Op[Tina Kratovo Lokalen Akcionen Plan Za @Ivotna

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

OP[TINA KRATOVO

LOKALEN AKCIONEN PLAN ZA @IVOTNA SREDINA

Izrabotkata na LEAP za Op{tina Kratovo e poddr`ana i finansirana od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Republika Makedonija

LOKALEN AKCIONEN PLAN ZA @IVOTNA SREDINA NA OP[TINA KRATOVO

Kratovo, 2008 godina

NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE MINISTER: Nexati Jakupi

KOORDINATOR NA PROEKTOT: Kaja [ukova

IZVR[ITEL: • ADMINISTRACIJA NA OP[TINA KRATOVO • KRAFTING GRUP DOO, SKOPJE

KORISNIK: OP[TINA KRATOVO GRADONA^ALNIK: Mite Andonovski

PRETSEDATEL NA LOKALEN KOMITET: Cane An~ov

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Po~ituvani gra|ani,

Zadovolstvo mi e da Vi go pretstavam Lokalniot akcionen plan za ìvotna sredina (LEAP) na Op{tina Kratovo, ~ija osnovna cel e da kreira pove}e godi{na strategija i politika za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata vo Op{tina Kratovo, kako i da ponudi konkretni merki i aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina vo op{tinata. So LEAP dokumentot e definirana sostojbata na ìvotnata sredina vo Op{tina Kratovo, izvr{ena e prioretizacija na problemite, definirani se merki i instrumenti za sproveduvawe na opredelbite za za{tita na ìvotnata sredina i razraboten e plan na aktivnosti za re{avawe na prioritetnite problemi, sé vo nasoka za za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na gra|anite. So Lokalniot Akcionen Plan za ìvotnata sredina na Op{tina Kratovo, davame odgovor na nekolku klu~ni pra{awa: • Kakva e sostojbata so zagaduvaweto na ìvotnata sredina? • Kako da gi re{ime problemite? • Kako vo idnina da se odnesuvame kon ìvotnata sredina? Vo ramki na mojata opredelba za zdrava ìvotna sredina vo Op{tina Kratovo, }e se zalagam za dosledna primena na LEAP dokumentot i }e nastojuvam istiot da bide glaven patokaz pri re{avaweto na problemite vo ìvotnata sredina. So izgotvuvaweto na LEAP-ot kako strate{ki dokument Op{tina Kratovo go potvrdi svojot odgovoren odnos vo iznao|aweto na mehanizmi za integrirawe na za{titata na ìvotnata sredina vo lokalniot ekonomski i socijalen razvoj na op{tinata. Vo ovaa prilika, ja izrazuvam svojata blagodarnost kon Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe , kako i na ~lenovite na Lokalniot komitet, ~lenovite na rabotnite grupi i ekspertite koi bea angaìrani vo ramkite na proektot i posvetija del od svoeto vreme za izrabotka na ovoj dokument. Voedno, im se zablagodaruvam i na site pravni i fizi~ki lica , kako i na gra|anite na op{tina Kratovo, koi go dadoa svojot pridones vo procesot na izrabotka na ovoj dokument.

So po~it, Op{tina Kratovo

Gradona~alnik, Mite Andonovski

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

U^ESNICI VO PROCESOT NA IZRABOTKA NA LEAP

Lokalen Komitet za izrabotka na LEAP vo Op{tina Kratovo Ime i prezime Institucija 1. Mite Andonovski Gradona~alnik na op{tina Kratovo 2. Stojan Nasevski Z.G. „Son~ev Rid ” - Rajkovec 3. Milo{ Dimitrovski Z.G. „Sv. \or|i Kratovski ” 4. Andrijana Jovanovska „Dobra Voda Najdobra ” DOOEL Kratovo 5. Qup~o Davitkovski „Tehnoabraziv ” DOOEL Kratovo 6. Rada Zafirova Direktor na O.U. „Ko~o Racin ” - Kratovo 7. Mile Markovski Direktor na S.O.U. „Mitko Penxukliski ” - Kratovo 8. Dragan [apkaliski Nevraboten 9. Stra{e Angelov Pretsedatel na M.Z. s.Turalevo 10. \uro \eor|ievski „Sisbro Kompani ” Kratovo 11. Stefan Kocevski dipl. in`. arhitekt vo penzija 12. Borjan~o Micevski Regionalen centar za odr`liv razvoj - Kratovo 13. Vlado Zahariev Javno pretprijatie za ureduvawe na grade`no zemji{te i odr`uvawe na komunalna infrastruktura Kratovo 14. Branko Ivanov „Silkom ” STD Kratovo 15. Rumena Petrovska Higieno-epidemiolo{ka slu`ba Kratovo 16. Novica Zlatanovski Penzioner 17. Gorjan Bo{kovski U~enik vo S.O.U. „Mitko Penxukliski ” - Kratovo 18. Nexet Jakupov Z.G. „Roma progres ” Kratovo 19. Vlatko Ivanovski Novinar na MRTV 20. Slavica Kocevska Zdru`enie na roditeli na deca so cerebralna paraliza 21. Anka Mitevska Inspektor vo Op{tina Kratovo 22. Pan~e Ivanov Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelieto 23. Goran Ristovski Z.G. „Reka ” Lokalen koordinator za izrabotka na LEAP, Cane An~ov Zamenik na lokalen koordinator, Limonka Georgieva Odgovoren za informirawe na javnosta, Radmila Stojkova-Kitanova

Чlenovi na rabotni grupi:

Rabotna grupa - Vozduh: Rabotna grupa - Voda: Rabotna grupa - Upravuvawe so otpad: • Ace Lampevski • Blaga Mijalkova • Van~e Aleksovski • Dane Jovanovski • Laste Tren~evski • Peco Mijalkov • Jane Nakov • Nada Gerasimova • Stojan Nasevski • Zoran Stojanovski • Biljana Krstevska • Mi{o Kirov

Rabotna grupa - Priroda: Rabotna grupa - Po~va i iskoristuvawe na zemji{teto: • Slavica Kocevska • Pan~e Ivanov • Makedonka Cvetkova • Oliver Arsovski • Blage Mitevski • Strahilka Milanova • Aleksandar Manasov • Aco Jakimov • Goran Ristovski • Jon~e Efremovski

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

KRATENKI

GUP – Generalen urbanisti~ki plan DUP – Detalen urbanisti~ki plan DPSIR - Dviè~ki sili, Pritisoci, Sostojba, Implikacii, Reakcii EEA /EA@S - Evropskata agencija za ìvotna sredina EU – Evropska Unija ELS – Edinici na lokalna samouprava EIA /OV@S – Ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina IPPC /ISKZ – Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto JP – Javno pretprijatie JPM[ – Javno pretprijatie Makedonski {umi KO – Katastarska op{tina LEAP - Lokalniot akcionen plan za ìvotna sredina M@SPP – Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe MZ[V – Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo NVO – Nevladina organizacija NPUCO – Nacionalen Plan za upravuvawe so otpad vo Republika Makedonija PPRM – Prostoren Plan na Republika Makedonija RM – Republika Makedonija RZZZ – Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita SWOT / SSMZ - Sili, slabosti, mo`nosti, zakani SP – Spomenik na prirodata SPR – Strog priroden rezervat SSBRRM – Studija za sostojbata so biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija ZELS – Zaednica na edinici na lokalna samouprava MSP – Mali i sredni pretprijatija

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

S O D R @ I N A

PREDGOVOR...... 1

1. VOVED ...... 3 1.1. KRATKO REZIME ...... 3 1.1.1. Op{ti podatoci za Op{tina Kratovo...... 3 1.1.2. Identifikacija na sostojbata vo site tematski oblasti na `ivotnata sredina ...... 3 2. PRAVNA RAMKA...... 9 3. [TO E LEAP? ...... 11 3.1. METODOLOGIJA ZA IZRABOTKA NA LEAP ...... 12 4. OP[TI PODATOCI ZA OP[TINA KRATOVO...... 14 4.1. GEOGRAFSKA POLO@BA...... 14 4.2. KARAKTERISTIKI NA TERENOT...... 14 4.3. SOOBRA]AJNA INFRASTRUKTURA...... 15 4.4. KLIMA...... 15 4.5. HIDROGEOLO[KI KARAKTERISTIKI ...... 15 4.6. GEOTERMALEN POTENCIJAL...... 16 4.7. DEMOGRAFIJA...... 16 4.8. SOCIJALNA SOSTOJBA VO OP[TINATA ...... 17 4.9. KULTURNO I ISTORISKO NASLEDSTVO ...... 18 4.9.1. ARHITEKTONSKI VREDNOSTI ...... 19 4.9.2. DREVNI SPOMENICI NA KULTURATA ...... 20 5. OCENKA NA SOSTOJBATA SO @IVOTNATA SREDINA ...... 21 5.1. TEMATSKA OBLAST VOZDUH...... 21 5.1.1. Emisija od stacionarni izvori...... 21 5.1.2. Emisija od mobilni (podvi`ni) izvori...... 21 5.1.3. Kvalitet na ambientniot vozduh...... 22 5.1.4. Identifikacija na problemite - vozduh ...... 22 5.2. TEMATSKA OBLAST VODA ...... 23 5.2.1. Vodni resursi...... 23 5.2.2. Vodosnabduvawe...... 23 5.2.3. Potrebi za voda za piewe ...... 24 5.2.4. Monitoring na vodite...... 24 5.2.5. Kvalitet na voda za piewe ...... 25 5.2.6. Zagaduvawe na vodite ...... 25 5.2.7. Komunalni otpadni vodi ...... 26 5.2.8. Industriski otpadni vodi ...... 26 5.2.9. Zemjodelstvo - voda za navodnuvawe...... 26 5.2.10. Identifikacija na problemite - voda ...... 27 5.3. TEMATSKA OBLAST UPRAVUVAWE SO OTPAD...... 28 5.3.1. Komunalen otpad i drugi vidovi neopasen otpad ...... 28 5.3.2. Op{tinska deponija ...... 29 5.3.3. Divi deponii ...... 29 5.3.4. Industriski otpad ...... 30 5.3.5. Posebni vidovi neopasen otpad...... 30 5.3.6. Posebni vidovi na opasen otpad...... 31 5.3.7. Identifikacija na problemite - upravuvawe so otpad ...... 32

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.4. TEMATSKA OBLAST PO^VA I ISKORISTUVAWE NA ZEMJI[TETO ...... 33 5.4.1. Po~va kako medium na ìvotnata sredina ...... 33 5.4.2. Industrija...... 33 5.4.3. Naselenie...... 34 5.4.4. Zemjodelstvo...... 34 5.4.5. Sto~arstvo...... 36 5.4.6. Upravuvawe so otpad...... 36 5.4.7. Transport...... 37 5.4.8. Identifikacija na problemite - po~va i iskoristuvawe na zemji{teto ...... 37 5.5. TEMATSKA OBLAST PRIRODA...... 38 5.5.1. Sostojba so ìvotnata sredina...... 38 5.5.2. Biodiverzitet...... 38 5.5.3. Za{titeni podra~ja vo op{tina Kratovo...... 39 5.5.4. Vlijanie na izgradbata na branata „Kneèvo ” vrz biodiverzitetot...... 41 5.5.5. Vlijanie na za{titnite sredstva vo zemjodelstvoto vrz ekosistemite...... 41 5.5.6. [umarstvo...... 42 5.5.7. Lov i ribolov...... 42 5.5.8. Sobirawe na lekoviti i drugi vidovi rastenija...... 43 5.5.9. Identifikacija na problemite - priroda ...... 43 6. SWOT ANALIZA...... 44 6.1. DEMOGRAFIJA...... 44 6.2. SOCIJALNA BLAGOSOSTOJBA...... 45 6.3. INFRASTRUKTURA...... 46 6.4. LOKALNA VLAST...... 47 6.5. LOKALNA EKONOMIJA ...... 48 7. REZULTATI OD SPROVEDENATA ANKETA ZA SOSTOJBITE SO @IVOTNATA SREDINA VO OP[TINA KRATOVO...... 49 8. LISTA NA PRIORITETI ZA @IVOTNA SREDINA ...... 52 9. PLAN ZA SPROVEDUVAWE NA LEAP...... 54 10. PLAN ZA NABQUDUVAWE I OCENUVAWE ...... 74 KORISTENA LITERATURA ...... 93

100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

PREDGOVOR

Procesot na decentralizacija i prenesuvaweto na del od nadle`nostite i obvrskite od centralnata na lokalnata vlast, naloì identifikuvawe na brojni prioriteti, merki i akcii koi treba da go olesnat transferot na nadle`nostite. Zemaj}i gi vo predvid barawata na regulativata na EU, novite aproksimirani zakoni od oblasta na ìvotnata sredina, kako i novite nadle`nosti na edinicite na lokalna samouprava, soglasno Zakonot za lokalna samouprava, evidentna e potrebata od prevzemawe na golem broj merki i akcii za sproveduvawe na istite. Samata izrabotka na LEAP dokumentot e po~etok na dolgoro~en proces. Postignuvaweto na celite, mnogu ~esto, pretpostavuva implementacija na merki i akcii na srednoro~en i dolgoro~en rok. Revidirawe na dokumentot, kako i nabquduvawe i ocenuvawe na samiot proces na sproveduvawe, se aktivnosti koi }e treba kontinuirano da se realiziraat. Vospostavuvaweto na efikasen sistem za upravuvawe so ìvotnata sredina e golem predizvik, no voedno i obvrska. Vo toj proces, najgolema uloga ima nacionalnata vlast, no i site ostanati strani koi treba da bidat del od sistemot, vklu~itelno i lokalnata samouprava. Re{avaweto na problemite od oblasta na ìvotnata sredina me|u drugoto treba da vklu~uva:

Obezbeduvawe na soodveten administrativen aparat za sproveduvawe na zakonskite nadle`nosti, identifikacija na problemite i sproveduvawe na aktivnostite za za{tita na `ivotnata sredina na lokalno nivo;

Gradewe na kapacitet kaj edinicite na lokalnata samouprava vo site domeni na za{titata na `ivotnata sredina, vklu~uvaj}i vospostavuvawe na inspekcija, sproveduvawe na propisite, monitoring, izdavawe na B integrirani dozvoli i drugi nadle`nosti;

Obuka i naso~uvawe {to treba da go organizira centralnata vlast, vo sorabotka so ZELS i lokalnata samouprava, so cel da se usmeri i zabrza fazata na tranzicija i da se obezbedi soodvetna vertikalna koordinacija pome|u organite;

Podgotvuvawe na planovi za implementacija na Direktivite na EU {to baraat golemi vlo`uvawa, kako {to se Direktivata za voda za piewe, Direktivata za pre~istuvawe na urbani otpadni vodi, Direktivata za deponii i Direktivata za golemi postrojki so sogoruvawe i obezbeduvawe na jasna definicija na ulogata na lokalnata samouprava vo planovite;

Podgotvuvawe i a`urirawe na LEAP dokument;

Podgotvuvawe na drugi planski dokumenti za za{tita na `ivotnata sredina na lokalno nivo;

Vospostavuvawe na zaedni~ki organizacioni regionalni strukturi za re{avawe na problemite od `ivotnata sredina;

1 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Razvivawe na instrumenti i mehanizmi za re{avawe na ekolo{kite problemi i za ispolnuvawe na novite obvrski;

Mo`nosti za finansirawe na lokalno nivo (koordinirawe na lokalnite fondovi so finansiskoto planirawe na dr`avno nivo);

Pristap na javnosta do informaciite za `ivotnata sredina;

Edukacija i aktivno u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odluki za `ivotnata sredina;

Transparentnost i odgovornost vo procesot na odlu~uvawe.

2 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

1. VOVED

1.1. KRATKO REZIME Vo soglasnost so Zakonot za ìvotna sredina (Slu`ben vesnik na R.M. br. 53/2005, 24/2007), op{tinata Kratovo pokrena inicijativa za izgotvuvawe na Lokalen Plan za za{tita na ìvotna sredina. Proektot, finansiski, e poddràn od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Izgotvuva~ na proektot e stru~no- ekspertskiot tim na Krafting Grup doo Skopje vo sorabotka so pretstavnici od lokalnata samouprava (preku formiraniot Lokalen Upraven Komitet) i naselenieto na Op{tinata.

1.1.1. Op{ti podatoci za Op{tina Kratovo • Op{tina Kratovo e smestena vo severoisto~niot del na Republika Makedonija. Rasprostraneta e vo slivnoto podra~je na Kriva Reka, a delumno i na Zletovska Reka; • Teritorijata na op{tinata zafa}a povr{ina od 375,44 km 2; • Vo sostav na Op{tinata ima 31 naseleni mesta, od koi samo edno-gradot Kratovo e urbano, a drugite 30 se ruralni naseleni mesta; • Spored popisot vo 2002 godina, vo Op{tina Kratovo ìveat 10.441 ìteli, odnosno gustina na naselenost od 27.81 ìteli / km 2.

1.1.2. Identifikacija na sostojbata vo site tematski oblasti na `ivotnata sredina

Tematska oblast vozduh Vozduhot vo op{tina Kratovo, najmnogu se zagaduva so emisija na ~ad od individualnoto zagrevawe na domovite i ustanovite, koi kako gorivo naj~esto upotrebuvaat drva. Emisija na polutanti vo vozduhot, predizvikuvaat i pogonite na „Silpen ”, za proizvodstvo na poliuretanski peni, pogonot „Silteks ”, za patenti i drikeri, koi rabotat so mal procent od instaliraniot kapacitet. Proizvodnite kapaciteti na fabrikata „Idnina ” (sega vo ste~aj), imaat negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina, poradi emisija na fenolni gasovi i otpadni gasovi od bakelizacija na proizvodi. So cel da se utvrdi emisijata na zagaduva~ki materii od potro{uva~kata na goriva vo soobra}ajot, izvr{eni se presmetki vrz osnova na: potro{uva~ka na benzin i dizel gorivo, kako i brojot na registrirani vozila vo Kratovo. Podatocite pokaùvaat deka vo op{tina Kratovo ima registrirano vkupno 1590 vozila. Potro{uva~kata na goriva za 2007 godina e sledna: oloven benzin 31.221 l/god, bezoloven benzin 195.900 l/god, dizel 89.000 l/god. Vo ramkite na nacionalnata mreà, kvalitetot na ambientniot vozduh vo op{tina Kratovo se sledi preku monitoring stanicata postavena vo op{tina Kumanovo.

3 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Identifikacija na problemite- vozduh

Nedostatok na seopfatni i sigurni podatoci za emisija na zagaduva~ki supstancii i kvalitetot na vozduhot vo op{tina Kratovo. Doma{nite lo`i{ta koristat goriva, koi sozdavaat zna~itelna emisija na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot. Industriskiot sektor koristi zastarena tehnologija i oprema. Nezastapenost na alternativnite izvori na energija na pazarot. Nedovolni institucionalni i ~ove~ki kapaciteti i nedostatok na finansiski sredstva za sproveduvawe na zakonskata regulativa vo ovaa oblast. Nedostatok na planovi i programi za namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot i unapreduvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh na lokalno nivo. Nedostatoci na sistemot za procenka na zdravstvenite i na ekolo{kite rizici od {tetnoto vlijanie na atmosferskite zagaduvawa. Zagaduvawe na vozduhot od po`ari na otvoreno.

Tematska oblast - vodi

Osogovskiot del od op{tinata e bogat so potoci i reki, najgolem re~en tek e Kriva Reka. Vodosnabduvawe na gradot Kratovo se vr{i od Zletovska Reka. Tirolskiot zafat na Zletovska Reka se nao|a na oddale~enost od 26 km severoisto~no od gradot, na nekolku kilometri vozvodno od idnata brana „Kneèvo ”. Sistemot obezbeduva vodosnabduvawe na naselenieto od gradot i na nekolku ruralni naselbi, navodnuvawe na individualni zemjodelski povr{ini i odrùvawe na biolo{ki minimalen protok na Kratovska Reka vo tekot na su{nite meseci na godinata. Stanicata za pro~istuvawe na voda za piewe se nao|a 2 km isto~no od gradot i ima kapacitet od 80 l/s i rezervoarski prostor od 300 m3, {to ne e dovolno za potrebite na gradot i okolnite naseleni mesta. So sistemot za vodosnabduvawe na gradot Kratovo stopanisuva komunalno pretprijatie, koe obavuva i drugi komunalni dejnosti. Izgradenata gradska razvodna mreà za vodosnabduvawe e stara 40 godini. Od odnosot na proizvedenata i realiziranata voda proizleguvaat gubitoci od 40%. Kanalizacioniot sistem na gradot Kratovo, gi sobira fekalnite vodi i direktno gi prenesuva vo Kratovska Reka i nejzinite pritoki. Potrebna e rekonstrukcija, pro{iruvawe i izgradba na novi kanalizacioni sistemi, kako i tretman na komunalnite otpadni vodi. Lokalnite industriski kapaciteti nemaat postrojki za pre~istuvawe na otpadnite vodi i istite direktno gi ispu{taat vo Kratovska i Kriva Reka. Vo ovie industriski postrojki, ne se vr{i monitoring na kvalitetot i koli~inite na otpadni vodi koi se ispu{taat. Za nadminuvawe na ovoj problem, potrebena e kontrola na kvalitetot na industriskite otpadni vodi, soglasno B-integrirani dozvoli. Navodnuvaweto na zemjodelskite povr{ini se vr{i na 100 ha koi pripa|aat na oranici i bav~i. 4 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Identifikacija na problemite – voda

Nedovolen kapacitet na stanicata za tretman na voda za piewe; Zastarena vodovodna mreà vo urbanoto podra~je na op{tinata; Nepostoewe na pre~istitelna stanica za tretman na komunalni otpadni vodi; Nepostoewe na stanici za tretman na industriski otpadni vodi vo fabrikite; Nedostatok ili nezadovolitelna sostojba na vodovodnite sistemi vo ruralnite oblasti; Zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi poradi nedoizgradenost na kolektorska mreà i pre~istitelna stanici za otpadni vodi; Nizok opfat so mreà za prifa}awe na atmosferski vodi; Nedostatok na seopfatni podatoci za sledewe na kvalitetot na vodata na nivo na op{tinata; Upotreba na nekvalitetna voda za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.

Tematska oblast - otpad

Vkupnoto proizvodstvo, na godi{no nivo, na komunalen cvrst otpad i drug neopasen otpad vo op{tinata, se procenuva na okolu 3.000 toni, od koi:

• Otpad generiran vo urbano podra~je: 1.643 t/god. • Otpad generiran vo ruralno podra~je: 492 t/god. • Komunalen otpad generiran vo industriski objekti: 600 t/god. (koga rabotela fabrikata „Idnina “, a vo momentov drasti~no pomalku). • Otpad generiran vo komercijalni objekti: 430 t/god.

Organizirano sobirawe i transport na cvrstiot otpad do deponija ima samo vo gradot. Zadolèn za sobirawe i odloùvawe na cvrstiot komunalen otpad e KP „Silkom ” – Kratovo. Problemi pri sobiraweto na otpadot predizvikaat doma}instva, koi ne poseduvaat kanti, kako i sobiraweto na otpadot na oddelni lokaliteti {to se karakteriziraat so substandardni uslovi na ìveewe, ili neadekvatni soobra}ajni infrastrukturni uslovi. Lokacijata na op{tinskata deponija, se nao|a na odale~enost okolu 4 km zapadno od Kratovo, vo mesnosta „Me~kin Dol ”, vo neposredna blizina na s. @eleznica. Lokacijata na gradskata deponija zafa}a povr{ina od okolu 45.000 m 2, a se koristi za odlagawe na otpad od 1975 godina. Spored podatoci od komunalnoto pretprijatie, prose~no na den, se deponiraat po 10 m 3. Vkupnoto koli~estvo na deponiran otpad e proceneto deka iznesuva okolu 52.000 m 3. Na deponijata ne se vr{i evidencija na koli~inite na otpadot koj se deponira(deponijata ne e sanitarna i ne gi zadovoluva standardite na EU) Soglasno Nacionalniot Plan za upravuvawe so otpad, op{tina Kratovo spa|a vo severo-isto~niot region i planirano e komunalniot otpad, da se deponira na regionalna deponija vo blizina na Kumanovo. Za izgradba na regionalnata deponija, postoi izgotvena fizibiliti studija.

5 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Sozdavaweto na divi deponii vo op{tina Kratovo, glavno se dol`i na nepostoewe na organizirano sobirawe na komunalniot otpad vo ruralnite sredini. Vo op{tinata Kratovo, registrirani se divi deponii so po 5 do 100 m 3. Naj~esti lokacii na koi se sozdavaat divi deponii se slednite:

• pome|u Svinski most i ^ar{iski most, • vo Stara musala, • na ulica Gligor Pazavanski (pod Radin most), • vo Taba~ka maala, • vo atarot na s. [legovo, • vo atarot na s. Prikovci, • vo atarot na s. Ketenovo.

Op{tina Kratovo, nema evidencija za koli~inite na industriski otpad koi se generiraat na nejzina teritorija. Podigaweto na neopasniot otpad od stopanskite subjekti, se vr{i soglasno prethodno sklu~en dogovor so komunalno pretprijatie. Spored podatocite dobieni od KP „Silkom ” – Kratovo, vo momentov, otpadot od stopanskite subjekti se sobira zaedno so otpadot od doma}instvata. Na nivo na Op{tina Kratovo ne postojat podatoci za posebni vidovi na otpad. Generiraniot medicinski otpad se sobira edna{ nedelno i se nosi do Medicinski Centar vo Kumanovo, a od tamu se transportira do incineratorot vo Drisla. Lekovite i drugite farmacevtski preparati so pominat rok, se vra}aat na proizvoditelite ili veledrogeriite.

Identifikacija na problemite - otpad

Ruralnoto podra~je vo op{tinata, ne e opfateno so organizirano sobirawe i deponirawe na komunalniot otpad; Evidentna e pojavata na divi deponii; Nesoodvetno deponirawe na industriski otpad vo blizina na mestata na generirawe; Nedostatok na seopfatni podatoci za koli~ini na otpad (pr. industriski otpad i posebni vidovi na otpad); Nezadovolitelna infrastrukturata za upravuvawe na otpad na lokalno nivo (nesanitarna op{tinska deponija, nedovolna oprema za sobirawe i transport na otpad); Nedostatok na Plan i Programa za upravuvawe so otpad, koi gi podgotvuva i donesuva op{tinata, za period od tri do {est godini, koj treba da bide usoglasen so Nacionaleniot Plan za upravuvawe so otpad, soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad; Nedovolna zapoznaenost na gra|anite za sostojbata i problemite so otpadot / Javna kampawa za postapuvawe so otpadot.

6 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Tematska oblast – po~va i iskoristuvawe na zemji{te

Direktno vlijanie na po~vata i iskoristuvaweto na zemji{teto, na teritorijata na Op{tina Kratovo imaat: industrijata, naselenieto, zemjodelstvoto, sto~arstvo, upravuvaweto so otpadot i transportniot sektor. Denes vo op{tina Kratovo, se vr{i intenzivno proizvodstvo, samo na mal del od obrabotlivoto zemji{te. Golem del od zemjodelskite povr{ini se napu{teni, kako rezultat na migriraweto na naselenieto. Na teritorijata na op{tina Kratovo, ima 22.227 ha zemjodelski povr{ini, od koi na oranici i bav~i, pripa|aat 41% od vkupnite zemjodelski povr{ini, na ovo{ni gradini 2%, na lozja 1,4% i livadi i pasi{ta 25%, od vkupnite zemjodelski povr{ini. êsta praksa na teritorijata na op{tina Kratovo, e palewe na strni{ta i slama na zemjodelskite povr{ini. Sto~arskiot sektor vo op{tinata se karakterizira so mali, sto~arski doma}instva i komercijalno orientirani zemjodelski stopanstva. Sto~niot fond vo op{tinata iznesuva okolu 26.900 grla, od koi 19.000 grla ovci, 2.150 grla kravi, 3.500 kozi, 2.250 sviwi i okolu 70.000 edinki ìvina. Navedeniot sto~en fond e mal, vo odnos na povr{inata na zemji{teto i nema zna~itelno vlijanie vrz zagaduvaweto na ìvotnata sredina, vo slu~ajov po~vata.

Identifikacija na problemite – po~va i iskoristuvawe na zemji{te

Otsustvo na monitoring na po~vi (definirawe na po~ven profil, i kvalitet na po~vi); Degradacija na po~vite (pr: erozija i kontaminacija na po~vata); Pretvorawe na neurbanizirani povr{ini vo divi deponii; Ne postoi integrirano upravuvawe vo zemjodelstvoto i {umarstvoto; [umski po`ari i nelegalna eksploatacija na {umite; Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto.

