UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

TADEJ SLEMENIK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKLUTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Nogomet

PRIMERJAVA REZULTATOV NEKATERIH FUNKCIONALNIH IN GIBALNIH SPOSOBNOSTI SELEKCIJE KADETOV (U17) MED KLUBI TREH RAZLIČNIH REGIJ

DIPLOMSKO DELO

MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila

SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič

RECENZENT: TADEJ SLEMENIK doc. dr. Stanislav Pinter

Ljubljana, 2016 ZAHVALA

Zahvaljujem se somentorju asist. Dr. Marku Pocrnjiču za vso strokovno pomoč in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela ter moji družini za vso podporo, razumevanje in finančno pomoč v času študija.

KLJUČNE BESEDE: nogomet, primerjava, funkcionalne sposobnosti, gibalne sposobnosti, kadeti (U17). PRIMERJAVA REZULTATOV NEKATERIH FUNKCIONALNIH IN GIBALNIH SPOSOBNOSTI SELEKCIJE KADETOV (U17) MED KLUBI TREH RAZLIČNIH REGIJ

ŠTEVILO STRANI: 64 TABEL: 21 SLIK: 13 VIROV: 33 PRILOG: 1

Tadej Slemenik IZVLEČEK

Cilj diplomskega dela je izmeriti določene gibalne in funkcionalne sposobnosti kategorije kadetov (U17) treh klubov, ki nastopajo v istem rangu tekmovanja (1. kadetski ligi – 1. SKL), ter ugotoviti, ali so razlike med temi tremi klubi statistično značilne v prid ekipe, ki je dosegla v prvenstvu največje število točk. Ker klubi NK Celje, NK Bravo in NŠ Robert Koren Dravograd prihajajo iz različnih slovenskih regij (Osrednjeslovenska regija, Savinjska regija in Koroška regija), smo poleg zadanega cilja želeli ugotoviti, ali so razlike med temi tremi klubi statistično značilne v prid kluba, ki prihaja iz regije z največjo populacijo dijakov. Vzorec merjencev je predstavljalo 20 nogometašev NK Bravo, 28 nogometašev NK Celje in 13 nogometašev NŠ Robert Koren Dravograd, torej skupno 61 nogometašev. Za izvedbo testiranja smo uporabili pet testov gibalnih sposobnosti (šprint na 60 metrov, skok v daljino, tek s spremembo smeri, vodenje žoge s spremembo smeri, kombinirani polkrog) in en test funkcionalnih sposobnosti (trajajoči sem in tja tek). Podatke smo obdelali s statističnim programom IBM SPSS Statistics 22. Najprej smo opravili izračune opisne statistike za posamezne spremenljivke, v nadaljevanju pa smo uporabljali parametrična testa (t-test in ANOVA) za ugotavljanje statistično pomembnih razlik.

Analiza rezultatov je pokazala, da pri primerjavi NK Celja in NK Bravo prihaja do statistično značilnih razlik le pri dveh testih, in sicer pri vodenju žoge s spremembo smeri (VSS) in teku s spremembo smeri (TSS), medtem ko pri ostalih štirih testih statistično značilnih razlik ni. Prav tako je analiza rezultatov pri primerjavi med NK Bravo in NŠ Robert Koren Dravograd pokazala statistično značilno razliko v dveh testih, tokrat pri kombiniranem polkrogu (KP) in skoku v daljino z mesta (SDM). Pri ostalih štirih prav tako ni prihajalo do statistično značilnih razlik. Pri ugotavljanju, ali obstajajo statistično značilne razlike med vsemi tremi klubi, ki prihajajo iz različnih regij, z različnimi populacijami dijakov, je analiza pokazala, da do statistično značilnih razlik ne prihaja.

KEYWORDS: football, comparison, functional abilities, motor skills, cadets (U17). THE EVALUATION OF CERTAIN MOVEMENT AND FUNCTIONAL ABILITIES OF CADETS (U17) FROM THREE FOOTBALL TEAMS FROM DIFFERENT REGIONS

NUMBER OF PAGES: 64 TABLES: 21 PICTURES: 13 SOURCES: 33 SUPPLEMENTS: 1

Tadej Slemenik SUMMARY

This thesis evaluates certain movement and functional abilities of cadets (U17) playing for three football teams at the same level of competition (the first cadet league - 1. SKL) to determine whether the correlation between the measured abilities and a team’s league performance is statistically significant. Since the three teams (NK Celje, NK Bravo and NŠ Robert Koren Dravograd) are located in three different Slovenian regions (Central Slovenia, Savinja and Carinthia) we additionally evaluated the presence of statistically significant differences based on the population size of the regions. We used five tests of movement ability (60 metre sprint, standing long jump, running by changing directions, ball guidance with changes of direction, combined semicircle) and a test of functional ability (endurance running here-there). Statistical analysis was performed with IBM SPSS Statistics 22, measuring descriptive statistics as well as testing for statistical significance with the t-test and ANOVA.

The results show a statistically significant difference between NK Celje and NK Bravo for two (ball guidance with changes of direction, running by changing directions) of the six tests. Similarly there is a statistically significant difference between NK Bravo and NŠ Robert Koren Dravograd at two of the six tests - the combined semicircle and standing long jump. The differences between regions with varying number of students are not statistically significant.

KAZALO

1 UVOD ...... 10 1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ NOGOMETA ...... 11 1.2 ZGODOVINA IN RAZVOJ NOGOMETA NA SLOVENSKEM ...... 12 2 PREDMET IN PROBLEM ...... 14 2.1 RAZVOJNA STOPNJA IN UČNO-TRENAŽNI PROCES ...... 15 2.2 USPEŠNOST V NOGOMETU ...... 17 2.3 MODEL NOGOMETNE IGRE IN SODOBNA NOGOMETNA IGRA ...... 18 2.4 MODEL SODOBNEGA NOGOMETAŠA ...... 21 2.4.1 GIBALNE SPOSOBNOSTI ...... 23 2.4.2 NOGOMETNE GIBALNE SPOSOBNOSTI ...... 28 2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE ...... 29 3 CILJI IN HIPOTEZE ...... 32 4 METODE DELA ...... 34 4. 1 VZOREC MERJENCEV ...... 34 4. 2 VZOREC SPREMENLJIVK ...... 34 4.2.1 OPIS TESTOV MOTORIČNIH OZ. GIBALNIH SPOSOBNOSTI ...... 35 4.2.2 OPIS TESTA FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ...... 40 5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ...... 43 5.1 OPISNA STATISTIKA ...... 44 5.2 ANALIZA HIPOTEZ ...... 46 6 ZAKLJUČEK ...... 60 7 VIRI ...... 62 8 PRILOGE ...... I

KAZALO SLIK

Slika 1. Prikaz razvojnih stopenj (Elsner 2011, str. 37)...... 15 Slika 2. Model sodobne nogometne igre (prirejeno po Pocrnjiču, 2001, str. 4 in Pocrnjiču, 2016)...... 19 Slika 3. Model sodobnega nogometaša (prirejeno po Pocrnjiču, 2001, str. 5)...... 22 Slika 4. Prikaz testa hiter tek s spremembami smeri – TSS (Pocrnjič, 2001, str. 25)...... 36 Slika 5. Prikaz testa kombinirani polkrog – KP (Pocrnjič, 2001, str. 26)...... 37 Slika 6. Prikaz testa vodenje žoge s spremembo smeri – VSS (Pocrnjič, 2001, str. 30)...... 39 Slika 7. Prikaz testa trajajoči sem in tja tek – TST (Pocrnjič, 2001, str. 35)...... 41 Slika 8. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu skok v daljino z mesta (osebni arhiv)...... 48 Slika 9. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipama NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v testu tek s spremembo smeri (osebni arhiv)...... 49 Slika 10. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipama NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v testu kombinirani polkrog (osebni arhiv)...... 51 Slika 11. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu vodenje žoge s spremembo smeri (osebni arhiv). 52 Slika 12. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu šprint na 60 metrov (osebni arhiv)...... 54 Slika 13. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu trajajoči sem in tja tek (osebni arhiv)...... 55

KAZALO TABEL

Tabela 1 Testi gibalnih in funkcionalnih sposobnosti...... 34 Tabela 2 Osnovni statistični parametri rezultatov v izbranih spremenljivkah ločeno po ekipah...... 44 Tabela 3 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu skok v daljino z mesta...... 47 Tabela 4 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu skok v daljino z mesta...... 47 Tabela 5 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu tek s spremembo smeri...... 48 Tabela 6 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu tek s spremembo smeri...... 49 Tabela 7 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu kombiniran polkrog...... 50 Tabela 8 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu kombiniran polkrog...... 50 Tabela 9 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu vodenje žoge s spremembo smeri...... 51 Tabela 10 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu vodenje žoge s spremembo smeri...... 52 Tabela 11 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu tek na 60 metrov...... 53 Tabela 12 Primerjava NŠ Robert Koren in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu šprint na 60 metrov...... 53 Tabela 13 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu trajajoči sem in tja tek...... 54 Tabela 14 Primerjava NŠ Robert Koren in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu trajajoči sem in tja tek...... 55 Tabela 15 Rezultati statističnih parametrov izbranih spremenljivk za celoten vzorec...... 56 Tabela 16 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu šprint na 60 metrov...... 57

Tabela 17 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri skoku v daljino z mesta...... 57 Tabela 18 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu tek s spremembo smeri...... 58 Tabela 19 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu vodenje žoge s spremembo smeri...... 58 Tabela 20 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri trajajočem sem in tja teku...... 58 Tabela 21 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu kombiniran polkrog...... 59

1 UVOD

Vsako človeško bitje se z igro spozna že v samem otroštvu, saj se preko igre uči in tako razvija svoje fizične in gibalne sposobnosti. Znano je, da je igra (»igra živali«) obstajala že pred človekom, zato lahko rečemo, da je igra starejša od naše kulture in tako velja za podstat športu. Že na prvi pogled nam je lahko jasno, da je šport kompleksen pojav, ki generira etična protislovja, saj je razpet med človeško moralo ter med vzgojnimi in temeljnimi biološkimi vzgibi. Vpet je med nedolžno igrivost telesa in duha ter med profesionalnostjo športa v sodobnem času (Hosta, 2007, str. 2). Šport je v svoji osnovi razredno pogojen, saj na eni strani služi kot zabava ali razvedrilo, na drugi strani pa je močno sredstvo, ki vzpostavlja, ohranja, velikokrat pa celo ruši družbeno-političen sistem. Lahko je močno sredstvo vzgoje, saj vsebuje ogromno kulturnih značilnosti, kot so intelektualnost, vedenje, dojemanje in prav zaradi tega se nenehno razvija, spreminja in preoblikuje v skladu s spreminjanjem človekove miselnosti, sistema vrednot, njegovih tehničnih in materialnih zmožnosti (Šugman, 1997, str. 28).

Na svetu obstaja ogromno priznanih športov, ki so za nekatere bolj in za druge manj zanimivi. Veliko otrok si že v rani mladosti izbere svoj priljubljen šport, preko katerega se razvija in odrašča, nekaterim pa celo uspe, da postanejo priznani športniki širom naše oble. Šport in treniranje sta velikokrat pogojena z okoljem, v katerem bivamo, družbo in finančno zmogljivostjo naših staršev, saj se nekaterih športov brez dobre finančne injekcije ne moremo posluževati. En izmed športov, ki ga lahko igra vsak in za katerega ne potrebujemo denarja, je zagotovo nogomet, ki danes velja za enega od najpopularnejših športov. Kakšna igra pa je nogomet? Veliko ljudi bi se strinjalo, da je nogomet ena od najenostavnejših moštvenih iger in mogoče je prav v tem čar tega športa, da je postal tako popularen. Nekateri ga smatrajo za celo najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Gre za igro, ki poteka na začrtanem igrišču s po enim golom na vsaki strani. V tem polju se borita za žogo dve ekipi, vsaka z enajstimi igralci. Cilj igre je spraviti žogo v nasprotnikov gol, pri čemer ima vsaka ekipa vratarja, ki brani gol in je tudi edini igralec, ki se lahko žoge dotakne z roko. Vsem ostalim je to prepovedano. Pri nogometni igri se igralci prosto gibljejo po igrišču in tako med samo igro pride do boja dveh ali več nasprotnih igralcev, ki se borijo za žogo. Vsa gibanja v nogometu se izvajajo z različnimi hitrostmi, ki zahtevajo od samega nogometaša dobro razvite psihomotorične sposobnosti, kot so moč, hitrost, preciznost, koordinacijo, gibljivost in ravnotežje. Pomembni za nogometaša sta tudi vzdržljivost oziroma fizična pripravljenost in njegove intelektualne sposobnosti za razumevanje nogometne igre.

Nogomet ima pomembno vlogo med športnimi igrami, saj je zanimanje ljudi, mladih in starih, neizmerno. To se kaže predvsem ob velikih prireditvah, saj na milijone ljudi spremlja to igro, pa naj si bo to na stadionih ali pa pred televizijskimi zasloni (Elsner, 2004, str. 5). Nogomet je tako pomemben, da je zasenčil že celo olimpijske igre in je zagotovo najpopularnejši šport na svetu. Olimpijske igre leta 1996 v Atlanti si je prek televizijskih zaslonov ogledalo 20 milijonov gledalcev, medtem ko si je svetovno nogometno prvenstvo leta 1998 v Franciji

10 ogledalo do tedaj rekordnih 37 milijonov gledalcev (Božič v Plesec in Topič, 2002, str. 23). K pravi nogometni mrzlici v zadnjem desetletju je zagotovo pripomogel razvoj tehnologije in interneta, ki sta poskrbela, da nogomet ni več samo igra, ampak predstavlja spektakel in velik posel, ki se samo še nadgrajuje. Več kot milijarda oboževalcev je spremljala veliki finale svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014, ki je potekal v Braziliji. Po zadnjih podatkih pa si je to celotno prvenstvo ogledalo kar 3.2 milijardi gledalcev prek televizijskih zaslonov (FIFA 2015). Nivo tekmovanja je vedno višji in vedno več ljudi je vključenih v dogajanje okoli same igre. Tekma med dvema svetovno znanima kluboma danes ni več samo tekma dveh nasprotnih ekip, ki se borita za zmago, ampak je v samo dogajanje vključeno veliko število akterjev, kot so navijači, trenerji, sponzorji, pomembneži iz sveta politike, menedžerji, športne institucije, uradne osebe in uprave klubov. Igralci so postali glavna »surovina«, s katerimi se lahko trguje in kateri prinašajo uspeh. Skozi diplomsko delo bom predstavil razvoj in zgodovino nogometa ter dejavnike, ki vplivajo na motorične in fizične sposobnosti nogometašev. Z metodologijo bom poskusil dokazati, da med igralci različnih klubov, ki igrajo v istem rangu tekmovanja, ne prihaja do statistično pomembnih razlik, saj menim, da so tekmovalci znotraj enake lige (v mojem primeru se to nanaša na 1. kadetsko ligo) enako sposobni, tako fizično kot motorično.

1.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ NOGOMETA

Zametki nogometa, kakršnega poznamo danes, segajo v tretje tisočletje pred našim štetjem. Iznajdbo te igre pripisujejo kitajskemu kralju Huang Tiuju, ki so ga imenovali »rumeni kralj«. Igra, katero so takrat igrali, se je imenovala ZU-Qui (ZU pomeni udariti, qui pomeni žoga) in je bila zelo popularna v obdobju od leta 221 pred našim štetjem do leta 618, kmalu zatem pa je bila pozabljena. Tudi v antični Grčiji, pri Rimljanih in na Japonskem so našli dokaze in podobe, ki prikazujejo igralne oblike udarjanja žoge. Grška igra se je imenovala »episkyros«, ki se je v obdobju Rimljanov razvila v »karpastum«. Ta groba igra je bila podobna današnjemu ragbiju. V Angliji in Franciji so v srednjem veku igrali igro, katere cilj je bil tek in borba za »žogo«, ki je bila narejena iz različnih materialov. V času italijanske renesanse naj bi v Firencah ob sodelovanju celotnega prebivalstva igrali »nogomet« z manjšo in lažjo žogo, kar je razvidno v knjigi Antonia Skaina. Na vsaki strani naj bi sodelovalo od 20 do 40 igralcev, vratar pa je lahko že takrat edini uporabljal roke. Po vsej verjetnosti se je današnji nogomet razvil iz iger, ki so jih igrali v Angliji. Te so se razvijale neodvisno in ločeno od francoskih in italijanskih igralcev. Nogometna igra, kakršno poznamo danes in katera je določila nekatera splošna pravila, se je razvila leta 1863. Takrat so tudi ustanovili »nogometno združenje«, ki se je ločilo od ragbija, prav tako pa je bila ustanovljena Angleška nogometna zveza. Leta 1877 so vsa pravila tudi uradno poenotili. Med najpomembnejše spremembe štejemo: zmanjšanje števila igralcev na 11 (1879), prepoved igre z roko, sprememba velikosti igrišča (1871), rojstvo vratarja – igralec lahko igra z roko (1872), vstop Anglije v FIFO in obveza drugih članic, da uporabljajo ista pravila (1906) ter sprememba

11 pravil nedovoljenega položaja oz. »offside« (1925). Prav zadnja sprememba je imela odločilen vpliv na razvoj taktike, ki je povzročila prostorsko razdelitev igralcev. Igra se je po letu 1875 iz Anglije prenesla tudi na Dansko, Nizozemsko, Švico, Skandinavijo, Madžarsko, Slovaško, v Nemčijo, Avstrijo in Češko. V Pragi, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti in drugod so že v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja ustanavljali nogometne klube. V Parizu so leta 1904 ustanovili svetovno nogometno organizacijo FIFA, leta 1954 pa še evropsko, in sicer UEFO. FIFA je svoje prvo svetovno prvenstvo v Urugvaju (1930) organizirala šele po 26. letih delovanja. Prvo evropsko prvenstvo za državne reprezentance je bilo organizirano s strani UEFE leta 1968. Evropske državne reprezentance so se v letih 1960 in 1964 borile za Henri Delauneyjev pokal (Elsner idr., 2006, str. 23–24).

