Praznik Občine Sežana Obnovljeni Park Pri Starem Gradu Z Naslednjim

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XII. • ŠTEVILKA 6 • 25. SEPTEMBER 2010 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Praznik Občine Sežana

Obnovljeni park pri Starem gradu

Z naslednjim letom v nov vrtec

Zdravstvena postaja in lekarna v Dutovljah

25. mednarodni festival Vilenica 40 let Kako hitro minejo štiri leta? Kaj vse se v teh letih lahko zgodi? Iz obdobja največjega vzpona smo treščili v recesijo. Kljub trmastemu kraškemu upiranju jo sedaj počasi čutimo tudi mi. Eni bolj drugi manj. Sicer pa smo tako ali tako vsi preveč razvajeni. Radi bi imeli vse, še posebej to, kar imajo drugi. Vse je samoumevno. Zmagujemo, rušimo rekorde, smo najboljši in najuspešnejši. Ob vseh zmagah in dosežkih še športno navijanje ni več tako vznemirljivo. Kaj nas sploh še lahko osreči? Sreča drugih? Ko bi le bilo tako! Sreča ali nesreča drugih največkrat zbeži mimo nas tako hitro, da je sploh ne zaznamo. Včasih celo zamižimo. Saj drugače ne bi prežive- li. Dobro smo se naučili previdno stopati, da se ne bi ujeli v kakšno past in se zanašati samo nase. Tako živimo čisto normalno. Še otroke vzgajamo v ambiciozne in preračunljive osebe in, kdo ve zakaj, se je z leti prvi september iz dneva vznemirjenja in pričakovanj spremenil v dan nočne more. Smo podpisali vse pogodbe, vsa soglasja v vrtcu, v šoli, kupili vse zvezke, naročili prave knjige, plačali položnice in oddali vpisnice za vse krožke? Za vsak krožek oprema, članarina in za dodatne dejavnosti, poleg vpisnine, še delovne zvezke in še kak- šen glasbeni instrument. Kje so brezskrbna otroška leta? Skrivanje, lovljenje in sploh druženje? Prav zanimivo je gledati družbo otrok, ki skupaj bulji v ekran. Morda so se pred tem tudi kaj igrali, a najverjet- neje so se prepirali, kdo je boljši, kdo ima več in kaj je lepše. Je že bolje, če so aktivni, organizirani in do minute natanko poznajo svoj delavnik. Nimajo samo ene službe kot večina staršev. Imajo jih več in še fleksibilen delavni čas. Včasih so zasedeni do poznih ur in vmes morajo narediti še nalogo. V povprečju so zaposleni več kot osem ur dnevno. Njihovo delo je zelo naporno. »Nadrejene« menjujejo skoraj na uro in pri vsaki aktivnosti morajo dati vse od sebe. Zakaj se ne najde kakšen sindikat, ki bi poskrbel, da se otrokov delavnik skrajša? Za delo naj bi obstajalo plačilo in ker je čas denar, jim starši namesto svojega časa raje kupimo kakšno igračko ali celo računalniško igrico. Ja, moramo priznati, da smo se malce ujeli v tranzicijsko zanko. Vpra- šanje, če jo sploh še lahko odvozlamo. V tej zanki bodo naši otroci odrasli. Drugače bodo razmišljali in gledali na svet. Zato se moramo potruditi, da jih bomo razumeli in da bodo oni lahko razumeli nas.

Maja Prešeren

www.sezana.si

Uredniški odbor: odgovorna urednica: Maja Prešeren Namestnik odgovorne urednice: Pavel Skrinjar Člani: Aleksander Peršolja, Evgen Prinčič, Ivica Podgoršek, Adrijana Suša Bonifacio in Nina Ukmar • Lektor: Srečko Vidmar Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan s.p., Sveto 58, 6223 Komen Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 18. oktober 2010. Uvodnik Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Število izvodov: 5000, Sežana, september 2010 Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. Slike na naslovnici: Nina Ukmar 1 Zdravstvena postaja in lekarna Dutovlje Občina Sežana je investitor izgradnje zdravstvene postaje in podružnične lekarne v Dutovljah. Objekt je nasproti Social- no-varstvenega zavoda Dutovlje, ob cesti Sežana-Nova Gorica. Zasnovan je v obliki črke L, v skupni izmeri 304 m². Zdravstve- na postaja bo v severni stranici v izmeri 233 m², tako da bodo prostori ZP nanizani ob osrednjem prostoru čakalnice. Lekarna bo v delu zahodne stranice stavbe. Ob objektu bo urejena tudi okolica z 19 par- kirnimi mesti in enim rezerviranim parkir- nim mestom za invalide, kar zadostuje za pokrivanje normativnih potreb. Javno naročilo za izbor izvajalca del je bilo izvedeno v novembru 2009. Investi- cijski posegi so se pričeli sredi aprila 2010 in izgradnja objekta naj bi bila zaključena do konca septembra 2010. Izbran izvaja- lec del je bil MAKRO 5 GRADNJE z najniž- jo ponudbeno ceno v višini 653.000 EUR. Občina Sežana je podpisala pogodbo pregled objekta bo 30. septembra 2010 Investicija je sofinancirana iz državnega tudi s Kraškimi lekarnami o sofinancira- in s pridobitvijo uporabnega dovoljenja proračuna. Soinvestitorska sredstva so za nju izgradnje lekarne v Dutovljah, s kate- bo javni zavod odprt za uporabnike. Po- leto 2009 znašala 6.995 EUR za projektno ro se imenovani javni zavod zavezuje, da udariti je potrebno, da bo prvič v naselju dokumentacijo, ker je bil pričetek izva- bo pokril 23-odstotni delež investicije, v Dutovlje pričela z delovanjem lekarna. janja investicije preložen na november skladu s kvadraturo lekarniških prostorov. 2009 (javni razpis za izbor izvajalca grad- Investicijski posegi se približujejo za- Besedilo: Bojana Kermolj beno-obrtniških in instalacijskih del). V ključku. V objektu se izvajajo finalna Slike: Arhiv Občine Sežana letu 2010 naj bi prejeli 96.877,20 EUR gradbeno-obrtniška dela. Sočasno se soinvestitorskih sredstev. zaključuje tudi zunanja ureditev. Tehnični Iz občinske uprave Iz občinske

2 Z naslednjim šolskim letom v nov vrtec Z začetkom šolskega leta 2009/2010 ne pravice za projekt dograditve vrtca v bo imela zunanjo pokrito teraso. V sklopu smo se, kljub odprtju treh dodatnih Sežani, je Občina Sežana, po izvedenih sanitarij za otroke bodo tudi stranišča za oddelkov (dveh v Dutovljah in enega v pogajanjih z edinim ponudnikom – to otroke na igrišču (z neposrednim zuna- Lokvi) in ob maksimalni izkoriščenosti je s Kraškim zidarjem, d. d., podjetjem njim vhodom). obstoječih kapacitet Vrtca Sežana z eno- za gradbeništvo, inženiring in proizvo- Za zaposlene je predviden skupni tami, tudi v naši občini prvič srečali s pro- dnjo – v začetku avgusta 2010 podpisala prostor, ki bo neposredno povezan s blemom odklanjanja otrok in uvrščanjem Pogodbo o stavbni pravici za dograditev shrambo vzgojnih sredstev. Ob skupnem na čakalno listo. vrtca v Sežani. prostoru bo garderoba s sanitarijami za Staršem otrok, ki zaradi pomanjkanja Do nujno potrebnih dodatnih kapaci- zaposlene. V novi kuhinji bo možno pri- prostora niso uspeli dobili mesta niti v tet, zaradi naraščajočega števila rojstev, pravljati dnevno okrog 430 porcij glav- enoti Sežana niti v ostalih enotah in so priselitev in povečevanja vključenosti nega obroka. Manjši del novega objekta bili uvrščeni na čakalno listo, smo skušali otrok v vrtce, naj bi prišli v roku enega bo podkleten. V kleti bodo pralnica in omiliti stisko s subvencioniranjem var- leta. Ker se zavedamo pomena zago- servisni prostori (prostori vzdrževalcev, stva otrok, ki niso vključeni v programe tavljanja ustreznih pogojev za izvajanje shramba, arhiv). vrtca po predhodno sprejetem pravilni- kakovostne predšolske vzgoje ter social- Iz pogodbe o stavbni pravici izhaja, da ku, ki zagotavlja mesečno subvencijo v nega vidika vključevanja otrok v vrtec, bo bo imetnik stavbne pravice vložil v do- višini 100 € neto na otroka. tako s prihodnjim šolskim letom dosežen graditev vrtca 4.862.696,02 EUR, konč- Prioritetni cilj Občine Sežana pa je bil cilj: zagotovitev zadostnega števila mest na ponudbena vrednost z vključenimi vseskozi usmerjen v celovito rešitev za vse predšolske otroke. stroški financiranja in ostalimi stroški pa prostorske problematike z zagotovitvijo V novem vrtcu, ki bo povezan z objek- znaša 7.380.995,76 EUR. Občina bo po dodatnih prostorov za potrebe vrtca na tom obstoječih jasli, bo zgrajenih deset zaključku investicije in pridobljenem lokaciji sedanjih jasli na Regentovi ulici 1, dodatnih oddelkov, namenjenih otro- uporabnem dovoljenju, predvidoma za kar je bil že v marcu 2009 izdelan idejni kom prvega in drugega starostnega v avgustu 2011, sklenila z imetnikom projekt. Nadaljnje aktivnosti so bile pogo- obdobja. Poleg desetih novih oddelkov stavbne pravice najemno pogodbo za jene s predhodnim sprejetjem Odloka o in zunanje ureditve, bodo v sklopu in- 14 let. S potekom stavbne pravice, ki je spremembah in dopolnitvah zazidalnega vesticije ob vzdolžnem hodniku urejene s pogodbo podeljena za obdobje 15 let, načrta za območje ZS 11 – LEHTE v Seža- garderobe in sanitarije za otroke, pisarne imetnik stavbne pravice izroči Občini Se- ni (Ur.l.RS, št.33/2010). Po sprejetju nave- (za vodjo enote, svetovalnega delavca, žana zgrajeni objekt. denega odloka in izvedenem postopku vodjo prehrane), centralna kuhinja in Tanja Ravbar Javnega poziva za izbor imetnika stavb- stopnice z dvigalom. Vsaka od igralnic Iz občinske uprave Iz občinske

www.sezana.si 3 Obnovljen je park pri Starem gradu Občina Sežana je letos obnovila park ob Starem gradu. Projekti so bili pripravljeni po konzervatorskem programu Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD – v nadaljevanju) že v letu 2008. Park je nam- reč vrtnoarhitekturna dediščina, vpisana v register dediščine oziroma je del spomenika – graščine, razglašene z Odlo- kom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (iz leta 1992) ter je bilo k predvideni preureditvi potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje. Po informacijah ZVKD Območne enote Nova Gorica, smo od leta 1987 dalje edina občina, ki na območju te enote obnavlja mestni park. Prav tako je pomembno vedeti, da je Občina Sežana park obnovila s svojimi sredstvi, brez sofinanciranja Ministrstva za kulturo. Pri snovanju obnove in ureditve je bilo osi tudi v novi ureditvi. Ta je nadgrajena pila v sodelovanje z Šolskim centrom potrebno upoštevati smernice pristojne- s prečnimi potmi nepravilnih oblik, ki so Srečka Kosovela Sežana – Visoko strokov- ga ZVKD, ki je opredelil nujnost ohranja- v funkciji počivališč. Na tak način je ločen no šolo (smer: Oblikovanje materialov). nja obstoječe osi s pušpanom, dopolni- mirujoči promet od prehodnih poti. Park Podpisali smo tudi pogodbo o sodelova- tev živice pušpana ter zasaditev dreves naj bi s svojo večplastnostjo služil pre- nju in tako se bo obnova skulptur pričela ob osrednji osi na način, kot je viden in hajanju meščanov kot tudi zadrževanju v šolskem letu 2010/2011 pod strokov- ohranjen; potrebno je bilo restavriranje različnih starostnih skupin, prijemi obli- nim vodstvom profesorja Damijana Kra- skulptur, saniranje pergole z dopolnilno kovanja pa morajo zagotavljati preple- cine ter v sodelovanju s konzervatorjem zasaditvijo, ohranjanje peskanih poti z tanje preteklosti in sedanjosti. Bistvena ZVKD OE Nova Gorica. robniki ter poenotenje ograjnih zidov z sprememba parka bo v vpeljavi javne Projekt je upošteval tako sodobne enotnimi ometi. razsvetljave – svetilk v nizkih stebričih, z potrebe mesta kot tudi spomeniške la- Iz ohranjenih kart parka, ki segajo v za- usmerjeno svetlobo v tla, s katerimi bo stnosti parka in vzpostavil MESTNI park, četek 19. stoletja, konzervatorji sklepajo, dvignjena reprezentativnost parka, po- ki ohranja historične elemente, hkrati da park prvotno ni imel bistvene repre- daljšana uporabnost za prehajanja tudi v pa vnaša možnosti programov kot npr. zentančne funkcije, ampak je zadovolje- nočnem času ter zmanjšan vandalizem v taborniški programi, možnosti manjših val pretežno gospodarske potrebe. Na nočnem času. prireditev (amfiteater) ipd., ki v tak park načrtu iz leta 1824 so vidne ortogonalno Eno izmed temeljnih izhodišč pri uredit- sodijo. oblikovane površine gospodarskega vrta vi je bilo ohranjanje obstoječih dreves, Obnova parka je del vizije ureditve ob dveh oseh ter njive in travniki. tako se v parku ohrani 114 dreves, na osrednje zelene povezovalne osi v mestu V današnji situaciji imata tako graščina novo pa se zasadi 7 dreves, živica, plezal- Sežana, ki povezuje severni in južni del kot park povsem drugačno funkcijo. Park ke in trajnice. Urbana oprema parka se mesta ter izboljša pretočnost med me- je postal javna površina z večjim preto- izvede enotno in sicer: iz kamna, lesa in stnimi predeli z različnimi dejavnostmi, kom ljudi, ki poteka predvsem v dveh kovinskih profilov. V prvotnem predlogu upamo pa, da bo tudi eno od prijetnih, linijah med Partizansko cesto in Kosove- sta bila načrtovana tudi otroško igrišče in mirnih in osvežujočih zatočišč prebival- lovo ulico, ki sta izpostavljeni povezovalni nova fontana, kar se v letošnji ureditvi ne cev mesta. bo izvedlo, vendar je vse urejeno tako, da se lahko dopolni. Besedilo: Alenka Rau in Nina Ukmar Pri restavriranju skulptur je Občina sto- Slike: Nina Ukmar Iz občinske uprave Iz občinske

4 Ohranimo Kras Osnutek strateškega dela občinskega prostorskega načrta Sežana

Ravnanje s prostorom je v zadnjih letih ni trajnostno naravnan in ne zagotavlja Hkrati je Občina poskušala v postopek postalo pomembno vprašanje. V prete- vzdržne poselitve Krasa. Odločitve, ki so priprave novega prostorskega načrta v klem času smo s hitrim razvojem in mno- bile sprejete še v starem socialističnem največji meri vključiti javnost - z več jav- gokrat napačnimi odločitvami povzročali sistemu, so pač temeljile na drugih ra- nimi predstavitvami in delavnicami po okoljske probleme, ki jih je praviloma tež- zvojnih ciljih, ki prostora niso upoštevali celotni občini. Komunikacija z javnostjo ko odpravljati. Negativni trendi hitrega kot trajno in nenadomestljivo dobrino. se je izkazala kot izjemno koristna, tako razvoja so danes splošno znani in nova Takšni so bili v tem času praviloma vsi obveščanje javnosti o novih načelih pro- trajnostna paradigma nas zavezuje k bolj prostorski plani slovenskih občin. Na sre- storskega načrtovanja kot tudi z izraženi- odgovornemu ravnanju s prostorom. čo se nepravilno planiranje v prostoru mi težnjami prebivalstva po prostorskem Da bi bil razvoj uravnotežen, se je tudi ni uresničilo v prevelikem obsegu, saj v razvoju v lokalnem prostoru. V mnogih Občina Sežana že pred petimi leti lotila osemdesetih in devetdesetih letih zaradi primerih pa so želje in predlogi občanov priprave novega občinskega prostorske- omejenih ekonomskih in drugih pogojev tudi nasprotujoči in bosta za usklajevanje ga načrta. Že dosti let prej so nenadzoro- ni bilo večjega pritiska na poselitev. Večji interesov potrebna podrobnejša presoja vano posegali v prostor in uničevali izjem- pritiski so se začeli pojavljati v tem dese- in dodatno usklajevanje. no kulturno krajino, tako je bil potre- tletju, pretežno zaradi gospodarske rasti Novi cilji prostorskega razvoja občine ben nov pristop k prostorskemu na- in odprtega trga nepremičnin, tudi za dr- so torej določeni in tudi nedvoumno črtovanju. Zato je Občina v zadnjih žavljane Evropske unije. zapisani v novem strateškem delu občin- letih pripravila strokovno podlago Prav iz navedenih razlogov želi Občina skega prostorskega načrta, s katerim se je za nov prostorski načrt, tako je ana- Sežana prostorski načrt pripraviti povsem v juliju seznanil tudi svet Občine Sežana. lizirala stanje v prostoru in razvojne na novo. Osnovni cilj novega občinskega Strateški del občinskega prostorskega možnosti. Hkrati je Občina tudi pre- prostorskega načrta je upoštevanje na- načrta obsega šestdeset členov in ima verila stanje načrtovanih stavbnih zem- čel trajnostnega prostorskega razvoja, ki jasno začrtane strateške smeri razvoja. ljišč v obstoječih prostorskih aktih. temeljijo na racionalni izrabi prostora, na Te poudarjajo vlogo Občine in mesta Ugotovitve so jasne in nedvoumne: ohranjanju prepoznavnosti prostora ter Sežane v regiji, pogoje za razvoj gospo- Obstoječi prostorski plan Občine Seža- doseganju visoke stopnje družbenega darstva in turizma, bolj uravnoteženo po- na, ki je bil sprejet v osemdesetih letih, konsenza med stroko, javnostjo in politiko. licentrično zasnovano omrežje centralnih Iz občinske uprave Iz občinske

5 naselij, ohranjanje izjemne stavbne dedi- naselij. Občina bo usmerjala poselitev (ministrstvom, zavodom, nosilcem javnih ščine in kulturne krajine, prenovo in revi- v ohranjanje in revitalizacijo obstoječih pooblastil), da ji posredujejo smernice za talizacijo starih naselbinskih jeder, razvoj naselij, nove gradnje pa usmerjala v za- nadaljnje načrtovanje. Občina bo prido- tradicionalnih panog (kot so vinarstvo, ključene gruče nove poselitve, s čimer bljene smernice analizirala ter poskušala kulinarika, kamnarstvo in kamnoseštvo), bo mogoče sanirati nekatere nenačrtne z nosilci urejanja prostora uskladiti ra- razvoj in nadgradnjo družbene infra- posege v zadnjih letih. zvojne načrte – z varovanji in omejitva- strukture, spodbujanje in zagotavljanje Obsežna stavbna zemljišča, določena mi v prostoru. V največji meri usklajen prostorskih možnosti za oskrbne dejav- v starem prostorskem planu, bo Občina prostorski načrt bo posredovala v javno nosti, določitev novih infrastrukturnih delno zmanjšala, preostalim stavbnim obravnavo. koridorjev, izboljšanje komunalne oskrbe zemljiščem, ki predstavljajo komplekse Nov prostorski načrt bo bistveno spre- naselij in izboljšanje energetske in teleko- nezazidanih stavbnih površin ali večja menil dovoljevanje posegov v prostor. munikacijske infrastrukture. Strateški del območja prenove, pa določila merila in Nova pravila bodo v nekaterih prime- novega občinskega prostorskega načrta pogoje za gradnjo oziroma bo posege v rih gotovo prinesla tudi spremembe, ki je začrtal novo ravnanje Občine na po- prostor regulirala z občinskimi podrobni- vsem ne bodo všeč, saj bodo mnogi po- dročju ravnanja s prostorom. mi prostorskimi načrti. Takšna regulacija segi bolj regulirani ali pa bo za njih potre- Med strateškimi cilji je opredeljeno bo onemogočila nenačrtovane posa- ben širši družbeni konsenz. Zanesljivo pa tudi, da bi se število prebivalcev v Obči- mične posege v prostor, hkrati pa bo z bomo na ta način pripomogli k temu, da ni Sežana v naslednjih 15 letih povečala javnimi razgrnitvami omogočeno vklju- ohranimo kvalitete Krasa, na katere smo za okvirno 2.000 prebivalcev. Ker je le v čevanje in sodelovanje javnosti pri spre- že stoletja ponosni. mestu Sežana načrtovana tudi večsta- jemanju odločitev o bodočem ravnanju In prepričani smo, da se bodo čez de- novanjska gradnja, je strah nekaterih po s prostorom. setletje mnogi trkali po prsih, da so za pretirani poselitvi Krasa odveč, saj to ni Trenutno Občina Sežana zaključuje takšno ravnanje najbolj zaslužni. razvojni cilj občine. najbolj pomembno vsebino občinske- Z novim prostorskim načrtom se je Ob- ga prostorskega načrta, to je določitev čina aktivno spopadla tudi s problemom namenske rabe prostora. Ta za vsako Izdelovalec osnutka Občinskega nesprejemljive poselitve Krasa z razprše- parcelo določa rabo stavbnih, kmetij- prostorskega načrta: LOCUS, prostorske no gradnjo. Kraška tipologija poselitve so skih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč informacijske rešitve d.o.o. izrazita strnjena naselja, ki so prepoznana oziroma dovoljevanje posegov v prostor. kot izjemna stavbna dediščina in ki nika- Tako pripravljeni osnutek prostorskega kor ne smejo biti degradirana s posamič- načrta bo Občina, v skladu s predpisi, nimi razpršenimi gradnjami na robovih posredovala nosilcem urejanja prostora

Občina Sežana v skrbi za podeželje Obnova vaških jeder (sanacija korita in izvedba kamnitega podeželskih skupnostih in prispevati k Cilj projekta Urejanje vaških jeder, ki ga zidu). privlačnosti vaškega okolja kot bivanj- je Občina Sežana v sodelovanju s krajev- Prav v teh dneh pa potekajo ali pa se skega prostora in potenciala za razvoj nimi skupnostmi prijavila na javni razpis bodo začele še investicije v KOPRIVI (ure- drugih dejavnosti, še posebej turizma. za dodelitev nepovratnih sredstev iz na- ditev vodnjaka z zidom v vaškem jedru), Na poziv Občine za podajo predlogov za slova obnove in razvoja vasi Ministrstva TOMAJU (sanacija zidov), ORLEKU (ure- obnovo večnamenskih zgradb se je od- za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ditev vaškega jedra z vodnjakom in majh- zvalo sedem krajevnih skupnosti, katerih je ureditev izgleda vasi ter ohranitev ob- nim objektom), v VRHOVLJAH (ureditev predlogi so bili vključeni v skupno prijavo stoječih značilnosti in dediščine naselij. vaškega jedra s platojem, vodnjakom in na javni razpis za dodelitev nepovratnih S tem naj bi se povečala kakovost druž- obnovo zidu), BRJAH PRI KOPRIVI (uredi- sredstev programa razvoja podeželja, so- benega življenja na celotnem območju z tev vodnjaka z zidom v vaškem jedru) in financiranega iz Evropskega kmetijskega vzpodbujanjem medgeneracijskega dru- v PLISKOVICI (obnova vaškega vodnjaka sklada za razvoj podeželja. ženja, obogatitvijo turistične ponudbe in z okolico). Vrednost projekta je bila ocenjena na tako s prispevkom k večji prepoznavnosti 583.928,29 EUR, delež sofinanciranja in- tako obravnavanih naselij kot tudi celo- Urejanje večnamenskih zgradb vesticije z nepovratnimi sredstvi pa znaša tne občine Sežana. Obnovo v predvideni Zaradi slabega stanja večnamenskih skoraj polovico. Posamezne investicije skupni višini 482.270,70 EUR bo sofinan- zgradb v posameznih krajevnih skupno- so se pred začetkom poletja že pričele ciral Evropski kmetijski sklad za razvoj stih (in visokih stroškov investicij vanje), izvajati in nekatere so tudi že dokonča- podeželja. je bil na javni razpis, namenjen obnovi in ne. Tako bodo v letošnjem in naslednjem V okviru skupnega – dvoletnega – pro- razvoju vasi, prijavljen tudi projekt Obno- letu dobile novo podobo dotrajane jekta so bila že obnovljena vaška jedra v ve večnamenskih zgradb. Da bi lahko v zgradbe v vaseh Avber, Dane, Lokev, Po- vaseh DUTOVLJE (ureditev Bunčetove teh objektih tudi v bodoče izvajali kultur- vir, Dol pri Vogljah, Štorje in Tabor. domačije s postavitvijo zlatega Pepinega ne, športno-rekreativne, izobraževalne, vrta), KREPLJE (obnova vaškega vodnjaka družabne, turistične in druge prostoča- Mateja Grzetič Žerjal in obnova korit), LOKEV (obnova trga v sne dejavnosti lokalnega prebivalstva zgornjem delu vasi in igrišča za kulturna podeželju, jih je nujno potrebno nim domom), ŠTORJE (ureditev vaškega obnoviti. Trenutno namreč kazijo izgled

Iz občinske uprave Iz občinske središča pri Šafarjevem kalu), KOSOVELJE vasi, ogrožajo varnost prebivalcev in ne (ureditev vaškega jedra), ŠMARJE PRI SE- nudijo možnosti za socialno in družbe- ŽANI (Ureditev vaškega jedra z igriščem), no življenje. Namen naložbe je prispe- 6 DOLENJE (obnova vodnjaka) in RAVNJE vati k izboljšanju življenjskih pogojev v www.sezana.si Sožitje Bunčetove domačije in Pepinega vrta Občina Sežana je, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, prijavila projekt Ure- janje vaških jeder na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj vasi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Krajevna skupnost Dutovlje je v projektu sodelovala z obnova Bunčetove domačije. Štiriletna fazna obnova domačije se je z ureditvijo veže, izdelavo fasade na dvo- riščni strani, obnovo mejnega zidu vrta in ureditvijo zgornjega platoja vrta uspešno zaključila. V okviru odprtja prenovljene domačije je vrata odprla tudi trajna parkovna postavitev Pepinega kraškega vrta, ki je lani v Londonu, na svetovni razstavi okrasnih vrtov, prejel zlato medaljo. Sožitje, v katerem bosta sedaj Bunčetova domačija in Pepin vrt, je prikaz, namenjen zaščiti naravne in kulturne dediščine ter ohra- Številne kulturne in družabne priredi- odprtja TIC-a. Prepričani smo, da bo ob- nitvi matičnega Krasa kot edinstvenega tve so se v Bunčetovi domačiji sicer od- nova domačije z vzpodbujanjem med- primera kulturne krajine.. vijale praktično že vse od lanskoletnega generacijskega druženja in obogatitvijo ponudbe dodatno povečala kakovost družbenega življenja ter prepoznavnost tako krajevne skupnosti kot tudi celotne občine Sežana in Krasa. Obnovo, ki je vključno z ureditvijo Pe- pinega vrta stala nekaj manj kot 90.000 evrov, je tako sofinanciral tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Domačijo smo slavnostno odprli 6. avgusta v okviru praznika občine Sežana in 40. Praznika terana in pršuta v Dutovljah.

Besedilo: Mateja Grzetič Žerjal Sliki: arhiv Občine Sežana

Obnovljena šola v Lokvi Podružnična šola Lokev, katere matič- rejena nova betonska stropna konstruk- - ob hodniku bodo še telovadnica, učil- na šola je Osnovna šola Srečka Kosovela cija, sicer so bile medetažne konstrukcije nica, razdelilna kuhinja in jedilnica, Sežana, je bila lepo vzdrževana, vendar lesene, kar pomeni, da je nujna rekon- - pod stopnicami bodo sanitarije in gar- objekt ni ustrezal sodobnim tehnič- strukcija stropov in posledično zamenja- deroba za kuharico, nim standardom, namenjenim za javne va stavbnega pohištva, strojnih in elektro - v nadstropju bodo učilnica, knjižnica in objekte z osnovnošolskim programom. instalacij, kakor tudi notranje opreme. shramba učil, kabinet, sanitarije za uči- Šola je enonadstropna, imela je dve Objekt je lociran na parcelni številki 179, teljice in prostor za čistila, učilnici, telovadnico, knjižnico, razdelilno k.o. Lokev. Dostop do glavnega vhoda in - podstrešje bo neizkoriščeno, kuhinjo, shrambo učil, sanitarije in ne- dovoz na dvorišče sta urejena z asfaltirane - obnovljena bo fasada, izkoriščen dotrajan prostor v zgornjem javne poti. Maksimalne tlorisne dimenzi- - s preureditvijo objekta bo urejena ka- nadstropju (včasih stanovanje), kakor je šole so bile 371,28 m². Z rekonstrukcijo nalizacija, ker je v objektu tudi ta dotra- tudi neizkoriščene podstrešne prostore. in dozidavo bo površina nekoliko večja, jana in Vidna je bila dotrajanost objekta, ne in sicer 382,46 m² (zaradi novozgrajenega - urejeno bo plinsko centralno ogreva-

glede na delne adaptacije. Zaradi radona prizidka, v katerem bodo urejene nove nje (skupaj z vrtcem). uprave Iz občinske v objektu so bili sicer zamenjani komplet- sanitarije za učenke in učence). Zasnova Ker se je Občina Sežana zavedala nujno- ni tlaki v sedanji telovadnici in knjižnici v adaptacije, poleg navedene rekonstruk- sti popravil, je v letu 2009 pridobila grad- pritličju. Nad delom nadstropja je bila nacije, načrtuje še naslednje posege: beno dovoljenje za izvedbo načrtovane 7 investicije. Investicijska vlaganja v podruž- niran pouk. To število naj bi se ohranjalo višini 341.844,84 EUR. Zaključek del naj bi nično šolo Lokev so bila prijavljena na tudi v prihodnjih letih ali pa se bo z na- bil konec oktobra 2010, ko naj bi se učen- javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport taliteto in priselitvami celo povečevalo. ci preselili iz začasnih učilnic, ki so trenut- za soinvestiranje investicij na področju Javni razpis za izvajalca del je občina za- no v kulturnem domu v Lokvi. predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. ključila do konca junija 2010 in z zbranim S sklepom ministrstva smo bili neizbrani izvajalcem del MAKRO 5 GRADNJE d.o.o. Bojana Kermolj prejemnik soinvestitorskih sredstev. Koper je bila 16. julija 2010 podpisana Podružnično osnovno šolo trenutno gradbena pogodba, s katero je dogovor- obiskuje 15 otrok in so vključeni v kombi- jena ponudbena vrednost investicije v Projektu Kras – Carso postavil temelj tudi podpis Pogodbe o dotaciji sofinanciranja

