IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA UP ZA TEARCE, ZA EDNA GRADE@NA PARCELA T.5.1 NA KP BR. 2350/3, KO TEARCE, OP[TINA TEARCE

NACRT VERZIJA

Skopje, Juni 2013 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 47/10 i 51/11), se nalo`i potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na `ivotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz `ivotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na `ivotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na `ivotna sredina, Keti Andonova, administrator. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za `ivotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za `ivotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel Emil Stojanovski

2

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce.

Obrazlo`enie:

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za `ivotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima polo`en ispit za Ekspert za strategiska ocena na `ivotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel ______Emil Stojanovski

3 4

5

6

7

8 Sodr`ina:

Voved ...... 11 1. Celi na Planskiot dokument ...... 13 1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina ...... 14 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ...... 16 1.3 Upotrebena metodologija ...... 17 1.4 Zakonodavna ramka ...... 19 1.5 Institucionalna ramka ...... 21 1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina ...... 23 1.7 Rezime ...... 24 2. Pregled na planskiot dokument ...... 25 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ...... 25 2.2 Planski opfat ...... 25 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ...... 25 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ...... 26 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 28 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ...... 28 3.2 Vodosnabditelna mre`a ...... 28 3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ...... 28 3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii.... 28 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so 4. `ivotnata sredina ...... 30 4.1 Karakteristiki na prostorot ...... 30 4.1.1 Geolo{ki karakteristiki ...... 30 4.1.2 Hidrografski karakteristiki ...... 30 4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot ...... 31 4.1.4 Demografski karakteristiki ...... 32 Opis na sega{nata sostojba so `ivotna sredina vo 4.2 planskiot opfat ...... 33 Sega{na sostojba so `ivotnata sredina vo i okolu 4.3 planskiot opfat ...... 37 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ...... 39 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ...... 40 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata 7. sredina ...... 41 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

9 na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ...... 47 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ...... 55 10. Netehni~ko rezime ...... 57 11. Prilozi ...... 62 Dodatok ...... 65 Koristena literatura ...... 66

10 Voved Vrz osnova na Programata za izrabotka na urbanisti~ki plan za selo za op{tina Tearce se pristapi kon izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce. So analiza na potrebite na op{tinata i nivniot plan i programa za iden razvoj, se konstatira deka se javuva potreba od izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce, pa zatoa se pristapuva kon izrabotka na istata. So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na `ivotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko anga`irawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj. Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predlo`enite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Isto taka, cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite. Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za `ivotna sredina i lokalnite akcioni planovi za `ivotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za `ivotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na `ivotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi. Strategiskata ocena na vlijanieto na `ivotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe: - proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na `ivotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za `ivotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost;

11 - prifa}awe na strategijata i - monitoring. Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za `ivotna sredina, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dol`en da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dol`en da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku: - }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost; - nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmo`i da dade komentar. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na `ivotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na `ivotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na `ivotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na `ivotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj. Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj uka`uva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz `ivotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prika`ani i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

12 1. Celi na Planskiot dokument

Pri izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce, e primenet metodolo{ki pristap i postapka soglasno Odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodr`ina razmer i na~inot na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br.78/06), Pravilnikot za standardi i normativi za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11), Pravilnik za standardi i normativi za proektirawe na objekti („Sl. Vesnik na RM” br. 02/02). Spored ovaa sodr`ina }e se izraboti UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce koj se finansira soglasno zakonskite propisi. Postapkata za donesuvawe na UP za selo za edna grade`na parcela }e se sproveduva soglasno Zakonot i Pravilnikot. Metodolo{kiot pristap ima su{tinsko zna~ewe za celokupniot proces pri izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela i vo su{tina prestavuva izrabotka po fazi, po~nuvaj}i od analiza na postojnata sostojba, usvoenite principi za poedini problemi do sozdavawe na osnovnata koncepcija za planirawe na povr{inite i izrabotka na konkretni prostorni, soobra}ajni i infrastrukturni re{enija. Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Generalen Urbanisti~ki plan za sedi{te na op{tina Tearce usvoen so odluka na sovet na op{tina Tearce br. 07-619/1 od 30.06.2006 godina. Soglasno ~len 85 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11) ovoj GUP stanuva Urbanisti~ki plan za selo. Vo opfateniot prostor se vr{i parcelacija na grade`nite parceli spored sopstvenosta i predviduvawe na novi povr{ini za gradba i usoglasuvawe na postojnite nameni so va`e~kite propisi vo momentov, a od aspekt na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, kako i oformuvawe na srodni nameni po barawe na sopstvenicite na zemji{teto, a vo soglasnost so Zakonskite propisi. Vo planskiot opfat ima eden postoe~ki objekt koj prizemen i e izgraden so masiven sistem na gradba i toa od kamen. Objektot e vo lo{a sostojba. Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Urbanisti~ki plan za selo Tearce. Vrz osnova na Programata za izrabotka na UP za selo za Op{tina Tearce, donesena od Sovetot na Op{tina Tearce, se pristapi kon izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce.

13 Analiziraj}i gi pri~inite i celite koi treba da se postignat so izrabotka na noviot planski dokument, Nara~atelot konstatira deka treba da se izraboti nov planski dokument za navedeniot lokalitet. Povr{inata na opfatot {to e predmet na izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela e 1213 m2. Pri~ina za izrabotka na planot e vo utvrduvawe na parcelacija i zgolemuvawe na povr{inata za gradba soglasno potrebite na sopstvenikot na parcelata, osovremenuvawe na del od postojnite objekti, kako i poracionalno iskoristuvawe i ureduvawe na prostorot i soobra}ajot vnatre vo opfatot i interpolirawe na novi sodr`ini koi gi nametna vremeto, a vo sklad so zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na `ivotnata sredina podrazbira mno`estvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na `ivotnata sredina. Pod za{tita na `ivotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i `ivotinskiot svet. Celite na za{titata na `ivotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i `ivotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnote`ata i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi. Deklaracijata za `ivotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dr`avi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odr`ana 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dr`avi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odr`ana istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na `ivot, podobruvawe na kvalitetot na `iveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na `ivotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava `ivotna sredina. Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe. Me|unarodnata pravna za{tita na `ivotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na `ivotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmo`il miren `ivot na site `ivi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

14 Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo `ivotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na `ivotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU asquis communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na `ivotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:  Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12);  Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);  Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11 i 123/12);  Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12);  Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);  Zakon za elektri~na i elektronska oprema i opadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);  Zakon za za{tita od bu~avata vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07);  Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na `ivotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj. Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi- podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat; - Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina; - Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot; - Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija; - So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

15 - Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo `ivotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto; - Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo `ivotnata sredina; - Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo `ivotnata sredina po principot DPSIR (dvi`e~ka sila-pritisok- sostojba na `ivotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodr`ini soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodr`inata na ovoj dokument se predlagaat:  Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;  Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo `ivotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prika`ani preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot: - Za{tita na `ivotnata sredina so implementacija na planskiot dokument; - Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na `ivotniot standard; - Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odr`uvawe na postojanoto nivo na flora i fauna; - Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii; - Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i `ivotnata sredina.

