'le*. Primitivno organizirana bitja so začela ob startu, je pod navalom spočitih klešč nevarno j, goščavi. ječala. .Ol'1 Preskusil laserske pištole. Bile so neupo- Kozmonavta sta se spogledala. Vedela sta: če bo \ Vesoljskem defektu so se pokvarile. Ladja začela popuščati konstrukcija ladje, jima bo preostal hitreje. Slednjič se je procesija z samo še skok iz ladje. Pripravila sta čeladi, nekaj \ l*a pred srednje velikim hribom. V podnož hrane in druge drobnarije ter mala reaktivna vozila, j i ® se odpirali številni rovi. Crni bojevniki ki jih je mogoče oprtati na hrbet in ki bi ju rešila, n *n noter. Očitno so tu imeli svoj glavni če bi bilo mogoče ven, mimo stotin ostrih klešč. Še malo potrpite, pa bo končano! S s čakala sta tako pripravljena, čakala na nemogoče: ■ tV xe s**e 80 sc 1Z rovov valile v napad da se razklenejo strnjene vrste besnih napadalcev.. 1 Očevina, ki je zdržala tako visoke pritiske Nagradno tekmovanje za pridelek pšenice v gospodarskem letu 1967/ 1968 Velike razlike med naj tem področju ostala donos vec, ki ležijo na levi strani manjšimi in največjimi pri na poljščina. ceste Pristava—Krško ter na delki, ki so jih letos dosegli Zaradi sedanjih premajhnih desni strani ob poti v 2a- kmetovalci in pridelovalci na donosov bo treba pridelova dovinek do stadiona; družbenih obratih, niso sa nje močno izboljšati. To je 5. ravninske predele na mo posledica različnih na mogoče doseči le tako, da slednjih naselij: Brestanica, ravnih razmer, marveč v pre pridelovalci izboljšajo seda Stolovnik, Anža, Senovo, Ma cejšnji meri tudi rezultat njo pomanjkljivo agrotehni li in Veliki Kamen; različne agrotehnike. Vsi pri ko, to pomeni, da pravilno 6. obdelovalne površine na delovalci še niso spoznali, pripravijo in obdelajo zem levem breguSave med cesto, da je pri žitih potrebna upo ljo, povečajo porabo umet ki pelje proti Brežicam, in raba sodobnih agrotehničnih nih gnojil, ne da bi zmanjša železnico ter 400-metrski pas ukrepov, ki občutno zmanj li porabo organskih gnojil, okoli vasi Pesje; šajo vpliv neugodnih vremen čimveč uporabljajo kvalitet 7. Glej na str. 3! skih razmer. Brežičani bodo drevi ob 19.30 prvič v tej sezoni pozdravili celjske gledališčnike. no seme in skrbijo za zati DRUGI PRIDELOVALNI Gostje se bodo predstavili s Cankarjevo dramo »Hlapci«, v kateri bomo srečali Da bi pri kmetovalcih zbu ranje plevela. OKOLIŠ zajema vsa zemlji znance Pavla Jeršina, Sandija Krošla, Nado Božičevo, Marijo Goršičevo, Marjana dili zanimanje za večje hek Nagradnega tekmovanja se šča, ki jih ne vsebuje prvi Dolinarja in druge. Nekaj vstopnic je še na voljo. Zavod za kulturo vabi občinst tarske pridelke, je krška ob- lahko udeleži vsak kmetova pridelovalni okoliš. vo, naj se udeleži izrednega umetniškega dogodka, ki je obenem začetek jubilejne ska skupščina sklenila raz lec, ki izpolnjuje naslednje Najboljši pridelovalci obeh pisati nagradno tekmovanje zahteve: gledališke sezone. Na sliki: prizor iz I. dejanja. pridelovalnih okolišev bodo za naj večji pridelek pšenice da prideluje pšenico v po prejeli ob koncu tekmovanja v gospodarskem letu 1967-68. godbenem sodelovanju z naslednje nagrade: 1. nagra V krški občini je v zasebni Agrokombinatom Krško, da 1000 N din, 2. nagrada PIŠE PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE lasti posejanih z žiti še ve da poseje s pšenico naj dno skoraj 1500 ha zemljišč. 700 N din, 3. nagrada 400 N manj pol hektarja svoje zem din, 4. nagrada dvakrat po Na kmečkih gospodarstvih se lje, vendar posamezne parce 200 N din. giblje pridelek okoli 26 sto le ne smejo biti manjše od tov na hektar, če pa bi upo Natančnejše zahteve in iz 0,25 hektarja, vedba tekmovanja bodo do Namesto praznične zdravice rabljali večje količine umet da se za tekmovanje piija nih gnojil, boljše seme in bolj ločena s posebnim pravilni vi do 30. oktobra pri Agro kom, ki ga bo naredila ko Občinski praznik pričaku djem in zelenjavo pri tržnici, še agroteknične ukrepe, bi lah kombinatu. ko pridelek še močno pove misija za kmetijstvo pri ob jemo v znamenju uspehov ureditev okolja tržnice, adap V prvem pridelovalnemčinski skupščini Krško. Za enoletnega dela občanov. Ka tacija trgovske hiše KRKA v čali, saj bo pšenica zaradi okolišu pridelek ne sme biti pridelovalnih izkušenj in jesensko setev je zagotovlje kšni uspehi so bili doseženi Brežicah, izgradnja 24-stano- manjši od 40 stotov na i ha, nega dovolj semena visoko- v obdobju med dvema praz vanjskega bloka v novem de razmer v prihodnjih letih na v drugem pa ne manjši od rodnih sort pšenice, pa tudi novanjema, nam zgovorno po lu mesta, asfaltiranje 6 kilo 30 stotov. umetnih gnojil je dovolj na vedo tele številke: metrov bizeljske ceste in 1400 Z ozirom na različne pride zalogi. Vsa potrebna pojasni Delovne organizacije so le metrov asfalta skozi Skopice. Res samo lovalne razmere je območje la in strokovna navodila lah tos ustvarile za 3,9 odst. več Tem investicijam se pridru občine Krško razdeljeno v ko pridelovalci dobijo pri celotnega dohodka kot 1966. žujejo še naložbe za moder marmelada? dva pridelovalna okoliša: strokovni službi Agrokombi leta. Neto produkt se je po nizacijo proizvodnje v Tovar V prejšnji številki Dol. lista nata Krško. večal za 5,7 odstotka in do ni pohištva, Gozdnem gospo je bila objavljena pod naslo PRVI PRIDELOVLNI OKO hodek za 3,2 odstotka. Z iz darstvu, AGRARU, PREVO vom Drobne s Senovega vest LIŠ zajema: ZK in komunalna jemo KOVINE z Bizeljskega ZU in drugod. Vseh investi o dražji šolski malici in o 1. vsa zemljišča južno od (ta je v stečaju) ter Gostin cijskih naložb je bilo v obči tem, da dobivajo otroci sa ceste Rimš—Raka—Bučka; 2. ravninsko ozemlje kra samouprava skega podjetja in POSAVJA ni za blizu deset milijonov mo marmelado, šolsko vod V soboto, 28. oktobra, bo iz Brežic, ki sta trenutno v novih dinarjev. jevnih uradov Kostanjevica stvo osnovne šole na Seno in Podbočje južno od glavne v sindikalni dvorani CELU težavah, izpolnjujejo predvi Čeprav smo z doseženimi vem obvešča javnost, da je LOZE prva seja občinske dene načrte vse delovne or uspehi lahko zadovoljni, ne znana neprijetna proračunska ceste Kostanjevica—Cerklje; podražilo malico od prejšnjih 3. zemljišča na levi strani konference Zveze komuni ganizacije. Glede na zaostre bi smeli biti zadovoljni s situacija v občini, saj smo po 10 N din na 12 N din na me stov. Razprava naj bi v prvi ne pogoje gospodarjenja je stopnjo razvitosti gospodar sredno ali neposredno priza in 300-metrski pas na desni sec za učenca zato, ker stane strani ceste Križaj—Krško do vrsti osvetlila vlogo komu to prav gotovo uspeh delov skih in negospodarskih dejav deti vsi občani. Z zakasnit malica dejansko 13,30 N din nistov v komunalni samo nih ljudi, ki si nenehno pri nosti. Osnovna naloga vseh v vijo dveh ali več mesecev so ceste Veliki Podlog—Jelše ter upravi. na mesec. Otroci dobivajo njive na območju Malega Po zadevajo za napredek. občini je skrb za moderni se izplačevale obveznosti 2-krat na teden kruh z mar V občinsko konferenco ZK Najpomembnejše investici zacijo proizvodnje v industri vsem porabnikom proračuna. dloga in Gržeče vasi; je bilo v krški občini izvo melado, ostale dni pa izme 4. zemljišča v k. o. L5*ko je v zadnjem letu so bile: ji in kmetijstvu, kar bo se Vzrokov za to je več, osnov noma kruh s sirom ali sala ljenih 57 članov- Izmed teh rekonstrukcija starega dela veda vplivalo tudi na napre na sta dva: pre
K ako zaposliti m lade delavce
Prvo zaposlitev išče 85 mladih — Kam z delovnimi invalidi? — Po mnenju zbora delovnih skupnosti ObS je treba spremeniti predpise Po poročilu predstavnika fekcijski podjetji, medtem Struktura zaposlenih pa se komunalnega zavoda za za ko je vsako leto več težav le z počasi izboljšuje. Odbor poslovanje Celje je na obmo zaposlitvijo mladih fantov, niki zbora delovnih organi čju občine Sevnica po sta saj je iz podatkov razvidno, zacij so bili mišljenja, da je nju v oktobru nezaposlenih da je zaradi modernizacije temu kriva tudi zakonodaja, nekaj nad 200 ljudi; od tega in drugih ukrepov vsako lesaj je zakon o delovnih raz je 116 takih, ki nimajo pre to v sevniških podjetjih merjih predpisal nemogoč moženja, 20 s premoženjem, manj zaposlenih delavcev. postopek za odpust tistih ostali pa so pri starših in Občinska skupščina ni raz delavcev, ki svojega dela ne jih le-ti tudi preživljajo. Od pravljala samo o tem, kako opravljajo dobro in so celo tega je v letošnjem letu 85 bi zaposlila te mlade ljudi, delomrzneži (sklep o od otrok, starih nad 15 let, ki temveč tudi, kam dati delovpustu mora sprejeti delovna iščejo prvo zaposlitev. To so ne invalide iz prejšnjih let, skupnost). tisti, ki so končali osemlet ki jih je precej prijavljenih no šolsko obveznost in se kot nezaposlenih in niso bi Predlogi so tudi bili, naj niso mogli vključiti v uk alili na rehabilitaciji. Teh se bi bil spremenjen predpis, v srednje šole. Več je tudi delovne organizacije z vsemi tako da bi skrajšali delovno takih, ki so se že vpisali v močmi branijo, ker imajo dobo, potrebno za upokoji šole, vendar so ob začetku na drugi strani na voljo do tev, na 35 let. Z vsakim Preteklo soboto so se občani, predstavniki delovnih organizacij in šolska mladina šolskega leta ugotovili, da volj mladih. Velik problem letom je več mladih nezapo zbrali v Trebnjem na zborovanju, ki so ga na svetovni dan solidarnosti z Vietna jih starši ne bodo mogli je tudi, kam dati tiste, ki slenih, s tem ukrepom pa mom sklicale družbeno-politične organizacije občine Trebnje. Več kot tisoč lju vzdrževati, ker je šolnina vso končali srednje, višje ali bi odšlo precej ljudi v po dem je govoril o boju vietnamskega ljudstva za svobodo član CK ZKJ Bogdan internatih previsoka, štipen visoke šole, a se jih branijo koj. Tov. Šetinc pa je po Osolnik. dije pa ne dobijo. zaposliti zato, ker nimajo udaril, da ne smemo gle V občini ni problem zapo prakse. Kljub temu da za- dati enostransko, saj bi po sliti ženske, ki so končale vod za zaposlovanje plača tem morali pač ta sredstva S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL osmi razred z uspehom in del stroškov, da bi jih de dodatno vlagati v sklade pri ki niso stare več kot 25 let. lovne organizacije sprejele zavodu za socialno zavaro Te ženske se s priučitvijo vsaj na prakso, jih samo vanje, da bi lahko vse te lahko vključijo v obe konupravni organi zavračajo. upokojence plačevali. K S naj bo čim bliže občanov VOLJE JE DOVOLJ, LE DENARJA MANJKA Konferenca je pohvalila uspešno delo družbeno-političnih organizacij pred volitvami — Ponovno proti prodaji zemljišč SLP zasebnikom — Za majhne K aj je s cesto Z avratec - R ovišče? KS, ker so te bliže občanom kot velike
Prebivalci so ponosni na cesto, ki jo bodo zgradili sami ob družbeni pomoči Prejšnji teden so na 2. seji nih spomenikov, s kulturno- skrajnem primeru odločiti za — Gradnja se vleče že nekaj let in to jih vznemirja občinske konference SZDL v prosvetno dejavnostjo in po to. Trebnjem razpravljali o poro dobnim. V razpravi o delu krajevnih čilu predsedstva in izvršnega me pa zelo škoduje samo na gradili preostalih 200 m ce V poročilu je bilo posvečeskupnosti je sodelovalo toli Cesto od Zavratca do Ro- odbora ter o krajevnih skup nega precej prostora pripra ko diskutantov, da so morali višč gradijo že nekaj let, pol zgrajenemu zadnjemu od ste. O tem razpravljajo na nostih. Poročilo so člani kon vendar še ni dokončana. Do seku. Studencu na vseh sestankih vam na nedavne spomladan razpravo omejiti. V trebanj in zborih, pa tudi na seji ference brez bistvenih pri ske volitve. V pripravah soski občini deluje 17 KS. Pre slej so tlakovali in nasuli Cesta Zavratec—Rovišče je pomb potrdili. V razpravi pa okoli 500 m ceste. Nekaj je občinske skupščine so o tem sodelovale vse družbeno-poli-cej dela so jim dali statuti, zelo pomembna zategadelj, že govorili. V občinskem so se ponovno izrekli proti tične organizacije in v ta na saj so jih nekatere predložile zalegla družbena pomoč, še ker bi povezaia Studenec z prodaji zemljišč SLP zasebni več pa prostovoljno deJo va proračunu za ceste žal ni de men osnovani politični aktivi. v potrditev šele konec 1966 zasavsko cesto, hkrati pa bi narja, dotacije cestnega skla kom. Razprava o delu KS je Bilo je veliko posvetov in se(Stefan, Svetinje, Čatež, Veli ščanov Studenca in okoliških se precej skrajšala zveza z bila zelo živahna. Prevladala vasi. Približno 200 m ceste je da pa so zelo pičle, ker je v stankov, ki so razgibali ljudi. ka Loka) in so zaživele šele Bučko in Rako. Promet bi se občini več nedokončanih je ugotovitev, da so boljšeKonferenca je izrekla prizna nato. Kljub težavam pa so treba še dokončati. izognil vzpetinam in klancem majhne krajevne skupnosti, Vaščani pravijo, da je do cest. Ljudje metiijo, da bi bi nje vsem družbeno-političnim KS speljale vrsto uspešnih na stari cesti. lo boljše porabiti razpoložlji ker so te občanu bližje, kot organizacijam, ki so pripo akcij pri komunalnem ureja grajeni del ceste narejen ze pa velike. Ugotovili so, da semogle k izredni volilni ude nju, dale predloge za izbolj lo dobro. Cesta je široka 5 m, Krajevna organizacija SZDL vi denar za dokončanje ene bodo krajevne skupnosti mo ko bo dograjena, bo to cesta Studenec je spet zaprosila ali dveh cest, kot pa krpati ležbi. šanje trgovine, uvedle samo občino za pomoč, da bi do vse naenkrat. rale v bodoče razen s komu Razen volitev je poročiloprispevek občanov in podob III. reda. V lepem vremenu nalnimi deli ukvarjati tudi s predsedstva in izvršnega odno. Vsaka KS bo morala iz po njej že vozijo, slafbo vre- socialno-zdravstvenimi zadebora govorilo še o drugem delati poleg letnega tudi dol vami, z vzdrževanjem kultur-delu obeh organov SZDL vgoročni delovni program. V obdobju med obema seja razpravi so se zedinili v stali 3 S STUDENCA V odovod tudi v hribih! ma konference. Najživahnejša šču, da krajevnih skupnosti, ■ SEJA KRAJEVNE KONFE Hribovske vasi Rogačice,in plačani, pa tudi porazde Svečanosti razprava je bila o prodaji čeprav so majhne, ne bi ka RENCE SZDL je bila na Studencu zemljišč SLP zasebnikom. 