1.2 ZGODOVINA IN RAZVOJ NOGOMETA NA SLOVENSKEM

Nogomet naj bi na slovenska tla prišel delno iz Dunaja, kjer je bil sedež Avstro-Ogrske monarhije ter delno iz Prage, s katero je Slovenija v tistem času gojila pomembne kulturne povezave. V leto 1900 segajo zapisi in poročila, da so takratni dijaki radi igrali »mejni in nemški nogomet«. V Mariboru se je leta 1906 pojavil »angleški« nogomet, ki se je kasneje preselil tudi v Ljubljano, Gorico in Celje. Leta 1910 so dijaki vseh srednjih šol v Ljubljani ustanovili dijaški nogometni klub Hermes, sočasno pa sta nova kluba dobila tudi Trst in Gorica. Velike zasluge za razvoj nogometa pripisujejo inženirju Stanku Bloudeku, ki je poskrbel za opremo celotne ekipe Hermesa in velja za prvega, ki je na naša tla prinesel nogometno opremo – čevlje, žogo in drese (Elsner, 2004, str. 9). Prvi slovenski nogometni klub Football Club Ilirija je bil ustanovljen 9. maja 1911 (Plesec, Doupona Topič, 2002, str. 22). 23. aprila 1920 je bila ustanovljena Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je delovala pod okriljem Jugoslovanske nogometne zveze, s sedežem v Zagrebu. Zaradi prve svetovne vojne je delovanje podzvez za tisti čas zamrlo. Po končani vojni je bila 29. maja 1948 ustanovljena Nogometna zveza Slovenije (NZS), ki je delovala pod okriljem nogometne zveze Jugoslavije (NZJ) s sedežem v Beogradu. Nogometna zveza Slovenije se je izpod okrilja Jugoslavije osamosvojila šele ob osamosvojitvi Republike Slovenije (1991), 3. julija 1992 je bila sprejeta v članstvo mednarodne organizacije FIFA, 17. junija 1993 pa v evropsko nogometno organizacijo UEFO (Elsner, 2004, str. 9).

Nogometna zveza Slovenije je organizacija, ki je z nogometom na slovenskih tleh povezana že 90 let. V tem času je dosegla veliko uspehov, med katere vsekakor sodijo 3 uvrstitve članske nogometne reprezentance na velika tekmovanja. Tako se lahko članska slovenska reprezentanca pohvali z dvakratnim nastopom na svetovnih prvenstvih, in sicer v letu 2002 in 2010. Reprezentanca je leta 2000 nastopila tudi na evropskem prvenstvu. Poslanstvo NZS je skrb za člansko reprezentanco in širjenje nogometa v Sloveniji, izobraževanje nogometašev, sodnikov, trenerjev ter ostalih strokovnih delavcev. Dolžnost zveze je, da sodeluje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko pripomorejo k razvoju športa in nogometa, spodbuja k pravični igri in preprečuje vse oblike diskriminacije (»Organizacija – predstavitev«, 2015).

12

Občinske in medobčinske nogometne zveze ter samostojne organizacije nogometnih trenerjev in sodnikov veljajo za ustanovitelje NZS. Te so se združile 20. decembra 1991 in sprejele status NZS. Za najvišji organ NZS velja skupščina, ki je sestavljena iz nogometnih zvez ter delegatov sodniške in trenerske organizacije. Zasedanje poteka enkrat letno pod vodstvom izvršnega odbora. Generalni sekretar je zadolžen za strokovno službo NZS in je imenovan s strani skupščine NZS za štiri leta. Za vsa posamezna področja dela so imenovane posebne komisije, katerim predsednika določi izvršni odbor NZS, le-ta pa izbira svoje člane (Elsner, 2004, str. 132). Majhnost Slovenije in okoli 2 milijona prebivalcev nas prikrajša za izbor potencialno uspešnih igralcev, ki jih druge velesile, kot so Nemčija, Španija, Francija in Italija selektivno izbirajo. Kljub vsemu se organizacija slovenskega nogometa trudi zagotavljati čim večjo mednarodno konkurenčnost, zato mlade nadobudne nogometaše že od samega začetka opazuje, spodbuja in izobražuje. Ravno ti razlogi so zelo pomembni za sam razvoj, zato mora biti nogometna organizacija prisotna povsod, zlasti v šolah in gosto poseljenih krajih, saj je tam največ otrok in mladine (Elsner, 2004, str. 142), manjkati pa ne sme tudi strokovno usposobljenega kadra za izvedbo takšnega dela. Nogometna zveza Slovenije je v času od 15. do 31. avgusta 1948 organizirala prvi tečaj za nogometne inštruktorje. Kasneje v letih 1952– 1953 je Srednja šola za telesno kulturo v Ljubljani organizirala tečaj nogometnih trenerjev, katerega je uspešno opravilo 19 udeležencev, ki so kasneje ustanovili tudi zvezo nogometnih trenerjev Slovenije – ZNTS. Šolanje trenerjev je kasneje vodil Šolski center za telesno vzgojo in potem Visoka šola za telesno kulturo. Danes ima to področje pokrito NZS. Šolanje za trenerje z A in PRO licenco NZS izvaja v sodelovanju s Fakulteto za šport. Razvoj v nogometni igri (bremenitve igralcev, uvajanje novih klubskih in reprezentančnih tekmovanj, spremembe organizacijski oblik, napredek na vseh področjih nogometa) je pripeljal do tega, da se je morala sočasno razvijati tudi trenerska stroka in vse kar je povezano z njim. UEFA je na tem področju izdelala skupni program za izobraževanje trenerjev z licenco B, A in PRO, v katero pa je vključena tudi NZS (Trenerji 2015). Cilj NZS je izboljšati delo z mladimi in ga dvigniti na višjo raven, za kar so pomembni izobraženi trenerji in številni projekti za mlade. V Sloveniji se trenutno izvajajo programi Rad igram nogomet, ŠKL, Nogomet v šole, Nogomet za vse in še drugi številni nogometni tabori. Za perspektivne in učno uspešne nogometaše so v Ljubljani v Šiški ustanovili nogometni razred. Na tej točki lahko poudarim, da se v Sloveniji kaže napredek v razvoju nogometa, saj kar nekaj naših nogometašev igra v najmočnejših ligah in klubih po Evropi.

13

2 PREDMET IN PROBLEM

Problem diplomskega dela se navezuje na ugotavljanje razlik v nekaterih rezultatih testov, ki merijo funkcionalne in gibalne sposobnosti nogometašev starih 16, 17 let (selekcije kadetov), ki so zastopali tri različne klube (NK Bravo, NK Celje in NŠ Robert Koren Dravograd) v istem rangu tekmovanja (1. slovenska kadetska liga). Hkrati pa se klubi nahajajo v treh različno velikih slovenskih regijah (Osrednjeslovenska, Savinjska in Koroška regija). Veliko je klubov, ki v svoje klube vpisujejo otroke že pri šestih letih, saj se zavedajo, da je za dosego vrhunskega rezultata potrebno z delom začeti že v zgodnjih letih. Najpogostejša starost začetka nogometne redne vadbe je od 10. do 12. leta, začetek specializacije od 11. do 13. leta, doseganje vrhunskega dosežka pa od 18. do 24. leta (Ušaj, 2003). Brumen (2012) meni, da moramo nogometaše v času mladostništva (od 16 do 17 let) obravnavati še posebej pozorno, saj je to obdobje, ki ga označuje ponovno aktivirana hitra rast (predvsem okončin), buren razvoj drugih psihičnih procesov, razvoj konativnih procesov in sam telesni razvoj. Sam predmet opazovanja, torej človek, predstavlja kompleksen sistem, saj ga je velikokrat zelo oteženo ali celo nemogoče opazovati, meriti, testirati, ker nanj vplivajo različni dejavniki. Ravno to je razlog, da je včasih nemogoče priti do odgovorov in zaradi česar je iz spoznavnega vidika nekoliko nedostopen v primerjavi z drugimi enostavnejšimi mehanskimi objekti. Človek je sestavljen iz različnih sistemov. V prvi vrsti gre za biološki sistem in je kot tak sestavni del žive narave, saj nastaja in se razvija v skladu z naravnimi zakonitostmi. Človeka uvrščamo tudi med dialektični sistem, kar pomeni, da je v različnih razvojnih fazah potreben drugačen pristop pri njegovem poučevanju, torej otroke, odrasle, starejše in ženske poučujemo drugače. Pri odprtem sistemu gre za izmenjavanje materije, energije in informacij s svojim okoljem. Človeka lahko poimenujemo tudi kot dinamičen sistem, saj se pri njem kažeta dve vrsti sprememb. To so tako imenovane kvalitativne spremembe (funkcionalne - delovanje sistema) in kvantitativne spremembe (strukturalne - količinske), ki se dogajajo v sistemu človeka in so posledica namernih ali naključnih vplivov okolja, le-to pa vpliva tudi na izvajanje športa pri posamezniku. Človeka pa ne nazadnje uvrščamo tudi v organiziran sistem, v katerem deluje in po katerih zakonitostih se ravna (Pistotnik, 2011, str. 11–13). Vse to so razlogi, ki jih je pri samem proučevanju človeka zagotovo potrebno upoštevati. Nadalje pa se soočamo z nogometom, ki prav tako velja za zapleteno igro. Pocrnjič (1996) je v svoji raziskavi nogomet opredelil kot polistrukturno kineziološko aktivnost kompleksnega tipa. »Polistrukturnost« pomeni, da je sestavljena iz številnih cikličnih in acikličnih gibanj. Pod ciklična gibanja spadajo različni hitri in dolgi teki ter spremembe smeri; pod aciklična gibanja pa spadajo skoki, vodenje žoge, udarjanje žoge, zaustavljanje žoge, varanje z žogo, padanje, vstajanje, metanje žoge in aktivnost vratarja. Za uspešno igranje nogometa je potrebnih mnogo gibalnih, funkcionalnih, umskih in vedenjskih razsežnosti, ki so medsebojno vzročno povezane, prepletene in se dopolnjujejo. To je tudi razlaga za pojem »kompleksnost« v nogometni igri. Ker je vzročno povezanost, prepletenost in dopolnjevanje vseh teh sestavin težko razpoznati in predvideti, jih ne moremo vedno usmeriti v želeno smer.

14

Prav zaradi takšne zapletenosti nogometne igre in ravni razvitosti človeške civilizacije je znanost v športu nujno potrebna.

2.1 RAZVOJNA STOPNJA IN UČNO-TRENAŽNI PROCES

V obdobju odraščanja se nogometaš sooča z veliko spremembami, še posebej med šestim in osemnajstim letom. V psihičnem in telesnem razvoju se pojavljajo velike spremembe. To velja v razvoju od zgodnje šolske dobe do končane pubertete, ko se razvojni proces zaključuje. Nujnost v procesu treninga je, da se te spremembe tudi upoštevajo, pri čemer ne smemo zanemariti biološke starosti otrok pri oblikovanju skupin, ki se mnogokrat ne ujema s koledarsko. Treninge v tem razvojnem obdobju delimo na tri dele: osnovni, graditveni in storilnostni, ki se med seboj razlikujejo po ciljih in glavnih vsebinah. V tem obdobju se morajo upoštevati razvojne posebnosti posameznikov, kakor tudi zakonitosti razvoja nogometne igre (Elsner, 2011, str. 37). Elsner (2011, str. 37) je obdobje od 6. do 18. leta razdelil na tri razvojne stopnje in učno- trenažne procese:

Slika 1. Prikaz razvojnih stopenj (Elsner 2011, str. 37).

Slika 1 prikazuje razvojne stopnje in učno- trenažni proces v obdobju od 6. do 18. leta. V tem obdobju (pubertetna doba) se zaključuje razvoj osebnostne poti otrok–mladenič– mož. Poudarjena je rast v širino, hkrati pa je dosežena tudi hormonska in psihična stabilnost. To obdobje imenujemo tudi druga zlata učna starost, saj prihaja do visoke sposobnosti motoričnega učenja in treniranja. Igralci imajo v tem obdobju povečano zainteresiranost za sodelovanje v procesu treninga. Treningi so storilnostni oziroma situacijski in so zadnja učna stopnja v treningu mladih. Gre za pripravo na vstop v člansko moštvo, za rivaliteto, za razvoj tekmovalnih lastnosti in za igro na določenem igralnem mestu. Pri takšnih treningih, ki naj bodo usmerjeni tudi v prihodnost, se morajo spopasti tudi z nalogami nogometne igre v prihodnosti.

15

Izpolniti je potrebno naslednje cilje:  izboljšati tehnično-taktične sposobnosti v tekmovalnih pogojih,  izboljšati obvladanje igre na določenem igralnem mestu,  izboljšati specialno-tekmovalno vzdržljivost. V tem obdobju je v ospredju reševanje najrazličnejših taktičnih nalog v igri, ki se jih morajo igralci naučiti in jih je potrebno konstantno utrjevati, seveda pa na treningu kot tudi na tekmah dovoljevati, da ustvarjalno oblikujejo igro. Mladi, ki so bili deležni ustreznega treninga mladih, naj bi tehnične prvine osvojili do svojega 15. leta (bodoči vrhunski nogometaši). Tako čisti trening tehnike v tem obdobju naj ne bi bil več potreben. Tehniko je nujno potrebno izpopolnjevati v kar se da hitrem tempu pod časovnim pritiskom, v omejenem prostoru in v različnih tekmovalnih pogojih (tehnično-taktični trening). Prav tako je nujno potrebno izboljševati osnovne gibalne sposobnosti kot so hitrost, osnovna in hitrostna moč, osnovna in specialna vzdržljivost in tudi za razvoj teh sposobnosti nam služijo predvsem igralne oblike in trening igralnih situacij (Elsner, 2011, str. 46–47). Elsner (2011, str. 14) je zapisal tri splošne cilje treninga mladih in nadalje nekaj posebnih ciljev:  možnosti dobrega telesnega razvoja in priprava na zdravo življenje,  motiviranost pri telesnih in psihičnih naporih,  navajanje na socialne oziroma družbene odnose,  pripravljenost na vključevanje v proces treninga,  delovne navade in interes za nogomet,  učenje ustreznega teoretičnega znanja,  razvijanje in oblikovanje fizičnih ter psihičnih lastnosti, specifičnih nogometnih sposobnosti za reševanje enostavnih tipičnih igralnih situacij, kakor tudi za samostojno ustvarjalno reševanje nalog,  pridobivanje igralnih izkušenj v najrazličnejših pogojih in igralnih oblikah.

Načrt dela je nato razdelil po starostnih kategorijah od 8 do 18 let in za vsako starostno kategorijo postavil podcilje.  Podcilji (starost 17 let) - tehnika: Mladi, ki so bili deležni ustreznega treninga mladih, naj bi tehnične prvine dosegli do svojega 15. leta, tako da čisti trening tehnike ni potreben. Tehniko pa je nujno potrebno izpopolnjevati.  Podcilji (starost 17 let) - taktika: Skupinska taktika: menjavanje mest z odkrivanjem, igra 2:1, 3:1, 3:2, 4:3, 1:2, 2:3, 3:4. Moštvena taktika: kombinirano pokrivanje, poudarjena igra prek krilnih igralcev, branjenje pred igro po krilnih položajih, branjenje proti sigurni igri, branjenje pred protinapadom, »presing« na žogo.  Podcilji (starost 17 let) - gibalne sposobnosti: Gibalne sposobnosti so razvoj hitrosti, razvoj hitrostne moči, razvoj vzdržljivosti, razvoj gibljivosti, razvoj koordinacije, razvoj specialne hitrostne moči pri spremembi smeri, razvoj specifične hitrostne moči in razvoj specifične vzdržljivosti.

16

2.2 USPEŠNOST V NOGOMETU

Na uspeh vplivajo različni dejavniki, ki so si med seboj različni a hkrati neločljivo povezani. Oseba, pri kateri so vsi vplivi optimalni, bo zagotovo dosegla boljše rezultate. Elsner (2004) je dejavnike uspešnosti v nogometu razdelil v tri primarne skupine:  DE 1 Zunanji dejavniki (dejavniki okolja): V to skupino spadajo odnos in interes do športa nasploh, odnos in interes do nogometa, športna tradicija, finančna in materialna vlaganja, tehnične možnosti (pripomočki za treniranje, naprave, nogometna oprema), naravne možnosti za igranje nogometa, organiziranost nogometa, velikost nogometne populacije, strokovni kader, strokovne informacije in znanstvene informacije.  DE 2 Notranji dejavniki: So značilnosti, sposobnosti in lastnosti igralca. Gre za organiziran sistem psihosomatičnih dimenzij in duševno-telesno-družbeno stanje, med katere prištevamo zdravstveno stanje, morfološke značilnosti, nogometne gibalne sposobnosti, kognitivne sposobnosti, konativne sposobnosti (vedenjske in sociološke značilnosti) in taktiko igre (skupinska in moštvena taktika).  DE 3 Transformacijski procesi (treniranje): Dejavniki, ki definirajo to skupino, so začetni izbor in nadaljnja selekcioniranja, volumen obremenitev, metode treniranja, izbira dejavnosti in sredstev, način vodenja treningov in oblike dela na treningih.

