EVANGELIČANSKI LIST

Januar 2018 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Letnik XXXXVII 2 evangeličanski list

Uvodnik

Drage bralke in bralci! novile omenjene Cerkve. Žal pa veda pa nikakor ne moremo trditi, moramo reči, da smo še vedno da so vsa teološka vprašanja, ki se V mesecu januarju v krščan- preveč razdeljeni, kljub temu da nanašajo na nauk, v ekumenskem skem svetu obhajamo molitveno razne Cerkve in razne cerkvene pogledu načelno že rešena. Tu bo osmino za edinost kristjanov. O skupnosti ohranjamo v določe- potrebno še veliko storiti, kajti žal, ekumenizmu je bilo napisanih že nem smislu bistveno edinost v razlike, ki ostajajo, niso brez kon- veliko knjig. Sam izraz izhaja iz nauku in bogoslužju. Zlasti to ve- kretnih posledic, ki jih moramo grške besede »Oikumene« in po- lja za velike zgodovinske Cerkve obžalovati, in teološki dialog na- meni »vso zemljo« oziroma »vse – katoliško, pravoslavno, luteran- daljevati, kar velja še prav posebej obljudeno« in je torej v nekem sko, reformirano in anglikansko. za skupnost pri obhajanju Svete smislu univerzalni pojem, ki zade- Seveda pa se je potrebno zave- večerje oziroma evharistije, ki je va vsa ljudstva in ves svet. Mnogi dati dejstva, da ekumenski dialog še ne opravljamo skupaj. ljudje in tudi Cerkve pozdravljajo ni brez težav in odpora. Razlik, ki Vsi ti dogodki, ki so le kapljica v ekumenizem kot realno rešitev za so v učenju posameznih Cerkva morje ob vsem, kar se dogaja tako razdrobljenost in razcepljenost nastajale cela stoletja, ni mogoče na domači kakor tudi svetovni rav- med Cerkvami, ki ji ne bi smel nih- premostiti v enem samem dnevu. ni na področju ekumenizma, nam če nasprotovati. Več kot pomemb- Nobena Cerkev ne more prepro- torej dajo slutiti, da tega področja no se mi torej zdi, da si ljudje v od- sto zanikati svojega izročila ter ne smemo zanemariti. Prav tako nosu do drugega in drugačnega, verovanja svojih predhodnikov. pa ne smemo tudi podcenjevati v smislu možnosti sodelovanja in Toda ker zavzeta cerkvena stališča stvarnih in na določen način tež- sožitja, vedno znova zastavljamo niso nujno nadčasovna in nimajo kih teoloških in dogmatskih vpra- vprašanje: »Čemu smo na svetu? tako imenovanega »statusa conf- šanj, ki ostajajo še vedno odprta Kakšen je glavni cilj našega življe- fesiones«, se je treba vedno znova in tudi ne spregledati ekumen- nja?« Veliki protestantski teolog in vprašati, kako bomo v tem svetu skih nasprotij, ki iz tega sledijo. reformator Jan Kalvin je na ti dve najbolj razumljivi in tudi razumlje- Pa vendar, roke sodelovanja, ki si vprašanji v Ženevskem katekizmu ni. Ekumensko prizadevanje pa se- jo kristjani podajamo, ne smemo iz leta 1547 odgovoril: »Na svetu veda ne more temeljiti in ne more drug drugemu več odtegovati. smo zato, da bi spoznali Boga!« biti razumljeno kot neke vrste Verjeti moramo, da nam bo Božji Katoliški standardni katekizem trgovanje z najmanjšo možno iz- Duh odprl nova pota do vernikov Josepha Dehabra iz leta 1847 pra- gubo. Ekumenizem bo samo tako v vseh Krščanskih cerkvah in do vi: »Na svetu smo zato, da bi Boga in tedaj uspel, če bo ekumenska ljudi v vseh svetovnih religijah in spoznali, ga ljubili, mu služili in dejavnost razumljena kot medse- tudi do tistih, ki ne verujejo. tako prišli v nebesa!« Toda, ali je bojna obogatitev in bo predsta- In drugače rečeno: »Vse, kar že- to dovolj? Danes mnogi ljudje ob- vljala rast v smeri polnosti. No- lite, da bi ljudje vam storili, storite čutijo svoje življenje kot nesmisel- bena Cerkev ne more biti zgoraj tudi vi njim«. To je zlato pravilo, ki no in prazno. Priti v nebesa vedno in druga spodaj. To bi ekumenski nas nagovarja iz Biblije. »Vsak, ki tudi pomeni izpolniti naloge in razvoj popolnoma zavrlo. Vsako posluša te besede in jih spolnju- obveznosti na zemlji. Obveznosti srečanje posameznikov različnih je«, - je logično nadaljevanje tega do Boga in sočloveka. Vsak, kdor ver tako postaja most in nuja za pravila, v katerem nas Kristus vabi, je torej odprtega srca in uma, in je sodelovanje, dialog in zbliževanje da bi naše besede postale meso. nepristranski ter zainteresiran za Cerkva. V spoznanju tega dejstva In kdor se po teh besedah ravna, dobrobit človeštva in njegov na- v krščanskem svetu že dolgo upo- enostavno ve, kaj je kdaj in kje bi- predek, mora biti dovzeten za to. rabljamo izraz »spravljena različ- stveno. Vendar le verbalna opre- Ekumensko gibanje med kristjani, nost« oziroma »edinost v različno- delitev ni dovolj. Kakor tudi izre- ki je bilo dolgo na stranskem tiru, sti«. Pri tem se mi zdi pomembno, kanje pravovernih formul ne. Pri se je tako kot nujnost še posebej da pričevanje o tistem, kar nam reševanju težkih situacij v življenju intenziviralo v 20. stoletju. Tudi je skupno in različno, svetu tudi je najbolj bistveno, če razumemo, v Sloveniji. In to predvsem med skupaj posredujemo in te možno- da moramo predvsem znati poz- Katoliško, Pravoslavno in Evange- sti ne smemo zapraviti. Prav tako draviti poškodovano tkivo in se ne ličansko cerkvijo. Posebno vlogo pa ni nobena nesreča, če v svetu sklicevati le na podpisane in veri- pri medsebojnem sodelovanju in obstajajo različni načini izražanja, ficirane deklaracije. informiranju ter zavzemanju sta- različni pristopi, poudarki, obredi. Geza Erniša lišč odprtega značaja ima Svet Tako mnoštvo ni pomanjkljivost, krščanskih Cerkva, ki so ga usta- prav nasprotno, je bogastvo. Se- januar 2018 3 Zakonci jubilanti

GORNJI SLAVEČI: V torek 26. 12. 2017, na 2. božični praznik, smo si na slavečih že 13 zapovrstjo pope- strili naše praznično bogoslužje, ko pa smo med nami smeli pozdraviti 9 zakonskih parov, ki so v letu 2017 obhajali okroglo obletnico svoje poroke. Poleg diamantne obletni- ce (60. let), ki sta jo smela doživeti BOKAN Elek in Marija roj Rogač iz Vadarec ter zlatoporočencev KO- ČAR Adolfa in Verene roj. Dolinar iz Zminca, smo božji blagoslov za nadaljnje zakonsko in družinsko življenje prosili še za par, ki se je z božje milosti imel možnost do- čakati svoje 40. obletnice poroke, potem za 2 para s 30. obletnico si je po ne enemu licu utirala pot lepih jubilejev preživetih v zdravju, poroke, 2 para sta obhajala sre- solza iskrene hvaležnosti tako Vse- zadovoljstvu in v krogu svojih naj- brno poroko, en par se je veselili mogočnemu, za njegovo varstvo dražjih. svoje 20. obletnice poroke in en in pomoč, kakor tudi partnerju za Simona Prosič Filip par svoje 10. obletnice poroke. Ob vso ljubezen, oporo in zvestobo. potovanju skozi spomine, ki so jih Vse to naj bi tudi v bodoče ostalo pisali mnogi lepi pa tudi preizku- neomajni temelj njihovega zakon- šenj polni trenutki skupaj prežive- skega in družinskega življenja, v tih let ter ob vseh izrečenih željah, katerem jim vsem želimo še obilo

MORAVSKE TOPLICE: V nedeljo 21. januarja 2018, sta 50. let zakonskega in družinskega življenja obhajala Kuhar Šte- fan in Marta, roj Sočič iz Tešanovec. Čeprav sta vse svoje življenje zapisala delo na polju, in so na roki bili ne enkrat gotovo da tudi mnogi žulji, in sta v »potu svojega obraza pridelovala vsakdanji košček kruha«, pa sta še vedno čila in zdrava. Da bi tako bilo še mnoga nadaljna leta so jima zaže- leli predvsem trije otroci, ki sta jih vzgojila v poštene in pri- dne ljudi, ter sedem vnukov, ki sta jih še posebej vesela. Tudi sestra Ida s svojo družino ni manjkala, kakor mnogi drugi sorodniki. In seveda tudi domača gmajna, katere zvesta čla- na sta že vrsto let. V domači cerkvi, ki jo rada obiskujeta in je bila skorajda napolnjena do zadnjega sedeža, smo jima vsi skupaj s pesnikom zaželeli: » K višku vstaja želja vseh nas, sliši naj jo nebes in zemlje vladar. Blagoslovljen še mnoga leta zlatoporočeni par«. Seveda pa ni manjkalo tisto lepo iz knjige Rut: »Kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz. Tvoje ljudstvo je moje ljudstvo in tvoj Bog je moj Bog«. Slišala pa se je tudi srčna želja: še dolgo bodita med nami. Še dolgo naj bo na mizi domači kruh in kozarec iz domačega vinograda. Ko pa tako radi pridemo domov. Iskrene čestitke in vse najboljše. In pa Bog vaju živi še na mnoga leta. Geza Erniša 4 evangeličanski list

