Izbor Tekstovi Za Konfliktot Od 2001 Godina 2001 Od Konfliktot Za Tekstovi Izbor

IZBOR TEKSTOVI ZA KONFLIKTOT OD 2001 GODINA 2001 OD KONFLIKTOT ZA TEKSTOVI IZBOR

Mair Iseini | Petrit Menaj | Rufi Osmani Mair Iseini Mair IZBOR TEKSTOVI

ZA KONFLIKTOT |

Petrit Menaj Petrit OD 2001 GODINA |

Rufi Osmani Rufi

ISB 978 - 9989 - 185 - 80 - 9

Izdava~ Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija

Za izdava~ot Vladimir Mil~in

Prevod na makedonski jazik Rizvan Bela i Lirim Hajredini

Lektura i korektura Zoran Ivanov

Podgotovka i pe~at KOMA

Tira` 500

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 316.485.26 (497.7) „2001” 323.1 (497.7) „2001” Iseini, Mair Izbor tekstovi za konfliktot od 2001 / Mair Iseini, Petrit Menaj, Rufi Osmani ; [prevod na makedonski jazik Rizvan Bela i Lirim Hajredini]. - Skopje : Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija, 2008. - 189 str. ; 23 sm. ISBN 978 - 9989 - 185 - 80 - 9 Menaj, Petrit [avtor] 2. Osmani, Rufi [avtor] a) Voeni konflikti - Makedonija - 2001 b) Makedonija - Etni~ki odnosi - 2001 COBISS.MK-ID 74272010

©Site prava mu pripa|aat na avtorot Mair Iseni

Razvojot na nastanite vo Makedonija i formiraweto na ONA

[ ]

Kako se sozdade Osloboditelnata nacionalna armija (ONA)

Od mnogute intervjua i soop{tenija dadeni od strana na komandantite i politi~kite pretstavnici na ONA se doznava deka ovaa organizacija deluvala na teritorijata na Zapadna Makedonija, kade Albancite so~inuvaat ogromno mnozinstvo. Iako ima mnogu pretpostavki vo odnos na ova pra{awe, sepak ne e sosema jasno koj stoi zad organiziraweto na ONA. Toa {to so sigurnost se znae e faktot deka na 15 januari 2000 godina, vo Podujevo, se podelija letoci za edna nova (dotoga{ nepoznata) organizacija, imenuvana kako ANA (Albanska nacionalna armija). Na 7 fevruari 2000 godina, novinskata agencija Kosovapres za prv pat objavi edno soop{tenie na ONA preku koe se prezema{e odgovornosta za napadot na policajcite vo selo Ara~inovo vo Makedonija (kade bea ubieni trojca makedonski policajci). Se smeta deka zad ovaa gerilska organizacija, koja spored voenata logistika ne moè da se kaè deka e vojska, a u{te pomalku armija, stojat malite ekstremisti~ki partii od Kosovo koi se poznati po radikalnata politika (NDK, ARP, NDOK). Makedonskata vlada i eden dobar del od analiti~arite pravat mo{ne povr{no povrzuvawe na nivnite opravduvawa okolu odnosite na ARP so ONA koja deluva{e vo Tanu{evci i drugite delovi na Skopska Crna Gora. Znaej}i deka programata na ARP vo su{tina ja sodrì porakata „Osloboduvawe na albanskite zemji” i deka ONA bara ostvaruvawe na pravata na Albancite vo Makedonija so voeni sredstva, se doa|a do zaklu~ok deka ovie dve organizacii se me|usebno povrzani i zgora na toa naivno se izjavuva deka ONA e kreacija na ovaa partija. Ovie neosnovani zaklu~oci koi ~esto moàt da se sretnat ne samo vo makedonskiot tuku i vo zapadniot pe~at imaat za cel da go „ideologiziraat” toa {to sega se slu~uva vo Makedonija. Na toj na~in, ovie dejstva polesno }e bidat osudeni od strana na {irokata javnost vo Makedonija, no i od me|unarodnata zaednica. Se pretpostavuva deka postojat dve Osloboditelni nacionalni armii vo Makedonija: ednata so baza na raznite formacii vo Kosovo, dodeka drugata so mnogu radikalni elementi sostavena od na{ite so godini maltretirani sinovi od strana na makedonskata vlast. Spored francuskiot novinar Kristofer îklet, ONA kako svoj inspirator i glaven organizator go imala Fazli Veliu, za kogo vo Makedonija ve}e so godini ima me|unarodna poternica. [ ] Toa {to se slu~uva{e vo januari, fevruari i mart 2001 godina e posledica na edna odnapred definirana programa. Vo vrska so izbuvnuvaweto na konfliktot vo Makedonija, potpi{uvaweto na dogovorot za granicata so Jugoslavija nema{e posebno vlijanie za razlika od ona {to go pretstavuvaa nekoi analiti~ari. Ovoj dogovor i dade na ONA „slu`ben” pretekst okolu zapo~nuvaweto so nejzinite akcii na teritorijata na Makedonija. Pojasnuvaweto okolu seto toa se nao|a vo dogovorot postignat me|u ONA vo Makedonija i OVPMB, vo maj 2000 godina. Imeno, tuka stanuva zbor za delot od vojskata na OVPMB koj ne prifa}a{e da go po~ituva primirjeto od 24 mart 2000 godina. Taka, pripadnicite na dvete voeni formacii se dogovorija za edna zaedni~ka taktika preku koja }e se koordiniraat nivnite akcii. Vrz osnova na ovie akcii, ONA treba{e da zapo~ne so svoeto deluvawe vo Makedonija vo momentot koga }e zapo~nea razgovorite za re{avawe na konfliktot vo Isto~no Kosovo. Vo toj moment, najradikalnoto krilo na OVPMB treba{e da & dade u{te edna konkretna poddr{ka na borbata na Osloboditelnata nacionalna armija. Vo me|uvreme, ONA treba{e da u~estvuva vo dejstvijata na OVPMB vo tekot na 2000 godina vo Isto~no Kosovo. Dogovoreniot plan me|u dvete vojski do sega be{e precizno primenet. Tuka stoi i objasnuvaweto za{to prvite voeni dejstvija se realiziraa vo severniot del na Makedonija, na granicata so Srbija, a ne se slu~ija vnatre, vo albanskata zona, kako na primer vo okolinata na Tetovo ili Gostivar, zoni koi bea opfateni so voeni dejstvija vo vtoriot moment od borbenite akcii. Ne e sosema jasno koi se specifikite vo odnos na borbenata taktika. [to se odnesuva pak na strategijata, borbenite zoni treba da se protegaat glavno vo dve nasoki: kon jug i kon istok, vo nasoka kon granicata so Albanija. Tamu terenot e pove}e planinski i e popovolen za napadi i povlekuvawe na ONA. Vo sekoj slu~aj, terenot e mnogu porazli~en od terenot vo Kosovo i toa im odi vo prilog na Albancite, ~ija eliminacija od makedonskite voeni sili re~isi }e bide nevozmo`na. Sepak, nejasen e faktot kakva }e bide specifikata na borbite ovoj pat, vo odnos na intenzitetot na akciite i vidot na celta. Isto taka, ne e sosema jasna informacijata okolu vidot na oru`jeto koe }e se koristi, no so sigurnost moè da se kaè deka do sega Albancite od ONA imaat upotrebeno samo del od lesnoto vooruùvawe. Ova se gleda od razvojot na akciite koi se sli~ni so prvi~no koristenata taktika od ONA vo Kosovo. Sli~nosta e vo celta na vojskata vo dadeniot moment i istata ne be{e da se oslobodat zonite naseleni so Albanci, nitu pak da i se nanese {teta materijalno ili vo lu|e na makedonskata vojska. Celta na ONA be{e so nejzinite akcii da isprovocira ostra reakcija kaj makedonskata vojska i policija, isto kako {to toa go napravi dve godini porano Osloboditelnata vojska na Kosovo. Od takva edna reakcija ONA }e dobie{e „legitimitet” i pred s$ }e obezbede{e {iroka poddr{ka kako od albanskiot narod vo Makedonija, taka i od me|unarodniot faktor. Dokolku se postigne toa, toga{ misijata na ONA re~isi i da ja pominala najte{kata alka. I pokraj razli~nite pretpostavki koi preovladuvaa vo po~etokot na borbite me|u ONA i vooruènite makedonski sili vo fevruari, na granicata so Kosovo, a pokasno i vo mart, na [ar Planina vo Tetovo, op{tina Lipkovo i Ara~inovo, moè so sigurnost da se kaè deka 90% od borcite na ONA bea od Makedonija. Edno bitno iskustvo od vojnata vo Kosovo be{e toa {to samo nasilnite dela, no ne i nekolkugodi{niot nenasilen otpor ili politi~kata borba, go pobudija interesot na svetskite mediumi i na me|unarodnata zaednica. Ova go primeni i ONA vo Makedonija sakaj}i preku nasilni sredstva da stavi vo dvièwe eden proces na realizacija na politi~kite barawa. Za razlika od OVK vo Kosovo, ONA [ ] vo Makedonija istovremeno e i radikalna i moderna. Radikalna e zatoa {to, za razlika od reìmot na srpskiot diktator, Slobodan Milo{evi}, vo pravno- demokratskata dràva Makedonija, koja bedno funkcionira, Albancite imaat pravo na politi~ko u~estvo vo vlasta. Toa {to vo Makedonija se vide kako akt na politi~ki terorizam, vo Kosovo moè{e da se razbere kako akt na samoodbrana od sistematskiot pritisok. I samite albanski lideri vo Makedonija postojano izjavuvaa deka vo Makedonija nema pri~ina da se posegne po oru`jeto, dodeka diskursot na politi~kite soop{tenija na ONA vo Makedonija be{e pomoderen za razlika od toj na ONA vo Kosovo. Isto taka, do sega vo Makedonija ne bile planirani ubistva na albanski „kolaboracionisti” na sistemot, za razlika od Kosovo kade tie bea ubivani. [ ]

KOI BEA PRIЧINITE ZA FORMIRAWE NA ONA VO MAKEDONIJA

Faik Konica rekol: Sloboda zna~i pravo na sekoj da veruva vo toa {to saka, da zboruva za ona {to go ~uvstvuva v srce, da pi{uva za toa {to misli i da dejstvuva onaka kako {to saka, dovolno za ” da ne mu na{teti na nikogo.

Nacijata pretstavuva edna sestrana” i komplicirana doktrina, veli Ernest Renan na konferencijata odràna vo Sorbona, Francija, vo mart 1882 godina, na tema: „[to e nacijata”. Normalno, sestranosta i kompliciranosta okolu sfa}aweto na narodite proizleguvaat od golemite èlbi na golemite sili, kako i {ovinisti~kite aspiracii na posilnite, odnosno pogolemite narodi, vo odnos na poslabite, odnosno narodite pomali od niv. Ova moè jasno da se vidi od evropskata istorija vo XIX i XX vek. Zaradi mnogute narodni vostanija od strana na okupiranite narodi i uni{tuvaweto na principite na narodite, XIX vek se narekuva vek na naciite. Taka, stignuvame do Versajskata konferencija (1919 g.) na koja navidum preovlada principot na narodite za regulirawe na Evropa, no fakti~ki preovlada principot na hegemonizmot. Ova zna~i deka Versajskiot miroven dogovor, nacionalnoto i teritorijalnoto pra{awe go re{i preku pravoto na sila, a ne preku silata na pravo, {to im ode{e vo prilog na golemite pobedni~ki sili, koi zaradi svoi interesi, no na {teta na drugite narodi, oslobodija nekoi dotoga{ okupirani narodi, ili pak zgolemija nekoi satelit- narodi (Makedoncite) na {teta na nekoi drugi narodi. Sramnata istorija me|u Albancite i Slovenite polna so razo~aruva~ki nastani pove}e od 100 godini pokaùva kakvi opasnosti za op{tiot mir na narodite pretstavuvaat pogre{nite istoriski odluki. Tokmu kako posledica na ovoj istoriski apsurd, deneska Albancite leat krv, dodeka me|unarodnata diplomatija se obiduva da ja is~isti sovesta. I dodeka problemot so Kosovo, barem vo momentot na golemoto krvoprolevawe, ja zasegna me|unarodnata zaednica i istata intervenira{e stavaj}i kraj na srpskiot pritisok, yvonata na diskriminacijata vrz Albancite od strana na makedonskata dràva bea sistematski ignorirani cela edna dekada, po~nuvaj}i od proletta 1981 godina, koga masovnite protesti na Albancite za nivnite nacionalni prava vo Jugoslavija bea spre~eni so sila. Poznatiot germanski novinar i analist Viktor Majer, predupreduva{e deka dokolku ne se re{i albanskiot problem istiot }e izbuvne vo 2000 godina. Pove}e od sigurno e deka ovoj analist mnogu dobro ja [ ] poznaval istorijata na balkanskite narodi, a posebno onaa na albanskiot narod, ~ii teritorii, bez negova èlba, bea podeleni vo korist na sosednite zemji so San Stefanskiot miroven dogovor, Berlinskiot kongres, Ambasadorskata konferencija vo London kako i so sozdavaweto na Jugoslavija na AVNOJ. Evro-atlantskata politika pokaà edna posebna grià i potro{i mnogu energija za da ja za{titi krevkata dràva od krvavite nacionalisti~ki vojni koi ja raspar~ija Jugoslavija. No, ovoj mir ne moè{e da se zamisli bez pridonesot na Albancite koi vo golemite branovi {to ja opfatija Makedonija vloìja sili i smirenost za da se za~uva teritorijalniot integritet na Makedonija, `rtvuvaj}i gi na toj na~in i nivnite barawa za nivnite su{tinski prava. Taka, pomina edna cela dekada nedovolno iskoristena od strana na albanskite politi~ki partii vo ramkite na aktuelniot politi~ki sistem na Makedonija. Kurtoaznite pofalbi na diplomatskite krugovi, albanskata dràva, kako i onie „pofalbi” koi doa|aa od Kosovo, ne samo {to postojano go ottrgnuvaa vnimanieto na albanskiot politi~ki korpus (koj se „zaborava{e” vo li~nite ili grupnite pridobivki), tuku go zamatuvaa i vnimanieto na svetskata diplomatija, sozdavaj}i kaj niv zabluda okolu „makedonskiot model” na re{avawe na me|uetni~kite konflikti i realizacijata na albanskite barawa, kako model koj treba da se sledi i od drugite dràvi koi imaat vakvi konflikti. Inaku, nezadovolstvoto kaj Albancite sekoj den raste{e: Albancite, kako nacionalno malcinstvo, postojano bea vo edna inferiorna pozicija so ograni~eni prava vo sekoja sfera na ìvotot i pretstavuvaa deùrni vinovnici za site lo{i raboti koi se slu~uvaa vo Makedonija, a koi bea podgotvuvani i inscenirani vo najekstremnite anti-albanski krugovi. Ako gledame od aspekt na edna kratka hronologija na nastani koi se slu~ija od odvojuvaweto na RM, koga vsu{nost be{e usvoen Ustavot koj celosno be{e i ostana vo interes na edinstveniot dràvotvoren narod – Makedoncite, moè da se zabeleì deka ne se zemeni predvid interesite, pravata i potrebite na drugite narodi i narodnosti koi ne so godini tuku so vekovi ìveat vo ovie krai{ta i koi Makedonija ja priznavaat i ja poznavaat kako nivna edinstvena tatkovina. Vo odnos na ova se prisetuvame na edna strofa od albanskiot pisatel od periodot na prerodbata, Andon Zako âjupi, posvetena tokmu na tatkovinata: „Tatkovina se vika zemjata Kaj {to glavata mi padna, Tamu kaj {to se roditelite moi Kaj {to me znae i suviot kamen Kaj {to ìveam sre}en i so nade` Tamu kaj {to sakam da umram”. Zna~i, kako za Makedoncite, taka i za Albancite i pripadnicite na drugite nacionalnosti rodeni tuka, samo Makedonija i nitu edna druga dràva, pretstavuva vistinska tatkovina. Vo vremeto na Vladata na Crvenkovski se pojavija razni aferi, kako na primer: „Aferata so oru`jeto”, navodno podgotvena i nara~ana od Albancite, aferata „Sina ptica”, ~ii organizatori ne i bea obelodeneti na javnosta bidej}i ne bea Albanci, [ 10 ] be{e izvr{en atentat vrz biv{iot pretsedatel na dràvata (Kiro Gligorov), a organite na dràvnata bezbednost atentatorite gi vidoa me|u Albancite. Potoa se slu~i Ladori{ta, se slu~i Bit Pazar kade bea ubieni ~etvorica nevini gra|ani. Ostanatite nevini lu|e koi bea privedeni od ulica i isprateni vo policiskata stanica Bit Pazar i den denes gi ~uvstvuvaat posledicite od tepaweto i maltretiraweto. Se slu~i Gostivar. I tamu isto scenario: bea ubieni trojca gra|ani: dr. [pend Iseini od selo Forino, Nazmi Saliu od selo Tur~ane i Milaim Dauti od s. Dobridol, koj po~ina malku podocna. Na mnogu ulici i plo{tadi ima{e maltretirawa, apsewa na nevini gra|ani, nasekade se see{e strav i beda. Gostivarskite nastani od 9 juli 1997 godina nema{e pravilno da se sfatat dokolku ne sledea nastanite od periodot fevruari – avgust 2001 godina i toa be{e edna kauzalna linija koja pretstavuva{e nacionalen plan za pro{iruvawe na nacionalnite i kulturnite prava na Albancite od Makedonija. Samo vakvite nastani, kako {to bea tie vo Gostivar i ovie {to aktuelno se slu~uvaat vo Makedonija, i se tesno povrzani so narodnoto tkivo, se otporni od dnevnite politiki i li~nite ambicii na lu|eto. Moèbi denes nekoj }e se obide da gi zaboravi gostivarskite nastani, no toa e nevozmo`no, bidej}i se slu~ija nastanite vo 2001 godina koi ja izvedoa na videlina dramata na nepravdite i go obelodenija konformizmot na albanskite politi~ki garnituri, osobeno na tie koi poinaku se odnesuvaat koga se vo opozicija, a poinaku koga se na vlast. Se slu~i Re~ica, isto taka ubien e eden gra|anin. Ovie brojni maltretirawa i apsewa kako da nemaa kraj. Se montira{e slu~ajot vo Ara~inovo (ìvotot go zagubija trojca policajci, dodeka eden be{e ranet); po~na apseweto na ìtelite od ovaa op{tina, bea maltretirani èni i deca, po policiskite stanici brutalno bea tepani nevini gra|ani, iako ne postoe{e nitu eden argument so koj bi se dokaàla nivnata vina (po edna godina sudot gi proglasi za nevini). [to e u{te polo{o, po povod ovoj nastan be{e ubien i eden nevin ìtel od ovaa op{tina. Opravduvaweto na policijata be{e deka toj po~inal od srcev udar, iako na negovata glava jasno se gleda{e ranata nastanata od ogneno oru`je. [to se slu~uva so makedonskiot vojnik koj pred re~isi edna godina, na spiewe, so ogneno oru`je, ubi albanski vojnik na karaulata blizu Debar i koj go nara~a negovoto ubistvo?! Noviot zakon za dràvjanstvo na Republika Makedonija donesen vo 1992 godina be{e najgolemiot udar vrz Albancite od demografski aspekt. Do den denes ostana nejasno kako se slu~i nekoga{nite dràvjani na Jugoslavija, me|u koi bea i Albancite, koi so dekadi i vekovi ìveele vo Makedonija, preku no} da se proglasat za gra|ani bez dràvjanstvo. Uslovot za 15-godi{en prestoj, potoa diskrecionoto pravo na dràvnite organi da proglasat nesoodvetnost od strana na gra|anite, bea me|u famoznite ~lenovi od Zakonot za dràvjanstvo, koi direktno vlijaeja vrz namaluvaweto na brojot na albanskite ìteli vo Makedonija. Zatoa, Albancite so pravo gi bojkotiraa poslednite dva popisi na naselenieto vo Makedonija. Albancite na institucionalen na~in bea diskriminirani pri vrabotuvaweto, vo administracijata, obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, informiraweto i vo mnogu drugi bitni sferi od ìvotot na lu|eto. Nevrabotenosta kaj Albancite vo Makedonija e nad 80%. Imeno, od 9.819 policajci samo 176 se Albanci, od 23.483 vraboteni vo zdravstvenite institucii samo 1.056 se Albanci, vo sudstvoto od 4.071 samo 167 se Albanci, od 6.665 vraboteni vo ARM i Ministerstvoto za odbrana samo 156 se Albanci, itn. (FAKTI – 12 april 2001 godina). Vo poslednata dekada otsustvoto na visokoto obrazovanie na maj~in jazik za Albancite od [ 11 ] Makedonija pretstavuva glavna tema. Tokmu okolu ovoj problem se bazira eden od glavnite konflikti me|u Albancite i Vladata, bidej}i pra{aweto za visokoto obrazovanie, Albancite go ocenuvaat kako eden od klu~nite faktori za unapreduvaweto na nivnoto pra{awe vo celina. Vo 1994 godina Albancite, kako rezultat na nezadovolstvoto i otsustvoto na volja za vnesuvawe na albanskiot jazik vo u~ebniot proces na Univerzitetite vo Skopje i Bitola, formiraa nivni Univerzitet. Osnovaweto na ovoj Univerzitet vo Mala Re~ica, Tetovo, be{e podràn od site albanski politi~ki subjekti. Makedonija ostanuva dràva so centralizirana vlast. Iako vo 1998 godina vo ramkite na Vladata be{e formirano Ministerstvoto za lokalna samouprava, sepak sostojbata vo 123 op{tini vo odnos na centralnata vlast voop{to ne e smeneta. Zaradi seto ova {to go spomenavme pogore, no i toa {to ostana nespomenato, Albancite go izgubija trpenieto i doverbata kon dràvata i kon albansko- makedonskite ili makedonsko-albanskite koalicii i bea prinudeni nivnite barawa da gi realiziraat duri i so upotreba na oru`je. Spre~uvaweto na slobodnoto i bezbednoto dvièwe vo pograni~nite zoni i brutalnoto odnesuvawe vrz tamo{noto naselenie od strana na vojskata i policijata, postojanoto nasilstvo i diskriminacija na vlasta vrz niv, gi prinudi Albancite da pokrenat vostanie i da se samoorganiziraat vo Osloboditelnata nacionalna armija (ONA) so cel da go za{titat ìvotot, slobodata i nivnite individualni i kolektivni prava vo nivnite etni~ki krai{ta.

Pripadnik na Osloboditelnata nacionalna armija [ 12 ]

VISTINATA OKOLU ALBANSKO- MAKEDONSKIOT KONFLIKT

Za vreme na sudskiot proces na Avni Rustemi vo Pariz, istiot se obrati so ovie zborovi: N$ prinuduvate so oru`je da gi dobieme na{ite prava, a potoa vikate za{to se slu{a pu{kata. ” Za vreme na postoeweto na makedonskata dràva,” Albancite dokaàle deka bile klu~en faktor za nejzinata stabilnost. I denes, spored nivnite jasni izjavi, takanare~enite radikali i teroristi sakaat Albancite da bidat ramnopravni so drugiot del od naselenieto; tie ne se stremat da ja uni{tat makedonskata dràva. Sega{niot konflikt ne e vojna me|u Albancite i Makedoncite, toa e vooruèna i istovremeno politi~ka vojna me|u buntovnicite i albanskite politi~ki subjekti od edna strana i Vladata na Makedonija od druga strana. Mnogupati e kaàno deka vooruèniot konflikt na Albancite so makedonskata vlast e izrazuvawe na sobranite nezadovolstva na Albancite vo odnos na nivnata op{ta sostojba. Toa e izraz ne revoltot koj izvira od dlabo~inata na du{ata, op{t i senaroden revolt. Makedoncite treba da znaat deka vrz Albancite sekojdnevno se vr{el i se vr{i vertikalen i horizontalen institucionalen teror. Ova e sega{nata realnost, no Makedoncite nemaat hrabrost da se soo~at so vistinata. Realnata brojka na Albancite e falsifikuvana, dodeka oficijalnite evropski krugovi go prifa}aat kako vistinito seto ona {to }e go objavi Vladata na Makedonija. Albancite baraat da gi so~uvaat nivnite kulturni vrednosti, imaat pobarano Univerzitetot vo Tetovo da se finansira od dràvata, dodeka Vladata na Makedonija i Evropa im nametnuvaat eden privaten kolex. Makedonskiot narod, koj na indirekten na~in be{e i oficijalno ohrabruvan, izleze na ulica na protesti protiv obrazovanieto na Albancite na svojot maj~in jazik, akt bez presedan (rasizam vo modernata istorija). Albancite sakaat zemjata da se deklarira kako dràva na dva dràvotvorni narodi bidej}i tie so~inuvaat okolu 40% od vkupniot broj na naselenieto. Parlamentarnata komisija za odnosi so stranstvo ja priznava àlnata sostojba na Albancite vo Makedonija. Spored izve{tajot koj go objavi komisijata vo maj 2000 godina, rabotnata sila vo dràvata e slednava: 84,5% Makedonci i 9,5% Albanci, dodeka vo policijata i vojskata Albancite se zastapeni so 3,1% kaj slu`benicite, a Makedoncite so 93,9%. Na univerzitetite vo Skopje i Bitola, Albancite se [ 13 ] zastapeni so 1,5%-2% od vkupniot broj na studenti. Negiraweto na osnovnite prava gi prinuduva Albancite da se otseluvaat od dràvata, fakt {to govori za eden vid etni~ko ~istewe, no toa nikoj ne go narekuva taka iako se pravi na eden mnogu rafiniran na~in. Ovaa praksa potsetuva na gr~kite i srpskite kampawi za etni~ko ~istewe na Albancite. Koaliciite koi se formiraat so albanskite partii ne se ni{to drugo osven eden trik za prikrivawe na realnosta. Albanskite ~lenovi vo vladiniot kabinet ne igraat nikakva posebna uloga i nivnoto mislewe sekoga{ se ignorira. Ovoj fakt najdobro se otslikuva so poslednite slu~uvawa (otstranuvaweto na zamenik ministerot za odbrana, g. Kadri Kadriu, od Kabinetot, za vreme na voenite ofanzivi). Edna vakva rabota se slu~uva, bidej}i na toj na~in se pravi podelba na diskriminirani i nediskriminirani gra|ani i ovaa privilegija trae so decenii, institucionalno e razviena i te{ko e da se ispu{ti od raka. Makedonecot ne e vo sostojba da se soo~i so ovaa realnost. Toj e nau~en da gi gleda Albancite kako lu|e koi }e mu sluàt nemu. Makedoncite ne moàt da se otkaàt od nekoga{nite, no i od sega{nite naviki na primawe mito od Albancite so cel da izvadat izvod za da gi zavedat decata, da izvadat li~na karta, paso{, voza~ka dozvola, za upis na fakultet, za polagawe na dràven ispit, za operacija, koga sakaat da jadat sveì selski jajca ili sveò jagne{ko meso i sveò sirewe obezbedeno od albanskite ov~ari, pri kupuvawe tehni~ka oprema donesena od Zapad kako i za mnogu drugi neophodni raboti, za koi bi trebalo da gi uìvaat osnovnite gra|anski prava bidej}i so zakon im pripa|aat.

Vojnici na ONA na patrola

Tuka e i su{tinata na vooruèniot konflikt me|u Albancite i Makedoncite. Tokmu zaradi ova, nekoi Albanci koi se izlezeni po planinite se deklariraat kako vostanici koi dignale glas protiv seto toa {to so decenii e praveno vrz nivnite semejstva, roditeli i vrz samite niv. Samo kako ilustracija }e gi spomnam zborovite na politi~kiot pretstavnik na ONA, g. Ali Ahmeti, koj vo emisija na RTK vodena od ]ani Ahmeti, izjavi: „Mnogu pati sum se obidel [ 14 ] da se vratam vo Makedonija (moeto rodno mesto), vo Ki~evo, ~ij ìtel sum, no vlastite vo Makedonija ne mi go dozvoluvaat toa, bidej}i sum bil u~esnik na demonstraciite od 1981 godina vo Pri{tina, dvaeset godini porano. Koga ova ne mi be{e ovozmoèno mene i na mnogu drugi kako mene, bevme prinudeni vo rodniot kraj i kaj na{ite semejstva vo Makedonija da se vratime kako vojnici, so cel da gi realizirame na{ite elementarni prava koi so vekovi ni bea odzemeni od Slavomakedoncite...”. [ 15 ]

POJAVUVAWETO NA SCENA NA ILEGALNITE MAKEDONSKI ORGANIZACII

Zapadni diplomati i analisti, sledej}i gi potresnite nastani vo Makedonija, se pla{ea od izleguvaweto na scena na makedonskite ekstremni organizacii, nov i dosta opasen element vo prodlabo~uvaweto na krizata vo Makedonija. Na po~etokot na maj, no i pred toa, makedonskite vlasti imaat otpo~nato da regrutiraat paravoeni lica so kriminalna pozadina, takanare~eni „etni~ki ubijci”, sli~ni na „arkanovite tigri”. Spored britanskiot vesnik „Observer”, napadite na mladite Makedonci vrz albanskite biznisi bile organizirani i isplanirani od dve paravoeni grupi, takanare~eni “Makedonski naroden front” i „Naroden front” (po inicijativa na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti). No, ovie ne se edinstvenite paravoeni bandi formirani vo posledno vreme vo Makedonija. Takanare~enite „Makedonski lavovi” i „Sinite ptici” se dve drugi grupi koi izjavile deka imaat iljadnici ~lenovi podgotveni za vojna. Tuka se vbrojuva i revolucionernata organizacija „Todor Aleksandrov” koja ja prezede odgovornosta za ubistvoto na Ismet Hoxa vo picerijata „Lozana” vo Skopje, potoa za demoliraweto na albanskite prodavnici vo Bitola, Prilep, Skopje i drugi gradovi niz Makedonija. Od izvori na bezbednosnite slu`bi na Makedonija se potvrduva deka ovaa nelegalna organizacija „deluva re~isi vo site gradovi vo Zapadna Makedonija i deka ima okolu 1.200 vooru`eni lica”. Celta na ovaa organizacija e ras~istuvawe na smetkite so tie koi ja finansiraat i ja poddr`uvaat Osloboditelnata nacionalna armija (informira agencijata Beta).

Izgoreni ku}i i prodavnici na Albancite vo Bitola [ 16 ] So pojavuvawe na scenata, makedonskiot ekstremizam se razviva{e vo tri nasoki: 1. Organizirani masovni napadi vrz prodavnicite i imotite na Albancite, onamu kade {to tie se malcinstvo vo Makedonija, 2. Organizirawe na makedonski teroristi~ki eskadroni na smrtta i teroristi~ki organizacii koi po~naa da kidnapiraat i ubivaat Albanci vo mnogu gradovi na Zapadna Makedonija, 3. Obidi da se pottiknat protivustavni dejstvija od strana na makedonskoto malcinstvo (4.500 lica) vo Albanija. Lesno e da se uvidi vrskata me|u ovie tri nasoki na dvièwe koi se pojavija istovremeno i koi proizleguvaat od eden centar na planirawe i pretstavuvaat eden izgotven plan kako odgovor na dejstvijata na vooruènite albanski grupi (ONA) vo Makedonija. Toa {to pa|a vo o~i e faktot deka nema slu~ajnosti vo ovie dejstvija i vo edna visoko centralizirana i visoko kontrolirana dràva, kako {to e Makedonija, takvite dejstvija se mo`ni samo vo slu~ai koga vo niv se vme{ani visoki dràvni organi ili funkcioneri. Fa{isti~kite programi za uni{tuvawe na {eesetina prodavnici vo sopstvenost na Albanci vo Bitola, po polno}, ne bi moèlo da se organiziraat bez edna precizna mapa i odnapred odredena {ema i bez u~estvo na specijaliziranite makedonski institucii na dràvnata bezbednost. So objavuvawe na imiwata na nekoi funkcioneri od MVR, koi, spored opoziciskiot nedelnik „START”, organiziraat teroristi~ki grupi kaj Makedoncite, kako i izjavata na Pavle Trajanov koj za edna takva rabota go obvini sekretarot na MVR, Qube Bo{kovski, ovie somnevawa stanuvaat u{te poseriozni. Vo tekstot na ovoj nedelnik se {pekulira i so imeto na Ace Bocevski – Ciganot, inaku izvr{itel na ubistvoto vrz Sead Ibrahimi, koj do neodamna se nao|a{e vo Grcija i koj treba da rakovodi so edna od ovie edinici. Organiziraweto na teroristi~kite grupi od strana na bezbednosnite slu`bi na Makedonija e napraveno taka {to se odredeni nekolku odgovorni lica koi }e regrutiraat kriminalci od podzemjeto na sosednite zemji. Eden od niv e i Romeo @ivi} od Kumanovo, aktivist na partijata VMRO-DPMNE, koj zaedno so Mome Petru{eski bea zarobeni od strana na ONA vo op{tina Lipkovo. Od informativnite razgovori so dvajcata uapseni, kako {to se doznava, ONA do{la do soznanie deka Makedonskata vlada regrutirala pove}e od 3.500 platenici od Bugarija, Romanija, Srbija, Ukraina i Grcija. ONA veli deka Romeo @ivi} imal za zada~a da regrutira i organizira paravoeni grupi od Srbija, koi }e vr{at grabeì vrz albanski imoti teroriziraj}i nevini gra|ani. Spored ONA, za organiziraweto na ovie grupi odgovoren e Qup~o Kostadinovski (se veruva deka e prijatel na Qube Bo{kovski), podatoci od FAKTI, 7 maj 2001 godina. Teroristi~kite eskadroni koi se dvièa niz ulicite na Skopje i drugite gradovi na Zapadna Makedonija ne se tolku ilegalni bidej}i politi~kite voda~i na makedonskite nacionalisti~ki partii javno izjavuvaa deka organiziraat grupi za „Za{tita na makedonskite gra|ani od Albancite”. Pred nekolku dena na scena se pojavi u{te edna paravoena organizacija so ime „Makedonska paravojska 2000”, koja preku edno soop{tenie javno se zakani: „Site Albanci koi se zdobile so dràvjanstvo na Makedonija vo 1994 godina da ja napu{tat Makedonija najdocna do 25.06.2001 godina, do 24 ~asot i nikoga{ da ne se vratat nazad”. Ako Albancite [ 17 ] ne go storat toa, toga{ tie predupreduvaat na „~istewe” na selata, a po{tedeni }e bidat „samo mesnite Albanci”. Se postavuva pra{aweto dali odzemaweto na dokumentacijata od administracijata vo Zapadna Makedonija, glavno od albanskite op{tini, nema vrska so edna slu~ajnost od vakva priroda?! Nedelnikot „Aktuel” od Skopje objavi podatoci za postoewe na nekolku paravoeni formacii vo Makedonija (Todor Aleksandrov, Makedonsko sonce, i dr.), koi se pod kontrola na ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski. Izvorite na „Aktuel” kaùvaat deka ovie paravoeni formacii se formirani i so „blagoslov na premierot Qub~o Georgievski, so cel da se isprovocira edna takva situacija so koja bi se dovelo do proglasuvawe na voena sostojba”, dosta poèlna i barana opcija od strana na Georgievski. „Aktuel” pi{uva: profesionalcite vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti bile kategori~ni protiv formiraweto na takvite formacii bidej}i spored nivnite ocenki „toa vodi direktno vo gra|anska vojna”, {to bila i nivnata krajna cel. Ovie formacii imaat okolu 3.000 lica, site ~lenovi se so kriminalni dosieja i se poznati kako izvr{iteli na somnitelni dela. Zo{to aktuelnata vlast, vodena od premierot Georgievski, gi tolerira ovie paravoeni grupi? Ako se analizira negoviot stav vo odnos na krizata, osobeno opcijata za „odlu~na borba protiv albanskite teroristi”, lesno moè da se zabeleì negovata i èlbata ne negovoto lobi za proglasuvawe na voena sostojba so cel da gi legalizira ovie kriminalni grupi. So proglasuvawe na voena sostojba, Georgievski saka da go legalizira celiot triler na makedonskoto op{testvo, po~nuvaj}i od korupcijata i stopanskiot kriminal, pa s$ do mafija{kite grupi i bandi koi za grst dolari se podgotveni da otse~at desetici albanski glavi. Zna~i, „paravoenite makedonski grupi nemaat politi~ka programa, nemaat kontakti so stranskite diplomati, ubivaat skri{um, zad grb, so maski na lice, palat albanski ku}i i se protiv prirodnite zakoni”. Tokmu ova se narekuva terorizam. Vidovme naivni obidi od strana na takanare~eniot Makedonski svetski kongres za pottiknuvawe na makedonskoto malcinstvo vo Albanija, koe treba{e da sozdade problemi vo dràvata kade ìvee i kade bea proklamirani {ovinisti~kite barawa na makedonskiot nacionalizam. Na ovaa sredba u~estvuva{e i ambasa dorot na Republika Makedonija, akreditiran vo Tirana, g. Risto Nikolovski. Koga ovoj makedonski ekstremizam gi dade prvite znaci na fa{isti~kite antialbanski programi, zapadnite vladi i me|unarodnite diplomati se zagriìja i u{te pove}e se angaìraa vo nadminuvaweto na ovaa kriza. Na 2 maj, portparolot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Grcija go osudi uni{tuvaweto na albanskite imoti od strana na Makedoncite vo Bitola i naglasi deka takvite akti moàt da ja miniraat klimata na soìvot me|u etni~kite grupi i da ja destabiliziraat vnatre{no-politi~kata situacija. I portparolot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija, istiot den gi okarakterizira nastanite kako akti koi ne moàt da se prifatat vo sovremeniot svet nitu vo civiliziranite odnosi vo edna demokratija. Nekoi naivni obrazloènija objaveni vo Skopje ili vo nekoj drug balkanski glaven grad deka navodno makedonskiot ekstremizam se pojavi kako emotivna reakcija protiv dejstvijata na Albancite (ONA), }e bea vistiniti dokolku prethodno ne bea formirani paravoenite makedonski grupi. Ova moè da naide [ 18 ] na razbirawe kaj neinformiranite, no ne i kaj me|unarodnata zaednica. Formite na lansirawe i organizirawe na makedonskiot ekstremizam se nevozmo`ni bez sponzorstvo od specijaliziranite institucii na makedonskata dràva. Spored presmetkite na makedonskata dràva, pojavuvaweto na makedonskiot ekstremizam bi pretstavuval sredstvo za balansirawe na barawata na ONA i albanskiot narod vo Makedonija. Ova e edna pogre{na i kontraproduktivna presmetka zaradi nekolku pri~ini: Prvo, so toa }e se pro{iri krugot na nasilstvo {irum teritorijata na Make donija; Vtoro, }e go ote`ni i }e go namali efektot na voenite i policiskite operacii na Vladata protiv ONA, bidej}i albanskiot narod }e pobara za{tita od ONA; Treto, geografskoto deluvawe na makedonskite ekstremisti~ki organizacii e ograni~eno i na teritoriite naseleni so Albanci nema da go ima posakuvaniot efekt. Edna od najefikasnite formi za prodlabo~uvawe na ovaa kriza e nejzinata transformacija vo edna gra|anska vojna vo koja bi se sudrile i soo~ile dvata najgolemi naroda vo dràvata. Od eden takov sudir nikoj nema da profitira i edinstveno bi se uni{tila samata dràva Makedonija. Biv{iot pretsedatel, Kiro Gligorov, na sostanokot so politi~kite partii od Gostivar vo 1991 godina, okolu konstituiraweto na op{tinskiot sovet na Gostivar kade jas u~estvuvav vo svojstvo na pretsedatel na ogranokot na PDP, po 4-~asovni razgovori mu se obrati na makedonskiot radikalen blok VMRO-DPMNE – MAAK, so ovie zborovi: „Kako {to gledam jas, vie sakate da predizvikate vojna vo Makedonija. Samo edno da vi bide jasno: ako dojde do vojna, albanskiot narod }e pretrpi zagubi, no makedonskiot }e se uni{ti”. Jasno e deka Makedonija kako multi-etni~ka dràva moè da postoi kako rezultat na konsenzusot i me|uetni~kiot soìvot me|u Makedoncite i Albancite. Ova e klu~ot na stabilnosta, mirot i opstanokot na novata makedonska dràva. [ 19 ]

PRIZRENSKIOT DOGOVOR ME\U POLITIЧKITE I VOENITE LIDERI NA ALBANCITE VO MAKEDONIJA

Od pojavuvaweto na ONA, me|unarodniot faktor bara{e od site albanski politi~ki subjekti na Balkanot da vlijaat vrz ovaa voena formacija so cel da se otkaè od voenata opcija i istovremeno da mu dade prednost na dijalogot koj bi se odvival me|u legitimnite pretstavnici na narodot od redovite na aktuelnite politi~ki partii. Vo ovaa nasoka bile i mnogute sredbi na Xorx Robertson, Havier Solana, Ana Lind i Kris Paten so albanskite politi~ki partii vo Makedonija, albanskite politi~ki lideri vo Kosovo i so vrvot na albanskata dràva. Trgnuvaj}i od baraweto na me|unarodniot faktor, specijalniot pratenik na Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE) vo Makedonija, Robert Frovik, vo vtorata polovina na maj napravi edna misteriozna intervencija. Koristej}i ja analogijata so Ju`na Srbija, toj organizira{e edna sredba me|u albanskite politi~ki lideri i visokata komanda na ONA so cel da razgovaraat za prekin na ognot i razoruùvawe na ONA, so toa {to na vtorospomenatite bi im se garantirala amnestija, no i pravo na veto na sekoj politi~ki dogovor sklu~en od strana na Vladata, a koj bi se odnesuval na pravata na Albancite. No, ONA nema da u~estvuva vo razgovorite so slavomakedonskite lideri.

I. Imeri, A. Ahmeti i A. Xaferi [ 20 ] Aktivnosta na Robert Frovik rezultira{e so potpi{uvaweto na Prizrenskiot dogovor me|u trojcata politi~ki i voeni lideri na Albancite vo Makedonija (Imer Imeri od PPD, Arben Xaferi od DPA i Ali Ahmeti od ONA). Na prv pogled Prizrenskiot dogovor pretstavuva eden normalen i pove}e od neophoden akt, imaj}i gi predvid okolnosti vo Makedonija. Izgleda{e normalno, bidej}i takvite dogovori voobi~aeno se postignuvaat vo slu~aite kade ednata strana vo konfliktot gi unificira stavovite na politi~kiot i voeniot faktor najmnogu za da go olesni {to pobrzoto re{avawe na konfliktot. Izgleda{e olesnitelno za Albancite, bidej}i od zapo~nuvaweto na krizata i konfliktot vo Makedonija, makedonskata strana i razli~nite krugovi postojano ja adresiraa pri~inata i motivot za konfliktot nadvor od Makedonija, odnosno uvezeni od Kosovo, obiduvaj}i se da go pretstavat konfliktot kako agresija na Kosovo vrz Makedonija, pa duri pretstavuvaj}i go kako opcija i formiraweto na „Golemo Kosovo”. So Prizrenskiot dogovor se zatvaraat site kalkulacii na makedonskata strana vo ovaa nasoka. Izvorot i pri~inite za konfliktot sega imaat to~na adresa, a toa se me|uetni~kite so decenii nere{eni odnosi vo Makedonija i tokmu ovoj moment be{e pri~ina makedonskiot dràven vrv ostro da reagira na Prizrenskiot dogovor. Spored Dogovorot, ONA se stava pod kontrola na politi~kite partii, a toa be{e osnoven uslov za zapo~nuvawe na pregovorite za politi~ko re{avawe na konfliktot. Vo vooruènite konflikti od vakva priroda glavniot problem e stavawe na voenoto krilo pod politi~ka kontrola. Ovoj Dogovor predviduva i nudi razoruùvawe na ONA, odnosno na voenata sila, {to so voena terminologija moè da se podrazbere kako predavawe na ONA, {to pretstavuva hrabar ~ekor na g. Ali Ahmeti, no i dokaz deka ONA sepak ima svoja organizaciona hierarhija i ne se razlikuva mnogu od redovnite voeni formacii i so toa samo se dokaùva deka go zgolemila svoeto nivo na organizacija. Prizrenskiot dogovor e najiskrenata ponuda za mir dadena od strana na Albancite vo Makedonija za makedonskata strana i me|unarodniot faktor. No, so dobivaweto na intenzitet na vooruèniot konflikt, kako i negovata eskalacija vo ostra vojna po Prizrenskiot dogovor, izleguva na videlina faktot deka konfliktot bil isplaniran i dirigiran od makedonskata dràva, dodeka insceniran i isprovociran od odredeni segmenti vo policijata i tajnite makedonski slu`bi (ova go potvrduvaat i izjavite na premierot Qub~o Georgievski, Ministerot za vnatre{ni raboti, Qube Bo{kovski i dr., koi pred sebe ja imaat samo voenata opcija). Baziraj}i se na dejstvijata na makedonskite politi~ari, va`nosta na Prizren skiot dogovor e poddràna od faktot {to na videlina izleguvaat site faktori vo i nadvor od Makedonija, a koi se zainteresirani za prodolùvawe na vojnata, kako i site pozadinski scenarija koi dovedoa do edna vakva situacija. Od druga strana, obvinenijata za uvozot na konfliktot od Kosovo i vklu~uvaweto na dvete albanski partii vo {irokata vladina koalicija se koristea samo za kamuflirawe na takvite dejstvija. Zna~i, Prizrenskiot dogovor ovozmoì postepeno zapoznavawe so pri~inite, motivite i faktorite koi vlijaeja vrz pojavuvaweto na krizata, odnosno dvièweto na nadvore{nite i vnatre{nite faktori. Soglasno ova, makedonskata dràva i me|unarodnata zaednica se izjasnija protiv Prizrenskiot dogovor. Makedonskoto rakovodstvo, go proglasi ambasadorot Frovik za persona non grata, dodeka vo vrska so Dogovorot, se insistira{e [ 21 ] istiot da se uni{ti ili vo sprotivno nema da moè da se raboti so albanskata strana. NATO, EU i OBSE go osudija ovoj akt na albanskite politi~ari, govorej}i isto kako i Vladata vo Skopje: „Nie ne razgovarame so teroristi”. Amerikanskata administracija Dogovorot go nare~e edna „nesre}a” i dejstvo koe ne e vo soglasnost so stavot na Skopje i me|unarodniot stav za nepregovarawe so albanskite borci koi tie gi narekuvaat „teroristi”. No, eden amerikanski aktivist za albanskoto pra{awe vo Makedonija izjavata na amerikanskata administracija ja nare~e „sme{na” i „nerazbirliva” izjavuvaj}i deka e za ~udewe faktot {to Amerikanskata vlada insistira deka Frovik ne posreduval vo Prizrenskiot dogovor „koga toj go napravil toa”. Su{tinata e vo toa {to me|unarodnata zaednica se soglasila so administracijata na Boris Trajkovski deka dogovorot postignat vo Prizren gi legitimira „teroristite” i kako takov e neprifatliv. No, albanskite politi~ki lideri odràa stabilen stav ne otstapuvaj}i od dogovorot i bea protiv imenuvaweto na albanskite borci kako teroristi. Vo ovaa faza se slu~uvaat brojni podobruvawa vo stavovite na faktorite koi odlu~uvaat. Toa se gleda i preku priznavaweto na faktot deka Makedonija treba seriozno da pristapi kon podobruvaweto na pravata na Albancite. Od dràvite vo regionot, Turcija ostana neutralna, Albanija zbuneta, dodeka Grcija prva razbra deka krizata e rezultat na vnatre{nite problemi, kako i na direktnoto me{awe na Belgrad i tajnite srpski slu`bi vo iniciraweto na krizata, no i vo orientacijata na Vladata na Makedonija vo pristapot kon krizata preku koristewe na prosrpskite pozicii na vladinata VMRO. Po vleguvaweto na SDSM vo vladinata koalicija, koja e poznata kako prosrpski orientirana partija, jasno se zabeleà zajaknuvaweto na prosrpskite pozicii vo makedonskata vladina koalicija. Stacioniraweto na 38.000 elitni trupi na srpskata vojska vo Pre{evskata dolina, po s$ izgleda po prethodno barawe na Makedonskata vlada, go smeni i bugarskiot stav vo odnos na konfliktot. Stavot na Bugarija e vo Makedonija da interveniraat silite na NATO, no bez u~estvo na sosednite dràvi, so cel da se izbegne opasnosta od treta bugarsko-srpska vojna za Makedonija. Sega, po potpi{uvaweto na Dogovorot, mislime deka }e se razvivaat dva dijametralno sprotivni procesi, vo i nadvor od Makedonija: 1. Makedonskata strana koja e na vlast, zateknata od povlekuvaweto na DPA-PDP, nemaj}i mo`nost da gi sokrie ponatamo{nite antidràvni i teroristi~ki dejstvija, }e prodolì so ostrata ofanziva vrz selata so ili bez pripadnici na ONA, so cel da go protera albanskoto naselenie od Makedonija i da izvr{i etni~ko ~istewe, no i so cel da se sozdadat uslovite za podelba {to be{e i po~etnata cel na konfliktot vo Makedonija. 2. Proces na ubeduvawe na me|unarodniot faktor za neophodnosta od voeno intervenirawe vo Makedonija bez u~estvo na voenite sili na sosednite dràvi so cel da se za~uva nejziniot integritet koj e doveden vo opasnost od strana na Srbija i negovo prisustvo dodeka ne se zavr{i neophodnata demilitarizacija i demokratizacija na Srbija, so {to bi se stabiliziral celiot region. [ 22 ] Kako reakcija na platformata na Imeri, Xaferi i Ahmeti, dojde do poln izraz ona {to moè da se nare~e makedonski nacionalizam, veli Mirjana Malevska (prezemeno od Wu Balkan Politiks) za ponatamu da prodolì: sakam da kaàm nekolku zborovi vo odnos na platformata na albanskite lideri od Makedonija, koja na 22 maj be{e potpi{ana vo Prizren od strana na Imer Imeri – PDP, Arben Xaferi – DPA i Ali Ahmeti – politi~ki pretstavnik na ONA. Moeto mislewe zna~itelno se razlikuva od tie {to se pojavija vo javnosta. Imeno, platformata Imeri – Xaferi – Ahmeti ne e nerazbirliva. Naprotiv! Prvo, vo nea se izrazuva èlba za ostavawe na oru`jeto i re{avawe na problemite preku eden vnatre{no-politi~ki proces. Vtoro, so ovaa platforma se izjavuva deka reformite koi treba da se napravat nema da go dovedat vo opasnost integritetot na Makedonija i deka sekoj obid za etni~ka podelba }e bide na {teta na gra|anite na Makedonija i mirot vo regionot. Vo ovaa platforma ne se bara ni{to pove}e od toa {to go baraat pretstavnicite na albanskite politi~ki partii vo izminatite deset godini. Naprotiv, bi kaàla deka baraat duri i pomalku. So cel da se postigne nacionalen konsenzus taka kako {to pi{uva vo ovaa platforma, I. Imeri, A. Xaferi i A. Ahmeti trebale da pominat niz eden proces na pregovori i me|usebno ubeduvawe so cel da stignat do re{enie koe bi dalo nade` za uspeh, a koe bi bilo poddràno i od me|unarodnata zaednica. Glavnoto barawe na ovaa platforma e usvojuvawe na edna konsenzualna demokratija vo sferite koi se odnesuvaat na etni~kite prava. Vo ovaa platforma ne se nabrojuvaat etni~kite prava i tie pove}e od sigurno e deka }e proizlezat od pregovara~kiot proces, itn. (od izjavata na Mirjana Malevska). Na kraj }e go prezentirame originalniot tekst od deklaracijata potpi{ana od Imeri, Xaferi i Ahmeti:

PRIZRENSKA DEKLARACIJA

Trojcata albanski lideri vo Makedonija – na Demokratskata partija na Albancite, Partijata za demokratski prosperitet i politi~kite pretstavnici na ONA, vo vtornik (22 maj 2001) vo Prizren potpi{aa edna Deklaracija vo vrska so mirovniot i reformaciskiot proces vo Republika Makedonija. Eve go celiot tekst od Deklaracijata vo koj se veli: „Albanskite lideri vo Makedonija, svesni za istoriskiot moment niz koj pominuva Republika Makedonija, se soglasuvaat za zaedni~ko deluvawe vo odnos na to~kite od eden {iroko nacionalen i op{testven konsenzus koj treba da ja reformira Republika Makedonija na na~in taa da bide demokratska dr`ava na site gra|ani i na site nacionalni zaednici. Konsenzusot postignat me|u albanskite lideri se potpira vrz ovie principielni pozicii: - Prifa}aweto na faktot deka reformite za koi se anga`iraat Albancite imaat za cel da go za~uvaat integritetot i multietni~kiot karakter na Makedonija; - Prifa}aweto na faktot deka nema etni~ki i teritorijalni re{enija za [ 23 ] problemite vo Republika Makedonija i deka sekoj obid za etni~ka podelba na teritorijata nosi {teta na samite gra|ani na Makedonija i mirot vo regionot; - Priznavawe deka nema voeni re{enija za problemite vo RM; - Priznavawe deka procesot na transformacija na RM treba da odi samo vo pravec na evro-atlantskite integracii; - Priznavawe deka re{enieto }e se iznajde vnatre vo eden politi~ki proces so posreduvawe na SAD i EU. Vrz osnova na ovie principi, albanskite lideri vo Makedonija se soglasuvat da u~estvuvaat vo procesot na dijalog tretiraj}i gi ovie pra{awa.

- Amandmanite vo Ustavot na Makedonija; - Nepre~ena upotreba na albanskiot jazik kako eden od slu`benite jazici vo Makedonija; - Pravi~na procentualna etni~ka zastapenost vo dràvnite institucii; - Pro{iruvawe na nadle`nostite na op{tinskata vlast; - Celosna sekularizacija na Ustavot, odnosno dràvata; - Voveduvawe na konsenzualna demokratija za pra{awata koi se odnesuvaat na nacionalnite prava, zna~i ograni~uvawe na procesot na nadglasuvawe vo sferite koi direktno se odnesuvaat na etni~kite prava; - Pravoto za slobodno i nepre~eno komunicirawe vo oblasta na albanskata kultura. Isto taka, vo ramkite na ovaa debata se i merkite za transformacija na ìvotot na ~lenovite na ONA vo razli~ni formi na gra|anskite profesii, vklu~uvaj}i gi tuka i onie koi se vo ramkite na vladinite institucii. Ovaa debata posebno vnimanie }e posveti na:

- Celosnata rehabilitacija i resocijalizacija na site pripadnici na ONA; - Povtornata izgradba na selata i semejnite stopanstva uni{teni za vreme na borbite i vodewe gri`a za `rtvite od vojnata (voenite invalidi, semejstvata na zaginatite, siracite, i dr.); - Izvr{uvaweto na voenata obvrska vo ARM vo op{tinata na ra|awe. Za vreme na dijalogot koj }e se odviva na trkalezna masa na koja }e u~estvuvaat liderite na sega{nata vladina koalicija, predvodeni od Pretsedatelot na dr`avata, so posredstvo na SAD i EU, }e se sozdade konsenzualna forma na u~estvo na albanskiot politi~ki faktor” - se veli na krajot na Deklaracijata potpi{ana na 22 maj 2001 godina od strana na Arben Xaferi, pretsedatel na DPA, Ali Ahmeti, politi~ki pretstavnik na ONA i Imer Imeri, pretsedatel na PDP. [ 24 ]

Imalo ili nemalo pregovori me\u me\unarodniot faktor i ONA

U{te prethodno (otkako me|unarodniot faktor ja prizna ONA) se navedoa pri~inite za{to ne bilo razgovarano so niv, iako me|unarodniot faktor ima{e kontakti so ONA. Novinskata agencija AFP, pi{uva: „Soedinetite amerikanski dràvi pobaraa od Makedonskata vlada da vodi dijalog so albanskite buntovnici”. Ovaa izjava na amerikanskite oficijalni lica izgleda gi zatekna vo „pat pozicija” site vo Makedonija kako albanskiot politi~ki faktor, taka i makedonskite oficijalni lica, no gi zbuni i EU i NATO. Ako se sporeduva so izjavata na Robertson dadena vo Skopje, se stava do znaewe deka sepak me|u amerikancite i evropejcite postojat razliki vo odnos na situacijata vo Makedonija (FAKTI – 9 maj 2001 g.) No, vo politikata na Zapadot nedostasuva{e edna bitna ni{ka: ONA. Solana odlu~no ne saka{e da pregovara so albanskite buntovnici. U{te poostro reagira{e generalniot sekretar na NATO, Robertson: „Na pregovara~kata masa nema mesto za tie koi sakaat da odlu~uvaat so kur{umi, namesto so glasa~ki kutii”. Za Vladata vo Skopje ONA e edna „teroristi~ka” banda i nejziniot odgovor be{e vojna. Zapadnite eksperti se pove}e se ubeduvaat deka situacijata vo Makedonija odi kon provalija. Spored niv, postojat nekolku pri~ini za{to situacijata bi moèla da se vlo{i mnogu brzo i Makedonija bi moèla da bide opfatena od edna op{ta gra|anska vojna. Spored komentarite na ekspertite, ignoriraweto na situacijata od strana na amerikanskata administracija i odbivaweto na Makedonskata vlada i me|unarodnite pretstavnici da pregovaraat so pripadnicite na ONA, pretstavuva edna pogre{na politika. So eden takov stav na ignorirawe na onie so koi imate problem, dosega ne & uspealo na nitu edna vlada vo svetot. Takov e primerot so: Vietkong, Sreden Istok, Severna Irska i grupata FMLN vo El Salvator. Vilijam Voker, {ef na Nabquduva~kata misija na OBSE vo Kosovo i po~esen ~len na Nacionalniot amerikansko – albanski sovet (NAAC) veli: „Ne e mo`no da se postigne traen mir vo Makedonija bez vklu~uvawe na ONA vo direktni pregovori ili preku posrednik”. Voker ne e edinstveniot koj misli deka Zapadot pogre{il koga ne go prifati postignatiot dogovor vo Prizren me|u politi~kite i voenite voda~i na Albancite so posredstvo na amerikanskiot ambasador Robert Frovik. [ 25 ]

Bombardirawa na albanskite sela od strana na Slavomakedoncite

Kolin Solovej, osnova~ na programata za za{tita na novinarite od Kosovo vo ramkite na OBSE, gi obvinuva Makedoncite i me|unarodnite pretstavnici za gubeweto na edna dobra mo`nost za postignuvawe mir preku eden „dogovor koj vo najmala raka be{e po~etna to~ka za realni pregovori za stavawe kraj na nasilstvoto”. Frovik ne prave{e ni{to pove}e od Ri~ard Holbruk, tri godini porano, koj pokraj pregovorite so Belgrad vo isto vreme se obiduva{e da sozdade edna kohezija me|u Osloboditelnata vojska na Kosovo sretnuvaj}i se so nejzinite lideri po planinite, iako samo malku vreme pred toa negoviot partner, Robert Gilbard, gi nare~e vojnicite na OVK „teroristi”.

Vo negovata analiza objavena vo vesnikot „IWPR”, Solovej citira anonimni zapadni oficijalni lica velej}i deka „reakciite na Makedoncite, EU i Amerikancite bile nevoobi~aeno glupavi. Frovik e edinstveniot koj znae {to vsu{nost se slu~uva tuka. Sega, so negovoto zaminuvawe zapo~nuva amaterskiot ~as”. Po 15 dnevnata blokada, na glavniot grad na Makedonija mu se zakanuva{e opasnost od ONA zaradi napadite na makedonskata policija i vojska izvr{eni nad Ara~inovo, iako na sila be{e primirjeto. Ara~inovo be{e napadnato so oru`je od site kalibri, od zemja i vozduh, dodeka spored pretstavnicite na civilniot {tab na seloto, makedonskata vojska koristela voeni otrovi. Makedonskite bezbednosni sili, voop{to ne gi zemaa predvid apelite na me|unarodnata zaednica za itno prekinuvawe na borbite i zapo~nuvawe na razgovorite za nadminuvawe na situacijata preku politi~ki sredstva. I pokraj sugestiite na visokiot evropski pretstavnik, Havier Solana, deka napadot vrz Ara~inovo e nelogi~en i ja zgolemuva opasnosta od eskalacija na situacijata, sepak tokmu toa gi natera me|unarodniot faktor i Vladata na Makedonija da pregovaraat so ONA. Od dobro informirani izvori se doznava deka nekade vo planinite na Karadak (Skopska crna gora) se odràla sredba me|u vojnicite na ONA, NATO i pretstavnicite na makedonskata vojska. Delegacijata na NATO bila predvodena od specijalniot pretstavnik na NATO, Piter Fejt, koj realiziral [ 26 ] sredba so delegacijata na generalniot {tab na ONA i so niv potpi{al dogovor so {to ONA se zdobila so status na u~esnik vo pregovorite. Na 24 juni pretstavnicite na me|unarodnata zaednica i na NATO vo ONA go najdoa toa {to go baraa ve}e tri meseci, no za àl kaj makedonskite vlasti ne moèa da najdat volja za nadminuvawe na krizata na miren na~in. Spored agencijata BETA, na 25 juni 2001 godina vo Ara~inovo imaat vlezeno nekolku delegacii na OBSE, evropskiot monitoring i NATO, me|u koi bil i specijalniot pratenik na NATO, Piter Fejt. Toj vo Ara~inovo ima razgovarano so pretstavnicite na ONA okolu mo`nostite i na~inot na povlekuvawe na vojnicite na ONA od Ara~inovo. Spored BETA, komandantite na ONA insistirale i barale dopolnitelni garancii deka po nivnoto povlekuvawe, makedonskite policiski i voeni sili nema da vlezat vo Ara~inovo. „So potpi{aniot dogovor Ara~inovo }e stane eden vid demilitarizirana tampon zona” (ovoj dogovor ne be{e po~ituvan od me|unarodniot faktor i makedonskata policija i vojska koi vlegoa vo Ara~inovo navodno za ~istewe na terenot, uni{tuvaj}i albanski ku}i i ograbuvaj}i razni vredni raboti!). Dogovorot predviduva{e povlekuvawe na ONA samo od seloto Ara~inovo, no ne i od okolnite sela. Spored komandant Hoxa: vojnicite koi }e se povle~at od Ara~inovo }e se smestat vo drugite sela pod kontrola na ONA vo op{tina Ara~inovo. Tie so sebe }e go nosat i celoto vooruùvawe so koe raspolagaat.

Ara~inovo – nesovladlivo selo za makedonskite voeno-policiski sili Ara~inovo vleze vo istorijata na albanskiot sudir so slavomakedonskata [ 27 ] vlast so edno telefonsko javuvawe na komandant Hoxa do stranskite novinski agencii: „Sega moite sili se vo Ara~inovo. Od mestoto kade se nao|am moàm da go bombardiram Skopje, aerodromot i rafinerijata. Gi ~ekam samo naredbite od Generalniot {tab na ONA”. Razbirlivo e kako se ~uvstvuval premierot Georgievski i ministerot za vnatre{ni raboti, Bo{kovski, od ovaa izjava na komandant Hoxa, koga iako se znae{e voenata ramnoteà sepak se bara{e ovoj konflikt da ima voeno re{enie. @e{kite makedonski glavi bea ubedeni deka Ara~inovo }e bide nivno najmnogu za 24 ~asa. Bea tolku ubedeni {to i na me|unarodnite pretstavnici im garantiraa deka „brzo }e ja zavr{at ovaa rabota”. Pominaa 24, 48, 72 ~asa, a makedonskata vojska ne samo {to ne moè{e da stapne vo Ara~inovo tuku se zgolemuva{e i brojot na `rtvi vo nejzinite redovi. I toga{ {to?... Politi~ko re{enie. Makedonskata strana, po~nuvaj}i od vladinite pretstavnici pa s$ do mediumite, vo eden za niv poznat stil, dogovorot potpi{an me|u ONA i me|unarodnite pretstavnici go proglasija kako predavawe na vojnicite na ONA i triumf na makedonskite bezbednosni sili. „Nie ne prifativme da se povle~eme od Ara~inovo bidej}i bevme voeno sovladani, tuku gi prifativme sugestiite na me|unarodnata zaednica so cel da sozdademe prostor za nadminuvawe na krizata preku dijalog. Nie, od Ara~inovo se povlekuvame so seto oru`je koe go poseduvame i ova jasno kaùva deka nie ne sme sovladanata strana tuku strana koja go po~ituva potpi{aniot dogovor. Dali navistina Vladata na Makedonija }e prifate{e vo Ara~inovo da vlezat pretstavnici na me|unarodnata zaednica dokolku be{e vistina toa {to se zbore{e deka makedonskite bezbednosni sili se vlezeni vo seloto i nie sme se predale i sme gi krenale belite znamiwa. Dali vo toj slu~aj }e be{e potrebno vleguvaweto na me|unarodnite pretstavnici? Na krajot na krai{tata, so potpi{aniot dogovor i samite Makedonci prifatija da se povle~at od okolinata na Ara~inovo” – izjavuva komandant Hoxa (FAKTI – 26 juni 2001 g.). Ova go potvrduva i intervjuto na premierot Georgievski dadeno za MTV na 27 juni 2001 godina, vo koe izjavuva: „Mislam deka tuka se sudruvaat dve raboti: Prvo, treba da naglasam deka vrz Republika Makedonija, osobeno vrz pretsedatelot Boris Trajkovski, vrz mene i vrz mnogu drugi ministri se vr{i golem me|unaroden pritisok, {to ne e tajna, so mnogu ostri i seriozni zakani. Tie zakani ne bea naso~eni li~no kon nas, tuku kon dràvata i moè{e navistina da ja dovedat vo pra{awe idninata na Republika Makedonija. Se razbira deka odlukite ne se nosat zaradi li~ni interesi, tuku zaradi idninata na zemjata. Vtoro, sakam da go naglasam faktot deka napadot vo Ara~inovo se izvr{i na dva na~ina: so upotreba na silna tehnika, artilerija, tenkovi i helikopteri, a vo isto vreme i so pe{adija. Akcijata vo vtoriot del, za àl, be{e nadvor od planiranite aktivnosti na makedonskite bezbednosni sili. Nie tri dena edvaj drèvme pod kontrola 20 otsto od teritorijata na seloto, padnaa prvite `rtvi i ima{e mnogu raneti. Nie otvoreno gi pra{avme komandantite: „Ako se prodolì so ova tempo za kolku vreme moè da se oslobodi Ara~inovo ku}a po ku}a? Tie ni rekoa: za sedum do deset dena”. Makedonija vo ovoj moment ima{e dve re{enija: ili da prodolì so u{te poostar napad ili da gi za{titi svoite policajci i vojnici za da ne vleze vo [ 28 ] nekakva agonija koja moè da trae desetina dena, a moèbi i podolgo. Vo ramkite na ovie dve raboti, glavnite politi~ki partii i pretsedatelot Boris Trajkovski go prifatija konceptot koj sleduva{e potoa i so toa se realizira{e celta. Povlekuvaweto na albanskite borci od Ara~inovo so pomo{ na amerikanskite vojnici na NATO be{e odobreno i od pretsedatelot na SAD, Xorx Bu{, izjavi portparolot na Belata ku}a, Ari Flei~er. Toj re~e deka odlukata okolu ovaa pra{awe e donesena na zaedni~kata sredba na pretsedatelot Bu{, sekretarot za odbrana, Donald Ramsfeld i sekretarot za nacionalna bezbednost, Kondoliza Rajs. „Legitimnosta na Makedonskata vlada ne se doveduva vo pra{awe” re~e Fransoa Leotar, dodavaj}i deka treba da se razgovara so voda~ite na ONA so cel postignuvawe na eden dogovor koj }e dovede do mir (izjavi za radioto „Evropa 1” specijalniot pretstavnik na EU za Makedonija).