Te dejavnike je Elsner zapisal tudi v obliki linearne enačbe, ki predstavlja večdimenzionalnost in od katere je, vsaj hipotetično, odvisen uspeh v nogometni igri. U = DE1k1 + DE2k2 + DE3k3 + …….∑kn Pomen kratic:  U = tekmovalna uspešnost v nogometni igri  DE1 = zunanji dejavniki  DE2 = notranji dejavniki  DE3 = transformacijski proces  k = vrednost posameznega dejavnika uspešnosti v nogometni igri  ∑ = vpliv napake v enačbi

Na razvoj in uspešnost nogometa vplivajo zunanji dejavniki, vendar je natančna velikost vpliva težko določljiva, saj je o tem zelo malo raziskav oziroma ustreznih informacij. Ni pa dvoma, da imajo notranji dejavniki in transformacijski proces velik pomen v uspešnosti nogometa. Natančne analize kažejo, da je uspeh poleg osnovnih in specifičnih nogometnih sposobnosti odvisen tudi od drugih sposobnosti in lastnosti človekove aktivnosti. Notranji dejavniki in transformacijski proces definirata tako model igre kot tudi model igralca (Elsner, 2004, str. 10–15). V svojem diplomskem delu pa se bom v nadaljevanju posvetil preučevanju nekaterih notranjih dejavnikov (DE2).

17

2.3 MODEL NOGOMETNE IGRE IN SODOBNA NOGOMETNA IGRA

Ko govorimo o modelu nogometne igre, govorimo o organiziranem sistemu, ki prikazuje organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v vseh fazah igre. Gre za nekako zamišljeno predstavitev igre oz. vzorec igre. Glavna značilnost modela je sodelovanje med igralci, ki se kaže motorično, sociološko in informativno. Ker v igri prihaja do sodelovanja, se posledično oblikujejo različne igralne situacije, ki sestavljajo resnično obliko oziroma model igre na posamezni tekmi. Različne šole so imele v preteklosti različne modele igre. Tako so bile znane angleška, dunajska, italijanska, češka in madžarska šola. Nekaj let kasneje pa so modeli iger postali vezani predvsem na tista moštva, katera so na največjih tekmovanjih dosegala najboljše rezultate (Brazilija, Anglija, Nemčija, Francija in Italija). Velike razlike so bile tudi med evropskim in južnoameriškim modelom, in sicer pred letom 1980, ki pa so se do današnjih časov drastično zmanjšale in so zanemarljive. Nova teoretična in znanstvena znanja, izkušnje in komunikacije med stroko na strokovnih srečanjih, praktične izkušnje pri razvojih sistemov, taktike in gibalne sposobnosti so akterji, ki so vplivali na sam model nogometne igre. Prav poseben vpliv na model so imeli tudi najboljši talentirani igralci, ki so s svojimi sposobnostmi oblikovali nove rešitve v najrazličnejših igralnih situacijah. Stalno menjavanje sistemske mreže v napadu v mrežo obrambe in pa nadigravanje v igri sta glavni značilnosti sodobne igre. Pomembno vlogo ima tudi organiziranost in svoboda v igri, ki igralcem omogoča večjo ustvarjalnost. Pomen svobodne igre pomeni, da igralec ni natančno vezan na igralno mesto in se lahko vključuje v akcijo glede na potek igre. Ob tem pa pride do drugih sprememb v igri. Organiziranost se kaže v sinhronem delovanju vseh igralcev ekipe, ko naloge enega igralca prevzame drugi. Sedanji nogometni model vse bolj upošteva nova dejavnika, in sicer čas in prostor. Časa za počasno igro je v zdajšnjem nogometu čedalje manj, saj sta tako organiziranost kot tudi telesna pripravljenost igralcev na višjem nivoju. Seveda to ne velja samo za igro v napadu, tudi v fazi obrambe časa enostavno primanjkuje. Zato je ključnega pomena, da je igra tekoča, brez nepotrebnih ustavljanj. Lahko trdimo, da je dejavnik časa sestavljen iz hitrosti obvladovanja žoge, reševanja igralnih situacij in hitrosti gibanja igralca brez žoge. Tako kot je časa v igri čedalje manj, pa je manj tudi prostora za igro. Izkoriščanje praznih prostorov v igrišču glede na igro nasprotnika je zahteva drugega sedanjega dejavnika, in sicer prostora. Počasen napad na stisnjeno formacijo branečega moštva ne omogoča uspešnega zaključka. Najuspešnejši model igre je tisti, pri katerem so akcije hitre in usmerjene direktno proti vratom s čim manjšim številom dotikov žoge (Elsner, 2004, str. 24–25). Najuspešnejše evropske nogometne ekipe danes predstavljajo sodobni model nogometne igre. Gre za način medsebojnega sodelovanja, komunikacije med igralci v obrambnih in napadalnih fazah igre. Pogoj za hitro usklajeno sodelovanje med igralci na eni strani je opredeljen z antropometrijskimi karakteristikami, lastnostmi in sposobnostmi igralcev, na drugi strani pa ga opredeljujejo že do sedaj uveljavljene zakonitosti tega sodelovanja. Danes so razlike v obliki nogometne igre med najuspešnejšimi evropskimi moštvi ničelne in zaradi tega govorimo o skladnem in enotnem modelu sodobne nogometne igre (Verdenik, 1999, str. 11).

18

Model sodobne nogometne igre

Slika 2. Model sodobne nogometne igre (prirejeno po Pocrnjiču, 2001, str. 4 in Pocrnjiču, 2016).

Iz Slike 2 je razviden model sodobne nogometne igre. Igro, ki je dinamična in visoko organizirana, a kljub temu omogoča svobodo in ustvarjalnost, imenujemo sodobna nogometna igra. Tudi v prihodnosti bo velik poudarek na ustvarjalnosti posameznikov v igri, vendar v podrejeni organizirani obliki igre. Ena izmed glavnih značilnosti nogometne igre je komunikacija med igralci (skupno delo) in prav zaradi tega je igralčevo prepoznavanje igralnih situacij nujno, saj je to temeljni pogoj za ustrezno motorično dejavnost (dvojna podaja: podaja–tek–sprememba smeri–sprejem–tek). Tako je reševanje igralnih situacij odvisno od telesne zgradbe, motoričnih sposobnosti, psihičnih sposobnosti in specifičnih nogometnih sposobnosti. Na nekatere od teh sposobnosti lahko vplivamo s trenažnim procesom, medtem ko so nekatere od teh delno prirojene. Komunikacija med igralci je lahko popolnoma uspešna, delno uspešna ali neuspešna. Uspešna komunikacija pomeni, da so igralci usklajeni med seboj in da v trenutku neke dane igralne akcije nasprotniku le-te ne uspe prekiniti. V primeru, da nasprotniku uspe prekiniti izvedeno akcijo, govorimo o neuspešni komunikaciji (Elsner 2011, str. 10). Verdenik (1999) je sodelovanje med igralci oziroma

19 interakcijo poimenoval kot najpomembnejšo značilnost sodobnega modela nogometne igre. Kot drugo najpomembnejšo je označil dinamiko nogometne igre. Sodelovanje (interakcija) med igralci je v sodobnem nogometu pomembna pri fazi napada in tudi v fazi obrambe. Ugotovil je, da je pri vrhunskih moštvih v okviru medsebojnega sodelovanja možno zaslediti spodaj naštete značilnosti.

 Agresivni conski način branjenja: značilnost tega je, da pri branjenju sodelujejo vsi igralci moštva, ki med seboj komunicirajo.  Elastičnost: gre za hitre prehode iz ene faze v drugo fazo igre, kar omogoča številčno premoč in s tem več možnosti za uspešno izvedeno akcijo.  Časovni in prostorski pritisk: ker igra postaja vse hitrejša in se dogajanje velikokrat zgodi na majhnem prostoru, se tako časovni in prostorski pritisk v igri stalno povečujeta.  Prevladovanje kolektiva nad posameznikom: pomembno je, da posameznik deluje v prid ekipe in ne gleda na lastne interese. Podreja se kolektivu, ki mu omogoča, da izrazi svoje posamične sposobnosti.  Svoboda v igri ob visoki organizaciji igre: pomeni, da igralci niso strogo vezani na svoja igralna mesta, vendar je kljub temu potrebno paziti na začetno osnovno razporeditev, da se ta ne izgubi.  Razporeditev igralcev v igrišču - SISTEM IGRE: 1: 3: 5: 2, 1: 4: 4: 2, 1: 3: 4: 3, (Verdenik, 1999). Pocrnjič (2016) pa je k temu dodal še 1: 4: 5: 1 (5 = 2+3 ali = 3+2 ali = 1+4) in 1: 4: 3: 3. Po mnenju Elsnerja (2004, str. 72) gre pri sistemu igre za obliko postavitve igralcev v igrišču, ki določa, na katerem delu igrišča deluje posamezen igralec, kako se giblje po igrišču in kakšne so njegove naloge v sami nogometni igri. Značilnosti dobrega sistema so, da je enostaven, da razporeditev omogoča pomoč tako v obrambi kot v napadu, da je obremenitev igralcev enakomerno razporejena, da imajo vsi igralci enake obveznosti in da omogoča kar se da hitre prehode iz obrambe v napad in obratno.  Pocrnjič (2016) je dodal še uravnotežen odnos med disciplino v igri v okviru taktičnega načrta in improvizacijo. V preteklosti je prevladovala disciplina v igri, danes pa je v ospredju ustvarjalnost oziroma kreativnost. Poleg osnovnega taktičnega načrta igre so prisotne tudi drugačne rešitve, imenovane alternative.  Prevlada taktike s tehniko v odnosu na kondicijsko pripravo. Prepričani smo lahko, da je največja moč vsake ekipe, če so vse te tri vsebine igre na kar se da visokem nivoju.

V okviru dinamičnosti igre je Verdenik (1999, str. 12) zapisal, da se dinamičnost kaže v hitrosti gibanja igralcev in žoge ter hitrosti prehodov iz ene v drugo fazo. Dinamika je odvisna od kondicijske priprave igralcev, taktične informiranosti igralcev in znanja dinamične tehnike igralcev, saj analize prikazujejo, da igralci moštev najvišjega nivoja pretečejo tudi več kot 10 kilometrov na tekmo. Od tega je kar 30 % gibanja izvedenega v šprintu. Pocrnjič (2016) je k temu dodal, da je v današnjem času opazna težnja po povečevanju količine šprintov med igro in da dinamičnost omogoča ustvarjanje prostora v času napadanja, saj je gibanje žoge hitrejše

20 kot je hitrost teka igralcev v času branjenja. Skladno s sodobnim modelom nogometne igre se je razvil tudi sodoben model igralca, ki ga je pomembno predstaviti.

2.4 MODEL SODOBNEGA NOGOMETAŠA

Sodoben model igralca in sodoben model igre sta praktično neločljiva, saj sodobni način nogometne igre zahteva tudi sodobnega nogometaša. Značilnosti tega so taktična inteligentnost, funkcionalne zmožnosti, morfološke značilnosti, konativne sposobnosti, gibalne sposobnosti in obvladanje dinamične tehnike nogometne igre (Pocrnjič, 1999). V ospredje prihajajo igralci, ki so poleg obvladovanja nalog na svojem igralnem mestu sposobni igrati tudi na drugem igralnem položaju, saj se tako poveča učinkovitost moštva v vseh fazah nogometne igre (faza napada, faza obrambe). Takšne igralce velikokrat poimenujejo »univerzalni igralci«. Elsner (2004) je v svoji knjigi opisoval prognostični model nogometa, ki je bil izdelan na podlagi ekspertnega modeliranja1 in je zajemal glavne motorične in intelektualne sposobnosti ter morfološke značilnosti. Vrhunski nogometaš naj bi po tem modelu bil opisan takole:  prevladuje kompaktnejša morfološka konstitucija,  eksplozivna moč, hitrost (predvsem štartna) in koordinacija nog so pomembnejše gibalne sposobnosti,  vzdržljivost je pogojena s kombinacijo anaerobne in aerobne vzdržljivosti (prevladuje anaerobna vzdržljivost),  hitrost krivočrtnega teka, upravljanje z žogo, hitrost vodenja žoge in natančnost zadevanja cilja prevladujejo v nogometni oz. specialni motoriki,  reševanje časovno-prostorskih problemov in sodelovanje v igri sta glavni značilnosti intelektualnih sposobnosti.

1Na temelju ekspertnega modeliranja (Izbor in usmerjanje otrok v športne panoge na podlagi ekspertnega modeliranja. Uredil Šturm, Fakulteta za šport, Ljubljana 1992). 21

Sodobni model nogometaša

Slika 3. Model sodobnega nogometaša (prirejeno po Pocrnjiču, 2001, str. 5).

Slika 3 prikazuje značilnosti, ki naj bi jih sodobni nogometaš imel. Osnovne motorične oziroma gibalne sposobnosti človeka so temelj, ker pogojujejo izvedbo gibov. Razvitost motoričnih sposobnosti je pri vsakem posamezniku drugačna in se med seboj razlikuje, kar je razlog, da vsak posameznik različno uspešno izvaja načrtovane naloge (Pistotnik, 2011). Elsner (1984) je gibalne sposobnosti pri človeku poimenoval kot pomensko temeljne, saj so osnovna vrednost v celotnem prostoru človekove motorike. Sposobnosti so odvisne od delovanja številnih zapletenih mehanizmov, ki so hierarhično urejeni. Dva mehanizma naj bi predstavljala najvišjo raven delovanja in sta pomembna pri nogometnih sposobnostih: prvi je odgovoren za energetsko komponento gibalne učinkovitosti (razvijanje sile), ki je potrebna za izvedbo neke gibalne naloge, drugi pa je odgovoren za programiranje gibalnih akcij in usklajevanja, ki so v gibalnem spominu. V akcijah, kjer je igralec brez žoge, je pomembnejša energetska komponenta. Pri gibanjih, kjer igralec upravlja z žogo, pa se prepletata oba mehanizma, vendar je vedno en v prevladi. Pistotnik (2011, str. 19) omenjena mehanizma označi kot gibalna podsistema, in sicer podsistem sposobnosti regulacije energije, ki omogoča optimalen izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja in podsistem sposobnosti regulacije gibanja, ki je odgovoren za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje gibalnih nalog v prostoru in času. Ti dve sposobnosti delujeta na nivoju centralnega živčnega sistema. Dodal

22 je tudi šest primarnih ali osnovnih gibalnih sposobnosti, in sicer: moč, hitrost, gibljivost, koordinacija, preciznost in ravnotežje. Koordinacija (spretnost), gibljivost, moč, hitrost in vzdržljivost so sposobnosti, ki jih je Ušaj (2003, str. 93) poimenoval kot psihomotorične sposobnosti, saj o stopnji njihove razvitosti odločajo biološki in psihološki dejavniki. Nogomet spada med kompleksne športe, zato je izredno težko povedati, katera motorična sposobnost je najpomembnejša. Za čim uspešnejšo reševanje problemov v nogometni igri je pomembno, da razvijamo vsako izmed njih (Pocrnjič, 2011, str. 4). Slednje pa bom v nadaljevanju tudi opisal.

2.4.1 GIBALNE SPOSOBNOSTI

KOORDINACIJA

Sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja kompleksnih (tj. sestavljenih, zapletenih) gibalnih nalog imenujemo koordinacija. Njena značilnost je, da se kaže v učinkoviti uskladitvi časovnih in prostorskih elementov gibanja, pri tem pa je nujno, da v telesu potekata dva procesa. Prvi je načrtovanje gibalnega programa, drugi pa njegovo uresničevanje. Znano je, da koordinirano gibanje zahteva dobre programske potenciale, ki se oblikujejo v centralnem živčnem sistemu na osnovi izkušenj, torej na osnovi tistih gibanj, ki smo jih že osvojili pri gibalnem učenju. Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost in stabilnost (Pistotnik, 2011, str. 76). Pocrnjič (2011, str. 8) ugotavlja, da je sposobnost koordiniranega gibanja v 80 % prirojena. S pravilnim in količinsko zadostnim treningom pa je ostali 20 % delež možno razviti največ do 7. leta starosti. Ušaj (2003) je zapisal, da se koordinacija kaže v tistih disciplinah, katerih značilnost je velika zapletenost gibanja (gimnastika), kompleksnost in nepredvidljivost (športne igre) ali pa se preprosto gibanje izvaja v kar se da velikih naporih (šprint). Ker lahko koordinacijo najdemo v številnih pojavnih oblikah, jo je razdelil na več vrst:

 Sposobnost hitrega opravljanja zapletenih in ne naučenih motoričnih nalog omogoča premagovanje nalog hitro in uspešno. Predvsem tistih nalog, ki jih ne moremo predvideti oz. lahko predvidimo vsebino gibalne naloge, ne pa kdaj, kje ali kako jo moramo opraviti. V nogometu se takšne motorične naloge kažejo pri učenju najrazličnejših taktičnih situacij in pri učenju nogometne tehnike.  Sposobnost opravljanja ritmičnih motoričnih nalog. Pri tem gre za sposobnost izvajanje neke gibalne naloge v določenem ritmu oziroma časovnem zaporedju. Pri nogometu se ta pojavna oblike koordinacije pojavi pri najrazličnejših varanjih z in brez žoge ter pri spremembah ritma igre.  Sposobnost pravočasne izvedbe motoričnih nalog. Drugi izraz za to obliko koordinacije je »timing«. Pojavlja se navadno pri kratkotrajnih naporih, ki se morajo izvesti v natanko določenem trenutku. V primeru zamujenega trenutka nadaljevanje gibanje ne more biti uspešno. Skok za žogo in udarec z glavo je pri nogometu najpogostejša prvina, kjer je vidna oblika te koordinacije (»timinga«).