HODOŠ: Na 2. božični praznik – Štefanovo – smo v naši gmajni pripravili spominsko bogoslužje na konfirmacijo tistih, ki so bili konfir- mirani 20. avgusta 1967. Tokrat je Sveto Večerjo prvič prejelo 5 deklic in 3 dečki, od katerih sta dva že pokojna. Tako se je k zlati konfir- maciji od njih zbrala le polovica. Vsem, ki so se odzvali povabilu na to obletnico svoje konfirmacije in s katerimi smo tudi po svečani Božji službi preživeli lepe trenutke, se is- kreno zahvaljujemo in jim želimo veliko Božjega blagoslova v nadalj- njem življenju. Peter Andrejčak

BODONCI: Dne 28. januarja sta gjek ob lepem jubileju iskreno če- Evangeličanska cerkvena obči- obhajala zlato obletnico poroke stitamo in tudi v prihodnje želimo na Bodonci. zakonca Gjergjek Irena in Evgen zdravja, zadovoljstva ter vzajemne- Simon Sever iz Poznanovec 6. Zakoncema Gjer- ga razumevanja in spoštovanja.

Pomen zapisane besede iz leta 1715 ob dveh jubilejnih obletnicah

V Pokrajinski in študijski knji- žnici Murska Sobota je 15. januarja 2018 potekala novinarska konfe- renca ob izidu zbornika Zapisana beseda ostane – Littera scripta ma- net, ki je rezultat mednarodnega simpozija iz leta 2015, prirejenega ob 300. obletnici izdaje prve do- slej ohranjene tiskane prekmurske knjige Mali katekizem Franca Te- mlina (1715). Zbornik je Pokrajin- ska in študijska knjižnica Murska Sobota izdala v letu reformacije, v okviru praznovanj 500. obletni- ce začetka reformacije, s čimer je bil pomen tiskane besede v prek- murskem jeziku še izraziteje pou- darjen. Na 249 straneh se zvrsti 11 Sedar, ki je tudi urednica zbornika. okoliščinami in premisami, ki so prispevkov domačih in tujih avtor- V zgodovinsko-kulturnem in je- potrebni za razumevanje stoletja, jev, ki predstavljajo in osvetljujejo zikovnem horizontu je v ospredju v katerem je bil v mestu Halle na bogastvo prekmurske književne Franc Temlin s svojim prvencem Saškem tiskan prevod Malega ka- tradicije v dveh zaokroženih vse- Mali katekizem. Za začetek mag. tekizma v prekmurskem jeziku za binskih sklopih. Uvodno besedo je Franc Kuzmič predstavi dogodke v prekmurske rojake. Dr. Klaudijo Se- zapisal škof Evangeličanske cerkve 18. stoletju, ko je bila izdana prva dar je zanimal avtor Franc Temlin, na Slovenskem, mag. Geza Filo, prekmurska knjiga, v okviru česar katerega je spremljala od rojstne spremno besedo pa dr. Klaudija nas seznani z vsemi pomembnimi Krajne preko študijskih postaj, od januar 2018 5

Banske Bistrice, Halleja do Witten- v sodobnem prekmurskem narečju ta dejavnost dosegla vrh v desetle- berga. Na podlagi sicer redkih, a in dodala še slovarček Temlinove tju 1925-1935, njena najmočnejša dovolj povednih in tehtnih podat- samostalniške leksike. vez pa je bil prekmurski jezik. Dr. kov zaključuje, da je bil zagotovo V drugem sklopu pa se pre- Dragica Haramija podaja pregled učen (doctus) in izobražen (erudi- pletata kulturna in literarnozgo- mladinske književnosti v/o Prek- tus). Mag. Geza Erniša še podrob- dovinska razsežnost z ozirom na murju in med drugim ugotavlja, da neje predstavlja Temlinovo šolanje pomen tiskanih knjig in besed. Dr. predstavljajo pomemben del slov. na Slovaškem. Kor rečeno, si je Te- Lajos Bence se je ukvarjal z ob- mladinske knjižne produkcije prav mlin pred odhodom v Halle znanje dobjem protestantizma in tiskar- v Prekmurju rojeni pisatelji. Moti- pridobival v Banski Bistrici na tam- stva v Trubarjevem času na dvoru vom v Mislicah Ferija Lainščka pa kajšnji evangeličanski gimnaziji, dolnjelendavskih Bánffyjev, česar se je posvetila Vesna Radovanovič, kjer je v tistem času kot rektor de- vrh nedvomno predstavlja Postilla ki nas v zadnjem prispevku zbor- loval Matija Bel, po katerem tam- Györgija Kulcsárja iz leta 1574. O nika popelje v poseben in pristen kajšnja univerza še danes nosi ime. prvih hrvaških protestantskih ka- pravljičen svet, pri tem pa opomi- Na Slovaškem pa seveda ne more- tekizmih teče beseda v prispevku nja na različne motive, ki se preple- mo mimo Bratislave, ki je bilo v 18. dr. Alojza Jembriha, ki je primerjal tajo v ljudskih in klasičnih delih ter stoletju na Ogrskem najpomemb- katekizem iz leta 1561 v glagolici v Mislicah. nejše mesto, tam pa se hranita tudi z istim katekizmom iz leta 1564 v Zbornik je vsebinsko zelo bogat dva Temlinova Mala katekizma. latinici, prav tako je podal primer- z dragocenim vpogledom v kul- Primerjavo Temlinovega katekizma javo slednjega s Temlinovim kate- turne dosežke in dediščino, ki nas iz leta 1715 s Kardoševim katekiz- kizmom. O hrvaškem katekizmu iz obdaja, prav tako nam približa po- mom iz leta 1837 podaja dr. Mar- leta 1564 pa še podrobneje govori men tiskane besede od začetkov ko Jesenšek. Kot pravi, sta bila ta prispevek dr. Roberta Hajszana, ki pa vse do danes, kajti navsezadnje dva katekizma priprava za prevod predvideva, da se je ta katekizem smo prav zaradi te dediščine po- Svetega pisma v prekmurski je- uporabljal tudi na Gradiščanskem, stali to, kar pravzaprav smo. Izdaja zik, do česar pa zaradi oblikovanja navsezadnje velja avtor prevoda zbornika ob 500. obletnici začetka enotne slovenske knjižne norme v Stipan Konzul Istranin, hrvaški pro- reformacije je vsekakor pomem- 19. stoletju ni prišlo. Jezik Temli- testantski duhovnik, za prvega gra- ben prispevek z novimi znanstve- novega Malega katekizma na be- diščanskega književnika. Dramsko- no-strokovnimi spoznanji o našem sedotvorni ravni pa je preučila dr. -gledališko dejavnost prekmurskih kulturnem prostoru in tradiciji, ki Mojca Horvat Kumin, ki je obenem izseljencev v Bethlehemu v ZDA se iz roda v rod preko tiskane be- ugotavljala tudi aktualnost Temli- in interpretacijo le-te predstavlja sede prenaša že dobrih 300. let. novega samostalniškega besedja prof. Franci Just, ki ugotavlja, da je Klaudija Sedar

Ekumensko bogoslužje v Murski Soboti

Gradivo za letošnji teden moli- tve za edinost so pripravile krščan- ske cerkve Karibskega področja. Zgodovina krščanstva v tej deželi je zaznamovana s protislovjem. Na eni strani so kolonizatorji upora- bljali Biblijo, da so z njo opraviče- vali podjarmljenje prvotnih prebi- valcev teh dežel ter tistih, ki so jih pripeljali iz Afrike, Indije in Kitajske. Veliko ljudi je bilo iztrebljenih, vklenjenih in zasužnjenih in so tr- peli nepravične delovne razmere. Na drugi strani pa je Biblija postala vir tolažbe in osvoboditve za mno- ge, ki so trpeli pod nasiljem koloni- zatorjev. Dandanes je Sveto pismo 6 evangeličanski list