16 1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotna sredina

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

17

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori: – Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo `ivotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko; – Podetalno se prou~ija sodr`inite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto; – Se ostvari sredba so pretstavnik na izrabotuva~ot na planskiot dokument i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodr`ini koi }e bidat opfateni vo prostorot;

18 – Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a; – Definirani se celite za za{tita na `ivotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo; – Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po `ivotnata sredina od realizacija na sodr`inite predvideni so urbanisti~kiot proekt; – Nadminuvawe na eventualnite vlijanija po `ivotnata sredina od realizacija na sodr`inite predvideni so urbanisti~kiot proekt; – Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ubla`uvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki; – Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo `ivotnata sredina so realizacija na planot. Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina 1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12).

Strategiska ocena na `ivotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11);

19 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodr`inata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07).

Indikatori za bu~ava 1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08); 2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

Monitoring za bu~ava 1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08); 2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

20 Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:  Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;  Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;  Vospostavuvawe i a`urirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dr`avnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:  Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;  Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;  Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;  Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;  Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i  Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP.

21

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dr`ava koja mo`e da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija mo`e da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dr`ava. Drugi ministerstva i dr`avni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na `ivotnata sredina se:  Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;  Ministerstvo za transport i vrski;  Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;  Ministerstvo za zdravstvo;  Uprava za hidrometerolo{ki raboti i  Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za `ivotna sredina, koja sorabotuva so Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

22 1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na `ivotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz `ivotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Va`en instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na `ivotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat: – Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki; – Da se konsultiraat site zasegnati strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo `ivotnata sredina so realizacija na planot; – Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz `ivotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodr`inata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodr`ini: – Karakteristiki na `ivotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati; – Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za `ivotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite; – Celite na za{tita na `ivotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na `ivotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki; – Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz `ivotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsa`ot i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti; – Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii; – Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski; – Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

23 1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na `ivotnata sredina za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce istiot mo`e da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

24 2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se izrabotuva soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Istiot e vo rangot na urbanisti~ki planovi, soglasno ~len 7 od zakonot. Ovoj plan se donesuva soglasno programa na op{tina Op{tina Tearce, soglasno ~len 17 od Zakonot. Planot e izraboten soglasno Pravilnikot za standardi i normative za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11) i Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06). Planskiot period za koj se izrabotuva ovoj Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela iznesuva 10 godini. UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce vo planskiot opfat se predviduvaat objekti za:  A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi. Generalniot koncept koj e koristen pri re{avawe na ovaa UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se sostoi vo utvrduvawe na parcelacija i zgolemuvawe na povr{inata za gradba soglasno potrebite na sopstvenikot na parcelata, osovremenuvawe na del od postojnite objekti, kako i poracionalno iskoristuvawe i ureduvawe na prostorot i soobra}ajot vnatre vo opfatot i interpolirawe na novi sodr`ini koi gi nametna vremeto, a vo sklad so zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Planskiot opfat se nao|a vo vo selo Tearce spored nomenklaturata na prostoren plan na RM Tearce le`i na podno`jeto na Popova [apka vo Polo{kiot region. Negovata geografska polo`ba e determinirana so soobra}ajnite koridori {to vodat preku polo{kiot bazen, dodeka ramni~arskiot karakter na reqefot vo po{irokoto opkru`uvawe ovozmo`uva lesno povrzuvawe so sosednite naselbi i po{iroko so Republikata. Granicata na planskiot opfat e zatvorena poligonalna linija koja odi po granicata na katastarskata parcela KP 2350/3, KO Tearce, sopstvenost na investitorot na planot. Goleminata na gore opi{aniot planski opfat iznesuva 1213 m2.

25

Sinetezen plan za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Planskiot opfat e so povr{ina od 1213 m2 pri {to prostorno dominiraat zonite so klasi na nameni: DOMUVAWE A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi. Kompatibilni klasi na namena se: B1 i B4 so maksimalno dozvoleno vkupno u~estvo od 40% od osnovnata klasa na nameni. Predviden e objekt koj e stanbena zgrada vo sopstvena grade`na parcela. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standard i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Goleminata na objektot i prostorot {to e sloboden dava mo`nosti za zgolemuvawe na brojot na naselenieto. So novoto plansko re{enie e

26 predviden 1 objekt koj }e bide stanbena zgrada. Spored ovoj podatok se dobiva broj od okolu 16 `iteli. So planot e utvrdena namenata na gradbite, soglasno usvoeniot Urbanisti~ki Plan za selo i istite se prezentirani so soodvetni {trafuri, vo soglasnost so pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka, na urbanisti~kite planovi.

27 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura. 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Vo planskiot opfat egzistiraat dve ulici od koi ednata e pristapna i se oslonuva na drugata servisna ulica preku koja se povrzuva so ostanatiot del od selo Tearce i drugite pomali i pogolemi op{tini vo regionot. Kategorizacijata, radiusite i profilite na ulicite se spored Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Pristap do parcelata e obezbeden od pristapniot pat. Parkiraweto na vozilata }e se odviva vo sopstvena parcela, a vo planskiot opfat e predvideno vo sopstvenoto dvorno mesto i }e se definiraat so ideen proekt. Potreben broj na parking mesta da se utvrdi spored ~len 59, 60 i 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Za stanbeni ku}i i zgradi koi ne se locirani vo centralno gradsko podra~je po 1 parking mesto na sekoi 80 m2 od vkupno izgradenata povr{ina.

3.2 Vodosnabditelna mre`a

Vo planskiot opfat za grade`na parcela T.5.1. na KP br.2350/3 KO Tearce, domuvawe vo stanbeni zgradi, Op{tina Tearce snabduvaweto so voda }e se vr{i preku postojnata vodovodna mre`a od vodovodnata linija koja pominuva po ulica „1” i e so profil od F100 mm.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Soglasno va`e~kiot plan po ulicata 1 e predvidena linija od kanalizacionata mre`a so F200 mm. Ovaa kanalizaciona linija ne e izvedena. Fekalnata kanalizacija od planskiot opfat }e se vlee vo planiranata fekalna kanalizaciona mre`a. Do realizacija na istata }e se koristi postoe~kata septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat vo soodvetna atmosferska kanalizacija. So planot se predviduva atmosferska kanalizaciona linija po ulica 1, so profil od F300 mm. Ovaa atmosferska linija ne e izvedena, a do izveduvaweto na istata atmosferskite vodi }e se slevaat kako i do sega po otvorenite kanaletki po rabovite na ulicite.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii

Niskonaponskiot razvod kako i osvetluvaweto na ulicite }e se izvede sprema posebnite proekti izraboteni od soodvetni stru~ni lica. Analizata za potrebna ednovremena elektri~na snaga za novopredvidenite sodr`ini vo

28 lokalitetot }e se opredeli vo ponatamo{nata postapka na izgotvuvawe na tehni~ka dokumentacija, odnosno izrabotka na Osnovni proekti za poedini potro{uva~i vo lokalitetot. Za domuvawe:  za prose~no elektrificiran lokal, instalirana energija od 1kV/ 50 m2;  koeficient na ednovremenost na lokal 0,8;  povr{ina 2904 m2; Vkupna ednovremena snaga na grupa na lokali e Re = 58 kW. Za uli~no osvetlenie - okolu 25 kW. Od dobienite presmetki proizleguva deka ovoj opfat mo`e da se napojuva od postoe~kite transformatorski stanici. Niskonaponskoto napojuvawe se planira da se izvede so kabli postaveni vo rov vo zemja, za{titeni i obele`eni, do priklu~ni ormani koi se postaveni na fasadite na objektite. Uli~noto osvetlenie se izveduva so novi kandelabri i metalni stokbovi povr`ani so trafostanicata so podzemen kabel. Vo planskiot opfat postoi trafostanica. Niz planskiot opfat pominuva telefonska mre`a.

