STROKOVNE PODLAGE ZA STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA IN SEMIČ ŠTUDIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA BELE KRAJINE Podizvajalec: Podjetniški center Novo mesto Svetovanje in razvoj, d.o.o. junij 2005 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Naslov celotne naloge: STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČIN Črnomelj, Metlika in Semič Številka celotne naloge: SPRO L1/05 Naslov študije: ŠTUDIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA BELE KRAJINE Številka: ŠGRBK – J1/05 Faza: KONČNO POROČILO Datum: september 2005 Naročniki in pripravljavci SPRO: OBČINA ČRNOMELJ, Trg svobode 3, Črnomelj OBČINA METLIKA, Mestni trg 24, Metlika OBČINA SEMIČ, Štefanov trg 9, Semič Izvajalec celotne naloge: Podizvajalec (izdelava) Podjetniški center Novo mesto Svetovanje in razvoj, d.o.o.:
Direktor: Direktorica: Igor Vizjak, univ.dipl.soc. Suzana Simič, univ.dipl.inž.arh.
II Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Naslov celotne naloge: STROKOVNE PODLAGE za strategije prostorskega razvoja občin Črnomelj, Metlika in Semič Naslov študije: ŠTUDIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA BELE KRAJINE Odgovorni vodja naloge: Podpis in osebna štampiljka: mag. Jelka Hudoklin, univ.dipl.inž.kraj.arh. Datum: september 2005
Odgovorni vodja podizvajalca: Podpis in osebna štampiljka: Jožica Povše, univ.dipl.ekon. Datum: september 2005
III Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Pri izdelavi Študije gospodarskega razvoja Bele krajine so sodelovali: Nosilec: Podjetniški center Novo mesto Svetovanje in razvoj, d.o.o. Sodelavci: Jožica Povše Igor Vizjak Miha Pezelj Miljana Surudžić Predstavniki naročnikov in pripravljavcev SPRO: Marija Prašin Kolbezen, univ.dipl.inž.arh., spec.urb.arh., Občina Črnomelj Stane Bajuk, univ.dipl.inž.kraj.arh., Občina Metlika Jože Butala, inž.grad., Občina Semič Predstavnica MOP UPR: Mojca Strbad, svetovalec II. Podjetniški center Novo mesto d.o.o. Igor Vizjak, direktor
IV Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
KAZALO: POVZETEK...... 1 1. ANALIZA DOSEDANJEGA STANJA GOSPODARSTVA ...... 4 1.1 Problemska analiza okolja za razvoj gospodarstva v Beli krajini...... 4 1.1.1 Prebivalstvo...... 4 1.1.2 Gospodarstvo...... 7 1.2 Problemska analiza nosilcev gospodarskega razvoja...... 11 1.2.1 Industrijske družbe ...... 11 1.2.2 Malo gospodarstvo ...... 13 1.3 Problemska analiza sektorske strukture gospodarstva (kmetijstvo in turizem) ...... 13 1.3.1 Področje turizma ...... 13 1.3.2 Področje kmetijstva...... 16 1.4 Problemska analiza konkurenčnosti gospodarstva v primerjavi z regijo JV Slovenija in Slovenijo ...... 21 2. SWOT ANALIZA ...... 24 3. OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI 2007 – 2013...... 26 3.1 Razvojne možnosti na področju gospodarstva in malega podjetništva...... 26 3.2 Razvojne možnosti na področju kmetijstva in podeželja...... 27 3.3 Razvojne možnosti na področju turizma...... 29 4. OPREDELITEV USMERITEV IN UKREPOV ZA DOSEGO CILJEV...... 31 4.1 Vizija in cilji gospodarskega razvoja ...... 31 4.2 Usmeritve na področju nadaljnjega razvoja gospodarskega in malega podjetništva..... 31 4.2.1 Ukrep 1: Pospeševanje konkurenčnosti obstoječih podjetij s tehnološko zahtevnejšemi programi, kot dopolnilnimi programi v velikih podjetjih, ki so v fazi prestrukturiranja ...... 32 4.2.2 Ukrep 2: Podporno okolje za razvoj podjetništva ...... 36 4.2.3 Ukrep 3: Razvoj podjetniške infrastrukture z opremljanjem obrtnih con, z gradnjo ustreznih infrastrukturnih objektov in naprav ter z načrtnim zagotavljanjem drugih prostorskih pogojev za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva ...... 38 4.4 Usmeritve na področju prestrukturiranju razvoja kmetijstva in podeželja ...... 40 4.4.1 Ukrep 4: Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom...... 40 4.4.2 Ukrep 5: Pospeševanje učinkovitosti kmetijskih gospodarstev ...... 41 4.4.3 Ukrep 6: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov...... 42 4.5 Usmeritve na področju razvoja turistične destinacije Bela krajina...... 43 4.5.1 Ukrep 7: Oblikovanje celovite turistične ponudbe...... 43 4.5.2 Ukrep 2: Razvoj turizma na že vzpostavljenih (opredeljenih, prepoznanih) posebnih območjih – parki, Rog Črmošnjice, turistična cona...... 47 5. SODELOVANJE S SOSEDNJIMI OBČINAMI Z VIDIKA CELOVITEGA RAZVOJA CELOTNEGA OBMOČJA...... 51 5.1 Sodelovanje z Mestno občino Novo mesto...... 51 5.1.1 Izgradnja centra za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD...... 51 5.1.2 Razvoj visokošolskega središča Novo mesto...... 52 5.2 Sodelovanje z občino Dolenjske Toplice...... 52 5.2.1 Sodelovanje pri oblikovanju skupnih turističnih programov in destinacij...... 52 5.2.2 Sodelovanje pri izgradnji vodovoda za oskrbo prebivalstva s pitno vodo...... 52 5.3 Sodelovanje z občino Kočevje ...... 53 5.3.1 Obrtna cona Kočevje...... 53 5.3.2 Sodelovanje pri oblikovanju Turistične cone »Po Kolpi in Gorjancih« ...... 53
V Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
6. ČEZMEJNO SODELOVANJE IN VPLIV SCHENGENSKE MEJE NA NADALJNI RAZVOJ BELE KRAJINE...... 54 6.1 Državne spodbude za razvoj Bele krajine in vpliv Schengenske meje na nadaljnji razvoj tega območja ...... 54 6.1.1 Sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi občinami ...... 55 7. PREVERITEV SKLADNOSTI RAZVOJNIH CILJEV...... 61 7.1 Analiza skladnosti usmeritev in ukrepov s Strategijo razvoja Slovenije za programsko obdobje 2007 do 2013...... 61 7.2 Finančne perspektive Evropske komisije za obdobje 2007 –2013 ...... 62 7.3 Finančni instrumenti EU za spodbujanje razvoja...... 63 8. KVANTIFIKACIJA CILJEV BILANCIRANJE ...... 66 8.1 Izdelava javnofinančnega okvirja proračunov belokranjskih občin...... 66 8.2 Možni finančni viri izvajanja razvojnih programov EU skladi 2007 – 2013...... 71 9. INDIKATORJI ZA PREVERJANJE NAPREDKA PRI URESNIČEVANJU CILJEV ...... 72 10.KRATKOROČNI UKREPI ZA DOSEGO CILJEV V RAZDOBJU……………… 76 11. PRILOGE…...... 79
VI Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
KAZALO TABEL Tabela 1: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu...... 5 Tabela 2: Dnevni migranti po občini prebivališča in dela ...... 5 Tabela 3: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi...... 6 Tabela 4: Povprečne mesečne bruto in neto plače na zaposleno osebo po občinah, 2003...... 7 Tabela 6: Razvrstitev družb v letu 2004...... 9 Tabela 7: Razvrstitev podjetnikov v letu 2004...... 9 Tabela 8: Čisti dobiček, čista izguba in neto rezultat družb v Beli krajini ...... 10 Tabela 9: Neto dodana vrednost gospodarskih družb v Beli krajini ...... 11 Tabela 10: Nastanitveni obrati na področju Bele krajine...... 15 Tabela 11: Obiskovalci Belokranjskega muzeja po enotah v letu 2004 ...... 15 Tabela 12: Velikost zemljišč in kmetijskih zemljišč v Beli krajini...... 16 Tabela 13: Velikostni razredi po površini kmetijske zemlje v uporabi...... 17 Tabela 14: Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi (v ha) ...... 17 Tabela 15: Družinske kmetije po tipu kmetovanja...... 18 Tabela 16: Družinske kmetije in redno zaposleni na družinskih kmetijah po opisnem vrednotenju dela na kmetiji...... 19 Tabela 17: Gospodarji na družinskih kmetijah po starostni skupini ...... 19 Tabela 18: Čisti dobiček in izguba, neto rezultat in neto dodana vrednost...... 21 Tabela 19: Cilji in finančni instrumenti kohezijske politike EU...... 62
VII Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
POVZETEK Študija strategija razvoja občin Črnomelj, Metlika in Semič je izdelana na osnovi metodologije, ki je predvidena za izdelavo razvojnih programov. V strateškem delu študije smo izdelali analizo stanja za vsako občino posebej. V nadaljevanju študije, v njenem izvedbenem delu, ločevanje usmeritev po občinah ni bilo smiselno. Vse tri občine se soočajo s podobno problematiko, ki je v posamezni občini sicer bolj ali manj intenzivna, vendar prisotna: nizka izobrazbena struktura prebivalstva, majhne možnosti za zaposlovanje, slaba konkurenčnost gospodarstva, zaostajanje podjetij v tehnološkem razvoju, slabo razvito podjetništvo, produkti z nizko dodano vrednostjo, slaba prometna povezanost in dostopnost. Hkrati pa je Bela krajina prepoznavna slovenska obmejna dežela z razvojnimi možnostmi, čistim okoljem, naravno in umetno dediščino, prijaznimi ljudmi, možnostmi razvoja podeželja in razvoja dodatnih dejavnosti kmetijski dejavnosti in vinogradništvu. Naš cilj je bil, da nastaja študija ob sodelovanju okolja, ki ga obravnava. S tem namenom smo opravili razgovore s predstavniki večjih gospodarskih družb, mnenje malih podjetnikov o nadaljnjem razvoju pa smo pridobili na osnovi izdelanih anket. Namen razgovorov in izvedenih anket je bil ugotoviti razvojne možnosti gospodarstva, možnosti zaposlovanja, razvojne omejitve, zadovoljstvo s poslovnim okoljem in potrebe po prostoru in razvojnih sredstvih. Menimo, da izvedeni pogovori in analiza anket dajejo dovolj objektivne in reprezentativne ugotovitve za celotno veliko, srednje in malo gospodarstvo Bele krajine. Posebej smo obravnavali tudi nekatere delovne enote, ki imajo sedež v Beli krajini in so v sestavi pravnih oseb, ki imajo sedež izven Bele krajine in praviloma tudi izven regije. Glede na izkušnje, da se zaradi logističnih in drugih problemov ter zlasti zaradi racionalizacije stroškov poslovanja takšne delovne enote »zapirajo« najprej in se selijo na dvorišče matičnih podjetij nas je zanimalo, kakšne so razvojne možnosti teh v Beli krajini. Opravili smo tudi razgovore s predstavniki občin, Kmetijsko gozdarske zbornice OE Novo mesto, s strokovnimi službami sosednjih občin s katerimi mejijo belokranjske, z Agencijo RS za regionalni razvoj, s predstavniki sosednjih hrvaških občin. Ti pogovori so bili zlasti dragoceni pri oblikovanju vizije in možnosti razvoja Bele krajine. Vizija gospodarskega razvoja Bele krajine je zagotoviti pogoje za življenje in delo, ki bodo omogočali, da gre Bela krajina ob bok razvitejših delov regije. To bo možno doseči le z prestrukturiranjem tradicionalnih industrijskih dejavnosti v regiji, nadomestitvi opravljanja storitev (»lohn« poslov) z zahtevnejšimi proizvodnimi programi (lastne blagovne znamke) in hitrejšim razvojem malega gospodarstva. Tega pa brez boljše povezanosti in prometne navezanosti Bele krajine na dolenjsko, slovensko in mednarodno cestno omrežje in informacijsko avtocesto ne bo mogoče doseči. Brez boljše prometne povezanosti Bele krajine v to geografsko območje ne bo mogoče privabiti ustreznih tujih vlaganj in novih zahtevnejših programov. Kot celotna regija je tudi Bela krajina usodno odvisna od velikega gospodarstva, ki pa se srečuje, zlasti v panogah, kjer je visoka vrednost dela, s težavami, ki jih brez dopolnilnih programov ne bo mogoče preseči. Nosilci gospodarskega razvoja v Beli krajini sicer razvijajo dodatne programe, vendar pa ti niso dovolj za njihov hitrejši razvoj. Ti tudi ne pomenijo večjih zaposlitvenih možnosti in prihoda novih programov, ki so pogoj zlasti za uspešno prestrukturiranje tekstilne industrije. Gospodarski razvoj mora biti uravnotežen z okoljskim razvojem Bele krajine, kar je pogoj tudi za razvoj sonaravnega kmetijstva, razvoja vinogradništva in podeželskega, prireditvenega, kulturnega in aktivnega turizma, ki bi se lahko tržil pod skupnim imenom (blagovno znamko) »Belokranjsko«. Večja povezanost in
1 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 skupni nastop različnih turističnih ponudnikov in prirediteljev pa je tudi priložnost za še hitrejši razvoj turizma, kot ene izmed možnosti Bele krajine. Za realizacijo vizije gospodarskega razvoja so potrebni naslednjimi ukrepi, zlasti njihova smelejša realizacija: Ukrep 1: Pospeševanje konkurenčnosti obstoječih podjetij s tehnološko zahtevnejšimi programi, kot dopolnilnimi programi v velikih podjetjih, ki so v fazi prestrukturiranja Ukrep 2: Podporno okolje za razvoj podjetništva Ukrep 3: Razvoj podjetniške infrastrukture z opremljanjem obrtnih con, z gradnjo ustreznih infrastrukturnih objektov in naprav ter z načrtnim zagotavljanjem drugih prostorskih pogojev za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva Ukrep 4: Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom Ukrep 5: Pospeševanje učinkovitosti kmetijskih gospodarstev Ukrep 6: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov Ukrep 7: Oblikovanje celovite turistične ponudbe Ukrep 8: Razvoj turizma na že vzpostavljenih (opredeljenih prepoznanih) posebnih območjih – parki Rog – Črmošnjice, turistična cona Cilji niso popolna novost. Za njihovo realizacijo manjka kar nekaj ukrepov, zlasti pa sredstev za njihovo realizacijo. Z namenom zagotavljanja sredstev za izvedbo projektov smo pregledali tudi osnutke dokumentov, ki jih država pripravlja za naslednje programsko obdobje 2007 – 2013. Oba dokumenta tako Strategija razvoja Slovenija kot Državni razvojni program sta v pripravi. Ukrepi za razvoj Bele krajine, ki smo jih zastavili v študiji, so usklajeni z obema dokumentoma. Nadaljnje financiranje projektov iz EU skladov, tako strukturnih kot kohezijskih, bo v veliki meri odvisno od pozicije, ki jo bo uspela izpogajati vlada za naslednje programsko obdobje. Seveda pa tudi od stopnje pripravljenosti projektov s katerimi bo Bela krajina kandidirala na sredstva strukturnih skladov. V državnem proračunu ni planiranih dodatnih sredstev za izboljšanje življenja prebivalcev na tem območju, kljub obljubam, da bo država z dodatnimi spodbudami poskrbela za ohranjanje poselitve obmejnih območij. Že sedaj predstavlja Schengenska meja prej oviro kot razvojno možnost. Kljub temu odnosi s sosednjo Hrvaško ostajajo dobri. Iz pogovorov, ki smo jih opravili s predstavniki hrvaških sosednjih občin, lahko sklepamo, da si želijo mejo, ki bo združevala in ne ločevala. V Sloveniji, s tem pa tudi v belokranjskih občinah, vidijo partnerja, ki jim bo pomagal odpreti vrata v Evropo. Sodelovati želijo predvsem pri prenosu dobrih praks in institucionalnih shem. Kot dokaz dobrega sodelovanja je nedavni razpis INTERREG IIIA. Pri prijavi projektov na razpisana sredstva je sodelovalo 5 občin na slovenski strani (poleg občin Metlike in Črnomelj, še občine Kočevje, Kostel in Osilnica) in 4 občine na hrvaški strani (občina Ozalj, Kamanje, Ribnik, Netretič). Obe strani se zavedata, da so prav skupni programi, tisti instrument s katerim bodo prebivalci na tem območju dokazali potrebo po odprti meji. Bela krajina ima svoje razvojne možnosti. V zaključku študije so prikazani ukrepi in programi za dosego zastavljenih ciljev. Potrebne so spremembe, nove naložbe in novi programi. Pripraviti bo potrebno nove lokacije za opravljanje proizvodnih pa tudi storitvenih dejavnosti. Razviti bo potrebno podporno okolje za razvoj podjetništva, s tem namenom so lokalne skupnosti pristopile k pripravi študije za vzpostavitev mrežnega inkubatorja. Podeželje že samo po sebi predstavlja velik izziv z možnostmi sonaravnega kmetijstva, z razvojem dopolnilnih dejavnosti in z oblikovanjem dodatne turistične ponudbe. Veliko težav bo rešenih, ko bo Bela krajina ustrezno povezana z avtocestnim omrežjem. Projekt tretja razvojna os pomeni transnacionalni koridor. Vključeval bo tudi železniške povezave, razvoj in
2 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 navezavo gospodarskih območij in krajev ob njem. Belokranjci se zavedajo, da sodobne daljinske cestne povezave prinašajo tranzit in da morajo, če želijo »zaustaviti« turiste na poti v Dalmacijo, pripraviti programe in narediti to deželo še bolj prepoznavno. Ti programi imajo že podporo v regionalnem razvojnem programu Jugovzhodne Sloveniji za obdobje 2002 2006. V pripravi je regionalni razvojni programi za novo programsko obdobje, v katerem bodo zastavljene prioritete in projekti, ki bodo osnova za sklenitev pogodb regije z državo o sofinanciranju prioritetnih razvojnih projektov. Bela krajina upravičeno pričakuje pomoč države in Evrope pri zmanjševanju negativnih vplivov državne meje in zunanje meje Evrope na razvoj obmejnih regij. Zato sta gospodarski razvoj in boljša infrastrukturna navezanost toliko bolj pomembna za ohranjanje poseljenosti tega obmejnega območja. Novo mesto, september 2005
3 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
1. ANALIZA DOSEDANJEGA STANJA GOSPODARSTVA
1.1 Problemska analiza okolja za razvoj gospodarstva v Beli krajini
Bela krajina leži med Gorjanci, Kočevskim Rogom in Kolpo, po kateri poteka tudi državna meja. V času skupne države je bila močno povezana s sosednjimi hrvaškimi občinami, prav tako pa je v slovenskih podjetjih ob meji, zlasti v Beli krajini delalo veliko ljudi iz sosednje Hrvaške. V začetku osemdesetih let je industrija dajala dobro polovico belokranjskega narodnega dohodka, izoblikovala pa se je enostranska zaposlitvena sestava z vsemi slabostmi in tveganji. V občini Metlika je bila močno v ospredju tekstilna industrija s tremi četrtinami vseh zaposlenih v industriji, v takratni občini Črnomelj pa kovinska in elektroindustrija. Šele v drugi polovici osemdesetih let je začela naraščati vloga terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Danes so največja podjetja v Beli krajini Danfoss Compressors (Črnomelj, 1263 zaposlenih), Beti (Metlika, 1000 zaposlenih), Komet (Metlika, 363 zaposlenih), Kolpa (Metlika, 408 zaposlenih) in Begrad (Črnomelj, 302 zaposlenih) 1. V zadnjem času se v Beli krajini razvija in je vedno bolj pomembna turistična dejavnost. Ob Kolpi so pomembne rekreacijske dejavnosti čolnarjenje, kolesarjenje ter ribolov, na območju Gorjancev pa pohodništvo in kolesarstvo. Vedno bolj se razvija tudi vinogradništvo in sadjarstvo, saj so zelo ugodne naravne razmere za njun razvoj v toplem prisojnem pasu nad dnom Bele krajine. Vinogradništvo je bilo pomembna gospodarska dejavnost, v vinorodnih območjih celo osnovni vir za preživljanje. Široko in kvalitetno dejavnost na tem področju predstavlja Belokranjska vinsko turistična cesta številka 5, ki jo sestavljajo trije vinorodni podokoliši: črnomaljski, metliški in semiški.
1.1.1 Prebivalstvo Belo krajino sestavljajo tri občine, Črnomelj, Metlika in Semič. Po podatkih na 31.12.2003 živi v Beli krajini 26.959 ljudi, od tega 13.314 moških in 13.645 žensk. Največja občina je občina Črnomelj s 14.761 prebivalci, sledi občina Metlika z 8.372 prebivalci najmanjša pa je občina Semič s 3.826 prebivalci 2. Največji kraj je Črnomelj, ki je občinsko središče in ima 5854 prebivalcev. Število prebivalcev se je v Beli krajini v obdobju od 1999 do 2003 zmanjšalo za 71. Zmanjšalo se je število prebivalcev v občini Črnomelj (za 199) in občini Semič (za 16), povečalo pa se je v občini Metlika (za 144) 3. Po podatkih Popisa prebivalstva v letu 2002 je bilo v Beli krajini 4.306 oseb mlajših od 15 let, 17.990 oseb starih od 15 do 64 let ter 4117 oseb starih 65 let ali več. Indeks staranja, ki predstavlja razmerje med starejšimi od 65 let in mlajšimi od 15 let, je v Beli krajini 95,6, na ravni Slovenije pa je malo višji in znaša 96,3. Povprečna starost prebivalcev Bele krajine je 39,4 leta na ravni Slovenije pa 39,5 let. V Beli krajini je bilo po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 12.484 aktivnih prebivalcev. Podatki v tabeli 1 prikazujejo aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu. 1 Podatki o zaposlenih so povzeti po iBON in predstavljajo povprečno število zaposlenih za leto 2003, razen za Danfoss Compressors, kjer je bil dostopen podatek za leto 2001 2 vir Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si 3 vir Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si
4 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 1: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu
Delovno aktivno prebivalstvo samozaposlene osebe Brezposelne Občina Skupaj skupaj samostojni podjetniki, osebe zaposlene skupaj osebe, ki opravljajo kmetovalci osebe poklicno dejavnost SLOVENIJA 949.078 818.304 738.055 80.249 56.111 24.138 130.774 Črnomelj 6.927 5.971 5.416 555 386 169 956 Metlika 3.752 3.359 2.981 378 270 108 393 Semič 1.805 1.579 1.472 107 66 41 226 Bela krajina 12.484 10.909 9.869 1.040 722 318 1.575 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002, www.stat.si Večino aktivnega prebivalstva (79,1%) v Beli krajini predstavljajo zaposlene osebe. Največji odstotek teh je v občini Semič 81,6%, najmanj pa v Črnomlju 78,2% vseh aktivnih prebivalcev. Odstotek zaposlenih v Beli krajini je večji, kot na ravni Slovenije (77,8%). Samozaposlenih oseb je v Beli krajini 8,3% in je malo nižji, kot na ravni celotne Slovenije, kjer je bilo samozaposlenih 8,5% vseh aktivnih prebivalcev. Največji delež samozaposlenih je v občini Metlika 10,1% vseh aktivnih prebivalcev, najmanjši pa v občini Semič 5,9%. Metlika ima največji delež samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost med občinami v statistični regiji JV Slovenija, na ravni Slovenije pa je 21 ta. Brezposelnost je v Beli krajini (12,6%) nižja od Slovenske (13,8%), najvišja je bila v občini Črnomelj 13,8%, najnižja pa v občini Metlika 10,5%. Velik del delovno aktivnih prebivalcev v Beli krajini, kar 59,7%, predstavljajo dnevni migranti. V tabeli 2 so predstavljeni dnevni migranti glede na občino prebivališča in občino dela. Tabela 2: Dnevni migranti po občini prebivališča in dela Občina prebivališča Skupaj Občina dela Novo Ostale Črnomelj Metlika Semič mesto Ljubljana občine Črnomelj 3534 2159 319 479 402 79 96 Metlika 2060 321 1225 90 339 38 47 Semič 917 299 82 348 149 23 16 Bela krajina 6511 2779 1626 917 890 140 159 Odstotek vseh migrantov 42,7% 25,0% 14,1% 13,7% 2,1% 2,4% Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002, www.stat.si in lasten izračun Iz podatkov o delovno aktivnem prebivalstvu in podatkov o dnevnih migrantih vidimo, da je 40,3% delovno aktivnih oseb zaposlenih v kraju bivanja, ostalih 59,7% pa predstavljajo dnevni migranti. Med te so prištete osebe, ki imajo delo v občini stalnega prebivališča, a ne v istem naselju ter osebe, ki so zaposlene izven občine stalnega prebivališča. Večina dnevnih
5 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 migrantov (81,8%) je zaposlenih v eni izmed treh občin v Beli krajini. Večina tistih, ki nimajo zaposlitve v Beli krajini jih dnevno migrira v Novo mesto (13,7% vseh dnevnih migrantov), sledijo pa tisti, ki migrirajo v Ljubljano (2,1%). Migranti, ki so zaposleni v eni izmed ostalih slovenskih občin predstavljajo 2,4% vseh migrantov, v nobeno občino pa ne migrira več kot 1% vseh migrantov s področja Bele krajine. Pomemben vidik pri razvoju gospodarstva in gospodarskih dejavnosti je tudi izobraženost delovne sile, saj izobraženost in pridobljena znanja zaposlenih vplivajo na razvoj in delo podjetij. Za izobraženost prebivalcev je pomemben dostop do ponudbe izobraževalnih programov. V Beli krajini delujejo osnovne in srednje šole, rednih višjih in visokošolskih programov ni, tako da morajo študentje izbirati med izobraževalnimi institucijami izven subregije. Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 je prebivalstvo Bele krajine starejše od 15 manj izobraženo, kot to velja za prebivalstvo celotne Slovenije. Podatki o izobrazbi so v tabeli 3. Tabela 3: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi
Izobrazba Srednja visoka Občina Skupaj brez nepopolna osnovn nižja in izobraz strokovna višja Dodiplom podiplom osnovna a skupaj srednja be in splošna ska ska poklicna
SLOVENIJA 1663869 11337 104219 433910 899341 452292 447049 84044 114630 16388 Črnomelj 12272 134 1504 3578 6031 3409 2622 520 470 35 Metlika 6749 44 746 1749 3651 2100 1551 273 270 16 Semič 3086 47 412 1000 1442 813 629 88 88 9 Bela krajina 22107 178 2662 6327 11124 6322 4802 881 828 60 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002, www.stat.si Zastopanost prebivalstva do 15 let brez izobrazbe je v občinah Črnomelj in Semič višja, v Metliki pa na enaki ravni kot zastopanost le teh v Sloveniji. Največja razlika med Belo krajino in podatki za Slovenijo je pri skupini z nepopolno osnovno izobrazbo, saj je teh v Beli krajini 12 % (Metlika 11%, Črnomelj 12,3% in Semič 13,4%) v Sloveniji pa 6,3%. Podobno je pri razredu dokončane osnovne izobrazbe, kjer Semič in Črnomelj (31,4% in 29,2%) presegata podatek za Slovenijo (26,1%), Metlika (25,9%) pa malo zaostaja. Obratna slika je pri izobrazbenih stopnjah višjih od srednje. Z izjemo Metlike in Črnomlja, pri katerih je delež prebivalcev z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo višji (31,1% oz. 27,8%) od zastopanosti v Sloveniji (27,2%) ter srednje izobrazbe skupaj v občini Metlika, pri kateri je zastopanost enaka zastopanosti na ravni Slovenije 54,1%, je zastopanost ostalih stopenj izobrazbe nižja, kot na ravni Slovenije. Tako ima v Črnomlju in Metliki 91,7% v Semiču pa 94% prebivalcev starih nad 15 let srednjo ali nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko je na ravni Slovenije takih 87,1% prebivalcev. Na nižjo stopnjo izobraženosti prebivalcev vpliva na eni strani pomanjkanje delovnih mest za višje stopnje izobrazbe, na drugi strani pa tudi »beg možganov«, saj se študentje po končanem študiju ne vračajo iz krajev, kjer študirajo. O zaostajanju izobraženosti prebivalcev Bele krajine za Slovenijo pričajo tudi podatki o številu študentov na število dijakov. Na ravni Slovenije je odstotek študentov na število dijakov 83,7%, na ravni Bele krajine pa 73,1%. Podatek nam pove, da se v Beli krajini v
6 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 nadaljnje izobraževanje vpiše manjši odstotek dijakov, kot na ravni države, kar neposredno vpliva na zaostajanje prebivalcev na izobrazbenem nivoju, s tem pa posredno tudi na zaostajanje v gospodarski razvitosti, saj so prav visoko izobraženi tisti, ki največ prispevajo k raziskavam in razvoju ter z inovacijami ustvarjajo nova delovna mesta in visoko dodano vrednost. Bela krajina za ravnjo Slovenije zaostaja tudi glede povprečnih mesečnih plač. Te so predstavljene v Tabeli 4. Tabela 4: Povprečne mesečne bruto in neto plače na zaposleno osebo po občinah, 2003 Povprečne mesečne plače (SIT) Bruto Neto SLOVENIJA 253.200 159.072 Črnomelj 201.767 132.748 Metlika 193.830 126.404 Semič 193.381 128.693 Bela krajina 197.773 129.967 Vir: Statistični urad RS, http://www.stat.si in lasten izračun Povprečna bruto plača v Beli krajini je znašala 78,1% povprečne bruto plače na ravni Slovenije. Najvišja povprečna plača v Beli krajini je bila v občini Črnomelj, znašala je 79,7% povprečne bruto plače v Sloveniji. Povprečni bruto plači v občini Metlika in občini Semič pa sta bili primerljivi, saj sta znašali 76,6 oz. 76,4% povprečne bruto plače v Sloveniji. Povprečna neto plača je v vseh treh občinah predstavljala višji odstotek povprečne neto plače v Sloveniji kot povprečna bruto plača, (Bela krajina 81,7%, občina Črnomelj 83,5% občina Metlika 79,5% in občina Semič 80,9% povprečne neto plače v Sloveniji), kar je posledica dejstva, da so nižje plače manj obremenjene z davki in prispevki, kot visoke plače.