15. oktobra. Razen drugih krajev Primož, Češnjice in Impolje litev obveznosti med vaščane zalo združevati, ker je majh nih zadev so na tej seji pretresali se bodo 'kmalu ponašale z je opravljena. Zataknilo se za dan mrtvih Konferenca se je izrekla pro na, pa čeprav slaba KS, bolj tudi jesensko-zimski program deda dobro pitno vodo, ki jim je je je le pri zbiranju obveznosti, ti temu. Menili so, da je tre ša kot velika slaba KS. Majh krajevne konference. Sklenili so, Za dan mrtvih bodo orga ba, preden se zemljišče SLP da 'x> SZDL priredila več poljuddoslej primanjkovalo. V ne ker se posamezniki upirajo nizacije ZB priredile v sode na je namreč bliže občanu in nih predavanj, v katerih bodo pre katerih od naštetih vasi si plačilu. J. 2. proda zasebniku, poiskati vse bo vedno laže našla pot iz za davatelji obdelovali prvo pomoč ži lovanju z družbenimi orga druge možnosti in se šele v gate. vini, bolezenski pojav raka, ter gradijo vodovod z naravnim nizacijami v krajevnih sre gnojenje in uporabo umetnih gno padcem, v drugih spet bodo Resolucija zoper diščih pri spomenikih pad jil v pol jedel jstvu. Kot predavateuporabljali razne hidroforje lja za zadnje predavanje namera lim in na grobiščih borcev PRED OBČINSKO KONFERENCO ZMS vajo zaprositi profesorja Vardi- in črpalke. nasilje v Vietnam u iz NOB žalne svečanosti. V jana iz Leskovca. V Rogačicah imajo vodoV prvem delu občinske teh svečanostih bo sodelo ■ SEJA SVETA KRAJEVNE skupščine v ponedeljek so vala tudi godba na pihala iz SKUPNOSTI Studenec Je bila vod že napeljan, zdaj pa so Trebnjega. Takšne svečano 22. oktobra. Na njej so raz se začele težave z ELEK- sodelovali tudi člani občin Zakaj ni dela za m lade? delili občinsko dotacijo: največ so TRO, ki zaradi preslabe na ske konference SZDL in se sti bodo 1. novembra ob 8. namenili za priključek med cesta kretariata občinskega komi uri v Šentrupertu, ob 9. uri ma Zavratec—Rovišče, nekaj za izpetosti ne dovoli priključita v Mokronogu, ob 10. uri na gotovi tev kultumo-prosvetnega dove na električno omrežje. teja ZKS. Zvezni poslanec Pogovor o zaposlovanju in izobraževanju mladih, ma na Studencu, nekaj za popra Tudi nova, letos dograjena Franc Šetinc je govoril o Mirni in ob 11- uri v Treb vila poti, preostanek pa za nakup šola na Primožu že ima pit nasilju Američanov aoper njem. Tudi v manjših kra zlasti mladine, ki beži s kmetij, ker v kmetova razstreliva za kamnolome. vietnamsko ljudstvo. jih bodo področne organiza nju ne vidi bodočnosti ■ POKOPALIŠČE hiti urejati no vodo. cije na svojo pobudo okra krajevna skupnost Studenec. Ku Občinska skupščina in pili bodo nova vhodna železna Kot vse kaže, se bo obrni družbeno-politične organiza sile spomenike in partizan vrata, za mrliškega oglednika pa lo na boljše tudi z gradnjo ska grobišča ter priredile 5. nov. se bodo v Trebčinski komite ZMS se že do so predlagali Mirka Mlakarja, ker cije Občine Sevnica so spre žalne svečanosti. njem na občinski konferenci govarja z delavsko univerzo se dosedanji oglednik umika v vodovoda na Studencu. Najele na tej seji resolucijo ZMS pogovarjali predvsem oo tečajih za kmečko mladino, Pokoj. črti so že zdavnaj narejeni proti vojni v Vietnamu. dvojem: o težavah pri zapoki bi le-tej nudili izobrazbo Za šolanje otrok slovanju mladine, ki prihaja o sodobnem kmetovanju. O Regulacija b o rc e v iz šol, in o specializaciji ter zaposlovanju mladih priprav delitvi dela med organizaci ljajo tudi poseben razgovor SEVNIŠKI PABERKI Drožanjskega potoka V trebanjski občini je pre jami, ki delujejo med mla z direktorji delovnih organi cej otrok borcev NOV, ki bi ■ STRUGO MIRNE PRESTAV ■ SETEV SE BLI2A KONCU m o d lo ž e n a dino. Nedavno končane kon zacij. LJAJO, ker pod Gaberjem pri Trti. v prihodnjih dneh bodo kmetovalci Dolenjska vodna skupnost v se radi šolali, pa jim je to ference v mladinskih aktivih Sču dela velik ovinek in teče nato v sevniški občini spravili v zemljo onemogočeno, ker nimajo so sprožile niz mnenj in sta Na konferenci bodo spre pravokotno proti cesti in Jo iz vse jesenske posevke. Z vremenomNovem mestu je občini Sevdenarja. Komisija za skrb govorili še o delu počitniške podjeda. Pretekli teden so delavci so zadovoljni, saj je v zadnjih tednica predložila načrte za ure lišč glede zaposlovanja mla zveze in taborniške organiza Vodne skupnosti Dolenjske že za nih dež nekajkrat lepo namočil ditev Drožanjskega potoka, za borce bo letos zbrala po dine, ki prihaja iz Sol. To ni čeli z dedi. Buldožer Je izkopal zemljo in omogočil oranje. Tudi datke o takšnih otrocih, na. nič čudnega, saj je med ne cije ter o programu obeh. travnik, po katerem bo tekla nova sonca Je bilo dovolj in so lahko ki teče skozi Klavniško ulico to pa bodo najbolj potreb Samo na ta način bodo lahko struga. Lastniki ob Mimi ležečih pospravili Jesenske pridelke. v Sevnici. Predvidena dela bi zaposlenim v trebanjski ob odpravili dosedanjo dvotir- travnikov želijo, da bi bregove veljala 250.000 N din. Čeprav nim dodelili denarno pomoč čini okoli 70 mladih. V pre utrdili povsod, kjer ob deževju ■ SODOV PRIMANJKUJE mno za študij. težni večini so med njimi ne nost dela, ZMS pa bo skrbela voda poplavlja in povzroča škodo.gim kmetom, ker je sadje obrodilo je bilo najprej predvideno, za delovne akcije, srečanja tako ix>gato, da ne vedo, kam zda se bodo deda izvedla v le kvalificirani in takšni, ki ni ■ Z UREJANJEM POKOPALI- njim. Vso posodo so že napolnili s majo opravljene osemletke. med mladino, politično dejav SCA Je krajevna skupnost Boštanj sadjevcem ali pa sadje namočili za tošnjem letu, bo regulacija Lani 292, letos nost in podobno. Mladina začela o pravem času. 2e približno žganjekuho. Za prodajo sadja ne odpadla, izvedla pa naj bi se Med nezaposlenimi sta tudi namerava spregovoriti tudi o teden dni urejajo grobove, odvakažejo veselja, ker so cene sadja takoj spomladi prihodnjega že 300 izvršb dva s končano ekonomsko žajo smeti ln posipavajo stezice na v primerjavi z onimi v trgovini šolo in en profesor anglešči nekaterih idejnih problemih pokopališču. Boštanjska krajevna smešno nizke! leta. Tedaj bo tudi možno Vse lansko leto je imelo v našem razvoju, zato konfe skupnost zgledno skrbi za pokopa zagotoviti sredstva, ki jih bo ne. lišče, zato je zadnji dom pokojni ■ FINANČNO — MATERIALNO občinsko sodišče 292 izvršb, renco vsi nestrpno pričaku kov vedno lepo urejen. poslovanje šol bo z novim letom prispevala vodna skupnost, letos pa jih je do konca sep Večinoma gre za nezaposle jejo. prevzela temeljna izobraževalna občina iz proračuna in iz vo tembra bilo že 300. Zavezan ne fante, ker deikleta še ne skupnost. Tako Je sklenil svet za dnega prispevka kmetov. Re kako najdejo zaposlitev v ob izobraževanje pri občinski skup ci in dolžniki ne marajo da ščini. Stroškov bo nato manj, po gulacija je nujna, saj se po ti denarja sami od sebe, ven ratu Modnih oblačil v Treb S E V N I Š K I slovanje pa bo boljše. Sprejeti bo leg odpadkov iz okoliških dar je to nespametno, ker njem. Med fanti jih je vsaj TUJEftANjŠKl!] treba še sistematizacijo in razpisati zgradb v ta potok steka tudi je sodna izvršba draga in polovica s kmetij, pa vseeno prosta delovna mesta. Vse Sole bo VESTNIK do morale dati soglasje k sklepu odpadna voda iz sevniške zavezancu ali dolžniku pre silijo v službe, ker na kme- NOVICE sverta za spi r»oveSa stroške ne vidijo budočnosti. Ob - Cvetje Starši zanemarjajo svoje otroke na partizanskih čini primerov prepuščeni sa grobovih Osem primerov zanemarjanja otrok na zatožni mi sebi in ulici, v nekaterih primerih pa zanje skrbijo Kakor vsako leto doslej klopi - Starši pijejo, otroci pa so lačni stare mame, ki pa so obi tako bodo tudi letos na par- čajno bolehne in onemogle tizanskh grobiščih in pred Osem primerov zanemarja do danes še ni niti enkrat ter bi same potrebovale po spomeniki na dan mrtvih v nja otrok ima v obravnavi vprašala, kako je z njenim moč. Včasih pa starši zakle ribniški občini žalne - sloves trenutno kočevsko javno to otrokom, ki je ostal pri sta nejo otroke v stanovanje in nosti. Na njih bodo obudili žilstvo. V večini primerov se ri mami. Mati je prijavljena odidejo popivat. spomin na padle junake in oba starša vdajata pijači, ot vse dve leti v nekem hotelu Socialno skrbstvo se je 7a žrtve iz druge svetovne voj roci pa ostajajo sami, brez kot gost. vse te in še nekatere druge ne. Za to priložnost bodo zadostne hrane in brez pri Otroci teh staršev so v ve- primere zanemarjanja otrok partizanske grobove, grobi merne obleke, zato zanemar podrobno pozanimalo. Na šča in spomenike oz. okolico jajo šolo in kradejo. meravalo jih je samo rešiti. spomenikov primerno uredili V vseh primerih je vsaj Ker pa vsa prizadevanja niso in okrasili s cvetjem. eden izmed staršev, če ne Kontra-re!! pomagala, so vse resnejšj -r celo oba. zaposlen. Kjub te »Vražje podobice« ali primere predali v kazenski karte vedno bolj omam mu pa v neki družini porar postopek. Veseli naborniki bijo za prehrano 5-članske ljajo nekatere mlade ko družine le 250 N din na me čevske može. Srčne da Rezervni oficirji V Ribnici je bilo v drugi sec. Ves ostali denar gre v me »vražjih podobic« v polovici tedna zelo veselo. glavnem za pijačo. rokah jih tako grejejo, da opazovalci Mladi fantje so prišli na na Neka mati je odšla pred pozabijo na čas in na Preteklo soboto so si člani bor. Tako, kot je običaj, je dvema letoma od dama in svoje križeve dame, ki Združenja rezervnih oficirjev prišlo več skupin na nabor jih čakajo doma. in podoficirjev občine Ko z vozmi in harmoniko. Mla Enim dobiček, drugim čevje ogledali vojaške vaje deniči so bili okrancljani s Danes o komunalnih zgubo deli brez protekcij v Beli krajini. Ogled je or trakovi in pušelci. Ni manj stric »Poker«. ganiziral občinski odbor kalo tudi petja in vriskov- zadevah Igralci se zbudijo iz Združenja zveze borcev, ude Kaj hočemo, za mlade fan omame šele, ko je treba Poleg jurčkov so letos lepo obrodile tudi gobe što Danes ob 8. uri bo v Ko ležilo pa se ga je nad 50 rovke. Na sliki je Lesjakova Tončka iz Gorenje vasi, te je nabor velik dogodek, čevju seja sveta za urbani odšteti težke jurje. Pri rezervnih oficirjev in podofi ki jim bo ostal še dolgo v takem obračunu so se ki se zadovoljni smehlja s polno košaro štorovk, ki zem gradbene in komunalne cirjev. jih je nabrala kar v bližini doma. (Foto D. Mohar) spominu! -r zadeve občinske skupščine, zadnjič spoprijeli. Po krepkih zaušnicah, razbi V ponedeljek na kateri bodo razpravljali o tih arkadah in nosovih se reorganizaciji službe za vz je začel drugi del igre. o planu drževanje cest, o predlogu Najbolj razjarjenega kvar V ponedeljek, 30. oktobra, plana vodnogospodarskih del topirca so ukrotili šele bo v Kočevju skupna seja Gre za solidarnost pri plačevanju v letu 1968, o poročilu o iz poklicani čuvarji javnega sveta za gospodarstvo in sve gradnji kanalizacije na levem reda, ki so napovedali ta za družbeni plan in finan Delavci in uslužbenci redno prispevajo za novo ribniško šolo, kmetje in bregu Rinže, o gradnji Tom odločen »kontra« in do ce. Na njej bodo obravnavali šičeve ceste in ceste na Trato bili partijo s svojim adu osnutek družbenega plana drugi pa čakajo, da bo s koncem leta obveznost zastarala ter o nekaterih spremembah tom, ki mu pravijo služ razvoja občine do leta 1970 predpisov oziroma sprejemu bena gumijevka, po do in o zaposlovanju v občini. no plačujejo krajevni samo so plačevali samoprispevek. novih. Besedo solidarnost imamo mače pa pendrek. Na dnevnem redu pa so še večkrat na jeziku. Toda žal prispevek že dve leti, in sicer Od kod pa v naprej sredstva -ko nekatere druge zadeve. ostane večkrat samo na jezi 3,5 odst. od zaslužkov. To ni za šole? Krajevna skupnost ku, ko pa je treba dejanj, majhen denar in posebno ti Ribnica je že dala svoj pred Za sodoben pa pozabimo na solidarnost. sti z majhnimi plačami se log: drugo leto naj prispeva Beseda gre o krajevnem sa mu težko odrečejo. Tej obve jo sredstva za šole tisti, ki do Volilni sestanki ZK zaključeni moprispevku za gradnjo nove zi pa se izmikajo in nič ne sedaj niso še ničesar prispe okus... šole v Ribnici ter dograditvi plačujejo starešine JLA. Kljub vali. O tem naj razpravlja in Prva seja občinske konference bo 3. novembra in gradnji nove šole v So večkratnim opozorilom niso sklepa občinska skupščina. dražici in Loškem potoku. pokazali pravega razumevanja, — r V teh dneh so bili zaklju občinske konference bo 3. Delavci in uslužbenci red- da bi tudi oni prispevali čeni volilni sestanki organiza novembra. sredstva za šolo, čeprav jo cij Zveze komunistov v ko Ko so komunisti razprav bodo obiskovali tudi njihovi čevski občini. Na njih so ljali o svoji organizaciji, so Javna zahvala občine otroci. Ce bi vsi občani de Zakaj po oVInku? razpravljali največ o notra ugotovili predvsem, da je lali tako, v Ribnici ne bi ni V Rakitnici je krajevna njih problemih svoje organi skoraj v vseh organizacijah Občinska skupščina Ribni koli imeli nove šole. Pa še skupnost 1. 1966 polagala zacije in o izvajanju gospo nekaj nedelavnih članov. Ni ca se je javno zahvalila nekaj: gre tudi za solidar vodovod. Cesta skozi vas darske in družbene reforme. so pa obravnavali samo sla vsem, ki so pomagali pri nost, o kateri smo uvodoma je bila zaradi tega razko Izvolili so tudi nova vodstva bosti, ampak tudi svoje bo uspešni izvedbi proslave ob govorili. Nova šola je Ribni pana in šolski avtobus, ki svojih organizacij in člane doče delo. Ponekod so spre podelitvi domicila slovenski ci nujno potrebna. Občani so vozi na poti Grčarice— občinske konference ter raz jeli celo kratkoročne delovne narodnoosvobodilni brigadi sklenili, da se šola zaradi, s Ribnica, je prenehal vo nih komisij. Prva seja nove programe. Frana Levstika. Pohvaljeni sklepom o gradnji pa so se ziti skozi vas- Začel je Sestanki so pokazali, da se so bili: stanovanjsko komu obvezali prispevati sredstva: voziti po cesti, ki pelje komunisti zavedajo, da posta nalno podjetje, glasbena šo vsi zaposleni v denarju, kme 350 do 400 m za vasjo. ja gospodarska in družbena la, ribniški pevci, garnizon tje pa v lesu. Otroci morajo odtlej do Našli so gobe, reforma sestavni del njihove JLA in še nekateri drugi Obljubo so izpolnili le ne avtobusa po slabi poljski zgubili pa ficka ga dela in življenja. Komuni kateri kmetje, ostali pa ča poti približno kilometer D. sti so ugotovili, da se člani Mrtva le srna kajo, da bo njihova obveza daleč. Vodovod v Rakit Gobarji so z vseh stra delovnih kolektivov vedno ni preplavili kočevske go 19. oktobra ob 19.30 je na zastarela in ne bo treba dati nici obratuje že skoro le bolj zavedajo, da bodo mora Jasnici (cesta Kočevje—Rib ničesar. Toda tudi ti pošilja to dni, jarki po vasi so zdove. Domačni so ono li svoje proizvodne in druge nedeljo srečali 4 izletni nica) Janez Semler iz Kočev jo svoje otroke v šolo in jih zasuti in pot skozi vas je t naloge rešiti predvsem sami. bodo pošiljali tudi v novo prevozna kot prej, avto ke, ki so tavali po hosti Na vseh sestankih organiza ja podrl s poltovomim av iz zaskrbljeno nekaj is tom srno, ki je nenadoma šolo. bus pa se Rakitnice še cij ZK je bila podana tudi vedno izogiba. T o v a riš kali. Tujci so imeli že skočila na cesto. Mrtvo smo Konec leta bo odlok o kra informacija o sedanjem poli jevnem samoprispevku pre šofer, kako dolgo še *ako? polne mreže gob. Doma tičnem položaju v svetu. je pripeljal v Kočevje. Na N. Černe čini so jih vprašali, kaj avtu je škode za okoli 20.000 nehal veljati, z njim pa tudi tako živčno iščejo. Zgu S din. obveza za tiste občane, ki bili so fička! Niso vedeli Poštena ne kje so, ne kje so par blagajničarka kirali avto. Sele pozno v l« T O ' mraku so fička s pomoč- Niko Grabrijan z Livolda Povpraševanje le po dobrem sadju jo domačinov našli 5 km je med opravkom pri Avtu od kraja, kjer so jih sre Kočevje pozabil na mizi bla čali naši gobarji. Ta iz gajničarke Marije Beljan ku V ribniški občini skoraj ni kvalitetnega sadja — Polovico dreves bi bilo verto z večjo vsoto denarja. Izključni proizvajalec let je bil za tuje gobarje treba požagati in posaditi boljša ^ prav gotovo svojevrsten Tovariš Gabrijan niti ni ve v Jugoslaviji doživljaj. Manjkal je sa del, da je denar pozabil, za to je bil zelo presenečen, ko Tudi v ribniški občini je Pa vendar so v občini po tetno sadje. Prav zato so Pr‘ mo še medved, da bi vso kmetijski zadrugi že ustano Destilacija »DANA« mu ga je še isti večer prine bila letos dobra sadna letina, goji za kvalitetno sadjarstvo. akcijo pospešil. žal pa sadja nihče ne odku Seveda bo prej treba požaga vili sadjarski odbor. MIRNA na Dol. -ko sel domov sosed. Poštena blagajničarka Marija Beljan puje. Pri kmetijski zadrugi v ti slaba in stara drevesa ter Podobno kot pri sadju, J zasluži pohvalo. Ribnici smo se pozanimali, posaditi boljša. Svet koope tudi pri krompirju. Kvalu® zakaj bo sadje ostalo kme rantov pri Kmetijski zadrugi no sadje in krompir je *an- tom in kakšna rešitev bi bi je že uvidel, da je rešitev za ko prodati, tudi če je 5e ta* DROBNE IZ KOČEVJA Cene v Kočevju la potrebna za ribniško sa ribniško sadjarstvo le k vali- dobra letina. ■ ■ ■ KEKRUTACIJA MLADE skusnl lov Je pokazal, da so Soje in Ribnici djarstvo. deoro rejene ln da bo lov uspe- NIČEV ZA JLA je b ila v domu Pretekli ponedeljek so veljale Zvedeli smo, da ribniško telesne kulture. Fantje so bili Be Sen, če bo vreme primerno. sadje ne gre v prodajo, ker lo mlmi in dostojni, tako da v Kočevju in Ribnici naslednje sploh ni bilo čutiti, da se zbirajo ■ ■ ■ P02IVUEN0 IZLETNI maloprodajne cene: ni kvalitetno. V občini ni v mestu mladi naborniki. Pa tudi 8TVO IN IZLETNIKI. Prvi naval Cene v Ndln za 1 kg sortnih jablan, ampak nekak Polet mladih pred konferenco vidnih znakov, ki so neko« običaj na gobe Je pojenjal. Kočevarji pa Kočevje Ribnica no spremljali fante na taki poti, si ob nedeljah ne dajo miru in so krom pir 0,74 0,70 šna mešanica, katere plodovi se na hitro preusmerili na nabi sveže zelje 1 1,20 V brežiški občini je 35 mla nov aktiv. 26 mladink in rola ni bilo. Ni bilo vinjenosti, kar Je so primerni le za predelavo. dincev Je bilo pripravljen^ prav, niti harmonikarjev, pa tudi ranje kostanja. Redno hodijo na kislo zelje 1,83 1,70 dinskih aktivov. Veičina vod Slemena nad Ortnekom ln h Gre kisla repa 1,83 — Kmetje sadnega drevja ne vstopiti vanj in se lotiti o cvetja v gumbnicah ne. Cas prina škropijo, razen tega bi bilo stev je že sklicala letne kon ša spremembe, pa Je zbrisal tudi gorju. Kostanj Je letos dober ’.n fižol v zrnju 4,30 4,50 ference. Ta teden se sestaja ganiziranega dela. nekoč zelo ukoreninjen fantovski veliko ga Je. Gredoč pa staknejo čebula 1,67 1.70 polovico dreves (z izjemo O poteku letnih konferenc* običaj, ki Je bil po svoje lep: na tudi kak litrček »kačje sline«, saj česen 10,23 13,70 Jurjeviče) treba posekati in jo aktivi v Brežicah, Dobovi sta obilna sadna letina in slaba solata 2 2 in Crešnjicah. Člani občinske o pripravah na oto&inslc0 . ta dan Je mladenič vstopil med prodaja sadja prisilila kmetovalce posaditi nova. fante in se poslovil od otroSke paradižnik 2,25 2,30 ferenco, o krvodajalski a > na žganjekuho. Vse to pa iz turi paprika 1.93 2 ga komiteja ZM obiskujejo dobe. stičnega glediSče pospeSuJe in po korenje 1,84 1,50 Lani, ko je bila slaba sad reorganizaciji ZK in PrlP' ■ ■ ■ POLHOV LETOS NI BI na letina, je šlo tudi ribni aktive na vasi. Mladi so ta LO, zato se domačini pripravljajo živi lzlotniStvo ln same izlefnlke. peterSHJ 4,86 3,50 čas zelo zaposleni doma, za vah na oddajo »Spoznavaj«? ohrovt 1 — ško sadje v prodajo. Letos pa na drug lov. Soje so prilete v niž ■ ■ ■ VEDNO VEC SLADKO« to jih predsedniki s težavo svet in domovino« Je v sr je ležeče gozdove in začel se bo NO BOLNIH Je v Kočevju, ki so radič — ga ne kupujejo niti prede 11. oktobra razpravljal o»^ »lov na čvenk« ali sovkanje. Po- pod stalnim nadzorom diabetično cvetača — 3,60 lovalna podjetja, saj imajo v privabijo na konference. So klinike v Ljubljani. Zdravniki jim ribe 7,37 — pa tudi vodstva ponekod pre ski komite ZMS na razširja predpišejo vse mogočo dleto. Za Jabolka 1,80-2,80 2 svoji bližini dovolj ponudb in seji. to pa Je treba Imeti posebna ži hruSke 3,75 3.90 jim ni treba plačevati toliko malo prizadevna, zato so mo vila, ki pa Jih kljub reklami na pomaranče — 5.40 za prevoz. Letos pa bo treba, rali na primer v Artičah in KOČEVSKE televiziji v Kočevju no dobiS vseh. mandarine — 6,90 Sromljah konferenco prelo Nekateri nakupujejo zato v Ljub limone 5,55 5.40 kljub dobri letini doma, še ljani ali colo v Trstu. NI prav, banane 5 5,40 v Ribnico uvoziti nekaj kva žiti na kasnejši čas. NOVICE da za te vrste potrošnikov trgovi grozdje 3,50 3,50 V Skopicah so ustanovili na nima posluha. ko Jajca (cena za kos) 0,64—0,08 0,75 litetnega sadja. Partizanska Vinica praznuje Konkurenčni predvsem s kvaliteto Praznovanje letošnjega krajevnega praznika je bilo zaradi vojaških vaj pre Metliška zadruga je letos v svojih obnovljenih vinogradih na Vinomeru in loženo na nedeljo, 29. oktobra v Vidošičih pobrala prvo delno letino — Pridelek je prvovrsten, kar zadeva kakovost — Prodaja metliške črnine na drobno se širi tudi v druga mesta Letošnji oktobrski praznik kolone, so bile letos na vini- teri bodo seznanili poslušalce po Sloveniji praznujemo Viničani v poseb škem območju izvedene voja tudi z osnutkom novega za nih okoliščinah. Prav v tistih ške vaje enot zagrebškega kona o zavarovanju kmetov. V vinogradih okoli Vino- delek pa zvozili v vinsko prodajo pa bodo v kratkem še dneh, kot so leta 1943 napa področja. Med pohodom voja K praznovanju vabimo vse mera in Vidošič, ki jih je klet. Metliška črnina, sestav razširili: zadruga se pogaja za dale Vinico oklopne nemške kov, pokanjem granat, brne preživele borce, ki so se bo metliška zadruga v letih 1964 ljena samo iz najboljših sort nov lokal na Viču v Ljubljani, njem oklopnih vozil in letal rih na viniškem območju, do 1966 obnavljala, so letos naše armade so oživeli spomi grozdja, je zmeraj bolj ce skušala pa si bo zagotoviti predstavnike oblasti in poli prvič trgali. Prva delna rod njena po vsej Sloveniji. tudi prostor za prodajo vi ni na tiste strašne dni v ok tičnih organizacij, domačine nost mladih trt je dala prav na v Črnomlju in v Kočevju. Semičani vabijo tobru pred 24 leti, ko se je in vse prijatelje Zupančičeve zadovoljiv pridelek. S trga Kmetijska zadruga Metlika sovražnik znesel nad prebi ga rojstnega kraja. njem so čakali precej dlje prodaja svoja vina tudi na Metliška črnina je pri po na krajevni valstvom Vinice in okolice. P. P. kot kmetje, tako da je bilo drobno. Najprej so odprli trošnikih zelo priljubljena praznik S ponosom smo letos gledali grozdje povsem zrelo. Pri svoj vinotoč v Metliki, in ker zlasti iz dveh razlogov: prvi naše vojake in njih spretnost kakovosti vina se to zelo se je zelo obnesel, so letos je kakovost, drugi pa nizka Krajevna skupnost Se pri ravnanju z najmodernej Stopnice so za ljudi, pozna. odprli vinotoča tudi v Gro cena. Letošnjo črnino proda mič vabi v soboto, 28. šim orožjem. ne za živino Stiskali so guozdje letos še supljem in v Ljubljani v jajo jx) 450 S din liter, belo oktobra, ob 18. uri na Letos bomo zaradi vojaških na vinomerskem obratu, pri Podmilščakovi ulici. Drobno vino pa celo po 350 S din. svečano proslavo v poča vaj namesto 21. oktobra pra Prebivalci, ki uporabljamo stitev krajevnega prazni znovali v nedeljo, 29. okto stopnice na velikem mostu ka. Prireditev bo v Domu bra. Ob 9. uri dopoldne bo v v Črnomlju, smo prav vese heroja Jožeta Mihelčiča dvorani osnovne šole zbor ob li in hvaležni, da bodo kma z naslednjim programom: čanov. Za kulturni spored bo lu urejene. Ni pa se biton kratek otvoritveni govor, do poskrbeli učenci viniške še dobro posušil, ko so iz V domu počitka je marsikaj novega program učencev domače osemletke, o pomenu prazni klavnice že gonili živino. Ob osemletke, nato bo imel ka pa bo govoril predsednik čani menimo, da bi morah koncert pevski zbor GRA krajevne skupnosti Miko Ma ob novem stopnišču name V prebeljenih in preurejenih prostorih bo oskrbovancem lepše FIKA iz Ljubljane. Po lič, Takrat po svečanem delu stiti še tablico, na kateri bi proslavi bo v Domu Par pripravlja krajevna konferen pisalo, da je stopnišče le za tizana gasilska veselica. ca SZDL javno tribuno o ljudi, ne pa za živino. Prav zares je bila metliška oljnato barvo, okna z dvo zmožni oskrbovanci, toda teh mednarodnih odnosih, na ka L. G. komenda, kjer je dom počit riščne strani so prepleskana, je vedno manj. Varčujejo tu ka, potrebna popravil, saj že prebelili pa so tudi kletne di pri osebnih dohodkih. Za štiri leta niso nič preurejeva- prostore, pralnico in skladi težko in ne čedno delo, ka li in ne belili. Med letošnjim šče hrane. Dela, ki so bila kršno je v domu počitka poletjem pa je komunalno opravljena letos, deloma že (oskrba telesnih in duševnih Semič se pripravlja na svoj praznik podjetje prebelilo vse sobe lani, veljajo dobre tri milijo bolnikov), povprečje 66.000 S na moškem oddelku, prav ta ne dinarjev. din na mesec nikakor ni ve ko kihinjo in sanitarije. V načrtu je bilo še več pre-liko. Tudi letos bodo Semičani lepo proslavili krajevni praznik, o čemer so se Hodniki imajo nov pod, tera- ureditvenih del, vendar je co stopnice so bile zgrajene podrobneje dogovorili na svetu krajevne skupnosti vodstvu doma toča prekrižala že lani, vsi zunanji prostori s račune. Letos so morali nado V Podzemlju so predsobami so pobeljeni z mestiti že 3.500 opek, le naj ukradli avto Pred nekaj dnevi je svet Na seji so obravnavali še da bi črpalko v Rožnem dolu nujnejše, spomladi pa bodo krajevne skupnosti sklenil, tekoče zadeve. Precej žolčnih uporabljali za okrepitev se- morali zamenjati še kakih Minuli ponedeljek so proti da bo osrednja proslava v besed je bilo izrečenih zara miškega vodovoda. Od tam bi Še ena KOKRINA 20.000 strešnih opek. jutru v Podzemlju trije ne vodo črpali v rezervoar na Počastitev letošnjega krajev di stanja v domu Partizana. trgovina Od kod sredstva za inve znanci ukradli Ivanu Mar- nega praznika v soboto, 28. Pred nekaj leti je tovarna Prelogi, od koder bi jo v lotu, zaposlenemu v novome Kokrini trgovini na trgu sticijska in vzdrževalna dela? oktobra, v kino dvorani. Za ISKRA prispevala več kot prostem padu napeljali skozi Nekaj let že 13-članski ko ški Industriji motornih vo kulturni program bo poskrbe- milijon dinarjev, da so dom semiški tunel v Semič. Ob v Metliki, ki je bila odprta letos, se bo v kratkem pri lektiv varčuje. Del oskrbnine zil, avto zastava 750. Z njim ^ šola, za sodelovanje pa so prenovila, zaradi odnosa ne koncu so obravnavali še či zavarovancev (50 S din na so se odpeljali proti Metli ^prosili tudi moški pevski katerih članov Partizana pa je ščenje asfalta in peš poti družil nov trgovski lokal te ga kranjskega podjetja. V dan) gre za vzdrževanje stav ki, kjer je na križišču črno zbor »Grafik« iz Ljubljane. stavba spet zanemarjena. Svet pri Štefanu. Dogovorjeno je maljske ceste s Cesto brat bilo, da bo krajevna skup Bračikovi hiši na Cesti brat be, ne kupujejo pa skoro Komemoracija za padlimi krajevne skupnosti je skle nič hrane. Vso zelenjavo, ra stva in enotnosti tisti, ki je borci pa bo 1. novembra na nil, da bo v bodoče dom Par nost preskrbela stalnega stva in enotnosti preureja tizana ponudil v upravljanje uslužbenca, ki bo to pot re »Kokra« še en lokal. Grad zen čebule, pridelajo na nji upravljal avto, zavozil na domačem pokopališču. vi, jo vložijo za zimo, redijo gradbišče Pionirja. Priletel semiški osnovni šoli, ki upo dno vzdrževal in čistil. - bena dela, ki jih opravlja rablja že zdaj telovadnico v FRANC DERGANC komunalno podjetje, bodo prašiče in dve kravi. Vsak je z vozilom naravnost v mesec koljejo, le za bolnike, veliko betonsko kanalizacij - domu. te dni končana- Računajo, Občinska konferenca Sklenili so tudi, da bodo da z opremo ne bo posebnih ki so potrebni dietne hrane, sko cev, jo razbil, odrinil še nabavili nov motor za drobi zamud in da bo nova trgovi kupujejo teletino. Na vrtu de drugo cev in se ustavil malo ZKS bo v soboto lec, ki je last krajevne skup Javne tribune na tekstilne stroke začela lajo vsi iz pisarn, iz kuhinje, pred barako, v kateri so spa poslovati v kratkem. strežno osebje ter dela li delavci. Prva seja občinske konfe nosti, obenem pa kupili še v Starem trgu, rence Zveze komunistov met- kompresor. Oba bosta na Vsi trije v avtu so po ne ^ke občine je sklicana za razpolago vsem vasem, za od Dragatušu in sreči pobegnili. Težje ranjen soboto, 28. oktobra, ob 8.30 škodnino bodo plačali le stre Gribljah ni bil menda nihče, škode na * sejni sobi občinske skup livo in gorivo, medtem ko bo Do 5.11. odkupujejo krompir vozilu pa je za čez pol mili ščine. Dnevni red predvideva stroške za strojnika ali mi Sekcija za mednarodne jona S din. Storilcem so že Opravo in sprejem poslov- nerja krila krajevna skup odnose pri občinski kon Na metliškem področju je dnevi razposlala po vaseh le na sledi. f^ka konference, referat o nost. Oe bodo prebivalci pri ferenci SZDL Črnomelj letos krompirja manj, kot so take, s katerimi poziva kme Jdejno-političnih problemih pravljeni sodelovati, name prireja v nedeljo, 29. ok pričakovali. Deloma je temu tovalce, naj do 5. novembra Pri izvajanju družbene re ravajo urediti najprej pot iz tobra, javno tribuno o kriva slabša letina, pa tudi odprodajo krompir, ker ga V soboto občinska forme in reorganizaciji ZK Semiča skozi Gorenjce, v pomembnejših medna sadili so ga kmetje malo pozneje ne bodo več jemali. konferenca ZK v občini, razpravo o poro Kot, ki pomeni bližnjico v rodnih političnih dogod manj kot lani. Letos taiko ni Sedanje odkupne cene so ze dih revizijske in kontrolne Črnomelj, uporabljali pa jo kih ter o osnutku novega bojami, da bi krompir os lo ugodne: jedilni krompir Prva občinska konferenca komisije, sprejem sklepa o bodo lahko tudi avtomobilisti. zakona o zdravstvenem tal, ker ga je zadruga doslej plačajo po 50 S din kilo Zveze komunistov črnomalj organiziranosti komunistov Na seji so kritizirali vodo osiguranju kmetov. odkupila samo 60 ton, po gram, belega pa po 55 S din ske občine, napovedana že ki delovanju organov ZK v vod, ki je ob rekonstrukciji V Starem trgu bo jav godb pa ima sklenjenih za kg, kar je več kot kjerkoli prej, a preložena v zadnjem °bčini, volitve ter razpravo odpovedal. Navzoči Jože Ko na tribuna v prostorih okoli 100 ton. Prav zato, da v Sloveniji. Zadruga pa za hipu, bo ▼ soboto, 28. ok ° delovnem programu kon čevar je povedal, da