Proektot na ONA za stavawe kraj na vojnata vo Makedonija (original)

Osloboditelnata nacionalna armija, zalagaj}i se za mir i so cel prekinuvawe na vojnata vo Makedonija, sakaj}i da pridonese za stabilnosta i op{tata regionalna bezbednost, sakaj}i da otvori pat za diplomatskoto re{enie, sakaj}i da promovira model na multietni~ka dr`ava vo Makedonija vo nejzinite postoe~ki granici so ispolnuvawe na poznatite barawa za ednakvost na Albancite so Slovenite vo Makedonija, gi predlaga ovie akcii: A. Na voen plan B. Na plan na me|unarodno implementirawe V. Na politi~ki plan

A. Na voen plan treba da se prezemat slednite ~ekori: I. Itno objavuvawe na dvostrano primirje; II. Op{ta amnestija, osven za izvr{enite krivi~ni dela koi se pod nadle`nost na Me|unarodniot sud vo Hag. Makedonija treba da potpi{e dogovor za sorabotka so Sudot vo Hag; III. Postignuvawe dogovor za demilitarizacija i transformacija na Oslobo ditelnata nacionalna armija; IV. Postignuvawe dogovor za reformacija na vojskata i policijata na Make donija. B. Na planot na me|unarodno implementirawe: V. Vleguvawe na silite na NATO na celata teritorija na Makedonija, kako garancija za realizacija na ovie dogovori i za postignuvawe traen mir i V. Na politi~ki plan: VI. Eden pregovara~ki proces me|unarodno posreduvan i garantiran od SAD i EU, so u~estvo i na ONA, od koj }e se postigne politi~ki dogovor kako osnova za promena na Ustavot na Makedonija. Referentni objasnuvawa: [ 29 ] I. Itno proglasuvawe na primirje Primirjeto da se potpi{e me|u ONA i Armijata na Makedonija, garantirano od NATO. Toa }e bide prv ~ekor za prekin na borbite i }e sozdade uslovi za otpo~nuvawe dijalog i postignuvawe dogovor i }e gi sozdade potrebnite olesnuvawa za vleguvawe na silite na NATO vo Makedonija.

II. Postignuvawe dogovor za transformacija i demilitarizacija na ONA So prisustvoto na NATO }e se ovozmo`i postignuvawe dogovor za transformacija i demilitarizacija na ONA. Eden takov dogovor garantiran od strana na NATO }e sozdade mo`nost pripadnicite na ONA da se integriraat vo vojskata, policijata, politikata, no i vo nekoi drugi sferi.

III. Reformirawe na vojskata i policijata na Makedonija Postignuvawe dogovor za reformirawe na vojskata i policijata na Makedonija kon jasni evro-atlantski koncepti. Ovaa reformacija }e bide vo slu`ba na gra|anite i vo soodnos so etni~kiot broj na celoto naselenie vo Makedonija. U{te na po~etokot da se prezemat itni merki za otstranuvawe na site stranci od vojskata i policijata na Makedonija.

IV. Vleguvaweto na NATO na celata teritorija na Makedonija kako garancija za realizirawe na dogovorite Za celosno realizirawe na spomenatite dogovori barame NATO da gi pretstavuva vlastite so implementira~ki mandat na site dogovori potpi{ani od stranite i da prezeme odgovornost za dvete strani.

V. Promena na Ustavot vo nasoka na demokratska i multietni~ka transfor macija na Makedonija Pri rabotata za promena na Ustavot i politi~kata transformacija }e se pridrùvame kon slednite principi: - Priznavawe na faktot deka reformite za koi se angaìraat Albancite imaat za cel za~uvuvawe na teritorijalniot integritet i multietni~kiot karakter na Makedonija; - Prifa}aweto na faktot deka nema etni~ki i teritorijalni re{enija za problemite vo Republika Makedonija i deka sekoj obid za etni~ka podelba na teritorijata nosi {teta za samite gra|ani na Makedonija i mirot vo regionot; - Priznavawe deka nema voeni re{enija za problemite vo Republika Makedonija; - Prifa}awe deka procesot na transformacija na Republika Makedonija treba da vodi kon evro-atlantskite integracii; Vrz osnova na ovie principi }e se organizira procesot na dijalogot vo koj }e u~estvuvaat pretstavnicite na dràvata Makedonija, politi~kiot pretstavnik na Osloboditelnata nacionalna armija, pretstavnicite na makedonskite i albanskite politi~ki partii kako i me|unarodnite pretstavnici vklu~uvaj}i go i NATO ~ija uloga e nezamenliva. Vo procesot na ovaa ustavna reforma treba da se opfatat slednite aktivnosti: - Amandmanite vo Preambulata i vo normativniot del od Ustavot na Makedo nija; [ 30 ] - Ednakvata upotreba na albanskiot jazik kako eden od slu`benite jazici vo Makedonija; - Soodvetnoto procentualno u~estvo na etni~kite grupi vo instituciite na dràvata; - Pro{iruvaweto na nadle`nostite na lokalnata vlast; - Celosno sekularen Ustav – dràva; - Voveduvaweto na konsenzualna demokratija za pra{awata koi se odnesuvaat na nacionalnite prava, zna~i ograni~uvawe na procesot na nadglasuvawe vo sferite koi direktno se odnesuvaat na etni~kite prava; - Pravoto za slobodno i nepre~eno komunicirawe vo oblasta na albanskata kultura - Osloboduvaweto na site politi~ki zatvorenici i kidnapirani lica; i - Povtornata izgradba na selata i semejnite stopanstva uni{teni za vreme na borbite i vodeweto socijalna grià za padnatite borci i `rtvite od vojnata, voenite invalidi, semejstvata na zaginatite, siracite, i dr.

POLITIЧKI PRETSTAVNIK NA ONA

Ali Ahmeti „ôvekovite prava se univerzalni bidej}i site ~ove~ki su{testva imaat funda mentalni prava koi ne moè da gi negirame, zatoa {to so toa ja negirame samata humanost. Sekade treba da go po~ituvame integritetot na ~ove~kata li~nost, sekade ~ove~kite su{testva imaat pravo da ne bidat maltretirani, ubivani, povreduvani, da ne bidat ~uvani vo ropstvo, da imaat pravo na grià, da imaat mo`nost za obrazovanie i kultura, sekade ~ove~kite su{testva treba da imaat pravo slobodno da mislat i da se izrazuvaat”. Ova e edna od porakite na Robert Badinter prenesena vo presret na 50-godi{ninata od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Iako ovaa poraka se odnesuva na ~ovekovite prava, zna~i na individualnite prava, nejzinata su{tina sodrì mnogu elementi koi moàt da se primenat i vo slu~ajot so Makedonija kako i sistematskoto kr{ewe na ~ovekovite prava vo ovaa dràva, osobeno na pripadnicite na albanskiot narod. Osven negoviot kolosalen anga`man na planot na ~ovekovite prava, Robert Badinter na Balkanot e poznat po arbitra`nata komisija za porane{na Jugoslavija sozdadena vo 1991 godina i imenuvana kako „Badinterova komisija”. Celta na ovaa komisija be{e studirawe na uslovite za priznavawe na republikite od porane{na Jugoslavija. Vo slu~ajot so Makedonija, mnogu lesno se dade zeleno svetlo za nejzino me|unarodno priznavawe i pritoa voop{to ne bea po~ituvani kolektivnite prava na Albancite vo ovaa porane{na jugoslovenska republika. Robert Badinter, pokanet od Vladata na Makedonija kako sovetnik za ustavnite promeni, ima{e mo`nost da gi popravi propustite napraveni vo 1991 godina i so toa da triumfira pravdata. Normalno e deka napravenite propusti treba da se sudat spored vremeto koga se proizvedeni, kako i politi~kite uslovi koi go uslovile takviot na~in na razmisluvawe. Ocenkite koi gi napravi Robert Badinter kako odgovor na barawata za ustavni i op{testveni promeni na albanskata strana bea: „konsenzualnata demokratija ne funkcionira” i „re{enieto na problemite vo Makedonija stoi vo lokalnata demokratija i vo decentralizacijata na lokalnata vlast”. Ovie razmisluvawa na Badinter za za~uvuvawe na jakobinisti~kiot [ 31 ] karakter na makedonskata dràva izgleda deka pred s$ se ideolo{ki motivirani. Tie naiduvaat na teoretski sprotivstavuvawa vo odnos na demokratskite politi~ki reìmi bidej}i idejata za zajaknuvawe na lokalnata demokratija e eden od mnogute elementi koi ja so~inuvaat konsenzualnata demokratija. Zna~i, problemot ne e vo takanare~enata neefikasnost na konsenzualnata demokratija tuku vo nefleksibilnosta i otsustvoto na politi~kata volja kaj Makedonskata vlada za istoriskite promeni, bidej}i tie se sudruvaat so nejzinite ideolo{ki stavovi vo definiraweto na makedonskata dràvnost.

Kakva ]e bide idninata na Makedonija...?

Posle potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor koj vo sebe sodrì takvi odnosi koi moèbi go obezbeduvaat opstanokot na ovaa dràva, sega se ~eka zapo~nuvaweto na eden proces na analiza okolu toa {to navistina se slu~i vo Makedonija i koj ja dovede ovaa dràva vo ovaa sostojba. Ova podrazbira deka Sobranieto treba da gi razbere i po~ituva site interesi i razliki i treba da pretstavuva institucija koja }e gi harmonizira site sporni pra{awa i sekoj trend preku koj eden biten politi~ki faktor postojano gi postavuva svoite barawa, no toa postojano se ignorira, so {to zadolìtelno se sozdavaat uslovi za konflikt. Bidej}i, „na krajot na krai{tata, demokratijata ne e rodena vo teoretskite kabineti, tuku e rodena kako rezultat na revoluciite i golemite presvrti i povtorno, na krajot na krai{tata, demokratijata zapo~nala posle golemite revolucii”.

Petrit Menaj

Ona poraka i nade@ tom 3

[ 35 ]

ZA PETTIOT BATALJON NA BRIGADATA 112 „MUJDIN ALIU”

Vo vtoriot tom od ovaa kniga pi{uvav i za drugite sili koi bea rasporedeni od desnata strana na formacijata na brigadata, odnosno od Bogoviwe, pa s$ do selata okolu Vrap~i{te. Za ovie sili govorat dokumentite, govorat site borci, no eve {to kaùva Berza Bejtulahu, koj za vreme na vojnata, no i sega, e poznat po prekarot „Yaki”. Po povtornoto zapo~nuvawe na vojnata na [ar Planina eden del od silite, kako {to se znae, se rasporedija kaj mesnosta Crven kamen so cel da se sprotivstavat na mo`niot napad od strana na makedonskite voeni i policiski sili. Pred da se zazeme Krivinata kaj [ipkovica, toj, zaedno so grupa od osum lica, dobi zada~a da go demonstriraat pristignuvaweto na silite na ONA vo zonata na Kamewane, Bogoviwe i Pirok. Isto taka, treba{e da sozdadat podgrupi, na po~etok za odbrana na naselenite zoni od provokativnite dejstva na makedonskata policija, a potoa i za blokirawe na patot koj ja povrzuva policiskata stanica so Popova [apka, kako i za obezbeduvawe na kanalot za snabduvawe na Brigadata so oru`je i hrana. Vo prvata grupa koja trgna od Crven kamen bea: Ali Loki, Ba{kim [erifi, Berzah Bejtulahi, Enver [uhipi, Ekrem Lika, Rexep Farizi i Isak Aliu... Na po~etokot tie se rasporedija vo seloto Selce kade mnogu brzo, u{te vo prvite denovi, nivnite redovi se popolnija i brojkata stigna do okolu 130 borci. Vredi da se naglasi deka od golemata èlba da se priklu~at vo redovite na ONA pogolemiot del od borcite, na razli~ni na~ini, samite obezbedija oru`je. Spored upatstvata na komandantot na brigadata, Hazbi Lika, komandant „êla”, novi borci se prifa}aa s$ dodeka ne se dostigne brojka dovolna za formirawe na eden bataljon i vo ovaa zona, nekade kon sredinata na mesec juli, go sozdadovme pettiot bataljon od brigadata so tri redovni i edna specijalna edinica. Komandanti na edinicite bea: K1 – Kalnik, Safet Ramadani „Mesuesi”, K2 – Pirok, Alinazi Sejdiu (Ali Loki) i K3 Novo Selo, Rexep Farizi. Zada~ata komandant na logistika mu be{e doverena na Isak Aliu, pomognat od Hoxa, starecot od Pirok i [efi Murati. Toa {to vredi da se naglasi, spored Yaki, be{e voljata, hrabrosta i disciplinata {to gi karakterizira{e borcite vo izvr{uvaweto na zada~ite. Nie, za celo vreme, vodevme ìvot na edna redovna vojska pravej}i razli~ni voeni ve`bi, od zapoznavawe so oru`jeto, pa s$ do fizi~ki ve`bi i voeni demonstrirawa. Celo vreme se podgotvuvavme sebesi, no i drugite borci, deka eden den vojnata }e zavr{i so dogovor, kako i site vojni vo svetot. Iako kaj del od vojnicite ima{e [ 36 ] nejasni raboti vo vrska so dogovorot, sepak nikoga{ nema{e negativni reakcii ili otpor za predavawe na oru`jeto. Voenata disciplina za kratko vreme ve}e ni be{e vo krvta i predavaweto na oru`jeto ode{e normalno, spored upatstvata, ~uvaj}i go dokraj sozdadeniot voen duh vo nas. Hierarhiskiot duh i po~itta so koja se zdobivme za vreme na vojnata moèbi ima vrska so toa {to na mnogu komandanti i den denes im se obra}ame so voenite psevdonimi i so imeto komandant. Vo razgovor za toa {to donese vojnata, Yaki odgovori so ton i èlba kakvi {to ne sum ~ul dosega. Otkako napravi mala pauza, dlaboko vozdivna i so nasolzeni o~i zapo~na:

– Sonuvav da bidam vojnik na edna albanska vojska. Gi pamtam prikaznite na dedo mi za nacionalistite vo Vtorata svetska vojna, za nivnite bitki protiv Slovenite i celo vreme so netrpenie ~ekav da se priklu~am vo albanskata vojska. Zatoa, so golema radost go do~ekav po~etokot na vojnata vo Kosovo i se priklu~iv kon br.138, „Agim Ramadani”, kako artilerec vo minofrla~kata edinica 82 mm. – Damne{nata èlba be{e faktorot koj n$ odvede vo vojna, no i na{ata sostojba, koja namesto da se podobri so doa|aweto na demokratijata i sozdavaweto na albanskite politi~ki partii, taa sekoj den s$ pove}e se vlo{uva{e. Nie, kako Albanci, bez razlika na propagandata na politi~kite partii i dràvata, bevme tretirani kako narod od vtor red. Nitu parolite na Partijata za demokratski prosperitet, nitu parolata na DPA „leb, sol i samo albanski” ne ja smenija situacijata. Sprotivstavuvaweto na DPA pri osnovaweto na Univerzitetot vo Tetovo, dogovorite so Qub~o Georgievski, razli~nite nastani kako tie vo Gostivar, gi sru{ija nadeìte oìveani vo demokratijata i n$ ottrgnaa od politikata na iznao|awe novi pati{ta. – Po 8 juni 2001 godina, – raskaùva Isak Aliu – otidov kako dobrovolec vo Vejce, tetovsko, kade bev nazna~en kako vojnik vo edinicata na komandant „Yaki”. So dadenata naredba za rasporeduvawe na teren i so na{eto dvièwe vo nasoka na Gostivar, dvièj}i se sekoga{ no}e, po planini, i odmoraj}i se dewe, okolu sredinata na juni stignavme na izlezot na seloto Lo{o selce. Od ìvotnite potrebi se znae deka ~ovek, vo normalni uslovi, ima potreba od hrana, obleka, zasolni{te, komunikacija, dodeka vo voeni okolnosti ovie barawa se u{te ponaglaseni. Na poziciite kade bevme rasporedeni ima{e potreba od ~ovek od doverba, ve{t i avtoriteten, koj }e se zanimava so ispolnuvawe na ovie potrebi. Najva`no be{e ovaa edinica da ne se otkrie od voeno-policiskite sili s$ dodeka ne se pozicionira i ne se zgolemi brojot na vojnici i s$ dodeka ne se snabdi so potrebnite sredstva za ponatamo{no dejstvuvawe za za{titata na naselenieto. Po naredba na komandata, privremeno ja soblekov uniformata i po~nav da dejstvuvam kako civil vo ilegala. Naselenieto be{e voodu{eveno od dejstvata na vojnicite na ONA i gi ima{e naseteno celite na Vojskata vo ovie prostori, pa zatoa individualno se nudea da pomognat. Od dolgoto patuvawe, na pove}eto od vojnicite im bea uni{teni vojni~kite ~izmi i se pojavi itna potreba od nivna nabavka. Hranata za edinicata na po~etok ja obezbeduvavme sami, no ~izmite bea skapi [ 37 ] i be{e potrebno da pobarame materijalna pomo{ za potrebite na ONA. Za ova, informirav dvajca moi prijateli i za mnogu kratko vreme se snabdivme so najdobrite ~izmi koi gi ima{e na pazarot. Posle toa, pobarav }ebiwa od najbliskite sosedi {to bez problem be{e realizirano. Na po~etok ne znaev kade se pozicionirani prijatelite poradi opasnosta od otkrivawe od strana na policijata, pa zatoa koga treba{e da izvr{am dostava, toa go pravev na odredeno mesto i potoa samata edinica organizira{e prezemawe na materijalite vo potrebnoto vreme. So zgolemuvaweto na brojot na dobrovolci, takviot na~in na snabduvawe stana nevozmoèn, pa zatoa uvidov deka e neophodno da se sozdade edna dobra mreà za snabduvawe. Postojano ja koristev pomo{ta na oxata (Hakik) koj ima{e sobrano razli~na hrana, navodno za humanitarni celi, bidej}i nema{e mo`nost da se deklarira na poinakov na~in. Zaedno so oxata sozdadovme struktura so pove}e od deset lica koi se zanimavaa so ovaa aktivnost vo Bogoviwe. Sekoj od niv gi izvr{uva{e dadenite zada~i i sekoja ve~er se sobiravme i tie izvestuvaa. Depo to so humanitarnite sredstva se pretvori vo depo na ONA od kade sekoja ve~er se nose{e odredeno koli~estvo na hrana i se raspredeluva{e niz edinicite na ONA na teren. Za snabduvaweto so leb ni se ponudi furnata za leb vo Bogoviwe, za {to od vreme na vreme pla}avme, me|utoa ne direktno, tuku preku dobrovolci koi samite pla}aa bidej}i od komandata imavme naredba nieden vojnik da ne prima podaroci i pari od gra|anite. So zgolemuvaweto na brojot na dobrovolci vo redovite na ONA, snabduvaweto so suva hrana stana kolku neopravdano od zdravstven aspekt na vojnicite, tolku i nedosti`no od finansiski aspekt. Zatoa na po~etok se organizira{e dobrovolno gotvewe na hrana po semejstvata, dodeka timot za snabduvawe vr{e{e transport na hranata do uniformiranite edinici. No, so pro{iruvaweto na terenot se ote`na raspredelbata na hranata i sobiraweto na sadovi, pa zatoa sobravme donirani sadovi i organiziravme kujni koi funkcioniraa vo improvizirani objekti vo ramkite na bataljonot, koj sekoj den dobiva{e forma na redovna vojska. Vakvi kujni se organiziraa vo Bogoviwe, Lo{o selce, Novo selo, Pirok, Gradec, koi nepre~eno se snabduvaa so prehranbeni artikli obezbedeni preku razli~ni formi. Imaj}i predvid deka vo odredeni okolnosti moè{e da se slu~i da ima prekin na strujata, na site edinici im bea obezbedeni generatori za elektri~na struja, objekti za nivno smestuvawe i kompjuteri za rabotata na administracijata. Za potrebite na komandata i vojnicite pri sproveduvawe na razli~nite zada~i, site grupi, vo zavisnost od terenot, bea snabdeni so vozila i za istite bea obezbedeni punktovi za polnewe gorivo. Za bataljonot be{e obezbeden i ladilnik od 15 toni, no ne se iskoristi bidej}i nema{e potreba. So zgolemuvaweto na brojot na vojnici se zgolemi i brojot na slu~ai koga vojnicite imaa zdravstveni problemi. Zatoa, vo sorabotka so odgovornite strukturi za zdravstvo na nivo na brigada, se obezbedi objekt i medicinski personal za otvorawe na voena bolnica, koja funkcionira{e regularno s$ do demobilizacijata. [ 38 ] Kako se zgolemuva{e avtoritetot na ONA, taka se zgolemuva{e i voljata za pomo{ od strana na naselenieto, no i brojot na dobrovolci za sluèwe vo ONA. So cel da ne se sozdade zabuna i da ne se zgolemi nepotrebno brojot na vojnici vo bataljonot, po naredba na komandata, gi posetivme site lokalni zaednici i formiravme {tabovi za civilna za{tita so doverlivi lu|e. Za formiraweto na ovie edinici bevme informirani podocna. Za voenite potrebi, ~esto imav uloga na koordinator na nabquduva~ite na teren koi bea aktivni 24 ~asa na sekoja to~ka na koja komandata smeta{e deka e potrebno. Na barawata za obleka ne moèvme da odgovorime so gotovi proizvodi, zatoa organiziravme oddel za {iewe obleka i oddel za pe~atewe amblemi vo ramkite na bataljonot. Dva pati ja pridruùvav edinicata koja ode{e po oru`je nadvor od mestoto do poslednata to~ka kontrolirana od ONA. Pri snabduvaweto so oru`je se vnimava{e da nema nikakva zloupotreba kako od strana na uniformiranite vojnici, taka i od strana na logistikata. Oblekata i hranata se obezbeduva{e isklu~ivo od dobrovolci. Drugite sredstva, vklu~uvaj }i gi friìderite, generatorite, vozilata, kujnskiot pribor, se zemaa so pravo na vra}awe. Ladilnikot i drugite sredstva se prifatija so priemen list od moja strana i na kraj site bea vrateni vo ispravna sostojba na licata koi gi doniraa. Edinstvenata obvrska koja treba{e da se vrati vo forma na pari~ni sredstva ja pokri oxata so donacija od zdruènieto „Ali Muni{i” koja funkcionira vo [vajcarija i so drugi mali donacii od zemjata. Kon krajot na vojnata, konkretno na 30 avgust 2001 godina, donaciite se namalija, a vojskata s$ u{te ne be{e celosno demobilizirana i zatoa, za prv pat, prifativme materijalni dobra, vo forma na pari, od komandantot na bataljonot, no so odredena destinacija utvrdena vo pismena forma. Imaj}i gi predvid ~uvstvitelnosta i ulogata na ovoj sektor za vreme na vojnata, ovaa te{ka zada~a ne ja izvr{uvav sam, tuku po naredba na komandata na bataljonot, a podocna i na brigadata. Za ispolnuvawe na ovaa zada~a organizirav i upravuvav so edna {iroka mreà na sorabotnici na koi im se zablagodariv pri rabotata, a im se zablagodaruvam i sega, no istovremeno i im se izvinuvam bidej}i ne smeam da spomnam niedno ime i prezime, a tie koi pomagaa gi ima mnogu, od Gostivar do Tetovo, vo sekoe selo, naselba i lokalitet.

[ 39 ]

OD ILEGALA DO VOJNA

Vo vojnata i posle toa zapoznav mnogu prijateli. Se zapoznav so prijateli koi bea direktno vklu~eni vo vojnata, no i so prijateli koi ja pomagaa vojnata i bea nejzini simpatizeri. Se steknav so prijateli koi vojnata gi soedini, no periodot posle vojnata gi razdeli spored nivnite veruvawa za postignuvawe na golemata cel ili za nebitni raboti koi ~esto gi razdeluvale Albancite. Diskusiite za vojnata, nastanite i nejzinoto vodewe me povrzaa so Isak Bajrami, ~ovekot koj be{e me|u prvite ilegalci na Univerzitetot vo Pri{tina, ~ovekot od Nacionalnoto dvi`ewe na Kosovo (NDK), ~len na pretsedatelstvoto na NDK vo Avstrija, ~len na pretsedatelstvoto na fondot „Tatkovinata povikuva” isto taka vo Avstrija.

– Od 1998 godina gledavme deka se ispolnuvaat uslovite za vojna i vo Makedonija bidej}i sprotivstavenostite vo odnos na re{avaweto na albanskoto pra{awe pove}e odea vo pravec na nivno prodlabo~uvawe otkolku re{avawe. Promenite bea formalni i odea samo vo nasoka na instalirawe lu|e od doverba na vlasta vo dràvnite organi so cel da vr{at pritisok vrz Albancite, a ne za da gi unapredat nivnite prava. Vo 2000 godina se vidoa site signali deka vojnata e neminovna, zatoa vo razli~ni formi se rabote{e na podgotovkata za toa {to ~uka{e na vrata. No, kako vo vojnata vo Kosovo, taka i tuka, se ~uvstvuvaa dve vlijanija. Ednoto vlijanie be{e za vodewe totalna vojna do podelba na granicite, dodeka drugoto vlijanie, da se vodi vojna za dobivawe na negiranite prava na Albancite po sozdavaweto na Makedonija kako dràva. Kako {to se znae, vojnata po~na so objavuvawe na slobodna zona na [ar Planina {to spored mene be{e izbrzan ~ekor. Nie, site drugari od ilegalata, se priklu~ivme kon ONA bez razlika {to imavme razli~no mislewe okolu organizacijata na vojnata. Kako i zo{to se slu~i toa e pra{awe za koe vremeto }e presudi, no nie, kako lu|e, sekoga{ sme mislele za nacionalnoto pra{awe, pa duri i po povlekuvaweto, ne se oddelivme od taa organizacija i so povtornoto zapo~nuvawe na vojnata, kako {to se znae, organiziravme druga grupa vrz ~ija osnova se sozdade bataljonot ne ~ie ~elo be{e Daut Rexepi, komandant „Leka”. Vo ovie organizirawa Isak Bajrami ima{e uloga na oficer za mobilizacija. Toj so svojata rabota re{i mnogu problemi vo vrska so organiziraweto i deluvaweto na bataljonot so naselenieto, organiziraweto na zada~ite i utvrduvaweto na poziciite. Toj se prisetuva na tie zada~i i e gord na sebe, no i na drugite koi nezavisno od razli~nite veruvawa ne zaminaa od vojnata, tuku se borea s$ do predavaweto na [ 40 ] oru`jeto od koe ima{e rezervi, bidej}i nekoi nastani vo odnos na primenuvaweto na Zakonot za amnestija na borcite sozdadoa nezadovolstvo. Ima{e sledewe i persekucii so scenarija koi }e dovedat do novi podelbi me|u Albancite. Spored Isak, kako i spored mnogu drugi, razoruùvaweto na vojskata treba{e da se napravi posle sproveduvaweto na delo na Ohridskiot dogovor. Tokmu ovaa i nekolku dru gi gre{ki napraveni po vojnata dovedoa do toa lu|eto da bidat nezadovolni vo odnos na promenite {to gi donese vojnata vo nasoka na unapreduvaweto na pravata na Albancite. Ovaa to~ka be{e mnogu debatirana od naselenieto nezavisno od toa {to se napraveni nekoi vidlivi promeni. Nezadovolstvoto vo ovaa nasoka se zgolemi u{te pove}e koga nekoi borci, navodno za obvinenija od pred vojnata, bea uapseni na nepraveden na~in. Toa denes go velat i samite tie lica koi sega se oslobodeni bez razlika na koja politi~ka sila i pripa|aat. Sepak i pokraj nezadovolstvata okolu razoruùvawe i formiraweto na koordina tivniot sovet, dejstvuvavme po naredbite i nasokite na komandata. Neformiraweto na koordinativniot sovet i osnovaweto na DUI dovede do preminuvawe na del od borcite od DPA, kade {to bea prethodno, vo DUI, a podocna i vo drugite dve partii, po nivnoto formirawe od strana na biv{ite borci na ONA, Harun Aliu i Hisni [a}iri. Pravej}i edna retrospektiva, samiot Isak se prisetuva i go analizira negoviot ìvot od momentot koga bil vo ilegala, pa s$ do negovoto u~estvo vo vojnata 2001 godina. Vo me|usebniot razgovor, toj iskreno raskaùva za zaedni~kata rabota so mnogute aktivisti za nacionalnoto pra{awe vo dijasporata. Vo razgovor se prisetuva i na eden nastan koga bil angaìran od drugarite od Nacionalnoto dvièwe za osloboduvawe na Kosovo (NDOK), preku Rex Ibrdema, da se sretne so Ali Ahmeti za da razgovaraat okolu organiziraweto na vojnata vo Makedonija. Ovaa sredba, kako {to veli Isak, se odràla posle komemorativnata sredba za Femi Ladrovci vo Minhen, kade Ali Ahmeti rekol deka sostojbata vo Kosovo ne e sli~na so taa vo Makedonija. Razgovaraj}i za ideologijata na NDK i NDOK i analiziraj}i gi podocne`nite slu~uvawa, politi~kata vojna i primenata na terenot, moèbi sekoj bi go podelil ova mislewe, no va`no e da se kaè deka tokmu taa ideologija, nekade poliberalna, nekade poekstremna, dovede do vojna i do pobeda i pokraj me|unarodniot pritisok koj nikoga{ ne sme moèle da go izbegneme, imaj}i gi predvid politi~kite slu~uvawa vo dene{niot svet.

[ 41 ]

BRIGADATA 111 E SOZDADENA PORANO OD 2001 GODINA

Za Brigadata 111, za vreme na vojnata, razgovaravme so vojnicite od zonata na Ki~evo i se sretnavme so informatorite od selata i gradot koi nosea razli~ni informacii za realnata sostojba. Tie informacii ni slu`ea pri donesuvaweto odluki vo vrska so na{ite aktivnosti, kako za zaedni~ko deluvawe so Brigadata 116, taka i za zapoznavawe so moralno-politi~kata situacija vo zonata na Ki~evo. Na edna novinarska reakcija upatena kon Fazli Veliu za nepostoeweto na Brigadata 111 ne sakav da reagiram, zatoa {to nekoi lu|e denes, od razli~ni pri~ini, frlaat pepel vrz celata vojna i krvta na padnatite borci, narekuvaj}i gi `rtvi onie koi deluvale kako borbeni edinici podgotveni da odgovorat na bilo koja nastanata situacija dokolku vojnata ne vode{e kon postignuvawe na dogovor. Na edna slu~ajna sredba so Fikri Ahmeti, razgovarav za organiziraweto na silite na ovaa brigada. Toj mi re~e deka Brigadata 111 e formirana mnogu porano, odnosno so zapo~nuvaweto na voenite dejstvija vo Kosovo.

– So prvoto pojavuvawe na uniformite na ONA vo Makedonija, nie ve}e bevme organizirani, no naredbata be{e voenite dejstvija da se izvr{uvaat vo Tanu{evci, zonata na Kumanovo i na [ar Planina. Nie, za sekoj slu~aj, bevme podgotveni da deluvame spored naredbite na komandata. Pove}eto pripadnici na Brigadata 111 bea podgotveni. Tie bea obu~eni vo Albanija, vo ramkite na vojnata vo Kosovo protiv srpskite okupatori na Milo{evi}. Konkretno, jas i mnogu moi prijateli se obu~uvavme vo Albanija, svoevolno i neorganizirano, od potreba za toa {to se o~ekuva{e da se slu~i, bidej}i gledavme deka situacijata od den na den se vlo{uva s$ pove}e. Nie pravevme razni ve`bi, takti~ki elementi, zapoznavawe i upotreba na oru`jeto od razli~en vid. Dejstvijata na makedonskata policija protiv Be}ir Limani i Ru`di Veliu, po zavr{uvaweto na vojnata, pokaùva deka nie sme bile na ni{an na makedonskata policija i vojska. Na~inot na organizacija i postavuvawe na makedonskata vojska i policija se povrzuva kako so istorijata na voeniot duh na ki~ev~ani taka i so borbeniot organizam koj be{e podgotven da deluva spored naredbite na komandata i generalniot {tab na ONA, no i za nadminuvawe na situacijata za odbrana na naselenieto, dokolku toa be{e potrebno. [ 42 ] Po dolgo sledewe na negovite aktivnosti od strana na policijata, kon krajot na 1998 godina ubien e Be}ir Limani. Po mnogute kontroli, be{e zapleneto edno golemo koli~estvo na oru`je. Za ova bea uapseni sinot na Be}ir Limani i nekolku drugi mladi lica koi bea nare~eni „Ki~evska grupa”. I po ubistvoto na Be}ir Limani, aktivnostite ne prekinaa tuku prodolìja so zgolemen intenzitet. Vo razli~ni formi, nie obezbeduvavme oru`je i bevme podgotveni da deluvame, dokolku toa be{e potrebno. Ubistvoto na Be}ir Limani i zaplenuvaweto na golemoto koli~estvo oru`je ne be{e slu~ajnost. Toa pokaùva deka vo zonata okolu Ki~evo e deluvano u{te so prvoto pojavuvawe na znacite na kriza vo Jugoslavija. Kako baza za Brigadata 111, koja go dobi imeto „Be}ir Limani”, bea prvite edinici koi nie gi narekuvavme }elii, organizirani vrz osnova na poznanstva i doverba. Tie bea podgotveni da deluvaat spored situaciite koi moèa da nastanat vo Jugoslavija, so zapo~nuvawe na vojnata. Ovie edinici bea sozdadeni u{te so prvoto pojavuvawe na ONA vo Kosovo. U{te od 1994 godina, R. Veliu so drugarite deluvaa kako logistika ne samo za na{ata zona, tuku i za vojnata vo Kosovo. Oru`jeto se sobira{e vo melnicata na Xafer so cel da se izbegne nabquduvaweto koe go pravea lu|e potkupeni od makedonskite slu`bi. Ovaa napnata situacija, ovaa damne{na tradicija, ovoj sobran gnev ne moè{e, a da ne dovede do sozdavawe na ONA i vo Ki~evo. Zatoa i naglasuvam deka kako Brigada sme deluvale mnogu porano od 2001 godina. Za ova govorat i za~uvanite dokumenti, kako i izvr{enite zada~i na borbenite edinici. Potoa, za ova moè da zboruva i Taqat Xaferi, komu mu be{e doverena zada~ata komandant na ovaa brigada, no po ubistvoto na Tahir Sinani, toj otide vo Brigadata 116 kako nejzin komandant. Toj poseduva dokumenti i ja znae idejata za mo`niot razvoj na voenite dejstvija. Toj znae kako bi bila rasporedena brigadata od desnata strana na Radika, s$ do Struga. Toj znae kako bi bile organizirani borbenite formacii dokolku eskalira{e vojna vo slu~aj na nepostignuvawe dogovor za pregovori spored idejata od sredbata vo Prizren. Toj znae deka voenata bolnica bi bila postavena vo seloto Ba~i{te, vo pazuvite na planinata Bistra kade pominuva malata reka Ba~i{te.

[ 43 ]

na EDNA VLAST, KOLKU I DA E KONSTRUKTIVNA, POTREBNA I E EDNA REALNA OPOZICIJA

– Veli{, ne otide vo Ki~evo bidej}i ne ti se javi Harun?! – go zapo~nav razgovorot so Ismail Vla{in. – Imav sre}a denes. êsto te gledam so Harun Aliu „Ku{trim”, prijatelot od vojnata, neli? – Da, se znam odamna so nego, od vremeto koga studiravme na Univerzitetot vo Tetovo – mi odgovori Ismail i zapo~na so prikaznata, sfa}aj}i kade sakam da go vodam razgovorot. – Ti znae{ deka Harun Aliu be{e vo zatvor i otkako izleze treba{e da se rehabilitira vo op{testveniot, a za{to da ne i vo politi~kiot ìvot. Vo vrska so negovata odluka da osnova partija, da bidam iskren, mene ne me konsultira{e, no drago mi e, nezavisno od moite ubeduvawa, vo odnos na ova pra{awe. Toj e moj prijatel i jas nema da se oddale~am od nego zaradi negovite ubeduvawa. Toj taka misle{e i taka napravi, no jas mislam deka edna od pri~inite za{to toj se odvoi od prijatelite od vojnata e nere{eniot problem so statusot na padnatite borci i voenite invalidi, kako i nekolku drugi problemi za koi toj misli deka moàt da se re{at na drug na~in i vo druga forma. – Vo vrska so va{eto mislewe deka toj se oddale~i ednostavno za da bide viden, smetam deka „ne drì voda”. Jas dobro go poznavam „Ku{trim”, a vpro~em dobro }e bide za vlasta, kolku i da e konstruktivna, da ima edna realna opozicija za koja veruvam deka Harun }e ja napravi – re~e smireno Ismail. – Kaka i da e da ostavime vremeto da pokaè – se vme{av i go pra{av kakov bil organizacioniot duh na po~etokot na vojnata. – Na{ata borba zapo~na mnogu porano, vo sredno{kolskite klupi 1987-88 godina, koga bevme vtora godina sredno. Vo toa vreme se zapoznavme so u~itelite i knigite koi ne u~ea deka i nie, Albancite, treba da ìveeme tuka vo Makedonija. Razgovaravme vo tesni krugovi kako treba da se organizirame za i nie da gi dobieme na{ite prava koi ne bea ramnopravni so pravata na drugite gra|ani vo nivnata dràva. U{te od toa vreme nie bevme svesni deka nie ìveeme vo dràva koja ne misle{e za nas, tuku samo za drugata etni~ka grupa, za Makedoncite. U{te od toa vreme u~evme kako bile persekutirani celi generacii Albanci. U{te od toa vreme bevme svesni deka }e bide mnogu te{ko da gi dobieme pravata i da vodime soìvot so Makedoncite. [ 44 ] – Ne{to pokonkretno, – se vklu~iv jas, – koe e va{eto mislewe, kako gra|anin, za dene{nite slu~uvawa, ne samo kako slu~uvawa na vremeto, tuku kako rezultat na vojnata {to ja napravija Albancite vo Makedonija? – Za da odgovorime na ova pra{awe treba da napravime edna retrospektiva i da se vratime onamu kaj {to zastanavme so razgovorot, bidej}i vojnata ne dojde slu~ajno. Taa be{e podgotvena od site vo ramkite na intelektualnoto budewe vo Kosovo i ne slu~ajno nam s$ ni e povrzano so Kosovo, so na{ite bra}a, koi, kako {to vidovte i vie, vo na{ata vojna bea zaedno so nas prenesuvaj}i go nivnoto iskustvo od vojnata vo Kosovo. Jas, kako Ismail, nikoga{ ne sum sakal da ostanam nastrana, tuku slu~uvawata sum gi doìvuval tuka, vo golemite branovi na ìvotot i vojnata. So osnovaweto na Univerzitetot vo Tetovo patriotskoto dvièwe se podigna na povisoko skalilo. Na po~etok se soedinivme da go odbranime univerzitetot po sekoja cena. Toa vreme za nas pretstavuva{e {kolo za na{ata podgotovka kako intelektualci, no i kako revolucioneri. Ne e kaàno badijala: tamu kade {to ima univerzitet, tamu e znaeweto, razvojot i napredokot na eden narod. Zatoa, prvata pobeda na Albancite vo Makedonija za vreme na pluralizmot be{e osnovaweto na univerzitetot, a potoa vojnata koja dojde kako rezultat na osvestuvaweto na na{ite sinovi na ovoj univerzitet. Vo toa vreme organizirawata bea pove}e vo nasoka na davawe pridones za Kosovo i obezbeduvawe za{tita za na{ite lu|e od makedonskata policija. Na po~etokot, organizirawata bea vo nasoka na davawe logistika za obezbeduvawe na razli~ni materijali i nivno transportirawe vo Kosovo. So zavr{uvawe na vojnata vo Kosovo, vnimanieto povtorno se svrte kon na{iot nere{en problem kade postoe~kite albanski partii samo n$ laèa i ni{to ne postignuvaa, osven nekolkute vrabotuvawa na nivni lu|e vo administracija. Demago{kite formi na nivnata rabota dovedoa do na{e vnatre{no organizirawe za zapo~nuvawe na vojna i primer za ova be{e ne samo Kosovo, tuku i site dràvi koi bea vo Jugoslavija, a koi se otcepija so vojna i sozdadoa samostojni dràvi. Normalno, prirodata na na{ata vojna ne be{e sli~na nitu so tie koi prethodno bile dràvi, nitu so vojnata vo Kosovo {to na nekoj na~in ima{e dràva so zacrtani granici. Borbata ja zapo~navme, no so maglovita slika vo odnos na barawata i krajnata cel koja treba{e da se postigne i koja ~esto, i den denes, e predmet na diskusija: dali ja zapo~navme za osvojuvawe na teritorii, dali za dobivawe prava, itn. Sepak, ako sme sovesni, treba da priznaeme deka vojnata treba{e da se zapo~ne i dobro napravivme bidej}i, kako {to veli narodot: „vodata po~na da te~e”.

– Sepak da ostavime na istori~arite i vremeto da sudat – se vme{av jas za da go prenaso~am razgovorot i go pra{av {to pameti okolu zapo~nuvaweto na borbite vo zonata kade toj ìvee? – Po nastanite vo Tearce, protiv nas, koi bevme osomni~eni za patriotski dejstva, zapo~na eden lov na ve{terki i kako {to znaete mnogu lica bea tepani i apseni bez nikakov dokaz. Eden del od niv koi otidoa vo Kosovo gi zadràa vrskite i go ~ekaa momentot da se vratat i da zapo~nat so dejstvuvawe. Istorijata kako zapo~na ovaa vojna e poznata i nezavisno {to nekoj saka da si poigruva so nea, vistinata ne moè da se sokrie, pa zatoa jas {to i da kaàm vo ovoj razgovor e zaludno. Sepak, sakam da go kaàm toa {to se se}avam vo vrska [ 45 ] so mojot pridones vo vojnata, ne{to {to }e ostane kako skapocenost vo mojot ìvot. Za vreme na vojnata, zaradi moite dobri ve{tini, no i zavisno od momentot, izvr{uvav brojni zada~i, me|u koi i obezbeduvawe podatoci vo nasoka na dejstvuvaweto na neprijatelot od nadvor, no i vo vrska so aktivnostite na neprijatelot vnesen vo na{ite redovi so cel da predizvika panika, da napravi diverzija i vnesuvawe na gubitni~ki duh vo vrska so postignuvaweto na celta. Vo ovaa nasoka se obidovme da nemame raspravii i podelbi koi proizleguvaat kako rezultat na nedorazbiraweto me|u lu|eto, onaka kako {to se slu~uva vo sekojdnevniot ìvot. Blagodarej}i na rabotata na site nas, kadrite na prviot bataljon i golemata volja, vojnata ja zavr{ivme uspe{no i vo duhot na sorabotkata, ja zadràvme disciplinata i pri demobilizacijata ne se slu~i nekoj lo{ nastan po na{a vina. Treba da se priznae deka na{ata vojna vo 2001 godina i taa vo Kosovo sozdadoa golemi mo`nosti za re{avawe na albanskoto pra{awe. Va`no e da ja prifatime, a ne da ja negirame promenata. Za mene promenite se vidlivi i ne se soglasuvam so kriti~arite koi negiraat sekakvo postignuvawe na uspeh. Ovie postignuvawa se bitna osnova za postignuvawe na na{ata cel: da bideme ednakvi me|u ednakvite. Nie imame na{e ime: Albanci i ova ime ne go menuvame, inaku }e padne vo voda seto toa za {to sme se borele i leele krv so vekovi.

[ 46 ]

VO VOJNA, NIE ALBANCITE SME SITE BRA]A I SESTRI

So gospo|a Teuta Lala ne sum imal mo`nost nitu da se zapoznam nitu da se sretnam vo periodot na vojnata. Dopolnitelnite podatoci vo dokumentite od vojnata, kako {to e visokoto obrazovanie, rabotata na Univerzitetot vo Tetovo i semejnoto poteklo, me natera vistinski da doznam {to ja nateralo ovaa èna da se vklu~i vo borbata. Po mnogute razgovori so prijatelite i soborcite na Teuta, kako i so nejziniot soprug (koj e mo{ne dobar novinar vo Elbasan), me nateraa sega, posle vojnata, da go pobaram odgovorot. Zaradi toa go zamoliv mojot prijatel i nejzin soprug, g. Arben Lala, da posreduva so cel taa da napi{e eden tekst okolu ovaa problematika. Tekstot e pretstaven podolu bez nitu edna promena... Vo sekoja borba na albanskiot narod protiv razli~nite okupatori, pokraj maìte, vo bitkite pri herojskite borbi i vo sekoe drugo `rtvuvawe va`na i neophodna uloga imale i ènite. Trgnuvaj}i od damne{nite vremiwa koga kralicata Teuta bila na ~elo na vojskata i borbata protiv rimskite okupatori, u~estvoto na ènata vo osloboditelnite borbi stana tradicija i se prenesuva od koleno na koleno. Brojni se portretite na albanskite èni koi ostanale vo se}avawe na narodot i slavnata istorija na na{iot narod. Me|u drugite, moè da se izdvojat: Laskarin Bubulina, [ote Galica, Mine Peza, Ibe Paliku}a, Xeve Ladrovci, Hire Emini i mnogu drugi albanski èni. I vo Osloboditelnata nacionalna armija i pokraj eden vid zatvorenost vo odnos na prifa}aweto na ènata, desetici èni se priklu~ija kon razli~nite zada~i i funkcii so nivnite bra}a po nacionalen ideal pod amblemot na ONA. I jas bev edna od mnogute èni vojnici na ONA za {to sum gorda bidej}i ispolniv edna obvrska kon mojot narod za sloboda, pravdina, napredok i emancipacija na op{testvoto. So vojnata od 2001 godina se povrzuvaat mnogu nastani od mojot ìvot. Toj period za mene e eden svet period, eden period koj za mene }e ostane zasekoga{ zapameten. Za tie {to ne go razbiraat onaka kako {to treba svetot na albanskata èna, odgovorot }e go dobijat preku intervjuto {to go dadov za eden norve{ki novinar, za vreme na negovata poseta na na{ata voena zona vo toj teòk period. „Be{e rano nautro koga n$ izvestija deka eden norve{ki novinar bara intervju od na{iot komandant vo severozapadniot region so baza vo seloto Odri. Celta na intervjuto na stranskiot novinar be{e da doznae ne{to pove}e okolu pri~inata za vojnata. Negovata poseta n$ zatekna vo momentot koga nie bevme postroeni i gi ~ekavme naredbite na komandant Mala. Pokraj voenite red i disciplina koi se zabeleùvaa na sekoj ~ekor, novinarot, kako [ 47 ] {to i samiot prizna podocna, se iznenadil u{te od eden fenomen. Iznenaduvawe za nego bilo toa {to i nie, ènite vo edinicata, bevme vo uniforma na ONA. Po razgovorot so komandant Mala, novinarot pobaral dozvola da intervjuira edna od ènite-vojnici. Toj naglasi deka za ~itatelite na vesnikot za koj toj pi{uva toj fakt bi bil ne{to posebno. Bi bilo prijatno iznenaduvawe zapoznavaweto so vistinskiot svet na albanskata èna-u~esni~ka vo vojna. Od grupata devojki {to bevme tuka za davawe intervju, komandantot me odredi mene. Pokraj toplinata {to saka{e novinarot da ja sozdade za vodewe na razgovorot prisutno be{e i dvoumeweto i v~udoviduvaweto {to toj go doìvuva{e i zatoa vo negovata glava se vrtea sekakvi pra{awa so cel da otkrie {to vsu{nost ne tera nas, albanskite èni, da se borime zaedno so maìte?! Novinarot postavi mnogu pra{awa, del od niv bea i malku provokativni i proizleguvaa od negovite predrasudi za u~estvoto na ènite vo vojna. Edno od tie pra{awa be{e: {to me natera mene, edna mlada devojka, da fatam oru`je i da se priklu~am vo redovite na ONA?

– Na ova pra{awe – mu rekov na novinarot – lesno e da se odgovori, no te{ko e vie da sfatite, pa zatoa odgovorot }e bide malku podolg, prvenstveno za da go razberete na{iot svet, persekuciite i ignorirawata {to postojano ni se pravat samo zatoa {to sme Albanci ili Albanki. Mu ja objasniv politikata pred i posle devedesettite godini koga vo isto~nite zemji navleze demokratijata i politi~kiot pluralizam. Mu kaàv {to o~ekuvavme i {to fakti~ki Albancite postignaa. Novinarot slu{a{e i se ~ude{e na toa {to jas go mu raskaùvav i istovremeno pi{uva{e na edna bela hartija. Mu gi kaàv site raboti i koga dojdov do nastanite pred osnovaweto na Univerzitetot vo Tetovo, za podobro da razbere mu rekov:

– Me gleda{ mene. Eve! Jas sum edna devojka {to sum diplomirala na UT i pred da zapo~ne vojnata rabotev kako asistent po predmetot Morfologija na katedrata za albanski jazik i knièvnost tokmu na ovoj univerzitet. Koga go slu{na ova, qubopitnosta na novinarot se zgolemi u{te pove}e. Toj saka{e da doznae ne{to pove}e za ekonomskata i obrazovnata sostojba na moeto semejstvo. Go informirav deka poteknuvam od intelektualni roditeli koi celo vreme se stremele kon edno nacionalno budewe i osloboduvawe. Tatko mi e profesor po albanski jazik i knièvnost, a majka mi u~itelka vo osnovno u~ili{te. Mu kaàv deka mojata i ekonomskata sostojba na moeto semejstvo e pristojna za eden normalen ìvot. Prikaznata za moeto semejstvo za nego pretstavuva{e ne{to neo~ekuvano, no sepak toj nastojuva{e da ja znae vistinata za moeto priklu~uvawe vo redovite na ONA.

– Vi rekov deka imam zavr{eno fakultet, no ne vi kaàv kolku napor i `rtvuvawe treba{e da se napravi za ovoj univerzitet, koj vo toa vreme s$ u{te ne be{e priznat od strana na dràvata. [ 48 ] Mu kaàv za periodot na moite soni{ta od mladosta i soni{tata na moite vrsnici Albanci da studiraat kako {to studiraa mladite Makedonci na eden univerzitet na svoj maj~in jazik. Mu kaàv deka sekoja inicijativa za unapreduvawe i razvoj na albanskata istorija, jazik i kultura vo Makedonija be{e pottisnat od èleznata i nemilosrdna tupanica na slavo-makedonskata policija i vojska. Mu zboruvav za istorijata na osnovaweto na UT, koga od po~etokot ne negovoto deluvawe se prolea albanska krv. Vredi da se naglasi deka vo 1994 godina padna i prvata `rtva pri osnovaweto na ovoj univerzitet. Ovie podatoci bea dovolni da se pottikne stranskiot novinar da doznae pove}e okolu pra{aweto na obrazovanieto na Albancite vo Makedonija.

– Vojnata vo Makedonija protiv Albancite od strana na vlasta bila dolgogodi{na politika, no poslednite deset godini nie se nadevavme na demokratija. Me|utoa se slu~i sprotivnoto. Pritisokot vrz Albancite nadminuva{e sekakva ~ove~ka granica, iako na oru`jeto na slavomakedonskata policija i vojska nie odgovaravme so moliv i tetratka, zna~i na miren na~in. Na{ite barawa za ~ove~ka sloboda i ednakvost naidoa na gluvi u{i i dojde ovoj den za koj Vie pra{uvate: „za{to sme tuka so oru`je?”. Posle moeto dolgo ekspoze kako dojde do vojna i kako jas i moite prijatelki se priklu~ivme vo ONA, novinarot gleda{e so ~udewe i nedoverba. Za da go ubedam i kaj nego da ne ostane nitu najmala nedoverba, mu se obrativ u{te edna{:

– Ako navistina ste zainteresirani da mu go kaète na va{iot narod ova {to vi go kaàv, znajte deka toa e vistinata. [to se odnesuva na moeto i u~estvoto na drugite devojki vo ovaa vojna, motivot e ist so toj na maìte. Vo slu~aj na vojna, nie Albancite sme sestri i bra}a eden za drug, toa e ni{kata koja ne povrzuva, toa i samo toa e edinstvenata ni{ka na albanskiot patriotski ideal. Niz celiot razgovor novinarot uspea da doznae mnogu raboti za vojnata, moeto i u~estvoto na site devojki vo ovaa vojna, za istorijata na na{iot narod i odnesuvaweto na ovaa dràva kon Albancite. No, toa {to toj i mnogu drugi stranci ne moàt da go sfatat be{e i s$ u{te e toa deka pri~initel na site ovie nastani be{e i s$ u{te e nacionalisti~kata politika na Makedoncite, be{e i s$ u{te e politikata koja i denes, pred o~ite na svetot, govori vo imeto na demokratijata”. [ 49 ]

NADE@TA BE[E GOLEMA I SEGA SE NADEVAME NA U[TE POVE]E

So Ekrem Dauti se zapoznav posle vojnata. Eden den dodeka pievme kafe na smea mi re~e:

– Samo mene ne si mi gi dal poslednite knigi. – Koi knigi?! – pra{av – jas znam deka sum ti gi dal, no sepak koga }e se sretneme nekoe utro }e ti gi donesam. – No, kolku knigi sum ti dal – i se prisetiv na naslovite na izdadenite knigi, a toj mi gi pobara dvete posledni izdanija, romanot i vtoriot tom od ONA. Posle nekoe vreme se sretnavme. Koga mu ja dadov potpi{anata kniga, mojot prijatel i soborec se izraduva i so entuzijazam, kako mnogu lu|e koi gi sre}avam, po~na da raskaùva nastani. Bea toa godini na golemi vremiwa za koi sekoj so gordost se prisetuva. ]e ~uvstvuvav golema praznina dokolku poradi nekoja pri~ina ne u~estvuvav vo vojnata. Pamtam koga vo 1989 godina duvaa demokratskite vetri{ta za ru{ewe na komunisti~kata piramida. Vo pretprijatieto kade rabotev go gledav tekot na nastanite koi vo toa vreme izgledaa kako edna soedineta tupanica na nacionalnoto ~uvstvo. Toga{ naselenieto od ovie krai{ta bara{e po sekoja cena da go postigne ona {to go zasluùva: slobodata koja mu nedostasuva{e so vekovi. Prvite ~ekori se po~uvstvuvaa so potresite vo Kosovo. Takov be{e slu~ajot so rudarite. Koga volkot, koj be{e na ~elo na slovenskiot terorizam vo Gazimestan, stapna na zemjata Dardanija, rudarite pod zemja mu kaàa „stop” na {ovinizmot !

Jas }e vi go ponudam toa {to moàm – mu re~e direktorot na pretprijatieto „Helga”, g. Femi Muradi, na prviot lider na albanskiot unitet – liderot na prvata albanska partija na Albancite vo Makedonija, g. Nevzat Halili, so nade` deka ovaa partija }e bide tvrdina na obedinuvaweto na Albancite. Potoa, po neuspesite na ovaa partija, pomo{ta se naso~i kon novata politi~ka sila, frakcijata koja se gleda{e kako nacionalna, DPA. So odlukata za otvorawe na Univerzitetot vo Tetovo, pogledite se naso~uvaat kon g.Fadil Sulejmani, kako eden patriot koj so svoite dela dokaùva{e deka na Albancite }e im dade svetlina i tie }e se podgotvat za edna idnina so drug pogled na svetot. Vojnata vo Kosovo u{te pove}e mi ja zgolemi èlbata za pomagawe na narodot, a osobeno za pomagawe na begalcite dodeka jas bev odgovoren vo lokalnata [ 50 ] zaednica Te}e, na funkcijata zamenik pretsedatel na {tabot za itno dejstvuvawe, kade pretsedatel be{e pokojniot Ibi{ Krasni}i. Ne moàm da zaboravam na gestot na direktorot g. Femi Murati, koj, osven materijalna pomo{, koga dozna za moite aktivnosti, ne mi dava{e pove}e obvrski vo pretprijatieto. Vo mojot ìvot osobeno }e ostane vo pametewe pretsedatelot na krizniot {tab, g. Ibi{ Krasni}i, negoviot nacionalen humanizam i ~uvstvitel nost. Pomo{ta vo razli~ni formi za OVK vo Kosovo, kako na primer: materijali, uniformi kako i griàta kako tie }e stignat do OVK, bea dejstvija koi mene i na moite prijateli, Ibi{ Krasni}i i Ilir Mehmeti, ni pomognaa da se inspirirame so cel podobro da mu sluìme na nacionalnoto pra{awe. Po zavr{uvaweto na vojnata, koga vo Kosovo se veeja znamiwata na slobodata, po naredba na direktorot na pretprijatieto, jas se premestiv so rabota od Tetovo vo Pri{tina. Prviot den koga patuvav za Pri{tina, preku [ar Planina, gi zabeleàv memo rijalnite platoa na padnatite borci za sloboda. Po~nav da razmisluvam deka ova e delo na ovie heroi koi donesoa sloboda vo ovie s$ u{te okupirani teritorii. Poznavaj}i nekolku aktivisti i vojnici na OVK vo Kosovo od okolinata na Tetovo, lu|e koi se podgotvuvaa za edna nova vojna imaj}i me|usebna doverba, se priklu ~iv vo aktivnostite koi dovedoa do ra|awe na ONA i vo na{ite krai{ta. Prvata moja aktivnost zapo~na prvite denovi od mesec mart vo prisustvo na Resi Abduraman, {ef na oddelot za logistika na OVK i Samet [ipkovica, poznat vojnik od vojnata vo Kosovo i istaknat aktivist. Po uspe{noto zavr{uvawe na mojata prva zada~a, kontrola na sobranoto oru`je i nejzino rasporeduvawe po to~ki, mi se doveri zada~a za sobirawe na oru`jeto na odredeni to~ki na teritorijata na Kosovo i rasporeduvawe na toa oru`je na odredeni mesta okolu granicata so Makedonija. Zada~ata za sobirawe na oru`jeto ja izvr{ivme jas, Samet i Skender. Oru`jeto se nose{e od prethodno odredena to~ka kon mestoto Brodosan. Opasnostite i kontrolite na kontrolnite to~ki ne n$ pla{ea voop{to, pa taka ruskite, germanskite, italijanskite, turskite uniformi gi minuvavme veruvaj}i vo sebe i vo Gospod, bidej}i na{iot streme` be{e svet. Oru`jeto go prenesuvavme so koli, kombiwa, avtobusi, kamioni i mikseri podgotveni za nosewe na oru`je. Vo to~kata Brodosan oru`jeto go predavavme vo doverlivi race, zna~i na prijatelite Ibrahim Dehari, Ru{it, Seadin, ]erim i drugi, koi potoa so kowi go rasporeduvaa na odredeni to~ki spored dadenite zada~i. Verbata i hrabrosta od den na den s$ pove}e se zgolemuvaa. Zada~ite se izvr{uvaa i od den na den s$ pove}e se zgolemuvaa. Taka, èlbata eden den i jas da bidam me|u vojnicite na frontot stana realnost. @elbata i borbeniot duh me nateraa da odam v planina, onamu kade se vodea borbite, za da bidam kaj najva`nite zada~i. Oblekov uniforma i se fativ za oru`jeto zaedno so moite prijateli. Po nekolkudnevnata obuka vo centarot za obuka vo s. Brodec, vo potraga po novi zada~i, zaedno so g. Ibrahim Dehari, vo glavniot {tab se sretnavme so g. Hazbi Lika i Luli, koi bea dojdeni da ja utvrdat koli~inata na oru`jeto i da vidat kako stojat drugite raboti. Po nekolkudneven prestoj, so dozvola od g. Hazbi Lika i so neograni~ena dozvola [ 51 ] za slobodno dvièwe, se vrativme vo Prizren za da prodolìme so aktivnostite – novi zada~i za formirawe na Brigadata 116 mobiliziraj}i vojnici koi doa|aa od site krai{ta za da & sluàt na tatkovinata. Moja zada~a be{e da gi podgotvam patriotite i da gi odnesam do Kuks, tamu kade {to se formira{e Brigadata 116. So potpi{uvaweto na Ohridskiot dogovor, po naredba na Generalniot {tab, gi prekinavme aktivnostite i posle edna godina, so edna grupa prijateli, se vrativ doma kraj semejstvoto, se razbira so uniforma i vooruèn, taka kako {to mu li~i na eden vojnik. Koga se vrativ kako vojnik, moeto semejstvo se iznenadi. Ne zboruvav za moite aktivnosti. Tie mislea deka jas vo Pri{tina prodolùvam da rabotam so mojot biznis. Otkako doznaa, me zamolija da ja kaàm vistinata, no jas samo se nasmeav i povtorno se vrativ tamu kade {to me ~ekaa prijatelite. Posle vojnata, kako moite prijateli taka i jas, go predadovme oru`jeto i mu se vrativme na normalniot ìvot. Prodolìv so rabotata koja ja imav pred vojnata i nemav namera, vo ime na vojnata, da tropnam na nekoja partiska vrata za da go promenam ìvotniot status. Ne se borev za li~ni pridobivki. Sakav i povtorno sakam narodot da dobie sloboda vo potpolna smisla na zborot, sloboda. Mislam deka na{iot vloèn napor ne e zaluden. Rezultatite govorat, napraveni se podobruvawa vo korist na na{eto nacionalno pra{awe i se razbira, spored mo`nostite na politikata, se nadevam deka na{ite stremeì }e se realiziraat bidej}i pati{tata se otvoreni – vremeto raboti za nas. Gord sum {to bev vojnik na ONA i mislam deka so vloèniot napor vo vojnata, politikata sega ima otvoreni vrati za zna~ajnite politi~ki odluki vo korist na nas samite, narodot i po{iroko, koi }e vodat do postignuvawe na celta. Iako samo edna{ slu~ajno se sretnav so g. Ali Ahmeti, vo [ipkovica, negoviot izgled mi ostavi vpe~atok deka na ovoj ~ovek treba da mu se veruva, taka kako {to mu veruvav za vreme na vojnata, {to be{e kaàno i vo razgovorot so Resi Abdurahman. [to se odnesuva do drugite politi~ari, ne gi poznavam i nemam namera da gi zapoznam. Nemam ni{to so niv. Se nadevam deka na{iot napor i preleanata krv nema da bidat zaludni, veruvam deka pravata na Albancite }e se realiziraat za kratko vreme. Ne zaradi toa {to vetuvaat politi~arite, tuku zaradi proleanata krv.

– Za volja na vistinata, vi ja ka`av celata ovaa istorija – re~e na krajot Ekrem. Istorija koja e sli~na so istorijata na mnogu na{i prijateli od vojnata. Jas gi do`iveav sive ovie raboti i nikoga{ nema da se pokaam. Seto ova neka ostane dokaz za vremeto i istorijata. Taka stojat rabotite, a nie so posvetenost, qubov i hrabrost gi nadminavme predizvicite. Nade`ta be{e golema i sega se nadevame na u{te pove}e.

[ 52 ]

nie ZNAEVME DEKA ]E BIDEME PRVITE PADNATI BORCI, NO NIKOGA[ NE SE ISPLA[IVME OD SMRTTA

– Ne sakam da navleguvam vo stereotipni pra{awa bidej}i moèbi vi dodevam, no kako vie, Fatmir, go pamtite toj period koj za mene }e ostane najdobar period vo mojot ìvot? Vaka mu se obrativ na Fatmir, edno popladne piej}i kafe kaj Isuf, negov kolega od centarot za obuka, Brodec, za vreme na vojnata 2001 godina. – Toj se nasmea i so edna re~isi detska iskrenost se izraduva i so te~en jazik kako na magnetofonska lenta po~na so prikaznata: - Bev na pe~alba koga doznav od moite prijateli od grupata deka treba da se vratam bidej}i povtorno treba da po~neme so obukite. Prethodno bevme obu~uvani vo Kol~e, Kuks, no jas sfativ deka me vikaat za obuka i zatoa vedna{ se vrativ. Na{eto sobirawe i sekoe dvièwe be{e nabquduvano od lu|eto na DPA. Tie se dvièa sekade baraj}i, kako {to toga{ vika{e Menduh Ta~i, „è{ki glavi”. Posle nastanite vo Tearce, del od prijatelite pobegnaa vo Kosovo, dodeka del se zanimavaa so vnatre{na organizacija i obezbeduvawe na potrebni materijali, kako i so edna propaganda kaj na{ite doverlivi lu|e za zapo~nuvawe na vojna. Se zapoznavme, i na 13 mart se sobravme vo Selce. Okolu 11.30 ~asot se sobravme vo {tabot kaj {to bea i êla, Ilir, ]ori, Luli i nekolku drugi lica koi ne gi poznavav. Tuka doznavme deka bevme povikani zaradi zapoznavawe na nasokite vo koi }e se dviì vojnata koja }e zapo~ne.

Vie i samiot znaete kako deluvaa drugite – re~e Fatmir i zapo~na so prikaznata kako gi zazele poziciite kaj krivinata vo [ipkovica, kade na po~etok bile petmina.

– Od prviot den koga se rasporedivme po pozicii, policijata patrolira{e, no nie ne napa|avme bidej}i imavme naredba samo da nabquduvame. Na 17- ti, koga vidovme deka na{ite prijateli pozicionirani na tetovskoto kale se vo opasnost, gi napadnavme policiskite sili bidej}i tie postavuvaa raketni frla~i za da gi napadnat na{ite sili na kaleto. Otkako nie otvorivme ogan, tie vo panika se povlekoa ostavaj}i granati od 80 mm. – Na 21-vi se rasporedivme vo Gajre, pridruùvani od Xemo od Gajre. Toj, otkako ni pomogna da se smestime, zamina, za da se vrati podocna kaj nas zaedno so Pu~i i Sulejman Meta, voedno kompletiran so oru`je i ~anta so dokumenti, karti i razli~ni sredstva za naso~uvawe i organizirawe na vojnata. Sulejman ni pomogna mnogu, kako vo pozicioniraweto, taka i vo [ 53 ] podgotovkata za borba protiv tenkovite. Vo Gajre mi dadoa i eden snajper i jas od sabajle do ve~er nabquduvav vo pravec na {koloto i crkvata kade bea postaveni tri policiski punktovi. Celo vreme dodeka nabquduvav gledav deka kaj crkvata doa|aa policiski sili i nosea razli~ni voeni materijali i zatoa, posle tri dena nabquduvawe, bez naredba, po~nav da pukam vo nasoka na eden od punktovite. Za ovoj nastan be{e izvesteno i vo sredstvata za informirawe. – Zaradi ne{to nebitno, se donese odluka na{ata grupa koja na po~etok se smesti vo Gajre, da se povle~e i povtorno da se pozicionira kaj krivinata vo [ipkovica, kaj Mahija. Na 25 mart, koga se slu~i masovniot napad na policijata i vojskata vrz na{ite pozicii na celiot front i koga na{ite sili se povlekoa, vredi da se naglasi deka kaj krivinata kaj [ipkovica se vodea borbi i pokraj pa|aweto na na{ite pozicii vo Gajre. Nie ostanavme na na{ite pozicii do 2 ~asot po polno} na 26 mart i se povlekovme po naredba na komandata za da fatime drugi pozicii. Se sobravme vo s. Ve{ala, kade dobivme novi zada~i. Od desetdnevnata vojna nie nau~ivme mnogu. Nau~ivme mnogu od na{ite gre{ki, no najmnogu nau~ivme od dejstvijata na vojskata i policijata. Tie denovi za nas bea edna golemo iskustvo koe ni posluì pokasno koga povtorno zapo~naa borbite. Toa be{e momentot koga jas go prekinav Fatmir i za prv pat razmenivme mislewa za nekoi lo{i interpretacii {to se pravat okolu ovie momenti od pred vojnata. Zaklu~ivme deka ne site bitki moàt da se dobijat, a u{te pomalku po~etnite bitki, koi pove}e sluàt kako {kolo i iskustvo za idnite bitki. Diskusii ima{e i za na~inot na kombinirawe na elementite na narodnata vojna pri vooruèni sudiri, vnatre vo edna dràva i koga borbata ne se vodi zaradi uni{tuvawe na dràvata i promena na granicite. Normalno, vo ovaa nasoka ima mesto za diskusija za nedostatokot na informacii, kako rezultat na edno kolebawe pri rabotata vo nasoka na voeno-politi~ko podignuvawe na samite kapaciteti na borcite i komandantite.