29 4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina 4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tina Tearce se nao|a na severozapadniot del na Republika Makedonija, dodeka opfa}a povr{ina od 138 km2. Spored povr{inata se vbrojuva vo malite op{tini na republikata. Na severozapad op{tinata se grani~i so , na jugoistok so op{tina Tetovo, dodeka na istok se grani~i so op{tina Jegunovce. Vo sostavot na op{tina Tearce se nao|aat naselenite mesta: Nepro{teno, Le{ok, Slatina, Tearce, Pr{evce, Glo|i, Dobro{te, Nera{te, Odri, Varvara, Brezna, Jelo{nik i Prvce. Op{tinata se nao|a na 11 kilometri severno od Tetovo, 50 km na zapad od Skopje, dodeka 80 km od aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje.

4.1.1 Geolo{ki karakteristiki

Po~vite koi se zastapeni vo po{irokiot region se aluvijalni i deluvijalni. Deluvijalnite po~vi pod padinite na [ar Planina se razlikuvaat od onie pod Suva Gora i @eden po odnos na sostavot na materijalot i granulometriskiot sostav, poradi {to doa|a do bitni fizi~ki i hemiski razliki vo svojstvata.

4.1.2 Hidrografski karakteristiki

Vodata kako nezamenliv resurs e dobro od op{t interes od koj zavisi sé vkupniot razvoj na op{testvoto. Strategijata za koristewe i razvoj na vodostopanstvoto e uslovena od faktot deka R. Makedonija e zemja siroma{na so voda poradi {to vodata treba racionalno da se koristi i tro{i. Vo razvojot na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura mora da se zapazi konceptot na odr`liv razvoj koj e naso~en kon racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo na zemjata, a so toa i podobruvawe na kvalitetot na `iveewe. Odr`liviot razvoj podrazbira ~uvawe na prirodnoto bogatstvo, negovo koristewe vo merka koja dozvoluva negova

30 reprodukcija i spre~uva konflikt me|u sega{nite i idnite generacii. Vo kontekst na sé vkupniot razvoj vo op{testvoto potrebno e usoglasuvawe na razvojnite strategii i izbegnuvawe na konflikti vo site oblasti na `iveewe. Edna od celite vo razvojot na vodostopanstvoto vo Republikata e celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop na pove}enamenski sistemi. Od vkupniot iskoristiv hidroenergetski potencijal vo Republikata dosega se iskoristeni 30,5%.

4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

I pokraj sega{niot visok sistem na ~ovekovite dostignuvawa na poleto na naukata i tehnikata, klimata e zna~aen faktor vo pove}eto stopanski granki, osobeno vo zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, turizmot i dr. Se pravat obidi za ve{ta~ko vlijanie vrz klimata na oddelni podra~ja. Nekoi rezultati ve}e se postignati vo menuvaweto na oddelni klimatski karakteristiki, kako {to se stimuliraweto na vrne`ite, spre~uvaweto na gradonosnite procesi i sl. No, sepak klimata so site svoi prirodni obele`ja i ponatamu ja uslovuva stopanskata i `ivotnata aktivnost na ~ovekot. Distribucijata na zagaduva~kite materii pokraj drugoto zavisi i od meteorolo{kite priliki kako {to i tie vlijaat na promenata na klimata. Emisijata i nivoto na zagaduva~kite materii se vo funkcija na:  temperaturata na vozduhot;  vozdu{nite struewa;  obla~nosta;  atmosferskite talozi (vrne`ite);  vla`nosta na vozduhot. Klimata na regionot na op{tina Tearce e umereno kontinentalna, so relativno izedna~ena vla`nost preku cela godina, koja iznesuva 74%. Maglite ne se ~esta pojava. Vetrovite se preku cela godina, a naj~esto vo prolet so brzina od 0,6 m/sek, a ~estotata e najgolema od sever so 220‰ i severozapad 76‰ i severoistok 90‰. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 10,80ºS, prose~en godi{en minimum e 4,90ºS, a prose~en godi{en maksimum 16.7ºS. Treba da se napomene deka so poka~uvawe na nadmorskata viso~ina za sekoj 100 metri, se namaluva temperaturata na vozduhot za 0,60ºS. Prose~niot mrazen period trae 167 dena, a denovi so sneg ima 43. Ovoj broj na denovi e mnogu pogolem soogled na nadmorskata viso~ina. Prose~no godi{no pa|aat 724,3 mm vrne`i, 87 vedri denovi, 154 obla~ni denovi i 124 tmurni denovi.

31

Ru`a na vetrovi

4.1.4 Demografski karakteristiki

Spored podatocite od Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite sproveden vo 2002 godina, vkupnoto naselenie vo op{tinata Tearce, iznesuva 22454 `iteli.

4.1.5 Seizmolo{ki karakteristiki

Teritorijata kade se nao|a predmetnata lokacija pripa|a na podra~jata podlo`eni na mo`ni zemjotresi so ja~ina od 8º, spored MKS. Ovie uslovi nalagaat potreba od strogo po~ituvawe na uslovite za aseizmi~ka gradba na objektite i infrastrukturata.

4.1.6 Kulturno nasledstvo

Spored Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11 i 148/11), za planovite od povisoko nivo: Prostorniot plan na RM, Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, izgotvi Eksperten elaborat za za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo, vo koj e daden Inventar na nedvi`no kulturno nasledstvo od posebno zna~ewe. Na podra~jeto koe e predmet na ovoj UP nema registrirani nedvi`ni spomenici na kulturata. Vo Arheolop{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ove~kata egzistencija od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je okolu konkretniot planski opfat, evidentirani se: KO Tearce - Bigor Slatinski, naselba od docnoanti~o vreme, se nao|a na okolu 500 m zapadno od seloto; Gradi{te, utvrdena naselba od docnoanti~o vreme, se nao|a na severniot rab na seloto; @elezni~ka stanica, naselba od rimsko vreme, se nao|a na okolu 12 km ju`no od seloto, pri izgradba na `elezni~kata pruga Tetovo-Skopje; Marena, naselba od

32 rimsko vreme i srednovekovna crkva, se nao|a na okolu 500 m ju`no od seloto; Crkvi{te, srenovekovna crkva so nekropola, se nao|a vo neposredna blizina na `elezni~kata stanica. Za slu~ajni otkritija postojat Obvrski na nao|a~ot, spored ~len 65, od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11 i 148/11).

