Št. 11 (1909) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 13. marca 1986 Cena: 80 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

i m m mf b m m ' 4 Novoles: | | B 11 Deset let i V S K f o j m I aznik Laboda Bogata bera zaradi snega prireditev filmskih 20 let tozda Libna v Krškem združili z dnevom žena in praznikom Laboda izredni ukrepi v čast kongresa tednov Skupaj z gozdarji do več KRŠKO — Delavci Laboda imajo praznik kolektiva prav 8. marca. Stanič, Olga Orešnik, Stane Novak in Že 10. teden slovenskega Prejšnjo soboto so delegacije vseh tozdov Laboda v Krškem z delavkami Nuška Lapuh. Trije jubilanti so dobili Pred 12. kongresom potrebne hlodovine temeljne organizacije Libna proslavili še 20-ietnico tega tozda. jubilejno nagrado za 10 let dela, 25 filma v Novem mestu delavcev pa za 20-letno zvestobo. ZSMS v Krškem NOVO MESTO —Zaradi izred­ Skupaj z delavkami senovske Lisce šolo iz Sevnice. Razstava bo odprta do Pismena priznanja tozda za snovanje NOVO MESTO — Prihodnji teden, sobote, 15. marca. KRŠKO — Pred 12. kongresom no neugodnih vremenskih razmerje so delavke Laboda številne goste in razvoj LabodovegaobratavKrškem od 17. do 23. marca, se bo v Domu prijetno presenetile z izjemno bogato Po svečani seji delavskega sveta so izročili Zdravku Petanu, Silvu ZSMS v Krškem se bo vtem mese­ kulture začel jubilejni, 10. teden Novoles ostal domala brez surovin. razstavo ročnih del, h kateri so tokrat tozda Libna seje praznovanje preselilo cu zvrstila še vrsta zanimivih kul­ slovenskega filma v Novem mestu. Zlasti je pomanjkanje hlodovine Gorencu, Lojzetu Rihterju, Stanetu prvič pritegnile še srednjo tekstilno v prostorno jedilnico. Zbrane jepozd- Nunčiču, Kazimirju Rupniku, OŠ dr. turnih prireditev, prizorišče vseh Jubilej zaokrožuje še nekaj obletnic, in prizadelo tozda Žaga in Tovarno ravila predsednica sindikata Metka Mihajla Rostoharja, DES — tozd pa bo Delavski kulturni dom sicer 15-letnica abonmajskih predstav ivernih plošč, z motnjami pa so de­ Edvarda Kardelja. za mladino, 10-letnica akcije s filmsko • Sekretar občinskega komiteja Radej, nato še glavni direktor Laboda Elektrodistribucija Krško in LB — lali tudi v tozdih, kjer izdelujejo po­ Milan Bratož, slavnostni govornik Že jutri, 14. marca, ob 18. uri predstavo v novo šolsko leto in 80- ZK Krško je peterici delavcev Temeljni posavski banki. Pismena hištvo. Novomeški gozdarji, ki so se Edo Komočar, direktor tozda Libna, priznanja za izjemne zasluge pri (ob tem času naj bi se pričele tudi letnica slovenskega filma. Jubileji so Labodovega tozda Libna izročil že doslej trudili, da bi čimbolj po­ pa je nanizal dosežke tega 346- izpolnjevanju delovnih nalog in sam­ vse druge kulturne prireditve!) hkrati časovni mejniki delovanja državna odlikovanja: Franc Sintič je priredi Pihalni orkester Djuro Sa­ odbora za filmsko dejavnost pri ZKO magali Novolesu. obljubljajo, da članskega kolektiva, o čemer smo por­ oupravljanja je delovna organizacija prejel medaljo dela, Olga Orešnik očali pred kratkim. laj koncert. V ponedeljek bodo v Novo mesto, ki ga že vrsto let uspešno bodo naredili vse, da bi se dobave le­ podelila 20 delavcem tozda, najvišje medaljo zaslug za narod, Lidija Hoče­ Pismena priznanja je prejelo 7 dose­ priznanje — plaketo Laboda pa je galeriji doma odprli razstavo vodi prof. Milka Bobnarjeva. sa izboljšale. fotografij Gorana Rovana in St­ var, Dragica Vahčič in Ivan Žoherpa danjih predsednikov delavskih svetov prejel Edo Komočar. V desetletju so si obiskovalci ••Gozdarje lahko samo pohva­ ojana Šobe, članov Literarnega red zaslug za narod s srebrno zvezdo. tozda Libna: Dragica Vahčič, Amalija novomeških tednov slovenskega filma limo. kljub slabim vremenskim Orehini. Tilka lldvanc. Dragica P. P. kluba Beno Zupančič iz Krškega. Ta klub pa bo v petek. 21. mar­ ogledali 55 slovenskih celovečernih razmeram so v resnici naredili vse. ca. s prireditvijo »Sonce v preda­ filmov, 24 kratkih in 5 animiranih. da bi nam dobavili čimveč hlodo­ KUPILI APARAT lu« gotovo pritegnil pozornost lju­ Filmska krožka na nekdanji gimnaziji vine,« pravi Vili Pavlič, član KPO ZA KLINIKO biteljev kulture, saj bo ravno na in ekonomski šoli sta redno pripravila Novolesa in direktor tozda blagovni predvečer rojstnega dne uglednega tudi Bilten, ki je mladim pomagal pri promet. »Zgodnja zima je že KOČEVJE — »V kočevskem Liku pokojnega pisatelja in politiku Be­ razumevanju slovenske filmske bere. V novembra in decembra onemogoči­ smo ob letošnjem dnevu žena prenehali na Župančiča skušal obogatiti času filmske prireditve so se novome­ škemu občinstvu predstavili tudi la gozdarje, ki so nam tedaj lahko s tradicijo, da so dobile članice kolekti­ svojo 5. obletnico z nekaterimi va določeno vsoto denarja kot darilo. gosti. Člani kluba bodo uprizorili številni režiserji, igralci, snemalci in dobavljali le dve tretjini dogovorje­ Tako privarčevani denar, skupno scenski nastop »Črni konji«, ki je drugi filmski delavci, od Štiglica. Poga­ nih količin lesa. Stanje se je malo 230.000 din, smo namenili za nakup ob krstni izvedbi na Zdolah požel čnika, Polha, Marinčka, Jakca, Klo­ izboljšalo januarja, februarja pa so ultramonitorja (aparata za poslušanje obilo dobrih kritik. Plesni studio pčiča do Sotlarja, Drolčeve in se spet začele obi ne in ponavljajoče plodovih srčnih utripohv) za ginekolo­ iz Celja pa se bo prvič predstavil Kačičeve, če omenimo le nekatere. se pada vi ne in dobava lesa je bila v ško kliniko Univerzitetnega kliničnega Krčanom s skupino IGEN, ki spa­ Prireditev so spremljale razstave in celoti onemogočena. Ker ni bilo centra Ljubljana,« je povedala Zlata da v sam vrh jugoslovanskega seminarji ter predavanja. Kar lepa dovolj domačega lesa, predvsem ne Arko, predsednica organizacije sindi­ mladinskega plesa. Mimogrede: bera, če seštejemo vse skupaj. Vendar v odboru za filmsko bukove hlodovine, smo uporabljali kata v Liku. Ginekološka klinika seje Celjani so odprli Dneve plesa v sindikatu Lika za aparat, ki stane Cankarjevem domu, v Krško pa dejavnost niso zadovoljni. »Ne more­ več eksotov in topola. Ker to 230.000 din, že zahvalila in čestitala bodo prispeli neposredno z gosto­ mo biti, ker čutimo, kako filmsko posredovanje z drugim lesom ni bilo kolektivu za dan žena. To zahvalo so v vanja v Sarajevu. umetnost izpodriva komercialni film­ zadostno, smo proizvodnjo za pe­ Liku prebrali na proslavi dneva žena, ski kič in nasilje. Naši ljudje precej tino zmanjšali, poleg tega so naši de­ Oglejmo si marčevski kulturni svojega prostega časa posvetijo filmu, ki je bila 7. marca, na njej je pel moški spored pred kongresom slovenske lavci izdatno izrabili dopuste. Kljub pevski zbor kočevske Svobode, nasto­ zato bi se morali tovrstne vzgoje še bolj mladine v Krškem do konca: v sistematično lotiti, da bi tako filmska vsem tem ukrepom pa ni bilo pili pa so tudi varovanci kočevskega četrtek, 27. t. m. bo 1. posavski mogoče ohraniti normalnega ritma vrtca. umetnost dobila v nas tisti pozitivni rock festival, v petek koncert odmev življenjskih vrednot, ki bi nam proizvodnje. Ker je nemogoče, da bi študentov glasbene akademije in prinesle več humanosti in več lepega na srednje šole iz Posavja, v soboto. proizvodnjo pohištva meni nič tebi vsakdanjo življenjsko pot,« pravi nič zaustavili — tak ukrep bi zlasti 29. t.m.. bo glasbeni video večer v Bobnarjeva. težko sprejeli delavci — smo se odl­ BERITE DANES! DAN ŽENA V BETI — V Beti, največji belokranjski delovni organizaciji, produkciji ŠKUC-a in v ponedel­ očili za novo akcijo. Na izredni seji ki je hkrati tudi največji ženski delovni kolektiv na sončni strani Gorjancev, jek. 31. marca, še koncert učencev na 3. strani: glasbenih šol Brežice in Krško. • Teden slovenskega filma v Novem ’ poslovodnih organov Novolesa in so pred praznikom žensk pripravili program otroci iz metliškega otroškega P. P. GG Novo mesto (v petek, 7. marca), • Sto let grmske kme­ vrtca. (Foto: A. Bartelj) mestu bo trajal od 17. do 23. marca. V smo se dogovorili za izredne ukrepe. tijske šole programu so naslednji film i: Butn- Gozdarji so nam obljubili, potem skala režiserja F. Slaka, Doktor V. Duletiča (te predstave se bodo udel­ ko smo jih temeljito seznanili z na­ na 4. strani: šimi težavami, da bodo sprejeli Izplavali, a težav ni konec ežili režiser Duletič, D. Valič in S. izredne ukrepe in nam poskušali do­ • Brusničani odloč­ Cerjak), Naš človek J. Pogačnika, baviti minimalne količine bukove no proti deponiji Začasnemu organu upravljanja v črnomaljskem tozdu IMV potekel mandat — Christophoros A. Mlakarja in od hlodovine. Naš trden namen je na­ Več pozornosti posodabljanju opreme in reševanju kadrovskih težav petka do nedelje Robarjev film Ovn in mreč. da proizvodnje ne ustavimo. na 5. strani: mamuti. Mladinske predstavebodoob Naj dodam še to, da bomo vse iz­ • Belt je rekorder med Č R N O M E LJ — 1. marca je prenehal veljati sklep črnomaljske občinske v preteklih obdobjih. Večina sicer 13. in 15. uri, za ostale ljubitelje filma gubljene ure nadomestili, tako da se livarji skupščine o uvedbi začasnega družbenega varstva v IM V-jevih tozdih To­ najpomembnejših poslovnih odl­ pa ob 18. in 20. uri. v končnih bilancah sedanje po­ varna opreme Črnomelj in Semič, slednji je sedaj obrat. Ugotovitve članov očitev se je, po njihovih besedah, in V avli Doma kulture bo postavljena razstava »10-letnica tedna slovenske­ manjkanje surovin ne bo poznalo,« na 7. strani: začasnega organa, strnjene v nekaj besed, povedo, da je črnomaljski tozd se še vedno sprejema na samouprav­ je dejal V ili Pavlič. J. S. IM V zdrav kolektiv, ki potrebuje le pomoč pri pridobivanju strokovnega nih organih naknadno, ko so že bile ga filma v Novem mestu«, v torek, 18. • Malodušje ne po- marca, pa bo ob 13. uri glasbeni sobi večuje plač kadra in sredstev za prostore in opremo ter da mora izkoristiti prednosti, ki uresničene. jih ima kot edini večji pridelovalec lesa v črnomaljski občini. Doma kulture Stanko Šimenc preda­ NA RATEZU SNEMAJO Razen v del opreme večjih investi­ val o Karolu Grossmannu in začetkih na 9. strani: Sicer pa so člani začasnega orga­ tozdih obnašajo odgovorno, da pa cijskih vlaganj v Tovarno opreme v slovenskega filma. »ČAS BREZ PRAVLJIC« • Obojestransko ne­ na Jože Panjan, Jože Strmec in M i­ večina problemov izvira iz neodgo- Črnomlju ni bilo. Najbolj pereča je lan Golobič v svojem skoraj deset­ RATEŽ — Na poljih med zadovoljstvo ureditev energetike in razširitev Omeniti moramo, da praznovanje mesečnem delu ugotovili, da ima Ratežem in Brusnicami je ekipa sušilnih zmogljivosti. Lani je bil 80-letnice slovenskega filma v sklopu črnomaljski tozd s semiškim ob­ • Med težavami, s katerimi se je Vibe film a iz Ljubljane v na 11. strani: zato ponovno izdelan investicijski prireditev novomeškega filmskega ratom veliko problemov, da pa so te srečeval začasni organ, so bile zlasti ponedeljek posnela prve kadre za kadrovske. Zaradi manjših stroškov program, vendar se je postopek tedna ni povsem brez povezave z • Ali dolenjski gostil­ težave v primerjavi s problematiko Novim mestom. Prvi našfilmje namreč nov slovenski celovečerni film , ki so morali zmanjševati število režij­ močno zavlekel zaradi negativnega ničarji res ne zaslužijo delovne organi acije kot celote menja bančnega inštituta za celotni posnel Karol Grossmann, ki je celih 10 bo imel naslov Čas brez pravljic. skih delavcev, medtem ko so mnogi, let živel v dolenjski metropoli. niti za sol? manj pomembne. Zaradi tega jih v sanacijski program prikoličarske in­ Scenarij sta napisala Željko predvsem kvalificirani in dobri delav­ MiM preteklosti niso reševali sproti, am­ dustrije. Prav tako bodo šele sledili Kozinc in Boštjan Hladnik po pak na daljše obdobje, površno ali ci, želeli zapustiti IM V. Nekateri so na 19. strani: priprava, obravnava in sprejem knjigi znanega slovenskega kari­ pa sploh ne. Verjetno tudi zato, ker to tudi storili, kajti v občini ni bilo katurista in pisatelja Boruta • Reprezentanti brez moč uresničiti želje začasnega orga­ samoupravnih aktov v tozdu, kajti kopalnice sta — takrat še dva tozda — kljub šele konec januarja letos so dokon­ OKRASIMO Pečarja. Film bodb izdelali v težavam, torej izrabljenim strojem, na, da uspešne delovne organizacije režiji Boštjana Hladnika, med­ vsaj začasno ne bi zaposlovale de­ čno uredili status semiškega tozda, slabi energetiki, lokacijski razdrob­ ki je postal organizacijska enota VOLIŠČA! tem ko bo za snemalno kamero na 24. strani: ljenosti in pomanjkanju surovin, lavcev IM V. Mnogi so zaupstili tozd stal Jure Pervanje. Večino zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so črnomaljskega tozda. • Porodni krči do- svoje obveze v glavnem izpolnjeva­ Danes bomo volili svoje delega­ kadrov za ta film bodo posneli v se v preteklem letu sicer dvignili za M.BEZEK lenjskega radia la. Člani začasnega organa so prišli cije v temeljnih organizacijah zd­ okolici Novega mesta. 167 odst., a vsem še vedno niso zago­ celo do zaključka, da se delavci v ruženega dela, v nedeljo pa še v tavljali socialne varnosti, zaradi krajevnih skupnostih. Občinske praznih skladov pa so bili tudi ob konference S Z D L pozivajo, naj bi druge ugodnosti. za ti priložnosti primerno okrasili V drugi polovici tedna se bo volišča in izobesili zastave ter tako vornega ravnanja odgovornih v up­ nadaljevalo suho vreme z jutra­ tudi na zunaj poudarili pomen ravi delovne organizacije predvsem njo meglo po kotlinah. volitev, te naše državljanske pravice in dolžnosti.

CELOVITA INFORMACIJA Na volišča z O SAVSKIH Danes so odprla volišča v temeljnih organizacijah zd­ ELEKTRARNAH ruženega dela, v nedeljo se bodo odprla tudi po krajevnih skupnostih. Delavci in občani bodo na njih opravili svojo KRŠKO — Da bi dosegli boljšo državljansko dolžnost in uveljavili pravico do izbire naj­ informiranost ljudi v Posavju o na­ primernejših ljudi, ki bodo v delegacijah in kot delegati v črtovani gradnji spodnjesavske ve­ skupščinah stvorili vez med nami in mesti odločanja, vez. po kateri naj bi živ in pristen interes delovnih ljudi in občanov I rige hidroelektrarn, sta medobčin­ ski svet SZDL in medobčinska deloval kot gonilna moč vsega našega življenju. gospodarska zbornica za Posavje Letošnje četrte delegatske volitve imajo poseben značaj: sklenila, da bodo predstavniki prog­ označujejo jih širši in demokratičnejši predvolilni postopki ramskega sveta za Krško polje in in nekoliko spremenjena volilna zakonodaja, hkrati pa jim slovenskega elektrogospodarstva dajejo obeležje tudi gospodarske in družbene razmere, v pripravili celovito informacijo o katerih so očitna znamenja krize in potreb po sremembah. tem »posegu stoletja« v Posavju. Do Zaradi vsega tega lahko pričakujemo, da bo »glas ljudstva« 15. marca naj bi bila pripravljena na teh volitvah tehtnejši, odločnejši in bolj premišljen. Saj zares ne gre za prazno obliko, ko volimo, marveč za potrje­ brošurica za vse prizadete krajevne skupnosti. V začetku aprila bodo še vanje ljudi, ki bodo v delegatskih skupščinah in različnih OSKRBOVANKAM ZA NJIHOV PRAZNIK — V Domu starejših občanov v Šmihelu skorajda ne mine dan, da f unkcijah svoje znanje, izkušnje, zrelost in politično modrost sekcijske razprave, predvsem o se v veliki dvorani ne bi dogodilo kaj prijetnega in veselega. Minulo sredo je bila prvič v gosteh skupina mladenk uporabili za premagovanje sedanjih težav. Razmere namreč Centra srednjih šol Boris Kidrič. Oskrbovankam so ob njihovem prazniku pripravile daljši program. Se posebej vprašanjih razvoja kmetijstva, sle­ dile pa bodo še o varstvu okolja, lahko spreminjamo samo ljudje! pa je presenetila 18-letna dijakinja Marjetka Saje iz Velikega Kala pri M irni peči, kije ob tej priložnosti prvič Pojdimo torej na volišča z zaupanjem v nas same! razstavila svoje slikarske poizkuse, potem pa je še na kitaro zaigrala in zapela svojo pesem, posvečeno materam. izkoriščanju savskih peskov, geoter­ (Foto: J. Pavlin) malnih voda in drugem. Na Vinici »bratstvo Poslabšan položaj izvoznikov NASA ANKETA Kolpa 1986« Opozorila s seje občinske organizacije ZK Novo mesto — Za novo predsednico ______izvoljena Darja Colarič, za sekretarja pa Jože Florjančič Pomisleki ob lepi ideji Priprave na avgustovsko NOVO MESTO — Glasna opozorila na nevzdržen položaj izvoznikov, Zadnje čase je tudi v Jugoslaviji precej slišatio možnosti skrajše­ turistično prireditev kumentih zapisano kot prednostna vanja delovnega časa. Z nedavno spremembo ustreznih členov repu­ kulture, izobraževanja in kmetijstva na programsko volilni seji občinske panoga. VINICA — S ponovno oživitvijo organizacije ZK 10. marca so zaokrožile ugotovitve kritičnih razprav, ki so R. BAČER bliškega zakona o delovnih razmerjih pa je v Sloveniji dana kolek­ viniškega turističnega društva se je prej potekale v treh sekcijah. tivom možnost skrajševanja delovnega tedna od 42 na 40 ur. kar dejansko pomeni ukinitev delovnih sobot. Sprva bo sprememba porodila tudi dolgoletna želja, da bi Kritične razprave o štiriletnem delu, privedle do sprememb. Ne samo da ŠOLARJI V ITASU pripravili prireditev, s pomočjo katere uspehih, težavah in neuspehih, prisot- zaostajajo osebni dohodki zaposlenih uvedena poskusno v nekaj delovnih organizacijah. Zahteva pa je, da bi prikazali Kolpo kot simbol bratstva ne že na prejšnjih 43 razpravah v treh KOČEVJE — Doma vzgojeni se zaradi skrajšanja delovnega tedna ne sme zmanjšati proizvodnja in enotnosti Slovencev in Hrvatov. S sekcijah, so se nadaljevale tudi na skle­ kader je najcenejši, so ugotovili v in dohodek, daje treba torej v dveh urah manj narediti vsaj enako tem pa bi tudi poglobili sodelovanje pni konferenci. Kot je poudaril • Na konferenci so izvolili še nov 30- kot doslej. Verjetno ga ni, k i ne bi b il za krajši delovni teden vsaj med obkolpskimi občinami tako na Itasu v Kočevju in letos prvič orga­ predsednik komiteja Boštjan Kovačič, članski komite in njegove organe. Ta­ nizirali krožek za obdelovanje ko­ prvi hip. Razmislek pa v nekaterih budi pomisleke. Ideja je privla­ gospodarskem kot kulturnem podr­ pa »imajo ljudje dovolj diagnoz, priča­ koj po seji so se člani novega komiteja vin za učence sedmih in osmih čna. a delavka v Beti a li kje za trakom, na primer, b i ne mogla nad­ očju. Turist;vna prireditev »Bratstvo kujejo učinkovito zdravljenje«. V Kolpa 1986« naj bi bila predvidoma sestali in za predsednico izvolili razredov Osnovne šole Kočevskega omestiti dveurnega izpada, smo slišali. Drugače je verjetno tam, zadnjem času je nastala čvrstejša vez kje r delajo efektivno le nekaj ur, čeprav bi takih sploh ne smelo biti. avgusta, trajala pa bi dva dni. med osnovnimi organizacijami in ko­ Darjo Colarič iz tovarne Krka. zbora. Krožek je bil v Itasovih učnih Dolžnost bo opravljala nepoklicno. delavnicah, trajal pa je 30 ur. Na Prvi dan bi na okrogli mizi o tem, mitejem tudi s pomočjo rednih ses­ TONE BRODARIČ, ključavničar v tankov s sekretarji osnovnih organiza­ Za plačanega sekretarja komiteja je njem so se učenci seznanili z osnova­ kako zaščititi reko Kolpo z ekološke­ črnomaljskem Kovinarju: »Sem za to, da ga in drugih vidikov, sodelovali preds­ cij, zaostrene razmere pa potiskajo lik bil izvoljen Jože Florjančič, za mi oblikovanja kovin. Udeležilo se bi namesto 42 delali na teden le 40 ur, ven­ tavniki črnomaljske, metliške, kočev­ komunista v prvi plan. izvršnega sekretarja pa še nadalje os­ ga je preko 30 učencev, uspešno pa dar naj bi norme ostale enake sedanjim, da ske, vrbovske, dugoreške in ozaljske taja Bojan Bencik. je končalo 18 in ti, uspešni, so prejeli ne bi bili prizadeti pri zaslužku. Resje,da občine. Pripravili bi tudi razstavo V razpravi so bili tokrat najglasnejši na zaključni svečanosti 6. marca v domače obrti, predvsem izvirnih spo­ pošteno delam ves čas, kar sem v službi, in prepričljivi delegati iz tovarne Krka, dar anorake z znakom Itasa. Vsi minkov, a tudi kmečkih orodij in v kulturnih ustanovah, slabša se tudi ker me v to sili že norma, vendar menim, Novolesa in IM V, treh največjih izvoz­ siceršnji gmotni položaj kulture. Vsega učenci osmega razreda, ki so krožek pripomočkov, dopolnili pa bi jo z nikov v občini, ki se jim ob spremenje­ da bi se tisti dve uri na teden dalo »prinesti skupaj je v kulturnih dejavnostih v uspešno končali, sp se odločili, da izdelki domače kulinarike. Naslednji nih deviznih predpisih močno slabša noter«, da bi torej kljub krajšemu delavni­ občini s skoro 60.000 prebivalci bodo nadaljevali študij na kovinar­ dan pa bi skupine iz vseh šestih občin položaj. Resno razmišljajo o zmanjše­ ku dosegel normo. Ne vem pa, kaj bi s tis­ pripravile v viniškem kampu kulturni zaposlenih 55 ljudi, od tega 33 strokov­ ski usmeritvi. vanju izvoza in večji prodaji na do­ njakov, medtem ko je imela občina No­ timi, ki že sedaj delajo le polovico program. mačem trgu, če ne bo naglih va Gorica s približno enakim številom delovnega časa.« Turistično društvo, ki mu bodo pri sprememb, s katerimi bi pripomogli k prebivalstva že pred leti v kulturi dohodkovno zanimivemu izvozu. »Od Spet več izvoza SILVO OPARA, konstruktor v Trimu, organizaciji pomagali tudi občina, zaposlenih 139 delavcev. »Opoza­ Trebnje: »Rekel bi, daje pri nas zelo malo krajevna skupnost in domače kultur- velikega in v Sloveniji nadpoprečnega rjamo več let, pa se nič nezgodi,« so bile »Riko« že sklenil izvozne ljudi, ki si ne bi želeli krajšega delovnega no-umetniško društvo Oton Župančič, izvoza novomeška občina trenutno ni­ zaključne besede razpravljalke Staše je okvirni program prireditve poslalo ma drugega kot slabo plačano delo in Vovk. pogodbe za letošnje leto časa. Veoni industrijskih panog v Jugo­ vsem občinskim skupščinam, izvršnim slabši finančni rezultat,« je zagrenjeno slaviji se skrajšanje tudi ne bi dosti poz­ svetom, zvezam kulturnih organizacij dejal Slavko Medle, delegat Novolesa. Delegati so iz razprav spoznali še R IB N IC A — »V minulem letu je nalo. Izvzemam tekstilno, obutveno in še in turističnim zvezam oz. društvom zapleten položaj v IM V. čeprav se ribniško Riko povečal izvoz za 36 kakšno industrijo, kjer delavci delajo za omenjenih občin, sedaj pa pričakujejo Nič bolj rožnat položaj pa ni v kul­ stanje močno izboljšuje, nemogoče odst. Izvozili smo kar preko 65 odst. tekočim trakom in dosegajo evropsko dopolnitve in pripombe. Potem bodo turnih dejavnostih in to kljub stališčem razmere v kmetijstvu, ki prav tako na­ proizvodnje. Hkrati pa smo načrto­ produktivnost. Vendar mi za kaj takega in točno določenim nalogam, ki naj bi dokončno oblikovali program. zaduje kljub temu, da je v vseh do- vani uvoz uresničili le 65-odstotno,« nismo in še ne bomo zreli. Če bi skrajšali nam je povedal Janez Podboj, delovni čas, se intenzivnost dela ne bi po­ vodja izvozrto-uvoznega sektorja v večala, ampak bi delali ustrezno manj.« ribniški delovni organizaciji RIKO. ERNA BRGLEZ, uslužbenka občinske Sproti nad pomanjkljivosti Tudi letos bodo izvoz spet močno uprave v Krškem: »Mislim, da ne bi smelo povečali, in sicer na Zahod za 130 biti ovir, da bi skrajšali delovni čas. V šte­ O delu občinske organizacije ZKS Metlika v preteklem obdobju — Velik pomen odst., na Vzhod pa celo za 330 odst. vilnih kolektivih so delavci, ki svoje delo idejnopolitičnega usposabljanja — Novi predsednik OK je Ivan Malešič Tako bo izvoz na Zahod znašal letos dobro opravijo v dosti krajšem času kot drugi. Če se slabo dela, pa ni dovolj niti M ETLIKA — Največ pozornosti delovne ljudi in občane. Vendar je več pa o tem govoriti samo na programskih • Rikov tozd Ricomag načrtuje za 42-urni delavnik. Temeljito bi morali pr­ na nedavni programsko volilni seji razpravljalcev poudarilo, da za vse, kar konferencah, je poudaril eden od letos 3-krat večji fizični obseg občinske konference ZKS Metlika so pri nas ni v redu, pač ni moč kriviti razpravljalcev. oučiti, zakaj na primer so velike razlike v posvetili delu občinske organizacije Zveze komunistov in njenega članstva. proizvodnje kot lani. Seveda bo to storilnosti delavcev iste panoge. Kar zade­ Stane Potočar-Lazar, ki je zadnja možno zaradi izpeljanih investicij, pa va občinsko upravo menim, da mora biti Zveze komunistov v tej belokranjski »Komunisti sami tudi ne moremo vseh štiri leta spremljal delo metliške orga­ tudi število delavcev bodo povečali od občini v preteklem obdobju. Seveda se stvari spraviti v red, moramo pa vsesk­ nizacije ZK, je delo v tem obdobju po­ delovni čas tak, da bodo delavci lahko pri takem »obračunu« ne vporočilune ozi ustvarjati tako klimo, razpoloženje hvalil saj je po njegovih besedah v mar­ sedanjih 50 na 75 do 80. V opravili vse potrebno izven svojega redne­ v referatu predsednika in še zlasti ne v in razmere, da bomo vsi delovni ljudje sikateri drugi občini precej več težav proizvodnjo bodo poleg sedanjih petih ga delovnika. To velja tudi za druge razpravi niso mogli ogniti tudi nekate­ lahko tvorno in koristno delali za na­ kot v metliški in ZK nemore nihče za to tipov valjarjev uvedli še tri nove. Novi urade.« rim dokaj kritičnim ugotovitvam ode- predek naše družbe,« je med drugim odrekati zaslug. tipi bodo imeli drugačen pogon, lu. uspehih pa tudi nedelu in premajh­ poudaril sekretar občinskega komiteja Na seji so izvolili nov 25-članski BREDA MIJOVIČ, direktorica tozda ni zavzetosti tako občinske organiza­ zaradi česar bodo imeli mirnejši tek, Jože Nemanič. Za tako delovanje in občinski komite, novi predsednik je Radna v sevniški Jutranjki: »Pred časom cije kot celote, kot njenih teles,uresničevanje svoje vloge, so pogosto njihovo vzdrževanje pa bo lažje. Rico­ postalTvan Malešič, sekretar pa je še mag je od lanske milijarde 250 sem v tovarni dala pobudo za ukinitev posameznih osnovnih organizacij in poudarjali, pa mora biti član Zveze ko­ naprej Jože Nemanič. članov. milijonov dinarjev proizvodnje izvozil delovnih sobot, ker te dokaj ovirajo žene. munistov primerno idejnopolitičnous- A. B. Seveda so v na trenutke kar preveč posobljen; prav ta usposobljenost kar za milijardo dinarjev, od tega za Ostali delavniki v tednu bi bili povprečno burni razpravi prevladovali kritični to­ oziroma neusposobljenost je ena od 310 milijonov na konvertibilno obmo­ daljši za 24 minut. Drugačna razporeditev ni in poudarki, največ razprav pa seje bolečih točk metliške občinske orga­ BORCI DEVETE — čje. Za letošnje leto so prvotno delovnega časa bi prinesla prihranke v več tako ali drugače dotikalo sedanjega nizacije ZK in prav od tu izhaja vrsta načrtovali porast izvoza le za 18 smereh. Žal v ostalih sevniških kolektivih težkega gospodarskega stanja, iz drugih težav in pomanjkljivosti. Seve­ KOČEVSKE! odstotkov, vendar bo izvoz znatno ni bilo ustreznega odziva. V Jutranjki me­ da pe je treba te pomanjkljivosti in katerega izhaja tudi večina drugih Stalni odbor skupnosti borcev nimo. da bi naredili več v ostalih dneh. težav, ki hočeš nočeš prizadevajo vse njihove vzroke odpravljati sproti, ne večji, saj so že zdaj podpisali pogodb ZD O in IX. SNOUB — Kočev­ za precej večji znesek, kot so zato bomo na tak obratovalni čas verjetno ske, se je sedaj, po izidu knjige o načrtovali. ij; >, ' prešli sami.« Zapadnodolenjskem odredu z zna­ LADO ŽAGAR, prometnik pri SAP - nim naslovom Dolenjski puntarji, okoli 3,5 milijona dolarjev, izvažali dejanski način proizvodnje in tozd Stojna Kočevje: »Pri nas so vozniki lotil pisanja monografije o Deveti pa bodo v Francijo, Belgijo, Alžir, razdelitve politične moči ter de­ plačani le od prevoženih kilometrov. Če se i juhi.jaltsko brigadi kot eni od izredno po­ Tunis, ZDA, ZRN, Avstrijo, Irak in janskih interesov, prevladujoča kolesa ne vrte, ni zaslužka. Če bi bili tako membnih partizanskih enot. Gle­ Iran. Izvozili bodo največ traktor­ moč etatističnega, skupinsko- nagrajevani tudi v proizvodnji, ne bi ugo­ f l t S l l l o - de na to želi odbor pritegniti k skih priključkov, stiskalnic za žele­ lastninskega tipa ter oblast apa­ tavljali, da delajo ponekod le po 3 do 4 sodelovanju čimveč bivših borcev zo in papir, kmetijske mehanizacije, rata in neformalnih centrov ure, plačani pa so za 8 ur. Zamisel, da bi te enote in druge, da bi začeli zbi­ naprav za opraševanje in obiranje družbene moči. delovni teden skrajšali, je privlačna. Žal rati in pripravljati podatke, do­ dateljev itd. Sedanje razmere v jugoslo­ pa bo to vplivalo na nižjo pokojnino. Ve­ Res natančno kumente, informacije in razne Izvoz v ZSSR se bo od lanskih 13 vanski družbi lahko označimo lja za kolektive, kjer že zdaj povsem izko­ materiale, ki bi bili lahko vključe­ m ilijonov klirinških dolarjev letos poznamo kot stanje družbene krize. To ristijo delovni čas.« stanje se izraža v procesih, ki ni v to novo knjigo Knjižnice NOV povečal na 56 m ilijonov klirinških vzroke krize? razkrajajo osnove povezanosti in POJ. Samo na ta način bo na­ dolarjev ali za 4,3-krat. Izvažali ERANC PRELESNIK iz ribniškega Ri- in skupnosti jugoslovanske dru­ mreč delo lahko popolnejše, bolj bodo predvsem stiskalnice, komu­ ka, predsednik sindikata sozd ZPS: Brez tega ni izhoda žbe in ki zmanjšujejo sposobno­ avtentično, s tem pa tudi z večjo nalna vozila in krmiljene vozičke za Izmed delovnih organizacij v sozdu bo s st veljavnih ustanov sistema za zgodovinsko vrednostjo. Prispev­ potrebe robotike. S Sovjetsko zvezo 1. aprilom prešla na 40-urni delovni teden LJU B LJA N A — Sedanja go­ kontrolo družbenega dogajanja, ke pošljite na naslov: Odbor imajo sklenjenih tudi že nekaj Strojna Maribor, kjer so preračunali, da s spodarska in družbena kriza, ki ogrožajo doseženo raven življe­ skupnosti borcev ZD O in IX. SN­ pogodb za leto 1987, resne možnosti krajšim delovnim tednom ne bodo nič iz­ jo preživljamo, ni naključen njskega standarda in demokra­ OUB — Kočevske, Vrtača 11, za izvoz vse do leta 2.000 pa so na gubili. V sozdu je prevladalo mnenje, naj pojav in je zato ni možno obvla­ tizacije družbe ter povečujejo 61000 Ljubljana. področju izdelkov za potrebe robo­ se vsaka članica sama odloči, ali skra­ dati s politiko, ki bi vsebovala le odvisnost jugoslovanske družbe Odbor — Zgodovinska komisija tike. jšanje ali ne. Proizvodnja zaradi tega ne pragmatične ukrepe. Krize tudi od zunanjih dejavnikov razvoja. J. P. sme upasti. Delovničasje treba bolje izko­ ne bo možno obvladati, če bomo ristiti. Menim, da v Riku imamo pogoje za Najbolj vidni so kazalci eko­ diagnozo stanja in zdravila 40-urni delovni teden.« zanjo iskali le na ravni ekonom­ nomske krize. Izražajo se v Pomoč za vse več ljudi ske politike in ukrepov, saj gre v počasnejši gospodarski rasti in SLOBODAN UDOVIČIČ—MIKI, sve­ resnici za zelo zapletene družbe­ razvoju oziroma v zastoju go­ Skupščina socialnega skrbstva Novo mesto potr­ tovalec zaposlovanja iz Metlike: »V naši ne pojave. Pred nami sta le dve spodarske rasti, v prevladujočih dila lanski zaključni račun in letošnji plan občini ni tendenc po skrajševanju delovne­ poti: ali bomo postajali mate­ in neobvladanih inflacijskih gi­ ga časa. Zakaj naj bi ga v državi skrajševa­ banjih, v poglabljanju struktu­ rialno in kulturno vse bolj siro­ NOVO MESTO — Občinska nihče, ne krajevne skupnosti ne li, če vemo, da v povprečju delamo efek­ mašna in od tujine vse bolj odvi­ ralnih neskladij in neravnovesij skupnost socialnega skrbstva je na delovne organizacije ne šole ali vrt­ tivno le kake 4 ure na dan. Bolje bi bilo, ko sna družba ali pa bomo zausta­ med posameznimi gospodarski­ osnovi dogovorjene porabe lani ci ne morejo kar izključiti iz teh bi razpravljali o tem, kako delovni čas vili in preusmerili ta tok in mi panogami in gospodarstvu smela porabiti 194,2 milijona din. prizadevanj, saj so Romi naš sku­ čimbolj smotrno in koristno izrabiti. Sk­ pni problem. razvili lastno ustvarjalnost in iz­ posameznih republik, pokrajin Razporedila pa je okrog 6 mi­ rajševanje gotovo ne bi rešilo problema lijonov več. S to prekoračitvijo, ki Precej je bilo na skupščini govo­ virno samoupravljanje. Zelo po­ in območij. Tudi problem neza­ nezaposlenosti, pa tudi ne popravilo poslenosti je v večini republik in je bila možna zaradi 13 milijonov ra o financiranju dejavnosti membno je torej, da se dokoplje­ socialno humanitarnih organiza­ vedno slabših poslovnih rezultatov delov­ pokrajin vse bolj akuten. Prav več dotečenih sredstev, so se sicer mo do jasnega spoznanja o vzro­ »zajedli« v letošnji dovoljeni prog­ cij, predvsem invalidskih društev. nih organizacij « tako upada produktivnost dela kih krize in se dogovorimo, ram, a drugače ni šlo. Ta denar so Problem je v tem,'da je denarja kako jo prebroditi. in izkoriščanje delovnega časa. namenili za enkratne denarne zanje premalo, poleg tega pa se tudi ALBINA ŠETINC, šivilja v dobovskem Z marksističnega stališča dru­ Pri iskanju vzrokov sedanje pomoči, po katerih so vse večje ob valorizacijah nanje kar nekako tozdu Beti iz Mihalovca: »Skrajšan delov­ žbena kriza ni nujno nekaj družbene krize v Jugoslaviji potrebe. pozabi. Tudi letos denarja zanje ni ni teden je najbrž vabljiv za vsako našo de­ prav veliko. Da bi temeljiteje patološkega, nekaj, kar odstopa mnogi opozarjajo tudi na na­ Skupaj so lani priznali enkratno lavko, a to bi gotovo pomenilo zmanjšanje od normalnih gibanj v družbi in ravne vire kot omejevalen dejav­ denarno pomoč 562 občanom, pregledali programe in potrebe teh organizacij ter morda našli pot za proizvodnje. Ne verjamem, da bi lahko logično izhaja iz protislovnosti, nik v našem razvoju. In ne na­ zanje pa so namenili 5,6 milijona nadomestile dveurni izpad. Norme so din. Denarno pomoč kot edini vir izdatnejšo družbeno pomoč, so se ki so glavno gibalo družbe. Poj­ zadnje: izvor sodobne krize kaže na skupščini dogovorili za skupen visoke, delo zahtevno. Artikli se spogosto ma krize torej ne smemo oprede­ iskati še v kulturnem sistemu, v preživljanja so zagotavljali 122, kot dopolnilni vir pa povprečno sestanek financerjev s predstavniki menj jo, gledati moramo tudi na kako­ ljevati nujno negativno. Obdob­ konfliktu med tradicionalniji društev v okviru sveta za družbeni 242 občanom. V ta namen so pora­ vost, ne le na količino. Ob skrajšanem vrednotami, miselnostjo ter tež­ položaj in aktivost invalidov pri je slehernega pomembnega zgo­ bili 38,59 milijonov. Plačilo ali do­ delovnem tednu bi se verjetno morale OK SZDL. dovinskega napredka doslej je njo po modernizaciji družbe in plačilo bivanja v socialnih zavodih zadovoljiti z manjšim 4ob"'lkom.« bilo povezano s krizo. Z vidika vrednotami, kot so ustvarjal­ je skupnost stalo dobrih 79 mi­ Delegati so potrdili tudi zvišanje zgodovinske, marksistične, rev­ nost, odgovornost, učinkovitost, lijonov. Opravljala oziroma finan­ cen v novomeškem Domu starejših MATJAŽ KOLIGAR, delavec v IMV olucionarne zavesti je pojem demokratičnost. cirala pa je seveda še vrsto drugih občanov z marcem za 12 odstotkov. Novo mesto: »Pri nas v proizvodnji ne raz­ krize povezan z možnostjo na­ Izhod iz stanja družbene krize nalog. Tako se je vključevala v Prav tako so potrdili sklep o valo­ mišljamo o skrajšanju delavnika, delali bi predka. je možen le ob poznavanju vseh izvedbo programa socializacije rizaciji preživnin s 1. marcem. Vse, še v nedeljo, če bi se dalo. Izkoriščenost Romov. O tem delu v letu 1985 so ki so bile dogovorjene do konca le­ vzrokov zanjo, zlasti pa z delovnega časa na traku je popolna. Tam Problem je v tem, da se v na­ bili celostno seznanjeni delegati na razvojem resnične demokratiza­ ta 1984,se zvišajo za 79,4odstotka, šem družbenem življenju uvelja­ skupščini 10. marca, na kateri so lanske pa različno. Prav tako so se dela polnih osem ur. Podobnoje v lakir­ cije vseh področij družbenega vlja izrazita dvojnost ekonom­ seveda potrdili lanski zaključni dvignili roke za zvišanje denarnih nici. V moji skupini dnevno naredimo 200 življenja v smeri poglabljanja skega in političnega življenja. račun in sprejeli letošnji začasni pomoči že z marcem zaradi nagic zadnjih ročic za katre. kar je za 140 samoupravljanja in odpiranja Poleg celovitega koncepta sam­ plan, ki predvideva, da bo za rasti življenjskih stroškov. Vse avtomobilov, ki pridejo dnevno s traka, možnosti za ustvarjalnost na socialno skrbstvene namene zb­ družbeno denarne pomoči se oupravljanja in uveljavljenih preveč. Mi in še kdo v tovarni bi torej vseh področjih življenja in dela. rano 353 milijonov din. V zvezi s zvišujejo za 20 odstotkov, rejnine, začetnih oblik . samoupravne lahko skrajšali delovni teden, a kaj bi rekli programom socializacije Romov ki precej zaostajajo za spo­ naši sodelavci s traka?« prakse obstaja od nje različen VINKO BLATNIK smo slišali, naj bi bila skrb bolj po razumom, pa za 30 odstotkov. načelu »dam-daš«, pa tudi, da se Z. L,—D. J 2 DOLENJSKI LIST Št. 11 (1909) 13. marca 1986 r Sto let grmske kmetijske šole i s I Praznovanje visokega jubileja iole, ki je zdaj pod Trško goro, bo od maja do s konca oktobra — Uvod bo izid zbornika, nato se bodo vrstili: simpozij I pedagogov, zborovanje kmetijskih strokovnjakov, razstava živine, tekmovanje s I s N O VO M E S TO — Letos mineva sto let, kar so kmetijsko šolo s Slapa 180 mladih, ki so se odločili za kme­ pri Vipavi, kjer je delovala skoraj poldrugo desetletje preselili na tijske poklice. Ob šoli je vrsta I N Dolenjsko, v Novo mesto. Prostore je dobila na Grmu in to ime seje zdelogospodarskih objektov, tako hlevi tako imenitno, da ga je šola ohranila pri vseh svojih nazivih in tudi še I oni za živino, svinjaki, seniki, silosi, S potem, ko seje leta 1983 preselila v novo stavbo pod Trško goro. Ime Grm skladišča, remiza strojev, delavnice, Ureja:Tit Doberšek je postalo svojstven pojem v kmetijskem izobraževanju. vinska klet. Šolski kompleks meri I s kakih 50 hektarov, sestavljajo ga Na grmski kmetijski šoli, ki je 200 učiteljev. N ikoli pa ni bila samo nihče ne ve. kaj se bo v tem času polja, travniki, pašniki, sadovnjaki I začela kot deželna vinarska, sadjar­ izobraževalna ustanova, saj je imela s Ni vse tako črno zgodilo. Podpisniki neustreznih in vinograd. Na drugih lokacijah pogodb si ne belijo glave s pogoji ska in poljedelska šola, se je v sto pomembno vlogo tudi pri dvigu I V zvezi z informacijami o deli­ ima šola še 80 hektarov kmetijskih in vzamejo to. kar je na voljo. letih do danes, ko deluje kot srednja narodne zavesti. Učenci so prihajali s tvi sredstev republiškega sklada površin. Uganjajo pač papirnato vojno z šola usmerjenega izobraževanja, iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva, I solidarnosti za pomoč vinograd­ s neustreznimi pogodbami. S izšolalo nad 3.000 fantov in deklet iz avstrijske Koroške in Štajerske ter Visoki jubilej namerava šola pro­ nikom, prizadetim od lanske in do zdaj na njej poučevalo več kot I . iz Italije. Nič čudnega, da so se slaviti z vrsto delovnih manifestacij. I pozebe vinogradov, ki smo jih N takrat vsi hoteli šolati na Grmu, saj s Občinska pomoč Nanj seje začela pripravljati že pred objavili v zadnji številki Dolenj­ I je bila to prava kmetijska šola s dvema letoma. Izdelali so program I skega lista, je treba povedati, da Poleg sredstev republiške soli­ s > Odškodnina le s pogodbo slovenskim učnim jezikom. praznovanja in imenovali prire­ je nekaj teh sredstev, čeprav pod darnosti obstaja pri vsaki občini ditveni odbor, ki ga vodi predsednik I Nedvomno je res, da ima malo- I nesprejemljivimi pogoji, vendar­ še občinski sklad za intervencijo S V črnomaljski občini ocenili 400 hektarov vinogradov, novomeškega izvršnega sveta Jože s katera slovenska šola tako bogato le bilo dodeljeno nekaterim v kmetijstvu in sklad kmetijskih ki jih je prizadejala pozeba — Malo pogodb Suhadolnik. Iz programa je raz­ I zgodovino in tradicijo kot prav Sre­ I občinam tega območja. zemljiških skupnosti, o čemer N vidno, da se bo praznovanje začelo Po pisanju dnevnika Delo 9. sem pisal na tem mestu 16. ČRNOMELJ — Komisije, ki jih je odst. Vendar bodo dobili škodo dnja kmetijska šola Grm, kakor se I v tem šolskem letu, in sicer z I januarja letos. Ta sredstva niti po krajevnih skupnostih imenovala povrnjeno le organizirani vinograd­ imenuje danes, in to kaže ob stole­ januarja letos je odbor podpi­ S k id a jo zbornika šole ob koncu maja. s črnomaljska občinska skupščina in ki niki in družbeni sektor, neorganizirani tnici njenega delovanja posebej snikov družbenega dogovora iz niso tako skromna, kot bi kdo Nato bo v prvih dneh junija na šoli I so ocenjevale škodo v vinogradih po vinogradniki pa ne, čeprav menijo, da poudariti. Seveda se je v dolgih I sredstev solidarnosti nakazal mislil, saj je na primer v občini S simpozij pedagoških delavcev iz s lanski zimski in spomladanski, pozebi so do povrnitve upravičeni. desetletjih marsikaj spremenilo in akontacije za odpravo posledic Novo mesto predviden dohodek jugoslovanskih agroživilskih šol. I so ugotovile, da je od 400 hektarov V črnomaljski kmetijski zadrugi izboljšalo, kar velja zlasti še za I zimske in spomladanske pozebe za sklad intervencij v kmetijstvu vinogradov v družbenem, družbeno- podobno kot drugje poudarjajo, da je Pomembnejši de! praznovanja pa s razmere, v kakršnih šola deluje. vinogradov v letu 1985 nasle­ leta 1986 v znesku 235,128.000 organiziranem in neorganiziranem pogoj za povrnitev škode pogodba, ki bo jeseni, v novem šolskem letu. V I Objekti pod Trško goro omogočajo I dnjim občinam našega območja: din. Kot sem zapisal že takrat, s sektorju poškodovanih kar 75 do 90 jo morajo imeti vinogradniki podpi­ prvem tednu septembra bodo pod s izobraževanje in prakso kar 450 Brežicam 99,937.000 din, Črno­ pa irrtajo upravljavci teh sred­ sano s kmetijsko zadrugo za najmanj Trško goro pripravili razstavo I 10 let ter da prodajo zadrugi 70 odst. učencev, v domu pa je prostora za mlju 9,055.000 din, M etliki stev gluha ušesa za pomoč > plemenske živine, štirinajst dni > Kmetje v šoli pridelka, ki bo zrasel na pogodbenih 13,660.000 din, Sevnici 44,345.000 vinogradnikom. Bil sem priča, kasneje pa bo zvezno delovno I ko je odgovorna oseba za s površinah. Prvi del podpisovanja s din, Trebnjemu 7,540.000 din. Zanimanje za šolanje pre- pogodb je že končan, in čeprav so proizvodno tekmovanje oračev »Ti­ Občine Novo mesto, Krško, pospeševanje kmetijstva izjavi­ I imeli možnost za sklenitev pogodb vsi. tova brazda 86«. I Litija, Grosuplje niso prejele la, da odločno nasprotuje dode­ s seglo vsa pričakovanja b tudi »vikendarji«, so se za pogodbe »Daš 30 din, ničesar. V severovzhodni Slove­ litvi vsakega dinarja iz tega I NOVO MESTO — Prejšnja leta odločili predvsem tisti, ki so že doslej • Glavno praznovanje 100-letnice I niji so sredstva v isti namen sklada za vinogradništvo. Ta s sodelovali z zadrugo, le okrog 5 odst. s so kmete silili k izobraževanju, v dobiš pa bo od 22. do 26. oktobra. V tem času prejele občine: Šentjur pri Celju, človek noče videti, da je vinog­ , je novih podpisnikov. Zanimivo pa je. I I rad sestavni del kmetije. Dokler > seminarje in na tečaje, zdaj so za da je bilo lani podpisanih pogodb za več kot 100« bo na šoli zborovanje kmetijskih s Šmarje pri Jelšah, Gornja Rad­ šolanje sami pokazali veliko zani­ 66 hektarov vinogradov, letos pa le za strokovnjakov s skupščino kmetijskih gona, Lenart, Lendava, Ljuto­ bomo imeli take upravljavce I I mer, Ormož, Ptuj, Slovenska občinskih skladov, vinogradniki s manja. V novomeški občini delujeta 43 h»ktarov. Gnoj na negnojenih inženirjev in tehnikov Slovenije, b kar dva oddelka šole za kmetovalce. hkrati bo kmetijska razstava s Bistrica, Maribor-Pesnica. Iz res nimamo nobenega upanja na Na podlagi ocenjene škode v vinog­ travnikih bi v novome­ I Ker veliko kmetov nima izob­ pokušnjo hrane. Najslovesnejši dan se I istega razloga kot občini Novo pomoč pri obnovi vinogradov. s radih bi morala družbeni in družbeno ški občini pospešil ži­ s razbenih pogojev za pridobitev sta­ organizirani sektor v črnomaljski obeta 25. oktobra, ko se bodo na osre­ mesto in Krško so tu izpadle Vsak vinogradnik, ki mora I I s tusa kmeta in za prevzem kmetije, občini dobiti 21,5 milijona dinarjev, vinorejo dnji proslavi zbrali nekdanji učenci — s občine: Murska Sobota, Sloven­ zasajati nov vinograd, je nujno sta novomeška zadruga in km etij­ vendar le, ko so izdelani investicijski absolventi grmske šole. ske Konjice in mariborske obči­ potreben finančne pomoči, saj I ska šola Grm v tej zimski sezoni programi za sanacijo in obnovo. Sana­ NOVO MESTO — Pospeševal­ I ne Pobrežje, Rotovž, Tabor, na služba novomeške kmetijske s so stroški obnove narasli do take organizirala šolo za kmetovalce, ki cijski program za dosajevanje in Prireditveni odbor in sama šola Tezno, Ruše ter občine Celje, mere, da jih ni mogoče kriti iz I rekonstrukcijo vinogradov povsod zadruge se je z vso zagnanostjo imata že polne roke dela. Še posebej I s nimajo ustrezne izobrazbe. Odprli vključila v splošno republiško gn­ s Laško, Velenje, Žalec. nobenih drugih virov. Odkla­ tam. kjer je od 75 do 90 odst. škode, je si prizadeva vodstvo šole, ki bi rado, so dva oddelka, enega na grmski ojilno akcijo. Kmetom pripor­ V navedenih območjih, ki so njanje vsake pomoči pri obnovi I kmetijska zadruga že poslala repu­ da bi do osrednje proslave zgradili I s šoli, drugega v Šentjerneju, obiskuje očajo, naj takoj, ko bo sneg > sredstva prejele, so že začeli vinogradov bo zato imelo za bliškemu Komiteju za kmetijstvo, večnamenski objekt za praktični pa ju čez 40 kmetov, katerih gozdarstvo in prehrano, program za skopnel, pognojijo doslej slabo akcijo za zbiranje podatkov o posledico zaraščanje sončnih I gnojene travniške površine. Ta ak­ pouk. oz. šolske delavnice, zgradili v poprečna starost je 28 let. Program obnovo za vinograde z več kot 90 odst. s potrebi obnove vinogradov. Ti­ vinogradnih gričev s kopinjem cija, usmerjena z večjo pridelavo in opremili čebelnjak ter usposobili obsega 600 ur pouka, od tega 300 ur škode pa bodo morali sestaviti do 1. ste občine, ki so poimensko oce­ in neuporabnim grmovjem. To I hrane, ima za Dolenjsko in še 20 sob v domu za učence. Vsi pa I s v prvem letniku in prav toliko v junija. V zadrugi poudarjajo, da bo s nile škodo zaradi pozebe (na ni napredek, za katerega so moč obnoviti tudi vinograde z mani novomeško občino še poseben se bodo trudili, da bi bilo vse lepo drugem. V vsakem letniku je v tem pomen. Na tem območju je primer v Beli krajini), imajo dolžni skrbeti tudi upravljalci I kot 90 odst. škode, vendar bo za to tudi za oko, zato bodo posebno skrb I b programu zajetih tudi 80 ur prak­ ogromno košenic. Samo v novo­ s lažje delo. Tu že podpisujejo občinskih skladov, to je nazado­ tičnega dela. Po končanem šolanju moral dati »žegen« občinski upravni posvetili ureditvi in vzdrževanju organ. meški občini jih je nekaj tisoč hek­ pogodbe kljub nesprejemljivim vanje ne samo vinogradništva, * okolja šole. I s bodo slušatelji opravili izpite, nakar tarov, za katere nihče ne skrbi ali pa s pogojem, saj eni in drugi vedo, temveč celotnega narodnega go­ B. M. I. ZORAN bodo dobili spričevala za poklic jih kosijo le enkrat na leto. da je do izpolnitve pogojev Čez 4 spodarstva. I Če bi te površine pognojili, bi po­ I s »kmetijec«. s ali celo 10 let še dolna not in T. DOBERŠEK FINANČNE INJEKCIJE rabili za gnoj, potreben za 1 kilog­ Glede na veliko zanimanje po ram mrve, manj kot 7 din. Za Ni več zoprvanja t J vsem terenu bodo jeseni odprli še en NE BODO POMAGALE prirejo 1 litrfTnleka pa je potrebno nov oddelek šole za kmetovalce. 2 kilograma mrve. Vsi stroški za ČRNOMELJ — Predstavnik Kmetje podpirajo projekt Menijo, da je to najbolj učinkovit pridelavo 1 kilograma mrve z do­ črnomaljske kmetijske zadruge je na o melioraciji Radulje način izobraževanja ljudi, ki bodo datnim gnojenjem, vloženim de­ Dohodek z dobrim vinom nedavni programsko-volilni seji ali so že kmečki gospodarji. lom in obračunano amortizacijo ŠKOCJAN, ŠMARJETA — Javna občinske konference ZKS Črnomelj R. B. vred znašajo po ocenah strokov­ obravnava projekta o melioraciji Ra­ V lanskem letu je metliška Vinska klet poslovala brez dejal, da so kmetijstvo v njihovi obči­ njakov 15 din. Kako se izplača dulje je imela 9. marca v obeh krajih izgube — Velik del dohodka za doplačilo za grozdje ni doslej poskušali rešiti s finančnimi pognojiti, naj bi kmetje sami čez 80-odstotno udeležbo lastnikov izračunali. injekcijami, vendar ga na ta način ne zemljišč. Na javnih obravnavah so METLIKA — Metliška Vinska zdja in vinarsko dejavnost. Obseda­ bo moč potegniti iz težav. Vse, kar v Vsa podrobna navodila o nabavi kmetje dobili podrobne razlage o na­ gnojil pod ugodnimi pogoji dobijo klet, tozd tamkajšnje Kmetijske njih cenah grozdja računajo, da bo Sejmišča kmetijstvo vložijo, je namreč tržna meravanih posegih na 1300 hektarov zadruge, je poslovanje v lanskem njihova vinogradniška proizvodnja kmetje pri svojih zadružnih eno­ zamočvirjenih zemljišč in so zamisel o kategorija, kar pa iz kmetijstva do­ letu zaključila brez izgube. Sklad poslovala pozitivno, in to z akumu­ tah. Novomeška zadruga je v sklo­ projektu Radulja v celoti podprli. Ta­ bijo, je socialna. Zato v kmetijski pu te akcije dobila pod ugodnimi skupne porabe in rezervni sklad lacijo. V lanskem letu je ta dejavnost BR EŽIC E — Na sobotnem koj so predlagali sprejem občinskega zadrugi predlagano, da bi v občini pogoji denar za nabavo 230 ton odloka in ostalih dokumentov, da bi bosta napolnjena, za poslovni sklad pridelala 10 milijonov dinarjev sejmu so rejci ponujali 295 ponovno razpravljali o 1-odstotnem gnojil. dela lahko čimprej začeli. V zvezi z pa bo ostalo zelo malo. izgube, če bi bila letina normalna, pujskov, starih do 3 mesece, in 9 združevanju sredstev v občinski R. B. urejanjem zemljišč pa so zahtevali še pa bi bilo prav toliko dohodka, se pujskov, starih nad 3 mesece. interventni sklad, saj bi le s tolikšno ureditev bivališč za Rome v krajevni V skladu z dohodkovnimi odnosi, pravi, da je zaradi slabe letine samo Lastnika je menjalo 174 prvih in prispevno stopnjo lahko omilili od­ skupnosti Škocjan in tudi dokončanje ki jih je vinska klet oziroma zadruga v tej dejavnosti 20 m ilijonov dinar­ POKUŠNJA LANSKE regulacijskih del na več potokih v sev- 3 druge živali. Kilogram žive liv kapitala iz kmetijstva. Predstav­ vzpostavila z vinogradniki, je šlo jev izpada dohodka. teže mlajših je stal 600 do 800 nik zadruge je tudi poudaril, da je LETINE V TRŽIŠČU niški in krški občini, kajti zemljišča so kar 41 milijonov dinarjev za pora­ često poplavljena v spodnjem toku, na din, starejših pa 500 din. dohodkovno povezovanje med kme­ čun za grozdje letnika 1984, to pa je TRŽIŠČE — Danes, 13. marca, bo v območju novomeške občine. V metliški kleti se zavedajo, da bo tom in kmetijsko zadrugo v zastoju. gotovo znesek, ki se bo vinograd­ Tržišču v Igorjevi zidanici pokušnja zaradi manjše kupne moči ob seda­ lanske vinske letine, ki bo pred tem tudi Precej vročih razprav pa je bilo v nikom krepko poznal. Z vsako pod­ njih cenah vina povpraševanje že ocenjena. Prav tam bo 19. marca še Šmarjeti, kjer se del melioracijskih ražitvijo vina se povečuje tudi delež manjše, vendar računajo, da bodo zbor vinogradnikov z zabavnim ukrepov izvaja v nujnem soglasju vinogradnikov. delom. Predvsem gre za vinogradnike, Zavoda za varstvo naravne in kul­ glede na znane tržne presežke groz­ Km etijski ki imajo vinograde na Malkovcu in turne dediščine. Ta zavod je del ze­ Ker je bila lanska letina grozdja dja belokranjskih vinogradnikov in sosednjih gričih. Pridelka je bilo lani mljišč predlagal za posebno zaščito zaradi katastrofalne pozebe zelo upoštevajoč kakovost in priljublje­ kot krajinske parke, s tem pa občani tukaj malo, je pa zato vino kvalitetno pičla, je glavna skrb kleti, kako čim nost vin iz metliške kleti, vsa vina kot že dolgo ne. Žal pa so vinogradniki niso bili seznanjeni. Želeli so dodatne lahko prodali na slovenskem trži­ sestanke s predstavniki zavoda, da bi manj boleče prebroditi letošnje leto. zaradi več let slabih letin skoraj šču. V kleti tudi upajo, da so se jim nameravano zaščito bolje pojasnili V kleti se zanašajo, da bo v tem Topinambur - zakaj pa ne? s povsem opustili misel na obnovo teh vinogradniki ob zadnjih doplačilih vinogradov, ki se jih zaradi strmih in utemeljili. »sušnem« letu njihova trgovska dokončno prepričali, da zadrugi Topinambur, tudi laška repa, papeževa repa in ameriški krompir terenov ne da obdelovati strojno. R. B. dejavnost reševala proizvodnjo gro- lahko zaupajo in da se bodo še bolj imenovana poljščina, je kaj čudna kulturna rastlina. Kar je nad trdno povezali z njo. zemljo, je podobno sončnici, le da ima mnogo manjše cvetove, kar A. B. skriva v zemlji, je tako kot krompir, le da bolj rogljat in robat. Vsekakor pa zasluži več pozornosti, kot je je deležna kljub prizade­ Zaslužek — na račun zdravja vanjem dr. Spanringa in drugih poljedelskih strokovnjakov. Pri topinamburju je užitno vse, steblo in gomolji, kar pri krompi­ Posavski gostinci izsiljujejo prodajo oporečnih vin; v ospredju le zaslužek — rju ni. Tudi skorajda povsod uspeva, dobro prenaša sušo in s tem VEČ ZA KMETIJSTVO Kakovost vina lani slabša — Nizke kazni ne streznijo kršiteljev ______plitva in peščena tla. Uporaben je za krm o živalim in divjadi, pa tudi BREŽICE — Od aprila naprej na­ za hrano človeku. Pomembna je njegova lastnost je, da vsebuje KRŠKO — Kmetijska inšpekcija medobčinskega inšpektorata Krško meravajo v občini povečati intervencij­ ogljikove hidrate v obliki inulina, ki diatietikom, sladkornim bol­ 0 V gostinskih lokalih v Posavju ski sklad za kmetijstvo od 0,7 na 1- nikom, ni škodljiv. Za hrano ga je mogoče pripravljati na vse nadzoruje tudi proizvodnjo, kakovost in promet vina in trsnih cepljenk v odstotni prispevek od osebnega Posavju. Lani so inšpektorji največjo pozornost posvetili prav kakovosti kmetijska inšpekcija pogosto odkrije, podobne načine kot sam krompir. da točijo vina, ki so opremljena z dohodka delavcev. O tem bo odločala V naših razmerah bi kazalo bolj izkoristiti topinamburjevo vina v gostinskih obratih in družbenih kleteh. Kakovst vina v primerjavi z skupščina na prihodnji seji. Pokazalo letom poprej upadla! lažnimi analiznimi izvidi. To dokazu­ se je, da je sklad že lani preprečil preti­ skromnost in prilagodljivost, prav tako pa tudi sposobnost, da več je, da gostinci z enim analiznim Od 30 prejetih analiznih izvidov tovila. daje bilo v kleti 15.000 litrov rano nihanje v pridelavi hrane, obenem let uspeva na istem mestu. Iz topinamburja bi bilo mogoče na najbolj izvidom prodajajo vina, nabavljena je bilo 13 vzorcev v količini 5 takega vina, ki ga je potem moral pa so ugotovili, da bi nujno potrebovali izpostavljenih mestih narediti naravne ovire divjadi, ki vdira na pri več proizvajalcih, ki analize vina vagonov neustrezne kakovosti, ker Agrokombinat oddati v predelavo. večji znesek, s katerim bi preprečili up­ polja. Topinamburjevi nasadi bi s svojo ponudbo hrane zadržali niso imeli. Tudi količinski promet adanje kmetijske proizvodnje. so bila vina ciknjena, oksidirana in Tudi predpisana kletarska evidenca divjad, ki rada stika za okusnimi gomolji. vina, ki ga prikazujejo zasebni gos­ jim je bila dodana voda. V 11 prime­ v Leskovcu je pomanjkljiva, nerazu­ • Prof. Oton Muck v svoji knjigi priporoča topinambur tudi za pre­ tinci, je dvomljiv, saj imajo družbeni hrano domačih živali. Gomolji so sestavljeni podobno kot pri krompi­ rih so ugotovili, da zasebni gostinci mljiva in netočna. JAGODNI IZBOR točijo tako pokvarjena vina, da so gostinski obrati pod enakimi pogoji rju, le da imajo nekaj več vode, namesto škroba pa inulin in levulozo. najmanj še enkrat večjo mesečno pro­ jih takoj ob nadzoru izločili iz Vse pogosteje pa se v Posavju NA »VIGREDI« Ker nima solanina, kot ga ima krompir, topinamburja ni treba kuhati. dajo vina kot gostilničaji. Nizke prometa. dogaja, da zasebni gostinci in tudi M E T L IK A — Od vin lanskega le­ Značilno je tudi, da ima za prežvekovalce večjo hranilno vrednost kot kazni, ki temeljijo na zakonu o vinu iz Vinska klet krškega M-Agro- tisti v družbenem sektorju izsiljujejo tnika iz metliške Vinske kleti je se­ za prašiče, kar pomeni, da so za njegovo prebavo potrebne bakterije. leta 1974, kršiteljev ne morejo odvr­ kombinata v Leskovcu je dala v prodajo oporečnih vin, čeprav na daj v prodaji le rose. Belokranjec bo Svari pa pred prevelikimi obroki. niti od tega, da ne bi nadaljevali sta­ promet 38.000 litrov ciknjenega račun zdravja potrošnikov. Poglavi­ na trgu čez kaka dva meseca, metli­ Eno z drugim kaže, da bi bilo vendarle vredno poskusiti. Topi­ rih grehov. nambur se sadi 10 do 12 cm globoko na razdaljo 30 do 40 cm. Med vina, čeprav bi morali po pravno­ tni cilj jim je zaslužkarstvo. Promet ška črnina pa še kasneje. Kolednik, vrstami naj bo razdalja večja, od 60 do 80 cm. Sadi se jeseni ali močni inšpekcijski odločbi oddati neprimernih vin je tudi posledica pozno trgatev laškega rizlinga, ki si spomladi, na istem mestu pa raste do pet let. Za krmo se lahko to vino v predelavo. Neodgovorno nestrokovnega ravnanja pri prede­ organizacijah, ki dajejo poudarek je pridobil predikat jagodni izbor,- porabi obraščajoča zelena masa ali pa gomolji. Priporočljivo je poslovanje se kaže tudi v tem, da je lavi grozdja, negi in shranjevanju predvsem na razvoj vinogradništva, bodo predstavili na vinski vigredi seveda gnojenje z organskimi pa tudi nimeralnimi gnojili. klet kupovala vino, ki mu je bila vina ter nestrokovno usmerjenih razvoj vinaistva pa zapostavljajo. maja v M etliki, medtem ko bo v pro­ Inž. M . L. primešana voda. Inšpekcija je ugo­ pospeševalnih služb pri kmetijskih P. PERC daji kasneje.