še vedno vir tolažbe in osvobaja- izpod jarma suženjstva na gospo- ki tvorita osnovo družine. Kot kri- nja. Kristjane na Karibih navdihuje darski, medčloveški in duhovni stjani smo poklicani, da se držimo k temu, da se ukvarjajo z razmera- ravni. Bogoslužje so oblikovali in normativov Božje besede ter da jih mi, ki danes spodkopavajo člove- vodili duhovnik Andrej Bojnec iz na miren in spoštljiv način tudi za- ško dostojanstvo in kakovost ži- binkoštne skupnosti, stolni župnik govarjamo. Glasbeni del bogosluž- vljenja. Ko z naših rok padejo Goran Kuhar in evangeličanski du- ja so obogatili glasbena skupina iz verige suženjstva, se v človeški hovnik Leon Novak. Škof dr. Peter binkoštne, mešani pevski zbor iz družini vzpostavi nova vez ljubezni Štumpf je zbrane vernike spomnil rimokatoliške in glasbena skupina in občestva, ki izraža edinost, za na krščanske temelje, ki nas po- SELAH iz evangeličanske Cerkve. katero molijo krščanske skupnosti. vezujejo in ki jih moramo v naši Po skupnem srečanju v cerkvi Mar- V nedeljo, 21.1.2018 so se v sredini in družbi zagovarjati. Izpo- tina Luthra je sledilo druženje in murskosoboški evangeličanski cer- stavljen je bil problem tako imeno- skromna zakuska v dvorani Centra. kvi Martina Luthra zbrali verniki vane »gender« definicije sodobne Leon Novak binkoštne, rimokatoliške in evan- družine in družbe, saj je pri ZN po geličanske veroizpovedi. Berila in besedah škofa Štumpfa registri- molitve, ki so jih izbrali verniki iz ranih 70 spolov, medtem ko nam Karibov so govorila o osvoboditvi sveto pismo govori o dveh spolih,

Novice iz sveta

BETLEHEM: Po 42-letnem uspe- BRATISLAVA: V 85. letu starosti ni sekretar Martin Junge, je bila šnem duhovniškem in škofovskem je po kratkotrajni bolezni umrl dol- papežu Frančišku v Vatikanu pre- delu v Sveti deželi, se je 10. januarja goletni duhovnik, profesor in de- dana kopija kipa Kristusa iz Bojaye. letos v Kristusovem rojstnem me- kan Evangeličanske teološke fakul- Kip, na katerem Kristus nima rok in stu Betlehem, ki danes šteje okrog tete v Bratislavi, prof. dr. Igor Kišš. nog se nahaja v majhni vasici v Ko-

30.000 prebivalcev, od aktivne Njegova predavanja, ki so temeljila lumbiji in simbolizira napore v ka- službe poslovil Munib Yunan, ki je na nemški luteranski teologiji in jih terih si luterani in katoliki prizade- sedem let opravljal tudi funkcijo je prof. Kišš nadgradil s svojimi po- vajo za čim boljše sožitje v tem predsednika Svetovne luteranske gledi in stališči, so imeli priliko po- velikokrat razdeljenem in razce- zveze s sedežem v Ženevi. Poslovil- slušati tudi nekateri naši duhovniki, pljenem svetu. Zanimivo je, da je ne svečanosti se je udeležilo več ki so študirali na tej fakulteti. Prof. papež ob svojem zadnjem obisku kot 500 gostov, tako iz domače Kišš pa je nekajkrat obiskal tudi Kolumbije ravno pri tem kipu opra- Cerkve, kakor tudi iz drugih evan- našo Cerkev. Njegova najpomemb- vil molitev za večjo edinost med geličanskih Cerkva, ekumene in nejša izdana dela so Socialna etika, kristjani. Prebivalci vasice pa so z Svetovne luteranske zveze, ki sta jo Dogmatika, ter komentar Jezuso- kar 96% podprli mirovni sporazum zastopala predsednik Philibbus vega govora na gori. med Vlado in kolumbijskimi upor- Musa, ter generalni sekretar Martin niki, ki je končal več letne spore in Junge. Upokojenega škofa Yunana, VATIKAN / ŽENEVA: Ob priliki konflikte, ki so v tej državi potekali ki je bil tudi velik prijatelj naše Cer- sprejema delegacije Svetovne lute- več desetletij in zahtevali na tisoče kve je nasledil Sani Ibrahim Azar. ranske zveze, ki jo je vodil general- življenj. januar 2018 7

OLDENBURG / NEMČIJA: Po deset let lahko vodil omenjeno poročanju spletne strani Olden- Cerkev, da pa vpričo spreminjajo- burške evangeličansko-luteranske čih se tako družbenih, kakor tudi cerkve, se je uradujoči škof Jan verskih sprememb na mnogoterih Jenssen odločil, da bo postal spet področjih, v vodstvo Cerkve mora- le »duhovnik«. To svojo odločitev jo priti novi ljudje in nove ideje. je sporočil na Sinodi in navedel, da želi spet delovati v eni izmed cer- kvenih občin kot duhovnik. Bogu in sodelavcem se je zahvali, da je

