Programčki Za Ročne Računalnike Palm Laserjet

Cyan Magenta Yellow Black

CD-ROM IN DVD-ROM oktober 2001 izdelovalci pozabili. vosti, nakatereso dodajo zmoglji- zelo olajšajoin delo sPalmom programčki lahko Raznovrstni PALM RAČUNALNIKE ZA ROČNE PROGRAMČKI 9000DN LASERJET HEWLETT-PACKARD modelov. predstavitev najnovejših računalnikov in najboljših prenosnih Uvajamo mesečnipregled 20 NAJBOLJŠIH STRAN S POLNOŠIRINOVSVETOVNI SPLET•NAVIGACIJA GPS

28 strani naminuto. rabi. Tiskado50 tiskanju inzahtevnejši Solaris. programe, napisaneza katerih žeuporabljajo primeren zaokolja,v Sun Rayješeposebej in 150 Sun Ray100 omrežnemu namenjen 9000 je HP LaserJet STRAN 50 STRAN 87 STRAN 58 STRAN

30 skupinsko delo. programov za naslednji rod časa. Nekakšen svežih zamislizadnjega Groove jeenanajbolj Groove 1.0 STRAN

34 vredno raven. ki žedosegajozavidanja digitalnih fotoaparatov, amaterskega razreda nove predstavnike Ogledali smosištiri DSC-F505V Cena: 980 SIT STRAN 64

Cyan Magenta Yellow Black OKTOBER 2001

64 DVD odrašča Enej Kuščer Dokončen umik pogonov CD-ROM njihovemu nasledniku, pogonu DVD-ROM, napovedujejo že vrsto let, pa še nič ne kaže, da bi se utegnilo zgoditi prav kmalu. K počasnosti prehoda je gotovo v veliki meri prispevala precejšnja razlika v ceni, saj so enote DVD še vedno približno dvakrat dražje od enot CD-ROM. Tudi funkcionalnost prvih še ni tako izjemna, da brez njih ne bi mogli shajati. A prehod je kljub vsemu neizbežen in zelo verjetno smo si na tokratnem preizkusu ogledali enega zadnjih rodov navadnih pogonov CD-ROM.

Zlati Monitor ...... 66 Novice DVD ...... 68 Kako smo preizkušali ...... 69 TruX – prihodnost ali zgrešena pot? ...... 70 Osnovni podatki in meritve pogonov CD-ROM ...... 80 Osnovni podatki in meritve pogonov DVD-ROM ...... 80

82 S polno širino v svetovni splet Matjaž Klančar V Sloveniji so bili prvi kabelski modemi, ki so omogočali t. i. širokopasovne povezave, nameščeni že leta 1996, bolj množično so zaživeli lani, letos pa si lahko poleg njih omislimo tudi povezavo ADSL. Resda še vedno le ponekod v Sloveniji, toda Telekom obljublja, da bo kmalu bolje. Domači računalnik, stalno povezan v internet, je posebna izkušnja, vendar poleg novih možnosti prinaša tudi nove težave in predvsem odgovornost. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj zamisli, zvijač in rešitev, teme- lječih na začetnih izkušnjah s povezavo ADSL, ki so večinoma uporabne tudi pri kabelski povezavi.

64 Najboljših 20 prenosnih računalnikov S to številko uvajamo »nenehni preizkus«, mesečno predstavitev in pregled stanja za določeni del računalniške opreme. Sproti bomo preizkušali nove izdelke in jih primerjali z že preizkušenimi. Tako bralcem ne bo več treba čakati na novo objavo preizkusov, ki smo jih doslej opravljali le ob- časno, včasih celo le enkrat na leto ali še redkeje. Odslej bodo vselej na voljo sveži rezultati, tako v tiskani izdaji kakor tudi v spletu. Začenjamo s prenosnimi računalniki.

Tabele: Lahki prenosniki ...... 92 Cenejši prenosniki, primerni za domačo rabo ...... 94 Srednji prenosniki, primerni za poslovno rabo ...... 96 Vrhunski prenosniki ...... 98 Novi opisi: Acer TravelMate TM610TXV ...... 90 Compaq Evo N400C ...... 92 Compaq Evo N150 ...... 92 Compaq Trnote T38N3 ...... 95 Compaq Presario 1200 ...... 96 Hewlett-Packard Omnibook XE3 ...... 97 Dell Latitude L400 ...... 98 Gericom Millenium 3 ...... 99 OKTOBER 2001

UVODNIK 8 KSG BPM? Samo Kuščer Glavni urednik Samo Kuščer Odgovorni urednik 10 NOVICE Vladimir Djurdjič Uredništvo 24 Monitorjevih 10 let Uroš Mesojedec (Pomoč, Programer), Nikolaj Pečenko Lektura 26 TEHNOMANIJA Katja Benevol Gabrijelčič Vodja laboratorija Matjaž Klančar Oblikovanje, računalniška grafika in stavek NOVOSTI Peter Gedei 28 Sun Ray 100 Tehnični urednik Emil Novak 28 Sun Ray 150 Fotografije 30 Groove 1.0 Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva 34 Olympus C-200 Zoom Monitor, Pod hribom 55, 1000 Ljubljana, 34 Olympus C-700 Ultra Zoom tel.: (01) 583 70 70, faks: (01) 583 70 77, e-pošta: [email protected] 36 Sony DSC-S75 Monitor v spletu 37 Sony DSC-F505V http://www.infomediji.si/monitor. 38 Navigacija GPS Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača- mo. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. 40 Sun Cobalt Qube 3 Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Infomediji. Kopiranje ali razmnoževanje je 41 LG Flatron 915FT Plus mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. 42 Margi Presenter-to-Go Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svojih preizkusih po- 42 Zyxel Prestige 316 deljuje priznanje »zlati Monitor«. 44 Jendigital JD350M To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja 45 U.S.Robotics 2450 zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno 45 U.S.Robotics 2410 navede, v kateri številki Monitorja je bil objav- 46 Intel Pentium 4 2 GHz ljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. 48 Intel Pentium III 50 Hewlett-Packard LaserJet 9000DN 52 Benefon ESC! Direktor 54 Archos Jukebox 6000 Robert Sraka Marketing 55 Watchguard Serverlock Tomi Matič, Dado Hamzič 56 Iiyama LPX100 tel.: (01) 583 70 71 e-pošta: [email protected] 56 Linksys Etherfast Cable/DSL Router Naročnine in prodaja 58 Programčki za ročne računalnike Palm tel.: (01) 583 70 70, e-pošta: [email protected] Tisk 100 POMOČ IN NASVETI Delo Tiskarna d.d., Ljubljana Distribucija Dnevnik d.d., Ljubljana Naročanje na revijo Monitor 104 NA ZVEZI Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. •Fizične osebe imajo 25 % popusta na PROGRAMER polno ceno. •Naročite se lahko z naročilnico, ki je 110 V Borlandovem preročišču vpeta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski 115 Novice pošti [email protected]. •Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi 116 Zvijače: programiranje v javi karticami. 118 Spletne storitve •Letna naročnina vključuje 11 številk od prve naročene. •Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se MNENJA naročnina podaljša za naslednje obdobje. 120 V dvoje je lepše? •Odpoved je možna pisno ali po telefonu. •Vse dodatne informacije lahko dobite po Vladimir Djurdjič telefonu (01) 583 70 70 ali po elektronski pošti 122 Napad na svobodo [email protected]. Nikolaj Pečenko Poštnina za naročnike plačana pri pošti 124 Omrežje je organizem 1102, Ljubljana. V ceno je vštet 8 % DDV. ISSN 1318-1017 Uroš Mesojedec

Seznam oglaševalcev CHS ...... OVITEK 4 INFOMEDIJI ...... 125 MEGAHIT ...... 53 PERFTECH ...... 73 CIKLUS ...... 79 INFOS ...... 121 MICROSOFT ...... 33 SI.SYSTEM INTERGRATION ...... 67 3 COM ...... 7 COMPAQ ...... OVITEK 2 INTER MARKETING ...... 74 MLADINA ...... 123 SIEMENS ...... 11 ABC NEPREMIČNINE...... 74 DIGITAL DATA ...... 59 ISKRA RAČUNALNIKI ...... 13 MOBITECH ...... 59 SILICON STUDIO ...... 47 ACORD-92 ...... OVITEK 3, 86 DNEVNIK ...... 78 ISKRATEL ...... 113 MOBITEL ...... 109 SKUPINA ATLANTIS ...... 85 ALLIED TELESYN ...... 27 EMA ...... 45 ISKRATELING ...... 53 MSI ...... 89 SLOGA & T.I.M...... 59 EVENTUS COMPUTERS ...... 51 ALTERNA INTERTRADE ...... 31 JAE ...... 57 NIL ...... 3 SRC.SI ...... 39 ANNI ...... 19 EZŽ ...... 18 ARES COMPUTERS ...... 59 FMC ...... 62, 63 KFM ...... 16 NOKIA ...... 91 ŠPICA INTERNATIONAL ...... 84 ARNE ...... 15 GRAFO ...... 2, 44 LANCOM ...... 83 NOVIFORUM ...... 74 TIFT ...... 57 AUTRONIC ...... 59 HEWLETT-PACKARD ...... 24, 25, 103 LIKO PRIS ...... 1 OLYMPUS ...... 49 VIBOR ...... 49 CANON ...... 77 HPC ...... 32 LJUBLJANSKI SEJEM ...... 51 PANNA ...... 35 WE.COME ...... 75 CATI ...... 59 IBM ...... 17, 43, 79, 119 MEDIS ...... 55 PC H.AND ...... 61 XENON FORTE ...... 71 6 OKTOBER 2001 UVODNIK KSG BPM?

dvil se je drugi krog razpisa za ponudnika tudi zelo aktivni in glasni člani civilne družbe, hudi nas- UMTS. Gre bolj ali manj za polomijo na vsej protniki državnih mahinacij, v državni upravi čez noč O črti, čeprav tega seveda nihče uradno ne bo priz- prelevijo v prijazne uradnike. Ko prestopijo na »drugo nal. Država gotovo ni zadovoljna. Resda bo dobila kar stran«, nenadoma spoznajo, da je res, kar so jim ves čas nekaj denarja, da bo z njim lahko vsaj nekoliko pokrila zatrjevali s te »druge strani«, namreč da so še drugi inte- svojo razsipnost, vendar ta denar ni preveč sladek, saj gre le resi. Na lepem ugotovijo, da ni vse tako preprosto, ka- za prekladanje iz enega žepa v drugega. V tem morda ni kor so si prej predstavljali, in da je treba delati postop- nič spornega – razen dvojega. Prvič, s tem, ko država no, počasi, z usklajevanjem. Odličen zgled takega oseb- molze Telekom, mu onemogoča hitrejši razvoj. To, da bi nega razvoja je zdajšnji državni sekretar na ministrstvu država rada iz Telekoma potegnila čim več, je dokazala za informacijsko družbo Tomaž Kalin, ki je bil pred svo- že pri zahtevi po višjih dividendah na Telekomove delnice. jo državno službo eden hujših oporečnikov navezi drža- A pri delitvi višjih dividend so bili manjšinski lastniki ve in Telekoma, danes pa je videti bolj kot strokovni Telekoma verjetno zadovoljni. Pri Mobitelovi prijavi na apologet političnih odločitev. Ali bo novi direktor nove razpis za UMTS pa najbrž niso bili pretirano srečni, saj agencije imel dovolj poguma, da bo nasprotoval »dru- obremenitev tudi za takega velikana, kot je Telekom, ni gim interesom« ali vsaj odstopil, če bo ugotovil, da mu je Samo Kuščer zanemarljiva. Pri transakcijah, kakršna je bilo prekla- onemogočeno neodvisno delo, je še težko reči, bi bilo pa glavni urednik danja denarja iz Mobitela v državni proračun, se zastav- kaj takega za Slovenijo vsekakor redkost. lja tudi načelno vprašanje državne lastnine. Kaj sploh to Če se vrnemo k Mobitelu in ponudbi v sodobnih ko- je in kakšen je pomen tega? Sodeč po dogajanjih zad- munikacijah, vidimo, da se Mobitel že resno pripravlja Zadnji mesec je njih deset let, trenutno vladajoča stranka ali koalicija na prepričevanje javnosti, kako nujno potrebuje nekaj meni, da gre za njeno lastnino. Ob tem pa po nekaterih povsem neuporabnega. Za to so očitno celo že najeli eki- bil v Sloveniji interpretacijah državne lastnine po naši ustavi sploh ni. po, nedvomno z diplomami MBA, in nedvomno jih dobro kar razburljiv. Poznamo samo zasebno. plačujejo za njihove umotvore. Njihov zadnji dosežek je Dobili smo Ali je bil srečen vsaj Mobitel, ki mu je uspelo dobiti »kratkopis«. Pisati sporočila s telefončki je precej na- monopol za najsodobnejšo skovanko mobilne telefoni- porno, saj je tipkovnica majhna in je treba za vsako črko novega mono- je? Na novinarski konferenci so se vodilni možje Mobite- večkrat pritisniti na tipko. Pri svetovnih jezikih so to re- polista, dobili la trudili, da bi bili videti kar se da zadovoljni, in so iska- šili z vgrajenim slovarjem, ki že po prvi črki začne ugiba- smo direktorja li vse mogoče razloge za svoje zadovoljstvo. Seveda so ti, katero besedo želimo napisati, po dveh ali treh pa za- agencije za bili popolnoma neprepričljivi, kajti ob tolikšnih izdatkih nesljivo najde pravo. Ko je Mobitel sporočil, da priprav- za nekaj tako neoprijemljivega, kakor je UMTS, resnič- lja »kratkopis slovenščine«, smo naivneži verjeli, da so telekomunika- no ni vzroka za pretiran optimizem. Še najbolj preprič- storili velik korak in pripravili slovenski slovar za vgrad- cije in dobili ljiva je bila izjava direktorja Majzlja, da pač niso imeli njo v telefončke. Žal so bili bolj pametni. Izumili so nov je- smo nov jezik. izbire. Tako kot se Slovenija ne more meni nič, tebi nič zik. »Slovar« je objavljen na strani www.pinkponk/kr- Za tako majhno odločiti, da ne bi imela avtocest, si tudi ne more privoš- neki/index3.html. »Krneki«? Ja, to res kaže na poglob- čiti, da ne bi imela tehnologije UMTS. ljenost in strokovnost ustvarjalcev. No, pa si oglejmo. deželico so to Pri Mobitelu seveda trdijo, da se poteza kljub velikim Prva beseda je a5tit, kar naj bi pomenilo »apetit«. razburljivi in začetnim stroškom izplača in da bodo že prej, preden Zakaj potem ne a5it, se sprašuje malo natančnejši upo- pomembni bodo odplačali celotni znesek za koncesijo, z UMTS rabnik slovenščine? Ah, zakaj bi bili natančni, če pa se krepko služili – celo več kakor z zdajšnjim GSM. To je gremo »krneki«! dogodki, ki bodo morda res, vendar zaslužek gotovo ne bo ustvarjen zara- Sledijo »bb«, »bba«, »bbc«, »BBC«, »bbl«, »bby« in odmevali še di vsega, kar UMTS ponuja uporabnikom. Čeprav sku- tako naprej, sami slovenski izrazi, za katere je vsakomur lep čas. šajo pri Mobitelu – in povsod po svetu, kjer to tehnologi- jasno, da pomenijo »byby«, »bejba«, »bebec«, »baterija jo uvajajo – prepričati javnost, da gre za naslednjo stop- bo crknila«, »be back later« in »bejbi«. Posebno mi je njo osebnih komunikacij, gre v resnici za nekaj povsem všeč tista bbc, ker jo lahko pošljem kateremukoli bebcu, drugega. GSM omogoča navadnemu človeku, da telefo- potem pa se izgovorim, da sem hotel napisati BBC in nira kjerkoli. To opravlja dobro in razmeroma poceni. sem pomotoma pisal male črke. UMTS res ponuja nove možnosti, vendar je vprašanje, Domiselnih besed kar ni konca: CPP (ne, to niso cest- kdo jih sploh potrebuje. Velika večina zdajšnjih uporab- noprometni predpisi, kakor bi menila starejša, malo bolj nikov GSM ne potrebuje in ne želi ničesar drugega ka- razgledana generacija), dd (tudi to ni delniška družba, kor udobno in poceni telefonijo, za nameček pa morda za »krneke« ustvarjalce slovenskega novoreka je to še nov telefonček vsako leto ali dve. To pa seveda pome- »oče«; no, če dobro pomislimo, s takim očetom seveda ni, da se bo moral Mobitel krepko potruditi, če želi pre- tudi otroci ne morejo biti ne vem kaj), dsnv, gr8, hp (ne, pričati javnost, da ji do popolne sreče manjka le še ni Hewlett-Packard), kk (pomeni kliči kasneje, medtem UMTS. Nobenega dvoma ni, da mu bo to tudi uspelo. ko je »pp« pokličem pozneje; slovenščina je tako prvi je- In kaj na vse te razburljive dogodke pravi Agencija za zik, ki glagolski vid veže na osebo), TRO, TZH in NKVD. telekomunikacije? No, agencija je bila priročno usta- Resnično, po tem novem Mobitelovem »krneki« izu- novljena šele pred kratkim in je zamudila veliko meše- mu sem spet končno ponosen, da sem Slovenec! tarjenje, direktor pa je bil sploh nastavljen šele prejšnji teden. Je pa vprašanje, ali bi se kaj poznalo, če bi bila P.S.: agencija ustanovljena kaj prej in če bi bil novi direktor, Enoletna brezplačna naročnina čaka bralca, ki bo Nikola Simič, že imenovan. Pri nas je žal praksa, da se raztolmačil naslov tega uvodnika. 8 OKTOBER 2001 NOVICE

WAP 2.0 pripravljen stran 10 Creative Labs – nove zvočne kartice stran 14 PC kartica s 5 GB stran 16 NOVICE Bluetooth za Palm Vx stran 18

Naslednik vodila PCI ljal majhno število povezav, vendar bistveno brezplačni program na spletnih straneh tega hitrejši prenos po njih. izdelovalca. Brskalnik so razvijali vse do zad- Združenje PCI-SIG, ki bdi nad standardi za Posamezna povezava vodila 3GIO bo zmo- njega hipa, saj so razvijalci dodali kar precej danes najbolj razširjena računalniška vodila gla prenašati podatke s hitrostjo 206 MB/s, novosti, vendar gre v glavnem za izboljšave, ne Peripheral Component Interconnect (PCI), je uporabljati pa bo mogoče tudi več povezav pa za kak velik korak naprej. Internet Explo- na avgustovskem srečanju članov potrdilo hkrati. Osem povezav bo ponudilo hitrost 1,6 rer 6.0 podpira specifikacijo P3P (Platform novo arhitekturo, ki bo zagotavljala povezavo GB/s, 32 povezav pa že kar visokih 6,6 GB/s. računalniških delov v prihodnosti. Komite, ki Te hitrosti precej presegajo šele zdaj prihaja- ga sestavlja devet članov, je izbral Intelov jočo različico vmesnika PCI-X, ki dosega do predlog za vodilo, ki se za zdaj imenuje 3GIO, 1,1 GB/s. Za primerjavo navedimo, da giga- v razvojnih krogih pa je znano tudi kot projekt bitni vmesnik Ethernet danes zagotavlja »le« Araphoe. Nazadnje se bo standard bržkone realnih 120 MB/s. Po besedah načrtovalcev pa imenoval PCI 3.0. se bodo hitrosti prenosa po podatkovnih pove- Zanimivo, da je komite predlog sprejel so- zavah pozneje še povečevale. glasno, kljub temu da je eden izmed članov Mnogi pa se že sprašujejo, kako je 3GIO tudi predstavnik družbe AMD, ki je pred ča- uvrščen glede na druge prihajajoče vmesnike, som predstavila alternativno arhitekturo z zlasti vodilo Infiniband, ki meri na isto po- imenom HyperTransport. Zdaj AMD trdi, da dročje rabe. Analitiki poudarjajo, da je v pri- njihov predlog tehnologijo 3GIO pravzaprav hodnjih računalniških sistemih najbrž prosto- dopolnjuje, ne pa z njo neposredno tekmuje. ra le za eno tehnologijo, sicer postanejo izved- Podrobnosti o vmesniku 3GIO za zdaj še be predrage. Najbrž se nam zato obeta nov for Privacy Preferences), ki urejuje zasebnost bolj skrivajo, prve izvedbe pa lahko pričakuje- spopad, saj ima Infiniband tudi vplivne zago- podatkov in povezav uporabnikov brskalnika mo v računalnikih šele po letu 2003. Načrto- vornike, na primer družbo IBM. (na primer piškotke), obsega pa še jezik SMIL valci so se morali pri razvoju novega vodila www.pcisig.com 2.0, uporaben zlasti za večpredstavne predsta- spopasti s težkimi nalogami; ena od prednost- www.intel.com vitve, izboljšano podporo stilnim stranem nih je ohranitev nizke cene. Za razliko od CSS, na novo pa je napisan modul za iskanje vodila PCI, ki podatke pošilja vzporedno po Internet Explorer 6.0 informacij po internetu. številnih podatkovnih povezavah (32-bitna, Po burnih razpravah so se pri Microsoftu 64-bitna) ob razmeroma nizkih hitrostih Microsoft je končal razvoj nove različice odločili, da v brskalnik ne bodo uvrstili pamet- (takt 33 MHz do 66 MHz), bo 3GIO uporab- spletnega brskalnika, ki je že na voljo kot nih oznak (Smart Tags), ki so jih sprva načr-

malce, oddelek za informacijsko infrastrukturo ter oddelek za storitvene dejavnosti. Združitev podjetij Predstavniki obeh podjetij vidijo v združitvi veliko priložnost za doseganje boljših rezultatov in znižanje stroškov poslovanja. Ocenjujejo, da bi s konsolidacijo prodajnih programov in zdru- Hewlett-Packard žitvijo dopolnjujočih se programov lahko prihranili kar 2,5 milijarde dolarjev na leto, to pa v teh težkih časih za računalniško industrijo delničarji obeh družb silno radi slišijo. in Compaq Za zdaj še ni jasno, kako bo v prihodnje s tržnimi imeni zdajšnjih podjetij, a vse kaže, da bo prevladalo ime družbe Hewlett-Packard. Novi Hewlett-Packard in Compaq se nameravata združiti, da sedež bo namreč v Palu Altu, tam, kjer je bil bi v prihodnjih letih učinkoviteje poslovala. Povsem nepriča- doslej sedež Hewlett-Packarda (Compaq kovana poteza velikanov je največja združitev v zgodovini ra- ima sedež v Houstonu), vendar nameravajo čunalniške industrije, saj bo nastalo podjetje s skupnim vsaj za zdaj ohraniti obstoječe imetje obeh prometom nekaj več kot 87 milijard dolarjev. To je skoraj to- družb. Skupno podjetje bo imelo skoraj liko, kolikor je lani ustvarilo doslej največje računalniško 145.000 zaposlenih v 160 državah po svetu. podjetje, IBM (okoli 90 milijard dolarjev). Novo podjetje bo Tržni analitiki menijo, da je praktično nei- največji izdelovalec osebnih računalnikov na svetu. Vrednost zogibno zmanjšanje delovne sile, vendar bo združitve v obliki izmenjave delnic, ki jo bodo prikazali kot to ameriško pravosodje zelo pozorno sprem- nakup, ocenjujejo na 25 milijard dolarjev, po tej potezi pa ljalo. Združitev, ki so jo bolj ali manj nareko- bodo lastniki Hewlett-Packarda imeli okoli 64 % delnic nove vale težke tržne razmere, bo težavna za obe Carly Fiorina in Michael Capellas družbe, delničarji Compaqa pa preostalih 36 %. podjetji, saj imata zelo podobne programe. Predstavniki obeh podjetij so se dogovorili tudi o novem Približno tretjino prihodka družbe HP ustvarijo vodstvu. Združeno podjetje bo vodila dosedanja direktorica osebni računalniki in prenosniki, pri Compaqu pa je ta delež polovičen. Toda HP je izdelovanje družbe Hewlett-Packard, Carly Fiorina, dosedanji direktor teh izdelkov v celoti prepustil zunanjim partnerjem, Compaq pa je obdržal večji del proi- družbe Compaq, Michael Capellas, pa bo postal predsednik zvodnje. Pri strežnikih Unix je delež približno enak. Družbo HP je bržkone zamikal Compaqov do- nove združbe. Capellasu in štirim vodilnim možem družbe ber položaj pri storitvah, saj so te v zadnjem času sestavljale že 23 % prometa (pri HP Compaq bo pripadlo tudi mesto v upravnem odboru družbe samo 14 %). Predstavniki obeh podjetij pričakujejo, da bodo posel sklenili v prvi polovici na- Hewlett-Packard. Novo podjetje bo organizirano v štiri enote: slednjega leta. oddelek za slikovne tehnologije in tiskanje, oddelek za odje- www.hp.com; www.compaq.com NOVICE OKTOBER 2001 9

tovali in naj bi omogočale hiter dostop do oro- prvo uporabo pa je treba nosilec dolgotrajno dij in funkcij programa, podobno kot pri no- pripravljati in tudi zapis je berljiv le v enoti NA KRATKO vem pisarniškem paketu Office XP. Predvsem CD-RW (če ni ustrezno zaključen). so bile sporne oznake, ki so uporabniku omo- Novi standard omogoča bistveno udobnej- Fujitsu: nič več diskov za gočale poizvedovanje in dostop do podrobnej- še delo, saj je nosilec uporabniku viden kot nava- osebne računalnike ših informacij o posameznih predmetih. Mi- den pogon, na katerega lahko takoj piše in bere, Zaradi majhnih zaslužkov, šibke rasti in crosoftu so preizkuševalci namreč očitali, da vse drugo pa poteka v ozadju (priprava nove- hude konkurence bo Fujitsu konec letošnje- bi bili taki namigi preveč pristranski. V končni ga nosilca, zaključevanje zapisa …). Za prebira- ga leta nehal izdelovati diske za namizne raču- različici tudi ne bo dostopa do osebne orodjar- nje zadostuje že vgrajeni gonilnik UDF v oko- nalnike, ostaja pa na trgu diskov za preno- ne (Personal Bar) in kontaktov, za kar so ljih Windows 98/ME/2000/XP. Mount Rai- sne računalnike in strežnike. Na področju di- preizkuševalci pokazali premalo zanimanja. nier prinaša še nekaj manj opaznih, a prav tako skov za PC se namreč bije hud boj med Internet Explorer 6.0 bo priložen tudi sistemu pomembnih sprememb: izboljšane algoritme podjetji IBM, Maxtor, Seagate, Western Digital in Samsung. Fujitsu je v prvem delu letošnje- Windows XP, ki bo izšel 25. oktobra. za popravljanje napak ter drugačno logično ga leta izgubil tržni delež na tem področju, www.microsoft.com naslavljanje blokov (2 KB namesto prejšnjih tako da ta zdaj znaša okoli devet odstotkov, 64 KB). Program WriteCD-RW! v2.0 podjetja med izdelovalci pa je uvrščen na peto mesto. Windows CE kot Software Architects podpira vse omenjene no- www.fujitsu.com odprta koda vosti, a to (zaenkrat) ne pomeni dosti. Počakati bo namreč treba še na enote CD-RW, ki bodo 128 MB pomnilnika za Zadnje čase se med družbo Microsoft in popolnoma združljive z novim standardom. ročne računalnike iPaq privrženci odprte kode razplamtevajo zelo www.softarch.com Lastniki ročnih računalnikov Compaq iPaq, burne razprave in vrstijo medsebojna obtože- www.mt-rainier.org ki jim primanjkuje prostora v vgrajenem vanja. Javnost je razburila predvsem Micro- pomnilniku, si lahko odslej omislijo dvakrat softova primerjava zasnove odprte kode z ra- Prve enote DVD+RW oziroma celo štirikrat večjo nadgradnjo, ne kastim obolenjem, zdaj pa je ta gigant začel da bi uporabili zunanje pomnilniške kartice. uvajati svojo različico »odprte kode«, ki jo Po dolgotrajnem obljubljanju na trg, kot Podjetji Portable Computer Enhancements in imenujejo »Shared Source Licence«. Kodo, pri- kaže, vendarle prihajajo prvi zapisovalniki s Times2 Tech (T2T) ponujata zamenjavo dobljeno v okviru programa SSL, je mogoče podporo standardu DVD+RW. Hewlett-Pac- vgrajenega pomnilnika za večjega s skupno uporabljati, vendar ne v komercialne namene. kard, eden od tvorcev tega standarda, je na- zmogljivostjo kar 128 MB. Nadgradnjo opra- Začeli so z omejenim krogom razvijal- mreč napovedal vijo predstavniki podjetja, zato je treba raču- cev, zlasti partnerjev, ki so dobili vpo- enoto DVD-writer nalnik poslati na servis (velja le za ZDA) in za poseg plačati 350 dolarjev. gled v kodo operacijskih sistemov Win- dvd100i, ki bo v www.pce2000.com dows za namizne računalnike in pravi- ZDA naprodaj sep- www.times2tech.com co do uporabe te kode, zdaj pa so kot tembra po 600 do- kodo SSL objavili tudi celoten opera- larjev za enoto, po- Google ima novega šefa cijski sistem Windows CE. Tako naj bi samezen izbrisljivi zajezili prodor operacijskega sistema nosilec pa bo sprva Podjetje z enim najboljših svetovnih internetnih Linux kot eminentnega predstavnika stal 16 dolarjev. iskalnikov je dobilo novega predsednika uprave. To je 46-letni Eric Schmidt, ugledni stro- odprte kode v mobilne naprave in vgrad- Enota zna zapiso- kovnjak za tehnologijo iz Silicijeve doline, ki ne sisteme. Koda sistema Windows CE vati na nosilce je bil pred tem direktor Novella. Soustanovite- je na voljo v Microsoftovem spletnem DVD+RW do 4,7 lja Googla, 28-letni Larry Page in 27-letni Ser- strežniku, vgrajena pa bo tudi v naslednje raz- GB podatkov s hi- gej Brin, odslej vodita produktni in tehnološki ličice razvojnega okolja Embedded Platform trostjo 2,4x, prebirati pa zna nosilce DVD in oddelek. Googlova poglavitna poslovna us- Builder. Kljub temu nekateri razvijalci izraža- DVD+RW s hitrostjo 8x. Poleg tega lahko de- meritev bo še naprej spletni iskalnik, ki vsak jo dvom o projektu SSL. Bojijo se namreč, da luje tudi kot zapisovalnik in bralnik za nosilce mesec privabi 50 milijonov uporabnikov. bo Microsoft kazensko preganjal tiste, ki bi CD, in sicer s hitrostjo zapisovanja 12x (CD- Tehnologijo iskanja dokaj uspešno prodajajo njegovo kodo uporabili v svojih projektih. R) oziroma 10x (CD-RW) ter branja 32x. tudi podjetjem, ki se predstavljajo v spletu. www.microsoft.com Enota ima vmesnik IDE, pri zapisovanju pa www.google.com podpira tehnologijo za zagotavljanje pravil- Napster ima novega šefa Programi s podporo nosti zapisov (podobno kakor Burn Proof). Priložena ji bo zelo pestra programska opre- Nov predsednik uprave Napsterja je Konrad CD-MRW ma, ki obsega paket MyDVD za izdelovanje Hilbers, nekdanji direktor podjetja Bertel- CD-MRW je izboljšava paketnega zapiso- filmskih zapisov DVD, program za zapisovanje smann in AOL/Bertelsmann. Njegova pogla- vanja na izbrisljive nosilce, ki so jo predlagali HP RecordNow, ki ga za izdelovalca izdeluje vitna naloga bo uvesti naročniški sistem, ki Microsoft, Compaq, Philips in Sony. Zamisel Veritas, ter programe za izdelovanje varnostnih naj bi začel delovati do konca avgusta. Nap- se je porodila pod delovnim imenom Mount kopij in predvajanje filmov DVD. Podobno eno- ster je še vedno trdno v primežu sodnih tožb nekaterih velikih glasbenih založb, zato že Rainier, od tod tudi »M« v oznaki CD-MRW. to s praktično enakimi značilnostmi napoveduje nekaj tednov ne deluje, s tem pa je zme- Paketni zapis UDF (Universal Disk Format) tudi Ricoh, označena pa bo kot DVD+RW rom bolj vprašljiva tudi njegova vrnitev. do zdaj ni bil priljubljen zaradi precej zaplete- MP5120. Naprodaj bo predvidoma oktobra www.bertelsmann.de ne uporabe – zanj namreč ni podpore v opera- ali novembra, takrat bo določena tudi cena. www.napster.com cijskih sistemih, zato so potrebni različni (med Nove enote so torej neposredni odgovor na seboj nezdružljivi) namenski programi, pred Pioneerjev standard DVD-R/DVD-RW. Izdelki 10 OKTOBER 2001 NOVICE

tega izdelovalca so že naprodaj. Pričakujemo pomembnimi novostmi je zavihek History v lahko, da se bo vnel spopad, med katerim se orodjarni z lastnimi nastavitvami in bližnjica- NA KRATKO bodo cene najbrž hitro zniževale, tako enot mi, na katerem lahko hitro izbiramo izmed kakor tudi nosilcev. Prihod zapisovalnikov naslovov doslej obiskanih strani. IBM in Oxford za skupno DVD+RW pa so spremljale številne težave, Čeprav mnogi menijo, da je vojna za pre- omrežje spomnimo se le tega, da je HP enoto napove- vlado brskalnikov končana (zmagal naj bi V Veliki Britaniji pripravljajo novo računalniš- dal in poslal na police trgovin že pred dvema Microsoft), se pri družbi AOL s tem ne strinja- ko omrežje, ki bi povezalo tamkajšnje, pa letoma (tedaj še z zmogljivostjo 3 GB na jo. Brskalnik prilagajajo uporabnikom svoje- tudi računalniške sisteme drugod po svetu. stran), vendar jo je brž spet umaknil. Spremi- ga omrežja (največjega na svetu) in se s tem Del skupnega omrežja soustvarjata tudi njanje jim je vzelo toliko časa, da so medtem funkcijsko oddaljujejo od ponudbe običajnih IBM in oxfordska univerza. V skupno priložnost dobili konkurenti. brskalnikov. Prav zato ob izidu novega brskal- omrežje bo povezano veliko število ločenih www.hp.com računalnikov, strežnikov, pomnilniških enot www.ricoh.com in programske opreme, tako da si bodo raz- lični razvojni laboratoriji in raziskovalna sre- dišča zlahka izmenjevali podatke. Univerze Dell opušča Linux so že doslej sodelovale podobno, IBM pa upa, da se bodo za projekt skupnih omrežij Videti je, da so izdelovalci osebnih navdušila tudi podjetja. IBM ima tako že računalnikov v zadnjem času opazno zgrajeno svoje skupno omrežje, ki povezuje manj navdušeni nad Linuxom kot raziskovalne laboratorije v ZDA, Izraelu, Švi- operacijskim sistemom za namizne ra- ci in na Japonskem. čunalnike. Eden poglavitnih podpor- www.ibm.com nikov, družba Dell, ki je lani začela Li- www.ox.ac.uk nux ponujati kot alternativo okolju Windows v svojih namiznih in preno- Kljub padcu optimizem na snih računalnikih, je to možnost povsem poti- nika napovedujejo nadaljnji razvoj brskalnika trgu žepnih računalnikov ho opustila. Povpraševanje uporabnikov je Netscape 4.x, ki je bolj splošno zasnovan, Prodaja žepnih računalnikov se je v drugem bilo zelo majhno in nazadnje ni moglo več omenjajo pa tudi možnost nastanka tudi dru- letošnjem trimesečju v primerjavi s prvim opravičiti naložbe v osebje in podporo temu si- gih brskalniških izdelkov. Poleg tega Netscape zmanjšala za 21 odstotkov. Primerjava z stemu. Opazovalci menijo, da se podobno do- deluje na različnih računalniških platformah, drugim četrtletjem leta 2000 pa pokaže, da se je prodaja žepnih računalnikov v ZDA po- gaja tudi drugim izdelovalcem računalnikov. od Windows, MacOS, Linux in Unix, Micro- večala za 50, v Evropi pa za 65 odstotkov. Linux pa ostaja še naprej močno zastopan v softa z njegovimi izdelki pa marsikje ni. Nets- Poglavitni razlog za slabšo prodajo od aprila strežnikih, saj ta operacijski sistem sestavlja cape 6.1 je že mogoče brezplačno prenesti z iz- do junija je bilo čiščenje starih zalog pri Pal- znaten del Dellove prodaje teh naprav. delovalčeve spletne strani. mu. Palm ima še vedno vodilno vlogo na www.dell.com www.netscape.com svetu pri prodaji žepnih računalnikov, čeprav www.aol.com izgublja tržni delež, pridobiva pa ga predvsem Compaq. Palm je imel v letošnjem pr- Izšel je brskalnik vem četrtletju 50-odstotni tržni delež (Com- Netscape 6.1 WAP 2.0 pripravljen paq osemodstotnega), v drugem pa je pri- Po nekaterih zapletih s stabilnostjo kode in Združenje WAP Forum, ki skrbi za razvoj stal pri 32 odstotkih, Compaq pa je svojega kritikah uporabnikov je družba AOL/Nestsca- standarda WAP (Wireless Application Proto- podvojil na 16 odstotkov. www.palm.com pe dokončala razvoj nove različice brskalnika col), je predstavilo določila za drugi rod pro- www.compaq.com Netscape 6.1. Po besedah izdelovalca so inže- tokola, imenovan WAP 2.0. Ta je plod sodelo- nirji poskrbeli, da program zdaj deluje kar se vanja z osrednjima organizacijama, ki skrbita Okužene datoteke v zapisu da stabilno, precej pa so tudi pohitrili njegovo za razvoj internetnih standardov – konzorci- Adobe Acrobat delovanje. Ena izmed novih možnosti je modul jem World Wide Web in združenjem Internet Quick Launch, ki poskrbi za to, da se brskal- Engeneering Task Force. Za viruse niso več imuni niti Adobejevi pro- nik namesti v pomnilnik že ob zagonu ra- Bistvena no- grami, kot je dokazal neki argentinski heker. Nov virus, imenovan Outlook.pdf, se namreč čunalnika in je tako na klic uporabnika vost je, da ozna- prilepi na datoteko v zapisu Adobe Acrobat zelo hitro na voljo. čevalni jezik s končnico .pdf. Ko datoteko odpremo, se Izboljšali so tudi uporabniški vmesnik, WML zdaj temelji virus avtomatsko razpošlje na vse elektron- zlasti delovanje samodejnega dopolnjeva- na arhitekturi ske naslove v adresarju Outlooka, vendar nja vnosov, spremenjen pa je tudi modul za XHTML in zaje- se sproži le, če sta v računalniku namešče- iskanje podatkov v spletu. Uredili so menu- ma tudi stopniča- na tako Microsoft Outlook kot tudi celotna je, predvsem kar zadeva funkcije, povezane ste slogovne liste zbirka Adobe Acrobat, ne zgolj brezplačna z zagotavljanjem varnosti in zasebnosti. (Cascading Style različica Reader. Virus je bolj eksperimental- Sestavni del programa je modul za kram- Sheets), to pa bis- ne narave, zato ne povzroči veliko škode, ljanje, ki odslej podpira »emotikone«, majcene tveno pohitri nalaganje zapletenih spletnih temveč le nagaja pri pošiljanju elektronske ikone, ki kažejo razpoloženje tistih, ki sodelu- strani in dokumentov XML. Dodana je tudi pošte. securityfocus.com jejo v pogovoru. Zanimiva je tudi možnost, da podpora internetnemu protokolu HTTP/1.1 hispasec.com lahko z elektronsko pošto pošljemo drugim in TCP/IP ter varnostnemu protokolu TLS, ki obvestilo, kje nas dobijo v klepetalnici. Med bo omogočal mobilno nakupovanje in banč- 12 OKTOBER 2001 NOVICE

ništvo. Med storitvami, ki jih bo WAP 2.0 Vse kaže, da izdelek ne bo ostal le prototip, omogočal, so najpomembnejše zagotovo sin- saj ga Panasonic namerava poslati na trg še NA KRATKO hronizacija podatkov prek protokola Sync- letos jeseni. Na Japonskem naj bi predvidoma ML, pripravljenost na večpredstavno razkošne stal okoli 1600 dolarjev. Optimistični le pri Intelu www.mei.co.jp vsebine z Multimedia Messaging Service, t. i. Craig Barrett, predsednik uprave Intela, je potisna (»push«) tehnologija, ki omogoča sa- prepričan, da je računalniška industrija do- modejno nameščanje potrjenih namenskih Novi procesorji segla dno in da bo sledil zasuk na bolje. programov in vsebin, in možnost shranjevanja Barrett pričakuje boljšo prodajo v drugi polo- podatkov v strežnikih. UltraSPARC vici leta, saj se bliža začetek novega šolske- Poleg uporabnikov se bodo novega stan- Le nekaj dni za tem, ko so pri družbi Sun ga leta, računalniki pa gredo po njegovem darda razveselili tudi razvijalci strani, saj arhi- naznanili svoj prvi procesor UltraSPARC z ba- mnenju dobro naprodaj tudi pred prazniki. tektura XHTML omogoča bolj standardizira- krenimi povezavami, so predstavniki te družbe Precej manj optimistični so odgovorni pri podjetjih Hewlett-Packard, Compaq in IBM, no izdelovanje spletnih strani. spregovorili tudi o naslednikih in naslednjih saj še naprej napovedujejo slabšanje gos- www.wapforum.org rodovih teh procesorjev. Največ zanimanja je podarskega položaja po svetu, znižujejo pri- vzbudila napoved procesorja UltraSPARC V, čakovane zaslužke in načrtujejo nova od- Panasonicov konceptni ki se bo med drugim znal prilagajati posebnim puščanja. Malce spodbudnejše so ocene procesorskim nalogam. Z zunanjo program- strokovnjakov, ki menijo, da bi se prodaja kamkorder sko opremo bo mogoče tako delovanje lahko povečala ob koncu leta, predvsem po Japonci so znani po tem, da se tru- procesorja preklapljati med nači- zaslugi Oken XP. Kljub temu pa ni nujno, da dijo izdelati čim manjše in čim laž- nom za hitro računanje in na- se bo to pozitivno gibanje nadaljevalo tudi je prenosne naprave. Panaso- činom za transakcijsko obde- prihodnje leto, dodajajo poznavalci razmer. nic s svojim novim prototipom lavo, kar poz- kamkorderja odpira nove namo tudi pri Kdo je kdo v spletu meje. Izdelek je namreč sestavljen delu z zbirkami Zdi se, da se je Microsoft po monopolizaciji iz dveh delov, prvega z elektroniko in podatkov. na področju programske opreme odločil za optiko in drugega z mehaniko in akumula- UltraSPARC nekaj podobnega tudi v svetovnem spletu. torjem. Kamkorder je narejen tako, da lahko V naj bi tudi zdru- Po podatkih raziskovalnega podjetja Niel- drugi del po potrebi odstranimo in s seboj no- ževal nekatere sen//NetRatings so njegove spletne strani namreč po obiskanosti prav na vrhu. simo le optični del in elektroniko, ki lahko de- tehnične zasnove, MSN.com je z dobrimi sto milijoni obiskoval- luje kot digitalni fotografski aparat. ki so jih vpeljali cev na drugem mestu za Yahoojem, Micro- Največja prednost take sestave je precejš- tekmeci. Tako bo podpiral vzporedno obdelo- soft.com pa je četrti s 70 milijoni obiskoval- nje zmanjšanje teže, saj namesto še vedno vanje ukazov po zgledu Intelovega procesorja cev. Zanimiv je tudi podatek, da je skoraj skromnih 570 gramov s sabo prenašamo le Itanium, pa tudi simetrično večnitno delova- polovica petih najbolj obiskanih strani v 26 360 gramov, pa tudi mere se zmanjšajo, na nje, ki ga uporablja IBM v svojih procesorjih državah povezana z Microsoftom. Gigant za primer višina je zdaj namesto 11,5 samo 7,7 Power4. Oboje bo združevala programska izdelovanje programske opreme to dosega cm. Čeprav je kamkorder majhen, pa se lahko oprema, zato teh delov ne bo treba podvajati v po zaslugi brskalnika Internet Explorer in pohvali z izvrstnimi lečami Leica Dicomar, ki samem jedru. zato, ker je Microsoft.com v brskalniku na- omogočajo zum 10x (100x digitalno), precej Analitiki menijo, da je UltraSPARC V od- meščen kot izhodiščna stran. Raziskave ka- več kot pri navadnih digitalnih fotoaparatih. govor na vse agresivnejšo politiko tekmecev, žejo, da kar 60 odstotkov odraslih Američa- nov nikoli ne spremeni nastavljene izhodišč- V tipalu je milijon svetlobnih elementov, tako zlati družbe Intel, ki je sklenila dogovor s ne strani. da poleg filmov lahko ustvarjamo slike veliko- Compaqom, med drugim tudi o postopni od- www.nielsen-netratings.com sti 1200 × 900 pik, ki jih snemamo na pomnil- pravi procesorjev Alpha. Mnogi pa menijo, niških karticah SD. Za pregled je vgrajen 2,5- da Sun v razvoju precej zaostaja in zdaj želi Štirikrat gostejši promet v palčni zaslon LCD. nadoknaditi zamujeno. Prav lahko se zgodi, internetu? da bosta tako Intel kakor IBM dosegla enak cilj, medtem ko bo tekel čas, potreben za Lawrence Roberts, eden od pionirjev interneta, pravi, da se je promet v spletu od lan- izid novega Sunovega procesorja. skega do letošnjega aprila povečal za štiri- Prednost tega načrta je v tem, da krat. To povečanje naj bi bilo razvidno iz ana- bodo novi procesorji še naprej lize pretoka podatkov v omrežjih 19 velikih združljivi z zdajšnjo programsko ponudnikov dostopa do interneta. Nekateri opremo in zato zanimivejši za raziskovalci pa se ne strinjajo z Robertsovo kupce. metodo in pravijo, da so se za štirikrat pove- Datum izida novih proce- čale le zmogljivosti, ne pa tudi promet. Dejs- sorjev še ni znan. Po zdajšnjih tvo je, da podjetja zaradi gospodarskih težav načrtih bo pred napoveda- manj vlagajo v internetno infrastrukturo, a nim procesorjem prišel na vr- Roberts tega ne priznava kot razlog za manj- sto še model UltraSPARC IV, šo rast obiska. Raziskovalno podjetje RHK meni, da se bo promet v internetu letos po- ki bo arhitekturno le drobna večal za 90 odstotkov, lani pa se je le za sprememba glede na doseda- 128 odstotkov. nje procesorje UltraSPARC III, www.rhk.com deloval pa bo s taktom 1 GHz. Ul- 14 OKTOBER 2001 NOVICE

traSPARC V pa bo tudi arhitekturno precej mi vzorčenja do 96 kHz (obljubljeno je raz- drugačen, predvideni so takti delovanja nad merje med signalom in šumom kar 100 dB), NA KRATKO 1,5 GHz. omogoča pa tudi nekatere nove funkcije, ki se www.sun.com jih bodo razveselili predvsem navdušenci za Spletni protokol vzbuja računalniške igre, filme v zapisu DVD in glas- dvome Digitalna miniatura bo. Procesor tako podpira predvajanje do šti- Skupina podjetij, med drugim tudi AT&T, Lu- rih hkratnih zvočnih okolij v realnem času, do- cent, Novell in Intel, si prizadeva oblikovati Optio 330 delani so prehodi med zvočnimi okolji, podprt enoten komunikacijski protokol OPES (Open Pentax, znani izdelovalec optičnih naprav, je učinek odbijanja zvoka od oddaljenih povr- Pluggable Edge Service), vendar so pri razvoju je predstavil model Optio 330. Eden najmanj- šin in vračanje zvoka nazaj v vseh treh razsež- naleteli na ovire. OPES bi spletne strani av- ših digitalnih fotoaparatov na trgu meri 92 × nostih, izboljšana pa je tudi podpora prostor- tomatsko prilagajal tako, da bi jih laže pre- 59 × 31 mm in tehta vsega 205 g (brez aku- skemu zvoku. gledovali z žepnimi računalniki in drugimi napravami, ki omogočajo dostop do interneta. Zato mulatorja). Kljub kompaktnosti pa sta vgra- Za ustvarjalce iger so pri Creative Labs pri- mu ostro nasprotuje skupina IETF (Internet jeni optika in elektronika dokaj zmogljivi: ti- pravili zvočno knjižnico EAX Advanced HD, ki Engineering Task Force), češ da omogoča palo CCD s 3,34 milijona svetlobnimi elemen- podpira programske vmesnike Microsoft Di- neavtorizirano spreminjanje spletnih vsebin. ti, zmogljive asferične leče s 3x optičnim zu- rect Sound, OpenAL in Dolby Digital 5.1. Pro- www.ietf-opes.org mom (ter 2x digitalnim), sedemtočkovno os- gramska oprema poleg tega prinaša tudi ne- trenje avtofokus in zmogljivo nastavljanje ča- kaj drugih poslastic, kot je odprava nezažele- MIT in HP razvijata kvantni sa osvetlitve. Posnetki se shranjujejo na prilo- nih šumov iz digitalnih glasbenih zapisov, računalnik ženo kartico Compact Flash velikosti 16 MB, spreminjanje hitrosti predvajanja zvočnega Zdajšnji klasični računalniški model se poča- posnetka, ne da bi spreminjali višino zvoka ali si bliža svojim fizičnim mejam, kvantno raču- kakovost zapisa, podpora velikemu številu do- nalništvo pa naj bi te meje preseglo, sporo- datnih zvočnih učinkov in sistem Dream, ki čata znameniti Tehnološki inštitut iz Massac- omogoča pretvorbo običajnega stereo zvoka v husettsa (MIT) in družba Hewlett-Packard. prostorski zvok. Partnerja sta lani podpisala pogodbo o Na podlagi novega procesorja so nastale skupnem petletnem projektu, vrednem 25 zvočne kartice, ki bodo imele oznako Sound milijonov dolarjev, ki naj bi pomenil začetek Blaster Audigy. Vse imajo digitalne izhode, razvoja v kvantnem računalništvu. MIT in med drugim pa prvič tudi vgrajeni vmesnik HP predvidevata, da bo preteklo še deset IEEE-1394 (firewire) za lažje priključevanje let, preden bo ugledal luč sveta prvi povsem delujoč kvantni računalnik. sproti pa se jih da pregledati na vgrajenem na druge naprave zabavne elektronike ter hi- 1,6-palčnem zaslonu LCD. Poleg posameznih tro povezovanje med računalniki. Poleg kartic Prodaja čipov za četrtino fotografij je mogoče tudi snemanje gibljive sli- slabša ke v zapisu AVI, in sicer dolžine do 30 sekund pri ločljivost 320 × 240 pik ter s hitrostjo 15 Lani so izdelovalci polprevodnikov s prodajo svojih izdelkov zaslužili 226 milijard dolar- sličic na sekundo. Povezava z računalnikom jev, letos pa naj bi iztržili le 168 milijard, kar poteka prek vmesnika USB, aparat pa ima bo za 26 odstotkov manj, predvidevajo pri vgrajen še dodaten video izhod. K opremi sodi- družbi Dataquest. Kljub slabemu gospodar- ta tudi litijev akumulator s polnilcem ter infra skemu položaju v ZDA in Aziji pa se naroči- rdeči daljinski sprožilec. Koliko bo Pentaxov la za matične plošče, prenosne računalnike malček stal, zaenkrat še ni znano, verjetno pa in mobilne telefone povečujejo. To je dober ne bo prav poceni, glede na zmogljivosti, pri- znak predvsem za tiste izdelovalce čipov, ki loženo opremo in stopnjo miniaturizacije. jih je prizadela slaba prodaja v letošnjem www.pentax.com je novost tudi program PlayCenter3, ki podpi- drugem četrtletju. ra predvajanje posnetkov v zapisu Dolby Digi- www.dataquest.com Creative Labs – nove tal ter zapisovanje glasbe na zapisovalnike CD-RW. Družino kartic sestavljajo modeli Microsoftove milijarde za zvočne kartice Sound Blaster Audigy Platinum (z enoto za pri- raziskave in razvoj Eno izmed vodilnih podjetij za izdelke za ključke za vgradnjo v računalnik), Sound Bla- Microsoft bo letos namenil za razvoj in razi- večpredstavnost, Creative Lab, je predstavilo ster Audigy Platinum eX (z zunanjo enoto, pri- skave kar 5,3 milijarde dolarjev. 90 odstot- Audigy, nov procesor za zvočne kartice, ki naj ključeno prek posebnega kabla), Sound Blaster kov tega denarja bo šlo za razvoj program- bi po podatkih izdelovalca zmogel obdelati štiri- Audigy Player. Kartice bodo naprodaj v krat- ske opreme. Microsoft vsako leto nameni krat več učinkov kakor njegov predhodnik, kem, stale pa bodo od 100 do 250 dolarjev. okoli 16 odstotkov prihodkov v ta namen. Eden prvih rezultatov vlaganja v razvoj bo trenutno najbolj cenjeni procesor EMU10K1, www.europe.creative.com TabletPC, ki se bo na policah prodajaln zna- ki poganja kartice Sound Blaster Live! Hkrati šel prihodnje leto. Microsoft pripravlja tudi s procesorjem so predstavili tudi zvočne karti- Naslednik pomnilnikov akademsko različico programa Visual Stui- ce, temelječe na čipu Audigy, ter programsko do.NET, nadobudnim raziskovalcem pa bodo opremo EAX Advanced HD, ki že izkorišča vse Flash RAM ponudili odprto kodo operacijskega sistema prednosti novega procesorja. Intelovi strokovnjaki napovedujejo nove Windows CE 3.0. 32-bitno jedro procesorja podpira večka- vrste pomnilnikov, ki bi po njihovem mnenju www.microsoft.com nalni zvok s 24-bitno ločljivostjo in frekvenca- lahko nasledili trenutno že kar precej razširje- 16 OKTOBER 2001 16 OKTOBER 2001 NOVICE

ni Flash RAM. Omenjajo predvsem dve tehno- Med drugo opremo so še v osnovi 256 MB logiji, ki pa sta še v povojih. Polimerni pomnil- delovni pomnilnik, 80 GB disk z vmesnikom nik PFRAM (polimerni feroelektrični RAM) Ultra ATA/66 in grafični pospeševalnik Nvi- uporablja dve plasti kovinskih vodnikov, med dia GeForce 2 MX s 64 MB grafičnim pomnil- njima pa je tanka plast polimera. Druga se ime- nikom ter podporo dvema monitorjema. Ra- nuje OUM (Ovonyx Unified Memory); bis- čunalnik ima vmesnike USB, Firewire, omrež- tvo te je tanka plast posebnega materiala na ni vmesnik, modem in pet prostih razširitvenih silicijevi rezini. Kot zanimivost: isti material se uporablja tudi pri izdelavi nosilcev CD-RW in DVD. Ovonyx je lastnik večine znanja o tej tehnologiji in pospešeno sodeluje z Intelom. Obe podjetji napovedujeta, da bo nova vrsta pomnilnika zadostila trem temeljnim zahtevam uporabnikov: zanesljiv bo, hiter in poceni. www.intel.com

PC kartica s 5 GB Novica za uporabnike prenosnikov: Toshi- mest za dodatne kartice. Novi vrhunski dvo- bi je uspelo narediti kartico PC vrste II z ozna- procesorski model stane v ZDA 3500 dolarjev. ko PAMHD005, na katero gre kar 5 GB po- www.apple.com datkov. Vanjo je vgrajen 1,8-palčni disk z eno ploščo, ki se vrti s 3990 vrtljaji na minuto. Pov- Procesor, enakovreden prečni dostopni čas je 15 ms, hitrost prenosa pa 5,2 MB/s. Dodatna prednost diska je veli- 3000 Pentiumom III IBM in Boeing Satellite Systems sta izdela- la najmočnejši satelitski procesor za obdelavo signalov DSP (Digital Signal Processor), namenjen brezžičnim satelitskim komunikaci- jam. Vgrajen je v satelit podjetja Thuraya, ki je bil lansiran v orbito oktobra 2000, ponaša pa se z računsko močjo približno 3000 procesorjev Pentium III in omogoča več kot 25 tisoč istočasnih telefonskih pogovorov. Thuraya je kost (vrste II), saj je veliko diskov v obliki kar- novi ponudnik satelitske telefonije in telefoni- tic PC Card večjih (vrste III). Ti v prenosniku poje GSM ter storitve GPS. Pokriva Evropo, Bliž- navadi zasedejo vsa razširitvena mesta za kar- nji vzhod, severno in osrednjo Afriko, Indijo in tice. Priporočena cena znaša 400 dolarjev. Iz- Azijo, delovati pa naj bi začel do konca letoš- delek je že naprodaj na Japonskem, v kratkem njega leta. pa ga lahko pričakujemo tudi drugod po svetu. www.thuraya.com www.toshiba.com www.hsc.com www.ibm.com Prvi dvoprocesorski Maci Ipaq prepoznava govor Podjetje Apple je držalo besedo, dano na zadnji uporabniški konferenci, in začelo pro- Microsoftov glavni programski arhitekt, dajati prve osebne računalnike Apple Macin- Bill Gates, je v govoru na vsakoletni konferen- tosh s podporo dvema procesorjema. Novi ra- ci International Joint Conference on Artificial čunalniki Apple PowerMac G4 delujejo z dve- Intelligence napovedal, da bodo uporabniki ma procesorjema PowerPC G4, od katerih ročnih računalnikov Compaq Ipaq lahko že vsak deluje s taktom 800 MHz. Dodatna pro- septembra s spletnih strani Microsoftove razi- cesna moč pride zlasti prav pri zahtevnejših skovalne družbe Microsoft Research brezplač- opravilih, kot so oblikovanje in modeliranje, no prenesli program, ki bo omogočal nareko- urejanje video posnetkov in drugi procesno in- vanje besedila v ročni računalnik. tenzivni postopki. Novi modeli so lahko nasta- Gre za projekt, s katerim želijo pri Micro- li zaradi vgrajene podpore več procesorjem v softu spodbuditi razvoj alternativnih vnosov novem operacijskem sistemu MacOS X, ki je podatkov v računalniške sisteme. Orodje z priložen računalnikom. Prav tako je v osnovno imenom MSR Power Toy pravzaprav ni izde- opremo zajeta Applova enota SuperDrive, ki lek, temveč bolj demonstracija tehnologije in združuje bralnike in zapisovalnike CD-R/CD- novih zasnov. Kajti največja zanimivost je, da RW in DVD-R/DVD-RW. se prepoznavanje govora sploh ne bo odvijalo NOVICE OKTOBER 2001 17 OKTOBER 2001 17

v ročnem računalniku, saj je ta procesno kljub strojne opreme razlogov za napredek na tem vsemu preslaboten. področju ni. Ves razvoj, ki je še potreben, na- Tisti, ki bo želel besedila narekovati, bo mreč temelji na programski opremi, zlati na- Ipaq uporabljal predvsem kot brezžično vno- predku umetne inteligence. sno napravo. Ta bo govor delno obdelala in Gates je pri tem tudi poudaril, da je ome- pošiljala v realnem času čez brezžični omrežni njeni projekt le ena od razvojnih smeri, kjer vmesnik IEEE 802.11b (ta je obvezen za upo- programska oprema postaja omrežna, pozne- rabo) v namizni računalnik, opremljen s pake- je najbrž tudi spletna storitev, v Microsofto- tom Office XP, ki vsebuje orodja za prepozna- vem primeru skladna s strategijo .NET. Na sre- vanje govora ali pa namenski program, pod- čanju so prikazali še nekaj zgledov rabe umet- prt s knjižnico za prepoznavanje govora, ta pa ne inteligence, kot so določanje osebnih prefe- bo besedilo vrnil v uporabnikov ročni računal- renc uporabnikov ter pametnega sistema za nik. Raziskovalci sicer opozarjajo, da natanč- razpošiljanje in sprejemanje sporočil. nost prepoznavanja ne bo popolna, vendar s www.microsoft.com/speech projektom vseeno želijo prikazati, da s stališča www.ijcai-01.org

Laserski barvni rekorder Raziskave kažejo, da se podjetja vse pogosteje odločajo za nakup barvnih laserskih tiskalnikov. Ti so se v zadnjih letih precej pocenili, v zadnjem času pa njihove tehnične zmožnosti postajajo primerne tudi za zahtevnejšo poslovno rabo. Da je trenutek barvnim laserskim tiskalnikom zares naklonjen, se pozna tudi po tem, da se prodaja teh tiskalnikov tudi letos povečuje, prodaja črno-belih laserjev pa je letos precej upadla in se bo na lansko raven povzpela predvidoma šele okoli leta 2003. Zato ni nič čudnega, če se na spremembe na trgu odzivajo tudi vodilni ponudniki barvnih laserjev. Xerox OPB, podjetje, nastalo pa lanskoletni združitvi Xeroxovega oddelka za tiskalnike in enake enote družbe Tektronix, z novimi modeli med prvimi prehaja v ofenzivo. Že prva novost je precej pomenljiva – barvni laserski tiskalnik za pisarniško rabo, ki je zmožen natisniti kar 22 barvnih strani na minuto. No- vinec se imenuje Phaser 7700, predstavlja pa prvo sinergijo med tehnologijami lani združenih podjetij. Elektronika izhaja iz dosedanjega modela (Tektronix, pozneje Xerox) Phaser 780, tiskalniško barvilo v prahu iz modela Phaser 790, mehanika pa je Xeroxova (laser, ne pa tiskalnik LED, kakor nekateri pred- hodniki). Zelo hitro tiskanje dosega z že pred časom predstavljenim, a še vedno redkim postopkom tiskanja z enim samim prehodom čez papir, pri čemer se vsaka od osnovnih barv nanaša iz svojega bob- na. Z nekaj patentiranimi postopki so dosegli, da se zna tiskalnik samodejno nastavljati (na vsakih nekaj natisnjenih strani) in zagotavljati pravilen in lep izpis tudi pri večjih obremenitvah. Ni namreč namenjen občasnemu barvnemu tiskanju, ampak zmore natisniti tja do tisoč strani na uro. Takemu delovnemu ciklu (do 100 tisoč strani na mesec) so prilagojeni tudi vsi sestavni deli. Hitro tiskanje, zlasti hiter začetek tiskanja (le okoli 13 sekund do prve barvne strani), zagotavlja najsodobnejši procesor PowerPC G4 s taktom 500 MHz, kakršne- ga sicer najdemo v sodobnih računalnikih Apple Ma- cintosh. Osnovni pomnilnik meri 128 MB, razširimo pa ga lahko do 512 MB. Prav vse izvedbe imajo že v osnovi vgrajeno podporo dvostranskemu tiskanju, velike predale za papir, za doplačilo pa še zelo dolg seznam dodatkov. Tiskalnik zna tiskati na papir A4 in A3, prav povpraševanje po takih tiskalnikih pa je vse večje. K osnovni opremi sodita tudi omrežni vmesnik in vmesnik USB. Kljub temu da gre predvsem za poslovni tiskalnik, pri Xeroxu niso pozabili na kakovost izpisa. Ti- skalnik zna tiskati z ločljivostjo 1200 x 600 pik, predvsem pa pozna cel nabor sistemov za nadzor barv, med drugim povsem nov sistem PhaserMatch, ki je zmožen profesionalne kakovosti tiskanja in zvestobe barvam elektronskih izvirnikov. Precej so po- storili tudi za lažjo rabo in boljši nadzor naprave. Xerox je povsem na novo napisal gonilnike za tiskalnik ter nadzorni spletni program CentreWare, ki omogoča namestitev in uporabo tiskalnika brez kakršnih- koli dodatnih disket ali nosilcev CD-ROM. Seveda vse to nekaj stane. Na voljo so različno opremljeni modeli, ki stanejo od 10.570 do 14.100 evrov, vendar so, upoštevajoč zmogljivosti, cene vseeno konkurenčne. Kot že rečeno, je Phaser 7700 le prva izmed novosti, ki jih načrtuje Xerox za letošnjo jesen. O drugih bomo pisali nekoliko pozneje. 18 OKTOBER 2001 NOVICE

nekatera orodja, predvsem pa bo znanje in tehnologijo uporabil za vgradnjo podpore Platforma PocketPC 2002 XML v svoje obstoječe izdelke, zlasti pisarniški Microsoft je v začetku septembra predstavil novo različico operacijskega sistema Windows CE in paket WordPerfect Office. Corel z nakupom platforme za ročne računalnike, ki so jo poimenovali PocketPC 2002. Ta različica se torej ne imenuje manjših podjetij še naprej utrjuje svoj polo- Windows CE 4.0, in to upravičeno, saj gre bolj za temeljito osvežitev dosedanjega sistema, ne pa za po- žaj na trgu. Poleg družb SoftQuad in Micro- memben nov korak naprej (kakor pri prihodu na sistem Windows CE 3.0). grafx so že pred meseci od družbe Metacrea- Novi sistem PocketPC 2002 je namenjen ročnim računalnikom (zdajšnjim in novim), so mu pa ne- tions kupili cel niz grafičnih izdelkov, med koliko spremenili videz in mu vnesli izboljšave na skoraj vseh področjih rabe in pri vseh lastnostih vgra- drugim priljubljeni slikarski program Painter, jenih programov. Nekatere prvine uporabniškega sistema poslej spominjajo na skorajšnji namizni ope- ki prav v teh dneh prihaja na police trgovin v racijski sistem Windows XP, nekatere dele programa, predvsem začetni zaslon (Today), pa je mogoče različici 7.0. povsem prilagoditi z lastnimi podobami (skins). Tehnologija ClearType za izboljšavo videza slike na za- www.corel.com slonu LCD zdaj deluje na ravni celotnega sistema, sistem pa je odslej bolj informativen pri dialogih z www.softquad.com uporabnikom. Prepoznavanje pisave deluje v novi različici hitreje, laže je tudi preklapljati z enega odpr- tega programa na drugega. Končno je mogoče preprosto preklapljati programe v rabi, opozorila in dialogi pa so zdaj bolj informativni. Bluetooth za Palm Vx Microsoft se precej trudi, da bi novi sistem približal poslovni uporabnikom. PocketPC 2002 ima bolj- šo podporo omrežnemu povezovanju (predvsem brezžičnim vmesnikom), omogoča vzpostavitev navi- Podjetje Red-M je predstavilo Red-M Bla- deznih zasebnih povezav VPN, nov pa je de, nastavek za ročne računalnike Palm Vx, ki tudi sistem za namestitev in vzpostavi- doda možnost komuniciranja prek standarda tev povezav na klic. Z vgrajenim razi- bluetooth. Dodatek je v obliki nastavka, po- skovalcem lahko odslej uporabljamo da- dobno kakor mnogi drugi dodatki za Palm toteke z omrežnih diskov. Ena izmed Vx. Bistvena prednost je možnost usklajevanja večjih novosti je vgrajeni odjemalec za podatkov brezžično prek standarda blue- terminalske strežnike, s katerim lahko z ročnim računalnikom dosežemo namizje tooth, povezovanje z drugimi napravami blue- in osebne računalnike in strežnike. Poc- tooth, kot so telefoni GSM, osebni in ročni ra- ketPC si zna izmenjevati podatke s šir- čunalniki, prenosniki ter celo omrežja podje- šim naborom naprav, prvič tudi z ročni- mi računalniki Palm. Osvežili so vgrajeni spletni brskalnik in odjemalec za elektronsko po- što (delo z pripetimi dokumenti, podpora sporočilom HTML, možnost po- šiljanja zvočnih sporočil), dodali pa še modul za kramljanje (MSN Mes- senger) in posodobili predvajalnik Windows Media Player, ki zmore zdaj predvajati zvočne in video posnetke. Nekoliko manj so dopolnili tudi urejevalnik Word (dobil je črkovalnik) in Excel (nov sistem kontekstnih menujev). Novi sistem PocketPC 2002 bo vgrajen v nekatere nove modele ra- čunalnikov, ki bodo izšli oktobra. Hewlett Packard je tako že predstavil nova modela Jornada 565 in Jornada 568, ki se, razen po novem operacijskem sistemu, od predhodnikov razlikujeta tudi po novem videzu in drugačnem drobovju. HP je namreč pri novih modelih opustil procesorje Hitachi SH3 in novinca zasnoval na podlagi procesorja Intel StrongArm SA-1110 s taktom 209 MHz, torej enakega kot pri dosedanjih računalnikih Compaq Ipaq. Microsoft je namreč standardiziral novo platformo, temelječo na procesorju StrongArm, eden od pogojev za uporabo novega sistema pa je tudi sistemski pomnilnik, ki ga je mogoče tij. Več ročnih računalnikov z vmesnikom Red- programsko nadgraditi (Flash RAM). Novi Jornadi se med seboj razlikujeta po količini vgrajenega pom- M Blade pa se lahko poveže v brezžično nilnika, tj. 32 MB oziroma 64 MB. Nove modele pričakujemo tudi od drugih izdelovalcev, najbrž tudi od omrežje in izmenjuje podatke. Za dodatek bo Compaqa, ki je medtem že napovedal, da bodo dosedanji lastniki računalnikov Ipaq lahko svoje sisteme treba odšteti 200 dolarjev, na voljo pa naj bi nadgradili z novim operacijskim sistemom. www.microsoft.com; www.pocketpc.com bil že avgusta. www.red-m.com