tečejo osnovne šole ob 11. uri; bi pobrali iz kleti čim/več hteva, da je krompir pro tobra, ob 8.30 v sejni sobi ference in komisij. razgovori z 2TP Novo mesto, v Dragatušu v mladin pridelka, je zadruga pred bran, adrav in suh in ne občinske skupščine Črno skem klubu ob 9. uri ter sme biti drobnejši od kur melj. Dnevni red je neizpre- v Gribljah v gasilskem jega jajca. menjen. domu ob 14. uri. Občane ČRNOMALJSKI DROBIR vabijo k čim večji ude Priprave na ležbi in k pripombam na V ČETRTEK so si rezervni zjutraj prišli do Črnomlja in ga v osnutek novega zakona, občinski praznik s področja črnomaljske dvournih pouličnih bojih zavzeti ob J*5*11« ogledali film o borbi viet- pomoči letalstva. Otroci so skupaj ki zadeva vse kmetoval V torek so se v Metliki U~Da*ega ljudstva, v drugem delu z vojaki zavzemali položaje, dl ce. sestali predstavniki občin SPREHOD PO METLIKI vojaSke vaje JLA. V soboto so ogledovali orožje in se nazadnje s ske skupščine ter družbeno r^sostvovali zaključnim operaci- vojaki tudi fotografirali. političnih organizacij in raz ■ V VINOTOČU KMETIJSKE zadovoljni z neprekinjenim delov, S 11 vojaških vaj, kar Jih je Se po- ZADRUGE, kjer tovariš Tone nim časom, na žalost pa pride * * » 1 0 zanim alo. pravljali o letošnjem praz Hrovat prodaja pijače čez cesto, večkrat do napak in se v njihove B|i USTNI ČASOPIS za probival- novanju občinskega praznika nudijo kupcem novo portugalko pogovore meSajo druge stranke. jul0 Črnomlja so 19. oktobra zve- 26. novembra. Praznovanje po 450 Sdin, staro belo vino po ,^VV kulturnem domu priredili Metrsko blago, posteljnino, konfekcijo in ■ STANOVANJSKA KOMISIJA r^jnarjl RTV Ljubljana, Beograd, bo združeno s počastitvijo 350 in pivo po 150 Sdin. Liter preproge nudi na 8-mesečno brezobrestno slivovke stane 1200, vinskega ki pri tovarni BETI je letos 33 pro Koper ln vojaških časopisov. dneva republike, podrobni sa 100, mineralne vode pa 90 silcem v svojih obratih razda- Igralo se Je več kot 400 občanov, odplačilo program pa pripravlja po Sdin. Kokta velja , 60, oranžada lila 75,500.000 Sdin stanovanjske pl ®° poslušali vtise s položajev, seben odbor. pa 70 Sdin. — Kupci so bili le ga kredita. Mnogi od teh bodo Milan Knežević pa Je pri- tos zadovoljni tudi zato, ker so svoje hiše Se pred zimo spravili jJ^odoval o svojih doživetjih iz v tem vinotoču od avgusta dalje pod streho. TE2KA OKLOPNA VOZILA, OelefeUstil« ČRNOMELJ Obesil se je lahko dobili lepo namizno grozd ■ METLIČANI OPAŽAJO, da (s®9 v času vojaških vaj šla skozi je po 300 in 250 Sdin kilogram. mnogi vozniki avtov in mopedov A^PojnolJ, so na več m estih poško- V torek, 17. oktobra, ko Je Tega grozdja, ki Je zraslo v no puste pred trgovinami svoja vo v t ,a Pločnike za pešce, in sicer bil v Metliki semanji dan, so vih vinogradih kmetijske zadrugo zila z vključenimi motorji, ki pri stari poftti, pred tr- nad Vinomerom, so letos prodali povzročajo nepotreben hrup in okoli poldneva našli v gostil okoli 4000 kilogramov. PrfCi10 Borovo, na suhem mostu, ni Mežnaršič na Mestnem zasmrajajo zrak. Hkrati pa voz Se i., lekamo, Lovskim rogom ln ■ V OKVIRU AKCIJE RDE. niki v trgovinah izsiljujejo pred Prav bi bilo, da bi komu- trgu v stranišču obešenega CEGA KRIZA v Metliki so v ju nost pred drugimi kupci, češ Krajevna skupnost Marka Bandulo, krojaškega da ne utegnejo čakati, saj ljud ^ r ^ x *rt)010 *** liju Šolski otroci nabrali 641 lit je menda vidijo, da Jim zunaj ^ » N A J V E c j k VESELJE IN DO- mojstra iz Karlovca. Bandu- rov cvetov domačih kamilic. Se me kamilic je priskrbel glavni teče motor. Ljudje pa vedo, da bili JK m črnomaljske otroke Jo la, ki se je rodil leta 1912, odbor Rdečega križa, posejala ni tu po sredi ndkaka nuja, am soboto, 21. oktobra, ko so VINICA Je prodajal obleke po sej pak samo nevljudnost, nevzgoje ''■'f' 1 v rrtrvlni voln^VIh vaj pa ga je tukajšnja kmetijska za mih. Kot govore, mu je šla druga. Otroci, ki so prejeli za nost in brezobzirnost voznikov. ČESTITA VSEM PREBIVALCEM kupčija bolj slabo in ni nabrani M ter po 130 Sdin, so te dni prihajali v pisarno Rdečega NOVICE VINICE IN OKOLICE menda na sejmu na Vinici križa po denar. Nekateri učenci ZA ŠTIRIINDVAJSETO OBLETNICO prodal niti ene obleke. Tudi so sl z obiranjem cvetov zaslu v Metliki do opoldne ni ni žili tudd po osem do devet starih MET LISKI ČRNOMALJSKE KRAJEVNEGA PRAZNIKA TER JIM 2ELI česar iztržil, zato si je vzel tisočakov. SE MNOGO USPEHOV življenje. Pokojnega so pre ■POSTA V METLIKI Je konec lanskega leta Stela 53 telefonskih T E D M K k o m u n e PRI NADALJNJEM RAZVOJU KRAJA! peljali v Karlovec in ga tam naročnikov, minuli mesec pa jih - — - ■ ___ pokonali. Je zabeležila že 65. Naročniki so ■ Dr. Ivan Vasic Krajevna skupnost
Tiho in skromno, kot je zadnja Novo mesto leta živel, se je poslovil od Nove • ■ ga mesta veliki rodoljub dr. Ivan Vasič. Z njegovim imenom je tes s terenskimi organizacijami no povezana zgodovina Novega mesta med obema vojnama, saj je Socialistične zveze čestita za praznik bil ves ta čas v prvih vrstah no vomeškega naprednega gibanja, OBČINE NOVO MESTO zlasti y sokolskih vrstah. Svoje : : delo v Sokolu je zaključil 17. 29. oktober vsem delovnim organiza- j januarja 1942, ko je bilo na njegov predlog sklenjeno, da prestopi so cijam in občanom! kolska župa aktivno in korporativ no s svojim članstvom k osvobo i i dilnemu giloanju, kar se Je tudi zgodilo. Zaradi tega je bil inter niran na Rabu m v n e m š k e m ta borišču v MUhlbergu ob Labi. IZSILJEVANJE NA MUHABERU Osvobodilno gibanje mu je izkaza lo priznanje s tem, da je bil iz voljen za odposlanca v kočevski zbor, kjer je bil izvoljen v plenum S NOS. Po osvoboditvi je postal Strašilni strel na cigane član vrhovnega sodišča Slovenije. Dr. Ivan Vasič je bil izreden ro V ponedeljek, 16. oktobra, dopoldne so prišli na doljub ni nadvse je ljubil svoj ma terin jezik. Bil je mojster jezika Muhaber pri Novem mestu trije Cigani; dva mlado v pisani in govorjeni besedi. Nje letna in Berto Brajdič. Prepričani, da jih nihče ne govi govori so bili bleščeči, zlasti pozna, so začeli groziti vaščanom. Franc Žnidaršič, nepozaben je bil 14. IV. 1967, ko je v novomeški študijski knjižnici 68-letni Muhaberčan se mladih izsiljevalcev ni mo pozdravil pesnika Pavla Golio ob gel znebiti drugače, kakor da je proti njim oddal njegovi sedemdesetletnici. Kot Nocoj ob 20. uri bo v Dolenjski galeriji »Trio Lorenz«. Na sporedu: J. Haydn, mlad dijak si je brusil svoje be J. Turina, P. Ramovš, P. I. Čajkovski, E. Grieg in S. Rahmaninov. Ob 17. uri bo strašilni strel iz puške. sede v novomeški Kettejevi Zadru- tudi koncert za mladino v Domu kulture. Vstopnice in abonmaji so na voljo v Za Žnidaršičev strel se pre- so se razkropili po dvorišču. Glasbeni šoli in dve uri pred pričetkom drzneži niso veliko zmenili. Eden je stopil skozi zadnja Odšli so v hišo Ane Somrak, vrata v kuhinjo in z mize kjer ni bilo nikogar doma. vzel več jajc. Dergančeva ga Premetali in preiskali so po je zalotila pri kraji in zahte stelje, omare, shrambo in vala, da ji jajca vrne, vendar podstrešje. Iskali so denar, zaman. Nasilneži so se od Na Grmu šola za mlade kmetovalce pa ga niso našli. Odnesli pa pravili še k sosednji hiši in sti enak nekdanjemu visoko so nekaj jestvin in starega de poskušali vdreti, ker pa je kvalificiranemu delavcu na narja. Zatem so poskusili pri Dergančeva poklicala na po Pouk o sodobnem kmetovanju, o traktorjih in družbenih posestvih. ti v stanovanje Alojza Fem- moč, so se umaknili. Brez kmetijskih strojih ter še o marsičem, kar zanima Prijave za šolo sprejema ca, gospodar pa jih je zalotil plena pa niso ostali. Pri goz kmečko mladino, se bo začel! Kmetijska šol Grm, kjer in prepodil, ko so odpirali du so polovili sedem kokoši dobite vse potrebne informa vhodna vrata s ključem, ki Julijane Fene z Muhabera. Na kmetijski šoli Grm v metov bo združen s prakso cije, prijavite pa se lahko tu je bil skrit. Odpravili so se Cigani so nosili s seboj Novem mestu se bo 15. de (to velja tudi za kmetijsko di na vseh proizvodnih oko še k 84-letni Neži Derganc. športno torbo, napolnjeno s cembra začel pouk na 2-letni strojništvo!). Vsak učenec bo liških KZ Novo mesto. V šo Ta je vežna vrata zaklenila, plenom, ki so si ga bili pri šoli za mlade kmetovalce. moral opraviti vozniški izpit lo se lahko prijavijo mladi ko je videla prihajati Cigane, lastili na Muhaberu. Varnost Trajal bo v vsakem letniku F kategorije za traktorista. kmetovalci iz vse Dolenjske pa odšla na dvorišče, da ji ni organi bodo nasilneže pri in Spod. Posavja. ne bi polovili kokoši. Cigani javili javnemu tožilstvu. 20 do 24 tednov in se bo Šolnina bo za učence pri končal pred začetkom spo bližno 10.000 S din na me mladanskih kmečkih del. Po sec. Tisti, ki bodo šolo učnem načrtu se bodo učen uspešno končali, bodo dobi ci v živinoreji seznanili z go li družbeno veljavna spričeva gt m z njim je legel v grob zad vedorejo, prašičerejo in pe la o pridobitvi poklica kme nji in naj mlajši Član Zadruge. V rutninarstvom, v poljdedel- mladih letih je pisal v Slovana, v tovalec, ki je po strokovno- poznih pa v Kroniko, kjer je obu stvu pa z obdelavo zemlje, jal mladostne spomine na Ketteja, prehrano rastlin ter s pride ta v Dolenjsko prosveto, kjer je lovanjem poljščin, krmnih opisal svoje težke dni med NOB in zgodovinske seje sokolske žu- rastlin in s travništvom. pe. V programu so tudi sa Gramofon z ojačeval Novomeške ulice in parki bodo djarstvo, gozdarstvo in kme samevali, t njih in v Novomešča- tijsko strojništvo ter napot cem za 200 Ndin nih po bo ostal spomin na pokoj nega doktorja topel in ?dv. ^ ki za turizem na vasi. Učen V prodajalni ELEKTRO ci se bodo učili tudi sploš TEHNE v Novem mestu nih predmetov, kot so račun stvo, slovenščina, zemljepis imajo gramofone RIZ z vgra itd. Pouk strokovnih pred jenimi ojačevalci, katerih VERA SEVER cena je izredno nizka, okoli 200 Ndin. Osnovna Sola Šentjernej in vsa Sentjernejska dolina sta žalovali, V pogrebnem zavodu Televizorjem ATLAS de 18. oktobra je predsednik ObS Novo mesto Franci Kuhar v prisotnosti podpred ko je ugasnilo življenje vzorne Luxe so znižali ceno za 23-000 sednika Avgusta Avbarja in v. d. tajnika dr. Davorina Grosa slovesno zaprisegel učiteljice Vere Severjeve. Do zad tudi finančne izvoljene sodnike občinskega sodišča Novo mesto: predsednika občinskega sodisca njega smo upali, da bo premagala S din. V prodajalni imajo bolezen in uživala zasluženi po nepravilnosti Rudija Jereba ter sodnike: Marijo Mejak, Magdo Rous, Zlato Savelj, Leona Koroš koj. t\xdi televizorje OTELO in ca in Albina Vidmarja, Na sliki: od leve proti desni Zlata Savelj, Leon Korošec Malokdo med nami, ki smo se Inšpekcija službe družbe DIPLOMAT. in Magda Rous med podpisovanjem prisege. (Foto: M. Vesel) zbrali ob njenem grobu, se spomi nega knjigovodstva je pred nja leta 1918, ko J« Vera kot Veliko izbiro gramofonov, mlada in življenja polna diplo kratkim pregledovala poslo mantka prišla učit v svoj rojstni vanje novomeškega Pogreb med njimi stereo gramofone Motorist zbil kolesarja kraj Šentjernej, kateremu je po 21. oktobra se Je zvečer peljal tem ostala zvesta do smrti — 45 nega zavoda. Ugotovili so z dvema zvočnikoma, ’ioste let vrsto manjših in večjih ne našli v tej prodajalni, ki je motorist Ivan Cimermaniič is Vi Vera Severjeva Je pomagala tu pravilnosti v finančnem po dobro založena tudi s tranzi nje vasd iz Novega mesta proti Ko di v najtežjih trenutkih. 2e leto slovanju ter aadevo predali roški vaad. P n Težki vodi Je 24)11 1941 se je povezala z OF, sovraž storji in avtomobilskimi kolesarja Valentina Lesarja iz Jur- niki pa so jo zato pregnali. Po občinskem javnemu tožilst vojni se je vrnila tn poleg dela v vu v Novem mestu. sprejemniki. ne vasi, da si Je poškodoval nogo. * ^ . . ■ J osnovni šoli sprejela vodstvo Šent jernej ske vajenske šole. Vera je ljubila delo in verovala Novomeška kronika v uspeh. Navduševati je znala tu di kot dolgoletna voditeljica v sin dikatu. Poleg obilice dela v šoli ■ RAZEN URARSKE DELAV. nem trgu. Vrečka stane 1 Ndin. Je sicer našla vedno čas za delo NICE Matije Vahterja so preji- Kostanja kar precej prodajo. J* ▼ družbenopolitičnih organizaci nji teden začeli na Glavnem trgu kupci bi morali malo bolj po»» jah. Dolga leta Je bila sekretarka obnavljati tudi prostore Fototeb- na čistočo na cesti. OP, kasneje SZDL, tajnica AF2, nlke, ki se je začasno preselila v ■ V ZIMSKE PLASCE SO S* članica ZK in ZB. Prejela Je tro lokal pri prodajalni Alpina. Ne OBLEKLI v minulem tednu Šte Je visokih odlikovanj. moteno potekajo tudi druga ob vilni NovomeSčani. ker Je nekaj Vera je umrla, njena dejanja pa novitvena dela na stavbah na krat mraz tako pritisnil, da J* bodo živela. P. A. Glavnem trgu. Pri Mercatorjevi živo srebro zdrknilo pod ničlo. »Modi« so se pred kratkim lotili Ta teden se je vreme malo otop zunanjih del, tako da so te vidni lilo, da Imamo zares lepo Jesen- Brezplačna obrisi bodoče prodajalne. Novo poslopje poleg Elektrotehne pa so ■ NOVOMEŠKI TRG Je bil * pravna pomoč ta teden pokrili. Pred koncem ponedeljek prav dobro založen- so tudi dela ▼ novi poslovni stav Gob sicer ni bilo več, dobiti P* bi pri lekarni ob Cesti koman Je bilo papriko po 160 S din. Občinski sindikalni svet v danta Staneta. melancane po 200 Sdin, Novam mestu Je 16. oktobra po 250 in 300 Sdin, ohrovt P® ■ VRHOVCEVO ULICO SO TA 350 Sdin, karfljolo po 350 Sdin, spet organiziral pravno po TEDEN dokončno asfaltirali. S bučke po 80 Sdin, kostanj po.fr svetovalnico 2sa člane sindi tem je sklenjen »asfaltni krog« Sdin, orehe po 300 Sdin, kata. Posvetovalnico bo vo z Glavnim trgom na enem in s po 350 Sdin ln Jajca po 90 Sdin- dil advokat Tone Škerlj vsak Cesto komandanta Staneta na Zelo dobro Je bil obiskan tuu ponedeljek od 14. do 17-ure drugem koncu. kramarski del tržnice, kjer s® ■ OBČNI ZBOR SO IMELI prodajali vsakovrstno blago, **» v svojih prostorih na Prešer člani novomeSkega radiokluba 22. izdelkov lz plastičnih mas do ok novem trgu 3. Pravni nasve oktobra v svojih prostorih v sta raskov. konfekcije ln pletenin- ti bodo za člane sindikata in ri pošti na Novem trgu Pogo ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: upokojence brezplačni. Po varjali so se o uspehih, težavah rodila Jo Irena Tement i* 'Vfj' in načrtih. Za novega prc&sedni- tejevega drvoreda 36 — V a le n J svetovalnica bo dajala na ka so izvolili Viktorja Porento svete s področij delovne za ■ O PROBLEMATIKI OTROS. konodaje, stanovanjskih raz KEGA varstva in otroSkem do merij in zdravstvenega zava datku bo v ponedeljek, 30. ok »HO rovanja. tobra, razpravljal občinski slncli. Na mestu, kjer so Nemci 1943 ustrelili veliko šentjernejskih mož, so se 21. ok kalni svet Razprava bo v sindl. kalni dvorani na Društvenem tobra, kot vSako leto, spet zbrali učenci osnovne šole »Martin Kotar«. Zapeli trgu. Slavko Petre ■ PRED KRATKIM SO Vin recitirali so nekaj pesmi, obsodili ameriški napad jia Vietnam in izrazili željo ■ KOSTANJ SO ZACELI PECI SPODNJIH prostorih kavarne na po trajnem miru na svetu. Na sliki: pionirke so položile vence na grobnico žrtev ob koncu preteklega tedna pred Partizanska 7 — tel. 21-597 glavnem trgu spet uvedli ples Novoteksovo prodajalno na Glav vsako soboto zadnje svetovne vojne ob cesti v Pleterje (Foto: Polde Miklič)