V okviru čezmejnega sodelovanja Slo- venija-Italija 2007-2013 sofinanciran stra- teški projekt Kras – Carso, katerega prija- vitelj in hkrati vodilni partner je Občina Sežana, za seboj pušča prve sledi na poti k zastavljenim ciljem. Potem, ko je bil začetek realizacije projekta aprila letos zagotovljen s sprejetim sklepom o odobritvi projekta in maja zapečaten s podpisom Pogodbe o partnerstvu med vodilnim partnerjem in šest- najstimi slovenskimi in italijanskimi projektnimi partnerji*, je v drugi polovici julija podpis Pogodbe o dotaciji sofinanciranja med Organom upravljanja in vodilnim partnerjem projekta pomenil pravno podlago za dodelitev sredstev. Od skupne vrednosti projekta (več kot tri milijone evrov) bo tako 85 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Preo- Davorin Terčon in Maria Teresa Bassa Poropat, maja letos, med podpisovanjem Pogodbe o partnerstvu stalih 15 odstotkov bo na italijanski strani med vodilnim partnerjem in projektnimi partnerji delno sofinanciranih iz nacionalnih javnih sredstev, medtem ko bo na slovenski stra- Kras – Carso, pridobile podobo, ki se bo dovinske dediščine pripomogle k enotni ni 10 odstotkov sofinancirala Služba vlade zrcalila ne le na lokalni, temveč tudi na- prepoznavnosti kraškega okolja. Istočas- RS za lokalno samoupravo in regionalno cionalni ter čezmejni ravni. Cilj projekta no bodo vneseni tudi različni strukturni politiko, preostalih 5 % pa bo sofinancira- je zlasti vzpostavitev tesnega strateškega posegi, pri čemer trenutni potek preuredi- nih iz lastnih sredstev. sodelovanja novo ustanovljenih ter že tve dela pritličja stare občinske stavbe (vile S podpisom pogodb postavljeni teme- obstoječih različnih mrež na območju Mirasasso) za ureditev informacijskega lji naposled omogočajo, da bodo zamisli Krasa, ki bodo s skupnim poudarkom na centra Krasa v Sežani predstavlja realizaci- in ideje, strnjene med vrsticami projekta ohranjanju narave ter kulturne in zgo- jo prvega. Poleg tega bodo v nadaljevanju izdelani tudi nekateri praktični dokumenti, ki bodo, s smernicami o smotrnem upra- vljanju naravnih virov in prostorskega planiranja, nedvomno prispevali k privlač- nosti in konkurenčnosti teritorija ter nena- zadnje k družbenoekonomskemu razvoju območja. * Vodilni partner: Občina Sežana. Par- tnerji projekta: Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Trst, Občina Milje, Občina Repentabor, Občina Zgo- nik, Občina Dolina, Občina Devin - Na- brežina, Pokrajini Trst in Gorica, Zavod za gozdove Slovenije, Avtonomna Dežela FJ – Glavna direkcija za kmetijske, naravne in gozdne vire – Oddelčno nadzorništvo Iz občinske uprave Iz občinske za gozdove v Trstu in Gorici, LAS KRAS S.C.A.R.L., ORA Davorin Terčon in Laura Comelli, julija letos, med podpisovanjem Pogodbe o dotaciji sofinanciranja med Marjetka Kljun in Katja Fedrigo 8 Organom upravljanja in vodilnim partnerjem Sliki: Katja Fedrigo Gradnja mrliške vežice Tomaj V začetku meseca avgusta je bila pri- Predviden zaključek del na objektu je stene do terena so armiranobetonske, hi- dobljena in predana izvajalcu Kraškemu ob prehodu v novo leto 2011. droizolirane in ometane. Vidne stene v no- zidarju d.d. Sežana vsa potrebna upravna Mrliška vežica je projektirana kot pritli- tranjih prostorih so slikane v svetlem tonu in tehnična dokumentacija za gradnjo čen objekt, krit s korci. V tlorisu je načrto- – po izboru projektanta. Prostor pokojnika mrliške vežice v Tomaju. Do sedaj so iz- van prostor za pokojnika na levi strani, na je za okni z odbojno svetlobo. kopali zemljo za stavbo, greznico in za sredini je pokrit in tlakovan plato za slove- Odgovorni projektant objekta je Vladi- jarke priključnih komunalnih vodov. Be- snosti, na desni strani pa so predvideni mir KRAJCAR u.d.i.a., tonirajo temelje, greznic, ponikovalnico prostor za svojce, skladišče in sanitarije. in zasipajo jarek na javni poti za polože- Stene objekta so z zunanje strani zaključe- Uroš Colja no komunalno opremo. ne v kamnu in steklu. Notranje in obodne

Reševalci zdravstvenega doma Sežana prevzeli dve novi reševalni vozili V petek, 27. avgusta 2010, je bila v sklopu prireditev ob sežanskem občinskem prazniku v Zdravstvenem domu Sežana predaja dveh novih reševalnih vozil. Ob pomoči občin-ustanoviteljic je urgenca Zdravstvenega doma Sežana tako postala bogatejša za vozili Renault Trafic in Renault Master, v skupni vrednosti 81.500,00 €. Slovesnosti ob predaji so se udeležili župani in podžupani vseh štirih kraško-brkinskih občin. Po uvodnih besedah Ljubislave Škibin, direktorice Zdravstvenega doma Sežana, je Božo Marinac, podžupan Občine Seža- na, v svojem nagovoru dejal, da gre za pomembno pridobitev za vse nas, saj tovrstne službe in dejavnosti vsi potrebujemo. Poudaril je še, da je bil vozni park urgence gospodarski krizi naša država lahko za- slovom »Utrinki s Krasa«. Ob tem je k v zadnjih petih letih v celoti prenovljen. gotovi nujno medicinsko pomoč 24 ur mikrofonu povabila Jadrana Strleta, ki je Marinac je predstavil še pridobitve v zad- na dan in nam omogoča preživeti. Po- povedal nekaj besed o avtorju in njego- njih letih na področju zdravstva, in sicer: delila je še pohvale zaposlenim v okviru vih delih. zdravstveno opremo sežanske bolnice, projekta Skupaj delamo za zdravje, ki se Ob koncu prireditve je Mitja Štok, vodja tehnične aparate sežanskega zdravstve- je izvajal z anketiranjem zaposlenih in reševalne postaje, predstavil karakteristi- nega doma ter eno največjih investicij – uporabnikov. Priznanja so prejeli: dr. Katja ke novih vozilih ter izrazil zadovoljstvo, zdravstveni dom in lekarno v Dutovljah. Simunich, medicinski sestri Jožica Žiber- da so občine prisluhnile potrebam služ- Slovesnosti se je udeležila tudi pred- na in Vlasta Vatovec ter dr. Semko Verem. be nujne medicinske pomoči. Nato je stavnica Ministrstva za zdravje – Mimi Direktorica Zdravstvenega doma Se- župana in podžupane vseh štirih kraško- Zajc, podsekretarka Direktorata za zdrav- žana, Ljubislava Škibin, je povedala, da brkinskih občin povabil, da ključe novih stveno varstvo, zadolžena za področje bo od 27. avgusta, pa vse do naslednje- vozil predajo reševalcem. nujne medicinske pomoči. V nagovoru je ga občinskega praznika, v prostorih dejala, da si želi, da bi bila ta vozila čim zdravstvenega doma na ogled začasna Besedilo: Petra Arko Kovačič manj v rabi ter da je zadovoljna, da kljub razstava fotografij Ludvika Husuja z na- Slika: Janko Mahnič Iz občinske uprave Iz občinske

www.sezana.si 9 Odprtje obnovljenega spomenika padlim borcem NOB ter obnovljenih vaških jeder

V okviru 28. avgusta – praznika občine Sežana sta Občina Seža- na in Krajevna skupnost Štjak slavnostno odprli obnovljen spomenik padlim borcem NOB ter obnovljeno vaško jedro. Spomenik padlim borcem NOB, avtorja A. Uršiča, je v vasi Štjak. Gre za spomenik kulturne dediščine, ki s stiliziranim zidom in oboki ponazarja odpor kraškega prebivalstva v 2. svetovni vojni. Občina Sežana ga je obnovila v sodelovanju in s sofinanciranjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Služba za vojna grobišča).

V okvir projekta Urejanje vaških jeder, ki ga je Občina Sežana v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi prijavila na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova obnove in razvoja vasi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila uvršče- na tudi ureditev dveh vaških jeder v KS Štjak, da bi uredili videz vasi ter ohranili obstoječe značilnosti in dediščino naselij. Na Ravnjah so tako obnovili korito za napajanje živine, v Dolenjah pa vaško štirno, ki je nekoč služila za oskrbo z vodo. Vrednost obeh investicij je znašala 30.883 EUR.

Občinska uprava Občine Sežana Slike: Nina Ukmar

Obnovljena cesta in balinišče v Podbrežah Občina Sežana je v letošnjem letu posebno pozornost name- nila investicijam v krajevnih skupnostih ter tako poskrbela za lepši izgled naselij tudi izven mesta Sežana. V sklopu prireditev ob 28. avgustu – prazniku občine Sežana se je 26. avgusta 2010 odvijala prireditev ob odprtju prenovljene ceste v Podbrežah in obnovljenega balinišča. Po uvodnem nagovoru predsednice Krajevne skupnosti Ivice Podgoršek je nekaj besed o novih pridobitvah povedal podžu- pan Iztok Bandelj. Poudaril je, da se je dostopna pot do vasi raz- širila za 1,20 metra in sicer v skupni dolžini 1600 metrov ter da so uredili tudi asfaltno obračališče za šolski avtobus pri obstoječi avtobusni čakalnici pred naseljem. Poleg tega so obnovili tudi balinišče, široko tri metre in dolgo 30 metrov. Celotna vrednost investicije je znašala približno 55.000,00 €, je še povedal Bandelj. Prireditve sta se udeležila tudi Davorin Terčon, župan Občine Se- žana, ter podžupan Božo Marinac.

Za kulturni program prireditve sta poskrbela Ludvik Žiberna in Alojz Vran, člana Kulturnega društva Kraška harmonika. Da prego- vor »v vsaki šali je malo resnice« res drži, pa sta s skečem »Štopar in biciklist« potrdila Aleksander Hreščak in Bojan Podgoršek, ki je skeč tudi napisal in režiral. Po zaključenem uradnem delu je povezovalka Meri Hreščak povabila župana, da zakotali balin in prvo kroglo ter tako uradno odpre prenovljeno balinišče. Prireditev se je nadaljevala z balinarskim tekmovanjem ekip Občine Sežana, Podbrež in Krajevne skupnosti Štorje.

Iz občinske uprave Iz občinske Besedilo: Petra Arko Kovačič Sliki: Bogdan Macarol 10 Prvi šolski dan 1. septembra je bilo v šolskih klopeh spet živahno. Posebej vzne- vzgojo v cestnem prometu Občine Sežana, v sodelovanju s Poli- mirljivo in nepozabno doživetje pa je bilo za 96 prvošolčkov, ki cijsko postajo Sežana, je tudi letos poskrbel za varno pot do šole. so v občini Sežana prvič sedli v šolske klopi. Svet za preventivo in Da je bil vstop v šolo sproščen in prijeten tako za otroke kot za starše, sta poskrbeli ravnateljici Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana in Osnovne šole Dutovlje. Skupaj s sodelavci so prvošolč- kom namenili prijazne in spodbudne besede, starejši vrstniki pa so jim celo pripravili krajši kulturni program. Vse prvošolčke je pozdravil tudi sežanski župan Davorin Ter- čon, ki jim je zaželel prijazne in vesele šolske dni ter mnogo novega znanja: »Prepričan sem, da si boste med novimi sošolci pridobili nove prijatelje in verjamem, da bo v šoli veliko lepih trenutkov, včasih mogoče tudi malo težjih, vendar, dragi otroci, vzemite to kot del igre, igre našega življenja,« je še poudaril in zaključil, da vstop otroka v šolo predstavlja pomembno prelom˝- nico za vso družino, saj se s tem začne novo obdobje z veliko večjo odgovornostjo.

Besedilo in slika: Klementina Križman

POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU SPravniški pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kotiček ki ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanje. Če zakonec, potomci, posvo- jo ureja Obligacijski zakonik, se pogod- preživljanju. Odpoved preživljanca gre v jenci ali potomci posvojenca ne morejo benik (preživljalec) zaveže, da bo preži- korist preživljalca in zanj predstavlja do- prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo vljal drugega pogodbenika ali koga dru- datno varstvo. pravico zahtevati odškodnino od preži- gega (preživljanca), drugi pogodbenik Pogodba o dosmrtnem preživljanju je vljanca. Sodišče določi to odškodnino po pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje sklenjena z dolžnostjo preživljanja do prostem preudarku, upoštevajoč pri tem ali del premoženja, ki obsega nepremič- smrti preživljanca. Vendar lahko pred premoženjske razmere preživljanca in ti- nine in premičnine, ki so namenjene za smrtjo nastopijo okoliščine, ki opraviču- stih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja rabo in uživanje nepremičnin, s tem da jejo razvezo pogodbe. Pogodbeni stranki pogodbe o dosmrtnem preživljanju. je njihova izročitev odložena do izroči- lahko sporazumno razvežeta pogodbo o Preživljalec po preživljančevi smrti ni teljeve smrti. Ta pogodba lahko obsega dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko odgovoren za njegove dolgove, pač pa tudi druge premičnine preživljanca, ki sta jo že začeli izpolnjevati. Če živita po se lahko določi v pogodbi, da bo on od- pa morajo biti v pogodbi navedene. pogodbi o dosmrtnem preživljanju po- govoren za njegove obstoječe dolgove Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju godbenika skupaj, pa se njuno razmerje določenim upnikom. se štejejo tudi tiste, s katerimi se proti tako omaje, da postane skupno življenje Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je obljubi dediščine dogovori skupnost neznosno, lahko vsaka stranka zahteva potrebno plačati tudi davek in sicer je po življenja ali skupnost premoženja ali da od sodišča, da se pogodba razveže. Vsa- Zakonu o davku na dediščine in darila za- bo en pogodbenik skrbel za drugega in ka stranka lahko zahteva, da se pogodba vezanec za plačilo davka fizična oseba, ki ga varoval, mu obdeloval posestvo in po razveže, če druga stranka ne izpolnjuje prejme premoženje na podlagi pogodbe njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj dru- svojih obveznosti. Če se po sklenitvi po- o dosmrtnem preživljanju. Zavezanec, ki gega z istim namenom. Pri pogodbi o godbe razmere tako spremenijo, da po- je prejel premoženje na podlagi pogod- dosmrtnem preživljanju gre za pogodbo stane izpolnitev pogodbe znatno otež- be o dosmrtnem preživljanju, mora to o prepustitvi premoženja kot dediščine. kočena, sodišče na zahtevo ene ali druge pogodbo prijaviti v petnajstih dneh od Je obligacijskopravne narave, in ne gre za stranke znova uredi njuno razmerje (v sklenitve pogodbe pri davčnem uradu dedno pogodbo. Je odplačna in konsen- tem primeru ostane pogodba v veljavi) na območju, kjer je to premoženje ali zualna pogodba. Od izročilne se razlikuje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoli- kjer je zavezanec vpisan v davčni register. po tem, da je odplačna in da je izročitev ščine. Sodišče lahko spremeni preživljan- Davčno napoved za odmero davka pa premoženja odložena do preživljančeve čevo pravico v dosmrtno denarno rento, mora zavezanec vložiti v petnajstih dneh smrti. če to ustreza eni in drugi stranki. od nastanka davčne obveznost pri davč- Pogodba o dosmrtnem preživljanju Če umre preživljalec, preidejo njegove nem uradu, pri katerem je prijavil pogod- mora biti sestavljena v obliki notarskega obveznosti na njegovega zakonca in na bo. Davčna obveznost pa nastane na dan zapisa. Obliko oziroma vsebino notarske- tiste potomce, posvojence ali njihove smrti preživljanca. ga zapisa določa Zakon o notariatu. Po- potomce, ki so poklicani k dedovanju, Če je predmet pogodbe o dosmrtnem godba, ki ni sklenjena v obliki notarskega če ti v to privolijo. Če ti ne privolijo v na- preživljanju zaščitena kmetija, je potreb- zapisa, ni veljavna. daljevanje pogodbe o dosmrtnem preno upoštevati tudi določbe Zakona o de- Preživljanec se lahko v korist preživljalca življanju, se pogodba razveže in nimajo dovanju kmetijskih gospodarstev.

odpove razpolaganju s premoženjem, pravice zahtevati odškodnine za prejšnje Besedilo: Andreja Škapin uprave Iz občinske

PRIHODNJIČ: Pogodba o preužitku 11 Sežana nekoč in danes Že dolgo se začenja šolsko leto v mese- cu septembru. Iz starih šolskih kronik, ki so jih pisali po nekaterih šolah (imenovali so jih tudi »Spomina vredni šolstvo zadevajo- či dogodki«) izvemo marsikaj o takratnem življenju otrok, staršev, učiteljev in družbe na splošno. Izvemo, da je v času Avstro- ogrske monarhije, leta 1870 in kasneje, pouk v redni šoli največkrat pričel sredi oktobra in končal z javnim spraševanjem koncem julija. Okrog 1890 pa do začetka prve svetovne vojne in pozneje je pouk pričenjal že s septembrom. Ponavadi je trajal od sredine septembra do zaključka v drugi polovici julija. Poleg navadne, tako imenovane vsakdanje šole, je obstajala tudi ponavljalna šola, v kateri pa je pouk začel kasneje in sicer v novembru in je končal v aprilu. V tistem času je bil začetek in konec šolskega leta vedno pospremljen Letošnja fotografija »stare šole«, kot verjetno s sveto mašo in petjem cesarske himne. večina imenuje stavbo, v kateri je sedaj Ljudska Šolske kronike opisujejo, koliko otrok je univerza in Kosovelova soba. Razglednica šole v Sežani leta 1935. Takrat se je bilo katero leto primernih za pouk, pa imenovala Scuola Elementare Regina Margherita. na šolah še praznovali godovne dneve dneve, ko so bili počaščeni z obiskom šol- cesarja Karla I. (4. november), cesarice Kronist napiše tudi : »Ker se ne ve, da bi skega nadzornika, opisujejo tudi takratne Cite (9. maj) pa rojstni dan presvetlega bila taka toplota, kakršna je bila letos dne epidemične bolezni (škrlatinko, davico cesarja (17. avgust). Šolsko leto se je za- 22. januarja 1898, da je ob 2. uri popol- …), zaradi česar so morali pouk prekiniti. ključilo po starem običaju s Te Deum in dne v senci na severni strani neba toplo- Zelo so poudarjali, kaj se je posamezno cesarsko pesmijo. Zadnjič. mer kazal +10,4 stopinje C., zatorej se to leto urejevalo v šolskem vrtu in sadovnja- Kronist zapiše : »Šolsko leto se je pričelo zapiše v to knjigo.« ku. Omenjajo tudi za današnji čas smešne 16. septembra 1918. V oktobru je nasto- Pravzaprav je takšnih navedb več kot dogodke, za takrat pa resno stvar, kot na pila španska bolezen in še posebno pri- tistih, ki so vezane direktno na šolo. primer, kako so se šolarji udeleževali po- zadela mlajše prebivalstvo. Vsled bolezni V šolskem letu 1917/18, ko se je bližal biranja koloradskih hroščev po njivah in je pouk prenehal 12. oktobra in bi moral konec »Keiser und König« monarhiji, so koliko litrov so jih nabrali. pričeti 1. novembra. Ravno v tem hipu je razpadla nekdaj tako mogočna monar- hija. Italijani so zasedli slovensko zemljo do črte Snežnik-Logatec. Šolska poslopja so okupirali. Pouk se je zamoglo pričeti 8. januarja 1919.« Z okrožnico gen. civ. komisariata v Trstu z dne 10. 2. 1919 št. 76691 so določeni novi dnevi, ki so bili namenjeni slavlje- nju drugih, tokrat italijanskih vladarjev. Pravi udarec šolstvu prinese era fašizma, ki je od leta 1923 z Gentilejevo reformo postopno in načrtno zatirala slovenstvo, kar je bilo popolno nasprotje prejšnjemu Avstro-ogrskemu šolstvu. Zaradi prepovedi uporabe slovenskega jezika kronika utihne, vse do šolskega leta

Iz naših krajev Nadučitelj Anton Kosovel, oče Srečka Kosovela, s šolarji pri sežanski »stari šoli«, nekaj let pred 1900. 1943-44, ko se z velikimi besedami, pol- Koliko mladih ljudi, ki so imeli pred sabo še celo življenje. Kdo ve kako so ga preživeli? Ena teh učenk nimi novega upanja zazre v prihodnost. je kasneje, ko je bila že odrasla, v pismu spraševala: »Ne vem, kaj mi je storiti, naj grem v samostan ali študirat, se potem poročiti in ustvariti družino?« Zgodilo se je slednje: Odšla je na študij v Ljubljano, se 12 zaljubila v svojega profesorja in z njim ustvarila družino. Janko Kastelic Društvo kmetic na 40. Prazniku terana in pršuta v Dutovljah 2010 Društvo kmetic sežanske regije se je V nedeljo pa so v povorki kmečkih tudi letos predstavilo na 40. Prazniku te- voz predstavljale izdelavo »žajfe« in nje- rana in pršuta v Dutovljah. no uporabo. Na »špargetu« so kuhale V osnovni šoli so na ogled postavile »žajfo«, katero so uporabljale za pranje, razstavo različnih kruhov in ji dale naslov kopanje in pihanje mehurčkov. »Kruh skozi čas«. Voz so predstavile na izviren način: Kšn bot, ku ni blo dnarja za kupit žajfo, so jo kmetice izdelovale kar doma. Upo- rabile so luj in ostalo maščobo, ku je niso rable za kuhanje. V Trst so šle po sodo kaustiko, katero so rabile za kuhanje žajfe. Luj so kuhale v vodi, kjer so prej namakale pepel, ji dodale sodo kaustiko. Ob stal- nem mešanju se je to počasi kuhalo ene dve uri, seveda se je dodalo še dodatke – lavanda … , za navadno žajfo pa se ni npr. brinovo olje, med, danes je moderna dodajalo nič. Na vozu so prikazale tudi, kako so vča- sih prale belo perilo. Najprej so ga skuhale v »lugu«, katerega so pripravile tako, da so pepel pustile namakat en par dni in v tisti vodi so potem kuhale cunje. Za pranje črne robe pa so skuhale bršljan in v tisti vodi prale. Volnene majce so se prav svetle, so povedale. Ti recepti so preizkušeni in lahko jih uporabite še danes. Kmetice so s to zabavno predstavitvijo nasmejale obiskovalce in se pri tem tudi same zabavale. Med desetimi vozovi pa so si prislužile drugo mesto. Danes pa že razmišljajo, s čim bodo pre- senetile drugo leto …

Besedilo: Milena Štolfa Slika: Srečko Horvat Bunčetova domačija, središče vaškega življenja nekoč in danes Bunčetova domačija je tako poimeno- kasneje se je Antonija ponovno poročila, vedno pa so tam tudi »balincali«. vanje dobila po Francu Bonči, ki se je v in sicer s Francem Bončo. Takrat je pri Kasneje se je v hišo k edinki Lidiji pri- Dutovlje priženil leta 1892 s Črnega Vrha. Bunčetovih že delovala trafika. ženil Lojze Lukotov, doma iz Godenj. Prvi lastniki domačije so bili Mihcovi, od Leta 1859 je bila hiša predelana in ob- Zakoncema se je rodilo šest otrok, a prva katerih je sosed Tomaž Štok-Kalkoč, ki je novljena v za tiste čase zelo lično zgrad- dva sta kmalu po porodu umrla. Družina veljal za najbolj premožnega v vasi, hišo bo z gospodarskim poslopjem, gostilno v se je ob začetku prve svetovne vojne iz- kupil za svojega sina Andreja. Ta se je leta pritličju in stanovanjskim delom v prvem selila in v hišo so se naselili Lojzetovi brat- 1886 poročil z Antonijo Gec iz Skopega, nadstropju. Ob hiši je bil lepo urejen vrt, je in sestre. vendar je že pet let kasneje umrl. V zakona katerem so se odvijali razni gledališki Leta 1920 se je tako pri Bunčetovih ro- nu se jima je rodila hčerka Lidija. Le leto in pevski nastopi, prirejali so tudi veselice, dil Josip Tavčar, sin najmlajše Lojzetove sestre Mihele. Bil je dramatik, esejist, pu- blicist in profesor na slovenski šoli v Trstu. Lojze se je ponovno vrnil v Dutovlje leta 1929, pri Bunčetovih je živel z ženo in hčerko Darinko, med domačini znano pod imenom Marija, in nadaljeval s hišno

tradicijo. Ponovno je zaživela gostilna, Iz naših krajev takrat poimenovana Tavčar, dokler je ni zaprla italijanska fašistična oblast. Lojzetova hči Darinka je med drugo 13 svetovno vojno v hiši povila sina Marka in hčer Branko, imenovano tudi Rožica, po vojni pa še sina Slavka. Hčerka Branka se spominja, da je bila njihova hiša po vojni center družabnega in kulturnega vaškega življenja. V pritličju hiše sta delovali pošta in trgovina. V letih 1947-1960 je bila v največjem prostoru hiše mizarska delavnica – furnirnica. V nadstropju so v večji dvorani s parketom prirejali plese in zabave, ostali prostori so bili bivanjski in večinoma namenjeni danes dvorišče, namenjeno družabnim nje in druge družabne dogodke. Tako kot podnajemnikom. in kulturnim prireditvam na prostem. Na v preteklosti je Bunčetova domačija tudi Pet let po mamini smrti, to je leta 1963, vrtu Bunčetove domačije je stalna posta- danes središče vaškega dogajanja. je Darinka »hišo na placu« prodala takrat- vitev Pepinega kraškega vrta, na kar smo Viri: nemu trgovskemu podjetju Preskrba. Ta Dutovci še posebej ponosni. V zgradbi • Kjuder, Albin: Zgodovinski mozaik Primorske je poslopje koristila za skladišče nove tr- deluje TIC Dutovlje, ostali prostori so s posebnim poudarkom Gornjega Krasa, zbral in govine, ki na placu deluje še danes. namenjeni Krajevni skupnosti in Vaški sestavil v letih 1956-1960 v Tomaju Zadnji so kot podnajemniki v hiši živeli skupnosti Dutovlje. V pritličju je »pod kla- • Ustni vir: Branka Sulčič, Dutovlje Frančeškinovi. Kasneje je Bunčetovo do- nico« večji prostor, namenjen druženju. mačijo odkupila Občina Sežana in jo dala Nedokončan ostaja del zgornjega. Besedilo: Vaška skupnost Dutovlje v upravljanje Krajevni skupnosti Dutovlje, Sicer pa se pri Bunčetovih vedno kaj Slike: Aljaž Gec ki jo je temeljito obnovila. dogaja. Tako so tu izvedli že razne izobra- Del domačije, to je gospodarsko poslo- ževalne delavnice, silvestrovanje, marti- pje, je bil med obnovo porušen in tu je novanje, sejme, petkove večere, pustova- Obnovljeno vaško središče v Štorjah V soboto, 11. septembra je bila v Štorjah živino, ko pa se je kmetijstvo modernizi- Pred več leti je mladina kal očistila in otvoritev nekdanjega vaškega središča – ralo in so hlevi dobili napajalnike, je voda ga napolnila s svežo vodo, tako da se je Šafarjevega kala. Kal ima za sabo kar pe- iz kala ob sušah služila za zalivanje. Tu so dalo v njem tudi kopati. stro zgodovino in je bil po malem večkrat naselili zlate ribice, žabe in krastače pa so Z ozirom na svojo lego je kal vrsto let obnovljen in precej let tega tudi betoni- si dom v njem poiskale kar same. Tudi lo- služil kot vaško središče, pri katerem so se ran. V njem so vaščani dolga leta napajali kvanj je v kalu dobro uspeval. pod večer zbirali odrasli in mladina. Prav zato, da bi se ta tradicija ohranila in da ne bi to središče čisto propadlo, je bil z evropskimi in občinskimi sredstvi kal obnovljen. Zdaj, ko ima prenovljeno podobo, se bodo ob njem lahko igrali otroci in ob klepetu posedeli odrasli. Zbranim sta spregovorila župan Obči- ne Sežana Davorin Terčon in predsednica Sveta Krajevne skupnosti Štorje Ivica Podgoršek. V glasbenem delu kulturnega programa sta nastopila koncertni moj- ster Kristjan Ilić in Ludvik Žiberna, v skeču ZLATA RIBICA pa sta zaigrala Bojan Pod- goršek in Aleksander Hreščak.

Besedilo: Bojan Podgoršek Slika: Franci Mandeljc Meddržavni balinarski turnir v Sežani V okviru prireditev v počastitev občin- Večina tekmovalcev je bilo članov dru- Pozdravni nagovor in otvoritev je prev- skega praznika občine Sežana, ki ga naša štev upokojencev, mlajši pa so dopolnili zel predsednik Društva upokojencev Se- občina praznuje 28. avgusta, je Društvo vrste. Ženskih ekip se je udeležilo kar de- žana Marjan Sardoč, vse navzoče pa je upokojencev Sežana organiziralo in vet: iz Divače, Hrpelj-Kozine, Kopra, Majc- pozdravil tudi podžupan Občine Sežana, uspešno izvedlo že tradicionalni meddr- nov, Povirja, Repentabra, Ilirske Bistrice in gospod Božo Marinac. Tekmovalcem je žavni balinarski turnir. Pomerile so se žen- iz Sežane (dve ekipi). Moških ekip pa je zaželel uspešne nastope. ske in moške kipe iz zamejstva in naših nastopilo celo dvanajst: iz Ilirske Bistrice, V ženski konkurenci so se najbolje od- Iz naših krajev krajev. Nastopili so v Majcnih, na igrišču Izole, Majcnov, Nabrežine, Opčin, Pivke, rezale balinarke BK Brinj iz Povirja, druga Društva upokojencev in v balinarski dvo- Postojne, Proseka, Štanjela, Skalca in iz mesto je zasedla ekipa BK 4. julij Koper, 14 rani v Sežani. Sežane (dve ekipi). tretje mesto je pripadlo balinarkam iz Ilirske Bistrice, četrto pa ekipi BK Rovna iz Majcnov. Med moškimi ekipami so zma- govalci turnirja balinarji Ilirske Bistrice, drugo mesto je osvojila ekipa Postojne, tretji so bili balinarji Pivke, četrti pa balinarji Nabrežine. Turnir se je zaključil z druženjem ob pikniku in z vabilom na ponovno sreča- nje v prihodnjem letu. Sežansko Društvo upokojencev nudi in skrbi za pogoje ob tovrstnih družbenih dogodkih: s svojimi prostori za druženje, z urejenim parkom ob njem, z vzdrževanim baliniščem in streliščem ... Sežančani in občani iz okolice so se že navadili na to ponudbo in se radi tod sni- dejo – ne samo v poletnih mesecih – in ne samo upokojenci.

Besedilo in slika: Igor Grmek Veselilo se je staro in mlado V okvir praznovanj Občinskega praznika občine Sežana se je 25. avgusta v Lokvi odvila slovesnost ob odprtju pre- novljenih vaških jeder ter večnamenskih prostorov v Kulturnem domu. Prireditev je z bogatim programom pritegnila veliko krajanov in obiskovalcev od drugod. Prebivalci Lokve in Prelož se letos lahko upravičeno veselimo, saj smo s sodelovanjem Krajevne skupnosti Lokev in Občine Sežana ter prostovoljnih delom krajanov prišli do veliko novih pomembnih pridobitev. V projektu Urejanje vaških jeder, s katerim je Občina kandidirala na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova obnove in razvoja vasi Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, je Krajevna skupnost Lokev sodelovala z dvema inve- pridobili prostor, ki bo služil razstavam, mu razvoju turizma na vasi pripomogel sticijama, in sicer rekonstrukcijo in sana- prireditvam in manjšim kulturnim do- tudi eden izmed večnamenskih prosto- cijo vaškega trga v spodnjem delu vasi in godkom, v katerem bodo urejeni garde- rov v zadružnem domu, namenjen tu- športnega igrišča za kulturnim domom. roba, društveni prostor in čajna kuhinja ristično-informacijskemu centru. Vse tri Prav tako pa je bila v okviru projekta ter sanitarije. Ker pa je Lokev ena izmed investicije, katerih skupna višina znaša Obnova večnamenskih zgradb izpelja- največjih vasi na Krasu, z bogato kulturno preko 120.000 EUR, so bile sofinancirane na preureditev večnamenskih prostorov in naravno dediščino, bo h kvalitetnejše- iz sredstev Evropskega kmetijskega skla- v zadružnem domu. Tako smo Lokavci da za regionalni razvoj. Ob tej priložnosti se je Krajevna skupnost ponosno pohvalila s številnimi vi- dnimi dosežki v zadnjih štirih letih, med katerimi gre izpostaviti predvsem obno- vitvena dela na vrtcu, celovito obnovo kulturnega doma, ureditev vaškega jedra in podpornih zidov v Preložah, vzdrževa- nje mrliške vežice ter pokopališča in še mnogo drugega. V trenutni fazi obnavlja- nja sta še templjarska hiša ter podružnič- na šola, ki bo končana predvidoma še v letošnjem letu. Po besedah župana Davorina Terčona pa bodo v prihodnosti zgradili pločnik za Iz naših krajev pešce po vasi in do pokopališča ter uredili vaško tržnico, ki je ne nazadnje ena izmed najbolj obiskanih v občini. 15 Ob bogati podpori krajevnih ponudni- kov so bile na pestro založenih stojnicah predstavljene dobrote in izdelki iz Lokve ter okolice, ki so jih obiskovalci lahko poskusili in si jih ogledali. Poleg tega so vrata obiskovalcem odprli tudi vsi trije lo- kavski muzeji. Veselje se je tako zavleklo pozno v noč, saj sta ansambla Prizma in Venera na novo obnovljenem igrišču za Kulturnim domom pričarala vzdušje, ki je marsikaterega obiskovalca spomnilo na dneve mladosti, ko so v Lokvi še redno prirejali plese. Predvsem pa upamo, da bodo nove pridobitve vzpodbuda tudi mladini za nadaljnje vključevanje v Loka- vsko družabno življenje.