4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so `ivotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na `ivotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata. So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istra`uvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne mo`at da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Kvalitet na vozduhot

Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vo po~vata, koi {to mo`at da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili po kvalitetot na `ivotnata sredina, od koi {to mo`e da proizleze {teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na `ivotnata sredina. Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument. Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh se emitiraat preku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi od soobra}ajnite sredstva kako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija), NO2, TSP (vkupni suspendirani ~esti~ki), SO2, CO2, olovni soedinenija. Toa nastanuva preku sogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOC emisiite zaedno so isparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva. Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletno sogoruvawe na gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivata optovarenost i uslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe, tipot na motorot, goleminata i sostojbata na motorot. Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe na gorivoto e pri~ina za formirawe na NO2 emisijata i CO2 i olovoto se

33 posledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vo motornite goriva. Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180 organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e najgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo mesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos na brzinata na dvi`ewe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Spored istra`uvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzin vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8 azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo. Emisionite faktori na zagaduva~ki materii se pretstaveni vo slednata tabela: Soedinenie Benziski motori Dizel motori Sulfur dioksid 0,4 4,5 Azotni oksidi 20 90 Organski volatili 40 110 Vkupni suspendirani ~esti~ki 3 15 Jaglenoroden monoksid 220 90 Olovo 0,45 0

Vlijanieto na toksi~nite gasovi mo`e da ostavi posledici na lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izlo`eni na istite i toa preku nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. ^adot, na primer, dejstvuva prete`no na di{nite organi, na ko`ata i sli~no, a jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti. Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored zakonskata regulativa treba da se dvi`at vo slednite granici:

Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/h) MKD (mg/m3) olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5

Najgolemi zagaduva~i na vozduhot se doma}instvata koi koristat fosilni goriva za zagrevawe vo zimskiot period (drva, jaglen i nafta). Kako zagaduva~i se javuvaat i prevoznite sredstva (avtomobili, avtobusi i.t.n.) koi va`at za mobilni izvori na zagaduvawe, kako faktor treba da se napomene i starosta na vozilata koja vo prosek iznesuva okolu petnaesetina i pove}e godini.

34 Kvalitet na vodite

Kolku vodite vo odreden prostor mo`e da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na `iviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe. Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat `ivot i razvoj na ekosistemot. Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i mo`e da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda. Republika Makedonija zafa}a del od slivovite na r. Vardar, r. Crn Drim i r. Strumica. Na celata nejzina teritorija 84% od vodite se domicilni, a samo 16% se nadvore{ni vodi koi doa|aat vo Republikata. Za podobro sogleduvawe na raspolo`livite i potrebni koli~ini na voda teritorijata na Republikata e podelena na 15 vodostopanski podra~ja vo osnovnite slivovi na rekite: Vardar, Crn Drim i Strumica. Planskata opredelba za za{tita na vodite e da se za~uva visokiot kvalitet na izvori{tata na voda, da se podobri kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi i da se dovedat vo zakonski propi{aniot kvalitet. Prioritet vo za{titata imaat vodite od 1 i 2 klasa od koi e predvideno da se vr{i vodosnabduvawe na naseleniete mesta. Za{titata na kvalitetot ne mo`e da se ostvari parcijalno, taa e splet na tehnolo{ki, vodostopanski i ekonomsko-organizacioni merki i kontinuirana rabota. Zagaduvaweto na vodite vo `ivotnata sredina se dol`i na ispu{tawe na efluenti od doma}instvata, industrijata, rudarstvoto, zemjodelieto, neuredenite deponii i soobra}ajnicite. Koli~estvata na komunalni otpadni vodi se najgolemi vo gradovite. Vo op{tinata ne postoi tretman na otpadnite vodi, pa toa pretstavuva eden od najgolemite problemi vo op{tinata. Isto taka, ne postoi organizirano odveduvawe na otpadnite vodi, {to uka`uva na potrebata od prezemawe na itni merki za re{avawe na ovoj problem. Vo op{tina ne postoi pre~istitelna stanica za otpadnite vodi. Del od otpadnite vodi od doma}instvata vo naselenite mesta direktno se ispu{taat vo rekite, a del se odveduvaat vo individualni septi~ki jami koi vo pogolem broj se povr{inski. Atmosferskite vodi se ispu{taat slobodno po povr{inata na terenot.

35 Otpad

Komunalniot otpad go vklu~uva otpadot sobran od doma}instvata, zaedno so otpadot od ulicite i slobodnite povr{ini, otpadot od komercijalniot-institucionalen sektor i otpadot od industrijata koj e so karakteristiki kako so otpadot na doma}instvata.

Rastitelen i `ivotinski svet

Visokiot planinski masiv na [ar Planina se protega vo krajniot severozapaden del od Republika Makedonija, po dol`inata na granicata so Republika Srbija. Planinata le`i me|u dvete nisko spu{teni kotlini - Polo{kata na jugoistok i Prizrensko-metohiskata na severozapad. Na [ar Planina se sre}avaat cela niza na mnogu interesni reljefni oblici, me|u koi najizrazeni se glacijalnite, fluvijalnite, karstnite, denudacionite i nivacionite geomorfolo{ki pojavi. Taka, dejstvuvaweto na glacijalniot proces ostavil soodvetni tragi, izrazeni vo vid na raznovidni fosilni glacijalni oblici. Toa se pojavite na cirkovi, koi le`at pod najvisokite vozvi{enija, glavno so nad 2.000 metri nadmorska visina, ledni~kite dolini, glacijalnite ramewa, striite i mutoniranite steni. Kako karakteristi~ni oblici na glacijalnata erozija se i bedemite, koi se sozdadeni od nanos na morenski materijal. Iako ne tolku izrazeni, na [ar Planina se sre}avaat i karstni pojavi, zastapeni vo vid na {krapi i vrta~i, a vo zonata na periglacijalnite oblasti postojat raznovidni fosilni i recentni nivacioni pojavi. Ovie mikro oblici na reljefot, pretstaveni se vo oblik na kameni strui i moriwa od kamewa. Na mnogu mesta na [ar Planina mo`at da se sretnat i osobeno interesni mali denudacioni formi. Ovaa visoka i prostrana planina, osobeno e bogata i so raznovidni hidrografski pojavi: izvori, potoci, reki i glacijalni ezera. Od rekite, nagolema e Pena (36, 8 km), potoa Mazdra~a, Teara~ka Bistrica i drugi, a od 27-te glacijalni ezera najgolemo e Bogovinskoto Ezero (66 880 m2). Zaradi isklu~itelnoto bogatstvo so rastitelen i `ivotinski svet, [ar Planina se vbrojuva vo eden od najgolemite i najzna~ajnite evropski centri biolo{ko raznoobrazie. Se pretpostavuva deka celokupnata flora na masivot, po~nuvaj}i od toplite klisuri i termofilnite {umi vo podno`jeto, preku planinskite regioni, pa se do najvisokite alpski delovi, broi pove}e od 1500 taksoni. Tuka, posebno treba da se istaknat reliktnite i endemi~nite vidovi, koi pretstavuvaat vistinski retkosti na makedonskata i balkanskata flora. Najgolemata floristi~ka vrednost na [ar Planina ja so~inuvaat endemi~nite vidovi, koi na ovoj prostor gi ima okolu 150. Mnogu od niv se so balkansko rasprostranuvawe (Lilium albanicum, Pinus peuce, Ranunculus montenegrinus, Thlaspi bellidifolium, Silene sendtneri, Geum coccineum, Trifolium noricum, Anthyllis scardica, Acer heldreichii, Saxifraga coryophylla, Centranthus junceus, Sideritis scardica). Od posebna va`nost se brojnite lokalni endemiti (Crocus scardicus, Narthecium scardicum, Draba korabensis, Draba doerfleri, Allysum scardicum, Oxithropis korabensis, Viola schariensis, Verbascum scardicolum,