– Povtornoto zapo~nuvawe na vojnata, – prodolì Fatmir – se povrzuva so aktivnostite na site vojnici okolu Oxata od Prizren, toj hrabar borec so golemi organizacioni sposobnosti. Vo Brodec, kako i site drugi, se sretnav so Oxata i nekolku dena prestojuvav na to~kite postaveni od borcite koi bea sobrani tamu po sudirite so policijata, na patot me|u Selce i Vejce. Ovaa bitka odekna mnogu daleku i povtorno se rodi eden golem optimizam kaj site borci. Nekolku dena pokasno, koga se zgolemi brojot na dobrovolci, vojnicite koi nemaa minimalni borbeni poznavawa gi zadràvme vo Brodec, kade se sozdade potreba za eden centar za obuka. Tuka novite vojnici se zdobivaa so neophodnite poznavawa okolu oru`jeto i drugite borbeni pravila. Tuka, jas deluvav so Feti, kako oficeri za obuka i Isuf, koj be{e odgovoren za vrski i grià za seloto. Treba da se naglasi deka rabotevme kako edno telo, bidej}i rabotite bea golemi i razli~ni. Se razbira, brojni se se}avawata za ovoj biten period od mojot ìvot. Povremeno se pojavuvaat razli~ni se}avawa koi moèbi izgledaat kako vremeto da gi stavilo vo zaborav, no ne e taka, tie ostanale vo mojot ìvot kako ne{to sveto. Ostanale [ 54 ] kako ne{to sveto zaradi faktot {to kako i site drugi i jas zedov oru`je vo race svesen deka i jas, kako i site drugi, }e go poloìme ìvotot vo ime na slobodata i negiranite prava. Za site nas, ovaa vojna, masivnoto u~estvo i golemata pomo{ dadena od narodot }e ostane primer za edinstvo, soedinuvawe i `rtvuvawe.

[ 55 ]

istorisKIOT MOMENT BARA[E I DOKTORITE DA SE PRIKLU^AT VO VOJNATA SO CEL DA GI LEЧAT RANETITE

Pri~inata za ovoj natpis e proslavata po povod ~etirigodi{ninata od sozdavaweto na zdravstvenata slu`ba na Brigadata 112, „Mujdin Aliu”, kade po manifestacijata nekolku lu|e ostanaa nezadovolni od „Blagodarnicite” koi bea dodeleni za ambulantite i bolnicite podignati za vreme na vojnata od 2001 godina. Piej}i kafe so nekoi od nezadovolnite, gi pokaniv da gi dodademe nivnite kritiki i da gi korigirame eventualnite gre{ki vo materijalite koi se prezentiraa so cel rabotite da bidat prika`ani onaka kako {to navistina se slu~ile. Podocna se sretnav se nekoi od niv i gi pokaniv da razgovarame za toa {to go znaat okolu zdravstvenata usluga koja se davala vo mestata i oddelenijata kade {to slu`ele. Nikoj ne odgovori na pokanata i vrz osnova na postojnite informacii i dokumenti razgovarav so doktor Nexo (Nexmedin Karamani) koj be{e zamenik komandant na bataljonot za zdravstvo na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”.

Se razbira doktore! – mu velam jas na doktor Nexmedin Karamani, – koga se razgovara za vojnata, za bitni nastani, rabotite se pametat i ostanuvaat vo se}avawe cel `ivot. I vie sigurno pametite nekoi slu~uvawa i nastani koi ne sakate nikoga{ da gi zaboravite. Na {to se se}ava doktor Nexo po re~isi pet godini od zapo~nuvaweto na vojnata vo 2001 godina? Kako go do~ekavte po~etokot na vojnata? Konkretno, kako te~e{e organizacijata i kako se rabote{e do demobilizacijata na ONA? Ovie bea moite pra{awa. Piej}i kafe vo kancelarijata na negovata privatna klinika, toj zapo~na so otvoren muabet, povremeno baraj}i pomo{ od Jusuf Karamani so cel da razjasni nekoi raboti na koi ne se se}ava{e dobro.

– Sobirot minatiot mart, po~na so razgovor Nexo, go napravivme za da doka`eme deka ~ove~koto op{testvo, osobeno albanskoto, ima potreba da se vrati na delata na golemite lu|e, a ne da se hrani so mali ambicii. Go napravivme toa bidej}i sekoj treba da svedo~i za toa blagorodno delo koe be{e zaedni~ki realizirano, zatoa i „Blagodarnicite” na toj sobir gi dodelivme na ambulantite, a ne na li~nostite, za da ne sozdademe me|usebni podelbi i raskoli. Se}avaj}i se na toj period, kako denes go pamtam denot koga zapo~na vojnata, 14 mart, koga okolu 10 ~asot dojde prviot ranet vo te{ka sostojba. Nego go donesoa Fadiq Sulejmani, Hisni [a}iri, Milaim Fejzi. Negovata sostojba be{e mnogu [ 56 ] te{ka. Otkako go razbudivme od koma i otkako go pregleda hirurgot Kastriot Haxirexa, toj, preku granicata so Albanija, be{e ispraten za Libra`d. Tamu be{e operiran i po dva meseci, otkako zazdrave, povtorno se vrati vo vojna. Toj be{e od Vaksince, kumanovsko i se vika{e Zaim Halili. Posle 14 mart, negde okolu 17-ti, za ambulantata vo Selce, tamu kade {to se vodea naj`estoki borbi, isprativme lekovi i drugi sredstva za pomo{. Nastanite te~ea i sekoj den imavme raneti koi otkako }e dobieja prva lekarska pomo{ gi pra}avme na posigurni mesta. Treba da se naglasi deka po~etokot na vojnata n$ zate~e so dobra koli~ina na lekovi i potro{uva~ki materijali i nikoga{ ne bevme iznenadeni ili nepodgotveni da odgovorime na itnite slu~ai. Ambulantata vo Mala Re~ica se preseli od Galaksija vo Medikus, dolu vo podrumot i celo vreme funkcionira{e so op{ti lekari, internisti i hirurzi.

– Istoriski moment – prodolì doktorot. Bara{e i nie doktorite da se priklu~ime vo na{ata realnost, vo vojnata, so cel da im pomogneme na ranetite. Ova go napravivme vo ime na nacionalnoto pra{awe, go napravivme za da ja podigneme doverbata na borcite, bidej}i zdravstvenata slu`ba vo ONA bara{e od nas sovesno da odgovorime na realnosta. Vo toa vreme, vo nemo`nost ranetite i drugite pacienti da se le~at vo bolnicite na na{ite gradovi, se formiraa voeni bolnici. Zdravstvenata slu`ba funkcionira{e vo ramkite na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”. Voeni bolnici se formiraa vo Mala Re~ica, selata Kamewane i Poroj. Vo selata [ipkovica, Bogoviwe i Xep~i{te se aktiviraa ambulantite, od kade se prave{e raspredelbata na pacientite po voenite bolnici. Vredi da se spomne deka vo ovie bolni~ki centri bea vklu~eni doktori i medicinski personal koi i prethodno bea vraboteni tamu, no i drugi koi dojdoa da pomognat so cel slu`bata da raboti 24 ~asa. Bea opfateni pove}e od 70 lekari koi sovesno im sluèa na borbenite trupi i lokalnoto naselenie. Va`no e da se naglasi i isklu~itelniot pridones na lekarite od Kosovo, kako pri nivniot prestoj na frontot, taka i pri transportot na te{kite slu~ai na drugata strana od granicata vo mnogu te{ki uslovi. Spored selanite od voenite zoni, vo prv red deluvale mesnite lekari i medicinski sestri koi za da ne zaboravam nekogo nema da gi spomnam. Kako lekari vo Poroj rabotele [aban od Dobro{te, Nexat Hasani i rakovoditelot, doktor Xeladini. Vo [ipkovica, od Pri{tina dojde doktor Hasan, kako sin od [ipkovica, u{te eden lekar so prezime Lulaki, kako i mladiot lekar Arben koj ima zavr{eno studii vo Tirana. So pro{iruvaweto na vojnata i so zgolemuvaweto na brojot na vojnici zdravstvenata slu`ba premina vrz baza na bataljon kade za komandant be{e odreden Qumni Beri{a od Lesan, Kosovo, poznat po psevdonimot „Aru{a” (Me~ka) i zamenik komandant Nexmedin Karamani. Vredi da se naglasi i sostanokot odràn vo restoranot „Kurti{i”, kade se pobara pomo{ od gradskite aptekari. Glavno site odgovorija spored mo`nostite. Vredi da se spomne deka najgolem pridones dadoa g. Sadi Bexeti „Medikan” i g. [abani so „Kemafarmacia”. Vo zonata na deluvawe na pettiot bataljon vo seloto Kamewane kade se nao|a{e bolnicata na Brigadata, deluvaa i ambulantite vo selata Pirok i Bogoviwe so nivniot postoe~ki personal. Za organizirawe na rabotite, kako pretstavnik na bataljonot be{e zemen lekarot Avdi Ajredini. Treba da se naglasi deka podgotvenosta na lekarite i vo ovie zoni be{e na visoko nivo. Site odgovorija [ 57 ] na 24 ~asovnata slu`ba na ambulantite vo selata, osobeno vo Kamewane. Nie, albanskite lekari koi bevme povikani da sluìme na golemoto pra{awe, bez dvoumewe se priklu~ivme na blagorodniot i sovesen del od narodot, stanavme edno so tie koi napravija istoriski ~ekori vo ovie krai{ta i donesovme koreniti promeni vo percepcijata na pravata na Albancite. Tokmu zaradi ova nie, albanskite lekari, sme gordi i istovremeno se ~uvstvuvame privilegirani {to sme deluvale vo ime na moralnite normi i soglasno zakletvata na Hipokrat. So na{ata sovesna rabota, rasporedeni po brigadite i po selata, ~estopati se soo~uvavme so smrtta i rekovme: „Stop”! So gordost gi broime rezultatite koi bea vidlivi niz celiot voen period, zatoa i narodot gi ceni uspesite koi so pravo se smetaat kako klu~en faktor za borbenata gotovnost na brigadata spored mestata i sektorite kade sluèvme. [ 58 ]

od TOJ MOMENT KAJ MENE SE RODI EDNA GOLEMA @ELBA DA IM SE PRIKLU^AM NA DRUGARITE VO PLANINA

So Ilir Kamberi, kako i so mnogu drugi intelektualci, se znaev preku razli~nite razgovori od op{testven karakter, no duri pri mitinzite za lokalnite izbori 2005 godina, doznav deka bil u~esnik vo vojnata vo 2001 godina i toa vo edna zona so mnogu èstoki borbi, zona vo koja ima{e dvajca padnati borci. Tokmu zaradi ovaa pri~ina odlu~iv da razgovaram so nego, okolu negovite spomeni od vojnata so cel da se zapoznam so istorijata na vojnite, no i na ìtelite vo ovaa zona. Razgovorot so Ilir zapo~na bez pra{awa, slobodno i ednostavno prijatelski kako drugari koi imaat {to da si kaàt eden na drug, kako lu|e koi sakaat da razgovaraat bez nikakvi zadni nameri. Toj za mene e toa {to i jas za nego. Jas znam {to toj saka od mene i toj znae {to jas sakam od nego. Taka, razgovorot te~e{e gledaj}i se vo o~i i razmisluvaj}i sekoj za sebe.

– Problemite vo Makedonija ne zapo~naa vo 2001 godina, tie postoele i porano. Diskriminacijata, omrazata, pritisokot, postoele vo sekoja sfera od ìvotot, kako vo ekonomijata, politikata, obrazovanieto, taka i vo op{testvenoto rakovodewe, kade nie, kako Albanci, ne uìvavme nitu minimalni prava. Iako izgleda{e deka malku lu|e znaat za dvièwata koi se podgotvuvaat da se slu~at vo Makedonija po vojnata vo Kosovo, sepak brziot anga`man na naselenieto za vreme na vojnata vo 2001 godina pokaà deka nikoj ne moè{e da go spre~i realiziraweto na damne{nite stremeì za sloboda, nezavisnost i ~ove~ko dostoinstvo na Albancite vo Makedonija. Sekoga{ koga gi slu{av politi~arite od opozicijata koi govorat protiv vojnata od 2001 godina mi teknuva na 13 mart. DPA, partijata na vlast, organizira{e miroven mar{ vo centarot na Skopje apeliraj}i protiv vojnata, a treba{e da bide na plo{tadot vo Tetovo i da protestira na ~elo so studentite i narodot protiv policiskite akcii vo Kumanovo. Bez prisustvoto na DPA, no pod nejzin pritisok da ne se organiziraat demonstracii, na 14 mart se odràa protesti organizirani od UT vo Tetovo, kade be{e sobran celiot narod za da go izrazi nezadovolstvoto protiv vlasta vo Makedonija koja go omalovaùva{e narodot vo kumanovskite sela. Okolu 13.00 ~asot se slu{naa prvite istreli od tetovskoto kale i na po~etok se sozdade edna zabluda kaj narodot bidej}i narodot ne be{e podgotven za pukotnici. No, koga doznaa koj i poradi {to se ovie istreli, kaj narodot kako da se oslobodi edno [ 59 ] dlaboko vekovno bunilo. Na licata na prisutnite se zabeleùva{e edna mila nasmevka i re~isi site gi slavea ovie istreli. Vo toj moment kaj mene se razbudi edna golema èlba da se priklu~am kon moite drugari vo planina. Iako nemav nekoja seriozna vrska koja }e moè{e da mi ja ispolni ovaa moja èlba, sepak koga ~ovek ima volja za ne{to toga{ moè da se iznajde na~in i mo`nost. Taka, za po~etok otidov vo Pri{tina kade imav moi vrski, a ottamu trgnav za Prizren, kade ni be{e organiziran premin vo Makedonija. Vo Bresan, Prizren, gi ostavivme na{ite li~ni podatoci. Otkako gi zedoa moite li~ni podatoci, nekoj od organizatorite me povika i mi re~e jas da ostanam vo Prizren, so obrazloènie deka imaat potreba od mene. No, pri~inata za moeto zadrùvawe be{e toa {to jas bev oènet, so tri deca i edinstven sin vo semejstvoto. Po mnogu razgovori uspeav da gi ubedam i da dobijam dozvola za priklu~uvawe kon moite prijateli na [ar Planina. Po 7-~asovno patuvawe, stignavme vo Brodec, selo na [ar Planina. Tamu be{e centarot za voena obuka. Iako umorni od patot, tamu kako da se zdobivme so nova sila od radost {to bevme na potrebnoto mesto. Obukata ja sproveduva{e Fatmir Tahiri od Tetovo i trae{e okolu 10 dena. Odblisku se zapoznavme so sekakov vid oru`je so koe raspolaga{e ONA. Na 08.07.2001, okolu 15.00 ~asot, stigna vest deka vo selo Nepro{teno se vodele borbi pri {to zaginal vojnikot Bedri Alimi. Vesta ja potvrdi mojot prijatel od Nepro{teno, so kogo zaedno dojdovme od Prizren, Sali [asivari. Toj pobara od mene, zaedno so prijatelite, da trgneme za Nepro{teno bidej}i tamu ima{ potreba za pomo{ i zasiluvawe. Istiot den be{e odlu~eno da se odi na front. Po intenzivnite obuki, grupata vojnici sostavena od 23 lu|e trgna od selo Brodec kon selo Selce, a potoa, okolu 04.00 ~asot po polno}, stignavme vo selo Xermo. Otkako malku se odmorivme, vojnicite se rasporedija na pozicii kade {to ima{e najmnogu potreba. Jas, zaedno so ~etiri moi soborci, Nexdet, Rametula, Idriz i Bekim, se pozicioniravme vo selo Nepro{teno, dodeka drugite vo selo Slatino i okolinata. Od Xermo ne prezede odgovorniot za timot vo Nepro{teno kogo go vikavme „Major”. Koga stignavme na na{ite pozicii ne moàm da ja opi{am radosta i pre~ekot {to ni go napravija prijatelite, iako eden den prethodno nivniot prijatel Bedri Halimi be{e ubien. Na nivnite lica istovremeno moè{e da se zabeleì i taga i radost. Sredbata be{e kolku radosna tolku i ta`na. Koga nie vidovme so kakvo oru`je se borele tie hrabri lu|e vo Nepro{teno ostanavme za~udeni. Najte{koto vooruùvawe be{e „kala{wikovot” so eden {arèr i nekolku kur{umi po xebovite od pantalonite. Taa situacija ne moè{e da se opi{e, no sepak se zabeleùva{e eden visok borben moral. Otkako se zapoznavme so niv, po~naa da ni kaùvaat za borbite od prethodniot den. Za vreme na razgovorot zabeleàvme deka nivnoto vnimanie pove}e be{e naso~eno kon na{eto vooruùvawe otkolku kon razgovorot bidej}i nie bevme kompletirani, imavme dovolno oru`je i municija. Sekoj od na{ite raspolaga{e so po eden kala{wikov i po osum {arèri, jas raspolagav eden teòk mitralez M-84 so kalibar 7.9, koe be{e mnogu efikasno oru`je za napad. Drugite imaa PKT kalibar 7.9, edno CD kalibar 7.60 i eden lesen mitralez, dva RPG, eden ra~en frla~ kalibar 150 mm., sekoj ima{e po ~etiri ra~ni bombi, dodeka za komunikacija so komandata imavme edna radio vrska. [ 60 ] Otkako se odmoriv, pobarav da gi posetam site punktovi koi bea vo Nepro{teno. Pri nabquduvaweto na poziciite zabeleàv proektili proizvedeni vo 2000 i 2001 godina i zaklu~iv deka toa e municija na policijata i vojskata na Makedonija. Majorot se iznenadi koga vide kolku blisku do na{ite pozicii se dobliìl neprijatelot. Vo toj moment jas sfativ deka „Majorot” nema voen ~in. „Major”, ednostavno be{e negov prekar. So Majorot se konsultirav za mojata pozicija da bide podlaboko od nivnata so cel da mu go blokiram patot na neprijatelot za da ne se povtori prethodnata gre{ka. Utredenta nautro se sobravme na edno mesto i na site vojnici im podelivme del od {arèrite i municijata, a jas se zainteresirav dali ima nekoj koj znae da go koristi oru`jeto koe nie go donesovme, zatoa {to ne se znae {to moè da se slu~i, vo vojna sme. Otkako dobiv negativen odgovor odlu~ivme sekoj od vojnicite da nau~i da go koristi oru`jeto koe go imavme na raspolagawe. @ivotot nad seloto Nepro{teno stana nepodnosliv za vojnicite na ONA poradi postojnite provokacii i napadi na makedonskata policija, locirana vnatre vo seloto, vo delot naselen so Makedonci. Makedonskite policajci, kako vistinski kukavici koi se krijat pod ènski fustani, napa|aa, bombardiraa, provociraa i se povlekuvaa kriej}i se po ku}ite na makedonskite semejstva. Nas ni be{e zabraneto da napa|ame na tie mesta poradi civilnoto naselenie. Zatoa, nie edvaj ~ekavme da zapo~ne akcijata i da ja naterame makedonskata policija da se povle~e. Ne pomina mnogu vreme i po~naa granatirawata vrz Drenovec i Poroj. Pobaravme dozvola i nie da istrelame nekoj kur{um so cel neprijatelot da znae deka sme tuka. Ni be{e dadena dozvola samo da gi branime na{ite pozicii, no ne i da napa|ame. Granatiraweto na na{ite pozicii zapo~na okolu 11.00 ~asot na 23.07.2001 godina. Nie, iako nemavme dozvola da napa|ame, odlu~ivme da napadneme bidej}i sfativme deka dokolku ostaneme samo vo odbrana toa bi zna~elo smrt za site vojnici koi bevme na pozicii. Se podelivme spored dominantnite nasoki bidej}i bevme samo 18 vojnici i se dvièvme vo dve grupi, iako na po~etok ne gi znaevme site pozicii na neprijatelot. Edniot del od seloto be{e naselen so Albanci, drugiot so Makedonci. Nie gi znaevme nadvore{nite pozicii, no ne i punktovite vnatre vo seloto, bidej}i ne moèvme da dobieme takvi informacii. Prviot napad zapo~na od pozicijata nad seloto, dodeka drugata grupa napa|a{e od centarot. Bitkata se vode{e na otvoren front, a nie treba{e da gi otkrieme i napadneme poziciite na policijata. Te{koto vooruùvawe go postavivme na vlezot, za da ne dozvolime neprijatelot da vleze vo na{ite zoni. Po~navme da ja kontrolirame teritorijata od vlezot vo seloto, od prvata ku}a, no koga stignavme kon sredinata, edna nivna pozicija, kade be{e postaveno te{koto vooruùvawe na neprijatelot, ne moèvme da ja pomineme. Na toa mesto be{e ubien i na{iot prijatel Rametula Ahmeti od seloto Kapa~in Dol. Na{iot komandant, Xemaledin „Majorot”, se obide da go izvle~e teloto na Rametula, no i toj be{e te{ko ranet vo dvete noze i padna na zemja. Vo taa situacija na{iot borben moral postojano se zgolemuva{e i vedna{ vo nasoka na mestoto kade {to be{e ranet „Majorot” trgnaa u{te dvajca drugi vojnici, Numan od Poroj i Loku od Drenovec. I dvajcata bea raneti, edniot vo desnoto ramo, dodeka drugiot vo stomakot, no i dvajcata, taka raneti, se povlekoa nazad. Koga vidovme deka taa pozicija ne moè da se premine i skapo ne ~ine{e, pomislivme da barame nekoe polesno re{enie i bez posledici da go izvle~eme ranetiot „Major” i bezìvotnoto telo na Rametula. [ 61 ] Go slu{avme glasot na Majorot kako bara pomo{, no ni{to ne moèvme da storime bidej}i sekoja prezemena akcija bi imala tragi~ni posledici. Celiot toj sektor be{e pokrien od strana na policiskite sili. Otkako gi napravivme site presmetki, a vreme za ~ekawe nema{e, odlu~ivme edniot Makedonec, kogo go fativme kako zalo`nik i koj rabote{e za policiskite i voenite sili, da im se javi i da pobara od niv da gi povle~eme Rametula i „Majorot” vo zamena za negovo osloboduvawe. Toa be{e i prifateno. Taka, vrzan so jaè i pod ni{an go pu{tivme Makedonecot da gi izvle~e Rametula i ranetiot „Major”. Posle izvlekuvaweto na na{ite prijateli borbite prekinaa i ne znam kako, no se sobraa i mnogu vojnici od edinicite od Sotolje, Otuje, Poroj i Slatina i selani od seloto Nepro{teno. Tie bea gnevni i baraa da napadneme za da se osvetime, nie ne dozvolivme dodeka ne gi premestime ranetite i dodeka ne go pogrebeme Rametula. Teloto na Rametula go odnesovme vo xamija, go informiravme negovoto semejstvo i pobaravme dozvola da go pogrebeme. Tie pobaraa pogrebot da se napravi vo nivnoto selo. Rametula be{e tatko na pet deca. Samo eden den pred bitkata bil vo negovoto selo za nekolku dena da bide so semejstvoto, no se vratil posle ~etiri-pet ~asa prestoj pokraj negovoto semejstvo. Koga go pra{avme zo{to ne ostana pove}e denovi, ni odgovori: ne znam, ne{to mi vele{e deka utre nema da bide dobar den, }e ima ne{to i sakav da bidam pokraj prijatelite. Semejstvoto }e go posetam drug den koga situacijata }e bide pomirna. I vistina, vojnata po~na utredenta, zapo~na taa bitka koja celiot ìvot }e mi ostane vo se}avawe. Okolu 20.00 ~asot situacijata se smiri i nie po~navme so pregrupirawe i snabduvawe so oru`je. Ni se priklu~ija i mnogu drugi vojnici od drugite sela. Be{e odlu~eno okolu 04.00 ~asot na 24.07.2001 da zapo~ne finalniot napad za odbivawe na makedonskite policiski i voeni sili, bidej}i ve}e ~a{ata be{e preleana so toa {to deluvaa za vreme na primirjata nametnati od me|unarodnite posrednici. Posle site napraveni podgotovki za napad, se podelivme vo tri grupi bidej}i sega bevme pove}e vojnici, za razlika od prethodno. Se pozicioniravme na site vlezovi i izlezi od seloto za da moème da kontrolirame sekakvo dvièwe. Okolu 03.00 ~asot se pozicioniravme i ~ekavme naredba za napad. Po~navme da pukame so oru`jeto za da ja vidime reakcijata na neprijatelot, no nema{e nikakva reakcija. Izgleda deka doznale ili nekoj kaàl za na{iot napad. Po polovina ~as po~navme da navleguvame niz site delovi od seloto. Vo toa vreme, od 24.00 do 3.00 ~asot nautro, neprijatelot tivko se povlekol stravuvaj}i od odmazda. Koga se osigurivme deka nema nitu eden policaec nitu eden vojnik, pominavme niz selskite ulici i pokraj ku}ite vidovme èni i stari lica koi nemaa namera da odat od seloto. Site gi sobravme vo {koloto vo seloto i po nekolku dena im gi predadovme na Me|unarodniot crven krst. Otkako situacijata se smiri, nie go kontroliravme celo selo i bidej}i Majorot be{e ranet, vojnicite odlu~ija jas da ja prezemam komandata.

Se pozicioniravme na magistralniot pat Tetovo – Ja`ince, no me|unarodnite pretstavnici pobaraa od nas da se povle~eme na starite pozicii. Vo konsultacija [ 62 ] so vojnicite odlu~ivme da se pozicionirame pokraj magistralniot pat, {to zna~i vo nivite na Nepro{teno, blizu seloto Ratae. Poradi maliot broj na vojnici, poto~no ostanavme samo 14 vojnici, formiravme u{te edna grupa sostavena od 14 mladi lica od seloto, a za komandant be{e nazna~en mojot prijatel Sali [asivari od Nepro{teno. Od makedonskata policija i vojska pozicionirana vo selo Ratae, sekoj den ni stignuvaa zakani: „}e vidite vie {to }e vi se slu~uva otsega pa natamu”. Vo selo Ratae bea sobrani eden mo{ne golem broj na makedonski policajci i vojnici opremeni so najsovremeno oru`je, no nie ne se pla{evme od nivnite zakani. Potoa sleduvaa `estoki granatirawa, pri {to eden dobar del od seloto be{e o{teteno. Granatirawata bea od sekakov vid oru`je, po~nuvaj}i od minofrla~i, pa s$ do avionski granati, od koi dve od niv padnaa vo samoto selo. Granatirawata ne prestana re~isi do vtoroto predavawe na oru`jeto. Od podatocite koi gi imame, o{teteni se vkupno 23 ku}i, 21 {tala, uni{teni se 9 vozila, ubieni se 35 kravi, 3 kowi, uni{teni se 9.5 toni p~enica i 55m3 drva. [ 63 ]

VOZNEMIRENOST

So polovi~no zavr{ena rabota ~ovek ne mo`e da zaspie, zatoa {to neprekinato mu raboti mozokot. Du{ata leta, bolkata i radosta gi ~uvstvuva{ isto kako tamu da ti e teloto.

VOZNEMIRENOSTA ]E PRODOL@I

So moeto povlekuvawe od vojnata se povle~e samo moeto telo, no ne i du{ata. Moite bele{ki ~uvani vo dnevnikot, reakciite i voznemirenosta govorat deka so du{ata, srceto i umot jas s$ u{te bev ostanal me|u moite prijateli od vojnata, pokraj niv, so problemite koi se slu~uvaa posle vojnata. Ova te{ko doìvuvawe, ovie ~uvstva sakam da gi spodelam so moite prijateli, no i so site ~itateli, za da sfatat kolku e te{ko da si daleku od prijatelite, da saka{ da im pomogne{, a da ne moè{ da go stori{ toa. Izve{taite za nastanite posle vojnata vo mediumite i razli~nite formi za komunikacija za mene pretstavuvaa eden vid so~uvstvo, no i moralna obvrska da bidam prisuten dokolku situacijata ne odi kako {to sakame nie. Za mene, site formi na komunikacija pretstavuvaat eden vid du{evna hrana. Toa be{e mojot sekojdneven ìvot, rabota i borba vo mojata sovest za da stigneme onamu kade cel ìvot sme se stremele da stigneme.

Voznemirenost pred potpi{uvaweto na dogovorot 12 avgust 2001 Spored pe~atot. Edna tragedija, eden varvarizam od varvarskite vremiwa koj se narekuva odmazda. ôvek ne znae {to da kaè za toa {to se slu~i vo seloto Quboten, selo vo blizina na Skopje, selo koe se terorizira na najmizeren na~in. Spored pe~atot, ubieni se osum nevini civili i ima somnevawe i za deset drugi, ~ii trupovi, otkako se ubieni od strana na paravoenite makedonski sili, se odneseni vo nepoznat pravec. Iskazite na svedocite se kolku morni~avi tolku i neverojatni, no realnosta e realnost. Ova selo se persekutira{e do sr` vo najdlaboki bolki, do tamu kade du{ata ne moè pove}e da trpi. No, dali moè da se rodi vistinska doverba od eden potpi{an dogovor po edno vakvo monstruozno delo? Dali dva naroda moàt da ìveat zaedno, dva naroda koi nemaat ni{to zaedni~ko osven se}avawata na persekutiranite i tie koi persekutirale? [ 64 ] Prva voznemirenost 9 septemvri 2001 Pretsedatelot na Makedonija, Boris Trajkovski, v~era izjavi deka otkako }e zavr{i misijata za razoruùvawe na gerilcite NATO treba da si odi od Makedonija bidej}i prodolèniot prestoj bi bil ve{ta~ki i bi donel laèn mir vo zemjata. Ovaa izjava e provokativna koga se znae deka utre povtorno }e zapo~ne razoruùvaweto na vojnicite na ONA. Ovaa izjava vo sebe sodrì mnogu gnev i voznemirenost za toa {to moè da se slu~i potoa, {tom pretsedatelot dava edna takva izjava. Toa moè da se vidi kako od izjavata taka i od pristrasnata poraka na pretsedatelot dadena pred gra|anite po povod desetgodi{ninata od nezavisnosta na Republika Makedonija, ostavaj}i da se sfati deka Makedoncite treba da se raduvaat, dodeka Albancite da se pla{at. Ovaa voznemirenost proizleguva od faktot {to Albancite baraat NATO da ostane i po 26 septemvri, koga treba da zavr{i razoruùvaweto na vojnicite na ONA, dodeka Makedoncite, preku ustata na samiot pretsedatel, go baraat sprotivnoto. Kako sega da mu veruvame nemu okolu seto ova imaj}i predvid deka nie sekoga{ sme gorele od neverstvata i scenarijata na Slavomakedoncite. Ova jas go gledam sekoj den niz ulicite na Tirana kade se sre}avam so biv{i borci koi go predale oru`jeto i ilegalno preminale vo Albanija za da se za{titat od dejstvijata na makedonskata policija koja ima podgotveno obvinitelni akti za dobar del od u~esnicite vo vojnata. Ova go zabeleàv i vo Prizren za {to pi{uvav vo prviot tom vo bele{kite od 11 septemvri 2001, koga se slu~ija teroristi~kite napadi vo SAD.

Paralelizmot me|u me|unarodniot terorizam i ONA vodi kon nesproveduvawe na dogovorot

Teroristi~kite nastani koi go potresoa SAD se koristat od makedonskite mediumi da gi obvinat Albancite deka se teroristi i kriminalci. Ova se slu~uva{e i porano, za vreme na vojnata, koga lu|eto so bradi i oxite, koi ja podrùvaa vojnata, bea identifikuvani kako muxahedini i muslimanski ekstremisti. Site tie imaat edna cel, da go spre~at sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor. Ova se gleda od na~inot kako se spre~uva sproveduvaweto na Dogovorot vo Sobranieto, so toa {to razli~ni to~ki od Dogovorot ne se izglasuvaat. I dodeka ONA se razoruùva, 30-te tenkovi pristignati od Ukraina (snabduva~ot so oru`je i za vreme na vojnata), ukaùvaat na faktot deka makedonskata dràva podgotvuva ne{to tajno protiv vojnicite na ONA, pa zatoa treba vnimatelno sledewe na nastanite. „Vodata miruva, neprijatelot ne”. Ova go kaùvaat desetina borci koi ja preminuvaat granicata za da se za{titat od policijata. Tie velat: od strana na makedonskata policija se slu{aat pukotnici, se vr{i razmena na oru`je i se sozdava nesigurnost. Za seto ona {to tie go pravat, ja obvinuvaat ONA.

Vtora voznemirenost 30 septemvri 2001 Makedonskiot minister za odbrana, Vlado Bu~kovski, so obvinenijata iskaàni za vreme na posetata na Tirana za navodno podgotvuvawe na teroristi~ki grupi vo severniot del na Albanija, sozdade eden vid skepticizam kaj albanskite politi~ari vo odnos na negovata poseta bidej}i realno ne se vide koja e celta na taa poseta. Ovaa poseta be{e edna te{ka provokacija kade obvinenijata ne bea [ 65 ] bazirani vrz konkretni fakti, tuku samo vrz osnova na makedonskiot pe~at. Na pres-konferencijata, ovoj minister izjavi: „Vo severniot del na Albanija, poto~no vo Tropoja i Kuks, ima kampovi kade se obu~uvaat teroristi koi potoa ja teroriziraat Makedonija”. Linijata e jasna. Posle teroristi~kite napadi vrz SAD na 11 septemvri, Bu~kovski i negovata Vlada sakaat, zaradi politi~ki pri~ini, da gi obvinat za terorizam ne samo pripadnicite na ONA, tuku i albanskata dràva. Ovaa izjava na ministerot za odbrana na Makedonija ne e voznemiruva~ka samo zaradi obvinenieto koe be{e napraveno vrz albanskata dràva, tuku i zaradi posledicite koi bi moèle da gi po~uvstvuvaat vojnicite na ONA. Tie veruvaa vo Ohridskiot dogovor i vo nivnata integracija vo op{testveniot ìvot. Zad obvinenieto na Bu~kovski ne stoi samo toj, kako li~nost, tuku stoi edna cela |avolska politika na dràvata, so temna pozadina, koja moè da ima te{ki posledici. Zatoa, so pravo ministerot za odbrana na Albanija, Pandeli Majko i ministerkata za nadvore{ni raboti, Arta Dade mu stavija do znaewe na Bu~kovski deka Ohridskiot dogovor treba da se sprovede vo Parlamentot vo sorabotka so NATO. Voznemirenosta od ona {to bi moèlo da se slu~i dokolku ne se sprovede Ohridskiot dogovor se gleda i vo izve{tajot na makedonskiot minister okolu nepodgotvenosta na Vladata i Parlamentot da ja sprovedat amnestijata, kako i od izjavata na Majko deka vo Makedonija }e ima status quo dokolku Ohridskiot dogovor se sproveduva ~ekor po ~ekor.

Treta voznemirenost i edna nade` 7 oktomvri 2001 Makedonskite sili ne go po~ituvaat dogovorot so NATO i vleguvaat vo biv{ite bazi na ONA, glavno vo tetovskite sela, [em{ovo, Miletino, Sten~e, kako i vo gostivarskite sela, Debre{te, Galate, Vrap~i{te, Vrutok, Negotino i dr. Ova i se o~ekuva{e po seto toa {to se slu~i vo makedonskata politika. Ova se pravi namerno za povtorno da se destabilizira situacijata vo Makedonija i vinata, kako do sega, da se prefrli vrz Albancite. Ova se zabele`uva i po toa {to Zakonot za amnestija se prefrla od eden visok funkcioner kaj drug, za podocna da se vrati kaj pretsedatelot Trajkovski. Po ovaa voznemirenost, doa|a i nade` od SAD koi ja predupreduvaat Makedonskata vlada i ultra-{ovinisti~kiot minister, Qube Bo{kovski, da se povle~at od zonite prethodno kontrolirani od ONA.

êtvrta voznemirenost 26 mart 2002 ...da ~ekorime eden pokraj drug... Radijata i vesnicite ja prenesuvaat vesta za edna vistinska vojna vo Tetovo, vo naselbata Mala Re~ica. Vojna vo voeniot {tab. Vojna me|u Albancite, ili vojna na klanovi, ili vojna na ludi...? Mi be{e àl za `rtvite, mi be{e àl za s$. Najmnogu od s$ mi be{e àl za borcite koi gi poznavav odblisku. Mi be{e àl bidej}i go izgubile patot od predvorjeto! [ 66 ] Vnimatelno narode! Kolku i da se krie, lagata na kraj izleguva na videlina! Narodot veli deka na lagata i se kratki nozete, maksimum 40 dena moè da ostane sokriena. I vojnata vo Mala Re~ica be{e edna banalnost na banalni lu|e, na neinformirani lu|e, na izmameni lu|e. Ne moèv da sedam, a da ne ja znam vistinata. Voznemirenosta me ubiva{e i otidov direktno vo Prizren, kaj Samidin Xezairi „Hoxa” i ja doznav celata rabota. Navistina e neoprostivo za nas Albancite tolku brzo da se „obrabotime” i da trgneme po pat koj ne znaeme kade n$ vodi. Taka e, ne sakam da se zanimavam so imiwa, ne sakam da govoram ni{to za toj sram, no dodeka odime pokraj na{iot neprijatel, da ~ekorime i eden pokraj drug, da nau~ime deka samo soedineti moème da go postigneme toa {to sekoj go sonuva. Da bideme nad na{iot sram za nas samite.

Voznemirenost za borcite* 19 oktomvri 2002 Policiskata akcija protiv Ra{it Bardi, komandant „Rusi” i Flamur Xema ili e edna ~ista stapica i se napravi za da se namalat vrednostite na ONA. S$ u{te ne razbiram zo{to se slu~uva ova so na{ite lu|e, a se slu~uva tolku ~esto. Zo{to ima tolku mnogu lu|e koi mu sluàt na na{iot vekoven neprijatel, koj, i pokraj toa {to me|unarodnata zaednica vloùva zaedni~ki napori, toj ne go sproveduva Zakonot za amnestija i na{ite, Albancite, stanuvaat akteri vo pogre{ni scenarija koi odat vo prilog na unazaduvawe ne samo na albanskoto pra{awe, tuku i na celiot proces na integracija. Normalno, vo ovaa igra se vklu~eni mnogu faktori, no glavni se tie koi v~era na sakaa da ja priznaat vojnata, a denes ne sakaat da go legitimiraat toa {to samite go potpi{aa vo Ohrid. Vo naredbata za apsewe na Ra{it Bardi i Flamur Xemaili, ne samo za niv, tuku i za drugite vojnici na ONA, otvoreno se gleda vistinskata cel na ova naredba za apsewe. Dràvata preku instituciite postojano nareduva{e da se apsat pripadnicite na ONA, no kako e mo`no do den denes da nema nitu edna naredba za apsewe na „slavnite lavovi”, koi napravija tolku mnogu zulum vrz albanskiot neza{titen narod. Site raboti jasno se gledaat. Politikata na makedonskata dràva prodolùva po staro, taa e diskriminatorska i omalovaùva~ka ne samo za Albancite, tuku i za albanskite politi~ari koi ne se pra{uvaat za ni{to. Ne! Vaka pove}e ne moè. *Posle ovaa voznemirenost sfativ deka tie ne zavr{uvaat tuka i odlu~iv da ne gi nabrojuvam, tuku samo da gi opi{am.

Voznemirenost za upotrebata na jazikot 1 noemvri 2002* Koj gi gleda samo negativnite strani? Na prvite dve sednici na koi se koriste{e albanskiot jazik se zabeleà edna slaba tehnika vo upotrebata na jazikot, no va`no e toa {to albanskiot po~na da se koristi. Drugite raboti }e sleduvaat. Da go kritikuvame toa {to ne vredi, a ne toa {to tuku{to zapo~nuva. *so rabota zapo~na noviot Parlament so prvoto u~estvo na DUI vo nego Realna voznemirenost 14 noemvri 2002 [ 67 ] Ostavete ja ANA. Vesnikot „Epoka e re” koj izleguva vo Kosovo, objavi eden informativen natpis vo vrska so analizata na vesnikot „Sudostevropa” od analistot Stefan Lipsius, koja se odnesuva na deluvaweto na ANA (Albanskata nacionalna armija) koja deluva i vo Makedonija. Ovoj natpis moè da se analizira od nekolku strani, no zavisi od koja strana go gleda toa makedonskata politika i kako go interpretira toa pred svetot. Gledaj}i od polo{ata strana, mislam deka sega za sega ova ne odi vo prilog na Albancite, bidej}i ne e dobro da se skr{ne od praviot pat zatoa {to se vra}ame nazad. Sega za sega so trite napraveni vojni za pet godini, nie, kako narod, na dostoinstven na~in go zapoznavme svetot so albanskiot problem kako eden realen problem. Gi sozdadovme site mo`nosti za dijalog za na{eto pra{awe vo me|unarodnite institucii i bez razlika dali nekoj saka ili ne, nie sme tuka vo za{tita na na{eto pra{awe. Vo najbitniot aspekt do sega, nie go dokaàvme sprotivnoto od toa {to go tvrdat Slovenite, deka nie navodno sme nekulturni i neposlu{ni. Zatoa, veterot {to duva okolu ANA e veter vo koj zasega se nema doverba bidej}i ne doa|a od doverlivi lu|e. Utre ne se znae {to }e imponira situacijata, pa zatoa, da go realizirame ova {to moème da go realizirame, za utre da imame mo`nost da barame pove}e. Da ne sozdavame novo oru`je so koe }e ne napadnat na{ite neprijateli, treba da imame otvoreni o~i, konkretnost, serioznost. Go imame seto ova i ne treba da ja izgubime mo`nosta istite da gi iskoristime vo interes na na{eto nacionalno pra{awe, koe, nezavisno {to nekoi ne sakaat da prifatat, poleka no sigurno se realizira.

Povtorno vo [ipkovica 29,30, dekemvri 2002 So pomo{ na nekoi moi prijateli od Gostivar, kade bev dojden da go proslavam 28 Noemvri – Denot na znameto, povtorno otidov vo [ipkovica na mestoto kade se borev. Ne znam zo{to, no tamu se po~uvstvuvav posiguren. Za vreme na nekolkudnevniot prestoj, se zapoznav so te{kata situacija koja preovladuva{e tamu i koja mo`e{e da se sledi preku pe~atot, no sega bev na lice mesto i slu{av razni prikazni od ustata na mnogu moi prijateli, koi, poradi razli~ni ubeduvawa, se oddale~ile eden od drug. Ova ne be{e masovna pojava, no postoe{e. Ova go potvrdiv i na ve~ernite sredbi, koi gi imav nasekade, so semejstvata na tie koi me po~ituvaat znaej}i za pomo{ta {to ja dadov vo 2001 godina. Za mene }e se otvori eden nov raboten i borben front, no sega ne kako vojnik, tuku kako intelektualec. Treba da deluvam vo vrska so nedorazbirawata i pogre{noto interpretirawe na mnogu problemi, posebno na tie od vojnata.

Voznemirenost zaradi trueweto na u~enicite 11 dekemvri 2002 Koj stoi zad truewata na u~enicite vo Kumanovo? Vo Kumanovo, spored site mediumi, prodolùva mol~eweto na Vladata. Ne znam kako se objasnuva ovoj nastan i koj stoi zad nego. Tokmu bavnosta na deluvawe na dràvata pravi da se somneva{ deka ovie dela se pravat samo so znaewe na Vladata. No, i dokolku zad ova stojat srpski krugovi, povtorno Vladata treba da gi otkrie, javno da demantira i da go osudi ovoj nastan, distanciraj}i se od istiot. [ 68 ] Voznemirenost za Ohridskiot dogovor 17 dekemvri 2002 Zapo~natata rabota treba da se zavr{i... Vo celata javnost i vo mediumite se govori za tapkawe vo mesto i namerno zaboravawe na Ohridskiot dogovor. Trajkovski, pretsedatelot na dràvata, treba da gi povika potpisnicite na Dogovorot. Toa go bara i me|unarodnata zaednica, koja gleda deka kako rezultat na izborite, sproveduvaweto na dogovorot tapka vo mesto. S$ e jasno, Makedoncite ne se zainteresirani da go sprovedat, no nie ne treba da mol~ime, treba da go digneme glasot moèbi i preku poekstremni na~ini, so cel go sprovedeme Dogovorot. Pritisokot treba i ponatamu da ostane na{e sredstvo, s$ dodeka Makedoncite ne se osvestat deka sproveduvaweto na Dogovorot pove}e e vo nivna, otkolku vo na{a korist. Ova treba da go pravime nie, no pred s$, treba da go pravat me|unarodnite pretstavnici, bidej}i tie go stimuliraa ovoj problem. Zapo~natata rabota treba da se zavr{i. G. Trajkovski odbiva ili go usporuva sproveduvaweto na ovoj dogovor, koj mu pripa|a na eden umoren narod. No, so tie postapki narodot u{te pove}e se soedinuva i samiot stanuva vlast, osobeno koga gleda deka rabotite se re{avaat parcijalno, toga{ toj samiot stanuva zakon i odlu~uva za negovata sudbina.

Voznemirenost zaradi ANA 25 dekemvri 2002 Obvinenie koe ni {teti pred svetskata javnost. Se negiraat obvinenijata za u~estvo vo ANA, no sudot s$ u{te bara dokazi za toa. Se razbira, od makedonskata strana sekoga{ se baraat pri~ini da n$ pretstavat kako problemati~ni za da go dovedat vo pra{awe toa {to sme go postignale dosega. Se obvinuvaat Safet Beluli od Ki~evo, Selam Selami od Gostivar, Bejtula Ramadani i Ali Useini od Tetovo. Za poslednite dvajca ima poternica, Selam Selami e sloboden, dodeka Bejtula Ramadani e ve}e ~etiri meseci vo zatvor. Obvineti se za te{ko delo, formirawe na teroristi~ki grupi. Vnimatelno! Ne si poigruvajte so bitnite pra{awa koi se odnesuvaat na na{ite postignuvawa {to na{ite protivnici ne gi sakaat i zatoa sakaat da ne kompromitiraat vo sekoj na{ ~ekor. [ 69 ]

edna POINAKVA STRANICA

Vo januari 2003, }e bidam nastrana, no anga`iran vo op{testvenite i politi~kite tekovi, tuka, so moite bra}a od ista krv. Prestojuvaj}i tuka pogolemiot del od vremeto, pred mene se otvori edna druga stranica, kade }e pi{uvam za moite voznemirenosti i }e pomognam nekoi raboti da gi sfatime i da gi napravime onaka kako {to treba.

Crvenkovski - Ahmeti po~etok na januari 2003 Koj se pla{i od sredbata Crvenkovski – Ahmeti? Ima somnevawe dali }e se odrì sredba me|u pretsedatelot na DUI i {efot na dràvata. Se zboruva deka prvenstveno, pretsedatelot na dràvata se spre~uva od lu|e vnatre vo negovata partija, od pretstavnicite na silnata struja na Tito Petkovski. Pri~inata leì vo toa {to narodot ne saka sredba so komandantot na teroristite i deka toa otvora pat H. [a}iri da bide izbran za potpretsedatel na Parlamentot. Se razbira, Makedoncite sekoga{ se obiduvat da ja najdat ra~kata od filxanot, za da ne se izgorat.

Za padnatite borci za sloboda 14 mart 2003 Nekoj lee krokodilski solzi. Denes e dvegodi{ninata od po~etokot na vojnata i od v~era sum dojden tuka da u~estvuvam na komemoracijata, da se prisetime na denovite od po~etokot na vojnata na kaleto i na prviot padnat borec za sloboda, Servet Ferati, kako i na ostanatite: Ze}irija Tahiri, Fadil Rufati i Servet [abani. Dve pominati godini i ne e mnogu vreme za da moè da se napravi seto ona {to e potrebno za padnatite borci za sloboda. No, kolku {to zabeleàv, samo lo{ite usti pla~at kako navodno im e àl. Gi razbiram, toa se samo krokodilski solzi.

Ne{to za ~itawe od dnevnikot 23 mart 2003 Od 13 mart sum tuka vo Makedonija, pokraj moite bra}a od ista krv, pokraj moite bra}a so ist ideal. Tuka sum da prisustvuvam na odbeleùvaweto na datumite od herojskata vojna od 2001 godina. Se zboruva deka povtorno }e ima novi nastani koi }e ja potresat Makedonija. Nekoj gi povtoruva stihovite od pesnata na Ilir [a}iri „Povtorno doa|a mart”, no ne gi pee bidej}i ne go misli toa. Drugi se tie na koi im se slu{a glasot i pu{kata, no kako i da e... [ 70 ] Po kafeanite se zboruva za ANA, zboruvaat za vojska, zboruvaat deka povtorno }e pukne. Jas gi slu{am i se smeam. Se smeam bidej}i sum se sretnal so nekoi koi se smetaat za pripadnici na ANA i ja znam nivnata podgotvenost i nivnata cel. Ne se pravi vojna za biznis, kako {to saka nekoj tuka, ne. Vojna ne se pravi za inaet na drugiot ili za nekoja pozicija ili funkcija, ne. Vojnata se pravi za edno golemo pra{awe i toa se pravi koga povikuva srceto, koga dlaboko vo sebe slu{a{ bu~en glas – „ìvot ili smrt”. Bevme vo vojna, postignavme ne{to. Da go sprovedeme toa {to go postignavme bidej}i bez rabota ne se postignuva celta. Ej! @ivotot e borba. Sega so Makedoncite treba da vojuvame na masa, vo donesuvaweto na zakonite spored Ohridskiot dogovor i za nivno sproveduvawe vo praksa. I ovaa borba ne e ni{to polesna od taa prethodnata. I mene me boli srceto koga gi gledam prijatelite bez rabota. I mene me boli srceto koga slu{am deka nekoi vojnici se nao|aat vo zatvor so namesteni procesi i so banalni obvinenija. No, treba borba, edna borba protiv nepravdite apeliraj}i do me|unarodnite institucii, bidej}i tie se garanti na postignatiot dogovor. Dajte da rabotime vo ovaa nasoka, a ne samo da se àlime. Pati{tata se otvoreni, samo treba hrabro i so doverba da ~ekorime napred.

Retrospektiva 24 mart 2003 Ne, ne sme tamu kade {to treba. S$ u{te ne e sedum ~asot. Od prozorecot na sobata kade ìveam vleze svetlina pobelena od {arskiot sneg. Gi gledam planinite, kaleto, koi mi velat deka s$ u{te ima vojnici i vo mislite se navra}am na toplite denovi od godinata na vojnata. Mi teknuvaat site nastani, site iskaàni mislewa, mi teknuva na s$ {to sum napi{al za vreme na vojnata, no i posle toa. Se prisetuvam na rabotite {to gi predviduvav deka }e se slu~at i nekoi od niv navistina se slu~uvaat. Ne, ìvotot ne te~e bez pravila, toj te~e na {inite na svoite zakoni, go sakale toa nie ili ne. Nie treba da gi znaeme i predviduvame tie zakoni za da ne se soo~ime so neo~ekuvani raboti, kako {to e slu~aj sega. Od sredbite so prijatelite doznav deka nekoj ostanal nastrana bidej}i e navistina praveden. Gledam deka ne{to navistina ne e taka kako {to treba da bide. Navistina treba da se ~ekori so {koluvani lu|e, no i lu|eto od vojnata ne treba da se ostavat nastrana. Treba da se iznajdat formi da im se najde mestoto, duri i preku razli~ni kursevi so cel osposobuvawe vo nasoka na integrirawe vo ekonomsko-op{testveniot ìvot. Voznemirenosta e realna, kako za vojnicite na ONA taka i za semejstvata na padnatite borci i invalidi. .... komemoracijata za padnatiot borec za sloboda, Ze}irija Tahiri, vo selo Vejce, pokaà deka narodot, nezavisno od nekoi nezadovolstva, ima doverba vo DUI, ima doverba deka vojnata ne be{e zaludna. Taa gi dava i }e gi dava plodovite, bidej}i taa e bilka koja se poleva so krvta na padnatite borci za sloboda.

Posle dve godini 13 avgust 2003 Ima promena za tie {to sakaat da ja vidat, a nema za tie {to ne sakaat da ja vidat. Pe~atot i voop{to lu|eto ja gledaat realnosta i se izrazuvaat vo razli~ni formi [ 71 ] i ova zavisi od `elbata na koj na~in da se gleda na realnosta. Ima edna prikazna za dvajca bra}a. Edniot ja sakal rabotata, a drugiot {to ne ja sakal. Prviot go pra{al najpametniot vo seloto: – ]e imame li korist ako ja obrabotuvame zemjata? Pametniot odgovoril: – Da }e imate mnogu korist. Drugiot pak go pra{al: – Nema li da imame korist ako ja obrabotuvame zemjata? I pametniot vo negovoto lice ja videl o~iglednata `elba i mu odgovoril: – Normalno deka nema da imate korist. Zna~i, vaka treba da se pro~ita Ohridskiot dogovor, denes, posle dve godini od negovoto potpi{uvawe.

Eden lo{ natpis 2 septemvri 2003 Da ne pi{uvame seej}i omraza. Vo ramkite na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, vo delot za teritorijalnata podelba, D. Halimi vo tekstot pod naslov „Posledna nade` za spas na Ohridskiot dogovor”, pi{uva za teritorijalnata podelba, no kako da pi{uva za Mars i mese~inata, a ne za albanskiot i makedonskiot narod koi imaat lo{a tradicija vo odnos na re{avaweto na nacionalnite problemi. Da pi{uva{ za nekoj problem i da ne te sfatat drugite e isto kako da ne se sfa}a{ samiot sebe. Da zboruvame i pi{uvame za da otvorime novi razvojni perspektivi, a ne za da seeme omraza.

I ovoj septemvri topol 1 septemvri 2003 Povtorno so „Lobi”. „Polo{o ne moè da bide” i „Devet meseci se malku da go obvinime A. Ahmeti”, se dva teksta objaveni vo nedelnikot „Lobi” koi otvoraat diskusija, ne zatoa {to nekoj e zasegnat, tuku diskusija za toa deka rabotite ne se vo red i toa ni {teti na site nas. Vpro~em, vremeto }e dokaè s$: koj e „âkala” (Avdul Jakupi), la`noto ramo na A. Ahmeti, kako i izjavite na ANA. Vremeto }e ja dokaè i izjavata na Oxata od Prizren, Samid Xezairi, no rabotata e da ne sozdademe zabuna kaj narodot. Moète ne{to drugo da izmislite i da inscenirate so cel da prodadete vesnici. Vaka xabe ja matite vodata.

Noemvri so mnogu problemi 7 noemvri 2003 Ovoj pat „Globi”, a ne „Lobi” so nejasni albansko – makedonski relacii. Normalno e vo edna zemja koja treba da se promeni postojano da ima sprotivni mislewa i diskusii, no ne i da se isprevrti realnosta, bidej}i na toj na~in se gubi orientacijata. Bez kompas, sekoj go gubi patot. Vnatre{nite problemi se proyirni i nema ne{to {to ne mo`e da se pro~ita. Treba jasno i bez dvoumewe da se napi{e kade zapo~nuva i kade zavr{uva nacionalnoto pra{awe zad koe nekoj saka da se prikrie i da go blokira procesot na unapreduvawe na pravata na Albancite. Site nastani od periodot na vojnata, [ 72 ] kako i tie od pred vojnata, imaat eden epilog. Imaat zaedni~ki epilog bidej}i dramite izvedeni so zaedni~ki albansko – makedonski akteri imaat edno scenario i eden scenarist. Epilogot e deka Albancite ili ne ja sakaat dr`avata ili sakaat da ja podelat, itn., itn.

Dva zbora za krajot na 2003 godina i po~etokot na 2004 godina Krajot na 2003 godina i prvata polovina od 2004 imaat isto destabilizi ra~ko scenario. Makedonskata strana se dvoumi okolu unapreduvaweto na pravata na Albancite spored Ohridskiot dogovor, dodeka strukturite na DUI nastojuvaat da gi sprovedat barawata od Dogovorot kako vo Vladata taka i vo Parlamentot. Normalno, ovaa borba i ovie obidi se vidlivi, no ne site sakaat da gi vidat. Nekoi koi se nau~ile na mrak ne go gledaat sonceto. Toa gi oslepuva. Rabotata na DUI se gleda so tekot na nastanite vo vtorata polovina od 2004 godina koga reakcijata na Makedoncite raste, kako {to }e vidite podolu.

Voznemirenost po voznemirenost 17 juni 2004 Koj e nervozen? SDSM saka da ja otstrani nervozata kaj DUI, partijata proizlezena od vojnata, dodeka DUI ne prifa}a odlagawe na lokalnite izbori. Smireno gledaj}i koj moè da bide nervozen, sfa}a{ deka nervozniot mu veli na smireniot za{to si nervozen. Navistina, makedonska rabota! „Kaì mi da ti kaàm”. Ova go znaat dobro politi~arite na DUI koi se proizlezeni od vojnata i ne razbiram kako ne se zasitija so vakviot vid na manipulacija. Kako moè da se sprovede decentralizacijata bez novi lokalni izbori. Kako moè da se integrira{ vo Evropa so bavni ~ekori? Bez donesuvawe na Zakonot za teritorijalna podelba, Zakonot za grad Skopje, Zakonot za finansirawe na op{tinite, Zakonot za upotreba na znameto kako i Zakonot za upotreba na jazicite nema da ima nikakvo predvremeno re{enie. Partijata proizlezena od vojnata, naglasuva deka: „ne sme nervozni, tuku sme mnogu smireni i mnogu vizioneri”. Nie nema da dozvolime da se sozdadat politi~ki op{tini kako vo 1996 godina. Kolku dobro, site se zadovolni i se raduvaat koga gledaat eden takov nacionalen anga`man, no ovoj anga`man treba da go gledaat site i vo site nasoki, inaku zo{to se borevme i proleavme krv? Za da se vratime tamu kade {to bevme prethodno? Vnimatelno! Ova e edno golemo voznemiruvawe za site nas.

Voznemirenosta raste 10 avgust 2004 Ako se izglasuva zakonot za decentralizacija, Struga }e stane Monako. Voznemirenosta raste. Se raboti za pritisok koj se vr{i od strana na odredeni strukturi ili se raboti za huliganstvo na lu|e koi se nau~ile da se gledaat sebesi samo taka kako {to sakaat tie, a na drugite sekoga{ da gledaat so omalovaùvawe, kako nivni vazali! Navistina, {to se slu~uva so Struga? Se razbira ne treba mnogu logika. Kako i da se postavi problemot i od kogo i da [ 73 ] bide postaven, so politi~ka pozadina ili bez, Albancite }e go dobijat pravoto da upravuvaat so Struga, zatoa {to zavr{i vremeto na kolonizatorite. Ova e edna vistinska borba vodena na miren na~in od strana na lu|eto od vojnata, so cel da gi dobijat pravata koi gi baraa so oru`je i za koi se potpi{a Dogovor nedaleku od Struga, odnosno vo Ohrid. Moàm da gi razberam Makedoncite koi sakaat da ja zadràt Struga, no {to se slu~uva so onie lu|e koi zboruvaat albanski jazik? S$ u{te sakaat da bidat pot~ineta alatka? Za{to ne ja sakaat slobodata? Ne pla{ete se. Slobodata, samata sloboda gi pravi lu|eto slobodno da odlu~uvaat sami za sebe, da ìveat spored odredeni pravila i po nivna èlba po~ituvaj}i se sebesi i drugite. Ne si igrajte so slobodata koja vi ja donesoa lu|eto koi se borea i `rtvuvaa.

Voznemirenosta raste u{te pove}e 11 avgust 2004 Dràva vo dràva. Gledate {to se slu~uva koga ~ovek e nau~en sekoga{ da bide privilegiran? Gleda te {to se slu~i vo Struga? Podmetnati se poàri vo razli~ni objekti i makedonskite mediumi go sledat so gordost toa {to se slu~uva vo Struga. Spored taa logika, {to treba da napravat Albancite? Ili i tie da proglasat 30-40 albanski dràvi. Ako pravea vaka Albancite, {to }e se slu~e{e? Kako }e reagira{e me|unarodnata zaednica? Sigurno deka celiot svet }e ne prekoruva{e, }e se obvinuvaa Albanija i Kosovo, }e se obvinuvaa site Albanci i }e se bara{e pomo{ od Rusija, Ukraina i drugi mesta. Ne! Ova ne e v red. Nie, koi se borevme, ne treba da dozvolime pove}e da duvaat takvi nacionalisti~ki vetrovi koi imaat edna cel, pot~inuvawe na albanskiot narod koj ìvee vo svoite vekovni ogni{ta. Seto ova {to se slu~uva ima edna cel, sozdavawe na u{te pove}e elitni op{tini i gradovi za da gi nateraat Albancite da emigriraat i da ja ostavat nivnata zemja na dojdencite. Ne, toa nema da se slu~i pove}e. Pomina toa vreme. Vremeto raboti za pravdinata, taa e so nas.

Edno postignuvawe, no moè{e podobro 14 avgust 2004 Albanskiot jazik vo slu`bena upotreba i vo Skopje. So izglasuvawe na noviot zakon kade Skopje }e bide sostaveno od 10 op{tini (razli~no od zakonot od 1996 godina), Albancite vo Skopje stanuvaat pove}e od 20% i so toa, avtomatski, albanskiot jazik stanuva vtor slu`ben jazik. Normalno, ova ne be{e lesno da se postigne. Ova bara{e volja i znaewe da se ubedat makedonskite politi~ari, koi nikoga{ ne sakale vo glavniot grad na dràvata realno da se pretstavi strukturata na naselenieto. Tie sekoga{ sakale da dominiraat, no vojnata od 2001 godina koja zavr{i so Ohridskiot dogovor gi uslovuva da re{at mnogu problemi koi se odnesuvaat na soìvotot so Albancite, me|u drugoto i problemot so upotrebata na albanskiot kako vtor slu`ben jazik. Normalno, ima{e mo`nost da bide u{te podobro, no sovr{eno re{enie ne moè da ima. Sepak, povtorno edna qubomora, edna igra so zborovi i zakoni [ 74 ] da se pronajde ne{to {to e napraveno, no i {to ne e napraveno dobro. Ovie diskusii doa|aat od Saraj, Ara~inovo i Studeni~ani, od gradona~alnicite koi se od redovite na opozicijata. Stavete s$ na kantar, gospoda gradona~alnici i }e vidite deka kaj nacionalnoto pra{awe, slatkiot albanski jazik koj }e se koristi kako vtor jazik teì pove}e od site drugi raboti zaedno.

Voznemirenost koja proizleguva od kontrastot 26 avgust 2004 Dobro... da. Na stranicata za me|usebno razbirawe vo vesnikot „Fakti”, proekt iniciran od EU i rakovoden od Evropskata agencija za rekonstrukcija, objaveni se dva natpisa od vesnicite „Dnevnik” i „Utrinski vesnik”. Edniot tekst se odnesuva na misleweto na Ali Ahmeti okolu ~esto debatiraniot poim „Golema Albanija”, dodeka drugiot tekst okolu distanciraweto na DUI od ovaa ideja i ovoj poim. Toa e pravo na sekogo, toa e pravo na slobodniot pe~at, no ne e vo red koga se veli deka ovaa ideja poteknuva od neuspehot na Ohridskiot dogovor, koga se znae deka so poimite „Golema Albanija”, „Etni~ka Albanija” se igra sekoga{ koga toa im treba na odredeni krugovi, ponekoga{ albanski, za da go spre~at unapreduvaweto i re{avaweto na albanskoto pra{awe nasekade. Ova u{te pove}e se pravi denes koga e otvoreno pra{aweto na nezavisnosta na Kosovo i unapreduvaweto na pravata na Albancite vo Makedonija. Zo{to ovaa logika i ovoj kontrast vo prezentacija na problemite? Vnimatelno so ovie stapici. Vremeto }e donese s$ na svoe mesto i vo svoe vreme. Ova doa|a kako rezultat na pravednoto i iskrenoto rabotewe pred tvojot narod.

Voznemirenost. Za{to povtorno qubomora? 13-14 septemvri 2004 Razli~ni mislewa okolu referendumot. Referendumot protiv teritorijalnata podelba na novite op{tini, organiziran od makedonskata opozicija, definiran kako referendum protiv Albancite, od strana na albanskite partii se koristi za izborni celi. Partijata na vlast, DUI, veli deka Albancite ne treba da izlezat na referendum za ne{to {to e protiv niv. Toj den da ne se gubi vreme, tuku da se zanimavaat so ne{to poproduktivno. Za razlika od niv, opozicijata, DPA, lobira Albancite da izlezat i da glasaat „protiv” na ovoj referendum. Celta e ista, no pati{tata se sprotivni. Bez da se bide pristrasen, koj e vo pravo? Na kogo treba da mu veruvame? Na toj {to veli da ne gubime vreme i da se zanimavame so poproduktivni raboti ili na toj {to veli da izlezeme i da glasame protiv? Normalno, sekoj ima pravo da misli i da zboruva {to saka, no ne e dobro da se „tera inaet” so prijatelot samo zatoa {to toj kaàl poinaku. Belata boja za site treba da bide bela. Vakvi raboti redovno se slu~uvaat kaj nas Albancite i za nebitni, no i za bitni raboti. Ova se slu~uva i so albanskite politi~ki partii vo site krai{ta. Protiv, protiv i samo protiv drugiot. Koga li }e ja sovladame qubomorata? Koga li }e bideme edinstveni, barem okolu bitnite pra{awa koi se odnesuvaat na sudbinata na narodot? Da ja vidime malku istorijata od kriti~ki aspekt i da go nadopolnime izgubenoto vreme. Bele{ka. Ovaa voznemirenost prodolùva i se prodlabo~uva, sega ne ve}e poradi musta}ite na êlo (referendumot na Makedoncite), tuku poradi vojnata od 2001 godina i drugite na{i istoriski nacionalni [ 75 ] problemi. Po vesnicite ~itam razli~ni i pogre{ni ocenki za li~nosti koi se ili ne se ìvi, ~itam deka za eden ist period od vojnata, na{iot narod ima razli~ni i kontradiktorni stavovi. Se nadevam deka tie kontradiktornosti doa|aat od neznaewe, no se somnevam deka ~esto se pi{uva so odredena namera za da se degradiraat razli~ni li~nosti i politi~ki sili. No, vo odredeni periodi, sekoj odigral progresivna uloga za nacionalnoto pra{awe. Okolu ovoj problem, na 27 septemvri go objaviv tekstot: „Za istorijata treba da se pi{uva, no ne so poraki”. Tekstot e objaven vo vesnikot „Fakti” i vo vtoriot tom od ovaa kniga na stranica 191.

Voznemirenost okolu makedonskiot referendum 25 oktomvri 2004 Ne samo ednonacionalen tuku i ednoverski. Sega, koga nabliùva 7 noemvri, denot za referendumot, vo igra vleguva i Crkvata. Ne razbiram {to bara Crkvata vo re{avaweto na politi~kite problemi. Somnevawata se razli~ni, no vo nivnata rabota mislam deka nie Albancite ne treba da se me{ame. Sekoga{ sme kaùvale deka Makedoncite, koga se raboti za nacionalno pra{awe, govorat so ist jazik i mislat isto, nezavisno {to sega izgleda deka vo igra se samo partiite od opozicijata. No eve, sega i Crkvata se vklu~uva vo sabotaàta na teritorijalnata podelba, postignata so borba i mnogu napori od DUI, nezavisno {to odredeni krugovi ovaa podelba ja narekuvaat nepravedna. Treba da se sfati deka ova ne be{e postignato bez me|unarodno posredstvo. Koga }e vidi{ podobro, s$ e jasno. M. Ta~i neka si misli {to saka koga namerno i pravi sopki na DUI okolu pra{aweto na referendumot. Za{to toj ne napravi podobra teritorijalna podelba koga be{e na vlast? Za{to toj ne napravi pove}e, a sega samo kritikuva. No, izgleda taa rabota znae kako da ja pravi i neka prodolì, moèbi }e mu izleze na arno. Go ~itam „Fakti” od 25 oktomvri i na stranica 4 nao|am ne{to {to mi ostava negativen vpe~atok so zborovite kako e napi{ano. Gi pra{uvam drugite dali navistina mislat deka Ali Ahmeti imal zakonski mo`nosti da go izbegne referendumot? M. Ta~i misli deka so izlekuvaweto od vladinata koalicija, A. Ahmeti go blokira referendumot. No da ostavime vremeto da sudi za ovoj problem.