1.1.2 Gospodarstvo Gospodarski subjekti v Beli krajini zaposlujejo večino delovno aktivnega prebivalstva Bele krajine. Konec leta 2003 je v vseh treh belokranjskih občinah delovalo 1.662 poslovnih subjektov, od tega 912 v občini Črnomelj, 553 v občini Metlika in 197 v Občini Semič. Delitev poslovnih subjektov po dejavnosti je v Tabeli 5.
7 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 5: Poslovni subjekti po dejavnosti, 31. 12. 2003 Slovenija Bela krajina Črnomelj Metlika Semič Skupaj 140.237 1.662 912 553 197 Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 2.031 51 26 12 13 Ribištvo 247 3 1 1 1 Rudarstvo 140 2 2 0 0 Predelovalne dejavnosti 19.367 330 172 103 55 oskrba z elektriko, plinom, 350 3 1 1 1 vodo Gradbeništvo 13.721 182 92 75 15 Trgovina, popravila motornih 25.748 235 139 75 21 vozil Gostinstvo 8.332 115 57 44 14 promet, skladiščenje, zveze 9.516 114 65 43 6 Finančno posredništvo 1.292 3 2 1 0 Nepremičnine, najem, 20.974 121 78 32 11 poslovne storitve Javna uprava, obramba, 3.099 95 47 37 11 socialno zavarovanje Izobraževanje 1.950 22 17 3 2 Zdravstvo, socialno varstvo 3.172 39 24 13 2 Druge javne skupne in 30.293 347 189 113 45 osebne storitve Vir: Statistični urad RS, http://www.stat.si V Beli krajini se največ poslovnih subjektov ukvarja z dejavnostjo Druge javne in osebne storitve (20,9% poslovnih subjektov), tej sledijo predelovalne dejavnosti (19,9% poslovnih subjektov), trgovina in popravila motornih vozil (14,1%) ter gradbeništvo (10,95%). V letu 2004 je bilo v Beli krajini 333 gospodarskih družb (podatki AJPES), kar predstavlja 18,5% vseh gospodarskih družb v regiji JV Slovenija, ki so zaposlovale 19,4 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v regiji ter ustvarile 11,7 % čistih prihodkov od prodaje gospodarskih družb v regiji. Občina Črnomelj ima največji delež gospodarskih družb v Beli krajini, največ zaposlenih v gospodarskih družbah ter največje prihodke od prodaje med Belokranjskimi občinami. Podatki o gospodarskih družbah so v Tabeli 6.
8 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 6: Razvrstitev družb v letu 2004 Gospodarske Zaposleni Čisti prihodki Sredstva 31.12.2004 družbe od prodaje Opis število delež število delež delež v znesek delež delež Znesek delež delež v v % v BK JV % v mio v BK v JV v mio v BK JV% % SIT % % SIT %
Črnomelj 201 11,2 2.760 46,5 9,0 56.262 56,8 6,6 41.279 50,2 6,3 Metlika 95 5,3 1.984 33,5 6,5 32.121 32,4 3,8 33.020 40,1 5,0 Semič 37 2,1 1.187 20,0 3,9 10.645 10,8 1,3 8.021 9,7 1,2 Bela krajina 333 18,5 5.931 100,0 19,4 99.028 100,0 11,7 82.320 100,0 12,5
JV Slovenija 1.799 100 30.607 100 847.977 100 657.115 100 Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve izpostava Novo mesto in lasten izračun V letu 2004 je bilo v Beli krajini 745 podjetnikov (podatki AJPES), kar je predstavljalo 20,5% vseh podjetnikov v regiji JV Slovenija, ki so zaposlovali 15 % vseh zaposlenih pri podjetnikih v regiji JV Slovenija in ustvarili 15,3 % čistih prihodkov od prodaje podjetnikov v regiji. Največji delež podjetnikov je v občini Črnomelj, prav tako število zaposlenih pri podjetnikih in prihodki od prodaje podjetnikov. Podatki so predstavljeni v Tabeli 7. Tabela 7: Razvrstitev podjetnikov v letu 2004
Čisti prihodki Podjetniki Zaposleni od prodaje Sredstva 31.12.2004 Občina, Št. delež delež Št. delež delež v mio delež delež v mio delež delež območje v BK v JV v BK v JV SIT v BK v JV SIT v BK v JV % % % % % % % %
Črnomelj 386 51,8 10,6 353 51,4 7,7 6.543 52,5 8 5.284 50,6 8,1 Metlika 266 35,7 7,3 260 37,8 5,7 4.560 36,6 5,6 4.182 40,1 6,4 Semič 93 12,5 2,6 74 10,8 1,6 1.347 10,8 1,7 971 9,3 1,5 Bela krajina 745 100,0 20,5 687 100,0 15 12.451 100,0 15,3 10.437 100,0 15,9 JV Slovenija 3.638 100 4.591 100 81.289 100 65.590 100 Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve izpostava Novo mesto in lasten izračun V Beli krajini ima sedež 333 gospodarskih družb, kar predstavlja 18,5 % vseh družb v regiji JV Slovenija. Družbe v Beli krajini so v letu 2004 (podatki AJPES) ustvarile 99.028 mio SIT prihodkov od prodaje, kar predstavlja 11,7% vseh prihodkov od prodaje v JV Sloveniji. Prihodki družb v Beli krajini, ustvarjeni na tujem trgu, so znašali 53.798 mio SIT in
9 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 predstavljali 11% prihodkov doseženih na tujem trgu v JV Sloveniji. Ti prihodki predstavljajo več kot polovico vseh prihodkov v Beli krajini (52,3%), na ravni regije JV Slovenija pa 54,5%. Po tem podatku pa izstopa občina Semič, kjer družbe na tujem trgu ustvarijo 63,1% vseh prihodkov, kar je tudi največ v celotni regiji. V letu 2003 sta večino teh prihodkov, 97,2%, ustvarili podjetji Iskra kondenzatorji d.d. in Unitplast d.o.o., veliko in srednje podjetje v občini Semič 4. Družbe v Beli krajini so v letu 2004 ustvarile 2.406 mio SIT več čistega dobička kot izgube. Stanje se je v primerjavi z letoma 2002 in 2003 izboljšalo. V letu 2003 so družbe ustvarile 679 mio SIT več čistega dobička, kot izgube, kar je bilo slabše, kot v letu 2002 (1.379 mio SIT več čistega dobička, kot izgube). V letu 2004 se je stanje poslabšalo v občini Metlika, saj so družbe ustvarile negativen neto rezultat v višini 360 mio SIT (v letu 2003 so ustvarile pozitivni neto rezultat v višini 555 mio SIT, v letu 2002 pa je izguba presegala dobičke v višini 574 mio SIT). Situacija se je izboljšala v občinah Črnomelj in Semič, saj se je v obeh neto rezultat povečal. V občini Črnomelj je v letu 2004 čisti dobiček presegal čisto izgubo za 1.504 mio SIT (v letu 2003 1.291 mio SIT, v letu 2002 za 1.711 mio SIT), v občini Semič je čisti dobiček presegel izgubo za 1.262 mio SIT (v letu 2003 je izguba presegala dobiček za 1.321 mio SIT, v letu 2002 pa je dobiček presegal izgubo za 242 mio SIT). Tabela 8: Čisti dobiček, čista izguba in neto rezultat družb v Beli krajini v mio SIT Čisti dobiček Čista izguba Neto rezultat 2004 3.912 1.506 2.406 2003 2.586 1.907 679 2002 3.053 1.674 1.379 Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve izpostava Novo mesto in lasten izračun Čisti dobiček je v letu 2004 ustvarilo 215 družb, leta 2003 199 družb, v letu 2002 pa je bilo takih 202. Izgubo je v letu 2004 ustvarilo 94 družb, leta 2003 87 družb, v letu 2002 pa 205. Belokranjske družbe so v letu 2004 ustvarile 9,8 % čistega dobička v JV Sloveniji in 26 % vse izgube. Izguba, ki so jo imele družbe v Občini Metlika predstavlja kar 71,8% celotne izgube v Beli krajini in 18,7% izgube v JV Sloveniji. V letu 2004 je neto dodana vrednost gospodarskih družb v Beli krajini znašala 27.713 mio SIT in predstavljala 13,5% ustvarjene dodane vrednosti v JV Sloveniji. Neto dodana vrednost družb se je z leta 2003 na 2004 v Beli krajini v povprečju povečala. Rast sta zabeležili občini Črnomelj in Semič, dodana vrednost pa se je zmanjšala v občini Metlika. Neto dodana vrednost na delavca je v Beli krajini znašala 4.673.000 SIT kar predstavlja 69,4% povprečne neto dodane vrednosti na delavca v celotni regiji JV Slovenija in se je od leta 2003 do 2004 povečala za 8,5% (indeks 2003/2002 je 108,5). Podatki o neto dodani vrednosti po občinah so v tabeli 9. 4 vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2004, AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini Semič v letu 2003 in iBON
10 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 9: Neto dodana vrednost gospodarskih družb v Beli krajini ZNESEK INDEKS STRUKTURA NA INDEKS v mio SIT ZNESEK v % DELAVCA NA v tisoč SIT DELAVCA 2004/2003 2004/2003 JV Slovenija 206.033 115,7 100 6.731 112,2 ČRNOMELJ 14.344 111,1 7 5.197 110,5 METLIKA 7.832 97,4 3,8 3.948 97,4 SEMIČ 5.537 123,7 2,7 4.666 122,8 Bela krajina 27.713 109 13,5 4.673 108,5 Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve izpostava Novo mesto in lasten izračun
1.2 Problemska analiza nosilcev gospodarskega razvoja Za pregled stanja, možnosti razvoja in potreb, kot jih vidi gospodarstvo v Beli krajini, smo izvedli razgovore z najpomembnejšimi gospodarskimi subjekti (velike družbe) ter pripravili anketo, ki smo jo posredovali 100 malim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom. Namen razgovorov in anketiranja je bil ugotoviti razvojne možnosti gospodarstva, možnosti zaposlovanja, razvojne omejitve, zadovoljstvo s poslovnim okoljem in potrebe po prostoru in razvojnih sredstvih. Na anketo je odgovorilo 37 anketirancev. Posebej smo obravnavali tudi nekatere delovne enote, ki imajo sedež v Beli krajini in so v sestavi pravnih oseb, ki imajo sedeže izven Bele krajine in praviloma tudi izven regije. Prav tako smo obravnavali v razgovorih z velikim gospodarstvom položaj delovnih enot, ki jih imajo podjetja s sedežem v Beli krajini. Glede na izkušnje, da se zaradi logističnih in drugih problemov ter zlasti racionalizacije stroškov poslovanja takšne delovne enote najprej ukinjajo ali selijo na dvorišče matičnih podjetij nas je zanimalo, kakšne so razvojne možnosti le teh v Beli krajini ter odnos okolja do enot, posebej zato, ker so te v podobnem položaju kot podjetja s tujim kapitalom (praviloma se poslovne odločitve sprejemajo izven enote, sredstva se odlivajo iz okolja, težje je usklajevanje interesov v lokalnem okolju). Zanimalo nas je tudi ali nameravajo podjetja s sedežem v Beli krajini preseliti določene programe v druga, za gospodarstvo cenejša okolja in ali razmišljajo o preselitvi dela ali celotne svoje gospodarske aktivnosti izven Bele krajine.
1.2.1 Industrijske družbe Razgovore smo opravili v 5 velikih podjetjih, ki zaposlujejo skupaj 3.700 delavcev. Podjetja se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, svoje sedeže imajo v vseh treh belokranjskih lokalnih skupnostih in so praviloma delovno intenzivna. Zanje je značilno, da ustvarijo pretežni del prihodkov na EU in drugih trgih, manjši del na domačem trgu (le v enem primeru ustvari podjetje vse prihodke na slovenskem trgu). Vsa imajo aktivnega lastnika (v enem primeru tujega). Praviloma imajo vsa potreben lastni razvoj, razen podjetja, ki pokriva 4% vseh potreb na najzahtevnejših svetovnih trgih in ima skupen razvoj s še tremi povezanimi sorodnimi podjetji v tujini.
11 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Razvojne možnosti velikih podjetij lahko strnemo v naslednje ugotovitve: • investicijske aktivnosti so usmerjene predvsem na posodobitev opreme in prestrukturiranje, kar naj bi prispevalo k ohranitvi čim večjega števila delovnih mest in izboljšanju poslovanja; • prestrukturiranje in ohranjanje zdravih jeder in delovnih mest bodo podjetja izvedla hitreje in učinkoviteje, če bo te programe podprla (tudi finančno) država; • novi programi (tudi v turizmu), s katerimi naj bi nadomestili obstoječe nerentabilne so praviloma še nejasni; • podjetja, ki imajo lastni razvoj so sprejela ukrepe za povečanje deleža lastnih proizvodov (blagovne znamke) in zmanjšanje nerentabilnih storitev, ki jih opravljajo; • podjetja izvajajo potrebne tržne aktivnosti (neposredna prodaja, ki omogoča tudi boljšo komunikacijo s trgom); • poslovno okolje v katerem delujejo ocenjujejo za primerno, vendar pa so vsa podjetja izpostavila slabo infrastrukturno povezavo Bele krajine z regijskim in državnim središčem in svetom ter pomanjkljivo potrebno poslovno infrastrukturo v okolju (pomanjkanje gostinskih in predvsem ustreznih nočitvenih kapacitet). Izpostavila so tudi, da bi bili verjetno nekateri proizvodni programi v bolj razvitih okoljih, kjer so možnosti za zaposlovanje večje, manj uspešni; • zlasti v tekstilni industriji so pretežno ženska delovna mesta, podjetja so izpostavila pomanjkanje delavcev, ter pomanjkanje določenih kadrov (strojništvo, elektro, kemija). Ocenjujejo, da so tujci z delovnim dovoljenjem, ki jih ni več veliko, nujni za normalno poslovanje; • podjetja izvajajo ukrepe za racionalizacijo stroškov poslovanja, ki bodo prizadeli tudi dislocirane proizvodne obrate v Sloveniji: • podjetja že selijo dele proizvodnje ali pa o tem še razmišljajo, v druga okolja (zlasti v države nekdanje Jugoslavije, na trgih katerih so bila v preteklosti že prisotna in kjer je strošek dela nižji). Ocenjujejo, da je strošek dela na hrvaškem za ¼ nižji kot v Sloveniji. Velikim izvoznikom, na hitro razvijajoče trge Bližnjega vzhoda, kjer so stroški dela bistveno nižji kot v Sloveniji, pa tudi proizvajalcem proizvodov za EU in druge svetovne trge, na katerih se hitro povečuje prodaja izdelkov iz držav Bližnjega vzhoda (praktično vsa velika belokranjska podjetja, ki imajo pomemben delež izvoza), se lahko gospodarski položaj še poslabša ali hitro spremeni; • razen izjem nimajo dodatnih prostorskih potreb za širitev. Nekatera podjetja imajo pokritih površin več, kot jih potrebujejo in iščejo dodatne programe za njihovo zapolnitev. Trije veliki proizvodni obrati dveh velikih in ene srednje velike družbe, ki imajo sedež izven Bele krajine, se ukvarjajo s predelavo kovin ter zaposlujejo večje število delavcev, so ocenili, da možnosti za razvoj so. Dva sta izrazila potrebo po širitvi (potreba po 3.000 – 4.000 m 2 novih poslovnih površin), pa tudi po dodatnem zaposlovanju (najmanj 60 novih delovnih mest). Možnosti za razvoj temeljijo na dobrem proizvodnem programu, ki je tržno zanimiv, možnostih zaposlovanja (vključujoč dnevne migrante) in krepitvi gospodarskega položaja Bele krajine (dograditev dolenjskega dela avtoceste, predvidena nova povezava z Novim mestom, bližina hrvaških avtocest). Trije dislocirani obrati so na vprašanje ali menijo, da bi bili lahko v drugem poslovnem okolju bolj uspešni, odgovorili, da kraj kjer je sedež podjetja (obrata) ni med pomembnejšimi pogoji za uspešno poslovanje. Podobno kot velika podjetja so tudi dislocirani obrati ocenili, da z okoljem, v katerem poslujejo dobro sodelujejo.
12 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
1.2.2 Malo gospodarstvo Na 100 izbranih majhnih in srednje velikih podjetij in samostojnih podjetnikov smo naslovili anonimno anketo z vprašanji o: • potrebnih poslovnih površinah za opravljanje dejavnosti, • možnostih razvoja, • razlogih za oceno ne/možnostih razvoja, • kaj bi bilo potrebno v Beli krajini še narediti za hitrejši razvoj podjetništva in • ali menijo, da bi bilo lahko njihovo podjetje v gospodarsko razvitejši sredini še uspešnejše. Pri izbiri vzorca smo upoštevali strukturo srednje velikih, majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov v Beli krajini pa tudi zastopanost teh v posameznih lokalnih skupnostih. Prejeli smo 37 izpolnjenih anket. Odgovorile so srednje velike družbe (11%), majhne družbe (43%) in samostojni podjetniki (46%), ki se ukvarjajo tako s proizvodnjo dejavnostjo kot s storitvami v okviru različnih gospodarskih dejavnosti (predelava kovin 14%, lesarstvo 12%, gradbeništvo in elektro 9%, tekstil in gostinstvo 5%, ….). Enajst (31%) jih zaposluje do 5 delavcev, 9% več kot 20, 7% več kot 10 in le v 11% je zaposlen le samostojni podjetnik ali lastnik družbe. Največ jih je začelo poslovati v obdobju med leti 1990 in 2000 (54%). Kar 41% podjetnikov razpolaga z več kot 1000 m 2 poslovnih površin. Možnosti za razvoj so ocenili: • 57% jih namerava zaposlovati (po potrebi), 15% jih ne bo zaposlovalo, 7% se je za zaposlovanje že odločilo. Večina tistih, ki nameravajo zaposlovati (86%) ima namen zaposliti do 5 delavcev; • velik del (42%) anketirani meni, da bo v prihodnje potrebovalo do 100 m 2 novih poslovnih površin, skoraj 1/3 pa med 500 do 1000 m 2, 11% pa več kot 3000 m 2; • večina anketiranih (72%) je ocenila, da v Beli krajini možnosti za razvoj so oz. da so možnosti za razvoj velike, manj kot 1/3 je ocenila, da so možnosti za razvoj majhne, nihče pa ni ocenil, da možnosti za razvoj ni, • tisti, ki so ocenili, da ni nobenih možnosti za razvoj oz. da so te majhne, so med razlogi za pesimizem navedli: slabo prometno povezanost Bele krajine (22%), neplačevanje računov (16%), neustrezno zakonodajo in predpise, ki urejajo podjetništvo in poslovanje (10%), prezahteven dostop do finančnih virov (10%), da ni mogoče dobiti ustrezno usposobljenih delavcev (10%), sivo ekonomijo (9%), manj pa novo državno mejo (3%), pomanjkanje lokacij v Beli krajini (3%) oz. drugih razlogov (6%); • tisti, ki so ocenili možnosti za razvoj bolj optimistično, pa temeljijo na: dobrem programu (31%), prodaji in tradiciji (16%), prometno vedno bolj zanimivi (povezani) Beli krajini (dolenjska in hrvaške AC), le dober 1% jih je navedel, da je Bela krajina prijazno okolje za podjetnike, prav takšno oceno pa je dobilo nerazvito podporno okolje;
1.3 Problemska analiza sektorske strukture gospodarstva (kmetijstvo in turizem)
1.3.1 Področje turizma Na območju Bele krajine so številni pomembni in privlačni objekti naravne in kulturne dediščine, ki so dostopni in primerni za obisk. Kljub temu, da se turizem razvija je Bela krajina kot turistična destinacija še vedno neprepoznavna. Vzrok za to je razpršena ponudba in nepovezani ponudniki, nekomercialni pristop k trženju celovite ponudbe, nepovezano
13 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 delovanje turističnih organizacij in društev na območju Bele krajine ter slabo razvit turistično informacijski sistem in turistična infrastruktura. Turizem je v Beli krajini pretežno sezonskega značaja, obiski so večinoma v poletnem času, ko veliko turistov privabi reka Kolpa. Kljub temu, da je privlačna v vseh letnih časih, je največ obiskovalcev reke v času, ko je ta primerna za kopanje. Temperatura vode doseže tudi do 28 oC. Območje ob reki ima glede razvoja turizma največje potenciale, vendar so le ti premalo izkoriščeni. Samo območje ob reki oz. sama reka se nekontrolirano izkorišča predvsem v namene športa in rekreacije ob in na vodi, saj občine ob Kolpi nimajo sprejetega enotnega režima za izrabo rek v turistične namene. Poleg turizma v poletni sezoni so v Beli krajini tudi naravne možnosti za razvoj zimskega turizma, saj je v kočevskem rogu, na območju občine Semič, smučišče Rog Črmošnjice. Poleg naravnih možnosti za razvoj turizma ima Bela krajina obsežno kulturno in naravno dediščino. Zelo bogata kulturna dediščina hrani obilo ljudskih plesov, pesmi, običajev in obredov. Pomembna je tudi domača obrt, ljudsko izročilo, ki ga še vedno ohranjajo in negujejo predvsem posamezniki. Znane belokranjske pisanice in drsanke ter belokranjske vezenine, ki dajejo pečat Beli krajini. Na območju Bele krajine so že uveljavljene tradicionalne turistične prireditve Vinska vigred, Jurjevanje, Semiška ohcet, Pohod po Župančičevi poti, Pridi zvečer na grad, Martinovanje in Štefanje. Poleg teh se skozi leto odvija še vrsta drugih prireditev kulturnih, glasbenih, zabavno glasbenih, športnih in rekreativnih, ki dopolnjujejo ponudbo. Na območju Bele krajine je poleg običajev in prireditev veliko lokacij kulturno zgodovinske dediščine (mestna jedra s stavbami, gradovi, cerkve, muzeji, arheološki spomenik Mitrej nad Rožancem,…) in tudi naravne dediščine (krajinski park Kolpa in Lahinja, učne in ostale pešpoti, črni močeril, razgledni vrhovi, steljniki, potoki, …). Izbrane lokacije kulturne in naravne dediščine povezuje projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Na območju Bele krajine potekata tudi prekomejni projekt Turistična cona Po Kolpi in Gorjancih. Kljub že zbranim in evidentiranim možnostim za rekreacijo v Beli krajini (pohodne in kolesarske poti, kopališča) te v naravi niso najbolje označene. Območje Bele krajine je poznano po pridelovanju kakovostnih vin. Tu poteka tudi Belokranjska vinska turistična cesta, ki ima tri vinorodne podokoliše: črnomaljskega, semiškega in metliškega. Na vinski cesti so zajeti ponudniki, ki so registrirani za opravljanje svoje dejavnosti, ter naravne in kulturne znamenitosti območja. Po vinski cesti se je možno peljati avtomobilom, pot pa je namenjena tudi kolesarjenju oz. pohodništvu. Na območju Drašičev je letno organiziran celodnevni pohod med kar osmimi zidanicami. Turistična infrastruktura je v primerjavi z ostalimi turističnimi območji skromna, take pa so tudi naložbe v turistično infrastrukturo. V Beli krajini so neustrezne hotelske kapacitete prav tako pa je na območju splošno pomanjkanje nočitvenih kapacitet predvsem kvalitetnih. V Beli krajini sta le dva hotela (po eden v Črnomlju in Metliki), ki imata skupaj 76 ležišč, ostali ponudniki pa so manjši. Podatke o nastanitvenih obratih predstavljamo v Tabeli 10.
14 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 10: Nastanitveni obrati na področju Bele krajine Vrsta nastanitvenih Število Število Lokacije obratov objektov ležišč Hoteli 2 76 Črnomelj, Metlika Gostilne s prenočišči 5 71 Črnomelj, Hrast, Podzemelj, Krasinec Youth Hostel Črnomelj 1 50 Črnomelj Sobodajalci 7 45 Hrast pri Vinici, Radovica, Metlika, Rosalnice, Črnomelj Turistične kmetije z 8 89 Adlešiči, Jankoviči, Damelj, Sodevci, nastanitvijo Prelesje, Dragatuš, Krupa, Maline, Rodine Avtokampi 5 228 Prelesje, Vinica (2x), Podzemelj (+kamp enote), avtokamp Primostek Domovi 6 284 Marindol, Prelesje, Črnomelj, Radenci, Mirna Gora, Črmošnjice Skupaj 34 843 Vir: Predstavitveni katalog Bele krajine, TIC Metlika 5 Na območju Bele krajine ni vzpostavljenega sistema evidence enodnevnih gostov, zato je realne podatke o številu turistov in nočitev težko pridobiti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo največ prihodov in prenočitev turistov v Občini Črnomelj, najmanj pa v občini Semič. Zbrani so podatki o obiskovalcih vseh enot Belokranjskega muzeja. V letu 2004 je muzej obiskalo 24.820 obiskovalcev. Muzej ima svoje prostore v metliškem gradu, v sklopu muzeja pa so tudi Galerija Kambič v Metliki, Muzejska zbirka v Črnomlju, Krajevna muzejska zbirka v Semiču in Spominska zbirka Otona Župančiča na Vinici. Število obiskovalcev po enotah predstavljamo v tabeli 11. Tabela 11: Obiskovalci Belokranjskega muzeja po enotah v letu 2004 Lokacija Št. obiskovalcev Metlika (Belokranjski muzej, Galerija Kambič) 19.379 Vinica 4.227 Črnomelj 805 Semič 409 SKUPAJ 24.820 VIR: Belokranjski muzej 6 Vse enote Belokranjskega muzeja je obiskalo 23.961 domačih in 859 tujih obiskovalcev, največji obisk pa je bil v mesecih novembru, oktobru in maju, ko je muzej vsak mesec obiskalo več kot 4000 oseb, skupaj v vseh treh mesecih 51,3% vseh obiskovalcev v letu. 5 vir za število avtokampov, njihova lokacija in število ležišč je Vizija in del strokovnih podlag za strategije prostorskega razvoja belokranjskih občin: Črnomelj, Metlika in Semič, 1. faza – 3. poročilo: Vizija razvoja turizma v Beli krajini 6 Povzeto po: Vizija in del strokovnih podlag za strategije prostorskega razvoja belokranjskih občin: Črnomelj, Metlika in Semič, 1. faza – 3. poročilo: Vizija razvoja turizma v Beli krajini
15 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Turizem organizacijsko pokrivajo občine, znotraj vsake je zaposlena vsaj ena oseba na oddelku za kmetijstvo in turizem. Poleg tega je v mestih turistično informacijski center, vsako mesto pa ima tudi vsaj eno turistično društvo. Na ravni Bele krajine ni organizacije, ki bi na področju turizma pokrivala celotno območje (v Beli krajini delujeta lokalna turistična organizacija in lokalni podjetniški center samo za dve občini), kar je ob oblikovanju in trženju turistične ponudbe v preteklosti že privedlo do zapiranja v občinske meje.