23

 Lateralnost ali sposobnost reševanja motoričnih nalog z ne dominantnimi ekstremitetami. Večino te koordinacije pridobimo s treningom in nam omogoča izvajanje motorične naloge z nedominantno okončino.  Sposobnost usklajenega gibanja nog, trupa in rok. Ta oblika je vidna pri vseh gibalnih nalogah pri katerih morajo roke in noge delovati usklajeno. Pri nogometu je vidna pri varanjih z žogo in pri vodenju žoge.  Sposobnost hitrega spreminjanja smeri, imenovana tudi agilnost. Gre za nenadno in hitro spreminjanje smeri nekega gibanja in je zelo pomembna pri športnih igrah. V nogometu je prisotna predvsem pri odkrivanju in varanju.  Preciznost ali sposobnost natančnega zadevanja cilja. V nogometu je opazna pri natančnih podajah žoge do soigralcev in pa pri strelih na gol.  Sposobnost natančnega vodenja gibanja. Gre za redko obliko koordinacije. Pomeni sposobnost nenehnega in natančnega uravnavanja gibanja športnega rekvizita od začetka do konca.  Specializacija je pojavna oblika, katero je Pocrnjič (2011, str. 8) dodal k vrstam koordinacije in velja za sposobnost ocenjevanja časovnih in prostorskih odnosov.

Koordinacija je osnovna motorična sposobnost nogometaša. Kvaliteta je odvisna od delovanja človekovih receptorjev (vid, sluh), ki zbirajo informacije, in od delovanja možganov, ki te informacije nenehno obdelujejo, zato jo uvrščamo med informativne komponente. Koordinacija je pomembna pri učenju novih gibalnih informacij in pri praktični uporabi že naučenih motoričnih vsebin, ki jih izvajamo v tipičnih in predvsem v netipičnih igralnih situacijah. Izraz, ki ga lahko uporabljamo za poimenovanje koordinacije, je tudi motorična inteligentnost, saj je vpliv nanjo možen (enako velja za inteligentnost) največ pred 7. letom starosti, ko še ni prišlo do končanja mielizacije živčnih poti in zvez (Pocrnjič, 2011, str. 8).

MOČ

»Moč je sposobnost človeka, da z naprezanjem svojih mišic razvija silo proti odporu, ki je lahko lastna telesna teža, zunanji predmeti, odpor tekmeca.« Odvisna je predvsem od sestave mišičnih vlaken in spada k energijski komponenti (Pocrnjič, 2011, str. 18). Pistotnik (2011, str. 46) je moč definiral kot sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil. Silo, ki nastaja na delovanju mišice kot biološki motor, je opredelil kot silo mišic. Znano je, da se v mišici kemična energija pretvarja v mehansko, pri tem pa se izzove krčenje mišice (kontrakcija). Moč je mogoče definirati iz različnih vidikov. Ušaj (2003, str. 118) je definiral moč glede na tri različne vidike, in sicer:  Vidik značilnosti mišičnega krčenja: o Dinamična moč (sila pri dinamičnem krčenju) o Statična moč (sila pri izometričnem krčenju)  Vidik deleža aktivne mišične mase: o Splošna moč (moč, ki je značilna za celotno telo) o Lokalna oziroma specifična moč (moč, ki aktivira le manjši sklop mišic in je pridobljena s specifično vadbo)

24

 Vidik silovitosti: o Hitra ali eksplozivna moč (moč pri premagovanju največjih bremen ali obremenitev, s kar se da velikim pospeškom) o Največja ali maksimalna moč (moč pri premagovanju največjih bremen ali pa v delovanju z največjo možno mišično silo) o Vzdržljivost v moči (moč pri dalj časa trajajočem premagovanju bremen)

GIBLJIVOST

Sposobnost izvedbe najrazličnejših gibov s kar se da veliko amplitudo imenujemo gibljivost. Ta motorična sposobnost omogoča delovanje sile na daljši poti, manjšo frekvenco gibov pri enaki hitrosti in tudi bolj racionalno premagovanje ovir. Elastična struktura mišičnih vlaken in kompleksno uravnavanje njene togosti sta osnovni biološki podlagi, ki omogočata gibljivost (Ušaj, 2003, str. 108). Pistotnik (2011, str. 23) je zapisal, da je gibljivost v določeni meri odvisna od dednosti (50 % delež), v določeni meri pa od nekaterih dejavnikov, ki jih je potrebno poznati. Samo tako lahko vplivamo na povečanje gibljivosti. Dejavniki, ki vplivajo na razvitost gibljivosti, so notranji in zunanji. Notranji dejavniki so tisti, ki so vezani na zgradbo telesa človeka (morfološki, fiziološki, anatomski, biološki in psihološki), zunanji dejavniki pa so tisti, ki imajo vpliv na človeško telo iz zunanje strani (prehrana, temperatura okolja, obdobje dneva).

HITROST

Pocrnjič (2011, str. 13) je hitrost opredelil kot sposobnost hitrega izvajanja gibov v najkrajšem možnem času ali z največjo možno frekvenco. V 90–95 % je hitrost prirojena, 5 % pa se je da izboljšati predvsem do 9. leta starosti, ko centri še niso dovolj razviti in je vpliv na izboljšanje največji. Hitrost je razdelil na več oblik, ki so pomembne za nogometaše, in sicer:

 Hitrost posamičnega giba (hitrost zamaha, sunka; v nogometu je pomembna za blokiranje udarca, izbijanje žoge, udarca na gol).  Hitrost frekvence (gre za največje število gibov v nekem časovnem okviru in pri tem ne prihaja do premagovanja zračnega upora).  Hitrost reakcije (hitrost reagiranja na določen signal z ustreznim gibanjem).  Štartna hitrost (sposobnost kar najhitrejšega pospeševanja, in sicer od mirovanja do maksimalne hitrosti).  Hitrost lokomocije (hitrost tekov, s katerimi se lahko igralec premika po igrišču – teki, dolgi več kot 5 m).  Hitrost spreminjanja teka smeri (gre za čim hitrejše prehajanje iz ene smeri v drugo smer gibanja brez žoge).  Hitrost vodenja žoge (hitrost prehajanja iz ene smeri v drugo smer gibanja z žogo; posebej pomembna za nogometaše).

25

PRECIZNOST

Ko govorimo o preciznosti, govorimo o ustrezni določitvi smeri in sile pri usmeritvi nekega telesa ali projektila proti neki natančno določeni točki oziroma cilju, ki se nahaja v prostoru. Pri nogometu se preciznost kaže predvsem pri udarcih na vrata in pri natančnih podajah do soigralcev. Sposobnost preciznosti je slabo raziskana in o njeni strukturi ni veliko natančnih informacij. Obstajali naj bi dve pojavni obliki preciznosti: preciznost z vodenim objektom, kjer ima vadeči vpliv, da z gibalnimi programi ves čas vpliva na smer in hitrost objekta, ki se približuje k določenemu cilju, in preciznost z izvrženim objektom, za katero je značilno, da na osnovi enkratne sinteze informacij iz okolja in iz telesa izdela program za lansiranje objekta (Pistotnik, 2011, str. 117).

RAVNOTEŽJE

Motorično sposobnost oblikovanja nadomestnih gibov, ki so potrebni za vzpostavljanje in ohranjanje telesa v ravnotežnem položaju, imenujemo ravnotežje. Sila gravitacije, ki vpliva na težiščni položaj telesa, poruši ravnotežni položaj, zaradi tega prihaja do potrebe dodatnih gibov, ki telo vračajo nazaj v ravnotežni položaj (Pistotnik, 2011, str. 112).

VZDRŽLJIVOST

Kot že samo ime pove, je vzdržljivost sposobnost vztrajanja organizma v naporu v daljšem časovnem obdobju (Pocrnjič, 2011, str. 28). Nekateri avtorji vzdržljivost uvrščajo med gibalne sposobnosti, drugi ne. Ušaj (2003) jo uvršča med pomembnejše gibalne sposobnosti in jo razvršča v tri različne skupine:

 Hitrostna vzdržljivost, ki velja za prevladujočo sposobnost pri premagovanju največjega napora in traja vse do 2 minuti. Pri tej vzdržljivosti gre za anaerobne energijske procese. Glavno gorivo, ki ga organizem pri tem porablja, je glikogen.  Dolgotrajna vzdržljivost. Sposobnost premagovanja daljših naporov, trajajočih od tretje do 60. minute. Zanjo velja, da poteka na aerobnih energijskih procesih. Glavna goriva ki jih organizem porablja, so glikogen, glukoza, glicerol in proste maščobne kisline.  Super dolgotrajna vzdržljivost je zelo podobna svoji sorodnici dolgotrajni vzdržljivosti, le da gre tukaj za veliko daljše trajanje napora (od 1 ure do 8 ur ali celo več dni) in nekoliko manjšo intenzivnost napora. Energijski procesi, ki potekajo, so izključno aerobnega izvora. Na račun zmanjšanja porabe glikogena je mogoče zaznati povečano presnovo maščob v mišicah, ki veljajo tudi za glavno gorivo. Ker zaloga glikogena traja dalj časa, se utrujenost pojavi kasneje. Sama intenzivnost napora je tista, ki določa porabo glikogena kot goriva.

26

Pocrnjič (2011, str. 28–29) meni, da vzdržljivost spada med funkcionalne sposobnosti, ki so odvisne od delovanja organskih sistemov (dihalnega sistema, srčnega in krvožilnega sistema, biokemičnih procesov za proizvajanje energije). Prav tako jo je tudi, sicer bolj z nogometnega vidika, Pocrnjič (2011, str. 28–29) razdelil v več vrst:

 Osnovna vzdržljivost je podlaga za razne nogometne motorične aktivnosti. Gre za sposobnost dolgotrajnega izvajanje zmerne intenzivnosti ponavljajočih gibanj, ki so ključnega pomena v nogometni igri (tek, tek s spremembami smeri, padanja, vstajanja, podrsavanja, tek vzvratno, poskoki, gibanja z žogo).  Specialna vzdržljivost je tista vrsta vzdržljivosti, ki je identična zahtevam vzdržljivosti na tekmi. Gre za vzdržljivost, ki je različna za vsak šport. Za nogometaša je vezana na gibalne in energijske zahteve nogometne tekme. Za nogometno specialno vzdržljivost je značilno: o veliko zmerno hitrega in manj hitrega teka do 15 metrov, o veliko sprememb hitrosti teka, o veliko sprememb smeri teka, o veliko kratkih tekov maksimalne hitrosti, o tehnični elementi (vodenje, dribling, udarci na gol) se izvajajo v veliki hitrosti, o veliko skokov, padanja, vstajanja.  Aerobna vzdržljivost izhaja iz aerobnega napora. Gre za aktivnosti, kjer je utrip srca od 100 do 160 utripov na minuto. Iz procesov, kjer se še lahko porablja kisik, se tvori energija. Zanjo je značilno, da telo porablja dve vrsti goriv: o glukozo in glikogen (izhajata iz ogljikovih hidratov), o glicerol in proste maščobne kisline (izhajata iz maščob).  Anaerobna vzdržljivost je sposobnost vztrajanja v najintenzivnejšem naporu, kjer utrip srca preseže 180 utripov na minuto in traja le do 10 sekund. Porablja se le energija, pri kateri kisik ni prisoten.  Aerobno-anaerobno vzdržljivost bi lahko poimenovali tudi specialna vzdržljivost nogometaša. Gre za vzdržljivost v naporu, kjer je utrip srca nekje med 160 in 180 utripi na minuto. Znano je, da je med nogometno tekmo veliko zmerno hitrega teka (utrip do 160 udr./min), manj kratkih šprintov (> 160 udr./min) in zelo malo dolgih šprintov. Iz tega lahko ugotovimo, da je za nogometno igro potrebno razvijati prav to vzdržljivost, kar pomeni nekoliko več aerobnih obremenitev in manj anaerobnih.

27

2.4.2 NOGOMETNE GIBALNE SPOSOBNOSTI

Nogomet velja za kompleksen timski šport, vendar v nogometu niso pomembne zgolj primarne gibalne sposobnosti, ampak obstajajo tudi sekundarne gibalne sposobnosti, ki jih imenujemo nogometne gibalne sposobnosti. Elsner (1984, str. 21–23) je v svoji knjigi gibalne sposobnosti razdelil na:  Upravljanje z žogo, kjer je igralec v veliki meri v stiku z žogo (se pravi v elementih kot so vodenje žoge, varanje z žogo, sprejemanje žoge in pa tudi pri odvzemanju žoge). Uspešnost izvajanja teh elementov je odvisna od sposobnosti koordinacije; predvsem od koordinacije nog pri upravljanju z žogo, koordinacije telesa, kadar nogometaš izpeljuje kompleksna motorična gibanja in koordinacije izbire ritma kot sposobnost za hitre spremembe smeri in eksplozivne moči. Zelo odvisna je tudi od ponavljanja specifičnih gibanj, saj to omogoča oblikovanje motoričnih programov, kjer so gibanja v veliki meri že avtomatizirana.  Hitrost vodenja žoge je sestavljena iz hitrosti teka v različnih smereh in s spremembo smeri ter upravljanja z žogo. Brez dvoma je upravljanje z žogo sposobnost, ki omejuje hitrost vodenja žoge, saj določa maksimalno hitrost vodenja. Spreminjanje smeri teka pri hitrem vodenju je odvisna od izpeljave celotne strukture gibanja. Pri tem je potrebna dobra koordinacija nog in obvladovanje velike sile vztrajnosti pri spremembi smeri. Mišična sila iztegovalk in upogibalk kolena je pomembna predvsem takrat, ko je hitrost vodenja žoge vezana na spreminjanje smeri vodenja žoge ali celo izmikanju nasprotnega igralca (sposobnost usklajenega izvajanja silovitih gibanj).  Moč udarca po žogi temelji na regulirani eksplozivni moči. Učinek tega je odvisen od mehanizma za upravljanje intenzitete ekscitacije. Poleg eksplozivne moči je moč udarca odvisna tudi od tehnike udarca.  Natančnost zadevanja cilja se v nogometni igri kaže pri podajanju žoge do soigralca in v strelu na vrata z nogo in tudi z glavo z namenom dosege cilja. Cilj lahko ima različne značilnosti, saj je različno oddaljen, se premika, spreminja. Kinestetične informacije omogočajo zaznavanje položaja žoge in začetni položaj nog, trupa in rok, vidne pa zaznavanje prostora in cilja. Ko so te informacije zbrane, omogočajo hkrati preverjanje cilja in začetni položaj za izvedbo motoričnega giba.  Hitrost krivočrtnega teka je sposobnost usklajevanja v čim manjšem možnem času, eksplozivnih gibov in spreminjanje smeri. Zaradi tega je ta sposobnost predvsem odvisna od delovanja agonistov in antagonistov mišičnih skupin, odpornosti efektorjev in maksimalne eksplozivne moči. V obrambi in napadu je hiter tek s spreminjanjem smeri zelo pogost in od te sposobnosti je odvisna uspešnost odkrivanja oziroma pokrivanja, prevzemanje igralca v obrambi, gibanje vratarja v vratih in menjava mest v napadu.

28

2.5 DOSEDANJE RAZISKAVE

Številni avtorji so se do danes ukvarjali s primerjanjem in povezovanjem motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev različnih klubov in različnih starostnih skupin. V nadaljevanju jih bom nekaj tudi predstavil. Verdenik, Tancig in Bravničar (1987) so ugotavljali vpliv nekaterih razsežnosti psihosomatskega statusa mladih nogometašev na uspešnost v nogometni igri. Raziskava je temeljila na vzorcu 113 nogometašev, starih od 14 do 16 let. Ugotovili so, da na uspešnost v igri v največji meri vpliva nogometna motorika (41 %), nato antropometrične spremenljivke (39 %), ki ji sledijo osnovna motorika (27 %) in psihološke spremenljivke (21 %). Prav tako so prišli do ugotovitve, da najuspešnejši nogometaši izstopajo po sposobnosti hitrega vodenja žoge, upravljanja žoge in natančnega udarjanja žoge na večje razdalje.

Pocrnjič (1996) je raziskoval strukturo in povezanost osnovne in nogometne motorike pri 12 in 13 let starih nogometaših. Ugotovil je, da obstajata dve latentni spremenljivki v prostoru osnovne motorike (eksplozivna moč in koordinacija) in ena latentna spremenljivka v prostoru nogometnih sposobnosti (nogometna koordinacija). Za začetni izbor in usmerjanje otrok v nogomet priporoča tiste teste, ki merijo osnovno eksplozivno moč in osnovno koordinacijo, za ugotavljanje učinkovitosti transformacijskega procesa in selekcioniranje pa naj se uporabljajo motorični testi, ki merijo nogometno koordinacijo in nogometno eksplozivno moč.

Jelen (1997) je nadaljeval zgoraj omenjeno raziskavo, vendar na manjšem vzorcu merjencev. Ugotavljal je povezanost osnovne in nogometne motorike z uspešnostjo v igri in ugotovil, da sta oba sistema statistično povezana s kriterijem uspešnosti v igri. Ugotovil je tudi, da lahko uspeh v nogometni igri napovemo že na osnovi hitrosti pri osnovni motoriki in na osnovi hitrosti krivočrtnega teka ter natančnosti zadevanja določenega cilja pri nogometni motoriki.

Kasneje je prav tako Pocrnjič (1999) ugotavljal in primerjal potencialno uspešnost z uspešnostjo v igri s pomočjo treh ekspertnih modelov. 22 nogometašev, ki jih je spremljal šest let s pomočjo enajstih testov iz šolsko športnega kartona, štirinajstih testov morfoloških značilnosti in šestnajstih testov motoričnih značilnosti, je uporabil za vzorec. Pri 15-ih in 16- ih letih so bili merjenci ocenjeni v igri (igrali so v prvi kadetski ligi). Delno (potencialno) uspešnost je dobil pri starosti 12-ih in 13-ih let iz treh ekspertnih modelov: temeljnim ekspertnim modelom - TEM, nogometnim temeljnim ekspertnim modelom - NTEM in nogometnim ekspertnim modelom - NEM ter jih primerjal z dejansko uspešnostjo pri 15-ih in 16-ih letih. Prišel je do ugotovitve, da za usmerjanje v nogomet lahko uporabimo TEM (temeljni ekspertni model), saj imajo spremenljivke prognostično in uporabno vrednost. Pri NTEM (nogometnem temeljnem ekspertnem modelu) je najpomembnejša hitrost in takoj za njo eksplozivna moč. Koordinacija je z uspešnostjo v igri v najmanjši povezanosti.