Št. 11 (1Š09) 13. marca 1986 DOLENJSKI LIST 3 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN 11 Novomeška kronika VARČNOST — Na robu Glavnega trga imamo kavarnico, katerelastnik je tako varčen, da ima prižgano največ Na vsak Brusničani so eno žarnico naenkrat, ključ od stra­ Več denarja za varstvo otrok nišča lokala pa zaupa le najzvestejšim dinar odločno proti strankam. Veliko bolj odprte roke so v Letošnji program novomeške občinske skupnosti otroškega varstva zapreko 90 trgovinici na križišču Kristanovein Tr­ čakajo trije dinove na Grmu. Bedna baraka se je novi deponiji odstotkov večji od lanskega — Glavni »odjemnik« otroški dodatki in vrtci pod novim vodstvom potihem prelevi­ V mirnopeškem predelu BRUSNICE — Sestanek, kigaje la v bife, v katerem spijejo kakšno pivce domala nerešljivi komu­ 10. marca sklicala krajevna NOVO MESTO — Dejavnost otroškega varstva in skupnost otroškega večajo družbene obveznosti za zagota­ za živce tudi učenci bližnje osnovne skupnost Brusnice s predstavniki varstva sta v novomeški občini glede na večino slovenskih v svojevrstnem vljanje socialne varnosti občanov šole 15. divizije. nalni problemi družbenopolitičnih organizacij in položaju. Bistveno več od slovenskega povprečja je v Novem mestu prejem­oziroma otrok. Tak program naj bi ZUB A LI ZOB? — V Zdravstvenem društev ter predstavniki ogroženih nikov otroškega dodatka, skupnost otroškega varstva pa mora zaradi slabe zagotovili s prispevno stopnjo 3,13 centru Dolenjske dela tudi dr. Ljubica M IRNA PEČ — Letos bo 16. odstotka (lansko povprečje je bilo vasi in na drugi strani z občinsko socialne strukture otrok v vrtcih za večino kriti poleg vzgojnih še večji ali Petrovič, na katere službenem pečatu marec, praznik krajevne skupnosti 2,82), nadomestila za porodniški do­ piše liječnik stomatolog. Pri nas selije- Mirna peč, minil brez večjih proslav, le ekipo, kakršno lahko v kraju vidijo manjši del oskrbnih stroškov. Poleg tega je v novomeških vrtcih še vedno le ob večjih otvoritvah, ni privedel pust pa bomo zbirali po stopnji 1,45 na­ čniku še vedno pravi zdravnik, zubu pa z dnevom šole. Med posameznimi bistveno manjši delež otrok kot v drugih občinah, kjer je tovrstno zajetje že do sporazuma za nameravano do­ mesto dosedanjih 1,10 odstotka. zob, zato upravičeno pričakujemo, da vasmi in krajani je zaradi nerešenih 70 in več odstotno. Skupnost bo seveda financirala vse se bo tudi pečat prilagodil krajevnim komunalnih zadev vse bolj napeto datno gradnjo deponije za posebne odpadke v Leskovcu Vse to seveda opredeljuje dejavnost Po osnutku finančnega načrta dejavnosti kot doslej. Otroški dodatek šegam. vzdušje. zaenkrat prejema 2.411 staršev za ZAGROBNA ZAKLONIŠČA — Vse kaže, da krajam nikomur otroškega varstva in finančne načrte skupnosti bo letošnji novomeški 5.453 otrok v povprečni višini 4.300 Naše pisanje o zakloniščih je imelo Kljub temu da Mirnopečani plaču­ več ne verjamejo, zato tudi pre­ občinske skupnosti otroškega varstva. otroškovarstveni program »težak« din. Vzgoje in varstva v vrtcih bo svojevrsten odmev. Bralec nam je po­ jejo 2-odstotni krajevni samoprispe­ pričevanje najodgovornejših ljudi Le-ta je lani razpolagala z nekaj več kot dobro milijardo in pol dinarjev. Finan­ vek za vaške potrebe (ostali občani le 800 milijoni dinarjev. Od tega je četr­ čni načrt je brez dela nadomestil za deležno 2.320 otrok ali 75 več kot lani, slal pismo, v katerem se sprašuje, kdaj iz občine in strokovnjakov ni še vedno pa bodo morali odkloniti 1%), ne zmorejo s temi sredstvi niti zaleglo. Največ zato, ker je bilo tudi tino razporedila za denarne pomoči, porodniški dopust za preko 90 bo pogrebni zavod poleg pretiranenaj- okrog 300 otrok. Za otroke, ki niso emnine za grobove začel pobirati še najnujnejših del. Razen tega so ljudje ob gradnji sedanje deponije za ko­ malo manj kot 23Tmilijonov za delo odstotkov večji od lani dogovorjenega, še zaradi akcije za napeljavo telefonov 100 oddelkov v vrtcih in 9 varstvenih kar je največje povečanje od vseh vključeni v vrtec, bodo organizirali prispevek za zaklonišča. Seveda za munalne odpadke vse lepo obljub­ razne vzgojne programe, posebno skrb po vaseh izredno obremenjeni, saj ljeno in zapisanoglede na način ob­ družin, nekaj nad 232 milijonov pa r m družbenih dejavnosti. Pomoči pa tu ni, rajnke. plačujejo po 120.000 din prispevka in nadomestila za porodniški dopust, k™ saj se tu odražajo življenjski standard naj bi namenili razvojno motenim ratovanja in režim, ki naj bi zlasti otrokom itd. Letos naj bi tudi poskrbe­ prispevajo še po 50 delovnih ur. Kljub onemogočal Romom dostop na smo jih sicer zbirali na ravni republike in nizki osebni dohodki, zaradičesarse temu ne morejo priti do telefonske in jih je tamkajšnja skupnost prena- li za izenačevanje družbenoekonom­ smetišče, a se to ne izvaja. Prav zato skega položaja izvajalcev tedejavnosti, številke. V mirnopeški telefonski cent­ je nastal dvom, da ne bi »človeški kazovala občinam. Skupnost je seveda rali je le 40 številk, zgrajenega omrežja financirala tudi druge dejavnosti, na za kar imajo zeleno luč. Investicij pa faktor« zatajil tudi ob zahtevnejše­ skoraj ne bo. Skupnost bo sofinacirala pa je že toliko, da bi morala biti cent­ mu režimu v novi deponiji za primer razvojni oddelek, malo šolo. rala še enkrat večja. Kdo jo bo kupil? letovanje otrok itd. Ob koncu leta je SPREJEM ZA 8. preureditev prizidka ob osnovni šoli posebne odpadke, sicer nujno Dvor pa dokumentacijo za Vavto vas Drugi za krajevno skupnost 'nere­ potrebni tovarni 1MV in še drugim bilo na žiro računu skupnosti nekaj šljiv problem je vodovod. Gradijo ga manj kot 26 milijonov dinarjev prese­ MAREC in vrtec v Novem mestu. novomeškim kolektivom. Z. L, — D. več let, a so del Mirne peči/Goriška Malce pa je krajane pomirila iz­ žka. Večino tega, 17,758 milijona din, NOVO MESTO — Za praz­ vas in Vrhovo še vedno brez vodovo­ java Jožeta Suhadolnika, predsed­ bodo po sklepu skupščine, ki je bila 5. nik žena je Uroš Dular, predsed­ da. Prav v teh vaseh pa so usmerjene nika izvršnega sveta, ki je povedal, marca, prenesli med letošnje prihodke, nik novomeške občinske sku­ Ena gospa je rekla, da ni res, dana kmetije, ki potrebujejo vsak dan da v občini nasprotujejo predlaga­ in sicer namensko za izravnavo oseb­ pščine 7. marca priredil sprejem, veliko vode. Ker je bil vodovod nih dohodkov vzgojiteljic. računalnik, ki gaje nabavila Studij­ ni gradnji deponije regijskega udeležili pa so se ga tudi preds­ STOPIŠKI ZBOR ska knjižnica, ne zna nihče delati in obljubljen že pred tremi leti in je bil značaja in da bodo poskrbeli le za zapisan v vseh planih, so šli kmetje tavniki občinskih družbenopoli­ PRAZNUJE da zato ni v uporabi. Strojček je še varno in okolju neškodljivo tičnih organizacij. Na sprejem so tudi v večje investicije v kmetijstvo, shranjevanje. • STOPIČE — Jutri ob 19. uri bo v kako v obtoku, saj ga, varno odetega zdaj pa so ostali brez vode. Dovažajo CENTER POGOSTIL bile vabljene aktivne udeleženke v polivinil, redno prenašajo iz pritli­ Pomenili so se le, da bodo o na­ osnovni šoli proslavil 5-letnico delo­ jo sicer gasilci, vendar je taka voda NOB (po delegatskem principu), čja v prvo nadstropje in nazaj. meravani izgradnji deponije za ŽENE vanja moški pevski zbor iz Stopič, ki draga. ki so ostale v javnem življenju posebne odpadke v Leskovcu sez­ ga vodi Anka Turk. Koncert bo pri­ Ker je voda v navedenih vaseh NOVO MESTO— Tradicionalno delavne vse doslej, ter predsed­ nanili še sodednje krajevne skup­ pravil skupaj s pobratenim mešanim osnova za nadaljnje življenje, zahte­ proslavljanje dneva žena so v petek nica sveta za spremljanje druž­ nosti in da bo od krajanov izvolje­ pevskim zborom z Malega Slatnika. vajo krajani, naj gre ves mirnopeški zvečer v telovadnici Osnovne šole benoekonomskega položaja žensk samoprispevek za gradnjo njihovega na skupina ljudi sodelovala z občinskimi organi in strokovnjaki Katja Rupena pripravili tudi v pri SZDL. Po krajšem nagovoru vodovoda. V ostalih vaseh temu krajevni skupnosti Center. Aktivisti nasprotujejo, saj je bil samoprispevek v nadaljnji akciji. Vsekakor pa se so se zadržali ob pomenku in tudi Brusničani zavedajo, daje izg­ društva prijateljev mladine so ob obujanju spominov na prazno­ PRI UPOKOJENCIH V času od 27. februarja do 5. marca referendumsko izglasovan in name­ so v novomeški porodnišnici rodile: njen raznim komunalnim delom. Del radnja deponije za posebne od­ pomoči sveta krajevne skupnosti, vanje tega dne v preteklosti- ter VSE NOVO padke v občini potrebna, gre le za mladih recitatorjev in Glasbene šole Mira Podržaj-Tisu iz Krmelja — samoprispevka gre tudi za vodovod, ob trenutno aktualnih zadevah v Tjašo, Dragica Klepec s Krasinca — to, da dvomijo, če je teren v Marjana Kozine pripravili program ampak drugod želijo asfalt ali telefo­ občini. Jožefa, Alojzija Vene iz Podlipe — ne. Gradnja vodovoda je ob današnjih Leskovcu najbolj primeren. in pogostitev, ki se ga je udeležilo NOVO MESTO ■— Novomeško R. BAČER R. B. Natašo, Biserka Belanič iz Ertiča — cenah za krajevno skupnost z lastnimi skoraj sto žena. društvo upokojencev je 8. marca s Ivana, Tatjana Gorše iz Obrha — močmi nedosegljiva, mirnopeški vo­ skromno svečanostjo odprlo pre­ Jasmino, Stanka Popovič s Sela pri dovod pa je zaradi splošne sisovske novljene prostore v Društveni ulici. Jugorju — Andreja, Zvonka Hrovat iz suše izpadel iz trdnih občinskih V osmih mesecih, kolikor so trajala Gorenje Straže — Miha, Terezija planov in je predviden šele do leta nujna obnovitvena dela. so tudi Starič iz_ Starega trga — Bernardo, 1990. R. b . Danes pripravljajo za jutri Marija Žunič iz Desnica — Petro, klubske prostore sodobno uredili. Obrtna zadruga Hrast je za dobrih Marinka Kaferle iz Cegelnice — Filipa, Jožica Marentič iz Gribelj — V novomeški občini bo letos na voljo še 266 novih lokacij 19 milijonov dinarjev opravila vsa USTANOVITEV Tadejo, Marta Erjavec iz Trebnjega — pogodbena dela. Kot je na sveča­ NOVO MESTO — Ob ukinitvi stavbnozemljiške skupnosti v preteklem stanovanjskih hiš potrebuje zemljo Mitja, Dragica Bregar iz Trebnjega — DRUŠTVA nosti poudaril Viktor Bartolj. pred­ letu je skrb za pridobivanje in urejanje ter oddajo stavbnih zemljišč prevzel še v Stopičah in na Selih pri Dol. Mašo, Majda Kolenc iz Kostanjevice sednik društva, bo zdaj za 3800 — Nino, Nada Ban iz Verduna — ZA BOJ PROTI Toplicah. V programu pa je tudi sklad, njegov program in finančni načrt za delo v letošnjem letu pa je pred članov društva upokojencev v obči­ Matejo, Milena Jančar iz Leskovca — »SLADKORNI« kratkim potrdila občinska skupščina. Vse kaže, da lokacij za gradnje ne bo odkup zemljišč v Žabjeku, kjer je ni veliko več možnosti za prijetno Roka, Jožica Gorše iz Obrha — več primanjkovalo, bržkone pa bo ob zdajšnjih cenah vse manj graditeljev. potrebno zagotoviti 26 lokacij za NOVO MESTO — V novomeški družabno življenje, česar mnogi Anito, Marija Arh iz Leskovca — gradnjp romskih hiš. občini je registriranih več kot 2 tisoč Medtem ko je bilo ob koncu hektarov stavbnih zemljišč po ceni pogrešajo. V okviru kluba z bifejem Davida, Majda Božič iz Regerče vasi sladkornih bolnikov. Njihovo število preteklega leta neoddanih še 156 516 din za 1 m \ ta zemljišča pa bodo — Jernejo, Milenka Bradač iz Loške Poleg vsega tega bo šlo blizu 10 dela tudi več sekcij, razen teh pa že vasi — Nino, Frančiška Marinč iz. se povečuje iz dneva v dan, zato je lokacij, bo letos na novo pripravlje­ namenjena bodoči gradnji stano­ milijonov dinarjev za urejanje zem­ 30 let obstaja mešani pevski zbor. Dragatuša — Mojco, Jožefa Smerke iz padla odločitev za organizirano ak­ nih še 266. Med lanskimi neodda- vanj v družbeno usmerjeni gradnji ljišč s komunalno opremo. Uprav ni Sredstva za obnovo stavbe, ki je Lutrškega sela — Aleksandra, Marija cijo za boj proti sladkorni bolezni. V nimi lokacijami jih je največ, 72, na in gradnji zasebnih hiš, gradnji obr­ odbor sklada, ki ga vodi Boris družbena last. sta razen društva up­ Medvešek iz Velike Loke — Simono, ta namen bo v Novem mestu us­ Otočcu in 50 na Regerških košeni- tnih delavnic ter drugih objektov za Škedelj. bo spremljal uresničevanje okojencev prispevali še stanovanj­ Anica Zupanič s Krasinca — Simono, tanovljeno društvo za boj proti cah, posamezne so ostale še v potrebe združenega dela. Nova tega programa, ovrednotenega na ska skupnost in enota skupnosti Martina Nosan iz Dolenjega Suhadola sladkorni bolezni. Ustanovni občni nekaterih drugih mestnih soseskah, zemljišča za družbeno lastnino več kot 412 milijonov dinarjev. pokojninskega in invalidskega za­ — Urško, Nevenka Barborič iz Regerče vasi — dečka in Hilda Babič zbor društva bo v četrtek, 20. marca, medtem ko v zunanjih krajih pros­ bodo pridobili v soseski lrča vas- R. BAČER varovanja. iz Kanižarice — deklico. ob 15. uri v domu JLA. Hkrati bo tih lokacij ni bilo, razen v Prečni, Brod za nadaljevanje gradnje blo­ imel predavanje dr. Fornazarič. Stopičah in na Selih pri Toplicah. kov v letu 1987; v Mrzli dolini, kjer _ IZ NOVEGA MESTA: Vivijana Vabljeni vsi sladkorni bolniki in drugi V letošnjem letu bodo na novo bo sčasoma zraslo naselje blokov s Žvan iz Ulice Mirana Jarca 35 — občani! pripravljene lokacije, in sicer 134 na 566 stanovanji in 57 stanovanjskimi Nino. Čestitamo! PRIPRAVLJALNI ODBOR območju Novega mesta, možnost hišami ter novo šolo. V industrijsko- graditve pa bo zagotovljena tudi v obrtni coni na Cikavi so nova Molk o hrupnem disku ZA TEDEN DNI Stopičah, v okolici Dol. Toplic, zemljišča potrebna za Iskro, bo pa Metliški mladinci bi radi iz stare kino dvorane na­ PREMAKNJENA Žužemberka, Straže, Šentjerneja, tudi 16 lokacij za proizvodno obrt. v Sprehod po Metliki Vavte vasi, Mirne peči, Dolža in Češči vasi bodo pridobljena zemlji­ redili kaj več kot le zasilen prostor za ples SKUPŠČINA Otočca. Največ zunanjih novih šča namenjena uresničitvi Pionirje­ 8. MAREC JE MIMO, v Metliki pa NOVO MESTO — Društvo inva­ lokacij pripravljajo na območju vega načrta, na Otočcu bo šlo za METLIKA Kakorkoli že črnomaljski gimnazijci in morda so ga počastili z vrsto kulturnih prire­ lidov Novo mesto obvešča člane, daje Žužemberka-Stranske vasi, kjer je bodočo pozidavo in 33 lokacij; v ljudje gledajo na metliški disko še kdo. Lansko jesen so metliški ditev. Malčki v vrtcu so imeli program za mamice in redke očke že 6., otroci iz premaknilo datum redne letne sku­ načrt za 41 individualnih lokacij, na Dol. Toplicah - pa je zemlja v kino. s katerim upravlja metliška mladinci več kot 500 tisočakov da­ vrtca so nastopili v restavraciji Beti za pščine z 29. na 22. marec ob 15. uri v Otočcu jih bo 24, v ostalih krajih pa družbeni lasti potrebna za gradnjo mladinska organizacija, vsekakor li za najbolj nujna vzdrževalna de­ domu JLA. Prav tako se za teden dni tamkajšnja dekleta in žene, Mestna bodo za zasebnike na voljo le posa­ stanovanjske soseske Na kamenju. nihče ne more mimo dejstva, da se la — ob tem, da so vse delo opravili godba pod taktirko Staneta Križa je premakne tudi družabno srečanje sami. Denar, k i ga zaslužijo s plesi članov, ki bo po letni skupščini. Prijave mezne lokacije. v tem prostoru ob sobotah, ko tu imela v Kulturnem domu Edvarda in plačila za srečanje sprejemamo na Program pridobivanja stavbnih V Stranski vasi pri Žužemberku gre priredijo ples ali jena sporedu ka­ in, bodimo iskreni, s točenjem Kardelja samostojen koncert, na sedežu društva do vključno 17. marca. zemljišč za leto 1986 je precej široko za pripravo lokacij za gradnjo kšna druga prireditev, zbere alkoholnih pijač, so namenili za katerem je blestel poleg godbenikov Izvršni odbor društva zastavljen. Predviden je odkup 36 zasebnih hiš. Nadaljnja izgradnja povprečno po 200 mladih fantov in smučarski avtobus, k i je to zimo pripovedovalec Matjaž Rus, učenke deklet, v glavnem iz Metlike. Brez zastonj vozil mladince pa tudi srednje šole tekstilne usmeritve pa so imele na ta dan kulturni dan. kakršnegakoli moraliziranja in druge občane v Kranjsko goro in 14. MARCA BO v Kulturnem domu na Gače. S lem denarjem so izda­ odcvetel ih moralk to pomeni, da ta Edvarda Kardelja spet živahno, kajti prostor in vse, kar se tam dogaja, ja li odmevna metliška Razmerja, Prečenčani bodo razveselili Metličane Bo novi zakon ustavil stroje? mlade Metličane privlači, ali pa katerih vsaka številka je stala ok­ s komedijo v štirih dejanjih Cvetje govori o tem, da se cvet metliške oli 150 tisočakov. Žal so Razmerja hvaležno odklanjamo. Predstava bo Novi devizni zakon ni prinesel Beti nič dobrega, ker je, ne po svoji krivdi, izvozno mladine ob sobotah nima kam dru­ prenehala izhajati, a ne zato, ker namenjana učenkam srednje šole teks­ pasivna — Delajo še na račun lanskega uvoza ______gam dati in nekaj drugega početi, bi zanje zmanjkalo mladinskega tilne usmeritve. kot da se zbere v stari, neurejeni, denarja. NA PRVI SPOMLADANSKI M E T L IK A — Z delovanjem in učinki novega deviznega zakona v Beti v surovin. Če ne bi bilo tako, bi danes slabo zakurjeni in še slabše DAN — 21. marca bo zaživel metliški njena proizvodnja stala. Če se hotel »Bela krajina«. Toni Gašpcrič celoti niso še povsem na jasnem, vsekakor pa seje že v tem kratkem času vzdrževani bivši kino dvorani. Sedaj je v mladinski blagajni zadeve ne bodo hitro in učinkovito pripravlja v njem predstavitev svoje izkazalo, da za največjo belokranjsko delovno organizacijo ne prinaša nič okoli 300.000 dinarjev kot izku­ druge knjige humoresk Ljudje z uredile, kaj lahko pride do tega. dobrega. Surovine, ki jih Beti potrebuje za svojo proizvodnjo, so na tako piček iz disko kina in s tem de- - zaščitenimi hrbti. Poleg njemu in nekaj Seveda v Beti ne držijo rok križem, Je pa ta prostor edini, k i jim je imenovanem pogojnem prostem uvozu. narjem nameravajo kupili tele­ bralcem njegovih humoresk bodo ampak si na vse kriplje prizadevajo, sploh na voljo, k i je njihov. Čeprav Za to pa morajo imeti priznane zakon je to »elegantno« spregledal vizor in video rekorder. (Seveda obiskovalci lahko prisluhnili gostilni- da bi kljub prej opisanim razlogom tudi to ni povsem res, ka jti stavba reprodukcijske potrebe, ki so jih in ves uvoz gre na račun Beti, bo treba še kaj dodati.) Mladi bi ško-šankarskemu ansamblu Popolno- postali izvozno aktivni, se pravi, da stare kino dvorane spada v izdelovalci ali podizdelovalci zako­ čeprav sama sploh ne potrebuje radi uredili staro kino dvorano in čne kočije ter harmonikarjema Edu bi več izvažali, kot uvažali, s čimer pristojnost metliške stanovanjske Maceletu in suhorskemu Željku. na izračunali na podlagi uvoza po­ toliko preje in je bila nova Kodran- ostale prostore, da bi res služili na­ bi si tudi po novem zakonu, ki očit­ skupnosti, k i pa jo, resnici na samezne delovne organizacije v letu ka načrtovana tudi za potrebe dru­ menu in potrebam metliških mla­ no ne gleda ne levo ne desno, prido­ ljubo, za simboličen.denar daje v 1984, in to za surovine, ki so bile ta­ gih in grajena s sovlaganjem njenih dincev, saj se sedaj ne foto ne TELOVADNICA PRI METLIŠKI bili pravice, da bodo lahko še naprej najem osnovni organizaciji ZSMS krat na tako imenovanem režimu stalnih poslovnih partnerjev. literarno-dramska sekcija ne ple­ osnovni šoli je dograjena. V njej bodo vsaj za silo nemoteno delali. Metlika. Prav tako je res. da je ta prostega uvoza. In kaj vsa ta kolob­ sna in ne glasbene skupine nimajo imeli pouk telovadbe osnovnošolski mladinska organizacija in vsi, k v i otroci-, svoje mesto bo našel metliški ocija pomeni za Beti? Pomeni to, da Tako je Beli nenadoma postala V prvem letošnjem mesecu je Beti to dvorano zahajajo na plese in na kje sestajati in vaditi. Ko so metli­ TVD Partizan in ne nazadnje učenke so te in tako izračunane pravice za izvozno pasivna ravno zaradi pr­ kljub vsemu več izvozila, kot uvozi­ druge prireditve, zaslužna, da vsa ški mladinci o tem okoli novega le­ srednje šole tekstilne usmeritve. sedanji Betin obseg proizvodnje oizvodnje preje, s katero oskrbuje la. pa vendar zaradi določil zakona zadeva vsaj za silo še deluje. Vse, ta seznanili tudi občinski izvršni Slednje so se vozile skoraj dve leti v premajhne, kajti v tem času so se tudi druge, in je tako pri poslovni ne more uvoziti, oziroma za uvo­ kar je bilo v zadnjih letih narejene­ svet in ga seveda zaprosili za Črnomelj. precej povečale njene kapacitete, banki za plačilo uvozne surovine ženo robo plačati niti marke. Če ga za vzdrževanje te dvorane, so pomoč pri reševanju svojih zlasti teksturi rane preje. Poleg tega postavljena na stranski tir. Zato je BRANKO MATKOVIČ, dvorni bodo birokrati, ki imajo očitno vse naredili mladinci s svojim de­ problemov, niso dobiti niti fotograf glasila Vczilovje pripravil v je po novem zakonu odpadel prej­ letos, odkar velja novi devizni vajeti v svojih rokah, izvolili ugota­ narjem in delom. Z denarjem, ki odgovora. čast 8. marca razstavo Ženske in delo. šnji način združevanja deviz, ko so zakon, lahko uvažala le na račun vljati dejansko stanje na področju ga dobijo od vstopnine, so si poma­ Kdor molči, nikomur ne Njegovi posnetki bodo nekaj časa na kupci Betine preje — tu gre za neizkoriščenega dela blagovnih kre­ izvoza in uvoza samo na pol leta. gale tako metliške rokometašice odgovori. Še najmanj mladim. ogled vsem zaposlenim v Beti Metlika, jugoslovanske nogavičarje — plače­ ditov iz lanskega leta. Na srečo si je lahko v tem času marsikoga vzame pa kolesarji, dijakinje Betine šole, A. B A RTE1J nato pa se bo razstava selila v Betine vali del cene v devizah, ki jih je Beti že pred sprejetjem novega deviznega hudič. TOZD: v Črnomelj, Dobovo, Mirno potrebovala /a uvoz surovin. Novi zakona ustvarila nekaj več zalog A. B A RTE L J peč in Žakanje, 4 DOLENJSKI LIST Št. 11 (19CT9) 13. marca 1986 Črnomaljski drobir m

PLOČNIKI — Črnomaljci spor­ očajo, da so pločniki na spodnjih IZ NkŠIH OBČIN IZ NK.ŠIH OBČIN mostovih vČrnomlju.okaterihsmona tem mestu pred kratkim že pisali, spet goli. torej brez snega, iz zaupljivih virov na Cestnem podjetju je bilo sicer I slišati, da pločnikov sploh ne bi bilo Nič sporov težko očistiti, saj imajo za to celo j Preveč zavor Belt je rekorder med livarji traktor s plugom, le malo dobre volje bi med vernimi bilo potrebno. Očitno pa so se nato de­ 5o kongresu ZKS tudi v Vodja Beltove Livarne Peter štor o 'uspehih in težavah v kolektivu lavci s Cestnega podjetja spomnili šele I in družbo takrat, ko so prebrali kritiko v | šolstvu na boljše, meni ČRNOMEXJ — V jugoslovanskem in slovenskem livarstvu je v zadnjih skrb za to že obrestovala, saj imamo časopisu. učiteljica Nada Pucelj Iz poročila komisije za kadrovsko eno najboljših zasedb desetih lemvrasla fizična proizvodnja . za 2 odst. letno, v livarni črno- IZVID I — Prebivalci v vaseh ob | verska vprašanja med slovenskimi livarnami. A še zastrupljeni Krupi še vedno potrpe­ ČRNOMELJ — Med petimi maljskega Belta pa za 8 odst. Lani je bila ta razlika še večja, saj je rast vedno nam manjka kvalificiranih žljivo in zaman čakajo na zdravniške I delegati, ki bodo črnomaljske proizvodnje v primerjavi z letom poprej porasla za 13,3 odst., v vseh KOČEVJE — »Verske skupnosti vzdrževalcev, tehnikov in inženirjev, izvide, ki bi jim povedali, kakšno je komuniste zastopali na 10. kongre­ spoštujejo občinski odlok o pogrebnih slovenskih livarnah skupaj za borih 0,7 odst., če ne upoštevamo Belt, pa je domačini pa- se težko odločajo za njihovo zdravstveno stanje. Večkrat so su ZKS, bo tudi Nada Pucelj, svečanostih, ki se v glavnem opravljajo celo za dobra 2 odst padla. Zakaj in od kod takšni uspehi črnomaljskih jim jih že obljubljali, nazadnje, da jih I predmetna učiteljica zemljepisa in po obredu rimskokatoliške vere, livarjev, je povedal inž. Peter Štor, ki z nekajletnim presledkom že 13 let šolanje in zaposlitev v livarstvu, zato bodo zagotovo dobili do konca I zgodovine na tukajšnji osnovni redkeje pa po obredu Jehovskih prič. uspešno vodi tozd Livarno, za kar je pred kratkim prejel zvezno priznanje red že nekaj let zapored nismo razdelili preteklega leta. a še vedno ne vedo, pri šoli. Črnomaljska delegacija naj bi To sta edini verski skupnosti v občini, zaslug za narod s srebrno zvezdo. vseh štipendij, včasih pa je bilo prijav čem so.Tako so se vaščani že začeli I šla na kongres s pripombami v ki imata zakonito pravico javno celo za polovico manj, kot je bilo spraševati, ali jim rezultatov izvidov I — Razlogi za tako povečano sicer nismo preveč upoštevani, ker okviru vzgoje in izobraževanja. manifestirati kulturne obrede. Pripad­ razpisanih štipendij. nočejo izdati zato. ker takšen molk bolj I proizvodnjo so v boljši izrabi zmog­ smo veliki porabniki energije na »Pričakujemo, da sc bo po tem niki drugih verskih skupnosti v občini M. BEZEK koristi njihovemu zdravstvenemu | kongresu v vzgoji kaj premaknilo. nimajo kulturnih objektov in tudi ne ljivosti, saj smo v celoti prešli na enoto proizvoda in onesnaževalci stanju... Marsikaj bi namreč morali vreči iz obredov.« 3-izmensko delo, ki je bilo še leta okolja, vendar pri nas ne pozabimo programov, spodbujati pa pred­ 1984 vpeljano le delno, imamo tudi na čiščenje zraka in odpadnih ZA BOLJŠO vsem ustvarjalno mišljenje učencev, To je zaključna misel iz poročila komisije za verska vprašanja pri občin­ ustreznejši asortiment ulitkov, res pa voda. OBVEŠČENOST kajti le tako bo njihovo zanimanje je, da je boljše tudi nagrajevanje. za učenje večje,« pravi Pucljeva. ski skupščini Kočevje o njenem delu v Vendar je za tolikšno proizvodnjo ČRNOM ELJ — Leta 1983 je izšlo Ribniški zobotrebci Poldrugo desetletje že delam v zadnjih štirih letih. V poročilu je ugotovljeno, da ni prihajalo do livarna že pretesna, saj je bila nekaj številk Informatorja, glasila RAZSTAVA VBISTROJU — Še ta šolstvu in prav opazno je, kako je zapletov med verskimi skupnostmi in prvotno zgrajena le za 2.500 ton delavcev in članov črnomaljske kme­ mesec bo v bistroju Slovin v Ribnici zagnanost učencev, da bi se čimveč naučili, upadla. Res paje.dabitudi samoupravno družbo, saj se interesi ulitkov, sedaj pa jih izdelamo na leto tijske zadruge, potem pa je tovrstno razstavljal svoja dela akademski slikar usklajujejo in združujejo v enotno obveščanje izumrlo, le občasno je Jože Marinč iz Kostanjevice, sicer učitelji lahko dali več od sebe, če bi že 19.000 ton. Nekaj dodatnih hotenje, da bi dobri odnosi prispevali k bilten še izšel s strokovnimi nasveti rojen leta 1954 v Dolnji Brigi v občini bilo njihovo delo bolje vrednoteno. prostorov smo si cer dobili, vendar so Tako pa se tudi njih polašča malo­ boljšemu življenju in sožitju. Ni priha­ pospeševalne službe. Na pobudo sin­ Kočevje. Marinč je doslej imel že na­ jalo do verskih nestrpnosti in zlorabe bile adaptacije po fazah, tako da tanko 10 samostojnih razstav, večino dušje, ki se pozna v kakovosti dela. prave uskladitve ni bilo moč urediti. dikalne organizacije v zadrugi pa je Kriza šolstva je sicer svetovni vere v politične namene, ker so se vsa pa po Dolenjski; razen tega je sodelo­ • Posodabljanje vas najbrž ni Inform ator začel pred nedavnim problem, kar pa nas ne sme uspa­ odprta vprašanja razreševala sproti. val tudi na mnogih skupinskih. Bistro povsem obšlo, gotovo pa bo potreb­ zopet izhajati, vendar v začetku le v Slovin se tako ne uveljavlja le kot gos­ vati, ampak Vnoramo te težave reše­ Tudi vsakoletni tradicionalni novo­ 100 izvodih. Če bo povpraševanje po vati v okviru republike.«. nih še veliko vlaganj, da boste lahko tišče, ampak tudi kot razstavišče. letni sprejem za predstavnike verskih njem večje, bo glasilo, ki ga bodo skupnosti v občini Kočevje so uspešna ostali med vodilnimi livarji tako v SOSEDJE NAŠ LI MRTVO — Fra­ Črnomaljski učitelji so imeli zaposleni in kmetje prejemali naj­ nčiško Levstek, staro 78 let, iz Sod­ oblika sproščenih razgovorov, ki s Sloveniji kot v Jugoslaviji. konec decembra v okviru ZK tudi manj enkrat na mesec, izhajalo tudi v ražice, ulica Majde Šilc, so našli problemsko konferenco, na kateri svojim končnim učinkom nudijo — Napredek je pri nekaterih večji nakladi. Nosilec informiranja v sosedje 27. februarja mrtvo v njenem pogoje za ustvarjanje sožitja med ver­ tehnoloških rešitvah, predvsem pri Inž. Peter Štor zadrugi je sicer sindikalna organiza­ stanovanju, kjer je živela sama. V hišo nimi in neverujočimi, zlasti pa za strojni obdelavi jeder, rekonstruirali so šli, ker je iz nje smrdelo po dimu, odpravo vsakršnih napetosti. Na teh cija, vendar že tarnajo, da bi smo topilnico s polavtomatskim teh­ • Boste v livarni kos vsem tem ona pa se na klice ni oglasila. Našli so sprejemih so predstavniki verskih potrebovali človeka, ki bi se tanjem in saržiranjem vložkov, in to ambicioznim načrtom? jo na postelji mrtvo, na krušni peči pa skupnosti tudi seznanjeni s pomemb­ — Razmere v gospodarjenju so se obveščanju bolj posvetil. nejšimi dogajanji v občini pa tudi z z domačo opremo, kar je prvič v se je žgala odeja. Zadušila seje torej, lani močno poslabšale. Cene vhod­ ker je vdihovala dim sežgane odeje. načrti. Sloveniji. Dobro so rešene tudi bar­ nega materiala so bile višje za 90 do DOKONČATI DOM varna. topilnica in modelama. Sedaj R A K IT N IC A — Na nedavnem moderniziramo čistilnico, posodo­ 405 odst., cene naših izdelkov pa le za ARKO RAZSTAVLJA okrog 70 odst. Glede na to je občnem zboru gasilskega društva POČASTITVE bili pa bomo tudi oblikovalnico, Rakitnica so utogovili, da delovni V LJUBLJANI tako da bo mogoča točnejša izdelava vprašanje, kako bo moč uresničiti DNEVA ŽENA vse naše načrte. Kar pa setiče kvalifi­ elan za dokončanje gasilskega doma KOČEVJE — Razstavo del ulitkov manjše in srednje teže. Z ciranega kadra, se nam je večletna nekoliko upada. Vendar so sklenili, KOČEVJE — Razen v LI K Kočevje, kočevskega slikarja Janeza Arka so dodatno elektropečjo bomo letos o čemer poročamo na L strani, so dan da bodo s pomočjo vseh občanov odprli 7. marca v nastanitvenem zaokrožili program za izdelavo spet poprijeli in ga dokončali vsaj žena počastili tudi v drugih kočevskih centru v Ljubljani (Šiška). Odprta bo ulitkov modularne in nizko legirane DELEGATSKI MOLK delovnih organizacijah. Na svečanosti toliko, da bodo lahko v njem spravi­ še do 27. marca. Na otvoritvi je bral sive litine. Ta naložba bo pre- KOČEVJE — Ponovljena seja v SDK Kočevje je predsednik občinske Nada Pucelj li gasilsko opremo in dokončno ure­ skupščine Kočevje Jože Novak v ime­ svoje pesmi kočevski delavski pesnik dvidbma veljala 1,4 milijarde zbora združenega dela občinske sku­ dili prostor, v katerem bo zbiralnica nu predsedstva SFRJ podelil Tončki so spregovorili predvsem o njiho­ Nebojša Ignjatovič. Mladi kočevski dinarjev. Hkrati pripravljamo pro­ pščine Kočevje, ki je bila 4. maja, je mleka. Dom namreč ne bo služi! le vem slabem materialnem položaju, Škufca, ki dela v tem kolektivu že od slikar Janez A rko, ki je član likovne jekt nove jedrarne, tako da bo bila sklepčna. Zanimivo pa je, da pri za potrebe gasilstva, ampak vseh de­ leta 1949, državno delovno odliko­ ki se je takrat sicer izboljšal, a sedaj skupine D K U D Svoboda Kočevje, prihodnje leto modernizacija livarne vseh dvanajstih točkah dnevnega zopet nezadržno drsi navzdol. Po javnosti v vasi. Tako bodo za več vanje — red dela s srebrnim vencem. je doslej samostojno razstavljal sv­ za proizvodnjo okrog 25.000 ton reda ni sodeloval v razpravi niti en Na proslavi vTrikonuje7. marcapel besedah Pucljeve namreč ni mižno- namenov, ne le gasilskih, uporablja­ sti, da bi se osebni dohodki oja dela že 12-krat. ulitkov končana. Livarji v Sloveniji delegat, kljub temu pa so za vse, kar li tudi dvorano, katere dokončna moški pevski zbor Kostel, ki mu je ta je bilo predlagano, delegati dvignili kolektiv podaril obleke za nastope. Na šolnikov v prvem četrtletju koli­ ureditev in oprema bo prišla zadnja dan žena, 8. marca, pa je bila proslava čkaj povečali. »Nejadikujemopale roke. Tudi o tako pomembnem na vrsto. tudi v krajevni skupnosti Kostel, kjer zaradi nizkih prejemkov, temveč Stabilizacija pri otrocih dokumentu, kot je bil predlog so nastopili domači pevci pod tudi slabe opremljenosti šol. družbenega dogovora o temeljih Dvomijo o vodstvom 1 veta Staniča, folklorna sku­ čeprav dobro vemo, da je povsod Ob vsaki podražitvi v vrtcih manj otrok plana občine za obdobje 1986 do pina pod vodstvom Cveta Križa in težko in je že skoraj nemogoče 1990 s samoupravnimi sporazumi o učenci osnovne šole. nekomu vzeti in dati drugemu. A dejansko pa so materialni stroški pora­ novi devizni rešitev bomo morali najti, prav KOČEVJE — Za vzgojnovarstveno temeljih planov SIS družbenih Nonet Rog iz Željn s harmonikarjem sli kar za 92 odstotkov. Hkrati imajo tako kot bomo morali presekati dejavnost je vedno manj denarja, kar že dejavnosti, SLO in KS, ni noben Cvetom Križem je nastopil 7. marca v manj dohodka zato, ker se ob vsakem zakonodaji napetost, ki vlada med našimi ogroža tako varovance-otroke kot delegat niti črhnil. domu starejših občanov in invalidne zvišanju oskrbnine za otroka zmanjša učitelji kot tudi med učenci in ki je vzgojnovarstvene delavce. Na to mladine na Ponikvah, 3. marca pa v do­ število otrok v vrtcu. Tako so od Trebnje: delegati so se drugje ne poznajo. Za šolo, kot je opozarjajo člani kolektiva Vzgojno­ mu starejših občanov na Vrhniki. septembra do konca minulega leta seznanili z razmerami naša. ki ima 80 članov kolektiva, varstvene organizacije Kočevje v Povsod so bili za obisk in nastop zelo imeli v vrtcu v povprečju po 63 otrok 1.100 učencev in pouk kar na šestih zadnjem obdobju na raznih sestankih. »Za« telefon hvaležni. manj kot v prvem polletju. Starši iščejo TREBNJE — Na skupni seji zborov mestih, je namreč le ena rešitev; Zatrjujejo, da njihovi programi niso namreč razne načine, da bi v sedanjih šentlovrenčani v nede­ združenega dela in krajevnih skupnos­ razcepitev v dve osnovni šoli.« je pravilno vrednoteni. Tako so jim na težkih časih, kostandard upada, varče­ ti, ki je bila pretekli teden v Trebnjem, prepričana Pucljeva. vali povsod, tudi pri otroškem varstvu. ljo glasujejo so delegati sprejeli vrsto novih odlo­ B. M. • Svojo razpravo o »stabilizaciji pri V vrtcih varčujejo vsepovsod, tudi kov, predlog plana za financiranje ŠENTLOVRENC — »Doseda­ Drobne iz Kočevja otrocih« je delegatka Marica Žagar pri nakupu igrač in drugih učnovzgoj- ljudske obrambe, poročilo o realizaciji nji samoprispevek je potekel že la­ na zadnji občinski konferenci ZK nih pripomočkov. Varčujejo tudi tako, programov in finačnih načrtov sam­ OKULIST V TREBNJEM ni. Vsak naš krajan je lahko videl, oupravnih skupnosti, več samouprav­ KAVA JE IN NE — Te dni v Koče­ zaključila tako: »Premalo se zave­ da člani kolektiva VVO urejajo igrišča. kaj vse smo z denarjem naredili y nih sporazumov, poročilo o zagota­ vju včasih kava je, včasih pa tudi ne. V TREBNJE — Trebanjcem, ki po- damo, da s tem, ko dajemo premalo Varčujejo pri mali šoli, kjer imajo le 160-urni program, medtem ko imajo v krajevni skupnosti. Zdaj pa ima­ vljanju minimalne socialne varnosti tej stiski so nekateri posegli po novi I trebujejo očala ali pa jih bodo, sedaj predšolskemu in šolskemu otroku, ostalih VVO v poprečju 420-urnega, v mo nove potrebe in brez novega občanov z nižjimi dohodki ter por­ vrsti tuje kave, ki pa se je kupcem ne bo treba več hoditi v Novo mesto ali tudi kasneje ne moremo zahtevati dob­ samoprispevka jih ne bomo mogli zamerila, saj po kuhanju ni imela v Ljubljano. Hkrati z okulistično am- občini Tržič pa celo 600-urnega. V očilo o delu sveta za preventivo in rih kadrov, prav teh pav naši občini še Kočevju načrtujejo šele v letu 1990300- zadovoljiti. Ker smo se za uvedbo vzgojo v cestnem prometu. Zbor zd­ pravega okusa. Sila je to posebna ka­ j bulanto bo vsak torek popoldne v zd­ samoprispevka odločili tako rekoč va, ki se ne sme kuhati, navodila za ravstvenem domu delovat tudj okulist. kako primanjkuje.« urni program. Podobno je tudi pri cici­ ruženega dela pa se je seznanil z oceno njeno pripravo so bila izdana le v ne­ Okulist v trebanjskem zdravstvenem banovi šoli, ki traja v Kočevju 100 ur, razmer v gospodarstvu občine Trebnje mščini. ki pa je danes v Kočevju le red­ domu bo deloval vsak torek popoldne račun večjih materialnih stroškov priz­ drugod pa po 200 do 300 ur. na začetku tega srednjeročnega ob­ ki dovolj dobro obvladajo. od 14. do 18. ure. nali lani 56 odstotkov več sredstev, P. PRIMC dobja. Pred kratkim sprejeti plani in KRZNO JE, KRZNARJEV PA NI spremembe zakonov bodo ali pa so že — Kočevska je znana po lovu in živa­ začele vplivati na gospodarstvo v obči- lih, ki imajo krzno. Tudi krznena oblačila in razni dodatki v Kočevju Mirenčani še naprej zvesti IMV • V trebanjski občini ocenjujejo, niso več redkost, nasprotno celo: da so lansko poslovno leto dobro za­ vedno več jih je. Zato pa narašča tudi Začasni kolektivni poslovodni organ je Tovarno opreme na Mirni izvlekel iz težav potreba po obrtnikih ali servisih, ki se ključili. Večina kolektivov je poslova­ ukvarjajo s krznenimi izdelki pa tudi — Zahvale zunanjima članoma ZKPO Francu Bartolju in Maksu Kurentu la brez izgub, imeli so jih le v usnjem. Za razna popravila krznenih Trimovem tozdu v Dobovi,- v IGK na popravili celotno tehnološko do­ izdelkov morajo Kočevci in Kočevke še MIRNA — IMV-tozd Tovarna opreme na M irni je lani v prvem četrtlet­ Račjem selu, medtem ko je mirenska kumentacijo. Normative porabe vedno potovati v Ljubljano. Ni pa jim ju imela 171 milijonov dinarjev izgube. V občini Trebnje so zato imenovali IM V lansko leto zaključila s pozi­ materiala smo znižali za 3 do 5 potrebno tja več zaradi čiščenja krzne­ začasni kolektivni poslovodni organ, ki je dobil nalogo, da uredi tekoče tivno ničlo. Trebanjski izvršni svet, ki odst., norme za izdelavne čase pa nih in usnjenih izdelkov, ker je te dni poslovanje in najde tudi dolgoročno rešitev. Ko je konec preteklega meseca je pripravil poročilo za sejo zbora zd­ začela opravljati te storitve kemična smo tudi skrajšali za 7 do 10 odst. potekel mandat ZKPO, so v poročilo lahko zapisali, da izgube ni več, Zdene Praznik ruženega dela, je precej podatkov zb­ čistilnica Selan. Prav tako smo povečali proizvod­ odločeno pa je bilo tudi, da mirenski tozd IM V še naprej ostane v dose­ vsi krajani, seveda pričakujem, da ral tudi na kraju samem. V vrsti njo, ne da bi nadomestili delavce, ki bodo v nedeljo, 16. marca, tako tu­ danjem sistemu, ob morebitnem form iranju dveh delovnih organizacij — delovnih organizacij so imeli razgo­ so zapustili tovarno. Skratka, us­ di glasovali,« je dejal Zdene Praz­ avtomobilske in prikoliške — pa se vključi v delovno organizacijo Adria, to vore, na katerih so se seznanili s pol­ pelo nam je. da smo splavali iz naj­ nik, predsednik sveta krajevne je v prikoliško proizvodnjo. ožajem posameznih delovnih organi­ Trebanjske iveri hujšega.« je dejal Rudi Žibert. ki je skupnosti Šentlovrenc. In še nap­ ukrep izvedli analizo materialnih zacij. »Tak sklep seveda ni bjl ne­ sedaj v.d. direktorja tozda. rej; USPELA PROSLAVA — Dobrni- pričakovan.« pravi Rudi Žibert. stroškov in normativov. V roku treh »Mi smo sprejeli sklep, da bi iki pevski zbor. ki ga vodi Stanc dosedanji predsednik ZKPO (člana mesecev smo na temelju te analize V IM V na M irni so v soglasju z samoprispevek plačevali po 3- ni Trebnje. Kljub zaenkrat zadostnim Peček, se je preteklo nedeljo prvič sta bila še Franc Bartolj in Maks vodstvom delovne organizacije in odstotni stopnji še nadaljnjih pet količinam reprodukcijskih materialov predstavil na proslavi dneva žena. Na- let. Po sedanjih cenah naj bi zbrali Kurent). »Že doslej je velik del naše družbenopolitične skupnosti iskali pa se lahko zgodi, da bo prišlo do itop je uspel, prav tako tudi proslava, okoli 48 milijonov dinarjev. Denar zastojev, če bodo težave okoli uvoza in ki se je je udeležilo lepo število žensk.proizvodnje delal za prikoliško pr­ še druge rešitve. Vendar v Sloveniji bomo uporabili v prvi vrsti za sofi­ uresničevanja novih predpisov še ne­ ŠUŠMARJI DELUJEJO — Med­ oizvodnjo. Na dan izdelamo 90 niso našli partnerja, ki bi bil pri­ nanciranje telefonske naprave, ki kaj časa trajale. Tega se zlasti boje v lem ko je frizerski salon na Mirni kompletov za prikolice, kar znese v pravljen pomagati z dobrimi prog­ se je bomo lotili skupaj z Veliko rami in naložbami v tovarno. Zato Tesnilih in Trimu. Zastoj bo tudi pri večkrat prazen in Anka Cvelbar končni vrednosti prikolice okoli 14 Loko in Čatežem. Poleg tega mo­ izplačilih v tujino, zlasti pa gospo­ svojo pomočnico pogosto nima dela, odstotkov. V naši konfekciji izde­ so se na M irni odločili, da še naprej ramo položiti zaporne plasti na as­ darstvenike skrbi, ali bo na trgu dovolj pa na Mirni uspešno deluje še en salon, lamo tudi po 160 kompletov za ostanejo v IM V. Na M irni v skladu s faltne ceste, na novo pa bomo as­ deviz. Nasploh pa dvomijo, ali bo no­ ki pa je odprt tako rekoč od jutra do tem upajo, da bodo deležni vlaganj faltirali tudi dva kilometra ceste va devizna zakonodaja učinkovita. večera. Žal vedo zanj le nekateri, avtomobile na dan. Vendar je v opremo., proti Kukenberku. Asfaltirali bo­ Nekatere delovne organizacije, zlasti medtem ko se davkarjem in podobnim vrednost naše udeležbe v avtomo­ mo priključke na cesto v Gorenjih bilski proizvodnji le 6 odstotkov. V Zibert je pohvalil inž. Bartolja in Trimo, Tesnila in Dana, se boje, da očitno niti ne sanja, koliko davkov bi in Dolenjih Prapročah, rekonst­ bodo izgubile zunanjetrgovinsko re­ celoti bomo letos proizvodnjo po­ inž. Kurenta, ki sta se z vsemi silami še lahko pokasirali. ruirali bomo cesto proti Martinj! gistracijo. DENAR ZA INSTRUMENTE večali za okoli desetino, za prik­ vključila v reševanje problemov. vasi in Medvedjeku, Mačjem dolu H krati je dejal, da so že sprejeli tudi V teh dneh so se s človekoljubno gesto oliško dejavnost pa še za 2 odstotka in Primskovem. Poleg tega bomo V kmetijstvu opozarjajo na neus­ izkazale tudi ženske iz občinske up­ več. To bomo dosegli ob enakem ukrepe za povečanje kvalitete izde­ naredili vodovod v Vidmu, prispe­ klajene cene med reprodukcijskimi rave. Namesto da bi veselo prosla­ številu zaposlenih. Menim, da nam lave. Kvaliteta je namreč poleg dob­ vali denar za centralno ogrevanje v materiali in kmetijskimi pridelki. Za vljale dan žena. so denar za te namene bo to uspelo, kakor nam je lani us­ rih konstruktorskih rešitev eden osnovni šoli, uredili prostore za nameček pa je bila lani še slaba letina raje podarile za drage medicinske inst­ potrebe krajevne skupnosti, javno pelo. da smo brez večjih vlaganj in Rudi Žibert: Dobro smo pretehtali izmed glavnih adutov Adrie na zu­ krompirja, ki jo je na srečo v fi­ rumente. Nekaj zaslug za to imajo, razsvetljavo, pokopališče itd. Tak domala brez pomoči od zunaj izpe­ vse in se odločili, da ostanemo v nanjih trgih. Na Mirni so kvaliteto nančnem pogledu omilil dober po­ verjetno tudi možki. ki so začeli tako program smo sprejeli po temeljiti slovni uspeh trgovine. ljali sanacijo. Ko smo namreč bili prikoliški proizvodnji. Tu vidimo že vgradili v sistem nagrajevanja. debato na zboru delavcev. Kdo ve. kaj javni razpravi.« J. S. imajo za bregom? imenovani v ZKPO. smo kot prvi perspektivo. J. SIMČIČ