1.3.2 Področje kmetijstva Bela krajina po površini meri 595,3 km 2 (Statistični urad RS, www.stat.si )7. Družinske kmetije imajo v uporabi 28.515 ha zemljišč, kar predstavlja 47,9% površine Bele krajine. Vseh kmetijskih zemljišč v uporabi družinskih kmetij je 11.615 ha, kar predstavlja 40,7% vseh zemljišč v uporabi. Največ zemljišč v uporabi družinskih kmetij in kmetijskih zemljišč v uporabi je v občini Črnomelj, ki je po površini največja, najmanj pa v občini Semič. Največ zemljišč v uporabi družinskih kmetij glede na površino občine je v občini Črnomelj (53,6%), kjer pa je najmanj kmetijskih zemljišč v uporabi glede na vsa zemljišča v uporabi (37,3%) 8. V Beli krajini je 2.374 družinskih kmetij (24,8% vseh v JV Sloveniji). Povprečna velikost zemljišča v uporabi na družinsko kmetijo v Beli krajini presega velikost takih zemljišč tako na državni, kot na regijski ravni (med posameznimi občinami je izjema le Metlika), povprečna velikost kmetijskih zemljišč v uporabi na družinsko kmetijo pa je v Beli krajini manjša kot na ravni države in regije. Podatki so predstavljeni v tabeli 12. Tabela 12: Velikost zemljišč in kmetijskih zemljišč v Beli krajini delež kmetijskih zemljišč v vsa kmetijska uporabi na vsa kmetijska zemljišča v zemljišča v zemljišča v zemljišča v zemljišča v uporabi uporabi uporabi uporabi na uporabi na družinskih družinskih družinskih družinske družinsko družinsko kmetijo kmetij kmetij kmetij kmetije kmetijo (ha) (ha) Črnomelj 18.197,01 6.783,57 37,28% 1.288 14,1 5,27 Metlika 5.493,94 2.875,18 52,33% 694 7,9 4,14 Semič 4.823,77 1.956,26 40,55% 382 12,6 5,12 Bela krajina 28.514,72 11.615,01 40,73% 2.364 12,1 4,91 JV Slovenija 102.924,41 48.028,28 46,66% 9.539 10,8 5,03 Slovenija 918.904,00 456.214,00 49,65% 86.324 10,6 5,28 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in lasten izračun Iz predstavljenih podatkov vidimo, da je velikost družinskih kmetij v Beli krajini podobna tisti v Sloveniji, ter da so tudi v Beli krajini zemljišča, ki jih imajo družinske kmetije
7 Površine regij se spreminjajo skladno s površinami občin zaradi natančnejših meritev. Površine občin SURS u posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije, izračunane so iz digitaliziranih obrisov posameznega prostorskega okoliša na kartah 1:5000 in 1:10000 in so nato seštete na podlagi pripadnosti prostorskega okoliša višji prostorski enoti. 8 Podatki povzeti po Popisu kmetijskih gospodarstev 2000, ki ga je naredil Statistični urad RS
16 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 razdrobljena. Do enakih zaključkov pridemo ob pregledu podatkov o družinskih kmetijah po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi, predstavljeni so v tabeli 13. Tabela 13: Velikostni razredi po površini kmetijske zemlje v uporabi skupaj do 2 ha 2 do 5 ha 5 do 10 ha nad 10 ha do 2 ha 2 do 5 ha 5 do 10 ha nad 10 ha Črnomelj 1289 315 438 402 134 24,44% 33,98% 31,19% 10,40% Metlika 699 220 286 149 44 31,47% 40,92% 21,32% 6,29% Semič 386 99 114 140 33 25,65% 29,53% 36,27% 8,55% Bela krajina 2374 634 838 691 211 26,71% 35,30% 29,11% 8,89% Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in lasten izračun V Beli krajini je 634 družinskih kmetij, ki merijo do 2 ha, 838 pa jih ima v uporabi od 2 do 5 ha kmetijskih zemljišč. Tako je kar 62% družinskih kmetij v Beli krajini manjših od 5 ha. Družinskih kmetij, ki imajo v uporabi nad 10 ha kmetijskih zemljišč je 211, predstavljajo pa 8,9% vseh družinskih kmetij v Beli krajini. Največji del zemljišč v uporabi predstavljajo travniki in pašniki, ki zavzemajo 5.966 ha, kar predstavlja 51,4% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Njive in vrtovi zavzemajo 4.883 ha oz. 42% kmetijskih zemljišč v uporabi, sadovnjaki in vinogradi pa skupaj 766 ha. Največ njiv in vrtov ter travnikov in pašnikov je v občini Črnomelj, največ intenzivnih sadovnjakov in vinogradov pa v občini Metlika. Podatki o rabi kmetijskih zemljišč so v tabeli 14. Tabela 14: Družinske kmetije po rabi kmetijskih zemljišč v uporabi (v ha) vsa kmetijska zemljišča v njive in kmečki intenzivni travniki in uporabi vrtovi sadovnjaki sadovnjaki vinogradi pašniki Črnomelj 6.783,57 3.176,36 169,59 4,76 162,40 3.270,00 Metlika 2.875,18 1.106,46 74,60 17,27 225,23 1.451,62 Semič 1.956,26 600,04 29,49 2,40 80,14 1.244,19 Bela krajina 11.615,01 4.882,86 273,68 24,43 467,77 5.965,81 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 Po tipu kmetovanja se največ kmetij, 27,7% vseh v Beli krajini, ukvarja z mešano rastlinsko pridelavo (izstopa občina Semič, saj se s tem tipom kmetovanja ukvarja kar 37,6% vseh kmetij). Z mešano živinorejo se ukvarja 23,8% vseh kmetij (izstopa občina Črnomelj 32,6% kmetij), z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo se ukvarja 22,9% kmetij (občina Črnomelj 28% kmetij), tip kmetovanja trajnih nasadov pa ima 19,2 % kmetij (občina Metlika 35,6% kmetij). Z ostalimi tipi kmetovanja, pašna živina (5,3% kmetij), poljedelstvom, prašiči in perutnino ter vrtnarstvom se ukvarja manjše število kmetij 9. Podatki o številu kmetij po tipu kmetovanja so v tabeli 15. 9 Podatki povzeti po Popisu kmetijskih gospodarstev 2000, ki ga je naredil Statistični urad RS in lastni izračuni
17 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 15: Družinske kmetije po tipu kmetovanja
mešana rastlinska mešana pridelava Trajni pašna prašiči in rastlinska mešana in skupaj poljedelstvo vrtnarstvo nasadi živina perutnina pridelava živinoreja živinoreja Črnomelj 1.289 11 3 107 94 3 290 420 361 Metlika 699 4 1 249 17 3 223 84 118 Semič 386 0 0 100 15 0 145 62 64 Bela krajina 2.374 15 4 456 126 6 658 566 543 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 Njive in vrtove ima v Beli krajini 2.280 družinskih kmetij. Največje število, 2.016 kmetij, jih uporablja njive za pridelavo krompirja, vendar te njive zavzemajo 227 ha (4,7% površine vseh njiv in vrtov). Največji del njiv je namenjen krmnim rastlinam in zavzema 2.301 ha (47,1% vseh njiv in vrtov), goji pa jih 1.444 družinskih kmetij. Pomembno vlogo imajo tudi žita za pridelavo in zrnje, saj jih na 2.199 ha (45% vseh njiv in vrtov) goji 1.892 družinskih kmetij. Med temi so največje površine zasejane s koruzo za zrnje (1.105 ha), pšenico (565 ha) in ječmenom (403 ha). Po velikosti črede prevladujejo kmetije, ki imajo od 3 do 9 govedi, takih kmetij je v Beli krajini 619. Kmetij z velikostjo črede 1 do 2 govedi je 317, kmetij z več kot 10 govedi pa je 103. 10 Družinske kmetije imajo 24 ha intenzivnih sadovnjakov. Največ površine intenzivnih sadovnjakov pokrivajo jablane, 13 ha, ki jih je 30.035 vseh dreves in 26.841 rodnih dreves. Pomembna aktivnost v Beli krajini je vinogradništvo, tu poteka tudi Belokranjska turistična vinska cesta, ki ima tri podokoliše, črnomaljski, metliški in semiški. Pregled družinskih kmetij po vinogradih nam pokaže, da se kar 86,3% vseh družinskih kmetij ukvarja tudi z vinogradništvom, vinogradi, ki jih imajo družinske kmetije pa zavzemajo 468 ha. Največ kmetij, ki imajo med svojimi aktivnostmi tudi vinogradništvo je v občini Črnomelj, po površini pa je največ vinogradov, ki jih imajo družinske kmetije v občini Metlika. Bele vinske sorte goji večje število družinskih kmetij (1694 kmetij), zasajene so na večji površini (276 ha) in jih je večje število trt (več kot 1 milijon trt) kot rdeče vinske sorte (1121 družinskih kmetij, 134,74 ha in cca. 460.000 trt). 11 Po opisnem vrednotenju dela je na družinskih kmetijah v Beli krajini 8.824 oseb. Od teh jih 21,7% na kmetijah ne dela. Večina tistih, ki dela na kmetijah, po opisnem vrednotenju dela na kmetijah opravljajo delo kot stransko dejavnost (40,8% vseh oseb na kmetijah), pri delu na kmetijah pa občasno pomaga 22% vseh oseb na kmetijah. Na družinskih kmetijah, je 1.373 takih oseb, ki jim delo na kmetiji predstavlja edino dejavnost ali glavno dejavnost (predstavljajo 15,5% vseh oseb na kmetijah). Podatki o osebah na kmetijah po opisnem vrednotenju dela na kmetiji so predstavljeni v tabeli 16. 10 podatki za razred 1 do 2 in nad 10 se nanašajo le na občini Črnomelj in Metlika. 11 Podatki povzeti po Popisu kmetijskih gospodarstev 2000, ki ga je naredil Statistični urad RS in lastni izračuni
18 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Tabela 16: Družinske kmetije in redno zaposleni na družinskih kmetijah po opisnem vrednotenju dela na kmetiji ne dela na dela na edina glavna stranska občasna osebe kmetiji kmetiji dejavnost dejavnost dejavnost pomoč št. % št. % št. % št. % št. % št. % Črnomelj 4.716 997 21,1 3.719 78,9 277 5,9 561 11,9 1.843 39,1 1.038 22,0 Metlika 2.667 589 22,1 2.078 77,9 189 7,1 171 6,4 1.145 42,9 573 21,5 Semič 1.441 330 22,9 1.111 77,1 85 5,9 90 6,2 608 42,2 328 22,8 Bela krajina 8.824 1.916 21,7 6.908 78,3 551 6,2 822 9,3 3.596 40,8 1.939 22,0 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in lasten izračun Med gospodarji na družinskih kmetijah prevladujejo tisti, ki so starejši od 64 let, saj so gospodarji v tem starostnem razredu na 883 družinskih kmetijah. Gospodarjev, ki so mlajši od 45 let je v celotni Beli krajini 365 (od tega le 60 takih, ki so mlajši od 35 let). Podatki o starosti gospodarjev so v tabeli 17. Tabela 17: Gospodarji na družinskih kmetijah po starostni skupini skupaj pod 35 35 44 45 54 55 64 nad 64 št. % št. % št. % Št. % št. % Črnomelj 1.289 30 2,3 155 12,0 320 24,8 279 21,6 505 39,2 Metlika 699 15 2,1 93 13,3 182 26,0 168 24,0 241 34,5 Semič 386 15 3,9 57 14,8 105 27,2 72 18,7 137 35,5 Bela krajina 2.374 60 2,5 305 12,8 607 25,6 519 21,9 883 37,2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijskih gospodarstev 2000 in lasten izračun Dejanskega razloga za majhno število mladih gospodarjev na družinskih kmetijah ne poznamo, možni razlogi pa so, da starejši gospodarji ne predajajo kmetij naslednikom ter da naslednikov nimajo, saj se mladi vedno manj odločajo za delo na kmetijah. Po podatkih Statističnega urada RS imajo po šolski izobrazbi gospodarji na družinskih kmetijah nižjo stopnjo izobrazbe kot prebivalci Bele krajine, le ta pa zaostaja za izobrazbenim nivojem Slovenije. Največ gospodarjev na družinskih kmetijah ima osnovnošolsko izobrazbo (43,1%, vseh prebivalcev Bele krajine pa 28,7%). Brez izobrazbe oz. z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo je 16,9% kmetov (12,8% vseh). Pri ostalih stopnjah izobrazbe (srednješolska, višja, visoka, univerzitetna in podiplomska) je odstotek oseb z določeno stopnjo izobrazbe na ravni Bele krajine višji, kot odstotek gospodarjev družinskih kmetij z enako stopnjo izobrazbe. Slika je še slabša pri kmetijski izobrazbi gospodarjev na družinskih kmetijah, saj ima samo praktične izkušnje kar 88,7% vseh gospodarjev, tečaje iz kmetijstva pa je obiskovalo 8,6% gospodarjev na družinskih kmetijah. Kmetijsko izobrazbo (poklicno, srednjo, višjo, visoko, univerzitetno ali podiplomsko) je imelo le 64 oz. 2,7% vseh gospodarjev na družinskih kmetijah. 12 Pomembno vlogo na področju vinogradništva in vinarstva ter živinoreje ima Kmetijska zadruga Metlika. Zadruga ima svojo vinsko klet z vinogradi (lastnih 30 obnovljenih vinogradov), klavnico (ustreza vsem EU standardom, kapacitete presegajo potrebe Bele krajine), ter trgovina z repromaterialom in trgovina za oskrbo gostinskih obratov. Predelavo 12 Podatki povzeti po Popisu kmetijskih gospodarstev 2000, ki ga je naredil Statistični urad RS in lastni izračuni
19 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 mesa so opustili in jo zagotavljajo pogodbeno. V prihodnosti nameravajo razvijati vse tri dejavnosti, ki jih že opravljajo, zanima jih razvoj blagovne znamke »belokranjsko« NATURA 2000 Natura 2000 je ekološko omrežje območij opredeljenih kot potrebnih za ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov v EU. Opredeljevanje območij Nature 2000 je ena od pridružitvenih obveznosti držav članic EU. Izhodišča za opredeljevanje območij so trajnostni razvoj, sonaravnost, biotska pestrost, kakovost bivanja, odgovoren odnos do okolja ob spoznanju o nujnosti varovanja določenih (najvrednejših) delov narave. Opredeljevanje območij temelji na izvajanju dveh direktiv: Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic (SPA) in Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (SAC).
NATURA 2000 V BELI KRAJINI
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Vir: Zavod RS za varstvo narave, enota Novo mesto Shema 2: Območje Nature 2000 v Beli krajini Na območju Bele krajine je 40 % površin (vključno z gozdom) opredeljenih kot območje Nature 2000. Na območju občine Črnomelj so v omrežje območij Nature 2000 zajeta naslednja območja: po SPA – Kočevsko Kolpa (skupna površina 97.855 ha – samo del v občini Črnomelj) po pSCI Dobličica (382 ha) Stobe Breg (102 ha) Kolpa (850 ha) Veliko Bukovje (1.301 ha) Lahinja (824 ha) Gornji Kal (19 ha) Petrušina jama (134 ha)
20 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Že obstoječa regijska parka Kolpa in Lahinja sta vključena v omrežje Nature 2000.
1.4 Problemska analiza konkurenčnosti gospodarstva v primerjavi z regijo JV Slovenija in Slovenijo Gospodarske družbe, ki delujejo v Beli krajini so v letu 2004 ustvarile pozitiven neto rezultat. V tem letu so ustvarile 2.406 milijonov tolarjev več čistega dobička kot izgube in rezultat poslovanja izboljšale glede na leto 2003. Rezultat je boljši tudi v primerjavi z letom 2002, ko so podjetja ustvarila pozitiven neto rezultat v višini 1.379 milijonov. Tabela 18: Čisti dobiček in izguba, neto rezultat in neto dodana vrednost
neto čisti čista neto dodana neto dodana dobiček izguba rezultat vrednost vrednost na (v mio število (v mio število (v mio (v mio zaposlenega leto SIT) družb SIT) družb SIT) SIT) (v 000 SIT) 2004 1.868 135 363 50 1.505 14.344 5.197 Črnomelj 2003 1.616 117 325 59 1.291 12.931 4.710 2002 1.854 123 143 52 1.711 13.181 4.811 2004 722 55 1.081 36 360 7.832 3.948 Metlika 2003 737 57 182 23 555 8.012 4.044 2002 900 56 1474 144 574 7.933 4.028 2004 1.323 25 61 8 1.262 5.537 4.666 Semič 2003 233 24 1554 5 1.321 4.487 3.795 2002 299 23 57 9 242 4.237 3.485 2004 3.912 215 1.506 94 2.406 27.713 4.673 Bela 2003 2.586 199 2.061 87 525 25.430 4.304 krajina 2002 3.053 202 1.674 205 1.379 25.351 4.279 2004 39.860 1.208 5.795 488 34.065 206.033 6.731 JV 2003 29.911 1.138 8.027 468 21.884 179.621 5.968 Slovenija 2002 27.784 1.100 4.470 400 23.314 169.614 5.794 Vir: Agencija RS za javnopravne evidence in storitve izpostava Novo mesto GOSPODARSKE DRUŽBE: Število gospodarskih družb se je v letu 2004 glede na predhodno leto povečalo v vseh treh občinah, vendar pa se je število zaposlenih v njih povečalo le za neznantno +0,7%. Čisti prihodki gospodarskih družb so predstavljali v letu 2003 12.1% prihodkov regije, v letu 2004 pa so nekoliko padli, na 11,6%. Prihodki gospodarskih družb v Beli krajini so se v letu 2004 glede na leto poprej povečali za 10%, kar je manj kot v regiji, kjer so se povečali za 13,7%. Stroški za plače so porasli v gospodarskih družbah v letu 2004 v Beli krajini za 7,1%, v regiji pa za 10,7%, povprečna plača na zaposlenega pa se je povečala v občini Črnomelj za 5,7%, v občini Metlika za 5,5,% in v občini Semič za 5,1% in so predstavljale 77% v občini Črnomelj in Semič ter 74% v občini Metlika regijske povprečne plače na zaposlenega. Glede na
21 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 regijsko povprečno plačo na zaposlenega se je v letu 2004 znižala povprečna plača na zaposlenega v občini Semič (iz 79 na 77% povprečne plače) in občini Metlika (iz 77 na 74% povprečne plače), v občini Črnomelj pa je ostalo to razmerje nespremenjeno. Povprečna plača na zaposlenega se je v regiji v letu 2004 povečala za 8,6%. Neto dodana vrednost gospodarskih družb se je v regiji glede na leto 2003 povečala za 15,7%, v Beli krajini pa le za 9%, v Občini Metlika pa je bila v letu 2004 celo nižja kot v letu 2003. Dodana vrednost na delavca je v letu 2004 dosegla v Beli krajini 69% dodane vrednosti na delavca, ki jo dosega regija. Gospodarske družbe so v letu 2004 v Beli krajini bolj povečale čisti dobiček (51%) kot regija (33%). Izgube so gospodarske družbe znižale tako v Beli krajini kot v regiji. Neto čisti rezultat so v letu izboljšale gospodarske družbe s sedežem v občini Črnomelj in Semič (kjer so v letu 2003 beležile še negativni dobiček – izgubo), poslabšale pa gospodarske družbe v Občini Metlika, kjer izgube presegajo dobiček za 360 mio SIT. Sicer pa so gospodarske družbe v Beli krajini v letu 2004 prispevale k neto čistemu rezultatu regije 7,1%, v letu 2003 pa le 3,1%. K temu so največ prispevale velike gospodarske družbe (3/4). Hkrati pa so velike družbe ustvarile tudi največ izgub. SAMOSTOJNI PODJETNIKI: V Beli krajini je poslovalo v letu 2004 dobra petina vseh samostojnih podjetnikov v JV Sloveniji. Imeli so 667 zaposlenih ali 0,9 zaposlenega po obratovalnici (v regiji 1,26 zaposlenih po obratovalnici) in ustvarili 15% vseh prihodkov samostojnih podjetnikov v regiji. Za primerjavo: prihodki samostojnih podjetnikov iz Bele krajine predstavljajo 57% vseh prihodkov samostojnih podjetnikov v občini Trebnje, ki sicer ustvarijo dobro tretjino vseh prihodkov samostojnih podjetnikov v regiji in le nekaj manj kot samostojni podjetniki s sedežem v MO Novo mesto (v občini Trebnje poslujeta tudi oba srednja podjetnika, ki sta v regiji). V letu 2004 se je število novih obratovalnic povečalo v Beli krajini le za 0,8%, na območju celotne regije pa za 1,7%. Prav tako je zabeležil manjše povečanje v Beli krajini tudi podjetnikov dohodek (pozitivna razlika med vsemi prihodki in odhodki, ki vključujejo tudi podjetnikov zaslužek) in sicer 5,6% (v regiji pa 11,9%).
22 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Slika 1: Neto rezultat v Beli krajini in posameznih občinah v obdobju 2002 04 v mio SIT
2.500
2.000
1.500
1.000 Črnomelj Metlika 500 Semič Bela krajina 0 2002 2003 2004
500
1.000
1.500
23 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
2. SWOT ANALIZA Prednosti Slabosti • Bližina meje kot razvojna možnost z • Trda meja s sosednjo državo Hrvaško je lahko G izkoriščanjem potencialov ob meji, velika ovira za nadaljnji razvoj gospodarstva. O • Obstoječe gospodarske družbe iščejo ukrepe • Pretežno tekstilna industrija, ki težko konkurira S za prestrukturiranje obstoječega cenenim izdelkov iz vzhodnih svetovnih trgov. proizvodnega programa in možnosti za P posodobitev slednjega. • Premalo razvite razvojno raziskovalne dejavnosti v obstoječih gospodarskih družbah. O • Podjetja z lastnim razvojnim program so D sprejele ukrepe za povečanje deleža • Pomanjkanje vizije nadaljnjega razvoja, družbe A ustvarjenih prihodkov z nadaljnjim razvojem nimajo izdelanih novih programov. R blagovnih znamk. • Počasno komunalno opremljanje obrtnih con S • Možnosti razvoja malega podjetništva z zaradi pomanjkanja finančnih sredstev lahko vidika razvoja dopolnilnih dejavnosti v zavre razvoj podjetništva na tem območju. T redno dejavnost (zlasti na področju • Če se podjetja ne bodo odločila za razvoj lastnih V kmetijstva in turizma). blagovnih znamk, ima to lahko za posledico O • Delovne sile ne primanjkuje potrebno pa bo nadaljnji »beg možganov« iz regije. izboljšati njeno izobrazbeno strukturo in • Premalo razvito podporno okolje za razvoj strokovno usposobljenost. podjetništva. • Relativno velik obseg površin, ki so • Velika razdrobljenost kmetijskih površin, kategorizirane kot območje posebnega K • Slaba tržna organiziranost kmetijskih pomena za varovanje narave. M pridelovalcev, E • Glede na EU v povprečju nizek nivo intenzivnosti in zato manjši vnosi gnojil, • Neugodna starostna in izobrazbena struktura T sredstev za varstvo rastlin,… zato kmetijska gospodarjev kmetij, I dejavnost ne obremenjuje okolja. • Finančna šibkost kmetij J • Ohranjanje pestrosti kmetijske pridelave. • Zastarela in pomanjkljiva tehnologija za S • Ugodni pogoji za razvoj dopolnilnih pridelavo vrtnin. T dejavnosti na kmetijah. • Površine intenzivnih nasadov sadja se ne V • Trase vinsko turističnih cest – nagrajeni povečujejo. vinogradniki. • Nezainteresiranost za koriščenje finančnih O sredstev iz ukrepov EU. • Že uveljavljene kulturne prireditve, • Razpršenost predvsem pa neprepoznavnost ohranjena tradicionalna domača obrt, bogato turistične ponudbe. ljudsko izročilo in kulinarične posebnosti ter • Neprepoznavnost turističnih produktov, ni tradicionalne in zaščitene jedi (belokranjska turističnih blagovnih znamk. pogača, potica). • Bogata kulturna in naravna dediščina • Slaba prometna infrastruktura. T (zgodovinska mesta (Metlika, Črnomelj), • Neurejen režim ob rekah in na zavarovanih U naravna zavarovana območja (KP Kolpa, KP območjih in potrebna infrastruktura. R Lahinja, reka Krupa ), naravne znamenitosti • Neustrezne hotelske kapacitete in splošno s posebnostjo črnim močerilom (endemit), pomanjkanje nočitvenih kapacitet. I krajinska raznovrstnost z izjemnimi • Nepovezano delovanje turističnih organizacij in Z posebnostmi (belokranjski steljniki in vrtače) društev za območje Bele krajine. E • Prepoznavnost lokacij, vključenih v projekt • Preveliko zapiranje v občinske meje pri Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine M oblikovanju in trženju turistične ponudbe. • Ohranjen tradicionalni izgled kulturne krajine. • Neregistrirani turistični ponudniki. • Blagovna znamka Belokranjska vinska • Neurejen status lokalnih turističnih vodnikov. turistična cesta – nagrajeni vinogradniki in • Odvisnost od sezonskega turizma in nihanja tradicija v pridelovanju kakovostnih (špica na Kolpi v poletnem času, izletniki v času avtohtonih vin (metliška črnina, belokranjec) jeseni in pomladi). • Privlačnost naravnega okolja za športne in • Ni turistične agencije v Beli krajini. rekreativne aktivnosti
24 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Priložnosti Nevarnosti G • Izkoristiti bližino meje kot razvojni • V primeru, da gospodarske družbe (predvsem O potencial. tekstilne dejavnosti) ne bodo uspele razviti novih • Prestrukturiranje gospodarstva in programov ima to lahko za posledico odpuščanje S podjetništva z vidika posodobitve tehnološke presežne delovne sile. P opreme proizvodnje. • Nadaljnje zaostajanje v razvoju zaradi zastarele O • Uvajanje novih programov primernih za tehnološke opreme. D razvoj Bele krajine (čisto okolje). • Nadaljnji odliv izobraženega kadra iz subregije, A • Povečanje prihodkov družb s prodajo zaradi pomanjkanja zahtevnejših delovnih mest. R izdelkov lastnih blagovnih znamk. • Nadaljnje zmanjševanje enot malega • Oprema obrtnih con za razvoj malih in gospodarstva. S srednje velikih podjetij. • Premalo razvito podporno okolje za razvoj T • Razvoj podpornega okolja za pospeševanje podjetništva ima lahko za posledico slabo V podjetništva. koriščenje finančnih spodbud razpisanih iz O • Z ustreznim izobraževalnim programom državnih in EU sredstev. preprečiti »beg možganov«. • Z agrarnimi operacijami (z večanjem in • Neuspešno izvedene agromelioracije oz. zaokroževanje posesti) povečati kmetijske nezainteresiranost kmetijskih pridelovalcev za površine. združevanje kmetijskih površin lahko povzroči K • Usmerjati čimvečje število kmetij v okoljske nadaljnje slabenje kmetijstva. M programe. • Nepripravljenost kmetijskih pridelovalcev za E • Izkoristiti območja, ki so kategorizirana kot samoorganiziranje in povezovanje Nezainteresiranost kmetijskih pridelovalcev za T območja »posebnega pomena za varovanje • narave« za sonaravni in ekološki način sonaravni način kmetovanja. I pridelave hrane. • Nadaljnje slabenje ekonomske moči kmetij, s tem J • Kmetijstvo kot intenzivna kmetijska pa tudi nezmožnost za zagotavljanje lastnih S pridelava, ki bo zagotavljala stalen prihodek, sredstev, ki so potrebna za izvedbo projektov s T saj enemu zaposlenemu na kmetiji. katerimi bodo kandidirali na razpisana sredstva V • Kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost daje EU. • Premajhen interes za izobraževanje lahko O velike možnosti za zagotavljanje stalnih prihodkov kmetij. povzroči nekonkurenčnost kmetijskih • Oblikovanje razvojnih podeželjskih jeder kot pridelovalcev. podporno okolje za razvoj kmetijstva in kot • Nezmožnost pripraviti ustrezne projekte za pomoč pri pripravi projektov za kandidiranje črpanje sredstev iz EU skladov lahko botruje na EU sredstva. nadaljnjemu zaostajanju na tem območju. • Izboljšati starostno strukturo kmetij . • Izkoristiti turizem za trženje sadja, zelenjave • Država Schengenska meja na Kolpi, in vina. • Premajhne investicije v razvoj turizma zaradi • Razvoj zimskega turizma – smučišče Gače visokih začetnih vlaganj v turistično zmogljivost. T in razvoj celoletne ponudbe na smučišču. • Neopredeljenost lokalne politike do lastnega U • Aktivno povezovanje vseh akterjev na celovitega turističnega območja. R področju turizma z ustanovljenim javnim • Nadaljevanje nepovezovanje ponudnikov na I zavodom za pospeševanje in razvoj turizma ravni Bele krajine (nadaljnje zapiranje v občinske in podjetništva (RIC Bela krajina). meje). Z • Aktivno sodelovanje lokalnega prebivalstva • Kapitalske nesposobnosit in nemotiviranost. E in drugih akterjev na področju turizma za • Zaraščanje krajine zaradi opuščanja kmetovanja. M vlaganje v turizem. • Zelene zime pri razvoju zimskega turizma . • Nadaljnji razvoj turistične cone Po Kolpi in • Sezonska preobremenjenost območij ob reki Gorjancih. Kolpi in same reke Kolpe še posebno v zavarovanih območjih.
25 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
3. OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI 2007 – 2013
3.1 Razvojne možnosti na področju gospodarstva in malega podjetništva Na gospodarski razvoj Bele krajine imajo največji vpliv velike gospodarske družbe, kar velja tudi za regijo kot celoto. Te ustvarijo največ prihodkov, zaposlujejo največ kvalificiranih in visoko usposobljenih kadrov in prispevajo največ k neto poslovnemu izidu, tako pozitivnemu kot negativnemu. Večino prihodkov ustvarijo velike družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Velika večina teh je delovno intenzivnih. Zlasti v proizvodnji oblačil iz tekstila (konfekcija) se tudi v Beli krajini, ki je dolgo ohranjala obseg proizvodnje, prodaje in delovnih mest, kažejo trendi, ki narekujejo nadaljevanje prestrukturiranje z ohranjanjem perspektivnih programov (proizvodnja tkanin) in zdravih jeder (krepitev prodaje lastnih blagovnih znamk). Glede na veliko število delavcev, ki jih zaposluje v Beli krajini ta industrija, so za uspešno prestrukturiranje potrebni novi programi, ki bi ohranili delež srednje in velikih podjetij v gospodarski aktivnosti Bele krajine. Po mnenju velikih belokranjskih gospodarskih družb s področja predelovalnih dejavnosti, ki prispevajo pomemben tržni delež na globalnem trgu in so za gospodarski razvoj Bele krajine izredno pomembne, je njihov razvoj vse bolj odvisen od sprememb oz. razmer na globalnem trgu (rast cen nekaterih vhodnih surovin, zlasti jekla in vhodnih materialov, katerih osnovna surovina je nafta, hitro vstopanje novih gospodarsko vedno bolj pomembnih proizvajalk na svetovne trge). To narekuje stalno preverjanje gospodarskih in zlasti razvojnih načrtov. Glede na pomen velikih podjetij za gospodarski in socialni razvoj Bele krajine je zaskrbljujoče, da velika podjetja, razen izjem, ne napovedujejo širitve. Razvoj pogojujejo z zniževanjem stroškov, investicijami v tehnološko opremljanje, dvigom produktivnosti, povečanjem dodane vrednosti, kar vse so sodobni ukrepi za dvig njihove konkurenčnosti. Prinašajo pa tudi, zlasti za socialni razvoj širšega okolja, neugodne posledice (selitev proizvodnje, zapiranje nerentabilnih obratov, zmanjšane možnosti zaposlovanja, zlasti določenih profilov in kategorij prebivalstva, odpuščanje, selitev podjetniškega kapitala). Navedene ugotovitve narekujejo spodbude za: Iz izdelane ankete, ki smo jih naslovili na 100 izbranih majhnih in srednjih velikih podjetij in iz razgovorov z večjimi gospodarskimi družbami so bili izdelani naslednji zaključki (upoštevani so odgovori iz prejetih anket): • izboljšanje prometne infrastrukture in povezanosti Bele krajine s »svetom« je podprlo (37%), dograditev podpornega okolja za podjetništvo s podjetniškim inkubatorjem, tehnološkim parkom, pomočjo pri črpanju sredstev za razvoj podjetništva (13%), ustvarjanje pogojev za privabljanje tehnološko zahtevnejših programov (11%), večja vlaganja v turizem (10%), pa tudi povečanje možnosti za šolanje kadrov, ki jih potrebuje gospodarstvo, približanje izvajanja storitev služb, ki jih podjetniki potrebujejo (za razliko od velikih podjetij, ki se jim zdi to manj pomembno), sedež
26 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 vsaj ene državne agencije ali institucije v Beli krajini in večjo odprtost Bele krajine za tuj kapital; • da bi bili lahko v drugem gospodarsko razvitejšem okolju še bolj uspešni jih ocenjuje malo več (37%) kot da uspešnost podjetja ni toliko odvisna od tega kje se izvaja (32%), dobra petina pa jih je ocenila, da so pogoji za poslovanje v manj razvitem območju celo ugodnejši. Na osnovi razgovorov in analiz prejetih anket so bile izdelane naslednje usmeritve: • S prestrukturiranjem gospodarstva in podjetništva z vidika posodobitve tehnološke opreme proizvodnje in z uvedbo novih programov zboljšati konkurenčnost obstoječega gospodarstva. • Nove programe, primerne za razvoj Bele krajine (čisto okolje) ki bodo nadomestili izpad sedanjih neperspektivnih proizvodnih programov. • Prihod novih srednje velikih investitorjev, zlasti v podjetniškem in storitvenem sektorju. • Povečanje ustvarjenih prihodkov gospodarskih družb s prodajo izdelkov lastnih blagovnih znamk in zmanjševanje nerentabilnih storitev. S tem pa ustvariti pogoje za nastanek izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest. • Ustvariti podjetniškemu razvoju primerno poslovno okolje z vidika razvoja infrastrukture (cestne povezave, obrtne cone, ostala komunalna infrastruktura). • Ustvariti ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva (razvojne institucije, ki bodo sposobne pripraviti razvojne programe za kandidiranje na razpisana sredstva EU skladov, pa tudi na državne sklade). • Z ustrezno izobraževalno politiko usmeriti mlade v tehnične poklice in preprečiti »beg možganov«. • Povečanje prepoznavnosti Bele krajine (razvoj blagovne znamke, tradicija, dediščina prireditve, promocija).