Ivetič (2000) je v svojem raziskovalnem delu ugotavljal razlike osnovnih motoričnih sposobnosti. Njegov vzorec je predstavljalo 119 nogometašev, starih od 12 do 13 let iz območja Ljubljane, Dolenjske in Gorenjske. Meritve je opravil v treh latentnih spremenljivkah, in sicer eksplozivni moči, hitrosti alternativnih gibov in koordinaciji.

29

Ugotavljal je, ali so rezultati statistično značilni v prid 13-letnim nogometašem in ugotovil, da so v vseh treh latentnih spremenljivkah boljši oziroma da so rezultati statistično značilni. Do največje razlike je prihajalo v eksplozivni moči, manjša pa se je kazala v koordinaciji in hitrosti alternativnih gibov. Sentič (2005) je ugotavljal motorične in funkcionalne sposobnosti 16-letnih nogometašev, ki igrajo za NK Dravograd (26 igralcev) in nogometašev, ki igrajo v slovenski reprezentanci U- 16 (40 igralcev). Predpostavljal je, da so reprezentanti boljši od igralcev NK Dravograd v vseh merjenih sposobnostih. Za testiranje je uporabil pet testov motoričnih sposobnosti in en test funkcionalnih sposobnosti. V dveh testih so nogometaši NK Dravograd presegli igralce reprezentance, in sicer v šprintu na 20 metrov ter v hitrem teku s spremembami smeri. Reprezentanti so boljše rezultate dosegali v testih, ki vključujejo tehniko gibanja z žogo. Pavlin (2007) je v raziskavo zajel 22 nogometašev NK Dravograd (U-18) ter 23 nogometašev NK Maribor (U-18). S svojo izbrano baterijo testov je izmeril določene motorične (SDM, Š20M, KP, TSS, VSS) in funkcionalne (VT - vzdržljivostni tek 9 minut) sposobnosti merjencev. Prišel je do ugotovitve, da so igralci NK Maribora v vseh testih v povprečju boljši od igralcev NK Dravograd, razen v testu hiter tek s spremembami smeri (TSS). Ugotovil je tudi, da so s kriterijem »uspešnost v igri« najbolj povezane spremenljivke vodenje žoge s spremembami smeri, skok v daljino z mesta in kombiniran polkrog, najmanj pa hiter tek s spremembami smeri. Peruš (2008) je na svojem izbranem vzorcu 33 nogometašev, med katerimi jih je 19 prihajalo iz Nogometnega kluba Dravograd, 14 pa iz kluba iz sosednje Avstrije Nacwuchs-Zentrum Lavanttal, ugotavljal, ali so razlike med tema dvema ekipama statistično značilne v korist Nogometnega kluba Dravograd. Uporabil je pet motoričnih testov (kombinirani polkrog, sprint 20 metrov, skok v daljino z mesta, vodenje žoge s spremembami smeri, hiter tek s spremembami smeri) in en funkcionalen (trajajoči sem in tja tek). Ugotovil je, da je prišlo do statistično značilnih razlik zgolj pri testu vodenje žoge s spremembo smeri. Bajde (2011) je v svoji raziskavi primerjal nekatere motorične in funkcionalne sposobnosti med 13 in 14-letnimi nogometaši v različnih rangih tekmovanja. Kot glavni cilj si je zadal ugotoviti, če so razlike med klubi v izbranih motoričnih in funkcionalnih testih statistično značilne v korist ekipe, ki nastopa v višjem rangu nogometnega tekmovanja. Za vzorec je vzel 15 nogometašev NK Litija, ki nastopajo v 2. ligi MNZ, 23 nogometašev NK Domžale, ki nastopajo v 1. ligi SNL in 17 nogometašev NK Slovan, ki nastopajo v 1. ligi MNZ. Uporabil je 5 testov motoričnih sposobnosti (SDM, Š20M, TSS, VSS, KP) in en test funkcionalnih sposobnosti (TST). Ugotovil je, da so najboljše rezultate dosegli nogometaši NK Domžale. Nogometaši NK Slovan so bili od nogometašev NK Litija boljši v dveh testih, in sicer v vodenju žoge s spremembo smeri (VSS) in teku s spremembo smeri (TSS), v ostalih štirih pa so bili nogometaši NK Litija boljši od nogometašev NK Slovan.

30

Čuček (2011) je v svojem raziskovalnem delu primerjal motorične in funkcionalne sposobnosti nogometašev (starih 12 let) NK Maribor, NK Jarenina in NK Malečnik z uspešnostjo v igri. Njegov glavni cilj je bil ugotavljanje statistično pomembnih razlik med tremi klubi v posameznem testu in ugotavljanje povezanosti testiranih sposobnosti s kriterijem ocen iz igre. Za izvedbo testiranja je uporabil naslednjo baterijo testov: tri teste osnovnih motoričnih sposobnosti (Š60M, Š20M, SDM), tri teste nogometnih motoričnih sposobnosti (TSS, VSS, KP) in test funkcionalnih sposobnosti (TST). Uspešnost v testih je primerjal z oceno iz igre. Ugotovil je, da so nogometaši NK Maribor v vseh testih v povprečju boljši od nogometašev NK Jarenina in NK Malečnik. Nogometaši NK Malečnik so v povprečju boljši od nogometašev NK Jarenina v Š20M in TST, v preostalih testih pa so nogometaši NK Jarenina boljši od nogometašev NK Malečnik. Zgolj dva testa, in sicer VSS in KP, pa sta statistično značilno vplivala na kriterij ocen iz igre. Kupčič (2014) je primerjal motorične in funkcionalne sposobnosti nogometašev znotraj Gimnazije Šiška, in sicer med izbranci slovenske reprezentance in ostalimi dijaki. Vzorec merjencev je predstavljalo 71 nogometašev od 1. do 4. letnika, od tega je bilo 26 dijakov članov slovenske reprezentance, 45 pa ostalih dijakov nogometnega oddelka Šiška. Za testiranje je uporabil pet testov motoričnih sposobnosti in en test funkcionalnih sposobnosti. Rezultati so pokazali, da je pri testih SDM, Š20M, KP in TSS, prišlo do statistično značilnih razlik v korist reprezentantov. V testih VSS in TST pa ni bilo statistično značilnih razlik.

31

3 CILJI IN HIPOTEZE

V diplomskem delu smo si za raziskovanje zastavili naslednje cilje:  z izbrano baterijo testov izmeriti določene motorične in funkcionalne sposobnosti selekcije kadetov (U17) NK Celja, NK Brava in NŠ Robert Koren Dravograd,  preučiti rezultate z opisno statistiko in testirati normalnost porazdelitve,  primerjati izmerjene rezultate vseh treh moštev in ugotoviti, če so razlike med klubi v testih statistično značilne v korist ekipe, ki je osvojila največje število točk v prvenstvu,  ugotoviti, ali so razlike med klubi v testih statistično značilne v korist ekipe, ki prihaja iz regije z največjim številom dijakov.

Skozi diplomsko delo bomo preverjali naslednje hipoteze:

 H01: Rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Celja se v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NK Brava.

 H02: Rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Brava se v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NŠ Roberta Korena Dravograd.

 H03: Rezultati merjencev v vseh motoričnih in funkcionalnih spremenljivkah statistično značilno ne odstopajo od normalne porazdelitve.

 H04: V testu skok v daljino (SDM) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H05: V testu skok v daljino (SDM) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

 H06: V testu hiter tek s spremembo smeri (TSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H07: V testu hiter tek s spremembo smeri (TSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

 H08: V testu kombinirani polkrog (KP) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H09: V testu kombinirani polkrog (KP) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

32

 H010: V testu vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H011: V testu vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

 H012: V testu šprint 60 m (Š60) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H013: V testu šprint 60 m (Š60) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

 H014: V testu trajajoči sem in tja tek (TST) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

 H015: V testu trajajoči sem in tja tek (TST) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena.

 H016: Klub Osrednjeslovenske regije se v povprečju rezultatov merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti ne razlikuje od rezultatov kluba Savinjske regije, ta pa ne od rezultatov kluba Koroške regije.

33

4 METODE DELA

4. 1 VZOREC MERJENCEV

V vzorec merjencev sem vključil 61 nogometašev (selekcija kadetov); 20 nogometašev NK Brava, 28 nogometašev NK Celje in 13 nogometašev NŠ Robert Koren Dravograd. Vsi trije klubi so v sezoni 2013/2014 nastopali v 1. Slovenski kadetski ligi. Klub NK Celje je osvojil 51 točk (5. mesto), NK Bravo 41 točk (8. mesto) in NŠ Robert Koren 10 točk (16. mesto).V končnem vzorcu imamo nogometaše, ki so opravili vse ponovitve v vseh testih, ki jih namerava zajemati diplomsko delo (5 motoričnih oziroma gibalnih testov in 1 funkcionalen test). Z namenom testiranja so bili seznanjeni igralci in trenerji, morali pa so izpolnjevati naslednje pogoje: - redno trenirati vsaj 3 leta, - redno trenirati vsaj trikrat na teden po 90 minut, - izvajati testiranje nepoškodovani in zdravi, - opraviti vse ponovitve v vseh testih, - prostovoljno sodelovati.

4. 2 VZOREC SPREMENLJIVK

Za izvedbo testiranja smo uporabili baterijo testov, ki je že bila uporabljena v podobnih raziskavah. Uporabili smo pet testov gibalnih sposobnosti in en test, ki kaže funkcionalne sposobnosti. Teste, ki smo jih uporabili v raziskavi, se uporablja predvsem v reprezentančnih selekcijah in v veliki večini dobro organiziranih klubih, katerih delo je sistematično.

Tabela 1 Testi gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. IME TESTA PODROČJE MERJENJA Skok v daljino z mesta - SDM Eksplozivna moč (osnovna motorika - odrivna moč) Hiter tek s spremembo smeri - TSS Hitrost krivočrtnega teka (nogometna motorika) Kombinirani polkrog - KP Hitrost vodenja žoge (nogometna motorika) Vodenje žoge s spremembo smeri - VSS Hitrost vodenja žoge (nogometna motorika) Šprint 60 metrov - Š60 Eksplozivna moč (osnovna motorika - hitrost) Trajajoči sem in tja tek - TST Aerobno-anaerobna vzdržljivost (funkcionalne sposobnosti)

Tabela 1 prikazuje baterijo testov, ki smo jo pri izvedbi testiranj uporabili in njihovo področje merjenja.

34

4.2.1 OPIS TESTOV MOTORIČNIH OZ. GIBALNIH SPOSOBNOSTI

1. Skok v daljino z mesta – SDM

Število merjencev: 1

Prostor: Prostor, kjer so ravna tla minimalnih razsežnosti 2 x 5 metra.

Rekviziti: Merilna preproga ali merilni trak

Naloga: Merjenec stopi na začetek merilnega traku, tako da ima obe stopali vzporedni (sonožno). V kolikor uporabljamo merilno preprogo, merjenec stopi na posebej označeno mesto, ki je na merilni preprogi. Po začetnem položaju lahko merjenec niha v kolenih gor in dol ali pa se dviga na prste. Prepovedano mu je napraviti poskok pred odrivom. Prav tako lahko zamahuje z rokami. Merjenec se sonožno odrine iz začetnega položaja in poizkuša doseči čim daljšo dolžino.

Merjenje: Dolžino skoka v daljino meri en merilec. Rezultat odčita iz merilnega traku oziroma merilne preproge, tako da upošteva odtis pete tiste noge, ki je bližje začetnemu odrivnemu mestu. Rezultat merilec zapiše do centimetra natančno. V kolikor merjenec naredi dvojni odriv na mestu pred skokom, s prsti prestopi odrivno črto, se ne odrine sonožno, se pri doskoku dotakne z rokami mesta za svojimi petami ali pade na zadnjo plat pri skoku, se skok šteje kot nepravilen in ga mora merjenec ponavljati.

Navodila merjencu: Nalogo prikažemo merjencem z demonstriranjem, hkrati pa izdajamo navodila pravilne izvedbe. »Naloga skoka v daljino je namenjena meritvi vaših skakalnih sposobnosti. Postavite se v takšen začetni položaj (demonstracija) in s sonožnim odrivom poizkusite skočiti kar se da daleč v smeri merilnega traku oz. merilne preproge. Pazite tudi, da doskočite na obe nogi. V kolikor bo skok nepravilen, boste morali skok ponoviti.«

Položaj merilca: Merilec je približno 0,5 metrov od merilne preproge in pred merjencem.

Predhodni poskusi: Da, en.

Število ponovitev: 3.

Sposobnost: Osnovna motorika-eksplozivna moč-odrivna moč. (Pocrnjič, 2001, str. 9)

35

2. Hiter tek s spremembo smeri – TSS

Število merjencev: 1

Rekviziti: Meter, 10 stožcev, štoparica.

Prostor: Prostor minimalnih dimenzij 12 x 10 metrov. Lahko izvajamo na prostem ali pa v zaprtem prostoru. Pomembno je, da so tla ravna. V prostoru postavimo stožce na naslednji način: 2 stožca za štart, sledijo si stožci 3 metre naprej, 2 metra desno, 2 metra naprej, 5 metrov levo, 3 metre naprej, 3 metre desno in še 2 metra naprej, kjer postavimo zadnja dva stožca, ki označujeta ciljno črto.

Slika 4. Prikaz testa hiter tek s spremembami smeri – TSS (Pocrnjič, 2001, str. 25).

Iz Slike 4 je razvidna postavitev testa imenovanega hiter tek s spremembo smeri- TSS.

Naloga: Merjenec stoji za štartno črto, in sicer nekoliko bolj na levi strani, tako da je bližje levemu stožcu. Na štartni signal merjenec teče čim hitreje 3 metre naravnost do prvega stožca, zavije v desno smer, teče 2 metra do naslednjega stožca, zavije levo, teče naslednja 2 metra do naslednjega in zavije levo, nato teče 5 metrov do četrtega stožca, zavije desno, teče 3 metre naravnost do petega stožca, zavije desno, teče 3 metre do šestega stožca, zavije levo in nato steče še naravnost proti ciljnima stožcema, ki sta od zadnjega stožca oddaljena 2 metra. Pomembno je, da teče po zunanji strani stožcev. Naloga se zaključi, ko merjenec steče skozi ciljna dva stožca.

Merjenje: Končni rezultat merimo v sekundah, do desetinke sekunde natančno. V kolikor merjenec nepravilno izvede nalogo, jo mora ponoviti.

Navodila merjencu: Nalogo prikažemo merjencem z demonstriranjem, hkrati pa izdajamo navodila za pravilno izvedbo. »Naloga hiter tek s spremembo smeri je namenjena meritvi vaših sposobnosti hitrega teka, pri čemer morate kar se da hitro spreminjati smer pod pravim kotom. Začnete tako, da se postavite med začetna dva stožca in na moj štartni znak pretečete

36 vse stožce po zunanji strani kar se da hitro. Naloga je zaključena, ko preidete skozi zadnja dva postavljena stožca.«

Položaj merilca: Stoji pred merjencem kakšen meter pred njim. Po uspešnem štartu se poizkuša čim hitreje pomakniti do ciljnih stožcev, da lahko natančneje vidi, kdaj merjenec preide cilj.

Predhodni poizkusi: Da, en.

Število uspešnih ponovitev: 3.

Sposobnost: Hitrost krivočrtnega teka – nogometna motorika (Pocrnjič, 2001, str. 25).

3. Kombinirani polkrog – KP

Število merilcev: 1.

Rekviziti: 7 stojal, meter (9,15 m + 50 cm), koničasta kovinska palica, 2 žogi, bel prah.

Prostor: Prostor dimenzij 25 x 20 metrov. Na tla, ki morajo biti ravna, narišemo polkrog s premerom 9,15 metrov. Lahko uporabimo tudi krog, ki je zarisan na sredini nogometnega igrišča. V podaljšku polmera kroga na obeh straneh je zarisana dvometrska črta. Na polkrogu nato postavimo stojala, in sicer v naslednjem vrstnem redu:

 Stojali A in G postavimo na sečišče kroga s srednjo črto.  Stojalo C postavimo na vrh polkroga oziroma pravokotno nad središčem polkroga.  Stojali B in D postavimo 7,1 metra desno oziroma levo od stojala C po krožnici.  Stojalo F postavimo na polovici razdalje med D in G.  E stojalo pa postavimo 2 metra od stojala F v notranjost polkroga, in sicer tako, da je vzporedno s središčnico.

Slika 5. Prikaz testa kombinirani polkrog – KP (Pocrnjič, 2001, str. 26).

37

Slika 5 prikazuje postavitev in organizacijo testa imenovanega kombinirani polkrog- KP.

Naloga: Merjenec je z žogo približno 20 centimetrov za štartno črto. Na štartni signal udari žogo med stojala C in D in steče po zunanji strani stojal v smeri krožnice. Prevzame žogo in jo vodi okoli stojal D, E, F in G. Ko zaobide stojalo G, si ponovno udari žogo med C in B stojalo in zopet steče po zunanji strani stojal v smeri krožnice, kjer prevzame žogo in jo z vodenjem pripelje čez ciljno črto.

Merjenje: Rezultat merimo do desetinke sekunde natančno in ga zapisujemo v sekundah. Štoparico sprožimo v trenutku štartnega signala in jo ustavimo, ko merjenec preide ciljno črto v vodenju. V kolikor merjenec napravi napako, prekinemo nalogo in se poizkus ponovi.