Tematska oblast - Priroda

Op{tina Kratovo poseduva relativno bogata fauna i flora. Od prirodnoto nasledstvo, kako najzna~ajno na teritorijata na op{tina Kratovo se javuvaat: strogiot priroden rezervat Plo~e Litotelmi - Stracin, za{titen bor vo Kratovo, lokalitetot Cocev Kamen i skamenetite kukli kaj seloto Kuklica. Na teritorija na op{tina Kratovo, postoi predel so posebni prirodni karakteristiki. Toa e takanare~eniot „Osogovski bukov komleks ”, so povr{ina od 3.818 ha, koj e rasprostranet i na teritorijata na sosednite op{tini Ko~ani i Kriva Palanka. Zletovska Reka e tipi~en primer na otvoreno, visokoplaninsko vodeno telo, {to posebno se odnesuva za gorniot tek na ovaa reka, koj se odlikuva so ladni i brzi vodi

7 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

od prva klasa na kvalitet, koi se naseleni so napredna populacija na razli~ni vidovi na ribi, me|u koi dominira pastramkata. Branata „Kneèvo ”, ~ija izgradba neposredno pretstoi, }e predizvika promeni vo slivot na Zletovska Reka. Taa }e vlijae vrz migracijata na ribi, prenesuvaweto na nanos i suspendirani ~esti~ki i drugo. Vakvite promeni }e imaat vlijanie vrz faunata, ribite, pticite, insektite i krajbre`nata flora. Mo`ni negativni efekti za stabilnosta na ekosistemite i degradacijata na biodiverzitetot vklu~uvaat gubewe, modifikacija i fragmentacija na ìveali{tata i prekumernoto iskoristuvawe na biolo{kite resursi (lov, ribolov, trguvawe so lekoviti i aromati~ni rastenija, polàvi, èlki, pe~urki). Negativnoto vlijanie na ekonomskite sektori vo op{tina Kratovo vrz prirodata i biodiverzitetot e nezna~itelno, zemaj}i go vo predvid i obemot na aktivnosti na samite sektori.

Identifikacija na problemite - priroda

Nedostatok i/ili nedostapnost do zainteresirana javnost, na podatoci za brojnosta na `ivotinskiot i rastitelniot svet na teritorijata na op{tina Kratovo. Ne postoi integrirano upravuvawe so {umskiot fond. Nedovolna za{tita na loven i riben fond; Zakana od lovokradstvo i ribokradstvo. Nedovolno nivo na svest kaj javnosta, za za{tita na prirodnite vrednosti. Nepovolna socio-ekonomska sostojba, {to go zgolemuva pritisokot vrz biodiverzitetot i prirodnite resursi .

8 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

2. PRAVNA RAMKA

Izrabotkata na LEAP proizleguva od potrebata na gra|anite za ~ista i zdrava ìvotna sredina, no i kako obvrska soglasno Zakonot za ìvotna sredina (Slu`ben vesnik na R.M. br. 53/2005) i Zakonot za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik na R.M. br. 5/2002). Sledejki gi odredbite od poso~enite zakoni, evidentno e deka edinicite na lokalna samouprava, igraat klu~na uloga vo implementacijata na golem del od barawata, regulirani so novata zakonska legislativa vo RM, od oblasta na ìvotnata sredina. Vo taa smisla, vo prodolènie, se navedeni nadle`nostite koi treba da se sproveduvaat na lokalno nivo, soglasno zakonite od oblasta na ìvotnata sredina, koi se usoglaseni so regulativata na EU. Napraveniot pregled po istite, dava jasna slika za obvrskite na ELS i potrebite za zajaknuvawe na ~ove~kite kapaciteti za sproveduvawe na istite.

Zakonot za ìvotna sredina gi utvrduva slednite nadle`nosti na op{tinite: Formirawe na lokalni mreì za monitoring na oddelni mediumi i oblasti na ìvotnata sredina i dostavuvawe na podatoci od istite do M@SPP; Mo`nost za vospostavuvawe na Register na zagaduva~ki materii i supstancii i na nivnite karakteristiki za podra~jeto na op{tinata; Vospostavuvawe i oddrùvawe na Katastar za ìvotna sredina i dostavuvawe na podatocite od istite, najmalku edna{ mese~no do M@SPP; Izgotvuvawe na izve{taj za sostojbata so ìvotnata sredina na podra~jeto na op{tinata. Istiot treba da bide dostapen za javnosta; Obvrska za podgotovka na Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za period od {est godini, soglasno donesena metodologija od strana na ministerot za ìvotna sredina; Sproveduvawe na postapka za strate{ka ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, na odredeni planovi i programi; Izdavawe na B integrirani ekolo{ki dozvoli – postapka za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto; Obezbeduvawe na pravoto za pristap do informacii za ìvotnata sredina i u~estvo na javnosta vo donesuvawe na odluki za ìvotna sredina; Izgotvuvawe na nadvore{en plan za vonredni sostojbi (spre~uvawe i kontrola na havarii so prisustvo na opasni supstancii) i dostavuvawe na istiot do M@SPP; Mo`nost za izrabotka na Lokalna agenda 21; Obvrska za postavuvawe na ovlasteni inspektori za ìvotna sredina na lokalno nivo i dr.

Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh gi utvrduva slednite nadle`nosti na ELS: Obvrska za izgotvuvawe na programi i planovi za za{tita i podobruvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh; Donesuvawe na poedine~ni akti, vo odredeni slu~ai vo ovaa oblast; Vospostavuvawe na lokalni mre`i za monitoring na kvalitetot na ambientniot vozduh na lokalno nivo; Obezbeduvawe na pravoto za pristap do informacii i u~estvo vo donesuvawe na odluki vo ovaa oblast; Postavuvawe na ovlasteni inspektori za `ivotna sredina.

Zakonot za upravuvawe so otpadot gi utvrduva slednite nadle`nosti na ELS: Upravuvawe (postapuvawe) so komunalen i drugi vidovi neopasen otpad; 9 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Donesuvawe na Plan za upravuvawe so otpadot na op{tinata; Donesuvawe na Programa za upravuvawe so otpad za realizacija na Planot na RM za upravuvawe so otpad; Obvrski na op{tinite za upravuvawe so komunalen i drugi vidovi neopasen otpad; Donesuvawe na akti, so koi }e se reguliraat selektiraweto, sobiraweto i transportiraweto na komunalen i drugi vidovi neopasen otpad; Sorabotka so drugite op{tini i gradot Skopje vo vrska so upravuvawe so komunalen i drugi vidovi neopasen otpad; Realizirawe na proekti i prevzemawe na investicioni zafati za podobruvawe na op{tata sostojba so upravuvawe so otpad; Postapuvawe vo soglasnost so op{tite pravila za postapuvawe so komunalen i drugi vidovi na neopasen otpad; Dostavuvawe na izve{tai za sproveduvawe na svoite programi za upravuvawe so otpad; Gradona~alnikot na op{tinata, gi opredeluva lokaciite za skladirawe na neopasen otpad vo blizina na mestoto kade se sozdava, lokaciite kade moàt da bidat izgradeni, odnosno postaveni, pretovarnite stanici; Gradona~alnikot na op{tinata e dolèn dobienite podatoci (od pravni i fizi~ki lica koi se zanimavaat so taa dejnost), za sobran i transportiran komunalen i drug vid neopasen otpad, vo vid na konsolidiran izve{taj, da gi dostavi do nadle`niot organ za vr{ewe na stru~ni raboti od oblasta na ìvotnata sredina, najdocna do 31 mart vo tekovnata godina za prethodnata godina; Odrùvawe na javnata ~istota i postapuvawe so napu{teniot otpad na javnite i soobra}ajni povr{ini vo urbanite sredini i vo neurbaniziraniot prostor na svoeto podra~je; Mo`nost za osnovawe na deponija za neopasen i za inerten otpad (gradeèn {ut) – ja osnovaat pravni lica, vrz osnova na dozvola i sklu~en dogovor za izvr{uvawe na raboti od javen interes, od lokalno zna~ewe so op{tinata; Mo`nost za osnovawe na zaedni~ka administracija so druga op{tina (ili pove}e op{tini), koja }e vr{i monitoring na upravuvaweto so otpad; Mo`nost za opredeluvawe na nadomestok za upravuvawe so otpad vo visina od 1-2%, od cenata za izvr{ena usluga, za sobirawe i transportirawe na komunalen otpad; Nadzor na upravuvaweto so otpad – ovlasten inspektor za ìvotna sredina i dr.

Vospostavuvawe na granici za racionalno koristewe na prirodnite resursi e samo del od Zakonot za priroda, ~ie sproveduvawe podrazbira vklu~uvawe na site zainteresirani strani, zaedno so op{tinite. Do stapuvawe na sila na noviot Zakon za vodi , koj e aproksimiran so evropskoto zakonodavstvo, vaàt odredbite od postojniot Zakon za vodi. Za{titata na po~vite se regulira vo nekolku zakoni, me|u koi, zakonite za ìvotna sredina, prirodata, {umite, vodite i na upravuvaweto so otpadot. Zakonot za lokalna samouprava utvrduva lista na nadle`nosti na op{tinite me|u koi i urbanisti~ko planirawe, za{tita na ìvotnata sredina i prirodata i komunalni dejnosti (}e gi spomeneme snabduvaweto so voda za piewe, odveduvawe i pre~istuvawe na otpadni vodi, postapuvawe so komunalen otpad, izgradba, odrùvawe i rekonstrukcija na infrastrukturni objekti i dr).

Sproveduvaweto na zakonite e vo nadle`nost na razli~ni dr`avni organi, vo zavisnost od problematikata. Prostorniot plan i Zakon za zemjodelsko zemji{te, pokrivaat odredeni segmenti koj se odnesuvaaat na iskoristuvaweto na zemji{teto.

10 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

3. [TO E LEAP?

LEAP za Op{tina Kratovo, pretstavuva planski dokument za aktivnosti vo oblasta na ìvotnata sredina, koj iako pretstavuva samostoen dokument, sepak korespondira so Nacionalniot Plan za ìvotna sredina (NEAP). LEAP-ot pretpostavuva analiza na sostojbite vo ìvotnata sredina i utvrduvawe na potrebite za nadminuvawe na problemite.

Ovaa obvrska e ostvarena preku: • utvrduvawe na postojnata sostojba so kvalitetot na `ivotnata sredina, nivno vlijanie vrz zdravjeto na naselenieto i vrz mo`nostite za razvoj na Op{tinata; • utvrduvawe na prioriteti; • izgotvuvawe dinami~en plan na merki i aktivnosti.

Sledej}i go pravoto na naselenieto za transparentnost na informaciite od oblasta na ìvotnata sredina, lokalnite vlasti, preku LEAP-ot, obezbeduvaat u~estvo na javnosta vo celokupniot proces na negova izrabotka i realizacija. Vrz osnova na ocenata za stepenot na zagadenosta na ìvotnata sredina vo dadeno podra~je, LEAP-ot predlaga merki i aktivnosti za za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, od interes i vo nadle`nost na op{tinata, a osobeno za: • za{tita na vozduhot od zagaduvawe i za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; • snabduvawe so kvalitetna voda za piewe vo dovolni koli~ini; • za{tita na vodite od zagaduvawe, pre~istuvawe na otpadnite vodi, progresivno namaluvawe na {tetnite ispu{tawa i postepeno eliminirawe na emisiite na opasni supstancii vo vodite i za ublaùvawe na posledicite od {tetnoto dejstvo na vodite i od nedostigot na voda; • za{tita od bu~ava i vibracii, nastanati kako rezultat na stopanskite i na drugite dejnosti i aktivnosti; • urban razvoj i prostorno planirawe; • razvojot na lokalniot javen transport i soobra}ajot na podra~jeto; • zgolemuvawe na energetska efikasnost; • razvoj na ekolo{ko-kulturniot turizam i negovoto vlijanie vrz ìvotnata sredina; • za{tita na biodiverzitetot; • upravuvawe i koristewe na prirodnite bogatstva; • podigawe na javnata svest i razvoj na obrazovanieto za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina; • posledicite od ekonomskiot razvoj vrz ìvotnata sredina i • nadle`nite subjekti za sproveduvawe na oddelnite elementi na planot.

LEAP-ot go donesuva Sovetot na op{tinata, vrz osnova na ocenata na svoite specifi~ni sostojbi i potrebi, a go sproveduva gradona~alnikot na op{tinata, kako i drugite pravni i fizi~ki lica opredeleni so planot. LEAP-ot se donesuva za period od {est godini i tekovno se obnovuva, vo zavisnost od novonastanatite uslovi. LEAP-ot zadolìtelno se obnovuva, po istekot na rokot za koj e donesen. Sovetot na op{tinata formira telo, rakovodeno od gradona~alnikot, koe ja sledi implementacijata na LEAP-ot i predlaga promeni vo dokumentot, a za toa edna{ godi{no go izvestuva Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Izrabotkata na LEAP dokumentot e zasnovana na slednite na~ela: 11 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

• Na~eloto na odr`liv razvoj; • Na~eloto za transparentnost i vklu~uvawe na javnosta i • Na~eloto za finansiski i kadrovski mo`nosti.

Vo soglasnost so iznesenoto, op{tite celi na LEAP-ot se: Da se prodolì so procesot na pribliùvawe kon politikite na EU, vo oblasta na ìvotnata sredina na lokalno nivo; Da se integrira politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki; Da se identifikuvaat i zajaknat potrebnite administrativni strukturi, za efikasno upravuvawe so ìvotnata sredina na lokalno nivo; Da se obezbedi implementacija i sproveduvawe na barawata za za{tita na ìvotnata sredina na lokalno nivo; Da se pottiknat site subjekti, vo oblasta na ìvotnata sredina, kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina, osobeno javnosta; Da se postavat osnovi za ekolo{ki odr`liv pristap; Da se iznajdat finansiski sredstva za re{avawe na prioritetnite ekolo{ki problemi, i dr. Izraboteniot LEAP sodrì pregled na sostojbite so ìvotnata sredina i prirodata, lista na problemi i prioriteti, kako i utvrdeni celi, merki i akcii za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina. Isto taka, dokumentot utvrduva plan za realizacija na akciite, nadle`ni pravni i fizi~ki lica, rokovi za sproveduvawe na celite, merkite i akciite, kako i izvori na finansirawe i potrebni finansiski sredstva za realizacija na akciite/proektite.

3.1. METODOLOGIJA ZA IZRABOTKA NA LEAP

Soglasno Zakonot za `ivotna sredina (~len 60, stav 2), nositel na procesot na izrabotka na LEAP e Op{tina Kratovo. Soglasno istiot Zakon, LEAP-ot se izrabotuva vrz osnova na metodologija koja ja utvrduva Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, koja so odluka na ministerot e donesena na po~etokot na 2007 godina.

Izrabotkata na LEAP-ot za op{tina Kratovo, e finansirana od Buxetot na Republika Makedonija, preku Programata za investirawe vo ìvotnata sredina na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe za 2007 godina. Procesot na izrabotka na LEAP za Op{tina Kratovo, zapo~na so podnesuvawe na inicijativa na Gradona~alnikot do Sovetot na Op{tinata br. 07-211 od 31.01.2008, po {to sleduva{e Odluka za izrabotka na Lokalen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo.

Organizaciskata struktura za izrabotka na LEAP e postavena na sledniot na~in: • Lokalen koordinator, nazna~en od Gradona~alnikot; • Lokalen komitet, odobren od Sovetot na Op{tina Kratovo; • Rabotni grupi, formirani od Lokalniot komitet. Stru~nite raboti, neophodni za izrabotka na LEAP-ot, gi koordiniraat eksperti od soodvetnite oblasti/mediumi.

12 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Slika br. 1 : Rabotna sredba vo Op{tina Kratovo

Po potpi{uvaweto na Dogovorite pome|u Op{tina Kratovo i Ministerstvoto za ìvotna sredina i proistorno planirawe i pome|u Op{tina Kratovo i konsultantskata firma „Krafting Grup ” od Skopje, Gradona~alnikot go zapozna Sovetot na Op{tinata i se formira{e Lokalen komitet sostaven od 24 ~lena. Vo Lokalniot komitet, bea izbrani pretstavnici na biznis sektorot, pretstavnici na nevladinite organizacii od oblasta na ìvotnata sredina, pretstavnici na mesnite zaednici, pretstavnici od ~lenovite na Sovetot na Op{tinata, pretstavnici na pe~ateni i elektronski mediumi i gra|ani na op{tinata. Potoa, be{e izbran Koordinator na proektot od redot na vrabotenite. Lokalniot komitet formira{e rabotni grupi, po tematski oblasti i toa za: voda, vozduh, otpad, po~va i iskoristenost na zemji{teto, i priroda. Vo rabotnite grupi, pokraj vrabotenite od op{tinskata administracija bea vklu~eni i eksperti za sekoja tematska oblast. Procesot na izrabotka na dokumentot trae{e pove}e od 6 meseci i pomina niz razli~ni formi na u~estvo: • Obrabotka na postoe~ki podatoci, sobirawe na dopolnitelni podatoci i formirawe na baza na podatoci; • U~estvo na ~lenovite na rabotnite grupi vo rabotilnici i koordinacija pome|u rabotnite grupi; • Informirawe na javnosta preku intervjua so Koordinatorot na proektot i organizirani tribini; • Sostanoci na rabotnite grupi i na Lokalniot komitet za izrabotka na materijalite. Sekoja od ovie aktivnosti ima{e jasna cel i o~ekuvani rezultati, {to doprinese vo postignuvawe na konsenzus na zaednicata, po pove}e va`ni pra{awa vo izrabotkata na dokumentot. Vo soglasnost so sostojbite vo op{tinata, a vrz osnova na ovoj dokument, treba da se prezemat konkretni merki i akcii za: • Racionalno koristewe na vodenite resursi; • Tretman na otpadni vodi; • Upravuvawe so otpad; • Racionalno koristewe na prostorot i prirodnite resursi; • Unapreduvawe na kvalitetot na vozduhot; • Za{tita i unapreduvawe na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i dr. 13 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

4. OP[TI PODATOCI ZA OP[TINA KRATOVO

4.1. GEOGRAFSKA POLO@BA Op{tina Kratovo se nao|a vo severoisto~niot del na Republika Makedonija. Rasprostraneta e vo slivnoto podra~je na Kriva Reka, a delumno i na Zletovska Reka. Glavnata oska na protegawe na op{tinata e istok-zapad. Se grani~i so op{tinite, Kriva Palanka, Rankovce, Staro Nagori~ane, Sveti Nikole, Probi{tip i Ko~ani.

Slika br. 2: Granici na op{tina Kratovo

Teritorijata na Op{tinata Kratovo, zafa}a povr{ina od 375,44 km 2 ili, 1,48% od teritorijata na Republika Makedonija. Spored popisot vo 2002 godina vo Op{tina Kratovo ìveat 10.441 ìteli. Vo op{tinata ima 31 naselba i toa: gradot Kratovo i selata: Blizanci, Vakuf, Gorno Kratovo, Dimonce, Emirica, @eleznica, @ivalevo, Kavrak, Ketenovo, Kneèvo, Kojkovo, Kowuh, Krilatica, Kuklica, Kunovo, Lukovo, Topolovi}, Mu{kovo, Neìlovo, Pendak, Prikovci, Sekulica, Stracin, Tala{mance, Tatomir, Trnovac, Turalevo, Filipovci, [legovo i [opsko Rudare.

4.2. KARAKTERISTIKI NA TERENOT Od aspekt na morfologijata, op{tinata glavno ima karakter na ridskoplaninska oblast. Terenot vo zona na visoka i sredno-planinska struktura e izgraden od kristalesti {krilci, a vo niskata planinska struktura na reqefot, dominiraat eruptivni karpi. Visok i srednoplaninski reqef se sre}ava na Osogovskite Planini, koj e zastapen so relativno {iroki, zaramneti i dosta dolgi planinski bila, me|u sebe odvoeni so tesni i mnogu dlaboki dolini. Prose~nata nadmorska viso~ina iznesuva 1.000 m.

14 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Slika br. 3: Panoramski pogled na op{tinskiot centar Kratovo

Op{tinata poseduva agrarna povr{ina od 35.013 ha, od koja 10.818 ha obrabotliva povr{ina (30,9%), 12.160 ha pasi{tata (34,4%) i 12.035 ha {umski povr{ini (34,3%).

4.3. SOOBRA]AJNA INFRASTRUKTURA Op{tinata nema dovolno razviena soobra}ajna infrastruktura. So najzna~ajnata soobra}ajnica, odnosno so regionalniot pat Stracin - Kratovo - Probi{tip, op{tinata e povrzana so patnite pravci Kumanovo - Kriva Palanka - ]ustendil (Bugarija) i Skopje - Veles - [tip. Vo faza na izgradba e me|unarodnata `elezni~ka pruga po dolinata na Kriva Reka kon Bugarija.

4.4. KLIMA Klimatskite karakteristiki na odredeni podra~ja na op{tinata, zavisat od geografskata polo`ba i planinskata struktura na reqefot, poradi {to se javuvaat varijacii na kontinentalnata klima vo ramki na niskoplaninska, srednoplaninska i viskoplaninska klimatska zona. Prose~nata godi{na temperatura se dvi`i od 10 do 11 0C, so maksimalni temperaturi vo letnite meseci do 38 0C i minimalni temperaturi vo zimskiot period do - 21 0C. Dominantni vetrovi vo op{tinata se od severo-isto~en pravec. Vetrovite, kako i maglata se retka pojava vo lokalitetot na gradot Kratovo.

Prose~nata godi{na koli~ina na vrneì se dviì od 630 mm vo poniskite, pa od 930 do 1.200 mm vo planinskite predeli na op{tinata. Vo tekot na godinata, vrneìte najmnogu se zastapeni vo mesec april, a najmalku vo mesec januari. Sneg vrne vo prosek po 12 dena godi{no. Godi{nata prose~na relativna vla`nost iznesuva 37%, pri {to, najvisoka e vo zimskite meseci so prosek od 79%, a najniska vo letnite meseci so prosek od 53%.

4.5. HIDROGEOLO[KI KARAKTERISTIKI Od hidrogeolo{ki aspekt, na teritorijata na Op{tina Kratovo glavno se prisutni slabo vodopropusni stenski masi, so malku izrazena puknatinska poroznost. Poizrazeni kolektorsko-hidrogeolo{ki osobini na karpite, se javuvaat vo dolinskite delovi na 15 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

terenot, kade vsu{nost preovladuvaat aluvijalni tvorbi sostaveni od pesok, ~akal i pesoklivi glini so intergranularna poroznost. Kristalesti {krilci so izolatorski hidrolo{ki karakteristiki, se sre}avaat vo severniot i severo-isto~niot del od terenot. So sli~ni hidrogeolo{ki karakteristiki se i gnajsevite i mika{istite karpi, koi se od prekambiski period i se locirani vo isto~niot del od terenot. Pogolem del od terenot e sostaven od magmatski karpi, vo koi preovladuvaat izolatorskite hidrolo{ki osobini. Tektonski, terenot e izgraden od stari prekambiski gnajsevi i mika{isti, paleozojski {krilci i graniti i mezozojski tvorbi zastapeni so peso~nici, konglomerati, glinici i varovnici. Terciernite tvorbi se od eocenski i pliocenski ezerski naslagi. Vo ovoj masiv sî obrazuvani poodelni regionalni rupturi, koi lu{pesto se navlekuvaat na karpite od sosednata zona.

Vulkanskata aktivnost na terenot e dosta izrazena, za {to svedo~at ostatocite od vulkanskite naslagi, vo vid na karpi so puknatinska poroznost. Ova uslovuva pojava na izdani od razbien tip, koi sé so promenliva izda{nost. Izvorite od zbien tip se poretko zastapeni na ovoj teren, a se formirani vo aluvionite na re~nite dolini, koi se sostaveni od pesok, ~akal i mal del od glinoviti pesoci. Vo ovie vodonosni horizonti se formirani i fraetski izdani, koi ne se so golema va`nost za eksploataciski celi.

Golema rasprostranetost imaat puknatinskite izdani, no i tie se slabo vodonosni i slabo izda{ni. Istite sé so retka pojava na izvori, glavno so povremen karakter i so stroga zavisnost od atmosferskite vrne`i. Na teritorijata na op{tinata prisutni se i bezvodni tereni.

4.6. GEOTERMALEN POTENCIJAL Sostavot na terenot ukaùva na prisustvo na golem geotermalen potencijal. Ova osobeno se odnesuva na raznodimenzioniranite rasedi, vo koi ne e isklu~ena mo`nosta od cirkulacija na geotermalna voda vo dlabokite horizonti. Posebna va`nost za geotermalnata potencijalnost se mladite vulkanski izlivi, koi{to se zastapeni vo isto~nite delovi od op{tinata. Kako indikacija za prisustvo na geotermalni vodi, se javuva izvorot na mineralna voda vo s. @eleznica, koj ima temperatura od 19 0C (ovaa temperatura ja prestavuva granicata pome|u ladni i geotermalni vodi), kako i utvrdenite geotermalni vodi vo blizina na s. Topolovi}, koi so dopolnitelni detalni istraùvawa moè da pretstavuvaat geotermalen potencijal, pogoden za ekonomska valorizacija.

4.7. DEMOGRAFIJA Vkupnoto naselenie vo Op{tina Kratovo, vo 2002 godina iznesuvalo 10.441 ìteli. Gradot Kratovo ima 6.924 ìteli, ili 66.3% od vkupnoto naselenie na op{tinata. Vo strukturata na naselenieto na gradot, mladite do 20 godini u~estvuvaat so 24,8%, pomladi od 40 godini so 52,9% i stari so 60 i pove}e godini so 18,9%. Vo odnos na nacionalnata pripadnost, vo op{tinata dominiraat Makedonci so mnozinstvo od 98 %, po niv sleduvaat Romite so 1,4%, potoa Srbite so 0,2%, Turcite so 0,1% i drugi so 0,3%. Vo op{tinata, pokraj gradot Kratovo, ima u{te 30 selski naselbi, od koi 28 se od razbien maalski tip. Najgolema ruralna naselba e [legovo, so 373 ìteli. Podetalen pregled na naselenite mesta vo op{tinata e daden vo Tabela 1. I pokraj namaluvaweto na brojot na naselenieto vo op{tinata, brojot na doma}instvata e zgolemen, i toa od 3.228 vo 1981 godina, na 3.304 vo 2002 godina. Pritoa, brojot na ~lenovi po semejstvo vo gradot e namalen od 3,9 na 3,2, a vo ruralnite naselbi od 3,8 na 2,8 ~lena po semejstvo. 16 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Tabela 1: Osnovni podatoci za naselenite mesta vo Op{tina Kratovo Reden Naselba Povr{ina na atar Broj na `iteli Gustina

broj na naselbata vo km 2 vo 2002 ìteli / km 2 1 Kratovo 13,9 6924 498,12 2 Bliznaci 5,5 6 1,09 3 Vakuf 7,9 122 15,44 4 Gorno Kratovo 15,4 27 1.75 5 Dimonce 9,9 51 5,15 6 Emirica 24,3 18 1,52 7 @eleznica 9,1 220 24,17 8 @ivalevo 4,5 155 34,44 9 Kavrak 7,2 62 8,61 10 Ketenovo 5,1 216 42,35 11 Kneèvo 18,9 64 3,38 12 Kojkovo 11,8 36 3,05 13 Kowuh 14,1 150 10,63 14 Krilatnica 9,7 141 14,54 15 Kuklica 13,6 97 7,13 16 Kunovo 5,1 3 0,59 17 Lukovo 9,9 4 0,40 18 Mu{kovo 12,9 51 3,93 19 Neìlovo 14,2 23 1,62 20 Penda} 8,3 45 5,42 21 Prikovci 6,7 114 17,01 22 Sekulica 18,2 177 9,73 23 Stracin 27,2 185 6,80 24 Tala{mance 7,9 150 18,99 25 Tatomir 13,6 84 6,18 26 Topalovi} 8,1 32 3,95 27 Trnovac 14,4 330 22,92 28 Turalevo 7,3 326 44,36 29 Filipovci 13,4 112 8,36 30 [legovo 10,6 373 35,18 31 [opsko Rudare 27,5 143 5,20

4.8. SOCIJALNA SOSTOJBA VO OP[TINATA U~estvoto na rabotosposobnoto naselenie vo vkupnoto naselenie na op{tinata iznesuva 61,1%, pri {to zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie u~estvuva so 25%. Op{tinata poseduva vkupna agrarna povr{ina od 35.013 ha . Od pregledot, daden vo tabela 8 vo poglavje 6.4.4, mo`e da se konstatira deka obrabotlivite povr{ini iznesuvaat 10.818 ha ili 30,9%, pasi{tata zavzemaat 12.160 ha , ili 34,4% i {umskite povr{ini 12.035 ha ili 34,37%. Agrarnata struktura na zemji{teto vo op{tinata e prika`ana vo tabela 2. Teritorijata na op{tinata e bogata so mineralni surovini, poradi {to ovoj kraj, vo minatoto, bil centar na rudarstvoto i metalurgijata na Balkanot, a ovie stopanski dejnosti pretstavuvale osnova za egzistencija na lokalnoto naselenie. Denes, na

17 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

teritorijata na op{tinata vo eksploatacija e samo rudnikot za kvarcit „Crn Vrv ” na kombinatot „Sileks ”. Poradi neramnomerna raspredelba na naselenieto i nedovolna soobra}ajna povrzanost na ruralnite naselbi na op{tinata, evidentno e prisustvo na slaba iskoristenost na prethodno navedenite prirodni resursi. Ova e edna od osnovnite pri~ini za visokata nevrabotenost, kako i za sloènite ekonomski i socijalni sostojbi vo op{tinata. Spored podatocite od popisot od 2002 godina, vo op{tinata imalo vkupno 2.518 vraboteni lica od koi 822 èni. Spored ekonomski sektori, strukturata na vrabotenite e sledna: zemjodelstvo 11,5% od rabotnata sila, industrija 45,7%, uslugi 42,5% i nepoznato 0,3%. Spored socio-ekonomskite pokazateli, brojot na nevraboteni lica iznesuva 1.605 i pretstavuva 38.9% od rabotosposobnoto naselenie. Naselenieto vo urbanata sredina, kako i vo selskite naselbi, prete`no ìvee vo objekti od individualna gradba. Na teritorijata na Op{tinata Kratovo, ima 4.951 stan so vkupna povr{ina od 206.266 m 2. Od tuka proizleguva podatokot za prose~nata golemina na stanovi, koja iznesuva 59 m 2, ili prose~no 17 m 2 po ìtel.

