Hidravlična Izboljšava Vodovodnega Sistema Na Območju Osrednje Dolenjske

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE

Investicijski program

SL CONSULT d.o.o.

Oktober 2015

Vsebina Investicijskega programa je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT d.o.o., Dunajska cesta 122, SI 1000 Ljubljana. Vsebino Investicijskega programa vključno s prilogami, pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.

Vrsta investicijske INVESTICIJSKI PROGRAM dokumentacije

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA Naziv projekta VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE

Izvajalec SL CONSULT, d.o.o., Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana Investitorji MESTNA OBČINA NOVO MEST OBČINA STRAŽA OBČINA ŠENTJERNEJ OBČINA ŠKOCJAN OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

KAZALO

1 UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIROMA PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA AKTIVNOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA) ...... 1 1.1 Predstavitev prispevnega območja občin investitork ...... 1 1.1.1 Mestna občina Novo mesto 4 1.1.2 Občina Straža 4 1.1.3 Občina Šentjernej 5 1.1.4 Občina Škocjan 5 1.1.5 Občina Šmarješke Toplice 6 1.2 Izdelovalec Investicijskega programa ...... 6 1.3 Namen in cilj projekta ...... 7 1.4 Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta in Predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa ...... 7 1.4.1 Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta 7 1.4.2 Povzetek Predinvesticijske zasnove 8 1.4.3 Aktivnosti in spremembe do priprave investicijskega programa 8 2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...... 9 2.1 Cilj investicije ...... 9 2.2 Spisek strokovnih podlag ...... 9 2.3 Kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante ...... 10 2.4 Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo projekta ...... 12 2.5 Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije ...... 13 2.6 Prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna RS ...... 14 2.7 Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta ...... 19 3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB ...... 20 3.1 Osnovni podatki o investitorju ...... 20 3.2 Bodoči izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ...... 22 3.3 Pripravljavec investicijske dokumentacije...... 22 4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA, TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI ...... 23 4.1 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija ...... 23 4.2 Analiza obstoječega stanja vodovodnih sistemov, ki so predmet projekta ...... 26 4.3 Obstoječe stanje priključenosti na vodovodni sistem ter poraba pitne vode na predmetnem območju 31 4.4 Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti ...... 33 4.4.1 Zakonodaja, ki ureja področje vodooskrbe 34 4.4.2 Izvajanje javnih služb v Republiki Sloveniji 36 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV ...... 38

SL CONSULT d.o.o. i

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

5.1 Analiza poslovnega okolja ...... 38 5.1.1 Analiza stanja voda v RS 39 5.1.2 Bodoči upravljavec 40 5.1.2.1 Komunala Novo mesto d.o.o...... 40 5.2 Analiza kupcev in ciljnega trga ...... 46 5.2.1 Trend oskrbe s pitno vodo na predmetnem območju 47 5.2.2 Cene storitev javnih služb 48 5.2.3 Cenovna dostopnost potrošnikov 48 5.2.4 Projekcija predvidenih prihodkov po izvedbi projekta 49 5.3 SWOT analiza s postavitvijo ciljev ...... 50 6 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL ...... 51 6.1. Odseki 51 6.2. Vodohrani 60 6.3. Vodarni 61 7 ANALIZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO “Z” INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO “BREZ” INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO ...... 62 8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENE ...... 63 8.1 Ocena vrednosti celotnega projekta ločeno na upravičene in preostale stroške ...... 64 9 ANALIZA LOKACIJE ...... 65 10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO ...... 66 10.1 Vpliv investicije na okolje med gradnjo...... 66 10.1.1 Vplivi objektov na okolico v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnost. 66 10.1.2 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo varnost pred požarom 66 10.1.3 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo higiensko in zdravstveno zaščito 66 10.1.4 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo varnost pri uporabi 67 10.1.5 Vplivi objektov na okolico v zvezi z njihovo zaščito pred hrupom 67 10.1.6 Vplivi objektov na okolico v zvezi z varčevanjem z energijo in ohranjanjem toplote v njih 67 10.2 Vpliv investicije na okolje po gradnji ...... 67 11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNE Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANE ANALIZO IZVEDLJIVOSTI ...... 68 11.1 Organizacija vodenja projekta ...... 69 11.1.1 Administrativne in postopkovne obveze in odločitvene ravni pri izvedbi predlaganega projekta 70 11.2 Analiza izvedljivosti ...... 70 12 NAČRT FINANCIRANJA PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA ...... 71 12.1 Izračun deleža sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada ...... 71 13 PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 75 13.1 Finančna analiza ...... 75 13.1.1 Opis uporabljene metodologije in osnovne predpostavke za finančno analizo 75 13.1.2 Časovno obdobje 76 13.1.3 Investicijska vrednost projekta 76 13.1.4 Letni obratovalni in vzdrževalni stroški sistema 79 13.1.5 Predvideni stroški amortizacije 80 13.1.6 Morebitna cenovna obremenitev z vidika dodatnega stroška zaradi izvedbe projekta 80 13.1.7 Projekcija predvidenih prihodkov po izvedbi investicije 80 13.1.8 Cenovna dostopnost potrošnikov 81

SL CONSULT d.o.o. ii

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

13.2 Ekonomska analiza ...... 81 13.3 Predpostavke ekonomske analize ...... 82 13.4 Rezultati ekonomske analize ...... 83 14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EX-ANTE) V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOTITI Z DENARJEM ...... 84 14.1 Vrednotenje drugih stroškov in koristi ...... 84 14.2 Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ...... 84 14.2.1 Doba vračanja investicijskih sredstev 85 14.2.2 Neto sedanja vrednost 85 14.2.3 Interna stopnja donosa 85 14.3 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ...... 86 15 ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI ...... 87 15.1 Analiza občutljivosti ...... 87 15.2 Analiza tveganja ...... 88 16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ...... 91

PRILOGE: Priloga 1: Grafični prikaz investicije Priloga 2: Finančna analiza Priloga 3: Ekonomska analiza

KAZALO TABEL: Tabela 1.1: Prebivalstvo v predmetnih občinah na dan 1.1. v obdobju 2008-2015 ...... 3 Tabela 2.1: Primerjava podvariante 1 in 2 delovanja vodarne Jezero ...... 11 Tabela 2.2: Primerjava podvariante 1 in 2 delovanja vodarne Stopiče ...... 12 Tabela 2.3: Končno rangiranje predlaganih variant glede na merila ...... 12 Tabela 2.4: Investicijska vrednost v EUR ...... 14 Tabela 2.5: Investicijska vrednost po občinah (v EUR) ...... 15 Tabela 2.6: Viri financiranja, (v EUR) ...... 17 Tabela 2.7: Glavni finančni kazalniki ...... 19 Tabela 2.8:Glavni ekonomski kazalniki ...... 19 Tabela 4.1: Opremljenost javnega vodovoda v predmetnih občinah ...... 26 Tabela 4.2: Sedanje stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode ...... 32 Tabela 5.1: Število zaposlenih po organizacijskih enotah ...... 40 Tabela 5.2: Izkaz uspeha za leti 2013 in 2014 v EUR ...... 42 Tabela 5.3: Bilanca stanja za leti 2009 in 2010 v EUR ...... 44 Tabela 5.4: Sedanje stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode ...... 46 Tabela 5.5: Stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode ob zaključku projekta ...... 47 Tabela 5.6: Obstoječe cene za pitno vodo po občinah z DDV ...... 48 Tabela 5.7: Izračun cenovne dostopnosti v primeru prejemanja povprečne mesečne plače (v EUR) ...... 49 Tabela 5.8: Prikaz cenovne dostopnosti pred in po investiciji za primer prejemanja nižjih prihodkov ...... 49 Tabela 6.1: Kriteriji za izbor pododsekov ter primerjava obstoječega in novega stanja ...... 52 Tabela 6.2: Odseki in pododseki za izbrano varianto ...... 59 Tabela 8.1: Investicijska vrednost v EUR ...... 64 Tabela 8.2: Celotna vrednost investicije (EUR) ...... 64 Tabela 9.1: Lokacije odsekov in objektov ...... 65 Tabela 9.2: Lokacije vodohranov in vodarn ...... 65 Tabela 11.1: Terminski plan izvedbe projekta ...... 68 Tabela 12.1: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada ...... 71

SL CONSULT d.o.o. iii

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 12.2: Viri financiranja projekta po letih (EUR) ...... 72 Tabela 13.1: Dinamika celotne investicijske vrednosti projekta v evrih ...... 77 Tabela 13.2: Letni obratovalni in vzdrževalni stroški brez izvedbe investicije v EUR, prikaz po presečnih letih .. 79 Tabela 13.3: Prihranki pri stroških obratovanja v EUR ...... 79 Tabela 13.4: Sedanji in bodoči letni obratovalni stroški vodarn Jezero in Stopiče ...... 79 Tabela 13.5: Amortizacija za nadgrajen vodovodni sistem ...... 80 Tabela 13.6: Izračun dodatnih stroškov vodarine in omrežnine zaradi nove investicije oskrbe s pitno vodo v EUR ...... 80 Tabela 13.7: Prikaz koristi in stroškov modela ekonomske analize ...... 83 Tabela 13.8: Rezultati ekonomske analize ...... 83 Tabela 14.1: Doba vračanja v letih ...... 85 Tabela 14.2: Neto sedanja vrednost investicije (v EUR) ...... 85 Tabela 14.3: Interna stopnja donosnosti (v %)...... 85 Tabela 15.1: Analiza občutljivosti ...... 87 Tabela 15.2: Kritične spremenljivke ...... 88 Tabela 15.3: Rezultati analize tveganja v primeru ekonomske neto sedanje vrednosti ...... 88 Tabela 15.4: Rezultati analize tveganja v primeru ekonomske neto sedanje vrednosti ...... 89

KAZALO SLIK: Slika 1.1: Lokacija predmetnih občin v slovenskem prostoru 2 Slika 1.2: Prebivalci v Mestni občini Novo mesto po letih 4 Slika 1.3: Število prebivalcev v občini Straža po letih 5 Slika 1.4: Prebivalci v občini Šentjernej po letih 5 Slika 1.5: Prebivalci v občini Škocjan po letih 5 Slika 1.6: Gibanje prebivalcev v občini Šmarješke Toplice po letih 6 Slika 2.1: Organizacijska shema za izvedbo in delovanje projekta 14 Slika 4.1: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Brusnice 28 Slika 4.2: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Hrastje 28 Slika 4.3: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Škocjan 28 Slika 4.4: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Vrhpolje 29 Slika 4.5: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Novo mesto - Stopiče 29 Slika 4.6: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Novo mesto - Jezero 29 Slika 11.1: Organizacijska shema za izvedbo in delovanje projekta 69 Slika 12.1: Viri financiranja projekta brez davkov (EUR) 73 Slika 12.2: Dinamika financiranja projekta po virih (EUR) 74 Slika 15.1: Porazdelitev ekonomske neto sedanje vrednosti 89 Slika 15.2: Porazdelitev finančne neto sedanje vrednosti 89 Slika 16.1: Viri financiranja projekta brez DDV (v EUR) 91

SL CONSULT d.o.o. iv

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Občine Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice, so pristopile k reševanju problematike oskrbe s pitno vodo v okviru projekta »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«.

Občine investitorke so tudi že prejele Odločitev o podpori št. 6-1-2/HID/0 za operacijo »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«, s katero je bil odobren finančni prispevek iz Kohezijskega sklada.

Na podlagi Dogovora o medobčinskem sodelovanju pri projektu z dne 13.8.2008 so občine investitorice določile, da bo nosilna občina projekta Mestna občina Novo mesto. Koordinator projekta je Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto.

Predmetni projekt zasleduje cilje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 tako, da prispeva k doseganju specifičnega cilja »Večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo v okviru prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti« in sicer: - s priključitvijo novih prebivalcev na sistem javne oskrbe s pitno vodo, - z zmanjšanjem vodnih izgub, - z izboljšanjem kakovosti oskrbe s pitno vodo in življenjskih pogojev prebivalcev.

Projekt sestavljajo naslednji glavni elementi: – hidravlična izboljšava vodovodnega sistema v dolžini 29.761 m, – izgradnja vodovodnega sistema (povezave na obstoječe omrežje) v dolžini 9.593 m, – novogradnja 3 vodohranov: Dolenja Straža 100 m3, vodohran Škocjan 400 m3, vodohran Gorenja vas 200 m3, – rekonstrukcija 2 vodohranov: Gorenja Straža 140 m3, Dolenja Težka voda 300 m3, nadgradnja 1 vodohrana: Vodohran Kij 4000 m3, – rekonstrukcija 1 črpališča (vrtine): črpališče Škocjan, – izgradnja 6 prečrpališč: prečrpališče Zloganje (vezano na odsek 7B), prečrpališče Gorenja vas (vezano na odsek 6B), prečrpališče Dolenja Straža (vezano na odsek 13E), prečrpališče v okviru vodohrana Škocjan, prečrpališče v okviru vodohrana Gorenja vas ter prečrpališče v okviru vodohrana Dolenja Težka voda, – izgradnja 2 vodarn s postopkom ultrafiltracije: vodarna Jezero, vodarna Stopiče.

Celotna vrednost investicije projekta predstavljena v investicijskem programu je 22.305.660,13 EUR z DDV.

1.1 Predstavitev prispevnega območja občin investitork

V projekt »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske« so vključene občine:

 Mestna občina Novo mesto,  Občina Straža,  Občina Šentjernej,  Občina Škocjan in  Občina Šmarješke Toplice.

Imenovane občine spadajo v Jugovzhodno statistično regijo, ki je med dvanajstimi regijami največja v Sloveniji. Regija meri 2.675 km2.

SL CONSULT d.o.o. 1

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 1.1: Lokacija predmetnih občin v slovenskem prostoru

V Jugovzhodno statično regijo spadajo poleg omenjenih občin še občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Mokronog – Trebelno, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Šentrupert, Trebnje in Žužemberk.

V regiji je 89% površin med območji s posebnimi razvojnimi problemi (SLO 60%). Kar 48% ozemlja je v območju Natura 2000 (SLO 35%), nekatere občine v celoti. Kar 73% regije je pokrite z gozdom ali je v zaraščanju (v Sloveniji je teh površin 64%). Kmetijstvu je namenjenih 24% površin regije (manj kot v povprečju v Sloveniji, kjer je teh površin 31%). Pozidanih je 1,8% površin in cest 0,9%.

Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2009 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so bila tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z najmanj 20 zaposlenimi v letu 2010 na četrtem mestu v Sloveniji, njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca pa so bile le malo višje od državnega povprečja. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja. V letu 2010 je bila regija po prirastu prebivalcev na tretjem mestu v državi, število prebivalcev pa se je povečalo predvsem zaradi novorojencev.

Območje Jugovzhodne Slovenije (JV) spada v makroregijo Dinarski svet in z manjšim delom zahodne Krške ravnine v makroregijo Panonski svet. Glede na nastanek se v JV Sloveniji nahajajo sedimentne kamnine, nastale z odlaganjem kamninskih delcev, ostankov živih bitij ali obarjanjem raztopljenih snovi iz vode.

Prevladujoča vrsta kamnin so apnenci, ki omogočajo zakraselost skoraj na celotnem območju regije. Prav tako je velika zastopanost dolomitov, in sicer na nizkem dolenjskem krasu, ki dopuščajo vsaj delen površinski tok t.i. fluviokras. Pojavljajo se tudi v zgornji dolini Kolpe ter na višjih predelih Kočevskega Roga, Goteniške gore in ostalih visokih dinarskih planot. Nepropustne holocenske naplavine z glino in meljem omogočajo površinsko vodno omrežje, nahajajo pa se najpogosteje na dnu kraških polj. To velja za spodnjo dolino Krke, Kočevsko in Ribniško polje, na območju Bele krajine ob Kolpi in Lahinji ter ob Temenici na Dolenjskem. Fliš se v manjših zaplatah nahaja vhodno od Metlike, na zahodnih Gorjancih ter vzhodno od Trebnjega. V zgornji dolini Kolpe se pojavlja tudi glinovec in meljevec.

Značilnosti kraškega površja se kažejo tudi v redki površinski rečni mreži. Večji reki na tem območju sta Kolpa in Krka, manjše pa Lahinja, Temenica in Rinža. Območje JV Slovenije priprada porečju Save in s tem črnomorskemu povodju.

V JV Sloveniji so za vodno oskrbo pomembni predvsem kraški izviri. Pomembnejši so Tominčev studenec pri Žužemberku in Krupa pri Gradacu s približno 1000 l/s, Luknja pri Prečni s 550 l/s ter ostali manjši izviri. Posebnost med kraškimi izviri so zaganjalke, pri katerih se pretok v kratkem času zelo spreminja.

SL CONSULT d.o.o. 2

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Za območje JV Slovenije je značilno zmernocelinsko podnebje s tremi podtipi, in sicer območje Bele krajine spada v zmernocelinsko podnebje jugovzhodne Slovenije, Kočevsko – ribniško območje spada v zmernocelinsko podnebje južne in zahodne Slovenije ter Novomeška pokrajina in Suha krajina v zmernocelinsko podnebje osrednje Slovenije. Za zmernocelinsko podnebje je značilna povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0oC in -3oC, najtoplejšega pa med 15oC in 20oC, ki jih ima celotna regija.

Stanje okolja je v JV Sloveniji v splošnem ugodno, saj parametri, ki kažejo stanje posameznih sestavin okolja, niso slabši od povprečnih slovenskih razmer. Za pretežni del regije je značilna dokaj visoka stopnja naravne ohranjenosti in veliko število naravnih kakovosti. Na nekaterih območjih, zlasti pa na Kočevsko – ribniškem in belokranjskem delu regije, ter ob vodotokih in na območjih večjih strmin (Gorjanci) je zelo visoka stopnja biotske raznovrstnosti in veliko naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in habitatnih tipov, izmed katerih je bil večji del v letu 2004 vključen tudi v omrežje Natura 2000.

V večjih urbanih središčih (Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Trebnje) so po dosegljivih podatkih nekateri kazalci kakovosti življenja neustrezni; tako je npr. onesnaževanje tal, vode in lokalno zraka posledica neustreznih tehnologij in/ali lokacij proizvodnih dejavnosti, zlasti industrije, na podeželju pa neurejene oz. pomanjkljive komunalne infrastrukture in kmetijske dejavnosti. Sistematičnih meritev emisij hrupa in onesnaženosti zraka ni. Hrupno preobremenjena območja so po oceni ob nekaterih večjih prometnicah in ob železniškem omrežju, vendar se ob novogradnjah in prenovah vzpostavljajo sistemi protihrupne zaščite. Medtem ko imata Dolenjska in Bela krajina (CEROD in ureditve za občino Trebnje) dolgoročno že rešen problem ravnanja z odpadki, na Kočevsko-ribniškem delu regije ta področje še ni urejeno. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto (Bilten 2005, Strokovno poročilo za leto 2005) in podatkih državnega monitoringa kakovosti voda (MOP ARSO, 2005) je stanje kakovosti kopalnih voda slabo, kar je predvsem posledica onesnaževanja z odpadnimi vodami zaradi pomanjkljive opremljenosti s sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Glede stanja pitne vode je bilo po podatkih ZZV Novo mesto (Poročilo o zdravstvenem nadzoru pitnih vod v občinah Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk v letu 2010) na podlagi rezultatov preiskav ugotovljeno, da vodooskrba ni bila varna predvsem na vodovodih Kamenje, Ždinja vas in stopškem delu novomeškega vodovoda. Na teh vodovodih je največja pomanjkljivost vodooskrbe v nevzpostavljenosti varstvenih pasov okoli virov pitne vode, oziroma neustrezen nadzor nad izvajanjem predpisanega režima v le-teh, več ali manj znanih izgub vode na teh sistemih in zaradi same zdravstveno neustrezne vode. Še vedno je velik delež vodovodne napeljave iz (v veliki meri dotrajanih) salonitnih cevi, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi (azbestna vlakna). S pesticidi (atrazin in desetilatrazin) sta bila obremenjena vodovoda Kamenje in Ždinja vas.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo občine investitorke.

Tabela 1.1: Prebivalstvo v predmetnih občinah na dan 1.1. v obdobju 2008-2015 Občina/leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Povprečna rast Novo mesto 35.653 35.570 35.966 36.296 36.371 36.285 36.333 36.371 0,25% Straža 3.823 3.792 3.796 3.847 3.858 3.890 3.842 3.807 -0,05% Šentjernej 6.745 6.694 6.727 6.779 6.882 6.908 6.946 6.990 0,45% Škocjan 3.212 3.177 3.273 3.212 3.193 3.224 3.221 3.224 0,05% Šmarješke 3.059 3.164 3.189 3.168 3.160 3.224 3.244 3.265 0,82% Toplice Vir: Statistični urad Republike Slovenije

SL CONSULT d.o.o. 3

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

1.1.1 Mestna občina Novo mesto

Mestna občina Novo mesto se razprostira na 236 km2. Na severu meji na občini Trebnje in Mokronog – Trebelno, na vzhodu na občini Šmarješke Toplice in Šentjernej, na jugu na Republiko Hrvaško ter občini Metlika in Semič, na zahodu pa na občini Straža in Mirna Peč.

Občino sestavlja 99 naselij, ki so v naslednjih krajevnih skupnostih: Birčna vas, Bršljin, Brusnice, Bučna vas, Center, Dolž, Drska, Gabrje, Gotna vas, Kandija – Grm, Ločna – Mačkovec, Majde Šilc, Mali Slatnik, Mestne njive, Otočec, Podgrad, Prečna, Regrča vas, Šmihel, Stopiče, Uršna sela in Žabja vas.

Iz svoj čas po površini največje občine v Sloveniji se je leta 1994 odcepila občina Šentjernej, leta 1998 občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Trebnje, Škocjan in Žužemberk, leta 2006 pa še občini Straža in Šmarješke Toplice.

Slika 1.2: Prebivalci v Mestni občini Novo mesto po letih Mestna občina Novo mesto 37.000

36.000

35.000 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1.1.2 Občina Straža

Občina Straža je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine Novo mesto, delovati pa je pričela s 01.01.2007. Občina leži ob reki Krki in meji na naslednje občine: občina Dolenjske Toplice, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, občina Semič, občina Žužemberk. Površina občine obsega 28,5 km2.

Občina je geografsko zaključena enota, ki zajema 11 vasi oz. naselij: Dolenje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas, Straža, Vavta vas, Zalog. Vse ozemlje se nahaja v katastrskih občinah Prečna, Gorenja Straža, Jurka vas in Mali Podljuben.

Jedro območja občine je močno urbanizirano med reko Krko in Straško goro. Naselja povezuje preko 60 km cestnih povezav, od katerih je 90% asfaltiranih. Območje je povezano z državno cesto Novo mesto – Straža – Dolenjske Toplice in naprej za Belo Krajino ali Straža – Dvor in naprej za Kočevsko, oziroma Žužemberk in naprej za Ljubljano. Straža je povezana z Novim mestom tudi z železniško progo po kateri se danes odvija le tovorni promet. Proga povezuje z gospodarskim tirom tudi državne rezerve, ki se nahajajo na obrobju Straže pod pobočjem Straške gore. V občini je razvita lesna industrija, gozdarstvo, kmetijstvo in različna obrtna dejavnost.

SL CONSULT d.o.o. 4

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 1.3: Število prebivalcev v občini Straža po letih Občina Straža 4.500

3.500 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1.1.3 Občina Šentjernej

Občina Šentjernej obsega površino 96 km2 in leži v zahodnem delu območja, ki ga strokovnjaki - geografi imenujejo Krška ravan. Občina sega tudi v Gorjance, ki jo omejujejo na južni strani. Na severni strani jo obdajajo vinorodne gorice Krškega gričevja, na zahodu jo zapirata novomeška pokrajina in pogorje Rog, na vzhodu prehaja raven v Panonsko nižino. Občino sestavlja 58 naselij in več zaselkov.

Občina Šentjernej je prav zaradi ugodnih klimatskih pogojev kmetijska pokrajina. Med panogami so pomembne poljedeljstvo, živinoreja in vinogradništvo.

Slika 1.4: Prebivalci v občini Šentjernej po letih Občina Šentjernej 7.500

6.500 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1.1.4 Občina Škocjan

Občina Škocjan se s 60,4 km2 uvršča med manjše občine. Obsega 39 vasi in zaselkov ter je po svoji reliefni razgibanosti izredno privlačna in zanimiva. Južni del občine omejuje reka Krka.

Slika 1.5: Prebivalci v občini Škocjan po letih

SL CONSULT d.o.o. 5

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Občina Škocjan 3.800

2.800 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1.1.5 Občina Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice je začela poslovati kot samostojna lokalna skupnost s 1.1.2007 z odcepitvijo od mestne občine Novo mesto. Občina se razprostrira na 34,2 km2 in jo sestavlja 24 naselij: Bela Cerkev, Brezovica, Čelevec, Dolenje Kronovo, Dol pri Šmarjeti, Draga, Družinska vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Hrib, Koglo, Mala Strmica, Orešje, Radovlja, Sela, Sela pri Zburah, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti, Vinji vrh, Zbure in Žaloviče.

Slika 1.6: Gibanje prebivalcev v občini Šmarješke Toplice po letih Občina Šmarješke Toplice 3.800

2.800 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1.2 Izdelovalec Investicijskega programa

Izdelovalec IP: SL CONSULT, d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 560 03 90 Faks: +386 1 560 03 92 Odgovorna oseba: Mirjan Poljak, direktor

Podjetje SL CONSULT, d.o.o., Ljubljana je svetovalna družba, ki je s svojo dejavnostjo pričela v letu 2000. Podjetje je predvsem specializirano na področju svetovanja za projekte, ki so sofinancirani iz kohezijskih in strukturnih skladov EU in na področju izvedbe javnih razpisov za zahtevne projekte tako v RS, kot tudi v tujini.

SL CONSULT d.o.o. 6

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

1.3 Namen in cilj projekta

Predmetni projekt predstavlja ukrepe za zagotavljanje dolgoročne varne oskrbe s pitno vodo na območju občin: Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice. Vodooskrbni sistemi zaradi neustreznih cevovodov, stalnih defektov, premajhne propustnosti za dovod zadostnih količin pitne vode ob ustreznih standardih količin, kvalitete in ustreznih tlakov niso več ustrezni. Ob zaključku projekta bo zagotovljena zanesljiva oskrba z neoporečno pitno vodo za 47.270 priključenih prebivalcev, kar predstavlja 93,8% vseh prebivalcev v predmetnih občinah.

Z izvedbo projekta bodo doseženi naslednji splošni cilji: - Zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na širšem območju občin Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice, - Izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotovitev boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo za prebivalcev, ki so že priključeni na vodovodni sistem v občinah Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice, - Povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.

Projekt bo prispeval k doseganju ciljev kazalnikov učinka v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020: - Število dodatnih prebivalcev, ki bodo deležni boljše oskrbe z vodo: 42.270.