Št. 11 (*909) 13. marca 1986 DOLENJSKI LIST 5 Novo v Brežicah

IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN KAM PO SMRTI? — Na cer­ kljanskem pokopališču zmanjkuje il prostora a četudi bi ga bilo dovolj, ne­ kateri premišljajo, če bi si izbrali zadnje počivališče v domačem kraju. Moti jih Potrjevanje z neurejeno smetišče, ki kazi pokopa­ Starostnikom Manj bo jeze in manj očitkov lišče in središče njihove turistične vasi. delom in Malo nerodno res, pa ne samo za tu­ naj bi pomagali riste, ampak tudi za domačine, ki se ne obnašanjem Na vrsti vodovod, telefonski kabel, dva mostova, stanovanja, kanalizacija bi še po smrti radi otepali s smetmi. kar na domu UČILNA ZIDANA ŠE STOJI — I. Kos tudi po občinski BREŽICE — LetosJtodo tukaj začeli obnavljati centralni vodovod in se tekstilova trgovina Ona-on iz Ljub­ Krajani Čateža so ponosni na svojo politični šoli v Krškem Dom upokojencev v tako znebili stalne ij jezlrtaradi neprestanih popravil in nenadzorovanega ljane. staro šolo, čeprav že dolgo ni več na­ Brežicah čisto zaseden menjena učenju mladega rodu. Za kul­ ostaja dober šofer odtoka pitne vode. To omrežje je zelo staro, iz začetka stoletja, cevi pa že Poleg Doma upokojencev bo turo vneti vaščani pravijo, daje dobro, takrat niso bile nove in so bile več desetletij razpeljane po Zagrebu. zrasel blok z desetimi stanovanji, v če je v občini tu in tam kaka razstava, KRŠKO — Prejšnji tedep je ko­ BREŽICE — Letos so se v breži­ Med komunalnimi deli je v bovi s 15 stanovanji, zakloniščem, Trnju pa bodo začeli graditi 42- ški občini soočili s posebnimi teža­ saj so mlajši tako zvedeli, da rojstna nčalo 120-urno občinsko politično tekočem letu pomembna še rekonst­ mesnico in pošto. Tudi prenova stanovanjsko hišo trg. Nadaljevali hiša slikarja Vladimirja Lamuta v šolo, ki jo je pripravila krška delavska vami pri nameščanju občanov v dom upokojencev. Decembra lani rukcija kanalizacije v smeri želez­ dveh stanovanjskih hiš v mestnem bodo tudi s pripravami za prenovo njihovem kraju še stoji. Od očetov so univerza, 12 slušateljev raznih delov­ niške postaje, kjer bodo šele nato središču bo po izpraznitvi frizerske­ stanovanjske hiše v Černelčevi ulici, zvedeli, da je to stara šola. Če bo kul­ nih kolektivov krške občine. S 46- so imeli 28 prošenj za namestitev v lahko zgradili pločnik. Občani ga lokala hitreje napredovala. Z njo turna skupnost sprejela izziv Lada letnim šoferjem Ivanom Kosom, ki že dom, v brežiškem domu up­ ki zdaj propada. Projekte bodo okojencev pa prostora niso imeli. zahtevajo enostranski pločnik že si ljudje' obetajo povečano izbiro naročili še za stanovanjski blok ob Smrekarja, da bi se umetniku, čigar 15 let dela v temeljni organizaciji Pri­ avtoportrete so si Brežičani te dni ogle­ Zagato so skušali rešiti v sodelova­ vrsto let, saj je cesta p ro ti železniški prava lesa tovarne Djuro Salaj, smo se konfekcije, ki jo bo po vselitvi v Stiplovškovi ulici. dali v Posavskem muzeju, spodobilo pogovarjali predvsem o tem, kako so nju z domovi v drugih občinah, a postaji ena najprometnejših in za spodnje prostore prodajala Jugo- J. T. tudi pri sosedih so razmere spominsko obeležje, bodo Čatežani ta­ sodelavci sprejeli njegovo občasno pešce najbolj nevarnih. V kratkem koj za to. odsotnost z dela, o dobrih in slabih podobne. Dvema starostnicama so bo na vrsti tudi razbremenilna le našli prostor v krškem domu ČIGAV JE SINDIKAT? — Tako se plateh takega idejnopolitičnega uspo­ kanalizacija v mestu, začeli pa bodo marsikje sprašujejo delavci, ki pred so­ sabljanja in o liku komunista. upokojencev. Razprodana čateška pomlad »Zadnje čase pa na terenu ugota­ graditi tudi kanalizacijo v Dobovi. diščem združenega dela niso občutili vljamo drugačne potrebe ostarelih Črpališče v Glogovbrodu bo Iz rastlinjakov Agrarie so te dni odpeljali na tisoče njegove podpore, čeprav bi si jo za­ občanov. Ostareli ljudje selestežka dokončano in povezano z obstoj­ služili. Sindikalna organizacija je pogosto ubrala pot najmanjšega odpo­ odločajo za dom, zlasti upokojen­ ečim vodovodnim omrežjem. Zalo­ orhidej in ciklam — Snujejo še veliko novosti ra in se opredelila za solidarnost z ci, ki imajo svoja stanovanja. Ti ge pitne vode bodo še naprej ČATEŽ — Zimski obisk v rastlinja­ 20 tisoč. Lani so dokupili 800 voštvom. Morda je tudi nevede pre­ občani potrebujejo pomoč pri ku­ raziskovali na območju Orlice za k ih Agrarie je prestop v pomlad sredi velikocvetnih sadik, zato bodo imeli malo poudarila okoliščine, ki včasih hanju, pospravljanju stanovanja, bizeljsko-pišečki okoliš ter na,oze- skrbi za oblačila in podobnih opra­ zasnežene pokrajine, saj so vse hale letos blizu 20 tisoč cvetov več kot lani. kljub delavčevi krivdi govorijo v mlju Jesenic in Velike Doline, od zapolnjene s cvetjem najrazličnejših njegov prid. vilih, ki jih starostniki sami ne V minuli sezoni sojih prodali 28 tisoč. zmorejo več. Ne bi bilo prav, če bi te tam naprej pa vzdolž Gorjancev barv. Bujnega cvetja vajeno oko obiskovalca pa se v dneh pred 8. Trenutno je Agraria največja pridelo­ ljudi silili v dom,« pravi diplomira­ proti Cerkljam. V tem času bo na valka orhidej v državi. BREŽICE: na psihologinja Mira Dimčič, zača­ vrsti izgradnja kabelske kanalizacije marcem kar ne more privaditi na izpraznjene grede ciklam in drugih sni vodja Centra za socialno delo od brežiške avtomatske telefonske NAVDUŠENJE lončnic, nageljnov, tulipanov gerber, Na Čatežu so pred kratkim prvič Brežice v ustanavljanju. centrale do Čateža. To pomeni, da poskusili s hlajenjem tulipanovih NAD RAZSTAVO Samo v mestu so ugotovili 15 ta­ irisov, lilij, vrtnic, strelicij in anturiu- bodo končno le prišli do telefonov ma. čebulic. Uspeli so in čez štiri tedne so kih starostnikov, ki nimajo krajani na desnem bregu Save in vsi vzcveteli, zato so sklenili gojenje BREŽICE — V Domu JLA so v ponedeljek zvečer zaprli izredno bo­ svojcev, da bi jim pomagali. »Prav Krke. Zposleni so zadovoljni, saj pomeni tulipanov vpeljati množično. Ta čas zato, ker ti ljudje v večini nimajo od žetev, ki so jo opravili dohodek za pripravljajo tudi nov nasad anturiuma gato razstavo ročnih del. Brežičanke kod pričakovati pomoč, se naša Posodabljanje občinskih cest bo trud več mesecev. Na Čatežu imajo na 2000 kvadratnih metrih. Vanj uva- so z njo počastile 8. marec. Prikazale služba zavzema za organizirano po tekalo po programu petega refe­ trenutno pod steklom 50 tisoč kvadra­ so gobeline, tapeserije, volnene izdel­ ke, prte in prvič do zdaj idrijsko čipko. obliko pomoči na njihovem domu. renduma. Zgradili bodo dva mosto­ tnih metrov površin. Rastlinjake ogre­ Če bi zaposlili negovalko pri domu Na ogled je bilo okoli 200 izdelkov 24 va na meji s Hrvaško, enega čez Sot­ vajo s termalno vodo, v najbolj mrzlih Ivan Kos upokojencev v Brežicah, bi rešili že razstavljalk. lo v Drašah na cesti Brežice — zimskih dneh pa morajo uporabiti večino težav. Obroke hrane bi pri­ tudi druge vire energije. »Ker delam v treh izmenah, sem Klanjec in enega čez Bregano v Bre- moral včasih v šolo tudi med delovnim pravili v domu, negovalka pa bi jih V tem času je največje povpraše­ ZA 10. KONGRES ZKS prinesla ljudem na dom. V domu bi ganskem selu na cesti Brežice — časom, in moram reči, da so mi šli vo­ vanje po cvetočih lončnicah, pred­ organizirali tudi pranje perila. V to Samobor. V obeh primerih bo ŠTIRJE DELEGATI dilni na roko. sodelavci pa mi niso re­ vsem po ciklamah, zato jih vsako leto obliko pomoči bi morali vključiti kli niti ene žal besede. Občinsko poli­ prispevala polovico denarja breži­ posadijo 15 do 20 odst. več. Lani sojih BREŽICE — Komuniste tukajšnje še zdravstveno službo in njihovo tično šolo sem vzel zares, česar ne bi ška občina, drugo polovico pa imeli 70 tisoč, letos 85 tisoč. Sezona občine bodo na 10. kongresu ZK negovalko, meni Dimčičeva. Cen­ mogel reči za nekaj mlajših slušateljev. občini Klanjec oziroma Samobor. zanje se začne novembra in traja do Slovenije zastopali Jože Iljaž, Stanko ter je kot prehodno rešitev pripra­ Član ZK sem od leta 1973. Pred leti Za letos je napovedana izgradnja marca. Cerjak, Jože Tomše in Jana Videnič, vil pomoč na domu starostnika, ki so me motili sprejemi nekaterih v »Uvoza se izogibamo,« je povedal kot gost pa se ga bo udeležil sekretar jo nujno potrebuje. Nezaposlena več avtobusnih postajališč in doko­ Zvezo komunistov, ki ne bi spadali v inž. agr. Branko Bosina, zaposlen kot občinskega komiteja ZK Stanko Zlob­ delavka je prevzela naloge nego- nčanje ceste Pečice — G oli vrh. vodja proizvodnje cvetja. S ciklamami to organizacijo, saj je bolje, da so trije Zanjo bo prispevala sredstva repu­ ko. Za delegata na 13. kongresu ZK dobri komunisti, kot osem slabih. Mo­ zalagajo vse republike in za zdaj raču­ Jugoslavije pa so brežiški komunisti bliška skupnost za ceste iz vsote, ki ti pa me. če ljudje očitajo, češ da smo najo, da bi jih lahko prodali vsaj 120 potrdili Vojka Dvojmoča in Silva komunisti vsega krivi, kot da ne bi bili je namenjena potrebam splošnega tisoč. Na vrtnariji sami snujejo mati- Gorenca. Med delegati, ki jih voli 10. na položajih tudi nekomunisti. Sicer ljudskega odpora. čnjake za večino cvetnih vrst. Branko Bosina kongres ZKS za 13. kongres ZKJ, je pa vsakega poštenega, dobrega delav­ jajo talno gretje. Sodobnejša tehnolo­ predlagana tudi brežičanka Angelca ca štejem za komunista, kajti z delom V stanovanjski izgradnji bo v • Zadnja leta se vedno bolj uvelja­ gija jim bo prinesla več dohodka. Jaklič iz Jutranjkinega tozda Orlica, irt obnašanjem se moramo ljudje kratkem dokončanih več začetih vljajo kot gojitelji orhidej. Z njimi Naložba je res velika, vendar je inž. nenehno potrjevati,« pravi Kos. objektov. Konec maja bo nared zapolnjujejo prodajo v zimskih mese­ Bosina prepričan, da se bo hitro P. PERC stanovanjsko-poslovni objekt v Do­ cih. M ini orhidej prodajo v sezoni do obrestovala. Največ površin imajo za vrtnice, in sicer 1,8 ha. Letno vzgojijo 1,700.000 Krške novice cvetov. Nageljne imajo posajene na IZGOVOR — Nekateri so si v za­ POZIV SZDL Zakon žuga slabim kmetom 1,2 ha površine, letno pa jih natrgajo dnjih letih pridobili status kmeta, 170.000. Za nageljne in gerbere imajo pozabili pa, da to pomeni, da je treba OB VOLITVAH 86 Peterici bodo za pet let odvzeli zemljo zdaj kooperante predvsem v Makedo­ zemljo tudi obdelovati. Ko take niji. »skorojeviče« obišče kmetijska in­ KRŠKO — Predsedstvo občinske J. TEPPEY KRŠKO — Kmetijska inšpekci­ Km etijski zakon pač dopušča špekcija, se skušajo izviti iz precepa s, konference Socialistične zveze v številnimi pretvezami in izgovori. ja Medobčinskega inšpektorata edino to možnost ukrepanja, njego­ Krškem poziva vse samoupravne or­ Medobčinska inšpektorica doživi mar­ gane, družbenopolitične organizacije, Krško pozorno preverja obdelanost vo izvajanje pa se v Sloveniji še ni sikaj. zadnjič pa ji je tak novi kmet. ki Mira Dimčič PLAN ŠE VEDNO družbene-organizacije in društva, da zemljišč v Posavju, p ti čemer sode­ uveljavilo. Samo začasen ukrep mu grozi odvzem neobdelane zemlje, strnejo svoje moči in ddeiovanje za kar valke, storitve pa ji plačuje občan lujejo tudi kmetijske zemljiške odvzema ni tako učinkovit, kot bi SAMO DELOVNI zabrusil (v Arnovem selu): »Od kot ste največjo mobilizacijo ljudi in izpeljavo sam. Taka pomoč pa je potrebna skupnosti. Brežiška in sevniška bila kakšna kazenska sankcija, ki OSNUTEK pa vi, saj mi je občina dala status organizacijskih nalog za uspešno večjemu številu starostnikov, zato KZS sta se strokovno okrepili, zato je pa zakon ne pozna. Zalo je v kmeta!« URA — Na občini naj bi v začetku izvedbo volitev 13. marca v organiza­ se je je treba lotiti organizirano. inšpektorji upravičeno pričakujejo ' praksi to zelo dolgotrajen posto­ BREŽICE — Gospodarski in P. P. njihovo večjo zavzetost prav p ri te­ pek, tisti, najlrdovratnejši novi družbeni razvoj občine v obdobju tega meseca začela voditi evidenco o cijah združenega dela in 16. marca v prihodih in odhodih iz občinske up­ žnjah, da bi bito čimveč zemljišč kmetje izmed omenjene peterice, ki 1986 do 1990 še ni dokončno krajevnih skupnostih. Delovne ljudi in rave Iskrina registrirna ura. V pogojni­ opredeljen, zato ga je občinska sku­ krajane pozivajo naj opravijo pomem­ dobro obdelanih. se jim obeta odvzem zemljišč v ku pišemo zato, ker se je ura že ob bno pravico in hkrati dolžnost v sam­ ZAKLJUČEK Inšpekcija ima namreč čez glavo Arnovem selu in v Ardru, pa znajo pščina ta teden sprejela le kot delovni začetku potrla, vsaj za nekaj tistih, ki oupravnem odločanju. Zaradi dneva PLESNIH VAJ dela z lastniki kakovostnih ze­ svojo lenobo ali preračunljivost osnutek. To so v časnovni stiski očitno prezgodaj in (morda) tudi žalovanja za tragično umrlim šved­ mljišč, ki niso obdelana zaradi raz­ celo politično obarvati. Odvetniki pričakovali tudi sestavijalci. Odlok preveč delajo. Sicer pa menijo v V četrtek, 27. februarja, smo imeli skim državnikom Olofom Palmejem ličnih vzrokov, med temi so: starost si ob tako ohlapnem kmetijskem jim omogoča, da nekatera poglavja »bazi«.da ure sploh nebi potrebovali, učenci 7. in 8. razreda brežiške bi onemoglost kmetov, alkoholi­ zakonu res lahko manejo roke. temeljiteje obdelajo. ker je to precej drago razkošje (stane naj bodo zastave spuščene na pol dro­ osnovne šole zaključek plesnih vaj. zem, odsotnost lastnikov, k i so P. PERC okoli 70 starih milijonov!), ampak — ga samo IS. marca. Na OK SZD L Povabljeni so bili starši in učitelji. Naj­ VODSTVO ZAČELO prave šefe. bodo v nedeljo dežurali. prej smo vsi zaplesali osem plesov, iti začasno na delu v tujini, in malo­ smo se jih naučili. Sledilo je tekmo­ marnost obdelovalcev, k i imajo SEVNICA — V poročilu s prog­ SLABŠE — Odkar ima krško vanje, ki sega je udeležil, kdor je hotel. zemljo v lasti le zato. ker predsta­ ramske volilne seje ZK minuli teden Obrtno združenje poklicnega tajnika, ČRNINA DIMA — V času, ko je žirija odločala o uvrsti­ vlja določeno vrednost. Osmomarčevske smo poročali o besedah predsednika IS predstavniki sedme sile niso več tako SIMBOLIKA IZGUBARJA? tvah, smo učenci izvedli kratki prog­ Janka Rebernika, ki je delegatom pot­ zadovoljni kot poprej, ko je to delo ram. Po tem smo se ob zvokih Zlasti mečejo slabo luč na kulinarične ožil, da začasni poslovodni organ v opravljal honorarec. Ta je bil lažje SEVNICA — Sanitarna inšpek­ dunajskega valčka zavrteli s starši. zajeten zakon o km etijskih ze­ Stillesu po ukrepu družbenega varstva dosegljiv, čeprav je bil v službi v zd­ ravstvenem domu, ni pozabil povabiti cija medobčinskega inšpektorata mljiščih lastniki, ki so sicer zapo­ poslastice ni popoln in da jebil do minulega tedna JASMINA RADOVIČ na delu le en član ZKO. Predsednik te­ novinarjev na »skupščine združenja... Krško je lani opravila kontrolne sleni in so si prido bili status kmeta, inšpekcijske preglede za varstvo Dobrote žena in gos­ ga organa, diplomirani pravnik Drago Zanimivo je le, da gre v obeh primerih »pozabili« pa so, da je treba zemljo za istega moža. zraka v seVniških delovnih kolekti­ V GLEDALIŠČU Milinovič, je povedal, dase taki razpra­ tudi obdelati. Ker je večina takih tincev iz Sevnice in vi čudi. Vnaprej je bilo namreč vih Kopitarni, Jugotaninu in Stille- Učenci 6., 7. in 8. razreda smo za novih kmetov le poskrbela za Boštanja dogovorjeno s sevniškim izvršnim su. Pooblaščeni zavodi so na kulturni dan obiskali celjsko gleda­ vzorno obdelana zemljišča, skuša svetom, kdaj bodo posamezni člani Sevniški paberki podlagi poprej izdanih odločb opra­ lišče. Ogledali smo si komedijo Iva inšpekcija z izborom petih najbolj STUDENEC — V vseh pogle­ lahko prevzemali nove naloge. Dušan vili ekološke meritve, k i so postreg­ Brešana Slavnostna večerja v pogreb­ kričečih »negativnih primerov«, k i dih so ob 8. marcu pripravile us­ Harlander je po besedah tovariša Mi- nem podjetju. Delo opozarja na V GOSTEH ŠTORSKI ŽELEZA- le z zanimivimi ugotovitvami, kazijo sicer dokaj ugodno podobo, pelo prireditev marljive žene os­ linoviča že lep čas v tovarni. Predsed­ napake v družbi. Vsebina in igra sta novne organizacije Rdečega križa nik ZKO Milinovič je prišel predzadnji RJI — Jutri ob 19. uri bodo v dvorani medtem ko je v Kopitarni in Jugo­ stvari postaviti na svoje mesto. Up­ taninu vse v dovoljenih mejah, so nas močno pritegnili. Igralci upora­ pod vodstvom prizadevne pred­ ponedeljek, kot je bilo dogovorjeno, sevniškega gasilskega doma nastopili bljajo živ, vsakdanji jezik, kar nas je ravni organi občin Brežice in Krško člani pihalnega orkestra Štorski žel- morali Stillesu inšpektorji ponovno sednice Hermine Gramc. saj je moral pred tem opraviti še ne­ zelo zabavalo. Igra nam je dala tudi so že dobili predlog kmetijske katera opravila v prejšnjem kolektivu. ezarji. Godbeniki slavijo 15-letnico izdati odločbo, kajti črnina dima misliti. Za nekatere učence je bil to inšpekcije, naj »pozabljivcem« za Žene s Studenca so povabile tu­ Res pa je, da predvidenega direktorja delovanja in so znani po številnih us­ kljub sanaciji kotlovnice še zmeraj sploh prvi obisk gledališča, zato ga dobo petih let odvzamejo zemljišča, di sevniške gostince, ki se niso za tozd Stilno pohištvo ne bo vSevnico. pešnih nastopih po Šloveniji. Gosto­ pre$ega dovoljene meje. K ot da bi zlepa ne bodo pozabili, ki jih bodo obdelovale kmetijske slabo izkazali. Sodelovali so: hotel IS bo moral delegatom občinske sku­ vanje pripravlja Žavod za kulturo. dim oznanjal žalovanje največjega NATAŠA AVŠIČ, 8.d organizacije ali drugi bolj marljivi Ajdovec, slaščičar Ajdini, gostilna pščine predlagati novega človeka. Po RINILI AVTOBUS — Na uredni­ OŠ Brežice Olga Čolnar. Franci Vrtovšek, štvu v gosteh v Boštanju so sogovorni­ posavskega izgubarja! kmetje. besedah tovariša Milinoviča bo to se­ Kragl iz Vranja, impoljski Dom danji predsednik skupščine občine Id­ ki potožili, da vzdrževanje cest ni več počitka ter sevniška pekarna rija Stane Brelih, seja skupščine pa je takšno, kot je bilo včasih, ko je bila Mej;x. načrtovana za konec meseca. skrb za to naložena krajevni skupnos­ Navedimo še vse prizadevne ti. V mislih so imeli klanec v samo vas. Pestrejšo turistično ponudbo žene s Studenca z izvrstnimi do-, REFERENDUM V Na prikladnih mestih je bil pesek za posipanje, ob hudi zmrzali pajecestar mačimi dobrotami: Zofka Prah. KS BOŠTANJ Načrti sevniškega turističnega društva — Kako spodbuditi ljudi? Mimica Žnidaršič. Angela. Jožica imel v samokolnici in vedru vedno kaj in Terezija Mlakar. Anica Vizler. BOŠTANJ — V nedeljo na obm­ soli. V letošnji zimi je avtobusu drselo, da se je moral spustiti vzvratno. Anica Kokove. Nada Popotnik. očju KS Boštanj ne bodo samo volitv e, SEVNICA — Je Sevnica v turističnem pogledu to, kar bi lahko bila? občine obilo prireditev, ki bi bile za­ Tilka Črtalič, Lojzka Česnova r, Vsoboto so potniki v odjugi morali v Takšna in podobna vprašanja si še v času zime zastavljajo v odboru turis­ nimive tudi za turiste. Pripravljajo Martina Lipar. Vanja Hočevar in ampak tudi referendum o podaljšanju dolini Grahovice avtobus dobesedno tičnega društva pod predsedstvom Franca Drobneta in načrtujejo zaniniivc koledar teh prireditev. Zadnja uspe­ Branka Debelak. samoprispevka za nadaljnjih pet let. riniti, ker snežna kaša ni bila očiščena. akcije. la pokušnja vin in domačih jedi v Sleherno gospodinjstvo na območju te JEZA ZARADI TELEFONIJE — Tako se dogovarjajo za sodelo­ oceno zunanje podobe hiš in ok­ Sevnici pod okriljem društva vinog­ Od 15. do 17. ure zvečer je bila krajevne skupnosti je prejelo lično Če včasih obupavate zaradi novomeš­ pri Jancu razstava, pred gostijo so vanje Vala 202 ljubljanskega radia. olice. Lani so Sevničani. predvsem radnikov in dejstvo, da so v Novem borošuro. Daje bila izdelava cenejša, ke telefonije, vedite, da ni drugje nič nastopili studenški lovski oktet in bolje. V krajevni skupnosti Loka so Odbor je domala tudi že poravnal Gostinsko podjetje, sodelovali na mestu očitno vrgli puško v koruzo, so potiskane liste zložili učenci bo- šolarji, za dobro voljo in ples pa so bili prisiljeni sklicati Širok sestanek za­ sejmu Alpe-Jadran. Tudi letos na­ štanjske osnovne šole, jih speli in tudi skoraj vse račune kar dragega turfs- navaja nekatere na misel, da bi do zore igrali lovci. Skratka, prire­ radi težav s Trboveljčani. Od kar 45 t it nega prospekta občine. Zanj je meravajo sodelovati v zaključeni prireditev razširili. V občini premo­ ditev, ki se je turisti ne bi branili. raznesli po vseh domovih. Zdaj ne bi priključkov na loško centralo jih je d|>v

6 DOLENJSKI LIST žt. 11 (1909) 13, marca 1986 Malodušje ne povečuje plač Je bil »učiteljski« sindikat novomeške občine premalo agresiven v boju za izb­ oljšanje materialnega položaja vzgojno-izobraževalnih ustanov in višje osebne in dohodke zaposlenih? — Sedanji osebni dohodek ne zagotavlja učitelju pokoj­ nine, od katere je moč znosno živeti izobra­ NOVO MESTO — V novomeški občini je nezadovoljiv materialni pol­ stalemu zaradi malodušja in čedalje ožaj vzgoje in izobraževanja povzročil nemalo nevšečnosti, nekajkrat tudi slabše zainteresiranosti. Obenem so ostre zaplete, ki so zahtevali politično razreševanje. Največ vroče krvi in ugotavljali, da bi bilo marsikaj dru­ ževanje hudih besed je bilo zaradi neustreznega vrednotenja dela in plačevanja gače, če bi bili že v osnovnih orga- zaposlenih na tem področju. Odkrito nezadovoljstvo so izražali zlasti nizacijh bolj sindikalno agresivni, srednješolski učitelji, katerih plačilne kuverte so postale tako tanke, da so vztrajnejši pri svojih zahtevah, tako že nevarno ogrožale osebni standard. O lja je prilivalo na ogenj neizpolnje­ , da se ne bi zadovoljevali s rešitvami vanje uradnih zagotovil oziroma 'Obljub, da bo družba storila vse, da po kapljicah, ampak le z rešitvijo, ki prejemki učiteljev ne bodo več toliko zaostajali za osebnimi dohodki v bi bila hkratna in celovita. Tega pa, gospodarstvu. so dodali, ne gre razumeti, kot da zdaj sindikat poziva svoje članstvo Nerazpoloženje seje kajpak nad­ ojih zahtevah za višje osebne na nesprejemljive poti za doseganje Vlado Lamut: VEČERNE VRBE, litografija, 1955 (Po Delu iz leta aljevalo in se še, saj so rešitve, ki jih dohodke bolj vztrajni in agresivni, cilja (npr. na prekinitev dela), 1972) je nekaj le moralo pricurljati po vzt­ da bomo prišli tudi do znosne marveč da je treba biti do konca vzt­ rajni terjatvi, samo delno zadov­ pokojnine in živeli, kot se spodobi, Za najboljše rajen in prepričljiv na poti, ki ji pra­ oljile nezadovoljne. Veliko konflik­ ne pa bili socialni podpiranci. vimo redna, normalna. mlade literate Kje so Večerne vrbe? tnih situacij seje precedilo skoz-sin- dikalno sito, pri čemer so iskali in Na skupščini občinskega odbora I. ZORAN tudi nagrade tudi našli odgovore na pereča sindikatov delavcev vzgoje, izob­ To izgubljeno Lamutovo grafiko potrebujejo za raževanja in znanosti, ki je bila mi­ objavo v monografiji, ki bo izšla ietos vprašanja. Premaknilo pa se ni ve­ NOVA RAZSTAVA Razpis pred 12. kon- liko, saj seje marsikaj ustavilo že na nuli četrtek, so samokritično priz­ gresom ZSMS v Krškem prvi višji instanci. To je prosvetnim nali, da niso bili kos zaostajanju in LJUBLJANA — V Galeriji Zve­ NOVO MESTO — V okviru založništva Dolenjskega muzeja bo ze društev slovenskih likovnih ume­ oziroma pedagoškim delavcem vli­ poslabševanju samoupravnih in de­ KRŠKO — Občinska konfe­ letos izšla monografija Vladimira Lamuta, knjiga, za katero so že pred legatskih odnosov v sindikatih, na- tnikov (Komenskega 8) v Ljubljani leti dali pobudo častilci Lamutove umetnosti. V monografiji bo poleg valo kvečjemu še več malodušja, sla­ renca Zveze socialistične mla­ bilo njihovo družbenopolitično raz­ razstavlja svoje slike Ivo Prančič. dine v Krškem samo še do 15. obsežnega besedila, ki ga je že napisal dr. Milček Komelj, tudi okoli 80 Na ogled bodo do 5. aprila. barvnih in približno 170 črno-belih reprodukcij Lamutovih stvaritev. položenje in pripravljenost za delo v marca pričakuje prispevke mla­ Tudi likovni izbor je opravil dr. Komelj. samoupravnih organih in delegaci­ dih literatov. Najboljše literarno V izbor za knjižni natis je uvrščena tudi ena od Lamutovih grafik, za jah. Priznanja Gledališki delo, za katerega so ob sodelova­ katero ne vedo, kje je. Gre za litografijo Večerne vrbe iz leta 1955. To nju občinske kulturneskupnosti, delo je bilo zadnjič reproducirano ob 10-letnici Lamutove smrti, in • Na omenjeni skupščini so za učitelje festival občinske izobraževalne skupno­ sicer je reprodukcijo Večernih vrb objavilo Delo hkrati z zgoščenim glasno izražali tudi zaskrbljenost, sti jn Literarnega kluba Beno zapisom o avtorju. kaj bo z učitelji potem, ko se jim bo Podeljevala naj bi jih ob meji Zupančič Krško pripravili tudi Kje bi lahko bile Večerne vrbe? Nekateri Novomeščani sopoizvedo- iztekla delovna doba. Obeti za tisti lepe nagrade, bodo predstavili na čas so kaj klavrni, kar naj­ občinska izobraževal­ V obeh Goricah že II. prireditvi pred 12. kongresom valce opozorili, da so svojčas tako grafiko videli v novomeškem hotelu na skupnost — Prvič Metropol še pred prenovo, in sicer naj bi bila obešena v takraftii zgovorneje potrjujejo primeri tistih srečanje gledališč Alpe- ZSMS v Krškem. prosvetnih delavcev, ki so se že up­ leta 1987 kavarni. To pa je do zdaj edina sled za izgubljenim delom. Ker pa ni Jadran Na razpis se lahko prijavijo okojili. Učiteljske pokojnine so na­ nikakršnega zagotovila, da bi po tej poti tudi lahko prišli doomenjene učenci 7. in 8. razredov osnovnih mreč sramotno majhne, znašajo po NOVO MESTO — V novo­ NOVA GORICA — Od 21. do Lamutove litografije, naprošajo sestavljalci monografije vse, ki kaj šol (iz vsakega razreda najboljši 30.000 do 35.000 dinarjev, pa tudi meški občini imajo res samo naj­ 28. marca bo v obeh Goricah, v naši vedo o Večernih vrbah, da to sporočijo Dolenjskemu muzeju. trije) in drugi mladi do 27. leta manjše so. To pomeni, da si učitelj boljši in najzaslužnejši prosvetni in italijanski, potekalo II. srečanje Da bi bralci vedeli, za katero Lamutovo ligorafijo gre, ponati- starosti. Prijavljeni literati lahko po 40-letnem delu ni prislužil niti delavci možnost, da dobijo gledališč Alpe-Jadran. Na njem skujemo zadnjo reprodukcijo Večernih vrb iz Dela (1972). Obenem sodelujejo s poezijo, če pošljejo toliko, da bi, denimo, lahko plačal katero od Trdinovih nagrad, ki bodo s svojimi predstavami sodelo­ naj pojasnimo, da Dolenjski muzej išče izgubljene Večerne vrbe zato, najmanj tri in največ pet pesmi, oskrbo v domu ostarelih, če se zanj jih tu sicer podeljujejo za vala gledališča iz Ljubljane, Nove ker je treba grafiko preslikati in jo pripraviti za knjižno objavo. ali s prozo, pri čemer sta obvezna odloči. Tudi zato, so pribili udele­ izjemne dosežke na kulturnem, Gorice, Zagreba, Beograda, Trsta, I.Z. dva prispevka z največ petimi ženci skupščine, moramo biti pri sv- vzgojno-izobraževalnem in znan­ Torina, Beljaka. Dunaja, Bukare­ stranmi rokopisa (oddajo lahko stvenem področju. Kakih drugih šte, Brna ter iz dežel Veneto in Ba­ črtico, spis, novelo ali satiro). priznanj pa za prosvetne delavce varska. Gre torej za mednarodni v občini ni, čeprav so že večkrat gledališki festival, ki hoče biti most Strokovna žirija bo izbrala, ugotavljali, da bi jih morali Občina kaže na sis, prostora pa ni za povezovanje gledališke tvornosti oziroma nagradila pet najboljših ustanoviti. dežel Alpe-Jadran z ostalo Evropo. literatov iz skupine osnovnih šol Kočevska knjižnica ima za svoje dejavnosti (izposoja knjig, čitalništvo, ure pra- O tem je ponovno razpravljal Pomemben del srečanja bodo stro­ in pet najboljših ostalih mladih občinski sindikat delavcev vzgo­ kovni pogovori, na katerih boejo literatov, katerih dela bodo ______vijic, prireditve za mladino in odrasle) premalo prostora ______je. izobraževanja in znanosti ter obravnavali nove smeri v evrop­ predstavili na literarnem večeru sklenil predlagati občinski izob­ KOČEVJE — Tukajšnja knjižnica ima dovolj knjig (okoli 35.000) in Upravnica Ema Štrumbelj je skem gledališču ter govorili o v okviru predkongresnih prire­ raževalni skupnosti, da bi ona strokovnih delavcev (4 do 1. januarja letos), da izpolnjujepredpisanepogoje predstavila kočevsko knjižnico tudi problemih kulturnega sodelovanja ditev. Vsi izbrani najboljši lite­ ustanovila priznanja. To naj bi o matičnih knjižnicah, ima pa hkrati za svojo dejavnost občutno premalo v primerjavi z ostalimi slovenskimi. med deželami na območju Alpe- rati prejmejo knjižne nagrade, bila pisna priznanja za učitelje in prostora. Knjige zlagajo že kar po tleh, ker nimajo več kam namestiti knji­ Po podatkih za leto 1984 (novejši za Jadran. Dodamo naj še, da bodo ne­ denarno nagrado pa si bo pri­ vzgojitelje, ki bi jih podeljevali žnih polic. Slovenijo še niso znani) je kočevska katere predstave II. srečanja pono­ služil razred z najboljšimi mla­ enkrat letno, po možnosti na knjižnica glede na knjižni fond in šte­ vili v Ljubljani, Tolminu, Sežani in dimi literati. Po veljavnih predpisih bi morali delovnih oziroma izobraževal­ • Jože Lindič, sekretar občinske vilo zaposlenih na 29. mestu (med 60 Izoli. imeti do konca tega srednjeročnega nih zborih prosvetnih delavcev. skupščine in izvršnega sveta je pove­ knjižnicami), po številu izposojenih obdobja za našo knjižnico 777 kvad­ Predlagajo tudi. naj bi ta priz­ dal, daje izvršni svet vlogo knjižnice knjig na dom na 14. mestu (le večjfe ratnih metrov prostorov, imamo pa nanja podelili prvič leta 1987. in obravnaval in zahteval, od samou­ regionalne knjižnice so pred kočev­ jih le 248. Ustanoviteljico občinsko sicer na jubilejnem, 20. delov­ pravne stanovanjske skupnosti, naj sko, ki je matična oz. občinska), po skupščino smo že zaprosili, naj nam nem srečanju šolnikov in pe­ oceni stara stanovanja, saj je po izposojenih knjigah na zaposlenega dodeli stanovanje nad nami, veliko dagogov iz novomeške občine. predpisih možno spremeniti v delavca celo na 3. mestu, po lastnem blizu 100 kvadratnih metrov. Ven­ dohodku pa na 16.mestuvSloveniji. dar se občinski organi izgovarjajo, poslovne prostore le stanovanja dveh najnižjih kategorij. Šele ko bo da je za to pristojna samoupravna »Če ustanovitelj knjižnici ne bo to znano, bodo lahko odločali o pro­ stanovanjska skupnost, ta pa spet na zagotovil primernih prostorov za šnji knjižnice. organe občinske skupščine. Če bijim delo, bo morala občinska kulturna Upodobljeni bilo kaj za rešitev naših težav, bi že prostorih čitalnice), pripravljajo skupnost zaprositi neko drugo knji­ karnevali našli izhod, tako se pa le izgovarjajo druge prireditve za otroke, mladino žnico, da bi bila matična tudi za drug na drugega,« je povedala Ema in odrasle (predstavitev knjig, lite­ kočevsko občino. To pa bo gotovo Jože Marinč razstavlja v Štrumbelj, upravnica knjižnice. rarni večeri, glasbeni večeri, preda­ tudi dražje, kot je zdaj,« je povedala ribniškem bistroju Slovin V knjižnici imajo prostore za vanja o aktualnih zadevah itd.). Štrumbljeva. izposojo knjig (oddelek za odrasle in J. PRIMC RIBNICA — V tukajšnjem bistr­ mladinski oddelek), čitalnico, knjiž­ oju Slovin, ki postaja vse odmevnej­ no skladišče, prostor za opremo Pesmice za še likovno razstavišče, se s svojimi knjig in pisarno. V teh prostorih PREČENČANI DREVI deli predstavlja mladi akademski sli­ opravljajo te dejavnosti: izposojajo Pedenjžep V NOVEM MESTU kar Jože M arinč, v Kostanjevici na knjige, prirejajo ure pravljic (kar v Krki udomljeni in delujoči rojak iz PREČNA — Gledališka skupina Dolnje Brige v kočevski občini. Televizijci spet sne­ tukajšnjega kultnrnega društva bo Bistro je premajhen, da bi v njem mali v Beli krajini drevi ob 19. uri gostovala v GERMOVA DELA Marinč lahko razstavil večje število AVTOR O SVO JEM D E L U — Na ponedeljkovi predstavitvi novega publi­ novomeškem Domu JLA s kome­ slik, vendar je moč tudi iz teh, ki so na cističnega dela Toneta Kneza je avtor sam spregovoril o tem, kako jenastalo V METLIKI Č RNO M ELJ — Po uspešnem dijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«. ogled, prepoznati njegovo (tre­ in kaj prinaša ta njegova knjiga. Predstavitve so se udeležili vsi, ki so kakork­ M E T L IK A — VGanglovem razs­ nastopu otroškega pevskega ki jo je režirala Anamarija Kozle­ zbora, ki deluje na semiškem nutno) ustvarjalno usmeritev. Za­ oli pomagali, da je to pomembno publicistično delo prišlo na svet. (Foto: B. tavišču v metliškem gradu je na ogled včar, sicer učiteljica na bršljinski oddelku črnomaljske glasbene jema iz tradicij življenja, ki se v Babič) retrospektivna razstava slikarskih osnovni šoli. šole, na Veselem toboganu »dolenjskih Benetkah« in okolici del belokranjskega rojaka Josipa januarja v Črnomlju je ljubljan­ kaže tudi skoz groteskne povorke Germa, ki stajo pripravila Dolenjski PRVI KONCERT ska televizija obe pesmi Silvestra oziroma karnevalske svečanosti, muzej iz Novega mesta in Belokranj­ Nova knjiga o davnini Mihelčiča (Angina in Medved) IN IGRA odvijajoče se tudi dandanes. Kar pa ski muzej iz Metlike. Na otvoritvi, ki posnela v priredbi Bojana Ada­ zadeva sam način Marinčevih likov­ je bila pretekli četrtek, je slikarja in DOLENJSKE TOPLICE — Dre­ Knjigo Toneta Kneza, ki obravnava halštatske miča za otroško televizijsko nih izpovedi in pripovedi, je moč njegova dela predstavil umetnostni vi ob 20. uri bo v viteški dvorani tu­ grobove v Novem mestu, so predstavili v ponedeljek oddajo Pedenjžep. Snemanje je ponoviti ugotovitev Aleksandra zgodovinar iz Dolenjskega muzeja kajšnjega zdraviliškega hotela prvi bilo 3. marca v novem prizidku Bassina, da Marinč pripada genera­ samostojno nastopil ženski pevski NOVO MESTO — V mali dvo­ li še manjšo priložnostno dokumen­ Jožef Matijevič, razstava pa bo ciji, ki se je naslonila na izkušnje semiške osnovne šole. zbor topliškega KUD Maks Henig­ rani tukajšnjega Doma kulture so v tarno razstavo o arheoloških izko­ obiskovalcem na ogled do 2. aprila. ekspresionistov, misli in išče pa na Televizijci so ob tej priložnosti man, učenci topliške osemletke pa ponedeljek, 10. marca, dopoldne pavanjih v Novem mestu ter dva sodoben način. AVSTRIJSKI AKVAREL posneli tudi druge belokranjske bodo izvedli kratko enodejanko predstavili knjigo Toneta Kneza filmska zapisa. Eden govori o LJUBLJANA — Od predvčeraj­ prispevke za Pedenjžep. Otroci »Martin in gozdni možje«, ki jo je »Novo mesto I — halštatski grobo­ arheoloških najdbah, drugi pa o vlo­ šnjim je v Moderni galeriji na ogled enote Loka VVZ Oton Župančič režirala učiteljica Majda Žvan. V GORIŠEK NAVDUŠIL V vi«, ki je izšla kot prvi zvezek nove mu v Dolenjsko galerijo pred dobri­ iz Črnomlja so pod vodstvom sredo, 19. marca, ob 20. uri bo v to- mi desetimi leti, kraji in ponovni vr­ razstava akvarelov Giselberta Ho­ CANKARJEVEM DOMU! zbirke Carniola archaeologica pri keja, enega od vidnejših avstrijskih Nade Cvitkovič zapeli belok­ pliškem zdravilišču nastopil Novo- Dolenjskem muzeju. nitvi dragocenih arheoloških pred­ slikarjev. Razstavljena dela so ranjsko ljudsko pesem T ri tičice. lesov pihalni orkester iz Straže. LJUBLJANA — Loški rojak pia­ Knjiga obravnava halštatske metov, k ijih hrani Dolenjski muzej. nastala na umetnikovih potovanjih Cvitkovičeva se je izkazala tudi v nist Bojan Gorišek, študent glasbene grobove iz štirih gomil na grobišču v I. Z. po Španiji, Italiji in Peruju v letih Adlešičih, kjer je pred tele­ »RIBNICA 85« NA OGED akademije v razredu pri profesorju Kandiji, izkopanih v letih 1967 — Aciju Bertonclju, je imel v torek, 4. 1981 — 1985. vizijsko kamero narisala nekaj V KOČEVSKEM 1970, in najdbe iz dveh halštatskih pisanic in obrazložila, kako marca, solističen nastop v Can­ gomil, izkpanih leta 1894 na Ka­ karjevem domu. Kritika je njegov na­ nastanejo belokranjski pirhi. SALONU TONE KNEZ POČASTILI stop pohvalno ocenila. piteljski njivi na Marofu. KOČEVJE — Dela šestnajstih 150-LETNICO Silvester Mihelčič in njegov sin Delo je bogato ilustrirano, vse­ PREDAVA DANES likovnikov, slikarjev in kiparjev, ki pa sta za video predavanje na VLADKA ŠTOVIČEK V buje 35 slik med besedilom, 86 tabel V BERLINU JOSIPA STRITARJA so ustvarjali na lanskoletni koloniji v televiziji posnela Metliško kolo. NOVOMEŠKI »KRKI« in štiri priloge. Slovensko besedilo je VELIKE LAŠČE — Minulo Ribnici, so na ogled v tukajšnjem Na povabilo Berlinskega dru­ Sodelovala je Marija Cvitkovič avtor sam prevedel v nemščino in ta­ nedeljo so tu sklenili prireditve v likovnem salonu. Razstavljajo: Izi­ NOVO MESTO — V počastitev štva za antropologijo, etnologijo in pokazala izdelovanje doma­ ko publikaciji odprl pot do med­ počastitev 150-letnice rojstva pesni­ dor Urbančič, Dušan Tršar, Mojca dneva žena so v avli upravne stavbe in prazgodovino bo danes, 13. čega platna na statvah. narodne strokovne javnosti. ka. pisatelja, kritika in esejista Josi­ Smerdu, Franc Purg, Boris Prokof­ tovarne zdravil v Ločni minuli marca, predaval Tone Knez o Nenavadna je velikost knjige, k iji pa Stritarja. V Levstikovem domu jev, Ferdo Mayer, Jože Marinč, četrtek odprli razstavo del akade­ arheoloških najdbah iz Novega je zunanjo in končno notranjo Dušan Lipovec, Viljem Jakopin, mske kiparke Vladke Štoviček iz mesta in širše Dolenjske v muze­ so odprli spominski sobi Josipa St­ RADOVIČ V podobo dal oblikovalec Peter Simič. Lovro Inkret, Anton Herman, Tone Leskovca pri Krškem. Umetnica je ju za prazgodovino v Berlinu. ritarja in Frana Levstika, tam pa je GALERIJI ARS Knjiga je namreč velika za dve bil tudi literarni večer, ki ga je pri­ Dešmar, Boni Čeh, Dragica Čadež, bila ta dan tudi gostja na prireditvi, Dragocene in zgodovinsko po­ običajnega formata. Povemo naj še pravilo Društvo slovenskih pisatel­ LJUBLJANA — Novomeški fo­ Milena Braniselj in Juri Bezlaj. Razs­ ki sojo za ženski del kolektiva Krke membne arheološke najdbe iz to, da sojo stiskali v Tiskarni Novo* tograf Bojan Radovič razstavlja od tava bo odprta do 23. marca, vsak pripravili v prostorih centralne Novega mesta vzbujajo veliko jev. Pred tem je bilo slavje v Stri­ mesto. tarjevi rojstni vasi Podsmreka. O St­ minule srede v ljubljanski galeriji dan pa si jo je moč ogledati od 16. do raztehtalnice tovarne zdravil. Dela pozornost v mednarodnih stro­ ritarju je pred njegovo rojstno hišo Ars cikel fotografij pod naslovom 18. ure, le ob nedeljah od 10. do 12. Štovičkove bodo na ogled do 31. Obiskovalci so si lahko na kraju kovnih krogih. govoril Ciril Zlobec. Telo in izpoved. marca. predstavitve Knezove knjige ogleda­