36 Melampyrum scardicum, Hieracium kobilicianum). Posebno mesto zazemaat reliktnite vidovi. Od niv, so pogolema zastapenost se terciernite relikti (Picea exselsa, Pinus mugo, Taxus baccata, Ruscus hypoglossum, Silene schmuckeri, Rhododendron ferrugineum, Arctostaphyllos uve ursi, Rhamnus pumila, Primula longiflora, Gentiana lutea, Sambucus racemose, Artemisia petrosa), i glacijalnite relikti (Elyna myosuroides, Carex curvula, Listera cordata, Trolius europaeus, Primula minima, Loiseleuria procumbens, Empetrum nigrum, Linaria alpina, Campanula alpina, Aster alpinus). [ar Planina e poznata i po faunisti~kata raznovidnost. Me|u mnogubrojnite vidovi ptici, od posebno zna~ewe se tie {to se nao|aat na spisokot na prirodni retkosti na R. Makedonija: Aguila chrysaetos, Gyps fulvus, Falco peregrinus, Falco subbu-eto, Buteo buteo. Od pretstavnicite na klasata cica~i, na ovoj masiv dominiraat glavno oromediteranski i borealni faunisti~ki elementi. Vo posebno atraktivni vidovi spa|aat: Ursus arctos, Lynx lynx, wild bear Felis sylvestris, Lutra lutra, Mustela erminea, Microtus nivalis, Sus scofa, Rupicapra rupicapra, Capreolus capreolus, Canis lupus, Vulpes vulpes, Martes foina, Martes martes, Meles meles. Vo slivnoto podra~je na rekata Pena, vo regijata na smr~ata, zna~aen e habitatot za pove}e vidovi teresti~ni pol`avi, pome|u koi i endemi~nite Helicigona trizona ljubetensis i Gyralina mirabilis i endemi~niot gol pol`av Deroceras turrcicum kako i za{titeniot, spored Bernskata konvencija: Aneks 2, lozov pol`av Helix pomatia.

Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se meri od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mre`a na regionalni zavodi. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl). Bu~avata ne pretstavuva seriozen problem vo Op{tinata.

4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so `ivotnata sredina vo op{tina Tearce i predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so `ivotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predlo`eni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe. Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

37 Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni). Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na `ivotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na `ivotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na `ivotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel. Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz `ivotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predlo`i soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prika`ani sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina:

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften ocena na `ivotna sredina problem Naru{en kvalitet na vozduhot od postoewe na intenzivna emisija od upotreba na drva kako agens za Vozduh zatopluvawe, zgolemen soobra}aj h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h Sanitarnite otpadni vodi se naso~uvaat Voda direktno vo septi~ki jami h Koristewe na bunarska voda koja {to ne e tehni~ki ispitana h Nekontrolirano isfrlawe na komunalen Otpad otpad h Nasipuvawe na re~nite korita i drugi javni povr{ini so gabariten nekomunalen otpad h Po~va Povr{ini na zemjodelsko zemji{te anga`irani za stopanski celi h Predel Degradirani predeli h Pojava na diva se~a na {umite Naselenie Pojava na migracija h Nevrabotenost h Koristewe na ogrevno drvo za Klimatski faktori zatopluvawe h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

38 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj dokolku UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:  Pojava na nekompatibilni dejnosti;  Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;  Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;  Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;  Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;  Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;  Namaleni prihodi vo buxetot;  Naru{eno zdravje na naselenieto;  Namalena mo`nost za vrabotuvawe;  Porast na migracija;  Namalen `ivoten standard;  Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

39 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodr`ini i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat, op{tinata i dr`avata. Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usual scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskata pasivnost }e prodol`i. Ovie aspekti se zemaat so cel da se iznajde najpovolnoto re{enie koe }e pridonese za za{titata na `ivotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti: Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:  Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;  Prodol`uvawe na trendot migracija na naselenieto;  Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;  Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodr`ini;  Otsustvo na kvalitetna turisti~ka ponuda;  Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo `ivotnata sredina. Vo slu~aj na realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Mo`nost za koristewe na obnovlivi izvori na energija; - Povolna dispozicija vo odnos na soobra}ajnici; - Minimizirawe na sozdavaweto na otpad.

40 7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka mo`e da se javat od implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce mo`e da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na `ivotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio- ekonomskite mo`nosti vo op{tina Tearce. Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz `ivotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na uka`anite rizici se pravat detalni analizi i preporaki. Soglasno Zakonot za `ivotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz `ivotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sprovrduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz `ivotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina ja donesuva Organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite od oblasta na `ivotnata sredina. Soglasno Zakonot za `ivotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na `ivotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz `ivotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadle`en za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenite sodr`ini od planskiot opfat ne samo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie vo stranstvo tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vlo`uvawa za realizacija na ovaa planska sodr`ina }e zna~at zgolemuvawe na `ivotniot standard i kvalitetot na `iveeweto.

41 Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite ne se o~ekuva istite da predizvikaat negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat vlijanija imaj}i ja, pred se vo predvid namenata. Mo`ni vlijanija bi imalo pri eventualna nova izgradba vo opfatot, no toa }e bide samo vo period na izgradbata za {to }e se predvidat posebni merki vo ponatamo{nite dokumenti za vlijanie vrz `ivotnata sredina. So implementacijata na planot mo`e da se predizvikaaat eventualno odredeni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:  Nepravilno upravuvawe so `ivotnata sredina;  Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na grade`en materijal, rabotnata sila, kako i bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja mo`e da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i mehanizacijata }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti. Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na `ivotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh.

42 Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat i vo vreme na gradbata-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok. Treba da se napomene deka vo ramkite na planskiot opfat se o~ekuva zgolemena frekvencija na vozila, no ne se o~ekuva deka toa }e bide dopolnitelno naru{uvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh. So novite ekolo{ki goriva i sovremenite tehnologii i tehniki na sogoruvawe na istite namaluvaweto na emisiite }e bidat reducirani ili svedeni na minimum. Eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na ambientniot vozduh }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto vrz `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mre`a treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. Kako izvori na bu~ava }e se javi grade`nata mehanizacija. Na lokalitetot vo ovaa faza ne se predvideni sodr`ini koi bi mo`ele da bidat izvori na {tetna bu~ava. Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Сtrategiskata ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti mo`e da se o~ekuvaat vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Snabduvaweto so voda }e se vr{i preku postojnata vodovodna mre`a od vodovodnata linija. Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite mo`e

43 negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Soglasno va`e~kiot plan po ulicata 1 e predvidena linija od kanalizacionata mre`a so F200 mm. Ovaa kanalizaciona linija ne e izvedena. Fekalnata kanalizacija od planskiot opfat }e se vlee vo planiranata fekalna kanalizaciona mre`a. Do realizacija na istata }e se koristi postoe~kata septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat vo soodvetna atmosferska kanalizacija. So planot se predviduva atmosferska kanalizaciona linija po ulica 1, so profil od F300 mm. Ovaa atmosverska linija ne e izvedena, a do izveduvaweto na istata atmosferskite vodi }e se slevaat kako i do sega po otvorenite kanaletki po rabovite na ulicite. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Vlijanija vrz po~vata mo`e da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl. Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot se predvideni merki i aktivnosti za upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot. So funkcioniraweto na opfatot, izduvnite gasovi od transportnite sredstva i emisiite vo vozduh mo`e da vlijaat vrz zagaduvaweto na po~vata. Obemot i intenzitetot na vlijanijata vrz po~vata }e bidat analizirani pri izrabotkata na studiite ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot. Implementacijata na planot }e ima pozitivno vlijanie na predelot, pred se, od pri~ina {to deluva kako edna osmislena urbana celina vo koja pokraj objektite treba da se predvidat i zeleni povr{ini so hortikulturno ureduvawe i drugi za taa cel i funkcija planski sodr`ini.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki

44 vrednosti i kni`evni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes. Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ili kulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz kulturnoto nasledstvo. Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07 i 18/11).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

So UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce ne mo`e da se predizvikaat odredeni vlijanija vrz florata i faunata bidej}i dosega ne se identifikuvalo postoewe na posebni primeroci.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce za o~ekuvawe e genererirawe na grade`en i zemjen otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot pri gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite. Pri realizacija na proektot se o~ekuva vi{ok na zemja, ambala`en otpad i otpad generiran od rabotnicite koj }e rabotat na lokacijata. Soglasno zakonskata regulativa, sozdava~ite na otpad se dol`ni da gi prevzemat site za{titni merki za za{tita na `ivotnata sredina. Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost po pu{taweto vo funkcija lokalitetot. Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na po`ar, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i `ivotnata sredina od prirodnite katastrofi.

45 Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od po`ari, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za po`arnite vozila, a {irinata na pristapot da ovozmo`uva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv po`arot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na po`arnite vozila do objektite. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so zakonot za za{tita na po`ar. Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so studiite ili elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na objektot.

46 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 123/12) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na Republika Makedonija i na Op{tina Tearce, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na `ivotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i `ivotna sredina. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na `ivotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija. Za realizacija na sistemot za za{tita na `ivotnata sredina potrebno e da se po~ituva: - Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot; - Soodveten tretman na otpadnite vodi; - Ozelenuvawe na dvornite povr{ini; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dol`en da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na `ivotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija `ivotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto; - Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite i objektite za da go spre~at negativnoto vlijanie na kvalitetot na `ivotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odr`uvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

47 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Integralnata realizacija na predlo`enite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina koi mo`e na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost. Zatoa se predlaga (integrirano upravuvawe), organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad. Doslednoto sproveduvawe na planskite re{enija, }e dovede do direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Primenata na site merki }e ovozmo`i eliminirawe na eventualnite negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina koi mo`e da se reflektiraat na direkten ili indirekten na~in vrz zdravjeto na ~ovekot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio- ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na `iveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava `ivotna sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe. Pri proektirawe i realizacija na planot potrebno e da se primenat sovremeni tehnologii koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektot od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smee da ja naru{i postojnata ekolo{ka ramnote`a i istiot e potrebno da bide izveden soglasno site standardi i normativi od vakov vid. Vo sega{nata sostojba kako zagaduva~i na vozduhot se javuvaat izduvnite gasovi od vozilata. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektot, nema da pretstavuva zagri`uva~ka opasnost po zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se predlagaat slednite merki:  Zadol`itelna za{titna oprema na rabotnicite koi }e bidat izlo`eni na pra{ina pri izvedba na objektite vo planskiot opfat;  Mehanizacijata da bide vo faza na miruvawe (isklu~eni motori) vo periodot koga ne se izveduvaat nikakvi aktivnosti na terenot;  Podigawe na zeleni zoni okolu grani~nata linija na planskiot opfat;  Vo kompleksot da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period;

48  Pri planiraweto i izgradbata na objektot prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;  Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs;  Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;  Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;  Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot vo lokalitetot, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini. Na za{titata i unapreduvaweto na kvalitetot na vozduhot, pokraj odredbite od ovoj zakon treba da se primenuvaat i odredbite na Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst).

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na `ivotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za `ivot i rabota. Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi. So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoa ne se prepora~uvaat merki.

- Merki za za{tita od bu~ava

Vo ovoj region, izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo `ivotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto, odnosno i pokraj nedovolnata opfatenost so monitoring na bu~ava, se smeta deka bu~avata ne gi nadminuva dozvolenite standardi. Na lokalitetot ne se predvideni sodr`ini koi bi mo`ele da bidat izvori na {tetna bu~ava. Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~ava treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortiklulturni nasadi vo lokalitetot. Vo funkcija na za{tita od bu~ava se prepora~uva zelen za{titen pojas pokraj soobra}ajnicite.

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

49 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:  Pred zapo~nuvaweto na sekoj grade`en zafat na planskiot opfat investitorot da go organizira sobiraweto na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;  Soodveten tretman na otpadni vodi;  Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;  Postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot na soodvetni betonski povr{ini;  Selektirano i organizirano deponirawe na komunalniot otpad so kontroliran transporten sistem vo deponija;  So planovite za hortikultura da se utvrdat isklu~ivo dekorativni nasadi za da ne se o~ekuva zna~ajno zagaduvawe na po~vata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na prostorot za izrabotka na planot nema evidentirano prirodno nasledstvo. Dokolku pri izrabotkata na planot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi mo`at da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo: - Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i predlo`eni kako prirodno nasledstvo; - Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no- istra`uva~ki aktivnosti; - Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i `ivotinski vidovi samo vo sanitarno- zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadle`en organ; - Na podra~jata koi se predlo`eni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadle`en organ; - Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`; - Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi; - Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okru`uvaweto. [to se odnesuva do izrabotkata UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce eventualnite

50 vlijanija }e se namalat so formirawe na za{titni zeleni zoni so visoka vegetacija i hortikulturnoto ureduvawe na prostorot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija da bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. So izrabotka na ovoj UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07 i 18/11) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes. Vo prostorot za koj se raboti ovoj opfat ne e evidentirano kulturno nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba od ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i re`im za nivna za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz `ivotnata sredina, `ivotot i zdravjeto na lu|eto. Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot. Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, opredeluvawe na punktovi za sobirawe na otpadot, poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri.

51 - Vo operativnata faza na planiraniot objekt, grade`niot otpad da se sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie ili ovlasteno pravno lice; - Pri upravuvawe so otpadot po prethodno izvr{enata selekcija, otpadot treba da bide preraboten po pat na reciklirawe, povtorno upotreben vo istiot ili vo drug proces za ekstrakcija na sekundarnite surovini ili pak da se iskoristi kako izvor na energija; - Tvrdiot otpad da se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie da vr{i evakuacija; - Posle soodvetniot tretman se prepora~uva deponirawe na inertnite otpadni materii vo deponija; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto. Ovie elementi }e ovozmo`at spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na `ivotnata i rabotnata sredina voop{to.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Za{titata na vodata se tretira kako preventivna za{tita. Preventivnata za{tita na vodata pri podzemno vodewe na infrastrukturnite vodovi za vodosnabduvawe i prifa}awe na otpadnite vodi, kako podzemni instalacii se odnesuva na nivna monta`a, eksploatacija, odr`uvawe i intervencija. Vodovite da se postavat vo se prema tehni~kite normativi i standardi koi }e ja obezbedat nivnata sigurnost, bezbednost i dolgotrajnost vo eksploatacijata, rakuvaweto i odr`uvaweto. Tretmanot na sanitarnite otpadni vodi }e pridonese kon spre~uvawe na zagaduvaweto na vodite. Za grade`nata parcela e zadol`itelno priklu~uvawe na kanalizacionata mre`a. Za namaluvawe na eventualnite vlijanija vrz `ivotnata sredina se prepora~uva: - Kontinuirano sledewe na kvalitetot na ispu{tenite vodi; - Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija, i - Zapazuvawe na celite na `ivotnata sredina i po~ituvawe na postavenite standardi.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmo`at minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