Ne e samo voznemirenost 4, 5 noemvri 2004 Poslednite poraki na A. Ahmeti i M. Ta~i okolu referendumot. A. Ahmeti preku edno pismo im se obrati na gra|anite na Makedonija i gi povi kuva na apstinencija, velej}i deka dokolku referendumot e uspe{en toga{ Make donija }e vleze vo edna te{ka politi~ka kriza. Referendumite se demokratsko pravo na eden narod za toj da se izjasni, no so edna gra|anska odgovornost. Toj naglasuva deka reformata na lokalnata administracija e teòk proces, no e neophoden kako evropski standard {to treba da se ispolni {to e mo`no pobrzo. M. Ta~i pak, od druga strana, so „izbrani” zborovi istaknuva deka Ohridskiot dogovor se sabotira, odnosno deka ovoj Dogovor ne se po~ituva od strana na [ 76 ] Makedoncite, SDSM, DUI i eden del od me|unarodniot faktor, koj dozvoli povtorno vra}awe na etni~kata majorizacija. Gledaj}i gi dvete reakcii se gleda za {to se zalaga sekoj od niv i kako tie go koncepiraat problemot okolu referendumot za teritorijalna podelba. Da ja koncepira{ ovaa teritorijalna podelba kako g. Ta~i i da govori{ za makedonski enklavi, da govori{ za asimilacija na ovie enklavi ili da gi smeta{ za voeni bazi e isto kako da misli{ bez nikakva osnova, tuku da veli{: Prodolì da ja izvr{uva{ zada~ata moèbi i dobro }e izleze.

Moèbi i }e trgne kon podobro 13 noemvri 2004 DPA i DUI moàt zaedni~ki da predloàt amandmani so cel podobruvawe na upotrebata na albanskiot jazik vo Parlamentot. Zaedno so predlogot za izmena na sobraniskiot delovnik, potpretsedatelite na najgolemite albanski partii, DPA i DUI, sakaat vo ramkite na sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor, da pobaraat upotreba na albanskiot jazik, kako vo sobraniskite komisii, taka i vo rabotata na Sobranieto kako vtor slu`ben jazik. Ima izgledi dvete partii da nastapat so eden zaedni~ki amandman. Ova moè da se pro~ita vo vesnikot „Fakti” i toa nekako ti pravi da se ~uvstvuva{ dobro. Da dade Gospod da trgne rabotata i za Albancite. Moèbi im dojde krajot na individualnite dinastii i partiskite inaeti.

Koga treba da se nasmee{ 20 dekemvri 2004 Kade povtorno }e izleze B. Mahmuti po intervjuto dadeno za vesnikot „Koha Ditore”. Ne znaeme koj go pokani ili koj go natera g. B. Mahmuti da dade intervju so obvinenija koi ne sme gi videle nekoga{ na stranicite na razli~nite pe~ateni mediumi. Toj duri ne ni pojasnuva kade moème da go najdeme obvinenieto deka navodno toj e spomnat kako politi~ki voda~ na ANA. Nema da gi komentiram nitu pra{awata na novinarot nitu odgovorite na g. Mahmuti, bidej}i ako saka ~ovek da se nasmee treba da gi pro~ita soni{tata koi gi gleda g. Mahmuti, kako i negovite i izmislicite na novinarot so cel toj da isplovi na politi~kata scena vo Makedonija. G. Bardil Mahmuti moè da se pojavi na politi~kata scena, no neka najde nekoj poiskren na~in, a ne so degradirawe na vojnata od 2001 godina i li~nosta na A. Ahmeti. Nemojte da manipulirate so ulogata na ONA onaka kako {to manipulirate so drugite raboti. Bidej}i nitu ti nitu nikoj drug ne moè da se poigruva so pripadnicite na ONA, site znaat zo{to se borea i nitu eden od visokite voda~i na ONA dotoga{ ne se bavel so politika vo Makedonija. Sekoj negov zbor protiv ONA e zlonamerna izmislica koja ne mu sluì nikomu, nitu na samiot g. Mahmuti. Vnimatelno g. Mahmuti!

Voznemirenost poradi istorijata 29 dekemvri 2004 Kako e mo`no istorijata na Albancite da ja pi{uvaat makedonski istori~ari. Vo vrska so enciklopedijata koja se o~ekuva da se objavi, pi{uvano e i prethodno, [ 77 ] no izgleda ni{to ne se smenilo. ^estopati Albancite gledale {to se slu~uva so nivnite kulturni, etnografski, verski i istoriski vrednosti i neprostlivo e povtorno da mol~at i da ne gi evidentiraat ovie vrednosti, osobeno sega, koga uslovite za reakcija i za{tita na vistinata se podobri. Metodite na rabota na Makedonskata akademija i na istori~arite i nau~nicite od razli~ni poliwa s$ u{te se baziraat vrz principot na „podoben” ili „nepodoben”. No, ova ne mora da zna~i deka, kako do denes, treba da gi ostavime rabotite kakvi {to bile. Intelektualcite, za vakvite problemi i za site nepravdi treba da go dignat svojot glas, kako kaj partiskite institucii, taka i kaj svetskite organizacii, bidej}i nekoi raboti ne se dvi`ea od nacionalni pri~ini, no nekoi ednostavno poradi materijalnite interesi na makedonskite akademici. Ovaa voznemirenost koja e mnogu golema treba da se institucionalizira. Ne treba da dozvolime na{ata istorija da ja pi{uvaat drugi. Intelektualcite ne treba pove}e da ~ekaat nekoj da im diktira kako da deluvaat. Sekoj, kako {to misli, treba da go digne glasot za da se popravat site nepravilnosti koi ni se naneseni na site poliwa. Sekoj treba da dejstvuva samoinicijativno. Nema vreme za ~ekawe. Vremeto bara akcija, kako da sme vo vojna. Za ova se borevme, za da triumfira pravdata.

Voznemirenost zaradi Kondovo 18, 19, 20 dekemvri 2004 [to se krie pozadi Kondovo. Tri dena i devet ~asa bev zadràn vo policija vo Kondovo. Toa be{e dovolno da sfatam {to realno se slu~uva vo Kondovo i {to se krie tamu. Policiskiot agent me|u vooruènite lica i informacijata od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti deka Lirim Jakupi ne se nao|a vo Kondovo e ne{to {to site go znaat, no nekoj saka da go opravda toa {to go kaà MVR deka vooruèni grupi predupredile deka }e izvr{at teroristi~ki napadi. Posle tri dena, vo razgovor so tamo{nite ìteli, no i otkako go vidov oru`jeto i poziciite podgotveni navodno za vojna, be{e dovolno za da gi zapoznaam site tie {to se zanimavaat so Kondovo. Treba da se znae deka vo Kondovo se samo senkite na tie {to se nao|aat nadvor. Tie se falangi na vlasta, tie namerno go spre~uvaat razvojot, sakaat da ja smenat vlasta sozdavaj}i krizi. Ova e realno Kondovo. Pi{uvawata po vesnici, izjavite na politi~arite, nivnata voznemirenost se la`ni i se pravat so edna cel, samo za da kaàt: dali gledate {to ni napravi vojnata. Vojnata i borcite bea i s$ u{te se pod pritisokot na diskriminacijata, kako od strana na Makedoncite, taka i od eden del na Albancite èdni za vlast. Vremeto }e pokaè koj e navistina Agim Krasni}i i negovite prijateli, koj sebesi se smeta kako vojnik na ONA i nejzin komandant, nezadovolen od toa {to se postigna so vojnata, kako ~ovek koj gi brani idealite na padnatite borci i pripadnicite na Osloboditelnata nacionalna armija. No, so cel ovie {pekulacii da padnat vo voda, DUI treba {to poskoro da pobara da se donese Zakonot za amnestija, bidej}i niz zatvorite s$ u{te ima borci i s$ u{te ima poternici za drugite. Poinaku e toa {to ovoj problem se koristi [ 78 ] za politi~ka propaganda, a poinakva e rabotata {to treba da se napravi, kako za realna za{tita na porane{nite borci i semejstvata na padnatite borci za sloboda, taka i na vrednostite na vojnata vo celost. Pratenicite vo Sobranieto treba vnimatelno da rabotat vo nasoka na odobruvawe na zakonite so koi }e se za{titat na{ite lu|e. Ova se odnesuva i na eden predlog zakon za amnestirawe na osudenite Makedonci za dela napraveni za vreme na konfliktot, predloèn od strana na opoziciskite makedonski partii, koj treba da se iskoristi i za osloboduvawe na na{ite.

Dve intervjua 31 dekemvri 2004 Neizdr`liv kontrast. Vesnikot „Fakti” objavuva pozdravni intervjua so A. Ahmeti i M. Ta~i, no ne i so pretsedatelot A. Xaferi. Slu~ajnost ili namerno napraveno. Ova kolku za po~etok. Prodolènieto kaùva deka moèbi i treba{e edno vakvo novogodi{no intervju od M. Ta~i za da imame humoristi~en materijal na na{ite trpezi. Albancite, od ambisot vo koj gi prati g. Ta~i so negovata partija, DUI gi krena na kolena i poleka-poleka }e gi krene na noze za da ~ekorat dostoinstveno kon Evropa, zaedno so Kosovo i Albanija. Postignuvawata ne treba da mu pre~at i da mu go pomatuvaat umot na g. Ta~i. Toj ja zagubi vlasta poradi slaboto rabotewe i vulgarniot re~nik koj sodrì samo pcosti i navredi. Navreduva samo toj {to ja nema silata na razumot i {to nema realni argumenti, pa so gluma saka da gi ubedi drugite vo toa {to go kaùva. Im pomina vremeto na politi~kite kriminalci koi do sega pravea golemi {teti vo ime na patriotizmot. Denes e vremeto na vistinskite borci, na tie koi se `rtvuvaa vo ime na narodot i ne stanaa „g’z i ga}i” so Slovenite, tuku nim im go pokaàa oru`jeto i im postavija uslovi za soìvot. Sepak, moèbi e podobro vaka. Navreduvaj}i go drugiot bez da saka{ }e ostane{ zasekoga{ vo opozicija. Moèbi taka ti e pi{ano. Rufi Osmani

Alternativnoto politi^ko i ekonomsko misleWe

[ 81 ]

alternatiVNO, POLITI^KO И EKONOMSKO MISLEWE

Mir ili vojna, koja alternativa da se poddr`i?

И pokraj desetgodi{noto relativno zati{je i nade`ta deka Makedonija }e go nadmine sindromot na re{avawe na me|uetni~kiot konflikt so mirni sredstva, se povtori ponovata istorija i vo Makedonija zapo~na vojna. Vojnata zapo~nuva tamu i toga{ koga obi~no politikata krahira, a deka e ova vistina, se potvrdi i vo slu~ajot so Makedonija.

Me|unaroden kontekst

Glavniot osnoven prioritet na aktuelnite svetski tendencii e ekonomskata globalizacija i politi~kata integracija, so cel za~uvuvawe na stabilnosta, so {to vo princip se pretpo~ita mirot i se isklu~uva vojnata kako alternativa za re{avawe na problemati~nite pra{awa. Na Balkanot, vo tek e okon~uvawe na procesot na pomiruvawe na narodite i dr`avite koi proizlegoa kako nezavisni entiteti od porane{nata SFRJ, pod nadzor i aktivno u~estvo na me|unarodniot faktor. Me|unarodniot faktor, osobeno SAD, NATO, OBSE, EU i drugi me|unarodni asocijacii, investiraa i `rtvuvaa zna~itelen human, politi~ki, finansiski i militanten kapital vo funkcija na odbrana na narodite koi bea `rtvi na srpskata agresija, so jasna misija - kaznuvawe na agresorot. Vremeto koga se slu~uvaa vojnite na Balkanot kone~no po~na da se zaborava, na horizontot se golemite tendencii na me|unarodnata zaednica i lokalnite avtoriteti za mir i ekonomska i politi~ka integracija, iako s$ u{te ostanaa mnogu nere{eni pra{awa, vklu~uvaj}i go tuka i albanskoto pra{awe vo Makedonija. Kone~no voenata trka me|u balkanskite narodi definitivno i go otstapuva mestoto na ekonomskata trka. Paktot za stabilnost i direktnite stranski investicii, zaedno so procesot na ekonomska i politi~ka tranzicija, se predizvici koi baraat sposobnost za konkurentnost, znaewe, tehnologija i golem finansiski kapital, vrednosti koi kaj Albancite se na edno nezadovolitelno nivo vo sporedba so sosednite i evropskite narodi. [ 82 ] Me|unarodnite poraki deka voenite sredstva i metodi ne se prifatlivi i deka demokratskite metodi za re{avawe na problemite se edinstvenoto re{enie za problemati~nite pra{awa, mora da bidat zemeni predvid od strana na militantnoto krilo na Albancite vo Makedonija.

Regionalen i lokalen kontekst

Nesporen e faktot deka albanskata politi~ka garnitura, vo decenijata {to izmina, vo svojata politi~ka agenda nikoga{ go nema{e seriozno analizirano pra{aweto koe se nametnuva kako posledica na faktot {to samoto kako takvo ima{e somnitelni intelektualni i nacionalni potencijali i be{e predodredeno kon somnitelni politi~ki prioriteti i predizvici. Neuspe{nite napori na albanskata politi~ka garnitura da gi eliminira na eden demokratski na~in diskriminacijata i napredokot na pravno-politi~kiot status na Albancite, e glavnata pri~ina za pojavuvawe na voenata alternativa kaj Albancite kako metod i pat za postignuvawe na politi~kite celi. Porakite na najrelevantnite me|unarodni institucii, redovno povtoruvani od nivnite najeminentnite pretstavnici, eksplicitno se protiv vooruèno vostanie na Albancite vo Makedonija. Osobeno, stavovite na pretstavnicite na albanskata dràva, kako i na kosovskiot politi~ki faktor, se kopija na me|unarodnite stavovi i glavno se od verbalna priroda vo nasoka na negirawe na albanskoto vostanie. Vo Makedonija nedostasuva vnatrealbanski intelektualen i politi~ki pakt и dijalog vo smisla na menaxirawe na fakti~kata vojna, koja od den na den zafa}a se po{iroki razmeri. Od edna strana, albanskata partija na vlast ja kopira neplodnata retorika na oficijalnata makedonska terminologija koja gi obvinuva i voedno narekuva albanskite militantni sili „teroristi i ekstremisti” i iznenadena od eskali ranata situacija go inscenira „mar{ot na mirot so beli znamiwa” pod zakrilo na makedonskata policija, daleku od voenata zona, manifestiraj}i gi na toj na~in poslednite simptomi na nejziniot celosen politi~ki krah; Od druga strana pak, albanskata politi~ka opozicija ima pouramnoteèni verbalni izlagawa za nadminuvawe na nastanatata situacija. Istovremeno, preku razni mitinzi na nevladinite organizacii, se nastojuva{e da se prezede tovarot od javni li~nosti koi objektivno nemaat kapacitet i javen kredibilitet da go kanaliziraat voeniot radikalizam vo situacijata koja e vo tek. Edna sporedbena politi~ka analiza na relacija Albancite vo Kosovo и Albancite vo Makedonija }e konstatira:

• Dodeka vo Kosovo vo 1989 g. se postigna politi~ki, intelektualen i nacionalen konsenzus vo nasoka na negirawe na srpskata vlast so alternativa za politi~ko odmetnuvawe i gradewe na paralelen demokratski sistem na Albancite; • Vo Makedonija, politi~arite i intelektualcite vo ime na albanskiot narod ja priznaa nezavisnosta na makedonskata dràva i zemaat aktivno u~estvo vo nejzinata institucionalna izgradba, zanemaruvaj}i go faktot na diskriminacija na Albancite vo sistemot, i bez ogled na toa {to zapo~na [ 83 ] vojna tie permanentno prodolùvaat so istoto odnesuvawe. • Dodeka kosovarite organiziraa referendum za nezavisnost i vrz osnova na ovoj politi~ki legitimitet organiziraa parlamentarni i pretsedatelski izbori i gi izbraa svoite politi~ki pretstavnici vo ramkite na paralelniot politi~ki sistem; • Albancite od Makedonija i pokraj faktot {to vo 1992 godina organiziraa referendum za politi~ka i teritorijalna avtonomija, ne prezedoa nikakov politi~ki i demokratski ~ekor vo pravec na konstituirawe na avtonomna vlast, tuku sprotivno na toa, go prodolìja „procesot na integracijata vo makedonskata dràva”. • Dodeka kosovarite ne ja priznavaa srpskata vojska i policija i ne bea pripadnici na ovie dve militantni formacii; • Mladite Albanci od Makedonija so~inuvaat nad 40% od aktivniot kontingent na makedonskata vojska, a iako so simboli~na zastapenost, u~estvuvaat i vo redovite na makedonskata policija. Vo momentov tie se na dvete strani od frontot i se `rtvi na konfliktot {to e vo tek. • Dodeka pojavuvaweto na OVK vo Kosovo be{e poddràno i direktno potpomognato od nacionalniot i me|unarodniot faktor i be{e promovirano kako osloboditelno gerilsko dvièwe; • Vo Makedonija, ONA ostro be{e kritikuvana i obvinuvana od me|unarodniot faktor, od albanskata dràva i od albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija, so misija za nejzina celosna izolacija i diskvalifikacija. • Dodeka vo Kosovo, misijata na OVK be{e identi~na so misijata na glavnite svetski sili „pot~inuvawe na voenata agresorska ma{inerija na diktatorot Milo{evi}”; • Vo Makedonija aktuelnite aktivnostite na ONA, se kosat so celite i misijata na re{ava~kiot me|unaroden faktor. • Dodeka vo Kosovo, OVK silno be{e poddrùvana i od politi~kata i intelektualnata struktura i od albanskiot narod; • Vo Makedonija, albanskata inteligencija, politi~arite i narodot, mol~at i ne se izjasnuvaat vo vrska so ONA, so isklu~ok na oficijalnata albanska politika vo Makedonija koja ve}e go izgubi kredibilitetot me|u doma{nite Albanci. Iznesenata sporedbena analiza gi isfrluva na povr{ina politi~kite razliki pome|u ovie dve militantni formacii i kako posledica na toa se pojavuvaat dve dijametralno sprotivni kvalifikacii za dov~era{nata OVK vo Kosovo i dene{nata ONA vo Makedonija, osobeno od strana na me|unarodniot faktor. И pokraj sporedbenoto izlagawe, nesporen e faktot {to od edna strana rastat simpatiite na doma{nite Albancite i po{iroko naso~eni kon pojavuvaweto na Osloboditelnata nacionalna armija, no od druga strana, albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija mo{ne brzo steknuva kompletna nelegitimnost. Nasproti faktot {to Makedonija se reklamira{e od oficijalnata politika vklu~uvaj}i gi albanskite politi~ari vo nea kako mostra za relaksirani me|uetni~ki odnosi i se prodava{e po regionalnite i me|unarodnite politi~ki pazari kako preferiran „moderen politi~ki model”, odedna{ se slu~i para doksot - zapo~na VOJNATA?! [ 84 ] Kako da se komentira, a ne kako da se upravuva ovoj poseben vid paradoks, be{e golemata i pogre{na dilema so koja se soo~i makedonskata vlast zaedno so albanskite politi~ki pretstavnici vo nea - ZO[TO? Retorikata na omalovaùvawe i politi~ko negirawe so dimenzija na klasificirawe preku terminite „terorist, bandit, {vercer, ekstremist” i {to u{te ne drugo, bea porakite na edna oficijalna retorika koja ne vroduva{e so plod i koja zaborava{e deka glavnata misija na dràvnata politika ne e propagandna, tuku preventivna, vo pravec na spre~uvawe i re{avawe na konfliktot preku eliminirawe na pri~inite koi ja pottiknaa vojnata vo Makedonija. Makedonskiot politi~kiot konsenzus, so podgotvuvaweto i vodeweto na makedonskite voeni operacii od strana na makedonskiot pretsedatel bez konsultacii i bez u~estvo na albanskite politi~ki pretstavnici, neminovno sozdava klima i pri~ina za konflikt so razmeri na me|uetni~ki konflikt, fakt koj samo go zgolemuva, a ne go izbegnuva nitu pak go spre~uva intenzitetot na konfliktot. Pri~inite i namerite za vooruèno vostanie na Albancite vo Makedonija bea objaveni preku politi~ki soop{tenija od strana na albanskata buntovni~ka grupacija. Tie se sli~ni, da ne kaème identi~ni, so onie na albanskiot politi~ki faktor, me|utoa se razlikuvaat metodite i na~inot na nivnata realizacija. Me|unarodnite poraki vo vrska so prekinuvaweto na vooruènite aktivnosti ne davat rezultati, me|u drugo i zaradi toa {to se adresirani samo kon albanskata militantna grupacija. Od druga strana, ne se bara adekvatna merka od makedonskite vlasti da gi postavat i da gi re{avaat albanskite barawa na institucionalen na~in kako preduslov za eliminirawe na pri~inite za vojna. Vo ovaa ramka, politi~kiot faktor i albanskata militantna grupacija treba da ja upravuva postojnata situacija vo pravec na:

• Izbegnuvawe na negativnite posledici od gerilska vojna na Albancite vo Makedonija vo odnos na procesot za nezavisnost na Kosovo kako strate{ki regionalen albanski interes. • Izbegnuvawe na politi~kata i diplomatskata izolacija kon albanskiot buntovni~ki faktor od aspekt na mo`no re{avawe na celokupniot konflikt koj e vo tek. • Otfrlawe na obvinuvawata deka Albancite se glaven faktor za destabilizacija na sostojbata na Balkanot kako izgovor za kolektivno obvinuvawe na Albancite. • Argumentirani pojasnuvawa deka konfliktot ne e pri~ina, tuku posledica na politi~kiot neuspeh koja poteknuva odnatre, {to zna~i deka ne e uvezena od Kosovo, bidej}i spornite pra{awa se vnatre{ni i ne se refleksii od sostojbata na Kosovo. Uspe{noto upravuvawe vo pravec na pokrenatite dilemi }e bide vo misija na objektivno informirawe na re{ava~kiot me|unaroden faktor vo pravec na brzo nadminuvawe na voenata sostojba i pribli`uvawe kon pregovara~ko re{enie. Kako da se upravuva so konfliktot [ 85 ]

Pozitivna alternativa Samiot ~in na vooruèno vostanie na Albancite vo Makedonija eksplicitno go pokaùva golemiot neuspeh na albanskata politika vo Makedonija kako posledica na faktot {to institucionalnata ponuda kon demokratskite barawa na Albancite vo Makedonija, koi se pove}e se zgolemuvaat, seriozno zaostanuva vo ~ekorot so vremeto. Pri~inite za vooruèno vostanie se politi~ki i tie treba da se nadminat so politi~ki sredstva i ponuda, bidej}i samo taka solucijata }e bide stabilna i dolgotrajna. Po~etok na dijalog okolu spornite pra{awa, najprvo kako preventivna merka za prekin, a potoa i za okon~uvawe na vooruèniot konflikt, e prvata lekcija na me|unarodnata i regionalnata politika za upravuvawe so kriznite situacii od vakov vid. Po~ituvaweto na teritorijalniot integritet i suverenitet na Makedonija od strana na albanskite buntovnici, {to istovremeno pretstavuva klu~no barawe i na Makedoncite i na me|unarodniot faktor, e klu~niot moment koj go pretpostavuva dijalogot okolu spornite pra{awa. Faktot {to me|unarodnite faktori gi isklu~uvaat militantnite akti kako na~in za realizacija na politi~kite celi, no istovremeno poddrùvaj}i gi albanskite barawa i prepora~uvaj}i demokratski re{enija za spornite pra{awa, pretstavuva mo{ne pozitivna okolnost vo pravec na otvorawe dijalog i re{avawe na sporot. Me|unarodnoto posreduvawe e prv ~ekor koj e neophoden vo pravec na zapo~nu vawe demokratski dijalog. Privremenoto prekinuvawe na voenite aktivnosti na albanskite vooruèni grupi, no istovremeno i paralelno prekinuvawe na makedonskite voeni i policiski operacii, be{e neophodno vo pravec na davawe {ansa na razgovorite za eliminirawe na pri~inite za vojnata.

Negativna alternativa

Druga alternativa koja vsu{nost momentalno se sproveduva, e prodolùvawe na konfliktot vo razmeri i so tendencija na pro{iruvawe i involvirawa i na civilniot element {to definitivno }e ne odvede do me|uetni~ki makedonsko- albanski konfrontacii so tragi~ni poslednici za site gra|ani na Makedonija, za sega{nosta, no i za idninata na Makedonija kako dràva. Pirovite pobedi na dvete strani od frontot, vo realnosta }e bidat vsu{nost golemi zagubi za dvata naroda {to ìveat vo Makedonija.

Za kraj

Koj so koga da pregovara e glavnata dilema koja se postavuva, a koja vsu{nost e ve{ta~ka. Zo{to? [ 86 ] Odgovorot e eden i edinstven. Moàt da pregovaraat razni strani, no rezultatite od pregovorite sekoga{ se determiniraat od stranite koi vojuvaat. Zo{to? Zatoa {to, realno, samo tie moàt da go prekinat vooruèniot konflikt i da go re{at sporot, a drugite moàt da posreduvaat, da komentiraat, da nabquduvaat ili da pre~at. Na albanskite politi~ari vo Makedonija ve}e treba da im e jasno deka nivniot politi~ki izboren legitimitet e potro{en. Opredeluvaweto na politi~kite pretstavnicite na ONA e pra{awe koe ve}e e zadocneto i kako takvo pretstavuva prv prioritet koj go popre~uva po~etokot na procesot na dijalogot. Slu`bite za posreduvawe, osobeno onie od me|unarodnite i od kosovskite krugovi, imaat va`nost od prva raka. Vojnata koja tuku{to zapo~na, kako nikoga{ porano go problematizira{e i internacionalizira{e nere{enoto pra{awe na Albancite vo Makedonija, me|utoa re{enieto treba da bide i }e bide edinstveno demokratsko i mirovno. Prekinete ja privremeno vojnata dodeka traat pregovorite i re{avajte go konfliktot vo mir. Mirot vo ramnopravnost e pobeda za site.

KOHA DITORE, LOBI, mart 2001 g.

[ 87 ]

Kratkotrajniot voen triumf na Makedoncite - politi^ka tempirana bomba koja ja zagrozuva dolgotrajnata stabilnost vo Makedonija. zo[to?

Po kr{livoto primirje proglaseno od dvete zavojuvani strani, oficijalnata makedonska strana prezede voena ofanziva od povisok stepen i ja proglasi svojata voena pobeda nad albanskite buntovnici. „Tetovo, negovite gra|anite, a posebno Albancite, povtorno bea oslobodeni”, vaka se izjasni eden voen komandant - Makedonec, ~ija konstatacija skoro da ne be{e zabele`ana ili pak seriozno sfatena od nitu edna individua ili institucija.

Istorijata se povtoruva – “se oslobodivme” ili poto~no kaàno “povtorno ne oslobodija” se naj~esto pra{awata bez odgovor, koi ovie denovi kako refren se postavuvaat kaj obi~nite Albanci, bidej}i intelektualcite kako i sekoga{ mol~at. Nasproti makedonskata pobedni~ka euforija, politi~kite pretstavnici na albanskite buntovnici, po~ituvaj}i gi preporakite na me|unarodniot faktor i vo misija na evakuacija na civilnoto naselenie, se pokaàa vozdràni i davaa jasni signali deka pretpo~itaat dijalog za re{avawe na voeniot spor koj e vo tek. Pobedija vladinite voeni sili ili ONA se povle~e za povtorno da po~ne od po~etok, momentalno e dilemata bez odgovor {to ja budi qubopitnosta bukvalno kaj sekogo. Analizata ne pretendira da ja analizira dimenzijata na pobednik ili na gubitnik, bidej}i realno za avtorot toj atribut e del od oficijalniot propaganden arsenal so cel sozdavawe na oficijalen laèn triumf {to istovremeno pretstavuva poraka za konflikt, a ne za mir. Istorijata na gerilskite vojni potvrduva deka konfrontaciite kaj gerilskite dvièwa se dolgotrajni i bez realni pobednici. Dolgoro~no, zavojuvanite strani se najgolemite gubitnici. Slu~ajot so ~e~enskata gerilska vojna e jasen dokaz vo ovoj pravec, iako ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Ivanov, im ja ponudi ovaa voena terapija na makedonskite doma}ini, no zaboravi da im objasni koga }e zavr{i vojnata vo ê~enija. [ 88 ] Vooruènoto vostanie na Albancite vo Makedonija samo go potvrdi dlabokiot jaz {to postoi vo me|uetni~kata relacija Makedonci -Albanci i vpro~em go potro{i politi~kiot slogan za harmonizirani me|uetni~kite odnosi {to tolku mnogu be{e propagiran od aktuelnite vlasti. Reakciite na celiot ovoj spektar, kako kaj makedonskata, taka i kaj albanskata strana vo celina, sodràt antagonisti~ki stavovi za vojnata koja e vo tek. Od strana na makedonskite vlasti i civili, albanskite buntovnici se diskvalifikuvaat kako „teroristi, ekstremisti, agresori, {verceri”, dodeka od strana na albanskoto civilno naselenie voenite akcii na Makedoncite vrz albanskite buntovnici, glavno se interpretiraat kako dràvna agresija vrz civilnoto naselenie i albanskite ìveali{ta. Istovremeno so ovie kvalifikacii simpatijata kon ONA beleì vidliv progres vo odnos na apatijata kon albanskite zvani~ni lica vo Makedonija, koi gi kopiraat poziciite na makedonski vlasti menuvaj}i ja samo terminologijata pri javnoto izlagawe. Ovie krajni polarizacii najdobro svedo~at deka procesot na integrirawe na Albancite vo postojniot makedonski dràven sistem, baziran glavno vrz slavo- makedonskiot identitet, definitivno propadna. Funkcionalnata dezintegracija vo aktuelniot sistem mo{ne eksplicitno se manifestira, osobeno vrz funkcioniraweto na vladinata koalicija VMRO – DPA: VMRO kaj Makedoncite postigna nacionalen konsenzus na intelektualen, politi~ki, voen, diplomatski i propagandisti~ki plan, glavno vrz baza na antikosovskata i antialbanskata platforma; DPA, kako pretstavnik na Albancite vo vlasta, ostana verna na vladinata sloga `rtvuvaj}i go nacionalnoto edinstvo so {to celosno se izgubi vo vladinoto upravuvawe so vojnata i & se pokori na makedonskata agresivnost na VMRO identifikuvaj}i se so aktuelnata vlast na ~elo so Georgievski;

Premierot Georgievski, vo ime na vladinata koalicija VMRO–DPA, gi prenese nadle`nostite za upravuvawe so vojnata od politi~kite strukturi vo voenata komanda sostavena samo od Makedonci . So ovaa postapka celosno se isklu~i vlijanieto na DPA vo vodeweto na voenite operacii, i kako posledica na toa, celo Tetovo se drè{e vo zalo`ni{tvo i masovno se uni{tuvaa planinskite naseleni mesta so Albanci vo tetovskiot i kumanovskiot region; DPA, od druga strana, gi iskoristi kako {tit odbranbenite civilni {tabovi pod nadle`nost na nejzinata lokalna vlast vo misija na nudewe uslugi za „za~uvuvawe na ladnokrvnosta, dostoinstvoto i nezdodevnosta dodeka vo tie momenti na „Radio Tetovo” se slu{aa oficijalnite vesti i ironi~nata muzika; Mimo faktot {to pretstavnicite na lokalnata vlast apeliraa za humanitarna pomo{ za desetici iljadi Albanci od planinskite kraevi vo tetovsko koi se drèa kako zalo`nici od strana na makedonskite militantni sili, Vladata na Makedonija, a osobeno resorot za trud i socijalna politika, na ~elo so minister – Albanec, ne dozvoluvaa da se evakuira mesnoto naselenie, dodeka na stranskite i doma{nite humanitarni organizacii ne im dozvoluvaa da dojdat do raselenoto [ 89 ] civilno naselenie; Pretsedatelot Trajkovski i premierot Georgievski javno i bez osnova go obvinuvaa Kosovo za agresija vrz Makedonija i so toa bezdrugo napravija golema {teta na me|unarodnata reputacija na Kosovo; Liderot na DPA koj tolku mnogu se angaìra{e so svojata politika za nezavisnost na Kosovo, apelira{e preku negoviot portparol deka s$ u{te ima mo`nost za dogovarawe okolu malobrojnite obvinuvawe i deka vladinata koalicija treba da prodolì so rabota; Pretsedatelot i premierot na dràvata postojano mu se obra}aa na makedonskiot narod, i vo vrska so vojnata, vo kontinuitet go obvinuvaa Kosovo i Albancite kako izvor na agresija; Liderot na DPA se izmori davaj}i izjavi za nadvore{niot svet, i nikoga{ ne im se obrati na doma{nite Albanci vo vrska so vojnata i so „pozdravite” od strana na negoviot koalicionen partner upateni kon Albancite. Naprotiv, propagandata na VMRO gi soedinuva{e vo sebe i oficijalnoto i privatnoto i od site strani ja reflektira{e glorifikacijata na vojnata protiv albanskite teroristi od pozicija na platformata na vladinata koalicija. Od druga strana pak, vo ime na taa vlast, DPA imponira{e celosna informativna cenzura preku spre~uvawe na lokalnite i kosovskite elektronski i pi{ani mediumi, direktno pottiknuvaj}i na toj na~in panika, dezinformacii i raseluvawe na mnogu albanski gra|ani od kriznite podra~ja. Aktuelnata makedonska Vlada, nezavisno od nejziniot pluralisti~ki i multi etni~ki karakter, celosno funkcionira od poziciite na makedonskiot politi~ki faktor i politi~kata delegitimnost na DPA, koja e vo tek, {to vsu{nost pretstavuva proces {to tokmu ovaa Vlada go zabrza so dinamika. Me|unarodnata ponuda za politi~ko posreduvawe i makedonskata voena ofanziva kako odgovor e eden fenomen koj vo ovaa faza ja karakterizira oficijalnata makedonska politi~ka arogancija i krahot na albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija. Brzata diplomatska reakcija na me|unaroden faktor, po makedonskata voena ofanziva, so ispra}awe na svoite najkompetentni pretstavnici vo Skopje i Tetovo so eksplicitno barawe za politi~ko re{avawe na sporot i prekin na vooruèniot konflikt, ja reflektira serioznosta i vistinskoto sfa}awe na pra{aweto od strana na ovoj faktor. Vakvata brza reakcija dava realna nade` deka voenata logika }e moè da se zameni so inicijativata za dijalog i mirovno re{enie. Sega ve}e e evidentno deka me|unarodniot faktor pravilno i brzo ja razbra realnata voznemirenost i pri~inata zo{to albanskite buntovnici posegnaa po oru`je, {to od svoja strana pretstavuva golem progres vo sporedba so voenite krizi vo minatata decenija. Me|utoa, ova ne go garantira brzoto otpo~nuvawe na dijalogot i re{avaweto na sporot vo soglasnost so barawata na Albancite. [ 90 ] Ne treba da zaboravime deka vo vojnite, izminatite decenii na prostorite na porane{na SFRJ, podolgo vreme paralelno koegzistirale i pregovara~kite i voenite bitki. Simptomite na ovoj sindrom ve}e vidno se manifestirani i se glavna karakteristika na aktuelnata oficijalna politika, koja, nasproti voenite aktivnosti, so golem intenzitet verbalno manifestira dobra volja za otvorawe dijalog okolu spornite pra{awa. Kon ovoj hazarden и dvoen model na makedonska slu`bena politika, odgovorot na albanskite u~esnici vo vlasta e bazirana vrz nade`ta i vetuvawata na me|unarodniot faktor kako protivvrednost vo ovaa faza, i pove}e ima ispituva~ki otkolku preventiven i determiniran karakter. Voeniot triumfalizam na Makedoncite najavuva sli~na poraka, poraka koja albanskiot faktor e prinuden permanentno da ja ima vo svojata agenda na anga`mani.

Zo{to se prolongira po~etokot na posredni~kiot dijalog?

Sega ve}e e evidentno deka makedonskite oficijalni lica pretendiraat najprvin da ja realiziraat voenata pobeda nad albanskite vostanici, a potoa, od pozicija na voeni pobednici, da zapo~nat razgovori, no ne i pregovori za spornite pra{awa. Ovaa somnevawe se potpira na dosega{noto iskustvo na „demokratskata komunikacija” vo ramkite na instituciite i se bazira vrz militantnoto odnesuvawe na Vladata, nasproti faktot {to prethodno be{e materijalizirano mirovnoto anga`irawe so izjava na Parlamentot i razgovorite na politi~kite partii kaj pretsedatelot na dr`avata.

[to pravi albanskiot faktor za da ja nadmine ovaa posredni~ka faza?

Albanskiot politi~ki faktor celosno im se pokoruva na me|unarodnite preporaki. Ova, vo princip, ne treba da se osuduva, dokolku se ima predvid determiniranata uloga na ovoj faktor, no treba da se konstatira deka nedostasuvaat rezultatite na ovaa re~isi nezavidna sorabotka. Vakvata politika se zakanuva da go defaktorizira ovoj faktor, dodeka od druga strana, makedonskata voena ma{inerija prodolùva so ~istewe i uni{tuvawe na teritoriite naseleni so albansko naselenie. Albanskiot faktor vo Makedonija ne smee da gi povtoruva gre{kite koi se napravija vo Kosovo za vreme na vojnata, kako posledica na trkata za rivalstvo na voeniot i na politi~kiot faktor od aspekt na legitimnosta i prednosta pri pretstavuvaweto vo razgovorite so drugata strana. Cenata na ovaa nelogi~na i mo{ne {tetna nacionalna konkurencija ja pla}a{e narodot. So àlewe treba da se konstatira deka dotoga{nite izlagawa se vo ramki na gorenavedenata konstatacija, osobeno od neodgovorni albanski politi~ari, koi so svoite promakedonski i anti ONA izjavi, im dadoa politi~ko alibi na [ 91 ] dràvnite militantni akcii na po{irok plan. Albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija ne smee{e da napravi „post-hok gre{ka” i na svoite ple}i da se natovari so teìna koja objektivno ne moè da ja izdrì i da pretendira i nastojuva da gi stekne zaslugite {to objektivno ne mu pripa|aat vo vrska so po~etokot na politi~kiot dijalog izbegnuvaj}i go adekvatnoto pretstavuvawe na albanskiot vostani~ki faktor. Albanskiot vostani~ki faktor treba da bide pretpazliv vo ovaa faza na sozdavawe preduslovi za po~etok na dijalogot so namera ONA i Albancite da ne ja doìveat sudbinata na „Bali Kombetar” od Vtorata svetska vojna, bidej}i me|unarodnata konstelacija se reflektira vo toj pravec. Eden vnatrealbanski konsenzus sostaven od politi~ki, voen i intelektualen faktor bi bila prifatliva formula za sozdavawe na edno relevantno pregovara~ko telo, od albanskata strana, telo koe bi bilo isprepleteno so demokratska i vostani~ka legitimnost i bi ponudilo albanska politi~ka platforma za pregovorite. Sakam da poveruvam deka i ovoj pat nema da zadocnime kako i dosega, zarem ne?

Za kraj: Vesta deka pratenikot Hisni [a}iri preminal vo redovite na ONA pretstavuva presvrtnica vo vestite od minatata nedela.

Lobi, Bota Sot, mart 2001 g.

[ 92 ]

Bez vklu^uvawe na ONA ]e bide mo[ne problemati^no da se zapre vojnata

DW: Gospodine Osmani, mnogu se {pekulira deka pri~inite za zapo~nuvawe na vooruèniot konflikt bea oceneti kako vojna na klanovi i na interesi... Rufi Osmani: Vakvata konstatacija ne e dovolen argument, osobeno ne vo taborot na albanskite buntovnici imaj}i predvid deka vo izminatite deset godini Albancite se obiduvaa preku politi~kite izbranici vo instituciite na makedonskata dràva da gi realiziraat svoite barawa na demokratski na~in, no, za àl, tamu kade {to ne uspeva politikata, sekoga{ zapo~nuva vojna, pa taka Makedonija vo ovoj slu~aj ne be{e nikakov isklu~ok. Naprotiv, oficijalnata propaganda be{e deka taa dràva e model – mostra za kvalitetno re{avawe na me|uetni~kite odnosi.

DW: ako e taka, spored Vas, po otpo~nuvawe na nedelnata ofanziva, ima li {ansi za pomiruvawe ili za soìvot me|u Makedoncite i Albancite? Rufi Osmani: Mislam deka poslednata makedonska ofanziva be{e edna takti~ka i strate{ka gre{ka. Taa be{e pottiknata od euforijata i anti-albanskata kampawa na odredeni intelektualni i vladini krugovi, koi, vodeni od nade`ta deka }e moàt da realiziraat voena pobeda, zapo~naa edna avantura od vakva priroda. Mislam deka i tie samite se uverija deka vo ovoj slu~aj ne moè da ima voena pobeda i deka edinstvenata alternativa za re{avawe na konfliktot e dijalog kako na~in za postignuvawe na mir. Sekako deka postojat {ansi za eden razumen dijalog, osobeno po prisustvoto i soodvetnite intervencii na relevantniot me|unaroden faktor koj momentalno raboti vo ovaa nasoka.

DW: kako go zamisluvate sostavot na platformata za me|uetni~ki dijalog? Rufi Osmani: Postoi realna voznemirenost deka vo ovoj slu~aj politi~kiot, voeniot i intelektualniot faktor i voop{to albanskiot faktor vo Makedonija ja povtoruva gre{kata {to ja prave{e albanskiot faktor vo Kosovo za vreme na kosovskata kriza. Vo ovoj slu~aj treba da se napravi unificirawe i da se postigne celosen konsenzus na albanskiot faktor so edinstvena cel: albanskata platforma da gi soedini site albanski aspiracii [ 93 ] ve}e potvrdeni i pred doma{niot i pred stranskiot faktor, proklamirani i od albanskiot voen faktor {to aktuelno e vo liniite na frontot.

DW: toga{, Vie ste za vklu~uvawe na pretstavnicite na ONA? Rufi Osmani: Nikoga{ ne sum imal dilemi vo taa nasoka, bidej}i bez vklu~uvawe na ONA }e bide mnogu te{ko da se zapre vojnata i osobeno da se postigne dogovor koj }e bide dolgotraen i prifatliv za obete strani. Treba da ni bide jasno deka na voeniot front ne se nitu Osmani, nitu Xaferi, nitu pak Imeri, na toj front se tokmu pretstavnicite na ONA. Nitu eden faktor ne mo`e da go izbegne nivnoto zastapuvawe, osobeno ne me|unarodniot faktor kako re{ava~ki faktor za izlez od ovaa situacija.

DW: kade go gledate mestoto na Arben Xaferi? Zarem ne dojde krajot na negovata politi~ka idnina? Rufi Osmani: Ubeden sum deka negovoto konsekventno opstojuvawe na poziciite vo Makedonskata Vlada, i pokraj voeni aktivnosti koi se vr{ea osobeno vrz albanskite civilni celi vo celost, go devalvira ovoj politi~ar i negovata politika. Mislam deka politikata na g. Xaferi i ostanatite vo ovie kriti~ni momenti do`ivuva definitiven raskol i taa politika sigurno nema da bide politi~kata idnina na Albancite vo Makedonija. Sepak, vo ovie momenti toa ne e glavnoto pra{awe. Glavniot moment e celokupniot albanski faktor da gi soedini vo sebe site segmenti na negovoto pretstavuvawe od politi~ki, voen i intelektualen aspekt i da dade re{ava~ki pridones za izlez od voenata sostojba so postignuvawe politi~ki dogovor.

DW: [to barate Vie od me|unarodniot faktor? Dali ste razo~arani od izjavite na zapadnite politi~ari? Rufi Osmani: Mislam deka izjavite na zapadnite politi~ari treba da se podrazbiraat i da se ~itaat me|u redovi. Tie imaat svoi principi {to se baziraat na me|unarodnoto pravo i go isklu~uvaat nasilstvoto kako sredstvo za realizirawe na politi~kite celi. Delumno, gi razbiram tie izlagawa, osobeno od pri~ina {to me|unarodniot faktor kako nikoga{ dosega vo tekot na krizite na Balkanot, pravilno gi razbira i gi poddrà barawata na Albancite. Me|unarodniot faktor bara od Makedonskata Vlada da ponudi politi~ko re{enie vo koe }e bidat prifateni albanskite barawa preku adekvatno institucionalno re{avawe. [ 94 ] Davaj}i & prednost tokmu na ovaa dimenzija na nepoddrùvawe na nasilstvo, tie davat jasna poraka deka integracijata, napredokot i idninata na ovaa zemja i narodite i narodnostite koi ìveat vo nea, zavisat od po~ituvaweto na me|unarodnite standardi.

DW: koi se minimalnite barawa na Albancite za da se smiri situacijata vo Makedonija? Rufi Osmani: Glavnite i optimalnite barawa na Albancite, koi nema pri~ina da ne bidat prifateni od Makedoncite, se: Albancite da imaat dràvotvoren status, da se sproveduvaat mehanizmite na konsenzualnata demokratija osobeno za odlukite koi }e se odnesuvaat na me|uetni~kite odnosi za sega{nosta i za idninata na narodite {to ìveat vo ova zemja. Smetam deka vo taa nasoka ve}e postojat uspe{ni formuli koi, kako takvi, se dokaàle vo zapadnite dràvi. Ne gledam pri~ina zo{to tie da ne bidat prifateni vo Makedonija, bidej}i samo na toj na~in moè da se gradi dràvata i multietni~koto op{testvo kako alternativa na edna stabilna i dolgotrajna idnina na Makedonija.

DW: Gospodine Osmani, Vie samite se povlekovte od aktuelnata politika. Dali planirate da & se vratite na politikata? Rufi Osmani: Vo ovaa situacija podgotven i raspolo`en sum da igram uloga na lice so dobra volja i da gi ponudam svoite uslugi bazirani vrz mojot porane{en politi~ki kapital so edna edinstvena cel: da se izleze od ovaa situacija, da nema porazeni i pobednici, odnosno pobednici da bidat site gra|ani na Makedonija, Makedonci i Albanci i da pobedi idninata na Makedonija soglasno barawata, kriteriumite i standardite na me|unarodnata zaednica. Jas, vo ramkite na ovie dimenzii, bi go dal svojot pridones, dokolku site zainteresirani strani pobaraat da se upravuva racionalno konfliktot {to momentalno go imame.

DEUTSCHE WELLE, april 2001 g. [ 95 ]

Vojnata vo Makedonija i nejzinite posledici vo odnosite Makedonija - Kosovo

Kosovo, predmet na oficijalnata makedonska propaganda, zo{to?

Od po~etokot na vojnata vo Makedonija za oficijalnite i civilnite makedonskite krugovi Kosovo be{e i ostana „glaven objektiv”, alijas „deùren krivec” i pri~ina odnosno pretekst za vojnata vo Makedonija. Soglasno prethodno zacrtanite objektivi, najvisokite politi~ki strukturi, trgnuvaj}i od pretsedatelot, premierot pa s$ do celiot politi~ki, intelektualen i mediumski spektar, bez isklu~ok, vo hor go obvinuvaat Kosovo za “agresija vrz Makedonija”. Ovaa konjukturna propaganda dostigna kulminacija so govorot na pretsedatelot na Makedonija na samitot na Evropskata unija vo Stokholm i so obra}aweto na premierot do makedonskiot narod na pragot na voenata ofanziva na oficilenite makedonski sili protiv albanskite buntovnici. Makedonskiot pretsedatel, koj vsu{nost be{e izbran prete`no so albanskite glasovi vo Makedonija, me|u drugoto izjavi: „Korenite na ovaa kriza treba da se baraat vo vnatre{nata politi~ka situacija vo Kosovo, agendata na teroristite (alijas ONA) koi se zagrièni za situacijata vo Kosovo i se obiduvaat da izvezuvaat terorizam, destabilizacija i ideologija na nasilstvoto od Kosovo vo Makedonija...” Makedonskiot premier pak izjavi: „Imame rabota so direktna agresija na teroristi~ki bandi od Kosovo protiv Makedonija i na na{eto gostoprimstvo kon kosovskite begalci tie vozvra}aat so agresija...” Za makedonskite vlasti i javnoto slovensko mislewe vo celina, Kosovo e sinonim za „kriza, terorizam, destabilizacija, ideologija na nasilstvo, {verc” ili poednostavno kaàno - Kosovo e izvor na celoto zlo na Balkanot. Porakata koja Makedoncite ja ispratija do me|unarodniot faktor, be{e deka JIE ne moè ekonomski i politi~ki da se stabilizira i da se integrira bez „na bilo koj na~in da se disciplinira i stabilizira Kosovo, glavnoto àri{te na me|unarodniot ekonomski i politi~ki kriminal koe ima golem potencijal da go destabilizira celiot region”. Od eden aspekt, makedonskata poraka n$ potsetuva na metafizi~kite sindromi na neuspe{nata srpsko-makedonska politika i mo{ne transparentno go manifestira [ 96 ] svoeto golemoto nezadovolstvo {to na teritorijata na Kosovo ne se pove}e „srpskite militantni sili za stabilizacija”. Od druga strana pak, ovaa politika ima za cel da ja ubedi me|unarodnata zaednica deka ve}e e „krajno vreme” da ja „korigira gre{kata” koja ja napravi za vreme na voenata intervencija vo 1999 g., preku „povtornoto stabilizirawe na Kosovo” preku negovo vra}awe vo srpsko-jugoslovenskiot protektorat. Kulminacija na ovaa militantna i politi~ka arogancija se postigna so ~inot na zatvorawe na makedonsko-kosovskata granica, pove}e od tri nedeli, i so voenata intervencija na makedonskata vojska nad kosovskite sela, pri {to zaginaa dvajca civili, a desetici drugi bea raneti. Makedonskata opsesija bazirana na proviniencijata na predrasudite se stremi po sekoja cena da gi anatemisa kosovskite Albanci i tie od “`rtven narod” i “narod poddràn od Zapadot” da bidat pretstaveni pred re{ava~kiot me|unarodniot faktor kako „element na agresija i glaven destabilizator vo regionot”. Terminologijata koja se upotrebuva za da se obvini Kosovo se pravi na edno mo{ne nisko politi~ko i diplomatsko nivo, me|utoa za avtorot na tekstot ova ne prestavuva iznenaduvawe, bidej}i tokmu aktuelnata Makedonska Vlada e taa koja se identifikuva so politi~ki i ekonomski kriminal kako na~in na upravuvawe so Vladata, fakt koj & ovozmoùva da bide „posebna” vo sporedba so mnogute drugi vladi na dràvite vo regionot. Na krajot na krai{tata, iako ovie obvinuvawa direktno bea adresirani do politi~kite subjekti i do kosovskiot narod, na ni{an go imaa pred s$ me|una rodniot faktor, ~ie vladeewe, spored Makedoncite, ne be{e adekvatna supsti tucija na porane{niot srpski reìm soglasno „slavomakedonskite strate{ki interesi vo regionot”.

Koja be{e reakcijata protiv ovaa propaganda

Dali e proporcionalna reakcijata protiv ovaa „makedonska fodul politika” od strana na celiot albanski faktor voop{to, a osobeno na Albancite vo Makedonija i vo Kosovo, e pra{aweto koe avtorot se obiduva da go analizira vo prodolènie na ovoj tekst. DPA, partnerot vo vladinata koalicija, prodolùva da pokaùva indiferentnost i neopravdana tolerancija vo vrska so ovaa nevidena anti-kosovska propaganda, bidej}i se najde vo „politi~ki noìci” pome|u ekstremnata èlba na nejzinite lideri i me|unarodniot pritisok da ostane po sekoja cel del od Makedonskata Vlada i kako rezultat na nejzinata funkcionalna hendikepiranost da ja ko~i ovaa anti-kosovska propaganda. Celosnoto demaskirawe na DPA kako del od Vladata na Georgievski, denes se slu~uva na eden tragikomi~en na~in, kako posledica na faktot deka do v~era DPA propagira{e deka navodno e vo misija na gradewe dobri relacii i odnosi pome|u Makedonija i Kosovo i deka svoeto angaìrawe go realizira vo ramkite na aran`manite na Paktot za stabilnost, kako poseriozen me|unaroden obid za me|usebna sorabotka, stabilnost i regionalno i evropsko integrirawe na ovoj del na Balkanot. Anahroni~en e rezultatot na „mo{ne silnoto angaìrawe” na liderite na DPA [ 97 ] od aspekt na argumentirawe na pravoto na Kosovo za nezavisnost od „pozicija na makedonski vladin pretstavnik” denes koga nejzinata Vlada celosno go devalvira ova angaìrawe. Golemiot MOLK i celosnoto politi~ko koleni~ewe pred ovaa nevidena propagandisti~ka agresivnost, ubedlivo ja konsumiraat retorikata na „infla ciskiot patriotizam” na DPA na ~elo so g. Xaferi. Kako naedna{ se istopi „tolku golemiot politi~ki kapital” i me|unarodno potvrdenata vizijata „made by DPA” tolku mnogu propagirana kako sveta vizija od strana na celosno cenzuriranite lokalni mediumi, se postavuva kako najgolemata ironi~na dilema vo ~estite “bo{ muabeti” koi postojano se vrtat vo brojnite albanski kafeani {irum Makedonija. Zo{to? Bidej}i denes, kako nikoga{ porano, ne e samo na{ata politi~ka elita taa {to ne komunicira i ne koristi dijalog, istata praktika ja koristat i drugite nepoliti~ki asocijacii i krugovi, vo prv red intelektualnite, so {to u{te edna{ realno se otslikuva na{ata gorka vistina na eden politi~ki i intelektualen etnos na “po~etokot na tranzicijata”, ta`na slika, a ne humor vo ovie odlu~uva~ki migovi za sudbinata na na{iot narod. Albanskite opozicioni politi~ki partii i drugite civilni i nevladini asocijacii vo Makedonija imaa korektni verbalni izjasnuvawa, me|utoa ostanaa samo na verbalnata dimenzija kako posledica na nedostatokot na nivnata realna funkcionalna mo} i golemata segmentacija i dezorientacija na nacionalniot potencijal vo celost. Kosovskite politi~ki partii, no ne i kosovskite institucii, glavno bea zadovolni so verbalnite izjavi za osuduvawe i otfrlawe na makedonskite obvinuvawa kon Kosovo, poddrùvaj}i gi barawata i pravata na Albancite vo Makedonija i naj~esto so toa zavr{uva{e nivnata politi~ka aktivnost vo vrska so aktuelnata kriza. Javnite institucii, osobeno albanskite nau~ni institucii vo Kosovo i vo Makedonija, re~isi celosno molknaa, nedostasuvaa analizi, izlagawa, preporaki, objavuvawe na albanskite argumentite vo vrska so vojnata vo Makedonija и vo vrska so temata koja e predmet na ovaa analiza pred me|unarodniot odlu~uva~ki faktor. Tokmu albanskata dijaspora, toj neumorliv nacionalen faktor, kako i sekoga{ taka i vo ovoj slu~aj, gi mobilizira{e svoite redovi i u{te edna{ go podigna glasot, vo znak na protest, branej}i gi pravata na Albancite vo Makedonija i kako protiv odgovor na makedonskite obvinuvawa kon Kosovo se sprotivstavi so razli~ni aktivnosti, protesti, lobirawa i diplomatski angaìrawa kaj zapadnite kancelarii. Postojat dva segmenti na podignata svest kaj civilnoto naselenie vo kosovskoto op{testvo koi zasluùvaat komplimenti za osobenoto angaìrawe okolu situacijata vo Makedonija и vo tie ramki и za temata na ova analiza. Mladinata i albanskiot narod vo Kosovo go so~inuvaat prviot povitalen i posvesen segment i preku pomasovni protesti i demonstracii na celata teritorija na Kosovo se solidariziraa, kako nikoga{ do sega, so albanskiot narod vo Makedonija, pred [ 98 ] s$ ispra}aj}i va`na poraka do makedonskite politi~ari i me|unarodniot faktor deka ne moàt da ostanat indiferentni pred edna vakva situacija. Vtoriot segment gi opfa}a pi{anite i delumno elektronskite mediumi, glavno vo Kosovo, a pomalku i vo Makedonija, koi vo kontinuitet gi sledea zbidnuvawata vo Makedonija i prosleduvaa adekvaten protiv odgovor na makedonskite obvinuvawa, no samo na nacionalno i mnogu malku i na me|unarodno nivo. Re~isi vo celost nedostasuvaa albanskite reakcii i polemiki vo makedonskata javnost kako rezultat na ograni~enite mo`nosti za pretstavuvawe, {to vsu{nost pretstavuva{e propu{tena {ansa. Nedovolnata prisutnost, ili da ne kaàm, re~isi celosnata apstinencija vo zapadnite elektronski i pi{ani mediumi e golem propust koj treba da se kori gira mnogu brzo, imaj}i ja predvid golemata mo} na javnoto mislewe vo ovie zemji pri donesuvawe na odlukite na zapadnite vladi i najva`nite me|unarodni institucii.

Hitot na vojnata vo Makedonija, zatvorawe na granicata so Kosovo

Zatvoraweto na makedonsko-kosovskata granica e politi~ki ~in bez presedan so mo{ne golemi negativni posledici po ekonomiite na dvete zemji, osobeno za Makedonija, analizirano vo kontekst na izvozot, buxetot i razvojot. Tokmu Kosovo i kosovskiot pazar so dva milioni potencijalni potro{uva~i bea tie {to ovozmoìja ekspanzija na izvozot na makedonskata ekonomija {to vo 2000 godina dostigna brojka od nad 200 milioni amerikanski dolari ili nad 10 % od godi{noto BDP. Ovoj fakt go postavi Kosovo na tretoto mesto na spisokot na zemji koi uvezuvaat makedonski proizvodi i po desetgodi{no stagnirawe & ovozmoì na Makedonija povisok ekonomski porast, vidno podobruvaj}i gi makroekonomskite parametri i trgovskiot bilans i istovremeno podobruvaj}i go pla}aweto vo R.Makedonija . Kosovo & оvozmoì na makedonskata ekonomija poprivilegirani, re~isi mono polisti~ki pozicii, vo vzaemnite trgovski odnosi, glavno pretvoraj}i se vo uvozno potro{uva~ko dru{tvo so site ekonomski nedostatoci koi go sledat ovoj fenomen i & ovozmoì golema ekonomska dobivka na makedonskata ekonomija. Za~uduva~ki be{e makedonskiot protivodgovor, preku oficijalnata politika, so celosno prekinuvawe na bilateralnite odnosi {to ima{e golemi negativni posledici osobeno za samata makedonska ekonomija. Nepravednoto zatvorawe na granicata so Kosovo i arogantnoto otfrlawe na predlogot za povtorno otvorawe na istata, neminovno }e predizvika spontana reakcija od kosovskata strana vo forma na odbivnost kon makedonskite proizvodi i celosno preorientirawe na kosovskite potro{uva~i i trgovci kon alternativnite pazari. Makedonskite pretstavnici ne treba da zaboravat deka makedonskata ekonomija ima konkurentna komparativna prednost tokmu kon kosovskata ekonomija. Alternativi za izvoznata supstitucija za kosovskiot pazar nitu ima, nitu pak [ 99 ] bi moèlo da se iznajdat i prodolùvaweto na ovaa politika }e go zgolemi vnatre{niot deficit i prazninite vo makedonskata ekonomija, a krajnata cena na ovaa pogre{na politika }e ja platat samite gra|ani na Makedonija. Vo ovoj pravec nedostiga{e pokonkreten anga`man na Stopanskite komori na Kosovo i Makedonija i drugite biznis-asocijacii vo smisla na osvestuvawe na oficijalnata makedonska politika za vzaemnite {teti od vakviot ~in na ednostranoto zatvorawe na granicata za protok na lu|e i stoki. Kosovskiot odgovor kon eden vakov ~in }e bide adekvaten - recipro~en vo bliska idnina, no sekoga{ imaj}i predvid deka postojnite alternativi na pazarnata supstitucija ne se racionalni i deka donesuvaweto na politi~kite odluki aktuelno ne e vo nadle`nost na kosovskiot politi~ki faktor. Reakcijata na me|unarodniot faktor za zatvorawe na granicata, osobeno na onoj {to momentalno upravuva so Kosovo, be{e mo{ne bavna i nevoobi~aeno tolerantna, iako istiot faktor se soo~uva so mnogu problemi pri realizacijata na negovata misija vo Kosovo. Vakvata reakcija delumno e posledica i na bavnoto reagirawe na kosovskite subjekti vo vrska so ovaa problematika. Voenata intervencija i ubistvoto na kosovskite civili be{e odmazdni~ki voen ~in bez presedan, koj vo su{tina ja manifestira slabosta i nervozata na Vladata na oficijalno Skopje kako posledica na faktot deka od po~etokot na konfliktot vo Makedonija istiot se upravuva od pogre{ni pozicii i premisi baraj}i go vinovnikot za konfliktot – sporot vo tu| politi~ki i teritorijalen dvor.

Za kraj:

Borbata na albanskite buntovnici vo Makedonija ima vnatre{na geneza i etimologija i fakt e deka Kosovo ne moè da ima direktno vlijanie vo ovoj konflikt bidej}i istoto (Kosovo) e upravuvano od strancite, a ne od samite Albanci vo Kosovo. Ova e su{tinski fakt koj oficijalno Skopje i civilnata makedonska strana sakaat da go zaobikolat, no istovremeno i poargumentirano da go demantiraat pred me|unarodniot faktor. Klu~ot za re{avawe na albansko-makedonskiot voen spor e vo Skopje i Tetovo, bidej}i pri~inite za zapo~nuvawe na vojnata se vnatre{ni i ne se pottiknati od nikakov „kosovski paternalizam od Pri{tina”. Vpro~em, i politi~kite celi na albanskite buntovnici se naso~eni kon povtorno pravno-politi~ko definirawe na Makedonija po~ituvaj}i go integritetot i teritorijalniot suverenitet na samata Makedonija, sprotivno na lagite i dezinformaciite na makedonskite vlasti. Krajno vreme e aktuelnite makedonski vlasti da ja smenat politi~kata dioptrija i da po~nat da gradat prijatelski odnosi so Kosovo, prifa}aj}i ja novata albanska realnost na politi~kata karta na Balkanot. Ovaa nova realnost vo vrska so Kosovo ja isklu~uva starata nostalgija kon Belgrad, nezavisno od privremenata euforija {to be{e pri~ineta so ~inot na [ 100 ] skore{noto potpi{uvawe na dogovorot me|u Makedonija i Srbija za iscrtuvawe na zaedni~kata teritorijalna granica i na teritorijalniot del na Kosovo. Gradeweto prijatelski odnosi me|u Makedonija i Kosovo podrazbira povtorno balansirawe na vnatre{nite odnosi me|u Makedoncite i Albancite vo Makedonija kako preduslov za dolgotrajna stabilizacija na Makedonija. Prodolùvaweto na dosega{nata anti-kosovska obvinitelna retorika i prodolùvaweto na diskriminatorskata politika kon ovde{nite Albanci, podrazbira prodolùvawe na procesot na vnatre{na dezintegracija i zakana od pretvorawe na Makedonija od „oaza na mirot” vo „oaza na nestabilnosta” od regionalni razmeri. Ovoj rizik e realen imaj}i ja predvid vnatre{nata i regionalnata konfliktnost vo vrska so Makedonija, nasproti zatvoraweto na pati{tata za integracija, napredok i perspektiva na nejzinite gra|ani. Avtorot na analizata nema dilema deka makedonskite vlasti i makedonskoto civilno naselenie }e si prodolàt po staro vo ovaa nasoka kako del od nivnoto scenario za devalvirawe na albanskite politi~ki barawa koi se prva, za àl, i posledna to~ka na zaedni~kiot izve{taj na albanskite vojnici i politi~ari.

Edna poraka

Dodeka pretstavnicite na integriranata me|unarodna politika nosat poraki za posredni{tvo vo Makedonija, vie, albanski politi~ari, {to pravite?! Nemojte ni slu~ajno da pomislite deka denes, koga bitieto i idninata na albanskiot narod vo Makedonija se pred golema opasnost za nivnoto opstojuvawe, narodot go interesira koj od vas bil i e kodo{ i na koja strana i pripa|a? Denes, kako nikoga{ porano, treba da bideme zaedno, bidej}i samo zaedno mo`eme da bideme na nivoto na ovoj istoriski moment, za{to vo sprotivno na{ata nacionalna nesre}a }e bide rezultat na va{ata kletva.

“Vie mo`ete da igrate so va{ata li~na sudbina, no nikako nemate pravo da si igrate so sudbinata na na{iot narod...”

Bota Sot, Lobi i Koha Ditore, april 2001 g. [ 101 ]

Dosega[noto glumewe dijalog e opasna zamka koja se zakanuva da go reciklira konfliktot. Zo[to?

I pokraj intenzivnite poseti na najvisokite pretstavnici na me|unarona ta diplomatija i nivnite supstancijalni poraki za zapo~nuvawe dijalog za spornite pra{awa, se prodol`uva po staro so glumeweto dijalog me|u makedonskite pretstavnici i pretstavnicite na albanskite politi~ki partii vo РМ. Vo periodot od prekinot na voenite konfrontacii, pa dosega, vidno se razjasnija dijametralno sprotivstavenite politi~ki pozicii na dvete strani. Postojat su{tinski razliki vo vrska so pri~inite za krizata-konfliktot i analogno so pristapot kon analiziraniot fenomen se predlagaat mnogu alternativi i scenarija kako re{enija za spornite pra{awa. Ovie su{tinski razliki za pri~inite i pati{tata za re{avawe na konfliktot - krizata se karakteristi~ni kako za makedonskata, taka i za albanskata strana, no istovremeno i samo za albanskata strana osobeno za politi~kiot vo odnos na buntovni~kiot subjekt od aspekt na upravuvawe so krizata. Avtorot }e se obide da analizira nekoi od faktorite koi direktno go odreduvaat upravuvaweto i re{avaweto na sporot vo РМ.

Mas-mediumite i javnoto mislewe

Sredstvata za javno informirawe i nivniot pridones vo kreiraweto na javnoto mislewe „za dijalog” e eden od najzagriùva~kite faktori. Makedonskiot informativen spektar, bez ogled dali e vladin ili civilen, upotrebuvaj}i terminologija koja vo su{tina ja pottiknuva vojnata, go orientira javnoto mislewe „protiv supstancijalniot dijalog” i protiv pravno-ustavnite procesi kako odgovor na albanskite politi~ki barawa vo Makedonija. Ovaa propaganda koja pottiknuva vojna, vo kontinuitet e poddràna od najvisokite politi~ki pretstavnici po~nuvaj}i od pretsedatelot i premierot na dràvata, pa nadolu kon ostanatiot spektar makedonski politi~ari. Vakvata terminologija e vo celost sprotivna me|u drugoto i na zaklu~ocite doneseni od Makedonskiot Parlament i na terminologijata koristena od porelevantnite me|unarodni institucii. Upotrebata na krajno diskvalifikaciska i neprijatelska terminologija kon albanskite buntovnici, vsu{nost go prodlabo~uva jazot i me|uetni~kata [ 102 ] netolerancija pome|u Makedoncite i Albancite, nasproti zgolemuvaweto na simpatiite i identifikuvaweto na albanskiot narod so ONA. Ovoj vid terminologija direktno go pottiknuva konfliktot i vo celost sozdava voeno raspoloènie kaj javnosta, reduciraj}i go istovremeno prostorot za politi~ko manevrirawe vo pravec na brzo politi~ko re{avawe na konfliktot.