Corel kupil izdelovalca Tipkovnica za Office orodij XML Pri Microsoftu so se promocije nove različi- Podjetje Corel v zadnjem času intenzivno ce operacijskega sistema Windows lotili zelo kupuje manjše družbe. Po nakupu nekdanjega resno, tudi s pripravo dopolnilnih izdelkov. Ob velikega tekmeca, družbe Micrografx, so sredi predstavitvi Windows 95 so na trg poslali eno avgusta sklenili še dogovor z družbo Soft- izmed prvih razdeljenih tipkovnic, Natural Quad, avtorico priljubljenih spletnih urejeval- Keyboard, za Windows in Office XP pa so pri- nikov HotMetal in XMetal ter številnih orodij pravili Office Keyboard. za jezik XML. Zanimivo, da bodo za kanadsko Nova tipkovnica pomeni manjšo revoluci- družbo odšteli 37 milijonov dolarjev, Micro- jo, saj bo imela poleg standardnih tipk tudi dr- grafx pa jih je stal prav tako le 37 milijonov sno ploščico na levi strani, ki bo omogoča pre- dolarjev. Corel načrtuje, da bo nadalje razvijal mikanje po dokumentih in spletnih straneh, NOVICE 19 OKTOBER 2001 19

dodan pa bo tudi kup funkcijskih tipk za pogosta opravila, kot so kopiranje, izrezovanje in lepljenje ter preklapljanje s programa na program zbirke Office. Zaradi novih funkcij uporabnikom ne bo treba tako pogosto posegati po miški. Kot je povedal predstavnik Microsofta, so se odločili bolj posvetiti razvoju tipkovnic, ker so po njihovem mnenju eden najpomem- bnejših delov računalnika. Po raziskavah so- deč, naj bi se povprečen uporabnik računalni- ka več dotikal tipkovnice kakor svoje partnerke. Zanimivo je, da bo Office Keyboard na voljo zgolj v običajni postavitvi in ne tudi v raz- deljeni. Na voljo bo oktobra ob predstavitvi Windows XP, in sicer po 65 dolarjev. www.microsoft.com

Vrhunski LCD Silicon Graphics SGI je znan po svojih vrhunskih grafičnih delovnih postajah, zraven pa ponuja prav tako vrhunske monitorje. Najnovejši je 18,1- palčni LCD Silicon Graphics F180 z ločljivost- jo 1280 × 1024 pik. Slike so še dodatno izbolj- šane s tehnologijo AIPS (Advanced In-Plane Switching), ki omogoča svetlejšo, bolj kontrastno in barvno pravilnejšo sliko. Monitor je opremljen s standardnim vho- dom VGA in z digitalnim DVI-I. Slednji poleg dobre povezave z grafično kartico omogoča tudi priklop dveh (analognih) virov, med katerima uporabnik izbira s posebnim stikalom. F180 je poleg tega tudi varčen; povprečna poraba je okrog 75 W, to je več kakor za polovico manj kot pri primerljivem klasičnem monitorju. Novinec je že naprodaj, za ameriške kupce po dokaj ugodnih 1500 dolarjev. www.sgi.com

Intel predstavil procesor Xeon s taktom 2 GHz Intel je presenetil javnost, ko je na sejmu SIGRAPH pokazal delovno različico procesorja Xeon s taktom 2 GHz. Za razliko od manj zmogljivih Xeonov, predstavljenih v prejšnjem četrtletju, ki so namenjeni srednje in visoko zmogljivim delovnim postajam, je 2 GHz razli- čica, namenjena predvsem strežnikom. To je tudi prva različica Xeona, ki ima tretjenivojski predpomnilnik (velikosti 512 KB oziroma 1 MB, pozneje morda tudi 2 MB) na samem čipu. Po predvidevanjih analitikov naj bi novi Xeon, zgrajen na arhitekturi Pentium 4, nadomestil različico procesorja Pentium III Xeon s taktom 900 MHz, ki naj bi bila namenjena večprocesorskim strežnikom. Najhitrejše Xeo- ne lahko pričakujemo na policah prodajaln še letošnjo jesen. www.intel.com 20 OKTOBER 2001 NOVICE

Linux praznuje 10 let NA KRATKO

Letošnje leto v računalniški industriji mr- Linux v zadnjih letih uživa tudi precejšnjo Prepir zaradi oslove sence goli obletnic. Po tem, ko smo praznovali 25 let podporo velikih ponudnikov računalniške Prizadevanja za razvoj enotnega standarda družbe Microsoft in proslavili 20 let od na- opreme. IBM, denimo, zagotavlja, da name- za pošiljanje faksov po internetu so zastala stanka prvega računalnika PC, avgusta mine- rava v rešitve, temelječe na Linuxu, vložiti kar zaradi nerešenih avtorskih pravic med pod- va tudi 10 let, odkar je Linus Torvalds javnosti milijardo dolarjev na leto, pripravljen pa je jetjema Adobe in Xerox. Skupina strokov- naznanil nastanek prvega jedra, ki je bil te- celo opustiti svoj sistem AIX, če – oziroma ko – njakov, ki sodeluje pri projektu, se je odloči- melj za nadaljnji razvoj operacijskega sistema se bo Linux dovolj uveljavil in razvil. Pomenlji- la, da bi bil Adobejev TIFF najustreznejši za- Linux. ve izraze podpore je slišati tudi s strani Com- pis za spletno pošiljanje faksov. Ker pa TIFF Linux je pravzaprav nastal kot Linusov ko- paqa, Hewlett-Packarda in Intela, ki Linux že podpira le črno in belo barvo, je Xerox razvil tehnologijo MRC za »barvanje« dokumen- njiček in kot njegov odziv na stanje, kakršno je nekaj časa jemljejo zelo resno. Kajti Linux ima tov, s čimer je nastal zapis TIFF-FX. Prav vladalo na področju Unixa. Pozneje se je izka- pri strežnikih zavidanja vreden 27 % delež (po zaradi slednjega sta se udarila Adobe in Xe- zalo, da je bila za uspeh sistema ključna Linu- navedbah družbe IDC), vodilni delež Micro- rox, tako da bodo projekt verjetno nadaljeva- sova odločitev, da kodo sistema ponudi vsem, softovih strežnikov pa ocenjujejo na 41 %. Li- li le s starim, dobrim TIFF. ki si jo želijo. Zagrizeni ljubitelji so jo lahko po nux je obenem prehitel tudi druge različice www.adobe.com Unixa in to nekaterim še zdaleč ni www.xerox.com všeč (zlasti družbi Sun). Ta sistem je zanimiv predvsem za tiste kupce, Linux za brezžični svet ki potrebujejo veliko procesorsko Podjetji Red Hat in 3G Lab sta se odločili moč za majhen nabavni in obrato- razviti operacijski sistem za mobilne telefo- valni strošek. Mednje sodijo zlasti ne, ki bo temeljil na Linuxovi odprti kodi. internetna podjetja in družbe, ki so Največji izdelovalci mobilnih telefonov so se odločile za strežniške farme kot sicer že sprejeli Microsoftov in Psionov ope- alternativo velikim strežnikom. Ve- racijski sistem za nov rod pametnih telefo- činoma so v rabi kot spletni strežni- nov, vendar “linuxovci” ne obupujejo. Pra- ki in strežniki za elektronsko pošto, vijo, da bo novi program, imenovan ECOS/ redkeje pa kot strežniki za baze po- M3, dal izdelovalcem telefonov več svobode pri prikrojevanju za lastne potrebe, datkov in druge ključne funkcije, saj gre za odprto kodo. Prvi nizi nove pro- pri katerih so uporabniki bolj pre- gramske kode bodo na spletni strani pod- vidni. jetja Red Hat objavljeni v naslednjih me- potrebi spreminjali in kmalu se je o Linuxu Pri namiznih in prenosnih računalnikih pa secih. razvedelo tudi širše. Prav ta sistem je bil pogla- Linux še ni tako uspešen. Čeprav ga uporablja www.3glab.com vitni pospeševalec zasnove odprte kode, ki je veliko ljubiteljev po vsem svetu, ga v računal- www.redhat.com še danes predmet vročih razprav. Nekateri me- nikih za poslovno rabo skoraj ne najdemo, trž- nijo, da je odprta koda najboljše, kar se je v ni delež pa je glede na prodornost Microsofto- PCX Computers distributer zadnjih letih zgodilo v računalništvu, spet dru- vega sistema Windows neznaten. Toda Linux za Samsung gi (z Microsoftom na čelu) pa jo imajo za »ra- se še razvija in hitro odpravlja razlike, ki mu Podjetje PCX Computers je julija postalo kasto obolenje«, ki vodi v zmešnjavo in one- preprečujejo hitrejše širjenje. uradni distributer za računalniško opremo mogoča normalno financiranje razvoja v ra- Zagovorniki in podporniki Linuxa so na- največjega korejskega poslovnega konglo- čunalništvu. mreč prepričani, da ta sistem kljub vsemu še merata Samsung Electronics. Med prvimi Linux 1.0 je v prvi polni različici izšel leta vedno preživlja otroška leta in da njegov čas Samsungovimi izdelki, ki jih bodo ponudili, 1994, vendar je trajalo še nekaj let, da se je šele prihaja. Iz strežnikov in osebnih računal- so diski, v kratkem pa bodo na voljo tudi uveljavil tudi onkraj ožjega kroga ljubite- nikov se zato hitro širi tudi drugam, denimo v monitorji, enote CD-ROM in DVD-ROM, zapi- ljev. Zanj je bilo najuspešnejše leto 1999, ko ročne računalnike, mobilne telefone in specia- sovalniki CD-RW ter kombinirani izdelki CD- so sistem »zavohali« vlagatelji kapitala in lizirane računalniške naprave. Resda je težko RW/DVD-ROM. Samsung Electronics je vo- dilna korejska družba, ki ima po svetu 25 čez noč dvignili vrednost delnicam mladih ugibati, kje je končni domet tega sistema in proizvodnih središč ter 59 prodajnih podruž- podjetij, ki so ponujala Linux. Spomnimo se kje se bo bolje zasidral, toda obeti so zelo do- nic. Samsung kot blagovna znamka je upo- le družbe VA Linux, ki so ji že prvi dan nasto- bri. Zlasti, če pomislimo, kaj vse je že dosegel v rabnikom v Sloveniji sicer bolj znan po izdel- pa na borzi delnice poskočile za rekordnih prvih desetih letih. kih zabavne elektronike (videorekorderji, ka- 698 %. mere ...) in po dobrih mobilnih telefonih, toda Prvotnemu zagonu je hitro sledilo obdobje po svetu cenijo tudi njihove računalniške iz- streznitve, podkrepljeno z razširitvijo krize na Popravek delke, tako tiste za končne kupce kakor tudi celotno računalništvo, zato je marsikatero V poletni številki Monitorja smo pri preiz- elektronske sestavne dele (procesorje, podjetje moralo zapreti vrata ali pa spremeni- kusu fotoaraparata Olympus C-100 zapisali, pomnilnike, zaslone…). Podjetje PCX Compu- da je priložena tudi 8 MB pomnilniška kartica ti načrte. Toda nekatera so kljub temu uspela, ters bo razen distribucije omenjenih izdelkov Smartmedia. V resnici je kartica na voljo le kot tako kakor družba Red Hat, ki je nastala že zagotavljalo tudi vso tehnično podporo in po- dodatek, v osnovi pa je v fotoaparatu na voljo moč uporabnikom. leta 1995, še danes pa je eden poglavitnih po- le 1 MB vgrajenega pomnilnika. Za napako se www.pcx.si nudnikov Linuxa in rešitev, ki temeljijo na opravičujemo. njem. NOVICE OKTOBER 2001 21

IFA 2001 – pogled v novo digitalno dobo

Na teh straneh pogosto poročamo o srečanjih in sejmih, posvečenih pred- ethernetom. Presenečenje je tudi prenosnik MP-C33, ki ga je predstavilo pod- vsem računalniški tehnologiji. Toda ta je začela že pred časom prestopati ne- jetje JVC, ki doslej ni ponujalo računalnikov. Računalnik ustreza specifikaciji koč ozke meje svoje namembnosti in vse bolj kroji dogajanje in razvoj izdel- Handheld PC 2000 z okoljem Windows CE, ima pa zaslon z ločljivostjo 800 x kov tudi drugod, predvsem v svetu zabavne elektronike. 600 pik, tipkovnico in je predvsem prijetne oblike. To se je zelo lepo videlo na sejmu IFA 2001, ki je potekal konec avgusta Morda smo pričakovali več novosti pri ročnih računalnikih, vendar pravih v Berlinu. Gre za enega največjih sejmov zabavne elektronike na svetu, ki se ni bilo. Videli smo le evropsko premiero Sharpovega novega modela Zaurus lahko pohvali z izredno tradicijo – prvega so priredili kar pred 75 leti. Na njem (tu mu pravijo Personal Mobile Tool SL-5000), pri katerem je zlasti zanimiva upora- je bilo predstavljeno vse, kar lahko označimo za zabavno elektroniko, od siste- ba sistema Linux. Zagotovo je to najbolj dovršen izdelek s tem sistemom v mov hi-fi, televizorjev, video naprav, igralnih konzol do osebnih računalnikov, tem razredu računalnikov. Zdaj bomo videli le še, kako bo s ponudbo programske prenosnikov, žepnih računalnikov, tiskalnikov in digitalnih fotoaparatov. Novo- opreme zanj. Te pa ne manjka za ročne računalnike Palm in PocketPC. Prav pri sti so bile prav z vseh področij, večini pa je bil skupni imenovalec prehod na slednjih smo videli nekaj izjemno dobrih rešitev za prostorsko navigacijo (v avto- digitalno predstavitev signalov. mobilih in zunaj njih), žal zopet prirejeno le za izbrane trge (torej ne za Slovenijo). Ena najodmevnejših novosti na sejmu je bila zagotovo uradna predstavi- Precej je bilo tudi novosti pri digitalnih fotoaparatih in digitalnih video ka- tev zapisovalnikov DVD+RW, za katere je bil Berlin odskočna deska. Poglavit- merah, ki so vse manjše, a obenem vse zmogljivejše. Pri prvih so na pohodu ni zagovorniki teh naprav, Philips, mali fotoaparati z ločljivostjo 4 milijone za svetlobo občutlji- Sony, HP, Ricoh in drugi, so hoteli vih elementov, pri drugih pa smo kljub majhni velikosti poleg pokazati, da želijo s tem korakom možnosti snemanja videa deležni tudi vse bolj zmogljive funkcije dokončno pomesti s tekmeci, na zajemanja statičnih fotografij, tudi z visoko ločljivostjo. primer zapisoma DVD-RW in DVD- Predvajalnikov MP3 je bilo morda nekoliko manj, kot bi RAM. Predstavili so tako enote za pričakovali, vendar so bili ti zato toliko bolj zanimivi. Korejski osebne računalnike kot tudi samo- Mpman je predstavil majhen predvajalnik, ki lahko prebira stojne sestavne dele in nadomest- posnetke z nosilcev Dataplay (500 MB na izmenljivi nosilec). ke za videorekorderje. Nosilci naj bi Thomson je na drugi strani prikazal razmeroma majhen pred- bili združljivi z večino predvajalnikov vajalnik Lyra, v katerega pa je vgrajen kar 10 GB disk, pod- DVD in enotami DVD-ROM, cene pa pira pa tudi novi, še učinkovitejši zapis MP3 Pro. Pioneer je privlačne. Res pa je, da se s tem Enota DVD+RW nekaj podobnega vgradil kar v avtoradio. boj šele prav začenja. Omenimo še boj med standardi za prevlado na posamez- Nekoliko manj opazno, a zato nič manj intenzivno prihaja tudi obdobje digi- nih področjih. Na primer za pomnilniški nosilec pri najmanjših prenosnih napra- talnih videorekorderjev, ki posnetke snemajo kar na diske, s tem pa omogo- vah, kjer se najbolj bodeta Sony z Memory Stickom in združenje za kartice čajo med drugim hkratno predvajanje in sne- Secure Digital Card (SD Card). manje različnih posnetkov. Najdemo jih kot Druga bitka pa se bije za prevlado samostojne enote pa tudi v kombinaciji s pri glasbenih nosilcih med nosilci predvajalniki DVD, satelitskimi sprejemniki in DVD-Audio in SA-CD. V obeh pri- še čim. Lepo je videti, da so tehnologijo osvo- merih lahko glede na videno in sli- jili tudi azijski ponudniki, kar pomeni, da bodo šano rečemo le, da je izid še cene najbrž kmalu zelo sprejemljive. neodločen. Zanimivo je opazovati, kako se v zabavno Kljub vsem tem novostim, elektroniko seli še ena doslej predvsem raču- tudi v računalništvu, pa nas je na nalniška tehnologija. Na sejmu je bilo moč vi- sejmu IFA 2001 najbolj presene- deti presenetljivo dosti televizorjev z zasloni iz til doslej najdražji sistem hi-fi na tekočih kristalov (LCD). Ti so sicer manjši od svetu, ki so ga ocenili na never- plazemskih, a zato cenejši in z boljšo sliko, jetne 4 milijone mark. Skušali primerno tudi za prikaz računalniške slike. Največji že dosegajo velikost zaslona značil- nih televizorjev, ki jih uporabljamo doma. Zani- TV s tekočimi kristali miv je bil tudi prikaz prototipa 3D zaslona, ki ga je predstavil inštitut Heinrich Hertz iz Berlina. Prikazati zmore 3D sliko, ki nastane med zaslonom in gledalcem, posebnost pa je, da za gledanje sploh ne potrebujemo kakih posebnih očal. Treba pa je biti primerno oddaljen od zaslona. Videli smo tudi kar nekaj zanimivih računalnikov. Navdušil nas je Sharp s prenosnikom PC-UM10G, imenovanim tudi Muramasa, ki je debel le 1,6 cm in tehta le 1,3 kg, ima pa Pentium III s taktom 600 MHz, 20 GB disk in 12,1- palčni zaslon z ločljivostjo 1024 x 768 pik. Tako je zdaj ta model postal novo merilo za ultra lahke prenosnike. Na drugi strani pa smo videli nekaj zanimivih modelov vse uspešnejšega podjetja Gericom, med drugim prenosnik z vgrajenim procesorjem kar pri 1,2 GHz. Videti je, da prihaja novo obdobje tudi za peresnike, torej prenosnike brez tipkovnice in z zaslonom, občutljivim za dotik. Gericom je prikazal model Flat- Najdražja akustična oprema Pad, Elsa pa svoj računalnik z imenom LogBoard. Oba uporabljata sistem Win- dows CE in sta zato razmeroma lahka in kompaktna, vendar imata dovolj ve- smo izračunati, koliko bi stal najdražji osebni računalnik, pa se nismo omenje- lik zaslon, da lahko udobno brskamo po spletu. LogBoard se med drugim lah- nemu znesku niti malo približali. Povedano drugače, le v računalništvu je mo- ko pohvali tudi z izjemnimi komunikacijskimi zmožnostmi, na primer brezžičnim goče dobiti vrhunski izdelek po razumni ceni. Drugod so cene neprimerno višje. 22 OKTOBER 2001 NOVICE

zvesti, saj po vseh naših raziskavah velik del Monitorjevih deset let shranjuje tudi precej stare številke, ne tako malo ima celo vse, od začetka izhajanja naprej. Čeprav Monitor izhaja mesečno, kar po- rva številka Monitorja je izšla okto- Monitorjev največji kapital so seveda bili meni, da gre za nekaj prehodnega, obnovljive- bra 1991, torej je Monitor star na- (in so še) avtorji. Brez solidnih in resnih avtor- ga, številni bralci torej vidijo v reviji trajnejšo P tanko deset let. Okrogla obletnica. jev ni mogoče ustvarjati dobre revije. Prepro- vrednost. To je vsekakor vzpodbuda za na- Za revijo gotovo nekakšna prelomnica, ki kasto in po svoje tudi ceneje je odkupiti in preva- slednje desetletje. že na zrelost publikacije. Deset let sicer ni pre- jati gradivo od tujih, bolj izkušenih in svetov- tirano veliko, saj so nekateri mesečniki stari no priznanih založnikov. Pri Monitorju smo se Prva leta tudi desetkrat toliko in več. A deset let prav temu vedno izogibali. Ves čas smo zagovarjali tako ni malo, saj izdaj, ki pridejo na svet z veli- načelo, da vse, kar opisujemo (razen kratkih Listanje po prvih številkah Monitorja je kot kim pompom, potem pa nekaj mesecev ali naj- novic), preizkusimo sami in da se lotevamo sprehod po zgodovini. Deset let je v računal- več nekaj let pozneje komaj slišno izginejo, skoraj samo programske in strojne opreme, ki ništvu dolga doba, saj je to skoraj polovica ob- tudi ni malo. je na voljo na slovenskem trgu, ne pa privlač- dobja, odkar lahko resno govorimo o osebnem Monitor je začel razmeroma skromno, na nih in eksotičnih izdelkov, o katerih je morda računalništvu. Zato v prvih številkah najdemo 64 straneh, ki sprva niti niso bile vse barvne, z zanimivo brati, nimajo pa nobene resnejše marsikaj, kar je skoraj ali povsem pozabljeno naklado 6000 izvodov in enim zaposlenim. A uporabne vrednosti. Tak pristop je seveda težji ali pa je zaradi nenavadnosti skoraj smešno. začel je tudi kar se da ambiciozno, saj je prak- in dolgotrajnejši, še posebej za avtorja, vendar V prvi številki smo na primer zapisali, da je tično brez sredstev, vsekakor pa brez tolarja končni rezultat poplača vloženi trud. že od junija naprodaj nova različica operacij- tujega kapitala nastopil v prostoru, na kate- V vseh desetih letih je na straneh Monitorja skega sistema DOS, MS-DOS 5.0. Pisali smo rem je tedaj že kolikor toliko solidno obvlado- svoje prispevke objavljalo čez 230 avtorjev. tudi o najtanjšem disketnem pogonu, ki je bil vala tematiko nekaj let starejša revija, ki jo je Res impresivna številka. Nekateri so napisali za 2 mm tanjši od dotlej najtanjšega. Pisali izdajalo tedaj najmočnejše založniško podjet- samo en prispevek in se umaknili – morda smo o programskem paketu PC Tools 7.0. In je za periodični tisk. Z današnjega stališča je zato, ker so ugotovili, da je pisanje prenapor- zapisali, da bo luč sveta kmalu ugledal izdelek kaj takega skoraj nepojmljivo in, gledano na- no, ali pa jih je kakšna druga dejavnost še bolj WordPerfect za Windows 3.0. zaj, je treba priznati, da je bilo tudi takrat kar pritegnila. Na drugi strani pa je nekaj avtor- Prazgodovina! Wordperfect je bil takrat še precej tvegano. Marsikdo je celo menil, da več jev, ki so pisali že za prvo številko in pišejo še pomemben izdelek, povsem resno so nekoliko kakor ene računalniške revije mala Slovenija danes. Zadnje čase se pridružujejo avtorji, ki pozneje pripravljali celo slovensko različico, zdaj sploh ne potrebuje. so »odraščali« ob Monitorju. Ko je Monitor pr- pa je že nekaj let na robu izumrtja. PC Tools? In vendar se je izkazalo, da jo potrebuje. vič izšel, so bili ravno dovolj stari, da jih je za- Kdo se tega sploh še spomni? Kupilo ga je večje Monitor je pomanjkanje kapitala in – treba je mikalo računalništvo in ob tem revija, ki jim je podjetje in ime PC Tools je za vedno izbrisano. priznati – izkušenj zelo solidno nadomestil z širila obzorja. Zdaj, po desetih letih v stroki – Taka je usoda majhnih. voljo, veseljem in vztrajnostjo. Veselje, da us- pa naj se z računalništvom ukvarjajo profesio- Prav tako v prvi številki smo pisali o »Slove- tvarjaš nekaj novega, je primerljivo z razisko- nalno ali ne –, so pripravljeni svoje znanje sko- niji, računalniški deželi«. S podobnim pojmom vanjem neznanih krajev. Ustvarjanje nečesa, zi Monitor deliti z naslednjo generacijo bral- je pozneje operiral minister Tancig (ki je poz- za kar nisi vedel, kako se bo izšlo, je primerljivo z cev. Za uredništvo je to svojevrstna nagrada za neje operiral še z marsičim), Slovenija pa ne razburjenjem mladostniške zaljubljenosti – s dolga leta vloženega truda. tedaj ne pozneje ni bila računalniška ali infor- stiskanjem v želodcu, razbijanjem srca v grlu Seveda pa so največje zadovoljstvo za nas macijska sila. Tudi danes, ko imamo ministrs- in gomazenjem mravljincev po hrbtu vred. bralci. Bralci Monitorja so zahtevni, hkrati pa tvo za informacijsko družbo, je dežela kme-

Tiskalniki kot vesoljske ladje Preizkus računalnikov NOVICE OKTOBER 2001 23

Oktober 1991 - eksplozija prve številke April 1992 - prvi temeljiti preizkus računalnikov Januar 2000 - prenovljena podoba tov, obrtnikov in mobi-poslovnežev, vse bolj njimi očmi videti kot majhne vesoljske ladje iz tudi zaradi jezika, ki smo ga uporabljali. Mr- pa kljub demantijem postaja tudi dežela dr- Zvezdnih stez – razen Hewlett-Packarda, ki je goli izrazov, kot so »kompatibilen«, »floppy«, žavnih in občinskih uradnikov za tratenje časa videti presenetljivo podoben današnjim tiskal- »lokalna mreža«, »instalacija«, »adapter«, in zapravljanje denarja. nikom istega izdelovalca. (Sodbo, ali to po- »shareware«, »clipboard«, »softver«, »ink-jet« V naslednji številki, novembra 1991, smo meni, da je bil HP že tedaj sodobno oblikovan, in še marsikaj podobno neslovenskega. Vsaj pisali o neverjetnih diskih z zmogljivostjo 80 ali pa so njihovi zdajšnji tiskalniki oblikovani del tega danes zveni tuje in nesprejemljivo, MB. Danes skoraj ni mogoče najti diska, ki bi »zgodovinsko«, prepuščamo presoji bralcev.) tudi po zaslugi Monitorja, ki je z leti prečistil bil manjši od 20 GB, 80 MB pa niti za namesti- V aprilski številki leta 1993 smo izpeljali svoje izrazoslovje. tev operacijskega sistema ni dovolj. Pisali smo prvi pravi primerjalni preizkus strojne opreme, o programskem paketu Sidekick 2.0, še enem kakršne bralci Monitorja najbolj cenijo. Preiz- Naslednjih deset zelo uporabnem programskem paketu, ki je kusili in dodobra premerili smo 21 računalni- danes le še ime iz preteklosti in žrtev večjih in kov s procesorjem 486. Objavili smo opise, Ozirati se nazaj, je seveda lahko zabavno. močnejših. Pisali smo o novem čipu (PC na či- splošna opažanja in poglede, podatke o tej Naprej pa je treba gledati z veliko odgovorno- pu) izdelovalca Chips and Technologies. Tudi kategoriji izdelkov ter številčne podatke in sti in previdnosti. Osebno računalništvo se hi- tega izdelovalca danes ni več, kupil ga je veli- meritve, zbrane v pregledno tabelo. Takrat tro spreminja in kako neprijetne so lahko po- kan Intel. In pisali smo o »mreži BBS« Moni- smo tudi prvič podelili priznanja »zlati Moni- sledice, vidimo že po seznamu slovenskih pod- torNet. Kaj neki bi to bilo, se verjetno sprašuje tor« izdelkom, ki so se v celoti izkazali za naj- jetij, katerih računalnike smo preizkušali po- marsikateri mlajši bralec. BBS so bili nekak- boljše – tudi po ceni. Zgolj za informacijo: zla- leti 1993. Za nekatere od njih mlajši bralec šna predhodnica današnjega svetovnega spleti Monitor so prejeli Acer AcerPower EISA verjetno še slišal ni. Najbolj poučen zgled pa je ta, Monitor pa je povezoval več slovenskih BBS v (procesor – Intel 486 DX2/66 MHz, disk – 240 Jerovšek, v tistih letih mlado in zagnano pod- mrežo, tako da je ponudba dosegala uporab- MB, pomnilnik – 16 MB), HP Vectra 486/50 jetje, svetal zgled novega podjetništva sveže nike z različnih koncev države. Kmalu za tem (procesor – Intel 486 DX2/50 MHz, disk – demokratične države, danes pa globoko v krizi so BBS začeli nezadržno romati na smetišče 1220 MB, pomnilnik – 12 MB) in Intel LP in ni jasno, ali se bo iz nje sploh lahko izkopalo. zgodovine, MonitorNet, to je treba priznati, 486/33E (procesor – Intel 486 DX2/33 MHz, Desetletje je v računalništvu dolga doba in pa je bil razpuščen še nekoliko pred tem. disk – 520 MB, pomnilnik – 8 MB). Smešno, a tudi naslednjih deset let bo dolgih. Kaj vse se Marca 1992 smo prvič zelo zaskrbljeno pi- resnično! lahko zgodi, kaj vse se lahko spremeni, je ne- sali o računalniških virusih, in sicer o Miche- Računalniki, ki smo jih preizkušali aprila, mogoče uganiti. Prav nobenega dvoma ni, da langelu, virusu, ki se je širil z disketami, se so bili vsi tuje izdelave. V poletni številki istega bo računalništvo čez deset let zelo drugačno sprožil na rojstni dan slavnega umetnika ter leta pa smo preizkusili in predstavili 23 sloven- od današnjega, skoraj nobenega dvoma pa uporabniku okuženega računalnika povzročil skih izdelkov s procesorjem 486. Zlati Monitor tudi ni, da bo neka oblika obdelovanja, obli- precejšnje preglavice. Danes, ko je virusov kot smo podelili enemu modelu ATR in dvema Po- kovanja, predstavljanja in posredovanja in- listja in trave, širijo pa se s hitrostjo svetlobe wer Plus. Za lovoriko najboljšega so se potego- formacij še vedno (in še močneje) z nami in da po internetu, je zgodba o Michelangelu skoraj vali še modeli Klas, Arma, Gambit, Jerovšek, bomo za to uporabljali nekakšne naprave. In simpatična, in vendar je 6. marca 1992 velik Unistar, Digi in drugi. Kar precej zgodovinsko skoraj gotovo je, da se resen uporabnik teh na- del obveščenih uporabnikov pustil računalnik branje, saj marsikaterega med temi sploh ni prav in storitev ne bo zadovoljil le s priročni- ugasnjen, prizadetih pa tudi ni bilo malo. več ali pa vsaj ne izdeluje več računalnikov. kom ali sprotno pomočjo, temveč bo želel še Februarja je Monitor objavil prvi (resda Slovenska računalniška proizvodnja se je v os- dodatno, nepristransko in nekomercialno in- manjši) preizkus strojne opreme in s tem začr- mih letih dodobra zdesetkala. formacijo, pa naj bo na papirju, v sliki ali po tal svojo nadaljnjo pot. Šlo je za pet (5!) Prvih številk Monitorja pa ni zabavno brati spletu. Za to bo poskrbel tudi Monitor. zmogljivih laserskih tiskalnikov, ki so z današ- le zaradi tehnoloških »izkopanin«, temveč Samo Kuščer 26 OKTOBER 2001 Tehnomanija

ečina računalniških podjetij je poletje prežive- telu nekaj zanimivih tehničnih izvedb. V zameno je do- la v sorazmernem zatišju (celili so si rane, ki bila licenco za Intelove nabore. Via trdi, da je z naku- V jim jih je prizadejala slaba prodaja, pogosto pom pridobila ustrezne licence, Intel pa meni ravno nas- tudi z odpuščanji in prisilnimi dopusti), Intel in AMD protno. Odločiti bo najbrž moralo sodišče. pa sta se medtem dajala z nezmanjšano močjo. Prvi je • udaril AMD z mobilnim Athlonom 4 in večprocesorsko Ko smo že pri pocenitvah, ne moremo tudi mimo vse usposobljenim Athlonom MP, pozneje pa Intel z no- cenejših pomnilnikov. Kdor je mislil, da smo lani dosegli vim procesorjem za prenosnike Intel Pentium III najnižjo točko, se krepko moti. Za 128 MB RAM je bilo Procesor-M (z nemogočim imenom, ki si ga ne bo naj- treba letos poleti odšteti le kakih 5000 tolarjev, kar je brž nihče zapomnil). A zadnjo besedo je imel vendarle že skoraj težko verjeti. Po tako mikavni ceni si velja omi- Intel, saj je konec poletja iz rokava privlekel nov adut – sliti 256 MB ali 512 MB dodatne pomnilniške zaloge. Pentium 4 s taktom 2 GHz, tako da je prvič po dol- To je največ, kar lahko storite za svoj računalnik, če odmi- gem času krepko prehitel AMD (to trenutno v megaher- slimo zamenjavo celotnega sistema. Uporabniki smo sreč- cih pomeni 600 MHz). ni, prodajalci in izdelovalci pa bistveno manj. Pocenitev Toda delovni takt ni vse in zgodba se s tem pravza- pomnilnikov je za uporabnike zagotovo najlepši del tre- Vladimir Djurdjič prav šele začenja. Mnogi namreč menijo, da je Intelov nutne računalniške krize. dosežek predvsem moralna in marketinška zmaga, manj • pa resnično pomemben korak naprej, zaradi katerega bi Zanimivo je tudi dogajanje v zvezi z grafičnimi pro- morali vsi pohiteti v trgovine. Zlasti zdaj, ko tudi procesor- cesorji in karticami. Podjetje Nvidia je brez dvoma naj- ji z manj kot 1 GHz delujejo več kot spodobno, s praktič- večji ponudnik teh pomembnih gradnikov, saj nadzoru- no vso sodobno programsko opremo ta hip, tudi igrami. je okoli 54 % trga. Toda v zadnjem četrtletju so izgubili S tehnične plati je namreč Intelov najnovejši dosežek precejšen tržni delež zaradi poglavitnega tekmeca, ka- precej manj zmagovit. Strokovnjaki vedo povedati, da nadskega podjetja ATI. Ta jih je uspel spodnesti pred- Athlon postori več opravil na takt kakor Pentium 4, vsem z uspešno prodajo cenejših izdelkov, Nvidia pa je zato je dejanska razlika v hitrosti precej manjša. Intel razvijala v glavnem zmogljivejše modele, kot je GeFor- trdi, da zato, ker za Pentium 4 še ni primerne program- ce 3. Povedano drugače, ljudje večinoma raje kupujejo ske opreme. A kaj, ko programske hiše s takim prilaga- nekoliko cenejše kartice, ki pa še vedno več kot zadošča- janjem sploh ne hitijo. jo za vse potrebe, tudi za igre. Kdo sploh pomisli na to, Poleg tega pri novem procesorju tudi cena ni zane- da bi za kartico GeForce 3 odštel okoli 100 tisočakov? marljiva. Intel je cene sicer korenito znižal v primerjavi z To pa ne pomeni, da izdelovalca nimata načrtov nekdanjimi (temu pa je, seveda, takoj sledil AMD s svojo tam, kjer sta šibka. Nvidia bo najbrž kmalu predstavila pocenitvijo), vendar moramo upoštevati še ceno osnov- cenejše procesorje GeForce 3 MX (ime bo morda tudi nih plošč in pomnilnikov. Trenutna ponudba opreme za drugačno), ATI pa se je nedavno podal v višji razred s Pentium 4 je tako še vedno precej draga. Nižje cene lah- predstavitvijo Radoena 8500. ATI tudi drugod ne sto- ko pričakujemo šele, ko bodo naprodaj plošče z nabo- ji križem rok, saj namerava z modelom Radeon 7500 rom Intel i845, ki podpirajo cenejši pomnilnik SDRAM utrditi svoj položaj pri cenejših modelih. Poleg tega je (namesto Rambus DRAM), nekoliko pozneje pa menda nedavno kupil družbo FireGL, oddelek družbe Sonicb- lue (nekoč Diamond, oziroma S3), s tem pa se je dokopal do modelov za profesionalno rabo. Boj poteka torej na vseh frontah hkrati. Mnogi menijo, da je Intelov dosežek • Vnel se je tudi spopad za prevlado pri vme- predvsem moralna in marketinška snikih za zunanje naprave. Trenutno stanje je zmaga, manj pa resnično pomemben ponekod prav smešno. Intel na vso moč zago- korak naprej, zaradi katerega bi varja USB 2.0, številni Tajvanci, na čelu z druž- morali vsi pohiteti v trgovine. bo Via, pa bi ga najraje videli na smetišču raču- nalniške zgodovine. Menijo, da je prava stvar vmesnik firewire (IEEE 1394), ki v zadnjem tudi trenutno najbolj cenjeni DDR DRAM. A kaj, ko se času uživa kar precejšnjo podporo. Intelu bi bilo ljubše, bo s tem zmanjšala tudi zmogljivost celotnega sistema. ko bi prevladali brezžični vmesniki IEEE 802.11b (po Za koliko, je zaenkrat še težko govoriti. Pravijo, da ni domače, brezžični ethernet). Navadno je pri teh vse zlato, kar se sveti. stvareh obveljala sodba Microsofta, a ta tokrat ne želi Vse skupaj pa se še bolj zapleta. V Intelovo lastno imeti zadnje besede. Podpira firewire in brezžični ether- zmedo z nabori se je vpletlo še podjetje Via Techno- net, vendar se ne želi zameriti drugemu taboru. In tako logy, ki je začelo prodajati svoj nabor za Pentium 4 z zmedeni izdelovalci zunanjih enot kar nekako ne vedo, oznako P4X266. Ta podpira DDR DRAM nekaj mese- kaj bi. Mnogi v zapisovalnike, diske in druge hitre na- cev pred napovedanim Intelovim prehodom. Intel je za- prave vgrajujejo oboje, tako USB 2.0 kot firewire, pa če- radi tega, milo rečeno, besen, in trdi, da Via za nabor prav je zato cena višja. Pa mislite, da bo s tem vojne ko- nima ustrezne licence. A to ni čisto res, pa tudi povsem nec? Počakajte, da pridejo na vrsto Serial-ATA pa novi mimo ne. Via je namreč pred časom kupila grafični od- firewire »B« (IEEE 1394b) in brezžični ethernet IEEE delek družbe S3 (zdaj Sonicblue), ki je nekoč prodal In- 802.11a. Takrat šele bo zmeda popolna … 28 OKTOBER 2001

Groove 1.0 stran 30 Sun Cobalt Qube 3 stran 40 Hewlett Packard LaserJet 9000DN stran 50 NOVOSTI Benefon ESC! stran 52

V Monitorjevem laboratoriju za preizkušanje izdelkov uporabljamo naslednjo opremo: računalnik s Pentiumom III 500 in 128 MB RAM podjetja HPC, Ljubljana; računalnik s Pentiumom III 600 in 192 MB RAM podjetja Power Plus, Ljubljana; 2 računalnika s Pentiumom III 600 in 256 MB RAM podjetja PCX, Ljubljana; računalnik s Pentiumom III 550 in 256 MB RAM podjetja Liko Pris, Vrhnika; strežnik IBM Netfinity 5000 (Pentium III 500, 256 MB RAM) podjetja IBM Slovenija; monitor Mitsubishi Diamond Plus 200 podjetja Medis, Ljubljana; monitor Philips Brilliance 105 podjetja PC Hand, Ljubljana; Palm V podjetja Unistar, Ljubljana; prenosni računalnik HPC Note 6133 podjetja HPC.

vanju osebnih računalnikov, opremljenih z operacijskimi sistemi družine Windows. Vendar slaba prvotna izvedba še ne pome- Sončni žarki iz ni, da je tudi sama zamisel nujno slaba. Osebni računalniki morda res (še) ne bodo izginili, vsekakor pa to ne pomeni, da se ni smiselno Silicijeve doline ozreti po možnih alternativah zanje. Eno iz- Prvotni načrti z lahkimi odjemalci – ali »omrežnimi med njih ponuja podjetje Sun Microsystems z odjemalci iz družine Sun Ray in programsko računalniki«, kakor so jih tedaj imenovali – se niso opremo Sun Ray Server, ki teče v strežnikih, uresničili, lahko celo rečemo, da so se na celi črti opremljenih s procesorjem UltraSPARC in So- izjalovili. To pa vendarle še ne pomeni, da zamisel ni larisom 2.6 (ali novejšim). dobra in da tehnologija nima resnih možnosti za uspeh. Netra X1 in programska SUN RAY 100 IN 150 govornikov načrta, ki so trdili, da bomo v oprema v strežniku Kaj: Lahki odjemalec. kratkem vsi uporabljali take odjemalce, to pa Strežnik, ki smo ga uporabili pri preizkusu, je pri mnogih vzbudilo vnaprejšen odpor. Ne- je bil Netra X1, opremljen s 512 MB pomnilni- Zahteve: Strežnik s procesorjem UltraSPARC z nameš- čenim Solaris 2.6 ali novejšim, Sun Ray Server Software. posrečena začetna zasnova lahkih odjemal- kom, 20 GB diskom in 500 MHz procesorjem Izdeluje: Sun Microsystems, www.sun.com. cev, ki so bili strojno prešibki (sploh za njihovo UltraSPARC. Pomnilnik, ki ga je v osnovni se- Prodaja: Marand, (01) 283 33 77, www.marand.si. tedanjo ceno), za povrh pa so kot operacijski stavi 128 MB, je razširljiv na 1 GB. Če potre- sistem uporabljali danes že bolj ali manj mrtev bujemo več diskovnega prostora, ga lahko po- Cena: 203.252 tolarjev (Sun Ray 100), 442.442 tolarjev (Sun Ray 150); Sun Ray 1 stane 124.355 tolarjev. JavaOS, katerega najprepoznavnejši značil- večamo na največ dva 40 GB diska. Za: Majhnost, enostavnost, nezahtevno vzdrževanje. nosti sta bili počasnost in premnogi hrošči, je Ohišje višine 1 RU je prilagojeno vgradnji v skepso le povečala. Za nameček je Microsoft omaro. Na zadnji strani najdemo poleg dveh Proti: Sorazmerno visoka cena. napovedal še Zero Administration Kit, ki naj bi vmesnikov USB in dveh zaporednih izhodov čudežno odpravil vse težave in ukinil obilico tudi dva omrežna vmesnika. Tudi zaradi njiju red leti se je Larry Ellison, ustanovi- dela, s katerim se otepajo skrbniki pri vzdrže- je Netra še posebej primerna za vloge spletne- telj podjetja Oracle, dokopal do ga, poštnega ali imenskega strežnika. P sklepa, da je obdobje osebnih ra- Prav tako na zadnji strani ohišja čunalnikov minilo in so edina zveličavna najdemo sistemsko nastavitveno kar- pot v prihodnost zmogljivi strežniki, v tico, na katero se shranijo vse nastavi- njih pa naj bi se izvajali programi, do tve strežnika. Če se strežnik pokvari, katerih bi imeli dostop prek lahkih odje- ga hitro nadomestimo z novim, saj malcev (tedaj imenovanih omrežni raču- lahko vse nastavitve prenesemo pre- nalniki), ki bi počivali na naših mizah. S prosto z vstavitvijo kartice (brez nje takim pristopom naj bi podjetja precej strežnik ne deluje). Seveda pa to ve- prihranila, saj bi bili odjemalci bistveno lja le, če smo pravočasno poskrbeli za cenejši od osebnih računalnikov, pa tudi programsko opremo in podatke, ki so kvarili bi se redkeje, saj ne bi imeli nekate- bili shranjeni v okvarjenem strežniku. rih najbolj pokvarljivih delov, na primer di- Med preizkušanjem s strežnikom ska. Največji prihranek pa naj bi prineslo nismo imeli težav, le izklapljanje pri zmanjšanje stroškov, ki jih imajo podjetja z našem primerku ni delovalo tako, ka- vzdrževanjem množice računalnikov, saj bi kor piše v spremni dokumentaciji. bilo to po novem omejeno le na strežnike (odjemalce, ki povzročajo težave, pa bi preprosto zamenjali). Načrt, za katerega se je navdušil tudi predvideni osrednji ponudnik strojnih rešitev, Sun Microsystems, pa se ni uresničil. Mnenja o vzrokih za to so, kakor vedno, deljena, vseka- Sun Ray 100 kor pa niso prav nič zalegle doneče obljube za- NOVOSTI Sun Ray 100 in 150 OKTOBER 2001 29

Strežnik smo morali zaustaviti iz ukazne vrstice, pri uporabi gumba za vklop in izklop pa nas potem ob naslednjem vklopu čaka nadlež- no preiskovanje (in popravljanje) datotečne- ga sistema. Bolj kot sam strežnik pa nas je zanimala že nameščena programska oprema, in sicer Sun Ray Server Software, brez katere so odjemalci Sun Ray nemočni. Programski paket deluje le Pri preizkušanju smo uporabili strežnik v strežnikih s procesorjem UltraSPARC in ope- Sun Netra XI, opremljen s 512 MB pomnilnikom, racijskem sistemu Solaris 2.6 (ali novejšem). 20 GB diskom in 500 MHz procesorjem UltraSPARC. Osnovna zamisel je preprosta in med uporabniki sistemov Unix že dolgo znana. Progra- lahko namreč povežemo v skupino in če nasta- mi se izvajajo v strežniku, v odjemalcih pa je ne okvara, se lahko odprte seje samodejno som uporabniškega gesla. Slednje je geslo ti- izrisan le uporabniški vmesnik, kar omogoča prenesejo v delujoči strežnik. stega računa v strežniku, ki ga uporabljamo. že sama zasnova grafičnega okolja Oken X. Strežnik lahko upravljamo prek spletnega Uporabnik Sun Raya namreč ni isto kakor v To zasnovo je Sun še nekoliko nadgradil. vmesnika ali ukazne vrstice. Prvi je uporabni- strežniku registriran uporabnik, kar je bila za- Programska oprema nam namreč ponuja tudi ku prijaznejši, druga pa omogoča več. Samo vestna odločitev pri razvoju, ki omogoča po- to, da uporabimo tehnologijo Xinerama (red- okolje pa lahko nadziramo s protokolom sameznemu uporabniku delo z več računi. keje uporabljani del novejših različic Oken X), SNMP. ki v računalnikih z več monitorji omogoča razširitev delovnega namizja na vse. Pri lahkih Sun Ray 100 in odjemalcih z eno samo vgrajeno grafično kartico, ki ne omogoča priklopa več kot enega Sun Ray 150 monitorja, je vse skupaj videti nekoliko druga- Sun prodaja tri različne omrežne če. Pri odjemalcih, ki jih povežemo v tako ime- računalnike, od katerih smo si ogleda- novano »večglavo skupino naprav« (multi- li dva. Sun Ray 1, ki ga na preizkusu ni head appliance group), vnašamo podatke le v bilo, se od preostalih dveh razlikuje po enega samega, drugi pa prevzamejo vlogo do- tem, da nima vgrajenega monitorja. Prostor za kartico pri Prostor za kartico pri datnih zaslonov. Nanj lahko priključimo standardne SunRayu 150 na monitorju SunRayu 100 na sprednji Programska oprema nam omogoča tudi monitorje VGA, podpira pa delo s 24- LCD strani monitorja boljši nadzor nad uporabniškimi sejami. Tako bitnimi barvami do ločljivosti 1280 × lahko uporabnik seli trenutno sejo iz enega 1024 pik. Na odjemalce lahko priklopimo tudi zuna- odjemalca v drugega, tudi ne da bi uporabljal Monitor je skoraj edino, po čemer se odje- nje naprave, kot je na primer tiskalnik, če so pametne kartice. Prav tako je za selitev po- malci med seboj ločijo. Sun Ray 100 ima 17- zanje na voljo gonilniki za operacijski sistem, skrbljeno na strani strežnika. Več strežnikov palčni monitor s katodno cevjo, model 150 pa ki je nameščen v strežniku. Če potrebujemo 15-palčni zaslon LCD z največjo ločljivostjo programe, ki delujejo v operacijskem sistemu 1024 × 768. Slednji ima tudi vrata za priklop Windows, lahko uporabimo Citrix MetaFra- projektorja. me in odjemalec Citrix ICA za Solaris. Seveda Prav vsem so skupni omrežni vmesnik s pa za to potrebujemo dodaten strežnik Win- podporo 10/100-megabitnemu ethernetu, dows z ustrezno programsko opremo. štirje vmesniki USB, čitalnik pametnih kartic in vsi avdio izhodi, ki smo jih vajeni Drugačna možnost z osebnih računalnikov. Vsem odjemalcem sta priloženi tudi tipkovnica in miš- Sistemi Sun Ray ponujajo zanimivo mož- ka, ki ju priključimo na vrata USB. nost, ki je še posebej primerna za okolja, v ka- Pogrešali pa smo gumb za izklop. terih že uporabljajo programe, napisane za Če uporabljamo pametne kartice, je Solaris. Ker Sun Ray omogoča samodejen za- seliti seje zelo preprosto. Kartico le pogon programov (tudi nepričakovano ustavlje- tegnemo iz enega odjemalca, jo vtakne- nih), ga je mogoče uporabiti tudi za izdelova- mo v drugega in sejo odklenemo z vpi- nje informacijskih kioskov. Vsekakor pa gre za zrelo in preskušeno tehnologijo, ki je že v rabi tudi v Sloveniji. Manj zanimivi pa so Sunovi odjemalci za podjetja, ki uporabljajo skoraj izključno programsko opremo za okolje Windows. Funk- cionalno enak sistem je mogoče zgraditi tudi s tehnologijami, ki ne zahtevajo uporabe strež- Sun Ray 150 nikov Unix (in s tem skrbnikov z znanjem Uni- xa). Pa še cenejše so marsikdaj. Marko Samastur 30 OKTOBER 2001 Groove 1.0 NOVOSTI

programov za skupinsko delo, kakršna sta Lo- tus Notes in Microsoft Exchange, toda s precej preprostejšo zasnovo delovanja. Najlepše pri Skupinsko delo v njem je, da pravzaprav ne počne nič revolucionarnega, le obstoječe tehnologije združuje v celoto preprosteje, kakor smo vajeni pri so- internetni dobi dobni programski opremi. Ker zagotavlja učinkovito skupinsko delo, lahko v novi dobi Groove je ena najbolj svežih zamisli zadnjega časa. internetnih komunikacij pomeni tako po- Nekakšen naslednji rod programov za skupinsko delo, membno orodje, kot so na primer današnji pi- kakršna sta Lotus Notes in Microsoft Exchange, toda s sarniški programi. Mimogrede, Groove se pro- precej preprostejšo zasnovo delovanja. Najlepše pri njem ti slednjim ne bojuje, ampak jih dopolnjuje. je, da pravzaprav ne počne nič revolucionarnega. Na podobne zamisli naletimo tudi pri drugih izdelovalcih in številnih internetnih storitvah, toda nikjer ni to združeno v tako dognano ho- GROOVE 1.0 tudi novi programski paket za skupinsko delo, mogeno celoto. Ray Ozzie s tem programom Kaj: Program za skupinsko delo, ki podpira povezave ki ga izdeluje povsem novo podjetje, Groove dokazuje, da sodi med vizionarje računalniško vsak z vsakim. Networks. Precej lažje pa ga uvrstimo, če podprtega skupinskega dela. Zdaj je le vpraša- Izdeluje: Groove Networks, www.groove.net. vemo, da za vsem skupaj stoji Ray Ozzie, pr- nje, ali lahko v konkurenci velikih tekmecev Zahteve: Windows 95/98/ME/NT/2000, procesor votni avtor paketa Lotus Notes, ki je pred ka- uspe z majhnim podjetjem. Pentium s taktom vsaj 233 MHz, vsaj 48 MB pomnil- kim letom zapustil družbo Lotus, da bi se pos- Groove je med drugim najlepši zgled so- nik, spletni brskalnik Internet Explorer 4.0 ali novejši. vetil novim projektom in zamislim. Rezultat dobne interpretacije zasnove povezovanja Cena: 50 dolarjev za uporabnika, 8 dolarjev za uporab- tega dela je program Groove. vsakega z vsakim (peer to peer), ki ga v zad- nika na mesec za omrežne storitve. Groove je zagotovo ena najbolj svežih za- njem času poznamo predvsem po storitvah za Za: Preprosta raba, modularnost, večplastna komuni- misli zadnjega časa. Nekakšen naslednji rod izmenjavo digitalne glasbe. Za svoje delovanje kacija med uporabniki, vgrajena zaščita podatkov. namreč ne uporablja Proti: Težave s slovenskimi črkami, čeprav je internetno zasnovan program, deluje le v okolju Windows. strežnika (morda le pri imeniku), uporabnike in njihove računalnike red leti je bil pojem računalniško pa povezuje v zelo podprtega skupinskega dela zelo v zmogljivo celoto. Zara- P modi. Danes so v ospredju morda di svoje zasnove kaj nekatere druge tehnologije, vendar to še ne lahko postane za sku- pomeni, da smo pri svojem delu zares osvojili pinsko delo to, kar je orodja za učinkovito skupinsko delo. S časom Napster za glasbo. se je izkazalo, da je stanje na tem področju Program močno te- precej bolj zapleteno, kot je videti na prvi po- melji na internetni ar- gled. Toda internetne tehnologije so tej skupi- hitekturi, vendar ne gre ni programske opreme, ki jo najbolj ponazarja za spletni program. programski paket Lotus Notes, dale nov zalet Koda je napisana za in možnosti, ki so zanimive in koristne tako za okolje Windows, a to je osebno kot poslovno rabo. Tega se zavedajo lahko na eni strani vsi veliki izdelovalci, na čelu z Microsoftom, ki Groove ima zelo preprost uporabniški vmesnik, ki je prijeten in pregleden. omejitev glede univer- je z leti svoj (v osnovi) zalne uporabnosti (za poštni strežnik Exchan- zdaj še ni znano, ali bodo odjemalci na voljo ge Server spremenil v tudi za druge sisteme), na drugi strani pa orodje, ki je uporabno prednost zaradi učinkovitosti delovanja. še za marsikaj drugega Groove je pravzaprav lupina, v kateri upo- poleg elektronske po- rabljamo različne module. Ti so lahko del os- šte. Vse samo zato, da novnega paketa, mogoče pa jih je tudi doda- bi izboljšali sodelo- jati iz posebnih spletnih strežnikov. Moduli so vanje in delovanje v lahko precej različni, od iger do profesional- projektnih skupinah. nih orodij, recimo pregledovalnika načrtov Nikjer pa ne piše, da CAD. Poleg tega lahko razvijemo tudi svoje. so tovrstni programi Groove namerava objaviti orodja in program- lahko uspešni le, če za ski vmesnik, s katerim lahko razvijemo lastne njimi stojijo velika pod- module za skupinsko delo. S paketom dobimo jetja. Včasih je dovolj, modul za kramljanje (instant messaging) s če je za njimi dobra za- podporo zvočnim sporočilom, modul za hie- misel. Ena takih vzha- rarhično vodene razprave, modul za soupora- jajočih zvezd je morda S programom lahko vodimo spletne diskusije med člani delovne skupine. bo datotek, modul za souporabo slik, imenik NOVOSTI Groove 1.0 OKTOBER 2001 33

to nekoliko teže, zato Groove Networks v uporabnikov. Uporabnik, ki ga želimo pova- strežniku vzdržuje imenik uporabnikov (posa- biti v skupno delovno okolje, dobi po elek- meznik se včlani vanj le na izrecno željo). Pri tronski pošti javni ključ tistega, ki je povabilo komunikaciji je program zelo varčen, saj se poslal, odgovori pa s svojim javnim ključem. med udeleženci prenašajo le tisti podatki, ki so Uporabnika izmenjata podatke v obliki šifri- se spremenili, ne pa celotni predmeti. Tam, ranih elektronskih vizitk vCard. Istovetnost kjer je le mogoče, se prenaša samo najnujnej- uporabnikov lahko v vsakem trenutku preveri- še. Pri skupinskem brskanju po internetu se mo tudi z njihovim digitalnim podpisom. Pa to med računalniki prenašajo le spletni naslovi, še ni vse: če se komu zdi potrebno, lahko prene pa vsebina ciljnih spletnih strani. jemniku ob povabilu pošlje tudi zvočni zapis, Groove ne omogoča le komunikacije v ob- recimo pozdrav. Za določanje istovetnosti liki besedil, slik in drugih »statičnih« podat- torej ni potreben tretji overovitelj, poleg tega Med različnimi načini komuniciranja omogoča kov, temveč tudi zvočno komunikacijo po in- pa sistem ne zahteva nobenega posebnega kramljanje in celo zvočne pogovore po internetu. ternetu. Poleg okna za kramljanje najdemo upravljanja. Poskrbljeno je, da se prek progra- za skupne stike, modul za skupinsko skici- ma ne morejo prenašati virusi ali drugi ranje, za skupinsko brskanje po internetu, zlonamerni programi. Med uporabni- beležnico s podporo bogatemu besedilu in ki se posredujejo le podatki in ukazi, niz manjših orodij. nikoli pa gradniki. Če izbranega grad- Skupno delovno mesto Groove imenuje nika uporabnik nima nameščenega, se primopredajnik (transreceiver). Tu se do- ta samodejno prenese iz strežnika za gajajo vse dejavnosti. S programom lahko gradnike, ki ga vzdržuje izdelovalec. vodimo več skupnih delovnih mest, ki so Za vsak primer pa so tudi gradniki zaš- med sabo ločena. Na levem delu zaslona čiteni z digitalnim podpisom. vidimo seznam udeležencev in njihovo sta- Groove je torej že v različici 1.0 nje. Ti so lahko dejavni, samo priključeni, zelo dodelan program. Načrti pa so še trenutno odsotni … Ko ustvarimo novo de- precej večji. Podjetje pripravlja dodat- lovno mesto, lahko pri njem sodelujejo le ke, ki bodo omogočali upravljanje do- tisti, ki jih izrecno povabimo. Program kumentov, nadzor pretoka podatkov Med dodatki za Groove so igre, tudi šah. Te imajo pri skupinski omogoča, da imamo v okolju več osebno- in dela, napredno iskanje podatkov in rabi še prav poseben čar. sti. Tako se lahko v omrežje priključimo vodenje projektov. S tehnologijo XML kot različni ljudje. tipko, ki omogoča prenos govora v zvočnem naj bi tudi poskrbeli za še tesnejšo povezavo z Moto programa Groove je zagotovo pre- zapisu, deluje pa tako kakor nekdanji walkie- drugimi programi. Poglavitni cilj so poslovni prostost. Groove, recimo, sploh nima menujev talkieji – pritisnemo ga, ko govorimo, spusti- paketi ERP in CRM, torej povezava tega orod- v klasičnem pomenu besede. Vse, kar počnemo mo, ko želimo poslušati. Groove pozna tudi ja za skupinsko delo in poslovnih informacij. s programom, določamo na delovni površini. konferenčni način zvočnih pogovorov, v kate- S svežo zasnovo je Groove dobil že kar pre- Tudi tistih nekaj nastavitev, ki jih je treba rem lahko vsi hkrati govorijo in poslušajo. cej podpornikov še pred uradnim začetkom opraviti, postorimo zelo preprosto. Po videzu Program podpira tudi delovanje, ko nismo prodaje. Menda je partnerskih razvijalcev že sodi med najsodobnejše programe, torej take, priključeni v omrežje. Poleg tega si vselej za- več kot 200, med njimi so tudi nekatera zvene- ki jim je mogoče spreminjati podobo. Tako pomni stanje podatkov na posameznem skup- ča imena. Partner je celo Microsoft, saj je Groo- načelo dela je povsem v skladu z dušo progra- nem delovnem mestu, vštevši s pogovori, risbami ve eden prvih uporabnikov tehnologije splet- ma, v katerem sta videz in počutje vsaj tako in drugimi podatki. V programu pravzaprav ni nih storitev Hailstrom. Groove bo tako med pomembna kakor gola funkcionalnost. Pro- zasnove shranjevanja podatkov, saj za to pro- drugim uporabljal Microsoftov paket MSN gram se zna samodejno posodabljati prek in- gram skrbi samodejno. Vsi podatki se v shram- Messenger za priklic uporabnikov, ki niso pri- terneta, iz strežnika podjetja Groove pa je mo- bo zapišejo takoj in jih zato ne moremo izgu- ključeni na navidezno spletno mesto. Sodelo- goče naložiti tudi dodatke, kot so nove podo- biti, niti če sistem odpove poslušnost ali zmanjka vanje naj bi pozneje še poglobili. Dober odziv be in novi programčki (applet). elektrike. V vsakem trenutku pa lahko posa- so doživeli tudi pri strankah. Prva je bil na pri- Za delovanje program sploh ne potrebuje mezne dele, recimo besedila, izvozimo v obi- mer ameriški farmacevtski gigant, ki je kupil posebnega strežnika, saj zna delovati po siste- čajne datoteke in uporabimo v drugih progra- licence za več kot deset tisoč uporabnikov. Za- mu vsak z vsakim. Toda osebe je prek interne- mih. Ko smo že pri rabi programa na različnih gotovo rekord za še povsem novo podjetje. ta včasih težko najti, v ta namen pa namerava krajih – podatke lahko usklajujemo med več Ali je Groove torej revolucija? Da in ne. Po- Groove ponujati strežniško storitev. V okviru računalniki, recimo službenim in domačim. dobne lastnosti srečamo v taki ali drugačni tega bo lahko vsak uporabnik (najbrž za pla- Vsi podatki, ki jih shranimo in souporab- obliki tudi drugod. Na primer v paketih Lotus čilo) uporabljal najeti strežniški prostor za ljamo v programu, so močno zaščiteni. Shra- Sametime in QuickPlace ali pa v naboru Mi- shranjevanje nekaterih podatkov, na primer njeni so kot majhni šifrirani paketi v krajev- crosoftovih programov in spletnih storitev. lastnih nastavitev ali podatkov in datotek, ki nem odlagališču XML, taki pa se prenašajo Toda nikjer ni vse tako preprosto združeno v so potrebni za druge udeležence (na primer tudi po omrežju. Torej niso nikoli brez zaščite. celoto, ki bi jo bilo tako preprosto projektov) tudi tedaj, ko uporabnik ni priklju- Uporabljen je sistem šifriranja s kar 192-bitnimi uporabljati. Pa tudi cena izdelka je, recimo čen v internet ali ne uporablja programa. ključi. Ključni element je geslo, ki opredeljuje temu – promocijska. Potenciali nadaljnjega V krajevnem omrežju Groove sam zazna vse podatke, skupaj s podatki o uporabniku. razvoja pa veliki. druge uporabnike programa. Prek interneta je Primerno je poskrbljeno tudi za overjanje Vladimir Djurdjič 34 OKTOBER 2001 Digitalne novosti NOVOSTI