3.2 Razvojne možnosti na področju kmetijstva in podeželja V prihodnosti je pričakovati dva osnovna trenda razvoja kmetijstva : • V smeri intenzivne pridelava na kmetijah, ki naj bi zagotavljala stalen dohodek vsaj eni osebi na kmetiji s primarno kmetijsko dejavnostjo ali v dopolnitve le – te z eno izmed dopolnilnih dejavnosti, • razvoj kmetijstva (ohranjanje kmetijske dejavnosti) v funkciji ohranjanja tradicionalnega izgleda kulturne krajine (preprečevanje zaraščanja) oziroma podeželja – t.i. multifunkcionalnosti ali večnamenskega kmetijstva. Kmetijstvo s svojimi dejavnostmi (obdelovanje kmetijskih zemljišč –ohranjanje naravnega prostora, varovanje živalskih in rastlinskih vrst) neposredno ohranja izgled kulturne krajine in tako omogoča urejen in kvaliteten prostor za življenje in bivanje. Cilji nadaljnjega razvoja kmetijstva in podeželja: • izboljšati posestveno strukturo zemljišč z agromelioracijami, po oceni agrarnih ekonomistov bo velikost posesti v prihodnosti ključnega pomena pri načrtovanju konkurenčno sposobnih kmetij, • spodbujanje živinoreje in reje drobnice z namenom preprečevanje zaraščanja, • združevanje kmetijskih pridelovalcev z namenom večjega trženja pridelkov.
27 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 • vzpodbujati kmetijsko pridelavo v smeri razvoja sonaravnega kmetijstva oz. zdrave pridelave hrane, • razvoj kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti (izdelava in prodaja izdelkov domače obrti) na kmetiji v funkciji ohranjanja tradicionalnega izgleda kulturne krajine (preprečevanje zaraščanja) oziroma podeželja – t.i. multifunkcionalnosti ali večnamenskega kmetijstva, • spodbujanje kmetijskih pridelovalcev za vlaganje v tehnološko posodobitev kmetijske pridelave (namakalni sistemi, zaščita nasadov pred točo in zmrzalijo), • večje vključevanje kmetijskih pridelovalcev v EU programe in spodbujanje lokalnih skupnosti za ohranjanje kmetijstva, • načrtno usmerjanje mladih v izobraževanje za aktivno vključevanje v kmetijstvo. Aktivnosti za doseganje razvojnih ciljev na področju razvoja kmetijstva: • Izboljšanje posestvene strukture , ki predstavlja osnovni pogoj za kmetijsko pridelavo; velikost posesti bo v prihodnosti ključni faktor pri načrtovanju konkurenčne sposobnih kmetij. Pogoje za kmetovanje bi lahko izboljšali z izvedbo zemljiških operacij, predvsem z agromelioracijami. • Usmeritev v sonaravni način kmetovanja – poleg ohranja tradicionalnega izgleda kulturne krajine in varovanja okolja, je pomemben cilj sonaravnega kmetovanja pridelava hrane »višje kakovosti«. • Konkurenčnost na kmetijah bo dosežena z investicijami in tehnološkimi posodobitvami na kmetijah, kar je mogoče tudi s sofinanciranjem iz EU skladov. Vendar pa je za izvedbo teh investicij pomembna kapitalska sposobnost kmetij, da investicije izpeljejo. Pogosti so tudi birokratski zapleti in nesprejemljive zahteve glede starostne strukture upravičencev do financiranja iz navedenih virov. • Vključevanje čimvečjega števila kmetij v okoljske programe. V prihodnosti bo posebna pozornost in s tem finančni transferji namenjeni organiziranju tovrstne pridelave. Zaradi same ekstenzivnosti kmetijske pridelave, naravnih pogojev in zaradi relativno velikega obsega površin, ki so kategorizirane kot območja »posebnega pomena za varovanje narave« ali kot parki, je vključevanje v programe še toliko pomembneje, saj bodo s tem kmetje pridobili možnost za povečevanje sofinanciranja iz teh sredstev vsaj za 10 – 20%. • Preusmeritev kmetij v delovno intenzivne kmetijske panoge – npr. v sadjarstvo – intenzivne trajne nasade, v zelenjadarstvo in predvsem v dopolnilne dodatne dejavnosti, ki so povezane s kmetijsko pridelavo. • Reja govedi in drobnice v smeri ekološkega kmetovanja: nadaljnje širjenje reje je pomembno zaradi preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč (širjenja pašništva): Relativno enostavna reja drobnice, omogoča vključevanje le te v sistem ekološkega kmetovanja. Zlasti je pomembno širjenje reje »belokranjske pramenke«, kot avohtone pasme ovac v Sloveniji, ki ponuja možnost organizirane prireje, predelave in prodaje mesa v eni izmed shem kakovosti – označba porekla, ki bi lahko dosegla najvišje cenovne razrede na trgu. • Tradicionalno vinogradništvo bo odvisno od sposobnosti tržnega organiziranja (kvote tako za površine kot izdelke) ter nadaljnjega razvoja turizma na kmetijah. Belokranjski vinogradniki vidijo možnost organiziranja v okviru zaščite »belokranjskih vin«in »metliške črnine«. • Samoorganiziranje kmetov pri trženju pridelkov, pri čemer bodo kmetje izbirali med vključevanjem v že obstoječe delniške družbe, v zadružni sistem ali med povezovanjem v podeželska jedra. Glede na zastavljeno strukturo kmetijske pridelave
28 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 je pomembna predvsem organizacija in trženje v okviru pridelave hrane kontrolirane kakovosti.
3.3 Razvojne možnosti na področju turizma Turizem je panoga, ki ima v Beli krajini, glede na naravne danosti, bogato kulturno in naravno dediščino ter pestro ponudbo kulturnih programov, velike možnosti za razvoj. V preteklih letih je bil dan velik poudarek razvoju turizma ob reki Kolpi. Z vstopom Slovenije v EU in s prevzemom schengenskega obmejnega reda bodo možnosti za izvajanja turističnih aktivnosti na in ob reki Kolpi omejene. V tem primeru bo potrebno razvijati turizem v notranjosti, ki pa je tudi že v razmahu, vendar so potrebne za njegov razvoj še dodatne aktivnosti. Večja vlaganja bodo potrebna na naslednjih produktih: • Nadaljnji razvoj Smučarskega centra Gače, ki je pomemben regijski center za razvoj letno zimskega turizma. Potrebna bodo vlaganja v ureditev dodatnega zasneževanja smučarskih prog, ureditev tekaških stez in v izgradnjo prenočišč, sedanje apartmajsko naselje ne zadošča. Turistično ponudbo centra bo potrebno popestriti s celoletnimi programi, ki ne bodo omejeni zgolj na zimski čas. • Izrazito vinogradniški tereni s pestro ponudbo vin in s slikovitimi zidanicami omogočajo razvoj kulinaričnega turizma. Neizkoriščene zidanice so skriti razvojni potencial, ki v prihodnosti omogočajo razvoj turizma kot dopolnilne dejavnosti, z vidika ponudbe vin in hrane pa tudi prenočišč. • Prve vrtine tople vode v občini Metlika in Črnomelj so pokazale ugodno temparaturo vode, ki se giblje med 20 in 22°C. Takšna temparatura vode, sicer ne zadostuje za razvoj zdraviliškega turizma, omogoča pa razvoj turistične ponudbe v smislu Wellness centra. • Izziv razvoju turizma na tem območju postavlja tudi bogata kulturna dediščina. Projekt po Poteh kulturne dediščine je potrebno razvijati naprej, dodaten napor bo potrebno vložiti v trženje projekta. • V Beli krajini je veliko razglednih točk, ki jih je možno urediti kot manjša počivališča za turisti, ki potujejo z avtodomi. Počivališče bo potrebno opremiti z vodo, klopmi in sanitarijami. • Izkoristiti bo potrebno turistični tranzitni pomet, ki poteka skozi Belo krajino. Schengenska meja predstavlja skrajno južno mejo Evrope, kjer bo mogoče še prenočiti na »evropski strani meje«, kar je pomembno z vidika občutka varnosti potnikov. Zato bodo potrebna investicijska vlaganja v izgradnjo prenočitvenih kapacitet. Geografsko gledano je smiseln razvoj turizma na celotnem območju Bele krajine, potrebna pa bo povezava ponudnikov turističnih ponudnikov na ravni celotne Bele krajine. S tem bo omogočena uveljavitev enotnega imena in blagovne znamke za t.i. »turistično destinacijo Bela krajina«. Cilji razvoja turizma: • izboljšanje infrastrukturnih pogojev za razvoj turizma, • povezovanje turističnih ponudnikov na območju Bele krajine,
29 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 • načrtno usmerjanje mladih za delo v turizmu, • usmeritev v privabljanje individualnih turistov (nemasovni turizem), • turizem kot dodatna ponudba na kmetijah, • vzpostavitev pogoja za celoletni turizem. Aktivnosti za doseganje ciljev: • razvoj novih turističnih produktov, • izgradnja turistične infrastrukture in nastanitvenih zmogljivosti (kampi, počivališča, parkirišča, kopališča, kampi za avtodome, šotorišča, hotel, obnova starih vasi za namene turizma, obnova mlinov, nastanitve v zidanicah), • usposobitev in izobraževanje turističnih ponudnikov, • skupen nastop in predstavljanje Bele krajine, • vzpostavitev podeželskega razvojnega jedra in povezovanje ter trženje tradicionalnih izdelkov, • razvoj celoletne turistične ponudbe.
30 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
4. OPREDELITEV USMERITEV IN UKREPOV ZA DOSEGO CILJEV
4.1 Vizija in cilji gospodarskega razvoja Vizija gospodarskega razvoja Bele krajine je zagotoviti pogoje za življenje in delo, ki bodo primerljivi s temi v bolj razvitih delih regije. To bo možno doseči le z prestrukturiranjem tradicionalnih industrijskih dejavnosti v regiji in hitrejšim razvojem malega gospodarstva. Za to pa je nujna boljša navezanost Bele krajine na prometne tokove in zagotovitev novih naložbenikov ter programov z višjo dodano vrednostjo. Nosilci gospodarskega razvoja v Beli krajini sicer razvijajo dodatne programe, vendar pa ti niso dovolj za njihov hitrejši razvoj. Ti tudi ne pomenijo večjih zaposlitvenih možnosti in prihoda novih programov, ki so pogoj zlasti za uspešno prestrukturiranje tekstilne industrije. Gospodarski razvoj mora biti uravnotežen z okoljskim razvojem Bele krajine, kar je pogoj tudi za razvoj sonaravnega kmetijstva, razvoja vinogradništva in podeželjskega, prireditvenega, kulturnega in aktivnega turizma, ki bi se lahko tržil pod skupnim imenom (blagovno znamko) »Belokranjsko«. Večja povezanost in skupni nastop različnih turističnih ponudnikov in prirediteljev pa je tudi priložnost za še hitrejši razvoj turizma, kot ene izmed možnosti Bele krajine. V novem srednjeročnem obdobju 2007 –2013 je cilj Bele krajine, da zmanjša zaostajanje za pomembnejšimi gospodarskimi kazalci države 13 . Cilji gospodarskega razvoja Bele krajine za obdobje 2007 –2013, so: • povečanje dodane vrednosti na 67% državnega povprečja do leta 2013 • vsaj 2% točki višja letna gospodarska rast v obdobju 2006 do 2013 • povečanje števila let šolanja delovno aktivnih na 12,8 do leta 2013 • povečati število malih in srednjih podjetij vsaj za 15% do leta 2013 in s tem doseči državno povprečje, • povečanje števila obiskovalcev in turistov na 4% letnega državnega povprečja vseh gostov v Sloveniji do leta 2013, • povečanje konkurenčnosti kmetijstva z ustreznejšo zemljiško in kmetijsko politiko ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (ekološka pridelava povrtnin in sadja, reja drobnice, razvoj kmečkega turizma, aktivnega obkolpskega in podeželskega turizma, vinogradniškega in zidaniškega turizma), celovitejša ponudba in skupni nastop na slovenskem in tujih trgih.
4.2 Usmeritve na področju nadaljnjega razvoja gospodarskega in malega podjetništva Opredeljene cilje gospodarskega razvoja Bele krajine bo mogoče doseči z izborom naslednjih usmeritev: 13 Strategija razvoja Slovenije (razvojne vizije in prioritete) marec 2005 Podatki SURS 2004: povprečje v Sloveniji na 702 poslovna subjekta/10.000 prebivalcev, v Beli krajini 616 poslovnih subjektov/10.000 prebivalcev. Število vseh turistov v Sloveniji v letu 2004 je znašalo 2.341.281, od tega v Beli krajini 5.645 oz. 0,2% turističnega obiska v Sloveniji.
31 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Obrazložitev: Ukrepi so izdelani na osnovi razgovorov, ki smo jih opravili s 5 večjimi podjetji v Beli krajini in na osnovi opravljenih anket med malimi podjetniki. Iz razgovorov z velikimi podjetji, ki so delovno intenzivna in ustvarijo pretežni del prihodkov na EU in drugih trgih, le v enem primeru zgolj na slovenskem trgu, so bili izdelani naslednji zaključki: nujno je potrebna posodobitev tehnološke opreme, pomanjkanje ugodnih finančnih virov, primanjkuje novih proizvodnih programov, premalo razvita lastna blagovno znamka, slaba infrastrukturna povezava Bele krajine z regijskim in republiškim središčem, pomanjkanje ustrezne delovne sile, nekatera podjetja vidijo izhod tudi v selitvi dejavnosti v druga okolja (sosednja Hrvaška – nižji stroški dela). Iz anket, ki smo jo izdelali med malimi podjetniki jih je večji del odgovorilo, da vidijo možnosti za nadaljnji razvoj dejavnosti na tem območju, vendar bo potrebno zboljšati prometno infrastrukturo in povezanost Bele krajine z večjimi in pomembnejšimi gospodarskimi središči ter regijskim središčem, razviti podporno okolje za razvoj podjetništva, ureditev novih poslovnih površin, spodbuditi izobraževalni sistem za razvoj programov, ki jih potrebuje gospodarstvo.
4.2.1 Ukrep 1: Pospeševanje konkurenčnosti obstoječih podjetij s tehnološko zahtevnejšemi programi, kot dopolnilnimi programi v velikih podjetjih, ki so v fazi prestrukturiranja 4.2.1.1 Prestrukturiranje tekstilne industrije z novimi programi Obrazložitev: Tekstilna industrija je na območju Bele krajine močno zastopana (KOMET d.d. Metlika, Beti Metlika d.d.). Zaposluje pretežno nizko izobraženo žensko delovno silo. Glede na težave, s katero se srečuje tekstilna industrija v Sloveniji, vidijo svojo prihodnost le v tehnološki posodobitvi »zdravih jeder«, povečanjem prodaje lastnih blagovnih znamk in nadomestitvi zlasti opravljanja storitev z novimi, zlasti dopolnilnimi programi, ki pa jih še nimajo. Cilj : cilj prestrukturiranja je doseganje višje stopnje konkurenčnosti z opuščanjem in nadomeščanjem nerentabilnih programov ter racionalizacijo proizvodnje, kar naj bi se odrazilo v doseganje višje dodane vrednosti. Projekti: programi prestrukturiranja z ohranjanjem in posodobitvijo »zdravih programov« povečevanjem proizvodnje in prodaje lastnih blagovnih znamk, vlaganjem v razvoj in trženje lastnih blagovnih znamk, vlaganji v lastno prodajno mrežo (s čim manj ali brez posrednikov), racionalizacijo proizvodnje z opuščanjem nerentabilnih programov, storitev in obratov, opravljanjem storitev v tujini, kjer je strošek dela nižji, vlaganjem v sledenje modnim trendom, posodobitvijo tehnologije, razvojem kadrov na področju oblikovanja in zlasti trženja izdelkov ter razvojem lastnih blagovnih znamk, razvojem in pridobivanjem dodatnih ali novih programov, s katerimi bodo nadomeščeni opuščeni ali »preseljeni« programi. Nosilci: podjetja s programi posodobitve in prestrukturiranja (Beti Metlika d.d., Komet Metlika d.d.) v sodelovanju z Gospodarsko zbornico, TIPO Viri financiranja: pretežno lastna sredstva podjetij in vključitev v posebne državne programe (programi za povečanje konkurenčnosti)
32 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 4.2.1.2 Prestrukturiranje živilske dejavnosti z novimi programi Obrazložitev: Belokranjsko kmetijstvo nima enega, skupnega nosilca. Razpeto je med KZ Krko v Novem mestu, s katero se je združila KZ Črnomelj in KZ Metlika. KZ Metlika postaja vedno pomembnejši oskrbovalec gostinsko turističnih obratov v Sloveniji. S svojim programom pridelave in prodaje vina (v lasti ima 30 obnovljenih vinogradov) in s sodobno klavnico, ki ustreza vsem zahtevam EU standardov, zalaga širši slovenski trg. Zadruga se je specializirala le za zakol živali in razsek mesa. Predelavo mesa je opustila in jo zagotavlja le pogodbeno. Glavna pomanjkljivost zadruga vidi v slabi infrastrukturni povezanosti Bele krajine s preostalo Slovenijo. Svoj nadaljnji razvoj vidijo v širitvi prodajne mreže svojih izdelkov in v razvoju blagovne znamke »Belokranjsko«. Svoje oskrbne centre želijo postaviti tudi v Novem mestu, na Primorskem in v Metliki, kjer imajo za to že ustrezen prostor. V KZ Metlika ocenjujejo, da je razvoj dopolnilnih programov na kmetijah možen, vendar ti programi za podjetje niso ekonomsko zanimivi. Cilj : osrednji cilj prestrukturiranja je doseganje višje stopnje konkurenčnosti, ki se manifestira z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Projekti: širitev prodajne mreže, izgradnjo novega oskrbnega centra, razvoj blagovne znamke »belokranjsko«. Nosilci: Kmetijska zadruga Metlika, Kolinske v Črnomlju – Belsad in ostali manjši pridelovalci. Viri financiranja: lastna sredstva zadruge, vključevanje v Enotni programski dokument (EDP; Ukrep: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov) 4.2.1.3 Prestrukturiranje ostalih dejavnosti z novimi programi Obrazložitev: Tudi nekatera druga podjetja povezujejo poslovanje z novimi in dopolnilnimi programi (npr. Iskra kondenzatorji Semič d.d., ki razvija tudi turizem – smučišče Gače, kopališče Primostek). Zlasti Iskra kondenzatorji Semič, ki je dobila aktivnega lastnika, je imela zaradi razmer na trgu in spreminjanja lastništva v preteklosti težave pri poslovanju. Za ohranjanje obstoječih programov potrebujejo finančna sredstva, saj je proizvodna oprema pogosto že dotrajana, amortizirana in z energetskega vidika zastarela. Pesti jih tudi pomanjkanje ustreznih kadrov in še vedno sorazmerno visoki stroški dela. Pomemben zaviralni faktor nadaljnjega razvoja je tudi slaba prometna povezanost Bele krajine z ostalo Slovenijo. Cilj : osrednji cilj prestrukturiranja je doseganje višje stopnje konkurenčnosti, ki se manifestira z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Projekti: razvoj tehnologij in postopkov ter izdelkov in storitev od prototipa do ničelne proizvodnje; preoblikovanje produktov z vključevanjem zunanjih strokovnjakov; razvoj proizvodnih procesov oz. prilagoditev obstoječe tehnologije novemu produktu; uveljavitev novega produkta na ciljnem trgu vključno s trženjskimi raziskavami in strategijami; uveljavitev oz. krepitev blagovne znamke, racionalizacija proizvodnje, tudi s selitvijo določenih programov, razvoj in trženje dopolnilnih programov. Nosilci: podjetja s projekti prestrukturiranja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico, TIPO
33 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Viri financiranja: pretežno lastna sredstva podjetij in vključitev v posebne državne programe (programi za povečanje konkurenčnosti) 4.2.1.4 Prestrukturiranje malih in srednjih podjetij z novimi investicijami Obrazložitev: Prestrukturiranje malih in srednjih podjetij bo sledilo prilagajanju trgu, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti malih podjetij. Večina anketiranih podjetnikov je odgovorila, da namerava odpirati nova delovna mesta, za razvoj pa potrebujejo nove poslovne površine in predvsem ugodna finančna sredstva. Malo podjetništvo predstavlja amortizer za težave večjih podjetij v prestrukturiranju, saj bi lahko prezaposlilo del presežnih delavcev velikih podjetij, ki se prestrukturirajo, lahko pa bi prevzelo tudi del programov teh podjetij ali z njimi kooperiralo. Sedanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu in turizmu imajo možnost, da predstavljajo zlasti z vidika zaposlovanja žensk za Belo krajino eno izmed možnosti za zmanjševanje potencialne brezposelnosti. Cilji: Osrednji cilj prestrukturiranja je ob povečevanju konkurenčnosti ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje. Projekti: Projekti prestrukturiranja posameznih malih in srednjih podjetij Nosilci: mala in srednja podjetja s projekti prestrukturiranja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico, lokalnimi skupnostmi, TIPO, PC Novo mesto Viri financiranja: lastna sredstva podjetij, vključevanje v posebne državne programe za spodbujanje konkurenčnosti, vključevanje v programe lokalnih skupnosti za spodbujanje podjetništva (garancijska shema, mikrokrediti, štipendijska shema, sofinanciranje inovativnosti v podjetništvu, regresiranje obrestnih mer). 4.2.1.5 Povezovanje podjetij s skupnimi programi (vertikalno in horizontalno) v grozde z namenom povečevanja konkurenčnosti MSP in širitve trgov Obrazložitev: Podjetniški grozdi so podjetniške povezave, ki omogočajo medsebojne povezovanje specializiranih podjetij, proizvodnih in storitvenih podjetij z dobavitelji, skupno nastopanje na trgu s celovitejšo ponudbo, povezovanje podjetij z institucijami za prenos znanja z namenom boljšega tehnološkega in tehničnega izkoriščanja ter marketinškega nastopanja na trgih, povezovanje belokranjskih MSP z MSP iz sosednjih regij in hrvaške ter tujine. Brez tovrstnih povezav bodo podjetja težko konkurenčna. Cilj: povečanje konkurenčnosti, celovitejša ponudba, povezovanje z dobavitelji in institucijami za prenos znanja, skupno trženje Projekti: povezovanje turističnih ponudnikov, povezovanje proizvodnih dejavnosti (tekstil, predelava kovin), povezovanje storitvenih dejavnosti Nosilci: zainteresirana podjetja v subregiji, lokalne skupnosti z ukrepi za spodbujanje podjetniških povezav in ustvarjanjem drugih pogojev za povezovanje, PC Novo mesto, RIC Črnomelj.
34 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Viri financiranja: pretežno lastna sredstva podjetij in vključitev v posebne državne programe (programi za povečanje konkurenčnosti) 4.2.1.6 Pridobivanje subvencij za sofinanciranje programov prestrukturiranja in sklepanje strateških partnerstev s tujimi investitorji Obrazložitev: Podjetja za zagon svojih novih proizvodnih programov in za tehnološko posodobitev »zdravih proizvodnih jeder in programov« potrebujejo finančne spodbude. Večina podjetij zagotavlja le sredstva za enostavno reprodukcijo, podjetja, ki so v težavah, pa nimajo dovolj lastnih sredstev za vlaganja v investicije za prestrukturiranje. Pogosto se otepajo tudi z nelikvidnostjo, kar ima za posledico, da morajo že za izvajanje tekočega programa najemati kratkoročna bančna posojila. Takšna oblika zadolževanja, pa je z vidika stroškov najmanj ugodna in najdražja. Država razpisuje finančne spodbude, do katerih so upravičena inovativna podjetja, z jasnimi proizvodnimi programi in izdelano tržno strategijo ter podjetja, ki z dodatnimi in novimi programi ohranjajo zaposlenost ali ustvarjajo nova delovna mesta. Osnova za pridobitev subvencij je dobro pripravljen projekt, zato bo morala biti poslovna politika podjetij v prihodnje usmerjena le v ekonomsko upravičene investicije in ne v sanacije ekonomsko neupravičenih programov z blažitvijo njihovih kratkoročnih posledic. Takšni programi so lahko tudi predmet sovlaganj in iskanja strateških partnerjev . Strateški partnerji svoj vstop v družbo (kapital in znanje) praviloma pogojujejo z velikostjo trga, ki ga podjetje pokriva, z možnostjo širitve dejavnosti (prostor in delovna sila), pa tudi z dostopnostjo (cestne in železniške povezave) in informacijsko in energetsko oskrbljenostjo (elektroenergetsko omrežje, plinifikacija, telekomunikacije, optični kabel). Cilj: izboljšati kapitalsko sestavo (moč) podjetij, tehnološko posodobiti proizvodni program, ohraniti zdrava proizvodna jedra in programe, ohraniti zaposlenost, ustvariti pogoje za tuja vlaganja in poslovni interes drugih podjetij in podjetnikov, pridobiti nove programe in s tem ustvariti višjo dodano vrednost Projekti : izdelani programi tehnološke posodobitve, načrtovanje investicij za obnovo in izgradnjo novih poslovnih objektov, izdelava tržnih strategij, razvoj novih produktov Nosilci: zainteresirana velika podjetja, srednja podjetja, mala podjetja in mikro podjetja; Slovenski podjetniški sklad, PC Novo mesto, RIC Črnomelj, TIPO Viri financiranja: Slovenski podjetniški sklad, vključitev v državni program (DRP, Program.: Povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij) 4.2.1.7 Ustvariti pogoje za strokovno zahtevnejša delovna mesta in preprečiti »beg možganov«, hkrati pa ustvariti pogoje za dvig izobrazbene strukture in usmeriti mlade v pravilno izbiro poklicev Obrazložitev: Razvoj novih programov in tehnološka posodobitev proizvodnih procesov je povezan z zahtevnejšimi delovnimi mesti, ki so pogoj za zmanjšanje delovnih migracij iz tega območja. S poklicnim usmerjanjem za potrebe gospodarstva je potrebno doseči, da se bodo mladi v večji meri odločali za tehnične poklice, po katerih je v Beli krajini povpraševanje že sedaj. Za dosego tega cilja, poleg zaposlitvenih, obstajajo tudi drugi mehanizmi npr. štipendijska shema, s pomočjo katere se bo izboljšala kadrovska slika zlasti v tistih podjetjih, ki sama niso sposobna razpisati kadrovskih štipendij. Pomembno pa je tudi kontinuirano in vztrajno ustvarjanje podjetniške klime in inovativnega okolja s postopki izobraževanja
35 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 šolajoče se mladine in vsega aktivnega prebivalstva. Tudi v interesu belokranjskega gospodarstva je krepitev višjih in visokih šol, visokošolskega središča in prizadevanj za ustanovitev univerze v Novem mestu, kjer se že sedaj šola večino Belokranjcev, redno in ob ali iz dela. Cilj: dvig izobrazbene ravni zaposlenih, »preprečiti beg možganov«, usmeriti mlade v pravilno izbiro poklicev, spodbujanje podjetništva med mladimi, ustvarjanje možnosti za zasedbo novih, kvalitetnejših delovnih mest Projekti: štipendijska shema za Dolenjsko, podjetniški krožki, promocija podjetništva med mladimi, poslovni načrti za mlade, projekti vseživljenjskega učenja Nosilci : PC Novo mesto, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, ZIK Črnomelj Viri financiranja: proračunska sredstva občin, neposredne finančne spodbude, (DRP: Vseživljenjsko učenje in ustvarjalnost).