“Vladinite merki za stabilizacija’’ koi proizveduvaat destabilizira~ki efekti

Postavuvawe policiski punktovi so policajci od nealbanska etni~ka pripadnost vo mesta naseleni prete`no so civilno albansko naselenie, pokraj postojanata zloupotreba i maltretirawe i omalovaùvawe na albanskite civili i stopanstvenici, vo golema mera ja zgolemuva nedoverbata na Albancite kon vladinite voeni sili, identifikuvaj}i gi na krajot na krai{tata kako protivalbanski voeni sili. Policiskite akcii, upadi i nasilnoto vleguvawe vo mestata naseleni so albansko civilno naselenie, kako {to bea slu~aite vo Poroj, Xep~i{te i drugite albanski sela vo Tetovo i vo Kumanovo, kako i krivi~nite prijavi od strana na pravosudstvoto, no i misterioznite ubistva na civilite Albanci na grani~niot pojas vo gostivarsko, ja podgrevaat tenzijata vo me|uetni~kite odnosi i u{te pove}e krevaat panika me|u albanskoto civilno naselenie. Nekompenziraweto na ekonomskite {teti na albanskoto naselenie vo kriznite podra~ja vo funkcija na pobrzo stabilizirawe na civilniot ìvot i o~iglednoto dvoumewe vo vrska so prezemaweto itni merki vo sorabotka so me|unarodniot faktor za organizirano vra}awe na raselenite Albanci, sozdade u{te pogolem somne` kaj albanskiot narod za vistinskite nameri na aktuelnata Vlada. Dosega{nite “vladini merki za stabilizacija” vo kontekst na ovie postaveni pra{awa signaliziraat na neodgovornost i ni{ka nesigurnost na pra{aweto {to ni nosi utre{ninata, {to }e ima golemi posledici, osobeno vrz raselenite Albanci. Politi~kite barawa na Albancite i politi~kata ponuda na Makedoncite kako protivodgovor, daleku od uramnoteèniot politi~ki kompromis, zo{to? Protivodgovorot na Makedoncite na politi~kite barawa na Albancite koi se artikulirani, no ne и usoglaseni pome|u politi~kiot i vostani~kiot subjekt, vo su{tina ima verbalno-informativen karakter i ja ima slednava sodrìna : 1. Makedonija treba da go zajakne gra|anskiot koncept na dràvata, a Albancite treba da ja dokaàt lojalnosta kon dràvata. Dosega{niot gra|anski koncept na dràvata so celosni makedonski nacionalni atributi, objektivno ve}e & pripa|a na politi~kata istorija i pokraj faktot {to vladinite politi~ari i ponatamu arogantno se zalagaat za sprotivnoto. И pokraj ovoj rigiden oficijalen stav, ve}e e evidentno deka moèbi eden gra|anski koncept so albansko-makedonsko dvobitie bi moèl da bide model na kompromis prifatliv za dvete strani. Imponiranata lojalnost kon dràvata, nasproti postojanoto demokratsko [ 103 ] odbivawe pridruèno so kontinuirano nasilstvo kako metod za disciplinirawe na Albancite, definitivno is~ezna. Dov~era{nata ramnoteà bazirana na nasilni~kata lojalnost definitivno zavr{i so prviot istrel od vostanieto vo Makedonija. Konceptot na novata lojalnost kon dràvata treba da podrazbira transformirawe i reformirawe na dràvnata struktura vklu~uvaj}i go albanskiot nacionalen identitet vo dràvnite strukturi kako preduslov na novata lojalnost na recipro~nata dimenzija. 2.. Nema da se prifatat barawata koi se orientirani vrz promena (ru{ewe) na dràvniot unitaren sistem. Realno, ne moè da se napravi seriozen dijalog poradi politi~koto kli{e {to kako refren se povtoruva vo praznata makedonska antiteza. Zamenata na unitarniot koncept na sistemot so neunitaren i decentraliziran sistem, vsu{nost pretstavuva Hamletova dilema na definitivno otstranuvawe na diskriminacijata ili ponatamo{en soìvot so nea. Otkaùvaweto od ova klu~no barawe ne treba da se napravi vo niedna varijanta na politi~ki kompromis. 3. Ako se smeni Ustavot spored barawata na Albancite, toga{ kako }e se spravime so barawata na drugite malcinstva e tezata na najgolemiot albanofob, porane{niot pretsedatel Kiro Gligorov. Celta na ovaa teza e relativizirawe na barawata na Albancite i spu{tawe na istite na nivo na drugite etni~ki malcinstva so la`no alibi i vo misija na gradewe na promakedonski alijas antialbanski blok, {to ve}e funkcionira vo oficijalnite voeno-policiski strukturi. Da se potsetime deka drugite nealbanski nacionalnosti vo РМ ne moàt da se sporedat so Albancite и zaradi slednata faktografija: - Mo{ne golema politi~ka, intelektualna, ekonomska i demografska disproporcija pome|u albanskata zaednica i drugite malcinstva vo Makedonija; - Etni~kata teritorijalna kompaktna rasprostranetost na Albancite vo severozapadniot del na РМ, koja ovozmoùva prakti~na implementacija na pravnata i politi~kata ramnopravnost, koja mnogu dobro se argumentira so 25 albanski op{tini nasproti edna romska i edna turska op{tina, {to od druga strana ja pravi disfunkcionalna prakti~nata implementacija na ramnopravnosta preku izvr{nata vlast kaj drugite nacionalnosti. 4 . Treba da se ra{iri fakti~kata upotreba na albanskiot jazik vo javnata administracija i vo obrazovanieto, no ne da se oficijalizira na nivo na dràvata. Ova e u{te edna „biser” na dokaàniot albanofob, porane{niot minister za vnatre{ni raboti, g. Fr~kovski, aktuelen sovetnik vo senka na pretsedatelot g. Trajkovski. Ovaa teza vsu{nost ja otfrla oficijalnata upotreba na albanskiot jazik vo centralnata administracija, Parlamentot, Vladata, diplomatijata, javniot sektor, policijata, vojskata i vo celiot spektar na centralnata vlast koja efektivno se realizira vo glavniot grad i realno ja so~inuva efektivnata realna vlast vo Makedonija. [ 104 ] Deka oficijalnata dvojazi~nost realno funkcionira bez su{tinski problemi, svedo~i aktuelnata op{tinska vlast, kade {to albanskiot, pokraj makedonskiot jazik, e vo oficijalna upotreba kako oficijalen jazik. Edinstvenata reperkusija za fakti~koto implementirawe na ovaa pravna norma podrazbira centralnata dvojazi~na administracija, pra{awe {to vo eden racionalen vremenski rok moè da se realizira bez golemi investicii. 5. Gradeweto na eden netipi~en model na multietni~ko op{testvo, no ne i multietni~ka dràva, e u{te eden “biser” na pretsedatelot Trajkovski. Odgovorot od Sovetot na Evropa preku usvojuvaweto na rezolucijata so koja se prepora~uva gradewe na multietni~ka dràva kako preduslov za gradewe na multietni~ko op{testvo im se vrati kako politi~ki bumerang na makedonskite vlasti. Ova be{e argumentirana potvrda na politi~kite barawa na Albancite {to go zadolì albanskiot politi~ki faktor da sorabotuva i da gi koordinira aktivnostite so zapadnite instancii. Takanare~eniot „netipi~en model” predloèn od pretsedatelot Trajkovski, vsu{nost predlaga za~uvuvawe na unitarniot sistem na dràvata i im nudi nekakvi prava na Albancite vo individualna gra|anska dimenzija, otfrlaj}i gi kolektivnite prava i kako takov }e ostane “netipi~en”, isto kako i negoviot predlaga~. 6. Kako logi~en zaklu~ok na makedonskite tezi kako protivodgovor na politi~kite barawa na Albancite vo javnosta se prezentira politi~ki sublimirana alternativa na tezite na SDSM deka: - Albancite treba da steknat ~uvstvo deka ne se marginaliziraat i ne se tretiraat kako gra|ani od vtor red i deka - idninata na Makedonija e vo gradewe na integrirano op{testvo, a ne vo podeleni etni~ki geta. ûvstvata na marginalizacija, majorizacija i masovna i nasilna zloupotreba vrz Albancite od strana na makedonskata dràva, osobeno vo vremeto na vladeeweto na SDSM, se edni od glavnite pri~ini koi gi nateraa albanskite buntovnici da go zemat oru`jeto v race za da gi zaprat scenarijata od vakov vid vo idnina. Edinstvenite garancii koi }e ja eliminiraat marginalizacijata i sistematskoto diskriminirawe na Albancite moè edinstveno da bidat ustavno-pravni, po~ituvaj}i gi principite na zapadnata politi~ka integracija i ekonomskata globalizacija zaedno so sistematsko avansirawe na kulturniot i nacionalniot diversitet . Dosega{nata makedonska getoizacija i integracija vo odnos na Albancite, vsu{nost ima eden zaedni~ki naziv, prinudna asimilacija i neslu~ajno, alternativata od vakva priroda ve}e propadna. Ovoj vid na integracija be{e anahroni~en, antilogi~en i antimatemati~ki. Zo{to? Za{to Albancite kako del od edna sedummilionska nacija i so celosno paralelen kulturen identitet, realno, ne e mo`no da se integriraat vo eden celosno sprotiven sistem na vrednosti na drug narod koj broi ne{to pove}e od eden milion pripadnici. Ne slu~ajno pretsedatelot na ova dràva ne moè da najde nitu eden „~esen” Albanec [ 105 ] za ~len na negoviot „famozen” sekretarijat „integriran vo makedonskiot sistem” za da debatira za spornite pra{awa . Ponudenata integracija za ovde{nite Albanci od strana na Slovenite vo Makedonija, i pokraj celosnata dezintegracija na porane{nite ju`noslovenski dràvi, vo sr` e protivzapadna alternativa vo odnos na zapadnata politi~ka integracija i kako tranzitna alternativa ve}e ne moè da najde nitu eden potro{uva~ vo vnatre{niot i me|unarodniot politi~ki pazar.

Za kraj:

Zo{to politi~kite aktivnosti na makedonskite politi~ari i na albanskite politi~ki parti vo РМ ne davaat rezultat i pokraj celosnata me|unarodna poddr{ka za stavawe kraj na krizata e dilema koja ~esto pati se postavuva vo javnosta i me|u diplomatskite krugovi vo Makedonija.

Odgovorot e eden i edinstven

- Obidot za marginalizacija na ONA od masata na politi~kite pregovara~i prestavuva metafizi~ki obid koj predizvikuva opasnost i moè da ima povraten bumerang efekt. - Igrata so takanare~enata {iroka vladina koalicija u{te edna{ ja potvrduva tezata deka obidot da se soo~ime so krizata e celosno konjukturna so elementi na golema politi~ka neodgovornost и celosno vo funkcija na idnite parlamentarni izbori. - Aktuelnata Vlada soo~ena so mnogu finansiski i ekonomski skandali na nejzinite najodgovorni funkcioneri zaedno so politi~kata indiferentnost vo odnos so aktuelnata kriza ja predloì alternativata na {irokata koaliciona Vlada kako odgovor na evidentnoto gubewe na vnatre{nata i osobeno me|unarodnata poddr{ka, no bez uspeh. - Formiraweto na samo dve politi~ki podeleni strani, albanska i makedonska, vo koi zadolìtelno treba da se inkorporiraat politi~kite pretstavnici na ONA, moè da sozdade strani za razgovor i moè da obezbe di parlamentarno mnozinstvo koe }e ovozmoì eventualniot politi~ki dogovor da bide potvrden vo Parlamentot. Spored Stopanskata komora direktnite ekonomski {teti i zagubi vo ekonomijata na Makedonija od po~etokot na konfliktot do denes se dviàt do 400 milioni germanski marki, dodeka spored Ministerstvoto za ekonomija {tetata iznesuva do 700 milioni germanski marki. Ovie neopravdani tro{oci se su{tinska zakana {to bi moèlo da ja vrati Makedonija od vode~ka zemja vo ekonomskite reformi vo JIE do zemja so golema ekonomska i politi~ka zakana i so perspektiva na stopanski bankrot. Iskustvoto so racionalnoto upravuvawe vo situaciite od vakva priroda, osobeno za vreme na vojnite vo Bosna, Kosovo i aktuelno vo Pre{evskata dolina, pretpostavuva vklu~uvawe vo razgovorite na zavojuvanite strani pod patronat na me|unarodniot faktor. [ 106 ] Dosega{nata praktika i obidot na makedonskite politi~ki pretstavnici, me|unarodniot faktor i osobeno na vnatre{niot albanski politi~ki faktor za namerna izolacija na voeniot albanski faktor, prestavuva zakana so efekt na bumerang ne samo za krevkiot mir, tuku i za aktuelniot albanski politi~ki faktor vo Makedonija, defaktoriziraj}i go istiot pred s$ pred samite Albanci vo RM. Makedonsko-albanskiot spor vo Makedonija stanaa prioritet na me|unarodnata politi~ka agenda, ne kako posledica na “inernoto integrirawe” na albanskiot politi~ki subjekt vo makedonskiot sistem, tuku blagodarenie na albanskoto vooruèno vostanie na ONA . Epilogot na ovoj spor neizbe`no podrazbira politi~koto prisustvo na ONA kako sostaven element na albanskata strana na masata za pregovori. Igrata na albanskite politi~ki pretstavnici bez prisustvoto na ONA ve}e e pri kraj i zatoa pretstavnicite na DPA treba edna{ za sekoga{ da ja zatvorat stranicata na politi~ka hipokrizija i da ovozmoàt unifikacija na albanskiot faktor kako preduslov za uspe{en dijalog. Vo prilog na ovaa konstatacija postoi i dosega{nata seriozna vozdrànost na albanskite buntovnici so cel da se dade prednost na unifikacijata na platfor mata i na politi~kata delegacija kako patokaz za re{avawe na konfliktot. Dosega{niot pristap vo pravec na upravuvaweto so krizata se karakterizira{e po samoproglaseniot voen vladin triumf, {to bi zna~elo deka se pravi smetka bez stopanot, no ovaa smetka nema komu da mu se isprati i kako takva podrazbira neuspe{no politi~ko upravuvawe. Povtornoto zapo~nuvawe na konfliktot za vreme na posetata na makedonskiot pretsedatelot vo Va{ington so argumenti dokaùva deka vremeto na glumewe dijalog zavr{i. Da se nadevame deka vra}aweto od Amerika }e nazna~i golem pozitiven presvrt kon dijalog so rezultati.

Bota Sot, Lobi, april 2001 g. [ 107 ]

mirovnata misija na dvojkata Robertson-Solana zaedno so vukovarizacijata na albanskite naseleni mesta i civili od vladinite voeni sili - specifi^en paradoks. zo[to?

Povtornoto pojavuvawe na ONA kako bumerang vo odnos na „vladinata voena pobeda”

Povtorniot po~etok na vooruèniot konflikt pome|u Osloboditelnata nacionalna armija i vladinite sili za bezbednost na Makedonija ja opravda voznemirenosta i predupreduvawata na mnogu analiti~ari deka vooruèniot konflikt be{e privremeno zapren i deka igrata na politi~arite so procesot na politi~kiot dijalog be{e opasna konjukturna stapica so bumerang posledici. Prodolènieto na voeniot konflikt se karakterizira so novi momenti vo odnos na po~etokot na konfliktot, и od prvite voeni linii na borbenoto pole se prenesuva na celiot me|uetni~ki albansko-makedonski spektar . Ubistvoto na vladinite pripadnici za bezbednost od prvite borbeni linii od strana na vojnicite na ONA, celosno go argumentira sodràjnoto prisustvo na ONA na borbenite tereni i na mnogu ekspliciten na~in ja negira{e dov~era{na ta pobedni~ka propaganda koja be{e la`no pretstavena od strana na makedonskite vlasti. „Triumfalnoto” vra}awe na ONA vo spomenatata varijanta be{e voena postapka mnogu debatirana od aspekt na idniot voeno-politi~ki trend. Ovoj akt koj se slu ~i za vreme na oficijalnata poseta na makedonskiot pretsedatelot vo Va{ington, u{te edna{ dade „argumenti” deka navodno albanskite vostanici se vsu{nost tie koi se „vinovniot agresor”, no i alibi za „`rtvite”, kako {to vo slu~ajov bea prezentirani makedonskite vladini sili od strana na pretsedatelot i makedonskata politika kaj me|unarodniot faktor. Ovoj „argument” se eksploatira{e kako nikoga{ porano vo vnatre{nata propa ganda i vo oficijalnata diplomatska kampawa so namera da se anatemisaat borcite za sloboda i so cel celosno negirawe na opciite za re{avawe na legitimni politi~ki barawa na Albancite, nasproti kreiraweto izgovor za obnovuvawe na nevideniot vandalizam protiv Albancite. [ 108 ] Bez ogled na faktot {to ovie ubistva ostanaa enigmati~ni od aspekt na me|unarodna verifikacija, bidej}i takvata verifikacija be{e onevozmoèna, ONA, so ovoj akt be{e obvineta kako „vinovnik” za povtornoto zapo~nuvawe na konfliktot, i kako nusprodukt be{e evidentirano zgolemuvawe na obvinuvaweto na albanskite vostanici od strana na me|unarodniot faktor. Ovie obvinuvawa osobeno se manifestiraa vo me|unarodniot diplomatski re~nik od vojnikot broj eden na NATO, gospodinot Xorx Robertson, za vreme na negovata posledna poseta na Makedonija. Na vnatre{en plan vredi da se spomene arogantnoto izlagawe na britanskiot ambasador vo Makedonija so celosno nediplomatski re~nik, a be{e poddràn i od drugite pretstavnici na diplomatskiot kor so {to isklu~itelno se radikalizira{e negativniot stav na me|unarodnata diplomatija kon albanskoto pra{awe vo RM, so {to osobena {teta & e nanesena na osloboditelnata reputacija na albanskite vostanici. Vakvoto odnesuvawe na diplomatskiot kor go isfrli na videlina lo{oto menaxirawe so krizata od strana na albanskiot politi~ki, vostani~ki i intelektualen faktor vo odnos na me|unarodniot faktor, koj, imaj}i go predvid faktot deka ovoj faktor ima zna~itelno vlijanie vo aktuelnite slu~uvawa, rizikuva da producira negativni efekti i analogno so niv, vo golema mera go reducira iznao|aweto na optimalno re{enie za albanskite politi~ki barawa. Vo ovaa nasoka nikako ne moàt da se o~ekuvaat esencijalni promeni za tolku kratok vremenski rok kako posledica na faktot {to toj mal „albanski diplomat ski kapital” {to postoi vo RM e celosno rasean, nekoordiniran i e vo golem deficit kako vo ramki na politi~kata elita, taka i kaj albanskite vostanici. Revan{izmot kako odmazda za ubienite makedonski vojnici ne samo {to se naso~i kon borbenite linii kade se odvivaa borbenite dejstvija, tuku se orientira{e i kon nedol`noto albansko civilno naselenie i tokmu vo tie momenti osobeno dojde do izraz moralnoto i institucionalno degradirawe od makedonskata strana. Ovaa nevidena histerija, organizirana i predvodena na kukavi~ki na~in od strana na “makedonskata crna raka” ja postigna svojata kulminacija so o{tetuvawe na imotite na golem broj Albanci i egzekucija na albanskite nevini civili vo Bitola, Skopje i vo drugite gradovi vo Makedonija pod monitoring i pasivna indiferentnost na oficijalnite sili za bezbednost. Posebna karakteristika za vreme na “makedonskata nacionalna taga” alijas “no}ite na Vartolomej za civilnata albanska tragedija” imaa izlagawata na pravoslavnite makedonski sve{tenici koi seeja omraza od etni~ki i religiozen karakter i koi preku javnite i privatnite mediumi povikuvaa vo ime na slovensko-pravoslavnata kauza na celosno ras~istuvawe na smetkite so „teroristite muslimani”. Ova be{e neviden fenomen - presedan vo ponovata istorija na vojnite na ovie prostori. Javnoto i nepre~eno izlagawe na sve{tenite lica so zborovi koi seat omraza i vojna, dava do znaewe deka stanuva zbor za podgotveno scenario, dobro koordinirano so aktuelnite vlasti. Za da bide ironijata u{te pogolema, Sovetot za radiodifuzija kako institucija [ 109 ] koja gi sledi, i me|unarodnite organi koi se nadle`ni za ovie slu~uvawa, vo najmala raka ne go zabeleàa ovoj zagriùva~ki fenomen, a od druga strana gi napadnaa i gi cenzuriraa malobrojnite informativni emisii na javnite i privatnite albanski mediumi vo RM, koi i taka ve}e bea partiski cenzurirani. Me|utoa, toa {to zapo~na kako àlna uvertira protiv Albancite i nivnite imoti vo Tetovo, a posebno se primenuva{e vo Bitola, sega zapo~na da se realizira so pogolem intenzitet i so neviden masoven vladin terorizam kon imotite na Albancite i kon civilnoto albansko naselenie preku celosnoto ~eli~no barikadirawe na albanskite naseleni mesta vo op{tinite Lipkovo i Kumanovo. Borbite vo lipkovsko-kumanovskiot region, mu davaat na konfliktot vo Makedonija primesi na totalna vojna pome|u Albancite i Makedoncite, `rtvuvaj}i gi naselenite mesta so albanski civili. Zo{to? - Proglasuvaweto na slobodnite teritorii od strana na ONA vo lipkovskiot region koi od strana na makedonskite vladini pretstavnici se smetaa za okupirani teritorii; - Zajaknuvaweto i braneweto na voenite pozicii na ONA i pokraj vladinite voeni operacii nad istite teritorii; - Otfrlaweto na ultimatumot na bezbednosnite sili od strana na albanskoto civilno naselenie i solidarizacijata i identifikacijata na mesnoto naselenie so pripadnicite na ONA; - Napu{taweto na redovite na policiskite i voenite sili od strana na Al- bancite od lipkovsko-kumanovskiot region; - Nazna~uvaweto na civilnite albanski objekti kako “legitimni voeni celi” i masovnoto, a ne selektivno bombardirawe na istite od strana na vladinite sili, {to ima kako posledica “Vukovarizacija” i “Saraevizacija” na albanskite naseleni mesta vo regionot na vojnata. - Operaciite na makedonskite paravoeni edinici, pokraj vladinite sili, vrz albanskoto civilno naselenie, i pokraj neorganiziranosta na albanskoto civilno i lokalno naselenie vo regionot na vojnata. Gorespomenatiot opis na analiziraniot fenomen ja demantira vladinata propaganda za takanare~eniot “terorizam i drèwe zalo`nici civili” od strana na albanskite vostanici i go potvrduva sosema sprotivnoto, ne{to {to sega moè da se imenuva kako “klasi~en voen dràven terorizam” nad ovde{noto albansko naselenie.

[to pravi politikata vo nasoka na prekinuvawe na vojnata, izbegnuvawe na anarhijata i re{avawe na konfliktot

Makedonskiot pretsedatel prodolùva po staro: razgovara za konsumirani temi so parlamentarnite politi~ki pretstavnici vo kontekst na pra{aweto “zo{to se vojuva” i istiot, objektivno, nema nikakov politi~ki legitimitet i intelektualen kapacitet, i kako takvo, menaxiraweto so krizata od negova strana u{te pove}e ja komplicira krizata. Nasproti „mnogu uspe{noto” gostuvawe vo Amerika, politikata personificirana vo makedonskiot pretsedatel za vreme na negoviot let od Va{ington do Skopje [ 110 ] premnogu se konsumira{e na bojnoto pole niz cela Makedonija, zna~i tamu kade {to istata treba{e vo krajna instanta da ostvari sodrìnska verifikacija. Za aktuelnata makedonska politi~ka vlast sega so sigurnost moè da konstatirame deka poradi pogre{noto menaxirawe so vojnata ne moè da izleze od ma|epsaniot krug vo koj e navlezena i sega istata e preobrazena vo glaven generator na krizata. Premierot na ovaa Vlada, koj se nao|a pred vladin kolaps i moralna bezdna, sega predlaga: - Formalno proglasuvawe na voena sostojba; i - Formalizirawe na pravoslavnata voena alijansa (makedonsko-srpska i makedonsko-bugarska) koja sega odli~no funkcionira vo vojnata protiv albanskite vostanici. Ova se golemite politi~ki gre{ki koi dokraj ja “sogoluvaat” nevizuelnosta, neserioznosta i neiskrenosta na makedonskata oficijalna politika pred me|unarodniot faktor vo nasoka na ispolnuvawe na zada~ite vo procesot na zapadna politi~ka i voena integracija. Diplomatskiot protivodgovor od strana na tandemot Robertson - Solana be{e energi~en so efekt na kazna zaradi kratkovidnata antialbanska i antizapadna politika koja e sklona kon vojuvawe, otfrluvaj}i go ova gnevno scenario na celosno dezorientiranata Vlada.

Odnesuvaweto na DPA od po~etokot na vojnata do sega e edinstven fenomen koj treba da se analizira , zo{to?

Liderot na DPA, ovoj nepopravliv moderator, kako personifikacija na politikata na DPA „verbalno mu se zakanuva” na svojot vladin koalicionen partner so izleguvawe od Vladata vo slu~aj na objavuvawe na voena sostojba. Ovoj golem kriti~ar na ulogata na gospodinot Rugova za vreme na vojnata vo Kosovo, denes, koga vojnata zapo~na vo Makedonija so ist intenzitet, se preobrazi vo vistinski moderator kopiraj}i ja ulogata na nekoga{niot kosovski pacifist Rugova. Vo ekonomskiot re~nik „kopiranite pari se narekuvaat falsifikat”, a sli~no na ovaa definicija i kopiraniot pacifizam na gospodinot Xaferi e falsifikat, bidej}i toj ja igra ovaa uloga kako del na aktuelnata makedonska Vlada, ~ija ubistvena ma{inerija pred sebe razurnuva s$ {to e albansko vo Makedonija, nasproti von-institucionalniot pacifizam vo odnos na Srpskata Vlada vo slu~ajot na Kosovo. Pra{uvame: ako do v~era tetovskiot planinski region gore{e pod voenite granati, a samoto Tetovo be{e klasi~en zalo`nik na makedonskata vojska i policija, denes, koga na eden polo{ na~in se povtoruvaat ovie epizodi od strana na vladiniot tandem Georgievski-Xaferi, koga bezmilosno se bombardira s$ {to e albansko vo regionot na Lipkovo i ako seto ova kako fakti~ka sostojba ne e VOJNA, toga{ {to e vojna za vas lideru na DPA? Osobeno simptomati~na e „pomiruva~kata uloga” na liderot na makedonskata opozicija, Crvenkovski, vo odnos na samovolno postavenite relacii Xaferi- Georgievski, nasproti prinudnite kontakti na gospodinot Rugova so toga{niot srpski pretsedatel, koi tolku mnogu se tretiraa kako predavstvo od istata [ 111 ] politi~ka metafizika na ~elo so Xaferi. ONA gi prodol`uva svoite aktivnosti bez informirawe i bez propaganda za nejzinite voeni aktivnosti, osobeno vo relaciite so me|unarodniot i albanskiot faktor, {to kako posledica dovede do mnogu dezinformacii na nejzina smetka od strana na me|unarodnite oficijalni pretstavnici koi napravija konfuzija, dezorientacija i panika kaj albanskoto naselenie. Postojanata komunikacija so javnosta i osobeno so nadvore{niot faktor, {to e od mnogu golemo zna~ewe, se nametna kako kratkoro~en prioritet so osnovna cel: direktno informirawe na javnosta i demantirawe na oficijalnata propaganda, osobeno okolu statusot na albanskite civili koi samovolno stanaa vo odbrana na svoite ogni{ta. Na me|unarodniot faktor sega treba da mu se razjasni deka negovoto dosega{no spravuvawe i menaxirawe so konfliktnata situacija, koe vo su{tina podrazbira{e poddr`uvawe na me|uetni~kiot dijalog, ne donese zna~ajni efekti za mirot. Naprotiv, ovaa uloga na „aktivna indiferentnost” na me|unarodniot faktor direktno vlijae{e vrz {ireweto i prodlabo~uvaweto na konfliktot, bidej}i celosno se zloupotrebi od strana na aktuelnite vladini pretstavnici za politi~ka rehabilitacija pred idnite parlamentarni izbori.

Da konstatirame deka:

- Dosega{nite pregovara~ki strani vo Makedonija, osobeno Makedonskata Vlada, nemaat hrabrost i politi~ka volja politi~ki da go re{i konfliktot i sosema sprotivno, sega se preobrazi vo glaven generator na konfliktot; - Albanskata politi~ka strana vo Makedonija e razdelena i politi~ki nelegitimna, bez nikakvo vlijanie vrz voenite dejstvija na ONA, i zatoa objektivno ne moè da pridonese kon efikasnoto menaxirawe na voenata kriza; - Albanskite borci na ONA, ignorirani od strana na vnatre{niot i me|u narodniot politi~ki faktor i nezadovolni so dosega{nite rezultati od me|uetni~kiot dijalog, ja prodolùvaat vojnata kako edinstvena privremena alternativa vo pravec na prifa}awe na nivnata pregovara~ka politika; - Zatoa, kaj dvete strani (kaj makedonskite oficijalni pretstavnici i alban skite vostanici), bez ogled na motivite i pri~inite za vojnata, vladee logikata na vojna, bidej}i vaka izgleda situacijata vo voenite regioni; - Zatoa, objektivno, niedna strana vo konfliktot ne moè da pobedi, kako posledica na faktot {to ja pretpostavuva postignatata voena ramnoteà; - Bidej}i konfliktot sega gi dobiva karakteristikite na me|uetni~ki makedonsko-albanski konflikt i moè da dovede do tragi~ni recipro~ni posledici; - Bidej}i prodolùvaweto na konfliktot pretstavuva opasnost za otpo~nu vawe na nova Balkanska vojna i pretstavuva seriozna zakana za mirot i ekonomsko-politi~kite integraciski procesi vo regionot i po{iroko. [ 112 ] - Bidej}i prisustvoto na NATO vo Kosovo i vo Makedonija vo posledna linija otfrla eden destabilizira~ki voen proces koj e vo direkten sudir so misijata, celite i reputacijata na NATO i zemjite predvodni~ki. Noviot makedonsko-albanski proekt-dogovor treba da e zasnovan vrz ustavno- pravniot model na Belgija ili [vajcarija, so soodvetni modifikacii spored etni~kata i geografskata realnost vo RM, i treba da se nametne i vo me|uvreme da se garantira za negovata implementacija vklu~uvaj}i i dopolnitelni me|unarodni garancii za teritorijalniot integritet na Makedonija. Resocijalizacijata na albanskite vostanici treba da se garantira vo ramkite na gorenavedeniot dogovor, ovozmoùvaj}i nivna transformacija vo praven i politi~ki subjekt i vklu~uvawe vo silite na javniot red so multietni~ki sostav. Edno zaokruùvawe od ovoj karakter e logi~na konstatacija, imaj}i predvid deka balkanskiot politi~ki mentalitet, osobeno toj na makedonskite vladini pozicii, kako re{enie gi prepoznava samo silata i nasilstvoto vo slavo- albanskite relacii i gi otfrla dvonacionalnosta i politi~kiot kompromis kako formula za re{avawe na spornite pra{awa.

Za kraj:

Predloènata formula od strana na tandemot Robertson i Solana za „Vlada na {iroka koalicija” so parlamentarna poddr{ka od 2/3 na narodnite izbrani ci ima smisla samo vo misija na obezbeduvawe na parlamentarno mnozinstvo za realizacija na ustavnite promeni pobarani od albanskiot faktor. Kako i da e, edna inicijativa i misija od vakov vid moè da bide uspe{na samo vo slu~aj ako vedna{: - se proglasi prekin na ognot od strana na vladinite sili; - se izvr{i celosno povlekuvawe na opsadata od regionot na Lipkovo i Kumanovo; - se ovozmoì vleguvawe na humanitarnite organizacii vo misija na evidentirawe na posledicite od humanitarnata katastrofa, materijalnata {teta i branot na begalci; - se ovozmoì me|unaroden civilen monitoring za prekin na ognot. Ovie aktivnosti moàt da bidat privremeno alibi za vlez na albanskite politi~ki partii vo ovaa koaliciona Vlada kako znak na dobra volja. ONA, bez ogled na vladinata voena agresivnost, treba da predvodi so inicijativi vo smisla na objavuvawe recipro~en prekin na ognot i da prezentira svoja politi~ka delegacija za razgovori so vladinata strana. Modalitetot na razgovorite pome|u novata {iroka koaliciona Vlada i albanskite vostanici so me|unarodno, prete`no amerikansko posredni{tvo i so evropska poddr{ka, moè da bide od razli~en karakter, ve}e potvrden za vreme na porane{nite vojuvawa na Balkanot. Realizacijata na gorespomenatite predlog-merki treba da bide preduslov za participacija na albanskite partii vo ovaa Vlada na {iroka koalicija. Naprotiv, formiraweto na {iroka vladina koalicija so agenda za razgovori, predloèna od strana na makedonskiot pretsedatel, so falsifikuvana retorika na pomiruvawe me|u politi~arite na voenata vladina strana, bez pomiruvawe so [ 113 ] politi~kite pretstavnici na drugata strana od konfliktot, stranata na ONA, ne moè da dovede do mirno re{enie na ovaa kriza. Vo sprotivno, ednostraniot obid od vakva priroda, za indirektno vklu~uvawe na pretstavnicite na ONA, }e ja militarizira situacijata do beskraj i definitivno }e pretstavuva opasnost {to moè ne samo celosno da ja uni{ti multietni~kata zaednica tuku i celata multietni~ka dràva RM. Nametnuvaweto itno politi~ko re{enie od strana na me|unarodniot faktor, osobeno na amerikanskiot, so poddr{ka na Evropejcite, e edinstvenata alterna tiva. Bota Sot, Lobi, maj 2001 g.

Slikata na “Rojters” za egzekucijata na dvajcata albanski gra|ani-civili od strana na makedonskata policija vo Tetovo vo tekot na vojnata vo 2001 g., objasnuva najdobro koja od dvete strani ne gi po~ituva{e pravilata na vojnata. [ 114 ] Vladata na {irokata politi~ka koalicija na RM, edna mnogu diskutabilna alternativa za menaxirawe so konfliktot. Zo{to?

Posle mno{tvoto posreduvawa, uslovuvawa i konspiracii kone~no se `rtvuva{e demokratijata vo imeto na stabilnosta, se inaugurira{e Vladata na {irokata koalicija so site parlamentarni partii, so isklu~ok na dvajcata pratenici Albanci na Narodnata demokratska partija. Entuzijazmot be{e golem, spektakularen, ~estitkite i pozdravite odnatre i od me|unarodnite subjekti prodolùvaat bez prestan. Nezavisno od propagandisti~kata euforija i golemata retorika, avtorot na analizata e del od ne tolku maliot spektar na lu|e koi ne se soglasuvaat so ovie procenki i ja spodeluva griàta za natamo{nite politi~ki zbidnuvawa, a osobeno za voeniot tek na nastanite . Dodeka makedonskiot faktor se pretstavuva so celiot svoj spektar na nivo na Vladata, albanskiot faktor vo kontekst na aktuelnata kriza se pretstavuva delumno i bez glavnata (vostani~kata) komponenta na aktuelnata kriza. Ovaa Vlada pod monitoring, odnosno, pod direkten me|unaroden pritisok ja dobi poddr{kata na apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo na makedonskite i na albanskite pratenici vo Sobranieto na RM. Staro-noviot premier na Vladata mo{ne eksplicitno, i pokraj multidimen zionalnata kompleksnost na krizata, gi promovira{e celite na Vladata, opredeluvaj}i gi prioritetite na tekovnata politika: 1. Obezbeduvawe na stabilnosta i bezbednosta i ~uvawe na teritorijalni ot suverenitet i integritet na RM, preku definitivniot poraz na albanskite teroristi~ki grupi so osnovawe na specijalni antiteroristi~ki edinici i nivno opremuvawe so najmoderna voena tehnologija. 2. Zabrzuvawe na institucionalniot multietni~ki dijalog vo soglasnost so agendata za razgovori predloèna od pretsedatelot na makedonskata dràva. 3. Podgotovka i organizirawe na predvremeni slobodni demokratski izbori do krajot na januari 2002 godina i 4. Realizirawe na zacrtanite reformi od dogovorot za stabilizacija i asocijacija so Evropskata Zaednica, dogovorite so MMF i SB, i so Severnoatlantskite strukturi. Sodrìnata i opredeluvaweto na vladinite prioriteti od vakva priroda ja isfrla na povr{ina evidentnata konfliktnost na utvrdenite prioriteti vo ramkite na vladinata programa, zaedno so nekompatibilnosta na vladinata programa so misijata poradi koja e osnovana ovaa Vada. Samoto opredeluvawe na prioritetite od vakva priroda, so glavna agenda “vojnata vo misija na mirot”, ja pravi u{te na po~etok nelegitimna misijata na Vladata, pri {to osobeno go devalvira i ironizira figurativnoto prisustvo na albanskata komponenta bez seriozno vlijanie vo ovaa Vlada. Da povtorime deka na ovaa Vlada i be{e odredena misijata na “pretvorawe na [ 115 ] vojnata vo mir i politi~ka izolacija na albanskite vostanici” od strana na dvata glavni me|unarodni mentori, gospodinot Robertson vo ime na NATO i gospodinot Solana vo ime na Evropskata unija. Vo tekot na spomenatiot konflikt, ovaa Vla da na svojata prva rabotna sednica go usvoi svojot prv vladin akt - posledniot ultimatum kon albanskite vostanici i albanskoto civilno naselenie vo regionot na Lipkovo. Za ironijata da bide u{te pogolema ovaa Vlada be{e primorana da go relativi zira (privremeno da go anulira) ovoj ultimatum, bidej}i istiot be{e odbien od strana na ONA i od albanskite civili, no i kako posledica na seriozniot pritisok od evropskata trojka vo tekot na poslednata poseta na Makedonija. Vo ovoj kontekst osobeno zagriùvaat golemite finansiski i voeni investi cii vo nasoka na formirawe na novi antiteroristi~ki edinici i kupuvawe na moderno oru`je nameneto za ovie voeni celi vo misija na realizirawe na prviot vladin prioritet. Ovie aktivnosti se realiziraat so soglasnost na albanskiot politi~ki faktor vo ovaa Vlada i vo reìja i so finansiska i kadrovska asistencija na vladite na glavnite zapadni zemji. Vakvoto vladino odnesuvawe go argumentira faktot deka i ovaa Vlada prodolùva so starata militantna agenda i pokraj propagandisti~kata mirovna retorika. Personalnata struktura na ovaa Vlada e nejzinata posebna karakteristika, vakvata kadrovska struktura reflektira neserioznost i objektiven somne` kaj novite u~esnici, dov~era{ni opozicioneri. Navedeniot fakt ja pomatuva serioznosta i funkcionalniot kapacitet na Vladata od edna strana, i ja zgolemuva nedoverbata na gra|anite, osobeno od albanska nacionalnost, za celite, potencijalite i vistinskite objektivi na ovaa Vlada od druga strana. Vo kontekst na spomenatata vladina konfliktnost, mnogu e signifikantna disku sijata vo sedi{teto na ON pome|u makedonskiot ambasador i pretsedatelot na Albanija, gospodinot Mejdani, vo vrska so krizata vo Makedonija. Na donekade direktnoto obvinuvawe na makedonskiot ambasador upateni do pretsedatelot na Albanija za navodnata vina na albanskata dràva vo vrska so ONA i odgovorot na albanskiot pretsedatel vo forma na negovo barawe za supstancijalno prisustvo na SAD vo Makedonija, u{te edna{ se potvrduva nezadovolstvoto i golemata nervoza na makedonskite dràvnici, koi se del i od ovaa Vlada, kon fenomenot na „me|unarodnoto aktualizirawe na krizata”. Ovoj fenomen, koj kaj makedonskite dràvnici i kaj ovaa Vlada se akceptira kako „dinami~en protektorat” {to doveduva do opasnost da go suspendira lokalniot suverenitet na makedonskata dràva i zatoa istiot se sabotira i se odbiva vo site mo`ni varijanti, nezavisno od manifestacijata na verbalnata sorabotka. Aktuelnata Vlada ima dve formalni prednosti: - poddr{kata na apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo, koja ovozmoùva usvojuvawe na va`ni odluki so ustaven karakter; i - silnata poddr{ka na me|unarodniot faktor kako garancija za celosnoto implementirawe na reformite, posebno me|uetni~kite, vo misija na [ 116 ] vnatre{na stabilizacija i unapreduvawe na politi~kite, ekonomskite i bezbednosni integracioni procesi, Me|utoa, Vladata za koja zboruvame ima i izraziti nedostatoci i toa: - donekade pogre{na agenda i celosno pogre{no opredeluvawe na vladinite prioriteti, davaj}i и prednost na vojnata, a ne na dijalogot vo nasoka na postignuvaweto na mir, - etni~ki politi~ki spektar vo svoite redovi so sprotivna politi~ka platforma vo pogled na temata na reformite i osobeno vo odnos na politi~kite barawa na ONA, - ograni~en mandat za realizirawe na programa od vakva priroda, - organizirawe na predvremeni parlamentarni izbori vo rok od 7 meseci. - nemawe supstancijalno vlijanie na albanskiot politi~ki subjekt, u~esnik vo aktuelnata Vlada, vrz aktivnostite na ONA i - sigurna instrumentalizacija na politi~kiot mandat vo misija na parlamentarnite izbori od raznite pretstavnici na vladinata koalicija, da ne kaème od celiot makedonski politi~ki spektar. Odreduvaweto na prioritetite od ovaa priroda i cvrstoto insistirawe od strana na makedonskite dràvnici nasproti mol~elivata soglasnost na albanskite politi~ki subjekti za realizirawe na prviot prioritet zaedno so tretiraweto na ONA kako “teroristi~ka organizacija” objektivno onevozmoùva supstancijalna realizacija na me|uetni~kite reformi i podrazbira prodolùvawe na dosega{nata praktika na koegzistencija na vojnata i mirot na alternativnite teritorii. Politi~kiot re~nik na vode~kite lu|e i na ovaa Vlada vo tandem so javnite i privatnite mas-mediumi prodolùva vo kontinuitet so „informativniot teror kako pottiknuva~ na vojnata”, fakt koj ja argumentira realnata zagriènost deka pokraj mimo propagandata za mir, vojnata ostanuva vladina ponuda kako re{enie za krizata. Pri komparativnoto sporeduvawe na prednostite i nedostatocite na Vladata za poddr{ka na samo ednata strana na vojnata treba da se ima predvid faktot deka ovaa Vlada funkcionira vrz osnova na na~eloto na mnozinstvoto, a ne vrz osnova na konsenzus, kako {to pogre{no sakaat da mislat mnogu nepravilno informiranite javni li~nosti, nezavisno od faktot {to apsolutnoto parlamentarno mnozinstvo & go dade politi~kiot mandat. Za {to se usoglasile u~esnicite vo {irokata koalicija vo ramkite na me|uetni ~kite reformi, e druga klu~na dilema koja ne se otvora pred {irokata javnost. Dodeka predlozite na gospodinot Trajkovski zboruvaat za: - otvorawe na tretiot kanal na MTV za nacionalnostite; - implementirawe na UJIE - [tuloviot Kolex kako alternativa na TU; - javna upotreba na albanskiot jazik vo regionalnite edinici na minister stvata, no ne i dràvno oficijalizirawe; - povr{insko decentralizirawe na lokalnata vlast na nivo na op{tinite; - zgolemuvawe na zastapenosta na Albancite vo javnite institucii kako proces; i - otstranuvawe na preambulata na ustavot na RM, me|utoa bez celosna [ 117 ] nacionalna i gra|anska ramnopravnost na Albancite so Makedoncite. Ovaa ponuda kako vtor prioritet na Vladata e daleku za da bide kompatibilna so politi~kite barawa na ONA i kako takva e nedovolna politi~ka ramka za eventualen politi~ki kompromis . Znaej}i ja ovaa gor~liva realnost, ne slu~ajno albanskite politi~ari - u~esnici vo {irokata vladina koalicija, ne se izjasnuvaat to~no i javno vo vrska so dogovorot na vladinata koalicija vo kontekst na me|uetni~kite reformi. Kolku se realni politi~kite {ansi da se izvr{i politi~ka izolacija i voeno sovladuvawe na ONA od strana na ovaa Vlada e klu~na dilema koja }e go opredeli politi~kiot i voeniot trend vo idnina. Silnata me|unarodna politi~ka poddr{ka za novata Vlada se sproveduva so niza obvinuvawa kon albanskiot vostani~ki faktor bez supstancijalna alternativna ponuda za politi~kite barawa i za samiot status na ONA vo kontekst na otvoraweto me|uetni~ki dijalog i prifa}aweto na politi~kata platforma na ONA. Ovoj stav na me|unarodnata diplomatija na ironi~en na~in go kopiraat osobeno diplomatijata i slu`benata politika na albanskata dràva, pot~inuvaj}i se na interesot na izborniot elektorat na aktuelnata partija na vlast. Ovoj fakt na mnogu ekspliciten na~in se dokaà so usvojuvaweto na deklaracijata pri sredbata na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite od regionot, odràna vo glavniot grad na Albanija, kade {to vo celost se usvoeni stavovite na makedonskata diplomatija. Nie vo Makedonija, za eden moment aludiravme deka sredbata moèbi be{e odràna vo Skopje i pogre{no be{e referirano od mediumite deka se odràla vo Tirana?! Me|unarodnata diplomatsko-politi~ka aktivnost vo nasoka na politi~koto izolirawe na borcite za sloboda, sega ve}e proizvede i prodolùva da efektuira sprotivni reagirawa vo redovite na ovde{nite Albanci i vo redovite na albanskata dijaspora. Poddr{kata i identifikuvaweto na ovie segmenti na albanskiot narod so ONA e vo postojano zgolemuvawe, fakt koj se argumentira spored: - ostanuvaweto na ogromnoto mnozinstvo na albanski civili vo nivnite ìveali{ta vo regionot na Lipkovo i Kumanovo, ramo do ramo so borcite za sloboda, i pokraj redovnite ultimatumi i masovni slu`beni bombardirawa, nezavisno od humanitarnata i materijalnata katastrofa {to im se zakanuva; i - silnata finansiska poddr{ka na militantnite aktivnosti na ONA od strana na albanskata dijaspora i emigracija . Gorenavedenite karakteristiki na albanskoto vostanie mu davaat naroden legitimitet i odgovaraat na adekvaten na~in na tendencijata za vnatre{no i me|unarodno politi~ko-diplomatsko izolirawe. So dosega{noto prisustvo na ONA i osobeno pro{iruvaweto na nejziniot delokrug na eden zna~itelen del na teritorijata na RM, zaedno so supstancijalnata borbena pozicija na bojnoto pole vo regionot na Tetovo i Lipkovo-Kumanovsko, [ 118 ] se argumentira tezata deka stanuva zbor za solidno vostani~ka struktura, a ne samo kako kratkoro~na voena ramnoteà so dràvnite bezbednosni sili. Ovoj voen potencijal na albanskite vostanici zaedno so serioznata vozdr`livost za po~ituvawe na pravilata na vojnata od strana na ONA definitivno gi otfrla- negira slu`benite kvalifikacii za „nejziniot teroristi~ki karakter” i & dava atribut na klu~en faktor od koj }e zavisat politi~kite i voenite procesi и trendovi. Izjasnuvawata, iako vo modificirana forma, na ministerot za nadvore{ni raboti na Turcija, Ismail Xem, kako и na drugite diplomati и politi~ari, se evidentni dokazi deka me|unarodniot stav kon ONA po~nal da evoluira i deka vklu~uvaweto na ONA na masata za razgovori e samo pra{awe na vreme. Sega e ve}e evidentno i za “misionerite” na aktuelnata Vlada, kako i za samite sozdava~i na ovaa Vlada, deka naporite za politi~ko izolirawe, i osobeno mo`nosta za voen poraz na ONA od strana na makedonskite bezbednosni sili, se objektivno nedosti`ni celi. Problemati~no e seriozno da se komentira planot na Frovik so opcijata „zemi ili ostavi”, bidej}i istiot e neobjasneta alternativa so mnogu nejasnosti. Da se prifati formulata za „koridorot” za ONA zna~i da se priznae slu`benata teza deka albanskoto vooruèno vostanie vo Makedonija e fenomen uvezen od Kosovo. Alternativata treba da podrazbira vklu~uvawe na profesionalniot del na ONA vo multietni~kite strukturi na dràvnata bezbednost. Gorespomenatiot plan ja odrekuva vo celost ulogata na ONA vo kontekst na spomenatata kriza i ja nudi varijantata na rasformirawe-is~eznuvawe na ovaa struktura bez traga. Alternativata treba da podrazbira vklu~uvawe na politi~kite pretstavnici na ONA na pregovara~kata masa, izgotvuvaj}i agenda za razgovori za politi~kata platforma na ONA. Gorespomenatiot plan ne nudi nikakvi garancii deka politi~kite barawa na ONA }e se realiziraat od strana na Vladata na {irokata koalicija vo tekot na nejziniot preostanat mandat. Dali alternativata na neuspehot na politi~kite razgovori, dokolku politi~kite barawa na ONA ne se realiziraat, treba da zna~i obnova na vooruènoto albansko vostanie e pra{awe bez odgovor? Odgovorot na avtorot na analizava e NE, bidej}i me|unarodniot faktor nema da dozvoli neuspeh na pregovorite. Predloènata amnestija podrazbira priznavawe na „vostani~kata vina” od strana na ONA. Alternativata treba da bide deklaracija za me|uetni~ko pomiruvawe na nivo na dràva. Iskustvata na {totuku zavr{enite vojni n$ u~at deka „oru`jeto, kako i obi~no, se ostava (ne se predava) otkoga }e se postigne da se potpi{e dogovor od stranite involvirani vo konfliktot, iako rezultatite na implementiraweto se garantiraat od me|unarodniot faktor”, i nema pri~ina Makedonija da pravi isklu~ok od ovaa me|unarodna praksa na menaxirawe so krizite. Formiraweto na ONA e poraka (amanet) i najgolema investicija na mnogu [ 119 ] generacii na najzaslu`nite lu|e na albanskiot narod vo ovie delovi, a i po{iroko. Analogno na ovaa vistina za sudbinata na ONA imaat moralno i edinstveno pravo da odlu~uvaat samo nejzinite osnova~i i nejzinite ~lenovi, onie sinovi i }erki na narodot koi odlu~ija da gi `rtvuvaat svoite ìvoti na oltarot na slobodata.

Mesto preporaka

Po~etniot entuzijazam za formiraweto na Vlada na politi~ko edinstvo mnogu brzo is~ezna, kako posledica na faktot {to sega i na nejzinite mentori im e jasno deka ovaa Vlada ja pretstavuva samo ednata od stranite vo konfliktot. Cvrstoto barawe na me|unarodnata zaednica za definitivno povlekuvawe na ONA od voenite pozicii, i pokraj nedovolnata ponuda za nejzino u~estvo vo procesot na me|uetni~kite reformi, e eden mo{ne delikaten PREDIZVIK koj bara seriozen i to~en odgovor od vode~kite strukturi na ONA. Ne samo poddr{kata na militantnite aktivnosti, tuku osobeno i nudeweto voena pomo{ za makedonskite dràvni sili ne samo od zemjite aleati na Makedonija, tuku i od dràvite ~lenki na NATO, e fenomen {to pretstavuva mnogu pogre{en pristap na me|unarodnoto menaxirawe na konfliktot i e glaven promotor na voenoto pottiknuvawe na voda~ite na novata Vlada {to nikako nema da pridonese za vospostavuvawe na mirot. Me|unarodniot politi~ki i regionalniot albanski kontekst, se karakteriziraat so „konjunkturni” trendovi so cel stesnuvawe na delokrugot na politi~ko- voenoto manevrirawe na ONA zaedno so indirektnoto priznavawe kako partner na razgovorite. Ovaa konstatacija e kolku paradoksalna tolku i vistinita. Me|ualbanskoto i me|unarodno-albanskoto koordinirawe i sorabotka, zaedno so po~ituvaweto na preporakite za samokontrola i po~ituvaweto na vooruènoto zati{je, se nametnuvaat kako prioritet od prva raka za idnite aktivnosti na ONA vo funkcija na davawe nova {ansa na novata Vlada. Zamenuvaweto na prioritetite na novata Vlada, zaedno so proglasuvaweto na recipro~niot prekin na ognot bez odreden rok i vklu~uvaweto na politi~kite pretstavnici na ONA vo procesot na makedonsko-albanskite pregovori so permanentno me|unarodno posreduvawe, ja so~inuvaat racionalnata formula za stabilizacija i za me|uetni~ko pomiruvawe vo Makedonija. Sprotivnata alternativa e alternativata bez alternativa, ve}e videna i {iroko ozboruvana, koja reflektira “nesozreanost” na vnatre{nata politika i „nedovolnost na me|unarodnoto vlijanie”, so {to seriozno se rizikuva realnosta da se pretvori vo op{ta civilna vojna, etni~ko ~istewe i libanizacija i na ovoj del od nevralgi~niot Balkan.

Gazeta [}iptare, Bota sot, Lobi , maj 2001 g. [ 120 ]

Konfuzijata, ovoj neuspe[en mehanizam na menaxiraweto na krizite, se povtoruva i vo slu^ajot na Makedonija

Zaedni~ki imenitel na site lokalni i me|unarodni anga`mani vo nasoka na menaxirawe na vojnata vo Makedonija e konfuzijata. Konfuzijata go karakterizira, bez isklu~ok, celiot spektar na vklu~eni faktori vo spomenatiot konflikt.

Vladata na politi~ko edinstvo na ~elo so zdiveniot lav

Vladata na Makedonija, iznenadena od trendot na zgolemuvawe na albanskoto vostanie, go prodolùva skandaloznoto menaxirawe so krizata. Distinktivna karakteristika na ova menaxirawe, koja esencijalno e zadocneta kopija - plagijat na makedonskite kujni, ima za glavna cel eliminirawe na albanskoto pra{awe preku sistematsko etni~ko uni{tuvawe i ~istewe na albanskite teritorii opfateni vo voenata arena na Makedonija. Makedonskoto politi~ko rakovodstvo permanentno odrùva celosno negativni stavovi kon albanskite politi~ki barawa, kvalifikuvaj}i gi albanskite vostanici kako agresori, secesionisti i teroristi, nezavisno od faktot {to celite i dosega{nite anga`mani na borcite-Albanci vo celost isklu~uvaat takov pristap i argumentirawe od takva priroda. Vo tekot na „konfuznoto” menaxirawe so krizata va`ni za evidentirawe se „golemite propagandisti~ki pobedi” na militantnite dràvnici, koi kako propagandna indoktrira~ka vest & se nudat na makedonskata javnost. Eden komparativen bilans na propagandisti~kite informacii za koi zboruvame za navodno „stotina iljadi ubieni albanski vostanici”, nikako ne se sovpa|a so najosnovnite argumenti za ubienite neprijatelski vojnici ili za fatenite zarobenici od dràvna strana. Proektot na makedonskite akademici aranìran od liderot na Vladata, Georgievski, kako odgovor kon albanskoto vostanie, ja argumentira na mnogu ekspliciten na~in „vladinata kulminativna konfuzija”. Vakviot odgovor od aktelnata Vlada kako kontraponuda za albanskite politi~ki barawa zna~i definitivno “ras~istuvawe na esapite” so Albancite, nezavisno od faktot {to eden takov proekt ne zema predvid nitu eden nau~en i me|unaroden kriterium i kako posledica na faktot {to „eden makedonski pajton vo Albanija” [ 121 ] ne moè da bide izedna~en so nad „polovina milion Albanci vo Makedonija”. Poslednite izjasnuvawa na makedonskiot premier vo pogled na menaxiraweto so krizata i arogantnata re{itelnost na istiot za „vojna do uni{tuvawe”, i pokraj negovoto angaìrawe za organizirawe na predvremeni parlamentarni izbori vo rok od dva meseca nezavisno od faktot {to zemjata se nao|a sred gra|anska vojna, pretstavuvaat neodgovornost i kulminacija na vladinata konfuzija. Eden takov krajno militanten radikalizam od vakva priroda na mnogu jasen na~in dokaùva deka instrumentalizacijata na krizata koja e vo tek e vo funkcija na idnite parlamentarni izbori, i u{te edna{ argumentira deka aktuelnata makedonska politi~ka garnitura kako glaven prioritet go ima odrùvaweto na vlasta duri i po cena na gubewe na samata makedonska dràva. Poslednata poseta na makedonskiot pretsedatel na Sofija i, kako posledno, potpi{uvaweto na dogovorot za voena sorabotka pome|u Skopje i Belgrad, i oficijalno ja obelodenija voenata alijansa so zaedni~ka cel – zgasnuvawe na albanskoto vostanie vo Makedonija i onevozmoùvawe na donesuvaweto vistinsko re{enie za albanskoto pra{awe voop{to. Mnogu dobro e poznat faktot deka aktuelna Srbija go nasledi celiot voen arsenal na porane{na SFRJ, zemja koja vo svoe vreme se nao|a{e na ~etvrto mesto vo Evropa spored svojot voen potencijal. Sega koga srpskite voeni avanturi zavr{ija, pazarite i potencijalnite kupuva~i na srpskoto oru`je, koe go ima{e mnogu, se prioritet od prva raka i edno barawe od vakva priroda od Vladata na Skopje e biser so pozitivni ekonomski efekti za Vladata vo Belgrad. Alijansata od vakva priroda, osven slovenska voena solidarnost, ima za cel i stavaweto na Makedonija vo opasnata stapica na kraen militarizam ~ija cel e nejzin programiran ekonomski bankrot kako prva faza na politi~kiot bankrot. ]e bide interesno da se analizira slovenskata solidarnost na Belgrad i Sofija kon Skopje vo pogled na ekonomskata pomo{ vo slu~aj na ekonomski i socijalen kolaps efektuiran kako posledica na zgolemuvaweto na militarizmot vo Makedonija, osobeno dokolku ekonomskata kriza se prodlabo~i i po zavr{uvaweto na voenata kriza. Osnovnata nepodgotvenost na aktuelnata Vlada seriozno da razgovara za politi~kite barawa na ovde{nite Albanci ja argumentira zagriènosta deka i Vladata na {irokata koalicija e zalo`nik na sopstvenata konfuzija i deka prodolùvaweto na dosega{nata vladeja~ka strategija definitivno ja nosi Makedonija vo bezdna.

Albanskiot politi~ki faktor so „nefunkcionalen demokratski mandat”

Albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija koj u{te od po~etok ima{e vo celost negira~ki pozicii kon albanskoto vostanie, zabeleìtelno evoluira{e vo svojata verbalna retorika sprema konfliktot, kopiraj}i go me|unarodniot [ 122 ] faktor i makedonskite dràvnici, i pokraj konjukturnite dvièwa vo misija na sozdavawe na javno mnenie za „verbalnata unifikacija na albanskiot faktor”. Ulogata na albanskite politi~ki partii u~esnici vo makedonskite dràvni institucii i ponatamu ostanuva anahronizam od svoj vid. Nivnata defaktorizacija sega e ve}e evidentna vo odnos na menaxiraweto so konfliktot, bidej}i istite se isklu~eni ne samo od procesot na donesuvawe odluki vo vrska so vojnata, tuku sega se isklu~eni i od vladinata humanitarna, socijalna, zdravstvena, informativna i buxetska politika. Masovnite uni{tuvawa na civilnite ìveali{ta vo op{tinata Lipkovo zaedno so dràvnoto opkruùvawe i nedozvoluvawe na distribuiraweto na humanitarnata i zdravstvena pomo{ za civilnoto naselenie, argumentiraat edna mnogu inferiorna i omalovaùva~ka pozicija na albanskite politi~ari vo ramkite na {irokata politi~ka koaliciona Vlada. Inferiornosta od ovaa priroda osobeno se argumentira vo poslednata izjava na Georgievski, koj so gordost izjavuva: „nie maksimalno gi upotrebuvame site kapaciteti na sila i nasilstvo od strana na armijata i policijata i nemame nikakvi kritiki od vnatre{niot i nadvore{niot politi~ki faktor”. Liderite na DPA i PDP, Xaferi i Imeri, vo tekot na „konfuznoto i inferiorno to menaxirawe” so konfliktot, potpi{aa vo Prizren deklaracija za zaedni~ko dejstvuvawe so politi~kiot lider na ONA, g. Ali Ahmeti. I pokraj bezrezervnata poddr{ka za spomenatiot akt od strana na albanskiot faktor, namesto da se slu~i prakti~na implementacija na istiot kako posledica na dijametralno sprotivnoto reagirawe na makedonskiot i me|unarodniot faktor, spomenatiot dokument be{e anuliran - rasformiran pod direkten pritisok na pretstavnikot na EU, gospodinot Solana. Za konfuzijata da bide u{te pogolema, pokraj slu`benoto anulirawe na spomenatiot dogovor, dokumentiran so pretstavenata deklaracija od pretstavni kot na EU i pretstaven vo makedonskata i me|unarodnata javnost, albanskite politi~ki lideri, potpisnici na istiot dokument, prodolùvaat da ja krijat vistinata pred albanskiot faktor i albanskata javnost velej}i deka dokumentot ima me|ualbanska validnost. Interpretacijata od ovoj vid celosno sprotivna so samata sodrìna na spomenatata deklaracija i so dol`nostite prevzemeni od potpisnicite na spomenatiot akt. Vo kontekst na spomenatata deklaracija se postavuvaat slednive dilemi: - Koj ja dezinformira javnosta vo vrska so spomenatata deklaracija, g.Solana vo imeto na Evropskata unija ili g. Xaferi vo imeto na DPA? - Koi zaedni~ki aktivnosti se prevzemeni od ONA, DPA i PDP za prakti~no materijalizirawe na politi~kata volja potvrdena so spomenatata deklaracija? - Zo{to albanskite politi~ki krugovi vo Makedonija i po{iroko pretpo ~itaat samite da se zalaùvaat i me|usebno da si „pravat Bajram na pametot” vo vrska so validnosta na spomenatiot dogovor? Vistinata, kako odgovor na navedenite dilemi, e samo edna: potpi{uvaweto [ 123 ] na prizrenskiot dogovor be{e samo “politi~ki marketing” vo misija na rehabilitacija na neuspe{nata politika na tandemot DPA/PDP. Zo{to? Bidej}i potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor ne proizvede nikakvi konkreni politi~ki nitu bilo kakvi drugi efekti vo pogled na unificiranoto dejstvo na celiot albanski spektar, kako {to e predvideno so spomenatiot akt. Poziciite na dejstvijata na ONA i na albanskite politi~ki partii i ponatamu ostanuvaat celosno podeleni vo ramki na sprotivnite voeni blokovi i edinstveniot link e konfuzijata i verbalnoto edinstvo. Da potpi{uva{ deklaracija za zaedni~ko deluvawe so ONA i istovremeno da prodolùva{ da bide{ integralen del na makedonskite institucii, institucii koi so site svoi voeni i dràvni kapaciteti se borat protiv ONA i civilnoto naselenie vo voenite zoni, nema kako da se imenuva osven kako makijavelizam bez presedan. Posledicite od eden vakov dualizam se tragi~ni za samiot albanski narod vo ~ie ime edna od dogovornite strani vojuva, dodeka drugata strana glumi politika.

Me|unarodniot faktor i povtornoto zadocnuvawe

Me|unarodniot faktor se najde iznenaden i o~aen poradi neuspehot na “posledniot model na me|uetni~kata koegzistencija” i kako posledica na faktot {to ambasadorite na glavnite zapadni zemji koi direktno pridonesoa vo sozdavaweto na la`niot demokratski imix na RM, nikako ne uspevaa da se snajdat vo novata situacija. Ovoj faktor, nemaj}i svoj proekt za menaxirawe na krizata, popu{ti pred logikata na inercija i ~ekawe, tro{ej}i go svojot anga`man vo misija na pomiruvawe na politi~arite na vladinata strana na raznite entiteti na samo ednata strana vo konfliktot. Ovoj faktor padna vo „sopstvenata diplomatskata stapica” so slu~ajot na krizata vo Makedonija, vo sporedba so menaxiraweto na krizite od vakva priroda vo porane{na Jugoslavija, osobeno vo slu~ajot na Bosna, Kosovo i na oblastite vo dolinata na Pre{evo. Prodol`uvaweto na konfuzijata vo politi~koto menaxirawe na krizata i povtorenoto docnewe vo pogled na politi~koto posreduvawe kon dvete konfliktni strani, zadol`itelno }e ja isklu~i politi~kata alternativa kako re{enie na konfliktot i }e ja nametne alternativata na me|unarodnata voena intervencija kako edinstvena formula za zatvorawe na konfliktot.

Albanskiot vostani~ki faktor so osporen demokratski legitimitet

U{te od po~etokot na albanskoto vostanie, borbite se vodat glavno na teritoriite naseleni so etni~ki Albanci vo Makedonija. Eden fakt od ovoj vid, i pokraj evidentnoto me|unarodno politi~ko aktualizirawe na albanskoto [ 124 ] pra{awe, celosno gi adresira negativnite posledici na adresa na albanskiot narod vo Makedonija. Strategijata na otvorawe novi frontovi od strana na albanskite vostanici, glavno na albanskite teritorii vo Makedonija, ja pravi ovaa strategija mo{ne problemati~na i diskutabilna. Mnogu delikatniot predizvik so koj mo{ne brzo }e se soo~at albanskite vostanici }e bide nivnoto prisustvoto na teritoriite zafateni od vojnata pokraj voenite trupi na NATO {to }e bide odobreno od strana na makedonskata vladeja~ka garnitura. Predizvikot proizleguva kako edna od mo`nite alternativi za prestanok na konfliktot i mo`nost, so me|unarodnata poddr{ka, da zapo~nat supstancijalnite albansko-makedonski razgovori, me|utoa so indirektno u~estvo na pretstavnici na ONA na pregovara~kata masa. Albanskite vostanici, nezavisno od me|unarodno osporeniot legitimitet, vo svoite dosega{ni aktivnosti bea edinstvenata strana koja be{e vodena od racionalni i pragmati~ni na~ela, bez konfuzija, kako posledica na faktot {to bea edinstvenata involvirana strana vo konfliktot koja ima{e opredelen proekt postaven na mnogu jasen na~in.

Za kraj:

Poslednata sredba na pretstavnicite na politi~kite partii kaj pretse datelot Trajkovski “rezultira{e” so dve dostignuvawa na planot na me|uetni~kite reformi i toa, adekvatno opfa}awe na nacionalnostite vo javnata administra cija i noviot Proekt-zakon za decentralizacija na vlasta na lokalno nivo. Ovoj postignat „rezultat” pretstavuva golema takti~ka i strategiska gre{ka na albanskite politi~ari na pragot na sostanokot na EU na 15 juni, vo pogled na izvr{uvawe na zada~ite na RM vo ramkite na dogovorot za stabilizacija и asocijacija, i }e i posluì na Vladata na Skopje kako “amnestija” za dosega{nite politi~ki i voeni neuspesi. Dokolku vo tekot na mesec juni ne se realizira serioznoto politi~ko posreduvawe bazirano na konkreten proekt napi{an od pretstavnicite na SAD i EU, voenata kriza }e eskalira so site posledici vo tekot na letnite meseci, za vreme na odmorite na politi~kata i zapadno-voenata birokratija. Re{enieto na konfliktot }e se nametne preku voena intervencija, prethodno deminirana od “demokratskata politi~ka vlast” vo Makedonija, vo tekot na esenta koja doa|a, alijas po~etokot na zimata na 2001 g., i hamletovskata dilema za albanskite civili }e bide kako da se preìvee dolgoto leto. Edna {panska pogovorka veli: „Patnici, pati{ta nema, tie se sozdavaat odej}i”. Analogno so ovaa pogovorka bi rekle: „Politi~ari i osobeno vojnici od slu`benata strana, gotovo re{enie nema”, re{enieto treba da se sozdava paralelno, vojuvaj}i i vodej}i dijalog i ovaa vistina e kolku paradoksalna, tolku i to~na. I dodeka letoto {totuku zapo~na, i ova leto, 2001 godina, }e bide leto na [ 125 ] demokratskite ideali i demokratsko-izbornata trka vo zemjite sosedi na Makedonija, istoriskata sudbina saka{e vo Makedonija da prodolì voenata trka za istite ideali, pa da pridoneseme site spomenatata trka da bide posledna od ovoj vid na Balkanot.