4.9. KULTURNO I ISTORISKO NASLEDSTVO

Kratovo e eden od najstarite gradovi vo Republika Makedonija. Prvoto spomenuvawe na gradot vo istoriskite dokumenti, datira od po~etokot na vtorata polovina na XII vek i toa od zapisite na arapskiot geograf i patepisec Idrizi. Zapisite se odnesuvaat za negovata poseta na Kratovo i okolinata vo 1153 godina, vo koi Kratovo go opi{uva kako napreden i dobronaselen grad. Spored drugi dokumenti, Kratovo vo 1515 godina imalo 1.000 ku}i so 979 semejstva hristijani, 152 semejstva muslimani i 10 semejstva Evrei, dodeka spored Evlija êlebija, Kratovo vo 1660 godina imalo 800 ku}i od cvrsta gradba, pokrieni so crveni keramidi i opkoleni so rajski bav~i i ìva voda. Brojot na ìteli bil okolu 6.000 iljadi, od koi 2.500 bile Turci. Kako rezultat na pove}e civilizacii i kulturi koi{to minale niz nego, vo svojata mnoguvekovna istorija, gradot dobival pove}e imiwa, po~nuvaj}i od anti~koto ime Tranupara, rimskoto Kratiskara, vizantiskoto Koritos i turskite imiwa Karatonlu i Kiratova, za da na kraj go zadrì dene{noto slovensko ime Kratovo. Postoe~kite drevni arhitektonski spomenici, kako {to se kulite, mostovite i nekolkute preostanati starogradski ku}i, imaat posebna arhitektonska vrednost. Tie se najprepoznatlivi simboli na Kratovo, koi istovremeno pretstavuvaat i istorisko nasledstvo i go otslikuvaat vremeto koga Kratovo bilo vo najgolemiot ekonomski podem.

18 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

4.9.1 Arhitektonski vrednosti

Kratovska ku}a Gradskata kratovska ku}a e mnogu interesna i ubava arhitektonska gradba. Ku}ite se individualni, za edna familija, so retki isklu~oci za dve. Naj~esto se slobodno postaveni po padinite ili se izdigaat od karpite so koi se organski povrzani vo mal dvor, ograden so yidovi sledej}i ja konfiguracijata na terenot. ^ardakot e sostaven del od sekoja kratovska ku}a. Mnogu interesna bila i ~ar{ijata so okolu 350 du}ani od site zanaeti, a najubav go smetale kazanxiskiot zanaet. Vo gradot postoela i Slika br. 4: Kulturen dom i star tvrdina, koja e urnata za vreme na osvojuvawe od turski zatvor Turcite. Kako arhitektonsko bogatstvo vo Kratovo se sre}avaat i golem broj na ~e{mi, koi se izvonredno vklopeni vo urbanoto tkivo na gradot. Tie se sre}avaat na sekoj sokak, na raskrsnici, kaj monumentalni objekti, vo razni objekti, vo dvori{ta itn.

Srednovekovni kuli i mostovi Srednovekovnite kameni kuli, pretstavuvaat najprepoznatliv simbol na gradot Kratovo. Od nekoga{nite 12, denes se ostanati samo 6 kuli. Kulite se locirani vo sredi{niot del na gradot. Izgradeni se od kamen i tula, so blago zakoseni krovovi pokrieni so kameni plo~i. Kulite imaat kvadratna ili pravoagolna osnova, so po edna prostorija na sekoj kat. Se pretpostavuva deka na prizemje se ~uvala ruda, na prviot kat hrana, dodeka pogornite katovi slu`ele za `iveewe. Ne pomalku zna~jano obele`je na gradot Kratovo pretstavuvaat i kamenite mostovi. Toa se neobi~no ubavi objekti, koi se istoriski, stilski i koloritno vklopeni vo naselbata. Izgradeni se nad mnogu dlaboki i strmni re~ni korita i se vidlivi eden so drug. Mostovite prestavuvaat del od nekoga{nata golema ~ar{ija, koja postoela od dvete strani na Kratovska Reka, i koja bila poznata po razvieni zanaeti i celi uli~ki na oddelni esnafi. Vo ~ar{ijata zavr{uvale site glavni ulici, koi {to se spu{tale od razni delovi na gradot. Denes {estte mostovi, od koi najprepoznatliv i najreprezentativen e Radin Most (izgraden vo 1833 godina od Havzi Pa{a od Skopje), se za{titeni so Zakonot za za{tita na kulturno- istoriskite spomenici na Slika br. 5: Saat Kula vo Kratovo Makedonija.

19 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

4.9.2 Drevni spomenici na kulturata

So arhitektonsko-arheolo{ka vrednost na teritorijata na Op{tina Kratovo, se nao|aat u{te nekolku pozna~ajni spomenici na kulturata, kako praistoriskata observatorija „Cocev kamen ”, tvrdinata „Golemo gradi{te ” i ranohristijanskata bazilika – Rotonda vo s. Kowuh. Sleden zna~aen spomenik na teritorijata na op{tina Kratovo e rezervatot za karpesta umetnost, vo blizina na s. Trnovec. Slika br. 6: Lokalitet “Cocev Kamen ”

Vo XVII vek vo Kratovo, postoele dvaesetina verski objekti, i toa, pove}eto pravoslavni crkvi, kako i pet xamii. Vo toa vreme se prtpostavuva deka postoela i edna katoli~ka crkva, koja bila locirana sproti Srezskata Kula. Denes vo Kratovo postojat tri crkvi, od ponov datum, vo koi {to se vr{i bogoslu`ba. Crkvata Sv. Jovan Prete~a sluì kako glavna i soborna crkva na gradot. Ne e poznato koga e izgradena, no se znae deka e obnovena vo 1836 godina. Crkvata Sv. Nikola ûdotvorec, vo minatoto pove}e pati bila urnisuvana i obnovuvana, za da kone~no bide obnovena vo 1848 godina i osvetena vo 1854 godina. Crkvata Sv. \or|i Kratovski e najmalata crkva, koja e izgradena vo 1925 godina i kon koja, vo me|uvreme, se pridodadeni starite gradski grobi{ta. Kako spomenici na kulturata vo Op{tina Kratovo, se smetaat i poznatite gravuri na t.n. karpesta umetnost, koi se izrabotuvani od ~ovekovata raka vo damne{noto minato. Od dvi`noto kulturno nasledstvo, najpoznati se raznite moneti, koi datiraat u{te od vizantisko vreme. Tie nosat likovi na imperatorite Anastazie, Justin I, Justinijan, Justinijan I i Zenon. Nekoi od niv se ~uvaat vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje. Nivnoto poteklo na ovie prostori, se dolì na faktot {to vo Kratovo, vo minatoto, bile kovani pari od blagorodni metali, koi se dobivale od lokalnite bogati rudnici za zlato i srebro. Ovoj grad, vpro~em, pretstavuval centralno rudarsko i trgovsko sredi{te na Balkanot, po~nuvaj}i od XVII vek, pa s è do po~etokot na XIX vek.

20 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5. OCENKA NA SOSTOJBATA SO @IVOTNATA SREDINA Osnovnite analizi {to bea izvr{eni za utvrduvawe na sostojbite so `ivotnata sredina vo Op{tina Kratovo, se del od tematski osnovni izve{tai vo DPSIR format. Analiti~kata ramka na DPSIR, nudi seopfaten metod za analizirawe na sekoja oddelna tema.

5.1. TEMATSKA OBLAST VOZDUH

5.1.1. Emisija od stacionarni izvori Vrz osnova na izvr{enite analizi, konstatirano e deka, vozduhot vo op{tina Kratovo najmnogu se zagaduva so emisija na ~ad od individualnoto zagrevawe na domovite i ustanovite, (stacionarni izvori na zagaduvawe) koi kako gorivo naj~esto upotrebuvaat drva, a industriskite pogoni i soobra}ajot (mobilni izvori), vo pomala merka doprinesuvaat za zagaduvawe na vozduhot. [to se odnesuva do potro{uva~kata na goriva, proceneto e deka, za zagrevawe na individuali loì{ta, pove}e od 90% od doma}instvata koristat drva, a ostanatite kako gorivo za greewe na domovite, koristat ekstra lesno maslo ili se great na struja. Podatoci za potro{uva~ka na priroden gas, kako i alternativni izvori na energija (geotermalni, solarni), na nivo na op{tinata, ne postojat. Analizite na emisijata na zagaduva~ki supstancii od sogoruvaweto na drva vo doma{ni loì{ta, pokaùvaat deka ima zna~itelna emisija, osobeno na jagleroden monoksid, koj se javuva kako posledica na nepotpolno i nesoodvetno sogoruvawe na drvata vo malite individualini loì{ta. Emisija na zagaduva~ki materii vo vozduhot, predizvikuvaat i pogonite na „Silpen ”, za proizvodstvo na poliuretanski peni, pogonot „Silteks ”, za patenti i drikeri, koi rabotat so mal procent od instaliraniot kapacitet. Proizvodnite kapaciteti na fabrikata „Idnina ” (sega vo ste~aj), imaat negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina, poradi emisija na fenolni gasovi i otpadni gasovi od bakelizacija na proizvodi. Pri povtorno aktivirawe na proizvodstvoto vo fabrikata „Idnina ”, soglasno procedurite za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto, potrebno e da se utvrdat mo`nostite za vgraduvawe na sistemi za pre~istuvawe na otpadnite gasovi.

5.1.2. Emisija od mobilni (podvi`ni) izvori Zagaduvaweto na vozduhot od soobra}ajot e rezultat na koristeweto na te~ni energensi, pri ~ie sogoruvawe se emitiraat: azotni oksidi ( NOx ), sulfur dvooksid (YO 2), jagleroden monoksid ( CO ), jagleroden dvooksid ( CO 2), pra{ina ( SPM ), aldehidi, olovo ( Pb ) i organski kiselini. Nivoto na emisiite vo vozduhot, od mobilnite izvori, ne zavisi samo od stepenot na aktivnost, tuku postoi i direktna povrzanost so kvalitetot na gorivata {to se koristat, kako i starosnata struktura na vozniot park. So cel da se utvrdi emisijata na zagaduva~ki materii od potro{uva~kata na goriva vo soobra}ajot, izvr{eni se presmetki vrz osnova na: potro{uva~ka na benzin i dizel gorivo, kako i brojot na registrirani vozila vo Kratovo. Podatocite poka`uvaat deka vo op{tina Kratovo ima registrirano vkupno 1590 vozila. Potro{uva~kata na goriva za 2007 godina e sledna: oloven benzin 31.221 l/god, bezoloven benzin 195.900 l/god, dizel 89.000 l/god.

21 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Vo Tabela 2, prika`ani se vrednosti za emisii vo vozduhot, od mobilni izvori na zagaduvawe vo Kratovo, presmetani spored SNAP analizata pri vkupna godi{na potro{uva~ka od 316 121 l/god. benzin i 135 500 l/god. dizel, ili so odnos 30% dizel i 70% benzin, vo vkupnata potro{uva~ka na gorivo. Tabela 2: Emisii vo vozduhot od mobilni izvori na zagaduvawe Parametar Sogoruvawe na benzin Sogoruvawe na dizel ( t/god ) Vkupno ( t/god )

SO 2 0.22 0.44 0.66 NOx 2.06 1.21 3.27 CO 9.93 1.3 11.23

CO 2 703.95 348.77 1 053

Analizata pokaùva deka vo zagaduvaweto so SO 2 i VOC, udelot na benzin motori e zna~itelno pomal, vo sporedba so motorite na dizel. Benzinskite motori pak, najmnogu go zagaduvaat vozduhot so jaglerod monoksid ( CO ) i olovo ( Pb ). Koristeweto na LPG, kako pogonsko gorivo vo soobra}ajot, ima najmalo vlijanie vrz emisijata na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot, {to upatuva na konstatacija deka ovoj energens e ekolo{ki najpovolen, vo odnos na kvalitetot na vozduhot. Zna~ajna emisija na zagaduva~ki materii kako SO 2 i CO 2 ima pri poàri na otvoren prostor. Spored informacii od teritorijalna protiv poàrna edinica Kratovo, minatata godina na teritorija na op{tinata, intervenirano e na gasewe poàri na 26 lokacii, pri {to zafatena e povr{ina od 219 ha niskosteblesta {uma.

5.1.3. Kvalitet na ambientniot vozduh Vo ramkite na nacionalnata mre`a, kvalitetot na ambientniot vozduh vo op{tina Kratovo, se sledi preku monitoring stanicata postavena vo op{tina Kumanovo (edna monitoring stanica za severo-isto~niot region). Vrz osnova na podatocite koi se dobivaat, ne e mo`no, vo celost da se sledat parametrite na kvalitet na ambientniot vozduhot. (Soglasno predlozite za monitoring na kvalitet na ambientniot vozduh -

Proekt Zajaknuvawe na upravuvawe so `ivotna sredina, komponenta M 3, vo severoisto~niot region se predvideni 3 avtomatski monitoring stanici).

5.1.4. Identifikacija na problemite - vozduh Nedostatok na seopfatni i sigurni podatoci za emisija na zagaduva~ki supstancii i kvalitetot na vozduhot vo op{tina Kratovo; Doma{nite loì{ta koristat goriva koi sozdavaat zna~itelna emisija na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot; Industriskiot sektor koristi zastarena tehnologija i oprema; Upotreba na goriva so visoka sodrìna na sulfur i zastarenost na vozilata; Nezastapenost na alternativnite izvori na energija na pazarot; Nedovolni institucionalni i ~ove~ki kapaciteti i nedostatok na finansiski sredstva za sproveduvawe na zakonskata regulativa vo ovaa oblast; Nedostatok na planovi i programi za namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot i unapreduvawe na kvalitetot na ambientniot vozduh; Nedostatoci na sistemot za procenka na zdravstvenite i na ekolo{kite rizici od {tetnoto vlijanie na atmosferskite zagaduvawa; Zagaduvawe na vozduhot od poàri na otvoreno. 22 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

5.2. TEMATSKA OBLAST VODA

5.2.1. Vodni resursi Osogovskiot del od op{tinata e bogat so potoci i reki, a najgolem re~en tek e Kriva Reka, koja izvira pod Carev Vrv na teritorijata na Op{tina Kriva Palanka. Ovaa reka, vo op{tinata vleguva severno od s. Krilatica, te~e vo nasoka na zapad koga ja prima levata pritoka Kratovska Reka, i ja napu{ta Op{tina Kratovo nizvodno od s. Kowuh, kade neposredno potoa se vleva vo rekata P~iwa. Va`en re~en tek vo Op{tina Kratovo e Kratovska Reka, koja izvira pod vrvot Lisec i te~e prete`no niz teren sostaven od eruptivni karpi. Zletovska Reka so svoeto gorno slivno podra~je, isto taka te~e niz teritorijata na Op{tina Kratovo. Se obrazuva od vodotecite, Modra Reka i Gorna Reka. Pod seloto Drenak (pripa|a na teritorijata na Op{tina Kriva Palanka), ja prima pritokata Plo~ka Reka, dodeka nizvodno od seloto Kunovo, Zletovska Reka ja napu{ta Op{tinata Kratovo i nejziniot tek prodol`uva niz op{tinata Probi{tip se do ustieto Slika br. 7: Vodopad na Baba Karina vo reka Bregalnica.

5.2.2. Vodosnabduvawe Vodosnabduvawe na gradot Kratovo se vr{i od Zletovska Reka, na nadmorska viso~ina od 1.090 metri. Tirolskiot zafat na Zletovska Reka, se nao|a na oddale~enost od 26 km severoisto~no od gradot, nekolku kilometri vozvodno od idnata brana „Kneèvo ”. Dovodot e izveden od ~eli~ni cevki vo dolìna od 22 km, so dijametar 324 mm . Propusnata mo} na cevkovodot iznesuva 180 l/s , pri {to, vodata po celiot tek se dviì po gravitacionen pat. Dovodniot sistem e pu{ten vo upotreba vo 1988 godina. Sistemot obezbeduva vodosnabduvawe na naselenieto od gradot i na nekolku ruralni naselbi, navodnuvawe na individualni zemjodelski povr{ini i odrùvawe na biolo{ki minimalen protok na Kratovska Reka, vo tekot na su{nite meseci na godinata. Stanicata za pro~istuvawe na voda za piewe se nao|a 2 km isto~no od gradot. Taa obezbeduva voda za gradot Kratovo i za site okolni naseleni mesta vo op{tinata, {to se nao|aat nizvodno i zapadno od gradot. Stanicata ima kapacitet od 80 l/s i rezervoarski prostor od 300 m 3, {to ne e dovolno za potrebite na gradot i okolnite naseleni mesta.

23 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Primenetata postapka vo pre~istitelnata stanica, obezbeduva otstranuvawe na suspendiranite ~vrsti ~esti~ki, redukcija na sodrìnata na èlezo, mangan i algi. So sistemot za vodosnabduvawe na gradot Kratovo stopanisuva komunalno pretprijatie, koe obavuva i drugi komunalni dejnosti (odrùvawe na kanalizacioniot sistem, sobirawe, transportirawe i deponirawe na komunalniot otpad i sl.). Izgradenata gradska razvodna mreà za vodosnabduvawe e stara 40 godini. Od odnosot na proizvedenata i realiziranata voda, proizleguvaat gubitoci od 40%. Golemite zagubi na voda se pred s è poradi dotraenata vodovodna mreà. Pri toa, realiziranata voda vo prosek iznesuva 100 l/ìtel/den, {to e pod normata, ne samo za urbanite, tuku i za ruralnite naselbi. Vodovodnata mreà e so dolìna od 17 km. Poradi dotraenata mreà, doa|a do ~esti defekti, a istata e izvedena od azbest-cementni cevki. Poradi toa, izvr{ena e rehabilitacija na starata vodovodna mreà, so {to se zameneti 9km od starite azbestni so polietilenski cevki. Noviot sistem, seu{te ne e pu{ten vo funkcija, bidejki se raboti na nov proekt za priklu~ok na sekundarna mreà. Ruralnite naselbi na Op{tinata Kratovo, se soo~uvaat so seriozen problem vo obezbeduvaweto kvalitetna voda za piewe. Potro{uva~kata na pitka voda za navodnuvawe na individualnite zemjodelski povr{ini, ne se registrira posebno.

5.2.3. Potrebi za voda za piewe Soglasno proekcijata za vodosnabduvawe na naselenieto, sostojbata vo Op{tinata Kratovo vo 2025 godina, treba da izgleda kako {to e navedeno vo Tabela 3.

Tabela 3: Proekcija za vodosnabduvawe vo Op{tina Kratovo vo 2025 godina Parametar Edinica merka Golemina Gradsko naselenie ìteli 11.000 Selsko naselenie ìteli 3.680 Vodosnabditelna norma (grad) l/ìt/den 350 Vodosnabditelna norma (sela) l/ìt/den 250 Prose~na potro{uva~ka vo gradot l/s 44,6 Maksimalna potro{uva~ka vo gradot l/s 66,8 Prose~na potro{uva~ka vo sela l/s 10,6 Maksimalna potro{uva~ka vo sela l/s 17,0 Godi{na potro{uva~ka vo gradot m3 1.405.250 Godi{na potro{uva~ka vo sela m3 335.800 Vkupna godi{na potro{uva~ka m3 1.741.050

Istovremeno, potro{uva~kata na voda vo industrijata, izrazena vo m 3 godi{no, }e iznesuva kako {to e prika`ano vo Tabela 4.

Tabela 4: Potro{uva~ka na voda vo industrijata Postojna potro{uva~ka Proekcija za 2025 Gradska mre`a Sopstveno vodosnaduvawe Vkupno godina 287.020 1.116.300 1.403.300 2.105.000

5.2.4. Monitoring na vodite Monitoring na povr{inskite vodi vo Makedonija, se vr{i na 110 merni stanici. Upravata za hidrometeorolo{ki raboti (UHMR), vr{i monitoring na koli~estvoto na povr{inskite i podzemnite vodi, kako i monitoring na kvalitetot na povr{inskite vodi. 24 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Higiensko-epidemiolo{kata slu`ba vo Kratovo, raboti vo ramki na Zavod za zdravstvena za{tita vo Kumanovo i e zadol`ena za kontrola na kvalitetot na vodi za piewe. Spored podatocite od HES Kratovo, godi{no se kontroliraat 100 primeroci na voda za piewe od javni ~e{mi i bunari. Sistematski monitoring na industriskite otpadni vodi, ne se vr{i.

5.2.5. Kvalitet na voda za piewe Dosega{nite analizi na vodite na Zletovska Reka od gorniot del na slivot, kade se nao|a tirolskiot zafat za vodosnabduvawe na gradot Kratovo, uka`uvaat deka tie pripa|aat na I klasa, soglasno koi potrebno e samo fizi~ko pre~istuvawe i dezinfekcija na vodata, pred upotreba za piewe. Tipi~en sostav na pro~istenata voda, spored analizi na primeroci zemeni od gradskata mre`a za vodosnabduvawe na Kratovo so voda za piewe, e daden vo tabelite 5, 6 i 7:

Tabela 5: Organolepti~ki parametri i tvrdina na vodata za piewe Boja Miris Vkus Matnost Karbonatna 0 Pt/Co skala ( mg/l SiO 2/l) tvrdina dH 5 0 Bez neutralen 5 5

Tabela 6: Fizi~ko-hemiski parametri (vo mg/l ; provodlivost vo µµµScm -1)

Provod- Suv - - pH KMnO 4 Hloridi SO 4 Ca Mg livost ostatok NO 3 7,8 66 64 0,9 5,3 15 5,7 8,6 11,5

Tabela 7: Koncentracija na toksi~ni supstancii (vo mg/l ) @elezo Mangan Bakar Cink Olovo Nikel Hrom Fluoridi 0,089 0,014 0,007 0,01 0,007 0,002 0,002 0,2

Spored iskazite na gra|ani na Kratovo, organolepti~kite karakteristiki na vodata, ne se mnogu pogodni vo periodite na pointenzivni do`dovi, vo oblasta na tirolskiot zafat na Zletovska Reka, koga ~esto se ~ustvuva miris na mil (tiwa). Se pretpostavuva deka ovaa pojava e rezultat na nedovolniot kapacitet na pre~istitelnata stanica, kako i na otsustvoto na poseben rezervoar za skladirawe na pre~istena voda, koj bi se koristele vo periodi na isklu~itelno zgolemena matnost, kako i pri eventualni tehnolo{ki problemi za vreme na defekti vo procesnata oprema.

5.2.6. Zagaduvawe na vodite Zagaduvaweto na vodite na Kratovska Reka i Kriva Reka, pretstavuva rizik za zagaduvawe na podzemnite vodi i navodnuvanite zemjodelski povr{ini, a so toa i potencijalen rizik za epidemiolo{ki pojavi kaj naselenieto. Hemisko-biolo{kite analizi na vodata na Kratovska Reka, uka`uvaat deka istata pripa|a na I i II kategorija, vo to~ki vozvodno od urbanoto podra~je i na III i IV kategorija, vo to~ki nizvodno od gradot, {to ja pravi nesoodvetna za bilo koja namena. Za razre{uvawe na ovoj problem se predviduva odvoen sistem, koj }e gi odveduva otpadnite vodi nadvor od Kratovo, }e gi pre~istuva i vaka tretirani }e gi ispu{ta vo Kratovska Reka.

25 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.2.7. Komunalni otpadni vodi Zagaduvaweto na vodotecite vo op{tinata poteknuva, vo najgolem del, od gradskite komunalni otpadni vodi, koi bez predhoden tretman direktno se ispu{taat vo Kratovska Reka. Kanalizacioniot sistem na gradot Kratovo gi sobira fekalnite vodi i direktno gi prenesuva vo Kratovska Reka i nejzinite pritoki. Atmosferskite vodi odvoeno se sobiraat i isto taka se prenesuvaat vo Kratovska Reka i nejzinite pritoki. Glavnite kolektori, zaedno so kolektorite na sekundarnata mreà, imaat dolìna od okolu 40 km. Polovina od ovaa dolìna se PVC cevki postari od 35 godini. Ostanatite 20 km se stari kanalizacioni instalacii, koi zavisno od terenot i vremeto na gradba, se napraveni od salonit, kerami~ki cevki, ili izdlabeni vo kameni sloevi i pokrieni so kameni plo~i. Potrebna e rekonstrukcija, pro{iruvawe i izgradba na novi kanalizacioni sistemi, kako i tretman na komunalnite otpadni vodi (doizgradba na kolektor i izgradba na pre~istitelna stanica). So planot za pro{iruvawe na kanalizacionite sistemi, predvideni se dva nezavisni kanalizacioni sistemi, i toa: fekalen i atmosferski kanalizaciski sistem. Fekalniot sistem }e gi sobira vodite od doma}instvata, od javnite ustanovi i od trgovskite zanaet~iskite i drugite uslu`ni firmi. Preku glavniot kolektor otpadnite vodi }e se sproveduvaat do pre~istitelna stanica, koja e planirano da bide locirana nizvodno od gradot, na leviot breg na Kratovska Reka.

5.2.8. Industriski otpadni vodi Sostojbata vo op{tinata Kratovo, poka`uva deka lokalnite industriski kapaciteti vr{at zagaduvawe na vodotecite, poradi toa {to nemaat postrojki za pre~istuvawe na otpadnite vodi i istite direktno gi ispu{taat vo Kratovska i Kriva Reka. Vo Kratovska Reka svoite otpadni vodi gi ispu{taat: ocetarata i nekolku fabriki za prerabotka na tekstil. Vo ovie industriski postrojki, ne se vr{i monitoring na kvalitetot i koli~inite na otpadni vodi koi se ispu{taat. Za nadminuvawe na ovoj problem, potrebna e kontrola na kvalitetot na industriskite otpadni vodi, soglasno B-integrirani dozvoli, koi treba da gi izdade op{tinata (Zakon za `ivotna sredina), kako i tretman na otpadnite vodi od industriskite objekti (izgradba na pre~istitelni sistemi). Voedno potrebno e da se vospostavi integriran sistem za tretman na otpadnite vodi vo op{tinata, soglasno preporakite i odredbite od direktivite na EU.