Fotoaparat napajajo štirje priloženi akumulatorji velikosti AA, ki jih z napajalnikom lahko polnimo kar v fotoaparatu. Na računalnik Digitalne novosti fotoaparat priključimo z vmesnikom USB, ima- Fotoaparati, ki smo jih še pred letom dni posmehljivo mo pa tudi videoizhod za priklop na televizor. Pri slikanju se fotoaparat izkaže solidno. imenovali »igračke«, postajajo že solidni pripomočki za Barve so zveste in primerno kontrastne, le v ne vsakdanjo rabo. Ogledali smo si štiri novince. najugodnejših svetlobnih razmerah samodejna nastavitev beline včasih ne deluje ravno Digitalna fotografija vsekakor prepo svoji že skoraj legendarni seriji klasičnih fo- brezhibno. Na srečo so odstopanja majhna in haja v zrelejše obdobje. Na eni stra- toaparatov mju, tako da tudi C-200 Zoom po- jih brez težav odpravimo v »digitalni temnici«. P ni nastajajo profesionalni (ali vsaj dobnosti z njimi ne more, pa tudi noče skrivati. Raba je enostavna, še posebno, če vse nastavi- polprofesionalni) fotoaparati, ki že zadovolji- Dvestotica se, kot lahko sklepamo že po ime- tve prepustimo kar vgrajeni elektroniki. Malce jo marsikatero (če že ne povsem vsako) profe- nu, od manjših sorodnikov loči predvsem po nas je motil preglasen zvok objektiva pri zumi- sionalno rabo, na drugi strani pa tudi napravi- največji ločljivosti, ki je 2,1 milijona pik, če zau- ranju, a je to bolj estetska kot funkcionalna ce, namenjene širši potrošnji, niso več le komaj pamo napisu na fotoaparatu, ali 1,9 milijona pripomba. Prav tako je bolj lepotna napaka, uporabne igračke. Pa tudi to ni zanemarljivo, pik, če sami izračunamo, koliko pik je na posnet- da se ob pripravi fotoaparata za slikanje ved- da so se cene, ki sicer še vedno presegajo klasič- ku, velikem 1600 × 1200 pik. Napis na fotoapa- no iz ohišja sproži tudi bliskavica, ko pokrov ne, znižale že na bolj ali manj razumno raven. ratu namreč označuje ločljivost čipa CCD, ki objektiva zapremo in s tem izklopimo fotoa- Ogledali smo si štiri nove predstavnike pa ni ves izkoriščen. Slikamo lahko še pri treh parat, pa bliskavica ostane odprta in jo mora- amaterskega razreda digitalnih fotoaparatov. manjših ločljivostih (1280 × 960, 1024 × 768 mo zapreti ročno. in 640 × 480), in sicer bodisi v nestisnjeni obli- Ločljivost 1600 × 1200 pik je povsem pri- Olympus C-200 Zoom ki ali z manjšo ali večjo stopnjo stiskanja. merna za fotografije, velike 10 × 15 cm, ki jih Posnetke shranjuje fotoaparat na kartice od klasičnih ne moremo ločiti, vsaj če so odtis- Ločljivost: 1600 × 1200 pik. SmartMedia, priložena pa je osemmegabajt- njene z dobrim tiskalnikom. Pri Olympusu Tipalo: 2,11 milijona pik. na. To je za udobno slikanje pri največji ločlji- pravijo, da bodo dobre celo 20 × 26 cm velike Pomnilnik: SmartMedia, 8 MB. vosti premalo, saj lahko nanjo posnamemo fotografije, čeprav pisec teh vrstic ne bo dal Izdeluje: Olympus, www.olympus-europa.com. samo 7 manj stisnjenih fotografij. K ceni fo- roke v ogenj za trditev, da jih od klasičnih ne Prodaja: Olympus Slovenija, (01) 236 33 10. toaparata je zato najbolje kar takoj prišteti še bi mogli ločiti. Ampak večina ljubiteljskih fo- strošek za večjo, recimo 64-megabajtno karti- tografov je tako ali tako povsem zadovoljna z Cena: 133.280 tolarjev co SmartMedia, torej okoli 25.000 tolarjev. manjšimi. In prav njim je C-200 Zoom tudi na- Za: Velikost, vgrajen pokrov za objektiv, raba, ločlji- vost. Fotoaparat je opremljen s solidnim objek- menjen. Cena je za digitalni fotoaparat sicer Proti: Glasnost objektiva pri zumiranju, priložena pom- tivom z goriščno razdaljo, ki ustreza 35–105 ugodna, a še vedno previsoka, da bi ljubiteljski nilniška kartica premajhna. mm pri klasičnih fotoaparatih. Vgrajeno je fotografi začeli množično zapuščati klasične tudi trikratno digitalno povečevanje slike, ki vode. A če nanjo za hip pozabimo, je prihod- pa ga je najbolje kar takoj izklopiti, saj bomo nost že tu. Olympus C-200 Zoom je namreč fo- otoaparat C-200 Zoom sodi v novo najmanj enak ali boljši učinek dosegli s kate- toaparat, ki povsem zadosti vsem fotograf- serijo, ki naj bi digitalno fotografi- rimkoli grafičnim programom. Vgrajeno je skim potrebam manj zahtevnih ljubiteljskih F jo približali čim širšemu krogu upo- optično iskalo ter 4,5-centimetrski zaslon fotografov. Tistih pač, ki zdaj še uporabljajo rabnikov. Vanjo sodijo še modeli C-1, C-1 LCD, ki ga lahko uporabimo kot iskalo, pred- mju zoom, če ostanemo kar pri verjetno najus- Zoom in C-100, ki smo jih že podrob- vsem pa nam pride prav pri pešnejšem Olympusovem klasičnem modelu. neje predstavili. Pri oblikovanju novih pregledovanju posnetkov modelov so se pri Olympusu zgle- in pri različnih nastavi- Olympus C-700 dovali kar tvah. Zaslonski menuji so pregledno oblikova- Ultra Zoom ni, možnosti, ki jih fo- Ločljivost: 1600 × 1200 pik. toaparat ponuja, pa Tipalo: 2,11 milijona pik. precej običajne. Pomnilnik: SmartMedia, 8 MB. Osvetlitev lahko Izdeluje: Olympus, www.olympus-europa.com. prepustimo avtomatiki Prodaja: Olympus Slovenija, (01) 236 33 10. ali pa nanjo ročno vpli- Cena: 214.200 tolarjev vamo v mejah +/- 2 za- Za: slonk. Prav tako lahko Objektiv, ročne nastavitve. avtomatiki prepustimo Proti: Priložena pomnilniška kartica premajhna. nastavitve beline, lahko pa jo nastavimo tudi roč- rikratni zum, kakršen je vgrajen v no. Na voljo imamo šest C-200 Zoom, je nekako standardna načinov slikanja z bliska- T zmogljivost za »ljubiteljski« razred vico, kar bi moralo zadostovati za fotoaparatov, in to ne samo digitalnih, am- večino potreb ne najbolj zahtevnega ljubitelj- pak tudi klasičnih. Za nedeljske fotografe po- skega fotografa. vsem zadostuje, že malce zahtevnejši ljubitelj- NOVOSTI Digitalne novosti OKTOBER 2001 35 OKTOBER 2001 35

ski fotograf pa bo kmalu ugotovil, da z njim ne moremo dovolj približati nekoliko bolj oddaljenih motivov. Predvsem pri tu- ristični fotografiji si pogosto zaželimo nekoliko močnejši teleobjektiv, da naravoslovne in športne niti ne omenjamo, saj se je s fotoaparati, namenjenimi ljubiteljski rabi, tako ali tako ne lotevamo. Fotografi, ki so želeli uporabljati teleobjektiv, so se morali doslej v glavnem odlo- – da so lahko na ohišje napisali 27x čati za zrcalno-refleksne fotoaparate z 1000 mm Super Digital Zoom. izmenljivimi objektivi. Taki digitalni modeli Pri tako zmogljivem objektivu je treba ve- so za ljubiteljske fotografe bistveno predragi deti, da bo v skrajni legi slikanje »iz roke«, to- in tudi zato je marsikdo ostal pri klasičnem fo- rej brez stojala, mogoče le v primernih svetlob- toaparatu. A zdaj to ni več nujno. Pri Olympu- nih razmerah. Pravilo, ki smo ga vajeni iz sveta klasičnih fotoaparatov, da moramo pri 400 mm objektivu slikati najmanj z 1/400 sekunde, če nočemo, da bi bil posnetek stresen, sicer pri digitalnih zaradi manjše ločljivosti ne velja, a mora biti čas osvetlitve vseeno krajši od stotinke sekunde. Na srečo ima objektiv tudi v skrajni legi zavidanja vredno svetlobno jakost 3,5, kar omogoča prostoročno slikanje tudi v razmeroma skromnih svetlobnih razmerah. Ločljivost fotoaparata je enaka kot pri C- 200, torej največ 1600 × 1200 pik, ali, če ra- Majhna, a zmogljiva bliskavica čunico prepustimo Olympusovim tržnikom, 2,1 milijona pik. Slikamo lahko še pri treh su so namreč naredili digitalni model z zu- manjših ločljivostih, pri vseh pa se lahko odlo- mom, ki zadosti tako rekoč vsem potrebam čimo za nestisnjene posnetke ali tri stopnje sti- tudi zahtevnejših ljubiteljskih fotografov. C- skanja. Posnetke fotoaparat zapisuje na kar- 700 Ultra Zoom že z imenom nakazuje svojo tice SmartMedia. Priložena je osemmegabajt- največjo posebnost, velik objektiv pa je tudi na in podobno, kot smo zapisali že pri modelu prvo, kar nam pade v oči. Ima goriščno razda- C-200 Zoom, je najbolje kar takoj kupiti vsaj ljo 5,9–59 mm, torej kar desetkratni zum. Go- še eno večjo. riščna razdalja ustreza objektivu 38–380 mm Fotoaparat je opremljen z elektronskim is- pri klasičnih fotoaparatih, torej bistveno več, kalom, torej takim, v katerem je majhen za- kakor zmorejo tudi najboljši mali (kompakt- slonček LCD, v katerem vidimo natanko to, ni) klasični fotoaparati. Še več, le malo upo- kar bo tudi na sliki. Na zadnji strani fotoapa- rabnikov zrcalno-refleksnih fotoaparatov ima rata je še 3,8-centimetrski zaslon LCD, ki ga v svoji zbirki teleobjektiv, zmogljivejši od 400 uporabljamo predvsem za delo z zaslonskimi mm. Večje tovorijo naokoli le fotoreporterji, menuji ter pregledovanje že posnetih fotogra- predvsem športni, pa paparaci in tisti, ki se re- fij. sneje ukvarjajo s slikanjem živali, predvsem Fotoaparat omogoča več različnih načinov ptic. samodejnega dela, na voljo pa imamo tudi vse Kot da desetkratni optični zum še ni dovolj, ročne nastavitve, tudi ostrenje. Svetlomer meri ima fotoaparat vgrajeno še 2,7-kratno digi- svetlobo bodisi sredinsko uravnoteženo ali talno povečevanje, a lahko nanj kar takoj po- ozko usmerjeno (spot), odločimo pa se lahko zabite, saj je edini koristni namen le-tega tržni tudi za tako imenovani multi spot, ko izmeri- 36 OKTOBER 2001 Digitalne novosti NOVOSTI

mo svetlobo na posameznih delih posnetka, Mere in teža fotoaparata so ostale skoraj niso tako splošno uporabne kot na primer elektronika pa izračuna najprimernejšo osvet- povsem nespremenjene, kljub temu da so SmartMedia ali CompactFlash. Priložena litev. Vgrajena je majhna bliskavica, na fotoa- Sonyjevi oblikovalci novemu modelu precej osemmegabajtna je za fotoaparat s tako loč- parat pa lahko priključimo tudi zunanjo. spremenili zunanjo podobo. Fotoaparat je ljivostjo smešno majhna, saj lahko nanjo shra- Fotoaparat napajajo štiri baterije ali aku- zdaj precej bolj »klasično« oblikovan, z objek- nimo samo pet posnetkov v največji ločljivosti mulatorji velikosti AA, z napajalnikom pa ga tivom, ki je z roba pomaknjen bolj proti sredi- in pri manjši stopnji stiskanja, ali devet pri lahko priključimo tudi na električno omrežje. ni. Na sredino je pomaknjeno tudi iskalo. Po- večji. Glede na to, da tako zmogljiv fotoapa- Na računalnik priključimo fotoaparat z rat kupimo predvsem zaradi vmesnikom USB, opremljen pa je tudi z vi- velike ločljivosti, je nakup deoizhodom za priklop na televizor. dodatne kartice tako re- Fotoaparat je nekoliko večji od C- koč obvezen, a to že tako 200 in zaradi oblike malce manj precej drag fotoaparat še priročen, a je slikanje z njim dodatno podraži. vseeno zelo enostavno. Kakovost Iskalo je optično, na slik je pri samodejnih nastavi- zadnji strani pa je zelo tvah zelo podobna tistim pri C- dober 4,5-centimetrski 200, izkušen fotograf pa bo zara- zaslon LCD za pregledo- di boljšega ročnega nadzora lahko iz vanje posnetkov in pri- fotoaparata izvlekel še nekoliko več. kaz zaslonskih menujev, Na prvi pogled se zdi, da za današ- s katerimi upravljamo nje razmere razmeroma skromna loč- fotoaparat. Poleg imamo ljivost fotoaparata ni v sozvočju z zelo še manjši prikazovalnik z dobrim objektivom, a se v resničnem različnimi podatki o sta- življenju izkaže, da je odločitev Olym- nju in nastavitvah fotoapa- pusovih načrtovalcev zelo pretehtana. rata. Fotoaparat je namreč namenjen tistim fo- Vgrajena bliskavica zadostuje za tografom, ki jim taka ločljivost pravzaprav bližnje posnetke. Na zgornji strani fotoapara- povsem ustreza, saj ne snemajo fotografij, ta je nastavek za dodatno bliskavico, ki je vi- večjih od 20 × 25 cm, pri dosedanjih digital- deti zelo »klasično«, a žal nima niti najosnov- nih fotoaparatih pa so pogrešali zmogljivejši nejšega sinhronizacijskega kontakta in lahko (tele)objektiv. Težave z omejeno zmogljivost- zaradi tega uporabimo le Sonyjevo bliskavico jo se utegnejo pokazati le še na širokokotni HVL-F1000, ki jo s fotoaparatom povežemo strani, kjer pa jih lahko precej elegantno reši- še s posebnim kablom. mo z nakupom širokokotne predleče. Skratka, Osvetlitev in nastavitev beline lahko prepu- če vam največja ločljivost 1600 × 1200 pik za- stimo avtomatiki, na vse nastavitve lahko tudi dostuje, je C-700 Ultra Zoom trenutno verjet- tako ali drugače ročno vplivamo ali kar vse no najzmogljivejši digitalni fotoaparat. nastavimo čisto po svoje, tudi ostrino. Svetlo- mer poleg sredinsko uravnoteženega načina Sony DSC-S75 merjenja pozna tudi ozko usmerjeno (spot) merjenje svetlobe. Ločljivost: 2048 × 1536 pik. Cyber-shot se pri oblikovanju precej zgleduje po Na računalnik fotoaparat priključimo z Tipalo: 3,34 milijona pik. klasičnih fotoaparatih zdaj že povsem običajnim vmesnikom USB, na Pomnilnik: Memory Stick, 8 MB. voljo pa imamo tudi video izhod. Fotoaparat Izdeluje: Sony, www.sony.com. vsem na novo so razvrščene in oblikovane tudi napaja zelo zmogljiv litijev akumulator, ki za- Prodaja: Tehnounion, www.tehnounion.si, (01) 513 tipke in delo s fotoaparatom je zdaj precej bolj dostuje za približno 3000 posnetkov ali več 50 00 priročno. Spremenjeni so tudi zaslonski menu- kot dve uri nepretrganega pritiskanja na spro- Cena: 233.991 tolarjev ji za upravljanje, prav tako na bolje. žilec. Vsekakor več kot dovolj, saj boste veliko Za: Ločljivost, objektiv, barve, ostrina, akumulator. Največja ločljivost posnetkov je 2048 × prej napolnili tudi največjo kartico Memory- Proti: Premajhna priložena pomnilniška kartica, poča- 1536 pik. 3,3 milijona pik namreč označuje le Stick, kakor izpraznili akumulator. sen začetek slikanja. ločljivost tipala CCD, ki pa ni povsem izkoriš- DSC-75S se pri slikanju odlično obnese. čeno. S tako ločljivostjo bi morala biti velika Barve so zveste in zasičene, kontrast primeren, večina ljubiteljskih fotografov povsem zado- ostrina pa zelo dobra. Samodejna nastavitev onyjev DSC-S75 je neposredni na- voljna, primerna pa je tudi za nekoliko resnej- beline deluje odlično pri slikanju na prostem, slednik modela DCS-S70, ki smo ga še projekte. Odločimo se lahko še za tri manjše nekoliko manj pa pri različnih umetnih osvet- S podrobno predstavili v primerjal- ločljivosti, pri vsaki pa lahko izbiramo med litvah, a se da avtomatiki enostavno ročno po- nem preizkusu digitalnih fotoaparatov v dvema stopnjama stiskanja ali nestisnjenimi magati in rezultati bodo večinoma povsem marčni številki naše revije. Ločljivost je ostala posnetki v zapisu TIFF. Tako kot pri večini to- sprejemljivi. enaka (3,3 milijona pik), prav tako odlični vrstnih fotoaparatov lahko tudi s Sonyjevim Slikanje je prijetno hitro, čeprav si fotoa- Carl-Zeissov objektiv Vario-Sonnar s trikrat- snemamo kratke filmčke. parat vzame približno 3 sekunde za obdelova- nim zumom (7–21 mm, kar ustreza 34–102 Fotoaparat posnetke zapisuje na kartice nje vsakega posnetka. Vgrajeni predpomnil- mm pri klasičnih fotoaparatih). MemoryStick, kar marsikomu ne bo všeč, saj nik namreč omogoča, da v poldrugi sekundi NOVOSTI Digitalne novosti OKTOBER 2001 37

naredimo dva posnetka (nato pa moramo po- toaparata. Na škatli, v kateri dobimo fotoa- Na izbiro imamo več programskih avtoma- čakati, da ju fotoaparat zapiše na kartico). parat, je ponosno zapisana ločljivost 3,8 mili- tik ter ročno nastavljanje časa osvetlitve in za- To seveda ne velja za nestisnjene posnetke pri jona pik, s podpisom »preračunana ločljivost«. slonke. Ročno lahko tudi ostrimo. Poleg sre- največji ločljivosti, saj traja kar pol minute, da Fotoaparat namreč s programskimi triki ne- dinsko uravnoteženega merjenja svetlobe se fotoaparat prežveči dobrih 9 MB posnetek. koliko poveča osnovno ločljivost. Ampak to še lahko odločimo tudi za ozko usmerjeno. Nekoliko moti, da moramo pred prvim po- ni vse. Prav tako na škatli, pa tudi na samem Fotoaparat ima vmesnik USB za priklop snetkom počakati približno 3 sekunde, da pri- fotoaparatu, je napis 3,3 milijona pik. In potem na računalnik in videoizhod za priklop na te- de objektiv v delovni položaj, zato je bolje je, s precej manjšimi številkami, zapisana tudi levizor. Li-ionski akumulator bo fotoaparat imeti fotoaparat vedno pripravljen za akcijo. prava ločljivost fotoaparata, 2,6 milijona pik. pri življenju obdržal kakšno uro ali toliko ča- Razlike med modeloma S70 in S75 na prvi Pri Sonyju so namreč z novim čipom CCD s sa, da bomo poslikali dobrih 1000 posnetkov. pogled sicer niso velike, a se je izkazalo, da so 3,34 milijona pik (enakim kot v modelu S75) Načeloma dovolj, a če si bomo za občudova- pri Sonyju iz zelo dobrega uspeli narediti odli- nadgradili model F505, ki je bil prvotno načr- nje naših umetnin vzeli preveč časa, se utegne čen fotoaparat, trenutno enega najboljših v tovan za čip z 2,11 milijona pik. A ker sta čipa zgoditi, da bo akumulator obnemogel prej, tem cenovno/ločljivostnem razredu. Razvoj različno velika, ohišje fotoaparata pa je osta- kot bi si želeli. Na srečo nas zna fotoaparat pa ne miruje in na Japonskem že prodajajo lo povsem nespremenjeno, novi čip ni povsem pravočasno obvestiti, da v akumulatorju tudi naslednika, DSC-S85, ki je na prvi pogled izkoriščen. zmanjkuje soka. skoraj enak, a ima zmogljivejši čip CCD z loč- Ampak tudi to še ni vse. Pri slikanju z naj- Nenavadnemu fotoaparatu se moramo ljivostjo kar 4,1 milijona pik. večjo ločljivostjo se lahko odločite za 1856 × privaditi, saj v rokah ne leži tako, kot smo va- 1392 ali 1856 × 1232. V prvem primeru je raz- jeni. A čez čas postane slikanje, če že ne ravno Sony DSC-F505V merje stranic pri fotografiji 4 : 3, v drugem pa zelo priročno, vsaj sprejemljivo. Pri tem pa ve- je nekoliko širša (3 : 2). Tu je še programsko lja poudariti, da je približno 14 dni, kolikor Ločljivost: 1856 × 1392 pik. povečana največja ločljivost 2240 × 1680 pik, smo fotoaparat preizkušali, premalo, da bi se Tipalo: 3,34 milijona pik. na katero pa lahko kar takoj pozabite, saj mu klasičnih fotografskih oblik navajeni Pomnilnik: Memory Stick, 8 MB. takšno umetno povečevanje nima nobenega preizkuševalec res privadil. Izdeluje: Sony, www.sony.com. pravega smisla. Poleg tega bomo boljše rezul- Kakovost fotografij je zelo dobra. Barve so Prodaja: Medis, www.medis.si, (01) 563 40 10 tate dosegli s programom za obdelovanje bit- zveste in zasičene, kontrast odličen. Samodej- nih slik, če že ravno moramo iz kakega razlo- na nastavitev beline pri umetni svetlobi sicer Cena: 299.999 tolarjev ga imeti večjo ločljivost. Poleg največje lahko ne deluje vedno tako, kot bi si želeli, a je ročna Za: Objektiv, ločljivost. izberemo še tri manjše ločljivosti, nastavitev zelo enostavna, le primeren bel Proti: Samo ena stopnja stiskanja JPEG, velikost, ni op- tičnega iskala. 1600 × 1200, 1280 × 960 in predmet, na primer list papirja, moramo ime- 640 × 480 pik. Izbira- ti pri roki. Tudi ostrina je zelo dobra. mo lahko med Razlika med 2048 × 1536, koli- ri oblikovanju modela DSC-S75 so kor zmore DSC-75S, in se Sonyjevi oblikovalci zgledovali 1856 × 1392, sicer P po preizkušeni obliki klasičnih fotoaparatov, ko so se lotili modela DSC- F505V, pa so se nanjo očitno povsem požviž- gali. Opravka imamo namreč z enim najbolj nenavadno oblikovanih digitalnih fotoaparatov, ki je videti kakor velik objektiv z majhnim nastavkom. A pojdimo lepo po vrsti. Podobno kot pri Olympusu so tudi pri Sonyju pravilno ugotovili, da marsikateremu ljubiteljskemu fotografu ločljivost sodobnih digitalnih fotoaparatov pravzaprav povsem ustreza, pogrešajo pa zmogljivejše objektive. Posebnost modela F505V je velik Carl Zeissov nestisnjenimi posnetki in eno samo stopnjo sti- objektiv s petkratnim optičnim zumom in go- skanja JPEG. riščno razdaljo 7,1–35,5 mm (kar ustreza go- Aparat fotografije zapisuje na kartice Me- ni povsem za- riščni razdalji 39–190 mm pri klasičnih fotoa- mory Stick, priložena pa je osemmegabajtna, nemarljive, a je v paratih). Objektiv je sicer res polovico šibkejši ki je, podobno kot pri modelu S75, premajhna resničnem življenju komaj opazna. od desetkratnega zuma pri Olympusu, a je na- za kakršnokoli resnejše slikanje. Fotoaparat F505V je namenjen podobni skupini kup- predek od običajnih trikratnih zumov vseeno nima iskala, ampak le petcentimetrski zaslon cev kot Olympus C-700, torej tistim, ki želijo zelo opazen. Klasičnih fotoaparatov vajeni fo- LCD, ki ga uporabljamo pri slikanju in pregle- imeti zmogljivejši (tele)objektiv, ne morejo pa tografi vedo, da je razpon od 40 do 200 mm dovanju posnetkov. Ohišje fotoaparata z zasi privoščiti poklicni rabi namenjenih modelov zelo uporaben, saj z njim »pokrijemo« večino slonom LCD lahko zavrtimo za 900 navzgor in z izmenljivimi objektivi. Petkratni zum je sicer motivov, ki jih navadno slikamo. Ali, drugače 500 navzdol, kar v nekaterih primerih olajša manj zmogljiv od desetkratnega, a v večini povedano, tak objektiv je zelo primeren za slikanje. V objektiv je vgrajena tudi bliskavica, primerov zmogljivejšega sploh ne potrebuje- splošno in turistično fotografijo. ki zadostuje za slikanje do poltretjega metra, mo, poleg tega pa razliko vsaj nekoliko na- Na pravo majhno zmešnjavo pa naletimo, na fotoaparat pa lahko priključimo tudi do- doknadi večja ločljivost. ko hočemo ugotoviti, kakšna je ločljivost fo- datno. Nikolaj Pečenko 38 OKTOBER 2001 Navigacija z ročnim računalnikom NOVOSTI

hkrati je to omejitev, saj smo omejeni pri pove- čevanju in pomanjševanju območja. Vektor- ska predstavitev zemljevida bi bila učinkovi- Ročni računalniki tejša, a neprimerno bolj zapletena in s tem dražja. Zemljevide pripravimo z OziExplorer- jem za namizne računalnike. in navigacija Seveda nas je najbolj zanimalo, kako se si- Kombinacija ročnega računalnika Compaq Ipaq z nosilcem, stem obnese v praksi. Zapeljali smo se po Ljub- ljani in okolici ter na Dolenjsko in Obalo. sprejemnika GPS podjetja Garmin in programa OziExplorer Zemljevidi za vse te poti so bili za pomnilnik CE je zanimiva možnost za satelitsko navigacijo med vožnjo. Ipaqa preveliki, tako da smo jih morali vsakič posebej naložiti. Prvi vtis o računalniku je bil dober – z zaslona Ipaqa se odlično bere tudi NAVIGACIJA Z ROČNIM RAČUNALNIKOM gitalnem zemljevidu pokažejo, kje smo, ali v pri močnem soncu, to pa je pri razbiranju po- Kaj: Kombinacija ročnega računalnika, sprejemnika boljšem primeru celo, kam naj gremo, če želi- ložaja z zemljevida pravzaprav ključnega po- GPS in programske opreme za navigacijo. mo doseči začrtani cilj. mena. Zelo navdušeni smo bili tudi nad na- Izdeluje: Preizkusni ročni računalnik - Compaq, Potrebujemo le ročni računalnik, sprejem- tančnostjo navigacije po Ljubljani in okolici, www.compaq.com; sprejemnik GPS – Garmin, nik GPS in programsko opremo. Taka www.garmin.com; programska oprema - OziExplorer, kombinacija je lahko celo cenejša od spe- www.oziexplorer.com. cializiranih navigacijskih sistemov, ob Prodaja: Autronic, http://www.autronic.si, (01) 530 38 16. tem pa lahko ročni računalnik še naprej Cena: 18.000 tolarjev. uporabljamo tudi za druge namene. Zamisel o taki rabi ročnih računalni- Za: Možnost uporabe ročnega računalnika kot sistema za navigacijo, razmeroma nizka cena, razširljivost in kov pravzaprav ni nova, saj so jo za raču- nadgradljivost sistema. nalnike Palm predstavili že pred približ- Proti: Preizkusna sestava iz preveč ločenih delov, razno dvema letoma. Toda zdaj v ospredje meroma velika poraba pomnilnika za zemljevide, ome- prihaja novi rod rešitev, predvsem za roč- jene možnosti za pravo navigacijo. ne računalnike PocketPC. Razlogov za to Zemljevid na zaslonu je jasen in pregleden. je kar nekaj, odločilna pa sta dva – barv- očne računalnike večinoma upo- ni zasloni so dovolj dobri in veliki, da lahko na saj je dobro kalibriran zemljevid vedno poka- rabljamo za vodenje imenikov, za- njih prikažemo zemljevid ali del zemljevida. zal, da vozimo po (pravi) cesti. R pisovanje dogodkov in občasne za- Velikost pomnilnika in možnost pomnilniške Manj smo bili zadovoljni pri vožnji po Oba- piske. Toda koristijo nam še za marsikaj dru- nadgradljivosti (s karticami) pa omogoča, da li, saj je bil zemljevid slabše umerjen. Sistem se gega, koristnega in zanimivega. Na primer lahko shranimo dovolj veliko količino podat- je pogosto zmedel in nas vodil po gmajni na- kot mobilni navigacijski sistemi, ki nam na di- kov, torej tudi velik in natančen zemljevid. Po- mesto po cesti. Del poti med Koprom in Izolo trebujemo še sprejemnik GPS, bodisi v obliki pa smo, vsaj po navigacijskem sistemu sodeč, kartice ali zunanje enote z vmesnikom za pri- prevozili kar po morju. Prav tako se ni mogoče klop na računalnik. zanesti na izpis višine, ki ga omogočajo spre- Slednje je uporabilo tudi podjetje Autronic, jemniki GPS, saj smo bili tik ob morski obali ki je pripravilo zanimivo rešitev za navigacijo po sprejemniku (in ne računalniku ali progra- iz razmeroma preprosto dosegljivih sestavnih mu) še vedno 22 metrov visoko. delov. Za podlago so vzeli ročni računalnik OziExplorere je zanimiv in pripraven pro- Compaq Ipaq in ga za rabo v avtu opremili s gram, čeprav v resnici ni pravi navigacijski si- primernim nosilcem. V preizkusnem kompletu stem. Ne opozarja nas, kdaj moramo zaviti je bil še sprejemnik GPS podjetja Garmin, ki je levo ali desno, ne moremo nastaviti vmesnih bil na računalnik priključen prek zaporednega ali ciljnih točk in še marsičesa, kar sicer omo- vmesnika in ustreznega kabla. goča značilen avtomobilski navigacijski si- Kaj pa programska oprema? Pri Autronicu stem. V bistvu lahko spremljamo le položaj na so se odločili za program OziExplorer CE, av- zemljevidu, k sreči tudi v Sloveniji. stralski preizkusni program, ki zna podatke s Rešitev podjetja Autronic je razmeroma sprejemnika GPS spremeniti v položaj na zem- poceni, a bo deležna še številnih nadgradenj in ljevidu. Tega moramo primerno umeriti, da dopolnitev. Načrtujejo že prej omejeni kom- dobimo natančno predstavitev položaja. Zem- paktni vgradni sprejemnik GPS, to pa pomeni, ljevidi so zapisani v lastnem zapisu, ki pa ima da bo vse skupaj dovolj priročno tudi za navi- za osnovo bitno sliko. Lasten zapis je potreben gacijo zunaj vozila, kar med hojo. Pričakuje- zato, ker so v datoteki shranjeni tudi podatki mo lahko tudi dopolnitve zemljevidov in o kalibraciji, razmerju, seznami zemljevidov zmožnosti programske opreme. Ko bo vse to za sosednje kvadrante (pomeni za samodejni postorjeno, bodo ročni računalniki resen in prehod v nov kvadrant) in drugo. Bitna zasno- vsestranski nadomestek za klasične navigacij- va omogoča, da lahko zemljevide s poljubno ske sisteme. IPaq, priključen na sprejemnik GPS natančnostjo sami optično preberemo, toda Vladimir Djurdjič 40 OKTOBER 2001 Sun Cobalt Qube 3 NOVOSTI

za grafični prikaz. V celoti ga lahko upravljamo prek spletnega vmesnika oz. spletnega brskalnika. Le začetno številko IP moramo Še tretjič modra nastaviti s tipkami in majhnim znakovnim zaslonom LCD na kocki. Qube 3 je narejen tako, da se zelo hitro kocka vključi tako v »unixovsko« omrežje kakor v omrežje z Applovimi računalniki ali okenskimi Novi izvedbi malega in kar se da preprostega PC. Za slednje ponuja posnemanje datotečne- integriranega strežnika za mala podjetja kljub razme- ga strežnika NT (Samba), kar pomeni, da roma skromni zasnovi skorajda ni mogoče ničesar očitati. uporabniki delajo z omrežnimi diski enako, kakor če bi imeli veliko dražji strežnik z Win-

SUN COBALT QUBE 3 ni strežnik, poštni strežnik, po- Kaj: Integrirani strežnik za manjša in srednje velika žarni zid in še marsikaj drugega. podjetja. Toda Cobalt ne miruje – zdaj, Izdeluje: Sun Microsystems, www.cobalt.com. ko ga je odkupil veliki Sun, pa še Prodaja: Trendnet, www.trendnet.si, (03) 586 30 33. posebej ne. Cena: Osnovni model 383.328 tolarjev, najzmogljivejši Najnovejša različica kocke (450 MHz, 128 MB RAM, 2x20 GB disk RAID 1) velikosti 18 × 18 × 20 cm se 704.628 tolarjev. imenuje Qube 3 in na novo dolo- Za: Zelo majhen in kompakten strežnik, ki zadostuje ča, kako naj bi bil integrirani za majhno ali srednje veliko podjetje. strežnik dandanes videti (s svo- Proti: Ne premore orodij za skupinsko delo, ki jih omo- jim res vpadljivim videzom). gočata Exchange ali Lotus Notes. Do popolnosti mu manjka le še strežnik VPN. Preizkusili smo najosnovnejšo različico, ki je namenjena manj- šim podjetjem. Za razliko od odjetje Cobalt je pred leti s svojim Qube 2, ki je še temeljil na pro- Qubom pravzaprav ustvarilo novo cesorju RISC, je v ta model vgra- P vejo računalniške strojne opreme – jen procesor AMD K6-2 300, integrirane strežnike. Danes je naprodaj že pomnilnika je 32 MB (na voljo Za priklop v internet je podprto vse, od najete povezave do kar veliko najrazličnejših naprav, ki se vse po je še ena vtičnica za morebitne navadnega modema. vrsti trudijo ponuditi to, kar je Qube ponudil razširitve), vgrajen je disk ATA že pred leti: majhno strojno opremo z integri- velikosti 10 GB (prostora je še za ranim brezplačnim operacijskim sistemom enega), na zadnji strani sta dve (ponavadi vrsta Linuxa), ki je hkrati datoteč- omrežni vtičnici s hitrostjo 10/ 100 Mb/s, vmesnik USB in zaporedni vmesnik. Mali PC torej, nič posebnega. Če seveda odmislimo dejstvo, da je za da- našnje razmere med osebnimi ra- čunalniki precej »podhranjen«. Kdo si pa dandanes sploh še lahko predstavlja strežnik s samo 32 MB pomnilnikom!? Vendar Qube 3 podpira res skoraj vse. vse skupaj deluje, čeprav včasih malo počasi dows NT oz. 2000 Server. Obstoječe uporabni- in je nadgradnja pomnilnika ke lahko prek protokola LDAP (tega Windows (standardni moduli DIMM) 2000 podpira) tudi uvozimo. Vsakemu lahko zaželena (in poceni). Ne pre- dodelimo diskovno kvoto, prav tako pa ima velika požrešnost je posledica lahko vsak uporabnik svojo lastno domačo tega, da strežnik poganja ope- stran. Vgrajen je strežnik Apache, podprto pa racijski sistem Cobalt OS, ki je tudi delo z razširitvami Microsoftovega izvira iz Linuxa in ne potrebuje Frontpaga. Nekaj izrazito »frontpagovskih« modulov za zaslonski, kaj šele strani nam je Qube brez težav pravilno prika- NOVOSTI LG Flatron 915FT Plus OKTOBER 2001 41

Pri odločanju, ali celotno podjetje zaupati koli tračno enoto, ki smo jo namestili v katere- tako majhni in, resnici na ljubo, nestandardni ga od računalnikov. stvarci ali ne, je gotovo precej odločilno to, Pri vsej tej popolnosti, ki jo po zelo ugodni kako je poskrbljeno za varnost. Kako varni so ceni majhnim podjetjem ponuja Qube, smo torej naši podatki? V osnovni sistem je vgrajen pogrešili pravzaprav samo nekaj – strežnik le en disk, kar gotovo ni najbolje, saj lahko – VPN. Dostop do podjetja na daljavo prek in- denimo – ta disk odpove. Na voljo je tudi razli- terneta postaja nekaj vse bolj vsakdanjega, čica z dvema diskoma, ki sta zrcaljena, in to je zato je škoda, da tudi tega ne more postoriti veliko bolje. Tudi za izdelovanje varnostnih en sam strežnik, ampak je treba za to kupiti kopij je poskrbljeno. Izbrani imeniki se nam posebno napravo, oz. postaviti poseben do- lahko po želji prepisujejo kam drugam, morda stopni strežnik. v drugo kocko ali v kak drug računalnik, seve- Matjaž Klančar da pa lahko disk prepisujemo tudi na katero-

Notranjost Quba je razmeroma skromna. zal, deluje pa tudi objavljanje takih strani v spletu. Od poštnih sistemov so podprti stan- Plosko iz Koreje dardni protokoli POP3, IMAP in SMTP, kar pomeni, da lahko kot odjemalca uporabljamo Najmočnejši 19-palčnik v programu podjetja LG je tudi Microsoftov Outlook. Ali pa za prebiranje frekvenčno nadpovprečno močan monitor, saj zmore pošte uporabimo spletni brskalnik. Ta vme- ločljivost do 1880 × 1440 pik. snik je nekoliko okoren in špartanski, vendar uporaben. Omeniti velja, da je Qube kot pošt- ni strežnik zelo dober, vendar od njega ne mo- LG FLATRON 915FT PLUS remo pričakovati zmogljivosti za skupinsko Kaj: 19-palčni monitor s plosko katodno cevjo. delo, ki ga sicer zmoreta sistema MS Exchan- Izdeluje: LG, www.lge.com. ge in Lotus Notes. Prodaja: Comtron, www.comtron.si, (02) 300 35 00. Poleg tega, da je strežnik zmogljiv, je hkra- Cena: 109.046 tolarjev. ti tudi usmerjevalnik, ki lahko majhno podjetje zelo hitro poveže v internet. Dve omrežni Za: Vgrajeni razdelilnik USB, ugodna cena. vtičnici na zadnji strani sta namenjeni prav Proti: V vogalih je slika kar precej neostra, težave z ena- komernostjo. temu. Sistem omogoča priklop prek modema za najeti vod, kabelskega modema (stalna ali spremenljiva številka IP), modema ADSL (pri- orejski LG (kratica pomeni Lucky klop s PPPoE smo uspeli vzpostaviti dobesedno Goldstar) je eden največjih izdelo- v nekaj sekundah) ali celo navadnega mode- K valcev monitorjev in katodnih cevi ma oz. modema ISDN. Zaporedna vrata na na svetu, njegovi izdelki pa imajo ponavadi zadnji strani so namreč namenjena priklopu ugodno ceno. To velja tudi za ploski monitor modema, prek katerega zna Qube usmerjati Flatron 915FT Plus, ki je najmočnejši 19-palč- internetni promet. Zelo uporabno in predvsem nik v programu tega izdelovalca. Ploska cev je vendar samo ob spodnjem robu, ki je ob beli poceni, saj lahko uporabimo že obstoječi mo- navadna, torej ne trinitronska, zato slika ni podlagi rdečkast. Pohvalno je, da se kakovost dem ali vmesnik ISDN, ki nam povezavo v in- tako zelo kontrastna kakor pri nekaterih tri- slike skorajda nič ne poslabša, če jo preklopi- ternet vzpostavlja samodejno oz. po potrebi. nitronskih konkurentih. Je popolnoma ravna, mo v ločljivost 1600 × 1200 pik (tudi 85 Hz). Za zaščito omrežja pri priklopu v internet je kar je danes pri večini monitorjev že povsem Ostrina je sicer res nekoliko slabša (kar je obi- poskrbljeno z NAT, na voljo pa je tudi preprost običajno, zato je odblesk svetlobe, kolikor se čajno), vendar je slika še vedno zelo dobra. požarni zid, ki omogoča blokiranje in prepuš- da, oslabljen. Na drugi strani pa je ostrina sli- Frekvenčno je monitor nadpovprečno mo- čanje določenih vrat TCP, UDP oz. protokola ke v vogalih zaradi tega kar nekaj slabša čan, saj zmore največjo ločljivost 1880 × 1440 ICMP. Večini uporabnikov bo to zadoščalo, kakor na sredini, česar pri vrhunskih »neplo- pik (vendar le z osveževanjem 70 Hz) oz. loč- zahtevnejši pa lahko sistem nadgradijo z re- skih« monitorjih nismo bili več vajeni. ljivost 1600 × 1200 pik s 85 Hz. Vgrajene ima snejšim požarnim zidom, ki je na voljo za do- Kakovost slike (pri ločljivosti 1280 × 1024 štiri USB izhodne priključke, kar pomeni, da plačilo. pik in 85 Hz) je sicer povprečna in v ničemer ne ga lahko uporabimo za hiter priklop optične- Nadgrajevanje in nameščanje dodatne odstopa od povprečja. Še najslabša je enako- ga bralnika, tiskalnika ali morda kamere. Na- programske opreme je zelo enostavno, saj lah- mernost slike. »Madežev« se sicer pri običaj- stavljanje je urejeno z nekoliko špartanskimi ko tudi to postorimo prek spletnega vmesnika. nem delu ne vidi, so pa zelo vidni na belem zaslonskimi menuji, ki pa omogočajo vse na- Na določeni nastavitveni podstrani se avto- ozadju, ko sta spodnji levi in zgornji desni vo- stavitve, ki bi jih utegnili potrebovati (tudi na- matsko izpisuje, katera nova programska gal kar precej zatemnjena. Ostrina slike je zelo stavljanje konvergence in moireja). Nenavad- oprema (recimo nov požarni zid) ali popravki dobra, vendar, kakor že rečeno, s precejšnjim ne so tipke za upravljanje menuja, ki so občut- (OS 6.2 namesto 6.0) so na voljo, uporabnik odstopanjem v vogalih. Utripanja (širjenja sli- ljive za dotik, kadar jih uporabimo, pa moni- mora samo enkrat klikniti in si to opremo na- ke zaradi hitre spremembe svetlosti) nismo tor piska (a to je mogoče, k sreči, izklopiti). mestiti iz interneta. opazili, nekoliko pa odstopa konvergenca, Matjaž Klančar 42 OKTOBER 2001 Margi Presenter-to-go Zyxel Prestige 316 NOVOSTI

torju ali monitorju, priključenem na Presen- ter. Posamezne strani predstavitve lahko izbiramo s pisalom, lahko nam jih program me- Predstavimo se z njava samodejno po preteku določenega časa ali pa uporabimo priloženi daljinski upravljalnik. Ta deluje pod dovolj širokim kotom, Visorjem da ni treba pretirano natančno meriti spre- Ročni računalniki omogočajo že uporabe, ki so bile še jemnika. Same predstavitve so, če upošte- vamo, da jih poganjamo v ročnem računalni- pred kratkim povsem nepredstavljive v »ročnem okolju« – ku, presenetljivo dobre, saj se pri pretvorbi med drugim na primer povsem sprejemljivo predstavitev. ohranijo vsi statični elementi na straneh. Za-

MARGI PRESENTER-TO-GO da v računalniku zasede le približno pol to- Kaj: Modul Springboard, ki omogoča predvajanje pred- liko prostora kakor izvirna predsta- stavitev z Visorjem. vitev v formatu PowerPoint. Se- Zahteve: Windows 98/ME/2000, Handspring Visor. veda lahko zaradi reši- Izdeluje: Margi, www.presenter-to-go.com. tve s tiskanjem v Prodaja: Autronic, www.autonic.si, (01) 589 26 08. dlančnik pravzaprav prenese- Cena: Približno 150.000 tolarjev. mo svoj iz- Za: Preprosta namestitev in uporaba, dober prikaz predstavitev, priložen daljinski upravljalnik. delek iz kate- Proti: Cena, majhen vgrajen pomnilnik, potrebuje lastno napajanje. regakoli programa (npr. urejevalnika besedil redstavitve, ki jih pripravimo z ra- ali spletnega brskalnika), toda v tem pri- čunalniškim programom, počasi iz- meru lahko program dokument razdeli P podrivajo vsem dobro znano folijo z na strani nekoliko po svoje. grafoskopa. Kljub temu pa računalnik v pre- Presenter-to-go je opremljen z 2 MB davalnicah še ni prav pogost kos inventarja in pomnilnikom, ki pa zadošča le za krajše pred- radi omejenih zmožnosti modula pa ne mo- na predstavitve moramo ponavadi prinesti stavitve (približno 30 strani), za daljše pa bo remo uporabljati animacij, filmov in animira- svoj prenosnik. V podjetju Margi pa trdijo, treba uporabiti glavni pomnilnik ročnega nih prehodov s strani na stran, saj jih Presenter da je še preprosteje, če namesto prenosnika računalnika. Na zaslonu vidimo seznam ne podpira. uporabimo ročni računalnik, ki ga priklopi- strani, predstavitev pa gledamo na projek- Peter Šepetavc mo na projektor ali zaslon kar z izhodom VGA, vgrajenim v njihov izdelek Presenter- to-go. Modul Presenter-to-go priključimo na vmesnik Springboard, ki ga imajo vsi Hands- Univerzalno vozlišče pringovi dlančniki. Namestitev poteka brez težav in modul lahko uporabimo, brž ko Zyxel je eden od prvih s kombinacijo usmerjevalnika za dlančnik priključimo na vrata USB in pro- dom in za manjša podjetja ter dostopne točke za gramsko opremo namestimo v računalnik; ra- uporabnike brezžičnega etherneta. čunalnika ni treba vnovič zaganjati. Moteče je le to, da Presenter-to-go potrebuje lastno napajanje in ne deluje, če ni priključen v električ- ZYXEL PRESTIGE 316 modeli. Ne dolgo tega smo pisali o usmerjeval- no omrežje. Preden predstavitev v PowerPoin- Kaj: Usmerjevalnik ADSL in hkrati dostopna točka za nikih 310, 312 in ZyWall 10, ki vsi uporabljajo tu ali podobnem programu za predstavitve brezžični ethernet. bolj ali manj enak operacijski sistem, vendar presnamemo v ročni računalnik, jo moramo Izdeluje: Zyxel, www.zyxel.com. ponujajo različne zmogljivosti pri priklopu pretvoriti v Presenterjev format. Programska Prodaja: Datacom, www.datacom.si, (01) 515 14 80. krajevnega omrežja prek ADSL ali kabelskega oprema za pretvarjanje se v sistem namesti kot Cena: 177.900 tolarjev. modema v internet. Naslednja stopnja v tej seriji usmerjeval- gonilnik za tiskalnik, tako da predstavitev Za: Enostavna namestitev, ugodna cena, dve zmoglji- preprosto »natisnemo« s tem gonilnikom, do- vosti v enem paketu. nikov za dom in za manjša podjetja je Pre- ločimo, kateri uporabnik Visorja bo njen last- Proti: Zelo omejen nadzor nad brezžičnimi uporabniki. stige 316, ki je po zmogljivostih enak naj- nik, in ob naslednjem usklajevanju datotek manjšemu Prestigu 310, le da je hkrati tudi dlančnika in računalnika se prenese v naš Vi- dostopna točka za uporabnike brezžičnega sor. Ob tem še izberemo ločljivost predstavitve yxel je že pred nekaj leti zelo uspe- etherneta. Ta kombinacija, podpora široko- (zaenkrat je na voljo samo ena, in sicer 1024 šno zaoral ledino s svojimi usmerje- pasovnemu internetu in hkrati brezžičnim × 768 pri frekvenci osveževanja 60 Hz), ob Z valniki ISDN Prestige in je vse odtlej mobilnim uporabnikom postaja tudi sicer pretvarjanju pa se datoteka tudi stisne, tako nadvse agresiven z vedno novimi in novimi priljubljena med izdelovalci usmerjevalni- NOVOSTI OKTOBER 2001 43 OKTOBER 2001 43

kov, Zyxel je le eden od prvih. no), saj program v spletu še ni na voljo. Tudi Naprava ima zadaj dva omrežna priključ- tokrat se je torej pokazalo, da Zyxlov pro- ka; eden je namenjen povezavi v krajevno gramski oddelek žal ne dohaja strojnega. Od omrežje (hitrost 10/100 Mb/s), drugi priklo- nadzora brezžičnega dela je v spletnem br- pu na kabelski modem ali modem ADSL, zra- skalniku na voljo le dodaten zavihek, ki dovo- ven pa najdemo še razširitveno režo za PC ljuje vpis imena omrežja in izbiro radijskega

kanala. Ne vidimo pa moči signala, hitrosti prenosa, števila priklop- ljenih postaj, njihove številke IP in podobnega, česar smo vajeni pri drugih brezžič- nih priklopnih postajah. Statistika, ki jo ponuja Prestige 316, je precej revna. Pri priklopu v internet lahko določamo, ali Card, v katero je vtaknjena Zyxlova brezžična se bomo povezovali prek PPPoE (ADSL) ali ne omrežna kartica ZyAir. Tako preprosto – kar- (kabelski modem), lahko določamo navi- tica PC Card z nekaj programske podpore v dezne strežnike v omrežju (določena vrata usmerjevalniku zagotavlja povezovanje brez- »spustimo« do enega izmed računalnikov v žičnih uporabnikov. Povezovanje je združlji- krajevnem omrežju), lahko filtriramo določe- vo s standardom IEEE 802.11b oz. WiFi, kar

na komunikacijska vrata, vpisujemo statične poti, podprt pa je seveda tudi NAT (kar sploh pomeni, da lahko za priklop uporabimo omogoča priklop celotnega omrežja prek ene- praktično katerokoli brezžično ethernetno ga naslova IP). Omeniti je treba, da ta us- kartico. Mi smo uporabili Elsino, s katero je merjevalnik ni »pravi« požarni zid, to pomeni, povezava delovala brez težav. Podprto je 40- da ni varen pred napadi vrste DOS, res pa je, bitno šifriranje WEP, vse drugo v usmerje- da nas že sam NAT zelo dobro varuje pred valniku pa je enako kakor pri modelu Presti- vdori. ge 310. Matjaž Klančar Nadzor je mogoč prek spletnega brskalnika, prek okenskega nadzornega programa Pri preizkusu smo uporabili Elsino kartico Prestige Network Commander pa še ne (kljub za brezžični ethernet, ki jo je posodilo podjetje temu da v dokumentaciji zatrjujejo nasprot- Alstore. 44 OKTOBER 2001 Jendigital JD350m NOVOSTI

Sama kakovost posnetkov ne presega pov- prečja. Slike (z ločljivostjo največ 640 × 480) so precej meglene, tudi njihova svetlost je po- Vse v enem gosto slaba, kljub vgrajeni bliskavici. Daljše JD350m je digitalni fotoaparat, kamera USB, predvajal- slikanje omejuje majhnost pomnilnika, saj na 2 MB, ki sta vgrajena, ne moremo shraniti več nik MP3 in digitalni diktafon v enem. Po nobeni lastnosti kot 16 posnetkov najboljše kakovosti ali 32 ne izstopa – le v tem, da pač ponuja vse v eni napravi. slabše. Tudi pri največji ločljivosti pa je kakovost slik primerna predvsem za npr. objavo v spletu. V vgrajeni pomnilnik tudi ne moremo JENDIGITAL JD350M iz nje (fotografije) s programom Multimedia prenesti več kot ene kratke datoteke MP3, Kaj: Digitalna kamera, predvajalnik MP3, digitalni dik- Camera Center, iz katerega ali v katerega z tako da je z Jenoptikovim izdelkom mogoče tafon. raziskovalcem preprosto povlečemo datoteke. poslušati glasbo pravzaprav šele, ko dokupi- Zahteve: Windows 98/ME/2000. Priložena sta še programa za urejanje slik in mo pomnilniško kartico Compact Flash, s ka- Izdeluje: Jenoptik, www.jenoptik.com. videa podjetja MGI, s katerima lahko tero pomnilnik razširimo na velikost, uporab- Prodaja: Medis, www.medis.si, (01) 563 40 10. obdelamo posnetke, ki smo jih napravili. Za no za predvajalnik MP3, saj je prostor za kar- domačo rabo bosta povsem zadostovala. tico vgrajen v kamero. Tudi kakovost posnet- Cena: 55.585 tolarjev. kov bi lahko bila boljša, je pa Za: Cena, naprava vse-v-enem, preprosta namestitev, možnost razširitve pomnilnika. primerljiva s kakovostjo večine spletnih kamer, ki Proti: Premajhen osnovni pomnilnik, slaba kakovost fotografij in posnetkov. so dandanes na voljo, a po precej nižji ceni. Če izdelek uporabimo kot digi- aprodaj je prava poplava izdelkov, talni diktafon, nas spet s katerimi naj bi si popestrili prosti omejuje pomanjkanje N čas. Raznih predvajalnikov MP3, pomnilnika, saj moramo žr- cenenih digitalnih kamer in podobnih pripo- tvovati ali kakovost ali pa močkov kar mrgoli. Ker pa je nerodno prena- dolžino posnetka, pa tudi šati pet, šest napravic s sabo, so morali prej ali mikrofon bi lahko bil malo slej nastati pripomočki, ki s svojo vsestran- bolj občutljiv. skostjo rešujejo omenjeno težavo zasvojencev Jenoptikova kamera je z igračkami visoke tehnologije. Eden prvih je zrasla iz dobre zamisli, a Jenoptikov digitalni fotoaparat JD350m. izvedba precej šepa. Z malo JD350m je digitalni fotoaparat, kamera boljšo kakovostjo in prilo- USB, predvajalnik MP3 in digitalni diktafon v ženo pomnilniško kartico enem, vsa elektronika pa je zapakirana v pla- bi opravičili tudi malce viš- stično, na otip dokaj krhko ohišje. Napaja se jo ceno, tako pa bodo po iz- iz dveh baterij AA, ki sta priloženi, ob priklopu delku kljub privlačni ceni na USB pa kar neposredno iz računalnika. posegali le največji navdu- Namestitev poteka brez težav, saj računalnik šenci, ki želijo med prvimi takoj prepozna napravo in po vnovičnem za- imeti večpredstavni »multi- gonu računalnika je ta pripravljena za upora- praktik«. bo. Datoteke se prenašajo v kamero (MP3) in Peter Šepetavc NOVOSTI U.S.Robotics 2450 in 2410 OKTOBER 2001 45

nega priključka ima tudi zaporedna vrata. Ta uporabimo, če izgubimo številko IP, saj lahko nanje priklopimo zaporedni kabel in terminal U.S.Robotics (recimo Hyperterminal). Nadziranje dostopne točke je sicer urejeno prek spletnega brskalnika in je res le osnovno. Določimo lahko le šte- med omrežji vilko IP in vklopimo dodeljevanje številk IP prek Povezovanju v omrežju se ni mogoče izogniti, zato ne DHCP ter vklopimo ali izklopimo šifriranje prenosa. Morda bo kdo pogrešal možnosti dolo- preseneča, da je tudi U.S.Robotics ponuja opremo za čanja, katere postaje se lahko priklopijo in ka- povezovanje v širokopasovna in brezžična omrežja. tere ne, in pa možnost zapisovanja dogodkov (log). Čeprav je naprava bolj namenjena poslovnim uporabnikom, U.S.ROBOTICS 2450 IN 2410 prvem načinu je prenos bi po barvitem Kaj: Brezžična kartica PC Card in dostopna točka. podatkov nešifri- ran, zato je pri- Izdeluje: U.S.Robotics, www.usr.com. meren le za Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 511 22 31. Cena: Kartica PC Card 53.431 tolarjev, dostopna točka 118.762 tolarjev. Za: Ugodna cena dostopne točke, enostavna namestitev. Proti: Nekoliko manj hitro delovanje kot pri konku- renčnih izdelkih. Res le zelo osnoven nadzor dostopne točke.

odjetje U.S.Robotics je bilo nekoč pojem za (analogne) modeme. P Pozneje ga je kupil 3COM, zdaj pa spet nastopa pod svojo blagovno znamko in jo rabo v (dobro) za- skuša utrditi. Analogni modemi (vsaj v ZDA) prtih prostorih. V nasprotnem niso več ravno v modi (so pa U.S.Roboticsovi primeru lahko kdo zunaj stavbe pre- še vedno cenjeni), zato se je podjetje odločilo streže zaupne podatke. Pri priklopu na do- razširiti program izdelkov na omrežno opre- stopno točko lahko vklopimo šifriranje WEP, uporabniškem vmesniku prej sklepali, da gre mo, in sicer za širokopasovna (ADSL usmerje- in sicer 64- ali 128-bitno. za izdelek za uporabnike doma. Nekoliko ne- valniki) in brezžična omrežja. Nadzor nad kartico PC Card je zadovoljiv, navadno je tudi to, da dostopna točka omo- Njihove brezžične kartice (IEEE 802.11b) program za to rabo pa je enak kakor pri neka- goča priklop le do 20 hkratnih uporabnikov. ne izstopajo prav po ničemer, niti po ceni. Za terih drugih brezžičnih izdelkih, ki smo jih že Med prenosnikom s kartico PC Card in do- povprečno vsoto denarja dobimo povprečen preizkusili. Med drugim lahko vidimo, kako stopno točko (na razdalji nekaj metrov) smo izdelek. Namestitev je preprosta, vendar je tre- močan je signal, kako hitro tečejo podatki in izmerili hitrost prenosa 3,8 Mb/s, kar je prib- ba po gonilnikih namestiti še dodaten pro- kakšna je trenutna nazivna hitrost povezave ližno deset odstotkov manj kot pri doslej gram, ki poskrbi za dejansko povezovanje z (standard 802.11b v slabih razmerah omogo- preizkušenih dostopnih točkah in brezžičnih drugimi karticami oz. z dostopno točko. Z ča zmanjšanje hitrosti prenosa). karticah. V praksi se ta razlika pozna le pri njim določimo, ali se bomo povezovali kot Dostopna točka je majhna črna škatla z prenašanju večjih datotek, drugače pa ne. »enak z enakim« ali pa z dostopno točko. V zunanjo anteno. Na zadnji strani poleg omrež- Matjaž Klančar 46 OKTOBER 2001 Intel Pentium 4 2 GHz NOVOSTI 2 GHz prestiža Delovni takti procesorjev prebijajo vse pričakovane meje. Intel je predstavil Pentium 4 s taktom 2 GHz, procesor, ki je trenutno najhitrejši za osebne računalnike.

INTEL PENTIUM 4 2 GHZ rejen še za podnožje 423, ki so mu prav tako Kaj: Trenutno najhitrejši procesor za osebne računalnike. šteti dnevi – iz Intelovih tovarn namreč že prihajajo Pentiumi 4 v novem formatu s 478 no- Zahteve: Matična plošča s podnožjem 423 oziroma 478. žicami. Prehod na novo ohišje pri Intelu upra- Izdeluje: www.intel.com. vičujejo z večjo porabo energije, to pa zahteva Prodaja: Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99 dodatne nožice za dovod zadostne količine Velika frekvenca potrebuje velik ventilator. Cena: 201.199 SIT energije. To zagotovo drži, je pa kaj slaba to- Za: Najhitrejši procesor, še posebno v zanj prilagojenih lažba za uporabnike »starih« Pentiumov 4, ki Merilni programi ne puščajo nobenega programih. zaradi matičnih plošč s podnožjem 423 nima- dvoma: Pentium 4 je najhitrejši procesor za Proti: Zelo visoka cena. jo možnosti, da bi sistem nadgradili. Morda se osebne računalnike. V 3DMarku in FlasKPEG, bo dalo to težavo odpraviti z ustreznimi prila- ki sta vsaj delno prirejena za njegov nabor gojevalniki, a to nikoli niso bile ukazov, je prednost v primerjavi z najhitrejšim standardne ali zanesljive rešitve. Athlonom zelo prepričljiva, v drugih progra- Na mestu je torej nasvet za more- mih pa manj. 600 MHz naskoka, skoraj 43 % bitne kupce novih sistemov s Pentiu- več od Athlonovih 1400 MHz, se torej le poz- mom 4: matična plošča s podnožjem na. Iz čiste radovednosti smo naredili še eno 478. primerjavo: preizkusni Pentium 4 je bil na- V preizkusnem sistemu so bili Intelova mreč demonstracijski primerek z odklenjenim matična plošča z naborom i850, 512 MB množiteljem zunanje frekvence, zato se je dalo pomnilnik RDRAM, 40 GB disk IBM IC35 s v programu BIOS matične plošče nastaviti de- 7200 vrtljaji na minuto in grafična kartica lovne frekvence v razponu od 1,2 do 2 GHz. red letom dni sta se Intelom in AMD GeForce2 Pro. Potihoma smo upali tudi na na- Procesor smo upočasnili na 1,4 GHz – Athlo- pulila za prestiž, kdo bo ponudil bor i845 Brookdale, vendar ta še ni bil na vo- novo frekvenco – in ponovili meritve. Rezulta- P prvi gigaherčni procesor. Zmagal je ljo. Primerjalni sistem je bil AMD Athlon 1,4 ti so sami dovolj zgovorni... AMD, a je tekmeca ugnal le za nekaj dni. Pri GHz na matični plošči z naborom VIA Arhitektura Pentiuma 4 omogoča dosega- Intelu so storili vse, da se zgodba pri nasled- KT133A in 512 MB pomnilnikom SDRAM. nje velikih delovnih frekvenc, ki se bodo s pre- njem mejniku ne bi ponovila. Potrudili so se in Disk in grafična kartica sta bila v obeh siste- hodom na jedro Northwood še bolj povečale – čez poletje pripravili novo, 2 GHz različico, ki mih enaka. Ker nam je bil sistem na voljo le na nedavnem IDF (Intel Developers Forum) je dočakala predstavitev konec avgusta. Po- omejen čas, smo ga preizkusili samo s smo lahko občudovali celo 3,5 GHz procesor trudili so se tudi pri promociji, saj smo proce- programi 3DMark 2001 (v okolju Windows (ki pa je bil, roko na srce, vodno hlajen). Pri- sor dobili v roke še pred uradno predstavitvijo 98 SE), Business in Content Creation Winsto- merjava dveh procesorjev z enako delovno v Sloveniji – ta je bila 5. septembra. ne 2001 (v Windows 2000 SP2) ter pri izdelavi frekvenco sicer pokaže, da megahercev ne gre Pentium 4 2 GHz se po notranji zgradbi ne filma v formatu DivX, kar smo opravili s pro- meriti z enakimi vatli (Athlonovi so še vedno razlikuje od predhodnikov. Še vedno gre za gramom FlasKMPEG. nekoliko daljši), a to je za AMD slaba uteha. 0,18-mikronsko jedro Wilamette, Posredno so to priznali tudi sami – napol uradno verjetno njegovo zadnjo inkarna- je že, da pripravljajo nov način označevanja cijo. Pred koncem leta bomo do- hitrosti svojih procesorjev, nekaj podobnega čakali novo jedro Northwood, iz- kakor neslavni »P-Rating« iz časov klonov delano v finejši, 0,13-mikronski Pentiuma (najbolj se je z njim »izkazal« Cyrix). tehnologiji in z večjim, 512 KB Intel je še okrepil svoj pritisk s pocenitvijo po- drugostopenjskim predpomnilni- časnejših različic (celo do 50 %) ter s skorajš- kom in začetnimi hitrostmi 2 ozi- njim naborom i845, ki bo omogočal cenejše roma 2,2 GHz. sisteme s pomnilnikom SDRAM in DDR Preizkušeni procesor je bil na- Zgornja in spodnja stran procesorja SDRAM, kar pa se bo poznalo na slabši zmogljivosti tovrstnih sistemov. V spodnjem cenov- nem razredu pa tudi s krepko izboljšanim Cele- Content Creation Business Winstone 3DMark2001 Winstone 2001 2001 FlasKMPEG ronom (s Tualatinovim jedrom), ki ostaja še na- Intel Pentium 4 2 GHz 5196 77,8 56,8 28,94 slik/s prej najcenejši Intelov izdelek. Po ocenah poz- AMD Athlon 1,4 GHz 4658 76,1 55,1 19,15 slik/s navalcev se nad AMD počasi zgrinjajo oblaki. Intel Pentium 4 1,4 GHz 4513 66,4 47,9 21,07 slik /s Ali so tudi nevihtni, bomo kmalu videli ... Gabrijel Popovič 48 OKTOBER 2001 Intel Pentium III NOVOSTI

ne Content Creation, ki poganja zahtevne ob- likovalske programe (in meri porabljeni čas), in s programom FlaskMPEG, s katerim smo Pentium III preverjali, koliko časa potrebuje procesor (oz. računalnik) za kodiranje celovečernega filma DVD v format MPEG4 (v polni kakovosti še živi PAL). Računalnik, v katerem smo preizkušali Procesor, ki je nastajal pod delovnim imenom Tualatin, je Intelove procesorje, je imel 256 MB pomnilnik PC133, Intelovo matično ploščo z osnovnimi izdelan v 0,13-mikronski tehnologiji (doslej 0,18 čipi 815EP in Windows 2000, za Athlone pod- mikronov) in uporablja bakrene povezave med elementi jetja AMD pa smo uporabili pomnilnik DDR, (doslej aluminijeve). Asusovo matično ploščo z osnovnimi čipi VIA KT-266 in Windows 2000.