52 - Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe zadol`itelno se primenuvaat pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot, a na~inot na primena so uredba go ureduva Vladata. Kako poseben vid na za{tita treba da se tretira i zasolni{teto koe treba da se predvidi vo objektite kako vtorostepena funkcija na nekoj prostor dovolno dimenzioniran po site standardi i lesno pristapen i adaptabilen za kus period. Soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11) zadol`itelno treba da se primenuvaat merkite za za{tita i spasuvawe pri planirawe i ureduvawe na prostorot. Toa opfa}a pred se: izgradba na objekti otporni na seizmi~ki dejstvija, regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi, izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite, obezbeduvawe na protivpo`arni pre~ki, izgradba na objekti i za{tita i izgradba na potrebnata infrastruktura vo soglasnost so ~len 54 od Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11).

- Merki za za{tita od po`ar

Predvideni se slednite planski merki za za{tita od po`ar:  Objektot vo ramkite na planot da e predviden so ognootporni materijali;  Objektot da bide lociran taka da e pristapen za po`arnite vozila so {to se ovozmo`uva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv po`arot i spasuvawe na lu|eto;  Soobra}ajnicite da se so dovolna {irina, a potrebno e da se izvedat so zadovoluva~ki osovinski pritisok {to ovozmo`uva nepre~eno i brzo dvi`ewe na protivpo`arnite vozila;  Pri planirawe na hidrantskata mre`a potrebno e da e obezbedeno dovolno koli~ina na voda za gasnewe na po`ari; Vo odnos na za{titata od po`ari potrebno e so proektite da se re{i gromobranskata instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno po`arno optovaruvawe. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11), Zakonot za po`arnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina, osnoven stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 8° po MCS.

53 Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite. Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba. Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{en voen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mre`a obezbeduva: - brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla); - brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila; - nepre~ena intervencija; - {tetite da se svedat na minimum; - brza sanacija na posledicite.

54 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto. Osnovni celi na planot za monitoring se:  Podobruvawe na kvalitetot na `iveewe i zgolemuvawe na `ivotniot standard;  Za{tita na `ivotnata sredina so implementacija na Planot;  Odr`uvawe na postojano nivo na flora i fauna;  Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;  Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;  Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;  Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istra`uvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv. Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite. So sekoj predlog merki za za{titata na `ivotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predlo`enite merki i monitoring na `ivotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i `ivotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. [to se odnesuva do izrabotkata na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi mo`e da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot. Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo `ivotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata. So ovoj plan }e se ovozmo`i:

55  Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;  Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;  Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;  Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

56 10. Netehni~ko rezime

Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za `ivotna sredina se zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za `ivotnata sredina. Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:  Postojnata sostojba na planskiot opfat;  Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.  Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;  Sostojbata na `ivotnata sredina bez implementacijata na planot;  Planot za monitoring na `ivotnata sredina. Koga stanuva zbor za monitoring za `ivotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo `ivotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki. Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na `ivotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i `ivotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na `ivotnata sredina i lu|eto. So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na `ivotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko anga`irawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj. Pri izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce, e primenet metodolo{ki pristap i postapka soglasno Odredbite od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za pobliska sodr`ina razmer i na~inot na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br.78/06), Pravilnikot za standardi i normativi za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11), Pravilnik

57 za standardi i normativi za proektirawe na objekti („Sl. Vesnik na RM” br. 02/02). Spored ovaa sodr`ina }e se izraboti UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce koj se finansira soglasno zakonskite propisi. Postapkata za donesuvawe na UP za selo za edna grade`na parcela }e se sproveduva soglasno Zakonot i Pravilnikot. Metodolo{kiot pristap ima su{tinsko zna~ewe za celokupniot proces pri izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela i vo su{tina prestavuva izrabotka po fazi, po~nuvaj}i od analiza na postojnata sostojba, usvoenite principi za poedini problemi do sozdavawe na osnovnata koncepcija za planirawe na povr{inite i izrabotka na konkretni prostorni, soobra}ajni i infrastrukturni re{enija. Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Generalen Urbanisti~ki plan za sedi{te na op{tina Tearce usvoen so odluka na sovet na op{tina Tearce br. 07-619/1 od 30.06.2006 godina. Soglasno ~len 85 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11) ovoj GUP stanuva Urbanisti~ki plan za selo. Vo opfateniot prostor se vr{i parcelacija na grade`nite parceli spored sopstvenosta i predviduvawe na novi povr{ini za gradba i usoglasuvawe na postojnite nameni so va`e~kite propisi vo momentov, a od aspekt na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, kako i oformuvawe na srodni nameni po barawe na sopstvenicite na zemji{teto, a vo soglasnost so Zakonskite propisi. Vo planskiot opfat ima eden postoe~ki objekt koj prizemen i e izgraden so masiven sistem na gradba i toa od kamen. Objektot e vo lo{a sostojba. Predmetniot prostor dosega e predmet na obrabotka na Urbanisti~ki plan za selo Tearce. Vrz osnova na Programata za izrabotka na UP za selo za Op{tina Tearce, donesena od Sovetot na Op{tina Tearce, se pristapi kon izrabotka na UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce. Analiziraj}i gi pri~inite i celite koi treba da se postignat so izrabotka na noviot planski dokument, Nara~atelot konstatira deka treba da se izraboti nov planski dokument za navedeniot lokalitet. Povr{inata na opfatot {to e predmet na izrabotka na Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela e 1213 m2. Pri~ina za izrabotka na planot e vo utvrduvawe na parcelacija i zgolemuvawe na povr{inata za gradba soglasno potrebite na sopstvenikot na parcelata, osovremenuvawe na del od postojnite objekti, kako i poracionalno iskoristuvawe i ureduvawe na prostorot i soobra}ajot vnatre vo opfatot i interpolirawe na novi sodr`ini koi gi nametna vremeto, a vo sklad so zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot.