Navodilo merjencu: Nalogo pokažemo merjencu z demonstriranjem, hkrati pa navajamo navodila za pravilno izvedbo naloge. »Z nalogo kombinirani polkrog bomo ugotovili vašo sposobnost hitrega vodenja žoge. Nalogo je seveda potrebno izvesti kar se da hitro, pri tem pa bodite pozorni predvsem na natančnost udarjanja žoge in da bo vse izvedeno z občutkom. Na štartu se postavite tako (pokažemo), udarite žogo z občutkom med C in D stojalo in hitro stečete v smeri krožnice po zunanji strani stojal. Nato prevzamete žogo in jo vodite okoli naslednjih stojal. Ko obidete zadnje stojalo, žogo ponovno udarite med B in C stojalo ter ponovno stečete v smeri krožnice po zunanji strani stojal. Po prevzemu žoge jo morate voditi čez ciljno črto. V kolikor bo med izvajanjem prišlo do napake, vas bom ustavil in nalogo boste začeli ponovno.«

Položaj merilca: Merilec stoji ob merjencu in znotraj polkroga. Po štartu merjenca se merilec pomakne do zadnjega stojala in v kolikor je potrebno, izdaja navodila merjencu in ga nekoliko usmerja. Ko merjenec obide zadnje stojalo, se vrne nazaj k štartnemu stojalu, da lahko natančneje odmeri čas merjenca, ko ta preide ciljno črto.

Predhodni poizkusi: Da, en.

Število uspešnih ponovitev: 3.

Sposobnost: Hitrost vodenja žoge – nogometna motorika (Pocrnjič, 2001, str. 26)

4. Vodenje žoge s spremembo smeri – VSS

Število merilcev: 1.

Rekviziti: štoparica, 2 žogi, 10 stožcev, meter.

Prostor: Velikost prostora mora imeti dimenzije najmanj 12 x 10 metrov. V prostor, ki mora imeti ravna tla, postavimo stožce v sledečem vrstnem redu: 2 štartna stožca, nato 3. stožec 3 metre naprej, 4. stožec dva metra desno, 5. stožec 2 metra naprej, 6. stožec 5 metrov levo, 7. stožec 3 metre naprej, 8. stožec 3 metre desno in zadnja dva stožca 2 metra naprej, ki sta hkrati tudi ciljna črta.

38

Slika 6. Prikaz testa vodenje žoge s spremembo smeri – VSS (Pocrnjič, 2001, str. 30).

Slika 6 prikazuje postavitev testa imenovanega vodenje žoge s spremembo smeri- VSS.

Naloga: Merjenec se postavi za prva dva stožca, ki označujeta štart. Postavi se nekoliko bolj k levemu stožcu. Po štartnem signalu prične kar se da hitro voditi žogo. Najprej 3 metre naprej do prvega stožca, zavije desno, vodi žogo 2 metra do drugega stožca, zavije levo, vodi žogo 2 metra do naslednjega, zavije levo, kjer ga čaka 5-metrska razdalja do sledečega stožca, pri tem zavije desno, vodi 3 metre v smeri naprej, zavije desno pri stožcu nato vodi še 3 metre in pri stožcu zavije levo kjer nato vodi žogo skozi zadnja dva stožca, ki hkrati označujeta ciljno črto in konec naloge. Pomembno je, da z vodenjem žoge stožce obide po zunanji strani. V primeru napake merilec merjenca ustavi in mora nalogo ponoviti.

Merjenje: Rezultat merimo v sekundah in sicer do desetinke sekunde natančno.

Navodilo merjencu: Nalogo prikažemo merjencu z demonstriranjem naloge, hkrati pa izdajamo navodila za pravilno izvedbo. »Z izvedbo vodenja žoge s spremembo smeri bomo izmerili vašo sposobnost hitrega vodenja žoge. Postavite se za prva stožca nekoliko pomaknjeni k levemu (pokažemo). Na moj štartni signal začnete z izvajanjem naloge. Nalogo poizkušate izvesti po svojih najboljših sposobnostih. Enostavno vodite žogo tako, da obidete stožce po njihovi zunanji strani (pokažemo). Čas merjenja se ustavi v trenutku, ko žogo v vodenju pripeljete skozi zadnja dva stožca.«

Položaj merilca: Merilec stoji pri prvih dveh stožcih nekoliko stran od merjenca, da ga ne ovira. Po štartu se merilec v nekoliko pospešenem gibanju pomakne do zadnjih dveh stožcev, da lažje vidi, kdaj merjenec preide skozi zadnja dva stožca. Merilec je od poligona odmaknjen toliko, da merjenca ne ovira.

Predhodni poizkusi: Da, en.

Število uspešnih ponovitev: 3.

Sposobnost: Hitrost vodenja žoge – nogometna motorika (Pocrnjič, 2001, str. 30).

39

5. Šprint 60 metrov – Š60

Število merilcev: 1.

Rekviziti: štoparica, piščalka, meter.

Prostor: Prostor minimalnih dimenzij 75 x 3 metre. Označimo razdaljo 60 metrov.

Naloga: Merjenec se postavi za štartno črto. Po štartnem signalu poizkuša čim hitreje preteči razdaljo 60 metrov. Naloga se konča, ko merjenec preteče ciljno črto.

Merjenje: Rezultat zapisujemo v sekundah in sicer do stotinke sekunde natančno. V kolikor je štart merjenca nepravilen (prehiter), mora merjenec nalogo ponoviti.

Navodilo merjencu: Nalogo demonstriramo in podamo pomembna navodila. »Z nalogo šprinta na 60 metrsko razdaljo bomo ugotavljali vašo sposobnost hitrega teka oz. šprinta. Postavite se za štartno črto. Začetni položaj je visok štart (pokažemo). Po štartnem signalu poizkušajte kar se da hitro preteči določeno razdaljo. Pomembno je, da poizkušate celotno razdaljo preteči v maksimalnem teku in ne začnete zmanjševati hitrosti dokler ne preidete ciljne črte.«

Položaj merilca: Merilec stoji na ciljni črti s štoparico in piščalko, s katero da merjencu štartni signal. Po opravljeni nalogi zapiše rezultat.

Predhodni poizkusi: Ne.

Število uspešnih ponovitev: 3.

Sposobnost: Eksplozivna moč – osnovna motorika (Pocrnjič, 2001, str. 29).

4.2.2 OPIS TESTA FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI

1. Trajajoči sem in tja tek – TST

Število merjencev: 3.

Rekviziti: Radio za predvajanje kasete, avdio kaseta z navodili, meter, 4 podstavki.

Prostor: Del nogometnega igrišča ob srednji in zunanji črti minimalnih dimenzij 20 x 10 metrov.

Naloga: Pričetek testa se začne z malo hitrejšo hojo in konča z zelo hitrim tekom. Merjenci premagujejo razdaljo 20 metrov. Tečejo do označbe, ki označuje to razdaljo, se obrnejo in tečejo nazaj. To ponavljajo v tempu, ki ga narekuje zvočni signal na radiu. Ritem je vedno hitrejši, tako da le redko komu uspe izvesti test do konca. Stopnja, na kateri merjenec ne more več slediti narekovanemu ritmu, določa njegovo aerobno-anaerobno vzdržljivost.

40

Slika 7. Prikaz testa trajajoči sem in tja tek – TST (Pocrnjič, 2001, str. 35).

Iz Slike 7 je razviden potek testa imenovanega trajajoči sem in tja tek- TST.

Merjenje: Test lahko opravlja večje število merjencev. Pomembno je, da ima vsak merjenec dober meter prostora, saj to zmanjša možnost oviranja merjencev med seboj med samo izvedbo testa. Najpomembneje je, da si merilci in merjenci zapomnijo stopnjo. Merilci morajo nadzorovati merjence zelo natančno in jih po potrebi opozarjati na nepravilnosti izvedbe. V kolikor merjenec ni sposoben slediti ritmu, pa še vseeno vztraja, ga je potrebno izločiti. Rezultat merjenca je zadnja stopnja, ki jo je še uspel preteči. Pri testu je potrebno meriti tudi utrip srca, zato jih predhodno naučimo, kako si izmerijo srčni utrip sami, brez pomoči merilnika srčne frekvence.

Navodila merjencem: Merjencem podamo pomembna navodila, ki omogočajo kar se da korektno izvedbo testa. »Z izvedbo naloge trajajoči sem in tja tek bomo dobili podatke o vaši aerobno-anaerobni vzdržljivosti. Test izvajamo tako, da tečemo od črte do črte, ki sta na razdalji 20 metrov. Tempo teka si morate uravnavati tako, da boste pretekli na en oziroma drug konec proge, ko boste zaslišali zvočni signal, ki se bo predvajal na radiu. Z nogo se dotaknite črte na koncu proge, se obrnite in stecite v drugo smer. Na začetku bo hitrost tempa majhna, nato pa se bosta tempo in hitrost vsako minuto povečevala. Cilj testa je, da sledite tempu oziroma ritmu toliko časa, kolikor zmorete. Ko boste začutili, da tempa ne dohajate več, se ustavite. V kolikor se ne čutite sposobni izvajati testa še eno minuto, se prav tako ustavite. Takoj ko se ustavite, si zapomnite številko na posnetku, kar je vaš rezultat. Po končanem testu si takoj izmerite tudi srčni utrip«.

41

Položaj merilca: Merilci se postavijo za merjence približno 1,5 metra za štartno črto, se enakomerno razporedijo glede na število merjencev, za katere so se v predhodnem dogovoru dogovorili, da jih bodo spremljali. Vsak merilec po štartu nato spremlja svoje merjence, natančno posluša piske, imenovanje stopenj in je pozoren, da mu merjenci ne zamujajo preveč na obratih. Merilec spodbuja merjence. Takoj ko merjenec ne sledi več narekovanemu ritmu, ga prekine in opozori, da si izmeri utrip srca.

Predhodni poskusi: Ne.

Število uspešnih ponovitev: 1.

Sposobnost: Aerobno-anaerobna vzdržljivost (Pocrnjič, 2001, str. 35).

42

5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Zbrani podatki so bili obdelani s statističnim programom IBM SPSS Statistics 22. Pri obdelavi podatkov smo uvodoma predstavili opisno statistiko (povprečja in standardni odklon) za posamezne spremenljivke. Pregledali smo tudi koeficienta asimetrije in sploščenost vključenih spremenljivk. Pri skoraj vseh spremenljivkah sta se koeficienta gibala znotraj intervala, kar pomeni, da porazdelitev podatkov statistično značilno ne odstopa od normalne porazdelitve, zato smo v nadaljevanju za preverjanje hipotez uporabili parametrične teste (t-test in ANOVA). Za ugotavljanje značilnega odstopanja od normalne porazdelitve za vse vključene spremenljivke smo uporabili še Kolmogorov-Smirnov test, s katerim smo za vsako spremenljivko testirali, ali njena porazdelitev statistično značilno odstopa od normalne porazdelitve.

Definicija nekaterih statističnih parametrov po Sagadinu (2003): M - povprečje ali enostavna aritmetična sredina je količnik med vsoto vrednosti vseh enot v populaciji in številom enot populacije.

As - asimetričnost krivulje. Lahko je asimetrija v levo ali asimetrija v desno. Pove nam, kako frekvence padajo proti levi in desni od središča zgostitve.

Spl - sploščenost krivulje meri koničastost oziroma ostrost vrha krivulje. Primerjamo jo s sploščenostjo normalne porazdelitve. Krivulja je lahko koničasta, normalna ali sploščena.

Asimetričnost in sploščenost sta podatka, ki sta pomembna za oceno in razlago porazdelitve rezultatov. Njuna mejna vrednost je -0,5–0,5. V kolikor je krivulja asimetrična, je večji del merjencev dosegel boljše (pri časovnih testih je koeficient pozitiven, pri metričnih pa negativen) oziroma slabše rezultate (pri časovnih testih je koeficient negativen, pri metričnih pa pozitiven). Bližje kot je koeficient ničli, bolj simetrična in normalna je krivulja.

Značilnost porazdelitve rezultatov, ki pove, kako so rezultati razpršeni, imenujemo sploščenost. Če se rezultati na katerem mestu kopičijo, krivulja doseže konico. Bolj kot je rezultat sploščenosti pozitiven, večja in bolj izrazita je konica krivulje; bolj kot je rezultat negativen, bolj je krivulja sploščena. Tudi vrednost standardnega odklona nam lahko pove o sploščenosti porazdelitve. Večji kot je standardni odklon, bolj sploščena je porazdelitev. Z manjšanjem tega pa porazdelitev prehaja v vedno bolj koničasto.

SD - standardni odklon je statistični kazalec, ki je uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot okoli aritmetične sredine. Torej večji kot je standardni odklon, v večjem obsegu so vrednosti razpršene okoli aritmetične sredine. p K-S - statistična značilnost vrednosti testa Kolmogorov-Smirnov. Z njim preverjamo odstopanja od normalnosti porazdelitve podatkov. V kolikor je vrednost p K-S večja od 0,05, je porazdelitev rezultatov normalna.

43

5.1 OPISNA STATISTIKA

Tabela 2 Osnovni statistični parametri rezultatov v izbranih spremenljivkah ločeno po ekipah. Povprečje Standardni Minimum Maksimum Asimetričnost Sploščenost

(M) odklon (SD) (Min) (Max) (AS) (Spl) Tek na 60 m (Š60) NŠ Robert Koren 8,17 0,27 7,65 8,62 -0,17 -0,07 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N = 20) 8,24 0,41 7,57 8,95 0,16 -1,03 NK Celje (N = 28) 8,04 0,31 7,49 8,63 0,27 -0,78 Skok v daljino (SDM) NŠ Robert Koren 224,00 14,34 208,00 256,00 0,78 0,33 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N = 20) 237,20 18,77 203,00 270,00 -0,30 -0,21 NK Celje (N = 28) 237,07 13,91 208,00 280,00 0,72 2,37 Tek s spremembo smeri (TSS) NŠ Robert Koren 6,34 0,24 5,90 6,70 -0,32 -0,33 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N = 20) 6,44 0,17 6,06 6,69 -0,73 0,26 NK Celje (N = 28) 6,11 0,18 5,81 6,61 0,74 1,22 Vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) NŠ Robert Koren 8,81 0,55 7,89 9,42 -0,45 -1,42 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N = 20) 8,65 0,28 8,13 9,19 -0,06 -0,51 NK Celje (N = 28) 8,29 0,56 7,47 9,41 0,45 -0,93 Trajajoči sem in tja tek (TST) NŠ Robert Koren 11,73 1,01 10,00 13,50 0,17 -0,41 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N = 20) 12,50 1,19 10,60 14,30 -0,18 -1,09 NK Celje (N =28) 11,89 1,20 10,00 14,00 0,06 -0,95 Kombinirani polkrog NŠ Robert Koren 17,66 1,35 16,05 21,04 1,26 2,15 Dravograd (N = 13) NK Bravo (N =20) 16,27 1,53 14,88 22,09 3,12 11,82 NK Celje (N = 28) 16,61 0,87 15,55 18,64 0,96 0,02

V tabeli 2 so predstavljene opisne statistike za vse uporabljene teste, ločeno po ekipah. Izračunali smo povprečno vrednost, standardni odklon, minimum, maksimum ter koeficienta asimetrije in sploščenosti. Iz tabele je razvidno, da je pri testu Š60 najboljši rezultat dosegel igralec NK Celje, in sicer 7,49 sekunde, najslabši rezultat pa igralec NK Bravo, in sicer 8,95 sekunde. Koeficient asimetričnosti je pri NK Bravo in NK Celje pozitiven, pri NŠ Robert Koren Dravograd pa negativen, ampak je pri vseh znotraj mejne vrednosti 0,5, kar pomeni, da

44 so merjenci dosegali rezultate znotraj povprečja celotnega vzorca. Koeficient sploščenosti je pri vseh treh klubih negativen. Znotraj mejne vrednosti je zgolj pri ekipi NŠ Robert Koren Dravograd (-0,07). Ekipi NK Celje (-0,78) in NK Bravo (-1,03) imata koeficient sploščenosti izven mejne vrednosti, kar kaže na veliko razpršenost rezultatov izbranih merjencev.

Pri testu SDM je najboljši rezultat dosegel igralec NK Celje, in sicer 280 centimetrov, najslabšega pa sta dosegla igralca NK Bravo in NŠ Robert Koren Dravograd, in sicer 208 centimetrov. Koeficient asimetričnosti je pri NŠ Robert Koren Dravograd (0,78) in NK Celje (0,72) pozitiven in je zunaj mejnih vrednosti. Asimetrija v desno pri teh dveh klubih pomeni, da je večji del merjencev dosegal slabše rezultate od povprečja celotnega vzorca. Koeficient asimetričnosti pri NK Bravo (-0,30) je nekoliko asimetričen v levo, ampak znotraj mejnih vrednosti asimetrije. Rezultat koeficienta sploščenosti je izven mejnih vrednosti zgolj pri ekipi NK Celje (2,37), kar nakazuje na zelo majhno razpršenost rezultatov in na koničasto krivuljo. Pri ostalih dveh klubih je sicer koeficient sploščenosti nekje negativen (NK Bravo - 0,21), drugje pa pozitiven (NŠ Robert Koren Dravograd 0,33), ampak je znotraj mejne vrednosti.

