Št. 45 – 25. VII. 1997URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE LISTStran 4001 R E P U B L I K E S L O V E N I J E

Številka 45 Ljubljana, petek 25. julija 1997 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto VII

DRŽAVNI ZBOR Št. 001-09-3/97 2424. Ljubljana, dne 18. julija 1997.

Na podlagi točke I/2 do 6 in I/8 do 9 sklepa Komisije Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenova- Republike Slovenije nja in administrativne zadeve o drugih osebnih prejemkih in Milan Kučan l. r. povračilih poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, št. 102-02/90-2 z dne 2. 2. 1993 (Uradni list RS, št. 8/93, 34/93, 35/94, 28/95 in 7/97) in točke I/2 in II. sklepa o VLADA osebnih prejemkih in povračilih delavcev služb Državnega zbora Republike Slovenije predsednik Komisije Državnega 2426. zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in admini- strativne zadeve objavlja Na podlagi 4. člena zakona o spodbujanju razvoja de- mografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (Uradni Z N E S K A list Republike Slovenije, št. 48/90 in 12/92) izdaja Vlada drugih osebnih prejemkov in povračil poslancev Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije in delavcev služb Državnega zbora Republike Slovenije U R E D B O o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena Od 12. julija 1997 znaša: območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1997–1999 5. kilometrina (30% cene bencina) 29,60 SIT; 1. člen 6. povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, če ni možnosti prevoza o javnimi prevoznimi sredstvi, za vsak Na podlagi prvega do petega odstavka 2. člena zakona kilometer (15% cene bencina) 14,80 SIT. o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92, v Št. 102-02/90-2 nadaljnjem besedilu: zakon) se v obdobju od leta 1997 do 1999 štejejo za demografsko ogrožena območja naslednja Ljubljana, dne 17. julija 1997. naselja:

Predsednik Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Komisije Državnega zbora 1 AJDOVŠČINA 2 BATUJE Republike Slovenije za volitve, 3 BELA imenovanja in administrativne 4 BRJE zadeve 8 ČRNIČE Igor Bavčar l. r. 9 DOBRAVLJE 12 GABERJE 13 GOJAČE 16 KAMNJE 17 KOVK 18 KOŽMANI 19 KRIŽNA GORA PREDSEDNIK REPUBLIKE 21 MALE ŽABLJE 24 OTLICA 29 PREDMEJA 2425. 30 RAVNE 31 SELO Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republi- 32 SKRILJE 34 ŠMARJE ke Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in prvega odstavka 35 TEVČE 21. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 36 USTJE 1/91-I) izdajam 37 VELIKE ŽABLJE 40 VODICE 41 VRTOVČE U K A Z 42 VRTOVIN o imenovanju izrednega in pooblaščenega veleposlanika 43 ZAVINO 2 BELTINCI 4 GANČANI Republike Slovenije v Republiki Ciper 3 BLED 3 BOHINJSKA BELA 7 KUPLJENIK Za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republi- 16 SLAMNIKI 4 BOHINJ 1 BITNJE ke Slovenije v Republiki Ciper s sedežem v Atenah se ime- 5 GORELJEK nuje 6 GORJUŠE Miha Vrhunec. 9 KOPRIVNIK V BOHINJU Stran 4002 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

10 LAŠKI ROVT 25 ŠEBRELJE 12 NEMŠKI ROVT 27 ZAKOJCA 13 NOMENJ 17 ČRNOMELJ 5 BISTRICA 16 RAVNE V BOHINJU 21 DOBLIČE 18 SAVICA 22 DOBLIČKA GORA 19 SREDNJA VAS V BOHINJU 45 GRIČ PRI DOBLIČAH 21 STUDOR V BOHINJU 56 KVASICA 22 UKANC 67 NAKLO 5 BOROVNICA 2 BREG PRI BOROVNICI 83 RODINE 5 DRAŽICA 18 DESTRNIK-TRNOVSKA 11 PRISTAVA VAS 5 DESTRNIK 6 BOVEC 5 LEPENA 6 DOLIČ 9 SOČA 8 DRSTELJA 8 BREZOVICA 2 DOLENJA BREZOVICA 9 GIBINA 8 PLANINCA 12 HVALETINCI 9 PLEŠIVICA 15 JIRŠOVCI 9 BREŽICE 1 ARNOVO SELO 19 NOVINCI 30 DOLENJA VAS PRI ARTIČAH 20 PLACAR 67 OKLUKOVA GORA 21 RJAVCI 90 SPODNJA POHANCA 23 SOVJAK 101 VOLČJE 27 TRNOVSKI VRH 11 CELJE 2 BUKOVŽLAK 28 VINTAROVCI 5 GLINSKO 19 DIVAČA 1 BARKA 7 JEZERCE PRI ŠMARTNEM 8 DOLNJE VREME 19 PEČOVNIK 10 GABRČE 20 PEPELNO 12 GORNJE LEŽEČE 24 RUPE 16 KOZJANE 25 SLANCE 17 LAŽE 28 ŠKOFJA VAS 19 MISLIČE 29 ŠMARJETA PRI CELJU 21 OSTROVICA 31 ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 29 VAREJE 32 TEHARJE 30 VATOVLJE 33 TREMERJE 20 DOBREPOLJE 3 ČETEŽ PRI STRUGAH 34 TRNOVLJE PRI CELJU 8 MALA VAS 35 VRHE 11 PODGORICA 36 ZAČRET 12 PODPEČ 39 ŽEPINA 13 PODTABOR 12 CERKLJE NA GORENJSKEM15 RAVNE 15 PONIKVE 18 STIŠKA VAS 19 RAPLJEVO 24 VAŠCA 20 SEČ 26 VIŠEVCA 21 TISOVEC 28 VRHOVJE 22 TRŽIČ 13 CERKNICA 1 BEČ 25 VRBOVEC 4 BEZULJAK 21 DOBROVA-HORJUL- 7 BREZJE -POLHOV GRADEC 2 BELICA 8 CAJNARJE 19 LOG PRI POLHOVEM GRADCU 10 ČOHOVO 26 PRAPROČE 13 DOLENJE JEZERO 29 ROVT 14 DOLENJE OTAVE 32 SETNICA-DEL 17 GORENJE OTAVE 36 SREDNJI VRH 18 GORIČICE 22 DOL PRI LJUBLJANI 3 DOL PRI LJUBLJANI 24 KOROŠČE 5 KAMNICA 6 KLEČE PRI DOLU 29 KRUŠČE 16 VRH PRI DOLSKEM 34 MAHNETI 23 DOMŽALE 2 BRDO 36 MILAVA 3 BREZJE PRI DOBU 39 OTONICA 5 ČEŠENIK 41 PIRMANE 8 DOBOVLJE 42 PODSKRAJNIK 17 JASEN 43 PODSLIVNICA 22 MALA LOKA 44 PONIKVE 31 RODICA 38 ŠKOCJAN 52 SLUGOVO 46 ZGORNJE JARŠE 54 SVETI VID 26 DUPLEK 10 ŽIKARCE 27 GORENJA VAS-POLJANE 1 BAČNE 57 TAVŽLJE 6 DELNICE 61 ZALA 16 GOLI VRH 18 GORENJA RAVAN 65 ŽUPENO 20 GORENJA ŽETINA 14 CERKNO 1 BUKOVO 21 GORENJE BRDO 7 GORJE 23 HOBOVŠE PRI STARI OSELICI 8 JAGRŠČE 28 JAVORJEV DOL 9 JAZNE 29 JAZBINE 11 LABINJE 30 JELOVICA 13 OREHEK 31 KLADJE 16 PLUŽNJE 32 KOPAČNICA 17 POČE 33 KREMENIK 18 PODLANIŠČE 34 KRIVO BRDO 19 PODPLEČE 36 LAJŠE 20 POLICE 38 LAZE 21 POLJANE 39 LESKOVICA 24 STRAŽA 44 MLAKA NAD LUŠO Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4003

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

50 PODVRH 6 BRATNICE 60 STUDOR 7 BREG PRI DOBU 65 VOLAKA 18 DOBRAVA PRI STIČNI 67 ZADOBJE 21 GABRJE PRI STIČNI 68 ZAKOBILJEK 24 GLOGOVICA 70 ŽABJA VAS 27 GRADIČEK 71 ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA 29 GRIŽE 30 GORNJI GRAD 2 DOL 30 GRM 5 LENART PRI GORNJEM GRADU 33 KAL 32 GROSUPLJE 1 BIČJE 34 KAMNI VRH PRI AMBRUSU 2 BLEČJI VRH 35 KAMNO BRDO 5 CEROVO 41 LAZE NAD KRKO 8 DOBJE 43 LEŠČEVJE 11 GABRJE PRI ILOVI GORI 45 MALA DOBRAVA 15 GORNJI ROGATEC 46 MALA GORIČICA 16 GRADIŠČE 53 MALE VRHE 18 HRASTJE PRI GROSUPLJEM 54 MALI KAL 19 HUDA POLICA 55 MALI KORINJ 20 KOŽLJEVEC 57 MALO GLOBOKO 24 MALA LOKA PRI VIŠNJI GORI 67 OBOLNO 32 MEDVEDICA 68 OSLICA 34 PECE 69 OSREDEK NAD STIČNO 51 TROŠČINE 70 PEŠČENIK 52 UDJE 72 PLANINA 53 VELIKA ILOVA GORA 74 PODBUKOVJE 56 VELIKA STARA VAS 75 PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI 61 VRBIČJE 77 POLJANE PRI STIČNI 63 ZGORNJA SLIVNICA 78 POLJE PRI VIŠNJI GORI 64 ZGORNJE DUPLICE 79 POTOK PRI MULJAVI 66 ŽELEZNICA 86 PUSTI JAVOR 34 HRASTNIK 3 BRNICA 95 SELO PRI RADOHOVI VASI 8 KAL 99 STARI TRG 9 KOVK 101 STRANSKA VAS OB VIŠNJICI 10 KRIŠTANDOL 103 ŠENTJURJE 11 KRNICE 109 TOLČANE 13 PLESKO 111 TREBNJA GORICA 14 PODKRAJ 112 TRNOVICA 15 PRAPRETNO PRI 113 VALIČNA VAS HRASTNIKU-DEL 117 VELIKE KOMPOLJE 16 STUDENCE 119 VELIKE PECE 17 ŠAVNA PEČ 120 VELIKE REBRCE 35 HRPELJE-KOZINA 35 TATRE 121 VELIKE VRHE 36 IDRIJA 1 ČEKOVNIK 125 VELIKO GLOBOKO 6 GORENJA KANOMLJA 126 VIDEM PRI TEMENICI 8 GOVEJK 129 VIŠNJE 9 IDRIJA 134 ZAGRADEC 13 IDRŠEK 136 ZGORNJA DRAGA 14 JAVORNIK 42 JURŠINCI 1 BODKOVCI 16 KANJI DOL 2 DRAGOVIČ 17 KORITA 3 GABRNIK 19 LEDINSKE KRNICE 4 GRADIŠČAK 21 MASORE 5 GRLINCI 22 MRZLI LOG 8 KUKAVA 24 PEČNIK 11 SAKUŠAK 29 SPODNJI VRSNIK 43 KAMNIK 1 BELA 31 STRMEC 10 ČRNA PRI KAMNIKU 32 VOJSKO 11 ČRNI VRH V TUHINJU 33 ZADLOG 12 GABROVNICA 34 ZAVRATEC 17 GOZD 35 ŽIROVNICA 18 GRADIŠČE V TUHINJU 37 IG 14 SELNIK 20 HRUŠEVKA 38 ILIRSKA BISTRICA 1 BAČ 26 KLEMENČEVO 6 DOLNJA BITNJA 28 KOMENDSKA DOBRAVA 9 GABRK 31 KREGARJEVO 10 GORNJA BITNJA 36 LASENO 14 HUJE 41 MALI RAKITOVEC 17 JANEŽEVO BRDO 43 MEKINJE 20 KILOVČE 46 MOTNIK 21 KNEŽAK 54 PODBREG 22 KORITNICE 57 PODJELŠE 27 MEREČE 64 POTOK V ČRNI 30 OSTROŽNO BRDO 65 PRAPROČE V TUHINJU 35 PODSTENJE 69 RUDNIK PRI RADOMLJAH 36 PODSTENJŠEK 75 SOVINJA PEČ 38 PREGARJE 76 SPODNJE PALOVČE 39 PRELOŽE 88 TREBELNO PRI PALOVČAH 40 PREM 89 TROBELNO 42 RATEČEVO BRDO 96 VELIKI HRIB 46 SMRJE 97 VELIKI RAKITOVEC 52 ŠEMBIJE 104 ZAJASOVNIK-DEL 39 IVANČNA GORICA 2 ARTIŽA VAS 105 ZAKAL 3 BAKRC 107 ZDUŠA Stran 4004 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

110 ZGORNJI MOTNIK 129 RAVNO 115 ŽUBEJEVO 131 REŠTANJ 45 KIDRIČEVO 4 KIDRIČEVO 132 ROŽNO 7 MIHOVCE 143 SMEČICE 9 PLETERJE 146 SPODNJE DULE 10 PONGRCE 150 SREDNJE PIJAVŠKO 13 STAROŠINCE 155 STRANJE 14 STRAŽGONJCA 161 TRŠKA GORA 17 ZGORNJE JABLANE 164 VELIKI DOL 48 KOČEVJE 35 HRIB PRI KOPRIVNIKU 166 VELIKI KOREN 41 KLEČ 168 VELIKI TRN 49 KOMOLEC 171 VIDEM 51 KOPRIVNIK 174 VRBINA 59 LAZE PRI ONEKU 176 VRH PRI POVRŠJU 79 ONEK 180 ZABUKOVJE PRI RAKI 88 PODSTENE 184 ŽADOVINEK 95 PUGLED PRI STAREM LOGU 57 LAŠKO 2 BLATNI VRH 96 RAJHENAV 3 BREZNO 105 SLOVENSKA VAS 5 BRSTNIK 111 STARA CERKEV 8 CURNOVEC 112 STARI BREG 9 DEBRO 120 ŠALKA VAS 10 DOBLATINA 125 TOPLA REBER 11 DOL PRI LAŠKEM 126 TRNOVEC 12 GABRNO 49 KOMEN 4 ČEHOVINI 14 GOVCE 7 DOLANCI 15 GOZDEC 15 KOBOLI 16 GRAČNICA 16 KODRETI 18 HUDA JAMA 30 TREBIŽANI 22 KLENOVO 51 KOZJE 1 BISTRICA 23 KONC 21 ZAGORJE 24 KURETNO 52 KRANJ 2 BOBOVEK 26 LAHOMŠEK 9 ILOVKA 27 LAHOV GRABEN 13 KOKRICA 30 LAZIŠE 18 MEJA 35 MAČKOVEC 20 NEMILJE 39 MARIJINA VAS 21 NJIVICA 40 MODRIČ 24 PLANICA 41 MRZLO POLJE 27 POVLJE 42 OBREŽJE 33 SPODNJE BITNJE 43 OBREŽJE PRI ZIDANEM MOSTU 35 SREDNJA VAS - GORIČE 44 OJSTRO 38 SVETI JOŠT NAD KRANJEM 45 OLEŠČE 54 KRŠKO 1 ANOVEC 47 PANEČE 2 ANŽE 48 PLAZOVJE 4 ARDRO POD VELIKIM TRNOM 49 POLANA 5 ARDRO PRI RAKI 56 SEDRAŽ 6 ARMEŠKO 63 STRENSKO 10 BREZJE PRI DOVŠKEM 65 SUHADOL 11 BREZJE PRI RAKI 67 ŠIRJE 12 BREZJE PRI SENUŠAH 68 ŠKOFCE 19 CELINE 70 ŠMOHOR 23 ČREŠNJICE NAD PIJAVŠKIM 71 TEVČE 27 DEDNI VRH 73 TRNOV HRIB 32 DOBROVA 75 TROBNI DOL 34 DOLENJA LEPA VAS 77 UDMAT 37 DOLENJI LESKOVEC 78 VELIKE GORELCE 38 DOLGA RAKA 80 VELIKO ŠIRJE 42 DRENOVEC PRI LESKOVCU 81 VODIŠKO 44 DUNAJ 82 VRH NAD LAŠKIM 47 GMAJNA 85 ZIDANI MOST 49 GOLI VRH 58 LENART 1 ANDRENCI 50 GORA 3 BRENGOVA 53 GORENJE DOLE 6 COGETINCI 56 GORICA PRI RAZTEZU 8 ČRMLJENŠAK 60 GRADIŠČE PRI RAKI 16 HRASTOVEC V SLOV. GORICAH 69 JELENIK 26 LOČKI VRH 71 JELŠEVEC 31 NADBIŠEC 72 KALCE 32 NEGOVSKI VRH 86 KRŽIŠČE 37 ROGOZNICA 89 LIBNA 42 SPODNJA ROČICA 91 LOKVE 43 SPODNJA SENARSKA 92 LOMNO 47 SPODNJI GASTERAJ 95 MALI KAMEN 53 STRAŽE 98 MALI TRN 56 SV. TRIJE KRALJI V SLOV. GOR. 104 NEMŠKA GORA 61 VANETINA 111 PIJANA GORA 62 VARDA 112 PLANINA PRI RAKI 63 VINIČKA VAS 116 PODLIPA 64 ZAMARKOVA 119 POVRŠJE 75 ZGORNJI ŽERJAVCI 121 PRESLADOL 60 LITIJA 2 BOLTIJA 126 RAKA 4 BREG PRI LITIJI 128 RAVNI 5 BREZJE PRI KUMPOLJU Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4005

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

10 CIRKUŠE 5 BODISLAVCI 12 ČEPLJE 9 BUČKOVCI 13 ČRNI POTOK 10 BUNČANI 14 DOBOVICA 15 DOBRAVA 16 DOLGO BRDO 16 DRAKOVCI 21 GABRSKA GORA 20 GODEMARCI 24 GORENJE JELENJE 24 ILJAŠEVCI 26 GORNJE RAVNE 37 MALA NEDELJA 27 GORNJI VRH 39 MORAVCI V SLOV.GORICAH 28 GOZD-REKA 45 PRECETINCI 31 GRADIŠČE-K.O. ŠT. LOVRENC 64 LOGATEC 11 NOVI SVET 34 HUDE RAVNE 13 PRAPROTNO BRDO 36 JABLANIŠKI POTOK 19 ŽIBRŠE 38 JAVORJE 65 LOŠKA DOLINA 1 ANDREJČJE 39 JAVORJE PRI GABROVKI 5 BOČKOVO 44 JEŽEVEC 6 DANE 48 KAMNI VRH PRI PRIMSKOVEM 10 GODIČEVO 49 KANDRŠE-DEL 11 GRADIŠKO 50 KLANEC PRI GABROVKI 12 HITENO 53 KONJŠICA-DEL 14 HUDI VRH 54 KOSTANJEVICA 21 LAHOVO 55 KOŠKE POLJANE 22 LEPI VRH 58 KRESNIŠKI VRH 24 LOŽ 60 LAZE PRI GOBNIKU 27 METULJE 62 LESKOVICA PRI ŠMARTEM 28 MRAMOROVO PRI LUŽARJIH 63 LEŠE 29 MRAMOROVO PRI PAJKOVEM 64 LIBERGA 31 NEMŠKA VAS NA BLOKAH 66 LJUBEŽ V LAZIH 34 PODCERKEV 67 LUKOVEC 39 RADLEK 71 MALA SELA 40 RAVNE NA BLOKAH 72 MALA ŠTANGA 41 RAVNIK 73 MAMOLJ 44 SLEME 77 MORAVŠKA GORA 46 STRMCA 78 MULHE 48 STUDENO NA BLOKAH 79 NOVA GORA 49 SVETA TROJICA 80 OBLA GORICA 50 SVETI DUH 81 OKROG 51 ŠKRABČE 82 PEČICE 54 ŠTOROVO 84 PODPEČ POD SKALO 55 TOPOL 86 PODŠENTJUR 56 ULAKA 87 POLJANE PRI PRIMSKOVEM 63 ZAKRAJ 88 POLŠNIK 64 ZALES 95 PREŽENJSKE NJIVE 65 ZAVRH 97 RAČICA 67 LUČE 1 KONJSKI VRH 98 RADGONICA 8 RADUHA 100 RAVNE NAD ŠENTRUPERTOM 68 LUKOVICA 1 BLAGOVICA 108 SELCE 2 BRDO PRI LUKOVICI 110 SEVNO 3 BREZOVICA PRI ZLATEM POLJU 114 SPODNJE JELENJE 5 ČEPLJE 117 STARA GORA PRI VEL. GABRU 9 GOLČAJ 118 STRANSKI VRH 10 GORENJE 119 STRMEC 12 HRIBI 120 SUHADOLE 15 JELŠA 121 ŠČIT 16 KOMPOLJE 122 ŠIRMANSKI HRIB 17 KORENO 123 ŠIROKA SET 21 LIPA 126 ŠUMNIK 22 LOG 130 TLAKA 26 OBRŠE 132 VELIKA GOBA 27 PODGORA PRI ZLATEM POLJU 138 VINJI VRH 28 PODMILJ 141 VODICE PRI GABROVKI 29 PODSMREČJE 143 VOVŠE 30 POLJANE NAD BLAGOVICO 144 VRATA 36 PRILESJE 145 ZAGOZD 37 PRVINE 146 ZAGRIČ 43 SPODNJI PETELINJEK 147 ZAPODJE 44 STRAŽA 150 ZGLAVNICA 51 UČAK 151 ZGORNJA JABLANICA 53 VELIKI JELNIK 152 ZGORNJA JEVNICA 54 VIDEM PRI LUKOVICI 61 LJUBLJANA 3 ČEŠNJICA 56 VRANKE 7 GABRJE PRI JANČAH 57 VRBA 8 JANČE 58 VRH NAD KRAŠNJO 10 LIPE 65 ZLATO POLJE 23 REPČE 66 ŽIROVŠE 36 ZAGRADIŠČE 69 MAJŠPERK 10 KORITNO 62 LJUBNO 3 MELIŠE 12 LEŠJE 5 PLANINA 21 SESTRŽE 6 PRIMOŽ PRI LJUBNEM 70 MARIBOR 1 BOHOVA 8 SAVINA 9 GRUŠOVA 9 TER 20 MARIBOR 63 LJUTOMER 3 BERKOVCI 24 NEBOVA 4 BERKOVSKI PRELOGI 25 OREHOVA VAS Stran 4006 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

26 PEKEL 51 GLOBOČDOL 27 PEKRE 52 GOLOBINJEK 39 SLIVNIŠKO POHORJE 53 GOLUŠNIK 71 MEDVODE 2 BREZOVICA PRI MEDVODAH 56 GORENJE GRČEVJE 7 HRAŠE 60 GORENJE KRONOVO 8 LADJA 62 GORENJE MRAŠEVO 14 SETNICA-DEL 63 GORENJE POLJE 20 TEHOVEC 64 GORENJE SUŠICE 22 TRNOVEC 65 GORENJI GLOBODOL 76 MISLINJA 3 KOZJAK 70 GORNJI AJDOVEC 6 PAKA-DEL 72 GORNJI KRIŽ 7 RAZBORCA 73 GRADENC 8 SREDNJI DOLIČ 75 GRČ VRH 9 ŠENTILJ POD TURJAKOM 76 GRIČ PRI KLEVEVŽU 10 TOLSTI VRH PRI MISLINJI 77 GUMBERK 11 ZAVRŠE 79 HINJE 77 MORAVČE 3 DOLE POD TROJICO 80 HMELJČIČ 4 DOLE PRI KRAŠCAH 83 HRIB PRI HINJAH 6 DVORJE 86 HUDO 8 GORA PRI PEČAH 90 JAMA PRI DVORU 11 HRASTNIK 92 JELŠE PRI OTOČCU 14 KATARIJA 97 KLEČET 20 MOŠENIK 98 KLOPCE 26 POGLED 102 KOTI 27 PRETRŽ 107 LAZINA 29 RUDNIK PRI MORAVČAH 110 LOKE 39 STRAŽA PRI MORAVČAH 111 LOPATA 40 SVETI ANDREJ 123 MALI PODLJUBEN 41 VELIKA VAS 124 MALI RIGELJ 42 VINJE PRI MORAVČAH 127 MALO LIPJE 49 ZGORNJE KOSEZE 131 NOVA GORA 50 ZGORNJI PREKAR 137 OSREČJE 51 ZGORNJI TUŠTANJ 144 PLEŠ 78 MORAVSKE TOPLICE 14 LUKAČEVCI 145 PLEŠIVICA 16 MLAJTINCI 146 PODGORA 19 NORŠINCI 150 PODLIPA 23 SEBEBORCI 151 PODSTENICE 27 TEŠANOVCI 158 PRAPREČE PRI STRAŽI 79 MOZIRJE 2 DOBROVLJE PRI MOZIRJU 159 PREČNA 4 GRUŠOVLJE 160 PREVOLE 5 HOMEC 166 RATJE 6 LEPA NJIVA 167 REBER 11 POLJANE 171 SELA PRI AJDOVCU 15 SPODNJA REČICA 173 SELA PRI HINJAH 16 SPODNJE POBREŽJE 175 SELA PRI ŠTRAVBERKU 19 TRNOVEC 177 SELA PRI ZBURAH 82 NAKLO 4 MALO NAKLO 185 SREDNJI GLOBODOL 8 POLICA 186 SREDNJI LIPOVEC 83 NAZARJE 1 BRDO 187 STARE ŽAGE 8 PUSTO POLJE 188 STAVČA VAS 9 ROVT POD MENINO 192 STRELAC 10 SPODNJE KRAŠE 193 SUHOR 84 NOVA GORICA 9 ČEPOVAN 200 ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU 17 LAZNA 203 TREBČA VAS 19 LOKOVEC 209 VELIKI KAL 20 LOKVE 215 VELIKO LIPJE 25 NEMCI 217 VERDUN PRI URŠNIH SELIH 38 SAKSID 221 VINKOV VRH 40 SPODNJA BRANICA 222 VISEJEC 85 NOVO MESTO 3 BIŠKA VAS 223 VRH PRI HINJAH 4 BORIČEVO 224 VRH PRI KRIŽU 5 BORŠT PRI DVORU 226 VRH PRI PAHI 7 BREZOVA REBER PRI DVORU 230 VRHPEČ 10 BUDGANJA VAS 234 ZALISEC 11 BUŠINEC 235 ZALOG 14 ČEMŠE 236 ZBURE 18 DALJNI VRH 237 ŽALOVIČE 19 DEŠEČA VAS 239 ŽIHOVO SELO 21 DOBOVO 241 ŽVIRČE 22 DOL PRI ŠMARJETI 87 ORMOŽ 24 KORAČICE 25 DOLENJE GRADIŠČE 36 MEZGOVCI 26 DOLENJE GRČEVJE 51 RUCMANCI 31 DOLENJE POLJE 55 SENČAK 33 DOLENJI GLOBODOL 69 TRNOVCI 34 DOLENJI PODBORŠT 89 PESNICA 2 DRAGUČOVA 36 DOLENJSKE TOPLICE 10 LOŽANE 38 DOLNJE MRAŠEVO 14 PESNIŠKI DVOR 40 DOLNJI KOT 26 VUKOVJE 41 DOLNJI KRIŽ 91 PIVKA 1 BUJE 43 DRAGA 2 ČEPNO 44 DRAŠČA VAS 4 DRSKOVČE 50 GABRJE PRI SOTESKI 5 GORNJA KOŠANA Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4007

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

7 JURIŠČE 25 URŠLJA GORA 8 KAL 104 RIBNICA 2 BETONOVO 9 KLENIK 5 BREŽE 10 MALA PRISTAVA 7 BRLOG-DEL 11 NADANJE SELO 8 BUKOVEC PRI POLJANAH 12 NARIN 10 ČRNEC 13 NEVERKE 11 ČRNI POTOK PRI VEL. LAŠČAH 14 NOVA SUŠICA 12 DANE 15 PALČJE 14 DOLENJE PODPOLJANE 18 PIVKA 17 FINKOVO 19 RIBNICA 18 GAŠPINOVO 20 SELCE 20 GORENJE PODPOLJANE 21 SLOVENSKA VAS 21 GORENJI LAZI 22 STARA SUŠICA 23 GRABEN 23 SUHORJE 26 GREBENJE 25 TABOR NAD KNEŽAKOM 28 HOJČE 26 TRNJE 29 HROVAČA 27 VELIKA PRISTAVA 30 HUDI KONEC 28 VOLČE 31 JANEŽI 29 ZAGORJE 32 JELENDOL 93 PODVELKA-RIBNICA 2 HUDI KOT 34 JELOVEC 5 JOSIPDOL 37 KOT PRI RAKITNICI 7 LEHEN NA POHORJU 39 KOTEL 15 ZGORNJA ORLICA 40 KRAČALI 17 ZGORNJI LEHEN NA POHORJU 42 KRŽETI 94 POSTOJNA 1 BELSKO 46 MAKOŠE 3 BUKOVJE 47 MAROLČE 4 DILCE 50 NOVA ŠTIFTA 6 GORIČE 51 NOVI POT 7 GROBIŠČE 52 ORTNEK 12 LANDOL 54 PEROVO 14 LOHAČA 55 PETRINCI 16 MALI OTOK 57 PRAPROČE 19 OREHEK 58 PRESKA 20 PLANINA 60 PUGLED PRI KARLOVICI 22 PREDJAMA 61 PUSTI HRIB 24 RAKITNIK 63 RAVNI DOL 25 RAKULIK 65 RIGELJ PRI ORTNEKU 26 RAZDRTO 67 SINOVICA 27 SAJEVČE 71 SV.GREGOR 28 SLAVINA 72 ŠKRAJNEK 29 SLAVINJE 73 VELIKE POLJANE 31 STRANE 74 VINICE 32 STRMCA 75 VINTARJI 33 STUDENEC 76 VRH PRI POLJANAH 34 STUDENO 78 ZADOLJE 36 VELIKA BRDA 81 ZAPUŽE PRI RIBNICI 37 VELIKI OTOK 82 ZLATI REP 38 VELIKO UBELJSKO 83 ŽIMARICE 95 PREDDVOR 4 HRIB 108 RUŠE 9 KUMEN 9 POTOČE 15 RECENJAK 11 SPODNJA BELA 109 SEMIČ 1 BLATNIK PRI ČRMOŠNJICAH 96 PTUJ 17 SKORBA 5 BREZOVICA PRI ČRMOŠNJICAH 20 SPODNJA HAJDINA 11 GABER PRI ČRMOŠNJICAH 97 PUCONCI 3 BOKRAČI 25 MAŠELJ 5 DANKOVCI 32 PLANINA 11 MOŠČANCI 46 SREDGORA 98 RAČE-FRAM 4 KOPIVNIK 47 SREDNJA VAS 5 LOKA PRI FRAMU 110 SEVNICA 1 APNENIK PRI BOŠTANJU 8 PODOVA 2 ARTO 9 POŽEG 3 BIRNA VAS 13 ZGORNJA GORICA 4 BLANCA 99 RADEČE 1 BRUNK 7 BREZOVO 3 ČIMERNO 8 BUDNA VAS 4 DOBRAVA 9 CEROVEC 6 HOTEMEŽ 10 ČANJE 8 JELOVO 11 ČELOVNIK 11 MOČILNO 12 ČEŠNJICE 12 NJIVICE 13 DEDNA GORA 13 POČAKOVO 17 DOLNJE ORLE 16 RUDNA VAS 19 DRUŠČE 20 ZAGRAD 20 GABRIJELE 21 ZAVRATE 21 GABRJE 22 ŽEBNIK 22 GORNJE BREZOVO 102 RADOVLJICA 7 DOBRAVICA 23 GORNJE IMPOLJE 20 MIŠAČE 24 GORNJE ORLE 25 OTOČE 26 HUDO BREZJE 36 ROVTE 28 JELOVEC 39 SPODNJA LIPNICA 29 JEPERJEK 44 VOŠČE 30 KAL PRI KRMELJU 49 ZGORNJA DOBRAVA 31 KAMENICA 103 RAVNE-PREVALJE 19 SELE-DEL 34 KLADJE PRI KRMELJU Stran 4008 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

35 KOLUDRJE 71 PODBOČ 39 KRIŽ 79 PRIHOVA 41 KRSINJI VRH 80 RASKOVEC 42 LAZE PRI BOŠTANJU 81 RAZGOR 43 LEDINA 82 REP 44 LESKOVEC V PODBORŠTU 83 RITOZNOJ 46 LOKA PRI ZIDANEM MOSTU 84 SAVINSKO 49 MALA HUBAJNICA 91 SPODNJA NOVA VAS 52 MRTOVEC 92 SPODNJA POLSKAVA 53 MRZLA PLANINA 94 SPODNJE PREBUKOVJE 54 NOVI GRAD 100 STRAŽA 55 OKROGLICE 105 ŠTATENBERG 58 OSREDEK PRI HUBAJNICI 108 TURIŠKA VAS NA POHORJU 60 OTAVNIK 110 URH 61 PAVLA VAS 117 VRHOLE PRI LAPORJU 64 PODBORŠT 120 ZGORNJA BREŽNICA 66 PODGORJE OB SEVNIČNI 122 ZGORNJA NOVA VAS 67 PODVRH 125 ZGORNJE POLJČANE 68 POKLEK NAD BLANCO 129 ŽABLJEK 69 POLJE PRI TRŽIŠČU 114 SLOVENSKE KONJICE 2 BLATO 70 PONIKVE PRI STUDENCU 4 BREG PRI KONJICAH 71 PRESKA 6 DOBRAVA PRI KONJICAH 72 PREŠNA LOKA 9 GABROVLJE 74 RAČICA 14 KOBLE 76 RADNA 15 KOLAČNO 80 SELCE NAD BLANCO 16 KONJIŠKA VAS 83 SLANČJI VRH 17 KRABERK 84 SLAP 18 KRAVJEK 86 SPODNJE VODALE 20 LIPOGLAV 87 SREDNIK 24 NOVA VAS PRI KONJICAH 88 STRŽIŠČE 26 OSTROŽNO PRI PONIKVI-DEL 89 STUDENEC 28 PEROVEC 90 SVINJSKO 29 PETELINJEK 92 ŠENTJUR NA POLJU 30 PODOB 94 ŠMARČNA 34 PREŽIGAL 95 ŠTAJNGROB 37 SOJEK 97 TELČICE 40 SPODNJE LAŽE 101 VELIKA HUBAJNICA 42 STARE SLEMENE 102 VELIKI CIRNIK 44 SUHADOL 104 VRH PRI BOŠTANJU 46 ŠKEDENJ 105 VRHEK 50 TOLSTI VRH 106 ZABUKOVJE NAD SEVNICO 55 ZGORNJA PRISTAVA 109 ZGORNJE VODALE 56 ZGORNJE LAŽE 110 ZNOJILE PRI STUDENCU 115 STARŠE 3 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU 112 ŽIROVNICA 4 PREPOLJE 111 SEŽANA 2 BOGO 5 ROŠNJA 13 GRADIŠČE PRI ŠTJAKU 116 SVETI JURIJ 3 BOLEHNEČICI 16 GRIŽE 7 GABRC 44 RAZGURI 8 GALUŠAK 46 SELO 11 JAMNA 47 SENADOLICE 13 KOKOLAJNŠČAK 50 STOMAŽ 14 KRALJEVCI 53 ŠTJAK 17 MALI MORAVŠČAK 55 TABOR 20 SLAPTINCI 62 VRABČE 24 TERBEGOVCI 112 SLOVENJ GRADEC 5 GRAŠKA GORA 26 ŽENIK 14 STARI TRG 117 ŠENČUR 13 ŽERJAVKA 15 ŠMARTNO PRI SLOVENJ 119 ŠENTJERNEJ 5 ČADRAŽE GRADCU 14 DRAMA 20 VODRIŽ 17 GORENJA GOMILA 113 SLOVENSKA BISTRICA 1 BOJTINA 26 HRVAŠKI BROD 2 BOŽJE 34 MRŠEČA VAS 7 CEZLAK 38 PRAPREČE PRI ŠENTJERNEJU 17 DRUMLAŽNO 120 ŠENTJUR PRI CELJU 1 BEZOVJE PRI ŠENTJURJU 20 FRAJHAJM 3 BOLETINA 24 GLOBOKO 7 BREZJE PRI DOBJEM 29 JEŠOVEC 8 BUKOVJE PRI SLIVNICI 31 KALŠE 10 ČRNOLICA 32 KEBELJ 13 DOBOVEC PRI PONIKVI 41 KOVAŠKI VRH 15 DOLE 43 KRIŽEČA VAS 16 DOLGA GORA 48 LEVIČ 17 DOROPOLJE 49 LJUBIČNO 19 DROBINSKO 51 LOVNIK 21 GORICA PRI DOBJEM 53 LUKANJA 25 GRUŠCE 59 MODRAŽE 28 HRUŠEVEC 60 MODRIČ 29 HRUŠOVJE 61 MOSTEČNO 30 JAKOB PRI ŠENTJURJU 62 NADGRAD 34 JAZBINE 65 OKOŠKA GORA 36 JEZERCE PRI DOBJEM 67 OŠELJ 39 KOSTRIVNICA 69 PLANINA POD ŠUMIKOM 44 LAŽIŠE Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4009

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

52 OSREDEK 46 POLŽANSKA GORCA 53 OSTROŽNO PRI PONIKVI-DEL 52 RAKOVEC 54 PARIDOL 53 SENOVICA 56 PLANINCA 54 SLADKA GORA 57 PLANINSKA VAS 55 SOTENSKO PRI ŠMARJU 58 PLANINSKI VRH 56 SPODNJA PONKVICA 60 PODGAJ 58 SPODNJE SELCE 61 PODGRAD 72 ZADRŽE 62 PODLEŠJE 73 ZASTRANJE 63 PODLOG POD BOHORJEM 125 ŠMARTNO OB PAKI 2 GORENJE 64 PODPEČ NAD MAROFOM 5 PODGORA 65 PODPEČ PRI ŠENTVIDU 126 ŠOŠTANJ 1 BELE VODE 66 PODVINE 2 DRUŽMIRJE 69 PRAPRETNO 7 SKORNO PRI ŠOŠTANJU 70 PRESEČNO 8 ŠENTVID PRI ZAVODNJU 71 PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 9 ŠOŠTANJ 73 RAKITOVEC 127 ŠTORE 1 DRAGA 74 RAVNO 3 KANJUCE 77 REPUŠ 4 KOMPOLE 78 RIFNIK 6 OGOREVC 79 SELE 8 PROŽINSKA VAS 81 SLATINA PRI PONIKVI 10 SVETLI DOL 82 SLIVNICA PRI CELJU 12 ŠTORE 84 SPODNJE SLEMENE 128 TOLMIN 2 BAČA PRI PODBRDU 89 SUHO 3 BUKOVSKI VRH 93 ŠENTVID PRI PLANINI 6 DABER 94 ŠIBENIK 7 DOLENJA TREBUŠA 95 ŠKARNICE 12 GORENJA TREBUŠA 96 TAJHTE 14 GORSKI VRH 97 TRATNA OB VOGLAJNI 15 GRAHOVO OB BAČI 99 TRNO 16 GRANT 100 TRNOVEC PRI DRAMLJAH 17 GRUDNICA 103 UNIŠE 18 HUDAJUŽNA 106 VEZOVJE 20 KAL 107 VISOČE 23 KLAVŽE 109 VODICE PRI SLIVNICI 24 KNEŠKE RAVNE 113 VOGLAJNA 25 KNEŽA 115 ZAGAJ PRI PONIKVI 26 KORITNICA 118 ZGORNJE SELCE 29 KUK 119 ZGORNJE SLEMENE 30 LISEC 120 ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 37 OBLOKE 121 ŠKOCJAN 6 DOLENJE RADULJE 38 PEČINE 8 DULE 39 PETROVO BRDO 9 GABRNIK 40 PODBRDO 10 GORENJE DOLE 41 PODMELEC 11 GORENJE RADULJE 44 PONIKVE 12 GORIŠKA GORA 45 POREZEN 14 GORNJA STARA VAS 49 ROČE 15 GRMOVLJE 50 RUT 19 JELENDOL 51 SELA NAD PODMELCEM 23 MALE POLJANE 56 STOPNIK 25 RUHNA VAS 57 STRŽIŠČE 26 SEGONJE 58 ŠENTVIŠKA GORA 28 STOPNO 59 TEMLJINE 32 TOMAŽJA VAS 63 TRTNIK 35 ZAGRAD 69 ZAKRAJ 36 ZALOG PRI ŠKOCJANU 71 ZNOJILE 37 ZAVINEK 129 TRBOVLJE 5 KLJUČEVICA 122 ŠKOFJA LOKA 4 BREZNICA POD LUBNIKOM 10 PLANINSKA VAS 9 CRNGROB 12 PRAPRETNO PRI 12 FLORJAN NAD ZMINCEM HRASTNIKU-DEL 19 GOSTEČE 14 TRBOVLJE 23 KOVSKI VRH 15 VRHE-DEL 25 LENART NAD LUŠO 16 ZAVRŠJE 28 MOŠKRIN 17 ŽUPA 30 OŽBOLT NAD ZMINCEM 130 TREBNJE 1 ARČELCA 31 PAPIRNICA 2 ARTMANJA VAS 33 PODPULFRCA 3 BABNA GORA 34 POZIRNO 4 BELI GRIČ 54 TRNJE 7 BIČ 55 VALTERSKI VRH 9 BITNJA VAS 57 VINCARJE 10 BLATO 123 ŠKOFLJICA 3 GLINEK 12 BREZA 12 PLEŠE 13 BREZJE PRI TREBELNEM 124 ŠMARJE PRI JELŠAH 9 BODRIŠNA VAS 14 BREZOVICA PRI MIRNI 17 DVOR 15 BREZOVICA PRI TREBELNEM 26 JEROVSKA VAS 16 BRINJE 37 LIPOVEC 17 BRUNA VAS 38 MALA PRISTAVA 19 CESTA 40 MOČLE 20 CIKAVA 41 NOVA VAS PRI ŠMARJU 25 ČILPAH 43 PEČICA 26 ČUŽNJA VAS Stran 4010 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

29 DOBRAVA 164 SLOVENSKA VAS 30 DOBRAVICA PRI VEL. GABRU 165 SREDNJE LAKNICE 31 DOBRNIČ 175 ŠAHOVEC 33 DOLENJA DOBRAVA 181 ŠKRLJEVO 35 DOLENJA VAS PRI ČATEŽU 182 ŠMAVER 36 DOLENJE JESENICE 185 TRBINC 37 DOLENJE KAMENJE PRI 186 TREBANJSKI VRH DOBRNIČU 187 TREBELNO 38 DOLENJE LAKNICE 190 TRSTENIK 40 DOLENJE PONIKVE 191 VAVPČA VAS PRI DOBRNIČU 42 DOLENJE ZABUKOVJE 193 VELIKA STRMICA 43 DOLENJI PODBORŠT PRI TREB. 194 VELIKA ŠEVNICA 44 DOLENJI PODŠUMBERK 195 VELIKE DOLE 45 DOLENJI VRH 198 VESELA GORA 46 DOLGA NJIVA PRI ŠENTLOVREN. 199 VOLČJA JAMA 47 DOLNJE PRAPREČE 203 VRH PRI TREBELNEM 48 DRAGA PRI ŠENTRUPERTU 205 VRHTREBNJE 49 DREČJI VRH 206 VRTAČE 50 GLINEK 208 ZABUKOVJE 52 GOMBIŠČE 209 ZAGORICA 56 GORENJA VAS 211 ZAGORICA PRI DOBRNIČU 59 GORENJA VAS PRI MOKRONOGU 213 ZALOKA 62 GORENJE LAKNICE 214 ZAVRH 64 GORENJE PONIKVE 216 ŽABJEK 66 GORENJE ZABUKOVJE 131 TRŽIČ 7 GOZD 67 GORENJI MOKRONOG 133 VELENJE 9 LOPATNIK 69 GORENJI PODŠUMBERK 134 VELIKE LAŠČE 1 ADAMOVO 73 GRIČ PRI TREBNJEM 2 BANE 76 HOM 3 BAVDEK 81 JELŠEVEC 4 BOROVEC PRI KARLOVICI 85 KNEŽJA VAS 5 BOŠTETJE 87 KORITA 8 BUKOVEC 88 KRIŠKA REBER 9 CENTA 89 KRIŽ 11 DEDNIK 90 KRIŽNI VRH 12 DOLENJE KALIŠČE 91 KRTINA 15 DVORSKA VAS 93 KUKENBERK 16 GORENJE KALIŠČE 94 LIPNIK 17 GORNJE RETJE 95 LISEC 19 GRADIŠČE 96 LOG 24 JAVORJE 97 LOG PRI ŽUŽEMBERKU 27 KNEJ 98 LOKVE PRI DOBRNIČU 28 KOT PRI VELIKI SLEVICI 100 LUŽA 29 KRKOVO PRI KARLOVICI 101 MAČJI DOL 30 KRVAVA PEČ 102 MAČKOVEC 31 KUKMAKA 103 MALA LOKA 32 LAPORJE 106 MALI CIRNIK PRI ŠENTJANŽU 34 LOGARJI 107 MALI GABER 35 LUŽARJI 109 MALINE 36 MAČKI 111 MARTINJA VAS PRI MOKRONOGU 39 MALI LOČNIK 112 MEDVEDJEK 41 MARINČKI 113 MEGLENIK 42 MEDVEDJEK 117 MIRNA VAS 43 MOHORJE 120 MRZLA LUŽA 44 NAREDI 121 MUHABRAN 47 PEČKI 122 OBČINE 50 PODKOGELJ 127 OSTROŽNIK 52 PODLOG 129 PLUSKA 54 PODSTRMEC 131 PODTURN 55 PODULAKA 132 POTOK 56 PODŽAGA 133 PRAPROTNICA 57 POLZELO 134 PRELESJE 58 POZNIKOVO 138 PUGLED PRI MOKRONOGU 62 PURKAČE 140 RAČJE SELO 66 RUPE 141 RADNA VAS 70 SRNJAK 142 RAKOVNIK PRI ŠENTRUPERTU 71 SROBOTNIK PRI VEL. LAŠČAH 144 RAVNIK 73 STRLETJE 145 RAZBORE-DEL 74 STRMEC 146 RDEČI KAL 75 ŠČURKI 147 REPČE 76 ŠKAMEVEC 148 REPLJE 78 TOMAŽINI 150 RIBJEK 82 VELIKA SLEVICA 151 RIHPOVEC 85 VELIKI OSOLNIK 152 RODINE PRI TREBNJEM 86 VRH 154 ROJE PRI TREBELNEM 88 ŽAGA 156 ROŽENPELJ 135 VIDEM 33 ŠTURMOVCI 158 SAJENICE 136 VIPAVA 3 GOČE 159 SEJENICE 6 LOZICE 160 SELA PRI ŠUMBERKU 7 LOŽE 161 SELO PRI MIRNI 9 NANOS 162 SELSKA GORA 10 OREHOVICA 163 SLEPŠEK 11 PODBREG Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4011

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

12 PODGRIČ 8 MELINCI 14 PODRAGA 3 BLED 2 BODEŠČE 16 SANABOR 4 GRABČE 18 VIPAVA 8 MEVKUŽ 137 VITANJE 1 BREZEN 11 PODHOM 2 HUDINJA 12 POLJŠICA PRI GORJAH 4 PAKA-DEL 13 RADOVNA 5 SKOMARJE-DEL 18 SPODNJE LAZE 6 SPODNJI DOLIČ 19 VIŠELNICA 138 VODICE 2 DOBRUŠA 21 ZGORNJE GORJE 6 POVODJE 6 BOVEC 1 BAVŠICA 10 ŠINKOV TURN 3 ČEZSOČA 13 VESCA 3 ČEZSOČA 139 VOJNIK 1 ARCLIN 4 KAL-KORITNICA 2 BELI POTOK PRI FRANKOLOVEM 6 LOG ČEZSOŠKI 6 BRDCE 7 LOG POD MANGARTOM 8 ČREŠKOVA 8 PLUŽNA 9 ČREŠNJEVEC 10 SRPENICA 10 ČREŠNJICE 11 STRMEC NA PREDELU 14 GABROVEC PRI DRAMLJAH 12 TRENTA 15 GLOBOČE 13 ŽAGA 16 GRADIŠČE PRI VOJNIKU 7 BRDA 1 BARBANA 17 HOMEC 3 BILJANA 18 HRASTNIK 6 BREG PRI GOLEM BRDU 23 KLADNART 7 BRESTJE 26 KONJSKO 8 BREZOVK 27 LANDEK 9 CEGLO 30 LINDEK 10 DOBROVO 31 LIPA PRI FRANKOLOVEM 11 DOLNJE CEROVO 34 MALE DOLE 14 GOLO BRDO 40 PRISTAVA 16 GORNJE CEROVO 43 RAZDELJ 18 HLEVNIK 45 RAZGORCE 19 HRUŠEVLJE 47 SELCE 21 IMENJE 52 STRMEC NAD DOBRNO 22 KOJSKO 55 VELIKA RAVEN 23 KOZANA 56 VERPETE 25 KOŽBANA 57 VINE 26 KRASNO 63 ZABUKOVJE 27 MEDANA 65 ZLATEČE 30 PLEŠIVO 140 VRHNIKA 16 STARA VRHNIKA 32 PRISTAVO 142 ZAGORJE OB SAVI 9 ČOLNIŠČE 33 SENIK 27 KONJŠICA-DEL 35 SLAVČE 33 MEDIJA 37 SNEŽEČE 45 PRAPREČE-DEL 39 ŠMARTNO 49 RAZPOTJE 40 VEDRIJAN 59 ŠENTLAMBERT 9 BREŽICE 3 BIZELJSKA VAS 144 ZREČE 5 DOBROVLJE 5 BLATNO 6 GORENJE PRI ZREČAH 6 BOJSNO 9 KRIŽEVEC 7 BORŠT 11 OSREDEK 8 BRAČNA VAS 16 ROGLA 9 BREZJE PRI BOJSNEM 17 SKOMARJE - DEL 10 BREZJE PRI VELIKI DOLINI 19 ZLAKOVA 11 BREZOVICA NA BIZELJSKEM 145 ŽALEC 11 DOBRIŠA VAS 13 BRVI 14 DOLENJA VAS 14 BUKOŠEK 17 GLINJE 15 BUKOVJE 17 GLINJE 16 BUŠEČA VAS 29 LATKOVA VAS 17 CERINA 39 MALE BRASLOVČE 18 CERKLJE OB KRKI 42 MIGOJNICE 19 CIRNIK 50 PETROVČE 20 CUNDROVEC 54 PODVIN 21 CURNOVEC 62 PRAPREČE 22 ČATEŽ OB SAVI 71 SPODNJE ROJE 23 ČEDEM 76 ŠENTRUPERT 24 ČREŠNJICE PRI CERKLJAH 82 TRNAVA 25 DEČNO SELO 90 ZAKL 26 DEDNJA VAS 98 ZGORNJE ROJE 27 DOBENO 146 ŽELEZNIKI 20 STUDENO 29 DOLENJA PIROŠICA 28 ZGORNJE DANJE 31 DOLENJE SKOPICE 32 DRAMLJA 2. člen 33 DRENOVEC PRI BUKOVJU 35 GABRJE PRI DOBOVI Na podlagi 2., 10. in 11. člena zakona se za demograf- 36 GAJ sko ogrožena obmejna območja štejejo naslednja naselja: 38 GLOBOČICE 39 GLOBOKO 41 GORENJA PIROŠICA Šifra Ime občine Šifra Ime naselja 42 GORENJE SKOPICE 43 GORNJI LENART 2 BELTINCI 5 IŽAKOVCI 44 GREGOVCE 6 LIPA 45 HRASTJE PRI CERKLJAH Stran 4012 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

46 IZVIR 13 ČREŠNJEVEC PRI DRAGATUŠU 47 JERESLAVEC 15 ČUDNO SELO 48 JESENICE 17 DAMELJ 49 KAMENCE 23 DOLENJA PODGORA 50 KAPELE 24 DOLENJA VAS PRI ČRNOMLJU 51 KORITNO 25 DOLENJCI 52 KRAŠKA VAS 27 DOLENJI SUHOR PRI VINICI 53 KRIŽE 28 DOLNJA PAKA 55 LAZE 29 DRAGA PRI SINJEM VRHU 56 LOČE 31 DRAGOŠI 57 MALA DOLINA 34 DREŽNIK 58 MALI CIRNIK 35 FUČKOVCI 59 MALI OBREŽ 36 GOLEK 61 MIHALOVEC 38 GORENJA PODGORA 62 MOSTEC 40 GORENJI RADENCI 63 MRZLAVA VAS 41 GORICA 64 NOVA VAS OB SOTLI 43 GORNJI SUHOR PRI VINICI 66 OBREŽJE 44 GRIBLJE 68 OREŠJE NA BIZELJSKEM 46 HRAST PRI VINICI 69 PAVLOVA VAS 47 JANKOVIČI 71 PERIŠČE 51 KNEŽINA 72 PIRŠENBREG 53 KOT OB KOLPI 73 PIŠECE 55 KOVAČJI GRAD 74 PODGORJE PRI PIŠECAH 59 MALA SELA 75 PODGRAČENO 61 MARINDOL 76 PODVINJE 63 MIHELJA VAS 77 PONIKVE 65 MILIČI 79 PRILIPE 66 MOČILE 80 RAČJA VAS 68 NOVA LIPA 81 RAJEC 69 OBRH PRI DRAGATUŠU 82 RAKOVEC 71 OTOVEC 83 RIBNICA 76 PODKLANEC 84 RIGONCE 77 PODLOG 85 SELA PRI DOBOVI 79 PRELOKA 86 SILOVEC 80 PRIBINCI 88 SLOVENSKA VAS 81 PURGA 91 SROMLJE 84 ROŽANEC 92 STANKOVO 89 SELA PRI OTOVCU 93 STARA VAS-BIZELJSKO 90 SINJI VRH 94 STOJANSKI VRH 91 SODEVCI 96 VELIKA DOLINA 93 STARA LIPA 98 VELIKI OBREŽ 97 ŠIPEK 99 VINJI VRH 98 ŠPEHARJI 100 VITNA VAS 99 TALČJI VRH 102 VRHJE 103 UČAKOVCI 103 VRHOVSKA VAS 104 VELIKA LAHINJA 104 ZASAP 105 VELIKA SELA 106 ZGORNJI OBREŽ 107 VINICA 109 ŽUPELEVEC 108 VOJNA VAS 10 CANKOVA-TIŠINA 1 BOREJCI 109 VRANOVIČI 2 CANKOVA 110 VRHOVCI 3 DOMAJINCI 111 VUKOVCI 5 GERLINCI 112 ZAGOZDAC 6 GORNJI ČRNCI 113 ZAJČJI VRH 7 GRADIŠČE 114 ZAPUDJE 9 KRAJNA 115 ZASTAVA 10 KRAŠČI 117 ZORENCI 12 MURSKI PETROVCI 118 ŽUNIČI 13 PETANJCI 19 DIVAČA 2 BETANJA 15 SKAKOVCI 3 BREŽEC PRI DIVAČI 16 SODIŠINCI 4 DANE PRI DIVAČI 18 TOPOLOVCI 11 GORIČE PRI FAMLJAH 15 ČRENŠOVCI 1 BREZOVICA 14 GRADIŠČE PRI DIVAČI 3 DOLNJA BISTRICA 15 KAČIČE-PARED 4 GORNJA BISTRICA 20 NAKLO 5 MALA POLANA 23 PODGRAD PRI VREMAH 6 SREDNJA BISTRICA 27 ŠKOCJAN 8 VELIKA POLANA 28 ŠKOFLJE 16 ČRNA NA KOROŠKEM 1 BISTRA 24 DORNAVA 1 BRATISLAVCI 2 ČRNA NA KOROŠKEM 3 DORNAVA 3 JAVORJE 4 LASIGOVCI 4 JAZBINA 6 POLENCI 5 KOPRIVNA 8 PRERAD 6 LUDRANSKI VRH 9 SLOMI 7 PODPECA 10 STREJACI 9 ŽERJAV 11 STRMEC PRI POLENŠAKU 17 ČRNOMELJ 1 ADLEŠIČI 12 ŽAMENCI 2 BALKOVCI 25 DRAVOGRAD 2 ČRNEČE 3 BEDENJ 7 GORIŠKI VRH 4 BELČJI VRH 8 KOZJI VRH NAD DRAVOGRADOM 8 BRDARCI 10 LIBELIŠKA GORA 12 CERKVIŠČE 11 OJSTRICA Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4013