DOLENJSKI LIST Št. 11 (1909) 13. marca 1986 OPRAVIČILO Uredniki Pustnega poročevalca, ki Harmonika pisma ga izdaja brežiško turistično društvo, smo se letos še posebej potrudili, da Zefranove TELEVIZIJSKI SPORED smo sestavili dober časopis. Seveda je v letošnjem Poročevalcu množica pik­ mame rih. ki tu in tam označujejo konkretne in Prejšnji četrtek popoldne sta se osebe. Naš namen sicer ni bil slab, ven-- 19.00 DANES iz vseh učilnic na osnovni šoli XV. PETEK, 14.111. TV ZAGREB dar smo v želji, da bi s časopisom uspe­ OBZORNIK LJUBLJANSKEGA divizije Grm v Novem mestu razli­ OBMOČJA 8.10 Poročila — 8.15 Videostrani — li. včasih šli predaleč. Zato je prav. da 9.00 TEDNIK se na spoštljiv način opravičimo vsem. vali pesem in glasba. Toda v učilni­ 19.30 DNEVNIK 8.25 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli — odmevi 10.00 PESEM GIBA: Francoska ki se kakorkoli čutite prizadete. ci slovenskega jezika, kjer domuje 19.55 VREME 10.35 TV v šoli — 12.25 Poročila — avantgarda in Balet XX. stoletja Še posebej naj se opravičimo Vinku 8. c razred, smo doživeli nekaj 20.05 AVTOM ANIJA, 1. del angleške 12.30 Divizija Garibaldi — 13.15 Poto­ izjemnega. Ena od naših mam je 15.40 — 23.30 TELETEKST dokumentarne serije pis — 13.45 Hollywood— 14.35 Želeli Čančerju iz Velikega Obreža 67 pri 15.55 TV M OZAIK — ponovitev GOZDAR NI Dobovi, sicer poslovodji Železnine iz prišla na roditeljski sestanek s pro­ ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 slavo obdnevužena v narodni noši, dopoldanskih oddaj 20.30 MOZAIK KRATKEGA FIL­ Dober dan,— 17.25 Kronika občine VSEGA KRIV Brežic, poslovalnice Emone Posavja. 17.25 POROČILA Pri opisovanju nekega dogodka smo s harmoniko v naročju. MA Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 17.30 ZAKAJ, ZAKAJ, otroška Prosim da ni tovariš inž. J. V. tov. Čančerja označevali kot nepridi­ To je bila Žefranova mama, 20.55 IVO POGORELIČ: PET LET Govorimo o zdravju — 18.45 Številke oddaja iprosti, ker v prispevku Gozdarji niso prava, prevaranta in zlobneža. Sedaj kmetica izGotnevasi.Tojenaredi- POZNEJE in črke — 19.05 TV koledar — 19.30 17.45 MERLIN, 6. del nadaljevanke kos krajam nisem navedel, da so v pa želimo vsem bralcem Dolenjskega la zaradi Petra, svojega najmlajše­ Dnevnik — 20.00 Vihre vojne — 20.55 18.10 STRES: Stres in posameznik, 2. 22.30 DNEVNIK sodenji republiki cene lesa mnogo lista povedati, da je tov. Čančer v ok­ ga sina, a tudi zato, ker rada igra na Ivo Pogorelič: Pet let pozneje — 21.30 del izobraževalne serije 22.45 POD KRINKO, 9. del ameriške višje kot pri nas. Za to prav gotovo ni olju. kjer dela. enako seveda v okolju, harmoniko. Čepravjesamoukinja, Dnevnik — 22.45 V petek ob 22 h — odlično igra na glasbilo in harmo­ 18.45 RISANKA nanizanke kriv gozdar. Gozdar tudi ni kriv, če je kjer živi, znan kot prizadeven, de­ 00.15 Poročila stavba že več mesecev narejena, laven. pošten in angažiran delavec in nika jo spremlja povsod, tudi na predno dobi prosilec gradbeno do­ krajan. Samo kot takega ga tudi v izletih, k ijih prireja aktiv kmečkih voljenje, na podlagi katerega mu iz­ brežiškem širšem okolju poznamo. žena iz vasi. Njena klena ljudska Sedem TV dni— 16.15Narodnaglasba kažejo les za gradnjo. S tem lesom beseda seje prepletalas humorjem, 15.10 PLEMENITI TOM, angleško- Tovarišu Čančerju se še enkrat pesmijo in glasbo, kakršne dana­ SOBOTA, 15. III. poljski risani film — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar potem prosto razpolaga. Vztrajam pa iskreno opravičujemo in se mu zahva­ šnji mladi svet niti ne pozna niti ne 8*10 — 22.25 TELETEKST 16.35 VROČE POLETJE, 1. del do­ — 17.00 PJ v košarki — 18.30 Prisečno pri tem, da če bi bila kontrola strožja, ljujemo. ker je odstopil od tožbe. ceni, kot bi zaslužila. Toda ona je 8.25 POROČILA kumentarne oddaje iz angleškega niza vaši— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zadeva si ne bi upal tega lesa prodati na Odgovorni urednik: nezakonit način. Inženir pravi, da seje znala svoj venček narodnih zaigra­ 8.30 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, 1. Boj za obstanek Thomas Crown (ameriški film) — JOŽE ILJAŽ 21.45 Dnevnik — 22.00 Festival Opati­ želja po večji kontroli izpolnila, seve­ ti in zapeti tako, da soji pritegnile del 17.00 PJ V KOŠARKI Glavni urednik: ja 86 — 23.20 Poročila da tistim, ki si to želijo. Ne želijo tisti, tudi ostale mame. Še več, ob njenih 8.45 ZAKAJ, ZAKAJ 18.30 NA ZVEZI, oddaja za stik z IVAN KAPUŠIN gledalci ki so si napravili veliko zalogo desk in polkah so zasrbele pete nekatere 9.00 LUTKOMEDIJA, 6. del otroške 18.50 RISANKA drugega gradbenega lesa in čakajo naše fante in dekleta. serije 19.00 DANES DRUGI PROGRAM primernega kupca. V zadregi pa bi bi­ KDO JE KLICAL 9.25 BELA VRANA ŠE NEKAJ ZASE! li, če bi jih nekdo od pristojnih poba­ 9.45 PERISKOP 12.15 Test — 12.30 Jugoslavija, dober V poročilu o požaru 28. februarja na 19.30 DNEVNIK ral, kako in kje bodo porabili ta les. 10.30 POTOVANJE SKOZI OSON­ dan! — 13.00 Osvajalec Maracaiba Senovem je pisalo, da je gasilce pokli­ 19.45 VREME Gotovo ga potem ne bi upali nezako­ ČJE: Jasnejša slika Jupitra, 10. del (špansko-ameriški film) — 15.00 M iti cala Vera Canžek, pri kateri je tudi 19.50 ZRCALO TEDNA nito prodati. Naj povem, da ne gre za ameriškega niza in legende— 15.15 Dijaška letafpreds- gorelo. Poklicno gasilsko enoto to­ 20.15 IGRANI FILM tiste, ki imajo pravico do dveh kubi­ 11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI tava Mladinskega odra iz Kruševca)— varne Djuro Salaj Krško je iz vratar­ DNEVNIK čnih metrov, ampak za večje količine nice Lisce Senovo klical Vid Blaznik — vzhodna Štajerska, 2. oddaja 16.15 Keganovi (ameriški film) — 11.30 ODPADEK—SUROVINA, po­ REZERVIRAN ČAS 17.25 Nikola Tesla (5. del nadalje­ lesa' R. MONIK mlajši. STANKA BLAZN IK novitev izobraževalne serije, 1. del vanke) — 18.30 Vaterpolo POŠK: Par­ 12.00 AVTOMANIJA, ponovitev 1. TV ZAGREB tizan — 19.30 Dnevnik — 20.00 dela Glasbeni oder — 20.30 Izsporedadru- 12.25 PJ V NOGOMETU — SLOBO- 8.45 Poročila — 8.50 Videostrani — gih študijev — 21.15 Poročila — 21.25 Stari hotel zgnil, zdaj D A : ČELIK; prenos 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — Športna sobota — 21.45 Glasbeni je v nevarnosti bazen 15.05 POROČILA 12.25NogometSloboda:Čelik— 15.45 večer 21.45 DANES VOLIMO Žefranova mama s harmoniko NEDELJA, 16. III. 16.20 ZABAVNOGLASBENA OD­ V čateških Toplicah slabo vzdržujejo bazen DAJA 21.55 JAZ ČEBELA, dokumentarni 8.25 — 13.05 in 14.30 — 22.20 17.05 DANES VOLIMO film Pred nedavnim je radio Brežice premazov in močno korozijo na Žefranova mama nam je segla v 22.15 POROČILA srce tudi s svojo preprosto besedo. TELETEKST 17.15 DALLAS, ameriški film objavil kritično oceno iz poročila konstrukciji steklene stene. Vlaga je 8.40 DANES VOLIMO - Gre za klasični vestern zvsemizako- medobčinske inšpekcije Krško o sta­ vdrla tudi med trislojne termopanšipe Zaskrbelo jo je, ker se za kmetijske poklice odloča premalo mladih. 8.50 Ž IV Ž A V nitostmi te zvrsti. Glavni junak je nek­ nju bazena v hotelu TERME Čatež. in poškodovala nosilne dele. 9.45 MERLIN, ponovitev 6. dela danji polkovnik konfederacijske voj­ Navedbe v oceni nimajo strokovne niti Na nepravilno obratovanje in slabo »Nobena tovarna ne bo nikdar mo­ DRUGI PROGRAM gla narediti ne krompirja ne pše­ 10.10 VEČNI KLIC, 9. del sovjetske ske, ki pride v Dallas kot maščevalec in pravne podlage, zato je Region, ki je vzdrževanje bazena smo TERME nadaljevanke razkrinka tolpo bratov Marlow, ki jo projektiral hotel Terme, primoran opozorili že leta 1983, a brez uspeha. nice za kruh«, je povedala. Zato se 8.55 Poročila — 9.00Oddaje za JLA in je takoj odzvala pozivu učencev, da 11.15 DOMAČI ANSAMBLI: An­ vodi Wi 11. V glavni vlogi igra Gary povedati naslednja dejstva: Čeprav je že prepozno, je skrajni čas, sambel Nika Zajca Cooper. jugoslovanski film Široko je listje —■ Termalni bazen za revmatike (10 x da se opravijo temeljita vzdrževalna bi se radi, preden zapuste" 12.00 Videotilt(oddaja resne glasbe)— Osemletko, seznanili še s kakim po­ 11.45 DANES VOLIMO 18.45 RISANKA 25 m) je bil projektiran za obratovanje dela. Odstraniti je treba dotrajane 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 19.00 DANES 16.00 PJ v judu — 17.00 P J v boksu — pod izredno tež imi mikroklimatski- zaščitne premaze in vs‘o rjavino, opra­ klicem. Pri njih imajo namreč 19 18.00 Glasbena oddaja — 18.25 TV hektarov veliko, sodobno urejeno 13.00 POROČILA POTROŠNIŠKA POROTA mi pogoji za temperaturo vode 35° C viti temeljito zaščito in vzpostaviti ta­ 19.30 DNEVNIK esej — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 kmetijo, kjer dela nikoli ne manj­ 14.45 NIKOLA TESLA, 3. del' in zraka v dvorani 37° C. V enem dne­ kšen režim mikroklime, kot je bil nadaljevanke 19.45 ŠPORT Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1.760— vu izhlapi iz bazena 5376 I termalne projektiran.' V nasprotnem primeru ka. Njena pobuda je bila zatorej na­ 2:060 — 21.00 Včeraj, danes, jutri — vdušeno sprejeta. Sredi maja bo šel 15.50 DANES VOLIMO 19.53 VREME vode, zato bi morala ventilacija delo­ bo prišlo do resne nevarnosti za 20.00 SIVI DOM, 10. del nadaljevanke 21.20 Flandirjski lev (3. del nadalje­ Petrov razred na Žefranovo kme­ 16.00 MOZAIK KRATKEGA FIL­ vati brezhibno, saj je potrebno dovesti celotno 'zgradbo bazena in za goste; MA: SOKOL SELEC, ameriški film 21.00 ŠPORTNI PREGLED vanke) — 22.15 Dobre vibracije in odvesti 16000 mJ ogretega zraka v podobni primeri niso neznani. Nepra­ tijo okopavat krompir. To ne bo le eni uri, da viaga ne bi presegla gornje vilno obratovanje in slabo vzdrže­ praktično spoznavanje poklica meje 50 odst. vanje utegne' pripeljati zgradbo v tako kmeta, to bo doživetje in najbrž 17.50 LUTKOMEDIJA, 7. del nani­ kritično stanje, kot se je dogodilo nikdar nihče ne bo pozabil kruha iz PONEDELJEK, 17. III. zanke DRUGI PROGRAM nekoč lepemu lesenemu hotelu To­ krušne peči, ki nam gaje obljubila 18.15 VIDEOGODBA — ponovitev Zavod za raziskavo materiala in plice, ki je bil leta 1967 generalno Žefranova mama. 9.00 ZRCALO TEDNA 18.45 RISANKA 8.30 Naš prijatelj Tito (3. del otroške konstrukcij Ljubljana pa je ugotovil obnovljen, danes pa je zaprt, ker je za­ MARJANA ŠTERN 9.20 PESEM GIBA: Eksperiment 19.00 DANES PODRAVSKI OB­ serije) — 8.45 Mi in živali (1. del visoko prekoračeno mejo vlage, 92%; radi vlage dobesedno zgnil. OŠ Grm 9.45 NAŠI OLIMPIJCI: Vmesničas— ZORNIK otroške serije)— 9.00TVvšoli— 10.35 ugotovil je tudi dotrajanost zaščitnih KARL FILIPČIČ, dipl. inž. arh. "Bojan Križaj 19.30 DNEVNIK TV v šoli — 12.25 Poročila — 18.00 15.45 — 23.05 TELETEKST 19.55 VREME Beograjski TV spored — 19.00 In- 16.00 TV MOZAIK — ponovitev 20.05 VIHRE VOJNE, 9. del ameriške direkt (oddaja o športu)— 19.30 Dnev­ dopoldanskih oddaj nadaljevanke * nik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 17.25 POROČILA 21.00 OMIZJE Včeraj, danes, jutri — 21.20 Dinastija Strokovnjaki so nas že izučili — 22.00 Odprta knjiga 17.30 PIKAPOLONICA 23.05 POROČILA Dragatušci ob obrovcih in fenijih ne moremo več zaupati le strokovnjakom, ampak moramo biti ob pomembnih odločitvah vsi predvsem življenjski TOREK, 18. III. SBILA IN GODCI: Trstenke, 1. DRUGI PROGRAM 9.00 PRED IZBIRO POKLICA: oddaja V zadnjem času krajane Dragatuša polemizirati o skrajno nepravilnem lokaciji za deponijo. Sicer pa so jo Računalništvo 18.45 RISANKA strokovnjaki strokovno prepričujejo, vodenju postopka v zvezi s pridobi­ zainteresirani krajani lahko pregleda­ 9.30 ČLOVEKOVO TELO: Bolečina 19.00 DANES naj že vendar verjamemo visoki tvijo lokacijskega soglasja za deponijo li. Ugotovili so, da je recenzijo študije 9.55 SLI K ARSTVO XX. STOLETJA: GORENJSKI OBZORNIK 8.30 Otroška oddaja — 9.00 TV v šol strokovnosti, obenem pa v narekova­ v rudniški kadunji. Želimo pa se naredil Smelt, kije dal iz hidrološkega Nepredmetni svet 19.30 DNEVNIK — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — njih pišejo o osveščenosti krajanov in osredotočiti na strokovne teze o vidika negativno mnenje o predlagani 15.45 — 00.15 TELETEKST 19.55 VREME lokaciji. Sicer pa menimo, da se o posameznikov. Vse rešitve o odlaga­ primernosti prostora za odlagališče 16.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, 20.05 VEČER ZAHODNONEMŠKE 15.55 Dnevnik— 16.15 Otroška odda­ ja — 16.45 PJ v košarki (prva tekrm lišču odpadkov so na papirju idealno odpadkov pri Kvasici. Poudarjamo, lokaciji ne bi smeli pogovarjati vse do ponovitev dopoldanskih oddaj TV (ZDF): da je javnost v zadnjem času tista sila, tedaj, dokler niso narejene hidrološke končnice) — 18.15 Mostovi-hidak — zastavljene, v glavnem le pozitivne, 17.25 POROČILA G. Simeon: ŠE RASTEJO LESKE,TV ki ne more več verjeti strokovnosti ob raziskave, ki so večletna naloga in jih 18.45 Rumena laguna— 19.30 Dnev­ negativnih ni zaslediti. V praksi in 17.30 PEDENJŽEP drama raznih obrovcih, fenijih in zadnjem nik — 20.00 Folk parada — 20.45 Žre­ življenju pa je drugače Nazorje dejal, vodi v sodelovanju z Inštitutom za 18.00 JELKA, pravljično portret sli­ 21.05 GLASBA ZA KITARO banje lota — 21.00 SP v umtnostnerr da je ideal sad na veji, ki nikdar ga ne času zelo aktualni bitki proti atom­ raziskovanje Krasa pri SAZU Vodno­ karke in ilustratorke Jelke Reichman 21.50 ALBRECHT DURER drsanju, pari prosto — 23.001zobraže- doseže človeška roka... skim elektrarnam in zanje. Naj gospodarski inštitut. V okviru te 18.10 GOVORICA TELESA: Zakaj 22.10 DNEVNIK valna oddaja V člankih strokovnjakov je čutiti, navedemo primer: s študijami je bilo naloge so v preteklem letu potapljači 18.20 SLOVENSKA LJUDSKA GLA­ 22.25 ROCK POP V BERLINU da so mnenja, da se v ekološke strokovno dokazano, da je ekono­ ugotovili, da so na področju Doblič- probleme vtikajo »nepoklicani«. Kdo mična gradnja farm s 30 tisoč in več kega jezera velike podzemne vodne so ti nepoklicani, ki branijo naše, svoje bekoni, po enem letu obratovanja pa rezerve, ki imajo glavni dotok vode iz in skupno? Narod ima pravico do so »nestrokovnjaki« ugotovili, da v Dragatuša in ne iz zahodno ležečih SREDA, 19. III. 15.40 — 22.35 TELETEKST 20.05 FILM TEDNA: BEDNO ŽIVLJENJE, angleški film dediščine svojih prednikov, taisti teh študijah niso dovolj raziskali hribov, kot so mislili do sedaj. 9.00 Simon Jenko: JEPRŠKI UČI­ 15.55 TV MOZAIK — ponovitev narod pa mora zapustiti potomstvo ekoloških obremenitev okolja. Epilog: TELJ, TV drama dopoldanskih oddaj Film je nenavaden, celo šokanten, Vprašujemo, zakaj ni študija o loka­ ko predstavlja mlad zakonski par z vsaj tako dediščino, kot jo je dobil. In sedaj spreminjajo predpise, ki so Za Jenkove tri povesti: Spomini,Til­ 17.25 POROČILA ciji za deponijo narejena variantno? nemočnim, trpečim, na duhu in telesu isti narod razmišlja življenjsko, na dovoljevali gradnje velikih farm. ka in Jeprški učitelj, zlasti za zadnjo, 17.30 DEČEK Z ZELENIM I PRSTI, A li je res najcenejša lokacija tudi naj­ prizadetim otrokom. Predstavlja jima osnovi zdravega razuma in borbe za literarna meni, da je Jenko v njih po­ 2. del Krajevna skupnost Dragatuš še bolj varna za okolje? Dr. Plut v svojem breme, ki si ga ne moreta in ne znata njegov in naš čistejši jutri. kazal izrazit pripovedni dar in 0a bi ob VIDEOSPORT: Mačja veselica vedno ni dobila študije o predlagani zadnjem prispevku v Dolenjskem listu olajšati. Avtorji filma na ponudijo večji razglednosti po književnosti uteg­ 17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: navaja, da ima desetina Bele krajine rešitve, ker je ni, ampak predstavijo Prebivalci krajevne skupnosti Dra- nil postati utemeljitelj slovenskega rea­ Najhujša preizkušnja, 7. del dokumen­ neprepustne površine. Zato krajani pretresljivo stisko takšnega življenja, gatuš ne nameravamo razpravljati in lizma. Jeprškega učitelja, tragično tarne serije vztrajamo pri novi, boljši lokaciji, ki ki bi ga le smrt nesrečnega otroka uteg­ zgodbo o bedi podeželskega učitelja iz 18.45 RISANKA Kdo izbira filme? bo bolj oddaljena od vodnih virov, s nila spremeniti. tem pa se bo zmanjšala tudi možnost avstroogrskih časov, je dramatiziral 19.00 DANES France Vurnik. ZASAVSKI OBZORNIK 21.40 SPOZNANO NEZNANO, od­ Kratek odgovor se glasi: ogrožanja že tako ogroženih voda. Ta daja o znanosti 9.55 PORTRET ANGELCE JENČIČ 19.30 DNEVNIK Strokovna žirija v Pulju sklep je bil sprejet tudi na skupščini 22.20 DNEVNIK obeh zborov črnomaljske občinske —JANKOVE 19.55 VPFME Če bi bil avtor članka Kdo izbira skupščine. In končno: delovni ljudje so in bodo združevali svoje delo v filme (Dolenjski list 6. marca) res 18.40 RISANKA dober poznavalec domače kinematog­ industrializiranih središčih, hrana pa ČETRTEK, 20. III. bo prihajala iz kmetijskih krajevnih 19.00 DANES DRUGI PROGRAM rafske produkcije, kot seje sam preds­ DOLENJSKI OBZORNIK skupnosti, med katerimi je tudi 9.00 LETEČI MLIN NA VETER, 8.30 »Fazoni i fore« — 9.00TVvšoli — tavil, bi mu moral biti bolje poznan 19.30 DNEVNIK dragatuška. vzhodnonemški film 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — repertoar Pulja 85 ter izid te edine 19.55 VREME PRIZADETI KRAJANI 17.30 ZGODBE O POLUHCU 17.25 Dnevnik — 17.45 »Fazoni i fore« filmske manifestacije pri nas. Upam si 20.05 TEDNIK 17.45 POTOVANJESKOZI OSON­ — 18.15 Znanost— 18.45 Goli zevrop- trditi, da si je gledalec lahko ustvaril 21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VE­ ČJE: Pioneer odkriva Saturn, 11. del skih nogometnih igrišč— 19.30 Dnev­ sliko in oceno stanja naše kinematog­ LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV rafije, saj nam je od 7 filmov uspelo ameriškega niza nik — 20.00 Umetniški večer: W. VEČ TAKIH BUDILCEV 18.15,MOZAIK KRATKEGA FIL­ 21.10NEŽNA JENOČ,2. delangleške uvrstiti v program 6 nagrajenih. Shakespeare: Richard II — 22.35 SP v MA: Živeti v narodnem parku, franco­ nadaljevanke Kolikor je torej strokovna žirija v IZ OTOPELOSTI umetnostnem drsanju, moški prosto ski film 22.00 DNEVNIK Pulju 85 izbirala filme nestrokovno, Minulo soboto je bil v Domu smo žal tudi v Črnomlju (tako kot v Edvarda Kardelja v Metliki vsakole­ vseh večjih krajih v Sloveniji, kjer je tni. tradicionalni koncert metliške KAJ VEŠ O PRIMOŽU TRUBA­ lansko jesen krožila »Pula po Puli«) godbe. Tudi letos so metliški godbeni­ PROSLAVA ZA DAN ŽENA NA ZA DAN ZENA RJU — V sredo, 5. marca, je bilo v ponudili obiskovalcem zgolj nestro­ ki pod umetniškim vodstvom Stanka RATEŽU kino dvorani v Žužemberku tekmo­ kovne in skromne zlate arene Pulja 85. Križa predstavili raznolik repertoar NAŠE MAME vanje v znanju o Primožu Trubarju. O tem, da je »Pula« po svojem kva­ od resnih do vedrejših not. Pred polno 6. marca smo pripravili program za Tudi pri nas smo praznovali 8. V soboto zjutraj so bile stanovalke v Pomerilo se je 8 ekip od petega do litetnem nivoju iz leta v leto skromnej­ dvorano je z veznim in humornim vse žene v našem kraju. V šolski telo­ marec. V nedeljo je OO ZSMS Ratež z ulici V. Vlahoviča prijetno preseneče­ osmega razreda. Zmagal je 8. b. ša, ni dvoma. Glede na tradicijo pa tekstom Tonija Gašperiča vodil prog­ vadnici seje zbralo veliko mamicin ba­ mlajšimi člani kulturnega društva Kres ne. V poštnem nabiralniku so namreč smo gledalcem le dolžni ponuditi našle čestitko in povabilo na proslavo Prireditve se je udeležil tudi pisatelj ram Matjaž Rus. bic, radovednost pa je prignala tudi ne­ pripravila kulturni program. Najbolj dosežke (nadpovprečne!) našega filma Pa še to. Ob takih redkih dnevih, ko so navdušili gledalce najmlajši. Že pri ob dnevu žena. Janja, Mirjana, Manca, Jože Javoršek, avtor knjige o Tru­ kaj očetov. Naše mame so bile vesele.• in jim prepustiti, da sami ocenijo metliški dom kulture vendarle služi Naslednji dan smo z našim programom vhodu so slavljenke pričakali z vejico Danijela in Sandra so pripravile barju. Z njim je tekel zanimiv vzpone in padce te kulturno-umetniš- svojemu namenu, je moč znova spoz­ razveselili tudi delavke v Jutranjki. mačice. Tudi pri nastopu seje vsak kar kratek, a prisrčen program za vse pogovor o Trubarju, protestantiz­ ke zvrsti pri nas. nati vso praznino in mrtvilo metliške­ Lepo so nas sprejele in z navdušenjem najbolj potrudil, da bi razveselil svojo stanovalke bloka. Nekaj recitacij, skeč mu, ogroženosti slovenskega jezika Torej tov. P. Roman, verjemite mi. ga kulturnega življenja. In takrat si spremljale program, zato nam ni žal mamico. Ob koncu smo najstarejši in pesmica je bilo dovolj za prenekatere in še o vsem mogočem. Javoršek je da vam v Tednu jugoslovanskega zaželimo še več takih in drugačnih časa, ki smo ga porabili za vaje. udeleženki poklonili skromno darilo, solzne oči. vsem tekmovalcem tudi podelil filma res nismo mogli ponuditi Sedem večerov, budilcev iz otopelosti in zna­ potem pa je bila za vse prisotne še knjižne nagrade. (Foto: Foto krožek očetov na službenem potovanju. nilcev pomladi. Kulturne. LID IJA UDOVČ, 6.b skromna zakuska. IRENA ULČAR NADA BLAŽIČ O s Žužemberk) JANI BEVK OŠ Boštanj DARJA ERJAVEC OŠ Brežice

Št. 11 (1909) 13. marca 1986 w w %

posojil, pri zagotavljanju deviz za uvoz opreme manj razvitih krajih. Zakaj? Z združevanjem Pomoč razvitih manj razvitim oziroma neraz­ tva, stopnje razvoja znanosti in tehnologije, in gotovinskih plačil za projekte, oproščeni so investitor iz razvitejših krajev dobi materialne vitim v Jugoslaviji (predvsem prek zveznega predvsem pa posledica razlik v delovni sto­ plačila carine pri uvozu opreme, za del tujih pos­ pravice in odgovornosti, deli tudi riziko, pa zato s*klada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj rilnosti in učinkovitosti gospodarjenja. V svetu ojil, ki so jih uporabljali manj razviti, je bila porok postaylja svoje pogoje. Po drugi strani preje­ razvitih) je bila pri nas skoraj lahko kot zadolže­ prodira spoznanje, da je gospodarski razvoj federacija ipd. V zadnjih petih letih je šlo v manj manje denarja v obliki posebnih posojil republi­ vanje v tujini tako rekoč tabu tema. O tem, koliko oziroma dinamika razvoja pogojena s posto­ razvite republike in na Kosovo štiri petine posojjl škim in lokalnim oblastem daje možnost denarja namenjajo (morajo namenjati) razviti za pnim zmanjševanjem razlik. Pri naporih za mednarodne banke za obnovo in razvoj. vlaganja denarja tja, kamor se njim zdi potrebno, spodbujanje hitrejšega razveja manj razvitih, še enakomernejši in skladnejši razvoj vseh delov Nekatera vrača država. Kosovo ima kot posebej pa četudi ekonom sko ni najbolj ali sploh ni upra­ bolj pa o tem, kaj se s tem denarjem dogaja pri gospodarstva gre oziroma bi moralo iti za nerazvito še nekaj posebnih olajšav. Tako npr. vičeno. Znano je, da razvitejša godpodarstva že manj razvitih in kakšni so ekonomski učinki skladnost ekonomskih, socialnih in družbenop­ jim že od leta 1982 dalje odlagajo plačilo anutet dolgo opozarjajo na neučinkovitost naložb v pomoči ali vlaganj, ni bilo želeno govoriti. Z olitičnih razvojnih ciljev, in sicer za tako za obdobje po letu 1990. manj razvitih republikah in na Kosovu. Seveda zaostritvijo našega celotnega gospodarskega skladnost, da razviti v tej pomoči ne vidijo (in da V dolgoročni program gospodarske stabiliza­ pa moramo vedeti, da tudi delovne organizacije položaja, ki je neusmiljeno odprla mnoge karte, to tudi dejansko ni) kot breme, ampak vlaganje, cije smo zapisali, da razvoja manj razvitih ne iz razvitejših krajev niso vedno pripravljene so se stvari tudi na tem področju spremenile, ki koristi obema »strankama«. moremo več spodbujati po starem. Program usmeriti denarja tja, kjer bi se bolje obrnil. verjetno v precejšnji meri tudi zato, ker so V dvajsetih letih obstoja je zvezni sklad za zahteva drugačen odnos do izvonih prizadevanj nezadovoljni ne le tisti, ki pomoč dajejo, ampak spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih Eden od razlogov za obojestransko nezado­ in tudi do vračila dolgov v tujini, krepitev lastnih tudi tisti, ki jo dobivajo. Nezadovoljni in z ena­ republik in Kosova posredoval le-tem skoraj voljstvo in različnost stališč o oblikah, metodah naporov, izkoriščanje notranjih rezerv. Rezultati kimi že znanimi različnimi prepričanji so se 1.357 milijard dinarjev. S tem denarjem so zgra­ in mehanizmih pomoči je gotovo neracionalna pričajo, da teh napovedi in zahtev programa sta­ razšli delegati v zvezni skupščini tudi tik pred dili okrog tisoč novih tovarn, z njim pa so gradili uporaba podarjenega ali posojenega denarja, bilizacije ne uresničujemo (kot še mnogih dru­ koncem lanskega leta po končanem sprejetju tudi bolnišnice, šole, ceste, vodovode, knjižnice, zidanje neproizvodnih objektov, drage neučin­ gih ne, da nam ne bi kdo očital krivičnosti). Lani nekakšnega sistema spodbujanja hitrejšega nove rudnike in še kaj. V pravkar minulem kovite ali izgubarske investicije, ki so pogoltnile so manj razviti tudi odstotkovno le malo izb­ razvoja manj razvitih republik in pokrajine srednjeročnem obdobju so manj razviti dobili za še in še solidarnostno zbranega denarja, poča­ oljšali svoj izvoz. Enotni jugoslovanski trg je vse Kosovo v petletki do 1990. svoj razvoj skoraj 400 milijard dinarjev, na njiho­ sna gradnja, prekoračitve investicijskih vred­ vih tleh pa je trenutno v gradnji 3.600 objektov. manj enoten, vse večja avtarkija je problem not­ nosti itd. Desetletja so pri nas spodbujali Razlike v stopnji razvitosti, ki so tako ekonom­ Mnoge gradijo počasi in dolgo, kar seveda ranje ekonomije. Zaradi vsega tudi združevanje ekstenzivni razvoj, vlaganja v infrastrukturo in ski kot politični problem, so sicer zakonitost v vpliva na končno ceno. denarja za manj razvite ne gre po pričakovanjih. kapitalno intenzivno proizvodnjo ob množici razvoju vsake družbe, posledica različnosti Od leta 1971 dalje imajo manj razvite repu­ Razvitejše republike so kajpak bolj zainteresi­ delovne sile (dve tretjini denarja sklada je šlo v naravnih danosti, različne strukture gospodars­ blike in Kosovo prioriteto pri najemanju tujih rane za združevanje denarja in skupne naložbe v 20 letih za energetiko in surovinsko proizvodnjo, le malo pa za priorietne in tiste, ki bi odpravile brezposelnost, ki bi povečale dohodek in izvoz), gradili industrijo, ki je bila brez možnosti za vključitev v mednarodno delitev dela. Vedno so bile velike zagate tudi s kadri. Niso redki primeri, da so zgradili tovarno, s katero niso znali gospoda­ riti. Jasno je sicer, da so mnoga zatikanja del davka nerazvitosti, da je treba imeti več potrplje­ nja in upoštevati čas prilagajanja. Vendar je tudi jasno, da se združevanje dela in sredstev zatika, še posebno, ker v celotnem gospodarstvu manj­ kajo bistveni elementi ekonomike, saj ni združe­ vanja niti med gospodarstvi razvitejših območij...... 'WC r ' ;* '- V letošnjem letu naj bi republike združile v sklad dobrih 242 milijard dinarjev. Po novem je 60 odstotkov denarja namenjeno združevanju, 40 odstotkov pa pomeni obvezno posojilo, ki ga bo sklad dal pomoči potrebnim z odplačilno dobo 12 let in 10-odstotno obrestno mero. Po Jtt- zakonu bo 25,2 odstotka tega denarja dobilo gospodarstvo BiH, 8,9 odstotka črnogorsko, 17,8 odstotka makedonsko in 48,1 odstotka gospodarstvo Kosova. Slovensko gospodarstvo bo v letošnjem letu prispevalo v sklad 40 milijard dinarjev. Bitke okrog združevanja sredstev za manj raz­ vite so bile tudi pred sprejemanjem letošnjih in r v ' seveda srednjeročnih planov velike in hude. In, kot rečeno, z rešitvami niso zadovoljni ne eni ne drugi. Mnogim zapletom botruje predvsem to, da po vsej osmih letih ugotavljanj o neustreznih kriterijih nerazvitosti še vedno nismo prišli do ustreznejših, morda tudi zato, ker so vse moči m arsikje usm erjene le v to, da bi dokazali neraz­ vitost oziroma manjšo razvitost, ne pa v trud, da bi se bolje razvili. Tudi ob dogovarjanju za petletko do 1990 so kriterije pustili ob strani. ZIS naj bi jih izdelal v letošnjem prvem polletju. Manjšo razvitost so spet določili v glavnem s politično odločitvijo. Ker ni jasnih meril za ugotavljanje stopnje raz­ vitosti, seveda vsak lahko maha s svojimi argumenti In jih brani z enakimi političnimi sta­ lišči. Na Kosovu so prepričani, da bo tudi s stopnjo 1,56 odstotka družbenega proizvoda, ki je obveljala kljub velikim nasprotovanjem, dena­ rja veliko premalo, saj do danes niso zmanjšane razlike v razvitosti. Povsod drugje pa seveda opozarjajo na svoje težave (na Hrvaškem na veli­ kanske izgube, v Vojvodini na slabe rezultate - kmetijstva že dve leti zapored, Srbija opozarja na svoje nerazvite občine, ki da zaostajajo bolj kot tiste v manj razvitih, Slovenija pa na stabi­ lizacijo in nujnost naslonitve na lastne sile in združevanje na'skupnih dohodkovnih intere­ sih), zaradi katerih se zdijo vsote, ki naj bi jih s združili v sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih, neverjetno visoke. Videti je celo, kot da je pot iz tega začaranega kroga vse manj vidna, cilj vse dlje. Vsekakor v m osnovi dogovarjanja ne bi smeli pozabljati, da je stvarni napredek tudi na manj razvitih območjih : Ž s s r veliko bolj odvisen od dinamike in učinkovitosti našega skupnega družbenoekonomskega raz­ n v * V * voja kot pa samo od sistema pospeševanja razv oja manj razvitih. Z. LINDIČ—DRAGAŠ

H£HI feSž lalfee * » s m i s > 5^ ,

- - - " / ' v 2

.

1. 3 . ' 8 6 3$ 5 PRILOGA del za letalskim krmilom več Ko se je Avstralec Ray CŽ*rt kot 10.000 ur, letel je na 155 Marinko s popotovanja po modelih in tipih letal. Evropi vrnil v Melbourne, je V neobvezen premislek In kako malo bi bilo treba dokaj presenečen spoznal, da storiti, če že sam komentator ::?« so mu neznani nepridipravi ni mogel s stolpa (zaradi ukradli enonadstropno vilo — merjenja dolžine in ocen slo­ ■ti o Dovvning Street v Londonu, z vsem pohištvom, opremo in TELEVIZIJA ZA STOTISOČ ga morebitnih sledečih pad­ garažo vred. cev), bi lahko po zdravstvene 2 a mala ulica, v kateri je sedež SLEPCEV novice poslal enega od svojih britanskih predsednikov vla­ brezimnih pomočnikov, kot de je dobila ime po siru Geor­ p * « geu Dovvningu. Ta je to Vedno sem in bom trdil, da meri podrediti tej človeški pravijo na televiziji ljudem, ki zemljišče dobil kot nagrado, VVellingtonski vojvoda, voj­ so športni novinarji fantje gesti in notranji potrebi, za ambiciozno opravljajo manj 0 . & f H e , ker je rojalistom izdal skriva­ skovo dja, ki je skup aj s P rusi v posebne vrste. To prepriča­ sliko in vtis nadaljevanja slavna dela. V trenutkih, koso lišče, v katerem je po polomu bitki pri VVaterlooju porazil nje mi je v nedeljo ponovno poletov so več kot dovoli bile misli televizijskih gle­ revolucije ždel njegov nekda­ Napoleona, se je na stara leta utrdil Marko Rožman, ki je skrbeli kamere in gledalčevi dalcev v ambulantni hišici ob nji dobrotnik polkovnik Ohey, bolj kot s pripovedovanjem med televizijskim prenosom čuti ter pamet. Konec koncev vznožju kulmske velikanke, eden od revolucionarjev, ki so junaških spominov ukvarjal z poletov na kulmski velikanki reporter samo opisuje to, ka( bi bilo tudi to, da ni novic, no­ o b s o d ili na s m rt k ra lja K arla I. izumiteljstvom. Tako je med po strahotnih helikoptrskih že sami vidimo, slavno tele­ vica. Športni komentator pa d 3 ► drugim izumil sprehajalno padcih treh tekmovalcev ve­ vizijsko komentiranje je med bi dokazal, da mu ljudje palico, na kateri je bila dno znova začutil poklicno drugim stavek: »Skakalec je pomenijo več kot prečne črte ti13 2 pritrjena zložljiva trobenta za dolžnost povedati, na kate­ že v zraku.« Kot da bi pred ek­ na skakalnici. s ® t i V ZDA pravijo dedku Mrazu naglušne. rem dolžinskem metru pob­ rani sedelo sto tisoč slepcev. MARJAN BAUER Santa Claus. V ameriški očja so si lomili kosti nesre­ zvezni državi Indiani je me­ čni skakalci. Leporečni Ro­ stece Santa Claus, v katerem Leta 1945 je bilo v ZDA žman je junakom, ki so najbrž deluje šola, ki »usmerjeno 16.500 televizijskih sprejem­ presrečni, da so ostali živi, izobražuje« ljudi, ki potem nikov. Danes jih je okoli celo gladko in snažno izraču­ decembra nastopajo, pred­ 110.000.000 in lahko izbirajo nal uvrstitve, čeprav je bilo vsem v veletrgovinah, kot med 960 televizijskimi posta­ tudi najbolj debilnemu gle­ dedki Mrazi. jam i. dalcu jasno, da se bodo polomljeni leteči mladeniči Mark Tvvain je napisal lep čas držali čim dlje od prav kratko študijo o smrčanju. vsakega s snegom pokritega Neprijetnost je imenoval »bi­ hribčka. Marko Rožman pa zaren in po eni strani čudovit ima poleg reporterskega očit­ pojav«. Zakaj? Zaradi tega, no tudi obširno zdravniško ker najhujši smrčači spe znanje, saj je za našega popolnoma mirno, kljub dejs­ Grego Peljhana, ki je bil četr­ tvu da nekaj centimetrov od ta žrtev letošnjega Kulma, lastnih ušes proizvajajo zvok, mirno dejal, »da si je zlomil ki bi lahko prebudil vso sam o k lju č n ic o , glava je o sta ­ mestno četrt. la cela« in da smo lahko s fantovimi starši vred spokojni. V vrtu rezidence guvernerja Pa ne moremo biti, pred­ otoka Sveta Helena (najbolj vsem zaradi Rožmana in nje­ zakotna britanska kolonija) mu podobnih. Šport je morda žive štiri želve (Emma, Frieda, edina človekova dejavnost, ki Myrtle in Jonathan), za katere ga televizija totalno pokriva. je zanesljivo, da so (vsaka Vidimo vsak gib, vsak vzdih, posebej) stare najmanj 255 tekmovalci so snemani od let. To pomeni, da so na otoku spredaj, zadaj, zgoraj, doga­ dokaj starčevsko grizle travo janje je mogoče upočasnjeno že v času, ko je tam ponovno predvajati, celo us­ neprostovoljno živel Napole­ taviti. Kamere beležijo strah, on Bonaparte (1815—1821). jezo, nemir in zmagoslavje. Vse je na dlani. Prav zaradi te­ ga bi bilo pričakovati, da Chuck Yeager, ameriški bodo enaki dogodki, končno poskusni pilot, čigar lik je pri­ smo vsi ljudje, vzbudili po­ kazan v filmu Pot v vesolje, je dobna čustva in reakcije. bil, kot vemo, prvi pilot, ki je Pa jih očitno ne. Po tako st­ oktobra 1947 prebil zvočni rahotnih padcih bi bila prva zid. Kasneje je Yeager kot prvi reporterjeva dolžnost poskr­ človek letel dvainpolkrat hi­ beti za sproten dotok novic o treje od zvoka, bil je tudi prvi počutju ponesrečenih. Pre­ ameriški pilot, ki je z zemlje nos bi bilo treba v precejšnji poletel z letalom na raketni pogon. Yeager je med svojo dolgo letalsko kariero preše-

% Kin hod na rimsko železniško izkoristiti, treba jo je pripraviti Glasba enakost in trdnost ritma. Odl­ kakšna druga pesem? člani postajo, vožnja v hotel, sreča­ do tega, da nam n u d i u žite k. I n očili so se za Marka Egana, ki Arcadie pravijo, da zato, ker nje s F redom , sku p e n n a sto p v če rabimo televizijski okvir za do takrat sploh ni igral rock ali soželeli, da bo prvasamostoj- studiu, njen odhod— tojevse. to, da bi se spomnili nečesa pop glasbe, ampak je bil na plošča prodorna, da bo to GINGER Toda znotraj tega »vsega« je lepega iz zgodovine filma — ARCADIA tipičen jazz in funk basist. plesna pesem z albuma, ki bo še en »ves« — ves Fellinijev zakaj pa ne? Fellini to ve in to Posebno pozorno so izbirali povsem jasno pokazala raz­ Pred dnevi je tudi v naše filmski svet: tu so nestvarne počne. Če bi ne bilo tistega tudi posamezne kitariste. Ta­ liko med Arcadio in Duran IN FRED trgovine s ploščami prišel rimske ulice (kot v Felli­ neumnega programa v stu­ ko so pri ustvarjanju plošče Duranom. S to željo so album »So Red The Rose« nijevem Rimu), tu je razgi­ diu, bi se Ginger in Fred sodelovali Mošami Tsuchiya, posneli tudi predstavitveni skupine Arcadia. Trio Arcadia kitarist na Japonskem zelo video-spot, ki je povsemdru­ bana množica (kot v Sladkem morda nikoli več ne srečala. sicer ni znana skupina, so pa Zdaj, po odhodu njenega popularne skupine Prudo (ni gačen od siceršnjih spotov življenju), tu so trenutki nos­ zato toliko bolj znani njeni vlaka, se res ne bosta nikoli le igral kitaro, ampakje poma­ skupine Duran Duran. talgije (kot v Amarcordu), tu je člani. Vsi trije, Simon Le Bon, več, toda trenutki, ki sta jih gal tudi Nicku naklaviaturah), Postavlja se seveda vpra­ spektakel (kot v Klovnih). Roger in Nick Rhodes, so Gingerin Fredjefilm ofilm u preživela skupaj, so bili njegovo čisto nasprotje Car­ šanje, če pomeni Arcadia namreč člani verjetno vsem in o televiziji, nikakor pa ne pomembni za oba. Bili so lepi los Alomaro paDaveGilmour, konec skupine Duran Duran, znane popularne skupine proti televiziji. »Film proti tele­ in film nam govori o njih. kitarist že legendarnih Pink o ziro m a kako bo Arcadia vpli­ Duran Duran. Pravijo, daseje viziji! To bi bilo tako, kot če bi Floydov. Veseli so, da jim vala na nadaljnje delo dura­ V tem je tudi že odgovor na ideja o ustanovitvi Arcadie hotel narediti film proti sili noben še tako znan glasbenik novcev. Člani Arcadie pravijo, Nekaj navidez paradoksne­ začetni paradoks: film je res porodila v času snemanja gravitacije,« pravi Fellini. ni odklonil sodelovanja, tako da je karkoli v zvezi s tem ga je vdanžšnjem kinematog­ dozorel, morda celo umrl, plošče Duranovcev »A View Sporočilo je jasno: resje, tele­ toda zdaj se vrača, vrača se z tudi ne odlični saksofonist težko napovedati. Jasno pa je, rafskem trenutku. Film je To A Kili«. Po petih letih vizija je tista, ki z reklamami Andy McKay nekdanje sku­ da sta to dve povsem različni dosegel tisto točko zrelosti, vso svojo zgodovino, z vso skupnega dela so začutili prekinja filme, res je, televizija svojo močjo, ki je tolikšna, da pine Roxy Musič. skupini, da je Arcadia nastala ko se lahko napaja zgolj iz potrebo, da naredijo nekaj je tista, ki poenostavlja in krči, lahko brez strahu za svoj spontano, iz »notranje potre­ svoje lastne zakladnice. Zdi drugačnega od tistega, kar so toda televizija je tudi tista, ki obstoj vstopa v gledališke Za predhodnico oziroma be«, in da se bo delo trojice v se, da ni več filma, ki bi se s delali v skupini. Ta v tem času nam neprenehoma nudi nove dvorane, na slikarska platna najavo albuma »So Red The Arcadii v določeni meri odra­ svojo vsebino ali pa form o ne tudi ni natanko vedela, kaj naj podobe, ki uči pogled. Ignori­ in na televizijske zaslone. Rose« so izbrali pesem Elec- zilo na novem albumu sku­ skliceval nanekiževidenfilm, bi v prihodnje počela. Zmanj­ rati to dejstvo bi pomenilo Naslednji Fellinijev film bo tion Day. Zakaj ravno ta in ne pine Duran Duran. na neko preteklo obdobje kalo je novih idej. 2elje trojice vnaprej pristati na poraz. Amerika, po Franzu Kafki. filmskezgodovine. Nedolžnih v Arcadii so se nekoliko raz­ Treba je stopiti vanjo in jo STOJAN PELKO podob ni več. Toda hkrati tudi likovale od vsega, kar je do skorajda ni več kritiškega takrat počel Duran Duran, teksta, ki bi ne govoril o slepi poleg tega sta preostala dva ulici, v kateri se je film znašel, člana skupine že imela novo ozastoju, izkateregagalahko FEDERICO FELLif skupino Povver Station, s reši le navezava na druge katero sta posnela tudi ploščo. medije — pa naj gre za gleda­ lišče (Oliveira), slikarstvo i i s i i i i Pravijo, da delo v Arcadii (VVenders) ali video (Godard). poteka povsem drugače kot v , i m Duran Duranu. Tudi pesmi, ki Resnica je prav v tem so bolj tople in sproščene, videzu, v paradoksu, dojeti pa nastajajo povsem drugače. V jo je mogoče ob zadnjem Duran Duranu so v studiu filmu Federica Fellinija Gin- stalno kričali svoje predloge ger in Fred. Zgodba je zelo drug čez drugega. V Arcadii preprosta: Ginger (Giulietta Simon in Nickzaigratanakla- Massina) in Fred (Marcello virju začetne ideje za pesem, Mastroianni) sta bila v štiride­ na kar se naveže Roger z ide­ setih letih par, ki je izvajal ja m i o ritm u . P otem p a o vsem plesne točke Freda Astaierja mirno razpravljajo in se in Ginger Rogers. Razšla sta euLETTA nvvm /mAKELiDim/Tfiamri dogovorijo za končno izved­ se, po štiridesetih letih pase FCOEOGOKU.ni '■ F /ioG U E flflfl f EČEMCOF&Ufl rm :O Jf» G C • ''U O A T _ bo. spet srečata v shovv-progra- aBEfttoGcciaa Arcadia je vključila tudi mu nekega privatnega tele­ nekaj zelo raznolikih znanih vizijskega kanala. Njen pri­ glasbenikov, ki je vsak dal svoj pečat skupini, čeprav jim jena koncu na albumu »So Red B FEDERICO FELLim The Rose« vendarle uspelo doseči izenačen zvok. Že na začetku pa so se odločili, da bo basist vseskozi isti, ker i r v i n ■ menijo, da je zelo pomembna