Besedilo: Jerneja Gerič Slike: Olga Knez Veterani odkrili spominsko ploščo Ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgustu so 3. septembra na Joškovi do- mačiji v Avberju, v poslopju nekdanjega skednja, odkrili spominsko ploščo, ki spominja na leti 1990 in 91, ko je bilo tu tajno skladišče orožja in teritorialne obrambe. Ob slavnostnem trenutku je spregovoril Drago Božac, takratni načelnik manever- ske strukture narodne zaščite sežanske občine in pobudnik za formiranje tajnih skladišč orožja, ki se je leta 2008 upokojil kot podpolkovnik slovenske vojske. Pred- stavnik sežanskega društva veteranov vojne za Slovenijo Zvone Vatovec in Da- vorin Jagodič sta slavnostno odkrila spominsko ploščo. Številni prisotni so se po prireditvi sprehodili po Avberju, si ogledali urejeno vas, večnamenskega rekreativnega objekta pridobitvi, ki so jo načrtovali že leta 2002. kjer so na novo postavili podporne zido- v Ponikvah, ki so ga domači nogometaši V tem času so tudi uredili vas, na bližnjem ve in uredili mrliško vežico. Prav Krajevna poimenovali kar San Siro, je bilo vložene- hribu popravili štirnico s stopnicami, kjer skupnost Avber, ki združuje pet vasi (Av- ga ogromno prostovoljnega dela doma- so nekoč domačinke prale perilo, uredili ber, Ponikve, Dobravlje, Gradnje in Rašo) činov. vaški kal Jezero in balinišče. V bodoče na- in v katerih živi 300 prebivalcev, je letošnji Ponosni pa so tudi na večnamenski va- meravajo s sosednjo Krajevno skupnostjo dobitnik najvišjega občinskega priznanja. ški dom v Dobravljah, ki so ga istega dne Tomaj zgraditi mrliško vežico in urediti lo- V vseh vaseh so popravili podporne zido- tudi slavnostno predali v uporabo, če- kalno cesto Šepulje-Dobravlje. Slavnostni ve, v Avberju in Dobravljah pa obnovili prav je bil dokončan že lansko leto. Do- govornik, sežanski župan Davorin Terčon, tudi avtobusno postajališče. V ureditev mačin Črtomir Pečar je spregovoril o novi je med drugim v programu del za avber- sko KS dejal, da bodo v Avberju preuredili bivšo osnovno šolo v vaški dom, obnovili mrliško vežico v Utovljah, v občinskem proračunu pa so že zagotovljena sredstva za razširitev, posodobitev in obnovo ceste med Dobravljami in Šepuljami. Tako je tudi v Dobravljah, kot po številnih kraških vaseh, z ureditvijo vaškega doma, balinišča, kala in lokvice nastalo celovito vaško jedro za potrebe vasi. S prerezom traku sta sežanski župan in predsednik vaške skupnosti Dobravlje Egon Benčina simbolično predala vaški dom v uporabo. Iz naših krajev Besedilo in sliki: Olga Knez 16 Po poteh štirih bitk

Kot prva slovenska borčevska delegacija so si ogledali vojaški bunker generalštaba JLA in maršala Tita v Konjicu.

Postojnski odbor AVNOJ-a in sežanska borčevska organizacija sta pripravila že tradicionalni 4-dnevni izlet v Bosno in Hercegovino, kjer je 34 udeležencev od- šlo po poti štirih bitk (Kozara, Drvar, Sutje- ska in Neretva). Izlet sta vodila predsednik odbora AVNOJ Franko Pleško iz Postojne in predsednik sežanske krajevne borčev- ske organizacije Bojan Pahor. Najprej so udeleženci položili venec v spominskem parku v Jesenovcu pri spomeniku Okameneli cvet. V tabori- in Mostarja. Na Tjentištu so položili venec življenje 350 ljudem za več časa (dva te- šču Jesenovac je bilo ubitih več kot 500 ob spominski grobnici na Sutjeski. dna) in je zgrajen iz treh delov: Tri zuna- tisoč ljudi. To je edini javni spomenik, Posebno zanimiv pa je bil ogled bun- nje hiše so samo kamuflaža za vhode v tri namenjen žrtvam taborišča v Jesenovcu, kerja generalštaba JNA in maršala Tita, ki tunele, ki vodijo v notranje prostore, ki so ki se nahaja izven Balkanskega polotoka. so ga za širšo javnost odprli pred krat- iz dvanajstih velikih blokov. Posebna kli- Udeležili so se tradicionalne centralne kim v Konjicu. Prav udeleženci izleta Po matska naprava omogoča, da je notranja proslave ob dnevu borca na Kozari, polo- poteh štirih bitk so bili prva delegacija in temperatura vedno 22 stopinj. Bunker žili venec – kot druge delegacije – k spo- predstavniki slovenske borčevske orga- ima svoj vodovod, agregate, filter za zrak meniku in se kasneje družili s preostalimi nizacije, ki je za obisk pridobila poseb- in drugo potrebno za življenje 250 met- udeleženci proslave iz bivših jugoslovan- no dovoljenje bosanskega ministrstva rov pod zemljo. skih republik. Pot jih je vodila tudi v Drvar za obrambo. Z velikim zanimanjem so Ogledali so si tudi porušeni most zna- na ogled obnovjene Titove pečine, lani si ogledali podzemni vojaški objekt, ki menite bitke na Neretvi in muzej v Ja- postavljene muzejske in etnološke zbirke so ga gradili dobrih 26 let (od leta 1953 blanici, posvečen najhumanejši bitki za do 1979) in je v času gradnje pome- ranjence v zgodovini. Očarale so jih tudi nil največjo vojaško skrivnost in je bil vožnja po čudovitem kanjonu reke Ne- najdražja investicija. Za obstoj in pravi retve, zgodovinska, kulturna in stavbna namen objekta je vedelo samo nekaj dediščina Mostarja. deset generalov in nekaj delavcev. Celot- Na poti domov so se zaustavili še v Jaj- na vrednost objekta znaša 4,5 milijarde cu, kjer so si ogledali obnavljajoči muzej ameriških dolarjev (danes več kot 20 mi- drugega zasedanja AVNOJ-a in stari del lijonov evrov). Bunker, ki je odporen proti mesta. nuklearnemu udaru, omogoča normalno Besedilo in sliki: Olga Knez 60 let radiokluba v Sežani Radioklub iz Sežane, ki ponosno nosi ustanovljen 14. februarja 1950. leta v izdelanimi postajami ter s postajami, ki ime kurirja Nika Šturma-Tarzana, je bil dvorani avtomehanične delavnice v Se- so se ohranile še iz časa druge svetovne žani. Do pred kratkim smo imeli samo vojne. Ob koncu desetletja je klub dobil pisne vire o nastanku radiokluba, ki so tudi svoje prve prostore. Mala sobica v segali v leto 1955. Letos pa smo na Zvezi gasilskem domu je tako postala sedež za radioamaterjev Slovenije našli dokument naslednjih 40 let delovanja. Sedemdese- o ustanovitvi radiokluba, ki nosi pečat iz ta leta so prinesla višek v delovanju in v leta 1950. Tako lahko z veliko verjetnostjo doseženih rezultatih. Tudi članstvo je bilo trdimo, da je to najstarejši klub oziroma v tem obdobju med številčno najvišjim društvo na območju občine Sežana. V prin tudi najbolj dejavno. Natiskane so bile vem desetletju obstoja se je klub ukvarjal prve QSL-kartice (dopisnice, s katerimi predvsem s konstruktorsko dejavnostjo, radioamaterji potrjujejo zveze), kuplje- kar je zelo koristilo tudi novo nastale- ni prva UKV- in kratkovalovna postaja mu obratu tovarne Telekomunikacij za in sodelovali so v skoraj vseh družbenih sestavljanje radijskih aparatov (kasneje akcijah občine Sežana. Tu mislimo pred- Iskra), ki mu je primanjkovalo domače- vsem na NNNP (nič nas ne sme prese- ga strokovnega kadra. Ko je v letu 1960 netiti), sodelovanje na MDA Brkini ter radioklub dobil svoj prvi pozivni znak vse od sodelovanja na akciji Vsi na kolo YU3ABL, so bili dani vsi pogoji za radio- za zdravo telo do aktivnega sodelovanja Iz naših krajev operatersko delo članov. V tem obdobju pri nudenju pomoči ob rušilnem potresu so vzpostavljali zveze predvsem z doma v breginjskem kotu leta 1976. V četrtem 17 desetletju obstoja je radioklub svojo pri- padnost prostoru, v katerem je deloval, le še bolj potrjeval. V osnovnem klubskem delu pa sta pomemben mejnik vzpostavitev prve digitalne zveze ter (poleg pri- mopredajne sekcije v Divači) še ustano- vitev sekcije v Komnu. V tem času je bila na žalost izgubljena pravica do uporabe klubskih prostorov v gasilskem domu. Za- časna rešitev se je našla v skladiščih pod sežansko bolnico. V začetku devetdesetih let in po mednarodnem priznanju nove države Slovenije smo tudi radioamaterji dobili nove mednarodne pozivne znake. Konec oktobra se je v etru že slišal S59A- BL, ki je ponosno oznanjal novo pridobitev in rojstvo nove države. V naslednjih letih je klub celih 10 let organiziral vsedr- žavno tekmovanje S5 VHF-UHF Maraton. Za svoje nesebično in družbeno koristno delo je bil radioklubu leta 1995 dodeljen Zlati znak Civilne Zaščite in sicer za dol- pomenil začetek vzpostavljanja radijskih V šestdesetih letih delovanja je skozi goletne uspehe in dosežke, ki so širšega digitalnih zvez. Na žalost je v tem obdo- vrata radiokluba prešlo preko 270 članov, družbenega pomena za razvoj zaščite in bju radioklub ponovno ostal brez klub- mnogo med njimi je bilo konstruktorjev, reševanja. Z začetkom novega tisočletja skih prostorov in se zato začasno naselil največ pa radijskih operaterjev. Ti skozi smo temu prilagajali tudi delo v radio- v kletnih prostorih Zavoda za gasilno in vsa ta leta dokazujejo svojo strokovnost klubu. Prihod računalniške tehnologije je reševalno službo v Sežani. Žalost se sto- in znanje ter s svojim delom osvajajo di- pnjevala tistega dne, ko so bili izgubljeni plome in priznanja in tako pripomorejo tudi ti prostori in tako je radioklub pristal k stalni usposobljenosti operaterjev za dobesedno na cesti, kjer je še danes. Sve- delo v izrednih razmerah. Več o aktual- tla luč upanja nam sveti na koncu predo- nem dogajanju v radioklubu ter mnogo ra, ki se mu reče “dogovor o koriščenju foto- in video materiala je dosegljive- prostorov v novozgrajenem domu pro- ga na klubski spletni strani, na naslovu stovoljnega gasilskega društva Sežana, http://www.qsl.net/s59abl/ v izgradnji”. Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo občinski Civilni zaščiti, ki Besedilo: Miloš Stankovič in Zvezdan Ostrouška nam trenutno nudi skladiščne prostore Slike: Miloš Stankovič za vso opremo, ki jo radioklub premore. Fantovščina na Ravnjah Po dolgih sedemindvajsetih letih so na Ravnjah, v vasici v Švici, kot pravijo doma- čini od 500 do 600 metrov visoki planoti med Krasom in Vipavsko dolino, zopet priredili fantovščino. Seveda so priprave potekale že dva meseca prej. Mladi neporočeni fantje so v tem času obiskovali plesne vaje. Pred pri- reditvijo pa so tudi očistili vas in uredili parkirni prostor v Ravnjah. Vas šteje 55 prebivalcev in 16 hišnih številk. Na fantovščini se je 18. junija na va- škem igrišču zbralo kar 11 fantov, tam so jih v popoldanskem času počakala vaška neporočena dekleta, ki so jim pripele bel nageljček. Zaplesale so z njimi otvoritveni ples (valček in polko). Po slavnostni večerji z zakusko in pijačo je bila zabava za vašča- ne in prebivalce sosednjih vasi. Raznovr- stno pecivo so spekle domače gospodinje, fantje pa so po starem običaju prinesli in prijetno glasbo, tako da so prisotni tudi »kolone« oziroma poročne slavoloke, ki so

Iz naših krajev po en »kalavnik« vina, da se za pijačo ni veselo sukali pete. dolgoletni simbol Krasa, Švice in Brkinov. bilo treba bati. Veselje je trajalo vse do Kljub slabemu vremenu so izpeljali prire- Organizatorji želijo, da bi običaj postal tra- jutranjih ur z ansamblom Mr. Been, ki je z ditev v zadovoljstvo vseh. S tem so mladi dicionalen in potekal vsako leto. 18 veliko mero šaljivih točk poskrbel za smeh fantje pridobili pravico, da lahko delajo Besedilo in sliki: Olga Knez Gospodinje kuhale štruklje V okviru letošnjega Poletja pr'Slamčevih, ki ga že četrto leto uspešno organizirajo v Mladinskem hotelu v Pliskovici, se je s kuhanjem štrukljev (21. 8.) zaključila kuharska delavnica, ki jo je vodila Aleksan- dra Pelicon s turistične kmetije Ostrou- ška-Pelicon iz Coljave. V juliju in agustu so tako izpeljali kar tri kuharske delavnice za odrasle, ki se jih je vsakič udeleži- lo približno deset udeleženk. Najprej so kuhale sokove in sirupe, sledila je delavnica vlaganja sadja in zelenjave, zaključili pa so s pripravljanjem štrukljev, ki so na Krasu vedno imeli poseben pomen, saj so jih gospodinje pripravljale ob posebnih priložnostih (kot so bili likofi oziroma zaključki košnje, žetve in drugih kmečkih opravilih in ob večjih praznikih). Štruklje, pripravljene iz kvašenega testa, so gospodinje obogatile z različnimi nadevi. Tako so tudi tokrat v Pliskovici pripravili ničnega drobljenca z orehi in z bučnimi našanja v naravi. Sledilo bo nabiranje gob različne: klasične štruklje s skuto in orehi semeni. Delavnico sta pohvalili tudi stalni v spremstvu domačih gobarjev ter pri- ter seveda tudi razne variante z dodatki udeleženki iz Sesljana in Nabrežine. prava okusnega obroka iz nabranih gob. mente ali samo orehov. Peliconova je V septembru pa se obetata gobarska Potrebni sta primerna obutev in košara. prikazala tudi, kaj se lahko da narediti iz kuharska delavnica in razstava svežih gob, Prvo nedeljo v oktobru prirejajo gobarsko ostanka testa (cmoki, pogače, spekle pa kar pripravljajo v sodelovanju s sežanskim razstavo s pokušino gobjih jedi. so tudi kruh s pršutom in sirom, okusen gobarskim društvom. Delavnico bo 18. pa je bil tudi kruh s kraškim šetrajem septembra vodila predsednica sežanskih Besedilo in slika: Olga Knez oziroma žepkom). Vsem enajstim udele- gobarjev Ljubica Tavčar Bandelj. Pričela ženkam, med katerimi je bilo tudi nekaj se bo ob 9. uri. Udeleženci bodo v uvodu stalnih, pa je najbolj v slast šel kruh iz pše- izvedeli o kodeksu nabiranja gob ter ob- Uspešno izpeljano 4. Poletje pr' Slamčevih V Mladinskem hotelu Pliskovica smo Afriko, si izdelali prave indijanske šotore, letos že četrto leto organizirali nadvse za- pobrskali pa smo tudi v svet čarovnije … nimivo Poletje pr' Slamčevih, poletje, Pr' Slamčevih, kot Pliskovljani rečejo polno dogodkov za najmlajše kot tudi za Mladinskemu hotelu, smo ostali zvesti odrasle. Na otroških delavnicah smo tradiciji prejšnjih let ter nadaljevali s kon- ponudili možnost, da so otroci lahko v certi ljudske glasbe in z delavnicami družbi sovrstnikov preživeli lepe dopol- za odrasle, povezanimi s preteklostjo. dneve ob ustvarjanju, prebiranju pravljic Delavnica Divje hrane, na kateri so se in seveda igranju. Spoznavali so se s kra- udeleženci lahko spoznali z rastlinami ško gmajno, izdelali strašila, se podali v kraške grude, je odprla povsem nova

obzorja kraški kuhinji, saj so lahko številni pleveli in trave, ki jih srečamo na poljih in travnikih, ob pravilni pripravi boljši od domače zelenjave ali pa jo lahko lepo do- polnijo. Med poletjem so se zvrstile kuharske delavnice, ki pa se bodo nadaljevale tudi Iz naših krajev v jesenski in zimski čas, saj nam narava narekuje, kaj bomo kuhali. V poletju smo vlagali, kuhali marmelade, sadne sokove 19 ter pripravljali »šalšo«, ob velikem šmarnu GOBE pa kuhali štruklje, nekoč obvezno pecivo V sodelovanju z Gobarskim društvom na ta praznik. Sežana pa prirejamo sledeče dogodke: Obrt, ki je bila že skoraj pozabljena, a 18. 9. ob 9.00: Delavnica GOBE, uvod v sedaj ponovno postaja zanimiva tudi na delavnico bo predstavitev kodeksa nabi- Krasu, je kamnoseštvo, kar potrjuje tudi ranja gob in obnašanja v naravi, nato pa izpeljana delavnica. nabiranje gob v spremstvu domačih go- Ker pa je poletni čas namenjen smehu barjev ter gobarsko-kuharska delavnica, in zabavi, smo gostili gledališke skupine, ki bo poskrbela, da bomo znali nabrano Rdeč ki so s komedijami priklicale smeh prav tudi pravilno pripraviti. Prijave na delav- na vsak obraz. nico zbiramo do 13. 9. Svetilnik V avgustu smo odprli razstavo Milana Bizjaka iz Repna, poimenovano Kraški - 3. oktobra bo na ogled Gobarska raz- Ustoličen si bil z namenom, da svetiš, motivi; gre za razstavo olj na platnu in stava s pokušino gobjih jedi ponoči, podnevi, v dežju vedno tam stojiš. mešane tehnike. Razstava bo na ogled - 23.10. še ena gobarsko-kuharska de- Prišli smo sami po življenjski poti, do 20. septembra v prostorih Mladinske- lavnica, seveda drugačne tematike, smo dobri, slabi, v vsaki luči nas lahko spoznaš. ga hotela. prijave do 18.10. Kako si močan in prepričljiv, JESEN v Pliskovico prinaša nove do- TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV vsakdo te lahko vzljubi, če si to želi. godke: Med novembrom 2009 in majem 2010 Vidiš solze, smeh, poštenje in ljubezen, FILMI POD LATNIKOM, organiziramo je v MH Pliskovica potekal tečaj družabnih Hrepenenja mnogih žalost in obup. MH Pliskovica, RD Pliska ter MC Podlaga, plesov. Dve skupini smo enkrat tedensko filme si bo mogoče ogledati na prostem: plesali v ritmih angleškega in dunajskega Lep si, nihče te ne premakne, 11 .9 ob 20.30: Življenje v rožnatem (La valčka, ča ča ča-Ja, swinga, foxtrota, disca Tvoja moč je vedno tam in sveti. vie en Rose), biografska drama, Francija, hustl-a ('tržačana'), sambe, tanga, jive-a in Smo ranljivi, občutljivi, prizadeti in ljubeči, Velika Britanija, 2007, 140 min polke. Plesalci smo se med seboj spoznavali Rana zlobe, nemilosti, trdega srca in nepoštenja. 19. 9. ob 20.30: Georgijina pravila (Ge- in skupaj zabavali, tisti najbolj zagreti pa že orgia Rule), komedija/drama, ZDA, 2007, komaj čakamo nove izzive in nove plesne Svetil boš vedno, 111 min korake. Le-teh se bomo lahko pričeli učiti v V srcu dobrih in pravičnih ljudi. 25. 9. ob 20.30: Juno, komedija/drama, novembru 2010, ko se bo v Mladinskem ho- Ljubezen bo naš večni svetilnik, ZDA/Kanada/Madžarska, 2007, 96 min telu možno udeležiti nadaljevalnega tečaja naj sveti luč za vse, ki so uspeli uvideti luč sveta. družabnih plesov. Ravno tako pa vabimo tudi vse željne plesnih korakov in plesnega vzdušja, da se vpišejo v začetni tečaj, ki bo Egidij Rodica predvidoma tudi pričel v novembru. Dodatne informacije o dogodkih ter prijave so mogoče v MH Pliskovica na 05/764 02 50, priporočamo, da redno spremljate dogodke tudi na www.hostelkras.com. Vabljeni v Pliskovico! MH Pliskovica Delovanje mladih gasilcev v Povirju Po gasilskih srečanjih vsako soboto društvo omogoči izlet skupaj s starši in V tem šolskem letu smo predvsem smo tudi mladinci in pionirji PGD Povir letovanje na morju. Vse to pa je tudi ne- osvajali gasilske veščine. Tako smo se ve- komaj čakali konec šolskega leta, ko nam kakšna nagrada za delo čez vse leto. liko naučili o orientaciji na kartah in v naravi, topografskih znakih, obiskali gozd- no učno pot v Škocjanu, se udeležili či- stilne akcije »očistimo Slovenijo«, spoznavali razne tehnike risanja, izdelovali plakate in novoletne čestitke, spoznavali organiziranost gasilstva, oznake činov in funkcij v društvu, spoznavali osnove gasilske preventive, hodili na sprehode v bližnjo okolico in s pomočjo naučene orientacije iskali velikonočna jajčka, ki so nam jih naši mentorji poskrili na bliž- njem travniku. V zimskih mesecih smo razdelili gasilske koledarje po vseh hišah v KS Povir, priredili novoletno zabavo z ogledom celovečerne risanke in z žreba-

Iz naših krajev njem daril ter okrasili gasilski dom. Letos smo organizirali dvodnevno kresovanje za 1. maj – z obilico spečenih palačink za 20 vse udeležence in se z dvema ekipama udeležili tekmovanja v Materiji. Skupaj z mladimi gasilci iz PGD Sežana smo organizirali športno srečanje s piknikom v Plešivici. Čez celo leto smo tudi pridno zbirali star papir.

Izlet na Dolenjsko V soboto 5. 6. 2010 se je mladina PGD Povir skupaj s nekaterimi starši in mentorji odpeljala na izlet v Belo krajino. Naj- prej smo odšli v največji gasilski muzej na Slovenskem v Metliko. Sprejela nas je pri- jazna vodička in nam na kratko predstavila delovanje muzeja ter nam povedala nekaj o svetem Florjanu – zaščitniku gasilcev. Tam smo si ogledali stare gasilske predmete za gašenje, opremo takratnih gasilcev in stara vozila. Po kratkem sprehodu po starem delu Metlike smo se odpeljali do krajinskega li proti domu. Mimogrede smo se zopet zelo zanimivo igrico »luknje«. V odbojki parka Lahinja. Tam nam je domač vodič ustavili v Štatenberku, kjer so njihove smo bili zelo dobri in smo tako osvojili povedal kar precej o parku, živalih in ra- mladinke ravno trenirale vajo z motorno na tekmovanju med mlajšimi skupina- stlinju v njem ter o zgodovini kraja. Po- brizgalko. Ker nimajo drugih prostorov, mi prvo mesto. Še posebej pa smo se tem smo se sprehodili do cerkvice, kjer razvijajo cevi kar po lokalni cesti. Po ogle- seveda zabavali v vodi in vsi osvojili ve- nam je vodič povedal dve zanimivi zgod- du vaje in poslovilnih pozdravih s tamkaj- ščino plavalca. Prijazni reševalci so nam bici. Nato nam je pokazal kar nekaj praz- šnjimi gasilci smo se odpeljali domov. prikazali praktično reševanje utopljenca godovinskih predmetov, ki so jih izkopali iz vode. Tudi hrana je bila zelo okusna na tem kraju. Nazadnje nam je pokazal Letovanje na Debelem rtiču in če ne bi bilo nadležnih komarjev, bi še žago in še vedno delujoč mlin, ki ga 2. 7. 2010 smo se pionirji in mladinci bilo preveč lepo. Tako je zelo hitro prišel je tudi zagnal, da nam je prikazal mletje PGD Povir skupaj z mentorji odpeljali z zadnji dan, odpeljali smo se v Povir, kjer žita. Njegova soproga nam je pokazala avtobusom na petdnevno letovanje na smo za zaključek dobili še vsak svojo piz- izdelke iz gline, ki jih tudi prodajajo. Z njo Debeli rtič. Letovanja se je udeležilo kar zo. Letovanja in začetka počitnic smo bili smo tudi eno zapeli ob spremljavi lonče- 19 otrok in sedem mentorjev, ki so se vsi zelo veseli. nega basa. med letovanjem menjavali. Dnevi so bili Po malici smo se odpeljali do PGD Šta- zelo aktivni in so hitro minili. Medicinska V septembru bomo medse sprejeli tenberk in si tam ogledali njihov preno- sestra Tina nam je povedala in pokazala nove člane. Še vedno nadaljujemo z akci- vljen gasilski dom ter veliko osvojenih osnove prve pomoči, kar smo potem jo zbiranja starega papirja, začeli pa smo pokalov z raznih tekmovanj. Žal so ravno tudi sami preizkusili. Med prostim časom tudi z dobrodelno akcijo zbiranja plastič- to soboto njihovi pionirji bili na držav- smo imeli razne delavnice, v nedeljo pa nih pokrovčkov. nem tekmovanju in se nam niso mogli smo se z ladjico odpeljali v Piran, kjer pridružiti. Po ogledu smo odšli v urejen smo si ogledali nov zelo zanimiv akvarij Požar Kaja, Požar Tadeja, Kocjan Eneja športni park blizu naselja, kjer smo ime- in se posladkali s sladoledom. Imeli smo Slike: arhiv PGD Povir li piknik, ki smo ga vsi že zelo nestrpno jutranjo telovadbo, ki jo je vodil Matevž, pričakovali. Tam smo tudi igrali nogomet vsak večer pa smo igrali odbojko na mivki in odbojko in skakali na trampolinu. Po na bližnjem igrišču. Otroci iz sosednjega zaključku piknika smo se zvečer odpravi- paviljona so nas naučili igrati tudi novo Razstava Srečka Rožeta: Življenje na vasi V okviru tridnevne prireditve Zgodo- odstotka njegove bogate vojaške zbirke, Avtor razstave si je postavitev zamislil vina-narava so 6. avgusta v prosvetnem ki se nahaja kar v štirih velikih skladiščih. kot sprehod skozi dneve v tednu. Tako domu v Bazovici odprli tudi etnološko Rože pa razstavlja na treh krajih po Slove- prvi dan, ki prikazuje nedeljo, predstavi razstavo na temo Življenje na vasi – se- niji, v tujini pa ima kar 36 razstav. praznične civilne obleke iz 17. , 18. in 19. dem dni v tednu, ki jo je pripravil vojaški Tokrat je Rože, ki se ukvarja že od mladih stoletja, otroška igrala, gostilne in sveto muzej iz Lokve oziroma njegov lastnik nog z zbiranjem vojaških eksponatov kot mašo ter glasbila, na katere so ob nede- Srečko Rože. Gre za prvo samostojno tudi drugih etnoloških predmetov, pripra- ljah igrali. Razstavljene so tudi praznične etnološko razstavo svetovno znanega vil zbirko s področja etnologije, ki prika- obleke učiteljice, profesorja in ravnatelja. zbiratelja starega orožja in eksponatov zuje življenje in delo na vasi. Do razstave Prav narodne noše iz 17. stoletja kot ena- Srečka Rožeta, ki se je že pred več kot je prišlo na povabilo podpredsednika zako star vrč za mleko so najstarejši pred- dvajsetimi leti zapisal v Guinnessovo družnega pašnika za Bazovico, Gropado, meti na razstavi. Sicer pa ima v svoji zbirki knjigo rekordov zaradi največjega števi- Padriče in Jezero Darka Križmančiča, ki je veliko eksponatov etnološke dediščine iz la vojaških predmetov na nacionalnem navezal stike z avtorjem razstave. Ta se je Lokve in bližnjih vasi. Še posebna zahva- območju. V obrambnem stolpu v Lokvi pred časom že predstavil z razstavo o mle- la, da je tako dragocene predmete dobil, Iz naših krajev je pred šestnajstimi leti slavnostno od- karicah na Opčinah. Razstavo v Bazovici si gre družinam Rože iz Krepelj, od koder prl vojaški muzej, v katerem sta le dva je ogledalo veliko število obiskovalcev. Srečko izhaja, Stopar iz Prelož pri Lokvi, 21 kamor se je priženil k ženi Ireni, Grandič in Poljsovih iz Lokve, Lozej iz Merč ter Mi- leni Stopar iz Lokve ter drugim. Ponedeljek si je zamislil kot molžo s predstavitvijo opreme za molžo v štali. Prikazani so tudi orodje in stroji za izdelavo mlečnih izdelkov. Torek prikazuje prevoz mleka mlekaric iz kraških vasi v Trst. Mlekarice so preživljale deset- in več članske družine. Prikazane so tudi obleke in narodne noše mlekaric. Sreda prikazuje košnjo, žetev in pastirsko življenje, kjer niso manjkali mlinčki, piščali, frače, pasti, leseni cokli, pipe, lončki in druge stvari, ki so jih izdelovali pastirji. Tudi grablje, ko- sišča in cepci so doma narejeni. Četrtku je namenil prikaz domačih opravil – klekljanje, kvačkanje in štrikanje ter oblek iz platna. Kot zanimivost so prikazane tudi nečke, izdelane iz enega kosa, kjer pa so počile, so jih zakrpali z zajčjimi črevesi. Petek prikazuje kovaštvo z vso potrebno opremo in rudarske obleke ter nosila za nošenje premoga iz bazovskega rudni- ka ter seveda vzorec te rudnine. Razsta- vo zaključuje še sobota s prikazom dela ognjišča z »brštolini« za praženje kave. Srečko Rože je dobitnik kar sedemde- setih odlikovanji in je 16. avgusta 1994 odprl prvi zasebni vojaški muzej v Slove- niji. V muzeju v Lokvi razstavlja 262.212 kosov vojaških eksponatov in 19.715 civilnih arheoloških in etnoloških eksponatov. V muzeju so lani ob 15. obletnici delovanja slavnostno prikazali tudi pra- por habzburške dinastije, družine Franca Jožefa z Dunaja.