INTEL PENTIUM III Winstone Content Kodiranje filma MPEG4 Creation 2001 (ur:min) Cena procesorja Kaj: Pentium III v 0,13-mikronski tehnologiji. "Tualatin" 1130 54,8 7:09 64.900 SIT Izdeluje: Intel, www.intel.com. Pentium III 1000 49,8 7:47 70.909 (stara cena) Prodaja: Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99. Athlon 1000 (100 MHz) 55,4 6:53 31.734 SIT Cena: 1,13 GHz 64.900 tolarjev, 1,2 GHz 76.900 tolar- Athlon 1330 DDR 67,1 6:05 49.173 SIT jev. Za: Nekoliko hitrejši od dosedanjih Pentium III, vendar le zaradi višje frekvence. zvodnjo, da lahko danes obljubo izpolnijo. Izkazalo se je, da je novi Pentium III enako Proti: Visoka cena. Zdajšnji Pentium III 1,13 GHz je izdelan v hiter kakor stari procesor, razlika je le v delov- 0,13-mikronski tehnologiji (doslej 0,18 mini frekvenci. Le zaradi nje je Tualatin od 8 kronov) in uporablja bakrene povezave med (kodiranje MPEG4) do 10 odstotkov (Winsto- ralci, ki zelo podrobno spremljajo elementi (doslej aluminijeve). Tehnološko ne) hitrejši. Kot je bilo pričakovati, so proce- dogajanje, se bodo morda še spomi- gledano, je to trenutno najnaprednejši Intelov sorji AMD še vedno veliko hitrejši, in to tudi B njali, kako je Intel že lani poleti procesor, čeprav je pričakovati, da bodo teh- takrat, ko je njihova frekvenca nižja (Athlon predstavil procesor Pentium III 1,13 GHz. V nologijo hitro nadgradili tudi za proizvodnjo 1000). Omeniti velja, da je bil Athlon 1000 Pentiuma 4. tudi edini od preizkušenih procesorjev, ki je Procesor, ki je nastajal pod delovnim ime- deloval z zunanjo frekvenco 100 MHz, vsi dru- nom Tualatin, bomo, kakor gi so delovali s 133 MHz. Hitrost procesorjev kaže, dobili v treh izpe- AMD pride še bolj do izraza, če si ogledamo ljankah. Najšibkejši bo cene vseh preizkušenih procesorjev (zbrali smo namizni procesor, ki bo jih v tabeli). Athlon 1000 je tako več kakor

Winstone Content Creation 2001 (Windows 2000)

Athlon 1330 DDR 67,1 Athlon 1000 (100 MHz) 55,4 “Tualatin” 1130 54,8 Pentium III 1000 49,8

Primerjava s Pentium III v 0 70 0,18 mikronski tehnologiji

želji, da bi s hitrostjo procesorja presegli izdel- pravzaprav enak dosedanjemu Pentiumu III, dvakrat cenejši od novega Pentiuma III 1,13. ke AMD, so bili v to enostavno prisiljeni, ven- saj bo imel enako velik drugostopenjski pred- Intel torej ostaja dražji od AMD, ki vzdržu- dar se je le nekaj dni pozneje izkazalo, da iz vse- pomnilnik – 256 KB. Zmogljivejša je prenosna je veliko hitrost in nizke cene (zaradi česar je v ga skupaj ne bo nič, saj procesor ni deloval, ka- različica (Pentium III-m), ki je že na voljo in je finančnih škripcih), vendar lahko kmalu pri- kor bi moral. Umaknili so ga iz proizvodnje in varčnejša z energijo, imela pa bo 512 KB pred- čakujemo veliko pocenitev Pentiumov 4. Na- obljubili, da se bodo trudili še naprej. Vmes so pomnilnik, najmočnejša pa bo strežniška raz- povedana cena za Pentium 4 1,7 GHz je predstavili Pentium 4 in toliko posodobili proi- ličica (Pentium III-s) z enako velikim pred- 54.900 tolarjev, kar je ceneje od Pentiuma III! pomnilnikom, ki pa bo znala delovati tudi v Vseeno pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da paru z drugim procesorjem. Vse različice bodo sistemom s Pentiumom 4 zvišujejo ceno drag sprva na voljo s frekvencami do 1,2 GHz. pomnilnik RDRAM in dražje matične plošče. S preizkusom smo hoteli ugotoviti, koliko Intel sicer že dve leti napoveduje pocenitev je novi Pentium III hitrejši od najhitrejšega RDRAM, a je razlika zaenkrat še vedno veli- »starega« (1 GHz), zanimala pa nas je tudi kanska. Na www.cnet.com je trenutno raz- primerjava s procesorji AMD. Preizkusili smo merje cen med pomnilnikom PC133 in različico z 256 KB predpomnilnikom s frek- RDARM kar 25 : 125 dolarjev. venco 1,13 GHz, in sicer s programom Winsto- Matjaž Klančar 50 OKTOBER 2001 Hewlett Packard LaserJet 9000DN NOVOSTI

merili nove rekordne rezultate. LaserJet 9000 je zmožen natisniti 15 strani dolgo besedilo v le 26 sekundah, 9 strani dolgo poročilo z obili- Laserski dirkalnik co grafike pa v 19 sekundah (ne glede na opi- HP LaserJet 9000 je namenjen omrežnemu tiskanju in sni jezik). Ob tem preseneča predvsem hitrost tiskanja na obe strani, saj je tiskalnik le malo zahtevnejši rabi. Tiska do 50 strani na minuto, tako da je počasnejši od tistega, ki tiska le na eno stran za okoli petino hitrejši od neposrednih tekmecev.

HEWLETT PACKARD LASERJET 9000DN 500 listov papirja in vgrajeni obra- Kaj: Eden najhitrejših laserskih tiskalnikov, namenjen čalnik, tiskati pa zna na zelo različ- pretežno zahtevnejši omrežni rabi. ne vrste papirja do velikosti A3. Ti- Izdeluje: Hewlett Packard, www.hp.com. stim, ki jim to ni dovolj, pa ponujajo Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 423 40 71. model LaserJet 9000hns, ki ima že v Cena: 1.439.000 tolarjev. osnovi predale za kar 3100 listov papirja, za doplačilo pa si je mogoče Za: Hitrost tiskanja, vgrajena podpora tiskanju na obe strani, postopek namestitve in omrežni nadzor. omisliti dodatne predale, spenjalnik, Proti: Velikost, cena. sortirnik in druge koristne pripo- močke za kakovostno omrež- no rabo. ehanje za prestiž, kateri laserski ti- Temu ustrezna mora biti skalnik bo obveljal za najhitrejše- tudi elektronika računalnika, P ga, se nadaljuje. Hewlett Packard, ki mora biti sposobna zelo hitro ki se v zadnjih dveh letih ni udeleževal nepo- obdelati zahteve, tako da je za prvo na- srednega spopada med najhitrejšimi modeli, tisnjeno stran treba čakati le 7 sekund. se je z modelom LaserJet 9000, predstavljenim Osnovni pomnilnik je 64 MB, razširimo Dostop do notranje zgradbe je pri tem tiskalniku preprost. pred kratkim, zopet polastil te zveneče lovori- pa ga lahko do 384 MB in z vgradnjo di- ke. Novinec namreč po navedbah izdelovalca ska, k osnovni opremi pa seveda sodi tudi zmore tiskati s hitrostjo kar tja do 50 strani na omrežni vmesnik. Za nadaljnje razširitve so na minuto, tako da je za okoli petino hitrejši od voljo kar tri razširitvena mesta. Tiska z ločlji- neposrednih tekmecev. vostjo 600 x 600 pik na palec, podpira pa tako Toda hitro delovanje je zgolj ena od števil- jezik PCL 6 kakor tudi postscript level 3. nih odlik tega izdelka in naprednih rešitev, po Kljub velikosti tiskalnika so prijetno prese- katerih sicer slovijo tiskalniki HP. LaserJet netile predvsem enostavnost namestitve in 9000 je namenjen omrežnemu tiskanju in zah- možnosti za nadzor tiskalnika. Namestitev je Krmilna plošča tevnejši rabi (do 300 tisoč natisnjenih strani zares samodejna, saj uporabniku niti na vpra- na mesec). Temu so prilagojeni številni deli, še šanja ni treba odgovarjati. Nadzor omogoča (25 sekund za 9 strani dolgo poročilo oziroma posebej pri preizkušeni različici LaserJet vgrajeni spletni strežnik, ki lahko popolnoma 32 za 15 strani čistega besedila). Tiskanje 9000DN, ki ima že v osnovi dva predala za nadomesti krmilni modul na tiskalniku. Dobre preizkusne strani iz programa Corel Draw je so predvsem možnosti za diagnostiko delova- potrdilo hiter začetek tiskanja, saj smo poti- nja in ugotavljanje napak na daljavo. skan list držali v rokah že po 9 sekundah. Naj- Kljub temu ima tiskalnik tudi velik bolj pa nas je presenetila hitrost tiskanja bitne krmilni modul. Ta pride slike. 64 MB slika, za katero so nekateri ti- zlasti do izra- skalniki potrebovali več minut, je LaserJetu za pri razme- 9000 vzela le 22 sekund, kakovost izpisa pa je roma novi bila brezhibna. Zanimivo, da se pri zahtevnej- funkciji, ki je še ših opravilih tiskanje s postscriptom še celo bolje kako koristna pri (hitreje) obnese kakor tiskanje z jezikom PCL. omrežnem tiskanju. Uporab- Za povrh je delo s tiskalnikom in upravlja- nik lahko namreč za vsako tiskalniš- nje povsem nezahtevno. Tako lahko mirno za- ko opravilo določi geslo, to pa se na- trdimo, da je ta tiskalnik nov mejnik v razvoju tisne šele, ko na tiskalniku vnovič najzmogljivejših laserskih tiskalnikov za po- vpišemo kodo. Tako ni mogoče, da slovno rabo. Res je razmeroma drag, vendar je bi v zaupne dokumente dobili vpo- to, upoštevajoč njegovo zmogljivost, razumlji- gled nepoklicani, po zaslugi hitrega vo. Kaj pa stroški za natisnjeno stran? Okoli tiskanja pa uporabniku tudi ni tre- 3,3 tolarje na stran ni veliko, a tudi ne najce- ba predolgo čakati. neje v tem razredu, še vedno pa povsem spre- Glede na napovedano hitrost ti- jemljivo za poslovno rabo. Kajti tiskalnik se skanja 50 strani na minuto smo seveda kar izplača šele, ko zares čim več tiskamo. nekako pričakovali, da bomo pri meritvah iz- Vladimir Djurdjič 52 OKTOBER 2001 Benefon ESC! NOVOSTI

ljemo, saj zadeva vendarle ni magnetni kompas). In seveda – trenutno lokacijo zna prikazovati tudi na zemljevidih. Prav zemljevidi so Dve kratici v šibka točka prav vseh naprav GPS, ki so naprodaj v Sloveniji. Te naprave večinoma izde- lujejo v ZDA, za Američane pa vemo, koliko jih enem izdelku zanima preostanek sveta, še posebej, če gre za Posebnost Benefonovega telefona ESC! Je vgrajeni sistem tako majhno državo, kot je Slovenija. Zemlje- vidov torej ponavadi ni. Pri Benefonu bo mor- za satelitsko navigacijo GPS. Telefonček je jasen dokaz da drugače, saj gre vendarle za evropsko (fin- težnje, da se vsaj nekatere napravice integrirajo. sko) podjetje. Na spletni strani www.geni- map.com lahko tako že danes dobimo nekaj zemljevidov, na katerih nastopajo delčki Slo- BENEFON ESC! javo – Palm ima ločljivost 160 × 160 pik), ki venije in okolice. Konkretno Portorož in po- Kaj: Telefon GSM, ki je hkrati tudi GPS. lahko prikaže do 15 vrstic besedila! Velik zaslon dročje med Trstom in Umagom. Pokriti so na- je pripraven za pisanje sporočil SMS ali za delo s mreč vsi morski dostopi do Evrope ... Upati je, Izdeluje: Benefon, www.benefon.com. koledarjem, najbolj pa pride do izraza pri delu da se bodo na seznamu znašla tudi druga slo- Prodaja: Auto-phone, (01) 565 36 60. z GPS. Priložen je tudi kabel za povezavo z raču- venska mesta. Sicer pa je prenos zemljevidov iz Cena: Približno 200.000 tolarjev (cena še ni določena). nalnikom, infrardečega vmesnika pa žal ni. spleta preprost. Zemljevid se s spletne strani Za: Zmogljiva kombinacija telefona in GPS. Možnost Seveda telefon premore modem, to pa pomeni, prenese neposredno v telefon (prek priložene- nalaganja map iz interneta. da se lahko prek njega povežemo v internet. ga kabla). Za zdaj zastonj, pozneje pa bo tre- Proti: Kot telefon je precej velik in težak. Koledar ne podpira usklajevanja z Outlookom. GPS porabi precej Priloženi program Benewin omogoča urejanje ba za zemljevide plačati. električne energije. Trenutno Slovenija z zemljevidi ni telefonskih številk, koledarja in vseh telefon- Kombinacija telefona in GPS omogoča pokrita. skih (GSM in GPS) nastavitev. Žal pa ne omogoča usklajevanja kole- ečina strokovnjakov se strinja, da se darja in telefonskih številk z oseb- bodo prenosni telefoni počasi zlili z nim računalnikom (Outlook). V ročnimi računalniki, in nasprotno – Telefonski del je razmeroma rezultat bo torej pametni telefon. Tokrat pa zmogljiv, čeprav ni vrhunski. Vgra- smo si ogledali telefon, ki je pravi posebnež – jeni koledar je zelo pripraven poleg telefonskega dela ima namreč še napra- (predvsem zaradi velikega zaslo- vo GPS! S tem telefonom se torej ne bo na), a ga žal (še?) ne moremo us- mogoče izgubiti, pa če se klajevati z osebnim računalnikom. znajdemo sredi morja Poleg so še računalo, modul za ali pa le v gozdu, sredi zapiske in kar sedem igric (ne- množice jurčkov. kaj jih je zaradi velikega zaslo- Slovenija na zemljevidih še ni povsem upoštevana, Benefonov ESC! na kar dobrih). Pograjati mo- nekaj podrobnosti pa je že mogoče najti. na sejmih videvamo ramo sistem pisanja sporočil že dalj časa, a še ni SMS zaradi »počasnosti« tipk. Moti tudi nekatere posebnosti. Dva lastnika tega naprodaj. Je pa raz- tudi dejstvo, da so tipke (ob tako ve- telefona si lahko prek GPS zelo natančno sle- voj vendarle prišel likem telefonu) preveč stisnjene in dita. Nastavimo namreč lahko samodejno tako daleč, da posa- premajhne. sporočanje trenutne lokacije prek sporočil mezni primerki že kro- Sicer pa je posebnost telefona SMS. Taka avtomatika nas bo sicer hitro kar žijo med uradnimi distri- sistem GPS. V ta namen ima po- nekaj stala, zato bo morda pametneje poseči buterji, naloga teh pa je, sebno ploščato anteno, ki jo mo- po ročnem sledenju. V tem primeru telefon da jih pokažejo morebit- ramo med uporabo »odpreti«. pošlje »povpraševalni« SMS, odgovor pa nari- nim strankam. Tak delu- GPS sodi med zmogljivejše, še na zaslonu ali na zemljevidu, če ga imamo joč primerek smo uspeli do- tako da bi mu lahko očitali naloženega. biti tudi v Monitorjev labo- samo to, da ne premore pri- Brez slabosti seveda ne gre. Poglavitna je ratorij. kazovanja v Gaus-Krugerje- poraba električne energije (beri: akumulator- Telefon je razmeroma ve- vih koordinatah, ki so stan- jev). Ko smo imeli GPS nastavljen na delova- lik (13 × 5 × 2,5 cm) in težak dard na slovenskih special- nje z največjo močjo (primerno za slabo pokri- (174 g), a tudi precej neobčut- kah. Sicer pa zna prikazo- ta področja), se je akumulator popolnoma iz- ljiv za udarce (ohišje je jekleno) vati trenutno lokacijo, praznil v borih treh urah. in odporen proti vodnim plju- smer gibanja, hitrost gi- Benefonov ESC! je izjemna napravica, ki skom. Benefon je dve razmeroma banja, višino (če smo v pa je večina uporabnikov telefonov vendarle zapleteni napravi vendarle uspel vidnem polju več kot ne bo nikoli potrebovala. Bolj verjetno je nas- »sestaviti« v še uporabno velikost. treh satelitov), smerno protno – kupovali jo bodo uporabniki, ki ne Najprej pritegne pogled zelo velik vetrnico (kompas), ki morejo brez sistema GPS (amaterski ali profe- sivinski zaslon (5,5 cm × 3,3 cm) se »vrti« v realnem času sionalni mornarji, jadralci, morda celo gobarji). ločljivosti 100 × 160 pik (za primer- (toda samo, če se gib- Matjaž Klančar 54 OKTOBER 2001 WatchGuard ServerLock NOVOSTI

nam medtem zgrmi po tleh. Za dodatno zašči- to rabijo tudi modre gumijaste obloge na vogalih ohišja, ki nekoliko ublažijo udarce, za Več kot le vsak primer pa je v napravico vgrajen še poseben 2 MB medpomnilnik, ki skrbi za izravna- vanje motenj. Za upravljanje Jukeboxa je na glasbena skrinjica disku nameščen posebej za to razvit operacij- Jukebox 6000 je napravica, ki lahko rabi kot predvajalnik MP3 ski sitem, ki ga je preprosto uporabljati in ga je mogoče tudi nadgraditi. Pri tolikšnem pro- ali kot prenosni disk. V njej je prostora za 6 GB glasbe MP3 ali storu za posnetke je namreč zelo pomembna podatkov, ki jih iz prenesemo računalnika. dobra organizacija, sicer pri nekaj sto sklad- bah na disku nastane popolna zmeda. V ta namen Jukebox omogoča urejanje skladb po ARCHOS JUKEBOX 6000 Priložene slušalke so namreč oblikovane po- mapah, lahko pa si sestavimo tudi t. i. predva- Kaj: Predvajalnik MP3 in prenosni disk. vsem neprimerno in se slabo prilegajo ušesom, jalne sezname (play lists), v katere uvrstimo zato se preveč zvoka razgubi po okolici. Kdor izbrane pesmi. Predvajalne sezname lahko Zahteve: Windows 98 SE/2000, priloženi gonilniki za Mac OS 8.6 ali več. bo pripravljen odšteti skoraj devetdeset tiso- naredimo le v programu v računalniku, ne mo- Izdeluje: Archos, www.archos.com. čakov, kolikor Jukebox stane, bo verjetno od- remo pa tega postoriti kar v predvajalniku sa- Prodaja: Medis, www.medis.si, (01) 563 40 10. štel še nekaj tisočakov več in si pri- voščil boljše slušalke. Cena: 89.900 tolarjev. 6 GB prostora na disku zadošča Za: Veliko prostora, lahko rabi tudi kot prenosni disk, majhen in lahek. za okrog 100 ur glasbe MP3 s pre- tokom 128 Kb/s, to pa je približno Proti: Slabe slušalke. 150 plošč CD ali 1500 pesmi. Za prenos skladb ali podatkov v Juke- redvajalniki MP3 z vgrajenim di- box ne potrebujemo posebne pro- skom niso nikakršna novost več, saj gramske opreme, saj na računalnik P je zamisel že stara in ponudba na priključen Jukebox v Raziskovalcu trgu dovolj pestra. Toda kljub temu se posa- (Windows Explorer) vidimo kot mezni modeli zelo razlikujejo med seboj, tako samostojen pogon. Če želimo po- po velikosti in teži kakor tudi po tem, kakšne vsem zapolniti prostor na disku, MusicMatch je zelo uporaben program, ki omogoča tudi iskanje podatke lahko shranjujemo na disk. Večina porabimo kljub hitremu vmesniku naslovov skladb v spletu. podpira le shranjevanje glasbenih posnetkov USB kar nekaj ur, če pa želimo pre- MP3, redki pa omogočajo tudi shranjevanje nesti le nekaj deset najljubših skladb, to posto- mem. Predvajalni seznam, mapa ali samostoj- »navadnih« podatkov in jih lahko uporablja- rimo dokaj hitro. na pesem so na zaslonu prikazani z različnimi mo kot prenosni disk. Eden izmed slednjih je Jukebox 6000 je zelo odporen proti trese- ikonami, tako da jih zlahka ločimo med seboj. tudi Jukebox 6000 podjetja Archos, ki se tudi nju in zagotavlja nemoteno poslušanje celo, če Pri poslušanju lahko izbiramo med vsemi obi- sicer ukvarja z izdelovanjem nosilcev. čajnimi funkcijami, ki smo jih tudi sicer va- Jukebox 6000 je torej napravica, ki lahko jeni pri klasičnih predvajalnikih CD, od rabi kot predvajalnik MP3 ali kot prenosni previjanja naprej in nazaj do načina iz- disk. V njej je prostora za 6 GB MP3 glasbe in biranja pesmi. Naključno izbiranje žal podatkov, ki jih iz računalnika prenesemo deluje le znotraj trenutne mape oziroma prek vmesnika USB (kabel priložen). Navzven predvajalnega seznama, pohvaliti pa moje Jukebox 6000 zelo podoben priljubljenim ramo dokaj kratke premore med posa- walkmanom za poslušanje kaset in je zato meznimi pesmimi. zelo majhen in lahek. Z merami 115 × 82 × 34 Zelo pomemben del vsakega predvajal- mm in skromnimi 290 grami je pravi malček v nika MP3 je tudi priložena programska primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi mo- oprema. Na plošči CD najdemo Music- deli in ga v posebni priloženi torbici zlahka Match, ki je nekakšen univerzalni glasbeni nosimo pripetega za pas. Za napajanje rabijo urejevalnik, in nekaj vzorcev MP3. Music- štirje akumulatorji NiMH, ki brez vmesnega Match med drugim omogoča zajemanje polnjenja zadoščajo za približno pet ali šest glasbe s plošč CD, pretvorbo v zapis MP3, ur nepretrganega poslušanja, odvisno od predvajanje digitalne glasbe v računal- tega, kako pogosto uporabljamo vgrajeni niku, urejanje seznamov skladb, ustvarja- zaslon. Paketu je priložen še rezervni kom- nje predvajalnih seznamov in seveda na- plet akumulatorjev, kar pomeni, da lahko meščanje glasbe iz računalnika v predvajal- štiri uporabljamo, medtem ko ostale pol- nik in nasprotno. MusicMatch obvlada tudi nimo. Za to potrebujemo zunanji polnilec, iskanje naslovov skladb v spletu in nam s ki ga lahko dokupimo. Zelo pomemben tem prihrani mučno prepisovanje z ovit- del opreme so tudi slušalke, a te bodo žal kov plošč CD. Zelo uporabno. zadovoljile le zelo nezahtevne poslušalce. Gorazd Konc OKTOBER 2001 55

tudi pred uporabniki z administratorskimi pravicami. Zato tudi, če se nepooblaščeni dokoplje do administratorskega gesla (kar je osnovni cilj Ključavnica vsakega hekerskega vdora) ali kako drugače doseže strežnik, ne more ničesar spremeniti, če ne pozna tudi gesla za odklepanje ServerLocka. za strežnik Namestitev je razmeroma enostavna. Še Program ServerLock je tako rekoč zadnja obrambna črta najbolj težavno je izbiranje gesla za admini- stratorski dostop, saj so zahteve zelo stroge, a pred napadom in nam v kombinaciji z zmogljivim to je po svoje prav, saj je s tem onemogočena požarnim zidom zagotavlja zelo veliko stopnjo varnosti. raba lahko ugotovljivih gesel, ki bi ta varnost- ni ukrep izničila. Zahteva se, da geslo sestavljajo velike in male črke, vsaj ena WATCHGUARD SERVERLOCK Strežniki so pred posegi številka in vsaj en posebni znak Kaj: Program za zaščito strežnika. »nepoklicanih« zaščiteni (!,@ ...) ter da je dolgo najmanj ponavadi že s tem, da stoji- sedem znakov. Po vnovičnem za- Zahteve: Microsoft Windows 2000 ali NT 4 z namešče- nim SP4 ali novejšim, datotečni sistem NTFS, Internet jo v posebnem prostoru, v gonu strežnika se v opravilni vrsti- Explorer 4.x ali novejši. katerega nima vsakdo vsto- ci prikaže nova ikonica, ki opozar- Izdeluje: WatchGuard Technologies Inc., www.watch- pa. Naslednja stopnja zaš- ja, da ServerLock deluje in je strež- guard.com. čite je prijava, ki je dovolje- nik pod ključem. Prodaja: SI System Integration, d.o.o., (01) 561 51 80. na samo uporabnikom z ServerLock se loti varnosti Cena: 435.000 tolarjev, ServerLock Manager za 5 administratorskimi pravi- Windows 2000 in NT (na voljo pa strežnikov 1.680.000 tolarjev. cami. Ker pa je v večjih podje tudi različica za Solaris) na za- Za: Enostavna namestitev in uporaba. Dobra zaščita. jetjih takih uporabnikov četku. Namesti se nad samim je- Proti: Visoka cena, za nadzor nad več strežniki je treba ponavadi več, se spet lahko drom operacijskega sistema in s dokupiti ServerLock Manager. zgodi, da kateri od njih Odklepanje/zaklepanje tem onemogoči spreminjanje regi- nastavitev. (tudi nevede, iz neznanja) stra, datotek, imenikov, uporab- si, ki uporabljamo računalnik v ko- naredi kaj, kar strežnik bolj ali manj prizade- niških nastavitev in spletnih strani tudi upo- likor toliko resne namene, se boji- ne. Lahko pa ga seveda kdo tudi celo namerno rabnikom z administrativnimi pravicami. V mo, da bi nam kdo iz njega kaj iz- onesposobi ali prek omrežja od zunaj vdre v Program ne varuje neposredno pred napadi brisal, nam spremenil nastavitve ali celo »se- sistem. ServerLock je zasnovan prav za take pri- hekerjev in pred nepooblaščenim dostopom do sul« sistem. Pa naj bo to domači računalnik, ki mere, saj vse nastavitve strežnika zaklene in s podatkom, preprečuje pa namestitev virusov, ga ponavadi najbolj ogroža naraščaj s svojimi tem onemogoči, da bi jih spreminjali, ne da bi t. i. trojanskih konj, in spreminjanje nastavitev igricami, ali pa računalnik v podjetju, v kate- poznali dodatno geslo. Strežnik po namestitvi strežnika. ServerLock je tako rekoč zadnja rem lahko nevešči uporabnik hitro kaj »popra- te zaščite še vedno normalno deluje, onemogo- obrambna črta pred napadom in nam v kom- vi«. Če je žrtev družinski računalnik, ponavadi čeno pa je vsako spreminjanje nastavitev v njem, binaciji z zmogljivim požarnim zidom zago- ni večje škode, v najslabšem primeru je treba ne da bi ServerLock z geslom prej odklenili. tavlja zelo veliko stopnjo varnosti. vnovič namestiti operacijski sistem in pro- Administratorska opravila v strežniku tra- Ob nakupu smo upravičeni do enoletne na- gramje, to pa pač vzame nekaj časa. Če gre za jajo samo nekaj trenutkov v primerjavi s celot- ročnine na WatchGuard LiveSecurity (podalj- službeni računalnik ali celo strežnik, od kate- nim časom delovanja tega računalnika, admi- šanje naročnine stane 195 dolarjev), ki nas rega je odvisno poslovanje podjetja, pa je skrb nistratorske funkcije pa so na voljo ves čas in preskrbuje s posodobitvami programa, tehnič- seveda toliko večja in posledice vdora toliko zato omogočajo potencialni vdor v sistem. Ser- no pomočjo in obvestili o virusih. bolj bridke. verLock zaščiti strežnik pred spremembami – Matej Lekše 56 OKTOBER 2001 Linksys EtherFast Cable/DSL Router Iiyama LPX100 NOVOSTI

datno še monitor za predavatelja in dodatne zvočnike. Ker je prostora za vmesnike na zad- Lahkota projekcije nji strani zmanjkalo, najdemo dodatne vtičnice tudi na levem boku, vgrajen pa je tudi Iiyamin projektorski prvenec LPX100 je mali projektor, zaporedni vmesnik. ki ga lahko uvrstimo med ultra lahke.

IIYAMA LPX100 vrsto let slovi po izdelkih z dobrim raz- Kaj: Lahki digitalni projektor. merjem med kakovostjo in ceno, smo pričakovali nekaj podobne- Masa: 2,5 kg. ga tudi pri projektorjih, in po Tehnologija prikaza in ločljivost: Polisilicijev TFT LCD, 1024 × 768 pik. prvem vtisu sodeč, so se naša pri- Izmerjena svetilnost, kontrast in varianca svetilnosti: 835 čakovanja uresničila. Lm; 1 : 56; 1,1. Iiyamin projektorski prvenec Življenjska doba in cena žarnice: 1000 ur, 109.900 tolarjev. ima oznako LPX100, gre pa za mali pro- Kakovost računalniške slike: 4. jektor, ki ga lahko uvrstimo med ultra lahke, čeprav povsem na mejo. Težo 2,5 kg in višino Kakovost video slike: 4. 7,4 cm namreč danes daleč prekašajo številni Projektor zmo- Cena projektorja: 957.900 tolarjev. modeli, a je LPX100 kljub temu še vedno pre- re svetilnost 1000 lumnov, Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30. prosto prenosljiv izdelek. Modro-sivo ohišje, ki kar je zelo dobro za ta velikostni raz- Za: Kakovost slike, dobra opremljenost, tiho delovanje. deluje prijetno in funkcionalno, je oglato, razred. Kontrastno razmerje je sicer nekoliko Proti: Daljinski upravljalnik, teža, visoka cena. meroma majhno, a debelo in klasične oblike, z slabše, vendar se to v praksi ne opazi pretira- objektivom na prednji levi strani. Objektivu no. Žarnica ima v primerjavi s konkurenti iyama je še en izdelovalec monitor- lahko ročno nastavljamo zum in fokus. krajšo življenjsko dobo, je pa zato dobro hlaje- jev, ki se je odločil poizkusiti tudi s Za to vrsto projektorjev je LPX100 zelo do- na. Glede na velikost je projektor kar presenetlji- I projektorji. Ta posel je namreč pre- bro opremljen s priključki. Predvsem lahko ce- vo tih, čeprav se ob povišani temperaturi vča- cej bolj donosen, pa še za sorodno (prikazo- nimo, da ima vhod in izhod VGA, enako je tudi sih ventilator nenadoma začne vrteti hitreje in valno) tehnologijo gre. Od izdelovalca, ki že z zvokom, tako da lahko nanj priključimo do- glasneje.

sam vrh. Popolnoma je prilagojen uporabniku Varnost s štirimi vrati doma ali v majhni pisarni, saj združuje tako omrežni preklopnik, zmogljiv požarni zid, Linksys EtherFast Cable/DSL Router sodi med cenovno enostaven nadzor kakor tudi zanesljivo delo- ugodnejše usmerjevalnik, po zmogljivostih pa v sam vrh. vanje. Ta usmerjevalnik je eden redkih z vgrajenim štirivratnim preklopnikom (switch), in LINKSYS ETHERFAST CABLE/DSL ROUTER pri 24-urni povezavi se prej ali slej najde kdo, ne razdelilnikom (hub), in to polne hitrosti Kaj: ADSL/kabelski usmerjevalnik. ki ga za šalo ali pa čisto zares zamika naš v 10/100 Mb/s. To pomeni, da si lahko tudi svet odprti računalnik. doma že postavimo zelo poceni in hitro stome- Izdeluje: Linksys, www.linksys.com. Za oboje si lahko omislimo programsko re- gabitno omrežje, katerega srce oz. križišče je Prodaja: Lemasoft računalniki, www.lemasoft.com, (01) 512 93 30. šitev (v Okna vgrajeno souporabo internetne Linksysov usmerjevalnik. Drugo nenavadno Cena: 64.974 tolarjev. povezave in programski požarni zid), veliko dejstvo pa je, da usmerjevalniku ni priložena zanesljivejša rešitev pa je strojni usmerjeval- nobena namestitvena disketa. Nadzor je na- Za: Vgrajen štirivratni preklopnik 10/100. Enostaven in močan nadzor, prepušča promet PPTP in IPSec. Av- nik. V Monitorju smo jih predstavili že kar ne- mreč urejen samo prek spletnega brskalnika, tomatsko vzdržuje povezavo (»keep alive«). kaj – od najcenejših, ki stanejo le 35.000 to- ustrezno številko IP pa usmerjevalnik dobi Proti: Požarni zid ni odporen proti napadom vrste larjev, do takih, ki stanejo več kot 300.000 to- prek strežnika DHCP ali pa jo vgrajeni strež- DOS. Ne podpira standardne storitve Syslog, ampak larjev in so pravzaprav že polprofesionalni po- nik DHCP dodeli računalniku. ima svoj program. žarni zidovi z vgrajeno možnostjo adslskega Spletni nadzor je preprost, hkrati pa omo- goča množico nastavitev. Usmerjevalnik seve- riklop v internet prek kabelskih da podpira NAT, kar je ena najučinkovitejših modemov postaja vse bolj pri- zaščit od zunaj, poleg tega pa lahko na- P ljubljen, enako pa bo ravnokar stavljamo, katere številke IP so prepove- veljalo tudi za ADSL, ki ga SiOL že pospe- dane, nastavljamo lahko navidezne strež- šeno trži. Poleg velike hitrosti 512 in več nike (vrata 80, recimo, spustimo do raču- kb/s je poglavitna prednost teh dveh siste- nalnika, ki rabi kot spletni strežnik), vpisu- mov nepretrgana, stalna povezanost v inter- jemo lahko statične poti (route), na voljo je net – vseh 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu. tudi ročni nadzor nad povezovanjem PPPoE Tako stalno povezavo se splača deliti s prijate- prijavljanja PPPoE (PPP over Ethernet). (kar pride večkrat zelo prav), nadgradnja pa lji oz. z več uporabniki (iz iste hiše ali pisarne), Linksys EtherFast Cable/DSL Router sodi je bolj ali manj samodejna. Pri povezovanju predvsem pa je nujno zagotoviti varnost. Kajti cenovno med ugodnejše, po zmogljivostih pa v ADSL pride prav tudi možnost vzdrževanja NOVOSTI OKTOBER 2001 57

Tako kakor večina modelov v tem razredu zmore Iiyamin model veliko ločljivost, 1024 × 768 pik. Pohvali se lahko z zelo dobro sliko, ki je enakomerna in precej svetla. Pozorno oko bo sicer na njej opazilo občasne svetlejše navpič- ne lise, a praviloma ne motijo pri delu. Enako dobro se projektor odreže tudi pri ločljivostih 800 × 600 in 640 × 480 pik, pri katerih je boljši od številnih tekmecev. Zanimivo, da zmore prikazovati slike tudi v ločljivosti 1280 × 1024 pik in celo 1600 × 1200 pik, vendar sta ti zaradi razmazanih črk uporabni le pogojno. Zelo lepo sliko zmore tudi pri prikazovanju videosignalov, pri čemer je slika mirna, barve primerne, zelo malo pa je opaziti umetnih tvorb zaradi povečave slike (na 1024 × 768 pik). Zagotovo ima med projektorji z večjo ločljivostjo najmanj šuma. Iiyama LPX100 je zanimiv izdelek, še posebej, če vemo, da je to prvi poizkus tega izdelovalca na novem področju. Zato je nemara zna- nilec novega vala projektorjev s Tajvana. Upaj- mo, da bo tudi tu kmalu tako kakor pri raču- nalnikih – ob prihodu tajvancev so se cene na- mreč močno znižale. Za ceno modela, ki smo ga preizkusili, pa moramo žal reči, da ni nič niž- ja od cen modelov znamenitejših izdelovalcev. Vladimir Djurdjič

povezave z avtomatskim pošiljanjem paket- kov podatkov v svet oz. t. i. »keep alive«. SiOL nas namreč po pol ure nedejavnosti odklopi, to pa nam, če bi si radi postavili spletni strež- nik, verjetno ne bo všeč. Linksys se hvali, da podpira tudi zmogljivost DMZ, ki omogoča, da je en računalnik izvzet iz pravil, ki smo jih nastavili na požar- nem zidu. Ker pa naprava vendarle ni varna pred napadi vrste DOS, je tako popolnoma odprt računalnik res zelo nevaren. Požarni zid pa vseeno ni od muh. Z najnovejšo strojno programsko opremo je vgrajen požarni zid vrste »statefull inspection«, kar je razred više od običajne prepovedi komunikacije prek določe- nih vrat. Gre za zamisel (ki jo že dalj časa uporabljajo »pravi« požarni zidovi, kakršen je recimo Check Pointov Firewall-1), da nobena vrata niso stalno odprta, ampak se oprejo šele, ko usmerjevalnik ugotovi, da gre za promet, ki sme skozi (ker ga je sprožil nekdo od znotraj, recimo). Pohvaliti velja tudi to, da usmerjevalnik brez težav spušča promet PPTP in IPSec, kar je nujno za vzpostavitev tunelskih povezav. Po drugi strani je škoda, da ne podpira standard- nega pošiljanja sporočil v programe Syslog, ampak moramo za to uporabiti program, ki ga dobimo na Linksysovi spletni strani. Matjaž Klančar 58 OKTOBER 2001 Programi za ročne računalnike Vse opisane programe najlaže najdete na spletni strani www.palmgear.com. Še posebej, ker ima ta stran zelo dober iskalnik.

Skupek »hekov« Nekaj najuporabnejših

Upali bi si trditi, da je skoraj vsak CLOCKPOP tudi, če je Palm trenutno ugasnjen. Za rabo uporabnik, ki svoj Palm (s čimer so miš- Kaj: Programček, ki omogoča enostaven prikaz teko- ponoči si lahko nastavimo tudi to, da se hkrati ljeni tudi Visorji, Clieji ali celo TRG) upo- čega časa in datuma. z uro prižge še osvetlitev zaslona, prikažemo rablja za kaj več kot samo koledar in te- Velikost: 22 KB. pa lahko tudi trenutno stanje baterije in zase- lefonski imenik, že slišal za dodatne pro- Izdeluje: Stephen Millman. denost pomnilnika. V zadnji različici so na vo- gramčke, »heke« (hack), ki si jih palmov- Cena: Brezplačen. ljo celo zunanji dodatki, s katerimi lahko pri- ci lahko namestijo. Enako bi si upali trdi- kaz popolnoma prilagodimo svojim željam. ti, da jih kar nekaj tega raje sploh ni poiz- kusilo samo zaradi zlovešče zvenečega erjetno ni preveč, če si od razmero- izraza hack. ma velike naprave, ki jo nosimo s Pa vendar ni tako hudo. Nasprotno – V seboj v žepu, želimo, da bi znala različni programčki lahko delo s Palmom tudi tisto, kar že dolga leta zna vsaka ročna zelo olajšajo in dodajo zmogljivosti, na ura – kazati čas in datum. Res, v Palm je vgrajena ura, vendar je bolj sistemske narave in ni namenjena temu, da bi nadomeščala ročno uro. Programček po imenu ClockPop pa je namenjen točno temu. Zamisel je preprosta, izvedba pa še bolj (kar velja za večino palmov- skih programov) – če eno (nastavljivo) od strojnih tipk (razen tipke za zagon) držimo pritisnjeno malce dlje časa, recimo pol sekunde (spet nastavljivo), se čez ves zaslon izpišeta ura in trenutni datum. Seveda zadeva deluje

INVERTHACK TEALECHO Kaj: Programček, ki ob vklopu osvetlitve naredi tudi Kaj: Programček, ki prikazuje sled pisala. katere so izdelovalci pozabili. Osnova inverzen zaslon. Velikost: 9 KB. vsem je programček Hackmaster, ki je Velikost: 1 KB. Izdeluje: TealPoint Software, http://www.teal- nekakšna nadzorna plošča za druge pro- Izdeluje: psTec, http://www.pstec.de. point.com. gramčke. Skrbi le za skupno namestitve- Cena: Brezplačen. Cena: Preizkusni, 12 dolarjev. no okolje oz. za nekakšen vmesnik med PalmOSom in programskimi dodatki, ki jih razvijajo zunanji razvijalci. V Hack- otovo je marsikdo ob prvi uporabi mate težave s pisanjem grafitov? Se masterju so prikazani vsi programčki, ki osvetlitve zaslona pomislil na to, da vam večkrat zgodi, da Palm kakšno si jih namestimo, enostavno jih lahko iz- G je z njegovim Palmom nekaj narobe I vašo »črko« popolnoma narobe ra- klapljamo, vklapljamo in jim nastavlja- ali pa so se razvijalci zmotili. Dejansko je os- zume? Rešitev mo lastne nastavitve. Ker je (sicer mini- vetlitev nekako inverzna, saj je osvetljeno be- je programček, malna) možnost, da program, ki deluje sedilo, in ne ozadje, kot bi bilo nekako bolj lo- ki vašo pisavo na tako nizki ravni, kdaj povzroča teža- gično (in kot imajo urejeno Microsoftovi Poc- prikazuje na ve, je narejen tako, da nas ob vnovičnem ketPC). Rešitev za tiste, ki se temu nikakor ne zaslonu (kar zagonu Palma vpraša, ali naj se spet za- morejo privaditi, je InvertHack. Spet zelo pre- Microsoftovi žene ali ne. prost, zelo kratek (1 KB!) in učinkovit pro- dlančniki zmo- gram. Ko na rejo že od nek- HACKMASTER Palmu prižge- daj). To omo- Kaj: Program, ki omogoča namestitev in uprav- mo osvetlitev goča nadzor ljanje dodanih programčkov. zaslona, se ta nad pisanjem. Velikost: 8 KB. hkrati spreme- Nastavimo Izdeluje: Daggerware, http://www.daggerwa- ni še v inverz- lahko debelino risanja, to, ali naj se zaslon re.net. nega. In osvet- prej zbriše, ali naj se izrisuje v okvirčku in še Cena: Preizkusni, 5 dolarjev. litev je s tem nekaj malenkosti. Vsaj na začetku, ko smo ponoči videti grafitov še neuki, pride TealEcho zelo prav. tako, kot smo Pozneje pa je lahko moteč, ker izrisuje sled čez je vajeni. besedilne podatke na zaslonu. 60 OKTOBER 2001 PROGRAMI ZA ROČNE RAČUNALNIKE

okler ima- MCPHLING almOS ima FINDHACK mo v Pal- Kaj: Programček, ki omogoča hiter dostop do največ že v osnovi Kaj: Programček, ki zelo dobro nadgradi vgrajeni is- D mu malo uporabljanih programov. P vgrajen iskalnik. dodatnih programov Velikost: 14 KB. kalnik, s katerim lah- Velikost: 19 KB. (kar verjetno velja za Izdeluje: Mike McCollister, http://mikemccolister.com. ko iščemo po vseh Izdeluje: Florent Pillet, http://perso.wanadoo.fr/ fpillet/. vse uporabnike s sta- Cena: Brezplačen. programih, ki imajo rimi Palmi z le 2 MB kakršnokoli bazo. Cena: Preizkusni, 10 dolarjev. pomnilnika), vgrajeni vmesnik za poganjanje programov zadostuje. Resnici na ljubo pa je Brž ko imamo nameščenih nekaj več programov, pa se je do tistih, ki jih po- tako iskanje precej nerodno. Še posebej zato, ker ni mogoče nastaviti gosteje uporabljamo, kar nadležno »priklikati«. Potrebovali bi nekak- nobenih dodatnih možnosti, prav tako si iskalnik ne zapomni zadnjih šne bližnjice za hiter dostop do nekaj iskanj. Natanko to programov in za preklop z ene- in še veliko več omogoča ga na drugega. In prav to omo- FindHack. Popolnoma na- goča odličen programček Mc- domesti vgrajeni iskalnik, Philing. Če s peresom potegne- tako da ga dosežemo, če mo od ikone za vstop v progra- kliknemo običajno ikono me (hišica) na desno proti pro- povečevalnega stekla. Po- storu za pisanje grafitov, se leg tega, da lahko izbira- bomo znašli v programu, ki smo mo med iskanjem v trenut- ga uporabljali pred trenutnim. nem programu, v stan- Natanko tako kakor v Oknih dardno vgrajenih progra- doseže Alt-Tab. Še uporabneje mih ali pa v vseh progra- pa je potegniti iz ikone za menu mih, lahko uporabljamo (spodaj levo) proti »hišici«. Ta- standardne nadomestne krat se nam odpre krajevni menu s seznamom nekaj programov, ki smo znake (*, ?), iskanje pa je lahko tudi občutljivo za velikost črk. Vedno jih nazadnje uporabljali in na katere lahko takoj preklopimo. Še več, v na- imamo na voljo tudi zadnjih šest iskanj, od teh pa je lahko nekaj tudi stavitvah lahko določimo, kateri programi naj bodo stalno na seznamu takih, ki jih v nastavitvah nastavimo za stalne. in katerih na seznamu sploh nočemo videti. Zelo uporaben program! Matjaž Klančar

ustanavlja Muzej računalništva in informatike Vabimo vse, ki bi se končno radi znebili stare kra- me (sprejemamo vse od čipa do superračunalnika), da jo prispevajo za muzej v ustanavljanju.

Informacije: Monitor, Pod hribom 55, tel.: 583 70 70, e-pošta: [email protected]. DVD odrašča

Dokončen umik pogonov CD-ROM njihovemu nasledniku, pogonu DVD-ROM, napovedujejo že vrsto let, pa še nič ne kaže, da bi se utegnilo zgoditi prav kmalu. K počasnosti prehoda je gotovo v veliki meri prispevala precejš- nja razlika v ceni, saj so enote DVD še vedno približno dvakrat dražje od enot CD-ROM. Tudi funkcionalnost prvih še ni tako izjemna, da brez njih ne bi mogli shajati. A prehod je kljub vsemu neizbe- žen in zelo verjetno smo si na tokratnem preizkusu ogledali enega zadnjih rodov navadnih pogonov CD-ROM. ENOTE CD in DVD OKTOBER 2001 65

lošče DVD se večinoma še vedno meni v električni impulz, ki pomeni bit z vred- strani ročno vzeti iz pogona in jo obrniti. uporabljajo le kot novi, digitalni nostjo 1. Če laserski žarek posveti v vdolbini- Pri enkrat zapisljivih ploščah je namesto P nosilci filmov, in le redko kot nosilci co, se razprši in povratnega impulza ni, to pa fiksnih hribčkov in vdolbinic na polikarbon- računalniških podatkov. Pa tudi predvajanje pogon interpretira kot bit z vrednostjo 0. sko osnovo nanesena odbojna barva, ki jo z filmov DVD na majhnih računalniških zaslo- Poglavitna razlika med ploščami CD in močnim laserjem (zapisovalnikom) lahko nih, brez televizijskega izhoda (TV-out) na DVD je prav v velikosti hribčkov in vdolbinic razbarvamo (ali v njej ustvarimo mehurčke) grafični kartici in povezave s televizorjem, ni ter v širini sledi (debelini spirale), saj ti dve in s tem z uničenjem odbojnosti na tistih me- kaj prida. Zgolj za predvajanje filmov se mar- lastnosti določata gostoto zapisa. Pri ploščah stih dosežemo učinek vdolbinice. Pri večkrat sikdo raje odloči kupiti navaden predvajalnik CD je razmik med sledmi 1600, dolžina hribč- zapisljivih ploščah je namesto barve kristalna DVD, ki ga povežemo s televizorjem. ka ali vdolbinice pa 830 nanometrov; pri ploš- kovinska struktura, ki jo z zelo vročim laser- Povsem drugače je bilo ob rojstvu enot CD- čah DVD pa je razmik sledi le 740 in dolžina skim žarkom stalimo (vdolbinice) in nato ROM, saj so te kaj hitro izpodrinile diskete kot »bitov« 400 nanometrov. Laserski žarek mora zopet z malce manj vročim žarkom kristalizi- poglavitnega nosilca podatkov za nameščanje imeti za dovolj natančno branje drobnih vdol- ramo. programov, enciklopedij ali iger, katerih veli- binic na ploščah DVD manjšo valovno dolžino kost je že takrat krepko presegala nekaj di- kakor za branje plošče CD. Hitrost je relativna sket. Čeprav so programi res vse bolj pogoltni Druga razlika med ploščami CD in DVD pa po pomnilniku, pa jih vseeno večina še ne zase- je v številu plasti, na katerih so zapisani po- Izdelovalci pošiljajo na trg nove in nove da več od ene ali kvečjemu dveh plošč CD. Prav datki. Plošča CD ima le eno tako plast in na- pogone CD-ROM z vse bolj poudarjenimi hi- zato so podatkovne plošče DVD štiri leta po njo spravi približno 650 MB podatkov. Plošča trostmi, saj se mnogi današnji pogoni ponaša- svojem nastanku še vedno zelo redke, saj ni DVD ima sicer najpogosteje tudi le eno plast, jo z nalepkami kar 56x MAX in s tem skušajo posebne potrebe po njih. Tu in tam naletimo vendar nanjo lahko shranimo do 4,7 GB po- prepričati potrošnike, da je že skrajni čas, da na enciklopedijo ali računalniško igro, a veči- datkov (dobri dve uri filma DVD). Lahko pa je bi zamenjali svojo zastarelo enoto, ki se vrti le noma gre za priredbe istih programov, ki se tudi dvoplastna (8,5 GB) ali celo obojestran- s hitrostjo 32x. V praksi pa razlika skorajda ni dobijo na ploščah CD, morda z nekaj dodani- ska dvoplastna, tako da lahko nanjo shrani- opazna. Dostopni čas, ki je ključen pri brska- mi priboljški. Priljubljeno igro Riven, na pri- mo kar 17 GB podatkov ali več kot 8 ur filma nju po CD-enciklopedijah, se ni bistveno spre- mer, dobimo na eni sami plošči DVD namesto DVD. menil, tistih nekaj minut, ki jih pridobimo pri na petih ploščah CD. Pri tako veliki gostoti podatkov in tako ob- namestitvi nove različice programskega pake- Ob vsem naštetem seveda ne smemo poza- čutljivem branju z laserskimi žarki pa bi, brez ta Office, pa tudi ni tako bistvenih. biti tudi na ceno zapisovanja na plošče, saj so ustreznih algoritmov popravljanja napak, Tudi oznaka hitrosti 56x MAX, ki sicer zapisovalniki CD-RW danes cenovno že zelo vsak tresljaj iz okolice hitro uničil podatke in lepo zveni, je zavajajoča. V takem pogonu hi- dostopni, cene zapisovalnikov DVD pa so še povzročil motnje v sliki in zvoku. Tu smo pri trost branja podatkov le redko (praktično ni- vedno vrtoglavo visoke. Še večja težava od nji- tretji, zadnji večji razliki med ploščo CD in koli) doseže to hitrost. Večina sodobnih pogo- hove cene pa je določitev standarda, po kate- ploščo DVD. Že tehnologija CD vsebuje precej nov CD-ROM in DVD-ROM namreč ne bere po rem naj bi delovali. Izdelovalci se še vedno niso zapleten algoritem za popravljanje napak, vsej plošči enako hitro, temveč na notranjem zedinili, trenutno pa so v igri standardi DVD- imenovan Cross Interleaved Reed Solomon robu počasneje, največjo hitrost pa dosežejo R/RW (Pioneer), DVD+R/RW (HP, Sony, Code (CIRC), tehnologija DVD pa uporablja šele na skrajnem zunanjem robu, ki navadno Philips) in DVD RAM (Panasonic, Hitachi, njegovega »naslednika« – veliko bolj dovršen sploh ni popisan. Podatki (biti) so namreč Samsung). Ko bodo standard končno določili in prostorsko precej manj potraten algoritem enakomerno »posejani« po vsej plošči (tako (upajmo, da kmalu), lahko pričakujemo hitro Reed Solomon Product Code (RS-PC). CD kot DVD) v spirali od notranjega do zuna- znižanje cen, saj so že danes prve zapisovalne Plošče CD in DVD se torej razlikujejo po njega roba, pri enakomerni hitrosti vrtenja pa enote DVD v Ameriki naprodaj po 600–700 gostoti zapisa, številu plasti in algoritmih pose zunanji del plošče seveda giblje hitreje od dolarjev. To se resda sliši veliko, a spomnimo pravljanja napak, njihova sestava in celo proi- notranjega. Starejši pogoni CD-ROM (do hi- se, da so prvi zapisovalniki CD-RW stali krep- zvodnja pa sta si na moč podobni. Pri izdelavi trosti 24x) so sproti prilagajali hitrost vrtenja ko čez tisoč dolarjev. Do nadaljnjega torej nezapisljivih plošč CD in DVD z matrico nati- plošče glede na oddaljenost bralne glave od tehnologija CD-ROM ostaja in še ni povsem za snejo vzorec hribčkov in vdolbinic v ploščo iz sredine in so s tem dosegli branje vselej z isto staro šaro. polikarbonske plastike. Nanjo nato nanesejo hitrostjo. Ta tehnologija se imenuje CLV (con- zelo tanek odbojni sloj, najpogosteje alumini- stant linear velocity ali konstantna linearna Delovanje optičnih jast. Pri plošči CD je na to odbojno površino hitrost). Čas, ki ga bralna glava porabi, da nanesen sloj zaščitne prosojne plastike, pri doseže iskane podatke (ena najpomembnejših pomnilniških naprav plošči DVD pa pred zaščitno plastiko nad prvi, lastnosti pogona) je bil zato zelo dolg, saj se je O tehnologiji CD in DVD smo v Monitorju odbojni sloj nanesejo še drugi – polodbojni precej časa porabilo za prilagajanje hitrosti že večkrat pisali, a ne bo škodilo, če si malce sloj. Zgornji, polodbojni sloj manj močan la- vrtenja. osvežimo spomin. Osnovno načelo delovanja serski žarek odbija (pogon takrat bere zgor- Dostopni čas je z večjo hitrostjo postajal in celo izdelovanja obeh formatov je bolj ali njo plast), pri nekoliko večji moči pa ga pre- vse bolj omejujoč dejavnik in danes že bolj ali manj enako. Podatki se na plošče zapišejo kot pušča nemoteno skozi, tako da zadane ob manj vsi novi pogoni uporabljalo tehnologijo mikroskopsko majhni »hribčki in vdolbinice« v spodnji sloj in tam bere drugo plast plošče. Pri CAV (constant angular velocity ali konstant- dolgi, nepretrgani spirali od notranjega roba plošči DVD z dvema stranema zapisa posto- na kotna hitrost), pri kateri se hitrost motorja plošče do zunanjega. Med branjem bralna pek preprosto ponovijo še na drugi strani poli- ne spreminja in zato hitrost branja podatkov z glava laserski žarek usmeri na površino plošče. karbonske temeljne plasti. Trenutno ni še no- oddaljenostjo od središča narašča. Pogoni, Če pade na hribček, se odbije in se skozi priz- ben pogon DVD sposoben brati plošč z obeh kakršni so 56x MAX, začnejo brati na notranji mo usmeri na optični detektor. Ta žarek spre- strani, zato je treba tako ploščo pri menjavi strani plošče pri hitrosti približno 20x in dose- 66 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

žejo hitrost 56x šele na skrajnem robu ploš- če. Povprečna hitrost takega pogona je le Zlati Monitor okoli 30x do 40x. Poglavitna prednost tehnologije CAV je, kot smo že omenili, bistve- Tistim, ki se danes odločajo za nakup pogona CD-ROM, je pri izbiri gotovo najpomembnejša cena, no krajši dostopni čas, saj so pogoni s teh- saj oni, ki jim denar ni toliko mar, raje kupijo pogon DVD-ROM ali pa morda zapisovalnik CD-RW. nologijo CLV potrebovali za premik glave Ko smo se odločali, komu podeliti zlati Monitor, pa seveda nismo gledali le na ceno, ampak smo upo- od notranjega do zunanjega roba vsaj 500 števali tudi kakovost in hitrost branja, pri čemer smo pripisali največjo težo rezultatom programa Win- bench 98 v operacijskem sistemu Windows 2000. Nekoliko manj pomembni so se nam zdeli čas za- ms (CAV okoli 150 ms) in imeli povprečni ganjanja plošče, čas digitalnega branja glasbe ter glasnost delovanja, čeprav je res, da je ta pri nekaterih dostopni čas od 150 do 200 ms, medtem ko pogonih prav moteča. najboljši današnji pogoni CAV potrebujejo V celoti smo bili najbolj zadovoljni z enoto Samsung SC-152, ki ji tudi podeljujemo zlati Monitor. Pogon le še 70 ms. je bil zelo hiter in zanesljiv ter daleč najtišji izmed vseh preizkuše- Najnovejši pogoni CAV s hitrostjo 56x nih. Kljub tako pohvalnim lastnostim je bil tudi med najce- na zunanjem robu dosegajo hitrost branja nejšimi. kar 8,4 MB/s, vendar vse večja hitrost ne Pohvaliti je treba tudi pogon Asus CD-S500R, ki prinaša le dobrega, saj so zaradi tega tudi je absolutni zmagovalec tokratnega preizkusa, kar glasnejši. Da današnji pogoni dosežejo take zadeva hitrost, a je žal tudi najglasnejši. Tisti, ki si hitrosti, se morajo vrteti s kar 12.000 vrtlja- želijo golo hitrost in jih glasnost ter približno 30 % ji na minuto. Za primerjavo se spomnimo, višja cena ne motita, bodo z njim gotovo zadovoljni. Tudi pri pogonih DVD-ROM je cena nedvomno pomembna, vendar da se večina današnjih diskov IDE vrti le s bo kupec gotovo bolj pozoren na zanesljivo delovanje ter opremljenost pogona. Upoštevali smo tudi hi- 5400 ali 7200 vrtljaji na minuto, prvotni 1x trost delovanja, izmerjeno s programom Winbench 98, saj bomo pogon DVD-ROM še vedno večinoma pogoni, ki so brali s hitrostjo 150 KB/s, pa uporabljali kot pogon CD-ROM, ocenili pa smo tudi kakovost branja, opremljenost pogona, hitrost digi- so se vrteli le z 200 vrt./min. talnega branja glasbe in glasnost delovanja. Mimogrede povejmo, da hitrost 150 KB/ Konkurenca pri vrhu je bila tokrat huda, a na koncu s ni naključna, saj je taka hitrost potrebna smo se odločili podeliti zlati Monitor pogonu Pioneer za branje glasbene plošče CD in je zato tudi DVD-106S. Deloval je namreč hitro in zanesljivo, naj- definirana kot 1x (minimalna) hitrost CD- hitreje izmed vseh pogonov je bral glasbo in plošče ROM. Hitrost pogonov DVD-ROM je bila DVD-ROM. Deloval je razmeroma tiho, všeč pa definirana podobno; pri njih hitrost 1x po- nam je bilo tudi simpatično vstavljanje plošče. meni branje podatkov s 1350 KB/s, to pa Tudi cena tega pogona je ugodna. Tesno ob bok Pioneerju bi postavili pogon Samsung SD-616F, ki edi- omogoča gladko predvajanje filmov DVD ni na tokratnem preizkusu ni imel področne zaščite, po izmerjeni hitrosti pa Pioneerja celo za malenkost (stisnjenih v formatu MPEG-2). Tu spet na- prekaša. Nekoliko dlje rabi le za zaganjanje različnih plošč CD in rahlo počasneje bere glasbo ter plošče letimo na relativno nepotrebnost vse večjih DVD. Zelo je tih in ima priložen odličen predvajalnik filmov PowerDVD, je pa nekoliko dražji. hitrosti DVD, saj bo branje filmov DVD ved- Tisti, ki jih pesti stiska s prostorom v računalniku, hkrati pa si poleg pogona DVD-ROM želijo tudi za- no potekalo s hitrostjo 1x, podatkovnih pisovalni pogon CD-RW, lahko posežejo po kombiniranih pogonih, ki so cenovno vse ugodnejši. Na tokrat- plošč DVD, pri katerih bi večja hitrost prišla nem preizkusu je daleč izstopal pogon Samsung SM-308. Deloval je dovolj hitro, zanesljivo in zelo tiho, do izraza, pa praktično še ni. priložena mu je dobra programska oprema, od konkurentov pa je cenejši za več kot deset tisočakov.