10O priloga dolenjskega lista so imeli leizgubo. S prazno mošnjo mahata nad­ lastniku gostinskega lokala ob koncu meseca tališču obdari najemnika le z 9000 dinarji Davčna politika alje lastnika bifeja na Ragovski Slavko Malnar in pade v žep? Ne boste verjeli, mnogi morajo še mesečno, gostilna »Marička« v Bučni vasi, kjer Jože Murgelj v Bršljinu. Slabo gre lastniku nove dodajati (tako vsaj so prikazali v davčni napove­ med tednom dopoldne ni moč najti praznegase- gostilne Stupar na Dvoru. Janez Žlajpah, ki je di), da bi dosegli vsaj zagotovljeni povprečni deža, pa svojega lastnika Milana Kroflina pušča prodal lokal ob železniški progi v Kandiji, se je s dohodek. Med manjšimi takšnimi obrtniki jelani brez plače. Žal moramo na koncu zapisati še to, ZAKAJ tem rešil velikega stroška. V izgubo je zapeljala na mesec največ zaslužila lastnica bifeja Marija da se bo mnogim višina dohodka še znižala, ko tudi gostilna Turk v Maharovcu. Kljub posebni Bobič na Partizanski cesti in sicer 36.000 din. bodo na občini obračunali davek. skrbi za organiziraneskupinez naročilnicami ni Marija Šali, lastnica »Slončka« ob Cesti koman­ Seveda pa v tem zapisu ne smemo mi mo tistih, DOLENJSKI iztržila niti za kruh, kaj šele, da bi kaj ostalo las­ danta Staneta, je ob mesecu spravila v žep ki so s poslovanjem lahko svetel vzor, saj so ne­ tniku. Kaže, da je bil lani dolgčas tudi v znani 31.000 din, gostilničar JanezTekavčič vSušicah kateri, kljub temu da imajo svoje gostilne v isti GOSTILNIČARJI gostilni ob avtocesti, za katero je nova lastnica 30.000 din, gostilničar Hinko Kocjančič na keg­ občini kot kolegezgubarji, dosegli in prijavili kar Janja Pirc dala skoraj vse svoje premoženje, pri­ ljišču v Loški vasi 27.000 din, lastnik gostilne velik ostanek dohodka. Takšna »bela vrana« je naša pa ji le izgubo. Štravs v Podturnu pa se je moral zadovoljiti le z gostilna Vovko na Ratežu z 1,8 milijona ostan ka, NE ZASLUŽIJO V zasebnem sektorju je še vrsta taknih 19.000 dinarji na mesec. Gostilna na žužember- gostilna Štefan na Slatniku ima le 100.000 din primerov, ko gostinci kljub garaškemu delavni­ škem trgu prinaša svojemu gospodarju Jožetu manj, gostilničar Novljan v Mirni peči je pridelal ku ne zaslužijo niti za minimalni osebni Zupančiču mesečni zaslužek 21.000 din, gostil­ 1,15 milijona, okrogel m ilijon pa je po 8 mesecih NITI ZA SOL? dohodek, kaj šele, da bi plačevali obveznosti za na Martine Jerič na Potoku 15.000 din, gostilna poslovanja prijavil gostilničar Prešeren v Kro- najnižjo pokojninsko osnovo! Koliko pravzaprav Rozi Drenikove na Cikavi 13.000 din; bife Na le­ novem . Najbrž bo ob teh podatkih odveč komentar, komu naj v bodoče zaupamo razvoj gostinsko- turistične ponudbe v občini. Na upravi za družbene prihodke vedo povedati, da je kljub Vsem stalnim gostom pa tudi naključnim »izgubam« veliko zanimanja za odpiranje novih obiskovalcem kavarnice Dušana Kmeta na vo­ gostinskih objektov, da so lokacijeza kavarnice galu v samem središču Novega mesta bo vzelo najbolj iskane po mestu. Gostinci menda vedo, sapo, ko bodo zvedeli, da je bil lanski dnevni da se da prav tam veliko zaslužiti. iztržek v tem gostinskem zavetišču (1 dl vina 200 Za konec še izjava namestnika direktorja up­ din) komajda 10.000 din. Še težje bo tistim, ki rave za družbene prihodke Marjana Pavlina: zahajajo v bife športne dvorane. Tam je najem­ »Naši inšpektorji so na delu in bodo kmalu imeli nik Dušan Košiček, ki ima neprimerno manj poročila o dejanskem stanju. Kazni za kršitelje prometa kot Kmet, prijavil še enkrat večji dnevni niso nizke, mnoge prijave bodo zrele tudi za ob­ iztržek (20.000 din) in obračunal 3,5-krat več ravnave na drugih mestih. Pripominjam, da bi prometnega davka. Zagotovo pa bi izgubil stavo lahko gostinci — obrtniki pridelali še mnogo vsak, ki bi trdil, da je najbolj donosna gostilna v večje izgube, kot so jih prikazali v svojih na­ Škocjanu Marinčičeva, katere glas in specia­ povedih. V poročilih, ki sojih priložili, ni nekate­ litete v obliki štrukljev poznajocelo Kitajci, Rusi, rih stroškov, do katerih so upravičeni. Tako ni Francozi, da naših direktorjev in drugih velikih obračunana amortizacija, le redko je videti mož niti ne omenjamo. Stava j e izgubljena, saj je stroškeza domače pridelkein nabavo natrgu, ni ta gostilna pridelala manj ostanka čistega knjiženega doma pridelanega vina in žganja, ni dohodka kot veliko manj znana gostilnica v računov za živo glasbo, nikjer ni stroškov za istem kraju. Zlobneži bi pristavili,dasejelastni- pogodbeno zaposlovanje delavcev in vrste dru­ ca te gostilne Vlasta Pungerčar naučila le polo­ gih reči. To med drugim kaže,

na učni uspeh posameznika, ampak bo odvisna tudi • Nekaj prednosti je bilo že zdaj pri štipendiranju za usmerjenega izobraževanja za pedagoške in družbo­ Intervju Dolenjskega lista od tega, če se dijak ali študent šola v kraju bivanja ali dificitarne poklice. Kako je to področje urejeno v slovne poklice. Pogoji za pridobitev take štipendije bodo vsako leto določeni na osnovi ugotovljenih drugod. spremenjenem sporazumu? »Štipendija za deficitarne poklice se po novem življenjskih stroškov in sredstev, ki so v ta namen na Nazoren primer je, denimo, učenec z dobrim učnim lahko poveča do višine zajamčenega osebnega razpolago. Osnova za določitev višine štipendije pa se PETICE uspehom (velja za vse prve letnike srednjih šol), ki je dohodka v SRS, vendar le za tiste poklice, za katere se poveča za dijake od 25 do 30 odst. poprečnega doslej prejemal 11.744 din za 480 točk, kjerkoli se je udeleženci sporazuma v posamezni občini vnaprej slovenskega zaslužka. Novo je, da prispevek staršev šolal. Po novem bodo velike razlike. Isti učenec bo ob dogovorijo.« ne bo več različen glede na to, če je šolanje v ŠE NISO šolanju v domačem kraju dobil 8.497 din za 365 • Štipendiranje iz tako imenovanih združenih sred­ domačem kraju ali ne. Prispevek bo enoten: od 0 — 50 ocenjenih točk, za šolanje izven kraja stalnega biva­ stev je v štirih dolenjskih občinah tudi dokaj široko odst. poprečnega mesečnega dohodka na člana lišča pa bo dobil 20.486 dinarjev za 880 točk. Podobno zastavljeno. Bo poslej še več možnosti? družine.« POSEBNA je pri študentih. Vozači bodo dobili toliko točk, kot da • Omenili ste, da bo mogoče pridobiti kadrovsko stanujejo doma, pripadal pajim bo dodatek na vožnjo. »Štipendije iz združenih sredstev so namenjene štipendijo za posebno nadarjene učence. Mar doslej NADARJENOST Kadrovska štipendija za podiplomski študij pa bo naj­ predvsem slabše situiranim družinam in se podeljujejo talentirani te možnosti niso imeli? Kako se ugotavlja manj tolikšna, kot znaša osebni dohodek pripravnika z za poklice, za katere združeno delo ne kaže interesa. V posebna nadarjenost? visoko šolo.« glavnem gre za štipendije v prvih letnikih šol »Praksa je pokazala, da doslej posebno nadarjeni za- posamezne poklice niso dobili kadrovske štipendije, ker enostavno ni bila razpisana. Iz druženih sredstev pa mnogi zaradi nekoliko ugodnejših gmotnih razmer staršev niso prišli na vrsto. Tako so se šolali za poklice, ki niso povsem ustrezali njihovemu interesu in sposobnostim. Za posebno nadarjene smatramo učence, ki so bili zmagovalci na različnih občinskih in Nezadovoljstvo mladih, izraženo z očitki o nepravi­ medobčinskih tekmovanjih v matematiki, fiziki, na čnih merilih pri podeljevanju kadrovskih štipendij, je jezikovnih tekmovanjih in podobno. Po novem bodo privedlo lani do širših javnih razprav in predlaganih lahko dobili štipendijo za smer, ki jim ustreza, ne glede sprememb v samoupravnem sporazumu o štipendira­ na zaslužek staršev, če njihov osebni dohodek le ni nju na območju Slovenije. Prav zdaj se izteka rok, v tolikšen, da bi morali plačati davek. Za podeljevanje katerem naj bi v združenem delu odločali o potrditvi tovrstnih kadrovskih štipendij bo pripravljen poseben teh sprememb, vendar zadevo več ali manj poznajo le pravilnik z natančnejšimi merili. 2e zdaj pa lahko zatr­ ljudje, ki se bavijo s kadrovsko službo, medtem ko dim, da v nobenem primeru ne bo do štipendije za prizadeti dijaki, študentje in njihovi starši ne poznajo posebno nadarjene upravičen tisti, ki se izkaže le z podrobnosti. Gre pa za pomembne novosti in odličnim spričevalom. »Petice« s posebno nad­ spremembe. Prestavljamo jih v pogovoru z dipl. arjenostjo pogosto nimajo zveze. Kandidate za take psihologinjo Viko Avsec, vodjo skupine za poklicno štipendije bodo lahko predlagali sveti šol.« usmerjanje pri občinskih skupnostih za zaposlovanje. • Koliko mladih ljudi na Dolenjskem bodo novosti in • Katere so glavne spremembe v sporazumu o spremembe pri štipendiranju neposredno zadele? štipendiranju in kako se odražajo v gmotnem položaju »Po zadnjih podatkih naše strokovne službe imamo učenca ali študenta? Lahko to razložite na najbolj v štirih občinah dolenjske regije 2131 kadrovskih značilnem primeru? štipendistov, od teh jih je nad polovica iz novomeške »V splošnem bo več možnosti za kadrovske štipen­ občine. Iz združenih sredstev pa prejema na dije. Novi pogoj za pridobitev take štipendije je, da Dolenjskem 846 dijakov čisto štipendijo, 510 pa jih dohodek na člana družine ne presega povprečnega dobiva razliko med uradno ugotovljenimi življenjskimi zaslužka Slovenca v preteklem letu. Trenutno stroški in kadrovsko štipendijo. Za vse navedene bodo ugotovljeno poprečje je 54.986 dinarjev, veljalo bo za spremembe pomembne, novosti bodozajeleširši krog leto 1987, če bodo spremembe v sporazumu sprejete. mladih, ki doslej sploh niso imeli možnosti za Dosedanji pogoj je bil 85-odstotni povprečni zaslužek štipendijo.« v SRS. Višina štipendije ne bo več različna samo glede RIA BAČER

zorne grafoskopske liste, tako da ob prislovični načelo, da količina dela dobiček, pa smo že omenili. Sadjarji grešijo tudi v preveliki vnemi za večji Sadjarstvo predavateljevi kleni besedi ni bilo nikomur dolgčas. Pri nas ima danes prednost majhno drevo. Veliko zani­ pridelek. Za primer je inž. Lombergar navedel Krčane, Seveda ni govoril le o Škarjah — te kaže nestrokov­ manje je za orehe, lešnike ljubljansko Žito nudi bojda ki so upogibali vrhove dreves na vrhnjo žico. To je še njakom prvo leto sploh odvzeti — temveč o skrbi za še vedno zastonj, iskane so robide (vrsta brez trnov), nekako sprejemljivo pri sorti gloster, sicer pa drevesu drevo nasploh. bezek. Iz njega so skuhali v Pohoroskem dvoru izvrst­ škoduje. Priporoča umiritev drevesa, kar dosežemo z VEČ KOT POL Inž. Lombergar ima dober vpogled v sadjarstvo po no žganje. rezjo na stransko vejo. Inž. Lombergar svetuje saditev svetu. Švicarji sadijo sadno drevje na sleherni prazen novih nasadov v hribe, kajpada z ustezno opreznostjo košček zemlje. Vzdolž cest gojijo orehe. Tudi najhujše glede na rastišče in klimo kraja (da ne izberemo PRIDELKA vzpetine niso brez sadnega drevja, drage terase pa so mraziščal). Gloster se je izkazal kot odporna sorta. opustili. Poti imajo speljane tako, da je možna strojna Lombergar pravi, da še ni našel pozebiega drevesa. obdelava. Ne zametujejo niti starih sort. Če so takšna Nežnejši japonski matsu in tudi jonagold sta v nižinah DA ZNANJE drevesa še sposobna roditi (običajno je to izmenično), pozebla. Nekateri pretiravajo z upogibanjem idareda, jih negujejo, sicer pa zapoje žaga in na staro mesto ki je k temu že sam nagnjen. Kupci imajo radi pride novo drevo. Sama od sebe se ponuja primerjava predvsem bogato obarvan jonagold. Takega pa lahko obiramo le, če predčasno, najmanj 14 dni pred obi­ Kmetijstvo sevniške občine prizadevajo zadnja leta z nami. Celo na planjavah okrog domačij se kitijo ranjem, razredčimo vrhove. Na ta način lahko bogato truga za drugo hude ujme. Najprej so bile to dve leti razne srebrne smreke in japonske češnje, lepe za oko, »obarvamo« vsaj še eno tretjino plodov, ki se jih tudi tapored hude toče, lani pa pozeba. Slednja je naredila vendar brez haska za lastnikov žep in našo sadno izbirčna tujina ne brani. :a 700 milijonov dinarjev škode, od tega v družbenem predelavno industrijo, ki toži zaradi pomanjkanja Pri ogledih novih sadovnjakov Lombergar opaža, da sektorju kar 400 milijonov. Najbolj jo je skupilo sa- surovin. Tudi ostarele jablane okrog voglov bi v naj­ marsikdo še vedno greši tudi s tem, da mlada drevesca ijarstvo. V zimskem mirovanju, ko ni toliko drugih zu- boljših primerih še rodile, če ne bi bile prepuščene na pregloboko zakopava v zemljo. Zasutje koreninskega tanjih opravil, umen kmet poskrbi za svoje znanje. milost in nemilost škodljivcem. Kot zanimivost je vratu je škodljivo. Cepljeno mesto mora biti vsaj od 15 zato je (Mercator) tozd Proizvodnja sevniškega Kme- Lombergar povedal, da so sovjeti s sadnim drevjem do 20 cm nad rušo. Ker bo marsikdo na kakšnem sej­ :ijskega kombinata povabil medse znanega sloven­ zasadili prostrane planjave. Z velikimi tablami so oz­ mu še našel sadike iz drugih republik, bo storil dobro skega sadjarja, sodelavca mariborskega Kmetijskega načili, da so sadike prispele iz Jugoslavije. Inž. Lombergarje pohvalil sadjarje v sevniški občini, sebi in našemu sadjarstvu, če bo pri tem pozoren. Ne­ zavoda inž. Franceta Lombergerja. katere tovrstne sadnike izza Sotle so namreč biološko Predavanja so se udeležili številni delavci kombina­ ki kljub ujmam niso vrgli puške v koruzo. Zal na zadnji natečaj v kooperaciji ni bilo širšega odziva za obnovo že tako hudo okužene, da, kot trdi inž. France Lomber­ ta in tudi vse številnejši kmetje kooperantje. Inž. gar, ne zaslužijo več imena rastlina ali drevo, ampak Lombergar naj bi pravzaprav govoril o rezi in to v oziroma širitev nasadov. Marsikoga moti obveza o desetletnem oddajanju tržnih presežkov. sodijo že med nekakšne živali — po škodljivih poškodovanih sadovnjakih na Čanju in Blanci tudi po­ mikroorganizmih, katerim še škropiva niso kos. Pro*’ kazal. Ker je prav tisti dan metlo kot za stavo, v sadov­ Vsekakor pa bi se veljalo učiti od južnih Tirolcev. Ti imajo dobre izkušnje z osemvrstnimi sistemi sadnih temu bi morale ukrepati že inšpekcije. njaku ni bilo mogoče delati. Ugledni sadjar je bil kako­ a . Ž e l e z\ pak pripravljen tudi za tak primer. S sabo je imel na­ nasadov, Švicarje, kjer se je uveljavilo med drugim tudi

priloga dolenjske O l l l Osebnosti človek od neslane hrane zboli, da se ne more potiti in kaj vem kaj vse še napletajo. Z naravno vegetarijansko hrano dobi človek dovolj soli za normalno delovanje organizma. Vsaka naravna hrana vsebuje sol, nekatera celo preveč, na primer paradižnik. Preveč soli je strup! Nobena žival na svetu ne soli hrane in nobena nima toliko bolezni kot najpametnejša — človek.« Še preden je postal vegetarijanec, je Bor opustil alkohol in cigarete. »Ko sem bil v vojski, sem pred zajtrkom spil pol litra žganja, nekoč pa sem za stavo v 35 minutah pokadil 60 cigaret. Norec!« Bor pa se ni ustavil samo pri tem, da se je odpovedal mesu, soli, jajcem in sladkorju. »Sedem let sem živel brez mleka, mlečnih proizvodov in meda, dve leti brez olja, nekaj mesecev brez kruha. Občasno pa sem se odločil tudi za terapevtsko gladovanje po 20 dni. Vse večje težave sem pregnal z gladovanjem. Enkrat sem gladoval mesec dni, shujšal za 20 kilogramov, počutil sem se kot novorejenec in takrat sem spet začel piti mleko, in to kozje, ki je najbolj podobno materinemu. Prav tako spet uživam med in tudi malo olja si kanem S svojo pojavo, oblačenjem in obnašanjem Julijan na solato. Posebej naj poudarim, da ves ta čas, odkar Bor že na prvi pogled daje vtis nenavadnega človeka, sem opustil meso, nisem bil resno bolan, ves ta čas ki mu je vse, kar je konvencionalnega, vkalupljenega, nisem nikoli vzel nobenega zdravila. In kaj jem? Za povprečno zdravorazumarskega tuje, da se za stvari in vegetarijance je izbira velika, in vse jedi si brez težav način obnašanja, na katerega pristaja velika večina, ne pripravimo sami. Rad imam krompir, polento, zelje, samo ne meni, ampak eno in drugo odpravi bolj ali riž, pijem čaje, sadne sokove, uživam proso, ovsene manj zviška in z gibom roke, v katerem je tudi nekaj kosmiče, ajdo, vse sadje vse po vrsti in takrat, ko vzvišenega prezira. sem lačen. Vegetarijanci smo nasploh zdravi ljudje in Vsekakor pa je Julijan Bor zanimiv človek, tudi zato, malo debeluhov je med nami.« ker je drugačen. Življenjsko zgodbo tega 46-letnega moža je težko ali skoraj nemogoče povedati, ker je celo glede najbolj osnovnih podatkov o sebi nena­ KOLO IZ TITANA IN ZLATA vadno molčeč, kot bi se nekako bal, da bi mu lahko povedano: ne delam več redno jogijskih vaj, jaz jogo odlomke za časopis L'idea vegetariana.« In kako je Bor Da bi dokazal pravilnost svojih trditev, da je vegeta­ postal prepričan vegetarijanec? »Kot študent sem, da človek, ki bi mu zaupal, kje se je rodil in kako je živim, celotno moje življenje poteka nekako po načelih rijanska prehrana bolj zdrava in tudi za športnike nad­ sem kaj zaslužil, delal kot natakar v restavraciji v preživel otroška leta in mladost, usodno spremenil joge.« Vendar se je Bor za fotografi ranje še z dokojšnjo vse primerna, je Julijan pred tremi leti začel kolesariti. ministrstvu za zunanjo trgovino, tam je bilo mesa na njegovo sedanje življenje. Ko sva se pred časom lahkoto spravil v položaj, imenovan v hatha jogi Ali zaradi prehrane, ali zaradi zagrizenosti, ali zaradi pretek, samo meso smo jedli, meso z mesom. Potem srečala v hotelu Delfin v Zeleni laguni pri Poreču, kjer »lotosov cvet«. Nazorno je tudi pokazal, kako se da obojega je hitro napredoval. Čeprav se nikoli prej ni sem zbolel, v bolnici mi niso mogli povsem povrniti je bil Bor na zimskih pripravah z zagrebškimi kolesarji, vodo piti skozi nos. Skozi nos je vpeljal tudi gumijasto ukvarjal s kolesarstvom kot športom, je bil v teh treh zdravja. Imel pa sem takrat prijatelja, ki se je resno mi po daljšem pogovoru, ki se je zavlekel pozno v cevko, katere drugi konec je potegnil ven skozi ustain letih dvakrat drugi na veteranskem prvenstvu Jugosla­ ukvarjal s kolesarstvom in je bil vegetarijanec. Rekel večer, in potem, ko mi je napisal posvetilo v svojo si tako s to cevko čistil nos, kar da po njegovem pre­ vije, na neuradnem svetovnem gorskem prvenstvu za mi je: .Vegetarijanec sem, pa sem bolj zdrav, močnejši knjigo »Osnove vegetrajinske prehrane«, na vpraša­ pričanju in izkušnjah najbolje odganja in preprečuje veterane na Vršič, ki se ga je udeležilo kar 500 kole­ in sploh fizično bolj sposoben kot ti. »Takrat sem se nje, ali je Julijan Bor njegovo pravo ime, ni hote pove­ nahod. sarjev, pa je na cilj pripeljal tretji. Kot kolesar in slikar odločil, da bom s tako prehrano poskusil še jaz.« Sprva dati nič določenega. Da je in da ni. Kot da bi vdrl v je naredil močen vtis na znamenitega italijanskega sem se odpovedal mesu in moje zdravstvene težave njegov intimni svet in tam s tem podatkom lahko nare­ OD LETA 1963 NITI KOŠČKA MESA konstruktorja dirkalnih koles Luigija Montagnara. Bor so prešle. Nekaj časa sem še jedel ribe, potem pa sem dil razdejanje in mu porušil indentiteto. mu je podaril sliko, ki je bila Montagnaru najbolj všeč, Prvo in najbolj zavzeto prepričanja Julijana Bora pa tudi s tem nehal, čeprav sem bil strasten ribič in sem Kakorkoli že: Julijan Bor je človek s številnimi on pa mu je za to in za 3. mesto na Vršiču podaril kolo. je vegetarijanstvo. Trdi, da od leta 1963 ni niti pokusil cela poletja preživel ob rekah, tam kar spal, lovil in si poklici, nenavadnimi zanimanji, in vsako stvar, za A to ni navadno kolo in tudi ne le boljše ali odlično nobene jedi, ki bi kakorkoli »dišala« po mesu. Njegova pekel ribe. Spoznal sem, da ne morem biti dober katero se zavzema, najprej preizkusi na sebi. Pred dirkalno kolo. Bor trdi, daje to najdražje dirkalno kolo knjiga »Osnove vegetarijanske prehrane« je izšla leta človek, če bom še naprej lovil ribe, jih ubijal in jedel ter časom je zagrebška televizija posnela oddajo o tem v Jugoslaviji, vredno najmanj 500 milijonov starih 1984 v Zagrebu v samozaložbi v 1.200 primerkih in je ni celo užival pri tem početju.« Nekako v tistem času je nenavadnem človeku, otem, kako živi v neobičajni hiši dinarjev. »Okvir je iz titana in zlata, ser.jo delov za to več mogoče dobiti, ker je razprodana. »To knjigo sem Bor postal učenec indijskega jogija in guruja Maha- v Markuševcu pri Zagrebu, ki jo je sam načrtoval in kolo pa so naredili ob 50-letnici tovarne Campagnola začel pripravljati že pred 15 leti in naj poudarim, da rishi Svami dev Murtija, ki je prišel v Jugoslavijo s zgradil, pravi, da po meri, ki ustreza njemu in in je sploh najdražja serija na svetu. Malo se vozim z nimam od nje niti dinarja zaslužka, sicer je pa nisem za cirkusom Globus. »Pod njegovim vplivom sem nehal njegovemu načinu življenja. Z njim živijo še pes, dve njim, čuvam ga za dirke, ki se jih bom udeležil letos. to napisal. Konec lanskega leta sem sodeloval na med­ hrano tudi soliti, odpovedal sem se tudi jajcem in mački in koza, živali, ki jim je rešil življenje. Mački sta Sicer pa je zagrebška televizija tudi o tem kolesu narodnem vegetarijanskem kongresu Raveni v Italiji, sladkorju, in tega se držim še danes. Dve leti, kolikor se menda pritepli, kozo so hoteli zaklati, psa pa je posnela posebno oddajo.« Ukvarjanje s kolesarstvom kjer je bila moja knjiga glavna knjiga kongresa. sem živel v Italiji, so v pekarni zame pekli celo neslan pobral povoženega, ga sam zdravil in negoval z — je Julijana pripeljalo v kolesarski klub Maksimih Prevedli so jo v Indiji in na Japonskem, v kratkem bo kruh, tega si, žal, pri nas ne morem privoščiti, in je tako vegetarijansko hrano. izšla tudi v Italiji, kjer so že prevedli posamezne katerega predsednik je sedaj. »Tudi med našimi kole­ kruh edina soljena hrana, ki jo uživam. Velika laž je, da sarji, ki jih je okoli 50, je kakšnih 10,15 vegetarijancev. NAJHITREJŠI KLESAR NA SVETU PRIJATELJSTVO JE VEČJE OD Kaj pravzaprav je Bor po poklicu, tega niti sam ne ve oziroma se noče odločiti samo za eno stvar. Vsekakor ZMAGE je kipar in slikar. Likovno umetnost je študiral deset »Nekateri so bili že prej, nekateri pa so postali pod let, od tega štiri leta v tujini, kje, ni hotel povedati, mojim vplivom oziroma, koso prebrali mojo knjigo. Da diplomiral pa je v Zagrebu pri znanemu kiparju Avgus- bi dokazal prednosti vegetarijanske prehrane tudi v tinčiču. Doslej je v Zagrebu imel pet ali šest kiparskih športu, pripravljam novo knjigo. Trdim, da je meso in toliko tudi slikarskih samostojnih razstav. »Vendar tudi za športnika najslabša oblika prehrane. Da je me to že nekaj časa ne zanima več in se nimam več za lahko vegetarijanec tudi vrhunski športnik, govori umetnika, čeprav še vedno pripravljajo moje razstave. veliko primerov, o tem priča tudi naš vrhunski kolesar Prepričan pa sem, da sem še vedno najhitrejši klesar Vlado Fumič, ki je prav tako vegetarijanec. On pravi: na svetu. Že kot študent sem delal v Louvru v Parizu, ,Vse več vrhunskih športnikov sprejema brezmesno kjer smo restavrirali baročne elemente. Delal sem z prehrano, jaz pa je ne priporočam samo športnikom, znanimi portugalskimi klesarji, a sem bil hitrejši od ampak tudi vsem ostalim. Poleg tega ne pozabimo, da vseh,« se je pohvalil. Nasploh se je Bor precej ukvarjal je še nekaj nad zmago, to so načela prijateljstva, z restavratorstvom in sam pravi, da ima najvišji restav­ človečnosti in dobrote do vsega, in tudi tu je vegetari­ ratorski rang. Med drugim je restavriral dvorec janstvo v prednosti.' Jaz pa pravim: Nikjer na svetu Pejačevič v Našicah, z zlatom je delal pri restavriranju bolezni ne zdravijo z mesom, v lekarni ne prodajajo gledališke stavbe na Reki, sodeloval pri restavracijskih mesa!« delih na zagrebški katedrali, pa v Korčuli, kjer je delal V želji, da bi s svojim zgledom opozoril na prednosti z znanim kiparjem Vinkom Fabrisom. »To je bilo leta vegetarijanske prehrane, je Bor pripravljen marsikaj 1982, od takrat tega ne delam več, ljudje tega dela ne narediti. Ko je živel v Italiji, je naredil podvig, o katerem znajo ceniti in spoštovati.« so pisali časopisi. S člani alpinističnega kluba je na Dlje časa se je Bor intenzivno ukvarjal z jogo in je bil višini okoli 4.000 m v večurnem pohodu prečkal lede­ več let vodja jugoslovanskega joga centra v Zagrebu. nik pod Monte Roso, in to — bos. Stvar, ki se je je lotil »Imam tudi priznanje za velik prispevek za širjenje pred letom dni, je pa bolj prijetna — ukvarjati se je hatha joge v Jugoslaviji. Zaradi premajhnega zanima­ začel z disko plesom. Na lanskem državnem prvens­ nja sem sčasoma opustil ta center, moje delo pa na tvu, na katerem je bil drugi najstarejši več kot 25 let nek način nadaljuje moja prijateljica Mirjana Miljako- mlajši od njega, je Julijan Bor prišel v polfinale in samo vič, ki vodi žensko rekreativno sekcijo hatha joge v točka mu je manjkala za uvrstitev v finale. Za letos Zagrebu. Napisal sem tudi nekaj knjigo jogi, vendar se napoveduje, da bo državni prvak. sedaj z jogo ne ukvarjam več, pravzaprav, natančneje A. BARTELJ

Šport dosegel povpreček sezone, ki mu ga v jugoslovanski lanske sezone, Matjaž Fabjan, je močno popravil Vsi trije so bili kandidati za najboljšega lanskega atletski zgodovini skorajda ni para. osebni rekord v teku na 3000 m, osvojil drugo mesto v mladega atleta SRS. V anketi, kjer je bila med šestim' Državni mladinski prvak in rekorder v metu diska finalu APJ za st. juniorje in sedmo mesto na mladin­ mladinci kar polovica Novomeščanov, je močno zma­ Igor Primc je trikrat presegel rekord, ki je 16 let pripa­ skih balkanskih igrah. Skoraj za 20 sekund je pred na­ gal Igor Primc. NOVOMEŠKI dal Zdravku Pečarju, edinemu slovenskemu atletu slednjim najboljšim slovenskim mladincem. Fabjan je Posebno priznanje strokovnega sveta Atletske doslej, ki je študiral in treniral v ZDA, kjer je nad njim kandidat za nastop na 1. svetovnem mladinskem zveze Slovenije je tudi število atletov, ki so jih uvrstili v bedel tedanji svetovni rekorder Jay Silvester. Primc je prvenstvu v Atenah. projekt skupinskega dela z najboljšimi v republiki. Na ATLETI Pečarjev rekord popravil skoraj za 2 m. Na mladinskih Državni reprezentant na BAI je bil tudi Matjaž Zupa­ seznamu so Cujnik, Primc, Fabjan, Zupančič, Lapanje BAI je osvojil bronasto medaljo, na EP pa seje uvrstil v nčič, najboljši slovenski mladinec v teku na 110 m z in Tekstor. finalni del, kjer je bil dvanajsti. Tretji državni prvak ovirami. Lani so novomeški atleti osvojili 11 naslovovr e p u ­ SO bliških prvakov, 17 srebrnih prvenstvenih medalj in ® bronastih. Na državnih prvenstvih so osvojili 3 naslove prvakov in po 1 srebrno in bronasto medaljo. Na mla­ ŽILAV ROD dinskih BAI je Primc osvojil bronasto medaljo, na članskih pa je Cujniku za las ušlo tretje mesto. Glavni moštveni uspehi so bili: prvo mesto mla­ Največji dogodek občnega zbora novomeških dincev v moštvenem prvenstvu SRS in tretje mesto iste atletov je bila samoupravna potrditev sporazuma o ekipe na državnem prvenstvu. V ekipnem s e š t e v k u sodelovanju novomeške Iskre Tenel z atleti in o APS so bili mladinci drugi. preimenovanju Atletskega kluba Novo mesto v Atlet­ V poročilu o realizaciji lanskega programa dela )e ski klub Iskra Tenel. Športni kolektiv, ki praznuje dosedanji predsednik kluba Miloš Šuštar poudaril, da desetletje neprekinjene prisotnosti v državni re­ so na pomoč priskočile tudi delovne organizacije Beti, prezentanci, se je povezal z delovno organizacijo, Labod in Vodnogospodarsko podjetje, ki so s prispe^' katere ime je danes že sinonim za uspešno gospo­ ki pomagale atlete opremiti in jih pošiljati na treninge v darjenje. Oba partnerja nove zveze povezuje še nekaj: kraje, kjer so atletske steze pokrite s plastiko. Za boljs' izredna zagnanost za delo, s katero premagujeta še ta­ zimski trening gre zahvala tudi Srednji šoli tehniških ih ko zapletene ali težke razmere. zdravstvene usmeritve, ki razen svojim učencem- Atleti so že enajsto leto zapored izdali bilten, tako da atletom omogoča v svoji zgradbi treninge tudi skupih' imajo zadnje desetletje svojega delovanja zelo na­ drugih atletov. tančno opisano. Usoda novomeške kraljice športov je V načrtih AK IskraTenel za sezono 1986 so naslednji bila tudi lani povezana z delovnimi razmerami. Te se pomembnejši ukrepi: redna fizioterapevtska pomoc niso bistveno spremenile: stadion ostaja neurejen in najboljšim posameznikom in poškodovanim atletom, vedno manj uporaben, objekt ob njem prav tako. Na več priprav na stezah iz umetne snovi in več nastop°v srečo so atleti žilav rod in jim to ni vzelo poguma. na neobveznih tekmovanjih, ki so prejšnja leta odpad' Osvajali so naslove republiških in državnih pravkov in la zaradi šibkega denarnega položaja kluba. Atletski medalje na mednarodnih tekmah in prvenstvih. V se- klub Iskra se bo letos prvič predstavil tudi kraje^1 niorskem državnem moštvu je nastopil Darko Cujnik, skupnosti Grm-Kandija, kjer ima svoj sedež. 0 pri mladincih pa Primc, Fabjan in Zupančič. krajevnem prazniku septembra bo priredil cestni te Cujnik je na vseh pomembnih tekmah premagal po ulicah Grma. Ker naj bi do jeseni prenovili z g r a d o državnega rekorderja v metu kopja Krdžaličcj: zmagal na stadionu in uredili večje slačilnice in kopaimce^ je v finalu atletskega pokala Jugoslavije, postal posa­ trenerska organizacija meni, da bo lahko pritegnil3 ^ mični državni prvak, pred Krdžaličem pa je bil tudi na organiziranemu rekreativnemu teku tudi netekmo seniorskih BAI, kjer se je uvrstil na 4. mesto. V večini valce in starejše pristaše teka za zdravje. lanskih nastopov je s kopjem presegel 79 m in s tem j pgNCA Reportaža Tomaž se strinja, da prvi začnem vzpon, čeprav sem čelado ni šlo. Slekel je plezalni pas, da sem ga varoval prijatelji ali poslušati glasbo. Lahko bi delali še tisoč kot drugi prišel na dno. Mu bom morda pomagal, da bo le s pomožno vrvjo. Šele ko je slekel tudi kombinezon,drugih stvari, ki nas zanimajo, pa smo si izbrali ravno laže prišel skozi gornjo ožino. Pregledam, ali so mu je uspelo, da se je rešil dvajsetminutnega objema to nevarno lazenje po skalah, sigi in blatu. Le čemu? pripomočki za vzpon na svojem mestu, zategnem pas, dveh sten. Ko svaseobaoddahnilaterkončnozravna- slišim marsikdaj. Ljudje, oprostite, saj vam ne znam vpnem nožno ter prsno prižemo ter vklopim »avtomat la hrbte v vhodni vertikali, je bil Ivč že na vrhu. Ja, odgovoriti, vem le eno: vleče nas v notranjost, v osrčje za vzpenjanje«. Tako pravimo ritmičnemu dvigovanju precej časa smo se mudili v tej razpoki. Pa kaj, ko smo Zemlje. Vleče nas razdevičenje golih skal ali pa obeh rok, s katerima po vrvi dvigujemo prižemo, jo jo razširili le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je prečudovitih sigastih tvorb. Neizmerna je moč, ki nas obremenimo ter se s pomočjo obeh nog, ki ju imamo v človek splezal skozi. Za nazaj niti nismo razmišljali, le vabi v prostore, kjer nikdar ne posije sonce, kamor še stopni zanki, dvignemo. Dvigajoče telo hkrati dvigne Robert je ostal tostran razpoke, da bi nudil pomoč ob ni stopila človeška noga. Videti nekaj, česar človeško tudi prsno prižemo, ki je pripeta na prsih. Prižeme vračanju. oko pred tabo še ni videlo, to je zares lepo. Le drobne imajo lastnost, da vpete na vrvi lahko potiskamo le v V jami smo že kakšnih šest ur, razen čokolade nismo živalce pa netopirji so tu življenje. Vse ostalo je tako eno smer, v nasprotno pa ni mogoče, ker aluminijasti ničesar zaužili, čutara s čajem pa seje preveč ohladila, resnično mrtvo. Pa vendar, kadar plezam, imam zobci zgrabijo vrv, ter ji s tem preprečijo, da bi drsela da bi bil čaj primeren za pitje, saj sva bila še vedno občutek, da kamen oživlja ter mi pomaga meter za skozi. Na ta način si vpet s plezalnim pasom in priže­ razgreta. Vode imam dovolj, kaarbid...? Ja, karbid mo­ metrom više. mama na vrv, po kateri se postopoma dvigneš. ram še dodati. 2e prejšnjič sem ga shranil v plastični Odločiti se moram: ali bom sestopil do Tomaža ali Dvigneš eno prižemo, obremeniš mišice, dvigneš spet posodi, da bo pri roki, če komu ne bo zadostovalo za pa bom tvegal in se v popolni temi vzpel do vrha. V drugo prižemo in že si 30 — 40 cm više. In tako naprej, vzpon do vrha. prvem primeru bi prvi izplezal Tomaž ter mi nekako vse do vrha. Vmesno prepenjanje mi ne dela preglavic, »Vsi hudiči, kje je karbid?« zabentim. prinesel rezervni karbid. V tem primeru bi se moral zaupam svojim rokam ter dokaj hitro premagam 90 Tudi Tomažev pogled mi pravi, da bi moral biti kar­ ponovno spustiti do mene. Ne, nikakor! Nobenih va­ metrsko steno. Še skozi razpoko na vrhu te vertikale se bid tu notri. Toda če ni, še vojska ne vzame, pravi riant, zavlačevanje ni dobrodošlo. Nadaljeval bom, moram stlačiti, pa bo šlo. Ob tem mi je zelo dobrodošla pregovor. Le kdo si jej^zel večjo porcijo? Morda pa me dokler bo le šlo; Upam le, da se bom pri prepenjanju Ivanova pomoč, ki je tačas vseskozi potrpežljivo čakal, je občutek varal, ko sem mislil, da bo škatlica karbida v dobro znašel. če bo komu od naju potrebna pomoč. Ves zasopel ter sili za vse dovolj. Tako ali drugače — ostal bom brez 2imarim. Vrv se vrti okoli svoje osi in ker sem v preznojen zavpijem v razpoko proti dnu: luči. Ne smem izgubljati časa, samo ven, ven moram, popolni temi, me občutek ravnotežja zelo vara. V cent­ »Tomaaaaaž. Prostooo!« in to čim hitreje, mi je vrtalo po možganih. Na hrbet si ru za ravnotežje v mojih možganih je sedaj prav gotovo »Okeeeej! Vzpenjam seeee!« nedoločeno odmevanaložim 100 metrov rezervne vrvi, ki jo je potrebno izredno stanje. od skal, vendar kljub temu vem, da je Tomaž razumel odnesti ven, vzamem še nekaj klinov, merilni komplet Prižimarim do vozla, ker je sredi brezna zvezana vrv. moj klic. ter kladivo pa še kramp, s katerim smo širili razpoko. »Brez naglice pri prepenjanju!« Ta stavek si nenehno »Aloooo!« S tem da sem priplezal v majhno dvoranico na globi­ Kar prijetno breme. Vpnem se na vrv ter vklopim »avto­ ponavljam. Globoko vdahnem, z rokama se potegnem »Jaaaa! Kaj jeeee?« ni 125 metrov, sem dal dovoljenje Ivanu, da se lahko mat za vzpenjanje«. Deset, petnajst metrov je že pod više, prsna prižema je zagrabila, izpnem ročno »Na dnu seeem! Pridi doool!« vzpne stopnjo nad mano, ter hkrati Tomažu, ki je ostal mano, ko me Tomaž opomni: prižemo in jo vpnem na vrv nad vozlom, se zopet »Okeeeej!« na dnu, da se lahko vzpne do mene, ker na vrvi lahko »Ti, nekam slabo luč imaš,« pravi. dvignem z rokama ter storim enako še s prsno Trzljaji vrvi, ki je napeta poleg mene, so se že zdav­ visi le en jamar. Takšno tehniko pri vzpenjanju ime­ »Ja, kaže, da črkuje.« prižemo. Glej glej, prav v redu je šlo. Pridobivam sam­ naj umirili. To pomeni, da se je Tomaž že izpel iz vrvi, nujemo štafetna tehnika. Potipam karbidovko, ki je vroča, ter jo stresem. S ozavest. Zažvižgam si melodijo, nato še eno, medtem se razgledal po dvorani ter poiskal primerno zavetišče Ivan je bil že pripravljen za vzpon do naslednje tem naj bi povečal dotok vode na karbid, posledica pa pa se vztrajno vzpenjam. Saj gre, in če gre gor, še pred morebitnim padajočim kamenjem, sigo ali stopnje, kjer je še vedno Robert. Ostal je namreč v naj bi bila burnejša kemijska reakcija ter s tem več pr­ toliko bolje. blatom, ki bi ga jaz lahko sprožil. Zategnem si plezalni vhodni vertikali, da bi nudil pomoč ob vračanju skozi oizvedenega acetilena ter tudi večji plamenček na go­ pas, pregledam, ali so vponke pravilno zavite, po­ zahtevno štirimetrsko razpoko. Sladkal sem se s čok­ rilniku, ki je pritrjen na čeladi. Toda to je bila poteza v večam dotok vode v karbidovko, da se medla lučka na olado, ki mi jo je prihranil Ivan, ter lovil sapo. Ivan jena trenutku, ko človek ne ve, kaj bi pametnega ukrenil. Z ZVEZDAMI BI BILO čeladi nenadoma poveča v soliden plamenček, ki od­ stropu dvoranice, 10 metrov nad mano, bentil, sopihal Poteza, storjena v strahu. Še tisti borni plamenček je VSE ŠE LEPŠE daja dovolj svetlobe, da se brez strahu začnem preri­ ter klical vse vrage sveta. Ne vem sicer, kako se je ugasnil. Nobene vžigalnice mi niso več pomagale. vati skozi razpoko, ki sem jo predtem eno uro širil, kajti splazil skozi, vem le to, da mi je na glavo kar naprej pr­ Prekleto, le kdaj bom zamenjal to mehko smučarsko Na točki, ki jo imenujemo Okno, imam probleme, saj odkrili smo nadaljevanje — ozko špranjo, skozi katero ožil zemljo ter prod, ko je z nogama iskal najmanjšo čelado z doma narejenim gorilnikom za novo, se vzpenjam ob steni, ki je ne vidim, občutim pa trdo je bilo čutiti močan prepih. Razpoko smo širili, dokler možno oporo, ki bi mu omogočila, da bi se prebil sk­ sodobno, varno, na kateri bi le obrnil gumb in elektri­ sigo na svoji čeljusti, ker sem izgubil ravnotežje ter ni bila primerna za spust v neznane globine Kočevske­ ozi. No, Ivč ne bi bil Ivč, če se ne bi rešil sam in sicerza čna iskra bi opravila svoje. Sveto sklenem, da brez »poljubil« skalno steno. Tudi čez kratko melišče hodim ga roga. Ko se na popkovini rutinsko vpenjam na no­ ceno ene hlačnice kombinezona, ki jo je pustil v ožini. nove čelade s piezzoelektričnim vžigom ne grem večnegotovo. Takšna je pač hoja v temi, v breznu pa je še silno vrv, začutim v mišicah nekakšno negotovost. globlje kot 10 metrov. Enkrat se to pomanjkanje kva­ toliko težja. Vpnem se na vrv nad pritrdiščem, ko za­ Končno sem le na robu 90-metrskega brezna, v S 100 METRI VRVI NA HRBTU litetne opreme vendar mora nehati. slišim Tomaža na dnu: Visim sredi dvorane, ničesar ne vidim, rezervni vži­ katerem ni bil še nihče in ki nam zopet ponuja tisto, za Medtem je Tomaž že prisopihal do mene, kar je »Malecki, kako gre?« galnik sem izgubil, ne vem, kaj bi. Strah me je. kar nas pravzaprav vleče v podzemlje: odkriti nekaj pomenilo, da z vzponom lahko nadaljujem tudi sam. In »Še sem med živimi!« novega, neznanega ter videti še tisti košček sveta izza resnično ni bilo tako lahko. Uporabiti sem moral vse »A boš šel do vrha?« prvega vogala. Ponuja nam priložnost, da snamemo znanje, da sem se splazil skozi. Pri tem sem moral sneti IZREDNO STANJE V CENTRU »Bom poskušal!« drobno tančico, ki zakriva košček obraza matere celo zaščitno čelado in odpeti vse dele opreme, ki jih ZA RAVNOTEŽJE Kaj več med vzpenjanjem ne govorimo, škoda časa Zemlje. nisem potreboval. Vso kramo sem navezal na vrv, ki jo pa še besede težko razločim, ker se zvok odbija od Luč je dobra, blata ni preveč, zato je vrv čista, je Ivč skozi razpoko potegnil više. Robert je bil Le kaj me je pripeljalo tega hladnega drugoja- sten. Pogovor izzveni kakor kričanje v praznem vodnjaku. desonder dobro deluje. V sunkih se odrivam od stene medtem že tik pod vrhom, kmalu za njim je poslednjih nuarskega dne sem gor, na hrib, v kraljestvo ter drvim v globino. Vsak odriv pomeni, da sem 4 metre 117 metrov začel premagovati Ivč, sam pa sem čakal medvedov? Prav gotovo ježe večer. Mislim, da je zunaj »Malecki, a grem lahko za tabo?« »Lahko, sem že čez melišče.« globlje. Tako hudičevo čudovit je občutek, ko prak­ na Tomaža, ki je preklinjal razpoko pod mano. S zvezdna noč. Kako lepo bi bilo v topli sobi kramljati s tično lebdiš v zraku, pripet si le na 10-milimetrsko vrv, »A boš pazil na kamne?« ki je v dvorani večjih dimenzij videti kot drobna pajko­ »Bom, kolikor bom pač mogel brez luči.« va nit. In ta pajkova nit nam pomeni življenje. Edina vez Te besede vsebujejo veliko veliko prijateljstva. s soncem je. Zato jo toliko bolj varujemo, kajti ena sa­ Sožitja ter medsebojne pripadnosti ne znam opisati, ma je. pomembneje je, da ga čutim. In ta občutek je motiv, ki Na vmesnem pritrdišču sem. Občutek zanesljivosti nas nosi preko vseh ovir. V mojem primeru vliva moč v se mi je že razlil v vsako mišico telesa. Opravim ru­ mišice, da lahkotno rinem proti vrhu. Pazim naj, da ne tinske poteze: vpnem se v pritrdiščno vponko, vpnem bom sprožil kakšnega kamna, ki bi prijatelja niže lahko ročno zavoro na vrv, na kateri visim, izpnem desonder poškodoval? Seveda bom pazil, na Tomaža še toliko ter ga vpnem na vrv pod pritrdiščem, ki zopet teče v bolj — ženo in hčerko ima doma. neznano. Dna še ne vidim. Ja, Tomaž pred mano je tu­ Pri naslednjem prepenjanju sem imel težave. V temi kaj našel zanimivo rešitev za vmesno pritrdišče. Zvezal sem v prsno prižemo vpel napačno vrv, in preden sem je nekaj »gurten«, da je znižal pritrdiščno vponko ter s spoznal napako, sem se že zapletel v vrvi. Počasi sem tem omogočil vrvi, da visi v popolni navpičnici. S tem otipaval tehnične pripomočke na plezalnem pasu ter si se vrv v nobeni točki ne dotika stene. Tako je v veliki v temi skušal zapomniti njihov položaj. Vrv se je nasu- meri zmanjšana verjetnost, da bi se vrv drgnila ob kala okoli svoje osi. Včasih ima človek premalo rok, da ostre skale ter se poškodovala. S poškodbo bi bila no­ bi lahko opravil vse delo, ki ga čaka, ali pa da bi kontr­ silnost vrvi seveda manjša, kar je ob morebitnem pad­ oliral svoj položaj. Naj bo rešitev še tako preprosta, cu v globino lahko odločilno. Pa še nekaj: vrhunske vr­ tokrat sem jo uporabil prvič. Umazano vrv sem vtaknil vi so tudi drage. med zobe, da sem imel prosto levo roko. Ja, če je 2e vidim lučko na dnu. Ta lučka vnese toplino v srce, potrebno, se človek v nerodni situaciji tudi znajde. čudovit občutek, da nrsi sam, daje tu še nekdo, ki želi Še nekaj metrov, pa bom prižimaril do debla, ki so ga Podobno, kateremu se misli gibljejo v isti smeri. v brezno prav gotovo vrgle bistre človeške glave. Še čez tole melišče, kjer se je potrebno še enkrat Samo da doni v breznu, ko se debla odbijajo od sten, Prepeti, še kakšnih 20 metrov skozi zrak in na dnu sem. pa so srečne. Kako srečne in prazne hkrati, se niti ne Po najini oceni okoli 200 metrov od vhoda v brezno. In zavedajo. Jamarjem takšna debla, zagozdena v verti­ kaj sedaj na dnu? kalnem breznu, pomenijo smrtno nevarnost. In ta Tomaž meje počakal, da bi nadaljevala skupaj. Dvo­ črna, mokra gmota nad mano s svojo skrito energijo jn ic a na dnu je široka 3 x 4 metre, v enem kotu je luža, preži kakor ujeda na plen. kar pomeni, da ob vrnitvi ne bo problem za vodo. Okoli Deblo je ostalo na svojem mestu. Nisem ga sprožil haju so visoke stene, le eno okno se odpira v steni. na dno. Tako je prav, previden je treba biti, saj je spo­ Poleg okna je na dnu še razpoka. Najprej se odločiva daj še Tomaž. za razpoko. Suha je. Zemlja na dnu, ki jo je voda dolga »Ej, a je spodaj še kdo živ?« slišim vpiti Ivča kakšnih stoletja spirala na dno, je zelo zbita. Voda si je za svojo dvajset metrov nad sabo. večno potovanje v smeri središča Zemlje očitno izbra- »Več luči! zavpijem nazaj in res sta Ivan in Robert na la drugo pot. rob brezna postavila čelado s prižgano lučjo. Toplo mi Prijatelju žari obraz. Navdušenja ne skriva. postaja pri srcu, čeprav je zunaj čutiti krepak januarski »Malecki, v vodoravnem delu sva. Naprej gre! Mado- mraz. Droben plamenček, ki ga vidim nad sabo, mi na, če prideva v Toplicah ven?« pospešeno vliva moč v organizem. Čudovit je občutek Molčim. Preveč napet sem. Plaziva se po plitvem ro- zmagovalca. Zmagovalca nad kom ali čim? Nad na­ vp . ki ima zelo dobro lastnost, namreč to, da je suh. ravo? Nikakor, saj nje ni potrebno premagovati, njo je Hudiča! Neee! Rov se konča. Blato, ki seje stoletja treba spoštovati in jo občudovati. Danes jedel mojega stekalo v ta požiralnik, ga je postopoma popolnoma jaza, ki pravi »pojdi«, zopet premagal drugi del, ki pravi ^mašilo. Voda si je poiskala drugo pot v globine, rov »stoj«. Pa se je sčasoma posušil. No, v tem delu brezna nad­ Izpnem se z vrvi ter zravnam hrbet. Zares je zunaj aljevanja ne bo. Nekaj upanja na uspeh nama daje še mraz, najraje bi odšel do našega kombija na čaj, ven­ °kno. Vrneva se torej v glavno dvoranico ter poskuša- dar moram počakati še Tomaža. Saj bo kmalu zunaj. va drugje. Na vsej steni ni primernega mesta za pritr- Škoda le, da ni zvezdna noč. Lep trenutek mojega Pišče vrvi, zato si uredim stojišče ter varujem Tomaža, življenja bi bil v zvezni noči še za odtenek lepši. kj prosto prodira skoz okno po suhi, poševni razpoki, k' je oblita s sigo. Ustavi se pred previsom. Še vedno ne najde primernega pritrdišča, zato pač tvega ter nad­ aljuje spust. Zapis je nastal, ko so Robert Bučar, Ivan Lukilč, To­ ”Ej, kaže, da sem na dnu razpoke. Nadaljevanja ni maž Bukovec in Marko Pršina (vsi člani Jamarskega ''•deti!« kluba Vinko Paderšič — Batreja, Novo mesto) 2. ja­ nuarja 1986 prodrli v najgloblje brezno v občini Novo mesto — v preko 200 metrov globoko Brezno pri Cink s KARBIDOM BO ŠLO NA TESNO Križu v Kočevskem Rogu. Uh, kako sovražim te besede: na dnu sem; nadalje- Van,ia ni videti; prepiha ni; konec je, naprej ne gre ter Podobne. Ker hočem biti na najnižji točki brezna tudi *“arh, se spustim do Tomaža. Res je. Pogleda levo in Opombe: Pesno nista navdušujoča. Le en kamin proti koncu Popkovina je do enega metra dolga vrv s premerom razpoke nama še daje upanje. 2e se začenjam vzpe- 9—10 mm, ki je z vozlom vpeta na plezalni sedež, je vez niati, pa kmalu trezno premislim: kline in kladivo sva med plezalnim sedežem in pritrdiščem v steni — npr. Pustila više, »gurten« nama je zmanjkalo, vrvi za varo- klinom. Popkovina se imenuje zato, ker je na plezalni Vanie tudi nimava. Bolje, da ne izzivam. Za danes nam pas vpeta v višini plezalčevega popka. j® harava dovolj široko odprla mošnjo, v kateri so Desonder ali slovensko »kolutna vrvna zavora« je lene skrivnosti. V vsakem primeru bo potrebno pripomoček za varno spuščanje po vrvi. Vrv je vpeta P°hovno v jamo. Treba jo bo izmeriti, narisati ter med dva koluta, ki vrv stiskata ali sproščata, tako da Pogledati vsak njen kotiček zaradi morebitnega vrv s poljubno hitrostjo polzi skozi napravo ter omog­ nadaljevanja. oča spuščanje. Vzpneva se nazaj do luže ter se začneva pripravljati Gurtna ali ce asti trak je pletena iz zelo močnega a vzpon. Kakšne 4 ure smo že na delu v tej temi pri materiala, da se ob stiku z ostrimi skalami ne poško­ Pmperaturi okoli 8° C. Luč mi komaj še gori. Verjetno duje, oz. natrga. Gurtno ovijemo npr. okoli skalnega 1 v karbidovki zmanjkuje vode. Na srečo za vodo ni roglja, nanjo vpnemo vponko (karabin), na vponko pa Problem, saj je luža dovolj globoka. Očistim še not- z vozlom vpnemo vrv. Vse to delamo, da se vrv v nobeni anjost karbidke ter izločim ostanke izgorelega karbi- točki ne dotika stene. Če je gurtna poškodovana, jo a. Madona, s karbidom bo šlo pa na tesno! Dvomim, zamenjamo, 100 metrov vrvi pa je težje zamenjati. e 9a bo dovolj do vrha. MARKO PRŠINA cesti, je prvi stopil k vratom Medle Franc. Korak »Pred oseminsedemdesetimi leti sem se rodil kot izurjen stražnik znašel pri kranjski policiji, za njim in desno od njega pa je stal Kremžar v Gaberju. V družini nas je bilo pet otrok. Oče je kjer se je leto pozneje proslavil z opisanim Franc, ki je tudi pripravil svoj službeni samokres imel še dokaj lepo kmetijo, ko pa nam je pogore­ dogodkom. In kaj pravi o tem Franc: »Šesanjalo za vsak primer. Medle odpre vrata in vidi, kako v la hiša, se je premočno zadolžil, takoda je moral se mi takrat ni, da bova naletela na Haceta. Prija­ sobi že nekdo dviga revolver proti njemu. V vse skupaj prodati, in izgubili smo svoj dom. Za vili so, da je na tistem stanovanju sumljiva ose­ tistem trenutku se je obema zasvetilo, koga ima­ nas otroke se je pričel trd boj za kruh. Ker sta se ba, pa sva šla preverit. Ko pa se je začelo rav­ ta pred seboj, še bolj pa je bil presenečen Hace, oče in mati udinjala prf kmetih v belokranjskih sanje, je bilo tako vseeno. Paziti sva morala, da ker mu je prvi strel odpovedal, še predno sta Čurilih, sem končno tudi jaz pristal v Metliki. ga preveč ne poškodujeva in da naju ne bi ubil, mogla stražnika doumeti, kaj je s prvim strelom, Tam sem se pri mojstru Urhu izučil kovaštva. Še kajti bil je znan nasilnež. Opravila sva pač svoje sta se z bliskovito naglico pognala naprej...« prej pasem se že kot petnajstleten fantič posku­ delo, če pa bi se poskusila umakniti, bi se za Tako opisuje »Slovenec« 15. marca 1940 sil kot gozdni delavec, nakladač, prevoznik in naju gotovo slabše izšlo.« dogodek, ko sta stražnika Medle in Kremžar v prenašalec drv v Radohi in na Gorjancih. Tudi Dogodek, ki je tedaj močno razburkal Kranju prijeta Toneta Haceta, razbojnika, ki je ko sem se izučil obrti, ni bilo kaj prida dela. Bili slovensko javnost, saj je bil Hace proglašen celo bil že nekaj let prej strah in trepet dolenjskih in so to časi gospodarske krize in veliko fantov je za sovražnika države št. 1, bistveno ni vplival na štajerskih vasi. Skoraj celo stran je posvetil hodilo okoli in iskalo delo. Tudi mene je pot Francevo življenje. Rana v stegnu se mu je pozd­ podrobnemu opisovanju dogajanja pred areta­ zanesla v Zagreb, kjer sem se poskusil pri raznih ravila in ne čuti posledic, priznanja, ki jih je do­ USODNO cijo, burni aretaciji in njenim posledicam. Ko­ delih, največ pa sem delal v kovačnicah. Stalne bil, so pozabljena, pa tudi razbojnik Hace se je nčalo se je tako, da je Hace končno le pristal za in trajne zaposlitve ni bilo, plače pasobileslabe. umiril in je že zdavnaj padel v ~ozabo. »Slišal SREČANJE rešetkami, oba stražnika pa v bolnišnici s Precej mi je tam pomagal tudi brat, ki je stalno sem celo,« pravi Franc Medle, »daje pozneje na­ prestreljenimi nogami. Hace je imel v žepih na­ živel v Zagrebu. Nasploh je bilo tam veliko pisal spomine.« Na nadaljnje Francetovo življe­ mreč več pištol, ki jih je tudi uporabil, ko se je Slovencev, predvsem hlapcev in dekel, pa tudi nje to ni imelo vpliva, saj seje kmalu zatem zače­ V obupno boril za svojo svobodo. 2e prej je imel med lastniki obrtniških delavnic in trgovci jih je la vojna tudi pri nas in kot stražnik je moral takrat na vesti več ropov in tatvin, pa tudi prelitje krvi, bilo precej. ZamepaZagrebni imel pravega kru­ Medle še posebej paziti, da se je izogibal KRANJU zato se je zavedal, da ga ne more čakati nič ha, zato sem se odpravil v ,frent‘. Prevažal sem pastem, ki so jih pripravljali narodni izdajalci, da dobrega. Stražnika, ki sta ga kljub ranam le ug­ se po Sloveniji in iskal delo, preganjali so me bi take ljudi, kot je Franc, pridobili na svojo st­ nala, pa je zato slavila vsa Slovenija. orožniki, ker nisem imel stalnega bivališča, ran. Ker jim to ni uspelo, so ga poslali v tabo­ Skoraj natanko šestinštirideset let zatem se­ prespal sem po hlevih ali senikih. Od Celja do rišče. Ko se je po razpadu fašističnih sil le vrnil v dim s Francem Medletom in njegovo ženo Al­ Maribora sem šel celo peš. Ko v Sloveniji nisem domovino, se je zaposlil pri železnici kot kovač ojzijo v kuhinji naRagovem, kjerzdružinoprebi- našel sreče, sem se zopet vrnil v Zagreb.« in ključavničar in tam dočakal tudi pokojnino. vata. Debela marčevska preproga južnega sne­ Na en način pa je bilo tisto srečanje v Kranju le »Takoj sta odšla iz stražnice 32-letni stražnik ga prekriva okolico in zaradi nje od manj kot Ko je Franc videl, da do stalnega kruha natak usodno. V vsej slovenski kriminalistični zgodo­ Medle Franc in 29-letni stražnik Kremžar Goj- streljaj oddaljenega Novega mesta skoraj ni čuti način ne bo prišel, je sprejel pomoč artilerijske­ vini bo ostal Franc Medlezapisan kot stražnik, ki mir. Seveda nista mislila, da gresta po Haceta, hrupa. S štedilnika prihajajo omamni vonji ga častnika, pri katerem je prej služil vojake. Ta je pomagal onesposobiti tedaj strah vzbujajoče­ ampak sta računala, da bosta prijela kakega paj­ poznega kosila, ko upokojeni Franc razpreda gaje usmeril k Žan darjem. V Zemunu je opravil ga razbojnika Haceta. daša Strmoletovega. Ko sta prišla v hišo na Stari svoje spomine. potrebno šolo in izpite in tako se je leta 1939 že T O N E JA K Š E