Zanimivosti iz Biblije

Bratski razdor Aleksander Veliki njegovo družino, jih je vedno ob- Brat proti bratu. Ta spor je tako varoval kazni, ki je veljala vsemu Aleksander ni bil star niti 20 let, star kot človeštvo. V Svetem pi- svetu. ko je leta 336 pr. Kristusom prišel smu pogosto najdemo spor med na oblast, a mu je do svoje ne- starejšim in mlajšim bratom, ki se Zdaj pri Abrahamu, je bilo nadne smrti slabih 13 let pozne- konča z zmago mlajšega. Mlajši drugače: Bog je izbral določene- je uspelo svet urediti na novo. V Abel je bil tisti, ki je Bogu žrtvoval ga moža in njegovo družino kot samo nekaj letih je uspel osvojiti všečen dar, Kajn, pa se je odzval prejemnika njegovega razodetja, večji del takratnega civiliziranega tako, da je brata ubil. Bog ga je čeprav ostaja sprva nejasno, za- sveta. Ljudje na vzhodu Sredoze- pregnal, zato je na njegovo mesto kaj se je odločil ravno zanj. V 1. mlja so takrat vedeli le malo o Azi- prišel mlajši brat Set. Mojzesovi knjigi je opisana le ena ji in Afriki. Amerika še ni bila od- Izak je od očeta Abrahama pre- družinska kronika in tako se zače- krita, prebivalci zahodne Evrope vzel zavezo z Bogom, njegov sta- nja zgodovina izbranega ljudstva, pa so veljali za barbare. Toda po rejši brat Izmael, čigar prava mati ki se nadaljuje v vsem Svetem pi- njegovi hitri in nepričakovani smr- ni bila Sara, ampak le služabnica smu. Stara zaveza podeljuje izrazi- ti ta prva svetovna država zaradi Agara, pa je bil pregnan. Tudi Iza- ti Abrahamovi postavi slabosti, ki razprtij hitro razpade. Ker ni imel kov sin Jakob si je pravico prvoro- jih imajo vsi ljudje: tudi Abrahama naslednika, je njegovo državo za- jenega in očetov blagoslov prido- mučijo dvomi in protislovja. Nje- jela 40 – letna vojna, v kateri so bil le z zvijačo na račun starejšega govi silni spopadi s samim seboj se njegovi vojskovodje, diadohi, brata-dvojčka Ezava. imajo pogosto dramatične razse- zagrizeno bojevali za njegovo de- žnosti. Včasih je nestrpen in zvi- diščino. V Danielovi knjigi, ne da Starejši bratje so Jožefa tako jačen in le počasi spoznava pravo bi bilo izrecno omenjeno Aleksan- sovražili, da so ga prodali v su- naravo Gospodovih obljub njemu drovo ime, zapisano videnje o vla- žnost, toda ko ga je faraon posta- in njegovim potomcem. Abraham darjevi usodi: »In vstal bo junaški vil «nad vso egiptovsko dežele« (1 se kaže kot bogaboječ človek, ki kralj, ki bo gospodoval z veliko Mz 41-45), je lahko odločal o nji- preseže samega sebe, da bi bil močjo in delal po svoji volji. Toda, hovem življenju. vreden Božje milosti. Glavni lik pa ko nastopi se bo njegovo kralje- vendarle ostaja Bog. Abrahamu in stvo razdrobilo in se razdelilo na njegovim potomcem obljubi novo štiri vetrove neba.« Dan 11, 3 – 4 ) Abrahamova poklicanost deželo, priskoči mu na pomoč, ko Trenutek, ko je Bog Abrahamu odpove, podari mu sina, preve- Naslednjič: Usoda apostolov, ukazal, naj zapusti domovino in ri trdnost njegove vere in obnovi Aron- veliki duhovnik Izraelcev, odide v tujo deželo, je prva ve- zavezo z Abrahamovimi potomci. Božja imena. lika prelomnica v svetopisemski Abraham vse te darove, obljube zgodovini. Bog je v 1. Mojzeso- in preizkušnje sprejme z globoko vi knjigi do takrat – od Adama hvaležnostjo in veliko vdanostjo in in Eve prek Noeta do gradnje zato je po pravici »oče nas vseh«. babilonskega stolpa – vedno na- (Rim 4,16). govarjal vse ljudi. Celo ko je rešil posameznike,denimo Noeta in 8 evangeličanski list Strah za preživetje Pesem življenja V novo leto smo vstopili z majh- »bogastva«, kajti minljive stvari niso V ranljivem srcu človeškem, nimi koraki in z neštetimi vprašanji, nikakršno bogastvo, ampak so kve- ki ne bije le za ta svet, na katera se trudimo najti odgovore čjemu premožnost! Kar pa je daleč ampak hrepeni tudi ali vsaj iskati in najti izhod iz nego- od resničnega bogastva!) po nečem višjem, nebeškem, tovosti, katera nas bega na začetku Zato pa lahko – tudi brez velike rodijo se krasne življenja vsega novega. Vse novo namreč v premožnosti – pridobiš še veliko melodije, sebi nosi določeno mero neznanih več! – čisto vest in mirno spanje in katere želijo skrivnosti. Skrivnosti pa porajajo lepe sanje! Brez strahu, da bo nekdo na krilih vetra ljubezni strah. Strah - ali bomo zmogli? Ali odkril kakšne črne madeže nepo- med ljudi poleteti bomo temu ali onemu kos? – Ali ne štenosti in laži na zaenkrat še vedno in jih z njimi osrečiti. bomo razočarali bližnje in navseza- »čisti« blazini tvojega življenja. A pajčevina strahu dnje tudi – sebe? Če se jo trudiš ohraniti še naprej hitro jih prekrije, Sveto pismo nam svetuje: »Vse čisto, potem si dojel, kaj pomenijo ko kakšna nota svoje skrbi preložite Nanj (na Boga) tiste, zgoraj navedene biblične be- v drugo vrsto zatava, in On bo skrbel za vas.« (1. Petra 5,7) sede. Živeti po njih zmore le veren v njej »zbrko« naredi »Dober nasvet, ni kaj!« - pomisli človek, katerega srce je odprto za in v zmoti trmasto vztraja … marsikdo. »Toda – kako naj prelo- drugačne vrednote. Za takšne, ka- žim skrbi na Boga? Bo On namesto tere poglede in misli dvigajo od Toda ti, dete Božje, mene naredil nekaj, kar moram na- onesnažene zemlje v čisto Božje kljub včasih nemelodični rediti sam? Bo On plačal položnice, »domovanje«, ki ne pozna strahu, melodiji življenja za katere mi zmanjkuje denarja? Bo prevar, laži in dvoličnosti. svoje pesmi poj On …? – bi lahko še in še naštevali ------in z besedami ljubezni svoje obveznosti in opravila. Morda se bomo vprašali: »Ima osrečuj srca mnoga. Počasi! Začetni koraki postaja- sploh smisel živeti danes takšno Tista, katerim melodija življenja jo čedalje večji. Kaj večji! Komaj se življenje? Ima smisel, da verujem v že na ustnicah je zamrla, končuje prvi mesec leta, mi že po- Boga, da ne mislim le na sebe, am- ker bistvo not, ki jo ustvarjajo, novno bežimo. Za visokoletečimi pak tudi na bližnje? Ima smisel tru- niso dojela … cilji in priznajmo si – za komaj do- diti se pošteno živeti? segljivimi nalogami, katere so se iz Komu danes lahko še verjamem, Bog je tisti, skromnih namenov prelevili v oviro če pa me obdaja toliko ljudi, ki so ki ravne notne črte in prepreko, katera nam ne da dihati me ranili, ki so poteptali moje ideale na nebeškem svodu in sproščeno zaživeti. in dobra hotenja? Ima človeško ži- in liniji življenja »To od nas zahteva življenje!« vljenje ob tolikšnem sprenevedanju vsakemu je izrisal. - opravičujemo svoje početje. Iz sploh še smisel?« Tudi prave note vrednot meseca v mesec se tempo tega in In odgovor: Ima smisel! Le oma- ob krstu nam je podaril. takšnega življenja povečuje in mi ne lovaževati eden drugega ne smemo! Od nas je odvisno, dohajamo. Bojimo se, da prej oma- Moramo se truditi biti SVOBODNI! kako jih na lestvici gamo! Takšno resnično in pravo svobodo razporejamo Ustavi se, človek! Samo enkrat pa nam daje ravno vera. Vendar ne in kakšno melodijo življenja svo- živiš! Mar moraš res imeti vse, kar vi- igrana in ne nedeljsko praznična, jega bo kdo sestavil. diš, kar si želiš? Mar res »moraš«? Ne ampak resnična vera, ki je sposobna ------vidiš, da postajaš suženj materialnih premagati vsak strah. Človek brez stvari in da tvoje življenje postaja strahu pa je notranje močan – in je Poznaš note vrednot, životarjenje brez iskrice dobre volje, tudi na zunaj – z besedami in deja- -sestra, brat? smeha in notranjega zadovoljstva? nji – svoboden! In le takšen človek – V Bibliji so zapisane! Je že res, da je »fajn« imeti tisto, notranje močan in svoboden – lah- Odpiraj jo in poj pesmi kar imajo drugi ali, če se le da, celo ko bogati ta svet, kateri kot izsušena Bogu na slavo in hvalo, še več od njih. Toda s »poštenim puščava – potrebuje takšne ljudi, ki bližnjemu pa iz srca, delom«, ob ukvarjanju se s pravilno so »prijatelji« vere, resnice, pravič- katero pesmi življenja vzgojo svojih otrok in z vsaj kančk- nosti in ljubezni. daje tisto pravo pečat … om prostega časa za notranjo umi- Brez strahu za svoje preživetje … Jana Kerčmar ritev, ne moreš pridobiti velikih ma- Jana Kerčmar terialnih dobrin. (Ne materialnega januar 2018 9 Albert Schweitzer – proti vojni

Če beremo Schweitzerja z vidi- pričala tudi s svojim optimističnim razširi med ljudstvi, lahko ustano- ka zdajšnjega časa, se nehote po- nazorom, tako kot je tudi zelo viso- ve, ustvarjene za ohranjanje miru, nuja vzporednica z Deklaracijo o ko cenil racionalizem in njegov od- opravljajo, kar se od njih zahteva in svetovnem etosu iz leta 1993, ki so nos do svetovnonazorske oprede- pričakuje.« jo podpisali udeleženci Parlamenta ljenosti. Z optimistično naravnano Svoj slavnostni nagovor je svetovnih religij v Chicagu. Že prva etiko se je skušal približati naravi Schweitzer končal s temi bese- izjava od podanih štirih t. i. neiz- in kozmosu in kozmični optimizem dami: »Verjamem, da je bila dana podbitnih smernic, in sicer: »– Ne tako zelo značilen za stare Grke so- možnost izraza misli in upanju mi- ubijaj! – ali pozitivno: Spoštuj ži- očati z bivanjskim optimizmom, ki lijonov ljudi, ki živijo v naši okolici vljenje!«, ta »nova stara zapoved«, je Grkom primanjkoval. Klic »nazaj v strahu za svobodo. Naj se moje kot jo komentira Hans Küng, takoj k naravi« in »živeti v skladu z na- besede dotaknejo tistih, ki živijo opozarja na Schweitzerjevo etično ravo« je v marsičem poskus prebi- onstran jarka v enakem strahu kot držo »spoštovanje do življenja«, ti meje bivanjskega pesimizma in mi, in naj bodo sprejete v pome- samo da njegovi nazori ne nasta- ujeti kozmični optimizem. nu, kakršnega so hotele imeti. Naj jajo na uglednih, mednarodnih Kaj reči v duhu Schweitzerjeve bodo tisti, ki imajo usodo ljudstev kongresih, na katerih se zbira inte- optimistične etike, če smo soočeni v svojih rokah, pozorni na to, da lektualna svetovna elita in modruje z vojno? Naj v tej zvezi samo infor- se izognejo vsemu, kar bi lahko v najsodobneje opremljenih konfe- mativno navedem nekaj njegovih še otežilo položaj, v katerem se renčnih dvoranah o tem, kaj je sve- pogledov. nahajamo, in kar bi nas lahko še tovni etos in kaj etika danes. Do- Vojna je zlo, in o tem zlu je v bolj ogrožalo; naj si vzamejo k srcu bro plačani, preplačani in varovani, svojem slavnostnem nagovoru leta čudovito besedo apostola Pavla: z najmodernejšimi računalniškimi 1954 v Oslu, ko je prejel Nobelo- 'Toliko je na nas, da živimo z vsemi kovčki, vsevedni znotraj ekshibici- vo nagrado, obtožujoče razmišljal ljudmi v miru.' To ne velja le za po- onističnih parad intelektualizma. in opozarjal na nezaslišane žrtve sameznika, temveč tudi za ljudstva. Nasploh je Schweitzer zgodovi- druge svetovne vojne: »Toda kar Naj si ta vse do zadnjega prizade- no etike ocenjeval po tem, kako je bi nam pravzaprav moralo priti v vajo za ohranitev medsebojnega bodisi optimistična ali pesimistično zavest in kar bi že zdavnaj moralo miru, naj ostane čas, dan duhu za razvita; po njegovem je podlaga za priti, je to, da smo kot nadljudje po- okrepitev in učinkovanje!« kulturo lahko samo kaj optimistič- stali neljudje.« Kaj torej človeštvo Tako Schweitzerjeva etika spo- nega. Vsaj za zahodni svet velja, potrebuje, da obvladuje takšno štovanja do življenja prejme še da kultura pomeni prizadevanje za stanje? Utopijo miru, in Schweitzer dodatni, a vendar trajni pomen, popolnost sveta in prepričanje, da nam spet ponudi vrsto vzornih namreč da je hkrati spoštovanje je nekaj takega možno in povsem imen, s pomočjo katerih izvemo, in negovanje miru, ki nam, ljudem dosegljivo. Spoznanja kot takega kako bi se kljub vsemu dalo obvla- – če to etiko le upoštevamo in si po sebi ni, ugotavlja Schweitzer tu- dovati zlo svetovnih razsežnosti. zanjo prizadevamo –, omogoča kaj in poudarja, da je naša vednost Sam izpostavlja nujnost neka- domovanje v svetu. kot rezultat spoznavanja vedno v kšne reforme mišljenja in jo povze- Etika, ki nekoga izključuje, ni službi določenega nazora v pov- ma v tole ugotovitev: »Edino, kar si nikakršna etika, zato Schweitzer sem konkretnih razmerah. zase upam terjati, je, da se pri meni ugotavlja, da brž »ko se človek Po Schweitzerju humanizma s to resnico, ki izhaja iz gotovosti, pripravi do tega, da prek sebe in vsekakor ni brez občutka za odgo- ta pa iz mišljenja, da je torej duh svojega obnašanja razmišlja o dru- vornost in že v svojem času je ču- v našem času sposoben stvaritve gih, mu postane jasno tudi to, da je til, da gre za odgovornost vesolj- etičnega mišljenja. Iz te gotovosti človek kot tak njemu enak in nje- nih razsežnosti. Mišljenje vsekakor oznanjam to resnico, v upanju, da gov bližnjik. Na koncu dolgega ra- mora izraziti to, kar je bistvo etike pripomorem k temu, da ne bo od- zvoja vidi krog svoje odgovornosti, in etičnosti. Zato je prediskutiral s rinjena vstran kot resnica, ki lepo ki se razteza čez zemeljsko kroglo precejšnjim delom zgodovine eti- zveni v besedah, v dejanskosti pa na vsa človeška bitja, s katerimi je ke, tako religioznim kot filozofskim. se ne obravnava. Tako je osta- v odnosu.« Zato je po Schweitzerju Osemnajsto stoletje je po nje- la marsikatera resnica dolgo ali etična zavest nekaj univerzalnega – govem lep primer soglasja med re- povsem neučinkovita, zgolj zaradi in prav je tako. ligiozno in filozofsko etiko, saj sta tega, ker ni bila obravnavana mo- Cvetka Hedžet Tóth obe izpostavili načelo ljubezni kot žnost, da bi lahko postala dejstvo. zahtevo uma. Ta etika ga je pre- Samo v množici, ko se mirovništvo 10 evangeličanski list Kmečko vprašanje