S t . 43. ( 9 l 8 ) ROKOMET Kaj pa ta teden? V zahodni conski nogomet ni ligi se bodo pomerili 29. Delavske športne igre končane oktobra Izola z Belo krajino 29. oktobra ob 9. uri bo r:a letu zmagala sindikalna podruž tiva osnovnih šol Šmihel in Sto Brežice že na vrhu in Kamnik z Novim mestom. košarkarskem igrišču na Loki v nica tovarne zdravil »Krka« pred piče, ki sta s 182 točkami doka Ženska rokometna ekipa Brežic, ki je v tem kolu rešila čast — V prvi slovenski odboj Novem mestu slavnostna podeli »Pionirjem«, ki je vrsto let zma zala, da lahko tudi majhni ko naših udeležencev t kvalitetnem republiškem tekmovanju, se je usi tev nagrad najboljšim posamez goval skoraj brez konkurence. V lektivi enakovredno sodelujejo. drala na vrhu razpredelnice. V zadnjem kolu so porazile borbeno karski ligi se bosta srečala nikom in sindikalnim podružni letošnjem letu pa so odpovedale Ob zaključku delavskih šport ekipo iz Selc, Id je presenečenje letošnjega prvenstva. Srečanje je Branik (Maribor) z Novim cam, ki so sodelovali na delav nekatere sindikalne podružnice, nih iger bo tudi zanimivo odboj bilo zelo težavno in sc je končalo s tesno zmago domačih rokome skih športnih igrah. npr. »Novoteks« in Gozdno go karsko srečanje med ekipo no tašic. mestom, v drugi pa Kamna spodarstvo, ki so bile stalno kan vomeškega ligaša in sestavljenim Rokometaši Brežic so doma nekoliko presenetljivo izgubili s gorica s Trebnjim in Jelša- Na letošnjih igrah je sodelovalo didati za prvo mesto. Posebno sindikalnim moštvom solidno ekipo iz Tržiča. Preseneča visok poraz, ki je verjetno plod ne s Kočevjem. V republiški 28 sindikalnih podružnic s skup pohvalo zaslužita združena kolek A. S. »slabega dne«. Ribničani, ki so potovali v Ajdovščino, niso mogli no 1250 nastopajočimi. Tekmova iztržiti kaj več kot minimalen poraz, čakamo, kdaj se bo tej sim moški rokometni ligi se bo nja so se odvijala v 11 panogah patični ekipi nasmehnila športna sreča. Ta jih vedno zapusti, ko bi Ribnica srečala s trbovelj v moški konkurenci in v šestih jo najbolj potrebovali. skim Rudarjem, Slovenj Gra panogah v ženski konkurenci. V posameznih panogah so zma V prejšnjem kolu pa so domači dec pa z Brežicami. V repu Šentvid : Krmelj 19:19 bliški ženski rokometni ligi govale sledeče sindikalne podruž rokometaši doživeli neprijetno nice: plavanje — moški »Pionir«; Preteklo nedeljo so krmeljski ro presenečenje. Rokometaši Dupelj bodo Brežičanke igrale v ženske: »Krka«. Tenis: »Krka«. kometaši gostovali v Šentvidu pri so jih gladko odpravili z rezulta Kranju. V ljubljanski conski Ljubljani in igrali z domačimi ro tom 34:20. V ekipi Grosupljega se Balinanje: »Železničar«. Mali no m etalka kometaši neodločeno 19:19 (9:8). je močno poznala odsotnost naj rokometni ligi bodo tekmo gomet: »Kovinar« — »Kremen«. Gostje so nastopili z okrnjenim boljšega igralca Strehovca. vala naslednja moštva: Gro Odbojka: moški: »Novoteks«; moštvom, tako da so igrali pretež ženske: »Prosveta« Novo mesto. A. ŠUŠTERIČ suplje: Novo mesto, Krško: Atletika: moški INIS, ženske no mladinci. Uspeh je zato toliko Cenjene interesente obveščamo, da je sedaj najugodnejši čas Večji. Vsi so dobro igrali. D. B. Kranj in Krmelj : Radeče. »Krka«. Vlečenje vrvi: »Krka«. Brežice : Selca 7:6 Streljanje: moški in ženske »Pio za nakup in montažo sodobnih naprav za V srečanju dveh ekip z vrha nir«. Keglanje: moški »Krka«, Slovan B : Partizan razpredelnice so zmagale nekoli ženske »Pionir«. Namizni tenis: ko bolj razpoložene rokometašice Novo mesto : Triglav 0:3 moški »Krka«, ženske »Pionir«. Krško 30:18 Brežic. Ekipa iz Selc, ki je v le Šah: »INIS«. Prvenstvena rokometna tekma tošnjem prvenstvu prijetno pre Novomeški odbojkarji so v ne LCL med Slovanom B in Partiza senetila, je za vsako ekipo močan deljo v prvenstveni tekmi sloven Zmagala je sindikalna podruž nom Krško se je končala z zmago nasprotnik. Brežičanke so ob kon ske odbojkarske lige pretrpeli še nica tovarne zdravil »Krka« s Slovana 30:18 (14:6). Slovan je za cu tekme z dvema zadetkoma za en poraz. Igro so izgubili, ne da 740 točkami, 2. »Pionir« 717 točk, služeno zmagal, ker je bil tehnično služeno zmagale. Za Brežice so bi gostom odvzeli vsaj en set. 3. »Novoles« 476 točk, 4. »INIS« 335 točk in 5. »Novoteks« 258 CENTRALNO bolje pripravljen. Borbenost ekipe nastopile: Božičnik, Zorko, Kolar, (—8, —7, —7). Tekmo je pred 50 iz Krškega ni mogla odvrniti po Engel, Slak, Mišič 1, Molan 2 gledalci v lepem vremenu dobro točk. raza. Ce bi Krčani v obrambi in Bužančič 4. vodil Logar iz Ljubljane. Zanimivo je, da je v letošnjem igrali bolj taktično, bi lahko do segli manjšo razliko v golih. Igra je bila zelo lepa in razgibana. S. ISKRA ATLETIKA KURJAVO Duplje : Novo mesto katere vse dele, montažo, kasnejši servis in rezervne dele 18:18 vam nudi METALKA Ljubljana. Zastopamo zahodnonemške V nedeljo so Novomeščani gosto, Pomemben uspeh atletinj Dolenjske firme vali v Dupljah im v prvenstveni tekmi LCL igrali neodločeno. V VIESSMANN — THYSSEN — GEA, ki proizvajajo KOT prvem polčasu so bili gostje (10:8) O zaključkSu letošnje atletske kovec 11,7. — 400 m: Cvelbar 59,2, LE, GORILCE, KONVEKTORJE, SOBNE GRELCE In ves Kuzma 61,0. — 1500 m: Vovk 4.20,5. boljši, proti kancu tekme pa je seaone so dolenjski atleti uspešno Tek po ulicah ustrezni pribor, ki je potreben za sodobno centralno kurjavo. sodnik goste oškodoval, ko je pri nastopili na tradicionalnem četve. — 3000 m: Černelič 10.34,2. — Vi znal gol, ki ga ni bilo. Za Novo robo ju Dolenjska, Gorenjska, Pri šina: Potrč 1,80 m, Slak 1,75 m. Novega mesta mesto so igrali: Perko, Lozar 4, morska in Zasavje, ki je bil zad — Daljina: Šlajkovec 6,12 m — Gantar 5, Jaklič 4, Šetina 2, Jon- njo nedeljo v Trbovljah. Krogla: Smodej 12,35 m, Virant V počastitev občinskega prazni čič 2, Pelko 1 in Bele. JAP Atletinje Dolenjske so zbrale 79 11,80. — Disk: Velkavrh 37,20 m, ka bo v nedeljo, 29. oktobra, ob točk in so bile zmagovalke četvero- Virant 36,10 m, Portč 34,84 m in 10. uri dopoldne v Novem mestu Smodej 33,87 m. Gorivo: OLJE boja pred Gorenjkami, ki so zbra tradicionalni tek po ulicah me ali PREMOG Brežice : Tržič 14:21 le 74 točk Sledile so atletinje iz Reprezentanco Dolenjske so se sta. Pričakujemo številno udelež Primorske s 56,5 in Zasavje s 55,5 stavljali atleti iz Kočevja, Črnom bo, saj bodo poleg domačinov Go rilci na olje so pri Borbena in tehnično usposoblje merni za štedilnike v na ekipa rokometašev iz Tržišča je točke. lja, Novega mesta in Šentjerneja. nastopili tudi tekmovalci iz Ljub Manj sreče so imeli moški, ki ljane, Celja, Kranja in Trbovelj. gostinskih podjetjih. pripravila v Brežicah neprijetno V glavnem so nastopili mladi tek Izkoristek do 90 •/# presenečenje domači ekipi. Breži- so zbrali 53 točk in dosegli če movalci, ki bodo z vztrajnim de Moški bodo tekli na progi 1000 trto mesto. Končni izid: 1. Gorenj metrov, ženske pa na 500 metrov. čani so proti pričakovanju zaigTali lom dosegli še boljše uspehe. CENA slabo in pustili, da jih je borbeni ska s 186 točkami, 2. Dolenjska Vsi nastopajoči atleta zaslužijo Za zmagovalce so pripravljeni po nasprotnik premagal z visoko raz s 132 točkami, 3. Zsavje 126,5 in priznanje, saj so dosegli nepriča kali, ki jih bodo prejeli v trajno od 222 do 1.081 USA? liko. Pri Brežičanlh ne bi mogli 4. Primorska 122,5. kovan uspeh. J. G. last. in pohvaliti nikogar, pri gostujoči Rezultati naših atletov: ženske 1.180,00 do 6.074,00 Ndin ekipi pa vse igralce, posebno vra. 6C m: Lukšič 8,5 Pograjc 8,8 Gaz sorazmerno velikosti in tarja. Za Brežice so nastopih: voda in Henigman 9,0. — 100 m: stopnji avtomatike Brglez, Trajkovič, Novak. Pavlič Tisu 13,2, Jurečič 13,4. — 400 m: NOGOMET Dinarska sredstva so 3. Bosina 4, Set’nc 5, Juričič, Ro K. Močnik 61,6, Bratkovič 64,6, Ja carinski stroški, pro v»n 2 in Avsec. nežič 71,2. — Višina: Šercer 135 metni davek in stroški cm, Zagorc 130 cm. — Daljina: podjetja. Bajc 4,26 m, Šercer 4,18 m. — Ajdovščina : Ribnica Disk: Humer 30,02. — Krogla: Kri žan 10,45, Facija 9,78. — Zenska Tokrat kar dva poraza 11:10 štafeta v teku na 4x100 m je bila Obračun med ekipami z repe je tretja z rezultatom 55,8. Bela krajina in Novo mesto sta v zadnjem prvenstvenem nogo Prinesel ves izkupiček nekoliko Moški: 100 m: Hočevar 11,3, Slaj- metnem srečanju izgubila na domačem igrišču. Črnomaljci so imeli polj iznajdljivim domačinom. Ri v gosteh zanesljivo moštvo Ilirije iz Ljubljane, ki jim je, kot je bničani so spet klonili z najmanj navada ljubljanskih ekip, odščipnila ves izkupiček. Enako usodo so NAPRAVE VAM šim možnim rezultatom. V takih doživeli tudi Novomeščani, ki jih je premagala nekoliko bolj živahna primerih bi lahko rekli, da Jih je BALINANJE ekipa i* Tolmina. To srečanje, ki je bilo po svoje zanimivo, je spet športna sreča zapustila. postreglo z neplačano predstavo: obračunavanje med nogometaši obeh moštev se je vrstilo kot na tekočem traku. Ko se je srečanje končalo, Ribnica le nastopila v sledečem pa smo bili priče lovljenja po nogpmetnem igrišču za posameznimi sestavu: Kersnič, Kersnič II, Miku Ljubljana četrtič »zvezdniki«, ne zato, da bi prejeli čestitke, ampak brce; Takšen no DOBAVIMO TAKOJ lin 3, Radin 2, Bavdek 1, Joras, gomet ni vreden piškavega oreha. Morda bo drugič boljše? Ponikvar 2 in Češarek 2. zmagala po vplačilu deviznih in dinarskih stroškov. Na šestem balinarskem turnir polčasa nekoliko boljše znašli in ju mestnih reprezentanc so se v Rudar : Novo mesto 5:3 z dvema zadetkoma zapečatili Cenjene kupce še posebej opozarjamo na lastno konsignacij nedeljo v Novem mestu srečali Križe : Grosuplje 20:21 usodo Novomeščanov. Zaman so sko skladišče v Ljubljani, Topniška 9, kjer so zagotovljeni balinarji Zagreba, Ljubljane in Po vodstvu mhdincev Rudarja bili napori novomeške ekipe, da V 9. kolu LCRL so Grosuplje dve ekipi iz Novega mesta. Do z 2:0 v prvem polčasu so Novo rezervni deli in servis. Devizna sredstva lahko vplačate pri v gosteh po obojestranski slabi bi izenačila rezultat, le Maksimo seženi so bili naslednji rezultati: meščani kot gostje v drugem pol NB Ljubljana, vplačljiva pa so tudi iz tujine. •gri s težavo premagale Križe. — Ljubljana : Novo mesto I 13:7, času zaigrali s poletom in lepo viču je proti koncu tekme uspelo Tekma je bila odločena šele v doseči častni zadetek. Zagreb : Novo mesto II 13:2, Lju ter v pičlih desetih minutah ize JM Ce ste se odločili za sodobno ogrevanje stanovanja ali hiše, sadnjih minutah. bljana : Novo mesto II 13:2, Lju načili rezultat. Sele proti koncu bljana : Zagreb 13:1, Novo mesto tekme je bolj izkušenim Trbovelj •e izvolite obrniti na METALKO, Ljubljana, Dalmatinova 2/1*, I : Zagreb 13:3 in Novo mesto čanom uspelo doseči tri zadetke, Senovo : Brežice 3:5 soba 4, tel. 311-155 in 312-044. II : Zagreb 13:2. — Končni vrstni gostom pa enega. SAH red: 1. Ljubljana, 2. Novo mesto JM Nogometaši Senovega so v ne I, 3. Zagreb in 4. Novo mesto II. deljo na domačem igrišču izgu Reprezentanca Ljubljane v postavi: bili z ekipo Brežic s 5:3. Sreča Bašelj, Djurovič, Cabrilovič, Siv Ljubno : Celulozar 5:5 nje, ki sodi v celjsko nogometno Otvoritev šahovske ka je dosegla že četrto zmago. Na igrišču NK Ljubno je bila podzvezo, je prineslo zasluženo Pionir prireja za 20-letnico pod v nedeljo prvenstvena tekma celj zmago gostom, med katerimi so sezone jetja 27. oktobra ob 15.30 na igri ske nogometne podzveze. Vreme bili najboljši vratar Kovačič, Djo- kič z 2 in Paunovič s 3 zadetki. Letošnjo šahovsko sezono je za šču na Loki balinarski turnir. sončno, gledalcev okoli 300, sodil (EN) je Golež iz Celja dobro. Gole za Gole za Senovo je dal Gaser. — čel šahovski klub Črnomelj s hi V predtekmi sta se pomerili mla tropoteznim turnirjem za mesec Celulozarja so dali Klajič 2, An- djelkovič, Stanojevič in Jurešič po dinski moštvi Senovega in Sevni september. Na turnirju Je zmagal KOŠARKA ce. Zmagali so Senovčani z 2:0. Tone Žlogar s 14,5 točke, drugi Je enega. Igralci Celulozarja se v za J. KODELJA bil Janez Dragoš. Lep uspeh so četku niso znašli, zato so doma posegli tudi šahisti Jarc, Bakarič, čini že v 14. minuti vodili s 3:0. metalka Piberl m Vidovič. Čeprav je bil Dolenjsko prvenstvo Krčani so pozneje uredili svoje Bela krajina : Ilirija nied letom večji premor, lahko z V nedeljo Je bilo v Novem mevrste in Izvlekli neodločen rezul Zadovoljstvom ugotovimo, da Je lan stu na košarkarskem igrišču na tat. V nedeljo, 29. oktobra, bodo (Ljubljana) 0:1 Loki dolenjsko prvenstvo v ko igrali igralci Celulozarja na do skoletna delavnost (redni mesečni Gostje Iz Ljubljane, ki so se hitropotezni turnirji, prvenstva Or- šarki. Vabilu Novomeščanov se mačem igrišču z NK Osankarico. je odzvala samo ekipa iz Semiča. V. N. predstavili kot tehnično zelo kva nomlja, šahovske simultanke Ra litetna ekipa, so 's težavo opra karja, Janovševića, Parme in Puca Rezultati: Novo mesto A : Se eksport - import t*r organizacija hitropoteznega pr mič 109:34, Novo mesto A : No vili z borbenimi Črnomaljci. To vo mesto B 76:64, Novo mesto B Novo mesto : Tolmin 1:2 Je že drugi poraz nogometašev venstva slovenskih mest) zelo ko. : Semič 90:42. — Vrstni red strel Bele krajine z ljubljanskimi eki lastila vodstvu in članom šahov pami. V prvem delu igre so do skega kluba. cev: Spihal 70 (N. m. A), Pezelj športna sreča je tudi v nedelj 46 (N. m. B), Kopač 45 (N. m. A) ski prvenstveni tekmi obrnila hr mači nogometaši z borbenostjo in Poleg hitropoteznega turnirja Je in Gošnlk 42 (N. m. B). — Vrstni bet novomeškim nogometašem. požrtvovalnostjo lahko ustavljali končano tudi pjonirsko prvenstvo red ekip: Novo mesto A 4 točke, Tudi tokrat so ostali brez zmage številne napade gostov. V drugem LJUBLJANA, Dalmatinova 2 Črnomlja za letošnje leto. Na tur Novo mesto B 2 točki in Semič ln planiranih točk. Po enakoprav delu igre, ko so gostje dosegli a ju je zmagal devetletni Slavko brez točk. ni igri v obeh delih tekme so se zadetek, so njihovi napadi posta B
Vsem porabnikom je MERCATOR vedno na voljo z vsemi uslugami, ki jih nudi v srojih prodajalnah po vsej Sloveniji
KMETIJSKA ZADRUGA KRKA KOMUNALNO PODJETJE ELEKTROTEHNIČNO NOVO MESTO VODOVOD PODJETJE NOVO MESTO
NOVO MESTO opravlja elektroinstalacije za jaki in šibki tok, popravlja vse vrste električnih strojev ter ČESTITA OBČANOM se priporoča za naročila! IN PRIPOROČA OBISK vošči vsem delovnim ljudem novomeške občine SVOJIH PRODAJALN za praznik 29. oktober! Prisrčna voščila za novomeški praznik!