Najboljši čas pri testu TSS je dosegel igralec ekipe NK Celja, in sicer 5,81 sekunde, najslabšega pa je dosegel igralec NŠ Robert Koren Dravograd, in sicer 6,70 sekunde. Koeficient asimetričnosti je pri NK Celje pozitiven (0,74) in presega mejne vrednosti, kar pomeni, da je asimetrija v desno in da je večji del merjencev tega kluba dosegel boljše rezultate od povprečja celotnega vzorca. Pri ostalih dveh ekipah je koeficient negativen, vendar je samo pri ekipi NŠ Robert Koren Dravograd (-0,32) znotraj mejnih vrednosti. Pri ekipi NK Bravo je rezultat koeficienta asimetričnosti prav tako negativen (-0,73), kar pomeni asimetričnost v levo in dokaz, da je večina merjencev dosegala slabše rezultate od samega povprečja. Koeficient sploščenosti je pri NŠ Robert Koren Dravograd negativen (-0,33), pri NK Bravo pa pozitiven (0,26), vendar sta oba rezultata znotraj mejne vrednosti. Pri NK Celje pa lahko iz rezultata koeficienta sploščenosti (1,22) razberemo, da je krivulja koničasta, razpršenost rezultatov pa je majhna.

Test VSS je z najboljšim časom opravil igralec NK Celje, in sicer 7,47 sekunde, najslabši rezultat pa je dosegel igralec NŠ Robert Koren Dravograd, in sicer 9,42 sekunde. Koeficient asimetričnosti je pri ekipi NK Celje pozitiven (0,45), pri ekipah NŠ Robert Koren Dravograd (-0,45) in NK Celje (-0,06) pa negativen, vendar je pri vseh znotraj mejnih vrednosti. To seveda nakazuje na to, da so merjenci dosegali rezultate znotraj povprečja celotnega vzorca. Koeficient sploščenosti je negativen pri vseh treh ekipah (NŠ Robert Koren Dravograd -1,42; NK Bravo -0,51; NK Celje -0,95). Prav tako je pri vseh treh ekipah zunaj mejnih vrednosti, kar pomeni, da so krivulje sploščene, rezultati pa razpršeni, pri nekaterih manj, pri drugih bolj.

45

Pri testu TST, ki je namenjen preverbi vzdržljivosti, je najboljše rezultat dosegel igralec NK Bravo, in sicer 14,30 ponovitve, najslabšega pa igralec NŠ Robert Koren Dravograd, in sicer 13,50 ponovitve. Koeficient asimetričnosti je negativen zgolj pri ekipi NK Bravo (-0,18), pri ekipah NŠ Robert Koren Dravograd (0,17) in NK Celje (0,06) pa pozitiven. Pri vseh treh ekipah je rezultat znotraj mejnih vrednosti, kar pomeni, da so merjenci dosegali rezultate znotraj povprečja celotnega vzorca. Koeficient sploščenosti je pri vseh treh ekipah negativen in je v intervalu mejnih vrednosti zgolj pri ekipi NŠ Robert Koren Dravograd (-0,41). Pri ekipah NK Bravo (-1,09) in NK Celje (-0,95) je izven mejnih vrednosti, kar pomeni, da je pri obeh ekipah krivulja sploščena in da so rezultati razpršeni, pri ekipi NK Bravo še nekoliko bolj.

Iz Kluba NK Bravo prihajata merjenca, ki sta dosegla najboljši in najslabši rezultat pri testu KP. Najboljše izmerjen čas je bil 14,88 sekunde, najslabši pa 22,09 sekunde. Koeficient asimetričnosti je pri vseh treh ekipah pozitiven. Prav tako je pri vseh treh ekipah izven mejnih vrednosti asimetričnega koeficienta, in sicer NŠ Robert Koren Dravograd 1,26, NK Bravo 3,12 ter NK Celje 0,96. Pri vseh ekipah je vidna asimetrija v desno, najbolj pa pri NK Bravo. Iz teh rezultatov lahko trdimo, da je večina merjencev dosegala boljše rezultate od povprečja celotnega vzorca. Koeficient sploščenosti je znotraj mejne vrednosti zgolj pri NK Celje (0,02). Pri vseh ekipah je pozitiven, vendar pa je pri ostalih dveh ekipah izven mejnih vrednosti (NŠ Robert Koren Dravograd 2,15; NK Bravo 11, 82). Izpostaviti velja rezultat NK Bravo, kjer rezultat koeficienta 11,82 nakazuje na zelo koničasto krivuljo in na majhno razpršenost samih rezultatov.

5.2 ANALIZA HIPOTEZ

Uvodoma bomo s t-testom za dva neodvisna vzorca preverili, ali obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rezultatu NK Bravo in NK Celje za posamezni test, sledi analiza razlik v povprečjih med NK Bravo in NŠ Robert Koren Dravograd. Nadalje bomo preverili hipotezo (H01), ki predvideva, da se rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Celja v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NK Brava, in hipotezo (H02), ki predvideva, da se rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Brava v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NŠ Roberta Korena Dravograd.

46

H04: V testu skok v daljino (SDM) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 3 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu skok v daljino z mesta. M (povprečje) SD df t p Skok v daljino z mesta 46 0,027 0,978 NK Bravo (N = 20) 237,20 18,77 NK Celje (N = 28) 237,07 13,91

Tabela 3 prikazuje rezultate skoka v daljino z mesta med kluboma NK Bravo in NK Celje. Nogometaši NK Bravo so dosegli povprečen rezultat 237,20 centimetrov, nogometaši NK Celje pa 237,07 centimetrov. T-test za dva neodvisna vzorca je pokazal, da razlika med preučevanima skupinama ni statistično značilna (p>0,05). Hipotezo (H04) lahko sprejmemo.

H05: V testu skok v daljino (SDM) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

Tabela 4 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu skok v daljino z mesta. M (povprečje) SD df t p Skok v daljino z mesta 31 -2,155 0,039 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 224,00 14,34 NK Bravo (N = 20) 237,20 18,77

Tabela 4 prikazuje rezultate testa skok v daljino z mesta med kluboma NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo. Nogometaši NK Bravo so dosegli nekoliko višji povprečni rezultat (237,20 centimetrov) v primerjavi z ekipo NŠ Robert Koren Dravograd, ki dosega povprečni rezultat 224,00 centimetrov. Rezultati t-testa za dva neodvisna vzorca kažejo, da med skupinama obstaja statistično značilna razlika v povprečnem rezultatu skoka v daljno z mesta (p<0,05). Hipotezo (H05) zavrnemo.

47

Slika 8. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu skok v daljino z mesta (osebni arhiv).

Slika 8 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu skok v daljino z mesta. Razvidno je, da ekipa NŠ Robert Koren Dravograd v povprečju dosega slabše rezultate od preostalih dveh klubov, med katerima je razlika zanemarljiva.

H06: V testu hiter tek s spremembo smeri (TSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 5 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu tek s spremembo smeri. M (povprečje) SD df t p Tek s spremembo smeri 46 6,391 0,000 NK Bravo (N = 20) 6,44 0,17 NK Celje (N = 28) 6,11 0,18

Tabela 5 prikazuje rezultate v testu tek s spremembo smeri med kluboma NK Bravo in NK Celje. Nekoliko nižji (boljši) rezultat so dosegli nogometaši NK Celje in znaša 6,11 sekund. Nogometaši NK Bravo so v povprečju dosegli rezultat 6,44 sekund. T-test, s katerim ugotavljamo, ali je ta razlika statistično značilna, je pokazal, da statistično značilna razlika obstaja, saj je p<0,05. Hipotezo (H06) zavrnemo.

48

H07: V testu hiter tek s spremembo smeri (TSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

Tabela 6 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu tek s spremembo smeri. M (povprečje) SD df t p

Tek s spremembo smeri 31 -1,358 0,184 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 6,34 0,24 NK Bravo (N = 20) 6,44 0,17

Tabela 6 prikazuje rezultate v testu tek s spremembo smeri med kluboma NŠ Robert Koren in NK Bravo.Pri tem testu so nogometaši NŠ Robert Koren Dravograd dosegli povprečen rezultat 6,34 sekunde, nogometaši NK Bravo pa 6,44 sekunde. Razlika med ekipama v povprečnem doseženem rezultatu ni statistično značilna (p>0,05). Hipotezo (H07) sprejmemo.

Slika 9. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipama NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v testu tek s spremembo smeri (osebni arhiv).

Slika 9 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu tek s spremembo smeri. Razvidno je, da ekipa NK Celje v povprečju dosega boljše rezultate od preostalih dveh ekip, med katerima je nekoliko boljše rezultate dosegla ekipa NŠ Robert Koren Dravograd.

49

H08: V testu kombinirani polkrog (KP) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 7 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu kombiniran polkrog. M (povprečje) SD df t p Kombiniran polkrog 46 -0,978 0,333 NK Bravo (N = 20) 16,27 1,53 NK Celje (N = 28) 16,61 0,87

Tabela 7 prikazuje rezultate testa kombiniran polkrog med kluboma NK Bravo in NK Celje. Pri tem testu je opazna le majhna razlika v povprečnem rezultatu testiranih ekip. Nogometaši NK Bravo dosegajo povprečen rezultat 16,27 sekund, ki je nekoliko boljši od rezultata NK Celje in znaša 16,61 sekund. Razlika v povprečnih rezultatih na testu kombiniran polkrog pa ni statistično značilna (p>0,05), kar smo potrdili z uporabo t-testa za dva neodvisna vzorca. Hipotezo (H08) sprejmemo.

H09: V testu kombinirani polkrog (KP) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

Tabela 8 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu kombiniran polkrog. M (povprečje) SD df t p

Kombiniran polkrog 31 2,659 0,012 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 17,66 1,35 NK Bravo (N = 20) 16,27 1,53

Tabela 8 prikazuje rezultate v testu kombiniram polkrog med kluboma NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo. Pri testu kombiniran polkrog je ekipa NK Bravo v povprečju dosegla rezultat 16,27 sekund, ekipa NŠ Robert Koren Dravograd pa 17,66 sekund. S pomočjo t-testa za dva neodvisna vzorca ugotavljamo, da med testiranima ekipama na testu kombiniran polkrog obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rezultatu (p<0,05). Hipotezo (H09) zavrnemo.

50

Slika 10. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipama NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v testu kombinirani polkrog (osebni arhiv).

Slika 10 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu kombiniran polkrog. Razvidno je, da ekipa NK Bravo v povprečju dosega boljše rezultate od preostalih dveh ekip, med katerima je boljše rezultate dosegla ekipa NK Celja.

H010: V testu vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 9 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu vodenje žoge s spremembo smeri. M (povprečje) SD df t p Vodenje žoge s spremembo smeri 46 2,625 0,012 NK Bravo (N = 20) 8,65 0,28 NK Celje (N = 28) 8,29 0,56

Tabela 9 prikazuje rezultate v testu vodnje žoge s spremembo smeri med kluboma NK Bravo in NK Celje. Rezultati testa kažejo, da ima nižji povprečni rezultat ekipa NK Celje (kar pomeni boljši rezultat), ki znaša 8,29 sekund. Nekoliko višji, torej slabši rezultat ima ekipa NK Bravo, ki znaša 8,65 sekund. T-test za dva neodvisna vzorca je pokazal, da med povprečnima rezultatoma ekip na tem testu obstaja statistično značilna razlika (p<0,05). Hipotezo (H010) zavrnemo.

51

H011: V testu vodenje žoge s spremembo smeri (VSS) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

Tabela 10 Primerjava NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu vodenje žoge s spremembo smeri. M (povprečje) SD df t p Vodenje žoge s spremembo smeri 31 1,137 0,264 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 8,81 0,55 NK Bravo (N = 20) 8,65 0,28

Tabela 10 prikazuje rezultate v testu vodenje žoge s spremembo smeri med kluboma NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo. Pri tem testu so nogometaši NK Bravo dosegli nekoliko boljši (torej nižji) povprečni rezultat (8,65 sekund) v primerjavi z nogometaši NŠ Robert Koren Dravograd (8,81 sekund). T-test, s katerim ugotavljamo statistično značilnost razlik v povprečjih, pa je pokazal, da ta razlika ni statistično značilna (p>0,05). Hipotezo (H011) sprejmemo.

Vodenje žoge s spremembo smeri

10,00 8,81 8,65 8,29 8,00

6,00

4,00

2,00

(v sekundah) 0,00 NŠ Robert Koren Dravograd NK Bravo (N=20) NK Celje (N=28) (N=13)

Vodenje žoge s spremembo smeri Ime nogometnega kluba

Slika 11. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu vodenje žoge s spremembo smeri (osebni arhiv).

Slika 11 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu vodenje žoge s spremembo smeri. Razvidno je, da je ekipa NK Celje v povprečju dosegla boljše rezultate od preostalih dveh ekip, med katerima je nekoliko boljše rezultate dosegla ekipa NK Bravo.

52

H012: V testu šprint 60 m (Š60) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 11 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu tek na 60 metrov. M (povprečje) SD df t p Šprint na 60 m 46 1,945 0,058 NK Bravo (N = 20) 8,24 0,41 NK Celje (N = 28) 8,04 0,31

Tabela 11 prikazuje rezultate v testu šprint na 60m med kluboma NK Bravo in NK Celje. Nogometaši NK Bravo dosegajo povprečen rezultat v teku na 60 m, 8,24 sekunde, nogometaši NK Celje pa nekoliko boljšega, in sicer 8,03 sekunde. T-test, s katerim ugotavljamo statistično značilnost razlik v povprečjih za dva neodvisna vzorca, je pokazal, da ta razlika ni statistično značilna (p>0,05). Hipotezo (H012) lahko sprejmemo.

H013: V testu šprint 60 m (Š60) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena Dravograd.

Tabela 12 Primerjava NŠ Robert Koren in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu šprint na 60 metrov. M (povprečje) SD df t p Šprint na 60 m 31 -0,595 0,556 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 8,17 0,27 NK Bravo (N = 20) 8,24 0,41

Tabela 12 prikazuje rezultate testa šprint na 60 m med kluboma NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo. Rezultati teka na 60 m kažejo, da je med ekipo NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo le majhna razlika. Nekoliko boljši povprečni rezultat dosegajo nogometaši NŠ Robert Koren Dravograd (8,17 sekund) v primerjavi z NK Bravo (8,24 sekund). Rezultati t- testa kažejo, da med skupinama ne obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rezultatu pri teku na 60 m (p>0,05). Hipotezo (H013) sprejmemo.

53

Slika 12. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu šprint na 60 metrov (osebni arhiv).

Slika 12 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu šprint na 60 metrov. Razvidno je, da je ekipa NK Celje v povprečju dosegla boljše rezultate od preostalih dveh ekip, med katerima je nekoliko boljše rezultate dosegla ekipa NŠ Robert Koren Dravograd.

H014: V testu Trajajoči sem in tja tek (TST) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Celja in NK Brava.

Tabela 13 Primerjava NK Bravo in NK Celje v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t- testa v testu trajajoči sem in tja tek. M (povprečje) SD df t p

Trajajoči sem in tja tek 46 -0,803 0,426 NK Bravo (N = 20) 12,50 1,19 NK Celje (N = 28) 11,89 1,20

Tabela 13 prikazuje rezultate v testu trajajoči sem in tja tek med kluboma NK Bravo in NK Celje. Povprečen rezultat NK Bravo na testu znaša 12,50 ponovitev, povprečen rezultat NK Celje pa znaša 11,89 ponovitev. T-test za dva neodvisna vzorca je pokazal, da med skupinama ni statistično značilnih razlik v povprečnem rezultatu na tem testu (p>0,05). Hipotezo (H014) sprejmemo.

54

H015: V testu trajajoči sem in tja tek (TST) ni statistično značilnih razlik med nogometaši NK Brava in NŠ Roberta Korena.

Tabela 14 Primerjava NŠ Robert Koren in NK Bravo v vrednostih aritmetične sredine, standardnega odklona, t-testa v testu trajajoči sem in tja tek. M (povprečje) SD df t p

Trajajoči sem in tja tek 31 0,422 0,676 NŠ Robert Koren Dravograd (N = 13) 11,73 1,01 NK Bravo (N = 20) 12,50 1,19

Tabela 14 prikazuje rezultate v testu trajajoči sem in tja tek med kluboma NŠ Robert Koren Dravograd in NK Bravo. Na testu trajajoči sem in tja tek med povprečnima doseženima rezultatoma obeh ekip, ni večjih razlik. Nogometaši NK Bravo so dosegli v povprečju rezultat 12,50 ponovitev, nogometaši NŠ Robert Koren Dravograd pa v povprečju 11,73 ponovitev. Po pregledu rezultatov t-testa za dva neodvisna vzorca ugotavljamo, da razlika v povprečjih ni statistično značilna (p>0,05). Hipotezo (H015) sprejmemo.

Slika 13. Grafični prikaz primerjave aritmetičnih sredin med ekipami NŠ Robert Koren Dravograd, NK Bravo in NK Celje v testu trajajoči sem in tja tek (osebni arhiv).

Slika 13 nam prikaže primerjavo aritmetičnih sredin med vsemi tremi klubi v testu trajajoči sem in tja tek. Razvidno je, da je ekipa NŠ Robert Koren v povprečju dosegla boljše rezultate od preostalih dveh ekip, med katerima je boljše rezultate dosegla ekipa NK Celje.

55

H01: Rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Celja se v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NK Brava.

Na podlagi rezultatov t-testa za dva neodvisna vzorca, kjer smo testirali, ali obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem dosežku na testih, ugotavljamo, da lahko hipotezo (H01) sprejmemo. Analiza je namreč pokazala statistično značilne razlike le pri dveh testih (vodenje žoge s spremembo smeri in teku s spremembo smeri), pri ostalih štirih testih pa statistično značilne razlike ne obstajajo.

H02: Rezultati vseh merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti nogometašev NK Brava se v povprečju ne razlikujejo od rezultatov nogometašev NŠ Roberta Korena Dravograd.

Na podlagi t-testov, ki smo jih izvedli, lahko hipotezo (H02) sprejmemo, saj so se statistično značilne razlike v povprečnem dosežku na testu med preučevanima ekipama pokazale le v dveh primerih (kombiniran polkrog, skok v daljino z mesta), pri ostalih štirih testih pa med ekipama ne obstajajo statistično značilne razlike.