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

13 PODKLANC 11 JAVORJE 14 SELOVEC 12 KLANEC PRI KOZINI 16 SV.DANIJEL 13 KOVČICE 17 SV.DUH 14 KOZINA 24 VRATA 16 MARKOVŠČINA 28 GORIŠNICA 1 BREZOVEC 17 MATERIJA 3 CUNKOVCI 18 MIHELE 5 FORMIN 19 MRŠE 6 GAJEVCI 20 NASIREC 8 GRADIŠČA 21 OBROV 9 GRUŠKOVEC 24 OREHEK PRI MATERIJI 10 MALA VAS 25 PETRINJE 11 MALI OKIČ 26 POLJANE PRI PODGRADU 12 MEDRIBNIK 28 PREŠNICA 13 MEJE 29 RITOMEČE 15 MURETINCI 30 RODIK 16 PARADIŽ 31 ROŽICE 17 PLACEROVCI 32 SKADANŠČINA 18 POHORJE 33 SLIVJE 19 PRISTAVA 34 SLOPE 20 SLATINA 37 VELIKE LOČE 24 ZAMUŠANI 38 VRHPOLJE 29 GORNJA RADGONA 5 DROBTINCI 38 ILIRSKA BISTRICA 3 ČELJE 7 GORNJI IVANJCI 4 DOBRO POLJE 8 GRABE 5 DOLENJE PRI JELŠANAH 10 IVANJSKI VRH 8 FABCI 11 IVANJŠEVCI OB ŠČAVNICI 11 GORNJI ZEMON 12 IVANJŠEVSKI VRH 12 HARIJE 13 JANHOVA 13 HRUŠICA 15 LASTOMERCI 15 ILIRSKA BISTRICA 16 LEŠANE 19 JELŠANE 17 LOKAVCI 24 KUTEŽEVO 18 LOMANOŠE 25 MALA BUKOVICA 20 MAHOVCI 28 NOVA VAS PRI JELŠANAH 21 MELE 29 NOVOKRAČINE 22 NASOVA 31 PAVLICA 23 NEGOVA 32 PODBEŽE 25 NOVI VRH 34 PODGRAJE 26 OČESLAVCI 41 RAČICE 28 OREHOVSKI VRH 43 REČICA 29 PLITVICA 45 SABONJE 33 POGLED 49 STAROD 34 POLICE 50 STUDENA GORA 36 RADVENCI 51 SUŠAK 37 RODMOŠCI 53 TOMINJE 40 SPODNJE KONJIŠČE 54 TOPOLC 41 SPODNJI IVANJCI 55 TRPČANE 43 STAVEŠINSKI VRH 56 VELIKA BUKOVICA 46 VRATJI VRH 57 VELIKO BRDO 47 ZAGAJSKI VRH 60 ZABIČE 48 ZBIGOVCI 61 ZAJELŠJE 51 ŽIBERCI 62 ZAREČICA 31 GORNJI PETROVCI 1 ADRIJANCI 63 ZAREČJE 2 BOREČA 40 IZOLA 3 DOBRAVA 4 KOŠAROVCI 4 IZOLA 5 KRIŽEVCI 41 JESENICE 1 BLEJSKA DOBRAVA 6 KUKEČ 7 JESENICE 7 LUCOVA 9 LIPCE 8 MARTINJE 13 PODKOČNA 9 NERADNOVCI 19 VRBA 10 PANOVCI 21 ŽIROVNICA 11 PESKOVCI 43 KAMNIK 24 KAMNIŠKA BISTRICA 12 STANJEVCI 44 KANAL 1 AJBA 13 ŠULINCI 2 ANHOVO 14 ŽENAVLJE 3 AVČE 33 HODOŠ-ŠALOVCI 1 BUDINCI 4 BODREŽ 2 ČEPINCI 6 DOBLAR 3 DOLENCI 7 GORENJA VAS 4 DOMANJŠEVCI 8 KAL NAD KANALOM 5 HODOŠ 9 KAMBREŠKO 6 KRPLIVNIK 10 KANAL 7 MARKOVCI 11 KANALSKI VRH 8 ŠALOVCI 12 LEVPA 35 HRPELJE-KOZINA 1 ARTVIŽE 13 LIG 2 BAČ PRI MATERIJI 15 PLAVE 3 BEKA 16 ROČINJ 4 BREZOVICA 17 SENIŠKI BREG 5 BREZOVO BRDO 18 UKANJE 6 GOLAC 19 ZAPOTOK 7 GRADIŠČE PRI MATERIJI 46 KOBARID 1 AVSA 8 GRADIŠICA 2 BORJANA 9 HOTIČNA 3 BREGINJ Stran 4014 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

4 DREŽNICA 27 ŠKRBINA 6 HOMEC 29 TOMAČEVICA 7 IDRSKO 31 TUPELČE 8 JEVŠČEK 32 VALE 9 JEZERCA 34 VOLČJI GRAD 11 KOSEČ 35 ZAGRAJEC 13 KRN 50 –CAPODISTRIA 1 14 LADRA 2 ANKARAN 15 LIBUŠNJE 3 BABIČI 17 LIVŠKE RAVNE 4 18 LOGJE 7 BEZOVICA 19 MAGOZD 8 BOČAJI 21 PODBELA 10 BORŠT 22 POTOKI 12 23 ROBIČ 13 BREŽEC PRI PODGORJU 24 ROBIDIŠČE 14 BRIČ 25 SEDLO 16 26 SMAST 17 27 STANOVIŠČE 20 ČRNI KAL 28 STARO SELO 21 ČRNOTIČE 29 SUŽID 23 30 SVINO 24 31 TRNOVO OB SOČI 25 DVORI 32 VRSNO 26 47 KOBILJE 1 KOBILJE 27 GABROVICA PRI ČRNEM KALU 48 KOČEVJE 1 AJBELJ 29 2 BANJALOKA 30 GRAČIŠČE 9 COLNARJI 31 11 ČEPLJE 33 GRINTOVEC 13 DELAČ 34 18 DOLNJA BRIGA 38 KARLI 21 DREŽNIK 39 22 FARA 43 23 GLADLOKA 45 KOZLOVIČI 29 GOTENC 46 KRKAVČE 31 GRGELJ 48 32 GRIVAC 49 LABOR 37 JELENJA VAS 50 LOKA 38 JESENOV VRT 51 LOPAR 48 KOČEVSKA REKA 56 MOČUNIGI 52 KOSTEL 58 MOVRAŽ 53 KRALJI 59 OLIKA 54 KRKOVO NAD FARO 60 56 KUŽELIČ 61 60 LAZE PRI PREDGRADU 62 66 MAVRC 65 PODGORJE 80 OSKRT 66 PODPEČ 81 PADOVO PRI FARI 67 POLETIČI 84 PIRČE 71 PRAPROČE 85 PLANINA 73 89 PODSTENE PRI KOSTELU 75 PUČE 91 PREDGRAD 76 RAKITOVEC 93 PRIMOŽI 77 RIŽANA 97 RAJNDOL 78 ROŽAR 98 RAJŠELE 79 SIRČI 103 SELO PRI KOSTELU 80 SMOKVICA 104 SLAVSKI LAZ 83 SOKOLIČI 107 SPODNJA BILPA 85 SRGAŠI 108 SPODNJI LOG 86 STEPANI 109 SREDNJI POTOK 89 ŠEKI 114 STARO BREZJE 92 TINJAN 122 ŠTAJER 93 TOPOLOVEC 124 TIŠENPOLJ 94 TREBEŠE 129 VIMOLJ PRI PREDGRADU 96 130 VRH PRI FARI 97 TRUŠKE 131 VRT 98 133 ZAPUŽE PRI KOSTELU 100 49 KOMEN 2 BRJE PRI KOMNU 101 3 COLJAVA 102 8 GABROVICA PRI KOMNU 51 KOZJE 2 BUČE 9 GORJANSKO 4 DRENSKO REBRO 10 HRUŠEVICA 5 GORJANE 11 IVANJI GRAD 6 GRADIŠČE 12 KLANEC PRI KOMNU 7 GUBNO 13 KOBDILJ 8 JEŠOVEC PRI KOZJEM 14 KOBJEGLAVA 9 KLAKE 20 MALI DOL 11 LESIČNO 21 NADROŽICA 12 ORTNICE 22 PRESERJE PRI KOMNU 13 OSREDEK PRI PODSREDI 23 RUBIJE 14 PILŠTANJ 24 SVETO 15 PODSREDA 26 ŠKOFI 16 POKLEK PRI PODSREDI Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4015

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

17 TOPOLOVO 9 MOTOVILCI 18 VETRNIK 10 RADOVCI 19 VOJSKO 11 TRDKOVA 20 VRENSKA GORCA 12 VIDONCI 22 ZDOLE 58 LENART 11 DRVANJA 53 KRANJSKA GORA 1 BELCA 18 IVANJSKI VRH 2 DOVJE 22 KREMBERK 7 PODKOREN 24 LEDINEK 8 RATEČE 29 MALNA 9 SREDNJI VRH 38 ROŽENGRUNT 54 KRŠKO 7 AVGUŠTINE 41 SPODNJA BAČKOVA 8 BREGE 50 SREDNJI GASTERAJ 13 BREZJE V PODBOČJU 60 TRSTENIK 14 BREZOVICA V PODBOČJU 66 ZGORNJA BAČKOVA 16 BRLOG 69 ZGORNJA ŠČAVNICA 17 BROD V PODBOČJU 73 ZGORNJI GASTERAJ 22 ČREŠNJEVEC PRI OŠTRCU 78 ŽITENCE 25 ČRNEČA VAS 59 LENDAVA – LENDVA 1 BANUTA 29 DOBRAVA OB KRKI 2 BENICA 31 DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI 3 BREZOVEC-DEL 33 DOL 5 DOBROVNIK 40 DOLŠCE 6 DOLGA VAS 43 DRNOVO 7 DOLGOVAŠKE GORICE 45 FRLUGA 8 DOLINA PRI LENDAVI 46 GLOBOČICE PRI KOSTANJEVICI 9 DOLNJI LAKOŠ 61 GRADNJE 10 GABERJE 62 GRIČ 11 GENTEROVCI 63 GRŽEČA VAS 12 GORNJI LAKOŠ 65 HRASTEK 14 KAMOVCI 67 IVANJŠE 15 KAPCA 70 JELŠE 16 KOT 73 KALCE-NAKLO 17 LENDAVA 77 KOČARIJA 19 MOSTJE 79 KOPRIVNICA 20 PETIŠOVCI 80 KOPRIVNIK 21 PINCE 93 MALE VODENICE 22 PINCE MAROF 94 MALENCE 23 RADMOŽANCI 99 MALO MRAŠEVO 24 STREHOVCI 101 MLADJE 26 ŽITKOVCI 102 MRČNA SELA 63 LJUTOMER 2 BANOVCI 103 MRTVICE 7 BRANOSLAVCI 109 OŠTRC 11 CEZANJEVCI 110 PESJE 12 CUBER 113 PLANINA V PODBOČJU 14 DESNJAK 117 PODSTRM 18 GIBINA 120 PREMAGOVCE 19 GLOBOKA 124 PRISTAVA PRI LESKOVCU 22 GRESOVŠČAK 125 PRUŠNJA VAS 23 GRLAVA 133 RŽIŠČE 25 ILOVCI 134 SAJEVCE 26 JERUZALEM 137 SELO 29 KOPRIVA 141 SLINOVCE 30 KRAPJE 153 STARI GRAD V PODBOČJU 31 KRIŠTANCI 162 VELIKA VAS PRI KRŠKEM 36 LUKAVCI 165 VELIKI KAMEN 40 MOTA 169 VELIKO MRAŠEVO 43 PLEŠIVICA 172 VIHRE 46 PRESIKA 175 VRBJE 47 PRISTAVA 178 VRTAČA 49 RADOMERŠČAK 55 KUNGOTA 1 CIRINGA 51 RAZKRIŽJE 3 GRUŠENA 52 RINČETOVA GRABA 4 JEDLOVNIK 54 SLAMNJAK 5 JURSKI VRH 56 STARA CESTA 6 KOZJAK NAD PESNICO 58 STROČJA VAS 7 PESNICA 59 ŠAFARSKO 8 PLAČ 61 ŠPRINC 10 PODIGRAC 64 VIDANOVCI 12 SLATINA 66 VUČJA VAS 14 SPODNJE VRTIČE 67 ZASADI 15 SVEČINA 68 ZGORNJI KAMENŠČAK 16 ŠPIČNIK 69 ŽELEZNE DVERI 17 VRŠNIK 65 LOŠKA DOLINA 2 BABNA POLICA 18 ZGORNJA KUNGOTA 3 BABNO POLJE 19 ZGORNJE VRTIČE 7 DOLENJE POLJANE 56 KUZMA 1 DOLIČ 18 KNEŽJA NJIVA 2 DOLNJI SLAVEČI 19 KOZARIŠČE 3 GORNJI SLAVEČI 30 NADLESK 4 GRAD 35 PODGORA PRI LOŽU 5 KOVAČEVCI 38 PUDOB 6 KRUPLIVNIK 53 ŠMARATA 7 KUZMA 59 VIŠEVEK 8 MATJAŠEVCI 61 VRH Stran 4016 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

62 VRHNIKA PRI LOŽU 6 LOKVICA 66 LOŠKI POTOK 1 ČRNI POTOK PRI DRAGI 8 NOVA VAS 2 DRAGA 9 NOVELO 3 GLAŽUTA 12 SELA NA KRASU 5 LAZEC 13 TEMNICA 6 MALI LOG 14 VOJŠČICA 7 NOVI KOT 15 VRTOČE 8 PODPLANINA 78 MORAVSKE TOPLICE 1 ANDREJCI 9 PODPRESKA 2 BERKOVCI 10 PUNGERT 3 BOGOJINA 11 RETJE 4 BUKOVNICA 12 SREDNJA VAS PRI DRAGI 5 ČIKEČKA VAS 13 SREDNJA VAS-LOŠKI POTOK 6 FILOVCI 14 STARI KOT 7 FOKOVCI 15 ŠEGOVA VAS 8 IVANCI 16 TRAVA 9 IVANJŠEVCI 17 TRAVNIK 10 IVANOVCI 67 LUČE 9 ROBANOV KOT 11 KANČEVCI 10 SOLČAVA 12 KRNCI 11 STRMEC 13 LONČAROVCI 69 MAJŠPERK 2 ČERMOŽIŠE 18 MOTVARJEVCI 3 DOBRINA 20 PORDAŠINCI 4 DOKLECE 21 PROSENJAKOVCI 5 DOL PRI STOPERCAH 22 RATKOVCI 6 GRDINA 24 SELO 7 JANŠKI VRH 25 SREDIŠČE 8 JELOVICE 26 SUHI VRH 9 KOČICE 28 VUČJA GOMILA 11 KUPČINJI VRH 80 MURSKA SOBOTA 1 BAKOVCI 15 NADOLE 5 MARKIŠAVCI 16 NARAPLJE 8 POLANA 17 PLANJSKO 81 MUTA 2 MLAKE 19 PREŠA 4 PERNICE 22 SITEŽ 6 SV. JERNEJ NAD MUTO 23 SKRBLJE 84 NOVA GORICA 3 BANJŠICE 24 SLAPE 4 BATE 28 STOPERCE 6 BRDO 29 ZGORNJA SVEČA 10 DOMBRAVA 30 ŽETALE 11 DORNBERK 70 MARIBOR 8 GAJ NAD MARIBOROM 12 DRAGA 42 ŠOBER 13 GRADIŠČE NAD PRVAČINO 46 VRHOV DOL 14 GRGAR 49 ZGORNJI SLEMEN-DEL 15 GRGARSKE RAVNE 73 METLIKA 2 BOGINJA VAS 22 MARTINUČI 4 BOLDRAŽ 24 MOHORINI 5 BORŠT 26 NOVA GORICA 7 BOŽIČ VRH 33 PRVAČINA 11 DOLE 34 RAVNICA 12 DOLNJA LOKVICA 35 RENČE 14 DOLNJI SUHOR PRI METLIKI 39 SOLKAN 15 DRAGE 45 ŠMAVER 17 DRAŠIČI 46 ŠMIHEL 19 GORNJA LOKVICA 47 TABOR 20 GORNJE DOBRAVICE 48 TRNOVO 23 GRADAC 50 VOGLARJI 24 GRM PRI PODZEMLJU 55 ŽIGONI 26 JUGORJE PRI METLIKI 85 NOVO MESTO 9 BREZOVICA PRI STOPIČAH 28 KAPLJIŠČE 20 DOBINDOL 31 KRAŠNJI VRH 30 DOLENJE LAKOVNICE 34 KRMAČINA 35 DOLENJI SUHADOL 35 MAČKOVEC PRI SUHORJU 42 DOLŽ 40 OTOK 67 GORENJI SUHADOL 42 PRILOZJE 89 JAMA 44 RADOŠI 94 JUGORJE 45 RADOVICA 100 KONEC 46 RADOVIČI 103 KRIŽE 50 SELA PRI JUGORJU 106 LAZE 52 SVRŽAKI 108 LESKOVEC 53 ŠKEMLJEVEC 115 MALA CIKAVA 54 ŠKRILJE 117 MALE BRUSNICE 55 TRNOVEC 119 MALI CEROVEC 56 VIDOŠIČI 122 MALI OREHEK 57 ZEMELJ 129 MIHOVEC 74 MEŽICA 1 BREG 140 PANGRČ GRM 2 LOM 148 PODGRAD 3 MEŽICA 156 POTOV VRH 5 PLAT 161 PRISTAVA 6 PODKRAJ PRI MEŽICI 164 RAKOVNIK PRI BIRČNI VASI 75 MIREN-KOSTANJEVICA 2 HUDI LOG 176 SELA PRI ZAJČJEM VRHU 3 KORITA NA KRASU 197 ŠKRJANČE PRI NOVEM MESTU 4 KOSTANJEVICA NA KRASU 202 TRAVNI DOL 5 LIPA 208 VELIKI CEROVEC Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4017

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

211 VELIKI OREHEK 22 SPODNJE HLAPJE 212 VELIKI PODLJUBEN 23 SPODNJI JAKOBSKI DOL 214 VELIKI SLATNIK 24 VAJGEN 216 VERDUN 27 VUKOVSKI DOL 227 VRHE 29 ZGORNJE HLAPJE 86 ODRANCI 1 ODRANCI 30 ZGORNJI JAKOBSKI DOL 87 ORMOŽ 1 BRATONEČICE 90 PIRAN–PIRANO 3 NOVA VAS NAD DRAGONJO 2 BRESNICA 4 PADNA 3 CEROVEC STANKA VRAZA 6 PIRAN 4 CVETKOVCI 7 PORTOROŽ 5 DOBRAVA 9 SEČOVLJE 6 DOBROVŠČAK 92 PODČETRTEK 4 ČREŠNJEVEC OB BISTRICI 8 FRANKOVCI 5 DEKMANCA 9 GODENINCI 7 GOSTINCA 11 GORNJI KLJUČAROVCI 8 HRASTJE OB BISTRICI 12 GRABE 9 IMENO 16 HERMANCI 10 IMENSKA GORCA 17 HRANJIGOVCI 11 JERČIN 19 HUM PRI ORMOŽU 12 KRIŽAN VRH 21 JASTREBCI 13 KUNŠPERK 22 KAJŽAR 14 LASTNIČ 23 KOG 15 NEZBIŠE 27 LAHONCI 16 PECELJ 28 LEŠNICA 17 PLES 30 LIBANJA 20 POLJE PRI BISTRICI 32 LOPERŠICE 21 PRELASKO 33 LUNOVEC 24 ROGINSKA GORCA 34 MALA VAS PRI ORMOŽU 25 RUDNICA 35 MALI BREBROVNIK 26 SEDLARJEVO 37 MIHALOVCI 27 SELA 40 OBREŽ 29 SODNA VAS 42 OSLUŠEVCI 31 SREBRNIK 44 PAVLOVSKI VRH 32 SV.EMA 46 PRECLAVA 33 TREBČE 47 PRŠETINCI 34 VERAČE 50 RITMERK 35 VIDOVICA 52 RUNEČ 36 VIRŠTANJ 53 SAVCI 37 VONARJE 54 SEJANCI 38 ZAGAJ 56 SENEŠCI 93 PODVELKA-RIBNICA 1 BREZNO 57 SENIK 3 JANŽEVSKI VRH 58 SODINCI 4 JAVNIK 59 SPODNJI KLJUČAROVCI 6 KOZJI VRH 61 STANOVNO 8 OŽBALT 62 STREZETINA 9 PODVELKA 64 STRMEC PRI ORMOŽU 10 RDEČI BREG-DEL 67 ŠARDINJE 12 SPODNJA KAPLA 68 TRGOVIŠČE 13 VURMAT-DEL 70 VELIČANE 14 ZGORNJA KAPLA 72 VELIKI BREBROVNIK 16 ZGORNJI JANŽEVSKI VRH 74 VINSKI VRH 95 PREDDVOR 5 KOKRA 75 VITAN 12 SPODNJE JEZERSKO 76 VODRANCI 96 PTUJ 12 NOVA VAS PRI MARKOVCIH 77 VUZMETINCI 19 SOBETINCI 78 ZAGORJE 97 PUCONCI 1 BEZNOVCI 79 ZASAVCI 2 BODONCI 80 ŽEROVINCI 7 GORICA 81 ŽVAB 8 KUŠTANOVCI 88 OSILNICA 1 BELICA 9 LEMERJE 2 BEZGARJI 10 MAČKOVCI 3 BEZGOVICA 12 OTOVCI 4 BOSLJIVA LOKA 13 PEČAROVCI 5 GRINTOVEC PRI OSILNICI 14 POZNANOVCI 6 KRIŽMANI 15 PREDANOVCI 7 LOŽEC 16 PROSEČKA VAS 8 MALINIŠČE 18 PUŽEVCI 9 MIRTOVIČI 19 STRUKOVCI 10 OSILNICA 20 ŠALAMENCI 11 PADOVO PRI OSILNICI 21 VADARCI 12 PAPEŽI 23 ZENKOVCI 13 PODVRH 100 RADENCI 3 HRAŠENSKI VRH 14 RIBJEK 4 JANŽEV VRH 16 SPODNJI ČAČIČ 5 KAPELSKI VRH 17 STROJIČI 6 KOBILŠČAK 19 ŽURGE 8 MELANJSKI VRH 89 PESNICA 4 FLEKUŠEK 9 MURSKI VRH 7 JARENINSKI VRH 10 MURŠČAK 15 POČENIK 13 RAČKI VRH 16 POLIČKA VAS 15 RADENSKI VRH 17 POLIČKI VRH 17 SPODNJI KOCJAN 19 ROČICA 20 TURJANSKI VRH 21 SPODNJE DOBRENJE 21 ZGORNJI KOCJAN Stran 4018 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

22 ŽRNOVA 9 ČREŠNJEVEC PRI SEMIČU 101 RADLJE OB DRAVI 1 BREZNI VRH 12 GABER PRI SEMIČU 3 RADELCA 14 GRADNIK 6 SPODNJA ORLICA 15 HRIB PRI CEROVCU 8 SV. ANTON NA POHORJU 16 HRIB PRI ROŽNEM DOLU 12 VUHRED 20 KOT PRI SEMIČU 14 ZGORNJI KOZJI VRH 22 KRVAVČJI VRH 102 RADOVLJICA 9 DVORSKA VAS 23 LIPOVEC 11 GORICA 24 MALINE PRI ŠTREKLJEVCU 12 HLEBCE 27 MOVERNA VAS 13 HRAŠE 28 NESTOPLJA VAS 21 MLAKA 29 OMOTA 24 NOVA VAS PRI LESCAH 31 OSOJNIK 42 SREDNJA VAS 33 PODREBER 103 RAVNE-PREVALJE 1 BELŠAK 37 PRELOGE 3 BREZNICA 40 ROŽNI DOL 4 DOBJA VAS 45 SODJI VRH 6 DOLGA BRDA 49 STRANSKA VAS PRI SEMIČU 7 KOROŠKI SELOVEC 50 ŠTREKLJEVEC 10 LEŠE 56 VRTAČA PRI SEMIČU 11 LOKOVICA 111 SEŽANA 1 AVBER 15 POLJANA 4 BRJE PRI KOPRIVI 17 PREVALJE 6 DOBRAVLJE 21 STROJNA 8 DOLENJE 22 SUHI VRH 9 DUTOVLJE 26 ZAGRAD 10 FILIPČJE BRDO 28 ZGORNJA JAMNICA 11 GODNJE 104 RIBNICA 25 GRČARSKE RAVNE 12 GORENJE PRI DIVAČI 33 JELENOV ŽLEB 14 GRADNJE 105 ROGAŠOVCI 1 FIKŠINCI 17 HRIBI 2 KRAMAROVCI 19 KAZLJE 3 NUSKOVA 20 KOPRIVA 4 OCINJE 21 KOSOVELJE 5 PERTOČA 22 KRAJNA VAS 6 ROGAŠOVCI 23 KREGOLIŠČE 7 ROPOČA 24 KREPLJE 8 SERDICA 26 KRTINOVICA 9 SOTINA 28 LOKEV 10 SVETI JURIJ 29 MAHNIČI 11 VEČESLAVCI 31 MERČE 106 ROGAŠKA SLATINA 4 CESTE 35 PLISKOVICA 5 ČAČA VAS 38 PONIKVE 6 DREVENIK 39 POVIR 7 GABRCE 40 PRELOŽE PRI LOKVI 8 GABROVEC PRI KOSTRIVNICI 41 PRISTAVA 9 GRADIŠKI DOL 42 RAŠA 14 MALE RODNE 48 SEŽANA 15 NIMNO 49 SKOPO 18 PODTURN 51 ŠEPULJE 21 RAJNKOVEC 57 TUBLJE PRI KOMNU 29 STRMEC PRI SV. FLORIJANU 58 UTOVLJE 30 SV. FLORIJAN 63 VRHOVLJE 36 VINEC 64 ŽIRJE 39 ZGORNJE NEGONJE 112 SLOVENJ GRADEC 21 VRHE 40 ZGORNJE SEČOVO 113 SLOVENSKA BISTRICA 13 DEŽNO PRI MAKOLAH 107 ROGATEC 1 BREZOVEC PRI ROGATCU 27 HRASTOVEC 2 DOBOVEC PRI ROGATCU 28 JELOVEC 3 DONAČKA GORA 42 KRASNA 4 LOG 96 STARI GRAD 6 SV.JURIJ 102 STUDENICE 7 TLAKE 116 SVETI JURIJ 6 DRAGOTINCI 9 ŽAHENBERC 9 GRABONOŠ 108 RUŠE 2 BISTRICA OB DRAVI 18 ROŽIČKI VRH 3 ČINŽAT 22 STANETINCI 5 FALA 118 ŠENTILJ 1 CERŠAK 6 FALA GRAD 2 CIRKNICA 7 GRADIŠČE NA KOZJAKU 3 DRAŽEN VRH-DEL 10 LOBNICA 5 KANIŽA 13 PUŠČAVA 6 KOZJAK PRI CERŠAKU 14 RDEČI BREG-DEL 7 KRESNICA 17 RUTA 9 SELNICA OB MURI 19 SMOLNIK 11 SPODNJA VELKA 20 SPODNJA SELNICA 12 SREBOTJE 22 SPODNJI SLEMEN 13 STARA GORA PRI ŠENTILJU 23 SV. DUH NA OSTREM VRHU 16 ŠOMAT 24 VELIKI BOČ 17 ŠTRIHOVEC 25 VURMAT-DEL 18 TRATE 26 ZGORNJA SELNICA 21 ZGORNJE DOBRENJE 27 ZGORNJI BOČ 119 ŠENTJERNEJ 12 DOLENJE VRHPOLJE 28 ZGORNJI SLEMEN-DEL 13 DOLENJI MAHAROVEC 109 SEMIČ 2 BREZJE PRI ROŽNEM DOLU 15 DRČA 4 BREZOVA REBER 18 GORENJA STARA VAS Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4019

Šifra Ime občine Šifra Ime naselja Šifra Ime občine Šifra Ime naselja

19 GORENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJ. 31 VADIČE 22 GORENJI MAHAROVEC 132 TURNIŠČE 1 GOMILICA 23 GROBLJE PRI PREKOPI 2 NEDELICA 28 JAVOROVICA 3 RENKOVCI 32 MIHOVICA 135 VIDEM 2 BELAVŠEK 33 MIHOVO 3 BERINJAK 35 OREHOVICA 5 DEŽNO PRI PODLEHNIKU 36 OSTROG 6 DOLENA 37 POLHOVICA 7 DRAVCI 42 RAZDRTO 9 GORCA 45 ŠENTJAKOB 10 GRADIŠČE 51 VOLČKOVA VAS 11 JABLOVEC 52 VRATNO 12 JUROVCI 54 VRH PRI ŠENTJERNEJU 15 LJUBSTAVA 56 ZAPUŽE 16 LOŽINA 57 ŽERJAVIN 17 MAJSKI VRH 120 ŠENTJUR PRI CELJU 14 DOBRINA 22 REPIŠČE 27 HRASTJE 23 RODNI VRH 42 KRIVICA 24 SEDLAŠEK 87 STRAŠKA GORCA 26 SKORIŠNJAK 124 ŠMARJE PRI JELŠAH 2 BABNA GORA 28 SPODNJE GRUŠKOVJE 3 BABNA REKA 31 STRAJNA 5 BELO 32 STRMEC PRI LESKOVCU 6 BEZGOVICA 34 TRDOBOJCI 12 BUKOVJE V BABNI GORI 37 VAREJA 15 DOL PRI ŠMARJU 38 VELIKA VARNICA 16 DRAGOMILO 39 VELIKI OKIČ 25 JAZBINA 42 ZGORNJA PRISTAVA 28 KAMENIK 43 ZGORNJE GRUŠKOVJE 30 KORETNO 141 VUZENICA 5 VUZENICA 31 KORPULE 143 ZAVRČ 1 BELSKI VRH 33 KRTINCE 3 GORENJSKI VRH 34 LAŠE 9 ZAVRČ 35 LEKMARJE 36 LEMBERG PRI ŠMARJU 42 OREHOVEC 44 PIJOVCI 3. člen 50 PRELOGE PRI ŠMARJU Na podlagi šestega odstavka 2. člena zakona se štejejo 51 PUSTIKE kot gorsko višinska območja območja naslednjih naselij: 59 SPODNJE TINSKO 60 STRANJE OBČINA AJDOVŠČINA 61 STRTENICA Bela, Križna gora, Malo Polje, Podkraj, Vodice 65 ŠKOFIJA OBČINA BLED 75 ZGORNJE TINSKO Kupljenik, Radovna, Slamniki 76 ZIBIKA 77 ZIBIŠKA VAS OBČINA BOHINJ 128 TOLMIN 1 BAČA PRI MODREJU Goreljek, Gorjuše, Koprivnik v Bohinju, Nemški Rovt, 4 ČADRG Ravne v Bohinju 5 ČIGINJ OBČINA BRDA 8 DOLGI LAZ 9 DOLJE Kožbana 13 GORENJI LOG OBČINA BREZOVICA 19 IDRIJA PRI BAČI Planinca 21 KAMNO 22 KANALSKI LOM OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 27 KOZARŠČE Ambrož pod Krvavcem 28 KOZMERICE OBČINA CERKNO 31 LJUBINJ Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Gorje, Labinje, Polja- 32 LOGARŠČE 35 MODREJCE ne, Šebrelje 46 POSTAJA OBČINA ČRNOMELJ 52 SELA PRI VOLČAH Sredgora 53 SELCE OBČINA DIVAČA 54 SELIŠČE 61 TOLMINSKE RAVNE Laže 62 TOLMINSKI LOM OBČINA DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC 64 VOLARJE Butajnova, Črni vrh, Rovt, Samotorica, Selo nad Pol- 65 VOLČANSKI RUTI hovim Gradcem, Setnica-del, Srednji vrh, Šentjošt nad Hor- 67 ZADLAZ-ČADRG 68 ZADLAZ-ŽABČE julom 70 ZATOLMIN OBČINA DOL PRI LJUBLJANI 131 TRŽIČ 1 BISTRICA PRI TRŽIČU Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem 5 ČADOVLJE PRI TRŽIČU OBČINA DRAVOGRAD 6 DOLINA 8 GRAHOVŠE Sv. Danijel 9 HUDI GRABEN OBČINA GORENJA VAS – POLJANE 11 HUŠICA Bačne, Brebovnica, Debeni, Goli Vrh, Gorenja Zetina, 16 LOKA Gorenja Ravan, Gorenje Brdo, Hobovše pri Stari Oselici, 19 PALOVIČE 23 PRISTAVA Jarčje Brdo, Jazbine, Jelovica, Kladje, Kremenik, Krivo Br- 28 SLAP do, Krnice pri Novakih, Lajše, Laze, Leskovica, Lučine, 30 TRŽIČ Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo, Nova Oselica, Podvrh, Stran 4020 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Smoldno, Stara Oselica, Studor, Volaka, Zadobje, Zakobi- OBČINA RADEČE ljek, Žirovski Vrh nad Gorenjsko vasjo, Žirovski Vrh nad Čimerno, Močilno, Počakovo Zalo OBČINA RAVNE-PREVALJE OBČINA GORNJI GRAD Navrški Vrh, Suhi Vrh, Uršlja Gora Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri OBČINA RIBNICA Gornjem Gradu Gorenji Lazi, Grčarske Ravne, Jelendol OBČINA GROSUPLJE OBČINA RUŠE Blečji vrh Kumen, Recenjak OBČINA HRASTNIK OBČINA SEMIČ Kal, Krištandol, Podkraj, Unično Brezje pri Rožnem Dolu, Hrib pri Rožnem Dolu, Rožni OBČINA IDRIJA Dol, Sredgora Gorenja, Kanomlja, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Je- OBČINA SEVNICA lični Vrh, Kanji Dol, Mrzli Log, Strmec, Zadlog, Zavratec Ledina, Podgorica OBČINA IG OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Gornji Ig, Visoko Božje, Cezlak, Kebelj, Koritno, Kovaški Vrh, Modrič, OBČINA IVANČNA GORICA Nadgrad, Planina pod Šumikom, Podgrad, Rep, Turiška vas Leskovec, Mala Goričica, Obolno, Osredek nad Stično, na Pohorju, Urh Poljane pri Stični, Sela pri Višnji Gori OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBČINA KAMNIK Ostrožno pri Ponikvi-del, Sojek, Stare Slemene, Suha- Bela, Bela Peč, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, dol, Škedenj, Tolsti Vrh Gabrovnica, Gozd, Laseno, Mali Rakitovec, Podlom, Pra- OBČINA ŠKOFJA LOKA proče v Tuhinju, Pšajnovica, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Breznica pod Lubnikom, Florjan nad Zmincem, Kovski Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Veliki Rakitovec, Zakal, Vrh, Lenart nad Lušo, Ožbolt nad Zmincem, Pozirno, Tomaž Zavrh pri Črnivcu, Žubejevo nad Praprotnem, Valterski Vrh OBČINA KOČEVJE OBČINA ŠKOFLJICA Koče, Komolec, Koprivnik, Laze pri Oneku, Onek, Pod- Klada stene, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Stari Breg, Topla OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Reber, Trnovec Veliki Vrh OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA ŠOŠTANJ Belca, Srednji Vrh Škorno pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnju OBČINA KRŠKO OBČINA ŠTORE Dobrova, Reštanj, Stranje Kanjuce, Svetli Dol OBČINA LAŠKO OBČINA TOLMIN Brstnik, Bukovca, Doblatina, Gračnica, Huda Jama, Bukovski Vrh, Gorski Vrh, Grudnica, Roče, Šentviška Gora, Tolminske Ravne, Zakraj Klenovo, Kuretno, Laziše, Lokavec, Ojstro, Požnica, Rifen- OBČINA TRBOVLJE gozd, Šmihel, Šmohor, Tovsto, Zabrež Vrhe-del OBČINA LITIJA OBČINA VIPAVA Borovak pri Polšniku, Buhovica pri Litiji, Cirkuše, Jel- Nanos, Sanabor ša, Kandrše-del, Konšica-del, Kresniški Vrh, Laze pri Va- OBČINA VITANJE čah, Leše, Liberga, Mala sela, Mamolj, Podbukovje pri Va- Brezen, Spodnji Dolič, Hudinja, Paka-del, Skomarje, čah, Stranski Vrh, Širmanski Hrib, Široka Set, Zapodje Stenica OBČINA LJUBNO OBČINA VOJNIK Planina, Primož pri Ljubnem, Ter Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno OBČINA LOGATEC OBČINA VRHNIKA Hleviše, Medvedje Brdo, Novi Svet, Rovtarske Žibrše, Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici Vrh Sv. Treh Kraljev, Žiberše OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA LUKOVICA Blodnik, Borje pri Mlinšah, Družina, Golče, Jablana, Brezovica pri Zlatem Polju, Češnjice, Gabrje pod Špil- Jelenk, Jelševica, Kolk, Požarje, Prapreče-del, Ravenska Vas, kom, Lipa, Mala Lašnja, Oberše, Podgora pri Zlatem Polju, Razbor pri Čemšeniku, Ržiše, Senožeti, Šentgotard, Šent- Poljane nad Blagovico, Trnovče, Vrh nad Krašnjo, Zlato lambert, Tirna, Vrh pri Mlinšah, Znojile, Žvarulje Polje OBČINA ZREČE OBČINA MEDVODE Bezovje nad Zrečami, Boharina, Črešnova, Koroška Brezovica pri Medvodah, Tehovec vas, Loška Gora, Padeški Vrh, Resnik, Skomarje-del, Zla- OBČINA MISLINJA kova Kozjak, Mala Mislinja, Paka-del, Razborca, Tolsti Vrh OBČINA ŽALEC pri Mislinji, Završe Čreta, Dobrovlje, Jeronim, Marija Reka, Matke, Mi- OBČINA MORAVČE klavž pri Taboru, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Stopnik, Hrastnik, Katarija, Limbarska Gora Zahomce, Zaplanina OBČINA MOZIRJE OBČINA ŽELEZNIKI Dobrovlje pri Mozirju, Dol - Suha, Lepa Njiva, Polja- Davča, Golica, Kališe, Osojnik, Podporezen, Potok, ne, Šmihel nad Mozirjem Ravne, Selške Lajše, Topolje, Torka, Zabrdo, Zabrekve, Za- OBČINA NAZARJE la, Zgornje Danje Rovt pod Menino OBČINA ŽIRI OBČINA PIVKA Breznica pri Žireh, Koprivnik, Opale, Ravne pri Žireh, Buje, Čepno, Klenik, Stara Sušica, Trnje, Volče Žirovski Vrh OBČINA RAČE-FRAM OBČINA KRANJ Loka pri Framu, Planica Planica, Podblica Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4021

OBČINA LJUBLJANA Razdelitev na strani sredstev Gabrje pri Jančah, Janče, Mali Vrh pri Prežganju, Rav- no Brdo, Veliko Trebeljevo, Volavlje, Zgornja Besnica 4. člen OBČINA MARIBOR Celotna sredstva matičnega podjetja se razdelijo v dva Slivniško Pohorje, Vrhov Dol-del dela, in sicer so to: OBČINA SLOVENJ GRADEC – sredstva, povezana z opravljanjem dejavnosti na ob- Golavabuka, Graška Gora močju TNP, OBČINA VELENJE – sredstva, ki niso povezana z opravljanjem dejavnosti Lopatnik, Paški Kozjak, Plešivec, Šmartinske Cerkovce. na območju TNP. 4. člen 5. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Med sredstva, ki so povezana z opravljanjem dejavno- nem listu Republike Slovenije. sti na območju TNP, sodijo: 1. nematerialne naložbe, ki služijo opravljanju dejav- Št. 300-05/97-3 nosti na območju TNP, Ljubljana, dne 26. junija 1997. 2. zemljišča in gradbeni objekti, ki se nahajajo na ob- močju TNP, 3. proizvodna in druga oprema, ki služi opravljanju Vlada Republike Slovenije dejavnosti na območju TNP, 4. materialne naložbe v pripravi, ki so namenjene oprav- dr. Janez Drnovšek l. r. ljanju dejavnosti na območju TNP, Predsednik 5. ostale postavke materialnih naložb, ki služijo oprav- ljanju dejavnosti na območju TNP, 6. vse dolgoročne terjatve, ki so neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti na območju TNP, 2427. 7. zaloge, ki neposredno služijo opravljanju dejavnosti na območju TNP, Na podlagi 26. člena zakona o lastninskem preoblikova- 8. vse kratkoročne terjatve in aktivne časovne razmeji- nju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično tve, ki so nastale na osnovi opravljanja dejavnosti na območ- dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju ju TNP, Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 24/96) in 9. tisti del morebitne izgube, ki je neposredno povezan 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, z opravljanjem dejavnosti na območju TNP, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije 10. najeta stanovanja in stanovanjske hiše, v katerih živijo delavci (in njihovi družinski člani), ki opravljajo de- U R E D B O javnost na območju TNP, o metodologiji za izdelavo razdelitvene bilance podjetij 11. prosta stanovanja in stanovanjske hiše, ki v soraz- (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično mernem delu pripadajo delavcem, ki opravljajo dejavnost na dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo območju TNP na območju Triglavskega narodnega parka 12. vrednost počitniških in športnih objektov (s pripa- dajočo opremo), ki v sorazmernem delu pripadajo delavcem, I. UVODNE DOLOČBE ki opravljajo dejavnost na območju TNP, se v tistem delu razdelitvene bilance, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti 1. člen na območju TNP, izkaže kot terjatev do drugega dela matič- S to uredbo se natančneje predpisuje izdelava razdeli- nega podjetja, ki ni povezan z opravljanjem dejavnosti na tvene bilance za podjetje, katerega del, ki se nahaja na ob- območju TNP, močju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: TNP), 13. krediti za stanovanjsko graditev tistih delavcev, ki predstavlja zaključeno delovno celoto (v nadaljevanju: ma- opravljajo dejavnost na območju TNP, tično podjetje). 14. druge terjatve iz naslova skupne porabe za stano- vanjske potrebe, ki v sorazmernem delu pripadajo delavcem, 2. člen ki opravljajo dejavnost na območju TNP, Matično podjetje iz prejšnjega člena se v skladu s 15. ostala izvenposlovna sredstva, ki v sorazmernem 26. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (z delu pripadajo delavcem, ki opravljajo dejavnost na območ- družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in ju TNP. katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: ZLPPTR), razdeli na dve 6. člen gospodarski družbi, pri čemer se del, ki se nahaja na območ- Da bi bila možna opredelitev višine sredstev iz točke 9. ju TNP, oblikuje kot samostojna delniška družba oziroma – 14. prejšnjega člena te uredbe, mora matično podjetje že družba z omejeno odgovornostjo. pred izdelavo razdelitvene bilance evidentirati število delav- cev (zaposlenih na dan 31. december 1992), ki so opravljali II. IZDELAVA RAZDELITVENE BILANCE dejavnost na območju TNP.

3. člen 7. člen Višina sredstev in obveznosti do njihovih virov se v V posebni prilogi razdelitvene bilance poda matično novonastalih delniških družbah oziroma družbah z omejeno podjetje za vsako posamezno sredstvo oziroma skupino sred- odgovornostjo ugotovi z razdelitveno bilanco, ki jo na pod- stev obrazložitev, iz katere je razvidno, na kakšen način je lagi podatkov iz zaključnega računa za leto 1992 (po stanju posamezno sredstvo oziroma skupina sredstev povezana z 31. 12.) pripravi matično podjetje v skladu s to uredbo. opravljanjem dejavnosti na območju TNP. Stran 4022 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Razdelitev na strani obveznosti sestavni del programa lastninskega preoblikovanja, ki ga matično podjetje za vsako posamezno novoustanovljeno go- 8. člen spodarsko družbo predloži Agenciji Republike Slovenije za Vse obveznosti matičnega podjetja se razdelijo v dva prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: agencija). dela, in sicer so to: – obveznosti, povezane z opravljanjem dejavnosti na 16. člen območju TNP, V postopku odobritve programa lastninskega preobli- – obveznosti, ki niso povezane z opravljanjem dejavno- kovanja preveri agencija formalno in vsebinsko pravilnost sti na območju TNP. izdelave razdelitvene bilance matičnega podjetja v skladu s to uredbo. 9. člen Med obveznosti, ki so povezane z opravljanjem dejav- nosti na območju TNP, sodijo: IV. KONČNA DOLOČBA 1. dolgoročne rezervacije, ki so neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti na območju TNP, 17. člen 2. vse dolgoročne obveznosti, ki so povezane z oprav- ljanjem dejavnosti na območju TNP, Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 3. vse kratkoročne obveznosti in pasivne časovne raz- nem listu Republike Slovenije. mejitve, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti na ob- močju TNP, Št. 300-09/97-1 4. morebitni nerazporejeni dobiček, ki je povezan z Ljubljana, dne 17. julija 1997. opravljanjem dejavnosti na območju TNP, 5. obveznosti do virov izvenposlovnih sredstev, ki v Vlada Republike Slovenije vsebinskem oziroma sorazmernem delu pripadajo zaposle- nim, ki opravljajo dejavnost na območju TNP. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik 10. člen V posebni prilogi razdelitvene bilance poda matično podjetje za vsako posamezno obveznost oziroma skupino obveznosti obrazložitev, iz katere je razvidno, na kakšen 2428. način je posamezna obveznost oziroma skupina obveznosti povezana z opravljanjem dejavnosti na območju TNP. Na podlagi drugega odstavka 49. člena in drugega od- stavka 58. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi 11. člen nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) Vlada Republike Slo- Vsa ostala sredstva in obveznosti, ki niso zajeta v 5. in venije izdaja 9. členu te uredbe, pripadajo drugemu delu matičnega pod- jetja, ki ne opravlja dejavnosti na območju TNP. U R E D B O o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, 12. člen obveščanja in alarmiranja Kapital vsakega izmed obeh na novo nastalih delov podjetja je razlika med vsemi sredstvi in vsemi obveznostmi vsakega dela podjetja. I. OPAZOVALNO OMREŽJE IN SPOROČANJE PODATKOV

III. UGOTAVLJANJE DRUŽBENEGA KAPITALA, KI JE 1. člen OSNOVA ZA LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE Vsakdo, ki opazi ali zve za nevarnost, naravno ali dru- go nesrečo oziroma drug pojav, ki lahko povzroči nesrečo, 13. člen mora o tem takoj obvestiti pristojni center za obveščanje na Na podlagi razdelitvene bilance, izdelane v skladu s 3. telefonsko številko 112 za klic v sili (v nadaljnjem besedilu: do 12. členom te uredbe, nastaneta po stanju na dan 31. klicna številka 112), po telefaksu ali drugih sredstvih zvez. december 1992 dve novi bilanci za dva dela matičnega pod- jetja. Zlasti pa morajo podatke za varstvo pred naravnimi in drugi- mi nesrečami sporočati: 14. člen 1. ministrstva ter upravni organi in upravne organizaci- Višina družbenega kapitala, ki je predmet lastninskega je v njihovi sestavi, ki se ukvarjajo: preoblikovanja, se v vsakem posameznem delu matičnega – z opazovanjem meteoroloških, hidroloških, seizmo- podjetja ugotovi z otvoritveno bilanco, izdelano v skladu s loških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih raz- 26. členom ZLPPTR po določilih uredbe o metodologiji za mer, podatke o teh opazovanjih ter podatke o naravnih in izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list RS, št. 24/93, drugih pojavih, ki so povzročili naravno ali drugo nesrečo 62/93, 72/93, 19/94, 32/94, 45/94 in 5/95). oziroma ogroženost; – z nadzorovanjem zračnega prostora ter prometa in 15. člen drugih aktivnosti v ozemeljskih vodah, podatke o teh opazo- Razdelitvena bilanca, izdelana v skladu z določili te vanjih, ki so pomembni za varstvo pred naravnimi in drugi- uredbe, je vključno s pojasnili iz 6., 7. in 10. člena te uredbe mi nesrečami; Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4023

2. gasilske organizacije, lastniki in upravljalci gozdov, venije za varstvo narave ter drugi upravni organi in upravne lastniki in upravljalci industrijskih, poslovnih, stanovanjskih organizacije v sestavi ministrstev, Zavod za gozdove Slove- in drugih objektov ter druge pravne in fizične osebe, podatke nije, Zavod za ribištvo Slovenije, Planinska zveza Slovenije, o požarih ter drugih pojavih, ki so pomembni za nastanek in Telekom Slovenije, ELES Elektro Slovenije p.o. in AMZ širitev požara; Slovenije morajo podatke iz prejšnjega člena sporočati Upra- 3. Hidrometeorološki zavod Slovenije podatke in oce- vi Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za ne o nevarnosti proženja snežnih plazov, Zavod za gozdove obrambo (v nadaljnjem besedilu: Uprava Republike Slove- Slovenije, Planinska zveza Slovenije ter gozdnogospodar- nije za zaščito in reševanje). Podatke sporočajo na medse- ske, cestne, vodnogospodarske in železniške organizacije pa bojno dogovorjen način preko Centra za obveščanje Repub- podatke o snežnih in zemeljskih plazovih, usadih, skalnih like Slovenije. podorih ter prodnih zasipih; 4. Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Sloveni- je, planinska društva in planinske postojanke podatke o ne- II. CENTRI ZA OBVEŠČANJE srečah in drugih pojavih v gorah, ki so pomembni za varstvo pred nesrečami v gorah; 3. člen 5. Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slove- Operativno-komunikacijske naloge opazovanja, ob- nije, jamarska in naravoslovna društva ter turistične organi- veščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah ter zacije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v jamah, po- drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred datke o nesrečah in drugih pojavih v jamah, ki so pomembni naravnimi in drugimi nesrečami v državi, opravlja Center za za varstvo pred nesrečami v jamah; obveščanje Republike Slovenije v sestavi Uprave Republike 6. podjetja za vzdrževanje cest, AMZ Slovenije, Mini- Slovenije za zaščito in reševanje. strstvo za promet in zveze ter Ministrstvo za notranje zadeve Operativno-komunikacijske naloge opazovanja, ob- podatke o prevoznosti cest na območju države; veščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah ter 7. gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred glede na dejavnost, ki jo opravljajo, podatke o: naravnimi in drugimi nesrečami v posamezni regiji, oprav- – prekoračitvah mejnih vrednosti onesnaževanja tal, vo- ljajo regijski centri za obveščanje v sestavi uprav za obram- de in zraka (emisije in imisije); bo Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprave) – rudniških nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za Ljubljana, Kranj, Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, varstvo pred nesrečami v rudnikih; Murska Sobota, Ptuj, Krško, Novo mesto, Postojna, Koper – onesnaževanju, nesrečah ter drugih pojavih, pomem- in Nova Gorica. bnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na Območni centri za obveščanje v sestavi izpostav uprav rekah, jezerih, vodnih zbiralnikih in na morju; na obstoječih sedežih v Črnomlju in Idriji ter drugih izpostav – nevarnostih nesreč z nevarnimi snovmi ter drugih se organizirajo po dogovoru in s sodelovanjem lokalnih skup- pojavih v delovnem procesu, ki lahko povzročijo nesrečo z nosti na njihovem območju. nevarnimi snovmi oziroma ekološko nesrečo; Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski – nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih v zvezi z centri za obveščanje delujejo nepretrgoma 24 ur na dan. javnim prevozom oseb in stvari v cestnem, železniškem, Območni centri za obveščanje delujejo po potrebi in se akti- pomorskem in zračnem prometu; virajo v skladu z zakonom. – nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih, ki ogrožajo Za delo v centrih za obveščanje se po potrebi razporedi- kulturno dediščino; jo obvezniki Civilne zaščite. – motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vo- do ter o drugih pojavih, ki so pomembni za nemoteno oskrbo s pitno vodo; 4. člen – motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe z električno Center za obveščanje Republike Slovenije: energijo oziroma z energetskim plinom; – zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in – okvari naročniškega kabla za več kot 100 naročnikov, drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih izpadu telefonske centrale za več kot 200 naročnikov, izpadih za varstvo pred temi nesrečami; prenosnih sistemov za medkrajevno povezavo, izpadih med- – spremlja opazovanja meteoroloških, hidroloških, seiz- narodne telefonske centrale ter o predvidenih motnjah in izpa- moloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih raz- dih javnih telefonskih in drugih zvez, daljših od 30 minut; mer preko opazovalnikov ter na podlagi sporočil organov in – pojavih in stanjih na področju javne higiene ter o služb, ki opravljajo ta opazovanja; stanju javnih površin, pomembnih za varstvo pred naravnimi – organizira in vzdržuje zbirke podatkov o naravnih in in drugimi nesrečami; drugih nesrečah, silah in sredstvih za zaščito, reševanje in 8. lokalne skupnosti podatke o naravnih in drugih ne- pomoč in o intervencijah teh sil; srečah, ki so jih prizadele oziroma ogrozile. – obvešča pristojne državne in druge organe o nevarno- Metodologijo obveščanja o naravnih in drugih nesrečah stih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih in dogod- iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo kih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v skladu z pred naravnimi in drugimi nesrečami. državnimi načrti zaščite in reševanja; – obvešča regijske centre za obveščanje o nevarnostih 2. člen in odločitvah pristojnih državnih organov ter jim zagotavlja Ministrstva, Hidrometeorološki zavod Slovenije, Upra- dostop in uporabo razpoložljivih zbirk podatkov v skladu z va Republike Slovenije za geofiziko, Uprava Republike Slo- zakonom; Stran 4024 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