Lobi, Bota Sot, juni 2001 g. [ 126 ]

ramnote@a na silite na stranite vo konfliktot, klu^ za postignuvawe na praveden mir

Vooruèniot konflikt vo Makedonija sega ve}e gi povtori site slabosti na menaxiraweto so prethodnite konflikti vo SFRJ. Razli~na karakteristika na aktuelniot konflikt vo Makedonija e faktot {to sli~nostite so vojnata vo Kosovo se ekvivalentni vo pogled na subjektite vo konfliktot i na posledicite na konfliktot, so isklu~ok na ulogata na menaxiraweto na me|unarodniot faktor. Sega ve}e definitivno e jasno opredelena strategijata na stranite vo konfliktot: makedonskata strana celosno ja primenuva srpskata strategija na vojnata vo Kosovo, dodeka ONA glavno ja primenuva strategija na voenata taktika na Osloboditelnata vojska na Kosovo. Dràvnata strana go primenuva srpskiot koncept na vojuvawe vo odnos na albanskoto pra{awe, ne samo vo ramkite na dràvnite institucii, tuku, bez isklu~ok, vo site sferi na politi~ko-socijalniot ìvot, tamu kade se sudiraat so albanskiot interes. Ovaa kopija na strategijata za makedonskite kujni kulminira{e so proektot na MANU za zamena na teritorii i ìteli, aranìran od dràvnata politika, dobi kraen epilog so voeniot povik na Makedonskata pravoslavna crkva za definitivno ras~istuvawe na smetkite so albanskite vostanici. Dvete spomenati institucii kako reprezenti na „umot” i na „duhot” na makedonskite Sloveni na mnogu argumentiran na~in ja potvrdija opravdanata zagriènost deka me|unarodniot faktor mnogu zgre{i koga go potceni faktot deka procesot na demokratizacija na multietni~kite dràvi vo tranzicija, vodeni od elitata na eden narod so kontestiran nacionalen identitet, vo voena sostojba e nepremostliv predizvik so rizik da gi kolabira reformite i samata dràva . Iluzijata na zapadnite i na pretstavnicite od slovenskite zemji za lesno transformirawe od edna totalitarna zaednica na zapadnata demokratija vo multietni~ka zaednica na RM, no so celosna unitarna monoetni~ka struktura, se pokaà vo celost neto~na. Osloboditelnata Nacionalna Armija ve}e stana simbol na identifikacija na site Albanci vo Makedonija, vklu~uvaj}i i dobar del od aktuelnata albanska politi~ka elita. Mo{ne brzoto evoluirawe na ONA e rezultat na faktot {to vo edna vakva [ 127 ] situacija koga se doveduva vo opasnost samoto albansko bitie vo RM, edinstvenata funkcionalna alternativa − spasitel nasproti dràvnoto nasilstvo e samo ONA − site drugi albanski strukturi od site proviniencii sega ve}e se vo agonija i vo celosen kolaps. I vo ovoj slu~aj se potvrdi poznatiot fakt deka kaj narodot, osobeno kaj mladinata i albanskata dijaspora, patriotizmot e mnogu poizrazen vo sporedba so albanskite politi~ki i intelektualni eliti. Herojskoto sprotivstavuvawe na ONA vo regionot na Lipkovo, i osobeno istoriskata stoi~ka izdr`livost vo Ara~inovo, definitivno ja promoviraa ONA kako edinstven avtenti~en reprezent na albanskite interesi vo Makedonija, ne samo pred albanskiot narod, tuku i pred me|unarodniot i pred makedonskiot faktor, nezavisno od propagandisti~kata negira~ka lokalna i me|unarodna retorika. Posebna karakteristika na opstojuvaweto i permanentnoto {irewe na albanskoto vostanie e fakt {to etni~kata populacija, ne samo vo „slobodnite teritorii”, se solidarizira i ostanuva zaedno so borcite za sloboda, fakt koj stanuva nepremostliv predizvik za makedonskata oficijalna militantna politika. Situacijata so albanskite naseleni mesta uni{teni na najkriminalen na~in od te{kata makedonska artilerija vo Makedonija i dolgite koloni albanski begalci koi sega ja nadminuvaat brojkata od sto iljadi, ja povtoruvaat kosovskata Golgota kako moderna ~ove~ka tragedija. Posebna karakteristika na albanskoto vostanie vo Makedonija, vo sporedba so kosovskoto vostanie, e faktot {to me|unarodniot faktor prodolùva da ja poddrùva i da ja priznava kako partner-aleat za pregovori formalno samo oficijalnata strana na Makedoncite, nasproti sprotivno dijametralniot stav vo tekot na krizata na Kosovo. Na eden stav od vakva priroda vo dobra mera osobeno mu pridonesoa albanskite politi~ki partii etablirani vo aktuelnata Makedonska Vlada, i pokraj faktot {to tokmu ovaa Vlada sega ve}e kontinuirano primenuva etni~ko i materijalno nasilstvo vrz albanskiot narod vo Makedonija. Vakviot stav na me|unarodniot faktor vo odnos na albanskoto vostanie go pretstavuva glavniot disavanta` so direktni posledici vrz finalniot epilog vo odnos na barawata и celite na albanskite vostanici . Ramnoteàta na borbenata sila me|u zavojuvanite strani pretstavuva presvrtnicata za brzoto postignuvawe na politi~kiot dogovor i prestanok na vojnata, za {to e potrebno pravedno arbitrirawe od me|unarodniot faktor so cel da se finalizira ovoj nepovtorliv slu~aj i da se zatvori poslednata stranica na poslednata vojna vo Zapadniot Balkan.

Vo potraga po vistinskiot vinovnik

I dodeka na po~etokot na vooruèniot konflikt Osloboditelnata nacionalna armija be{e kontoto na koe se evidentiraa site obvinuvawa vo vrska so po~etokot na konfliktot i kr{eweto na regionalnata i lokalna stabilnost, [ 128 ] a oficijalnata makedonska strana be{e galeni~e na Zapadot, vo me|uvreme stana o~igledna promenata na stavovite na me|unarodniot faktor. Edna takva evolucija se dolì na : - ramnoteàta na silite na borbenite poliwa, dokaàna so uspe{noto sprotivstavuvawe na oficijalnite ofanzivi i pokraj prednosta vo voenata tehnika; - permanentnoto pro{iruvawe na poleto na dejstvuvaweto na ONA vo zna~itelen del na teritorijata na Makedonija; - po~ituvaweto na pravilata na vojnata od strana na ONA; - nedoveduvaweto vo opasnost na ìtelite i na naseleni mesta. Gorenavedenite fakti go ubedija me|unarodniot faktor da go otfrli zborot „terorist” i vidno da ja afirmira konkurentnosta na ONA nasproti oficijalnite bezbednosni sili, stavaj}i gi vo sli~na borbena ramnoteà i isklu~uvaj}i ja mo`nosta za voena pobeda na stranite vo konfliktot. Prifa}aweto na sorabotkata i korektnosta vo primenuvaweto na spomenatiot dogovor za ednostrano primirje od strana na ONA, i pokraj ednostranoto nepo~ituvawe na spomenatiot dogovor od strana na oficijalnite sili, definitivno go demaskira{e „galeni~eto na Zapadot” i za prvpat, na masata na obvinetiot se najde vistinskiot vinovnik alijas makedonskata oficijalna strana. Izlagawata na lordot Robertson vo imeto na NATO za „makedonskoto oficijalno ludilo”, no i stavot na EU deka „nema voeno re{enie na konfliktot” i deka „nema finansiska pomo{ za kupuvawe bombi i raketi za uni{tuvawe na lokalnoto naselenie” kako nikoga{ dosega, to~no i pravedno, gi dijagnosticiraa vistin skite vinovnici za prodolùvawe na voeniot konflikt vo Makedonija. Makedonskite militantni avanturi na kupuvawe na rusko-ukrainsko vooruùvawe so parite od zapadnata pomo{ vo misija na uni{tuvawe i ubivawe na albanskite naseleni mesta i ìteli vo Makedonija, ja izlija ~a{ata na zapadnata tolerancija kon aktuelnite vlasti i sega ve}e go efektuiraat politi~ko-diplomatskiot bumerang so konkretni negativni posledici vo odnos na ekonomsko-finansiskata pomo{ i unapreduvaweto na evroatlanskite integracioni procesi. Konkretnoto uslovuvawe za implementacija na spogodbata za asocijacija и stabilizacija od posledniot samit na EU vo odnos na Makedonija se povrzuva so postignuvaweto politi~ki dogovor kako edinstvena alternativa za zavr{uvawe na konfliktot .

Pronao|aweto na izgubeniot diplomatski kompas

Direktnoto involvirawe na me|unarodniot faktor vo nasoka na prakti~no menaxirawe so krizata vo slu~ajot na lipkovsko-kumanovskiot region i osobeno vo slu~ajot na Ara~inovo, delumno go rehabilitira{e me|unarodniot faktor, orientiraj}i ja me|unarodnata zaednica kon vistinskata nasoka na menaxiraweto na konfliktot. Sega e ve}e mo{ne jasno deka dosega{noto indirektno posreduvawe vo varijantata „leta~ka diplomatija” na ~elo so tandemot Solana-Robertson celosno propadna. Ovoj neuspeh se dolì na faktot {to me|unarodniot faktor pogre{no go [ 129 ] konsumira{e sopstveniot politi~ki kredibilitet, daruvaj}i i mandat za upravuvawe na lokalna politi~ka elita so somnitelen politi~ki kapacitet i mnogu predrasudi kon albanskoto pra{awe. Tokmu direktniot kontakt so albanskiot voen faktor i uramnoteèniot pristap kon stranite vo konfliktot rezultira{e so konkretni rezultati vo pogled na objavuvaweto na privremeniot prekin na ognot i uspe{noto menaxirawe na krizite vo Lipkovo i vo Ara~inovo. Noviot pristap na menaxiraweto na krizata od strana na me|unarodniot faktor, so direktno posreduvawe me|u dvete strani vo konfliktot, ja izbegna golemata humanitarna kriza vo lipkovsko-kumanovskiot region i go onevozmoì po~etokot na gra|anska albansko-makedonska vojna vo makedonskiot glaven grad. Primenuvaweto na mehanizmite na uslovuvawe so rokovi od strana na EU i direktnoto vklu~uvawe na me|unarodnite pretstavnici vo procesot na menaxirawe so konfliktot pretstavuva presvrtnica vo ovaa faza, koja e dosta kriti~na vo odnos na pro{iruvaweto na konfliktot. Odreduvaweto na porane{niot ministerot za odbrana na Francija, g. Leotar, kako poseben delegat na EU za Makedonija so mandat za posreduvawe vo politi~kiot dijalog, zaedno so pravnata asistencija na gospodinot Badinter i direktnite kontakti na pretstavnicite na NATO so politi~kite i voenite pretstavnici na ONA, pretstavuvaat zna~aen me|unaroden pridones vo misijata za uspe{no zavr{uvawe na krizata i kako takvi ja zasluùvaa poddr{kata od stranite vo konfliktot.

Razgovorite odnosno bo{-muabetite kaj gospodinot Trajkovski

Politi~kiot dijalog, predvoden od pretsedatelot Trajkovski vo uloga na reìser, i na ~etirite partiski voda~i vo uloga na politi~ki akteri – glumci, vo misija na pacifizirawe na vojnata, vo analite na istorijata }e ja evidentira aktuelnata politika kako nesozreana i neodgovorna vo odnos na krizata vo koja se nao|a zemjata. Spomenatite razgovori ne bea predvideni od reìserot i negovite politi~ki mentori kako mesto kade {to bi se re{il albansko-makedonskiot spor, tuku bea aranìrani kako arena za diskvalifikuvawe na albanskite politi~ki barawa kako „maksimalisti~ki i neprifatlivi”, bez nudewe alternativa za prifatliva supstitucija za obete strani. Posebna karakteristika na spomenatiot dijalog pod mandat na gospodinot Trajkovski e timot „eksperti” koj mu nudi tehni~ko-pravna pomo{ na pretseda telot na dràvata. Ovoj „ekspertski” tim go vodat avtorite na aktuelniot Ustav, g. Fr~kovski i g. Popovski, pridruèni od porane{niot pretsedatel na ustavniot sud, g. Netkov, „dobro poznat” na albanskata javnost so fenomenot na albanskoto zname vo 1997 g., pridruèn od sivata eminencija, dokaàniot albanofob, g. Gligorov. [ 130 ] Edna vakva struktura na “eksperti” go prejudicira{e ishodot u{te na po~etokot na razgovorite, i neuspehot na spomenatiot dijalog moè{e da bide iznenaduvawe samo za indiferentnite i lo{o informiranite li~nosti. Dilemata koja saka avtorot da ja priloì koincidira so faktot „koj go so~inuva{e timot na eksperti na albanskata strana”, dilema koja ostana neodgovorena za albanskata javnost, bidej}i i dvajcata albanski lideri, u~esnici vo razgovorite, se so osnovni profesii filozof i lekar i ni oddaleku ne moàt da bidat ustavni eksperti. Dali se maksimalisti~ki albanskite politi~ki barawa, kako {to se obiduvaat da obvinat Makedoncite, e neodgovorenata dilema od strana na Albancite vo odnos na makedonskata i osobeno na me|unarodnata strana. Albanskite politi~ki barawa se barawa za kompromis u{te od po~etokot na nivnoto pretstavuvawe, bidej}i, pred s$, tie ne go doveduvaat vo pra{awe unitarniot karakter na dràvata i ne baraat formirawe na albanski paralelni institucii, osobeno vo sferata na voenata i javnata bezbednost. Vo centarot na vnimanieto e direktniot anga`man, od strana na Makedonskata Vlada, na „KUMOT” na makedonskiot Ustav, gospodinot Badinter, so {to pred albanskata strana se naloì potrebata od angaìrawe na pravni eksperti Albanci so cel formirawe na {to pove}e prilog-alternativi osnovani vo primarnite politi~ko-pravni barawa. Iskustvoto od usvojuvaweto na “Ustavnata ramka na Kosovo” e lekcija − neuspeh bidej}i kompromisite se postignuvaat preku harmonizirawe na sprotivnite interesi, a ne preku po~ituvawe na na~elata na pravoto i ramnopravnosta. Spomenatoto iskustvo, neka bide preventiven patokaz za da ne se transformira vo golemo obeshrabruvawe procesot na dijalogot {to sega }e se vodi so posredstvo na me|unarodni eksperti po pravni nauki i koga oru`jeto definitivno }e zamolkne.

Antibirokratskata revolucija kako domino-efekt na oficijalnata makedonska paranoja

Na scenaristite na zlo~inot i vandalizmot kon Albancite od Bitola im se povtori pred Makedonskoto Sobranie edna nova epizoda na „slovenskiot patriotizam” vo srpskata varijanta na „jogurt revolucijata”, alijas „demokratskata revolucija na Ko{tunica”. Propadnatiot obid za prezemawe na vlasta od strana na „narodot” na ~elo so reìserot i menaxerot na nekontroliranoto vooruùvawe na makedonskite civili i idejniot inspirator za osnovawe na makedonskite paramilitarni sili, aktuelniot minister na policijata, kriti~nata no} doìvea politi~ko fijasko, namesto da se promovira vo „heroj - spasitel na nacijata”. Slu~ajot na narodot vo makedonskata varijanta definitivno go dokaà politi~kiot kolaps na makedonskite politi~ki eliti na site proveniencii, bidej}i niedna od politi~kite figuri nema{e smelost da go informira elektoratot i narodot vo ~ie ime ja prodolùvaat vojnata so rizik da ja kolabiraat и dràvata и narodot. Spomenatiot slu~aj go promovira{e totalniot kolaps na visokite dràvni [ 131 ] institucii kako posledica na faktot {to nasilnicite vrz najvisokite dràvni institucii, Sobranieto i Pretsedatelot, ne bea obi~ni frustrirani gra|ani, tuku pripadnici na rezervnite policiski i armiski sili, tokmu tie koi treba{e da gi branat tie institucii. Za evidentirawe e i paradoksot na „golemiot makedonski patriotizam”, vo ovoj slu~aj manifestiran so nad 20 iljadi nasilni~ki protestanti, i pokraj golemiot deficit na ovoj vid „patrioti” na voenite frontovi, paradoks potvrden od samiot makedonski premier Georgievski. Ovoj vandalski revolt na spomenatite nasilnici e glavno posledica na paranojata i albanofobnata frustracija i na permanentnoto la`no indoktririrawe izvr{eno od makedonskite mas-mediumi vo direktna reìja na aktuelnata vlast, pod izgovor na kolektivnata vina na albanskiot narod. Nema dilema deka spomenatata manifestacija be{e so scenario podgotveno od makedonskite dràvnici vo misija na manifestirawe na makedonskoto narodno sprotivstavuvawe sprema albanskite politi~ki barawa i vo uloga na prividna „indiferentnost” na me|unarodniot faktor vo vrska so krizata vo Makedonija. Celta na scenaristite be{e da gi zajaknat oficijalnite pregovara~ki pozicii, me|utoa i vo ovoj slu~aj se slu~i bumerang efekt izrazen preku eksplicitnoto kaznuvawe od SAD, EU, NATO i drugite relevantni organi na ova “spontano, dobro organizirano oficijalno makedonsko narodno ludilo”. So ovoj slu~aj avtorot saka da ja aktualizira golemata opasnost na koja bea izloèni gra|anite Albanci vo mestata naseleni so mnozinstvo makedonsko naselenie i Albancite ~lenovi na makedonskata vojska i policija, ne samo od rezervnite makedonski sili, tuku i od paramilitarcite i makedonskite civili voop{to. Za àl, i vo ovoj slu~aj, sli~no kako vo slu~ajot na Kosovo, obi~nite Albanci bea ostaveni sami, neorganizirani i neorientirani, bez minimalni garancii za li~nata i imotnata bezbednost. Albanskiot politi~ki faktor vo sorabotka so me|unarodniot faktor treba da obezbedi minimalni garancii za ìvotot i imotite na Albancite vo gorenavedenite naseleni mesta i da gi izbegnuva nasilnite mobilizacii na Albancite vo policiskite i voenite strukturi, koi sega se sproveduvaat na golemo, vo gorenavedenite naseleni mesta.

Dr`aven i ekonomski kolaps nasproti voeniot danok

Vojnata koja ve}e go pre~ekoruva ~etvrtiot mesec, najnegativnite posledici }e gi evidentira na tovar na ekonomsko-socijalnoto konto na zemjata. Za iznenaduvawe e totalnata neodgovornost ne samo na dràvnite politi~ki krugovi, tuku i osobeno na profesionalnite ekonomski i nau~ni institucii vo pogled na cenata na vojnata. Neoficijalnite procenki na {tetite od vojnata, bez da se ocenuva oportunisti~koto tro{ewe, sega ve}e dostignuvaat 2 milijardi germanski marki, {to e pribli`no ednakvo na godi{niot dràven buxet na Makedonija. [ 132 ] I pokraj ovoj ekonomski i socijalen kolaps, Vladata odlu~i da gi pofali i nagradi gra|anite i doma{nata ekonomija so voveduvawe na noviot danok za transakcii nare~en „danok na vojnata”. Edna fiskalna merka od vakva priroda odgovara na narodnata pogovorka „operacijata e uspe{na, no pacientot e mrtov”, odnosno pari za voenite operacii }e se obezbedat, me|utoa narodot i ekonomijata }e ni bankrotiraat. Vo vladinite i profesionalnite krugovi kruì edno kolku naivno tolku i ignorantno mislewe deka navodno zaradi toa {to „vojnata bila prenesena od Kosovo, odnosno od me|unarodniot protektorat” i voenite tro{oci treba da bidat pokrieni od strana na me|unarodnata zaednica. Ova profesionalno i politi~ko slepilo, ne sakaj}i da se soo~i so novata realnost, pretendira da sozdade alibi od denes za utre, и finansiskite sredstva nameneti za renovirawe na albanskite naseleni mesta i uni{tenite albanski doma}instva da gi prenameni za drugi celi. Ova prenaso~uvawe na sredstvata od dràvniot buxet i od drugite nevladini kanali za kupuvawe na socijalniot mir na lokalnoto naselenie ve}e e zafateno od kulminaciona siroma{tija, kako posledica na vojnata {to e vo tek. Edna od preporakite na aktuelnata Vlada e voeniot danok da go napla}a od tranziciskite ekonomski i voeni profiteri {to gi ima tolku mnogu vo svoite redovi i toa i od dvata etnikuma. Edna fiskalna merka od vakva priroda }e efektuira prilog od biznisite na gra|anite na Makedonija.

Namesto zaklu~ok

Dosega{nata strategija za menaxiraweto so krizata preku oficijalnata licemerna politika, pridruèna so masivni uni{tuvawa na albanskite naseleni mesta so misija na etni~ko ~istewe i formalniot dijalog na gospodinot Trajkovski, definitivno ne uspea. Celite na dvete zavojuvani strani, kako na bojnite poliwa taka i na masata za pregovori, se mnogu daleku od kompromisot pravej}i analiza od ovaa vremenska distanca. Vremeto brzo minuva i lokalnata politika se povlekuva pred eufo rijata na vojnata, edinstvenata nade` e me|unarodniot faktor. Direktnoto posreduvawe na pretstavnicite na NATO i EU vo slu~ajot na Ara~inovo, pretstavuva nov pristap vo menaxiraweto so konfliktot koj efektuira brzi rezultati na teren i kako takov }e ima zgolemena primena vo bliska idnina. Slu~ajot na Ara~inovo pretstavuva prv sodrìnski rezultat vo me|unarodnoto priznavawe na ONA, na voen i politi~ki plan, i pretstavuva prv ramnomeren pristap na me|unarodniot faktor kon dvete strani vo konfliktot. Povlekuvaweto na ONA i nejzinoto zamenuvawe vo Ara~inovo so nevooruèni nabquduva~ki misii na OBSE, zaedno so dozvolata za vlez na makedonskite policiski sili, pretstavuva voen pilot-proekt koj }e pretendira da se primenuva vo celiot krizen region na nivo na Makedonija. Edno vakvo re{enie e mnogu diskutabilno vo pogled na vra}aweto na bezbednosta na civilnoto naselenie i ~uvaweto na albanskiot materijalen imot i daleku e od konceptot na „demilitarizacija”, a mnogu blisku do zborot „diplomatska stapica”. Nezavisno od poslednoto evoluirawe na stavot na me|unarodniot faktor, istiot [ 133 ] prodolùva da ja poddrùva Vladata vo Skopje, a istovremeno ja negira ulogata na albanskite vostanici kako pregovara~ka strana i strana vo re{avawe na konfliktot . Me|unarodnata ponuda za ONA vo voeniot plan, ne go nadminuva „slu~ajot OAPMB”, dodeka na politi~ki plan e daleku od politi~kiot proekt na ONA, fakt koj go isklu~uva samozadovolstvoto i naloùva diplomatska agresivnost vo nasoka na adekvatno pozicionirawe, soglasno aktuelnite politi~ko-diplomatski trendovi. Javnoto i me|unarodnoto politi~ko mislewe u{te stoi na poziciite na politikata deka „Makedonija se tretira kako Kosovo pred vojnata”, me|utoa so Albancite vo sprotivna pozicija, vistina koja naloùva pogolemo diplomatsko angaìrawe na celiot nacionalen potencijal vo nasoka na reformirawe na vakvata negativna pozicija. Poslednoto manifestirawe vandalizam kon najvisokite dràvni institucii i albanskite imoti vo Skopje, pretstavuva posledniot rik na “ranetiot lav”, so cel da se prenese vlasta vo „racete na narodot” vo misija na realizirawe na voenata sostojba kako izgovor za etni~koto ~istewe na albanskiot narod, osobeno vo regionot na Skopje. Posebnosta na ovoj vandalizam se sostoi vo fobijata i naglasenata omraza kon me|unarodnite institucii, osobeno kon NATO, EU i drugite institucii {to i ne pretstavuva iznenaduvawe, bidej}i go manifestira “isto~niot identitet” na makedonskoto naselenie pokraj “zapadnite objektivi” na dràvnata politika. Jasno i glasno treba da se konstatira deka Makedonija, so dosega{nite voeni tro{oci, ja ima bankrotirano lokalnata ekonomija i buxetite na familiite i ima sozdadeno buxetski deficit {to se zakanuva celosno da go paralizira funkcioniraweto na ekonomskiot i socijalniot ìvot vo tekovniot i srednoro~niot period. Brziot prestanok na vojnata zaradi ekonomski pri~ini e prv prioritet bez alternativa na site nejzini gra|ani. Ekonomskite potencijali za misii i voeni celi ve}e se iscrpeni. Apelite na najzna~ajnite zapadni vladi za proglasuvawe na Makedonija kako “nesigurna oaza” i preporakata za povlekuvawe na personalot od nivnite ambasadi, ja najavuva realnata grià deka dràvnite institucii za bezbednost se pred funkcionalen kolaps, fakt koj gi doveduva albanskite gra|ani pred gole mata dilema na osameno menaxirawe na materijalnata i fizi~kata bezbednost. Idnite politi~ki i voeni trendovi glavno }e zavisat od aktivnostite na ONA na bojnite poliwa, i od me|unarodniot faktor na pregovara~kata masa, dodeka drugite }e asistiraat i }e pre~at, sli~no kako i vo dosega{nata praksa na spomenatiot konflikt. [to posle 27 juni e najizrazenata dilema koja gi zagriùva mnogubrojnite gra|ani, a odgovorot treba da bide prodolènie na prekinot na ognot najmalku do 15 avgust, datum koga treba da se pretstavat rezultatite od politi~kiot dijalog, so me|unarodno posreduvawe, koe bi trebalo da bide soop{teno na narednata [ 134 ] sednica na EU, kako gest na dobra volja i natamo{no politi~ko kapitalizirawe na postignato do krajot na tekovniot mesec.

Lobi, Bota Sot, juni 2001 g.

Prepora~av politi~ka neposlu{nost pred vooru`enoto vostanie

Rufi OSMANI, poznat vo politi~kiot `ivot vo Makedonija i najmnogu kako porane{en gradona~alnik na Gostivar, zboruva za vojnata na ONA vo Makedonija, za celite na makedonskata {ovinisti~ka politika, za nekoordiniranosta na albanskiot politi~ki faktor, za platformata na albansko-makedonskite razgovori, za pozitivnite strani na sredbite Xaferi − Ahmeti itn.

Zo{to albanskata politi~ka elita vo Makedonija doìvea krah? ZERI: Gospodine Osmani, na{iot razgovor go zapo~nuvame za najnovite nastani vo Makedonija. Konkretno, dali ste iznenadeni so po~etokot na vojnata vo Makedonija, i spored vas, koi bea i koi se pri~inite koi go determiniraa po~etokot na konfliktot? Rufi Osmani: Kako direkten u~esnik vo politi~kiot ìvot vo Makedonija po~etokot na vojnata ne me iznenadi, iako moram da priznaam deka li~no pretpo~itav politi~ka neposlu{nost pred oruènoto vostanie. Pri~inite {to dovedoa do po~etok na vojna, vo po{irok kontekst se baziraat na fundamentalnata neramnoteà me|u geografskata i etni~kata karta na albanskiot narod voop{to. Osobeno tie pri~ini izvirat od arogantnoto odbivawe na makedonskata politika vo minatata decenija da gi prifati albanskite politi~ki barawa vo sodejstvo so neprekinatata upotreba na sila kon albanskite civili vo Makedonija vo kontinuitet. Makedonskoto institucionalno odbivawe direktno ja porazi albanskata politi~ka garnitura vo Makedonija i na toj na~in se sozdadoa preteks и pri~ini za radikalnite strukturi na Albancite od Makedonija da go izberat oruènoto vostanie kako pat za re{avawe na nere{enoto albansko pra{awe. Zna~i, pri~inite {to dovedoa do toa vo po{iroka smisla na zborot moàt da se okvalifikuvaat kako fundamentalna neramnoteà me|u geografskata i etni~ko-politi~kata karta na albanskiot narod voop{to.

ZERI: Dali Vie li~no ja poddrùvavte voenata opcija i dali ja poddrùvate Osloboditelnata nacionalna armija? Rufi Osmani: Neophodnosta od pojavata na albanskoto vostanie vo Makedonija e nediskutabilna i e kako posledica na propa|aweto na albanskata politika vo Makedonija. Dodeka ovaa politika propadna vo nejziniot institucionalen [ 135 ] anga`man za da go reformira sistemot po merka na Albancite, edinstvenata alternativa {to ostana be{e vojnata. Ovoj fakt go ukaùva iskustvoto od drugite vojni vo SFRJ, osobeno kosovskata vojna. Li~no, i ne samo jas tuku donekade bez isklu~ok site Albanci vo Makedonija, imaat golema po~it kon lu|eto koi odlu~ile da se `rtvuvaat vo redovite na ONA. Bez razlika {to postojat sodràjni razliki vo me|unarodnata politi~ka konstelacija vo odnos na vojnata na OVK na Kosovo i vojnata na ONA vo Makedonija, nesporen e faktot deka tokmu ednomese~nata vojna na ONA vo Makedonija napravi mnogu pove}e za me|unarodno aktualizirawe i problematizirawe na albanskoto pra{awe vo Makedonija, rabota koja ne be{e napravena preku politikata celi deset godini.

Antikosovarizmot na makedonskata vlast ZERI: Kako ja ocenuvate voenata ofanziva, koja ja prezede Makedonskata Vlada za okon~uvawe na konfliktot i dali mislite deka pretsedatelot Trajkovski i premierot Georgievski itro ja iskoristija podelbata na albanskiot politi~ki faktor vo Makedonija? Rufi Osmani: Ofanzivata na voenite sili na Makedonija se bazira{e na makedonskiot politi~ki i civilen konsenzus, poddr{kata na me|unarodniot faktor i ona {to e posebno za istaknuvawe ja ima{e i poddr{kata na DPA na gospodinot Xaferi. Vo nasoka na bezrezervna poddr{ka posebno se istakna i potpretsedatelot na DPA, Menduh Ta~i, edinstven albanski politi~ar koj na ekspliciten na~in ja obvini ONA za terorizam i ekstremizam i javno bara{e od makedonskite dr`avnici, vo imeto na DPA, voeno da ja porazat ONA. Makedonskata voena pobeda protiv ONA be{e opsesija i eksplicitno barawe na politikata, inteligencijata, javnosta i bez isklu~ok na celiot makedonski spektar. Evidentnata podelba na albanskata politika i makijavelisti~kiot i celosno antinacionalen stav na DPA kon ova pra{awe be{e re{ava~kiot faktor za prezemawe na ovaa ofanziva, no mislam deka spomenatata ofanziva ne gi postigna objektivite postaveni od makedonskite dr`avnici, nezavisno od nivnata pobedni~ka propaganda.

ZERI: Od druga strana, makedonskata vlast za vojnata vo Makedonija direktno go obvinuva{e Kosovo. Kako objasnuvate edna takva insinuacija - da se frli vinata vrz Kosovo i da se mol~i pred istoriskata diskrimina cija na Albancite vo Makedonija? Rufi Osmani: Vojnata vo Makedonija osobeno se karakterizira{e so neviden antikosovarizam na dràvnata politika. Ve}e na javnosta na Kosovo treba da & bide jasno deka porazot na Srbija vo Kosovo [ 136 ] prodolùva da se podrazbira i doìvuva i kako poraz na Makedoncite tuka. Makedonskata politika, inteligencija i istoriografija imaat identi~ni stavovi so srpskite provini encii vo odnos na kosovskoto pra{awe. Porakite na edna takva antikosovska propaganda se adresiraa do me|unarodniot faktor vo misija na vra}awe na srpskite militantni sili kako edinstven faktor koj moè da ja garantira stabilnosta na ovoj del od Balkanot. Ovaa propaganda e del od programata na pravoslavnata makedonska alijansa koja se hrani od iluzijata za potpi{uvawe na dogovorot za teritorijalnoto razgrani~uvawe na Makedonija so takanare~enata SRJ i ima za cel da go pretstavi Kosovo kako glaven izvor na destabilizacija i regionalno dezintegrirawe i pokraj pozitivnite regionalni i globalni integracioni procesi . Ednostavno, pravej}i „post hok gre{ka”, Makedoncite bez prestan povtoruvaa deka vo Makedonija nema problemi, deka tie se uvezeni od Kosovo, pa zatoa „disciplinirajte go Kosovo i taka }e ja smirite i Makedonija”. Vo ime na pravdata i vistinata, ovaa makedonska prikazna za “nevinosta na oazata na mirot” i za “kosovskiot agresor” definitivno propadna i ne se prifati od me|unarodnata zaednica.

DPA ne e pretstavnik na albanskoto mnozinstvo ZERI: Na va{eto javno pretstavuvawe ne {tedevte kriti~ni zborovi upateni i na adresa na albanskiot politi~ki spektar vo Makedonija, kogo go obvinivte za oportunizam i politi~ka neaktivnost vo ostvaruvaweto na stremeìte na albanskiot narod. [to moète da ni kaète vo vrska so ova? Rufi Osmani: Da si podelen politi~ki i da go obvinuva{ albanskiot voen faktor vo ovie migovi, zna~i da ja izgubi{ politi~kata bitka i politi~kiot dijalog pred toj da zapo~ne. Nema nitu edna dilema deka albanskata politika vo Makedonija celosno gi povtoruva gre{kite na kosovskata politika vo tekot na krizata na Kosovo. Eden vakov luksuz e nedozvoliv i poradi toa {to ovie dve pra{awa ne moàt da se izedna~at vrz osnova na nitu eden kriterium i nitu eden kontekst (ramka) i poradi toa {to vnatre{nite relacii, kako i me|unarodnite, ne se vo polza na Albancite vo Makedonija i ponatamo{noto segmentirawe na albanskiot faktor vo RM }e rezultira so nesoodveten epilog od eventualnite politi~ki pregovori. Politi~koto, a potoa i vostani~koto i intelektualnoto unificirawe, }e im dade po{irok legitimitet na albanskite pregovara~i i }e ja uramnoteì odgovornosta na celiot albanski spektar. Ne treba da se zaboravi deka DPA na gospodinot Xaferi ima samo 9 pratenici Albanci i taa matemati~ki go pretstavuva politi~koto malcinstvo na Albancite, {to zna~i ne moè [ 137 ] da zboruva vo imeto na Albancite, a osobeno ne moè sama da odlu~uva za albanskoto pra{awe vo Makedonija.

ZERI: Sega situacijata vo Makedonija e nitu vojna nitu mir. Kako moàt da se odvivaat nastanite vo situacija koga se ~eka po~etokot na dijalogot и koga e jasno deka te{ko }e zapo~ne dijalogot za esencijalnite pra{awa na Albancite. Rufi Osmani: Vo igra se mnogu alternativi. Makedoncite, bez isklu~ok, se protiv albansko-makedonski pregovori. Igrata na pretsedatelot Trajkovski vo ovaa nasoka e mnogu naivna i proyirna. Me|utoa, ovaa igra se igra so zaedni~ko dejstvuvawe so DPA. Zo{to? Bidej}i vo momentot koga DPA }e ja napu{ti vladinata koalicija i }e ja unificira albanskata politika vo opoziciskite politi~ki pozicii, }e se formalizira i makedonskiot konsenzus na VMRO i SDSM, koj aktuelno postoi od neformalni pozicii. Bez formirawe na ovie dva bloka po etni~ka linija ne moè da ima seriozni pregovori za tolku seriozno pra{awe, bidej}i epilogot na pregovorite }e gi opredeli idnite politi~ki pobednici, no i porazeni vo makedonskiot i vo albanskiot kamp, i toa e klu~ot {to gi prolongira pregovorite me|u dvete strani, posebno makedonskata pozicija od edna strana. Od druga strana pak, pra{awata {to treba da se apsolviraat vo idnite pregovori baraat apsolutno parlamentarno mnozinstvo, mnozinstvo koe go nemaat nitu eden od taborite, dokolku se podeleni. Vo me|uvreme, dodeka ne se sostavi spomenatiot mozaik }e prodolì situacijata na ~ekawe pome|u nesigurniot mir i vojnata koja e pred ku}niot prag, situacija koja ne im odgovara na Albancite. Zo{to? Bidej}i makedonskite voeni sili, no i makedonskoto obvini telstvo vo me|uvreme go ~istat albanskiot teren od ,,vostani~koto oru`je”, go oddolùvaat vra}aweto na albanskite civili i gi polnat makedonskite zatvori so „teroristi” alijas albanski os- loboditeli. Politi~kite bitki i voenite ekscesi }e koegzisti- raat u{te dolgo vreme. Vaka n$ u~i iskustvoto od minatoto.

So kakva politi~ka platforma treba da se odi na pregovorite? ZERI: koi relevantni albanski politi~ki sili imaat legitimitet da pregovaraat so makedonskite vlasti? Rufi Osmani: Seriozniot dijalog koj bi imal za epilog makedonsko-albanski dogovor pod pokrovitelstvo na me|unarodniot faktor, podrazbira vklu~uvawe na albanskata strana so celiot spektar –politi~ki, vostani~ki i intelektualen. Eden po{irok spektar od vakva priroda bi imal legitimitet na edno albansko sobranie vo Makedonija i }e garantira uspe{no [ 138 ] implementirawe na dogovorenoto. Isklu~uvaweto na voeniot faktor od razgovorite vo osnova }e podrazbira minirawe na pregovorite i prodol`uvawe na vojnata.

ZERI: spored va{eto mislewe, koi bi trebale da bidat barawata na albanskiot subjekt i so kakva politi~ka platforma treba da se odi na pregovorite? Rufi Osmani: Politi~kata platforma treba da se formira od albanskite eksperti od oblasta na ekonomskite, politi~kite i pravnite nauki i istata treba da bide kompatibilna so pravnite podelbi na podelenite narodi, sli~no kako vo Belgija, [vajcarija ili Bosna (Bosansko-hrvatskata federacija). Ovaa platforma, vo osnova, treba da ima za cel: promena na unitarniot koncept na makedonskiot ustav, da instalira konsenzualna politika za pra{awa od nacionalniot interes, sodr`ajna decentralizacija na vlasta, mehanizmi koi ustavno garantiraat deka }e se brani albanskiot nacionalen interes vo Makedonija. So eden zbor, celosna institucionalna ramnopravnost na Albancite so Makedoncite, ni pove}e ni pomalku.

ZERI: Mnogumina se izrazija ZA i PROTIV federalizacijata na Makedonija. Kakvo e va{eto mislewe? Rufi Osmani: Li~no mislam deka geografsko-etni~kata karta na Albancite vo Makedonija isklu~uva edno takvo re{enie, so isklu~ok na mehanizmot na albansko-makedonska recipro~nost na nivo na Makedonija, no li~no pretpo~itam dràvotvornost za dvata naroda i sodràjna decentralizacija na vlasta na lokalno nivo kako prifatlivo re{enie za obete strani. ZERI: se slu~i i sredbata Xaferi - Ahmeti. Kako ja komentirate ovaa sredba? Rufi Osmani: Toa e pozitivna inicijativa koja ja gledam kako prv ~ekor kon harmonizacija na deluvaweto na politi~kiot i voeniot faktor, {to treba da rezultira so funkcionalno unificirawe na celiot albanski spektar so cel zaedni~ko prezentirawe i unificirawe na zaedni~ka albanska platforma. So ovaa postapka gospodinot Xaferi po~na da ja poprava golemata gre{ka {to ja napravija toj i negovata partija kon voeniot faktor i voop{to kon albanskoto pra{awe i po~na da razbira deka glavnite igra~i vo ovaa bitka se vostanicite, a ne albanskite politi~ari. Ja pozdravuvam ovaa dobra inicijativa na me|ualbanski dijalog i se nadevam deka }e prodolì so pogolem intenzitet i }e rezultira so unificirani dejstvuvawa i stavovi, kako preduslov za po~etok na seriozen dijalog za spornite pra{awa.

ZERI, juni 2001 g. [ 139 ]

Me\unarodnata politi^ka ponuda i politi^kite barawa na ONA, dve ne tolku mnogu sprotivstaveni strani kon zaedni^kata cel

И pokraj faktot {to albanskite politi~ki barawa artikulirani na avtenti~en na~in vo politi~kata platforma na ONA se transparentni i imaat edno imenuvawe: polna ramnopravnost na Albancite vo sistemot ili kaàno so moderen re~nik: celosno vnatre{no demokratizirawe na Makedonija, me|unarodnata politi~ka ponuda, s$ do migot na pi{uvaweto na ovaa analiza, e mo{ne ograni~ena i so mnogu sistemski komplicirani mehanizmi za odbrana na albanskite interesi vo RM. Me|unarodnata politi~kata ponuda izrazena na poednostaven na~in se sostoi od slednive elementi: lokalna jazi~na, nastavna, socijalna, zdravstvena, ekonomska i urbanisti~ka ramnopravnost, bez pravni garancii deka novoto teritorijalno i op{tinsko razgrani~uvawe bi gi po~ituvalo albanskite regionalni interesi vo urbanite centri kade {to etni~kite makedonsko-albanski proporcii se bliski, kako vo Skopje, Kumanovo, Struga i Ki~evo. Ili pojasno kaàno, ovaa lokalna ramnopravnost soglasno aktuelnata administra tivna op{tinska podelba e adresirana do trite albanski urbani centri vo Makedonija: Tetovo, Gostivar i Debar i do ruralnite albanski op{tini bez osnovni ekonomsko-socijalni i infrastrukturni potencijali. Mo`noto kompromisno re{enie, od teritorijalen aspekt, vo ovaa faza bi bilo obezbeduvaweto pravni garancii, {to vo osnova, za novoto teritorijalno op{tinsko razgrani~uvawe bi pretstavuvala starata administrativna op{tinska podelba definirana so ustavot od 1974 godina, predviduvaj}i formirawe na nova albanska op{tina vo Skopje vo delot so mnozinsko albansko naselenie. Vo sprotivno, op{tinite }e bidat mo{ne blisku so famozniot predlog na MANU, dokolku ostane postojnata op{tinska podelba, so edinstvena razlika {to podelbata }e bide vnatre{na, a ne nadvore{na, kako {to predloìja makedonskite akademici od slovenskoto govorno podra~je. Lokalnata ramnopravnost od vakva priroda predvidena so posledniot me|unaroden draft ne gi pokriva nadle`nostite na lokalnite avtoriteti vo policijata i vo odbranata. Kompromisnata alternativa bi podrazbirala vra}awe na nadle`nostite na lokalnata vlast vo strukturite na op{tinskata policija i direkten monitoring vrz voenite kasarni instalirani na teritoriite kade {to ìveat Albancite, [ 140 ] zaedno so izvr{uvaweto na voenata obvrska vo regionot na Makedonija kade {to ìveat prete`no Albanci ili pak se vo dovolen broj. Tokmu nedostigot na izvorni op{tinski nadle`nosti vo policiskite strukturi i nerealiziraweto na kvaliteten monitoring vrz voenite edinici vostanoveni na albanskite teritorii vo Makedonija, bea izvor na albanskoto zlo vo Makedonija od nejzinata nezavisnost pa s$ do denes. Slu~aite na Bit Pazar, vo Gostivar, Tetovo i Ara~inovo se mnogu sveì vo albanskite se}avawa. Ponudata za visoko obrazovanie na albanski jazik se vrti vo krugovite na privatnite institucii so nekolku dràvni integracioni modaliteti koi sega gi imame kako proekt: UJIE - [tuloviot Kolex i razni katedri vo ramkite na Skopskiot univerzitet. Kompromisna alternativa mora da bide pravoto za neograni~eno dràvno obrazovanie vo paralelni albanski institucii i analogno so toa celosno oficijalizirawe na Tetovskiot univerzitet pridruèn so UJIE - [tuloviot Kolex. Predloènite mehanizmi za eliminirawe na nadglasuvaweto, go predviduvaat apsolutnoto mnozinstvo na parlamentarnoto glasa~ko telo vo ramkite na spomenatoto mnozinstvo, mnozinstvoto na soodvetnata zaednica od malcinstvoto, so uslov pretstavnicite na malcinstvata da imaat najmalku pet pretstavnici. Dilemata {to postoi kako realna opasnost e koj mehanizam garantira deka makedonskata strana od svoite redovi nema da proizveduva „pretstavnici vo Parlamentot od zaednicata na Srbite, Vlasite, Romite, Torbe{ite i drugite, s$ do brojkata pet, so cel da gi spre~i predlozite na Albancite, odnosno da gi uslovuva so ekvivalentno primenuvawe i za drugite zaednici”. Spomenatata opasnost e realna i kako posledica na faktot deka cenata na vojnata koja e vo tek }e ima direktni posledici vo prakti~nata primena na eventualnite dogovori kako posledica na golemite finansiski kusoci so koi }e se soo~i ekonomijata i dràvata, fakt koj direktno }e ja blokira i ograni~i brzata primena na etni~kite reformi vo praksa. Praksa od vakva priroda imavme so slu~ajot na registriraweto na studentite vo ramkite na: kvotite na pozitivna diskriminacija, vo makedonskite univerziteti koga mnogu studenti Makedonci go menuvaa nacionalniot identitet so cel da se zapi{at na fakultet i taka vo zna~itelna mera go onevozmoùvaa zapi{uvaweto na studentite Albanci. Vo ovoj slu~aj posledna bi bila odlukata na Ustavniot sud kade {to pretstavnicite na makedonskata zaednica se mnozinstvo i takviot mehanizam bi se suspendiral, a edinstvenoto dostignuvawe od istoto bi bilo ni{to drugo osven prolongirawe na donesuvaweto na odlukite . Treba da istakneme deka, vo ovoj slu~aj, buxetot i makroekonomskata politika (monetarna, kreditna, fiskalna, investiciona, regionalna) ne se opfateni vo ramkite na mehanizmot so koj se odbegnuva nadglasuvaweto. Vakviot propust bi imal drasti~ni posledici i vo realiziraweto na lokalnite nadle`nosti, bidej}i }e se javi nedostig od dovolno finansiski sredstva za instalirawe na novite institucii i za nivno redovno finansirawe poradi faktot {to fiskalniot finansiski sistem e celosno centraliziran. Kompromisnata alternativa }e treba da ja opfati proporcionalnata podelba na [ 141 ] fiskalnite i drugi prihodi od Buxetot na dràvata preku kriteriumite {to }e se baziraat vrz brojot na ìtelite spored op{tinskite regioni i op{tinskiot fiskalen pridones vo dràvniot buxet od site fiskalni prihodi (carini, danok na dodadena vrednost, akcizi, danok na dobivka, personalen danok, danok na imot i drugi danoci i pridonesi). Ponudata albanskiot jazik da ima samo lokalna ili regionalna oficijalna upotreba treba da se otfrli celosno, bidej}i ne treba da se zaboravi faktot deka i ponatamu klu~nite politi~ki i dràvni institucii }e bidat instalirani i skoncentrirani vo Skopje so makedonsko mnozinstvo . I dokolku za drugite pra{awa moè da se napravat odredeni kompromisi, vo pogled na oficijaliziraweto na albanskiot jazik ne treba da se pravat kompromisi od nitu edna priroda. Kompromisnata alternativa bi bila: albanskiot jazik e vtor oficijalen jazik vo Makedonija i negovata upotreba }e se regulira so zakon i vo op{tinskite teritorii kade, spored sledniot popis, ne ìveat Albanci.

]e vleze li navistina NATO vo Makedonija vedna{ po postignuvaweto na politi~kiot dogovor?

Spomenatata dilema pretstavuva glaven i najopasen predizvik, osobeno vo soodnos so natamo{nite aktivnosti na ONA, vo slu~aj da ne se postigne politi~ki dogovor me|u stranite vo konflikt. Opravdanite somnevawa na avtorot vo ovaa nasoka se baziraat na mnogute izjavi na makedonskiot minister za odbrana, g. Bu~kovski, deka dràvnite kako i me|unarodnite voeni eksperti ve}e gi imaat definirano detalite od planot „@etva” i imaat odredeno struktura na voenite trupi na NATO vo ramkite na MFOR. Spomenatiot plan ima makedonsko-me|unarodno koavtorstvo i vo ovaa faza go isklu~uva u~estvoto na voenite eksperti na ONA. Imaj}i go predvid faktot deka spomenatiot plan ima za cel demilitarizacija i demobilizacija na ONA, a ne na makedonskata vojska, izostavaweto na albanskite voeni eksperti vo kreiraweto na istiot moè da sozdade premnogu neprijatni situacii za albanskite vostanici vo tekot na negovata implementacija. Izjavata na {efot na {tabot na britanskata vojska Ser Majkl Bojs deka : „Britanskite sili i drugite koi }e u~estvuvaat vo operacijata za sobirawe na oru`jeto od albanskite vostanici }e se povle~at so prvoto eventualno pukawe pri eventualen povtoren po~etok na vojnata”, ja demantira makedonskata propaganda deka trupite na NATO }e moàt da ja realiziraat misijata i bez politi~ki dogovor, vo slu~aj predloèniot dogovor da bide odbien od albanskata strana .

Kako da se stigne do me|unarodna konferencija za Makedonija?

Dokolku i ovie razgovori propadnat vo presret na podgotovkite za pomiruvawe na stranite na konfliktot i dokolku povtorno zapo~nat vooruènite [ 142 ] sudiri, definitivno stanuva neopravdano natamo{noto prisustvo na albanskite politi~ari vo makedonskite institucii, osobeno vo Sobranieto i vo Vladata na Makedonija. Alternativite bi bile ili napu{tawe na politi~kite institucii i formalno sozdavawe na sega ve}e postoe~ka vladina i parlamentarnata kriza, zaedno so eskalirawe na vooruèniot konflikt, so {to sigurno }e se zabrza procesot na organizirawe me|unarodna konferencija za Makedonija ili instalirawe na me|unaroden protektorat vrz Makedonija, iako vtorava alternativa ima minimalni {ansi da se realizira. Ako dosega, pod pritisok na me|unarodnata zaednica, delumno se opravduva{e ostanuvaweto vo makedonskite institucii, {to za cel i glavna posledica go ima{e politi~koto delegitimirawe na ONA, sega ve}e ovaa politi~ka igra na albanskite politi~ari so “demokratski legitimitet” treba da zavr{i. Pravoto na pretstavuvawe na albanskiot narod vo prodolènieto na albansko- makedonskite pregovori treba da go imaat politi~kite pretstavnici na ONA kako edinstveni pretstavnici na albanskite interesi vo Makedonija.

Rezime

Vooruènoto albansko vostanie vo Makedonija go po~na ONA so edinstvena misija: zamenuvaweto na statusot na malcinstvo so status na dràvotvoren narod za delot od albanskiot narod koj ìvee vo Makedonija. Aktuelnata politi~ka ponuda po~nuva i zavr{uva so premisite na „nacionalno malcinstvo”, i kako takva ne treba da se prifati od albanskite politi~ki partii, a osobeno treba da bide odbiena od strana na ONA . Objavenata ponuda so objavenata sodrìna ne treba da se priznae и poradi edna druga pri~ina: Po politi~kiot dogovor Albancite }e go poloàt oru`jeto i }e se rasformira voenata albanska struktura, dràvnite voeno-policiski strukturi i ponatamu }e bidat prete`no makedonski i nivnoto reformirawe od mnogu pri~ini }e bide dolgotraen i mnogu naporen proces. Dokolku vo tekot na poslednite pregovori se prifati ponudenata alternativa od albanski eksperti i analiti~ari, toga{ moè da se konstatira deka paketot na ustavnite reformi vo Makedonija moè da bide prifaten kako preodno re{enie kon celosna ramnopravnost vo edna pobliska idnina. Po petmese~niot razvoj, so sigurnost moè da se konstatira deka vooruèniot konflikt vo Makedonija e lokalno nabquduvan od me|unarodniot faktor i istiot objektivno nema da gi pomine lokalnite ramki. Opasnostite od pogolemo regionalno destabilizirawe vo golema mera se izbegnati i kako posledica na faktot {to vladite na zemjite od regionot se direktno nabquduvani, da ne re~eme usloveni, od SAD, EU, i NATO za da se distanciraat od konfliktot vo Makedonija. Vo ovaa nasoka Albanskata Vlada e klasi~en primer na indiferentnost i pokraj pravoslavno-makedonskata solidarnost, na koja, se ~ini, pod amerikanskiot pritisok i dojde krajot. Tokmu lokalniot karakter na konfliktot ja sozdava visokata opasnost, osobeno [ 143 ] za neslovenskata civilna populacija, i moè da bide alibi za natamo{na tolerancija na konfliktot od strana na klu~nite me|unarodni faktori vo tekot na letoto. Konstatacijata na eden visok amerikanski dràvnik deka SAD vo slu~ajot so Makedonija imaat za prioritet da ja so~uvaat nejzinata teritorijalna celina, kako i za{titata na albanskata populacija, jasno im dava do znaewe na dvete strani vo konfliktot kade e crvenata linija {to ne smee da se premine. Ovoj fakt treba da bide seriozen pottik za civilnata populacija deka nema da se dozvoli humanitarna katastrofa so dimenzii na kosovskata kriza. Vrz osnova na ocenkata na zapadnite analiti~ari i eksperti, makedonskite voeno-policiski sili, i pokraj nadvore{nata makedonska i zapadna podr{ka, ne moàt voeno da ja porazat ONA. ONA i pokraj nejzinoto zgolemuvawe, permanentnoto pro{iruvawe i silnata poddr{ka na albanskiot narod, objektivno ne moè da oslobodi mnogu albanski teritorii vo Makedonija poradi toa {to edno takvo pro{iruvawe i natamo{en razvoj }e ima visoka cena vo materijalni razurnuvawa i ~ove~ki ìvoti i }e bide mnogu diskutabilno vo me|unaroden pogled. Vzaemnoto po~ituvawe na primirjeto treba da se razbere deka kaj dvete strani vo konfliktot, osobeno kaj voenata komponenta, preovladuva stavot deka, objektivno, me|u zavojuvanite strani ne moè da ima voen pobednik. Glavniot problem {to dosega{nite razgovori gi prave{e neproduktivni e tokmu kaj politi~kite strani vklu~eni vo politi~kite razgovori. Potrebno e menuvawe na lokalnite pregovara~ki strani kako mehanizam za zatvorawe na konfliktot so politi~ki dogovor koj }e ponudi mir i pravednost. Edna vakva smena moè da se realizira samo preku organizirawe na me|unarodna konferencija so {to u~esnicite vo konfliktot }e se pretstavat oddelno, makedonskata so struktura {to samite bi ja odredile, dodeka albanskata strana pod vodstvo na politi~kiot pretstavnik na ONA i so pretstavnici na politi~kite partii vo tie ramki.

Spomenatata konferencija gi ima slednite prednosti za stranite vo konfliktot:

- sigurno }e obezbedi pouramnoteèno i popravedno politi~ko re{enie; - }e go priznae politi~kiot legitimitet na albanskiot voen faktor kako garancija za stabilnosta, dràvniot integritet i albanskata ramnoprav nost; - na makedonskata strana }e & ponudi alibi za vnatre{na upotreba i deka politi~kite reformi bile neizbe`ni; i - Kako kompenzacija bi se zela donatorska pomo{ za da se kompenziraat uni{tenite privatni biznisi i da se konsolidira dràvniot buxet. [ 144 ] Za kraj:

Komu }e mu se pripi{e vinata ako propadnat ovie razgovori, e ~estata dilema koja vo forma na zakana se slu{a od me|unarodnata zaednica. Albanskata strana nema zo{to da se obvinuva, zatoa {to politi~kite barawa, so isklu~ok na mehanizmot na veto za opredeleni oblasti, na~elno bile prifatlivi za najrelevantnite me|unarodni institucii. Toa {to be{e diskutabilno za me|unarodnata zaednica, be{e albanskoto vostanie. Zborot go dade me|unarodnata zaednica, Albancite }e go zaprat nivnoto vostanie vo migot koga me|unarodnata zaednica }e ja garantira sistemskata ramnopravnost na Albancite vo Makedonija.

Bota Sot, juli 2001 g.

Na potpi{uvaweto za centralna delumna ramnopravnost, makedonskata strana i odgovori na albanskata strana so odbivawe i nov po~etok na vooru`enata vojna. Zo{to?

Albanskata javnost mnogu malku, da ne re~eme voop{to, ne be{e informirana za vistinskata sodrìna na posledniot Predlog-dogovor predloèn od me|u narodnite posrednici, Pardju-Leotar i za argumentite koi preovladuvaa kaj albanskata strana da go potpi{e spomenatiot dogovor. Informaciite glavno bea od mediumski karakter kako komentarite na albanskite politi~ari vo dimenzii na edna ekstremna krajnost. Dodeka eden neodgovoren albanski politi~ar od vladinata strana izjavuva deka „So ovoj odgovor e postignat optimum i deka Albancite se zadovolni”, drug politi~ar od voenata strana }e izjavi deka „Spomenatiot dogovor go pretstavuva minimumot od minimumot na albanskite barawa i deka podolu ne moè da se odi” . I pokraj vakvite crno-beli komentari na albanskiot politi~ki blok, makedonskata strana, bez isklu~ok, zna~i i politi~kata, i intelektualnata i osobeno mediumite, go otfrlija spomenatiot Predlog-dogovor, ocenuvaj}i go kako „kapitulacija, federalizacija, podelba na dràvata i {to u{te ne drugo” . Avtorot, na eden selektiven na~in, s$ ima dadeno na analiza, stavaj}i gi na vidno mesto delovite od dogovorot koi gi ocenuva kako problemati~ni vo odnos na politi~kite barawa na ONA i politi~kata ponuda na makedonskata dràvna strana, so cel da ja utvrdi vistinskata vrednost na spomenatiot dokument i pravedno da ja informira po{irokata javnost. Spomenatiot dogovor se sostoi od nova preambula, osnovnite principi i nekolku aneks-prilozi vo forma na predlog amandmani za promena na Ustavot i na opredeleni zakoni.

1 - Novata preambula na Ustavot na RM Vo osnova, novata preambula vo celost gi reflektira sodr`inata i istoriskite spomeni na makedonskite Sloveni so edinstvena razlika {to „avtorstvoto” za osnovawe na Makedonija kako dr`ava se prenesuva formalno od „makedonskiot [ 145 ] narod” vrz „gra|anite na Makedonija”. Osobenost na novata formulacija na preambulata e {to ne se spomenuva nitu eden istoriski nastan koj ima istoriski zna~ewe za pridonesot na lokalnite Albanci vo sozdavaweto na Makedonija.

2 - Osnovni principi na dogovorot Spomenatiot dogovor, za osnovnite principi vo ramkite na to~ka 1.2. konstatira: “Suverenitetot, teritorijalniot integritet i unitarniot karakter na dràvata se nedelivi i garantirani, ne postojat teritorijalni izbori za etni~kite pra{awa”. Edna cvrsta konstatacija od vakva priroda vo celost go priznava unitarniot karakter na dràvata i nejzinite institucii i ja isklu~uva mo`nosta za povtorno teritorijalno definirawe na dràvata spored kriteriumot na albanskata etni~ka rasprostranetost alijas na ostanatite nemakedonski zaednici. Spomenatata sodrìna vo celost gi reflektira makedonskite barawa vo pogled na atributite na dràvata i istovremeno gi prikaùva kako neosnovani makedonskite kvalifikacii za navodna funkcionalna institucionalna podelba na dràvata vrz osnova na etni~kite na~ela. To~ka 1.3. odreduva: „multietni~kiot karakter na Makedonija treba da se ~uva i da se reflektira vo politi~kiot ìvot” . Vakvata konstatacija ja sledi pravnata logika definirana vo prethodnata to~ka i povtorno ne gi zema predvid albanskite barawa za transformacija na monoetni~kata vo multietni~ka dràva, soglasno nejzinata realnost. Spomenatata formulacija pravi ~ekor napred vo sporedba so postojnata situacija, ponuduvaj}i ja alternativata na integracija na nemakedonskite zaednici vo javniot ìvot, me|utoa ne ja pravi transformacijata na makedonskite monoetni~ki institucii vo dràvni paralelni multietni~ki institucii. Multietni~kata zaednica i multietni~kata dràva se dve ustavno mnogu razli~ni kategorii, analizirano od praven, politi~ki i ekonomski aspekt.

3- Razvojot na decentraliziranata vlast Vo ramkite na gorespomenatoto poglavje, izvornite nadle`nosti na lokalnata vlast nesomneno se normiraat vo oblasta na „javnite slu`bi, urbanoto i ruralnoto planirawe, razvojot na lokalnata ekonomija, kulturata, obrazovanieto, socijalnata i zdravstvenata za{tita”. Od spomenatata formulacija e mnogu jasno deka op{tinskite nadle`nosti se isklu~eni od oblastite koi gi definiraat „dràvnite i nacionalnite atributi”, nadle`nosti {to avtorot }e gi analizira vo prodolènie na tekstot. Samata sodrìna na op{tinskite nadle`nosti od ovoj vid, bez dràvni atributi vo ramkite na op{tinata, gi demantira na mnogu ekspliciten na~in tezite na Makedoncite za navodna “kantonizacija, teritorijalna avtonomija i federalizacija na Makedonija”, bidej}i ne postoi pravoto na deunitarizmot na op{tinskite institucii i nivnoto konstituirawe na etni~ki i regionalni osnovi. [ 146 ] Vo to~kata 3.2. se definira deka novite op{tinski granici }e se odreduvaat povtorno so noviot dràven popis na gra|ani vo 2001 godina, {to }e bide organiziran pod me|unarodno pokrovitelstvo. Edna formulacija od vakva priroda se potpira vrz aktuelnata teritorijalna podelba na op{tinite, podelba koja glavno go uvaùva makedonskiot interes i ja lokalizira lokalnata albanska vlast glavno vo ruralnite teritorii. Baziraj}i se na ovie kriteriumi na Zakonot za lokalna samouprava, edinstveniot prakti~en efekt }e moè da bide namaluvaweto na brojot na postoe~kite albanski op{tini od 24 kolku {to se denes, od koi 21 ruralni, na eden poracionalen broj, me|utoa glavno vo ramkite na postoe~kite teritorii. Spomenatoto re{enie ne go eliminira problemot na teritorijalnoto stesnuvawe na Albancite i pokraj nivnoto demografsko zgolemuvawe i ne gi vra}a Albancite vo poziciite {to gi imaa so op{tinskata administrativna podelba od 1974 godina. So analiziranite pravni normi ne se garantira ostvaruvaweto na albanskite stremeì da gi zemat povtorno pod upravuvawe urbanite op{tini na Struga, Kumanovo, Ki~evo i eden del na Skopje. Paradoksalno e, me|utoa }e ispadne vistina deka najgolemite funkcionalni pridobivki }e gi ostvarat novite makedonski op{tini sozdadeni va atarot na porane{nite op{tini na Tetovo, Gostivar i Debar. Poradi odbrana na „makedonskite strate{ki interesi” ovie op{tini }e bidat poddràni kako so zgolemeni lokalni nadle`nosti taka i so mnogu pogolemi dràvni finansii, so cel namaluvawe na albanskata teritorijalna kompatibilnost vo severo-zapadnite delovi na Makedonija. Spored to~kata 3.2. na spomenatiot dogovor na lokalnata vlast }e & se transferira eden sodrìnski del od danocite od centralnata vlast i toa DDV-to (danokot na dodatna vrednost) i personalniot danok sobran na teritorijata na soodvetnata op{tina. Prelevaweto na samo eden ne to~no definiran del od niv, i toa na fiskalnite prihodi, na DDV-to i na personalniot danok i isklu~uvaweto na drugite fiskalni prihodi koi se sobiraat celosno na centraliziran na~in, ja pravi problemati~na mo`nosta za realizirawe na zgolemenite nadle`nosti vo spomenatite oblasti, bidej}i }e nedostigaat finansiski fondovi za finansirawe na spomenatite dejnosti. Edna formulacija od vakva priroda ja isklu~uva vistinskata decentralizacija za koja se pravi golema propaganda od strana na centralnata vlast i ja odrùva i ponatamu dlabokata fiskalna i finansiska diskriminacija na op{tinskata vo odnos so centralnata vlast. Tokmu apsolutnata centraliziranost (nad 90%) na noviot fiskalen sistem na mnogu ubedliv na~in ja argumentira unitarnata dimenzija na noviot ustaven sistem, koja i po usvojuvaweto na ustavnite promeni ostanuva klu~noto na~elo na konstitucijata i realiziraweto na site vidovi i na site nivoa na vlast. To~kata 3.3 definira „na~alnikot na lokalnata policija da se izbira od op{tinskiot sovet vrz osnova na lista so tri kandidati predloèni od ministerot za vnatre{ni raboti, koj go zadrùva pravoto da go razre{i lokalniot na~alnik [ 147 ] na policijata soglasno zakonot” . Spomenatata formulacija gi otfrla kako nevistiniti dezinformaciite na albanskite lokalni politi~ari deka so spomenatiot dogovor se osnova lokalna policija. Spomenatata formulacija ne go reformira unitarniot karakter na policiskite institucii i spored ovaa norma politikata na policijata }e se proektira i }e se menaxira glavno od oficijalno Skopje. Pravoto na ministerot da ja predloì listata na kandidati i da go zadrì pravoto za razre{uvawe na vode~kite lu|e na lokalnata policija vo celost go omalovaùva pravoto na imenuvawe na spomenatite vode~ki lu|e od op{tinskite soveti. Realiziraweto na pravoto na imenuvawe na na~alnikot na lokalnata policija }e bide diskutabilno, bidej}i postoi neusoglasenost me|u teritorijalnoto organizirawe na centralnata vlast i teritorijalnata podelba na postojnite op{tini. Poinaku kaàno, podra~nite edinici na centralnata vlast }e ja sproveduvaat svojata vlast spored teritorijalnata podelba od 1974 god. Momentalno imame 34 centralni regionalni nasproti 124 op{tinski vlasti. Edna vakva vertikalna i teritorijalna ineusoglasenost na centralnata i na op{tinskata vlast }e gi konfrontira makedonskite i albanskite op{tini vo pogled na izbiraweto na „soodvetniot” kandidat za dvete strani. Potrebno e paralelno reformirawe na vertikalnoto pro{iruvawe na centralnata vlast soglasno organizacijata na op{tinskata vlast, vo sprotivno edna nadle`nost od vakva priroda }e se blokira vo ramkite na administrativnata birokratija na centralnata vlast. Edinstvenoto dostignuvawe {to soodvetstvuva so albanskite barawa e utvrduvawe na obvrskata na dràvata strukturata na lokalnite policiski sili da se usoglasi so etni~kata struktura na lokalnoto naselenie najdocna do krajot na 2002 godina. Me|utoa, vakva edna obvrska kaj strukturite na dràvnata bezbednost i kontrarazuznavawe, kako i kaj profesionalnite voeni strukturi kako dopolnitelni strukturi koi so~inuvaat edna celina i koi se mo{ne problemati~ni za Albancite voop{to, ne se predviduva da se realizira vo predvideniot rok.

4 - Nediskriminiranoto i pravednoto zastapuvawe Vo ramkite na to~kata 4 se predviduva ovoj princip da se po~ituva vo pri vrabotuvaweto vo javnata administracija i javnite pretprijatija i pri konkuriraweto vo javnite fondovi za finansirawe na razvojot na biznisot. Spomenatiot princip manipulira so zborot „pravi~na zastapenost” namesto da se upotrebi zborot „soodvetna zastapenost” , za vrabotuvawata vo javniot sektor. Edna formulacija od vakva priroda stavena vo soodnos so golemite finansiski deficiti pri~ineti od vojnata {to e vo tek, i imaj}i gi predvid reformisti~kite obvrski {to gi ima RM za namaluvawe na brojot na vrabotenite vo javnata administracija (za nekolku desetici iljadi), go pravi mo{ne problemati~no [ 148 ] prakti~noto izvr{uvawe na „pravi~nata zastapenost” kako subjektivna kategorija, vo sporedba so „soodvetnata zastapenost”, kako objektivna kategorija. Osobeno tradicionalnite dr`avni nereformirani sektori na dr`avnata bezbednost, kontrarazuznavaweto, sudovite, centralnata administracija, diplomatijata, javnite finansii i fiskalniot sektor }e bidat sektorite kade {to kadrovskite promeni na „pravi~nata zastapenost” }e se izvr{at so mnogu te{kotii i }e pretstavuvaat “tesno grlo” za nemakedonskite kadri, osobeno za albanskite vo tekot na implementacijata na eventualniot dogovor.