H03: Rezultati merjencev v vseh gibalnih oziroma motoričnih in funkcionalnih spremenljivkah statistično značilno ne odstopajo od normalne porazdelitve.

Tabela 15 Rezultati statističnih parametrov izbranih spremenljivk za celoten vzorec. Povprečje SD Kolmogorov-Smirnov p K-S Šprint na 60 m 8,13 0,34 0,708 0,698 Skok v daljino z mesta 234,33 16,41 0,510 0,957 Tek s spremembo smeri 6,27 0,24 0,841 0,479 Vodenje žoge s spremembo 8,52 0,52 0,574 0,897 smeri Trajajoči sem in tja tek 11,65 2,45 1,731 0,005 Kombiniran polkrog 16,72 1,31 1,412 0,037

V tabeli 15 so razvidni rezultati statističnih parametrov izbranih spremenljivk za celoten vzorec. Hipotezo smo testirali z izvedbo Kolmogorov-Smirnov testa, s pomočjo katerega preverjamo statistično značilnost odstopanja od normalne porazdelitve podatkov. Rezultati kažejo, da porazdelitev statistično značilno ne odstopa od normalne porazdelitve na testih šprint na 60 m, skok v daljino z mesta, tek s spremembo smeri in vodenje žoge s spremembo smeri, saj je p>0,05. Pri testu trajajoči sem in tja tek ter testu kombiniran polkrog pa podatki statistično značilno odstopajo od normalne porazdelitve (p<0,05).

Hipotezo (H03) zavrnemo, saj dobljeni podatki pri dveh testih odstopajo od normalne porazdelitve.

56

H016: Klub Osrednjeslovenske regije se v povprečju rezultatov merjenih motoričnih in funkcionalnih sposobnosti ne razlikuje od rezultatov kluba Savinjske regije, ta pa ne od rezultatov kluba Koroške regije.

Za ugotavljanje razlik v povprečnih dosežkih pri meritvah glede na ekipo smo uporabili analizo variance (ANOVA) s post hoc preizkusom. V primeru, ko smo potrdili enakost varianc merjenih skupin, smo uporabili Tukey HSD metodo, v primeru, ko pa enakosti varianc nismo potrdili, pa smo uporabili Games-Howell metodo.

Tabela 16 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu šprint na 60 metrov. M (povprečje) SD F Mean Sq. P Šprint na 60 m 2,16 0,25 0,124 NŠ Robert Koren Dravograd 8,17 0,27 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 8,24 0,41 NK Celje (N = 28) 8,04 0,31

Tabela 16 prikazuje rezultate ANOVE v testu šprint na 60 m , ki kažejo, da med ekipami ne obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rezultatu na testu šprint na 60 m (p>0,05).

Tabela 17 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri skoku v daljino z mesta. M (povprečje) SD F Mean Sq. P

Skok v daljino z mesta 3,55 881,19 0,035 NŠ Robert Koren Dravograd 224,00 14,34 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 237,20 18,77 NK Celje (N = 28) 237,07 13,91

Tabela 17 prikazuje rezultate ANOVE v testu skok v daljino z mesta, ki kažejo, da v skoku v daljino z mesta obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem dosežku med ekipami. Po pregledu post hoc preizkusa ugotavljamo, da obstaja statistično značilna razlika le med ekipama NŠ Robert Koren Dravograd in NK Celje (p<0,05). Iz tabele povprečnih vrednosti lahko razberemo, da nogometaši NK Bravo dosegajo statistično značilno boljše rezultate od nogometašev NŠ Robert Koren Dravograd.

57

Tabela 18 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu tek s spremembo smeri. F Mean Sq. P M (povprečje) SD Tek s spremembo smeri 18,89 0,68 0,000 NŠ Robert Koren Dravograd 6,34 0,24 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 6,44 0,17 NK Celje (N = 28) 6,11 0,18

Tabela 18 prikazuje rezultate ANOVE v testu tek s spremembo smeri, ki kažejo, da med preučevanimi ekipami na testu skok v daljino z mesta obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem dosežku. Po pregledu post hoc preizkusa ugotavljamo, da se povprečen dosežek nogometašev NK Celje statistično značilno razlikuje od obeh ekip.

Tabela 19 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu vodenje žoge s spremembo smeri. M (povprečje) SD F Mean Sq. P

Vodenje žoge s spremembo 6,24 1,46 0,004 smeri NŠ Robert Koren Dravograd 8,81 0,55 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 8,65 0,28 NK Celje (N = 28) 8,29 0,56

Tabela 19 prikazuje rezultate ANOVE v testu vodenje žoge s spremembo smeri. Med preučevanimi skupinami obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem dosežku na testu vodenje z žogo s spremembo smeri (p<0,05). Post hoc preizkus pokaže, da se povprečen rezultat nogometašev NK Celja tudi tukaj statistično značilno razlikuje od povprečnih rezultatov preostalih dveh ekip.

Tabela 20 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri trajajočem sem in tja teku. M (povprečje) SD F Mean Sq. P

Trajajoči sem in tja tek 0,40 2,47 0,671 NŠ Robert Koren Dravograd 11,73 1,01 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 12,50 1,19 NK Celje (N = 28) 11,89 1,20

58

Tabela 20 prikazuje rezultate ANOVE v testu trajajoči sem in tja tek, ki kažejo, da med preučevanimi ekipami ne obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem dosežku na testu trajajoči sem in tja tek (p>0,05).

Tabela 21 Rezultati analize variance (ANOVA) ekip pri testu kombiniran polkrog. M (povprečje) SD F Mean Sq. P

Kombiniran polkrog 5,27 7,89 0,008 NŠ Robert Koren Dravograd 17,66 1,35 (N = 13) NK Bravo (N = 20) 16,27 1,53 NK Celje (N = 28) 16,61 0,87

Tabela 21 prikazuje rezultate ANOVE v testu kombiniran polkrog, ki kažejo, da med ekipami obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rezultatu na testu kombiniran polkrog. Izračun post hoc preizkusa kaže, da obstajajo statistično značilne razlike med ekipo NŠ Robert Koren Dravograd in ostalima dvema ekipama.

Hipotezo H016 sprejmemo, saj se v večini testov klub Osrednjeslovenske in klub Savinjske regije statistično značilno ne razlikujeta v povprečno doseženih rezultatih, prav tako se v večini testov statistično značilno ne razlikujeta klub Savinjske in klub Koroške regije.

59

6 ZAKLJUČEK

Glavni namen diplomskega dela je bila primerjava funkcionalnega testa in nekaterih gibalnih oziroma motoričnih testov med klubi treh različnih regij v kategoriji kadetov (U17). Glede na hipoteze sem želel dokazati, da ne obstajajo statistične razlike v prid kluba, ki je v istem rangu tekmovanja (1. slovenska kadetska liga) na koncu sezone (2013/2014) zbral večje število točk. Poleg tega sem hotel dokazati, da se klub Osrednjeslovenske regije, kjer je bilo število dijakov v letu 2013 največje (19853 dijakov), v povprečju glede rezultatov merjenj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ne razlikuje od rezultatov kluba Savinjske regije (10605 dijakov), ta pa ne od kluba Koroške regije, ki ima 2997 dijakov (Slovenske regije v številkah, 2016).

Vzorec merjencev je predstavljalo 61 nogometašev, in sicer 20 nogometašev NK Bravo (Osrednjeslovenska regija), 28 nogometašev NK Celja (Savinjska regija) ter 13 nogometašev NŠ Robert Koren Dravograd (Koroška regija). V raziskavi smo v petih gibalnih oziroma motoričnih testih (Š60M, SDM, TSS, VSS, KP) in enem funkcionalnem testu (TST) izmerili sposobnosti izbranih merjencev.

Zbrane podatke smo nato obdelali s statističnim programom IBM SPSS Statistics 22. Uvodoma smo predstavili opisno statistiko (povprečja, standardne odklone, minimume, maksimume in pa seveda tudi koeficiente asimetričnosti in sploščenosti) ločeno po ekipah za vsak test posebej. Za ugotavljanje značilnega odstopanja od normalne porazdelitve za vse vključene spremenljivke smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test, s katerim smo za vsako spremenljivko testirali, ali njena porazdelitev statistično značilno odstopa od normalne porazdelitve. V nadaljevanju smo za preverjane zastavljenih hipotez uporabili parametrične teste, in sicer t-test in ANOVA.

Hipotezo 01 kjer smo sklepali, da se rezultati NK Celja v povprečju ne razlikujejo od rezultatov NK Bravo, kljub temu da so nogometaši NK Celja na koncu 1. Slovenske kadetske lige dosegli večje število točk in posledično višjo uvrstitev (sezona 2013/2014), sprejmemo, saj je analiza pokazala statistično značilne razlike le pri dveh testih, in sicer VSS ter TSS, pri ostalih 4 testih pa statistično značilne razlike ne obstajajo. Tako smo zavrnili hipotezo 10 in hipotezo 06, ki sta predvidevali, da ni statističnih razlik pri rezultatih NK Celja in NK Bravo v testih VSS in TSS. Hipoteze 04, 08, 12 in 14 pa smo sprejeli, saj je analiza pokazala, da ne obstajajo statistične razlike pri rezultatih v testih SDM, KP, Š60M in TST. Podoben postopek smo ponovili tudi pri hipotezi 02, kjer smo sklepali, da se rezultati NK Bravo v povprečju ne razlikujejo od rezultatov kluba NŠ Robert Koren, kljub temu da je NK Bravo tekmovanje končal z večjim število osvojenih točk, in jo nato sprejeli. Analiza je pokazala statistično značilno razliko le pri dveh testih, in sicer KP in SDM. Tako smo zavrnili hipotezo 05 in hipotezo 09, ki sta trdili, da med kluboma ne obstajajo statistične razlike. Hipoteze 07, 11, 13 in 15 pa smo sprejeli, saj tu analiza ni pokazala statističnih razlik v prid ekipe NK Bravo. Hipotezo 03, kjer smo sklepali, da rezultati vseh spremenljivk statistično značilno ne odstopajo od normalne porazdelitve, smo zavrnili, saj rezultati testov TST in KP statistično

60 odstopajo od krivulje normalne porazdelitve. Hipotezo 16, kjer smo sklepali, da se rezultati kluba Osrednjeslovenske regije v povprečju statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov kluba Savinjske regije, ta pa ne od kluba Koroške regije, kljub temu da ima klub Osrednjeslovenske regije veliko večje število dijakov (19853) od kluba Savinjske regije (10605), ta pa od kluba Koroške regije (2997), in posledično tudi veliko večji »bazen« samih nogometašev in s tem večjo možnost selekcioniranja, sprejmemo. Analiza je namreč pokazala, da se v večini testov klub Osrednjeslovenske in Savinjske regije statistično značilno ne razlikujeta, prav tako se v večini testov ne razlikujeta klub Savinjske in klub Koroške regije.

Težko je natančno opredeliti, zakaj ne prihaja do statistično značilnih razlik pri klubih v vseh testih. Po mojem mnenju je eden od razlogov ta, da so same zahteve po visoko razvitih funkcionalnih in gibalnih sposobnostih nogometašev, ki tekmujejo v istem rangu tekmovanja, enostavno razvite pri vseh v takšni meri, da do velikih razlik med samimi ekipami ne more prihajati. Da prihaja do velikih rezultatskih razlik znotraj istega tekmovalnega ranga pa pomeni, da v nogometu niso pomembne zgolj funkcionalne in gibalne sposobnosti, ampak obstajajo tudi drugi dejavniki (taktika, tehnika, psihološka priprava, odnosi ...), čeprav je veliko teh dejavnikov pogojenih prav z njimi. Iz opisne statistke je zanimiv podatek ta, da igralci NŠ Roberta Korena v testih kjer je pristen samo tek, brez vodenja žoge (TSS, Š60, TST), nikjer nimajo najslabšega povprečnega rezultata. V testih kjer je prisotno vodenje žoge (VSS in KP), pa imajo najslabše dosežene povprečne rezultate. Menim, da do tega prihaja zaradi nekoliko različnih vsebinskih značilnosti treningov. Po vsej verjetnosti v klubih NK Celje in NK Bravo več treningov posvetijo dinamični tehniki igralcev in imajo igralci tako boljše sposobnosti kontrole žoge.

Sam menim, da je moje diplomsko delo posebno v tem, da sem primerjal ekipe, ki nastopajo v istem rangu tekmovanja, in ugotovil, da znotraj istega ranga tekmovanja obstajajo določene razlike, ki pa niso nujno statistično značilne in so zelo majhne. Upam seveda tudi to, da bo moje diplomsko delo v pomoč predvsem trenerjem v praksi, ki trenirajo selekcije v nogometnih klubih in šolah, in bo pripomoglo k pravilnemu razmišljanju, da je za dobre rezultate in usmerjanje mladih potrebno kakovostno in sistematično delo.

61

7 VIRI

1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 13/14. (20. 3. 2016). Nogometna zveza Slovenije. Pridobljeno iz: http://www.nzs.si/tekmovanja/arhiv/arhiv-lig-2013-2014/1-skl.

2014 FIFA World Cup™ reached 3.2 billion viewers, one billion watched final. (7. 6. 2016). Fifa.com. Pridobljeno iz: http://www.fifa.com/worldcup/news/y=2015/m=12/news=2014-fifa-world-cuptm- reached-3-2-billion-viewers-one-billion-watched--2745519.html.

Bajde, M. (2011). Primerjava rezultatov nekaterih motoričnih in funkcionalnih testov 13– in 14- letnih nogometašev v različnih rangih tekmovanja (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Brumen, P. (2012). Razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti pri mladih nogometaših (Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno iz: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=47656.

Čuček, M. (2011). Primerjava motoričnih in funkcionalnih sposobnosti z uspešnostjo v igri mlajših dečkov U-12 NK Maribor, NK Jarenina in NK Malečnik (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Doupona Topič, M. in Petrovič, K. (2007). Šport in družba: sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B. (1984). Metodika dela z nogometaši. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo Ljubljana.

Elsner, B. (2004). Teorija igre. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B. (2011). Nogomet trening mladih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B., Tušak, M., Macura, S., Pokorn, D. (2006). Nogomet za mlade. Ljubljana: Marbona.

Hosta, M. (2007). Etika športa: manifest za 21. stoletje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Ivetič, N. (2000). Razlike med 12– in 13–letnimi nogometaši v nekaterih spremenljivkah osnovne motorike (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Jelen, P. (1997). Povezanost nekaterih testov osnovne motorike in nogometne motorike z uspešnostjo v igri pri 12- 13-letnih nogometaših (Diplomsko delo). Fakulteta za šport. Ljubljana.

62

Kupčič, S. (2014). Motorične in funkcionalne sposobnosti nogometašev gimnazije Ljubljana Šiška – primerjava med izbranci slovenske reprezentance in ostalimi dijaki (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Organizacija – predstavitev. (15. 5. 2015). Nogometna zveza Slovenije. Pridobljeno iz: http://www.nzs.si/NZS/predstavitev.

Pavlin, D. (2007). Norme in primerjava med rezultati nekaterih motoričnih in funkcionalnih testov 18-letnih nogometašev v NK Dravograd in NK Maribor (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Peruš, D. (2008). Primerjava rezultatov nekaterih motoričnih in funkcionalnih testov 14- letnih nogometašev v NK Dravograd in NZ Lavanttal (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Plesec, M. in Doupona Topič, M. (2002). Nogomet in družba: preporod nogometa v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.

Pocrnjič, M. (1996). Struktura in povezanost osnovne in nogometne motorike pri nogometaših starih od 12 do 13 let (Magistrsko delo). Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pocrnjič, M. (1999). Prognostična vrednost ekspertnih modelov za usmerjanje, izbiranje in nadzorovanje procesa treniranja mladih nogometašev. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pocrnjič, M. (2001). Testiranje v nogometu. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pocrnjič, M. (2011). Kondicijska priprava nogometašev. Trenerska šola prof. Branka Elsnerja. Fakulteta za šport. Ljubljana.

Pocrnjič, M. (2016). Teorija in metodika nogometa (zapiski predavanj). Neobjavljeno delo. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija.

Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Obzorja.

Sentič, G. (2005). Norme in primerjava rezultatov nekaterih motoričnih in funkcionalnih testov 16-letnih nogometašev v NK Dravograd in 16-letnih nogometašev v slovenski reprezentanci (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Slovenske regije v številkah. (10. 5. 2016). Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno iz: http://www.stat.si/doc/pub/REGIJE-2014.pdf.

63

Šturm, J. (1992). Izbor in usmerjanje otrok v športne panoge na podlagi ekspertnega modeliranja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Ljubljana.

Šugman R. (1997). Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Trenerji. (7. 5. 2015). Nogometna zveza Slovenije. Pridobljeno iz: http://www.nzs.si/nzs/trenerji.

Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Fakulteta za šport. Ljubljana.

Verdenik, Z. (1999). Model igre slovenske nogometne reprezentance. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Verdenik, Z., Tancig, S. in Bravničar, M. (1987). Vpliv nekaterih razsežnosti psihosomatskega statusa mladih nogometašev na uspešnost v nogometni igri. Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Ljubljana.

64

8 PRILOGE

Priloga 1. Uvrstitev nogometnih klubov v 1. Slovenski kadetski ligi v sezoni 2013/2014.

Priloga 1 nam pokaže končno uvrstitev NK Celje, NK Bravo in NŠ Robert Koren Dravograd v tekmovanju 1. slovenske kadetske lige v sezoni 2013/2014. Vidimo, da je nogometni klub NK Celje dosegel peto mesto, NK Bravo osmo mesto in NŠ Robert Koren Dravograd zadnje, šestnajsto mesto (1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 13/14, 2016).

I