5.2.9. Zemjodelstvo - voda za navodnuvawe Navodnuvaweto na zemjodelskite povr{ini se vr{i na 100 ha, koi pripa|aat na oranici i bav~i. Kvalitetot na povr{inskite vodi, koi se koristat za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, ne se sledi redovno. Spored podadocite so koi raspolaga op{tina Kratovo evidenten e nedostatok na voda za navodnuvawe vo selata: Kowuh, Sakulica, Vakuv, [opsko Rudare, Turalevo i Filipovci. Ovoj problem moè da se nadmine so izgradba na HS Kratovo kako podsistem za navodnuvawe od hidro sistemot Zletovica. So izgradba na mali brani i sistemi na navodnuvawe bi se ovozmoìlo navodnuvawe na vkupno 1070 ha obrabotlivo zemji{te. Statisti~kite podatoci ukaùvaat na niska potro{uva~kata na azotni |ubriva, vo zemjodelskite pretprijatija i kombinati i ne postojat podatoci za koristeweto na

26 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

ve{ta~ki |ubriva, na privatnite farmi. Istiot trend na opa|awe, se zabele`uva i kaj potro{uva~kata na pesticidi. Vrz osnova na postoe~kite podatoci, utvrdena e potreba od redovna kontrola na kvalitetot na vodite za navodnuvawe i iznao|awe na soodvetni re{enija za obezbeduvawe na kvalitetna voda za navodnuvawe, kako i vospostavuvawe na tretman na otpadnite vodi od zagaduva~ite. Voedno, potrebno e da se vospostavi sistem na sledewe na upotrba na ve{ta~ki |ubriva i drugi sredstva za za{tita na rastenijata na nivo na op{tinata.

5.2.10. Identifikacija na problemite - voda Nedovolen kapacitet na stanicata za tretman na voda za piewe; Zastarena vodovodna mreà vo urbanoto podra~je na op{tinata; Nestatok na voda za navodnuvawe na zemjodelski povr{ini Nepostoewe na pre~istitelna stanica za tretman na komunalni otpadni vodi; Nepostoewe na sistemi za tretman na industriski otpadni vodi vo fabrikite; Nedostatok ili nezadovolitelna sostojba na vodovodnite sistemi vo ruralnite oblasti; Zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi, poradi nedoizgradenost na kolektorska mreà i pre~istitelna stanici za otpadni vodi; Nizok opfat so mreà za prifa}awe na atmosferski vodi; Nedostatok na seopfatni podatoci za sledewe na kvalitetot na vodata, na nivo na op{tinata; Upotreba na nekvalitetna voda za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.

27 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.3. TEMATSKA OBLAST UPRAVUVAWE SO OTPAD

Vaèn segment za odr`liv razvoj na op{tina Kratovo e i upravuvaweto so cvrstiot otpad. Problemite koi gi sozdava cvrstiot otpad vo op{tinata, se u{te ne se adekvatno i sovremeno re{eni. Aktuelnite sostojbi pokaùvaat deka otpadot se rasfrla na povr{ini vo op{tinata koi ne se soodvetni za deponirawe na otpad, naj~esto pokraj pati{tata i kontejnerite. Toa vr{i negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina i go namaluva kvalitetot na ìveewe vo regionot. Izvorite na prezentiranite podatoci za upravuvawe so cvrstiot otpad vo op{tina Kratovo, se od Op{tina Kratovo, komunalnoto pretprijatie „Silkom ” - Kratovo, ili se dobieni vrz osnova na intervjua so pretstavnici na stopanskite subjekti koi rabotat na teritorijata na op{tinata, kako i preku poseta na poedini lokacii.

5.3.1. Komunalen otpad i drugi vidovi neopasen otpad Prose~noto godi{no proizvodstvo na otpad na nacionalno nivo e vo opsegot od 140 kg na ìtel vo ruralnite sredini do 240 kg po ìtel vo urbanite sredini. Op{tinata Kratovo, opfa}a povr{ina od 375 km 2 i spored popisot od 2002 godina, ima vkupno 10.441 ìteli, od koi 6.924 ìveat vo gradsko podra~je, a 3.517 vo ruralnite delovi na op{tinata. Vkupnoto proizvodstvo, na godi{no nivo, na komunalen cvrst otpad i drug neopasen otpad vo op{tinata, se procenuva na okolu 3.000 toni, od koi: Otpad generiran vo urbano podra~je: 1.643 t/god. Otpad generiran vo ruralno podra~je: 492 t/god. Komunalen otpad, generiran vo industriski objekti: 600 t/god., (koga rabotela fabrikata „Idnina “, a vo momentov drasti~no pomalku). Otpad generiran vo komercijalni objekti: 430 t/god.

Organizirano sobirawe i transport na cvrstiot otpad do deponijata, ima samo vo gradot. Zadolèno za sobirawe i odloùvawe na cvrstiot komunalen otpad e KP „Silkom ” – Kratovo. Otpadot se sobira vo 80 „eurobin ” kontejneri so zafatnina od 1,1 m 3 i nezna~itelen broj na kanti, vo pomalku pristapnite delovi od gradot. Edinica merka za utvrduvawe na cenata na |ubretarina e metar kvadraten stanbena, dvorna i delovna povr{ina. Visinata na cenata i na~inot na pla}awe, na op{tinsko nivo, gi opredeluva Upravniot Odbor na komunalnoto pretprijatie „Silkom ” – Kratovo, po prethodna soglasnost na Sovetot na Op{tinata. Vozniot park za sobirawe na komunalniot otpad, se sostoi od eden kamion, podignuva~ na kontejneri so potisna plo~a i eden traktor so prikolka, vo koj se sobira otpadot od kantite. Dinamikata na sobirawe i transportirawe na komunalniot otpad, vo centralnoto gradsko podra~je, e sekoj den, a vo poodale~enite i pote{ko pristapni delovi od Kratovo otpadot se sobira tri pati nedelno. Problemi pri sobiraweto na otpadot predizvikuvaat doma}instva, koi ne poseduvaat kanti, kako i sobiraweto na otpadot, na oddelni lokaliteti, {to se karakteriziraat so substandardni uslovi na ìveewe ili neadekvatni soobra}ajni infrastrukturni uslovi.

28 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.3.2. Op{tinska deponija Lokacijata na op{tinskata deponija se nao|a na odale~enost okolu 4 km zapadno od Kratovo, vo mesnosta „Me~kin Dol", vo neposredna blizina na s. @eleznica. Do deponijata vodi pristapen makadamski pat od okolu 1 km, povrzan so regionalniot pat Probi{tip - Kratovo - Stracin. Lokacijata na gradskata deponija, zafa}a povr{ina od okolu 45.000 m 2, a se koristi za odlagawe na otpad od 1975 godina. Spored podatoci od komunalnoto pretprijatie, prose~no na den, se deponiraat po 10 m 3. Vkupnoto koli~estvo na deponiran otpad e proceneto deka iznesuva okolu 52.000 m 3. Na deponijata ne se vr{i evidencija na koli~inite na otpadot koj se deponira. Poradi nedostatok na finansiski sredstva, lokacijata na deponijata ne e uredena i ogradena, poradi {to, taa sozdava zna~ajni problemi od aspekt na zagaduvawe na ìvotnata sredina, koi glavno se rezultat na sozdavaweto na iscedok koj gi zagaduva podzemnite vodi i okolnoto zemji{te. Neregularnoto deponirawe, pretstavuva seriozna opasnost za zdravjeto na naselenieto i ostanatiot ìv svet, bidej}i cvrstiot otpad sodrì te{ki metali, pesticidi i drugi opasni supstanci. Poradi seto ova, mo`ni se pojavi na epidemii ~ii prenositeli moàt da bidat insekti, glodari, ptici i drugi ìvotni koi imaat pristap i kontakt so otpadot. Vo posledno vreme, evidentirano e i truewe na dobitokot koj se napasuva vo neposredna blizina na deponijata. Aerozagaduvaweto vo okolinata na deponijata, nastanuva so raznesuvawe na ~esti~ki od otpadniot materijal pri duvawe na veter, kako i so gasovi, nastanati poradi reakcii {to se odvivaat vo teloto na deponijata, nezakonsko palewe ili samozapaluvawe na otpadot. Soglasno Nacionalniot Plan za upravuvawe so otpad, op{tina Kratovo spa|a vo severo- isto~niot region i planirano e komunalniot otpad da se deponira na regionalna deponija, vo blizina na Kumanovo. Za izgradba na regionalnata deponija, postoi izgotvena fizibiliti studija.

5.3.3. Divi deponii Sozdavaweto na divi deponii vo op{tina Kratovo, glavno, se dolì na nepostoewe na organizirano sobirawe na komunalniot otpad vo ruralnite sredini. Spored napravenata analiza, dopolnitelni pri~ini za pojavuvawe na divi deponii se sledni: postoewe na golem broj na neurbanizirani slobodni povr{ini; neefikasno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izrekuvawe na kazni od strana na soodvetnite organi; niska svest na naselenieto za za{tita na ìvotnata sredina. Vo op{tinata Kratovo, registrirani se divi deponii so po 5 do 100 m 3. Naj~esti lokacii na koi se sozdavaat divi deponii, vo urbaniot del na op{tinata se slednite: pome|u Svinski most i âr{iski most, vo Stara musala, na ulica Gligor Pazavanski (pod Radin most), vo Taba~ka maala, pokraj meteorolo{kata stanica, kaj stolarskata rabotilnica na Sileks, vo Merak maala, vo Ko{ari maala i pokraj Kratovska Reka.

29 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Lokacii na divi deponii vo ruralniot del se: vo atarot na s. [legovo, vo atarot na s. Prikovci, vo atarot na s. Ketenovo. Postoe~kite divi deponii, seriozno go degradiraat kvalitetot na `ivotnata sredina i go zgrozuvaat zdravjeto na lu|eto koi `iveat vo bliskite naselbi ili gravitiraat vo blizina na deponiite.

5.3.4. Industriski otpad Opasniot i neopasniot industriski cvrst otpad, koj naj~esto se sozdava vo rudarstvoto, vo termo procesite i drugi prerabotuva~ki industrii, voobi~aeno se deponira na industriski deponii, zaedno so ostanatiot otpad od procesite ili nelegalno se deponira na komunalnite deponii, zaedno so ostanatiot otpad. Na postoe~kata substandardna deponija, ne smee da se deponira industriski otpad. Vo Makedonija, seu{te, ne postoi sistem na oficijalni dozvoli za sobira~i i transporteri na opasen otpad. Separacijata na opredeleni tekovi na opasen otpad ima tendencija da se rakovodi spored pobaruva~kata na pazarot, odnosno, se vr{i separacija na onie vidovi otpad za koi{to postoi komercijalen pazar. Vo ovoj domen, potrebni se dopolnitelni analizi, koi vo idnina }e obezbedat nasoki i na centralnata, no i na lokalnata vlast, za postapuvawe so vakov vid na otpad. Op{tina Kratovo, nema evidencija za koli~inite na industriski otpad koi se generiraat na nejzina teritorija. Toa se dolì na nefunkcionirawe na sistemot na evidentirawe, informirawe, sledewe i nadzor pri postapuvaweto so industriski otpad. Podigaweto na neopasniot otpad od stopanskite subjekti, se vr{i soglasno prethodno sklu~en dogovor so komunalno pretprijatie. Spored podatocite dobieni od KP „Silkom ” – Kratovo, na podra~jeto na op{tina Kratovo, vo momentov, otpadot od stopanskite subjekti se sobira zaedno so otpadot od doma}instvata. Toa se dolì na faktot {to, golem del od stopanskite subjekti ne rabotat ili rabotat so mal procent od instaliraniot kapacitet, pa i generiraniot otpad e zanemarliv. Se procenuva deka, opasniot otpad sozdaden vo industriskite instalaciite, se ~uva na mestata na generirawe, odnosno vo improvizirani skladi{ta vo krugot na fabrikata. Vo nedostatok na deponija za opasen otpad vo Makedonija, privremenoto skladirawe na opasniot otpad, prakti~no zna~i trajno skladirawe vo nesoodvetni uslovi i potencijalna opasnost za ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto.

5.3.5. Posebni vidovi neopasen otpad

Otpad od proizvodi i pakuvawe Na nacionalno nivo, ne postoi organiziran formalen sistem za sobirawe i reciklirawe na otpadot od proizvodi i pakuvawe. Postojat mali kapaciteti, koi ne se dovolno aktivni, za reciklirawe na metali, hartija i karton, kako i PET i PVC. Vo op{tina Kratovo, na inicijativa na neprofitnata me|unarodna organizacija, „In`eweri bez granici ” od Florida, a so poddr{ka na Op{tinata i lokalnite nevladini organizacii, zapo~nato e organizirano sobirawe na PET ambala`a. Sobiraweto e organizirano vo 6 kontejneri so zafatnina od 1,1m 3, postaveni na najfrekventnite mesta vo Kratovo. Za drugite reciklabilni materii postojat obidi istite da se sobiraat preku individualni sobira~i ili od strana na neformalni grupi na gra|ani, glavno od poniskite socijalni sloevi.

30 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Inerten otpad/gradeèn {ut Podatocite za inerten otpad/gradeèn {ut, se mo{ne ograni~eni. Se sozdava pri izveduvawe na grade`ni, prerabotuva~ki, zanaet~iski raboti i drugi dejnosti koi sozdavaat inerten otpad (gradeèn {ut). Ovoj otpad, naj~esto neregularno, se isfrla na odredeni depresii na terenot ili se ostava na lokacii blisku do mestoto na generirawe, na javni povr{ini ili na mesta vo individualna sopstvenost. Toa pravi grda slika na prostorot i direktno ukaùva na niskata svest na naselenieto. Vo takov slu~aj, reagira komunalniot inspektor i inertniot otpad se otstranuva na deponijata vo Turalevo . Biorazgradliv otpad Informaciite za biorazgradliviot otpad (zemjodelski otpad, zeleni ostatoci od parkovite i zelenite povr{ini i od zelenite pazari), otpadnata biomasa od {umarstvoto i od drvnata industrija, se mo{ne ograni~eni duri i na nacionalno nivo. Ne postojat posebni sistemi za tretman na vakvite vidovi otpad.

5.3.6. Posebni vidovi na opasen otpad Na nivo na op{tina Kratovo ne postojat podatoci za posebni vidovi na opasen otpad, koi moàt da dadat pregled na sostojbata so istite. Vo prodolènie se navedeni, posebnite vidovi na opasen otpad so op{ti informacii: Otpadni masla za koi nema sistem za organizirano sobirawe. Golem del od otpadnite masla, se koristi kako gorivo, se odlaga direktno vo po~vata ili se ispu{ta vo kanalizacionite sistemi. PHB – polihloriranibifenili – ne postojat soznanija za proizvodstvo, uvoz i promet na PHB, na nivo na op{tinata. Otpadot od potro{eni baterii i akumulatori naj~esto se odlaga kako sostaven del na cvrstiot otpad, vo deponiite, bez prethodno da mu bidat otstraneti komponentite koi{to pretstavuvaat opasen otpad. Ne postojat podatoci za postapuvawe so otpad od elektri~ni i elektronski aparati. Iskoristeni vozila (otpadnite avtomobilski {kolki) ne se opfateni so organizirano sobirawe. Voobi~aeno, niv gi sobira neformalniot sektor, od divi deponii ili od tehni~ki nesoodvetni skladi{ta. Tie se prerabotuvaat za iskoristuvawe na rezervnite delovi ili se tretiraat kako staro èlezo. Otpadnite gumi, glavno se deponiraat, a del od gumite nelegalno se palat.

Spored procenkite, vo Republika Makedonija, na godi{no nivo, se sozdava okolu 900 i 1.000 toni opasen medicinski otpad , koj pretstavuva okolu 15% od vkupniot otpad sozdaden vo zdravstvenite institucii. Vo deponijata Drisla vo Skopje, postoi insenerator za bolni~ki otpad i se procenuva deka tamu se spaluva okolu 35% od vkupnoto koli~estvo opasen bolni~ki otpad. Vo op{tina Kratovo, mese~no, se generiraat pribli`no 60 kg medicinski otpad. Generiraniot medicinski otpad se sobira edna{ nedelno i se nosi do Medicinski Centar vo Kumanovo, a od tamu zaedno so medicinskiot otpad od Kumanovo, se transportira do incineratorot vo Drisla. Lekovite i drugite farmacevtski preparati so pominat rok, se vra}aat na proizvoditelite ili veledrogeriite.

Vo upravuvaweto so navedenite vidovi i tekovi na otpad, se vklu~eni mnogu subjekti. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja ima op{tata regulatorna uloga, kako i op{tata odgovornost za monitoring i inspekcija. Ministerstvoto za transport i vrski, izdava grade`ni dozvoli za objektite i go regulira upravuvaweto so gradbata. Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, se odgovorni za regulirawe, monitoring i inspekcija na medicinskiot, odnosno zemjodelskiot i sto~arskiot otpad. Op{tinite se odgovorni za neopasniot otpad, 31 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

vo domenot na lokalnite propisi, monitoringot i inspekcijata. Zakonot za lokalna samouprava, prenesuva golem broj operativni i planerski nadle`nosti, na novite edinici na lokalnata samouprava. Sobira~ite na otpad, operatorite na postrojkite za prerabotka na otpad, se dol`ni da vr{at samomonitoring i da izvestuvaat.

5.3.7. Identifikacija na problemite – upravuvawe so otpad Ruralnoto podra~je vo op{tinata, ne e opfateno so organizirano sobirawe i deponirawe na komunalniot otpad; Evidentna e pojavata na divi deponii; Nesoodvetno deponirawe na industriski otpad, vo blizina na mestata na generirawe; Nedostatok na seopfatni podatoci za koli~ini na otpad (pr. industriski otpad i posebni vidovi na otpad); Nezadovolitelna infrastruktura za upravuvawe na otpad, na lokalno nivo (nesanitarna op{tinska deponija, nedovolna oprema za sobirawe i transport na otpad); Nepostojat Plan i Programa za upravuvawe so otpad, koi gi podgotvuva i donesuva op{tinata, za period od tri do {est godini, koj treba da bide usoglasen so Nacionaleniot Plan za upravuvawe so otpad, soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad; Nedovolna zapoznaenost na gra|anite za sostojbata i problemite so otpadot / Javna kampawa za postapuvawe so otpadot.

32 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.4. TEMATSKA OBLAST PO^VA I ISKORISTUVAWE NA ZEMJI[TETO

5.4.1. Po~va kako medium na ìvotnata sredina Po~vata i zemji{teto se va`ni prirodni i ekonomski resursi, osobeno za sektorite zemjodelstvo i {umarstvo, industrija i razvivawe na infrastruktura. No vlijanijata vrz po~vata, predizvikani od ~ovekot se zgolemuvaat i vodat kon degradacija na zemji{teto, {to sekako predizvikuva i socio-ekonomski posledici. Glavni zakani za sostojbata na po~vata se: erozijata, lokalnata i difuzna kontaminacija, salinizacijata, fizi~ko- mehani~kata degradacija i dr., koi{to moàt da rezultiraat so konverzija na produktivnata vo neproduktivna po~va. Promeni vo namenata, kako i degradacija na zemji{teto, nastanuva i poradi urbanizacija na zemji{teto. Sostojbite so po~vata moàt da se prezentiraat preku podatoci za: Erozijata na po~vata kako osnoven vid na degradacija na po~vata; Prenamena na produktivnata po~va; Zagaduvawe na po~vata kako rezultat na upotrebata na |ubriva, pesticidi, organski zagaduva~ki materii i te{ki metali. Nedostatokot na ~ove~ki i finansiski sredstva za sproveduvawe na propisite, kako i nepo~ituvawe na preporakite od prostornite planovi, transferot na nadle`nosti vo tekovniot proces na decentralizacijata, se glavnite pri~ini, poradi koi, se vr{i silen pritisok vrz sostojbata na zemji{teto, namenata na zemji{teto, prirodnite resursi, organizacijata na prostorot i kvalitetot na ìvotnata sredina. Nedovolnata komunalna infrastuktura, niskiot ekonomski razvoj i zgolemeniot stepen na siroma{tija, kako i pro{iruvawe na naselenite mesta, na visoko kvalitetno zemjodelsko zemji{te, me|u drugoto, doveduvaat do negativni efekti vo procesot na upravuvawe so zemji{teto. Dviè~ki sili, koi imaat direktno vlijanie na po~vata i iskoristuvaweto na zemji{teto, na teritorijata na Op{tina Kratovo, se: industrija, naselenie, zemjodelstvo, sto~arstvo, upravuvawe so otpadot, transporten sektor, i dr.

5.4.2. Industrija Na teritorijata na op{tinskiot centar, locirani se glavno uslu`ni i trgovsko- ugostitelski kapaciteti, zanaet~iski du}ani, dodeka industriskite kapaciteti se locirani nadvor od gradot. Industrijata vo op{tinata e zastapena so: Industriskiot kompleks „Sileks ”, so pove}e Dru{tva so ograni~ena odgovornost, Fabrikata za proizvodstvo na ve{ta~ki brusevi, brusno platno i hartija „Idnina ” (pod ste~aj); Fabrikata za voda „Dobra Voda ”; Pilana „Sisbro Kompani ”; Pove}e pogoni za konfekcionirawe; Pogon za proizvodstvo na ~evli „Kaesar ”.

Vo ramki na industriskiot kompleks na A.D. „Sileks ”, rabotat proizvodstveni kapaciteti za poliuretan, za patent zatvora~i. Industriskata zona, e odale~ena 12 km od gradot Kratovo, ima mo`nosti za razvoj, so ogled na lokacijata, priklu~enosta na magistralniot gasovod i blizinata na bogati leì{ta na mineralni resursi i termalni vodi. Proizvodnite kapaciteti od industriskata zona na A.D. „Sileks ”, nemaat pozna~ajno {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina. Porane{niot problem so freon 12 i freon 11, 33 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

{to se koristat vo poliuretanskoto proizvodstvo, koj se manifestira so {tetno deluvawe vrz ozonskata obvivka, e re{en so voveduvawe na nova tehnologija. Fabrikata „Idnina ” e najstar industriski kapacitet vo op{tinata, koj e izgraden vo 1958 godina. Fabrikata ima posebni proizvodni pogoni za ve{ta~ki brusevi, brusno platno i hartija, proizvodstvo na regenerat, stakleni tkaenini za fleks plo~i i drugo. Instaliranite kapaciteti ovozmo`uvaat godi{no proizvodstvo na 1.000 toni ve{ta~ki brusevi, 1.000.000 m 2 brusno platno i hartija, 500 toni regenerat, 200.000 m 2 stakleni tkaenini itn. Otpadnite vodi od ovie pogoni, sodr`at fenolformaldehidni smoli i slobodni fenoli i se ispu{taat direktno vo Kratovska Reka. Cvrstiot industriski otpad, so isklu~ok na tehnolo{kiot otpad od ve{ta~ki brusevi, koj se regenerira, se nosi na gradskata deponija. Pri povtorno aktivirawe na proizvodstvoto vo fabrikata „Idnina ”, potrebno e da se sogledaat mo`nostite za vgraduvawe na sistemi za pre~istuvawe na izleznite gasovi i otpadnite vodi.

5.4.3. Naselenie Vkupnoto naselenie vo Op{tina Kratovo, vo 2002 godina iznesuvalo 10.441 ìteli. Gradot Kratovo ima 6.924 ìteli, ili 66.3% od vkupnoto naselenie na op{tinata. Prose~nata gustina na naselenieto iznesuva 28 ìteli na km 2 i e skoro za 3 pati pomala od prosekot vo Republika Makedonija, koj iznesuva 81 ìtel na km 2. Poradi ova, op{tinata Kratovo se vbrojuva vo slabo naselenite op{tini na Republika Makedonija. Sporedeno so podatoci od prethodnite popisi, naselenieto vo op{inata vo 2002 godina e smaleno za 833 ìteli vo odnos na 1994 godina. Pritoa, registrirana e negativna prose~na godi{na stapka na porast na naselenieto od 0,54. Prirodniot prirast na 1.000 ìteli iznesuva -4,4 ili 8,1 ìvorodeni i e pomal vo odnos na 1998 godina, koga iznesuval 9.4 ìvorodeni ( -1.2). Poradi silna migracija od ruralnite naselbi kon gradot, udelot na selskoto naselenie vo op{tinata e smalen od 55,7% vo 1981 godina, na samo 33,68% vo 2002 godina. Prisuten e isto taka i zna~aen porast na migracijata na naselenieto od op{tinata vo stranstvo, i toa od 1,8% vo 1981, na 3,8% vo 1994 godina.

5.4.4. Zemjodelstvo Denes vo op{tina Kratovo, se vr{i intenzivno proizvodstvo, samo na mal del od obrabotlivoto zemji{te. Golem del od zemjodelskite povr{ini se napu{teni, kako rezultat na migriraweto na naselenieto. Zemjodelskite aktivnosti vo op{tinata se realiziraat preku kombinatot „Sileks ”, a vo pomal obem i preku individualnite proizvoditeli. Na teritorijata na op{tina Kratovo ima 22.227 ha zemjodelski povr{ini od koi na oranici i bav~i pripa|aat 9.159 ha ili 41% od vkupnite zemjodelski povr{ini, na ovo{ni gradini 475 ha ili 2%, na lozja 305 ha ili 1,4% i livadi i pasi{ta 5.585 ha Slika br. 8: Pogled na obrabotlivo zemji{te vo ili 25% od vkupnite zemjodelski atarot na s. Turalevo povr{ini.

34 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Osnovni podatoci za agrarnata struktura na zemji{teto, vo op{tina Kratovo e dadena vo Tabela 8. Prinosite na pozna~ajnite zemjodelski kulturi iznesuvaat: p~enica okolu 1.600 toni godi{no ili 0,49% od vkupnite prihodi na dr`avno nivo, p~enka 650 toni godi{no ili 0,49%, ovo{je 1.100 toni godi{no ili 0,8% i grozje 860 toni godi{no ili 0,4% od vkupnite prihodi na dr`avno nivo.

Tabela 8: Osnovni podatoci za agrarnata struktura na zemji{teto Naselba Nadmorska Agrarna struktura na atari na naselbite ( ha ) Vkupna Obrab. Pasi{ta [umi viso~ina povr{ina zemji{te Kratovo 700 1.202 212 356 631 Bliznaci / 541 63 108 370 Vakuf / 710 322 291 97 G. Kratovo 800 - 1.600 1.435 124 324 987 Dimonce / 935 499 350 26 Emirica 1.200 -1420 2.302 217 595 1.490 @eleznica 640 – 790 882 198 337 347 @ivalevo 500 – 600 424 202 119 103 Kavrak 1.360 720 230 127 363 Ketenovo 480 – 600 461 173 156 132 Kne`evo 1.000 – 444 1.677 354 476 847 Kojkovo 720 - 1.120 1.143 208 226 709 Kowuh 380 – 600 1.309 658 602 49 Krilatnica 440 – 580 872 379 346 147 Kuklica 320 – 600 1.306 468 757 81 Kunovo 1.300 493 44 134 315 Lukovo 1.000 958 48 167 742 Mu{kovo 1.120 - 1.300 1.273 211 460 602 Ne`ilovo 930 - 1.300 1373 295 443 635 Penda} 500 – 640 783 361 403 19 Prikovci 800 571 204 104 263 Sekulica 700 1.698 709 472 517 Stracin 600 – 900 2.592 1.005 1.293 264 Tala{mance 500 – 620 725 325 282 118 Tatomir 660 – 700 1.340 453 516 371 Topalovi} 460 – 580 736 256 362 118 Trnovac 460 – 660 1.336 548 764 24 Turalevo 510 – 580 679 293 209 177 Filipovci 530 – 620 1.200 489 318 493 [legovo 780 904 218 285 401 [opsko Rudare 450 – 560 2.543 1.058 862 623 Vkupno 35.013 10.818 12.160 12.035 Izvor: Op{tinite vo Republika Makedonija, V. Popovski, M. Panov, Skopje, 1998

35 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Primenata na |ubreweto kako agrotehni~ka merka vo zemjodelstvoto, od aspekt na dozi po edinica povr{ina e razli~na vo razni zemjodelski stopanstva i pri odgleduvawe na poedini kulturi. Sprema potro{enata koli~ina na |ubriva, zemjodelieto vo op{tinata go sledi trendot na makedonskoto zemjodelstvo, koj e nepovolen, vo odnos na svetskite trendovi. Vo op{tina Kratovo ne postojat podatoci za koli~inite na upotrebeni |ubriva. Nekontroliranata primena na |ubriva, moè da ima i negativen efekt, osobeno koga se nadminuva optimalno potrebnata potro{uva~ka na azotnite |ubriva, pri {to, nastanuva naru{uvawe na reìmot na nitrati i nitriti vo po~vata. Ovie materii ne moàt da se zadràt vo po~vata, se isceduvaat vo podzemnite vodi i gi zagaduvaat. Sli~na e sostojbata i so prekumernata upotreba na fosfatnite |ubriva na zemjodelski povr{ini, na koi ne se vr{i hemiska analiza na po~vata. Pri toa, fosforot so irigaciona i porojna erozija, se prenesuva so vodata od zemjodelskite povr{ini, vo rekite i vo vodnite akumulacii, kade se stvaraat uslovi za eurotrifikacija na vodata, intenziven razvoj na algi i deficit na kislorod, {to negativno deluva na zooplanktonot i ribite, so {to se naru{uva prirodnata ramnoteà.