4.2.2 Ukrep 2: Podporno okolje za razvoj podjetništva 4.2.2.1 Organizacija razvojno raziskovalnega centra za podjetja Obrazložitev: Srednje velika, manjša in mikro podjetja praviloma nimajo organiziranih lastnih razvojnih oddelkov. Za pripravo razvojnih strategij in projektov s katerimi želijo kandidirati na domačih, pa tudi mednarodnih razpisih nujno potrebujejo določena znanja, ki so specifična in niso neposredno povezana z dejavnostjo, ki jo opravljajo. Zato se za skupne potrebe teh podjetij, kot podporno okolje, organizirajo v okolju centri, ki nudijo znanje in »servis« za kandidiranje teh podjetij na državna in evropska razvojna sredstva, pripravo dokumentacije in vlog, možnostjo pridobivanja subvencij za pripravo vlog in projektov (npr. vavčerski sistem svetovanja). Zlasti so ti centri pomembni z vidika celovitega informiranja in strokovne pomoči, ki jo nudijo osebam, ki se želijo samozaposliti in potrebujejo pomoč pri registraciji svoje dejavnosti, pa tudi pomoči pri pridobivanju povratnih in nepovratnih sredstev. Cilj: zagotoviti učinkovite in dostopne svetovalne storitve, informiranje za podjetja z namenom izboljšanja njihovega delovanja, konkurenčnosti ter spodbujanja zaposlovanja in tako izboljšati podporno okolje podjetništvu ter ustvariti prijaznejše okolje za poslovanje in nastanek novih podjetij. Projekt: organiziranje razvojno raziskovalnega centra za vse tri občine ali podjetniškega inkubatorja v okviru regijskega mrežnega inkubatorja Nosilci: lokalne skupnosti, srednje veliki in mali podjetniki, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, PC Novo mesto, RIC Črnomelj Viri financiranj: sredstva podjetnikov, proračunska sredstva občin udeleženk v projektu, vključitev v državni program (DRP; Program: Povečanje konkurenčne sposobnosti v regiji), sistem vavčerskega svetovanja.
36 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 4.2.2.2 Ustanovitev podjetniškega inkubatorja ali vstop v mrežni podjetniški inkubator Obrazložitev: Podjetniški inkubator je ena izmed možnosti pospeševanja nadaljnjega razvoja. Umestiti ga bo možno v okviru obstoječih obrtnih con ali pa izkoristiti nezasedene poslovne prostore. Kakšne dejavnosti se bodo izvajale znotraj inkubatorja, bo v veliki meri odvisno od umeščenosti inkubatorja oz. od lokacije kjer se bo objekt nahajal (znotraj proizvodne ali znotraj storitvene cone). V začetni fazi je smiselno razmišljanje v smeri postavitve mrežnega inkubatorja. V tem primeru bo lokalni inkubator vezan na matični inkubator, ki bo lahko lociran drugje v Sloveniji. Z namenom preučitve optimalne možnosti postavitve inkubatorja so belokranjske občine pristopile k prijavi projekta – Razvoj podpornega okolja in storitev za MSP, s katerim Podjetniški center Novo mesto d.o.o. kandidira na razpisana sredstva Interreg IIIA. Cilj : povečanje števila malih podjetij v regiji Projekti : izdelava projekta s katerim bo ugotovljena optimalna oblika inkubatorja in dejavnosti katere se bodo v inkubatorju vršile, pridobitev sredstev za izgradnjo in izgradnja inkubatorja (obrtna cona Metlika, cona Rudnik Kanižarica) Nosilci: lokalne skupnosti, srednje veliki in mali podjetniki, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica Viri financiranja: sredstva podjetnikov, proračunska sredstva občin udeleženk v projektu, vključitev v državni program (DRP; Program: Povečanje konkurenčne sposobnosti v regiji). 4.2.2.3 Ustvarjanje podjetniške klime in podjetniškega inovativnega okolja Obrazložitev: Kontinuirano in vztrajno ustvarjanje podjetniške klime in inovativnega okolja s prenosom podjetniških vsebin med mlade, v šole, spodbujanjem samozaposlovanja, spodbujanjem počitniškega dela v MSP, promoviranjem uspešnih mladih podjetnikov in podjetništva v Beli krajini, hitro rastočih malih podjetij v okolju, spodbujanjem podjetniške inovativnosti, z natečaji za izbiro najboljšega poslovnega načrta (npr. za ženske, za mlade) Cilj: odpiranje novih možnosti za (samo)zaposlovanje, povečanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti, ustvarjanje posebnih struktur za izvajanje vseživljenjskega učenja, povečevanje prilagodljivosti iskalcev zaposlitve možnostim za zaposlovanje in krepitev potrebe o vseživljenjskem učenju in usposabljanju Projekti: uvajanje dopolnilnih krožkov o podjetništvu med osnovno in srednje šolsko mladino, projekti vzpostavitev pogojev v izvajalskih organizacijah za vseživljenjsko učenje, projekti izobraževanje odraslih Viri financiranja: sredstva podjetnikov, proračunska sredstva občin udeleženk v projektu, vključitev v državni program (DRP; Program: Povečanje konkurenčne sposobnosti v regiji).
37 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
4.2.3 Ukrep 3: Razvoj podjetniške infrastrukture z opremljanjem obrtnih con, z gradnjo ustreznih infrastrukturnih objektov in naprav ter z načrtnim zagotavljanjem drugih prostorskih pogojev za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva 4.2.3.1 Izgradnja obrtnih con, prodaja komunalno opremljenih lokacij in poslovnih prostorov po subvencionirani ceni Obrazložitev: Ustrezno število komunalno opremljenih lokacij za različne vrste dejavnosti so eden izmed pogojev za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi za tehnološko posodobitev proizvodnje. Pri izgradnji bodočih obrtnih con bo potrebno upoštevati poleg ekonomskih kazalcev upravičenosti samega posega v prostor še optimalno povezavo z infrastrukturno opremljenostjo zaledja, bližino in velikost že obstoječih gospodarskih con ter prometnih terminalov, velikost naselij, njihovo mesto v urbanem sistemu in dostopnost do predvidenih lokacij gospodarskih con. Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja za JV Slovenijo so opredeljeni štirje tipi con. Pri opredelitvi vrste cone je glavni kriterij velikost cone, in sicer centralne gospodarske cone nacionalnega obsega (tip A) velikosti min. 60 ha; centralne gospodarske cone regionalnega obsega (tip B) velikosti 20 – 60 ha; lokalne gospodarske cone (tip C) in mini gospodarske cone (tip D). Za nadaljnji razvoj Bele krajine so zlasti pomembne obrtne cone tipa B. Aktivnosti lokalnih skupnosti bodo v prihodnosti usmerjene v pridobivanje ugodnih finančnih virov za komunalno opremo zemljišč iz nacionalnih sredstev in sredstev EU strukturnih skladov. Uspeh bo v veliki meri odvisen od pravočasnosti, stopnje (gradbeno dovoljenje) in kvalitete pripravljenih projektov. Hkrati bodo morale lokalne skupnosti izdelati določene prioritete, po katerih bodo imeli investitorji z zanimivejšimi programi oz. s programi z večjo dodano vrednostjo določene ugodnosti pri nakupu zemljišč. Cilj: zagotoviti ustrezno število komunalno opremljenih lokacij za opravljanje obrtne in proizvodne dejavnosti, zagotoviti sredstva za subvencioniran nakup zemljišč, izdelati kriteriji po katerih bodo imeli podjetniki s perspektivnejšimi programi določene ugodnosti pri nakupu zemljišč, skupno upravljanje in trženje poslovnih con, razširitev ponudbe na nakup poslovnega prostora, primernega za ureditev po meri in za potrebe podjetnika Projekti: • izgradnja gospodarske cone tipa B v opuščenem rudniku Kanižarica (sanacija in revitalizacija degradiranega območja), območje obsega 22 ha od katerih jih 7 ha še ni izkoriščenih, čeprav so komunalno opremljena. Možna je tudi širitev obrtne cone za dodatnih 20 ha na pretežno gozdna zemljišča združitev z obstoječo cono IGM. Gospodarska cona bo namenjena za opravljanje proizvodne dejavnosti. • Metlika ima dve večji gospodarski coni s povprečno velikostjo nad 20 ha, ki sta le polovično zasedeni. Coni se nahajata na ugodni lokaciji, namenjeni pa sta za opravljanje proizvodne, poslovne, trgovske in obrtne dejavnosti. V nadaljevanju je predvidena razširitev obrtne cone pri Pidlju za nadaljnjih 30.000 m 2. • Ureditev mini gospodarskih con, ki se nahajajo v Semiču in Črnomlju. Nosilci: lokalne skupnosti, srednje veliki in mali podjetniki, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica
38 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Viri financiranj: sredstva podjetnikov, proračunska sredstva občin udeleženk v projektu, vključitev v Enotnem programskem dokumentu (EPD; Ukrep: Gospodarske infrastrukture in javne storitve) 4.2.3.2 Evidentiranje in ponudba opuščenih ali nepotrebnih poslovnih prostoro v Obrazložitev: Zaradi krčenja proizvodnih programov nekaterih podjetij se sproščajo poslovni prostori, ki niso ali pa niso racionalno uporabljeni in bi bili primerni za izvajanje podjetniških programov. Tako je že uporabljena bivša Novoteksova tkalnica v Metliki. Razpoložljivi prostori v okviru delujočih podjetij bi bili lahko oddani ali prodani tudi z obvezo prezaposlitve določenega števila za nov program potrebnih delavcev ali pa bi se v teh prostorih nadaljevala kooperacija. Glede na to, da so za investicije v poslovne prostore potrebna velika sredstva in čas (3 do 5 let), je najem ali nakup poslovnega prostora praviloma racionalnejša odločitev, ki omogoči, da se podjetje, namesto investiciji, v celoti posveti razvoju, proizvodnji in trgu. Cilj: zagotoviti ustrezne programe ali sredstva za saniranje degradiranih površin in ugotoviti neizkoriščene ali opuščene poslovne prostore primerne za razvoj podjetništva in oblikovanje ponudbe ter pogojev za najem ali nakup, javna ponudba tudi za »tuje« investitorje in programe Projekti: saniranje degradiranih površin in objektov Nosilci: gospodarske družbe, lokalne skupnosti (EPD; Ukrep Gospodarske infrastrukture in javne storitve), RIC Črnomelj, PC Novo mesto 4.2.3.3 Izboljšanje prometne povezanosti (tretja razvojna os) Obrazložitev: Večina anketiranih belokranjskih velikih gospodarskih družb, pa tudi majhnih podjetnikov je kot največjo oviro pri razvoju svoje dejavnosti navedlo slabo cestno povezavo Bele krajine s preostalo Slovenijo. Rešitev tega problema je predvsem v ustreznejši cestni povezavi Bele krajine z Novim mestom in tako navezavi na Dolenjsko AC ter v navezavi Bele krajine na avtocestno omrežje sosednje Hrvaške v smereh proti Karlovcu, Zagrebu, Rijeki, Splitu in Bosni. Takšno povezavo zagotavlja hitra cesta v okviru »tretje razvojne osi«, ki bo povezala avstrijsko Koroško preko Slovenije s Hrvaško v Beli krajini. V svojem zgornjem delu (do štajerske avtoceste) je ta cesta že uvrščena v Program izgradnje slovenskih avtocest, v spodnjem delu, tudi na območju Bele krajine pa ne, uvrščena pa je v program izgradnje državnih cest. Ta prometnica je za Belo krajino dolgoročno izrednega pomena, saj pomeni ustrezno povezavo Bele krajine v vseh pomembnih smereh, tako z regionalnim središčem kot z EU in Jadranom ter Bosno. Tretja razvojna os predstavlja ne samo cestno povezavo temveč tudi intermodalni koridor (tudi železniško povezavo), informacijsko cesto in turistično cesto, zato je sodelovanje Bele krajine v tem projektu za njen razvoj izredno pomembno. Cilj: izgradnja sodobne cestne povezave, ki bo povezovala Belo krajino s preostalo Slovenijo in sosednjo Hrvaško, v vseh strateških smereh (v Sloveniji proti Novemu mestu z navezavo na dolenjsko AC proti Ljubljani in v smeri proti Celju in Avstriji ter na Hrvaškem proti Karlovcu, Zagrebu, Rijeki (in Trstu), Splitu in Bosni.
39 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Projekti: izdelava strokovnih podlag, priprava Državnega lokacijskega načrta za celotni potek ceste na slovenskem območju in izgradnja tretje razvojne osi Nosilci: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, lokalne skupnosti.
4.4 Usmeritve na področju prestrukturiranju razvoja kmetijstva in podeželja Obrazložitev: Velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč je eden izmed zaviralnih faktorjev nadaljnjega razvoja kmetijstva na tem območju. Velikost posesti bo v prihodnosti eden izmed ključnih faktorjev pri načrtovanju konkurenčnosti kmetij. Zaradi sorazmerno čiste krajine in velikega obsega površin, ki so kategorizirane kot območja »posebnega pomena za varovanje narave«, je smiselno vključevanje v programe sonaravnega kmetijstva. Intenzivna kmetijska dejavnost naj bi v prihodnosti, če ne samostojno pa skupaj z dopolnilno dejavnostjo, saj enemu družinskemu članu.
4.4.1 Ukrep 4: Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom 4.4.1.1 Izboljšanje agrarne strukture Obrazložitev: Za belokranjsko območje je značilna izredno razdrobljena posestvena struktura, ki v veliki meri zmanjšuje konkurenčnost kmetij. Namen programa je postopno zboljšanje agrarne strukture zemljišč (zmanjševanje parcelacij in lastništva ter ureditev najemniških odnosov za obdelavo opuščenih zemljišč v lasti nekmetov) kar pomeni temeljito osnovo bodoče kmetijske pridelave in daje možnost povečanih prihodkov čistih kmetij in preživetje vsaj enemu članu kmečkega gospodinjstva. Cilj: izboljšanje lastniške in posestne strukture kmetijskih zemljišč Projekti : Projekti združevanja kmetijskih zemljišč, projekti ureditev najemniških razmerij, sofinanciranje stroškov in postopkov pri nakupu zemljišč Nosilci: kmečka gospodinjstva, občine, KGZS Kmetijski gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana Viri financiranja : lastni viri kmečkih gospodinjstev, proračunska sredstva občin (Sofinanciranje stroškov postopkov pri nakupu zemljišč), Državni razvojni program – Prestrukturiranje kmetijstva) 4.4.1.2 Sonaravno kmetijstvo in pridelovanje zdrave hrane ter uveljavljanje alternativnih oblik kmetijske predelave Obrazložitev: Vključevanje čimvečjega števila kmetij v okoljske programe. V prihodnosti bo posebna pozornost in s tem finančni transferji namenjeni organiziranju tovrstne pridelave. Zaradi same ekstenzivnosti kmetijske pridelave, naravnih pogojev in zaradi relativno velikega obsega površin, ki so kategorizirane kot območja »posebnega pomena za varovanje narave« ali kot parki, je vključevanje v programe še toliko pomembneje, saj s tem kmetje pridobijo možnost dodatnih sredstev.
40 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Cilj: povečanje števila pridelovalcev zdrave hrane in rast dohodkov kmečkih gospodinjstev z opravljanjem te dejavnosti Projekti: Projekti sonaravnega kmetovanja in tradicionalnih oblik kmetovanja (sadjarstvo – intenzivno trajni nasadi, zelenjadarstvo, reja drobnice belokranjske pramenke kot avtohtone vrste ovac), vključevanje v kmetijsko okoljski program – KOP, programi za pridobitev certifikata in znaka ekološko živilo, program – gojenje lanu (na območju Cerkvišča zemljišče v izmeri cca. 49,88 ha v lasti MORS, primerno za gojenje lanu kot avtohtone rastlinske vrste na tem območju). Nosilci: kmečka gospodinjstva, občine s finančnimi spodbudami (sofinanciranje stroškov kontrole ekološke, integrirane pridelave ), KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana, Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana Viri financiranja: lastni viri kmečkih gospodinjstev, vključevanje v državni program (DRP; Program: Prestrukturiranje kmetijstva).
4.4.2 Ukrep 5: Pospeševanje učinkovitosti kmetijskih gospodarstev 4.4.2.1 Naložbe v kmetijska gospodarstva Obrazložitev: Pospeševanje učinkovitosti kmetijskih gospodarstev bo možno doseči z izboljšanjem lastniške strukture zemljišč in s posodobitvijo tehnologije pridelave hrane. Sedanja oprema kmetij pogosto ne ustreza zahtevam sodobne pridelave, vse to pa povečuje stroške pridelave in s tem nekonkurenčnost kmetijskih gospodarstev. Večji poudarek bo dan stalnemu izobraževanju, predvsem mladih gospodarjev, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo. Cilj: izboljšanje konkurenčnosti in tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev ter na takšen način ustvariti pogoje za povečanju dohodka ob hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja, veterinarsko sanitarnih pogojev ter pogojev za dobrobit živali. Projekti : naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg; nakup kmetijske mehanizacije; nakup kmetijskih zemljišč; obnova trajnih nasadov; nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo; nakup in postavitev mrež proti toči; naložbe v namakalno infrastrukturo, ki je v zasebni lasti. Nosilci: kmečka gospodinjstva, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana, Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana Viri financiranja: lastni viri kmečkih gospodinjstev, vključevanje v Enotni programski dokument (EDP; Ukrep: Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov) 4.4.2.2 Programi s področja usposabljanja in tehnološke prenove Obrazložitev: Z izboljšanjem izobrazbene strukture in z izobraževanjem bo možno doseči zastavljene cilje na področju prestrukturiranja kmetijstva, prispevati k izboljšanju v ekonomski učinkovitosti in v povečani konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
41 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Cilj: več pridelovalcev vključenih v sonaravno in eko kmetovanje, boljše poznavanje in manjša poraba škropiv, boljša tehnološka opremljenost, večja usposobljenost za pripravo projektov za črpanje sredstev iz EU skladov in državnih sredstev. Projekti: preizkusi znanja iz varstva rastlin, usposabljanje iz varstva pri delu, tečaji higienskega minimuma, usposabljanje za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti, izobraževanje za potrebe preusmeritev kmetij v integrirano pridelavo hrane, izobraževanje za potrebe ekološkega kmetovanja, usposabljanje za uvajanje in uporabo sodobnih tehnologij, izobraževanje iz področja varnosti in zdravja pri delu na kmetijah ter izvedba ostalih strokovnih predavanj, seminarjev in strokovnih ekskurzij. Nosilci: kmečka gospodinjstva, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana, občine, Kmetijska šola Grm, Inštitut za trajnostni razvoj… Viri financiranja: lastni viri kmečkih gospodinjstev, vključevanje v Enotni programski dokument (EDP; Ukrep: Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov)
4.4.3 Ukrep 6: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov 4.4.3.1 Ustanavljanje novih skupin proizvajalcev, ki se vključujejo v sheme kakovosti za geografsko poimenovanja in certificiranje posebnega značaja Obrazložitev: Eden izmed prednostnih ciljev kakovosti (vključno s trženjem kakovostnih kmetijskih proizvodov višje kakovosti) je spodbuditi pridelovalce posebnih kmetijskih pridelkov in živil, da uspešno sodelujejo na trgu, s tem da dosežejo znatno višjo ceno na enoto in hkrati zadostijo potrebe potrošnikov po proizvodih, ki so avtentični in višje kakovosti. Namen teh aktivnosti je spodbuditi pridelovalce, da dosegajo želeno povečanje dohodka, predvsem z zagotavljanjem kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil z večjo dodano vrednostjo. Cilj: Povečanje števila certificiranih kmetijskih pridelkov in živil višje kakovosti, izboljšanje konkurenčnosti in uveljavitve združenj (skupin proizvajalcev), vzpostavljanje učinkovitih povezav med vsemi člani prehrambene verige (pridelava, predelava in trženje); zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane z uvajanjem programov sledljivosti. Projekti: priprava dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov in živil z dodano višjo kakovostjo; certificiranje, ki se izvaja za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja; ustanavljanje novih skupin proizvajalcev, ki se vključujejo v sheme kakovosti za geografski poimenovanje ali certifikate posebnega značaja. Nosilci: kmečka gospodinjstva, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana, občine, Kmetijska šola Grm, Inštitut za trajnostni razvoj,… Viri financiranja: lastni viri kmečkih gospodinjstev, vključevanje v Enotni programski dokument (EDP; Ukrep: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov)
42 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 4.4.3.2 Razvoj dopolnilnih dejavnosti in z njimi povezanimi delovnimi mesti Obrazložitev: Namen dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah je izboljšati učinkovitost razporejanja dela na kmetijah in tako zagotoviti dodatne vire zaposlovanja in boljši dohodek. Posredno bo tako dosežen pozitiven vpliv na ekonomsko, socialno in okoljsko stanje na podeželskih območjih, za katere so pogosto značilni neugodni pogoji za kmetijsko pridelavo in spopadanje z znatnim zaostankom v gospodarskem razvoju. Cilj: povečati dodano vrednost primarne kmetijske proizvodnje z razvojem dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah; ustvariti pogoje za dodano vrednost kmetijskim pridelkom na kmetijah. Projekti : naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo: • malih predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa, zelišč in gozdnih sadežev; • opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za namene turistov na kmetijah; • delavnic in razstavno prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti, • prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij; • objektov za pridobivanje energije iz biomase. Nosilci: kmečka gospodinjstva, občine, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana. Viri financiranja: lastni viri kmečkih gospodinjstev, viri občin ter vključevanje v Enotni programski dokument (EPD; Program: za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu)
4.5 Usmeritve na področju razvoja turistične destinacije Bela krajina Obrazložitev: Za razvoj turizma sta pomembni tako turistična ponudba, kot ustrezna turistična infrastruktura. Prvi ukrep v tej usmeritvi se osredotoča v oblikovanje in razvoj celovite turistične ponudbe, izgradnjo potrebnih kapacitet, organiziranostjo in promocijo naravnih in ustvarjenih danosti ter že obstoječo turistično ponudbo. Drugi program je namenjen nadaljnjemu razvoju že prepoznanih turističnih območjih v Beli krajini.
4.5.1 Ukrep 7: Oblikovanje celovite turistične ponudbe V okviru ukrepa so izoblikovani sledeči programi: 4.5.1.1 Enotna predstavitev in skupna promocija Bele krajine in turističnih ponudnikov Vzpostavitev in uvedba enotnega turističnega informacijskega sistema na ravni Bele krajine Obrazložitev: Bela krajina predstavlja zaključeno območje na katerem je smiseln enoten nastop turističnih ponudnikov in skupni programi promocije turizma, saj povezovanje na
43 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 področju trženja lahko prinese večje učinke. Poleg tega je na ravni Bele krajine potrebno razviti turistični informacijski sistem, ki bo pripomogel k ustreznemu in integriranemu razvoju turizma. Na ravni subregije bo potrebno organizirati ustrezno mrežo institucij (turistično informacijskih centrov) z ustreznim poenotenim in medsebojno povezanim informacijskim sistemom. Poleg informacijskega sistema bo vzpostavljena internetna stran s turistično ponudbo celotne subregije, kjer bodo predstavljeni turistični proizvodi v Beli krajini, možnost preživljanja oddiha, nastanitvene kapacitete in prireditve. Stran bo narejena tako, da bo možno dodajanje vsebin na pooblaščenih mestih (TIC, LTO) Cilj: Vzpostavitev informacijskega sistema in internet strani s turistično ponudbo na ravni subregije. Projekti : • Vzpostavitev informacijskega sistema. • Vzpostavitev internet strani (promocija ponudnikov, prireditev, trženje prenočitvenih kapacitet pri posameznikih, ki oddajajo sobe, del internet strani bi predstavljal turistični forum, kamor bi lahko prebivalci in gostje zapisali svoje utrinke in predloge glede turističnih aktivnostih in dejavnosti (neke vrste knjiga pohval in pritožb, stran upravljajo TIC i, tako da bi lahko dopisovali prireditve, ki jih organizirajo posamezna društva) • Priprava internetnega portala z informacijami o nastanitvah, gostinski ponudbi, rekreativni ponudbi, organiziranih prireditvah • enoten nastop BK (skupna promocija, sodelovanje pri promocijskih projektih, priprava katalogov, povezovanje kulturnih prireditev Nosilci: Občine ter turistične institucije na območju. Viri financiranja: občine, turistične institucije, Interreg IIIA, strukturni skladi 4.5.1.2 Razvoj turističnih proizvodov za celovito turistično ponudbo Obrazložitev: Oblikovanje turističnih proizvodov in njihovo trženje skozi turistično ponudbo zagotavlja prihodke neposredno usmerjenih turističnih dejavnosti ter posredno tudi drugih dejavnosti. V subregiji bo potrebno usposobiti institucijo(e), ki bo organizirala oblikovanje in medsebojno povezovanje lokalnih in regionalnih turističnih proizvodov ter njihovo trženje v turistični ponudbi. Cilj: Zagotavljanje celovite turistične ponudbe. Projekti : • Oblikovanje celovite turistične ponudbe preko turističnih proizvodov • Vzpostavitev organizacij za trženje turističnih proizvodov. • Razvoj in oblikovanje novih turističnih programov z vključevanjem kolesarjenja, pohodništva, čolnarjenja, letalstva, padalstva, ribištva, etnografskih posebnosti. • Priprava turistične vsebine za obnovljene objekte (stari mlini, žage, vasi, gradovi, …). • Povezovanje ponudnikov in različnih tipov turizma (šport, kulturna in naravna dediščina in prireditve, kulinarika, vina, etno glasba, …). • Izbor in priprava gostinskih ponudnikov za sprejemanje kolesarjev, pohodnikov in čolnarjev, ribičev.
44 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 • Nadaljevanje razvoja programov Turistične cone Po Kolpi in Gorjancih (v sodelovanju z ostalimi sodelujočimi občinami). • Vključevanje naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo. • Vključevanje muzejske ponudbe, starih običajev in lokalnih prireditev v turistično ponudbo. • Razvoj zdraviliškega turizma (topla voda – Metlika, Črnomelj). • Razvoj letno zimskega (smučarskega turizma) športni center Črmošnjice Rog. • Povezovanje s hrvaškimi občinami na področju razvoja produktov, turistične ponudbe in promocije. • Ureditev izposoje koles in kolesarskih poti. Nosilci: Turistične organizacije, samostojni podjetniki in podjetja, kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo, občine, LTO, TIC, RIC, posebne institucije za oblikovanje turističnih proizvodov. Viri financiranja: občine, privatni viri financiranja, sklad za male projekte RS, Interreg IIIA, strukturni skladi 4.5.1.3. Razvoj turistične infrastrukture Obrazložitev: Razvoj turistične infrastrukture je pogoj postopnega razvoja višjih oblik turizma, ki predstavljajo prehod od izletniških oblik do stacionarnih oblik. Poleg tega mora biti za oblikovanje določenih turističnih proizvodov v prostoru urejena turistična infrastruktura. Bela krajina po kazalcih prenočitvenih zmogljivostih močno zaostaja za ostalo Slovenijo. Po podatkih SURS (2004) je bilo le 0,2% vseh nočitev v Sloveniji realiziranih na tem območju. Hotelske ponudbe praktično ni, zato tudi niso možne nastanitve večjih turističnih skupin, s tem pa je onemogočeno tudi daljše bivanje gostov. Cilj: Zagotavljanje infrastrukturnih pogojev celovite turistične ponudbe. Projekti : Projekti izgradnje turistične infrastrukture. Nadaljnji razvoj, ureditev in označitev tematskih poti (učne, kolesarske, pohodne poti, vinske ceste, …) v povezavi s sosednjimi občinami (Novo mesto, Dolenjske Toplice, Kočevje, prekomejne hrvaške občine – turistična cona). Razvoj prenočitvenih zmogljivosti in tradicionalne belokranjske gostinske ponudbe. Ureditev vikendov v objekte za turistični namen (ureditev prenočišč, pogostitvenega prostora). Obnova slapov in mlinov na Kolpi in Krupi. Ureditev javne infrastrukture za potrebe turizma – kopališča, parkirišča, počivališča, šotorišča, kampi za šotorjenje in avtodome, wc ji, … Celostna ureditev okolice Soseske zidanice in cerkve kot trg – center Drašiči; ureditev trase Po poteh soseske zidanice s smerokazi, prehodi, mostovi čez potok. Ureditev turističnega centra »Curka« izvedba dela planinske transferzale Metlika – Tri fare Curka Radovica – Stolp Krašnji vrh. Posodobitev ponudbe in izgleda Urbanove poti. Razvoj športnega letališča v Prilozju podaljšanje vzletno pristajalne steze in dograditev infrastrukture. Ureditev muzejskih in razstavnih prostorov.