58 UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se izrabotuva soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11). Istiot e vo rangot na urbanisti~ki planovi, soglasno ~len 7 od zakonot. Ovoj plan se donesuva soglasno programa na op{tina Op{tina Tearce, soglasno ~len 17 od Zakonot. Planot e izraboten soglasno Pravilnikot za standardi i normative za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11) i Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06). Planskiot period za koj se izrabotuva ovoj Urbanisti~ki plan za selo za edna grade`na parcela iznesuva 10 godini. UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce vo planskiot opfat se predviduvaat objekti za:  A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi. Generalniot koncept koj e koristen pri re{avawe na ovaa UP za Tearce, za edna grade`na parcela, T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, op{tina Tearce se sostoi vo utvrduvawe na parcelacija i zgolemuvawe na povr{inata za gradba soglasno potrebite na sopstvenikot na parcelata, osovremenuvawe na del od postojnite objekti, kako i poracionalno iskoristuvawe i ureduvawe na prostorot i soobra}ajot vnatre vo opfatot i interpolirawe na novi sodr`ini koi gi nametna vremeto, a vo sklad so zakonskite propisi za urbanizacija na prostorot. Planskiot opfat se nao|a vo Tetovo vo selo Tearce spored nomenklaturata na prostoren plan na RM Tearce le`i na podno`jeto na Popova [apka vo Polo{kiot region. Negovata geografska polo`ba e determinirana so soobra}ajnite koridori {to vodat preku polo{kiot bazen, dodeka ramni~arskiot karakter na reqefot vo po{irokoto opkru`uvawe ovozmo`uva lesno povrzuvawe so sosednite naselbi i po{iroko so Republikata. Granicata na planskiot opfat e zatvorena poligonalna linija koja odi po granicata na katastarskata parcela KP 2350/3, KO Tearce, sopstvenost na investitorot na planot. Goleminata na gore opi{aniot planski opfat iznesuva 1213 m2. Planskiot opfat e so povr{ina od 1213 m2 pri {to prostorno dominiraat zonite so klasi na nameni: DOMUVAWE A2 - domuvawe vo stanbeni zgradi. Kompatibilni klasi na namena se: B1 i B4 so maksimalno dozvoleno vkupno u~estvo od 40% od osnovnata klasa na nameni. Predviden e objekt koj e stanbena zgrada vo sopstvena grade`na parcela. Povr{inite za gradba se predvideni soglasno Pravilnikot za standard i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Goleminata na objektot i prostorot {to e sloboden dava mo`nosti za zgolemuvawe na brojot na naselenieto. So novoto plansko re{enie e

59 predviden 1 objekt koj }e bide stanbena zgrada. Spored ovoj podatok se dobiva broj od okolu 16 `iteli. So planot e utvrdena namenata na gradbite, soglasno usvoeniot Urbanisti~ki Plan za selo i istite se prezentirani so soodvetni {trafuri, vo soglasnost so pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka, na urbanisti~kite planovi. Sevkupnata analiza na sostojbite na infrastrukturata gi opfa}a slednite oblasti:  Soobra}ajna infrastruktura;  Hidrotehni~ka infrastruktura;  Toplovodni instalacii;  Elektri~na infrastruktura;  Telekomunikacii. Vo planskiot opfat egzistiraat dve ulici od koi ednata e pristapna i se oslonuva na drugata servisna ulica preku koja se povrzuva so ostanatiot del od selo Tearce i drugite pomali i pogolemi op{tini vo regionot. Kategorizacijata, radiusite i profilite na ulicite se spored Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Pristap do parcelata e obezbeden od pristapniot pat. Parkiraweto na vozilata }e se odviva vo sopstvena parcela, a vo planskiot opfat e predvideno vo sopstvenoto dvorno mesto i }e se definiraat so ideen proekt. Potreben broj na parking mesta da se utvrdi spored ~len 59, 60 i 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11 i 169/11). Za stanbeni ku}i i zgradi koi ne se locirani vo centralno gradsko podra~je po 1 parking mesto na sekoi 80 m2 od vkupno izgradenata povr{ina. Vo planskiot opfat za grade`na parcela T.5.1. na KP br.2350/3 KO Tearce, domuvawe vo stanbeni zgradi, Op{tina Tearce snabduvaweto so voda }e se vr{i preku postojnata vodovodna mre`a od vodovodnata linija koja pominuva po ulica „1” i e so profil od F100 mm. Soglasno va`e~kiot plan po ulicata 1 e predvidena linija od kanalizacionata mre`a so F200 mm. Ovaa kanalizaciona linija ne e izvedena. Fekalnata kanalizacija od planskiot opfat }e se vlee vo planiranata fekalna kanalizaciona mre`a. Do realizacija na istata }e se koristi postoe~kata septi~ka jama. Atmosferskite vodi se slevaat vo soodvetna atmosferska kanalizacija. So planot se predviduva atmosferska kanalizaciona linija po ulica 1, so profil od F300 mm. Ovaa atmosferska linija ne e izvedena, a do izveduvaweto na istata atmosferskite vodi }e se slevaat kako i do sega po otvorenite kanaletki po rabovite na ulicite. Niskonaponskiot razvod kako i osvetluvaweto na ulicite }e se izvede sprema posebnite proekti izraboteni od soodvetni stru~ni lica. Analizata za potrebna ednovremena elektri~na snaga za novopredvidenite sodr`ini vo lokalitetot }e se opredeli vo ponatamo{nata postapka na izgotvuvawe na

60 tehni~ka dokumentacija, odnosno izrabotka na Osnovni proekti za poedini potro{uva~i vo lokalitetot. Za domuvawe:  za prose~no elektrificiran lokal, instalirana energija od 1kV/ 50 m2;  koeficient na ednovremenost na lokal 0,8;  povr{ina 2904 m2; Vkupna ednovremena snaga na grupa na lokali e Re = 58 kW. Za uli~no osvetlenie - okolu 25 kW. Od dobienite presmetki proizleguva deka ovoj opfat mo`e da se napojuva od postoe~kite transformatorski stanici. Niskonaponskoto napojuvawe se planira da se izvede so kabli postaveni vo rov vo zemja, za{titeni i obele`eni, do priklu~ni ormani koi se postaveni na fasadite na objektite. Uli~noto osvetlenie se izveduva so novi kandelabri i metalni stokbovi povr`ani so trafostanicata so podzemen kabel. Vo planskiot opfat postoi trafostanica. Niz planskiot opfat pominuva telefonska mre`a.

61 11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11 i 132/12); 2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodr`inata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S, procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/2008); 9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 69/99); 10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05; izmeni 137/07 i 24/08-pre~isten tekst, 91/09); 11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05); 12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04; izmeni 92/07); 13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/1999, 71/99); 17. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

62 18. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12); 19. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 20. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07); 21. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93); 22. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04; izmeni 115/07); 23. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04; izmeni 14/06 i 84/07); 24. Zakon za blagosostojba na `ivotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07); 25. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; 06/00); 26. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00); 27. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06 i 36/07); 28. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, izmeni 20/98, 40/99, 31/03, 46/05 i 10/08);

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES) 1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite 94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001 4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES) 5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, `iva, nikel i policikli~ni jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so Direktivata 2003/73/ES 11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES

63 12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007 15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000. 17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007) 18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES 19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003 20. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina (2003/4/ES) 22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

64 Dodatok

65 Koristena literatura

 Prostorniot plan na RM, 2004  Planska dokumentacija za UP za selo za edna grade`na parcela, za grade`na parcela T.5.1 na KP br. 2350/3, KO Tearce, domuvawe vo stambeni zgradi, op{tina Tearce;  Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008  Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;  Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006  Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;  Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;  Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;  Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);  Nacionalna strategija za monitoring na `ivotnata sredina, 2004;  Strategija za upravuvawe so `ivotnata sredina, 2005;  Strategija za podigawe na javnata svest vo `ivotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;  Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;  Direktiva za stani{ta (92/43/EES);  Direktiva za divi ptici (79/409/EES);  Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);  Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);  Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);  Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);  Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (85/537/EES);  Direktiva za strategiska ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES);  EU [estiot Akcionen Plan za `ivotna sredina (2001/42/ES);  Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;  Dostapni iskustva i praktiki.

66