5 - Posebni parlamentarni proceduri Celta be{e vo ramkite na spomenatite proceduri da se instaliraat mehanizmi za izbegnuvawe na nadglasuvaweto-majorizacijata vrz etni~ka osnova pri usvojuvaweto na zakonite od opredeleni oblasti i na opredeleni ustavni amandmani. Vakvite proceduri predviduvaat usvojuvawe na pravni akti so dvotretinsko mnozinstvo na glasa~koto telo (parlamentarno), vklu~uvaj}i gi vo ova kvalifikuvano mnozinstvo i pretstavnicite na mnozinskite zaednici, kako i pretstavnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo. Spomenatata procedura se naso~uva kon usvojuvawe na zakoni od strana na Sobranieto vo vrska so ustavnite amandmani, Zakonot za lokalna samouprava i zakonite koi ja efektuiraat kulturata, upotrebata na jazicite, obrazovanieto, lokalnite finansii, gradot Skopje i granicite na op{tinite. Posebnite proceduri od ovaa priroda se problemati~ni od nekolku pri~ini: a. Glasovite na albanskite pretstavnici se uramnoteùvaat so glasovite na pretstavnicite na drugite zaednici kako {to se Turcite, Vlasite, Romite, Srbite, Torbe{ite i drugi i pokraj faktot {to postoi golema neuramnoteènost me|u albanskata zaednica i nejzinite politi~ki pretstavnici vo sporedba so drugite, kako vo pogled na kvalitetot taka i vo pogled na brojnosta. b. Vo ramkite na procedurite od vakva priroda ne se opfateni zakonite so koi se reguliraat pra{awa od sferata na funkcioniraweto na Sobranieto, Vladata, vojskata, policijata, dràvnata bezbednost, sudovite, osnovnite i republi~kite sudovi, dràvjanstvoto, parlamentarnite izbori i izbornite zoni, dràvniot buxet i makroekonomskata politika. v. Pra{aweto za usvojuvawe na noviot Zakon za povtorno teritorijalno definirawe na op{tinite, gradot Skopje i lokalnite izbori se predvideni da se usvojat posle napraveniot popis i od novata parlamentarna struktura, fakt koj realno }e go ote`ne adekvatnoto inkorporirawe na albanskiot teritorijalen interes od pri~ini {to monitoringot na me|unarodniot faktor }e bide na mnogu ponisko nivo . Osobeno neopravdan e faktot {to usvojuvaweto na dràvniot buxet i na makroekonomskata politika ne e opfateno so spomenatite proceduri. Ovaa konstatacija se temeli vrz faktot {to RM e dràva so javni finansii i fiskalni prihodi, re~isi 100% centralizirani. Nevklu~uvaweto na dràvniot buxet i na makroekonomskata politika vo ramkite na posebnite proceduri zna~i de fakto [ 149 ] deka e napravena supstitucija na delumna lokalna ramnopravnost so naglasena diskriminacija na centralno nivo vo polza na makedonskite Sloveni. Vo ovoj slu~aj ne treba da se zaboravi faktot deka koga od analizata }e se eliminiraat „pra{awata za nacionalniot identitet” kako delumno apsolvirani, politika na site politiki ostanuva ekonomijata reprezentirana preku finansiskata i fiskalnata vlast kako postoe~ka baza − razvoj koj vo konkretniov slu~aj spored spomenatiot dokument e vo celina nadvor od vlijanieto na pretstavnicite na albanskata zaednica.

6 - Organi koi }e onevozmo`uvaat diskriminacija i }e go obezbedat pravi~noto zastapuvawe Vo ramkite na to~kata 4.3 e predvideno 1/3 od ~lenovite na Ustavniot sud, Javniot pravobranitel, Republi~kiot sudski sovet i Me|uetni~kiot sovet da se izbiraat od pretstavnicite na zaednicite so dvotretinsko mnozinstvo glasovi. Od ovie organi, Me|uetni~kiot sovet i na kraj Ustavniot sud }e davaat zavr{ni ocenuvawa vo pogled na izbegnuvaweto na diskriminacijata i na nacionalnoto pravi~no pretstavuvawe vo javnite ustanovi. Faktot {to site ovie organi vo svojata struktura }e imaat mnozinstvo ~lenovi Makedonci i site odluki }e gi usvojuvaat so prosto mnozinstvo, a ne so konsenzus, u{te na po~etok ja omalova`uva misijata i izvr{uvaweto na opredelenata cel. Posebnata procedura i predvidenite organi za izbegnuvawe na diskriminacijata i pravi~noto zastapuvawe, objektivno nemaat multietni~ki institucionalen kapacitet i pravni mehanizmi za da se izvr{i misijata poradi koja se osnovani.

7 - Obrazovanieto i upotrebata na jazicite Vo ramkite na to~kata 6.1. e predvideno pravoto za osnovno i sredno obrazovanie so unificirani nastavni plan programi na nivo na RM. Vo ramkite na osnovnoto i srednoto obrazovanie i ponatamu i za Albancite i za neslovenite }e bide zadolìtelno da u~at makedonski jazik, nasproti faktot {to Makedoncite, onamu kade {to se malcinstvo, ne se dol`ni da u~at na albanski jazik. Edna pravna norma od vakva priroda ja sledi starata praksa na „negativnoto diskriminirawe vo misija na institucionalnoto slovensko integrirawe” i ne go instalira procesot na alternativnata multijazi~nost i recipro~na obvrska kako osnovna alternativa na op{testvoto i multietni~kata dràva. Spomenatoto re{enie }e ja isklu~i mo`nosta za unificirawe na nastavnite plan-programi vo oblasta na albanskiot jazik, istorijata, kulturata, umetnosta, muzikata i drugite nacionalni albanski osobenosti. Vo ovoj kontekst, vo idnina, }e bide golem problem da se odredi vo u~ebnicite po istorija „unificiranata vistina” za ulogata i misijata na ONA vo makedonskite i vo albanski tekstovi: „albansko nacionalno dvièwe” − spored albanskata alternativa ili “ekstremisti~ko-teroristi~ko dvièwe” − spored makedonskata alternativa. [ 150 ] Vo ramkite na to~kata 6.2 se konstatira: “Dràvnite fondovi }e se obezbedat za univerzitetsko obrazovanie na jazikot koj se zboruva od najmalku 20% od popu- lacijata na Makedonija, vrz osnova na posebni dogovori”. Edna formulacija od vakva priroda ima za cel da obezbedat dràvni fondovi za univerzitetsko obrazovanie na albanski jazik vo ograni~eno nivo. Eden vakov zaklu~ok proizleguva od toa {to so spomenatata formulacija ne se normira pravoto za univerzitetsko obrazovanie na albanski jazik, tuku so obezbeduvawe finansiski fondovi preku ekstenzivno interpretirawe na pravnite normi se obezbeduva univerzitetsko obrazovanie na albanski jazik na ograni~eno nivo. Ostanuvaat enigmati~ni vo ovaa nasoka pra{awata: koi se pravnite subjekti koi }e potpi{uvaat „posebni dogovori” i od koja koli~ina i kvalitet }e bide univerzitetskoto obrazovanie na albanski jazik vo sporedba so aktuelnata univerzitetska makedonska alternativa. Edno e jasno, spomenatata pravna ramka ne go uramnoteùva albanskoto pravo za visoko obrazovanie na albanski jazik vo odnos na makedonskoto, i edinstvenoto pravno unapreduvawe koincidira vo obezbeduvaweto na ograni~en pristap za iskoristuvawe na dràvnite fondovi za finansirawe na visokoto obrazovanie na albanski jazik. Odgovorot na Hamletovata dilema na avtorot e: {to so Tetovskiot Univerzitet vo ramkite na ovaa pravna norma? To~kata 6.3 normira „pozitivna integraciona diskriminacija” za studentite od „zaednicite” vo tekot na upisot na makedonskite univerziteti. Edna novo- stara formulacija od vakov vid ja dokaùva gorenavedenata konstatacija deka nastavnata albanska univerzitetska alternativa vidno e ograni~ena vo odnos na makedonskata. To~kata 6.4 go definira samo makedonskiot jazik kako oficijalen, bez nikakvo ograni~uvawe vo celata zemja. To~kata 6.5 konstatira: „sekoj drug jazik zboruvan od najmalku 20% od populaci jata e isto taka oficijalen jazik. Vo organite na RM sekoj drug jazik osven makedonskiot moè da se upotrebi soglasno zakonot” . Vakvata formulacija, imaj}i predvid deka albanskata populacija aktuelno so~inuva nad 20% od sevkupnata populacija na Makedonija, se odnesuva na albanskiot jazik. Klu~nata dilema koja se pojavuva vo ovoj slu~aj e: - Dali albanskiot jazik e vtor oficijalen jazik i kako takov ramnopraven li e so makedonskiot ili ne? Odgovorot e paradoksalen: albanskiot jazik stanuva vtor oficijalen jazik na lokalno nivo, me|utoa ne e ramnopraven so makedonskiot jazik na centralno nivo. Formulacija od vakva priroda e glavno za komunicirawe na stranite so centralnata vlast, dodeka oficijalnata upotreba na albanskiot jazik od dràvnite organi ostanuva da se definira, po~ituvaj}i gi postojnite paragrafi na Ustavot. Vo ramkite na to~kata 6.7, albanskiot jazik se isklu~uva od oficijalnata upotreba [ 151 ] vo krivi~nite i civilnite proceduri i se odobruva negovata upotreba samo kako pravo na strankata pri vodewe na sporovite. Reguliraweto na oficijalnata upotreba na albanskiot jazik so zakon, }e ima za cel da ja marginalizira negovata upotreba vo ramkite na edna ograni~ena ramka, osobeno vo centralnite institucii, kako {to se: pretsedatelot na dràvata, vojskata, policijata, dràvnata bezbednost, diplomatijata, finansiskiot i bankarskiot sektor, centralniot fiskalen, carinskiot i drugite sektori i ustanovi skoncentrirani vo Skopje. Edna vakva konstatacija proizleguva od izjavata na amerikanskiot posrednik Xejms Pardju koj vo ovoj slu~aj izjavi: „so pretsedatelot Trajkovski rabotevme okolu idejata albanskiot jazik da bide vtor oficijalen jazik, ne od isto nivo so makedonskiot, tuku samo vo nekoi regioni i vo odredeni uslovi” . Edna vakva formulacija moè da se karakterizira deka vr{i transformacija na albanskiot jazik od eden jazik koj dosega se upotrebuva{e na lokalno nivo, vo jazik koj ja nadminuva regionalnata upotreba, me|utoa koj ne dostignuva celosna dràvna upotreba sproti makedonskiot jazik. Oficijalnata ograni~ena upotreba na albanskiot jazik na dràvno nivo e mnogu daleku od obvinenijata na brojni makedonski politi~ari deka de fakto so ovaa norma se realizira jazi~nata federalizacija vo Makedonija. Vo ramkite na to~kata 6.8 se ovozmoùva davaweto na li~nite dokumenti naporedno i na makedonski i na albanski jazik za Albancite, nasproti faktot {to za Makedoncite se izdavaat li~ni dokumenti samo na makedonski jazik.

8 - Manifestirawe na nacionalniot identitet Vo ramkite na nacionalniot identitet od 8 (osmata) glava se predviduva pravoto na lokalnite avtoriteti za upotreba na nacionalnoto albansko zname, pokraj dr`avnoto zname, samo pred lokalnite javni zgradi vo op{tinite kade albanskata zaednicata e mnozinstvo. Edno re{enie od vakva priroda ja isklu~uva upotrebata na albanskoto nacionalno zname vo centralnite ustanovi, so sedi{te vo albanskite op{tini i vo op{tinite kade {to Albancite ne se vo mnozinski broj. Ovaa varijanta na upotrebata na albanskoto nacionalno zname, e mnogu podolu od pravoto {to be{e normirano so socijalisti~kiot ustav na Makedonija od 1974 vo pogled na na~inot na upotrebata, osobeno vo pogled na formata na upotrebata na albanskoto nacionalno zname.

9 - Implementacijata na dogovorot Spomenatiot dogovor e normiran za da stane sostaven del na ustavno-pravnite reformi od strana na aktuelniot parlamentaren sostav na RM. Eden del na reformite planirano e da se izvr{i vo noviot parlamentaren mandat otkoga prethodno }e se napravi popisot na `iteli pod me|unaroden monitoring. Kako sostaven del na spomenatiot dogovor planirano e organizirawe na me|unarodna konferencija za obezbeduvawe na makroekonomska pomo{ vo misija na implementirawe i na delumno nadomestuvawe na {tetite od vojnata. [ 152 ] Klu~nite me|unarodni faktori se povikuvaat od potpi{anite strani vo dogovorot da zemat aktivno u~estvo vo proektiraweto, usvojuvaweto i prakti~noto implementirawe na spomenatiot dogovor.

Zaklu~ok

1. Klu~noto politi~ko barawe na albanskoto vostanie za transformacija na statusot od nacionalno malcinstvo vo status na dràvotvoren narod za Albancite vo Makedonija ne se realizira so spomenatiot dogovor, nezavisno od faktot {to vo preambulata na noviot Ustav se isklu~uvaat makedonskite nacionalni atributi. 2. Statusot na nacionalno malcinstvo za Albancite vo RM se zamenuva so statusot na nacionalna zaednica, {to vo su{tina pretstavuva me|ufaza koja go nadminuva statusot na nacionalno malcinstvo, me|utoa istovremeno ne go dostignuva statusot na dràvotvoren narod vo gra|anska dimenzija. 3. Konstatacijata od vakov vid nao|a celosna potpora vo analiziraniot dogovor, po~nuvaj}i od osnovnite na~ela, statusot na albanskiot jazik, albanskoto visoko obrazovanie, op{tinskata vlast i osobeno se manifestira vo oblastite koi se predvideni za usvojuvawe vo sklop na „posebnite pravni proceduri” . 4. Odbivaweto na spomenatiot dogovor od pretstavnicite na makedonskata zaednica, nasproti faktot {to nivnite klu~ni politi~ki barawa se po~ituvani vo zadovolitelna mera, go argumentira konfliktot na makedonskite celi vo odnos na albanskite alijas me|unarodnite celi. 5. Nepo~ituvaweto na prekinot na ognot od makedonska strana so cel da se sozdade la`no alibi deka vinata za neuspeh na politi~kiot dijalog im pripa|a na Albancite, sozdade efekt na voen bumerang i nejzino fijasko na lokalen plan na frontot vo Tetovo i diplomatsko-politi~ki debakl na me|unaroden plan. 6. Iseluvaweto na makedonskata populacija od delovi na regionot na Tetovo, samo poradi toa {to tie teritorii sega gi kontrolira ONA, a ne makedonskite sili, vo ovoj slu~aj go potvrdi slovenskiot sindrom deka makedonskata lokalna populacija se povlekuva zaedno so povlekuvaweto na nejzinite voeni i policiski sili. 7. Proektiranata antizapadna histerija, menaxirana i na krajot li~no propagirana od premierot Georgievski i policaecot broj eden Bo{kovski, prosledena so neviden antizapaden vandalizam kon glavnite zapadni ambasadi pod monitoring na lokalnata policija, manifestiraa kulminacija na eden balkanski politi~ki primitivizam koj se poistovetuva so propadnatata politika na porane{niot diktator Milo{evi}. 8. Baraweto za pomo{ na gospodinot Trajkovski od ruskiot pretsedatel Putin i odbivaweto na sredba kako odgovor od pretsedatelot Bu{ vo tekot na negoviot prestoj na Kosovo, davaat jasni poraki do makedonskite visoki avtoriteti za gubeweto na trpelivosta i poddr{kata zaradi [ 153 ] takvoto antizapadno povedenie. 9. Rebalansiraniot buxet za pove}e od 500 milioni DM so cel natamo{no militarizirawe na konfliktot, go so~inuva najsilniot argument deka aktuelnata makedonska dràvna i politi~ka elita go zagubila kompasot na menaxirawe na dràvata i vojnata i deka istata realno stanala glavna pre~ka za zavr{uvaweto na vojnata i za postignuvawe na miroven dogovor. 10. Dali da prodolì politi~kiot dijalog ili ne, toa e dilema {to ve{ta~ki se postavuva otkako albanskata strana se ima soglaseno so dokumentot predloèn od me|unarodnite posrednici. Odgovorot e pozitiven, me|utoa otsega pa natamu Albancite, vidno zajaknati na teren i na diplomatsko-politi~ki plan, treba da gi po~nat razgovorite vo ramkite na edna mnogu ponapredna politi~ka platforma, koja }e ima za cel da gi korigira napravenite propusti, osobeno vo odnos na dràvniot buxet i ekonomskata politika . 11. Spomenatata analiza na argumentiran na~in dokaùva deka predlog- dogovorot, sporeden so politi~kite barawa na ONA, ne moè da se karakterizira kako optimalno i prifatlivo re{enie za albanskiot faktor vo Makedonija. 12. Naprotiv, spomenatiot dogovor pretstavuva realizacija na minimumot od spomenatata politi~ka platforma i bara{e golema hrabrost za prifa}awe na istiot od strana na ~elnicite na ONA, vizija i me|unarodna garancija deka dogovor od vakva priroda treba da se podrazbira kako prv dene{en ~ekor kon celosna utre{na ramnopravnost. 13. Preku potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor, albanskiot faktor, osobeno voeniot, dade jasna poraka deka ja poddrùva alternativata na mirot vo odnos na voenata opcija, nezavisno od faktot {to mnogu politi~ki celi na vooruènoto vostanie ne bea realizirani. 14. Na albanskiot potpis za delumna ramnopravnost, makedonskata strana odgovori so odbivawe i vojna, pa sega s$ e vo racete na me|unarodniot faktor i Albancite imaat vreme i potencijal da ~ekaat.

Lobi, Bota Sot, juli 2001 g.

[ 154 ]

alternativen pristap kon mo@nostite za primena na mirovniot dogovor vo Makedonija

Dolgo o~ekuvaniot kompromis kako re{enie na vooru`eniot konflikt vo RM, sega ve}e e postignat, stranite u~esnici vo konfliktot se slo`ija za eden dogovor za mir

[to prethode{e na finalnoto potpi{uvawe na dogovorot za mir?

Periodot na „politi~ki vakuum” od vremeto na parafiraweto pa s$ do finalnoto potpi{uvawe na mirovniot dogovor, se karakterizira so voena i politi~ka histerija na aktuelnoto makedonsko politi~ko rakovodstvo. I ponatamu ostanuva nerazjasneta dilemata zo{to makedonskata strana povtorno ednostrano go rasipa prekinot na ogan koj be{e postignat so mol~elivata soglasnost i nadzor na NATO. Ovaa dilema s$ u{te ne e razjasneta od strana na nabquduva~ite, odnosno garantite na prekinot na ognot. Scenaristite i izvr{itelite na edno, od voen aspekt, celosno propanato metafizi~ko paranoi~no upravuvawe, na ~elo so VMRO-skata trojka Trajkovski, \eor|ievski i Bo{kovski, povtorno, i za posleden pat, potfrlija vo realizacijata na nivnite proekcii za dostignuvawe na nivnata cel − voena pobeda nad albanskite vostanici. U{te edna{ „na hartija proektiranata makedonskata voena pobeda” se pretvori vo sramen poraz na voeniot front i kako voobi~aeno vo javnite mediumi se manifestira{e vo forma na „kukawe i proglasuvawe na den na nacionalna àlost”. Vakvoto odnesuvawe na slovenskiot element voop{to ne be{e iznenaduva~ko i neo~ekuvano. Tolerancijata na me|unarodnata zaednica kon vakviot na~in na neodgovorno odnesuvawe moè da se prepi{e na edna politi~ka logika nakloneta kon slovenskite vlasti. Ova pak moè da se analizira kako posledica na pogre{nata po~etna procenka deka makedonskata vlast raspolaga so funkcionalni voeni kapaciteti za da ja odnese voenata pobeda. Samiot poraz vo voenata arena ne e od primarno zna~ewe vo pogled na pra{aweto {to go analizira avtorot, me|utoa tokmu porakata na „voen gubitnik “ se potvrdi i so poslednite nastani, i sega ve}e vo dobra mera e vkoreneta kaj makedonskata populacija i reflektira silni simptomi na odbivawe i mirna koegzistencija [ 155 ] na Slovenite i Albancite kako perspektiva na prakti~noto realizirawe na spomenatiot dogovor. Analizata na spomenatiot dogovor kako proekt koj ve}e e vo faza na usvojuvawe i ~eka svoja prakti~na implementacija preku eden racionalen pristap, }e izvadi na povr{ina trendovi i problemati~ni perspektivi poradi mnogu pri~ini.

Dogovorot i aktuelnoto Sobranie

И pokraj izrazeno negativnata retorika i o~iglednata albanofobija kaj mnozinstvoto aktuelni slovenski pratenici, na ~elo so pretsedatelot na Sobra- nieto, odbivaweto da se usvoi spomenatiot dogovor preku promena na Ustavot i usvojuvawe na zakonite vmetnati vo reformiraniot ustav, e re~isi minimalno. Alternativata na neusvojuvaweto na spomenatiot dogovor od postojnata makedonska parlamentarna struktura realno zna~i direktno konfrontirawe na spomenatite strukturi so glavnite institucii na zapadnata politika, bidej}i integriraweto vo tie strukturi be{e i ostana glavna formalna i realna cel i na ovaa makedonska politi~ka garnitura. Zdravata logika poka`uva deka postoe~kite makedonski politi~ki strukturi ne mo`at da si dozvolat sebesi vpu{tawe vo edna vakva samouni{tuva~ka avantura.

Javnoto mnenie i ustavnite reformi

Spomenatiot segment na makedonskata proveniencija ima najmnogu pretrpe- no vo tekot na konfliktot, kako posledica na nevidenata manipulativna Gebels- ova propaganda na politi~kata македонска proveniencija. Edna retorika od vakva priroda vidno gi ima radikalizirano odnosite i go ima zgolemeno slavo-albanskoto neprijatelstvo, osobeno vo instituciite na sistemot kade treba da se izvr{i prakti~nata implementacija na me|uetni~kite reformi. Reemancipacijata na javnoto mnenie preku objektivno i pravedno informirawe vo vrska so konfliktot koj ve}e e zad nas, i osobeno vo vrska so sodrìnata, poddr{kata i primenata na me|uetni~kite reformi, treba da bide eden od glavnite prioriteti na celokupniot spektar na makedonskite mas-mediumi, a osobeno na onie {to se finansirani so dràvni pari. Nasproti pogre{noto „emocionalnoto raspoloènie” na makedonskata strana deka predvidenite reformi pretstavuvaat gubewe na „makedonskata dràvnost”, kaj albanskata strana se zabeleùva „inflatoren entuzijazam” deka so ustavnite promeni Albancite stanuvaat „golemi pobednici” i deka prakti~nata primena na ovie promeni }e gi pretvori niv vo ednakvi na site nivoa i aspekti na sistemot. Vakvite o~ekuvawa vo golema mera se neralni i preterani. Albanskite politi~ari od dvete strani treba pravedno i na vreme da go informiraat albanskiot narod za sodrìnata i dinamikata na primenata na me|uetni~kite reformi vo pravec na eliminirawe na realniot o~aj i nezadovolstvo, {to moè da se javi kako [ 156 ] rezultat na golemiot jaz {to postoi pome|u objektivno mnogu golemite o~ekuvawa i realnite sistemski dostignuvawa. Prakti~nata implementacija na spomenatite reformi mnogu pove}e }e nalikuva na postvoenata praktika primeneta vo Pre{evskata dolina, a mnogu pomalku na postvoenite politi~ki reformi primeneti na Kosovo. I ponatamu, po~nuvaj}i od pretsedatelot na dràvata, Vladata, Narodnata banka, Armijata, policijata, diplomatijata, carinata, centralnite finansiski i fis kalni avtoriteti i delumno, centralnata administracija, Sobranieto i drugi segmenti na dràvnite sistemski institucii i nivnite obele`ja, kako dràvnoto zname, dràvnata himna, policiskiot grb, armiskiot grb, carinskiot grb, nacionalnata valuta i mnogu drugi javni obele`ja koi se nameneti za centralnite dràvni organi, }e bidat od makedonska proveniencija i na makedonski jazik. Pesimizmot na avtorot vo ovaa nasoka e motiviran i od faktot {to finasisko- materijalnite resursi potrebni za prakti~na primena na reformite se mnogu poograni~eni sega, na krajot od konfliktot, vo sporedba so negoviot po~etok, nasproti nedovolnata alternativa na finansiskoto nadomestuvawe ponudeno preku donatorskata konferencija za RM. Me|uetni~kite reformi i nivnata prakti~na primena pod lupata na postoe~kite vladini institucionalni strukturi, sekoj proekt ili reforma od site vidovi, vo krajna instanta, sudbinata na prakti~noto implementirawe ja povrzuva so kadrovskoto menaxirawe {to ja vr{i nejzinata prakti~na primena. Bidej}i vo konkretniov slu~aj se zboruva za politi~ka reforma {to treba da se primeni po voeniot konflikt, od golema va`nost e da ne im se dozvoli na slu`benite politi~ki pretstavnici koi vojuvaa da go implementiraat mirot. Od ovoj aspekt gledano, situacijata e mnogu kompleksna imaj}i predvid deka glavnite politi~ki subjekti na dvete zaednici bea u~esnici vo vojnata preku zaedni~ko upravuvawe so {irokata koalicija, nezavisno od nivnata podelba na umereni i voeni radikali. Imaj}i predvid deka i po narednite parlamentarni izbori vo RM }e preovladuva edna od dvete dominantni makedonski partii, so realni mo`nosti toa da bide SDSM, perspektivite na prakti~noto implementirawe na me|uetni~kite reformi ostanuvaat problemati~ni, bidej}i ne se znae albanskiot politi~ki partner kako vtor del na potencijalnata vladina koalicija.

Kaj albanskiot politi~ki kampus vo tek se dve alternativi:

1. Zaedni~kata izborna koalicija na PDP, DPA i na politi~kiot subjekt na voenoto krilo, ili 2. Politi~ka konkurentna trka na trite spomenati subjekti i postignuvawe na eden postizboren politi~ki dogovor za proporcionalno u~estvo vo nekolku segmenti na vlasta, soglasno izbornata te`ina vo pravec na proporcionalna podelba na odgovornosta za implementirawe na spomenatiot dogovor. Prvata alternativa vo osnova }e zna~i povtoruvawe na parlamentarnite izbori od 1998 godina i stavawe na albanskiot elektorat pred svr{en ~in na povtornoto glasawe za javnite politi~ki li~nosti, sega ve}e potro{eni, so isklu~ok na [ 157 ] nekoja nova politi~ka figura kandidirana od politi~koto voeno krilo. Avtorot i dava prednost na vtorata alternativa, taa na natprevaruvaweto, kako glavno na~elo za razvivawe na me|ualbanskata demokratija i epicentar za izbor na kvalitetni kadri kako glavna garancija za prakti~noto implementirawe na politi~kite reformi vo delot za koj }e bide odgovoren i nadle`en albanskiot faktor.

[to ne u~i dosega{nata praksa na funkcioniraweto na Vladite na koalicijata na makedonskite i albanskite partii

Glavnite vladini resori kako odbranata, dràvnata bezbednost, kontrarazuznavaweto, diplomatijata, obrazovanieto, policijata, Narodnata banka, finansiite, carinite i fiskalnite avtoriteti gi menaxirale glavno kadri i timovi od makedonskite politi~ki partii poddràni od nereformiranata administracija so~ineta od lica od makedonskata nacionalna pripadnost. Perspektivata na prakti~noto implementirawe na lokalnite, jazi~nite i obrazovnite reformi i na pravi~noto vrabotuvawe vo ovie institucii }e bide mo{ne problemati~no dokolku prodolì starata praktika gorespomenatite organi da bidat rakovodeni isklu~ivo od makedonski kadri. So isklu~ok na faktot {to amerikanskata Vlada si zela za obvrska vo rokot od 2002 do 2003 godina da obu~i i da go finansira osposobuvaweto na dva kontingenta od po 500 policajci Albanci, ne postojat garancii i konkretni rokovi za realizirawe na reformite vo drugite sferi. Zagriènosta na avtorot proizleguva od toa {to tokmu nositelite na vode~kite funkcii vo ramkite na spomenatite resursi se proektanti, izvr{iteli i nadgleduva~i na izvr{nata politika vo vertikalnoto i horizontalno institucionalno nivo. Edna paralela vo ovaa nasoka so me|unarodnata administracija, osven so Albancite od Kosovo, }e moè da se napravi i so Albancite vo RM, so edinstvena razlika {to ulogata na me|unarodnata zaednica vo Makedonija ja imaat Makedoncite, dodeka pozicijata i ulogata na Albancite od dvete strani na albanskata granica }e bide uramnoteèna vo pogled na vlijanieto vrz organite i instituciite na vlasta. Analogno so gorespomenatata konstatacija, dogovorot ne predviduva nikakvo pravilo deka vode~kite funkcii vo ramkite na organite i instituciite na vlasta, na site nivoa }e se delat na pravi~en na~in (delumno proporcionalno) me|u politi~kite subjekti na makedonskata i albanskata proveniencija, soglasno izbornata i nacionalnata teìna. Dokolku se ima predvid deka verojatno i ponatamu vlasta }e bide centralizirana i glavnite vladini resori celosno dominirani od kadri od makedonska nacionalna pripadnost, eden nedostatok od vakva priroda }e pretstavuva seriozna prepreka za soodvetnata i navremena prakti~na primena na lokalnite, jazi~nite,obrazovnite i kadrovskite reformi. [ 158 ] Tokmu javnata administracija e taa nereformirana struktura koja vrz osnova na zadolìtelnite preporaki na MMF i Svetskata Banka treba da se namali za okolu 20 iljadi vraboteni, re~isi site Makedonci. Vrz osnova na nepotvrdeni izjavi na nekoi aktuelni albanski politi~ari, vo naredniot ~etirigodi{en period treba da se vrabotat okolu 20 iljadi Albanci. Dokolku e ova to~no, toga{ proizleguva deka treba da se otpu{tat okolu 40.000 Makedonci so cel da se primenat me|uetni~kite reformi i reformite vo ramki na tranzicioniot proces. Za avtorot ostanuva neodgovoreno pra{aweto: koj e toj makedonski politi~ki subjekt koj vo realnosta }e prezeme vakov ~ekor? Na sozdavaweto na novata makedonsko-albanska vladina koalicija treba da mu prethodi edna platforma izgradena vrz postignatiot dogovor za me|uetni~kite reformi so nositeli, finansiski sredstva i striktno utvrdeni vremenski termini za implementacija na dogovorot i vladeeweto so dràvata pod efekti ven me|unaroden nadzor kako garanti na implementacija na me|uetni~kite reformi. Jazi~nite reformi, zavisno od kvalitetot na oficijalnata upotreba na alban skiot jazik, predvideni so spomenatiot dogovor, }e bidat edni od prvite predizvici vo nasoka na jazi~noto reformirawe na sistemot {to bi trebalo prakti~no da se implementira od novoto Sobranie i Vladata. Verbalnata politi~ka konfrontacija pome|u gospodinot Trajkovski i gospodinot Xaferi vo tekot na ceremonijalot na potpi{uvaweto na mirovniot dogovor vo vrska so upotrebata na albanskiot jazik, u{te edna{ dokaà, i pokraj toa {to dokumentot e potpi{an, deka ima razliki vo lokalnata interpretacija na istiot, zavisno od toa koja strana ja vr{i negovata prakti~na interpretacija. Faktot {to edinstvenata validna verzija na mirovniot dogovor e na angliski jazik vleva nade` deka me|unarodnata zaednica nema da dozvoli dvojno interpretirawe na istata pravna forma. Me|utoa, ostanuva realna zagriènosta deka gospodinot Trajkovski, od pozicijata pretsedatel na dràvata, ima realna mo`nost da go blokira i da go odolgovlekuva usvojuvaweto i prakti~noto implementirawe na spomenatite reformi. Reformite vo visokoto obrazovanie na albanski jazik, predvideni so spomena tiot dogovor, nudat sli~na alternativa so Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo, plus dràvni pari za sli~ni institucii vo tekot na funkcioniraweto i po zavr{uvaweto na me|unarodnoto finansirawe. Reformite za koi stanuva zbor ja isklu~uvaat mo`nosta za oficijalizirawe na postojniot Tetovski Univerzitet preku nosewe na poseben zakon od strana na sega{niot sostav na sobranieto. Na Tetovskiot Univerzitet mu stojat na raspolagawe dve alternativi i toa: negova povtorna registracija vo soglasnost so postoe~kata zakonska regulativa so mo`nost da se finansira od dràvata, ili pak soedinuvawe so JIEU i sozdavawe na edna zaedni~ka visoko-obrazovna institucija. Slu~ajno ili ne, so dogovorot za koj stanuva zbor }e prestanat da funkcioniraat dvata nacionalni proekti koi vo minatata decenija prakti~no ja predizvikuvaa makedonskata vlast i toa Tetovskiot Univerzitet − vo oblasta na obrazovanieto [ 159 ] i ONA − vo voenata sfera. Vo koj segment na implementacijata na dogovorot }e participira Osloboditelnata nacionalna armija ~ija aktivnost dovede do potpi{uvawe na samiot dogovor? Vo delot na politi~kiot dogovor Osloboditelnata nacionalna armija ne se spomenuva vo nitu eden nejzin segment kako aktiven subjekt vo implementiraweto na dogovorot. Vakviot pristap ja isklu~uva mo`nosta za transformirawe na ONA. Osloboditelnata nacionalna armija ja nasledi nesre}nata sudbina na OVPMB kako voena struktura, zna~i taa }e se rasformira. Ponudenata op{ta amnestija podrazbira mo`nost za integracija i individualna resocijalizacija za ~lenovite na OVK pod ednakvi uslovi kako i ostanatite gra|ani vo javnite institucii. Vo spomenatiot dogovor ne e predvideno deka istata amnestija }e gi opfati i mnogute Albanci koi vo tekot na vojnata nepravedno se uapseni, osudeni i koi se nao|aat po makedonskite zatvori ili se dràt kako zalo`nici od paramilitantnite i slu`benite makedonski strukturi bez nikakvi informacii za nivnite semejstva. Treba da se konstatira deka dogovorot za koj stanuva zbor, posebno politikata na negovoto implementirawe vo policiskata i vo drugite sferi koi se ve}e po~nati vo golema mera, }e ja realiziraat celta na makedonskata strana, nezaslu`nite strukturi na ONA da nemaat mo`nost za integrirawe vo bezbednosnite strukturi na RM, {to e golem propust na albanskata pregovara~ka strana. Dogovorot koj e predmet na analiza ne gi izedna~uva borcite i `rtvite so albanska nacionalna pripadnost so tie od slovenska proviniencija. Kako rezultat na ova pomenot, po~ituvaweto i soodvetniot institucionalen nadomestok na ovie lica stanuva problemati~no, da ne kaème i zabraneto. Edno vakva situacija }e onevozmoì podigawe na spomen plo~i i javni spomenici, imenuvawa na javni ustanovi so imiwa na padnatite borci za sloboda i na krajot }e onevozmoì vklu~uvawe na slavnata epopeja na ONA vo najnovata nacionalna istorija na Albancite vo RM. Opcijata za politi~koto transformirawe na strukturite na ONA vo legalen politi~ki subjekt, pokraj drugite pri~ini, treba da bide i vo misija na odbrana na interesite na nejzinite ~lenovi, `rtvi za slobodata i griàta za hendikepiranite i za semejstvata na padnatite borci. Nezavisno koja od analiziranite alternativi }e zaìvee, albanskata zaednica vo RM ima moralna i nacionalna obvrska so najvisok nacionalen pietet na `rtvite za slobodata od site etni~ki teritorii i grià za nivnite semejstva i za hendikepiranite lica od vojnata.

Dali buntot na nekoi strukturi na ONA i formiraweto na ANA mo`e da go rizikuva realiziraweto na dogovorot preku reciklirawe na vooru`eniot konflikt?

Site borci za sloboda koi se borea pod znameto i grbot na ONA treba da prifatat deka oruènoto albansko vostanie zavr{uva so ~inot na potpi{uvawe [ 160 ] na dogovorot vo Skopje. Ponatamo{noto prodolùvawe na gerilskata vojna pod znameto na ANA ili pod drugo voeno zname zadolìtelno }e gi konfrontira ovie strukturi so voenite strukturi na NATO paktot, konfrontirawe koe po sekoja cena treba da se izbegne, bidej}i e samouni{tuva~ko i bez perspektiva. Nezavisno od toa {to postojat pri~ini za nezadovolstvo so sodrìnata na spomenatiot dogovor, istiot treba da se po~ituva kako kompromisno re{enie {to, na krajot na krai{tata, im se nametna na stranite vme{ani vo konfliktot od pretstavnicite na me|unarodnata zaednica. Da povtoram: vooruènoto albansko vostanie zavr{i. Ovaa odluka na generalniot {tab na ONA i na politi~koto rakovodstvo treba da ja po~ituvaat site borci Albanci, bez isklu~ok. Zo{to? Zatoa {to vo ovoj mig druga alternativa ne postoi.

Ulogata na me|unarodniot faktor vo procesot na primenata na dogovorot

Makedonsko-albanskiot vooruèn konflikt koj mu go otstapi mestoto na mirot, osven ~ove~kite `rtvi i materijalni {teti, sozdade i mnogu me|usebni neprijatelstva. Spored analiziraniot dokument, na me|unarodniot faktor mu e odredena ulogata na olesnuva~, nadgleduva~ i pomaga~ pri implementiraweto na spomenatiot dogovor. Spomenatata uloga e opredelena vo ramkite na dol`nostite {to RM gi prifati so ~inot na potpi{uvaweto na dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Tokmu edna osakatena uloga od vakva priroda }e se pojavi kako edna od glavnite pre~ki za uspe{na primena na spomenatiot dogovor, vo ramkite na ograni~enoto vreme normirano so spomenatiot dogovor. Privremeniot mandat opredelen za trupite na NATO e glavniot nedostatok za uspe{noto implementirawe na spomenatiot dogovor vo pogled na bezbednosta na albanskite gra|ani vo voenite zoni i na teritoriite kade tie se malcinstvo. Mandatot na NATO ima cel da rasformira samo edna od stranite vme{ani vo konfliktot, me|utoa od samiot fakt {to se so ograni~en mandat i vreme, ne nudi dovolni garancii deka drugata, voenata i paramilitarna makedonska strana, nema da ja zloupotrebi novata situacija na {teta na albanskoto mesno naselenie. Pojasno kaàno, od osakatenata uloga na me|unarodniot faktor, bez negovo u~estvo i direktno nadgleduvawe, spomenatiot dogovor }e ostane samo bezvredna hartija i }e sluì kako moneta za ras~istuvawe na politi~kite smetki vo politi~kata arena na Makedonija.

Za kraj:

Vra}aweto na site raseleni lica, bez isklu~ok, i rekonstrukcijata i povtornoto gradewe na stanbenite i stopanskite objekti koi bea razurnati vo tekot na voeniot konflikt, pretstavuva apsoluten prioritet i osnoven preduslov za vra}awe na me|usebnata doverba. Dobrata volja i finansiskite i materijalnite fondovi na me|unarodniot faktor [ 161 ] treba da bidat samo alternativen izvor, pokraj dràvnite buxetski sredstva kako glavna alternativa, na povoenata rekonstrukcija. O~iglednoto i vidno lo{oto raspoloènie na makedonskoto rakovodstvo pri aktot na potpi{uvawe na dogovorot i potpolnoto ignorirawe na samiot akt od strana na makedonskite sredstva za informirawe, ostava mo`nost za pojava na novi tenzii vo razli~ni delovi na zemjata, dokolku trupite na NATO ne bidat raspredeleni na ovie teritorii. Zatoa bi bila prepora~liva maksimalna vnimatelnost za site strani, bez isklu~ok. Makedonskata strana sega e sigurna deka }e uslovuva brojni delovi od imple mentiraweto na spomenatiot dogovor, so koncesii i finansiski grantovi vo misija na relativizirawe i spre~uvawe na makedonskoto socijalno vostanie, koe edvaj ~eka da go zameni albanskoto vooruèno vostanie. Ekonomskite i socijalnite posledici od vojnata koja ve}e e zad nas se dalekose`ni i se izrazuvaat preku zna~itelno zgolemuvawe na siroma{tijata na naselenieto, opa|awe na sposobnostite na nacionalnata ekonomija za konkurirawe i razvoj, kako i so najvisoko nivo na buxetski deficit za dosega{niot tek na procesot na tranzicija. Kako posledica na sevo ova dojde do ekstremna radikalizacija na op{testvenite kontradikcii od sekakov vid vo RM. Vo vakva politi~ka, ekonomska, socijalna i me|uetni~ka sredina implementiraweto na me|uetni~ki reformi }e bide prosledeno so postojan pritisok na radikalizam i ekstremizam od sekakov vid so cel da predizvika propa|awe na prakti~no implementirawe na dogovorot i povtorna destabilizacija na RM. Novata politi~ka garnitura, koja }e proizleze od narednite parlamentarni izbori, i osobeno novata Vlada vo ~ii ramki }e bide nejziniot albanski del, }e ja snosi istoriskata odgovornost za uspe{noto ili neuspe{noto prakti~no implementirawe na spomenatiot dogovor. Eventualniot uspeh }e dokaè deka Albancite, osven {to znaat da vodat vojni, znaat i da gradat mir, so perspektiva soglasno modernite integrativni i stabilizacioni trendovi. Alternativata na neuspeh na multietni~kiot proekt za koj stanuva zbor }e ja destabilizira ovaa dràva zasekoga{, i povtorno }e ja aktualizira alternativata za povtorno teritorijalno definirawe na Balkanot po monoetni~ki osnovi. Pomiruvaweto na makedonskata i albanskata strana i gradeweto na edna razvojna perspektiva }e zavisi od odgovornosta i viziite na nivnite politi~ki eliti i po{irokiot nacionalen spektar vo tesna sorabotka so me|unarodniot faktor. Hamletskata dilema za pomiruvawe i mirna koegzistencija na slovenskata i albanskata zaednica vo ramkite na ramkovniot dogovor na RM, dobiva pozitiven odgovor od avtorot na analizava, bidej}i ova e edinstvenata razvojna alternativa {to aktuelno e ponudena.

Zeri, Lobi, Liria Kombetare, Fakti, avgust 2001 g. [ 162 ]

Republika Makedonija, nesiguren mir − predizvicite i alternativite na stabilizacijata i integriraweto

Vo tekot na 2001 g., vnatre{niot konflikt vo RM vo golema mera gi anulira postignatite pozitivni rezultati na reformite od decenijata {to ja ostavivme zad nas, pretvoruvaj}i ja zemjata vo edna od najnestabilnite zoni za potencijalen konflikt so zagriùva~ki posledici za celiot Balkan. Amerikanskiot politi~ki analiti~ar d-r Ri~ard Heli, go oceni konfliktot vo RM so slednive zborovi: „Moàm da kaàm deka sega{nite dràvnici na Makedonija vo izvesna mera i samite se `rtvi na porano podgotvenite ustavni proekti na porane{nite komunisti~ki strukturi na Gligorov, konvertirani vo demokratskite strukturi”. Izvor na poslednite nemiri ne se nitu Albancite, nitu Kosovo, nitu ne{to drugo … tuku samiot Ustav na Makedonija koj favorizira edna grupa na gra|ani na {teta na site ostanati grupi. Za razlika od site ostanati me|uetni~ki konflikti vo minatata decenija, vnatre{niot konflikt vo Makedonija ne be{e so teritorijalen karakter. Edinstvena cel na konfliktot be{e promenata na Ustavot, odnosno vnatre{nata demokratizacija na sistemot preku eliminacija na kulturnata, jazi~nata i etni~kata diskriminacija na Albancite vo Makedonija. Analiziraniot konflikt vo eden po{irok kontekst ne pretstavuva nikakva novina, istiot be{e posledica na nere{enite nacionalni pra{awa vo ramkite na eden nezavr{en proces na rasformirawe na porane{nata SFRJ. Regionalnite destabilizacioni posledici osobeno go dobija svoeto zna~ewe kako rezultat na me|unarodnoto ubeduvawe deka RM pretstavuva mo{ne kom- plicirano etni~ko i teritorijalno pra{awe, kako posledica na nejziniot het- erogen sostav, etni~kiot identitet na makedonskiot narod osporen od mnozinstvoto sosedi i nivnite konkurentno-konfliktni interesi.

[to navistina se slu~i vo RM vo tekot na 2001 godina?

Re~isi edna decenija, vo me|unarodnite krugovi, Makedonija se ocenuva{e kako uspe{en model na harmonizirani me|uetni~ki odnosi vo ramkite na mo{ne segmentiraniot i nemiren Balkan. Vakvata propaganda be{e promovirana osobeno od koalicijata VMRO-DPA. Po~etokot na vooruèniot konflikt vo tekot na 2001 godina be{e neo~ekuvan [ 163 ] nadvore{en {ok za me|unarodnite politi~ki i bezbednosni institucii, kako posledica na faktot {to distribuiranite informacii od vnatre{nite doma{ ni izvori i od diplomatskite pretstavni{tva instalirani vo RM ne se sovpa|aa so realnata sostojba i so trendovite na podem na nezadovolstvoto kaj albanskata zaednica vo ovaa zemja. Albanskoto vooruèno vostanie vo RM be{e posledica na ednodeceniskoto postojano i permanentnoto odbivawe na albanskite politi~ki barawa od strana na dràvnite institucii kontrolirani od slavo-makedonskoto mnozinstvo, prosledeno so postojana primena na nasilstvo sprema albanskoto civilno naselenie. Nezavisno od faktot {to vo minatata decenija, na parlamentarno i vladino nivo postoe{e opredeleno multietni~ko zastapuvawe, vo drugite nivoa na sistemot be{e za~uvana totalnata diskriminacija kon neslovenskite narodi vo site nivoa na instituciite nasledena od komunisti~kiot sistem, zaedno so nepriznavaweto i permanentnoto isklu~uvawe na kulturnite i jazi~nite prava na neslovenite vo ramkite na instituciite na sistemot. Pojasno i nakratko kaàno, propa|aweto na dràvniot politi~ki menaxment vo sferata na etni~kite reformi efektuira{e, kako bumerang, vo vnatre{na vojna, poto~no vo albansko vooruèno vostanie. Na politi~ki, javen i medijalen plan vo tekot na konfliktot vo RM, javno se sretnaa dve dijametralno sprotivni vistini vo vrska so karakterot i celite na albanskoto vooruèno vostanie. Za albanskata zaednica, ONA be{e edinstvenoto gerilsko dvièwe od vojnite na minatata decenija na Balkanot koe ne bara{e povtorno teritorijalno definirawe, me|utoa ima{e za cel promena na Ustavot i realizirawe na celosnata institucionalna ramnopravnost na etni~kite Albanci. Dodeka politi~kite barawa na albanskite vostanici bea legitimni i kompatibilni so politi~kite modeli prepora~ani od me|unarodnata zaednica za multietni~kite op{testva i dràvi, vooruènoto vostanie kako metod za realizirawe na legitimnite demokratski aspiracii pretstavuva{e otstapuvawe od dobro poznatite evro-atlantski vrednosti. Makedonskite avtoriteti vo Skopje, precenuvaj}i gi sopstvenite voeni kapaciteti i karakteriziraj}i ja ONA kako teroristi~ka organizacija, pristapija kon menaxirawe so konfliktot od potpolno proma{eni politi~ki i voeni premisi. Vlastite otidoa u{te podaleku vo nivnite krajni ocenki, identifikuvaj}i gi izvorite na konfliktot kako „agresija na Kosovo kon RM”, nezavisno od toa {to Kosovo e klasi~en me|unaroden protektorat. Preku takvoto obvinuvawe, makedonskite dràvni avtoriteti vsu{nost go obvinuvaa me|unarodniot faktor deka tolerira navodna agresija nad Makedonija. Dijametralno sprotivnite ocenki za prirodata i celite na vnatre{niot konflikt me|u makedonskata i albanskata strana vo RM rezultiraa so edna mo{ne golema konfuzija vo menaxiraweto so konfliktot na lokalni i me|unarodni ramki. [ 164 ] Tragi~niot epilog na edna mo`na gra|anska slavo-albanska vojna vo RM be{e izbegnata, blagodarenie na direktnoto vklu~uvawe na relevantniot me|unaroden faktor na ~elo so SAD, EU, NATO i OBSE.

[to doka`uva post-festum analizata na konfliktot vo РМ?

Eden hronolo{ki bilans na {totuku zavr{eniot konflikt }e rezimira: . Civilnite i voenite `rtvi kako i materijalnite {teti od vojnata se zna~itelno pomali vo sporedba so sli~nite konflikti vo izminatata decenija na Balkanot. . Vakov voen bilans sozdava realni predispozicii za napreden proces na me|uetni~ko pomiruvawe, kako preduslov za sodràjna stabilizacija na edna srednoro~na perspektiva. . Brojot na begalcite Albanci, okolu 100.000 lica, mnogute razurnati civilni albanski naseleni mesta i o{tetenite doma}instva, se za desetina pati pobrojni vo sporedba so nekolkute iljadi begalci i nekolkute o{teteni makedonski naseleni mesta na teritoriite na vojnata, so {to albanskata strana se odreduva kako `rtva i kako strana na koja glavno & se adresiraat posledicite od vojnata, i pokraj dràvnata propaganda za slavo-makedonskite `rtvi. . Uni{tuvaweto na civilnite albanski naseleni mesta na teritoriite zafateni so vojna i nadvor od konfliktot, vandalizmot vrz stotina albanski kulturni i religiozni objekti, me|u drugite i vo ramkite na zgradata- simbol na albanskoto pismo vo Bitola, nasproti simboli~nite {teti na makedonskite civilni i religiozni objekti, gi adresiraat dejstvuvawata so teroristi~ki i vandalen karakter glavno na adresa na makedonskite paramilitantni i dràvni edinici, i pokraj neplodnata propaganda na makedonskite avtoriteti za navodno teroristi~ki karakter na ONA. . Celosnoto izvr{uvawe na obvrskite od Ohridskiot politi~ki ramkoven dogovor preku dobrovolniot prekin na vojnata, dobrovolnoto razoruùvawe na pripadnicite na ONA vo ramkite na procesot va tesna sorabotka, direktno nadgleduvano od NATO i OBSE, i prakti~no gi utvrdija odredbite i politi~kite i demokratski celi na albanskoto vostanie vo RM. . Mnogu zadocnetoto usvojuvawe na Zakonot za amnestija i negovoto konsekventno nesproveduvawe za pripadnicite na ONA, promenata na politi~kiot dogovor i delumnoto blokirawe na procesot na negovoto usvojuvawe, natamo{noto ostanuvawe na policiskite blokadi na albanskite naseleni mesta kako i vklu~uvaweto na porane{nite slavo-makedonski paramilitantni edinici vo redovnite policiski edinici se fenomen so koj se objasnuvaat somnitelnite celi i (ne)mirovni objektivi na dràvnite avtoriteti, nasproti faktot {to konfliktot realno i formalno ve}e zavr{i. . Zatvoraweto na granicata so Kosovo vo tekot na konfliktot e bez presedan i lo{oto odnesuvawe kon i kontinuiranata zloupotreba na etni~kite Al- banci od strana na dràvnite avtoriteti otkrivaat anahroni~na praktika sprotivna na filozofijata za zajaknuvawe na dobrososedskite odnosi i na me|usebnoto razbirawe me|u razli~nite nacii, praktikuvano vo kontinuitet podolg vremenski period. . Dràvnoto iracionalno upravuvawe vo tekot na vojnata i potoa, {to [ 165 ] rezultira{e so prekin na odnosite na РМ so MMF, zna~itelno ja zabavi realizacijata na Donatorskata Konferencija, onevozmoì realizacija na predvidenite proekti od Paktot za stabilizacija i ekonomski ja o{teti dràvata so nad 500 milioni amerikanski dolari, ostavaj}i mnogu dolgotrajni negativni ekonomski, socijalni i bezbednosni posledici. . Edno alternativno politi~ko menaxirawe preku usvojuvawe na politi~ki te reformi na Ohridskiot dogovor vo po~etokot na vooruèniot konflikt }e ima{e cena od 10% od vkupniot tro{ok na vojnata, }e se izbegne{e sozdavaweto na postoe~kite slavo-albanski neprijatelstva i }e se nadmine{e destabilizacijata so vnatre{ni i regionalni posledici na smetka na napredokot na reformskite i integracionite procesi.

Koi se aktuelnite trendovi na bezbednosta i stabilizacijata vo post-konfliktnoto op{testvo na RM?

Politi~kite reformi proizlezeni od Ohridskiot dogovor pretstavuvaat reducirana politi~ka ramka za sodrìnsko vnatre{no pomiruvawe i integrirawe, nasproti faktot {to istata e vo ramkite na Rezolucijata na Sovetot na Bez- bednost na OON broj 1345, Dogovorot na RM za stabilizacija i asocijacija so EU i Rezolucijata na parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za RM. Za zgolemuvaweto na me|uetni~kite tenzii i konfliktniot potencijal vo periodot po vojnata osobeno pridonesoa visokite vladini avtoriteti preku slednite aktivnosti: - tesnata sorabotka i povrzuvaweto vo mnogute traktati me|u makedonskite i srpskite visoki vladini avtoriteti i kontinuiranite javni ponudi od vakva priroda upateni kon drugite promakedonski nastroeni vladi so cel zaedni~ka vojna protiv navodno t.n. „albanski terorizam na Balkanot”; - neprekinatite preterani voeni nabavki i vo postvoeniot period, iako istite bea direktno sprotivni so preporakite na Partnerstvoto za mir, i pokraj ekonomskiot i socijalen kolaps; - oficijaliziraweto na ednokonfesionalnite pravoslavni relikti na slu`benite policiski sili, nasproti nivniot multietni~ki i multireli- giozen sostav; - mnogu zadocnetoto usvojuvawe na Zakonot za amnestija i na~elnoto ne izvr{uvawe na ovoj zakon kon porane{nite vojnici Albanci na ONA; - neoficijalizacijata na Tetovskiot Univerzitet so nad 13.000 studenti i pokraj faktot {to ovaa institucija funkcionira ve}e 7 godini; i - prodolùvaweto na mediumskata antialbanska i delumno antizapadna propaganda vo javnite mediumi, finansirana od Vladata i vo periodot po voj nata, i drugi dejstvuvawa koi ne pridonesuvaat vo sozdavaweto na mirna sredina kako preduslov za po~etok na procesot na me|uetni~ko pomiruvawe. Filozofijata na dràvnite avtoriteti koja ja pottiknuva vojnata i vo periodot po vojnata se reflektira kako prodolènie vo ramkite na filozofijata na ozloglaseniot proekt na MANU za zavr{etok na konfliktot vo RM. [ 166 ] Eden oficijalen konflikten menaxment, denes ve}e prerasna vo seriozen izvor na lokalna i regionalna nestabilnost so potencijalni negativni posledici za celiot balkanski region. Novite trendovi za evro-atlantska integracija im ovozmoùvaat na site zemji vo regionot da izgradat novi, kako vnatre{ni, taka i me|usosedski odnosi vo misija na stabilizacija i mir vo regionot i po{iroko. Integracionite evro-atlantski trendovi se negiraat od strana na dràvnite avtoriteti na RM osobeno vo odnosite so Albanija i Kosovo, pod izgovor deka ovie sosedi imaat teritorijalni aspiracii kon RM i navodno se obiduvaat da ja sozdadat edna{ zasekoga{ „Golema Albanija”, a na krajot i najnovata vest- iznenaduvawe − „Golemo Kosovo”. Mnogu e anahroni~na i ironi~na propagandata od vakva priroda od strana na slovenskite sosedi koga na eden mal narod, kako {to se Albancite, mu se prepi{uva deka sozdava tolku mnogu “golemi dràvi”, vo periodot na globalizacija i ekonomska politi~ka i bezbednosna integracija. Pra{aweto na stabilnosta na RM, zaedno so nere{eniot status na Kosovo, denes se javuvaat kako dve pra{awa koi baraat prioriteten pristap i direktna vme{anost na me|unarodniot faktor vo nasoka na poddr{kata na procesot za vospostavuvawe na lokalniot mir i regionalnoto integrirawe. Ekonomskite i socijalnite posledici od vojnata vo RM vidno ja zgolemija siroma{tijata na gra|anite, go zabavija procesot na ekonomski, institucionalni i socijalni reformi i ja namalija sposobnosta za konkurentnost na doma{nata ekonomija na najnisko nivo, pokraj krajnoto zgolemuvawe na tenziite, ekstremizmot i radikalizmot od sekakov vid.

Koi mo`at da bidat opciite na namaluvaweto na tenziite i zgolemuvaweto na stabilnosta i integracijata?

Prisustvoto na NATO, preku misijata “Kilibarna lisica” i na monitoring misijata na OBSE, se pokaàa kako nedovolni za brzo i sodràjno stabilizirawe na vnatre{nata situacija, kako posledica na nivniot mo{ne ograni~en mandat i misija i nekooperativnosta na dràvnicite vo pogled na bezbednosta, stabilizacijata i politi~koto implementirawe na politi~kiot dogovor. Podolgotrajnoto i podlabokoto vklu~uvawe na me|unarodniot voen i civilen faktor vo uloga na ko-implementator i garant na Ohridskiot politi~ki dogovor vo ramkite na edna nova politi~ka i voena misija, pretstavuva najseriozna alternativa za stabilizacija i mir na vnatre{nata situacija vo RM. Imaj}i go predvid faktot deka vo 2002 g. }e se odràt parlamentarnite izbori vo RM, vklu~uvaweto na OBSE i na drugite me|unarodni civilni strukturi ne samo vo monitoring misija, tuku i vo organizirawe na politi~kite izbori so cel da se eliminira praktikata na evidentno falsifikuvawe, zabeleàno vo tekot na poslednite lokalni i pretsedatelski izbori, pretstavuva eden od osnovnite ne samo demokratski, tuku predizvici i na lokalnata i regionalnata bezbednost i stabilizacija. Realiziraweto na edna vakva politika, }e se odrazi na vnatre{nata stabilnost [ 167 ] na Makedonija i delumno na regionot na eden kratkoro~en i dolgoro~en rok vo ramkite na slednite prioriteti: - promena na filozofijata na vladeewe i na celite na politi~kiot menaxment okolu opcijata za po~etok na nova gra|anska vojna, vo odnos na celosnoto ispolnuvawe na obvrskite prifateni so Ohridskiot politi~ki dogovor; - prestanok na dosega{nata praktika na konspirativni paktovi so zemjite sosedi na makedonskata proveniencija ~ija cel e zaedni~ka vojna protiv prividniot albanski terorizam; - zgriùvawe i povtorno vra}awe na site begalci pod isti institucionalni uslovi, bez razlika na etni~kata i religiska pripadnost i prioritetna izgradba na civilnite naseleni mesta i doma}instva o{teteni vo vojnata; - raspu{tawe i celosnata demobilizacija na makedonskite paravoeni ed- nonacionalni edinici koi denes funkcioniraat vo ramkite na specijal- nite policiski edinici; - primena na monitoring-programa od me|unarodnite institucii za razoru ùvawe na civilnoto naselenie i dobrovolno predavawe na oru`jeto bez dozvola; - sproveduvawe na realen popis na naselenieto so upravuvawe i direkten monitoring na me|unarodnite nadle`ni institucii so cel da se dobie to~en uvid na etni~kata struktura na lokalnoto naselenie; - javno oficijalizirawe na dràvniot Tetovski Univerzitet. - prestanok na dosega{nata praktika na tretirawe na albanskoto pra{awe i na dosega{nite albanski gerilski dvièwa vo RM i na Balkanot vo ramkite na navodnite strukturi na globalniot terorizam i na panalbanskiot fun- damentalizam; - potpi{uvawe na dogovori so zemjite od Jugoisto~na Evropa za slobodno dvièwe na lu|eto, stokata i kapitalot i vo ovie ramki eliminirawe na reìmot na carini, vizi, grani~ni danoci i odreduvawe me|ugrani~ni slobodni zoni; - zamena na starata i na novata istorija na neprijatelstva me|u balkanskite narodi preku obrazovnata literatura so filozofija na sorabotka, integracija i prijatelstvo me|u balkanskite narodi; - formirawe na konsultativen koordinativen Forum na zemjite na JIE so cel poracionalno i poefektivno iskoristuvawe na tehni~kata i finansiskata pomo{ vo ramkite na Paktot za stabilnost; - harmonizirawe na reformisti~kite obidi vo ramkite na Forumot na zemjite od JIE so cel poefikasno zavr{uvawe na ekonomskite reformi, formirawe na zaedni~ki ekonomski pazar, formirawe na stabilna ekonomska i politi~ka sredina ~ija cel e aktivno u~estvo vo ramkite na procesot na globalizacija na kapitalot i na nadvore{nite investicii. - koordinirawe i usoglasuvawe na vladinite aktivnosti vo ramkite na zemjite od JIE so cel da se podobri borbata protiv {vercot, korupcijata, pros- titucijata i drugite nezakonski dejstvuvawa vo ramkite na edna regionalna sorabotka. [ 168 ] Za kraj:

Politi~kata reforma koja proizleze od Ohridskiot ramkoven dogov- or ima{e zna~ewe na politi~ki kompromis koj ja zameni vojnata so mir i ovoj miroven proekt treba da bide poddr`an od site etni~ki zaednici. Ovaa poddr{ka osobeno treba da se garantira od me|unarodnata zaednica i dr`avnite avtoriteti kako najodgovorna strana za nejzinoto prakti~no implementirawe so cel etni~ko pomiruvawe, stabilizacija i lokalna integracija kako zna~aen pridones vo procesot na stabilizacija i integracija i na regionalen plan. Balkancite imaat istoriska odgovornost koja vo ova vreme na ekonomsko i politi~ko integrirawe i globalizacija nema da dozvoli ovaa geografska sredina na Evropa da se pretvori vo evropska deponija i na ovoj na~in da ja prejudicirame sega{nosta i osobeno idninata na generaciite po nas. Evro-atlantskata zaednica treba da ja ispolni moralnata obvrska za politi~ko i, osobeno, ekonomsko prisustvo, kako osnovni preduslovi za stabilizacija, mir i integracija na ovoj istoriski nemiren region, kon edna perspektivna idnina.

Regionalnata konferencija na NATO, oktomvri 2001 g., Tirana

Parlamentarnite izbori vo РМ, predizvik so mnogu nepoznati Izbornata kampawa, koja nabliùva kon svojot kraj, u{te edna{ ja otvori pandorinata kutija so celata nejzina kompleksnost vo R. Makedonija Makedonija, ovaa kr{liva dràva, okarakterizirana so krevka ramnoteà, u{te edna{ se soo~uva so najseriozni egzistencijalni i perspektivni predizvici koi povtorno ja aktualiziraat opravdanosta na postoeweto na ovaa dràva. Vooruèniot konflikt od minatata godina pretstavuva{e golem, pa duri i istoriski presvrt vo transformiraweto na vistinskiot imix na ovaa zemja, osporuvaj}i go proklamiraniot uspeh na najuspe{niot multietni~ki model vo jugoisto~na Evropa, preku transformirawe na ovaa zemja vo zona so potencijal za zagriùva~ka destabilizacija so lokalen i regionalen karakter. Nasproti faktot {to Ohridskiot dogovor be{e presvrtot koj ja zameni vojnata so mirot i gi zadolì glavnite doma{ni i me|unarodni politi~ki subjekti vo pogled na po~ituvaweto i negovata prakti~na primena, spomenatiot dogovor u{te edna{ vo tekot na izbornata kampawa krajno go politizira{e celiot politi~ki i civilen spektar vo Makedonija. Spomenatoto krajno politizirawe u{te edna{ ja potvrdi poznatata vistina deka na Ohridskiot dogovor mu nedostiga vnatre{niot konsenzus kaj makedonskata politi~ka strana, kako poodgovorna za negovata prakti~na primena i u{te edna{ ja povtori odgovornosta i politi~kata naivnost na albanskata politi~ka strana vo sfa}aweto na validnosta na ovoj dogovor kako zavr{en ~in koj prakti~no }e se primeni vrz osnova na politi~ka inercija. Koi bea posebnite karakteristiki na izbornata kampawa? [ 169 ]

Izbornata kampawa celosno se razvi vo ramkite na dvata etni~ki podeleni tabori, vo ramkite na makedonskata i albanskata zaednica. Edna vakva izborna podelba najdobro ja otslikuva dlabokata podelba na dvata politi~ki i etni~ki potsistemi, celosno paralelni, koi formalno komuniciraat samo vo ramkite na dràvnite institucii, ostanuvaj}i me|usebno isklu~eni od ramkite na civilnoto komunicirawe . I vo tekot na ovaa izborna kampawa, makedonskite politi~ki subjekti celosno apstiniraa od komunikacijata so albanskiot elektorat, kako {to e slu~ajot i so albanskite politi~ki subjekti vo odnos na makedonskiot i nealbanskiot elektorat. Edna krajna podelba od vakva priroda e vo celost sprotivna so osnovnite na~ela na mirovniot dogovor, na~ela koi davaat poraki za zapirawe na me|uetni~kite neprijatelstva, za me|uetni~ko pomiruvawe i za institucionalna integracija na dvete najgolemi zaednici vo ramkite na lokalnite i evro-atlantskite institucii. Vo makedonskiot politi~ki kampus glavna tema vrz koja se vodi politi~kata debata pozicija-opozicija e vojnata od minatata godina. Aktuelnata politi~ka Vlada, identifikuvana so VMRO na gospodinot Georgievski, minatogodi{nata vojna ja kvalifikuvaat kako zagovor i agresija od Kosovo, podràna od zna~ajnite zapadni krugovi. Za makedonskiot voen neuspeh, ovaa partija ja obvinuva opozicionata SDSM, na ~elo so gospodinot Crvenkovski, za politi~koto nacionalno predavstvo so nepoddrùvaweto na idejata za proglasuvawe voena sostojba i strategijata na VMRO za zavr{uvawe na vojnata so voeni sredstva, nezavisno od mo`niot epilog na vojnata. Nasproti gorenavedenite informacii makedonskiot politi~ki Don Kihot, premierot Georgievski, prodolì so designiranite kvalifikacii za me|u narodnite pretstavnici i osobeno za vojnata na ONA, okarakteriziraj}i ja kako teroristi~ka, so cel formirawe na politi~ko alibi za dlabokoto nesoglasuvawe so Ohridskiot dogovor i osobeno so dinamikata na negovata primena, javno najavuvaj}i revidirawe ili celosno anulirawe na istiot dokolku go dobie naredniot mandat. Makedonskata opozicija, politi~ki strukturirana okolu SDSM na Crvenkovski, ja poddrùva kvalifikacijata “teroristi~ka” za albanskoto vostanie, me|utoa obvinuvaj}i ja aktuelnata vladina koalicija na VMRO-DPA kako reìser i realizator na spomenatata vojna za mafija{ki celi i motivi i zloupotreba na finansiskite sredstva zaraboteni od nadvore{nite investicii i buxetskiot suficit vo 2000 godina. Ovaa partija ima poumeren verbalen pristap vo odnos na Ohridskiot dogovor, me|utoa na~elno e protiv direktnoto u~estvo na DUI i Ali Ahmeti vo idnata Vlada i realno pa|a vo isti politi~ki pozicii so politi~kata opcija na aktuelniot makedonski premier. I makedonskata politi~ka opozicija ima mnogu rezerviran stav kon prisutnosta i vlijanieto na me|unarodniot faktor vo „vnatre{nite raboti” na dràvata, [ 170 ] posakuvaj}i simboli~no prisustvo na ovoj faktor, so argumentacija deka ova e suverena i nezavisna dràva. Mo{ne negativnite pozicii na glavniot makedonski spektar vo vrska so ulogata na me|unarodniot faktor, i osobeno za navodniot teroristi~ki karakter na albanskoto vooruèno vostanie, gi iznesuvaat na videlina mnogute dilemi i nepoznati so koi }e se soo~i ovaa dràva vo tekot i po politi~kite izbori vo vrska so primenata na me|uetni~kite reformi, procesot na stabilizacija i integriraweto vo evro-atlantskite strukturi.