Predvajanje filmov DVD pa najdemo še interaktivno igrico, lahko po- kov je potrebna velika procesorska moč za ne- Podobno, kot je plošča CD z večjo kako- slušamo izvirni posnetek pesmi Barbre Strei- moteno odkodiranje podatkov in predvajanje vostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokase- sand »Some Day My Prince Will Come«, se filma. Do nedavna so bile zato za predvajanje to, je bil standard DVD že od samega začetka preizkusimo v karaokah skupaj s sedmimi filmov DVD v računalniku nujno potrebne po- zasnovan kot nov univerzalni nosilec videopo- palčki, preberemo izvirno zgodbico bratov sebne odkodirne kartice, saj je brez njih za snetkov. Od tod tudi kratica DVD, saj so za- Grimm, se podamo na navidezno raziskovanje sprejemljivo predvajanje potreben vsaj proce- četni snovalci novi standard poimenovali Digi- gradu zlobne čarovnice ter si ogledamo še sor Pentium II 350 MHz, za povsem gladko tal Video Disc. Pozneje so ga preimenovali v Di- mnogo drugih zanimivih dodatkov. prikazovanje pa še precej boljši. Danes so novi gital Versatile Disc (mnogostranski digitalni Bolj kot vsi dodatki in popestritve pa pri računalniki že vsi dovolj močni za programsko disk), a to ni spremenilo kratice. filmu DVD izstopa kakovost. Skrivnost, ki odkodiranje MPEG-2 in je le še redko katere- Na filmskih ploščah DVD pa navadno ne omogoča filmom DVD tako poudarjeno ka- mu pogonu DVD priložena odkodirna kartica. najdemo le tistega celovečerca, ki si ga želimo kovost slike in zvoka, je skrita v kodiranju fil- Na tokratnem preizkusu je bil tak le Creativov ogledati. Poleg filmov, pri katerih ločljivost ma po standardu MPEG-2 (Motion Picture Ex- pogon PC-DVD Encore 12x. ter kakovost slike in zvoka daleč presegata perts Group). Ta standard pravzaprav upo- Kljub dovolj močnim računalnikom pa kasete VHS, na ploščah DVD pogosto najde- rablja iste tehnike stiskanja kakor MPEG-1 marsikdo še vedno rad poseže po odkodirnih mo tudi biografije in intervjuje z igralci, po- (standard, ki je bil narejen za ne tako uspel karticah, ki prinašajo kar nekaj prednosti. V sebno režiserjevo različico filma, dokumenta- poskus Video CD, ki je enake kakovosti kot vse je vgrajen video izhod, da si lahko prek njih rec o snemanju filma. Pri predvajanju filmov VHS), le da uporablja veliko hitrejši prenos. predvajani film ogledamo na televizorju. Od- lahko izbiramo med podnapisi v številnih jezi- Hitrejši prenos omogoča sliko večje ločljivosti kodirne kartice povsem razbremenijo procesor kih, lahko pa jih tudi preprosto izključimo. (720 × 480 namesto 352 × 240) in veliko in lahko računalnik med predvajanjem filma Veliko zmogljivosti plošč DVD si lahko zelo boljši zvok. Uporablja namreč digitalno pro- uporabljamo tudi za druge namene. Pa tudi nazorno ogledamo pri pravkar izdani Disney- storsko zvočno kodiranje, najpogosteje Dolby pri predvajanju filma na računalniškem zaslo- jevi Pepelki, posneti v štirih jezikih, na plošči Digital AC-3. Pri tako velikem prenosu podat- nu je slika ob uporabi odkodirne kartice precej 68 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

boljša, saj zaslon neposredno povežemo z iz- predvajanja sodi v sam vrh predvajalnikov, NOVICE DVD hodom na odkodirni kartici in se tako izogne- hkrati pa izmed vseh še najmanj obremeni Po podatkih ameriškega združenja Consu- mo posredovanju grafične kartice, ki sliko na- procesor. Edina izjema je predvajalnik DVD mer Electronics Association so neračunalniš- vadno nekoliko popači. podjetja ATI v sodelovanju z grafično kartico ki predvajalniki DVD v ZDA po prodaji prehi- Trenutno je najbolj priljubljena kartica istega izdelovalca, a v tem primeru ne govori- teli vse doslej izdelane domače elektronske Hollywood Plus podjetja Sigma Designs, mo več o zgolj programskem odkodiranju. Po naprave, tudi radio, televizor in osebni raču- enak čip tega podjetja pa uporablja tudi Crea- priljubljenosti je takoj za programom Power- nalnik. Samo lani so v tej državi prodali 8,2 tive na svoji kartici Dxr3, ki je bila tudi prilo- DVD InterVideov WinDVD (http://www.in- milijona teh enot, skupaj pa doslej že več žena pogonu Creative PC-DVD Encore 12x. tervideo.com), ki je skoraj tako dober kakor kakor 16 milijonov. Filmov DVD so lani v Pred nekaj leti je imelo zelo dobre odkodirne PowerDVD, a žal nekoliko dražji, v Sloveniji ZDA prodali za 4,2 milijarde dolarjev. Naj- kartice podjetje Chromatic, ki je zaslovelo s pa zanj zaenkrat še ni zastopnika. Pri obeh večje povpraševanje je po Gladiatorju (več kot 5 milijonov prodanih plošč), tik za peta- svojim odkodirnim čipom Mpact2. Tega je programih lahko iz spleta presnamemo preiz- mi pa mu je film Matrica. pred časom kupilo kanadsko podjetje ATI, kusno različico, ki deluje 30 dni in dovoli le ne- http://www.ce.org največji izdelovalec grafičnih kartic, in tehno- kaj minut predvajanja filma. WinDVD lahko logijo Mpact2 vgradilo v svoje grafične proce- kupimo na spletni strani InterVidea za približ- Združenje za zaščito pred kopiranjem plošč DVD (DVD CCA) sprva ni dovolilo licenciranja sorje ATI Rage 128, Rage 128 Pro ter ATI Ra- no 50 dolarjev, PowerDVD pa pri nas prodaja CSS (šifriranje, ki se uporablja za zaščito deon. ATI ima tako s to tehnologijo edine gra- podjetje Jae po 3117 tolarjev. filmov DVD) programom za Linux iz strahu fične kartice na trgu, ki so sposobne same pred odprto kodo tega operacijskega siste- prevzeti velik del odkodiranja MPEG-2. Druge Nadležna, a vselej ma. Po nastopu zloglasnega programa De- grafične kartice prepustijo večino dela glavne- CSS, ki je zaščito razbil in s tem omogočil mu procesorju. navzoča zaščita predvajanje filmov DVD v Linuxu (hkrati pa Najpogosteje so zadnje čase v rabi kar pro- Pri filmih DVD govorimo o dveh vrstah zaš- tudi nelegalno kopiranje teh filmov), pa se je gramski predvajalniki filmov DVD. Ti za svoje čite plošč: o zaščiti pri predvajanju plošč in CCA DVD omehčalo. Lani je bil tako že na algoritme odkodiranja potrebujejo kar veliko zaščiti proti nelegalnemu presnemavanju. voljo prvi predvajalnik DVD za Linux – Inter- procesorsko moč, ki pa jo novejši (kar v raču- Zaščita pri predvajanju plošč nima nič skupne- Videov LinDVD, pred kratkim pa je Linux do- nalništvu pomeni stari leto ali dve) računalni- ga z zaščito avtorskih pravic, preprečitvijo ne- bil še nekoliko večjo podporo, saj je podjetje Cyberlink zanj izdalo svoj priljubljeni predva- legalnega presnemavanja ali kakih drugih po- jalnik PowerDVD, podjetje Sigma Designs membnih reči, temveč je povsem hollywood- pa je podporo zanj vgradilo v svojo odkodir- ska muha, s katero nadzirajo razširjanje fil- no kartico NetStream 2000. mov po svetu. Filmi namreč prihajajo v Evropo http://www.gocyberlink.com z nekajmesečnim zamikom in so takrat, ko se http://www.intervideo.com pri nas vrtijo v kinodvoranah, v Ameriki že na http://www.dvdcca.org voljo v izvedbah DVD. Da bi Američani to Kenwood še naprej podpira tehnologijo True- prednost obdržali, so svet razdelili na sedem X in po nekoliko neuspelem poskusu z bolj področij, izdelovalce predvajalnikov DVD pa ali manj prototipnim pogonom hitrosti 52x »prisilili«, da so v naprave vgradili področno zdaj že nekaj časa ponuja veliko bolj izpopol- zaščito. Filma, ki je izdan za eno področje, ne njen pogon CD-ROM, ki deluje pri stalni hitro- bo mogoče predvajati v pogonu ali predvajal- sti 72x. Stalno hitrost branja so dosegli s niku, narejenem za drugo področje. K sreči ve- tehnologijo CLV. Hitrost 72x pri pogonu CLV ustreza hitrosti 100x pri pogonih s tehnolo- čina izdelovalcev svojih pogonov DVD-ROM gijo CAV, kakršna je velika večina današnjih ali predvajalnikov filmov ni povsem »zakleni- pogonov. Pogon je zelo tih, saj zaradi tehno- la«, ampak omogočajo, da izbrano področje logije TrueX deluje pri dvakrat manjšem šte- do petkrat spremenimo. Po peti spremembi vilu vrtljajev kakor današnji navadni pogoni pogon ali predvajalnik ostane zaklenjen na CD-ROM. Žal je zaenkrat na voljo le v Ame- zadnje področje, ki smo ga izbrali. riki – po približno 95 dolarjev. Zgodba bi se tu lahko končala, a ni trajalo http://www.kenwoodtech.com dolgo, pa so računalniški hekerji ugotovili, Mlado tajvansko podjetje Afreey je na Cebi- kako nadležno področno zaščito odstraniti. tu 2001 predstavilo svoj najnovejši pogon Pogon DVD-ROM ima namreč čip, na kate- DVD-ROM, ki temelji na tehnologiji TrueX in rem je shranjena strojna programska oprema bere s hitrostmi kar 100x CD-ROM in 25x (firmware) s podatki o delovanju pogona, v DVD-ROM. Vanj sta vgrajena Infineonov kr- njih pa je skrita tudi informacija o področni milnik DVD-ROM in optični detektor podjetja kodi. Žal dandanes v računalništvu nič ni na- Sanyo. Deluje pri dvakrat manjšem številu vrtljajev kakor običajni današnji optični po- rejeno tako, da ne bi imelo vsaj manjših na- goni, kar temeljito zmanjša tresenje, hrup in pak, zato so izdelovalci pogonov omogočili, da porabo elektrike. Cena še ni znana. ki zmorejo brez težav. Taki programski pred- strojno programsko opremo tudi programsko Podjetje Actima je že napovedalo izdelavo vajalniki stanejo navadno le nekaj tisočakov nadgrajujemo ter s tem vnesemo morebitne pogona DVD-ROM, ki bo deloval pri hitrostih in so približno desetkrat cenejša alternativa popravke. »Vnos popravkov« napak pa so he- 25x DVD-ROM in 100x CD-ROM. odkodirnim karticam. Najbolj priljubljen je kerji hitro uspeli izvesti kot »vnos popravkov http://www.afreey.com Cyberlinkov PowerDVD (http://www.gocy- in odstranitev področne zaščite«. http://www.zenresearch.com berlink.com), ki po ostrini slike in gladkosti S tem, ko smo odstranili področno zaščito ENOTE CD in DVD OKTOBER 2001 69

pogona DVD-ROM, pa še nismo obšli vseh te- žav. Področno zaščiteni so namreč tudi pro- Kako smo preizkušali gramski predvajalniki DVD. Pri teh imamo k sreči veliko manj dela. V spletu je na voljo Pri izbiranju pogona CD-ROM ali DVD-ROM je treba paziti na marsikaj, med najpomembnejše pa za- brezplačni programček DVD Genie (http:// gotovo sodi zanesljivo branje različnih formatov plošč. Poleg navadne glasbene plošče CD in filmske www.inmatrix.com), s katerim lahko poljub- plošče DVD smo uporabili še posebej pripravljeno večsejno ploščo CD-R s petimi zapisi ter paketno no spreminjamo področne nastavitve večine zapisano ploščo CD-RW. Nobeden izmed pogonov, ki smo jih preizkusili, razen dveh prenosnih, ni imel težav z branjem katerekoli od teh plošč, razlike pa so bile v času, ki ga je posamezni pogon potrebo- predvajalnikov. DVD Genie pa ne omogoča le val za to, da je ploščo prepoznal in jo pognal. spreminjanja področnih nastavitev, temveč Hitrost pogonov smo merili s programom Winbench 98 podjetja Ziff Davis Media (http:// bolj ali manj vseh možnih nastavitev predva- www.zdbop.com). Ta kar najrealneje prikaže hitrost pogona CD-ROM pri običajni rabi, saj ima na po- jalnika ter njegovih gonilnikov. Predvajalnik sebni plošči CD vzorce digitalnih enciklopedij, računalniških iger ter različnih drugih datotek, ki jih po- lahko tako povsem prilagodimo svojemu siste- gosto najdemo na ploščah CD. Zelo pozoren je tudi na povprečni dostopni čas, saj je to ena izmed mu (veliko bolj, kot nam to omogoča uporab- najpomembnejših lastnosti pogona, ko ga uporabljamo za brskanje po enciklopedijah ali arhiviranih niški vmesnik predvajalnika) in dosežemo kar podatkih. Povprečni dostopni čas je namreč čas, ki ga bralna glava navadno porabi, da doseže ciljno najboljši učinek njegovega delovanja. mesto, na katerem naj bi nadaljevala branje. Povsem nekaj drugega kakor področna Kakovost branja smo preverili s zaščita pa je zaščita pred nelegalnim presne- programom GpBench32 (ta je pro- mavanjem filmov DVD. Da bi to preprečili, so sto dostopen in ga najdete na http:/ /17slon.com/gp in seveda http:// filmski producenti v standard DVD vpeljali www.infomediji.si). Deluje v Windows zaščitni šifrirni sistem, imenovan CSS (Con- 9x/ME/NT in 2000, omogoča pa tent Scrambling System) ali sistem pomešanja merjenje hitrosti branja vzdolž plošče, vsebine. Ta podatke na plošči šifrira s petbajt- povprečnega dostopnega časa ter nim ključem, v pogon DVD-ROM, odkodirno časa, ki ga glava porabi za prehod kartico in predvajalni program pa je vgrajen čez celotno širino plošče (največji do- drugi ključ, s katerim podatke še pred odkodi- stopni čas). Uporabili smo posebno ranjem odšifrirajo. Vse bi bilo lepo in prav (av- preizkusno ploščo, ki smo jo izdelali torske pravice pač morajo biti zaščitene), ko s programom GpBench in je na njej ne bi filmska industrija zaradi odprte kode Grafikon prikazuje nihanje hitrosti branja na zunanjem ena sama 650 MB datoteka. Program onemogočila licenciranja sistema CSS progra- delu plošče, to pa pomeni, da ima pogon nekoliko težav z deluje tudi s katerokoli drugo datote- branjem tistega dela. Praktično nemogoče je iz takega ko (čim večja je, tem boljši so rezul- mom, ki delujejo v operacijskem sistemu Li- grafikona ugotoviti, ali je to zaradi neustreznega blaženja tati) in to smo s pridom izkoristili tudi nux. V Linuxu tako sprva sploh ni bilo mogoče plošče, slabih popravljalnih mehanizmov ali kake druge pomanjkljivosti. za preizkus branja plošč DVD, saj so predvajati filmov DVD. filmi shranjeni v približno 1 GB dato- Nič čudnega torej, če se je brž našel raču- tekah. Velikost datoteke je pomem- nalnikar (petnajstletni Norvežan), ki je napi- bna zato, ker se pri merjenju hitrosti sal odšifrirni program in ga poimenoval De- pri pogonih s tehnologijo CAV lepo vidi, CSS. Z velikimi sodnimi procesi je Združenje za kako narašča hitrost branja od notra- preprečevanje kopiranja DVD doseglo, da so njega roba plošče proti zunanjemu. program DeCSS.exe umaknili z vseh uradnih Z nastankom datotek mp3 je spletnih strani (čeprav se še vedno nezadržno seveda postalo zelo priljubljeno digi- širi po piratskih), kmalu zatem pa so strokov- talno branje glasbenih plošč CD, zato je pomembno, da je pogon pri tem njaki z univerze MIT objavili izboljšano odši- kar najbolj natančen in hiter. Za digi- frirno kodo (imenovano grpff), dolgo le se- talno branje glasbe smo uporabili kar dem vrstic v programskem jeziku perl. Za raz- program CDRWin 4.0 podjetja Gol- liko od DeCSS, ki je ugotovil (in uporabil) ši- denHawk (http://www.golden- frirni ključ, s tem pa kršil tako imenovani Digi- hawk.com) in merili, koliko časa je Grafikon prikazuje hitrost branja, odvisno od oddaljenosti tal Millennium Copyright Act, program grpff porabil za branje prve skladbe, ki je od notranjega roba plošče. Iz krivulje je jasno razvidna tega ključa ne potrebuje in tako sam program na skrajnem notranjem delu plošče, tehnologija CAV, pri kateri hitrost narašča proti ni protizakonit. ter zadnje skladbe na zunanjem delu. zunanjemu robu plošče. Protizakonito pa je piratsko presnemava- Različne glasbene plošče pa so različ- nje filmov DVD, ki izkorišča odšifrirna pro- no zapisane in hitrost branja se spreminja od plošče do plošče. Zato smo izbrali kar se da zapleteno grama DeCSS in grpff. Presnemavanje filmov zapisano ploščo in pazili, da je bila popisana s pesmimi prav do skrajnega zunanjega roba. Upali smo, da bomo s tem zasačili pogone, ki bodisi nimajo dovolj dobrih popravljalnih mehanizmov bodisi slabo DVD samo po sebi niti ne bi bilo tako grozno berejo na skrajnem zunanjem robu ali pa plošče sploh niso sposobni prebrati. Izmerjene hitrosti pre- (četudi nezakonito), saj vsak film zasede ne- nosov, ki smo jih tako dobili, niso absolutne, temveč veljajo le za primerjavo med tokrat preizkuše- kaj gigabajtov prostora in bi tako celoten nimi pogoni. Dejanske hitrosti branja glasbe s povprečnih plošč se pri večini današnjih pogonov gibljejo srednje velik disk zasedli že s štirimi ali petimi od 12x do 20x, glasbo pa so vsi preizkušeni pogoni prebrali brez napak. filmi, za presnemavanje filmov iz interneta pa Pri pogonih DVD-ROM smo uporabili še brezplačni program Drive Region Info (http://www.inma- bi za en film s 56k modemom porabili približ- trix.com), ki pove, ali je pogon področno zaščiten, in če je, na katero področje je zaklenjen ter koliko- no en teden. Večja težava je nastala, ko je krat lahko področje še spremenimo. spomladi 2000 nastal program DivX;-). Ta je Preizkus smo opravili v računalniku s procesorjem Intel PIII 600 MHz, 256 MB pomnilnika, gra- preprosto »razbitje« Microsoftovega kodeka fično kartico S3 Savage4 32 MB, vsak pogon pa smo priključili na drugi vhod EIDE kot »master«. MPEG-4 ter mp3 in omogoča, da z DeCSS od- 70 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

TrueX – prihodnost ali zgrešena pot? Pogoni, ki izkoriščajo to tehnologijo, se tako vrtijo z le 2700 Današnji običajni pogoni CD-ROM in DVD-ROM uporabljajo en sam ozek do 5100 vrtljajev na minuto (od- laserski žarek, s katerim berejo digitalno informacijo, zapisano na eni sami visno od tega, ali pogon uporab- sledi na optičnem disku. Večanje hitrosti branja so izdelovalci pri tehnologiji z lja tehnologijo CLV ali CAV), to le enim laserskim žarkom lahko dosegli le tako, da so v pogone vgrajevali vse pa je le pol tako hitro, kakor se močnejše motorje, plošče pa so se tako vrtele vse hitreje. Večje hitrosti pa vrtijo današnji povprečni 50x pomenijo tudi večjo glasnost, pogostejše napake pri branju, čezmerno segre- pogoni. Največja hitrost pogo- vanje pogona zaradi trenja in še bi lahko naštevali. nov CAV s tehnologijo TrueX do- Eden izmed zanimivih pristopov k reševanju problema je tehnologija True- seže kar neverjetnih 100x pri X podjetja Zen Research. Ta je bila predstavljena že pred približno tremi leti, a branju CD-ROM in 25x pri bra- do nedavna ni doživela veliko podpore. Krivi so bili najverjetneje takrat še ne nju DVD-ROM. Hitrost branja povsem izpeljane zamisli in pa seveda nekoliko višji stroški proizvodnje. Pred DVD-ROM 25x pomeni prenos tremi leti so se tudi navadni pogoni gibali precej počasneje in zgornja meja podatkov pri kar 32,5 MB/s, kar se meri z današnjimi najhi- Tehnologija TrueX razcepi laserski žarek hitrosti, ki jo določa zdajšnja tehnologija, je bila še daleč. in tako omogoči branje sedem sledi Tehnologija TrueX namesto enega bralnega laserskega žarka uporablja trejšimi diski. hkrati namesto ene kakor pri navadnih kar sedem vzporednih, ki hkrati berejo sedem vzporednih sledi na plošči. In- Zadnje čase tehnologija pogonih CD-ROM in DVD-ROM. formacija se nato zbere na svetlobnem detektorju ter obdela v posebnem, v TrueX uživa vse večjo podporo pogon vgrajenem vzporednem procesorju in kar 2 MB predpomnilniku. Pri iz- tudi pri največjih izdelovalcih optičnih pogonov in v letu ali dveh bomo verjet- delavi sodelujejo tudi podjetja zvenečega imena, saj svetlobne detektorje iz- no videli, ali bo doživela razcvet in povsem izpodrinila zdajšnjo, ali pa bo to le deluje japonski Sanyo, krmilnik za pogone DVD-ROM s tehnologijo TrueX, še eden izmed sicer zanimivih, a neuspelih poskusov, optični pogoni prihod- imenovan Raptor, pa je izdelal Infineon. Pogon se zaradi vzporednega branja nosti pa bodo uporabljali neko povsem novo, danes še neznano ali neobjav- lahko za isto hitrost branja vrti veliko počasneje in je zato tudi ustrezno tišji. ljeno tehnologijo.

šifriranjem film DVD velikosti nekaj gigabaj- Preizkusili smo dva pogona tajvanskega glasbe sta se uvrstila nekoliko pod povprečje. tov stisnemo v format DivX;-) velikosti ene podjetja Acer: Acer CD-652P in nekoliko hi- Afreey CD-2050E s hitrostjo 50x je prvi same plošče CD. Tak film lahko nato zapeče- trejši Acer CD-656A. Oba sta na videz povsem pogon CD-ROM dokaj mladega tajvanskega mo na CD-R in si ga ogledamo kar s progra- enaka, le da se prvi vrti s hitrostjo 52x, drugi podjetja. Po trditvah izdelovalca je v celoti mom Windows Media Player. Ta oblika filma pa s 56x. A videz vara, kakor pravijo. Merjenje proizvod lastnih tehnologij. Med temi je mor- se je zelo hitro razpasla, veliko zaslug za to pa hitrosti pogonov je namreč dalo povsem dru- da še najbolj zanimiv sistem vpetosti bralnega ima tudi vmesnik Gnutella, ki je za filme nekaj gačne rezultate. Počasnejši pogon, 652P, je bral mehanizma (Coupling Suspension System), ki podobnega, kot je bil Napster za glasbene da- zanesljivo po vsej širini plošče, a precej počasi, blaži tresenje v pogonu in omogoča, da pogon toteke mp3. Je pa tako stisnjen film precej tako da ga je program Winbench 98 uvrstil deluje tudi pri navpični postavitvi. Žal pa mla- slabši od izvirnega filma DVD in večini verjetno rabi bolj za igranje z novimi tehnologijami ali za poskusni ogled filma, ne pa kot nado- mestilo za kupljeni film DVD.

Enote CD-ROM Pogoni CD-ROM so od predstavitve prvih enot z »enkratno« (1x) hitrostjo leta 1987 prehodili kar dolgo razvojno pot. Spotoma se demu izdelovalcu očitno manjka izkušenj, saj je spremenila tehnologija branja iz CLV v se kljub obetavnim teoretičnim napovedim CAV, hitrosti pa so nezadržno naraščale in da- pogon ni izkazal najbolje. Po programu Win- našnji pogoni CAV dosegajo že 56x, kar po- bench se uvršča med najpočasnejše pogone, s meni hitrost branja 8,4 MB/s. Te hitrosti so po programom GpBench pa smo ugotovili, da se mnenju nekaterih strokovnjakov že blizu mu precej zatika pri branju po celotni plošči. zgornje meje, ki jo še omogoča današnja teh- Pri digitalnem branju se je odrezal povprečno, nologija. Mejo namreč določa hitrost vrtenja med počasnejše pogone. Model 656A se je, kar nekaj težav pa je imel z zaganjanjem večsejnih osi. Osi se v primerjavi z 200 vrtljaji na minuto zadeva hitrost, odrezal veliko bolje (malce plošč CD-R, saj je za preizkusno ploščo porabil pri prvotnih pogonih danes zasučejo že nad povprečjem), program GpBench pa je odkar 21 sekund. Sodi tudi med glasnejše pogone. 12.000-krat na minuto, to pa ne le povzroča kril, da se pogonu pri branju tu in tam malce Artec CHA-54 s hitrostjo 54x sodi po ka- precejšen hrup in tresenje, ampak to tresenje zatakne. Vzrok za to so verjetno rahle nestabil- kovosti nekako v sredino. Program Winbench tudi onemogoča dovolj natančno branje pri nosti pri večji hitrosti, a navaden uporabnik teh mu je nameril kar precej hitro delovanje. V tako velikih hitrostih. Zato mnogi menijo, da zatikanj ne bo nikoli opazil. Acerjeva pogona operacijskem sistemu WindowsME je bila iz- je to ena izmed zadnjih serij tovrstnih pogosta bila med glasnejšimi, glasnost pa tokrat ni merjena hitrost (iz neznanih razlogov) precej nov, prihodnost pa se skriva v kaki novi tehno- opravičila hitrost. Nista namreč uspela doseči nižja, a so zaradi občasnih nesoglasij med go- logiji, ki bi omogočila hitrejše branje pri manj- deklarirane najvišje hitrosti, ki bi jo zaradi teh- nilniki rezultati, dobljeni v tem sistemu, manj za- šem številu vrtljajev, tako kakor, na primer, v nologije CAV morala razviti pri branju zuna- nesljivi od rezultatov, dobljenih v Windows okvirčku opisana tehnologija TrueX. njega roba plošče. Tudi pri digitalnem branju 2000. GpBench je pokazal, da ima pogon te- 72 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

žave z branjem sledi ob robu plošče. To se je pri Mitsumiju nanj povsem pozabili in še vedno potrdilo tudi pri branju glasbe, saj nam je pre- uporabljajo mehanizem prvotnih pogonov. biranje zadnje sledi s preizkusne plošče CD pov- Samsungov pogon SC-152 navdušuje v zročalo kar nekaj preglavic in je pri enem od po- vseh pogledih. Najprej opazimo njegovo tiho skusov pogon celo zamrznil. Pri branju z neka- delovanje, saj je bil med navadnimi pogoni terih drugih glasbenih plošč pa ni bilo težav. CD-ROM daleč najtišji. Razlog za to je posebna Tajvansko podjetje Asus, sicer bolj znano tehnologija »sistem zmanjševanja akustičnega po dobrih matičnih ploščah, se že nekaj let hrupa« (Acoustic-noise pesmi sploh ne pozna in je veliko pomembneje, da pogon deluje zanesljivo. Ni ravno med tišji- mi, ima pa zelo tih izmetni mehanizem. Tajvansko podjetje Lite-On velja za enega največjih svetovnih izdelovalcev optičnih naprav, njegovo hčerinsko podjetje Lite-On IT pa je specializirano za pogone CD-ROM in DVD- ROM. Njihov najnovejši pogon, LTN-526S, z deklarirano hitrostjo 56x se ni posebno izka- uveljavlja tudi kot izdelovalec zelo dobrih po- Reduction System – ARS), ki jo Samsung gonov CD-ROM. Njihov najnovejši, Asus CD- vgrajuje v svoje nove pogone. Potrdilo, da teh- S500R, je bil v vseh pogledih hitrostni zma- nologija ARS res deluje, je ugotovitev, da je bil govalec. Svojo deklarirano največjo hitrost, pogon kljub tihemu delovanju med najhitrejši- 50x, sodeč po programu GpBench, ne le dose- mi na preizkusu, prekaša ga le zelo glasni že, temveč na zunanjih sledeh celo krepko pre- Asus. Poprečna hitrost delovanja je kar 44x, seže, hitrost, izmerjena s programom Win- pri meritvah s programom GpBench pa smo bench, pa je večja celo od preizkušenih 56x ugotovili, da svojo deklarirano hitrost 52x na pogonov. Asus za stabilnost branja in zmanj- zunanjih sledeh, tako kakor Asus, celo krepko šanje tresenja, ki nastaja pri vrtenju, uporab- zal, saj je bil, sodeč po programu Winbench, med presega. Tudi dostopni čas je z 82 ms drugi lja tehnologijo DSSII (Double Dynamic Sus- najpočasnejšimi in tudi njegove deklarirane najkrajši na preizkusu (Asus dosega le 70 ms). pension System II), ki očitno deluje, saj je bilo hitrosti nismo mogli doseči. Kar nekaj težav je Pri branju glasbene plošče sicer ni bil med naj- branje zares brezhibno po vsej širini plošče. imel tudi pri branju zunanje polovice plošče, za- hitrejšimi, a je bral brez težav. Vsekakor pa je Pogon se tudi ponaša z daleč najnižjim do- tikati pa se mu je začelo že pri približno 350 MB. pri branju glasbe pomembnejša kakovost, saj stopnim časom, 70 ms, to pa je tudi delno Kljub siceršnjemu zatikanju pa z digitalnim se tistih nekaj sekund na pesem nikjer ne poz- vzrok za visoko oceno Winbench. Nekoliko branjem glasbe ni imel težav, hitrost branja na. Pri Samsungu so kar nekaj truda vložili preglavic nam je pri pogonu povzročalo le glasbe pa je bila celo nekoliko nadpovprečna. tudi v oblikovanje zunanjosti pogona. Ta je, Podjetje Mitsumi je s svojimi izdelki na čeprav še vedno škatlast, precej bolj prefinjeno trgu že od samega začetka pogonov CD-ROM izdelan kakor konkurenčni modeli. in je bilo eden od pionirjev, ki so slovenskemu TEAC, eden izmed prodajno najuspešnej- trgu predstavljali prve enote s hitrostjo 1x. Žal ših izdelovalcev pogonov CD-ROM v Sloveniji pa so pri Mitsumiju odtlej nekoliko zaostali za in celo po svetu, je zadnje čase očitno kar mal- konkurenco in tudi letos se je njihov pogon ce zaspal na lovorikah, saj od dve leti starega FX-4830T s hitrostjo 48x uvrstil precej pod modela CD-540E s 40x hitrostjo na trg ni po- povprečje. Po izmerjeni hitrosti sodi med najpo- slal še nič novega. Pogon CD-540E je sicer res časnejše (z njim je primerljiv le Afreeyjev po- zelo dober in je v času 40x pogonov veljal za branje zadnje sledi preizkusne glasbene ploš- gon), dostopni čas pa je med najdaljšimi. Ka- enega najboljših. Tudi v primerjavi z današnji- če, zato smo hitrost izmerili na predzadnji sle- kovost branja je na prvi polovici plošče solid- mi 52x in 56x pogoni dosega lepe in celo ma- di. Pri branju z drugih, običajnih glasbenih plošč pa nismo imeli težav. Asus je med preiz- kušenimi pogoni sicer res najhitrejši, žal pa tudi eden najglasnejših. Pogon DRD-8120B korejskega podjetja LG Electronics po izmerjenih hitrostih sodi v zlato sredino. Branje je potekalo gladko in brez zatikanj po vsej širini plošče. Proti koncu plošče (nad 450 MB) se je hitrost branja sicer nekoliko zmanjšala, a tega navaden uporabnik na, hitrost pa začne po 400 MB upadati in lenkost nadpovprečne hitrostne rezultate, za ne bo zaznal. Pogon lepo doseže svojo deklari- proti koncu plošče ponekod zdrkne celo pod lovoriko najboljšega pa se ne more več pote- rano največjo hitrost, 52x, in tudi povprečna 5x. Z branjem glasbe k sreči nismo imeli težav. govati. Teacova odlika je res lepa krivulja bra- hitrost branja je skoraj 40x. Pri branju glasbe- Pogon je bil med delovanjem precej glasen, še nja, saj pogon nemoteno, brez zatikanja bere ne plošče se s hitrostjo sicer ni ravno odrezal, glasnejši pa je njegov izmetni mehanizem. po vsej širini plošče. Pri preverjanju časa, ki ga težav pa z njim nismo imeli nobenih. Konec kon- Tega smo doslej okrcali še na vsakem preizku- bralna glava porabi za preskok s skrajno no- cev se tistih nekaj sekund pri presnemavanju su pogonov CD-ROM, saj je videti, kakor da so tranje sledi na skrajno zunanjo, pa smo ugoto- 74 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

vili, da se glava tu in tam rahlo zatakne, a tega uporabnik pri normalni rabi pogona ne bo nikoli opazil. Branje glasbe je potekalo nemoteno, pohvaliti pa je treba tudi Teacovo dokaj tiho delovanje.

Enote DVD-ROM V približno tretjino novih osebnih računal- nikov danes vstavijo pogon DVD-ROM namesto CD-ROM, ta delež pa se vse hitreje poveču- je. Tudi razlike v hitrosti niso več bistvene, saj se najhitrejši pogoni na tokratnem preizkusu vrtijo že s hitrostjo 48x CD (in 16x DVD), naj- hitrejši pogoni CD-ROM pa so se nekako usta- vili pri hitrosti 56x. Kljub skoraj dvakratni razliki v ceni pa 20.000 tolarjev, kolikor moramo danes odšteti za povprečen pogon DVD- ROM, vseeno ni toliko, da bi se zgolj zaradi cene odpovedali novi tehnologiji. Prav vsi pogoni na tokratnem preizkusu delujejo z napredno tehnologijo branja CAV, področna zaščita, za katero smo nekoč upali, da se ne bo prijela, pa je zdaj vgrajena v strojno programsko opremo vseh preizkušenih pogonov, razen Samsungovega SD-616F. Podjetje Acer se je pri pogonih DVD-ROM veliko bolje odrezalo kot pri pogonih CD- ROM. Njihova najnovejša enota, Acer DVP- 1640A, je med pogoni DVD pravi hitrostni rekorder, ki mu je program Winbench 98 nameril skoraj tolikšno hitrost, kakor jo ima Asusov

hitrostni zmagovalec med pogoni CD-ROM, in tudi čas, ki ga DVP-1640A porabi, da zaže- ne različne formate plošč CD, je med najkraj- šimi. Prav tako se je pri branju plošče DVD z 9,3x povprečno hitrostjo uvrsti v sam vrh. Vi- soke hitrosti branja pa za seboj potegnejo tudi nevšečnosti, saj se pogon pri branju sledi proti robu plošče kar precej zatika. Kljub temu pa z branjem glasbe ni imel težav in je bil pri tem celo med najhitrejšimi. Je pa precej glasen. Acer je svojo enoto opremil z odličnim programom za predvajanje filmov DVD – Cyberlink PowerDVD. Opis Acerjeve enote 1640A sestavljajo bolj ali manj sami superlativi, žal pa ima še eno “naj” lastnost, ki je ne bomo ravno veseli – je daleč najdražji med preizkušenimi pogoni DVD-ROM – če seveda izvzamemo prenosne. Creative svoj pogon DVD-ROM z 12x hitrostjo ponuja v dveh različnih paketih. Osnovni paket obsega le enoto Creative DVD-1243E ENOTE CD in DVD OKTOBER 2001 75 OKTOBER 2001 75

brez kakršnihkoli dodatkov. Pri merjenju hi- sok povprečni dostopni čas, saj ta zelo vpliva trosti se je odrezala povprečno, a je zelo zanes- na rezultate programa Winbench. Pogon ni ljivo in gladko brala po vsej širini plošče. Pri imel težav z branjem glasbene plošče, čeprav branju plošče DVD je bila resda med počasnej- je potekalo precej počasi. Pri njem tudi pogre- šimi, a dokler pogone DVD uporabljamo veči- šamo program za predvajanje filmov DVD. Pogon DRD-8120B velikega korejskega podjetja LG Electronics se je kar dobro odrezal. Bral je sicer z dokaj povprečnimi hitrostmi, a brez težav ali zatikanj. Enako bi lahko opisali tudi njegovo branje DVD. Pov- prečni čas dostopa in časi, ki jih potrebuje za zagon različnih formatov plošč, so povprečni. Z branjem glasbe ni imel težav, čeprav je zad- noma le za predvajanje filmov, ta hitrost nima večjega pomena. Branje glasbe poteka hitro in brez težav, nekoliko več časa pa pogon porabi za zaganjanje različnih plošč CD in DVD. Paket Creative PC-DVD Encore 12x je veliko bolje založen. Poleg zgoraj opisanega pogona obsega še odlično dekodirno kartico Dxr3, daljinski upravljalnik, program za predvajanje filmov ter dve računalniški igri na ploščah njo sled prebral nekoliko počasneje od prve. DVD. Kartica Dxr3 s strojnim dekodiranjem Priložen mu je odličen predvajalnik filmov omogoča brezhibno in gladko sliko, kakršne Cyberlink PowerDVD. Pri predvajanju filmov ne doseže noben programski predvajalnik. pogon deluje dokaj tiho. To tiho delovanje pa Kartica ima tudi izhod za računalniški zaslon, se precej hitro prelevi v dokaj glasno, ko po- tako da tega pri predvajanju filmov povežemo gon obremenimo z obsežnim kopiranjem da- neposredno na kartico in se tako znebimo še totek s plošče CD. najmanjših možnih motenj, ki bi lahko nastale Enota LTD-163 tajvanskega podjetja ob prenosu signala posredno prek grafične Lite-On je bila med počasnejšimi na preizku- kartice. Pogon Encore 12x bo tako opremljen su. Slabi rezultati programa Winbench še toliko bolj presenečajo, saj si pogon za kratek dostopni čas zasluži pohvalo. Branje je sicer potekalo bolj ali manj nemoteno, a precej poča- si, kljub temu da se je pogon edini poleg Toshi- be ponašal s hitrostjo branja CD 48x. Kar nekaj časa je tudi porabil za zaganjanje večsejne plošče CD ter plošče DVD. Tudi hitrost branja plošče DVD je bila daleč pod povprečjem. Zelo privabil sladokusce, ki si želijo kar se da glad- kega predvajanja filmov DVD, odgnal pa bo marsikoga, ki ne želi seči globoko v žep. Hitachi s svojim pogonom GD-7500 s hitrostjo 12x zapusti precej mešan vtis. Program GpBench je pokazal zelo lepo in gladko krivu- ljo branja po vsej širini plošče in tudi precej za- dovoljivo povprečno hitrost branja. Hitrostni program Winbench pa pogonu ni bil tako na- dobro pa se je odrezal pri digitalnem branju klonjen, saj mu je izmeril najpočasnejše delo- glasbe, saj je bil pri tem eden izmed najhitrej- vanje od tokrat preizkušenih pogonov DVD- ših. Lite-On je priložil zelo dober predvajalnik ROM. Temu je delno vzrok tudi razmeroma vi- filmov PowerDVD, a užitek ob gledanju filma nekoliko skazi precejšnja glasnost pogona. Pogon DV-5700B podjetja NEC se je zelo dobro obnesel. Branje je bilo zelo hitro in zanesljivo, po vsej širini plošče je potekalo brez vseh te- žav. Na pohvalno visoko oceno programa Win- bench je gotovo vplival tudi razmeroma kratek povprečni dostopni čas. Nekoliko dlje kakor navadno se je pogon pomudil pri zaganjanju 76 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

tihem delovanju, zahvaljujoč že prej omenjeni hiter pogon CD-ROM? Nekoliko dražji DVD- tehnologiji za zmanjševanje hrupa ARS. Tudi ROM, da bomo lahko gledali tudi filme? Morda branje je po vsej širini plošče gladko, le na skraj- pa nas filmi ne zanimajo toliko in bi si raje omi- nem robu (nad 620 MB) se mu nekoliko zati- slili zapisovalnik CD-RW? Prav zaradi teh dvo- ka, tako da hitrost branja zdrkne na približno mov postajajo zadnje čase vse bolj priljubljene 20x. Branje bi moralo biti toliko bolj gladko kombinirane enote, ki v eni sami »škatli« zdru- žujejo možnost branja plošč CD in DVD ter zapisovanja na plošče CD-R in CD-RW. Taki po- plošč DVD ter večsejnih plošč CD. Dobro pa se je goni so resda nekoliko dražji, a ne toliko, koli- odrezal pri digitalnem branju glasbe. Edino, kar kor bi morali odšteti za vsako enoto posebej. mu lahko očitamo, je precej glasno delovanje ob Samsung še naprej navdušuje tudi z od- branju plošč CD, pri predvajanju filmov pa je ve- ličnim in cenovno zelo ugodnim kombini- liko tišji. Pogrešamo pa predvajalnik filmov ranim pogonom SM-308. Je nekoliko poča- DVD, saj pogonu ni priložen. snejši od navadnih pogonov DVD-ROM, saj Pioneer, vodilno podjetje v tehnologiji ima deklarirane hitrosti 8x DVD-ROM ter 32x DVD tako pri pogonih DVD-ROM kot pri zaradi sistema ABS (Automatic Ball Balancing CD-ROM. Program Winbench je temu ustrez- predvajalnikih DVD, je prispevalo za tokratni System), ki blaži tresenje diska in ga Samsung no res nekoliko slabše ocenil hitrost pogona, preizkus svoja najnovejša pogona, DVD- vgrajuje v vse svoje nove pogone. Rezultati, presenetljivo dobro pa se je odrezal pri branju 106S in DVD-116. Pravzaprav sta pogona v doseženi s programom Winbench, so bili med plošče DVD, saj je bilo to vseeno nadpovpreč- notranjosti povsem enaka, razlika je le v vstav- boljšimi, prav tako je bilo dobro branje plošče no. Branje plošče CD je bilo brezhibno po vsej ljanju plošče. Pri DVD-116 jo vstavimo na no- DVD. Tudi z branjem glasbene plošče pogon ni silni pladenj kot pri drugih pogonih, DVD- imel težav, čeprav je za zadnjo sled porabil ne- 106S pa nima pladnja, tako da ploščo vstavi- koliko več časa kakor za prvo. Priložen je odli- mo v režo (tako kot pri avtomobilskih predva- čen program za predvajanje filmov DVD – jalnikih plošč CD in pri Macih). Tako vstavlja- Cyberlink PowerDVD. Pri predvajanju filmov nje je prav zanimiva popestritev, poleg tega pa nas bo razveselila še ena lastnost pogona SD- je tudi dobro zasnovano, saj z reže na spodnji 616F: je edini pogon DVD-ROM na našem strani visijo nežne resice. Te s plošče odstranijo preizkusu, ki nima vgrajene področne zaščite. morebitno nesnago, ki bi Toshibin najnovejši pogon DVD-ROM SD-M1502 se ponaša s kar 48x hitrostjo bra- širini in tudi z digitalnim branjem glasbe ni nja plošč CD (tako deklarirano hitrost je imel imel težav. Pri zaganjanju različnih plošč se je le še Lite-On), merilni programi pa so jo tudi nekoliko bolj zamudil le pri večsejni plošči CD- res potrdili. Žal je zaradi hitrejšega vrtenja R. Pogon na plošče CD-R zapisuje s hitrostjo tudi nekoliko glasnejši. Na splošno se je Toshi- 8x, na plošče CD-RW pa s hitrostjo 4x. Za za- bin pogon kar dobro odrezal. Dosegel je nad- pisovanje na plošče je priložen tudi dober pro- povprečne hitrostne rezultate, z branjem glas- gram Easy CD Creator, za predvajanje filmov bene plošče ni imel težav, nekoliko pa se mu je pa odlični PowerDVD. Preizkusili smo dva kombinirana pogona podjetja Toshiba. Počasnejši, SD-R 1002 COMBO, bere s hitrostjo 24x CD-ROM ter 4x DVD-ROM, na plošče pa zapisuje s hitrostjo 4x CD-R in 4x CD-RW. Nizka ocena programa Winbench je tem deklariranim hitrostim ustrezna, pa tudi razmeroma visok povprečni dostopni čas je verjetno nekoliko vplival nanjo. Pogon je bral gladko in zanesljivo po vsej ši- lahko motila pri branju. Oba pogona sta se pri zatikalo pri branju plošče CD, saj je hitrost rini plošče in tudi nobenih težav ni imel pri di- merjenju hitrosti odlično odrezala. Ocene pro- branja od 450 MB naprej precej nihala. Kljub gitalnem branju glasbe. Nekoliko več časa je po- grama Winbench so bile nadpovprečne, hitrost temu se nikjer ni spustila pod 10x in bo zato rabil za zagon večsejne plošče CD-R, pri drugih branja plošče DVD pa v samem vrhu. Branje kaj takega uporabnik le težko opazil. Kljub ploščah pa ni imel težav. Pogonu je priložen plošč CD je pri obeh pogonih potekalo gladko zelo hitremu branju CD pa je pogon ploščo DVD program InstantCD za zapisovanje na plošče in le na skrajnem robu plošče je hitrost branja bral precej podpovprečno, čeprav ima deklari- CD-R in CD-RW ter dober predvajalnik filmov začela nekoliko nihati. Tudi digitalno branje rano hitrost 16x. Pri Toshibinem pogonu smo DVD WinDVD 2000. Priložene so tudi ena praz- glasbe je potekalo zelo hitro in brez težav, po- tudi pogrešali predvajalnik filmov DVD. gon DVD-106S pa je pri tem dosegel največjo hitrost od vseh pogonov na preizkusu. Pri Pio- Kombinirani pogoni neerjevih pogonih pogrešamo le predvajalnik filmov DVD, saj ga moramo dokupiti. DVD-ROM in CD-RW Samsung nas po navdušenju nad pogo- Ob vseh oblikah optičnih pogonov, ki se nom CD-ROM tudi pri pogonih DVD-ROM ni danes ponujajo, se je kar težko odločiti za naj- razočaral. Pogon SD-616F izstopa po zelo primernejšo napravo. Naj kupimo poceni in 78 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

na plošča CD-RW ter dve prazni plošči CD-R. majhni pogoni Traveler, ki so namenjeni bolj Hitrejši pogon, Toshiba SD-R 1102 uporabnikom prenosnih računalnikov. Vse COMBO, bere s hitrostjo 32x CD-ROM ter 8x štiri pogone lahko z računalnikom povežemo DVD-ROM, zapisuje pa s hitrostjo 8x CD-R in tako prek vzporednega vmesnika kot tudi prav tako 8x CD-RW. Nadvse je podoben po- prek vmesnika USB, PCMCIA in celo firewire, časnejšemu modelu, le da je bil pri bolj ali kabli za povezavo pa niso priloženi in jih je manj vseh rezultatih seveda nekoliko hitrejši. treba dokupiti. Preizkusili smo le kabel za Tudi ta pogon je imel precej visok povprečni vzporedno povezavo, pri katerem je hitrost dostopni čas in je, prav tako kakor počasnejši prenosa podatkov daleč najmanjša in so torej model, nekoliko več časa porabil za zagon pogoni dosegali mnogo slabše rezultate, kot kabel, če pa želimo hitrejšo povezavo, je treba večsejne plošče CD-R. Je pa presenetljivo hitro bi jih pri boljši povezavi. Rezultati meritev hi- ustrezni kabel dokupiti. zagnal paketno zapisano preizkusno ploščo trosti so zato relativni in rabijo le za primerja- Pogon Portable DVD je prav tako velika CD-RW, saj je za to porabil le 4 sekunde. Tudi vo med posameznimi prenosnimi pogoni, ne škatla, ki ima deklarirano hitrost branja ploš- pa tudi za primerjanje z drugimi. če DVD 12x ter plošče CD 40x. Ima veliko Serija Freecom Portable so pravzaprav daljši povprečni dostopni čas od prej opisane- navadni pogoni CD-ROM in DVD-ROM, vgra- ga pogona CD, veliko hitreje pa je uspel pre- jeni v precej velika in ne ravno vrhunsko obli- poznati različne plošče CD. Tudi ta pogon je kovana ohišja. Enote Portable so zato okorne imel težave z branjem preizkusne večsejne in težke in tako na skrajni meji prenosljivosti. plošče CD v Windows ME (ne pa v Windows Pogon bo rabil bolj kot stacionarna zunanja 2000), za drugo, trisejno ploščo pa si je vzel 17 enota, ki pa jo lahko tu in tam prestavimo z sekund. Prav tako smo imeli težave z branjem enega računalnika na drugega. Pogon Por- temu pogonu je za zapisovanje plošč CD prilo- table CD ima deklarirano hitrost 48x, vendar žen program InstantCD ter za predvajanje fil- je z vzporedno povezavo še daleč ne more domov predvajalnik WinDVD 2000. Tudi s prilo- seči. Ima pohvalno nizek povprečni dostopni ženimi ploščami niso skoparili, saj so priložili čas, zelo dolgo pa se obotavlja pri zaganjanju kar po dve plošči CD-RW in CD-R. različnih plošč CD. Težave je imel tudi pri več- sejnih ploščah CD-R, saj preizkusne plošče v Prenosni pogoni operacijskem sistemu WindowsME sploh ni uspel prepoznati, pri nekaj poskusih pa je celo CD-ROM in DVD-ROM zamrznil in smo morali računalnik vnovič zag- Vsi doslej opisani pogoni so bili notranji, nati. Z drugo večsejno ploščo, ki je imela le tri zadnje sledi glasbene plošče in smo zato hi- torej taki, ki jih vstavimo v prosto mesto v ra- seje namesto petih, pogon ni imel težav, a si je trost izmerili na predzadnji. Pogonu ni prilo- čunalniku. Preizkusili pa smo tudi štiri zuna- vseeno vzel kar 18 sekund, da jo je prepoznal. žen predvajalnik filmov DVD, prav tako si mo- nje – prenosne pogone CD-ROM in DVD- S preizkusno petsejno ploščo v Windows 2000 ramo kable za povezavo z računalnikom do- ROM. Vsi štirje so izdelek nemškega podjetja ni imel težav. Tudi branje glasbene plošče mu kupiti. Vzporedna povezava, s katero smo po- Freecom in pravzaprav predstavljajo dve loče- je povzročalo nekoliko preglavic, saj zadnje gon preizkušali, je žal za ogled filma preozko ni proizvodni liniji: veliki (in težki) pogoni sledi ni mogel prebrati in smo tako hitrost iz- grlo, saj je prenašanje podatkov prepočasno in Portable, katerih namen je bolj poceni zuna- merili na predzadnji sledi. Pogonu Portable zato slika ne teče gladko, s hitrejšo povezavo nja enota kakor prenosljivost, ter zelo lahki in CD je v osnovnem paketu priložen vzporedni pa bi bila ta težava gotovo odpravljena. ENOTE CD in DVD OKTOBER 2001 79 OKTOBER 2001 79

Serija Freecom Traveler je nekaj povsem ženi in si moramo ustreznega kupiti sami. drugega, saj so pogoni lično izdelani ter izjem- Pogon Freecom Traveler DVD Pre- no majhni in lahki, njihovo delovanje pa je mium ima deklarirano hitrost branja DVD praktično neslišno. Cena je seveda temu pri- 6x ter hitrost branja CD 24x. Za razliko od po- merno višja. Pogon Traveler CD Premium gona Traveler CD je imel razmeroma nizek ima deklarirano hitrost 24x, izmerjena hitrost dostopni čas in se mu ni niti malo zatikalo pri pa je bila zaradi vzporedne povezave z raču- premikanju bralne glave. Je pa porabil nekoli- nalnikom precej nižja. Ob uporabi hitrejše po- ko več časa za zaganjanje različnih plošč CD, vezave bi bile izmerjene hitrosti nedvomno viš- med katerimi je za paketno zapisano ploščo je, čeprav na nizko oceno kljub ozkemu grlu CD-RW porabil skoraj pol minute. Digitalno povezave gotovo vpliva tudi zelo dolg povprečni branje glasbe je potekalo brez težav, je pa za dostopni čas. Razlog zanj je razkril program zunanje sledi porabil nekoliko več časa kakor GpBench, s katerim smo ugotovili, da se bral- za notranje. Pogon Traveler DVD Premium bi

na glava tako pri naključnih premikih kot pri gotovo prišel zelo prav številnim uporabnikom premikih prek celotne širine plošče tu in tam prenosnih računalnikov, saj so v te modele šele zatakne in takrat potrebuje za premik tudi več pred nedavnim začeli vgrajevati enote DVD, kot 1500 milisekund (sekundo in pol!). Pogon pa še to le v dražje, in ima torej velik del preno- z branjem različnih formatov plošč ni imel te- snih računalnikov le enoto CD-ROM. Ko bi le žav, prav tako ne z digitalnim branjem glasbe. cena bila nekoliko bolj sprejemljiva. Kabli za povezavo z računalnikom niso prilo- Enej Kuščer 80 OKTOBER 2001 ENOTE CD in DVD

Osnovni podatki in meritve pogonov CD-ROM

Hitrost v Windows ME čas zaganjanja plošče (s)

Winbench 98 CD- GpBench32 - GpBench32 - deklarirana paketno zapisani vrsta ROM Winmark povprečna hitrost povprečni CD-ROM večsejni CD-ROM hitrost CD-RW (KB/s) prenosa dostopni čas (ms)

Acer CD-652P ATAPI 52x 1660 25,2x 93,7 8 13 10

Acer CD-656A ATAPI 56x 1700 30,2x 92,4 11 11 9

Afreey CD-2050E ATAPI 50x 1640 19,8x 163,3 7 21 10

Artec CHA-54 ATAPI 54x 1620 22x 111,2 5 8 8

Asus CD-S500R ATAPI 50x 2060 42x 70,2 7 8 10

Freecom Portable ATAPI 48x 827 7,6x 84,6 14 16 CD n

Freecom Traveler ATAPI 24x 727 6,7x 143,4 7 12 13 CD Premium

LG Electronics ATAPI 52x 1780 38,4x 92,1 10 13 10 CRD-8522B

Lite-On IT LTN- ATAPI 56x 1360 22,2x 89,3 8 9 10 526S Mitsumi FX-4830T ATAPI 48x 1450 21,7x 114,9 7 14 10

Samsung SC-152 ATAPI 52x 2000 43,9x 82,2 10 11 6

TEAC CD-540E ATAPI 40x 1770 32,9x 94,6 8 13 11

Opombe: V WinME pogon ni bral preizkusnega večsejnega CD-ja. Pri branju drugega CD-ja s tremi sejami je rabil 18 s. V Win2000 s preizkusnim CD-jem ni imel težav. Pogon ni bral zunanje sledi. Hitrost je zato izmerjena pri predzadnji. Osnovni podatki in meritve pogonov DVD-ROM

Hitrost v Windows ME čas zaganjanja plošče (s)

GpBench32 - Winbench 98 GpBench32 - GpBench32 - GpBench32 - povprečna paketno deklarirana zaklenjen na CD-ROM povprečna povprečni hitrost branja večsejni hitrost branja CD-ROM zapisani hitrost področje Winmark hitrost dostopni čas plošče DVD CD-ROM plošče DVD CD-RW (KB/s) prenosa (X) (ms) (X) (X) Acer DVP-1640A 16x/40x da 1920 35,1 102,3 8,2-11,3 9,3 7 7 6

Creative DVD-1243E 12x/40x da 1710 35,2 99,9 0,7-5,3 4,5 12 14 11

Creative PC-DVD 12x/40x da 1700 32,6 92,1 1,0-11,4 7,2 8 10 9 Encore 12x iNFRA

Freecom Portable 12x/40x da 788 8,3 152,4 0,72-0,73 0,7 12 8 DVD n

Freecom Traveler 6x/24x da 767 7,6 102,1 0,71-0,72 0,8 13 15 29 DVD Premium

Hitachi GD-7500 12x/40x da 1130 33,5 125,3 5,2-7,6 6,4 7 10 8

LG Electronics DRD- 12x/40x da 1830 34,7 95,1 4,3-5,4 4,8 8 11 10 8120B Lite-On LTD-163 16x/48x da 1530 25,0 63,3 2,6-2,7 2,6 11 14 12

NEC DV-5700B 12x/40x da 1810 33,4 79,8 3,7-4,5 4,1 10 13 11

Pioneer DVD-106S 16x/40x da 1800 34,3 96,5 8,0-10,2 9,3 8 8 8

Pioneer DVD-116 16x/40x da 1820 36,4 101,6 7,9-10,2 9,3 8 9 9

Samsung SD-616F 16x/40x ne 1900 35,2 91,9 6,4-8,5 7,6 9 10 12

8x/32x Samsung SM-308 (8x/4x) da 1520 25,5 101,0 6,0-9,1 7,9 9 15 12

Toshiba SD-M1502 16x/48x da 1880 37,8 98,7 1,9-2,1 2,0 10 12 9

4x/24X Toshiba SD-R 1002 da 1340 19,7 110,9 3,2-6,1 4,2 9 14 7 COMBO (4x/4x)

Toshiba SD-R 1102 8x/32x da 1540 27,6 115,9 3,5-6,8 4,5 7 14 4 COMBO (8x/8x)

Opombi: V WinME pogon ni bral preizkusnega večsejnega CD-ja. Pri branju drugega CD-ja s tremi sejami je rabil 17s. V Win2000 s preizkusnim CD-jem ni imel težav. Pogon ni bral zunanje sledi. Hitrost je zato izmerjena pri predzadnji. ENOTE CD in DVD OKTOBER 2001 81

Hitrost v hitrost digitalnega branja Windows glasbe 2000 Winbench 98 CD-ROM SKUPNA prva sled zadnja sled drugo cena prodaja spletna stran telefon Winmark OCENA (KB/s) 7,4x 4,0x 1680 / 7,8 10.900 SIT Medis www.medis.si (01) 563 40 10

7,6x 5,5x 2090 / 7,3 10.900 SIT Medis www.medis.si (01) 563 40 10

8,7x 7,9x 1590 / 7,5 9.830 SIT Iskra Računalniki, www.iskra-com.si, (01) 242 51 70, Izid www.izid.si (04) 581 12 00 8,5x 3,3x 2120 / 8,2 9.300 SIT Acord-92 www.acord-92.si (01) 583 72 60

12x 15,3x n 2500 / 8,0 13.600 SIT Acord-92 www.acord-92.si (01) 583 72 60

prilo`en vzporedni kabel; povezava lahko tudi 6,0x 3,4x n 360 7,1 29.900 SIT Alterna www.alterna-i.si (01) 585 58 00 prek USB, PCMCIA, firewire (kabli niso prilo`eni)

5,3x 4,8x 373 lahko prek USB, PCMCIA, firewire, vzporedni 6,7 43.100 SIT Alterna www.alterna-i.si (01) 585 58 00 (niso prilo`eni)

9,0x 5,4x 1950 / 8,1 11.040 SIT Comtron www.comtron.si (02) 300 35 00

12,3x 8,2x 1850 / 8,0 10.115 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00

11,2x 6,0x 1570 / 7,4 11.186 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00

8,2x 7,4x 2140 / 8,7 10.365 SIT Lancom www.lancom.si (02) 33 00 330 Iskra računalniki, www.iskra-com.si, (01) 242 51 70, 5,2x 9,9x 2050 / 7,5 14.150 SIT, 16.540 SIT Unistar LC, www.unistar.si, (01) 475 55 16, Izid www.izid.si (04) 581 12 00

Hitrost v hitrost digitalnega branja Windows glasbe 2000

Winbench 98 CD-ROM SKUPNA film DVD prva sled zadnja sled drugo cena prodaja spletna stran telefon Winmark OCENA (KB/s)

10 13,2x 11,4x 2460 prilo`en PowerDVD 2.55 7,1 29.500 SIT Medis www.medis.si (01) 563 40 10

8,2 Eventus 14 12,9x 9,1x 1840 / 19.900 SIT Computers www.eventus.si (01) 200 35 00

12 8,6x 8,4x 1850 priloèna odkodirna kartica Encore Dxr3, 7,9 52.000 SIT Eventus www.eventus.si (01) 200 35 00 IR sprejemnik z daljincem, dve DVD igri Computers lahko prek USB, PCMCIA, Firewire, 8 5,8x 6,2x n 375 7,3 43.980 SIT Alterna www.alterna-i.si (01) 585 58 00 vzporedni (kabli niso priloèni) priloèn DVDExpress, PCMCIA kabel; 13 6x 2,2x 347 lahko tudi USB, firewire, vzporedni (kabli 7,5 85.000 SIT Alterna www.alterna-i.si (01) 585 58 00 niso priloèni) 9 4,3x 4,4x 1620 / 7,9 22.134 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00

13 12,7x 7,9x 2000 prilo`en PowerDVD 2.55 8,3 21.900 SIT Comtron www.comtron.si (02) 300 35 00

15 13,4x 13,1x 1880 prilo`en PowerDVD 2.55 8,1 20.468 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00

15 5,5x 11,7x 2230 / 8,4 19.900 SIT Asbis www.asbis.si (01) 5623780

9 15,4x 13,1x 2180 re`a za vstavljanje 8,5 20.777 SIT JAE www.jae.si (01) 589 62 00

10 11,9x 11,1x 2190 / 8,4 19.227 SIT JAE www.jae.si (01) 589 62 00

10 8,2x 3,0x 2280 prilo`en PowerDVD 2.55 8,4 22.253 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00

zapisovalnik CD-RW, prilo`en PowerDVD 8,4 10 8,5x 8,2x 1510 2.55, Easy CD Creator 44.744 SIT PCX Computers www.pcx.si (01) 581 98 00 Iskra Računalniki, www.iskra-com.si, (01) 242 51 70, 8,0 21.560 SIT / 11 8,6x 8,2x 2220 / 21.190 SIT PC h.and, www.pchand.si, (01) 530 08 00, Izid www.izid.si (04) 581 12 00

zapisovalnik CD-RW, prilo`en WinDVD 7,9 Iskra Računalniki; www.iskra-com.si, (01) 242 51 70, 10 8,7x 8,2x 1640 2000, InstantCD, 1x CD-RW, 2x CD-R 55.270 SIT Izid www.izid.si (04) 581 12 00 Iskra Računalniki, www.iskra-com.si, (01) 242 51 70, 7 11x 10,6x 1870 zapisovalnik CD-RW, prilo`en WinDVD 7,9 57.970 SIT / 2000, InstantCD, 2x CD-RW, 2x CD-R 58.500 SIT PC h.and, www.pchand.si, (01) 530 08 00, Izid www.izid.si (04) 581 12 00 S polno širino v svetovni splet

Internet je z večino med nami Sloveniji so bili prvi kabelski mode- slovenski internetni promet, tujino pa se mast- že kar nekaj let in nekako smo mi, ki so omogočali t. i. širokopa- no plačuje posebej (všteto je 100 MB »tujega« V sovne (broadband) povezave, na- prometa, vsak nadaljnji megabajt pa stane 19 se navadili, da se doma tu in meščeni že leta 1996 (o tem smo v Monitorju tolarjev). Toda, kot rečeno, ponudnikov je ve- tam povežemo vanj, si prebe- že pisali), bolj množično so zaživeli lani, letos liko in vsak uporablja svoje zvijače. Še to – ka- remo elektronsko pošto, pa si lahko poleg njih omislimo tudi povezavo belski modem ima ponavadi koaksialni pri- morda pobrskamo za kakšni- ADSL. Resda še vedno le ponekod v Sloveniji ključek za kabel in omrežni priključek, s kate- (in celo le ponekod v Ljubljani), toda Telekom rim ga povežemo v krajevno omrežje. In pona- mi informacijami in se spet obljublja, da bo kmalu bolje. vadi ga moramo kupiti, to pa nas bo olajšalo odklopimo. Tudi kar številna Kot rečeno, je domači računalnik, stalno še za okoli 60 tisoč tolarjev. podjetja so že priključena v povezan v internet, posebna izkušnja, vendar poleg novih možnosti prinaša tudi nove težave internet, in to velikokrat in predvsem odgovornost. V nadaljevanju si stalno, z najeto povezavo, ali bomo ogledali nekaj zamisli, zvijač in rešitev, pa prek usmerjevalnika ISDN, temelječih na začetnih izkušnjah s povezavo ki povezavo vzpostavi na ADSL, ki so večinoma uporabne tudi pri kabelski povezavi. zahtevo, vendar skoraj v hipu. Takega nepretrganega dosto- O kablu in ADSL pa do interneta si doma ne Kabelske modeme danes ponuja večina po- moremo privoščiti, ker bi bilo Taka je povprečna hitrost pri prenašanju datotek nudnikov dostopa do interneta v Sloveniji, po modemu ADSL ali kabelskem modemu. to enostavno predrago, zato že vendar še bolj ali manj v omejeni količini oz. le nekaj časa nevoščljivo prebira- v določenih krajih. Naša kabelska omrežja so O ADSL kot storitvi, ki jo ponuja Telekom, mo, kako si lahko Američani, namreč večinoma starejšega datuma. Izvirajo trži pa jo za zdaj le SiOL (visoke cene potrebne kadarkoli želijo, omislijo hiter še iz časov, ko ni bilo potrebe po dvosmerni opreme drugi ponudniki pač finančno ne mo- kabelski povezavi. Cene in hitrosti so zelo raz- rejo upravičiti), smo že pisali, zato tokrat le kabelski modem ali modem lične; v Ljubljani zdaj edini ponudnik, Tele- na kratko. Če bi se izrazili nekoliko laično, bi ADSL in se za malo denarja mach, ponuja neomejen priklop s hitrostjo rekli, da je ADSL zelo hitra modemska pove- popolnoma povežejo v inter- 512 Kb/s v smeri proti uporabniku in do 128 zava, ki pa za svoje delovanje potrebuje po- net. Kajti to, da si tudi doma v Mb/s v smeri od uporabnika (512/128 Kb/s) sebne koncentratorje (t. i. DSLAM) na strani po 7300 tolarjev na mesec, pri čemer dobi vsak Telekoma. Na dovolj kratkih telefonskih pari- internet povezan 24 ur na dan uporabnik svojo številko IP, s pogodbo pa se cah omogoča hitrosti do 8/1 Mb/s, vendar so vseh sedem dni v tednu, je obveže, da v omrežje ne bo postavil strežnika. te zaradi trenutnega stanja infrastrukture in- čisto posebna izkušnja, ob Po besedah odgovornih stavijo na zaupanje, ternetnega ponudnika SiOL omejene na 512/ kateri dojemanje interneta šele ob res zelo povečanem prometu bi posa- 128 Kb/s. Pri Siolu tak paket dobimo za meznega uporabnika posebej preverili. Odlo- 30.000 tolarjev priključnine in 8000 tolarjev dobi popolnoma nove razsež- čimo pa se lahko tudi za nižjo mesečno naroč- naročnine na mesec, pri tem pa se promet ne nosti. nino (3700 tolarjev), pri kateri je zastonj le plačuje posebej. Skrivnost nizke cene (v pri- 84 OKTOBER 2001 84 OKTOBER 2001 INTERNET

merjavi z najetimi vodi) je v di- namični številki IP, ki načeloma onemogoča postavitev spletnega, poštnega in še kakšnega strežni- ka, ki ga potrebujejo podjetja. Na voljo pa bo tudi paket za podjetja; ta se razlikuje le po tem, da ponuja nespremenljivo številko IP, stal pa bo 49.000 tolarjev na mesec. Opozoriti velja, da je pogoj za sklenitev naročnine ADSL obstoje- či priključek ISDN, s čimer Tele- kom še dodatno pospešuje prodajo paketov ISDN. Dobro obveščeni vedo povedati, da je taka vezana prodaja v Evropski uniji prepove- dana, saj zanjo ni nobenega teh- ničnega vzroka (po svetu so pogo- ste tudi rešitve ADSL po navadni telefonski povezavi). Za končnega uporabnika pa to pomeni, da bo na mesec plačeval 8000 tolarjev za internet in vsaj še približno 3000 to- Siemensov modem ADSL larjev, kolikor znaša naročnina za ISDN. Siemensov modem ADSL, ki ga dobi naroč- nos bomo morali sprožiti ročno. To pa bi le nik, ima vhod za telefonsko žico, izhod za et- težko lahko šteli za prijaznost s Siolove strani. hernetno krajevno omrežje in izhod ATM, ki In ko smo že pri prijaznosti oz. kakovosti pa ga velika večina uporabnikov ne potrebuje. storitev – spodaj podpisani sem v prvih 14 dne- Monter na zid pritrdi še t. i. frekvenčni razde- vih kar dvakrat doživel internetni mrk. Verjet- lilnik signala, ki omogoča, da po isti žici hkra- no gre res le za nesrečno naključje, pa vendar. ti potujeta komunikacija ADSL in ISDN. Kriva je bila napaka v Telekomovi centrali, od Pri Siolu navajajo, da je za uspešno pove- prijave te napake do vzpostavitve zveze pa je zavo potrebna ena od različic Windows in obakrat preteklo več kot 18 ur ... Mimogrede, omrežna kartica, vendar to pomeni le, da Si- za odpravo napake v centrali oz. modemu je OL za tako sestavo ponuja ustrezno tehnično treba poklicati običajno številko 116, četudi pomoč. Sicer pa ni prav nobenega razloga, da vam kak Telekomov ali Siolov uslužbenec dru- ne bi mogli uporabiti sistema Linux, Macin- gače (beri: napačno) svetuje (pri prijavi na- tosh ali morda celo OS/2. Potrebovali bomo le pak nekateri celo ne ločujejo med modemom gonilnike PPPoE oz. PPP over ethernet, ki upo- ADSL in ISDN) ... rabnika dejansko prijavijo na SiOL in so za Windows (98, ME, 2000) že priloženi. Tudi v Drugi svet skorajšnjem Windows XP priloženi program ne deluje, vendar ima ta operacijski sistem us- Tisti, ki imajo v podjetju dovolj široko na- trezno podporo PPPoE že vgrajeno (enako jeto povezavo, bodo vedeli, o čem govorim, ko podporo ima tudi Applov OS X) pravim, da je hitrost 512 Kb/s dandanes res Dinamična številka IP, ki jo dobimo pri pri- (še vedno) zelo veliko. Je kar desetkrat toliko, klopu na Siolov ADSL, bi ne imela smisla, če bi kot zmorejo najhitrejši analogni modemi (ti jo lahko obdržali za stalno, 24 ur na dan. Zato praktično nikoli ne dosežejo nominalne hitro- SiOL uporabnika po pol ure nedejavnosti od- sti 56 Kb/s), osemkrat hitreje od ISDN in štiri- klopi, pri vnovičnem priklopu (ki ga priloženi krat hitreje od dvokanalnega ISDN, vendar program lahko opravi samodejno) pa dobimo tega, vsaj doma, zaradi višje cene le redko kdo drugo številko IP. Bolj sporen je naslednji pri- uporablja. Deskanje tudi po zahtevnih straneh stop: po 12 urah SiOL uporabnika odklopi, ne je skorajda trenutno, velika hitrost pa se še poglede na to, ali tisti hip povezavo uporablja ali sebej pozna pri prenašanju datotek. Prenos ne! To pomeni, da se nam lahko sredi prenaša- povprečne 3,5 MB dolge datoteke MP3 traja nja dolge datoteke zgodi, da prenos obvisi. Če le minutko, hitrost pa je več kot dovolj velika, nimamo dovolj pametnega odjemalca za pre- da lahko iskano datoteko MP3 poslušamo kar našanje (taki so, recimo, standardni odjemal- v živo, po internetu. Če nam ni všeč, prenos ci FTP), tudi takojšnji samodejni priklop ne bo pač prekinemo. Še več: zdaj se lahko lotimo ti- pomagal in prenosa nadaljeval. Vnovični pre- stega, kar so do nedavna počeli samo privile- INTERNET OKTOBER 2001 85 OKTOBER 2001 85

giranci na fakultetah s širokimi pipami v svet mo PCAnywhere (ali to prepustimo Remote – prenašanja filmskih datotek DivX. Povpre- Desktop Connection, ki bo del Windows XP) čen film (piratski, da se razumemo) je dolg in namizje domačega računalnika je pred nami, okoli 700 MB, saj je stisnjen ravno toliko, da tudi če smo na čisto drugem koncu sveta. ga je mogoče še zapisati na CD. Pri idealni po- Zavedati pa se je treba, da je efektivna hi- vezavi (te pa so pri piratskih poslih le redke) trost takih dvosmernih komunikacij »le« 128 traja prenos takega filma le nekaj več kakor Kb/s, saj je treba upoštevati najnižji skupni tri ure, če prenašamo kak daljši (ali boljši) imenovalec odhodne in prihodne hitrosti. Po film, pa se lahko zavleče tudi dvakrat dlje. drugi strani pa lahko ob tunelski povezavi ra- Toda pri povezavi, ki se ne obračunava po čunamo na stiskanje, kar pomeni, da je lahko pri prometu, so tudi večurni prenosi enostavni. Če prenašanju besedila hitrost tudi dvakrat večja. nas moti, da nam tak prenos čez dan obreme- Vsekakor pa je pri takem početju najpo- njuje omrežje, ga pač sprožimo ponoči. membnejša varnost! V trenutku, ko je raču- Če že imamo 24-urno povezavo s svetom, nalnik v internetu 24 ur na dan, je samo še se spodobi, da imamo tudi računalnik ves čas vprašanje časa, kdaj ga bodo opazili tisti, ki vklopljen. Tako prejmemo elektronsko pošto jim je vdiranje v tuje računalnike v zabavo. Te- res skorajda tisti hip, ko je bila odposlana. V žava je še toliko večja, ker imajo vse različice takem računalniku imamo lahko domači Oken v osnovi zelo slabo varnostno zaščito in spletni strežnik, kar je bistveno bolj enostav- čisto vsakomur na tem svetu dovolijo, da se no, kakor svoje sprehodi po njih. spletne strani poso- Vse v zvezi z var- dabljati v ameriš- nostjo je torej kem strežniku, ki prepuščeno upo- ponuja brezplačno rabniku in njego- gostovanje. Postavi- vemu znanju. K mo si lahko celo svoj sreči je razmah poštni strežnik, iz širokopasovnih katerega potem vle- domačih pove- čejo pošto drugi zav v ZDA že uporabniki v krajev- pred časom na- nem omrežju. Na- plavil množico Filmi, ki si jih izmenjujejo uporabniki KaZaa ali Gnutelle, vsezadnje smo s stal- so vsi po vrsti piratski in dokaj slabe kakovosti, vendar osebnih požarnih no povezavo lahko so med njimi tudi najnovejše stvaritve, ki jih prav zdaj zidov, ki so danes t. i. dobri člani raz- vrtijo v ameriških kinodvoranah. večinoma že brez ličnih omrežij vsak z vrzeli v varnost- vsakim (Gnutella, KaZaa, eDonkey2000). Če nem sistemu in primerni za domačo rabo. Kar smo si čez dan od drugih uporabnikov iz takih nekaj jih je celo brezplačnih in jih lahko zato omrežij prenesli glasbo in filme, lahko čez noč samo priporočimo. Sicer pa je smisel osebnega pustimo, da se drugi uporabniki »pasejo« po požarnega zidu v tem, da zunanjim hekerjem našem arhivu. onemogoči dostop do računalnika in hkrati Ob dovolj hitri stalni povezavi si lahko prepreči, da bi nepooblaščeni programi v ra- omislimo tudi stalno povezavo s službenim čunalniku karkoli sporočali v svet. K slednje- krajevnim omrežjem. Vzpostavitev t. i. tunel- mu sodijo razni reklamni programi, še posebej ske povezave je danes trivialna tako v oken- pa trojanski konji, ki takoj po uspeli namesti- skih kot linuxovskih sistemih, prednosti take tvi (ko smo pognali kužno pripeto datoteko v povezave pa so velike. Če je podjetje stalno po- elektronski pošti) sporočajo svojo navzočnost in vezano v internet, tako kakor zdaj mi, lahko s tem računalnik na široko odprejo za napad. po tunelu kadarkoli pobrskamo za datoteko, ki smo jo pozabili v službi, odpremo poslovno Izkušnje aplikacijo, ki jo sicer uporabljamo na delu, in, ne nazadnje, beremo elektronsko pošto in Iz zgoraj zapisanega sledi, da je za dobro službeni intranet natanko tako, kakor če bi izkoriščeno in varno uporabo širokopasovne sedeli za svojo pisalno mizo v podjetju. povezave potrebnega kar nekaj izkušenj, dela In, seveda, nasprotno – iz službe lahko po in izobraževanja. Predvsem o osnovah omrež- isti poti uporabljamo datoteke doma. Ponud- nih povezav in o internetskem protokolu TCP/ bo, ki smo jo doma sestavljali pozno v noč, IP, pomembno pa je tudi relativno dobro poz- smo pozabili v domačem računalniku. Hopla, navanje trenutnega stanja tržišča raznih si- z raziskovalcem pobrskamo po domačem di- stemskih programov. Kaj več o konkretnih sku in datoteka je že tu. nasvetih na to temo boste lahko občasno brali Za povrh lahko zdaj svoj računalnik popol- v rubriki Triki. noma upravljamo na daljavo. Doma namesti- Matjaž Klančar OKTOBER 2001 87 Nenehni preizkus