1.4 Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta in Predinvesticijske zasnove s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa

1.4.1 Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta

V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta je bila opravljena analiza obstoječega stanja na predmetnem območju ter navedeni razlogi za investicijsko namero. Podani so bili razlogi in cilji investicij ter zakonodaja, ki ureja dotično področje. V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta bili predstavljeni varianti »z« in »brez« investicije ter njen doprinos k izboljšanju obstoječega stanja.

Predstavljene so bile ocene investicijskih stroškov in sicer po stalnih in tekočih cenah.

Investicijska vrednost je bila prikazana ločeno na upravičene in preostale stroške. K preostalim stroškom sodijo stroški investicije, ki ni upravičena do sofinanciranja iz EU Kohezijskega sklada in državnega proračuna ter davek na dodano vrednost (DDV). Prikazani so bili tudi predvideni viri financiranja in njihov delež financiranja.

Podporna dokumentacija so tudi že izdelani PGD in PZI na podlagi katerih je bil izdelan Dokument identifikacije investicijskega projekta. Pri izdelavi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so upoštevane predhodne Idejne rešitve in študije. Predstavljena je lokacija, kjer se bo projekt izvajal, podan pa je tudi okvirni terminski plan izvedbe, z opisom posameznih dejavnosti.

Predstavljeni so bili tudi vplivi investicije na okolje ter kadrovsko-organizacijska struktura iz katere je razvidno, kdo vse sodeluje pri projektu in kakšno vlogo ima (izvajanje Kohezijskega sklada).

SL CONSULT d.o.o. 7

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

1.4.2 Povzetek Predinvesticijske zasnove

V predinvesticijski zasnovi so obravnavane vse variante, za katere je verjetno, da bi ekonomsko, finančno, časovno in tehnično-tehnološko sprejemljivo izpolnile cilje, zapisane v dokumentu identifikacije investicijskega projekta in so predstavljene s projekcijami alternative »z« investicijo, projekcijami za minimalno in/ali alternativo »brez« investicije. Pri tem se upoštevajo tehnične, finančne, zakonske in druge omejitve in ugotovijo rezultati posameznih variant ter utemelji predlog optimalne variante.

1.4.3 Aktivnosti in spremembe do priprave investicijskega programa

Do izdelave investicijskega programa se je za projekt pripravil tudi zahtevek za potrditev pomoči iz kohezijskega sklada s študijo izvedljivosti. V študiji izvedljivosti so bile obravnavane samo tiste investicije, za katere se je pripravilo vlogo za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. Izvedeni so bili javni razpisi ter izbor najugodnejših ponudnikov za izvedbo gradbenih del, nadzora in obveščanja javnosti. Občine investitorke so prejele Odločitev o podpori št. 6-1-2/HID/0 za operacijo »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«, s katero je bil odobren finančni prispevek iz Kohezijskega sklada.

SL CONSULT d.o.o. 8

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

2.1 Cilj investicije

Z izvedbo projekta bodo doseženi naslednji splošni cilji: - zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo na širšem območju občin Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice, - izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotovitev boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo za prebivalce, ki so že priključeni na vodovodni sistem v Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice, - povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.

2.2 Spisek strokovnih podlag

Kot strokovne podlage projekta je bila izdelana sledeča projektna dokumentacija: Sklop 1: cevovodi in vodohrani PGD in PZI projektna dokumentacija izdelovalca IEI d.o.o., Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor: - VH Kij, št. proj. 6V-12291.1 - VH Škocjan, št. proj. 6V-12291.2 - VH Gorenja vas, št. proj. 6V-12291.3 - VH Dolenja Straža, št. proj. 6V-12291.4 - Odsek 2, št.proj. 6V-12291.5 - Odsek 3, št.proj. 6V-12291.6 - Odsek 6, št.proj. 6V-12291.7 - Odsek 7, št.proj. 6V-12291.8 - Odsek 8, št.proj. 6V-12291.9 - Odsek 13, št.proj. 6V-12291.10 - Odsek 14, št.proj. 6V-12291.11 - Odsek 17, št.proj. 6V-12291.12

Sklop 2: vodarni - Idejni projekt: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, št.

SL CONSULT d.o.o. 9

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

proj.: P-59/2007, faza: IDP, datum: junij 2011, izdelovalec: GPI d.o.o., Ljubljanska c. 26, Novo mesto - Vodarna Stopiče, št. proj.: IDP-02/2008, faza: IDP, datum: januar 2008, izdelovalec: KRMC d.o.o., Škocjan 57, Škocjan - Vodarna Jezero, št. proj.: 40-835-00-2006, faza: PGD, datum: november 2006, izdelovalec: HIDROINŽENIRING d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana - Strokovne podlage za tehnološke rešitve; čistilna naprava za pripravo pitne vode Vodarna Jezero in Vodarna Stopiče, Hidroinženiring d.o.o., avgust 2011

2.3 Kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante

Obdelali smo dve možni varianti nadgradnje omrežja za oskrbo s pitno vodo. Predvideni varianti vključujeta tudi podvarianti sistema delovanja vodarne Jezero in Stopiče. Varianti sta sledeči:

VARIANTA A:

Pri tej varianti je predvidena novogradnja po liniji obstoječih cevovodovter deloma tudi po novi liniji. Ta varianta vsebuje tudi podvarianti sistema delovanja vodarne Jezero in Stopiče in sicer: Vodarna Jezero:  Podvarianta 1: fizikalno kemijsko čiščenje z adsorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo  Podvariatna 2: ultrafiltracija z adsorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo

Vodarna Stopiče:  Podvarianta 1: fizikalno kemijsko čiščenje z dezinfekcijo  Podvarianta 2: ultrafiltracija z dezinfekcijo

Ta varianta se je zaradi obsega omrežja in zahtevnosti oskrbe izkazala neracionalna, iz naslednjih razlogov: o obseg del se bistveno poveča zaradi izvedbe začasnih cevovodov, o izvedba zahteva postavitev za časnih cevovodov, kar bi investicijo na segmentu montažnih del podražilo za 75 %, na segmentu gradbenih pa zaradi dodatnih pripravljalnih del za 15 %, o vse povezave z obstoječimi odcepi sekundarnih cevovodov in priključkov se z izvedbo začasnih cevovodov podvajajo, o v času gradnje in večkratnih prevezav cevovodov bi prihajalo do obsežnih motenj v oskrbi s pitno vodo, posledično pa tudi do možnih potencialnih okužb pitne vode v omrežju, o zaradi daljših večkratnih prekinitev dobave vode bi pri porabnikih prihajalo do zastojev v procesih dela in s tem do večjih izpadov prihodka.

VARIANTA B:

Pri Varianti B je predviden vzporeden potek z obstoječim vodovodom in optimalnim odmikom glede na dimenzijo cevovodov. Ta varianta vsebuje tudi podvarianti sistema delovanja vodarne Jezero in Stopiče in sicer:

Vodarna Jezero:  Podvarianta 1: fizikalno kemijsko čiščenje z adsorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo  Podvariatna 2: ultrafiltracija z adsorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo

Vodarna Stopiče:  Podvarianta 1: fizikalno kemijsko čiščenje z dezinfekcijo  Podvarianta 2: ultrafiltracija z dezinfekcijo

Prednosti te variante se kažejo:  v času izvajanja del v primerjavi z varianto ,,B” ne bo potrebno graditi vzporednih cevovodov, kar investicijo na segmentu montažnih del poceni za 75 %, na segmentu gradbenih pa del za 15 % zaradi nepotrebnih dodatnih pripravljalnih del,

SL CONSULT d.o.o. 10

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

o odpadejo vse začasne povezave sekundarnih cevovodov in priključkov na začasni cevovod,  oskrba s pitno vodo bo v času gradnje bistveno manj motena kot bi bila pri izvedbi po varianti ,,B”,  potencialna možnost okužb vode v omrežju se bistveno zmanjša zaradi zmanjšanja prevezav, oziroma zapiranja cevovodov.

V naslednji tabeli je prikazana primerjava med podvariantami za posamezno vodarno.

Ponder: 1 – slabše, 2 - boljše

Tabela 2.1: Primerjava podvariante 1 in 2 delovanja vodarne Jezero FIZIKALNO KEMIJSKO ULTRAFILTRACIJA ČIŠČENJE (podvarianta 2) (podvarianta 1) Investicijski stroški (brez DDV), EUR 2.602.600 2.869.984 Ponder 2 1 Obratovalni stroški, EUR 319.865,28 324.958,81 Ponder 2 1 Kakovost pripravljene vode Ponder 1 2 Varnost obratovanja Ponder 1 2 Občutljivost na kvaliteto surove vode Ponder 1 2 Količina odpadnih vod in mulja Ponder 1 2 Zahtevnost postopka Ponder 2 1 Skupaj ponder 10 11 Rang 2 1

Primerjava obeh predlaganih tehnoloških postopkov je pokazala, da je ultrafiltracija nekoliko dražja z vidika investicije kot fizikalno kemijsko čiščenje. Prednosti ultrafiltracije pred fizikalno kemijskim čiščenjem so kakovosti pripravljene pitne vode brez dodajanja kemikalij v pitne vodo, ter bistveno manjša občutljivost obratovanja in kakovosti pripravljene pitne vode glede na kvaliteto surove pitne vode, ki se na izviru Jezero v času padavin močno poslabša.

Bistvene prednosti uporabe ultrafiltracije (predvsem kakovost pitne vode in varnost obratovanja pri različnih pogojih) opravičujejo nekoliko višje investicijske stroške ter se zato predlaga izgradnja Vodarne Jezero z ultrafiltracijo z adsorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo, torej podvarianto 2.

SL CONSULT d.o.o. 11

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 2.2: Primerjava podvariante 1 in 2 delovanja vodarne Stopiče FIZIKALNO KEMIJSKO ULTRAFILTRACIJA ČIŠČENJE (podvarianta 2) (podvarianta 1) Investicijski stroški (brez DDV), EUR 1.044.100,00 893.614,90 Ponder 1 2 Obratovalni stroški, EUR 117.611,85 110.096,92 Ponder 1 2 Kakovost pripravljene vode Ponder 1 2 Varnost obratovanja Ponder 1 2 Občutljivost na kvaliteto surove vode Ponder 1 2 Količina odpadnih vod in mulja Ponder 1 2 Zahtevnost postopka Ponder 2 1 Skupaj ponder 8 13 Rang 2 1

Primerjava obeh predlaganih tehnoloških postopkov je pokazala, da ima ultrafiltracija bistveno več prednosti pred fizikalno kemijskim čiščenjem, še posebej je poudarek na kakovosti pripravljene pitne vode brez dodajanja kemikalij v pitne vodo, razen za rezidualno dezinfekcijo ter bistveno manjša občutljivost obratovanja in kakovosti pripravljene pitne vode glede na kvaliteto surove pitne vode, ki se na izviru Stopiče v času padavin močno poslabša. Zaradi vseh zgoraj omenjenih dejstev, se predlaga izgradnja Vodarne Stopiče z ultrafiltracijo z dezinfekcijo, torej podvarianto 2.

Na podlagi finančnih, ekonomskih in meril za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka, smo izbrali optimalno varianto. Omenjena merila smo ponderirali in prišli do končnega rangiranja na podlagi meril kot sledi.

Tabela 2.3: Končno rangiranje predlaganih variant glede na merila VARIANTA VARIANTA A B Finančna merila 3 6 Ekonomska merila 3 6 Merila za usklajenost z normativi, standardi in stroški na enoto učinka 3 5 Skupaj ponderji 9 17 Rang 2 1

Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10) je bila predlagana kot najugodnejša oziroma najbolj optimalna varianta VARIANTA B.

2.4 Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo projekta

Izdelovalec IP: SL CONSULT d.o.o. Naslov: Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Mirjan Poljak, direktor

SL CONSULT d.o.o. 12

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Izdelovalec projektne dokumentacije: IEI d.o.o. Naslov: Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor Odgovorna oseba: Metka Pavčič, direktorica

Izdelovalec projektne dokumentacije: GPI d.o.o. Naslov: Ljubljanska ulica 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: Mojca Radakovič, direktorica

Izdelovalec projektne dokumentacije: KRMC d.o.o. Naslov: Škocjan 57, 8275 Škocjan Odgovorna oseba: Jernej Johannes Krmc, direktor

Izdelovalec projektne dokumentacije: Hidroinženiring d.o.o. Naslov: Slovenčeva ulica 95, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Boris Savnik, direktor

Odgovorni vodja za izvedbo Mestna občina Novo mesto investicijskega projekta: Naslov: Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: Gregor Macedoni, župan

2.5 Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije

Investitorji predmetne investicije v oskrbo s pitno vodo na območju osrednje Dolenjske so občine Novo mesto, Straža, Škocjan, Šentjernej in Šmarješke Toplice. Občine so odgovorne za izvedbo gradnje, nadzora nad gradnjo in stikov z javnostjo.

Glede na to, da bo predmetna investicija sofinancirana s strani Kohezijskega sklada bo potekal nadzor nad izvajanjem projekta tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor in Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Nosilna občina projekta je Mestna občina Novo mesto, koordinator projekta pa Komunala Novo mesto d.o.o.

SL CONSULT d.o.o. 13

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 2.1: Organizacijska shema za izvedbo in delovanje projekta

Projektni svet Predsednik: Gregor Macedoni, Mestna občina Novo mesto, župan Člani: Dušan Krštinc, Občina Straža, župan, Radko Luzar, Občina Šentjernej, župan Jože Kapler, Občina Škocjan, župan mag. Bernardka Krnc, Občina Šmarješke Toplice, županja Gregor Klemenčič, Komunala Novo mesto d.o.o., direktor Franci Bratkovič, RC Novo mesto d.o.o., direktor

Koordinator projekta Jernej Muhič, Komunala Novo mesto d.o.o.

Projektna skupina Predstavniki občin: Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in predstavniki bodočega upravljavca ter RC Novo mesto d.o.o.

Po izvedbi investicije bo javno komunalno infrastrukturo prevzelo v upravljanje JP Komunala Novo mesto d.o.o.

2.6 Prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanim deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna RS

Celotna vrednost investicije z DDV znaša 22.305.660,13 EUR, ki vključuje stroške izgradnje odsekov in objektov, stroške nadzora, obveščanja javnosti, stroške dokumentacije ter stroške vodenja. Upravičeni stroški za sofinanciranje znašajo 17.949.610,98 EUR. Neupravičeni stroški zajemajo stroške izgradnje odseka 4 v občini Šentjernej, stroške vodenja in stroške dokumentacije.

Tabela 2.4: Investicijska vrednost v EUR Vrednost investicije Ponudba - Ponudba Ponudba brez Nepredvidena nepredvidena SKUPAJ skupaj nepredvidenih del dela - 10% dela Cevovodi in vodohrani 11.424.439,23 155.776,57 11.268.662,66 1.126.866,26 12.395.528,92 Vodarni 4.760.124,00 0,00 4.760.124,00 476.012,40 5.236.136,40 Obveščanje javnosti 43.670,00 0,00 43.670,00 0,00 43.670,00 Nadzor 274.275,66 0,00 274.275,66 0,00 274.275,66 Neupravičeni stroški (stroški vodenja, 333.717,00 0,00 333.717,00 0,00 333.717,00 projektne dokumentacije, odsek 4) DDV 22% 4.022.332,15 4.022.332,15 0,00 4.022.332,15 SKUPAJ 20.702.781,47 1.602.878,66 22.305.660,13

SL CONSULT d.o.o. 14

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 2.5: Investicijska vrednost po občinah (v EUR) INVESTICIJA SKUPAJ MO Novo mesto ODSEK 2 3.747.291 ODSEK 8 1.077.142 VH KIJ 1.131.931 VODARNA STOPIČE 1.746.748 VODARNA JEZERO 2.624.297 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 10.327.409 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 86.792 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 25.535 Stroški nadzora 165.268 INVESTICIJA Skupaj 10.605.003 DDV 22% 2.333.101 CELOTNA INVESTICIJA ZA MESTNO OBČINO NOVO MESTO 12.938.104 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 10.518.212 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 86.792 Informativni izračun DDV 2.333.101 SKUPAJ Z DDV 12.938.104 Straža ODSEK 2 174.665 ODSEK 8 75.043 ODSEK 13 1.375.554 ODSEK 14 293.601 VH KIJ 59.450 VH DOLENJA STRAŽA 100 M3 176.317 VODARNA STOPIČE 146.335 VODARNA JEZERO 138.068 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE STRAŽA 2.439.034 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 17.044 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 6.056 Stroški nadzora 31.153 INVESTICIJA Skupaj 2.493.288 DDV 22% 548.523 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO STRAŽA 3.041.811 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 2.476.243 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 17.044 Informativni izračun DDV 548.523 SKUPAJ Z DDV 3.041.811 Šentjernej ODSEK 3 307.615 ODSEK 4 179.577 ODSEK 17 765.862 Vodarna Jezero 200.917 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠENTJERNEJ 1.453.971 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 16.664 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 3.162 Stroški nadzora 23.310 INVESTICIJA Skupaj 1.497.108 DDV 22% 329.364 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠENTJERNEJ 1.826.472 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 1.300.867 Neupravičeni stroški (dokumentacija, odsek 4) 196.241 Informativni izračun DDV 329.364 SKUPAJ Z DDV 1.826.472

SL CONSULT d.o.o. 15

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

INVESTICIJA SKUPAJ Škocjan ODSEK 3 201.667 ODSEK 7 1.676.254 VODARNA JEZERO 131.716 VH ŠKOCJAN 293.287 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠKOCJAN 2.302.925 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 22.809 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 5.723 Stroški nadzora 35.420 INVESTICIJA Skupaj 2.366.876 DDV 22% 520.713 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠKOCJAN 2.887.588 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 2.344.067 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 22.809 Informativni izračun DDV 520.713 SKUPAJ Z DDV 2.887.588 Šmarješke Toplice ODSEK 3 214.077 ODSEK 6 468.462 ODSEK 7 121.195 Vodarna Jezero 248.055 VH Gorenja vas 236.115 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 1.287.903 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 10.831 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 3.194 Stroški nadzora 19.125 INVESTICIJA Skupaj 1.321.053 DDV 22% 290.632 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠMARJEŠKE TOPLICE 1.611.685 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 1.310.222 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 10.831 Informativni izračun DDV 290.632 SKUPAJ Z DDV 1.611.685 SKUPAJ VSE OBČINE ODSEK 2 3.921.956 ODSEK 3 723.359 ODSEK 4 179.577 ODSEK 6 468.462 ODSEK 7 1.797.449 ODSEK 8 1.152.185 ODSEK 13 1.375.554 ODSEK 14 293.601 ODSEK 17 765.862 VH KIJ 1.191.381 VH ŠKOCJAN 293.287 VH GORENJA VAS 236.115 VH DOLENJA STRAŽA 176.317 Vodarna Stopiče 1.893.084 Vodarna Jezero 3.343.053 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 17.811.242 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 154.140 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 43.670 Stroški nadzora 274.276 INVESTICIJA Skupaj 18.283.328 DDV 22% 4.022.332 CELOTNA INVESTICIJA ZA VSE OBČINE 22.305.660 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 17.949.611 Neupravičeni stroški (dokumentacija, odsek 4) 333.717 Informativni izračun DDV 4.022.332 SKUPAJ Z DDV 22.305.660

SL CONSULT d.o.o. 16

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

V nadaljevanju so prikazani deleži sofinanciranja. Upravičeni stroški bodo financirani s strani EU Kohezijskega sklada, državnega in občinskega proračuna, ostali oz. za sofinanciranje neupravičeni stroški (stroški vodenja projekta ter stroški dokumentacije in izgradnja odseka 4 v občini Šentjernej) pa bodo financirani s strani občinskih proračunov. Vrednosti so prikazane brez davkov.

Tabela 2.6: Viri financiranja, (v EUR) VIRI FINANCIRANJA SKUPAJ MO Novo mesto Upravičeni stroški 10.518.211,74 Kohezijski sklad 7.592.255,60 Državni proračun 1.339.809,81 Občinski proračun 1.586.146,33 Neupravičeni stroški brez DDV 86.791,52 Občinski proračun 86.791,52 SKUPAJ BREZ DDV 10.605.003,26 Kohezijski sklad 7.592.255,60 Državni proračun 1.339.809,81 Občinski proračun 1.672.937,85 Informativni izračun DDV 2.333.100,72 SKUPAJ Z DDV 12.938.103,98 Straža SKUPAJ Upravičeni stroški 2.476.243,23 Kohezijski sklad 1.787.401,89 Državni proračun 315.423,86 Občinski proračun 373.417,48 Neupravičeni stroški 17.044,30 Občinski proračun 17.044,30 SKUPAJ BREZ DDV 2.493.287,53 Kohezijski sklad 1.787.401,89 Državni proračun 315.423,86 Občinski proračun 390.461,78 Informativni izračun DDV 548.523,26 SKUPAJ Z DDV 3.041.810,79 Šentjernej SKUPAJ Upravičeni stroški 1.300.867,03 Kohezijski sklad 938.991,84 Državni proračun 165.704,44 Občinski proračun 196.170,75 Neupravičeni stroški 196.241,46 Občinski proračun 196.241,46 SKUPAJ BREZ DDV 1.497.108,49 Kohezijski sklad 938.991,84 Državni proračun 165.704,44 Občinski proračun 392.412,20 Informativni izračun DDV 329.363,87 SKUPAJ Z DDV 1.826.472,36 Škocjan SKUPAJ Upravičeni stroški 2.344.066,79 Kohezijski sklad 1.691.994,29 Državni proračun 298.587,23 Občinski proračun 353.485,27 Neupravičeni stroški 22.808,84 Občinski proračun 22.808,84 SKUPAJ BREZ DDV 2.366.875,63 Kohezijski sklad 1.691.994,29 Državni proračun 298.587,23 Občinski proračun 376.294,11 Informativni izračun DDV 520.712,64 SKUPAJ Z DDV 2.887.588,27

SL CONSULT d.o.o. 17

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

VIRI FINANCIRANJA SKUPAJ Šmarješke Toplice SKUPAJ Upravičeni stroški 1.310.222,18 Kohezijski sklad 945.744,57 Državni proračun 166.896,10 Občinski proračun 197.581,50 Neupravičeni stroški brez DDV 10.830,89 Občinski proračun 10.830,89 SKUPAJ BREZ DDV 1.321.053,07 Kohezijski sklad 945.744,57 Državni proračun 166.896,10 Občinski proračun 208.412,40 Informativni izračun DDV 290.631,68 SKUPAJ Z DDV 1.611.684,75 INVESTICIJSKA VREDNOST SKUPAJ SKUPAJ Upravičeni stroški 17.949.610,98 Kohezijski sklad 12.956.388,19 Državni proračun 2.286.421,45 Občinski proračuni 2.706.801,34 Neupravičeni stroški (brez DDV) 333.717,00 Občinski proračuni 333.717,00 SKUPAJ BREZ DDV 18.283.327,98 Kohezijski sklad 12.956.388,19 Državni proračun 2.286.421,45 Občinski proračuni 3.040.518,34 Informativni izračun DDV 4.022.332,15 SKUPAJ Z DDV 22.305.660,13

SL CONSULT d.o.o. 18

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

2.7 Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta

1. Prikaz finančnih kazalnikov

V nadaljevanju so prikazani glavni finančni kazalniki, ki so bili izračunani na podlagi predpostavk (investicijska vrednost, dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški, izračun amortizacije, povišanje cen, izračun prihodkov) skupaj za celoten projekt.

Tabela 2.7: Glavni finančni kazalniki Brez pomoči Skupnosti Finančna stopnja donosa (%) -6,99% FRR/C Čista sedanja vrednost (EUR) -15.773.986 FNPV/C Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., oktober 2013

Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj.

2. Prikaz ekonomskih kazalnikov

Tabela 2.8:Glavni ekonomski kazalniki Ekonomska analiza Ekonomska interna stopnja donosa 7,72% Ekonomska neto sedanja vrednost 4.756.193 EUR Razmerje med koristmi in stroški 1,19 Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., oktober 2013

Ekonomska neto sedanja vrednost projekta je pozitivna, kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njene koristi presegajo stroške. To potrjujeta tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5,0%) in razmerje med koristmi in stroški, ki znaša 1,19.

SL CONSULT d.o.o. 19

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB

3.1 Osnovni podatki o investitorju

Investitor: MESTNA OBČINA NOVO MESTO Naslov: Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto Telefon: 07 393 92 02 Faks: 07 393 92 08 E-mail [email protected] Odgovorna oseba: Gregor Macedoni, župan

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig investitorja: ______

Investitor: OBČINA STRAŽA Naslov: Ulica talcev 9, 8351 Straža Telefon: 07 384 85 50 Faks: 07 384 85 58 E-mail [email protected]

Odgovorna oseba: Dušan Krštinc, župan

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig investitorja: ______

SL CONSULT d.o.o. 20

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Investitor: OBČINA ŠENTJERNEJ

Naslov: Prvomajska cesta 3a, 8310 Šentjernej Telefon: 07 393 35 60 Faks: 07 393 35 77 E-mail [email protected] Odgovorna oseba: Radko Luzar, župan

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig investitorja: ______

Investitor: OBČINA ŠKOCJAN Naslov: Škocjan 67, 8275 Škocjan Telefon: 07 384 63 00 Faks: 07 384 63 09 E-mail [email protected]

Odgovorna oseba: Jože Kapler, župan

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig investitorja: ______

SL CONSULT d.o.o. 21

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Investitor: OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE Naslov: Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice Telefon: 07 384 43 30 Faks: 07 384 43 35 E-mail [email protected]

Odgovorna oseba: mag. Bernardka Krnc, županja

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig investitorja: ______

3.2 Bodoči izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo

Bodoči izvajalec GJS: Komunala Novo mesto d.o.o. Naslov: Podbevškova ulica 12 Telefon: 07 393 24 50 E-mail: [email protected] Odgovorna oseba: Gregor Klemenčič, direktor

Podpis odgovorne osebe: ______

Žig izvajalca: ______

3.3 Pripravljavec investicijske dokumentacije

Izdelovalec: SL CONSULT, d.o.o. Naslov: Dunajska 122, SI-1000 Ljubljana Telefon: +386 1 56 00 390 Fax: +386 1 56 00 392 E-mail: [email protected] Direktor: Mirjan Poljak, direktor Izdelovalec dokumenta: Marjetka Geld, univ. dipl. ek.

Podpis: ______

Žig: ______

SL CONSULT d.o.o. 22

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA, TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI

4.1 Analiza obstoječega stanja s prikazom potreb, ki jih bo zadovoljevala investicija

Predmetne občine se srečujejo s problematiko slabega vodovodnega sistema. Cevovodi so hidravlično močno preobremenjeni, za današnje potrebe dimenzijsko podhranjeni in kot taki današnjim potrebam ne zagotavljajo ustreznih pretokov. Na cevovodih zato nastajajo pogoste okvare, ki onemogočajo varno in zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo. Posebno problematični so transportni cevovodi, ki medsebojno povezujejo občine. Zanesljivost obratovanja vodovodnih sistemov je odvisna tudi od vodohranskih kapacitet. Obstoječe kapacitete so bistveno premajhne. Za večino izvirov, zajetih na predmetnem območju, je značilna slaba kakovost vode. Veliko je kraških izvirov, za katere je značilna stalna bakteriološka oporečnost pitne vode in osnaženost s pesticidi. Ti izviri ob deževju tudi kalijo, zato so v takih primerih tudi fizikalno kemijsko oporečni.