45 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Ureditev okolice gradu Gradec (grajski park, ureditev športno rekreacijskega centra, gostinski lokal). Postavitev stalne razstave Belokranjci skozi stoletja v metliškem gradu (arheološka zbirka, kulturnozgodovinska zbirka, etnološka zbirka, zbirka novejše zgodovine, likovna zbirka)., Postavitev Mestne muzejske zbirke v črnomaljskem gradu (Bela krajina v času narod noosvobodilnega boja in Črnomelj v zgodovini), Postavitev spominske zbirke Otona Župančiča in drugih pomembnih Belokranjcev v Spominski hiši Otona Župančiča v Vinici, Izvedba naravoslovne zbirke v Muzejski hiši Semič, Izgradnja infrastrukture za razvoj zdraviliškega turizma (priprava projektov, nakup zemljišč, izgradnja komunalne infrastrukture, izgradnja zdravilišča) Nosilci: Turistična podjetja, občine, turistične organizacije in društva, MP – Uprava RS za civilno letalstvo, Belokranjski muzej Metlika, Ministrstvo za kulturo Viri financiranja: občine, privatni viri financiranja, Ministrstvo za kulturo, Interreg IIIA, strukturni skladi 4.5.1.4. Razvoj turizma na podeželju Obrazložitev: Program zagotavlja razvoj individualnih turističnih kapacitet na podeželju preko različnih oblik (podjetja, podjetniki posamezniki, dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu). Program omogoča na eni strani razvoj individualnih oblik turizma na drugi pa vklopitev lokalnih naselij v celovito turistično ponudbo in s tem oblikovanje celovite turistične destinacije. Glede na velik pomen kmetijstva in turizma bi bilo potrebno vzpostaviti institucijo, ki bi skrbela za povezovanje vseh občin v subregiji na tem področju. Cilj: Povečanje turističnih kapacitet na podeželju ter vzpostavitev institucije, ki bo skrbela za zbiranje podatkov, pobud, za promocijo in trženje kmetijskih proizvodov ter za izvajanje programov povezovanja kmetijstva s turizmom. Projekti : Individualni projekti turističnih kapacitet na podeželju. Vzpostavitev regijske institucije za izvajanje kmetijskih programov v povezavi s turizmom Ureditev turističnih kmetij Vzpostavitev podeželskega razvojnega jedra Vzpostavitev trgovine z izdelki PRJ in belokranjskimi spominki (v TIC) Nosilci: Turistična podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, občine, kmetje, TIC, LTO, RIC, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Ljubljana, Turistična društva, Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine. Viri financiranja: občine, podjetniki, podjetja, kmetje, turistične organizacije, Lastni viri potencialnih investitorjev, Interreg IIIA, strukturni skladi, sredstva za kmetijsko politiko
46 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 4.5.1.5. Priprava blagovne znamke Obrazložitev: Na območju Bele krajine ni izoblikovane identitete in celostne podobe. Za boljšo prepoznavnost območja je potrebno oblikovati znak regije, v katerem bodo prvine prepoznavnosti celotnega območja in s tem znak, s katerim se bodo lahko poistovetili njeni prebivalci ter po katerem bo območje prepoznavna navzven. Cilj: Pri oblikovanju znaka Bele krajine je treba upoštevati prostorske značilnosti ter aktivnosti na območju Bele krajine Projekti: uveljavitev blagovne znamke na področju Bele krajine izbor in certificiranje ponudnikov Nosilci : Vsa podjetja v regiji, zbornice. Viri financiranja: občine, Interreg IIIA, 4.5.1.6. Izobraževanje za potrebe turizma Obrazložitev : Za razvoj turizma in turistične ponudbe, ter dobro delo v turizmu je potrebno izobraževanje delavcev v turizmu. S pridobitvijo novih znanj bodo lahko posamezniki, ki v turizmu delajo, turistom lažje in bolje nudili vse potrebne informacije in tudi boljše predstavili svojo ponudbo, s tem pa tudi svoj kraj in celotno Belo krajino. Izobraževanje o pomembnosti turizma in znanj, ki jih v turistični dejavnosti ponudniki potrebujejo, je potrebno začeti v vseh starostnih skupinah (osnovnošolci, srednješolci in že obstoječi ponudniki), saj je turizem pomembna dejavnost za razvoj celotne Bele krajine. Cilj : usposobitev posameznikov, ki delajo v turizmu Projekti : • Spodbujanje mladih za delovanje v turizmu – povezava s Turistično zvezo Slovenije • Izobraževanja ponudnikov (jeziki, informiranje o ostali ponudbi, izobraževanje lokalnih vodnikov, izobraževanje o ponudbi, načinu ponudbe, ravnanju s turisti,…) • Izobraževanje turističnih delavcev • Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov Nosilci: občine, turistična podjetja, turistična društva, posamezniki Viri financiranja: občine, lastna sredstva podjetij, Interreg IIIA
4.5.2 Ukrep 8: Razvoj turizma na že vzpostavljenih (opredeljenih, prepoznanih) posebnih območjih – parki, Rog Črmošnjice, turistična cona
47 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 4.5.2.1. Ureditev smučarskega centra Rog Črmošnjice s celoletno turistično ponudbo Obrazložitev: Smučarski center Rog Črmošnjice je osrednji zimsko rekreacijskega center na območju Bele krajine, privablja pa goste s področja cele regije JV Slovenija. Zaradi naravnih potencialov postaja vse bolj tudi smučarski center države, privablja pa tudi turiste s hrvaške. Cilj: ureditev gostinske in celoletne turistične ponudbe z namenom hitrejše širitve turistične dejavnosti Geografsko območje : Rog – Črmošnjice Projekti : ureditev gostinsko prenočitvenega objekta priprava celoletne turistične ponudbe (zimsko letno sankališče, stare vasi, med, zaokrožanje ponudbe šport kultura zgodovina) ureditev infrastrukture za celoletno turistično ponudbo Nosilci: občine, turistično podjetje, Območna gospodarska zbornica Novo mesto, Iskra Semič, turistična društva Viri financiranja: občine, lastna sredstva podjetij, Interreg IIIA, strukturni skladi 4.5.2.2. Razvoj turizma na območju Pokolpja Obrazložitev: Reka Kolpa je postala že reka poletnega počitnikovanja Slovencev, zato je nujno, da se njeno izkoriščanje ustrezno uredi in dogradi. Na regionalnem nivoju obstaja že precej izvedbenih projektov, ki čakajo realizacije in ustreznih režimov ob meji. Možnost ureditve bodo določali tudi Schengenski predpisi o meji. Glede na to je treba spodbuditi oživljanje obkolpskih naselij kot naselitvenih in turistično rekreacijskih območij, vse ob upoštevanju usmeritev za varstvo narave in kulturne dediščine. Z meddržavnim usklajevanjem in izmenjavo izkušenj bi bilo potrebno doseči učinkovitejše varstvo okolja, racionalnejšo rabo prostora in usklajen prostorski razvoj tako na področju infrastrukture kot na področju razvoja turizma. Cilj: Povečanje standarda komunalne opremljenosti v obmejnem območju regije, ohranitev naselij in izjemne kulturne krajine v obkolpskem prostoru in s tem dvig standarda bivanja, ter povečanje možnosti za razvoj turizma in turističnih kapacitet ob Kolpi Geografsko območje : Občine in naselja ob reki Kolpi. Projekti : program oživljanja obkolpskih naselij z uvajanjem programov in razvojem turističnih vsebin na področju turizma Individualni projekti turističnih kapacitet ob Kolpi. program razvoja infrastrukture ureditev infrastrukture v kampih in na kopališčih (parkirišča, koši za smeti, šotorišča, kurišča, WC ji, tuši,…) Nosilci: Občine, zasebniki, turistična društva, podjetja, Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine
48 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Viri financiranja: občine, viri privatnih investitorjev, Interreg IIIA 4.5.2.3. Varovanje in razvoj naravne in kulturne dediščine Obrazložitev: Namenjen je varovanju naravne in kulturne dediščine preko njihovega racionalnega izkoriščanja z ustreznimi gospodarskimi dejavnostmi, ki zagotavljajo njihovo vzdrževanje in funkcioniranje. Na območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine bo potrebno zagotoviti usmerjanje prostorskega razvoja na podlagi prostorskih aktov in programov varstva in razvoja, v katerih bodo ovrednotene možnosti za razvoj in nakazan razvoj dejavnosti. Na območju Bele krajine že poteka projekt »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«, ki ga lahko vsebinsko še obogatimo in povežemo z ostalo turistično ponudbo. Pri tem se prednostno izpostavijo problemi in potenciali območja, obenem pa zagotovi vključevanje lokalnega prebivalstva v postopke odločanja, promocije in varstva dediščine Cilj: Povezava kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo in hkrati povečanje varovanja ter racionalnega izkoriščanja naravne in kulturne dediščine območja ter s tem omogočiti večje prihodke turističnih subjektov ter zagotoviti razvojne možnosti za lokalno prebivalstvo. Projekti : Različni izvedbeni projekti varovanja in revitalizacije naravne in kulturne dediščine. Izdelava programov varstva in razvoja za krajinske parke (Lahinja, Kolpa, Gorjanci). Zagotoviti možnosti za prenovo historičnih jeder naselij. Nadaljevanje projekta »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine« z vključevanjem novih lokacij dediščine Nosilci: Območna gospodarska zbornica Novo mesto, Občine, Kmečka gospodinjstva, Društva, zainteresirani gospodarski subjekti, zasebni sektor, lokalno prebivalstvo, zainteresirani podjetniki, Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto Viri financiranja: Občine, Ministrstvo za kulturo, Zavod RS za varstvo narave, Interreg IIIA, zasebniki 4.5.2.4 Prenova opuščenih naselij Obrazložitev: Podprogram je namenjen urejanju ruralnega podeželja in vasi z ustrezno organiziranostjo naselij, sanacijo zaraščajočih kmetijskih zemljišč in urejanju izgleda naselij. Glede na naraščajočo vlogo Kolpe kot pomembnega turistično rekreacijskega cilja v Sloveniji je treba spodbuditi oživljanje obkolpskih naselij kot naselitvenih in turistično rekreacijskih območij, vse ob upoštevanju usmeritev za varstvo narave in kulturne dediščine. Cilj: Kategorizacija opuščenih kočevarskih naselij glede potencialov za revitalizacijo, prezentacijo in izdelava programa za vključitev v kmetijsko ali/in turistično dejavnost, ureditev podeželja in prenova najvitalnejših vasi ter ohranitev naselij in izjemne kulturne krajine v obkolpskem prostoru in povečanje možnosti za razvoj turizma. Projekti: izdelava programa prenove opuščenih naselij z namenom izrabe v turistične namene program oživljanja starih naselij z uvajanjem programov na področju turizma
49 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Nosilci: Občine, Ministrstvo za kulturo, Zavoda RS varstvo narave, OE Novo mesto, Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, OE Novo, lokalno prebivalstvo vasi, zainteresirana podjetja in posamezniki Viri financiranja: občine, lastniki objektov in zemljišč, potencialni investitorji (podjetja in posamezniki)
50 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
5. SODELOVANJE S SOSEDNJIMI OBČINAMI Z VIDIKA CELOVITEGA RAZVOJA CELOTNEGA OBMOČJA
5.1 Sodelovanje z Mestno občino Novo mesto Novo mesto je v državnih dokumentih opredeljeno kot mesto nacionalnega pomena. Povezava z Belo krajino je že tradicionalna, kljub geografski ločenosti obeh območij. Naravno mejo med Novim mestom in Belo krajino predstavljajo Gorjanci. Na delo v Novo mesto se vsakodnevno vozijo delavci, ki so si našli zaposlitev v večjih novomeški gospodarskih družbah kot so Krka, Revoz, Adria Mobil, TPV, pa tudi v večjih trgovskih sistemih, bankah in v državni upravi. Povezava z Novim mesto ni le ekonomska, ampak je pomembna tudi z vidika šolanja mladine. V Novem mestu imajo sedež pomembne regijske izobraževalne institucije, kot so: • srednje šole (Gimnazija, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Šolski center Novo mesto, Ekonomska šola, Kmetijska šola Grm), • višje šole (višje šole so ustanovljene kot organizacijske enote pri srednjih šolah in delujejo pri Šolskem centru Novo mesto, Kmetijski šoli Grm in Ekonomski šoli Novo mesto, ki izvajajo višješolske programe strojništvo, komunala, elektronika, kmetijstvo in poslovni sekretar). • V Novem mestu ima sedež tudi Visoka šola za upravljanje in poslovanje, • V Novem mestu je tudi študijska knjižnica. Vse te višje in visoke šole in študijska knjižnica predstavljajo zametek bodočega visokošolskega središča oz. četrte univerze v Sloveniji. Skupni projekti:
5.1.1 Izgradnja centra za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD Projekt CeROD je regijski projekt in je ena ključnih razvojnih in investicijskih nalog Mestne občine Novo mesto kakor tudi širšega dolenjskega, belokranjskega in posavskega območja s podporo Republike Slovenije in Evropske unije. Območje CeROD vključuje 12 občin belokranjske, dolenjske in posavske regije s skupno površino 2.258 km in nekaj manj kot 160.000 prebivalci. Projekt bo reševal problematiko ravnanja z odpadki na predvidenem območju za 25 – 30 let ali celo več. Vrednost projekta je ocenjena na 2,9 mia SIT. Projekt bo zaključen leta 2010. Cilji projekta so sanacija in zapiranje sedanjega odlagališča nenevarnih odpadkov Leskovec (Mestna občina Novo mesto); izgradnja novega odlagališča za najmanj 25 let za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje in varovanje okolja v skladu s sprejeto slovensko zakonodajo in zakonodajo članic Evropske unije. Nosilec projekta je MOPE v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Novo mesto d.o.o. Projekt se financira iz sredstev ISPA, MOPE, Taksa za obremenjevanje okolja, proračuni občin).
51 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
5.1.2 Razvoj visokošolskega središča Novo mesto Razvoj visokega šolstva v regiji je temeljna naloga Visokošolskega središča Novo mesto. V okviru Visokošolskega središča trenutno deluje en visokošolski zavod Visoka šola za upravljanje in poslovanje. Za razvoj visokega šolstva je vitalnega pomena ustanavljanje novih visokošolskih zavodov z novimi dodiplomskimi in podiplomskimi programi ter ustanovitev in razvojno raziskovalna središča. V okviru Visokošolskega središča bodo razviti in speljani postopki akreditacije za naslednje dodiplomske študijske programe: • tehnologije in sistemi (visoki strokovni, traja 3 leta), • komunala (visoki strokovni, traja 3 leta), • pravo (visoki strokovni, traja 3 leta), • management v turizmu (visoki strokovni, traja 3 leta), • informatika v upravljanju in poslovanju (visoki strokovni, traja 3 leta), • management lokalnih skupnosti (visoki strokovni, traja 3 leta), • predšolska vzgoja (visoki strokovni, traja 3 leta), • razredni pouk (univerzitetni, traja 4 leta). Poleg dodiplomskega študija namerava Visokošolsko središče Novo mesto razvijati še programe magistrskega študija in doktorskega študija.
5.2 Sodelovanje z občino Dolenjske Toplice Z občino Dolenjske Toplice meji le občina Semič. Območji večjih skupnih programov nimata, povezuje ju skupna problematika oskrba prebivalstva s pitno vodo in priprava programov za pospeševanja turizma. Turistični programi obeh občin se dopolnjujejo. Občina Dol. Toplice je usmerjena v razvoj zdraviliškega turizma s ponudbo term, centrov dobrega počutja, občina Semič pa razvija zimski smučarski turizem. Ponudbi si nista konkurenčni in se medsebojno dopolnjujeta
5.2.1 Sodelovanje pri oblikovanju skupnih turističnih programov in destinacij Občina Dolenjske Toplice s svojim kompleksom zdraviliškega turizma posredno vpliva tudi na razvoj sosednje občine Semič. Sodelovanje obeh občin je možno z vidika razvoja skupnih turističnih poti, vinskih cest in turističnih ogledov znamenitosti. S pripravo celoletne turistične ponudbe na Gačah (zimsko letno sankališče, stare vasi, med, zaokrožanje ponudbe šport kultura zgodovina), bodo izdelani programi, ki jih bo zdravilišče ponudilo svojim hotelskim gostom in s tem popestrilo njihovo bivanje.
5.2.2 Sodelovanje pri izgradnji vodovoda za oskrbo prebivalstva s pitno vodo Občina Dolenjske Toplice želi na najbolj optimalen način oskrbeti s pitno vodo naselja Stare Žage, Občice, Mali Rigelj, Veliki Rigelj in Cerovec, ki še nimajo vodovoda ter poleg tega pripeljati kakovostno vodo iz vrtin v Starih Žagah v vodovodni sistem Dolenjske Toplice.
52 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Sedaj je namreč celotna oskrba občine Dolenjske Toplice odvisna od kakovosti in količine vode iz ene vrtine. V kolikor bi se karkoli nepredvidenega zgodilo na tej vrtini (onesnaženje ali presahnitev), ostane celotna občina Dolenjske Toplice in del občine Novo mesto, brez pitne vode.
5.3 Sodelovanje z občino Kočevje Občina Semič in Črnomelj na zahodni strani mejita na občino Kočevje. Občina Kočevje obsega 564 km 2 in je ena izmed največjih občini v Sloveniji. Pestijo jo podobni problemi kot belokranjske občine: neugodna izobrazbena struktura prebivalstva, demografsko ogroženo območje s posebnimi razvojnimi in strukturnimi problemi. Registrirana stopnja brezposelnosti je po podatkih 2003 znašala 15,6%, kar je znatno več od regijskega povprečja 8,6 % v istem obdobju. Tudi občina Kočevje meji na sosednjo Hrvaško. Kljub sorodni problematiki večje povezave med občinami Kočevje – Semič – Črnomelj ni zaznati. Občine ekonomsko niso povezane. V enotno regijo JV Slovenija so bile občine povezane z izdelavo Regionalnega razvojnega programa 2002 – 2006, območji med sabo nista tradicionalni povezani.
5.3.1 Obrtna cona Kočevje V letu 2005 je občina Kočevje pričela z izgradnjo javne komunalne infrastrukture v poslovni coni LIK Kočevje. Predmet urejanja je 71.000 m 2 površin, celotna vrednost investicije je ocenjena na 313,2 mio SIT. Izgradnja infrastrukture je sofinancirana iz sredstev ERDF v višini 75% od investicijske vrednosti projekta. Poslovna cona LIK je začetek postopnega urejanja industrijskega kompleksa oz. cone Breg pri Kočevju, ki bo smiselno povezal LIK d.d., obstoječo manjšo obrtno cono in blagovne rezerve (vračilo države občini) v celoto na 82,5 ha. Območje leži v križišču cest Kočevje – Ljubljana oz. Novo mesto. V bližini se nahaja tudi železnica. Obrtna cona bo zagotavljala konkurenčne lokacije z namenom pridobivanja novih investitorjev z deficitarno dejavnostjo za povečevanje dodane vrednosti in razvoj delovnih mest za mlade in tudi visoko izobražene kadre.
5.3.2 Sodelovanje pri oblikovanju Turistične cone »Po Kolpi in Gorjancih« Turistična cona »Po Kolpi in Gorjancih« leži na območju, ki zavzema 1.665 km 2. Poteka po obmejnem območju jugovzhodne Slovenije (Loški Potok, Osilnica, Kostel, Kočevje, Črnomelj, Metlika, MO Novo mesto in Šentjernej) ter občinah Loška dolina in Bloke. Na hrvaški strani poteka turistična cona čez območje občin (Čabar, Delnice, Skrad, Brod Moravice, Vrbovsko, Bosiljevo, Netretič, Ribnik, Žakanje, Ozalj in Žumberak). Območje turistične cone je ekološko dobro ohranjeno in zaradi naravnih danosti in bogate dediščine ter gostinske ponudbe primerno za razvoj turizma. Reka Kolpa je ena izmed najčistejših rek v Sloveniji in zato v poletnem času izredno priljubljeno zbirališče kopalcev, tabornikov, ljubiteljev čolnarjenja in ribištva z obeh straneh meja. V njej je združena gostinska ponudba (96 lokacij), kulturna in naravna dediščina (150 lokacij) ter rekreativna ponudba (126 km čolnarskih poti, 863 km kolesarskih poti in 529 pešpoti). Na območju turistične cone je 15 uradnih mejnih prehodov. Vzpostavitev turistične cone omogoča prehajanje meje s posebno dovolilnico še na 12 ih prehodnih mestih.
53 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
6. ČEZMEJNO SODELOVANJE IN VPLIV SCHENGENSKE MEJE NA NADALJNI RAZVOJ BELE KRAJINE
6.1 Državne spodbude za razvoj Bele krajine in vpliv Schengenske meje na nadaljnji razvoj tega območja Regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije (plan se nahaja v fazi priprave, obravnavalo pa ga je tudi že Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) predvideva širok poselitveni pas ob reki Kolpi, kar pomeni, da je država zainteresirana za nadaljnji razvoj tega območja. Prostor je zanimiv predvsem z vidika razvoja turizma. V državnem proračunu so zagotovljena sredstva za izgradnjo infrastrukture z namenom zviševanja kvalitete življenja prebivalstva na tem območju. Predmet financiranja bo urejanje dostopov do območij, ki so sedaj oteženi (potrebni so večkratni prehodi meje), zboljšanje vodooskrbe in izgradnja javne razsvetljave na mejnem območju. V letu 2003 je država pozvala obmejne občine s sosednjo Hrvaško, da evidentirajo potrebne investicije za ureditev mejnih prehodov. Zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu vlaganja v infrastrukturo niso bila realizirana. Vladi je v proračunu 2005 in 2006 uspelo zagotoviti sredstva za realizacijo predvidenih investicij. Nadaljnja vlaganja bodo v veliki meri odvisna od uspešnosti pogajanj z evropsko komisijo. Glede na to, da ima Slovenija od vseh članic EU najdaljšo zunanjo mejo, se pričakujejo iz bruseljske blagajne dodatna sredstva. Višina izpogajanih sredstev pa bo v veliki meri odvisna od spretnosti naše politike. Razpis za sofinanciranje malih projektov ob meji je nadomestil razpis Interreg IIIA. Razpis je namenjen za financiranje projektov, ki se odvijajo na ozemlju dveh sosednjih držav. Nekdaj odprta meja s sosednjo Hrvaško z vstopom Slovenije v EU postaja vse bolj zaprta. Končna oblika Schengenske meje še ni dogovorjena. Trenutno je na tem območju aktivna le komisija SOPS, ki pa je dejavna le na nekaterih področjih npr. v gospodarstvu. V nalogi Turistična cona Po Kolpi in Gorjancih je predvidenih dovolj maloobmejnih prehodov, ki bi omogočali normalno življenje prebivalcev in pretok turistov, vendar ti še niso zaživeli. Turisti na maloobmejnih prehodih še vedno ne morejo kupiti dovolilnic za prehod meje. Gibanje ob Schengenski meji določa Uredba evropskega parlamenta in sveta o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic EU (predlog Komisije, z dne 25.02.2005 – Bruselj). Namen predlagane uredbe je določiti skupna pravila o merilih in pogojih vzpostavitve režima obmejnega prometa na zunanjih kopenskih mejah držav članic, t.j. skupne kopenske meje. Sporočilo Komisije o »širši Evropi« je javno poudarilo, da EU in njene sosede delijo interes, do nove zunanje meje in ne bodo ovirale trgovine, socialne in kulturne izmenjave kakor tudi ne regionalnega sodelovanja. V predlogu Uredbe je kot »obmejno območje« mišljeno območje, ki se razteza več kot 30 km zračne črte od meje. S terminom obmejni prebivalci so zajeti državljani, ki najmanj eno leto zakonito prebivajo na obmejnem območju države, ki je sosednja državi članici (problem novorojenčkov). Predlog uredbe v Poglavju II – Režim obmejnega prometa določa, da lahko obmejni prebivalci ostanejo na obmejnem območju sosednje države članice do sedem zaporednih dni. Skupno trajanje njihovih zaporednih obiskov v tej državi članici ne sme presegati treh mesecev v obdobju pol leta. Prehod in bivanje bo obmejnim prebivalcem mogoč na osnovi posebnega vizuma. Takšna politika bo v veliki meri zavrla priliv delovne sile med obema državama.
54 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
6.1.1 Sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi občinami Obmejne slovenske in hrvaški občine so bile vedno povezane, tako z vidika razvoja gospodarstva, kulture in šolstva. Meja med sedanjima sosednjima državama je bila odprta in je omogočala nemoten prehod in dostop do zemljišč, ki so jih imeli eni in drugi državljani na obeh straneh meja. Povezave pa so bile pomembne tudi zaradi pretoka delovne sile. V Novem mestu in bližnji okolici si je našlo zaposlitev kar nekaj hrvaških državljanov. Z osamosvojitvijo Slovenije so bile te povezave sicer nekoliko okrnjene, vendar sodelovanje še vedno obstaja. Dokaz o povezanosti državljanov iz obeh strani meja je tudi uspešno izveden razpis Interreg IIIA na slovenski strani in CARDS na hrvaški strani. Vzpostavitev t.i. »trde meje« bo lahko imela usodne posledice za nadaljnji razvoj obmejnega območja, kar lahko v nadaljevanju poslabša demografsko strukturo prebivalstva in negativno vpliva na razvoj gospodarstva. Nenazadnje sta območji povezani tudi geografsko. Bela krajina je z Gorjanci ločena od preostale Slovenije, odprta pa je proti Hrvaški. Občine na hrvaški strani meje se nahajajo v fazi priprave Razvojno operativnih programov za naslednje programsko obdobje (ROP). Program bo izdelan za tri interesna področja, in sicer: • razvoj malega in srednjega podjetništva, • razvoj turizma in • kmetijstva. Ena izmed prioritet je razvoj turizma v kombinaciji s trženjem eko produktov s hrvaških kmetij. Velik poudarek je dan ohranjanju kulturne dediščine (Etno selo), kjer skušajo hrvaške oblasti s strogo zakonodajo preprečiti večje posege v kulturno pomembne objekte. Za ohranjanje kulturne dediščine in avtentičnosti vasi, pa tudi posameznih objektov na tem območju (obnova vodnih mlinov) je vlada namenila v proračunu znatna sredstva. Višina sofinanciranja v nekaterih primerih znaša tudi 75% od vrednosti investicije. Do finančne podpore so upravičeni projekti za realizacijo katerih so lastniki predhodno uspeli pridobiti ustrezen certifikat izdan s strani hrvaškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obmejne občine so se intenzivno vključile v razvoj kontinentalnega turizma z iskanjem tujih investitorjev. Potencialnim investitorjem z zanimivimi programi ponujajo pomoč v obliki zniževanju komunalnega prispevka in hitrejše pridobivanje dokumentacije. S Slovenijo želijo sodelovati predvsem pri prenosu dobrih praks in institucionalnih shem. Ena takšnih pozitivnih izkušenj je prav gotovo skupno sodelovanje pri pripravi projektov na razpisana sredstva Interreg IIIA na slovenski in CARDS na hrvaški strani. Hrvaška ima svoje strokovnjake, vendar pa jim primanjkuje znanj in izkušenj za pripravo razvojnih projektov. Slovenski strokovnjaki razpolagajo s potrebnimi znanji, zato so zainteresirani za sodelovanje. Stališče Hrvaške glede vpliva Schengenske meje na nadaljnji razvoj tega območja Meja v predvideni obliki bo prej ovira kot prednost. Težavo bo predstavljala predvsem prebivalcem, ki so eksistenčno vezani na Slovenijo. Zaposlitev v slovenskih gospodarskih družbah si je našlo kar nekaj hrvaških državljanov. Že osamosvojitev Slovenije je drastično vplivala na števila prebivalcev (pred osamosvojitvijo je v občini Ozalj živelo 10.100 prebivalcev, leta 1997 le še 7.800). Zmanjšanje števila prebivalcev ni le posledica spremenjene metodologije popisa prebivalstva, ampak je v veliki meri posledica ekonomskih
55 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 migracij. Z vzpostavijo Sschengena oz. realizacije Uredbe bo prehod delavcev še težji, zato so njihova delovna mesta pod vprašajem. Možnost gospodarskega povezovanja z usklajeno izgradnjo obrtnih con Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v Karlovški županiji na površini 3.633 km 2 živelo 141.787 prebivalcev. Zaradi nastalih težav pri poslovanju gospodarskih družbe, je leta 1998 Gospodarski svet županijske zbornice Karlovac, posvetil posebno pozornost prestrukturiranju podjetij. Proizvodnje po Domovinski vojni skoraj ni bilo, prevladovale so predvsem storitvene dejavnosti in trgovina. V teh okoliščinah je bilo potrebno zagnati proizvodnjo kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov za vrnitev prebivalstva na to območje. Prebivalstvo se je zaradi slabe ekonomske situacije, pa tudi zaradi pomanjkanja delovnih mest na svoje domove vračalo zelo počasi. Lokalne oblasti so se pri vzpostavljanju normalnih razmer soočale s številnimi težavami. V teh okoliščinah je Gospodarski svet županijske zbornice Karlovac sprožil razpravo o oblikovanju industrijskih con kot edine alternative za razvoj gospodarstva in napredka lokalne samouprave v županiji. Tekom naslednjih let se je oblikovala lokalna iniciativa v kateri so bili zastopani predstavniki lokalnih oblasti in gospodarstva. Županijska zbornica Karlovac je pričela s pripravo celovitega razvojnega dokumenta: izdelavo prostorskih planov in iskanju sredstev za izgradnjo poslovnih con. Nastal je obsežen dokument, ki služi kot izhodišče za izvedbo izgradnje in pridobivanje sredstev za financiranje industrijskih con. Za Karlovško županijo in Županjsko zbornico Karlovac je pomembno, da je uspela premakniti gospodarske tokove. Od ideje do realizacije je prehojena trnova pot, vendar pa so ustvarjeni pogoji za boljšo prosperiteto gospodarstva in razvoj karlovške županije kot celote. Spodbude za razvoj podjetništva: prodaja ali oddaja nepremičnin ali drugih infrastrukturnih objektov po komercialnih ali ugodnih pogojih, vključno tudi brez finančnega nadomestila za uporabo nepremičnin in objektov, ki so v lasti Republike Hrvaške, lokalnih skupnosti in uprave. pomoč pri odpiranju novih delovnih mest pomoč pri pridobivanju strokovne izobrazbe in prekvalifikacijah. Delodajalci, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje davčnih in carinskih olajšav so upravičeni do subvencije za ustvarjenje novih delovnih in prekvalifikacijo zaposlenih v enkratnem znesku v višini 15.000 kun na zaposlenega. Do finančnih spodbud so delodajalci upravičeni le za novozaposlene pod pogojem, da v naslednjih 3 letih ne bodo zmanjšali števila delavnih mest. Davčne in carinske olajšave: Za spodbujanje podjetništva je država Hrvaške uvedla določene carinske in davčne olajšave za družbe, ki investirajo, in sicer:
56 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 za investicijska vlaganja, ki znašajo najmanj 4.000.000,00 kun se obračuna davek od dobička po 10% stopnji, za dobo 10 let od začetka vlaganj, ob pogoju zaposlitve najmanj 10 delavcev, z začetkom od zaključka prvega leta vlaganj, za investicijska vlaganja, ki znašajo najmanj 10.000.000,00 kun se obračuna davek od dobička po 7% stopnji, za dobo 10 let od začetka vlaganj, ob pogoju zaposlitve najmanj 30 delavcev, z začetkom od zaključka prvega leta vlaganj, za investicijska vlaganja, ki znašajo najmanj 20.000.000,00 kun se obračuna davek od dobička po 3% stopnji, za dobo 10 let od začetka vlaganj, ob pogoju zaposlitve najmanj 50 delavcev, z začetkom od zaključka prvega leta vlaganj, za investicijska vlaganja, ki znašajo najmanj 60.000.000,00 kun se obračuna davek od dobiček po 0% stopnji, za dobo 10 let od začetka vlaganj, ob pogoju zaposlitve najmanj 75 delavcev, z začetkom od zaključka prvega leta vlaganj. Kot vlaganje se ne upoštevajo investicije v nakup zemljišč, stavb starejših od enega leta in že rabljena oprema, ki se prenaša kot kapitalski vložek. Investitorji pa lahko uveljavljajo tudi carinske olajšave za nakup opreme višje investicijske vrednosti, ki jo potrebujejo za normalni potek proizvodnje. Pregled planiranih industrijskih con, proizvodnih con in poslovnih con Mesto Karlovac 1. Cona malega gospodarstva Mala Švarča površina 27.628 m 2 cona je razdeljena na 5 gradbenih parcel v izmeri od 2.500 do 7.077 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti zemljišče je opremljeno s komunalno infrastrukturo tri lokacije so že oddane, dve sta še prosti 2. Cona malega gospodarstva Banija Ilovac površina 118.052 m 2 v coni je predvidenih 38 lokacij za katere je v izdelavi parcelacijski elaborat Po izdelani parcelacijski dokumentaciji bodo lokacije dane v prodajo. V lasti Mesta Karlovac je 11.230 m 2 površin, 6.000 m 2 je v solastništvu. Ostale površine so v lasti podjetij in zasebnikov. Zemljišče še ni komunalno opremljeno. 3. Cona Banaija Ilovac II predvidena površina je 53.000 m 2 od tega znaša neto površina 20.800 m 2 Cona je še v pripravi, popolnoma neizgrajena, zemljišče je v celoti v zasebni lasi. Mesto Ozalj 1. Gospodarska cona Lug površina 60.500 m 2 komunalno opremljeni del cone v izmeri 9.000 m 2 neizgrajeni del cone je 29.510 m 2 površina obstoječih poslovnih prostorov 7.286 m 2 infrastruktura, dostop do ceste, vodovod, kanalizacija, elektroenergetsko omrežje, telekomunikacije, do leta 2006 priključek na plinovod, 12 gradbenih parcel od tega jih je 6 že oddanih.