Dediščina »Staro mestno jedro sicer ni moglo uiti napredku prostorsko in likovno dopolnjuje v zaokrožen prostor tni obliki, žal pa je danes zapuščena in prepuščena sedemdesetih let, vendar je napredek ravno prav za­ nekdanja komenda.« propadanju. mudil, da ni bilo več časa za še večje napake, kot so Medtem ko sta Ulica Mirana Jarca in Ulica Staneta Maleričeva ni pozabila omeniti tudi poti, ki so jih zg­ bile v starem delu že storjene. Naj omenim le majhno Rozmana v očeh arhitekta vsaj delno urejeni, čeprav v radili na obrežju rek. Tako je Črnomelj tudi brez Ple­ pritlično hišico, ki sojo porušili v Ulici Staneta Rozma­ slednji, ki edina daje staremu delu mestni značaj, žal, čnika dobil tromostovje, ki pa je zanemarjeno, saj na, čeprav njena naslednica ni zadostila merilom, ki jih ŽENSKA, KI BI obnavljajo le pročelja, ne pa notranjosti stavb, je sose­ prebivalci niso znali izkoristiti tega, kar jim je ponudila je narekovalo mestno že zgrajeno okolje. Drugi, še ve­ dnja ulica Na utrdbah v zelo bednem stanju. Njena narava. Tako je tromostovje z neurejenimi stavbami in liko večji poseg pa je bil narejen v Ulici Mirana Jarca, zaprtost je prava potuha odgovornim, ki ne poskrbijo zelenicami v okolici, propadajočo cerkvico sv. Duha, z RADA kjer so podrli stare vojaške zapore in zgradili v stilu za urejenost neposredne bližine mestnega središča, je velikim betonskim mostom, ki so ga postavili brez po­ gradnje Dolenjskega projektivnega biroja sedem­ zapisala Lidija. Nemarnost pa se začne že prav na sluha za arhitekturno podobo mesta, v katero se je desetih let veliko tržnico, ki nikoli ni prav zaživela,« začetku ulice, pri Stoničevem gradu, ki propada, kar globoko zarezal, postalo namesto vezi med starim in REŠILA pove Maleričeva, ne da bi ob tem omenila tudi izložbe se lepo vidi na pročelju, ki kaže kamnita »rebra«. Sto- novim delom mesta njegova ločnica in sramota in številne druge manjše posege, ki kazijo estetski vi­ ničev grad v svojih temeljih verjetno skriva ostanke Črnomlju. ČRNOMELJ dez mesta. najstarejše zidane stavbe v Črnomlju, saj je že leta 1165 Oton Kraški na tistem mestu zgradil grajsko To je le izsek iz tistega, kar je Lidija Malerič napisala Lidija se je v svoji nalogi dotanila številnih hiš, zg­ poslopje. Maleričeva meni, da bi bila stavba zaradi poučnega v svoji referatni nalogi v upanju, da bo lahko rajenih na rečnem meandru, ki ga ustvarjata Dobličica zgodovinskega pomena in lege primerna za preure­ pripomogla k ohranjanju starega črnomaljskega in Lahinja, vendar v tem zapisu ni mogoče omeniti ditev v kulturno-um etniške namene oz. za muzejsko mestnega jedra. Z delom, za katerega je pred kratkim vseh. Prav pa je, da zvemo, kako gleda na ureditev ne­ dejavnost, za katero si Črnomaljci zelo prizadevajo dobila tudi 3. nagrado občinske raziskovalne skupno­ katerih pomembnejših stavb arhitekt. najti prostor. Podoben predlog imazaHaringovo hišo, sti pa želi preprečiti, da bi se še kdaj zgodilo to, kar se »Če se ustavim na trgu, ki je danes obnovljen, a ki zapira vhod v mesto s severne strani. Po njenih je njej, ko je nalogo še pripravljala: medtem ko je kot neurejen, saj tja ne sodi avtobusna postaja, naj najprej domnevah predstavlja ta stavba, ki je uvrščena v I. bodoča arhitektka iskala rešitev za Kobetičev grad, so Lidija Malerič se je kot študentka arhitekture na lju­ omenim grad, ki s svojim zgodovinskim, morfološkim kategorijo spomenikov naravne in kulturne dediščine, ga porušili. Tam pa je zazijala praznina in Lidija ne ve­ bljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geo­ in simbolnim pomenom za Črnomelj nima ustrezne začetek razvoja mesta izven obzidja, ker ima tudi naj­ rjame, da bo, kljub ohranjenim posnetkom hiše, na dezijo odločila, da ostane zvesta rodnemu Črnomlju, vsebine. Dejavnosti, ki sta v njem, torej gostinstvo in bolj mestni značaj družinske stavbe. V veži Viniškega istem mestu kdaj zrasla enaka stavba. »Novi materiali Zato je na lastno pobudo v referatni nalogi obdelala občinska uprava, bi namreč vsaka zase gradu lažje dvorca, kakor jo tudi imenujejo, je naslikana freska, za in sodobni pogledi arhitektov tega gotovo ne bi do­ staro mestno jedro, nakazala možne rešitve za ohra­ povrnila ugled. Povsem drugače je s stavbo Lju­ katero predvidevajo, da je delo Ferda Vesela, puščali,« ne skriva razočaranja in nostalgije po nek­ nitev starih zgradb in ulic ter njihovo vključitev v bljanske banke, ki s svojo bogato dekorirano fasado družinskega prijatelja Haringovih. Stavba je toliko danjem Kobetičevem gradu. sodobno življenje in razvoj mesta, seveda predvsem iz predstavlja estetsko likovno dominanto trga, ki ga pomembnejša zato, ker je v glavnem ohranjena v prvo­ M.BEZEK arhitektskega zornega kota. Prav to področje je bilo namreč močno zanemarjeno. Zakaj vsa ta leta ni hotel nihče ugrizniti v to kislo jabolko, je postalo Lidiji jasno kmalu potem, ko je pred dobrima dvema letoma začela zbirati gradivo. »Zbrala sem vse gradivo, kar ga je bilo moč doseči, čeprav se zavedam, da to še zdaleč ni dovolj za celo­ vito nalogo. Če bi hoteli predstaviti celotno topogra­ fijo mesta, bi morali sodelovati tudi drugi strokovnjaki, na primer etnologi, zgodovinarji in še kdo, ter posvetiti študiju več let. O Črnomlju je namreč znanega in ohranjenega zelo malo, celo tega ne ve nihče, kod je potekalo srednjeveško obzidje,« potoži Maleričeva. Najstarejša skica Črnomlja je namreč Klobucharicho- va iz okrog leta 1600 pa Valvasorjeva upodobitev v Sla­ vi vojvodine Kranjske ter francijscejski kataster iz leta 1823 s popravkom v letu 1868. Vse to in nekaj razgled­ nic iz obdobja med obema vojnama pa je premalo, da bi Lidija lahko celovito obdelala pomen in videz mestnega jedra nekdaj in ga primerjala z današnjim. Zato je njena naloga predvsem kritika malomarnosti in napak, storjenih na okljuku sotočja Lahinje in Do- bličice. V zadnjih letih jih ni bilo malo, čeprav je staro mestno jedro spomenik II. kategorije naravne in kul­ turne dediščine. Zaradi tega in tudi zato, ker ima le glavni del starega naselja prav mestni značaj, bi ga bilo potrebno še posebej ohraniti takšnega kot je. Bela krajina je bila v materialnem pogledu zelo rev­ na, kar se kaže tudi v arhitekturi Črnomlja. Vendar so imeli Črnomaljci prav v tem, da je razvoj počasi prodi­ ral v deželo ob Kolpi, tudi srečo.

priloga dolenjske iz izložbe 3 ^ REZIJANSKE »BASIDE«

Eno od letoin|ih nagrad Prešernovega sklada, podeljenih na večer pred slovenskim 1 kulturnim praznikom v ljubljanskem Can­ karjevem domu, je dobil zamejski pesnik Renato Ouaglia za birko v rezijanščini (sol- biškem narečju) napisanih pesmi Baside (Besede). Knjiga je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska z denarno podporo Kulturne Ko avtorica skozi obdobje zad­ zadrti in zadrgnjeni domovini hu­ skupnosti Slovenije. Vseh 27 pesmi, kolikor njih 250 let pregleda, kako se je moristi, ki niso le pripovedovalci jih je v zbirki, je v knjižno slovenščino presta­ PREBRALI pisanje pritožb, peticij, pobud in bolj ali manj vulgarno-seksualnih vil tržaški pesnik in Ouagliev prijatelj Marko podobnega uveljavljalo in poma­ in politično namigujočih vicev, Kravos, tudi avtor spremne besede. S to v galo pri rojevanju moderne države hudo na redko posejani, ampak »dvojezično« izdajo so dosegli, da je postala- in z njo pravnega reda, se s zato, kersi jeToni v dvajsetih in več Ouaglieva poezija dostopna slehernemu »STRANSKA« POT pozornostjo loti vloge tovrstnih letih, kolikor se resno in odgovor­ slovenskemu bralcu, kar prav gotovo tudi ampak še vedno teče. Ljudje ob najrazlične­ no ukvarja s humorjem in satiro, zasluži. Toda preden povemo kaj več o tej osebnih dejanj pri uveljavljanju jših priložnostih posamič ali celo skupinsko Ta čas naše volilno dogajanje in izdelal povsem svoj slog. Da bi ga zanimivi knjigi, zapišimo vsaj nekaj stavkov o narodnostnih in državljanskih pra­ »kujejo« nove pesmi. Ob besedilu si sproti sploh politične in gospodarske odl­ ljudje spoznali, se mu res ne bi bilo Reziji in Rezijanih. vic Slovencev. Med starejšimi izmišljajo tudi melodijo, saj pesmi pojo. To je očitve spremlja prava poplava več treba podpisovati pod svoje Tisti, ki so hodili v šole, in drugi, ki jih je pot primeri je za nas še posebej zani­ potrebno vedeti, saj je na ta način začel odprtih pisem in peticij, v katerih se humoreske. zanesla prek severozahodne slovenske meje, miva »novomeška štorija« izpred pesniti tudi Renato Ouaglia, le da je kot izob­ občani neposredno obračajo na Toni Gašperič nedvomno največ morda celo med Rezijane, bržkone vedo, da dobrih 120 let, ko je sodni pristav F. raženec postal zahtevnejši pri ustvarjanju. oredstavnike oblasti in javnosti, pobud za humoreske črpa iz je Rezija med alpskimi pogorji stisnjena Zorko nastopil proti mestnim Rožice, izviri, dušice, sence, vetrovi, gore, azgrinjajo ta ali oni nerešeni ožjega delovnega in življenjskega deželica, da živi tam še nekaj tisoč tako možem. Avtorica se loti tudi volkovi nastopajo v njegovih verzih prav tako oroblem. Čeprav se takih dejanj pri okolja. Vendar to nikakor ne imenovanih rezijskih Slovencev, ki jih je zla povojnega časa, ki pa je za razliko kot v ljudskih pesmih. Te prispodobe upora­ las drži nekoliko sumljiv sloves, pa pomeni, da se za vsako osebo iz igra usode odrezala, z njihovimi kmečkimi od poprejšnjih v tem pogledu blja Ouaglia zavestno, da bi njegova pesem e to ena od oblik ravnanja, ki ima humoresk »skriva« resnični človek, domovi in neprebogato zemljo vred, od neraziskan in zelo skromno doku­ čim razumljiveje govorila bralcem, ljudem iz ■voj prav zapisan tudi v ustavi. In kar je avtorju, žal, že večkrat matične domovine Slovenije. Govorijo rezija- mentiran, saj čas kolektivnosti ni bil njegove doline. Vendar pa imajo te ljudske udi prav nič novega ni ne v sloven­ prineslo precej neprijetnosti in nščino, kar je splošna oznaka za sporazume­ primeren za dajanje osebnih po­ prispodobe simbolno vrednost, saj jih je moč ski in ne v jugoslovanski zgodovini. nevšečnosti, tudi z družbenopoliti­ valno govorico, saj skoraj vsaka vas govori bud. A vendar se iz kolektivnega brati tudi kot sodobne ekspresivne personifi­ čnim negativnim predznakom. Do­ nekoliko drugače. Za nas je kajpak naj­ . 5ravpredenimtednom,6.marca,je spomina dvigne stara demokra­ kacije. Pesnik želi s svojimi »basidami« ninilo natanko 50 let od množične godki in osebe, ki v avtorju pomembnejše vedeti, da je rezijanščina tična pridobitev in leta 1961 ljudsko pesem preseči z miselno-filozofskimi »rotestne podpisovalne akcije, ko spodbujajo nastanek humoresk, komaj nekoliko podobna kateremu od nastane prva peticija Spomenica vprašanji, vtkali v pesem nekaj, kar ji potem e kakih 20.000 Slovencev podpi­ so pač dvignjeni na neko višjo, slovenskih zahodnih narečij in da je z vidika arhitektov. Dogajanja v šestdesetih daje večplastnost. So to zarotitve, izpove­ salo odprto protestno pismo zoper občeslovensko, če ne kar občečlo­ knjižne slovenščine skoraj tuj jezik. Knjižne letih s študentskim gibanjem vred dane s posebnim glasom izpovedovalca, ki >dlok notranjega ministrstva kra- veško raven, povzdignjeni so v tip, slovenščine pa v Reziji ne poznajo, ker spodbudijo pisanje izjav za javnost, hoče svet spremeniti, ga izboljšati, da bi bilo jevine SHS o prepovedi izhajanja v simbol, in na tem nivoju so nimajo slovenskih šol, kjer bi se je lahko odprtih pisem, pobud, pritožb, tudi ljudem v rezijanski dolini boljše? Ga izb­ deležni avtorjeve (pa tudi bralčeve) naučili. Italijanske oblasti Rezijanov namreč 'asopisa Ljudska pravica. A če bi deklaracij in podobnega. Dan­ oljšati, čeprav samo z »basidami«? jeze, prezira, zaničevanja, pa tudi ne priznavajo za pripadnike slovenske skali še globlje v zgodovino, bi se danes se z dogodki na Kosovem, Vsekakor je Ouaglia kot pesnik zanimiv lajbrž ne ustavili niti v srednjem simpatij, naklonjenosti in sočus­ narodnostne skupnosti, živeče v Italiji, zato ekološkimi problemi, s težavami v ubesedovalec tudi v očeh sodobnih literarnih veku, ko so slovenski kmetje tvovanja. Če ne bi bilo tako, bi jim tudi odrekajo pravico, da bi se šolali v usmerjenem izobraževanju, tehno­ ustvarjalcev. Zanimiv ne nazadnje zato, ker je Tonijeve humoreske govorile in materinem slovenskem jeziku. odnašali peticije pred najvišje loškem zaostajanju in drugem začel pesniti potem, ko se je leta 1969 po predstavnike oblasti. Nedvomno je odmevale samo v Beli krajini ali, še osebne pobude naravnost prera- Svojska govorica pa ni vse, po čemer se univerzitetnih študijih, ki jih je končal v Bel­ peticionaštvo uveljavljena oblika ožje, samo v Metliki. jajo in množijo. Rezijazi razlikujejo od ostalih Slovencev. giji, vrnil v svojo »rožyno« dolino. Tam je zdaj osebnega angažmaja. Da hoče to raven razumevanja za Puharjeva vidi v vsem tem izsto­ Zadnje čase, ko se za Rezijo malo bolj zani­ vse: vodja podjetja brusilnega orodja, pesnik, vsako ceno preseči tudi avtor, panje posameznika iz sive unifor­ majo naše ustanove, še posebej kulturne, ijudskoprosvetni delavec. Kot nekakšen govori že naslov pričujoče knjige mnosti izstop iz marša sive slovi izjemno bogato ljudsko izročilo Rezi­ temeljni kamen za novo, na narodnostni pre- — Ljudje z zaščitenimi hrbti, ki je neosveščene množice skozi zgo­ janov. Proces natajanja tako imenovanega buji temelječe življenje. Vrnjen Reziji, najbrž dovino k »svetlim ciljem«, kar pa je hkrati naslov ene od humoresk, in ljudskega blaga, pesmi, plesov in običajev, se za vselej. dejansko uveljavljanje osebne po­ to tiste, ki je doslej vzbudila največ ni ustavil pred »davnimi leti« kot drugod, I. ZO R A N bude in odgovornosti in v bistvu žolčnih razprav in napadov na znamenje demokratizacije družbe, avtorja. Izzid take knjige je priza­ f v kateri misli in pogledov ni devanje za človeški humor in satiro potrebno tihotapiti. v humani družbi. Zato je škoda, da Erskina, posloveni! pa ga je Boris od malih nog, kajti leto pesnikove­ M. MARKELJ Ljudi z zaščitenimi hrbti ni moč Verbič. ga rojstva je sporno, popolna NAJSTNICA dobiti v knjigarnah, kajti založnica, skrivnost pa je, kdaj in kje je »prvi Beti, je vso naklado obdržala zase m., _ .. moderni pesnik«, kot ga označuje­ Državna založba Slovenije in SLOG in knjige deli po svoji presoji. jo poznavalci, umrl, ko se je 1465 Mladinska knjiga sta skupaj izdali A. BARTELJ za njim izgubila vsakršna sled. JE PODPIS knjigo Najstnica Petre Schuer- Pri Erskinu ga spoznamo kot mann. Knjiga je namenjena v prvi magistra zdravilstva, ki pa si s tem vrsti odraščajočim dekletom, se pravi najstnicam, kot jasno pove O vsem tem in še o marsičem Jot## > nazivom in znanjem ni veliko drugem govori knjiga Alenke KRATKOTRAJNA pomagal, bolj ga je privlačevalo sam naslov dela, ne bo pa prav nič Niti dve leti potem, ko je v založbi odveč, če bodo po knjigi pobrskali Puharjeve Peticije, pisma in tiho­ kockanje, kvartanje, potikanje z Dolenjskega lista izšla prva knjiga tapski časi, ki je izšla pri Založbi SREČA vlačugami po beznicah, dokler ni tudi starši in vzgojitelji. humoresk Tonija Gašperiča, je Obzorja v zbirki Znamenja. Avto­ postal razvpit lopov in celo ubi­ Petra Schuermann je knjigo največja belokranjska delovna or­ rica vzame za izhodišče svojega jalec. Dvakrat se je izognil veša- napisala kot neposreden nagovor ganizacija Beti ob svoji 30-letnici razmišljanja dvojnost v gledanju na Slovenske raziskave bralnih na­ lom, v glavnem po zaslugi uglednih in pogovor z najstnico o vsehtistih izdala njegovo drugo knjigo z Peticije, odprta pisma, proteste in vad so pokazale, da so na t.i. žanr­ zaščitnikov, ki so cenili njegov stvareh, ki naj bi mladoletnico v naslovom Ljudje z zaščitenimi hrb­ najbolj kritičnih in občutljivih letih Podobne oblike osebnega izjavlja­ ski lestvici domala pri vrhu knjige, izjemen pesniški dar. Končno je, ti. Tako kot v prvi, gre tudi tu za nja o določenih vprašanjih, ki se ki življenjepisno obravnavajo zgo­ kot rečeno, izginil brez sledu, telesnega in duševnega zorenja izbor humoresk, ki jih Toni kot naj­ zanimale, oziroma morale zanima­ tičejo širše družbe. Dandanes se dovinske osebnosti, pri čemer dotlej pa so njegovo potepuško bolj reden in zanesljiv sodelavec ti. V pripoved vpleta svoje osebne namreč peticij drži etiketa »nedo­ sploh ni važno, ali gre za zgodo­ življenje obvladovale ženske in Dolenjskega lista že dolga leta izkušnje, kar bralki daje občutek, pustnih metod pritiska«, »nedemo­ vinsko neoporečna, a nekolikanj pesmi. Te so kajpak v ospredju priobčuje na zadnji strani našega kot bi zares kramljala s potrpežljivo kratičnih poti«, »opozicionalnega suhoparna dela, ali pa za domisel­ Erskinove pripovedi, ki ni oprta na časopisa. Tudi tokrat je izbor opra­ sogovornico. ravnanja« ipd., hkrati pa imamo v no spisane romane. Založniki kaj­ veliko stvarnih dejstev; preverljivi vil Janez Pezelj, ilustracije Branko ustavi lepo zapisano, da jma občan pak nočejo iti mimo okusa bralstva, drobci, kolikor jih je na voljo, so Babič. Izkušnje s prvo knjigo so "Pravico dajati vloge in predloge zato polnijo tovrstne zbirke, po Erskine je spisal več zgodovin­ povezani s pisateljsko domišljijo. pripomogle, da so se pri drugi v telesom in organom družbenopoli­ tehtnosti izbora pa je opazno zlasti skih romanov, v katerih je prišla do Erskine je vseeno tolikanj prepri­ veliki meri ognili tehničnim poma­ tičnih skupnosti in drugim pristoj­ prizadevanje Državne založbe Slo­ izraza njegova humoristična in čljiv, da kaže verjeti njegovi lite­ njkljivostim, ki so malce kazile nim organom in organizacijam, venije. Ta je v dokajšnjo vrsto satirična žilica; kot nalašč zanj je rarni podobi Villona, čigar življe­ podobo prve. dobiti odgovor nanje in dajati poli­ življenjepisno obdelanih tvorcev bilo torej tudi upodabljanje Villo- njska neugnanost in pesniška veli­ tične in druge pobude splošnega Vsekakor je Tonijeva knjiga lep svetovne književnosti postavila še novega življenja, saj francoski čina sta razpoznavni vsem, ki Pomena« ob prav tako zapisani in osvežujoč dogodek na slovens­ enega moža, Francoisa Villona; srednjeveški pesnik sam sebi ni sežejo po (tudi poslovenjenem) *ajamčeni svobodi javnega izraža­ kem humorističnem Parnasu. Ne roman o njegovi »kratkotrajni sreči« prizanašal s pikrim humorjem. Velikem testamentu. nja. samo zato, ker so v naši vedno bolj je delo ameriškega pisatelja Johna Pisatelj v romanu Villona ne kaže D. RUSTJA ^KOMENTAR

ki dandanes izjemno globoko prodira v Avtorica je knjigo začela z obrav­ Tudi v naši deželi, ki je sicer po sili razmer tkivo družbe. Seveda Shallis ve, o čem navanjem temeljnih stvari, z razvo­ bolj odrezana od razvitega sveta, kot je NA SILICIJEVEM VALU govori, saj računalništvo zelo dobro pozna, jem osebnosti. V začetnih poglav­ dobro in zdravo, računalništvo že nekaj čeprav je po svoji osnovni stroki astrofizik, jih pouči bralko, kako naj napore časa ni več eksotičen bavbav. Še posebno vendar že veliko let dela z računalniki i o tem odraščanja pravilno vpne v odnose ne v Sloveniji, kamor je silicijev val najprej tudi predava na univerzi. V knjigi najprej do staršev, prijateljev, a tudi o tem, Pljusknil z vso m očjo in tako rekoč čez noč predstavi različna mnenja, kaj so računal­ kdo in kaj ji vse lahko pomaga pri odplavil v naše domove male računalnike, niki, nato obravnava njihovo delovanje, postavljanju temeljev mlade oseb­ Uh odložil v šole in premaknil tudi založbe, RjtiiiCKA \ uporabo in se povpraša po zgodovinskih in nosti in pri samospoznavanju. Pri da so začele v svoje programe uvrščati ranja, v kateri se avtor loteva nič kaj lahkega tem obdela sploh vprašanje odno­ odgovora na sicer preprosto vprašanje, kaj družbenih izvorih in učinkih, ki jih ima nova Publikacije in knjige, za katere pred tehnologija na ustroj in življenje družbe. sov med ljudmi, lepo vedenje, desetletjem niti vedeli nismo, še manj pa je dobro programiranje. Programiranje je v predstavljanje, odnos do neznan­ bistvu edini ustvarjalni del računalništva, to Zaključne misli niso spodbudne, prej bi slutili, da bodo postale naš vsakdanjik. Prva lahko zapisali, da so pesimistične, sal raču­ cev, sposobnost poslušanja itd. In Zrnedenost in blaženost sta minili, zdaj je je tisto, kar visoko zmogljivim strojem ker je ljubezensko vrenje eno od ustvarjalnega človeka lahko da in jih tako nalništvo zavrača kot »tehnologijo, ki izvira Pas, ko je mogoče na sam pojav gledati bolj iz oblastniških nagnjenj na vojaško-indus- najbolj značilnih dogajanj v naj­ razno in ga tudi postaviti na ustrezno kar najbolje izkoristi. Avtor se v knjigi stniških letih, avtorica ustrezno zavzema za uveljavitev ustreznega računal­ trijski osnovi z namenom sprevračati 'Pasto v našem življenju. Razumljivo je, da je resnice in podjarmljati ljudi«. Ni se sicer obdela tudi čustvene in spolne ®/ streznitvi primerno nekoliko manjše niškega jezika, pri čemer razširjeni jezik odnose, pri čemer ne zanemari malih hišnih računalnikov basic zavrača, treba strinjati z avtorjevimi zaključki, mo­ sPlošno zanimanje za računalnike in raču- goče pa se je strinjati s tem, da je vsak teme­ fizioloških in psihološih pogledov nalništvo, a hkrati več resnega in realnega prednost pa daje pascalu in drugim visokim na stvar. Ne pozablja tudi na programskih jezikom. Osrednji del knjige ljit premislek dragocen, četudi je nenava­ padanja na novo tehnologijo. Po svoje se to den, saj spodbuja k ponovnemu premišlja- nevarne pasti, ki preže na naj­ aže tudi v zložniških programih. Tokrat si f j zavzema obravnava načrtovanja programov stnico, od sanjarjenja, ki se lahko in pravil dobrega programiranja od priprav nju o morda preveč samoupravnih videnjih °9lejmo nekaj knjig, ki so v zadnjem času dogajanj in pojavov. razraste do nevarnih razsežnosti, do kodiranja, na koncu pa avtor dodaja še ,epri Cankarjevi založbi in po svoje zani- Kot zadnjo od četverice knjig iz Can­ pa do resnično nevarnega alkoh­ rr,lvo kažejo, kako je z računalništvom pri seznam literature za bolj zahtevnega in ola, drog, zlorabe zdravil. Bralki na nalniško terminologijo, še predno bi angl­ karjeve založbe naj omenimo knjigo Raya nas. ukažejnega bralca. kratko odgrinja nekatere poti do eščina, ki je pač svetoviii jezik računalniš­ Hammonda Računalniki in vaš otrok. To je spoznavanja same sebe, piše o tva. pregloboko vdrla v slovenščino. Upati prijazna knjiga, namenjena tistim, ki o raču­ Najprej in na prvem mestu moramo ome- avtogenem treningu, meditaciji, je samo, da se bodo izrazov oprijeli preva­ Cankarjeva založba je poskrbela tudi za nalništvu nimajo pojma, se pa hočeš nočeš ni,i sicer drobno, a pomembno knjigo, jogi, vajah za koncentracijo. Naj­ jalci strokovne in poljudne računalniške nekoliko drugačen pogled na računal­ morajo seznaniti z njim zaradi svojih otrok, an9leško-slovenski in slovensko-angleški bolj obsežen pa je tisti del v knjigi, v literature, domači strokovni pisci in novina­ ništvo, kot smo ga bili doslej v obdobju ki jih te stvari zanimajo in jasno daje pa kljub 'ačunalniški slovarček. Delo je najprej katerem Schuermannova govori o rji. O pozoriti pa velja, da gre bolj za geslov­ navdušenja nekritično vajeni. Poskrbela je temu dovolj strokovno podkrepljenih nas­ nastajalo med računalniškimi strokovnjaki negi telesa, kozmetiki, oblačenju nik kol pravi slovar, saj izrazi niso slovnično za prevod knjige Silicijev malik, ki jo je napi­ vetov in morda želijo imeti mali računalnik ln zanesenjaki na Inštitutu Jožef Stefan, ki sal britanski strokovnjak Michael Shallis. Že in modi, konjičkih, počitnikovanju, 0 opravili zbiranje, izbor in prvo urejanje in pomensko obdelani, marveč navedeni le doma. Ta »poljudni priročnik za staršeje sam podnaslov dela Blišč in beda računal­ napisan preprosto in napotkov pri spozna­ urejanju svojega dela stanovanja, angleških in slovenskih računalniških izra- kot ustrezni termini za tujo oziroma domačo ništva nakazuje avtorjev kritičen pristop k vanju osnov računalništva, uporabe raču­o prostem času in zdravi ter pra­ Z°V' nato pa so se v delo vključili še drugi besedo. obravnavanju računalništva, ki je po avtor­ nalnikov, nakupu ustreznih naprav, primer­ vilni prehrani. °delayci z ljubljanske univerze in SAZU. Druga izvirna domača novost je knjiga jevem mnenju še kako potreben v sicerš­ nih za otroke, in o strojni opremi na trgu. Torej zares veliko vsega in Tako smo dobili ustrezno slovensko raču- Matjaža Gamsa Osnove dobrega programi­ njem pomanjkanju kritike nove tehnologije, M. MARKELJ vsakoga po malem. priloga dolenjske □ 75 m © M F m m m KJER »SREČNO!« NI LE POZDRAV