V času izdelave projektov so analize pitne vode pokazale, da so v pitni vodi prisotni pesticidi in njihovi razgradni produkti (atrazin, desetilatrazin, ...). Čeprav izmerjene koncentracije pesticidov niso presegale predpisanih koncentracij, se je investitor odločil, da bo zaradi varnosti in kakovosti oskrbe s pitno vodo vključil še adsorbcijo na aktivno oglje kot tehnološki postopek, ki na najbolj enostaven način omogoča odstranjevanje pesticidov iz pitne vode.

Uveljavitev vodovarstvenih pasov je nujna saj le ta zagotavlja ustrezno varovanje vodnih virov pred raznim vrstami onesnaževanja, ne samo pred onesnaževanjem z pesticidi. Vsekakor vodovarstveni pasovi povečajo varovanje vodnih virov pred onesnaženjem s pesticidi vendar ne zagotavljajo 100 % varnosti, kar je razvidno tudi iz prakse na drugih vodnih virih, zato je smiselna vgraditev dodatne stopnje čiščenja, v tem primeru adsorbcije na aktivno oglje, s katero se iz pitne vode ne odstrani le razne nezaželene organske spojine, kot so predvsem pesticidi in njihovi razpadni produkti, ampak se izboljša tudi organoletpične lastnosti pitne vode (vonj in okus).

Vodooskrba v občinah Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice tako ni ustrezna zaradi:  Zdravstvene oporečnosti pitne vode, saj je za predmetne občine značilna stalna oporečnost pitne vode v bakterioloških in fizikalno kemijskih lastnostih.  Neustreznih tlakov in premajhnih dimenzij cevovodov, saj so v obstoječih cevovodih prenizki pretoki vode, ki ne omogočajo varne oskrbe s pitno vodo predmetnim prebivalcem. Obstoječi cevovodi ne omogočajo nemotene oskrbe s pito vodo, saj prihaja do pogostih okvar in prelomov in zaradi tega do prekinitev dobav vode.  Nezadostnih kapacitet vodohranov, saj prihaja v primeru okvar sistema ali izpada električne energije na črpališčih in v konični potrošnji do motenj oz. prekinitev oskrbe s pitno vodo.

Za rešitev navedene problematike vodovodnega sistema je predvidena izvedba projekta hidravlične izboljšave in novogradnje vodovodnega sistema, ki bo potekal vzporedno z obstoječim vodovodom in optimalnim odmikom glede na dimenzijo cevovodov ter gradnja dveh vodarn s sistemom ultrafiltracije z dezinfekcijo (vodarna Stopiče) oz. ultrafiltracijo z absorbcijo na aktivno oglje in dezinfekcijo (vodarna Jezero, ki je predvidena tudi za očiščenje pesticidov).

Na območju predmetnih občin so danes v upravljanju naslednji javni vodovodni sistemi:  ID 1662 Mirna Peč,  ID 1008 Novo mesto – Jezero,  ID 1011 Hrastje,  ID 1013 Gabrje,  ID 1014 Gorenji Suhadol,

SL CONSULT d.o.o. 23

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

 ID 1015 Brusnice,  ID 1016 Novo mesto – Stopiče,  ID 1018 Ždinja vas,  ID 1020 Dolenjske Toplice,  ID 1024 Kamenje,  ID 1009 Javorovica,  ID 1010 Vrhpolje,  ID 1011 Hrastje,  ID 1007 Škocjan.

Na območju Mestne občine Novo mesto se nahajajo naslednji vodni viri:

1. Vodni vir Suhadol Vrtina (G-1/88) se nahaja tik ob obstoječem rezervoarju vzhodno od Gornjega Suhadola. Vodonosnik ob tem zajetju se napaja hrbta na severovzhodni strani. Celotno območje je zgrajeno iz sorazmerno malo prepustnega dolomita. Črpalka se nahaja na globini 12 m, katera črpalna količina znaša 0,5 l/s.

2. Vodni vir Brusnice Vrtina se nahaja v dolini pod Bendjami, zahodno od Brusnic na nadmorski višini 106 m. Na triasnem razpokanem dolomitu leži serija kamnin, kjer se menjavajo apnenec, apnenčev konglomerat, plastovit apnenec in lapor. Vrh tega leži do nekaj metrov debela plast preperele gline, peščene gline in gline z roženci. Črpalka se nahaja na globini 72 m, katera črpalna količina znaša 8 l/s. Jeseni 2009 se je dotok vode iz vrtine zmanjšal na 3 l/s.

3. Vodni vir Stopiče V letu 1987, 1992 in 1996 so bile na širšem prostoru obstoječe vodarne Stopiče (težka voda) izvrtane vrtine STO-2/87, STO-3/92, STO-4/96. Vrtine so bile izvrtane na podlagi raziskav, ki so se vršile v letu 1987, ko je bila izvrtana raziskovalna vrtina STO-1/87. Vrtine so bile vrtane v dolomitni vodotesnik in so dosegle globine 200m STO-2/87, 219,5 m STO-3/92 ter 203 m STO-4/96. Rezultati kvantitativnega in kvalitativnega testiranja pokazali, da je voda iz vrtin STO-2/87 (črpalka se nahaja na globini 114 m, katera črpalna količina znaša 19 l/s) in STO- 2/92 (črpalka se nahaja na globini 140 m, katera črpalna količina znaša 9 l/s) primerna kot pitna voda. Po potrebi se črpa vodo tudi iz izvira katera črpalna količina znaša 20-40 l/s.

4. Vodni vir Gabrje Vrtina Gb-2/90 se nahaja v pobočju nad Gaberjem pri nadmorski višini cca. 485 m. Ozemlje je iz razpokanega apnenca, apnenčeve breče in laporja, ki se menjavajo, prevladuje pa zakrasel apnenec. Črpalka se nahaja na globini 64 m, katera črpalna količina znaša 3 l/s.

5. Vodni vir Kamenje V letu 1993 je bila v vasi Kamenje pri Novem mestu izvrtana globoka raziskovalna kaptažna vrtina (K-1/93) globine 350,0 m. Služila naj bi oskrbi vasi Kamenje s pitno vodo. Vrtina je bila vrtana vertikalno v kredne in jurske plasti.

V pasteh jurskega in krednega apnenca se nahaja dokaj obsežen vodonosnik, ki lahko daje zadostne količine kvalitetne pitne vode za okoliške zaselke. Podtalnica se nahaja cca. 226.0 m pod ustjem vrtine. Črpalka se nahaja na globini 297 m, katera črpalna količina znaša 0,6 l/s.

6. Vodni vir Ždinja vas V letu 1992 je bila na zahodnem obrobju Ždinje vasi pri Novem mestu izvrtana globoka raziskovalno-kaptažna vrtina globine 358,0 m. Služila naj bi oskrbi Ždinje vasi in okolice s pitno vodo. Vrtina (ŽD-1/92) je bila vrtana vertikalno v kredne in jurske plasti. V plasteh jurskega in krednega apnenca se nahaja dokaj obsežen vodonosnik, ki lahko daje zadostne količine kvalitetne pitne vode za okoliške zaselke. Podtalnica se nahaja cca. 226,4–228,0 m, pod ustjem vrtine. Črpalka se nahaja na globini 290 m, katera črpalna količina znaša 0,5 l/s.

SL CONSULT d.o.o. 24

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Na območju občine Straža ni vodnega vira. Oskrbuje se iz vodovodnega sistema Novo mesto – Jezero. Vodni vir Devetak se je leta 2007 izločil iz obratovanja zaradi težav s povečano motnostjo, ki se je pojavljala ob močnejših deževjih.

Občina Šentjernej se oskrbuje z vodo iz treh lastnih vodnih virov in iz vodovodnega sistema Novo mesto – Jezero. Na območju občine Šentjernej so naslednji vodni viri:

1. Vodni vir Cerovi Log - Vrhpolje Pri Cerovem Logu je zajeta voda v dolomitu z dvema poševnima vrtinama, dolgima 100 m in 120 m. Zajetje leži v dnu doline desnega pritoka Pendrijevke 2 km južno od vasi Cerov Log. Tik pod zajetjem je prvotni izvir, ki napaja potoček v spodnjem delu doline. Podlago povodja tvori povsod dolomit. Dno doline je v okolici zajetja pokrito z okrog 5 m debelim nanosom dolomitnega grušča. V prvi vrtini se črpalka nahaja na globini 18 m, katera črpalna količina znaša 2,5 l/s, v drugi vrtini pa se črpalka nahaja na globini 36 m, katera črpalna količina znaša 2,5 l/s.

2. Vodni vir Kamnišček Celotno območje gradijo predvsem dolomiti triadne starosti, na katero so tranzgresivno odloženi klasični sedimenti zgornje kredne starosti. Raziskovalno-kaptažna vrtina K-1/86 je bila izvrtana v bližini dveh površinskih zajetjih. Vrtina je dosegla 85 m in preliva 1,5 l/s. Raziskovalno-kaptažna vrtina K-2/86 je bila izvrtana v neposredni bližini vrtine K-1/86. Vrtina je dosegla globino 102 m in preliva 1 l/s. Vrtina K-3/95 leži v sosednji grapi ob potoku Kamnišček. Vrtina je širšega premera in je dosegla globino 220 m. Vrtina je v celoti navrtala dolomitni vodonosnik. Menjavajo se plasti belega, zrnatega dolomita s plastmi močneje sivega plastnega dolomita. Črpalka se nahaja na globini 38 m, katera črpalna količina znaša 5,5 l/s.

3. Vodni vir Javorovica Vodni vir Javorovica je površinski hudourniški izvir, lociran na težko dostopnem terenu v bližini okolici Javorovice. Sistem je izveden tako, da se voda preko filtra (rešetka in peščeni filter) zbira v zbiralniku in distribuira v vodovodni sistem. Težava vodovodnega sistema je v velikem vremenskem vplivu. V primeru intenzivnih padavin in pojava hudourniških voda lahko pride do zamašitve filtra in zmanjšanja dotoka vode v sistem. Količina odvzema vode znaša 2,5 l/s.

Na območju občine Škocjan so naslednji vodni viri:

1. Vodni vir Škocjan Vodni vir Škocjan zajema vrtino Š-1/92. Vrtina se nahaja v Stari vasi na nadmorski višini 181,58 m. Globina vrtine znaša 150 m in premer 200 mm. Iz vrtine se zajema podtalnico za oskrbo s pitno vodo vodovoda Škocjan. Črpalka se nahaja na globini 24 m, katera črpalna količina znaša 7 l/s.

2. Vodni vir Bučka Vodni vir Bučka zajema vrtino BUČ-1/97. Vrtina je izvrtana severno od Bučke v manjši dolinici pod južnim pobočjem Ujkiča. Napajalno zaledje vodovodnega vira (vrtine) je karbonatni masiv, ki se razteza v smeri severa- severozahoda med dolino Dolskega potoka na zahodu in Hubajniškega potoka na vzhodu. Črpalka se nahaja na globini 180 m, katera črpalna količina znaša 2,2 l/s.

3. Vodni vir Jelendol Leta 2000 je bila na področju zaselka Gorenje Dole, v občini Škocjan, izdelana raziskovalno kaptažna vrtina GDV-1/2000. Zajeta podzemna voda služi za vodooskrbo širšega področja Gorenjih dol in bližnjih zaselkov. Vrtina je bila izvrtana do globine 150,5 m, katera je v celoti izvrtana v ladinijske in zgornjetriadne dolomite. Črpalka se nahaja na globini 110 m, katere črpalna količina znaša 2,2 l/s.

V občini Šmarješke Toplice se nahaja največji vodni vir »Jezero«, ki zagotavlja vodo za celotno občino, poleg tega pa se iz vodnega vira oskrbuje tudi velik del Mestne občine Novo mesto, občini Straža, manjši del občine Mirna Peč in del občine Šentjernej. Vodni vir na območju občine Šmarješke Toplice:

SL CONSULT d.o.o. 25

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

1. Vodni vir Jezero Locirano je v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah. Širše območje vodnega vira Jezero je del velikega dolomitnega masiva, ki je sestavni del Novomeške grude. V vodni vir Jezero je vključeno 22 vrtin, iz katerih se vsa voda zbirajo v t.i. zbiralni bazen. Iz zbiralnega bazena se potem prečrpava vodo naprej v vodovodni sistem. Črpalna količina znaša 110 l/s, maksimalna črpalna količina, ki jo sistem še premore, pa znaša 136 l/s.

V naslednji tabeli prikazujemo opremljenost javnega vodovoda v predmetnih občinah.

Tabela 4.1: Opremljenost javnega vodovoda v predmetnih občinah OBČINE OPREMLJENOST Z INFRASTRUKTURO MO NOVO MESTO Cevovodi (m) 465.702 Črpališča in prečrpališča (število) 25 Vodohrani (število) 27 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 1 STRAŽA Cevovodi (m) 44.251 Črpališča in prečrpališča (število) 2 Vodohrani (število) 2 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 1 ŠENTJERNEJ Cevovodi (m) 162.547 Črpališča in prečrpališča (število) 4 Vodohrani (število) 8 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 0 ŠKOCJAN Cevovodi (m) 70.135 Črpališča in prečrpališča (število) 5 Vodohrani (število) 7 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 0 ŠMARJEŠKE TOPLICE Cevovodi (m) 82.964 Črpališča in prečrpališča (število) 7 Vodohrani (število) 9 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 0 SKUPAJ Cevovodi (m) 825.599 Črpališča in prečrpališča (število) 43 Vodohrani (število) 53 Naprave za obdelavo pitne vode (število) 2

4.2 Analiza obstoječega stanja vodovodnih sistemov, ki so predmet projekta

Predmet projekta je naslednjih šest vodovodnih sistemov: • ID Škocjan, • ID 1008 Novo mesto – Jezero, • ID 1010 Vrhpolje, • ID 1011 Hrastje, • ID 1015 Brusnice in • ID 1016 Novo mesto – Stopiče.

SL CONSULT d.o.o. 26

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Navedeni sistemi so fizično povezani v enoten sistem, vendar so zaradi obratovanja hidravlično ločeni, običajno z zasunom, ker pomeni, da se ob normalnem obratovanju voda med njimi ne meša, je pa možno, recimo ob izrednih razmerah, ob izvedbi določenih ukrepov, posamezen sistem napajati iz sosednjega.

Od sistemov, ki so predmet projekta, v regionalni vodovod sedaj ni povezan samo vodovodni sistem Škocjan, ki pa se bo po izvedbi projekta povezal v regionalni vodovod. Vodovodni sistem Škocjan predstavlja sistem, ki je tudi fizično ločen od regionalnega vodovoda (več med seboj povezanih sistemov) in nima alternativne možnosti napajanja, zaradi česar je zelo pomembno, da se vključi v enotni sistem.

Vodni viri, ki so vključeni v projekt: • Jezero 160 l/s, • Stopiče 60 l/s, • Kamnišček 23 l/s, • Cerov Log 11 l/s, • Zloganje 10 l/s.

Kakovost vode Izvir Jezero v Družinski vasi (občina Šmarješke Toplice), izdatnosti 160 l/s, je največji vodni vir za oskrbo dolenjskih občin. Na leto se iz tega izvira načrpa 2.320.000 m3 vode. Izvir Težke vode v Stopičah (MO Novo mesto), izdatnosti 60 l/s, je drugi največji vodni vir za oskrbo dolenjskih občin. Na leto se iz tega izvira načrpa 1.205.000 m3 vode.

Kakovost vode, s katero se oskrbujejo občani iz javnih vodovodov, je razvidna iz rezultatov bakterioloških in kemičnih preiskav, ki jih za Komunalo opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Na zajetjih je letno v povprečju odvzetih 192 vzorcev za mikrobiološke preiskave. Od teh je neprimernih vzorcev okoli 47%. Neustrezna kakovost vode je tudi na glavnih vodnih virih, na zajetju Jezero in zajetju v Stopičah, tu je zabeleženih nad 75% oporečnih vzorcev.

Voda vsebuje veliko število mikroorganizmov in je pogosto tudi kalna. Ugotovljena je bila tudi že prisotnost parazitov, ob velikih padavinah pa obstaja tudi možnost pojava pesticidov. V surovi vodi izvira Jezero so v več raziskavah dokazljive vsebnosti sredstev za varstvo rastlin in njihovi produkti razgradnje. Pri tem gre za substance atracin, desetilatracin, terbutilazin, metribuzin in metolaktor. Mikrobiološka struktura vode kaže na več pomanjkljivosti. Ugotovljene so bile koliformne klice, E.coli., enterokoki in klostridij perfringens. Prav tako je znana ugotovitev stalnih stadijev kritosporidij in giardij. Paraziti so zelo odporni na vse klasične metode dezinfekcije med katere spada tudi kloriranje. Uspešna metoda je mehansko odstranjevanje, na primer ultrafiltracija, in odstranjevanje pesticidov z aktivnim ogljem. Zato je nujno potrebno zgraditi napravo za čiščenje pitne vode na obeh glavnih vodni virih.

Voda iz vodnih virov Zloganje, Kamnišček in Cerov log je ustrezne kvalitete za distribucijo brez pred priprave. Kljub temu se preventivno, vodi iz vodnega vira Kamnišček in Cerov log, dodaja natrijev hipoklorid.

SL CONSULT d.o.o. 27

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 4.1: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Brusnice

Slika 4.2: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Hrastje

Slika 4.3: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Škocjan

SL CONSULT d.o.o. 28

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 4.4: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Vrhpolje

Slika 4.5: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Novo mesto - Stopiče

Slika 4.6: Mikrobiološka kvaliteta pitne vode v vodovodu Novo mesto - Jezero

Iz vzorcev analiz je razvidno, da je kakovost vode v letu 2011 primerljiva z rezultati iz predhodnih let in da je

SL CONSULT d.o.o. 29

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM glavni vzrok neustreznosti mikrobiološkega izvora, ki je še nekoliko izrazitejši v poletnih mesecih, ko se temperatura vode poviša. Višja kakovost vode v omrežju se bo dosegla z vgradnjo ultrafiltrirnih naprav.

Vodohranske kapacitete

Večjo zanesljivost delovanja regionalnega vodovoda Dolenjske bo potrebno reševati tudi s povečanjem vodohranskih kapacitet. Posebno problematičen je regionalni vodovodni sistem z zajetjem Jezero, saj je glavni vodohran na Kiju veliko premajhen za normalno obratovanje. Potrebe po dodatnih kapacitetah vodohranov je še v Gorenji vasi in Škocjanu. S povečanjem vodohranskih kapacitet bi zmanjšali stroške porabe električne energije ob maksimalnem koriščenju nižje tarife.

Pretežni del obstoječega transportnega in primarnega vodovodnega omrežja je zgrajenega iz azbest cementnih cevi premerov od DN 100 mm do DN 600 mm. Vodovodno omrežje je staro od 35 do 55 let ter v večini močno dotrajano in z velikimi izgubami. Stanje vodovodnega sistema prikazuje naslednja tabela.

Vodovodno omrežje, ki je predmet projekta, je razdeljeno na naslednje sisteme:

• vodovodni sistem Novo mesto - Jezero, ki sega v območja občin Novo mesto, Šmarješke Toplice, Šentjernej, Straža, Škocjan in Mirna Peč ter Dolenjske Toplice, ki pa nista predmet projekta, • vodovodni sistem Vrpolje, • vodovodni sistem Hrastje, • vodovodni sistem Brusnice, • vodovodni sistem Novo mesto – Stopiče in • vodovodni sistem Škocjan.

Na omrežju se pojavljajo naslednji problemi:

- oporečnost pitne vode

Na vodnih virih Jezero z izdatnostjo do 160 l/s in Stopiče z izdatnostjo do 60 l/s vode je voda oporečna, tako da je predvidena priprava vode z ultrafiltracijo.

- premajhna kapaciteta obstoječih rezervoarjev

Ključna vodohrana v sistemu sta Kij s prostornino 700 m3 in Dolenja Težka voda s prostornino 330 m3. Sistem trenutno deluje s prilagajanjem količine črpanja dejanski porabi vode, saj prostornina obeh vodohranov zadošča le za del pokrivanja porabe v konicah. Zaradi premajhne prostornine ni možno akumulirati potrebne količine vode v času koriščenja nižje tarife električne energije.

- neustrezna pretočnost vodovodnega omrežja

Kritični so naslednji odseki vodovoda: - vodohran Kij – Novo mesto (odcep Mestne njive II):

Obstoječe vodovodno omrežje ne ustreza tlačnim razmeram, ki so posledica konfiguracije terena. Glede na to, da ta odsek zagotavlja dotok 80% potrebnih vodnih količin v vodovodni sistem, je na celotnem odseku potrebna vgradnja cevi premera 500 mm ustreznega tlačnega razreda (tlaki do 10 bar). Višji tlaki iz smeri Stopič so v sistemu pomembni zaradi oskrbe področja na vzhodnem delu MO Novo mesto, za porabo v ožjem mestnem področju pa so previsoki, poleg tega pa je izdatnost črpališča Stopiče omejena na 60 l/s. Od razpoložljive količine vode se lahko za osrednje območje mesta računa z največ 30 l/s vode, od tega ob upoštevanju odvzema za Revoz in za vzhodni del občine (Cikava) pa le še z 10 l/s vode. Manjkajoče količine vode je tako potrebno zagotoviti iz zajetja Jezero preko vodohrana Kij, za kar pa obstoječe dimenzije cevovoda ne zadoščajo. Prav tako je potrebno preprečiti prevelik odtok iz vodohrana Dolenja Težka voda, saj le ta zavira dotok iz smeri zajetja Jezero.

SL CONSULT d.o.o. 30

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Za ureditev ustreznih razmer in sodelovanja dotokov iz obeh vodnih virov je na vodovodnem cevovodu severno od Revoza predvidena vgradnja regulatorja tlaka.

Obstoječ vodovodni cevovod med vodohranom Hrastje in naseljem Dol. Mokro Polje prevaja le do 6 l/s vode. V vodohranu Hrastje je urejen odtok vode v vodohran Tolsti vrh (črpanje) in odtok proti Mokremu Polju, Polhovici in Praprečam (naselja na zahodnem delu občine in delno v MO Novo mesto). Tako ostane za smer proti Šentjerneju le 6 l/s vode, do Šentjerneja pa priteče le še 2 l/s. Kljub zadostnim količinam vode na zajetju se lahko v sistem dovaja le 40%.

- nezadostne vodne količine

Na tem odseku je problematičen odsek vodovoda DN 80 med Dolenjo Brezovico in Šentjernejem. Kljub zadostnemu dotoku vode v vodohran Šmarje se razpoložljive količine vode lahko porabi le do Dolenje Brezovice, naprej proti Šentjerneju pa je možno zagotavljati le del potrebnih vodnih količin. Pri večjih pretokih (maksimalna poraba) pride do zmanjšanja tlaka v omrežju, kljub zadostnim količinam vode.

- neustrezni tlaki

Problematični so tudi tlaki na območju Grmovelj in Dobruške vasi, ki so pri srednji porabi do 2 bar. Naselja ki ležijo ob cevovodu Sračnik – Šentjernej se oskrbujejo z vodo iz črpališča Jezero.

- premajhne dimenzije cevovodov

Kljub zadostnim količinam vode prihaja do motenj v oskrbi z vodo predvsem zaradi premajhnih dimenzij obstoječega vodovodnega omrežja, zato je nujno zagotoviti dodatne količine vode iz osrednjega vodovodnega sistema.

4.3 Obstoječe stanje priključenosti na vodovodni sistem ter poraba pitne vode na predmetnem območju

Obstoječi odstotek priključenosti na javno vodovodno omrežje v predmetnih sistemih v povprečju 93,8%, kar prikazuje spodnja tabela. Na celotni vodovodni sistem, ki je predmet projekta, je danes 46.378 priključenih prebivalcev. Gospodinjstvom je bilo prodane 1.988.228 m3 pitne vode, javnim ustanovam 441.671 m3 pitne vode, industriji pa 749.093 m3 pitne vode.

SL CONSULT d.o.o. 31

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 4.2: Sedanje stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode Vodovodni Število Št. % Količine prodane Količine Količine Skupaj sistem,ki je prebivalcev obstoječih priključenih pitne vode prodane prodane količine predmet projekta priključenih prebivalcev gospodinjstvom pitne vode pitne prodane prebivalcev v m3 javnim vode vode ustanovam industriji v m3 v m3 1007 VS ŠKOCJAN 1.945 1.788 91,9% 79.913 9.206 3.886 93.005 Naselja v občini 1.842 1.691 91,8% 75.540 8.702 3.673 87.916 Škocjan Naselja v občini 103 97 95,1% 4.373 504 213 5.089 Šmarješke Toplice 1008 VS NOVO 25.755 24.138 93,7% 1.038.207 335.789 489.667 1.863.663 MESTO - JEZERO Naselja v MO 16.630 15.623 93,9% 671.957 217.541 317.231 1.206.729 Novo mesto Naselja v občini 1.910 1.772 92,8% 76.229 23.359 34.063 133.651 Šentjernej Naselja v občini 486 467 96,1% 20.086 6.521 9.509 36.116 Škocjan Naselja v občini 3.667 3.485 95,0% 149.892 49.315 71.914 271.121 Straža Naselja v občini 3.063 2.791 91,1% 120.043 39.054 56.950 216.047 Šmarješke Toplice 1010 VS VRHPOLJE 2.060 1.984 96,3% 76.505 3.123 0 79.629 Naselja v občini 2.060 1.984 96,3% 76.505 3.123 0 79.629 Šentjernej 1011 VS HRASTJE 2.405 2.318 96,4% 98.990 3.982 0 102.972 Naselja v občini 2.128 2.051 96,4% 87.579 3.579 0 91.158 Šentjernej Naselja v MO 277 267 96,5% 11.411 403 0 11.814 Novo mesto 1015 VS BRUSNICE 1.703 1.663 97,7% 71.523 4.720 0 76.243 Naselje v MO 1.703 1.663 97,7% 71.523 4.720 0 76.243 Novo mesto 1016 VS NOVO 15.564 14.487 93,1% 623.090 84.851 255.540 963.481 MESTO – STOPIČE Naselja v MO 15.564 14.487 93,1% 623.090 84.851 255.540 963.481 Novo mesto SKUPAJ 49.432 46.378 93,8% 1.988.228 441.671 749.093 3.178.992

SL CONSULT d.o.o. 32

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

4.4 Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti

Prednostne naloge na področju oskrbe z vodo so opredeljene v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenje v letu 2006. Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno področje mnogostransko, saj pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti različnih institucij – Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo, idr., ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin.

Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se je potrebno zavedati, da so to v osnovi zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje že sama tehnična narava vodovodnih sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj močno soodvisnih elementov. Po drugi strani pa na delovanje sistemov močno vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska moč družbe, v kateri sistemi delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo tudi na to, da je treba posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih prav tako ni enostavno določiti. Osnovni cilji, kakor so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe so običajno v nasprotju s ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. Če k temu dodamo še delovanje sistema za dobavo pitne vode, lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode.