57 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Strokovne službe občinske uprave Mesta Ozalj so izdelale načrte izgradnje poslovne cone v izmeri 7,2 ha. Projekti so bili dani v oceno mednarodnim investicijam z namenom pridobivanja mednarodnih sredstev. 2. Gospodarska cona Slapno površina 40.000 m 2 od tega 20.000 m 2 že koristi tovarna Kordun d.d. iz Karlovca namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti infrastrukturna opremljenost: dostop do glavnega cestnega omrežja, vodovod, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje Cona se nahaja v smeri Karlovec – Ozalj, ob cesti regionalnega pomena. 3. Gospodarska cona Pokuplje površina 10.400 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti kompletna infrastruktura obstaja vsi potrebni projekti so izdelani Cona se nahaja v naselju Gornje Pokuplje, oddaljena je vsega 300 m od povezave Karlovac – Ozalj. V coni obstajata dva veča in nekoliko manjših proizvodnih objektov. 4. Gospodarska cona Ilovac površina 10.400 m 2 namen: za opravljanje poslovne proizvodne dejavnosti zemljišče je opremljeno s potrebno komunalno infrastrukturo vsi potrebni projekti so izdelani 5. Gospodarska cona Obrež površina 10.200 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti kompletna infrastruktura obstaja vsi potrebni projekti so izdelani 6. Gospodarska cona Radatovići površina 10.200 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti kompletna infrastruktura obstaja vsi potrebni projekti so izdelani Za vse navedene gospodarske cone so v teku postopki za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovolj. Za izgradnjo komunalne infrastrukture ni razpoložljivih sredstev. Občina Žakanje 1. Industrijska cona malega podjetništva površina 68.000 m 2 zemljišče je razdeljeno na 12 gradbenih parcel (približna velikost 1.800m 2) namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti zemljišče je opremljeno s potrebno komunalno infrastrukturo
58 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 oddanih 7 gradbenih lokacij v skupni izmeri 20.000 m 2, v prodaji je še 5 lokacij, vsi potrebni projekti so izdelani opremljajo še dodatnih 2ha površin ob coni cena se giblje med 20 do 25 kun za m 2 odvisno od atraktivnosti lokacije zemljišča. Cona se nahaja ob glavni cesti Ribnik – Jurovski Brod južno od središča Žakanja. Teren je lahko dostopen in raven. Obrtna cona omogoča nemoten cestni prevoz tovora. Zaradi bližine meje z Republiko Slovenijo so mogoče vlaganja v proizvodne kapacitete zaradi ekonomskih in transportnih razlogov. 2. Industrijska cona Bubnjarci površina 50.314 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti projekti so v izdelavi Cona se nahaja 300 m južno od povezave Jurovski Brod – Ozalj ob vstopu na cesto proti mestu Bubnjarci. Zemljišče je ravninsko. Lastniški odnosi so rešeni. Dostop do industrijske cone je mogoč po železnici in po cesti. Projektna dokumentacija za izgradnjo komunalne infrastrukture je v pripravi. Občina Bosiljevo površina 110.000 m 2 (planiranih), realno 42.000 m 2 večino zemljišča je v zasebni lasti, občini je uspelo odkupiti 7.000 m2 površin, namen: za opravljanje poslovne proizvodne dejavnosti prostorska dokumentacija se nahaja v fazi priprave. Poslovne cone v ostalih županija: Poslovna cona SVETI VIDAL – Novigrad površina zemljišča 10.000 m 2 cona je razdeljena na 6 gradbenih parcel v izmeri od 1.884 do 3.443 m 2 namen: za opravljanje poslovno proizvodne dejavnosti zemljišče je opremljeno s komunalno infrastrukturo tri lokacije so že oddane, tri so še proste. Izgradnja podpornega okolja za razvoj podjetništva na obeh straneh meja V ROP u, ki se nahaja v fazi priprave, je poseben poudarek dan izgradnji podpornega okolja za razvoj podjetništva. Primarni program v navedenem dokumentov je ustanovitev podjetniških centrov kot centrov znanja. Naloga podjetniških centrov bo kreiranje programov za razvoj podjetništva in ponudba svetovalnih storitev za podjetnike. Interes za skupno sodelovanje je bil izkazan že ob prijavi na razpis INTERREG – CARDS. Občine iz obeh strani meja so pripravile projekt za izdelavo študije potrebne za izgradnjo inkubatorja. Sonaravno kmetijstvo kot pomembni faktor za razvoj tega območja z oblikovanjem blagovnih znamk Velika težava s katero se soočajo strokovne službe na hrvaški strani je razdrobljenost kmetijskih površin, pa tudi različna stopnja obdelanosti zemljišč. Postopki komasacije so
59 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 predragi, zato so se odločili za tako imenovano »združevanje posesti«. Z odkupom zemljišč, ki so v lasti različnih lastnikov skušajo ustvariti kmetijske komplekse v izmeri 3 – 5 ha. Tako oblikovane parcele nato po isti ceni, kot so odkupili razdrobljena zemljišča, ponudijo v odkup zainteresiranim kmetom. Na takšen način ustvarjajo površine primernejše za strojno obdelavo. Za razvoj vinogradništva nudijo posebne finančne spodbude (5.000 KUN, od tega 2000 KUN občina Ozalj, Karlovalčka županija 3.000 KUN). Blagovne znamke nimajo razvite, vendar se zavedajo njenega pomena, zlasti z vidika trženja produktov. Kvalitetnih pridelovalcev hrane, sadja in vina imajo dovolj, vendar jim primanjkuje ustreznih znanj s področja trženja Tudi v tem primeru se želijo zgledovati po slovenskih pridelovalcih. Turizem kot oblika čezmejnega sodelovanja Občine so leta 2003 izdelale prostorski plan v katerega so zajeti vsi objekti za katere so predvideli, da bi lahko bili v prihodnosti predmet investiranja z vidika nadaljnjega razvoja tega območja. Občine niso želeli zatreti nobene podjetniške pobude, ki bi se lahko v prihodnosti pojavila. Kot prednostni projekt na področju razvoja turizma je uvrščen projekt za izgradnjo smučišča na Sveti Geri. Lokacija je zanimiva zaradi »odprtega terena« (neporaščen prostor pašnik, na slovenski strani je gozd). Najlepša steza bo po predvidevanjih potekala po državni meji med obema državama. Na območju Parka prirode – območje občine Žumberak in Samoborsko gorje nameravajo urediti kolesarske steze. Interes vidijo v razvoju gorskega turizma in ne toliko ravninskega, saj ocenjujejo, da so v gorskem delu perspektive za razvoj turizma večje kot v ravninskem. S tem namenom bodo uredili celostno podobo vidikovcev (ureditev počivališč – klopi, mize, table, smetnjaki,). Z navedenim projektom nameravajo kandidirati na razpisana sredstva CARDS. Projekt EUROCITY kot vzorčni projekt medsebojnega sodelovanje mest (regij) z obeh strani meja Nadaljnji razvoj tega območja bo v veliki meri odvisen od medsebojnega sodelovanja in sožitja obeh kultur na obeh straneh meja. Izkušnje Slovenije z uspešno tranzicijo, ki se je končala z vstopom v EU, so hrvaški strani zelo dobrodošle. Od pripravljenosti slovenskih in seveda tudi hrvaških oblasti, da prisluhnejo potrebam prebivalcev na tem območju, pa je odvisno ali bo ta predel Evrope v prihodnje razvojni izziv ali območje stegnacije.
60 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
7. PREVERITEV SKLADNOSTI RAZVOJNIH CILJEV
7.1 Analiza skladnosti usmeritev in ukrepov s Strategijo razvoja Slovenije za programsko obdobje 2007 do 2013 Osnutek Strategija razvoja Slovenije je v času, ko država še pripravlja razvojne programe za naslednje programsko obdobje 2007 – 2013, temeljni strateški dokument razvoja Slovenije za proračunsko obdobje EU od 2007 – 2013. Vsebina strategije je izredno pomembna pri načrtovanju usmeritev in ukrepov. Izdelana primerjava med Študijo Gospodarskega razvoja Bele krajine in Strategijo razvoja Slovenije, je zaradi razlik v poimenovanju in opredelitvi posameznih kategorij kot so nameni, cilji in programi, nekoliko prilagojena, kar je v nadaljevanju razvidno iz besedila. V Strategiji razvoja Slovenije je zajetih 5 razvojnih prioritet PRIORITETE SRS ŠTUDIJA GOSPODARSKEGA RAZVOJA UČINKOVITO USTVARJANJE, PRENOS IN Ukrep 2: Izboljšanje podpornega okolja za razvoj UPORABA ZNANJA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ podjetništva: IN KAKOVOSTNA DELOVNA MESTA KONKURENČNO GOSPODARSTVO Ukrep 1: Pospeševanje konkurenčnosti obstoječih podjetij s tehnološko zahtevnejšimi programi, kot dopolnilnimi programi v velikih podjetjih, ki so v fazi prestrukturiranja Ukrep 2: Pospeševanje učinkovitosti kmetijskih gospodarstvo Ukrep 3: Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov Ukrep 1: Oblikovanje celovite turistične ponudbe Ukrep 2: Razvoj turizma na že vzpostavljenih (opredeljenih, prepoznanih) posebnih območjih – parki, Rog Črmošnjice, turistična cona UČINKOVITA IN CENEJŠA DRŽAVA MODERNA SOCIALNA DRŽAVA IN VEČJA ZAPOSLENOST Ukrep 3: Razvoj podjetniške infrastrukture z POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE opremljanjem obrtnih con, z gradnjo ustreznih TRAJNOSTNEGA RAZVOJA infrastrukturnih objektov in naprav ter z načrtnim zagotavljanjem drugih prostorskih pogojev za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva Ukrep 1: Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom V Študiji gospodarskega razvoja Bele krajine so upoštevane prioritete, ki jih za naslednje programsko obdobje predvideva SRS. Prioriteti učinkovita in cenejša država ter moderna socialna država in večja zaposlenost sta nacionalnega pomena, ki ju ureja zakonodaja na kar
61 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 lokalne skupnosti ne morejo neposredno vplivati, zato Študija gospodarskega razvoja v teh prioritetah ne predvideva ukrepov.
7.2 Finančne perspektive Evropske komisije za obdobje 2007 –2013 Po objavljenih smernicah za prihodnjo kohezijsko politiko, ki jo je pripravila Evropska komisija je razvidno znižanje števila ciljev in sicer iz 9 na 3. Ti cilji so: • Cilji 1 konvergence (dosedanji cilj 1* ) – temu cilju bo namenjenih 78,5% vseh sredstev, ki bodo še naprej usmerjena v pomoč najmanj razvitim regijam. Največ upravičenk do tega cilja je iz novih članic Evropske unije. Med območji, upravičenimi do sredstev tega cilja, je po sedanjem predlogu Evropske komisije tudi Slovenija. Sredstva za uresničevanja cilja konkurence bodo prihajala iz naslova Evropskega kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Ob tem velja opozorilo, da so v Evropski uniji pogajanja o kohezijski politiki v polnem teku in v interesu Slovenije je, da se zaključijo v okviru luksemburškega predsedovanja do konca junija. Skupina držav t.i. neto plačnice v proračun Evropske unije, nasprotujejo obsegu sredstev, ki so namenjena za kohezijsko politiko. Neugoden razplet pogajanj o statističnem učinku lahko za Slovenijo tudi pomeni, da se bo znašla v skupini držav, ki je iz naslova cilja konvergence upravičena le do sredstev Evropskega kohezijskega sklada, ki je namenjen večjim projektom transportne infrastrukture in varstva okolja, pri katerem znaša meja razvitosti 90% povprečne ravni razvitosti v EU. Do črpanja sredstev iz preostalih dveh skladov ESRR in ESS (pri katerih znaša meja razvitosti 78% povprečne razvitosti). • V primeru, da predlagani statistični učinek ne bo izpogajan, bo Slovenija kandidirala za sredstva Cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja , ki mu bo namenjenih 17,2 % vseh sredstev, obsegal pa bo območja, ki so izgubila upravičenost do sedanjega cilja 1 (do financiranja iz sredstev ESRR in ESS). V tem primeru bo imela Slovenija ugodnejši položaj kot druge razvite evropske regije. • Cilji evropsko teritorialnega sodelovanja (4,2 % sredstev) predstavljajo nadaljevanje dosedanjih instrumentov čezmejnega, medregionalnega in trans regionalnega sodelovanja Interreg. V primeru Slovenije je vseh 12 statističnih regij upravičenih do sredstev programa Interreg . Tabela 19: Cilji in finančni instrumenti kohezijske politike EU 2000 2006 2007 2013 Cilji Finančni instrumenti Cilji Finančni instrumenti Cilj Kohezijskega Kohezijski sklad Konvergenca in Kohezijski sklad, sklada konkurenčnost ESRR, ESS, Sklad Cilj 1 ESRR, ESS, EKUJS, za razvoj podeželja FIUR + ribiški sklad Cilj 2 ESRR, ESS ESRR, ESS
62 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 Cilj 3 ESS Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje INTERREG ESRR Evropsko ESRR URBAN ESRR teritorialno EQUAL ESS sodelovanje LEADER + EKUJS Razvoj podeželja EKUJS, FIUR in ribištva (izven Cilja 1) 9 CILJEV 6 INSTRUMENTOV 3 CILJI 3 INSTRUMENTI Vir: Tretje kohezijsko poročilo (2004) Okrajšave: ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj ESS: Evropski socialni sklad EKUJS: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad FIUR: Finančni instrument za usmerjanje ribištva Razvoj podeželja Zaradi poenostavitve in jasnejše opredelitve vlog se bosta preoblikovala tudi kmetijski in ribiški sklad, ki bosta odslej združena v enotna instrumenta v okviru skupne kmetijske politike. Oba sklada sta bila doslej sestavni del strukturnih skladov in s tem tudi kohezijske politike EU. V bodoče se torej Skupna kmetijska politika tudi na področju programov razvoja podeželja (prestrukturiranje kmetij, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, lokalna infrastruktura na podeželju, prenova vasi,….) ločuje od kohezijske politike EU.
7.3 Finančni instrumenti EU za spodbujanje razvoja Strukturni skladi so finančni instrumenti regionalne politike EU. Podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enkomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU: KOHEZIJSKI SKLAD Sredstva iz kohezijskega sklada so namenjena sofinanciranju večjih investicijskih projektov v višini nad 10 mio € s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture kjerkoli v državi (upoštevajoč kriterije upravičenosti), saj je teritorialna osnova država članica EU in ne regija, kot to velja pri strukturnih skladih. Za področje okolja so bili za analizirani ključni problemi na področju varstva okolja v povezavi s strateškimi cilji, ki jih določa Nacionalni program varstva okolja. Na področju prometa so bili izbrani projekti za dokončanje manjkajočih povezav in izboljšanje pretočnosti prometa na vse evropskem prometnem omrežju Republike Slovenije, kot je opredeljeno v Pristopni pogodbi Republike Slovenije k Evropski Uniji. Najvišja stopnja sofinanciranja iz Kohezijskega sklada znaša 80 do 85% vseh upravičenih izdatkov za določen projekt.
63 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 STRUKTURNI SKLADI Strukturni skladi so osrednji finančni instrument regionalne politike EU. Podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati gospodarske in socialne razlike med regijami in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij Evropske unije. Sredstva, ki jih EU nameni ESRR in drugim strukturnim skladom, se porabijo za finančno podporo projektov v javnem in zasebnem sektorju, za katere se oceni, da bodo v danih okoliščinah lahko največ prispevali k ciljem regionalne politike. Vsebine, ki jim je Slovenija v obdobju 2004 2006 namenila sredstva strukturnih skladov, so opredeljene v Enotnem programskem dokumentu RS za programsko obdobje 2004 2006 (EPD). 1. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k zmanjševanju razlik v gospodarski in socialni razvitosti evropskih regij, tako da podpira vlaganja v proizvodnjo in infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje. Z vstopom v EU si je tudi Slovenija zagotovila pravico do črpanja sredstev iz ESRR, kar predstavlja nov instrument za vzpodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti, za podjetja in druge možne prejemnike sredstev pa dodaten vir sofinanciranja projektov. Sredstva ESRR se v obdobju 2004 2006 dodeljujejo projektom, za katere se oceni, da bodo največ prispevali k ciljem, določenim v EPD. Osnovna cilja EPD, skupna vsem skladom, sta gospodarski razvoj Slovenije in povečanje zaposlenosti. Z vidika končnih prejemnikov ta sredstva torej pomenijo dopolnilni vir financiranja projektov. Omogočajo jim, da izvedejo projekte, za katere bi težko zbrali dovolj lastnih sredstev za zaprtje finančne konstrukcije. 2. Evropski socialni sklad (ESS) je najpomembnejši finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja. Namenjen je vlaganju v ljudi. Njegovo poslanstvo je zmanjševanje nezaposlenosti, spodbujanje zaposljivosti in razvijanje podjetniškega duha, vlaganje v znanje, skrb za enake možnosti in socialno vključenost vseh v trg delovne sile. Spodbuja predvsem aktivno politiko trga dela, enake možnosti za vse, ki vstopajo na trg dela, vseživljenjsko učenje, prilagodljivost posameznikov in podjetij in razvoj podjetništva, izboljšanje enakih možnosti žensk in moških. Evropski socialni sklad v Sloveniji povečuje vlaganje v znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje. Tako bomo v Sloveniji povečali število kakovostnih delovnih mest, zmanjšali obseg brezposelnosti, spodbujali socialno vključevanje skupin oseb s posebnimi potrebami, spodbujali vseživljenjsko učenje z višjo kakovostjo in lažjo dostopnostjo izobraževanja in usposabljanja za življenje in delo ter izboljševali usposobljenost in prilagodljivost zaposlenih in podjetij. POBUDE SKUPNOSTI 1. INTERREG IIIA Pobuda skupnosti INTERREG IIIA je usmerjena v čezmejno sodelovanje med regijami, ki imajo skupno državno mejo. Namen programov je spodbujati trajno rast območja s povezovanjem čezmejne regije in odpravljanjem obstoječih socialno kulturnih ovir in posledic obrobnega položaja obmejnih regij.
64 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 2. EQUAL Pobuda skupnosti EQUAL je del strategije EU za vzpostavljanje številnejših in boljših delovnih mest ter za zagotavljanje, da nikomur ni zavrnjen dostop do njih in je posebni instrument Evropskega socialnega sklada. Preko transnacionalnega sodelovanja išče nove načine za spopadanje z diskriminacijo in neenakostjo na trgu dela. Temelji na sodelovanju med različnimi partnerji z istimi cilji, a različnimi interesi, poseben poudarek pa mora biti dan na vključevanje najbolj ranljivih skupin na trg dela. 3. LEADER+ Pobuda skupnosti LEADER+ je namenjena trajnostnemu razvoju podeželja in podpira projekte, usmerjene k dolgoročnemu izkoriščanju potencialov v manj razvitih regijah. Spodbuja implementacijo integriranih, visoko kakovostnih in originalnih strategij za trajnostni razvoj in je usmerjen k partnerstvu in povezavam za prenos in izmenjavo izkušenj. 4. URBAN II Pobuda skupnosti URBAN je spodbuja trajnostni razvoj mest in urbanih naselij. Ukrepi so osredotočeni predvsem na razvoj in implementacijo inovacijskih modelom in strategij za ekonomsko in socialno regeneracijo in obnovo propadajočih urbanih okolij. Poleg tega spodbuja tudi seznanjanje in deljenje izkušenj na področju trajnostnega razvoja v urbanih središčih.
65 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
8. KVANTIFIKACIJA CILJEV BILANCIRANJE
8.1 Izdelava javnofinančnega okvirja proračunov belokranjskih občin Pri izdelavi javno finančnega okvira smo izhajali iz proračunskih podatkov občin Črnomelj, Metlika in Semič za leti 2004 in 2005. Nadaljnje načrtovanje ni bilo možno, ker občine (razen občine Semič), nimajo planiranih proračunov za naslednja obdobja.
66 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
v 000 SIT POSTAVKA Leto 2004 Struk. Leto 2005 Struk. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. 1. PRIHODKI 1.956.321 1.102.546 505.271 3.579.367 2.504.630 1.175.208 520.500 4.200.338 2. ODHODKI 1.896.272 1.144.917 514.851 3.544.289 2.579.629 1.251.895 503.100 4.334.624 2.1 Za izvajanje redne dejavnosti 1.108.016 661.752 328.643 2.104.648 59% 1.268.120 703.895 334.880 2.306.895 53% 2.2 Za izvajanje investicij in rednih programov 788.256 483.165 186.208 1.439.641 41% 1.311.509 548.000 168.220 2.027.729 47% 2.2.1 Za invest. in investic. vzdrževanje opreme in stavb 735.361 342.718 180.867 1.221.579 85% 1.196.555 232.350 143.500 1.572.405 78% Za sofinanciranje oblikovanja razvojnih 2.2.2 programov 52.895 140.447 5.340 218.062 15% 114.954 315.650 24.720 455.324 22% 3. PRORAČ. PRESEŽ./PRIMANJKLJAJ 60.049 42.371 9.580 35.078 74.999 76.687 17.400 134.286 4. SKUPNA VIŠINA ZADOLŽITVE 161.139 113.274 22.294 274.413 122.939 142.504 0 265.443 5. NAJVIŠJI ZAKON. MOŽNI ZNES.ZADOLŽ. 192.112 110.447 55.300 353.086 10% 195.632 110.254 50.527 356.413 8%
67 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Belokranjske občine so v letu 2004 ustvarile prihodke v višini 3,579 mio SIT. V istem obdobju so ustvarile za 3,544 mio SIT odhodkov. Večji del odhodkov, kar 59% je bilo namenjenih za izvajanje redne dejavnosti (stroški občinske uprave, šolstvo, zdravstvo), za izvajanje investicij in rednih programov pa je bilo namenjenih 41% odhodkov. Od tega je bilo 1,222 oz. 85% sredstev porabljenih za investicije in vzdrževanje opreme in stavb, za sofinanciranje oblikovanja razvojnih programov pa je bilo namenjenih 218 mio SIT Občine so se za izvajanje svojih obveznosti zadolžile v višini 274 mio SIT oz. 7,6% dovoljenje višine zadolžitve (maksimalna dovoljena zadolžitev znaša do 10% ustvarjenih letnih prihodkov proračuna). V letu 2005 občine planirajo, da bodo ustvarile skupne prihodke v višini 4,200 mio SIT, kar pomen 17,3% povečanje v primerjavi s preteklim letom. Razmerje med odhodki porabljenimi za izvajanje redne dejavnosti (t.i. obvezni del proračuna) in za izvajanje investicij in rednih programov (t.i. razvojni del proračuna) je v primerjavi z letom 2004 ugodnejše, saj bo več sredstev porabljenih za razvoj (47% v letu 2005, 41% v letu 2004). V nadaljevanju so navedeni programi na področju razvoja gospodarstva in podjetništva, kmetijstva in razvoja podeželja ter turizma. Finančne spodbude za razvoj gospodarstva in podjetništva so razdeljene v skupini posredne spodbude in neposredne spodbude. Med posrednimi spodbudami so zajeta posojila po ugodni obrestni meri namenjena za razvoj podjetništva in odpiranje novih delovnih mest. Razpis posojil vsako leto objavi Podjetniški center Novo mesto d.o.o.. Sredstva za razpis posojil in garancij so združena v Garancijski shemi za Dolenjsko in v okviru projekta za odpiranje novih delovnih mest. Sredstva za izvajanje obeh projektov so v preteklih letih zagotovile občine. Povratni sistem financiranja omogoča, da se sredstva za izvedbo vsakoletnih razpisov zbirajo sproti, s tem so se občinski proračuni razbremenili oz. se sredstva, ki so jih do sedaj namenjali za financiranje posojil lahko namenijo za izvajanje drugih programov za spodbujanje podjetništva. Ti programi so navedeni med neposrednimi finančnimi spodbudami. Iz preglednice je razvidno, da se občine za izvajanje teh programov ne odločajo, izjema je le občina Semič (sredstva za subvencije). Nekoliko boljše je izvajanje programov na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Za izvajanje kmetijskih programov občine namenjajo 37 mio SIT. Od tega je 18% sredstev namenjenih za izobraževanje, 48% pa za izvajanje ostalih programov do katerih se niso opredelili. Za izvajanje turističnih programov občine namenjajo 71 mio SIT. Večji del sredstev 67% je namenjenih za izvajanje turističnih programov, 67% za sofinanciranje turističnih prireditev in 14% sredstev za delovanje LTO, RIC.