Spaluvawe na strni{ta kako ekolo{ki problem êsta praksa na teritorijata na op{tina Kratovo, e palewe na strni{ta i slama na zemjodelskite povr{ini. Negativni ekolo{ki efekti od ovie aktivnosti se: smaluvawe na sodrìnata na organski materii (sodrìna na humus) vo po~vata i namaluvawe na nejziniot kvalitet, poradi vlo{uvawe na fizi~ko-hemiskite i biolo{kite svojstva; zabrzuvawe na erozivnite procesi, a osobeno na nagibnite tereni; uni{tuvawe na korisna fauna (p~eli i drugi insekti, mikroorganizmi, dive~ i sl.); zgolemuvawe na koncentracija na jaglenoroden dioksid vo atmosferata i opasnost od opoàruvawe na ostanati povr{ini i objekti i zagrozuvawe na bezbednosta na lu|eto i ostanatiot ìv svet.

5.4.5. Sto~arstvo Sto~arskiot sektor vo op{tinata se karakterizira so mali, sto~arski doma}instva i komercijalno orientirani zemjodelski stopanstva. Sto~niot fond vo op{tinata iznesuva okolu 26.900 grla, od koi 19.000 grla ovci, 2.150 grla kravi, 3.500 kozi, 2.250 sviwi i okolu 70.000 edinki ìvina. Navedeniot sto~en fond e mal, vo odnos na povr{inata na zemji{teto i nema zna~itelno vlijanie vrz zagaduvaweto na ìvotnata sredina, vo slu~ajov po~vata. Nesoodvetnoto upravuvawe so cvrstiot i te~en otpad od sto~arskite i ìvinarskite farmi, pretstavuva rizik od zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi. Iako ne vo golem broj, zagaduva~i na ìvotna sredina prestavuvaat i konfiskatite i mr{ite od umrenite ìvotni. Momentalno, ne postojat podatoci za brjot na uginati goveda i ìvina na teritorijata na op{tina Kratovo.

5.4.6. Upravuvawe so otpad Divite deponii, koi sodràt komunalen cvrst otpad i posebni vidovi na otpad, kako gradeèn {ut i otpad od ìvotinsko poteklo, vlijaat negativno vrz po~vata i iskoristuvaweto na zemji{teto. Tuka treba da se potencira i uzurpiraweto, ponekoga{ i na plodna po~va i obrabotlivo zemji{te, {to pokraj pra{aweto za za{tita na ìvotnata sredina, go aktuelizira i pra{aweto od ekonomski i socijalen aspekt.

36 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.4.7. Transport Transportniot sektor, moè da ima zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina. Razvojot na transportnite aktivnosti, doveduva do zagaduvawe na po~vata, predizvikuva promeni vo prostorot, vklu~uvaj}i mo`na degradacija na zemji{teto. Op{tina Kratovo, so regionalniot pat R-206 e povrzana so drugite magistralni pravci: Patot M-2 go povrzuva Kratovo so Kriva Palanka i Republika Bugarija vo eden, a so Kumanovo i Skopje vo drug pravec; Patot M-5 ja povrzuva op{tinata so Probi{tip i Ko~ani vo eden pravec, a vo drugiot pravec so [tip, Veles i Gevgelija. Na navedenite magistralni i regionalni pati{ta, se nadovrzuva mreàta na lokalni pati{ta, koja ovozmoùva me|usebna komunikacija na gradot i naselbite i zaedno pretstavuvaat integralen sistem na patnata mreà. Lokalnata patna mreà vo op{tina Kratovo, ima vkupna dolìna od okolu 50 km, od koja, 42 km se asfaltirani, a 8 km tamponirani pati{ta. So lokalni asfaltni pati{ta povrzani se selata na potegot: Turalevo-Toplolvi} vo dolìna od 7km, Turalevo - @ivalevo, vo dolìna od 3.5 km, potoa Turalevo-Filipovci- Sakulica, vo dolìna od 10 km, Sakulica- Tatomir, vo dolìna od 8 km, Sakulica- Vakav- [opsko Rudare- Kowuh so dolìna od 14km. Patniot pravec Kratovo-Blizanci-Mu{kovo- Neìlovo-Kavrak, vo dolìna od 23.6 km, treba da se dovr{i do s. Kneèvo i s. Emirica. Probieni zemjeni pati{ta na teritorijata na op{tina Kratovo se od S. Stracin do selata Dimonci i Koùh i od s. Blizanci preku, Lukovo, Kojkovo, Kneèvo, Emirica, do Ponikva. Vo plan e izgradba na slednite lokaleni pati{ta: Kratovo – s. @eleznica; Kratovo – s. Sekulica – s.[opsko Rudare; s. Ketenovo – s. Kuklica; s. Meìlovo – s. Kavrk. Aktivnostite vo tekot na grade`nata faza na transportnata mreà, se mo`ni pri~initeli na degradacija i fragmentacija na zemji{teto. Vo op{tinata, prose~no godi{no, se registriraat okolu 1.300 vozila, odnosno pribli`no 125 vozila/1000 ìteli.

5.4.8. Identifikacija na problemite - po~va i iskoristuvawe na zemji{teto Otsustvo na monitoring na po~vi (definirawe na po~ven profil, i kvalitet na po~vi); Degradacija na po~vite (pr: erozija i kontaminacija na po~vata); Pretvorawe na neurbanizirani povr{ini vo divi deponii; Ne postoi integrirano upravuvawe vo zemjodelstvoto i {umarstvoto; [umski po`ari i nelegalna eksploatacija na {umite; Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto.

37 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.5. TEMATSKA OBLAST PRIRODA

5.5.1. Sostojba so `ivotnata sredina Prirodata i biolo{kata raznovidnost go opfa}aat bogatstvoto na `iviot svet i raznovidnite modeli, {to istata gi oformuva i sekoga{ bile pod mo`ni vlijanija na aktivnostite na ~ovekot, osobeno preku aktivnosti na ekonomskite sektori. Nivnoto postoewe e rezultat na milijardi godini evolucija, {to samoto po sebe ja naglasuva potrebata za nivna kontinuirana za{tita. Od prirodnoto nasledstvo, kako najzna~ajno na teritorijata na op{tina Kratovo se javuvaat: strogiot priroden rezervat Plo~e Litotelmi - Stracin, za{titen bor vo Kratovo, lokalitetot Cocev Kamen i skamenetite kukli kaj seloto Kuklica, koi pretstavuvaat remek delo na prirodata. Tie se sozdavani pove}e iljadi godini, preku vertikalna eolska erozija na mekite vulkanski karpi .

5.5.2. Biodiverzitet Op{tina Kratovo, poseduva relativno bogata fauna i flora. Zaradi heterogenosta na ekolo{kite faktori, ne e mo`no da se izvede poprecizno razgrani~uvawe na ekosistemite, a so toa, poprecizno da se lociraat mesto`iveali{tata na vidovite na divata fauna. Vegetacijata na {umite i pasi{tata, se karakterizira so pove}e rastitelni asocijacii. [umskata vegetacija e oblikuvana vo pove}e posebni {umski zaednici, odnosno, biocenozi. Najgolem del od trevnite zaednici (pasi{ta), se locirani vo visokoplaninskiot del na op{tinata, odnosno, nad {umskata vegetacija. Vo bukoviot i daboviot ekosistem, se nao|aat prirodnite brdski pasi{ta. Vo gornoto slivno podra~je na Zletovska Reka se zastapeni: (a) voden ekosistem, (b) ekosistem na dabovite {umi, (v) ekosistem na bukovite {umi i (g) ekosistemi na subalpski (visokoplaninski) pojas.

Ekosistemot na bukovite {umi, koj se nao|a vo pogolemi kontinuirani {umski kompleksi na nadmorska viso~ina od 1000 do 1600 metri, e bogat so `ivotinski vidovi, a osobeno so dive~.

Na teritorija na op{tina Kratovo, postoi predel so posebni prirodni karakteristiki. Toa e takanare~eniot „Osogovski bukov komleks ", so povr{ina od 3.818 ha, koj e rasprostranet i na teritorijata na sosednite op{tini, Ko~ani i Kriva Palanka. Zletovska Reka e najgolema vodna masa vo visokoplaninskiot region na Op{tina Kratovo. Ovaa reka, zaedno so nejzinite pritoki Emiri~ka Reka, Mala Reka, Plo~ka Reka i Mu{kovska Reka, se najzna~ajni za ihtiofaunata, bidej}i prestavuvaat prirodni mrestili{ta za ribite. Zletovska Reka e tipi~en primer na otvoreno, visokoplaninsko vodeno telo, {to posebno se odnesuva za gorniot tek na ovaa reka, koj se odlikuva so ladni i brzi vodi od prva klasa na kvalitet, koi se naseleni so napredna populacija na razli~ni vidovi na ribi, me|u koi dominira pastramkata. Ekonomskite sektori koi moàt negativno da vlijaat vrz prirodata i biodiverzitetot se: zemjodelstvoto i {umarstvoto; lov i ribolov; transportot (fragmentacija na ìveali{tata); energetikata (izgradba na hidro-energetski akumulacii i proizvodstvoto na energijata); industrijata i rudarstvoto (t.n. „è{ki to~ki ”, napu{teni rudnici i nivni

38 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

deponii); turizmot (vikend naselbi so slaba komunalna infrastruktura); grade`ni{tvoto (divi gradbi) i dr. Negativnoto vlijanie moè da bide direktno i indirektno. Od direktnite, najzna~ajnite negativni efekti za stabilnosta na ekosistemite i degradacijata na biodiverzitetot vklu~uvaat, gubewe, modifikacija i fragmentacija na ìveali{tata i prekumernoto iskoristuvawe na biolo{kite resursi (lov, ribolov, trguvawe so lekoviti i aromati~ni rastenija, polàvi, èlki, pe~urki, i dr.). Negativnoto vlijanie na ekonomskite sektori vo op{tina Kratovo vrz prirodata i biodiverzitetot e nezna~itelno, zemaj}i go vo predvid i obemot na aktivnosti na samite sektori.

5.5.3. Za{titeni podra~ja vo op{tina Kratovo Soglasno prostorniot Plan na Republika Makedonija i Zakonot za za{tita na prirodata (Sl. Vesnik na RM br. 67/2004, 14/2006 i 84/2007), vo Tabela 9. daden e pregled na predlo`enite i za{titenite lokaliteti na teritorijata na op{tina Kratovo. Lokalitetot Plo~e Litotelmi, koe se nao|a na jugozapadnite padini na planinata German (1547m), vo oblasta Sredorek, na zapadniot rab na Slavi{ko Pole (nmv 400-1000m). Do ovoj zna~aen objekt na prirodata, koj se nao|a na nadmorska visina od 608m, se stignuva preku patot Kumanovo-Kriva Palanka – s. Slika 10: Lokalitet Kuklice, s. Kuklica Stracin. Od s. Stracin lokalitetot e odale~en okolu 2km, vo severozapaden pravec, do kogo vodi lesno pristapna pe{a~ka pateka.

Tabela 9: Predlo`eni i za{titeni podra~ja vo op{tina Kratovo r.br. Ime na lokalitetot PPRM Status 1. Plo~e Litotelmi – Stracin SPR Za{titen spored stariot Zakon za za{tita na prirodnite retkosti, Vo vladina postapka za povtorno proglasuvawe spored noviot Zakon za za{tita na prirodata 2. Bor - Kratovo SP Za{titen spored stariot Zakon za za{tita na prirodnite retkosti 3. Kar{i Bav~i - Kratovo SP Za{titen spored stariot Zakon za za{tita na prirodnite retkosti 4. Kukli - s. Kuklica, Kratovo SP Vo sobraniska postapka za proglasuvawe spored noviot Zakon za za{tita na prirodata 39 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Ramninata nad s. Stracin go dobila imeto Plo~e, poradi stenovitite blokovi vo vid na zaramneti plo~i i gramadi od mek tuf so kvarterno pilocenska starost. Pod dejstvo na atmosferskite agensi, nastanati se najrazli~ni vdlabnatini so specifi~na forma, golemina i dlabo~ina. Vo naukata, takvite prirodni vdlabnatini se poznati pod nazivot litotelmi. Rano naprolet, tie se ispolneti so voda kako rezultat na topewe na sneg i proletni vrneì. Vo podlabokite telmi, vodata se zadrùva podolg period, {to ovozmoùva vo niv da se razvie soodveten ìv svet. Od floristi~ki aspekt, ova podra~je opfa}a dve osnovni zaednici. Prvata zaednica se karakterizira so dva vida na dab: dabot blagun ( Quercus pubescens ) i dabot cer ( Quercus cerris), kako i beliot gaber (Carpinus orientalis). Vtorata karakteristi~na rastitelna zaednica se odlikuva so 24 drvenesti, `bunesti i pove}e od 200 prizemni rastitelni vidovi. Ovaa {uma, pripa|a na edinicata Quercetum frainetto-cerris macedonicum . Osnoven beleg na litotelmite, kako minijaturni akvati~ni ekosistemi, go davaat faunisti~kite pretstavnici od bezrbetnici ( invertebrata ) i toa od klasata rakoobrazni (Crustacea) . Od niv, na lokalitetot Plo~e, zastapeni se Branchiopoda, Ostracoda i Copepoda . Lokalitetot e proglasen za strog priroden rezervat, poradi prisustvo na endemi~nata balkanska populacija na vidot Tanymastix stagnalis , red Anostraca (vilinski rak~iwa) od podklasata Branchiopoda. Pokraj ovoj vid, na lokalitetot postoi u{te eden makedonski endemit Heterocypris hartwigi, koj pripa|a kon klasata Ostracoda. Pokraj pogore spomenatite vidovi, na ovoj lokalitet se zabeleàni i opi{ani i golem broj na drugi vidovi. Po odnos na pretstavnicite na klasite vodozemci ( Amphibia ) i vleka~i ( Reptilia ), na ova podra~je se prostira tranziciona zona, pome|u dvata taksona od maliot mrmorec ( Triturus vulgaris vulgarisu T. Vulgaris graecus ). Triturus karelinii arntzeni isto taka predstavuva balkanski endemit. Od vleka~ite, golemo vnimanie zasluùva prisustvoto na vidovite èlki Testudo hermani, Testuda gracea i gu{terot Lacerta trilineata . Od klasata ptici ( Aves ), na ovoj lokalitet utvrdeno e prisustvo na 34 vidovi, {to pretstavuva golemo bogatstvo za edno izrazito malo podra~je. Ornitofaunata na lokalitetot Plo~e-Litotelmi opfa}a, 10.9% od makedonskata i 6.6% od evropskata ornitofauna. Od registriranite vidovi ptici na ovoj lokalitet, 9 vidovi se vklu~eni vo Crvenata kniga na evropskite vertebrati (lista na vidovi od poseben interes). Faunata na klasata cica~i ( Mammalia ), na lokalitetot Plo~e-Litotelmi opfa}a 24% od makedonskata fauna i 10.3% od celokupnata evropska fauna, vklu~itelno i morskite predstavnici. Od niv vidot Rhinolophus hipposideros e vklu~en vo listata na globalno zagrozeni vidovi, dodeka vidovite Rhinolophus ferrumequinum, Miniopterus schreibersi, Canis lupus, Felis silvestris i Vormela peregunsna vo Listata na vidovi od poseben interes za Evropa. Od pogore iznesenoto, se gleda va`nosta za za{tita i na ovoj lokalitet, a Op{tina Kratovo e subjektot odgovoren za za{tita i upravuvawe so istiot. Soglasno Zakonot za priroda, vo postapka e povtorno proglasuvawe na lokalitetot za za{titeno podra~je vo kategorija strog priroden rezervat (so Zakon koj go donesuva Sobranieto na Republika Makedonija).

40 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

5.5.4. Vlijanie na izgradbata na branata „Kneèvo” vrz biodiverzitetot Branata „Kneèvo ”, ~ija izgradba neposredno pretstoi, }e predizvika promeni vo slivot na Zletovska Reka. Taa }e vlijae vrz migracijata na ribi, prenesuvaweto na nanos i suspendirani ~esti~ki i drugo. Vakvite promeni }e imaat vlijanie vrz faunata, ribite, pticite, insektite i krajbre`nata flora. Akumulacijata }e predizvika pozitivni promeni vrz mikroklimata. Promenata na temperaturata na vodata, kako i vodniot reìm, }e predizvikaat lanec od biolo{ki promeni na florata i faunata, no i na litoralot. Biolo{kite promeni, moàt da bidat manifestirani preku promeni vo mikroorganizmite, rastenijata i ìvotnite. Poradi pojava na golema vodna povr{ina, }e se javi i promena na tipot, vidot i brojot na ptici vo regionot. Isto taka izgradbata na branata „Kneèvo “, }e predizvika i izvesno namaluvawe na ribniot fond nizvodno i zgolemuvawe na ribniot fond vozvodno od branata. Pritoa, proto~nite reìmi na Zletovska Reka, }e bidat klu~en faktor od koj }e zavisi nizvodniot akvati~ki ekosistem. Namaluvaweto na sedimenti i prenosot na nutrienti nizvodno od branata, moè da predizvika promeni vrz florata i faunata. Modificiranite ìveali{ta, {to }e rezultiraat od izgradbata na branata, moè da sozdadat ìvotni sredini koi se popogodni za nekoi drugi vidovi rastenija, ribi, insekti i ìvotinski vidovi. Poradi relativno golemata dlabo~ina na akumulacijata, so izgradba na branata „Kneèvo ”, }e bide poplavena mnogu mala {umska povr{ina. Edinstvenata oblast koja e za{titena vo slivot na Zletovska Reka- Osogovskiot bukov kompleks, nema da bide zasegnat, bidej}i e lociran vo izvori{niot del na Zletovska Reka. Istovremeno, nema da bidat zasegnati ili razru{eni nitu ìveali{ta, nitu pak infrastukturni i kulturni objekti i prirodni retkosti.

5.5.5. Vlijanie na za{titnite sredstva vo zemjodelstvoto vrz ekosistemite Sega{nata ekonomska sostojba na stopanskite subjekti, pridonesuva op{tina Kratovo od industrisko-agraren, da premine vo agrarno-industriski predel. Vo zemjodelstvoto so pogolemi povr{ini e zastapen A.D. „Sileks ”, so okolu 1000 ha , a ostatokot pripa|a na mali privatni stopanstva ili li~ni posedi. Strukturata na zemjodelskoto proizvodstvo e sledna: Zemjodelski kulturi: 2300 ha, Gradinarski kulturi: 180 ha. Najzastapeni se kulturite na p~enica, so 890 ha i ja~men so 720 ha. Merkite za za{tita na rastenijata od bolesti, {tetnici i pleveli, vo tekot na vegetacioniot period i pri skladiraweto na zemjodelskite proizvodi, glavno, bazira na primena na hemiski sredstva, me|u koi najve}e se upotrebuvaat pesticidite. Potro{uva~kata na ovie preparati, vo poslednite 15 godini, e namalena za nekolku pati, poradi stopanskata recesija i osiroma{uvaweto na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Upotrebata na herbicidi, kako merka vo borba protiv plevelite, poradi ekonomskata recesija, isto taka e opadnata. Potro{enite koli~ini na herbicidi po hektar obrabotlivo zemji{te, iznesuvaat 0,64 kilogrami, {to e daleku pod potro{uva~kata vo razvienite zemji, no i pod dozvoleniot agrotehni~ki minimum. Analiza na ostatoci na pesticidi, se vr{i samo na nacionalno nivo i toa pri izvoz i uvoz na zemjodelskite proizvodi. Pri pove}egodi{noto kontrolirawe, ne se zabele`ani koli~ini, koi bi bile {tetni po zdravjeto na lu|eto.

41 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Pri izrabotka na LEAP za Op{tina Kratovo, evidentiran e nedostatok na karti na koi }e bide pretstaven kvalitetot na po~vite, sostojbite so agrohemiski pokazateli po standardni metodi, so osoben prioritet na po~vite koi se navodnuvaaat so voda so somnitelen kvalitet, kako i erozivna karta za op{tinata.

5.5.6. [umarstvo Poradi ridsko-planinskiot reqef i pogodnite klimatski i po~veni uslovi, {umite vo op{tina Kratovo se zastapeni vo zna~itelen obem. Vkupnata povr{ina pod uredeni {umi i {umsko zemji{te vo op{tina Kratovo iznesuva 6.966 ha. Od nea, na {umi otpa|aat 76% ili 5.283 ha , dodeka pak ostanatite 24% ili 1.683 ha pretstavuvaat {umsko zemji{te. Vo strukturata na {umite, niskosteblestite rastenija se zastapeni so 2.210 ha, a visoko steblestite so 4.756 ha. Vo op{tinata stopanisuvaweto so {umite go vr{i {umskoto stopanstvo „Kratovo ”. [umite se uredeni so {umskite stopanski edinici [SE „Crn Vrv - Breza ” i [SE „Emiri~ka Reka ”. Vo reonot na ova {umsko stopanstvo, ima nekolku vida na {umski zaednici vo kombinacija so gorun i buka. Mnogu dobro se razvivaat i kulturite i ve{ta~ki podignatite nasadi od alohtoni vidovi, kako {to se bel bor, crn bor, smr~a, duglazija i ari{. Godi{nata planska se~a se dviì okolu 11.000 m 3 drvna masa, dodeka intenzitetot na po{umuvawe iznesuva okolu 50 ha godi{no. Kako najgolemi uni{tuva~i na {umite se javuvaat: ~ovekot, poàrite i pojavata na razni {tetnici i bolesti. Kako najopasen neprijatel na {umite se javuvaat poàrite. Vo poslednive deset godini, na teritorija na op{tina Kratovo, registrirani se 16 pogolemi poàri, pri koi se izgoreni vkupno 36,5 ha {umski povr{ini. Zaradi nadminuvawe na problemite so {umite, neophodno e da se vr{i za{tita na {umskiot fond, i toa, kako od poàri taka i od bespravnata i nekontrolirana se~a, pri {to zadolìtelno treba da se obnovuvaat uni{tenite {umski povr{ini i da se po{umuvaat golinite. Dopolnitelen uslov pretstavuva i prevzemaweto na merki za po{umuvawe so zdrav posado~en materijal, kako i sproveduvaweto na tehni~ki intervencii za za{tita od erozivnite procesi. Neophodno e, isto taka, i prevenirawe preku podigawe na javnata svest za za{tita na {umite, a osobeno za{tita od pojava na poàri.

5.5.7. Lov i ribolov Lovot vo op{tinata e organiziran preku Love~ko dru{tvo „Bukovac ”, formirano vo 1945g., koe broi okolu 350 ~lenovi. Vo 2007 godina, love~koto dru{tvo ima izdadeno vkupno 776 od koi 608 poedine~ni dozvoli za lov na zajak, 150 grupni dozvoli (za pove}e od 5 lu|e), za lov na {teten dive~ i 18 grupni dozvoli za fazan.

Tab ela 10: Podatoci za koli~ini na uloven dive~ Divi Erebici Polski Volk Jazovec Kuna Lisica zajci kamewarki erebici belka 2007 176 / 46 7 6 72 2006 201 / 46 8 / 69 2005 173 / / 9 / 27 2004 136 10 61 10 10 43 2003 63 / 12 2 7 24 2002 108 / 40 6 8 18 2001 97 / 53 7 3 33 2000 84 / 47 4 5 37 42 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Love~koto dru{tvo „Bukovac ”, ima dobieno pod koncesija tri lovi{ta i toa: lovi{te 2 - Rudari, lovi{te 3 - Kuklica i lovi{te 4 - @ivalevo. Koncesioner na lovi{teto broj 1, na teritorija na op{tina Kratovo e [S „Makedonski [umi ”. Podatocite za vidovite i koli~inata na uloven dive~, za poslednite 8 godini, se zemeni od izrabotenite lovnostopanski osnovi, za trite lovi{ta. [to se odnesuva do ribolovot, zastapen e vo op{tinata kako rekreativen ribolov i se odviva na dve reki: Zletovska Reka i Kriva reka. Vo op{tinata ima edno ribolovno zdruènie „Klen ”-Kratovo. Ribolovnoto dru{tvo broi nad 100 ~lena, a za 2007 god. se izdadeni 34 ribolovni dozvoli. Koncesijata za ribolov, zdruènieto ja ima dobieno vo 2006 god. Naj~esto se lovat skobust, mrena, klen, krku{ka i popadika. Spored podatocite od Ribolovnoto dru{tvo, godi{nata koli~ina na ulovena riba za 2007 god., iznesuva vkupno 400 kg riba. Vo poslednite desetina godini, zabeleàno e zna~itelno opa|awe na ribniot fond. Kako pri~ina, glavno, se naveduvaat pre~kite za nemo`nosta na ribite da dojdat do svoite prirodni mrestili{ta. Takvi pre~ki se: betonskata brana kaj selo P~iwa i betonskata brana kaj bazata za iscrpuvawe na pesok „[upli Kamen ” (na teritorija na op{tina Kumanovo). Druga pri~ina se zafatite za navodnuvawe na zemjodelski povr{ini, koi go zagrozuva biolo{kiot minimum vo letnite meseci.

5.5.8. Sobirawe na lekoviti i drugi vidovi rastenija Op{tinata Kratovo e prete`no ruralna op{tina, poradi {to sobiraweto na {umski plodovi, lekoviti i drugi vidovi rastenija na nejzinata teritorija pretstavuva dopolnuvawe na buxetot na lokalnoto naselenie. Pogolem del od sobranite koli~ini (70%) se prodavaat, a del se koristat za individualni potrebi na sobira~ite (`itelite i izletnicite). Neplanskoto sobirawe na lekovitite rastenija, pretstavuva zakana za odredeni vidovi na bilki (pr. Gorski ~aj - „Crnovrv ”). Podatoci za vidot i koli~inata na sobranite lekoviti rastenija nedostasuvaat, bidej}i nema otkupna stanica na op{tinsko nivo, postojat samo individualni otkupuva~i, koi ne dostavuvaat izve{tai za otkupenite rastenija. Individualna aktivnost vo op{tina Kratovo e i sobirawe na gabi, za koi, isto taka, ne postojat to~ni brojki za sobranite koli~ini i vidot na gabi.

5.5.9. Identifikacija na problemite - priroda Nedostatok i/ili nedostapnost na podatoci do zainteresirana javnost, za brojnosta na `ivotinskiot i rastitelniot svet, na teritorijata na op{tina Kratovo; Ne postoi integrirano upravuvawe so {umskiot fond; Nedovolna za{tita na loven i riben fond; Zakana od lovokradstvo i ribokradstvo; Nedovolno nivo na svest kaj javnosta za za{tita na prirodnite vrednosti; Nepovolna socio-ekonomska sostojba, {to go zgolemuva pritisokot vrz biodiverzitetot i prirodnite resursi.