Pri osnovanju najrazličnejših strategij z namenom zadovoljevanja ciljev na področju oskrbe s pitno vodo je tako potrebno slediti vsem obstoječim programom in zakonodaji na področju vode. Prav tako je potrebno slediti smernicam iz Evropske unije. Eden temeljnih dokumentov na področju oskrbe s pitno vodo je Operativni program oskrbe s pitno vodo, katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur. l. RS, št. 2/06).

Ciljno stanje oskrbe s pitno vodo opredeljujejo naslednji strateški cilji:  zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine);  zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda);  zagotovitev stroškovne učinkovite oskrbe s pitno vodo.

V nacionalnem operativnem programu so naloge oskrbe s pitno vodo ločene na naloge državnega in občinskega pomena.

Med naloge državnega pomena se uvrščajo:  izgradnja ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo;  zagotovitev rezervnih vodnih virov za večje vodovodne sisteme, ki oskrbujejo najmanj 50.000 prebivalcev;  izgradnja večjih zadrževalnikov ter  aktivna zaščita podtalnice oz. odprava posledic nekdanjih ekoloških nesreč z možnimi vplivi na več kot 10.000 prebivalcev.

Naloge državnega pomena se bodo sofinancirale iz Kohezijskega sklada in državnega ter občinskega proračuna. Med naloge občinskega pomena se uvrščajo:  zmanjševanje vodnih izgub in sanacija zastarelih elementov vodovodnih omrežij;  izboljšanje energetske učinkovitosti delovanja vodovodnih sistemov;  vzpodbujanje povezovanja vodovodnih sistemov in upravljanja z njimi;  sistemi nadzora nad vodovodnimi omrežji, varnost delovanja vodovodnih sistemov;  sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;  sanacija starih odlagališč odpadkov in starih bremen na vodovarstvenih območjih, odkup zemljišč na vodovarstvenih območjih;  zagotovitev rezervnih vodnih virov in povezave na manjših vodovodnih sistemih (oskrbujejo manj kakor 50.000 prebivalcev).

SL CONSULT d.o.o. 33

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 zajema ključne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev SRS in DRP.

Na osnovi splošnega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je opredeljena strategija področja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno življenjsko okolje.

Ključne usmeritve Slovenije na področju okolja navaja Nacionalni program varstva okolja in se nanašajo na podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, upravljanje z vodami in varstvo voda, rabo vode ter urejanje voda, varstvo zraka ter ravnanje z odpadki in industrijsko onesnaževanje.

Izboljšanje trenutnega stanja pri oskrbi s pitno vodo je predvideno z naslednjimi ključnimi ukrepi:  uskladitev upravljanja vodovodnih sistemov v skladu z evropsko direktivo o oskrbi s pitno vodo – usposobljeni in registrirani upravitelji vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo več kakor 50 prebivalcev;  posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov s ciljem zmanjševanja vodovodnih izgub ter učinkovitejšega in uspešnejšega upravljanja z njimi;  izgradnja magistralnih vodovodnih sistemov na območjih, kjer se centralizirana rešitev izkaže za ekonomsko ustrezno;  drugi ukrepi na vodovodnih sistemih, s katerimi se izboljšujejo standardi oskrbe s pitno vodo (ločevanje vodovodnih sistemov od oskrbe z vodo za gašenje v manjših vodovodnih sistemih, rezervni vodni viri za napajanje vodovodnih sistemov idr.);  dolgoročna zagotovitev pitne vode ob podnebnih spremembah;  dolgoročno zagotavljanje izboljšane kvalitete pitne vode v kemijskem in mikrobiološkem smislu.

4.4.1 Zakonodaja, ki ureja področje vodooskrbe

Področje vodooskrbe urejajo predpisi, izdani na podlagi:  Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13, 56/15)  Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (Ur. l. RS št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10, 57/11)  Zakon o vodah (ZV-1) (Ur.l. RS št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) in  Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) (Ur .l RS št. 110/02, 08/03, 58/03, 33/07, 108/09, 79/10, 80/10).

Zakon o vodah ZV-1 (Ur.l. RS 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) določa v 2. členu naslednje cilje: cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

Zakon o varstvu okolja opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno lokalno javno službo varstva okolja in jo je potrebno izvajati v skladu in na način, ki ga določa Zakon o gospodarskih javnih službah. Zakon o gospodarskih javnih službah določa način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.

SL CONSULT d.o.o. 34

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Druga slovenska zakonodaja na področju pitne vode:  Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 88/12)  Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja voda (Ur.l. SRS, št. 22/76, RS, št. 35/96)  Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13)  Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09, 68/12)  Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.l. RS, št. 46/02, 41/04-ZVO-1)  Pravilnik o pitni vodi (Ur. L. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)  Pravilnik o obliki in vsebini napovedi za plačilo vodnega povračila (Ur.l. RS, št. 131/03)  Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11)  Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur.l. RS, št. 46/05)  Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Ur. l. RS, št. 91/13)  Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 53/15)  Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2009 (Uradni list RS, št. 16/09)  Sklep o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 (Ur.l. RS, št. 64/14)

Pravilnik o pitni vodi določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. V 6. členu pravilnika nadalje določa, da mora imeti sistem za oskrbo s pitno vodo upravljavca. Le ta mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

Uredba o oskrbi s pitno vodo določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1.500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:  poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan, ali  stavbe na območjih, ki so nad 1.500 m nadmorske višine.

Podpisane mednarodne konvencije:  Konvencija o zaščiti Mediteranskega morja in Protokol o zaščitenih področjih Mediteranskega morja (Barcelona, 1992),  Konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer (Helsinki, 1992),  Konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke Donave (Sofija, 1994),  Konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993),  Konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992),  Alpska konvencija (Salzburg, 1991).

Podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami:  z Avstrijo: Sporazum o urejanju voda Drave Sporazum o urejanju voda Mure  z Madžarsko: Sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov  z Italijo: Sporazum o urejanju reke Soče Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška)  s Hrvaško: Sporazum o urejanju voda Sporazum o varstvu Jadranskega morja (Slovenija, Italija, Hrvaška)

SL CONSULT d.o.o. 35

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Področje oskrbe s pitno vodo urejajo različni resorji na državni in lokalni ravni ter zakoni in pravilniki, ki sledijo slovenski kot tudi evropski zakonodaji in smernicam. Državni organi, ki imajo vpliv na urejanje predmetnega področja so sledeči:  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;  Ministrstvo za okolje in prostor;  Ministrstvo za zdravje;  Ministrstvo za obrambo;  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo;  Ministrstvo za finance;  Ministrstvo za infrastrukturo,  Statistični urad RS

4.4.2 Izvajanje javnih služb v Republiki Sloveniji

Državni zbor Republike Slovenije je z Zakonom o varstvu okolja določil nacionalne in operativne programe varstva okolja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (prejšnji naziv Ministrstvo za okolje in prostor) je v sodelovanju z ostalimi ministrstvi pripravilo nacionalni program varstva okolja, ki določa cilje in ukrepe, prednostne naloge ter usmeritve za razvoj dejavnosti in javnih služb. Prav tako je pripravilo operativne programe, ki so jih morale za svoja območja sprejeti občine ali širša lokalna skupnost.

V Zakonu o varstvu okolja so prav tako določene obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja ter obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, med katerimi je tudi oskrba s pitno vodo.

Za spremljanje stanja na področju varstva okolja je Državni zbor ustanovil Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Državni in občinski organi, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil na področju varstva okolja morajo Svetu na njegovo zahtevo posredovati okoljske in druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo.

Lokalne gospodarske javne službe varstva okolja zadovoljujejo nekatere temeljne materialne potrebe dela in bivanja v naseljih. To med drugim pomeni, da imajo te službe svojstvene značilnosti, ki deloma izhajajo iz dejstva, da so vezane na naselja oziroma poselitev. Prostorske, naravne in siceršnje raznolikosti naselij in njihova frekvenčna distribucija ter druge značilnosti poselitve v Sloveniji močno vplivajo na obseg in strukturo izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja in tudi na organizacijo dejavnosti.

Tako so te razmeroma heterogene v več pogledih: po številu javnih služb, ki jih izvaja posamezno podjetje, po obsegu proizvodov in storitev, po koncentraciji in razpršenosti omrežij, objektov in naprav, po oblikah organiziranosti javnih služb in ne tudi po virih in obsegu financiranja.

Pravno-formalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin. Prvi odstavek 26. člena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so:  oskrba s pitno vodo,  odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,  ravnanje s komunalnimi odpadki,  odlaganje preostankov komunalnih odpadkov,  javna snaga in čiščenje javnih površin,  urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,  pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

Pravno-formalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja ne pomeni, da občine tudi dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih javnih službah, in sicer:  režijski obrat,  javni zavod,

SL CONSULT d.o.o. 36

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

 javno podjetje,  koncesija,  vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Zakon o gospodarskih javnih službah pravno urejuje tudi odnose med občino, izvajalcem javne službe v vsaki od možnih organizacijskih oblik in deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in proizvodov javnih služb.

SL CONSULT d.o.o. 37

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV

Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci.

Glede na to, da je predmet tržne analize vodooskrbe in s tem posredno podjetje javnega značaja je tržna analiza prilagojena naravi projekta in podjetja, zato vključuje:  analizo poslovnega okolja,  analizo kupcev in oblikovanje ciljnega trga,  analiza obstoječih cen in  SWOT analizo.

5.1 Analiza poslovnega okolja

Razvojne usmeritve Republike Slovenije na področju okolja določa Nacionalni program varstva okolja, ki ga je sprejel Državni zbor 24.11.2005, in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi Nacionalnega programa varstva okolja je že sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih programov na posameznih področjih varstva okolja, ki služijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem programu. Analiza stanja kaže, da so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih področjih:

1. Ravnanje s komunalnimi odpadki 2. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod 3. Oskrba s pitno vodo 4. Zmanjševanje škodljivega delovanja voda 5. Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih izgub 6. Izgradnja manjših čistilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju 7. Varstvo območij kopalnih vod 8. Trajnostni razvoj parkov in Natura območij

Brez dodatne izdatne podpore evropskih skladov, bi se stanje na tem področju reševalo veliko počasneje, ob tem pa bi bil počasnejši tudi gospodarski razvoj. Le ta pa mora zagotavljati ravnotežje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki ter prispevati k večji blaginji. S finančnimi sredstvi EU se zagotavlja, v okviru enotne finančne perspektive dodaten, nujno potreben, finančni vir za izgradnjo potrebnih investicij. Samo na področju varstva okolja bi morali brez dodatnih EU sredstev zagotavljati iz državnega proračuna vsako leto vsaj dodatnih 25% - 50% finančnih sredstev.

Število podjetij in organizacijska oblika izvajalcev javnih služb se stalno in razmeroma hitro spreminjata. V povprečju izvaja lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja preostankov komunalnih odpadkov 62 izvajalcev. Večina od njih je organizirana kot javno podjetje, katerih lastništvo je v celoti občinsko ali so režijski obrati. Preostali delež so podjetja bodisi v 100-odstotni lasti zasebnega kapitala ali v mešani lastnini (zasebno- javni kapital) v različnih razmerjih. Če gre za večinski delež zasebnega kapitala, taki izvajalci praviloma nastopajo kot koncesionarji. Primer izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja v javnem zavodu doslej ni poznan. Od teh 62 izvajalcev najpomembnejših štirih lokalnih javnih služb varstva okolja jih v povprečju 51 izvaja vse štiri naštete javne službe, hkrati pa večina od njih izvaja tudi javne službe javne snage in čiščenja javnih površin ter urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin. Nekatere občine izvajajo javne službe javne snage, čiščenja javnih površin in urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin s specializiranimi podjetji s podelitvijo koncesij ali v režijskem obratu.

SL CONSULT d.o.o. 38

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

Pravilnik določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom, ločeno za:  oskrbo s pitno vodo,  odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,  zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,  odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

5.1.1 Analiza stanja voda v RS

Slovenija je zaradi velike količine padavin, ki v povprečju padejo na njene ozemlje, relativno bogata z vodami. Količine vode, ki se, kot del vodnega kroga pojavljajo na območju Slovenije, so nad evropskim povprečjem. Ko pa govorimo o razpoložljivosti voda, se kot glavni problem pojavlja izredno neenakomerna časovna in prostorska razporejenost zalog površinskih voda in precejšnje nihanje vodnih zalog podzemnih voda. Največje zaloge le - teh so v osrednjem delu Slovenije, najmanjše pa na skrajnem severovzhodu in skrajnem jugozahodu države, ki sta hkrati območji z najmanjšimi povprečnimi količinami padavin.

Poseben problem predstavljajo območja s kraško poroznostjo, ki predstavljajo bogat vir podzemnih voda, ki ga je zaradi specifičnih lastnosti območja težko obvarovati pred antropogenimi obremenitvami. V Sloveniji so podzemne vode glavni vir pitne vode, površinske vode rabijo predvsem za potrebe tehnološke vode.

Dodatne težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode povzroča v zadnjih letih opažena sprememba v časovni razporeditvi odtokov, saj se obdobja z velikimi odtoki v vodotokih z dežnim in dežno-snežnim režimom pomikajo v zimski čas, obdobje nizkih pretokov v poletnih mesecih pa se daljša. S tem se povečuje verjetnost nastopanja dolgotrajnejših suš. Če ob tem upoštevamo še upadanje letno potencialno razpoložljive vode v Sloveniji, lahko domnevamo, da bo vode primanjkovalo tudi tam, kjer je zdaj ni, in da bodo težave pri zagotavljanju zadostne količine vode tudi tam, kjer jih ni bilo. Poleg podnebnih sprememb, ki se kažejo v spremenjenih odtočnih režimih in pojavljanju suše, ima velik vpliv na količino in kakovost pitne vode tudi človek s svojo dejavnostjo.

Glavni vir pitne vode je podzemna voda, površinske vode pa se uporabljajo predvsem za tehnološke potrebe. Zaloge podzemnih voda so prostorsko neenakomerno razporejene. Skladno z evidencami vodnih povračil se 70 % vode uporablja kot hladilna voda, 16 % kot pitna in 14 % kot tehnološka voda. Tipična porazdelitev porabe pitne vode v gospodinjstvih je sledeča: kopanje in umivanje 32 % (okrog 50 l), sanitarije 32 % (45 l), pranje 14 % (20 l), pomivanje 7 % (10 l), zalivanje in drugo 7 % (10 l), čiščenje 4 % (6 l), kuhanje 4 % (5 l). To znese v povprečju 146 l pitne vode na osebo v enem dnevu. Z učinkovitejšo rabo vode je mogoče količino porabljene vode zmanjšati za najmanj tretjino. Učinek bi bil še večji, če bi za določeno rabo uporabljali deževnico (sanitarije, pranje, čiščenje, pomivanje, zalivanje in drugo). Poraba pitne vode v gospodinjstvih pretežno narašča. V 2005 je bila 8 % večja kot leta 1992. V preteklosti se je povečani porabi pripisovala tudi izguba vode na omrežju, vendar podatki Statističnega urada kažejo, da se izgube vode v vodovodnem omrežju zmanjšujejo.

SL CONSULT d.o.o. 39

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Med evropskimi državami ima največjo porabo vode v gospodinjstvih Španija z 265 l na osebo na dan. Tej sledi Norveška (224 l/osebo/dan), nato Nizozemska (218 l) in Francija (164 l). Najmanjšo imata dve baltski državi, Litva in Estonija, s po 85 oziroma 100 l/osebo/dan in Belgija s 115 l/osebo/dan. Na splošno velja, da imajo zahodnoevropske države v gospodinjstvih večjo porabo vode na osebo kot v pridruženih državah. Temu botrujejo institucionalne in ekonomske spremembe.

5.1.2 Bodoči upravljavec

Po izvedbi investicije bo javno komunalno infrastrukturo prevzela v upravljanje Komunala Novo mesto d.o.o.

V nadaljevanju podajamo kratek opis upravljavca in njegovega poslovanja.

5.1.2.1 Komunala Novo mesto d.o.o.

Bodoči upravljavec: Komunala Novo mesto d.o.o. Naslov: Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto Telefon: +386 (0) 7 39 32 450 Faks: +386 (0) 7 39 32 509 Odgovorna oseba: Gregor Klemenčič, direktor

Komunala Novo mesto upravlja z vodovodnimi sistemi v šestih občinah: Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan in MO Novo mesto. Glavne dejavnosti javnega podjetja so:  vodooskrba,  odvajanje in čiščenje in  splošna komunala.

Komunala Novo mesto upravlja vodovodne sisteme v občinah Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice. Vodovodno omrežje je razdeljeno na 16 vodovodnih sistemov, ki se oskrbujejo iz 14 vodnih virov. Dnevno načrpajo okoli 13.000 m3 vode kar zagotavlja zadostne količine za nekaj več kot 60.000 prebivalcev.

Dolžina javnega vodovodnega omrežja znaša 860 km v sistem pa je vključenih tudi okoli 140 vodovodnih objektov. Vsi objekti javnega vodovoda delujejo brez stalno zaposlenega osebja, razmere v omrežju pa nadzorujejo s sistemom radijskega procesnega vodenja iz nadzornega centra, ki se nahaja v prostorih na sedežu podjetja.

Splošni podatki o vodovodnem omrežju na območju osmih občin - 860 km vodovodnega omrežja (skupaj s priključki) - 16.753 odjemnih mest - 78 Vodohranov s skupno prostornino 9.860 m3 - 42 črpališč in prečrpališč - 14 vodnih virov - 4.800.000 m3 načrpane vode - 21.3 % vodnih izgub

Na dan 31.12.2014 je bilo v podjetju skupno zaposlenih 126 delavcev. Pregled števila zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah prikazuje spodnja tabela. Tabela 5.1: Število zaposlenih po organizacijskih enotah Enota Št. zaposlenih Sektor vodooskrba 28 Sektor kanalizacija in ČN 23 Sektor splošna komunala 36 Priključevanje in projektni pogoji ter soglasja 4 Tehnična kontrolo 2

SL CONSULT d.o.o. 40

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Enote skupnega pomena 33 SKUPAJ 126

V nadaljevanju prikazujemo finančno poslovanje v zadnjih dveh letih.

SL CONSULT d.o.o. 41

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 5.2: Izkaz uspeha za leti 2013 in 2014 v EUR

SL CONSULT d.o.o. 42

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

SL CONSULT d.o.o. 43

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 5.3: Bilanca stanja za leti 2009 in 2010 v EUR

SL CONSULT d.o.o. 44

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

SL CONSULT d.o.o. 45

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

5.2 Analiza kupcev in ciljnega trga

Danes je odstotek priključenosti na javno vodovodno omrežje v predmetnih sistemih v povprečju 93,8%, kar prikazuje spodnja tabela. Na celotni vodovodni sistem, ki je predmet projekta, je danes 46.378 priključenih prebivalcev. Gospodinjstvom je bilo prodane 1.988.228 m3 pitne vode, javnim ustanovam 441.671 m3 pitne vode, industriji pa 749.093 m3 pitne vode.

Tabela 5.4: Sedanje stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode Vodovodni sistem,ki Število Št. % Količine prodane Količine Količine Skupaj je predmet projekta prebivalcev obstoječih priključenih pitne vode prodane prodane količine priključenih prebivalcev gospodinjstvom pitne vode pitne prodane prebivalcev v m3 javnim vode vode ustanovam industriji v m3 v m3 1007 VS ŠKOCJAN 1.945 1.788 91,9% 79.913 9.206 3.886 93.005 Naselja v občini 1.842 1.691 91,8% 75.540 8.702 3.673 87.916 Škocjan Naselja v občini 103 97 95,1% 4.373 504 213 5.089 Šmarješke Toplice 1008 VS NOVO 25.755 24.138 93,7% 1.038.207 335.789 489.667 1.863.663 MESTO - JEZERO Naselja v MO Novo 16.630 15.623 93,9% 671.957 217.541 317.231 1.206.729 mesto Naselja v občini 1.910 1.772 92,8% 76.229 23.359 34.063 133.651 Šentjernej Naselja v občini 486 467 96,1% 20.086 6.521 9.509 36.116 Škocjan Naselja v občini 3.667 3.485 95,0% 149.892 49.315 71.914 271.121 Straža Naselja v občini 3.063 2.791 91,1% 120.043 39.054 56.950 216.047 Šmarješke Toplice 1010 VS VRHPOLJE 2.060 1.984 96,3% 76.505 3.123 0 79.629 Naselja v občini 2.060 1.984 96,3% 76.505 3.123 0 79.629 Šentjernej 1011 VS HRASTJE 2.405 2.318 96,4% 98.990 3.982 0 102.972 Naselja v občini 2.128 2.051 96,4% 87.579 3.579 0 91.158 Šentjernej Naselja v MO Novo 277 267 96,5% 11.411 403 0 11.814 mesto 1015 VS BRUSNICE 1.703 1.663 97,7% 71.523 4.720 0 76.243 Naselje v MO Novo 1.703 1.663 97,7% 71.523 4.720 0 76.243 mesto 1016 VS NOVO 15.564 14.487 93,1% 623.090 84.851 255.540 963.481 MESTO – STOPIČE Naselja v MO Novo 15.564 14.487 93,1% 623.090 84.851 255.540 963.481 mesto SKUPAJ 49.432 46.378 93,8% 1.988.228 441.671 749.093 3.178.992

SL CONSULT d.o.o. 46

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

5.2.1 Trend oskrbe s pitno vodo na predmetnem območju

Pri porabi pitne vode iz gospodinjstev je bila upoštevana povprečna poraba 43 m3/leto/prebivalca enako skozi celotno ekonomsko dobo. Pri porabi pitne vode iz gospodarstva in industrije se je predpostavljal padec za 0,5% letno.

Projekt ne predvideva novih priključitev prebivalcev, saj se s projektom ureja obstoječe omrežje s hidravlično izboljšavo.

Skupno bo ob koncu projekta predvidoma priključenih 47.270 prebivalcev, kar predstavlja 93,8% priključenost.

V nadaljevanju je prikazana predvidena priključenost in predvidene prodane količine pitne vode ob zaključku projekta.

Tabela 5.5: Stanje priključenosti na javni vodovodni sistem in količine prodane pitne vode ob zaključku projekta Vodovodni sistem,ki je Število Št. % Količine prodane Količine Količine Skupaj predmet vloge prebivalcev priključenih priključenih pitne vode prodane prodane količine prebivalcev prebivalcev gospodinjstvom pitne vode pitne prodane v m3 javnim vode vode ustanovam industriji v m3 v m3 1007 VS ŠKOCJAN 1.949 1.792 91,9% 79.940 8.933 3.771 92.644 Naselja v občini 1.843 1.691 91,8% 75.469 8.460 3.571 87.501 Škocjan Naselja v občini 106 100 95,1% 4.471 473 200 5.144 Šmarješke Toplice 1008 VS NOVO MESTO 26.259 24.614 93,7% 1.058.666 325.840 475.159 1.859.666 - JEZERO Naselja v MO Novo 16.963 15.940 94,0% 685.591 212.098 309.294 1.206.984 mesto Naselja v občini 1.950 1.811 92,9% 77.892 21.800 31.790 131.482 Šentjernej Naselja v občini 484 465 96,1% 20.000 6.195 9.035 35.230 Škocjan Naselja v občini Straža 3.701 3.516 95,0% 151.226 46.839 68.303 266.368 Naselja v občini 3.161 2.882 91,2% 123.957 38.908 56.738 219.603 Šmarješke Toplice 1010 VS VRHPOLJE 2.102 2.025 96,3% 83.024 3.031 0 86.055 Naselja v občini 2.102 2.025 96,3% 83.024 3.031 0 86.055 Šentjernej 1011 VS HRASTJE 2.453 2.363 96,3% 100.985 3.864 0 104.849 Naselja v občini 2.170 2.090 96,3% 89.243 3.422 0 92.665 Šentjernej Naselja v MO Novo 283 273 96,5% 11.742 442 0 12.184 mesto 1015 VS BRUSNICE 1.735 1.696 97,8% 72.946 4.580 0 77.526 Naselje v MO Novo 1.735 1.696 97,8% 72.946 4.580 0 77.526 mesto 1016 VS NOVO MESTO 15.881 14.780 93,1% 635.699 82.337 247.969 966.005 – STOPIČE Naselja v MO Novo 15.881 14.780 93,1% 635.699 82.337 247.969 966.005 mesto SKUPAJ 50.379 47.270 93,8% 2.031.260 428.586 726.899 3.186.745

SL CONSULT d.o.o. 47

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

5.2.2 Cene storitev javnih služb

Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12) ter Uredbe o vodnih povračilih (Ur.l. RS, 103/02, 122/07). Uredba določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom, ločeno za:  oskrbo s pitno vodo,  odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,  zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,  odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Obstoječe cene oskrbe s pitno vodo so opredeljene za vsako občino, ki je predmet projekta v spodnji tabeli.

Tabela 5.6: Obstoječe cene za pitno vodo po občinah z DDV Trenutno veljavna cena Mestna Občina Občina Občina Občina občina Straža Šentjernej Škocjan Šmarješke Novo mesto Toplice VODARINA (EUR/m3) 0,5223 0,7660 0,6404 0,8506 0,6794 OMREŽNINA EUR (na 6,8631 9,0295 10,4970 10,0311 10,0637 priključek, DN 20)

Pri finančni analizi je bilo upoštevano povečanje cene oskrbe s pitno vodo zaradi nove investicije. Povečanje je izračunano na osnovi količine prodane pitne vode v 30 letih. Pri izračunu povečanja cene so bili upoštevani celotni obratovalni in vzdrževalni stroški oz. prihranki v stroških ter stroški amortizacije za obdobje ekonomske dobe. V spodnjih tabelah je predstavljen izračun dodatnega stroška investicije na kubični meter prodane vode, ki bo povečal strošek vodarine in strošek omrežnine.

5.2.3 Cenovna dostopnost potrošnikov

Cene oskrbe s pitno vodo se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012, 97/2012 Odl.US: U-I/88/10-11). V finančni analizi je od zaključka projekta naprej upoštevana enotna cena tako v posamezni občini kot za gospodinjstvo in ostale.

Današnji povprečni strošek oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja za gospodinjstvo je bil izračunan na podlagi obstoječe cene pitne vode ter odvajanja in čiščenja, strošek po investiciji pa na podlagi nove cene pitne vode ter obstoječe cene odvajanja in čiščenja.

Pri preračunu cenovne dostopnosti za gospodinjstva je bil upoštevan povprečni letni prihodek in zmožnost plačevanja glede na povprečno letno neto plačo v občini (vir: Surs) ob predpostavki, da 2 člana gospodinjstva prejemata prihodke.

Prav tako se je izračunalo cenovno dostopnost za gospodinjstva z nižjimi prihodki. Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2011 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,6-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 % ali približno 273.000 oseb. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2011 vsaj 1.260 EUR razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine.

Glede na količine prodane pitne vode na gospodinjstvo (upoštevano je bilo povprečno št. gospodinjstev po občinah; SURS 2009) je bil izračunan obstoječi in novi strošek na letni ravni.