Besedilo in sliki: Olga Knez Zlatoporočenca Marta in Andrej Debevec 50 let skupnega življenja sta dočakala selila. Spoznala sta se v brigadi pri gradnji Marta je bila zaposlena v različnih krajih in tudi Marta in Andrej Debevec iz Križa pri avtoceste v Makedoniji leta 1958 in se 20. skrbela je za družino. Njena velika ljubezen Sežani. V življenju sta morala marsikaj po- avgusta 1960 v Ilirski Bistrici poročila. Mož so ročna dela in šivanje. Tako je sešila števil- trpeti, saj sta občutila grozote druge sve- je bil miličnik, kar 13 let se je službeno izo- ne obleke za družino in številne sorodnike. tovne vojne, pomanjkanje in lakoto, druži- braževal in se po osamosvojitvi Slovenije »Poročila sva se iz ljubezni in še sedaj sva na pa se je zaradi moževe službe večkrat upokojil. Predan je bil radioamaterstvu. zaljubljena kot pred petdesetimi leti. Člo- vek mora v življenju marsikaj potrpeti in se prilagajati,« sta zlatoporočenca odgovorila na vprašanje, kaj ju druži. Ponosna sta na svoje tri hčerke Andrejo, Ksenijo in Ingrid, družbo pa jima dela pet vnukov (Tina, Tadej, Miha, Matjaž in Mitja) ter pravnuka Zala in Matija. Slovesnost ob zlati poroki sta pripravila kar na domačem borjaču. Ob domačih do- brotah seveda nista manjkali zlatoporoč- na torta in zabava. Za prijetno vzdušje je poskrbela hčerka Ingrid s svojim ansamblom Vikend, sicer bivša pevka koprskega Modrega vala. Razveselila sta se tudi darila sežanskega župana Davorina Terčona. Vsi Iz naših krajev zbrani so jima zaželeli še veliko dobrega zdravja in ljubezni na skupni življenjski poti. 22 Besedilo in slika: Olga Knez Razstava fotografij podobe naselij v sežanski občini V Kosovelovi knjižnici so 31. 8. odprli razstavo fotografij z naslovom Podobe naselij v občini Sežana, ki jo je ob sežan- skem občinskem prazniku pripravila Višja strokovna šola za oblikovanje materialov in fotografijo. Natečaju se je odzvalo osem fotografov, med njimi dva študenta sežanske šole za fotografijo, ki so prispevali po pet del. Posebna strokovna komisija pod vodstvom Katarine Sadovski je podelila prvo nagrado Dušanu Savov za serijo fotografij, David Terčon pa je za fotografijo Pust prejel drugo nagrado. Nagradi sta podelili ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič in Jasna Rojc, ravnateljica Višje strokovne šole za oblikovanje Na sliki št. 10: Nagrajenca letošnjega natečaja fotografij Podobe naselij sežanske občine Dušan Savov materialov in fotografijo, ki je tudi pred- in David Terčon (tretji in četrti z leve) v družbi preostalih udeležencev natečaja ter ravnateljice in profe- stavila letošnji prvi natečaj, ki naj bi postal sorice fotografije sežanske Višje šole za oblikovanje materialov in fotografijo prof. Jasne Rojc in Katarine tradicionalen. Sadovski (prva in druga z leve) ter ravnateljice sežanske knjižnice Nadje Mislej Božič (prva z desne). vezali z dogodki ob prazniku. Z natečajem Komisijo sta ob predsednici Katarini smo pritegnili ljudi, da opazujejo svet oko- Sadovski sestavljali še Nataša Košmerl in li sebe in nas opozarjajo na lepote, ki jih, če Jasna Rojc. V prihodnosti bodo natečaj nismo od tukaj, težko opazimo. Udeležen- razpisali že ob novem letu ter postavili ci so lahko uporabili tudi stare fotografije, razstavo za sežanski občinski praznik. prikazali dogodke, pa detajle in osebe, kjer Nadja Mislej Božič pa je poudarila, da živijo. Vsaka fotogafija nosi v sebi pripoved- sežanska knjižnica že tri leta bogati svo- no in likovno vsebino. Komisija je ocenje- je prostore tudi s knjigami za študente vala po naslednjih kriterijih: celotni vtis, iz- obeh smeri visokošolskega študija v vedba oziroma realizacija (tehnična plat), Sežani in tako opravlja funkcijo visoko- Slika: Dušan Savov izvirnost in sporočilna vrednost. Na nate- šolske knjižnice. Seveda se knjižni fond »Ideja se je rodila iznenada, da bi tudi mi čaj so prispele enakovredne fotografije, da vsako leto povečuje in študentje posega- kaj prispevali ob sežanskem občinskem je imela komisija težko nalogo,« poudarja jo tudi po drugih zvrsteh literature, med- prazniku. Tako smo vsebino razstave po- Rojčeva. tem ko imajo drugi obiskovalci knjižnice Slika: Dušan Savov

možnost, da pregledajo tudi študijsko literaturo. Sežanska knjižnica pa je tudi edina primorska knjižnica, ki ima dobro urejen domoznanski oddelek. Njihov dolgoročni cilj pa je oplemenititi domo- znansko zbirko, ki jo tvorijo tudi diplom- Kultura ske naloge domačih in tujih študentov, ki se navezujejo na tematiko Krasa. Misleje- Nagrajenca natečaja fotografij: David Terčon/ Mali štorski pust, Dušan Savov/ Ujeti čas 23 splošne knjižnice. Gre že za tretji natečaj in najboljša dela bodo objavljena v zbor- niku Zgodbe iz knjižnice. Pisci naj svoja dela (do 6000 znakov) po elektronski po- šti oddajo do 15. septembra na e-naslov: natecajknjiznicmail.com. Rezultate bodo slovesno razglasili ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic – 20. novembra. Razstava Podobe naselij v sežanski ob- čini bo v sežanski knjižnici na ogled do Slika: Dušan Savov konca septembra, potem pa se bo selila va je predstavila še letošnji literarni nate- še v druga naselja. čaj pod naslovom Knjižnica in knjige po

mojem okusu, ki ga razpisujejo slovenske Besedilo in slika: Olga Knez Slika: Dušan Savov

Utrinki s Krasa Ludvika Husuja Ob predaji dveh reševalnih vozil de- leta 1958. Že kot kratkohlačni osnovno- vali na razstavah v Sežani, Lipici in na Ljub- lavcem v urgenci sežanskega zdrav- šolec se je pridružil sežanskim jamarjem ljanskem gradu. Premalo za tolikšen čas, stvenega doma so odprli tudi raz- in vzljubil podzemne lepote Krasa ter jih bi se glasila vzpodbuda. Saj so ga mno- stavo fotografij z naslovom Utrinki s začel tudi na svojo pest raziskovati. Zato ge poti, ki so ga vodile po prenekateri Krasa. Avtor začasne razstave petin- mu je Jamarska zveza Slovenije podelila kraški gmajni, vrtači, breznu in jami, čez petdesetih fotografij, ki bodo krasi- priznanje – zlati znak (1988). Je eden red- suhi zid na drugo stran pogleda oboga- le prostore zdravstvenega doma do kih Kraševcev, ki se je spustil v podzemlje tile z neštetimi slikami, vtisi in spomini, ki prihodnjega občinskega praznika, globlje kot 1000. Leta 1997 je na Orleški predstavljajo neprecenljivo notranje bo- je Ludvik Husu iz Orleka. O njem in gmajni odkril vhod v Stržinkovo brezno gastvo človeka, čigar srce res bije za Kras. njegovem delu je spregovoril novi- in na dnu so jamarji naleteli na tekočo Tak je tudi kot vodja pohodov kraške po- nar, režiser, scenograf in popotnik vodo, v njej pa na človeško ribico. Odkril družnice Društva za zdravje srca in ožilja, je jamo, pomembno zaradi arheoloških Jadran Sterle s slovenske televizije, ki ga vzpodbuja in vodi doktorica Ljubi- najdb, in jamarji so jo poimenovali po po rodu iz Sežane. slava Škibin. In morda je prav ta kraj, novi njem – Ludvikova jama. S sežanskimi ja- »V času, ko ves planet postaja povezan z prostori sežanske ambulante, primeren marji je bil pri odkritju Bestažovce, kjer so nevidnimi mrežami računalniške civiliza- začetek še enih, svežih pogledov na Kras, kasneje našli prve jamske slikarije na Kra- cije, se vedno več ljudi zapleta v nujne in kot ga vidi Ludvik Husu. su in v Sloveniji, v jami Malence je našel prostovoljne mreže medmrežij. Za mno- Ko je Ludvik Husu za svojo predstavitev prazgodovinsko keramiko in še bi lahko ge postaja računalniška realnost vse bolj predajal svoj podatke Sterletu, je na kon- našteval Ludvikove podvige. S tem pa je življenjska, vse bolj prepričljiva in vse bolj cu preprosto povedal: »Tako kot vidi oko, preprosto spoznaval svoj svet Krasa, kot prisotna.Vedno več časa preživijo v tem tako slikam, in ne uporabljam nobene ra- ga marsikdo ne spozna in ne pozna. Kdor svetu računalnikov, in vedno manj v re- čunalniške obdelave«. pa ga pozna, ga ceni, spoštuje in varuje. alnem svetu, tam, kjer bivajo, živijo. Ved- Ludvik Husu, navkljub računalniškim Šele takrat postane človek gospodar na no manj hodijo po tem svetu, in vedno omrežjem in pastem, ostaja svoboden svoji zemlji.« manj ga spoznavajo in poznajo. Ta realni Kraševec, ki do podzemlja pozna svoj O Ludviku pa je povedal, da se s foto- svet kraške gmajne, kraškega živalstva in Kras. In to je veliko. grafijo ukvarja že 35 let. Njegove poglede rastlinja, lokev in kalov, podzemnih dvo- skozi oko fotoaparata smo lahko opazo- ran in jezer ostaja za vedno več ljudi skriv- Besedilo in slika: Olga Knez nosten, neznan, oddaljen – kot z drugega planeta,« je svoj nagovor pričel Sterle in nadaljeval: »Ludvik Husu iz Orleka pa je trdno zasi- dran v svojem kraškem svetu, in po njem hodi kot ponosen domačin, ki ve, kje prebiva in kje živi. Pozna vsako ped svoje kraške zemlje, v sebi združuje znanje prednikov in radovednost modrecev, pri tem pa občuduje ta majhen košček svoje domovine, ki se mu razkriva v ranih jutrih, v žgočih poldnevih in umirjenih večerih. Če je nekdaj slikar Ivan Varl iz Sežane, moj učitelj risanja, znal nežno, s polnim spo- štovanjem zajeti Kras v akvarelne barve, ga zna Ludvik ujeti v fotoaparat. In tu

Kultura ostane kot dediščina, kot spoznanje, kot estetski užitek, ki se nam razdaja na pri- čujoči razstavi. Toda Ludvik Husu ne po- 24 zna samo sveta, po katerem hodi že od Lokalne volitve v občini Sežana Pet kandidatov za župana in 17 list kandidatov za občinski svet 10. oktobra bodo v Sloveniji pete lokalne volitve od uvedbe sedanje lokalne da obkrožite zaporedno številko pred njo, samouprave. Tako bomo po štirih letih zopet volili župane, občinske svete in sve- poleg tega pa lahko pri tej listi vpišete tudi te ožjih delov občin – krajevnih,vaških in četrtnih skupnosti. zaporedno številko enega kandidata, ki mu dajete preferenčni glas, ki pa ni obve- V Občini Sežana bo svojo volilno pravico mora biti priložena lastnoročno podpisa- zen. Kandidati z osebnimi podatki bodo na volitvah lahko uresničilo skoraj 10260 na volilna karta. navedeni na razglasu, to je na seznamu, ki občanov, in sicer državljani Republike Na posameznem volišču bo glasovanje bo razobešen na volišču. Slovenije s stalnim bivališčem v občini ter vodil en volilni odbor, ki bo opravljal nalo- V Občini Sežana bo na letošnjih volitvah državljani drugih držav Evropske unije, ki ge za vse volitve. Volivci s seboj prinesite sodelovalo devet list političnih strank in imajo v naši občini stalno bivališče in drugi osebni dokument in obvestilo, ki ga boste osem list volivcev, skupaj torej 17 list kan- tujci, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v prejeli od volilne komisije. Na njem je vpi- didatov. Na listah je skupno 195 kandida- Občini Sežana. sano volišče, na katerem glasujete in za- tov, od tega 81 žensk (24 kandidatov več Kot doslej bo na območju občine na dan poredna številka, pod katero ste vpisani v kot leta 2006), ki se bodo potegovali za 20 glasovanja od 7. do 19. ure odprtih 25 vo- volilni imenik. Če kdo obvestila ne bo pre- sedežev v občinskem svetu. Pred štirimi lišč na običajnih mestih. jel, to ne pomeni, da ni vpisan v evidenco leti je nastopilo skupaj 18 list, osem ne- Volivci, ki se v nedeljo ne boste mogli volilne pravice. Prav tako se v tem primeru strankarskih, deset pa list političnih strank. udeležiti volitev, ker boste odsotni, boste zglasite na volišču, kamor greste običajno, Za župana kandidira pet kandidatov, od lahko volili na volišču za predčasno glaso- volilni odbor pa bo preveril, če ste vpisani tega dve ženski, na prejšnjih volitvah jih je vanje na sedežu občine Sežana, v pritličju v imenik. Če boste vpisani v imenik, boste bilo devet. Župan je bil izvoljen v drugem v sobi št. 14, v torek, 5. oktobra, v sredo, 6. lahko glasovali; če pa bo ugotovljeno, da krogu volitev. oktobra in četrtek, 7. oktobra. Volišče bo vas v imeniku ni, boste morali na Upravno Člane svetov krajevnih skupnosti bomo odprto od 9. do 17. ure. enoto v Sežano, kjer bodo preverili vašo volili v vseh 12 krajevnih skupnostih v Kdor zaradi bolezni ne bo mogel priti volilno pravico in če bo ugotovljeno, da skupaj 48-ih volilnih enotah. V večini kra- na volišče v nedeljo, 10. oktobra, bo lahko ste pomotoma izpadli iz imenika, boste jevnih skupnosti kandidira prav tolikšno število kandidatov, kolikor članov se voli. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA tega dne glasoval na svojem domu, če bo dobili potrdilo, na podlagi katerega boste to sporočil občinski volilni komisiji najka- lahko volili. Za skupaj 97 »krajevnih svetnikov« jih sneje v četrtek, 7. oktobra. Na dan glaso- Na volišču bo volilni odbor najprej pre- namreč kandidira 125, od tega 45 žensk. vanja ga bodo člani volilnega odbora z veril vašo identiteto, zato s seboj prinesite Več kandidatov kot jih bo izvoljenih, je v »njegovega« volišča obiskali na domu. osebni dokument, nato pa se boste mora- Danah pri Sežani, in sicer devet, voli pa se Posebno volišče za invalide bo na dan li, kot že nekajkrat doslej, podpisati v volilni jih pet; za volilno enoto Dutovlje-Godnje glasovanja odprto, če se bodo le-ti prijavili imenik. Prejeli boste tri glasovnice (za obse poteguje osem kandidatov, izvoljeni pa za glasovanje tako, da bodo svojo namero činski svet, za župana ter za svet krajevne bodo trije; v Skopem kandidirajo trije, prav sporočiti občinski volilni komisiji najka- skupnosti). Če se kdo zaradi telesne hibe toliko v volilni enoti Kopriva-Brje pri Kopri- sneje v četrtek, 7. oktobra, sicer ne bodo ne more podpisati ali se iz drugih razlogov vi, v obeh enotah se volita po dva člana; v mogli glasovati na tem volišču. (na sedežu ne more ali noče, mu bo glasovanje prav Krajni vasi pa se za en krajevni sedež po- Občine Sežana, Partizanska cesta 4, pritli- tako omogočeno. tegujeta dva kandidata; največje število čje, soba številka 14). Na vsaki glasovnici je napisano navodilo, kandidatov je v Lokvi, kjer za sedem mest Po pošti lahko glasujejo volivci, ki zača- kako se glasuje. Naj ponovim: v svetu krajevne skupnosti kandidira 21 sno prebivajo v domovih za ostarele ali so za župana se glasuje za enega kandida- kandidatov. V Tomaju je pet kandidatov, v zaporih, bolnišnicah, zdraviliščih… Zah- ta, in sicer tako, da se obkroži zaporedno izvoljeni pa bodo trije člani. tevo za glasovanje po pošti morajo posre- številko pred imenom in priimkom kandi- Pred štirimi leti smo v občini Sežana za- dovati občinski volilni komisiji najpozneje data. Prav tako se glasuje tudi na volitvah beležili 60,87% volilno udeležbo, ko smo deset dni pred dnem glasovanja, torej do za izvolitev članov sveta posamezne kra- 22. oktobra 2006 volili člane občinskega vključno četrtka, 30. septembra. Volivci, jevne skupnosti, le da se v tem primeru v sveta in člane svetov krajevnih skupnosti ki boste vložili zahtevo za glasovanje po večini volilnih enot znotraj krajevnih sku- ter župana v prvem krogu; v drugem kro- pošti, ne boste mogli glasovati na volišču, pnosti glasuje za več kandidatov (za ene- gu volitev župana, 12. novembra, pa se je kjer ste vpisani v volilni imenik (v prime- ga, dva, tri, pet ali sedem). glasovanja udeležilo 41,7% volilnih upravi- ru, da se boste na dan glasovanja npr. Na glasovnici za volitve članov občinske- čencev. že vrnili iz bolnišnice ali zdravilišča ipd. ). ga sveta pa bodo navedena samo imena »Zgodovina« letošnjih volitev pa se bo Volilna komisija bo pri izidu glasovanja list. Pri vsaki listi bo prostor za preferenčni pisala 10. oktobra. V primeru, da župan v upoštevala glasovnice, ki bodo prispele glas. To pomeni, da boste lahko z liste, za prvem krogu ne bo izvoljen, bo drugi krog po pošti do vključno ponedeljka, dan po katero boste glasovali, dali enemu kandi- predvidoma v nedeljo, 24. oktobra. glasovanju, 11. oktobra, do 12. ure. Ovojni- datu prednost pri izvolitvi pred ostalimi ce z glasovnicami morajo imeti poštni žig kandidati, in sicer tako, da boste vpisali v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne z datumom ali pa morajo biti ovojnicam njegovo zaporedno številko v za to dolo- Adrijana Suša Bonifacio priložene listine, iz katerih je razviden da- čen prostor. Glasovnico pravilno izpolnite tum njihove oddaje na pošto. Glasovnici torej tako, da glasujete za eno listo, tako 1 Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo in 45/2008) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006 – UPB 1 ter Odločba US, Uradni list RS, št. 54/2007) je Občinska volilna komisija Občine Sežana sestavila naslednji S E Z N A M LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE SEŽANA NA VOLITVAH DNE 10. OKTOBRA 2010

1. LISTA MIROSLAVA KLUNA 5. LJUBICA BEZEK, roj 23. 11. 1953, Sežana, Partizanska c. 34, lesarski tehnik, vodja pisarne 1. IVAN VODOPIVEC, roj 16. 07. 1954, Sežana, C. na Lenivec 22, 6. ALENKA OREL, roj 10. 08. 1969, Sežana, Brkinčeva ul. 22, ekon. univ. dipl. ekon. , direktor tehnik, računovodja 2. MIROSLAV KLUN, roj 01. 05. 1950, Šmarje pri Sežani, Šmarje 7. MITJA ŠTOK, roj 10. 02. 1958, Sežana, Stara pot 11, zdravstve- pri Sežani 52, trgovec, poslanec DZ ni tehnik, vodja reševalne postaje 3. MAJDA BRDNIK, roj 20. 03. 1958, Dane pri Sežani, Dane pri 8. NEVENKA GOLMAJER, roj 07. 03. 1965, Sežana, Levstikova ul. Sežani 110, univ. dipl. agr. , specialistka za vinogradništvo 6, ekonomski tehnik, čistilka 4. MAJA PREŠEREN, roj 24. 05. 1971, Sežana, C. na Lenivec 24, 9. ALEKSANDER TAVČAR, roj 30. 08. 1940, Godnje, Godnje 13, univ. dipl. ekon. , učitelj delavec, upokojenec 5. ŽARKO CERKVENIK, roj 11. 08. 1954, Merče, Merče 10, inž. elek- 10. DOMINIK GOMOLJ, roj 25. 02. 1953, Sežana, ul. Mirka Pirca 5, trotehnike, vodja distribucijske enote Sežana ključavničar, upokojenec 6. prim. JOŽICA MUGOŠA, roj 19. 03. 1945, Sežana, Stjenkova 2, 11. MARIJ TAVČAR, roj 17. 05. 1938, Sežana, Tomšičeva ul. 8, grad- primarij. dr. medicine-specialist, zdravnica beni tehnik, upokojenec 7. IVO BAŠIĆ, roj 22. 10. 1969, Sežana, Mirka Pirca 1, prof. pozav- 12. KARLO KOKORAVEC, roj 11. 06. 1951, Veliki dol, Veliki dol 54, ne, učitelj glasbene šole in kapelnik grad. tehnik, odgovorni vodja del 8. IGOR MEDEN, roj 14. 06. 1959, Sežana, Ul. Eme Starc 15, uči- 13. ALOJZIJ ZALAR, roj 20. 10. 1929, Sežana, Kajuhova ulica 11, telj športne vzgoje, učitelj železničar, upokojenec 9. MILENA TAVČAR, roj 27. 07. 1951, Križ, Križ 158, kmetijec, upokojenka

PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA 10. SEBASTJAN OREL, roj 14. 08. 1975, Štorje, Štorje 62, univ. dipl.

3. ZA KRAS IN BRKINE, NEODVISNA LISTA ing. agr. , namestnik vodje sektorja za kmetijstvo 11. EGON KAVČIČ, roj 02. 08. 1956, Sežana, Pod Sablanico 2, ele- OBČANOV ktrotehnik, samostojni podjetnik 12. SARA PREMRL, roj 19. 07. 1992, Merče, Merče 27a, dijak, dijak 1. ROBERT ROGIČ, roj 20. 12. 1966, Sežana, Skalna pot 9, goz- 13. DUŠAN NAPRET, roj 04. 05. 1952, Šmarje pri Sežani, Šmarje darski tehnik, direktor družbe pri Sežani 49, elektro šola, fotograf 2. EDI FABJAN, roj 26. 05. 1961, Avber, Avber 19, univ. dipl. ing. 14. ALEŠ ŠTEFANČIČ, roj 09. 10. 1972, Šmarje pri Sežani, Šmarje elektrotehnike, samostojni podjetnik pri Sežani 68, ekonomski tehnik, komercialist 3. ANDREJA BARIČ, roj 26. 03. 1985, Lokev, Lokev 63a, študent- 15. ZVEZDANA SKRALOVNIK VRČON, roj 06. 10. 1972, Sežana, ka prava, študentka Ivana Rozmana 7, univ. dipl. ekon. , koordinator registracije 4. ANDREJ SILA, roj 01. 10. 1970, Sežana, Kettejeva 4, gozdarski zdravil inženir, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo 16. LUKA FONDA, roj 09. 10. 1977, Lokev, Lokev 5c, elektrotehnik 5. RAJKO HREŠČAK, roj 15. 02. 1959, Sežana, Ul. talcev 18, te- kstilni inženir, strokovni delavec varnosti pri delu in varstva elektronik, uradnik pred požarom 17. MILOJKA UMEK, roj 14. 12. 1952, Križ, Križ 180, ekonomski 6. KATJA SIMUNICH, roj 28. 10. 1977, Lokev, Lokev 15l, zdravnik, tehnik, upokojenec specializant (dr. med. ), urgentna zdravnica, amb. za zdravlje- 18. DRAGICA STOPAR GERŽELJ, roj 11. 10. 1953, Lokev, Lokev 50, nje odvisnosti od prepovedanih drog prometni tehnik, prokurist 7. JOSIP ŽUGELJ, roj 08. 07. 1948, Dane pri Sežani, Dane pri Se- 19. FRANC PIRJEVEC, roj 13. 09. 1928, Orlek, Orlek 22, srednja, žani 1, univ. dipl. politolog, upokojenec upokojenec 8. TOMAŽ ZORMAN, roj 16. 05. 1968, Sežana, Vidmašče 11, univ. 20. PRIMOŽ ŠTOKA, roj 06. 03. 1962, Krajna vas, Krajna vas 1d, dipl. ing. gozdarstva, vodja naravovarstvene nadzorne služ- kmetijski tehnik, vinogradnik vinar be – naravovarstveni svetovalec 9. IRENA LAH, roj 02. 03. 1985, Dutovlje, Dutovlje 105a, študent- ka kadrovskega menedžmenta, študentka 2. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 10. IGOR TREBEC, roj 12. 05. 1956, Križ, Križ 174, univ. dipl. pravnik, odvetnik 1. SERGIJ DAOLIO, roj 21. 05. 1961, Tomaj, Tomaj 31, univ. dipl. 11. BORUT LOZEJ, roj 26. 06. 1973, Orlek, Orlek 40, dipl. org. dela, ing, v. d dir. naravovarstveni nadzornik 2. BREDA DURCIK, roj 29. 11. 1968, Pliskovica, Pliskovica 91a, 12. mag. TJAŠA RUPNIK, roj 12. 09. 1970, Sežana, Lokavska cesta kmetijski tehnik, kmet, nosilka dopolnilne dejavnosti 7, mag. ekon. , samostojna podjetnica Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 3. MILIVOJ ŠIRCA, roj 28. 05. 1951, Dutovlje, Dutovlje 66, univ. 13. EMIL TAVČAR, roj 10. 10. 1951, Kreplje, Kreplje 34, mesar, skla- dipl. ing, direktor diščno nabavni referent 4. BOŽIDAR FUNA ČEHOVIN, roj 25. 10. 1952, Štjak, Štjak 4, kv 14. VOJKO ŽIBERNA, roj 23. 04. 1955, Sežana, Stara pot 22, prof. 2 kovinar, kontrolor športne vzgoje, prof. športne vzgoje 15. KATARINA PLEŠKO, roj 16. 02. 1967, Kregolišče, Kregolišče 3, 7. ZVEZA ZA PRIMORSKO-ZZP dipl. ing. računalništva, gospodinja 16. TRIVO ŠUĆUR, roj 13. 02. 1948, Sežana, C. na Lenivec 24, tesar, 1. mag. BOŽO MARINAC, roj 01. 01. 1950, Sežana, Cesta na Br- upokojenec šljanovec 13, magister znanosti prava EU, novinar, urednik 17. BORIVOJ PERNAT, roj 17. 07. 1963, Križ, Križ 253, dipl. informa- 2. MARIJAN SUŠA, roj 06. 08. 1950, Sežana, Cesta na Lenivec 20, tik, direktor družbe ptt tehnik, podjetnik 18. MARTA ČOK, roj 11. 11. 1949, Lokev, Lokev 189d, specialna 3. MAGDALENA SVETINA TERČON, roj 28. 07. 1968, Štorje, Štor- pedagoginja, upokojenka je 27b, profesor slovenščine, hrvaščine, srbščine in make- 19. JOŽEF STOJKOVIČ, roj 10. 12. 1945, Brestovica pri Povirju, Bre- donščine, učiteljica slovenščine stovica pri Povirju 1, slikopleskar, upokojenec 4. MILOŠ ŠKAPIN, roj 16. 10. 1960, Vrabče, Vrabče 8, univ. dipl. 20. dr. LJUBO LAH, roj 20. 01. 1960, Sežana, C. na Lenivec 6a, dr. pedagog, pomočnik ravnatelja arh. , univerzitetni učitelj, docent 5. LUDVIKA FOŠKI, roj 18. 06. 1960, Sežana, Ivana Turšiča 4, univ. dipl. politolog, varuh 6. DUŠAN FAJDIGA, roj 06. 05. 1949, Štorje, Štorje 27a, elektro- 4. VLADIMIR DANEU tehnik, upokojenec 7. SEBASTJAN HREŠČAK, roj 01. 09. 1983, Lokev, Lokev 103, goz- 1. VLADIMIR DANEU, roj 01. 12. 1950, Sežana, Brkinčeva ul. 15, dar, komercialist gradbeni tehnik, vodja priprave dela 8. MARIJA ŠTOKA, roj 03. 12. 1962, Krajna vas, Krajna vas 32, vinogradnica, vinogradnica 9. TAMARA FUNČIČ MASIČ, roj 21. 08. 1965, Povir, Povir 20g, magistrica pedagoških znanosti, vodja referata za študijske 5. OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA in študentske zadeve 10. DRAGO POČKAR, roj 25. 04. 1960, Štjak, Štjak 20, gasilski teh- 1. MILAN ŠKAPIN, roj 01. 12. 1964, Jakovce, Jakovce 1d, strojni nik, poveljnik Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana tehnik, samostojni podjetnik 11. ANICA HRVATIČ, roj 01. 01. 1960, Sežana, Partizanska c. 71e, 2. RADOVAN GREGORČIČ, roj 30. 06. 1956, Sežana, Sončna pot administrator, komercialist 14, elektrotehnik, samostojni podjetnik 12. BORIS RAŽEM, roj 21. 09. 1950, Lokev, Lokev 189c, kamnosek, 3. BARBARA BENČIČ AŽBE, roj 10. 03. 1971, Križ, Križ 229, ko- kamnosek mercialist, samostojna podjetnica 13. MIRJANA METLIKOVEC, roj 16. 04. 1951, Orlek, Orlek 22, eko- 4. JERNEJ BORTOLATO, roj 17. 05. 1974, Pliskovica, Pliskovica 18, nomist, računovodja trgovski poslovodja, samostojni podjetnik 14. EDVIN ŠIRCA, roj 02. 07. 1951, Godnje, Godnje 19, kmetijski

5. JERNEJ DOLENC, roj 28. 02. 1981, Dane pri Sežani, Dane pri tehnik, vinogradnik 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA Sežani 105, dipl. gospodarski inženir, komercialist 15. PETER ŠTOKA, roj 26. 02. 1971, Dutovlje, Dutovlje 1, magister 6. DORIS POŽAR, roj 19. 09. 1975, Kopriva, Kopriva 2b, diplomi- teologije, bibliotekar domoznanstva rani ekonomist, strokovna delavka 16. VESNA BUBNIČ, roj 16. 09. 1957, Lokev, Lokev 193c, slaščičar 7. MATJAŽ LINDIČ, roj 24. 09. 1971, Sežana, Pod borovci 5, ku- - trgovka, poslovodja harski tehnik, samostojni podjetnik 17. VEKOSLAV JOGAN, roj 06. 05. 1924, Sežana, Bazoviška 13b, 8. BOŠTJAN KLUN, roj 23. 12. 1975, Šmarje pri Sežani, Šmarje pri trgovec, upokojenec Sežani 52, cvetličarski tehnik, podjetnik - direktor 18. ALOJZ MIHELJ, roj 21. 06. 1958, Plešivica, Plešivica 1c, delo- 9. MIA RIGHETTI, roj 01. 06. 1975, Kopriva, Kopriva 34, gimnazij- vodja, delovodja ski maturant, vodja trgovine 19. JOŽEF ŠKABAR, roj 21. 08. 1945, Lokev, Lokev 190h, ptt tehnik, upokojenec 10. MIRAN HRVATIČ, roj 23. 07. 1953, Sežana, Partizanska cesta 20. ALEKSANDRA SAKSIDA VAVPETIČ, roj 26. 09. 1978, Sežana, 71e, vulkanizer, samostojni podjetnik Pod gozdom 1, diplomirana organizatorka turizma, pomoč- 11. ROBERT ČERNE, roj 24. 05. 1969, Tomaj, Tomaj 110, oblikova- nica direktorja za marketing lec kovin, podjetnik - direktor 12. SUZANA BELE POŽAR, roj 17. 05. 1977, Brje pri Koprivi, Brje pri Koprivi 17, ekonomski tehnik, računovodja 13. BOGDAN FRANETIČ, roj 04. 04. 1974, Jakovce, Jakovce 4, ko- 8. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA vinostrugar, samostojni podjetnik UPOKOJENCEV SLOVENIJE 14. MATEJ BERNETIČ, roj 31. 10. 1966, Sežana, Kidričeva ulica 10, strojni tehnik, podjetnik 1. MARJAN SARDOČ, roj 19. 12. 1941, Sežana, Stara pot 6, elek- 15. ALOJZ ČEHOVIN, roj 22. 12. 1964, Ravnje, Ravnje 3a, splošni trotehnik, upokojenec mizar, samostojni podjetnik 2. VILJEM FRANČEŠKIN, roj 23. 07. 1940, Sežana, C. na Bršljano- 16. MARIJA LIKAR, roj 02. 07. 1974, Sežana, Partizanska cesta 66, vec 11, ekonomist, upokojenec trgovski poslovodja, vodja izmene 3. JELKA GRMEK, roj 20. 02. 1947, Sežana, C. na Bršljanovec 10, 17. DANJELA GEC, roj 26. 05. 1979, Sežana, Nika Šturma 8, frizer- admin. tehnik, upokojenka ka, frizerka 4. KARLO KRT, roj 12. 11. 1937, Sežana, Ul. talcev 22, ekon. tehnik, upokojenec 5. BRANKA PASARIĆ, roj 25. 04. 1940, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 100, pravnik, upokojenka 6. DAVID ŠKABAR 6. SUZANA MIROŠIČ, roj 11. 10. 1944, Lokev, Lokev 164, prosve- Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne tni delavec, upokojenka 1. DAVID ŠKABAR, roj 22. 09. 1963, Voglje, Voglje 19, prometni 7. MARJAN TURK, roj 08. 09. 1940, Sežana, I. Turšiča 1, gostinski inženir, vodja železniške postaje Sežana tehnik, upokojenec 3 8. JOŽICA ČERNE, roj 08. 08. 1948, Tomaj, Tomaj 1, ekon. tehnik, 2. ČRTOMIR PEČAR, roj 18. 03. 1953, Dobravlje, Dobravlje 8, upokojenka gradbeni tehnik, vodja službe za prostorsko načrtovanje 9. PAVLA LIKAR, roj 09. 06. 1942, Tomaj, Tomaj 82, pravnik, upo- 3. NADJA POČKAR, roj 10. 04. 1950, Šmarje, Šmarje 54, univ. kojenka dipl. ing. prometa, višja svetovalka 10. RUDOLF VRAN, roj 13. 03. 1937, Tomaj, Tomaj 97, kmet, upo- 4. BOJAN PAHOR, roj 02. 01. 1951, Šmarje, Šmarje 16c, mehanik kojenec - delovodja, upokojenec 11. MAJDA SADOVSKI, roj 22. 10. 1948, Sežana, C. na Lenivec 16, 5. ALEKS ŠTOLFA, roj 28. 01. 1962, Sežana, ul. Mare Husove 2, predm. učiteljica, upokojenka dipl. org. turizma, poslovni sekretar 12. ROZA MARIJA ŠKERLJ, roj 21. 06. 1942, Tomaj, Tomaj 46, prav- 6. VESNA MATELIČ, roj 12. 11. 1953, Dutovlje, Dutovlje 40e, nik, upokojenka aranžerski tehnik, upokojenka 13. SILVESTRA TAVČAR, roj 12. 09. 1942, Sežana, Tomšičeva ul. 8, 7. EGON JELUŠIČ, roj 12. 08. 1970, Kazlje, Kazlje 48, oblikovalec admin. tehnik, upokojenka kovin, carinik 14. NEDA VRABEC, roj 22. 02. 1950, Dutovlje, Dutovlje 116b, adm. 8. BOJANKA HOČEVAR, roj 12. 02. 1950, Sežana, ulica Nika Štur- tehnik, upokojenka ma 6, ekon. tehnik, upokojenka 15. MIRJAM ŽERJAL, roj 25. 07. 1947, Sežana, Brkinčeva ul. 29, trg. 9. PETRA FELICJAN, roj 30. 03. 1989, Povir, Povir 20b, gimnazijski komerc. špediter, upokojenka maturant, študentka 10. IZTOK JELUŠIČ, roj 13. 03. 1964, Kazlje, Kazlje 33a, učitelj jahanja, učitelj jahanja 9. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 12. ŽIVOJ RACE 1. MILENA VOVK, roj 13. 04. 1947, Dutovlje, Dutovlje 46a, ekonomski tehnik, upokojenka 1. ŽIVOJ RACE, roj 22. 08. 1948, Lokev, Lokev 164b, trgovec - 2. GREGOR BIZJAK, roj 28. 10. 1985, Križ, Križ 31, študent, štu- poslovodja, upokojenec dent 3. MARTINA ŠTEMBERGER, roj 04. 11. 1987, Pliskovica, Pliskovica 86a, študentka, študentka 13. MOŽE BRANKO

1. BRANKO MOŽE, roj 13. 04. 1949, Dutovlje, Dutovlje 124a, 10. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ekonomski tehnik, upokojenec PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA

1. IZTOK BANDELJ, roj 27. 06. 1956, Sežana, Gregorčičeva 16, univ. dipl. ekonomist, podr. vodja prodaje 14. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS 2. RUDOLF PEČAR, roj 02. 10. 1957, Sežana, Lokavska 25, komercialist, s. p. 1. MILIVOJ BOŽEGLAV, roj 02. 02. 1955, Štorje, Štorje 79, stroje- 3. OLGA OREL, roj 09. 08. 1957, Griže, Griže 4a, viš. upr. delavec, vodja, upokojenec zav. zastopnik s. p. 2. MATJAŽ ŽERJAL, roj 30. 05. 1978, Tomaj, Tomaj 75b, kmetijski 4. DUŠAN BAN, roj 08. 02. 1951, Lokev, Lokev 160, strojni tehnik, tehnik, kmetovalec - sirar vzdržev. strojnih naprav s. p. 3. KRISTINA BOŽEGLAV, roj 16. 07. 1986, Štorje, Štorje 79, štu- 5. ALENKA OREL, roj 30. 03. 1956, Avber, Avber 10, komercialist, s. p. dent, študent 6. MARIJA TURK, roj 12. 08. 1951, Sežana, Jožeta Pahorja 1, 4. MARKO MAHNIČ, roj 10. 01. 1977, Grahovo Brdo, Grahovo vzgojiteljica, upokojenka Brdo 1, avtomehanik, kmetovalec vinar 7. VOJKO TURK, roj 13. 10. 1945, Kopriva, Kopriva 39a, voznik, 5. PAVEL GERBEC, roj 23. 04. 1952, Utovlje, Utovlje 17, komerci- upokojenec alist, kmetovalec 8. ALEKSANDER PERŠOLJA, roj 20. 12. 1944, Križ, Križ 144, uči- 6. NADA MAHNIČ, roj 12. 09. 1948, Grahovo Brdo, Grahovo telj, upokojenec Brdo 1, kmetica - gospodinja, upokojenka 9. KRISTINA BOŽEGLAV, roj 01. 12. 1984, Lokev, Lokev 15p, štu- dentka, nezaposlena 10. dr. IVAN ŠTEFANČIČ, roj 28. 09. 1941, Šmarje, Šmarje 16a, dok- 15. PRETRESI tor veterinarske medicine, upokojenec 11. ANICA PANGOS, roj 18. 09. 1961, Sežana, Vidmašče 7, gimna- 1. LUKA GODNIČ, roj 09. 04. 1981, Sežana, Cesta v Ograde 1, zijski maturant, sekretar MDPM Sežana univ. dipl. ing. računalništva in informatike, koordinator ra- 12. KARLO MAHNIČ, roj 31. 08. 1941, Gorenje pri Divači, Gorenje zvoja informacijskih sistemov pri Divači 27, višji upravni delavec, upokojenec 2. ŠPELA ROŽMAN, roj 23. 03. 1980, Sežana, Partizanska cesta 13. BORIS HLAČAR, roj 15. 06. 1949, Sežana, Pod planino 3, univ. 16, gimnazijska maturantka, učiteljica fizike dipl. org. dela, dir. podjetja 3. ANDREJ KLANČAR, roj 24. 02. 1986, Križ, Križ 268, gimnazijski maturant, samostojni podjetnik 4. MOJCA VOJSKA GODNIČ, roj 07. 12. 1983, Lokev, Lokev 166d, 11. ZARES - nova politika univ. dipl. sociologinja, vodja projektov Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 5. ANDREJA HUSU, roj 03. 01. 1983, Sežana, Cesta na Lenivec 1. DAVORIN TERČON, roj 02. 01. 1961, Sežana, Cesta na Lenivec 6b, dipl. ekonomistka, brezposelna 16, dipl. upr. org. , župan Občine Sežana 6. JAN HANZEL, roj 16. 07. 1986, Sežana, Pod Sedovnikom 17, 4 gimnazijski maturant, študent 7. ALENKA ČEH, roj 07. 09. 1982, Sežana, Mihaele Škapinove 6, 17. SOCIALNI DEMOKRATI gimnazijska maturantka, svetovalka za izobraževanje v tre- tjem življ. obdobju 1. SAVO MARINŠEK, roj 22. 04. 1974, Sežana, I. tankovske briga- 8. ALEN KOBAL, roj 05. 03. 1988, Kazlje, Kazlje 8, ekonomski teh- de 6, specialist managementa, vodja oddelka nik, študent 2. MATEJ GLAVINA, roj 11. 02. 1988, Sežana, Cesta v Ograde 11, 9. SANDI GEC, roj 14. 03. 1987, Sežana, Mihaele Škapinove 7, elektrotehnik, študent gimnazijski maturant, programer 3. NEVA FILIPČIČ, roj 17. 08. 1952, Dutovlje, Dutovlje 23, eko- 10. NIKOLINA BILAVČIĆ, roj 04. 11. 1988, Lokev, Lokev 197, gim- nomski tehnik, upokojenka nazijska maturantka, študentka 4. BORUT HOČEVAR, roj 24. 09. 1975, Sežana, Nika Šturma 6, 11. IGOR TUNJIĆ, roj 08. 04. 1985, Sežana, Pod Taborom 7, eko- strojni tehnik, projektant nomski tehnik, samostojni podjetnik 5. ANDRAŽ ZLOBEC, roj 17. 10. 1981, Skopo, Skopo 2a, elektro 12. ANITA GOMEZEL, roj 29. 01. 1984, Križ, Križ 199, ekonomski tehnik, krupje tehnik, študentka 6. NATAŠA SILIČ, roj 25. 06. 1982, Sežana, Cesta na Lenivec 22, 13. ZLATAN RAKANOVIĆ, roj 12. 05. 1990, Sežana, Partizanska ce- univ. dipl. pravnik, višja pravosodna svetovalka sta 30, maturant ekonomske gimnazije, študent 7. MIRO KARLAŠ, roj 03. 12. 1980, Križ, Križ 10, elektrotehnik, 14. SAŠA KOVAČIČ, roj 29. 12. 1981, Sežana, C. na Bršljanovec 18, krupje ekonomski tehnik, receptorka 8. ALOJZ TRAMPUŽ, roj 20. 06. 1934, Križ, Križ 113, ekonomist, upokojenec 9. VERA ČEPAK, roj 20. 02. 1952, Kreplje, Kreplje 27, farmacevtski 16. NEODVISNA LISTA ZARJA tehnik, upokojenka 10. MIHA DRAGAN, roj 16. 05. 1975, Sežana, Ivana Turšiča 1, gim- 1. IVICA PODGORŠEK, roj 04. 11. 1948, Štorje, Štorje 21, vzgojite- nazijski maturant, vzdrževalec učne tehnologije ljica, medicinska sestra, upokojenka 11. SAŠA GULIČ, roj 20. 06. 1987, Sežana, Sežanska ul. 3, gimna- 2. BRANKO KJUDER, roj 21. 05. 1950, Dutovlje, Dutovlje 171, po- zijski maturant, študent licist, upokojenec 12. SONJA KODRIČ, roj 29. 04. 1947, Sežana, Benčičeva 13, far- 3. MAJDA ŠKRLJ, roj 16. 02. 1951, Križ, Križ 206, univ. dipl. prav- macevtski tehnik, upokojenka nica, odvetnica 13. BORIS KOROŠEC, roj 27. 03. 1950, Sežana, Pod Sablanico 1, 4. VALERIJA MACAROL, roj 19. 02. 1935, Križ, Križ 194, upravna univ. dipl. ing. el. , direktor delavka, upokojenka 14. PETER VIDMAR, roj 23. 06. 1972, Sežana, Nika Šturma 1, eko- 5. LEOPOLD MERLAK, roj 21. 06. 1939, Sežana, Partizanska c. 40, nomski tehnik, delavec na bolj zahtevnih delih - proizvodnja

trgovski poslovodja, upokojenec 15. NINA JANEŽIČ, roj 20. 02. 1987, Sežana, Cesta na Lenivec 4a, 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA 6. ANNA TROBEC, roj 08. 02. 1971, Veliki dol, Veliki dol 52, univ. ekonomski tehnik, študent dipl. socialna delavka, vodja mreže stanovanjske skupine 16. MATEJ VRABEC, roj 03. 03. 1978, Dutovlje, Dutovlje 117, dipl. VEZI org. turizma, pomočnik direktorja 7. KATJA SKOK, roj 03. 02. 1978, Štorje, Štorje 27, ekonomski 17. STANISLAV FURLAN, roj 04. 03. 1949, Dane pri Sežani, Dane tehnik, samostojna podjetnica pri Sežani 75, dipl. manager, prokurist 8. MATEJ MAVER, roj 14. 09. 1971, Sežana, Ivana Turšiča 9, prof. 18. RASTISLAVA PRAŠNIKAR, roj 26. 11. 1949, Sežana, Ulica talcev telesne vzgoje, croupier 9a, trgovka, upokojenka 9. INES KOCJAN, roj 05. 02. 1954, Dane pri Sežani, Dane pri Se- 19. ŽAN PAPIČ, roj 30. 01. 1992, Sežana, Ivana Turšiča 22, gimna- žani 5d, medicinska sestra, medicinska sestra zijski maturant, študent 10. BOJAN DOLENC, roj 30. 07. 1956, Dane pri Sežani, Dane pri 20. PETER MEDICA, roj 23. 05. 1971, Sežana, Cesta na Bršljanovec Sežani 105, strojni tehnik, vodja projekta plinifikacije 6, mag. ekonomije, vodja kabineta 11. ROBERT PODGORŠEK, roj 08. 12. 1961, Sežana, Pod Taborom 9, nepremičninski agent, direktor Marex 12. ŠPELA ALBREHT BAJNOCI, roj 03. 02. 1977, Sežana, Ivana Tur- V Občini Sežana se voli 20 (dvajset) članov občinskega sveta. šiča 18, dipl. organizator turizma, vodja turistične regije 13. MAGDA TAVČAR, roj 25. 05. 1954, Godnje, Godnje 22, vzgoji- Glasuje se samo za 1 (eno) listo kandidatov. Volivec lahko da en teljica, vodja enote Dutovlje preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred 14. SERGIJ ČEBULEC, roj 05. 07. 1954, Sežana, Ulica talcev 5, univ. ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. dipl. ekonomist, direktor KRAS nepremičnine 15. ZDENKA FURLAN, roj 05. 10. 1950, Sežana, Brkinčeva ul. 24, socialna delavka, upokojenka 16. NIVES LIKAR, roj 27. 01. 1976, Kopriva, Kopriva 2c, trgovski Številka: 041-6//2010 poslovodja, sodna zapisnikarica Datum: 20. 9. 2010 17. MITJA MACAROL, roj 16. 04. 1973, Križ, Križ 177a, avtomehanik, strojnik težke in gradbene mehanizacije OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SEŽANA 18. KARMEN MARGARIT, roj 10. 11. 1978, Skopo, Skopo 63b, dipl. PARTIZANSKA CESTA 4 socialna delavka, vodja enote VEZI Štorje 19. RADICA SLAVKOVIĆ, roj 01. 01. 1955, Sežana, c. na Lenivec 8, Vesna Zobec l. r. predsednica dipl. vzgojiteljica, ravnateljica VRTCA SEŽANA v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 20. VIDA MESAR, roj 11. 07. 1949, Šepulje, Šepulje 1c, predmetna učiteljica, upokojenka 5 Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo in 45/2008) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB 1 ter Odločba US, Uradni list RS, št. 54/2007) je Občinska volilna komisija Občine Sežana sestavila naslednji S E Z N A M KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE SEŽANA NA VOLITVAH DNE 10. OKTOBRA 2010

Kandidati: 4. ROBERT ROGIČ, roj 20. 12. 1966, Sežana, Skalna pot 9, gozdarski tehnik, direktor družbe 1. MAJDA ŠKRLJ, roj 16. 02. 1951, Predlagatelj: Stanko Henigman in skupina volivcev Križ, Križ 206, univ. dipl. pravnica, odvetnica Predlagatelj: Zbor Neodvisne liste Zarja 5. MOJCA VOJSKA GODNIČ, roj 07. 12. 1983, Lokev, Lokev 166d, univ. dipl. sociologinja, vodja projektov 2. DAVORIN TERČON, roj 02. 01. 1961, Predlagatelj: Silva Umek in skupina volivcev Sežana, Cesta na Lenivec 16, dipl. upr. org. , župan Občine Sežana Predlagatelji: Svet Občinskega odbora ZARES – nova poli- Številka: 041-6/2010 tika Sežana, Svet Občinskega odbora LDS Sežana, Volilna Datum: 20. 9. 2010 konvencija SD OO Sežana, Občinska konvencija Občinskega odbora ZZP Sežana OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SEŽANA PARTIZANSKA CESTA 4 3. IVAN VODOPIVEC, roj 16. 07. 1954, Sežana, Cesta na Lenivec 22, univ. dipl. ekon. , direktor Vesna Zobec l. r. Predlagatelj: Anton Zobec in skupina volivcev predsednica PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA

Na podlagi 4. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-UPB3, Uradni list RS, št. 94/2007- prečiščeno besedilo in 45/2008) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/2006 in Odločba US, Uradni list RS, št. 54/2007) je Občinska volilna komisija Občine Sežana sestavila naslednji S E Z N A M K A N D I D A T O V ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI SEŽANA KRAJEVNA SKUPNOST Avber 6. NADALIN PALČIČ, roj. 24. 12. 1950, Gradnje, Gradnje 10 penološki tehnik, upokojenec V Svet Krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) članov predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev Volilna enota št. 1: Avber, Dobravlje, Ponikve, Gradnje in Raša 7. BORIS OREL, roj. 16. 1. 1951, Avber, Avber 10 V volilni enoti se voli 7 (sedem) članov mehanik, upokojenec predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev Kandidati: 1. ALENKA ZLOBEC, roj. 27. 2. 1974, Ponikve, Ponikve 6 višji upravni delavec, svetovalec KRAJEVNA SKUPNOST Dane pri Sežani predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev 2. BARBARA JERIČ, roj. 22. 9. 1977, Avber, Avber 28 V Svet Krajevne skupnosti se voli 5 (pet) članov dipl. ekonomistka, vodja programov Volilna enota št. 1: Dane pri Sežani predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev V volilni enoti se voli 5 (pet) članov 3. EGON BENČINA, roj. 10. 5. 1962, Dobravlje, Dobravlje 11 lesni tehnik, carinik Kandidati: predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev 1. BOŠTJAN GREGORIČ, roj. 12. 8. 1981, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 24c 4. TOMAŽ ŠKABAR, roj. 10. 6. 1979, Ponikve, Ponikve 51 elektronik, samostojni podjetnik dipl. ekonomist, pomočnik komandirja PP Koper

Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne predlagatelj: PATRICK KOCJAN in skupina volivcev predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev 2. FRANKO SLUGA, roj. 24. 10. 1962, Dane pri Sežani, Dane pri 5. ALICA RAVBAR, roj. 5. 9. 1960, Dobravlje, Dobravlje 8 Sežani 27k 6 gimnazijski maturant, natakarica gostinski tehnik, trgovec predlagatelj: MATJAŽ OREL in skupina volivcev predlagatelj: TADEJ BORŠTNAR in skupina volivcev 3. DARKO BORŠTNAR, roj. 21. 5. 1954, Dane pri Sežani, Dane pri Volilna enota št. 2: Kreplje Sežani 102 V volilni enoti se voli 1 (enega) člana univ. dipl. ing. str. , vodja poslovne enote predlagatelj: TADEJ BORŠTNAR in skupina volivcev Kandidat: 4. IGOR ŽIVEC, roj. 31. 3. 1970, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 30e 1. IVAN KMETEC, roj. 1. 5. 1953, Kreplje, Kreplje 4g trgovec, strojnik lesni tehnik, upokojenec predlagatelj: IVAN ŽIVEC in skupina volivcev predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev 5. mag. RADO PIRJEVEC, roj. 8. 3. 1963, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 36a Volilna enota št. 3: Skopo magister drž. in evrop. študij, višji svetovalec - inšpektor V volilni enoti se voli 2 (dva) člana predlagatelj: TADEJ BORŠTNAR in skupina volivcev 6. ROBERT PIRJEVEC, roj. 5. 3. 1972, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 27b Kandidati: trgovec, pogrebnik 1. MAJK ŽIVEC, roj. 10. 7. 1972, Skopo, Skopo 13 predlagatelj: TJAŠA KLUN GREGORIČ in skupina volivcev voznik, voznik 7. TILEN SKOK, roj. 26. 4. 1986, Dane pri Sežani, Dane pri Sežani 38 predlagatelj: MITJA GULIČ in skupina volivcev 2. ALENKA RUPNIK, roj. 27. 10. 1975, Skopo, Skopo 10 strojni tehnik, vodja proizvodnje višji upravni delavec, zavarovalni zastopnik predlagatelj: LIVIJO SKOK in skupina volivcev predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev 8. ZDENKA GRAHOR, roj. 17. 5. 1971, Dane pri Sežani, Dane pri 3. HINKO KRSTAN, roj. 21. 10. 1962, Skopo, Skopo 61 Sežani 9a gradbeni ing. , vodja gradbišča ekonomist, računovodja predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev predlagatelj: TADEJ BORŠTNAR in skupina volivcev 9. MAJDA BRDNIK, roj. 20. 3. 1958, Dane pri Sežani, Dane pri Volilna enota št. 4: Kopriva in Brje pri Koprivi Sežani 110 V volilni enoti se voli 2 (dva) člana univ. dipl. agr. , specialistka za vinogradništvo predlagatelj: TADEJ BORŠTNAR in skupina volivcev Kandidati: 1. VOJKO TURK, roj. 13. 10. 1945, Kopriva, Kopriva 39a voznik, upokojenec KRAJEVNA SKUPNOST Dutovlje predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev 2. ANDREJA VRABEC, roj. 22. 3. 1985, Kopriva, Kopriva 24 V Svet Krajevne skupnosti se voli 9 (devet) članov zdr. tehnik, reševalec - spremljevalec

Volilna enota št. 1: Dutovlje in Godnje predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA V volilni enoti se voli 3 (tri) člane 3. DAMIJAN CURK, roj. 14. 3. 1975, Kopriva, Kopriva 21 voznik, voznik Kandidati: predlagatelj: MITJA GULIČ in skupina volivcev 1. IRENA LAH, roj. 2. 3. 1985, Dutovlje, Dutovlje 105a študentka, študentka Volilna enota št. 5: Krajna vas predlagatelj: MITJA GULIČ in skupina volivcev V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 2. VESNA MATELIČ, roj. 12. 11. 1953, Dutovlje, Dutovlje 40e aranžerka, upokojenka Kandidata: predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev 1. MARTIN VRABEC, roj. 29. 1. 1979, Krajna vas, Krajna vas 26 3. BOJAN RAVBAR, roj. 18. 11. 1965, Dutovlje, Dutovlje 7 strugar, vodovodni instalater strojni ključavničar, vzdrževanje elektro naprav predlagatelj: MITJA GULIČ in skupina volivcev predlagatelj: BOJAN VOVK in skupina volivcev 2. PRIMOŽ ŠTOKA, roj. 6. 3. 1962, Krajna vas, Krajna vas 1d 4. VLASTA VRABEC ŠTERLING, roj. 19. 11. 1954, Dutovlje, Duto- kmetijski tehnik, vinogradnik in vinar vlje 116 predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev varuhinja, kmetica predlagatelj: BOJAN VOVK in skupina volivcev 5. PETER GEC, roj. 29. 3. 1959, Dutovlje, Dutovlje 114a KRAJEVNA SKUPNOST Kazlje mehanik, samostojni podjetnik predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev V Svet Krajevne skupnosti se voli 5 (pet) članov 6. EDVIN ŠIRCA, roj. 2. 7. 1951, Godnje, Godnje 19 Volilna enota št. 1: Kazlje kmet. tehnik, vinogradnik V volilni enoti se voli 5 (pet) članov predlagatelj: MITJA GULIČ in skupina volivcev 7. BOJAN TAVČAR, roj. 14. 8. 1959, Godnje, Godnje 20 Kandidati: avtomehanik, šofer tovor. 1. MILIVOJ ABRAM, roj. 6. 7. 1975, Kazlje, Kazlje 45a predlagatelj: BOJAN VOVK in skupina volivcev komercialist, komercialist 8. MARJAN TAVČAR, roj. 8. 4. 1958, Dutovlje, Dutovlje 50 predlagatelj: KLAVDIJ OREL in skupina volivcev elektrotehnik, samostojni podjetnik 2. MARINKA RODICA, roj. 22. 10. 1976, Kazlje, Kazlje 17 predlagatelj: ALBIN TAVČAR in skupina volivcev univ. dipl. ekon. , finančni strokovni delavec predlagatelj: KLAVDIJ OREL in skupina volivcev Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 3. EGON JELUŠIČ, roj. 12. 8. 1970, Kazlje, Kazlje 48 oblikovalec kovin, varnostnik predlagatelj: KLAVDIJ OREL in skupina volivcev 7 4. JASNA VITEZ, roj. 19. 7. 1978, Kazlje, Kazlje 10 16. SUZANA MIROŠIČ, roj. 11. 10. 1944, Lokev, Lokev 164 univ. dipl. prav. , višja pravosodna svetovalka prosvetna delavka, upokojenka predlagatelj: KLAVDIJ OREL in skupina volivcev predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev 5. BOŽO GRMEK, roj. 14. 5. 1974, Kazlje, Kazlje 43b 17. MOJCA VOJSKA GODNIČ, roj. 7. 12. 1983, Lokev, Lokev 166d univ. dipl. inž. prometa, inšpektor univ. dipl. sociologinja, vodja projektov predlagatelj: KLAVDIJ OREL in skupina volivcev predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev 18. BRANKO MEVLJA, roj. 30. 9. 1968, Lokev, Lokev 68 spajkalec in oblikovalec kovin, vozovni preglednik KRAJEVNA SKUPNOST Lokev predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev 19. MARKO PRAPROTNIK, roj. 2. 3. 1953, Lokev, Lokev 154 V Svet Krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) članov lesni tehnik, podjetnik Volilna enota št. 1: Lokev in Prelože pri Lokvi predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev V volilni enoti se voli 7 (sedem) članov 20. IVANKA FONDA, roj. 19. 5. 1951, Lokev, Lokev 193 poslovodja, upokojenka Kandidati: predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev 1. ALJOŠA JERIČ, roj. 5. 3. 1973, Lokev, Lokev 122 21. DESA BAN, roj. 2. 7. 1962, Prelože pri Lokvi, Prelože pri Lokvi 3c prof. glasbe, direktor gostinski tehnik, gospodinja predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev 2. MARTA ČOK, roj. 11. 11. 1949, Lokev, Lokev 189 d specialna pedagoginja, upokojenka predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev KRAJEVNA SKUPNOST Pliskovica 3. DUŠAN BAN, roj. 8. 2. 1951, Lokev, Lokev 160 strojni tehnik, vzdrževanje strojev V Svet Krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) članov predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev Volilna enota št. 1: Pliskovica 4. KRISTINA ŠUC, roj. 8. 2. 1978, Lokev, Lokev 190a V volilni enoti se voli 2 (dva) člana trgovec - prodajalec, prodajalec predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev Kandidata: 5. ALEŠ BOŽEGLAV, roj. 4. 1. 1971, Lokev, Lokev 174a 1. BORIS ŠVARA, roj. 7. 9. 1958, Pliskovica, Pliskovica 28d strojni tehnik, krupije strojni tehnik, vodja-vodenje projektov predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev predlagatelj: IVICA ŽERJAL in skupina volivcev

PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA 6. FRANC OREL, roj. 7. 2. 1940, Lokev, Lokev 59 2. MILIVOJ ŠTEMBERGER, roj. 22. 7. 1961, Pliskovica, Pliskovica 86a elektro monter- delovodja, upokojenec gradbeni inženir, odgovorni vodja del predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev predlagatelj: VERONIKA GOLOBIČ in skupina volivcev 7. NATAŠA EBERT, roj. 26. 8. 1974, Lokev, Lokev 63 šivilja, trgovka, prodajalka Volilna enota št. 2: Kosovelje predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 8. ZDRAVKA MEVLJA, roj. 28. 11. 1955, Lokev, Lokev 189 univ. dipl. org. dela, samostojni podjetnik Kandidat: predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev 1. AGNES LUIN JEVERICA, roj. 30. 5. 1950, Kosovelje, Kosovelje 30 9. ŽIVOJ RACE, roj. 22. 8. 1948, Lokev, Lokev 164b vzgojiteljica, upokojenka trgovec - poslovodja, upokojenec predlagatelj: EGON GULIČ in skupina volivcev predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev 10. ANDREJA BARIČ, roj. 26. 3. 1985, Lokev, Lokev 63a Volilna enota št. 3: Veliki dol študentka, študentka V volilni enoti se voli 2 (dva) člana predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev 11. ANDREJ ŠKIBIN, roj. 8. 3. 1977, Prelože pri Lokvi, Prelože pri Kandidata: Lokvi 7 1. ESTER TROBEC, roj. 25. 10. 1978, Veliki Dol, Veliki Dol 20 univ. dipl. veterinar, vodja projektov na Vremščici profesorica ang. in ital. , profesorica ang. in ital. predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev predlagatelj: EGON GULIČ in skupina volivcev 12. JOŽEF SILA, roj. 11. 10. 1939, Prelože pri Lokvi, Prelože pri Lo- 2. ZDRAVKO STEPANČIČ, roj. 7. 8. 1962, Veliki Dol, Veliki Dol 54b kvi 28 avtoprevoznik, avtoprevoznik zdravnik, upokojenec predlagatelj: EGON GULIČ in skupina volivcev predlagatelj: ALBERT ČOK in skupina volivcev 13. VALTER STOPAR, roj. 5. 11. 1958, Lokev, Lokev 15b Volilna enota št. 4: Tublje pri Komnu strojni tehnik, SŽ - diesel mehanik V volilni enoti se voli 1 (enega) člana predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev 14. SEBASTJAN HREŠČAK, roj. 1. 9. 1983, Lokev, Lokev 103 Kandidat: gozdar, prodajalec 1. IGNAC HRIBAR, roj. 15. 6. 1960, Tublje pri Komnu, Tublje pri predlagatelj: IGOR HREŠČAK in skupina volivcev Komnu 12 15. SILVESTRA NEDOH, roj. 31. 12. 1951, Prelože pri Lokvi, Prelože policist, upokojenec Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne pri Lokvi 1a predlagatelj: EGON GULIČ in skupina volivcev gospodinja, upokojenka 8 predlagatelj: DUŠAN PERHAVEC in skupina volivcev Volilna enota št. 5: Kregolišče 3. TAMARA FUNČIČ MASIČ, roj. 21. 8. 1965, Povir, Povir 20g V volilni enoti se voli 1 (enega) člana magistrica pedagoških znanosti, vodja referata za štud. zadeve predlagatelj: ĐULIJANA UKMAR in skupina volivcev Kandidat: 1. KATARINA PLEŠKO, roj. 16. 2. 1967, Kregolišče, Kregolišče 3 dipl. ing. računalništva, gospodinja KRAJEVNA SKUPNOST Sežana predlagatelj: EGON GULIČ in skupina volivcev V Svet Krajevne skupnosti se voli 17 (sedemnajst) članov Volilna enota št. 1: Cankarjeva (h. št. 2 in 4), Gradišče, Levstikova, KRAJEVNA SKUPNOST Povir Partizanska cesta (parne h. št. od 2 do vklj. 46), Pod borovci, Pod Taborom, Prečna, Repentaborska cesta, Sejmiška pot, Stranska pot, V Svet Krajevne skupnosti se voli 9 (devet) članov Trg osvoboditve, Ul. Mare Husove Volilna enota št. 1: Brestovica pri Povirju V volilni enoti se voli 1 (enega) člana V volilni enoti se voli 1 (enega) člana Kandidat: Kandidat: 1. ERIK BRCAR, roj. 9. 9. 1971, Sežana, Gradišče 1 1. NADJA ZADNIK, roj. 6. 1. 1956, Brestovica pri Povirju, Bresto- ekonomist, komercialist vica pri Povirju 15 predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev družboslovni tehnik, administrator predlagatelj: VLASTA KARIŽ in skupina volivcev Volilna enota št. 2: Cankarjeva (h. št. 1, 3, 6, 8, 10), Partizanska cesta (parne h. št. od 48 do vklj. 68. a), Ul. Ivana Rozmana, Ul. Ivana Turšiča Volilna enota št. 2: Plešivica (h. št. 2, 4, 6, 8, 12, 14, 16, 18, 20, 22 in 24), Ul. Jožeta Pahorja (h. št. 1, V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 2 in 4), Ul. Nika Šturma V volilni enoti se voli 1 (enega) člana Kandidat: 1. JANA ŠTERLING MAHNIČ, roj. 18. 10. 1976, Plešivica, Plešivica 1g Kandidat: profesor matematike, učiteljica 1. MARIJA PENKO, roj. 24. 9. 1949, Sežana, Ulica Nika Šturma 4 predlagatelj: MIHA BERNETIČ in skupina volivcev višji upravni delavec, upokojenka predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev Volilna enota št. 3: Gorenje pri Divači

V volilni enoti se voli 2 (dva) člana Volilna enota št. 3: Cesta na Lenivec (h. št. 3, 4, 4a, 5, 6, 6a, 6b, 6c, 7, 9, 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA 21, 25, 27, 29, 30, 30d, 32, 36, 37, 37a, 37b, 43, 44, 45, 51 in 53), Cesta Kandidata: na Polane, Kraška, Partizanska cesta (h. št. od 70 do vklj. 155), Ul. I. 1. VOJKO KOBAL, roj. 22. 10. 1955, Gorenje pri Divači, Gorenje Tankovske brigade, Ul. Ivana Turšiča (h. št. 1, 3, 5, 7, 9), Ulica Jožeta pri Divači 11 Pahorja (h. št. 3) gradbeni delovodja, gradbeni delovodja V volilni enoti se voli 1 (enega) člana predlagatelj: VILJAN GERŽELJ in skupina volivcev 2. RAJKO REBEC, roj. 15. 3. 1954, Gorenje pri Divači, Gorenje pri Kandidat: Divači 36 1. MAJDA MATETA, roj. 16. 1. 1952, Sežana, Cesta na Lenivec 6a orodjar, delovodja komercialist, upokojenka predlagatelj: DARJO ŠKIBIN in skupina volivcev predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev

Volilna enota št. 4: Žirje Volilna enota št. 4: Cesta na Lenivec (h. št. 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, V volilni enoti se voli 2 (dva) člana 24 in 26) V volilni enoti se voli 1 (enega) člana Kandidata: 1. IVAN KOCJAN, roj. 10. 3. 1951, Žirje, Žirje 10 Kandidat: monter telekomunikacij, upokojenec 1. VLASTA GORUP, roj. 5. 2. 1955, Sežana, Cesta na Lenivec 18 predlagatelj: JANKO SAMSA in skupina volivcev ekonomist, računovodja 2. DRAGO KOCJAN, roj. 16. 9. 1954, Žirje, Žirje 1 predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev dipl. ing. kmetijstva, fitosanitarni inšpektor predlagatelj: PETER SAMSA in skupina volivcev Volilna enota št. 5: Bazoviška cesta (h. št. 2 in 4), Kosovelova (h. št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 5a, 5b in 5c), Partizanska cesta (neparne h. št. od 15 Volilna enota št. 5: Povir do vklj. 37), Srebrničeva, Ul. 1. maja V volilni enoti se voli 3 (tri) člane V volilni enoti se voli 1 (enega) člana

Kandidati: Kandidat: 1. FRANKO URŠIČ, roj. 15. 9. 1956, Povir, Povir 53 1. VESNA KOVAČIČ SAMSA, roj. 13. 11. 1966, Sežana, Kosovelo- elektrotehnik, vodja oddelka va ulica 2 predlagatelj: ĐULIJANA UKMAR in skupina volivcev pravnica, vodja zemljiške knjige Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 2. RADO ŠTOK, roj. 1. 7. 1955, Povir, Povir 1b predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev voznik, upokojenec predlagatelj: ĐULIJANA UKMAR in skupina volivcev 9 Volilna enota št. 6: Kidričeva, Kolodvorska, Kosovelova (h. št. 4a, 4b, Volilna enota št. 11: Voglje 6, 6a, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 15), Partizanska cesta ( neparne h. št. od V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 37a do vklj. 71a), Skladiščna, Stjenkova, Ul. Pinka Tomažiča, Vojkova V volilni enoti se voli 1 (enega) člana Kandidat: 1. ZDENKA FABJAN, roj. 8. 2. 1956, Voglje, Voglje 5 Kandidat: administrator, upokojenka 1. VALTER KOGOJ, roj. 18. 6. 1965, Sežana, Stjenkova ulica 10 predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev avtomehanik, prodajalec predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev Volilna enota št. 12: Dol pri Vogljah V volilni enoti se voli 1 (enega) člana Volilna enota št. 7: Benčičeva (vse h. št. , razen 1a, 1c in 1d), Brkinčeva (h. št. : 2a, 2b, 2c, 8, 10, od 11do vklj. 26 ter 29 in 31), Cesta na Bršlja- Kandidat: novec, Cesta v Ograde, Igriška, Jamarska, Kamnarska, Kratka pot, 1. DUŠAN ŠTOLFA, roj. 19. 10. 1951, Dol pri Vogljah, Dol pri Vo- Lipiška cesta (h. št. : 25), Mirna pot, Pod Sablanico, Pod Sedovnikom gljah 23a (neparne h. št. : od 7 do vklj. 33), Rožna pot, Sežanska, Skalna pot, elektrotehnik, varstvo okolja Sončna pot, Ulica Antona Bonete, Ulica Avgusta Černigoja (vse h. št. predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev , razen h. št. 1), Ulica Eme Starc, Ulica Petra Kozlerja (vse h. št. , razen h. št. 2), Ulica Ruže Petelinove, Vileniška, Vodovodna Volilna enota št. 13: Vrhovlje V volilni enoti se voli 1 (enega) člana V volilni enoti se voli 1 (enega) člana

Kandidat: Kandidat: 1. IGOR LAH, roj. 16. 3. 1961, Sežana, Sežanska ulica 1 1. BOJAN KOCJAN, roj. 30. 1. 1956, Vrhovlje, Vrhovlje 13 policist, upokojenec prometni tehnik, prometni tehnik predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev

Volilna enota št. 8: Bazoviška cesta (h. št. : 1, 3, 5,7, 7a, 9 in 11), Krpa- Volilna enota št. 14: Lipica nova pot (h. št. : 2 in 4), Partizanska cesta (neparne h. š. : od 1 do vklj. V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 13), Stara pot (h. št. : 1, 3, 5 in 7), Strma pot, Trg 28. avgusta, Ul. Iga Grudna, Ulica M. Pirca, Vidmašče Kandidat: V volilni enoti se voli 1 (enega) člana 1. MARINA ŠOPAR, roj. 26. 6. 1966, Lipica, Lipica 12

PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA trgovka, prodajalka

Kandidat: predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev 1. MITJA AMBROŽIČ, roj. 30. 11. 1946, Sežana, Ulica Mirka Pirca 1 dipl. ekonomist, upokojenec Volilna enota št. 15: Šmarje pri Sežani predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev V volilni enoti se voli 1 (enega) člana

Volilna enota št. 9: Benčičeva (h. št. :1a, 1c in 1d), Brkinčeva (h. št. : 1, Kandidat: 2, 3, 5, 6, 7 in 9), Devinska, Krpanova pot (h. št. : 1, 3, 5, 7 in 9), Lipiška 1. MARKO SVETINA, roj. 26. 6. 1968, Šmarje pri Sežani, Šmarje cesta (h. št. 15), Na bregu, Osojna pot, Pod gozdom, Pod Planino, pri Sežani 81a Pod Sedovnikom (h. št. : 1, 3 in 5), Pregljeva, Regentova, Stara pot (h. elektrotehnik, samostojni podjetnik št. : 2, 4, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 16, 18, 20 in 22), Starovaška predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev pot, Ulica Avgusta Černigoja (h. št. 1), Ulica Petra Kozlerja (h. št. 2), Ulica talcev Volilna enota št. 16: Merče V volilni enoti se voli 1 (enega) člana V volilni enoti se voli 1 (enega) člana

Kandidat: Kandidat: 1. SERGIJ ČEBULEC, roj. 5. 7. 1954, Sežana, Ulica Talcev 5 1. DEAN KARIŽ, roj. 19. 2. 1971, Merče, Merče 26a univ. dipl. ekonomist, nepremičninski posrednik strojni tehnik, vzdrževalec cest predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev

Volilna enota št. 10: Bazoviška cesta (h. št. : 6, 13, 13a, 13b in 16), Volilna enota št. 17: Orlek Gradnikova, Gregorčičeva, Kajuhova, Kettejeva, Lipiška cesta (od h. V volilni enoti se voli 1 (enega) člana št. : 2 do vklj. 48, razen h. št. 15 in 25), Lokavska cesta, Orleška cesta, Tomšičeva, Ulica Darka Marušiča, Ulica Franca Segulina, Ulica Mi- Kandidat: haele Škapinove, Volaričeva 1. SANDI JUREN, roj. 17. 9. 1961, Orlek, Orlek 23 V volilni enoti se voli 1 (enega) člana elektrotehnik, vzdrževalec predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev Kandidat: 1. ALBIN LAH, roj. 29. 1. 1939, Sežana, Kajuhova ulica 8 ekonomist, upokojenec Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne predlagatelj: STOJAN VITEZ in skupina volivcev 10 KRAJEVNA SKUPNOST Štjak Volilna enota št. 4: Senadolice V volilni enoti se voli 1 (enega) člana V Svet Krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) članov Volilna enota št. 1: Štjak, Krtinovica, Ravnje, Selo, Gradišče pri Štjaku, Kandidat: Poljane pri Štjaku, Bogo, Hribi, Pristava, Mahniči, Nova vas in Dolenje 1. OSKAR BOLE, roj. 30. 1. 1968, Senadolice, Senadolice 7 V volilni enoti se voli 7 (sedem) članov strojni tehnik, monter predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev Kandidati: 1. DUŠAN SANABOR, roj. 21. 11. 1963, Ravnje, Ravnje 10a častnik SV, častnik SV KRAJEVNA SKUPNOST Tomaj predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev 2. MATEJKA SERAŽIN, roj. 14. 5. 1975, Dolenje, Dolenje 1 V Svet Krajevne skupnosti se voli 11 (enajst) članov kuharica, administratorka Volilna enota št. 1: Tomaj predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev V volilni enoti se voli 3 (tri) člane 3. MATEJ VEČKO, roj. 17. 3. 1975, Selo, Selo 5 strojni tehnik, gasilec-tehnični reševalec Kandidati: predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev 1. KATARINA ROGELJA, roj. 4. 2. 1966, Tomaj, Tomaj 18 4. BRIGITA GRMEK, roj. 4. 10. 1983, Štjak, Štjak 26 ekonomist, bančni uslužbenec poslovni sekretar, administr. komercialni referent predlagatelj: DRAGOTIN ALBIN ČERNE in skupina volivcev predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev 2. DARJA ČEBOKLI, roj. 18. 4. 1959, Tomaj, Tomaj 94a 5. ELENA FUNA, roj. 5. 9. 1980, Štjak, Štjak 4 dipl. ekonomist, vodja glavne pisarne VURS uni. dipl. ekonomistka, davčni kontrolor predlagatelj: JOŽEF EBERT in skupina volivcev predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev 3. ROZA MARIJA ŠKERLJ, roj. 21. 6. 1942, Tomaj, Tomaj 46 6. PRIMOŽ RENER, roj. 18. 3. 1981, Štjak, Štjak 34 pravnica, upokojenka avtoklepar, avtoklepar predlagatelj: DRAGOTIN ALBIN ČERNE in skupina volivcev predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev 4. JURIJ CLEMENZ, roj. 26. 11. 1955, Tomaj, Tomaj 105 doktor medicine, poslovni svetovalec 7. ALOJZ ČEHOVIN, roj. 22. 12. 1964, Ravnje, Ravnje 3a predlagatelj: JOŽEF EBERT in skupina volivcev mizar, mizar 5. VOJKO TERČON, roj. 11. 12. 1959, Tomaj, Tomaj 92 predlagatelj: EDVIN LIPANJE in skupina volivcev magister managementa, direktor sektorja predlagatelj: DRAGOTIN ALBIN ČERNE in skupina volivcev PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA

KRAJEVNA SKUPNOST Štorje Volilna enota št. 2: Križ V volilni enoti se voli 3 (tri) člane V Svet Krajevne skupnosti se voli 6 (šest) članov Volilna enota št. 1: Štorje Kandidati: V volilni enoti se voli 3 (tri) člane 1. BORUT BABUDER, roj. 18. 8. 1968, Križ, Križ 11 dipl. ing. prometne tehnologije, inšpektor Kandidati: predlagatelj: SLAVKO SIMČIČ in skupina volivcev 1. IVICA PODGORŠEK, roj. 4. 11. 1948, Štorje, Štorje 21 2. FRANC ŽIBERNA, roj. 11. 9. 1964, Križ, Križ 136 vzgojiteljica, medicinska sestra, upokojenka dipl. upravni organizator, direktor tovarne CIMOS predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev predlagatelj: SLAVKO SIMČIČ in skupina volivcev 2. SEBASTIJAN OREL, roj. 14. 8. 1975, Štorje, Štorje 62 3. MARTINA TRAMPUŽ, roj. 28. 11. 1963, Križ, Križ 113 univ. dipl. ing. agronomije, nam. vodje sektorja za kmetijstvo medicinska sestra, ambulantna sestra predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev predlagatelj: SLAVKO SIMČIČ in skupina volivcev 3. KATJA SKOK, roj. 3. 2. 1978, Štorje, Štorje 27 ekonomski tehnik, samostojni podjetnik Volilna enota št. 3: Šepulje V volilni enoti se voli 2 (dva) člana predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev Kandidata: Volilna enota št. 2: Majcni 1. ALEN RENČELJ, roj. 10. 8. 1969, Šepulje, Šepulje 5 V volilni enoti se voli 1 (enega) člana dipl. ing. strojništva, razvojni inženir predlagatelj: ANAMARIJA TURK in skupina volivcev Kandidat: 2. VIDA MESAR, roj. 11. 7. 1949, Šepulje, Šepulje 1c 1. BOŽIDAR JUVANČIČ, roj. 19. 11. 1965, Majcni, Majcni 2a predmetna učiteljica, upokojenka strojni tehnik, monter predlagatelj: ANAMARIJA TURK in skupina volivcev predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev

Volilna enota št. 3: Podbreže Volilna enota št. 4: Utovlje V volilni enoti se voli 1 (enega) člana V volilni enoti se voli 1 (enega) člana

Kandidat: Kandidat: v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne 1. MITJA GRMEK, roj. 21. 10. 1965, Podbreže, Podbreže 9a 1. DIJANA MAJKIĆ, roj. 22. 1. 1978, Utovlje, Utovlje 10a obratni elektrikar, poklicna rehabilitacija univ. dipl. org. dela, strokovna sodelavka predlagatelj: BRANKO KOROŠEC in skupina volivcev predlagatelj: MILENA FABJAN in skupina volivcev 11 Volilna enota št. 5: Filipčje Brdo 3. IRMA LEKŠE, roj. 8. 12. 1965, Veliko Polje, Veliko Polje 14 V volilni enoti se voli 1 (enega) člana inženir gradbeništva, ref. priprave dela predlagatelj: SLAVKO MOŽE in skupina volivcev Kandidat: 4. SIMON BRATOŽ, roj. 11. 1. 1979, Jakovce, Jakovce 6 1. JANEZ ČAČ, roj. 3. 2. 1958, Filipčje Brdo, Filipčje Brdo 10 orodjar, strugar univ. dipl. org. dela, sekretar na ministrstvu predlagatelj: BOJANA TROŠT in skupina volivcev predlagatelj: NADIJA ZORETIČ in skupina volivcev 5. MATJAŽ OZBIČ, roj. 15. 12. 1982, Stomaž, Stomaž 4a gradbeni tehnik, gradbeni tehnik predlagatelj: NADJA BRELIH in skupina volivcev Volilna enota št. 6: Grahovo Brdo 6. RAJKO OREL, roj. 2. 6. 1968, Griže, Griže 1 V volilni enoti se voli 1 (enega) člana vzdrževalec vozil in strojev, tonski tehnik predlagatelj: JADRAN ŽERJAL in skupina volivcev Kandidat: 7. BORIS ŠKAPIN, roj. 24. 3. 1957, Sela, Sela 7a 1. TADEJ GRAHOR, roj. 21. 9. 1978, Grahovo Brdo, Grahovo Brdo 3 strojni ključavničar, prodajalec strojni tehnik, brezposeln predlagatelj: ROK GEC in skupina volivcev predlagatelj: VLADIMIR MAHNIČ in skupina volivcev

Volitve bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010.

KRAJEVNA SKUPNOST Vrabče Številka: 041-6/2010 Datum: 20. 9. 2010 V Svet Krajevne skupnosti se voli 7 (sedem) članov OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Volilna enota št. 1: Vrabče, Jakovce, Tabor, Veliko Polje, Sela, Stomaž, S E Ž A N A Razguri in Griže Partizanska cesta 4 V volilni enoti se voli 7 (sedem) članov Vesna Zobec l. r. Kandidati: predsednica 1. JOŽEF NOVAK, roj. 26. 4. 1958, Razguri, Razguri 17 strojni tehnik, brezposeln predlagatelj: IRMA NOVAK in skupina volivcev

PRILOGA KRAŠKEGA OBZORNIKA št. 6 z dne 25. 9. 2010 št. KRAŠKEGA OBZORNIKA PRILOGA 2. MILOŠ ŠKAPIN, roj. 16. 10. 1960, Vrabče, Vrabče 8 pedagog, pomočnik ravnatelja predlagatelj: BOŽO ŠKAPIN in skupina volivcev Lokalne volitve v Občini Sežana, 10. 2010 volitve Lokalne

12 25. Mednarodni festival Vilenica Letošnji 25. festival Vilenica je doživel nekaj sprememb in dokazal, da bo s svojim obstojem še dolgo puščal sledi v kraš-kem prostoru, kjer se je pravzaprav tudi rodil. V sklopu številnih dejavnosti v okviru festivala je Združenje književnikov Primorske 31. avgusta v Kosovelovem domu organiziralo predvečer omenjene- ga festivala. Ob 19. uri sta sodelujoče in obiskovalce najprej pozdravila predsednica Združenja književnikov Primorske, pesnica Magdalena Svetina Terčon, ter programski vodja Vilenice, Gašper Troha, priložnostno razstavo pa je odprl župan Občine Sežana, gospod Davorin Terčon. Sledilo je literarno branje v srednji dvorani Kosovelovega doma. Na njem je Vanja Pegan, Evelina Umek, Dževad Karahasan in Magdalena Svetina Terčon (z desne) so na sežanskem gostiteljica Magdalena Svetina Terčon predvečeru pozorno prisluhnili saksofonistu Tomažu Nedohu predstavila nagrajenca 25. Vilenice, bosanskega pisatelja, dramatika, esejista ter pestril nastop mladega glasbenika Toma- red podeljena literarna nagrada Vilenica. literarnega in gledališkega teoretika Dže- ža Nedoha. Tudi uradna otvoritev 25. Vile- Tokrat jo je po dramatizaciji odlomka iz vada Karahasana, slovensko pisateljico iz nice je bila slovesna. Primorski književniki Karahasanovega dramskega dela nagra- Trsta Evelino Umek in mladega izolskega smo zadovoljni, da je na tej slovesnosti jencu predal v roke predsednik Društva pisatelja Vanjo Pegana. V pogovoru, ki dobil častno nagrado tudi »duhovni slovenskih pisateljev, pesnik in dramatik je sledil literarnemu branju, so pisatelji oče«, pesnik Aleksander Peršolja. Eno od Milan Jesih. Slovesnosti se je že tretje leto spregovorili predvsem o vprašanjih lite- literarnih branj je bilo v Lokvi. Sklepni dan zapored udeležil predsednik RS Slovenije rarnega ustvarjanja, jezika ter identitete. festivala je zaznamovalo lepo vreme, ki je Danilo Türk, kar priča, da ostaja festival Zanimiva je bila primerjava zlasti med omogočilo razgibano dopoldansko bra- ena najpomembnejših slovenskih prire- kulturno identiteto Trsta in Sarajeva, dveh nje na dvorišču gradu Štanjel, kjer je na- ditev sploh. multikulturnih mest, ki se razvijata vsako stopila tudi sežanska pesnica Maja Raz- v svojo smer. Pristno pisateljsko govorico boršek. Dan se je prevesil v prijeten večer, Besedilo: Magdalena Svetina Terčon vseh treh avtorjev in moderatorke je po- ko je bila v jami Vilenica že 25. leto zapo- Slika: David Terčon »Daš eno roko?« Na pobudo Komisije za mladinska vprašanja (ki jo je imenoval župan Občine Sežana na podlagi sprejetega Odloka o mladinskem delu v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 15/2009)) so se mladinske organizacije, ki delujejo v naši občini, odločile izvesti skupno prostovoljno akcijo z naslovom 'DAŠ ENO ROKO?'. V soboto, 11. 9. 2010, so združene mladinske organizacije od desetih dalje barvale ograjo prenovljenega mestnega parka pri Starem gradu v Sežani (ob Kosovelovi ulici). Namen akcije je, poleg barvanja ograje in soustvarjanja lepše podobe našega mesta, še: · promocija prostovoljnega dela med mladimi in · medsebojno spoznavanje članov organizacij ter utrjevanje vezi med mladinskimi organizacijami v občini. Sodelujoče organizacije: · Društvo tabornikov ROD KRAŠKIH JRT Sežana, · MC Podlaga, · Klub študentov Sežana in Kultura / Naši mladi Kultura · Skavtska skupina Sežana. Besedilo: Nina Ukmar, Logotip oblikovala: Jerneja Rodica 25 Kam so šli taborniki? Taborniki Rodu kraških j’rt Sežana smo tudi letos obeležili dan tabrnikov (22. april) s prestopom. Prestop je eden najpomeb- nejših dogodkov v vsakem rodu in sim- bolizira rast tabornika v fiziološkem in du- hovnem pomenu. Na ta dan sprejmemo medse nove člane, ki na ta dan prejmejo prvo taborniško rutico in prvič podajo ta- borniško prisego. Člani, ki so prerasli svoje obstoječe družine in klube, preidejo v viš- je starostne skupine, s tem pa zamenjajo program ter odgovornosti, ki jih čakajo v organizaciji. Najpomembnejši del prestopa ske pismenke in pa seveda jedilne palčke, je taborniška zaprisega, ki jo na ta dan ne- s katerimi smo se pošteno namučili. Imeli kateri podajo prvič vsi ostali pa jo obnovijo, smo celo Majti Gejšo, kateri smo pomagali člani pa se prav gotovo najbolj razveselijo premagati samuraje, ta pa nas je v zahvalo novih rutic. nagradila s talismani. Če vas zanima kaj več Letošnji prestop je potekal v nedeljo 9. o tem, kako smo se imeli, si lahko prebe- maja, obeležili pa smo ga s pohodom na rete naš blog taborjenja na naslovu http:// Kokoško. Zbralo se nas je nekaj čez sto čla- rkj10.blogspot.com/, kjer se nahaja tudi ne- nov ter okoli 50 staršev. Skupaj smo preko kaj fotografskih utrinkov. različnih preizkušenj pospremili nove člane V avgustu smo se kot običajno predstavili ter tiste, ki so prestopili v višje starostne ka- na propagandnem taboru v okviru občin- tegorije. Grče (najstarejši člani) pa so za vse skega praznika občine Sežana. Zaradi pre- pripravili slastne supe in sok. nove parka in muhastega vremena smo Že kmalu po koncu šole pa smo svoje svojo predstavitev skrčili na ožjo okolico nove rutice peljali na taborjenje. Tudi tokrat hiške, vendar upamo, da vam je bila vsee- smo taborili v Beli krajini, taborni prostor pa no všeč. smo letos spremenili v Azijo v malem. Ves Z novo sezono pa ponovno vabimo čas so nas spremljale gejše, samuraji, kitaj- medse nove člane. Rod kraških j‘rt Sežana

trenutno šteje 217 članov od tega je 24 članov Čete ognjenega ruja Komen. Če bi se rad priključil sežanskim tabornikom in ne veš, kam bi se obrnil, nam piši na rodovo elektronsko pošto [email protected]. Taborniški pozdrav!

Besedilo: Samo Gec in Maruša Pangeršič Slike: Zala Likar, Miha Grgič Jelen, Maruša Pangeršič Kras in idrijska čipka

Že vrsto let je na Osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani klekljarski krožek. Obiskujejo ga učenke, ki si želijo pridobiti znanja in veščin različnih tehnik klekljanja. Vsako leto se nekatere učenke udeležijo šolskega tekmovanja. Učenke, ki so na tem tekmovanju dosegle zadostno število točk, so se 20. junija 2010 udeležile državnega tekmovanja za priznanje Ivanke Ferjančič na Čipkar- skem festivalu v Idriji. Tekmovale so štiri učenke, izmed katerih sta dve prejeli srebrno državno priznanje. V okviru projekta »Kras v očeh otrok in mladostnikov« so 17. 4. 2010 pred Postojnsko jamo razstavile svoje klekljane izdelke na temo Krasa. Obenem pa mimoidočim obiskovalcem predstavile klekljarski pribor in klekljanje idrijske čipke. Vzorce za to priložnost nam je narisala gospa Vida Kejžar, čipke so nato učenke izdelale Naši mladi pod vodstvom svoje mentorice Nade Lederer. Vsi ti klekljani izdelki so bili nato razstavljeni v avli stavbe Občine Sežana.

26 Besedilo: Nada Lederer Slika: Nuša Lederer Brezskrbne počitnice Otroci Krasa in Brkinov so letošnje poletne počitnice preživeli brezskrbno in uživali v družbi vrstnikov in vzgojiteljev na letovanjih, v počitniškem varstvu in ustvarjalnih delavnicah. V poletnih mesecih so člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana za otroke občin Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina izvedli pester program počitniških aktivnosti, ki se je zaključil tik pred vstopom v novo šolsko leto. V celodnevnem počitniškem varstvu in ustvarjalnih delavnicah v Sežani so otroci celo poletje, vsak dan od 6.45 do 16. ure, uživali v izdelovanju likovnih izdelkov, igranju družabnih in športnih iger, obiskali pa so tudi številna domača podjetja, prodajalne in posameznike, ki so jim radi predstavili svoja dela in poklice. Varstva se je udeleževalo povprečno 15 otrok dnevno. Posebno veseli so bili letošnjih praktičnih in prepoznavnih daril – rume- nih majic in oranžnih nahrbtnikov. Letošnja letovanja so bila organizirana v otroških letoviščih, ki nudijo vso potrebno opremo in udobje ter imajo urejeno zunanjo okolico z igrišči in igrali in kjer je odlično poskrbljeno za varnost otrok in mladostnikov.

V juniju je v Kranjski Gori skupaj z vzgo- jitelji letovalo 100 predšolskih otrok, v juliju je deset dni počitnikovalo 70 otrok v Pacugu, skupina tridesetih zadovoljnih mladostnikov pa se je avgusta vrnila z de- setdnevnega letovanja v Poreču. Od prelepih in vročih poletnih dni se je zadnje dni avgusta poslovila še skupina petnajstih otrok, ki so se podali na sedemdnevno letovanje v Pacug in s tem zaključili niz počitniških aktivnosti za otroke Krasa in Brkinov v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mla- ZAHVALA dine Sežana. Naši mladi Starši otrok, ki so se udeležili počitniškega varstva v organizaciji Medobčinske- ga društva prijateljev mladine Sežana, se vzgojiteljem iskreno zahvaljujejo. Besedilo: Ana Pangos Slike: arhiv društva 27 OGLASNO SPOROČILO ORANŽNIH 45

Klub študentov Sežana praznuje že svojo 45. naučijo pomembnih veščin organiziranja, vodenja, obletnico. Pot kluba je bila dolga, polna ovinkov, sodelovanja ter odgovornosti. Predsednik kluba Luka vzponov in padcev. A če potegnemo črto - zelo Godnič je bil zaradi zavzemanja za obuditev uspešna. V vseh teh letih je klub kot mladinska prostovoljstva nominiran tudi na natečaju Naj organizacija rastel, se razvijal in pomagal občini prostovoljec 2009. Kot predsednik se je odrekel Sežana do veliko novih pridobitev. Tako je leta 1993 vsem prejemkom s strani kluba in tako dal zgled klub ustanovil Mladinski servis Sežana, leta 2001 pa mladim, da zopet spoznajo prostovoljstvo, kot je skupaj z Občino in Uradom RS za mladino odprl pomembno družbeno vrednoto. vrata Mladinskemu centru Podlaga, ki je sedaj enota Zavoda za šport, turizem in prosti čas. Klub je vsa ta Poleg tega smo letos prejeli tudi priznanje Občine leta skrbel za kvalitetno preživljanje prostega časa Sežana ob 45. obletnici delovanja, ki je bilo mladine v Sežani in tudi študentov, ki študirajo v podeljeno na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Sežani, saj je leta 2007 poskrbel za vzpostavitev Sežana ob občinskem prazniku. Vsa ta priznanja in prodaje bonov za subvencionirano prehrano za predvsem pa priznanja vas, obiskovalcev naših študente. dogodkov ter članov kluba, nam dajejo nov zagon in nove ideje. Med poletjem klub poskrbi za oživitev Sežane s festivalom Mladifest, ki že 16 let prebuja mesto. Načrtov je seveda še veliko. V prihodnjih letih želimo Festival je prepoznaven tudi izven občine in je zadnja vzpostaviti Mladinski zavod Sežana, razpise za leta popolnoma brezplačen. Med letom pa se izvedejo kreativne mlade bomo v prihodnosti še nadgradili s razne delavnice, potopisna predavanja, izleti in sodelovanjem z uveljavljenimi strokovnjaki s teh letovanja. Za spodbujanje kreativnosti mladih pa letno področij, pa še in še. Vse to, in še več, nam bo uspelo organizira natečaja za neuveljavljene glasbene le z vašo podporo in predvsem z aktivnim skupine in za modne kreatorje. V okviru slednjega je udejstvovanjem na klubu. Ob začetku novega klub letos sodeloval z modno revijo Elle. Prostori študijskega leta podaljšujemo članstva in vpisujemo Kluba so tudi Unicefova varna točka, kjer lahko nove člane, prav tako pa se išče ekipa, ki bo klub otroci in mladi poiščejo pomoč v stiski. vodila v novem mandatnem obdobju. Pridruži se nam! Za vse to gre zahvala ekipi, ki se iz leta v leto trudi za Piši na [email protected] ali ohranitev čim boljšega programa. V svoje vrste pa pokliči na 070 823 930 in postani del ekipe, ki si upa sprejema tudi vedno nove kadre, ki se med projekti sanjati!

Luka Godnič

Ekipa Kluba študentov Sežana foto: Tina Čič Vezi umetnosti V letošnjem letu v Sežani prvič izvaja- Najpomembnejši dogodek projekta je mo projekt Vezi umetnosti v sodelovanju dobrodelna dražba, ki bo organizirana MC Podlaga in društva Vezi, kjer bomo konec septembra in na kateri bomo dra- skušali skupaj z udeleženci na končni do- žili dela natečajnikov. Denar dražbe bo v brodelni dražbi zbrati denar, namenjen celoti namenjen uporabnikom društva uporabnikom društva Vezi. Med aktiv- »Vezi«, ki bodo denar namenili nakupu nostmi, ki so bile izvedene, je natečaj likovnih potrebščin za svoje ustvarjanje. z naslovom Revščina in socialna izklju- Ob tem pozivamo vse, ki bi radi bili do- čenost, na katerega se je prijavilo preko brodelni, da nam ter vsem uporabnikom deset ljubiteljskih ustvarjalcev likovne društva pomagajo pri zbiranju denarja v umetnosti in fotografije, ki bodo po izbo- dobrodelne namene. Izvedba projekta je ru žirije, v ločenih terminih skozi razstave pomembna za lokalno skupnost kot tudi v različnih ambijentih po Sežani, predsta- za širšo javnost, saj je prvi tovrstni projekt, vili svoj opus. Prva bo skupinska razstava ki povezuje dve različni skupini ljudi in izbranih avtorjev, ki bo na ogledu v pro- skuša pomagati ljudem na različnih po- storih Doma upokojencev v Sežani od 21. dročjih. Naš cilj je, da bi ta projekt izpeljali septembra 2010. Predstavlja se skupina vsako leto in da bi čim več ljudem prisko- ustvarjalcev tako likovnih kot fotograf- čili na pomoč. skih tehnik; prireditec bo popestril kultur- Besedilo: Emilija Kastelic ni program uporabnikov društva »Vezi«. Slika: Jerneja Rodica Matevž Lipanje: Klavir za pešce ali Zebratura Matevž Lipanje iz Sežane je letos diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani z delom Klavir za pešce – ustvarjanje glasbe z računalniškim vidom (pod mentorstvom prof. dr. Franca Soline in somentorstvom dr. Boruta Bata- gelja). Interaktivna umetniška instalacija, ki prehod za pešce spreminja v klaviaturo in na kateri pešci s svojimi koraki ustvarjajo glasbo, je poleti spremljala program 51. Jazz festivala Ljubljana. Instalacija je bila postavljena pred blagajno Križank vsak o diplomski nalogi, je združil oboje. Na fa- torji festivala – iz Cankarjevega doma – so dan med 18. in 21. uro. kulteti imajo namreč tudi laboratorij za t. mu cel čas stali ob strani in Matevž pravi, »Inštrument« sestavljajo zebratura, ki je v i. računalniški vid, kjer je ideja dobila tudi da so bili pri tem zelo profesionalni ter mu klaviaturo predelan prehod za pešce, kjer rešitev. Matevž je diplomiral že januarja, da pri uresničitvi projekta zelo pomagali. so belim črtam dodane tudi črne – tipke, bo njegova ideja tudi realizirana v praksi, »V prihodnosti si želim, da bi bil nasled- digitalna kamera, usmerjena v zebraturo, pa si takrat še ni mislil. Da je lahko nalogo nji tak prehod na Abbey Roadu v Londo- in računalnik z zvočniki. Na računalniku dokončal, je izdelal maketo kar na posnet- nu, na znanem prehodu za pešce, kjer so posebej izdelana programska oprema kih prehoda za pešce v takrat še zaprti ulici Beatli posneli naslovnico albuma,« pravi zaznava stike posameznih pešcev in tipk v soseski Lehte (Sežana). avtor, ko ga povprašam o načrtih za prina klaviaturi ter v skladu s tem tvori notni Razmišljal pa je, da bi bil jazz festival hodnost, v isti sapi pa dodaja: »Mah, o zapis, ki se nato sproti pretvarja v - glasbo najprimernejša prireditev, kjer bi tako ze- tem sedaj ne razmišljam. V tem trenutku pešcev. Zanjo je avtor izbral zvok električ- braturo lahko postavil. Prirediteljem Jazz se posvečam prošnjam za službo.« nega klavirja. festivala Ljubljana je poslal elektronsko Ideja se mu je porodila med bivanjem sporočilo, ideja se jim je zdela zanimiva in Besedilo: Nina Ukmar v Ljubljani, saj ga obdajajo številni pre- sodelovanje se je tako začelo. Organiza- Slike: Nada Žgank hodi za pešce in že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se dalo polepšati katerega od njih. Ko je moral razmišljati obenem tudi Naši mladi

29 Mladinska izmenjava v Montbrisonu Osem mladih iz občine Sežana smo peljali na mladinsko izme- njavo (MI) v Montrison v Franciji. MI je bila predvsem namenjena razvoju dolgotrajnih prijateljskih vezi, spoznavanju novega okolja in navad, razvijanju evropskega državljanstva in razbija- nju stereotipov. Mladi so sodelovali na štirih delavnicah: freska, skulptura iz lesa, diskusijska delavnica in novinarska oziroma fa- cebook delavnica. Ob večerih je vsaka država predstavila svojo zgodovino, kulturo, hrano in tradicijo, potem smo pa plesali in se zabavali. Ogledali smo si tudi staro mestno jedro Montbriso- na, utrdbo Bastie d'Urfé in naravni rezervat Biterne. Mateja: Z mladimi iz Francije, Romunije, Nizozemske in Slove- nije smo na MI spoznali nove prijatelje, s katerimi smo se zelo dobro ujeli in v spominu ohranili deset nepozabnih dni. Dnevi so hitro minili z različnimi delavnicam, dejavnostmi, igrami, izleti, predstavitvami držav ter z zabavami. MI bi se glede na mojo prvo ter odlično izkušnjo z veseljem še velikokrat udeležila. Žaklin: Bilo je super, imeli smo se fajn, spoznali smo dosti novih prijateljev... v glavnem – boljše ne bi moglo biti. Sara Š.: Na MI je bilo izjemno, naučila sem se veliko novega in si pridobila ogromno izkušenj. Upam, da bom imela še kdaj priložnost, da se udeležim česa podobnega. Rebecca: Mladinska izmenjava v Franciji je bila super. Imeli smo se lepo, izvedeli smo nekaj več o sodelujočih državah in se veliko zabavali. Jakov: Med MI sem izvedel, kako zabavno in zanimivo je med- državno oziroma medkulturno druženje. V teh desetih dneh sem izvedel veliko novega o različnih navadah pa do zanimivih podatkov o drugih državah.

Besedilo: Maja Sedmak in udeleženci izmenjave Slika: Arhiv Mladinski center Podlaga Naši mladi

30 »Recept za štruklje, prosim!« Za delovne tabore v Sloveniji in tujini sem prvič slišala od kole- gice v Ljubljani, ko je navdušeno razlagala o prostovoljnem delu na ekološki kmetiji v Španiji. Povedala mi je za zavod Voluntariat, ki je slovenska veja organizacije SCI (Service Civil International) in poleg drugih stvari skrbi tudi za to, da se ljudje lahko udeležu- jejo delovnih taborov po svetu, na katerih delajo prostovoljno. Sredi aprila, ko sem si njihovo spletno stran prvič ogledala, sem opazila, da se bo Voluntariat predstavil v našem MC Podlaga. Na predstavitvi sem se takoj ujela s simpatičnima predstavnikoma, ki sta mi podrobno razložila, kako poteka prijava na tabor. Še isto popoldne sva s fantom izbrala tabor na Portugalskem in se tudi prijavila. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da obstaja nešteto različnih taborov – lahko so to delavnice z otroki, čiščenje, delo na kmetiji, organizacija koncertov, kuhanje tipičnih jedi, urejanje starih poslopij kulturne dediščine, fotografske delavnice ... Udeleženci delovnega tabora v Avanci Za vsakogar se nekaj najde. Izbrala sem organizacijo filmskega festivala v majhni vasici na portugalski obali, ker me organizacija najbolj zanima in ker sem si želela v eno izmed romanskih dežel. Za udeležbo na taboru pa sem se odločila tudi zato, ker v poletnih dneh ne maram poležavanja na plaži in ker mi je prostovoljno delo od nekdaj pri srcu, poleg tega pa sta bila stroška samo prevoz in prijavnina. S prevozom sicer ni šlo tako zlahka, ker sem kasneje ugotovila, da na Portugalsko težko potuješ za 10 €, kot je to značilno za Ryanair in njegove popularne desti- nacije, saj so se številke vrtele krepko čez stotko. V igri je bil tudi prevoz z avtomobilom, ampak je potem vseeno zmagalo letalo. V Ljubljani so nam pripravili simpatičen enodnevni seminar, ki nas je dobro pripravil na situacijo na taboru. Imeli smo različne aktivnosti in delavnice, katerim bi lahko z malo manj znanim po- imenovanjem rekli tudi »team-building«.

Štruklji, skuhani v krpi na pari

Bližal se je čas odhoda. V svoj nahrbtnik sem stlačila kup zemlje- vidov Slovenije, mnogo različnih brošur, predvsem tistih, ki so predstavljale Kras, saj sem želela udeležencem z vsega sveta poka- zati, kje sem doma. Seveda sem vzela tudi malo kraškega pršuta. Po nekaj zanemarljivih incidentih s prtljago na letališču v Lizboni Podjetje v privatni lasti z dolgoletno tradicijo uspešnega poslovanja v svoje vrste vabi izkušenega tehnologa – CNC-programerja in naju je vlak odpeljal v mesto Aveiro, kjer naju je čakal fant s kom- CNC-operaterja, da okrepita našo ekipo. bijem in naju odpeljal v vasico Avanca. Prispela sva ponoči, zato Kraj opravljanja dela: PE podjetja v IOC Neverke pri Pivki. nisva videla ničesar, sem pa drugo jutro ugotovila, da je vasica po- dobne velikosti kot naša Lokev, da je polna koruznih polj in da s Podjetje nudi: koruzo oskrbujejo proizvodnjo kosmičev. Z udeleženci tabora iz - dobre delovne pogoje in zaposlitev za nedoločen čas različnih držav (Nemčije, Italije, Španije, Francije, Maroka, Estonije, - delo v dobro stoječem podjetju - nagrajevanje delovne uspešnosti in kreativnosti Češke, Srbije, Črne gore, Tajvana, Južne Koreje, Portugalske, ZDA in - razgibano delovno okolje z zanimivimi sodelavci Turčije) sem se odlično ujela in v nekaj dneh smo skupinsko ugotovili, da Portugalci izjemno radi jedo svinjsko meso z jajcem, cvrt Pričakujemo: krompir in riž. To je to. Zato sva bila s fantom še posebej srečna, 1. Tehnolog – CN- programer: ko sva za večer mednarodne kuhinje naredila štruklje po receptu - najmanj višješolsko izobrazbo strojne smeri - vsaj 5 (pet) let delovnih izkušenj none Vilme. Za to priložnost sem tudi porabila svoj pršut. Vse, kar - poznavanje aplikativnih programov za programiranje CNC-strojev sem o svojih štrukljih potem slišala, so bile zahteve po receptu - sposobnost samostojnega in odgovornega dela in to, da so neverjetno dobri. No, izgovorjavo smo morali vaditi – - veselje do dela z ljudmi pomagal je napis »shtrookley«. Bila sem ponosna, da sem košček - sposobnost organiziranja svojega doma ponesla v svet (skupaj s fotografijami jam, konjev, - pripravljenost za dodatno izobraževanje vinske trte in jote) in da ga je ta tako lepo sprejel. 2. CNC-operater: Po končanem delovnem taboru, ki je bil izredno zanimiv, sva si - poznavanje CNC-strojev ogledala še Lizbono, po kateri naju je vodila prijateljica s tabora. - najmanj 2 (dve) leti delovnih izkušenj na CNC-stroju To je bila ena najboljših izkušenj do sedaj, imeli smo se super in prav vsem priporočam, da se udeležite vsaj enega izmed Prijava: neštetih delovnih taborov. Jaz že vem, da to vsekakor ni bil moj - vlogo z življenjepisom pošljite čimprej oziroma najkasneje do 1. novembra 2010 na naslov: zadnji. Naši mladi ORO 3 CNC d.o.o., Studeno 102, 6230 Postojna oziroma Besedilo in sliki: Ana Fonda na e-mail: [email protected] 31 Pestro dogajanje za kraške turistično- informacijske centre V okviru 40. Praznika terana in pršuta ter Čeprav se je petkov večer začel deževno, domu, ki bo služil tudi za informiranje do- Praznika občine Sežana je dutovski „plac“, nam ni vzel želje po praznovanju, tako da mačinov in gostov o ponudbi Krasa. Tudi na katerem uspešno deluje turistično-in- smo bili priča koncertu Rock na Krasu, kjer tu nas je pozdravil župan Davorin Terčon, formacijska točka Dutovlje, doživel novo so navdušili predvsem Šank Rock in Divlje obiskovalci pa so z bučnim aplavzom rojstvo. Sežanski župan Davorin Terčon jagode. Na sobotni dan smo imeli manj spremili tudi govor predsednika krajevne je slavnostno odprl Bunčetovo domačijo, sreče, saj je večerno dogajanje odpadlo, skupnosti Lokev Živka Raceta. Namesto hkrati pa so postavili zlat Pepin vrt, ki je so pa bile v popoldanskih urah Kraške kmečkih vozov smo v Lokvi lahko opa- v Londonu navdušil ljubitelje hortikulture; igre. V nedeljo nas je prebudilo sonce, zovali pravljično kočijo z vprego, s katero to pomeni korak naprej za razvoj turizma tako smo srečni ugotovili, da praznika še se je zapeljal tudi župan občine Sežana. na Krasu. Ker je Pepin vrt odlična predsta- zdaleč ni konec. V TIC-u Sežana in v TIC-u Lokavci so se ob tej priložnosti zbrali na vitev sožitja kraškega kamna in trdoživih Dutovlje smo obiskovalcem nudili želene prenovljenem igrišču za kulturnim do- rastlin, ki so značilne za Kras, smo ponosni, informacije, tiste (in takih je bila večina), ki mom, kjer smo se zabavali ob dobri glas- da ga lahko z vodenim ogledom pokaže- so si želeli ogledati slaven Pepin vrt, smo bi in okušali domače specialitete, ki so jih mo vsem. pospremili vanj. V Bunčetovi domačiji je ponujali na stojnicah. Obiskovalci pa so V „kulturnem hramu“ Dutovelj smo bili potekal tudi Sejem dobrot Krasa, kar je si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi aktivni že dan po otvoritvi, saj se je 7. av- prijetno oživilo „borjač”. lokavske muzeje Radio skozi čas, vojaški gusta odvijala prireditev Jazz, teran in pr- Prireditev je ob štirih dosegla vrh, ko se muzej Tabor in Fabianijevo muzejsko tr- šut s skupino Jazoo, ki nas je z džezovskimi je skozi Dutovlje peljala že tradicionalna govino. melodijami popeljala v drugo dimenzijo in povorka kraških vozov, ko smo lahko opa- ustvarila magično vzdušje. zovali kraške običaje in kraško hrano. Res smo ponosni, da se Kras tako razvija. Dogajanje pa se je le še stopnjevalo in Dan se je prevesil v noč, zabava pa se je Bunčetova domačija in lokavsko vaško je- doseglo vrhunec v vikendu od 13. do 15. nadaljevala na prizorišču. Kljub muhaste- dro vsekakor ne bosta mirovala, k čemur avgusta, ko smo slavili že 40. rojstni dan mu vremenu je bil obisk številen, ljudje bo s ponosom in ustvarjalnostjo prispe- Praznika terana in pršuta. Na prizorišču pa zadovoljni. vala tudi ekipa kraških turistično-informa- smo vseskozi imeli tudi stojnico, kjer smo Dutovlje pa niso edini kraj, ki je doživel cijskih centrov. TIC Sežana in TIC Dutovlje predstavljali tu- tak razcvet. 25. avgusta smo svojo ener- ristično ponudbo Krasa in številne doma- gijo preselili v Lokev, kjer smo popoldan Ekipa TIC-a če in tuje goste informirali o dogajanju. odprli večnamenski prostor v kulturnem Kraševci s kamnom in vinom na rabski fjeri Sežanska občina, ki šteje blizu 14 tisoč praznovali od 25. do 27. julija. Tokrat so Tekmovali so na viteških igrah, zmago- prebivalcev v dvanajstih krajevnih skup- sežansko občino predstavljali vinograd- valec pa je bil nagrajen. Med prazniki ni nostih, je že od leta 2004 pobratena z nik in vinar Srečko Šterling ter kamno- smelo delovati sodišče, dolžniki iz vasi občino Rab, ki je v glavnem mestu istoi- seka Jordan Dvorski in Silvan Fabič, oba so lahko svobodno prihajali v mesto in iz menskega – enega večjega hrvaških oto- doma iz Skopega. njega. Mestna vrata so bila petnajst dni kov – v Kvarnerju. Pobudnika pobratenja Pa predstavimo malo zgodovino praz- odprta za vse. in navezave stikov sta bila takratni sežan- nika. Iz zapiskov rabskih kronistov izve- Današnja priredba rabskega praznika je ski župan in sedanji poslanec v državnem mo, da segajo korenine praznika že v leto skrajšana na praznovanje treh dni. Sveča- zboru Miroslav Klun in sedanji župan 1364, ko je takratni veliki svet mesta s po- nosti se pričnejo 25.julija, na dan svete- Raba Zdenko Antešić. V teh letih gojijo sebno odredbo proglasil več praznikov v ga Jakoba, nadaljujejo 26. julija, na dan sodelovanje na kulturnem, športnem in čast kralja Ludvika Velikega in v spomin svete Ane, in zaključijo 27. julija, na dan gospodarskem področju. Predstavniki se- in čast svetega Krištofa, ki je s svojim za- svetega Krištofa. Letošnjo rabsko fjero je žanske občine se vsako leto udeležujejo govorom dosegel, da je bil Rab 1075 leta na trgu svetega Krištofa odprl župan me- rabske fjere, največjega praznika mesta osvobojen izpod Nomanov. Pozneje je sta Zdenko Antešić s pozdravi in dobrimi Rab, prebivalci Raba pa so dobrodošli sveti Krištof umrl mučeniške smrti. Takrat željami vsem obiskovalcem. Nato so bili

Gospodarstvo in turizem gostje ob sežanskem občinskem prazni- so se v katedrali pričele svečanosti, kate- predstavljeni še posebej povabljeni go- ku 28. avgust. rim so morali prisostvovati: knez, sodniki stje. Sledila je svečana parada do mestne Tudi v letošnjem letu so bili sežanski in občinski svet s svečani. V svečani pro- hiše. V paradi so sodelovali predstavniki 32 umetniki gostje na rabski fjeri, ki so jo cesiji so nosili relikvije svetega Krištofa. poklicev, ki so bili značilni tudi za stare čase. Sodelovali so: knez, sodniki, občin- ski svetniki, plemstvo, trgovci, obrtniki, umetniki in drugi. Parado so dopolnjevali tudi gostje: Grupo Arti e mestieri di Mon- tegiorino iz San Marina (San Marino je ustanovil sveti Marin, kamnosek po pokli- cu, ki je bil doma z Raba, kjer je upodob- ljen v naravni velikosti), Rittersgruppe aus Königsbrunn iz Nemčije, Sokoli iz Šibe- nika ter skupina sežanskih kamnoseških umetnikov in vinarjev. Tri dni je mesto živelo v veselem praznovanju, celo v evforiji. Na številnih stojnicah, ki so bile postavljene po mestu, se je dalo videti in kupiti marsikaj zanimivega. Praznovanje so spremljali tudi drugi dogodki, na primer predstavitev starih poklicev in načina ribolova, tradicionalne viteške igre, prikazali so svečano parado in streljanje s samostreli, sodelovali so zbori na raznih delih mesta, darovali so ima tudi svojo kraljico terana. Z dodatnimi tudi žonglerji, ob večerih so prepevali svete maše ter procesijo z nošenjem re- informacijami pa smo radi postregli vsem številni moški, ženski in dekliški pevski likvij v čast svetega Krištofa. tistim, ki so hoteli zvedeti kaj več o lepotah Letošnja fjera se je končala z ognjeme- Krasa, kraškemu kamnu in vinu. Pred od- tov opolnoči in dolgim rajanjem do jutra- hodom pa smo v imenu sežanske občine njih ur. nekaterim zaslužnim posameznikom in in- »Naša naloga je bila, da pred številnimi stitucijam izročili protokolarna darila, da bi turisti, domačini in drugimi obiskovalci še poglobili prijateljske odnose med obe- praznika tri večere prikažemo ročno ob- ma občinama,« je dodal Jordan Dvorski. delovanje in oblikovanje kraškega kamna v izdelke. To je bila tudi promocija kraških Besedilo: Olga Knez vin, med katerimi zlasti slovi kraški teran, ki Sliki: Vesna Rupert

OGLASNOUC_Bank_Raztegnite_vroce_poletje_175x132mm_KRASKI_OBZORNIK:Layout SPOROČILO 1 21.7.2010 14:17 Page 1 UniCredit Bank z vročo poletno ponudbo Raztegnite vroče poletje

Izkoristite vročo ponud - Dostop do ugod nega kredi - boste vaš denar zaupali za bo počitnic in posebnih ta je preprost, saj vam 6 mesecev, ga bodo v letoš - ugod nosti ter si privoščite UniCredit Bank celoten zne - njem poletju opleme nitili s sproš čen oddih z odlo - sek kredita izplača na vaš privlačno 3 % letno obrestno ženim pla čilom Poletnega osebni račun, višina me - mero, za vse zneske vezav kredita. seč nega obroka pa se gib - med deset in sto tisoč evri. lje že od 45 EUR. Ponudba velja do konca Privoščite si brezskrbno po - avgusta 2010. let je in uživajte na zasluženih Obiščite tudi spletno stran počitnicah, v UniCredit Bank www.unicreditbank.si/poletni- Dodatne informacije: pa bodo poskrbeli za raz - kredit in zahtevajte več infor - UniCredit Bank PE Sežana položljivost dodatnih sred - macij o Poletnem kredi tu. Kontaktna oseba: stev. Vsi, ki boste do kon ca Morda bo glavna nagrada Matej Škapin sep tembra najeli Poletni mini prenosnik Acer Aspire Telefon: kre dit, boste s sredstvi raz - One prav vaša. Pravila in +386 5 7314 581 po la gali takoj, z odpla če va - Matej Škapin, vodja pos - pogoji za sodelovanje so njem pa pričeli šele čez dva lov ne enote UniCredit objavljeni na spletni strani Elektronski naslov: meseca. Bank v Sežani: »Izko risti - banke. [email protected] te vročo ponudbo počit - Delovni čas: Kredit je namenjen vsem, ki nic in posebnih ugod - Za vse, ki bi želeli, da vaš Pon. – pet. 8.30 – 16.30 potrebujete dodatna sred - nosti ter si privoščite denar dela za vas medtem, www.unicreditbank.si stva na računu za »last mi - sproš čen oddih z odlo - ko boste vi daleč proč, pa so Gospodarstvo in turizem Oglasno sporočilo nute« počitnice, novo pohiš - ženim plačilom Polet ne - v UniCredit Bank v okviru tvo, avto ali nakup šolskih ga kredita. Razlog več, da poletne ponudbe pripravili potrebščin. nas obiščete čim prej.« tudi vroče depozite. Če jim 33 Društvo »Vezi« letovalo v Fiesi

Društvo za duševno zdravje in krea- tivno preživljanje prostega časa »VEZI« je tudi letos v okviru programa Na krilih športa – športno-rekreativnega programa – organiziralo petdnevno letovanje na slovenski obali – v Fiesi. Namen programa je, s pomočjo športa in rekreacije, pri ljudeh s težavmi v du- ševnem zdravju vzbuditi skrb za telesno in duševno zdravje. Obenem pa tudi vzbuditi, ohraniti in razvijati zanimanje po kreativnem in aktivnem preživljanju prostega časa. Letovanje je bilo od 12-16. 7. 2010 v po- čitniškem domu Breženka v Fiesi. Poleg počitka smo uživali v druženju, kopanju in sončenju. Ker se zavedamo, da vse lepo hitro smo odbojko na mivki, odbojko v vodi, mine, smo sklenili, da si bomo počitniške družabne igre ter s pedalinom uživali na dneve naredili čim lepše in čim bolj pe- morskih valovih. Kdor je želel malo več stre. Udeležili smo se dveh organiziranih oddiha, je letovanje lahko preživel bolj izletov in sicer: umirjeno: ob branju knjig ter sproščanju - v Soline z ladjo Solinarko, kjer smo si ob poslušanju morskih valov. ogledali Solinarski muzej ter se seznanili Letos nam je bilo vreme po dolgem s pridelavo soli; času naklonjeno, zato smo na plaži še to- - ogleda prenovljenega Akvarija v Pira- liko bolj uživali in se res lepo imeli. Ob tej nu, kjer smo si očarani nad podvodnim priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so svetom privoščili kepico sladoleda v pri- nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki jetni senčki Tartinijevega trga. našim uporabnikom ogromno pomeni. To obmorsko mestece pa smo po želji vsak večer ponovno obiskali in sicer po Besedilo: Mojca Mahnič prijetni pešpoti, ki smo jo prehodili v dob- (pod mentorstvom mag. Katarine Tomažič) rih dvajsetih minutah. Sliki: Sabina Polh in Mojca Mahnič Kljub temu da so bili dnevi izredno vro- či, smo bili tudi na palži zelo aktivni. Igrali Iz-hod v socialno-varstvenem zavodu Dutovlje V petek , 13. avgusta, je naš zavod obi- Njihov končni cilj skoraj 700 km dolge cijah, njihove osebne izpovedi, različna skala skupina IZ-HOD. To je skupina posa- poti je zbrati sporočila ljudi, ki živijo v strokovna mnenja, primere dobrih praks meznikov, združenih v gibanje, ki se trudi institucijah, in tam zaposlenih ter jih po- doma in v tujini … za odpiranja institucij. Začetek njihove sredovati vladi RS ter parlamentu. K nam so pohodniki prišli v zgodnjih poti je bil v Hrastovcu, 18. julija, zaklju- Glavna sporočila novonastalega giba- popoldanskih urah iz Trsta preko Repen- ček pa v Ljubljani, 24. avgusta. Zadali so nja so: tabra. V znak dobrodošlice so jim naše so- si načrt, da med pešačenjem obiščejo - V velikih, zaprtih institucijah se kršijo delavke in stanovalci izdelali pisan tran- različne ustanove: posebne zavode, psi- temeljne človekove pravice. sparent, ki smo ga postavili nad glavni hiatrične bolnišnice, zapore, domove za - Ustanove totalnega tipa ne zdravijo. vhod v naš zavod. mladoletnike, zavode za usposabljanje, - Država bi lahko preuredila način zago- Osrednji dogodek dneva je bila javna domove za stare … Ob vsakem postanku tavljanja storitev. tribuna z naslovom Odpiranje zavodov Sociala in zdravstvo so se jim lahko pridružili tudi stanovalci Celotno kampanjo bodo dokumentirali in premik v skupnost s poudarkom na zavodov, zaposleni, zainteresirani iz oko- s filmom, v katerem bodo prikazali potek spoštovanju temeljnih človekovih pravic, 34 lja in ostali podporniki … kampanje, življenje stanovalcev v institu- ki smo jo skupaj s člani skupine IZ-HOD organizirali v našem večnamenskem prostoru. Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali vsi, ki jih proces odpiranja našega zavoda najbolj zadeva: stanovalci in zaposleni, predstavniki občine in lokalnega okolja, sorodnih ustanov v občini, predsednik in trije člani sveta zavoda. Dr. Vito Flaker, profesor na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, ki je eden izmed pobudnikov akcije skupine IZ-HOD in tudi eden glavnih akterjev deinstitucionalizacije v Sloveniji sploh, je udele- žencem tribune sporočil, da se večina uporabnikov in zaposlenih v institucijah, ki so jih obiskali, strinja s predlogom, da je potrebno oskrbo iz institucij preusme- riti na posameznika v skupnosti. Nekateri navajajo kup ovir ob tem procesu, tudi denarnih. Kljub temu da poteka proces deinstitucionalizacije v Sloveniji že več kot dvajset let, smo še vedno med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu: več kot 20.000 ljudi je nastanje- nih v različnih ustanovah. Zato moramo razviti različne oblike podpore posameznikom v skupnosti, v domačem okolju, V SVZ Dutovlje v zadnjih letih proces je nujno naše sodelovanje z vsemi udele- država mora preurediti način financiranja odpiranja teče intenzivno, v bivalnih ženimi iz lokalnega okolja. storitev in sedanje ustanove se morajo enotah živi 14 % stanovalcev, letos bo Prav zaradi tega je bila vsebina javne reorganizirati tako, da bodo uporabniki preseljenih v novo bivalno enoto še de- tribune na že omenjeno temo zelo po- živeli v manjših bivalnih enotah. set ljudi. Odpiranje doma in prosto gi- membna. Izkušnje iz držav, ki prednjačijo V kulturnem programu sta zvečer na- banje stanovalcev, kar je ena temeljnih v procesih deinstitucionalizacije, pravijo, stopili plesno-gledališka skupina naše- človekovih pravic, v neposrednem oko- da se mora v te procese ob politiki in ga zavoda s predstavo Tisoč in ena noč lju poraja veliko odprtih vprašanj, ki jih strokovni javnosti ter seveda uporabni- in skupina Društva študentov-invalidov ustanova rešuje skupaj z okoljem kih vključiti tudi širša javnost, tako dobijo Slovenije iz Ljubljane s plesno točko. Za Srečanje s skupino IZ-HOD potrjuje naša vsi možnost slišati strokovna mnenja, pa zabavni del večera je poskrbel DJ Tierass. prizadevanja v smeri, ki smo si jo začrtali: tudi izraziti dvome, pomisleke ali strinja- da smo predvsem prijazen dom stano- nje in se seveda o tem pogovarjati. valcem, da jim nudimo storitve po njiho- Tudi to je eden od načinov detabuizi- vi meri, upoštevamo njihove želje, intere- ranja problematike težav v duševnem se, jih vzpodbujamo pri prizadevanjih ob zdravju in/ali razvoju. ponovnem vključevanju v lokalno okolje, v skupnost. Ob zagotavljanju temeljnih Besedilo: Herta Sorta človekovih pravic, ki že po ustavi veljajo Sliki: arhiv zavoda za vse državljane, učimo naše stanovalce tudi sprejemanje odgovornosti v skladu z njihovimi možnostmi. V teh procesih pa

Krvodajalska akcija dobro obiskana Območno združenje Rdečega križa Sežana je v začetku avgusta uspešno izpeljalo letošnjo drugo redno krvodajalsko akcijo. Kljub dopustom, ko si tudi krvodajalci oddahnejo od vsakdanjega dela in skrbi, se je vabilu za darovanje krvi odzvalo 316 ljudi, kar je več kot na spomladanski krvodajalski akciji. Poleg tega se je v poletnem času na pozive Rdečega križa in Zavoda za transfuzijsko medicino, zaradi pomanjkanja krvi na transfuzijskih oddelkih v Izoli, Novi Gorici in Ljubljani, zglasilo preko 100 krvodajalcev z našega območja. Hvala vsem darovalcem za nesebično in plemenito odločitev! Zahvaljujemo se Osnovni šoli Antona Šibelja Stjenka Komen in Ljudski univerzi Sežana, ker nam z brezplačno oddajo prostorov omogočajo izvedbo akcij na terenu, našim zvestim prostovoljkam za postrežbo krvodajalcev ter HT Gostinstvu in Unifrit-u za dobro malico. Vse, ki ste si v času akcije vzeli zaslužen počitek in bi se radi odzvali klicu življenja, pa vabimo, da svojo kri darujete na transfuzijskih oddelkih v Izoli in Novi Gorici ter na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani.

Naslednja terenska krvodajalska akcija na našem območju bo v Sežani, 6. in 7. decembra 2010. Sociala in zdravstvo

Za OZRK Sežana Dora Sedmak 35 Za nami je še eno poletje in z njim tudi projekt 'Hura – prosti čas!' In kaj sploh je projekt Hura prosti čas – osvetlimo ter oživimo športna igrišča? Celoten športni program je brezplačen, finanč- no pa ga podpirata Zavoda za šport Republike Slovenije Planica in domači Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana. Program je namenjen otrokom in mladim, ki želijo svoj prosti čas v času poletnih počitnic preživeti aktivno v družbi vrstnikov na športnih površinah pod žarometi, ko vročina v večer- nih urah malček popusti. Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavlja množičnost, druženje in pestro ponudbo športnih vsebin, pa je glavni namen projekta na športna igrišča privabiti zlasti otroke, pa tudi vse ostale in jim omogočiti brez- plačne športne aktivnosti. Da pa je bila vsebina projekta še kvalitetnejša in pestrejša, je poskrbelo Športno društvo poSKOKec, ki je v sklopu projekta Počitnice so se poslovile. Pred nami je novo šolsko leto, polno Poletje s poSKOKcem v juliju in avgustu enkrat oziroma dva- izzivov. Uspešno in novih znanj polno šolsko leto vam želimo vsi, krat tedensko pripravilo brezplačna druženja, bogata s športno- ki sodelujemo pri projektu Hura prosti čas! družabnim programom za najmlajše. Besedilo in slika: Niko Zadnik

NOVA ŠPORTNA POVRŠINA V SEŽANI TENIS IGRIŠČE “POD SEDOVNIKOM”

UPRAVLJA: ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA , Kosovelova ulica 5, 6210 sežana [email protected]

INFORMACIJE IN REZERVACIJE: PISARNA ZAVODA od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure Tel.: 05 730 14 80 ali GSM: 051 339 759 MIHA DRAGAN GSM: 040 513 545

Slika: Borut Hočevar

Šport in rekreacija

36 25. balinarski turnir četvork Z že 25. tradicionalnim balinarskim tur- nirjem četvork v Pliskovici, ki se ga je 21. avgusta udeležilo šestnajst ekip iz Slove- nije in zamejstva, je domače balinarsko društvo, ki šteje 20 članov in ga vodi predsednik Aleš Žerjal, počastilo sežanski občinski praznik 28. avgust. Na turnirju, ki se je pričel v jutranjih urah, je v popoldanskem delu sodelovalo osem ekip, ki so prejele pokale za uvrstitev. Slavnostne razglasitve najbolj- ših ekip sta se udeležila tudi sežanski in zgoniški župan Davorin Terčon in Mirko Sardoč. Poudarila sta uspešno sodelovanje obeh občin, ki sega na področje kulture in športa ter se je pričelo že z od- prtimi mejami. Prav Pliskovica pa je ena izmed najbolj prepoznavnih kraških vasi, kjer domačini s pridnimi rokami ustvarijo marsikaj zanimivega, in prav mladinski hotel, ki so ga v vasi zgradili pred sedmi- mi leti, privablja številne turiste. vidne uspehe doma in na tujem. Tako kar pi dečkov prvo leto v občinski ligi igra Zmagala je ekipa Hrasta iz Kobjegla- dva člana nastopata v mladinski državni ženska ekipa, medtem ko druga ekipa ve, ki je tudi prejela prehodni pokal v ligi in sta člana državne reprezentance, moških prav tako igra v občinski ligi, prva spomin na preminulega dolgoletnega dva pa nastopata v konkurenci dečkov. ekipa pa v superligi.Veliko zaslug za ra- domačega balinarja Jožeta Vrabca, pred Nejc Žerjal je igral v državni reprezentan- zvoj balinarskega športa ima predsednik ekipama Pliskovica 1 in 2. Sledijo ekipe: ci in nastopal v štiriboju za dečke. Emil Grmek. Zarje Bazovica, Lokev-Pobegi, Prijateljev, Tokrat je zmagala ekipa Balinarskega Družabno srečanje se je v Pliskovici na- Krasa Zgonik in Kraškega doma Repen. društva Hrast iz Kobjeglave. Društvo, ki daljevalo s plesom s skupino Plima. Pokal za najmlajšega balinarja pa je prejel deluje že štirideset let in ima 35 aktivnih domačin Klemen Petelin. članov, sodi v sam vrh slovenskega ba- Besedilo in slika: Olga Knez V Balinarskem društvu Pliskovica so linarskega športa, saj so izurili kar osem ponosni na mlade balinarje, ki dosegajo reprezentantov. Imajo štiri ekipe: ob eki- Uspehi mladih balinarjev v Orleku Balinanje na Krasu ima že dolgo tradicijo. Tudi v majhni kraški vasici Orlek or- ganizirano balinajo od leta 1977, ko je bil ustanovljen Balinarski klub. Nekoč je bilo balinanje domena starejših (upokojencev), danes pa se je sistem igre spremenil in zahteva vse večje vključevanje mladih. Posebna disciplina je hitrostno izbijanje. Pri tem so se še posebej izkazali mladi Orlečani, ki so osvojili 3. mesto. Mladinci Orleka so se povezali z mladimi iz Plisko- vice in z združenimi močmi nastopajo v državni mladinski ligi, ki jo vodi Balinarska zveza Slovenije. Tudi tu pod vodstvom trenerja Simona Pirjevca dosegajo vidne rezultate. Nadobudno ekipo sestavljajo Rok Pirjevec, Gregor Vouk, Matej Husu in Primož Durcik iz Pliskovice. V državni Stojita z leve: Primož Durcik in Gregor Vouk, čepita: Matej Husu in Rok Pirjevec mladinski balinarski ligi, ki se je ustanovi- la v letošnjem letu in kot druga liga traja tekmuje v drugi državni ligi. V orleškem itd.). Veliko prostovoljnega dela opravijo od maja do oktobra, nastopajo ekipe od ŠD deluje tudi ekipa dečkov, ki jo vodi ne le mentorji oz. trenerji, ampak tudi Kopra do Maribora. To terja veliko časa, Vojko Pirjevec, tudi sam uspešen balinar. starši, ki svoje otroke spremljajo in jih bo- namenjenega prevozu in tekmam, ki se Športno udejstvovanje vsekakor pripo- drijo pri športnih uspehih ter zanje žrtvu-

jih mladi udeležujejo po celi Sloveniji. more, da mladi razvijajo športni duh in jejo veliko prostovoljnega časa, denarja, Šport in rekreacija Sodelujejo pa tudi z zamejskimi športniki. pravilen življenjski slog, ki preprečuje, da vse pa zaradi ljubezni do tega športa. Mladi balinarji pa igrajo tudi v članski bi zašli na stranpoti, posegali po nedovo- ekipi Športnega društva Draga Orlek, ki ljenih drogah (tobaku, alkoholu, mamilih Besedilo in slika: Olga Knez 37 Tradicionalni pohodi PD Sežana Že več let mineva od takrat, ko je Pla- ninsko društvo Sežana za svoje člane prvič organiziralo pohod na Triglav. Že deset let jih vodita vodnika Mirjam Fran- kovič Franetič in Bogdan Rojc. Ponavadi je datum pohoda prve dni avgusta. Po iz- kušnjah vesta, da je vreme takrat najbolj stanovitno. Le enkrat se je zgodilo, da se niso povzpeli iz Doma Planike na vrh, ker se je bližala nevihta. Zajela jih je pri sesto- panju tik pred Vodnikovim domom in jih močila vse do Rudnega polja na Pokljuki. Izhodišče vzpona in sestopa vsako leto spreminjata tako, da so imeli sežanski planinci možnost spoznati vse planinske smeri, ki vodijo na Triglav. Letos je bilo izhodišče iz doline Kota, do Doma Valentina Staniča. Popoldne so se najpogumnejši podali na Rjavino. Nasled- nji dan so se povzpeli čez Rži do Doma na Kredarici, od koder je sledil vzpon na vrh. Pohodnikov je bilo osemnajst, med njimi šest takih, ki so na vrhu doživeli »krst«. David Terčon pa je s ponovnim vzpo- nom na Triglav obeležil Abrahama.

Besedilo: Mirjam Frankovič Franetič Slika: arhiv društva

Poletni planinski tabor V juliju je Planinsko društvo Sežana pripravilo za mlade planince šestdnevni poletni tabor v Kranjski Gori. Največ učencev je bilo iz osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača – podružnične šole Senožeče, ki so se skupaj z mentorico Andrejo Trobec veselili planinsko-športnih počitnic. Pridružili so se jim planinci iz osnovnih šol v Ko- mnu, Dutovljah, Sežani in Divači. Spremljali so jih vodniki Mirjam Frankovič Franetič, Andrej Bandelj, Rok Ko- všca ter mladinski voditelj Luka Jedrejčič. Vodja tabora je bila mladinska načelnica Mateja Ožbolt. Planinci so bivali v Porentovem domu, od koder so imeli lepa izhodi- šča za krajši nočni pohod, pohod do Gozda Martuljka in v Planico. Starejši so šli tudi iz Rateč na Tromejo, mlajši pa so obiskali Kekčevo deželo. Pohode so združili s plavanjem v bližnjih hotelih, s športnimi igrami ter poletnim san- kanjem in dričanjem po kranjskogorskem smučišču. Ob

Šport in rekreacija večerih so se spoznavali in zabavali z družabnimi igrami. Druženje jim bo ostalo v lepem spominu. Besedilo: Mirjam Frankovič Franetič 38 Slika: arhiv društva Grega Premrl uspešen na Slovakiaringu Konec avgusta sta bili pri Bratislavi na Slovaškem letošnja tretja in četrta avto- mobilstična dirka za državno prvenstvo in srednjeevropsko prvenstvo, na katerih je velik uspeh dosegel Sežančan Grega Premrl, tekmovalec Avtokluba MGM Po- stojna Na treningu je imel Grega težave z me- njalnikom in motorjem, na sobotni dirki pa mu je tri kroge pred ciljem počila guma in ostal je brez uvrstitve. Na nedeljski dirki je Grega prikazal odlično vožnjo in dosegel v državnem prvenstvu Slovenije drugo mesto v diviziji I in drugo mesto med mladimi vozniki ter odlično tretje mesto za srednjeevropski pokal v diviziji I. Priznanja najboljšim je podelil kar sam predsednik Slovaške, Ivan Gašparovič. Dirke si je v nedeljo ogledalo skoraj 30.000 gledalcev, ki so v sončnem vremenu videli razburljive dirke in na videz hudo in spektakularno nesrečo, ki se je na srečo končala le z lažji- mi poškodbami. Teden prej je bila v Lučinah (SLO) gor- sko hitrostna dirka, ki je štela za državno prvenstvo in evropski pokal. Grega je osvojil dve tretji mesti med mladimi vozniki in v Yugo pokalu.

Besedilo in slike: Simon Premrl Šport in rekreacija

www.sezana.si 39 Ko je zunaj vse hladneje, se sneg za vogalom že smeje!

Lep pozdrav iz Smučarskega kluba stvom naših učiteljev. Seveda pa bi temu Vam za kakršne koli informacije o celole- Sežana, kjer se že pripravljamo na novo težko rekli smučanje, če se ne bi odpravili tni šoli smučanja in bordanja dosegljivi smučarsko sezono. Kot gotovo že ve- tudi na sneg. Letos je predvidenih osem na elektronski pošti ali na telefonski šte- ste, je ena od naših najpomembnejših sobotnih izletov in sicer šest dni šole in vilki, ki jih lahko zasledite na naši splet- dejavnosti celoletna šola smučanja in še dve tekmi. Na željo staršev in seveda ni strani: www.smucarskiklubsezana.si. bordanja, o kateri bomo nekaj besed otrok pa bomo organizirali tudi obiske Vljudno Vas vabimo k ogledu strani, saj spregovorili tudi danes. Čeprav drži, da nekaterih nedeljskih tekem. lahko na njej najdete veliko koristnih in snega še ni, to še ne pomeni, da se naša Celoletna šola smučanja in bordanja zanimivih informacij tako v zvezi s celo- celoletna šola smučanja in bordanja ne je namenjena otrokom od 5. do 18. leta letno šolo smučanja in bordanja, kot tudi bo kaj kmalu začela. starosti. Otroci so v šoli razdeljeni v skupi- v zvezi s programom kluba in enodnev- Vpis v šolo je bil že 16. septembra, to ne, ki omogočajo učinkovito učenje. Tudi nimi izleti ter vsemi drugimi zanimivimi pa zato, ker že 9. 10. 2010 predvidoma letos bomo obiskovali smučišča v Italiji aktivnostmi kluba. začenjamo z kondicijskimi pripravami v (Zoncolan, Piancavallo, Tarvisio), pri izbiri športni telovadnici. Ti treningi zajemajo smučišča pa se bomo prilagajali najbolj- Pa lep smučarski pozdrav, približno 50 ur kondicijskih priprav – sko- šim snežnim razmeram. Luka Abraht, SKS zi resne, strokovno izbrane, predvsem pa Tako vsi že nestrpno pričakujemo pri- otroku prijazne in zabavne vaje pod vod- četek treningov, kaj šele snega. Zato smo Kraški vinogradniki-vinarji v Gornji Radgoni V okviru mednarodnega kmetijsko-ži- vilskega sejma AGRA 2010 v Gornji Rad- goni je potekalo že 37. odprto državno ocenjevanje, ki so se ga kraški vinarji udeležili – »kot je že običaj« – v velikem številu. Letos je prispelo s Krasa kar 62 vzorcev terana PTP in teranovega likerja PTP ter še nekaj belih in rdečih vin (skupaj je bilo v kategoriji rdečih vin na oce- njevanju 182 vzorcev). Skupno je na letošnjem 48. sejmu v okviru ocenjevanja vin sodelovalo 223 vinarjev iz šestih držav s 679 vzorci vin. Že lokalna ocenjevanja na Krasu so do- kazala kakovost letnika in tudi znanje in trud vinarjev v pridelavi našega svetovne- ga posebneža. Po drugi strani je botrovala letošnjemu uspehu tudi potreba po pro- mociji in povezovanju pridelovalcev ter slava Lisjaka in vina Štoka ter za Teranton Čestitke vsem vinarjem, ki so se udele- izmenjavi izkušenj. Vinakras Sežana in za Brstovsko penino žili ocenjevanja! Rezultat sta DVA ŠAMPIONA za IZBRA- Dušana in Romana Rebula. Društvo vinogradnikov in vinarjev po- NI TERAN PTP: VINAKRAS z.o.o. Sežana in Bera srebrnih medalj je tudi velika – kar skuša vsako leto čim bolj povezati kraške Borislav LISJAK iz Dutovelj 30 – in razlike v številu točk so majhne. vinarje – sodelovali so na ocenjevanjih in in kar 12 zlatih medalj za teran PTP in Po vinorodnih okoliših Slovenije tečejo sejmih v Splitu, pa v Avstriji, Veroni, Londo- taranov liker PTP – prejemniki so: Rikardo tudi VINSKE CESTE, zato se v okviru oce- nu, Nemčiji in še kje. Letos jih še čaka pred- Vrabec, Darko Grbec, Vinakras z.o.o. Seža- njevanja izbere tudi »prvaka vinsko-turi- stavitev na obrtnem sejmu v Celju, na Fe- na, Marko Mahnič, Borislav Lisjak, Dimitrij stičnih cest« – vino, ki je dobilo najvišjo stivalu vin v Ljubljani in še na posameznih Macarol, Dušan in Roman Rebula, Širca oceno v okolišu. promocijskih prireditvah doma in v tujini. Šport / Kmetijstvo in rekreacija Kodrič, vina Štoka Primož in Tadej Štoka Letos je to vino Cabernet sauvignon ter Bogdan in Milena Tavčar; pa še 5 zla- 2004 pridelovalca Borislava LISJAKA, Du- Besedilo: Majda Brdnik 40 tih medalj za cabernet sauvignon Bori- tovlje. Slika: arhiv društva Kras – naravna in kulturna posebnost Pri Slovencih, katerih večina izhaja iz vode, onesnaženost zraka, intenzivno tnem prostoru živimo? Kakšna je vred- naravnega ohranjenega okolja, se načela gospodarjenje itd., se zaradi podnebnih nost (v milijonih evrih) prelepe ohra- moralnih in kulturnih vrednot prepletajo sprememb lahko še poslabšajo. Posledič- njene narave tik ob naših domovih? s sonaravnim načinom življenja. Zato so no bo prišlo do nevarnosti, ki jih javnost Central Park – mestni park v New Yorku potrebo po zavarovanju nekaterih ob- običajno sprejme in razume kot proble- – je najdražje zemljišče na svetu. Tisoči močij izrazili že zelo zgodaj, na primer s matične. Ohranjena narava zagotavlja rekreativcev, ki hodijo na Kras, morajo puščanjem nedotaknjenega gozda za naravni blažilec in najboljšo obrambo za svojo pot do Krasa nameniti dolo- prihodnje rodove, sprejetjem pobude za pred tovrstno grožnjo. Zatorej je edi- čene vsote denarja. Kraševci pa imamo ohranitev Doline Triglavskih jezer in izda- ni porok za kvalitetno življenje razum- vse to pred pragom. jo Spomenice 1920 glasnika Muzejskega na raba obnovljivih naravnih virov in ne 5. Današnji turisti si ne želijo hotela s peti- društva za Slovenijo (zvezki 1.-4. letnik I.) njihovo uničevanje in degradacija. mi zvezdicami, temveč naravo s petimi – kot prvim predlogom zavarovanja kraš- Ali ste vedeli, da na Japonskem proda- zvezdicami. kih jam. Avantgarda ali nazadnjaštvo? jajo ustekleničeni kisik, saj ga v nekaterih 6. Kras ima izjemne arhitekturne značil- Danes nam cela Evropa prizna in zavida mestih ni dovolj niti za normalno življe- nosti in kulturno krajino, kar zagotavlja ohranjeno naravo in sonaraven način nje? Ali lahko razumemo našo ohranje- možnosti za ustrezen razvoj. Zaradi po- gospodarjenja in to hkrati, zaradi naše nost narave kot oazo v puščavi ali bomo sebne naravne, kulturne, zgodovinske majhnosti, poskuša s svojim nerazum- pač morali najprej stopiti v puščavo ter jo oziroma estetske vrednosti je tovrstne nim pohlepom in kapitalom ukrasti. šele potem ponovno – drago – izgraditi, elemente, kot povezano celoto, nujno kar pa bo le zgolj slab ali dober, a vendar- ohraniti take, kot so. Kaj nam pomeni narava?Pozitivno le nič več kot le ponaredek!? Prispodoba indijancev in kavbojcev součinkovanje ohranjanja narave in Katere so naše prednosti in posebnosti? Ali je ogorčenost indijancev, ki so jih uslug, ki nam jih nudi narava v zameno 1. Danes nam cela Evropa prizna in za- surovo in nečloveško pregnali z njihove za to, da jo pustimo pri miru, imenuje- vida ohranjeno naravo (po kriterijih zemlje, res tako zgrešena in nazadnjaška? mo ekosistemske usluge. Gre za sklop mednarodne zveze za varstvo narave Indijanski poglavar je na vprašanja bel- omogočanja vrste življenjsko pomemb- bi lahko bila cela Slovenija, z izjemo cev odgovarjal takole: Kako naj vam pro- nih dejavnikov, ki jih lahko razumemo industrijskih območij, v kategoriji VI, damo zemljo, če ni naša, temveč pripada kot kvaliteto življenja: čist zrak, čista kar pomeni zavarovano območje na- višjim od nas – bogovom? Kako naj po- voda, zaščita zemlje in tal pred erozijo, ravnih virov, kjer je ključna trajnostna sekam drevo, če ga ne potrebujem? Kako vgrajevanje toplogrednega plina CO2, raba). Slovenija slovi po divjih zvereh naj se odrečem življenju v naravi, če je to uravnavanje klimatskih ekstremov, vir in drugih posebnostih. Predvsem je edino, kar želim? bioenergije, prostor za rekreacijo itd. poseben Divaški prag, ki je rojstni kraj Posledica nerazumevanja – indijanci v Ohranjanje narave prispeva k ekološke- krasoslovnih izrazov, na primer dolina, rezervatu. mu ravnovesju na svetovni ravni, pa tudi kraj prvih raziskovanj jam – slike prvih k trajnostni proizvodnji naravnih virov in raziskovalcev v Škocjanskih jamah in Degradacija prostora ima nedvomno drugih dobrin in uslug. Ohranjanje vseh Kačni jami so »klasika« v vseh knjigah, za posledico izgubo identitete, kar ogro- teh brezplačnih uslug je negotovo zara- ki govorijo o prvih raziskavah jam na- ža trajnostni razvoj in kakovost življenja di številnih pritiskov, med katerimi so od- sploh. Vilenica je najstarejša turistična domačinov, hkrati pa vodi v globalizaci- ločilne tudi podnebne spremembe, ki so jama v Evropi od leta 1633 … jo brez posebnosti in zanimivosti, torej posledica industrijskega razvoja. Naravne 2. Celo Kitajci se hodijo na Kras učit, kako v času recesije – mirno lahko rečemo – katastrofe, ki so zadnja leta vse pogostej- revitalizirati naravo – ogozditi kras. brez prihodnosti. še, povzročajo resno izgubo premoženja 3. Kras je na preliminarni listi za svetovno in zdravja ter življenj ljudi, pa tudi okolj- dediščino pri Unesco kot izjemna kul- Tomaž Zorman sko škodo. Negativni vplivi okoljskih de- turna krajina. javnikov, kakršni so pomanjkanje pitne 4. Ali se res vsi zavedamo, v kako kvalite- Okolje in prostor Okolje

www.sezana.si 41 Obvestilo o uvedbi ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih Vse obiskovalce pokopališč obvešča- vključene v tehnološko izpopolnjen in mo, da na pokopališča na območju občin okolju prijazen postopek predelave sveč. Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Komen Zavedanje o pomenu recikliranja od- dostavljamo zabojnike za ločeno zbira- padkov in odpadnih materialov, ki ob nje odpadnih nagrobnih sveč. Zabojniki neprimernem ravnanju močno obre- bodo označeni z nalepko »samo za od- menjujejo okolje, postaja vedno močnej- padne nagroben sveče« in jih bomo tako še. V letošnjem letu je zaživel tudi sistem zbrane oddajali v predelavo. Tovrstno reciklaže odpadnih nagrobnih sveč, saj je ravnanje zahteva nova zakonodaja na bil v juniju na Jesenicah odprt prvi obrat področju ravnanja z odpadnimi nagrob- za reciklažo sveč v Sloveniji. S tem so bili nimi svečami. končno vzpostavljeni pogoji za okoljsko nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plas- Vse obiskovalce pokopališč prosimo, da sprejemljivo ravnanje. tike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg odpadne nagrobne sveče ločijo od osta- baterij. Reciklirane materiale je mogoče lih odpadkov s pokopališč in jih oddajo v Koliko odpadkov nastane zaradi neus- uporabiti za izdelavo manj zahtevnih svečam namenjen zabojnik. treznega ravnanja z nagrobnimi sveča- plastičnih in kovinskih izdelkov ali po- Ksp d. d. Sežana mi? novno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugi V Sloveniji je letno v prometu okoli strani pa ena tona sveč, ki je ne recikli- 9.000 ton nagrobnih sveč, v katerih je v ramo, obremeni okolje s 330 kilogrami Z recikliranjem odpadnih nagrobnih povprečju 70 odstotkov parafina, ostalo plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami sveč do čistejšega okolja maso pa predstavljajo ohišje iz plastike, baterij in 160 kilogrami nečistoč in ostalih Odpadki, ki nastanejo zaradi neus- pokrov, ki je običajno iz kovine, ter bateri- materialov. treznega ravnanja z nagrobnimi sveča- je in drugi materiali. Ker do sedaj za recik- mi, močno obremenjuje okolje. Zato je liranje ni bilo poskrbljeno, je pri uporabi Kako bo potekalo recikliranje od- na podlagi državne uredbe o ravnanju sveč vsako leto nastalo okoli 3.000 ton padnih nagrobnih sveč? z odpadnimi nagrobnimi svečami druž- odpadkov. Na pokopališčih bodo nameščeni po- ba za ravnanje z odpadno embalažo In- sebni zabojniki, v katere bo treba sveče terseroh d.o.o. letos vzpostavila sistem Recikliranje nagrobnih sveč v številkah po uporabi odložiti, in sicer ločeno od ze- ločenega zbiranja in recikliranja. Zato je Z vzpostavitvijo sistema recikliranja lenega odreza in ostalih komunalnih od- pomembno, da odpadne nagrobne sve- bo mogoče 75,4 odstotkov sestavnih padkov. Tako ločeno zbrane sveče bodo če odlagamo na pokopališčih v posebne materialov v sveči ponovno uporabiti. zagotovo vključene v nadaljnji tehnološ- zabojnike. Tako odložene sveče bodo Tako z recikliranjem ene tone odpadnih ko izpopolnjen postopek reciklaže. Zatiranje pelinolistne ambrozije Na Krasu, pa tudi v drugih predelih Primorske, smo opazili pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemisifolia L). Ta je med vrstami ambrozije najbolj razširjena tudi v sosednjih državah. Razširila se je iz Amerike in sodi med invazivne vrste. To pomeni, da se zelo hitro širi in izpodriva domače, avtohtono rastje. Rastlina je sicer enoletnica in se vsako leto razvije iz semena, ki pa je zelo trdoživo in lahko vzklije tudi po tridesetih letih. Druga, prav tako zelo problematična lastnost te rastlinske vrste, pa je povzro- čanje alergije pri človeku. Povzroča jo pe- lod, ena rastlina naj bi proizvedla tudi do milijardo pelodnih zrn v eni sezoni. Ker je rastlina torej hud alergen in se zelo različna po deželah in tudi občinah. zelo hitro in vztrajno širi, je Ministrstvo Ponekod je rastlina prepovedana, npr. v za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Lombardiji in Piemontu, v Furlaniji – Julij- sprejelo Odredbo o ukrepih za zatiranje ski krajini pa še ni predpisa o tem. škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. Več o ambroziji si lahko preberete tudi na 63/2010 z dne 3. 8. 2010). Imetnik zemlji- spletni strani Fitosanitarne uprave RS: www. šča mora rastlino takoj uničiti in izvajati najlažje uničimo s sežiganjem. furs.si ali pokličite na Zavod za gozdove Slo-

Okolje in prostor Okolje nadzor zemljišča do konca septembra. V sosednjih državah so ukrepi zelo raz- venije, Partizanska 49, 6210 Sežana. Ambrozijo je potrebno uničiti pred cve- lični. V R Hrvaški morajo lastniki zemljišč tenjem in tedaj je dovolj že puljenje ozi- odstranjevati ambrozijo, sicer so zagrože- Besedilo: Boštjan Košiček 42 roma košnja rastlin. Seme ambrozije pa ne precejšnje kazni. V Italiji je zakonodaja Slike: Andrej Sila Razvojno društvo Pliska Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje www.pliska.si

Razvojno društvo Pliska RAZPIS ZA OBJAVO PRISPEVKOV Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje www.pliskovica.si V PUBLIKACIJI KRAŠKI TOLMUN 2

Marca 2010 je v okviru RD Pliska iz Pliskovice in petnajstih VABILO NA PRIREDITEV partnerskih društev ter s podporo Občine Sežana in Obči- TRGATEV NA LATNIKU ne Zgonik, kot tudi Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izšla prva številka publikacije Kraški tolmun 1. EVROPSKEGA PRIJATELJSTVA Ker je publikacija doživela velik odziv, saj smo jo morali celo ponatisniti, smo se odločili, da bomo marca 2011 izdali RD Pliska iz Pliskovice ponovno vabi na trgatev na latni- novo, drugo številko publikacije. ku evropskega prijateljstva, ki bo letos že peta po vrsti. Prireditev, na kateri se bodo predstavili gostje iz Rezije, Z njo želimo ohraniti zavest o vrednotah preteklosti. K so- bo letos v soboto, 16. oktobra 2010 ob 15:30. Poleg re- delovanju vabimo vse, ki bi radi pisali o kulturi, izseljevanju, zijanskih brusačev bo nastopila tudi folklorna skupina iz praznovanjih in o običajih (poroke, rojstva, krsti), nastankih Rezije, ki bo predstavila rezijanske plese in pesmi. imen krajev, poklicih, ki so omogočali preživetje, kmetijstvu Ob tej priložnosti bo v Mladinskem hotelu tudi otvori- na Krasu, zanimivih življenjskih zgodbah in izkušnjah (iz- tev razstave o življenju v Reziji. selitev, problem identitete, zamenjava oblasti, udeležba v vojnah, življenje v izgnanstvu), šolstvu, dogodkih na paši, kar se je govorilo, o arhitekturi (stare hiše, štirne, hlevi) in Vabljeni na srečanje s prebivalci doline, ki je bila, čeprav arhitekturnih detajlih … je oddaljena, v preteklosti s Krasom tesno povezana. Svoje prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov: RD Pliska Pliskovica [email protected] najkasneje do petka, 17. decembra 2010.

Pri pisanju upoštevajte naslednje kriterije: 1. Članki naj se oddajajo v elektronski obliki. Vsebovati morajo podatke o avtorju (ime, priimek, naslov, institucija, e-naslov in telefonska številka), naslov prispevka. 2. Prispevki naj ne bi bili daljši od 0,16 avtorske pole (2,6 strani oziroma 5000 znakov s presledki). 3. Besedilo naj bo napisano v enem od običajnih urejeval- nikov besedil in v pisavi Times New Roman, velikost 12 z Novo! 1,5 medvrstičnim razmikom ter s 3 cm robovi na formatu Turistično-rekreativna prireditev A 4. 4. Naslov članka ter naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo SOBOTA 16. oktober 2010 napisani krepko. Start : Sežana – športni park od 9. do 11. ure 5. Besedilo naj bo levostransko poravnano, začetki odstav- kov naj ne bodo umaknjeni navznoter, ampak naj bo TRASE PROGE: pred vsakim novim odstavkom, naslovom, podnaslovom ZAHTEVEN KRAS - 67 km; zahtevno obvezno vrinjena prazna vrstica.. PO OSRČJU KRASA - 46 km; srednje-zahtevno 6. Slikovno gradivo naj bo oddano kot priponka k besedilu. LAHKOTEN KRAS - 18 km; lahko Uredništvo lahko prispevek tudi zavrne.

Kolesarili boste individualno in po vaši izbiri trase vas Obveščamo (s predprijavo na spletni strani www.sport-sezana.com). Za dodatne informacije sva na voljo: Ob vpisu boste prejeli natančno izdelan zemljevid s postanki Marija Turk: 041 464 396 in turističnimi, kulturnimi znamenitostmi ter raznimi ogledi. Magdalena Svetina Terčon: 031 359 831 43 Priložnosti za društva Občine Sežana

V Sloveniji deluje okoli 23.000 nevlad- delovanju med občinami in nevladnimi ne Slovenije. V njem boste med drugim nih organizacij (društev, zasebnih zavo- organizacijami. Središče Rotunda Ko- našli tudi vrsto nasvetov o tem, kako v dov in ustanov), ki združujejo skoraj mili- per v okviru projekta Regionalno stiči- času krize prek sodelovanja z nevladnimi jon prebivalcev. Vsaka v svojem lokalnem šče NVO Obalno-kraške regije aktivno organizacijami zagotoviti učinkovite jav- okolju in na svojem področju delovanja sodeluje in koordinira pobudo Moja ne storitve in kako nevladne organizacije učinkovito prispevaj k boljši kakovosti družba v Obalno-kraški regiji. Zato va- vključiti v posvetovanja. bivanja, saj izvajajo vrsto aktivnosti, ki bimo nevladne organizacije z Obale in Razprava na temo pobude Moja družba, so sicer drage in plačljive, s tem pa ven- Krasa, da se vključijo v akcijo. Kot stičišče Volitve 2010 – prihodnost za nevladne or- dar prispevajo k večjemu zadovoljstvu bomo prisotni na ključnih predvolilnih ganizacije poteka tudi prek spletne strani občanov. Spomnimo se samo številnih dogodkih in podpirali nevladne organi- www.mojadruzba.si. Predstavniki ne- humanitarnih organizacij, društev za po- zacije v razpravah z občinami. vladnih organizacij in županski kandidati moč ob različnih boleznih, športnih in V ponedeljek, 27. septembra 2010, so vabljeni k vpisu v bazo podpornikov, kulturnih društev, ki izvajajo brezplačne vas ob 18. uri vabimo v Kosovelov dom ki se zavedajo pomena nevladnih organi- programe in druženja, gorskih reševal- v Sežani na srečanje z županskimi kan- zacij. Vse te aktivnosti bosta dopolnjevala cev, gasilcev itd. didati. Namen srečanja je spodbuditi raz- posredovanje informacij medijem, ob- Regionalna stičišča nevladnih or- pravo ter sodelovanje med nevladnimi veščanje prek Facebooka, spletnih strani ganizacij po vsej Sloveniji so skupaj s organizacijami in bodočimi župani. Obe- organizatorjev, elektronskih in tiskanih Centrom nevladnih organizacij – CN- nem bomo razpravljali tudi o težavah, glasil stičišč. VOS oblikovala pobudo moja družba, s katerimi se srečujejo občani v lokalnih s katero v času pred lokalnimi volitvami skupnostih občine Hrpelje-Kozina. Dodatne informacije: Mitja, Središče ponujajo občinam, županom in župan- V okviru akcije je bil pripravljen priroč- Rotunda, Koper; mitja@sredisce-ro- skim kandidatom učinkovite predloge za nik Skupaj za skupnost, v katerem lahko tunda.si; 051 245 494 sodelovanje z nevladnimi organizacijami. preberete več o nevladnih organizacijah Cilj pobude je podpis sporazumov o so- in o dobrih primerih sodelovanja iz celot-

Cvetličarna KSP d.d. Sežana V zadovoljstvo nam je, da smo med svoje dejavnosti uvr- stili tudi novo ponudbo – Cvetličarno KSP d. d. SEŽANA. Obiščete nas lahko na Repentaborski 4 v Sežani, tik ob parkirišču pred pokopališčem, kjer vam lahko ponudimo široko paleto rezanega cvetja (šopke, ikebane), cvetne aranžmaje za praznovanja ali poslovne priložnosti, žalne cvetne aranžmaje (vence, blazine), lončnice, sveče, pesek in zemljo za grobove. Kmalu pa bomo ponudbo cvetličar- ne razširili tudi z manjšimi posodami za odpadke, bio raz- gradljivimi vrečkami in podobnim eko programom. Cvetličarna je odprta med delavniki od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure. Svo- je želje pa nam lahko zaupate tudi po telefonu na tel. št. 05/73 11 247 ali 051 316 285. Veselimo se vašega obiska!

KSP D. D. SEŽANA

Žan Papič, prvi sežanski stand up komik z nastopom Človeka, jehove priče in neonacista nikar. Obveščamo vas Obveščamo MC Podlaga 24. 9. 2010 ob 20.00. 44 Praznik Občine Sežana 2010

Ulično rajanje

Nedeljski koncert:

Danilo Kocjančič,Slavko Ivančič, Zdenko Cotič

Povorka

Test hoje Praznik Občine Sežana 2010

KOLWNA OKUSI SLAVONIJE SLAVNOSTNA POVORKA SLAVNOSTNA OKUSI KRASA