ačunalništvo je kljub manjši recesiji, ki smo ji priča letos, še vedno eno najhitreje razvijajočih se tehnoloških področij. Število izdelkov in po- R nudnikov je še naprej zelo veliko in novi izdelki nastajajo praktično vsak dan. To velja tudi za namizne računalnike in prenosnike, pri katerih se generacije menjajo zelo pogosto, včasih celo hitreje, kot bi si želeli. To je eden od poglavitnih razlogov za to, da smo se v uredništvu Monitorja odločili narediti korak naprej pri preizkušanju izdelkov. S to številko uvajamo »nenehni preizkus«, mesečno predstavitev in pregled stanja za določeni del računalniške opreme. Sproti bomo preizkušali nove izdelke in jih primerjali z že preizkušenimi. Tako bralcem ne bo več treba čakati na novo objavo preizkusov, ki smo jih doslej opravljali le občasno, včasih celo le enkrat na leto ali še redkeje. Odslej bodo vselej na voljo sveži rezultati, tako v tiskani izdaji kakor tudi v spletu. S to številko začenjamo na novo preizkušati prenosnike, sledili pa bodo tudi drugi izdelki, kot so laserski in brizgalni tiskalniki. Poleg opi- sa novih modelov objavljamo še lestvico najboljših modelov ta hip po posameznih razredih, ob tem pa še krajši komen- tar trenutnega stanja na trgu. Menimo, da je taka predstavitev izdelkov nazornejša in bo bralcem v večjo pomoč pri odlo- čanju o nakupu. 88 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV Napredek brez premora

a nami je poletje, ki ga bodo po- poročilih lahko pričakujemo nekoliko nudniki računalniških izdelkov sku- manjšo hitrost delovanja (primerljivo s Z šali kar najhitreje pozabiti. Toda Celeroni in Duroni), vendar zato nad- kdor misli, da je zaradi težav s prodajo zastal povprečno varčnost z energijo. razvoj, se krepko moti. Pravijo, da se klin s kli- Ko smo že pri porabi energije, velja nom izbija, in prav to je najbrž razlog, da smo poudariti še eno novost. V novih prenosni- v minulih tednih videli morda celo več novih kih namreč skoraj ne najdemo več proce- izdelkov, kakor smo bili vajeni. sorjev za namizno rabo. Pred časom so števil- To še posebej velja za prenosne računalni- ni tajvanski ponudniki z uporabo teh proce- ke, saj so se tu modeli v primerjavi z našim še sorjev dosegali visoke takte, a na rovaš segre- ne tako oddaljenim (Monitor, april 2001) ve- vanja, hrupa in trajanja delovanja. Dobro pa likim preizkusom prenosnikov skoraj v celoti je pred nakupom vsaj zvedeti, ali gre za »pre- spremenili ali pa temeljito prenovili. Poglavit- nosni« ali »navadni« procesor. ni razlog je dvoboj podjetij Intel in AMD, ki se z namiznih računalnikov seli na prenosnike. Večje in cenejše Če je pred nekaj manj kot pol leta kraljeval Pentium III s taktom 850 MHz, je danes zgor- Tudi pri zaslonih smo čez poletje opazili jo podpirajo brez dodatkov. Modem je tako nja meja 1,13 GHz. Tudi Celeroni so hitrejši, zanimiv pojav. Tisti z aktivno matriko veliko- rekoč nuja, izredno pa preseneča, da kar nekaj predvsem pa se je dvignila spodnja meja frek- sti 13,3 palca zelo hitro izginjajo, saj so zaradi prenosnikov nima infrardečih vmesnikov. Pa venc, s katerimi delujejo procesorji. Danes je ponudbe 14,1-palčni celo nekaj cenejši. Manjše prav zdaj, ko ti zaradi brezžičnih telefonov že težko najti model s procesorjem, »počasnej- bomo v prihodnje našli le pri prenosnikih, saj postajajo zelo uporabni (dolga leta so bili pre- šim« od 600 MHz. želijo izdelovalci tam ohraniti manjše mere, ne cej manj). USB je navzoč povsod, za zahtevne Ponudba družbe AMD nam zaenkrat žal še bodo pa več dejavnik, ki bi vplival na ceno. pa je zanimiv firewire. Zanimivo, da ga imajo ni pobliže znana. Čeprav je AMD izvedbe proce- Korenita pocenitev pomnilnikov RAM v pogosteje tajvanski izdelki kakor japonski in sorjev Duron in Athlon za prenosne računalni- zadnjih mesecih se je k sreči dotaknila tudi ameriški. Brezžični ethernet, še posebej pa ke predstavil že spomladi, doslej do našega la- prenosnikov, le da znižanje pri njih morda ni bluetooth, sta še redkost, večinoma v obliki boratorija ni prišel še noben prenosnik s tako bilo tolikšno, pa vendar je glede na cene v za- modulov za doplačilo. zasnovo. To nas čudi, še posebej, ker je AMD s četku leta občutno. To vsekakor pomeni, da Še beseda, dve o cenah. Cene prenosnikov svojo predhodno družino (K6-2/K6-III) vzpo- pri nakupu ne razmišljamo o velikosti, manjši so po dolgih mesecih (skoraj nekako od uved- stavil kar dobre odnose s številnimi tajvanski- od 128 MB, za lagodno delo, zlasti v okolju be DDV leta 1999), ko so se držale dokaj viso- mi ponudniki, ti pa so znani po tem, da izdelke Windows 2000, pa je morda že smiselno razko, zdaj začele padati, in to v vseh razredih hitro spravijo na trg. Prve novice, ki prihajajo od mišljati o 256 ali celo 512 MB. Kajti cene lah- teh naprav. Delno zaradi cenejših sestavnih tam, kjer so prenosne Athlone 4 že lahko ko tudi spet poskočijo navzgor. V prihodnje bo delov, delno zaradi slabe prodaje na velikih tr- preizkusili (HP ponuja model Pavilion n5470, treba paziti tudi na vrste pomnilnikov, saj na- gih, zaradi česar so jih izdelovalci začeli klesti- Compaq pa Presario 1215), so kar vzpodbudne, stajajo prvi sistemi, ki delujejo s sistemskim ti. Pričakujemo lahko, da se bodo še naprej ni- saj AMD uspešno dosega hitrosti Pentiuma III z vodilom 133 MHz, za kar navadni pomnilniki žale. enakim taktom. Kot kaže, pa ima celo nekaj za prenosnike ne bodo ustrezali. Zanimiv je tudi pojav, ki ga že vrsto let ni- prednosti pri porabi energije – Athlon lahko Namesto enot CD-ROM tudi v najcenejših smo opazili. Kot kaže, so cene računalnikov v hitrost procesorja glede na porabo optimalizi- sistemih vse pogosteje najdemo enote DVD- trgovinah onkraj naše zahodne in severne ra na kar 26 različnih stopnjah, Pentium III za ROM. Vprašanje pa je, ali jih resnično potre- meje ponekod spet ugodnejše kakor v Sloveni- prenosnike pa samo na dveh. Novejši Pentium bujemo (razen za gledanje filmov). Bolj kori- ji. Po tem (predvsem pa po kakovosti ponuje- III Processor-M, kot je oznaka najnovejših In- sten je prihod zapisovalnikov CD-RW, ki so nih artiklov) so nas v minulih tednih spraševali telovih procesorjev za prenosne računalnike, zelo koristen dodatek k prenosnikom. Tako za številni bralci, pa tudi sami smo opazili nekaj to napako nekoliko popravlja. izdelavo varnostnih kopij kot tudi za hitro zanimivih ponudb. Vendar je vprašanje, ali se Precejšnja neznanka je še naprej Transme- prenašanje (z »veliko« disketo) podatkov med je pametno odločiti za nakup v tujini. Poleg ta s procesorji Crusoe. Tudi ti procesorji še niso računalniki. Tisti, ki so še v dvomih, imajo pri tega, da so cenovno ugodni predvsem izdelki zašli v naš laboratorij, predvsem zato, ker so nekaterih modelih na voljo že prve kombinaci- manj znanih izdelovalcev, so pri prenosnikih bili ponudniki ob začetku prodaje previdni. je – enoto CD-RW, ki prebira tudi plošče DVD. vselej pereč problem garancije in podpore. Ni Prenosniki, zasnovani na tej osnovi, so večino- Omrežna kartica je vse pogosteje del os- najprijetneje, če je treba za popravilo v tujino, ma naprodaj predvsem na Japonskem, redkeje novne opreme, saj očitno ne pomeni več po- potem pa po možnosti tam še ugotovimo, da v ZDA, drugam pa prihajajo šele zdaj. Po prvih sebnega stroška, nekateri sistemski nabori pa konkretnega modela ne podpirajo več. 90 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV

Najboljših 20 nosnikov, le da ima vgrajeno enoto DVD-ROM. trditi, da je ugodna. Na drugem mestu mu te- Je zelo hiter in razkošno opremljen, še višjo uvr- sno sledi lažji ThinkPad T21, ki premore sko- Glede na to, da je od našega velikega preiz- stitev pa mu je preprečila nekoliko slabša dol- raj vse, kar ima A21 (razen zaslona) v občut- kusa prenosnikov minilo že kar nekaj mesecev, žina delovanja. Na tretje mesto je zdrknil do no lažji in elegantnejši izvedbi. Ob vseh pri- se je lestvica najboljših izdelkov nekoliko spre- nedavna prvouvrščeni Dell Latitude CPt, ki je boljških, ki jih ponujata modela IBM, je menila. No, zanimivo pa je tudi to, da na treh še naprej eden od zgledov poslovnega računal- vprašanje, kdo ju lahko preseže. Morda na- od štirih prvih mest na lestvici ni sprememb. nika srednjega razreda. Enako bi lahko rekli slednika, A22 in T23, ki pravkar prihajata na Med lahkimi prenosniki ima še naprej najvišjo tudi za Toshibo Satellite 4300, na petem mestu trg? Na tretjem mestu je najzmogljivejši Dell, oceno prenosnik IBM ThinkPad X20, ki se pa najdemo HP Omnibook XE, ki za svojo ceno model Latitude C800, ki je po lastnostih me- lahko pohvali z odlično kombinacijo zmoglji- ponuja resnično dosti. Računalnik je zagotovo šanica obeh modelov IBM, je pa nekoliko vosti, trajanja delovanja, opreme in kakovosti največji in najtežji v tem razredu, toda za ta dražji. Za precej manj denarja je mogoče do- izdelave. Zasledovalca sta pa nova, in sicer HP denar ponuja zaslon z diagonalo 15,1 palca. biti Dell Latitude CPx, ki prav tako ni od muh, Omnibook 500, ki je eno izmed prijetnejših Zanimivo, da v najprestižnejšem razredu na petem mestu pa je Acer TravelMate presenečenj tega izdelovalca v zadnjih letih. računalnikov od aprila nismo opazili nobenih 739TLV, še vedno najhitrejši med vsemi, Po zasnovi je zelo podoben ThinkPadu X20, je sprememb. Na čelu ostaja model IBM Think- opremljen z vsem, kar si lahko zamislite – celo pa zato bolj sveže oblikovan in večpredstavno Pad A21, ki ima pestro opremo, zlasti pa vr- čitalnikom prstnih odtisov – in rekorder po morda še bolje podkovan. Dell je z modelom hunski zaslon z ločljivostjo 1600 × 1200 pik. trajanju delovanja, vendar je treba zanj odšte- Latitude L400 popravil nedorečenosti pred- Glede na ponujeno je cena zagotovo primer- ti zajetnih 1,3 milijona tolarjev. hodnika, Latitude LS, poleg razkošne opreme na, če za skoraj milijon tolarjev že ne moremo Vladimir Djurdjič in hitrega delovanja pa preseneča predvsem nizka cena. Sledita še Sony VAIO PCG-SR1K, ki ima kljub nekoliko skromnejši zasnovi še vedno dovolj odlik, na primer najnižjo težo Lahki poslovnež (naprodaj pa je že njegov naslednik, PCG- SR21K, ki ga bomo predstavili naslednjič), ter Acerjev prenosnik TravelMate 610 sodi v Acer TravelMate TM351TEV, ki je zelo razko- srednji poslovni razred, ponuja pa visoko zmoglji- šno opremljen, med drugim ima največji za- vost v precej manjšem ohišju, kot smo vajeni pri slon v svoji kategoriji. večini tekmecev. Je pravzaprav nekakšen nasled- V razredu cenejših prenosnikov najdemo le nik modela TravelMate TM351TEV, saj ju druži pre- eno novost, in sicer na četrtem mestu. To je cej skupnih točk in rešitev, toda tokrat so inženirji Compaq Presario 1200, ki je na papirju celo uspeli enoto DVD-ROM vgraditi v samo ohišje ra- zmogljivejši od drugih tekmecev, vendar ne čunalnika (prej na voljo le kot zunanja enota). tudi hitrejši. Zato pa izstopa po opremljenosti Zaobljeni robovi ohišja in srebrn pokrov nare- in trajanju delovanja. Na prvem mestu je še dijo prenosnik všečen, vendar v celoti še zme- naprej Toshiba Satellite 1700-200, ki se rom daje posloven videz. Ohišje je resda nekoli- po zaslugi zaslona s pasivno matriko (ki sodi ko večje v vse smeri od modela TM351TEV, med najboljše te vrste) lahko še naprej pohvali celota pa tudi za 600 gramov težja, a je to z zelo nizko ceno. Kdor kljub temu želi zaslon vendarle zelo dober dosežek. Večje mere so hkrati z aktivno matriko, bo na drugem mestu našel omogočile vgradnjo večjega zaslona. Ta je 14,1- zelo podoben model, Toshiba Satellite 1700- palčen, dobro osvetljen, s kontrastno sliko in živimi 300, ki ima za povrh tudi enoto DVD-ROM. barvami, poleg tega je tudi dobro vpet na vseh Na tretjem je IBM ThinkPad i 1200, ki ima res straneh in niti najmanj občutljiv za tresljaje. razmeroma slab zaslon in nekoliko zastarelo Podobnost z modelom TEV351 se kaže pred- zasnovo, vendar zato zelo nizko ceno, ob tem vsem v tipkovnici, ki ima tipke prav tako razpore- pa se lahko pohvali s kakovostjo, ki je značil- jene v blagem loku, kar je zelo dobra zamisel. Tip- na za vse računalnike IBM ThinkPad. Na petem kovnica je sicer solidna, vendar se tipke ob straneh mestu je nato PCX 5100-12, ki uspeva pred- (zanimivo pa ne na sredini) vseeno nekoliko pre- vsem zaradi majhnih mer in pestre opreme. več upogibajo in škripajo. Dokaj moteča je tudi Kar nekaj novosti najdemo v srednjem raz- razporeditev tipk Domov (Home) in Konec (End), Vgrajena enota za pametne kartice nudi varno redu poslovnih računalnikov, kjer je prišlo do za- ki sta dosegljivi samo s funkcijsko tipko Fn. Poleg prijavo v sistem ter podporo za varno elektronsko menjave na vrhu. Compaq Presario 1700 standardnih tipk je na vrhu še šest nastavljivih, nakupovanje prek interneta. je računalnik, ki prepriča z vseh zornih kotov, tako po hitrosti, trajanju delovanja, opremi, Merila ocenjevanja ceni kakor po merah. Skupaj z drugouvršče- Prenosniki so v tabelo razvrščeni po skupni oceni, ki jo podeljuje uredništvo. Skupna ocena odseva nim Acerjem določa nove smernice v tem raz- posamezne ocene za hitrost, trajanje delovanja, kakovost tipkovnice in krmilne enote, kakovost zaslo- redu, v katerem izdelovalci vse pogosteje pona, velikost in težo, zgradbo in opremo, dodatke (tako vgrajene kot tiste, ki so na voljo za doplačilo), ga- nujajo tanjše in lažje modele (oba tehtata od rancijo in, seveda, ceno. Tiste ocene, ki ne izhajajo iz neposrednih meritev, so podane na podlagi ogle- 2,3 do 2,4 kg, povprečje v tem razredu pa je da in preizkusa izdelka, ki ga nadzoruje komisija, sestavljena iz članov uredništva. Posamezne ocene okrog 3 kg). Na drugem mestu najdemo Acer so opremljene z utežmi (različne glede na kategorijo računalnikov), skupno pa s tem dajejo končno TravelMate 610, ki je bližnji sorodnik modela oceno izdelkov. TravelMate TM351TEV iz skupine lahkih pre- 92 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV

Največja posebnost je vgrajena izmenljiva enota DVD-ROM, ki je tu kljub skromni teži in višini ra- čunalnika. Seveda jo lahko nadomestimo z disket- Miniaturnež za nikom ali drugimi dodatki. Iz modela TM351TEV je znan tudi vgrajeni čitalnik pametnih kartic. Prav poslovneže pride predvsem za varno prijavo v omrežja ali za ompaq je imel v zadnjih letih kar ne- identifikacijo pri elektronskem bančništvu. kaj težav z ugledom nekaterih svojih Infrardeči vmesnik je na prednji strani računalnika. Po hitrostnem indeksu je TravelMate 610TXV C prenosnikov. Da ne bo pomote, z njimi vsekakor lepo presenetil, saj se z vrednostjo 28,8 ni bilo nič narobe, le nekoliko anonimni so bili vi- med katerimi je ena posebej določena za vklop v merilnem programu Winstone 2001 uvršča med deti, pa tudi cenovno (vsaj pri nas) so bili tekme- brezžične povezave prek vmesnika za brezžični et- hitrejše računalnike. Zato pa glede na Acerjeve ci bolj agresivni. Toda Compaq namerava z novo hernet ali bluetooth (vmesnik je na voljo za dopla- standarde nekoliko razočara trajanje delovanja, saj družino prenosnikov Evo vse to spremeniti. Med čilo). Za premikanje po dokumentih je na voljo kla- znaša komaj dve uri. Skupna ocena je vseeno zelo drugim tudi z ultra lahkim modelom N400c, ki je posebnež, kakršnih pri tem izdelovalcu v zad- sična sledilna ploščica s solidno občutljivostjo in dobra, saj je prenosnik hiter in dobro opremljen, in njem času sploh nismo bili vajeni. dodanima gumboma za premikanje po odprti strani. vendar manjši in lažji od tekmecev. Evo N400c je po merah in teži povsem ena- Kar zadeva zmogljivost, TM610TXV prekaša kovreden svojim tekmecem, kot so IBM Think- večino tekmecev v svojem razredu, saj ga poga- ACER TRAVELMATE TM610TXV Pad X20, HP Omnibook 500 in Sony VAIO PCG- nja procesor Pentium III s taktom 800 MHz, pom- Mere: 30,8 × 24,7 × 2,4 cm, teža 2,4 kg. SR1K. Čeprav so že vsi našteti zelo razkošno nilnik obsega kar 256 MB, disk pa 20 GB. Spre- Značilnosti: Pentium III 800 MHz, 256 MB RAM, 20 GB opremljeni, so pri Compaqu vendarle dodali še membe pa so tudi pri matični plošči. Predhodnik disk, DVD-ROM 8x. nekaj več. Med drugim kljub meram niso žrtvovali TravelMate 351TEV je uporabljal ALijeve procesor- Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. skoraj nobenega vmesnika (niti vzporednega niti ske nabore z vgrajeno grafično kartico, model zaporednega), Evo N400c pa se lahko pohvali Trajanje delovanja: 2 h. 610TXV pa temelji na Intelovem procesorskem tudi s posebnim modularnim mestom MultiPort Hitrost: 28,8. naboru 815EM (prav tako z vgrajeno grafiko). To (nameščenim kar v zaslon računalnika), kamor Skupna ocena: 7,8. lahko vstavimo brezžični omrežni vmesnik (IEEE načeloma upočasni delovanje računalnika, pred- 802.11b ali bluetooth). Zaradi razkošne opremlje- vsem pri grafično zahtevnih obdelavah, vendar pri Cena: 610.160 tolarjev. Prodaja: TrendNet, www.trendenet.si, (03) 586 30 33. nosti je delno okrnjeno trajanje delovanja, saj je v tem prenosniku tega ne opazimo. prenosniku prostora le za skromen akumulator Za: Mere, opremljenost, hitrost, kakovost izdelave. Prenosnik je razkošno opremljen z vmesniki in (manj kot 2 Ah), to pa zadostuje le za nekaj več dodatki, saj ima že v osnovi omrežno kartico, mo- Proti: Trajanje delovanja, upogibanje tipkovnice. kot dve uri dela. Toda osnovnemu akumulatorju dem, dva priključka USB, a le eno razširitveno re- Igor Harb lahko dodamo še drugega, v prenosno priklopno žo za kartice PC Card II, vendar to glede na druge postajo pa nato še dva, tako da so skupno kar dele ne bi smelo povzročati težav. Infrardeči vmesnik štirje. Tega ni doslej storil še nihče, prenosnik pa je na prednji strani, kar sicer omogoča lažje hkrat- Evolucija brez pretresov najbrž tako opremljen zlahka deluje več kot 10 no delo z ročnim računalnikom ali telefonom, a ni ur. Seveda se to pozna na teži. najprimerneje za povezovanje dveh prenosnikov. Čeprav izdelovalci prenosnih računalnikov v zad- Čeprav so prenosniki Evo zasnovani povsem na novo, po nekaterih lastnostih v marsičem Ob vseh razširitvenih mestih sicer manjkajo zapo- njem času tekmujejo med seboj predvsem v tem, spominjajo na dosedanje modele, na primer po redna in vzporedna vrata, ta pa nadomešča USB. kdo bo izdelal čim lažji ali čim bolj zmogljiv izdelek,

lahki prenosniki

uvrstitev ime računalnika preiz- skupna ocena cena poslovni indeks Winstone 2001 trajanje kušeno (z DDV) delovanja

IBM ThinkPad april 2001 8,75 8,75 813.000 SIT 22,9 22,9 3:32 1. X20

HP Omnibook julij 2001 8,21 8,21 943.850 SIT 22,6 22,6 2:48 2. 500

Dell Latitude 8,18 8,18 618.413 SIT 23 23 2:11 3. L400 NOVO

Sony VAIO PCG- april 2001 8,13 8,13 665.281 SIT 21,5 21,5 3:05 4. SR1K

Acer TravelMate april 2001 8,09 8,09 692.412 SIT 21,3 21,3 2:45 5. TM351TEV NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV OKTOBER 2001 93

primanjkuje prostora. Zato COMPAQ EVO N400C pa so pod zaslonom štiri Mere: 26,6 × 24,2 × 2,2 cm, teža 1,6 kg. velike tipke za posebne funkcije, ki bi jih najbrž Značilnosti: Pentium III 700 MHz, 128 MB RAM, 20 GB disk, CD-RW 24x v priklopni postaji. zlahka pogrešali. Premajh- ne so tudi tipke krmilne Zaslon: 12,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. palice, ki so sicer tri (tret- Trajanje delovanja: 2 h 12 min. ja igra vlogo drsnika pri Hitrost: 24,1. premikanju vsebine zaslo- Skupna ocena: 7,9. na v programih), vendar Cena: 1.079.667 tolarjev. preblizu druga drugi in Kljub majhnim dimenzijam sta v Modularno mesto MultiPort pretanke. Tudi to bi se da- Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 511 22 31. računalnik vgrajena tako omrežna ljo narediti malce bolje. Za: Razkošna oprema s priklopno postajo in brez Težko pa bi se Com- nje, mere in teža, hitrost. barvi ali razmeroma togih potezah ohišja. Monoto- paq odrezal bolje pri vmesnikih. Najdemo praktično Proti: Cena, sistem priklopa na postajo, trajanje denost nekoliko razbije le pokrov enote MultiPort, ki ima vse, celo dva vmesnika USB in tv izhod. Ker ima vgra- lovanja. na desnem delu računalnika srebrno plastiko, značil- jena tako modem kot omrežni vmesnik, samo enoj- no za vso družino na enota PC Card sploh ni ovira. Za razli- in 20 GB diskom. Enako ali celo več kakor pri Evo. Celoti ne more- ko od nekaterih tekmecev pri Compaqu tekmecih. Za grafiko skrbi Ati Rage Mobility-M z mo ničesar očitati, niso »pozabili« na infrardeči vmesnik. 8 MB namenskim pomnilnikom. Glede na mere čeprav bi se dalo Tisti, ki mu vse to še ni dovolj, si računalnika je zaslon pričakovan – diagonala oblikovno najbrž tudi lahko omisli prenosno priklopno postajo 12,1 palca in ločljivost 1024 × 768 pik. Slika je kaj izboljšati. Ohišje Mobile Expansion Unit (MEU), ki doda enakomerna, toda v celoti manj svetla kot pri je iz magnezija, zato prenosniku zlasti pomnilniške enote. IBM ThinkPadu X20 in HP Omnibooku 500. Naj- je lahko, a trdno. Manj Modelu, ki smo ga preizkušali, sta bila brž tudi zaradi omejene zaloge energije, ki je na pa so nas prepričale priložena disketnik in zapisovalnik voljo v osnovi. nekatere rešitve, na pri- CD-RW, možno pa je še marsikaj Evo N400c nas je pri preverjanju hitrosti primer tanek plastični rob drugega, saj ima postaja jetno presenetil, saj ga indeks 24,1 pri Winstonu ohišja ob tipkovnici, ki dve univerzalni razši- 2001 uvršča višje, kot bi sodili po vgrajenem najbrž ne vzdrži moč- ritveni mesti Mul- procesorju, in višje, kot doslej preizkušene nepo- nejšega udarca. tiBay (enaki kot sredne tekmece. A to je samo pika na i pri pre- Tipkovnica je ravno pri drugih Com- nosniku, ki ima že tako ali tako v rokah prav vse prav oddaljena od zgornjega paqih). Mere in adute, da bo ugajal zahtevnim poslovnežem. Kaj- in spodnjega roba in ima lepo teža se s tem poti tem bo prišlo prav vse, kar ponuja, obenem pa oblikovane ter na otip solidne tip- večajo, toda ne več toliko bodo tudi pripravljeni odšteti milijon tolarjev ali ke. Razporeditev je dobra (preizkuše- kot pri tekmecih s podobno zasnovo. več (postaja MEU je namreč za doplačilo), koli- ni model je bil eden prvih in zato še brez Tem je konkurenčno tudi drobovje računalnika, kor za izdelek zahteva Compaq. A kupca ne bo slovenskih črk), moti le, da so smerne in funkcijske ki temelji na procesorju Pentium III s taktom 700 razočaral. tipke nekoliko premajhne, še zlasti, ker v višino ne MHz, 128 MB pomnilnikom (razširljivim na 512 MB) Vladimir Djurdjič

opremljenost značilnosti mere za proti prodaja

IBM-ova visoka stopnja kakovosti izdelave v idealni Pentium III 600 MHz, 128 MB RAM, velikost in te`a, trajanje 20 GB disk, DVD-ROM 8x, 12,1-palčni kombinaciji z dobro hitrostjo in trajanjem delovanja. Z 27,9 × 22,7 × delovanja, zaslon, tipkovnica, nima omre`ne kartice, IBM, (01) 479 68 02, zaslon TFT, 1024 × 768 pik razkošno opremo in modularno priklopno postajo trd 2,5 cm, 1,6 kg oprema pogojno cena www.si.ibm.com oreh najzmogljivejšim prenosnikom.

Pentium III 600 MHz, 128 MB RAM, Eden najboljših HP-jevih prenosnikov v zadnjih letih, velikost in te`a, kakovost moteča dioda modre 10 GB disk, CD-ROM 24x, 12,1-palčni prijetne oblike in z razkošno opremo. Primeren tako 27,9 × 22,1 × izdelave, tipkovnica, barve, manjka infrardeči Alstore, (01) 242,50 12, zaslon TFT, 1024 × 768 pik za zabavo kot poslovno rabo. 2,5, 1,6 kg priklopna postaja, vmesnik, zaslon www.alarix.si opremljenost

Pentium III 700 MHz, 128 MB RAM, Hiter prenosnik z zelo ugodno ceno, razkošno 27,2 × 22,0 × hitrost, cena, kakovost trajanje delovanja, velikost FMC, (01) 242 59 10, 20 GB disk, CD-ROM 24x, 12,1-palčni opremo in majhno te`o. Nudi bogato opremljenost, zaslon TFT, 1024 × 768 pik nekoliko na rovaš trajanja delovanja. 2,6 cm, 1,6 kg zaslona, oprema zunanjih enot www.fmc.si

Pentium III 500 MHz, 192 MB RAM, Eden najbolj zanimivo oblikovanih prenosnikov z velikost in te`a, trajanje omejeno število 9 GB disk, zunanja enota CD-ROM zanimivimi rešitvami, med drugim podporo za 25,9 × 20,9 × delovanja, zaslon, tipkovnica, vmesnikov, majhen zaslon, Repro, (01) 585 34 11, 24x, 10,4-palčni zaslon TFT, ločljivost urejanje video posnetkov. Razkošno oprema, a nizka 3,2 cm, 1,4 kg opremljenost, programska zunanje pomnilniške enote www.repro.si 1024 × 768 pik cena. oprema

Prenosnik z majhnimi merami a številnimi Pentium III 700 MHz, 128 MB RAM, posebnostmi kot so čitalec pametnih kartic ter v loku velikost in te`a, kakovost cena, kakovost tipkovnice, oblikovana tipkovnica. Razkošno oprema in dobra 29,2 × 23,4 × TrendNet, (03) 586 30 33, 10 GB disk, DVD-ROM 8x, 13,3-palčni 2,1 cm, 1,8 kg zaslona, varnost, nabor velika zunanja enota s ww trendnet.si zaslon TFT, 1024 × 768 pik zmogljivost predstavljata ugodno razmerje glede na vmesnikov, cena pomnilniškimi enotami ceno. Ima največji zaslon med lahkimi modeli. 94 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV

je srednji razred povprečnežev (pogojno vzeto, saj omrežni vmesnik in modem. Po drugi strani pa so nekateri računalniki kar dobro opremljeni) tisti, kakih velikih posebnosti v Evu N150 ni. ki resnično zagotavlja dobro prodajo. Zanje je zna- Akumulator omogoča solidno dolgo napajanje, čilno, da tehnično ne gredo toliko v skrajnosti, pa čeprav ne vrhunskega. Zato pa so na voljo za do- tudi cena ne sme biti previsoka. V prenovljeni plačilo tudi zmogljivejši in za tiste, ki jim tri ure ne- Compaqovi ponudbi ima to vlogo model Evo N150. pretrganega dela ni dovolj, so razmeroma prepro- Gre torej za računalnik, pri katerem so poskr- sta rešitev. Žal kaj lepega o hitrosti računalnika ne beli predvsem za ravnotežje med zmogljivostjo, moremo napisati. Glede na vgrajene dele (pa tudi opremljenostjo in ceno, čeprav so ponekod celo zaradi njih, namreč majhnega pomnilnika) bi priča- presegli neposredne tekmece. Ohišje je sicer prib- kovali precej več. Tako pa je rezultat podpovpre- ližno enako veliko, vendar v primerjavi z izdelki tek- Tipkovnica je pomaknjena tik pod zaslon. čen in na ravni najpočasnejših modelov na trgu. Slednje niti ne bi bilo moteče, če bi bila cena pretrde tipke. Čeprav na računalniku prostora ne temu ustrezna. Skoraj 900 tisočakov za tak raču- primanjkuje, so celotno tipkovnico spravili tik pod nalnik, opremljen s sistemom Windows ME, ni zaslon, na enem delu pa dobesedno stlačili skupaj tip- malo, in tekmeci, tudi najmočnejši iz uglednih hiš, ko za vklop in nekaj nastavljivih (internetnih) tipk. se zlahka pohvalijo z boljšo ponudbo. Evo N150 je Vsekakor bi lahko pustili še kak milimeter prostora. prenosnik za poslovneže, vendar postajajo tudi ti Zaslon je značilen predstavnik današnjih 14,1- vse bolj pozorni, v kaj vlagajo denar, in Compaq palčnih različic z aktivno matriko in ločljivostjo 1024 jim bo moral priti nasproti. Morda tako kakor v × 768 pik. Je razmeroma svetel in enakomeren, ZDA, kjer ob nakupu brezplačno podvojijo pomnil- čeprav smo videli tudi boljše. Žal je še kar občutljiv nik in primaknejo za povrh še brezplačen dodatni za tresljaje; ti se poznajo kot motnje na zaslonu. akumulator. V upanju, da to zadostuje. Tudi pri najpomembnejših delih sodi računalnik nekako v sredino današnje ponudbe. Pentium III s COMPAQ EVO N150 taktom 800 MHz že lep čas ni najhitrejši model, Mere: 30,9 × 24,8 x 3,4 cm, teža 2,7 kg. vendar omogoča primerno hitro delovanje, vsaj na Značilnosti: Pentium III 800 MHz, 64 MB RAM, 15 GB papirju. Družbo mu delata še 15 GB disk in enota disk, DVD-ROM 8x. DVD-ROM 8x v ležišču, ki lahko sprejme tudi druge Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. pomnilniške in akumulatorske module. Razmero- Trajanje delovanja: 2 h 55 min. mecev kar občutno lažje. Čeprav je dokaj oglato in ma majhno težo za ta razred so razvijalci dosegli s Hitrost: 16,4. še kar visoko, celota ne daje pravega vtisa o veliko- tem, da niso vgradili disketne enote, ki jo moramo, Skupna ocena: 7,41. sti, zato pa priča o trdnosti in kakovosti izdelave. če jo potrebujemo, vstaviti namesto enote DVD- Cena: 882.017 tolarjev. To velja tudi za tipkovnico, ki ima vzorno razpore- ROM. Moti pa, da je računalnik v osnovi opremljen Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 511 22 31. jene tipke (pri preizkušenem modelu še niso imele samo s 64 MB RAM, saj bi glede na ceno računal- Za: Tipkovnica, kakovost izdelave. slovenskih črk), pa tudi nad kakovostjo tipk nima- nika pa tudi današnje tržne cene pomnilnika vse- Proti: Cena glede na opremo, skromna hitrost. mo večjih pripomb. Podobno velja tudi za razmeroma kakor pričakovali vsaj dvakrat tolikšnega. Zasedba veliko sledilno ploščico, ki ima morda le nekoliko vmesnikov je popolna, poslovneži pa bodo cenili Vladimir Djurdjič

cenejši prenosniki, primerni za domačo rabo

uvrstitev ime računalnika preiz- skupna ocena cena poslovni indeks Winstone 2001 trajanje kušeno (z DDV) delovanja

Toshiba Satellite april 2001 7,7,6868 346.900 SIT 2020,9,9 2:10 1. 1700-200

Toshiba Satellite april 2001 7,7,6161 478.900 SIT 2020,5,5 2:17 2. 1700-300

IBM ThinkPad i april 2001 7,7,6060 310.200 SIT 1818,6,6 2:08 3. 1200

Compaq NOVO 7,7,6060 415.310 SIT 1818,8,8 3:04 4. Presario 1200

PCX Notex 5100- april 2001 7,7,5555 408.000 SIT 1717,9,9 2:30 5. 12 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV OKTOBER 2001 95

vano ceno to ni slabo. Žal se slabše odreže tipkov- COMTRON TRONOTE T38N3 nica. Tipke so sicer primerno razporejene in velike, Hrust brez Mere: 32,2 × 27,7 × 3,8 cm, teža 3,3 kg. pa tudi občutek pri tipkanju ni slab, žal pa se celotna tipkovnica pri delu pre- Značilnosti: Pentium III 1 GHz, 128 MB RAM, 20 GB moči več upogiba in zato pu- disk, CD-RW 32x. odjetje Comtron je sti slab občutek. Sledil- Zaslon: 14,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. najbrž pionir na pona ploščica je na primer- Trajanje delovanja: 2 h 56 min. P dročju izdelovanja pre- nem mestu, a ne vselej Hitrost: 22,4. nosnikov, saj je izdelke pod last- natančna, tipke pa bi Skupna ocena: 7,6. nim imenom ponujalo že pred lahko bile rahlo mehkej- Cena: 421.099 tolarjev. mnogimi leti. Vmes je ta proizvod- še. Pod sledilno ploščico nja nekoliko zamrla, letos pa se na robu najdemo tipke za Prodaja: Comtron, www.comtron.si, (02) 300 35 00. je lotevajo z novim zagonom. krmiljenje optične enote, Za: Razkošna oprema, cena, oblika. Tako kakor vedno lahko od ki k sreči niso v napoto. Proti: Hitrost delovanja, kakovost tipkovnice, nima take kombinacije pričakuje- Pod zaslonom je prikazo- infrardečega vmesnika. mo razkošno opremo po valnik LCD za stanje delo- ugodni ceni. Toda to je vanja, dandanes že kar ne- le en del zgodbe. kako redek dodatek. Osnova prenosni- TroNote je zelo razkošno ka TroNote T38N3 je opremljen z vmesniki, čeprav izdelek tajvanskega po drugi strani zelo pogrešamo podjetja Compal. Računal- infrardeči vmesnik (koristen za nik ima za ta razred kar prijetno oblikova- povezavo s telefoni), malo manj no ohišje, ki ni vsiljivo in kičasto, temveč elegant- pa zaporedni vmesnik. Zato pa so vsi drugi, celo no in uporabno. Spretno odrezani robovi pripomo- dve vtičnici USB, modem, omrežna kartica, tv izhod Tipke za krmiljenje CD predvajalnika rejo, da je prenosnik videti manjši, kot je v resni- in vmesnik firewire. Kljub vsemu je bilo v ohišju dovolj ci. Posebnost je vsekakor pokrov zaslona, ki je prostora za stalno vgradnjo disketne enote in zapi- Zato pa je trajanje delovanja razmeroma dobro, nekoliko krajši od preostanka računalnika, na ne- sovalnika (kar soliden 8x/6x/32x), seveda pa tudi saj kljub hitremu procesorju in »požrešni« preo- pokritem delu ohišja pa se je našlo mesto za tip- diska in povprečno zmogljivega akumulatorja. stali elektroniki znaša skoraj 3 ure. ke, s katerimi upravljamo vgrajene optične enote Dolg seznam razkošne opreme se nadaljuje tudi Z vsemi temi deli in operacijskim sistemom (v preizkušenem modelu zapisovalnik CD-RW, si- v notranjosti. Računalnik poganja procesor Pentium Windows 2000 Professional stane TroNote le cer pa lahko tudi CD-ROM ali DVD-ROM). Pokrov III s taktom kar 1 GHz, vgrajen je 128 MB pomnil- 422 tisočakov, kar je v resnici zelo ugodna je tudi zelo tanek, pa kljub temu daje trdno osno- nik in 20 GB disk. cena. Povzetek je torej preprost – TroNote je po- vo za zaslon, zato je slika stabilna. Meritve so pokazale, da ta kombinacija zavira si- ceni hrust, ki pa mu včasih zmanjka moči. Tisti, ki Sicer pa je slika na 14,1-palčnem zaslonu z ceršnje zmogljivosti procesorja, saj je Winstone ne hlepijo za doseganjem hitrostnih rekordov in ločljivostjo 1024 × 768 povprečna za ta veli- 2001 pokazal samo vrednost 22,4, kar je celo manj jim nekatere manjše nevšečnosti ne predstavlja- kostni razred. Je enakomerna, toda ne preveč od nekaterih računalnikov s procesorjem Pentium III jo težav, bodo z razmerjem med ceno in zmoglji- kontrastna, pa tudi svetlosti ne moremo tako na- s taktom 600 MHz. V nekaterih primerih ta zaosta- vostjo lahko zadovoljni. staviti kot pri nekaterih tekmecih. Toda za zahte- nek sicer ni tako velik, pa vendar bi pričakovali več. Vladimir Djurdjič

opremljenost značilnosti mere za proti prodaja

Celeron 650 MHz, 128 MB RAM, 6 Klasičen Toshibin prenosnik spodnjega razreda, ki GB disk, CD-ROM 24x, 12,1-palčni ima zelo dober zaslon s pasivno matriko. Dobra 32,2 × 27,7 × kakovost izdelave, oprema, zaslon, tipkovnica, trajanje Inea, (01) 721 80 00, zaslon DSTN, 800 × 600 pik zasnova, predvsem pa zelo nizka cena. 3,8 cm, 3,2 kg cena delovanja ww.inea.si

Celeron 650 MHz, 128 MB RAM, 6 GB disk, DVD-ROM 6x, 13,3-palčni Dobra kombinacija zmogljivosti, kakovosti in cene. 32,2 × 27,7 × kakovost izdelave, oprema, tipkovnica, trajanje Inea, (01) 721 80 00, zaslon TFT, 1024 × 768 pik 3,8 cm, 3,2 kg cena delovanja ww.inea.si

Celeron 550 MHz, 96 MB RAM, 5 GB Eden najcenejših prenosnikov ta hip, a z IBM-ovo disk, CD-ROM 24x, 12,1-palčni zaslon kakovostjo. Zaslon s pasivno matriko je šibka točka, 31,3 × 25,2 × tipkovnica, hitrost delovanja, kakovost zaslona IBM, (01) 479 68 02, HPA, 800 × 600 pik drugo pa je na visoki ravni. 3,6, 2,7 kg nabor vmesnikov www.si.ibm.com

Celeron 700 MHz, 128 MB RAM, 10 Najcenejši Compaqov model, a zato z razkošno tipke sledilne ploščice, GB disk, DVD-ROM 8x, 13,3-palčni opremo in zelo dobrim trajanjem delovanja 30,9 × 25,6 × cena, trajanje delovanja, vpetje zaslona, delno Diss, (01) 511 22 31, zaslon TFT, 1024 × 768 pik akumulatorja. 4,3 cm, 3,4 kg dobra oprema hitrost www.diss.si

Celeron 600 MHz, 128 MB RAM, 10 Prenosnik tajvanskega porekla z dokaj dobro opremo, 28,1 × 23,4 × velikost ohišja, nabor GB disk, CD-ROM 24x, 12,1-palčni manjši od tekmecev v tem razredu. Hitrostno ni 4,6, 2,7 kg vmesnikov, cena tipkovnica, hitrost PCX, (01) 581 98 00 zaslon TFT, 800 × 600 pik najboljši, ima pa zato ugodno ceno glede na opremo. 96 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV

Compaq za rabo doma boljši kot pri neposrednih tekmecih. Presario 1200 ni pretirano hiter, vendar so re- Compaqovi prenosni računalniki Presario so na- zultati meritev kljub temu med boljšimi v razredu menjeni rabi doma in manj zahtevni poslovni rabi cenejših sistemov. Priložena je pestra programska in to se modelu 1200 še posebej pozna. Ohišje je oprema, vštevši paketa Microsoft Word in Works prijetno zaobljeno, modro-srebrnih barv in iz mate- ter predvajalnik za filme DVD. Glede na ponujeno riala, ki je prijeten na otip. Mere in teža so kar pre- opremo je cena računalnika zelo ugodna, zanimiva cejšnje, a računalnik to dokaj spretno skriva. Za- tako za tiste, ki iščejo prenosnik za rabo doma, Presario 1200 ima dokaj nenavadno, a prijetno kakor tudi za one, ki ga potrebujejo poslovno. obliko ohišja. COMPAQ PRESARIO 1200 udobnejše tipkanje ima računalnik na spodnji stra- Mere: 30,9 × 25,6 × 4,3 cm, teža 3,4 kg. ni nožici. Z njima povečamo nagib. Čudno, a to da- Značilnosti: Celeron 700 MHz, 128 MB RAM, 10 GB nes najdemo le pri redkih prenosnikih. Sledilna disk, DVD-ROM 8x. ploščica je velika in natančna, motil nas je le pre- Zaslon: 13,3-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. majhen desni gumb. Zvočnika sta tako kakor pri Trajanje delovanja: 3 h 4 min. drugih Presariih dobra, jakost pa lahko uravnava- Hitrost: 18,8. mo z dvema gumboma na sprednjem robu. Skupna ocena: 7,6. Po strojni opremi sodeč, meri 1200 na manj zahtevne uporabnike, kljub temu pa Celeron 700 Cena: 415.310 tolarjev. (mobilna različica), 128 MB pomnilnik in 10 Prodaja: Diss, www.diss.si, (01) 511 22 31. GB disk zlahka uvrstimo tudi v srednji razred. Za: Cena, trajanje delovanja, dobra oprema. Za grafiko skrbi procesor Trident CyberBlade Proti: Tipke sledilne ploščice, vpetje zaslona, delno i1, ki prek vodila AGP uporablja od 2 do 8 hitrost. MB sistemskega pomnilnika. Kljub pregovorni počasnosti take izvedbe se je pri preizkušanjih Gabrijel Popovič odrezal solidno. V ohišju je dovolj prostora za di- Najlažji Dell sketno enoto in enoto DVD ter za kartico PC III slon je kljub velikosti prenosnika le 13,3-palčni, (ali dve enoti vrste II). Dellov lahki prenosnik Latitude L400 lahko oz- vendar z aktivno matriko, ki daje dobro sliko, kon- Zaporednega vmesnika računalnik nima, nado- načimo kot pomlajeni model Latitude LS, saj je po trastno in z živimi barvami. Vpetje v okvir je sicer meščata ga dve vtičnici USB, pogrešali pa smo vi- njem prevzel obliko, enake pa so tudi mere in te- nekoliko nenatančno, a to med delom ni motilo. deo izhod, ki bi ga računalnik za rabo doma z vgra- ža. Še naprej je to edini Dellov sistem v kategoriji Tipkovnica je velika, tipke imajo dobro mehani- jeno enoto DVD skoraj moral imeti. Drugi vmesniki ultra lahkih prenosnikov, v kateri pa ta ameriški iz- ko, so prijetno čvrste in z dovolj hoda, tudi razpo- so vgrajeni, skupaj z modemom, pogrešamo le delovalec morda le ni tako zelo uspešen kot pri reditev ne zahteva dodatnega privajanja. Tipkovni- omrežnega. Litijev akumulator z zmogljivostjo 3,2 večjih modelih. ca je pomaknjena povsem pod zaslon, sprednji rob Ah je pri preizkusu omogočal malo več kot tri ure Ohišje je izdelano natančno in daje vtis trdno- pa je zaobljen, tako da ne pritiska na zapestja. Za nepretrganega delovanja. To je rezultat, ki je precej sti. Čeprav je računalnik majhen, je tipkovnica do-

srednji razred prenosnikov, primernih za poslovno rabo

preiz- cena trajanje uvrstitev ime računalnika kušeno skupna ocena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 delovanja

Compaq julij 2001 8,09 8,09 593.810 SIT 2525,5,5 3:05 1. Presario 1700

Acer PowerMate NOVO 7,90 7,90 610.160 SIT 2828,8,8 2:00 2. TM610TXV

3. Dell Latitude CPt april 2001 7,90 7,90 535.803 SIT 1818,1,1 3:58

Toshiba Satellite april 2001 7,81 7,81 615.900 SIT 2121,2,2 2:29 4. Pro 4300

HP Omnibook 7,76 7,76 524.206 SIT 2121 3:36 5. XE3 NOVO NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV OKTOBER 2001 97

risten je tudi tv izhod, tako da lahko filme DVD gleda- HEWLETT PACKARD OMNIBOOK XE3 mo na televizorju. Velikan z Mere: 33,1 × 27,6 × 4,14 cm, teža 3,6 kg. Tipkovnica računalniku ni ravno v ponos, saj tipke pri uporabi delujejo nekoliko preveč gumijasto, Značilnosti: Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, 20 ugodno ceno GB disk, DVD-ROM 8x. zdelovalci skušajo že dalj časa ponud- Zaslon: 15-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. bo prenosnikov razdeliti na več razre- Trajanje delovanja: 3 h 36 min. I dov. Sorazmerno novi so prenosniki, ki Hitrost: 21. so zelo razkošno opremljeni, a se pri tem načrto- Skupna ocena: 7,8. valcem ni treba ozirati na mere in težo. Zato so občutno Cena: 524.206 tolarjev. cenejši in za marsikoga še posebej zanimivi. Med take računalnike sodi tudi Hewlett-Pac- Prodaja: Alstore, www.alarix.si, (01) 242 50 12. kardov model Omnibook XE3, ki izziva tekmece, Za: Razkošna oprema, zaslon, trajanje delovanja, kakršna sta, denimo, Compaq Presario 1800 in Dell cena. Insprion 5000. Obema je po zasnovi zelo podo- Proti: Mere in teža, hitrost, tipkovnica. ben, v celoti pa je zelo razkošno opremljen. Na voljo je več različic, osnovo preizkušenega modela ju ni mogoče nadomestiti z alternativnimi nosilci. pa so sestavljali procesor Pentium III s taktom Ozvočenje je prispeval ugledni Polk Audio, tako 850 MHz, 128 MB pomnilnik in 20 GB disk. da je kakovost zvoka nadpovprečna. Za nameček ima prenosnik zelo velik, 15- Ker je zaradi mer v računalniku precej prosto- palčni barvni zaslon z aktivno matriko, ki je tudi ra, inženirji niso skoparili z zmogljivostjo akumulator- poglavitni razlog, da je ohišje zelo veliko, celota pa ja. Ta v osnovi omogoča 5,4 Ah, to pa v praksi po- tudi precej težka, celo težja od konkurenčnih mode- meni več kot tri ure in pol nepretrganega delovanja. lov. Zaslon je dober, čeprav ne najbolj svetel, pa tudi Ni slabo za računalnik s tako opremo in velikostjo ločljivost bi lahko bila v tem velikostnem razredu tipkovnica pa se na sredini kar precej upogiba. Na- zaslona. Se pa Omnibook XE3 kljub razmeroma višja od 1024 × 768 pik. Za grafiko skrbi razme- mesto nalepk bi bilo bolje, ko bi bile slovenske črke močni zasnovi ne odreže najbolje pri merjenju hi- roma skromna grafična karti- vgravirane. Oceno dviguje sledil- trosti. Z rezultatom 21 pri Winstonu se uvršča zgolj ca S3 Savage/IX. na ploščica, ki ima sicer hrapa- v zlato sredino in pod raven tistega, kar dosegajo Da bi nekoliko prikrili veli- vo površino, vendar odlično od- tekmeci s podobno ali celo malo slabšo opremo. kost ohišja, so načrtovalci, zivnost. Tistim, ki veliko tipkajo in Toda te kritike so relativne, ko si ogledamo kjer se le da, zaoblili vogale, pri tem opletajo s palci, bo prav ceno. Nekaj več kot pol milijona tolarjev je za tak siv pokrov pa dopolnili z vlož- prišla nenavadna tipka nad ploš- računalnik zelo ugodna cena, znatno nižja od cen ki iz temnejše plastike. Resni- čico, ki slednjo po potrebi po- neposrednih tekmecev. Po njeni zaslugi lahko ci na ljubo računalnik po vide- vsem izklopi. Omnibook XE3 res postane velik trn v peti preno- zu z ničimer ne izstopa, lahko Nenavadna tipka nad ploščico, ki Računalnik je zelo razkošno snikom iz »domačih« tovarn, ki imajo le redko slednjo po potrebi povsem izklopi. pa bi izbrali tudi boljše mate- opremljen. Poleg že prej omenje- tako dobre sestavne dele, pa še »imena« nimajo. riale. Ena od posebnosti tega modela je enota ne opreme najdemo v njem vse potrebne priključke, Omnibook XE3 ta hip ponuja izvrstno razmerje DVD-ROM, ki jo lahko krmilimo s tipkami na pred- za povrh pa še modem in omrežno kartico. Žal sta med zmogljivostjo in ceno. nji strani računalnika, tudi kadar je ta ugasnjen. Ko- disketnik in enota DVD-ROM vgrajena v računalnik in Vladimir Djurdjič

opremljenost značilnosti mere za proti prodaja

Pentium III 700 MHz, 128 MB RAM, Zmogljiv poslovni računalnik, ki ima soldino opremo, 30,7 × 26,3 × oblika, opremljenost, trajanje nima zaporednega Diss, (01) 511 22 31, 15 GB disk, DVD-ROM 8x, 14,1-palčni dobro hitrost in trajanje delovanja, ob vsem pa vmesnika, le ena raz- 3,3 cm, 2,3 kg delovanja, te`a, cena www.diss.si zaslon TFT, 1024 × 768 pik skromne mere in ugodno ceno. širitvena re`a PC Card

Pentium III 800 MHz, 256 MB RAM, Zelo dobro opremljen prenosnik s skromnimi merami 20 GB disk, DVD-ROM 8x, 14,1-palčni in hitrim delovanjem. Vgrajeno ima tudi enoto za 30,8 × 24,7 × velikost, opremljenost, trajanje delovanja, TrendNet, (03) 586 30 33, 2,4 cm, 2,4 kg hitrost, kakovost izdelave upogibanje tipkovnice ww trendnet.si zaslon TFT, 1024 × 768 pik pametne kartice ter podporo za brez`ične vmesnike.

Celeron 600 MHz, 128 MB RAM, 6 Tipičen Dellov prensonik za poslovno rabo s GB disk, CD-ROM 24x, 14,1-palčni povprečno zmogljivo zasnovo, a zato zelo ugodno 31,9 × 25,2 × cena, trajanje delovanja, opremljenost, kakovost Iskra Računalniki, (01) 241 zaslon TFT, 1024 × 768 pik ceno in zelo dolgim trajanjem delovanja. Kakovostna 4,5, 2,8 kg kakovost izdelave zaslona 03 71, www.iskra-com.si izdelava.

Celeron 600 MHz, 128 MB RAM, 10 Srednji model v Toshibini ponudbi z dobrim zaslonom 30,9 × 26,2 × Inea, (01) 721 80 00, GB disk, CD-ROM 24x, 14,1-palčni ter kakovostno izdelavo. Glede na zasnovo dokaj zaslon, hitrost, opremljenost tipkovnica, te`a zaslon TFT, 1024 × 768 pik hiter. Povprečno varčen. 4,4, 3,2 kg ww.inea.si

Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, Računalnik z velikim ohišjem, a zato kar 15-palčnim 20 GB disk, DVD-ROM 8x, 15-palčni zaslonom in razkošno opremo. Presneča trajanje 33,1 × 27,6 × razkošna oprema, zaslon, velikost in te`a, hitrost, Alstore, (01) 242,50 12, zaslon TFT, 1024 × 768 pik delovanja, nekoliko manj navdušuje hitrost. Zelo 4,1 cm, 3,6 kg trajanje delovanja, cena tipkovnica www.alarix.si ugodna cena. 98 OKTOBER 2001 NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV

nalnikov, vendar je zato na voljo večja izbira enot, 618 tisočakov zelo ugodno, še posebej upošteva- pa tudi cene so potencialno nižje. S priključki je ra- joč dosežene hitrostne rezultate. Dell je s tem mo- čunalnik kar dobro opremljen, manjka le zaporedni delom pokazal, da velja računati nanj tudi pri lahkih vmesnik, drugi pa so vsi, tudi modemski, omrežni računalnikih. in USB. L400 premore eno režo za kartice PC II, a je to glede na majhnost in nabor vgrajenih vmesni- DELL LATITUDE L400 kov sprejemljivo. Litijev akumulator z zmogljivostjo Mere: 27,2 × 22,0 × 2,6 cm, teža 1,6 kg. 3100 mAh je pri preizkusu zdržal dobri dve uri, kar Značilnosti: Pentium III 700 MHz, 128 MB RAM, 20 GB je povprečen dosežek. Z vključenimi varčevalnimi disk, CD-ROM 24x, zunanja enota. mehanizmi je mogoče čas nekoliko podaljšati, ven- Zaslon: 12,1-palčni, aktivna matrika, 1024 × 768 pik. dar po naših izkušnjah ne dosti več kot tri ure. Trajanje delovanja: 2 h 11 min. V preizkusnem računalniku je bil nameščen Hitrost: 23. operacijski sistem Windows 2000 Professional, Skupna ocena: 8,18. druge programske opreme pa ni bilo. So pa zato pri Dellu manj skoparili pri preostali dodatni opremi – Cena: 618.413 tolarjev. priložena je PC kartica Dell TrueMobile, ki omogo- Prodaja: FMC, www.fmc.si, (01) 242 59 10. ča priključitev v brezžična krajevna omrežja, podpi- Za: Hitrost, cena, kakovost zaslona, oprema. ra pa standard 802.11b in prenose do 11 Mbit/s. Proti: Trajanje delovanja, velikost zunanjih enot. S hitrostnega zornega kota se Latitude uvršča v volj velika, tipke imajo dobro mehaniko in so us- Gabrijel Popovič trezno razporejene, le za zapestja včasih primanjkuje prostora. Krmilna ploščica se natančno odzi- Hitri velikan iz soseščine va, pogrešali pa smo tretji gumb za pomikanje po dokumentih in spletnih straneh. Slika na 12,1-palč- Podjetje Gericom je eden tistih izdelovalcev, ki nem zaslonu TFT z ločljivostjo 1024 × 768 je bila že nekaj časa uspešno konkurirajo velikim ime- nadpovprečna – ostra, enakomerna in izrazitih nom. Uspeli so zlasti pri naših sosedih Avstrijcih, barv. Nikjer tudi ni bilo zatemnjenih robov ali ko- od koder podjetje tudi izvira, pa tudi v Nemčiji in tov, kar priča o natančnosti izdelave. drugod po Evropi, do neke mere tudi pri nas, jim 700 MHz Pentium III, 128 MB pomnilnik, gra- gre dobro. Njihov recept je razmeroma preprost – fični vmesnik ATI Rage Mobility in 20 GB disk uvrš- ponuditi čim več po ugodni, če že ne nizki ceni. To čajo Dellovega malčka visoko v razredu lahkih mo- velja tudi za preizkušeni model Millenium 3. Latitude L400 uporablja izmenljive pomnilniške delov. Zaradi majhnih mer sta CD-ROM in disketna enote, ki so enake kot pri večjih modelih. Gericom je bil eden tistih, ki so v preteklosti v enota na voljo kot zunanji enoti, priklopiti (ali zame- svoje modele vgrajevali namizne različice proce- njati) pa ju je mogoče tudi med delovanjem. Dell sam vrh lahkih računalnikov, tudi po zaslugi najno- sorjev, zato so lahko ponudili nekaj MHz več, pa še naprej za zunanje enote uporablja standardne vejšega procesorja za mobilne računalnike s tak- četudi na škodo večje velikosti, večjega segreva- module iz večjih modelov, ki so morda malce večji tom 700 MHz in sicer kvalitetno zasnovo. Glede nja in krajšega delovanja. Nič več. Model Millenium in težji kot pri podobni ponudbi drugih lahkih raču- na doseženo in glede na cene tekmecev se zdi 3 sicer res ponuja največ, kar smo doslej videli v

vrhunski prenosniki

preiz- cena trajanje uvrstitev ime računalnika kušeno skupna ocena (z DDV) poslovni indeks Winstone 2001 delovanja

IBM ThinkPad april 2001 8,48 8,48 980.000 SIT 26,9 26,9 2:55 1. A21p

IBM ThinkPad april 2001 8,29 8,29 896.300 SIT 24,1 24,1 2:27 2. T21

Dell Latitude april 2001 8,20 8,20 1.166.200 SIT 26,7 26,7 2:37 3. C800

4. Dell Latitude CPx april 2001 7,98 7,98 996.050 SIT 26,4 26,4 3:21

Acer TravelMate april 2001 7,93 7,93 1.302.557 30,2 30,2 4:20 5. 739TLV SIT NAJBOLJŠIH 20 PRENOSNIH RAČUNALNIKOV OKTOBER 2001 99

prenosniku, torej Pentium III s taktom 1 GHz, ven- Čeprav je prenosnik opremljen z zelo dar gre za prenosno različico procesorja, to pa po- zmogljivim akumulatorjem, smo izmerili zgolj meni, da so stare navade opustili. povprečno trajanje delovanja – manj od treh ur. Toda prenosnik ni zaradi tega nič manjši ali Morda smo pričakovali več, ker Gericom zdaj drugačen glede na doslej znane Gericomove mode- uporablja prenosne različice procesorjev. Toda le. Gre za še en velik prenosnik, torej tak z zaslo- drugi porabniki, zlasti zaslon, so terjali svoje da- nom z diagonalo 15,1 palca in težo okoli 3,5 kg, vek, zato je celota zopet uvrščena nekako na to pa ga uvršča med najtežje, kar jih je na prodaj. sredino. Ohišje je oglato, povsem črno in že ničkolikokrat Bistveno bolje se Millenium 3 odreže po hitro- videno. Lahko bi rekli tudi dolgočasno, a funkcio- sti delovanja. Pentium III s taktom 1 GHz, 256 MB nalno in trdno. RAM in 20 GB disk so, kot kaže, dovolj, da je Geri- Tipkovnica je v nas vzbudila mešane občutke, com dosegel doslej najvišji hitrostni indeks med čeprav ni slaba. Tipke so zelo dobro razporejene prenosniki – Winstone 2001 je pokazal rezultat in lepo oblikovane, tipkovnica pa se med tip- 32. To je zelo lep dosežek za izdelek tega kova. kanjem zelo malo upogiba. Žal tipke delujejo Toda hitrost ni vse in pri tovrstnih izdelkih, ki nekoliko »gumijasto«. Na splošen vtis tudi ne nimajo prav zvenečega imena, je zelo pomembna vpliva prav dobro dejstvo, da so slovenske črke cena. Več kot tri četrt milijona tolarjev za ponujeno označene z nalepkami. ni prav malo, zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je Zaslon je zagotovo eden najboljših delov tega takih izdelkov na trgu kar nekaj, nekateri pa stane- prenosnika. Poleg tega, da je velik, je tudi precej Zaradi velikosti ohišja načrtovalci niso imeli no- jo manj. svetel, dosega pa ločljivost 1400 × 1050 pik. To- benih težav z vmesniki in zunanjimi enotami. Toda rej prava delovna postaja. Slika je enakomerna, nabor vmesnikov je kljub temu nekoliko skromen GERICOM MILLENIUM 3 čeprav smo videli tudi boljše, za ta cenovni razred in Mere: 31,9 × 25,3 × 3,8 cm, teža 3,5 kg. predvsem glede kontrasta. siceršnjo zasnovo. Po- Značilnosti: Pentium III 1 GHz, 256 MB RAM, 20 GB grešamo predvsem disk, DVD-ROM 8x. vgrajeni omrežni vme- Zaslon: 15,1-palčni, aktivna matrika, 1400 × 1050 pik. snik (ki ga nekateri Trajanje delovanja: 2 h 45 min. manjši Gericomi Hitrost: 32. imajo), pa morda še Skupna ocena: 7,6. kakšno posebnost. Bolje je pri enotah – Cena: 768.621 tolarjev. preizkušeni model je Prodaja: Anni, www.anni.si, (01) 583 99 99. Računalnik lahko imel enoto DVD-ROM Za: Hitrost, velikost in kakovost zaslona, izbor osnov- priključimo na nih delov. priključno postajo. 8x, ki pa jo lahko za- menjamo za kaj dru- Proti: Velikost in teža, trajanje delovanja, nabor vmesnikov. Ob razmeroma bogatemu naboru vmesni- gega. Izmenljiv je tudi akumulator, disketnik pa je kov so še vedno na voljo razširitvene kartice PC Card. stalen. Vladimir Djurdjič

opremljenost značilnosti mere za proti prodaja

Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, Vrhunski prenosnik z najboljšim zaslonom na tr`išču. 31,7 × 26,7 × zaslon, tipkovnica, odsotnost nekaterih IBM, (01) 479 68 02, 32 GB disk, DVD-ROM 8x, 15-palčni Razkošna oprema in velika hitrost, dobro trajanje 3,8, 3,2 kg opremljenost, razširljivost, vmesnikov, velikost in www.si.ibm.com zaslon TFT, 1600 × 1200 pik delovanja. zmogljivost te`a

Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, Razkošna oprema, zelo tanek in lahek računalnik, ki 32 GB disk, DVD-ROM 8x, 14,1-palčni mu glede na zasnovo in kakovost zaslona te`ko 33,1 × 30,4 × zaslon, tipkovnica, te`a, nekoliko večje mere, cena IBM, (01) 479 68 02, najdemo tekmece. Za tiste, ki nimajo radi te`kih 2,5 cm, 2,1 kg zasnova in opremljenost www.si.ibm.com zaslon TFT, 1400 × 1050 pik računalnikov.

Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, Razkošna oprema, kakovostna izdelava, toda velike kakovost zaslona, 10 GB disk, DVD-ROM 8x, 15-palčni mere in nekoliko visoka cena. Ne glede na to gre za 33,1 × 27,6 × opremljenost, kakovost cena, delno hitrost FMC, (01) 242 59 10, zaslon TFT, 1400 × 1050 pik vhrunski sistem priznanega izdelovalca. 4,5, 3,3 kg izdelave www.fmc.si

Pentium III 750 MHz, 128 MB RAM, Razkošna oprema in zelo kakovosten zaslon, pa kljub 31,9 × 25,4 × trajanje delovanja, hitrost, cena, velikost in te`a Iskra Računalniki, (01) 241 20 GB disk, CD-ROM 24x, 14,1-palčni temu nizka te`a, dobra hitrost ter ugodno trajanje glede na ločene pomnil- zaslon TFT, 1400 × 1050 pik delovanja. 3,6 cm, 2,4 kg opremljenost niške enote 03 71, www.iskra-com.si

Pentium III 850 MHz, 128 MB RAM, Velik prenosnik s številnimi posebnostmi, trajanjem in 32,4 × 27,1 × opremljenost, hitrost, trajanje TrendNet, (03) 586 30 33, 20 GB disk, DVD-ROM 8x, 15-palčni hitrostjo delovanja. Razkošna oprema se `al odra`a v 4,6 cm, 3,2 kg delovanja, varnost zaslon, tipkovnica, cena ww trendnet.si zaslon TFT, 1024 × 768 pik visoki ceni. 100 OKTOBER 2001 POMOČ IN NASVETI

V besedilu so izbire po menujih označene s krepko pisavo in črto med izbirami (Datoteka|Shrani kot…), enako so označeni tudi elementi v pogovornih oknih. Kombinacije tipk na tipkovnici zapisujemo Ctrl+Shift+A, kar pomeni, da je treba pritisniti in držati tipki Ctrl in Shift, hkrati pa pritisniti še tipko A (potem lahko vse tri izpustimo). Izbire za programe v več jezikovnih inačicah so ločene z znakom / (Datoteka|Nova/File|New). Vse, kar je treba vpisati v vnosna polja ali ukazne vrstice, je pisano z nesorazmerno pisavo: (regedit, http://www.infomediji.si/).

sklopa nastavitev in prepovedi. Načeloma je v Domači požarni zid krajevnem omrežju dovoljeno vse, v internet- nem delu pa so dovoljene le osnovne storitve Požarni zidovi so bili še do nedavna dome- Alarm (www.zonelabs.com), ki je v osnovni (HTTP, pošta...). Z malo brskanja bo zahtev- na omrežnih upraviteljev v velikih podjetjih, različici za osebno rabo zastonj (tu gre iskati nejši uporabnik našel tudi bolj »hard core« na- vendar le zato, ker so takrat le taka podjetja vzrok za priljubljenost). Gre za požarni zid, ki stavitve, kot so številke vrat, ki naj bodo dovo- imela stalno povezavo v internet. Danes, ko to se trudi biti do uporabnika čim bolj prijazen in ljene ali prepovedane. Za nastavitev dostopa imajo tudi navadni uporabniki, je logično, da mu kar se da prikriti tehnične podrobnosti, na daljavo, kot smo ga omenjali prej, je to nuj- tudi oni potrebujejo požarni zid. Toda če so kot so protokoli IP, TCP, UDP, vrata (port) no, drugače bo požarni zid vse zahteve po po- požarni zidovi za velike sisteme še vedno za- itd. Po namestitvi (deluje seveda kot storitev, vezovanju PCAnywhere, VNC, Remote Desk- pletene in drage strojne rešitve ali vsaj specia- torej še pred prijavo uporabnika v računalnik) top ali FTP hladno zavrnil. ZoneAlarm kljub lizirani računalniki s specializirano program- je znan kot eden najbolj »sitnih« osebnih po- vsemu ni najboljša izbira za zelo zahtevne sko opremo (Checkpoint Firewall-1), pa so žarnih zidov, saj zazna prav vsak program, ki uporabnike, ki bi želeli uporabljati tunelsko požarni zidovi za domačo rabo ponavadi hoče komunicirati s svetom, in uporabnika povezovanje VPN. Celo navodila za Zone- sprašuje, ali naj zaznanemu programu to Alarm so glede tunelov nekoliko neodločena, dovoli ali ne. Ker so današnji operacijski saj pravijo, da »poizkusite to, pa morda še to sistemi in programi vedno bolj internetno in če še vedno ne bo delovalo, znižajte stopnjo ozaveščeni, je takih programov zelo veliko varnosti iz High na Medium«. Slednje vseka- in pravzaprav je zelo malo verjetno, da bo kor ni nobena rešitev, saj bi to dejansko pome- povprečni uporabnik izmed njih znal iz- nilo, da imamo računalnik v svet bolj ali manj brati tiste, ki naj jim bo to dovoljeno, in ti- odprt. Pomagalo naj bi ročno vpisovanje na- ste, ki naj tega ne smejo (trojanski konji, slovov IP tunelskih strežnikov v krajevno cono, razni programi, ki sporočajo reklamne vendar deluje le na pol. Mi smo po tej poti tu- podatke...). Poleg tega se bo večina upo- nelske povezave uspeli vzpostaviti, vendar so Najnevarnejši vsiljivci so trojanski konji, a jih zna večina rabnikov pri kakšnem desetem vprašanju se zelo kmalu (po nekaj minutah) kar same osebnih požarnih zidov ustaviti. Na sliki odziv Symantecovega požarnega zidu. odločila, da je zdaj sitnarjenja zares že podirale. Poleg tega v krajevno cono ni mogo- preveč, in bo na vsako vprašanje o dovo- če vpisovati naslovov tunelskih strežnikov z manjši programski paketi, a svoje delo bolj ali ljenju odgovorila z da. Po začetni nadležnosti imeni DNS, ampak le s številkami IP. Če ima- manj dobro opravljajo. Izbira osebnih požar- se ZoneAlarm vendarle izkaže kot zelo dober mo na drugi strani računalnik z dinamično nih zidov je zelo velika, po našem mnenju pa si požarni zid in večina uporabnikov bo z njim številko IP, nimamo nobene možnosti vpisati velja ogledati tri, od katerih ima vsak svoje zadovoljna. Sam zazna parametre krajevnega naslova vrste xy.dns2go.com. Omeniti velja še dobre in slabe lastnosti. omrežja in internetnega omrežja in za obe ZoneAlarm Pro (ki ni več zastonj), ki zna med Najbolj priljubljen in cenjen je Zone- »coni«, kot ju imenuje, ponuja dva ločena drugim tudi pregledovati elektronsko pošto in

Prijava da ali ne Uporabnik sedaj lahko uporablja le stori- Pointer Uporabniki imajo v datoteki tve, ki ne preverjajo ukazne školjke (na primer najdemo nastavitev /etc/passwd storitev dostopa do poštnega nabiralnika s Resolution= med drugim določen tudi ukazni tolmač, ki protokolom POP3). kjer s številko določimo hitrost. Preizkuša- se uporabi pri njihovi prijavi v sistem kot školj- nje lahko začnemo okrog vrednosti 200. ka operacijskega sistema. Če želimo, da ima Hitrost miške uporabnik popoln dostop do računalnika (tel- Kako lahko spremenimo hitrost gibanja Zaščita net, FTP …), mu priredimo obstoječo školjko. kazalca miške na zaslonu v oknih X? Ena mož- Če hočemo vključenega Maca med zača- Na sistemih Linux je to praviloma nost je ukaz xset. Več podatkov o ukazu lahko sno odsotnostjo obvarovati pred nezaželenimi /bin/bash dobimo z ukazom man xset, tu pa je nekaj na- posegi, lahko v OS X namesto odjave z raču- Če ne želimo, da bi se uporabnik lahko pri- stavitev: nalnika uporabimo kar ohranjevalnik zaslona javil v sistem (telnet), mu za školjko določimo “Zelo hitro” xset m 7 10 & z zaščitnim geslom. Odpremo menu System /bin/true “Običajno hitro”xset m 3 10 & Preferences in izberemo Screen Saver. Klikne- Ker »/bin/true« obstaja v datoteki “Privzeto” xset m default & mo jeziček Activation in gumb Use My User Ac- /etc/shells “Pooočasi” xset m 0 10 & count Password (Uporabi moje uporabniško bo uporabnik imel na primer dostop FTP- Obstaja še ena možnost: nastavitev v dato- geslo). Kliknemo zavihek Hot corner in izbere-

NASVETI ja. Če želimo preprečiti tudi to, mu za školjko teki mo vogal, v katerem kazalec miške sproži priredimo /etc/XF86Config ohranjevalnik zaslona. Ko se naslednjič želimo /bin/false v kateri lahko v oddelku za krajši čas odlepiti od računalnika, kazalec POMOČ IN NASVETI OKTOBER 2001 101

izločati pripete datoteke povedana oz. dovoljena. TEGOBE IN REŠITVE sumljive narave (EXE, Tudi s prepuščanjem pro- VBS...). meta VPN nismo imeli Uporabniki storitev Terminal Server v Oknih Po našem mnenju je nobenih težav; dovolj je NT ali 2000 lahko zelo enostavno sesujejo nekoliko boljši požarni bilo, da smo ponorni strežnik, v katerem izvajajo programe. Za- zid Symantecov Norton strežnik VPN dodali med došča, da v ukazni vrstici (CMD.EXE) po- Personal Firewall 3 »zaupanja vredne« naslo- ženejo neko opravilo, ki traja malo dlje ča- (pravkar ga je sicer na- ve, pri tem pa smo lahko sa, in zatem večkrat pritisnejo zaporedje domestil Norton Personal uporabili tudi ime DNS, tipk F7 in Enter. Tipka F7 je sicer na voljo za prikaz zgodovine že vnesenih ukazov. Firewall 2002), a ta ni in ne samo številke IP. V nekaterih primerih se obesi le ukazni brezplačen (je pa v spletu Nekje vmes med obe- tolmač CMD.EXE, spet drugič lahko upo- 30 dni veljavna preizku- ma prej opisanima porabniki še nekaj časa izvajajo druge pro- sna različica). Veliko žarnima zidovoma je za- grame, medtem ko je CMD.EXE obvisel. prednost v primerjavi z ZoneAlarm se trudi biti kar najbolj stonjski Tiny Personal Najhujše je seveda, če se strežnik popol- prijazen. Zahtevnejšim uporabnikom prav Zone Alarmom opazimo Firewall (zabavno ime zato ni preveč všeč. noma obesi, saj lahko to prizadene vse pri- že na začetku, ko pro- – izdeluje ga pa Tiny Cor- ključene uporabnike. gram zelo natančno prečeše vse krajevne diske poration). Na začetku je enako »siten« kakor Več podatkov najdemo na naslovu http:/ in poizkuša najti vse znane programe, ki mo- Zone Alarm (takoj po namestitvi smo morali /www.securityfocus.com/bid/3115. rajo imeti dostop v internet. S tem smo rešeni na preizkusnem računalniku kar osemkrat od- Pomnilnik RAM je sicer vsak dan cenejši, začetnega »sitnarjenja« in spraše- vendar ga ni nikoli preveč. Zato so zelo vanja po dovoljenju za množico in- nadležni hrošči v programski opremi, zara- ternetnih programov. Res je nesmi- di katerih program ne sprosti pomnilnika, selno, da mora uporabnik ročno ki ga je zasedel. S časom se lahko razpo- dovoljevati dostop programom, ložljivi pomnilnik toliko zmanjša, da je delo- kot so inetinfo.exe, če lahko požar- vanje sistema popolnoma upočasnjeno, ni zid sam iz podpisa datoteke ugo- saj nenehno prelaga podatke na disk. tovi, da je to Microsoftov spletni Spletišče ExtremeTech je objavilo napako strežnik in dostop seveda mora v Oknih ME, ki v določenih okoliščinah ne imeti. Symantecov požarni zid se ne sprostijo pomnilnika, ki ga je prej zasedel odlikuje le po začetni prijaznosti, določen program. Več podatkov na: http://www.extremetech.com/article/ ampak tudi po zanesljivosti, saj Pri Symantecovem požarnem zidu je nadzor nad dogajanjem skoraj popoln. 0,3396,s%253D201%2526a%253D8748, preverjeno prepreči dostop do mo- 00.asp. rebitnih trojanskih konjev (in uporabnika o govoriti, da »se strinjamo, naj ta in ta pro- tem obvesti), v datoteko LOG zelo natančno gram ima dostop do interneta«), saj ne zna Storitev Outlook Web Access, ki omogoča zapiše, kaj so morebitni »zlikovci« hoteli poče- sam pregledati diskov in ustrezno označiti uporabnikom Exchange 5.5 dostop do nati z našim računalnikom, zelo dober pa je tudi programov, pozneje pa je vendarle še boljši od biralnikov in drugih shramb podatkov prek za uporabnike, ki želijo imeti nad njim popoln Symantecovega požarnega zidu. Njegov upo- spleta, ima vrzel v varnostnem sistemu. nadzor. Tako, kot je navada pri »resnih« po- rabniški vmesnik je sicer dokaj špartanski, Ta omogoča dostop do globalnega sezna- žarnih zidovih, lahko namreč postavljamo vendar omogoča ročno postavljanje pravil v ma naslovov brez posebne prijave v si- pravila, ki določajo, katera vrata TCP ali UDP taki meri, kot smo vajeni iz resnih požarnih zi- stem. Microsoft je objavil več podatkov in ali protokol ICMP so za katere številke IP pre- dov. Določamo lahko vrata, protokole TCP, popravek na naslovu: http://www.microsoft.com/technet/ security/bulletin/MS01-047.asp. zapeljemo v ta vogal, prikazal se bo ohranje- cej zadušiti večopravilne sposobnosti računal- valnik zaslona in računalnik bo varen pred po- nika. V teh primerih nam pride prav ukaz, ki Če odstranimo program Adaptec Easy CD segi nepoklicanih. ga v številnih programih najdemo v menuju Creator 4.02c ali Easy Creator 5.01 iz ka- Urejanje/Edit, glasi pa Posebno leplje- terekoli različice Oken 2000, nas lahko Posebno lepljenje nje…/Paste special… Izbira tega ukaza doleti kup težav. Lahko izgubimo dostop Odložišče (clipboard) že dolgo ni le pre- nam prikaže vse oblike, v katere je mogoče do plošč CD-ROM, lahko se pritožuje prosto orodje za prenašanje kosov besedila in pretvoriti vsebino na odložišču. Spletno vsebi- upravnik strojnih naprav (device manager), slik, ampak močan pripomoček za pretvarja- no lahko v urejevalnik besedila prenesemo v včasih se prikažejo celo sporočila o okva- nje med različnimi zapisi večpredstavne vsebi- številnih oblikah, tudi v neoblikovani. ri registra. ne. Prav prenos vsebine iz spletnega brskalnika Internet Explorer v urejevalnik besedila, kot Mimo mreže Adaptec je že pripravil popravek na naslovu: je Microsoft Word, lepo prikaže moč odložišča, Premikanje predmetov pri ustvarjanju http://www.adaptec.com/support/ ki samodejno pretvori zapleteno vsebino splet- predstavitev v orodju Microsoft PowerPoint je downloads/fix_uninst_ecdc_w2k.reg. ne strani v dokument, ki zvesto ponazarja nje- znatno olajšano z nevidno mrežo, ki usklajuje no obliko in ga je mogoče urejati. postavitev elementov, tako da jih lažje medse- Microsoft pa ponuja navodila za popravilo Vendar pa si včasih zaželimo bolj prepro- bojno poravnamo. No, včasih nam sledenje registra v tem primeru: stih oblik, npr. zgolj besedila spletne strani, mreži onemogoča natančnejšo postavitev ka- http://support.microsoft.com/support/ brez okraskov. Res je tudi, da zna prenašanje terega od elementov, ki ga nočemo poravnati kb/articles/Q270/0/08.asp. spletne strani v urejevalnik prek odložišča pre- s preostalimi. 102 OKTOBER 2001 POMOČ IN NASVETI

KATERA VRATA SO PRAVA bo požarni zid napa- dalca spustil v Vsi programi, ki za komunikacijo uporabljajo omrežje. Microsoftov internetni protokol IP, se med seboj pogovar- požarni zid je torej jajo prek natančno določenih vrat (port). Vsak zasilna rešitev, če- računalnik z neko številko IP posluša za zače- ravno za marsikoga tek komunikacije na 65.535 različnih vratih in dovolj dobra. čeprav bi lahko načeloma vsak program za Zelo dober preiz- komunikacijo uporabljal katerakoli vrata, se kus za osebne požar- večina drži pravil in dogovorjenih vrednosti. Ker je treba za ročno nastavljanje prepustno- ne zidove najdemo sti osebnih požarnih zidov včasih vedeti števil- Takole pa je videti »zaresni« osebni požarni zid – Tiny Personal Firewall. na spletni strani Ste- ke vrat, objavljamo nekaj najpomembnejših. vea Gibsona (sicer mon) syslog. Dogajanje v požarnem zidu lah- avtorja pred leti nepogrešljivega programa za 20 in 21 FTP ko torej spremljamo tudi prek omrežja. reševanje podatkov z okvarjenih diskov, Spi- 23 Telnet V Windows XP je požarni zid že vgrajen. nrite) – www.grc.com. Steve se zadnje čase zelo 25 SMTP (za pošiljanje elek- Narejen je kot dodatna lastnost, ki je ločena ukvarja z varnostjo domačih uporabnikov v tronske pošte) za vsako omrežno kartico oz. klicno poveza- internetu, zato je velikokrat zelo koristno bra- 80 HTTP (splet) vo, in je, kar zadeva zaščito pred napadi od ti njegove strani, če ne to, pa vsaj zelo zanimi- 110 POP3 (za sprejemanje zunaj, zelo dober. Določimo lahko, katera vo. Med drugim si tam lahko ogledamo, kaj elektronske pošte) vrata naj prepušča na kateri naslov IP v krajev- lahko kdorkoli v internetu izve, če vohlja po 137,138 in 139 (NetBIOS, deljenje omrež- nem omrežju, to pa je naši številki IP (katera nih diskov v Windows) nujno za postavitev vrata so odprta itd.), in 143 IMAP (za sprejemanje spletnega strežnika, po- ali lahko morebitni tro- elektronske pošte) sebej pa lahko določa- janski konj iz našega 8080 HTTP (posredniški strežni- mo, kako naj se vede, računalnika kaj pošilja ki proxy) 1723 PPTP (tunelska povezava ko prejme različne pa- v svet. Slednji program VPN) kete ICMP. Enostavno je tako dober, da so ga 3389 Terminal server oz. Remote in učinkovito, a ne do- vzeli za merilo celo iz- Desktop v Windows XP volj. Microsoftov po- delovalci osebnih po- 5631 in 5632 PCAnywhere žarni zid namreč ne pre- žarnih zidov in z njim prečuje nepooblaščene ugotavljali vrzeli v svo- komunikacije, ki jo zač- jih programih. Danes IP, ICMP in celo točno določene druge protoko- nejo programi na notra- večina požarnih zidov le. Lahko, recimo, dovolimo, da prepuščamo nji strani našega požar- dobro prestane ta protokol IP številka 2 ali še kaj bolj eksotičnega. nega zidu. Če nam je Program na www.grc.com hitro ugotovi, da preizkus, edini, ki je bil Tisti, ki potrebuje tako natančen požarni zid, nehote uspelo računal- požarni zid iz Windows XP ne ustavlja dovolj dober že od vse- trojanskih konj. ga bo že znal do potankosti izrabiti. Še več – nik okužiti s kakim tro- ga začetka, pa je Zone zapisovanje v datoteko LOG je zelo natančno, janskim konjem, se bo ta kljub požarnemu Alarm. Edini, ki smo ga sami preizkusili in če hočemo, pa lahko nastavimo tudi sprotno zidu zelo enostavno oglasil svojemu »gospo- tega preizkusa ni prestal, pa je Microsoftov pošiljanje dogodkov v računalnik, v katerem darju« in ker je v tem primeru komunikacijo za- požarni zid iz Windows XP. je pognan program (oz. po unixovsko – dea- čel program na varni strani požarnega zidu, Matjaž Klančar

Na srečo lahko upoštevanje mreže hitro Več prostora Trash (datoteka Trash.mbx), torej smo vsaj onemogočimo. Če med premikanjem predme- V junijski številki Monitorja smo objavili začasno z brisanjem zasedli več prostora. ta držimo tipko Alt, se predmet lahko premak- nasvet za brisanje dolgih sporočil v Outloo- Sprostimo ga tako, da z menuja Special iz- ne na poljubno mesto. ku. Tudi uporabniki priljubljenega poštnega beremo ukaz Compact Mailboxes. (Enak odjemalca Eudora (vseh različic za Mace in rezultat dosežemo za posamezni poštni predal Čiščenje koša Okna) lahko prihranijo precej prostora na di- tako, da odpremo izbrani predal in s kazalcem V operacijskem sistemu MacOS 9 (ali sta- sku, če sproti brišejo sporočila. Pri brisanju pa miške pritisnemo drsnik pod zgornjim delom rejšem) izpraznimo zaklenjene datoteke v ko- moramo biti dosledni, saj drugače s svojim po- okna, kjer so zapisana tri števila v obliki xxx/ šu za smeti tako, da držimo tipko Option in iz- četjem ne bomo sprostili niti kilobajta. Še več, yyK/ zzK. xxx je število sporočil v predalu, yy je beremo ukaz Empty Trash (izprazni smeti) v najslabšem primeru bo disk celo bolj zase- velikost prostora na disku (v kB), ki ga zase- v menuju Special. V operacijskem sistemu OS den, kot je bil pred brisanjem. dajo, zz pa velikost datotek, zbrisanih iz tega X to ne deluje, zato moramo posebej odkleniti Ko zbrišemo izbrana sporočila (ali jih prese- predala. Po pritisku na drsnik bo zz enako 0.) vsako datoteko, ki jo želimo dokončno zbrisa- limo v drug poštni predal), program zgolj zbriše S tem smo opravili le pol dela. Zdaj z Eudori- ti. To naredimo tako, da odpremo koš za sme- vnos v imeniku sporočil (datoteka *.toc, table nega menuja Special izberemo ukaz Empty ti (Trash) in datoteko kliknemo. Pritisnemo of content), besedilo sporočil pa ostane nez- Trash in ponovimo vajo iz prejšnjega odstav- kombinacijo Command + I (z + I, ukaz Get brisano v datoteki s končnico .mbx (mailbox). ka, tokrat s poštnim nabiralnikom Trash. NASVETI Info) in zbrišemo kljukico pri možnosti zakle- To lahko preverimo tako, da jo odpremo in Uroš Mesojedec njena (Locked). Zdaj lahko koš za smeti iz- pregledamo z beležnico. Zbrisano sporočilo se Pri pripravi nasvetov sta pomagala Matjaž praznimo brez težav. dodatno pokaže tudi v poštnem nabiralniku Klančar in Vlado Robar. 104104 OKTOBER 2001 2001

NA ZVEZI Nikolaj Pečenko Elektronske knjige O elektronskih knjigah smo na teh straneh pred natanko letom dni že pisali. Takrat so bila pričakovanja velika, saj so prav takrat začeli ponujati nekatere nove programe za prikazovanje takih knjig na računalniškem zaslonu, precej pozornosti pa je vzbujal tudi internetni poskus mojstra grozljivk Stephena Kinga. Ta je medtem prav veličastno propadel in to na priljubljenost e-knjig ni delovalo ravno blagodejno, pa vendar se na drugi strani mnogim e-knjige še vedno prikazujejo kot prihodnost knjigotrštva.

a začetek malce osvežimo spomin. King je pravzaprav zagrešil dve napaki. taki številki norel od veselja in celo veliki za- Stephen King (www.stephen- Predvsem je pričakoval plačilo od čisto vsako- ložniki programov bi bili s tako številko po- Z king.com) je lani poleti začel v nada- gar, ki si je bil posamezni del romana prenesel vsem zadovoljni, King pa je očitno pričakoval ljevanjih izdajati e-roman The Plant, njegovo v domači računalnik. To je namreč storil mar- preveč, in se mu je to zdelo premalo. Ali pa je nadaljnje izdajanje pa je pogojeval s pošte- sikdo, iz radovednosti pač in zato, ker za vse bil morda odstotek v resnici veliko manjši, pa nostjo bralcev, ki so si nadaljevanja elektron- skupaj zadošča le nekaj klikov z miško. A to še tega ni hotel priznati? sko prenesli v svoje računalnike. To je namreč ne pomeni, da so si vsi potem zgodbo tudi pre- Kakorkoli že, ker je imel peti in šesti del ro- lahko storil vsakdo, pisatelj pa je pričakoval, brali. Marsikdo verjetno še prve strani ni pre- mana že napisana, ju je še objavil, potem pa s da mu bo nato plačal za prva dva dela po en bral do konca in je povsem jasno, da tudi tiste- pisanjem grozljivke o podivjani lončnici (za- dolar, za naslednje, daljše, pa po dva. King si ga dolarja potemtakem ni plačal. Tudi v knji- časno) prenehal. Na njegovi spletni strani je je denar obetal vsaj od treh četrtin bralcev in garni marsikdo, preden se odloči, ali bo knjigo tako že nekaj časa samo obvestilo, da je pro- to se je že takrat piscu teh vrstic zdela »zelo kupil ali raje odložil nazaj na polico, preleti jekt za nedoločen čas ustavljen, vsi, ki bi radi optimistična želja«. nekaj strani, in čemu bi mu torej tega ne omo- izvedeli, kdaj se bo nadaljeval, pa lahko spo- Mojster grozljivk očitno ni poznal navad gočili tudi po elektronski poti. ročijo svoj e-naslov in bodo nanj dobili obve- kiberščakov, saj bi si drugače ne zastavil tako Poleg tega je King naivno pričakoval, da stilo, ko bosta pripravljena nadaljevanje in visokoletečega cilja. Ali pa ga je zapeljal us- bodo tisti, ki si bodo posneli zgodbo v različ- konec zgodbe. peh njegovega prvega poskusa v začetku tiste- nih zapisih, plačali za vsak zapis posebej. Na Kingova odločitev seveda ni naletela na voljo je bilo namreč več odobravanje kiberščakov, še zlasti tistih ne, ki zapisov za različne bral- so prvih šest delov pošteno plačali, potem pa nike in marsikdo si jih je jim je ostal le nedokončan roman in dolg nos. King je pričakoval, da bo denar dobil vsaj od posnel več – morda zato, Projekt, za katerega se je sprva zdelo, da bi treh četrtin bralcev, kar se je že takrat zdela zelo optimistična želja. da bi lahko zgodbo bral z morebiti lahko izzval preporod e-knjig in za namiznim, prenosnim in katerega je sam King govoril, da se utegne žepnim računalnikom, sprevreči v môro vseh založnikov (knjigo je ali pa samo zato, ker se namreč objavljal v samozaložbi), je torej na- še ni mogel odločiti, ka- zadnje prinesel le zastoj pri širjenju elektron- teri program je za branje skih knjig. e-knjig najprimernejši. Marsikateremu avtorju, ki je morda sprva Skratka, King je pri- mislil, da bi se lahko tudi sam lotil takega iz- čakoval, da bo dobil de- dajanja e-knjig v samozaložbi, sta uplahnila nar za tri četrtine vseh pogum in veselje. Kajti, konec koncev, če ene- prenosov datotek, ne gle- mu najuspešnejših piscev našega časa ni uspe- de na to, ali je en uporab- lo, kako naj si obetajo uspeh še neuveljavljeni nik prenesel več različic, pisatelji. Na drugi strani pa bodo poslej goto- da morda knjige sploh ni vo bolj previdni tudi bralci in morebitni kupci (pre)bral, da prenos in vsaj e-knjig v nadaljevanjih ne bodo več ku- ga leta, ko je kot e-knjigo izdal povest Riding morda ni uspel in ga je moral ponoviti … povali. the Bullet in v nekaj dneh z njo zaslužil skoraj Seveda so se že kmalu potrdile slutnje, da Roke si pravzaprav manejo samo klasični pol milijona dolarjev. Pri tem pa pozabil, da je se podvig Kingu ne bo izšel. Četrti del je plača- knjižni založniki, saj se je izkazalo, da e-knji- šlo za zaokrožen, pa čeprav kratek roman, ki lo »samo« 46 odstotkov tistih, ki so si ga pre- ge še nekaj časa ne bodo resneje ogrozile pa- je stal samo poltretji dolar. sneli. Vsak avtor preizkusnega programa bi ob pirnatih, predvsem pa se je pokazalo, da brez NA ZVEZI Elektronske knjige OKTOBER 2001 105

klasične reklame knjige ne more uspešno pro- nje uporabimo (brezplačni) Adobov eBook dati niti eden od drugače tržno tudi najzani- Reader, ki zna meriti čas, ko knjigo beremo. V ZA KNJIŽNE MOLJE mivejših piscev. resnici program seveda ne ve, ali knjigo res beremo, ampak meri le čas, ko je v programu Knjižni pirati RosettaBooks »odprta«, to pa pomeni, da je treba malce pa- Pirati se ne lotevajo več ziti, kako e-knjigo uporabljamo. Po desetih samo programov, glasbe A to seveda ne pomeni, da so e-knjige po- urah »branja« namreč program knjigo zapre in filmov, temveč tudi kopane in pozabljene. Še zdaleč ne. Celo ved- in onemogoči nadaljnje branje. Seveda ni tre- knjig. Raziskava, ki jo je no novih poti za prodajo in razširjanje teh ba brati deset ur nepretrgano, saj program se- opravilo angleško podjetje Envisional knjig si izmišljajo. Vsakdo na primer ve, koliko števa čas, ko je knjiga odprta. (www.envisional.com), je pokazala, da lahko stane knjiga. No, vsaj približno. Pa ste se že Knjige torej v resnici sploh ne kupimo, am- z malce spretnosti v spletu najdemo več kot 7000 piratsko preslikanih knjižnih naslo- kdaj vprašali, koliko vas užitek ob prebiranju pak si jo le sposodimo, oziroma jo najamemo. vov. Med njimi so tudi največje svetovne us- dobre knjige v resnici stane? Pri Rosetta- Deset ur naj bi bilo po mnenju strokovnjakov pešnice, na primer knjige o čarovniškem va- RosettaBooks dovolj za navadne romane, ka- jencu Harryju Potterju. Zanimivo je, da veči- DESET ZAMORČKOV kršne pač najpogosteje prebiramo. Če nam v na teh knjig niso piratsko prekopirane elek- tem času knjige ne bi uspelo prebrati, bi si z tronske izdaje, ampak se pirati z optičnim Klasična kriminalka Agathe Christie And Then dodatnim dolarjem, nakazanim na njihov bralnikom lotevajo kar papirnatih izdaj, mar- There Were None je zanimiv zgled, kako se je- bančni račun, kupili še deset ur branja. Če so- sikatero besedilo v elektronski obliki pa ver- zik spreminja in prilagaja družbenim razme- dite med počasnejše bralce ali če vam je knji- jetno dobijo, po nezakoniti poti seveda, kar ram. Zgodba, ki jo v slovenskem prevodu poz- ga tako všeč, da bi jo radi prebrali večkrat, pa iz založb ali tiskarn. namo kot Deset zamorčkov, je namreč prvot- se lahko namesto za deseturni najem odločite Med kiberščaki so najbolj priljubljene znans- no imela naslov Ten Little Niggers. Ko je bese- za nakup. To vas bo stalo za e-knjige precej tvenofantastične in pravljične knjige, na sez- da nigger pred kakimi tridesetimi leti dobila namu najbolj kopiranih avtorjev je Stephen običajnih pet zelencev. Prva knjiga, ki jo pro- rasističen prizvok (tega, da ne bo pomote, ko King, sledijo pa mu J. K. Rowlingova, John dajajo po novem, je klasična kriminalka iz- je roman nastal, nikakor ni imela), so naslov Grisham, Terry Pratchett, Douglas Adams in spremenili v Ten Little Indians, ampak ker tudi pod peresa Agathe Christie, And Then There drugi. ta očitno ni bil dovolj »politično korekten«, ima Were None. kriminalka zdaj že tretji naslov in ta ne bi smel Nova oblika prodaje e-knjig je, vsaj na Binary Thing užaliti nikogar. prvi pogled, zanimiva, saj večino knjig prebe- Binary Thing (www.bi- remo samo enkrat in čemu bi potemtakem narything.com) je omrež- zanje plačevali več, kot je je spletišč, posvečenih elektronskemu založniš- nujno potrebno. Dobrih 250 tvu. V Planet eBook tolarjev je dovolj prijazna (www.planetebook.com) cena, primerljiva z izposojo boste izvedeli vse (ali pa knjige v knjižnici, a se vseeno vsaj večino tistega), kar bojim, da tudi nova oblika vas utegne zanimati o e- prodaje ne bo sprožila nava- knjigah. Planet PDF la na e-knjige. Najpomem- (www.planetpdf.com) je bnejša ovira je namreč še namenjen predvsem upo- vedno branje z računalniške- rabnikom Adobovega za- ga zaslona – še posebno pri pisa elektronskih doku- knjigah, kot so kriminalke mentov pdf. Planet Mar- kup (www.planetmar- Agathe Christie, ki jih nakup.com) bodo obiskovali vadno prebiramo leže v po- vsi, ki jih zanima jezik XML, stelji, na plaži ali, recimo, na s poudarkom na uporabi Books (www.rosettabooks.com), enem bolj vlaku. Pisec teh vrstic je poskusil tudi z žepnim v spletnem založništvu. znanih založnikov e-knjig, so izračunali, da računalnikom, pa prav tako nekako ni šlo – Tu je še ePublish Store ura branja velja natanko deset centov. Dobrih na plaži je sonce sijalo premočno in je bilo z (www.pdfstore.com), kjer 25 tolarjev torej. To je pravzaprav kar ugodna zaslona komaj mogoče kaj razbrati, v postelji lahko kupite najrazličnej- cena za uro razvedrila, vsaj če jo primerjamo z pa mi več kot nekaj strani tudi ni uspelo pre- ša programerska orodja za e-založništvo. večino drugih. Ura, prebita v kinu, je, recimo, brati in sem elektroniko brž zamenjal za dobri ePenguin več kot desetkrat dražja. stari papir. Ampak če vas vseeno mika posku- Znana založba Penguin Pri RosettaBooks so se odločili za novo ob- siti, le obiščite spletno stran RosettaBooks in si (www.penguin.co.uk) je liko prodaje knjig in ta naj bi, vsaj po prepri- oglejte njihovo ponudbo. objavila, da bo septem- čanju njihovih tržnikov, sprožilo pravo malo bra začela izdajati e-knji- revolucijo v elektronskem knjigotrštvu. To je LiveReads ge. V programu ePenguin bo za začetek skoraj gotovo še eno preveč optimistično pre- okoli 200 naslovov, med njimi pa prevladu- pričanje, povezano z e-knjigami, a si vseeno Za nekoliko drugačen pristop se je odločil jejo klasiki, turistični vodiči serije Rough Gui- zasluži nekaj naše pozornosti. Novo kupova- LiveReads, www.livereads.com, še en založnik des, nekaj pa je tudi sodobnih del. E-knjige nje e-knjig naj bi bilo torej videti nekako tako- e-knjig. V e-obliki so konec lanskega leta iz- bodo izdali v oblikah za Adobov in Microsof- le: e-knjigo kupimo za samo en dolar in jo kar dali doslej še neobjavljeni roman kultnega tov bralnik. takoj pretočimo v domači računalnik. Za bra- ameriškega pisatelja beatniške generacije, 106 OKTOBER 2001 Elektronske knjige NA ZVEZI

stavne e-knjige niso pokazali, ozi- ZA KNJIŽNE MOLJE roma se je izkazalo, da so stroški za dobro večpredstavno e-knjigo Knjižnica precej višji od stroškov za navad- Lycos no, četudi razkošno ilustrirano Lepo zbirko brezplačnih papirnato izdajo. e-knjig dobimo v Lycoso- Že v času, ko je bil poudarek na vi knjižnici (versaware.li- večpredstavnih e-knjigah, ki so brary.lycos.com). Izbira je klasična, saj so na seznamu predvsem dovolj stara dela, ki bile pravzaprav bolj nekakšni z so jim avtorske pravice že potekle. Nekaj ta- besedilom in sliko popestreni do- kega torej, kot najdemo na seznamu Projek- kumentarni filmi, se je Bob Stein ta Gutenberg, le da so tu knjige lepše obli- ukvarjal tudi z bolj vsakdanjimi e- kovane in lepo razdeljene na poglavja. Za knjigami. Vsej večpredstavnosti oblikovanje je poskrbelo podjetje Versaware navkljub namreč nikoli ni izgubil (www.versaware.com), ki izdeluje tudi bralnik Jacka Kerouaca, Orpheus Emerged. Da bi vere v dobro staro besedilo in je to tudi rad Versabook, s katerim bi si lahko knjige pre- elektronski izdaji zagotovili čim boljšo proda- vsem povedal, z napisom Text: The Next Fron- sneli v domači računalnik. Vendar medtem, jo, so se odločili, da knjige še dve leti ne bodo tier na majici. Se je pa ves čas tudi globoko za- ko nastaja to pisanje, spletna stran podjetja natisnili na papirju. Če bi si torej radi prebrali vedal, da le za enostavno branje računalniki Versaware ni delovala, zato ni mogoče regi- delo, v kateri 23-letni Kerouac opisuje svoja niso primerni in še dolgo ne bodo resen tekmec strirati sicer brezplačnega bralnika. E-knjige v Lycosovi knjižnici torej lahko prebiramo le prva srečanja z legendami beatniške generaci- papirju. Prednost e-knjig je videl predvsem v na njihovi spletni strani. je, kot sta Allen Ginsberg in William Bur- možnosti navzkrižnih povezav ter v enostav- roughs, se boste pač morali sprijazniti z bra- nem iskanju po vsem besedilu, zato je za te eBook njem z zaslona ali pa zaposliti domači tiskal- knjige tudi skoval ime »razširjene knjige«, Ex- Connections nik. Tolažite se lahko s tem, da vas bo to stalo panded Books. Marsikaj zanimivega o e- manj, kot bi vas (oziroma vas bo) papirnata E-knjige so takrat izdajali na navadnih di- knjigah boste našli na na- izdaja, le pet dolarjev namreč. sketah, v Voyagerjevem e-knjižnem katalogu slovu www.ebookcon- pa se je znašlo približno 75 naslovov, med nji- nections.com. Tu so na primer zbrani po- mi tudi take uspešnice, kot je Crichtonov Jur- drobni podatki o različnih programih za bra- Bob Stein nje e-knjig, pa lestvice najbolje prodajanih e- ski park. Vendar tudi »razširjene knjige« kake- knjig in še marsikaj. Bob Stein je ena najbolj zanimivih figur v ga posebnega uspeha niso doživele. Jurski računalniškem poslu. Je eden tistih hipijev iz park so na primer prodali v vsega približno de- Fiction Wise šestdesetih let, ki niso nikdar pozabili na mla- set tisoč izvodih. K poslovnemu (ne)uspehu Eno bolje založenih knjigarn dostne ideale. Ostal je Voyagerja je pris- z e-knjigami boste našli na prepričan anarholibe- peval svoj delež naslovu www.fictionwi- ralec, sam se razglaša tudi Bob Stein s se.com. Knjige si lahko za maoista in je svoj svojim rahlo anar- omislite v oblikah za različne bralnike, stanejo pa od 7 dolarjev za novejše uspešnice do do- čas celo javno podprl hističnim vodenjem ber dolar za nekoliko starejše. Še posebno pe- perujske maoistične podjetja, in leta stra je izbira znanstvenofantastičnih romanov. gverilce Sendero Lu- 1996 je Voyager Za pokušino je nekaj knjig celo brezplačnih. minoso (Svetleča dokončno izdihnil. pot). V začetku osem- Ostanke je pokupil E-book desetih let je zaslutil Learn Technolo- Directory blestečo prihodnost gies Interactive Dolg seznam ali, bolje re- elektronskih nosilcev čeno, katalog e-knjig, in informacij in leta to ne samo angleških, najdete v e-knjižnem ime- 1985 ustanovil založ- niku (www.e-book directory.com). Vsaka bo Voyager. Ta se je knjiga je tu predstavljena s kratkim opisom, sprva ukvarjala z izdajanjem klasičnih filmov, poleg cene pa najdete še povezavo do sple- kot sta Državljan Kane in Amarcord, na laser- tišča, na katerem knjigo lahko kupite. Če ste skih ploščah (laser disc – LD). Pozneje je bil napisali e-knjigo, jo lahko sem uvrstite kar eden prvih, ki so zaslutili, kaj vse obeta nasta- sami – in upate, da jo bo kdo kupil. jajoči novi nosilec, plošča CD-ROM. Deveta KnowBetter Beethovnova simfonija, ki so jo izdali leta Lani nastalo spletišče 1988, velja za sploh prvi tak izdelek in ker je KnowBetter (knowbet- sto tisoč izvodov odkupil Microsoft, tudi naj- ter.com) je bilo sprva na- bolje prodajan Voyagerjev izdelek sploh. Pri menjeno predvsem upo- Voyagerju so se v začetku devetdesetih lahko rabnikom bralne naprave pohvalili z nekaterimi najboljšimi večpred- Rocket eBook, do danes pa je preraslo v stavnimi elektronskimi knjigami na ploščah (voyager.learntech.com/cdrom/), pri katerem splošno, e-knjigam posvečeno spletišče. CD-ROM. Vendar pa po začetnem zanimanju lahko še vedno kupite nekaj Voyagerjevih izdaj. kupci kakega posebnega posluha za večpred- Bob Stein se seveda ni upokojil, ampak je NA ZVEZI Elektronske knjige OKTOBER 2001 107

še istega leta ustanovil podjetje z rahlo nena- vadnim imenom Night Kitchen (www.night- kitchen.com) in se posvetil svoji ljubezni, inte- Ruski heker v ameriški kehi raktivnim večpredstavnim knjigam. Pri Night 16. julija so agenti FBI aretirali 27-letnega ruskega programerja Dmitrija Skljarova. Vzrok za areta- Kitchen so s pomočjo skupine bolgarskih pro- cijo je program Advanced eBook Procesor, ki ga je ruski programer razvil za moskovsko podjetje El- gramerjev začeli razvijati programa za izde- comSoft (www.elcomsoft.com). Program odstrani zaščito, s katero so pred nepooblaščenim kopira- lovanje in branje večpredstavnih e-knjig in po njem zavarovane e-knjige, namenjene branju z Adobovim bralnikom eBook Reader. Skljarov je, nič hu- nekaj letih razvoja in preizkušanja pred nekaj dega sluteč, delovanje programa in postopek za odstranitev Adobove zaščite predstavil na hekerski konferenci Def Con 9 v Las Vegasu in dan pozneje so ga meseci končno predstavili TK3 Author in tam tudi aretirali. TK3 Reader. Zaslužek naj bi seveda prinašal Po ameriškem zakonu o digitalnih avtorskih pravicah (Di- prvi, ker je bralnik pač brezplačen. TK3 Aut- gital Millennium Copyright Act) namreč ni kazniva samo ne- hor omogoča enostavno izdelovanje večpred- posredna kraja avtorsko zaščitenih del, ampak je prepoveda- stavnih e-knjig in je torej nekaj takega kakor no tudi razkrivati postopke, s katerimi so avtorska dela zašči- Macromediin Director, le da je precej cenejši tena, in izdelovati orodja za odstranjevanje takih zaščit. Ali če in enostavnejši. Stane samo 150 dolarjev, bi to prevedli v bolj vsakdanjo govorico, kazniv ni samo vlom, lahko pa se odločimo tudi za enoletno najem- temveč tudi izdelovanje in prodajanje orodja, s katerim lahko nino. To nas bo stalo le 60 zelencev. Nekateri vlomimo. To pa je po mnenju mnogih, tudi pravnih strokov- avtorji e-knjig TK3 Author zelo hvalijo, je pa njakov, zelo sporno. seveda še prezgodaj, da bi zanesljivo vedeli, Kakorkoli že, Adobe (www.adobe.com) je, predvsem zaradi burnega odziva zagovornikov svobodnega pretoka idej, od- kako se bo na trgu e-knjig odrezal zapis tk3. stopil od tožbe, vendar to položaja ruskega programerja ni prav dosti olajšalo, saj ga zaradi kršitve zakona o digitalnih Bralniki avtorskih pravicah toži ameriška država. Po plačilu 50.000 dolarjev varščine so ga po treh dneh sicer izpustili na pro- K priljubljenosti e-knjig prav nič ne pripo- stost, vendar so mu vzeli potni list in ne sme iz Kalifornije. 30. avgusta je sodišče v kalifornijskem more dejstvo, da imajo e-založniki in avtorji San Joseju Skljarova in rusko podjetje ElcomSoft tudi uradno obtožilo petih kršitev avtorskega na izbiro več med seboj seveda nezdružljivih zakona, za vsako od njih pa je zagrožena kazen do pol milijona dolarjev in celo do pet let zapora. zapisov. Za prevlado pri programskih predvajalnikih e-knjig se potegujeta predvsem Mi- crosoftov Reader (www.microsoft.com/reader/) in Acrobat eBook Reader (www.adobe.com/ Electronic Frontier Foundation products/ebookreader/). Slednjega smo, dokler Imajo veliki hollywoodski filmski studii ne, ki so ga ameriške oblasti obtožile, ker je pravico odločati, katere filmske plošče lah- na svoji strani objavil povezavo do progra- ko kupujejo prebivalci posameznih držav in ma za odstranitev zaščite s plošč DVD, stopi- katerih ne smejo, ker pač v njihovi državi do- li so v bran Napsterja, sodelujejo pri obrambi ločeni filmi še niso prišli v kinodvorane? profesorja Feltena, ki se je znašel v nemilosti Imajo lastniki računalniških programov pri ameriškem združenju glasbenih založni- pravico kupcem preprečiti, da program seci- kov RIAA, ker je odkril (in razkril), kako ga ni kupil Adobe, poznali kot Glassbook Rea- rajo, razdrejo na sestavne dele in si ogledajo, obiti zaščito na glasbenih ploščah DVD ... der. Oba sta brezplačna, za pokušino pa ima- kako deluje? Imajo vlade pravico svojim dr- In da ne bo pomote, EFF nikakor ne zamo v obeh zapisih na voljo tudi precej brez- žavljanom prepovedati šifriranje e-sporočil? govarja piratskega kopiranja, ampak le trdno plačnih knjig. Malo prej omenjeni TK3 Rea- S takimi in podobnimi vprašanji se ukvarjajo zastopa stališče, da izdelava (intelektualne- der se zaenkrat še ne uvršča v njuno ligo in je člani Electronic Frontier Foundation ga) orodja, ki bi ga teoretično lahko tudi zlo- vprašanje, ali se bo sploh kdaj. ali, krajše, EFF (www.eff.org). rabili, sama po sebi ne more in ne sme biti kaz- Marsikdo svetlo prihodnost e-knjig vidi Sklad je nastal julija 1990 kot odgovor niva. tudi v čedalje bolj priljubljenih žepnih računalni- na akcijo ameriške tajne službe (Secret Ser- kih, ki so vsaj na videz kar primerni za branje. vice), ki je takrat ne najbolj prijazno razi- Pri žepnih računalnikih z operacijskim siste- skovala, kdo vse ima tajni dokument, v kate- mom PocketPC prevladuje kar Microsoftov rem je bilo razloženo tehnološko ozadje de- Reader, pri tistih s PalmOS pa je izbira nekoli- lovanja ameriške telefonske številke za klic v ko bolj pestra, med bolj priljubljenimi pa so sili, 911. Pri tem so agentje brez pomislekov, Mobipocket Reader (www.mobipocket.com), predvsem pa brez sodnih nalogov, brali e- Palm Reader (www.peanutpress.com) in Qva- sporočila v zaseženih računalnikih. EFF je dis Express Reader (www.qvadis.com). takrat zastopal eno od nedolžnih žrtev ame- Omeniti moramo še prenosne naprave, ki riške tajne službe in uspel doseči, da od ta- so namenjene predvsem branju e-knjig. Ledino krat za e-sporočila veljajo enaka pravila o sta orala Rocket E-book in Softbook, oba pa zasebnosti kot za navadno pošto ali telefon- je lani kupilo ameriško podjetje Gemstar e- ske pogovore. Book (www.ebook-gemstar.com), ki zdaj snuje Pozneje so se ukvarjali s pravico izvoza in izpopolnjena modela, REB 1100 s črno-belim uporabe učinkovitih šifrirnih postopkov, po- in REB 1200 z barvnim zaslonom. magajo pri obrambi spletišča 2600 Magazi- 108 OKTOBER 2001 NA ZVEZI

NA KRATKO IZ SPLETA Free Speech Internet TV

Enciklopedija Britannica Svoboda govora v najširšem pomenu bese- ni več brezplačna de je zaščitni znak ameriškega satelitskega te- Konec veselja, bi lahko levizijskega programa Free Speech TV rekli, saj so se pri Enci- (www.freespeech.org), ki v skladu s svojim ime- klopediji Britannici nom predvaja predvsem napredne in neodvi- (www.britannica.com) pred nedavnim odločili, sne televizijske oddaje. Take skratka, za kate- da njihova spletna različi- re se drugje v glavnem ne najde prostora v tele- ca ne bo več dostopna brezplačno. Kiberš- vizijskem etru. Na svojem spletišču pa ponuja čakom so zdaj na voljo le še kratki povzetki dom najrazličnejšim organizacijam, društvom oziroma uvodi k posameznim geslom, za do- in posameznikom, ki bi drugod težko našli stop do popolne vsebine pa je treba plačati prostor zase, predvsem pa se v družbi somišlje- naročnino – 5 dolarjev na mesec ali 50 za nikov počutijo bolj domače. Pa čeprav gre za vse leto. Tistim, ki Britannice še ne poznajo, zelo pestro druščino, v kateri je najti vse mo- pa je namenjena brezplačna štirinajstdnev- goče, od srbskih punkerjev prek irskih revolu- zvočnih posnetkov, med katerimi seveda prena naročnina. cionarjev do južnoafriških anarhistov. Vmes vladujejo oddaje, ki so jih predvajali na svojem Def Con pa še feministke, homoseksualce, mirovnike, televizijskem kanalu. Ogledamo si lahko do- Deveto mednarodno sre- naravovarstvenike, progresivce radikalce, Ta- kumentarec o policijski (zlo)rabi solzivca, po- čanje hekerjev in sploh milce … Vsega skupaj pri Free Speech gostijo kukamo v zakulisje lepotnih tekmovanj, si og- vseh, ki se tako ali dru- menda 7000 spletnih strani, šteli pa jih seveda ledamo film o vplivu potrošniške družbe na gače ukvarjajo z računalniškim varovanjem, nismo. Poleg čisto navadnih spletnih strani si mlade in še marsikaj. Vsekakor vredno vsaj šifriranjem ter seveda tudi razkrivanjem naj- tu lahko ogledate še okoli 2500 filmskih in občasnega obiska. različnejših zaščit, je bilo od 13. do 15. julija v lasvegaškem hotelu Alexis Park. Vse o tem in tudi prejšnjih srečanjih si lahko pre- berete na naslovu www.defcon.org World Wide Fund For Nature Seks in kockanje Ena najbolj znanih mednarodnih in ne- glavje, v katerem boste izvedeli, kaj jih pov- Igre na srečo so, poleg vladnih organizacij za varstvo narave je brez zroča in kaj lahko storimo, da bi neljube po- seksa v najrazličnejših dvoma WWF (www.panda.org) z znamenito sledice vsaj omilili, če jih že ne moremo po- oblikah, najzanesljivejši pando kot zaščitnim znakom. Organizacija vsem preprečiti. vir spletnega zaslužka. Nič nenavadnega to- pravkar praznuje štirideset let delovanja. Us- Za popestritev spletišča poskrbi razkošna rej, da se bo številnim Playboyevim spletiš- tanovili so jo namreč 11. septembra 1961 na fotogalerija, če imate dovolj hitro internetno čem pridružil še PlayboyCasino. Ko to berete, povezavo, pa si lahko ogledate tudi številne bi morala spletna igralnica na naslovu www. krajše dokumentarne filme. Posebno poglavje playboycasino.com že delovati s polno paro. je namenjeno najmlajšim ljubiteljem narave. V Google njem poleg številnih zanimivost najdemo tudi je car poučen naravovarstveno obarvan kviz. Spletni iskalnik Google To so še naravovarstvene novice pa nasvet (www.google.com) se je dneva (s katerim nas, recimo, opomnijo, da v komaj treh letih, kolikor so kolesa veliko prijaznejša do okolja kakor je na voljo, prebil na prvo mesto med iskal- avtomobili) in še marsikaj. In ko se vam bo niki. Ima skoraj 25 milijonov uporabnikov in zazdelo, da ste si že vse ogledali, jo mahnite ti skupaj vsako sekundo sprožijo kar 1800 iskanj. Pred kratkim je Google objavil, da so še na oddelek s spletnimi povezavami, na ka- začeli poslovati z dobičkom, kar je za inter- terem boste našli spletne strani številnih dr- netno podjetje, ki se preživlja le z oglasi in žavnih podružnic WWF in več kot dovolj sno- licenciranjem svojega iskalnika drugim sple- pobudo sira Juliana Huxleyja, takratnega ge- vi za nadaljnje internetno raziskovanje. tiščem (na primer Yahooju), velik uspeh. neralnega direktorja Unesca. Organizacija Za konec pa še zanimivost: organizacija je Sergey Brin in Larry Page, avtorja iskalnika, ima sedež v švicarskem Glandu, podružnice pa bila ustanovljena kot World Wildlife Fund, sta prepričana, da je k uspehu pripomoglo v številnih državah po vsem svetu. Slovenije na pozneje pa se je preimenovala v World Wide tudi to, da so ves čas ostali zvesti zgolj iska- žalost ni med njimi. Fund For Nature. Danes se v glavnem pred- nju in se niso poskušali preobraziti v vses- Ima lepo urejeno in vsebinsko pestro splet- stavlja kar s kratico, WWF. Prav zaradi te so plošne dveri, poleg tega pa tudi niso po ne- no stran, na kateri bomo izvedeli vse o različ- že nekaj let v sporu z ameriško rokoborsko or- potrebnem zapravljali denarja za lastno ogla- nih projektih WWF, pa še marsikaj drugega za ganizacijo World Wrestling Federation ševanja. Pred kratkim so za izvršnega direktorja (CEO) zaposlili Erica Schmidta, nekdanje- povrh. Preberemo si lahko na primer marsikaj (www.wwf.com), ki uporablja enako okrajšavo. ga direktorja Novella, govori pa se tudi, da zanimivega o številnih najbolj ogroženih ži- Avgusta letos je londonsko sodišče razsodilo, da bodo postali javna delniška družba, vendar se valskih vrstah, od pand in tigrov do nosorogov ima pravico do te kratice le naravovarstvena jim s podajanjem na borzo očitno ne mudi. in goril. Vas morda skrbijo podnebne spre- WWF, predvsem zato, ker jo uporablja že veliko membe? Tudi njim je posvečeno posebno po- dlje in jo večina ljudi tudi pozna prav kot WWF. 110 OKTOBER 2001 PROGRAMER V Borlandovem preročišču Potem ko je Borland odpovedal združitev s Corelom, je spet zaplul v prave vode, v katerih je nekoč že bil. Večino svojih moči je posvetil razvoju programerskih orodij, s katerimi je zaslovel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Novi časi pa so prinesli tudi povsem nove izzive.

90. letih se je začel zmagoviti po- BORLAND DELPHI 6 štetih programskih jezikov pa ima vsaj eno hod vizualnih razvojnih orodij za hi- zelo učinkovito vizualno orodje RAD. Za veči- Kaj: Vizualno razvojno orodje za Okna. V ter razvoj programov (orodja no njih bomo izjemna razvojna orodja našli Jezik: RAD). Z njimi in z razvojem bolj ali manj zah- Object pascal. kar pri Borlandu. tevnih programov se je začela ukvarjati množi- Izdeluje: Borland, http://www.borland.com/delphi/. Vroča tema sodobnih razvojnih orodij so ca uporabnikov računalnikov, ki bi si jih prej le Prodaja: Marand, http://www.marand.si/. spletne storitve. Velikanska priljubljenost in- s težavo predstavljali kot programerje. Med Cene: Personal (brezplačno za prenos, na plošči CD- terneta je prinesla nove izzive programerjem takimi orodji je bil daleč najbolj priljubljen – in ROM 99 dolarjev), Professional (), Enterprise (). in številne rešitve je treba odpreti v splet ali še danes velja za takega – Microsoftov Visual Za: Raznovrstnost, preizkušeno orodje. kako drugače omrežno ozavestiti. Sodelova- Basic (VB). Čeprav je VB nastal pred uveljavi- Proti: Cena, podpora razvoju v skupinah. nje programov v tako raznolikem omrežju, tvijo predmetnega programiranja, je skozi svo- kot je internet, pa je (bilo) vse prej kakor lah- je gradnike – sestavne dele, ki jih podobno lego kockam sestavljamo v ko opravilo. O tem pričajo številni poizkusi metod in protokolov za so- bolj zapletene programe – predmetno programiranje približal množi- delovanje dveh kosov programske kode na različnih koncih omrežne cam in bo v najbolj sveži izdaji, VB.NET, ki naj bi bila nared v začetku povezave. Od dne, ko je Microsoft razkril svojo pobudo .net, v kateri je prihodnjega leta, postal dokončno tudi popolnoma predmeten pro- za temelj sodelovanja programske kode prek omrežja namesto COM+ gramski jezik. Učinkovitost vizualnega dela z gradniki je popolnoma izbral SOAP, se zdi, da je prihodnost začrtana. Enostaven protokol za preobrazila sodobna razvojna orodja. V kratkem spopadu med bolj ek- uporabo predmetov prek omrežja (Simple Object Access Protocol, sotičnimi razvojnimi orodji RAD in njihovimi vrstniki, podprtimi s pol- SOAP) je že postal dejanski standard, ki ga bo vsak čas blagoslovil tudi nokrvnimi, ponavadi tudi predmetno usmerjenimi programskimi jeziki, konzorcij W3C, ki sicer bdi nad spletnimi standardi. SOAP pravzaprav so prepričljivo zmagali slednji. Danes razvoj programske opreme pote- ni nič drugega kot v označevanem jeziku XML zapisan klic oddaljenega ka predvsem v C/C++, javi, VB in – po zaslugi Borlanda – pascalu, a ta podprograma, ki ponavadi potuje ob pomoči protokola HTTP, torej v primerjavi z Wirthovim izvirnikom ponuja precej več. Vsak izmed na- gre za recikliranje tehnologije, ki je omogočila uspeh svetovnega spleta, tokrat z namenom, da bi narediti programsko kodo bolj široko dostopno in uporabno na najrazličnejših napravah. Uporaba para XML/HTTP za komunikacijo med kosi programske kode odpravlja večino starih ovir, saj z njuno pomočjo ni več pomembna ne strojna, ne programska podlaga, niti izbrani programski jezik, v katerem je koda napisana. Dve spletni storitvi se bosta pogovarjali z univerzalnim, celo človeku čitljivim zapisom XML, internetni protokoli pa so tako ali tako podprti že v vsaki sodobni digitalni napravici, kaj šele v različnih računalniš- kih sistemih.