V primeru upoštevanja povprečnih razpoložljivih sredstev gospodinjstev je povprečni strošek za pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode po izvedeni investiciji 1,13% letnih prihodkih gospodinjstva. V primeru

SL CONSULT d.o.o. 48

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM upoštevanja praga revščine pa je ta strošek 1,68% v letnih prihodkih gospodinjstva.

Glede na to, da cenovna dostopnost sedaj in po izvedeni investiciji v vodooskrbo ter odvajanje in čiščenje ne presega 4% celotnih prihodkov v gospodinjstvu, lahko smatramo, da so cene pitne vode sprejemljive.

Tabela 5.7: Izračun cenovne dostopnosti v primeru prejemanja povprečne mesečne plače (v EUR) Občina Novo mesto Straža Šentjernej Škocjan Šmarješke Povprečje Toplice Sedanja cena pitne vode ter odvajanja 1,45 1,60 1,31 1,69 1,42 1,50 in čiščenja odpadne vode (z DDV) Bodoča cena pitne vode ter odvajanja 1,94 2,08 1,79 2,18 1,90 1,98 in čiščenja odpadne vode (z DDV) Povprečna količina pitne vode na 42,97 42,97 42,97 42,97 42,97 42,97 osebo na leto Povprečna količina pitne vode na 114,18 114,18 114,18 114,18 114,18 114,18 gospodinjstvo na leto Povprečen letni strošek danes na 198,62 205,04 186,89 216,25 185,34 198,43 gospodinjstvo Povprečen letni strošek po investiciji na 253,72 260,15 242,00 271,36 240,45 253,54 gospodinjstvo Povprečna letna razpoložljiva sredstva 26.434,32 20.957,28 22.054,32 21.619,92 22.419,60 22.697,09 gospodinjstev Delež stroška za pitno ter odpadno 0,75% 0,98% 0,85% 1,00% 0,83% 0,88% vodo v prihodkih gospodinjstva danes Delež stroška za pitno ter odpadno vodo 0,96% 1,24% 1,10% 1,26% 1,07% 1,13% v prihodkih gospodinjstva po končani investiciji

Tabela 5.8: Prikaz cenovne dostopnosti pred in po investiciji za primer prejemanja nižjih prihodkov Občina Novo Straža Šentjernej Škocjan Šmarješke Povprečje mesto Toplice Sedanja cena pitne vode ter odvajanja 1,45 1,60 1,31 1,69 1,42 1,50 in čiščenja odpadne vode (z DDV) Bodoča cena pitne vode ter odvajanja 1,94 2,08 1,79 2,18 1,90 1,98 in čiščenja odpadne vode (z DDV) Povprečna količina pitne vode na osebo 42,97 42,97 42,97 42,97 42,97 42,97 na leto Povprečna količina pitne vode na 114,18 114,18 114,18 114,18 114,18 114,18 gospodinjstvo na leto Povprečen letni strošek danes na 198,62 205,04 186,89 216,25 185,34 198,43 gospodinjstvo Povprečen letni strošek po investiciji na 253,72 260,15 242,00 271,36 240,45 253,54 gospodinjstvo Prag tveganja revščine 15.120,00 15.120,00 15.120,00 15.120,00 15.120,00 15.120,00 Delež stroška za pitno ter odpadno 1,31% 1,36% 1,24% 1,43% 1,23% 1,31% vodo v prihodkih gospodinjstva danes Delež stroška za pitno ter odpadno vodo 1,68% 1,72% 1,60% 1,79% 1,59% 1,68% v prihodkih gospodinjstva po končani investiciji

5.2.4 Projekcija predvidenih prihodkov po izvedbi projekta

Predvideni prihodki so izračunani na osnovi:  Obstoječih in novih priključenih uporabnikov, ki že plačujejo nakup pitne vode; pri analizi so upoštevani le dodatni prihodki, ki bodo nastali zaradi investicije. Dodatni prihodki za obstoječe priključene uporabnike so računani z dodatnim stroškom omrežnine in vodarine in količino prodane pitne vode.

SL CONSULT d.o.o. 49

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Prihodki skozi ekonomsko dobo so prikazani v prilogi Finančna analiza.

5.3 SWOT analiza s postavitvijo ciljev

SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero se lahko doseže določene cilje. Slabosti so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah zunanjega okolja. Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma nimamo veliko vpliva.

Prednosti  znano število ogroženih urbaniziranih površin  nizka poraba vode na prebivalca  razpoložljivost vodnih virov

Cilj: Zagotovitev večje priključenosti prebivalcev na vodovodne sisteme. Stalno varovanje vodnih virov v predmetnih občinah.

Slabosti  povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva  zmanjšanje kvalitete bivanja in dostopnosti storitev  negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala  nizka ozaveščenost prebivalstva  vodne izgube  nepovezanost sistema in hidravlična neustreznost

Cilj: Zaradi zmanjševanja vodnih izgub, zanesljive in kvalitetne oskrbe prebivalcev s pitno vodo nadomestiti dotrajane dele cevovodov z novimi v skladu s hidravliko.

Priložnosti  neizgrajenost objektov in naprav  razvoj novih delovnih mest  urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije  pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij  ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb  pozitivni učinki na zdravje prebivalstva  posredno se bodo v oddaljenih krajih vzpostavili pogoji za nadaljnji ekonomski in družbeno socialni razvoj območja.

Cilj: Pozitivni učinki ne bodo le v smeri razvoja gospodarstva, pač pa tudi iz naslova socialnega in ekonomskega vidika.

Nevarnosti  migracije prebivalstva (znotraj RS)  izredno povišanje cen pitne vode  povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb

Cilj: Menimo, da bo izvedba projekta morebiti deloma vpliva na povečanje cen pitne vode, kar ima lahko vpliv na ekonomski in socialni vidik za prebivalce z nižjimi dohodki.

SL CONSULT d.o.o. 50

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

6 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL

Za napajanje vodovodnega sistema Dolenjske so predvideni naslednji vodni viri: - Jezero (160 l/s), - Stopiče (60 l/s), - Kamnišček (23 l/s), - Cerov Log (11 l/s) in - Zloganje (10 l/s).

6.1. Odseki

V naslednji tabeli so navedeni kriteriji za izbor posameznih pododsekov, ki se hidravlično izboljšajo ter prikazana primerjava med obstoječim in novih stanjem.

SL CONSULT d.o.o. 51

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 6.1: Kriteriji za izbor pododsekov ter primerjava obstoječega in novega stanja Odseki Kriteriji za/proti Obstoječa opremljenost Bodoča opremljenost in predvidljiv prispevek k projektu Premer cevi / Dolžina cevi Premer cevi / Dolžina cevi (m) / tehnične (m) / tehnične kapaciteta (m3) specifikacije kapaciteta specifikacije (m3) ODSEK 2: VH Kij - VH Marof 8.344 VH Kij premajhna kapaciteta 700 4.700 Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo azbest cementne cevi pogosti lomi voda 600 / azbest 422 500 / nodularna 422 optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 500 / nodularna 360 litina Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica azbest cementne cevi pogosti lomi voda 600 / azbest 2.762 500 / nodularna 3.131 optimizacija trase optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 500 / nodularna 480 litina Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) azbest cementne cevi pogosti lomi voda 500 / azbest 1.183 500 / nodularna 1.199 optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 500 / nodularna 1.155 litina Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica azbest cementne cevi pogosti lomi voda 500 / azbest 1.030 500 / nodularna 1.342 optimizacija trase optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 500 / nodularna 51 litina Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin azbest cementne cevi pogosti lomi voda 500 / azbest 655 500 / nodularna 709 optimizacija trase optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod potrebna izboljšava, omejena finančna 500 / azbest 795 sredstva1 cement Povezave na odsek 2 1.541

1 V začetni fazi priprav projekta je bil s strani posredniškega telesa podan okvirni finančni limit projekta, zaradi česar so bili določeni odseki, ki sicer potrebujejo izboljšavo, iz projekta umaknjeni. Pri tem so bili umaknjeni manj kritični odseki.

SL CONSULT d.o.o. 52

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Odseki Kriteriji za/proti Obstoječa opremljenost Bodoča opremljenost in predvidljiv prispevek k projektu Premer cevi / Dolžina cevi Premer cevi / Dolžina cevi (m) / tehnične (m) / tehnične kapaciteta (m3) specifikacije kapaciteta specifikacije (m3) ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik 3.272 Vodarna Jezero kvaliteta vode čiščenje vode ni ustrezno urejeno samo črpališče s kloriranjem vode čiščenje vode s tehnologijo utrafiltracije in aktivnim ogljem Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku optimizacija trase optimizacija delovanja 200 / jeklo 78 200 / nodularna 105 litina Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 200 / jeklo 160 Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas azbest cementne cevi PVC cevi, pogosti lomi voda optimizacija 250 / azbest 748 200 / nodularna 773 trase optimizacija delovanja cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 615 litina Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik azbest cementne cevi PVC cevi, pogosti lomi voda optimizacija 110 / polietilen 1.395 150 / nodularna 1.584 trase optimizacija delovanja litina Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 140 / 190 polivinilklorid Povezave na odsek 3 810 ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje 830 Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 200 / azbest 8.120 cement Pododsek 4F: center Šentjernej - Vh Šmarje poddimenzioniran, optimizacija trase optimizacija delovanja 80 / azbest 830 150 / nodularna 830 cement litina Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 1.300 litina ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas 1.835 Obstoječ vodovod že izboljšan 100, 125, 150 / 3.825 nodularna litina Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas azbest cementne cevi, poddimenzioniran, pogosti lomi voda 80 / azbest 1.088 125, 150 / 1.317 optimizacija trase optimizacija delovanja cement nodularna litina Povezave na odsek 6 518 VH Gorenja vas premajhna kapaciteta 60 200

SL CONSULT d.o.o. 53

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Odseki Kriteriji za/proti Obstoječa opremljenost Bodoča opremljenost in predvidljiv prispevek k projektu Premer cevi / tehnične Dolžina cevi Premer cevi / Dolžina cevi (m) / specifikacije (m) / tehnične kapaciteta (m3) kapaciteta specifikacije (m3) ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan 9.139 Obstoječ vodovod odsek 4 (A - B) potrebna izboljšava omejena finančna sredstva Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan povezava vodovodnega sistema Škocjan v enoten 63, 90 / polietilen 3.552 150, 200, 250 / 4.823 sistem poddimenzioniran, pogosti lomi voda nodularna litina optimizacija trase optimizacija delovanja Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 1.040 litina Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan azbest cementne cevi poddimenzioniran, pogosti 60 / azbest 1.090 125, 150 / 1.609 lomi voda optimizacija trase optimizacija delovanja cement nodularna litina Obstoječ vodovod že izboljšan 125 / nodularna litina Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan optimizacija trase optimizacija delovanja 125 / nodularna 286 litina Povezave na odsek 7 2.421 VH Škocjan premajhna kapaciteta, prenizka višina 30 400 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče 4.015 Obstoječ vodovod že izboljšan 250 / nodularna 1.625 litina Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda azbest cementne cevi, pogosti lomi voda 250 / azbest 2.480 250, 300 / 2.896 optimizacija trase optimizacija delovanja cement nodularna litina Povezave na odsek 8 1.119 Vodarna Stopiče kvaliteta vode, čiščenje vode ni ustrezno urejeno čiščenje vode s tehnologijo utrafiltracije in aktivnim ogljem

SL CONSULT d.o.o. 54

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Odseki Kriteriji za/proti Obstoječa opremljenost Bodoča opremljenost in predvidljiv prispevek k projektu Premer cevi / Dolžina cevi Premer cevi / Dolžina cevi (m) / tehnične (m) / tehnične kapaciteta (m3) specifikacije kapaciteta specifikacije (m3) ODSEK 13: Novo mesto - Straža 5.077 Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 200 / azbest 5.400 cement Pododsek 13C: Zalog - Sela azbest cementne cevi, pogosti lomi voda optimizacija trase 200 / azbest 1.977 200 / nodularna 1.996 optimizacija delovanja cement 225 / litina polivinilklorid Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 200 / azbest 2.200 cement Pododsek 13D: Resa - VH G. Straža Poddimenzioniran, pogosti lomi voda optimizacija trase 100, 125 / lito 670 150, 200 / 701 optimizacija delovanja železo nodularna litina Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 630 litina Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža Poddimenzioniran, pogosti lomi voda optimizacija trase 63 / polietilen 370 150, 200 / 455 optimizacija delovanja nodularna litina Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 440 litina Povezave na odsek 13 1.925 VH Gorenja Straža premajhna kapaciteta, prenizka višina 30 400 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža 1.276 Obstoječ vodovod potrebna izboljšava omejena finančna sredstva 250 / azbest 4.150 cement, lito železo Pododsek 14C: Potok - Straža povezava z vodovodnim sistemom Novo mesto, po 32 / polietilen, 490 150 / nodularna 1.218 desnem bregu reke Krke, poddimenzioniran, pogosti lomi pocinkana litina voda optimizacija trase optimizacija delovanja Obstoječ vodovod že izboljšan 150 / nodularna 1.290 litina Povezave na obstoječe omrežje 58

SL CONSULT d.o.o. 55

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

SL CONSULT d.o.o. 56

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Cevovodi so dimenzionirani na osnovi predhodnega hidravličnega izračuna2, iz katerega je razvidno, da obstoječi cevovodi ne zagotavljajo ustreznih pretokov. Projektirani cevovodi so iz NL (nodularna litina) nazivnih premerov: DN 125; DN 150; DN 200; DN 250; DN 300 in DN 500 mm.

Cevovodi so opredeljeni na transportne in primarne cevovode, in so razmejeni na odseke in pododseke.

V najnižjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi blatne izpuste ustreznih dimenzij. Odcep blatnega izpusta mora biti zaprt s kvalitetnim zasunom, zaklopka blatnega izpusta mora biti zavarovana pred poškodbami z AB glavo, iztok vode pa reguliran na način, da ne povzroča škode okolju.

V najvišjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi kvalitetne avtomatske kombinirane do/odzračevalnike, ki se jih vgradi v ustrezne AB jaške, manjše dimenzije (do 100 mm) so lahko podzemne izvedbe.

V transportni in primarni cevovod se v ustrezne AB jaške na razdalji 500 do 800 m vgradi sektorske zasune. Sektorske zasune se vgradi tudi za vsakim odcepom gledano v smeri toka vode.

Vse odcepe – navezave sekundarnih cevovodov na transportni in primarni cevovod se opremi s kvalitetnimi podzemnimi zasuni, pomembnejši odcepi pa tudi z meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitavanjem, oziroma s prenosom v nadzorni center. V poplavnem območju so vsi AB jaški vodotesni, vhodne odprtine pa dvignjene nad nivo poplavljanja.

ODSEK 2: VH Kij – VH Marof Odsek predstavlja transportni (magistralni) vodovod med vodohranom Kij – Marof. Načrtovani transportni vodovod je iz nodularne litine DN 500 mm,

Zgraditi je potrebno naslednje pododseke: - pododsek 2A: VH Kij – AC Lutrško selo - pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo – Viadukt Lešnica - pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) - pododsek 2D: AC Mačkovec – Severna obvoznica - pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin

Navedeni odseki v celoti potekajo na območju MO Novo mesto in potekajo deloma preko gozdnih površin, deloma po obdelovalnih kmetijskih površinah, deloma tudi znotraj stanovanjskih naselij. Večkrat prečka tudi poljske poti in javne lokalne ceste. Državne ceste prečka 3x, in sicer: z deviacijo 1-12 (2X) na AC priključku Mačkovec, 1x severno obvoznico Novega mesta.

ODSEK 3: Vodarna Jezero – VH Sračnik Odsek predstavlja transportni cevovod med vodarno Jezero (161 m.n.m) in obstoječim vodohranom Sračnik (224 m.n.m), preko katerega se oskrbujejo nekatera naselja v občinah Šmarješke Toplice, Škocjan in Šentjernej. Načrtovani vodovod je iz nodularne litine DN 150 in DN 200 mm. Poteka deloma po obdelovalnih kmetijskih površinah, deloma v lokalnih cestah, deloma tudi znotraj stanovanjskih naselij, 1x prečka potok Topliščica, 1x državno cesto.

Potrebno je zgraditi predmetni odsek s pododseki: - pododsek 3A: vodarna Jezero – Blatnik ob potoku - pododsek 3B: odcep Šmarješke Toplice – Družinska vas - pododsek 3C: Sela – VH Sračnik.

ODSEK 4: VH Sračnik – VH Šmarje Odsek predstavlja primarni cevovod - povezavo Regionalnega vodovoda – vodarne Jezero z vodovodnim sistemom Šentjernej, oziroma vodnim virom – vrtinami Cerov Log. Zgradi se naslednje pododseke:

2 Hidroinženiring Ljubljana, projektant Borut Železnik, št. projekta P-59/2007, št. načrta 40-102-59-2008.

SL CONSULT d.o.o. 57

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

- pododsek 4F: center Šentjernej – VH Šmarje.

ODSEK 6: Družinska vas – VH Gorenja vas Odsek predstavlja povezavo Regionalnega vodovoda – vodarne Jezero in vodohrana Kij (240 m.n.m.) z vodovodnim sistemom Šmarješke Toplice, oziroma vodohranom Gorenja vas V ta namen je poleg izgradnje povezovalnega vodovoda potrebno na koti od 195 do 200 m.n.m. zgraditi prečrpališče Gorenja vas za prečrpanje vode v vodohran Gorenja vas (263 m.n.m.).

Zgradi se naslednje pododseke: - pododsek 6B: prečrpališče – VH Gorenje vas

ODSEK 7: Dobrava – VH Škocjan Odsek predstavlja primarni povezovalni cevovod med Regionalnim vodovodom – vodarno Jezero in vodovodnim sistemom Škocjan oziroma načrtovanim vodohranom Škocjan ter zajetjem – vrtino Škocjan. Naveže se na obstoječ nižinski vodovod DN 250 v naselju Dobrava pri Škocjanu. V ta namen je poleg izgradnje povezovalnega vodovoda potrebno na koti do 200 m.n.m. zgraditi tudi prečrpališče Zloganje za prečrpanje vode iz osrednjega vodovodnega sistema v vodohran Škocjan, ki bo zgrajen na koti 260 m.n.m.

Zgradi se naslednje pododseke: - pododsek 7A: Dobrava – Škocjan - pododsek 7B: Škocjan – VH Škocjan - prečrpališče Zloganje - pododsek 7C: Vrtina Škocjan- VH Škocjan - Preureditev črpališča na vrtini Škocjan

ODSEK 8: Novo mesto – Stopiče Odsek predstavlja transportni (magistralni) cevovod med vodohrani Dol. Težka voda (267 m.n.m.) – VH Grm (217 m.n.m) – VH Sv. Rok (244 m.n.m.) – VH Kij (244 m.n.m.), ki oskrbujejo MO Novo mesto in občino Straža. Obstoječe vodovodno omrežje je iz azbest cementnih cevi nazivnega premera DN 250, projektirani pa iz NL – DN 250 in DN 300 mm. Poteka deloma preko gozdnih površin, obdelovalnih kmetijskih površinah, deloma tudi znotraj stanovanjskih naselij. Večkrat prečka tudi poljske poti in javne lokalne ceste, kar 5 x vodotoke. V okviru odseka 8 se rekonstruira tudi vodohran Dolnja Težka voda v okviru katerega na zgradi tudi prečrpališče. Zgradi se naslednje pododseke: - pododsek 8C: Gotna vas – VH Dolenja Težka voda

ODSEK 13: Novo mesto- Straža Odsek predstavlja primarni vodovod - povezavo Regionalnega vodovoda – vodarne Jezero z vodovodnim sistemom Straža, oziroma vodnim virom Devetak v Straži. Zajema tudi preureditev cevnih zvez, armatur in opreme v VH Gorenja Straža. Zgradi se naslednje pododseke: - pododsek 13C: Zalog – Sela - pododsek 13D: Resa – G. Straža - pododsek 13E: Resa – VH D. Straža - prečrpališče Dolnja Straža

ODSEK 14: Novo mesto – Potok – Straža Odsek predstavlja primarni vodovod med vodovodnima sistemoma Novo mesto - Straža, z navezavo na obstoječ vodovod PE – 160, na zemljišču št. 3144/5 – k.o. Jurka vas.

Zgradi se naslednje pododseke: - pododsek 14C: Potok- Straža

ODSEK 17: Vrtina Kamnišček – VH Hrastje – Dolenje Mokro polje Odsek predstavlja primarni cevovod - povezavo Regionalnega vodovoda – vodarne Jezero z vodovodnim

SL CONSULT d.o.o. 58

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM sistemom Hrastje, oziroma vodnim virom – vrtinami v Kamniščku.

Zgradi se naslednji pododsek: - pododsek 17B: VH Hrastje – D. Mokro polje.

Tabela 6.2: Odseki in pododseki za izbrano varianto ODSEKI Dolžina (m) ODSEK 2: VH Kij - VH Marof Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo 422 Pododsek 2B: Odcep za Lutrško selo - Viadukt Lešnica 3.131 Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof) 1.199 Pododsek 2D: AC Mačkovec - Severna obvoznica 1.342 Pododsek 2E: Severna obvoznica - Odcep Bršljin 709 Povezave na odsek 2 1.541 SKUPAJ ODSEK 2 8.344 ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik Pododsek 3A: Vodarna Jezero - Blatnik ob potoku 105 Pododsek 3B: Odcep Šmarješke Toplice - Družinska vas 773 Pododsek 3C: Sela - VH Sračnik 1.584 Povezave na odsek 3 810 SKUPAJ ODSEK 3 3.272 ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje Pododsek 4F: center Šentjernej - Vh Šmarje 830 SKUPAJ ODSEK 4 830 ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas Pododsek 6B: Črpališče - VH Gorenja vas 1.317 Povezave na odsek 6 518 Pododsek 6B: Prečrpališče Gorenja vas SKUPAJ ODSEK 6 1.835 ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan Pododsek 7A: Dobrava - Škocjan 4.823 Pododsek 7B: Škocjan - VH Škocjan 1.609 Pododsek 7C: Vrtina Škocjan - VH Škocjan 286 Povezave na odsek 7 2.421 Pododsek 7B: Prečrpališče Zloganje Pododsek 7C: Vrtina Škocjan SKUPAJ ODSEK 7 9.139 ODSEK 8: Novo mesto - Stopiče Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolenja Težka voda 2.896 Povezave na odsek 8 1.119 Pododsek 8C: Rekonstrukcija VH Dolnja Težka voda s prečrpališčem SKUPAJ ODSEK 8 4.015 ODSEK 13: Novo mesto - Straža Pododsek 13C: Zalog - Sela 1.996 Pododsek 13D: Resa - VH G. Straža 701 Pododsek 13E: Resa - VH D. Straža 455 Povezave na odsek 13 1.925 Pododsek 13D: Rekonstrukcija VH Gorenja Straža Pododsek 13E: Prečrpališče D. Straža SKUPAJ ODSEK 13 5.077 ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok - Straža Pododsek 14C: Potok - Straža 1.218 Povezave na odsek 14 58 SKUPAJ ODSEK 14 1.276 ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D. Mokro polje Pododsek 17B: VH Hrastje - D. Mokro polje 4.365 Povezave na odsek 17 1.201 SKUPAJ ODSEK 17 5.566 SKUPAJ ODSEKI 39.354 Hidravlične izboljšave 29.761 Novogradnje (povezave na obstoječe omrežje) 9.593

SL CONSULT d.o.o. 59

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

6.2. Vodohrani

Hidravlični izračun je pokazal, da so predvsem ključni vodohrani v omrežju premajhnih kapacitet. Najbolj kritični so vodohrani Kij, Gorenja vas, Škocjan in Dol. Straža, kjer prostornina obstoječih vodohranov zadošča le za 1 urno obratovanje. Situacija se trenutno rešuje s povečano količino črpanja (zajetje Jezero). Po izgradnji naprav za pripravo vode pa tak način ne bo več možen, saj bo izdatnost posameznega vodnega vira omejena z zmogljivostjo čistilne naprave. Manjša količina črpane vode in akumulacija vode v vodohranih pa je tudi energetsko primernejša. Vse lokacije vodohranov so ob obstoječih, z izjemo posameznih objektov, ki so povezani z dovodom novih količin vode v skupen sistem (vodohran Škocjan).

Za ustrezno delovanje sistema je potrebna izgradnja naslednjih vodohranov: vodohran Kij (nadgradnja), 4.000 m3, k.gl. 244.40 m n.m. vodohran Škocjan (novogradnja), 400 m3, k.gl. 260.00 m n.m. vodohran Gorenja vas (novogradnja) 200 m3, k.gl. 263.00 m n.m. vodohran Dol. Straža (novogradnja), 100 m3, k.gl. 250.00 m n.m.

Predvideni so armiranobetonski podzemni objekti, vodne celice valjaste oblike iz vodotesnega betona z gladkimi stenami brez dodatnih premazov notranjih sten, stene armaturne komore obložene z keramičnimi ploščicami, cevovodi in kovinska oprema iz nerjavnega jekla, opremljeni z merilno regulacijsko opremo in procesno upravljani.

Vodohran Kij – 4000 m3

Zanesljivost obratovanja vodovodnih sistemov je odvisna tudi od vodohranskih kapacitet. Obstoječe kapacitete so bistveno premajhne, te je potrebno reševati z novogradnjo ali s povečanjem obstoječih kapacitet. Posebno problematičen je glavni vodovodni sistem Družinska vas- Jezero (osrednji vodovodni sistem), saj ima glavni vodohran na Kiju le 700 m3, ki krije le enourno konično potrošnjo.

Hidravlični izračun pokaže potrebo po gradnji oziroma povečavi vodohrana na Kiju z dodatnimi 4.000 m3 prostornine.

Vodohran Škocjan – 400 m3

V občini Škocjan je za naselje Škocjan in širšo okolico, vse do Bučke, najpomembnejši vodohran Škocjan. Ta je sedaj prostornine 60 m3, kar je daleč premalo za zanesljivo in varno oskrbo. S hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Škocjanu izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 400 m3.

Izgradnja vodohrana je načrtovana na koti 266 m.n.m., služil bo kritju konične potrošnje Škocjanu in vsem nižinskim naseljem južno od naselja Škocjan. Iz tega vodohrana bo vodo možno prečrpavati tudi za višinske predele naselij v občini Škocjan, ki so obravnavani v projektu VTK. Vodohran Gorenja vas – 200 m3

V občini Šmarješke Toplice je za naselje Šmarjeta in širšo okolico, vse do Zbur, najpomembnejši vodohran Gorenja vas. Ta je sedaj prostornine 60 m3, kar je daleč premalo za zanesljivo in varno oskrbo. S hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Gorenji vasi izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 200 m3.

Vodohran Gorenja vas bo s svojo lokacijo in prostornino zagotavljal zanesljivo oskrbo s pitno vodo, tako za gospodinjstva kot za industrijo, za naselje Šmarjeta in širšo okolico. Obstoječi 60 m3 vodohran pa bo služil kot akumulacija za črpališče za vodovod Koglo.

Vodohran Dol. Straža – 100 m3

V občini Straža je za naselja v vzhodnem delu občine najpomembnejši vodohran Dol. Straža. Ta je sedaj

SL CONSULT d.o.o. 60

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM prostornine 30 m3 na koti 242, kar je daleč premalo za zanesljivo in varno oskrbo. S hidravličnim izračunom, izdelanim z namenom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, je v Dol. Straži izkazana potreba po vodohranski kapaciteti 100 m3, na koti 250 m.n.m.

Vodohran Dol. Straža bo s svojo lokacijo in prostornino zagotavljal zanesljivo oskrbo s pitno vodo, tako za gospodinjstva kot za industrijo, v vzhodnem delu občine Straža.

6.3. Vodarni

Predvideni sta dve vodarni za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije in sicer vodarna Jezero in vodarna Stopiče, katerih osnovne značilnosti podajamo v spodnjem opisu.

Vodarna Jezero

Na zajetju Jezero je predvidena gradnja čistilne naprave za pripravo pitne vode po postopku ultrafiltracije, zmogljivosti 160 l/s.

Naprava za pripravo pitne vode Jezero se bo instalirala v novozgrajeni objekt, lociran južno ob obstoječem objektu na parc. št. 348/6, k.o. Družinska vas. Objekt za pripravo vode je predviden kot prizidek k obstoječemu objektu. Tlorisne dimenzije objekta so 28.6 x 17.3 m, višina objekta nad terenom pa je od 10.3 m (severna stran) do 11.4 m (južna stran). Dostop do objekta je po obstoječi dostopni poti do črpališča Jezero.

Filtracija se bo koncipirala kot tlačna membranska ultrafiltracija. Vključevala bo napravo za filtracijo z aktivnim ogljem in z ultrafiltracijo, dozirne naprave, zbiralnik za čisto vodo (pearmeat), povezovalne cevovode, črpalke za nadaljnje črpanje v oskrbovalno omrežje, dezinfekcijo s klor dioksidom, vključno z vsemi potrebnimi postopki, objekti in opremo za čiščenje pralnih vod, ki se morajo očistiti do take stopnje, da bodo primerne za izpust v vodotok. Gošča se odvaža na dehidracijo na Centralno čistilno napravo za odpadne vode v Novo mesto. Tehnologija mora biti računalniško vodena (brez stalne posadke) in povezana z obstoječim sistemom procesnega vodenja v Komunali Novo mesto.

Predmet projekta je tudi nov AB most preko potoka Toplica za dostop do vodarne. Za most je že izdelan PGD in bo investitor pridobil tudi gradbeno dovoljenje. Statična zasnova konstrukcije je plitvo temeljenji okvir pravokotne oblike, bruto razpetine 7,20 m, in bruto širine 5,50 m.

Vodarna Stopiče

Na zajetju Stopiče je predvidena membranska ultrafiltracija zmogljivosti 60 l/s. Naprava za pripravo pitne vode Stopiče, se bo instalirala v objekt obstoječega črpališča s predhodnim rušenjem notranjih vmesnih sten. Na novo se zgradi črpališče surove vode in objekt za obdelavo odpadnih vod.

Filtracija se bo koncipirala kot tlačna membranska ultrafiltracija. Vključevala bo napravo za filtracijo z aktivnim ogljem in napravo za ultrafiltracijo, dozirne naprave, zbiralnik za čisto vodo (pearmeat), povezovalne cevovode, črpalke za nadaljnje črpanje v oskrbovalno omrežje, dezinfekcijo, vključno z vsemi potrebnimi postopki, objekti in opremo za čiščenje pralnih vod, ki se morajo očistiti do take stopnje, da bodo primerne za izpust v vodotok. Tehnologija mora biti računalniško vodena (brez stalne posadke) in povezana z obstoječim sistemom procesnega vodenja v Komunali Novo mesto. Gošča se odvaža na dehidracijo na Centralno čistilno napravo za odpadne vode v Novo mesto.

SL CONSULT d.o.o. 61

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

7 ANALIZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO “Z” INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO “BREZ” INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO

Projekt »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske« ne bo zahtevala novih zaposlitev, saj obstoječi upravljavec že upravlja z obstoječim vodovodnim sistemom in razpolaga z zadostno delovno silo in bo za potrebe vodarn potrebno delovno silo uredil s prerazporeditvijo obstoječe zaposlenih.

SL CONSULT d.o.o. 62

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENE

Projekt je predstavljen vrednostno iz vidika investicijskih stroškov, ki poleg stroškov, ki so neposredno vezani na gradnjo, vsebujejo tudi druge z investicijo povezane stroške. Le ti zajemajo vrednost stroškov gradbenega nadzora, stikov z javnostjo, nepredvidenih del ter stroške vodenja projekta in projektne dokumentacije.

V nadaljevanju Investicijskega programa je prikazana razdelitev investicijske vrednosti po ponudbenih (pogodbenih) vrednostih. Kot upravičeni stroški se smatrajo tisti stroški, ki so upravičeni do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada. Ker gre za ponudbene (pogodbene) vrednosti, investicijska vrednost projekta ni posebej prikazana v stalnih in v tekočih cenah.

Splošni kriteriji upravičenosti za sofinanciranje projektov s strani Kohezijskega sklada so predvsem v doseganju ekonomske in socialne usklajenosti Slovenije z EU-Kohezijo Slovenije, s standardi EU, ekonomsko upravičenost projekta in zagotavljanjem izvajanja ukrepov finančno zahtevnih Direktiv EU.

Pri dokazovanju upravičenosti projekta se morajo upoštevati:  okoljska načela EU in sicer, da onesnaževalec plača (tisti, ki povzroča onesnaženje, krije stroške onesnaževanja) in načela preventive (spodbujanje zmanjševanja onesnaženja na viru),  izvajanje NPVO in operativnih programov izvajanja investicijsko zahtevnih direktiv,  izvajanje tehničnih in okoljskih standardov EU,  izvajanje: o dolgoročno ekonomsko optimalnega-možnega obratovanja in upravljanja infrastrukturnih objektov (merila ekonomske zmožnosti), o stroškovne učinkovitosti investiranja in obratovanja in upravljanja (merila stroškovne učinkovitosti).  upoštevanje ciljev okoljske politike EU: o varovanje in izboljšanje stanja vodnega okolja (vključno z biološko raznovrstnostjo in varovanjem habitatov), o varovanje zdravja ljudi.

S spremembo Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007 – 2013 (z dne 10.6.2009) se spremeni status upravičenega stroška davka na dodano vrednost in sicer je DDV upravičen strošek, razen v primerih, ko je prejemnik sredstev kot zavezanec identificiran za namene DDV upravičen do odbitka DDV v skladu s predpisi, ki urejajo DDV. DDV se lahko upošteva kot upravičen strošek le, v kolikor upravičenec za stroške operacije vodi in izkazuje ločeno knjigovodsko evidenco (v okviru posebnega stroškovnega mesta).

DDV je v celoti upravičen strošek:  če prejemnik sredstev ni identificiran za namene DDV ali  če je prejemnik sredstev identificiran za namene DDV in izvaja operacijo ali del operacije v okviru neobdavčljive in/ali oproščene dejavnosti, od kater nima pravice do odbitka DDV.

DDV je upravičen strošek le delno:  če je prejemnik sredstev identificiran za namene DDV in izvaja operacijo ali del operacije v okviru neobdavčljive in/ali oproščene dejavnosti, od katere nima pravice do odbitka DDV ter obdavčene dejavnosti, od katere ima pravico do odbitka DDV.

DDV je v celoti neupravičen strošek:  če je prejemnik sredstev identificiran za namene DDV in izvaja dejavnost, od katere ima pravico do odbitka celotnega DDV.

DDV tako prikazujemo kot neupravičen strošek, ki si ga občina lahko poračuna. Razdelitev celotne investicije na upravičene in preostale stroške je prikazana ločeno v naslednjih tabelah.

SL CONSULT d.o.o. 63

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

8.1 Ocena vrednosti celotnega projekta ločeno na upravičene in preostale stroške

Celotna vrednost projekta, ki zajema stroške gradbenih del, nadzora nad gradnjo, obveščanja javnosti ter stroške projektne dokumentacije in vodenja projekta znaša 22.305.660,13 EUR z DDV. Od tega je upravičenih stroškov za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada v višini 17.949.610,98 EUR.

Tabela 8.1: Investicijska vrednost v EUR Vrednost investicije Ponudba - Ponudba Ponudba brez Nepredvidena nepredvidena SKUPAJ skupaj nepredvidenih del dela - 10% dela Cevovodi in vodohrani 11.424.439,23 155.776,57 11.268.662,66 1.126.866,26 12.395.528,92 Vodarni 4.760.124,00 0,00 4.760.124,00 476.012,40 5.236.136,40 Obveščanje javnosti 43.670,00 0,00 43.670,00 0,00 43.670,00 Nadzor 274.275,66 0,00 274.275,66 0,00 274.275,66 Neupravičeni stroški (stroški vodenja, 333.717,00 0,00 333.717,00 0,00 333.717,00 projektne dokumentacije, odsek 4) DDV 22% 4.022.332,15 4.022.332,15 0,00 4.022.332,15 SKUPAJ 20.702.781,47 1.602.878,66 22.305.660,13

Tabela 8.2: Celotna vrednost investicije (EUR) Investicijska Upravičeni Preostali vrednost stroški stroški SKUPAJ 18.283.327,98 17.949.610,98 333.717,00 DDV 22% 4.022.332,15 4.022.332,15 SKUPAJ Z DDV 22.305.660,13 17.949.610,98 4.356.049,15

SL CONSULT d.o.o. 64

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

9 ANALIZA LOKACIJE

Projekt se bo izvajal na območju občin: Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice. Lokacijo posameznih odsekov ter objektov prikazujeta naslednji tabeli.

Tabela 9.1: Lokacije odsekov in objektov ODSEKI LOKACIJA ODSEK 2: VH Kij - VH Marof, povezave z obstoječim omrežjem Mestna občina Novo mesto ODSEK 3: Vodarna Jezero - VH Sračnik, povezave z obstoječim omrežjem Občina Šmarješke Toplice ODSEK 4: VH Sračnik - VH Šmarje, povezave z obstoječim omrežjem Občina Šentjernej ODSEK 6: Družinska vas - VH Gorenja vas, prečrpalilšče Gorenja vas, povezave z Občina Šmarješke Toplice obstoječim omrežjem ODSEK 7: Dobrava - Škocjan - VH Škocjan, prečrpališče Zloganje, črpališče na vrtini Občina Škocjan Škocjan, povezave z obstoječim omrežjem ODSEK 8: Novo mesto – Stopiče, rekon. Vodohrana Dolenja Težka voda z Mestna občina Novo novogradnjo prečrpališča, povezave z obstoječim omrežjem mesto ODSEK 13: Novo mesto – Straža, reko. Vodohrana G. Straža , prečrpališče D. Občina Straža Straža, povezave z obstoječim omrežjem ODSEK 14: Novo mesto - Sv. Rok – Straža, povezave z obstoječim omrežjem Občina Straža ODSEK 17: vrtina Kamnišček - VH Hrastje - D. Mokro polje, povezave z obstoječim Občina Šentjernej omrežjem

Tabela 9.2: Lokacije vodohranov in vodarn OBJEKTI LOKACIJA Vodohran Kij Mestna občina Novo mesto Vodohran Škocjan s prečrpališčem Občina Škocjan Vodohran Gorenja vas s prečrpališčem Občina Šmarješke Toplice Vodohran Dol. Straža Občina Straža Vodarna Jezero Občina Šmarješke Toplice Vodarna Stopiče Mestna občina Novo mesto

SL CONSULT d.o.o. 65

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO

Projekt bo z izgradnjo in izboljšavo vodovodnega omrežja na območju predmetnih občin, prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zagotovitvi ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Projekt bo vplival na izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo na območju predmetnih občin in prispeval svoj del k celostnemu reševanju oskrbe s pitno vodo na tem območju.

10.1 Vpliv investicije na okolje med gradnjo

Izgradnja cevovodov in spremljajočih objektov bo v fazi gradnje predstavljala obsežen krajinski poseg, vendar pa v končni fazi ne bo bistveno vplivala na fizične karakteristike okolja. Tekom same gradnje ter kasneje ob vzdrževanju ter rekonstrukcijah imajo vsi objekti v sklopu vodovoda širše vplivno območje. Med gradnjo se bo na to območje posegalo zgolj začasno, predvsem v obliki ureditve začasnih dovozov, začasnih izkopov in začasnih deponij zemljine ter humusa.

Pri gradbiščnih transportih (izkopni, nasipni materiali, vgrajeni materiali) se lahko odvisno od letnega časa na javnih cestiščih nabirata blato oziroma prah. Le to zmanjšujemo (v celoti se ne da odpraviti) s pranjem koles oziroma proti-prašnim polivanjem asfaltnih cestišč. Gradbiščni hrup je v mejah predpisanih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

10.1.1 Vplivi objektov na okolico v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnost.

Pri izkopu jarka za polaganje cevi in pri izkopu gradbene jame za dozidavo vodne ali armaturne celice vodohrana se upoštevajo ustrezne geomehanske karakteristike terena in se predvideva vse ustrezne ukrepe s katerimi bo vplivno območje omejeno na konturo predvidenega posega med gradnjo.

Prav tako bodo gradbena dela pri rekonstrukcijah vodohranov vplivala na mehansko odpornost in stabilnost samega vodohrana. Dela se bodo izvajala v skladu s standardi o načinu izvajanja gradbenih del, še posebej s standardi o izvedbi betonskih konstrukcij.

Po zaključku gradnje vodovodov se bodo poškodovane prometne površine z izvajanjem del povrnile v prvotno stanje ali izboljšano stanje tako, da ne prihaja do zastajanja vode oz. voda normalno odteka s površin, ter ni oviran promet.

10.1.2 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo varnost pred požarom

Rekonstrukcija cevovodov in vodohranov, z novimi vodovodnimi in gradbenimi materiali bo pozitivno vplivala na okolico saj se bodo vodne in tlačne izgube zmanjšale, izboljšale se bodo tlačne razmere ter posledično se bo izboljšala tudi požarna varnost.

Minimalna potencialna ogroženost pred požarom je v času gradnje zaradi prisotnosti gradbene mehanizacije omejena z vplivnim območjem med gradnjo, po gradnji pa z vplivnim območjem med obratovanjem.

10.1.3 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo higiensko in zdravstveno zaščito

Z upoštevanjem vseh predpisanih ukrepov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je zagotovljeno, da v času gradnje ne bo prišlo do prekomerne obremenitve s plini in prašnimi delci.

SL CONSULT d.o.o. 66

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

V okviru gradnje cevovodov in vodohranov je poskrbljeno, da pred vključitvijo v obratovanje ne bo prišlo do onesnaževanja pitne vode saj mora le ta, po postopku dezinfekcije, ustrezati zahtevam veljavne zakonodaje.

Predvideni posegi ne predstavljajo nevarnosti za pojave vlage ali poplavljanja, prav tako na trasi ne bo posegov, ki bi kakorkoli zmanjševali osončenje obstoječih objektov in zemljišč.

10.1.4 Vplivi objektov na okolico v zvezi z vplivi na njihovo varnost pri uporabi

Največji vpliv na varnost med gradnjo bo pri gradnji vodovodov v naseljenih področjih, kjer bo omejen in moten dostop k parcelam oz. stanovanjskim hišam. Ne glede na naseljenost, je izvajalec dolžan po zakonu namestiti med gradnjo začasne opozorilne vrvice vzdolž jarkov, prometno signalizacijo, ter prehode za pešce in vozila.

Po končani gradnji bo vodovod viden le po cestnih kapah in pokrovih jaškov, ki morajo biti natančno izravnane s koto terena prometnih površin. Novi prizidki obravnavanih vodohranov bodo vkopani. Na nepremičninah v okolici gradnje pri uporabi in obratovanju obravnavanih objektov in naprav, ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod.

Z izvedenimi gradbenimi posegi se vplivi rekonstruiranih objektov omejujejo na prikazano vplivno območje objekta med obratovanje. Potrebno je skrbno načrtovati organizacijo gradbišča in vnaprej napovedati vse prometne zapore.

10.1.5 Vplivi objektov na okolico v zvezi z njihovo zaščito pred hrupom

V času gradnje bodo vplivi na obremenitev s hrupom v naseljenih območjih kot posledica vkopov, montaže cevi, gradnje vodovodnih objektov in nasipov. Viri hrupa v času gradnje bodo tudi odvoz viškov materiala z gradbišča, transport gradbenega in vodovodnega materiala na gradbišče in začasne preusmeritve prometa.

Obremenitev s hrupom v času gradbenih del bo velika pri stanovanjskih objektih, ki bodo ob cesti najbližji obravnavani trasi cevovoda.

10.1.6 Vplivi objektov na okolico v zvezi z varčevanjem z energijo in ohranjanjem toplote v njih

Tovrstnih vplivov predvidena rekonstrukcija ne bo povzročila.

10.2 Vpliv investicije na okolje po gradnji

Vsi objekti (vodovodi) razen pokrovov jaškov so vkopani in v celoti zasuti, tako da bodo po končani gradnji imeli vpliv na:  bodočo in obstoječo komunalno infrastrukturo (elektro kable, telekom kable, kabelsko razdelilne sisteme, plinovod, vodovod, toplovod),  podzemne prostore predvidenih objektov visokih zgradb,  občasno motenje posesti na parcelah po katerih potekajo vodovodi.

Vpliv na bodočo infrastrukturo se bo odrazil predvsem v zahtevanih odmikih enega komunalnega voda od drugega ("varovalni pasovi" posamezne infrastrukture), pri obstoječih pa med raznimi rekonstrukcijskimi in vzdrževalnimi posegi. Pri podzemnih prostorih bodočih objektov visoke gradnje se bo vpliv odrazil v načinih zavarovanja gradbene jame in načinu priključevanja objekta na vodovod. Ker bo del vodovoda potekal po privatnih zemljiščih, je ob vzdrževalnih delih potrebno računati z intervencijskimi, vzdrževalnimi in obnovitvenim posegi. Običajno se za razrešitev tovrstnih posegov z lastnikom podpišejo služnostne pogodbe.

SL CONSULT d.o.o. 67

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNE Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANE ANALIZO IZVEDLJIVOSTI

V predmetnih občinah se načrtuje izvedba investicij na področju oskrbe s pitno vodo do leta 2017. Na predvideno dinamiko gradbenih del se navezujejo tudi drugi postopki, ki so povezani s projektom.

Za izvedbo celotnega projekta je predviden terminski plan, ki je predstavljen v spodnji tabeli. Terminski plan zajema pripravo investicijske in projektne dokumentacije, pripravo razpisne dokumentacije in javnih naročil, izvedbo gradnje na vodovodnem sistemu ter izvedbo stikov z javnostjo in nadzora.

Za izvedbo projekta so že bili izbrani izvajalci del. Gradnja vodovodnega sistema, ki je predmet tega projekta, se bo pričela v drugi polovici leta 2015 in se končala leta 2017.

Terminski plan glavnih aktivnosti izvedbe projekta je prikazan v spodnji tabeli.

Tabela 11.1: Terminski plan izvedbe projekta IZVEDBA PROJEKTA Datum Datum začetka zaključitve 1. Študije izvedljivosti 04/2009 07/2013 2. Analiza stroškov in koristi (vključno s finančno analizo) 04/2009 07/2013 3. Presoja vpliva na okolje 04/2008 10/2010 4. Načrtovalne študije 01/2008 06/2011 5a) Priprava razpisne dokumentacije 1. sklop (FIDIC rdeča knjiga) 11/2012 03/2013 5b) Priprava razpisne dokumentacije 2. sklop (FIDIC rumena knjiga)[1] 11/2012 03/2013 6a) Predvideni začetek javnega(-nih) razpisa (-sov) 1. sklop (FIDIC rdeča 04/2013 08/2013 knjiga) 6b) Predvideni začetek javnega(-nih) razpisa (-sov) 2. sklop (FIDIC 04/2013 08/2013 rumena knjiga) 7. Pridobivanje zemljišč 06/2008 12/2013 8a) Konstrukcijska faza/naročilo 1. sklop (FIDIC rdeča knjiga) 09/2015 06/2017 8b) Konstrukcijska faza/naročilo 2. sklop (FIDIC rumena knjiga) 09/2014 06/2017 9a) Operativna faza 1. sklop (FIDIC rdeča knjiga) 07/2017 - 9b) Operativna faza 2. sklop (FIDIC rumena knjiga) 07/2017 - Nadzor med gradnjo Datum Datum začetka zaključitve 1. Priprava razpisne dokumentacije 01/2013 04/2013 2. Predvideni začetek javnega(-nih) razpisa (-sov) (*): 04/2013 09/2013 3. Faza nadzora/naročilo 09/2015 12/2017 Obveščanje in informiranje javnosti Datum Datum začetka zaključitve 1. Priprava razpisne dokumentacije 01/2012 04/2013 2. Predvideni začetek javnega(-nih) razpisa (-sov) (*): 04/2013 07/2013 3. Faza komuniciranja/naročilo 09/2015 01/2018

Datum zaključka celotnega projekta 01/2018

[1] Za izgradnjo vodarn.

SL CONSULT d.o.o. 68

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

11.1 Organizacija vodenja projekta

Investitorji predmetne investicije so občine Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice. Bodoči izvajalec javne gospodarske službe bo Komunala Novo mesto d.o.o. Podjetje trenutno nastopa v razmerju do občin kot najemniki infrastrukture, predmetne občine pa kot lastnik. Občine so odgovorne za izvedbo gradnje, nadzora nad gradnjo in stikov z javnostjo.

Predmetne občine so določile upravljavca vodovoda z naslednjimi odloki:  Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Novo mesto (Ur.l. RS, št. 10/2010)  Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Straža (Ur.l. RS, št. 38/10) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Straža (Ur.l. RS, št. 26/12)  Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni vestnik Občine Šentjernej, št. 3/2010)  Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škocjan (Ur.l. RS, št. 49/10)  Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice (Ur.l. RS, št. 14/10)

Glede na to, da bo predmetna investicija sofinancirana s strani Kohezijskega sklada bo potekal nadzor nad izvajanjem projekta tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor.

Nosilna občina projekta je Mestna občina Novo mesto. Koordinator projekta je Komunala Novo mesto d.o.o.

Izvedbo projekta vodita projektni svet in projektna skupina. Projektni svet predstavljajo izvoljeni predstavniki občin investitork kot je razvidno iz sledeče slike. Projektno skupino vodi vodja projekta s člani predstavniki predmetnih občin. Poleg delovne skupine projekta, ki jo prikazujemo spodaj, sodeluje pri izvedbi projekta še vrsta zunanjih strokovnjakov in trije upravljavci sistema vodooskrbe.

Slika 11.1: Organizacijska shema za izvedbo in delovanje projekta

Koordinator projekta Jernej Muhič, Komunala Novo mesto d.o.o.

Projektna skupina Predstavniki občin: Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in predstavniki bodočega upravljavca ter RC Novo mesto d.o.o.

SL CONSULT d.o.o. 69

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

11.1.1 Administrativne in postopkovne obveze in odločitvene ravni pri izvedbi predlaganega projekta

V skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014 - 2020 (Uradni list RS, št. 29/15) le ta določa, da so za izvajanje postopkov porabe sredstev iz evropskega kohezijskega sklada določene naslednji organi:

 Organ upravljanja je vladna služba, pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Organ upravljanja opravlja naloge iz 125. člena Uredbe 1303/2013/EU.  Organ za potrjevanje je notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojna za upravljanje sredstev EU (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje). Organ za potrjevanje opravlja naloge iz 126. člena Uredbe 1303/2013/EU.  Posredniško telo v okviru načrtovanja evropske kohezijske politike opravlja naslednje naloge: 1. zbira in oblikuje predloge za pripravo izvedbenega načrta; 2. zaradi priprave usklajenega predloga nabora načinov izbora operacij sodeluje z drugimi posredniškimi organi v okviru ene ali več prednostnih naložb, lahko pa tudi z izvajalskimi organi in partnerji; 3. zaradi priprave usklajenega izvedbenega načrta sodeluje z organom upravljanja  Revizijski organ je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom. Revizijski organ opravlja naloge iz 127. člena Uredbe 1303/2013/EU in naloge neodvisnega revizijskega organa iz drugega odstavka 124. člena Uredbe1303/2013/EU.  Pristojni organ za sodelovanje z Evropsko komisijo, Uradom za boj proti goljufijam opravlja naloge poročanja o nepravilnostih pri porabi sredstev kohezijske politike OLAF-u in je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

11.2 Analiza izvedljivosti

V predinvesticijski zasnovi sta bili analizirani dve varianti z investicijo z dvema podvariantama za delovanje vodarn. Na osnovi analize variant po vseh kriterijih in merilih je bila predlagana varianta, ki pomeni izvedbo predvidene celotne investicije v najkrajšem možnem času, po najugodnejši ceni, najbolje ureja ekološke zahteve in ustreza vsem predpisom v zvezi z varstvom narave, zagotavlja najvišjo ekonomsko donosnost investicije v predmetnih občinah.

Občine investitorke so že prejele Odločitev o podpori št. 6-1-2/HID/0 za operacijo »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske«, s katero je bil odobren finančni prispevek iz Kohezijskega sklada.

Na ta način je zagotovljen del sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada, preostali del pa bodo zagotovile občine same skupaj z državo. Izvedena so bila javna naročila za gradnje, nadzor in za storitev obveščanja javnosti. Izvajalci del so izbrani, odločitve so pravnomočne.

Izvedljivost projekta je realna, saj je investicija usklajena z razvojnim občinskim in državnimi programi, prav tako pa bodo zagotovljena finančna sredstva.

SL CONSULT d.o.o. 70

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

12 NAČRT FINANCIRANJA PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA

12.1 Izračun deleža sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada

Skladno s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, ki so bile določene za finančno obdobje 2014 - 2020 s strani Evropske skupnosti le-ta ohranja metodo primanjkljaja v financiranju kot podlago za izračun donacije EU pri projektih, ki ustvarjajo prihodek, pri čemer določa, da upravičeni izdatki ne smejo preseči sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju, ki ustreza kategoriji zadevne naložbe.

Tabela 12.1: Izračun prispevka skupnosti – Kohezijskega sklada Glavni elementi in parametri 1 Referenčno obdobje (leta) 30 2 Finančna diskontna stopnja (%) 7% 3 Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani) 21.248.871 4 Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani) 18.573.739 5 Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana) 89.093 6 Preostala vrednost (v EUR, diskontirana) 12.523 7 Prihodki (v EUR, diskontirani) 8.688.797 8 Operativni stroški (v EUR, diskontirani) 5.901.567 9 = 7 – 8 + 6 Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala vrednost (v EUR, diskontirana) 2.799.753 10 = 4 - 9 Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški – čisti prihodek (v EUR, diskontiran) 15.773.986 11 = 10/4 Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) 84,92% Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

Skupna vrednost projekta, ki je bila upoštevana v študiji izvedljivosti in vlogi za potrditev pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada, julij 2013, je 26.291.464,00 EUR z DDV, od tega upravičenih stroškov v višini 20.937.105,00 EUR. V tem investicijskem programu smo upoštevali skupno vrednost projekta v višini 22.305.660,13 EUR z DDV oz. 18.283.327,98 EUR brez DDV na podlagi izvedenih javnih naročil za gradnje, storitve nadzora ter obveščanja javnosti. Vključili smo tudi stroške vodenja projekta in stroške projektne dokumentacije.

V nadaljevanju prikazujemo deleže sofinanciranja po letih in po virih financiranja na podlagi izvedenih javnih naročil. Največji delež investicije bo sofinanciran s strani Kohezijskega sklada. Celotna vrednost investicije je 22.305.660,13 EUR z DDV. Stopnja primanjkljaja v financiranju znaša 84,92%. Celotni upravičeni stroški znašajo 17.949.610,98 EUR.

Investicijski stroški brez DDV bodo sofinancirani s sledečimi finančnimi viri:  70,86% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 12.956.388,19 EUR  12,51% državni proračun oziroma 2.286.421,45 EUR,  17,50% občinskega proračuna, kar predstavlja 3.040.518,34 EUR.

Skladno s 76. a členom ZDDV-1 se za gradbena dela uporablja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Ker imajo vse občine investitorke pravico do odbitka DDV, DDV ne predstavlja stroška projekta. Skladno z navodilom Ministrstva za finance z dne 8.4.2010 se v investicijski dokumentaciji DDV prikazuje ločeno, saj morajo občine za DDV, ki bo kasneje povrnjen, načrtovati likvidnostna sredstva za plačilo le-tega. V primeru uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti pa ni potrebno načrtovati likvidnostnih sredstev za plačilo DDV.

Čas implementacije projekta je od leta 2015 do leta 2017.

SL CONSULT d.o.o. 71

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 12.2: Viri financiranja projekta po letih (EUR) VIRI FINANCIRANJA SKUPAJ Delež v pred 2015 2015 2016 2017 % MO Novo mesto Upravičeni stroški 10.518.211,74 100,00% 0,00 1.051.821,17 8.414.569,39 1.051.821,17 Kohezijski sklad 7.592.255,60 72,18% 0,00 759.225,56 6.073.804,48 759.225,56 Državni proračun 1.339.809,81 12,74% 0,00 133.980,98 1.071.847,85 133.980,98 Občinski proračun 1.586.146,33 15,08% 0,00 158.614,63 1.268.917,06 158.614,63 Neupravičeni stroški brez DDV 86.791,52 100,00% 86.791,52 0,00 0,00 0,00 Občinski proračun 86.791,52 100,00% 86.791,52 0 0 0 SKUPAJ BREZ DDV 10.605.003,26 100,00% 86.791,52 1.051.821,17 8.414.569,39 1.051.821,17 Kohezijski sklad 7.592.255,60 71,59% 0,00 759.225,56 6.073.804,48 759.225,56 Državni proračun 1.339.809,81 12,63% 0,00 133.980,98 1.071.847,85 133.980,98 Občinski proračun 1.672.937,85 15,77% 86.791,52 158.614,63 1.268.917,06 158.614,63 Informativni izračun DDV 2.333.100,72 0,00% 19.094,13 231.400,66 1.851.205,27 231.400,66 SKUPAJ Z DDV 12.938.103,98 100,00% 105.885,65 1.283.221,83 10.265.774,66 1.283.221,83 Straža Upravičeni stroški 2.476.243,23 100,00% 0,00 247.624,32 1.980.994,58 247.624,32 Kohezijski sklad 1.787.401,89 72,18% 0,00 178.740,19 1.429.921,51 178.740,19 Državni proračun 315.423,86 12,74% 0,00 31.542,39 252.339,09 31.542,39 Občinski proračun 373.417,48 15,08% 0,00 37.341,75 298.733,98 37.341,75 Neupravičeni stroški 17.044,30 100,00% 17.044,30 0,00 0,00 0,00 Občinski proračun 17.044,30 100,00% 17.044,30 0 0 0 SKUPAJ BREZ DDV 2.493.287,53 100,00% 17.044,30 247.624,32 1.980.994,58 247.624,32 Kohezijski sklad 1.787.401,89 71,69% 0,00 178.740,19 1.429.921,51 178.740,19 Državni proračun 315.423,86 12,65% 0,00 31.542,39 252.339,09 31.542,39 Občinski proračun 390.461,78 15,66% 17.044,30 37.341,75 298.733,98 37.341,75 Informativni izračun DDV 548.523,26 0,00% 3.749,75 54.477,35 435.818,81 54.477,35 SKUPAJ Z DDV 3.041.810,79 100,00% 20.794,05 302.101,67 2.416.813,39 302.101,67 Šentjernej Upravičeni stroški 1.300.867,03 100,00% 0,00 130.086,70 1.040.693,63 130.086,70 Kohezijski sklad 938.991,84 72,18% 0,00 93.899,18 751.193,47 93.899,18 Državni proračun 165.704,44 12,74% 0,00 16.570,44 132.563,55 16.570,44 Občinski proračun 196.170,75 15,08% 0,00 19.617,07 156.936,60 19.617,07 Neupravičeni stroški 196.241,46 100,00% 196.241,46 0,00 0,00 0,00 Občinski proračun 196.241,46 100,00% 196.241,46 0 0 0 SKUPAJ BREZ DDV 1.497.108,49 100,00% 196.241,46 130.086,70 1.040.693,63 130.086,70 Kohezijski sklad 938.991,84 62,72% 0,00 93.899,18 751.193,47 93.899,18 Državni proračun 165.704,44 11,07% 0,00 16.570,44 132.563,55 16.570,44 Občinski proračun 392.412,20 26,21% 196.241,46 19.617,07 156.936,60 19.617,07 Informativni izračun DDV 329.363,87 0,00% 43.173,12 28.619,07 228.952,60 28.619,07 SKUPAJ Z DDV 1.826.472,36 100,00% 239.414,58 158.705,78 1.269.646,22 158.705,78 Škocjan Upravičeni stroški 2.344.066,79 100,00% 0,00 234.406,68 1.875.253,44 234.406,68 Kohezijski sklad 1.691.994,29 72,18% 0,00 169.199,43 1.353.595,43 169.199,43 Državni proračun 298.587,23 12,74% 0,00 29.858,72 238.869,78 29.858,72 Občinski proračun 353.485,27 15,08% 0,00 35.348,53 282.788,22 35.348,53 Neupravičeni stroški 22.808,84 100,00% 22.808,84 0,00 0,00 0,00 Občinski proračun 22.808,84 100,00% 22.808,84 0 0 0 SKUPAJ BREZ DDV 2.366.875,63 100,00% 22.808,84 234.406,68 1.875.253,44 234.406,68 Kohezijski sklad 1.691.994,29 71,49% 0,00 169.199,43 1.353.595,43 169.199,43 Državni proračun 298.587,23 12,62% 0,00 29.858,72 238.869,78 29.858,72 Občinski proračun 376.294,11 15,90% 22.808,84 35.348,53 282.788,22 35.348,53 Informativni izračun DDV 520.712,64 0,00% 5.017,94 51.569,47 412.555,76 51.569,47 SKUPAJ Z DDV 2.887.588,27 100,00% 27.826,78 285.976,15 2.287.809,19 285.976,15

SL CONSULT d.o.o. 72

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

VIRI FINANCIRANJA SKUPAJ Delež v pred 2015 2015 2016 2017 % Šmarješke Toplice Upravičeni stroški 1.310.222,18 100,00% 0,00 131.022,22 1.048.177,74 131.022,22 Kohezijski sklad 945.744,57 72,18% 0,00 94.574,46 756.595,66 94.574,46 Državni proračun 166.896,10 12,74% 0,00 16.689,61 133.516,88 16.689,61 Občinski proračun 197.581,50 15,08% 0,00 19.758,15 158.065,20 19.758,15 Neupravičeni stroški brez DDV 10.830,89 100,00% 10.830,89 0,00 0,00 0,00 Občinski proračun 10.830,89 100,00% 10.830,89 0 0 0 SKUPAJ BREZ DDV 1.321.053,07 100,00% 10.830,89 131.022,22 1.048.177,74 131.022,22 Kohezijski sklad 945.744,57 71,59% 0,00 94.574,46 756.595,66 94.574,46 Državni proračun 166.896,10 12,63% 0,00 16.689,61 133.516,88 16.689,61 Občinski proračun 208.412,40 15,78% 10.830,89 19.758,15 158.065,20 19.758,15 Informativni izračun DDV 290.631,68 0,00% 2.382,80 28.824,89 230.599,10 28.824,89 SKUPAJ Z DDV 1.611.684,75 100,00% 13.213,69 159.847,11 1.278.776,85 159.847,11 INVESTICIJSKA VREDNOST SKUPAJ Upravičeni stroški 17.949.610,98 100,00% 0,00 1.794.961,10 14.359.688,78 1.794.961,10 Kohezijski sklad 12.956.388,19 72,18% 0,00 1.295.638,82 10.365.110,55 1.295.638,82 Državni proračun 2.286.421,45 12,74% 0,00 228.642,14 1.829.137,16 228.642,15 Občinski proračuni 2.706.801,34 15,08% 0,00 270.680,13 2.165.441,07 270.680,13 Neupravičeni stroški (brez DDV) 333.717,00 100,00% 333.717,00 0,00 0,00 0,00 Občinski proračuni 333.717,00 100,00% 333.717,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ BREZ DDV 18.283.327,98 100,00% 333.717,00 1.794.961,10 14.359.688,78 1.794.961,10 Kohezijski sklad 12.956.388,19 70,86% 0,00 1.295.638,82 10.365.110,55 1.295.638,82 Državni proračun 2.286.421,45 12,51% 0,00 228.642,14 1.829.137,16 228.642,14 Občinski proračuni 3.040.518,34 16,63% 333.717,00 270.680,13 2.165.441,07 270.680,13 Informativni izračun DDV 4.022.332,15 0,00% 73.417,74 394.891,44 3.159.131,53 394.891,44 SKUPAJ Z DDV 22.305.660,13 100,00% 407.134,74 2.189.852,54 17.518.820,31 2.189.852,54

Slika 12.1: Viri financiranja projekta brez davkov (EUR)

Viri financiranja brez DDV

Občinski proračuni 16,63% Državni proračun 12,51%

Kohezijski sklad 70,86%

SL CONSULT d.o.o. 73

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 12.2: Dinamika financiranja projekta po virih (EUR)

Dinamika financiranja

12.000.000,00

10.000.000,00

8.000.000,00 Kohezijski sklad

6.000.000,00 Državni proračun EUR 4.000.000,00 Občinski proračuni

2.000.000,00

0,00 pred 2015 2015 2016 2017 LETO

SL CONSULT d.o.o. 74

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

13 PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

13.1 Finančna analiza

Finančna analiza je analiza denarnih tokov in posledično izračuna finančnih dosežkov projekta. Metodologija, ki smo jo uporabili je analiza diskontiranega denarnega toka (DCF), ki je podprta s terminskim nastankom denarnega toka. Finančno analizo stroškov in koristi smo izdelali z uporabo metode diferenčnih vrednosti (razlika med stroški in koristi različnih scenarijev). Finančna analiza, ki je prikazana v prilogi 2, je povzeta po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013.

13.1.1 Opis uporabljene metodologije in osnovne predpostavke za finančno analizo

Poglavitni namen je izračun kazalnikov finančnih rezultatov investicije in izdelati konsolidirano finančno analizo. Pri tem upoštevamo metodo diskontiranega denarnega toka in terminski nastanek denarnega toka. Finančno analizo stroškov in koristi smo izdelali z uporabo metode diferenčnih vrednosti (razlika med stroški in koristi različnih scenarijev). Model temelji na sledečih predpostavkah:

 ekonomska doba investicije je bila ocenjena na 30 let, denarni tokovi v okviru modela pa so razporejeni na obdobje od leta 2011 do vključno leta 2040,  za finančno analizo je bila uporabljena 7% diskontna stopnja, ki je predpisana z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10),  pri izračunu stopnje primanjkljaja je bila upoštevana celotna investicijska vrednost v stalnih cenah brez davka na dodano vrednost ter brez nepredvidenih del;  pri izračunih finančne stopnje primanjkljaja so bili upoštevani vsi dodatni stroški, ki bodo nastali na področju oskrbe z vodo oz. prihranki v stroških, ki bodo nastali zaradi hidravličnih izboljšav,  prihodki so bili izračunani na podlagi predvidenih količin prodane pitne vode za celotno referenčno obdobje; upoštevano je bilo tudi povečanje količin zaradi priključevanja novih prebivalcev prispevnega območja,  pri izračunu dodatnih prihodkov na račun izvedbe projekta se je upošteval dodaten strošek vodarine in omrežnine, ki nastane zaradi nove investicije,  amortizacijske stopnje, ki so bile upoštevane so skladne s Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS št. 87/12, 109/12),  pri izračunu preostanka vrednosti se je upošteval preostanek vrednosti iz naslova neamortiziranega dela gospodarske javne infrastrukture predlagane investicije po posameznem projektu znotraj skupine projektov.

Finančna analiza je bila pripravljena iz dveh vidikov in sicer »z« izvedbo investicije in »brez« izvedbe investicije. V nadaljevanju je prikazan izračun finančnega primanjkljaj in prispevka Skupnosti v primeru izvedbe »z« investicijo.

S finančno analizo smo izdelali napovedi denarnih tokov projekta, z namenom da bi lahko izračunali primerne stopnje donosnosti, zlasti finančno interno stopnjo donosnosti investicije (FRR/C) in pripadajoče finančne neto sedanje vrednosti (FNPV). Omenjena kazalnika pokažeta zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške investicije, ne glede na to kako so financirani. Projekt je upravičen do prispevka iz skladov, če je NPV/C negativna, FRR/C pa nižja od diskontne stopnje, ki smo jo uporabili v analizi. Izračunali smo tudi finančno donosnost lastnega (nacionalnega) kapitala (FNPV/K, FRR/C), kjer se vložena finančna sredstva, brez nepovratnih sredstev EU, upošteva kot odliv in ne kot investicijske stroške.

SL CONSULT d.o.o. 75

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Prav tako smo ugotavljali finančno trajnost (vzdržnost - pokritost) projekta, ki smo jo ocenili s preverjanjem, ali so skupni (nediskontirani) neto denarni tokovi v referenčnem obdobju pozitivni. Ti neto denarni tokovi vključujejo investicijske stroške, vse vire financiranja (nacionalne in sredstva EU) in neto prihodke.

13.1.2 Časovno obdobje

Pri določanju ekonomske dobe projekta je potrebno upoštevati denarne tokove v letu, v katerem nastanejo, in za določeno referenčno obdobje (ekonomsko dobo). Z ekonomsko dobo je potrebno zajeti največje možno število let, za katera je na voljo projekcija iz analize stroškov in koristi. Projektne napovedi je treba izdelati za obdobje, ki ustreza ekonomsko koristni življenjski dobi projekta in ki je dovolj dolgo, da še zajame verjetne dolgoročne vplive. Ekonomska doba se spreminja glede na vrsto investicije. Referenčni časovni horizont za sektor Oskrba z vodo in okolje, ki ga priporoča Komisija, temelji na mednarodno priznanih izkušnjah, je 30 let.

Pri izračunih je bila upoštevana 30 letna ekonomska doba projekta tako za varianto »z« investicijo, kot za varianto »brez« investicije.

13.1.3 Investicijska vrednost projekta

Skladno s smernicami Evropske Komisije v okviru dokumenta Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov smo pri finančni analizi upoštevali investicijske vrednosti v stalnih cenah, brez nepredvidenih del in davka na dodano vrednost.

V naslednji tabeli je prikazana investicija celotnega projekta, iz katere je razvidno, da znaša investicija v izgradnjo vodovodnega sistema skupaj z ostalimi spremljevalnimi stroški 18.283.327,98 EUR brez DDV.

Ker so investicijske vrednosti povzete po pogodbah, ki so bile sklenjene z izvajalci gradenj in nadzora ter obveščanja javnosti, se investicijske vrednosti po stalnih in tekočih cenah ne razlikujejo.

SL CONSULT d.o.o. 76

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 13.1: Dinamika celotne investicijske vrednosti projekta v evrih INVESTICIJA SKUPAJ pred 2015 2015 2016 2017 MO Novo mesto ODSEK 2 3.747.290,91 374.729,09 2.997.832,73 374.729,09 ODSEK 8 1.077.142,25 107.714,23 861.713,80 107.714,23 VH KIJ 1.131.931,46 113.193,15 905.545,17 113.193,15 VODARNA STOPIČE 1.746.748,15 174.674,81 1.397.398,52 174.674,81 VODARNA JEZERO 2.624.296,53 262.429,65 2.099.437,22 262.429,65 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 10.327.409,30 0,00 1.032.740,93 8.261.927,44 1.032.740,93 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 86.791,52 86.791,52 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 25.534,64 2.553,46 20.427,71 2.553,46 Stroški nadzora 165.267,80 16.526,78 132.214,24 16.526,78 INVESTICIJA Skupaj 10.605.003,26 86.791,52 1.051.821,17 8.414.569,39 1.051.821,17 DDV 22% 2.333.100,72 19.094,13 231.400,66 1.851.205,27 231.400,66 CELOTNA INVESTICIJA ZA MESTNO OBČINO NOVO 12.938.103,98 105.885,65 1.283.221,83 10.265.774,66 1.283.221,83 MESTO Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 10.518.211,74 0,00 1.051.821,17 8.414.569,39 1.051.821,17 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 86.791,52 86.791,52 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 2.333.100,72 19.094,13 231.400,66 1.851.205,27 231.400,66 SKUPAJ Z DDV 12.938.103,98 105.885,65 1.283.221,83 10.265.774,66 1.283.221,83 Straža ODSEK 2 174.665,29 17.466,53 139.732,24 17.466,53 ODSEK 8 75.042,62 7.504,26 60.034,10 7.504,26 ODSEK 13 1.375.554,41 137.555,44 1.100.443,53 137.555,44 ODSEK 14 293.601,50 29.360,15 234.881,20 29.360,15 VH KIJ 59.449,93 5.944,99 47.559,95 5.944,99 VH DOLENJA STRAŽA 100 M3 176.316,90 17.631,69 141.053,52 17.631,69 VODARNA STOPIČE 146.335,35 14.633,54 117.068,28 14.633,54 VODARNA JEZERO 138.068,08 13.806,81 110.454,47 13.806,81 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE STRAŽA 2.439.034,10 0,00 243.903,41 1.951.227,28 243.903,41 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 17.044,30 17.044,30 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 6.055,90 605,59 4.844,72 605,59 Stroški nadzora 31.153,22 3.115,32 24.922,58 3.115,32 INVESTICIJA Skupaj 2.493.287,53 17.044,30 247.624,32 1.980.994,58 247.624,32 DDV 22% 548.523,26 3.749,75 54.477,35 435.818,81 54.477,35 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO STRAŽA 3.041.810,79 20.794,05 302.101,67 2.416.813,39 302.101,67 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 2.476.243,23 0,00 247.624,32 1.980.994,58 247.624,32 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 17.044,30 17.044,30 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 548.523,26 3.749,75 54.477,35 435.818,81 54.477,35 SKUPAJ Z DDV 3.041.810,79 20.794,05 302.101,67 2.416.813,39 302.101,67 Šentjernej ODSEK 3 307.614,81 30.761,48 246.091,85 30.761,48 ODSEK 4 179.577,00 179.577,00 0,00 ODSEK 17 765.862,16 76.586,22 612.689,73 76.586,22 Vodarna Jezero 200.917,48 20.091,75 160.733,98 20.091,75 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠENTJERNEJ 1.453.971,44 179.577,00 127.439,44 1.019.515,55 127.439,44 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 16.664,46 16.664,46 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 3.162,43 316,24 2.529,95 316,24 Stroški nadzora 23.310,16 2.331,02 18.648,13 2.331,02 INVESTICIJA Skupaj 1.497.108,49 196.241,46 130.086,70 1.040.693,63 130.086,70 DDV 22% 329.363,87 43.173,12 28.619,07 228.952,60 28.619,07 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠENTJERNEJ 1.826.472,36 239.414,58 158.705,78 1.269.646,22 158.705,78 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 1.300.867,03 0,00 130.086,70 1.040.693,63 130.086,70 Neupravičeni stroški (dokumentacija, odsek 4) 196.241,46 196.241,46 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 329.363,87 43.173,12 28.619,07 228.952,60 28.619,07 SKUPAJ Z DDV 1.826.472,36 239.414,58 158.705,78 1.269.646,22 158.705,78

SL CONSULT d.o.o. 77

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

INVESTICIJA SKUPAJ pred 2015 2015 2016 2017 Škocjan ODSEK 3 201.667,32 20.166,73 161.333,86 20.166,73 ODSEK 7 1.676.253,71 167.625,37 1.341.002,97 167.625,37 VODARNA JEZERO 131.716,28 13.171,63 105.373,03 13.171,63 VH ŠKOCJAN 293.287,20 29.328,72 234.629,76 29.328,72 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI OBČINE ŠKOCJAN 2.302.924,53 0,00 230.292,45 1.842.339,62 230.292,45 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 22.808,84 22.808,84 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 5.722,59 572,26 4.578,07 572,26 Stroški nadzora 35.419,67 3.541,97 28.335,74 3.541,97 INVESTICIJA Skupaj 2.366.875,63 22.808,84 234.406,68 1.875.253,44 234.406,68 DDV 22% 520.712,64 5.017,94 51.569,47 412.555,76 51.569,47 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠKOCJAN 2.887.588,27 27.826,78 285.976,15 2.287.809,19 285.976,15 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 2.344.066,79 0,00 234.406,68 1.875.253,44 234.406,68 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 22.808,84 22.808,84 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 520.712,64 5.017,94 51.569,47 412.555,76 51.569,47 SKUPAJ Z DDV 2.887.588,27 27.826,78 285.976,15 2.287.809,19 285.976,15 Šmarješke Toplice ODSEK 3 214.076,62 21.407,66 171.261,29 21.407,66 ODSEK 6 468.461,77 46.846,18 374.769,41 46.846,18 ODSEK 7 121.194,80 12.119,48 96.955,84 12.119,48 Vodarna Jezero 248.054,53 24.805,45 198.443,62 24.805,45 VH Gorenja vas 236.115,24 23.611,52 188.892,19 23.611,52 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 1.287.902,95 0,00 128.790,29 1.030.322,36 128.790,29 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 10.830,89 10.830,89 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 3.194,43 319,44 2.555,54 319,44 Stroški nadzora 19.124,80 1.912,48 15.299,84 1.912,48 INVESTICIJA Skupaj 1.321.053,07 10.830,89 131.022,22 1.048.177,74 131.022,22 DDV 22% 290.631,68 2.382,80 28.824,89 230.599,10 28.824,89 CELOTNA INVESTICIJA ZA OBČINO ŠMARJEŠKE 1.611.684,75 13.213,69 159.847,11 1.278.776,85 159.847,11 TOPLICE Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 1.310.222,18 0,00 131.022,22 1.048.177,74 131.022,22 Neupravičeni stroški (dokumentacija) 10.830,89 10.830,89 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 290.631,68 2.382,80 28.824,89 230.599,10 28.824,89 SKUPAJ Z DDV 1.611.684,75 13.213,69 159.847,11 1.278.776,85 159.847,11 SKUPAJ VSE OBČINE ODSEK 2 3.921.956,20 392.195,62 3.137.564,96 392.195,62 ODSEK 3 723.358,75 72.335,87 578.687,00 72.335,87 ODSEK 4 179.577,00 179.577,00 0,00 ODSEK 6 468.461,77 46.846,18 374.769,41 46.846,18 ODSEK 7 1.797.448,51 179.744,85 1.437.958,81 179.744,85 ODSEK 8 1.152.184,88 115.218,49 921.747,90 115.218,49 ODSEK 13 1.375.554,41 137.555,44 1.100.443,53 137.555,44 ODSEK 14 293.601,50 29.360,15 234.881,20 29.360,15 ODSEK 17 765.862,16 76.586,22 612.689,73 76.586,22 VH KIJ 1.191.381,40 119.138,14 953.105,12 119.138,14 VH ŠKOCJAN 293.287,20 29.328,72 234.629,76 29.328,72 VH GORENJA VAS 236.115,24 23.611,52 188.892,19 23.611,52 VH DOLENJA STRAŽA 176.316,90 17.631,69 141.053,52 17.631,69 Vodarna Stopiče 1.893.083,50 189.308,35 1.514.466,80 189.308,35 Vodarna Jezero 3.343.052,90 334.305,29 2.674.442,32 334.305,29 SKUPAJ ODSEKI IN OBJEKTI 17.811.242,31 179.577,00 1.763.166,53 14.105.332,25 1.763.166,53 Stroški dokumentacije in vodenja investicije 154.140,00 154.140,00 0,00 Stroški obveščanja in informiranja javnosti 43.670,00 4.367,00 34.936,00 4.367,00 Stroški nadzora 274.275,66 27.427,57 219.420,53 27.427,57 INVESTICIJA Skupaj 18.283.327,98 333.717,00 1.794.961,10 14.359.688,78 1.794.961,10 DDV 22% 4.022.332,15 73.417,74 394.891,44 3.159.131,53 394.891,44

SL CONSULT d.o.o. 78

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

INVESTICIJA SKUPAJ pred 2015 2015 2016 2017 CELOTNA INVESTICIJA ZA VSE OBČINE 22.305.660,13 407.134,74 2.189.852,54 17.518.820,31 2.189.852,54 Upravičeni stroški (gradnja, nadzor, PIAR) 17.949.610,98 0,00 1.794.961,10 14.359.688,78 1.794.961,10 Neupravičeni stroški (dokumentacija, odsek 4) 333.717,00 333.717,00 0,00 0,00 0,00 Informativni izračun DDV 4.022.332,15 73.417,74 394.891,44 3.159.131,53 394.891,44 SKUPAJ Z DDV 22.305.660,13 407.134,74 2.189.852,54 17.518.820,31 2.189.852,54

13.1.4 Letni obratovalni in vzdrževalni stroški sistema

V nadaljevanju so v tabelah prikazani letni obratovalni in vzdrževalni stroški vodovodnega sistema danes in po izvedbi projekta.

Tabela 13.2: Letni obratovalni in vzdrževalni stroški brez izvedbe investicije v EUR, prikaz po presečnih letih Obratovalni stroški 2013 2015 2020 2030 2041 Skupaj 2.532.358 2.517.305 2.494.855 2.451.608 2.418.539

Z izvedbo investicije bodo nastali dodatni stroški, vezani na obratovanje in vzdrževanje in jih prikazujemo v nadaljevanju. Na določenih odsekih bo zaradi investicije nastal prihranek pri stroških, ki je prav tako upoštevan pri izračunih. Tako je predpostavka, da bo ob izvedbi investicije prišlo do zmanjšanja stroškov, kar prikazujemo v naslednji tabeli.

Tabela 13.3: Prihranki pri stroških obratovanja v EUR Prihranki 2015 2020 2030 2041 Skupaj 25.427 25.201 24.764 24.430

Za Vodarno Jezero je bilo predvidenih 6 tlačnih filtrov z granuliranim aktivnim ogljem – GAC, vsak z volumnom po 15 m3. Strošek enega filtra z vsemi pripadajočimi armaturami in merilno opremo je cca 15.000 € brez DDV. Cena aktivnega oglja je cca 1,5 €/kg brez DDV, pri tem je potrebno upoštevati, da je napisna gostota oglja cca 450 kg/m3. Tako znese strošek aktivnega oglja 60.750 € in strošek vgradnje filtrov (posod) z vso pripadajočo opremo 90.000 €, kar skupno znese cca 150.000 €, brez DDV. Glede nato, da je pitna voda malo obremenjena z organskimi snovmi, je možno pričakovati, da bo življenjska doba aktivnega oglja, do zasičenja, cca eno leto, kar pomeni letni obratovalni strošek cca 60.750 €.

Za vodarno Stopiče pa so predvideni trije filtri z aktivnim ogljem, vsak volumna 15 m3. Ocenjena investicija v filtre z aktivnim ogljem za vodarno Stopiče je tako cca 75.000 €, obratovalni stroški pa ob eno letni življenjski dobi aktivnega oglja, do zasičenja, cca 30.500 € letno. V spodnji tabeli so prikazani dodatni letni obratovalni stroški, ki nastanejo zaradi investicije.

Tabela 13.4: Sedanji in bodoči letni obratovalni stroški vodarn Jezero in Stopiče Letni obratovalni stroški Vodarna Stopiče Vodarna Jezero Sedanji Bodoči Bodoči-sedanji= Sedanji Bodoči Bodoči- dodatni sedanji= dodatni Stroški električne energije 42.170 60.447 18.277 92.580 205.670 113.091 Stroški kemikalij 1.650 293 -1.357 2.600 758 -1.841 Stroški zavarovanja 0 4.468 4.468 0 14.350 14.350 Stroški osebja 2.400 14.400 12.000 5.800 14.400 8.600 Stroški analiz in raziskav 2.880 3.680 800 2.880 3.680 800 Stroški vzdrževanja 6.800 17.872 11.072 15.714 57.400 41.686 Stroški upravljanja 1.620 8.936 7.316 5.800 28.700 22.900 Strošek aktivnega oglja 0 30.500 30.500 0 60.750 60.750 Skupaj 57.520 140.597 83.077 125.374 385.709 260.335 Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

SL CONSULT d.o.o. 79

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

13.1.5 Predvideni stroški amortizacije

Celotna amortizacija je bila upoštevana pri izračunu dodatnega stroška omrežnine, ki poveča obstoječo ceno in s tem posledično pri računanju prihodkov. Ostanek vrednosti v finančnem modelu pa definira preostala vrednost neamortiziranega dela infrastrukture projekta. Pri izračunu letne amortizacije so bile upoštevane amortizacijske stopnje v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12).

V spodnji tabeli so prikazani stroški amortizacije za investicijo v nadgradnjo sistema pitne vode. Za cevovode je upoštevana 2% amortizacijska stopnja, za objekte z električno opremo 2,5% ter za elektro instalacije 10%.

Tabela 13.5: Amortizacija za nadgrajen vodovodni sistem Investicijska vrednost Stopnja amortizacije Letna amortizacija Cevovodi 12.955.291 2,0% 259.106 Objekti z elektro opremo 3.055.745 2,5% 76.394 Električne instalacije 4.261.338 10,0% 426.134 Skupaj 20.272.374 761.633

13.1.6 Morebitna cenovna obremenitev z vidika dodatnega stroška zaradi izvedbe projekta

Pri finančni analizi je bilo upoštevano povečanje cene oskrbe s pitno vodo zaradi nove investicije. Povečanje je izračunano na osnovi količine prodane pitne vode v 30 letih. Pri izračunu povečanja cene so bili upoštevani celotni obratovalni in vzdrževalni stroški oz. prihranki v stroških ter stroški amortizacije za obdobje ekonomske dobe. V spodnji tabeli je predstavljen izračun dodatnega stroška investicije predmetnega projekta na kubični meter prodane vode.

Tabela 13.6: Izračun dodatnih stroškov vodarine in omrežnine zaradi nove investicije oskrbe s pitno vodo v EUR Obračun za celotno ekonomsko dobo Dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški v EUR 9.272.117 Amortizacija cevi in objektov v EUR 20.183.281 Količina vode v m3 66.829.468 Dodaten strošek vodarine EUR/m3 0,1387 Dodaten strošek omrežnine EUR/m3 0,3020

13.1.7 Projekcija predvidenih prihodkov po izvedbi investicije

Predvideni prihodki po nastali investiciji temeljijo na predvidevanjih na podlagi preteklih prihodkov. Projekcija prihodkovnega denarnega toka temelji na predpostavki povečevanja prihodkov iz naslova prodaje pitne vode, ob tem smo upoštevali sledeče:

 obstoječih priključenih uporabnikov, ki že plačujejo nakup pitne vode; pri analizi so upoštevani le dodatni prihodki, ki bodo nastali zaradi predvidene investicije. Dodatni prihodki za obstoječe priključene uporabnike so računani z dodatnim stroškom vodarine in omrežnine in količino prodane pitne vode.  novo priključnih uporabnikov: izračunani so prihodki v višini nove cene pitne vode za vsakega novo priključenega uporabnika, kjer je upoštevan seštevek obstoječe cene in dodaten strošek vodarine in omrežnine zaradi nove investicije. Naravni prirast prebivalstva v modelu ni upoštevan.

Prihodki skozi ekonomsko dobo investicije so prikazani v prilogi 2.

SL CONSULT d.o.o. 80

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

13.1.8 Cenovna dostopnost potrošnikov

Današnji povprečni strošek oskrbe s pitno vodo za gospodinjstvo je bil izračunan na podlagi obstoječe cene pitne vode, strošek po investiciji pa na podlagi obstoječe cene, ki smo ji dodali izračunan dodatni strošek vodarine in omrežnine zaradi izvedbe posameznega projekta znotraj skupine projektov.

Predpostavke, ki so bile upoštevane so:  povprečna velikost gospodinjstva,  prihodke prejemata 2 člana gospodinjstva.

Podatki o cenovni dostopnosti so navedeni v okviru poglavja 5.2.3 – Cenovna dostopnost potrošnikov.

13.2 Ekonomska analiza

Ekonomska analiza stroškov in koristi je ena izmed metod ekonomskih analiz. Analiza omogoča pregled socialnih in družbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občin oz. regije ali celo države.

Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika celotne družbe. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize. Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično upravičen do sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada.

Zato je potrebno, da:  koristi presegajo stroške projekta,  sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.

Izpolnjenost pogojev se vidi s pomočjo naslednjih izračunanih kazalnikov:  Ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV) Če je ENPV večja od nič pomeni, da je projekt zaželen z ekonomskega stališča.  Ekonomska interna stopnja donosnosti (ERR) Da je projekt zaželen, mora biti ERR večja od družbene diskontne stopnje.  Razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti (B/C) B/C količnik mora biti večji od ena. Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat povezani z razvojem.

Za ekonomsko analizo so bile v modelu v modelu upoštevane določene predpostavke. Za izhodišče se je v analizi upošteval denarni tok, povzet iz finančne analize. Pri določanju ekonomskih kazalcev je potrebnih nekaj prilagoditev:  Davčni popravki: posredne davke (DDV), subvencije in čiste transferje (npr. plačila za socialno varnost) smo v analizi odšteli.  Popravki zaradi eksternalij (zunanji učinki): nekateri učinki projekta lahko vplivajo na druge poslovne subjekte, ki ne prejemajo nadomestil. Ti učinki so lahko pozitivni ali negativni. Ker za eksternalije ni denarnih nadomestil, te tudi niso vključene v analizo in jih je potrebno oceniti in ovrednotiti.  Trg računovodskih fiktivnih (popravljenih) cen: poleg izkrivljanja davkov in zunanjih učinkov lahko tudi drugi dejavniki prispevajo k odmiku cen od konkurenčnega tržnega (tj. učinkovitega) ravnotežja to so: monopolne ureditve, trgovinske ureditve, ureditev dela, nepopolne informacije itd. V vseh teh primerih so opazovane tržne (tj. finančne) cene zavajajoče, namesto

SL CONSULT d.o.o. 81

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

njih je potrebno uporabiti računovodske (fiktivne) cene, ki odražajo oportunitetne stroške vložkov in pripravljenost potrošnikov za plačilo v primeru donosa. Računovodske cene se izračunajo z uporabo konverzijskih faktorjev za finančne cene.

13.3 Predpostavke ekonomske analize

Pri ekonomski analizi izhajamo iz finančne analize. Uporabljena je bila standardna metodologija diskontiranega denarnega toka.

Glavne predpostavke modela so:  upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje),  ekonomska analiza se je z razliko finančne analize pripravila za skupino projektov in ne po posameznem projektu,  za ekonomsko analizo je bila upoštevana 5,0% diskontna stopnja,  finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji.

Ekonomska analiza je vsebovala naslednje aktivnosti: a) Identifikacija ekonomskih koristi:  dostopnost do pitne vode,  oportunitetni stroški okoljske rehabilitacije.

b) Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno ovrednotene, zato se upošteva naslednje približke:  Korist boljše dostopnosti do pitne vode se izraža v tem, da je končnim porabnikom na voljo več kvalitetne pitne vode ne glede na to ali preko izboljšanja pokritosti na sistemu oskrbe s pitno vodo ali pa preko povečanja porabe pitne vode na račun izboljšanja na sistemu oskrbe s pitno vodo (hidravlična izboljšava, tlačne izboljšave z zmanjšanjem okvar na sistemu itd.). Za ovrednotenje koristi je bil upoštevan podatek povzet po Draft Final CBA Methodology for Water and Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers, ki se nanaša na število gospodinjstev na predmetnem območju. Zaradi primerljivosti projekta, je bila korist ovrednotena v vrednosti 148 EUR na gospodinjstva na leto; upoštevana so bila gospodinjstva ki bodo deležna boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo.

c) Konverzijo investicijskih stroškov in operativnih stroškov iz tržnih cen v ekonomske cene, kar vpliva na razvrstitev stroškov projekta v drugačne kategorije, ki so navedene spodaj in ki zahtevajo posebno ovrednotenje:  Izdelki namenjeni prodaji: kategorija vsebuje izdelke in storitve, ki so namenjeni domači uporabi in so lahko ovrednoteni na podlagi svetovnih cen. V primeru odprte ekonomije z internacionalnimi javnimi naročili opreme, materiala in storitev ta kategorija običajno pokriva večino stroškov projekta. Posebna konverzija oz. popravek ni potrebna, saj so tržne cene posledica ekonomskih cen.  Izdelki, ki niso namenjeni prodaji: kategorija vsebuje izdelke in storitve, ki so namenjeni domači uporabi, npr. transport za domačo uporabo, gradnja, surovine, poraba vode in elektrike,… Konverzija oz. popravek iz finančnih v ekonomske cene je običajno narejen preko standardnega pretvornega faktorja (Standard Conversion Factor - SCF). SCF je običajno izračunan na podlagi povprečnih razlik med domačimi in internacionalnimi cenami (FOB in CI cene) glede na prodajne tarife in ovire. Vrednosti SCF mora biti oz. se predvideva, da je blizu 1 in zato se predvideva da je 1, razen če ni drugače upravičeno.  Kvalificirana delovna sila: kategorija vsebuje stroške delovne sile, ki predstavlja redek vir in je posledično praviloma denarno ovrednoten glede na oportunitetne stroške. Popravek ni potreben saj tržne cene ne odsevajo od ekonomskih.  Nekvalificirana delovna sila: kategorija vsebuje stroške delovne sile kot presežek in je posledično neprimerno denarno ovrednoten. Popravek je oportunitetni strošek, ki predstavlja zmnožek finančnih stroškov nekvalificirane delovne sile s tako imenovanim

SL CONSULT d.o.o. 82

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

senčnim faktorjem plač (Shadow Wage Rate Factor - SWRF), ki je računan kot (1-u)*(1-t), kjer je »u« regionalna brezposelnost in »t« stopnja socialne varnosti in pomembnejših davkov v stroških dela. SWRF (vedno manjši od 1) pomanjšuje naraščanje brezposelnosti in posledično zmanjšuje ekonomske stroške in povečuje ekonomsko stopnjo donosa.  Transferna plačila: kategorija vsebuje posredne davke (DDV), subvencije in čista transferna plačila, ki so vključena v tržne cen in so uporabljene za ocenitev stroškov projekta. Vsi ti stroški morajo biti izključeni za namene ekonomske analize.

Za standardni konverzijski faktor je bila upoštevana vrednost faktorja 1. Ekonomska analiza, ki je prikazana v prilogi 3, je povzeta po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013.

13.4 Rezultati ekonomske analize

Ekonomska neto sedanja vrednost projekta je pozitivna (4.756.193 EUR), kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker koristi projekta presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je 7,72% in je nad 5% ekonomsko diskontno stopnjo. Pomemben kazalnik ekonomske upravičenosti pa je vsekakor tudi količnik donosnosti, ki je razmerje med koristmi in stroški projekta. V kolikor je količnik večji od 1, je projekt upravičena do sofinanciranja. V našem primeru znaša količnik donosnosti 1,19.

Tabela 13.7: Prikaz koristi in stroškov modela ekonomske analize Korist Skupna vrednost % skupnih koristi (v EUR, diskontirana) Ostanek vrednosti 21.645 0,07% Eksterne koristi 29.142.827 99,93% Skupaj 29.164.472 100,00% Stroški Skupna vrednost % skupnih stroškov (v EUR, diskontirana) Obratovalni stroški 4.229.240 17,33% Investicijski stroški 16.658.344 68,25% Investicijsko vzdrževanje 3.520.695 14,42% Skupaj 24.408.279 100,00% Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

Tabela 13.8: Rezultati ekonomske analize Ekonomska diskontna stopnja 5,00% Neto sedanja vrednost (EUR) 4.756.193 Interna stopnja donosa 7,72% Količnik koristi/stroški 1,19 Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

Celotna ekonomska analiza je prikazana v Prilogi 3 - Ekonomska analiza.

SL CONSULT d.o.o. 83

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EX- ANTE) V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOTITI Z DENARJEM

14.1 Vrednotenje drugih stroškov in koristi

Koristi in s tem upravičenost projekta prikazujemo iz kvalitativnega vidika glede na tri segmente analize torej na širši družbeni, razvojno gospodarski in socialni vidik.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju:  povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju kar posredno vpliva na manjše izseljevanje prebivalstva z obravnavanega področja, ;  ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na počutje prebivalcev.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju:  z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj predmetnega območja, saj bo z ureditvijo osnovne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih danosti;  pričakuje se razvoj turizma;  v primeru, da investitor ne bo izvedel planirane investicije se na predmetnem območju soočajo z oportunitetnimi stroški potencialne izgube pitne vode zaradi dotrajanih in neustreznih vodovodnih cevi.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na socialnem področju:  korist iz naslova hidravlične izboljšave predstavlja izboljšanje stanja vodnega telesa in s tem posledično zagotavljanje kakovostne pitne vode za prebivalce predmetnega območja na dolgi rok.

Ekonomsko upravičenost izvedbe investicije v vodooskrbo, smo predstaviti tudi vrednostno, in sicer smo kot strošek opredelili:  znižanje plačila vodnega povračila,  preprečeni stroški okvar,  preprečeni stroški izpiranja omrežja,  preprečeni stroški priprave pitne vode.

14.2 Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi

Investicijo v oskrbo s pitno vodo v predmetnih občinah smo preučili z vidika finančnih in ekonomskih kazalnikov. Ob tem smo upoštevali sledeče predpostavke modela:  ekonomska doba investicije je ocenjena na 30 let,  za finančne analizo smo uporabili diskontno stopnjo v višini 7%,  za ekonomsko analizo smo uporabili 5% diskontno stopnjo,  investicijske vrednosti ne vsebujejo davka na dodano vrednost, oziroma je DDV prikazan le informativno.

Kazalce investicije prikazujemo glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični kazalnik smo uporabili dobo vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov, upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih

SL CONSULT d.o.o. 84

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM je treba predhodno preračunati na isti časovni trenutek. Med dinamičnimi kazalniki smo v nadaljevanju prikazali izračun finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.

14.2.1 Doba vračanja investicijskih sredstev

Pri izračunu dobe vračanja projekta smo upoštevali celotne investicijske stroške brez nepredvidenih del in brez DDV-ja in povprečne neto donose za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun dobe vračanja investicije, torej dobe v kateri se investicija povrne je razviden iz spodnje tabele.

Tabela 14.1: Doba vračanja v letih Ekonomska 9 Finančna 27 Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

14.2.2 Neto sedanja vrednost

Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov neke naložbe.

Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med sedanjo vrednostjo izdatkov dolgoročne naložbe in sedanjo vrednostjo neto denarnih tokov od dolgoročne naložbe pozitivna. Na podlagi kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost pozitivna.

Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti smo upoštevali denarni tok iz poslovanja celotnega podjetja ter investicijske stroške brez DDV-ja in neto prilive za obdobje do 2040. Pri izračunu smo uporabili 7% diskontne stopnjo. Le - ta je bila za ekonomsko analizo nižja in sicer v višini 5%.

Tabela 14.2: Neto sedanja vrednost investicije (v EUR) Ekonomska 4.756.193 Finančna -15.773.986 Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

14.2.3 Interna stopnja donosa

Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od relevantne diskontne stopnje.

Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti smo upoštevali investicijske stroške brez DDV-ja in neto prilive za obdobje do 2040, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 7%, ki ga za finančne analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Pri izračunu ekonomske interne stopnje donosnosti smo upoštevali 5% diskontni faktor ter vrednosti brez DDV-ja.

Tabela 14.3: Interna stopnja donosnosti (v %) Ekonomska 7,72% Finančna -6,99 % Vir: povzeto po Študiji izvedljivosti: Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, Sl consult d.o.o., julij 2013

SL CONSULT d.o.o. 85

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

14.3 Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene

Projekt bo s hidravlično izboljšavo in dograditev vodovodnega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zagotovitvi ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Projekt bo vplival na izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo na območju predmetnih občin. Doba vračanja investicije z upoštevanjem družbenih koristi je 9 let.

Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter celotno amortizacijo novo zgrajene infrastrukture, prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.

Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) projekta je pozitivna (ENPV = 4.756.193 EUR), kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v našem primeru 7,72 % in je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5%).

SL CONSULT d.o.o. 86

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

15 ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

Namen analize občutljivosti je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede na posebnosti posamičnega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej. »Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1- odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne neto sedanje vrednosti.

15.1 Analiza občutljivosti

»Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna) povzroči zvišanje na ustrezno 5-odstotno spremembo osnovne neto sedanje vrednosti.

Analiza občutljivosti je narejena v dveh korakih:

a) Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izračunu outputov in inputov v finančni in ekonomski analizi: Izračun se nanaša na spremenljivke oz. faktorje, katere spreminjamo na intervalu +/- 1%. Za projekt so bile preučene naslednje spremenljivke:  sprememba investicijske vrednosti,  sprememba obratovalnih in vzdrževalnih stroškov,  sprememba prihodkov.

b) Vpliv teh sprememb je bil analiziran na intervalu med -1 % in +1 %. Ugotavljala se je značilnost sprememb.

Tabela 15.1: Analiza občutljivosti Kriterij Brez spremembe 1% -1% 1% -1% 1% -1% Investicijska Investicijska Prihodki Prihodki Odhodki Odhodki vrednost vrednost FNPV -15.773.986 -15.959.723 -15.588.248 -15.687.098 -15.860.874 -15.809.940 -15.738.032 Sprememba v % 1,18% -1,18% -0,55% 0,55% 0,23% -0,23% ENPV 4.756.193 4.589.610 4.922.777 5.047.622 4.464.765 4.710.583 4.801.804 Sprememba v % -3,50% 3,50% 6,13% -6,13% -0,96% 0,96% FRR -6,99% -7,04% -6,95% -6,82% -7,17% -7,06% -6,93% Sprememba v % 0,68% -0,69% -2,43% 2,49% 0,96% -0,95% ERR 7,72% 7,60% 7,84% 7,88% 7,56% 7,70% 7,75% Sprememba v % -1,51% 1,54% 2,04% -2,05% -0,32% 0,32%

Iz tabele je razvidno, da ima najvišji vpliv sprememba investicijskih stroškov na finančno in ekonomsko neto sedanjo vrednost in sprememba prihodkov na ekonomsko neto sedanjo vrednost.

Rezultati, prikazani v spodnji tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke v tem projektu – 1% sprememba spremenljivke se odraža v več kot 1% spremembi finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti.

SL CONSULT d.o.o. 87

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Tabela 15.2: Kritične spremenljivke FNPV 1% povečanje 1% zmanjšanje Kritična spremenljivka spremenljivke spremenljivke Sprememba investicijske vrednosti 1,18% -1,18% DA Sprememba prihodkov -0,55% 0,55% NE Sprememba odhodkov 0,23% -0,23% NE

ENPV 1% povečanje 1% zmanjšanje Kritična spremenljivka spremenljivke spremenljivke Sprememba investicijske vrednost -3,50% 3,50% DA Sprememba prihodkov 6,13% -6,13% DA Sprememba odhodkov -0,96% 0,96% NE

15.2 Analiza tveganja

Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov, njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva.

Pri preverjanju kritičnosti prej navedenih spremenljivk (1% sprememba vrednosti spremenljivke povzroči vsaj 5% spremembo) je bilo ugotovljeno, da ima največji vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost sprememba prihodkov.

Za analizo tveganja je bila uporabljena Monte Carlo metoda. Metoda vsebuje določanje naključnih vrednosti za vse ključne spremenljivke simultano (predvideva se, da je normalna porazdelitev med maksimalno in minimalno možno vrednostjo) ob čim večjem številu ponovitev, z namenom da bi se pridobilo verjetnost nastanka vsakega od indikatorjev donosnosti. Vsak ta indikator donosnosti je prikazan kot sredina in standardni odklon vrednosti, dobljeno po vseh ponovitvah. Pri analizi tveganja po metodi Monte Carlo, smo upoštevali 5.000 interakcij, opravljena je bila 1 simulacija.

Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja spremembe investicijske vrednosti Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost med 4,397 mio EUR in 5,106 mio EUR, ob predpostavki, da bodo investicijski stroški porazdeljeni normalno.

Tabela 15.3: Rezultati analize tveganja v primeru ekonomske neto sedanje vrednosti Summary Statistics for FNPV Statistics Percentile Minimum 3.961.509 5% 4.397.386 Maximum 5.611.385 10% 4.475.556 Mean 4.752.257 15% 4.528.137 Std Dev 215.500 20% 4.569.123 Variance 46440135645 25% 4.608.678 Skewness 0,003893189 30% 4.639.670 Kurtosis 2,959918688 35% 4.668.576 Median 4.752.183 40% 4.697.669 Mode 4.723.055 45% 4.725.596

SL CONSULT d.o.o. 88

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Slika 15.1: Porazdelitev ekonomske neto sedanje vrednosti

Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja spremembe prihodkov Glede na izračun simulacije obstaja 90% verjetnost, da bo ekonomska neto sedanja vrednost med 4,7561 mio EUR in 4,7562 mio EUR, ob predpostavki, da bodo prihodki porazdeljeni normalno.

Tabela 15.4: Rezultati analize tveganja v primeru ekonomske neto sedanje vrednosti Summary Statistics for ENPV Statistics Percentile Minimum 4.756.064 5% 4.756.140 Maximum 4.756.325 10% 4.756.151 Mean 4.756.193 15% 4.756.160 Std Dev 32 20% 4.756.166 Variance 1041,329124 25% 4.756.172 Skewness -0,035807174 30% 4.756.177 Kurtosis 3,016577087 35% 4.756.181 Median 4.756.193 40% 4.756.185 Mode 4.756.202 45% 4.756.189

Slika 15.2: Porazdelitev finančne neto sedanje vrednosti

SL CONSULT d.o.o. 89

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Glede na rezultate ne bo večjega tveganja za realizacijo projekta, saj bi se investicijska vrednost morala spremeniti za 84,92 %, da bi FNPV postala pozitivna oziroma za 33,87%, da bi ENPV postala negativna. Sprememba investicijske vrednosti je malo verjetna, saj so investicijske vrednosti povzete na osnovi projektantskega predračuna, ki odseva tržne vrednosti investicije. Medtem ko bi se morali prihodki iz naslova eksternih koristi zmanjšati za 19,35%, da bi ENPV postala negativna, kar pomeni, da projekt ne bi dosegel svojega cilja priključitve vseh predvidenih prebivalcev na nov vodovodni sistem in izboljšanja kvalitete pitne vode. To pa je malo verjetno, saj je predvidena nadgradnja vodarn s postopkom čiščenja vode z ultrafiltracijo.

SL CONSULT d.o.o. 90

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

16 PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Projekt »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske« bo z izgradnjo in izboljšavo vodovodnega sistema prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zagotovitvi ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo. Projekt bo vplival na izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo na območju občin Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice.

Celotna vrednost investicije projekta predstavljena v investicijskem programu je ocenjena na 22.305.660,13 EUR z DDV. Upravičenih stroškov za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada je 17.949.610,98 EUR. Stopnja primanjkljaja v financiranju znaša 84,92%. Prispevek Skupnosti je izračunan od celotnih upravičenih stroškov.

Slika 16.1: Viri financiranja projekta brez DDV (v EUR) Viri financiranja brez DDV Občinski proračuni 16,63% Državni proračun 12,51% Kohezijski sklad 70,86%

Čas implementacije projekta je do 2015 do 2017.

SL CONSULT d.o.o. 91

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

Upravičenost sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada se oceni glede na finančno donosnost naložbe, ki se lahko oceni z oceno sedanje neto finančne vrednosti in finančne interne stopnjo donosa naložbe (FNPV/C in FRR/C). Ti kazalniki kažejo, kako se lahko z neto prihodki povrnejo stroški naložbe, ne glede na to, kako se ti financirajo. Da se za projekt lahko zahteva prispevek iz skladov, mora biti FNPV/C negativen, FRR/C pa nižji od diskontne stopnje. Izračun finančne neto sedanje vrednosti investicije je v predmetnem projektu negativna (- 15.773.986 EUR), finančna interna stopnja donosa brez Kohezije pa je – 6,99%.

Z upoštevanjem družbenih koristi, ki jih bo skupina projektov ustvarila pa lahko ugotovimo, da je dosežena pozitivna ekonomska neto sedanja vrednost skupine projektov (4.756.193 EUR), ekonomska interna stopnja donosa pa presega upoštevano ekonomsko diskontno stopnjo in je 7,72%.

SL CONSULT d.o.o. 92

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

PRILOGA 1

Grafični prikaz investicije

SL CONSULT d.o.o. 1

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

PRILOGA 2

Finančna analiza

SL CONSULT d.o.o. 2

HIDRAVLIČNA IZBOLJŠAVA VODOVODNEGA SISTEMA NA OBMOČJU OSREDNJE DOLENJSKE INVESTICIJSKI PROGRAM

PRILOGA 3

Ekonomska analiza

SL CONSULT d.o.o. 3