– izvaja alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih ob- – pripravljajo in razpošiljajo dnevni informativni bilten močjih v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja; o naravnih in drugih nesrečah v regiji; – aktivira državne sile za zaščito, reševanje in pomoč v – opravljajo druge naloge v skladu s programi dela skladu z načrti zaščite in reševanja ter odločitvami poveljni- uprav. ka Civilne zaščite Republike Slovenije; – posreduje pri zagotavljanju logistične in druge pod- 6. člen pore državnim silam za zaščito, reševanje in pomoč med Območni centri za obveščanje: intervencijo; – zbirajo in posredujejo podatke o naravnih in drugih – sprejema in pošilja sporočila o naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za nesrečah kontaktnim organom in službam drugih držav in varstvo pred temi nesrečami, pristojnemu regijskemu centru mednarodnih organizacij; za obveščanje; – zagotavlja komunikacijsko in informacijsko podporo – izvajajo obveščanje pristojnih organov in vodilnih poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije, Štabu Civil- oseb v lokalnih skupnostih ter organizacijah, pomembnih za ne zaščite Republike Slovenije in strokovnim službam Upra- zaščito, reševanje in pomoč na njihovem območju, v skladu ve Republike Slovenije za zaščito in reševanje; z občinskimi načrti zaščite in reševanja; – posreduje ukaze o ukrepih za pripravljenost in mobi- – aktivirajo in koordinirajo aktivnosti občinskih enot in lizacijo v skladu s predpisi; služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in – pripravlja in razpošilja dnevni, polletni in letni infor- pomoč v skladu z občinskimi načrti zaščite in reševanja ter mativni bilten o naravnih in drugih nesrečah; odločitvami pristojnih poveljnikov Civilne zaščite; – opravlja druge naloge v skladu s programi dela Upra- – zagotavljajo komunikacijsko in informacijsko podpo- ve Republike Slovenije za zaščito in reševanje. ro poveljnikom in štabom Civilne zaščite občin; – posredujejo pri zagotavljanju logistične in druge pod- 5. člen pore silam za zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo; Regijski centri za obveščanje: – opravljajo druge naloge v skladu z odločitvami pri- – zbirajo, obdelujejo in posredujejo podatke o naravnih stojnih poveljnikov Civilne zaščite. in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomem- bnih za varstvo pred temi nesrečami; – izvajajo obveščanje pristojnih državnih organov, or- III. ALARMIRANJE ganov lokalnih skupnosti in organizacij, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v regiji, o 7. člen nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih in Alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v kot enoten sistem v državi upravljajo Center za obveščanje skladu z regijskimi načrti zaščite in reševanja; Republike Slovenije, regijski centri za obveščanje in določe- – obveščajo območne centre za obveščanje o nevarno- ni območni centri za obveščanje. stih in odločitvah pristojnih državnih organov v regiji ter jim Lokalne skupnosti, gospodarske družbe, zavodi in dru- zagotavljajo dostop in uporabo razpoložljivih zbirk podat- ge organizacije so dolžne svoje alarmne naprave oziroma kov v skladu z zakonom; sisteme za alarmiranje na svoje stroške povezati v regijske – izvajajo alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih ob- centre za obveščanje v skladu s tehničnimi pogoji, ki jih močjih; določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. – opravljajo dispečersko službo na področju varstva pred požarom, nujne medicinske pomoči, nujne veterinarske 8. člen pomoči ter na drugih področjih zaščite, reševanja in pomoči; – posredujejo pri zagotavljanju logistične in druge Znaki za alarmiranje so: podpore silam za zaščito, reševanje in pomoč med inter- – opozorilo (svarilo) na nevarnost: enoličen zvok sire- vencijo; ne, ki traja dve minuti; – sprejemajo klice v sili in druge klice na klicno števil- – preplah oziroma neposredna nevarnost: zavijajoč zvok ko 112 ter ukrepajo ob teh klicih, vključno z usklajevanjem sirene, ki traja eno minuto; manj zahtevnih intervencij; – prenehanje nevarnosti: enoličen zvok sirene, ki traja – aktivirajo regijske in občinske enote in službe Civilne 30 sekund; zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč v regiji – preizkus siren: enoličen zvok sirene, ki je enak znaku in lokalnih skupnostih v skladu z načrti zaščite in reševanja za prenehanje nevarnosti. ter odločitvami poveljnika Civilne zaščite regije in pristojnih Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organov lokalnih skupnosti; lahko poleg znakov iz prejšnjega odstavka za določeno ne- – zagotavljajo komunikacijsko in informacijsko podpo- varnost izjemoma določi poseben znak za alarmiranje, če je ro poveljniku Civilne zaščite regije, štabu Civilne zaščite potrebno ob določeni nevarnosti takojšnje ali specifično rav- regije in strokovnim službam uprav; nanje prebivalstva na določenem območju. – sprejemajo in pošiljajo sporočila o naravnih in drugih Grafični prikaz znakov za alarmiranje je v prilogi te nesrečah na obmejnem območju kontaktnim organom in služ- uredbe in je njen sestavni del. bam sosednjih držav, če je tako določeno z dvostranskimi sporazumi ali drugimi mednarodnimi akti; 9. člen – posredujejo ukaze o ukrepih za pripravljenost in mo- Znak za opozorilo na nevarnost se lahko uporabi za bilizacijo v skladu s predpisi; napoved bližajoče se nevarnosti naravne in druge nesreče. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4025

Center za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni ske družbe, zavodi, gasilske in druge organizacije, lokalne regijski center za obveščanje mora takoj po tem znaku po skupnosti in pristojni državni organi uskladiti tehnične mož- radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivalce na nosti alarmnih naprav ter dokumente iz načrtov zaščite in ogroženem območju obvestiti o nevarnosti ter jim posredo- reševanja, ki se nanašajo na alarmiranje. vati napotke za ravnanje. 13. člen Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost se lah- ko uporabi ob nevarnosti poplave, radiološki in kemični Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati odlok o organizaciji in delovanju sistema opazovanja in obveščanja nevarnosti, večjem požaru, nevarnosti vojaškega napada ter v Republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/90) in sklep o ob drugi nevarnosti, ki neposredno ogroža življenje ali zdrav- določitvi centrov za obveščanje, ki neprekinjeno delujejo v je ljudi in živali ter premoženje in kulturno dediščino v miru (Uradni list RS, št. 4/94). posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju. Cen- ter za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni re- 14. člen gijski center za obveščanje mora takoj po tem znaku po Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivalce na nem listu Republike Slovenije. ogroženem območju obvestiti o nevarnosti ter jim posredo- vati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z načrti zaščite in reševanja. Št. 800-09/97-1 Znak za preplah oziroma neposredno nevarnost lahko Ljubljana, dne 10. julija 1997. uporabi tudi pristojna služba gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, v kateri je prišlo do večjega požara ali Vlada Republike Slovenije druge večje nesreče, vendar mora o tem brez odlašanja obve- stiti pristojni regijski center za obveščanje. dr. Janez Drnovšek l. r. Znak iz prejšnjega odstavka lahko uporabi tudi gasilska Predsednik enota v manjšem naselju ali manj poseljenem območju, če je prišlo do večjega požara ali druge nesreče, vendar mora o tem brez odlašanja obvestiti pristojni regijski center za ob- veščanje. Znak za prenehanje nevarnosti se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za pre- plah oziroma neposredno nevarnost. Znak za preizkus siren se uporabi vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri. Znaki za alarmiranje se lahko uporabljajo tudi ob vajah zaščite, reševanja in pomoči po predhodnem soglasju Upra- ve Republike Slovenije za zaščito in reševanje, o čemer mora biti predhodno obveščeno lokalno prebivalstvo na krajevno običajen način.

10. člen Za seznanjanje prebivalcev z znaki za alarmiranje skr- bijo lokalne skupnosti ter lastniki in upravljalci stanovanj- skih in drugih stavb, za seznanjanje delavcev s temi znaki pa vodstva gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Grafični prikaz znakov za alarmiranje z nujnimi napot- ki za ravnanje prebivalcev, mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi ter v poslovnih objektih in prostorih. Obliko in vsebino grafičnega prikaza iz prejšnjega od- stavka določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reše- vanje.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen Dosedanje telefonske številke 93, 94 in 985 za klic v sili se poleg klicne številke 112 uporabljajo še do 31. 12. 1997.

12. člen Znaki za alarmiranje, določeni s to uredbo, se začnejo uporabljati 1. januarja 1998. Do tega roka morajo gospodar- Stran 4026 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

MINISTRSTVA 3. člen Obrazec obvestila o uspehu pri maturi je vložni list in 2429. sestavni del maturitetnega spričevala, velikosti A4 formata, natisnjen na istovrstnem papirju kot osnovni obrazec maturi- Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji in financira- tetnega spričevala. Oblikovan in natisnjen je v treh varian- nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in tah, in sicer: 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport 1. obrazec obvestila o uspehu pri maturi (osnovna va- rianta) ima oznako: O D R E D B O – obr. MŠŠ-3OUM-10500/97 (priloga 7) ali obr. MŠŠ- o obrazcu maturitetnega spričevala -4OUM-3000/97 (priloga 7a); 2. obrazec obvestila o uspehu pri maturi v slovenščini 1. člen in madžarščini ima oznako: S to odredbo se določi oblika in vsebina obrazca matu- – obr. MŠŠ-3MOUM-100/97 (priloga 8); ritetnega spričevala in obvestila o uspehu pri maturi kot 3. obrazec obvestila o uspehu pri maturi v slovenščini njegovega sestavnega dela v osnovni in posebni varianti ter in italijanščini ima oznako: v dvojezičnih variantah. – obr. MŠŠ-3IOUM-100/97 (priloga 9).

2. člen 4. člen Obrazec maturitetnega spričevala je oblikovan v na- Obrazec osnovnega maturitetnega spričevala in njego- slednjih variantah: ve variante in sicer obrazci maturitetnega spričevala s pohva- 1. Osnovni obrazec, ki je velikosti 21,0 cm krat 29,7 lo, maturitetnega spričevala v slovenščini in italijanščini, cm, A3 formata z enojnim zgibom na polovici v A4 format in maturitetnega spričevala v slovenščini in madžarščini, matu- je natisnjen na posebnem papirju v 4/4 barvah, ima oznako ritetnega spričevala s pohvalo v slovenščini in italijanščini, obr. MŠŠ-3MS-8500/97 (Priloga 1) ali MŠŠ-4MS- maturitetnega spričevala s pohvalo v slovenščini in madžarš- -3000/97 (priloga 1a). čini, obvestila o uspehu pri maturi v osnovni varianti ter v Jezikovni varianti tega obrazca, ki sta opisani v 3. točki obeh dvojezičnih variantah so objavijo v prilogah od 1 do 9 tega člena, po velikosti, obliki in vsebini ustrezata osnovne- k tej odredbi in so njen sestavni del. mu obrazcu, dodano je le besedilo v italijanščini oziroma 5. člen madžarščini. 2. Obrazec maturitetnega spričevala s pohvalo je obli- Maturitetno spričevalo se začne izdajati na obrazcu, kovno in tekstualno drugačen od osnovnega obrazca in sicer določenem s to odredbo, osebam, ki so opravile maturo v vsebuje na prvi strani na svetlo-zeleni podlagi s črkami v letu 1997. zlati barvi dodano besedilo “s pohvalo”, na drugi strani pa 6. člen besedilo izreka pohvale in vzorec, ki je obrobljen z zlato Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba barvo in ima oznako obr. MŠŠ-3MSP-200/97 (priloga 2). o obrazcu maturitetnega spričevala (Uradni list RS, št. 36/96). 3. Dvojezične variante obrazca, v katerih je besedilo napisano v slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini, 7. člen imajo naslednje oznake: Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v – obr. MŠŠ-3IMS-50/97 je obrazec maturitetnega spri- Uradnem listu Republike Slovenije. čevala v slovenščini in italijanščini (priloga 3); – obr. MŠŠ-3MMS-50/97 je obrazec maturitetnega spri- čevala v slovenščini in madžarščini (priloga 4); Št. 603-46/97 – obr. MŠŠ-3IMSP-10/97 je obrazec maturitetnega spri- Ljubljana, dne 22. julija 1997. čevala s pohvalo v slovenščini in italijanščini (priloga 5); – obr. MŠŠ-3MMSP-10/97 je obrazec maturitetnega dr. Slavko Gaber l. r. spričevala s pohvalo v slovenščini in madžarščini (prilo- Minister ga 6). za šolstvo in šport Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4027

PRILOGA 1 Stran 4028 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4029 Stran 4030 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4031

PRILOGA 1a Stran 4032 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4033 Stran 4034 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4035

PRILOGA 2 Stran 4036 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4037 Stran 4038 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4039

PRILOGA 3 Stran 4040 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4041 Stran 4042 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4043

PRILOGA 4 Stran 4044 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4045 Stran 4046 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4047

PRILOGA 5 Stran 4048 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4049 Stran 4050 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4051

PRILOGA 6 Stran 4052 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4053 Stran 4054 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4055

PRILOGA 7 Stran 4056 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4057

PRILOGA 7a Stran 4058 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4059

PRILOGA 8 Stran 4060 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4061

PRILOGA 9 Stran 4062 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4063

2430. – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- ne izobrazbe konfekcijski tehnik (poklicni tečaj), Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o raz- – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- merjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih ne izobrazbe ekonomski tehnik (poklicni tečaj), lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 13/95 – odl. US – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- in 36/96) izdaja minister za šolstvo in šport ne izobrazbe strojni tehnik (poklicni tečaj), – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- O D R E D B O ne izobrazbe gostinski tehnik (poklicni tečaj), o spremembi odredbe o merilih za ugotavljanje delovne – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- uspešnosti ravnateljev vrtcev in šol v osnovnem ne izobrazbe turistični tehnik (poklicni tečaj), katerih splošne dele je predlagal, posebne dele pa dolo- in srednjem izobraževanju ter ravnateljev oziroma čil Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in stro- direktorjev drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost kovno izobraževanje na seji dne 28. 3. 1996. na področju vzgoje in izobraževanja, razen visokošolskih zavodov 2. člen 1. člen Izobraževalne programe iz 1. člena te odredbe objavi minister za šolstvo in šport v posebni publikaciji. V odredbi o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti Izobraževalni programi iz prejšnjega odstavka so javno ravnateljev vrtcev in šol v osnovnem in srednjem izobraže- veljavni. vanju ter ravnateljev oziroma direktorjev drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja, 3. člen razen visokošolskih zavodov (Uradni list RS, št. 57/94) se v Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 2. členu številka “15%” nadomesti s številko: “23%”, številka Uradnem listu Republike Slovenije. “9%” s številko: “17%” in številka “6%” s številko: “14%”. Št.603-44/97 2. člen Ljubljana, dne 21. julija 1997. Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: Osnovne plače dr. Slavko Gaber l. r. “– direktor delno presega pričakovane rezultate 3% Minister – direktor izjemno presega pričakovane rezultate 5%” za šolstvo in šport 3. člen V 4. členu se črtata prva alinea in besedilo: “skupno največ: 5%”. Dosedanja druga alinea postane prva alinea. 2432.

4. člen Na podlagi 3., 5. in 11. člena zakona o ustanovah (Urad- Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v ni list RS, št. 60/95) izdaja Ministrstvo za kulturo Republike Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. Slovenije septembra 1997. S K L E P O S O G L A S J U Št. 143-/97 k ustanovitvenemu aktu Ustanove fundacija Razgledi Ljubljana, dne 21. julija 1997. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije daje soglas- dr. Slavko Gaber l. r. je k ustanovitvenemu aktu Ustanove fundacija Razgledi z Minister dne 10. 6. 1997. za šolstvo in šport Št. 028-28/97 Ljubljana, dne 9. julija 1997.

Minister 2431. za kulturo Jožef Školč l. r. Na podlagi 15. člena zakona o organizaciji in financira- nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja

O D R E D B O 2433. o izobraževalnih programih (poklicnih tečajih) za pridobitev srednje strokovne izobrazbe farmacevtski Na podlagi prvega odstavka 108. člena zakona o varno- tehnik, konfekcijski tehnik, ekonomski tehnik, strojni sti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/86, 29/86 tehnik, gostinski tehnik, turistični tehnik in Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za notranje zadeve 1. člen Minister za šolstvo in šport sprejme naslednje izobraže- P R A V I L N I K valne programe: o spremembi pravilnika o vozniškem izpitu, preizkusu – izobraževalni program za pridobitev srednje strokov- znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o ne izobrazbe farmacevtski tehnik (poklicni tečaj), preverjanju vozniškega znanja Stran 4064 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

1. člen Pooblastilo se izda na obrazcu velikosti 75 × 105 mm V pravilniku o vozniškem izpitu, preizkusu znanja pred- (obrazec št. 1). pisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniške- O izdanih pooblastilih za nošenje orožja se vodi evi- ga znanja (Uradni list SRS, št. 3/83) se prvi odstavek 24. denca (obrazec št. 2). člena spremeni tako, da glasi: Obrazca št. 1 in 2 sta sestavna dela tega pravilnika. “Kandidat, ki je opravil izpit iz teoretičnega dela, lahko štirikrat opravlja izpit iz vožnje, v roku, ki ne sme biti daljši 4. člen od desetih mesecev”. Orožje in oprema se uporabnikom lahko izroči tudi v miru, zaradi varovanja objektov, materialnih sredstev in 2. člen obrambnih zaupnih podatkov ter izvajanja vaj. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uporabnik je dolžan oborožitev in opremo vrniti takoj, Uradnem listu Republike Slovenije. ko prenehajo razlogi za njeno uporabo iz prejšnjega odstavka.

Št. 0013/1-226/193-97 5. člen Ljubljana, dne 15. julija 1997. Oborožitev in pooblastilo za nošenje orožja se lahko izroči samo tistim delavcem in pripadnikom enotne kurirske Minister službe, ki so opravili preizkus znanja ravnanja z orožjem pri za notranje zadeve pristojnem poveljstvu Slovenske vojske ter izpolnjujejo po- Mirko Bandelj l. r. goje za posest in nošenje orožja po zakonu o orožju.

6. člen Osebe iz prejšnjega člena, katerim je izročeno orožje, ga lahko uporabijo le izjemoma, če ne morejo drugače: 2434. – zavarovati življenja ljudi, – odvrniti od sebe neposredni napad, s katerim je ogro- Na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, ženo njihovo življenje, št. 67/94) in petega odstavka 101. člena zakona o obrambi – odvrniti napad na objekte, premoženje oziroma listi- (Uradni list RS, št. 82/94) izdaja minister za obrambo ne, ki varujejo.

P R A V I L N I K 7. člen o osebni oborožitvi in opremi, ki jo uporabljajo državni Delavec ali pripadnik enotne kurirske službe, ki mu je organi in drugi izvajalci civilne obrambe zaupana oborožitev in oprema v skladu s tem pravilnikom, v vojnem stanju mora skrbeti, da se le-ta nahaja v brezhibnem stanju in se ne uporablja v nasprotju s tem pravilnikom. 1. člen Delavcem državnih organov v skladu z obrambnimi 8. člen načrti pripada naslednja osebna oborožitev in oprema za Delavci, ki jim je zaupano orožje za opravljanje nalog delo v vojni: iz 5. člena tega pravilnika, so dolžni na zahtevo pooblaščene 1. pištola in strelivo (1 b/k), uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve ali Obveščeval- 2. osebni komplet za prvo pomoč, no varnostne službe Ministrstva za obrambo pokazati poob- 3. zaščitna maska in zaščitno ogrinjalo, lastilo za nošenje orožja skupaj z drugim uradnim dokumen- 4. šotorsko krilo, tom, ki vsebuje fotografijo. 5. spalna vreča in terenska podloga, Pooblaščene osebe iz prejšnjega odstavka lahko zase- 6. nahrbtnik, žejo orožje in strelivo, če delavec pri sebi nima pooblastila 7. komplet obleke OLZ M-88/B, za nošenje orožja oziroma je orožje uporabil v nasprotju z 8. terenski čevlji, določili tega pravilnika. 9. žepna svetilka in Pregled orožja in opreme iz prvega odstavka tega člena 10. oznaka civilne obrambe. opravi najmanj enkrat na dve leti pristojna organizacijska V skladu s tem pravilnikom pripada oborožitev tudi enota Ministrstva za obrambo. inštruktorjem ter pripadnikom enotne kurirske službe med opravljanjem kurirskih nalog. 9. člen 2. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pra- Oborožitev in opremo iz prejšnjega člena nabavlja in vilnik o oborožitvi in opremi državnih organov (Uradni list hrani Ministrstvo za obrambo. RS, št. 54/92) ter merila za oborožitev in opremo državnih Ministrstvo za obrambo hrani tudi oborožitev, ki je last organov, št. Z-806-01/412 z dne 23. 11. 1992. gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obram- 10. člen bo države in jo v svojih v obrambnih načrtih načrtujejo za Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v delo v vojni. Uradnem listu Republike Slovenije. Oborožitev in oprema se izdaja uporabnikom v skladu z obrambnimi načrti. Št. 017-02-24/97 Ljubljana, dne 9. julija 1997. 3. člen Ob izročitvi orožja in streliva izda minister za obrambo Tit Turnšek l. r. oziroma oseba, ki jo pooblasti minister, pooblastilo za noše- Minister nje orožja. za obrambo Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4065

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 258.b, tretjega odstavka 258.f, prvega odstavka USTAVNO SODIŠČE 258.g in šestega odstavka 258.h člena zakona o prekrških se sprejme. 2435. 3. Izvrševanje določb, navedenih v prejšnji točki izre- ka tega sklepa, se do končne odločitve ustavnega sodišča Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude sod- zadrži. nikov Senata za prekrške Republike Slovenije Irene Balažič in drugih na seji dne 3. julija 1997 O b r a z l o ž i t e v

s k l e n i l o: A) 1. Pobudniki v svoji pobudi izpodbijajo določbe zako- 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 258. na o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, ki ga je in 258.a člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, Državni zbor sprejel na seji dne 28. 5. 1997 (v nadaljevanju: 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 novela ZP) in s katerimi naj bi uredil položaj in volitve in 35/97) ter 23. člena zakona o spremembah in dopolnitvah sodnikov za prekrške v skladu z ustavo. Menijo, da so izpod- zakona o prekrških (Uradni list RS, št 35/97) se zavrže. bijane določbe v nasprotju z določbami drugega odstavka 3. Stran 4066 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

člena, 23. člena, tretjega odstavka 49. člena ter 130. člena 14. členom ustave, ker so na podlagi navedenih določb sod- ustave in predlagajo, da ustavno sodišče zadrži izvrševanje niki za prekrške, ki imajo opravljeni pravniški državni izpit, izpodbijanih določb, ki se nanašajo na volitve sodnikov za v neenakem, slabšem položaju kot sodniki za prekrške, ki prekrške. Navajajo, da imajo izpodbijane določbe lahko ta- tega izpita nimajo; v nasprotju je tudi s tretjim odstavkom koj škodljive posledice za štiri pobudnice – sodnice za pre- 49. člena ustave, ki zagotavlja vsakomur dostopnost delov- krške Senata za prekrške Republike Slovenije (v nadaljeva- nega mesta pod enakimi pogoji. nju: Senat za prekrške RS), katerim je bil mandat ob uporabi 3. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in tretjega odstavka 8. člena ustavnega zakona za izvedbo usta- zakonitosti 22. člena pravilnika o notranjem poslovanju or- ve podaljšan. Kolikor ustavno sodišče ne bi zadržalo izvrše- ganov za postopek o prekrških je ustavno sodišče izločilo iz vanja izpodbijanih določb, bi se njihova delovna mesta raz- zadeve U-I-167/97 in jo bo obravnavalo posebej. pisala v roku enega meseca po njihovi uveljavitvi. Ker so vsi pobudniki sodniki za prekrške Senata za prekrške RS z ome- B) jenim mandatom, menijo, da izpodbijane določbe glede po- 4. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-117/93 (OdlUS ložaja organov za postopek o prekrških in glede njihovih IV, 10) sprejelo načelno stališče, da je sodnike za prekrške volitev posegajo v njihove pravice in pravni položaj in imajo skladno z določbo 23. člena ustave potrebno obravnavati kot zato pobudniki pravni interes za vložitev pobude. del sodne oblasti in da jih pri opredeljevanju njihovega sta- 2. Pobudniki se v ustavni pritožbi sklicujejo na odločbe tusa glede na pristojnosti, ki jih imajo na podlagi veljavnega ustavnega sodišča št. U-I-117/93, št. Up-159/96 in št. zakona o prekrških, ni dopustno uvrščati v izvršilno vejo U-I-321/96 in glede posameznih izpodbijanih določb nava- oblasti. Z odločbo št. Up-159/96 z dne 19. 7. 1996 (Uradni jajo: list RS, št. 39/96) je ustavno sodišče ob reševanju ustavne – določbe 258. in 258.a člena, ki še vedno določajo, da pritožbe v zvezi s postopkom izvolitve sodnic Republiškega imajo organi za postopek o prekrških položaj državnih orga- senata za prekrške po uradni dolžnosti začelo postopek za nov, ki opravljajo pravosodno funkcijo, so v neskladju z oceno ustavnosti določb zakonov, ki so urejali izvolitev drugim odstavkom 3. člena in 23. členom ustave. Ker se sodnikov za prekrške, in do končne odločitve zadržalo njiho- organizacija in pristojnosti organov za postopek o prekrških vo izvrševanje. V obrazložitvi pod B) – II. točka 4 je obraz- z novelo ZP niso spremenile, je v skladu s stališčem ustavne- ložilo, da sodniki za prekrške v prehodnem obdobju – do ga sodišča potrebno sodnike za prekrške obravnavati kot del uskladitve celotnega ZP z ustavo – ne morejo imeti drugač- sodne oblasti, nega položaja, kakor ga je 8. člen ustavnega zakona za – določbe 248.b člena predvidevajo Svet sodnikov za izvedbo ustave določil za sodnike prejšnjih rednih in drugih prekrške, ki naj bi imel funkcije sodnega sveta, kar je po sodišč. Z odločbo št. U-I-321/96 z dne 10. 10. 1997 (OdlUS mnenju pobudnikov v nasprotju s 130. členom ustave, ki V, 133; Uradni list RS, št. 61/96) je ustavno sodišče ugotovi- določa sodni svet kot edini organ, ki lahko predlaga izvolitev lo, da so zakonske določbe, ki so urejale volitve sodnikov za sodnikov Državnemu zboru, in je v 131. členu ustave tudi prekrške, v neskladju z ustavo, in naložilo Državnemu zbo- določena njegova sestava, ru, da ugotovljeno neustavnost odpravi do 31. marca 1997. – ker na podlagi tretjega odstavka 258.f člena in prvega Hkrati je tudi odločilo, da se do odprave ugotovljene nes- odstavka 258.g člena opravlja vlogo personalnega sveta pred- kladnosti postopki za volitve sodnikov za prekrške in sodni- stojnik oziroma predsednik organa in ne poseben personalni kov za prekrške Republiškega senata za prekrške ne smejo svet, kot je to določeno v zakonu o sodiščih za sodnike začeti ali nadaljevati. V obrazložitvi je ustavno sodišče jasno rednih sodišč, je sodnikom za prekrške onemogočeno, da bi povedalo, da so bile določbe o izvolitvi sodnikov za prekrš- sodelovali pri odločanju o personalnih zadevah. Novela ure- ke glede na njihovo sedanjo pristojnost (ko lahko izrečejo za ja postopek izvolitve, ki ne prispeva k izpeljavi načela neod- prekršek tudi kazen zapora in ko se neizterjana denarna visnosti sodnika, kazen lahko spremeni v kazen zapora) v nasprotju z določba- – z določbami petega in šestega odstavka 258.h člena, mi 129. in 130. člena ustave in da bi v prehodnem obdobju na podlagi katerih opravlja svet sodnikov za prekrške funk- bilo mogoče glede volitev sodnikov za prekrške določiti cijo personalnega sveta, naj bi bili sodniki za prekrške smiselno uporabo določb prvega dela zakona o sodiščih predvsem pa sodniki Senata za prekrške RS, v neenako- (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) in določb zakona o pravnem položaju s sodniki rednih sodišč, za katere na sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96). Posebej je podlagi 35. člena zakona o sodiščih izdela oceno sodniške- poudarilo, da lahko na podlagi 130. člena ustave voli sodni- ga dela personalni svet sodišča, kjer sodnik opravlja funk- ke Državni zbor le na predlog Sodnega sveta, katerega sesta- cijo, oziroma za predsednika personalni svet neposredno va je določena v 131. členu ustave. višjega sodišča, 5. Ustavno sodišče pa v navedeni odločbi ni ugotovilo – izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju z samo neskladnosti veljavne ureditve s 129. in 130. členom 21. členom 25. členom in s tretjim odstavkom 49. člena usta- ustave, ampak je ugotovilo tudi, da veljavna ureditev ne ve, ker ne določajo, da Svet sodnikov za prekrške o izbiri zagotavlja uresničitve ustavne pravice iz tretjega odstavka kandidata odloči z obrazloženo odločbo, zoper katero bi imel 49. člena ustave, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostop- neizbrani kandidat pravico do sodnega varstva. V nasprotju z no vsako delovno mesto, in da prijavljeni kandidat za sodni- ustavo so izpodbijane določbe tudi iz razloga, ker ne določajo, ka za prekrške ni imel možnosti, da bi zahteval sodno vars- da je kandidata, ki prvič kandidira, ali sodnika za prekrške, ki tvo te svoje ustavne pravice (triindvajseti in četrti odstavek kandidira v ponovno izvolitev, potrebno seznaniti z mnenjem 15. člena ustave). o njegovi primernosti za izvolitev, 6. Novela ZP ni v ničemer spremenila dosedanje orga- – sodniku za prekrške z opravljenim pravniškim držav- nizacije in pristojnosti organov za postopek o prekrških. Iz nim izpitom v primeru neizvolitve v trajni mandat preneha obrazložitve predloga novele zakona o prekrških (EPA 112 – sedanji mandat na podlagi četrtega odstavka 258.j člena; II – hitri postopek) je razvidno, da je bil namen izpodbijanih sodniku za prekrške, ki nima opravljenega pravniškega dr- določb predvsem v tem, da se v skladu z navedeno odločbo žavnega izpita, pa na podlagi 23. člena novele ZP funkcija ustavnega sodišča št. U-I-321/96 uredi postopek za izvolitev ne preneha, ampak lahko svojo funkcijo opravlja naprej vse sodnikov za prekrške in da se čimprej omogočijo volitve do upokojitve. Navedena ureditev naj bi bila v nasprotju s sodnikov za prekrške. 258. in 258.a člen novele ZP vsebin- Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4067 sko ne predstavljata nobenih novosti (258. in 259. člen ZP) ustavno sodišče izvrševanje določb, navedenih v 2. točki in pomenita le terminološko uskladitev nazivov. Dejstvo, da izreka tega sklepa, zadržalo do končne odločitve. Navedena 258. člen še vedno določa, da opravljajo organi za postopek odločitev pomeni, da se volitve sodnikov za prekrške ne o prekrških pravosodno funkcijo, ne pomeni, da gre za krši- bodo smele začeti ali nadaljevati in da velja še vedno uredi- tev drugega odstavka 3. člena ustave. Navedena določba ni tev, ki jo je ustavno sodišče obrazložilo v svojih odločbah št. ovira, da sodniki za prekrške in Senat za prekrške RS ne bi Up-159/96 in U-I-321/96. spadali v sodno vejo oblasti glede na pristojnosti, ki jih imajo na podlagi sedaj veljavnih določb ZP (odločba ustav- C) nega sodišča št. U-I-117/93). Ker izpodbijani določbi ne 10. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi spreminjata položaja pobudnikov in ne posegata neposredno 25. člena, tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v v njihove pravice in pravni položaj, je ustavno sodišče njiho- sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter vo pobudo za presojo navedenih določb zavrglo. Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez 7. Pobudniki izpodbijajo tudi 23. člen novele ZP, ki Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in sodnikom za prekrške, ki nimajo opravljenega pravniškega dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo z osmimi gla- državnega izpita, dovoljuje, da lahko svojo funkcijo oprav- sovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Zupančič. ljajo naprej vse do upokojitve. Gre za prehodno določbo, ki omogoča maloštevilnim starejšim sodnikom, da opravljajo Št. U-I-167/97 funkcijo sodnika za prekrške do upokojitve. Pobudniki le na Ljubljana, dne 3. julija 1997. splošno zatrjujejo, da izpodbijana določba pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena in kršitev pravice iz tretjega Predsednik odstavka 49. člena ustave, ker zagotavlja tem sodnikom stal- dr. Lovro Šturm l. r. nost funkcije, ki pa ni zagotovljena po določbi četrtega od- stavka 258.j člena tistim sodnikom, ki ne bodo izvoljeni v trajni mandat in imajo opravljen pravniški državni izpit. Ker tudi navedena določba neposredno ne vpliva na pravni polo- žaj pobudnikov in ne posega neposredno v njihove pravice, 2436. je ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe zavrglo. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in 8. Ker Novela ZP ne spreminja organizacije in pristoj- zakonitosti, začetem na pobudo Mirka Žlendra iz Maribora, nosti sodnikov za prekrške tudi ni podan razlog, ki bi opravi- na seji dne 10. julija 1997 čeval kakršnokoli drugačno ureditev volitev sodnikov za prekrške, kot jo zahteva ustava in kot jo je ustavno sodišče o d l o č i l o: obrazložilo v že navedeni odločbi št. U-I-321/96. Ker izpod- bijane določbe novele ZP predvidevajo ustanovitev poseb- Odlok o taksah za obremenjevanje okolja (Medobčin- nega organa, ki naj bi predlagal Državnemu svetu izvolitev ski uradni vestnik, št. 17/95, 2/96, 8/96 in 12/97) Mestne sodnikov za prekrške, in mu dajejo tudi druge pristojnosti v občine Maribor se razveljavi v tistih delih, v katerih ureja postopku kandidiranja, je ustavno sodišče odločilo, da se predpisovanje takse za obremenjevanje okolja zaradi ustvar- pobuda za oceno izpodbijanih določb, navedenih v 2. točki janja odpadkov pri čiščenju komunalnih odpadnih voda, ter izreka tega sklepa, sprejme. Ustavno sodišče bo v priprav- predpisovanje takse za obremenjevanje okolja zaradi pose- ljalnem postopku, potem ko bo dobilo odgovor Državnega gov v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in izkoriščanje ob zbora, ocenilo, ali je izpodbijana ureditev, ki ureja volitev zgraditvi objektov, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami. sodnikov za prekrške, v skladu z določbami 23. člena, tretje- Razveljavitev začne učinkovati 1. januarja 1998. ga odstavka 49. člena, 129. člena in 130. člena ustave. 9. Novela ZP v prehodnih in končnih določbah v O b r a z l o ž i t e v 21. členu določa, da morajo biti volitve članov Sveta sodni- kov za prekrške in njegovo konstituiranje opravljeno v tride- A) setih dneh po njeni uveljavitvi. Prvi odstavek 258.j člena 1. Pobudnik izpodbija ustavnost in zakonitost navede- določa, da se razpišejo delovna mesta sodnikov za prekrške nega odloka Mestne občine Maribor, s katerim so na podlagi pet mesecev pred iztekom njihovega mandata. To pomeni, 10. in 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. da bi se v roku enega meseca – po ustanovitvi Sveta sodni- 32/93, 44/95 – odl. US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO) kov za prekrške – izpodbijane določbe že začele izvrševati in predpisane takse za obremenjevanje okolja. Pobudnik zatrju- začeli postopki za izvolitev posameznih sodnikov. Zakon o je, da lahko po 80. členu ZVO lokalna skupnost predpiše ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: takso za obremenjevanje okolja le tedaj, kadar onesnaževa- ZUstS) v 39. členu določa, da ustavno sodišče sme do konč- nje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti. Pri problemih ne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali onesnaževanja voda naj bi šlo za onesnaženje, ki sega prek drugega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko meja Mestne občine Maribor (reka Drava, podtalnica na nastale težko popravljive posledice. Z izvolitvijo sodnikov Dravskem polju). Vode so po ZVO državna lastnina, njihovo za prekrške po postopku, ki jim ne bi zagotavljal učinkovite- onesnaževanje pa naj bi presegalo občinske meje in zato naj ga sodnega varstva njihovih ustavnih pravic, in na predlog bi občina takse za njihovo obremenjevanje ne smela predpi- organa, ki ga ustava ne določa kot predlagatelja za izvolitev sovati. Ob tem pobudnik dodaja, da je občina napačno dolo- sodnikov, bi nedvomno nastale težko popravljive posledice čila namembnost takse. Po 10. členu ZVO naj bi se taksa ne samo za tiste pobudnice, ki jim je že potekel mandat in določila za spodbujanje manjšega obremenjevanja okolja in opravljajo svojo funkcijo na podlagi 8. člena ustavnega za- ne za pokritje investicij ekološke sanacije, kot naj bi določal kona za izvedbo ustave, ampak tudi za vse sodnike za pre- izpodbijani odlok. Poleg tega naj bi bil odlok retroaktiven, krške, katerih delovna mesta bi se razpisala na podlagi prve- saj naj bi njegov 11a. člen za nazaj nalagal obveznosti zave- ga odstavka 258.j člena, in tudi za tiste, ki bi prvič kandidirali zancem za plačilo. Ta člen namreč določa, da se po sprejetju na prosto mesto sodnika za prekrške (258.g člen). Zato je sprememb odloka o novi višini takse opravi ustrezen pora- Stran 4068 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

čun takse za tekoče leto. Pobudnik zatrjuje tudi, da gre z 5. Državni zbor je v svojem odgovoru pojasnil, da izpodbijanim odlokom v bistvu za izognitev pravnemu redu, obremenjevanje površinskih in podzemnih voda ni stvar, ki saj naj bi se z njegovo uveljavitvijo cene komunalnih stori- bi zadevala samo prebivalce določene lokalne skupnosti, saj tev mimo predpisov o pristojnosti za predpisovanje cen ko- takšno onesnaženje vedno presega meje posamezne lokalne munalnih storitev povečale za več kot 250 odstotkov. skupnosti. Zato naj bi bilo predpisovanje takse za obreme- 2. Mestna občina Maribor je v prvem odgovoru na njevanje voda v pristojnosti države. Tako je vlada že sprejela pobudo kot razlog za uvedbo takse navedla nerešene ekološ- uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. ke probleme, s katerimi se občina sooča. Pred nekaj leti se je 41/95 in 44/95). Prav tako naj bi bilo v nasprotju s prvim zaradi neurejene kanalizacije mesta Maribor pojavilo one- odstavkom 80. člena ZVO predpisovanje takse za posege, ki snaženje podtalnih zajetij pitne vode, kar je privedlo do zmanjšujejo rabo in izkoriščanje okolja ob zgraditvi objek- uvedbe izrednih razmer glede oskrbe mesta s pitno vodo. tov, ki služijo ravnanju z odpadki oziroma odpadnimi voda- Kanalizacijsko omrežje na zaščitenem vodnem območju naj mi. Poleg tega bi moral vsak predpis, ki določa zavezance za bi bilo zato potrebno dograditi in popraviti. Ker je tudi plačilo takse, le-te določiti tako, da so zavezanci le tisti, ki večina divjih odlagališč odpadkov na zaščitenem vodnem dejansko onesnažujejo okolje. Njihova obveznost bi morala odmočju, jih je potrebno sanirati. Občina je že prejela inš- biti določena na podlagi vrste in količine onesnaževanja pekcijsko odločbo, ki ji nalaga sanacijo divjih odlagališč in (tretji odstavek 80. člena ZVO) in ne po drugih merilih. smetišč v občini. Ob tem državne smernice predpisujejo 6. Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem odgovo- očiščenje organskega onesnaženja odpadnih voda do leta ru poudarilo, da določbe o stroških povzročitelja obremenje- 2003. Skladno z občinskim prostorskim planom bo občina vanja iz 77. do 80. člena ZVO temeljijo na 67. členu ustave. zgradila infrastrukturna sistema za ravnanje z odpadki in Ta določa, da se z zakonom določi način pridobivanja in ravnanje z odpadnimi vodami. ZVO v 50. členu določa, da uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodar- lokalna skupnost sprejme program varstva okolja in opera- ska, socialna in ekološka funkcija. S temi določbami naj bi tivne programe za svoje območje. Uvedba takse za obreme- bilo v pravni red Republike Slovenije uvedeno v svetu znano njevanje okolja naj bi bila sestavni del programa varstva in z deklaracijo o okolju in razvoju sprejeto načelo “onesna- okolja kot eden od njegovih finančnih virov. ževalec plača”. Med stroški povzročitelja naj bi bila tudi 3. V zvezi s konkretnimi pobudnikovimi trditvami pa je taksa za obremenjevanje okolja. mestna občina odgovorila, da odlok ne posega na področje 7. Po mnenju ministrstva naj bi bil 1. člen izpodbijane- ga odloka v nasprotju z ZVO v tistem delu, kjer določa takso onesnaževanja voda, pač pa kot eno od osnov za takso opre- zaradi ustvarjanja odpadkov pri čiščenju komunalnih odpad- deljuje “posege v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in nih voda. Vpliv in obseg obremenjevanja površinskih in izkoriščanje ali zgraditev objektov”, to pa je lokalni problem podzemnih voda naj bi vedno presegala meje lokalne skup- v skladu s pojmom obremenjevanja okolja v 5. členu ZVO. nosti, zato naj bi bilo predpisovanje takse za takšno obreme- Tehnika zajemanja takse naj bi res slonela na inkasu, pove- njevanje v pristojnosti države. Odlok naj bi bil v nasprotju z zanem z odpadno vodo, vendar naj bi bil to le način zbiranja ZVO tudi v tistem delu 1. člena, kjer določa takso zaradi sredstev iz takse. Taksa naj ne bi bila vpeljana za ekološko posegov v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in izkorišča- sanacijo v smislu 65. in 66. člena ZVO, temveč kot prora- nje ob zgraditvi objektov, ki služijo ravnanju z odpadki čunski vir za zmanjševanje obremenjevanja okolja. Razpore- oziroma odpadnimi vodami. Prvi odstavek 80. člena ZVO janje takse kot proračunskega vira v odhodkih proračuna naj bi namreč taksativno našteval primere, za katere se taksa občine pa naj bi bilo v izvirni pristojnosti občine. Po 22. lahko predpiše. členu zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 8. Glede 2. člena odloka ministrstvo meni, da uporablja v nadaljevanju: ZFO) so prihodki občine za financiranje kriterij (priključitev na javni infrastrukturni sistem ali oskrba drugih nalog tudi krajevne oziroma komunalne takse. Taksa s pitno vodo), ki nima neposredne zveze z onesnaževanjem naj bi bila le eden od virov proračuna – resda namenski – ki okolja zaradi ustvarjanja komunalnih odpadnih voda. Po tej služi financiranju javne infrastrukture. V nasprotju s trditvijo ureditvi bi bili mogoči primeri, da postane zavezanec za pobudnika naj bi izpodbijani odlok ne imel nobene zveze z plačilo takse nekdo, ki v resnici okolja sploh ne onesnažuje. določanjem cene komunalnih storitev – tehnika inkasa ko- Tudi 3. člen odloka naj bi v nasprotju z zahtevo 80. člena munalnih storitev naj bi se uporabljala le za zajemanje takse. ZVO določal višino takse v odvisnosti od števila prebivalcev Poleg tega naj bi se finančna obremenitev plačnikov komu- oziroma porabljene pitne vode, ne pa od količine onesnaže- nalnih storitev z uvedbo takse zvišala le za ca. 60 do 65% in vanja. Prav tako naj bi odlok ne upošteval oziroma ne izklju- ne za 250%. čeval tistih zavezancev, ki imajo svoje čistilne naprave in ki 4. Ustavno sodišče je pobudo na seji dne 30. 1. 1995 odvajajo prečiščene odpadne vode. sprejelo. V odgovoru na sklep o sprejemu pobude je podžu- pan Mestne občine Maribor k prvotnemu odgovoru mestne občine dodal, da občina s takso rešuje le probleme okolja, ki B) so v pristojnosti lokalne skupnosti, in sicer ustvarjanje ko- 9. Ustava v 147. členu določa, da lokalne skupnosti munalnih odpadkov, odpadkov pri čiščenju komunalnih od- predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih dolo- padnih voda ter posegov v okolje ob zgraditvi objektov, ki čata ustava in zakon. 1. člen odloka določa takso za obreme- služijo ravnanju z odpadki. Investicija v centralno čistilno njevanje okolja zaradi ustvarjanja odpadkov pri čiščenju napravo Maribora naj bi ne bila financirana iz tega vira, pač komunalnih odpadnih voda ter zaradi posegov v okolje, ki pa iz državne takse za obremenjevanje okolja. Vendar pa naj zmanjšujejo njegovo rabo in izkoriščanje ob zgraditvi objek- bi blato, ki nastaja pri čiščenju odpadnih voda, ostalo v tov, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami. Ustavno sodi- pristojnosti lokalne skupnosti, zato mora za reševanje konč- šče mora v tem postopku odločiti, ali sta ti taksni postavki v ne odstranitve le-tega vire financiranja zagotoviti lokalna skladu z določbami ZVO, ki postavljajo okvire predpisova- skupnost. Podžupan navaja tudi, da je mestni svet popravil nja taks lokalnih skupnosti za obremenjevanje okolja. 80. tisti del izpodbijanega odloka, ki je bil retroaktiven (Medob- člen ZVO pod naslovom “taksa in povračilo” določa: činski uradni vestnik, št. 2/96), in je zato pobuda v tem delu “(1) Onesnaževalec plača takso za obremenjevanje vo- neutemeljena. de, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4069

(2) Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republi- njegovo rabo in izkoriščanje ob zgraditvi objektov, ki služijo ka ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo ravnanju z odpadnimi vodami. Tudi v tem primeru gre – tako povračilo. kot v prejšnjem – za taksiranje onesnaževanja voda, le da (3) Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesna- tokrat na še bolj posreden način: za obremenjevanje okolja z ževanja, za plačilo povračila pa vrsta in obseg izkoriščanja in objekti, ki služijo ravnanju z odpadnimi vodami. ZVO nikjer rabe naravne dobrine. ne določa, da lahko država ali lokalna skupnost predpišeta (4) Višino takse in povračila, način njunega obračuna- takso zaradi obremenjevanja okolja z različnimi objekti. Pred- vanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprosti- met takse po ZVO je vedno le obremenjevanje okolja z tev plačevanja predpiše vlada. Pri čezmerni obremenitvi se onesnaženjem (prvi odstavek 80. člena). Tudi ta taksa je zato višina takse stopnjuje, odvisno od količine in trajanja. v nasprotju z ZVO. (5) Za naravne dobrine lokalnega pomena določi povra- 13. Da se odvrnejo bodoči nesporazumi in v pomoč čila iz drugega odstavka tega člena lokalna skupnost. Kadar mestni občini pri snovanju nove ureditve predpisovanja taks onesnaževanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, za obremenjevanje okolja je potrebno opozoriti, da sta obe lahko ta predpiše tudi takse iz prvega odstavka tega člena.” navedeni taksi nezakoniti tudi glede drugega pomembnega 10. Prvi sporni predmet taksiranja po izpodbijanem pogoja, ki ga postavlja ZVO. Kot rečeno, temeljni namen odloku uvaja taksa za obremenjevanje okolja zaradi ustvar- takse za obremenjevanje okolja po ZVO ni financiranje jav- janja odpadkov pri čiščenju komunalnih odpadnih voda nih služb varovanja okolja in ponudbe drugih javnih dobrin. (1. člen odloka). Iz odgovora podžupana Mestne občine Temeljni in bistveni namen teh taks je spodbujanje manjšega Maribor je razvidno, da je ta taksa uvedena zaradi onesnaže- obremenjevanja okolja. To posebej določa tudi 10. člen ZVO vanja, ki bo nastalo zaradi obratovanja čistilne naprave za v petem odstavku: “Zaradi spodbujanja manjšega obreme- čiščenje komunalnih odpadnih voda. Takse za obremenjeva- njevanja okolja lahko lokalne skupnosti predpišejo takse in nje okolja se lahko predpišejo le za tiste vrste onesnaževa- povračila v skladu s tem in drugim zakonom.” Izpodbijani nja, ki jih določa 80. člen ZVO, torej za onesnaževanje voda, odlok ne pri prvi ne pri drugi izpodbijani taksi ne ustvarja tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. Pri slednji postavki so mehanizmov, ki bi zavezovali onesnaževalce sorazmerno s v primeru lokalnih skupnosti mišljeni predvsem komunalni količino njihovega onesnaževanja. Mestna občina Maribor je kot osnovo za plačilo takse na ustvarjanje odpadkov pri odpadki, saj gre za odpadke, ki jih neposredno “proizvede- čiščenju komunalnih odpadnih voda določila količino vode, jo” prebivalci lokalne skupnosti in gospodarski subjekti na ki so jo porabili občani, podjetniki in pravne osebe. Količina njenem območju. Odpadki, ki so stranski produkt čiščenja porabljene vode ni nujno v sorazmerju s količino odpadkov, komunalnih voda v čistilnih napravah, so nastali kot posledi- nastalih pri čiščenju vode, oziroma z dejanskim onesnaže- ca onesnaževanja voda, vendar pa ima za preprečevanje one- njem vode, ki ga povzročil taksni zavezanec. Takšna uredi- snaževanja voda lokalna skupnost na voljo drugo sredstvo: tev zaradi svoje pavšalne določitve takse ne vzpodbuja k uvedbo takse za obremenjevanje vode (prvi odstavek dejanskemu zmanjševanju onesnaževanja voda (npr. z vgrad- 80. člena ZVO – o pristojnosti lokalne skupnosti za predpi- njo čistilnih naprav pri posameznih onesnaževalcih, s preho- sovanje takse za obremenjevanje vode je ustavno sodišče dom na čistejšo vrsto proizvodnje itn.), in je zato v nasprotju odločilo v odločbah št. U-I-217/95 in U-I-221/95 z dne 3. 7. z namenom takse. Podobno je z drugo takso (na posege v 1997). Zato bi bilo ne le nesmotrno, pač pa tudi v nasprotju z okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in izkoriščanje zaradi ZVO, če bi lokalna skupnost ne taksirala samega onesnaže- objektov zbiranja in čiščenja odpadnih voda). Tudi tu je vanja voda (za kar ima pooblastilo v ZVO), pač pa njegovo obračunska osnova za odmero takse količina porabljene vo- drugotno posledico – ustvarjanje odpadkov, ki nastanejo pri de in ne dejansko onesnaževanje vode, ki ga povzroči taksni čiščenju voda. Takšna vrsta posrednega taksiranja bi lahko zavezanec. Tudi iz tega razloga je moralo ustavno sodišče šla sicer ad absurdum: do takse za obremenjevanje tal zaradi določitev obeh taks razveljaviti kot nezakonito. (Bolj po- odpadkov, nastalih pri čiščenju vode, takse za obremenjeva- drobno je o zahtevani sorazmernosti med dejanskim onesna- nje zraka s hlapi, nastajajočimi pri teh odpadkih, itn. ževanjem in takso za to onesnaževanje ustavno sodišče odlo- 11. Mestna občina Maribor v zagovor te vrste takse čalo v obeh zgoraj navedenih zadevah št. U-I-217/95 in navaja, da je ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri čiščenju U-I-221/95.) odpadnih voda, v pristojnosti lokalne skupnosti in da mora 14. Pobudnik je izpodbijal tudi 11.a člen odloka. Mest- za reševanje končne odstranitve le-teh vire financiranja za- na občina Maribor je to določbo pozneje črtala (2. člen gotoviti lokalna skupnost. Čiščenje komunalnih odpadnih odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o taksah za voda spada po prvem odstavku 26. člena ZVO med obvezne obremenjevanje okolja, Medobčinski uradni vestnik, št. lokalne javne službe, ki jih samostojno neposredno in obvez- 2/96), in to še preden je lahko povzročila kakšne posledice, no zagotavlja občina. Res je, da obratovanje čistilne naprave zato ustavno sodišče v tem postopku o njej ni odločalo. Prav povzroča odpadke, za katerih ravnanje in odlaganje mora tako ustavno sodišče s to odločbo ni odločalo o preostalih poskrbeti upravljalec čistilne naprave, vendar pa vir financi- delih odloka (o taksi za obremenjevanje okolja s komunalni- ranja za ravnanje s temi odpadki ni taksa za obremenjevanje mi odpadki), saj pobudnik teh delov predpisa ni izpodbijal. okolja s temi odpadki. Delovanja gospodarske javne službe 15. Taksa za obremenjevanje okolja je po 22. členu čiščenja voda (vključno z ravnanjem z odpadki, ki pri tem ZFO eden od virov financiranja občin. Takojšnje učinkova- nastajajo) se financira s ceno, ki jo uporabniki plačujejo za to nje razveljavitve bi lahko povzročilo izpad pomembnega z storitev, s subvencijami itn. (gl. 59. do 65. člen zakona o zakonom predvidenega občinskega vira financiranja, zato je gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93). ustavno sodišče odločilo, da začne odločitev učinkovati 1. 1. 12. Predpisovanje taks za obremenjevanje okolja zaradi 1998. S tem prehodnim rokom daje ustavno sodišče lokalni ustvarjanja odpadkov pri čiščenju komunalnih odpadnih vo- skupnosti čas, da se prilagodi finančnim posledicam, ki jih da je iz navedenih razlogov torej v nasprotju z ZVO, saj razveljavitev prinaša, oziroma da izpodbijani odlok spreme- predmet te takse ne spada v okvir z 80. členom ZVO predvi- ni skladno z odločbo. denih vrst obremenjevanja okolja. Ustavno sodišče je zato razveljavilo tiste dele odloka, ki takšno takso uvajajo. Druga C) sporna vrsta takse po izpodbijanem odloku je taksa za obre- 16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi menjevanje okolja zaradi posegov v okolje, ki zmanjšujejo tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Stran 4070 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone določenimi s tem zakonom, in na njegovi podlagi izdanimi Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez predpisi, pobudnik izpostavlja kot problematično predvsem Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo dejstvo, da je izpuščeno besedilo “ki ob uveljavitvi tega je sprejelo soglasno. zakona v skladu s predpisi”. To naj bi bilo v nasprotju s 14., 70., 74. in 155. členom ustave, ker naj bi to pomenilo, da Št. U-I-152/95 lahko Mobitel, ki je po pobudnikovem mnenju nezakonito in Ljubljana, dne 10. julija 1997. protiustavno pridobil stalna dovoljenja za GSM, nemoteno naprej opravlja GSM storitve. Na ta način naj bi četrti odsta- Predsednik vek 67. člena ZTel skušal sanirati za nazaj nezakonitosti pri dr. Lovro Šturm l. r. izdaji radijskih dovoljenj Mobitelu. 3. Digitel je že v ustavni pritožbi v zadevi št. Up-151/97 (na katero se sklicuje) zatrjeval kršitve 14. in 74., smiselno pa tudi 22. člena ustave. Iz ustavne pritožbe in odgovorov nasprotne udeleženke (uprave) je razvidno, da je Digitel že 2437. leta 1995 upravi izrazil interes za opravljanje GSM storitev mobilne telefonije in zato zaprosil za izdajo radijskih dovo- Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ljenj po ZSZve. Z dopisom pa mu je bilo sporočeno (in takrat začetem na pobudo družbe Digitel d.o.o., Ljubljana, ki jo vsem zainteresiranim), da radijskega dovoljenja v takšnem zastopa Janko Pučnik, odvetnik v Ljubljani, na seji dne obsegu uprava ne more izdati, ker bi to omogočalo tudi 10. julija 1997 nudenje storitev, to pa bo urejeno šele z ZTel; do takrat naj bi bila zato možna le izdaja začasnih radijskih dovoljenj po o d l o č i l o: 75. členu ZSZve za eksperimentalno preizkušanje radijske opreme. Digitelu je bilo po številnih vlogah sicer izdano 1. Pobuda za oceno ustavnosti 2. in 32. člena zakona o nekaj začasnih radijskih dovoljenj po 75. členu ZSZve, ki pa sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/89 in 29/90) se mu na prošnjo za podaljšanje niso bila podaljšana, konku- zavrže. renčni družbi Mobitel pa so bila medtem izdana številna 2. V četrtem in petem odstavku 67. člena zakona o radijska dovoljenja za radijske postaje po 74. členu ZSZve telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97) se razveljavijo za dobo 10 let in ta družba tudi že opravlja in trži GSM besede “ob uveljavitvi tega zakona”. storitve mobilne telefonije. S tem ko je Digitel pristojnemu 3. 2. točka izreka se izvrši tako, da fizične in pravne državnemu organu jasno izrazil interes za koncesijo za ope- osebe, ki do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka ratorja GSM mobilne telefonije in za radijska dovoljenja, naj 17. člena zakona o telekomunikacijah vložijo zahtevo za bi mu bile z izdajo izpodbijanega akta Mobitelu (dejansko pridobitev radijskih dovoljenj, imajo pravico pridobiti ra- gre za številna radijska dovoljenja) brez javnega razpisa in dijska dovoljenja na podlagi uporabe določb prejšnjega brez njegove vednosti kršene njegove navedene temeljne zakona o sistemih zvez in nato opravljati storitve mobilne ustavne pravice in svoboščine. Istočasno naj bi mu nastajala telefonije iz prvega odstavka 17. člena zakona o telekomu- tudi nepopravljiva škoda, saj med tem, ko je bil sam povsem nikacijah pod enakimi pogoji kot tisti, ki so radijska dovo- onemogočen pri opravljanju storitev mobilne GSM telefoni- ljenja že pridobili do uveljavitve zakona o telekomunikaci- je, konkurenčna družba uživa monopol in pridobiva na trgu jah, in sicer do pridobitve koncesije za uporabo delež, ki pomeni nenadomestljivo prednost tudi za bodoče radiofrekvenčnega spektra. (po sprejemu ZTel). 4. O preostalem delu pobude bo ustavno sodišče odlo- 4. Iz listin in odgovorov v zadevi št. Up-151/97 izhaja, čilo posebej. da je Ministrstvo za promet in zveze (v nadaljevanju: MPZ) medtem izdalo tudi ugotovitveno odločbo z dne 11. 1. 1996, O b r a z l o ž i t e v da je družba Mobitel operator GSM sistema v Republiki Sloveniji. Pri tem je MPZ izhajalo tudi iz sklepa vlade št. A) 023-03/93-4/11-8 z dne 21. 2. 1995, s katerim je vlada med 1. Družba Digitel d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: drugim zadolžila MPZ, da v sodelovanju z nosilcem mobilne Digitel) je 30. 6. 1997 takoj po uveljavitvi zakona o teleko- telefonije nacionalnega operatorja govorne telefonije že v munikacijah (v nadaljevanju: ZTel) vložila pobudo za oceno okviru obstoječih dejanskih in formalnih pogojev ter doteda- ustavnosti četrtega odstavka 67. člena, šestega in osmega njih odločitev vlade in ministrstva zagotovi v mesecu januar- odstavka 64. člena, drugega odstavka 41. člena, tretje in ju 1996 začetek delovanja GSM sistema mobilne telefonije v četrte alinee prvega odstavka 8. člena in 17. člena ZTel, s Sloveniji s ciljem, da bodo do začetka turistične sezone predlogom za zadržanje. Pri tem se Digitel sklicuje tudi na pokrite glavne prometnice in večji turistični kraji. Ob izdaji ustavno pritožbo, ki jo je pred tem (13. 5. 1997) vložil po ugotovitvene odločbe se je izhajalo iz mnenja pravne službe drugem odstavku 51. člena zakona o ustavnem sodišču (Urad- MPZ z dne 10. 1. 1996, po katerem so GSM mobilne teleko- ni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) zoper dovolje- munikacijske storitve sicer nove telekomunikacijske storitve nje Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije, Mini- in v obstoječi zakonodaji niso urejene, pri čemer tudi vsebin- strstva za promet in zveze (v nadaljevanju: uprava) družbi sko ne gre za gospodarsko javno službo, saj so le substitut Mobitel d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Mobitel), s predlo- javni govorni telefoniji (slednja pa se obravnava kot gospo- gom za zadržanje; v tej zadevi št. Up-151/97 pa je tudi darska javna služba). Z gotovostjo naj bi torej šlo za dejav- izrecno dal pobudo za oceno ustavnosti 2. in 32. člena zako- nost, ki se lahko zgotavlja na trgu. Ne glede na to pa naj bi iz na sistemih zvez (v nadaljevanju: ZSZve), ki je ob vložitvi te 2. in 32. člena ZSZve izhajalo, da ima Telekom Slovenije, vloge še veljal. p.o., Ljubljana (v nadaljevanju: Telekom), dejanski monopol 2. Glede izpodbijanega četrtega odstavka 67. člena za opravljanje vseh telekomunikacijskih storitev, torej naj bi ZTel, ki določa, da lahko pravne in fizične osebe, ki ob potreboval za opravljanje mobilnih telekomunikacij zgolj uveljavitvi ZTel opravljajo telekomunikacijske storitve iz radijsko dovoljenje. Po veljavni zakonodaji naj bi pod enaki- 17. člena ZTel, te opravljajo naprej na način in pod pogoji, mi pogoji kot Telekom lahko opravljal to dejavnost tudi Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4071

Mobitel, če se upošteva, da je to hčerinska firma v 100 – B) odstotni lasti Telekoma ter se Mobitel tako lahko šteje za del 10. Pobudi za oceno določb ZTel in ZSZve sta poveza- sistema zvez. ni, zato je ustavno sodišče zadevi združilo zaradi skupnega 5. Na navedeno pravno mnenje MPZ z dne 10. 1. 1996 obravnavanja in odločanja. Na podlagi 6. člena ZUstS je se je ob vložitvi ustavne pritožbe v zadevi št. Up-151/97 ustavno sodišče pobudo v delu, ki je po njegovi presoji zrela skliceval tudi Digitel in prav zaradi takšne dejanske uporabe za odločitev, ob smiselni uporabi določbe 329. člena zakona ZSZve dal istočasno tudi pobudo za oceno ustavnosti 2. in o pravdnem postopku, sprejelo (razen glede ZSZve) in takoj 32. člena ZSZve. Pri tem navaja, da v primeru, če je možna nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. takšna interpretacija teh dveh določb ZSZve, potem ti dve 11. Glede v izreku navedenih določb ZSZve je pobud- določbi nista v skladu z ustavo. Meni, da je “dejanski mono- nik ob vložitvi sicer izkazoval pravni interes, kot to izhaja iz pol za opravljanje vseh telekomunikacijskih storitev” prav njegovih navedb, dosedanjih postopkov pred upravo ter od- gotovo v neskladju s 14. in 74. členom ustave. Pri tem govora MPZ. Ker pa se je ZSZve med postopkom prenehal Digitel tudi zavzame stališče, da se ta “dejanski monopol” uporabljati (72. člen ZTel), je ustavno sodišče ob smiselni gotovo ne more nanašati na nove oblike telefonije, ki jih uporabi 21. člena ZUstS pobudo v tem delu zavrglo, saj je ZSZve ne pozna. Ustavno sodišče je to pobudo za oceno razen ob izpolnjenih pogojih po 47. členu ZUstS, ki pa v tem ustavnosti določb ZSZve iz zadeve št. Up-151/97 izločilo. primeru niso podani, pristojno le za oceno ustavnosti veljav- 6. Obe pobudi (kot tudi ustavna pritožba št. Up-151/97) nih predpisov. sta bili v postopku preizkusa poslani v odgovor Državnemu 12. Ne glede na navedeno pod prejšnjo točko obrazloži- zboru (v nadaljevanju: DZ) in MPZ s kratkimi roki zaradi tve pa se glede določb 2. in 32. člena ZSZve ustavno sodišče vloženih predlogov za zadržanje. strinja s pobudnikom, da takšna razlaga, kot izhaja iz mnenja 7. MPZ je na pobudo v zvezi s četrtim odstavkom MPZ z dne 10. 1. 1996 in kasneje iz dejanj uprave in MPZ 67. člena ZTel, odgovorilo, da ne glede na to, da rešitev v (po nalogu vlade), sploh ni bila možna. ZSZve je v 2. členu zakonu odstopa od predloga vlade (38. amandma k 67. čle- določal pomen posameznih izrazov, uporabljenih v tem za- nu, Poročevalec DZ, št. 9/96), meni, da pravnega varstva ne konu. Pri tem v 3. točki določa: “Sistem zvez sestavljajo more biti deležen, kdor opravlja storitve v nasprotju s prav- telekomunikacijski objekti oziroma tehnična sredstva, ki so nim redom. Telekomunikacijske storitve, ki so vezane na med seboj povezani tako, da so tehnološka celota in se uporabo radiofrekvenčnega spektra, do določitve pogojev za uporabljajo na območju Socialistične federativne republike opravljanje teh storitev torej lahko opravlja samo pravna in Jugoslavije ali na njegovih posameznih delih za prenos, od- fizična oseba, ki ima veljavno radijsko dovoljenje v skladu z dajo ali sprejem sporočil.” 32. člen 32 ZSZve pa je določal: zakonodajo, ki je veljala v času uveljavitve ZTel. Izpodbija- “Sistem zvez JPTT kot temeljni sistem zvez je enoten sistem, na določba ne more pomeniti sanacije morebitne nezakonite ki je namenjen splošnim družbenim potrebam ter potrebam podelitve radijskih dovoljenj. gospodarstva in posameznikov po poštnih, telegrafskih, tele- 8. Glede pobude za oceno ustavnosti 2. in 32. člena fonskih in drugih telekomunikacijskih storitvah (v nadalj- ZSZve pa MPZ dodatno pojasnjuje svoje stališče (ki mu njem besedilu: ptt storitve) v notranjem in mednarodnem ptt pobudnik nasprotuje), da ima Telekom na tej podlagi dejan- prometu. Sistem zvez JPTT kot enoten tehnološki sistem se ski monopol za opravljanje vseh storitev ter da potrebuje za načrtuje, gradi, uporablja in vzdržuje na način, ki zagotavlja opravljanje mobilnih telekomunikacij le dovoljenja za radij- tehnološko enotnost sistemov zvez za nemoteno opravljanje ske postaje. MPZ navaja, da je zakon o združitvi v skupnost ptt storitev na celotnem območju Socialistične federativne jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov (Uradni list republike Jugoslavije.” SFRJ, št. 18/78) v 3. členu določal, da se “ptt delovne 13. V 2. in 32. členu ZSZve ni bilo določbe, ki bi se organizacije združujejo v skupnost neposredno ali prek se- nanašala na opravljanje storitev sploh. Predvsem pa iz obeh stavljenih organizacij združenega dela oziroma prek skupno- določb ne izhaja, da ima Telekom kot pravni naslednik PTT sti organizacij združenega dela, v kateri so združene.” V podjetja Slovenije monopol tudi za opravljanje storitev mo- Sloveniji je bila taka regionalna organiziranost v veljavi, bilne GSM telefonije, ker naj bi bil nacionalni operator za dokler se niso z uredbo o reorganizaciji podjetij, ki opravlja- celotno telefonijo. Ni možno, da bi bila glede te storitve jo dejavnost PTT prometa (Uradni list RS, št. 38/93), druž- (GSM mobilne telefonije), ki v času uveljavitve ZSZve sploh bena podjetja v dejavnosti poštnega, telegrafskega in tele- še ni obstajala, in se torej volja zakonodajalca v to smer ni fonskega prometa reorganizirala tako, da so se združila v mogla raztezati, na ta način izključena vsaka konkurenca. Pri PTT podjetje Slovenija p.o., ki je z uredbo o reorganizaciji tem ustavno sodišče ne zavzema stališča do tudi spornega PTT podjetja Slovenije p.o. v Telekom Slovenije p.o. (Urad- vprašanja razširjanja tega domnevnega privilegija še na druž- ni list RS, št. 76/94) spremenilo firmo v Telekom Slovenije bo Mobitel, ker je ta v 100-odstotni lasti Telekoma. Navede- p.o. Navedena ureditev naj bi pomenila monopolni položaj na člena ZSZve torej nista vsebovala določbe, ki bi imela enega samega “nacionalnega operatorja” na področju PTT omejevalne učinke na opravljanje storitev mobilne GSM storitev in naj bi bila dejanski okvir, v katerem so se v času telefonije in zato tudi nista mogla biti v neskladju z ustavo, uveljavitve ZSZve opravljale PTT storitve. MZP še dodaja, konkretno z njenima 14. in 74. členom. da razume 74. člen ustave tako, da se z zakonom konkurenca 14. Četrti in peti odstavek 67. člena ZTel sta prehodni lahko omeji, zato naj bi tudi izpodbijana 2. in 32. člen ZSZve določbi, ki stanje, kot je nastalo pred njegovo uveljavitvijo, ne bila v nasprotju z ustavo. še podaljšujeta. S tem je Digitelov pravni interes v delu, ki 9. DZ se je glede izpodbijanega četrtega odstavka ga pokriva ta delna odločba, izkazan. 67. člena ZTel pridružil mnenju MPZ, da ne glede na dikcijo 15. Glede četrtega odstavka 67. člena se ustavno sodi- tega člena, ki je drugačna od predlaganega amandmaja vla- šče sicer pridružuje mnenju DZ in MPZ, da kljub pomanj- de, ta določba ne more pomeniti sanacije morebitne nezako- kljivi dikciji te določbe pravnega varstva po tem členu ne nite podelitve radijskih dovoljenj. Tako naj bi do določitve more biti deležen, kdor opravlja storitve v nasprotju s prav- pogojev za opravljanje GSM storitev v skladu z ZTel lahko nim redom. Telekomunikacijske storitve, ki so vezane na te storitve opravljal samo tisti, ki ima veljavno radijsko uporabo radiofrekvenčnega spektra, do določitve pogojev za dovoljenje v skladu s predpisi, ki so veljali v času uveljavi- opravljanje teh storitev torej lahko opravlja samo pravna in tve ZTel. DZ predlaga zavrnitev pobude. fizična oseba, ki ima veljavno radijsko dovoljenje v skladu z Stran 4072 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 zakonodajo, ki je veljala v času uveljavitve ZTel. Izpodbija- odstavka 67. člena ne bi v ničemer saniralo nastalega položa- na določba torej logično ne pomeni sanacije morebitne neza- ja, saj so bila Mobitelu izdana radijska dovoljenja za dobo konite podelitve radijskih dovoljenj in zaradi tega torej ta 10 let in storitve opravlja, konkurenca pa mora čakati na določba ni protiustavna. izdajo predpisa iz 17. člena ZTel. Da bi se torej nastali 16. Vendar pa glede na zgoraj navedeno pod 12. in 13. protiustavni položaj vsaj deloma saniral, je bilo potrebno točko obrazložitve in na podlagi podatkov spisa št. izdati to delno odločbo, ki opravlja pravzaprav funkcijo Up-151/97 ustavno sodišče ugotavlja, da je s takšno napačno sklepa o zadržanju, ki vsebinsko ni bil možen. razlago ZSZve z dejanji uprave in MPZ (po navodilih vlade) 20. Ustavno sodišče je ugotovilo, da določba četrtega na tem področju nastalo protiustavno stanje. Ustavno sodiš- odstavka 67. člena ZTel v izpodbijani dikciji v nasprotju z če se strinja s pravnim mnenjem MPZ, da pri storitvah mo- načelom enakosti (14. člen ustave) in ustavno zagotovljeno bilne telefonije GSM očitno ne gre za dejavnost, ki bi morala svobodno gospodarsko pobudo ter prepovedjo omejevanja biti zagotovljena kot gospodarska javna služba, temveč za konkurence (74. člen ustave) še naprej vzdržuje protiustavno dejavnost, ki se očitno lahko zagotavlja na trgu (v tem delu stanje, ki je nastalo, še preden je ZTel stopil v veljavo, torej pobudnik s svojimi navedbami tudi v zadevi št. predvsem z napačno razlago ZSZve ter posledično z dejanji Up-151/97 nima prav). Vendar je glede pogojev opravljanja uprave ter MPZ. Zato je ustavno sodišče razveljavilo del tržnih storitev mobilne telefonije GSM pred uveljavitvijo določbe četrtega odstavka 67. člena in sicer besede “ob ZTel v našem pravnem redu očitno obstajala pravna prazni- uveljavitvi tega zakona”, ki vzpostavljajo privilegiran polo- na, kar pa pomeni, da je bilo dovoljeno vse, kar ni bilo žaj ene organizacije. prepovedano (pri tem se ustavno sodišče ne spušča v oceno 21. 30. člen ZUstS določa, da pri odločanju o ustavno- primernosti takšne pravne ureditve, ki opravljanja storitev sti predpisa ustavno sodišče ni vezano na predlog iz zahteve mobilne telefonije GSM v ničemer ni omejevala, niti v nena- oziroma pobude. Ustavno sodišče lahko oceni tudi ustavnost vadno dolg zakonodajni postopek glede predloga ZTel). Ob in zakonitost drugih določb istega ali drugega predpisa, kate- pridobitvi ustreznih radijskih dovoljenj po ZSZve in podza- rih ocena ustavnosti ni bila predlagana, če so te določbe v konskih predpisih je bilo opravljanje storitev mobilne telefo- medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. V nije GSM torej odprto vsem zainteresiranim. V tem torej po povezavi z določbo četrtega odstavka 67. člena ZTel je tudi tedaj veljavni ureditvi ne bi smelo biti razlike med Mobite- določba petega odstavka 67. člena ZTel. Ta namreč določa, lom in ostalimi zainteresiranimi. da imajo pravne in fizične osebe pravico pridobiti koncesijo 17. S tem, ko je bila ob takšni pravni ureditvi Mobitelu pod pogoji tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpi- z izdajo številnih radijskih dovoljenj po prvem odstavku 73. sov za tisto vrsto in obseg storitev, ki jih opravljajo ob člena ZSZve z veljavnostjo 10 let omogočena komercialna uveljavitvi zakona, brez javnega razpisa, pri čemer morajo uporaba teh radijskih postaj in s tem tudi opravljanje storitev vložiti popolno vlogo za pridobitev koncesije v 90 dneh po mobilne telefonije GSM, medtem ko je bila celotna konku- uveljavitvi predpisa iz drugega odstavka 17. člena tega zako- renca praktično onemogočena, je bilo ustvarjeno protiustav- na, ki se nanaša na njihove storitve, in skleniti koncesijsko no stanje. Brez zakonske podlage je bil torej podeljen mono- pogodbo v skladu s tem predpisom najkasneje v šestih mese- pol Mobitelu in onemogočena konkurenca, kar je v nasprotju cih po njegovi uveljavitvi. Tudi za to določbo velja, da je v s 74. členom ustave. V primerjavi z družbo Mobitel pa je za sedanji dikciji protiustavna iz istih razlogov, kot je bilo to vse ostale zainteresirane prišlo tudi do kršitve 14. člena povedano že pri prejšnjih točkah obrazložitve. Da bi se torej ustave (načelo enakosti), saj za razlikovanje ni bilo zakonske konkurenci zagotovili enaki pogoji, je bilo nujno razveljaviti podlage (pri tem pa se ustavno sodišče ni ukvarjalo z vpraša- tudi besede “ob uveljavitvi tega zakona” v petem odstavku njem, ali bi v primeru obstoja takšne podlage to razlikovanje 67. člena ZTel. bilo razumno in stvarno utemeljeno). 22. Razveljavitev iz 2. točke izreka ne pomeni posega v 18. Opisano nastalo protiustavno stanje še naprej traja. pridobljene pravice tistih, ki bi storitve mobilne telefonije Takšno stanje pa še podaljšujejo tudi izpodbijane prehodne GSM ob uveljavitvi ZTel že opravljali na zakoniti podlagi. Z določbe ZTel, predvsem izpodbijani četrti odstavek 67. čle- načinom izvršitve (po drugem odstavku 40. člena ZUstS), na. Ta določa, da pravne in fizične osebe, ki ob uveljavitvi določenim v 3. točki izreka, se odpira možnost konkuren- tega zakona opravljajo telekomunikacijske storitve iz prvega tom, da tudi oni v prehodnem obdobju, dokler ne bodo stekli odstavka 17. člena tega zakona, te storitve opravljajo na postopki po novem ZTel, zahtevajo pridobitev radijskih do- način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi voljenj z uporabo prejšnjega ZSZve in nato do pridobitve podlagi izdanimi predpisi, do pridobitve koncesije za upora- koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra (kar bo mož- bo radiofrekvenčnega spektra. Iz 17. člena ZTel, ki se nahaja no šele po sprejemu predpisa vlade iz 17. člena ZTel) oprav- v poglavju II/B z naslovom “Tržne telekomunikacijske stori- ljajo dejavnost mobilne telefonije GSM pod enakimi pogoji tve”, pa je med drugim razvidno, da se nanaša na telekomu- kot tisti, ki to dejavnost že opravljajo. nikacijske storitve, pogojene s primerno uporabo radiofrek- venčnega spektra, ki jih lahko opravlja izvajalec, ki si pridobi C) koncesijo za uporabo radiofrekvenčnega spektra (prvi odsta- 23. Ustavno sodišče je to delno odločbo sprejelo na vek). Pogoje za podelitev koncesije iz prejšnjega odstavka podlagi 6., 21., 30. in drugega odstavka 40. člena ZUstS v predpiše vlada s koncesijskim aktom (drugi odstavek). Iz 62. sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter člena ZTel pa je hkrati razvidno, da pogoje za podelitev Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez koncesije (iz 17. člena ZTel) predpiše vlada v enem letu po Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. uveljavitvi tega zakona. Iz navedenega je očitno, da bi bila Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. lahko pri opravljanju storitev mobilne telefonije GSM še dalj časa onemogočena vsakršna konkurenca Mobitelu, ki uživa Št. U-I-180/97 ustavno sporen monopolni položaj. To pa nedvomno še na- Ljubljana, dne 10. julija 1997. prej povzroča škodo konkurenci kot tudi potrošnikom. 19. V zadevi je bilo predlagano sicer zadržanje izvrše- Predsednik vanja izpodbijanih določb, vendar samo zadržanje četrtega dr. Lovro Šturm l. r. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4073

2438. močij, kar naj bi pomenilo za pobudnico zanesljiv izpad dobička in dohodka ter neizkoriščenost storitvenih kapacitet. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in 7. Občinski svet Občine Krško v odgovoru navaja, da zakonitosti, začetem na pobudo gospodarske družbe Kostak, izpodbijani predpisi niso v neskladju z ZGJS in ustavo ter da Komunalno stavbeno podjetje d.d., Krško, ki jo zastopa Bo- je predlog za zadržanje izvršitve izpodbijanih odlokov in jan Klakočar, odvetnik v Krškem, na seji dne 10. julija 1997 sklepa neutemeljen. 8. Iz odgovora izhaja, da je občina na podlagi zakona o o d l o č i l o: lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. 3. člen odloka o pokopališkem redu Občine Krško US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – (Uradni list RS, št. 65/96), tretji odstavek 2. člena odloka o obv. razlaga, 9/96 – odl. US in 44/96 – odl. US; v nadaljeva- določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske nju: ZLS) na krajevno skupnost prenesla opravljanje določe- javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti urejanja in nih nalog, za katere je po zakonu pristojna občina, in s tem vzdrževanja pokopališč in pogrebne storitve (Uradni list RS, smotrno izkoristila potencial krajevnih skupnosti za oprav- št. 65/96) in sklep o določitvi območij, za katera se bo ljanje lokalnih zadev ožjega pomena. Občinski svet je dolo- podeljevala koncesija za pokopališko dejavnost (Uradni list čil obliko izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe RS, št. 16/97) niso v neskladju z ustavo in zakonom. alternativno. Tak prenos naj bi bil v skladu tudi z ZGJS, zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju O b r a z l o ž i t e v pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90 – v nadaljevanju: ZPPDUP) in s statutom občine (Urad- A) ni list RS, št. 2/96). Menijo tudi, da njihovo ravnanje ni v 1. Pobudnica je vložila pobudo za oceno ustavnosti in nasprotju s 74. členom ustave, saj so ravnali v skladu z ZGJS, ki določa pogoje in oblike izvajanja gospodarskih zakonitosti v izreku navedenih predpisov, ki naj bi bili v javnih služb. nasprotju z zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni 9. Neutemeljen naj bi bil tudi očitek pobudnice, da list RS, št. 32/94 – v nadaljevanju: ZGJS) in z ustavno izpodbijani akti neposredno spreminjajo pobudnikov pravni zagotovljeno svobodo gospodarske pobude in prosto konku- renco (74. člen ustave), ker naj bi dali krajevnim skupnostim položaj v odnosu do krajevnih skupnosti ter posegajo v pobudnikovo pravico, da opravlja že navedeno dejavnost v neomejeno prednostno pravico do opravljanja dejavnosti, ki enakem obsegu kot doslej. Po navedbah občinskega sveta so jo opravlja tudi pobudnica. v skladu z dosedanjo ureditvijo1 pokopališko in pogrebno 2. Po mnenju pobudnice je sporen 3. člen odloka o dejavnost ter urejanje pokopališč opravljali pobudnica oziro- pokopališkem redu Občine Krško (v nadaljevanju: odlok) v ma krajevne skupnosti. Na podlagi navedenih odlokov je delu, ki določa, da bodo pokopališko in pogrebno dejavnost pobudnica izvajala urejanje pokopališč ter pokopališko in ter urejanje pokopališč v Občini Krško opravljale krajevne pogrebno dejavnost na pokopališu Krško in Brestanica, na skupnosti na podlagi statuta. Navedena določba naj bi bila v teh dve pokopališčih pa se bo tudi v prihodnje podelila nasprotju z ZGJS, ker določa obliko opravljanja gospodar- koncesija in bo imela pobudnica možnost sodelovati na raz- ske javne službe, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od pisu. Na vseh ostalih pokopališčih navedeno dejavnost oprav- taksativno določenih zakonskih oblik. Prav tako naj bi bila ljajo krajevne skupnosti. nezakonita tudi določba tretjega odstavka 2. člena odloka o določitvi predmeta in pogojev za opravljanje gospodarske B) javne službe s podelitvijo koncesije za dejavnosti urejanja in 10. Pobudnica kot gospodarska družba, registrirana za vzdrževanja pokopališč in pogrebne storitve (v nadaljeva- opravljanje pogrebne dejavnosti, izkazuje pravni interes za nju: koncesijski akt), ki določa, da lahko krajevne skupnosti vložitev pobude za začetek postopka pred ustavnim sodi- opravljajo dejavnost urejanja pokopališč in pogrebnih stori- ščem po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list tev, če svet krajevne skupnosti sprejme takšno odločitev v RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). enem mesecu od uveljavitve tega odloka. 11. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na 3. Izpodbijana odloka naj bi v nasprotju s 74. členom izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj ustave in ZGJS posegla v pravico pobudnice, da opravlja nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. pokopališko in pogrebno dejavnost v enakem obsegu kot 12. Občina Krško je v 3. členu odloka o pokopališkem doslej. Pobudnica meni, da ji ni zagotovljeno prosto konku- redu določila dva načina izvrševanja te gospodarske javne riranje pri izbiri izvajalcev pokopališke in pogrebne dejav- službe in sicer jo bodo lahko na podlagi statuta2 opravljale nosti na območju Občine Krško. krajevne skupnosti, fizične ali pravne osebe pa na podlagi 4. Po mnenju pobudnice krajevna skupnost tudi ni go- podeljene koncesije. S koncesijskim aktom pa je občina spodarski pravni subjekt, ki bi lahko opravljal navedene določila predmet in pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti, saj nima upravnih odločb o izpolnjevanju pogo- gospodarske javne službe. Način določitve območij, za kate- jev za opravljanje te dejavnosti. Po mnenju pobudnice tudi ra se bo podelila koncesija, je opredeljen v tretjem odstavku ne gre za neposreden prenos v opravljanje uporabnikom 2. člena koncesijskega akta. Občinski svet bo območja dolo- javnih dobrin, kot to predvideva 35. člen ZGJS. čal s sklepom, če se svet krajevne skupnosti v enem mesecu 5. Sklep o določitvi območij, za katera se bo podeljeva- od uveljavitve tega odloka ne bo odločil za opravljanje te la koncesija za pokopališko dejavnost in pogrebne storitve(v dejavnosti; če bo krajevna skupnost prenehala opravljati to nadaljevanju: sklep), ki je sestavni del koncesijskega akta, dejavnost ali če te dejavnosti ne bo opravljala v skladu z naj bi bil po mnenju pobudnice v nasprotju z ZGJS in 74. veljavnimi predpisi. Prvi sklep o določitvi območij, za katera členom ustave, ker ne vključuje območij, za katera so pred- se bo podeljevala koncesija za pokopališko dejavnost, je nostno pravico izkoristile krajevne skupnosti. Občinski svet občine Krško sprejel na seji dne 27. 2. 1997. 6. Pobudnica predlaga ustavnemu sodišču, da do konč- Koncesija se bo na podlagi tega sklepa podelila za tri poko- ne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov. Ob- pališča v občini. čina bo namreč lahko na podlagi izpodbijanih predpisov 13. Opisana ureditev v Občini Krško je v skladu z razpisala izbiro koncesionarja. Iz razpisa bo izpadlo 13 ob- ZGJS in z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude, Stran 4074 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 saj je z izpodbijanimi predpisi določen le način izvajanja smislu prvega odstavka 35. člena ZGJS, bo morala občina s lokalne gospodarske javne službe v skladu z določbami 3., posebnim odlokom o neposrednem prenosu javne službe 6., 7. in 35. člena ZGJS. (skladno s določbami 35. člena ZGJS) podrobno urediti vsa 14. Pokopališka in pogrebna dejavnost je bila v prejš- vprašanja prenosa. njem komunalnem sistemu na podlagi 2. člena ZPPDUP 21. Opisani prenos opravljanja javnih služb na krajevne opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Z skupnosti v Občini Krško je iz zgoraj navedenih razlogov ZGJS je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem zagotavlja- skladen z ZGJS in ZLS, zato so zmotne navedbe pobudnice, nja materialnih javnih dobrin. Sistem gospodarskih javnih da v navedenih predpisih ni podlage za takšen prenos. služb je nadomestil dotedanji sistem dejavnosti posebnega 22. Z določitvijo pokopališke in pogrebne dejavnosti za družbenega pomena v okviru sistema samoupravnih intere- gospodarsko javno službo ter uvedbo posebnega javnoprav- snih skupnosti oziroma svobodne menjave dela. nega režima je že zakonodajalec omejil svobodno gospodar- 15. ZGJS je v prvi alinei prvega odstavka 68. člena sko pobudo, odgovornost za zagotavljanje te dejavnosti pa določil, da se dejavnosti, ki so z zakoni določene kot dejav- naložil občini. Svoboda konkuriranja se zato v obravnava- nosti posebnega družbenega pomena na področijih material- nem primeru lahko nanaša zgolj na postopek izbire izvajalca ne infrastrukture, do določitve gospodarskih javnih služb s javne službe, kadar se občina odloči za podelitev koncesije, področnimi zakoni štejejo za gospodarske javne službe. Na ne pa tudi na svobodno konkurenco pri opravljanju te dejav- tej podlagi je tudi pokopališka in pogrebna dejavnost opre- nosti. deljena kot gospodarska javna služba. Z določitvijo pokopa- 23. Določba tretjega odstavka 2. člena koncesijskega liške in pogrebne dejavnosti kot lokalne gospodarske javne akta, na podlagi katerega ima opravljanje pogrebne in poko- službe je zakonodajalec omejil svobodno gospodarsko pobu- pališke dejavnosti s strani krajevnih skupnosti prednost pred do, ker je takšen način izvrševanja te dejavnosti v javnem koncesionirano obliko, torej ne more predstavljati kršitve interesu oziroma v skladu z javno koristjo. ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude. 16. V skladu z ustavnimi določbami in določbami ZLS 24. Z novo pravno ureditvijo dejavnosti posebnega občina ureja javne zadeve lokalnega pomena. Med javne družbenega pomena materialne infrastrukture v ZGJS ter z zadeve lokalnega pomena sodi na podlagi 21. člena ZLS tudi lastninskim in statusnim preoblikovanjem podjetij, ki so organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne službe. opravljala te dejavnosti, se je spremenil tudi njihov pravni Način opravljanja lokalne gospodarske javne službe predpi- položaj. Tista podjetja, ki nadaljujejo delo kot osebe zaseb- še lokalna skupnost z odlokom (3. in 7. člen ZGJS). Izbrati nega prava, kar velja tudi za pobudnico, se bodo lahko mora med zakonsko predvidenimi oblikami zagotavljanja potegovala za koncesijo javnih služb v postopku javnega javnih služb (6. in 35. člen ZGJS): v režijskem obratu, v razpisa enakopravno z drugimi osebami zasebnega prava. javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju, z daja- njem koncesij osebam zasebnega prava, z vlaganjem javnega C) kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava ali z neposrednim 25. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prenosom v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim ob- 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in likam izvajalcev. sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž 17. Na podlagi 35. člena ZGJS lahko lokalna skupnost Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, posamezno lokalno gospodarsko javno službo z odlokom Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je spreje- neposredno prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim ali lo soglasno. drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, med katere sodijo tudi krajevne skupnosti. Krajevna skup- Št. U-I-89/97 nost pa bo lahko to dejavnost opravljala sama ali pa bo Ljubljana, dne 10. julija 1997. izbrala izvajalca, ki izpolnjuje tehnične, sanitarne in druge standarde in normative (drugi odstavek 35. člena ZGJS). Predsednik 18. Občina Krško je z izdajo izpodbijanih pravnih ak- dr. Lovro Šturm l. r. tov ravnala skladno z določbami ZGJS in ZLS. Določba 3. člena odloka o pokopališkem redu ter določbe 2. člena koncesijskega akta ter določbe 1. in 2. člena sklepa o določi- 1 Odlok o pokopališkem redu Občine Krško (Uradni list SRS, št. 35/88)in odlok o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 30/88). tvi območij, za katera se bo podeljevala koncesija za poko- 2 Statut Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96), 110. člen: “Občinski pališko in pogrebno dejavnost, pomenijo namreč izpolnitev svet lahko po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti, s sklepom zahteve iz 3. oziroma 7. člena ZGJS, ki občini nalagata, da z prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje odloki uredi način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih krajevne skupnosti, če za to zagotovi potrebna sredstva.” služb. 19. Med zakonsko predpisanimi načini je občina za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti izbrala kon- cesijo, ki jo bo podelila osebam zasebnega prava, ter nepo- sreden prenos opravljanja omenjene dejavnosti na krajevne 2439. skupnosti. Po navedbah pobudnice je pri tem sporna odloči- tev občine, da lahko omenjeno dejavnost opravljajo tudi Ustavno sodišče je v postopku za oceno zakonitosti, krajevne skupnosti. začetem z zahtevo vlade, na seji dne 3. julija 1997 20. Določba tretjega odstavka koncesijskega akta po- meni poziv organom krajevnih, skupnosti, da naj skladno s o d l o č i l o: 110. členom statuta Občine Krško dajo predhodno soglasje za prenos določenih zadev iz občinske pristojnosti (v tem Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta- primeru pristojnost občine, da zagotavlja opravljanje poko- vin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986 pališke in pogrebne dejavnosti) v upravljanje krajevnih skup- do 2000 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Ljuto- nosti. Na podlagi danega soglasja svetov krajevne skupnosti, mer za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 30/96) se ki ga je treba šteti kot odraz potreb lokalnega prebivalstva v razveljavi. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4075

O b r a z l o ž i t e v B) 4. ZUN v 2. členu posebno pozornost namenja varova- 1. Vlada izpodbija navedeni odlok, ker naj bi ne bil nju dobrin splošnega pomena, ki so pod posebnim varstvom. sprejet v skladu z določbama 49. in 50. člena zakona o Območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov in urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 – v vodnih površin in rudnih nahajališč so posebej opredeljena v nadaljevanju: ZUreP) in z določbami 34. do 39. člena zakona prostorskih planih občin. Namensko rabo teh območij je o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list mogoče spremeniti le, če obstaja širši družbeni interes, izra- SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, žen v državnem planu ali v dolgoročnem občinskem plan- 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: ZUN). Člena 49 in skem aktu. Gramoznica Krapje, katere del je zajet v izpodbi- 50 ZUreP določata vsebinski nadzor nad usklajenostjo pro- janem predpisu, je začela obratovati sredi sedemdesetih let. storskih sestavin občinskih planskih aktov s prostorskimi Dolgoročni plan občine Ljutomer jo je ob sprejetju leta 1987 sestavinami republiških planskih aktov. Občine naj bi zave- uvrstil v območja mineralnih surovin (pogl. 8.3.). Tudi sred- zovala, da pred sprejetjem (oziroma pred spremembo ali njeročni plan občine predvideva izkoriščanje gramoza v dopolnitvijo) svojih planskih aktov pridobijo sklep vlade o Krapju (poglavje 9.3). Izpodbijana sprememba obeh plan- usklajenosti akta z obveznimi izhodišči dolgoročnega in sred- skih aktov določa, da se eksploatacijsko (oziroma funkcio- njeročnega republiškega plana. Občina Ljutomer naj bi os- nutka izpodbijanega odloka ne predložila v presojo vladi. nalno) območje gramoznice razširi na več novih parcel, ki Ministrstvo za okolje in prostor je občino na to kršitev opo- jih prejšnji kartografski del plana ni vključeval v območje zorilo in jo obvestilo o ugotovljenih neskladjih, občina pa gramoznice. Ob tem navedena sprememba določa, da se do naj teh neskladij kljub opozorilu ne bi bila odpravila. gramoznice “uredi nova gramozna pot, ki poteka znotraj 2. Občina naj bi bila pri sprejemanju izpodbijanega poplavnega območja reke Mure skozi gozd, izven poplavne- odloka kršila tudi določbe 34. do 39. členov ZUN. K postop- ga območja pa čez kmetijsko območje.” ku izdelave odloka naj bi bila namreč ne pritegnila področne 5. ZUreP v 49. in 50. členu določa, da vlada pred izpostave Uprave Republike Slovenije za varstvo narave, ki sprejetjem občinskih prostorskih planov ugotavlja njihovo je po zakonu o organizaciji in delovnem področju ministr- usklajenost z obveznimi izhodišči dolgoročnega državnega stev (Uradni list RS, št. 71/94) na svojem območju pristojna plana in z rešitvami srednjeročnega plana države, ki se nana- za opravljanje upravnih nalog s področja celovitega varstva šajo na obvezna izhodišča dolgoročnega državnega plana. okolja, zraka, tal, flore, za vodni režim, vodnogospodarske Vlada obvesti občinski svet o morebitni neusklajenosti v 45 ureditve in druge posege v vodo, za strategijo varstva okolja dneh in mu naloži odpravo ugotovljenih neskladnosti. Ta in za vodnogospodarska načrtovanja. Na podlagi 37. člena instrument je poglavitni način kontrole usklajenosti občin- ZUreP je navedena uprava nosilka planiranja. V času po- skih prostorskih planov z obveznimi izhodišči državnih pla- stopka priprave odloka naj bi občina ne bila povabila pred- nov, zato je bistvenega pomena v postopku sprejemanja stavnikov oziroma služb iz vodnega gospodarstva kot sou- občinskega planskega akta. Ustavno sodišče je to stališče do porabnikov tega prostora, kar bi bila morala storiti, saj naj bi sedaj že večkrat izrazilo, npr. v zadevi št. U-I-188/93 (Odl- bilo v bližini predvidene gramoznice črpališče pitne vode na US III, 51). Izpodbijani plan razširja eksploatacijsko območ- Moti. To črpališče bi bilo s širitvijo gramoznice ogroženo. je (oziroma funkcionalno zemljišče – besedilo predpisa gle- Predlagatelj zato predlaga odpravo izpodbijanega odloka. de tega ni jasno) na več dodatnih parcel, poleg tega pa 3. Občinski svet Občine Ljutomer je v odgovoru pove- predvideva novo dovozno pot prek občutljivega poplavnega dal, da je bila Gramoznica Krapje kot baza za izkop gramoza zemljišča. Že samo zaradi te kršitve je moralo torej ustavno opredeljena že v urbanističnem programu Občine Ljutomer sodišče spoznati izpodbijani odlok za nezakonit in ga razve- iz leta 1972. Leta 1975 je bilo Stanovanjsko-komunalnemu ljaviti. podjetju Ljutomer, katerega pravni naslednik je firma Se- 6. Iz trditev občine in iz podatkov, ki jih je ustavno grap, izdano lokacijsko dovoljenje za ureditev gramoznice in sodišče pridobilo v postopku presoje zakonitosti, je razvid- dovoljenje za odkop gramoza. Leta 1979 naj bi bila na no, da je v izpodbijani odlok občina vsaj delno vključila tudi podlagi navedenega urbanističnega reda izdelana lokacijska posege, ki so ob času sprejetja odloka že obstajali, oziroma dokumentacija in na njeni podlagi izdano lokacijsko dovo- so se že izvajali (eksploatacijski del gramoznice, pripravljal- ljenje za širitev gramoznice. Leta 1986 je Občina Ljutomer na dela za dovozno pot). V postopku obravnavanja zakonito- sprejela dolgoročni plan občine, v katerem je opredeljena sti splošnega akta se ustavno sodišče ne more spuščati v tudi Gramoznica Krapje (poglavje 8.3.). Tudi srednjeročni oceno legalnosti teh posegov in pravne podlage za njihovo plan občine je v poglavju 9.3. predvideval eksploatacijo izvedbo, saj je to stvar upravnih postopkov izdaje dovoljenj gramoza na Krapju. Ti planski akti naj bi bili še vedno v veljavi. Leta 1993 je bila zaradi nasprotovanja krajanov na- za te posege oziroma – v primeru, da gre za posege brez selja Krapje zaradi prevozov skozi njihovo naselje dogovor- ustreznih dovoljenj – inšpekcijskega nadzorstva. Vseeno pa jena nova trasa ceste, ki predstavlja soglasje stroke in volje je potrebno ob tej priložnosti ponoviti, da mora imeti vsak občanov. Na podlagi pridobljenih mnenj je občina Ljutomer poseg v prostor in njegove zaščitene prvine splošnega pome- pripravila osnutek izpodbijanega odloka. Zaradi racionaliza- na (gl. npr. 6. do 12. in 31. člen ZUreP) podlago v prostor- cije dela je bila v ta odlok vključena tudi določba o funkcio- skih planskih aktih občine in v prostorskih izvedbenih aktih nalnem zemljišču gramoznice (peta alinea 3. člena). To zem- občine, bodisi v prostorskih ureditvenih pogojih ali v ustrez- ljišče naj bi bilo urejeno kot gramozni plato že od leta 1979, nem izvedbenem načrtu. ZUN ne določa natančnih kriterijev vendar ni bilo nikoli vključeno v občinske prostorske akte, za to, kateri posegi zunaj ureditvenih območij naselij se saj ni bilo namenjeno izkoriščanju, pač pa le deponiranju morajo urediti s samostojnim prostorskim izvedbenim načr- gramoza. Občina Ljutomer je menila, da zaradi formalno- tom, vendar bi glede na velikost objekta gramoznice in glede pravne uskladitve planov z dejanskim stanjem ni potrebno na naravne okoliščine (poplavno območje, bližnje vodno dodatno usklajevanje akta z obveznimi izhodišči republiških zajetje itn.) delovanje gramoznice, njena morebitna širitev in planov, saj je bila generalna uskladitev opravljena leta 1987. končno tudi njeno zaprtje in renaturacija zahtevala ob plan- Firma Segrap je že naročila izdelavo ureditvenega načrta za ski določitvi tudi izdelavo prostorskega ureditvenega načrta, območje gramoznice in spremljajočih študij (presoja vplivov v katerem bi bili prostorski in varstveni pogoji njenega delo- na okolje itn.). vanja natančno določeni. Stran 4076 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

C) vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte. Kon- 7. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi kretni vodni viri oziroma voda, ki služi prebivalcem lokalne 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. skupnosti za zadovoljevanje elementarnih potreb vsakod- 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člani dr. nevne uporabe – vodovodi, kanali za odpadne vode, čistilne Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. naprave – so po mnenju nasprotnega udeleženca skoraj goto- Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude vo lokalnega pomena in sodijo v lokalno sfero. Ker je vo- in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. dooskrba lokalne narave, naj bi bil izpolnjen tudi pogoj iz petega odstavka 80. člena ZVO, po katerem se mora obreme- Št. U-I-341/96-14 njevanje nanašati na lokalno skupnost; predpisovanje povra- Ljubljana, dne 3. julija 1997. čil in nadomestil naj bi bilo v tem primeru v skladu z določ- bo petega odstavka 80. člena ZVO. Predsednik 3. O zadevi se je z dopisom z dne 30. 5. 1996 izrekel dr. Lovro Šturm l. r. tudi Državni zbor. Po njegovem mnenju obremenjevanje površinskih ali podzemnih voda presega meje lokalne skup- nosti, zato to ni lokalna zadeva po drugem odstavku 2. člena in petem odstavku 80. člena ZVO. Takso za obremenjevanje voda je predpisala že vlada z uredbo o taksi za obremenjeva- 2440. nje vode. Po 17. členu ZVO je voda lastnina republike, zato naj bi bila le država pristojna, da ureja povračila za njeno Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in izkoriščanje in rabo – vključno z izkoriščanjem in rabo pitne zakonitosti, začetem na pobudi gospodarske družbe Merca- vode. Voda kot naravna dobrina naj zato ne bi bila lastnina tor – Eta d.o.o., Kamnik, in gospodarske družbe Periteks lokalne skupnosti in ne more biti urejena kot zadeva lokalne- d.o.o., Trzin, na seji dne 3. julija 1997 ga pomena. Zato naj bi lokalne skupnosti ne mogle predpiso- vati in urejati povračil za izkoriščanje in rabo vode. o d l o č i l o: 4. Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem dopisu z dne 23. 4. 1996 navedlo svoje stališče do zadeve. Navaja, da 3. in 4. člena odloka o taksah in povračilih za obreme- ZVO v prvem odstavku 10. člena določa, da povzročitelj njevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih obremenitve krije celotne stroške obremenjevanja okolja v dobrin (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/94) se razve- skladu s predpisi. Mednje spadajo tudi takse in povračila ljavita. Razveljavitev začne učinkovati 1. 1. 1998. (tretji odstavek). Stroški povzročitelja naj bi bili ustavno- pravno utemeljeni v 67. členu ustave, ki določa, da se z O b r a z l o ž i t e v zakonom določi način pridobivanja in uživanja lastnine ta- ko, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in eko- A) loška funkcija. S tem naj bi bilo v slovenski pravni red 1. Izpodbijani odlok z namenom manjšega obremenje- uvedeno načelo plačila za obremenjevanje okolja. To naj bi vanja okolja in racionalne rabe in izkoriščanja naravnih do- bilo eno od temeljnih načel sodobnega varstva okolja, potr- brin v Občini Domžale predpisuje takse in povračila za obre- jeno z deklaracijo o okolju in razvoju, sprejeto leta 1992 v menjevanje vode ter ustvarjanje odpadkov na podlagi Riu de Janeiru (njena podpisnica je tudi Slovenija). 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 5. Po mnenju Ministrstva za okolje in prostor občine 44/95 – odl. US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO). Pobudnika lahko predpišejo takso za obremenjevanje vode, vendar le navajata, da je voda po 1. točki 17. člena ZVO last države, tedaj, kadar onesnaževanje zadeva le prebivalce lokalne skup- zato bi takse in povračila ne smela predpisati občina, pač pa nosti. V drugem odstavku 2. člena ZVO so na podlagi država. Slednja naj bi bila to tudi storila z uredbo o taksi za 140. člena ustave določene zadeve lokalnega značaja ali obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95). Oba pomena na področju varstva okolja. Gre za zadeve, ki so, ki pobudnika sta zavezanca za plačilo takse po tej uredbi. izvirajo ali lahko izvirajo samo iz območja lokalne skupno- 2. Ustavno sodišče je pobudi dne 18. 1. 1996 sprejelo sti, njihov obseg in vpliv pa ne presega njenih meja in jih in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 3., 4. in lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organizira itn. Iz- 4.a člena izpodbijanega občinskega odloka. Občinski svet podbijani odlok določa, da se zaradi vzpodbujanja manjšega občine Domžale je na sprejeti sklep odgovoril, da je občina obremenjevanja okolja in racionalne rabe ter izkoriščanja izpodbijani odlok sprejela na podlagi 10. in 80. člena ZVO. naravnih dobrin v Občini Domžale predpišejo takse in po- Peti odstavek 10. člena določa, da lahko zaradi spodbujanja vračila za obremenjevanje vode in ustvarjanje odpadkov (1. manjšega obremenjevanja okolja lokalne skupnosti predpi- člen). Po mnenju ministrstva je moč na podlagi ZVO za šejo takse in povračila v skladu s tem in drugim zakonom. To obremenjevanje vode in za ustvarjanje odpadkov predpisati konkretizira 80. člen ZVO, ki v petem odstavku določa, da le takso, ne pa tudi povračila. Ta določba je zato po mnenju lahko lokalna skupnost določi povračila za izkoriščanje in ministrstva v nasprotju z ZVO. rabo naravnih dobrin lokalnega pomena, in da lahko predpi- 6. Odlok določa takso za obremenjevanje voda. Čeprav še tudi takse za obremenjevanje okolja, če onesnaževanje je vir obremenjevanja na območju lokalne skupnosti, pa naj zadeva samo prebivalce občine. Po mnenju nasprotnega ude- bi njegov vpliv vedno presegal meje lokalne skupnosti. Zato leženca 17. člen ZVO sicer res govori o tem, da je voda naj bi bilo predpisovanje takse za obremenjevanje voda v lastnina države, vendar to ne pomeni, da ima ta na njem pristojnosti države. Vlada je že izdala uredbo o taksi za absolutno neomejeno lastninsko pravico. Voda naj bi bila obremenjevanje vode. Po mnenju ministrstva odlok v javno dobro, ki ob določenih pogojih služi vsem. 21. člen 2. členu preširoko določa zavezance za plačilo takse in po- zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 vračila in je zato v neskladju z ZVO. Zavezanec za plačilo – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, takse po ZVO naj bi bil le onesnaževalec, zavezanec za 63/95, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, plačilo povračila pa porabnik naravne dobrine. Tudi 3. člen 44/96 – odl. US; v nadaljevanju: ZLS) določa, da občina odloka, ki določa, da se za porabljeno pitno vodo plačuje skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov in da tudi ureja in povračilo, naj bi bil v neskladju z ZVO. Le država naj bi bila Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4077 kot edini lastnik voda lahko pristojna za predpisovanje po- vinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje vračil za njeno izkoriščanje in rabo. Po zakonu o vodah ostankov komunalnih odpadkov (prvi odstavek). Te javne (Uradni list SRS, št 38/81, 29/86, 32/89 in Uradni list RS, št. službe samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja obči- 15/9, 55/92, 13/93, 32/93, 66/93 – v nadaljevanju: ZV) naj bi na oziroma se zagotavljajo skupno za več občin. Če jih se štela za vodo tudi pitna voda. Voda naj bi torej kot občina ne more zagotoviti, jo zagotovi država na račun obči- naravna dobrina ne bila v lasti lokalne skupnosti, prav tako ne (drugi in tretji odstavek 26. člena). ZVO torej lokalne pa naj bi ne šlo za zadevo lokalnega pomena. skupnosti zavezuje k obveznemu in samostojnemu urejanju 7. Ministrstvo meni, da je v neskladju z ZVO tudi 6. oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih člen odloka, ki ureja osnovo in višino takse za ustvarjanje voda. Gre torej za tiste zadeve varstva okolja po 2. členu odpadkov. Čeprav naj bi šlo pri predpisovanju takse za us- ZVO, ki jih lahko (in mora) lokalna skupnost samostojno tvarjanje odpadkov za zadevo lokalnega pomena in bi občina urejati, organizirati, preprečevati, financirati in preprečevati. takšno takso po ZVO lahko predpisala, pa naj bi odlok ne Zato lahko lokalna skupnost predpiše tudi takso za obreme- upošteval tretjega in četrtega odstavka 80. člena. Ta določa- nitev voda, seveda le v mejah, kolikor je voda zadeva lokal- ta, da se osnova za plačilo takse določa glede na vrsto in nega pomena po ZVo in drugih predpisih. količino onesnaževanja, in določata merila za znižanje ali 11. Glede na to, da je lokalna skupnost zavezana zago- oprostitev plačevanja. Le na ta način naj bi predpis o taksah tavljati pitno vodo in urediti odvajanje in čiščenje voda, lahko sledil osnovnemu namenu iz 10. člena ZVOP, tj. spod- lahko predpiše takso za obremenjevanje voda uporabnikom, bujanju manjšega obremenjevanja okolja. Zato po mnenju ki vodo onesnažujejo. Vendar pri tem ne sme odstopati od ministrstva tudi 6. člen odloka ni v skladu z ZVO. temeljnega namena te dajatve, tj. manjšega obremenjevanja okolja. Predpisana taksa mora imeti preventivni in spodbuje- B) valni učinek. 10. člen ZVO v petem odstavku namreč izrec- 8. 80. člen ZVO pod naslovom “taksa in povračilo” no poudarja, da lokalne skupnosti predpišejo takse in povra- določa: čila v skladu s tem zakonom zaradi spodbujanja manjšega “(1) Onesnaževalec plača takso za obremenjevanje vo- obremenjevanja okolja. Tudi 80. člen v tretjem odstavku de, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. določa, da je osnova za plačilo takse vrsta in količina one- (2) Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republi- snaževanja. Izpodbijani odlok določa, da takso za obreme- ka ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo njevanje voda porabniki plačujejo na podlagi dveh kriterijev povračilo. – 33 odstotkov od cene kanalščine (4. člen) ter 27 odstotkov (3) Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesna- od cene čiščenja odpadne vode (4.a člen). Cena čiščenja ževanja, za plačilo povračila pa vrsta in obseg izkoriščanja in odpadnih voda (4.a člen) se oblikuje glede na dejansko one- rabe naravne dobrine. snaženost odpadne vode, zato je vezava takse za obremenje- (4) Višino takse in povračila, način njunega obračuna- vanje okolja nanjo sprejemljiva. Predpisana taksa je tako vanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprosti- sorazmerna dejanskemu onesnaževanju, zato je taksa po 4.a tev plačevanja predpiše vlada. Pri čezmerni obremenitvi se členu v skladu z 80. členom ZVO. Bolj problematična je višina takse stopnjuje, odvisno od količine in trajanja. taksa, ki se oblikuje glede na ceno odpadne vode, saj v tem (5) Za naravne dobrine lokalnega pomena določi povra- delu ni sorazmerna dejanskemu onesnaženju odpadne vode. čila iz drugega odstavka tega člena lokalna skupnost. Kadar Taksa, ki je vezana na kanalščino, je odvisna od količine onesnaževanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, odpadne vode, ne pa od stopnje njene onesnaženosti. Takšno lahko ta predpiše tudi takse iz prvega odstavka tega člena.” pavšalno taksiranje bi bilo sprejemljivo le v primerih, ko ni 9. Pred analiziranjem zakonitosti posameznih določb mogoče ugotoviti dejanskega onesnaženja za vsakega one- odloka mora ustavno sodišče odgovoriti na temeljno vpraša- snaževalca oziroma ko se lahko onesnaževanje določene nje, ki ga odpira pobuda: ali lokalna skupnost lahko predpiše kategorije onesnaževalcev dovolj natančno predvidi (npr. za takso za obremenjevanje voda. Kriterij za predpisovanje taks gospodinjstva). Drugače pa je v primerih, ko onesnaževanje lokalnih skupnosti določa peti odstavek citiranega člena: ni povezano z količino odpadne vode. Tako bo uporabnik lokalna skupnost lahko predpiše takse iz prvega odstavka kanalizacije, ki ima svojo čistilno napravo, s katero odpadno tega člena (torej za obremenjevanje vode, tal, zraka in za vodo prečisti že pred izpustom v kanalizacijo, plačeval po ustvarjanje odpadkov) tedaj, kadar onesnaževanje zadeva 4. členu enako takso kot nekdo, ki svoje čistilne naprave samo prebivalce lokalnih skupnosti. Pristojnost urejanja za- nima. Taksa po 4. členu ne sledi dejanskemu onesnaževanju dev varstva okolja določa 2. člen ZVO: urejanje zadev vars- in zato ni v skladu z namenom takse po 80. členu ZVO. tva okolja je v pristojnosti Republike Slovenije, razen kadar Ustavno sodišče je zato 4. člen odloka razveljavilo. gre za z zakonom določene zadeve iz državne pristojnosti, ki 12. Pobudniki navajajo, da je država z uredbo o taksi za se nanašajo na razvoj mest, ali kadar gre za zadeve lokalnega obremenjevanje vode že predpisala takso za obremenjevanje značaja ali pomena (prvi odstavek). Zadeve lokalnega znača- voda. Zavezanci za plačilo te takse so izvajalci javne službe ja ali pomena so tiste, “ki so, izvirajo ali lahko izvirajo samo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vo- iz območja lokalne skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne de na območju lokalne skupnosti, pravne osebe ali samostoj- presega njenih meja in jih lokalna skupnost lahko samostoj- ni podjetniki posamezniki, ki morajo izvajati obratovalni no ureja, organizira, upravlja, nadzira, prepreči, financira, monitoring za odpadne vode skladno z zakonom ter lastniki spodbuja ali drugače skrbi zanje, nanašajo pa se zlasti na: oziroma upravljalci več kot treh hektarjev utrjenih površin 1. naravne dobrine, ki so v lasti lokalne skupnosti ali so (4. člen). Hkrati so tudi zavezanci za plačilo takse po izpod- lokalnega pomena, bijanem odloku. Pravna ureditev, po kateri je nek zavezanec 2. lokalne javne službe varstva okolja...” (drugi odsta- na podlagi iste osnove dvojno obdavčen, in torej iz iste vek). osnove plačuje dve vrsti obvezne dajatve, samo po sebi ni 10. Po tem kriteriju razmejitve pristojnosti so zadeve neustavna (gl. o tem npr. odločbo ustavnega sodišča št. lokalnega pomena tudi tiste, ki se tičejo lokalnih javnih U-I-299/96 – OdlUS V, 177). Na isto osnovo lahko davčne- služb varstva okolja. V 26. členu ZVO so kot obvezne lokal- ga zavezanca obdavčita država in lokalna skupnost. ZVO bi ne javne službe med drugim navedene tudi oskrba s pitno se podvajanju dajatev lahko izognil, če bi že zakonsko bolj vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in pada- natančno določil tista področja onesnaževanja, kjer lahko Stran 4078 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 predpisuje takse za obremenjevanje okolja le država. Vendar o d l o č i l o: pa zakonodajalec tega ni storil, definicije, ki jih je določil za razmejitev državnih in lokalnih pristojnosti (2. člen, 80. Za odločanje o zahtevi R. Š. za denacionalizacijo zem- člen), pa so preohlapne, da bi bilo na njihovi podlagi moč ljišč parc. št. 65 in 67/1, obe k.o. D., in parc. št. 153 k.o. P. d. potegniti strogo ločnico med državnim in lokalnim obdavče- je pristojna Upravna enota Maribor. njem. 13. Bolj natančno merilo delitve med državno in lokal- no pristojnost ponuja ZVO v zvezi z povračilom za rabo in O b r a z l o ž i t e v izkoriščanje vode. ZVO v drugem odstavku 80. člena dolo- ča, da porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika A) ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo 1. Pobudnik je dal dne 5. 6. 1997 pobudo (predlog) za povračilo. Peti odstavek nadalje določa, da za naravne dobri- rešitev spora o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Mari- ne lokalnega pomena določi povračila iz drugega odstavka boru in Upravno enoto Maribor, na podlagi določbe tretjega lokalna skupnost. Čeprav ZVO v petem odstavku 80. člena odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list ni natančno opredelil podlage za predpis povračila s strani RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Po tej določbi pobu- lokalne skupnosti (“naravne dobrine lokalnega pomena”), do za rešitev spora o pristojnosti lahko vloži stranka v po- saj so naravne dobrine lokalnega pomena včasih tudi tiste, ki stopku, zaradi katerega je prišlo do spora o pristojnosti. so v lasti države, pa je iz drugega odstavka tega člena in iz 2. Pobudnik je v pobudi med drugim navedel, da je narave povračila jasno, da lahko povračilo za rabo in izkoriš- Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tedanje Obči- čanje naravne dobrine določi le lastnik te naravne dobrine. ne Maribor z dopisom z dne 23. 11. 1993 odstopil njegovo Voda je po 17. členu ZVO v lasti države, zato lahko povrači- zahtevo za denacionalizacijo glede v izreku te odločbe nave- lo za njeno rabo in izkoriščanje določa le država. To velja denih parcel tedanjemu Temeljnemu sodišču v Mariboru. tudi za pitno vodo – lokalna skupnost torej ne more predpi- 3. Temeljno sodišče v Mariboru, enota v Mariboru, se sati povračila za njeno rabo rabo in izkoriščanje. Lokalna je s sklepom št. N 674/93 z dne 2. 12. 1993 izreklo za skupnost mora v skladu z 26. členom ZVO skrbeti za oskrbo nepristojno in predlog zavrglo. Pobudnik se je skupaj z A. Š. s pitno vodo, vendar stroške te javne službe pokriva s ceno pritožil zoper navedeni sklep na Višje sodišče v Mariboru pitne vode, ki se določi v skladu z zakonom o gospodarskih dne 17. 12. 1993. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Povračilo za rabo Cp 1839/93-3 z dne 18. 1. 1994 pritožbo zavrnilo kot neute- pitne vode pa lahko predpisuje le njen lastnik – tj. država. meljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče 3. člen izpodbijanega odloka, ki uvaja plačevanje povračil za je v obrazložitvi svojega sklepa med drugim navedlo, da je porabljeno pitno vodo, je zato v neskladju z 80. členom ZVO bilo zemljiškoknjižno stanje urejeno na podlagi navedene in ga je ustavno sodišče zato razveljavilo. arondacijske odločbe, kar pomeni, da ni bilo odločilno, ali 14. Taksa za obremenjevanje okolja je po 22. členu sta predlagatelja predhodno z A. M. sklenila navedeno kupo- zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) eden prodajno pogodbo, za katero trdita, da je bila izsiljena. To od virov financiranja občin. Takojšnje učinkovanje razvelja- sodišče tako meni tudi, da bo zato to zadevo potrebno obrav- vitve bi lahko povzročilo izpad pomembnega z zakonom navati v upravnem postopku. predvidenega občinskega vira financiranja, zato je ustavno 4. Upravna enota Maribor je dne 27. 6. 1997 ustavnemu sodišče odločilo, da začne odločitev učinkovati 1. 1. 1998. S sodišču med drugim odgovorila, da je glede na način podr- tem prehodnim rokom daje ustavno sodišče lokalni skupno- žavljenja nepremičnine (podlaga za odpis nepremičnine in sti čas, da se prilagodi na finančne posledice, ki jih razvelja- vpis v družbeno lastnino je kupna pogodba) upravni organ vitev prinaša oziroma da izpodbijani odlok popravi skladno ocenil, da ni pristojen za odločanje o navedeni zadevi in da z odločbo. Pobudnik je izpodbijal le takso za obremenjeva- je za rešitev konkretnega primera pristojno Okrajno sodišče nje voda in povračilo za vode, zato ustavno sodišče ni oce- v Mariboru, oziroma da je to sodišče predlog neutemeljeno njevalo zakonitosti drugih delov odloka. zavrglo.

C) B) 15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 5. Arondacijski sporazum, sklenjen med A. M. in po- tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik budnikom R. Š. kot predlagateljem ter A. Š. kot predlagate- dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone ljico, ki pa je brez datuma, vsaj za parceli št. 65 in 67/1 k.o. Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez D., ni bil prvi akt podržavljenja teh dveh parcel: sprememba Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. lastništva, izvedena v zemljiški knjigi, je bila opravljena že Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. na podlagi odločbe Komisije za arondacijo pri Občini Mari- bor-Center št. 462/A-21/63 z dne 9. 9. 1963, s katero se je Št. U-I-221/95-17 vpisala družbena lastnina. Za parcelo št. 153 k.o. P. d. pa je Ljubljana, dne 3. julija 1997. ta sprememba lastništva v zemljiški knjigi nastala na podlagi odločbe komisije za arondacijo pri Občini Maribor-Center Predsednik št. 462/70/63-4/2 z dne 27. 1. 1964. dr. Lovro Šturm l. r. 6. Ne glede na gornje ugotovitve je v sklenjenem aron- dacijskem sporazumu nekaj podatkov, iz katerih izhaja, da je bil ta sporazum sklenjen pred 1. 1. 1964. Tako iz tč. III izhaja, da A. plača za pod tč. II navedene parcele 686.600 tedanjih dinarjev do 15. 12. 1963. Nadalje izhaja iz tč. IV, da 2441. navedene parcele preidejo dne 1. 1. 1964 na A., kakor tudi davki in druga javna bremena v zvezi z njimi. Ne nazadnje Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pa je pomembna tudi določba tč. VII tega sporazuma, v pristojnosti, začetem na pobudo R. Š. iz M. na seji dne kateri je opredeljeno, da sta se stranki odpovedali preklicati 3. julija 1997 ta sporazum ter da bosta predlagali arondacijski komisiji pri Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4079

Občinski skupščini Maribor-Center, da posvedoči ta spora- 13. V skladu z gornjimi ugotovitvami ustavno sodišče zum z arondacijsko odločbo. ocenjuje, da je pobudniku in denacionalizacijskemu upravi- 7. Za arondacijskim sporazumom oziroma arondacij- čencu R. Š. ter denacionalizacijski upravičenki A. Š. bil skima odločbama z dne 9. 9. 1963 in 27. 1. 1964, saj je izveden odvzem lastništva na podlagi navedenih odločb aron- časovna opredelitev nemogoča, je med strankama arondacij- dacijske komisije in v posledici arondacijskega sporazuma. skega postopka prišlo do kupne pogodbe, sklenjene dne Pri odločbah gre za upravne akte. Arondacijskega sporazu- 14. 10. 1964. V tč. III te pogodbe je napisana enaka cena za ma zaradi že navedenih značilnosti, njegove takratne narave kv. meter zemljišča, kot je bila opredeljena v arondacijskem in pomena ter okoliščin sklepanja ni mogoče šteti kot pogod- sporazumu, kakor tudi celotna kupinina 686.600 takratnih be obligacijskega prava. Pozneje sklenjena kupna pogodba, dinarjev, poleg tega pa tudi ugotovitev, da je bila kupnina četudi je šlo za pravni posel po imenu, je bila zgolj izvedbeni prodajalcema že izplačana, kar potrjujeta s svojima podpiso- akt in posvedočitev že izvršenih dejanj, kar enako velja za ma na tej pogodbi. V tč. IV te pogodbe pa je bilo zapisano, odločbo SO Maribor-Center št. 465-223/64-5 z dne 21. 11. da je hasnovanje prodanih zemljišč prešlo s 1. 1. 1964 na 1964. A. M. 14. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je pravna pod- 8. Skupščina občine Maribor-Center je dne 27. 11. 1964 laga za reševanje te denacionalizacijske zadeve v določbi izdala odločbo št. 465- 223/64-5. Kot izhaja iz izreka te 27. točke prvega odstavka 3. člena ZDen in je zaradi tega na odločbe, je bil smoter njene izdaje potrditev kupne pogodbe podlagi 54. člena tega zakona pristojen upravni organ. arondacijskima strankama in potrditev, da je A. kupil nave- 15. Iz spisne dokumentacije te zadeve je razvidno, da je dena zemljišča v arondacijske namene ter da je kupnina pobudnik zahtevo za denacionalizacijo vložil že 14. 1. 1993. enaka cenilni vrednosti. Več kot štiri leta je trajalo, da je prišlo do odločitve o 9. Iz celotne spisne dokumentacije tako izhaja, da je pristojnosti za reševanje denacionalizacijske zadeve. Ustav- bilo podržavljenje navedenih parcel glede vseh bistvenih no sodišče ponovno ugotavlja, da gre še za en primer očitno vprašanj izvedeno na podlagi izdanih odločb Komisije za prepočasnega postopanja v teh zadevah. Na prepočasno po- arondacijo SO Maribor-Center in /oziroma arondacijskega stopanje v denacionalizacijskih zadevah in na kršenje roka iz sporazuma z izplačano odškodnino, opredeljeno s predhod- prvega odstavka 58. člena ZDen ustavno sodišče stalno opo- no cenitvijo, z namenom zagotavljanja zaokrožitve zemljišč zarja (tako na primer v zadevah št. U-II-119/96 z dne 6. 6. A. M., ker so ležala v arondacijskem sektorju tega kombina- 1996, št. U-II-351/96 z dne 5. 12. 1996 in št. U-II-334/96 z ta, in ne s kupno pogodbo, katere sklenitev je bila izvedena dne 9. 1. 1997). po izdaji t.i. arondacijskih odločb. Arondacijski sporazum, kot je bil sklenjen, ne more predstavljati samostojnega prav- C) nega posla (kupne pogodbe), v katerem bi bila izražena 16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi avtonomna volja pobudnikov kot prodajalcev glede navede- četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik nih parcel, v skladu s pravili obligacijskega prava. Ta spora- dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone zum je bil le eden od aktov politike arondacije kmetijskih Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez zemljišč v skladu z zakonom, kar velja tudi za sklenjeno Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. kupno pogodbo. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. 10. Pravne podlage za takšen pristop k arondaciji so obstajale v Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega Št. U-II-158/97 zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 – v nadaljeva- Ljubljana, dne 3. julija 1997. nju: TZIKZ). Tako je bilo v določbi prvega odstavka 60. člena tega zakona opredeljeno, da sta se arondacijski Predsednik upravičenec in lastnik pripojenega zemljišča lahko sporazu- dr. Lovro Šturm l. r. mela, da prejšnji lastnik namesto zemljišča druge kulture ali bonitete dobi denarno odškodnino, ki se odmerja po pravilih, ki so veljala za odmero odškodnine pri razlastitvi (59. člen TZIKZ). 11. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 2442. 56/92 odl. US, 13/93 odl. US, 31/93 in 24/95 odl. US – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Kadar zakonitosti, začetem na pobudo gospodarske družbe Merca- je bilo premoženje podržavljeno v skladu s predpisi, ki jih tor – Eta d.d., Kamnik, na seji dne 3. julija 1997 ZDen določa v 3. in 4. členu, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če pa je premoženje prešlo v o d l o č i l o: družbeno lastnino na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma Določbe točk a) do vključno e) 3. člena odloka o taksah predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denaciona- in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter lizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen). izkoriščanje naravnih dobrin (Uradni list RS, št. 47/95), ki 12. Iz povedanega izhaja, da je pri razmejitvi pristojno- ga je sprejel Občinski svet občine Kamnik, se razveljavijo. sti med upravnim organom in sodiščem bistveno, ali je treba Razveljavitev začne učinkovati 1. januarja 1998. kot pravno podlago za prehod premoženja v državno last šteti zakon ali odločbo upravnega organa, izdano na njegovi O b r a z l o ž i t e v pravni podlagi, za kar je pristojen upravni organ. Sodišče je za presojo pristojno takrat, kadar je bil prenos premoženja A) opravljen na podlagi pravnega posla. Kako je bil sklenjen 1. Izpodbijani odlok z namenom manjšega obremenje- pravni posel (ali zaradi grožnje, sile ali zvijače) pa je po- vanja okolja in racionalne rabe in izkoriščanja naravnih do- membno pri presoji, ali je na takšni podlagi mogoče zahteva- brin v Občini Kamnik predpisuje takse in povračila za obre- ti vrnitev premoženja. menjevanje vode ter za ustvarjanje odpadkov na podlagi 80. Stran 4080 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, zadeve, ki so lokalnega značaja ali pomena in zato niso v 44/95 – odl. US in 1/96 – v nadaljevanju: ZVO). Pri tem kot državni pristojnosti. Gre za tiste zadeve, ki so, ki izvirajo ali zavezance za plačilo takse in povračil določa pravne in fizič- lahko izvirajo samo iz območja lokalne skupnosti, njihov ne osebe (2. člen odloka). V 3. členu odlok bolj konkretno obseg ali vpliv pa ne presega njenih meja in jih lokalna navaja zavezance za plačilo taks in povračil ter osnove in skupnost lahko samostojno ureja, organizira, upravlja itn. stopnje obeh dajatev: taksa se odmerja za uporabnike vodo- Izpodbijani odlok Občine Kamnik v 1. členu med drugim voda in uporabnike kanalizacije od količine porabljene vo- določa, da se takse in povračila plačujejo za ustvarjanje in de, za uporabnike čiščenja odpadne vode od oddane odpadne ravnanje z odpadki. ZVO v 5.3.3. točki 5. člena opredeljuje vode in za uporabnike odvoza in deponiranja odpadkov po pojem komunalnih odpadkov, v prvem odstavku 26. člena osebi oziroma od količine oddanih odpadkov. Poleg tega pa določa kot obvezno lokalno javno službo med drugim morajo po 3. členu odloka takse in povračila plačati tudi vsi, tudi ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer določa, da ki se na novo priključijo bodisi na vodovodno ali na kanali- to javno službo samostojno neposredno in obvezno zagotav- zacijsko omrežje. lja občina. Iz tega po mnenju Ministrstva za okolje in prostor 2. Pobudnik navaja, da je voda po 1. točki 17. člena sledi, da gre za zadevo lokalnega pomena oziroma da takšno ZVO last države, zato bi takse in povračila ne smela predpi- obremenjevanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti. sati občina, pač pa država. Slednja je to tudi storila z uredbo Zato naj bi bil 1. člen izpodbijanega odloka v delu, kjer o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95 in določa takso za ustvarjanje odpadkov, v skladu z ZVO. Pač 44/95). Zavezanec za plačilo takse po tej uredbi je tudi pa naj bi bil ta člen v nasprotju z ZVO v delu, kjer določa pobudnik. Pobudnik predlaga, da ustavno sodišče razveljavi takso za ravnanje z odpadki. Po 8. členu zakona o gospodar- točki a) in b) 3. člena izpodbijanega odloka. skih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljeva- 3. Ustavno sodišče je pobudo dne 7. 12. 1995 sprejelo nju: ZGJS) se namreč gospodarske javne službe financirajo s in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti izpod- ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih bijanega občinskega odloka. Ustavno sodišče je sklep o spre- virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. jemu pobude poslalo Občinskemu svetu občine Kamnik kot ZVO naj ne bi dajal nobene pravne podlage za predpisovanje nasprotnemu udeležencu, vendar odgovora od njega ni pre- takse za ravnanje z odpadki. jelo. Pač pa je ustavno sodišče prejelo odgovora Državnega 6. Ministrstvo tudi meni, da občina ne bi smela predpi- zbora in Ministrstva za okolje in prostor. Državni zbor nava- sati takse za obremenjevanje vode. Čeprav je vir obremenje- ja, da gre pri taksah in povračilih za dvoje različnih obvezno- vanja res na območju občine in je s tem “lokalen”, pa naj bi sti. Takse se predpisujejo za obremenjevanje okolja v prime- obseg in vpliv obremenjevanja voda vedno presegala meje rih iz prvega odstavka 80. člena ZVO, medtem ko porabnik lokalne skupnosti. Zato naj bi bilo predpisovanje takse za naravne dobrine plačuje povračilo za njeno rabo in izkoriš- obremenjevanje voda v pristojnosti države; vlada je zato že čanje po drugem odstavku 80. člena ZVO. Takso po ZVO izdala uredbo o taksi za obremenjevanje vode. naj bi bilo dopustno predpisati za obremenjevanje vode in za 7. Po mnenju ministrstva je odlok tudi v delu, v kate- ustvarjanje odpadkov, ne pa tudi za ravnanje z odpadki. Ker rem uvaja povračila za vodo, v nasprotju z ZVO. ZVO v obremenjevanje površinskih in podzemnih voda presega me- prvem odstavku 17. člena določa, da je voda kot naravna je lokalne skupnosti, naj bi obremenjevanje vode v skladu z dobrina naravni vir v lasti države, iz česar po mnenju mini- drugim odstavkom 2. člena in petim odstavkom 80. člena strstva izhaja pristojnost države, da predpisuje povračila za ZVO ne bilo lokalna zadeva, pač pa v pristojnosti države. njeno izkoriščanje ali rabo, saj je njen edini lastnik. Vode naj Zato je vlada sprejela uredbo o taksi za obremenjevanje bi tudi ne bilo mogoče šteti za zadevo lokalnega pomena. vode. Voda je po 17. členu ZVO lastnina republike in naj bi Poleg tega odlok v 2. členu po mnenju Ministrstva preveč zato ne mogla biti zadeva lokalnega pomena. Zato naj bi nejasno in preširoko določa kot zavezance za plačilo takse in lokalna skupnost ne smela predpisovati in urejati povračil za povračila vse pravne in fizične osebe. Odlok bi moral kot njeno izkoriščanje in rabo. Za njihovo predpisovanje je pri- zavezance za plačilo takse določati le osebe, ki onesnažujejo stojna država. Poleg tega so po mnenju Državnega zbora vodo ali ki ustvarjajo odpadke, kot zavezance za plačilo zavezanci plačevanja taks le tisti, ki okolje obremenjujejo, povračila pa le dejanske uporabnike vode. V nasprotju z zavezanci plačevanja povračil pa le porabniki, ki naravno ZVO naj bi bil tudi 3. člen odloka, saj iz njegovega besedila dobrino dejansko in neposredno izkoriščajo ali uporabljajo. ni razvidno, v katerem primeru gre za povračilo in v katerem 4. Ministrstvo za okolje in prostor v svojem odgovoru za takso, prav tako pa naj bi zgolj sama priključitev novih navaja, da ZVO v 10. členu določa, da povzročitelj obreme- uporabnikov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ne nitve krije celotne stroške zaradi obremenjevanja okolja v mogla biti osnova za določitev takse oziroma povračila. skladu s predpisi. Stroški povzročitelja obremenjevanja oko- lja so določeni v 77. do 80. členu ZVO. Navedene določbe naj bi bile utemeljene v 67. členu ustave, ki določa, da se z B) zakonom določi način pridobivanja in uživanja lastnine ta- 8. Izpodbijani občinski odlok je bil sprejet na podlagi ko, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in eko- 10., 13. in 80. člena ZVO. Peti odstavek 10. člena ZVO loška funkcija. V teh določbah ZVO naj bi bilo v slovenski določa, da lahko lokalne skupnosti zaradi manjšega obreme- pravni red uvedeno načelo “onesnaževalec plača” skladno z njevanja okolja predpišejo takse in povračila v skladu z ZVO deklaracijo o okolju in razvoju (sprejeto na Konferenci OZN in drugim zakonom. Člen 13. ZVO določa, da republika in v Riu de Janeiru leta 1992), ki jo je podpisala tudi Slovenija. lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata 5. Ministrstvo za okolje in prostor dodaja, da ima po okolju sprejemljivejše posege v okolje in uporabo okolju petem odstavku 80. člena ZVO lokalna skupnost pristojnost najmanj škodljivih surovin in energije. Konkretno sta taksa za predpisovanje takse in povračila po 80. členu, vendar pa in povračilo urejena v 80. ZVO. Ta določa: mora pri tem upoštevati tudi določbe tretjega in četrtega “(1) Onesnaževalec plača takso za obremenjevanje vo- odstavka navedenega člena. Izhajajoč iz 140. člena ustave, de, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov. ki določa, da spadajo v pristojnost občine zadeve, ki jih (2) Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republi- občina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce ka ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo občine, so v drugem odstavku 2. člena ZVO opredeljene povračilo. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4081

(3) Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesna- takse po izpodbijanem odloku. Pravna ureditev, po kateri je ževanja, za plačilo povračila pa vrsta in obseg izkoriščanja in nek zavezanec na podlagi iste osnove dvojno obdavčen in rabe naravne dobrine. torej iz iste osnove plačuje dve vrsti obvezne dajatve, samo (4) Višino takse in povračila, način njunega obračuna- po sebi ni neustavna (gl. o tem npr. odločbo ustavnega vanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprosti- sodišča št. U-I-299/96 – odl. US V, 177). Na isto osnovo tev plačevanja predpiše vlada. Pri čezmerni obremenitvi se lahko davčnega zavezanca obdavčita država in lokalna skup- višina takse stopnjuje, odvisno od količine in trajanja. nost. ZVO bi se podvajanju dajatev lahko izognil, če bi že (5) Za naravne dobrine lokalnega pomena določi povra- zakonsko bolj natančno določil tista področja onesnaževa- čila iz drugega odstavka tega člena lokalna skupnost. Kadar nja, kjer lahko predpisuje takse za obremenjevanje okolja le onesnaževanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, država. Vendar pa zakonodajalec tega ni storil, definicije, ki lahko ta predpiše tudi takse iz prvega odstavka tega člena.” jih je določil za razmejitev državnih in lokalnih pristojnosti 9. Pred analiziranjem zakonitosti posameznih določb (2. člen, 80. člen), pa so preohlapne, da bi bilo na njihovi odloka mora ustavno sodišče odgovoriti na temeljno vpraša- podlagi moč potegniti strogo ločnico med državnim in lokal- nje, ki ga odpira pobuda: ali lokalna skupnost lahko predpiše nim obdavčenjem. takso za obremenjevanje voda. Kriterij za predpisovanje taks 12. Bolj natančno merilo delitve med državno in lokal- lokalnih skupnosti določa peti odstavek citiranega člena: no pristojnost ponuja ZVO v zvezi z povračilom za rabo in lokalna skupnost lahko predpiše takse iz prvega odstavka izkoriščanje vode. ZVO v drugem odstavku 80. člena dolo- tega člena (torej za obremenjevanje vode, tal, zraka in za ča, da porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika ustvarjanje odpadkov) tedaj, kadar onesnaževanje zadeva ali lokalna skupnost, plača za njeno izkoriščanje in rabo samo prebivalce lokalnih skupnosti. Pristojnost urejanja za- povračilo. Peti odstavek nadalje določa, da za naravne dobri- dev varstva okolja določa 2. člen ZVO: urejanje zadev vars- ne lokalnega pomena določi povračila iz drugega odstavka tva okolja je v pristojnosti Republike Slovenije, razen kadar lokalna skupnost. Čeprav ZVO v petem odstavku 80. člena gre za z zakonom določene zadeve iz državne pristojnosti, ki ni natančno opredelil podlage za predpis povračila s strani se nanašajo na razvoj mest, ali kadar gre za zadeve lokalnega lokalne skupnosti (“naravne dobrine lokalnega pomena”), značaja ali pomena (prvi odstavek). Zadeve lokalnega znača- saj so naravne dobrine lokalnega pomena včasih tudi tiste, ki ja ali pomena so tiste, so v lasti države, pa je iz drugega odstavka tega člena in iz “ki so, izvirajo ali lahko izvirajo samo iz območja lo- narave povračila jasno, da lahko povračilo za rabo in izkoriš- kalne skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne presega njenih čanje naravne dobrine določi le lastnik te naravne dobrine. meja in jih lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organi- Voda je po 17. členu ZVO v lasti države, zato lahko povrači- zira, upravlja, nadzira, prepreči, financira, spodbuja ali dru- lo za njeno rabo in izkoriščanje določa le država. To velja gače skrbi zanje, nanašajo pa se zlasti na: tudi za pitno vodo – lokalna skupnost torej ne more predpi- 1. naravne dobrine, ki so v lasti lokalne skupnosti ali so sati povračila za njeno rabo in izkoriščanje. Lokalna skup- lokalnega pomena, nost mora v skladu s 26. členom ZVO skrbeti za oskrbo s 2. lokalne javne službe varstva okolja...” (drugi odsta- pitno vodo, vendar stroške te javne službe pokriva s ceno vek). pitne vode, ki se določi v skladu z zakonom o gospodarskih 10. Po tem kriteriju razmejitve pristojnosti so zadeve javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Povračilo za rabo lokalnega pomena tudi tiste, ki se tičejo lokalnih javnih pitne vode pa lahko predpisuje le njen lastnik – tj. država. služb varstva okolja. V 26. členu ZVO so kot obvezne lokal- Ustavno sodišče je moralo zato izpodbijani odlok razveljavi- ne javne službe med drugim navedene tudi oskrba s pitno ti v delu, ki se nanaša na predpisovanje povračil za rabo in vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in pada- izkoriščanje naravnih dobrin. vinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje 13. Čeprav je predpisovanje lokalnih taks za onesnaže- ostankov komunalnih odpadkov (prvi odstavek). Te javne vanje voda (v zgoraj navedenih okvirih) v skladu z ZVO, pa službe samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja obči- je moralo ustavno sodišče vseeno razveljaviti izpodbijani na oziroma se zagotavljajo skupno za več občin. Če jih odlok tudi v delu, v katerem predpisuje te takse. Izpodbijani občina ne more zagotoviti, jo zagotovi država na račun obči- odlok namreč ne ločuje med taksami za obremenjevanje ne (drugi in tretji odstavek 26. člena). ZVO torej lokalne okolja in povračili za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin. V skupnosti zavezuje k obveznemu in samostojnemu urejanju 3. členu navaja, da “povračila oziroma takse” uporabniki oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih plačujejo od porabljene vode (za uporabnike vodovoda), od voda. Gre torej za tiste zadeve varstva okolja po 2. členu porabljene vode (za uporabnike kanalizacije), za priključek ZVO, ki jih lahko (in mora) lokalna skupnost samostojno novih uporabnikov na vodovodno omrežje, za priključitev urejati, organizirati, preprečevati, financirati in preprečevati. novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje in za priključi- Zato lahko lokalna skupnost predpiše tudi takso za obreme- tev uporabnikov, ki porabijo več kot 100 m3 mesečno, na nitev voda, seveda le v mejah, kolikor je voda zadeva lokal- vodovodno omrežje. Na podlagi takšne določitve obveznosti nega pomena po ZVo in drugih predpisih. Glede na to, da je ni mogoče presoditi, kaj od tega je taksa za obremenjevanje lokalna skupnost zavezana zagotavljati pitno vodo in urediti okolja in kaj povračilo za rabo in izkoriščanje naravnih odvajanje in čiščenje voda, lahko predpiše takso za obreme- dobrin. Vendar bi bil tudi v primeru, da bi se postavke iz njevanje voda tistim posameznikom in pravnim osebam, ki 3. člena odloka dale razdeliti med taksne in tiste, ki predpi- vodo v resnici onesnažujejo. sujejo povračilo, odlok glede predpisovanja taks za obreme- 11. Pobudnik navaja, da je država z uredbo o taksi za njevanje okolja še vedno v nasprotju z namenom takse po obremenjevanje vode že predpisala takso za obremenjevanje 80. členu ZVO. Taksa po 80. členu ZVO ne sme odstopati od voda. Zavezanci za plačilo te takse so izvajalci javne službe temeljnega namena te dajatve, tj. manjšega obremenjevanja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vo- okolja. Predpisana taksa mora imeti preventivni in spodbuje- de na območju lokalne skupnosti, pravne osebe ali samostoj- valni učinek. 10. člen ZVO namreč v petem odstavku izrec- ni podjetniki posamezniki, ki morajo izvajati obratovalni no poudarja, da lokalne skupnosti predpišejo takse in povra- monitoring za odpadne vode skladno z zakonom ter lastniki čila v skladu s tem zakonom zaradi spodbujanja manjšega oziroma upravljalci več kot treh hektarjev utrjenih površin obremenjevanja okolja. Tudi 80. člen v tretjem odstavku (4. člen). Hkrati pa je pobudnik tudi zavezanec za plačilo določa, da je osnova za plačilo takse vrsta in količina one- Stran 4082 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 snaževanja. Taksna obremenitev mora biti tako čimbolj so- o sprejetju zazidalnega načrta Industrijska cona Srmin (Urad- razmerna dejanskemu onesnaževanju, ki ga posamezen one- ne objave, št. 38/89) Mestne občine Koper se sprejme. snaževalec povzroča. Pavšalno taksiranje, vezano na porabo 2. Izvrševanje odloka o sprejetju zazidalnega načrta pitne vode ali na kanalščino, bi bilo mogoče le pri tistih Industrijska cona Srmin se do končne odločitve ustavnega kategorijah onesnaževalcev, kjer je njihovo dejansko one- sodišča zadrži. snaževanje nemogoče ugotoviti, vendar pa se ga da dovolj natančno določiti ob uporabi drugih kazalcev (npr. iz porabe O b r a z l o ž i t e v pitne vode za gospodinjstva). Pri drugih onesnaževalcih pa bi takšno taksiranje lahko delovalo v nasprotju z zakonskim A) namenom, saj ne upošteva dejanskega onesnaženja, ki ga 1. Pobudniki navajajo, da Občina Koper v času spreje- zavezanec povzroči. Tako bi uporabnik vodovoda ali kanali- manja družbenega plana občine ni pridobila mnenja medre- zacije iz 3. člena odloka, ki ima svojo čistilno napravo, s sorske komisije o usklajenosti osnutka plana s srednjeroč- katero odpadno vodo prečisti že pred izpustom v kanalizaci- nim družbenim planom SRS v skladu s pozneje spremenjenim jo, plačeval enako takso kot nekdo, ki svoje čistilne naprave 50. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. nima. Iz tega razloga tudi ni mogoče predpisovati takse za 18/84, 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP). Po mnenju pobudni- priključitev novih uporabnikov na vodovod oziroma na ka- kov se ta planski akt zato ne bi smel izvajati. Zazidalnemu nalizacijsko omrežje. Ustavno sodišče je zato razveljavilo 3. načrtu Industrijska cona Srmin pa pobudniki očitajo, da ni v člen odloka v večini določb, ki se nanašajo na povračila za skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v rabo in izkoriščanje naravnih dobrin in takse za obremenje- prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni vanje okolja, tj. točke od a) do vključno e) 3. člena odloka. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: Razveljavilo ni le tiste določbe 3. člena, ki predpisuje takse ZUN). Zazidalni načrt naj ne bi vseboval gradbeno-tehnič- za obremenjevanje okolja, kjer je taksna obremenitev soraz- nih in tehnoloških pogojev in elementov za parcelacijo, na- merna dejanskemu onesnaženju, ki ga povzroči zavezanec črta gradbenih parcel, ocene stroškov, idejnih rešitev pro- (točka g). Ker je pobudnik izpodbijal le takso za obremenje- metnega in drugega infrastrukturnega omrežja in naj bi bil vanje voda in povračilo za vode, ustavno sodišče tudi ni zato v nasprotju z določbami 28 do 30 ZUN. Prav tako naj ne ocenjevalo zakonitosti tistih delov odloka, ki predpisujejo bi vseboval predpisanih soglasij (prvi odstavek 39. člena takso za ustvarjanje in ravnanje z odpadki (točka f) 3. člena ZUN) ter potrebnih strokovnih podlag o naravnih lastnostih odloka. in ustvarjenih razmerah (drugi odstavek 23. člena ZUN). 14. Taksa za obremenjevanje okolja je po 22. členu Glede na to, da se z zazidalnim načrtom ureja industrijsko zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) eden območje, ki meji na skladišča naftnih derivatov velikih ka- od virov financiranja občin. Takojšnje učinkovanje razvelja- pacitet, naj bi opustitev teh strokovnih podlag pomenila vitve bi lahko povzročilo izpad pomembnega z zakonom nevarnost za zdravo in varno življenjsko okolje. predvidenega občinskega vira financiranja, zato je ustavno 2. Glede pravnega interesa za vložitev pobude Svet sodišče odločilo, da začne odločitev učinkovati 1. 1. 1998. S krajevne skupnosti navaja, da gre po statutu Mestne tem prehodnim rokom daje ustavno sodišče lokalni skupno- občine Koper za pravno osebo. Izpodbijana predpisa naj bi sti čas, da se prilagodi na finančne posledice, ki jih razvelja- neposredno posegala na območje krajevne skupnosti in s tem vitev prinaša oziroma da izpodbijani odlok popravi skladno vplivala na njen razvoj in na življenje krajanov KS Bertoki. z odločbo. Marija Štajber iz Bertokov in drugi podpisani krajani Srmina in severnega dela Bertokov naj bi bili z izpodbijanima pred- C) pisoma neposredno prizadeti, saj da bodisi posegata v njiho- 15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi vo premoženje na območju urejanja zazidalnega načrta bodi- tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik si da bi lahko v njem predvideni posegi s svojimi vplivi dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone močno vplivali na življenje pobudnikov. Predvideni posegi Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez na sedanjih kmetijskih zemljiščih naj bi namreč povzročili Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. dodatne obremenitve podtalnice, zemlje, zraka, prometnic in Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. komunalnega omrežja. 3. Pobudniki ob tem predlagajo tudi začasno zadržanje Št. U-I-217/95-15 izvrševanja obeh izpodbijanih aktov, saj naj bi bila ta predpi- Ljubljana, dne 3. julija 1997. sa podlaga za izdajo lokacijskih dovoljenj za gradnjo termi- nala za utekočinjen plin na območju Srmina. Predsednik dr. Lovro Šturm l. r. B) 4. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo Marije Štajber in desetih drugih podpisanih, medtem ko je za pobudo Sveta Krajevne skupnosti Bertoki ugotovilo, da ne izpolnjuje po- 2443. goja izkazanega pravnega interesa iz 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Pravni interes kot pogoj za vložitev pobude je po- Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sve- dan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudniko- ta Krajevne skupnosti Bertoki, Marije Štajber iz Bertokov in ve pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudni- desetih drugih pobudnikov na seji 3. julija 1997 ca Marija Štajber in drugih deset podpisanih pobudnikov so izkazali, da z izpodbijanimi predpisi predvideni posegi pose- s k l e n i l o: gajo v njihove pravice, pravne interese oziroma pravne polo- žaje, bodisi zaradi razlastitev na območju urejanja zazidalne- 1. Pobuda za oceno zakonitosti družbenega plana Obči- ga načrta bodisi zaradi večje ekološke, komunalne in ne Koper za obdobje od leta 1986 do 1990 (Uradne objave, prometne obremenjenosti, ki bi jih posegi povzročili. Po št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94 in 14/95) ter odloka drugi strani pa ti predpisi neposredno ne posegajo v pravice Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4083 krajevne skupnosti oziroma njenega sveta. Svet krajevne stvarno ali pravno ni več mogoča, povrniti njegovo dejansko skupnosti bi imel pravni interes le za vlaganje pobud za vrednost, in da je pod uzakonjenimi pogoji ter v uzakonjenih oceno predpisov, ki neposredno posegajo v njene pravice, mejah za to upravičena do sredstev iz državnega proračuna. pravne interese ali pravni položaj, ne pa tudi za sprožanje 2. Predlagateljica meni, da taka naloga novih občin ni v pobud za oceno predpisov, ki posegajo v pravice prebivalcev skladu z njihovo ustavno vlogo in naravo, določeno v 9., krajevne skupnosti. 139. in 142. členu ustave, pa tudi ne s 33. členom ustave, ki 5. Ustavno sodišče bo moralo v postopku ocene zakoni- zagotavlja pravico do lastnine. Opozarja na nepredvidljivost tosti izpodbijanega plana predvsem ugotoviti, ali je Mestna in možno zajetnost finančnih bremen, ki v posamezni občini občina Koper v postopku sprejemanja tega akta ravnala v po teh določbah nastanejo, in da je izravnava, ki jo določa skladu s 50. členom ZUreP. Glede izpodbijanega zazidalne- zakon, le delna, do nje bodo upravičene le redke občine, kar ga načrta pa bo moralo ugotoviti pravilnost postopka njego- ni v skladu z načeli pravne države, enakosti pred zakonom in vega sprejemanja (predvsem glede priprave strokovnih pod- enakega varstva pravic. lag) oziroma, ali vsebuje z ZUN predpisane sestavine. 3. Predlagateljica predlaga, naj ustavno sodišče obe 6. Ustavno sodišče je sprejelo tudi zadržanje izvrševa- izpodbijani določbi razveljavi, zadevo pa uredi v skladu z nja izpodbijanega zazidalnega načrta do končne odločitve ustavo in to od uveljavitve lokalne samouprave, to je od sodišča, saj bi lahko njegovo izvrševanje pripeljalo do težko 1. januarja 1995 dalje. popravljivih škodljivih posledic. Ustavno sodišče pa ni zadr- 4. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. žalo izvrševanja izpodbijanega srednjeročnega plana, saj sam po sebi ni podlaga za pridobivanje dovoljenj in za izvajanje B) v njem predvidenih posegov v prostor na območju urejanja z 5. Iz izpodbijane določbe prvega odstavka 29. člena zazidalnim načrtom. zakona o financiranju občin, ki govori izrecno o stroških občin zaradi odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih C) sankcij (v nadaljevanju: ZIKS), izhaja, da zakonodajalec 7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje- razlaga sintagmo “družbenopolitična skupnost” iz drugega ga odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsed- odstavka 145. člena ZIKS drugače kot predlagateljica in nik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone sicer tako, da ta pojem zajema poleg države tudi občino. Gre Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez torej za primer, ko sta mogoči dve upravičeni razlagi zakon- Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. ske določbe, od katerih pa je lahko le ena skladna z ustavo. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno. Ustavno sodišče zato pri oceni ustavnosti drugega odstavka 145. člena ZIKS ni uporabilo možnosti razveljavitve, temveč Št. U-I-130/96-17 je sprejelo interpretacijsko odločbo. Posledica take odločitve Ljubljana, dne 3. julija 1997. je, da se v pravnem redu izpodbijana določba ohrani v delu, ki je z ustavo skladen, in se iz pravnega reda izloči v delu, ki Predsednik je z ustavo v nasprotju. dr. Lovro Šturm l. r. 6. Po ustavnih določbah o lokalni samoupravi (poglav- je V.a) je občina samoupravna lokalna skupnost, v katere pristojnost spadajo le lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje po- 2444. sameznih nalog iz državne pristojnosti samo po predhodnem soglasju občine. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, 7. Zaveza iz drugega odstavka 145. člena zakona o začetem z zahtevo Občine Grosuplje, ki jo po pooblastilu izvrševanju kazenskih sankcij ni naloga, ki bi jo po njeni občinskega sveta zastopa župan Občine Rudolf Rome, na naravi in vsebini mogli šteti za lokalno zadevo, občina je seji dne 4. julija 1997 sama ne more urejati in ne zadeva prebivalcev občine; gre za segment odpravljanja škodljivih posledic napačne uporabe o d l o č i l o: sodne oblasti, ki je zaradi tega urejen z zakonom, zadeva pa upravičence ne glede na njihovo pripadnost občini. Soglasja 1. Drugi odstavek 145. člena zakona o izvrševanju ka- občine predlagateljice za konkretne primere ali občin, nasta- zenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in kasnejši) ni v lih z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih neskladju z ustavo, če se razlaga tako, da je po ustanovitvi območij (Uradni list RS, št. 60/94), očitno ni. občin kot samoupravnih lokalnih skupnosti zavezanec iz te 8. Zato izpodbijana določba drugega odstavka 145. čle- določbe le Republika Slovenija. na ZIKS, ki je bil sprejet leta 1978, dopušča ob pravilnem 2. V prvem odstavku 29. člena zakona o financiranju upoštevanju sprememb v pravnem sistemu države razlago, občin (Uradni list RS, št. 15/94) se razveljavijo besede:...”in da je po nastanku občin v skladu z zakonom o ustanovitvi odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij...”. občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 69/94 in kasnejši) zavezanec iz izpodbijane določbe le Re- O b r a z l o ž i t e v publika Slovenija. Taka razlaga je (edina) v skladu z ustavo. Določbe torej ni treba razveljaviti, kot to sugerira predlaga- A) teljica; treba jo je le pravilno in z ustavo skladno razlagati in 1. Predlagateljica je na podlagi sedme alinee prvega uporabljati. odstavka 23. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list 9. Pač pa je bilo v skladu s pravkar obrazloženim treba RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) zahtevala oceno obeh razveljaviti tisti del določbe prvega odstavka 29. člena zakona navedenih določb, iz katerih povezano izhaja, da je (sedanja) o financiranju občin, ki govori izrecno o stroških občin občina kot naslednica tiste družbenopolitične skupnosti, ki zaradi odškodnin po ZIKS; takih stroškov ob pravilni inter- je bila prevzela zaplenjeno premoženje, zavezana v prime- pretaciji drugega odstavka 145. člena ZIKS ne more biti in rih, ko je treba to premoženje vrniti, njegova vrnitev pa njihovo omenjanje v zakonu o financiranju občin lahko pov- Stran 4084 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 zroča pravno negotovost, kar ni v skladu z načeli pravne novega veslaškega kluba in apartmajskega poslovno-turi- države (2. člen ustave). stičnega objekta (ki sta tudi predvidena z izpodbijanim ak- tom). Ob tem naj bi izpodbijani odlok ne upošteval smernic C) urbanističnih usmeritev iz točke 4.5.4 srednjeročnega plana 10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi občine glede zagotovitve potrebnih površin za operativno 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in delo objekta, varovanje obstoječih zelenih površin, soraz- sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž merja med predvidenimi posegi in prostorskimi zmogljivost- Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, mi območja itn. Ob tem naj bi bile tolerance po izpodbija- dr. Lojze Ude, dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo nem odloku tako velike, da omogočajo gradnjo česarkoli in soglasno. kadarkoli. Odlok naj bi dobil tudi negativno oceno študije SEPO, ki naj bi bila sestavni del zazidalnega načrta Marina. Št. U-I-43/96 4. Posegi naj bi se na območju urejanja izpodbijanega Ljubljana, dne 3. julija 1997. odloka postopno izvajali že dalj časa in to nekateri (centralni del marine) tudi brez predpisanih dovoljenj. Ker zaradi neza- Predsednik konitega izvajanja nastajajo težko popravljive škodljive po- dr. Lovro Šturm l. r. sledice, pobudniki predlagajo ustavnemu sodišču, da izpod- bijani odlok v celoti razveljavi, pred tem pa sprejme začasno zadržanje njegovega izvrševanja in s tem ustavi nadaljnje izvajanje spornih posegov. 5. Svoj pravni interes pobudniki izkazujejo z dejstvom, 2445. da živijo v bližini objektov, predvidenih z izpodbijanim odlokom, in da se s temi posegi v prostor močno posega v Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ti- njihovo življenje v neposredni in širši okolici njihovih biva- homirja Stepanova in drugih iz Izole na seji dne 3. julija lišč. Gradnja predvidenih posegov bo močno povečala one- 1997 snaženje obale in morja ter hrup. 6. Občinski svet Izola je v zvezi s pobudo sprejel sklep, s k l e n i l o: s katerim ugotavlja, da ni razlogov za izpodbijanje zazidal- nega načrta Marina in za začasno zadržanje njegovega izva- 1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o janja. zazidalnem načrtu “Marina”v Izoli (Uradne objave občin 7. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. mnenju menilo, da ni razlogov za razveljavitev izpodbijane- 4/90) se sprejme. ga odloka. Objekti centralnega dela Marine naj bi se gradili 2. Izvrševanje odloka o zazidalnem načrtu “Marina” v na podlagi lokacijskega dovoljenja, ki ga je 27. 2. 1995 Izoli se do končne odločitve ustavnega sodišča začasno izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. Dolgoročni plan zadrži. Občine Izola je bil v osnutku pripravljen že leta 1986, vendar je bil zaradi neusklajenosti z dolgoročnim republiškim pla- O b r a z l o ž i t e v nom nato usklajevan in sprejet šele leta 1989 (Uradne objave Občine Izola, št. 5/89). Srednjeročni plan Občine Izola je bil A) sprejet 3. 3. 1989 – Uradne objave Občine Izola, št. 19/90). 1. Pobudniki navajajo, da je izpodbijani odlok v ne- Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdob- skladju z določbami o sprejemanju prostorskih izvedbenih ju – Uradni list RS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) je aktov iz zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro- določil, da od njegove uveljavitve dalje veljajo samo pro- stor – Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni storske sestavine družbenih planov; tako naj ne bi več veljale list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: določbe o postopnosti izgradnje Marine. Te naj bi bile pov- ZUN). Ob javni razgrnitvi osnutka naj bi bil Izvršni svet zete iz družbenega dogovora o izvajanju družbenega plana Skupščine Občine Izola ne sklical javne obravnave, kar naj Občine Izola, ki pa ne velja več. Očitki pobudnikov, da bi bilo v nasprotju z 38. členom ZUN. Poleg tega naj bi v izpodbijani odlok ne omogoča realizacije srednjeročne faze času sprejemanja izpodbijanega odloka še ne bil objavljen po odločitvah srednjeročnega plana Občine Izola, naj bi torej družbeni plan Občine Izola za obdobje 1986–1990 (Uradne ne držale. objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in 8. Ministrstvo nadalje meni, da pri oceni skupine SEPO Sežana, št. 19/90), zato naj bi pobudniki ne mogli preveriti (pri Inštitutu Jožef Stefan) ne gre za zakonske pogoje, pač pa njune medsebojne usklajenosti. da so v njej le opredeljeni pogoji, ki naj bi jih pri realizaciji 2. Poleg tega naj bi izpodbijani odlok ne bil v skladu z zazidalnega načrta upoštevali. Za zazidalni načrt naj bi bila določbami občinskega dolgoročnega in srednjeročnega pla- sicer pridobljena vsa z zakonom zahtevana soglasja pristoj- na. Dolgoročni plan Občine Izola (Uradne objave Občine nih organov. Vsa soglasja naj bi bila zbrana tudi v postopku Izola, št. 5/89) namreč določa, da v celotnem območju obči- izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo spornih objektov. ne do leta 2000 ne bodo odpirali novih zazidljivih območij Tudi tolerance, ki jih dopušča izpodbijani odlok, naj bi bile v za počitniške objekte, na zelenih površinah pa je prepoveda- skladu z ZUN. no graditi stavbne objekte in spreminjati ekološke pogoje rasti (točke 4.4.0 in 4.4.2). Izpodbijani odlok naj bi kršil obe B) navedeni določbi plana, saj naj bi predvideval gradnjo novih 9. Izpodbijani odlok je ustavno sodišče doslej že dva- objektov počitniške rabe in delno pozidavo parka Arrigoni. krat obravnavalo. Z odločbo št. U-I-5/92 z dne 9. 7. 1992 Ob tem naj bi rešitve izpodbijanega odloka ne ustrezale (OdlUS I, 49) je delno razveljavilo določbo 6. člena izpod- ekološkim, strokovnim in varovalnim zahtevam, ki jih dolo- bijanega odloka, ker je bila delno neusklajena s srednjeroč- ča dolgoročni plan občine. nim občinskim planom. Zatem je z odločbo št. U-I-95/93 z 3. Srednjeročni plan občine naj bi v poglavju “Razvoj- dne 5. 5. 1994 (OdlUS III, 43) odločilo, da se razveljavita ne naloge po dejavnostih” nikjer ne ne predvideval gradnje odlok o spremembah srednjeročnega plana Občine Izola in Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4085 odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem O b r a z l o ž i t e v načrtu Marina v Izoli (Uradne objave Občine Izola, št. 4/93). Spremembe srednjeročnega plana občine so bile na- A) mreč sprejete brez strokovnih podlag pristojnega zavoda za 1. Pobudniki trdijo, da je bil izpodbijani odlok sprejet varstvo naravne in kulturne dediščine, obenem pa niso bile kljub nasprotovanju skupine prizadetih krajanov. Krajani se usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin re- ne strinjajo z lokacijo predvidenega bencinskega servisa, saj publiških planov. je ta v neposredni bližini naselja in je od najbližjih hiš 10. Kljub že večkratnemu odločanju o izpodbijanem oddaljen le 70 metrov. Poleg tega naj bi bila predvidena aktu je ustavno sodišče tudi tokratno pobudo sprejelo. Po- lokacija 30 metrov nad naseljem, tako da naj bi se negativni budniki namreč navajajo, da je v njem nekaj novih morebit- vplivi stekali v naselje. Na javni obravnavi osnutka izpodbi- nih kršitev ZUN, ki jih ustavno sodišče v prejšnjih dveh janega odloka dne 27. 6. 1996 naj bi krajani Jagodja sprejeli postopkih še ni obravnavalo, ker še niso bile zatrjevane. V sklep o nesprejemljivosti zazidalnega načrta in predlagali, da nadaljevanju postopka bo ustavno sodišče moralo pred- se za servis poišče primernejša lokacija. Kljub temu stališču vsem ugotoviti, ali so bile v postopku sprejemanja izpodbi- naj bi bila občinska uprava predložila občinskemu svetu v janega odloka upoštevane določbe ZUN (predvsem glede sprejem le popravljen zazidalni načrt. Izpodbijani odlok naj javne obravnave in obveščenosti javnosti o nameravanih bi bil zato v nasprotju z 72. členom ustave (zdravo življenj- posegih). sko okolje). 11. Ustavno sodišče je zadržalo tudi nadaljnje izvrševa- 2. Ker naj bi predlogi pobudnikov in drugih krajanov iz nje določb izpodbijanega odloka do svoje končne odločitve, javne obravnave osnutka ne bili sprejeti, so krajani pred saj bi nadaljnje izvrševanje lahko privedlo do nadaljnjega sprejetjem izpodbijanega odloka začeli zbirati podpise za izvajanja posegov po zazidalnem načrtu in s tem do nepo- referendumsko pobudo za razpis referenduma za zavrnitev pravljivih posledic. Ustavno sodišče je v tej zadevi zadržalo zazidalnega načrta za bencinski servis (in še dva druga refe- izvrševanje odloka, ki je v veljavi že sedem let in na podlagi renduma). Referendumsko pobudo naj bi bili vložili dne katerega že ves ta čas poteka postopna izvedba predvidenih 18. 12. 1996. Do konca aprila 1997 od občinskega sveta še posegov. Zato je umestno poudariti, da zadržanje izvrševa- niso prejeli nobenega odgovora, prek političnih strank pa so nja pomeni predvsem, da na podlagi zadržanega odloka ni izvedeli, da je občinski svet dne 26. 3. 1997 sprejel izpodbi- mogoče izdajati novih dovoljenj za izvajanje predvidenih jani sklep št. 234. Z njim naj bi se odložilo sklepanje občin- posegov. Trditve pobudnikov o dejanskem izvajanju z odlo- skega sveta o pobudah za izvedbo referendumov do uskladi- kom predvidenih posegov brez vseh potrebnih dovoljenj tve statuta občine in poslovnika občinskega sveta z niso predmet te presoje zakonitosti in tega zadržanja, pač pa veljavnimi zakoni. Po mnenju pobudnikov naj bi bilo v trenutni politični situaciji skoraj nemogoče doseči dvetret- ustreznih inšpekcijskih postopkov. jinsko večino za spremembo statuta, zato naj bi bila z izpod- bijanim sklepom referendumska pobuda praktično onemo- C) gočena. S tem pa naj bi bile pobudnikom kršene pravice iz 12. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 5. in 45. člena ustave. Pobudniki tudi predlagajo, naj ustavno tretjega odstavka 26. ter 39. člena ZUstS v sestavi: predsed- sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane- nik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone ga odloka o zazidalnem načrtu, saj naj bi investitor že pričel Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez z izdelavo lokacijske dokumentacije, vsak dejanski poseg v Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. okolje pa bi bil nepopravljiv. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno. 3. Pobudniki svoj pravni interes utemeljujejo s tem, da živijo v neposredni bližini predvidene bencinske črpalke in Št. U-I-269/95-14 da se bo zato s tem posegom v prostor zaradi z gorivom Ljubljana, dne 3. julija 1997. nasičenih plinov, ozona itn. močno poslabšalo njihovo živ- ljenjsko okolje. Predsednik dr. Lovro Šturm l. r. B) 4. Ustavno sodišče je pobudo glede izpodbijanega od- loka sprejelo. Predvsem bo moralo oceniti, ali je bil pravilno izpeljan postopek sprejemanja odloka in ali so bile na zakon- sko pravilen način obravnavane pripombe in predlogi, zbrani 2446. v času javne razgrnitve in javne obravnave. Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov za začasno zadržanje in Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ro- do končne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanega od- loka. Njegovo izvajanje bi namreč lahko privedlo do škodlji- berta Prelca in drugih iz Jagodja na seji dne 3. julija 1997 vih posledic, ki bi jih bilo pozneje težko odpraviti. 5. Ustavno sodišče pa ni sprejelo pobude za oceno s k l e n i l o: navedenega sklepa občinskega sveta z dne 26. 3. 1997. Ustavno sodišče namreč v postopku ocene ustavnosti in 1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o zakonitosti predpisov odloča le o ustavnosti in zakonitosti zazidalnem načrtu za bencinski servis Jagodje–sever v Izoli predpisov, torej splošnih pravnih aktov (prva do peta alinea (Uradne objave Občine Izola, št. 8/97) se sprejme. prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču, Urad- 2. Izvrševanje odloka o zazidalnem načrtu za bencinski ni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS). Navedeni sklep servis Jagodje–sever v Izoli se do končne odločitve ustavne- občinskega sveta ni splošen, pač pa posamičen akt. Ustavno ga sodišča zadrži. sodišče odloča o ustavnosti posamičnih aktih organov lokal- 3. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa št. ne skupnosti v postopku ustavne pritožbe (gl. 50. člen ZUst- 234 Občinskega sveta Občine Izola z dne 26. 3. 1997 se S), vendar pa se ustavna pritožba lahko vloži šele po izčrpa- zavrže. nju vseh pravnih sredstev. V obravnavanem primeru Stran 4086 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 pobudniki niso izčrpali vseh pravnih sredstev. O zakonitosti po kateri naj bi se določena pogonska sredstva za pogon dokončnih posamičnih aktov namreč odloča redno sodišče v motornih vozil, plovil ali drugih motorjev ne smela uporab- upravnem sporu (157. člen ustave). Šele po izčrpanju tega ljati pod nobenimi pogoji. Taka določba naj bi ne mogla pravnega sredstva lahko pobudniki vlože ustavno pritožbo. izključiti dejanske zmote ali skrajne sile. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrglo. 2. Določba tretjega odstavka 68. člena ZPD naj bi bila v nasprotju z ustavnimi določbami o uresničevanju in omeje- C) vanju pravic ter o enakem varstvu pravic, s pravico do sod- 6. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi nega varstva, z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, s 25. člena, tretjega odstavka 26. ter 39. člena ZUstS v sestavi: pravico do zasebne lastnine in z zakonskim položajem last- predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, nine, zlasti pa z določbami o Sloveniji kot pravni državi. dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, Sredstva, ki jih določi zakon za dosego določenega cilja, bi dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Bošt- morala biti v sorazmerju s tem ciljem. Ustava naj bi ne jan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno. dopuščala določitve odvzema lastnine kot kazenske sankci- je, sploh pa ne določitve najhujših premoženjskih sankcij za Št. U-I-123/97-3 prekrške kot najlažje oblike kaznivih ravnanj. Ukrep odvze- Ljubljana, dne 3. julija 1997. ma motornega vozila, vrednega več kot sto tisoč nemških mark, naj bi ne bil v sorazmerju niti s težo kaznivega ravna- Predsednik nja niti z vrednostjo oškodovanja države. Dejstvo, da v po- dr. Lovro Šturm l. r. stopku ni mogoče uveljavljati olajševalnih in obteževalnih okoliščin, naj bi bilo v nasprotju z načeloma enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Določba naj bi predpi- sovala odvzem motornega vozila ne glede na lastništvo. Pobudnik Alojz Godler se tu sklicuje na 69. člen kazenskega 2447. zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94 – v nadaljevanju: KZ). Po tej določbi je odvzem predmetov do- Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Aloj- pusten le, če so predmeti storilčeva last; če niso, pa le v za Godlerja iz Buč, ki ga zastopa Hinko Jenull, odvetnik v primeru, ko to terjajo splošna varnost ali razlogi morale. Ljubljani, in Zlatka Jasenoviča, ki ga zastopa Štefan Toth, Določba naj bi posegala tudi v socialno funkcijo lastnine. odvetnik v Murski Soboti, na seji dne 10. julija 1997 Odvzeto vozilo naj bi bilo edini vir preživljanja pobudniko- ve petčlanske družine. Omejitve, ki veljajo v izvršilnem s k l e n i l o: postopku, bi morale veljati tudi v kazenskem pravu, še toliko bolj pa v postopku o prekršku. Posledice kaznovanja naj bi 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sicer presegle tisto stopnjo, ki je nujna in opravičljiva za 6. točke prvega odstavka 68. člena zakona o prometnem zagotovitev učinkovitosti izrečene sankcije. Pobudnika pred- davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93) se zavrne. lagata razveljavitev izpodbijanih določb ZPD. 2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti dela 3. Pobudnik Alojz Godler predlaga začasno zadržanje tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku (Urad- izvrševanja izpodbijanih določb. Navedel je, da je bil s prav- ni list RS, št. 4/92 in 71/93), ki se nanaša na varstveni ukrep nomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za odvzema cigaret, se zavrže. prekršek po določbi 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD 3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema motornega preostalega dela tretjega odstavka 68. člena zakona o pro- vozila po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD. Pristojni metnem davku se sprejme. organ naj bi v zelo kratkem času izvršil omenjeno odločbo o 4. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje dela tret- prekršku. S tem bi nastale nepopravljive posledice, saj bi jega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku, ki se tovornega vozila ne bilo mogoče vrniti niti v primeru spre- nanaša na varstveni ukrep odvzema motornega vozila (to- membe odločbe o prekršku. V naslednjih vlogah je navedel, vornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali da je odvzeto tovorno vozilo že več let nezavarovano in drugega motorja. izpostavljeno vsakemu vremenu stoji na parkirišču, ne da bi 5. 4. točka izreka se izvrši tako, da se tudi v postopkih o zanj kdo skrbel. prekršku, v katerih je že bil zasežen predmet iz tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem davku, pa še ni bila B) izdana pravnomočna odločba, ta predmet vrne osebi, ki ji je 4. Po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list bil zasežen. RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis, katerega oceno pobudnik O b r a z l o ž i t e v predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne inte- rese oziroma pravni položaj. A) 5. Pobudnika sta pobudo vložila hkrati z ustavno pri- 1. Pobudnika izpodbijata določbi 6. točke prvega od- tožbo zoper pravnomočno odločbo o prekršku. Prvi pobud- stavka in tretjega odstavka 68. člena zakona o prometnem nik je bil z odločbo o prekršku spoznan za odgovornega davku (Uradni list RS, št. 4/92 in 71/93 – v nadaljevanju: storitve prekrška po določbi 6. točke prvega odstavka ZPD). Šesta točka prvega odstavka 68. člena ZPD naj bi bila 68. člena ZPD in mu je bil izrečen ukrep odvzema motorne- v nasprotju z načelom zakonitosti iz 28. člena ustave. Iz ga vozila po določbi tretjega odstavka 68. člena ZPD. Dru- opisa prekrška naj bi ne bilo razvidno, prvič, ali je prekršek gemu pobudniku je bilo odvzeto motorno vozilo po tretjem mogoče storiti samo z naklepom ali tudi iz malomarnosti, in odstavku 68. člena ZPD, ker naj bi bil njegov delavec storil drugič, kateri so nameni, za katere se določena pogonska prekršek iz 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD. Pravni sredstva ne smejo uporabljati. Opomba tarifne številke 5 naj interes za vložitev pobude izkazujeta torej le glede določbe bi namreč ne predstavljala prepovedne določbe, ampak le 6. točke prvega odstavka 68. člena ZPD in tistega dela do- pojasnilno. Nerazumljiv naj bi bil tudi del določbe tar. št. 5, ločbe tretjega odstavka 68. člena ZPD, ki se nanaša na prekr- Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4087

šek po 6. točki prvega odstavka istega člena. V ostalem delu osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega mo- je ustavno sodišče pobudo zavrglo. torja, s katerim je bilo dejanje storjeno. Izpodbijana določba 6. Šesta točka prvega odstavka 68. člena ZPD določa, določa sankcijo za izognitev plačilu davka po stopnji, ki jo da se pravna oseba oziroma zasebnik kaznuje za prekršek z določa zakon. V postopku odločanja o pobudi bo ustavno denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev, če uporabi ekstra sodišče presojalo predvsem skladnost določbe z 2. členom lahko kurilno olje (EL) ali specialno lahko kurilno olje (LS) (načelo pravne države), 14. členom (enakost pred zakonom), ter rdeče obarvan motorni petrolej v namene, za katere se po 33. členom (pravica do zasebne lastnine) in 67. členom ustave tem zakonu ne smejo uporabljati (tarifna številka 5 tarife (lastnina). davka od prometa proizvodov). Tarifna številka 5 tarife pro- 12. Ustavno sodišče sme do končne odločitve v celoti metnega davka v drugi opombi določa, da se ekstra lahko ali delno zadržati izvršitev izpodbijanega akta, če bi zaradi kurilno olje (EL) in lahko specialno kurilno olje (LS) iz 3. njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive ško- točke te tarifne številke pod nobenimi pogoji ne smeta upo- dljive posledice. Po presoji ustavnega sodišča so posledice, rabljati za pogon motornih vozil vseh vrst, plovil ali drugih ki v nekaterih primerih lahko nastanejo z izvrševanjem te motorjev. zakonske določbe, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči 7. Očitki prvega pobudnika glede 6. točke prvega od- začasna izločitev te določbe iz pravnega reda. Motorno vozi- stavka 68. člena so očitno neutemeljeni. 28. člen ustave lo oziroma drug motor, ki se po tretjem odstavku 68. člena določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ZPD odvzame, lahko predstavlja edini vir preživljanja ali ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še služi opravljanju bistvenih življenjskih aktivnosti posamez- preden je bilo storjeno. Določba izrecno govori le o kaznivih nikov. Ustavno sodišče je zato do odločitve o zadevi začasno dejanjih in ne tudi o prekrških. Glede na to, da gre pri zadržalo izvrševanje določbe tretjega odstavka 68. člena ZPD prekrških praviloma za lažje oblike kaznivih ravnanj in so v obsegu, v katerem je sprejelo pobudo. To pomeni, da od zanje – v primerjavi s kaznivimi dejanji – določene lažje objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ne sankcije, tudi zahteva po določnosti opredelitve prekrška ne bo mogoče izreči spornega ukrepa niti ne bo več mogoče more biti strožja od tiste, ki velja za kazniva dejanja. Ker zaseči predmetov iz izpodbijane določbe tretjega odstavka izpodbijana določba zadosti tudi zahtevi po določnosti, ki jo 68. člena ZPD. ustava terja od zakonodajalca pri kaznivih dejanjih, na vpra- 13. Da bi s položajem tistih oseb, ki jim bo motor iz šanje, ali je bil namen ustavnega jamstva iz 28. člena zaobse- tretjega odstavka 68. člena ZPD zasežen po objavi tega či tudi prekrške, v tej zadevi ni bilo potrebno odgovoriti. 8. Zakon, ki neko ravnanje opredeljuje kot kaznivo, sklepa, izenačili položaj oseb, ki jim je bil v postopku o mora biti vnaprej določen, jasen in predvidljiv. Smisel zahte- prekršku že zasežen motor na podlagi navedene določbe ve po določnosti zakona, ki neko ravnanje opredeljuje kot ZPD, pa postopek še ni bil pravnomočno končan, je ustavno kaznivo, je v tem, da storilec vnaprej ve, kaj je kaznivo, in se sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi- zaveda, da dela nekaj, kar je določeno kot kaznivo ravnanje. lo način izvršitve 4. točke izreka tega sklepa. Iz izpodbijane določbe ZPD dovolj jasno izhaja, katero rav- nanje je prepovedano. Zgolj dejstvo, da ZPD ne določa tudi C) oblike krivde, s katero je mogoče storiti prekršek po izpod- 14. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi bijani določbi, ni v nasprotju z zahtevo po določnosti zako- 25. člena, drugega in tretjega odstavka 26. člena, 39. člena in na. Da je mogoče prekršek storiti z naklepom ali iz malomar- drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik nosti, določa že 9. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez 13/93 in 66/93 – v nadaljevanju: ZP) kot splošni predpis. Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Prvo in Tudi dejstvo, da se zakonska določba sklicuje na določbo drugo točko izreka je sprejelo soglasno, tretjo, četrto in peto tarife, ne pomeni kršitve zahteve po določnosti zakona, ki točko izreka pa s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta določa prekršek. Po izrecni določbi 2. člena ZPD je tarifa glasovala sodnika Snoj in Zupančič. prometnega davka in s tem tudi opomba ene od tarifnih številk sestavni del zakona. Z izrecnim sklicevanjem na do- Št. U-I-183/96 ločbo tarife je zakonodajalec jasno izrazil namen opombe Ljubljana, dne 10. julija 1997. tarifne številke 5, da določi primere, v katerih je uporaba določenih vrst naftnih derivatov kazniva. Zakonodajno-teh- Predsednik nična oblika določbe sama po sebi še ne pomeni kršitve dr. Lovro Šturm l. r. zahteve po določnosti zakona, ki opredeljuje neko ravnanje kot kaznivo. 9. Očitek prvega pobudnika, da naj bi določba tarifne številke, da se določeni naftni derivati v določene namene ne smejo uporabiti pod nobenimi pogoji, preprečevala presojo SODNI SVET zatrjevanega obstoja skrajne sile in dejanske zmote, očitno ni utemeljen. Splošni predpis za določanje materialnega in 2448. procesnega prava o prekrških je ZP. Po tretjem odstavku 3. člena velja prvo poglavje ZP za vse prekrške, ki jih določajo Na podlagi drugega odstavka 62. člena v zvezi s tretjim predpisi o prekrških. V tem poglavju so določeni tudi pogoji odstavkom 61. člena in prvim odstavkom 66. člena zakona o za uveljavljanje skrajne sile in dejanske zmote. sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) je Sodni svet Republike 10. Ker pobuda za oceno ustavnosti 6. točke prvega Slovenije na 92. seji dne 10. 7. 1997 sprejel odstavka 68. člena ZPD očitno ni utemeljena, jo je ustavno sodišče zavrnilo. S K L E P 11. Tretji odstavek 68. člena ZPD za prekršek, storjen po 6. točki prvega odstavka istega člena, določa izrek var- Sodni svet Republike Slovenije ponavlja javni poziv stvenega ukrepa odvzema motornega vozila (tovornjaka, sodnikom k vložitvi kandidatur za prosto mesto: Stran 4088 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

– podpredsednika Delovnega sodišča v Kopru. 2451. Rok za prijave je 15 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi sklepa o drugih prejemkih in povračilih Pisne prijave sprejema Sodni svet Republike Slovenije, sodnikov (Uradni list RS, št. 60/93) je Sodni svet RS na 92. Tavčarjeva 9, Ljubljana, p.p. 639. korespondenčni seji dne 20. 7. 1997 na predlog Ministrstva za pravosodje sprejel Predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije S K L E P Janez Metelko l. r. o uskladitvi zneskov tistih osebnih prejemkov in povračil sodnikov, ki se določajo na podlagi cene super bencina

2449. Pod 5. točko sklepa o drugih prejemkih in povračilih sodnikov se kilometrina poveča od 27,93 SIT na 29,61 SIT. Sodni svet Republike Slovenije je na 92. seji dne 10. 7. Pod 6. točko sklepa o drugih prejemkih in povračilih 1997 sprejel sodnikov se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za S K L E P vsak kilometer, poveča od 13,96 na 14,80 SIT. o imenovanju sodnice na sodniško mesto okrožne Ta sklep se uporablja od 12. 7. 1997 dalje. sodnice

Na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem so- Predsednik dišču v Celju se z 10. 7. 1997 imenuje: Sodnega sveta Republike Alenka Soklič. Slovenije Janez Metelko l. r. Predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije Janez Metelko l. r. BANKA SLOVENIJE

2452.

Na podlagi 4. točke 25. člena, 29. člena in drugega 2450. odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Na podlagi 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, Slovenije (Uradni list RS, št. 28/91, 3/92 in 38/92) izdaja št. 19/94) in tretjega odstavka 24. člena zakona o sodniški guverner Banke Slovenije dne 23. 7. 1997 službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96) je Sodni svet Re- publike Slovenije na 92. seji dne 10. 7. 1997 sprejel S K L E P S K L E P o spremembi in dopolnitvi sklepa o osmi emisiji o imenovanju sodnic na položaj svetnic okrožnega dvodelnega prenosljivega blagajniškega zapisa Banke Slovenije sodišča:

na položaj svetnic okrožnega sodišča se z 10. 7. 1997 1. V prvem odstavku 1. točke sklepa o osmi emisiji imenujeta: dvodelnega prenosljivega blagajniškega zapisa Banke Slo- – Magda Poljšak Derganc, okrožna sodnica na Okrož- venije (Uradni list RS, št. 2/97) se besedilo “5 milijard nem sodišču v Ljubljani, tolarjev” nadomesti z besedilom “10 milijard tolarjev”. – Ladislava Polončič, okrožna sodnica na Okrožnem 2. Za prvim odstavkom 2. točke se doda nov drugi sodišču v Ljubljani. odstavek, ki glasi: “Vpisovanje prve serije dvodelnega blagajniškega za- o imenovanju sodnice na položaj svetnice okrajnega pisa po tem sklepu z rokom dospelosti 18. 9. 1997 se ustavi sodišča: za banke, ki vpisujejo v svojem imenu in za svoj račun z na položaj svetnice okrajnega sodišča se z 10. 7. 1997 vključno 24. 7. 1997, za druge domače pravne in fizične imenuje: osebe pa z vključno 25. 7. 1997.” – Stanislava Avbelj, okrajna sodnica na Okrajnem so- 3. Ta sklep začne veljati z dnem, ko je izdan. dišču v Kamniku. Št. 22-0209/97 Ljubljana, dne 23. julija 1997. Predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije Guverner Janez Metelko l. r. dr. France Arhar l. r. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4089

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE VII Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da 2453. se za odstotek povečanja pokojnin, določen v I. točki tega sklepa uskladi znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na Na podlagi 160. in 276. člena zakona o pokojninskem novo odmeri od osnove, ugotovljene ob upoštevanju naj- in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 nižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, veljavne od 1. in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalid- julija 1997. sko zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel Pokojnine z varstvenim dodatkom, ki so bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se uskladijo na način, do- S K L E P ločen v prvem odstavku III. točke tega sklepa, varstveni o uskladitvi pokojnin od 1. julija 1997 dodatek pa se na novo odmeri od osnove, ugotovljene ob upoštevanju najnižji je pokojnine za polno pokojninsko do- I bo, veljavne od 1. julija 1997. Pokojnine se od 1. julija 1997 uskladijo na podlagi gibanj plač vseh zaposlenih delavcev v mesecu maju 1997 v VIII primerjavi s predhodnim mesecem tako, da se povečajo za Po določbah tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, 1,2%. odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti. II Po I. točki tega sklepa se uskladijo pokojnine, uveljav- IX ljene do 31. decembra 1997. Po I. točki tega sklepa se uskladijo zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec junij 1997 po opravljeni III uskladitvi po sklepu o uskladitvi pokojnin od 1. junija 1997 Pokojnine, odmerjene po 53. členu zakona o pokojnin- (Uradni list RS, št. 39/97). skem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti pri izplačilu 5/94 in 7/96) – v nadaljevanju: zakon – od najnižje pokoj- pokojnin v mesecu juliju 1997. ninske osnove, določene v sklepu o najnižji pokojninski osnovi in najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list RS, št. 39/97), se uskladijo tako, da se na novo X odmerijo od najnižje pokojninske osnove, veljavne od Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1. julija 1997. nem listu Republike Slovenije. Od najnižje pokojninske osnove, določene v prvem odstavku te točke, se od 1. julija 1997 odmerijo tudi pokojni- Št. 01000-015/97 ne, odmerjene od dejanske pokojninske osnove, ki so s pri- Ljubljana, dne 17. julija 1997. padajočimi uskladitvami nižje kot bi bile, če bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerile od najnižje pokoj- Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko ninske osnove, veljavne od 1. julija 1997. zavarovanje Slovenije

IV Predsednica Pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom Marjeta Potrč l. r. 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova- nju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90 in 30/90) od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o najnižji pokojnin- 2454. ski osnovi in najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list RS, št. 39/97), se uskladijo tako, da se na novo odmerijo od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, Na podlagi 53. in 276. člena zakona o pokojninskem in veljavne od 1. julija 1997. invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko V zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel Za odstotek povečanja, določen v I. točki tega sklepa se S K L E P uskladijo v skladu s 302. členom zakona tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, o najnižji pokojninski osnovi in najnižji pokojnini odmerjene od zajamčene pokojninske osnove, določene po za polno pokojninsko dobo 102. členu zakona o pokojninem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list I RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91). Najnižja pokojninska osnova se od 1. julija 1997 dalje določi na novo in znaša 56.252,64 SIT. VI Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziro- II ma do 13. 10. 1943, ter njihovih zakoncev, uveljavljene po Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo se od zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, 1. julija 1997 dalje določi na novo in znaša 47.814,74 SIT. št. 30/79 in 1/82) znašajo v skladu z drugim odstavkom 303. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova- III nju od 1. julija 1997 najmanj 47.814,74 SIT, torej toliko, kot Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. nem listu Republike Slovenije. Stran 4090 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Št. 01000-015/97 Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko Ljubljana, dne 17. julija 1997. zavarovanje Slovenije

Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Predsednica Marjeta Potrč l. r. Predsednica Marjeta Potrč l. r.

2457. 2455. Na podlagi 155. in 276. člena zakona o pokojninskem Na podlagi 54. in 276. člena zakona o pokojninskem in in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, 12/92, 5/94 in in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalid- 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko sko zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel S K L E P S K L E P o zneskih invalidnin za telesno okvaro o najvišji pokojninski osnovi I I Zneski invalidnin za telesne okvare, ki so posledica Najvišja pokojninska osnova znaša od 1. julija 1997 poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se od 1. julija 1997 dalje 272.474,38 SIT. dalje določijo na novo in znašajo: II Stopnja Telesna okvara v% Znesek SIT Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1. 100 11.475,53 nem listu Republike Slovenije. 2. 90 10.519,24 3. 80 9.562,94 Št. 01000-015/97 4. 70 8.606,65 Ljubljana, dne 17. julija 1997. 5. 60 7.650,35 6. 50 6.694,06 Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko 7. 40 5.737,76 zavarovanje Slovenije 8. 30 4.781,47

Predsednica II Marjeta Potrč l. r. Zneski invalidnin za telesne okvare, ki so posledica poškodbe izven dela ali bolezni, se od 1. julija 1997 dalje določijo na novo in znašajo:

2456. Stopnja Telesna okvara v% Znesek SIT 1. 100 8.032,87 Na podlagi 150. in 276. člena zakona o pokojninskem 2. 90 7.363,46 3. 80 6.694,05 in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 4. 70 6.024,65 in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalid- 5. 60 5.355,24 sko zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel 6. 50 4.685,84 7. 40 4.016,43 S K L E P 8. 30 3.347,02 o zneskih dodatka za pomoč in postrežbo

I III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh nem listu Republike Slovenije. osnovnih življenjskih potreb se od 1. julija 1997 dalje določi na novo in znaša 33.470,31 SIT. Dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine Št. 01000-015/97 osnovnih življenjskih potreb se od 1. julija 1997 dalje določi Ljubljana, dne 17. julija 1997. na novo in znaša 16.735,15 SIT.

II Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- zavarovanje Slovenije nem listu Republike Slovenije.

Št. 01000-015/97 Predsednica Ljubljana, dne 17. julija 1997. Marjeta Potrč l. r. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4091

2458. S K L E P o znesku starostne pokojnine kmetov Na podlagi 6. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79 in 1/86) in 276. člena I zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni Starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zako- list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za nu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 30/79 in 1/82) se od 1. julija 1997 dalje določi na novo in 17. julija 1997 sprejel znaša 23.907,37 SIT. S K L E P II o uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- varstvu kmetov nem listu Republike Slovenije. I Znesek mesečne preživnine, določen po 10., 11. in 13. Št. 01000-015/97 členu zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list Ljubljana, dne 17. julija 1997. SRS, št. 1/79 in 1/86) se od 1. julija 1997 dalje uskladi tako, da se poveča za 1,2%. Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije II Po I. točki tega sklepa se uskladi znesek preživnine, ki Predsednica je upravičencu pripadal za mesec junij 1997 po izvedeni Marjeta Potrč l. r. uskladitvi po sklepu o uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list RS, št. 39/97).

III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 2460. nem listu Republike Slovenije. Na podlagi zakona o državni statistiki (Uradni list RS, Št. 01000-015/97 št. 45/95) objavlja Statistični urad Republike Slovenije Ljubljana, dne 17. julija 1997. P O R O Č I L O Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko o gibanju plač za maj 1997 zavarovanje Slovenije Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Predsednica Republiki Sloveniji za maj 1997 znaša 143.169 SIT, kar Marjeta Potrč l. r. pomeni 1,2-odstotno rast v primerjavi z aprilom 1997. Indeks bruto plače na zaposleno osebo za maj 1997 za obdobje junij 1996 – maj 1997 znaša 105,1.

Št. 052-35-13/97 2459. Ljubljana, dne 21. julija 1997.

Na podlagi 303. in 276. člena zakona o pokojninskem Direktor in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 Statističnega urada in 7/96) je Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalid- Republike Slovenije sko zavarovanje Slovenije na seji dne 17. julija 1997 sprejel Tomaž Banovec l. r. Stran 4092 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

OBČINE

LJUBLJANA 6. člen Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s 2461. svojim letnim finančnim načrtom in v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaganju z njimi. Uporabniki so Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, dolžni Oddelku za finance mestne uprave Mestne občine št. 80/94), ter 26. in 85. člena statuta Mestne občine Ljublja- Ljubljana predložiti finančne načrte za leto 1997 s primerjal- na (Uradni list RS, št. 32/95 in 33/95) je Mestni svet mestne nimi podatki preteklega leta in programe investicij za celot- občine Ljubljana na izredni seji dne 15. 7. 1997 sprejel no obdobje izvajanja investicij, najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za O D L O K analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, oddelek za finance o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 1997 ali nadzorni odbor.

7. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Sredstva proračuna se med letom zagotavljajo uporab- nikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni 1. člen kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za Mestne občine Ljubljana za leto 1997(v nadaljnjem besedi- namene, ki so določeni s proračunom. lu: proračun) in upravljanje s prihodki in odhodki proračuna Za zakonito uporabo sredstev, ki so uporabniku razpo- ter premoženjem in dolgovi. rejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik uporabnika, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.

2. člen 8. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje Če se med letom znatno spremeni delovno področje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja Mestna oziroma pristojnost uporabnika se sorazmerno poveča ali občina Ljubljana. zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. Proračun sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov ter O povečanju ali zmanjšanju obsega sredstev iz prejš- račun financiranja skupaj s prilogami, ki tvorijo posebni del njega odstavka odloča mestni svet na predlog župana. proračuna in je sestavni del tega odloka. Bilanca prihodkov in odhodkov vključuje tudi prihod- 9. člen ke in odhodke Sklada stavbnih zemljišč in Stanovanjskega Če se uporabnik med letom ukine, njegovega dela pa ne sklada Mestne občine Ljubljane. prevzame drugi uporabnik, se neporabljena sredstva preraz- Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu poredijo drugim proračunskim uporabnikom. O prerazpore- preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto. ditvi odloča mestni svet.

3. člen 10. člen Skupni prihodki proračuna za leto 1997 znašajo Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča prora- 26.628,515.000 SIT. čunska rezerva kot nerazporejeni del prihodkov za financira- Odhodki proračuna za leto 1997 znašajo 26.628,515.000 nje nepredvidenih oziroma premalo predvidenih odhodkov. SIT od tega: O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča – financiranje zagotovljene župan. O odločitvi obvesti mestni svet na njegovi naslednji porabe 15.697,826.000 SIT seji. – financiranje drugih dogovorjenih nalog 10.930,689.000 SIT III. SREDSTVA ZA DELOVANJE UPORABNIKOV 4. člen 11. člen Od skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotav- in odhodkov se izloči 0,5% sredstev v rezerve Mestne občine ljajo: Ljubljana. – sredstva za plače in prispevke, – sredstva za druge osebne prejemke, – sredstva za materialne stroške, II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA – sredstva za amortizacijo, – sredstva za investicijske izdatke, 5. člen – sredstva za druge odhodke. Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v prora- čun v skladu s predpisi ne glede na znesek, ki je v proračunu 12. člen določen za posamezno vrsto prihodkov. Sredstva za plače zaposlenim se uporabnikom zagotav- Prihodek proračuna so tudi donacije, ki jih Mestna ob- lja mesečno glede na število zasedenih delovnih mest in čina Ljubljana prejme od domače ali tuje pravne in fizične poklicnih funkcij v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki osebe. urejajo področje plač zaposlenih pri teh uporabnikih. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4093

13. člen IV. KONČNE DOLOČBE Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom dodeljujejo sredstva za: regres za letni dopust, jubilejne na- 21. člen grade, odpravnine ob upokojitvi, sredstva za zagotavljanje Za zakonito in smotrno porabo sredstev proračuna je pravic trajno presežnim delavcem in solidarnostne pomoči. odgovoren župan kot odredbodajalec in od njega pooblašče- na oseba, razen za sredstva dela proračuna iz drugega in 14. člen tretjega odstavka 19. člena tega odloka. Sredstva proračuna se uporabnikom med letom pravilo- ma dodeljujejo na podlagi predloženih dokumentov o že 22. člen opravljenih storitvah, dobavah oziroma nabavah. Pri tem Oddelek za finance Mestne uprave Mestne občine Ljub- višina dodeljevanih sredstev ne more presegati mesečnih ljana je pristojen, da: dvanajstin na proračunskih postavkah zagotovljenih sred- – spremlja in kontrolira porabo sredstev pri uporabni- stev. kih, ki jim jih zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih županu sprejem potrebnih ukrepov; obveznosti in likvidnostni položaj proračuna. – opravlja po predhodnem soglasju župana med letom V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihod- poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programih kov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno dela organov, znotraj skupine oziroma glavnega namena; zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene – predlaga odredbodajalcu proračuna začasno uporabo v tekočem delu posebnega dela proračuna in za minimalni prostih denarnih sredstev na vseh računih Mestne občine obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov. Ljubljana, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago- tovitve tekoče likvidnosti proračuna; 15. člen – daje mnenje k pogodbam za financiranje investicij- skih objektov in nakupa opreme. Sredstva za plače in druge osebne prejemke delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je 23. člen določeno v 12. in 13. členu tega odloka v skladu s kolektiv- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem no pogodbo in zakoni. listu Republike Slovenije; določbe, ki se nanašajo na določi- tev višine sredstev za financiranje nalog uporabnikov, pa se 16. člen uporabljajo od 1. januarja 1997. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je Št. 400-1/97 možno izjemoma na podlagi predhodnega soglasja župana Ljubljana, dne 22. julija 1997. oziroma Oddelka za finance in ob primernem zavarovanju predplačila. Podpredsednik Mestnega Sveta 17. člen mestne občine Ljubljana Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje se Mihael Jarc l. r. uporabljajo v skladu z letnim planom.

18. člen Uporabnikom proračuna se zagotavljajo sredstva za PRORAČUN amortizacijo do višine, ki je zagotovljena s proračunom. Mestne občine Ljubljana Uporabniki uporabljajo amortizacijo za ustrezne name- za leto 1997 ne iz 17. člena. Proračun Mestne občine Ljubljana za leto 1997 se določa v naslednjih zneskih: 19. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Če pri- v tolarjih hodki med letom ne pritekajo v predvideni višini, lahko Bilanca prihodkov Račun župan začasno zmanjša porabo, vendar ne več kot za 10% ali in odhodkov financiranja zadrži zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna Prihodki 26.628,515.000 razporejeni za posamezne namene. Odhodki 26.550,274.000 78,241.000 Za del proračuna, ki je namenjen delovanju mestnega Primanjkljaj sveta, njegovih delovnih teles, strokovne službe mestnega Presežek 78,241.000 sveta in volilne komisije je odredbodajalec predsednik mest- Povečanje sredstev na računih nega sveta. Zmanjšanje sredstev na računih Za del proračuna, ki je namenjen delovanju nadzornega odbora, je odredbodajalec predsednik nadzornega odbora. Bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja sta sestavni del proračuna. 20. člen Odhodki iz bilance prihodkov in odhodkov so Za kritje obveznosti iz naslova obveznic Mestne občine razporejeni po natančnejših namenih v posebnem delu Ljubljana za leto 1997 se zagotovijo sredstva v proračunu. proračuna. Stran 4094 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4095 Stran 4096 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

BLED gi programa dela SPV. Del sredstev za dejavnost SPV se lahko zagotovi iz drugih virov. 2462. 6. člen Na podlagi druge alinee četrtega odstavka 20. člena SPV je dolžan vsako leto pripraviti poročilo o svojih statuta Občine Bled, (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97) je aktivnostih v preteklem letu in pripraviti program za nasled- Občinski svet občine Bled na 22. seji dne 3. julija 1997 nje leto. sprejel 7. člen O D L O K Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- v cestnem prometu metu Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske. št. 9/85).

1. člen 8. člen Ustanovi se Svet za preventivo in vzgojo v cestnem Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- prometu (v nadaljevevanju: SPV). nem listu Republike Slovenije.

2. člen Št. 026-1/97 Svet šteje osem članov. Bled, dne 3. julija 1997. Predsednika, tajnika in člane SPV imenuje župan Obči- ne Bled za štiri leta, in sicer na predlog posameznega organa, Predsednik ki prispeva svojega člana. Občinskega sveta Za člane sveta se imenujejo predstavniki zainteresira- občine Bled nih organov in organizacij ter strokovnjaki s področja cest- Franc Pelko l. r. nega prometa. V SPV so zastopani naslednji predstavniki: en predstavnik OŠ Gorje, en predstavnik OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, en predstavnik Vrtca Bled, en predstavnik ZŠAM Bled, 2463. en predstavnik Policijskega oddelka Bled, dva predstavnika Občine Bled, Na podlagi druge alinee četrtega odstavka 20. člena ter en predstavnik ZD Bled. ob smiselni uporabi prvega odstavka 46. člena statuta Obči- Delovanje sveta je javno in je urejeno s poslovnikom, ne Bled (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97) je Občinski svet ki ga sprejme SPV. občine Bled na 22. seji dne 3. julija 1997 sprejel

3. člen S K L E P Naloge SPV so: o soglasju k statutom krajevnih skupnosti v Občini Bled – s svojim delovanjem vpliva na boljšo prometno vzgo- jo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, I – usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti Občinski svet občine Bled daje soglasje k statutu: cestnega prometa, ter usklajujejo njihovo delo, Krajevne skupnosti Bled, Krajevne skupnosti Boh. Bela, – predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti organom, ki Krajevne skupnosti Gorje, Krajevne skupnosti Ribno in urejajo posamezna področja, pomembna za varnost cestnega Krajevne skupnosti Zasip. prometa, – usklajuje delo organizacij in organov, ki se ukvarjajo II s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, po- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- membnimi za varnost prometa, nem listu RS. – organizira vzgojno preventivne akcije v povezavi z državnimi organi, šolami, društvi, ipd. Št. 014-17/97 – pospešuje in razvija aktivnosti šolske prometne Bled, dne 3. julija 1997. službe, – razvija medobčinsko sodelovanje na področju pro- Predsednik metne varnosti, Občinskega sveta – daje predloge za izboljšanje varnosti cestnega pro- občine Bled meta, Franc Pelko l. r. – sodeluje z republiškim SPV.

4. člen Tajnik je član SPV in ga zagotovi Občina Bled. Administrativno tehnična opravila za SPV zagotovi Ob- 2464. čina Bled. Na podlagi šeste alinee točke B) 14. člena in druge 5. člen alinee četrtega odstavka 20. člena statuta Občine Bled (Urad- Finančna sredstva za izvajanje nalog SPV potrdi ni list RS, št. 22/95, 22/97) je Občinski svet občine Bled na Občinski svet občine Bled v vsakoletnem proračunu na podla- 22. seji dne 3. julija 1997 sprejel naslednji Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4097

S K L E P št. 18/84 in 15/89, v nadaljevanju: ZUP), navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih I sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85), v Občinski svet občine Bled daje soglasje k določitvi nadaljevanju NPA, zakona o urejanju naselij in drugih pose- ekonomske cene programa za otroke v vrtcih Občine Bled in gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, sicer: Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93, v nadaljeva- – 41.700 SIT za 1 do 3-letne otroke – 1. starostno nju: ZUNDPP). obdobje, – 37.800 SIT za 3 do 7-letne otroke – 2. starostno III obdobje, – 142.764 SIT – razvojni oddelek. 3. Organizacija priprave sprememb in dopolnitev Cena štiriurnega programa znaša 60% in peturnega pro- a) kot nosilec strokovnih aktivnosti priprave strokov- grama 85% cene dnevnega programa. nih podlag in drugih strokovnih gradiv se določi strokovna služba za prostor in varstvo okolja pri Občini Bled; II b) kot koordinator postopka priprave in sprejemanja se Cene programov veljajo od 1. 9. 1997 dalje. določi: – župan Občine Bled oziroma pooblaščeni predstavnik: III Irena Černigoj Rus; Cene programov se mesečno povečujejo z rastjo cen – odbor za prostor in varstvo okolja. življenjskih stroškov in z višino izhodiščne plače, določene s kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Št. 014-15/97 RS (Uradni list RS, št. 34/96). Bled, dne 3. julija 1997.

Št. 014-18/97 Predsednik Bled, dne 3. julija 1997. Občinskega sveta občine Bled Predsednik Franc Pelko l. r. Občinskega sveta občine Bled Franc Pelko l. r.

CANKOVA-TIŠINA

2465. 2466.

Na podlagi 35. in 36. člena zakona o urejanju naselij in Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Urad- drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, ni list RS, št. 80/94), 57. člena zakona o lokalni samoupravi 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 39/96, četrte alinee četrtega odstavka 20. člena statuta Občine Bled 26/97) in 21. člena statuta Občine Cankova-Tišina (Uradni (Uradni list RS, št. 22/95, 22/97) je Občinski svet občine list RS, št. 53/95), je Občinski svet občine Cankova-Tišina Bled na 22. seji dne 3. julija 1997 sprejel na seji dne 30. 6. 1997 sprejel

P R O G R A M O D L O K priprave sprememb in dopolnitev prostorsko o proračunu Občine Cankova-Tišina za leto 1997 ureditvenih pogojev za plansko celoto Bled (PUP Bled 23/91, 50/96) I. SPLOŠNE DOLOČBE I 1. člen 1. Predmet in cilj sprememb in dopolnitev S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna S tem programom se podrobneje določijo spremembe Občine Cankova-Tišina za leto 1997 (v nadaljevanju: prora- in dopolnitve PUP Bled, ki so nastale na individualno željo čun občine), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter investitorja. Določijo se subjekti, ki sodelujejo pri spremem- premoženjem. bah in dopolnitvah, način njihovega sodelovanja, ter roki za posamezne faze priprave in sprejema prostorsko izvedbene- 2. člen ga akta. Proračun občine sestavljajo: Spremembe se nanašajo na stanovanjsko pozidavo ob 1. bilanca prihodkov, Partizanski cesti. 2. bilanca odhodkov, 3. račun financiranja. II V bilanci prihodkov se izkazujejo načrtovani prihodki za zagotovljeno porabo in prihodki za druge namene. 2. Vsebina in obseg sprememb in dopolnitev V bilanci odhodkov se izkazujejo načrtovani tekoči Spremembe in doplnitve se v vsebinskem smislu pri- odhodki, investicijski odhodki in oblikovanje rezerv. pravijo tako, da bodo sestavine tekstualnega in kartografske- V računu financiranja se izkazuje načrtovana zadolži- ga dela izvleček zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, tev občine. Stran 4098 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

3. člen 12. člen Prihodki proračuna občine za leto 1997 se določijo v V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo prora- višini 662,900.000 in sicer iz naslednjih virov: čunsko rezervo. SIT Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo: – prihodki za zagotovljeno porabo 245,000.000 – za nepredvidene naloge za katere v proračunu niso – prihodki za druge namene 417,900.000 zagotovljena sredstva, Prihodki proračuna občine za leto 1997 – za namene, za katere se med letom izkaže, da v prora- se razporedijo za: čunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. – tekoče odhodke 204,010.000 Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se – investicijske odhodke 453,890.000 razporadijo pri uporabnikih na postavko na katero se nanaša- – rezerve 5,000.000 jo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka. Razčlenjen pregled prihodkov in odhodkov proračuna O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča občine in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihod- župan. kov, bilanci odhodkov in v računu financiranja. 13. člen 4. člen Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan. Uporabniki sredstev proračuna občine smejo uporablja- ti sredstva proračuna le za namene, ki so opredeljeni v bilan- 14. člen ci odhodkov, ki je sestavni del proračuna. Župan občine odloča: – o prenosu sredstev med posameznimi nameni prora- 5. člen čuna občine določenim v bilanci odhodkov Sredstva proračuna občine se med letom enakopravno – o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oziroma presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago- uporabnike proračuna do višine doseženih prihodkov, če z tovitvi tekoče likvidnosti proračuna odlokom ali aktom občinskega sveta, oziroma če v pogodbi – o podpisu pogodb za finaciranje investicijskih objek- med občino in uporabnikom sredstev ni drugače določeno. tov in opreme ter drugih materialnih stroškov v okviru spre- jetega proračuna. O uporabi teh sredstev je župan dolžan poročati občin- 6. člen skemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo praviloma občinskem svetu. enakomerno kot mesečne akontacije med vse uporabnike proračuna vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob 15. člen upoštevanju likdvidnostnega proračuna občine. O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obvezno- sti, ki so prihodek proračuna, odloča občinski svet. 7. člen Sredstva za delovanje uporabnikov se zagotavljajo za: 16. člen – sredstva za plače, Sredstva proračuna za investicije v izgradnjo občin- – sredstva za druge osebne prejemke, skih cest, lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunal- – sredstva za prispevke delodajalca, nih objektov se razporejajo v skladu s kriteriji, ki so dolo- – sredstva za materialne stroške, čeni v odloku proračuna, ali jih pa v skladu s politiko – sredstva za amortizacijo, investicij v določenem obdobju sprejme občinski svet s – sredstva za druge odhodke. proračunom občine.

8. člen 17. člen Uporabniki proračuna občine morajo izvrševati svoje Krajevna skupnost na katerem območju se gradi občin- naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti do višine sred- ska cesta, mora z lastnimi sredstvi zagotoviti delež, ki ustre- stev, ki so jim za te namene odobrena v proračunu. za najmanj 5% predračunske vrednosti investicije. Krajevna Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih ob- skupnost je upravičena do sofinanciranja izgradnje vaških veznosti, ki bi presegala za ta namen določena proračunska cest, če zagotovi za novogradnje najmanj 50% sredstev po sredstva. predračunski vrednosti, za preplastitev pa najmanj 70% sred- stev po predračunski vrednosti. 9. člen Pri investicijah v primarno komunalno omrežje in pri- Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu za marno vodovodno omrežje mora krajevna skupnost na ob- finance občine predložiti finančne načrte za leto 1997 ter močju katere se to izgrajuje, zagotoviti lastno udeležbo v zaključne račune za leto 1996 do 31. marca 1997. višini najmanj 50% sredstev po predračunski vrednosti ozi- roma občinski svet lahko udeležbo krajevne skupnosti v 10. člen specifičnih primerih spremeni. Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni od- 18. člen bor. Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, inve- sticijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogod- 11. člen bo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun, Od prihodkov proračuna za leto 1997 izkazanih v bilan- dokler ne bo sprejet ustrezen predpis. ci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5% v obvezno rezervo občine. 19. člen Sredstva rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom in Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor statutom občine. nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4099 porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki pora- ČRNA NA KOROŠKEM be. Uporabniki pa so dolžni predložiti zahtevane podatke potrebne za analizo porabe sredstev. 2468.

Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE dediščini (Uradni list SRS, št. 1/86, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90), 152. in 163. člena statuta Občine Črna na Ko- 20. člen roškem (MUV, št. 9/95) je Občinski svet občine Črna na Finančno računovodska opravila za krajevne skupnosti Koroškem na 28. redni seji dne 16. 7. 1997 sprejel se vodijo v okviru občinske uprave. Krajevne skupnosti se lahko odločijo, da vodijo finančno računovodske posle sa- S K L E P mostojno, za kar pa se ne zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna. I Na podlagi odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih 21. člen in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Koroškem (MUV, št. 11/94) se izloči pri 2. točki – Meščan- RS, uporablja pa se od 1. 1. 1997 dalje. ska in trška arhitektura, stavba pod U5-Črna, Center 16, par. št. 88/7 k.o. Črna.

Št. 101/97 II Tišina, dne 4. julija 1997. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. Predsednik Občinskega sveta Št. 08-07/97 občine Cankova-Tišina Črna na Koroškem, dne 18. julija 1997. Viktor Vrečič l. r. Predsednik Občinskega sveta občine Črna na Koroškem CELJE Milan Savelli l. r.

2467.

Na podlagi sklepa Občinskega sveta mestne občine Ce- DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC lje z dne 1. 7. 1997, da je članu Občinskega sveta mestne občine Celje Tomažu Marianu Jegliču prenehal mandat na 2469. podlagi šeste alinee prvega odstavka 37.a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) in 29. ter 63. člena odločba US, in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, (Uradni list RS, št. 75/94) je bil 16. 3. 1995 sprejet 44/96 – odločba US, in Uradni list RS, št. 26/97), je Občin- ska volilna komisija mestne občine Celje na seji dne 16. 7. S K L E P 1997, na podlagi 18. in 30. člena zakona o lokalnih volitvah o določitvi javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) I u g o t o v i l a, Javna infrastruktura na področju kulture so postale ne- premičnine na območju Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gra- da je mandat občinskega svetnika prešel na drugega dec, ki so bile na dan 17. decembra 1995 javna lastnina naslednjega kandidata z liste SDSS – Socialdemokratske oziroma družbena lastnina v upravljanju občine ali krajevne stranke Slovenije v 2. volilni enoti za volitve članov v Ob- skupnosti in so pretežno namenjene opravljanju kulturne dejavnosti: činski svet mestne občine Celje. 1. Zadružni dom Dobrova: dvorana 450 m2, pisarne 22 Ta kandidat je Božidar Jurko, rojen 7. 3. 1957, strojni m2; k.o. Dobrova, na parc. št. 1396/4 zkv 1265. tehnik, stanujoč Kraigherjeva 28, Celje. 2. Prosvetni dom Horjul: dvorana in spremljajoči pro- Kandidat je dne 11. 7. 1997 podal pisno izjavo, da stori 300 m2, hišniški prostori 31,6 m2, ostali prostori 207,4 sprejema mandat. m2; k.o. Horjul, na parc. št. 233, zkv 491. 3. Dom kulture Polhov Gradec: dvorana in spremljajoči Št. 00800-002/94 prostori 350,70 m2, pisarne 79,38 m2, ostali prostori 112 m2; Celje, dne 16. julija 1997. k.o. Polhov Gradec, na parc. št. 196/1, zkv 553. 4. Kulturno prosvetni dom Šentjošt: dvorana in sprem- Predsednik ljajoči prostori 381 m2, pisarna 17,5 m2, ostali prostori 20 m2; Občinske volilne komisije k.o. Šentjošt, na parc. št. 8 (1,7,8,14,15,17), zkv 114. mestne občine Celje 5. Dom krajanov Črni vrh: dvorana s spremljajočimi Matevž Žugelj, dipl. jur. l. r. prostori 142 m2; k.o. Črni vrh, na parc. št. 19/(2,4). Stran 4100 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

6. Gasilski dom Žažar: dvorana 70 m2; k.o. Žažar, parc. 2471. št. 70. 7. Polhograjska graščina: stavba z gospodarskim Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, 2 2 poslopjem 1647 m , vrt 976 m ; k.o. Polhov Gradec, na parc. št. 18/84 in 15/89), 39. člena zakona o urejanju naselij in št. 1/1. drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, II 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 2. člena zakona o planira- Kot javna infrastruktura na področju kulture se ob istih nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list pogojih in z istim dnem razglaša tudi oprema v nepremični- RS, št. 48/90), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni nah, ki je namenjena kulturni dejavnosti. list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US št. U-I-13/94-95, 45/94 – odločba US in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 19. in III 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) je Nepremičnine iz točke I. tega sklepa se kot javna infra- Občinski svet na seji dne 17. julija sprejel struktura na področju kulture na predlog občinskega sveta zaznamuje v zemljiški knjigi. O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o Prostorsko IV ureditvenih pogojih PUP za ureditveno območje mesta Z dnem objave tega sklepa preneha veljati sklep o dolo- Idrija I2 – Na Alij čitvi javne infrastrukture na področju kulture, ki je bil objav- ljen v Uradnem listu RS, št. 43/96. 1. člen Št. 2003-407/96 S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Dobrova, dne 17. julija 1997. PUP za ureditveno območje mesta Idrija (Uradni list RS, št. 34/93). Župan Občine Dobrova-Horjul-Polhov 2. člen Gradec Sprememba in dopolnitev se nanaša na ureditveno ob- Leopold Oblak l. r. močje I2 – Na Alij, in sicer na parceli št. 622/2 k.o. Idrija mesto v pritličnem delu novozgrajenega objekta BR1 v veli- kosti ca. 66 m2.