43 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

6. SWOT ANALIZA SWOT analizata, pretstavuva va`na alatka za procenka na vnatre{nite i nadvore{nite vlijania na `ivotnata sredina vo op{tinata, preku sogleduvawe na sili i slabosti, mo`nosti i zakani. Pri izrabotkata na SWOT analizata se analiziraa slednite oblasti vo op{tinata: Demografija; Socijalna blagosostojba; Infrastruktura; Lokalna vlast; Lokalna ekonomija. So izgotvuvaweto na SWOT analizata, dobieni se slednite parametri:

6.1. DEMOGRAFIJA

Sili Kako da se iskoristat silite ? Vkupno naselenie : 10.441 Iskoristuvawe na rabotosposobnoto naselenie - Vkupno maì : 5.400 - Vkupno èni : 5.041 Zgolemuvawe na brojot na vrabotenite Starosna struktura - do 20 god.: 24,8% Angaìrawe na nevrabotenite i - 20-64god.: 52,9% rabotosposobnite vo razni proekti - 65-85god.: 18,9% Vraboteni: 2.518, od koi 822 èni Pottiknuvawe na samovrabotuvawe Spored {kolska podgotovka: - so V[S i VSS : 418 - so SSS: 2,088 - so osnovno obrazovanie: 2,522 Doma}instva: 3,309 Stanovi: 4,838 Prose~en broj na ~lenovi vo doma}instvo e 3,04 Prose~na stanbena povr{ina po ~len na doma}instvoto 17 m 2 Slabosti Slabosti vo sili Naselenie so nepotpolno osnovno Otvarawe na centri za kvalifikacija, odnosno, obrazovanie: 3,503 prekvalifikacija na rabotosposobnoto Naselenie bez {kolska podgotovka: naselenie; 1,109 Definirawe na merki za podobruvawe na Pojava na bespravna gradba (na ìvotniot standard; sopstveno i uzurpirano zemji{te) Vklu~uvawe na op{tinata vo sociolo{ki Migracija kon pogolemite gradski proekti; centri Pottiknuvawe za pokvaliteten ìvot vo Migracija nadvor od zemjata ruralnite sredini, zaìvuvawe na zemjodelieto, sto~arstvo. Mo`nosti Iskoristuvawe na mo`nostite Neto stanbena gustina vo op{tina So ekonomski razvoj na regionot i donesuvawe Kratovo e 27.81 ìteli po km 2, {to na planska dokumentacija, se planira se smeta za mala gustina. iskoristuvawe na slobodnite povr{ini za izgradba na stopanski i rekreativni objekti. 44 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Zakani Izbegnuvawe na zakani Lo{ata ekonomska sostojba, vlijae Promovirawe mo`nosti za vklu~uvawe vo vrz zgolemuvawe na nevrabotenosta i proekti za podobruvawe na ekonomskata postepeno osiroma{uvawe na sostojba. lokalnoto naselenie. Revidirawe na DUP po fazi i negova realna Zastaren DUP. primena.

6.2. SOCIJALNA BLAGOSOSTOJBA

Sili Kako da se iskoristat silite ? Ekonomski aktivni se 4123 lica, od koi 2551 Primena na sovremeni standardi za maì. kvalitetno ìveewe. Stapkata na pismenost na naselenie na Iskoristuvawe na sportski sali, vozrast nad 10 godini e 93,5%. stadion i sportski klubovi za pogolema Educiran kadar na naselenie, SSS, VSS, aktivnost na mladinata niz natprevari, magistratura, doktorat) 40,7%. nagradi i sl. Sekundarna zdravstvena za{tita 1 Zdravstven Primena na koncept na odr`liv razvoj. dom so ambulanti vo [legovo, Mu{kovo, Krilatica, Stracin, Sakulica i [opsko Rudare. 4 Privatni ambulanti za op{ta medicina, pedijatrija, genikologija i stomatologija Postoewe na sportska sala, stadion, sportski klub. Slabosti Slabosti vo sili Vo op{tinata ima vkupno 2492 nevraboteni Edukacija na roditeli, za decata da lica, od koi 1880 se od grad, a 612 lica se od odat na u~ili{te. selo. Angaìrawe na socijalno zagrozenite Korisnici na socijalna za{tita: 667. lica.

Mo`nosti Iskoristuvawe na mo`nostite Izrabotka na proekti i aplikacii za Privlekuvawe na stranski investicii dobivawe na doma{ni i stranski inveticii i Posreduvawe na op{tinata pome|u donacii. stranski investitori i doma{ni Koristewe na povolni krediti. subjekti Zakani Izbegnuvawe na zakani Nesigurnost i nestabilnost za investirawe. Obezbeduvawe na garancii i subvencii (povlasteni dano~ni stapki) za novi investicii.

45 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

6.3. INFRASTRUKTURA

Sili Kako da se iskoristat silite ? - Ulici i pati{ta: Razvivawe na op{tinata, soglasno Asfaltirani ulici: 47,490 m 2 principite na konceptot za Tamponirani ulici: 3,360 m 2 regionalen odr`liv razvoj. Ulici so granitni kocki: 6,630 m 2 Regionalni pati{ta: 49,000 m 2 Lokalni pati{ta: 106,000 m 2 - Telekomonikaciska mreà 100% - Radiodiofuzna mreà 100% - Vodovodna i kanakizaciona mreà Dolìna na glavni cevovodi: 110,300m Fekalna mreà: 5,000m - Elektro-energetska mreà TS 35/10: 2 (Kratovo so mo}nost 4 MWA i Kriva Reka 2,5 MWA )

Slabosti Slabosti vo sili Neizgradena/ neasfaltirana patna mreà vo Realizacija na proekti za povrzuvawe ruralen del. na ruralnite delovi od op{tinata. Nedoizgradena vodovodna mreà. Realizacija na proekti za Nedoizgradena fekalna kanalizacija. vodosnabduvawe vo ruralnite delovi od Nepostoewe na pre~istitelna stanica za op{tinata. otpadni vodi. Zaìvuvawe na lokalna radio stanica. Nepostoewe na lokalni mediumi. Da se predefinira sopstvenosta na zemji{teto koe e vo dràvna sopstvenost. Mo`nosti Iskoristuvawe na mo`nostite Blzina na regionalen gasovoden sistem (4km Izrabotka na tehni~ka dokumentacija od gradot Kratovo). za priklu~uvawe na gradot Kratovo so Namenski dotacii od Buxet i Fondovi na RM. regionalniot gasovoden sistem. Stranski donacii. Da se izrabotat proekti so koi }e se Me|uop{tinska sorabotka. konkurira do donatorite. Celosno sproveduvawe na procesot za decentralizacija. Zakani Izbegnuvawe na zakani Zavisnost od centralnite buxetski sredstva. Definirani kriteriumi za dodeluvawe na buxetski sredstva na op{tinite, za postignuvawe na ramnomeren razvoj.

46 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

6.4. LOKALNA VLAST

Sili Kako da se iskoristat silite ? Op{tinata e vlezena vo vtorata faza na Prezemeni nadle`nosti soglasno decentralizacija. novata zakonska legislativa. Dobro menaxirawe na op{tinskata Formirani novi slu`bi na lokalno administracija. nivo (dano~no oddelenie i oddelenie za Dobra organizaciska postavenost. finansii). Izraboten Strate{ki plan za LER na Iskoristuvawe na stru~niot kadar i op{tina Kratovo. organizaciskata postavenost. Opredelenost za razvoj na op{tinata i Vrabotuvawe na novi stru~ni kadri zajaknuvawe na nejzinata uloga. zaradi podobar i pobrz razvoj na Transparentnost vo procesot na donesuvawe na op{tinata. odluki – vklu~uvawe na gra|anite i javnosta. Kontinuirano informirawe na Sorabotkata so sosednite op{tini za gra|anite za rabotata na Sovetot i zaedni~ko re{avawe na problemite na voop{to rabotata vo op{tinata. regionalno nivo. Vklu~uvawe vo proekti na mladi, obrazuvani kadri. Koristewe na iskustva od rabotata na drugi op{tini. Zajaknuvawe na sorabotkata na regionalno nivo.

Slabosti Slabosti vo sili Ekonomskata sostojba na lokalno nivo go Vklu~uvawe vo proekti, koi bi se ograni~uva nivoto na tro{oci za finansirale od Vladata i od stranski unapreduvawe na sostojbite vo op{tinata. donatorski institucii. Nedovolna iskoristenost na prirodni Otvarawe na Centar na informirawe resursi, kako i kulturni vrednosti na na gra|anite i kontinuirano op{tinata. informirawe za rabotata na Nedostatok na instrumenti za informirawe i op{tinata. podigawe na svesta na gra|anite. Aktivno vklu~uvawe na mesni zaednici Nedovolna funkcionalnost na mesnite vo procesot na rabotata na op{tinata. zaednici. Izgotvuvawe na GIS. Nepostoewe na GIS. Mo`nosti Iskoristuvawe na mo`nostite Zajaknuvawe na funkciite na op{tinata - Kreirawe politika za razvoj na mo`nost za kreirawe na razvojni politiki, na op{tinata. op{tinsko nivo. Aplicirawe so proekti za razvoj na Mo`nosti za novi finansiski sredstva, vo op{tinata. procesot na integracija na RM vo EU. Permanentna edukacija na Obuki i seminari na lokalnata vlast. administracijata. Sorabotka so nevladiniot, nau~niot i biznis sektorot. Prekugrani~na sorabotka. Zakani Izbegnuvawe na zakani Neefikasnost na op{tinata vo ramkite na Dosledno sproveduvawe i dopolnuvawe momentalnata postavenost pri na zakonskata regulativa, koja se implementacija na zakonskite odredbi za odnesuva na procesot na decentralizacija. decentralizacija. 47 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

6.5. LOKALNA EKONOMIJA

Sili Kako da se iskoristat silite ? Vkupno stopanski subjekti: 570 Razvivawe na ekolo{ko prifatlivi Pravni subjekti so > od 25 vraboteni: 10 proizvodi. Pravni subjekti so 5 - 25 vraboteni: 4 Primena na sovremeni standardi za Pravni subjekti so < od 25 vraboteni: 127 kvalitet. Vrabotuvawa spored ekonomski sektori: Primena na konceptot za odr`liv Zemjodelstvo: 11.5% razvoj. Industrija: 45.7% Uslugi: 42.5% Nepoznato: 0.3% Slabosti Slabosti vo sili Nepostoewe na gasovoden sistem vo Izrabotka na DUP-ovi. stopanskite subjekti. Izgradba na gasovoden sistem. Nedovolno razvien turizam. Izgradba na hoteli i drugi Anga`iran mal broj na vraboteni. ugostitelski objekti. Slabi investicii (doma{ni i stranski). Jaknewe na stopanskite dejnosti vo op{tinata. Mo`nosti Iskoristuvawe na mo`nostite Kreditirawe na mali i sredni pretprijatija. Prevzemawe aktivnosti za Organizirawe vo stopanski komori. privlekuvawe na stranski investicii. Prodlabo~ena sorabotka so ZELS. Posreduvawe na op{tinata me|u stranski investitori i doma{ni subjekti. Zakani Izbegnuvawe na zakani Lo{a ekonomska sostojba vo dr`avata. Sledewe na nacionalnite strategii za Visoka nevrabotenost na op{tinsko i ekonomski razvoj. nacionalno nivo. Sledewe na lokalnite planovi za Visoki kreditni kamati. razvoj. Bavno sudstvo.

48 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

7. REZULTATI OD SPROVEDENATA ANKETA ZA SOSTOJBITE SO @IVOTNATA SREDINA VO OP[TINA KRATOVO

Vo tek na izrabotkata na Lokalniot akcionen plan za ìvotna sredina, Op{tina Kratovo, organizira{e i sprovede anketa, so cel, da se sogleda misleweto na javnosta za sostojbite vo ìvotnata sredina vo op{tinata. Vo ramki na sprovedenite aktivnosti, distribuirani se anketni pra{alnici do gra|anite, preku vraboteni vo osnovnoto i srednoto u~ili{te i Sovetot na op{tinata, pri {to e vnimavano na ramnomerna distribucija soglasno polovata, etni~kata i socijalnata struktura na naselenieto vo op{tina Kratovo. Vrz osnova na kompjuterska obrabotka na popolnetite pra{alnici, proizleguvaat slednite rezultati od anketata: Op{ti podatoci za anketiranite Od anketiranite lica, 40% se od ma{ki, a 60% ènski pol. Spored starosnata struktura, 15% od anketiranite lica se na vozrast do 25 godini, 76% se na vozrast pome|u 25 i 45 godini, a 9% se pome|u 45 i 65 godini. Spored stepenot na obrazovanie, preovladuvaat lica so sredno obrazovanie 68% od ispitanicite, dodeka 19% od ispitanicite se so osnovno obrazovanie, a 13% so vi{o ili visoko obrazovanie. Od licata {to odgovorile na pra{alnicite, 75% ìveat vo gradot a 25% vo selata na op{tina Kratovo. Spored rabotniot status, 72% od anketiranitese vraboteni, a ostanatite se u~enici, studenti ili nevraboteni lica.

Problemi na `ivotnata sredina

Anketiranite gra|ani, lo{iot kvalitet na vodata za piewe go rangiraat kako problem so najvisok rizik. Pokraj nego, vo grupata na prioritetni problemi od oblasta na `ivotnata sredina vleguvaat, niskata ekolo{ka svest, zagaduvaweto na rekite i sobiraweto i deponiraweto na komunalniot otpad vo op{tinata. Procentualno odgovorite na anketiranite gra|ani na pra{aweto: „Koi se najserioznite problemi so `ivotnata sredina vo op{tina Kratovo? ” se dadeni vo tabela 11.

Tabela 11: Najseriozni problemi so `ivotnata sredina vo op{tina Kratovo r.br. Problem Procentualen prikaz 1 Lo{ kvalitet na vodata za piewe 32% 2 Niska javna svest 18% 3 Lo{o upravuvawe so komunalniot otpad 14% 4 Zagaduvawe na povr{inski vodi 13% 5 Pojava na divi deponii 8% 6 Zagaduvawe na vozduhot 5% 7 Zagaduvawe na podzemni vodi 4% 8 Se~ewe i degradacija na {umite 3% 9 Zagaduvawe na podzemnite vodi 2% 10 Bu~ava 1%

Kako pri~ini za problemite povrzani so ìvotnata sredina, 39% od anketiranite lica se izjasnile deka, problemite glavno proizleguvaat od nepo~ituvaweto i nesproveduvaweto na zakonite za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina. Potoa sledi nedostatokot na sredstva za finansirawe (22%), nedovolen istitucionalen kapacitet (18%), zastarenata tehnologija vo proizvodstvoto (11%), dodeka 4% od anketiranite, ne se odlu~ile za konkreten odgovor. 49 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Analizata ukaùva na potreba od dosledno po~ituvawe na zakonskite propisi od sferata na za{tita na ìvotnata sredina, kako i na neophodno podigawe na kapacitetot na lokalnata samouprava, vo pogled na obezbeduvawe na finansii i planirawe i realizacija na proekti za za{tita na ìvotnata sredina.

Главни причини за еколошките проблеми во општина

4% 6%

22% 39%

18% 11% к к

Najgolemi izvori na zagaduvawe na `ivotnata sredina vo op{tinata Spored odgovorite na anketiranite gra|ani, najgolema pri~ina na zagaduvawe vo op{tinata, pretstavuva nesovesnoto odnesuvawe na gra|anite, potoa sledi potrebata od zajaknuvawe na kapacitetite na komunalnoto pretprijatie (41%). Na listata na zagaduva~i, spored misleweto na `itelite na op{tinata, sledat doma}instvata, industrijata i soobra}ajot.

Главни загадувачи на животната средина на општина Кратово

3% 29% 48%

20%

к к

Vlijanija od zagaduvaweto na `ivotnata sredina Gra|anite na op{tina Kratovo smetaat deka, zagaduvaweto na `ivotnata sredina glavno }e se reflektira vrz zdravjeto na lu|eto. 14% od anketiranite smetaat deka, problemite }e

50 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

se reflektiraat na idnite generacii, 13% na estetskite vrednosti na `ivotnata sredina, a samo 3% na ~uvstvoto na pripadnost na zaednicata.

Vrz {to vlijae zagaduvaweto na `ivotnata sredina?

3% 13% 14% 44%

26%

к Na pra{aweto „[to najmnogu vi pre~i na ekolo{ki plan vo va{ata naselba? ”, najgolem broj od ispitanicite (83%), odgovorile deka najmnogu im pre~i golemata ne~istotija, otpadot i divite deponii vo nivnata naselba. Vaka visokiot procent, uka`uva na nezavidna sostojba i neophodnost od brzo i efikasno re{avawe na problemot so sobirawe i odlagawe na komunalniot otpad i ras~istuvawe na divite deponii vo op{tinata. Pokraj toa, na 8% od ispitanicite najmnogu im pre~i neurbaniziranoto sosedstvo, a na 4% od niv zagaduvaweto od industriskite objekti vo blizina.

Што најмногу ви пречи на еколошки план во вашата населба ?

8% 5% 4%

83%

, , к к к ,

Predlozite na gra|anite na op{tinata, se odnesuvaat na podobruvawe na sostojbite vo re~isi site sferi na ìveewe i za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina. Posebno, tie se odnesuvaat na podobruvawe na sostojbite so sobiraweto i odlagaweto na komunalniot otpad, eliminirawe na divite deponii vo op{tinata, zgolemuvawe na higienata vo gradot i podobruvawe na rabotata na javnoto komunalno pretprijatie, podobruvawe na kvalitetot na vodata za piewe, unapreduvawe na posto~kiot kanalizacionen sistem, ~istewe na re~nite korita, zgolemuvawe na javnata svest, za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, po~ituvawe na zakonskata regulativa i voveduvawe na mandatni kazni. 51 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

8. LISTA NA PRIORITETI ZA @IVOTNA SREDINA

Paralelno so anketirawe na naselenieto, Lokalniot komitet izvr{i ocenuvawe i prioretizacija na klu~nite problemi, koi bea definirani pri ocenka na sostojbata so ìvotnata sredina vo op{tina Kratovo i analiza na pra{alnicite podeleni na lokalnoto naselenie. Prioretizacijata se vr{e{e spored slednite kriteriumi: Potencijalen rizik vrz ~ovekovo zdravje (golem, sreden ili mal rizik), Vlijanie vrz socio-ekonomskata mo} na naselenieto (golemo, sredno ili malo vlijanie), Intenzitet na problemot (golem, sreden ili mal intenzitet), Rasprostranetost na problemot (nacionalno, regionalno ili lokalno nivo), Definiranost na problemot kako prioritet (vo nacionalen ili lokalen dokument ili problemot seu{te ne e definiran), Vlijanie na problemot vrz odr`liviot razvoj na op{tinata (golemo, sredno ili malo vlijanie) Vreme za re{avawe na problemot (do 2010 godina, do 2012 godina ili do 2014 godina) Ocenuvaweto be{e izvr{eno so ocenki: So ocena 5 za najvisok problem So ocena 3 za sreden problem So ocena 1 za slab problem Od ovie ocenki po sekoj kriterium, a za sekoj problem poedine~no, presmetana e prose~na vrednost na ocenkata, a spored najvisokata ocenka, utvrdeni se i prioritetite i istite se prezentirani vo Tabela 12. Tabela 12: Rezultati od izvr{enata prioretizacija prioritet PROBLEM vkupen prose~na broj na ocena bodovi 1. Nedovolen kapacitet na stanicata za tretman na voda za piewe 198 4.1 2. Zastarena vodovodna mreà vo urbanoto podra~je na op{tinata 198 4.1 3. Nepostoewe na pre~istitelna stanica za tretman na komunalni otpadni vodi 188 3.9 4. Nepostojat Plan i Programa za upravuvawe so otpad 186 3.9 5. Golem broj na divi deponii 182 3.8 6. Nedostatok na voda za navodnuvawe na zemjodelski povr{ini 182 3.8 7. Ruralnoto podra~je vo op{tinata ne e opfateno so organizirano sobirawe i deponirawe na komunalniot otpad 176 3.7 8. Nezastapenost na alternativnite izvori na energija na pazarot 176 3.7 9. Otsustvo na monitoring na po~vi 174 3.6 10. Nepovolna socio-ekonomska sostojba i zgolemen pritisok vrz biodiverzitetot i prirodnite resursi 174 3.6 11. Nedovolna zapoznaenost na gra|anite za sostojbata i problemite so zagaduvawe na ìvotna sredina 3.6 12. Zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi 172 3.6 52 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Tabela 12(prodolènie): Rezultati od izvr{enata prioretizacija 13. Upotreba na goriva so visoka sodrìna na sulfur i zastarenost na vozilata 172 3.6 14. Slabi administrativni kapaciteti za upravuvawe i monitoring na sostojbata so otpadot 170 3.5 15. Nepostoewe na stanici za tretman na industriski otpadni vodi vo fabrikite 169 3.5 16. Nezadovolitelna infrastruktura za upravuvawe i monitoring na otpad 168 3.5 17. Nedostatok na podatoci za brojnosta na ìvotinskiot i rastitelniot svet 168 3.5 18. Nedostatok ili nezadovolitelna sostojba na vodovodnite sistemi vo ruralnite oblasti 166 3.5 19. Upotreba na nekvalitetna voda za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini 166 3.5 20. Nelegalna eksploatacija na {umite 162 3.4 21. Ne postoi integrirano upravuvawe vo zemjodelstvoto i {umarstvoto 160 3.3 22. Nedostatok na podatoci za kvalitetot na povr{inski i podzemni vodi 157 3.3 23. Nedovolna za{tita na loven i riben fond; Zakana od lovokradstvo i ribokradstvo 154 3.2 24. Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto 152 3.2 25. Nesoodvetno deponirawe na industriski otpad 150 3.1 26. Zastarena tehnologija i oprema vo industriskiot sektor 150 3.1 27. Nedostatok na seopfatni i sigurni podatoci za emisiite na zagaduva~ki supstancii i kvalitetot na vozduhot 150 3.1 28. Nedostatoci na sistemot za procenka na zdravstvenite i na ekolo{kite rizici od {tetnoto vlijanie na atmosferskite zagaduvawa 150 3.1 29. Nedovolni aktivnosti za promocija na priroden rezervat Plo~e Litotelmi 149 3.1 30 Degradacija na po~vite 148 3.1 31. Zagaduvawe na vozduhot od poàri na otvoreno 147 3.1 32. Nizok opfat so mreà za prifa}awe na atmosferski vodi 133 2.8

53 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

9. PLAN ZA SPROVEDUVAWE NA LEAP

VODA PROBLEM: NEDOSTIG OD KVALITETNA VODA ZA PIEWE CEL: OBEZBEDUVAWE NA SANITARNO ISPRAVNA VODA ZA PIEWE

Merki Akcii Odgovorna Vreme na Potreben Izvori na institucija realizacija buxet finansirawe Rekonstrukcija Izrabotka na Op{tina 2008-2009 50.000 Buxet na RM, ili doizgradba tehni~ka Kratovo EUR i grantovi na dokumentacija Buxet na RM, vodosnabditelni Rekonstrukcija 2009-2014 grantovi, sistemi vo ili doizgradba Op{tina 750.000 Op{tinski ruralnite na Kratovo EUR buxet delovi od vodosnabditelen Buxet na RM op{tinata (s. sistem kontinuirano Tatomir, s. Ispituvawe na Kowuh) sanitarna HES 5.000 ispravnost na Kratovo EUR / vodata za piewe god.

Zgolemuvawe na Izrabotka na Op{tina 2008-2009 10.000 Buxet na RM, kapacitetot na tehni~ka Kratovo EUR i grantovi stanicata za dokumentacija Buxet na RM, tretman na voda Rekonstrukcija 2009-2013 i grantovi i za piewe na postoe~kata Op{tina 345.000 mesen stanica Kratovo kontinuirano EUR samopridones Ispituvawe na Op{tinski sanitarna HES 2.000 buxet ispravnost na Kratovo EUR / vodata za piewe god.

Izgradba na Izgradba na Firma 2008-2012 280.000 Buxet na RM, rezervoari za rezervoari izbrana na EUR i voda na piewe za spored postoe~ka tender Op{tinski niska sredna i tehni~ka buxet visoka zona vo dokumentacija grad Kratovo Izgradba na Izgradba na Firma 2008-2013 150.000 Buxet na RM, talo`nik i rezervoari izbrana na EUR i rezervoar za spored postoe~ka tender Op{tinski voda za piewe vo tehni~ka buxet m.v. Crni Vrv za dokumentacija vodosnabduvawe na 13 sela

54 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Rehabilitacija Izrabotka na Op{tina 2008-2009 30.000 Buxet na RM, i nadgradba na tehni~ka Kratovo EUR i grantovi sekundarna dokumentacija Buxet na RM, vodosnabditelna Rekonstrukcija 2010-2013 i gra|anski mre`a vo na Op{tina 100.000 nadomest za urbanoto vodosnabditelni Kratovo EUR priklu~uvawe, podra~je ot sistem kontinuirano Op{tinski Ispituvawe na buxet sanitarna HES 2.000 ispravnost na Kratovo EUR/god vodata za piewe

PROBLEM: NEDOSTIG NA VODA ZA NAVODNUVAWE CEL: OBEZBEDUVAWE NA DOVOLNI KOLI^INI KVALITETNA VODA ZA NAVODNUVAWE Merki Akcii Odgovorna Vreme na Potreben Izvori na institucija realizacija buxet finansirawe Izgradba na Izrabotka na Op{tina 2009- 2010 60.000 Sredstva od mali brani i tehni~ka Kratovo EUR donatori sistemi za dokumentacija Buxet na RM, navodnuvawe Izrabotka na Op{tinski HMS EIA studii Firma izbrana 2011 - 2014 buxet Markovci (800 Izgradba na na tender 7.000.000 ha sistem za brani i sistemi EUR navodnuvawe) za navodnuvawe HMS Sakulica (200 ha sistem za navodnuvawe) HMS Povi{ica (70 ha sistem za navodnuvawe)

PROBLEM: NECELOSEN KANALIZACIONEN SISTEM CEL: DOIZGRADBA NA SISTEM ZA KANALIZACIJA Merki Akcii Odgovorna Vreme na Potreben Izvori na institucija realizaci buxet finansira ja we Regulacija na Izrabotka na Op{tina 2008-2009 30.000 Buxet na re~ni korita na fizibiliti Kratovo EUR RM, Manceva Reka, studija i revizija grantovi i Taba~ka Reka i na proektna Op{tinski Kratovska Reka dokumentacija 2010-2014 buxet 55 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Izvedba na Firma izbrana 2.000.000 regulacija na tender EUR

Rekonstrukcija i Revizija na Op{tina 2009-2010 10.000 Buxet na doizgradba na izrabotena na Kratovo EUR RM, kanalizacionen tehni~ka grantovi i sistem dokumentacija Op{tinski Izgradba na nov Rekonstrukcija i 2010-2014 buxet kolektorski doizgradba na Firma izbrana 1.600.000 sistem po kanalizacionen na tender EUR Nadomesto dolìna na sistem k za Manceva Reka, Odrùvawe na Kontinui komunalni Taba~ka Reka i postoe~ki KP Silkom rano uslugi Kratovska Reka kanalizacionen sistem Doizgradba na Izrabotka na Op{tina 2011-2014 150.000 Buxet na atmosferska tehni~ka Kratovo EUR RM, kanalizaciona dokumentacija grantovi i mreà Rekonstrukcija i Op{tinski doizgradba na KP Silkom buxet kanalizacionen sistem

PROBLEM: NEPOSTOEWE NA PRE^ISTITELNI STANICI ZA OTPADNI VODI CEL: PRE^ISTUVAWE NA OTPADNI VODI VO OP[TINATA Merki Akcii Odgovorna Vreme na Potreben Izvori na institucija realizaci buxet finansira ja we Izgradba na Revizija na Op{tina 2009- 2010 10.000 Buxet na pre~istitelna tehni~ka Kratovo EUR RM, i stanica vo s. dokumentacija 2010 - 2011 grantovi Turalevo za Izrabotka na Firma izbrana 15.000 Op{tinski otpadni vodi od EIA Studija na tender 2011 - 2014 EUR buxet gradot Kratovo Izgradba na Firma izbrana IPA pre~istitelna na tender 660.000 Fondovi stanica EUR

56 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Izgradba na mali Izrabotka na Op{tina 2009- 2010 25.000 Buxet na pre~istitelni tehni~ka Kratovo EUR RM, i stanica za dokumentacija za 5 Op{tinski otpadni vodi za mali stanici buxet sela koi ne mo`at Izgradba na Firma izbrana 2011 - 2014 da se priklu~at pre~istitelni na tender 200.000 na planiranata stanici EUR pre~istitelna stanica Izgradba na Izgradba na Delovni 2009-2014 Soglasno Delovni postrojki za sistemi i tretman subjekti vo tehni~ka subjekti tretman na na otpadni vodi, sorabotka so dokumenta industriski soglasno B stru~ni i cija na otpadni vodi integrirani ovlasteni delovnite dozvoli institucii subjekti Ispituvawe na kontinuir kvalitetot na ano 3.000 industriski EUR/god otpadni vodi Zajaknuvawe na Realizirawe na Dr`avni 2008-2011 10.000 Op{tinski kapacitetite na obuka za organi EUR buxet op{tinata za vrabotenite Op{tina sproveduvawe na Vrabotuvawe na Kratovo zakonskata ovlasteni regulativa vo inspektori delot za vodi