TRGOVSKO PODJETJE KOVINAR RIBOGOJSTVO KREMEN KERAMIKA PETROL ROG tovarna keramičnih NOVO MESTO NOVO MESTO KRKA NOVO MESTO izdelkov LJUBLJANA, SKLADIŠČE KONFEKCIJA — DVOR PRI čestita vsem delovnim lju KLEPARSTVO — dem in organizacijam no NOVO MESTO NOVO MESTO s e priporoča MIZARSTVO — vomeške občine za njihov za naročila in vošči RTV SERVIS ŽUŽEMBERKU praznik ter jim želi Se za občinski praznik! mnogo uspehov.
priporoča vsem svojim od jemalcem postni in druge priporočajo svoje usluge ribe nudi svoje kvalitetne izdel čestitam vsem lastnikom in čestitajo ter čestita občanom ke in se priporoča. Hkrati motornih vozil za praznik vošči delovnim ljudem za občine Novo mesto ter se m za občinski praznik za 29. oktober! občinski praznik! priporoča!
DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO GOZDNEGA GOSPODARSTVA ZDRAVILIŠČE LJUBLJANA — NOVO MESTO DOLENJSKE TOPLICE POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO Kopanje v zaprtem in jamskem bazenu — ples — kvalitetne gostinske usluge. — Kolektiv zdravilišča čestita vsem potrošnikom elek vošči vse najlepše za občinski praznik ter želi vsem se priporoča cenjenim gostom in jim pošilja za ob trične energije za 29. oktober, občanom in delovnim organizacijam še več uspehov! činski praznik iskrena voščila! novomeški praznik!
CESTNO INDUSTRIJA OBUTVE Podjetje za stanovanjsko PODJETJE NOVO MESTO gospodarstvo in urejanje priporoča svoje izdelke: zaščitne, športne NOVO MESTO ta delavske čevlje. naselij Prisrčne čestitke za praznik občine Novo mesto! NOVO MESTO čestita vsem uporabnikom cest in delovnim ljudem za občinski praznik! čestita vsem občanom ta poslovnim prijateljem ter sodelavcem.
LESNI KOMBINAT NOVOLES NOVO MESTO TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO NUDI POTROŠNIKOM GUGALNE FOTELJE, GOSTILNI ŠKE IN STILNE GARNITURE, KOMO KAVČE, SERVIR ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU NE MIZICE, PARKET, VEZANE IN PANEL PLOŠČE. ZA DOSEŽENE USPEHE TER ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE ai PRISRČNE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM DELOVNIM OBČINSKEGA PRAZNIKA! LJUDEM NOVOMEŠKE OBČINE! MESNO HOTEL SGP PREHRAM KAMDIJA BENO NOVO MESTO PIONIR PODJETJE
NOVO MESTO NOVO MESTO SE PRIPOROČA ZA OBISK OPRAVLJA VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ KVALITETNO, V ROKIH IN PO KON IN KURENČNIH CENAH! INVESTITORJI, ODLOČITE vabi kupce v svoje ČESTITA SE IN IZBERITE ZA IZVAJALCA SVOJIH DEL prodajalne, GRADBENO PODJEJE PIONIR! hkrati pa čestita ZA OBČINSKI PRISRČNA VOŠČILA ZA OBČINSKI PRAZNIK! za novomeški praznik! PRAZNIK!
OBIŠČITE TRGOVSKO PODJETJE RESTAVRACIJO, KAVARNO IN KLETNO RESTAVRACIJO KOMUNALNO HMELJNIK GRADBENO PODJETJE NOVO MESTO ISKRA IN HOTELA TOVARNA NOVO MESTO USMERNIŠKIH METROPOL NAPRAV OBRTNO NOVO MESTO NOVO MESTO PODJETJE pošilja prisrčne čestitke in pozdrave! Prodajamo in dobavljamo ČESTITA DELOVNIM NOVO MESTO Lastniki motorjev vse vrste alkoholnih in KOLEKTIVOM TOMOS in PRETIŠ, brezalkoholnih pijač! IN PREBIVALCEM poslužujte se naše CENJENIM GOSTOM PRISRČNE ČESTITKE Priporočamo se m vošči NOVOMEŠKE OBČINE mehanične delavnice ZA PRAZNIK za redne servise ZA mo vsem svojim poslov OBČINSKI PRAZNIK! nim prijateljem! 29. OKTOBER! in vsa popravila! a svojimi obrati:
ZIDARSKIM, KROVSKIM, KLEPARSKIM, PLESKARSKIM, MIZARSKIM, ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO KLJUČAVNIČARSKIM, L JU B 1 JA N A VODNOINSTALATER- SKIM, 8IVILJSKIM la DE NOVO MESTO VULKANIZERSKIM
ODKUPUJE VSE VRSTE ŽITARIC. V SODOBNO OPREMLJENIH OBRATIH IZDE LUJEMO VSE VRSTE MLEVSKIH IZDELKOV IN PRVOVRSTNE TESTENINE. Obiščite restavracijo, motel ob avto cesti in ribjo čestita vsem občanom n restavracijo v Novem mestu, kjer boste solidno CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM ŽELIMO praznik občine Novo mesto postreženi! PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA! in se priporoča! Za praznik prisrčna voščila!
inDUSTRUn mOTORDIH VOZIL novo itiesto
LETOS BOMO VNOVIČ POČA STILI PRAZNIK OBČINE NOVO AVTOPROMET MESTO IN IZPRIČALI SVOJO ZVESTOBO MISLI, KI JE SPROŽILA IN VODILA NAŠ OSVOBODILNI BOJ, HKRATI PA BOMO MANIFESTIRALI NOVO MESTO-STRAZA SVOJO ISKRENO PRIVRŽE NOST SOCIALISTIČNI DODO- VINI! se priporoča in čestita za praznik novomeške občine! DELOVNI KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL OMP INŠTALATER IM V NOVO MESTO NOVO MESTO POŠILJA OB TEJ PRILOŽNOSTI VSEM DELOVNIM LJUDEM VODOVODNO INSTALACIJO, CENTRALNO ISKRENE POZDRAVE Z ZELJO, iW 1-55-581 KURJAVO, PREZRAČEVALNE NAPRAVE IN DA BI SE TUDI VNAPREJ PRI VSA KLEPARSKA DELA VAM NAJHITREJE ZADEVALI ZA VSESTRANSKI NAREDIMO PRI NAS! NAPREDEK. ZA PRAZNIK 29. OKTOBER ISKRENA VOŠČILA! OBČINSKA SKUPŠČINA SLOVENIJA VINO BREŽICE LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA Občinska konferenca SZDL — občin, ski komite ZKS — Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Ob BREZICE činski sindikalni svet čestitajo vsem prebivalcem domačega po PRIPOROČA POTROŠNIKOM SVOJE ZALOGE NAJBOLJŠIH dročja za občinski praznik 28. oktober in VIN, CENJENIH DOMA IN V TUJINI. HKRATI ČESTITA jim želijo nadaljnjih uspehov pri delu! BREŽIŠKI KOLEKTIV ZA OBČINSKI PRAZNIK!
DELOVNI KOLEKTIV METAL OPEKARNE OBRTNA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA BREŽICE JESENICE NA DOLENJSKEM VOŠČI IN POZDRAVLJA ZA OBČINSKI PRAZNIK, OBENEM PA SE PRIPOROČA VSEM INVESTI POŠILJA ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENE TORJEM IN GRADITELJEM HIŠ! POZDRAVE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI!
VSEM PREBIVALCEM BREŽIŠKE OBČINE IN ISKRENE ČESTITKE ZA DOSEDANJE USPEHE DELOVNIM ORGANIZACIJAM VOŠČI Z ŽELJO, DA BI V PRIHODNJE DOSEGLI ŠE ZA 28. OKTOBER DELOVNI KOLEKTIV VEČ, POŠILJA ZA OBČINSKI PRAZNIK
PODJATJA STANOVANJSKO IN ZA POPRAVLJANJE VOZ KOMUNALNO PODJETJE DOBOVA BREŽICE Franjo Stiplovšek: Pod brežiškim gradom
ZDRAVILIŠČE KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE ČATEŠKE AGRARIA TOPLICE AGROSERVIS BREŽICE POZDRAVLJA SVOJE STALNE IN OBČASNE GO (prej Kmetijska zadruga) STE TER SE JIM PRIPOROČA ZA OBISK TUDI BREŽICE V ZIMSKIH MESECIH. OBRAT AGROTEHNIKE, LJUBLJANA VSEM DELOVNIM LJUDEM BREŽIŠKE OBČINE, se za občinski praznik pridružuje čestitkam delov DELOVNIM ORGANIZACIJAM V GOSPODARSTVU nih kolektivov ter se vsem svojim strankam In IN NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB PA PRI ŽELI ZA OBČINSKI PRAZNIK VSE NAJLEPŠE poslovnim prijateljem najtopleje priporoča! SRČNO ČESTITAMO ZA PRAZNIK 28. OKTOBER! TER SE SVOJIM STRANKAM PRIPOROČA!
SVET DELOVNE ENOTE TRGOVIN PODJETJA »OBRTNIK«, LJUBLJANA, MASARYK0VA C. 34 razglaša prosto delovno mesto POGOJI: DOKONČANA POSLOVODSKA ŠOLA LJUDSKA POTROŠNJA Z 2-LETNO PRAKSO ALI IZUČEN TRGOVSKI DE LAVEC Z VEČLETNO PRAKSO V KONFEKCIJ BREŽICE SKIH POSLOVALNICAH. POSLOVODJE DVOMESEČNA POSKUSNA DOBA. nudi v svojih trgovinah bogato izbiro vsakovrstnega PONUDBE DOSTAVITE SPLOŠNI SLUŽBI POD blaga po konkurenčnih cenah! za trgovsko poslovalnico JETJA V ROKU 15 DNI PO OBJAVI RAZGLASA. ZASEDBA DELOVNEGA MESTA JE MOŽNA TA Svojim strankam ter vsem drugim občanom V BREŽICAH KOJ ALI PO DOGOVORU. prisrčna voščila za 28. oktober!
Gostinsko podjetje Brežice
želi prijetno praznovanje občinskega praamka ter se priporoča za obisk!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO KRKA - BREZICE
VABI POTROŠNIKE K NAKUPU RAZNOVRSTNEGA BLAGA V SVOJIH TRGOVINAH, HKRATI PA JIM PRISRČNO ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE BREŽICE — 28. OKTOBER!
Pogled v notranjost prenovljenih prostorov restavracije »Na Gričku« TELEVIZIJSKI
NEDELJA, 29. OKTOBRA 17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljuljana) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 17.35 TV OBZORNIK (Ljubljana) 9.30 POLJUDNO ZNANSTVENI 18.15 NE CRNO, NE BELO — od PODRUŽNICA LJUBLJANA, TITOVA 32 FILM (Ljubljana) daja za otroke (Beograd) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo 19.00 20 MILIJONOV — reportaža grad) (Beograd) 10.45 T. EGER: »RAZBOJNIKI IZ 19.30 SPOMENIKI OB CESTAH — POVEČUJTE OBRESTI ZA DEVIZNE RAČUNE OBČANOV: KARDENONNE — mladin kulturna reportaža (Ljub ska igTa (Ljtfjljana) ljana) 13.15 NOGOMETNA TEKMA — 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) - za vloge na vpogled od 4 % na 6 % (4 % v devizah in 2 % v dinarjih) MADŽARSKA : NEMČIJA — 20.30 CIK CAK (Ljubljana) - za vezane vloge preko 13 mesecev od 6 % na 7 % (6 % v devizah in 1 % v dinarjih) (Intervizija) 20.40 EKRAN NA EKRANU (Za. 16.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR greb) - za vezane vloge preko 24 mesecev na 7,5% (6 % v devizah in 1,5% v dinarjih) BRASLAVA RABARJA (Za 21.40 KONCERT ZA KLAVIR IN greb) ORKESTER L. van Beethov 16.16 MALA OLIMP IADA V MEHI. na (Ljubljana) Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršujebanka brezplačno. KI (Zagreb) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub 17.15 OBRAZ VOJNE — švedski ljana) dokumentarni film (Ljub ljana) ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 16.45 BOBNI IN TROBENTE — Obresti za hranilne vloge: - vioge na vpogled 6,25 % Nizozemski glasbeni film — 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) (Ljubljana) 10.35 NEMŠČINA (Zagreb) 19.10 DOLGO, VROČE POLETJE — 11.00 ANGLEŠČINA (Zagreb) - vezane vloge preko 13 mesecev serijski film (Ljubljana) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — 7% 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) (Zagreb) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 15.45 NEMŠČINA — ponovitev — - vezane vloge preko 24 mesecev % 20.50 ZABAVNO GLASBENA OD- (Zagreb) 7.5 DAJA (Zagreb) 16.10 TV V ŠOLI: Drža človekove 21.50 LIRIKA (Zagreb) ga telesa — ponovitev (Ljub Vsak vlagatelj pri naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini 22.05 TV DNEVNIK II. (Beograd) ljana) 17.05 POROČILA (Ljubljana) Ndin 1.000,00 ali več, je zavarovan za primer nezgode. PONEDELJEK, 30. OKTOBRA 17.10 MALA LUPINICA — I. del — 9.40 TV V SOLI (Zagreb) TIK TAK (Ljubljana) 10.40 RUŠČINA (Zagreb) 17.25 SLIKE SVETA — otroški Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO filmski žumal (Beograd) BRAZBE (Beograd) 17.55 TV OBZORNIK (Lljubjana) podrobnejše informacije o varčevanju, deviznih računih in drugem. 11.40 TV V SOLI: Drža človeškega 18.15 REPORTAŽA (Sarajevo) telesa (Ljubljana) 18.35 GLASBA ZA ERNO (Sara. 14.50 TV V SOLI (ponovitev) — jevo) (Zagreb) 19.00 DEŽURNA ULICA — humo 15.50 RUŠČINA - (ponovitev) — ristična oddaja (Beograd) (Zagreb) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) &wir* 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO 19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA BRAZBE — ponovitev — (Ljubljana) (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 16.55 POROČILA (ZagreJs) 20.30 AKTUALNI RAZGOVORI — JUGOBANKA 17.00 MALI SVET — oddaja za (Beograd) otroke (Zagreb) 21.10 REZERVIRAN CAS (Ljub 17.25 RISANKE (Beograd) ljana) 17.40 KJE JE? KAJ JE? (Beograd) 21.20 M. MUSORGSKI: »SORO- 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) CINSKI SEJEM« — pred 18.20 SLOGOVNA RAST SLOVEN stava ljubljanske Opere — SKEGA JEZIKA - III. del (Ljubljana) (Ljubljana) 23.04 ZADNJA POROČILA (Ljub- 18.40 CE JE OTROK LJUBOSU ljana) Naglo zavil proti Mopedist treščil MEN — vzgojna oddaja — 23.25 MEDNARODNO PRVENSTVO (Ljubljana) JUGOSLAVIJE V NAMIZ stoječemu avtu v osebni avto NEM TENISU (Zagreb) 19.00 PO SLEDEH NAPREDKA — KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Marjan Hrastar iz Šmihela Je 17. Franc Kovačič k 2abje vasi M (Ljubljana) PETEK, 3. NOVEMBRA oktobra ustavil svoj avto tam, je 20. oktobra zjutraj hotel odpe 19.15 TEDENSKI SiPORTNI PRE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski kjer se poljska cesta steka ne če- ljati z osebnim avtom s parkirišča GLED (Beograd) 9.40 TV V SOLI (Zagreb) postaji: Marija Šivak, Anton Petje, Betka Kupljenik, Stane trtorazredno cesto v Šmihelu. Po pori tovarni LABOD t Ločni, pa je 19.40 PRAVLJIČARJI: Lojze Adam- 11.00 OSNOVNE SPLOŠNE IZOl Rozman, Marija Zupančič, Anton Sajevic, Jožefa Ovniček, Ju tej cesti se Je pripeljal z osebnim vanj treščil mopedist Rudolf Go le-Pirovec (Ljubljana) BRAZBE (Beograd) dita Resman, Albin Mohar, Franc Šinkovec, Jože Florjančič, avtom Martin Košmrlj s Po bovrha, lob s Rateža. Golob Je padel, dou 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — Mirko Zupančič, Jože Bregar, Franc Antončič, Stane Cečelič, naglo zavili na levo stran oeste in bdi pretres možganov, si poškodo 20.30 CIK CAK (Ljubljana) (Zagreb) Jože Palcar in Marija Jadrič, člani kolektiva Krka — tovarna trčil v Hrastarjev avto. škodo so val desno nogo in sl odrgnil ob 20.40 VISNJEVŠKI: »OPTHVOSTIC- 18.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO zdravil, Novo mesto; Janez Rudman in Slavko Nagelj, člana ocenili na 4000 Ndin. raz. škodo so ocenili na 500 Ndin. NA TRAGEDIJA« — TV dra- BRAZBE — ponovitev Beo kolektiva IMV Novo mesto; Cvetka Kump, Ivan Zidarič in __ ma (Beograd) grad) Branko Ivanež, člani kolektiva Pionir, Novo mesto; Rado Zu 22.00 PREDSTAVLJAJTE SI — pančič, član kolektiva UVJ Novo mesto; Edo Frantar, član _ glasbena oddaja (Beograd) 17.05 POROČILA (Skopje) kolektiva INIS, Novo mesto; Ana Majetič, gospodinja iz 22.30 TV DNEVNIK - II. (Beo 17.10 VASA JERIZANKA (Skopje) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) Bršlina; Karlo Majetič, član kolektiva Komunalno podjetje - erad) 18.15 MALI NOGOMET (Beograd) Novo mesto; Jože Kastelic in Franc Gril, člana kolektiva 22.50 PREDOLIMPIJSKA TEKMO- Novoles, Straža; Anton Hecl, član kolektiva Iskra, Šentjernej; VANJA V MEHIKI (Zagreb) 19.05 TISKOVNA KONFERENCA dr. Maks Fornazarič, dr. Adolf Spiler, Marija Smonkar, Zora (Ljubljana) Ninič, Mara Zupančič, Malči Gazvoda, Katica Jurečič, Vida TOREK, 31. OKTOBRA 19.55 CIK CAK (Ljubljana) Butala, Janez Kovačič, Ivanka Gorše, Franc Hrastar, Štefka 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) Pirnar, Jože Povše in Rudi Moravec, člani kolektiva zdrav 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) stvenega doma Novo mesto; Cirila Turk, Jože Strle, Pepca 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- 20.40 DEVET DNI ENEGA LETA Žičkar, Malči Gradljič, Magda Lihteneger, dr. Feliks Kosec, elegantno BRAZBE (Beograd) — sovjetski celovečerni film Ivan Pograjc, Jožica Gorenc, Albert Muhič, Slavka Lukšič, 14.50 TV V SOLI — ponovitev — (Ljubljana) Ana Tomc, Vida Balant, Ludvik Recko, Vladimira Gvardjan (Zagreb) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub čič, Frančiška Šime, Elizabeta Mušet, dr. Ljubo Kretič, ki po zadnji modi bo 15.50 ANGLEŠČINA — ponovitev ljana) Ivanka Civič, Milena Spiler, Alojzija Anderlič, dr. Marija ste oblečeni, če si na (Zagreb) MEDNARODNO PRVENSTVO Kramar, Jožica Barbo, Marija Medoš, Ana Jerman, Marija 10-10 OSNOVE SPLOŠNE IZO JUGOSLAVIJE V NAMIZ. Trščinar, Lojzka Gorenc, Ana Turk, Zorica Gabron, Marija ročite obleko po meri NEM TENISU (Zagreb) Grahek, Anica Kotnik, Jožica Hervolj, Dušan Golob, Mimi BRAZBE — ponovitev Beo pri podjetju grad) SOBOTA, 4. NOVEMBRA Miklavc in Rozalija Kastelic, člani kolektiva splošne bolnice 18.25 FILM ZA OTROKE (LjtO Novo mesto. ljana) 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 18.40 SVET NA ZASLONU — Ok 14.30 NAMIZNI TENIS JUGOSLA. tobrska revolucija in intema- VIJE (Zagreb) donalizem v naši politiki — 14.50 TV V SOLI — ponovitev — Krojač (Ljubljana) (Zagreb) 19.20 TV OBZORNIK (Ljubljana) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 19.50 CIK CAK (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) Najlepše darilo sočloveku v Novem mestu, kjer 20.00 POTNICA — poljski celove 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Za na to humano akcijo Sociali černi Ulm (Ljubljana) greb) Včeraj se je v krški obči imajo tudi veliko izbi 21.30 KULTURNA PANORAMA — 19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beo ni začela štiridnevna krvoda stična zveza, sindikati in dru ro blaga, predvsem (Ljubljana) grad) jalska akcija. Skupina Zavoda ge organizacije. Avto-moto 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub 19.40 CIK CAK (Ljubljana) za transfuzijo iz Izubijane je društvo je poslalo pozive kvalitetnih kamgamov. ljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) odvzemala kri na Senovem. vsem voznikom amaterjem in SREDA, 1. NOVEMBRA 20.40 LJUBEZEN, OH LJUBEZEN Danes, 26.10. vabijo krvoda poklicnim šoferjem, ker so ti Kolektiv čestita vsem 16.00 DAN ŽIVLJENJA NA ZEM humoristična oddaja (Beo jalce v Brestanico, za jutri pa najbolj izpostavljeni nesre LJI — posnetek iz Moskve grad) stalnim strankam in (Intervizija) 21.40 JUNAKI CIRKUSKE ARENE je napovedan odvzem krvi v čam in najpogosteje potrebu 17.00 POROČILA (Zagreb) — serijski film (Ljubljana) Krškem. V Kostanjevici bodo jejo kri. Tudi vaške organi občanom za občinski 17.05 GLODALCEK MIŠKO — se- 22.25 GEDEON IZ SCOTLAND zbirali kri 31. oktobra. zacije RK so se potrudile, da praznik ter se pripo rijska lutkovna igra (Zagreb) YARDA — serijski film — Organizaciji Rdečega križa bi pridobile kar največ ljudi pomagajo pripravljati ljudi za darovanje krvi. roča za naročila.
čas. — Prof. Boris Ziherl: Odmev oktobra v svetu. 19.00 Lahko noč, mercator otroci! 20.00 Radijska Igra — An drej Hieng: Cortesova vrnitev. RADIO LJUBLJANA 21.15 Deset glasov — deset pev cev. REKLAMNA PRODAJA SREDA, 1. NOVEMBRA: 6.00— VSAK DAN: poročila ob 5.15, Gozdno semenarstvo. 13.30 Pripo 8.08 Glasbena m atineja. 9.10 Iz 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska V času od 23. oktobra do 4. novembra t. 1. 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, ročajo vam ... 14.05 Od melodi jugoslovanskih studiov. 10.15 Pri igra za otroke — Miodrag Djurdje- vam bodo na voljo po izrednih cenah: 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spo je do melodije. 15.20 Glasbeni to- vas doma. 11.00 Poročila — Turi vič: Čevlji za mojstra Matevža. red od 4.30 do 8.00. termezao. 15.46 Naš podlistek — stični napotki za tuje goste. 12.30 9.05 Spomni se . . . 10.00 Se pom PETEK, 27. OKTOBRA: 8.08 A. Buchwald: Kako sem postal Kmetijski nasveti — Juriča Zadra nite, tovariši... 10.23 Bosa poj ■ šalet sir ČOKA 150 gr 1,50 Ndin Glasbena m atineja. 9.40 Iz glas gospodar v svoji hiši. 17.05 Gremo vec: Značilnosti vinarstva v Itali diva, dekle, obsorej ... 11.00 Po benih šol. 11.00 Poročila — Turi v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 ji. 13.30 Priporočajo vam . . . ročila — Turistični napotki za tu ■ mlečna čokolada stični napotki za tuje goste. 12.30 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in je goste. 13.15 Kitare in godala. ZVEČEVO 500 gr 6,90 Ndin Kmetijski nasveti — Dr. Milan otroci! 20 00 Spoznavajmo svet in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni in- 15 20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Dolenc: Pitanje konj. 12.40 Cez domovino. 22.10 Oddaja za naše termezzo. 17.05 Koncert slavnih Akordi in godala. 17.05 Elegične hrib In dol. 13.30 Priporočajo izseljence. opernih solistov. 18.15 »Signali«. skladbe za violončelo. 17.52 Zbori ■ domači brandy in ansambli pojo o jeseni. 19.G0 vam . .. 14.35 Naši poslušalci če NEDELJA, 29. OKTOBRA: 6.00 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas ZVECEVO liter 9,85 Ndin stitajo in pozdravljajo. 15.20 Na bene razglednice. 20.00 Skupni Tjthvn noč, otroci! 20.00 Benjamin —fi.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli Britten: Vojni rekviem. potki za turiste. 15.45 Kul timu tobogan«. 9.05 Naši poslušalci če program JRT — studio Zagreb. ■ cherry vino globus. 17.05 Glasbene uganke. stitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 22.10 Radi ste jih poslušali. ČETRTEK, t. NOVEMBRA: 8.08 18.45 Na mednarodnih križpotjih. še pomnite, tovariši . . a) Prane TOREK, 31. OKTOBRA: 8.08 Operna m atineja. 9.25 Nastopa Sa- PODRAVKA liter 6,80 Ndin 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mežek: Spomini na revolucijo, b) Operna m atineja. 9.25 Slovenske fet Isovič. 11.00 Poročila — Turi Glasbene razglednice. 20.00 Pesmi France Klopčič: Jančev Janez iz narodne v izvedbi ansambla orglic. stični napotki za tuje goste. 12.30 raznih narodov poje Komorni zbor Trbovelj. 10.45 Nedeljski mozaik 9.40 Cicibanov svet. 11.00 Poroči Kmetijski nasveti — inž. Jože Ša Izkoristite ugodno priložnost, ki vam jo nudi RTV Ljubljana. 20.30 Igrajo revij lepih melodij. 11.00 Poročila — la — Turistični napotki za tuje lamun: Sposobnost "alkov rjave v svojih prodajalnah veletrgovina ski orkestri. 21.15 Oddaja o m or Turistični napotki za tuje goste. goste 12.30 Kmetijski nasveti — pasme za pitanje. 12.40 španska ju in pomorščakih. 12.10 Naši poslušalci čestitajo m Jože Kregar: Vrt v novembru. pihalna godba. 13.30 Priporočajo SOBOTA, 28. OKTOBRA: 8.08 pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska 12.40 Igrajo domači pihalni an vam . . 14.05 Predvajamo prvič. . . Glasbena m atineja. 9.25 Dvajset reportaža. 15.05 Nedeljsko športno sambli. 13.30 Priporočajo vam .. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 minut z Jugoslovanskimi ansambli popoldne 17.05 Znamenite arije 14.05 Pet minut za novo pesmico. četrtkov simfonični koncert. 18.15 zabavne glarf^e. 11.00 Poročila — in monogoli. 17.30 Radijska igra — 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni Turistični napotki za tuje goste. Nikolaj Michalevsld: Trije muške torek na svidenje! 17.05 IgTa Sim pogovori. 19.00 Lahko noč, otro 11.15 Kar po domače. 12.10 Pesmi tirji. 19.00 I.ahko noč. otroci! fonični orkester RTV Ljubljana. ci! 20.00 Četrtkov večer domačih mercator pesmi in napevov. 22.10 Komami moje domovine 12.30 K m etij 20.00 V nedeljo zvečer. 18.15 Slovenske ln Jugoslovanske ski nasveti — Inž Sonja Horvat: PONEDELTEK, 50. OKTOBRA: zborovske glasbe. 18.45 Dnifba In (rlosbonj VfvVri ij^iiiiiiiiiiiiiiitiiiftiiHmiiimiiiiiHHiiimiffliiinninniimiiniiiniiiniiMniirotiiniinitiiimiiniiHminiinniniiiiiiniiiinimnnnrmmiminiiiiimfiiinnnimnf?