Kmet je proizvajalec hrane. Hra- oddaljil od tistih, ki so ostali in zao- uči in ponuja rešitve, a človeštvo na je osnovno gonilo vsakega ži- stali v tradicionalnih okvirih diktatur ni toliko homogeno, da bi zmoglo vega bitja. Človek v svojem bistvu in zaklenjenih verskih verig. Toda kljub vsem znanstvenim razlagam največji del svojega prizadevanja problema se ne da rešiti tako, da bi vzrokov in posledic konfliktov ak- neposredno ali posredno vlaga za hrano kar deliti, temveč se bo svet ceptirati dane nauke. Če se spomni- dosego tega cilja. Kakorkoli se bo moral prej ali slej sprijazniti s tem, mo le nekaj obsežnejših konfliktov, svet spreminjal v smeri tehnolo- da si bo hrano znal pridelovati za ki navsezadnje slonijo prav na osno- škega napredka, vseeno bo hrana svoje potrebe sam, sicer pride do vi nepravične porazdelitve hrane, osnovni pogoj za funkcioniranje konfliktov neslutenih razsežnosti, navezujoč se na atribute svobo- vsakega organizma in s tem tudi kjer vsekakor ne bo na nobeni strani de in pravičnosti, potem bi morale človeka; oziroma: kakorkoli bo svet zmagovalca. oblastne strukture izkušnje in nauke napredoval v naslednja tehnološka Zakaj je do tega prišlo, je mo- predhodnikov bolj upoštevati, a ko obdobja, bo hrana zmeraj osnovno žna morda naslednja razlaga. Na se oblast ujame v lastne prevare, gorivo za vsa druga prizadevanja. družbeni lestvici je bil kmet zmeraj potem ji več poti, če se hoče ohra- Res je, da se proizvodnja hra- spodaj, najnižje, in ni spadal v tiste niti na oblasti, nazaj ni. Posledica je ne nenehno posodablja in dobiva sloje družbe, ki so odločali o do- zmeraj konflikt, kjer izkoriščani nima drugačne formate, in tudi proizva- brem in slabem. Ker je imel zmeraj nikdar toliko izgubiti kot njegov go- jalci hrane so zmeraj bolj vpeti v »roke umazane od zemlje in je roval spodar- in ti ciklusi se ponavljajo iz sodobne razsežnosti tehnologije, v gnoju«. Oblastni sloji so se hoteli davnin v današnje dni. A danes je toda kljub vsemu hrana zraste iz tega nenehno otresati in izogibati in vseeno nekaj drugače: znanost je zemlje, ki jo je treba primerno ob- sodobna tehnologija jim to zmeraj ustvarila tako nevarno tehnologijo, delati, da zadovolji spričo nenehne bolj omogoča. Kmetijska proizvo- da lahko uniči vse človeštvo in s tem rasti števila prebivalstva na zemlji dnja je v urbanem svetu nemogoča, samo sebe. Zato je vprašanje, kaj se vedno večje potrebe. Čim bolj je ves saj so njeni nujni neugodni vplivi na lahko zgodi, če gre danes zares do opisani proces moderen, sodoben, okolje nazaželjeni in moteči, zato je konca. tem bolj narašča število neprehra- potisnjena v ozadje in odročnost. Nauki, potegnjeni iz zgodovin- njenega prebivalstva na zemlji. In A dejstvo je, da obstaja, sicer ne bi skih dogodkov so dovolj zgovorni, to kljub temu, da spričo sodobnega imeli »kaj dati v usta«. da bi morali nadvladati slo po obla- načina proizvodnje hrane hektarski Osnovna skrb kmeta je bila pre- sti. Čeprav je izkoriščani bil zmeraj donos neprestano narašča (količina živeti od dela svojih rok, zato je bil premagan, je vseeno razrahljal moč prehranbenih proizvodov narašča robat in neuk in tako zlahka vodljiv. zmagovalca in ta se je zmeraj po hitreje od rasti prebivalstva na ze- »Sonce mu je dajalo toplino, zemlja zmagi sesul sam vase. Tako vidimo v mlji) in še ni mogoče slutiti, kje so dobrino in gnoj milino«, s čimer je primeru Spartakovega upora poraz zgornje meje le – tega. Nenehna bil zadovoljen, a zmeraj je v njegovo sužnjev, čeprav so bili gladiatorji in prizadevanja znanosti za izboljšavo intimo posegal oblastnik, ki je znal vajeni bojev, in tudi upor je bil do- semen, gensko spreminjajočih pro- zmeraj prefinjeno izkoristiti njegove volj množičen, da bi lahko popol- duktov, krajšanju časa rasti in prireje slabosti in vezanost na zemljo. Tisti, noma sesul rimsko oblast, a je ta ter sodobne pridelave in predelave ki so živeli od dela njegovih rok, so vseeno upor krvavo zatrla. Sužnji so živil bi bilo logično razumljivo, da bi tako imeli dovolj časa, agresivnosti se po začetnih uspehih začeli deliti moralo biti hrane dovolj za ves svet. in spretnosti, da so ga nenehno iz- v skupine, ker so pač hoteli osvobo- A je svet vpet v enega od osnovnih koriščali. ditev in iti domov, v različne konce paradoksov sodobnega sveta, ki Začelo se je že v prazgodovini, ko rimskega imperija, kar pa je izkoristil poraja zmeraj bolj ostre konflikte in so se pojavile prve oblike razsloje- Rim, toda upor je vseeno pomenil ki zaobjema zmeraj večje razsežno- vanja družbe. Bolj spretni in sposob- začetek konca rimskega sijaja. Situ- sti in že prerašča v globalno nevar- ni so pridobivali veljavo in oblast in s acije ni mogel rešiti niti kolonat, ki je nost. tem moč za izkoriščanje. Sčasoma je nadomestil zmeraj večje pomanjka- V bistvu je hrane res dovolj, a ni diferenciacija družbe prerasla v od- nje delovne sile na poljih, saj je izšel enakomerno porazdeljena, kar pa krit konflikt in oblastniki so lahko le iz okvirov preživete družbe in prešel ni problem kmetijske proizvodnje, s silo držali svoje pozicije, nemočni, v nov izkoriščevalski sistem, ki mu temveč je to globalni politični pro- da bi izšli s svoje začrtane poti, če- rečemo fevdalizem. blem. Sodobni svet se je s svojo prav se je zmeraj slutilo in vedelo, da Ta sistem je na Slovenskem vla- demokratično držo in konkurenč- v konfliktu nihče ne pridobiva. dal skoraj poldrugo tisočletje in no ekonomijo na znanstveni osnovi Zgodovina nas o tem nenehno dobro izoblikoval pojem kmeta – januar 2018 11 tlačana. Izkoriščanje slovenskega ima tudi vseslovenski kmečki upor menjene hrane. Telo to čuti, zato se kmeta je bilo neizmerno in je rodilo leta 1515, ko so kmetje naivno ver- ni čuditi, da moderen svet kljub svo- stotine kmečkih puntov, a noben ni jeli v cesarjevo poštenost in šli celo ji modernosti stremi po bolj zdravi, bil uspešen, kljub temu pa je grizel k njemu na sprejem, kjer jim je ta manj spremenjeni in bolj neoporeč- in rahljal fevdalni red. Uporni kme- obljubil pomoč in pravice, a istoča- ni hrani v vseh svojih razsežnostih. tje so marsikje dosegli uspehe, a sno nad uporne kraje poslal vojsko, In tako smo zopet pred nerešljivim so njihovi uspehi zmeraj bili brez- ki je upor zlahka zadušila. Naivnost vprašanjem: ali pridelovati dovolj plodni. Zmeraj je nekaj manjkalo. V kmeta, ki je bil zmeraj brez vizije po hrane s sodobno tehnologijo ali pa primeru obeh tolminskih puntov so morebitnem prevzemu oblasti in pridelovati manj in bolj zdravo, kar se kmetje morali po uspešnih upo- na drugi strani oblastiželjnost izko- pa bo družbo zaradi pomanjkanja rih raziti po svojih domovih, ker je riščevalca je bila zmeraj odločilna, hrane nujno vodilo v nove konflikte. klicalo spomladansko opravilo. Ko- čemur je tako vse do danes. Aleksander Ružič roški punt so zadušili divji Turki in Danes je vloga klasičnega kmeta kmetje so se pred njimi razbežali. v sodobnem svetu praktično izgini- Prav tako je bilo s hrvaško - sloven- la. Tehnologija pridelave hrane do- skim uporom, ko se je homogena sega neslutene spremembe, ki pa celota začela deliti in vračati k svo- presegajo sposobnosti absorbcije jim domovom. Posebno značilnost tako pridobljene in zmeraj bolj spre-

Štirje soli reformacije

Latinska beseda »soli« je mno- kev sklicujemo na reformacijo? je v družbi, usmerjeni v tekmoval- žina besede »solus«, kar slovensko nost, kot to dandanes neusmiljeno pomeni »samo« in označuje šti- doživljamo, lahko prav revoluci- Prvi steber: Samo po milosti ri temeljne misli reformacijskega onarno. V družbi, kjer štejejo le preboja pred 500 leti: V tretjem poglavju pisma Ri- močni in lepi, bogati in uspešni, mljanom je Martin Luther našel mladi in zdravi. Pred Bogom ne 1. Sola gratia odločilni namig: Pri Bogu smo šteje, ali sem v družbi ugleden ali 2. Solus Christi »opravičeni pa zastonj po njegovi pa sem spregledan. Ne šteje, ali 3. Sola fide milosti, prek odkupitve v Kristusu imam službo ali sem brezposeln, 4. Sola scriptura Jezusu« (Rim 3, 24). Po milosti. To ali sem "kul" ali pa sem bojazljiv, pomeni usmiljeno, v smislu ustre- ali sem invaliden ali brezdomec, ali ali slovensko: žljivosti, prijaznosti in dobrote. sem osamljen, star ali bolan. Bog 1. Samo milosti Ljudje danes živijo pod strašnim vsakega izmed nas brezpogojno 2. Samo Kristus pritiskom, vedno več morajo poka- ljubi ter mu podarja vrednost ži- 3. Samo vera zati in vedno večja so pričakovanja. vljenja: Samo po milosti. Samo po 4. Samo Pismo Pa naj si bodo to pričakovanja dru- dobroti! gih ali lastna pričakovanja, ki so ve- Štirje soli vrhunec dosežejo v dno znova stresna. Vsakdo bi rad Drugi steber: Samo Kristus klicu svobode in emancipacije: držal korak z ostalimi, bil dober, »Samo po milosti« je klic proti ku- imel uspeh, se izkazal, nihče ne bi V Cerkvi sta takrat obstajali av- povanju pobožnosti z dobrimi deli rad naredil napake. Za tem pa se toriteti kot sta papež ali cesar, ki in dejanji. Klic »samo Sveto pismo« skriva želja po priznanju, po ugle- sta se zdela kot utrdbi in so se jima je klic proti tradicijam in ideolo- du in po tem, da bi nas imeli radi. ljudje uklanjali. Luther pa je nasto- gijam, ki so jih ustvarili ljudje. Klic Martin Luther je popolnoma pil proti avtoritetam, se osvobodil »samo po veri« je usmerjen proti na novo spoznal, da je Bog z nami njihovega vpliva, saj se je uklonil le težnji, da moramo sami sebe ne- usmiljen. Ali drugače povedano: V eni avtoriteti: in to je bil Jezus Kri- nehno opravičevati. In klic »samo njegovih očeh, si ljubljen, si drago- stus. Kristus« je usmerjen proti utrdbam cen. Ne zato, ker si tako dober, ker Danes so avtoritete, ki se jim cerkvene in posvetne avtoritete. To si brez napak. To v resničnosti se- ljudje uklanjajo, drugačne. V na- so velike besede. Vprašanje pa je, veda nisi. Temveč zato, ker je tam sprotju z Luthrovim časom, pa se kaj konkretno pomenijo? In drugo nekdo, ki te sprejema. In ki ti s tem ljudem ni treba ukloniti pred njimi, vprašanje je, ali danes odgovarja- dalje vrednost, smisel življenja. To to storijo prostovoljno. Religiozni mo temu, ko se kot luteranska Cer- je zelo pomembno sporočilo, ki trg je brezmejen: svetovalci na po- 12 evangeličanski list

dročju dobrega počutja, spiritual- večjega! Varen sem v Bogu, ki ga ne terapije, masaže za dušo, zdra- je Luther nekoč čudovito opisal kot vilni pripomočki... Trg cveti. Mnogi »žareči plamen poln ljubezni«. Lju- radi sami izberejo, kaj želijo verjeti bezen pogosto razsvetli naš obu- in za to zapravijo veliko denarja. pani, a tudi užaljeni »Jaz«. Ljubezen Toda kaj, če bo šlo zares na nož? preplavi naše srce, tako da mu je Kaj če prinašalci odrešenja, ki smo toplo, da je mehko in prilagodljivo. si jih izbrali, ne bodo več delovali? In prav to povzroči, da nimamo po- »Kaj te zares drži pri življenju?« tako trebe po tem, da vedno vztrajamo se je vprašal Martin Luther. Njegov pri svojem in še manj, da se mo- Preden govoriš, odgovor je bil: Samo Jezus Kristus. ramo stalno opravičevati. Zdaj pa poslušaj. Kajti nič mu ni tuje v življenju – glo- še četrti steber temeljne reforma- boko trpljenje v njegovi smrti na cijske misli. Preden napišeš, križu in nepopisne višine v njego- vem vstajenju. In med ta dva kraj- Četrti steber: Samo Sveto premisli. nika lahko umestimo naše življenje pismo! z vsemi niansami. V tem vmesnem Preden zapraviš, prostoru je Kristus tisti, ki se je za Tista Luthrova pridobitev, za- nas žrtvoval, da bi nas odrešil pred radi katere je prevedel Biblijo v zasluži. trgom nečimrnosti, odrešil pred nemščino, je bila in je, da Sveto samooklicanimi prinašalci odreši- pismo lahko bere vsak moški in Preden investiraš, tve. In je tisti, ki se je zapisal nam, vsaka ženska sam. Dragocene re- razišči. da bi nas odrešil. Pogosto vpraša- formacijske dediščine ne smemo nje ljudi se glasi: »Kaj je edina to- postavljati na kocko s tem, ko Bi- lažba v življenju in smrti?« Na to blijo pustimo, da zaprašena oble- Preden kritiziraš, lahko odgovorimo le po luteran- ži v omari. Toda roko na srce: Kdaj počakaj. sko: »To, da s telesom in dušo, v ži- ste nazadnje odprli Sveto pismo in vljenju in v smrti ne pripadam sebi, brali iz njega? Kdaj ste se zavze- temveč svojemu zvestemu Odreše- li za to, da se v krogu mladih ali Preden moliš, niku Jezusu Kristusu.« To je odnos doma zberemo ob Bibliji, da se v odpusti. do Kristusa. Je središče luteranske krogu družine in v prostem času vere. In s tem sem že pri tretjemu ponovno povrnemo k temeljem, Preden obupaš, stebru reformacijske dediščine. na katerih stoji luteranska Cerkev, h kateri sodi tudi naša slovenska poskusi. Evangeličanska cerkev Augsburške Tretji steber: Samo po veri veroizpovedi. Kdaj ste se zavzeli, Preden se upokojiš, Do tega spoznanja se je Luther da ne bi tradicije, ki jih je postavil prav tako dokopal ob prebiranju človek, postavljali pred Sveto pi- prihrani. pisma Rimljanom. "Menimo na- smo, temveč obratno, da bi Sveto mreč, da človek doseže opravičenje pismo postalo najvišje pravilo in Preden umreš, po veri, brez del postave" (Rim 3, vodilo vsega našega luteranskega 28). razmišljanja in delovanja. daj. Osrednji uvid reformatorja je bil, da lahko Bogu zaupa. Bog od- Samo po milosti – samo Je- pira in širi moje srce, da v njem ni zus Kristus – samo po veri – samo strahu in nezaupanja. V Luthrovem Sveto pismo. Ti štirje Soli, ti štirje (Willliam Shakespeare) času je bila to neverjetna osvobo- temeljni stebri so danes svetla luč ditev od strahu pred Bogom, ki ka- evangelija, ki je po Luthrovi zaslugi znuje. Danes pa je to osvoboditev spet zasvetil. So kot štiri osrednje pred stalnim strahom, da bi pote- teze, po katerih Cerkev živi, in so gnili krajši konec, da ne bi zadostili to, kar Cerkev naredi Cerkev. vsem željam. Konkretna posledica tega uvida Geza Filo je, da sem svoboden in da se mi ni treba neprestano opravičevati. Pokonci me drži in me vodi nekaj januar 2018 13 Mrtvomorski zvitki

Izraz »Mrtvomorski zvitki« po- meni spise najdene v jamah v ska- lovju na severozahodni obali Mrtve- ga morja med letom 1947 in 1956. Med odkritimi besedili je nekaj ta- kih, ki niso sorodna drugim. Prve zvitke so našli po naključju v jami blizu ruševin naselja, poimenovane- ga Kumran. Spisi domnevno pripa- dajo skupnostim, ki so živele na ob- močju Kumrana. Verjetno so bili prepisani v zadnjem stoletju pr. Kri- stusom, ali v začetku 1. stoletja po Kristusu, vsekakor pa po letu 70 po Kristusu, ko so Rimljani zavzeli Jeru- O vprašanju, koliko je enakosti Po mnenju nekaterih znanstvenikov zalem. Mogoče so jih skrili, da bi jih med skupinami in ali je bil Jezus ka- je kumranska skupnost zagovarjala obvarovali uničenja ob rimskem na- kor koli povezan z eseni, še vedno popolnoma drugačne nazore kakor padu na mesto. vneto razpravljajo, vendar pa so krščanstvo, drugi pa so trdno pre- Po nekaterih domnevah naj bi bil učenjaki prepričani, da v obeh sku- pričani o istovetnosti Jezusa in Uči- Jezus povezan z eno od skupnosti, pnostih odsevajo stiske v judovstvu telja pravičnosti, ključne osebnosti, ki so izdelale spise, in sicer s sku- 1. stoletja po Kristusu in da sta nanje ki se razodeva v kumranskih spisih pnostjo esenov. Med običaji esenov odgovarjali deloma podobno, če- esenov. Ugledni raziskovalec Svete- in zgodnjih kristjanov je bilo namreč prav sta se tudi pomembno razliko- ga pisma F.F. Bruce previdno naka- precej podobnosti. Obe skupini sta vali v svojih teologijah in svetovnih zuje, da je Kumran vplival na Janeza kritizirali uradno judovstvo in obe nazorih. Krstnika. Opaža pa globoke razlike sta uporabljali krst kot sprejemni Kumranska skupnost je verje- med značajem Jezusovega pridiga- obred. Za obe so bili pomembni tno obstajala pred Kristusovim roj- nja in kumranskim sporočilom, če- skupni obredi in obe sta z mislijo na stvom. Ali je zato lahko kaj vplivala prav priznava nekaj podobnih odzi- Mesijo pričakovali prihod apokalip- na razvoj krščanstva? Razgrnjeni vov in tem. tične osebnosti. dokazi so dvoumni in nezanesljivi.

Apokrifi, devterokanonične knjige

Apokrifi, imenovani tudi psevde- Cerkve menijo , da te knjige niso ka- Makabejcev in vrsticami 12, 39-40, pigrafi, in devterokanonične knjige nonične, čeprav so koristne, v tem ki zagovarjajo bogoslužje in molitev so skupina knjig, ki so nastale po se ujemajo z Judi. Rimski katoličani za padle vojake, ki so se priporočili zadnjih hebrejskih starozaveznih in pravoslavni pa na podlagi zgo- malikom in se s tem pregrešili zoper besedilih in pred novozaveznimi dnjekrščanskega izročila mislijo, da postavo. Devterokanonične knjige ( spisi. Napisane so v grščini. Izraz nekaj teh knjig vendarle ima kano- protestanti jih imenujejo apokrifi ) apokrif pomeni »nepristni spis«, nično avtoriteto. je Luther kljub vsemu sprejel v svoj psevdepigraf »spis« z lažnim ime- Protestantski reformatorji so si nemški prevod Biblije ( 1534 ), jih nom, devterokanoničen pa »drugo- prizadevali za obnovitev prvobitne je pa ločil od prvotnih, protokano- ten«, dodan prvotnemu hebrejske- Biblije in presojo katera je pristna ničnih. Rimskokatoliški tridentintski mu kanonu. V Biblijah, ki so izdane svetopisemska knjiga in katera ne. koncil je kot nasprotovanje refor- v skladu z luthrovskim izročilom, in Niso odobravali številnih naukov in maciji leta 1546 vključil sedem ome- v ekumenskih izdajah Svetega pi- zgledov, kakršne so vsebovale dev- njenih knjig v starozavezni kanon sma so apokrifi uvrščeni v poseben terokanonične oz. apokrifne knjige, katoliškega Svetega pisma. razdelek (devterokanonične knjige) in menili, da se ne ujemajo s sveto- Po knjigi Vplivna verstva sveta, med Staro in Novo zavezo. Prote- pisemskih učenjem. Martin Luther je povzel Geza Erniša stantske in številne evangelikalske imel posebno težavo d drugo knjigo 14 evangeličanski list

Darila

V SKLAD EHO-PODPORNICA Šantavec Deziderja iz Šalamenec – 20,00 Družina Smodiš-Vnuk, Mačkovci 47d – namesto Nada Puvar z družino, Lemerje – v spomin na starša cvetja na grob Helene Sočič iz Mačkovec – 20,00 Škrilec Jolanko in Franca – 20,00 Družina Smodiš-Vnuk, Mačkovci 47d – namesto Ob pogrebu Šantavec Deziderja iz Šalamenec 44 cvetja na grob Fride Sukič iz Otovec – 20,00 so namesto cvetja in sveč na grob pokojnega darovali: - Družina pokojnega – 200,00 Ob pogrebu Ilije Franjkovića iz Mačkovec so - Družina Kovač-Merklin, Šalamenci 43 – 50,00 namesto cvetja in sveč na grob pokojnega darovali: - Družina Čurman-Farkaš, Nuskova 80 – 20,00 - Družina Kocet, Mačkovci 49 – 50,00 - Družina Mohap, Nuskova 89 – 20,00 - Družina Smodiš-Vnuk, Mačkovci 47d – 30,00 - Družina Serdt, Nuskova 16 – 20,00 - Družina Barber, Mačkovci 1 – 35,00 - Družina Hajdinjak, Nuskova 75 – 20,00 - Družina Antalič, Sebeborci 38 – 20,00 - Gizela Fujs z družino, Šalamenci 49 – 40,00 - Časar Ludvik in Cecilija, Izola – 20,00 - Družina Čerpnjak, Peskovci 1 – 20,00 - Družina Bohar-Kulič, Mačkovci – 30,00 - Družina Šavel, Puconci 258 – 20,00 - Družina Konkolič, Mačkovci 52b – 20,00 - Jože Rituper z družino, Markišavci 2a – 30,00 - Družina Tanacek, Prosečka vas – 30,00 - Karel Rituper z družino, Markišavci 8 – 30,00 - Družina Horvat, Otovci 75 – 20,00 - Družina Kuplen, Pečarovci 45 – 20,00 - Družina Flegar, Otovci 71 – 30,00 - Jože Sever z družino, Pečarovci 122 – 30,00 - Slobodan Beznec z družino, Mačkovci in Liljana - Družina Horvat, Pečarovci 93a – 20,00 Kozic z družino, Stanjevci – 20,00 - Drago Rituper z družino, Bokrači 5 – 40,00 - Družina Drvarič, Otovci 66a – 20,00 - Družina Sever Beleka, Pečarovci 10 – 30,00 - Družina Krenos, Otovci 66b – 20,00 - Družina Car-Kohek, Andrejci 53 – 50,00 - Beznec Geza in Verica, Mačkovci 46 – 20,00 - Družina Novak, Andrejci 43 – 20,00 - Družina Benko, Mačkovci – 20,00 - KMN Otovci – 40,00 Dom starejših Rakičan – ob pogrebu Marije Kovač – 162,00 Ob pogrebu Helene Sočič iz Mačkovec 15 so namesto cvetja in sveč na grob pokojne darovali: Družina Kous-Skalič, Ivanocijevo nas. 16, M. - Družina Gyergyek, Serdica 16a – 20,00 Sobota – namesto cvetja na grob dr. Ludvik Norčiča - Milan Špilak, Vidonci 65 – 30,00 – 100,00 - Družina Fujs-Kodila, Pečarovci 77 – 20,00 Ob pogrebu Rogan Franca iz Nuskove 26 so - – 20,00 Družina Car, Pečarovci 71 namesto cvetja in sveč na grob pokojnega darovali: - Vlasta z družino, Poznanovci 5 – 50,00 - Družina Rogan-Poredoš, Nuskova 26 – 100,00 - Marjan Ficko z družino, Vidonci 100 – 20,00 - Družina Nemec, Nuskova – 20,00 - Terezija Bernjak, Vidonci 62 – 20,00 - Družina Štern, Nuskova – 50,00 - Družina Škerlak, Otovci 24 – 20,00 - Družina Rogač, Nuskova – 50,00 - Družina Sukič, Grad 202 – 10,00 - Družina Škodnik, Gederovci – 20,00 - Zlatica Vlaj z družino, Bodonci 102 – 50,00 - Sosedje Lančajovi, Nuskova – 50,00 - Družina Lovenjak, Bodonci 159, na spomin - Družina Jančar, Nuskova – 50,00 sestrične – 30,00 - Družina Huber, Nuskova – 20,00 Milan Smodiš, Gornji Petrovci 25 – za delovanje – - Družina Lovrenčec-Poredoš, Brezovci – 30,00 100,00 - Družina Gomboc, Večeslavci – 20,00 - Lapoša Karel z družino, Rogašovci – 25,00 Ivanka Lovrenčec, Bogojina 143 – iz hvaležnosti za - Družina Jud, Nuskova – 50,00 nudeno pomoč – 50,00 - Družina Smodiš, Otovci – 30,00 Nada Pitz, Temlinova 9, M. Sobota – v spomin na - Robi Gomboc z družino, Večeslavci – 20,00 Franko Belo iz Markišavec – 80,00 - Družina Ficko, Rogašovci 34 – 30,00 - Družina Zorjan, Rogašovci – 20,00 Marjan Makovec, Beltinci – za delovanje – 10,00 - Družina, Kranjec-Kous, Nuskova – 20,00 Milan in Janez Hari z družino, M. Sobota – namesto - Družina Poredoš-Sapač, Predanovci – 30,00 sedmine ob smrti očeta Hari Ludvika iz Lončarovec – - Kalman in Milan Poredoš, Brezovci – 20,00 400,00 Veterani – namesto cvetja na grob Ivana Boharja iz Družina Glavač, Puconci – namesto cvetja na grob M. Sobote – 30,00 januar 2018 15

ZAHVALA V SPOMIN

25. novembra 2017 je nenadoma prenehalo biti mlado srce naše 29. januarja je minilo že eno leto žalosti ljubeče, požrtvovalne in marljive soproge, mame, babice, tašče, od takrat, ko nas je zapustila naša draga hčerke, sestre, nečakinje, snahe, svakinje, tete, krstne hčerke, se- mama, tašča, stara in prastara mama ter strične in sorodnice sorodnica

Ema Hodošček Tatjane Melin, roj. Pelcar iz Zenkovec. iz Radovec 50. (24.5.1928 – 29.1.2017) (31.7.1965 – 25.11.2017) »Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, »Živimo samo zato, da bi odkrivali lepoto. predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za Vse drugo je oblika čakanja.« tiste, ki ljubijo, je neskončen.« (Henry van Dyke) (Kahlil Gibran) Naši dragi ostajamo hvaležni za vso vidno in nevidno izkazano dobroto in naklonjenost, ki smo ju skozi leta smeli od nje obilno Naši dragi Tatjani, katere mnogo prekratka življenjska pot je bila prejemati. Njenega plemenitega duha in njeno naklonjenost do nepričakovano pretrgana, ostajamo hvaležni za vso ljubezen in nas, njenih dragih, ohranjamo v hvaležnih in spoštljivih spominih. spoštovanje, ki smo ju mnogi njeni dragi, kakor tudi številni njeni Hvala vsem, ki spomin na drago ohranjate skupaj z nami. Hvala ostali sobivanjski krogi, smeli od nje prejemati. Navkljub kratki za vsako lepo misel, molitev, prižgano svečo in položeno cvetlico, skupaj prehojeni poti, smo skupaj z drago doživeli številne lepe naši dragi v spomin. in prijetne trenutke. Hvaležni smo zato Stvarniku za vso njeno Spominjajo se je: vsi njeni najdražji dajanje in žrtvovanje ter za vse ostale blagoslove, ki so nas v času skupnega potovanja združevali, povezovali in dajali našemu sku- »vem za tvoja dela, za tvojo ljubezen, za tvojo vero, za tvoje pnemu življenju smisel. Hvala vsem za izrečeno sožalje, izkazano služenje in za tvojo stanovitnost.« (Raz 2,19) pomoč, dostojno in slovo v lepem številu na vrtu miru v Radovcih ter vse darove v dober namen. Iskrena hvala vsem še enkrat! Žalujoči: vsi njeni najdražji ZAHVALA Jezus reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11, 25) V 82. letu starosti se je od nas poslovil naš predragi mož, oče, dedek, stric, tast, soro- dnik in prijatelj

IVAN BOHAR iz Prvomajske ulice 1, Murska Sobota

»Koga imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... «

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti Vljudno naprošamo vse uporabnike bolniških ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala duhovniku g. Leonu za pogreb- postelj, da jih čimprej vrnejo v skladišče ni obred in pevcem za odpete žalostinke. EHO Podpornice v Tešanovcih, Dragi dedek. Sedaj si sonce, ki nam boža lica. Sedaj si veter, ki dviguje upe. Sedaj si potok, ki pogasi žalost. Sedaj si zemlja, ki nosi ko jih več ne potrebujejo. življenja. Sedaj si spomin, ki živel bo večno. Dragi dedek, počivaj v miru. (vnuk Luka) Informacije: Jože Rituper, 041 705 003 Spominjamo se ga: vsi njegovi najdražji.

»Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! ... « Evangelij po Mateju 7,12

Verske oddaje EVANGELIČANSKI LIST mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Radio Uredništvo Evangeličanskega lista NEDELJA - 28. januar Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice • 6.50 "Misel in čas" - Simon Sever, Bodonci Glavni in odgovorni urednik Radio Murski val Geza Erniša, [email protected], 041 689 191 Fotografija na naslovnici NEDELJA - 11. februar Luthrova ploščad, foto Jože Rituper • 10.00 Prenos bogoslužja iz Murske Sobote Naročnina Radio ARS Evangeličanska Cerkev AV v RS NEDELJA - 25. februar Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota Misel in čas IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X • 6.50 " " - Simona Prosič - Filip Namen/rok plačila: "Naročnina Evangeličanskega lista za leto ..." Radio Murski val Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o, Murska Sobota 16 evangeličanski list

Zanimive anegdote

Po naših vaseh so imeli v starih časih večje število knjig le učitelji, duhovniki in najuglednejši posestniki. Med tednom so knjige posojali učitelji, ob nedeljah po bogoslužju pa duhovniki. V učiteljivi knjižnici je bilo več posvetnih knjig, v župnišču pa več pobožnih. Neki kmet si je pri župniku sposodil humureske Frana Milčinskega. Do tedaj so bile vse knjige, ki si jih je sposodil v župnišču, nabožne vsebine... Ko je tokrat knjigo vrnil, ga je duhovnik vprašal: »Ali vam je bila všeč?« »O zelo, zelo,« je v zadregi odvrnil kmet. »Če ne bi med branjem opozarjal samega sebe, da berem nabožno knjigo, bi se večkrat do greha nasmejal.«

Velikega dramatika je neki plešec javno napadel in opsoval. Evripides je nekaj časa mirno poslušal, nato pa dejal: »Ničesar ne maram reči proti tebi, celo pohvaliti moram tvoje lase, da so ob pravem času zapustili tako puhlo glavo.«

Učenjaka Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju. »Človeško življenje,« je odgovoril, je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostali pa so samo gledalci.«

Povabilo

V skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristne namene.

Zato vse vernike, simpatizerje in prijatelje Evangeličanske Cerkve AV v Republiki Sloveniji prijazno naprošamo, da izkoristijo možnost Zakona o dohodnini in do 0,5% dohodnine namenijo za potrebe delovanja naše Cerkve ali naše humanitarne organizacije "Podpornica" z navedbo:

Evangeličanska Cerkev AV v RS davčna številka: 34479015

ali

Evangeličanska humanitarna organizacija - Podpornica davčna številka: 13388231

Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadarkoli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Za nakazila in podporo se vsem darovalcem že vnaprej iskreno zahvaljujemo!