OTPAD

PROBLEM: RURALNITE DELOVI OD OP[TINATA NE SE POKRIENI SO ORGANIZIRANO SOBIRAWE NA OTPAD CEL: ODR@LIVO UPRAVUVAWE SO KOMUNALNIOT I DRUGI VIDOVI NEOPASEN OTPAD Merki Akcii Odgovorna Vremensk Buxet Izvori na institucija a ramka finansira we Izrabotka i Procenka na Op{tina 2009 - 2010 10.000 Buxet na donesuvawe na koli~ini na Kratovo vo EUR RM Plan i Programa komunalen otpad sorabotka so za upravuvawe so po naselbi stru~na Op{tinski otpadot vo Analiza na sostav institucija buxet op{tina Kratovo na otpad Procenka na potrebni tehni~ki sredstva za sobirawe na otpad 57 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

vo op{tinata

Obezbeduvawe na Nabavka na sadovi Op{tina 2011 - 2013 20.000 Op{tinski preduslovi za za sobirawe na Kratovo EUR buxet vklu~uvawe na otpad KP Silkom ruralnite delovi Nazna~uvawe na ili privatni Nadomesto vo op{tinata vo komunalno operatori k za sistem za pretprijatie |ubrarina sobirawe na odgovorno za od komunalen otpad sobirawe na otpad doma}instv vo ruralnite ata delovi Zajaknuvawe na Nazna~uvawe na Op{tina 2008-2010 10.000 Buxet na kapacitetot na odgovorni lica vo Kratovo EUR RM op{tinata za op{tinata) (potrebna e monitoring na Realizirawe na konsultantska Op{tinski otpad redovni obuki na pomo{) buxet vrabotenite vo op{tinata Obezbeduvawe na tehni~ki sredstva za realizacija na monitoringot (mo`nost za kompjuterska obrabotka i sledewe)

PROBLEM: LO[A SOSTOJBA NA OP[TINSKATA DEPONIJA CEL: PODOBRENA PRAKTIKA NA DEPONIRAWE NA KOMUNALEN OTPAD Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Izrabotka na Analiza na Op{tina 2008-2009 15.000 Buxet na RM plan/tehni~ka terenot i Kratovo EUR dokumentacija za procenka na Op{tinski rekonstrukcija rizikot buxet na postoe~kata Procenka na deponija finansiski sredstva potrebni za rekonstrukcija Rekonstrukcija Usoglasuvawe na Op{tina 2010-2012 25.000 Buxet na RM na postoe~ka rabotata na Kratovo EUR deponija za op{tinskata komunalen otpad deponija so merki KP „Silkom ” za minimizirawe Kratovo na vlijanieto vrz `ivotnata 58 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

sredina, do realizacija na rgionalna deponija za severo-isto~en region Realizacija na rabotite soglasno tehni~kata dokumentacija Aktivno U~estvo vo site Op{tina 2010-2013 5.000 EUR Op{tinski vklu~uvawe vo aktivnosti na Kratovo vo buxet izgradbata na regionalno nivi sorabotka so Regionalnata vo odnos na site op{tini deponija za izgradba na od SI region severo-isto~na regionalnata Makedonija deponija

PROBLEM: GOLEM BROJ NA DIVI DEPONII CEL: ZATVORENI DIVI DEPONII, IZVR[ENA REMEDIJACIJA NA PROSTOROT NA DIVITE DEPONII Merki Akcii Odgovorna Vremensk Buxet Izvori na institucija a ramka finansira we Izrabotka na Analiza na Op{tina 2009-2010 2.000 EUR Op{tinski plan za zatvorawe terenot i Kratovo buxet na divi deponii procenka na (potrebna e rizikot konsultantska Rangirawe na divi pomo{) deponii po prioritet Zatvorawe na Izrabotka na Op{tina 2010-2012 10.000 Op{tinski divite deponii i tehni~ka Kratovo EUR buxet remedijacija na dokumentacija za lokaciite remedijacija na Kontribuc divi deponii Kompanija ija na Izbor na anga`irana za privatni kompanija za realizacija operatori realizacija na 50.000 predvidenite EUR 59 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

aktivnosti ^istewe i remedijacija na terenot na sega{nite divi deponii Vospostavuvawe Izrabotka na plan Op{tina 2009- 5.000 Op{tinski na za redoven i Kratovo kontinuir EUR/god. buxet monitoring i povremen ano inspekcija monitoring Obezbeduvawe na tehni~ki sredstva (oprema i vozilo) za monitoring Redovna inspekcija od ovlasten inspektor

PROBLEM: NESOODVETNO DEPONIRAWE/TRETMAN NA OPASEN OTPAD CEL: ODDELUVAWE NA OPASEN OD KOMUNALEN OTPAD Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Izrabotka na Detalna procenka Stopanski 2010-2012 5.000 EUR Op{tinski programa za na koli~ini na subjekti buxet separirawe na opasen otpad po Op{tina Sredstva od komunalniot od generator vo Kratovo donacii opasniot otpad op{tinata (konsultantska Procenka na pomo{) potrebni tehni~ki sredstva za sobirawe na opasniot otpad (vo sorabotka so M@SPP) Zdru`uvawe na poedine~nite generatori na opasen otpad na regionalno nivo za spravuvawe so problemot so opasen otpad

60 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Tretman i Izdavawe na IPPC Op{tina 2011-2014 10.000 Op{tinski skladirawe na dozvoli Kratovo/ EUR buxet industriski M@SPP Nadomestoci opasen otpad Sproveduvawe na Instalacii od soglasno IPPC operativni instalaciite dozvoli planovi Op{tina koi imaat Inspekciski Kratovo IPPC dozvoli nadzor / Zabrana za deponirawe na opasen otpad na op{tinskata deponija Zgolemuvawe na Podgotvuvawe na Op{tina 2011 - 2013 5.000 EUR Op{tinski javnata svest za raboten plan za Kratovo (so buxet opasnosta od edukacija konsultantska Sredstva od me{aweto na /podigawe na pomo{) donacii opasniot so javnata svest za komunalniot razli~ni celni otpad grupi Realizacija na razli~ni kampawi spored rabotniot plan

PROBLEM: OTSUSTVO NA ORGANIZIRAN SISTEM ZA SEPARIRAWE, REUPOTREBA I RECIKLIRAWE CEL: VOSPOSTAVEN SISTEM ZA SEPARIRAWE, REUPOTREBA I RECIKLIRAWE Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Definirawe na Izrabotka na Op{tina 2011-2012 3.000 EUR Op{tinski koli~inite na lista na Kratovo (so buxet reciklabilni prerabotuva~i na konsultantska materii i nivni reciklabilni pomo{) prerabotuva~i na materii na op{tinsko nivo op{tinsko nivo Procenka na generirani reciklabilni materii i trend na generirawe i reupotreba na poedine~ni tipovi Realizacija na Podgotvuvawe na Op{tina 2008- 2010 10.000 Op{tinski javna kampawa za raboten plan za Kratovo (so EUR buxet potrebata od podigawe na konsultantska Sredstva od reciklirawe javnata svest za pomo{) donacii potrebata od NVOi 61 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

reciklirawe Izrabotka na bro{ura za reciklabilnite materii i nivnata vrednost kako sekundarni surovini Promovirawe na Izbor na Op{tina 2012-2013 10.000 Sredstva od pilot proekt za reciklabilna Kratovo i EUR donacii separirawe, materija za koja op{tini od reciklirawe i postojat “lesni” SI region reupotreba na tehni~ki NVOi odreden tip na re{enija za reciklabilen separirano materijal sobirawe i tretman Definirawe na proektna zada~a Realizacija na proektot (vo sorabotka so prerabotuva~ite na reciklabilni materii i/ili krajnite korisnici)

VOZDUH

PROBLEM: NEZASTAPENOST NA ALTERNATIVNITE IZVORI NA ENERGIJA NA PAZAROT CEL: KORISTEWE NA ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA VO URBANIOT DEL NA OP[TINA KRATOVO

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Izrabotka na Izrabotka na Op{tina 2010 - 2011 15.000 Op{tinski plan za fizibiliti Kratovo EUR buxet gasifikacija na studija za 2011 – urbaniot del od voveduvawe na Zainteresirani 2014 Privatno- op{tina alternativni investitori 30.000 javno Kratovo po fazi izvori na EUR partnerstvo energija EIA Studija za gasifikacija na urbaniot del na Kratovo Nazna~uvawe na 62 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

op{tinsko telo / institucija odgovorna za sproveduvawe na gasifikacija na Kratovo Realizacija na Izrabotka na Op{tina 2009 - 2013 80.000 Op{tinski prva faza od ideen proekt Kratovo EUR buxet gasifikacija na Izbor na firma op{tina za realizacija na Zainteresirani Privatno- Kratovo gasifikacija investitori javno partnerstvo Podigawe na Organizirawe na Op{tina 2008-2011 2.000 EUR javnata svest za kampawa za Kratovo vo Op{tinski za{tita na pridobivkite od sorabotka so buxet vozduhot od gasifikacija NVO 1.500 EUR zagaduvawe Pe~atewe na Op{tina edukativen Kratovo 3.000 EUR materijal Zajaknuvawe na Op{tina kapacitetite na Kratovo op{tinata

PROBLEM: NEDOSTATOK NA SEOPFATNI I SIGURNI PODATOCI ZA EMISIITE NA ZAGADUVA^KI SUPSTANCII I KVALITETOT NA VOZDUHOT CEL: OBEZBEDUVAWE NA SEOPFATNI PODATOCI ZA EMISIITE NA ZAGADUVA^KI SUPSTANCII I KVALITETOT NA VOZDUHOT Merki Akcii Odgovorna Vreme na Potreben Izvori na institucija realizacij buxet finansiraw a e Vospostavuvawe Izrabotka na Op{tina 2010-2012 5.000 EUR Buxet na na sistem za programa i plan Kratovo vo RM, sledewe na za podobruvawe na sorabotka so stranski emisijata so kvalitetot na stru~na donacii zagaduva~ki ambientniot institucija 2012-2014 30.000 supstancii vo vozduh EUR vozduhot Izrabotka na inventar na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot od mobilni i stacionarni izvori i nivno postojano a`urirawe

63 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Voveduvawe na Obuka na kadar za M@SPP / 2008-2010 3.000 EUR Buxet na kontrola na izdavawe na Op{tina RM, emisiite na mislewa i ocenki Kratovo op{tinski zagaduva~ki za EIA studii, i Buxet supstancii vo B - IPPC dozvoli 2008- 2.000 vozduhot od Izdavawe na B - Op{tina kontinuir EUR/god industriskite IPPC dozvoli i Kratovo ano kapaciteti preku imislewa/ ocenka interen na EIA studii za monitoring i industriski i proceduri delovni objekti soglasno Zakonot za ìvotna sredina (EIA/IPPC ) Vospostavuvawe Pro{iruvawe na Op{tina 2009-2012 15.000 Buxet na na lokalna mreà monitoring Kratovo vo EUR RM za monitoring na mreàta na sorabotka so Op{tinski kvalitetot na ambienten vozduh M@SPP Buxet ambientniot so postavuvawe na vozduh na nivo na monitoring op{tinata stanica za sledewe na kvalitetot na ambientniot vozduh vo op{tinata Dostavuvawe na podatoci do javnosta PROBLEM: NEDOSTATOCI NA SISTEMOT ZA PROCENKA NA ZDRAVSTVENITE RIZICI OD [TETNOTO VLIJANIE NA ATMOSFERSKITE ZAGADUVAWA CEL: VOSPOSTAVEN SISTEM ZA PROCENKA NA VLIJANIETO NA ATMOSFERSKITE ZAGADUVAWA VRZ ZDRAVJETO NA LU\ETO

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Sledewe na Izrabotka na Op{tina 2009 - 2010 10.000 Buxet na RM, vlijanieto na studija za Kratovo, EUR Op{tinski atmosferskite procenka na M@SPP buxet zagaduvawa vrz vlijanieto na Stranski zdravjeto na lu|eto atmosferskite donacii zagaduvawa vrz zdravjeto na lu|eto Izrabotka na trendovi na akutni i hroni~ni zaboluvawa predizvikani od 64 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

zagaduvawe na vozduhot Informirawe na Definirawe na Op{tina 2010 3.000 EUR Op{tinski javnosta za postapka za Kratovo, buxet kvalitetot na informirawe na M@SPP ambientniot javnosta za vozduh i mo`nite kvalitetot na vlijanija vrz ambientniot zdravjeto na lu|eto vozduh Definirawe na postapka za predupreduvawe na javnosta vo slu~aj na zgolemeni koncentracii na zagaduva~ki materii vo vozduhot

PO^VA I ISKORISTUVAWE NA ZEMJI[TETO

PROBLEM: OTSUSTVO NA MONITORING NA PO^VI / OBRABOTLIVO ZEMJI[TE CEL: VOSPOSTAVUVAWE NA SISTEM ZA MONITORING NA KVALITET NA PO^VA / OBRABOTLIVO ZEMJI[TE

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Realizacija na Izgotvuvawe na Op{tina 2011 -2012 3.000 EUR Op{tinski monitoring i Plan za Kratovo buxet, kontrola na monitoring i ( so Buxet na RM kvalitetot na kontrola na konsultantska 2012 - 2013 15.000 Stranski po~vata soglasno kvalitetot na pomo{) EUR donacii evropskite po~vata Zemjodelski standardi Izrabotka na Fakultet mapa so vidovi i /Zemjodelski kvalitet na Institut po~vi (profil 2012 - 2013 na po~va i 20.000 kontaminacija na Op{tina EUR po~vata so te{ki Kratovo 65 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

metali i drugi {tetni materii) 5.000 Nabavka na NVO EUR/god. oprema i obuka na kadar za sledewe na kvalitet na zemji{teto Edukacija na zemjodelcite za potrebata od sledewe na kvalitetot na po~vata koja se koristi za zemjodelsko proizvodstvo

PROBLEM: PUSTO[EWE NA [UMI (NELEGALNA EKSPLOATCIJA I [UMSKI PO@ARI) CEL: ODR@LIVO UPRAVUVAWE SO [UMSKI FOND

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Aùrirawe na Analiza na terenot Op{tina 2009-2012 10.000 Buxet na RM, {umska osnova Evidentirawe na Kratovo EUR donacii od povr{iite koi MZ[V me|unarodni podleàt na institucii bespravna se~a Kreirawe na baza na podatoci za koli~inite na planirana i realno ise~ena drvna masa na op{tinsko nivo Zajaknuvawe na Zgolemuvawe na broj Op{tina 2008 - 2012 15.000 Buxet na RM, ulogata na na vraboteni vo Kratovo EUR op{tinata i {umska policija; [umska podra~nata Nabavka na oprema Policija edinica na (vozilo, oprema za [umska policajcite) Policija vo Nazna~uvawe na za{tita na odgovorno lice vo 66 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

{umskiot fond op{tinata za 2.000 EUR odr`livo upravuvawe so {umi Kampawa me|u naselenieto za posledicite od bespravno se~ewe na {umite Preventivno Tehni~ko i kadrovsko MZ[V, 2009 - 2013 10.000 Buxet na RM, deluvawe vo doopremuvawe na PP Edinica EUR Op{tinski za{tita od op{tinskata edinica Kratovo, buxet {umski poàri za PP za{tita za Op{tina deluvawe na poàri Kratovo na otvoreno Javna kampawa za prevencija od {umski poàri Definirawe na Organizirawe na Op{tina 2010 - 2014 3.000 EUR Buxet na RM, lokaliteti za akcii za po{umuvawe Kratovo Op{tinski po{umuvawe Makedonski buxet [umi NVOi

PROBLEM: NEINFORMIRANOST NA ZEMJODELSKITE PROIZVODITELI ZA [TETITE OD NEPRAVILNA PRIMENA NA AGROHEMIKALII CEL: ODR@LIVO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Evidencija za Postavuvawe na Op{tina 2008-2010 12.000 Op{tinski primenata na odgovorno lice vo Kratovo god. EUR buxet agrohemikalii vo op{tinata za Nau~ni Buxet na RM zemjodelstvoto i sledewe na institucii vospostavuvawe na problematikata od MZ[V, baza na podatoci zemjodestvoto i koordinirawe so resornite Ministerstva Sorabotka so nau~ni institucii Proizvodstvo na Sproveduvawe na Op{tina 2008-2010 15.000 Buxet na RM, zdravstveno anketa me|u Kratovo god EUR Op{tinski bezbedna hrana zemjodelskite Nau~ni buxet i kako mo`nost za proizvoditeli za institucii Stranski sopstven biznis koli~inite na NVOi donacii upotrebeni agrohemikalii 1.000 Izrabotka na EUR programa za 67 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

edukacija na zemjodelskite 1.000 zdru`enija EUR Izrabotka na pristapna bro{ura za aplikacija na agrohemikaliite Promovirawe na Izrabotka na Op{tina 2008-2010 10.000 Donacii dobra agrohemiska studija za Kratovo god EUR MZ[V, praktika promovirawe i Nau~ni M@SPP mo`nosti za institucii organsko proizvodstvo na 2.000 nivo na op{tinata EUR Edukacija i organizirawe na zainteresiranite zemjodelski proizvoditeli za organsko proizvodstvo

PROBLEM: NEISKORISTENI PREDNOSTI I MO@NOSTI ZA RAZVOJ NA ALTERNATIVEN TURIZAM CEL: RAZVIEN ALTERNATIVEN TURIZAM

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Promovirawe i Izrabotka na Op{tina 2009-2011 25.000 Buxet na RM, razvoj na studija za razvoj Kratovo vo EUR Op{tinski alternativen i na alternativen i sorabotka so buxet eko turizam eko turizam na NVO, Stranski nivo na op{tinata M@SPP i donacii Izrabotka na Ministerstvo 2010-2011 promotiven za ekonomija 5.000 EUR material za postoe~kite 2011-2014 mo`nosti vo 30.000EUR op{tina Kratovo 2011-2014 Realizacija na 15.000 pilot proekti za EUR eko-turizam Otvatawe na turisti~ko- informativen centar vo 68 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Op{tina Kratovo Educirawe na Organizirawe na Op{tina 2011 - 2014 5.000 EUR Op{tinski naselenieto za obuki za Kratovo, buxet, zna~eweto na lokalnite NVOi NVOi 15.000 Stranski razvojot na Obele`uvawe na EUR donacii alternativniot i prirodnite i eko turizam kulturnite vrednosti vo op{tinata

PRIRODA

PROBLEM:NEDOSTATOK NA PODATOCI ZA SOSTOJBATA SO BIODIVERZITETOT VO OP[TINATA CEL: VOSPOSTAVENA BAZA NA PODATOCI ZA SOSTOJBATA SO BIODIVERZITETOT

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansira we Vospostavuvawe na Formirawe na Op{tina 2010-2012 12.000 Op{tinski baza na podatoci za baza na podatoci Kratovo vo EUR buxet, sostojbata so Izrabotka na sorabotka so Stranski prirodata i studija za eksperti donacii biodiverzitetot sostojbata so vo op{tinata prirodata i biodiverzitetot vo op{tinata Vospostavuvawe na Utvrduvawe na Op{tina 2010 - 2.000 Op{tinski monitoring na parametri i Kratovo, kontinuira EUR/god buxet, sostojbata so indikatori za M@SPP no Stranski prirodata i monitoring/slede donacii biodiverzitetot we na sostojbata na prirodata i biodiverzitetot Vospostavuvawe kontrola na sobirawe na divi rastenija i `ivotni Kontrola na 69 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

ekspanzijata na alohtonite vidovi

PROBLEM: NEDOVOLNI AKTIVNOSTI ZA PROMOCIJA NA PRIRODNITE VREDNOSTI VO OP[TINA KRATOVO CEL: PROMOCIJA NA PRIRODNITE VREDNOSTI VO OP[TINA KRATOVO

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansira we Aktivno Odreduvawe na Op{tina 2008- 3.000 Op{tinski vklu~uvawe vo odgovorni lica vo Kratovo kontinuira EUR/god. buxet proekti za op{tinata za no Stranski za{tita na za{tita na donacii, prirodata i prirodata i Buxet na prirodnite prirodnite RM retkosti koi se retkosti odvivaat na nacionalno nivo Izrabotka na Obeleùvawe na Op{tina 2009-2010 10.000 Op{tinski programa za lokalitetite Kratovo, EUR buxet promocija na Organizirawe na NVOi Stranski karpesta umetnost manifestacii za Centar za donacii, vo op{tina promocija na karpesta 5.000 EUR Buxet na Kratovo op{tinsko i umetnost RM regionalno nivo Za ìvuvawe /iskor Organizirawe na Op{tina 2008-2014 15.000 Op{tinski istuvawe na poseti na Kratovo, EUR buxet potencijalite na lokalitetite Privaten Stranski lokalitetite: (obezbeduvawe na sektor donacii, Kuklica, transport i NVOi Buxet na Cocev Kamen – lokalen vodi~) Centar za 40.000 RM 70 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

stara Ureduvawe na del karpesta EUR opservatorija od umetnost Plo~e lokalitetite(so Litotelmi - minimalno Stracin naru{uvawe na Kar{i Bav~i prirodata, Kratovo soglasno so gri`a za Zakonskite za{tita na odredbi i nivoto prirodnoto na za{titan a nasledstvo sekoj lokalitet poedine~no).

PROBLEM: NEINTEGRIRANOST NA ASPEKTITE NA PRIRODA I BIODIVERZITET VO OSTANATITE SEKTORI CEL: VOSPOSTAVUVAWE NA INTEGRALEN SISTEM ZA ZA[TITA NA PRIRODATA I BIODIVERZITETOT

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansira we Integrirawe na Obuki na Op{tina 2008 - 2. 000 Op{tinski aspektite na odgovornite lica Kratovo vo kontinuira EUR/god buxet, prirodata i vo op{tinata za sorabotka so no Buxet na biodiverzitetot izrabotka i eksperti i RM vo procesot na nosewe na M@SPP 10. 000 izrabotka na planskite EUR planovi i dokumenti vo programi na nivo oblasta na na op{tinata `ivotna sredina 10. 000 Izrabotka na EUR urbanisti~ki dokumenti so integrirani 20. 000 aspekti na EUR prirodata i biodiverzitetot Valorizacija i revalorizacija na za{titeni podra~ja Izrabotka na planovi za upravuvawe so 71 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

za{titeni oblasti Integrirawe na Obuka na Op{tina 2009 - 2.000 Op{tinski aspektite na vraboteni vo Kratovo, kontinuira EUR/god. buxet prirodata i Op{tinata za M@SPP no biodiverzitetot utvrduvawe na vo tekot na merki za za{tita izrabotka na EIA na zagrozeni studii i vo vidovi ili procesot na `iveali{ta izdavawe na IPPC dozvoli

PROBLEM: NISKO NIVO NA JAVNA SVEST ZA ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA CEL: PODIGAWE NA JAVNATA SVEST

Merki Akcii Odgovorna Vremenska Buxet Izvori na institucija ramka finansirawe Podigawe na Sproveduvawe na Op{tina 2009-2013 5.000 Op{tinski javnata svest za kampawa za Kratovo vo EUR/god. buxet, za{tita na podigawe na sorabotka so Stranski `ivotnata sredina javnata svest NVO-i 5. 000 donacii vo site nejzini Izrabotka i EUR mediumi promovirawe na edukativen 2. 000 materijal EUR/god. Poddr{ka na NVOi kako promotori za za{tita na `ivotnata sredina

72 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

10. PLAN ZA NABQUDUVAWE I OCENUVAWE

Za da se obezbedi efikasna i navremena implementacija na merkite i akciite na LEAP, potrebno e nabquduvawe i evaluacija na procesot na sproveduvawe na istite, odnosno procenka na postignatite rezultati. Za taa cel, op{tinata treba da formira telo (komisija) za sproveduvawe i nabquduvawe kako mehanizam preku koj }e se sledi i ocenuva implementacijata na merkite i akciite od LEAP dokumentot. Edna od zada~ite na formiranoto telo e da izgotvuva izve{tai za stepenot na implementacija na merkite i akciite, kako i izve{taj za celiot proces na nabquduvawe i evaluacija. Izve{tajot treba da bide dostapen za site zainteresirani strani. Procesot na nabquduvawe na implementacijata na dokumentot podrazbira: obezbeduvawe, sobirawe i dostavuvawe na relevantni podatoci, upravuvawe so podatocite i izvestuvawe, ocenuvawe na napredokot preku sledewe na indikatori na uspeh- i frekvencijata na merewa, izrabotka i dostavuvawe na izve{tai do relevantnite institucii (M@SPP) i sli~no. Vo Planot za nabquduvawe i ocenuvawe definirani se o~ekuvani rezultati, indikatori na uspeh i frekfencija na sledewe za sekoja definirana cel i soodvetnite merki za postignuvawe na postavenite celi.