V TEM TEDNU VAS ZANIM A ( O bvestilo naročnikom in
( bralcem Dolenjskega lista I Perilo opere, oblačila očisti — jetja za govor ob odprtem grobu, Sodražica: 28. in 29. 10. angle Pralnica in kemična čistilnica No vsem šoferjem — pokojnikovimški barvni film »Pod zavetjem no TEDENSKkLEDftR vo mesto, Germova 5. prijateljem, župniku iz Vinice in či«. Zaradi dveh občinskih praznikov — v B re vsem, ki so nam na kakršenkoli Šentjernej: 28. in 29. 10. ameri li žicah in Novem mestu — smo nameravali da- * ški barvni film »Velikan z Rodo RAZPIS način nudili pomoč ob izgubi | nes tiskati naš pokrajinski tednik na 32 stra- Petek, 27. oktd>ra — Sabina našega dragega Lojzeta. sa«. | neh. že smo pripravljali gradivo za tak obseg Sobota, 28. oktobra — Simon Občinsko sodišče v Novem mesta Žalujoči: žena Marija, štirje Trebnje: 28. in 29. 10. nemški Nedelja, 29. oktobra — Ida razp isu je nedoletni otroci in tašča kriminalni film »Maščevalec«. i časnika, zbrani so bili tudi že vsi oglasi in če- Ponedeljek, 30. oktobra — Sonja presto delovno mesto 1 stitke, ko smo dobili od vodstva tiskarne DE Torek, 31. oktobra — Alf ona RAČUNOVODJE. LO v Ljubljani obvestilo, da so nujno morali Sreda, 1. novembra — Dan mrtvih Prosilec mora ustrezati običaj Ob prerani in bridki izgubi dra začeti z večjimi popravili glavnega rotacijske Četrtek, 2. novembra — Dušanka nim pogojem za sprejem v delovno gega moža, očeta, sina, brata, razmerje in mora imeti zaključni svaka, strica, bratranca in nečaka ga stroja, na katerem tiskamo tudi naš list. Ta izpit ekonomske srednje šole. Po. VLADIMIRJA ZIDARJA in prihodnji teden lahko izidemo le na 16 ali skusraa doba en (1) mesec. Prt Pretekli teden so v novomeški na 24 straneh. Da bi lahko objavili vse oglase, glasdtveni rok 15 dni. se zahvaljujemo vsem sosedom,porodnišnici rodile: Justina Ga ki postajajo čedalje pomembnejši vir dohod RAZPISNA KOMISIJA gospodu župniku, gasilskim dru brijel z Grma — Marijo, Milena Tončki in Tonija Ježu iz Kanade štvom Mali Kamen, Senovo in Gorše iz Mačkovca — Tatjano, kov za obstoj in redno izhajanje našega po pošiljajo prisrčne poedrave domači Veliki Kamen in vsem, ki so ga s Anica Luštek iz Mačkovca — Sreč krajinskega tednika, smo se odločili za 24 Iz domovine. cvetjem in venci spremili k večne, ka, Ana Strniša iz Repč — Fran strani, pri tem pa smo morali izpustiti neka mu počitku. Iskrena hvala za to ca, Marija Zamida iz Begunj — lažilne besede govornikom in Renato, Doroteja Berk iz Grorijel tere stalne rubrike in stran partizanskega Jože Ramuta, Osojnik 1, Semič, pevcem za žalost inke. — Božo. Ljudmila Poljšak iz Kr branja. Bralce, naročnike in sodelavce pro prepovedujem pašo, hojo in vožnjo Žalujoči: žena Ivanka, hčerka škega — Branka, Anica Vivodinac simo za razumevanje, saj bomo to in ono, kar po Badovinčevem posestvu v Ma Dragica, sin Vlado, mama, iz Okljuke — Mladena, Elizabeta smo pripravili za današnjo številko, lahko lfftW ESTItA I linah Antonu Malenšku, ga bom brat in sestra z družinama in Končina iz Ravnika — Mirka, Ani Če tega ne bo upofiteval, ga bom drugo sorodstvo. ca Lavri šek s Trške gore — Mar natisnili šele čez 7 oz. čez 14 dni. ČLOVEKA, ki mi je 29. 9. s sodno preganjal. jeto, Angela Kotar iz Gornjega kombijem odpeljal psa izpred go Vrhoplja — Ireno, Bernarda Ihan Prihodnja številka bo izšla v petek, 3. no stilne pozivam, naj psa v izogi'3 * iz Vrhovega — Nevenko, Anica Se vembra, na 24 straneh, nato pa bomo v če posledicam vrne tja od boder ga Franc Kelvišar, Vel. Brusnice 9, ta iz Kanižarice — Daška, Milka trtek, 9. novembra, tiskali 32 strani Dolenj je vzel. Anton Corel, Nova sela pri prepovedujem vsako hojo, pašo m Čindrič iz Metlike — Jožka, Anica vožnjo po mojih parcelah tar po Slak iz Žužemberka — Marka, Ma skega lista. S tem bomo bralcem, ki so danes Kočevju. parcelah Martina Franka, in po Brežice: 29. in 30. 10. jugoslo. rija Hiastan iz Reštanja — dekli v 7 občinah dobili le po pod strani domačih kojne Marije Volčjak. Kdor tega vanski film »Srečni umirajo dvaco, Milena Rokavec iz Dolnjih Po- vesti, nadomestili tudi zamujeno. ne bo upošteval, ga bom sodno krat«. 31. 10 in 1. 11. jugoslovan nikev — dečka, Karolina Ude iz SUPERAVTOMATIČNI preganjal. ski film »Vojak«. Irče vasi — dečka, Cecilija Hoče Lepo pozdravljeni! * Črnomelj: 27. 10 ameriški barv var iz Slepška — dečka, Olga Ma PRALNI STROJI Jože Fink, Obrh 15, Dol. Toplice, no film »Prikazen«. 31. 10. in 1. jerič s Senovega — dečka, Nada prepovedujem hojo in pašo kokoši 11. japonski barvni film »Morski Cizi iz Koprivnice — deklico, Rez vseh znamk in roparji«. ka Bradula iz Cerovega loga — po moji njivi pri Suhorju. Kdor Kočevje—»Jadran«: 27. in 29. 10.dečka, Ivanka Weiss iz Družinske KMETIJSKI tega ne bo upoStavel, ga bom sod angleški barvni film »Naloga eska- vasi — deklico, Danica Jevšnik iz no preganjal. drile 633«. 29. in 31. 10. mehiški Krškega — deklico in Jožefa Pe- STROJI barvni film »Pod nebom Mehike«. kolj iz Cešnjevka — deklico. Franc Tram te, Dol. Gradišče U, Kostanjevica: 29. 10. nemški CANDY 75 Šentjernej, prepovedujem hojo po barvni film »Old Shatterhand«. njivi oto potoku. Kdor tega ne bo Metlika: 28. in 29. 10. franco- s a m o upoSteval, ga bom sodno preganjal. sko -itali j ansko- j ugoslov anski barv 68.000 lir! ni fjil »Maroo Polo«. Mokronog: 28. in 29. 10. ameri Mopedist padel bnim avtom po Puščavi. Z nepri ški barvni film »Fani«. Pretekli teden so v brežiški po merno hitrostjo je peljal čez vzbo- VSE INFORMACIJE Novo mesto — »Krka«: 27. dorodnišnici rodile: Dragica Pavlič iz na pesku klino na cesti, nakar ga je začelo DOBITE: M m 31. 10. flincoski barvni film »SvetKraljevca na Sotli — deklico. Si- zanašati. Nenadoma se je znašeJ nik pripravlja past«. 27. do 29. 10. dika Deli vuk iz Samobora — San Mopedist Franc Kotar iz Blata na travniku, kjer 9e je avto pre NOVO MESTO: MOČNIK, Ob iznenadni in prerani smrti jugoslovanski film »Narodni po- pri Trebnjem se je 22 oktobra vrnil. Škode je bilo za 850 Ndin. našega dragega moža, očeta in zeta S18H6C& dro, Rezika škacan iz Samobora zvečer peljal iz Dol. Nemške vaša Sokolska 3, št. telefona Novo mesto — »Krka« 31. 10.— Nenada, Bariča Jako vina iz proti Trebnjemu. Pri Kamni gori ALOJZA CEMIČA do 2. 11. japonski barvni film Križa — Branko, Veronika Teraž pa je zapeljal na pesek, padel in V izposojenem avtu 068-21—639 šoferja pri »Avto Kočevje« doma»Strašne zgodbe«. iz Podgorja — Rudija, Jelka Zag- obležal nezavesten s poškodbami iz Brega pri Sinjem vrhu majster iz Brezovice — žanija, na glavi Škodo so ocenili na 150 brez izpita SEVNICA: TOTER, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki Ribnica: 28. in 29. 10. Italijan Marija Bec iz Sevnice — Bojana, novih dinarjev. Heroja Maroka 3 so ga pospremili na zadnji poti, sko-francoski barvni film »V senci Frančiška Stanič iz Zupelevca — Jože Plaiflnc iz Trebnjega je 18. mu darovali vence ter svojceminkvizicije«. Petra, Nada Turčič iz Vel. Hor- oktobra popoldne posodil svoj av izrekli sožalje. Enako iskrena Sevnica: 28. in 29. 10. ameriški vatske — dečka, in Neža Šekora Pred srečanjem sta vo to Alojzu Kristanu z Odrge. Kri PEROTTI-EKSPORT zahvala kolektivu podjetja AVTOfilm »Nepomirljivi«. nja z Bizeljskega — Cvetko. stan se je, čeprav nima vozniškega Kočevje za obdsk, tolažilne besede zila po sredi ceste izpita, odpravil z osebnim avtom S. FRANCESCO 41, TRST in udeležbo na pogrebu, kakor tu 22. oktobra sta se v Dol. Poni iz Starega trga proti Mimi. Pri di predstavniku omenjenega pod- kvah pri Trebnjem na tretjeraz Medvedjem selu je na levem ovin redni cesti srečala osebna avtomo ku zapeljal na bankino, zadel ob AVTO, KI GA JE NAJLAŽE UPRAVLJATI bila, ki sta ju upravljala Ljubljan cestni kamen, zdrsnil po nasipu čan Alojz Skofljanec in Anten Udo 10 m in obstal na kolesih. Škodo vič iz Repč pri Trebnjem. Ker sta so ocenili na 500 Ndin. vozila po sredini ceste, sta se na D A F 4 4 ovinku prepozno opazila. Poskušala sta se izogniti nesreči, vendar sta Nesreča pred novome z aviom na pot kljub temu trčila. Skolljančev avto škim »Petrolom« je zdrsnili s ceste, Udovič pa se je Muhamed Hodžič z Broda pri KAM ZA MARTINOVO NEDELJO? ustavil po 50 m cikcakaste vožnje.Novem mestu se je 21. oktobra Škodo so ocenili na 2500 Ndin. popoldne peljal z osebnim avtom po Ljubljanski cesti v Novcan mestu. Na križišču pri »Petrolu« Avto s slabimi zavoramije naglo zavil proti Cesti herojev, »Dubied« St. 8, 60 om, oena 1.600 vozili Nino Alojz Hrovat iz Kranja se je 22. ne da bi zmanjšal hitrost. Zane Ndinarjev. Naslov v upravi lista oktobra peljal z osebnim avtom iz slo ga Je na pločnik, od tam pa SLUŽBO DOBI (1592/87). Krmelja na Mimo. V Hrastovici je odbilo v osebni avto Beograjčana NOVEGA SPAČKA srečal osebni avto, ki ga je vozil PRODAM kombiniran italijanski Marjan Trobec iz Ljubljane. Tro Mladena Mhajloviča, ki je na Kri MLAJŠE DEKLE za varstvo otrok voziček. Partizanska 3, Novo bec je pred srečanjem zavil ne žišču čakal da bo prednostna ce sprejmem. Plača dobra. Marija mesto. C I T R O E N koliko levo, da ga je Hrovat zadel.sta prosta. Škodo so ocenili na 900 Kogovšek, Ljubljana, VodnikovaPRODAM HARMONIKO znamke Škode je bilo za 800 Ndin. S Trob Ndin. c. 295. »Flees«. Naslov v upravi lista čevega avta so vzeli registrske ta Zk GOSPODINJSTVO potrebujem 1596/67). DIANA blice, ker so ugotovili, da ima Žrebe je skočilo pred resno žensko, ki ima rada otro UGODNO PRODAM rabljeno spal slabe zavore. ke. Nudim samostojno stanova, nico t vložki in žimnicami. No. motorista nje in 8-umi delavnik. Kettejev slov v upravi lista (1596/67). Motorist Franc Krulc se Je 20. drevored 15, Novo mesto. PRODAM vinograd z zidanico in Za tovornjakom preveč oktobra popoldne peljal iz Dobo vinom na Trški gori. Dostop ve proti Brežicam. V vasi Trnje možen tudi z avtomobilom. Na na desni strani mu je nenadoma skočilo pred STANOVANJA slov v upravi Usta (1600/67). 20. oktobra se je dopoldne pe motorno kolo žrebe last Franca PRODAM sobno pohištvo s vzmet ljala z osebnim avtom fiat 750 (s Vogrinca. Motorist je žrebe zadel nicami . Naslov upravi lista — tablico za preizkusno vožnjo) iz in padel. Hudo poškodovanega so DVA DIJAKA iščeta sobo v No Novega mesta proti Zagrebu Jo odpeljali v brežiško bolnišnico. vem mestu. Naslov t upravi li(1608/67). žefa Cerjak iz Cundrovca. Pri Sko Na motornem kolesu je za okrog sta (1589/67). PRODAM nov 14 in 16 eolski gumi picah je dohitela tovornjak in po 300 ND škode. ZAKONSKI PAR brez obrok, i&če voz. Lavriha, Škofljica 51. tem voaila za njim ob desnem ro sobo in kuhinjo ali samo sobo. PRODAM 4.000 kosov rabljene bu ceste. Zapeljala Je na bankino, Vojo Petruševski, V. P. 1394-19, strešne opeke — bobrovec. Cena ko pa je spet zavila na cesto, se Kolesarka na pokrovu Novo mesto — BrSlia. ugodna. Anton Malnarič, Semič je znašla na levi strani ceste in avtomobila PRODAM posestvo s 3 ha eemlje tt. 5. trčila v osebni avto Zagrebčana in hišo v do'jrem stanju. Ogla NA ZALOGI imam večjo količino V NOVI ŠTEVILKI AVTOMOBILISTIČNE REVIJE Branka Bizjaka, ki se Je pripeljal 18. oktobra popoldne se Je 13- site se pri Antoniji Iljai, Sp. kvalitetnega apna po 25 Sdin za mimo. Pri nesreči ni bil nihče ra -letna kolesarka Dimitrija Gran- Vodale 27, p. V Tržišče na Do kilogram. Dostop možen * avto njen, škodo pa so ocenili na 9000 čarski pripeljala iz stranske ceste lenjskem do 15. novembra 1967. mobili. Prodajati ga bom začel novih dinarjev. v križišče Ceste prvih borcev v 30. 10. 1967 ▼ Vinkov vrhu pri Brežicah. Ker se ni prepričala, če ODDAM opremljeno sobo dvema Dvoru. Feliks Stupar, Vinkov je cesta prosta, je zaprla po* fantoma. Trdinova 21. Novo Komisija za razpis delovnega mesta Avto se je prevrnil vozniku osebnega avtomobila mesto. vrh. Francu Murnu iz Sentlenarta, W MLAD PRIPRAVNIK na občini PRODAM (UVOŽEN) avstrijski oC direktorja na travniku je kolesarko zadel. Kolesarka s« išče sobo v Novem mestu. Po rofiki voziček in košarico, oboje nd pofikodovala, na avtomobilu nudbe pošljite upravi lista pod skoraj novo. Prodam tudi ple Valentin Marke* z Jesenic se Je tilni stroj (Simac Ar. Knitter). tekstilne tovarne 22. oktobra dopoldne peljal z ose pa Je za okrog 220 ND Škode. »Arhitekt«. ki plete več sto vzorcev. Ogled vsak dan. Stegnar, PreAemova »NOVOTEKS« - Novo m esto i>.iu >l)ana. ponovno r a z p is u je mesto PRODAM PRODAM šivalni stroj, avtomat —KUPIM električni, Siva naprej in nazaj DIREKTORJA DOLENJSKI U ST (cik—cak), entla, Siva gumbe KUPIM Invalidski vosdček na ročni Itd., skupno 12 raznih načinov pogon. Kdor ga ima, naj ml piše — za 120.000 Sdin; električni šival v kakšnem stanju Je in oeno. ni stroj, šiva naprej in nazaj, Jože Nahtigal, DrečJi vrh 16, PODJETJA LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen fttifca, krpa nogavice — za 60.000 Mokronog. ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Sdinarjov; pisalni stroj »Adler« Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje za 30.000 Sdin; in Foto aparat P o g o ji: Kijev za 50.000 Sdin, na ogled 1. visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse na UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošni* pri fotografu, Cesta pivih borcev RAZNO 48, Brežice. ustreznem delovnem mestu (prednost imajo kan (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Milo5 Ja- ŽENSKO rabljeno italijansko kolo POROČNE PRSTANE po najnovej didati iz tekstilne stroke) ali kopec, Marjan Legan, Jože Primc. Jožica Teppey i° in 40 lttersld lonec za kuhanje ši modi in vsa zlatarska dela 2. višja strokovna izobrazba in 8 let prakso na vo Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon perila prodam. Trdinova 32, No opravlja zlatar, Gos pospe 5, dilnem delovnem mestu v tekstilni industriji ali vo mesto. Ljubljana (poleg univerze). IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 PRODAM skoraj nov kavč. Buko.ODDAM v najem veliko garažo. 3. srednja Šolska izobrazba in 10 let prakse na vo par (70 starih din) — Letna naročnina za 1907: 24,50 vec. Muzejska 1, Novo mesto. Naslov v upravi lista (1610/67). dilnem delovnem mestu v tekstilni industriji. novih dinarjev (2450 starih dir); plačljiva je vna' POCENI PRODAM gradbeno parce CE BOLEHATE na želodcu ali na Kandidat mora biti družbeno-politično razgledan in prej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 lo v Vel. Bučni vasi. Makovec, jetrih, žolču ali črevesju, če vas aktiven, organizacijsko sposoben ter mora izpolnje Kristanova 5, Novo mesto. muči zaprtje ali hemoroidi in starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun vam umetna zdravila ne poma vati druge z zakoni določene pogoje. pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NA TGODNO PRODAM opremljeno gajo, se posvetujte z zdravnikom Ponudbe je treba dostaviti v roku 30 dni po objavi spalnico, Vprašajte pri Francu in poskusite zdravljenje z učin SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Kotniku, Novo mesto, Nad mlini kovitim prirodnim sredstvom: razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 19, v popoldanskem času. rogaškim DONAT vrelcem! Za izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračam PRODAM parcelo gozda v bližini htevajte ga v svoji trgovini, ta Udeležence razpisa bomo obvestili o izbiri v osmih Kočevja. Jože Klun. Rudnik 23, pa ga dobi v Novem mestu pri — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani. Kočevje. HMELJ NIKU ki STANDARDU dneh po odločitvi delavskega sveta. PRODAM pletilni stroj znamke (MERCATORJU) — tol. 21.158.