Prišla sva globoko v rove pod zemljo, meni je temno, kdor si, daj mi roko, Ti verzi iz Župančičeve Jerale so nama prišli na misel, ko sva se s tesnobo v srcu znašla v temačnih globinah kanižarskega rudnika. Nova rubrika v Prilogi Dolenjskega lista »Na kraju samem« daje novinarjem nove čudovite mož­ nosti za spoznavanje in slikanje življenja okoli nas, ko pa sva se znašla dobrih 300 metrov pod zemeljsko površino, se nama je za trenutek ROČNI ODKOP — Jusuf Čabrič, vodja odkopa, pomočnik kopača Suljo Ikanovič in V ROVU DRUGEGA SLOJA — Kratek odmor in pogovor po težavnem vzponu smo si zazdelo, da sva tokrat v svojih pustolovščinah le vozač Muhamed Tonjič so nam v rovu drugega sloja pokazali, kako ročno kopljejo privoščili v rovu drugega sloja, kjer trenutno pridobivajo največ premoga. Od leve šla nekoliko predaleč. Tukaj, na dnu sveta, v premog. Zaradi možne koncentracije nevarnih eksplozivnih plinov v »špici« kopa, proti desni stojijo izmenski nadzornik Jože Kastelic, njegov pomočnik Vitomir ozkih rovih, ob vlažnem prepihu z eksplozivnimi kjer pridobivajo največ premoga, tam ni bilo dovoljeno fotografirati z bliskavico. Dragotinovič in najin vodnik, tehnični vodja elektro-strojne službe Miralem plini pomešanega zraka, sva šele v polni meri Imširovič. dojela, kaj pomeni beseda »srečno«, ki se nama kar pošteno vroče, prehodi pa vse ožji in nižji, je je zdela, predno sva se spustila s skipom v je učinek dela posameznika tako večji. Res je lesa, jo obijejo z mrežo in omečejo s cementom. bilo njeno težo že pošteno čutiti. Človek sedelo kopačev zahtevno, vendar pa je v takih kraljestvo večne teme, bolj fraza. Spodaj pa, Ko bodo začeli z odkopavanjem premoga, jo zlahka vživi v vsakdanjik rudarja, ki mora od kjer so naju s srečno« pozdravljali rudarji, ki sva razmerah, kot jih ima Kanižarica, še težje prej bodo porušili. Tam, kjer rove zapirajo dokonč­ postajališča skipa do svojega okrog 2 kilometra omenjenim transporterjem. To potrdi tudi Jože jih srečevala na delovnih mestih, nama je pome­ no, pa so pregrade iz betonskih blokov z vdela­ oddaljenega delovišča vsak dan dvakrat preho­ Kastelic, izmenski nadzornik, ki nas je spremljal nila upanje in odrešenje. nimi sifoni za odtok morebitne vode in s cevmi diti to pot, ki vzame približno uro časa. No, vživi dobršen del poti po rudniku. Sicer pa je hoja po za uhajanje in hkrati merjenje plinov. V četrtem že in razume, da pa bi po teh naporih še prijel za jami zanj vsakdanja stvar, saj, kot pravi, prehodi TISOČLENI BOJ ZA sloju so sedaj prav na začetku po njihovih orodje in pričel delati, bi bilo že več kot preveč za v osmih urah povprečno po 10 do 12 kilometrov, ZAKLADE nevajenega obiskovalca. torej dve dolžini sedaj odprtih rovov, včasih pa Premog v kanižarskem nahajališču leži v več tu d i več. Že tisočletja si je človek prizadeval, da bi iz DELALI 31 PROSTIH SOBOT zemeljnih grudi ukradel bogastva, ki jih je nujno plasteh in tem plastem sledijo tudi sistemi rudni­ V drugem sloju nama spremljevalca pokažeta potreboval, in zemlja se je prav tako vztrajno in ških rovov. Prvi sloj je že izkoriščen, drugi sloj prelomnico, ki gre skozi vse sloje nahajališča in V preteklem letu so rudarji nakopal trdno borila, da bi ta bogastva obdržala zase. Ne odkopavajo sedaj, v tretjem in četrtem pa urejajo povzroča rudarjem veliko težav, saj morajo 126.600 ton premoga, kar je sicer za 5,E samo, da jih je znala dobro skriti, ljudem, ki so s dostope in odpirajo nove kope. Najbolj težavno izravnavati nivo, kar povzroča nevšečnosti zlasti odstotka več, kot so načrtovali, vendar i trdno voljo in vztrajnostjo kopali rove v njeno je delo v drugem in tretjem sloju, kjer se delavci pri transportu materiala. To južno po!je je rezultatom kljub temu, da so bili slabši odko- notranjost, je pripravila obilo nevarnih pasti, v srečujejo s strahotnimi pritiski laporja, ki je tukaj nasploh poznano po tem, da je tektonsko pni pogoji, niso zadovoljni. Poleg rednega katerih je izgubilo življenje že nešteto pogumnih bolj krhek. Tako jim nanovo obokane in podprte močno porušerto, zamiki pa so ponekod celo po delovnega časa so delali še 31 prostih sobol rudarjev. Tako je tudi v rudniku rjavega premoga rove stisne že v nekaj mesecih, najpozneje pa v 6 metrov ali za cel sloj. V tem sloju je premog in 32-krat ob nedeljah in praznikih. Glede na v Kanižarici blizu Črnomlja. Že desetletja in enem letu. Mogočni železni oboki se pod pri­ slabše kvalitete, čim globlje pod zemljo pa vrste premoga je bilo največ praha (48 tisoč desetletja so iz rudnika pridobivali premog. tiskom zvijajo, ko da bi bili iz gume, leseni opaži gremo, tem starejši in kvalitetnejši je. ton), graha (27,3 tisoč ton), oreha 17,5 tisoč Nekaj časa z dobičkom, potem spet z izgubo, nad njimi pa s treskom razpadajo v trske. Pri tem Po skoraj takšnem rovu kot smo prišli v drugi ton), kosovca (17,3 tisoč ton) ter najmanj kajti zaloge so se kopičile. Ravno ko so se močno poka in tudi kak premogov ali laporjev sloj, se tudi spuščamo v četrtega, le da so tu kockovca (16,5 tisoč ton). premogu zopet pričeli smehljati boljši časi, je drobec pade na tla. Nevajenemu obiskovalcu, zamenjali podpornike šele pred dvema mese­ narava pokazala svoje zobe. Rove je skoraj do kakršna sva bila midva, ob takem poku zledeni cema, pa jih je pritisk že izmaličil. Čelade butajo zagotovilih okrog 60 metrov dolgega odkopa vrha napolnila voda, in še sreča, da so se iz jame kri v žilah, saj je prepričan, da je prišlo do ekspl­ ob strop, pod nogami zdrsuje, v upognjene zelo kvalitetnega premoga, ki ga bodo pridobi­ ozije, rudarji, ki poznajo svojo jamo, pa se za hrbte pa se zapikujejo ostri ostanki zlomljenih vrnili vsi rudarji živi. Njihova delovišča, orodja in vali nadkopno. To pomeni, da bodo zvrtali vrtine take stvari niti zmenijo ne in hitro pomirijo desk s stropa . naprave si je za nekaj časa priposestvovala v strop ter tako »kopali« premog. voda. To je bilo leta 1976. Položaj je bil dokaj obiskovalca, ki jo je že hotel popihati v najbližji Tako pridemo v četrti sloj, kjer so razmere Med najinem pohodom po jami sva videla v 'brezupen in mnogi so v mislih za vedno odpisali rov. Rov postaja čedalje manjši in ko se po njem povsem drugačne. Plast premoga je tu kva­ glavnem le ročno kopanje premoga, v tretjem kanižarski rudnik. Vendar se strokovnjaki niso niti plaziti ni več mogoče, ga morajo čimprej litetnejša in debelejša, lapor je močnejši in ne_ sloju pa nama je vodič pokazal tudi edini stroj za dali. Počasi so izčrpali vodo, tiste predele, ki so obnoviti. To je v drugem sloju stalna naloga in pritiska toliko na upornike. Zato pa imajo dru­ delanje rovov, ki ga premorejo v rudniku Kaniža­ bili najbolj brezupni in v katerih je ostalo tudi proti mogočnemu razdejanju, ki ga povzroča gačne težave, ki zasenčijo prednosti. Pri izdelavi rica. Na prvi pogled je podoben velikemu nekaj najbolj dragocene mehanizacije, pa so za silni pritisk, se bori skupina rudarjev transpor­ proge namreč prihaja do porušitve slojev, s tem oklepnemu vozilu na gosenicah, spredaj ima vedno zaprli z močnimi pregradami iz betona, terjev v zelo težkih delovnih razmerah. Z njimi pa do nevarnosti samovžiga premoga. Da bi pre­ svedre, s katerimi vrta sloj, z rokami pa zgrinja tako da voda sedaj odprtih rudniških rovov ne sva se srečala, ko sva se plazila navzgor iz prečili nesrečo, naredijo začasno pregrado iz premog na lastni tekoči trak in ga potiska nazaji more več ogrožati. Prisotna pa je povsod in tretjega na delovišče v drugem sloju. Obod Rekla sva, da je to edini stroj te vrste v vedno stalna nevarnost zalitja, eksplozije nevar­ kakih sto metrov dolgega rova je pritisk kanižarskem rudniku, vendar ima tudi dvojčka, nih plinov, samovžiga premoga in zasutja. dobesednozmlel. Prej dobradva metra visok rov ki je potopljen v tistem delu rudnika, ki ga je pred O tem sva premišljala, ko sva po dolgih rovih je tako stisnilo, da je bila na nekaterih mestih desetletjem zalila voda. Ostal je zazidan in ne sledila urnim korakom najinega vodiča Mirale- odprtina visoka le slab meter. In skozi ta rov sva računajo, da ga bodo lahko še kdaj rešili. Sicer ma Imširoviča. Vendar naju je tehnični vodja se plazila z velikimi težavami, med potjo pa sva pa zaradi karakterja rudnika — tako pravijo elektro-strojne službe hitro pomiril in nama se umikala še transportnim delavcem, ki so strokovnjaki — težke mehanizacije nikoli ne bo zagotovil, da so te zadeve pod budnim nad­ navzgor vlačili kakih 90 kilogramov težke kose možno imeti in tudi ta stroj ni popolnoma zorstvom varnostnikov, ki neprestano sprem­ železnih podpornikov. Te podpornike v stiskal­ izrabljen, čeprav opravlja delo trikrat hitreje kot ljajo vse spremembe v jami, tako da neposred­ nici, ki jo imajo kar v rudniku, znova zravnajo, rudarji. T udi ko sva bila midva na obisku, je stal. ne jevarnosti ni. »Seveda pa,« pravi Miralem, zlomljene prodajo na odpadu, zavarovalnica pa jim povrne razliko. »ostajajo vsi problemi, ki jih imajo mali rudniki Z LASTNO INOVACIJO na robu ekonomičnosti izkoriščanja. Sedaj znane zaloge so premajhne, pa tudi sestava tal je ŠTIRI IZMENE V DO VEČJEGA UČINKA taka, da bi bila večja modernizacija rudnika in KONICI ROVA Naporno ročno delo pa je kopačem vendarle uvedba še več strojev neracionalna in predraga Prišla sva do trenutno glavnega delovišča v olajšala naprava, ki jo je iznašel direktor rudnika naložba.« Vladimir Breznik. To je nakladalna lopata, nek­ drugem sloju bloka A južnega polja, kjer ni TRANSPORTNI TRAK — Za delovanje gumijastega T o sva čutila, ko sva prišla nekoliko dlje v jamo oliko širša kot lopata za odmetavanje snega in z mogoč strojni odkop, ampak le klasični, torej transportnega traku, ki ut čelnih kopov prevaža in srečala ob transportnih postajah prve rudarje. ročajem, ki ga rudar lahko krepko drži z obema ročni. S premogom se bori skupina rudarjev premog v zbirališče, skrbi tudi vzdrževalec, strojni Komaj sva se prebila do njih, saj je med rokama. Rudar jo zapiči v kup premoga, ki so ga kopačev pod vodstvom gospodarja čela Jusufa ključavničar Srečko Švajger. Z vsemi delovišči je transportnim trakom in steno le malo prostora, že prej odkopali ali odstrelili, in posebna vlečna Čabriča. Ker so pritiski veliki in je nevarnost povezan s posebnim signalnim sistemom, preko čeladi sta nama kar naprej butali ob strop, ob naprava jo potegne s premogom vred do ogrevanja premoga, delajo v štirih izmenah po katerega kopači in transportni delavci dobivajo steno ali visečo železno traverzo, po kateri s šest ur. Pravijo, da se ta način zelo obnese in da sporočila in navodila. transportnega traku. Naprava je tako praktična, da so jo začeli uporabljati tudi v nekaterih drugih rudnikih v Sloveniji. NAJVEČJE PLAČE V ~ Po slabih treh urah križarjenja po rovih v razli­ JAMI čnih slojih in različnih koncih rudnika, prepote­ Lani je rudnik Kanižarica prvič posloval kot na od znoja in vlage, ki je udarjala iz stropa, sten tozd v okviru delovne organizacije Rudniki in tal, umazana od premogovega prahu, tako da naju ne bi nihče več ločil od pravih rudarjev, naju rjavega premoga Slovenije, v katero so je Imširovič začel voditi proti izhodu. Poslovila vključeni tudi premogovniki Hrastnik, Trbov­ lje, Zagorje, Senovo in Laško. Konec sva se od Jožeta Kastelica s krepkim rudarskim preteklega leta je bilo v tozdu zaposlenih 445 »srečno« in stiskom roke, in ko se je zdaj že širši in zračnejši rov usmeril navzgor, se nama je delavcev, poprečni neto osebni dohodek na odvalil kamen od srca. Noge pa so ostale vseeno zaposlenega pa je bil 74.383 din. Delavci in težke. In takrat nama je prišla prav vlečnica, nadzorno osebje v jami so prejeli po 83.147 din, delavci izven jame in administrativno podobna smučarski, na katero sva se priključila osebje 61.407 din ter zaposleni v gostinski s preprostim železnim kavljem. Privedla naju je enoti 60.639 din. do spodnje postaje skipa, vozička na tračnicah, v — ______s katerim iz jame izvažajo nakopani material, z njim pa se vozijo na delo in z dela tudi rudarji- p o s e b n im i vozički prevažajo jamski les in Sele ko sva v tesnem skipu bržola proti izhodu železne opornike. No, tam seveda, kjer taki rudnika, sva lahko pričela zbirati in urejati vtise. transportni pripomočki so. Naletela pa sva tudi Že prej sva se zavedala, da delo rudarjev ni na predore, ki jih jepritiskžetakozožil.dasejev lahko, ko pa sva sama okusila delček rudarske­ njih moč plaziti le po vseh štirih. Tukaj seveda ga življenja, nama je postalo jasno, da bova čisto vsaka menanizacija odpade in rudarji se norajo drugače znala ceniti vsak kos dragocenega pri prenašanju težkih tovorov zanesti le na moč premoga, pridobljenega s toliko truda in zag­ svojih mišic. nanosti. Tega nimamo v mislih, ko jadikujemo nad njegovim pomanjkanjem na tržišču, niti ko V KRALJESTVO TEME IN kritiziramo visoko ceno, ki pa je, vsaj če pomi­ STRAHOTNIH PRITISKOV slimo, kako se pridobiva eno ali drugo, v velikem P reden sva šla v ja m o, sva d o b ila vso ru d a rs k o nesorazmerju z lesom. Pa še na nekaj naju bo opremo. Poleg obleke tudi pas s torbico za aku­ spominjal ta črni zaklad: na tovarištvo, na NAKLADALNA LOPATA — Zelo prikladna naprava za ZOPET ZUNAJ — Tudi novinarsko delo v rudniku je pogum in na tisti odkriti »srečno«, ki tam v tem­ mulatorsko svetilko, čelado in torbico z reševal­ odrivanje nakopanega premoga in nakladanje na naporno, kaj šele rudarsko. Ko sva, premočena in nim priborom. Sem spadajo tudi močni in visoki nih in tesnih rovih pomeni še veliko več kot samo transportni trak je iznajdba direktorja rudnika Vladi­ utrujena, napravila tale spominski posnetek, morava pozdrav. gumasti škornji. Vsa ta oprema tehta nekaj mirja Breznika. Posnetek smo napravili v čelu boga­ priznati, da sva se kar oddahnila in z olajšanjem M .B E Z E K kilogramov, in spodaj, v rovu, kjer je postajalo že tega nahajališča v četrtem sloju. vdihnila hladni, toda sveži zimski zrak. T. JAKŠE NAGRADA V SEVNICO ZDRAVKO KERIN je imel Je samomor nalezljiv? največ sreče pri zadnjem žrebanju Porast mladostniških samomorov vZDA— Gre morda reševalcev naše 7. nagradne križan­ NAGRADNA KRIŽANKA ke. Žreb mu je dodelil zanimivo in za zgledovanje? — Samomor odrešuje poučno knjigo dr. Mihe Likarja ""1 K EM VOJ. SEST.: MIR U JOČ . IRANSKI REKA NA naključno sovpadanje, še več pa je Ljudje pravijo o zdravju. V nji je DEL EL. ZABAVA GLAS DL S IM B O L POPUST POČIVA­ Ali je samomor nalezljiv? Pod tem J . UDIR NOMADI POLJSKEM avtor šel po sledovih ljudskih izročil MOTORJA ZA GALIJ LIŠČE provokativnim naslovom je ameriški možnosti, da en samomor potegne kot zgled še druge za seboj. in jih primerjal z ugotovitvami OBISKOVA­ tednik Time priobčil zanimiv članek o sodobne medicine. Tako je knjiga n GOST NA LEC/AVTOR seriji najstniških samomorov, ki so O skupinskih samomorih doslej niso POROKI SLAV VOJ kaj dosti razmišljali, kersojihstrokov- hkrati nekakšen pregled ljudske KRANJSKE- pretresli šolarje in ostale prebivalce modrosti in zbir navodil za zdravo r M predmestja Omahe. V petih dneh so njaki najbrž prezrli. Razlog za toje-tudi šm v tem, da se o samomorih običajno življenje in poznavanje bolezni. GIMNASTI­ kar trije učenci tamkajšnje šole naredili Rešite današnjo križanko in m KA samomor, med njimi je bil najstarejši molči. Šele novejši čas, ki je prinesel V - V » / ...... star 18 let, dekle je imelo 16, naj mlajši porast najstniških samomorov, je pošljite rešitev najkasneje do 21: f marca na naslov: Uredništvo cr« TELESNI S U 2 E N J/ pa 15 let. odprl oči tudi za tovrstna dejanja ;.v- POL02AJI LESEC Mlad i samomorilci se med seboj niso mladostnikov. Od leta 1958 seje število Dolenjskega lista, Germova 3, V JOGI 68000 Novo mesto, s pripisom >M k ' dobro poznali in niso kazali kakšnih samomorov med mladimi v starostni KRIŽANKA 9. I AM. posebnih znamenj notranjih stisk in skupini od 15 do 19 let potrojilo. POLT/ S T E P A / problemov. Njihova dejanja so šoki­ OKTOBER TRTA Nekateri raziskovalci razlagajo ; W *i J rala druge učence. Omenimo, da v porast samomorov med najstniki kot AVT. OZN. Z D A samomor še daleč ni tako pogost, TU R Č IJE/ posledico vietnamske vojne, prekome­ ► IZDELOVA­ kot je pri nas ali sploh v srednjeevrop­ rnega gledanja televizije, kot posledico LEC TLAKOV PRGIŠČE skih državah. Nekateri učenci so tako stresov in mamilarske kulture mladih, REKA NA presunjeni, da so za nekaj časa opustili LETOVIŠČE PELOPONE­ M. IM E / nekateri pa jih pripisujejo tudi KOTAČ DL DL PRI Z U /JA P . NAPAD pouk, vodstvo šole poskuša vplivati na pogostemu preseljevanju družin, po­ MAKARSKI m i S L I LUKA učence in jih opozarja, naj se ne odl­ gostejšim ločitvam in sploh pomanj­ ZNANA očajo za nobeno stvar prehitro, ena od kljivemu življenju v družini, kar vsene JEZ ANG L DEL INKOVSKI pedagoških delavk na šoli pravi, da Z A L 02 B A / SKLADBE VLADAR daje mladostniku zadovoljivega čust­ Med pomanjkanjem in trplje­ TUR. JEZERO med učenci vlada histerija in občutek njem se v resnici pokaže, kaj je venega ozadja. VRSTA ogroženosti, »kdo bo naslednji«. Za newyorško psihologinjo Louise zares naše, kaj nam je ostalo 2IR AFE/ SOP ANGL. M. Kaplan je nevarnost samomora stalna zvesto in česar nam ni mogoče Dogodki na šoli v Omahi so zastavili vzeti. IME med odraščanjem. Najstnik se mora skrivnostno vprašanje, ali je samomor odtrgati od otroštva, od staršev, poi­ H. HESSE NAPEV/AVT BERSA/ IZBRANA OZNAKA MITO nalezljiv. Nekaj primerov podobnih skati mora svojo pot in lastno DRU2BA SLAV. TREFALT skupinskih samomorov kaže, da bi se V praktičnem življenju pa je P02EGE istovetnost. Starši bi mu morali stati ob idealizem samo spotika in dalo odgovoriti pritrdilno. Leta 1983je strani pri tem težkem in depresivnem ZVEZNA zavira, zavede človeka na pota, PISATELJ tako naredilo samomor 7 najstnikov v stanju ter mu pomagati, da se osamosv­ REPUBLIKA TWAIN Ki jim ni konca ne cilja. vsz Planu, februarja lani je zapored dvig­ oji. Mladostnik se namreč zlahka I. CA NKA R nilo roko nase 5 dečkov v Westchestru. znajde na točki, ko ne vidi pred seboj BOG RIŽEVO VINSKA na šoli v Spencerju je en učenec naredil Kolikor mož, toliko raznih G0Z00V nobene prihodnosti, iz družine je že 2GANJE RASTLINA samomor, štirim, ki so ga poskusili za rogonoš. »izločen«, doživi, denimo, še lju­ njim. pa se poskus ni posrečil. H. de BALZAC bezensko razočaranje, in misel na Za raziskovalce so tovrstni samo­ samomor je odrešujoča. mori dokaj skrivnostni. Pravijo jim Kot vsak samomor tako tudi Balonček »skupinski samomori«, čeprav ne gre nedavni trojni samomor dejansko Gozd—zeleni svetovni bolnik za istočasno dejanje skupine ljudi, predstavlja svojevrstno sporočilo, zoper apetit marveč za posamične samomore, ven­ namenjeno živim. Le odkriti je treba Hudo uničevanje svetovnih gozdov v Aziji in pacifiških deželah— Vsak dan izgine dar v krajšem časovnem razdobju in v njegovo pravo vsebino. ______5.000 hektarov gozdov — Čipko gibanje za ohranitev dreves ______Kako učinkovito od­ istem ožjem okolju. Možno je, da gre za MiM praviti občutek stalne Evropski gozdovi so na smrt tlinje. Ta stari način kmetovanja skih plazov. V 30 letih je zaradi lakote bolni. Bolehajo tudi domači, požre okrog 50 odstotkov uniče­ hujših poplav umrlo 2.000 ljudi, slovenski gozdovi. Znano je tudi, nih gozdov. poginilo 40.000 glav živine in bilo Za ljudi, ki čutijo neizmerno zakaj. Prekomerno onesnaženje Na Tajskem so poskusili ohra­ poplavljenih 65.700 vasi. Gmotna lakoto in tej želji ustrezno okolja, pa naj gre za industrijsko, niti svoje naravno gozdno bogast­ in človeška škoda je torej velikan­ uživajo neizmerne količine prometno ali kakšno drugo one­ vo tako, da so prepovedali ska, najbrž večja, kot je bila korist hrane, ni bilo rešitve pred snaževanje, je načelo občutljivo nit izsekavanje in izvažanje hlodovine od uničenega gozda. prekomerno debelostjo. Obču­ življenja evropskih gozdov. In ker in rezanega lesa, vendar ne morejo Tudi v Nepalu, kjer so v dveh tek lakote jih je silil k stalnemu je povzročitelj bolezni znan, je zaustaviti črnih posekov. Kako desetletjih iztrebili četrtino svojih žretju, plast maščob okoli znano tudi, kako bi lahkogozdove tudi bi, če lahko kmet s črnim gozdov, je več poplav in plazov. mišic pa je bila vse debelejša in najprej ozdravili, potem pa še posekom zasluži v enem mesecu V temni podobi razgodovanja debelejša. Volja po vitkejšem očuvali. Zdravljenje ne bo poceni, več kot s kmetovanjem v celem pa so tudi svetlejši toni. Že od leta telesu je bila vsekakor šibkejša r vendar se nujnosti zdravljenja letu! 1973 je opaziti, da se prebuja med od občutka lakote. No, zdaj ljudje bolj ali manj že zavedajo in Preteklo leto je tajska vojska ljudmi zavest o vrednosti gozda. ponujajo zdravniki takšnim Več poceni avtomobilov tudi prvi ukrepi za varstvo gozdov nekajkrat preiskala gozdnata ob­ Tega leta je nastalo prvo gibanje za kroničnim požeruhom uspeš­ so že stekli. močja. V eni sami uspešni akciji so ohranitev gozdov. Vaščani odma­ no metodo odpravljanjalakote Ameriško tržišče postaja vse bolj zanimivo za avtomo­ Povsem drugače pa je z ogrom­ v provinci Nan odkrili 12 premi­ knjene himalajske vasi Gopešvar pri samih koreninah. Stalnega bilske proizvajalce iz Azije nimi in prostranimi azijskimi čnih žag in celo krdelo slonov, so se postavili po robu sekačem občutka lakote naj bi debeluhe gozdovi. Ne uničuje jih one­ izučenih za prenašanje hlodovine. tako, da so objeli posamezna dre­ reši! želodčni balon. Našemu izvoznemu konju avtomo­ našemu yugu ni konkurenčen, vendar snaženo okolje, marveč človek vesa in jih zaščitili pred žago. Iz teh Vladni predstavniki pravijo, da v Izum ila sta ga zakonca bilu yugo je postalo kar vroče na ameri­ je izdelan nekoliko bolj po ameriškem neposredno s prekom ernim izse­ »objemov« je nastalo gibanje teh primerih ne gre za revščino, Lloyd. Gre za poliuretanski ških tleh. Najprej so mu Američani okusu, se pravi solidneje, udobneje in kavanjem. Prebivalci Bombava, Č ipko, kar je hindska beseda za marveč za pohlep osameznikov. balon, ki ga vstavijo v želodec malo bolj temeljito pogledali v zobe in natančneje. Kalkute in drugih večjih indijskih objem. našli nekaj črvivih in gnilih med njimi, skozi požiralnik. Ko je naprava Predstavniki podjetja Hyundai Mo­ mest po kurijo okrog 20 m ilijonov V Indiji, kjer je uničevanje Tudi indijska vlada kaže zdaj zdaj pa se v naš posel stoletja vmešava vstavljena, jo napihnejo do tor America imajo v načrtu prodajo fon lesa vsako leto zgolj za kuhanje gozdov najhujše, beležijo narav­ več zanimanja za pogozdovanje in ustrezne veličine. Zapolnjen vse več drugih avtomobilskih izdelo­ kakih 100.000 avtomobilov excel v in ogrevanje. V New Delhiju je nost grozljive številke. Samo še 11 skuša slediti Kitajcem in Južnoko- valcev, ki poskušajo svojo poceni želodec daje občutek sitosti. letošnjem letu, kar naj bi pomenilo, da poraba drv tolikšna, da so ji komaj odstotkov Indije pokrivajo gozdo­ rejcem, ki so uspešno izvedli pog­ Tako je tisti zares prvinski delovno silo prodati na ameriškem si nameravajo odrezati kar stotinko od kos. D rva m orajo voziti celo iz vi. Najhujše je uničevanje gozdov ozdovanja. V akcijo pa se od lani nagon k hrani vsaj deloma trgu s cenenimi izdelki. Prav ta hip bogatega ameriškega avtomobilskega Asama, to je 1.000 kilom etrov na nekdaj zelenem vznožju Hima­ vključuje ves svet. Kongres za ukročen. Obstajajo pa seveda poteka uvajanje novega avtomobila na tržišča. laje vzdolž reke Ganges. V treh svetovno gozdarstvo namerava daleč. S povečano porabo so se neukročene duševne sile, ki so ameriško tržišče, in sicer gre za poceni desetletjih so izsekali že skoraj vložiti 8 milijard dolarjev za pog­ Kot pravijo poznavalci razmer na seveda dvignile tudi cene in danes po mnenju mnogih pozna­ mali avtomobil, ki ga izdelujejo v Južni polovico tamkajšnjih gozdov. ozdovanja v Aziji, A friki in Južni avtomobilskem trgu, je excet le prvi revnejša indijska družina izda več valcev prav tako odgovorne za Koreji po japonskih licencah. kot petino svojih dohodkov za »Kazen« za nepremišljeno početje A m eriki. U pajm o, da res še ni znanilec prodora azijskih proizva­ to, da se posameznik preko­ drva. Iskanje hrane in drv, to je pa je že sledila. Ker ni gozdov, seje prepozno. Excel, kot se modelu pravi, se jalcev avtomobilov, ki nameravajo merno baše s hrano, zavzeti amčriški trg. Pri tem pa raču­ osnovna naloga revnejših slojev. močno povečala erozija tal in M iM poskuša na tržišču uveljaviti z nizko v------s najo na kupce, ki si ne morejo privoščiti Posledica pa je vidna: okoli mest in hkrati nevarnost poplav in zemelj- (Vir: Time) ceno, okrog 5.000 dolarjev, s čimer naselij ni več gozdov, marveč »pravih« avtomobilov. MiM ogolela pušča, ki jo uničuje erozija. Uničuje se tud i vse več plodne zemlje. Na obzorju je grozeča vaša zgodba Kdo je bil nevarnost še večje revščine. Če k temu prištejemo še Pojoča zemlja je pokrita s meje zalil mesec maj. Šepetanje prvi na vrhu? Pospešeno izsekavanje gozdov iz prvimi nežnimi travami. Zim­ bukovih listov po vejah boža gospodarskih koristi — iz azijskih skega obraza v gozdu ni več. ČAŠČENA POMLAD ušesa. Iskanje zamrzlega pla­ m pacifiških držav gredo ogromne Toliko novih cvetlic je v travi. M oja senca hodi molče po ninca in starega filma količine lesa na surovinsko lačni Prst diši po trohnobi, klice jelk rahlo zarisani stezi. Ptiči pevci razviti Zahod — potem je jasno, da in bukev rinejg iz tal. Drevesa razlivajo glasove po svežih Kdo je prvi stopil na najvišjo goro Je velik del svetovnih gozdov zares ob poti, polna gostih vej, me bukovih listih. S pomladno sveta? Poznavalci planinstva se ob tem nevarno ogrožen. Po izračunih pozdravljajo. pisavo živali je popisana dobra vprašanju nasmejijo, ko je vendar Organizacije za prehrano in kme- Vse poje, cvrči, šumi, brenči gozdna zemlja. Sklonim glavo, povsem jasno, da je bil to Edmund njstvo pri OZN je uničevanje in leti. Ne vem, kam bi stopil, odmaknem se veji. Na vratu Hillary, ki se je leta 1953 s Šerpo gozdov največje prav v azijsko- da ne bi pohodil mravljincev. čutim toploto sonca. V tančico Tenzingom povzpel na Čomolungmo Pacifiškem bazenu. Študija je Oglaša se kos, prelepe melodije zavita potresa muha pajčevino. ali Everest, 8.848 metrov visoki vrh v Pokazala, da ta predel sveta vsak ubira. Zgubil sem svoj glas, Z vrha do tal se spusti kuna Himalaji. Kasneje so najvišjo točko dan (!) izgubi okrog 5.000 hek­ tako lepo je v pomladnem goz­ zlatica. Za njo pridrsi po hra­ sveta osvojili še mnogi planinci, med tarov gozdnih površin. Od leta du. Glasovi ptičev vise po pavi skorji samček. Kot bi pre­ njimi tudi slovenski. ‘ 950 je na obm očju jugovzhodne vejah. Oglaša se grahasta biral strune na kitari, se oglaša Toda povsem brez sence ta dosežek Azije izginilo že 38 odstotkov kukavica in šteje leta. Ne vem, glas stržka iz kupa preprerelih leni. 29 let prej sta se namreč proti vrhu gozdov. koliko jih bo naštela. Noge se vej. Na travni bilki sta se zlila v odpravila George Mallory in Andreu Od 16najbolj gozdnatih azijskih zapletajo med koreninami, eno kačja pastirja. T robim na Irvine. Po pričevanjih sta skrivnostno držav je uničevanje gozda najbolj skalami in kamni. Ustnice se drobno rumeno trobentico, umrla le kakih 250 metrov pod vrhom Pereče v Indiji in Indoneziji. Obe gibljejo, prav tiho pojejo. Brez kličem metulje, čebele in Morda sta pa le priplezala na vrh? N državi izgubita vsako leto okrog prave teže sem. čmrlje. Povezujoč nežnost s to zanimivo vprašanje bomo mogoč milijon hektarov gozdov. Na po razmetani skalnati poti v Polno brezimnih živalic, spusti črva v lačno grlo. In spet svilo, prede pajek svojo veliko kmalu imeli točen odgovor. Leta 198 ‘ ajskem je vsakoletno uničenje svet gozdnih pravljic. ogretih od sonca, se oglaša. je vse tiho. Bokajoči glas umetnino. Divja češnja pri je namreč japonska odprava zagledal Polovico manjše, se pravi pol Črna žolna teše preperel les Čudežni so ti drobni glasovi. srnjaka moti tišino pomladne­ studencu siplje belo cvetje, zamrznjeno truplo nesrečnega pl. milijona hektarov, toda tudi to je in dela gnezdo, iveri padajo na Toliko rumenozelenih barv ga gozda. Odnaša glas brnečih videti je kot nevesta. Marjetice ninca Malloryja. Mož je imel s sebi Erozijiva stopnja. tla. S tenkim i •vejicami in listi listov in iglic gledam, kot bi kril kačjega pastirja. na cvetnem prtu pred kočo tudi fotografsko kamero in je gotovi V teh državah, podobno kot v tiplje jerebika svež zrak. Svetle tisočkrat posijalo sonce. Pri­ Kot mlada jelka sem, v odpirajo oči. Bukov kozliček zabeležil na film morebitno osvojites drugih azijskih gozdnatih prede- konice sončnih žarkov tipljejo skakljata veverici, samček in mahovnati skali zasidrana. napenja dvojna krila, odleti vrha. •lh. so razlogi za pospešeno uniče- dobro gozdno zemljo. Ljub­ samica, s polnima gobčkoma Slamica, ki jo nosi mravlja, živi sončnim žarkom nasproti. Letos se bo posebna odprava v Vanje gozdov: velika revščina, kujoče se kljunčkata na veji suhih vejic. Brezglasu stojim za v meni. K rt pokuka na svetlo in Grlica gruli na smrekovi Himalajo pozanimala tudi za usodo močan porast prebivalstva in bukve ščinkovec in ščinkevka. drevesom, da jih ne m otim pri se znova vrne med korenine. V veji, prileti samček in svatbeni nesrečnega planinca. Poskušali bodo Pohlepnost po hitrem zaslužku s Bezek diši in dehti, vejice' spletanju gnezda na smreki nad vejah lipe brn ijo čebele. Vse je ples se začne. Čist gozdni zrak najti njegovo truplo in prinesti njegovo Prodajo lesa. polne dišečega cvetja. Po cve­ glavo. uglašeno s petjem ptic, brne­ polni pljuča in razganja srce. fotografsko kamero. Pri Eastman Revščina je seveda zasnovana tnih čašah se podijo čebele, Oglaša se drevesna žaba, njem hroščev, čebel, čm rljev in Divji petelin brusi s pahljačo Kodaku so že povedali, da zanje ne bo Primitivnem kmetijstvu, ki za srkajo nektar. Tih in plah se napenja svoj meh. Naznanja os. perja po bukovi gredi in kliče poseben problem razviti 62 let star akih 300 m ilijo no v kmetov brez srnjak vrača s paše v gozd. Zdi prihod toploh deževnih kap­ Noga se ugreza v mehko kokoši. Ustnice se gibljejo, film. Če bo uprava našla kamero in če zemlje še vedno temelji na starem se mi, da iz zemlje vse kipi. Kot ljic. Odtisi medvedjih tac v listje, nihče me ne sliši. V ij­ prav tiho pojejo. V brezmej­ jim bo pri Kodaku uspelo film razviti, na^elu »»izkrči in požgi«. Kmetje da je razburjena in se ne more mehki zemlji me nesejo naprej. oličaste cvetlice polnijo oči. nem zelenju se izgublja moj potem bo uganka, kdo je prvi stopil na 'zkrčijo del gozda, krčevino Zvezdasti mah topi stopinje Bolj stiskam oči. lepše barve um iriti. glas. Nos je poln pomladnega Čomolungmo, rešena. Kdove.čenebo Posejejo in izkoriščajo dve leti. Zasanjan capljam po zara­ mojih nog. Korak se ustavlja. dajejo od sebe.Svež in zelen se vonja, šepetanja drevja in treba popraviti leksikone in enciklope­ Potem pa se premaknejo naprej na ščeni stezi, kot da potrebujem Ptiči goliči dihajo v puhastem po skalnati steni plazi bršljan. ptičjega petja. dije in namesto Hillaryja vpisati Mallo- nedotaknjen gozd. Šele čez kakih njen m ir. Z gozdnimi dišavami gnezdu. Prileti drozgovka, Pod prsti držim palico, capljam PETER V O V K ryja in Irvina? eset let se vrnejo na prvo krče- MiM mo, ki jo medtem zaraste ras­ dinirjev . medtem ko je na tovoru POTA Maščevanje sprožilo petelina Nov pogin za 120.000 din škode. Sedem let zapora za 35-letnega Milana škoberneta — Z lovsko puško umoril rib zaradi m s t u * lovskega tovariša — Orožje se ni samo sprožilo ______izlitja • Močna odjuga in dež pa sta, kot kaže, le naredila svoje. NOVO MESTO — Predlanskega 9. septembra okoli 20. ure je prišlo v Stranjah Vse to je senat ob izreku sodbe & Huda prometna nesre­ Natrijev hipoklorid je skozi kraška upošteval, prav tako pa tudi dejstvo, pred hišo številka 28 do tragičnega dogodka, v katerem je 35-letni Milan Škoberne iz tla nepričakovano hitro zašel v Dobrave iz razdalje kakih štirih metrov ustrelil v svojega lovskega tovariša Srečka da je bil Škoberne izzvan in doslej še ča pri Jezeru — Mrtve Temenico, kjer je že prišlo do nekaznovan, in odmeril Milanu ribe v Temenici Žvegliča. Z lovsko puško ga je zadel v lev o stran prsno-trebušnega dela, poškodbe pa pogina rib. Ob tem sta v so bile tako hude, da jim je Žveglič že po nekaj minutah podlegel. Škobernetu kazen 7 let zapora; vanjo JEZERO — Prezgodaj je še ponedeljek svoje povedala Pavle Milan Škoberne se je pred do domačije Antona Županca, kjer je vštet tudi pripor, v katerem je bil govoriti o tem, ali bo huda prometna Erjavec, vodnogospodarski inšpe­ senatom novomeškega sodišča, ki je imel Škoberne spravljen moped. obtoženi od 9. septembra. Sodba še nezgoda, do katere je prišlo 3. marca ktor novomeške UIS, in Alojz mu je pred nekaj dnevi sodilo zaradi Tudi tam so jedli in pili, pri tem paje ni pravnomočna zvečer na magistralni cesti pri Hrastar, tajnik novomeške ribiške opisanega umora, zagovarjal takole: prišlo do prerekanja. Žveglič mu je, B. B. Jezeru, vnovič zagrozila z ekološko družine. Pavle Erjavec pravi Z Žvegličem sta bila skupaj na lovu, kot pravi Škoberne, pričel očitati, da katastrofo, zaenkrat ostaja le takole: ob vračanju pa so se najprej ustavili ga je pred leti prijavil zaradi črnega dejstvo, da je tisti večer po cesti ob lovski koči rja Bohorju, tam mali­ zakola. Škoberne tega ni priznal, »Resda je prišlo do manjšega izteklo kar 22.100 kilogramov cali in pili. Z Žvegličevim osebnim vendar ga je Žveglič vseeno trikrat pogina rib. vendar je najhujša dežurni ROKO POTEGNILO natrijevega hipoklorida. avtomobilom so se potem odpeljali mahni! po nosu, udarcev pa nevarnost po mojem že mimo. Mulaga Imanovič iz Mihalo- obtoženec zaradi poškodovane roke V STROJ Obstajala je namreč bojazen, da vičev pri Tuzli je tisti večer vozil poročajo ni vrnil. Pri tem dogodku se je pride s Temenico tudi do zastru­ BREŽICE — V brežiški tovarni tovornjak s cisterno iz Zagreba ozračje umirilo, skupaj so popili še pitve v ribogojnici Luknja pri Pre­ pohištva se je 3. marca ob 13.10 proti Ljubljani. Pri Jezeru je nekaj kozarcev, nakar sta Žveglič in čni. Zato smo odredili kaljenje pripetila huda delovna nezgoda. 30- zaradi okvare na cesti stal drug IZTOČIL 34 LITROV BENCINA Našel in Škoberne stopila do avta, kjer je Temenice, pri čemer seje prosti — V noči na4. marec je bilvgaražahna letni Zvonko Hribšek iz Brežicje de­ tovornjak, zato je Imanovič zavi­ Žveglič obtožencu izročil njegovo klor vezal na umazanijo. Pri tem je Cesti herojev v Novem mestu tat. To je vrnil 40 lal na formatni žagi, pri tem pa so mu ral, pri tem pa ga je močno puško. Kot je na obravnavi izjavil zanimivo, da je bila ugotovljena prvi ugotovil Branko Bec. ki mu je iz valji žage zaradi nepazljivosti zagra­ zaneslo. Cisterna seje prevrnila Škoberne, naj bi bilo orožje nabito in prisotnost klora v Temenici sicerv osebnega avtomobila zmanjkalo okoli tisočakov bili levo roko in jo potegnili v stroj. na bok, medtem ko je vlečni del 34 litrov bencina. se je, ko se je hotel obrniti proti mejah normalne koncentracije za Na srečo je nezgodo dovolj hitro vozila obstal na cesti. Pri tem seje HLAJENJE PO RAZGRAJANJU Kako je Jože Repše mopedu, samo sprožilo. opazil sodelavec Ivan Levak, ki je pitno vodo, vendar za postrvi — Novomeški miličniki so imeli 4. na cisterni odtrgal pokrov, da je stroj takoj izključil in preklopil v ob­ očitno prevelika.« marca opravka s 43-letnim Alojzem dobil nazaj nedotak­ Sodišče je menilo drugače. Obrav­ izteklo preko 22 tisoč litrov Poljancem iz Vinice pri Šmarjeti. njeno denarnico nava je namreč pokazala, da se je ratno smer. Roko je potisnilo iz str­ rfevarne kemijske spojine. Na Mbžakar je vinjen razgrajal v Mer­ Škoberne hotel maščevati za poprej­ oja, Hribšek paje imel poškodovano mesto nesreče so takoj prihiteli catorjevem bifeju na Zagrebški cesti v NOVO MESTO — Dogodek šnje udarce in seje zavestno s puško zapestje in zlomljene štiri prste. novojneški poklicni gasilci s Alojz Hrastar pravi, da so Novem mestu, tako da je bistro glavo sam po sebi pravzaprav ni nič obrnil proti Žvegliču, dal vanjo Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični posebnim vozilom, poleg njih pa ribiči na razdalji kakih 400 dočakal v prostorih, ki jih imajo v ta izjemnega. Novomeščan Jože naboj in repetiral, hip kasneje pa tudi center. tudi pristojni inšpektorji in metrov pobrali 345 poginjenih namen na novomeški postaji milice. Repše je namreč točneje 3. marca ustrelil. Navsezadnje govori o tem predstavniki Vodnogospodars­ rib. ocenjuje pa, da je njihovo UKRADEL TOVORNI AVTO — pred poslopjem novomeške po­ tudi pričevanje sosede, h kateri je ODNESEL MARKE IN kega podjetja, ki so nemudoma število vsaj še dvakrat večje, saj V noči na 7. marec je neznan storilec šte izgubil denarnico z vsemi stopil že po dogodku in jo zaprosil pričeli odpravljati posledice. majhnih rib niso pobirali, prav odpeljal s parkirnega prostora v dokumenti, v listini paje bilo tudi vode, rekoč, da sta z Žvegličem že DOKUMENTE Zaenkrat kaže, da izlitje ne bo tako pa niso mogli do rib v Novem mestu tovorni avto z re­ 40 tisočakov. Kaj takšnega se pač poračunala. In še en dokaz jekrepko PIŠECE — V noči na 7. mareeje v povzročilo hujših posledic. globoki vodi. »To pa še ni naj­ gistrsko tablico NM 945-94 znamke lahko vsakomur pripeti, vendar potrjeval, da ni žlo za samospr- Pišecah pri Brežicah nekdo vlom il v Promet na magistralni cesti je hujše. Ta del Temeniceje namreč Kamaz. last DO Gorjanci. Vozilo je je le malo srečnežev, ki bi denar­ tudi drstišče postrvi, ker pa se te pustil čez noč voznik Martin Dolinšek ožitev: analiza puške je namreč osebni avto tuje registraoije. last bil zaradi nezgode zaprt za ves nico, še posebej, čeje tako bogato drstijo januarja, je povsem iz Sevnice. pokazala, da sejepetelin sprožil šele, Jožeta Sodiča iz Pišec, ki je sedaj na promet dobro uro, vse do 3. ure ODNESEL ROČNO KROŽNO »založena«, dobili nazaj nedo­ ko je nanj pritisnila sila kar treh začasnem delu v Zahodni Nemčiji. zjutraj, ko so delavci tre­ utemeljen sum, da je uničen ves ŽAGO — Med 20. in 28. februarjem je taknjeno. In vendar se je Jožetu kilopondov. Do tega pa ni moglo Storilec je razbil steklo na vratih in iz banjskega Cestnega podjetja letošnji zarod postrvi. Bali smo neznan tat ukradel iz odprtega priroč­ Repšetu zgodilo prav to. priti naključno. notranjosti vozila odnesel potni list, odstranili oviro s ceste, pa je se tudi za ribogojnico, vendar je, nega skladišča novomeške IMV, tozd Marjan Berus— Jože iz Cegel- v katerem je bilo 200 nemških mark, potekal izmenično. Nastala ško­ kot kaže, največja nevarnost že Črnomelj, ročno krožno žago in nice je glavna oseba nadaljevanja dokumente, kovček z osebno prt­ da je ogromna. Samo na vozilu so mimo.« oškodoval tozd za okoli 70 tisočakov. te zgodbe. Ko je pred poslopjem POBEGLEGA VOZNIKA jo ocenili na 3 milijone 50 tisoč B. BUDJA Storilca še iščejo. ljago in nekaj pijače. Sodič je novomeške pošte opazil v snegu ŽE PRIJELI oškodovan za najmanj 50.000 din. že steptano denarnico, jo je pob­ LOKOMOTIVA ral in pogledal v njeno not­ G ABR IJELE — Na lokalni cesti ob vasi Gabrijele pri Krmelju je ZAKRIVILA IZPAD ranjost. Pa ne zato, da bi morebiti z zadoščenjem prešte­ prišlo 1. marca ob 20. uri do hujše Neizkušenost pelje v smrt Kako si šolarji ELEKTRIČNEGA TOKA val bankovce v njej, pač paje po prometne nezgode, v kateri se je poškodoval 26-letni pešec Frane osebnih dokumentih sklenil poi­ Tako kaže analiza prometnih nezgod traktoristov — zamišljajo cesto D O BO VA — 7. marca nekaj po Trater z Vrhka pri Tržišču. Trater je skati lastnika. In v veliko Polovica žrtev brez vozniškega dovoljenja 23. uri je prišlo na železniški postaji v pešačil po levi strani ceste proti Ga- Nagrajeni posavski likov- Repšetovo veselje je bila denar­ Dobovi do nezgode, zaradi katere je bijelam, takrat pa mu je nasproti niki — Tudi banka nica z nedotaknjeno vsebino še LJUBLJANA — Republiški svet za smrtnih nesreč v mesecih, koseopra- bil ves predel med Dobovo in Breži­ pripeljal neznani voznik osebnega istega popoldnega pri njegovi preventivo in vzgojo v cestnem prometu vlja večina poljskih in gozdnih del, to cami vse do jutra brez električnega avtomobila. Z nezmanjšano hitrost- KRŠKO — Medobčinski svet za ženi, ki je zaposlena v Mer­ je pripravil zanimivo, a hkrati zast­ pa so april, ju nij, ju lij, avgust, toka. Strojevodja električne loko­ jo je drvel proti Traterju, ki je zadnji preventivo in vzgojo v cestnem catorjevi blagovnici na novome­ rašujočo analizo prometnih in delovnih september in oktober. Najbolj pa motive, 39-letni Anton Sabljič iz hip odskočil v sneg, vendar mu je prometu pod predsedstvom Jelka Vinkovcev, je med premikom škem Glavnem trgu. Najditelj nezgod traktoristov za obdobje med leti zaskrbljuje da 50 odst. traktorjev, ki Štojsa iz Sevnice je imel minuli Marjan Berus, ki je zaposlen v vozilo vseeno zapeljalo čez nogo. 1981 in 1985. Kajti takšna analiza daje so bili udeleženi v nesrečah, ni bilo lokomotive prezgodaj dvignil odje- Trater, kije pomoč zdravnikov iskal četrtek več kot štiriurno sejo. malnik toka, ob tem pa zadel velekt- IM V —tozd Tehnoservis, je nare­ povsem drugačne rezultate od tiste, kije evidentiranih, kar polovica voz­ dil še precej več, kot v takšnih šele čez nekaj dni, ima hudo vsa ta leta govorila le o nezgodah trakto­ nikov pa ni imela vozniškega rično napeljavo pod napetostjo 3 poškodovano nogo. Pri zbiranju primerih velevata dolžnost in ristov na kategoriziranih cestah. 224 dovoljenja za vožnjo traktorja. Proučili so delo posavskih avto šo! tisoč voltov. Ker je lokomotiva obvestil so posavski miličniki ugoto­ prirejena za precej večjo napetost, je poštenost: dovolj bi bilo že, ko bi mrtvih in 386 poškodovanih voznikov B. B. in krškega izpitnega centra in por­ denarnico oddal na postaji milice vili, daje bil neznani voznik 22-letni traktorjev v tem obdobju pa sta prav očilo o prometnih razmerah v regiji prišlo do kratkega stika na omrežju, Igor Kranjc iz Ljubljane. potrganih je bilo nekaj žic, tako daje in vzel 10 odstotkov, od goto­ gotovo številki, ki terjata širšo družbeno (več o tem prihodnjič). Posebna ko­ med Brežicami in Dobovo izpadel vine, kar mu kot najditelju po KAPJO JE akcijo še posebej zato, ker je v zadnjem misija je pregledala kar razveseljivo zakonodaji pripada. Izpit iz času vse več traktorjev opremljenih z IZ CISTERNE število del učencev posavskih osnov­ električni tok. Vlake so na tej relaciji •SODRAŽICA — Frančiško Stu­ poštenosti je položil z najvišjo varnostno kabino ali lokom, število IZTEKLO 11 TISOČ nih šol, ki so poslali svoja likovna de­ prevažali s pomočjo dieselsKe pica, staro 84 let, so našli 28. februa­ oceno. Žal takih ni ravno veliko. nesreč pa prav nič ne pojenjuje. la na temo »Promet in mi«. lokomotive, zato je prišlo tudi do ne­ rja mrtvo v svoji hiši, kjer je živela LITROV MLEKA kaj zamud. Materialne škode je bilo B. B. Če pogledamo podatke še nek­ sama Umrla je zaradi možganske oliko podrobneje, vidimo, da je kar BIČ — 3. marca dopoldne je za 500.000 din. Po ogledu del so določili po pet na­ kapi. 120 voznikov traktorjev izgubilo prišlo na magistralni cesti med grad za nižjo in višjo stopnjo. Na ni­ življenje na lokalnih cestah, le 7 pa na Ljubljano in Zagrebom do žji stopnji so nagradili dela: 1. Melite regionalnih. Pri delovnih nezgodah prometne nezgode, v kateri je Keber iz Šentjanža, 2. Dejana je bilo 23 voznikov mrtvih na polj­ nastalo za preko 3 milijone Tona kabla končala pri Dinosu dinarjev škode. Franc M atko iz Šoštarec iz Dobove, 3. Darje Rak iz skih poteh, 22 na gozdnih, prav Telč, 4. Brigite Bedek iz Sevnice in 5. toliko jih je izgubilo življenje na nji­ Malih Poljan pri Škocjanu je Leonide Strmešk iz Artič. Pri višji Branku Kovačiču leto, Edvardu Brajdiču pa leto in 5 mesecev zapora za kraje vah, 18 jih je poškodbam podleglo na peljal tovornjak s cisterno Lju­ skupini je razvrstitev naslednja: 1. kablov v IMV — Ljubljanska IMP oškodovana za blizu milijon dinarjev travnikih, trije v vinogradih, 8 na bljanskih mlekarn — tozd Novo Renata Koretič iz Velike Doline, 2. dvorišču in i v sadovnjaku. Je pa še mesto proti Ljubljani. Pri Biču je Silvija O rlič iz Krškega, 3. Robi Perc NOVO MESTO — O številnih lanskih krajah barvnih kovin, predvsem kablov, več kosov kabla, ki so ga nato ena statistična zanimivost, ki kaže dohitel več tovornjakov, ki so iz Boštanja, 4. Gašper Roštohar iz širom po Dolenjski in uspešni akciji novomeške UNZ, kijestorilcekmalu prijel a, smo naložili v Brajdičev osebni avtomo­ koristnost varnostne kabineali loka: zaradi poškodovanega vozila Krškega in 5. PeterOmerzu iz Brežic. bil in odpeljali v Jedinščico, od tam kar 75,6 odstotka voznikov je bilo pred njim i stali na vozišču, zato je lani dovolj pisali, pred dnevi pa je svoje reklo tudi sodišče. Tako sta morala med Vsi omenjeni bodo prejeli garnituro pa ga je Edvard Brajdič »prede­ mrtvih zaradi preventive traktorja, pričel zavirati. Na zasneženem številnimi obtoženimi prejšnji teden sesti na zatožno klop 38-letni Edvard— Edo za likovni pouk. Ljubljanska banka lanega« odpeljal v brežiški Dinos: ko jih je vozilo pokopalo pod seboj. vozišču pa ga je pričelo zanašati, Brajdič iz Jedinščice in 27-letni Branko Kovačič iz Dobruške vasi. — Temeljna banka Krško pa bo na 29. maj skupaj odpravili v IM V in 27. maja 79 kilogramov, 29. maja400 Poglejmo sedaj že vzroke: v 77 tako da je na levi strani ceste trčil Obtožnica je Brajdiču in Kovačiču : : ‘ J vsakemu primaknila po tisočaka na kilogramov, 31. maja 138 kilog­ v osebni avtomobil, ki ga je očitala, da sta skupaj z mladoletno ukradli 130 metrov debelega in 70 hranilno knjižico. Vsi in tudi njihove ramov in 7. junija ponovno 400 • Po številu smrtnih žrtev med voz­ pripeljal nasproti M ilan G ulin iz T. B. lanskega maja in junija kradla metrov nekoliko tanjšega kabla. šole bodo prejeli še pisna priznanja. na gradbišču novomeške IM V , s Plen je tehtal 410 kilogramov ali kilogramov. niki traktorjev sta povsem pri vrhu črne Vrtojbe. Tovornjak je po nezgo­ krajo kablov pa ljubljanski IMP, 445.700 din. V noči na 31. maj so lestvice tudi dve »naši« občini: Novo di zdrknil po nasipu, iz njega paje Natečaj je torrej uspel, nabralo seje tozd Elektromontaža, oškodovala odnesli 120 kilogramov 145 metrov Sodišče za ugotavljanje krivde ni mesto in Sevnica. izteklo preko 11 tisoč litrov zanimivo gradivo za razstavo. dolgega kabla, ki je bil vreden imelo pretežkega dela. M iličniki in mleka. za natanko 997.158 din. Vse se je A. Ž. začelo pravzaprav takrat, ko je 155.911 din, njihov zadnji podvig pa krim inalisti so namreč na mestu primerih je bila to neprimerna mladoletna T. B. lansko pomlad sega v noč na 7. ju nij, ko so odnesli kraje našli sandal mladoletne T. B., hitrost, ko so vozniki bodisi zaradi opazila kolute kablov na tovar­ 392 kilogramov kabla, vrednega prav tako so bili vidni sledovi var- neizkušenosti ali nepazljivosti zavili niškem dvoriščuTMV in o »najdbi« 395.547 din. In kako je delo pote­ tburga, s katerim je Brajdič prevažal na nasip, kjer seje traktor prevrnil, v takoj obvestila Edvarda Brajdiča in kalo? Kovačič je skupaj z mladole­ kable, dovolj očitni pa so bili tudi 12 primerih pa so zaradi istih Več kandidatov za voznike Branka Kovačiča. Tako so se v noči tnico v zunanjem skladišču odžagal sledovi vlečenje kablov po tleh. vzrokov zapeljali s ceste in trčili v drevo ali ograjo. Sedem primerov je Novi šoferji povprečno mlajši od 22 let — Predsednik AMD Ribnica, ki praznuje 35-letnico, ponovno Žnidar Senat sodišča je Branka Kovačiča bilo, ko seje traktor prevrnil zaradi nepravilnega menjavanja prestavah obsodil na 1 leto zapora. Edvar­ RIBNICA — Kljub visokim cenam tečaja za varno delo s traktorji, da—Eda Brajdiča na 1 leto in 5 nenadnega zaviranja, šestkrat je bila Prijatelji pijače in noči vzrok poledenela cesta, da ne našte­ motornih vozil in goriva stalno narašča dopolnilno-izpopolnjevalni tečaj za mesecev zapora, prav tako pa število kandidatov na tečajih za voznike inštruktorje in še vrsto oblik Nad polovico vseh kršitev javnega reda na morata ljubljanskemu IMF povrniti vamo naprej. Za konec še nekaj zanimivosti iz te motornih vozil, so ugotovili na ne­ strokovnega izpopolnjevanja za povzročeno škodo. Sodba še ni Dolenjskem je bilo storjenih ponoči in v družbi črne statistike. Struktura žrtev kaže, davnem občnem zboru Avto moto dru­ člane, šolarje, poklicne voznike in za pravnomočna. ______maliganov______da jih je bilo največ, kar 57, starih 45 štva Ribnica, ki slavi 35-letnico obstoja. bodoče voznike. Na osrednji sveča­ B. B. do 54 let, 51 jih je imelo 35 do 44 let, V ztfdnjih štirih letih je avto šolo nosti ob 35-letnici bodo podelili priz­ ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Da 18 jih je bilo starih nad 65 let, naj­ obiskovalo 686 kandidatov, katerih nanja A M Z Slovenije. Dolenjci še zmeraj dokaj ljubimo noč in gostilne, potrjuje že bežen manj, 8, pa je bilo starih 15do 18 let. povprečna starost je bila pod 22 let, Izvolili so vodstvo za naslednja pogled v lanskoletne kršitve javnega reda in miru. Še zmeraj je bilo MILIČNIKOM PRIJAVIL M orebiti ob tem še, da je bilo največ izpit za B kategorijo in traktor pa jih daleč največ kršitev, kar 416, storjenih v gostinskih lokalih, natanko je naredilo 624. štiri leta. Izvršni odbor šteje 9 polovico manj jih je bilo na cestah in ulicah, 160 pa v stanovanjih, ROP članov. Za predsednika so ponovno največ v obliki družinskih ali kakih drugih z ljubeznijo povezanih NOVO MESTO — Na novomeški GOSPODARSKO Društvo je v minulem obdobju us­ izvolili Jožeta Žnidarja, za podpred­ prepirih. No, seveda je še en podatek nadvse pomemben: da je bilo postaji milice se je 5. marca oglasil pešno poslovalo, posebno še na sednika pa Vinka Kersniča. Podelili so priznanja za dosedanje domala 60 odstotkov kršitev storjenih v družbi maliganov. Sicer paje Vančko Brajdič iz Žabjeka in prija­ POSLOPJE ZGORELO preventivnem področju. Sodelovalo bilo v minulem letu na Dolenjskem kar 560 prepirov, seveda takšnih, vil, da ga je nekdo oropal. Prejšnji DOLENJE LAKNICE — V je z osnovnimi šolami v Loškem delo v društvu. Srebrni plaketi sta ki sojih morali prekiniti miličniki, 214 pretepov, 71 pijančevanj, ki so večer je bil namreč na obisku pri nedeljo. 9. marca, okoli 19.30 je potoku, Sodražici in Ribnici pa tudi dobila Ivan Petrič in Vesna Lavrič, se končala na postaji milice, da o hazarderjih, omalovaževanjih Romih v Žužemberku, tam pa gaje s prišlo do požara na gospodarskem z občinskim svetom za vzgojo in bronaste pa Stane Škrabec, Mira*1 uradnih oseb in še čem ne govorimo. Vsega skupaj so dolenjske postaje pištolo strahoval Ciril B. in zahteval poslopju 73-letnc Alojzije Blatnik iz preventivo v cestnem prometu. O r­ Lavrič, Edvard Šilc, Jože Žnidar, A l­ milice vročekrvnežem priskrbele 139 nočitev. ganizirali so predavanja za poklicne ojz Mihelič, oddelek za notranje od njega denar. Ker mu ga ni hotel Dolenjih Laknic pri Mokronogu. zadeve obči nskeskupščine v Ribnici. Na Dolenjskem je tudi precej skritega in neprijavljenega orožja. takoj izročiti, ga je Ciril fizično Lastnici je zgorelo gospodarsko šoferje v delovnih organizacijah, a so postaja milice v Ribnici. Eurotrans Miličniki So tako lani odvzeli 38 raznih pušk, 8 pištol, 10 nožev in napadel, tako da mu je zatem ven­ poslopje v velikosti 4 krat 10 bili uspešni le v Riku. Za predavanja Ribnica, Zavarovalna skupnost Tri­ bajonetov, več eksploziva in več vžigalnikov, vžigalnih vrvic, petard, darle odštel 10 bankovcev po 500 metrov, v rvjem pa seno. nekaj desk po krajevnih skupnostih ni bilo glav— izpostava Ribnica. Pisna priz­ bokserjev in tudi nabojev. Največ tega orožja je bilo namenjenega din. Zaradi dobljenih poškodb je in orodja Skupno materialno škodo odziva. nanja je prejelo sedem članov krivolovu, nič manjši del pa ni bil zasežen Romom, ki ga uporabljajo Brajdič iskal pomoč v novomeški so ocenili na 500.000 din. vzroke V načrt dela za letos so zapisali, da predvsem v številnih medsebojnih obračunih. bolnišnici, m iličniki pa so zoper požara pa še raziskujejo. Ogenj so bodo organizirali pet tečajev iz društva. «. MILAN GLAVONJ1C Cirila B. napisali kazensko ovadbo. ukrotili gasilci iz Zbur in Šrrvarjete. cestnoprometnih predpisov, dva 18 DOLENJSKI LIST ■ št. 11 (1909) 13. marca 198^ Vlečnica »po lastnih umih« r r ^ l ^ P f 1 Reprezentanti brez kopalnice Samouk Ivan Zevnik je naredil smučarsko vlečnico ki U I I ! omogoča dobro smuko po Galičevem krču Marjan Zupanc, predsednik 10 KD Krka, o skrivnostih uspeha dolenjskega V bregu Galičev krč pri Lazah v Tako se je lotil dela. Za pogon je kolesarstva — Razvili svoj model, ki ga skušajo drugi posnemati brežiški občini so zadnje zime živah­ uporabil elektromotor, kardansko nejše kot prejšnja leta, imajo vlečnico. gred, menjalnik, pol diferenciala iz NOVO MESTO — Verjetno bi bilo že kar dolgočasno, če bi sedaj, na kjer to metodo izrazito razvijajo. Pobudo zanjo je dal Ivan Zevnik, 29- osebnega avtomobila Ostalo (nate- pragu nove kolesarske sezone, vnovič naštevali cilje novomeških kolesarjev. Z eno besedo: imamo kadrovski in letni fant, doma iz Pirošice, ki se je i zalna kolesca, ogrodje in steber za Ti so namreč že nekaj časa jasni: dokončno potrditi, da ima KD Krka la čas organizacijski potencial, da pos­ priženil na Laze. Po poklicu je elekt­ vlečno vrv) je izdelal doma. Vlečna vrv tane zares vrhunski klub. vse os­ najboljše kolesaije v državi. Temu primerni pa morajo seveda bili tudi rezul­ ričar in na šihtu so se večkrat je kupljena. Cela stvar ga je stala nekaj talo pa ni več stvar zgolj nas v klu­ več kot štiri stare milijone, a prispevali tati. A tokrat smo sklenili poseči malo dlje. Mnogi se namreč sprašujejo, kje pomenkovali o vlečnici, izdelal pajo je bu. Kar pa zadeva velodrom, pa so tudi nekateri stalni vaški smučarji, in kakšna je skrivnost tako naglega vzpona dolenjskega kolesarstva. In kar je čisto po svoje, po lastnih umih, bi Na Javorovici tole. Če gradnja tega objekta ne rekli. Pred tem ni videl ne Tomosove ki jih je v vasi kakih deset, starih od 8 najpomembnejše: še ne tako dolgo nazaj so mnogi navzlic uspehom precej pride v program ZTKO Slovenije, ne kake druge vlečnice, slišal pa je o do 27 let. Na ta način so zbrali okoli prek tristo mačehovsko gledali na dosežke novomeških kolesarjev, danes pa imajo potem objektivnih možnosti za vlečnici, ki jo imajo v krški občini, 7000 din, kar je krilo komaj stroške za dolenjski kolesarski delavci ne ravno majhno besedo celo pri odločanju o naj­ njegovo izgradnjo ni. Vendar up­ nekje nad Leskovcem. In si je mislil, nakup škripcev in vlečne vrvi. Vle­ smučarjev pomembnejših zadevah v naši kolesarski organizaciji. amo na najboljše, katjti imamo kako bi si tudi v njihovi vasi ne bilo čnico je Ivan izdelal sam v delavnici. podporo zveze v republiki in celo Za delo je porabil teden dni. Tudi Marjan Zupanc, predsednik IO danosti, ki jih imamo v klubu. Le napačno omisliti kaj takega. _ izven nje. da postane Novo mesto vaški fantje so pomagali, predvsem pri Največ uspeha tekmo­ KD Krka. pravi takole: »Zadnja nekaj primerov. Pri nas imamo jugoslovanski kolesarski center. barvanju in postavljanju vlečnice, in seja predsedstva Kolesarske zveze danes v klubu kar okoli 30 do 40 valcem SD ROG iz Nove­ To pa je že veliko. In ob takšni seveda tast. kije po poklicu kolar. Eno Slovenije kije bila v začetku marca ljudi, ki domala vsakodnevno podpori je navsezadnje tudi na popoldne in na Galičevem krču je bila ga mesta v Ljubljani je docela potrdila našo žrtvujejo kolesarstvu nekaj svoje­ MEDŠOLSKO dovolj trdnih nogah naša želja da postavljena vlečnica. usmeritev. O njej naj bo dovolj če ga prostega časa. Brezplačno seve­ ob velodromu dobimo še orga­ TEKMOVANJE »Smo ljudi za dogovorit,« se pohva­ JAVOROVICA — Na Javorovici je povem da je postala celo model za da. Po drugi strani pa imajo v Savi. bilo v nedeljo že 14. tekmovanje v vele­ Rogu in še kje povsem drugačne nizacijo svetovnega mladinskega V počastitev 200-letnice poučevanja lijo in Galičevi so zaradi vlečnice reorganizacijo Kolesarske zveze kolesarskega prvenstva. Vse to slalomu za prehodni pokal IV. bataljona pogoje za delo. Tisti, ki delajo v na potoški šoli smo pred kratkim pri­ požagali jablano in hruško in odma­ Slovenije. Ta pobuda je prišla iz verjetno dovolj nazorno kaže. da klubu, so v Savi oziroma Rogu tu­ pravili medšolsko tekmovanje v vele­ knili ploi, rekoč: »Nek se smučado, Cankarjeve brigade. Organizator tek­ naših vrst.' reorganizacija pa naj bi vsi tisti iz. dolenjskega združenega di zaposleni. O prednostih ni treba slalomu. Poleg šolarjev z naše šole so se neč škode ne naredido«. me je bilo SD Šentjernej, smučarji pa so se v celoti oprla na naše. dolenjske dela. ki sodelujejo v našem kole­ posebej govoriti. Poglejmo naprej. ga udeležili tudi učenci ljubljanskih šol, Elektriko so potegnili od Galičevih, nastopili v vseh kategorijah. Veleslalom izkušnje. Sistem dela pri nas je sarskem skladu, brez katerega si, iz Podpreske, Sodražice, Ribnice in ki so vlečnici najbližje, stroške pa je potbkal hkrati na dveh progah, največ verjetno jasen. Vrhunske tekmo­ Naš tekmovalec ima danes za svoj mimogrede, takšnega razvoja tega Kočevja. Bilo je tako kot na pravih veli­ krijejo smučarji, ki se pridejo vozit. 7" valce strniti v KD Krka. ob tem pa športa sploh ne bi mogli zamisliti, Pa so pokazali smučarji iz Roga, tre­ trening le cesto. Ponuditi mu ne kih tekmovanjih. Za to pa se moramo eno popoldne smučanja prispevajo po podpirati razvoj in ustanavljanje moremo niti kopalnice, da bi se po vedo. kam in za kaj vlagajo svoj banjskega Trima in Šentjerneja. Naj­ ostalih klubov. Tako imamo da­ zahvaliti predvsem pokrovitelju, sku­ 50 do 100 din. Tako je zdaj vlečnica štiriurnem treningu v njej oprhal. denar.« last vasi. oziroma teh, ki so zanjo boljšim je priznanja in plakete podelil nes za seboj že klube v Metliki — s pščini občine Ribnica, njenemu B. BUDJA prispevali. V partnerstvo niso priva­ Predstavnik odbora Cankarjeve bri­ tem že nekaj let izredno uspešno predsedniku Stanku Rusu, tovarišu Pa imamo v Novem mestu kar dve bili sosednjih vasi, ker pravijo, če cela gade, generalmajor Alojz Hren. sodelujemo — pa v Krškem. tretjini vseh državnih reprezen­ Lapajnetu za spodbudne besede na Trebnjem. Črnomlju. Nekaj po­ začetku tekmovanja, smučarskemu reč ne uspe, ostane neuspeh v vasi, če Rezultati—cicibanke: 1. More (SD tantov! Ne bi rad ob naštevanju pa je zraven še. druga vas, je pa to dobnega naj bi se zgodilo v zvezi. klubu iz Ribnice in seveda vsem Pot­ Rog), 2. Rančigaj (Trimo), 3. Pavček vsega tega načenjal kake pole­ druga stvar. »Ne vabimo nikogar, Ustanovljene naj bi bile nekakšne očanom, ki so nam pomagali. Ob tem (Gorjanci); cicibani: 1. Recelj (Šentjer­ mike. vendar moram reči. da tudi pride pa iahko vsak,« so odkriti. V nej). 2. Turk (Rog); 3. Hrovat (Gorjan­ podzveze, ki naj bi delale z roko v v novomeški ZTKO še zdaleč ni­ pa ne smemo pozabiti našega Draga roki s »centrom« v Ljubljani. Ob Lavriča, ki je zasedel 3. mesto. veselem pričakovanju vaške otvoritve ci); mlajše pionirke: 1. Počrvina(Rog), mamo podpore, kot bi si jo glede vlečnice so se prejšnje leto odločili, da tem je potrebno vedeti še nekaj. NOVINARSKI KROŽEK 2- Hribar (Trimo), 3. Furlan (Rog); na rezultate in delo zasužili. Da bo morajo postaviti tudi zaščitno kolibo Kolesarstvo je danes na približno OŠ Loški potok rolajši pionirji: 1. Petan, 2. Novak (oba smola še večja, nas tudi ostali za pogonsko napravo vlečnice. enakem mestu, kot je bila naša Krško), 3. Lavrič (Rog); starejše pio­ športi gledajo dokaj neprijazno, IVANKA POČKAR nirke:1. Kusič, 2. Kos, 3. Artač (vse alpska smučarija leta 1975. Smu­ kot da koga ogrožamo. Mogoče le R°g); starejši pionirji: 1. Žunič, 2. čarji so znali svoj trenutek takrat z rezultati, kajti smo za vsakršno TUDI V DRAGATUŠU Jakše(oba Rog), 3. Medle (Gorjanci); temeljito izkoristiti — imeli so sodelovanje!« TVD PARTIZAN ntladinke: 1. Jakša, 2. U. Kusič (obe Vogrinca. Križaja — mi bi morali Rog), 3. Kužnik (Krško); mladinci: 1. sedaj svojega. Seveda pa moramo DRAGATUŠ — Pred kratkim je bil Koprivnik, 2. Vesel, 3. Račečič (vsi zvezo poprej kadrovsko precej In kakšen bo kolesarski jutri na tudi v Dragatušu kot v. zadnjem Rog); članice: 1. Žugič (Podbočje), 2. okrepiti.« Dolenjskem? Kako tehtne’so trditve večjem krajevnem središču v črno­ §“i s Potočar (Šentjernej); 3. Pugelj (Pionir), o gradnji velodroma v Novem maljski občini ustanovljen TVD Par­ Govorimo o razcvetu dolenjskega b z ^ i u j oiani:1. Kušer(Rog),2.Lazar(Trimo), mestu/ tizan, predsednik pa je postal Zvone 3- Rešetič (Šentjernej); veteranke: 1. kolesarstva. Kje je skrivnost vašega Kocjan. Hkrati so osnovali štiri sek­ §uštar (Pionir), 2. Rebernik (Pionir), 3. uspeha? * »Če bi imeli normalne možnosti cije, in sicer za nogomet, košarko, za delo. potem bi nas težko kdo 4 Zidan (Gorjanci). Med ekipami je zma­ »Rekel sem že. da smo našli svoj namizni tenis in šah. Ob krajevnem galo SD Rog pred SD Trimo in model dela. kije po svoje enkraten spravil z vrha. Kajti razvili smo prazniku, ki bo maja, bodo pripravili E - j ^ o c o c Šentjernejem. in ga skušajo drugi posnemati. Do svoj, znanstven pristop k temu športne igre, prihodnje leto pa v a .c /)(/> N O Nastopilo je kar 305 tekmovalcev. sem vse lepo in prav. Prav tako pa športu, k čemur je veliko pripo­ Marjan Zupanc: »Razvili smo svoj okviru tega praznika tudi stare moglo naše sodelovanje s kolesarji je po drugi strani res. da so tekmo­ model, ki postaja vzor za reorga­ kmečke igre, po katerih so nekdaj v valni dosežki naših kolesarjev že iz CSSR; pred meseci smo bili na Dragatušu že zasloveli. nizacijo slovenske kolesarske zveze.« prerastli materialne in prostorske obisku v Brnu pri klubu Favorit. START DŠI Z TREBANJSKI GOZDARJI LESKOVEC’86 VELESLALOMOM TUDI DOBRI STRELJANJE ZA SEVNICA — Komisija za šport in SMUČARJI rekreacijo pri OS ZS Sevnica je ob DAN ŽENA Ostrostrelci Pomoči SK Lisca iz Sevnice pripravila Kakšno darilo za jubilej? GAČE — Smučarski center Rog na Prvo športno disciplino letošnjih de­ NOVO MESTO — V počastitev Gačah pri Črmošnjicah je pred krat­ s trofejnim lavskih športnih iger — veleslalom. Letna skupščina RK Inles — Letos 30 let ribniškega dneva žena je bilo v Novem mestu mi­ kim gostil letošnje prvenstvo delavcev Tekme na Hrastah se je udeležilo 55 nuli vikend tekmovanje v streljanju. novomeškega Gozdnega gospodars­ orožjem [ Posameznikov in 9ekip. Med moškimi rokometa — Kritično o napakah — Vendarle prvaki? Pri članicah je zmagala Kosova s 172 tva. Tradicionalni Zelenkov memorial j ekipami je zmagal Stilles, pri ženskah krogi, druga je bila Gobčeva (171) in Razmah strelstva med Po besedah predsednika kluba Vik­ je tokrat presenetljivo osvojila ekipa Lisca, medtem ko je moški posamični RIBN1CA — Rokomet, k i je še zme­ tretja Arsenovičeva (147), ki je še pioni­ torja Pogorelca je voz krenil na­ TOK Gozdarstvo Trebnje, drugiso bili mladimi sevniške ob­ i vrstni red tak: 1. F. Guček, 2. A. raj najkvalitetnejša in tudi najpopu­ rka. Med člani je bil prvi Malnar (180), vzdol po izpadu iz I. B lige. ko igralci tekmovalci tozda Transport in grad­ j Guček (oba Stilles), 3. Možic (Jutranj- larnejša športna panoga v ribniški doli­ drugi Hribar (178) in tretji Zupančič nje, tretji pa smučarji novomeškega čine nenadoma niso bili več motivirani, j ka). Pri ženskah je zmagala Fliskova iz ni, v preteklosti ni povsem izpolnil zas­ (176), ekipno pa je zmagala Krka pred TOK. V posamični konkurenci je pri Betona pred Guštinovo in Blasovo iz postali so brezvoljni in malodušni. To Pionirjem in SD 13. maj. ženskah zmagala Tahodževska, pri SEVNICA — Strelstvo vsevniški tavljenih ciljev. Inles je izgubil drugoli- se je poznalo tudi v letošnjem prvens­ občini je z novim vodstvom doseglo 'Lisce. gaški status, prav tako tudi mesto tretje moških do 30 let Rogelj, do 40 let Bob­ J. BLAS tvu. Inles je izgubil nekaj pomembnih razveseljiv razmah, predvsem med najboljše moške rokometne ekipe v ŠD DOLŽ ZNOVA nar, nad 40 let Grabrijan, v konkurenci točk v srečanjih z novinci v ligi. kar je članov nad 50 let pa je bil najboljši Al­ mladimi. Sloveniji za Slovanom in Aerom. sedaj dokaz, da ekipa za to tekmovanje ni DELAVNO ojz Serini. Najboljši čas med Sotekmo­ 'Znano je. da se Krčani pripra­ PORAZA INLESA pa vrsta zaostaja celo za vrhom v repu­bila dovolj psihično pripravljena. valci je dosegel Bobnar. vljajo na republiško strelsko »Jasno pa je.« je dejal Pogorelec, »da DOLŽ — Po polletnem zatišju je prvenstvo z zračno puško za vse RIBNICA — V okviru priprav za bliški ligi. Tako kritično so ocenili šolsko društvo Dolž ponovno zaživelo. N.GOLEŠ prehojeno pot udeleženci težko pričako­ so želje vseh še naprej enake: Inles naj kategorije. Umestno je, da to v regiji bližnji pričetek tekmovanja v republi­ v drugem delu prvenstva poskuša nad- Tako je društvo od 17. do 23. februarj a jemljejo tudi za izziv nadaljnjemu vane skupščine kluba, ki je bila pred k i rokometni ligi so igralci ribniškega organiziralo smučarski tečaj za svoje V ŠPORTNEM razvoju tega športa. Tako se tekmo­ Inlesa odigrali dvoje prijateljskih dnevi v Ribnici. Za dosedanje uspešno delo je Viktor vaditelje, ki se gaje udeležilo 12 tečaj­ TEKMOVANJU vanja kar vrstijo. Na tekmovanju v Srečanj. V prvem jih je premagal drug- Pogorelec sprejel skromno darilo, nikov. Nekaj dni pred tem, 2. marca, pa Leskovcu sredi februarja je bito oligaš Dinos Slovan iz Ljubljane s zatem pa je bilo izbrano novo vodstvo jeŠDDOLŽorganiziralotekmevvele- NAJBOLJŠA KAŠČA skupno 23 strelcev iz sevniške "0:26, v drugem {ta prvoligaš iz slalomu in smučarskih skokih na 30- kluba. Predsednik skupščine je inž. občine. »Najostrejši«, Slavko Za- Sovjetske zveze, ekipa Burevestnika, z KEGLJANJE metrski skakalnici. Zaradi slabega SEMIČ — TVD Partizan je pred France Šilc iz Rikostroja. dnevi organiziral na Gačah veleslalom, košek iz SDK opit ar, je bil prvi s 3 67 •-IL25. Mateje bil na obeh tekmah naj­ ZAKONSKIH PAROV vremena se je tekme udeležilo le 40 krogi, tesno mu je sledil samo s boljši strelec. točke pa v okviru športno-rekreativ- oknaditi zamujeno, osvojiti prvo smučarjev. Omenimo še, da je društvo krogom manj Stane Kovačič iz SD M. G-č. MOZELJ — Kulturno športno nega tekmovanja štejejo tudi za pokal mesto in skozi kvalifikacije vendarle ob 8. marcu pripravilo tudi šahovski Boštanj, 3. pa je bil prof. Mirko društvo Ciril Dekval iz Mozlja je tudi turnir, pri njihovem delu pa jim je v ve­ krajevne skupnosti Semič. Nastopilo je priti v II. zvezno ligo.« Ognjenovič (SD Marok) s364krogi. letos pripravilo izredno popularno in liko pomoč novomeška ZTKO. 46 smučark in smučarjev, najboljši pa o b č i n s k o p r v e n s t v o zanimivo kegljaško tekmovanje za­ Kot je izjavil trener Radič, je so bili: med mladinci Dušan Kambič Žal Sevničanom svojih strelcev iz VAVTI VASI IN konskih parov. Rezultate so razglasili strokovno delo v klubu vse preveč ni­ (Kašča), med člani Dušan Štukelj posameznih družin še ni uspelo zd- halo. več je bilo slabega kot dobrega TEKLO OSEMDESET na nedavni svečanosti, ob tem pa do­ (Kot), pri veteranih Anton Matkovič — Takšnih uspehov strelske MIRNI PEČI dajmo, da je bilo to že 8. tekmovanje dela. (Črmošnjice) ter pri ženskah Mateja KRKAŠEV družine sevniške občine ne bi dose­ po vrsti. Zmagala sta Stanka in Franc V imenu igralcev je nekaj besed Ogrinc (Semič). Ekipno je zmagala NOVO MESTO — V soboto jebilo v gale, če ne bi uživale podpore Novem mestu občinsko prvenstvo Salamon, ki sta podrla 1.059 kegljev, povedal še Andrej Mate, ki je potrdil, NOVO MESTO — Na izredno lepo Kašča, 2. Štrekljevec, 3. Vavpča vas. Po da se v klubu že kaka tri leta ne dela občinskega štaba TO in oddelka za osnovnih šol v streljanju. Pri pionirjih sledita jima Zinka in Marjan Kurtclj s urejenih tekaških stezah na Otočcu so petih disciplinah v športno-rekreativ- p Zmagal Lukan pred Bobnarjem in 1.050 in.Anka in Vlado Hajdinjak s dobro, za kar so po njegovem krivi vsi se pred dnevi pomerili delavci Krke v nem tekmovanju vodi Kašča (421.), sle­ ljudsko obrambo. Posebno zahvalo Petkovičem (vsi OŠ Vavta vas), pri pio­ 1.026 podrtimi keglji. Med ženskami od uprave in trenerja do igralcev. »Če smučarskih tekih. Udeležba je bila nad dijo paBlokarji (41 t.)inŠtrekljevec(34 so na skupščini izrekli (Mercator) nirkah ...... je bila v čiščenju najboljša Kurtezova. želimo priti iz te poprečnosti. je pričakovanji dobra, saj se je na startu t.). Kopitarni, ki je svoji družini kupila potrebno boljše in bolj zavzeto delo v metanju na polno Lužarjeva, pri mo­ pojavilo kar 80 tekmovalcev, ki so se štiri puške, Lisci, ki je omogočila vseh. saj klub ni le Inlesov, ampak vse ških na čiščenje Urh in v polno Hajdi­ pomerili na 2 in 4 kilometredolgi progi. izgradnjo strelišča vtovami, krmelj- njak. Najboljša »ribiča« sta bila Vesna ribniške doline,« je pristavil. Podob­ Nastopajoči so se pomerili v več SMUČARSKO rJih j e ekipno zmagala OŠ Vavta vas ski Metalni, ki pomaga pri gradnji in Alojz Urh. nih kritičnih misli je bilo še nekaj, kategorijah, največ uspeha pa so imeli PRVENSTVO Pred OŠ Katje Rupena in OŠ Grm, pri strelišča v tem kraju, zgledno pomoč P'°nirkan pa OŠ Mirna peč. M. G-6. govorniki pa so nanizali tudi nekaj tekmovalci iz Izolacij in tekmovalke iz konkretnih predlogov, kako ribniške­ Na šolskem prvenstvu v veleslalomu strelcem nudi tudi Stilles, od krajev­ Instituta’. Tekmovanje so organizirali in smuku so se pomerili vsi učenci višjih mu rokometu vrniti omajan ugled. nih skupnosti pa Boštanj, Blanca in športni delavci iz Otočca in Krkinega razredov. Razredni prvaki v veleslalo­ Slednje je tolikanj pomembneje, ker Trim kluba. mu so bili: Katja Pelko in Borut Papež Sevnica. Ni več težava v tem, kje slavi rokomet v Ribnici letos že 30- streljati, temveč s čim. letnico. Možnosti so. dafbi ob tem ju­ (5. r.), Ksenija Prosenik m Peter Božič BESEDO IMAJO ŠTEVILKE (6.r.), Tina Hočevar in Aleš Logar bileju konec leta pripravili večji turnir, ružiti v občinsko ekipo, zato je pivo Rekordna (7.r.) ter Ariana Bastardi in Franci na katerem naj bi sodelovala tudi zlata ekipno mesto ostalo leskovškemu Mencin (8.r.). Isti učenci so bili naj­ državna reprezentanca. Vsekakor pa Partizanu. Najboljša boštanjska Uran. Hočevar. Gornik. Turk. udeležba za uspešnejši tudi v smuku, le v 8. razredu bi bilo seveda najlepše darilo za ju ­ članica. Anica Kovačič, je dosegla LESTVICA: 1. Paloma Branik je bil med fanti najboljši Tomaž bilej, če bi osvojili naslov republiških 331 krogov. Tudi posavska zlata odbojka II 26. 6. Kočevje 12 točk. Šahovnicami Metelko. prvakov. puščica je tokrat pripadla Sevmčanu M. GLAVONJIČ Dopisniki osnovne šole V naslednjem kolu bodo Kočev­ Uspelo pionirsko prven- X II. SNOUB, Krmelj prof. Mirku Ognjenoviču (547 odbojka ci prosti, dekleta pa igrajo v gosteh krogov). Od vseh 21 posavskih II. ZVEZNA LIGA, zahod, mo­ MIRNA—GORENJA stvo Sevnice v žahu strelcev je bilo kar 14 strelcev iz sev­ lki. 16. KOLO: RIJEKA — PIO­ z. Mislinjo. niške občine, ki so prav tako pobrali NIR 2 : 3 (9. -8. 8. -10. 7) VAS 85:83 SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz SMUČARSKI TEČAJ prva tri mesta. Pionir: Vernig. Babnik. Primc. osnovne šole Savo Kladnik sta pred Ker med zimskimi počitnicami ni MIRNA — Zaradi napake zapisni­ Rezultati so torej na moč razvese­ Komadina. Gregurek. Prali karja so morali igralci mirenskega dnevi organizirala pionirsko šahovsko bilo snega, smo imeli smučarski tečaj 'LESTVICA. I. Modriča Opti- košarka prvenstvo Sevnice, na katerem je na­ ljivi. Na zadnji skupščini občinske Partizana in Gorenje vasi vnovič odig­ kar nekaj popoldnevov po pouku v strelske organizacije so v Sevnici mn 30. 7. Pionir 14 točk. rati prvenstveno srečanje zahodne stopilo kar 75 tekmovalcev iz sedmih februarju. Učila sta nas tovariš Janc s V 17. kolu igrajo Novomcščani osnovnih šol v občini. Največ uspeha potožili nad kilavo dotacijo temu I. SOL, moški, 18. KOLO) skupine II. republiške lige. Take odl­ Studenca in Dušan Žičkar. Tovariša d»ma z drugouvrščeno ekipo Je- na prvenstvu, ki je bilo odigrano v je­ športu, saj ne zadošča niti za polo­ BISTRICA - NOVOLES 82:88 očitve ni nihče pričakoval, zato tudi sta najprej pripravila vlečnico, potem vico stroškov te dejavnosti. Na sku­ dinstva Inicrplct. (39:49) ekipi, ki že nekaj časa ne trenirata več. dilnici Lisce, so imeli gostitelji, ob tem pa smo se vsi zapeljali po hribu L SOL. moški, 17. KOLO: pa zapišimo še. da se je ekipnega dela pščini so stednič sprejeli tudi pobudo Novolcs: Kek 8. Cerkovnik 12. nista prikazhli boljše igre. Boljši pri navzdol, da nas jc lahko razvrstil v K o č e v j e — s t a v b a r mi. 2:3 tekmovanja udeležilo kar i 1 štiričlan­ o ustanovitvi enotne ekipe, ki naj bi Skube 17. Bajc 23. Seničar 7. Pin­ gostiteljih je bil Gračan. skupine. Večji smo se imenovali Asi. poslej nastopala na republiških (-15. 3. 13. -2. -3) tar 2. Plantan 19. skih ekip mlajši pa so bili Medvedki. Vadilismo Kočevje: Levstik, Polovič. Mi­ Rezultati: ekipno — starejši pionirji: prvenstvih. Ostaja pa problem pri LESTVICA: 1. Slovan 35 točk. SPOMINSKI POHOD različne veščine: plužni zavoj, kratki nabavi orožja, na kar v Sevnici klič. Merhar. Hsala. Bradač. Ma­ 5. Novolcs 28. OŠ .Savo Kladnik Sevnica; mlajši pio­ zavoj, pravilno držo palic itd. Učitelj rinč, Planinc. Obranovič. Figel. nirji: OŠ Sayo Kladnik; starejše pio­ opozarjajo že dolgo. Nekateri si sa­ V soboto Igra jo Novomeščani v NOVO MESTO — Izletniška sekci­ je bil z nami zadovoljen. Pridno smo mi kupujejo puške, kar postavlja v LESTVICA: 1. Salonit 32 točk. Celju / Libedo. ja novomeškega planinskega društva nirke: OŠ Savo Kladnik in mlajše pio­ vadili štiri popoldneve, zadnji dan pa nirke: OŠ Primož Trubar Loka; posa- neenakopraven položaj mlajše strel­ 12. Kočevje 6. 13. ČIR Bovec 0. I. SOL, ženske. 14. KOLO: vabi planince na spominski pohod na je bilo tekmovanje. Pri Medvedkih je ec oz/romifilfte, 'ki nimajo nikogar njično: starejši pionirji: Englcs Blas L SOL. ženske, 13. KOLO: KLADIVAR — NOVO MESTO Porezcn. Odhod posebnega avtobusa zmagala Erika Mirt, pri Asih Maj med zdotitHi' Takšen mačehovski Ko č e v j e — p a l o m a b r a ­ preloženo iz novomeške avtobusne postaje bo v (OŠ Savo Kladnik);, starejše pionirje: Slemenšek. Na tečaju je bito res zani- odnos do melstvakajpada ni v prid Darinka Papež (OS Tržišče); mlajši n ik II 2:3 (-8. 13. -10. 12. -13) i- ' ' ‘A (■;); nedeljo, 23. marca, ob 6. uri. Cena izle­ ■- mivo. Naučili smo se veliko novega in krepitvi obraribne sposobnosti naše pionirji: Iztok Blas(OŠSavoKladntk)}, d izpopolnili tehniko smučanja. Kočevje: Klun, Piškur. Lapuh. v naslednjem kolu igrajo Novo- ta je 1.000 din, prijavite pa se lahko v dežele. A ŽELEZNIK Levstik. Drobnič, Ahac. Kočevar. mesčanke doma z Metko. torek med 17. in 18. uro na sedežu mlajše pionirke: Mojca Pompe (OŠ .... ALENKA MEŠIČEK. 7,r društva. Primož Trubar). OŠ Blanca