VODA CEL: OBEZBEDUVAWE NA SANITARNO ISPRAVNA VODA ZA PIEWE Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Rekonstrukcija Izrabotka na Doizgraden Izrabotena Vo tekot na ili doizgradba na tehni~ka a tehni~ka izrabotka na vodosnabditelni dokumentacija vodosnabdi dokumentacija tehni~kata sistemi vo Rekonstrukcija telna Rekonstruirani dokumentacija ruralnite delovi ili doizgradba mre`a vo i doizgradeni Vo tekot na od op{tinata na ruralniot vodosnabditelni doizgradbata vodosnabditelen del sistemi na sistemot sistem Broj na zemeni Edna{ Ispituvawe na primeroci na mese~no sanitarna voda za analiza ispravnost na vodata za piewe Zgolemuvawe na Izrabotka na Zgolemen Izrabotena Vo tekot na kapacitetot na tehni~ka kapacitet tehni~ka izrabotka na stanicata za dokumentacija na dokumentacija tehni~kata tretman na voda Rekonstrukcija stanicata Zgolemuvawe na dokumentacija za piewe na postoe~kata za voda za kapacitetot na Vo tekot na stanica piewe stanicata izgradbata na Ispituvawe na Broj na zemeni stanicata sanitarna primeroci na Edna{ ispravnost na voda za analiza mese~no vodata za piewe

73 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Izgradba na Izgradba na Obezbedena Broj na Vo tekot na rezervoari za rezervoari ispravna izgradeni izgradbata na voda na piewe za spored voda za rezervoari za sistemot niska sredna i postoe~ka piewe vo voda visoka zona vo tehni~ka niska grad Kratovo dokumentacija sredna i visoka zona vo grad Kratovo Izgradba na Izgradba na Obezbedena Izgraden Vo tekot na talo`nik i rezervoari ispravna talo`nik i izgradbata na rezervoar za voda spored voda za rezervoar sistemot za piewe vo m.v. postoe~ka piewe vo 13 Crni Vrv za tehni~ka sela vo vodosnabduvawe dokumentacija op{tina na 13 sela Kratovo Obnovuvawe na Izrabotka na Obnovena Izrabotena Vo tekot na sekundarna tehni~ka sekundarna tehni~ka izrabotka na vodosnabditelna dokumentacija vodosnabdi dokumentacija tehni~kata mre`a vo Rekonstrukcija telna Rekonstruiran dokumentacija urbanoto podra~je na mre`a vo vodosnabditelen Vo tekot na vodosnabditelni gradot sistem izgradbata na ot sistem Kratovo Broj na zemeni stanicata Ispituvawe na primeroci na Edna{ sanitarna voda za analiza mese~no ispravnost na vodata za piewe

CEL: OBEZBEDUVAWE NA DOVOLNI KOLI^INI KVALITETNA VODA ZA NAVODNUVAWE

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

74 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Izgradba na Izrabotka na Obezbedeni Izrabotena Vo tekot na mali brani i tehni~ka dovolni tehni~ka izrabotka na sistemi za dokumentacija koli~ini voda dokumentacija tehni~kata navodnuvawe Izrabotka na za navodnuvawe Izrabotena dokumentaci HMS EIA studii na 1000 ha EIA studija ja Markovci Izgradba na obrabotlivo Izgradeni Vo tek na (800 ha sistem brani i sistemi zemji{te sistemi za izgradba na za za navodnuvawe navodnuvawe sistemot za navodnuvawe) navodnuvawe HMS Sakulica (200 ha sistem za navodnuvawe) HMS Povi{ica (70 ha sistem za navodnuvawe) CEL: DOIZGRADBA NA SISTEM ZA KANALIZACIJA

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija rezultati uspeh na sledewe na indikatori Regulacija na Izrabotka na Regulirani Izrabotena Vo tekot na re~ni korita na fizibiliti re~ni korita fizibiliti izrabotka Manceva Reka, studija i na Manceva studija na Taba~ka Reka i revizija na Reka, Taba~ka Izrabotena tehni~kata Kratovska Reka proektna Reka i tehni~ka dokumentac dokumentacija Kratovska Reka dokumentacija ija Izvedba na Regulirani Vo tek na regulacija korita regulacijat a

Rekonstrukcija i Revizija na Kompletiran Izrabotena Vo tekot na doizgradba na izrabotena na sistem za tehni~ka izrabotka kanalizacionen tehni~ka sobirawe i dokumentacija na sistem dokumentacija odveduvawe na Izgraden tehni~kata Rekonstrukcija urbani otpadni kanalizacionen dokumentac i doizgradba na vodi vo sistem na nivo na ija kanalizacionen op{tinata op{tinata Vo tek na sistem izgradba na Odr`uvawe na sistemot postoe~ki kanalizacionen sistem

75 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Razdeluvawe na Izrabotka na Razdvoen Izrabotena Vo tekot na atmosferska od tehni~ka kanalizacionen tehni~ka izrabotka fekalna dokumentacija sistem dokumentacija na kanalizaciona Rekonstrukcija Dol`ina na tehni~kata mre`a i doizgradba na novoizgradena dokumentac kanalizacionen atmosferska ija sistem kanalizacija Vo tek na izgradba na sistemot

CEL: PRE^ISTUVAWE NA OTPADNI VODI VO OP[TINATA Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Izgradba na Revizija na Izgradena Revidirana Vo tekot na pre~istitelna tehni~ka pre~istitelna tehni~ka revizija na stanica vo s. dokumentacija stanica za dokumentacija tehni~kata Turalevo za Izrabotka na gradot Izrabotena dokumentaci otpadni vodi od EIA Studija Kratovo EIA Studija ja gradot Kratovo Izgradba na Izgradena pre~istitelna pre~istitelna Vo tek na stanica stanica izgradba na Broj na zemeni sistemot primeroci na Edna{ voda za analiza mese~no

Izgradba na mali Izrabotka na Izgradeni Izrabotena Vo tekot na pre~istitelni tehni~ka mali tehni~ka izrabotka na stanica za dokumentacija pre~istitelni dokumentacija tehni~kata otpadni vodi za za 5 mali stanici za Izgradeni dokumentaci sela koi ne stanici selata koi ne pre~istitelni ja mo`at da se Izgradba na mo`at da se stanici Vo tek na priklu~at na pre~istitelni priklu~at na gradba na planiranata stanici gradskata sistemite pre~istitelna pre~istitelna Broj na zemeni Edna{ stanica stanica primeroci na mese~no voda za analiza

76 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Izgradba na Izgradba na Vospostaven Broj na Vo tek na postrojki za sistemi i tretman na izgradeni gradba na tretman na tretman na industriski sistemi za sistemite industriski otpadni vodi, otpadni vodi tretman na otpadni vodi soglasno B na nivo na otpadni vodi - integrirani op{tinata industriski Dva pati dozvoli Sledewe na objekti godi{no ili Ispituvawe na kvalitetot na Broj na zemeni soglasno kvalitetot na industriskite primeroci na IPPC dozvola industriski otpadni vodi ind.otpadna voda otpadni vodi za analiza Zajaknuvawe na Realizirawe na Obu~eni Broj na Dva pati kapacitetite na obuka za ovlasteni vraboteni godi{no op{tinata za vrabotenite vo inspektori vo inspektori sproveduvawe na op{tinata op{tinata zakonskata Vrabotuvawe na regulativa vo ovlasteni delot za vodi inspektori

OTPAD CEL: ZATVORENI DIVI DEPONII, IZVR[ENA REMEDIJACIJA NA PROSTOROT NA DIVITE DEPONI Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Izrabotka na Analiza na Izraboten Obezbedeni Vo tekot na plan za zatvorawe terenot i plan za finansiski obezbeduvawe na divi deponii procenka na zatvarawe i sredstva finansiski rizikot remedijacija sredstva Rangirawe na na divi Izraboten plan Vo tekot na divi deponii deponii za zatvorawe na izrabotka na po prioritet divite deponii planot Zatvorawe na Izrabotka na Namalen broj Izrabotena Vo tekot na divite deponii i tehni~ka na divi tehni~ka izrabotka na remedijacija na dokumentacija deponii na dokumentacija tehni~kata lokaciite za remedijacija nivo na Broj na dokumentacij na divi deponii op{tinata zatvoreni divi a Izbor na deponii Edna{ kompanija za Broj na mese~no realizacija na napraveni predvidenite remidijacii Edna{ aktivnosti mese~no ^istewe i remedijacija na terenot na sega{nite divi deponii

77 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Vospostavuvawe Izrabotka na Vospostaven Izraboten plan Vo tek na na plan za redoven monitoring i za monitoring izrabotka na monitoring i i povremen inspekcija Obezbedeni planot inspekcija monitoring tehni~ki Obezbeduvawe sredstva za Dva pati na tehni~ki inspektorite godi{no sredstva Broj na (oprema i izvr{eni uvidi vozilo) za monitoring Redovna inspekcija od ovlasten inspektor

CEL: ODR@LIVO UPRAVUVAWE SO KOMUNALNIOT I DRUGI VIDOVI NEOPASEN OTPAD Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Donesuvawe na Procenka na Izrabotena Izraboten plan Vo tekot na Plan i Programa koli~ini na osnova za za postapuvawe izrabotka na za upravuvawe so komunalen upravuvawe so komunalniot planot otpadot vo otpad po so komunalen otpad op{tina Kratovo naselbi otpad na nivo Broj na Edna{ Analiza na na op{tinata napraveni godi{no sostav na otpad analizi Procenka na Vospostaven Broj na sobrani ^etiri pati potrebni sistem za podatoci godi{no tehni~ki upravuvawe Izraboteni Dva pati vo sredstva za so otpad na Plan i tekot na sobirawe na nivo na Programa izrabotka na otpad vo op{tinata dokumentite op{tinata

78 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Obezbeduvawe na Nabavka na Vospostaven Broj na Edna{ vo preduslovi za sadovi za sistem za ponuduva~i i tekot na vklu~uvawe na sobirawe na upravuvawe predlo`eni izborot ruralnite delovi otpad so tehni~ki vo op{tinata vo Nazna~uvawe na komunalniot re{enija Edna{ vo sistem za komunalno otpad vo Nazna~eno tekot na sobirawe na pretprijatie ruralnite komunalno izborot komunalen otpad odgovorno za delovi na pretprijatie za sobirawe na op{tinata sobirawe na otpad vo otpadot vo Edna{ ruralnite ruralnite mese~no delovi delovi na op{tinata Broj na uvidi Zajaknuvawe na Nazna~uvawe na Zajaknat Broj na Dva pati vo kapacitetot na odgovorni lica kapacitet na nazna~eni lica tekot na op{tinata za vo op{tinata op{tinata i vo Op{tinata godinata monitoring na Realizirawe na vospostaven Broj na poseteni otpad redovni obuki monitoring obuki na vrabotenite na otpadot Broj na Obezbeduvawe obezbedeni na tehni~ki tehni~ki sredstva za sredstva realizacija na monitoringot

CEL: PODOBRENA PRAKTIKA NA DEPONIRAWE NA KOMUNALEN OTPAD

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Izrabotka na Analiza na Izrabotena Broj na Edna{ vo plan/tehni~ka terenot i tehni~ka utvrdeni tekot na dokumentacija procenka na dokumentacija kriteriumi utvrduvawe na za rizikot za Definirani kriteriumi rekonstrukcija Procenka na rekonstrukcija potrebni Edna{ vo na postoe~kata finansiski na deponijata finansiski tekot na deponija sredstva sredstva definirawe potrebni za na potrebni rekonstrukcija finansiski sredstva

79 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Rekonstrukcija Usoglasuvawe na Definirani Broj na Edna{ vo na postoe~ka rabotata na merki za definirani tekot na deponija za op{tinskata podobruvawe uslovi i definirawe komunalen deponija so tehni~ki na uslovite i otpad merki za re{enija tehni~kite minimizirawe re{enija na vlijanieto vrz `ivotnata sredina, do Realizirani Edna{ realizacija na tehni~ki mese~no rgionalna barawa deponija za severo-isto~en region Realizacija na rabotite soglasno tehni~kata dokumentacija Aktivno U~estvo vo site Vospostaven Namaleno Dva pati vklu~uvawe vo aktivnosti na integriran koli~estvo na godi{no izgradbata na regionalno nivi sistem za deponiran Regionalnata vo odnos na upravuvawe so otpad deponija za izgradba na otpad na Broj na severo-isto~na regionalnata regionalno kapaciteti za Makedonija deponija nivo selekcija reciklirawe i kompostirawe na otpad

CEL: VOSPOSTAVEN SISTEM ZA SEPARIRAWE, REUPOTREBA I RECIKLIRAWE Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

80 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Definirawe na Izrabotka na Namaluvawe na Broj na Dva pati koli~inite na lista na koli~inite na prerabotuva~i godi{no reciklabilni prerabotuva~i komunalen na op{tinsko materii i na otpad nivo nivni reciklabilni prerabotuva~i materii na Utvrdena Dva pati na op{tinsko op{tinsko nivo koli~ina na godi{no nivo Procenka na reciklabilni generirani materii reciklabilni materii i trend na generirawe i reupotreba na poedine~ni tipovi Realizacija na Podgotvuvawe Podignata Broj na Dva pati vo javna kampawa na raboten plan javna svest za opfateno tek na za potrebata od za podigawe na potrebata od naselenie i kampawata reciklirawe javnata svest za reciklirawe celni grupi potrebata od reciklirawe Izrabotena Edna{ vo tek Izrabotka na bro{ura na izrabotka bro{ura za na bro{urata reciklabilnite materii i nivnata vrednost kako sekundarni surovini Promovirawe Izbor na Promoviran Broj na Edna{ vo tek na pilot proekt reciklabilna odr`liv na~in vklu~eni na realizacija za separirawe, materija za koja na upravuvawe gra|ani na proektot reciklirawe i postojat “lesni ” so otpad (se odnesuva na reupotreba na tehni~ki Broj na trite odreden tip na re{enija za vklu~eni indikatora) reciklabilen separirano NVO-i materijal sobirawe i tretman Realiziran Definirawe na pilot proekt proektna zada~a za separirawe, Realizacija na reciklirawe i proektot (vo reupotreba sorabotka so prerabotuva~it e na reciklabilni materii i/ili krajnite korisnici) CEL: ODDELUVAWE NA OPASEN OD KOMUNALEN OTPAD 81 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Izrabotka na Detalna Izrabotena Broj na Dva pati vo programa za procenka na programa za analizirani tekot na separirawe na koli~ini na neme{awe na primeroci izrabotkata na komunalniot od opasen otpad po komunalniot so Broj na programata opasniot otpad generator vo opasniot otpad zdruùvawa na Edna{ vo tek op{tinata poedine~nite na izrabotka Procenka na generatori na programata potrebni Nivo na tehni~ki obezbedeni Edna{ vo tek sredstva za tehni~ki na izrabotka sobirawe na sredstva na programata opasniot otpad (vo sorabotka so M@SPP) Zdruùvawe na poedine~nite generatori na opasen otpad na regionalno nivo za spravuvawe so problemot so opasen otpad Tretman i Izdavawe na Sprovedeni Broj na Dva pati skladirawe na IPPC dozvoli operativni izdadeni IPPC godi{no industriski Sproveduvawe planovi vo dozvoli opasen otpad na operativni delot za Broj na soglasno IPPC planovi postapuvawe so izvr{eni dozvoli Inspekciski otpad uvidi nadzor / Zabrana Sprovedena za deponirawe kontrola nad na opasen otpad implementacija na op{tinskata na IPPC deponija dozvolite Zgolemuvawe na Podgotvuvawe Zgolemena Broj na Edna{ vo tek javnata svest za na raboten plan javna svest kaj opfateno na kampawata opasnosta od za edukacija gra|anite za naselenie i me{aweto na /podigawe na opasnostite od celni grupi opasniot so javnata svest za me{aweto na komunalniot razli~ni celni opasniot so otpad grupi komunalniot Realizacija na otpad razli~ni kampawi spored rabotniot plan VOZDUH CEL: KORISTEWE NA ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA VO URBANIOT DEL NA OP[TINA KRATOVO 82 100 Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina za Op{tina Kratovo

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Izrabotka na Izrabotka na Detalen Izrabotena Dva pati plan za fizibiliti plan za fizibiliti godi{no gasifikacija na studija za gasifikacija studija za urbaniot del od voveduvawe na na urban del gasifikacija op{tina alternativni na op{tina Izrabotena Kratovo po fazi izvori na Kratovo EIA Studija energija vo Nazna~eno op{tina op{tinsko Kratovo telo EIA Studija za gasifikacija na urbaniot del na Kratovo Nazna~uvawe na op{tinsko telo / institucija odgovorna za sproveduvawe na gasifikacija na Kratovo Realizacija na Izrabotka na Izvedena Broj na Dva pati prva faza od izvedben proekt prva faza od priklu~eni godi{no gasifikacija na Izbor na firma gasifikacija doma{instva op{tina za realizacija na na gradot Broj na Kratovo gasifikacija Kratovo priklu~eni stopanski objekti Podigawe na Organizirawe Podignata Broj na Dva pati vo javnata svest za na kampawa za javna svest vklu~eni tekot na za{tita na pridobivkite od na gra|anite gra|ani i celni kampawata vozduhot od gasifikacija vo grupi so zagaduvawe Pe~atewe na op{tinata kampawata Vo tekot na edukativen Ispe~aten izrabotka na materijal edukativen materijalot Zajaknuvawe na material kapacitetite na op{tinata

CEL: OBEZBEDUVAWE NA SEOPFATNI PODATOCI ZA EMISIITE NA ZAGADUVA^KI SUPSTANCII I KVALITETOT NA VOZDUHOT Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

83 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Vospostavuvawe Izrabotka na Vospostaven Izraboteni plan Dva pati na sistem za programa i plan sistem za i programa za godi{no (za sledewe na za podobruvawe sledewe i podobruvawe na dvata emisijata so na kvalitetot na kontrola na kvalitetot na indikatori) zagaduva~ki ambientniot emisijata na ambientniot supstancii vo vozduh zagaduva~ki vozduh vozduhot Izrabotka na supstancii Izraboteni inventar na vo vozduhot inventari zagaduva~ki supstancii vo vozduhot od stacionarni i mobilni izvori Voveduvawe na Obuka na kadar Obu~en Broj na izdadeni Dva pati kontrola na za izdavawe na vraboten mislewe/ocenk godi{no emisiite na mislewa i kadar za EIA i za EIA zagaduva~ki ocenki za EIA i IPPC studii supstancii vo studii, i B - postapka vozduhot od IPPC dozvoli Broj na izdadeni industriskite Izdavawe na B - B-IPPC dozvoli kapaciteti IPPC dozvoli i preku interen imislewa/ monitoring i ocenka na EIA proceduri studii za soglasno industriski i Zakonot za delovni objekti ìvotna sredina (EIA/IPPC ) Vospostavuvawe Pro{iruvawe na Vospostaven Postavena Edna{ godi{no na lokalna monitoring sistem za monitoring mreà za mreàta na sledewe na stanica monitoring na ambienten kvalitetot kvalitetot na vozduh so na ambientniot postavuvawe na ambientalen vozduh na nivo monitoring vozduh na na op{tinata stanica za nivo na sledewe na op{tina kvalitetot na ambientniot vozduh vo op{tinata Dostavuvawe na podatoci do javnosta

CEL: VOSPOSTAVEN SISTEM ZA PROCENKA NA VLIJANIETO NA ATMOSFERSKITE ZAGADUVAWA VRZ ZDRAVJETO NA LU\ETO Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori 84 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Sledewe na Izrabotka na Identifiku Izrabotena Edna{ vo tekot vlijanieto na studija za vani rizici studija na izrabotkata atmosferskite procenka na po zdravjeto na studijata zagaduvawa vrz vlijanieto na na Broj na zdravjeto na atmosferskite naselenieto opfateno lu|eto zagaduvawa vrz Identifiku naselenie so zdravjeto na vani merki i studijata lu|eto aktivnosti Izrabotka na za trendovi na namaluvawe akutni i na hroni~ni vlijanieto zaboluvawa vrz zdravjeto predizvikani od na lu|eto zagaduvawe na vozduhot Informirawe Definirawe na Vospostaven Broj na ^etiri pati na javnosta za postapka za sistem za informirano godi{no kvalitetot na informirawe na informiraw naselenie ambientniot javnosta za e na javnosta vozduh i kvalitetot na mo`nite ambientniot vlijanija vrz vozduh zdravjeto na Definirawe na lu|eto postapka za predupreduvawe na javnosta vo slu~aj na zgolemeni koncentracii na zagaduva~ki materii vo vozduhot

PO^VA I ISKORISTUVAWE NA ZEMJI[TETO

CEL: ODR@LIVO UPRAVUVAWE SO [UMSKI FOND Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

85 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Aùrirawe Analiza na terenot Odr`livo Broj na [est pati na {umska Evidentirawe na upravuvawe po{umeni godi{no osnova povr{iite koi so lokaliteti podleàt na {umskite bespravna se~a resursi Kreirawe na baza na podatoci za koli~inite na planirana i realno ise~ena drvna masa na op{tinsko nivo Zajaknuvawe Zgolemuvawe na broj Zajaknati Koli~ina na [est pati na ulogata na na vraboteni vo kapaciteti nabavena godi{no op{tinata i {umska policija; na oprema za podra~nata Nabavka na oprema {umskata {umskata edinica na (vozilo, oprema za policija policija [umska policajcite) Policija vo Nazna~uvawe na Zgolemena Broj na za{tita na odgovorno lice vo svest za novovraboten {umskiot op{tinata za za{tita na kadar vo fond odr`livo upravuvawe {umskiot {umskata so {umi fond policija Kampawa me|u naselenieto za Realizirana posledicite od kampawa bespravno se~ewe na {umite Preventivno Tehni~ko i kadrovsko Zajaknati Nabavena Edna{ vo tekot deluvawe vo doopremuvawe na kapaciteti oprema za na realizacija za{tita od op{tinskata edinica na edinica rabota na PP na {umski za PP za{tita za za PP edinica aktivnostite poàri deluvawe na poàri za{tita za na otvoreno deluvawe Broj na Javna kampawa za na poàri opfateno prevencija od {umski na naselenie so poàri otvoreno kampawa Definirawe Organizirawe na Zgolemena Broj na êtiri pati na akcii za po{umuvawe povr{ina organizirani godi{no lokaliteti za na akcii za po{umuvawe po{umeni po{umuvawe lokaliteti

CEL: VOSPOSTAVUVAWE NA SISTEM ZA MONITORING NA KVALITET NA PO^VA / OBRABOTLIVO ZEMJI[TE Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

86 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Realizacija na Izgotvuvawe na Vospostaven Izraboten Dva pati vo tek monitoring i Plan za a baza na Plan za na podgotovka kontrola na monitoring i podatoci za montoring na programata kvalitetot na kontrola na vidot i Izgotvena mapa po~vata kvalitetot na kvalitetot Vospostaven Dva pati soglasno po~vata na po~vite kontinuiran godi{no evropskite Izrabotka na vo op{tina monitoring standardi mapa so vidovi i Kratovo kvalitet na po~vi (profil na po~va i kontaminacija na po~vata so te{ki metali i drugi {tetni materii) Nabavka na oprema i obuka na kadar za sledewe na kvalitet na zemji{teto Edukacija na zemjodelcite za potrebata od sledewe na kvalitetot na po~vata koja se koristi za zemjodelsko proizvodstvo

CEL: ODR@LIVO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

87 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Evidencija za Postavuvawe na Formirana Nazna~eno Dva pati primenata na odgovorno lice evidencija odgovorno lice godi{no agrohemikalii vo op{tinata za za sledewe vo Op{tinata vo sledewe na na Realizirani zemjodelstvoto problematikata agrohemikal stru~ni (mineralni od zemjodestvoto iite vo konsultacii so |ubriva, i koordinirawe zemjodelstvo nau~ni pesticidi i so resornite to institucii drugo) i Ministerstva vospostavuvawe Sorabotka so na baza na nau~ni podatoci institucii Proizvodstvo na Sproveduvawe na Promoviran Broj na êtiri pati zdravstveno anketa me|u o odr`livo anketirani godi{no bezbedna hrana zemjodelskite zemjodelsko zemjodelski kako mo`nost za proizvoditeli proizvodstv proizvoditeli sopstven biznis za koli~inite na o Izrabotena upotrebeni Bro{ura agrohemikalii Izrabotena Izrabotka na programa programa za edukacija na zemjodelskite zdruènija Izrabotka na pristapna bro{ura za aplikacija na agrohemikaliite Promovirawe na Izrabotka na Namaleno Izrabotena êtiri pati dobra studija za koristewe studija godi{no agrohemiska promovirawe i na Broj na aktivno praktika mo`nosti za agrohemikal vklu~eni organsko iite vo zemjodelci proizvodstvo na zemjodelstvo nivo na to op{tinata Edukacija i organizirawe na zainteresiranit e zemjodelski proizvoditeli za organsko proizvodstvo

CEL: RAZVIEN ALTERNATIVEN TURIZAM Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori 88 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Promovirawe i Izrabotka na Promoviran Izrabotena Dva pati vo razvoj na studija za razvoj alternative studija tekot na alternativen i na alternativen i n i eko Izraboten izrabotkata na eko turizam eko turizam na turizam promotiven studijata nivo na materijal op{tinata Broj na turisti Edna{ godi{no Izrabotka na na godi{no nivo promotiven vo op{tinata material za postoe~kite mo`nosti vo op{tina Kratovo Realizacija na pilot proekti za eko-turizam Educirawe na Organizirawe na Prifatenos Broj na vklu~eni Dva pati naselenieto za obuki za t na Eko NVOi godi{no za zna~eweto na lokalnite NVOi turizmot Broj na vreme na razvojot na Obele`uvawe na kako realizirani edukacijata alternativniot prirodnite i mo`nost za obuki i eko turizam kulturnite ekonomski Broj na vrednosti vo razvoj vo obele`ani op{tinata op{tinata lokaliteti

PRIRODA

CEL: VOSPOSTAVUVAWE NA INTEGRALEN SISTEM ZA ZA[TITA NA PRIRODATA I BIODIVERZITETOT Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori

89 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Integrirawe na Obuki na Integrirano Broj na stru~no [est pati aspektite na odgovornite upravuvawe obu~en kadar godi{no (se prirodata i lica vo i za{tita na Broj na odnesuva na biodiverzitetot op{tinata za prirodata i izraboteni site vo procesot na izrabotka i biodiverzit dokumenti i indikatori) izrabotka na nosewe na etot na nivo vgradeni merki planovi i planskite na za za{tita na programi na dokumenti vo op{tinata prirodata i nivo na oblasta na biodiverziteto op{tinata ìvotna sredina t Izrabotka na Izrabotena urbanisti~ki vegetaciska dokumenti so karta integrirani Proglasen aspekti na lokalitet za prirodata i spomenik na biodiverzitetot prirodata Valorizacija i revalorizacija na za{titeni podra~ja Izrabotka na planovi za upravuvawe so za{titeni oblasti Integrirawe na Obuka na Utvrdeni Broj na êtiri pati aspektite na vraboteni vo merki za prevzemeni godi{no prirodata i Op{tinata za za{tita na merki biodiverzitetot utvrduvawe na prirodata i Broj na vo tekot na merki za biodiverzit za{titeni izrabotka na EIA za{tita na etot vidovi ili studii i vo zagrozeni vidovi ìveali{ta procesot na ili ìveali{ta izdavawe na IPPC dozvoli

CEL: VOSPOSTAVENA BAZA NA PODATOCI ZA SOSTOJBATA SO BIODIVERZITETOT Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Vospostavuvawe Formirawe na Vospostaven Nazna~eno lice Dva pati na baza na baza na podatoci a baza na za izrabotka na godi{no (se podatoci za Izrabotka na podatoci i baza na donesuva na 90 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

sostojbata so studija za sledewe na podatoci site prirodata i sostojbata so sostojbite so Broj na sobrani indikatori) biodiverzitetot prirodata i prirodata i podatoci vo op{tinata biodiverzitetot biodiverzit Formirana baza vo op{tinata etot na podatoci Vospostavuvawe Utvrduvawe na Vospostaven Broj na Dva pati na monitoring parametri i a realizirani godi{no (se na sostojbata so indikatori za monitoring proekti odnesuva na prirodata i monitoring/sled na Broj na sobrani site biodiverzitetot ewe na sostojbite so divi vidovi indikatori) sostojbata na prirodata i Koli~ina/broj prirodata i biodiverzit na biodiverzitetot etot evidentirani Vospostavuvawe alohtoni kontrola na vidovi sobirawe na divi rastenija i `ivotni Kontrola na ekspanzijata na alohtonite vidovi

CEL: PROMOCIJA NA PRIRODNITE VREDNOSTI VO OP[TINA KRATOVO

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Aktivno Odreduvawe na Zajaknati Broj na Dva pati vklu~uvawe vo odgovorni lica kapaci-teti naselenie godi{no proekti za vo op{tinata za na opfateno so za{tita na za{tita na op{tinata promocii prirodata i prirodata i za za{tita prirodnite prirodnite na pri-rodni retkosti koi se retkosti vrednosti odvivaat na Promoviran nacionalno nivo i prirodni vrednos-ti na op{tina Kratovo Izrabotka na Obele`uvawe na Promoviran Broj na Dva pati programa za lokalitetite a karpesta obele`ani godi{no promocija na Organizirawe umetnost na lokaliteti karpesta na manifestacii teritorija umetnost vo za promocija na na op{tina op{tina op{tinsko i Kratovo Kratovo regionalno nivo

91 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

Za`ivuvawe/isk Organizirawe Izraboten Prifatlivost Edna{ mese~no o ristuvawe na na poseti na plan za na planot za za vreme na potencijalite lokalitetite ureduvawe i promocija izrabotka na na lokalitetite: (obezbeduvawe promocija na planot Kuklica, na transport i lokalitetit Broj na Cocev Kamen – lokalen vodi~) e realizirani Dva pati stara Ureduvawe na poseti na godi{no opservatorija del od Organiziran lokalitetite Plo~e lokalitetite(so i poseti na Litotelmi - minimalno lokalitetit Stracin i naru{uvawe na e Kar{i Bav~i - prirodata, Kratovo soglasno Ureden del so gri`a za Zakonskite od za{tita na odredbi i nivoto lokalitetit prirodnoto na za{titan a e nasledstvo sekoj lokalitet poedine~no).

CEL: PODIGAWE NA JAVNATA SVEST

Merki Akcii O~ekuvani Indikatori na Frekvencija na rezultati uspeh sledewe na indikatori Podigawe na Sproveduvawe na Podignata Broj na Dva pati javnata svest za kampawa za javna svest educirano godi{no vo za~uvuvawe na podigawe na naselenie tekot na prirodnite javnata svest Promoviran sproveduvawe resursi edukativen na kampawata Promovirawe na materijal edukativen materijal

92 100 Lokalen akcionen plan za `ivotna sredina za Op{tina Kratovo

KORISTENA LITERATURA

1. Metodologija za izrabotka na lokalen akcionen plan za ìvotna sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, SIDA, REC Kancelarija vo Makedinija, 2007 god., 2. Odluka za formirawe na Lokalen Upraven Komitet za izrabotka na LEAP za Op{tina Kratovo, Op{tina Kratovo, 2007 god., 3. Vtor Nacionalen ekolo{ki akcionen plan (NEAP II), COWI Konsultantska ku}a, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, 2006 god.; 4. Nacionalen plan za upravuvawe so otpad i Fizibiliti Studija za upravuvawe so otpadot vo Severoisto~na Makedonija (NPUO 2006-2012) , DHV Konsultantska ku}a, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, 2005 god. 5. Strategija za biolo{ka raznovidnost i akcionen plan za Republika Makedonija, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, 2004 god.; 6. Prostoren plan na Republika Makedonija, Javno pretprijatie za izrabotka na prostorni i urbani planovi, Vlada na Republika Makedonija, 2004 god.; 7. Izve{tai od Proektot pod CARDS 2004 god. "Zajaknuvawe na upravuvaweto so ìvotnata sredina vo Makedonija", Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, 2006 god.; 8. Pregled na usvoena urbanisti~ka dokumentacija za Op{tina Kratovo, Sektor za urbanizam, Op{tina Kratovo; 9. Baza na podatoci za op{tinite , Ministerstvo za lokalna samouprava , 2006 god.; 10. Analizi na voda za piewe, Zavod za zdravstvena za{tita Kumanovo , 2007/2008 god.,; 11. Godi{ni izve{tai za kvalitet i kvantitet na vodi, 2006 i 2007 Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe 12. Godi{ni izve{tai za kvalitet na vozduh, 2006 i 2007 , Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe