JZ_13•_OKK.indd 481 Benečiji. V mestniku se vsa Benečiji. V mestniku eno samo je RS V Passariano naselji furlanski tudi sem pa spadata zapisih naselja Hotavlje, po historičnih sodeč (o. v Benečiji) (SKII Srednje/Stregna 1999, 61). slovče), (o. Lukovica), mljah sedem v SlovenijiRepubliki (RS), eden pa v Slovenski Benečiji: v Benečiji), vijo Préserci na Preserjah na Na slovenskem etničnem ozemlju nosi kar osem krajev ime ime krajev osem kar nosi ozemlju Naslovenskem etničnem 1. Preserje (o. Domžale), Toponim Slovenian origin is suggested for some of these toponyms. ofthese some for suggested is origin Slovenian suffix the habitants) and Romance suffix Slovenian the of coincidence illusory to due border Slovenian western the on and in group the of dilemma regarding the the affiliation linguistic entire toponym presents article the of part second The literature. and material vic ABSTRACT: njih. od nekatere za izvor slovenski predlagan pripone novniške) slovenskem robu zaradi navideznega sovpada slovenske (prvotno sta kovne pripadnosti cele skupine toponimov v Furlaniji in na zahodnem serje toponima etimologija podana in literature gradiva slovanskega IZVLEČEK: toponym toponym Préserje Préserje pri Komnu (1 –vo. Komen) in pri Codroipu (UD) in in (UD) Codroipu pri iz * Presérci prepletanje pripon Préserje Prě‑syr‑jane Preserje . Prebivalci so so Prebivalci . Preserje

V prispevku je v prvem delu na podlagi primerjalnega primerjalnega podlagi na delu prvem v je prispevku V The article begins by presenting the etymology of the the of etymology the presenting by begins article The Pres (1 – v o. N. Gorica), Preserje (o. Brezovica), from * R ‑jane Silvo Torkar () rje pri Lukovici pri rje (o. Komen) (SKI 1985, 221, edninsko (v o. Brezovica), edninsko je tudi tudi je (v o.Brezovica), edninsko edninsko . V drugem delu je prikazana dilema glede dilema . jezi V delu je drugem prikazana Preserja Préserci in romanske pripone pripone romanske in Prě‑syr‑jane Preserjáni Persereano in slovansko‑romansko in vežejo s predlogom ali ali Préserje Pres Presérci (o. Lukovica), ‑ano/‑ana ‑jane (4: 1 o.v 1 Braslovče,o. v 2 Lukovica, on the basis of comparative Sla ‑jane v o.Dom). (Zuanella Pavia Udine di R (o. Nova Gorica), rci Preserje (originally referring to in to referring (originally (1 –vo. Brezovica). ali ali < ‑ano/‑ana ‑ano/‑ana in in Pres ‑anum http://www.stat.s je tudi poimenovanje delaje tudi Pres v , le v o. Nova ži Gorica R ‑anum rci . In addition, a . In addition, R (1 – v o. Domžale), rje pri Zlatem polju Zlatem pri rje < Pres Preserje ‑anum Préserje R rje rje pri Rado Pre i ter ter Preserjé ), , od tega tega od , Preserjé (o. Bra ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ v ‑ ‑ ‑

2.8.2007 11:08:47 481 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:47 ‑ ‑ ‑ ‑ , ki Pre , 1176 , 1176 , 1453 , 1453 ‑jane oz. anum v pomenu v (Kos 1975, 1975, (Kos (Kos 1975, s pomenom (Kos 1975, srt jane in - § presrt Presiriach Pressarian (Kos 1954, 128, pr , (Frau 1978, 90); (Frau 1978, Presteriach pri Codroipu (UD) in Preseriach Presseriech ). ). Preserje iz Presulje, tj. Presaeriach (Kos 1975, 480); 480); (Kos 1975, sŭl Pressirach , 1500 1500 , Presaerian Presereano in , 1449 , 1424 in 1426 , 1344 Presser (Kos 1975, 480); 480); (Kos 1975, so: so: sŭr , 1485 Passarianom , 1166 , 1166 , 1300 , 1300 , 1428 , 1428 romansko prepletanje pripon - - Preserje Prezzeriach Presteriach Pressriach bolj ugibal, bolj ne da bi se prepričal o historičnih in villa Prezriach villa in zu Pressriach Preszer Perseriano cze Presteryach v Benečiji s Benečiji v Persereano 'nekaj Pač ostrega'. pa sta izraza 'strm, navzdolen' znana v srbohrvaščini (Jurančič se včasi menjata, ipd.) za Preserje pri Radomljah iz 14. in 15. stol. je r srt Preserje Preserje srtan in l § v Slovenski Benečiji je v 90. letih v časnikuletihv razmišljal Dom 90. v je Benečiji Slovenski v pr sicer ne poznata ne Pleteršnikov slovar in ne Badjurova Ljud Badjurova ne in Pleteršnikovpoznataslovar ne ne sicer Seydendorff iz časa ok. 1200 za njive jugozahodno od Šempetra pri Gorici, 1507 1507 Gorici, priŠempetra od jugozahodno njive za 1200 ok. časa iz Toponim Preserje in slovansko presrt Preserje v o. Pavia di Udine, zavedal se je tudi stanovniške pripone (Blaznik HTŠK II, 139); (Kos 1954, 107); 107); (Kos 1954, (Frau 1978, 91). (Frau 1978, takrat izrazil mnenje, da izvira ime iz domačega leksemadomačegatakrat izvira izizrazil daime mnenje, ImedognanjaPreserje skušalsvoja je ki je Cevc, razvozlati tudi Tone etnolog O imenu O Fran Ramovš se delih v svojih tega imena sam od sebe ni dotaknil, pač pa ga Luka Pintar je v znamenitisvoji imenoslovni nadaljevanki O krajnih imenih Preserje pri Lukovici: 1341 Preserje v o. Braslovče: 1419 Passariano Furlaniji: v 1267 Persereano v Furlaniji: 1031 Preserje kot del Hotavelj: 1291 1291 Hotavelj: Preserje del kot Preserje Brezovica: 1420 v o. Preserje pri 1359 Zlatem Polju: Preserje pri Radomljah: 1333 Najstarejši historični zapisi imena Prezeriach Preserje v o. N. Gorica: 1402 Silvo Torkar: škega škega prevoda ( ponudil razlago 'vas na zemljišču, ki Zgodovinarse konča s prevalom'. Božo Oto jo je zaznalje jo v obeh furlanskih toponimih, izvor imena pa gledeje na oblikovanost terena iskal v geografskem apelativu s pomenom 'prehod med dvema dolinama', morda pod vplivom nekdanje Ramovševe razlage. strnil v krajevnem glasilu Vaščan (Cevc Z 1998). opazovanjem zemljepisne lege naselij z imenom Preserje in deloma s samovoljno interpretacijo dozdevno nem Pleteršnik pozna le leksem 'preval' in pridevnik 716). 1935, RJA 857; 1972, Že Dom). (Zuanella Zuanella Božo imenoslovec duhovnikinbeneškoslovenski tudi upravičeno je on povezal Persereanom je je poklical na pomoč geograf Svetozar Ilešič, ko je pisal o naseljih na vzhodnem Ramovš zaradi 87). je zapisov Gorenjskem (Ilešičdveh 1933, steryach Izraza 'preval'. ska geografija, tudi med zemljepisnimi imeni ga – vsaj v tej obliki – ne srečamo. presoje.« Perseriano o imenu 547) (Pintar 1913, zapisih: »Preserja so menda, kakor Znojila, solncu odprti kraji. … Rabi se tudi v množini Preserjah«»v ( 480); 480); Presseriach 145); 145); 479); 479); Presseriach

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 482 JZ_13•_OKK.indd 482 JZ_13•_OKK.indd 483 še lahko ustvarili naselbino. naselbino. ustvarili lahko še (TTN5). imen parcelnih Bistrica), Koper), so kotosnove, iste iz toponime zasledimo ji Oбсиренa Sirjani imena krajevna razodevajo osnovo apelativno Isto ma vodnega ukrajinskega imena večkrat podlagi izpričanega praslovansko vodno ime jezikoslovec jinski Šulgač rekonstruira Viktor 1984, 534). (Murzajev Ukra kraj' travo','vlažen s poraščen kraj, 'nizek pomenom v pozna Pečore porečju Povolžjuin Srednjem ljudska Ruska geografija izraz besedi narečni ruski v zaslediti sicer kot struiral Zaimov iz objavljenega vira (Zaimov turškega 1967, 162). Ime je prepričljivo rekon nulo vas v Valonebližini v Albaniji, ki ga je bolgarski imenoslovec pritegnil Jordan zapisu historičnem v jeskrival se pa imena razlagi k Ključ Furlaniji. v tudi pa ozemlja etničnega današnjega izven doline, Savinjske čeno slovenske imeni: različni etimološko dve poznale veku srednjem v potemtakem so Radomljah pri (2005, 299–300). Bergermayer Preserje * oz. 1975, 1194888 letoma in med Štajerskem in 90–91). (Kronsteiner * imen Iz ( ( * (slovanske) * sebi staroslovenske v skrivajo antroponime namreč Žitence in Sitterstorf za tudi izpričani so zapisi Podobni dorff pise: 1286 Seiterndorf Sidansteten Seitenstetten tečka imeni krajevni za zapise najstarejše pogledamo če prepričamo, najlaže se tem O imena. tega genezo drugačno na kažejo zapisi historični svet'. Toda navedeni viseči 'navzdol – gende' ime občno 1451 1342 zapisi: historičnimi z dotlej Cevcaneobjavljenimi članek oskrbel za ta posebej avtorja je namreč repec Sitilaz Sitigoi Žitanъ Сырец Silvo Torkar: Torkar: Silvo Kot smo videli, se krajevno ime ime krajevno se videli, Kotsmo Preserje , 1462 Žitъ Seydendorffe Seydendorf

vas (v JV Albaniji), Albaniji), (vJV ), * ), ), * ), oz. * Serjuče izvaja oba spodnjeavstrijska toponima tudi avstrijska slavistka Angela Angela slavistka avstrijska tudi toponima spodnjeavstrijska oba izvaja v vas in Zgornjem Dupleku Sirče , 1445, Žitomirъ , Sitensdorf , ruskega narečnega apelativa apelativa narečnega ruskega , Žitiljubъ Seitzendorf , 1530 Obsirina , 1276, Seite *Prěsyrjane ima številne historične zapise že od 1109 od že dalje: zapise historične številne ima Žitъ je torej tisti kraj, tisto zadnje območje pred močvirjem, kjer so ljudje območje zadnje močvirjem, pred tisto jekraj, torej tisti (mikrotoponim v Podkorenu, o. Kranjska gora) in več podobnih podobnih več in gora) Kranjska o. Podkorenu, v (mikrotoponim Toponim Preserje in slovansko in Preserje Toponim , 1826, , za kar je v Wahrigovem slovarju našel pomen 'das Herabhän 'das pomen našel slovarju Wahrigovem v je kar za , (< *Žitinja vas). , ki predstavljajo hipokoristične , oblike ki predstavljajo imen * od hipokoristične zloženih Seyttendorf Scheiderndorff Seytenstetin Seitenstetten , 1483, ( ( Sitmer (< , Sitilieb Seitensdorf Seriuze , 1465 Сирени *сир in ga izvajal iz predloga predloga iz izvajal ga in Seidendorff Seydemdorf ), * ), ), * ), . Vsa tri ponemčena imena tako kot tudi Žitečka vas vas Žitečka tudi kot tako imena ponemčena tri Vsa . 'vlaga', 'vlažen kraj') (Zaimov 1967, (Zaimov 155).kraj') 'vlaga',Sloveni 'vlažen V Zeyttendorf Preserje (o.Moravče), Žitoradъ itd., itd., in in Žitimyslь (v Bolgariji) (Zaimov 1967, (Zaimov (vBolgariji) 169) pa in itd. (Schuster 1994, 268–269). , 1406 Seiterndorf Žitence Seiterndorf . Cevc. je v сырь Žitence pri Radomljah, za katere je izpričano tudi tudi izpričano je katere za Radomljah, pri Preserje , 1354 , ( Seittendorf ( Situvradus , ok. 1480 - сырéц romansko prepletanje pripon - pripon prepletanje romansko Sitimuzil s pomenom 'vlaga' (Zaimov 1967, 'vlaga'(Zaimov pomenom s 169). : 1319: Sirendol Nasirec v o. Sveti v Jurij Slovenskih goricah. Seydeinen doerf Seydeinen v Spodnji Avstriji ter za zaselek zaselek za Avstrijiter Spodnji v v Slovenijiv pojavlja do Benečije od pa od 1300 od pa dalje: 'mokra nižina' (Šulgač1998, 287). nižina' 'mokra Seyden Syteinsdorf prě Seidenndorff , 1434 ), * ), ) ipd., izpričanih na Koroškem Koroškem na izpričanih ipd., ) Presiryani Sirjana (o. Hrpelje‑Kozina), 'pred' in osnove in 'pred' (zaselek Knežaka, o. Ilirska Ilirska o. Knežaka, (zaselek Žitivitъ , Preserje Seiden Сирець Seitendorf (v Grčiji) < Grčiji) (v , 1358, ( Sitansteten , 1360 , iz leta 1431 leta iz izgi za Žitečka Žitečka vas prepoznal nemško nemško prepoznal Sitiuit , 1496 , ruskega hidroni in delno ponem delno in Seytendorf jane in - in jane Sitesdorf , 1454 ), * ), Seydendorff syr‑ Seytendorff *Syrьcь Oбсирено *Syrjane Žitivlastь , 1250/60, anum anum , ki jo jejo ki , Seyken Sirči

Žitigojь ima ima za Žitinъ Žitanъ , 1309, , 1419, сыр сыр (o. na Ži s ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ . , , , ,

2.8.2007 11:08:47 483 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:47

, , , ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ­ ), ), ‑je , od , ‑ana / , slov. , slov. (Frau , ki se ‑anum . Pelle . Prelože Ocilius . Merkù . izstaro Prestra Serjúče anum ), ), v treh od ‑ano ali , ), ), ‑ser‑ Perseriano ‑jane rje izoblikovalo Persius > R ‑jane Iamiano in ‑ana Osojah jane in - na Tolminskem Preserj(jan)e v o. Žužemberk, ) izvajal iz roman iz izvajal ) kot predialno kot ime ‑jane ‑syr‑ Pres še ni skrčila v Préserje v o. Trst (< *Padri v (< Trst o. *Predloka ( , italijansko variantoitalijansko , *Predpolž v o. Koper itd.). Merkù itd.). Koper o. v (< (< ‑jane ‑er‑ (< (< , tega, paiz Passariano Volzana Podmelec Padriče Trebča Trebča vas Oseacco slovanskega osebnega imenaosebnega slovanskega Trebiciano . Najverjetneje je bil predlog za Trebeše Preloka Prepuž ), ), , slov. , slov. Perserius Trebęta Pomels , it. še danes še it. , je pod naglasomje pričakovano prešel v , 4 kraji), 4 , romansko prepletanje pripon - ) in - ‑yr‑ , ki predstavlja pozabljeni zemljepisni ape , iz domnevnega romanskega imena romanskega domnevnega iz , *Pre(d)sirjane v o. , o. v *Predpolje Padriciano Valçana že identificiral krajevna imena ali pa je ta že zelo zgodaj izpadel, prim. 1377 ali romanska predialna imena (< (< (Pellegrini 1958, 113). 113). (Pellegrini 1958, ‑d Poljubinj *Predlesje Osojane ne da bi v zadostni meri upoštevali staroslovenska v o. Bistrica ob Sotli, v o. Trst (< *Trebečane) (Merkù 2006, 92, 149, 197). 197). 149, (Merkù92,2006, *Trebečane) (< Trst o. v ‑jane  ‑jane Volk Trebenče ), nenaglašen), pa je prehajal v ? (< (< *pre(d)sirje Prepolje (danes Trebče Trebče ‑anum ). ). Nepojasnjeno ostaja vprašanje prehoda * , čepravočitno,, daje gre stanovniškoza imena Sirendol Prelesje < 'zemljišče, podeželsko posestvo, pristava'. , pri Tolminu (1015 (1015 Tolminu pri , slov. slov. , so prvotniv svoji podobi, ko se pripona Toponim Preserje in slovansko , 2 kraja), pomeni romanskemv jezikoslovju krajevno ime,nastaloki je izosebnega Sirči Podljubinj Volcius , Volče predium za * v o. Ilirska Bistrica,o. v ‑ano/‑ana ). Iz). poimenovanja *Predstranek v o. Doberdob (< *Jamljane), v *Jamljane), Doberdobo. (< Trebiciano 2. imena Slovenska na na *Preserjane Nasirec Silvo Torkar: (< (< ( v imenu že od začetka brez *Predložane Predialnoime imena zemljiškega posestnika iz rimske dobe, z značilnima priponama prim. lat. sirjem

iz dozdevnih imen *Treviacus ali *Trebiacus, čeprav gre za prozornozelo sloven * hipokorističneoblike izstanovniško ime sko (prim.*Trěbigojь tudi Trpčane  1978, 90, 91). Frau se je seveda motil tudi, ko je izvajal je ko tudi,motil seveda je se Frau 91). 90, 1978, imena krajevnega rezijanskega brezpredložnomestniškoobliko le ohranjaoblika italijanska čeprav je kot stanovniška imena na Jamlje čane), razlagala silo stana 118) (1978, Frau njim Doriazain predialna zemljepisna imena, poromanjenaalitudi lastnemv še živečaimena jezikovnemna okolju celo grini je imena skega imenarojstnega slovenskega razlagal je zmotno Frau predialni kot imeni iz * ohranjene danes samo še v poromanjenem delu Furlanije. Italijanski jezikoslovci in Frau drugi (1978) Doria Pellegriniso (1971), 1983), imena (1958, na v Furlaniji in deloma tudi na slovenskem zahodu preveč posplošeno razglašali za Furlanijedoline.Savinjske doNekdanji ‑ir‑ vendar se je enak prehod mestoma izvršil tudi pod naglasom ( osmih primerov). stanovniško, iz tega pa krajevno ime pre Poglubin 66), 56, 1948, (Kos (< nek izvršil enajstihje vsehimenadosledno nalokacijah presenetljivo ponemčeno ime iz staroslovenskega antroponima, bi lahko »prevedli« nova vas predkot barjem'. Naposled 'Žiti je prevladalo poimenovanje po legi pred barjem (* starlativ, ljudski zemljepisni termin, se je največkrat s pripono

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 484 JZ_13•_OKK.indd 484 JZ_13•_OKK.indd 485  1138Soči, sko pripono za onomastiko tržiškega Teritorija oz. Bizjakije opirajo tudi na novejše raziskave lahko arheologov tem in pri zgodovinarjev. se saj kotPuntin Furlanije, izvedenec delu poromanjenem v prvin jezikovnih slovenskih (2003,Puntin urizio 2005) in Franco Finco (2003, 2005), uspešnejši pri ugotavljanju čiji 1967, (Zaimov 175). (Spal1958, 70), imeni z več krajev s o.v Mengeš, 926). so Seveda na etnik slovenski za vendarle * imeni da saj razlagi, ni Topoglano toponimu pri Le etnik za gre da (1956, 71), Kranzmayerja E. jezikoslovca avstrijskega mnenju kljub 1882,36–37) cum vignanum sylva ojkonima skupina ohranila robu zahodnem slovenskem na je se da tem, O mov 1967, 169), na Slovaškem tudi prav tako čeprav je mogoče najti med Slovanijužnimi številne ojkonime verjetno in toponim razglasil za predialno ime iz * no * imena iz nemara nastalo kot predialno, označil ime vzporednico vaško 1184 pa iz * (zdaj ni navajal slovenskih ustreznih oblik, ustavil se je le pri imenih slovenskoje mogoče predpostavljati osnovo upravičeno – vzporejal z Risano omenjal – utemeljeno vselej ne in občutku po manj 74, 2006, 141, Frau (Merkù in Doria razložila jih 180,kot sta 196, 199, 205). Turiacco tovlje imen izvoru o predialnem tudi podvomil vsaj ali močno zavrnil je upravičeno

i ), vse iz ), iz vse gu Soče. gu Il Territorio, danes Bisiacaria, je poimenovanje nekdanje beneške enklave na levem bre levem na enklave beneške nekdanje je poimenovanje Bisiacaria, danes Territorio, Il , 1229 Silvo Torkar: Torkar: Silvo Pellegrini je Pellegrini izvajanje toponima boljali – Furlaniji v slovenske vasi nekdaj kotje Rutar Simon zgodovinar Že V primerjavi s Pellegrinijem, Dorio in Frauom so mlajši raziskovalci, zlasti Ma je Pellegrini toponim tudi Cleulan , Clauiano Hlěvljane Noax , Lavariano (slov. Sedelano *Topoljane Sedlò , 1372 , de Beliani de (slov. ‑jane ‑jane , 1275 Topole ) in in ) Turjak Toponim Preserje in slovansko in Preserje Toponim *Črvenjani in in , kar se zdi glede na zapise historične (1031 Topoljani Topoglano Tapogliano kraje, kotkraje, so Novaki , 1299 , Boreana Starsedlò Chlievany Malé Chlievany Claugano Bolzano v o. Rogaška Slatina, Slatina, o.v Rogaška , 1062 , iz * , iz , na Moravskem , na v Bizjakiji), Borjano in villain Sedellani , pri samostanu Rožac), samostanu , pri Tappulius Beljani zelo pogost slovanski ojkonim: v Sloveniji ojkonim: zelo slovanski pogost prim. in in loco Cirvingane , raje izvajal iz romanskega osebnega imena imena osebnega romanskega iz izvajal raje , . Prvo je docela upravičeno izvajal iz * iz izvajal upravičeno jedocela Prvo . , ) (Prampero 1882, 194) je priznal težave pri predial pri težave priznal je 194)1882, (Prampero ) (uradno: (uradno: (1256 Manzano , 1278 Begliano Cervignano ‑jane pri Kobaridu (Rutar 1883, 123, 125, 126), za katero ; Cassegliano Visogliano Topojani a oz. oz. in villa Clauliani in

Tapoliano Sedegliano Topoljani Topolany Velké Staro selo Staro , / Soleschiano Beljan Tappulus - romansko prepletanje pripon - pripon prepletanje romansko ) (Prampero 1882, kot 177) malo ) (Prampero zavrnil Topolje (912 (Spal 1958, Frauje 85) verjetno. dokaj , bor‑ Sel'any , 1277 (slov. Topoliana  / – pri S. Canzianu d'Is./Škocjanu – S.ob pri Canzianu tako uvršča med toponime s slovan iz fitonima fitonima iz , 1257 , (dvakrat), Slovaškem na Kaseljan ), oba v o. . ), obavo. Kobarid. de de Cerveniana iz slov. * in pripono pripono in Setilianum Sežana nista izpričani, zato gre morda morda gre zato izpričani, nista v o. Železniki ( o.v Železniki Vižovlje in in villa Cervignani (iz , Clavilius Sedegliano ) (Prampero 1882, 42)) (Prampero slo in Boreana Tapoglano , *Sedl'any – pri S. Pieru d'Is./Špetru d'Is./Špetru S. Pieru – pri , Topojan Sedljane Tipana Cleulanum v o. Nabrežina), Devin topol (Pellegrini 1983, 925), ‑jane Seljani (Frau 1978, (Frau 49). . Slednjo je – najbrž najbrž – jeSlednjo . Sedegliano , 1041 , (Pellegrini 1983, (Pellegrini , 1300 , v Albaniji in Gr in Albaniji v Cleulan (v Terski dolini), ) (Spal 1958, 89). . Pri večini imen imen večini . Pri ‑dl‑ (1226 http://www.stat. Sedljane jane in - in jane , , pričata tudi tudi pričata , castrum Cir castrum Seljana , ) (Prampero ) (Prampero Clavianum Cervinius Tapoglan Topol'any Sedeglia , anum anum , pa tudi tudi pa , Cleulan , drugo drugo , Topole (Zai Du ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ , , .

2.8.2007 11:08:48 485 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:48

‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ , ki, (v o. o. (v ‑jana Treb , Верхня , so Ita so , , kar, da v Škrjan Holmec ‑ana , (1348 še (1348 anum , Lože – , Kandršâna Rakîtnčana ‑jane ‑jane , kakršno za uporabilipri , kar da izhajadakar , Jamiano jane in - – priMonfalco – Нижня > Merzana ‑ana ( Vowčana ‑ano Kasovljane Škrjanče (Vače), (Vače), , – Vipulzano (Golice), (Golice), , kot sta ime razlagala ) v Pirotskem okrožju, Stranzan , iz* ,

(v o. Miren‑Kostanjevi o. (v Jamlje : Štarancan sub Vačâna / Ozerjana

‑ano Guličâna Трњана Terentius ( Kasglach Radomljana , it. Nongruella, brez historičnih Volčji Potok Volčji , 1464 1464 , , najdemo tudi drugod po slovan Orehovlje , (v o. Brda) > Brda) o. (v , Verhnja (Prampero 1882, 53). (Prampero 53). 1882, (Buč), ‑jane Staranzano s prekozložnoasimilacijo.prehodoms S in , 1307 1307 , Trnjana romansko prepletanje pripon - , Merče (v o. Sežana) > Sežana) o. (v Merče , < - (< Log; (< Frau 75 ga 1978, izvaja iz imena Vipolže Orenjena čâna , ә Dobljana Starançani ‑jana Ranziano

B Nižnja ‑jana – . Poleg sovpadanja romanskoPoleg z . pripono Dolegnano . Volzana villa Casoliano ), ), vas v severozahodni Bolgariji (Vidinska oblast) , a tudi samostalnikov s pripono Lonzano Dob , stanovniško ime (Sela), (Sela), , polje ‑ana Padriciano < , 1422 1422 , , 1301 1301 , živina > (Češnjice), in iz okolice Litije Litije in iz okolice (Češnjice), , Silâna Репляна , ki je prešlav ki je , ). Nedaleč proč, v Nadiški dolini, v o. Podutana,najdemo Nadiški pa o. v dolini, Nedalečv proč, ). ( Radomlje poljana (Litija). Menil je, da »to nenavadno obrazilo ne more biti mladabiti more nenavadnoobrazilone »to da je, Menil (Litija). nčana . V nekaterihV . primerih namestopriponeso pa Moravčana ‑jane (pri Novi Gorici) > Gorici)(pri Novi ә Padriče družina Stranzano , Toponim Preserje in slovansko (Laze), (Laze), – , , nikakor pa ne iz latinskega imena , it. Dolegna, 1301 Dolegna,, it. 1301 , it. Cergneu it. , di Sotto, torej dobesedno Černjeja, Dolenja 1200–1250 Cassaulano (Prampero in 53), 1882, ali pa nemara pa se je v nekaterih primerih izvršila tudi singularizacija, na kar so, Čêiš Repljana Gorenjena . Pozneje je ta je posebnostPozneje . tvorbiv stanovniških imen na vzhodnem Go Renče Lutjâna : Volče (v o. ) > Tolmin) o. (v Volče : , gl. Merkù 2006, 131). V Terski dolini zasledimo v o. Neme že pofurlanjeno pofurlanjeno že Neme o. v zasledimo dolini Terski V 131). 2006, Merkù gl. , ) v Harkovski oblasti; srbska vas !), !), ‑jane ‑jana Wažâna gospoda Moravče ‑ana Raccogliano > Kot lahko vidimo pri zanesljivo dokazanihlahko vidimo prizanesljivo Kot imenihslovenskih na Paralele, kiza razvojgovorijo Za Miklošičem (1859, 183) in PintarjemZa 183) ter Miklošičem 44) Bajcem je 312) (1950, (1908, (1859, Toda pri stanovniških imenih je mogoče zaslediti prehod priponeprehod zaslediti stanovniškihpri mogoče imenih je Toda , Trebiciano Silvo Torkar: Dolenjane Dolenjena Straničane Dolegnana > Hьmčana Pellegrini in (Puntin Frau Puntin 56–57). 2005, 47–48, 126–127; 2003, pripono svojo adaptiralipriponos to večinomalijani ob Soči, 1295 Soči,1295 ob adaptacijaromanskega imena;slovenska je nu/Tržiču,1375 iz * (Zaimov 1967, 165), ukrajinski 165), (Zaimov vasi 1967, Озеряна torej opraviti še s sovpadanjem domačih dveh pripon. Zato ni čudno, da na je prvi pogled težko presoditi, ali so imena Ljubljana, Sežana, Košana, , Biljana, Pečana res substratna, je domnevalkot Bezlaj, ali so vendarle domače tvorjenke s pripono skem svetu: tudi Ramovš naposled (1952–53, 158) sprejel mnenje, da v imenu Ljubljana tiči statiči Ljubljana imenu v damnenje, sprejel 158) (1952–53, tudinaposledRamovš novniškapripona ‑jane pravi Pintar, verjetno vplivali primeri kolektivnih samostalnikov ženskega spola, so kot sledimoleksemuv je nedvomno prisotna na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja, imamo s terena prejel od dialektologa Logarja.T. Bezlaj je navedel primere iz Tuhinjske doline: (Rakitovec), (Kandrše), 366). Bezlaj 2003, 244; (Bezlajinovacija« 1969, tudi v čisto slovenskem jezikovnem okolju. Na ta pojav je prvi opozoril jezikoslovec jezikoslovec opozorilprvi je pojav ta Na okolju. jezikovnem slovenskem čisto v tudi 312–313). (Pintar1908, Ljubljana imena etimologiji o pisal je ko 1908, l. Pintarže L. Navedel je primere: čana – renjskem vzbudila tudi pozornost etimologa in onomastaBezlaja, ki F. je podatke pono Merçano vas še * (< zapisov vas če Dolenje/Dolegna del Collio) > Leontius > ca)

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 486 JZ_13•_OKK.indd 486 JZ_13•_OKK.indd 487  motivacija je verjetno skupna Kijeva vUkrajini; Makedoniji, v Kavadarcih pri vas za manskega izvora. Videti je, da gre za Raccolana 1997, 95), (Jožefinski imena so zapisi historični za Orehovlje pri okr.Mirnu: 1780 za predialno ime iz zapisom (1882,153) tudi navaja Maleša 1978,slovenskega iz 77). antroponima Veliko razložimo bolj prepričljivo lahko ga priimka iz Frau njim za in Pellegrini razlaga 1970, 436). ojkonimoma dvema z pa vsekakor Brda, s slovenskimi primerjamo lahko iz ime predialno na seglano 1951, (Imenik kot del mesta 223). so znani Svetovno v tudi Srbiji Novem(pri Pazarju), Ojkonim ime. predialno za (1976,gre da 180) meni, (Kos 1954, 253), kaže na * Groczan toponimiji. vzahodnoslovenski ksema mikrotoponimov več zaslediti je *Brodčane naslednja: tudi uvrstiti verjetnosti vsej Albaniji. in Romuniji Grčiji, Italiji, v torej vzorce, grške in romanske analogne na jedelovala naslonitev na imen snih iz domnevno Peloponezu, na prav vas tudi tam

pa uporabi stari množinski rodilnik rodilnik množinski stari uporabi pa glia obliko originala nemškega pisec uporabi besedilu in k naslovu v govornimi navadami: pisnimi italijanskimi z skladu v substituirani glasovno pač obliko, rodilniško kot Iz besedila k Jožefinskemu vojaškemu zemljevidu lahko razberemo tako imenovalniško imenovalniško tako razberemo lahko zemljevidu vojaškemu Jožefinskemu k besedila Iz Silvo Torkar: Torkar: Silvo Košána Raccolana Malisana Coseano Gročána Bróčana na imena Med (= Orehovlje), pri navajanju oddaljenosti drugega kraja od (nemško: von)(nemško:Orehovelj od kraja drugega oddaljenosti navajanju (= Orehovlje), pri ali ali ipd. kaže prej na na prej kaže ipd. (Bezlaj 1976, 180),1976,1316 (Bezlaj Racoliano in in . Na levem bregu Soče, južno od Škocjána ob Soči/S.Canzian d'Isonzo, d'Isonzo, Soči/S.Canzian ob Škocjána od južno Soče, Na. levem bregu Maleš ( (it. pri S. Danielu, z zapisi 1200–1300 zapisi z Danielu, S. pri Gornja (it. Raccogliano ‑ana v o. Torviscosa, z zapisi 1161 z v zapisi o. Torviscosa, Toponim Preserje in slovansko in Preserje Toponim v o. Kluže/Chiusaforte z zapisom 1271 zapisom z Kluže/Chiusaforte o. v s pripono spripono Poljska Ržana Brocchiana Grozzana s slovanskimi osnovami je vsekakor opaziti na ozemljih, kjer kjer ozemljih, na opaziti vsekakor je osnovami slovanskimi s Herculius iz l. 1300. Frau (1978, da gre 99) trditvijo, z neverjetno nastopa Caucilius ‑jane ,  Dolnja 1822 Raccogliano di Raccogliano v Furlaniji in na zahodnem slovenskem robu smemo po po smemo robu slovenskem zahodnem na in Furlaniji v *Kozljane Gradčane

di Romans di ) v o. Dolina pri Trstu, s historičnimi zapisi iz l. 1298l. iz zapisi historičnimi s Trstu, pri Dolina o. v ) ‑jane Raccogliano , nastalo z metatezo. Najboljši dokaz za transformacijo ) je ime dveh vasi v o. Pivka, ki nikakor ne kažeta ro ) je dveh ne ime kažeta vasi v o. nikakor ki Pivka, ), del vasi vasi del ), ali ali *Ržane ( Kozjanami , torej , torej Пољска Gračani Brodec Cocilius Groçana Racogliano (z izpustom (z izpustom (< *Košane (Zaimov 1967, (Zaimov zemljepi 166). Večje število Кošani nastala iz iz nastala

*Gradec Romans *Malešane Ronac , - (FK 1822); skoraj ni dvoma, da sta tudi tudi sta da dvoma, 1822); ni (FK skoraj

romansko prepletanje pripon - pripon prepletanje romansko ( Kozlany , za kar ga razglaša Frau (1978,Frau razglaša 55). ga Ime kar za , Ржана Brodac Грачани (Merkù 2006, 84), 149884), 2006, (Merkù v o. Divača, morda tudi s tudi morda v o. Divača, ( de Malesan de , vzporednica je ime (= Orehovljan). Кошани v o. Podbonesec/Pulfero, izhaja iz iz izhaja Podbonesec/Pulfero, o. v Malisa v okrožju Gradisca, s historičnim historičnim s Gradisca, okrožju v ), čeprav v celo tem primeru Bezlaj *Orehovljane ‑l‑ koš ), prim. tudi ), tudi prim. , ki kažejo na prisotnost tega le tega prisotnost na kažejo ki , na Moravskem (Hosák‑Šrámek (Hosák‑Šrámek Moravskem na . Coselano kotv ) pa v Makedoniji in v Zagrebu , Hradčany Gračane košara (Pellegrini 1958, 102; Frau 102;1958, (Pellegrini ) pa so tudi vas vzhodno od od vzhodno vas tudi so pa ) , 1262–1282 Jamljane de Racolana de Racoglia , 1275, . Risana ( . vPragi. Грачане Кošani jane in - in jane > in villa de Co de villa in in ( de Malisana de Iamiano Grottschane Ριζανά Racogliano Kozano ; Prampero Prampero ; ( ) najdemo najdemo ) Koшани anum anum Raco ), vas ) kot) v o. ‑ ‑ ‑ ‑ ) ‑ ,

2.8.2007 11:08:48 487 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:48 , , , , ; ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ Miho , Šepu , z maleh , lokalna, Ime imaIme anum , , Kreplje,  Ces(s)ana Lopatinec Werbliach , poleg njih njih poleg , , Bogdanovec na Poljskem, Poljskem, na ‑an jane in - (Gradivo 2002, Goričan (kraj leži v nepo v (krajleži ; 1344 1344 ; Smeryen in , , 1385 , 1385 , Brje pri Koprivi, (npr. (npr. 'Jurij iz Dutovljan' izDutovljan' 'Jurij

(pri Igu), ki ima v (o tejpriponi prim. (o deCaslan/Casglan de Godignan ‑ec z ternowecz Križovec de Vercoglan , Cesano Strumiany , 1485 1485 , ‑jene Xexana Smŕjene , kar 54 Verblach Merçano Vŕbljene Cirkovljan oz. ‑ec : 1252 1252 : v Grčiji, v Sexana Smeriach 'pregradna stena, ograja iz desk') , Kazlje, 1316 Kazlje,, 1316 ‑jane (npr. ‑ana , Godnje, 1316 , Godnje, 1316 tinj an iz leta 1152 (Kos 1915, 167). 1915, (Kos 1152 letaiz . Ni izključeno, Ni . da tav spadajomodel IuriusDuotolande oz. romansko prepletanje pripon - oz. (Frančić 2007, 149). Če (Frančićso v 149). 2007, Pomurju in - , Vrhovlje, 1316 sl. sl. 1316 , Vrhovlje, z območja Krasa,območja z ki odražajo arhaični ro ; 1309 sl. sl. 1309 ; ‑ano tin Draškovec, Ivanovec Smrjen . Historični zapisi od 1323 dalje so v skladu ), Merče, 1348 de Merče,), 1348 Strominiane , deXetoriano ‑jane de Outoglan villa Cesan villa (prav še nekaj primerov, vsi so Poglejmo iz tam). , 1316–1317 1316–1317 , Žirjan

Vŕbljen de sesanode de Voglian (prim. iz ( , enake množinske oblike pa se v ljudskem jeziku upo (vsi primeri (vsi so iz Merkù 2006). (izapelativa Dutovlje itd.), 8 pa pripono ‑ Dragoslavec ; 1298 1298 ; Idem u Mihaljefce , , Štorje, 1312 Štorje,, 1312 Strunján 'potok, struga') (Spal 1958, 54; Zaimov 1967, 172; M. Snoj pri Snoj M. 172; Zaimov 1967, 54; 'potok, struga') 1958, (Spal , Utovlje, 1368 1368 , Utovlje, de Dotoglano Tinján , so pri kajkavcih Medimurja in vzdolž s Hrvaško meje ponekod ) (Frančić 2007, 151–152). Starejše kajkavske listine (iz l. 1598) nam 1598) l. listine(iz kajkavske Starejše 151–152). 2007, (Frančić ) Toponim Preserje in slovansko itd. Podobno se obnaša tudikrajevnoimeobnaša se Podobno itd. Ses(s)ana z Lopatinecz ‑inci Stanetinec (Merkù 2006, 180). O osnovi imena še ni mogoče reči nič zanesljivega, zanesljivega, nič reči mogoče ni še imenaosnovi O 180). (Merkù2006, strúmen , , Crisman Sirian , Domašinec deXipuglian , , npr. 1390 1390 , npr. ‑ovci Vrhovljan , Warblach Gregorius de Brian de Crepeglan sexena , Videti pa daje, spadajo nastalih v kategorijo ojkonimov, s singularizacijo ro V slovenski ojkonimiji poznamo v ljudskem jezikuprimeresingularizacijeljudskem poznamov ro ojkonimiji slovenski V Mogoče je, da v isto kategorijo ojkonimov spadaistokategorijoda ojkonimov v je, tudi Mogoče Sežana, čemero utegne Merkù je v tržaškihštevilnenašelv dragoce veka srednjega je Merkù arhivih obdobje za Silvo Torkar: ‑ano ‑ci Listina iz l. 1085, ki jo nekateri radi navajajo, je ponaredek s konca 15. stol., kar je ugotokar stol.,je nekateri ki jo ponaredek radije Listina15. konca 1085, navajajo, s izl. vil že F. Kos Gradivu v vil že F. knjiga, za 3. zgodovino Ljubljana 1911. Slovencev,

 rabljajo rabljajo še danes, npr. Prekmurju pri večini ojkonimov ostale običajne imenovalniške množinske oblike na tudi na slovenski strani ojkonimi prejeli obliko singulariziranih narečnih rodilni prekmurskiterpo pomurskanarečja prekmurskamnožine,kakršne inpoznajo kov pa še nekateri tovrstni ojkonimi na slovenski strani meje s Hrvaško.129 međimurskih Od ojkonimov skupnojih ima danes pripono Čakovec Pribislavec vljan izpričujejo nekdanjo množinsko obliko teh ojkonimov, npr. Mihalewecz tudikrajevna imena izapelativa 335), Bezlaj1995, in še nekatera. 181) Bezlaj 90; 2005, 1958, (Spal dilniškihmnožinskih oblik,međimurskitudi vsi ojkonimina dilniškemnožinske krajevnegaoblike imena na Bezlaj 2003, I, in197–206 Trubačov je 2004). vasTo lokalni rabi edninsko obliko z nemškimi zapisovalnimi navadami v lokativu: 1323 1444 historičnimis sredni bližini1399 zapisi Vrbljen) rabaza krajevno imeedninska: paje pričatihistoričninajstarejši zapis privseh naslednjih zapisih že pripono sl. 1293 191), 1426 čeprav ni skoraj dvoma, da slovanska. je na 1348 Sežane:okolice Voglje, 1316 1316 lje, Žirje, 1405 1525 ne historičnene zapisena ojkonimov dilnikmnožine,za npr. (Merkù Isti2006, ojkonimi74). se že takrat tudi pojavljajo v italijanizirani obliki

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 488 JZ_13•_OKK.indd 488 JZ_13•_OKK.indd 489 tudi tudi primeri: ustreznike prim. (iz) jezik: knjižni krajinski Gradivo 2002 – – 2002 Gradivo G.,1978Frau Frau, – međi, sjeverozapadnoj na toponimiju hrvatsku u A.,Uvid Frančić, – 2007 Frančić – 1822 FK un'analisi per romanzo: F.,Finco, – slavo2005 toponimo Finco appelativo al Dall' Finco 2003 – Finco, F., Toponimi di origine slovena nella pianura friulana, in prediali nomi I M., 1971 Doria, – Doria Cevc 1998 – Cevc, T., Kaj vemopri Homcu imena Preserje o omem in prvih izviru P., HTŠK – Blaznik, Blaznik A., Bergermayer, – 2005 Bergermayer – Bezlaj, F.,2005 Bezlaj –Bezlaj,F., 2003 Bezlaj F.,1995Bezlaj, – Bezlaj F.,Bezlaj, 1976– Bezlaj slovenskegaimenoslovja, F.,poti Bezlaj, 1969 – in Bezlaj Naloge Bajec 1950 –Bajec, A., tudi V iri inliteratura Silvo Torkar: Torkar: Silvo Župelevce Mihalovce 1246–1255), uredil F. Baraga na podlagi gradiva B. Ljubljana. Otorepca), gradiva 1246–1255), F. podlagi na uredil Baraga ne. zapiski Jezikoslovni Orehovlje, http://sigov3.sigov.si/cgi‑bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm. 397–414. Roma, Caffarelli, –Enzo Brozović‑Rončević Dunja symposium ternational World the proprio 1 RIOn di ternazionali v: friulana, pianura della slovena matrice di luogo di nomi dei scoprire da vicino un Pellegrini aSilvio offerti romanza filologia di virih, vzgodovinskih vasi bah 1500leta Niederösterreich in Herkunft slavischer Namen Avtorji geselF. Ljubljana. M. Furlan, Bezlaj,M. Snoj in Ljubljana. M. Furlan, M. Snoj in uredila in Dopolnila Ljubljana. goslavica Jereslavec Arhiv Republike Slovenije Republike Arhiv , Atti del simposio internazionale Atti del simposio , I–III, , I–III, 1, Zagreb, 243–248, ponatis v: Bezlaj 2003, v: Bezlaj 366–371. 1, 243–248, ponatis Zagreb, , (SKI 1985, 116, 172, 303, 355). , Toponim Preserje in slovansko in Preserje Toponim From common nouns to proper names proper to nouns common From Trnovec Ivanovci rdv z soeso gdvn v rdjm veku srednjem v zgodovino slovensko za Gradivo (o. Brežice), lok. tudi tudi lok.(o. Brežice), Historična topografija Slovenije topografija Historična Dizionario toponomastico del Friuli del toponomastico Dizionario Besedotvorje slovenskega jezika slovenskega Besedotvorje 13,Ljubljana, 147–157. 1–2 zbornik), št. (Merkujev (o. Videm), lok. tudi tudi lok. Videm),(o. Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki Zbrani jezikoslovni spisi jezikoslovni Zbrani Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki , , Udine, 539–558., Udine, Stanetinci Ivanovec , , Zadar, September 1 September Zadar, , Denominando il mondo il Denominando Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do do Koroške del in jugoslovanski Štajerska Slovenska Vaščan , (iz) , Cirkulane , Franciscejski kataster za Primorsko za kataster Franciscejski - Glossar der Etyma der eingedeutschten eingedeutschten der Etyma der Glossar romansko prepletanje pripon - pripon prepletanje romansko Stanetinec Jereslavci 6, št. 4, Homec, 21–25. št. 6, ‑anum , Zara, 1–4 settembre 2004 / 2004 settembre 1–4 , Zara, Trnce , I, Uredila M. Furlan, Ljubljana. M. Furlan, Uredila I, th Goričane nella provincia di , Trieste, di provincia nella – 4 – , Padova, 145–173., Padova, , (iz) , Wien. , , , , Maribor 1986–1989., Maribor Mihalovec Župelevec th Dal nome comune al nome nome al comune nome Dal , , 2004, a cura di / Editors Editors / di cura a 2004, , I, Ljubljana. I, Proceedings from the in the from Proceedings Cirkovljan – Venezia Giulia, Udi Venezia– Giulia, . Na slovenski strani so . Na slovenski strani , Četrta knjiga, Š–Ž, Š–Ž, knjiga, , Četrta , Tretja knjiga, P–S, P–S, knjiga, Tretja , , Prva knjiga, A–J, knjiga, Prva , (o. Brežice), lok. Brežice),(o. (o. Brežice), lok.(o. Brežice), jane in - in jane Onomastica ju Onomastica , (iz) Quaderni In Quaderni 6/1 (listine (listine 6/1 , Slovenia, Goričan anum anum Naming Naming Studi Studi , k.o. , ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ , 2.8.2007 11:08:48 489 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:49

, ‑ 3, anum Geografski , Ljubljana, , Ljubljana, , Uredila M. , , Četrta, knjiga jane in - I, Klagenfurt. (za (za Kranjsko do

, zv. 3, Ljubljana. 3, , zv. Zgodovinski časopis , 2. razširjena izdaja, (15–21 aprile 1982), tomo 1982), aprile (15–21 , 2. knjiga, Ljubljana 1997, , dio XI. Obradio T. Maretić. I, Ljubljana. II, Ljubljana. Vodnikov Vodnikov spomenik 28, Ljubljana, 243–248, 310– , Stanje 1 januara 1951 godine, Místní jména na Moravě a ve Slezskuve Moravěa naMístní jména . Zbrano delo , Ljubljanski zvon 33, Ljubljana. , Ljubljanski zvon 33, romansko prepletanje pripon - - , Gradisca d'Isonzo. Ortsnamenbuch von Kärnten Ljubljanski zvon , Tržič, 15–60., Tržič, Словарь народныхСловарьгеографических терминов Srbskohrvatsko‑slovenski slovar Krajevna imena Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone e 23, , 23, 93–113. Krajevnoslovenskemimenoslovjena zahodu O krajnih imenih Gradivo za historično topografijo Slovenije Urbarji Slovenskega Primorja Urbarji Slovenskega Primorja Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem vekusrednjemSlovencev v zgodovino Gradivoza Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 – rubrika Imenik naseljenih mesta u FNRJ Toponim Preserje in slovansko Slovenci v Laškem , I–II, Ljubljana. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 9, Ljubljana, 3–94.Ljubljana, 9, Studi Goriziani 53–60, 122–128, 188–193. 53–60, 122–128, 6–7, 6–7, Ljubljana, 154–158, ponatis v: 737–741. Zagreb. dal VI al XIII (Tavagnacco). Venezia secolo, del comune moderno di Sagrado stoletjem, lana, Medioevo Alto nell' meridionalioccidentali Slavi Gli II, 911–977. Spoleto, 313. Furlan in S. Torkar, Ljubljana. Furlan in Torkar, S. 182–184. Москва. (1101.–1200.), Ljubljana. (1101.–1200.), leta1500) vestnik Beograd. Ljubljana. I, A–L, Praha. Silvo Torkar: Ramovš 1952–53 – Iz RamovšRamovš, toponomastike,slovenske F., 1952–53 RJA 1935 – Rutar 1883 – Rutar, S., Slovenske naselbine po Furlanskem, Pintar 1913 – Pintar, L., Pintar 1913 – PramperoPrampero (2001) 1882 A., Saggio di un glossario geografico friulano Puntin 2003 – Puntin, M., Puntin 2005 – Puntin, M., naSlovenci tržiškem Teritoriju, Obdobje med in 7. 17. Pellegrini – 1983 Pellegrini, G. B., Contatti linguistici slavo‑germanico‑romanzi, Pintar 1908 – Pintar, L., Satura, Merkù 2006 – Merkù, P., Merkù,MerkùP., – 2006 Laibach,Ljubljana, – Miklosich, Miklošič F., 1859 Мурзаев,Э.М., – 1984 Murzajev Osservazioni PellegriniB., – G. sullaPellegrini toponomastica 1958 predialeFriu Kos 1948 – Kos, M., – Kos, M., 1948 Kos – Kos, M., 1954 Kos – Kos, Kos M., 1975 Kranzmayer – Kranzmayer 1956 E., Imenik 1951 – Jožefinski – 1997 Jurančič – Jurančič, 1972 J., F., Kos, – 1915 Kos Hosák‑Šrámek 1970 – Hosák, L., Šrámek, R., R., Šrámek, L., Hosák, – 1970 Hosák‑Šrámek http://www.stat.si Ilešič 1933 – Ilešič, S., Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem,

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 490 JZ_13•_OKK.indd 490 JZ_13•_OKK.indd 491 Romance personal names. personal Romance border as linguistic created predial with names the Latin suffix in ending all of almost toponyms the manner, generalized overly an in describe, to Frau Giovanni and Doria, Mario Pellegrini, was into adapted the suffix in 1908 based on the toponym into the Slovenian suffix Slovenian for explanation asuitable provide to possible also the name’s of from * development explanation convincing a by accompanied 1967and in Zaimov Jordan by 1431from record torical village for of the defunct Using a his of Friuli. part Romance in the used are Persereano) and (Passariano Valleytwo the Savinja a from and further to the this name, Venetian bear Slovenia territory ethnic Slovenian in parts their or settlements nine although determined, gist Tone Cevc, the ofetymology the toponym B., Preserje, –Zuanella, Dom Zuanella Й., Заимов, 1967– Zaimov праславянскому – TTN5 по исследований Из О., Трубачев, – 2004 Trubačov ni, Torkarto pa Cirkno, – Torkar,2005 bilo Cerkno bi S., lahko Zakaj В.П., Шульгач, – 1998 Šulgač na zakončená obyvatelská, jména J.,1958Místní Spal, Spal – P., 1999 –Merkù, SKII Suhadolnik, R., F.,T., T.,1985 Jakopin, J.,Korošec, Logar, Savnik, – Rigler, SKI E., Schuster, 1994– Schuster Silvo Torkar: Torkar: Silvo ‑ana ‑ana Especially in the toponyms from the area in contact with the Romance world, world, Romance with the in contact area the from toponyms in the Especially Despite efforts by the linguists Luka Pintar and Fran Ramovš, and the ethnolo София. полуостров этимологии по Труды генезис модели словообразованию: на 24–26. 2005, Cerkno, december VI, Leto реконструкцiї) vPlzní školy pedagogické S., men The victims of this generalization even included toponyms such as as such toponyms included even generalization this of victims The Slovenska krajevna imena krajevna Slovenska Temeljni topografski načrt 1:5.000 načrt Temeljni topografski , 3. Teil, Wien. and singularization (this phenomenon was first described by Luka Pintar described was (thisfirst phenomenon and singularization The Toponym Toponim Preserje in slovansko in Preserje Toponim , Проучване на жителските имена в българската топонимия ‑jane , Київ. Slovenska krajevna imena vItaliji imena krajevna Slovenska (originally referring to inhabitants), due to its development of theSuffixes ‑ano Prě‑syr‑jane , Том327–340. Москва, 2, Заселване на българските славяни на Балканския Балканския на славяни българските на Заселване Preserje Ljubljana Die Etymologie der niederösterreichischen Ortsna niederösterreichischen der Etymologie Die , . This caused the Italian linguists Giovanni Battista Jazyk aliteratura Jazyk Праслов'янський гiдронiмний фонд гiдронiмний Праслов'янський , Ljubljana. Summary andSlavic‑RomanceMixing ), coincided with the Romance suffix (‘before’ + ‘moist lowland’ + http://www.lintver.i ‑jane - romansko prepletanje pripon - pripon prepletanje romansko , GURS. Preserje and ‑ano/‑ana ‑ěninъ Presiryani in Presiryani , I, Praha. , I, ‑anum , has not yet been satisfactorily *‑janinъ at the Slovenian‑Romance Slovenian‑Romance at the , Priročnik, Trst. , Priročnik, t . Preserje , v: Трубачев, О. Н., ‑any ‑anum Albania, published published Albania, jane in - in jane , Sbornik from former .

‑jane) Siga'čan (фрагмент (фрагмент Volče anum anum ‑ana , it was

Vyšši

33, ( or It. ‑ ‑ ‑ , 2.8.2007 11:08:49 491 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:49 . < anum Oseacco) It. It. ( jane in - Kozljane), Kozljane), Malisana * Osojane

Brodčane), Brodčane), Gročána ( Hlěvljane), Hlěvljane), Cervignano * < *

< < and Lonzano) romansko prepletanje pripon - It. It. - (

Topoljane), Topoljane), Coseano ( Lože Sedljane), Sedljane), Cleulan ( * * ,

Orehovljane), BróčanaOrehovljane), ( < < * Košane).

*

< < Trebiciano) It. It. Sedegliano ( ( Košana (

Toponim Preserje in slovansko and Trebče ), ), Červenjane), Tapogliano ( Silvo Torkar: Malešane), Malešane), Raccolana ( * *

Gradčane), < < Novi trgNovi 2, Ljubljana 1000 silvot@zrc‑sazu.si Silvo Torkar Silvo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU ZRC ( * Volzana Taking into account historical records, this article suggestsfor the a toponymsSlovenian origin (

j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 492 JZ_13•_OKK.indd 492