Kakva e albanskata politi~ka ponuda?

Kaj albanskiot politi~ki blok se razviva podednakvo bu~na politi~ka kampawa isto kako i kaj slavo-makedonskiot politi~ki tabor, so cel prisvojuvawe na zaslugite na komandantite na albanskoto vostanie i transformirawe na ovie voeni zaslugi vo izborni politi~ki pobedi na sekoja poedine~na partija . Dosega{nata izborna kampawa ja obeleà Demokratskata unija za integracija, na ~elo so gospodinot Ahmeti, kako najpopularen subjekt me|u Albancite vo Makedonija, so trend na zabrzano zgolemuvawe na politi~kiot rejting ne samo vo ramkite na albanskiot politi~ki spektar, tuku i na dràvno nivo. Ohridskiot dogovor e finalen rezultat na vooruènoto vostanie pod vodstvo na Ali Ahmeti, nezavisno faktot deka ni od blisku ne e vo soglasnost so soop{tenieto br. 6 na ONA i op{to zemeno ne gi izedna~uva politi~kite i nacionalni prava na Albancite vo odnos na Makedoncite. Spomenatiot dogovor, bez razlika na atributite {to mu gi dava liderot na DUI kako „istoriski ~in na mirot”, so sodrìnata {to ja ima i mo`nata dinamika na negova primena, }e bide mnogu te{ko da se sprotivstavi na istoriskiot predizvik da bide pakt na me|uetni~koto razbirawe so istoriski karakter i istoriska va`nost. Politi~kata ponuda na Ali Ahmeti i DUI po~nuva i zavr{uva so konstatacijata „Ohridskiot dogovor i negovata implementacija” . Eden vakov stav, ne samo verbalno, tuku i realno, u{te vo ovaa izborna faza, gi ima transformirano nekoi od vode~kite lu|e na porane{nata ONA, alijas DUI, vo javni pacifisti~ki i integracioni li~nosti na lokalno pole, nezavisno od predizvicite so mnogu nepoznati so koi }e se soo~at vo institucionalnata politi~ka borba vo ramkite na makedonskata vlast. Od druga strana pak, predizbornite mitinzi na DPA se prosledeni so pompezna mediumska kampawa i so krajno cenzurirawe na javnite mediumi pod kontrola na ovaa partija, so simboli~no u~estvo na gra|anite, glavno transportirani od mesto do mesto, i so eden mnogu radikalen i ekstremen politi~ki re~nik, glavno vo dimenzii na verbalnata inflacija. Spomenatiot subjekt za glavno moto na izborite ja ima idejata za etni~ka Albanija i Zapadot, vo ovoj slu~aj isprepletuvaj}i ja pri~inata i politi~kite posledici na dvata spomenati proekti. Ovie proekti, soglasno stavovite, kriteriumite i zapadnite integracioni trendovi, se isklu~uvaat eden so drug. Osobeno silno ovaa partija verbalno ja podrùva nezavisnosta na Kosovo kako [ 171 ] preduslov za dolgotrajna stabilizacija na Makedonija, obiduvaj}i se da gi prikrie svoite vladini grevovi vo vrska so poddr{kata na dogovorot Srbija − Makedonija za delot na kosovskata teritorija, vo tekot na minatata godina i voop{to so antialbanskata i antikosovskata anatema {to na politi~ko i ekonomsko pole kontinuirano ja primenuva Vladata na nejziniot koalicionen i strate{ki partner na aktuelniot makedonski premier. Politi~kata kampawa na NDP glavno e so porelaksiran intenzitet i bez pompeznosta na dvata pogore spomenati subjekti, nezavisno od faktot {to ovie dva subjekta vo svoite nominirani spisoci imaat respektabilni intelektualni, vostani~ki i po`rtvuvani politi~ki kandidaturi. Zasluùva da se spomene deka NDP ja ima nominirano kandidaturata na aktuelniot rektor na TU prof. Fadil Sulemjani i silno podràno idejata za politi~ka federacija na Makedonija bez vizija i konkreten proekt na primenata na ovaa ideja vo doma{nata multietni~ka realnost. PDP, porane{en partner na vladinata koalicija na SDSM, gi ima naso~eno site svoi sili vo pobedata na nejziniot strate{ki partner od makedonska strana, kako edinstvena {ansa da se postavi kako institucionalen politi~ki faktor na povrzuvawe pome|u DUI na Ali Ahmeti i SDSM na Crvenkovski. Klu~nata debata poradi koja se krenaa tenzii vo predizbornata atmosfera vo slavo-politi~kiot i albanskiot blok, be{e idejata za apseweto na Ali Ahmeti i politi~koto izolirawe na DUI, ideja koja aktuelniot premier Georgievski i ja nude{e na makedonskata opoziciona partija na gospodinot Crvenkovski. Spomenatata ideja ne be{e podràna od aktuelnata opozicija, so komentar deka stanuva zbor za predizborna euforija so predizborna retorika na „politi~kite lavovi” koi ve}e ja zagubija politi~kata bitka. Me|utoa politi~kata retrogradna retorika od vakva priroda ne se odnesuva samo na verbalno pole i istata prodolùva da bide pridruùvana od politi~ki incidenti, ubistva na makedonski policajci, ubistva na albanski gra|ani, blokirawe na magistralni pati{ta i na naseleni mesta so Albanci, otstranuvawe i palewe na albanskoto zname i na partiskite znamiwa od strana na makedonskite dràvni militantni edinici, apsewe i ma~ewe na porane{nite borci na ONA i na nevini albanski gra|ani vo prisustvo i pasivno nadgleduvawe na nadvore{nite civilni i voeni pretstavnici. I tokmu vo tekot na manifestiraweto na ovie krajni negativni i antialbanski pojavi, na povr{ina izbi ulogata na edna prosta marioneta na albanskata politi~ka partija, u~esnik vo aktuelnata Vlada, sli~no kako i nejzinata uloga vo tekot na minatogodi{nata vojna, nasproti naglaseniot verbalen radikalizam i nacionalizam {to najistaknatite nejzini pretstavnici go reflektiraat vo tekot na izbornata kampawa. Spomenatite negativni pojavi, koi glavno se scenario na aktuelnata Vlada ili na paralelnite strukturi formirani i finansirani od ovaa Vlada, imaat direktni politi~ki efekti vrz albanskiot politi~ki spektar vidno zgolemuvaj}i go politi~kiot rejting na DUI i na nejziniot lider Ali Ahmeti, nasproti pa|aweto na rejtingot na strate{kiot partner na VMRO, DPA, na ~elo so Arben Xaferi. [ 172 ] Zagriùva faktot {to i ~etirite glavni albanski politi~ki subjekti nemaat cvrsti ekonomski, obrazovni i politi~ki alternativi i ovie programski ponudi gi nemaat poddràno so sposobni menaxerski i profesionalni politi~ki timovi. Ne otkrivaj}i gi politi~kite programi za potencijalniot elektorat vo realnite institucionalni ramki po koi i po ovie izbori }e se upravuva so instituciite i politi~kite resursi od superiorni pozicii, makedonskiot politi~ki faktor i albanskite politi~ki partii go potvrduvaat dobro poznatiot fakt deka i ponatamu imaat nerealen i nihilisti~ki pristap sprema svojot elektorat.

Treba{e li albanskite politi~ki partii odvoeno da konkuriraat na ovie izbori?

Izleguvaweto na albanskite politi~ki subjekti vo izbornata trka so 4 nezavisni partii }e ima za posledica gubewe na 4-8 sobraniski mesta, politi~ka za- guba {to vidno }e go relativizira i marginalizira albanskoto politi~ko pretstavuvawe vo Sobranieto i novata Vlada na Makedonija vo kontekst na primenata na Ohridskiot dogovor. Istorijata na ovaa politi~ka trka so visok rizik za povtorno politi~ko marginalizirawe na Albancite ima dlaboki koreni vo toa {to osnova~ot na albanskiot politi~ki sovet, Ali Ahmeti, na albanskata javnost nikoga{ ne i gi otkri vistinskite pri~ini za propa|aweto na spomenatiot politi~ki sovet. Molkot na Ali Ahmeti od strana na nekoi informirani krugovi se interpretira kako posledica na faktot {to na istiot, pod vlijanie na zaedni~kite prijateli {to gi ima so liderot na DPA, vo relacija Pri{tina − Tirana, ne mu be{e dozvoleno da dade vistinska izjava za vinovnicite za neuspehot na proektot za politi~ka unifikacija na Albancite vo RM. Neizbeèn fakt e deka osnovaweto na me|ualbanskiot Politi~ki sovet, svojot politi~ki legitimitet go izgradi vrz osnova na Prizrenskiot dogovor, politi~ki dogovor {to realno nikoga{ ne funkcionira{e vo tekot na minatogodi{noto vostanie, nezavisno od verbalnite izjavi na trojcata negovi potpisnici. Dokaz i argumentacija na ovaa konstatacija poso~i aktuelniot premier Georgi evski vo vesnikot „Dnevnik” kon krajot na minatiot mesec, kade pi{uva{e „Na{iot koalicionen partner DPA na gospodin Arben Xaferi be{e edinstveniot politi~ki subjekt koj od po~etok, pa s$ do krajot na minatogodi{nata vojna, vo celost i ne samo verbalno tuku i prakti~no ja poddrà vladinata vojna protiv albanskite teroristi na ONA”. Konstituiraweto na me|ualbanskiot Politi~ki sovet se temele{e vrz formalen dogovor na formalna, no ne i funkcionalna unifikacija vo tekot na minatogodi{nata vojna i istiot se izgradi vrz neverifikuvani demokratski izborni na~ela i kriteriumi, vodej}i se od menaxerskite konspirativni na~ela i uramnoteùvaj}i go politi~koto pretstavuvawe na 4 albanski subjekti koi imaa politi~ka teìna i, pred s$, imaa dijametralno sprotivni politi~ki aspiracii na pragot na politi~kite izbori na 15 septemvri. Vo ovoj slu~aj, so celosna objektivnost treba da se konstatira deka vinata za [ 173 ] nefunkcioniraweto i propasta na me|ualbanskiot Politi~ki sovet treba da & se prepi{e isklu~ivo na DPA na Arben Xaferi, a od druga strana glavnata poli ti~ka odgovornost za predizbornoto nekoalicirawe me|u DUI, NDP i PDP im pripa|a na vode~kite lu|e na DUI na ~elo so Ali Ahmeti, nezavisno od faktot {to NDP i PDP vo celost gi prifa}aa uslovite {to gi diktira{e DUI, vklu~uvaj}i gi i mo`nite kandidaturi i sobraniskite mandati. Edna takva nekonstitucija na spomenatata politi~ka koalicija, i pokraj gubeweto na albanskite pratenici, vidno }e ja ote`ni i ograni~i mo`nosta za politi~ko manevrirawe i mo`nosta za efektivno u~estvo na DUI vo idnata Makedonska Vlada, imaj}i go predvid mnogu negativniot stav na makedonskiot politi~ki, intelektualen, mediumski spektar kon politi~ko-vostani~kata figura na Ali Ahmeti i celata politi~ka struktura {to toj ja vodi.

[to i nedostiga{e na izbornata kampawa?

Aktuelnite problemi na Makedonija ne se samo od me|uetni~ki karakter, tuku dlaboko prodiraat i vo ekonomskata i socijalnata sfera. Izbornata kampawa glavno go zaobikoli procesot na tranzicija i ekonomsko-socijalnite problemi koi se edni od najakcentiranite vo zemjava, vo sporedba so drugite zemji vo tranzicija. Makedonija se karakterizira so nevrabotenost koja nadminuva 40% od raboto- sposobnoto naselenie i so nivo na siroma{tija koja nadminuva 60% od vkupnoto naselenie. Dosega{niot ekonomsko-politi~ki menaxment na Makedonija }e snosi konkretna politi~ka odgovornost za golemite zloupotrebi na buxetskite sredstva vo tekot na celiot vladin mandat, osobeno za zloupotrebite vo tekot na minatogodi{nata vojna i aktuelnata izborna kampawa. Ovie zloupotrebi se dviàt me|u 500 milioni do 1 milijarda amerikanski dolari i bea glavna pri~ina za prekinot na odnosite na Me|unarodniot Monetaren Fond i Svetskata Banka so Vladata i so zemjata. Posebno treba da se spomene fenomenot na „hristijanizirawe na buxetot” preku nezakonskoto finansirawe na golem broj pravoslavni verski objekti i posebno izgradbata, od javnite sredstva, na najgolemiot krst vo Evropa, i isto taka nefinansiraweto, od strana na ovaa Vlada, na islamskite verski objekti so golemo zna~ewe i istorisko-kulturna vrednost koi minatata godina bea demolirani od makedonskite paravoeni sili dirigirani od visoki vladini slu`benici. Fakt e deka ovaa Vlada ima ostvareno solidni dostignuvawa na makroekonomski plan, me|utoa manipuliraweto so statisti~kite podatoci na ekonomsko- socijalen plan, i pred s$ naglasenite zloupotrebi na buxetskite sredstva i korupcijata, institucionalnata mafija, koi bea instalirani kako filozofija na javniot menaxment i vladinata kultura na politi~kite eliti, krajno go degradiraa tandemot VMRO-DPA kaj gra|anite i glasa~ite, bez razlika na etni~kata pripadnost i politi~kata opredelba. [ 174 ] Pra{aweto na statusot i dràvnoto finansirawe na Tetovskiot Univerzitet ne samo kako obrazovno pra{awe so visok prioritet za Albancite, tuku i kako eden od najserioznite potencijalni izvori na destabilizacija, ne be{e tema na debatirawe i seriozni glasa~ki barawa od potencijalnite pobedni~ki subjekti, fakt koj ja aktualizira golemata zagriènost na studentite i profesorite na ovaa institucija za nejzinata idnina. Politi~kite konkurentni alternativi, kako kaj slovenskiot taka i kaj albanskiot kampus, ne ponudija vistinski alternativi za unapreduvawe na procesot na ekonomska i politi~ka tranzicija, izbegnuvawe na kriminalot i institucionalnata mafija i po~etokot na nov investicionen ciklus. Ovie celi moè da se realiziraat dokolku na ~elo na politi~kite partii dojdat novi ekonomsko-politi~ki eliti, kako preduslov za sodrìnska i izdràna stabilizacija na ovaa multietni~ka zemja so Vlada so odamna izgubena orientacija vo realnosta.

Dali postoi opasnost od seriozna izborna destabilizacija?

Postoi silno ubeduvawe kaj sevkupnoto mesno naselenie, bez politi~ka i etni~ka razlika, deka vladinata aktuelna koalicija ne e podgotvena mirno i demokratski da ja predade politi~kata vlast dokolku gi izgubi parlamentarnite izbori koi treba da se odràt na 15 septemvri. Edno vakvo ubeduvawe nao|a silna potkrepa vo dosega{nite aktivnosti na ovaa politi~ka koalicija vo odnos na politi~kiot dogovor, nepo~ituvaweto na zakonot za amnestija i kontroliranata i permanentna destabilizacija {to ovaa Vlada konstantno ja primenuva so cel sozdavawe na nesigurna sredina vo funkcija na gra|anskoto apstinirawe vo procesot na glasaweto. Najvisokite vladini pretstavnici se dlaboko vme{ani vo kriminalnite aktivnosti, kako vo tekot na vojnata od minatata godina, taka i vo lokalnite i regionalnite mafija{ki aktivnosti i ovie aktivnosti ja pravat Vladata “lesen zalak”, za vnatre{nata i za me|unarodnata pravda vo postizborniot period. Vo ramkite na spomenatoto ocenuvawe, osobena opasnost pretstavuvaat i makedonskite paravoeni sili, takanare~enite “Lavovi” i mnogute vooruèni rezervisti koi dostignuvaat brojka od 5.000 ~lenovi, kako i drugi paravoeni grupacii kontrolirani od aktuelnata Vlada ili nadvor od nejzinata kontrola, koi zaedno pretstavuvaat tempirana bomba koja moè da se aktivira na denot na izborite ili vo tekot na objavuvaweto na izbornite rezultati. Edna vakva opasnost ne treba da se potcenuva imaj}i go predvid faktot deka voenata misija imenuvana kako TFF ima za cel samo da gi brani civilnite nabquduva~i na OBSE, a ne da obezbedi red i mir vo procesot na glasaweto. Dosega{nite izborni iskustva vo Makedonija, osobeno vo tekot na poslednite lokalni i pretsedatelski izbori, potvrdija deka vladinite i paravoenite strukturi so zgolemeni kapaciteti bea zloupotrebeni i imaa za cel da go popre~at demokratskoto glasawe, pa duri i po cena na `rtvuvawe na nevini civili. Avtorot e ubeden deka steknatoto iskustvo od ovie valkani politi~ki pojavi koi se identifikuvaat so izboren sram i so politi~ka (ne)kultura, osobeno od strana na Albancite vo Makedonija, ne e seriozno sfateno od vnatre{niot i [ 175 ] nadvore{en politi~ki faktor. Nespremnosta za soo~uvawe so ovie seriozni izborni opasnosti moè da se pretvori vo Ahilova peta na izborniot proces so destabilizira~ki posledici od po{iroki razmeri. Podgotvuvaweto na politi~kiot teren podrazbira aktivirawe na soodvetni i preventivni mehanizmi i usvojuvawe na rezoluciite od soodvetnite me|u narodni institucii za smena na civilniot, voeniot i politi~kiot mandat na me|unarodniot faktor. Ovaa promena se javuva kako edinstvena soodvetna alternativa {to moè da go izbegne ili da go spre~i krajnoto eskalirawe na vnatre{nata situacija vo scenario na aktuelnata Vlada so lokalni i regionalni destabilizira~ki posledici.

Koi se mo`nite postizborni koalicii?

Izbornite anketi od nezavisnite institucii i filmskite prilozi od izbornite mitinzi za siguren pobednik so re~isi apsolutna prednost vo makedonskiot politi~ki kampus, ja odreduvaat koalicijata SDSM predvodena od gospodinot Crvenkovski, i DUI, vo albanskiot politi~ki spektar, predvodena od gospodinot Ali Ahmeti. Dosega{noto iskustvo vo konstituiraweto na Sobranieto, a osobeno na Vladite vo Makedonija, be{e nasledeno kako „vladino nasledstvo”, t.e. koalicija od pobedni~kite subjekti na dvete etni~ki zaednici so isklu~ok na politi~kite izbori od 1998 g. Me|utoa, edno vakvo iskustvo ima malku {ansi da se realizira vo ovoj slu~aj. Dokolku SDSM obezbedi parlamentarno mnozinstvo, dobro informirani me|unarodni krugovi tvrdat deka gospodinot Ali Ahmeti }e bide povikan da u~estvuva vo Vladata preku PDP (dokolku dobie minimalen mandat), stariot i politi~ki doka`an partner na SDSM. Vakvoto u~estvo na DUI, i pred s$ eventualnata apsolutna pobeda, vidno }e go zabavi i ospori evolucionoto institucionalno sfa}awe za realizacija na Ohridskiot dogovor vo idniot vladin mandat, nasproti marginaliziraweto na „obidot za politi~ka konsumacija” na DUI kako politi~ki naslednik na albanskoto vooru`eno vostanie. Poslednite lokalni i regionalni obidi na DPA, koi po sekoja cena go ko~at zaedni~koto u~estvo na site albanski politi~ki partii vo novata Vlada {to }e ja formira SDSM na Branko Crvenkovski e kopija na idejata i predlogot na VMRO za politi~ko izolirawe na Ali Ahmeti i kako takva, poradi na~elni pri~ini, nema realni {ansi da se realizira. Dokolku organiziraniot kriminal, mafijata i nezakonskite trguvawa se identi fikuvaat so dosega{nata Vlada na VMRO-DPA, toga{ i spomenatata partija nema zo{to da se amnestira od odgovornosta, bidej}i efektivno upravuva{e vo dosega{niot vladin mandat. [ 176 ] Tokmu blagodarenie na ekonomskiot kriminal i direktnata odgovornost za raskinuvawe na me|ualbanskiot politi~ki Sovet pod vodstvo na Ali Ahmeti, i poradi toa {to ja raskina i politi~kata koalicija so PDP po izborite od 1998 godina, ovaa politi~ka partija nema moralno pravo da bara postizborna koali cija so albanskite partii, i mestoto na ovaa politi~ka partija e vo politi~kata opozicija zaedno so nejziniot strate{ki partner VMRO na Georgievski.

Za kraj

Ohridskiot dogovor, nezavisno od faktot {to be{e opredelen za evidentno napreduvawe na individualnite i kolektivnite prava na Albancite i na drugite nemakedonski zaednici vo РМ, ne go instalira{e na~eloto na me|uetni~ki konsenzus vo ramkite na centralnata politi~ka vlast i vo tekot na odlu~uvawe za pra{awata od dràven, ekonomski i delumno me|uetni~ki interes. Kako posledica i nedostatok od vakva priroda - konstituiraweto na zako nodavnata i izvr{nata vlast kako i dinamikata i kvalitetot na primenata na me|uetni~kite reformi predvideni so Ohridskiot dogovor, i ponatamu }e zavisat od politi~kata volja na makedonskite vladini subjekti, kako subjekti so mnozinstvo mandati vo politi~kite institucii na dràvata. Politi~kata pobeda na DUI vo albanskiot politi~ki blok i izbornata margi nalizacija na drugite albanski politi~ki partii se dolì glavno na dlabokoto po~ituvawe {to albanskiot narod go ima{e i go ima sprema simbolite na albanskoto vostanie vo Makedonija i mnogu malku se odnesuva na politi~kata ponuda i aktuelnoto politi~ko menaxirawe na DUI. Preku {irokata izborna poddr{ka na DUI {to Albancite ja potvrdija vo dosega{nata izborna kampawa, albanskiot narod na najdobar i demokratski na~in ja legitimira{e vooruènata vojna za sloboda i nacionalni prava, otfrlaj}i gi na mnogu ekspliciten na~in makedonskite obvinuvawa za navodniot teroristi~ki i neavtohton karakter na ONA. Sega ve}e site politi~ari i samoproglaseni analiti~ari treba da znaat deka sprema albanskoto pra{awe vo Makedonija site makedonski politi~ki proveniencii, kade i da se i bilo od kade i da se, imaat ist pristap i menaxirawe, bez nitu edna razlika. Zatoa nema ve}e alternativni ramki bilo tie da se Skopje − Sofija ili Skopje − Belgrad ili silno poddràni od Atina ili Ukraina − site se isti. Ovoj neizbeèn fakt be{e celosno argumentiran so minatogodi{nata vojna i pristapot kon kosovskoto pra{awe. Makedonskata politi~ka alternativa koja }e pobedi na ovie politi~ki izbori e vodena od ist politi~ki menaxment pod mentorstvo na porane{niot pretsedatel Gligorov, so alternativata koja primenuva{e permanentno nasilstvo nad civilite, instituciite i albanskite politi~ki pretstavnici vo 8-godi{niot period na politi~koto menaxirawe so ovaa dràva i koja na krajot be{e direkten generator na pri~inite za albanskoto vostanie. ]e se napravi obid da se korigira nadglasuvaweto kako del od vladiniot i [ 177 ] parlamentarniot mehanizam za odlu~uvawe, so u~estvo vo paket na albanskite politi~ki partii vo Sobranieto i vo Vladata. Potvrdenoto iskustvo, kako praktika na vladiniot menaxment, so takov mehanizam be{e okarakteriziran kako nedovolen i neproduktiven za edna multietni~ka zemja, so seriozni opasnosti Albancite da se dovedat vo inferiorni pozicii vo politi~kite i ekonomskite institucii na RM od tie pred i vo tekot na albanskoto vooruèno vostanie. Eventualnoto imponirano vra}awe na albanskiot politi~ki faktor i albanskiot narod vo Makedonija vo inferiorni pozicii i na politi~ki margini }e ima kako posledica nefunkcionirawe na ovie institucii vo albanskite teritorii i naseleni mesta, i }e se navleze vo nova institucionalna i mo{ne seriozna blokada i po~etok na eden nov slavo-albanski konflikt koi za posledica }e imaat vnatre{na podelba ili kone~no propa|awe na ovaa krevka dràva. Avtorot smeta deka klu~niot problem na ovaa dràva i na stabilizacijata na ova mesto e posledica na dràvnata i razvojnata neodgovornost kaj makedonskata politi~ka elita, bez ogled na nemaweto minimalen konsenzus kaj makedonskata zaednica za ulogata i noviot delotvoren status na albanskiot narod vo strukturiraweto na dràvata. I ovie politi~ki izbori, dokolku istite uspeat da gi konvertiraat vladeja~ki politi~ari na demokratski na~in, }e recikliraat politi~ki menaxerski timovi od dvete najgolemi nacionalni zaednici so nedovolni politi~ki i razvojni potencijali i vizii, kako posledica na hroni~en intelektualen i politi~ki deficit kako distinktivna karakteristika na zemjata, bez ogled na etni~kiot spektar. Nezavisno na skepticizmot na avtorot, prviot kratkoro~en prioritet {to moè da bide od golema va`nost za lokalnata i regionalnata stabilnost, za razvitokot na demokratijata i za idninata na zemjata, e mirnoto i demokratskoto organizirawe na parlamentarnite izbori i mirniot prenos na politi~kata vlast od aktuelnata vladina pozicija do noviot politi~ki izboren pobednik. Opasnostite od izbornata destabilizacija na RM od strana na aktuelnata makedonska vlast se mnogu visoki, gra|anite na zemjata imaat nade` deka blagodarenie na respektabilnata me|unarodna prisutnost nema da se slu~i ostvaruvaweto na stranskite scenarija za izborna destabilizacija i deka izborite od 15 septemvri }e imaat miren i demokratski epilog. Masovniot odglas na gra|anite vo parlamentarnite izbori na 15 septemvri i nivniot glas, soglasno nivnite politi~ki ubeduvawa, se golem i odlu~uva~ki pridones za stabilizacija, mir i gradewe na novi demokratski i razvojni perspektivi na zemjata, kako i zna~itelen pridones za integracionite i stabilizacionite regionalni procesi, a i po{iroko.

Zeri, avgust 2002 g. [ 178 ] Koi se predizvicite i opasnostite od idejata na tandemot vo ostavka Georgievski − Xaferi?

Krajnoto politizirawe {to i ponatamu pretstavuva karakteristika na politi~kata realnost na Makedonija u{te od vojnata vo 2001 g., pa se do denes, ja dostigna mediumskata kulminacija vo tekot na minatata nedela so politi~kite iznenaduvawa na tandemot Georgievski − Xaferi za etni~kata podelba na Make- donija, alijas za sozdavawe na etni~ki ~isti dr`avi vo Balkanot. Ideite na sega{noto rakovodstvo vo neotpovikliva ostavka na dvete najgolemi opozicioni partii vo Makedonija, ja potvrdija u{te edna{ ve}e poznatata vistina deka za primenata na Ohridskiot dogovor i voop{to za idninata na Makedonija nedostiga vnatre{en politi~ki konsenzus. Odli~noto koordinirano osporuvawe od dvata politi~ki lideri na prv pogled se pravi od sprotivni politi~ki pozicii i trgnuvaj}i od obostranata gri`a za sudbinata na dvata naroda, za koi {to tie mislat deka gi pretstavuvaat, nasproti faktot {to denes nivoto i kvalitetot na politi~koto pretstavuvawe na spomenatiot tandem e vidno pomalku relevanten vo sporedba so vremeto na potpi{uvaweto na dogovorot za mir vo Makedonija, vreme vo koe spomenatite lideri gi imaa site institucionalni mo`nosti i mehanizmi za realizirawe na spomenatata ideja.

[to ponudi porane{niot makedonski premier vo svojata kolumna vo vesnikot “Dnevnik”?

Qub~o Georgievski, albanofob i potvrden panslavist, od ovaa pozicija, kako i vo vremeto na negovoto opozicisko dejstvuvawe i osobeno kako premier na Makedonija vo tekot na albansko-makedonskata vojna od 2001 godina, ja povtori idejata za teritorijalno etni~ko razgrani~uvawe so cel za~uvuvawe na “pravoslavnite interesi i teritorii vo Makedonija i po{iroko” . Vo ramkite na ovaa platforma esencijalno se povtoruva programata na Makedonskata Akademija od 2001 godina so cel Makedoncite da gi za~uvaat teritoriite dovedeni vo opasnost od Albancite, osobeno gradovite Kumanovo, Skopje, Ki~evo i Struga. Spomenatoto lice kako mehanizam za realizirawe na negoviot proekt prepora ~uva masovno dobrovolno i nasilno iseluvawe na Albancite i delumno na Slavo-makedoncite od spomenatite gradovi i nivnoto smestuvawe vo dolinata na Polog vo Tetovo i Gostivar i vo nekolku sela na Albanija. Po realiziraweto na masovnoto recipro~no iseluvawe, spored „makedonskiot politi~ki Don Kihot”, treba da se izgradi masiven yid sli~en na kineskiot i berlinskiot i da se povtori izraelsko-palestinskata realnost vo ovie sredini. Avtorot posakuva da ja iznese na videlina damne{nata vistina deka ideite na Qub~o Georgievski ne se samo anahroni idei na politi~ki doka`an manijak. Mislewa i stavovi od vakva priroda mo`e da se sretnat u{te od raspadot na SFRJ vo mnogu privatni mediumski diskusii so politi~ari, intelektualci i obi~ni lu|e od македонскаta proveniencija. Voznemirenosta na Georgievski poteknuva od proektot na [ 179 ] Crvenkovski

Vo ovoj slu~aj vredi da se spomene deka voden od voznemirenosta za „navodno nekontroliranoto demografsko i teritorijalno {irewe na Albancite vo Makedonija”, SDSM na aktuelniot premier na Makedonija Crvenkovski, vo 1995 godina, so prethodna soglasnost na PDP na Aliti, go napravi novoto vnatre{no teritorijalno op{tinsko razgrani~uvawe na Makedonija, zgolemuvaj}i go brojot na op{tinite od 34 na 123. Edinstveniot kriterium na teritorijalnata op{tinska podelba, iako predvi dena, javno, be{e etni~ki makedonska, so cel teritorijalno da gi is~isti gradovite Kumanovo, Skopje, Ki~evo i Struga od ruralnite naseleni mesta {to gi opkruùvaa ovie gradovi. Spomenatiot proekt otide u{te podaleku, formiraj}i okolu trite op{tini - gradovi so apsolutno albansko mnozinstvo kako Tetovo, Gostivar i Debar, novi op{tini so makedonsko mnozinstvo koi kako posledica na toa se mo{ne stesneti od teritorijalen aspekt. Najeklatantniot slu~aj e formiraweto na op{tina Mavrovo, koja ima samo 1.500 ìteli, a opfa}a 39% od teritorijata na porane{nata op{tina Gostivar i go ima glavniot strate{ki, turisti~ki i energetski potencijal vo zapadniot del na Makedonija. Vo vremeto na definiraweto na ovaa op{tina, odnosot na Albancite i Makedoncite vo spomenatite gradovi be{e pribli`no ist, so isklu~ok na Skopje. Po novata teritorijalna podelba na op{tinite, spomenatite gradovi ostanaa so apsolutno makedonsko mnozinstvo, dodeka Albancite ostanaa teritorijalno i politi~ki skoncentrirani okolu administrativnite, politi~kite i ekonomskite centri, me|utoa bez nikakvo vladeja~ko vlijanie vo ovie urbani centri so respektabilni razvojni potencijali. Vakvata pozicija na gospodinot Georgievski ima za cel prethodno da ja razraboti makedonskata politi~ka sredina na pragot na novoto teritorijalno definirawe na op{tinite kako dol`nost koja proizleguva od Ohridskiot dogovor. Celta na celiot makedonski politi~ki spektar e da se stopira mo`nosta na gorespomenatite gradovi − op{tini da im se priklu~at naseleni mesta so kompaktna albanska populacija i na toj na~in da se za~uva etni~kata i politi~ka suprematija na Makedoncite vo ovie urbani centri. Ovoj pristap stanuva u{te poizrazen sega, koga so Ohridskiot dogovor, na op{tinite im se vra}a del od realnata samoupravna vlast. Kako post-festum treba da se konstatira, so celosna odgovornost, deka soglasnosta na PDP na gospodinot Aliti, vo 1995 g., za teritorijalnata podelba na op{tinite vo Makedonija spored makedonskite ekskluzivni kriteriumi i ova pretstavuva najgolemiot neuspeh na Albancite vo Makedonija, da ne re~eme najgolemoto predavstvo na albanskite nacionalni interesi vo ovaa zemja. Od iznesenoto moème da konstatirame, so celosna odgovornost, deka politi~kite o~ekuvawa na Albancite vo Makedonija se so novoto teritorijalno op{tinsko definirawe da gi vratat na politi~ko upravuvawe spomenatite urbani centri, so {to }e ostane u{te edna nerealizirana politi~ka frustracija kako posledica [ 180 ] na nedostigot od najelementarna politi~ka vizija na albanskite politi~ki potpisnici na dogovorot za mir. Neuspehot na Albancite vo Makedonija treba da im sluì kako lekcija na kosovski te politi~ari, pod nikakvi uslovi i pritisok da ne go prifa}aat teritorijalnoto op{tinsko definirawe na Kosovo vrz osnova na etni~ki kriterium, bidej}i vo toj slu~aj tie }e ja formaliziraat legalno fakti~kata nelegalna podelba koja aktuelno postoi i funkcionira nadvor od vladinata jurizdikcija na Kosovo.

[to zaboravi da ka`e gospodinot Xaferi?

Liderot na DPA, na makedonskata politi~ka scena, a i po{iroko, so svojata paradoksalna filozofija zavisno od negoviot politi~ki stav od aspekt na politi~ka opozicija ili politi~ka pozicija, trgnuvaj}i od na~eloto na negovoto istorisko pravo i celosno sprotivno so modernite trendovi i integracionite tendencii, }e konstatira deka multietni~kata dràva vo Makedonija ne funkcionira, Ohridskiot dogovor propadna, treba da se formiraat monoetni~ki dràvi i vo tie ramki i etni~ka Albanija, bidej}i iskustvoto potvrdilo deka ovie dràvi se postabilni. Elaboracijata na ovoj politi~ar po~nuva i zavr{uva na nivo na konstatacija i na manifestirawe na negovata èlba koja e ideal i na mnogu Albanci, bilo kade i da se. Da lansira{ golemi idei i da ne nudi{ vizii i osnovni mehanizmi za realizirawe na spomenatiot proekt vo ramkite na me|unarodnata, regionalnata i realnata lokalna konstelacija, e ramno na odgovornost na nivoto na krajna manipulacija bez presedan, i e netolerantna za politi~ar so popularnost i ugled na gospodinot Xaferi. êstopati se potvrdilo deka Albancite, osobeno nivnite politi~ari, imaat mnogu èlbi koi glavno gi adresiraat na me|unarodnata zaednica sekoga{ vo varijanta na edna po~etna ideja i nadvor od geografskiot i vremenskiot kontekst. Kako i sekoga{, ovie èlbi ostanuvaat nerealizirani, bidej}i se kosat so najelementarnoto potvrduvawe na me|unarodnite standardi i ne uspevaat da ja nadminat, nitu teoriski nitu prakti~no, argument-akcijata na sprotivnata − konfliktnata strana na nivnite sosedi.

Multietni~kite ili monoetni~ki proekti - koja alternativa da ja poddr`at Albancite?

Fakt e deka multietni~kite proekti identifikuvani so porane{nite komunisti~ki dràvi propadnaa. Me|utoa, neizbeèn e i faktot deka postojat mo{ne funkcionalni multietni~ki proekti vo ekonomski i politi~ki razvien- ite demokratii kako {to se [vajcarija, Belgija, avtonomnite edinici vo Itali- ja, Finska i vo drugi zemji so multietni~ka struktura. Vo postkonfliktnite zemji i vo edna mnogu delikatna faza na tranzicijata, kako posledica na faktot deka multietni~kite proekti se obiduvaat da se realiziraat po vojnata, iskrvaveni, i na mesta kade {to vladee siroma{tija, besperspektivnost, organiziran kriminal, i kade {to instituciite na sistemot ne funkcioniraat kako {to e slu~ajot so Bosna i Hercegovina i delumno Kosovo, Makedonija i Dolinata na Pre{evo, funkcioniraweto na instituciite i [ 181 ] multietni~kite zaednici se realizira so dosta te{kotii. Nivoto na funkcionalnost na spomenatite se razlikuva esencijalno od edna zemja do druga, zavisno od posledicite od vojnata, ekonomsko-socijalniot razvoj, nivoto na individualnata i kolektivnata institucionalna ramnopravnost, nivoto na paternalizmot na mati~nite dràvi, nivoto na organiziraniot kriminal i mafijata, nivoto na vladiniot funkcionalen menaxment, dostignuvawata vo procesot na ekonomskata i politi~kata tranzicija i nivoto na realnata konvergencija na ovie zemji vo pogled na integriraweto vo ramkite na tolku po~ituvanite evro-atlantski strukturi. Osvrnuvaj}i se vo ramkite na gorespomenatite kriteriumi, }e stigneme do selektiven zaklu~ok vo pogled na nivoto na institucionalnata i civilnata efikasnost na gorespomenatite multietni~ki zaednici, isto kako {to moème da stigneme i do sli~en zaklu~ok i za zaednicite i dràvite {to se glavno monoetni~ki, kako {to be{e slu~ajot so Albanija vo 1997 godina ili so Srbija vo vremeto na Milo{evi} i po negovoto vreme, koi sega minuvaat niz mnogu delikatni fazi na ekonomska, socijalna i demokratska tranzicija. Insistiraweto na me|unarodnata zaednica po sekoja cena da gi za~uva multietni~kite proekti, e posledica na faktot {to interesite na razli~nite etni~ki zaednici se glavno konfliktni. Ovoj fakt se potvrdi i so konfliktite od minatata decenija, so {to e potvrdeno deka mo{ne te{ko se iznao|aat objektivni kriteriumi za pravedno teritorijalno definirawe me|u alternativnite narodi, bez da se aktivira sindromot na domino-efekt na celata teritorija na Balkanot. Razgleduvaj}i gi osobeno makroekonomskite podatoci na regionot na Jugoisto~na Evropa, i vo tie ramki ekonomsko-socijalnata sostojba na albanskiot narod voop{to i sporeduvaj}i go so drugite sosedni narodi-konkurenti, avtorot dojde do pesimisti~ki zaklu~oci za realniot demokratski, ekonomski i integracionen potencijal. Ponatamo{noto prodolùvawe na igrata na novite vojni od strana na legalnite albanski politi~ari i raznite ilegalni i militantni strukturi definitivno doveduva do opasnost da gi etiketira albanskite teritorii kako zoni so visok politi~ki i ekonomski rizik pred nadvore{nite privatni i javni investitori. Ova etiketirawe }e efektuira totalna marginalizacija od modernite tekovi na kapitalot i trgovijata i }e gi isklu~i, vo edna srednoro~na idnina, od mo`nosta za ekonomski, bezbednosni i politi~ki integracii.

[to svedo~i SWOT analizata na spomenatata politi~ka ideja?

Pod pretpostavkata deka Albancite i Makedoncite }e se soglasat za etni~ki teritorijalni podelbi vo Makedonija, spored preferenciite na tandemot Xaferi − Georgievski, Albancite bi bile najgolemi gubitnici ne samo od teritorijalen aspekt, tuku i od drugi aspekti. Nasproti faktot {to Albancite vo [ 182 ] Makedonija vo op{tata struktura na naselenieto se evidentirani so 23 − 30% treba da se ima predvid deka: - teritorijalno Albancite opfa}aat ne{to nad 10% od teritorijata na Make- donija; - vo privatna sopstvenost Albancite imaat pomalku od 10% od zemji{nite tapii; - apsolutno mnozinstvo se samo vo tri grada vo Makedonija; i - albanskite teritorii vo Makedonija se glavno nerazvieni ekonomski, urbanisti~ki i socio-kulturni zoni. Avtorot saka da bide ubeden deka protagonistite na ovaa ideja od albanska strana gi imale predvid nekoi od spomenatite, no i drugi argumenti, koga ja ponudile avanturata za teritorijalno definirawe, imaj}i predvid deka vo porane{niot vladin mandat nivnata partija upravuva{e so ekonomski i finansiski bankrotiranata lokalnata vlast, osobeno vo albanskite op{tini vo Makedonija. Za da bide pogolema povr{inata na spomenatiot predlog za realizacija na ovaa ideja, vode~kite lu|e na DPA go nudat mehanizmot na „partiskiot i parlamentarniot moratorium i nivnoto privatno intelektualno aktivirawe” kako preduslov me|unarodniot faktor da ja ispolni nivnata èlba i da primeni me|unaroden protektorat nad Makedonija. Kako {to izgleda, licata za koi stanuva zbor nemaat elementarni poznavawa za toa koga i pod koi uslovi se primenuvaat me|unarodni protektorati. Ne slu~ajno protektoratite se primenija vo slu~ajot na Bosna i Kosovo, me|utoa ne i vo Dolinata na Pre{evo i Makedonija, nasproti faktot {to i kaj ovie poslednive imavme eden vid konflikt menaxiran i dirigiran glavno od me|unarodniot faktor. Vo ovoj slu~aj zasluùva da se spomene deka za {est meseci vo opozicija, liderite na DPA evoluirale vo nivnite stavovi vo odnos na Ohridskiot dogovor, stignuvaj}i do dijametralno sprotivni pozicii. Osobeno liderot na DPA koj e vo ostavka, pretstavuva celosno dualisti~ki i protivre~ni stavovi vo vrska so Ramkovniot dogovor, sega kako politi~ar od opozicijata, zaboravaj}i ja poznatata vistina deka vo tekot na negovoto potpi{uvawe, istata ja okarakterizira kako istoriska i vizionerska. Dodeka po potpi{uvaweto na spomenatiot dogovor, i osobeno vo tekot na izbornata kampawa od 2002 godina, istite propagiraa i gi falea dostignuvawata na spomenatiot dogovor negiraj}i gi zaslugite na vooruènoto albansko vostanie, sega kako politi~ki porazeni konstatiraat deka spored niv ovoj dogovor e politi~ki mrtov, bidej}i tie ne go primenija prakti~no. Ovie zabele{ki bea objaveni vo edna problemati~na analiza za ovoj dogovor i imaj}i go predvid faktot deka institucionalnite mehanizmi, finansiskite fondovi, reformskite kapaciteti na politi~koto menaxirawe i socijalno- ekonomskata sostojba posle vojnata, ne odea vo polza na brzoto i kvalitetno zaìvuvawe na spomenatiot dogovor. Dosega{noto iskustvo na zaìvuvawe na Ohridskiot dogovor gi potvrdi kako to~ni mnogute ocenki na avtorot dadeni vo tekot na 2001 godina. Koi bi moèle da bidat regionalnite refleksii na proek- [ 183 ] tot Xaferi − Georgievski?

Reflektirawata na edna takva alternativa za Kosovo i Albancite od dolinata na Pre{evo }e bidat sigurno negativni. Jazikot na liderot na DPA e identi~en so jazikot na porane{niot premier na Srbija, Zoran \in|i} i negoviot pretstavnik za Kosovo, Neboj{a ôvi}. Srpskoto barawe za podelba na Kosovo, pod pretpostavka na poddr{ka na idejata na Xaferi i Georgievski, }e dobie{e vo ovoj slu~aj i albanski legitimitet. Vo ovoj slu~aj sakam da napomnam deka albanskite politi~ari vo celiot region ne treba da zaboravat deka osporenata teritorija, vo pogled na dràvniot statut, e Kosovo, a ne Srbija i Makedonija. Vo Srbija i Makedonija prodolùva sistematskoto osporuvawe vo pogled na pravata na Albancite, me|utoa ova osporuvawe ne e teritorijalno i ne se adresira na granicite na ovie dve zemji. Naprotiv, osporuvaweto na Kosovo e dvojno, i vo pogled na suverenitetot i vo pogled na pravata na malcinstvata, osobeno na srpskoto malcinstvo. Zo{to teritorijalnoto osporuvawe e samo vo ramkite na albanskata po~va, a ne i za regionalnata makedonska po~va, odgovorot treba da go dadat ~elnicite na trite Osloboditelni Armii kaj Albancite. Prifa}aweto na idejata na Xaferi i Georgievski, dobro informiranite diplomatski krugovi vo Makedonija ja interpretiraat na toj na~in {to nu`no bi imalo reperkusii i vo teritorijalnata podelba na Kosovo, obra}aj}i vnimanie kon srpskite kulturni, ekonomski, etni~ki i drugi interesi kako preduslov za soglasnosta na Srbija za nezavisnosta na Kosovo, me|utoa ne bi se podrazbiralo recipro~no i za albanskite interesi vo dolinata na Pre{evo. Edno vakvo isklu~uvawe poteknuva od fakti~kata realnost, dodeka vo Kosovo, vo delovite kade ìveat Srbite, fakti~ki i pravno ne funkcioniraat ne samo doma{nite, tuku i me|unarodnite institucii, sosem sprotivno na sostojbata vo Dolinata na Pre{evo, kade efektivno funkcioniraat srpskite institucii vo site dimenzii. Poslednite mnogu zagriùva~ki i mnogu transparentni izjasnuvawa na spikerot na sobranieto na Kosovo, g-din Daci se argumenti koi davaat jasen pregled na gor~livata kosovska realnost “vo 1/3 od teritorijata na oslobodenoto i me|unarodno administrirano Kosovo”. Otfrlaweto na ovaa politi~ki zlobna ideja od strana na Vladata na Kosovo be{e edno od brzite i navremeni reakcii na ovaa institucija koja ima golema odgovornost, a malku rezultati vo realiziraweto na procesot na tranzicijata i izgradbata na dràvnosta na postvoenoto Kosovo.

[to i prethodi na spomenatata politi~ka inicijativa?

Javnosta treba da se informira deka dvata protagonisti na taa ideja se vo neotpovikliva ostavka vo ramkite na nivnite politi~ki subjekti i ostanuvaj}i verni na nivnata politi~ka filozofija predvodena od sintagmata i istoriskite koncepti, imaat za cel, po povod zavr{uvaweto na nivnite politi~ki karieri, da ostavat istoriski tragi, anahroni so politi~kite hroniki na ponovoto vreme. [ 184 ] Inaku kaàno, spomenatiot tandem Xaferi − Georgievski ne moè da se pomiri so dlabokiot politi~ki poraz {to go pretrpe na politi~kite izbori od 2002 godina, i deka porazot prodolùvaat da go sfa}aat kako scenario prethodno podgotveno so vojnata od 2001 godina so cel da dojde do promena na politi~kata vlast, a ne kako politi~ko-pravno transformirawe na Makedonija. Vremeto na odgovornost pred glasa~ite i osobeno pred ~lenovite na nivnite partii na ~ie ~elo formalno s$ u{te stojat, sega ve}e silno tropa na nivnite liderski vrati paketot so obvinenija za kriminal i zloupotreba na slu`benite zada~i na partiskite funkcioneri na g. Georgievski i delumno na partijata na g. Xaferi. Osobeno otvoraweto na dosieto na Zemunskiot Klan i vo Makedonija }e iznese na videlina i dlaboki kriminalni involvirawa na visoki politi~ari, ne samo od redovite na VMRO-DPA, tuku i na SDSM na aktuelniot makedonski premier, fakt koj ja komplicira i ja onevozmoùva beskompromisnata vojna protiv organiziraniot kriminal, sli~no na aktivnostite na aktuelnata Vlada na Belgrad. Vo ovaa nasoka zasluùva da se spomene faktot deka porane{niot minister za ekonomija, Besnik Fetai, nikako da se soglasi i da odgovori na pokanata na dràvnite sudski organi za ekonomski inkriminirani dela na negovata partija. Odbivaweto na spomenatata li~nost aktivno prodolùva da se poddrùva i od aktuelniot lider{ip na DPA, fakt koj samiot po sebe zboruva za moralnata distorzija na ideolozite na verbalniot patriotizam na DPA. Soo~eni so bezizlezna situacija i so kompletna izolacija od me|unarodniot i regionalniot faktor, protagonistite na spomenatata ideja pobrzaa da otkrijat nekoe politi~ko iznenaduvawe so cel da se promoviraat povtorno na politi~kata scena i da dobijat na vreme pred soo~uvaweto so gor~livata realnost, da bide{ golem politi~ki i moralen gubitnik. Inaku, koga Xaferi − Georgievski bi bile seriozni vo nivnata cel, ne bi go otkri le sega spomenatiot proekt, kako opoziciski politi~ari, koga so instituciite na dràvata upravuva alternativniot politi~ki blok, istite imaa idealna mo`nost za nivniot proekt da se realizira vo tekot na nivniot 4-godi{en mandat, imaj}i go predvid i faktot deka g-din Ali Ahmeti so po~etokot na albanskoto vostanie vo Makedonija im dade vistinska pri~ina i vistinsko alibi.

Kako se ocenuva dosega{noto u~estvo na DUI vo vlasta?

Po~etniot entuzijazam na Albancite vo Makedonija vo vrska so DUI na g-din Ali Ahmeti po nekolkute meseci vladeewe na ovoj politi~ki subjekt vo ramkite na ROZO-vata koalicija, glavno se adresira na ne tolku dale~noto politi~ko mi- nato identifikuvano so albanskoto vooruèno vostanie vo 2001 godina. Procesot na gubewe na politi~kiot kredibilitet na ovaa partija proizlezena kako naslednik na ONA e mnogu brz kako posledica na dlabokata disproporcija pome|u nadeìte i golemite vetuvawa od edna strana i institucionalnite marginalni realizacii na ovaa partija od druga strana. Politi~kiot menaxment kako i parlamentarniot, i osobeno vladiniot na site [ 185 ] nivoa, ne uspeva da bide seriozen partner i konkurenten vo upravuvaweto so dràvnite zada~i, i vo tie ramki i so rabotata i albanskite vozbudi vo odnos na dvata drugi partneri na koalicionata Vlada. Eden vakov neuspeh se prepi{uva glavno na neadekvatnite re{enija na kadrite i na nedostigot na institucionalnoto i makroekonomskoto iskustvo, nasledeni od prethodnata Vlada i mnogute trikovi i ~esti stapici {to im gi postavuvaat drugite partneri na vladinata koalicija kako posledica na faktot {to dvata spomenati partneri go imaat parlamentarnoto i vladinoto mnozinstvo. Me|u najgolemite grevovi vo tekot na vladeeweto na DUI vo dosega{niot period }e gi nabroime: - usvojuvaweto na buxetot za 2003 godina bez da se prefrlat finansiski sredstva za primenata na Ohridskiot dogovor i bez soglasnosta na ministrite i pratenicite na DUI; - institucionalnoto i finansiskoto rehabilitirawe na makedonskite `rtvi od vojnata i celosnata marginalizacija na albanskite `rtvi od vojnata; - Spre~uvawe na socijalnata pomo{ za 15.000 semejstva, glavno albanski; - spre~uvaweto na ekonomsko-finansiskata aktivnost, glavno na albanskiot biznis, preku rigoroznite kontroli vo carinskite punktovi i vo drugite fiskalni institucii; - raspredelbata na finansiskite vi{oci na centralniot buxet za 2002 godina samo vo polza na makedonskite op{tini; - neopravdanoto spre~uvawe pri imenuvaweto na kadrite na DUI vo vladinite e{aloni na poniskite nivoa s$ do migot na pi{uvaweto na ovaa analiza; - soglasnost za vklu~uvawe vo redovite na makedonskata policija i armija na nad 1.000 u~esnici vo paravoenite edinici, “Lavovi”, od koi mnozinstvoto imaat kriminalno dosie, - natamo{no prodolùvawe so apsewa, iako vo pomal broj, na porane{nite borci na ONA i drèwe po zatvori na porane{nite borci privedeni od strana na prethodnata politi~ka Vlada; - brojni kidnapirawa i ubistva na albanski civili vo albanskite ekskluzivni zoni i glumeweto slepci pred ovaa kriminalizirana realnost na ~elnicite i funkcionerite na DUI; - negriàta od strana na DUI i aktuelnata Vlada za porane{nite borci na ONA i uni{tenite albanski naseleni mesta vo tekot na vojnata i neiskoristuvaweto na fondovite i finansiskite donacii nameneti za porane{nite krizni regioni; - prifa}awe na teritorijalnoto razgrani~uvawe so Kosovo od strana na liderot na DUI, nasproti ostrite sprotivstavuvawa na kosovskite institucii; - predvremeno priznavawe na rezultatite od popisot na naselenieto, nasproti faktot za dilemite i realnata voznemirenost deka povtorno }e se slu~i popisna manipulacija. [ 186 ] Vo dobro informiranite vnatre{ni i me|unarodni krugovi e mnogu evidentno nezadovolstvoto okolu nedovolnite menaxerski kapaciteti na vladinite lu|e na DUI i na drugite politi~ki izbranici na ovoj politi~ki subjekt. Vo ovoj slu~aj ne treba da se zaboravi faktot deka partijata na g. Ali Ahmeti e edinstveniot politi~ki subjekt koj vo nitu edna faza na svoeto partisko- politi~ko konstituirawe i vo svoeto parlamentarno i vladino etablirawe nema primeneto nitu edna demokratska procedura vo nominacijata i imenuvaweto na partiskite i vladinite funkcii. Lider{ipot na ovaa partija go ima golemiot problem na realizirawe na li~noto politi~ko transformirawe od edna ilegalna marksisti~ko-leninisti~ka struktura vo legalna i demokratska struktura. Spomenatata partija e edinstvenata koja od svoeto formalno konstituirawe, pa do den denes nema primeneto nitu edna demokratska izborna procedura vo site svoi partiski nivoa. Potpiraj}i se na svoeto iskustvo bazirano vrz porane{niot politi~ki anga`man, avtorot prepora~uva deka izbegnuvaweto na vladinite slabosti na spomenatata partija moè da se realizira samo dokolku spomenatiot subjekt vo nekoja pobliska idnina realizira vistinsko politi~ko-partisko konstituirawe, ostvaruvaj}i istovremeno i kvalitetno kadrovsko reformirawe vo svoite redovi. Spomenatiot proces bi trebalo da definira novi uramnoteèni odnosi pome|u aktuelnoto vodstvo na ~elo so Ali Ahmeti, vistinskite pretstavnici na porane{nite borci na ONA i edna nova plejada intelektualci − reformatori koi treba da se vklu~at vo izborniot demokratski proces na subjektot, nasproti decentralizacijata na odlu~uvaweto vo poniski politi~ki instancii. Uspe{niot zavr{etok na partiskoto reformirawe na DUI }e i prethode{e na sodrìnskata rekonstrukcija na aktuelnata Vlada, zamenuvaj}i go najgolemiot broj na centralnite vladini pretstavnici na DUI paralelno so alternativata na smena na vladinite resori vo ramkite na aktuelnata koaliciona Vlada. Idnata vladina efektivnost na DUI, na proporcionalen na~in }e zavisi od menaxerskite i reformskite sposobnosti na nejziniti pretstavnici vo Vladata i od kvalitetot na resorite {to tie }e gi vodat. Kako nepremostliv hendikep }e se pojavi nedostigot na ~uvstvo za vlast i ekonomsko-finansiskoto nemenaxirawe so tie resori. Marginalnata pozicija na pretstavnicite na ovaa partija vo ramkite na Ministerstvata za finansii i za ekonomija ima za posledica spre~uvawe na mnogu inicijativi za kadrovski napreduvawa na ovoj subjekt, pod izgovor na neplaniranite finansiski sredstva vo ramkite na buxetot za 2003 godina. Nadminuvaweto na edna takva marginalna sostojba bi se realiziralo preku zamenuvawe na rakovoditelite na vladinite dekasteri ili preku vklu~uvaweto na nadle`nite lu|e vo ramkite na ovie ministerstvo i vo pregovara~kiot tim na Makedonija so MMF, Svetskata Banka i drugite me|unarodni institucii. Kako Ali Ahmeti politi~ki ja menaxira postkonfliktnata [ 187 ] sostojba?

Najvozbudeniot i najpovikaniot od „verbalnoto radikalizirawe na DPA” ne be{e nekoj drug, tuku samiot pretsedatelot na DUI, Ali Ahmeti. Menaxiraweto i na ovaa politi~ka situacija od najnovope~eniot lider na Albancite vo Make- donija se izvr{uva vo ramki na edno konfuzno menaxirawe bazirano vrz negovata ideologija za „odaite na albanskite ma`i”. Da bide tragedijata u{te pogolema, pretsedatelot na DUI stana politi~ki posrednik koj gi nose{e politi~kite poraki na aktuelniot premier do liderot na DPA so cel da go ubedi za nivnoto politi~ko opismenuvawe. Posredni~kata misija na Ali Ahmeti propadna, bidej}i istiot ne go nude{e toa {to realno baraa ~elnicite na DPA, nivnoto vra}awe vo ramkite na izvr{nata vlast. Albanskoto glasa~ko telo vo Makedonija opravdano ~eka g.Ali Ahmeti i negovata partija da go neutraliziraat „verbalniot i radikalen moratorium na DPA” i drugite realno negativni pojavi vo ramkite na albanskite naseleni mesta, preku uspe{no institucionalno-efektivno implementirawe i bez natamo{ni odolgovlekuvawa na institucionalnata ramnopravnost na Albancite soglasno odredbite na dogovorot za mir. Avtorot e nateran da konstatira, so dlaboko nezadovolstvo, deka aktuelniot lider{ip na DUI nema dovolno politi~ki kapaciteti i najminimalno iskustvo za da ja menaxira so uspeh postizbornata situacija, kako vo ramkite na albanskoto naselenie, taka i vo ramkite na aktuelnata vladina koalicija. Politi~kata inferiornost na najvisokite politi~ki pretstavnici na DUI, so retki isklu~oci, vo ramkite na legislativnata i izvr{nata vlast, sega ve}e stana golem zalak {to ne mo`e da go progolta albanskata javnost. Konstatacijata na odredeni me|unarodni krugovi, vklu~uvaj}i gi i kosovskite, za navidum uspe{nata i demokratska transformacija na porane{nite ~elnici na ONA, aktuelno ~elnici na DUI, se potvrduva kako neto~na vo dosega{noto institucionalno vladino iskustvo so tendencija za natamo{no degenerirawe i deplasirawe.

Kako ponatamu?

Negativnoto i mo{ne sinhronizirano reagirawe na me|unarodniot i regionalniot albanski faktor za lansiranite idei na tandemot Xaferi − Geor- gievski, ja argumentira opravdanata nervoza na glavnite me|unarodni institucii za krajnata odgovornost na doma{nite politi~ari − protagonisti na spomenatata ideja. Avtorot mu prepora~uva, osobeno na me|unarodniot faktor, da go prodolì demokratskiot pritisok vrz aktuelnata Vlada na Makedonija so istiot intenzitet i da ja ponudi potrebnata finansiska pomo{ so ekskluzivna destinacija za prakti~no zaìvuvawe na dogovorot za mir so zadovolitelna dinamika, kako pridones za stabilizacijata i izbegnuvawe na novi sudiri. [ 188 ] Avtorot posakuva u{te edna{ da go potvrdi svoeto li~no ubeduvawe, deka za~uvuvaweto na teritorijalnata celovitost i realiziraweto na nezavisnosta na Kosovo vo sega{nite granici e strate{ki i integracionen interes, interes za stabilnosta na Albancite na Balkanot, interes za koj treba da rabotat site politi~ki pretstavnici na Albancite kade i da se. Perspektiva na Albancite e nivnoto paralelno, me|utoa i posebno integrirawe kako gra|ani na Albanija, Kosovo, Makedonija, Dolinata na Pre{evo, Crna Gora i sekade kade {to ìveat vo ramkite na Evropskata Zaednica i NATO, vo ramkite na politi~kite integracioni, ekonomski i bezbednosni procesi. Spomenatata alternativa e edinstveniot pat koj se nudi i delumno se garantira od me|unarodnata zaednica i koj vo idnina obezbeduva edna slobodna etni~ka s$albanska bezbednost i so novi ramnopravni mo`nosti za konkurencija i napredok vo ramki na evroatlanskite standardi i vrednosti. Vpro~em, eden vakov multi-integracionen paralelen pristap realizirale i realiziraat i mnogu ponapredni narodi od nas kako {to se: Germancite, Francuzite, Italijancite, Ungarcite i zo{to toga{ da ne go sledime toj primer i nie, Albancite, bidej}i na krajot na krai{tata konkurirame da se vklu~ime vo nivniot vrednosen dvor, a ne tie vo na{iot. Avtorot smeta deka Albancite, i pokraj maksimalnite ekonomsko-politi~ki napori za uspe{no realizirawe na nivnite proekti vo ramkite na zapadnata strategija za mir, stabilnost i integracija vo ramkite na evroatlanskite strukturi, nikoj ne gi spre~uva da podgotvat i drugi alternativi i proekti, kako {to pravat i drugite politi~ki lideri na sosednite narodi. Me|utoa, Albancite ne treba da bidat inicijatori na ovie alternativi, bidej}i se doveduvaat vo opasnost teritorijalno da izgubat najmnogu. Vo me|uvreme, brojni se predizvicite na ekonomskata i demokratskata tranzicija vo albanskite zaednici, sekade niz albanskite teritorii, i vo pove}eto oblasti tranzicijata e na po~etok. Albanskite politi~ki lideri treba da imaat predvid deka albanskiot narod vo sekoj svoj etni~ki del, sporeduvaj}i se so konkurentnite narodi i so tie od razviena Evropa, vrz osnova na makroekonomskite indikatori kako {to se: nivoto na nacionalnoto bruto proizvodstvoto po ìtel, investiciite, nevrabotenosta, siroma{tijata, nivoto na vnatre{niot proizvod, visinata na fiskalniot buxet i taka natamu, ubedlivo se nao|aat na poslednoto mesto vo Evropa. Nadminuvaweto na ovaa mnogu marginalna i inferiorna polo`ba i postepenoto popolnuvawe na realnite kriteriumi na demokratska i ekonomskata konvergencija kon evroatlanskite integracii, se strate{kite prioriteti od koi zavisi perspektivata i razvojot na Albancite voop{to, a ne od patriotskite verbalni povici na liderot na DPA vo posledno vreme. Proglasuvaweto na ANA za teroristi~ka organizacija i neadekvatnoto reagirawe na politi~arite od Kosovo, vo Makedonija go iznesuva na videlina dosega{noto najseriozno nesfa}awe na porakata na me|unarodnata zaednica od strana na albanskiot politi~ki faktor. Albancite od ovaa strana na planinata Prokletije (Bje{ket e nemuna) ve}e ne treba da dozvolat po nikoja cena da ne bidat tretirani kako `rtvi ili persekutiran narod vo glavnite me|unarodni agendi, a so nivnoto narekuvawe [ 189 ] kako destabilizira~i i teroristi, se pravi edna takva gre{ka {to doveduva do opasnost da gi anulira dosega{nite dostignuvawa i da ja degenerira na{ata nacionalna idnina.

Avtorot nema nitu edna dilema deka glavniot objektiv na ideolozite na tvoreweto na etni~ki ~isti dràvi, odnosno teritorijalnoto definirawe na Makedonija, na krajot na krai{tata e nivna nostalgija da se vratat na vlast po sekoja cena, vo ramkite na edna nova Vlada na {iroka koalicija, alijas Vlada za prividen nacionalen spas i celosnono implementirawe na Ohridskiot dogovor. Prodolùvaweto na tendencijata za postepeno i sistematsko imponirano vra}awe na albanskiot politi~ki faktor i albanskiot narod vo Makedonija vo politi~ko marginalni inferiorni pozicii treba i moè da se spre~i, vo prv red preku demokratskoto reformirawe i prestruktuirawe na DUI kako u~esnik vo aktuelnata Vlada, no i na celiot albanski politi~ki spektar vo РМ. Drugi alternativi momentalno nema.

Zeri, april 2003 g. sodr@INA

Mair Iseni Razvojot na nastanite vo Makedonija i formiraweto na ONA...... 3 Kako se sozdade Osloboditelnata nacionalna armija (ona)...... 5 Koi bea priчinite za formirawe na ona vo Makedonija...... 8 Vistinata okolu albansko-makedonskiot konflikt...... 12 Pojavuvaweto na scena na ilegalnite makedonski organizacii...... 15 Prizrenskiot dogovor me|u politiчkite i voenite lideri na Albancite vo Makedonija...... 19 Imalo ili nemalo pregovori me|u me|unarodniot faktor i ona...... 24

Petrit Menaj Ona poraka i nade@ tom 3...... 33 Za pettiot bataljon na Brigadata 112 „Mujdin Aliu”...... 35 Od ilegala do vojna ...... 39 Brigadata 111 e sozdadena porano od 2001 godina...... 41 Na edna vlast, kolku i da e konstruktivna, potrebna i e edna realna opozicija...... 43 Vo vojna, nie Albancite sme site bra}a i sestri...... 46 Nade`ta be{e golema i sega se nadevame na u{te pove}e...... 49 Nie znaevme deka }e bideme prvite padnati borci, no nikoga{ ne se ispla{ivme od smrtta ...... 52 Istoriskiot moment bara{e i doktorite da se priklu~at vo vojnata so cel da gi le~at ranetite...... 55 Od toj moment kaj mene se rodi edna golema `elba da se im se priklu~am na drugarite vo planina...... 58 Voznemirenost...... 63 Edna poinakva stranica...... 69 Rufi Osmani Alternativnoto politi^ko i ekonomsko misleWe...... 79 Alternativno, politi~ko и ekonomsko mislewe...... 81 Kratkotrajniot voen triumf na Makedoncite - politi~ka tempirana bomba koja ja zagrozuva dolgotrajnata stabilnost vo Makedonija. Zo{to?...... 87 Bez vklu~uvawe na ona }e bide mo{ne problemati~no da se zapre vojnata...... 92 Vojnata vo Makedonija i nejzinite posledici vo odnosite Makedonija - Kosovo...... 95 Dosega{noto glumewe dijalog e opasna zamka koja se zakanuva da go reciklira konfliktot. Zo{to?...... 101 Mirovnata misija na dvojkata Robertson - Solana zaedno so vukovarizacijata na albanskite naseleni mesta i civili od vladinite voeni sili - specifi~en paradoks. Zo{to?...... 107 Konfuzijata, ovoj neuspe{en mehanizam na menaxiraweto na krizite, se povtoruva i vo slu~ajot na Makedonija...... 120 Ramnote`a na silite na stranite vo konfliktot, klu~ za postignuvawe na praveden mir...... 126 Me|unarodnata politi~ka ponuda i politi~kite barawa na ona, dve ne tolku mnogu sprotivstaveni strani kon zaedni~kata cel...... 139 Alternativen pristap kon mo`nostite za primena na mirovniot dogovor vo Makedonija ...... 154

Republika Makedonija, nesiguren mir − predizvicite i alternativite na stabilizacijata i integriraweto...... 162

IZBOR TEKSTOVI ZA KONFLIKTOT OD 2001 GODINA 2001 OD KONFLIKTOT ZA TEKSTOVI IZBOR

Mair Iseini | Petrit Menaj | Rufi Osmani Mair Iseini Mair IZBOR TEKSTOVI

ZA KONFLIKTOT |

Petrit Menaj Petrit OD 2001 GODINA |

Rufi Osmani Rufi

ISBN 978 - 9989 - 185 - 80 - 9