68 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Gospodarstvo in podjetništvo v 000 SIT POSTAVKA Leto 2004 Struk. Leto 2005 Struk. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. 1. Posredne spodbude 31.500 74.500 30.800 136.800 97% 22.100 88.200 36.400 146.700 97% 1.1 Posojila iz sredstev GSD za razvoj podjetnštva 17.500 37.500 18.400 73.400 10.100 47.300 23.100 80.500 Garancije iz sredstev GSD za razvoj podjetništva 7.000 15.000 6.400 28.400 4.000 18.900 9.300 32.200 1.2 Posojila za samozaposlitev in odpiranje novih 0 delovnih mest ter nakup obratnih sredstev 7.000 22.000 6.000 35.000 8.000 22.000 4.000 34.000 2. Neposredne spodbude 4.467 0 0 4.467 3% 4.244 0 0 4.244 3% 2.1 Subvencije za podjetniška posojila 4.000 4.000 4.000 4.000 2.2 Dotacije za delovanje LPC 0 2.3 Štipendijska shema za Dolenjsko 467 130 467 244 244 2.4 Nagrade za inovacije 2.5 Programi povezovanja/grozdenja podjetn. Skupaj prog.sred.za razvoj gospod. in podjet. 35.967 74.500 30.930 141.267 100% 26.344 88.200 36.400 150.944 100% Kmetijstvo in razvoj podeželja v 000 SIT POSTAVKA Leto 2004 Struk. Leto 2005 Struk. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. 3. Sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč 246 250 2.181 2.677 7% 500 600 2.250 3.350 8% 4. Spodbujanje razvoja dopol. dejavn. na kmetijah 1.668 0 120 1.788 5% 1.500 0 100 1.600 4% 5. Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu 2.587 5.000 312 7.899 21% 2.000 5.000 150 7.150 17% 6. Projekti na področju kmetijstva sofinanciranje priprave dokumentacije za prijave na razpisana EU sredstva 262 0 0 262 1% 3.361 0 0 3.361 8% 7. Izobraževanje in društvene dejavnosti 2.991 2.379 1.321 6.691 18% 2.800 2.200 1.100 6.100 15% 8. Ostali programi 2.429 14.250 860 17.539 48% 4.400 14.720 1.000 20.120 48% Skupaj prog. za razvoj kmetijstva in podeželja 10.183 21.879 4.794 36.856 100% 14.561 22.520 4.600 41.681 100%
69 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Turizem v 000 SIT POSTAVKA Leto 2004 Struk. Leto 2005 Struk. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. 9. Sofinanciranje turističnih prireditev 3.750 6.371 0 10.121 14% 3.750 4.000 500 8.250 15% 10. Sofinanciranje turističnih programov 17.083 29.277 1.000 47.360 67% 9.280 15.100 500 24.880 45% 11. Dotacije za delovanje LTO 9.527 0 3.840 13.367 19% 16.637 0 6.000 22.637 41% Skupaj prog. za razvoj turizma 30.360 35.648 4.840 70.848 100% 29.667 19.100 7.000 55.767 100% Pregled vseh programskih sredstev namenjenih za razvoj gospodarstva: v 000 SIT POSTAVKA Leto 2004 Struk. Leto 2005 Struk. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. ČRNOM. METLIKA SEMIČ SKUPAJ ind. za razvoj gospodarstva in podjetništva* 4.467 0 0 4.467 4% 4.244 0 0 4.244 4% za razvoj kmetijstva in podeželja 10.183 21.879 4.794 36.856 33% 14.561 22.520 4.600 41.681 41% za razvoj turizma 30.360 35.648 4.840 70.848 63% 29.667 19.100 7.000 55.767 55% Skupaj razvojni programi 45.010 57.527 9.634 112.171 100% 48.472 41.620 11.600 101.692 100% *Med sredstvi za razvoj gospodarstva in podjetništvo so zajeta le sredstva, ki jih občine vsakoletno neposrednov odvajajo iz proračuna. PROGRAM.SRED./PRIHODKI PROR.OBČINE 2% 5% 2% 3% 2% 4% 2% 2%
70 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Iz celotne strukture programov je razvidno, da je za pospeševanje gospodarstva in podjetništva namenjenih 4 % vseh programskih sredstev za razvoj gospodarstva, za razvoj kmetijstva in podeželja 33% sredstev, za razvoj turizma pa 63% sredstev Največ sredstev občine namenjajo za financiranje programov na področju turizma, kar je razumljivo, saj je turizem prioriteta nadaljnjega razvoj tega območja. Iz celotne izdelane analize je razvidno, da so občine v letu 2004 za izvajanje programov v gospodarstvu namenile v povprečju 3% proračunski sredstev, kar je izredno malo. Glede na to, da prihodki v proračun, ki jih prispeva gospodarstvo kot celota znatno presegajo ta %, je smiseln razmislek v smeri povečevanja % sredstev namenjenih za izvajanje razvojnih programov na področju gospodarstva.
8.2 Možni finančni viri izvajanja razvojnih programov EU skladi 2007 – 2013 V novem programskem obdobju 2007 – 2013 bodo sicer na razpolago novi finančni viri iz evropskih strukturnih skladov, vendar se bodo morale lokalne skupnosti pri izvajanju projektov opreti predvsem na lastna sredstva in sredstva partnerjev znotraj države. Del teh sredstev lahko prispevajo tudi strukturni skladi in drugi programi skupnosti. Predvideni finančni okvir novega programskega obdobja je razviden iz spodnje preglednice (več podatkov bo znano po pripravi Državnega razvojnega programa 2007 – 2013): 2007 2013 Cilji Finančni vir Višina sofinanciranja Konvergenca in Sklad za regionalni razvoj 75% od upravičenih stroškov konkurenčnost Socialni sklad 75% od upravičenih stroškov Kohezijski sklad 85% od upravičenih stroškov Regionalna Sklad za regionalni razvoj 50% od upravičenih stroškov konkurenčnost in Socialni sklad 50% od upravičenih stroškov zaposlovanje Evropsko Sklad za regionalni razvoj 75% od upravičenih stroškov teritorialno sodelovanje Vir: Predlog: uredba Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu (predložila Komisija), Bruselj, 14.7.2004
71 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
9. INDIKATORJI ZA PREVERJANJE NAPREDKA PRI URESNIČEVANJU CILJEV Usmeritev Ukrep Program Indikatorji Enota mera Usmeritve na področju nadaljnjega razvoja gospodarstva in malega gospodarstva Ukrep 1: Pospeševanje 1.1 Prestrukturiranje tekstilne industrije z • Rast dodane vrednosti na Odstotki konkurenčnosti obstoječih novimi programi zaposlenega podjetij s tehnološko zahtevnejšimi programi, kot dopolnilnimi programi v velikih podjetjih, ki so v fazi prestrukturiranja 1.2 Prestrukturiranje ostalih dejavnosti z • Rast dodane vrednosti na Odstotki novimi programi zaposlenega 1.3 Prestrukturiranje ostalih dejavnosti z • Rast dodane vrednosti na Odstotki novimi programi zaposlenega 1.4 Prestrukturiranje malih in srednjih • Investicije v osnovna SIT podjetij z novimi investicijami sredstva na zaposlenega 1.5 Povezovanje podjetij s skupnimi • Število ustvarjenih povezav Število programi (vertikalno in horizontalno) v grozde z namenom povečevanja konkurenčnosti MSP 1.6 Pridobivanje subvencij za • Znesek subvencij na enoto SIT sofinanciranje programov prestrukturiranja malega gospodarstva in sklepanje strateških partnerstev s tujimi • Delež naložb tujih Število investitorji investitorjev v skupnih investicijah v osnovna sredstev • Število strateških povezav Ukrep 2: Podporno okolje za 2.1 Organizacija razvojnega raziskovalnega • Usposobljenost inštitucije Število razvoj podjetništva centra za podjetja število zaposlenih
72 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
strokovnjakov 2.2 Ustanovitev podjetniškega inkubatorja • Inkubatorji v subregiji Število ali vstop v mrežni podjetniški inkubator 2.3 Ustvarjanje podjetniške klime in • Stroški izobraževanja na SIT podjetniškega inovativnega okolja prebivalca Ukrep 3: Razvoj podjetniške 3.1 Izgradnja obrtnih con, prodaja • Število razpoložljivih lokacij Število infrastrukture z opremljanjem komunalno opremljenih lokacij in na 100 pravnih in fizičnih obrtnih con, z izgradnjo poslovnih prostorov po subvencionirani oseb podjetništva ustreznih infrastrukturnih ceni objektov in naprav ter z načrtnim zagotavljanjem drugih prostorskih pogojev za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva
3.2 Evidentiranje in ponudba opuščenih ali • Opuščeni in nepotrebni Število nepotrebnih poslovnih prostorov poslovni prostori 3.3 Izboljšanje prometne povezanosti (tretja • Dolžina novozgrajenih Km razvojna os) regionalnih cest Usmeritev na področju prestrukturiranja razvoja kmetijstva in podeželja Ukrep 4: Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom 4.1 Izboljšanje agrarne strukture • Kmetijske površine na Ha parcelo in lastnika 4.2 Sonaravno kmetijstvo in pridelovanje • Število kmetij s Odstotki zdrave hrane ter uveljavljanje alternativnih pridobljenim statusom oblik kmetijske pridelave pridelave zdrave hrane Ukrep 5: Pospeševanje 5.1 Naložbe v kmetijska gospodarstva • Število ustrezno urejenih Odstotki učinkovitosti kmetijskih kmečkih gospodarstev od gospodarstev celotnega števila kmečkih gospodarstev
73 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
5.2 Programi s področja usposabljanja in • Investicije v osnovna SIT tehnološke prenove sredstva v kmetijstvu Ukrep 6: Trženje 6.1 Ustanavljanje novih skupin • Število certificiranih Odstotki kakovostnih kmetijskih in proizvajalcev, ki se vključujejo v sheme kmetijskih pridelkov višje živilskih proizvodov kakovosti za geografsko poimenovanje in kakovosti od celotne mase certificiranja posebnega značaja kmetijskih pridelkov 6.2 Razvoj dopolnilnih dejavnosti in z njimi • Število dopolnilnih Število povezanimi delovnimi mesti dejavnosti na kmetija Usmeritev na področju razvoja turističnih destinacij Ukrep 7: Oblikovanje celovite 7.1 Enotna predstavitev in skupna • Število promocij turizma Število turistične ponudbe promocija Bele krajine in turističnih ponudnikov. Vzpostavitev in uvedba enotnega informacijskega sistema na ravni Bele krajine 7.2 Razvoj turističnih proizvodov za • Število turističnih produktov Število celovito turistično ponudbo 7.3 Razvoj turistične infrastrukture • Število sedežev in ležišč ter Število, SIT prometa hotelske ponudbe 7.4 Razvoj turizma na podeželju • Število sedežev in ležišč ter Število, SIT prometa na podeželju 7.5 Priprava blagovne znamke • Število izdelkov z blagovno Število znamko 7.6 Izobraževanje za potrebe turizma • Število izvedenih Število izobraževalnih delavnic Ukrep 8: Razvoj turizma na 8.1 Ureditev smučarskega centra Rog • Število prodanih kart Število že vzpostavljenih Črmošnjice s celoletno turistično ponudbo • Število obiskovalcev od Odstotek (opredeljenih prepoznanih) celotnega števila posebnih območjih – parki obiskovalcev v državi Rog – Črmošnjice, turistična cona 8.2 Razvoj turizma na območju Pokolpja • Število obiskovalcev od Odstotek celotnega števila
74 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
obiskovalcev v državi 8.3 Varovanje in razvoj naravne in kulturne • Število obiskovalcev od Odstotek dediščine celotnega števila obiskovalcev v državi 8.4 Prenova opuščenih naselij • Število vasi, ki so bile ali so Odstotek vključene v program od od celotnega števila vasi
75 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
10. KRATKOROČNI UKREPI ZA DOSEGO CILJEV V RAZDOBJU 2006 2008 Cilj Ukrep Programi Nosilec Aktivnost Vir Cilj 1 Zboljšanje prometne infrastrukture Tretja razvojna os – izgradnja Občine izdelava študije INTERREG III B sodobne cestne povezava s preostalo PC NM Slovenijo in sosednjo Hrvaško Ureditev lokalnih cest regionalnega Občine izdelava tehnične dokument. Občine pomena (navezava na subregijska PC NM izdelava invest. dokument. Občine središča, povezava med obrtnimi gradbena dela Ministrstvo za gospodarstvo – conami v subregiji) Neposredne finančne spodbude Cilj 2 Pospeševanje Novi programi in tehnološka Velika izdelava sanacijskih MG – razpisi za pospeševanje konkurenčnosti obstoječih posodobitev obstoječega podjetja program. družb konkurenčnosti (Javni razpis velikih podjetij proizvodnega procesa. izdelava poslovnih načrtov za povečanje konkurenčnosti družb malih, srednjih in velikih podjetij do 700 zaposlenih v letu 2005; Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2005) Podporno okolje za razvoj Komunalna oprema obrtnih con Občina izdelava tehnične in PHARE 2003 Donacijska podjetništva investicijski dokumentacije shema izgradnja obrtnih con ERDF prodaja lokacij z moratorijem na odplačilo kom. Prispevka oz. na obročno odplačevanje obveznosti po prodajni pogodbi Občine
76 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Neposredne finančne spodbude podjetniki izgradnja poslovnih SPS – (Produkt 1,3) malim podjetnikom za izgradnjo objektov, poslovnih prostorov in tehnološko tehnološka posodobitev SPS – (Produkt 4) posodobitev proizvodnega procesa proizvodnega procesa Finančna pomoč za podjetnike podjetniki sredstva za začetek ESF začetnike (brezposelne osebe, ki se dejavnosti samozaposlijo s posredovanjem svetovalna pomoč za začetek PC NM vavčerski sistem ZRSZ) dejavnosti svetovanja E VEM Ostale spodbude za razvoja podjetniki podjetniške povezave Občine podjetništva (priprava razpisne (grozdenje) PC NM dokumentacije in svetovanje, inovacije PCMG sofinanciranje povezav, svetovanje podjetnikov in inovacij……) izdelava dokumentacije za prijavo na razpisana sredstva Izgradnja inkubatorja ali Občina izdelava študije INTERREG III A tehnološkega parka nakup komunalno ERDF opremljenega zemljišča izdelava tehnične in ERDF investicijske dokumentacije izgradnja objekta ERDF Cilj 4 Trženje kakovostnih izdelava študije PHARE 2003 kmetijskih in živilskih Razvoj podeželskih jeder Občine podeželskega razvojnega pridelkov PC NM jedra, izdelava shem kakovosti ARSKTRP (Razpis za ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti..)
77 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Programi na področju razvoja Občine izvedba in organizacija INTERREG IIIA podeželja PC NM animacijsko motivacijskih delavnic, koordinacija aktivnosti za vzpostavitev trženja kmetijskih pridelkov, izdelava zasnove projektne pisarne inkubatorja za pospešen razvoj dopolnilnih dejavnosti, izvajanje mentorstva za rokodelce, gojenje lanu in ostalih avtohtonih rast in drugih avtohtonih rastlinskih vrst Cilj 5 Oblikovanje celovite Izgradnja prenočišč podjetniki Sofinanciranje investicije turistične ponudbe (hotelov, prenočišč) večji hotelski objekti MG (spodbujanje razvoja turističnih destinacij – turistična infrastruktura II), ERDF gostinska ponudba (celovita SPS (Produkt 1,3) ponudba s hrano in prenočišči) turizem kot dopolnilna ARSKTRP (diverzifikacija dejavnost na kmetijah kmetijskih dejavnosti) (ureditev vikendov v objekte za turistični namen) Razvoj ostale turistične infrastrukture občine ureditev javne infrastrukture NEPOSREDNE za potrebe turizma, SPODBUDE, INTERREG muzejske zbirke, IIIA, informacijska povezava INTERRG III A
78 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
11. PRILOGE Priloga 1 Anketa INTERVJU z nosilci gospodarskega razvoja Bela krajina Priloga 2 Bela krajina danes in jutri (članek objavljen v dnevniku Finance) Priloga 3 Kako naprej (prezentacija pripravljena za gospodarstvenike iz občine
79 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Podjetniški center Novo mesto d.o.o. Ljubljanska c. 26 8000 Novo mesto Projekt: Strategija prostorskega razvoja Bele krajine Študija gospodarskega razvoja Bele krajine INTERVJU z nosilci gospodarskega razvoja v Beli krajini Podjetj e (firma, naslov) …………………………………………………………………………………………………. Dejavnos t (osnovna) ……………………………………………………………………………………………………… (Proizvodni) program : ……………………………………………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………………………………… Lastniška struktura : večinski lastnik (51%) domač kapital kontrolni paket (25%) tuj kapital razpršeno lastništvo (nihče več kot 25%) mešana lastnina notranji lastniki …………… zadružna lastnina institucionalni lastniki ………….. državni kapital Prodajni trgi : SLO …… % prodaje tržni delež SLO ……… % EU …… % prodaje tržni delež EU ……… % Države bivše YU …… % prodaje tržni delež globalni trg ……. % Drugi pomembnejši trgi ………………………………………….. ……. % prodaje Razvoj : da DM ne oddelek, služba domača zunanja razvojna institucija sektor tuja zunanja razvojna institucija tehnološki razvoj ne potrebujemo lastnega razvoja razvoj izdelkov, produktov dodelavni (lohn) posli razvoj trga, marketing »centralni« razvoj (kapitalske povezave) Zaposleni : število ……………..……………………… pomanjkanje ustreznih kadrov VII. stopnja (visoka) in več ……. % …………………………………………..
80 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
VI. stopnja (višja) …………….. % nezadostno število delavcev V. stopnja (srednja) …………….. % postopno povečevanje IV. in III. Stopnja (poklicna) ….. % postopno zmanjševanje tujci (del. dovoljenje) …………….. % število štipendistov ……….. žensk ……………………………………. % kadrovska funkcija: da ne moških …………………………………. % usposabljanje: da ne Vizija : hitro rastoče podjetje razvoj lastnih blagovnih znamk postopna rast povečevanje tržnega deleža globalno podjetje iskanje strateškega partnerja nadomestitev nosilnega programa selitev proizvodnje iskanje novih trgov prestrukturiranje (zdrava jedra) razvoj novih, dopolnil programov drugo, kaj: ……………………………………………………………………………………………….. ………………………………………………………………………………………………. ……………………………………………………………………………………………….. Razvoj podjetja omejuje : infrastruktura preteklo poslovanje pomanjkanje ustrezne lokacije pomanjkanje novih programov pomanjkanje ustreznih kadrov zastarela oprema, tehnologija lastniška struktura pomanjkanje strateškega partnerja bližina meje (Schengen) poslovno okolje pomanjkanje lastnih sredstev stara in iztrošena oprema drugo, kaj: ………………………………………………………………………………………………. ………………………………………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………………………… Poslovno okolje je primerno: ni dovolj razvito: prepoznavno slaba infrastruktura pripravljeno pomagati pomanjkanje ustreznih šol dovolj razvito ni nočitvenih zmogljivosti primerno infrastrukturno opremljeno premalo dogodkov, prireditev ima uravnotežen okoljski razvoj poslovne storitve so pomanjkljive poslovne storitve so zadovoljivo razvite slaba komunikacijska dostopnost drugo, kaj: …………………………………………………………………………………………………… ………………………………………………………………………………………………….. ………………………………………………………………………………………………….. Predvidene investicije : v naslednjih letih bo podjetje namenilo za investicije cca …...... EUR/leto 1. v povečanje števila delovnih mest (poslovni prostori, nova oprema) 2. v posodobitev opreme in tehnologije (dvig produktivnosti ob enakem
81 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
ali manjšem številu zaposlenih) 3. v razvoj novih programov, trgov, nematerialnih investicij, …….. 4. ohranitev zdravih jeder oz. programov 5. v okoljske projekte 6. v prilagajanje števila zaposlenih in njihove kvalifikacijske strukture razvojnim spremembam (odpravnine) in štipendije, prekvalifikacije, dokvalifikacije, …) 7. v razvoj novih (dopolnilnih) programov (npr. turizma v Beli krajini) 8. v drugo, kaj: ……………………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………… Viri predvidenih investicij : 1. sredstva za investicije bo podjetje zagotovilo samo 2. podjetje potrebuje za financiranje investicije ugodne finančne vire (posojilo) 3. za izvedbo razvojnega programa podjetje nima dovolj sredstev, zato želi pridobiti tudi državno pomoč (za prestrukturiranje, ohranitev zdravih jeder, odpravnine zaposlenim, …..) 4. podjetje ima dober projekt, za katerega želi pridobiti (zaradi čim hitrejše izvedbe) tudi nepovratna razvojna sredstva 5. drugi, kateri: ……………………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………… Pričakovani rezultati investicij : 1. število novih delovnih mest …………………………………… 2. nadomestitev izpada prihodkov zaradi ukinitve dela proizvodnje 3. ohranitev delovnih mest 4. ohranitev zdravih delov (jeder) podjetja 5. povečevanje prihodkov in konkurenčnosti podjetja 6. uvajanje novih proizvodnih programov z višjo dodano vrednostjo 7. pozitivno poslovanje 8. povečanje prodaje lastnih blagovnih znamk 9. razvoj lastne blagovne znamke 10. novi trgi 11. drugo, kaj: ………………………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………….. Poslovni prostor: 1. Ali ima podjetje neizkoriščen primeren poslovni prostor, v bi ga lahko ponudilo v najem ali odkup za izvajanje gospodarske dejavnosti? Koliko m2: …………………………………. 2. Podjetje potrebuje za realizacijo razvojnih ciljev najmanj …………… m2 komunalno opremljenega zemljišča Novo mesto, 6. april 2005 Pripravil: Igor Vizjak
82 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
BELA KRAJINA DANES IN JUTRI V zadnjem času je bilo v javnosti več informacij o »gospodarskih razmerah« v Beli krajini. Povod za to je bil stečaj Betine družbe v Črnomlju. Belo krajino je obiskalo več ministrov, občinski sveti so se sestali na izrednih sejah. Bela krajina je dobila pozornost. Še pomembneje pa je, da so Belokranjci ugotavljali možnosti in iskali rešitve. Ali se razvojne razlike v regiji povečujejo? Jugovzhodna Slovenija je že po imenu bolj statistična kot prava regija. Nima niti ene same regijske metropole. Kljub temu Dolenjci, Belokranjci in prebivalci Kočevsko ribniškega območja sodelujejo pri izvajanju regionalnega razvojnega programa, ki so ga pripravili skupaj in ki ga je sprejelo vsej 16 občinskih svetov. Jugovzhodna Slovenija je po površini največja slovenska regija. Geografsko, ekonomsko, socialno in po pripadnosti je izredno raznolika. Zelo se razlikuje tudi po kazalcih, s katerimi merimo razvoj. Če bi upoštevali gospodarske rezultate petnajstih občin, brez Mestne občine Novo mesto, bi bili ti približno takšni kot če bi Mestna občina Novo mesto ostala brez nekaj največjih podjetij. Novo mesto in Dolenjska po gospodarskih rezultatih odstopata in »kvarita« povprečje regije. Tako v ostalih dveh subregijah. Sicer pa Jugovzhodna Slovenija beleži dobre gospodarske rezultate, ki jim, če jih obravnavamo statistično, ne gre veliko kritike, ob primerjanju z drugimi slovenskimi regijami. Regija je na meji indeksa razvojne ogroženosti, podobno kot Slovenija v Evropi, ki ji še prinaša ugodnosti za regije z razvojnimi težavami. Prav na to, da imajo posamezna geografska območja v Jugovzhodni Sloveniji, tudi Bela krajina, precej slabši izhodiščni položaj in možnosti za razvoj kot ga izkazuje regija, so Belokranjci opozorili ministre. Kljub temu pa očitki, da to koristi le regijskemu središču, niso na mestu, vsaj ne kar zadeva črpanja državnih razvojnih sredstev. V regiji velja že nekaj časa dogovor, da se državna razvojna programska sredstva, do katerih je upravičena regija za izvajanje izvedbenih projektov regionalnega razvojnega programa, namenjajo v večji meri skupnim razvojnim projektom v obeh subregijah, ki razvojno zaostajata. Vključno s sredstvi, do katerih bo regija upravičena v letu 2006, saj so bili projekti Agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj za leto 2006 že predloženi, bo prejela regija od leta 2002 dve milijardi tolarjev teh sredstev. Od tega bo oz. je že odobril programski odbor regije projektom šestih kočevsko ribniškim občinam 863 milijonov tolarjev državnih nepovratnih sredstev, trem belokranjskim občinam
83 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 slabih 589 milijonov in sedmim dolenjskih občin 612 mio tolarjev. Edini projekt, ki ga financira MO Novo mesto s temi sredstvi je izvedba natečaja za univerzitetni kampus Drgančevje, ki je bil kot regijski podprt tudi v vseh treh subregijah.. Pri prijavi projektov za pridobivanje državnih in evropskih razvojnih sredstev pa konkurirajo regijski projekti z vsemi drugimi projekti v Sloveniji ali Evropi. Tu velja konkurenca, pa tudi sposobnost investitorjev, da zagotovijo sredstva lastne udeležbe, kar je lahko ovira zlasti pri finančno zahtevnejših projektih. Meja je nova razvojna ovira Sicer pa gre pritrditi Belokranjcem, ki pravijo, da se razvojne razlike v regiji večajo. Razvojnih razlik ni mogoče zmanjšati z upočasnitvijo razvoja bolj razvitih, temveč s hitrejšim razvojem delov, ki zaostajajo. Namesto tega pa je Belo krajino, pa tudi kočevske občine, doletela še nova razvojne ovira, državna meja, ki je hkrati tudi zunanja meja Evrope in je prekinila tradicionalni trg dela in zožila prodajne trge. Tako je danes v Beli krajini pomanjkanje kvalificiranih moških, zapirajo pa se možnosti zaposlovanja žensk.. Bela krajina pa ima vsaj še eno razvojno oviro. Slabo je povezana z državnim, evropskim in hrvaškim avtocestnim omrežjem, zato je zaprta in nezanimiva za investitorje. Popotniku se ko se vzpne na Gorjance ali pride v Belo krajino po partizanki, prikaže mehka, urejena pokrajina »trsja«, brez, steljnikov, platna, pisanic, zelenega Jurija, Vigredi, Kolpe, … pokrajina, ki se vtisne v spomin. Za Belokranjce, ki so sicer uspešni v svetu in v Ljubljani, pa je življenje tu nekoliko drugačno. Kar 60% delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, 14% se jih vozi dnevno v Novo mesto, 3% v Ljubljano. V Beli krajini je 20% podjetnikov regije. Ti zaposlujejo 15% delavcev in ustvarijo prav toliko prihodkov (v Občini Trebnje, kjer je podjetništvo na Dolenjskem najbolj razvito, ustvarijo ti 25% prihodkov podjetnikov v regiji). V Beli krajini je 18% gospodarskih družb v regiji, vendar te ustvarijo le 11% prihodkov. Imajo pa 19% zaposlenih. Dodana vrednost na delavca je v Beli krajini 4,6 milijona tolarjev, kar je 69% dodane vrednosti v regiji. Kar 12% Belokranjcev nima popolne osnovne šole, k čemur prispevajo svoj delež tudi Romi, manj pa se jih po končani srednji šoli tudi odloči za nadaljevanje šolanja. Zato je razumljivo, da je ob izgubi 180 delovnih mest v Črnomlju in še ob nekaterih pesimističnih napovedih zavladala nervoza. Kljub temu, da so belokranjski konfekcionarji, ob tem kar se je dogajalo v njihovi panogi v Sloveniji, zdržali dolgo, je globalizem segel tudi v Belo krajino. Bela krajina je vpeta v globalne trge, saj belokranjsko gospodarstvo 52% prihodkov ustvari z izvozom na zahtevne svetovne trge. Kitajske pa se ne bojijo samo tekstilci. Negotovost se veča. Delo se je začelo seliti tudi iz Bele krajine. Povprečni
84 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005
Belokranjec zasluži skoraj 20% manj kot znaša povprečni osebni dohodek v regiji, še bolj pa zaostaja za plačo povprečnega Slovenca. Belokranjci bodo naredili to, kar lahko sami naredijo. Pričakujejo pa pomoč v spodbudah (finančnih ali davčnih) za gospodarske investicije na obmejnih območjih, ki se bodo sicer praznila. Boljša dostopnost in povezanost je predpogoj Tako Belokranjci, pa tudi Dolenjci, pritegnil pa bi jim tudi popotnik, so prepričani, da bi bilo veliko težav rešenih, če bi bila Bela krajina ustrezno povezana z avtocestnim omrežjem v Sloveniji in na hrvaškem. Manj enotni so Belokranjci glede tega ali naj podprejo projekt tretje razvojne osi, ki je mnogo širši, ali cesto od Novega mesta do hrvaške meje in kje naj ta poteka. Projekt tretje razvojne osi pomeni transnacionalni koridor, ki vključuje tudi železniške povezave, razvoj in navezavo gospodarskih območij in krajev ob njem, novo »via turistica« in intermodalni koridor. Pomeni povezavo Evrope z Dalmacijo in Vzhodom. Cesta, ki naj bi vključevala tudi predor skozi Gorjance, pa se zdi Belokranjcem bližje. Pri tem niso spregledali, da je tretja razvojna os vključena v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in da je to eden redkih skupnih projektov bodoče vzhodne kohezijske regije, če bo do členitve Slovenije na kohezijske regije prišlo, ki se v zgornjem poteku, od avstrijske meje do štajerske ceste, že uresničuje. Kakor koli, Bela krajina potrebuje za svoj razvoj boljšo povezanost tako z regijskim kot državnim središčem, kar vključuje tudi posodobitev železniškega prometa in izboljšanje javnega prevoza. Belokranjci se zavedajo tudi, da sodobne daljinske cestne povezave prinašajo tranzit in da morajo, če želijo »zaustaviti« turiste na poti v Dalmacijo, pripraviti programe in narediti to deželo še bolj prepoznavno. Kaj lahko naredijo Belokranjci sami? Slišati je bilo spodbudne besede o poslovanju semiške Iskre. V Beli krajini je še nekaj dobrih velikih podjetij. Tekstilci pravijo, da bodo vztrajali. Potrebne pa so spremembe, nove naložbe in novi programi. Za to že pripravljajo in opremljajo nove površine. Pridružili so se pripravi mrežnega inkubatorja, s katerim želijo spodbuditi razvoj malih in srednje velikih podjetij, novih zahtevnejših podjetniških programov. Podprli so sicer že znano zamisel o povečanju prepoznavnosti Bele krajine z razvojem blagovne znamke »Belokranjsko«. Za to je potrebno poiskati še nosilca. Možnosti vidijo tudi v podjetništvu na podeželju in oblikovanju dodatne turistične ponudbe, razvoju smučiša Rog Črmošnjice v celoletni rekreativni center. Ti programi imajo podporo tudi v regionalnem razvojnem programu Jugovzhodne Slovenije. Belokranjci pa pričakujejo, da bodo prioritete in projekti novega regionalnega razvojnega programa 2007 2013 osnova za sklenitev pogodbe regije z državo o sofinanciranju
85 Strokovne podlage za SPRO Črnomelj, Metlika in Semič; Študija gospodarskega razvoja Bele krajine, Podjetniški center Novo mesto d.o.o., september 2005 prioritetnih regionalnih razvojnih projektov. Pričakujejo pomoč države in Evrope pri zmanjševanju negativnih vplivov državne meje in zunanje meje Evrope na razvoj obmejnih regij in predvsem izboljšanje infrastrukturne povezanosti in dostopnosti Bele krajine. Novo mesto, 24. september 2005 Igor Vizjak
86