3. člen IDRIJA Pod naslovom II. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR se v 9. členu pod točko 6. 2470. na koncu odstavka za besedo, in sicer doda: Na južnem delu območja I2 – Na Aliji se v objektu Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni BR1 dovoli namenska raba za gostinsko dejavnost v veliko- dediščini (Uradni list SRS, 1/81, 42/86) in 26. člena statuta sti ca. 66 m2. Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Idrija na seji dne 17. 7. 1997 sprejel 4. člen O D L O K Kartografski in tekstualni del sta prilogi k odloku o spremembi odloka PUP za ureditveno območje mesta Idrija, o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih ki ga je izdelalo podjetje ATELJE 92 d.o.o. Idrija pod št. znamenitosti na območju Občine Idrija 29/4-97 v aprilu 1997.

1. člen 5. člen V odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spo- Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Urad- menikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Idrija nem listu RS. (Uradni list SRS, št. 16/86 in 17/88, Uradni list RS, št. 56/93) se tretja alinea drugega odstavka 3. člena spremeni Št. 35211-1/96 tako, da se glasi: Idrija, dne 17. julija 1997. – p.c. Žalostne Matere Božje z vhodno pokopališko stavbo, obzidjem in stopniščem s kostnico. Predsednik Občinskega sveta 2. člen občine Idrija Mapna kopija zaščitenega območja z označenimi meja- Franci Jereb, dr. med. l. r. mi je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. KAMNIK

Št. 61711-2/97 2472. Idrija, dne 17. julija 1997. Na podlagi zakona o komunalnih taksah (Uradni list Predsednik SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in 18/91) in 17. člena statuta Občinskega sveta občine Idrija Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 17/95) je Občinski svet Franci Jereb, dr. med. l. r. občine Kamnik na 26. seji dne 11. 6. 1997 sprejel Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4101

O D L O K 2474. o spremembi odloka o komunalnih taksah v Občini Kamnik Na podlagi 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95) je Občinski svet občine Kamnik na 27. seji 1. člen dne 2. julija 1997 sprejel V odloku o komunalnih taksah v Občini Kamnik (Urad- ni list RS, št. 30/96) se tretji odstavek 1. člena spremeni tako, P R A V I L N I K da se glasi: o spremembah pravilnika o dodeljevanju posojil “Vrednost točke ob sprejemu odloka znaša 7 SIT.” in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: proračuna za pospeševanje razvoja malega “Občinski svet občine Kamnik lahko s sklepom spre- gospodarstva in kmetijstva v Občini Kamnik meni vrednost točke iz prejšnjega odstavka.” 1. člen 2. člen Zadnji stavek 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za V tarifi komunalnih taks se v razpredelnici v 1. točki pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v tarifne številke 5 številka “1500” nadomesti s številko Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 2/96) se spremeni tako, “1000”, številka “3000” s številko “2000”, številka “4000” s da se glasi: številko “2000”, številka “8000” s številko “4000”. “O odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi”. 3. člen V tarifi komunalnih taks se v tarifni številki 5 v 3. točki 2. člen opomb v tretji vrstici črta beseda “firm” in nadomesti z Spremeni se 11. člen tako, da se glasi: besedilom “iste firme”. Posojilna pogodba, sklenjena med posojilodajalcem in posojilojemalcem v skladu s tem pravilnikom in pravnomoč- 4. člen nim sklepom občinske uprave Občine Kamnik, vsebuje po- Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Urad- leg bančnih določb še naslednje: nem listu Republike Slovenije. – obveznosti posojilojemalca, da posojilo porabi na- mensko, Št. 41702-0001/97 – rok za dokončanje investicije, Kamnik, dne 11. junija 1997. – rok za začetek poslovanja, če obratovalnica ali pod- jetje še ne posluje, – obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpol- Predsednik ni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, takoj vrne Občinskega sveta občine Kamnik posojilo ali neodplačan del posojila z obrestmi po zakoniti Igor Podbrežnik, dipl. inž. l. r. zamudni obrestni meri, – določbo glede zavarovanja plačila.

3. člen 2473. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Občinski svet občine Kamnik je na podlagi 15. člena Št. 02101-98/96-31 odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Urad- Kamnik, dne 2. julija 1997. ni list RS, št. 47/95) in 17. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 39/95 in 25/97) na 27. seji dne 2. 7. 1997 Predsednik sprejel Občinskega sveta občine Kamnik Igor Podbrežnik, dipl. inž. l. r. S K L E P o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

1. člen KUZMA Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za II. polletje 1997 znaša: 2475. – za zazidano stavbno zemljišče 0,0270 SIT – za nezazidano stavbno zemljišče 0,0087 SIT. Na podlagi prvega odstavka 44. člena zakona o financi- ranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) je Občinski svet 2. člen občine Kuzma na seji dne 11. 7. 1997 sprejel Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. O D L O K o začasnem financiranju potreb iz proračuna Občine Št. 02101-5/97 Kuzma v prvih devetih mesecih leta 1997 Kamnik, dne 2. julija 1997. 1. člen Predsednik Potrebe porabnikov sredstev proračuna Občine Kuzma Občinskega sveta občine Kamnik se v prvih devetih mesecih leta 1997 začasno financirajo po Igor Podbrežnik, dipl. inž. l. r. tem odloku. Stran 4102 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

2. člen 4. člen Dokler ne bo sprejet proračun Občine Kuzma za leto Ožje varstveno območje (2. cona), s strogim režimom 1997, se začasno financirajo potrebe porabnikov iz proraču- varovanja, obsega območje, s katerega je možno direktno in na mesečno v višini 1/12 realiziranih odhodkov proračuna hitro onesnaženje vodnega vira (velika ogroženost), kar po- Občine Kuzma za leto 1996. meni, da po pojavu onesnaženja praktično ni časa za prepre- čitev vstopa nevarne snovi v vodonosnik, imamo pa določen 3. člen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem. Strokovna služba za izvajanje proračuna mora izvrše- vati plačila porabnikom proračuna le do višine zneskov iz 5. člen predhodnega člena in pri tem upoštevati določila zakona o Najožje varstveno območje (cona 1.a – območje vodo- financiranju občin in drugih predpisov, ki se nanašajo na vodnega zajetja) obsega neposredno okolico objekta za oskr- proračun občine in državni proračun. bo s pitno vodo, kjer je možna neposredna, naključna ali namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne 4. člen vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za prepreči- tev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 6. člen Meje varstvenih območij, ki so določene na podlagi Št. 333/97 strokovnih podlag hidrogeoloških raziskav in so vrisane v Kuzma, dne 10. julija 1997. prostorskih katastrskih načrtih v merilu l : 5000, so na vpo- gled pri pristojnih občinskih službah in na javnem podjetju Predsednica Komunala Idrija. Občinskega sveta Obseg varstvenih območij je razviden iz grafičnih pri- občine Kuzma log strokovnih podlag za opredelitev varstvenih pasov za Elizabeta Klement l. r. vodni vir in same dokumentacije, ki jo je izdelala Geologija d.o.o. Idrija po projektu št. 202-30/97. Grafična priloga v merilu 1:5000 je sestavni del tega odloka. LOGATEC

2476. II. VARSTVENI UKREPI

Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah Širše varstveno območje (3. cona) s sanitarnim režimom (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86), 19. člena zakona o 7. člen urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. V širšem varstvenem območju (3. cona) s sanitarnim 19/93 in 47/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni režimom varovanja je: list SRS, št 25/83, 42/85, 47/87, 50/90 in Uradni list RS, Prepovedano: – odlagati nevarne, industrijske in komunalne odpadke, 10/91) in 21. člena statuta Občine Logatec (Logaške novice, – graditi nove industrijske, energetske, obrtne in servi- št. 4/95), je Občinski svet občine Logatec na 28. redni seji sne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne dne 15. 7. 1997 sprejel vode, – graditi nove komunalne čistilne naprave, O D L O K – graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih o varstvu vodnega vira “Kaptažna vrtina Pikelce” in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpad- kov, – ponikanje okolju škodljivih snovi, I. SPLOŠNE DOLOČBE – graditi skladišča, pretakališča ali cevovode lahkote- kočih naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so l. člen večja kot 5 m3, Odlok določa varstvena območja in ukrepe za zavaro- – obstoječa skladišča nafte in naftnih derivatov morajo vanje vodnega vira “Kaptažna vrtina Pikelce”. ustrezati veljavnim pravilnikom o spravljanju in hrambi ku- rilnega olja, o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o 2. člen uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin, Varstvena območja vira pitne vode iz 1. člena obse- – izvajati tranzitni promet nevarnih snovi brez varstva, gajo: – izkop v peskokopih in gramoznicah, – izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno po- – širše varstveno območje (3. cona) s sanitarnim reži- danega hidrogeološkega mnenja s pogoji za izvedbo del, mom varovanja, – graditi odprta gnojišča in ponikovalnice za odpadne – ožje varstveno območje (2. cona) s strogim režimom vode, varovanja, – graditi nova pokopališča, – najožje varstveno območje (cona 1.a – območje zajet- – izdelava novih kaptažnih vrtin za zajem podzemne ja) z najstrožjim režimom varovanja. vode, razen za potrebe vodooskrbe Občine Logatec oziroma drugih občin, če imajo predhodno soglasje Občine Logatec. 3. člen Širše varstveno območje (3. cona), s sanitarnim reži- Obvezno: mom varovanja, obsega območje, kjer je površinsko ali pod- – opremljati nove stanovanjske in druge objekte, z ure- zemno odtekanje vode proti zajetju. jenimi sanitarijami in neprepustno kanalizacijo (greznica na Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4103 praznjenje ali izpust kanalizacije zunaj vodovarstvenega ob- III. POSEBNI UKREPI močja), – hlevska gnojišča morajo biti urejena tako, da ni ne- 10. člen varnosti pronicanja v podtalnico, Za vsak poseg v varstveno območje vodnega vira mora- – za vsak poseg v varstveno območje pridobiti vodno- jo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje. gospodarsko soglasje. 11. člen Ožje varstveno območje (2. cona) s strogim režimom Za vse posege v varstvena območja, ki jih omogoča in varovanja dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stano- vanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva predvi- 8. člen denega posega na vodni vir, ki jo izdela ustrezno usposoblje- Glede na sedanjo izrabo površja oziroma dejavnosti, ki na organizacija. se v bodočnosti lahko razvijejo, veljajo v drugem varstve- nem območju poleg režima, ki je predpisan za 3. varstveno 12. člen območje, še naslednji varstveni ukrepi: Na prometnicah, ki prečkajo varstveno območje, je po- trebno postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o pri- Prepovedane dejavnosti: četku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodo- – v tem pasu velja splošna prepoved gradnje (stano- varstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vanjske, industrijske; novogradnje, hlevi), razen objektov, ki vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati so namenjeni vodovodu, in odstraniti, če za to nastanejo razlogi. – za gnojenje kmetijskih zemljišč uporabljati gnojevko, – gnojiti kmetijska zemljišča tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, skladno s 5. in 9. IV. KAZENSKE DOLOČBE členom uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v 13. člen tla (Uradni list RS, št. 68/96) – skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno razen za potrebe ogrevanja obstoječih objektov, vodo, kot posledica dejavnosti v vodovarstvenem območju, – večji zemeljski izkopi, bremenijo neposredno njihove povzročitelje. – sprememba namembnosti in dejavnosti obstoječih ob- 14. člen jektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir. Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 150.000 SIT se Obvezno je: kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v – za vse gradbene posege v teren, posebno širitev kolo- nasprotju z določili 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena tega vozov in gradnjo dovoznih cest pridobiti hidrogeološko mne- odloka. nje, Z denarno kaznijo do 50.000 SIT se kaznuje posamez- nik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz – na obstoječih objektih urediti prečiščevanje odpadnih prejšnjega odstavka. voda ali urediti vodotesno kanalizacijo z izpustom zunaj vodovarstvenega območja, – obstoječe ceste urediti tako, da v primeru nesreče V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v teren in ogroziti vodnega vira. 15. člen Če bo z ukrepi iz 7., 8. in 9. člena tega odloka povzro- Dovoljene dejavnosti: čena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zem- – dovoljena je košnja obstoječih travnikov, ljišča, ima prizadeti lastnik ali posestnik zemljišča pravico – dovoljena je gradnja nadomestnih stanovanjskih in do odškodnine po splošno priznanih predpisih o odškodnini. gospodarskih objektov iz tega varstvenega območja, Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov – dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in za oskrbo s pitno vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni, po gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe hi- predhodni cenitvi pristojnega sodnega cenilca. gienske razmere in ne vpliva kvarno na podzemno vodo, dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin, 16. člen – izvajanje proizvodne, kmetijske in obrtne dejavnosti O režimu upravljana z zemljišči v posameznih varstve- v obstoječih objektih in na površinah, za katere pooblaščena nih območjih obvesti njihove lastnike upravljalec, v roku 15 delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti dni po sprejemu tega odloka. za kvaliteto in količino pitne vode. 17. člen Najožje varstveno območje (območje vodarne – cona 1.a) Sanacijska dela v posameznih varstvenih območjih mo- z najstrožjim režimom varovanja rajo biti obdelana v sanacijskem programu, ki ga izdela upravljalec vodovoda, na stroške upravljalca in uporabnikov 9. člen tega vodovoda. Sanacijski program mora biti izdelan v roku V tem območju so prepovedani vsi posegi v prostor in enega leta po uveljavitvi tega odloka. Posamezne ukrepe vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje mora ta program tudi terminsko opredeliti. vodovodnega objekta. Območje mora biti ograjeno in ozna- čeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda. Uprav- 18. člen ljalec vodovoda mora biti lastnik oziroma imetnik pravice Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne uporabe tega zemljišča. inšpekcijske službe. Stran 4104 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

19. člen 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so listu Republike Slovenije. vpisani v splošni volilni imenik KS Miklavž na Dravskem polju ter krajani, ki še nimajo volilne pravice in niso vpisani v splošni volilni imenik, so pa v delovnem razmerju in so na Št. 355-2/97 dan referenduma dopolnili 15 let ter obrtniki oziroma samo- Logatec, dne 16. julija 1997. stojni podjetniki – nosilci dejavnosti, ki imajo sedež dejav- nosti v KS Miklavž na Dravskem polju. Predsednica Občinskega sveta 8. člen občine Logatec Referendum vodi volilna komisija KS Miklavž na Drav- Sonja Mihelčič, dipl. jur. l. r. skem polju, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o volitvah v DZ, zakon o volitvah v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti in določila zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. MARIBOR 9. člen Samoprispevek bodo plačevali krajani s stalnim biva- 2477. liščem v KS Miklavž na Dravskem polju, in sicer v naslednji višini v denarju: Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni – 2% od neto plače zaposlenih oziroma nadomestila list SRS, št. 35/85) ter 3. in 56. člena zakona o referendumu plače ter nagrade, plačil dopolnilnega dela in plačil po po- in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) in v skladu s godbah o delu; statutom Krajevne skupnosti Miklavž na Dravskem polju je – 6% od katastrskega dohodka; Svet KS Miklavž na Dravskem polju na redni seji dne 14. 5. – 2% od zavarovalne osnove obrtnikov oziroma samo- 1997 sprejel stojnih podjetnikov s stalnim bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v KS Miklavž na Dravskem polju; S K L E P – 1% od dobička obrtnikov oziroma samostojnih pod- o razpisu referenduma za uvedbo oziroma podaljšanju jetnikov s stalnim bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v krajevnega samoprispevka v KS Miklavž na Dravskem KS Miklavž na Dravskem polju, če je ta višji od 2% zavaro- polju valne osnove; – z obrtniki oziroma samostojnimi podjetniki s stalnim 1. člen bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v KS Miklavž na Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samopri- Dravskem polju, se lahko sklenejo tudi individualne pogod- spevka v KS Miklavž na Dravskem polju. be; – 2% od neto pokojnin; 2. člen – 3% občani, na začasnem delu v tujini (zdomci), ki Referendum ob v nedeljo 14. 9. 1997 na glasovalnih imajo stalno bivališče na območju KS Miklavž na Dravskem mestih, ki jih določi volilna komisija KS, od 7. do 19. ure. polju, od zadnjega veljavnega povprečnega OD v RS na mesec. Z njimi se sklepajo letne pogodbe; 3. člen – 6% vsi, ki posedujejo dva objekta na območju KS Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom, se bodo Miklavž na Dravskem polju, od povprečnega OD v RS na uporabljala za izvajanje naslednjega programa: mesec, za 60 mesecev; 1. izgradnja kanalizacijskega omrežja, hišnih priključ- – 6% lastniki, ki posedujejo nepremičnine (počitniške kov 1 m čez ulično mejo ter za ponovno vzpostavitev vseh hiše ipd.), katerih pogoji se bodo izboljšali z izgradnjo ob- cest in ulic, ki so utrpele poškodbe pri izkopih jarkov za jektov ali del iz referendumskega programa, nimajo pa stal- polaganje kanalizacije, v prvotno stanje, nega bivališča na območju KS Miklavž na Dravskem polju, 2. za funkcionalne potrebe KS pri izvedbi referendum- od povprečnega OD v RS na mesec, za 60 mesecev; – 3% kdor krajevnega samoprispevka ne bo plačeval v skega programa v višini 4% od zbranih sredstev. celotnem obdobju in je zavezanec za plačilo krajevnega sa- moprispevka, mu KS Miklavž na Dravskem polju zaračuna 4. člen prispevek za manjkajoči čas, od zadnjega povprečnega OD v Program uporabe sredstev po fazah izgradnje in času je RS na mesec za manjkajoče obdobje. To velja v primeru, če bil usklajen na zborih krajanov in je sestavni del tega sklepa. so v njegovem gospodinjstvu drugi zaposleni, ki so krajevni samoprispevek redno plačevali; 5. člen – 6% celotno gospodinjstvo, ki iz kakršnegakoli razlo- Celotna vrednost investicije je 456,515.000 SIT. S kra- ga krajevnega samoprispevka ni plačevalo, bo moralo plača- jevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo ti prispevek, od zadnjega veljavnega povprečja OD v RS na 150,000.000 SIT. mesec, za 60 mesecev. Ta prispevek velja za celotno gospo- Sredstva med vrednostjo programa in zbranimi sredstvi dinjstvo ne glede na število zaposlenih v gospodinjstvu; samoprispevka bodo zagotovljena iz drugih virov. – graditelji novih stanovanjskih hiš, ki še nimajo stal- nega bivališča v KS Miklavž, lahko po lastni želji plačujejo 6. člen krajevni samoprispevek kot bodoči krajani KS, pod pogo- Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od jem, da krajevni samoprispevek plačujajo vsi zaposleni v 1. 10. 1997 do 30. 9. 2002. gospodinjstvu. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4105

10. člen 16. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih Zavezancem se plačani zneski krajevnega samopris- določa 12. člen zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, pevka odštevajo od osnove za dohodnino – 7. člen zakona o št. 35/85). dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/92).

11. člen 17. člen Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač ali Republike Slovenije. nadomestil in pokojnin. Kmetijskim proizvajalcem in obrtnikom bo obračuna- Miklavž na Dravskem polju, dne 29. aprila 1997. vala in odtegovala samoprispevek Republiška uprava za jav- ne prihodke, izpostava Maribor. Predsednik Zavezanci, ki so zaposleni v tujini ter lastniki vikendov Sveta KS in novogradenj plačujejo samoprispevek dvakrat letno za Miklavž na Dravskem polju tekoče leto. KS Miklavž na Dravskem polju pošlje dvakrat Dušan Polc l. r. letno položnico. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samo- prispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov MEDVODE občanov. 2478. 12. člen Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samo- Na podlagi prvega odstavka 88. člena in 93. člena statu- prispevka so strogo namenska. Sredstva samoprispevka se ta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95 in 47/95) je bodo zbirala na posebnem računu KS Miklavž na Dravskem Občinski svet občine Medvode na 31. seji dne 8. 7. 1997 polju. sprejel Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispev- ka opravlja komisija za finančne zadeve imenovana od sveta P R A V I L N I K KS Miklavž na Dravskem polju. Z začasno prostimi sredstvi o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj krajevnega samoprispevka mora svet KS Miklavž na Drav- kmetijstva v Občini Medvode skem polju ravnati kot dober gospodar. O realizaciji programa in porabi sredstev svet poroča enkrat letno na zborih krajanov. I. SPLOŠNE DOLOČBE

13. člen 1. člen Na referendumu glasujejo volilni upravičenci neposred- S tem pravilnikom se določi način pridobivanja, namen no, s tajnim glasovanjem in z glasovnico, na kateri je nasled- in oblika dodeljevanja sredstev, namenjenih za finančne in- nje besedilo: tervencije v kmetijstvu ter pogoje, kriterije in način financi- ranja melioracij na področju Občine Medvode. Krajevna skupnost Miklavž na Dravskem polju 2. člen G L A S O V N I C A Sredstva za finančne intervencije se zagotovijo: – iz sredstev proračuna Občine Medvode, Na referendumu, dne 14. septembra 1997, za uvedbo – iz namenskih sredstev – prispevki od spremembe samoprispevka v denarju, za dobo petih let, to je od 1. 10. namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. 1997 do 30. 9. 2002, za financiranje programa izgradnje kanalizacije v KS Miklavž na Dravskem polju 3. člen Na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, višino in razporeditev sredstev za program kmetijstva določi Ob- glasujem činski svet občine Medvode z odlokom o proračunu za teko- ZA PROTI če leto.

(pečat KS) 4. člen Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetij- Glasovnica se izpolni tako, da se obkroži beseda »ZA«, stva v Občini Medvode se finančna sredstva usmerjajo v: če se glasovalec strinja z uvedbo samoprispevka oziroma – pridobitev in izboljšanje kmetijskih zemljišč ter besedo »PROTI«, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka njihove dostopnosti, ne strinja. – uvajanje kakovostnih semen in plemenskih živali v smeri višje kvalitete, 14. člen – spodbujanje uporabe ekološko primernejših sred- Na voliščih morajo viseti razglasi, na katerih se oprede- stev, analiz krme in zemlje ter testiranja škropilnic, sejalnic li program samoprispevka in obveze zavezancev. ipd. za dvig nivoja okolju prijaznih dejavnosti in racional- nejšo proizvodnjo, 15. člen – celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Miklavž izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja (tečaji, na Dravskem polju. predavanja, strokovne ekskurzije), Stran 4106 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

– usmerjanje razvojno naložbenih dejavnosti v Občina Medvode financira 75% predračunske vredno- kmetijstvu za ustvarjanje ekonomsko stabilnih gospodar- sti za višinske kmetije in 50% za nižinske kmetije. skih enot – družinske kmetije, 1.2. Urejanje pašnikov – druge ukrepe za razvoj kmetijstva. Namen: spodbujati pašništvo in preprečitev zaraščanja v hribovitem svetu. 5. člen Pogoji za pridobitev sredstev: program svetovalne služ- Upravičenci do interventnih sredstev so pravne in fizič- be ob predložitvi zahtevka in ostale potrebne dokumentacije ne osebe – državljani Republike Slovenije s stalnim prebiva- (posestni list, mapna kopija). Program odobri komisija, ki jo liščem oziroma sedežem in izvajanjem kmetijske dejavnosti imenuje župan. na območju Občine Medvode. Občina Medvode financira 75% predračunske vredno- sti za višinske kmetije in 50% za nižinske kmetije. 6. člen 1.3. Posebne strokovne naloge svetovalne službe Sredstva za intervencije v kmetijstvu se dodeljujejo kot Namen: izobraževanje kmečkih žena, kmetov in pode- subvencije, regresi in premije. želske mladine, organiziranje strokovnih seminarjev in pre- davanj, demonstracij in raziskovalnih nalog na področju kme- 7. člen tijstva, ki jih izvaja in organizira kmetijska svetovalna služba. Upravičenci uveljavljajo sredstva pod pogoji določeni- Pogoji za pridobitev sredstev: program kmetijske sve- mi s tem pravilnikom, z razpisi ali javnimi objavami, ki jih s tovalne službe za posamezno dejavnost, ki se priloži k vlogi sklepom sprejme župan ter objavi v glasilu javnega obvešča- za dodelitev sredstev. nja in morajo vsebovati: 1.4. Analiza zemlje in krme – namene za katere se dodeljujejo sredstva, Namen: analiza krme služi kot pomoč pri izračunu krm- – višina razpisanih sredstev za posamezno vrsto finanč- nih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali, analiza ne intervencije, zemlje pa zmanjša stroške pridelovanja in služi za izračuna- – kdo lahko zaprosi za dodelitev sredstev, vanje gnojilnih načrtov, ki omejujejo onesnaženje okolja s – pogoji za pridobitev sredstev z navedbo dokumenta- pravilno uporabo manjkajočih hranil. cije, ki mora biti priložena vlogi, Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek vloži kmetijska – rok za vložitev prošenj, ki ne sme biti krajši od 15 dni svetovalna služba, ki predloži račun in seznam upravičencev od dneva objave v glasilu javnega obveščanja in ne daljši od s številom vzorcev. Občina Medvode financira 100% ceno 30 dni od dneva objave ter naslov na katerega se vložijo opravljene storitve. prošnje. 1.5. Testiranje škropilnic, sejalnic, molznih naprav ipd. Namen: testiranje omogoča optimalno uporabo zaščit- 8. člen nih sredstev in s tem manjše onesnaževanje okolja, optimal- Upravičenost zahtevka in predlog za dodelitev sredstev no uporabo semen, pridelavo kakovostne krme in pridobiva- pripravi KZ Medvode, svetovalna služba in komisija iz 11. nje higiensko neoporečnega mleka. člena v okviru proračunskih sredstev namenjenih za razvoj Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevke vlaga organiza- in ohranjanje kmetijstva. Potrebno dokumentacijo dostavijo tor testiranja (kmetijska svetovalna služba) na osnovi doblje- upravičenci na blagajno HKS in v svetovalno službo. O nih prijav zainteresiranih po javnem razpisu, na osnovi raču- dodelitvi sredstev odloča župan. na ter poročila o opravljenem testiranju. Občina Medvode financira 50% cene opravljene storitve. 9. člen Namensko porabo sredstev spremlja in preverja Odde- 12. člen lek za proračun in finance Občine Medvode. 2. Subvencije in premije v kmetijstvu V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik 2.1 Rastlinska proizvodnja dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva skupaj z zakonskimi 2.1.1. Sofinanciranje nakupa semenske koruze zamudnimi obrestmi, od dneva odobritve do dneva vračila Namen: spodbujati uporabo kvalitetnih in za naše pri- sredstev. delovalne pogoje ustreznih hibridov semenske koruze, ki zagotavljajo stabilne in kvalitetne pridelke. Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- II. UKREPI ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 7. 1997. Občina Medvode sofinancira 30% nabavne vrednosti 10. člen semen. Finančne intervencije so namenjene za ohranjanje in Ukrep velja za količine minimalno 10 kg ali 50.000 zrn. razvoj kmetijstva v Občini Medvode, in sicer za: 2.1.2. Sofinanciranje nakupa semen TDM in krmnih – plačila storitev, dosevkov – subvencije in premije v kmetijstvu, Namen: spodbujati uporabo kvalitetnih in za naše pri- – investicijske odhodke. delovalne pogoje ustreznih semen travno-deteljnih mešanic in krmnih dosevkov, ki zagotavljajo optimalno izrabo travne 11. člen ruše in rabo njivskih površin po spravilu žit, kar zagotavlja 1. Plačila storitev večje količine kvalitetne voluminozne krme. 1.1. Male melioracije: Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- Namen: izboljšanje kmetijskih zemljišč, preprečitev za- ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 10. raščanja v hribovitem svetu. 1997. Občina Medvode sofinancira 30% nabavne vrednosti Pogoji za pridobitev sredstev: program svetovalne služ- semen. be ob predložitvi zahtevka in ostale potrebne dokumentacije Ukrep velja za količine minimalno 5 kg. (posestni list, mapna kopija). Program odobri komisija, ki jo 2.1.3. Sofinanciranje nakupa semen krušnih in krm- imenuje župan. nih žit Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4107

Namen: spodbujati uporabo kvalitetnih in za naše pri- 2.2.4. Sofinanciranje zavarovanja krav delovalne pogoje ustreznih semen žit. Z uvajanjem krmnih Namen: spodbujati zavarovanje plemenske živine. žit se poveča samopreskrba govedoreje z močno krmo. Pogoj za pridobitev sredstev je dokazilo o zavarovanju Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- (zavarovalna polica), ki mora biti predloženo najkasneje do ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 10. 30. 10. 1997. Občina Medvode sofinancira 20% zavarovalne 1997. Občina Medvode sofinancira 30% nabavne vrednosti vrednosti. semen. 2.2.5. Premije za mlado pitano govedo Ukrep velja za ustrezne količine površine minimalno Namen: spodbujati oziroma ohranjati proizvodnjo 0,5 ha. mesa. 2.1.4. Sofinanciranje nakupa sadik jagod Pogoj za pridobitev sredstev: do sredstev so upravičeni Namen: spodbujati gojenje jagod v smeri intenzivnejše rejci na področju Občine Medvode in jih uveljavljajo na rabe obdelovalnih površin in obenem povečati pestrost po- osnovi dokazila (računa in klavniškega zapisnika) o oddani nudbe oziroma samopreskrbe. količini MPG. Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- Občina Medvode dodeljuje sredstva v višini 40 SIT/kg ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 9. mesa MPG – nižinske kmetije, 80 SIT/kg mesa MPG - hri- 1997. Občina Medvode sofinancira 10% nabavne vrednosti bovske kmetije. semen. 2.2.6. Regres za nakup plemenskih ovnov, kozlov in Ukrep velja za ustrezne količine površine minimalno merjascev 5 arov. Namen: spodbujati nakup plemenskih živali z name- 2.1.5. Sofinanciranje nakupa sadik sadnega drevja nom izboljšanja proizvodnosti. Namen: spodbujati investicije v razvoj sadjarstva kot Pogoj za pridobitev sredstev: Do sredstev so upraviče- perspektivne in za naše podnebne razmere primerne panoge. ni rejci na področju Občine Medvode in jih uveljavljajo na Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- osnovi dokumentacije (računa, potnega lista, testiranja ži- ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 9. vali). 1997. Občina Medvode sofinancira 100 SIT/kom nabavne Občina Medvode dodeljuje sredstva v višini 30% na- vrednosti sadike. Ukrep velja le za intenzivne nasade in bavne vrednosti živali. količine minimalno 500 sadik. 2.2.7. Regres za zdravljenje čebeljih družin 2.1.6. Sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov Namen: zatiranje bolezni in ohranjanje čebelarstva na področju Občine Medvode. Namen: spodbujati zavarovanje pridelkov za primer Pogoj za pridobitev sredstev: Sredstva se uveljavljajo naravnih ujm – toča. preko čebelarskega društva, ki mora imeti člane in številko Pogoji za pridobitev sredstev je dokazilo o plačilu (za- družine. varovalna polica), ki mora biti predložen najkasneje do Občina Medvode dodeljuje sredstva v višini 30% vred- 30. 7. 1997. Občina Medvode sofinancira 30% premije. nosti zdravljenja. 2.1.7. Sofinanciranje nakupa okolju prijaznih zaščitnih sredstev 13. člen Namen: spodbujati uporabo ekološko primernih zaščit- Na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občin- nih sredstev in s tem neposredno vplivati na zmanjšanje ski svet vsako leto določi program investicij ter način upora- onesnaženja okolja. be proračunskih sredstev v ta namen. Pogoj za pridobitev sredstev je dokazilo o nabavi (ve- ljaven račun), ki mora biti predložen najkasneje do 30. 10. 1997. Občina Medvode sofinancira 50% nabavne vrednosti. II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ukrep velja za ustrezne količine površine minimalno 0,5 ha. 14. člen 2.2. Živinoreja V primeru eventualnega ostanka ali primanjkljaja sred- 2.2.1. Sofinanciranje osemenjevanja govejih plemenic stev na posameznih postavkah, se le-ta prerazporedijo v Namen: zvišati kvalitetni nivo s selekcijo pasem – mleč- druge namene, določene po tem pravilniku, o čemer odloča na proizvodnja in mesne pasme. župan na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Pogoj za pridobitev sredstev: Do sredstev so upravičeni rejci na področju Občine Medvode in jih uveljavljajo direkt- 15. člen no na osnovi pogodbe med občino in Veterinarskim zavo- Omejitve regresiranja minimalnih količin semen in zaš- dom Ljubljana. Občina Medvode sofinancira 30% vrednosti čitnih sredstev ne veljajo za hribovske kmetije, katerih spi- – nižinske kmetije, 100% vrednosti – hribovske kmetije. sek pripravi svetovalna služba in so sestavni del pravilnika. 2.2.2. Sofinanciranje osemenjevanja kobil Namen: spodbujati konjerejo. 16. člen Pogoj za pridobitev sredstev: Do sredstev so upravičeni Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne rejci na področju Občine Medvode in jih uveljavljajo na veljati z dnem objave. osnovi veterinarskega potrdila o brejosti. Občina Medvode sofinancira 50% stroškov osemenjevanja kobil. 2.2.3. Sofinanciranje tretiranja živine na paši Št. 1571/97 Namen: spodbujati pašo na hribovskih pašnikih na po- Medvode, dne 8. julija 1997. dročju Občine Medvode. Pogoj za pridobitev sredstev: Do sredstev so upravičeni Predsednik rejci na področju Občine Medvode in jih uveljavljajo na Občinskega sveta osnovi računa o opravljeni veterinarski storitvi. občine Medvode Občina Medvode sofinancira 40% zstroškov tretiranja. Mitja Ljubeljšek l. r. Stran 4108 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

MURSKA SOBOTA Povsem so izključene naslednje dejavnosti: – proizvodnja; 2479. – trgovina; – gostinstvo. Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in V tem primeru spremembe namembnosti je potrebno drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 izdelati predhodno analizo – strokovno podlago, v postopku in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spre- 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, membi kompetentni organi in organizacije, ki so podali so- št. 72/93; 6/94, – odločba US RS 45/94 – odločba US RS in glasja k zazidalnemu načrtu. Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) ter 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 6. člen 21/96 in 8/97) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota Potrebna soglasja določi upravni organ v lokacijskem na 30. seji dne 11. julija 1997 sprejel postopku. Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izdelanih strokovnih podlag. O D L O K o zazidalnem načrtu za podaljšek Kajuhove ulice v Murski Soboti IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA 7. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se morajo upo- števati gradbene linije določene z zazidalnim načrtom. Vse 1. člen značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so V skladu z dolgoročnim planom Občine Murska Sobota podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta. za obdobje 1986–2000, družbenim planom Občine Murska Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za Sobota za obdobje 1986–1990 in prostorskimi ureditvenimi predvidene objekte kot za prometne in manipulativne povr- pogoji za mesto Murska Sobota z okolico, se sprejme zazi- šine. dalni načrt, ki obsega območje v podaljšku Kajuhove ulice (jugovzhodno od Kroške ulice) v Murski Soboti. Zazidalni načrt je izdelal Atelje RPS Murska Sobota V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV d.o.o., pod številko projekta ZN-08/94 v novembru 1996. 8. člen 2. člen Tlorisna oblika objektov mora upoštevati maksimalne Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje horizontalne gabarite, in sicer: sestavine: – osnovni gabarit 10 x 12 m; A – SPLOŠNI DEL – možnost odstopanja ±2 m (v notranjost parcele); B – TEKSTUALNI DEL – možnost odstopanja ±1 m (v širino objekta). C – SOGLASJA, MNENJA, SMERNICE Vertikalni gabarit objekt je določen z gabaritom D – GRAFIČNI DEL K + P +1 oziroma maksimalno višino do kapne lege objekta, in sicer: – 4.80 m.

II. OBMOČJE OBDELAVE 10. člen Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine 3. člen najvišjega sosednjega objekta oziroma ne manjši od 6 m. Meja območja zazidalnega načrta je razvidna iz grafič- nih prilog zazidalnega načrta. 11. člen Strehe objektov morajo biti dvokapnice z naklonom minimalno 40°. III. FUNKCIJA OBMOČJA 12. člen 4. člen Gradbene linije objektov morajo biti v skladu z grafič- Območje zazidalnega načrta je namenjeno za indivi- nimi prilogami zazidalnega načrta. dualno stanovanjsko gradnjo.

5. člen VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, Znotraj območij zazidalnega načrta je dovoljena grad- VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA nja objektov, ki so v osnovni funkciji stanovanjske dejav- TER SISTEMA ZVEZ nosti. Dovoljena je sprememba namembnosti delov objektov 13. člen pod pogojem, da se s spremembo ne povečajo škodljivi Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodo- vplivi na okolje oziroma ne presegajo predpisane mejne vodno, električno in kanalizacijsko omrežje. vrednosti prvotno predvidene funkcije. Sprememba namembnosti se nanaša le na opravljanje 14. člen svetovalne dejavnosti. Znotraj obravnavanega območja niso Širine predvidenih komunikacij za javni in mirujoči dovoljene dejavnosti, ki pomenijo kakršnokoli povečanje promet so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in vplivov na okolje (infrastruktura, hrup, zrak). so obvezne. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4109

15. člen X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV Ogrevanje objektov se rešuje individualno (centralna kurjava na lahko kurilno olje). Alternativno je možno upo- 24. člen rabljati električno energijo ali plin. Investitorji posameznih gradenj v območju zazidalnega načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, 16. člen odvajanje odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izva- Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mre- ja v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč. ža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so XI. TOLERANCE usklajene s soglasji pristojnih služb. 25. člen 17. člen Tolerance pri horizontalnih gabaritih objektov na ob- Ob parcelni meji je dovoljena postavitev ograje do močju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi višine 1,20 m. Ograja je obvezno živa meja ali kombinirani prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimalnih hori- avtohtoni materiali. zontalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oziroma se Ograja ne sme zmanjšati prometne preglednosti. lahko spreminjajo le v primeru, da to kvarno ne vpliva na sosednje objekte, naprave in površine, kar se mora ned- vomno ugotoviti v postopku izdelave posebnih strokovnih VII. UKREPI ZA PREPREČITEV NEGATIVNIH podlag. VPLIVOV K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pri- dobiti soglasja pristojnih organov in organizacij. 18. člen Komunalne odpadke, ki nastanejo na območju kom- pleksa, je potrebno zbirati v primerne posode in odvažati na XII. KONČNE DOLOČBE odlagališče komunalnih odpadkov. Zbiranje odpadkov je ob- vezno ločeno (selektivno zbiranje odpadkov). 26. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organi- 19. člen zacijam in skupnostim pri upravnem organu Občine Murska Fekalna in meteorna kanalizacija se odvaja v obstoječe Sobota. kanalizacijsko omrežje ob Kroški in Kajuhovi ulici. 27. člen 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se inšpekcijske službe. ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtev- nosti. Če se ugotovi preseganje maksimalno dovoljenih vred- 28. člen nosti, je investitor dolžan urediti protihrupno zaščito proti Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- stanovanjski coni. nem listu RS.

21. člen Št. 028-8/97 Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije (PGD, Murska Sobota, dne 11. julija 1997. PZI) je potrebno upoštevati vse pogoje in soglasja, ki so sestavni del zazidalnega načrta. Predsednik Mestnega sveta VIII. FAZNOST IZVAJANJA mestne občine Murska Sobota Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r. 22. člen Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zago- toviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega promet- no, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je 2480. možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno. Na podlagi drugega odstavka 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA št. 18/84, 37/85 in 29/86) in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93 ter 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupra- 23. člen vi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) ter Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zem- 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list ljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z odlokom RS, št. 28/95, 21/96 in 8/97) je Mestni svet mestne občine o sprejetju zazidalnega načrta niso dovoljeni. Murska Sobota na seji dne 11. julija 1997 sprejel Stran 4110 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

O D L O K Funkcija cone se lahko spremeni pod pogojem, da se s o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta spremembo ne povečajo škodljivi vplivi na okolje oziroma za območje Lendavska–sever v Murski Soboti ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije. V tem primeru je potrebno izdelati predhodno analizo – I. SPLOŠNE DOLOČBE strokovno podlago, v postopku njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spremembi (v konkretnem primeru) 1. člen organi in organizacije, ki so podali soglasja k zazidalnemu Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega na- načrtu. črta za območje Lendavska–sever, ki ga je sprejela Skupšči- Potrebna soglasja opredeli upravna enota v lokacijskem postopku. na občine Murska Sobota in je bil objavljen v Uradnih obja- vah št. 9/90. 6. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal V primeru posebnih zahtev za določanje lokacijskih Atelje RPS Murska Sobota, d.o.o., pod številko projekta pogojev za gradnjo objektov (posebne tehnološke zahteve, ZN-01/97 v februarju 1997. povečani vplivi na okolje oziroma preseganje mejnih vred- nosti določenih z zazidalnim načrtom) mora občinski uprav- 2. člen ni organ zahtevati pridobitev dopolnilnih soglasij pooblašče- Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje naslednje nih organov in organizacij. sestavine : Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izde- A – SPLOŠNI DEL lanih strokovnih podlag. B – TEKSTUALNI DEL C – SOGLASJA, MNENJA, SMERNICE IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA D – GRAFIČNI DEL 1. Izrez iz PUP M 1 : 2.500. 7. člen 2. Kopija katastrskega načrta M 1 : 1.000. Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se morajo upo- 3. Zasnova ureditve M 1 : 1.000. števati gradbene linije določene z zazidalnim načrtom. Vse 4. Arhitektonska situacija M 1 : 1.000. značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so 5. Zakoličbena situacija M 1 : 1.000. podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta. 6. Funkcionalno zemljišče M 1 : 1.000. Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za pred- 7. Komunalne naprave M 1 : 1.000. videne objekte kot za prometne in manipulativne površine. 8. Prometna situacija M 1 : 1.000. 9. Požarno varstvo M 1 : 1.000. 10. Gabariti M 1 : 200. V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

8. člen Tlorisna oblika objektov mora upoštevati maksimalne II. OBMOČJE OBDELAVE horizontalne gabarite, določene v grafičnih podlagah nave- denih v 2. členu tega odloka. 3. člen Predvidene tlorisne velikosti: Meja območja zazidalnega načrta je določena z obodno a – gradnja poslovno garažnega objekta Triglav parcelacijo (območje obdelave). 40 x 36 m ± 2 m; b – možnost gradnje poslovno garažnega objekta 25 x 31 m ± 2.00 m; III. FUNKCIJA OBMOČJA c – možnost gradnje poslovno trgovskega objekta 70 x 25 m ± 2.00 m; 4. člen d – gradnja poslovnega objekta “Elektro” Predmet sprememb in dopolnitev sprejetega zazidalne- 20.50 x 33 m ± 2 m; ga načrta zajema naslednje graditve in ureditve: e – gradnja poslovnega objekta “Škrilec” a – gradnja poslovno garažnega objekta Triglav; 17 x 17 m ± 2 m; b – možnost gradnje poslovno garažnega objekta; f – rezervirano območje (ni definirano); c – možnost gradnje poslovno trgovskega objekta; g – gradnja poslovnega objekta ob Ledavi d – gradnja poslovnega objekta “Elektro”; 7.50 x 10.00 m ± 2.00 m; e – gradnja poslovnega objekta “Škrilec”; h – gradnja gostinskega objekta ob Ledavi f – še nedefinirano območje; 17 x 26.50 m ± 2 m. g – gradnja poslovnega objekta ob Ledavi; h – gradnja gostinskega objekta ob Ledavi; 9. člen – podzidava obstoječe pasaže znotraj kompleksa mesne Maksimalna višina objektov ne sme presegati etažnosti: industrije; a – gradnja poslovno garažnega objekta Triglav – ureditev dovoza k poslovno garažnemu objektu Tri- K+P+2+M; glav in ureditev parkirišč; b – možnost gradnje poslovno garažnega objekta – preselitev obstoječe TP; K+P+2+M; – ureditev prometnega režima na Lendavski ulici. c – možnost gradnje poslovno trgovskega objekta K+P+M; d – gradnja poslovnega objekta “Elektro” K+P+2; 5. člen e – gradnja poslovnega objekta “Škrilec” K+P+1+M; Po posameznih conah v območju zazidalnega načrta je f – rezervirano območje (ni definirano); dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji oprede- g – gradnja poslovnega objekta ob Ledavi K+P+M; ljene cone. h – gradnja gostinskega objekta ob Ledavi K+P+M. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4111

10. člen 21. člen Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine Pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije (PGD, najvišjega sosednjega objekta oziroma ne manjši od 8 m. PZI) je potrebno upoštevati vse vodnogospodarske pogoje in soglasja, ki so sestavni del zazidalnega načrta. 11. člen Strehe objektov morajo biti dvokapnice oziroma kom- VIII. FAZNOST IZVAJANJA binirane. 22. člen 12. člen Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v Gradbene linije objektov morajo biti vzporedne z inter- območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zago- nimi prometnicami znotraj kompleksa. toviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega promet- no, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno. VI. UREJANJE PROMETNEGA, ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IX. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA TER SISTEMA ZVEZ 23. člen 13. člen Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zem- Vsi predvideni objekti morajo biti priključeni na vodo- ljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju z zazidal- vodno, električno in kanalizacijsko omrežje. nim načrtom niso dovoljeni.

14. člen Širine predvidenih komunikacij za javni, mirujoči in X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV peš promet so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načr- ta in so obvezne. 24. člen V spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta je Investitorji posameznih gradenj v območju zazidalnega predvidena sprememba prometnega režima na Lendavski uli- načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, ci v skladu s sprejeto prometno študijo Mestne občine Mur- odvajanje odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izva- ska Sobota. ja v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč.

15. člen Ogrevanje objektov se rešuje individualno oziroma po XI. TOLERANCE posameznih conah (centralna kurjava na lahko kurilno olje ali plin). 25. člen Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih ob- 16. člen jektov na območju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimal- Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mre- ža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, nih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oziroma se lahko spreminjajo le v primeru, da to vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez, kvarno ne vpliva na sosednje objekte, naprave in površine, so podane v grafičnih prilogah navedenih v 2. členu tega kar se mora nedvomno ugotoviti v postopku izdelave poseb- odloka. nih strokovnih podlag. K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pri- 17. člen dobiti soglasja pristojnih organov in organizacij. Ob parcelni meji je dovoljena postavitev ograje do višine 1,20 m. 26. člen V primeru potreb po gradnji objektov druge vsebine, kot je to določeno v zazidalnem načrtu oziroma gradnji na VII. UKREPI ZA PREPREČITEV NEGATIVNIH rezerviranem območju (območje F), je obvezno izdelati po- VPLIVOV sebne strokovne podlage, na katere je obvezno pridobiti soglasja pristojnih inšpekcijskih služb in drugih kompetent- 18. člen nih organov in organizacij, kar se ugotovi v lokacijskem Komunalne odpadke, ki nastanejo na območju kom- postopku. pleksa, je potrebno zbirati v primerne posode in odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Odpadna olja je treba zbirati in odvažati v predelavo. XII. KONČNE DOLOČBE

19. člen 27. člen Način odvodnje meteornih in fekalnih voda določijo Z dnem sprejetja sprememb in dopolnitev zazidalnega pristojni soglasodajalci. načrta za območje Lendavska–sever, prenehajo veljati do- ločbe odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje “Len- 20. člen davska–sever v Murski Soboti (Uradne objave št. 9/90). Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtev- 28. člen nosti. Če se ugotovi preseganje maksimalno dovoljenih vred- Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organi- nosti, je investitor dolžan urediti protihrupno zaščito proti zacijam in skupnostim pri upravni enoti Murska Sobota in stanovanjski coni. upravi Mestne občine Murska Sobota. Stran 4112 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

29. člen uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. So- Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne bota (III. vhod, II. nadstropje, soba št. 20). inšpekcijske službe.

30. člen Št. 352-22/97 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Murska Sobota, dne 11. julija 1997. nem listu RS.

Št. 352-3/97 Predsednik Murska Sobota, dne 11. julija 1997. Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Predsednik Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r. Mestnega sveta mestne občine Murska Sobota Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r. NOVO MESTO

2482. 2481. Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o var- posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/95) ter stvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 17. člena zakona o (Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 2. člena ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78 in 29/86) in zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem ob- 11., 17. in 81. člena statuta Mestne občine Novo mesto dobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 23. člena statuta Mestne (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 23/96 in 68/96) je občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95, 21/96 in Občinski svet mestne občine Novo mesto na 27. seji dne 8/97) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota dne 29. 5. 1997 sprejel 11. julija 1997 sprejel O D L O K S K L E P o spremembi odloka o ravnanju z odpadki na območju o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev Občine Novo mesto prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 1. člen v letu 1990 in družbenega plana Občine Murska Sobota V odloku o ravnanju z odpadki na območju Občine za obdobje 1986–1990, dopolnjenega v letu 1987, Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/87 in Uradni za območje Mestne občine Murska Sobota list RS, št. 29/91) se v tretjem odstavku 42. člena številka “30” nadomesti s “50”. I Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev pro- 2. člen storskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem za obdobje 1986–2000, dopolnjenega v letu 1990 in družbe- listu Republike Slovenije. nega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990, dopolnjenega v letu 1987, za območje Mestne občine Mur- ska Sobota, ki ga je izdelal ZEU – družba za načrtovanje in Št. 352-03/81 inženiring, d.o.o. Murska Sobota, Staneta Rozmana 5. Novo mesto, dne 29. maja 1997. II Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Predsednik dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobo- Občinskega sveta ta za območje Mestne občine Murska Sobota je na vpogled v mestne občine Novo mesto prostorih mestnih četrti v Murski Soboti, na sedežih krajev- Janez Mežan l. r. nih skupnostih Bakovci, Krog, Černelavci, Rakičan, Marki- šavci in Nemčavci ter na mestni občini na Oddelku za okolje in prostor ter gospodarske javne službe, Kardoševa 2, II. nadstropje, soba št. 20. Javna razgrnitev traja 60 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. V času 2483. javne razgrnitve sprememb in dopolnitev prostorskih sesta- vin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planira- Murska Sobota bodo organizirane javne razprave (obravna- nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list ve), kraj in časi le-teh bodo določeni naknadno. RS, št. 48/90), 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96) je Občinski III svet mestne občine Novo mesto na 28. seji dne 10. 7. 1997 V času javne razgrnitve lahko dajo podjetja in druge sprejel organizacije, organi, društva in občani pisne pripombe k osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol- P R O G R A M P R I P R A V E S P R E M E M B goročnega in srednjeročnega plana na Oddelek za infrastruk- I N D O P O L N I T E V P R O S T O R S K I H turo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne S E S T A V I N Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4113

dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od Trasa se bo na omenjenem odseku preusmerila južno od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega naselja Pangrč Grm, in sicer na podlagi idejnega projekta št. plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do C-152/96, ki ga je izdelalo podjetje K.A.B., d.o.o., Novo leta 1990, za območje Mestne občine Novo mesto, mesto v aprilu 1997. dopolnjenega 1997, (sprememba programske zasnove za Navedeno bo terjalo spremembo omenjene programske lokacijski načrt lokalne ceste Dolž–Pangrč grm–Gabrje zasnove in lokacijskega načrta, ki jih je v letu 1993 in 1994 z avtobusno postajo Gabrje) izdelalo podjetje Topos, d.o.o., iz Dolenjskih Toplic, in sicer v določenih poglavjih. 1. člen Predmet in cilj sprememb in dopolnitev 3. člen S tem programom se podrobneje določijo: Organizacija priprave sprememb in dopolnitev – vsebina in obseg strokovnih podlag, ki jih je potrebno Izvajalec strokovnih aktivnosti priprave strokovnih pod- pripraviti v postopku priprave in sprejemanja prostorskih lag in drugih strokovnih gradiv glede spremembe LN za sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje lokalno cesto Dolž–Pangrč Grm–Gabrje z avtobusno postajo od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. Gabrje bo določen ob upoštevanju predlogov in zahtev inve- 24/86, 3/90, 10/90, 9/91 in Uradni list RS, št. 17/92 in 58/95) stitorja tj. Sekretariata za komunalne zadeve Mestne občine in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Ob- Novo mesto. čine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 Kot koordinator postopka priprave in sprejemanja se (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91, 12/91 in določi župan Mestne občine Novo mesto, oziroma občinska Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, strokovna služba pristojna za prostor. 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96 in 16/96) – v nadaljevanju sprememb in dopolnitev 4. člen prostorskih sestavin občinskih planskih aktov, Sodelujoči organi in organizacije – vsebina in obseg sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov oziroma prostorske sesta- Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi spre- vine, ki se spreminjajo in dopolnjujejo, memb in dopolnitev občinskih planskih aktov so: – subjekti, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in do- – Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za komunal- polnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov in ne zadeve, spremembe lokacijskega načrta, – Ministrstvo za okolje in prostor s svojim Uradom za – način njihovega sodelovanja oziroma naloge in ob- prostorsko planiranje, veznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za vars- – določijo se roki za posamezne faze priprave prostor- tvo narave, izpostava Novo mesto, skih sestavin občinskih planskih aktov ter sredstva potrebna – Krajevna skupnost Stopiče, za njihovo pripravo, – Krajevna skupnost Dolž, – nosilca strokovnih aktivnosti priprave sprememb in – JP Komunala Novo mesto, dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov. – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto, 2. člen – JP Elektro PE Elektro Novo mesto, Vsebina in obseg sprememb – Telekom Slovenije, PE Novo mesto, – Ministrstvo za zdravstvo, zdravstveni inšpektorat RS, Spremembe in dopolnitve občinskih planskih aktov se enota Novo mesto, nanašajo na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo zaradi spremembe programske zasnove za lokacijski načrt pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, lokalne ceste Dolž–Pangrč Grm–Gabrje z avtobusno postajo – Cestno podjetje Novo mesto. Gabrje (sprememba dela trase). Te se pripravijo v skladu z zakonom o urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni 5. člen list RS, št. 48/90) in navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih Terminski plan aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). S pripravo strokovnih podlag za spremembe in dopolni- V veljavnih prostorskih sestavinah dolgoročnega in tve občinskih planskih aktov ter spremembe lokacijskega srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto je na- načrta se priče po podpisu pogodbe z izdelovalcem. vadena cestna povezava opredeljena s programsko zasnovo Osnutek sprememb in dopolnitev občinskih planskih za lokacijski načrt (Uradni list RS, št. 69/93). Lokacijski aktov in osnutek lokacijskega načrta se dostavita Občinske- načrt je bil sprejet v letu 1994 (Uradni list RS, št. 50/94). Vas mu svetu Mestne občine Novo mesto najkasneje v treh mese- Pangrč Grm se sedaj prometno napaja po lokalni cesti Gabr- cih od podpisa pogodbe z izdelovalcem. je–Pangrč Grm, ki v gručasto pozidan centralni del vasi Župan Mestne občine Novo mesto sprejme sklep o vstopa z juga. enomesečni javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolni- Sprememba poteka trase ceste v odnosu na sprejet loka- tve občinskih planskih aktov in osnutka lokacijskega načrta cijski načrt se izvede na sredinskem delu, in sicer od km v roku 8 dni po sprejemu gradiva iz prejšnje alinee, sklep o 1,400 do km 2,387 zaradi neprimernosti prvotne variante javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS. glede tehničnih elementov, Lastniških razmerij in pozidano- Javna razgrnitev se izvede na sedežu Mestne občine sti koridorja. Tehnično, oziroma stroškovno je najbolj vpraš- Novo mesto in sedežih krajevnih skupnosti Stopiče in Dolž, ljit 38 m dolg most čez potok Sovpad in serpentina ob za 30 dni po dnevu objave sklepa o javni razgrnitvi iz prejš- njemu. Prometna navezava vasi Pangrč Grm na spodnjem nje alinee. (nižjem) delu naselja bi bila sila neugodna, saj bi po zgrajeni Javne razprave se izvedeta na sedežih krajevnih skup- I fazi ceste sledil 80 m dolg vzpon po obstoječi poti (delno nosti Stopiče in Dolž v času javne razgrnitve. tudi preko 25%) do strnjene pozidave v vasi. Strokovna obravnava se izvede na sedežu občine v času V tem primeru bi bil tudi prehod večjih vozil (tovornja- javne razgrnitve. kov) po obstoječi cesti skozi vas otežen ali celo, zaradi ozke Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter ceste in pozidave, nemogoč. drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne Stran 4114 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997 pripombe v času trajanja javne razgrnitve osnutka sprememb – od začete pete ure naprej se za vsako in dopolnitev občinskih planskih aktov in osnutka lokacij- začeto uro parkiranja k ceni parkiranja skega načrta. za 4 ure (450,00 SIT) prišteje 50 SIT Župan Mestne občine Novo mesto zavzame stališče do – mesečni zakup: od prvega do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne razgrnitve. zadnjega dne v mesecu 13.000 SIT. Osnutek sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov se posreduje v obravnavo občinskemu svetu v času 2 javne razgrnitve. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Župan poskrbi za pripravo usklajenega predloga spre- listu Republike Slovenije. memb in dopolnitev občinskih planskih aktov oziroma do- polnittve in popravke tistih njegovih sestavin, na katere so se Št. 402-1/95-12 nanašale utemeljene pripombe in predlogi ter ga posreduje Novo mesto, dne 10. julija 1997. na Ministrstvo za okolje in prostor, Uradu RS za prostorsko planiranje (v nadaljevanju: MOP) s predlogom za ugotovitev njegove usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih se- Podpredsednik stavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slo- Občinskega sveta venije (v nadaljevanju: republiški prostorski plan) v roku 60 mestne občine Novo mesto dni po sprejetju stališč do pripomb. Marjan Somrak l. r. Župam Mestne občine Novo mesto posreduje po sprejet- ju sklepa Vlade Republike Slovenije o usklajenosti sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov z obveznimi izhodišči republiškega prostorskega plana predlog sprememb in dopol- nitev občinskih planskih aktov z obveznimi izhodišči repub- PIVKA liškega prostorskega plana predlog sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov občinskemu svetu v sprejem. 2485.

6. člen Na podlagi 29. in 65. člena zakona o lokalni samoupra- Sredstva vi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – Za pripravo sprememb in dopolnitev občinskih plan- odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – skih aktov in izdelavo spremembe lokacijskega načrta zago- odločba US RS, 73/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US tovi sredstva Sekretariat za komunalne zadeve Mestne obči- RS, 39/96 – odločba US RS in 44/94 – odločba US RS), 1., ne Novo mesto. 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 18/90, 33/90, 20/91-I in 12/92), 22. člena zakona o financi- 7. člen ranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) ter 39. člena statuta Začetek veljavnosti Občine Pivka (Uradni list RS, št. 44/95 in 27/96) je Občinski Program priprave se objavi v Uradnem listu RS in svet občine Pivka na seji dne 17. 7. 1997 sprejel začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto. O D L O K o občinskih upravnih taksah v Občini Pivka Št. 352-01-3/97-12 Novo mesto, dne 11. julija 1997. 1. člen

Predsednik Občinskega sveta I. TEMELJNE DOLOČBE mestne občine Novo mesto S tem odlokom se v Občini Pivka določi: obveznost Janez Mežan l. r. plačevanja občinskih upravnih taks, taksne zavezance, viši- no in način plačila takse. Višina taks je določena v tarifi občinskih upravnih taks, ki je sestavni del tega odloka.

2. člen 2484. Plačilo taks je predpisano za vloge, potrdila, odločbe, pritožbe ter ostale spise in dejanja pri organih občinske Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto uprave. Takse se smejo zaračunavati samo za spise in deja- (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 23/96 in 68/96) in 21. nja, ki so opredeljena v tarifi občinskih upravnih taks. člena Hišnega reda parkirne hiše na Novem trgu je Občinski svet mestne občine Novo mesto na 28. seji dne 10. 7. 1997 3. člen sprejel V odločbi ali listini, za katero je bila plačana upravna taksa, je treba navesti, da je bila taksa plačana, v kakšnem S K L E P znesku in po kateri tarifni številki. o ceniku parkiranja v parkirni hiši na Novem trgu v Novem mestu II. TAKSNI ZAVEZANCI 1 Cene, ki veljajo v parkirni hiši na Novem trgu so: 4. člen – parkiranje do 1 ure 150 SIT Zavezanci za plačilo občinske upravne takse so fizične – od začete druge ure parkiranja do in pravne osebe, ki s svojimi vlogami sprožijo postopek začete pete ure parkiranja se k ceni oziroma na katerih zahtevo se opravijo dejanja, predvidena v parkiranja do 1 ure za vsako začeto uro prišteje 100 SIT taksni tarifi. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4115

Takse ne plačujejo: 10. člen – organi občine oziroma njeni skladi, Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti enake – teritorialne enote občine, pravice in obveznosti, kot jih imajo slovenski državljani. – javni zavodi iz področja družbenih dejavnosti, kate- rih ustanovitelj je občina, 11. člen – humanitarna društva. Plačevanja taks so oproščeni: Kdor je plačal takso, ki je ni bilo potrebno plačati, ali je – društva, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, plačal večjo takso, kot je določena v taksni tarifi, ima pravi- – invalidske organizacije in druge organizacije, usta- co do povračila celotne, oziroma dela preveč plačane takse novljene za varstvo oseb s telesnimi in duševnimi hibami in na podlagi pisnega zahtevka. motnjami, – invalidi, kadar uveljavljajo svoje pravice iz invalid- nosti, V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI – delavci, ki začasno niso v delovnem razmerju, kadar uveljavljajo pravice, ki jim pripadajo v času dokler niso 12. člen zaposleni, Za nadzor nad izvajanjem odloka o občinskih upravnih – učenci osnovnih in srednjih šol za spise in dejanja v taksah je pristojen župan oziroma po njegovem pooblastilu zvezi s šolanjem, tajnik občine. – osebe, ki podarijo svoje premoženje občini v postop- ku s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic, 13. člen – občani v slabih premoženjskih razmerah, ki nimajo Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem dohodka, ki bi njim in družinskim članom zagotavljal mate- listu Republike Slovenije. rialno in socialno varnost, kar ugotavlja pristojna socialna služba. Št. XIX-1/97 Za občinske upravne takse veljajo tudi druge oprostitve Pivka, dne 17. julija 1997. in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 18/90, 33/90, 20/91-I in 12/92). Predsednik Občinskega sveta občine Pivka III. DOLOČITEV UPRAVNIH TAKS Iztok N. Čančula, d.i.a. l. r. 5. člen Taksne obveznosti so določene v točkah. Vrednost toč- ke z dnem uveljavitve tega odloka je 10 SIT. Vrednost točke se s sklepom župana enkrat letno usklajuje s porastom cen na TARIFA OBČINSKIH UPRAVNIH TAKS drobno v Republiki Sloveniji. Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun točke na dan nastanka obveznosti. Taksa v točkah I. VLOGE Tarifa št. 1 IV. NAČIN PLAČILA UPRAVNIH TAKS Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, kolikor v tej tarifi ni predpisana kakšna druga 6. člen taksa. Občinske upravne takse se plačujejo v gotovini oziroma Opomba: taksa se ne plača za poznejše vloge, upravnih kolekih takrat, ko nastane taksna obveznost. ki se navezujejo na že vloženo zahtevo 5 Taksna obveznost nastane: Tarifa št. 2 – za vloge takrat, ko se izročijo; če so dane na zapisnik Za vlogo, s katero stranka zaprosi za koncesijo 120 pa takrat, ko se zapisnik sestavi, Tarifa št. 3 – za odločbe, dovoljenja in druge listine takrat, ko se Za vloge o odkupu, menjavi ali najemu vloži zahteva naj se izdajo, javne lastnine v splošni rabi 100 – za upravna dejanja takrat, ko se vloži zahteva naj se Tarifa št. 4 opravijo. Za vloge o odkupu in menjavi javne lastnine oziroma pravice uporabe 100 7. člen Tarifa št. 5 Dokler ni plačana občinska upravna taksa, se vloga ali Za pritožbo zoper odločbo ali sklep zahteva neposredno od stranke ne sme sprejeti. izdan v upravni stvari 20

8. člen II. POTRDILA IN OGLEDI Če vloga ali zahteva za katero ni plačana občinska Tarifa št. 6 upravna taksa, prispe po pošti, pristojni delavec občinske Za izdajo potrdila o vrsti rabe zemljišč uprave pošlje takšnemu zavezancu opomin, naj v desetih po veljavnem družbenem planu in prostorskih dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za izvedbenih aktih občine 20 opomin. Tarifa št. 7 Za ogled na terenu ob postopkih 9. člen in posegih v prostor 100 Če taksni zavezanec tudi po opominu ne poravna takse III. ODLOČBE ali premalo plača takso, pristojni organ vzame v postopek Tarifa št. 8 tudi takšno vlogo, vendar odločbe oziroma drugega akta ni Za izdajo odločbe o obratovalnem času mogoče vročiti stranki, preden ne plača takse po opominu. trgovin in dovoljeno prodajo izven poslovnih prostorov 30 Stran 4116 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Tarifa št. 9 5. člen Za vse odločbe za katere ni predpisana Spremeni se prvi odstavek 11. člena tako, da glasi: posebna taksa 30 “Dejavnosti zavoda so: – M/80.101 – predšolska vzgoja (dejavnost vrtcev), IV. PREPISI IN FOTOKOPIJE – M/80.102 – osnovnošolsko splošno izobraževanje, Tarifa št. 10 – H/55.51 Storitve menz. Za predpise ali fotokopije uradnih aktov Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvaja- ali listin pri občinskem organu: nje je v javnem interesu.” – za vsako stran izvirnika 2 6. člen V. OPOMIN Tretji odstavek 14. člena se spremeni in glasi: Tarifa št. 11 Predstavnike delavcev zavoda se voli po naslednjem Za opomin za plačilo takse od zneska neplačane takse: ključu: – do 75 točk 10 – tri predstavnike iz vrst strokovnih delavcev v šoli, – nad 75 točk 20 – en predstavnik iz vrst strokovnih delavcev vrtca, – en predstavnik iz vrst administrativno-tehničnih de- lavcev zavoda.

7. člen Spremeni se drugi odstavek 17. člena tako, da glasi: 2486. “Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premože- nje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka Na podlagi 3. in 8. člena zakona o zavodih (Uradni list ter sredstva in premoženje podružničnih šol in vrtca.” RS, št. 12/91), 41. člena zakona o organizaciji in financira- nju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), ter 8. člen 19. člena statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 44/95 in V poglavju IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27/96) je Občinski svet občine Pivka na seji dne 17. 7. 1997 se doda 33a. člen, ki glasi: sprejel “Enota Vrtec Pivka deluje v okviru zavoda Osnovne šole Pivka od 1. 9. 1997 dalje. Delavce, ki bodo na dan 31. 8. O D L O K 1997 zaposleni v enoti Vrtca Pivka prevzame zavod Osnov- o spremembah odloka o ustanovitvi javnega na šola Pivka.” vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Pivka 9. člen 1. člen Te spremembe odloka začnejo veljati osmi dan po obja- V odloku o ustanovitvi odloka o spremembah odloka o vi v Uradnem listu Republike Slovenije, uveljavijo pa se s ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnov- 1. 9. 1997. na šola Pivka (Uradni list RS, št. 10/96) se spremenijo na- slednji členi. Št. XIX-2/97 Pivka, dne 17. julija 1997. 2. člen Spremeni se v celoti 1. člen tako, da glasi: Predsednik “S tem odlokom Občina Pivka s sedežem Kolodvorska Občinskega sveta 5, Pivka (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) ustanavlja na občine Pivka področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni za- Iztok N. Čančula, d.i.a. l. r. vod Osnovna šola Pivka (v nadaljevanju: zavod). Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena se uporabljajo določbe zakona.”

3. člen RADEČE Spremeni se v celoti 2. člen tako, da glasi: “Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Pivka 2487. Sedež zavoda: Prečna ulica 3, Pivka Skrajšano ime zavoda: OŠ Pivka Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih V sestavo zavoda sodijo: posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 – Podružnična šola Zagorje, ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/94) ter 13., 14 in 19. – Podružnična šola Šmihel, člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 51/94) je – Vrtec Pivka. Občinski svet občine Radeče na 27. seji dne 9. 7. 1997 Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem sprejel organizira delo v novi podružnični šoli ali ukine obstoječo, če so za to podani zakonski razlogi. S K L E P Sedež podružnične šole Zagorje je Zagorje 9, sedež o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta KS 6 podružnične šole Šmihel je Šmihel 3, sedež Vrtca Pivka pa in KS 6/1 Njivice in zazidalnega načrta KS 9 Dobrava Pivka, Pot na Orlek 1. v Občini Radeče

4. člen 1 Spremeni se drugi odstavek 3. člena tako, da glasi: Javno se razgrne Osnutek ureditvenega načrta KS 6 in “Podružnični šoli in Vrtec Pivka v pravnem prometu KS 6/1 Njivice in zazidalnega načrta KS 9 Dobrava v Občini nimajo pooblastil.” Radeče. Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4117

2 4. člen Javno razgrnitev Osnutka ureditvenega (UrN) in zazi- Meje območij naselij in statističnih okolišev potekajo dalnega (ZN) načrta bo v prostorih Pošte Radeče. po parcelnih mejah in so prikazane v osnovnem kartograf- skem prikazu Registra območij teritorialnih enot (ROTE) v 3 merilu 1:5000, oštevilčba v okviru teh naselij pa je prikazana V času javne razgrnitve bo občinska uprava organizira- v osnovnem kartografskem prikazu Evidence hišnih številk la javno razpravo v KS Radeče in o tem obvestila občane na (EHIŠ) v merilu 1:5000. Kartografski prikaz ROTE in EHIŠ krajevno običajen način. s prikazom spremenjenih območij naselij je sestavni del tega odloka in se hrani na Območni geodetski upravi Kranj – 4 Izpostava Škofja Loka. Občani in ostali zainteresirani lahko dajo pisne pripom- be in predloge na javno razgrnjena osnutka ali pa jih pošljejo 5. člen na Občino Radeče, oddelek za gospodarstvo in finance, do V roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka Ob- konca javne razgrnitve. močna geodetska uprava Kranj – Izpostava Škofja Loka izvede vse potrebne spremembe v ROTE in EHIŠ ter izdela 5 seznam sprememb v oštevilčbi objektov. Javna razgrnitev in zbiranje pripomb bo trajalo 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 6. člen Vsi državni organi, ki vodijo svoje evidence, so dolžni 6 v roku enega leta po izvedbi spremembe na Območni geo- Ta sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnem detski upravi Kranj – Izpostava Škofja Loka, po uradni dolž- listu RS. nosti uskladiti svoje evidence s tem odlokom.

Št. 352-3/97 7. člen Radeče, dne 9. julija 1997. Stroške za izdelavo tablic s hišno številko nosi Občina Škofja Loka. Stroške za zamenjavo osebnih dokumentov Predsednik nosijo prizadeti občani. Občinskega sveta občine Radeče 8. člen Matjaž Han l. r. Območna geodetska uprava Kranj – Izpostava Škofja Loka naroči tablice s hišno številko. Lastniki oziroma uporabniki oštevilčenih stavb morajo namestiti hišne tablice najkasneje v roku 30 dni po prejemu obvestila s strani Območne geodetske uprave Kranj – Izpo- ŠKOFJA LOKA stava Škofja Loka, o prevzemu hišne tablice. V roku enega leta mora lastnik oziroma upravljalec odstraniti z objekta 2488. staro hišno tablico.

Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- 9. člen nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 5/90), 13. člena pravilnika o določevanju imena naselij in nem listu Republike Slovenije. ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni Št. 016-1/96 list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 22. Škofja Loka, dne 19. junija 1997. seji dne 19. 6. 1997 sprejel Predsednik O D L O K Občinskega sveta o spremembi območja naselja Bukov Vrh in Visoko občine Škofja Loka pri Poljanah ter imenovanju naselja Bukov Vrh nad Pavel Malovrh l. r. Visokim

1. člen S tem odlokom se spremeni območje naselja Bukov Vrh in Visoko pri Poljanah ter se imenuje novo naselje VRHNIKA Bukov Vrh nad Visokim. 2489. 2. člen Območje naselja Bukov Vrh se spremeni tako, da: Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni a) severni del naselja (hišne številke: 10, 11, 12 in 13) list SRS, št. 35/85) in statuta KS Ligojna je svet KS Ligojna se priključi k naselju Visoko pri Poljanah. na seji dne 8. 7. 1997 sprejel b) vzhodni del naselja (hišne številke: 23–34) postane samostojno naselje z imenom Bukov Vrh nad Visokim. S K L E P c) južni del naselja (hišne številke: 1–9, 14–22 in o uvedbi samoprispevka na območju KS Ligojna 40–43) obdrži ime Bukov Vrh. 1. člen 3. člen Za območje KS Ligojna se na podlagi odločitve kraja- V novonastalih naseljih se stavbe oštevilčijo v skladu z nov na referendumu dne 6. 7. 1997 uvede krajevni samopri- veljavnimi predpisi. spevek za sofinanciranje naslednjih nalog: Stran 4118 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

1. javna razsvetljava, 9. člen 2. priprava za izgradnjo mrliške vežice, Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin obra- 3. športno igrišče, čunavajo in odtegujejo izplačevalci. Zavezancem od kmetij- 4. druga obvezna javna dela. ske, obrtne in poklicne dejavnosti pa Davčna uprava Repub- like Slovenije, Davčni urad Ljubljana, izpostava Vrhnika. 2. člen S samoprispevkom bo zbranih 12,000.000 SIT. Višina 10. člen sredstev za posamezne namene se določi s programom in Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz finančnim načrtom KS Ligojna. samoprispevka v določenem roku, bo samoprispevek izter- jan po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in dav- 3. člen kov občanov. Krajevni samoprispevek je uveden za dobo 5 let, in sicer od 1. 8. 1997 do 31. 7. 2002. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 4. člen listu RS, uporablja pa se od 1. 8. 1997 dalje. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Ligojna, in sicer: Ligojna, dne 18. julija 1997. – zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja ozi- roma nadomestila za druge dohodke in prejemke, ki imajo Predsednik KS Ligojna značaj plače, po stopnji 1% od neto plače oziroma nadome- Mirko Verbič l. r. stila, – zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavno- sti, po stopnji 1% od bruto pokojninske osnove za tekoči mesec, ZREČE – od ugotovljenega dobička po stopnji 2%, – zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1% od 2490. izplačane pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko Na podlagi 43., 43a, 44. in 45. člena zakona o stavbnih dobo, zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) in 20. – zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 30/95 in po stopnji 4% letno od katastrskega dohodka in dohodka od 48/95) je Občinski svet občine Zreče na seji dne 7. 7. 1997 gozdov, sprejel – zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir O D L O K posebej. o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo 5. člen in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Zreče Krajevnega samoprispevka ne bodo plačevali občani od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od priznaval- nin, od invalidnin in drugih prejemkov po predpisih o vo- I. SPLOŠNE DOLOČBE jaških invalidninah in civilnih invalidov vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in 1. člen postrežbo, od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje po- S tem odlokom se določa plačilo in podrobnejši izračun kojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbne- priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od ga zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti sekundarnega štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje omrežja na območju Občine Zreče. na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samopris- pevka tudi ne bodo plačevali delavci, katerih osebni doho- 2. člen dek ne presega najnižjega zneska osebnega dohodka, ki za- gotavlja materialno in socialno varnost delavca. Investitor, ki namerava graditi nov objekt na območju urejanja stavbnih zemljišč, je dolžan plačati sorazmerni del 6. člen stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava prizidati ali nadzidati obstoječi Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na po- objekt na območju urejanja stavbnih zemljišč in je za to sebni račun št. 50110-842-140-0082427 krajevni samopris- potrebno gradbeno dovoljenje, je dolžan plačati sorazmerni pevek KS Ligojna Agencija RS za plačilni promet. del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava zgraditi nov objekt oziroma 7. člen prizidati ali nadzidati obstoječi objekt, za katerega je potreb- Za zbiranje sredstev in izvajanje programa je odgovo- no gradbeno dovoljenje, izven območja urejanja stavbnih ren svet KS Ligojna, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih zemljišč, in ga priključiti na komunalne objekte in naprave letno poročal na zboru krajanov. na območju urejanja stavbnih zemljišč, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. 8. člen Investitor, ki namerava zgraditi nov objekt oziroma Pravilnost obračunavanja in odvajanje samoprispevka prizidati ali nadzidati obstoječi objekt, za katerega je potreb- bosta kontrolirala Agencija RS za plačilni promet in Davčna no gradbeno dovoljenje, izven območja urejanja stavbnega uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, izposta- zemljišča in ga priključiti na komunalne objekte in naprave va Vrhnika. zgrajene izven območja urejanja stavbnega zemljišča, je dol- Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4119

žan plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbne- hidrantno omrežje 10% ga zemljišča. javna parkirišča 3% Investitor, ki namerava graditi nadomestni objekt ali igrišča-javne zelene površine 8%. spremeniti namembnost objekta, je dolžan plačati sorazmer- Pri izračunu posamezne vrste komunalne opremljeno- ni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča, če s spre- sti, ki v posameznem območju ni navedena, vendar obstoja, membo njegove namembnosti poveča priključke na komu- se upošteva procent II. oziroma I. območja. nalne in druge objekte ter naprave sekundarnega omrežja oziroma se mora povečati zmogljivost teh objektov in na- 3. korekcijski faktor glede na lokacijo objekta prav in če za te še ni plačal sorazmernega dela stroškov. K = 0,70 za I. območje, K = 0,50 za II. območje, 3. člen K = 0,40 za III. območje. Investitor iz prvega, drugega in tretjega odstavka 2. člena tega odloka plača sorazmerni del stroškov priprave in 4. korekcijski faktor glede namembnosti objekta opremljanja stavbnega zemljišča, ki se ugotovi z investicij- K = 0,80 za počitniške hišice, skim programom urejanja stavbnih zemljišč na območju ure- K = 0,50 za poslovne objekte, janja. K = 0,40 za stanovanjske objekte, K = 0,30 za proizvodne objekte, K = 0,20 za objekte deficitarnih storitvenih dejavnosti, II. KRITERIJI ZA IZRAČUN SORAZMERNEGA DELA K = 0,15 za garaže in zaprte športne objekte, STROŠKOV ZA PRIPRAVO IN OPREMLJANJE K = 0,10 za kmetijske gospodarske objekte, STAVBNEGA ZEMLJIŠČA K = 0,05 za pomožne kmetijske gospodarske objekte (lope, kozolci, silosi) in odprte rekreacijske površine. 4. člen Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zem- 5. člen ljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča se določi Izračun sorazmernega deleža stroškov opremljanja se kot povprečje stroškov opremljanja za kvadratni meter stavb- opravi tako, da se število m2 (novega prizidanega ali nadzi- nega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in naprava- danega) objekta, to je koristna površina objekta (JUS U C2. mi sekundarnega omrežja na vseh območjih urejanja v obči- 100), pomnoži s povprečnimi stroški opremljanja za m2 stavb- ni v predhodnem letu in se obračuna skladno z naslednjimi nega zemljišča - upoštevajoč dejansko stopnjo komunalne kriteriji in merili: opremljenosti. Tako izračunani stroški se korigirajo s faktor- 1. lokacija predvidenega objekta ji, ki upoštevajo lokacijo objekta in faktorji, ki upoštevajo I. območje: Rogla, Skomarje, Resnik, Planina na Po- namembnost objekta. horju, Padeški vrh, Koroška vas, Boharina in Bezovje nad Zrečami. 6. člen II. območje: ostali del Zreč, Stranice, Bukovlje pri Stra- Izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov nicah, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič, Kri- opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja ževec, Loška gora, Osredek, Radana vas in Zlakova. stavbnega zemljišča in deficitarne storitvene dejavnosti do- III. območje: center mesta Zreč (Cesta na Roglo do št. loči Občinski svet občine Zreče. 59, Kovaška cesta, Ulica bratov Mernik, Ulica Jurija Vodov- Izhodiščna cena velja za območje z največjo stopnjo nika, Ulica 12. oktobra, Šarhova ulica, Ulica Pohorskega komunalne opremljenosti v občini (objekti za individualno bataljona, Prečna ulica, Vozna ulica, Vodnikova ulica, Ilir- komunalno rabo - 60% in objekti za kolektivno komunalno ska pot, Prešernova ulica, Cankarjeva ulica, Pohorska ulica, rabo - 40%). Določena je za počitniško hišico v velikosti 50 Mladinska ulica, Štajerska ulica, Ulica Borisa Vinterja, To- m2 uporabne površine, za stanovanjski objekt velikosti 150 varniška cesta in Šolska cesta). m2 uporabne površine za poslovne in gospodarske objekte, Obseg posameznih območij je razviden iz grafične pri- urade, trgovine v velikosti 200 m2 uporabne površine in za loge, ki je sestavni del tega odloka. proizvodne in obrtne objekte v velikosti 500 m2 uporabne 2. stopnja komunalne urejenosti površine. a) Objekti in naprave individualne komunalne rabe Za izračun se vzame neto koristna površina, ki je vzeta (60% izhodiščne cene) iz projekta za pridobivanje dokumenta za graditev in ob upoštevanju veljavnih predpisov. vrsta komunalnega voda Pri izračunu sorazmernega dela stroškov opremljanja vročevod ali plinski vod 32% stavbnega zemljišča se za objekt, ki odstopa od površine, za vodovod 18% katero je izračunana izhodiščna cena, upošteva dejanska po- fekalna kanalizacija 22% električno omrežje 14% vršina objekta. telefonsko omrežje 8% kabelsko omrežje 6%. 7. člen Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega b) Objekti in naprave kolektivne komunalne rabe (40% zemljišča ne zajema stroškov izvedbe priključkov in pri- izhodiščne cene) ključnih taks za priključitev objektov na komunalne objek- te in naprave. vrsta komunalnega voda asfaltirana cesta / makadamska cesta (odstotek za as- 8. člen faltne ceste se upošteva, če je asfaltna cesta oddaljena od Olajšave se priznajo: objekta manj kot 100m, sicer se upošteva odstotek za maka- – investitorju, ki je najmanj 5 let stalni prebivalec ob- damske ceste) 55%/25% močja Občine Zreče in je prispeval k izgradnji gospodarske meteorna kanalizacija 15% infrastrukture, se končna višina plačila stroškov zniža za javna razsvetljava 9% 40% pri novogradnjah, prizidkih, Stran 4120 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

– investitorju, ki je najmanj 5 let stalni prebivalec Obči- VLADA ne Zreče in je prispeval k izgradnji gospodarske infrastruktu- re, se končna višina plačila stroškov zniža za 80% pri nadzi- 2491. davah, adaptacijah in preureditvah, – investitorju, ki obnavlja oziroma adaptira objekt, ka- Na podlagi 8. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslo- terega starost presega 50 let, se oprosti plačila stroškov. vanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94 in 58/95) in 21. Olajšava se prizna tudi investitorju, ki sicer ni stalni člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. prebivalec občine, pa je plačeval prostovoljne prispevke in 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije samoprispevke v kraju gradnje, če to dokaže s pismenimi potrdili o plačilu prispevkov. U R E D B O o dopolnitvi uredbe o določitvi režima izvoza in uvoza 9. člen določenega blaga Investitor je dolžan plačati sorazmerni del stroškov 1. člen opremljanja stavbnega zemljišča za vse tiste zgrajene objek- te in naprave individualne in kolektivne rabe, na katere je V uredbi o določitvi režima izvoza in uvoza določenega blaga (Uradni list RS, št. 75/95, 7/96 in 73/96) se v 5. členu za objekt možno priključiti ali pa bo priključitev možna v na- enajsto alineo črta pika in doda nova alinea, ki se glasi: slednjih dveh letih. “– Romunije.”

10. člen 2. člen Za gradnjo javnih objektov, kjer je investitor uporabnik Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- občinskega proračuna, lahko župan Občine Zreče investitor- nem listu Republike Slovenije. ju zmanjša sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča ali pa v celoti oprosti plačila. Št. 330-07/97-1 Ljubljana, dne 24. julija 1997.

11. člen Vlada Republike Slovenije Izhodiščna cena sorazmernega dela stroškov opremlja- nja stavbnega zemljišča se valorizira z indeksom rasti drob- dr. Janez Drnovšek l. r. no prodajnih cen. Predsednik

12. člen Sredstva, zbrana po tem odloku, občina namenja za vlaganje za izboljšanje komunalne infrastrukture po letnem 2492. programu. Na podlagi protokola o pristopu Republike Slovenije k 13. člen splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (Uradni list RS, št. 17/94) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Urad- Sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zem- ni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije ljišča po določbah tega odloka odmeri investitorju na njego- vo zahtevo ali zahtevo občine upravni organ, pristojen za U R E D B O izdajo lokacijskega dovoljenja. o dopolnitvi uredbe o določitvi carinskih kvot za leto Brez potrdila o plačanem prispevku ni možno izdati 1997 po splošnem sporazumu o carinah in trgovini gradbenega dovoljenja. 1. člen Priloga uredbe o določitvi carinskih kvot za leto 1997 po III. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI splošnem sporazumu o carinah in trgovini (Uradni list RS, št. 73/96 in 8/97) se dopolni tako, da se za tarifno oznako 14. člen “1001 10 009 — druga Kolikor določene zadeve niso opredeljene s tem odlo- ex: mlinska pšenica kom, veljajo določbe zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni doda naslednja tarifna oznaka: list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89). “1001 90 - Drugo: — druga pira, navadna pšenica in meša- nice na podlagi pšenice: 15. člen 1001 90 990 — drugo Ex. mlinska pšenica”. Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Št. 12-39/97 Zreče, dne 9. julija 1997. Št. 424-02/97-2 Ljubljana, dne 24. julija 1997.

Predsednik Vlada Republike Slovenije Občinskega sveta občine Zreče dr. Janez Drnovšek l. r. Gorazd Korošec, dipl. ek. l. r. Predsednik Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4121

2493. 2. člen Za pšenico iz prejšnjega člena se plačujeta carina ter Na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o zuna- posebna uvozna dajatev v višini, kot je določeno z uredbo o njih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), drugega odstavka 3. določitvi carinskih kvot za leto 1997 po splošnem sporazu- člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) ter mu o carinah in trgovini. prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Sloveni- je (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike 3. člen Slovenije Zahtevek za dodelitev določene količine blaga v okviru kvote iz prejšnjega člena se vloži pri Ministrstvu za ekonom- U R E D B O ske odnose in razvoj do 1. avgusta 1997. o spremembi uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko 4. člen Makedonijo Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 1. člen Št. 424-01/97-11 V petem odstavku 6. člena uredbe o začasni uporabi Ljubljana, dne 21. julija 1997. sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Re- publiko Makedonijo (Uradni list RS, št. 76/96 in 43/97) se dr. Marjan Senjur l. r. besede “v roku enaindvajset dni” nadomestijo z besedami “v Minister desetih dneh”. za ekonomske odnose in razvoj 2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 2495. Št. 330-06/97-2 Ljubljana, dne 24. julija 1997. Na podlagi 9. člena zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) Ministrstvo Vlada Republike Slovenije za notranje zadeve objavlja

dr. Janez Drnovšek l. r. U S K L A D I T E V Predsednik zneskov povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državnih organih

Uskladijo se zneski tistih povračil, nadomestil in dru- gih prejemkov za delavce zaposlene v državnih organih za MINISTRSTVA mesec maj 1997, ki se določajo na podlagi cene super benci- na tako, da se znesek: 2494. – pod 7. točko – kilometrina, poveča od 27,93 na 29,61 SIT, Na podlagi drugega odstavka 4. člena uredbe o določi- – pod 8. točko – povračilo stroškov za prevoz na delo in tvi carinskih kvot za leto 1997 po splošnem sporazumu o z dela, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, carinah in trgovini (Uradni list RS, št. 73/96, 8/97 – popravek za vsak kilometer poveča od 13,96 na 14,80 SIT. in 45/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. Uskladitev velja od 12. 7. 1997 naprej. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za ekonom- ske odnose in razvoj Št. 0051/8-142/33-96/11 Ljubljana, dne 18. julija 1997. O D R E D B O o obsegu carinskih kvot za uvoz pšenice v letu 1997 Mirko Bandelj l. r. po splošnem sporazumu o carinah in trgovini, Minister ki še ni bil razdeljen za notranje zadeve

1. člen Carinska kvota za uvoz pšenice v letu 1997 po splo- šnem sporazumu o carinah in trgovini, ki še ni bila razdelje- na, je na voljo za razdelitev v obsegu: 2496. Na podlagi 8. točke drugega odstavka 2. člena uredbe o Tarifna Poimenovanje Obseg določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1997 oznaka kvote (t) (Uradni list RS, št. 73/96) in 99. člena zakona o upravi 1001 Pšenica in mešanice žit na podlagi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za ekonomske pšenice: odnose in razvoj 1001 90 -Drugo: —druga pira, navadna pšenica in N A V O D I L O mešanice žit na podlagi pšenice: o postopku za uveljavljanje pravice uvoza cestnih vozil 1001 90 990 ---drugo Ex. mlinska pšenica 56.500 po znižani carinski stopnji Stran 4122 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

1. S tem navodilom se predpisuje postopek za uveljav- a) da je v polje 1 drugo podpolje vpisana šifra “4” in ljanje pravice uvoza cestnih vozil po znižani carinski stopnji b) da je v polje 44 vpisana šifra “P40” (potrdilo o za 50% na podlagi 2. člena uredbe o določitvi carinskih dodelitvi šifre po 1.4 točki tega navodila). kontingentov pri uvozu blaga v letu 1997 (Uradni list RS, št. 3.2 Carinski deklarant priloži k enotni carinski listini 73/96) (v nadaljnjem besedilu: uredba). poleg listin, ki se sicer prilagajo: 1.1 Pravico do uvoza cestnih vozil (v nadaljnjem bese- – fotokopijo potrdila o dodeljeni šifri, dilu: vozila) določene blagovne znamke po znižani carinski – izjavo, v kateri navede, da je na podlagi uredbe upra- stopnji ima pogodbeni predstavnik proizvajalca vozil te bla- vičen do uvoza po znižani carinski stopnji z navedbo števil- govne znamke (v nadaljnjem besedilu: uvoznik), ki je sam ke ECL za izvoz in carinskih izpostav, pri katerih je bilo ali preko drugih izvoznikov izvozil blago slovenskega pore- blago izvozno ocarinjeno in vrednosti izvoženega blaga iz kla za to blagovno znamko. polja 46 ECL, ki predstavlja pokritje za uvoz. 1.2 Uvoznik mora od proizvajalca vozil določene bla- 3.3 Uvoznik mora voditi evidenco s podatki o opravlje- govne znamke priskrbeti potrdilo o poslovni povezavi s tem nem izvozu za pokritje uvoza po posamezni blagovni znam- proizvajalcem. ki in o izvoznih deklaracijah, s katerimi uveljavlja uvoz po 1.3 Potrdilo mora vsebovati naslednje podatke: posameznih uvoznih deklaracijah. 4. Carinska uprava Republike Slovenije ugotavlja izvr- – izdajatelj potrdila (proizvajalec vozil določene bla- šen izvoz za posamezno blagovno znamko vozil za določe- govne znamke), nega uvoznika in vrednost uvoženih vozil po znižani carin- – uvoznik, ski stopnji. Evidenca se vodi v tolarjih. Spiski se dostavljajo – tuji uvozniki – partnerji proizvajalca vozil določene carinskim organom, kjer je sedež uvoznika. Pristojni carin- blagovne znamke. ski organ kontrolira pokritost uvoza s predhodno izvršenim 1.4 Potrdilo s podatki iz prejšnje točke predloži uvoz- izvozom. Če uvoz vozil ni pokrit s predhodno izvršenim nik v evidentiranje Carinski upravi Republike Slovenije, ki izvozom, pristojni carinski organ o tem obvesti carinski or- potrdilu dodeli zaporedno številko – šifro, po kateri se vodi gan, ki je carinil vozila, zaradi naknadnega obračuna carine. evidenca o izvozu za določeno blagovno znamko in uvozu 4.1 Pri ugotavljanju izvršenega izvoza v primerih iz 2.3 vozil te blagovne znamke za določenega uvoznika. Po evi- točke tega navodila se upošteva le delež carinske vrednosti, dentiranju izda Carinska uprava Republike Slovenije potrdi- ki je vpisan v polje 44 ECL in ki je v skladu s posebej lo o dodelitvi šifre. priloženo izjavo oziroma fotokopije izjave. 2. Postopek pri izvozu 5. Izdajatelj izjave je dolžan carinskim organom pred- 2.1 V enotno carinsko listino za izvoz carinski dekla- ložiti vso potrebno dokumentacijo ali na njihovo zahtevo rant v polje 39 vpiše štirimestno šifro, določeno s 17. členom omogočiti vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere je uredbe ob naslednjih pogojih: bila izdana izjava po 2.3 točki tega navodila. Če carinski a) da je v prvo podpolje polja 37 vpisana ena od nasled- organi ugotovijo, da je bila izjava izdana neutemeljeno ozi- njih šifer postopkov: 1000, 3141, 3146, 3147, 3151, 3155, roma ali navaja večji delež carinske vrednosti s poreklom iz 3156; Republike Slovenije, se izvoz po ECL s to izjavo ne upošte- b) da je v polje 44 vpisana šifra “P04” (“CERTIFICATE va pri ugotavljanju izvršenega izvoza. OF ORIGIN”) in 6. To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v c) da je v polje 44 vpisana šifra “P40” (potrdilo o dode- Uradnem listu Republike Slovenije. litvi šifre po 1.4 točki tega navodila). 2.2 Poleg listin, ki se običajno prilagajo ECL, carinski Št. 922 deklarant priloži fotokopijo potrdila, ki je evidentirano pri Ljubljana, dne 24. julija 1997. Carinski upravi Republike Slovenije po postopku, določe- nem v točki 1.4 tega navodila. Minister 2.3 Če pogoj iz točke 2.1 podtočka b) tega navodila ni za ekonomske odnose in razvoj izpolnjen pri izvozu novih cestnih vozil, ki se uvrščajo v dr. Marjan Senjur l. r. tarifne številke 8701, 8702, 8703, 8704, 8705 in 8711 in katerih zadnji bistveno ekonomsko upravičeni postopek pro- izvodnje je bil opravljen na carinskem območju Republike Slovenije, carinski deklarant k ECL priloži izjavo ali fotoko- pijo izjave sestavljalca oziroma proizvajalca vozil o deležu (procentu) carinske vrednosti, ki je rezultat operacij sestav- ljanja in proizvodnje v Republiki Sloveniji in vgradnje delov s poreklom iz Republike Slovenije (1. točka tretjega odstav- ka 2. člena uredbe o določitvi carinskih kontingentov pri VSEBINA uvozu blaga v letu 1997, Uradni list RS, št. 73/96 in 17/97). 2.4 V primeru iz prejšnje točke carinski deklarant v polje 44 ECL vpiše šifre, predvidene v točki 2.1 z opombo, da je v drugo podpolje polja 1 lahko vpisana tudi šifra 3 in s DRŽAVNI ZBOR Stran šifro v drugem oklepaju tisti delež carinske vrednosti, ki je 2424. Zneski drugih osebnih prejemkov in povra- rezultat operacij sestavljanja blaga – delov, ki so po poreklu čil poslancev Državnega zbora Republike iz Republike Slovenije (npr. (I 80)(1000000) – če je ta delež Slovenije in delavcev služb Državnega zbo- milijon tolarjev). ra Republike Slovenije 4001 3. Postopek pri uvozu 3.1 V enotno carinsko listino za sprostitev blaga v prost PREDSEDNIK REPUBLIKE promet carinski deklarant v polje 36 vpiše šifro “0”, v polje 2425. Ukaz o imenovanju izrednega in pooblašče- 39 pa vpiše štirimestno šifro določeno s 17. členom uredbe nega veleposlanika Republike Slovenije v ob naslednjih pogojih: Republiki Ciper 4001 Št. 45 – 25. VII. 1997 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 4123

Stran Stran VLADA 2438. Odločba o ugotovitvi, da so 3. člen odloka o pokopališkem redu Občine Krško, tretji od- 2426. Uredba o območjih, ki se štejejo za demo- stavek 2. člena odloka o določitvi predmeta grafsko ogrožena območja v Republiki Slo- in pogojev za opravljanje gospodarske jav- veniji v obdobju 1997–1999 4001 ne službe s podelitvijo koncesije za dejavno- 2427. Uredba o metodologiji za izdelavo razdeli- sti urejanja in vzdrževanja pokopališč in tvene bilance podjetij (z družbenim kapita- pogrebne storitve in sklepa o določitvi ob- lom), ki opravljajo turistično dejavnost in močij, za katera se bo podeljevala koncesija katerih nepremičnine se nahajajo na ob- za pokopališko dejavnost v skladu z ustavo močju Triglavskega narodnega parka 4021 in zakonom 4073 2428. Uredba o organizaciji in delovanju sistema 2439. Odločba o razveljavitvi odloka o spremem- opazovanja, obveščanja in alarmiranja 4022 bah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- 2491. Uredba o dopolnitvi uredbe o določitvi reži- goročnega plana Občine Ljutomer za ob- ma izvoza in uvoza določenega blaga 4120 dobje 1986–2000 ter srednjeročnega 2492. Uredba o dopolnitvi uredbe o določitvi ca- družbenega plana Občine Ljutomer za ob- rinskih kvot za leto 1997 po splošnem spo- dobje 1986–1990 4074 razumu o carinah in trgovini 4120 2440. Odločba o razveljavitvi 3. in 4. člena odloka 2493. Uredba o spremembi uredbe o začasni upo- o taksah in povračilih za obremenjevanje rabi sporazuma o prosti trgovini med okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje Republiko Slovenijo in Republiko Makedo- naravnih dobrin v Občini Domžale 4076 nijo 4121 2441. Odločba o tem, da je v denacionalizacijski MINISTRSTVA zadevi R. M. iz Maribora za denacionaliza- cijo zemljišč parc. št. 65 in 67/1, obe k.o. 2429. Odredba o obrazcu maturitetnega spričeva- Dragučova in parc. št. 153 k.o. Pesniški dvor la 4026 pristojna Upravna enota Maribor 4078 2430. Odredba o spremembi odredbe o merilih za 2442. Odločba o razveljavitvi točke a) do e) ugotavljanje delovne uspešnosti ravnateljev 3. člena odloka o taksah in povračilih za vrtcev in šol v osnovnem in srednjem izo- obremenjevanje okolja in nacionalno rabo braževanju ter ravnateljev oziroma direk- ter izkoriščanje naravnih dobrin v Občini torjev drugih zavodov, ki opravljajo dejav- Kamnik 4079 nost na področju vzgoje in izobraževanja, 2443. Sklep o sprejemu pobude za oceno zakoni- razen visokošolskih zavodov 4063 tosti Družbenega plana Občine Koper za 2431. Odredba o izobraževalnih programih (po- obdobje 1986 do 1990 ter odloka o sprejetju klicnih tečajih) za pridobitev srednje stro- zazidalnega načrta Industrijska cona Srmin kovne izobrazbe farmacevtski tehnik, kon- ter o začasnem zadržanju tega odloka 4082 fekcijski tehnik, ekonomski tehnik, strojni 2444. Odločba o ugotovitvi skladnosti drugega od- tehnik, gostinski tehnik, turistični tehnik 4063 stavka 145. člena zakona o izvrševanju ka- 2494. Odredba o obsegu carinskih kvot za uvoz zenskih sankcij ni v neskladju z ustavo in pšenice v letu 1997 po splošnem sporazumu odločba o delni razveljavitvi prvega odstav- o carinah in trgovini, ki še ni bil razdeljen 4121 ka 29. člena zakona o financiranju občin 4083 2432. Sklep o soglasju k ustanovitvenemu aktu 2445. Sklep o sprejemu pobude in začasnem zadr- Ustanove fundacija Razgledi 4063 žanju izvrševanja odloka o zazidalnem na- 2433. Pravilnik o spremembi pravilnika o voz- črtu “Marina” v Izoli 4084 niškem izpitu, preizkusu znanja predpisov 2446. Sklep o sprejemu pobude in začasnem zadr- o varnosti cestnega prometa in o preverja- žanju izvrševanja odloka o zazidalnem načr- nju vozniškega znanja 4063 tu za bencinski servis Jagodje–sever v Izoli 4085 2434. Pravilnik o osebni oborožitvi in opremi, ki 2447. Sklep o sprejemu pobude za začetek po- jo uporabljajo državni organi in drugi izva- stopka za oceno ustavnosti tretjega odstav- jalci civilne obrambe v vojnem stanju 4064 ka 68. člena zakona o prometnem davku in 2495. Uskladitev zneskov povračil, nadomestil in o začasnem zadržanju izvršitve tretjega od- drugih prejemkov za zaposlene v državnih stavka 68. člena zakona o prometnem dav- organih 4121 ku 4086 2496. Navodilo o postopku za uveljavljanje pravi- ce uvoza cestnih vozil po znižani carinski SODNI SVET stopnji 4121 2448. Sklep Sodnega sveta Republike Slovenije o USTAVNO SODIŠČE ponavljanju javnega poziva sodnikom k vlo- 2435. Sklep o sprejemu pobude za začetek po- žitvi kandidatur za prosto mesto 4087 stopka za oceno ustavnosti določb 258.b, 2449. Sklep o imenovanju sodnice na sodniško me- tretjega odstavka 258.f, prvega odstavka sto okrožne sodnice 4088 258.g in šestega odstavka 258.h člena zako- 2450. Sklep o imenovanju sodnic na položaj svet- na o prekrških in o začasnem zadržanju nic okrožnega sodišča 4088 izvršitve navedenih določb 4065 2451. Sklep o uskladitvi zneskov tistih osebnih 2436. Odločba o razveljavitvi dela odloka o tak- prejemkov in povračil sodnikov, ki se dolo- sah za obremenjevanje okolja Mestne obči- čajo na podlagi cene super bencina 4088 4067 ne Maribor BANKA SLOVENIJE 2437. Delna odločba o razveljavitvi besed “ob uve- ljavitvi tega zakona” v četrtem in petem 2452. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o odstavku 67. člena zakona o telekomunika- osmi emisiji dvodelnega prenosljivega bla- cijah z določitvijo načina izvršitve 4070 gajniškega zapisa Banke Slovenije 4088 Stran 4124 URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 45 – 25. VII. 1997

Stran Stran DRUGI DRŽAVNI ORGANI 2475. Odlok o začasnem financiranju potreb iz IN ORGANIZACIJE proračuna Občine Kuzma v prvih devetih mesecih leta 1997 4101 2453. Sklep o uskladitvi pokojnin od 1. julija 1997 4089 2454. Sklep o najnižji pokojninski osnovi in naj- 2476. Odlok o varstvu vodnega vira “Kaptažna nižji pokojnini za polno pokojninsko dobo 4089 vrtina Pikelce” (Logatec) 4102 2455. Sklep o najvišji pokojninski osnovi 4090 2477. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo ozi- 2456. Sklep o zneskih dodatka za pomoč in po- roma podaljšanju krajevnega samoprispev- strežbo 4090 ka v KS Miklavž na Dravskem polju (Mari- 2457. Sklep o zneskih invalidnin za telesno okvaro 4090 bor) 4104 2458. Sklep o uskladitvi preživnin po zakonu o 2478. Pravilnik o finančnih intervencijah za ohra- preživninskem varstvu kmetov 4091 njanje in razvoj kmetijstva v Občini Med- 2459. Sklep o znesku starostne pokojnine kmetov 4091 vode 4105 2460. Poročilo o gibanju plač za maj 1997 4091 2479. Odlok o zazidalnem načrtu za podaljšek Ka- OBČINE juhove ulice v Murski Soboti 4108 2461. Odlok o proračunu Mestne občine Ljublja- 2480. Odlok o spremembah odloka o sprejetju za- na za leto 1997 4092 zidalnega načrta za območje Lendavska-se- 2462. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in ver v Murski Soboti 4109 vzgojo v cestnem prometu (Bled) 4096 2481. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb 2463. Sklep o soglasju k statutom krajevnih skup- in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoroč- nosti v Občini Bled 4096 nega plana Občine Murska Sobota za ob- 2464. Sklep Občinskega sveta občine Bled o so- dobje 1986–2000, dopolnjenega v letu 1990 glasju k določitvi ekonomske cene progra- in družbenega plana Občine Murska Sobo- ma za otroke v vrtcih Občine Bled 4097 ta za obdobje 1986–1990, dopolnjenega v 2465. Program priprave sprememb in dopolnitev letu 1987, za območje Mestne občine Mur- prostorsko ureditvenih pogojev za plansko ska Sobota 4112 celoto Bled (PUP Bled 23/91, 50/96) 4097 2482. Odlok o spremembi odloka o ravnanju z 2466. Odlok o proračunu Občine Cankova-Tišina odpadki na območju Občine Novo mesto 4112 za leto 1997 4097 2483. Program priprave sprememb in dopolnitev 2467. Ugotovitev, da je mandat občinskega svet- prostorskih sestavin dolgoročnega plana nika prešel na drugega naslednjega kandi- Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 data z liste SDSS – Socialdemokratske do leta 2000 in srednjeročnega družbenega stranke Slovenije v 2. volilni enoti za volitve plana Občine Novo mesto za obdobje od članov v Občinski svet mestne občine Celje 4099 leta 1986 do leta 1990, za območje Mestne 2468. Sklep odloka o razglasitvi nepremičnin kul- občine Novo mesto, dopolnjenega 1997, turnih in zgodovinskih spomenikov na ob- (sprememba programske zasnove za loka- močju Občine Ravne na Koroškem 4099 cijski načrt lokalne ceste Dolž–Pangrč grm– 2469. Sklep o določitvi javne infrastrukture na Gabrje z avtobusno postajo Gabrje) 4113 področju kulture (Dobrova-Horjul-Polhov 2484. Sklep o ceniku parkiranja v parkirni hiši Gradec) 4099 na Novem trgu v Novem mestu 4114 2470. Odlok o spremembah in dopolnitvah odlo- 2485. Odlok o občinskih upravnih taksah v Obči- ka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih ni Pivka 4114 spomenikov ter naravnih znamenitosti na 2486. Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi območju Občine Idrija 4100 javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda 2471. Odlok o spremembah in dopolnitvah odlo- Osnovna šola Pivka 4116 ka o Prostorsko ureditvenih pogojih PUP 2487. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditve- za ureditveno območje mesta Idrija I2 – Na nega načrta KS 6 in KS 6/1 Njivice in zazi- Alij (Idrija) 4100 dalnega načrta KS 9 Dobrava v Občini Ra- 2472. Odlok o spremembi odloka o komunalnih deče 4116 taksah v Občini Kamnik 4101 2488. Odlok o spremembi območja naselja Bukov 2473. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun Vrh in Visoko pri Poljanah ter imenovanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naselja Bukov Vrh nad Visokim (Škofja Lo- (Kamnik) 4101 ka) 4117 2474. Pravilnik o spremembah pravilnika o dode- 2489. Sklep o uvedbi samoprispevka na območju ljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz KS Ligojna (Vrhnika) 4117 sredstev občinskega proračuna za pospeše- 2490. Odlok o plačilu sorazmernega dela stroškov vanje razvoja malega gospodarstva in kme- za pripravo in opremljanje stavbnega zem- tijstva v Občini Kamnik ljišča na območju Občine Zreče

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Lojze Janko – Založnik Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1997 je 13.860 SIT (s prometnim davkom), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 5% prometni davek – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379/VII – Telefon direktor, sekretar, šef računovodstva 125 14 19, prodaja 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – Žiro račun 50100-603-40323 – Po mnenju Ministrstva za kulturo se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tar. št. 3 zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4-245/92 z dne 25. I. 1992)