Delphi 6 Borland je s svežo različico svojega najbolj priljubljenega razvojnega orodja naredil velik korak. Medtem ko Microsoft še preizkuša svoja nova razvojna orodja, ki bodo povzročila pravo malo revo- Razvojno okolje Delphija 6 je znatno izpopolnjeno. lucijo in številne programerje prisilila k vnovičnemu PROGRAMER Borland Delphi 6 OKTOBER 2001 111

učenju, je Delphi 6 ostal dobri stari Delphi, dopolnjen z nekaj izjemno spremljamo logične povezave med vsemi gradniki na različnih modulih učinkovitimi dodatki, ki mu omogočajo vstop v svet spletnih storitev z programa. Okno je nad dobro znanim Object Inspectorjem, hitro pa ga uporabo tehnologij XML in SOAP. Danes je object pascal, programski lahko prikličemo z novo bližnjico Ctrl + Alt + F11. jezik Delphija, verjetno najzmogljivejši jezik, ki ga lahko uporabimo za V urejevalniku kode najdemo dva nova jezička pri dnu okna. Lahko razvoj v Oknih. Pa ne samo to, z nekaj pazljivosti je mogoče v njem raz- seveda spremljamo kodo (Code), drugi jeziček (Diagram) pa je name- vijati celo prenosljivo kodo, ki se bo prevedla in izvajala v Linuxu. njen ustvarjanju dokumentacije, saj lahko vanj zvlečemo poljuben Samo za primerjavo, Microsoftov Visual Studio.NET, ki ga bomo še gradnik iz okna Object TreeView in s spremnim besedilom pojasnimo kar nekaj časa čakali, bo VB spremenil tako zelo, da številni progra- njihova medsebojna razmerja. Ta dokumentacijski pogled v najcenejši merji že razmišljajo, ali ne bi raje presedlali na Delphi 6, saj je po neka- različici žal ni na voljo. terih analizah preskok nanj celo enostavnejši od prehoda z VB na Jezičkov pri dnu je lahko še več, če razvijamo program z orodji Web- VB.NET. Na podlagi .net je tako ali tako boljša izbira kar nov pro- Snap (več o njih malo pozneje). Na voljo imamo ogled spletne strani v gramski jezik – C#. Delphi postane še bolj zanimiv, če se zavedamo, da vstavljenem brskalniku (Delphi izkorišča storitve brskalnika IE kot njegov prevajalnik izdeluje visoko optimalizirano strojno kodo, in to z gradnika COM) ali v obliki kode HTML. Če uporabljamo označevalni rekordno hitrostjo, programi v VB.NET pa bodo delovali le v posebnem in slogovni jezik XML oz. XSL, sta na voljo tudi pregleda drevesa oznak. izvajalnem okolju CLR (Common Language Runtime, podobno javan- Zelo dobrodošle dopolnitve urejevalnika najdemo v pripomočku za skemu navideznemu stroju JVM). Za dodaten bonus dobimo z Delphi- hitrejše pisanje kode (Code Completion). Okno, ki se samodejno prika- jem celo možnost razvoja za Linux (morda v kratkem tudi za Mac OS že ob naslovitvi podprograma ali predmeta v programski kodi in ga X), kar je lahko sicer manj pomembno, a ključno za odločitev v njegovo lahko prikličemo tudi ročno (s kombinacijo Ctrl + preslednica), je zdaj korist. Microsoftovi inženirji so menda Borlandu predlagali, naj object mogoče povečati. Na seznamu v njem se naštete možnosti pokažejo pascal prilagodi podlagi .net, za katero bodo na voljo številni program- mnogo bolj uporabno. Najprej so izločene vse metode, ki se uporabljajo ski jeziki, vendar so se avtorji Delphija odločili drugače, to pa je za pe- za pripravo lastnosti – tako ali tako lahko uporabimo samo lastnost –, strost ponudbe razvojnih orodij vsekakor zelo dobra novica. Borland še mnogo bolj koristna dopolnitev pa je izločanje elementov s seznama, nam namesto tega zagotavlja, da bo Delphi še naprej uspešno sledil ki ne ustrezajo že vnesenemu začetku imena. Delphi 5 je zgolj skočil na vsem novim tehnologijam, ki bodo predstav- prvi element seznama, ki se začne z ljene v Oknih, in to jim, glede na njihovo pod- vnesenim začetkom. Še ena korist- poro SOAP/XML v razvojnem okolju RAD na dopolnitev je uporaba barv za celo pred Microsoftom, lahko verjamemo. razločnejše označevanje podpro- Oglejmo si pobliže najpomembnejše novo- gramov in funkcij, lastnosti… Ab- sti svežega Delphija. Še vedno je na voljo v straktni podprogrami so npr. ozna- treh različicah, tokrat imenovanih (od boljše čeni z rdečo. k slabšim) Enterprise, Professional in Perso- Urejevalnik ponuja nove nasta- nal. Žal bomo večino novosti našli le v naj- vitve bližnjic na tipkovnici, pri tem dražji, na drugi strani pa je za nepridobitno pa omogoča celo posnemanje VB rabo osnovna različica na voljo brezplačno in ali okrnjeni nabor ukazov Emacsa. jo lahko prenesemo iz spleta (http:// Pri delu z več odprtimi datoteka- www.borland.com/download/). A le v naj- mi s kodo bo gotovo zelo dobrodoš- dražji različici so med drugim na voljo nove lo preurejanje jezičkov posameznih Pripomoček CodeInsight ponuja barvno označeno vsebino, ki tehnologije BizSnap, WebSnap in DataSnap, se samodejno prilagaja trenutnemu vnosu. Za povrhu je okno enot na vrhu okna urejevalnika. ki so tudi največja vzpodbuda za uporabo sve- še raztegljivo. Zdaj jih lahko preprosto z miško od- žega Delphija 6. Imena novih dodatkov vlečemo drugam. Jezički imajo na (*snap) naj bi ponazarjala preprostost sestavljanja že pripravljenih voljo tudi priročni menu, s katerim lahko pregledno izbiramo med šte- gradnikov v porazdeljeno, podatkovno in omrežno ozaveščeno pro- vilnimi odprtimi datotekami, prostor za jezičke je pač omejen, ker gre- gramsko rešitev, kot smo se že navadili pri razvoju programov z grafič- do le v eno vrsto. nim uporabniškim vmesnikom. Podoben priročni menu nam pride še kako prav tudi na paletah z Namestitev Delphija 6 poteka brez težav, vendar je Borland tu še en- gradniki. Ker jih je že tako veliko, je zdaj najlaže preklapljati z enega na krat prehitel Microsoft, tokrat s spletno aktivacijo izdelka, ki jo obeta- drugega prav z izbiranjem s priročnega menuja. Za lažje delo s številni- jo tudi nova Okna XP. Za namestitev sicer potrebujemo le običajno se- mi okni v IDE nam bo prišla prav tudi nova kombinacija Alt + End, s rijsko številko in dodaten številski ključ, vseeno pa je treba izdelek na katero krožimo med vsemi odprtimi okni. koncu še »aktivirati« prek spleta, s čimer svojo namestitev prijavimo Nekaj preurejanja je bilo deležno tudi pogovorno okno z nastavitva- Borlandu. V nasprotnem bo Delphi vztrajal, da je neregistriran. mi. Nastavitve, ki vplivajo na vizualno urejanje gradnikov, so zdaj zdru- žene pod novim jezičkom Designer, med nastavitvami pa bomo našli še Razvojno okolje dobrodošlo novost, vklop ali izklop samodejnega preskoka okna v dok. Začasno lahko preskok v dok vedno vklopimo ali izklopimo, če ob vle- Začnimo pregled novosti v združenem razvojnem okolju (IDE), ki čenju oken držimo tipko Ctrl. uspešno kljubuje zobu časa in se vedno znova postavlja s čim novim. Nekaj dopolnitev je tudi v Object Inspectorju. Seznam pri vrhu zdaj Verjetno najopaznejša sprememba je poenostavitev urejevalnika, saj zajema imena in vrste vseh predmetov, pri dolgih imenih, ki so preširoka imamo pri načrtovanju podatkovnih modulov spet na voljo le en okvir, za seznam, pa se prikaže namig (toolptip). Zelo dobrodošla novost je v katerem postavljamo in povezujemo nevizualne gradnike za delo s po- neposreden dostop do gradnikov, ki so nastavljeni kot določena last- datki. Stran z diagramom in s hierarhijo je izginila in videz je znova po- nost drugega gradnika. Taka lastnost je npr. PopUpMenu, ki določa doben tistemu iz Delphija 4. priročni menu, ki pripada gradniku. Ker je priročni menu tudi sam po Dodano pa je novo okno, imenovano Object TreeView. V njem lahko sebi gradnik, lahko do njegovih lastnosti pridemo zelo preprosto, le raz- 112 OKTOBER 2001 Borland Delphi 6 PROGRAMER

Pomembna sprememba v Delphiju 6 je tudi privzeta prepoved spreminjanja vrednosti v tipiziranih konstantah. Te so bile v jezik dodane za shranjevanje sestavljenih struktur podatkov v konstante, a pravzaprav nikoli niso bile resne konstante, temveč krajevne statične spremenljivke, katerih vrednost se je ohranjala tudi po koncu izvajanja podprograma. Vedno je bilo na voljo navodilo prevajalniku, ki je določalo vedenje tipiziranih konstant, in tako je še danes, le da je privzeta nastavitev {$J-} oziroma {$WRITEABLECONST OFF}). Borland zdaj priporoča, da za namen, kateremu so prej rabile spremenljive tipizirane »konstante«, raje uporabimo spremenljivke, ki niso omejene znotraj podprogramov. Prevajalnik zdaj podpira vstavljanje različnih namigov v kodo. S tem lahko uporabnike opozorimo na zastareli ali odvisni nevarni element programske kode. Med prevajanjem bodo ti namigi povzročili izpis različnih opozoril:

Nov pogled na kodo je diagram, v katerem lahko gradnike – zbrani so v // deprecated - zastarelo posebnem, novem oknu – vizualno dokumentiramo. // platform - odvisno od določene podlage (Okna ali Linux) procedure NekiStariPodprogram; stdcall; deprecated; platform; // library - odvisnost od določene knjižnice var VersionNumber: Real library; begin ... end;

S prevajalnikom lahko sodelujemo še z enim novim navodilom, ki bo povzročil izpis opozorila različne stopnje nevarnosti med prevajanjem, po vrsti so to:

{$MESSAGE HINT ‘Zgolj namig’} {$MESSAGE WARN ‘Opozorilo, malo bolj nevarno’} {$MESSAGE ERROR ‘Napaka’} {$MESSAGE FATAL ‘Nikakor ne morem nadaljevati’} Delphi 6 podpira XML na številnih mestih, ponuja pa še mnogo pomožnih orodij, Delphi 6 podpira tudi povezovanje s knjižnicami, ki obsegajo pod- med drugim pretvornik shem. programe s spremenljivim številom parametrov (kot npr. C-jevska premo drevo lastnosti s klikom simbola + poleg imena lastnosti. Razpi- funkcija printf()). V stavku import poleg imena in stalnih parametrov ranje lastnosti/gradnikov se lahko nadaljuje globlje in globlje. Podob- funkcije dodamo še novo rezervirano besedo varargs. no se Object Inspector vede tudi na strani z dogodki. Na lastnost/dogo- function printf(Format: PChar): Integer; cdecl; varargs; dek, ki ga je mogoče razpreti, opozarja drugačna barva (in tudi to je mogoče nastaviti). Če bomo razvijali kodo, ki se lahko prenese v Linux, nam pride prav Zelo koristna dopolnitev razvojnega okolja je tudi nov podmenu me- tudi rezervirana beseda local, ki v Oknih nima vpliva, lahko pa izboljša nuja File, ki že zajema nekaj značilnih vrst novega projekta. Omenimo učinkovitost knjižnic v Linuxu. Nov pridevnik dodamo podprogramom, še možnost nastavljanja lastnih vrednosti za sistemske spremenljivke ki niso vidni zunaj knjižnice. (environment variables), ki jih lahko uporabljamo tudi v nekaterih na- Za lažje programiranje prenosljive kode je bil med definirane simbo- stavitvah okolja (npr. pri datotečnih poteh). le dodan tudi novi, MSWINDOWS, ki preprosto pomeni katerakoli Okna (poleg WINDOWS za 16- in WIN32 za 32-bitna, ki ju že pozna- Prevajalnik mo). Pri razvoju deljenih knjižnic DLL lahko vplivamo na ime izhodne da- Programski jezik ni doživel korenitejših sprememb, nekaj novosti pa toteke z navodili $LIBVERSION, $LIBSUFFIX in $LIBPREFIX. Oznaka je posledica združevanja dveh svetov, saj je koda pod določenimi pogoji različice lahko zato izgine iz imena izvirne datoteke in se doda šele po zdaj prenosljiva v Linux. prevajanju. Tako se je iz kode mnogo laže sklicevati na uporabljene pa- Novost je izrecno določanje vrednosti elementov naštevne vrste. V kete. Npr. uporaba nove različice izvajalne knjižnice ne pomeni več po- klasičnem pascalu pač velja, da ima prvi element zaporedno številko 0, sodabljanja uporabljenih paketov. drugi pa sledijo po vrsti. Zdaj ni več nujno tako: Takih poslastic je še nekaj, Delphi 6 npr. omogoča nastavljanje posameznih bitov v glavi izvajalne datoteke. Zelo koristno pa bo najbrž iz- type boljšano vrednotenje v izrazih za pogojno prevajanje. V navodilu preva- TNiz = (nNic, nEna, nPet = 5, nSest, nSedem); jalniku $IF lahko zdaj uporabimo celo vrednost programske konstante, // 0 1 5 6 7 preverjamo definicijo simbola s posebno »funkcijo« Defined (kot to počne tudi navodilo $IFDEF) ali napovedjo konstante (»funkcija« Dec- Kakor vidimo, lahko poljubnemu elementu predpišemo vrednost, lared): naslednji pa spet zasedejo naslednja večja števila. Prirejanj je lahko se- const VREDNOST = 10; veda več. Ta novost olajša tudi delo z naštevnimi tipi, ki so določeni v knjižnicah, razvitih v C++. {$IFDEF CONDITIONALEXPRESSIONS} 114 OKTOBER 2001 Borland Delphi 6 PROGRAMER

{$IF Declared(XPlatform)} mo iz zunanje datoteke. Nobenih podatkovni strojev, gonilnikov, name- // prevede se, če je konstanta XPlatform napovedana stitev. Pri tem lahko celo izbiramo med dvojiškim zapisom ali obliko XML. {$IFEND} Razno {$IF Defined(WIN32) and (VREDNOST > 9)} Čeprav bomo podporo COM zaman iskali v najcenejši različici, je že // se prevede v Oknih32, ker je konstanta VREDNOST=10 nekaj časa del dražjih. Delphi 6 Professional in Enterprise to podporo – {$IFEND} po dobri Borlandovi navadi, da zelo hitro sledi razvoju Microsoftovih {$ENDIF} tehnologij – še razširja s COM+ (za Okna 2000 in potomce). Na voljo imamo nevtralni model za večnitne gradnike, urejevalnik knjižnice ti- Seveda ponuja Delphi 6 še poseben simbol CONDITIONAL pov pa omogoča tudi vnos posebnih atributov za COM+. V Delphiju 5 EXPRESSIONS, ki je definiran le v različicah, ki tako vrednotenje podje bila podpora transakcijskemu strežniku MTS zajeta le v najdražji razli- pirajo. čici, vmesnik Delphi 6 Professional pa prinaša podporo transakcijskim Zanimivo je, da so podporo prilagodljivemu tipu Variant – ta je bil v predmetom tako za MTS (COM) kot za COM+ (ki MTS že zajema). Delphi vpeljan zaradi modela COM – pri Borlandu prenesli v ločeno Čarovnik za ustvarjanje gradnikov COM je izboljšan in podoben ti- enoto in jo pripravili za prenosljivo kodo, torej je prilagodljivi tip mogo- stemu iz Borlandovega C++ Builderja 5. Ponudi nam seznam vseh če uporabljati tudi v Linuxu. Od tem so tip izpilili tako zelo, da je vanj vmesnikov, ki so na voljo v našem sistemu, in poskrbi za ustrezne pro- mogoče shranjevati tudi lastne strukture podatkov (na voljo je zgled, ki gramske vstavke za vsako metodo v izbranih vmesnikih. v prilagodljivem tipu hrani kompleksna števila). Dodan je še en čarovnik za ustvarjanje predmetov COM+ za dogodke, Ena izmed privlačnih zmožnosti Delphija je bil od nekdaj tudi vgra- čisto nova paleta COM+ pa obsega le en gradnik, TCOMAdminCatalog, jeni zbirnik, s katerim smo lahko koščke kode izpilili do najmanjše po- ki omogoča razvoj kode za nadzor drugih komponent in storitev COM+. tankosti. Zaradi možnosti prenosa kode v Linux je Borland v Delphiju 6 Uporabniki protokola CORBA so imeli že z Delphijem 5 v rokah ponudil povsem nov zbirnik (CHASM), ki poleg podpore prenosljivi močno orožje, še posebej po dopolnitvah, ki jih je Borland pripravil lani kodi ponuja še možnost uporabe ukazov MMX in podobnih razširitev in s katerimi je svojo izvedbo CORBA učinkovito iztrgal preveliki odvi- mikrokode procesorjev x86 (MMX2, SIMD, SSE, 3DNOW, 3DNOW2). snosti od Microsoftove tehnologije COM. Te dopolnitve so seveda v Kljub podpori novim ukazom v zbirniku okno za Delphiju 6 že zajete. Pri namestitvi lah- spremljanje registrov procesorja še ne prikazuje ko izberemo namestitev posrednika Visi- vrednosti v dodatnih registrih, ki jih z naštetimi na- Broker 3.3 ali 4, odvisno od tega, katera bori ukazov lahko uporabljamo. različica nam bolj odgovarja. Delphi 6 prinaša nekaj novih čarov- Podatki nikov za hitrejši razvoj odjemalcev in strežnikov CORBA, ti pa se opirajo na Podpora delu z zbirkami podatkov je, kakor v prevajalnik IDL2PAS. S tem so se raz- Delphiju 5, na voljo le v obeh dražjih različicah. vijalci za CORBA otresli uporabe ureje- Borlandov podatkovni stroj, BDE, se ni dosti spre- valnika knjižnice tipov, ki je sestavni del menil, pririnil pa je že do različice 5.1. Vsi gradniki razvojnega okolja in primernejši za za BDE so zdaj na lastni paleti, tako da ima vsak iz- gradnike COM. med treh načinov dostopa do podatkov, znanih iz Zelo uporabna novost je tudi vgrajeni spletni Delphi 6 je znatno dopolnil akcije, s strežnik za razhroščevanje. Delphija 5, zdaj svojo paleto (preostali dve sta ADO katerimi zelo lahko vzpostavimo zaple- in InterBase). Seveda ima Delphi 6 tudi novost: dbExpress. tene uporabniške vmesnike, ki so krmiljeni z menuji, gumbi, bližnjicami Nov način dela s podatki zna biti pravi mali biser, ki bo Delphi prina tipkovnici in podobnim. Nove akcije so, med drugim, na voljo tudi za kupil še številčnejšemu krogu razvijalcev. Delo z zbirkami podatkov je dogodke, kot je sprememba lastnosti besedila v gradniku TRichEdit, neločljivi del skoraj vsakega malo bolj uporabnega programa, a žal je brisanje vsebine seznama ali celo pošiljanje e-sporočila ali dostop do bilo treba pogosto nameščati posebne podatkovne stroje, gonilnike ali naslova URL. še kaj zahtevnejšega. Nov, kompaktni dbExpress ponuja nabor gonilni- Vizualni videz orodjarn in menujev lahko prilagajamo z bitnimi sli- kov za dostop do strežnikov podatkov in je na voljo za Delphi in Kylix (v kami za ozadje in stranski stolpec (kot npr. v začetnem menuju Oken). Linuxu). Podprte so transakcije, pregled podatkov pa je mogoč le v eno Izvajalna knjižnica je izpopolnjena tudi v nevizualnem delu. Podpo- smer, brez medpomnjenja pri odjemalcu. Seveda je medpomnjenje in ra pretvarjanju v različne merske enote (dolžina, temperatura, valute, premik v obe smeri po zapisih mogoče z uporabo krajevne kopije podat- čas…) je naravnost izredna. Zelo je izpopolnjena tudi knjižnica za delo kov, uporabo gradnika TclientDataSet; pravzaprav je vse skupaj že pri- z nizi. Poleg različnega načina preiskovanja in nadomeščanja podnizov pravljeno za rabo ob pomoči posebnega gradnika TSQLClientDataSet. imamo na voljo celo funkcijo, ki pove, ali dve besedi zvenita podobno Najlepša od vsega pa je enostavnost razpečevanja programov, ki upo- (žal deluje le za angleščino, vendar je mogoče vedenje funkcije prikroji- rabljajo dbExpress. Na voljo imamo dvoje: gonilnik za strežnik podat- ti). Podobno pester je tudi nabor funkcij za delo z datumi in matema- kov lahko namestimo kot deljeno knjižnico DLL, še bolje – in bolj v maniri tična knjižnica, ki – podobno javi – pozna neskončnosti in neštevilo. Delphija – pa je povezovanje vsega skupaj v monolitno izvršljivo datoteko. Vizualni gradniki so doživeli številne dopolnitve. Zelo zanimivi so Krajevna kopija podatkov, shranjena v gradniku TclientDataSet, je seznami, ki omogočajo samodopolnjevanje (kot vrstica z naslovom prek nove lastnosti XMLData na voljo tudi v obliki XML (lastnost Data URL brskalnika IE), na kombinirane sezname pa lahko dodajamo slike ponazori podatke v lastniškem dvojiškem zapisu). Zaradi te lastnosti je in zamike. Borland ustvaril novo blagovno znamko – MyBase – ki ni kak novi »lahki« Delphi 6 omogoča tudi izkoriščanje nekaterih novih zmožnosti gra- strežnik podatkov, ampak zgolj ponazarja uporaben »podatkovni fičnega vmesnika, kot so polprosojni obrazci. stroj« v enem samem gradniku. In res, za manj zahtevno delo s podatki Pregled novosti v Delphiju 6 nadaljujemo z najpomembnejšimi do- lahko uporabimo kar en sam gradnik, podatke pa shranjujemo in bere- polnitvami, ki pa so v glavnem na voljo le v najdražji različici. PROGRAMER Borland Delphi 6 OKTOBER 2001 115

BizSnap NOVICE S tehnologijo BizSnap je postal Delphi 6 Enterprise, kot smo že omenili, prvo razvojno okolje RAD, ki omogoča razvoj odjemalcev in strež- Brezplačno do Delphija in JBuilderja nikov za spletne storitve, ki za medsebojni pogovor uporabljajo SOAP/ Borland je izdal posebne, nekoliko okleščene različice svojih najbolj pri- XML. S tem se koda v Delphiju odpira širnemu svetu in bo na voljo za inte- ljubljenih razvojnih okolij (različice so označene s Personal), ki pa bodo gracijo v nove podlage, kot je Microsoftov .net, Sunov ONE in podobne. povsem zadostovale za udoben začetek dela in spoznavanje z vsemi po- BizSnap omogoča enostaven razvoj strežnika spletne storitve. Po- sebnimi odlikami teh programov. Lahko jih brezplačno prenesemo iz trebujemo le nov vmesnik (interface), izpeljan iz pripravljenega IInvo- spletnega strežnika ali pa naročimo CD-ROM, na katerem je na voljo tudi kable, ki je soroden IUnknown, le da sam poskrbi za vse potrebne po- dokumentacija v elektronski obliki, vendar bomo morali za to odšteti 99 datke o tipih, ki morajo biti na voljo med izvajanjem (RTTI). To je dolarjev. Izdelki, razviti v teh različicah, se lahko uporabljajo le za osebno, ključno za učinkovito uporabo SOAP. Naš vmesnik in razred, ki ga izde- nekomercialno rabo. Najboljša različica Delphija 6, Enterprise, pa je v la, moramo prijaviti v vstopni register (invocation registry) in že je na spletu na voljo v brezplačni preizkusni inačici, ki deluje 60 dni. http://www.borland.com/downloads/ voljo kot spletna storitev, ki zna poslušati sporočila SOAP. Ta prestre- zamo z gradnikom THTTPSoapDispatcher in jih razpošiljamo na pravi Priboljški in nadgradnje naslov ob pomoči gradnika THTTPSoapPascalInvoker, ki pokliče ustrezno metodo razreda. Delphi ponuja tudi gradnik TWSDLHTMLPub- Vsi, ki ste kupili in registrirali svojo različico Delphija 6, lahko iz spleta prene- lish, ki ustvari dokument v jeziku WSDL (Web Service Description Lan- sete brezplačne priboljške, ki jih ponuja eXtreme Toys. Na voljo so na naslovu guage, narečje XML za opis spletnih storitev), s pomočjo katerega lah- http://www.borland.com/delphi/webreg/registeredusers.html. ko našo novo spletno storitev uporabljajo najrazličnejši odjemalci, ki Na voljo so tudi popravki spremne dokumentacije. Tako za Delphi 6: niso niti razviti v Delphiju niti se nujno ne izvajajo v Oknih, kot SOAP http://www.borland.com/techpubs/delphi seveda omogoča. kakor tudi za Kylix: Seveda nam BizSnap omogoča tudi uporabo že pripravljenih splet- http://www.borland.com/techpubs/kylix/index.html. nih storitev, ki se ponudijo nekje v spletu. Najprej je tu čarovnik za uvoz dokumentov WSDL, ki ga uporabimo za storitve, ki niso bile razvite v Laže do poslovnih programov Delphiju. Če so, lahko odjemalec preprosto uporabi enoto (unit), v ka- Avstralsko podjetje TechInsite ponuja ogrodje Persistence Framework, ki teri je določen enak vmesnik, kot je bil potreben pri razvoju strežnika. olajša razvoj poslovnih programov, katerih poslovna logika sodeluje z zbir- Delphi ponuja tudi pripomočke za delo z dokumenti v XML. Grad- kami podatkov. Orodje je na voljo kot odprta izvorna koda (open source) nik TXMLDocument omogoča ustvarjanje, branje, spreminjanje in in podpira strežnike podatkov InterBase, Oracle, Paradox, podporo ADO in shranjevanje vsebine v XML. V gradnik lahko celo vklopimo različne zu- MyBase pa še načrtujejo. Več podatkov je na voljo na njihovi spletni strani. nanje členitelje (parsers) in analizatorje kode v XML, kar je glede na http://www.techinsite.com.au. buren razvoj te spletne tehnologije gotovo dobrodošlo. Seveda pa je XML tudi označevalni jezik za delo s podatki. Tudi tu Oddaljeno, a krajevno ima BizSnap svoja orožja, kot so gradniki za pretvarjanje zapisov in posebni pripomoček, XML Mapper, za določanje transformacij med različ- Želite programe na daljavo, razvite v Delphiju ali C++ Builderju, uporabljati, kakor da so nameščeni v vašem računalniku? Pomaga vam lahko nimi shemami zapisa podatkov v XML. poseben programski strežnik SuperBEAST podjetja Epsylon Technologies. Zdajšnje programe je treba opremiti z gradnikom TaxxiControl in znova WebSnap prevesti. Če jih poženemo v omenjenem programskem strežniku, so na voljo prek krajevnega omrežja, modemske povezave ali interneta, na va- Že prejšnje različice Delphija so predstavile gradnike za razvoj strež- šo željo tudi po varnih, šifriranih povezavah. Program na daljavo deluje z niških programov, ki znajo sodelovati z najbolj priljubljenimi spletnimi okenskim vmesnikom, lahko ga poženemo po bližnjici na namizju in naj strežniki. Zelo priljubljen je bil WebBroker, ki je, razširjen s podporo bi imel podoben odzivni čas kakor drugi krajevni programi. strežniku Apache za Okna, na voljo tudi v Delphiju 6. A to še ni vse. Raz- http://www.epsylontech.com voj za spletne strežnike je dopolnjen z novim skupkom gradnikov in ča- rovnikov, poimenovanim WebSnap. Priprava spletnih programov, ki Nov podatkovni stroj omogočajo delo s podatki na daljavo in ustvarjajo dinamične spletne Za delo s podatki imamo že v Delphiju na voljo kup možnosti. Kljub temu strani, je tako še lažja. WebSnap prinaša celo podporo nadzoru delova- drugi izdelovalci ne sedijo križem rok, temveč razvijajo nove podatkovne nja programa ob pomoči skriptne kode. Omogoča nam uporabo stroje. Eden izmed njih, CodeBase, je na voljo tudi za Delphi, pred kratkim poljubnega skriptnega jezika, ki ga podpira Microsoftova tehnologija pa so v podjetju Sequiter posebej razvili tudi različico za Kylix. ActiveScript (v njej med drugim najdemo podporo vbscript, jscript – so- http://www.codebase.com/ rodnik javascripta in perl). Na voljo so gradniki, ki ponujajo popolno podporo programski List & Label 8.0 obravnavi različnih zahtev po vsebini, tudi odziv na dinamične zahteve po slikah in oddaj spletnih obrazcev (form submit). Druga skupina Nemško podjetje Combit GmbH je pripravilo skupek gradnikov z imenom gradnikov (njihova imena se končajo z *Adapter) omogoča določanje List & Label, ki obsega pripomočke za izdelovanje poročil, obrazcev, gra- vmesnika za nadzor poslovne logike v programu ob pomoči zunanje fikonov in drugih izpisov. Podprta razvojna orodja so Delphi, C++, Visual skriptne kode, s čimer je lahko že narejeni program mnogo bolj prilago- Basic in Visual Studio.NET. Najnovejša različica omogoča izdelovanje po- ročil tudi v obliki PDF, izvoz pa je mogoč tudi v zapise XML in HTML. dljiv. Zunanja skriptna koda lahko npr. podrobneje določi poizvedbo, Na voljo je tudi brezplačna, 30 dni veljavna preizkusna različica. ki bo zahtevala podatke iz ustrezne zbirke. WebBroker ponuja še eno http://www.combit.net/us/ skupino gradnikov (*Producers), s katerimi lahko hitro ustvarjamo za- Uroš Mesojedec pletene, od zunanjih podatkov odvisne spletne strani in tabele, če želi- 116 OKTOBER 2001 Borland Delphi 6 PROGRAMER

ZVIJAČE – PROGRAMIRANJE V JAVI mo, tudi s slogi XSL. Na voljo je tudi gradnik za spremljanje uporabniš- ke seje (session), torej trajnejšo evidenco o obiskovalčevem imenu, geslu in Prepoznati operacijski sistem drugih podatkih. Seveda nam pri sestavljanju vseh naštetih gradnikov v izhodiščno različico novega programa pomaga poseben čarovnik. Spodaj je zgled kode v javi, ki prepozna operacijski sistem, v kate- Delphi 6 ponuja še eno zmogljivo orožje za razvijalce spletnih pro- rem se izvaja. Prepoznavanje je mogoče z metodo getProperty() razreda System, ki omogoča tudi nekatere druge temeljne storitve. gramov – poseben programski strežnik, namenjen razhroščevanju (de- bug application server). Ta sicer zahteva, da je naš program razvit kot class OSIdentify skupina strežnikov COM, a po koncu razhroščevanja lahko prečiščeno { kodo brez težav prenesemo v drugačen spletni projekt. Pri »spletnem public static void main(String args[]) { razhroščevanju« lahko podrobneje spremljamo zahteve in odgovore po System.out.println (“Operating system architecture: “ + protokolu http ter merimo njihov odzivni čas, za to pa v razvojnem ra- System.getProperty(“os.arch”)); čunalniku ne potrebujemo posebnega spletnega strežnika. Posnemanje System.out.println (“Operating system type: “ + dejanskega spletnega strežnika je povsem dobro in za razhroščevanje System.getProperty(“os.name”)); nam ni treba zapuščati udobnega razvojnega okolja (IDE), skupaj z System.out.println (“Operating system version: “ + vsemi njegovimi drugimi, hroščem nevarnimi zmožnostmi. Strežnik za System.getProperty(“os.version”)); razhroščevanje je na voljo tudi v različici Professional. } } DataSnap Izvajanje zunanjih programov Že Delphi 3 je predstavil vmesnik, ki je omogočal odjemalcem pogo- Iz javanske kode je mogoče pognati tudi zunanje programe. To nam vor s programskimi strežniki in izmenjavo podatkov. Tehnologija se je omogoča metoda exec() razreda Runtime. Java zunanji program predsta- imenovala MIDAS, v Delphiju 6 pa je z nekaj razširitvami dobila novo vi kot izvod razreda Process, kar nam omogoča popolni nadzor nad njim. ime, DataSnap (zahtevana izvajalna knjižnica se še vedno imenuje mi- Lahko se odločimo, ali bomo izvajanje javanskega programa blokirali, do- das.dll). Možnosti povezovanja so z DataSnap skoraj neomejene. Pove- kler se zunanji program ne izvede do konca ali pa bomo naše delo nada- zavo lahko vzpostavimo s protokoli DCOM, vtičnicami TCP (sockets), ljevali in sem ter tja preverili, ali se je zunanji program uspešno ali neus- HTTP in seveda s SOAP. Izmenjava podatkov pa lahko poteka v poseb- pešno končal. Če je potrebno, nam razred Process omogoča celo, da nem, lastniškem dvojiškem zapisu ali v bolj standardnem XML. Taka zunanji program nasilno zaključimo (ubijemo). Ob vseh teh dobrotah pa je treba poudariti, da javanski program s klicem zunanjega programa naj- pestrost tehnologij nam omogoča programiranje spletnih storitev (glej verjetneje izgubi platformsko neodvisnost. Če bomo z metodo exec() npr. BizSnap), ki so, mimogrede, tudi programski strežniki DataSnap. pognali zunanji program »ls«, bomo v unixu podobnih sistemih dobili Novi gradniki v DataSnap omogočajo dodaten sloj preusmeritev pri seznam datotek, a Okna programa ls ne poznajo! vzpostavljanju povezav z viri podatkov. To so povezovalni posredniki Oglejmo si zgled v javi, ki v Oknih kot zunanji program požene nov iz- (connection brokers). Pri podatkovnih gradnikih najdemo novo last- vod ukazne lupine (command), ji ukaže izpis seznama datotek (dir), ta seznam shrani v ločeno datoteko in jo na koncu prebere. Nujno je torej, da program v javi ve, kdaj se je izvajanje zunanjega programa končalo. public static void main (String args[]) throws IOException import java.io.*; { try { public class Example { ExecuteCommand(“dir”); // izvede ukaz znotraj nove školjke in počaka, da se zaključi } catch (IOException e) { // na koncu izpiše izid ukaza System.err.println (“IOException raised: “+e.getMessage()); public static void ExecuteCommand (String ExternCommand) throws } IOException } { // poženemo proces } Process proc = Runtime.getRuntime().exec(“start command /c “+ExternComand+” >output.txt”); Kot smo že omenili, je tak program odvisen od operacijskega sistema, v katerem se izvaja. Programska vrstica, ki odvisnost povzroči, je: // počakamo na konec izvajanja try { Process proc = Runtime.getRuntime().exec(“start command /c “+Ex- proc.waitFor(); ternComand+” >output.txt”); } catch (InterruptedException e) { Stikalo /c določa, da se lupina po izvedbi ukaza samodejno zapre. Že v do- System.out.println(“InterruptedException raised: ločenih različicah Oken je ponekod treba spremeniti parameter metode exec() “+e.getMessage()); v: } exec(“command /c “+ExternComand+” >output.txt”); // izpišemo izid ali char c; exec(“cmd /c “+ExternComand+” >output.txt”); InputStream f = new FileInputStream (“output.txt”); V unixu podobnih sistemih ponavadi ne potrebujemo lupine, saj so ukazi while ((c=(char)f.read())!=(char)-1) praviloma pripravljeni kot samostojni programi. V tem primeru parameter v kri- System.out.print(c); tični vrstici glasi: } exec(ExternComand+” >output.txt”); PROGRAMER OKTOBER 2001 117

nost, ConnectionBroker, ki jo nastavimo na enega izmed vnaprej pri- Ta lahko določamo v nastavitvah okolja ali ob pomoči navodil v pro- pravljenih posredniških gradnikov. Zdaj lahko zgolj z eno lastnostjo iz- gramski kodi. Za prenos v drugo razvojno okolje bo zelo koristna bliž- branega posrednika preprosto spremenimo vir podatkov, npr. eden za njica Ctrl + O + O, ki dejavne nastavitve prevajalnika vstavi kar v pro- čas izvajanja in drugi za čas načrtovanja programa. Ob pomoči posredni- gramsko kodo, to pa onemogoči vpliv morebiti drugače nastavljenih kov je tudi laže načrtovati postopno povečevanje zmogljivosti, saj lah- možnosti v drugem razvojem okolju. ko nekaj časa uporabljamo krajevno povezavo z manj zmogljivim vi- Seveda pa vseh programov ne bomo razvijali na novo. Če je tako, je rom podatkov, pozneje pa jo zlahka nadomestimo s povezavo z zmog- morda boljša pot razvoj v Kylixu, ki je po svoje precej mlajši in manj ljivejšim strežnikom. zmogljiv bratranec Delphija in pozna le CLX, ter poznejši prenos razvite kode v Delphi. Mnogo bolj pogosta bo raba Delphija za pretvorbo ob- Sorodstvo stoječih rešitev v prenosljivo obliko, ki jo lahko uporabimo tudi v Kylixu. Na srečo je knjižnica CLX zelo podobna Delphijevi knjižnici VCL, Med predstavljanjem Delphija 6 smo že na več mestih omenili njego- imena metod in lastnosti so praktično enaka, imena razredov pa so le vo sorodstvo s Kylixom, novim razvojnim okoljem za programiranje v malce spremenjena (TScrollingWindow je postal npr. TScrollingWid- Linuxu. Kylix bomo podrobneje predstavili malo pozneje, tu pa si oglej- get), ponavadi le zato, da ponazorijo platformsko neodvisnost. V obmo, kako lahko v Delphiju ustvarjamo prenosljivo programsko kodo. stoječi kodi bo tako treba iztrebiti ali izolirati klice operacijskega siste- Delphi je tako zelo učinkovito orodje zaradi zmogljive programske ma in ustrezno nadomestiti gradnike. knjižnice. Ta pa ni bila izdelana z mislijo na prenosljivost, zato so se pri Borlandu odločili, da za Kylix razvijejo novo, ki pa jo bo moč uporabiti Povzetek tudi v Delphiju. Tako je nastala knjižnica CLX (izg. kliks, več o njej pri predstavitvi Kylixa). Pri razvoju prenosljivih programov moramo poza- Delphi 6, še posebej boljši različici, je skoraj popolno razvojno orod- biti na druge Borlandove knjižnice, zato na začetku dela izberemo poje. Tisti, ki ga pascal kot programski jezik ne moti – resnici na ljubo je sebno vrsto projekta, CLX Application. Delphi bo nekoliko spremenil object pascal zelo sodoben jezik, ki pa ohranja vse odlike klasičnega razvojno okolje in na paletah ohranil le gradnike iz knjižnic CLX, ven- pascala –, bo z njim lahko razvil praktično karkoli. In prvič ta koda ne dar moramo biti pri programiranju dovolj pazljivi, da ne uporabimo bo nujno obtičala v Oknih, ampak jo bo mogoče prek spletnega vmesni- enot z gradniki zunaj CLX. ka odpreti v internet ali celo v nespremenjeni obliki prenesti v Kylix, Prav tako ne smemo uporabljati specifičnih klicev operacijskega siste- znova prevesti in porabiti v Linuxu. ma (windows API), od uporabe sporočil pa do izkoriščanja registra (win- Delphi 6 je tudi izdatno dokumentiran, tako v elektronski kakor dows registry), saj tega v Linuxu ni. Prevajalnik nas bo opozoril na nekate- tudi v papirnati obliki – kar je zadnje časa postala že silna redkost. Edi- re težave, ki nastanejo pri prenosljivosti, zato je treba spremljati njegova na slabost Delphija je pravzaprav njegova cena. Za resnejše delo pač sporočila. Preverjena in uspešno prevedena koda, ki izkorišča le CLX, bi potrebujemo vsaj različico Professional in ta ni ravno poceni. morala brez sprememb, le z vnovičnim prevajanjem, delovati tudi v Linuxu. Uroš Mesojedec Na delovanje prevajalnika znajo znatno vplivati posebna navodila. V naslednji številki: Kylix in JBuilder 5.

Če lupino kljub temu potrebujemo, lahko uporabimo Za ponazoritev praktične uporabe metode listRoots() smo pripravili spodnji zgled: exec(“sh “+ExternComand+” >output.txt”); import java.io.*; Treba je paziti tudi na to, da je ukaz, če gre za samostojno izvedljivo da- public class SearchRoots { toteko, v poti, ki jo določa ustrezna sistemska spremenljivka (npr. PATH). public static void main (String args[]) { V nasprotnem primeru moramo v ukazu podati tudi popolno pot do datote- File RootsList[] = File.listRoots(); ke, najbolje v absolutni obliki (npr. “c:\windows\notepad.exe”). for (int k=0; k

pletne storitve temeljijo na dveh usmeritvah, ki sta v infor- Zgled matiki opazni že dolgo časa – predmetnem programi- S ranju, ki je omogočilo drobljenje monolitnih programov v Oglejmo si kar zgled. Preprost zahtevek SOAP bi lahko bil videti ta- gradnike (components), ter omrežni, predvsem v internet odprti pro- kole: gramski kodi. V internetnih časih so se zdajšnje rešitve za porazdeljeno program- POST /obdelava/storitev HTTP/1.1 sko obdelavo podatkov (distributed computing) izkazale za nerodne in Host: 193.232.101.36 neučinkovite. Nobenemu izdelovalcu ni uspelo prevladati pri strežnikih Content-Type: text/xml in programerji, ki so morali povezati rešitve na različnih podlagah, so se Content-Length: 189 največkrat znašli pred nepremostljivimi težavami. SOAPMethodName: urn:nizi-com:IBesedilo#obrni Nezadržni razmah interneta je prisilil izdelovalce, da so intenzivno iskali novo rešitev, temelječo na odprtih standardih, ki bi omogočila zagon industriji programske opreme, soočeni z izzivi heterogenega svetovnega omrežja, ki je postalo nadvse priljubljeno. Spletne storitve so samostojni programski gradniki, ki jih lahko Pozdravljen, svet! objavimo ali izkoriščamo v omrežju (npr. v spletu). Spletna storitev ima jasno določene vmesnike, prek katerih jo lahko izkoriščamo, in ne pred- postavlja praktično ničesar o odjemalcu. Ta se lahko izvaja na poljubni podlagi in je lahko razvit v kateremkoli programskem jeziku. Celo pogovor med odjemalcem in strežnikom lahko poteka ob pomoči različ- Odgovor nanj pa takole: nih povezovalnih protokolov. Osnovna stična točka je pravzaprav le internetni protokol TCP/IP, pa še to le zato, ker je tako široko razprostra- 200 OK njen. Zato za izkoriščanje spletnih storitev navadno ne potrebujemo no- Content-Type: text/xml benih dodatnih pripomočkov (posrednikov), vse je že na voljo v sodob- Content-Length: 205 nem operacijskem sistemu. Delphi 6, podobno kakor druga sodobna razvojna okolja, za razvoj spletnih storitev omogoča izkoriščanje protokola SOAP (Simple Object Access Protocol, specifikacija je na voljo na naslovu http:// www.w3.org/TR/SOAP/), odprt pa je tudi za morebitne širitve, kar je v !tevs ,nejlvardzoP časih, ko SOAP še razvijajo, vsekakor prednost. SOAP gradi na preizkušenih in široko dostopnih standardih, kot je povezovalni protokol HTTP, ki je srce svetovnega spleta, ter raz- širljivi označevalni jezik XML, ki se uveljavlja kot univerzalni jezik za opis podatkov. V bistvu SOAP nadomešča zdajšnje rešitve za klic Tisti, ki so že kdaj videli izvorno kodo spletne strani, skupaj z glavo, podprogramov na daljavo (RPC, Remote Procedure Call) tako, da bodo večino stvari prepoznali na prvi pogled. Zahteve SOAP potujejo z nezdružljive in posameznim izdelovalcem prilagojene rešitve nado- metodo POST na izbrani naslov URL po protokolu HTTP 1.1. Vsebina mešča s standardi. Klic podprograma – ali, natančneje, metode, saj je kodirana v XLM, dodatni podatek v glavi pa je natančno ime metode je SOAP zasnovan za delo z gradniki, torej s predmeti – in izid, ki ga (zapisano kot #). To ime ta metoda lahko vrne, sta kodirana v obliki XML. Ta XML pa potuje mora ustrezati pozneje uporabljenemu imenu znotraj zahtevka SOAP. po omrežju ob pomoči protokola HTTP, torej enako kakor spletne Ta dodatek v glavi je potreben zato, da lahko požarne pregrade že iz strani. glave razberejo, ali je določen klic dopusten ali ne, in jim ni treba tol- Pri tem je treba poudariti, da prenosni protokol ni nujno HTTP in ga mačiti vsebine v XML. je mogoče nadomestiti, npr. s HTTPS (prek varnih vtičnic, SSL), če je Zahtevek je opisan v posebnem narečju XML, ki obsega nujno ovoj- potrebna dodatna varnost, sporočila XML pa lahko potujejo celo prek nico (envelope), morebitno glavo (ki je v zgornjem zgledu ni) in telo FTP, SMTP (e-pošte) ali kateregakoli drugega protokola, ki je sposo- (body). Poklicali smo metodo obrni(), ki je določena v vmesniku ben dostaviti kos besedila na drugi konec omrežja. Da, klic SOAP je za- IBesedilo. XML izkorišča različne imenske prostore (namespaces), da radi uporabe XML navadno besedilo, zapisano po posebnih pravilih, ki razreši morebitne konflikte med enakimi oznakami z različnim pome- so človeku berljivi. nom. Imenskemu prostoru, ki določa oznake SOAP, smo z atributom PROGRAMER Protokol SOAP OKTOBER 2001 119 OKTOBER 2001 119

Potek pogovora ob pomoči SOAP: 1. Gradnik želi spletno storitev na daljavo. 2. Programski strežnik izdela ustrezno zahtevo SOAP. 3. Zahtevo analizira členitelj XML, ki ugotovi, ali je ustrezna. 4. Spletni strežnik zahtevek odpošlje in počaka na odgovor. 5. Spletna storitev na drugi strani mora obdelati zahtevek in ustvariti odgovor SOAP. 6. Odgovor po nasprotni poti pripotuje do gradnika. xmlns priredili sinonim »soap«, drugemu, ki govor, je tudi pri neusklajenih klicih treba poga določa URI »urn:nizi-com:IBesedilo«, pa čakati na potrditev prejema, izid klica metode sinonim »p«, zato so oznake preglednejše pa bo prišel pozneje. ( namesto ). Omenimo še razliko med SOAP in XML- Odgovor na zahtevek je klasičen odgovor RPC. SOAP temelji na XML-RPC, vendar upo- HTTP (response), ki zajema kodo (200 pome- rablja poimenovane parametre metod, zato ni uspeh) in vsebino v XML, ki je znova kodira- njihov vrstni red v zahtevku in odgovoru ni pona po določilih SOAP. memben. XML-RPC parametrov ne poimenu- V zgledu nismo uporabili glave (head), ki je, zato je njihov vrstni red bistven. jo SOAP podpira znotraj ovojnice za določa- nje razširitev protokola. Prvine glave lahko Prihodnost pri tolmačenju zahtevka varno izpustimo, razen če so opremljene z atributom »must- Čeprav velja SOAP danes za čarobno bese- Understand=’true’«. S kodiranjem v narečju do, ni nič pretresljivo novega. Gre le za znane XML nam SOAP omogoča prenos poljubnih tehnologije (RPC, HTTP, XML), uporabljene vrst podatkov, tudi polj in binarne vsebine. Za na nov način. Mnogo pomembnejše od same uspešno dodajanje spletnih storitev večjim tehnologije je trenutno skoraj popolno soglas- rešitvam je vanj vgrajena tudi podpora poje med različnimi sodelujočimi v industriji, ki sebnim sporočilom o napakah (fault), s ka- ga postavljajo za temelj bodočih spletnih sto- terimi povečamo trdoživost rešitve, odje- ritev. SOAP obeta veliko. Je zmogljiv, preprost malca lahko npr. obvestimo, da je pri izvaja- in (zaenkrat) dobro standardiziran. Vendar nju metode nastala izjema (exception). Sklad- pa ga še razvijajo in vložki so tolikšni, da bodo nja zahtevkov in odgovorov SOAP je sicer opi- različni izdelovalci verjetno kmalu poizkusili sana v obliki sheme XML (XML Schema). vsiliti svoje »razširitve« in »dopolnitve«. Ker bi Kot smo lahko razbrali iz zgleda, je določena s tem sam protokol pravzaprav popolnoma z naslovom URI: urn:schemas-xmlsoap- propadel – namenjen je prav povezovanju raz- org:soap.v1. ličnih svetov – lahko upamo, da bo standard Protokol SOAP omogoča usklajene (sync) ostal tudi v prihodnje dovolj odprt in široko in neusklajene (async) klice metod na daljavo. podprt. Ker pogovor poteka po načelu zahtevek-od- Uroš Mesojedec 120 OKTOBER 2001 Vladimir Djurdjič MNENJE V dvoje je lepše? V začetku septembra je udarilo kakor strela z jasnega – Hew- lett Packard in Compaq se združujeta. Tega ni nihče pričako- val, saj ni bilo slišati niti najmanjših namigov o združitvi. To je bila res ena najbolje varovanih skrivnosti doslej. Toda ali jima bo v dvoje res lepše in laže, kot je bilo doslej samostojni- ma družbama? Vladimir Djurdjič, odgovorni urednik

e zgodi se vsak dan, da se združita skalniki in optični bralniki HP) le del zgodbe. niso povsem odločili. Napovedali so zmanjša- drugi in tretji največji izdelovalec Poglavitni cilj je najbrž še naprej poslovni svet nje za okoli 15 tisoč delovnih mest (to je okoli N računalniške tehnologije na svetu. IT, v katerem so v igri strežniki, veliki sistemi 10 % skupnega števila zaposlenih), analitiki Pravzaprav tako velike združitve sploh še ni in vse pogosteje tudi storitve. Videti je, kakor pa menijo, da bo lahko številka tudi dvakrat bilo. Ob tem se nam seveda kar sama porajajo da sta se Compaq in HP utrudila capljati za višja. To je za podjetje boleče pa tudi drago, a vprašanja: Zakaj se je sploh zgodilo? Kaj želijo vodilnimi na posameznih segmentih (na pri- bržkone nujno. Upajmo le, da kljub na- s tem doseči? Ali je v ozadju gašenje požara ali mer družbama IBM in Sun) in poskušata pre- smeškom in lepih besedah ta vidik združitve v strateška vizija, usmerjena v prihodnost? Ne- vlado vzpostaviti s čisto močjo. Toda kako prihajajočih mesecih ne bo prevladujoč. Kajti nazadnje, ali jima bo združitev sploh uspela? bosta to izvedla? Precejšen del programa obeh dogajanje v novi družbi bo bržkone barometer Uradno so predstavniki obeh družb na ta družb sestavljajo pravzaprav izdelki, ki so do za vso računalniško industrijo. vprašanja takoj odgovorili, toda njihovi odgo- zdaj med seboj tekmovali. Vzemimo le zani- Ob vsem skupaj pa nekateri opozarjajo, da vori le niso razkrili čisto vsega. Kajti nekatera mivi dvoboj med sistemoma Tru64 Unix in s slovesno objavo še ni bila izrečena povsem nasprotja v ozadju razkrivajo tudi rahlo dru- HP-UX, od katerih bosta dolgoročno le težko zadnja beseda. Mnogi se sprašujejo, ali bo gačno sliko. V sporočilih za javnost podjetji obstala oba. K sreči je vsaj njuna platforma partnerjema res uspelo? Ali jima bodo delni- govorita o združitvi, med podrobnostmi pa enaka – Compaq se je nedavno odločil za Inte- čarji verjeli? Prvi odzivi so bili zelo previdni in beremo, da bodo davkariji vse skupaj prikaza- lov procesor Itanium, HP pa je celo soustvarja- morda celo nekoliko bojazljivi. Pri družbi li kot nakup družbe Compaq s strani podjetja lec tega procesorja. S tega zornega kota je Gartner Group so celo na hitro izračunali, da Hewlett Packard. Navzven torej posel deluje moč sklepati, da bo nova združba za Intel, pa je verjetnost združitve le okoli 60 %. V prete- kot dogovor enakopravnih, v resnici pa bodo tudi za Microsoft, strateškega pomena, najbrž klosti se je že dogajalo, da dejanskih združitev delničarji HP bolj enakopravni od Compaqo- celo pomembnejša od dosedanjih partnerjev, kljub dobri volji ni bilo. vih. Mar to pomeni, da so pri Compaqu prav- na primer Della in IBM. To pa po svoje zopet Zagotovo pa je združitev nadvse pomem- zaprav gasili požar? Podjetje se res že dolge poraja zanimiva vprašanja. Na primer, ali bo bna za nadaljnja dogajanja v računalniški in- mesece otepa s težavami. Zalogaja po imenu IBM samo stal ob strani in gledal, kaj se doga- dustriji. Dogovor je bržkone za marsikoga Digital Equipment Corporation (DEC) menda ja, ali pa bo skušal stvari korenito spremeniti večji udarec, kot pa je pripravljen javno priz- še niso povsem prebavili, zmanjšanje prodaje (morda hitrejši prehod na Linux)? nati. Ali bo skušal IBM svojo prevlado utrditi z zaradi trenutne krize na trgu, zlasti računal- Vprašanje pa je, ali sinergija obeh podjetij novimi nakupi? Kaj bodo storili Dell ali števil- nikov PC, pa pri tem zagotovo ni bilo v pomoč. lahko spodkoplje vodilno mesto IBM pri najni veliki in srednje veliki japonski izdelovalci? Še vedno odmeva tudi komaj nekaj mesecev večjih sistemih. Tu namreč ne velja zgolj pre- Bodo iskali novih zavezništev ali se povečevali stara odločitev, da bodo postopoma opustili platformo Alpha in se popolnoma prepustili Intelu. So se morda zaradi tega pri Compa- qu začeli ozirati po strateškem partnerju? Vprašanje pa je, ali sinergija obeh podjetij lahko Tudi z druge strani motiv za združitev ni spodkoplje vodilno mesto IBM pri največjih sistemih. Tu najbolj jasen. HP je menda še pred nekaj namreč ne velja zgolj preprosta matematika (1 + 1 = 2). meseci povsem resno razmišljal, da bi popolnoma opustil izdelovanje osebnih raču- nalnikov, s Compaqom pa se krepijo prav na prosta matematika (1 + 1 = 2). HP in Compaq z nakupi manjših družb? Dogajanje v marsi- tem področju. Res je, nova družba bo največji se bosta morala najbrž bolj ukvarjati s tem, čem spominja na poteze velikih družb v drugih izdelovalec osebnih računalnikov na svetu, kako zagotoviti »mehek« prehod za zdajšnje panogah, na primer avtomobilski industriji. toda ali je to dovolj za spopad z agresivnimi stranke in kako poenotiti programe, ne pa s Toda ali je mogoče pozitivne izkušnje gigan- tekmeci? Še posebej, ker osebni računalniki v tem, kako se povzpeti na vrh. Že pri Compaqu tov iz neke panoge presaditi tudi v raču- zadnjem času prinašajo prej izgubo kot dobi- je bilo vse skupaj precej zapleteno, zdaj, ko je v nalništvo? Videti je, kakor da je pred nami ob- ček, pa še zanimanje zanje je upadlo. Res pa igri še nabor sistemov HP, pa bo zmeda skoraj dobje nastajanja velikih konglomeratov, ki je, da v absolutnih količinah po svetu še vedno popolna. Zagotovo si bodo stranke želele pre- bodo skušali čim bolj obvladovati stroške, prodajo velikansko število osebnih računalni- pričljivih odgovorov in načrtov. vprašanje pa je, kako bo to vplivalo na hitrost kov. HP-Compaq si od tega obeta zajeten delež. Že zdaj pa je povsem jasno, da združitev ne razvoja. Zlasti pri manjših podjetjih, ki bodo Seveda pa so osebni računalniki, prenosni- pomeni 1 + 1 = 2, kar zadeva delovna mesta. najbrž zato v primerjavi z velikimi vse manj ki in druge »osebne« naprave (na primer ti- O tem, koliko jih bodo odpravili, se najbrž še konkurenčna. 122 OKTOBER 2001 Nikolaj Pečenko MNENJE Napad na svobodo Revija, ki jo pravkar držite v rokah, praznuje deseti rojstni dan, in spodobilo bi se, da bi ob tej priložnosti na mnenjski strani napisal kaj veselega. Ampak prav v tednu, ko bi to moral storiti, se je vse vrtelo okrog ene same stvari, spektaku- larnega napada na nebotičnika WTC in na Pentagon, in sem pač moral pristaviti še svoj lonček. Nikolaj Pečenko, urednik

red skoraj natanko desetimi leti sem nosni telefoni. Kupimo jih lahko skoraj v vsaki tudi na glas razmišljati o sistemu, ki bo omo- prvič zaokrožil okoli newyorškega trgovini in čeprav jim lahko prisluškujejo, omo- gočal natančno določanje položaja prenosnih P Kipa svobode in se z majhno cessno gočajo precejšnjo anonimnost. Ob nakupu telefonov. Tehnično pravzaprav precej nezah- usmeril proti streljaj oddaljenima nebo- nam ni treba pokazati osebne izkaznice, tele- tevna nadgradnja obstoječega sistema naj bi tičnikoma svetovnega trgovinskega središča. fonsko številko pa najdemo zapisano v škatli. bila namenjena hitremu odkrivanju klicev v Prelet mi je, na moje veliko veselje, že v prvem Še en ali dva podobna teroristična napada sili in ponesrečencev, ampak v ozadju je seve- poskusu uspel. Manever sem potem še nekaj- in resničen ali izmišljen namig, da so si napada tudi nadzorovanje. krat ponovil, ampak že kmalu sem se, kot ver- dalci pri tem pomagali z anonimnimi preno- Nevaren nasprotnik, ne glede na to, ali je jetno vsak uporabnik ene od prvih različic snimi telefoni, in prav nihče se ne bo preveč resničen ali namišljen, je zelo pripraven izgo- Flight Simulatorja, vprašal, kaj bi se zgodilo, čudil, ko bo treba ob nakupu prenosnega tele- vor za še marsikateri nadzorovalno/omejeval- če se zaletim v nebotičnik. In sem se, zgodilo fona pokazati osebno izkaznico in pljuniti v ni ukrep. Prstne odtise utegne hitro nadome- pa se ni nič zelo pretresljivega. skodelico (zaradi analize DNK). stiti DNK. Samo še dovolj dober povod potre- Da se navidezna resničnost računalniških V nevarnosti je tudi internet. Nekateri na- buje država in že se bodo vzorci dednine vsa- iger ali hollywoodskih spektaklov ne bo mogla zadnjaško misleči politiki so ga poskušali (u)kro- kogar izmed nas znašli v policijskih računalni- nikoli primerjati s kruto resničnostjo resničnega titi že večkrat, a očitno pornografska spletišča kih. In ko bodo Združene države dovolj priti- sveta, smo se lahko na televizijskih zaslonih niso dovolj močan razlog, da bi se ga lahko re- snile na vse druge, se bodo podatki iz policij- sredi septembra prepričali tisočkrat. In med- sneje lotili. Ampak terorizem je seveda nekaj skih računalnikov vsega razvitega sveta znašli tem ko se Američani pripravljajo na vojno, v čisto drugega kakor gola dekleta. Namig ali v skupni »protiteroristični« zbirki podatkov. kateri bodo spet edine prave žrtve le tisoči ne- dva, da si teroristi pomagajo z IRC, in najbolj Pri tem nikogar ne bo posebej motilo nepri- dolžnih Afganistancev ali kogarkoli že se bodo priljubljeni svetovni čvekalnici bodo šteti dnevi. jetno dejstvo, da vsi ti ukrepi želenega učinka odločili napasti, si oglejmo, kakšen vpliv uteg- Preganjavica lahko seže še marsikam. verjetno sploh ne bodo dosegli. Razviti zahodne vse skupaj imeti na naše vsakdanje življenje. Računalniški simulatorji letenja so se na pri- ni svet se namreč že nekaj časa slepi, da je teh- Dandanes se nam zdi kar nekako samou- mer že znašli na seznamu sumljivih tehnologij. nologija vsemogočna. Prav ob napadu na ne- mevno, da živimo v svetu, v katerem je kljub Preveč natančni naj bi bili, pravijo največji botičnika in Pentagon se je razkrila vsa nemoč vsem strahovom pred Velikim bratom za našo previdneži, in preveč dostopni vsakomur. Ali sodobne tehnologije. Zloglasni ameriški sistem za svetovno prisluškovanje Echelon, če seveda tak, kot si predstavljamo, sploh obsta- Razviti zahodni svet se že nekaj časa slepi, da je ja, se je izkazal za povsem neučinkovitega. A tehnologija vsemogočna. to, seveda, če dobro pomislimo, sploh ni tako zelo presenetljivo, saj so napadalci prav gotovo poskrbeli, da jih po tako banalni poti, kot svobodo in anonimnost poskrbljeno bolje kot pa sistem za svetovno navigacijo GPS. Komaj je prisluškovanje elektronskim komunikaci- kadarkoli prej. A utegne se zgoditi, da ne bo so Američani satelitski signal nehali motiti in s jam, ne bodo odkrili. več dolgo tako. tem omogočili večjo natančnost tudi za civil- Tole pisanje se bo morda komu zdelo pre- Na seznamu »sumljivih« tehnologij se je no rabo, že se utegnejo premisliti. Na drugi več črnogledo. Konec koncev se zdi še piscu teh prvo znašlo šifriranje. Trajalo je kar nekaj let, strani se utegnejo videokamere za nadzor na- vrstic. In res, če kaj drži star slovenski prego- da so se ameriške oblasti vsaj nekoliko otresle seliti še v tiste zadnje kotičke, kjer jih doslej ni vor, da se nobena župca ne poje tako vroča, strahu iz časa hladne vojne in sprostile izvoz bilo. Konec koncev, kdo ve, kaj vse teroristi kot se skuha, se bodo stvari počasi umirile. učinkovitih postopkov šifriranja. Vojna proti počno tam, kamor gre še cesar peš. Prenosne telefone bomo še vedno lahko kupo- svetovnemu terorizmu je seveda zelo pripraven Državne oblasti, pa če to še tako prikrivajo vali brez osebne izkaznice, e-pošto pošiljali povod za najrazličnejše omejitve ali v skraj- in zanikajo, najraje vidijo, če lahko svoje šifrirano in tudi IRC ne bodo odpravili. nem primeru celo popolno prepoved učinkovi- državljane kar se da temeljito nadzirajo. Ko- Na drugi strani pa bo dovolj že nekaj novih tega šifriranja. In res ni bilo treba dolgo čaka- nec koncev je to njihov raison détre, smisel ob- terorističnih napadov, morda bojni plin v lon- ti – v ameriškem senatu je senator Judd Gregg stoja. V Združenih državah so na primer kar donski podzemski železnici ali ciankalij v pa- že nekaj dni po napadu zahteval popolno naenkrat začeli razpravljati o osebnih izkaz- riškem vodovodu, in naše življenje se utegne prepoved programov, ki omogočajo zanesljivo nicah; na to si v deželi, v kateri mnogi še avto- spremeniti bolj, kot si to zdaj upajo predstav- prikrivanje podatkov, po vsem svetu. mobilskih registrskih tablic nočejo imeti, še ljati tudi najbolj črnogledi. Naslednji se utegnejo na udaru znajti pre- nedavno nihče niti pomisliti ni upal. Začeli so Lahko pa se seveda tudi motim. 124 OKTOBER 2001 Uroš Mesojedec MNENJE Omrežje je organizem Atomi so se povezali v molekule, te pa so ustvarile celice. Programska oprema je atome našla v predmetih in ti so že postali gradniki, bodo programske storitve celice novih e- organizmov? Je internet njihova prajuha?

azvoj programske opreme je zelo di- nes. A gradniki so programerje zelo jasno raz- Uroš Mesojedec, urednik namična veja računalništva, v kateri slojili. Na eni strani je večina, ki gradnike le R se nenehno porajajo nove ideje, od uporablja in jih povezuje z bolj ali manj posre- opravljajo sorodne naloge in so zato povezane samih metod programiranja pa vse do pro- čeno programsko kodo, na drugi pa manjšina, v gradnik. A tudi svetovni splet ni pravzaprav gramskih jezikov. Zanimivo je, da velika veči- ki je same gradnike sposobna razvijati. Ven- nič drugega kakor kup med seboj povezanih na programske opreme nastaja na temelju že dar se je krog posvečenih začel v minulih letih dokumentov. Čarovnija se začne, ko je pove- dolgo znanih postopkov, spreminja se pred- močno širiti, saj so novi priljubljeni program- zovalni medij globalno računalniško omrežje. vsem način pakiranja. Vzemimo samo ureja- ski jeziki uspešno premostili razlike med razvi- Če stvar malo poenostavimo, lahko zapišemo, nje podatkov, neizogibni zgled in del železne- jalci in uporabniki gradnikov. Celo Visual Ba- da spletne storitve omogočajo avtomatizacijo ga repertoarja vsake izobraževalne ustanove, sic, nesporni kralj med razvojnimi orodji za uporabe spleta. Prav vse, kar zdaj lahko po- ki se ukvarja z računalništvom. Postopki ure- »široke množice«, ki v glavnem le sestavljajo storimo z deskanjem po spletu, bo z ustreznimi janja so bolj ali manj jasni že dolgo časa, zelo pripravljene ali kupljene gradnike, bo v novi spletnimi storitvami namesto nas opravil dobro se ve, kateri je najprimernejši za določe- različici postal zadnji krik programerske teh- spletni program. Denimo, da se odpravljamo no nalogo, in vse skupaj je mogoče podpreti z nike. Prehod nanj sicer ne bo neboleč, vendar na počitnikovanje. Želeli bi z letalom v kak ek- matematičnimi dokazi. In vendar se ti dobro pa je začrtana smer jasna – gradniki so pri- sotični kraj in zato tehtamo ponudbo v spletu. znani postopki kodirajo znova in znova. Nič kaj drugače ni tudi pri drugi programski opremi. Verjetno ni programerja z ne- Spletne storitve so nova vrsta gradnikov, ki kajletnim stažem, ki se ne bi kdaj zalotil pri omogočajo razvoj odprtih, porazdeljenih sistemov. vnovičnem pisanju kode, ki jo je že nekoč razvil. Lahko da se je spremenil programski jezik, lahko da je podjetje zamenjalo strežnike hodnost in sodobni programer jih bo moral Če spletišča potovalnih agencij izpostavijo in stara koda z novo zbirko podatkov ne delu- tudi ustvarjati, ne le uporabljati. spletno storitev, ki opisuje njihovo ponudbo, je več, lahko pa se spremeni kar pogled na ce- Internet je, seveda, v minulih letih zazna- lahko izbiro najprimernejšega potovanja pre- loten postopek razvoja kode. moval tudi programiranje. Spoj omrežja in pustimo programu. Ta bo potreboval še nekaj Eden izmed takih premikov je bil prehod na gradnikov je prinesel – spletne storitve (web pomožnih storitev, npr. pretvornik valut, da predmetne programske jezike, ki se je zgodil services). V nedavni zgodovini računalniške bo lahko primerjal ponudbe v različnih drža- pred slabim desetletjem. Predmeti so obljub- industrije bi težko našli zgled obetavne tehno- vah, morda še bančno spletno storitev, ki po- ljali precej in kar nekaj tega tudi uresničili. logije, ki bi tako močno povezala glavne igral- nuja najem počitniškega posojila. Program Najboljši dokaz za to je priljubljenost pred- ce, sicer bojevite konkurente. Spletne storitve lahko natančneje in bolj učinkovito kakor še metnih programskih jezikov, kot so C++, namreč obljubljajo nov rod programskih tako spreten deskar v spletu preveri in primerjava in object pascal. Dejansko se danes koda gradnikov, katerih podlaga za delovanje ne ja mnogo več kombinacij. piše »nepredmetno« le takrat, ko je ključna bo pomembna. Niti strojna oprema, niti ope- A opisani zgled je za spletne storitve prav- brezkompromisna zmogljivost, torej predvsem racijski sistem, niti uporabljeni programski je- zaprav neznačilen. Omejen je s trenutnim poj- za jedra operacijskih sistemov, strežnikov po- zik. V svetu spletnih storitev nič od tega ni več movanjem svetovnega spleta kot medija, v ka- datkov ali npr. grafične pogone računalniških odločilno. Njihovo sodelovanje je posledica ši- terem prevladuje izmenjava podatkov med ra- iger. Vse drugo se ne izplača več razvijati kako rokega soglasja, ki ga je bila industrija prisi- čunalniškim strežnikom in resničnim člove- drugače, ker Moorov zakon zagotovo poskrbi ljena sprejeti zaradi priljubljenosti interneta. kom, ki krmili spletni brskalnik. Da bi zares za dovolj zmogljivo strojno podlago. Res je si- Ko so najrazličnejši lastniški omrežni protoko- razumeli možnosti, ki se odpirajo s široko rabo cer, da je večino priljubljenih predmetnih pro- li dokončno klonili pred TCP/IP in njegovimi spletnih storitev, moramo zamenjati miselni gramskih jezikov mogoče »zlorabljati« tudi s nadgradnjami, je bila pot za sodelovanje od- okvir. Predvsem moramo model izmenjave po- pisanjem nepredmetne kode, a to se nam prej prta. Spletne storitve za medsebojno sodelo- datkov po načelu odjemalec-strežnik zame- ali slej maščuje. vanje potrebujejo le podporo nekaj temeljnih njati z vse bolj priljubljenim in razširjenim po- Iskreno delo s predmeti se je programerjem standardov, ki so v minulih letih tako ali tako vezovanjem enak-z-enakim (peer to peer). vsekakor izplačalo, saj so predmeti v minulih postali vgrajeni v sodobne operacijske sisteme Za razmislek si predstavljamo, kaj se zgodi letih prerasli v gradnike (components). Orod- in razvojna orodja. s spletnimi dražbami, ko osrednji strežnik, kot ja za hitro razvijanje programov so postala že Spletne storitve so nova vrsta gradnikov, ki je danes npr. eBay, zamenja kopica mini tako prevladujoča, da obsega sestavljanje omogočajo razvoj odprtih, porazdeljenih si- dražb, ki si med seboj povsem enakopravno iz- vnaprej pripravljenih gradnikov v bolj zaplete- stemov. Pod pokrovom je spletna storitev menjujejo ponudbe spletnih storitev in povpra- ne programe veliko večino vsega razvoja da- pravzaprav le zbirka programskih funkcij, ki ševanje po njih. Je to že zametek e-življenja? 128 OKTOBER 2001 V prihodnjih številkah Digitalni prostorski podatki

ojemanje prostora je eden najpomembnejših načinov človeškega zaz- navanja, zato je kartografija ena od najbolj univerzalnih oblik komu- D nikacije. Karte razumejo otroci in odrasli, z njimi se lahko »pogovarja- mo« ne glede na jezikovne ovire. Pomagajo nam tako pri razumevanju sveta kot pri opazovanju domačega kraja. Ne nazadnje karte rešujejo ali uničujejo tudi živ- ljenja! Digitalni prostorski podatki v povezavi z geografskimi informacijskimi sistemi postajajo nepogrešljiv del človekovega življenja, tako zasebnega kot poslovnega. Kdor jih ima in jih zna uporabiti, je bogat, kdor jih nima ali jih ne »obvlada«, je reven. V članku bomo odgovorili na najpogostejša vprašanja, povezana s prostorskimi podatki... Kako jih iščemo? Katere osnovne podatke potrebujemo? V kakšni obliki jih lahko dobimo in katere programe potrebujemo za delo z njimi? Kako jih najkoristneje uporabimo? Diski vseh (dvajsetih) letih obstoja osebnih računalnikov so diski tisti, ki jim zmogljivost najbolj skokovito narašča. S prvotnih 10 megabajtov smo V danes že pošteno zakoračili v desetine gigabajtov, ki jih dobimo za povsem sprejemljivo ceno. Na trgu so že modeli velikosti 150 GB, kar je vsekakor več kot lahko danes večina uporabnikov izkoristi (in celo več kot zmorejo današnji Biosi). Poleg velikosti pa se skokovito povečujejo tudi hitrosti diskov. Če smo pri lanskem preizkusu našli le nekaj modelov, ki so se približali ma- gični meji 33 MB/s, kjer je še nedavno običajni diskovni vmesnik ATA/33 že prepočasen, so danes take hitrosti običajne in dosegljive tudi diskom s hitrostjo vrtenja 5600 vrtljajev na minuto. Zaradi združevanj in sprememb proizvodnih programov podjetij se izbira med diski sicer zmanjšuje, toda vseeno bo zanimivo pregledati, kaj vse je dobiti na tr- žišču, kako hitro deluje in koliko stane. Navsezadnje je disk tisti del strojne opreme, ki ga uporabniki največkrat dodatno kupijo oz. nadgradijo. Digitalni fotoaparati

igitalni fotoaparati so se pojavili že pred več kot desetletjem, vendar so bile to velike in drage naprave, namenjene le zelo zahtevni (in tudi D omejeni) profesionalni rabi. Potem so se pred nekaj leti precej množič- no pojavili prvi preprostejši digitalni fotoaparati, namenjeni pretežno novinarjem in navdušencem za sodobne tehnologije. (Čisto prvega je izdelal Logitech že leta 1991, vendar je bil ta le samotni jezdec brez posebnega vpliva.) Ti prvi fotoaparati so bili dragi in le na meji uporabne vrednosti. Njihova edina prednost je bila, da je bila slika takoj na voljo, ne šele po razmeroma dolgotrajnem postopku, potrebnem pri klasični fotografiji. Današnji digitalni fotoaparati so povsem nekaj drugega. Tudi najnižji in naj- cenejši razred digitalnih fotoaparatov je že povsem uporaben za nezahtevno – tu- ristično, počitniško, družinsko … – fotografiranje.