DOLENJSKI LIST 11 (1909) 13. marca 1986 19 slovenski RAZPISNA KOMISIJA MIZARSKEGA OBRTNO ZDRUŽENJE ČRNOMELJ tednik PODJETJA »HRAST«, ŠENTLOVRENC, p.o. na podlagi 86. čl. statuta organizacije razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega odbora združenega dela v vsaki številkiTin objavlja mnogo zanimi­ vih izvirnih reportaž iz domačih in tu­ natečaj za oddajo (najem) poslovnega prostora jih krajev, komentarjev in izborov iz razp isu je tujega tiska ter prinaša obilo barvnih prosta dela in naloge v velikosti 65 m2 v stavbi Obrtnega združenja, Črnomelj, in črno-belih slikovnih informacij Ul. 21. oktobra, namenjenega za »BIFE«. Vsi zainteresirani naj pošljejo pismene prijave naj­ INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA kasneje do 21. 3. 1986 na naslov: Obrtno združenje v sleherni številki po tri humoreske, veliko risanih šal in nagradne križan­ ORGANA — DIREKTORJA ORGANIZACIJE Črnomelj, Črnomelj, Kolodvorska 25. ke ZDRUŽENEGA DELA Vse dodatne informacije dobite na Obrtnem združenju Č rn o m e lj. 180/11-86 7 D ima tudi veliko zanimivega za go­ Za opravljenje del in nalog morajo kandidati poleg spodinje (V svetu mode, Kuhajte z na­ pogojev, določenih v 511. čl. zakona o združenem delu, mi, Kotiček za nego, Praktični nasve- izpolnjevati še naslednje pogoje: ti), več strani za najmlajše itd. — da imajo srednjo, višjo oz. visoko izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonomske stroke ČGP DELO — TOZD Prodaja Ljubljana, v 7 O je obširen spored slovenske, hr- — da imajo 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih podružnica Novo mesto vatske, avstrijske, madžarske in itali­ delovnih mestih janske televizije, rubrike Vprašujemo — da so moralno-politično neoporečni vabi k so d e lo va n ju za vas, Klementina, horoskop in druge — da so predložili program razvoja.

VEČ KV MIZARJEV RAZNAŠALCA za območje Novega mesta in RAZNAŠALCA za območje Krškega P og o ji: — končana lesna šola IV. stopnje Za delo, ki je pogodbeno in v zgodnjih jutranjih-urah, — 3-mesečno poskusno delo nudimo stimulativno nagrado. — odslužen vojaški rok. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP Delo — TOZD Prodaja, Kandidati naj pošljejo prijaves kratkim življenjepisom in podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi pošljite tudi prijave. komisiji za imenovanja MizarsRega podjetja »HRAST« 183/11-86 ŠENTLOVRENC, p.o. O izbiri bomo kandidate obvestiliv 30 dneh po dnevu Ne pozabite: vsako sredo zjutraj slovenski razpisa. tednik 7 D v vašem kiosku 181/11-86 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA CESTA KOMANDANTA STANETA 26/28 68000 NOVO MESTO ISKRA SERVIS LJUBLJANA Razpisna komisija DO »GKP« Trebnje Objavlja prosta dela in naloge: o b ja vlja TOZD GRADBENIŠTVO Trebnje za potrebe Servisa na Prekopi prosta dela (za nedoločen 1. knjižničarja s strokovnim izpitom čas) razpisuje po določilih 74. — 82. člena statuta TOZD na študijskem oddelku za določen čas (nadomeščanje Gradbeništvo Trebnje ter na podlagi sklepa delavskega delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim SERVISER ZA ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA sveta TOZD dela in naloge časom v izmeni. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še P o g o ji: individualnega poslovodnega organa TOZD naslednje pogoje: — končana poklicna šola — elektromehanik — končana srednja šola — zaželene delovne izkušnje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: zaželene delovne izkušnje v knjižničarstvu — opravljen vozniški izpit B kategorije — da je državljan SFRJ in ustreza splošnim pogojem za — trimesečno poskusno delo — 2-mesečno poizkusno delo sprejem delavca v delovno razmerje, Kandidati naj vloge dostavijo v 8 dneh po objavi na — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali temu 2. višjega knjižničarja s strokovnim izpitom naslov: ISKRA SERVIS, KOSTANJEVICA NA KRKI, sorodne smeri, SERVIS PREKOPA. . — da ima pet let delovnih izkušenj, v pionirski knjižnici za nedoločen čas, s polnim delov­ 179/11-86 — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, nim časom v izmeni. družbenopolitičnih organizacij in socialistične družbe­ P og oji: ne ureditve in je moralno neoporečen, — višji knjižničar s strokovnim izpitom — da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. ali Mandat traja 4 leta. — višja izobrazba pedagoške smeri s Strokovnim Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati izp ito m ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: »GKP« Trebnje, ali OBČINE LJ. MOSTE-POLJE Goliev trg št. 9, T rebnje, s posebnim pripisom »ZA RAZ­ — višji knjižničar-pripravnik LJUBLJANA, Proletarska 1 PISNO KOMISIJO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate PRILOŽNOSTNA ZAPOSLITEV K sodelovanju vabimo še: o b ve stili v 15 dneh. Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana Moste-Polje 175/11-86 razpisuje dela in naloge kuharice, pomočnice v kuhinji 1. dipl. ing. gradbene smeri in snažilke v otroškem počitniškem domu v ZAMBRA- TIJI pri Umagu od 1. junija do 20. septembra 1986. (VII. stopnja zahtevnosti), eno leto delovnih izkušenj Delo je pogodbeno in primerno za mlajše upokojenke. Kandidatke, ki imajo kvalifikacijo in veselje do opravlja­ 1. ing. gradbene smeri nja naštetih, del, naj se javijo na Občinsko Zvezo pri­ (VI. stopnja zahtevnosti), eno leto delovnih izkušenj. Ljubljanska banka jateljev mladine, Proletarska 1, LJUBLJANA. Temeljna dolenjska banka Informacije po tel. (061) 447-272. Objava velja do zasedbe. Novo mesto 176/11-86 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov »GKP« Trebnje, Goliev trg št. 9, Delovna skupnost Trebnje, Komisija za delovna razmerja. 182/11-86 Komisija za delovna razmerja

oglaša naslednja prosta dela in naloge: DS — Elektrarna Brestanica Osnovna šola 1. vodenje in organiziranje del v odseku Brestanica knjigovodstva Vavta vas za nedoločen čas razpisuje dela in naloge Komisija za delovna razmerja 2. kontrola porabe in odplačil kreditov vodja splošnega sektorja objavlja prosta dela in naloge za določen čas — nadomeščanje delavke na porod­ niškem dopustu . — delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo računovodja — tajnika Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih kandidati izpolnjevati še naslednje: pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba pravne, politološke, filozofsko- P og o ji: pod 1: višja šola ekonomske smeri in najmanj 2 leti psihološke ali organizacijske smeri — srednja izobrazba ekonomske smeri delovnih izkušenj — znanje angleškega ali nemškega jezika — 3 leta delovnih izkušenj pod 2: srednja šola ekonomske smeri in najmanj 1 leto — 6 let delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. delovnih izkušenj. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati, ki menijo, da bi navedena dela in naloge razpisu na naslov: Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 10 lahko uspešno opravljali in izpolnjujejo pogoje, naj od­ Razpisna komisija, Elektrarna Brestanica. dneh po objavi razpisa na gornji naslov. dajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po konča­ 193/11-86 po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke — nem zbiranju prijav. Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev 177/11-86 drevored 1. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku zbiranja prijav. Obrtna zadruga Bela krajina, 186/11-86 Črnomelj, Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12, 68270 Krško, razpisuje prosta dela in naloge saldakontista objavlja prosta dela in naloge P og oji: Avto-moto društvo Novo mesto vodje knjigovodske službe — srednja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu P og oji: razp isu je Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim .delovnim — opravljena visoka, višja ali srednja šola ekonomske časom . sm eri javno licitacijo Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj — 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750, letnik — izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o Obrtna zadruga Bela krajina 1984. kadrovski politiki občine Krško Ulica 21. oktobra 17b Licitacija bo v ponedeljek, 17. marca 1986, ob 15. uri na — poskusno delo 3 mesece. 68340 Črnomelj Ljubljanski cesti 8/b. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu Kandidate bomo obvestili o izbiri v roku 30 dni. Stanova­ Interesenti morajo pred licitacijo položiti 1 0 -odst. objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku pri­ nja ne nudimo. varščino . javnega roka. 1 9 2 /1 1 -8 6 178/11-86 187/11-86 MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOK KOOPERACIJA Sevnica, Glavni trg št. 25 SKUPSCINSKI

Razpisna komisija TOK Kooperacija razpisuje dela in naloge DOLENJSKI LIST tozd IGM INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA Komisija za delovna razmerja ORGANA o b ja vlja Z datumom 3. 3. 1986 je izšla 4. številka Skupščinskega prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju — direktorja TOK Kooperacija Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:

Pogoji za zasedbo razpisanih prostih del in nalog: — višja ali srednješolska izobrazba agronomske smeri 10 NK delavcev — 3. oz. 5 let delovnih izkušenj VSEBINA za opravljanje manj zahtevnega dela pri proizvodnji — kandidat mora izpolnjevati pogoje določene v 511. — občina Črnomelj razglas liste kandidatov za delegate v betonskih izdelkov členu zakona o združenem delu. družbenopolitičnem zboru skupščine občine Črnomelj; Pogoji: osnovna šola ali nepopolna osnovna šola, Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim — občina Krškoodredbo o preventivnih cepljenjih in diagnosti­ zaželene so delovne izkušnje. Delo je za 5 delavcev za delovnim časom. Za opravljanje razpisanih del in nalog čnih ter drugih preiskavah v letu 1986 na območju občine Krško in nedoločen čas in 5 delavcev za določen čas (3 mesece). bo delavec izbran za dobo štirih let. razglas liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Delo je občasno tudi na terenu in v izmenah. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnje­ skupščine občine Krško; Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresi­ vanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na zgor­ rani kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: nji naslov. — občina Metlika odlok o določitvi števila delegatov in razpore­ IGMP Sava Krško, tozd IGM, CK2 59, Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenova­ ditev delegatskih mest v skupščini občine Metlika, razglas liste Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh nju kandidata. kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine po izteku roka za zbiranje prijav. i«q/ii-Rfi 196/11-86 občine Metlika, odlok o ureditvenem načrtu dela mesta Metlika med CBE in Cankarjevo cesto, sklep o imenovanju občinske volilne komisije in sklep o imenovanju volilne komisije v skupnost kmetov; KOVINARSKA tovarna industrijske opreme Moško in žensko frizerstvo in konstrukcij Krško n. sol. o. — občina Novo mesto razglas liste kandidatov za delegate v Albina Žnideršič, družbenopolitičnem zboru skupščine občine Novo mesto, odlok o Krško, Cesta 4. julija 35, TOZD PRODAJNI INŽENIRING n. sub. o. KRŠKO delegiranju delegatov v zbore skupščine Novo mesto, odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto, razpisuje prosta dela in naloge: objavlja prosta dela in naloge odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1985, odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1986 in odlok o DVEH REFERENTOV UVOZA — IZVOZA ureditvi taksi službe na območju občine Novp mesto; moški in ženski frizer

Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali teh- — občina Ribnica odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Pogoji: končana poklicna šola, najmanj 5 let delovnih iz­ ničnesmeri, zunanjetrgovinska registracija, znanjetuje- določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor kušenj. Možnost nastopa dela takoj. ga jezika ter 4 oziroma 6 let delovnih izkušenj. združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, sklep, s katerim se Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po odreja javna razgrnitev osnutka srednjeročnega družbenega plana Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim po­ občine Ribnica za obdobje 1986—1990, sklep o imenovanju up­ skusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene ravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Ribnica, poročilo kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po o izidu glasovanja na referendumu dne 16.2.1986 za uvedbo enk­ poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o ratnega krajevnega samoprispevka v KS Ribnica za naseljeGrič pri izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Ribnici in razglas liste kandidatov za delegate v družbenopoli­ Razpisna komisija skupne delovne KOVINARSKA Krško, kadrovsko splošna služba. Prijav tičnem zboru skupščine občine Ribnica; brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. skupnosti upravnih organov Občine Trebnje 198/11-86 — občina Trebnje razglas liste kandidatov za delegate v razp isu je družbenopolitičnem zboru skupščine občine Trebnje, poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni prosta dela in naloge skupnosti Šentrupert, sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka katastrskega referenta Komisija za delovna razmerja TOZD na območju krajevne skupnosti Šentrupert in sklep o odstotnem Gradišče Trebnje povišanju preživnin v letu 1986. za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom

objavlja prosta dela in naloge MEDOBČINSKE OBJAVE P og oji: Sklep o imenovanju načelnika Medobčinskega inšpektorata — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne prodajalca občin Brežice, Krško in Sevnica. sm eri — 1 leto delovnih izkušenj v poslovni enoti Samopostrežba Veliki Gaber. — opravljen strokovni izpit. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili mo­ Pogoji: rajo kandidati poslati na gornji naslov v 8 dneh po dnevu — končana triletna šola za prodajalce, objave. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 — tečaj o higienskem minimumu. dneh po izteku roka za prijavo na razpis. sozd 190/11-86 Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim M ercator - delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kmetijstvo Industrija Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva­ IVI Trgovina n nju pogojev na naslov Mercator Rožnik TOZD Gradišče Trebnje, Golijev trg 11, v roku 8 dni od dneva objave. O DO Elektro Ljubljana, n.sub.o. izbiri bodo obveščeni v nadaljnjih 14 dneh. tozd Elektro Novo mesto, o.sub.o. 195/11-86 kmetijska zadruga krka Ljubljanska 7 n. sub. o., novo mesto, cesta komandanta staneta 10 68000 Novo mesto

TZO Kmetovalec Novo mesto, n.sub.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 34 naloge: NOVOLES lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja 1. elektrotehnika —1 delavec TOZD TEHNIČNO ENERGETSKE 2. snažilke — 2 delavki STORITVE o b ja vlja Pogoji pod 1: Delavca želimo usposobiti za delo v centru prosta dela in naloge za nedoločen čas: Delavski svet TOZD TES razpisuje prosta dela in naloge vodenja, zato mora imeti končano elektrotehniško šolo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za jaki tok (V. stopnjo strokovne izobrazbe — energeti­ prodajalec v prodajalni Mirna peč ka) in vsaj dve leti delovnih izkušenj. Usposabljanje bo VODJO CENTRALNE PRIPRAVE DELA trajalo predvidoma 1 leto. Pred začetkom dela v CV mo­ Kandidati morajo imeti šolsko izobrazbo IV. zahtevnost­ ra opraviti ustrezen izpit. Pogoji pod 2: Nepopolna osemletka I. stopnja strokovne pod naslednjimi pogoji: ne stopnje — smer prodajalec tehnične stroke in eno — visoka strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj leto delovnih izkušenj. izo bra zbe 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih ali Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidatkami skle­ sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji nili za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov tozda v 15 dneh po objavi. O rezultatih izbire bomo prijavljene za opravljanje teh del naglov v 8 dneh po objavi. — organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku za — osebnostne kvalitete, določene v družbenem po končanem zbiranju ponudb. prijave. dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo 184/11-86 188/11-86 m esto

Kandidati oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpi­ snih pogojev v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES — ZAHVALA lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. Ob nenadni, prerani sm rti našega Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh ZAHVALA dragega moža, očeta, sina in brata po končanem zbiranju vlog. 194/11-86 V 78. letu starosti nas je 1. marca po hu­ di bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat. stric in svak PAVLA SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13, JOŽE VARDJANA iz Črnomlja ob ja vlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev: TOMC se prisrčno-zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli iz Krivoglavic št. 5 a) traktor ZETOR 5718 sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo BELTU Črnomelj za orga­ b) traktor IMT 540 nizacijo pogreba in vsestransko pomoč ter njegovemu sodelavcu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in c) rotacijsko kosilnico RK 165 Sašu M iketiču za tople besede slovesa. Naša zahvala velja tudi znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih pomagali in stali ob st­ d) kosilnico BCS delavcem LB Črnomelj, BETI Črnomelj, sostanovalcem Ul. 21. rani. darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter pokojnika spre­ oktobra 1 7 /cin 17/a, razrednima skupnostma 6. b in 4. b razreda e) trosilec mineralnih gnojil VICON mili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma TKO Novoles OŠ Črnomelj, godbi na pihala ter duhovniku za opravljeni obred. f) sejalnico za žito GAMA 18 in KZ Vinska klet iz. Metlike, godbenikom, govorniku Antonu Vsem še enkrat iskrena hvala! 9) krožne brane BRATSTVO Žuniču za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! h) silofrezo. Žalujoči: žena Anica, sinova Peter in Matjaž, mama. sestra z družino in ostali sorodniki Prodaja osnovnih sredstev bo 19. 3. 1986 ob 10. uri na Žalujoči: vsi njegovi posestvu pod Trško goro. 197/11-86 UGODNO prodam 400 betonskih KMEČKI FANT. star 44 let, z večjo kvadrov za stolpni silos in kovaško me­ mehanizirano kmetijo (ob glavni cesti) hanično kladivo. Vincenc Urbančič, želi spoznati dekle za življenjsko Žužemberk 142. spremljevalko. Pišite na naslov Ured­ ZX SPECTRUM 48 K s kasetnikom ništvo Dolenjskega lista pod šifro: ali brez in fotoaparat PRAKTICA L z »SRFČA«. objektivom tovarne Carl Zeiss 2.8/50 prodam. Telefon 21-446. PRIKOLICO za osebni avto — novo in zadnji traktorski nakladalnik za posest in 17. 3. mehiški akcijski film Blago VARTBURG, letnik 1974. obnov­ PRODAM TOMOS APN 6 in črno- noj prodam. Franko, Razdrto 6, Amazone. 18. in 19.3. ameriška kome­ ljen. prodam. Stane Bukovec. Ragov- beli TV sprejemnik Iskra panorama tentjernej. V NOVEM MESTU prodam pod­ TEDENS^l dija Poročna zveza. ska 14/17. Novo mesto. senzor. Informacije Robi Belšak. Mali PRODAM pralni stroj gorenje v kleteno atrijsko hišo v tretji gradbeni Slatnik 45, Novo mesto. 1335 ŠKODO coupe. letnik 1980. pro­ okvari in zamrzovalno skrinjo gorenje fazi z zasteklitvijo. Pritličje 130 m:, dam. Peter Baloh. Šmarješke Toplice, SENO prodam po 30 din kilogram. mansarda 100 m:. Telefon (068) 22-252 Četrtek, 13. marca — Kristina NOVO MESTO — DOM KUL­ ter 1,5 m3suhihsmrekovihplohov.Na­ tel. 84-914. Telefon 22-408. po 16. uri. Petek, 14. marca — Matilda TURE: 13. 3. filmsko gledališče — slov v upravi lista (1240/86). R 4 GTL, letnik 1983. prodam. Dr- TERMOAKUMULACIJSKO PEČ Sobota, 15. marca — Klemen angleški film Skrivnostna moč. 14., 15. PRODAM komat konjski v dobrem ska 10, Novo mesto. AEG (3 KW) prodam. Telefon VINOGRAD na Debencu prodam. Nedelja, 16. marca — Hilarij in 16. 3. ameriški film Dokončni ob­ stanju in 5 t sena. Milan Lončar, VW 1302 S prodam. Informacije po 62-401. interna 20. Tel. 44-510. Ponedeljek, 17. marca — Jerica račun. 15. 3. ameriški fantastični film Žuricov dol 8, 68290 Sevnica. 15. uri. Anton Plut. Mačkovec, n. h.. PRODAM CB radijsko postajo Torek, 18. marca — Edvard Zvezdni bojevnik. 17. 3. slovenski film PRODAM poročno obleko številka 68331 Suhor. HY—G A IN 2_ z dovoljenjem. Miro Sreda, 19. marca — Jožef Butnskala. 18. 3. slovenski film 42 ter otroški športni voziček. Tanja Z 750, letnik 1981. in menjalnik ter Robek. 68275 Škocjan 54. Četrtek, 20. marca — Srečko Doktor. 19. 3. slovenski film Kocjan, Jerman vrh 18,68275 Škocjan. obvestila Christophoros. kostanjeve stebre za vinograd pro­ PRODAM dva fotelja, mizo in pral­ PRODAM črno beli TV sprejemnik dam. Ledeča vas 15. Šentjernej. ni stroj. Kristanova 22. Novo mesto. PRODAJAM sortne jagode »fra- LUNINE MENE gorenje, star dve leti. Jože Vidovič, NOVO MESTO — DOM JLA: Od ZASTAVO 750, letnik 1977. dobro Marija Brulc. pandula humi«, nemškega porekla, ro­ 18. marca ob 17.40 — prvi krajec Ardro 22, Raka 68274, tel. (068) 75- 14. do 16.3. nemški film Sostanovalke. ohranjeno, prodam. Rado Mlakar. Vi­ PRODAM rešetko, kurilno. Ferro- 699. dijo celo leto. sortne maline »moling moto 35. Lipovec. K Roku 32. Novo Od 17. do 19. 3. ameriški film nica 17. 68220. Šmarješke Toplice. PRODAM cirkular z enofaznim eksploit« angleškega porekla, sortne mesto. Kondorjev let. R 4, letnik 1984. v zelo dobrem sta­ motorjem tomos avtomatik ter TLS 14 maline brez trnja »tornfri« ameriškega nju prodam. Franc Lušina. Bela OTROŠKO ZIBELKO, kot novo, moped in trajnožarečo peč. Možno na porekla, sortne črnega ribeza »ve- SEVNICA: 13. 3. film Poročna cerkev 13. Šmarješke Toplice. prodam. Stanič, tel. 26-844. kredit. Slavko Jerman, Gornji Lakenc likton« angleškega porekla. Sorte so zveza. 14. in 15.3. film Trije bratje. 16. GOLF diesel. letnik 1983. prodam. UGODNO prodam sedežno garni­ 19, Mokronog. visokorodne, izvrstne kvalitete. Ga­ BREŽICE: 14. in 15. 3. hongkonški in 17. 3. film Konan. 19. in 20. 3. film Alojz Salmič. Družinska vas 36. turo. Ercegovčevič, Ragovska 10/12, PRODAM 2000 kg kvalitetnega sena rantiramo dobre sadike z navodilom akcijski lilm V krempljih agentov. 16. Zlo pod soncem. Šmarješke Toplice. Novo mesto. kg 25 din. Marija Kočevar, Dolnja Lo- pošljemo po povzetju, najmanj 20 ko­ Z 750, letnik 1978. ugodno prodam. PRODAM rabljeno avtoprikolico kvica 15, Metlika. madov bilo katerih. Jagode, maline — Franc Ljubi. Dobliče 40. Črnomelj. in cca 5 m3 hrastovih desk. Alojz PRODAM 15 eolski gumi voz. Zd­ 40 dinarjev komad, ribez in maline — Petrle, Bršljin 10, Novo mesto. ravko Vukčevič, Bojanci 26, Vinica, 60 dinarjev. Poštnina posebej. Dušan­ ZASTAVO 750, letnik 1980, pro­ PRODAM kozolec (topler) v Stru­ ka Čajetinac, selo Dublje 37240 Trste- dam. Franc Jordan, Dobrava 3, tel. 55-392. gah na Dolenjskem ali zamenjam za PRODAM cisterno SKIP 20001 go­ nik, tel._(037) 714-392. Kostanjevica. dobro kravo in še brejo oslico, JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare JUGO 45/84 prodam. Ogled v petek rilnik K ALO M AT OG 2 En, potem 2 vozno, ter blajevico za motorno žago sedem tednov, prodajam vsak dan. popoldne ali soboto dopoldne. Milana — 5,5 kg/h — 1,6 E / 20° C. Telefon Stihi 051. Ančka, Vojko Smerke, (068) 56-104 od 18. do 20. ure. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44- Majcna 10, Novo mesto. Črešnjice 58, 68263 Cerklje ob Krki. 389. JUGO 45, star dve leti in pol pro­ 200 obdelanih kostanjevih kolov KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadaljnjo dam. Informacije dopoldne 23-013, prodam. Franc Mervar, Boričevo 4, rejo, prodajamo. Naprodaj so tudi Telefon dopoldne 23-202. pop. 25- popoldne 24-827. Novo mesto. piščanci vseh vrst. Franc Humek, Irča Ž 101, letnik 1981, prodam. Gotna 283. PRODAM mlado kravo. Tine Zupa­ kupim vas 18, Novo’mesto, tel. 24-496. službo dobi R 4 TL, letnik 1977, prodam. Ciril vas 51 c. Novo mesto. Kaferle. V Brezov log 27. Novo mesto, PRODAM motor za FIAT 750, le­ nčič, Rumanja vas 29. HITRO, POCENI IN Z GARANCI­ PRODAM dva kavča. Tel. 26-297. KUPIM starejši-pralni stroj Gorenje FRIZERSKI SALON »MILKA«, tel. 24-987. tnik 1978, akvarij, otroško posteljico in JO, popravljam vse gospodinjske PRODAM prikolico za osebni avto, v okvari za rezervne dele. Cvetko Novo mesto, Partizanska 3, sprejme R 4 TLS, letnik 1983, prodam. Ivan FIA T 750, letnik 1974. Jevšek, stroje ir, elektromotorje. Tel. 25-393 15 col. Penca, Mokro polje 1, Tramte, Breška vas 3, 68310 Šentjer­ frizerko. Dober OD in proste sobote. Bohte. Vinja vas 38. Novo mesto. Kettejev drevored 36. od 16.—22. Se priporočam! Šentjernej. nej. Z 101 comfort. ohranjeno, letnik ZASTAVO 101, letnik 1981, s MIZARJE, pohištvene ali stavbne, PRODAM kilske piščance za nad­ OBVEŠČAM cenjene stranke, da 1979. prodam. Zupančič. Stavča vas. plinsko napravo, prodam. Fink, St­ STARO HIŠO v Novem mestu ali zaposlim. Osebni dohodek od 8 do 10 aljnjo rejo ali zakol. Jožica Gerzetič, sem odprla frizerski salon v Straži — SM. Stanovanje brezplačno, ostalo po Dvor. raža 116, telefon 84-655. bližnji okolici kupim. Telefon 21-145. vrstna hiša in se priporočam. Branka PRODAM karamboliran GOLF ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, Šmarjeta 30. ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem dogovoruj MiZARSTVO STRUNA. PRODAM 5 1 sena. Rifelj, Ločna 22, PLEŠKO. Gor. Straža 186. Delovni diesel. letnik 1984. Ogled in informa­ ugodno prodam. Mojstrovič, Dobrava mestu kupim. Tel. 21-145. Tržaška 539. Ljubljana, rel. 653-202. Novo mesto. čas od 8. do 20. ure. sobota od 7. do 12. ZAPOSLIM vestnega delavca, po cije: Ivančič, Dol. Kronovo (pri 44 pri Škocjanu. Ogled v popol­ KUPIM vrt ali njivo v okolici Rib­ možnosti avtoličarja Informacije po cerkvi). danskem času. JOGI LEŽIŠČE, moško in žensko nice. Vinko Mate, Kurirska pot 14, telefonu 22-372. od 6. do 12. ure, po­ KATRCO 1981 prodam za 45 M. BMVV 1502, letnik 1975, in glasbeni kolo ter hladilnik (200 1) prodam. Ribnica. poldne na tel. 21-608. Leopold Colarič. Kostanjevica na center Benyton 2 x 25 W prodam. Tel. Šmihel 44, Novo mesto. KUPIM harmoniko CFB ali BSA. 22-551 int. 14 dopoldne, čestitke ZAPOSLIM kovinostrugarja in Krki. PRODAM avto prikolico. Tel. 51- Vpišite ceno. Alojz Pavlič, Gor. Ma- R 9, letnik 1984. prodam. Tel. 21- ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, harovec 14, Šentjernej. Dragi T IL K I TURK s Cikave strojnega ključavničarja, tudi priuče­ prodam. Informacije na telefon (068) 194- X nega. Slapničar, Cegelnica 39 a, Novo 235. KOBILO prodam. Alojz Šutar, KONTEJNER, manjši, zaprt, za iskreno čestitam za god in ji želim zd­ Z 101, letnik 1983. prodam. Tel. 26- 26-033, dopoldne, in popoldne (068) Orešje 11, Šmarjeta. spravilo orodja in podobno, kupim. ravja, sreče in izpolnitev želja. Enako mesto, tel. (068) 22-706. 26-205. Tel. 23-979. KUHARICO sprejmemo v redno 364. SENO poceni prodam. Vprašajte tudi možu Jožetu, največ pa zdravja, z delovno razmerje. Delovni čas samo JUGO 45, 6/83. prodam. Tel. 22- UGODNO prodam Z 101, letnik 77, popoldne na tel. 25-029. željo, da bi še mnogo let praznovala dopoldne, sobote in nedelje proste. 779 popoldne. in Z 101 C, letnik 1981. Marica Zupan, PRODAM 5 ton krme. Interesenti se skupaj. Nekdo. Bife KOS,' Ločna 7,68000 Novo mesto. AMI 8 break. generalno obnovljen, Škocjan 66. lahko javijo vsak dan po 15. uri na na­ JOŽETU in JOŽKU BARBORIČU nujno prodam. Informacije vsako slov: Vojko Vrlinič, Bojanci 12,68344 razno iz Žihovega sela 5 pri Otočcu želimo popoldne: Kogovšek, vas Otočec 85. Vinica pri Črnomlju. vse najboljše za njun god. Jožku pa. 126 P, letnik 1978. in etažno cent­ 1 m3 krajevcev prodam. Naslovv up­ MLADEGA PUDELČKA prodam da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro ralno peč Emocentral 23. rabljenoeno kmetijski stroji ravi lista (1239/86). ali oddam ljubitelju živali. Alojz Kaste­ minili. Žena Micka, hčerka Majda, te­ sezono, prodam. Zagorc. Dol. Brezo­ stanovanja KRAVO po izbiri prodam. Vel. Bru­ lic, Dol. Ponikve 29, Trebnje. ta Micka z družino. vica 20. Šentjernej. PRODAM motokultivator Gorenje snice 46. Dragi, dobri ženi in mami JOŽEFI DO NOVOTEKS išče za tri us­ TAM 2001, letnik 1976. B kategori­ special (8 KM), nov. Jože Jakše. PRODAM dobro ohranjeno na­ IŠČEM upokojenko ali uslužbenko MALEŠIČ iz Črnomlja želita za 40. lužbence tri ogrevane sobe v Novem ja. prodani. Rudolf Dremelj. Lesko­ Potok 31. Straža. vadno harmoniko. Vel. Brusnice 42. za pomoč bolni ženi. Stanovanje v las­ rojstni dan vse najboljše, mnogo zdra­ mestu ali bližnji okolici. Informacije vec 3. 61294 Višnja gora. TRAKTOR Štore 502, letnik 1984. UGODNO prodam več sena. Nace tni hiši (soba. hrana in ostalo po vja in srečnih let mož Jure in hčerka daje in ponudbe sprejema kadrovska Z 750 , letnik 1972. registrirano do prodam. Tel. 84-972. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej. dogovoru). Martin Vukšinič. Vavpča Mojca. služba Novoteksa. marca 1987. ugodno prodam. Ko- PRODAM traktor 1MT Ferguson PRODAM črnobel TV 107 gorenje, vas 4. 68333 Semič. Dragi in skrbni mami JUSTINi štialova 27. Novo mesto, telefon 21- garancija do junija 1986. Telefon 81- NA KMETIJI sprejmem poštena GOLOB iz Birčne vasi za njen 68. rojs­ IŠČEM sobo v Črnomlju ali Se­ (35 KM) z bočno koso. Franc Zaman. 951. 701. upokojenca ali drugače socialno varen tni dan iskreno čestitamo in ji iz srca miču. Naslov v upravi lista (1238/86). Hrvaški Brod 10. 68310 Šentjernej. GOLF JL, letnik 1979. prodam. PRODAM traktor Štore 504. star ZAMRZOVALNO SKRINJO (310 zakonski par. Možna je tudi kombina­ želimo zdravja ter še mnogo srečnih let DEKLE išče sobo ali garsonjero v Informacije na tel. 23-497. eno leto (200 delovnih ur), ali zame­ 1) in plinsko peč iskra super ugodno cija z obrtjo. Ponudbe pod šifro: v krogu svojih najdražjih. Njeni sinovi Novem mestu. Kličite v soboto tel. 21- in hčere z družinami. Obnovljeno Diano, letnik 1978. pro­ njam za manjši traktor. Cvelbar. Male prodam. Informacije na telefon 71- »IZREDNA PRILOŽNOST« 506. dam za 22 SM. Žulič Damjan, Vel. Poljane 16, Škocjan. MLADA TRIČLANSKA družina Bučna vas 2a N. m. UGODNO prodam sipovo nakla­ NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 želi najeti stanovanje v Brežicah ali dalko 17 m3, Janez Majde. Luža 4. mesece, brez rodovnika, prodam. bližnji okolici. Telefon 61-962, popo­ Dobrnič. Telefon 74-890. ldne. R 4 TL, popolnoma nov. rdeč. pro­ PRODAM traktor Štajer 30, starejši PRODAM rabljen traktorski ob­ dam pod nabavno ceno. Tel. (068) 26- letnik. Jože Povše. Zagrad 9. Škocjan. račalnik in 10 m gabrovih drv. Viktor 331. . Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Rataj, Dolenja vas 6, Otočec, tel. 85- V SPOMIN ZASTAVO 750 . letnik 1978, pro­ 173. PRODAM TRAKTOR Stever. sta­ 11. marca je m inilo žalostno leto, odkar motorna vozila dam. Dejanovič, Žužemberk 163. rejši tip (30 KM), generalno obnov­ POCENI prodam novo peč emo nas je kom aj v 47. letu starosti zapustila RENAULT 5 GL, star štiri mesece, ljen. Miha Basarac. Tanča gora 12. central 23 in kosilnico figaro. Franc prodam. Gabrijel Pintarič, 68222 Dragatuš. Kozinc, Dol. Brezovo 26, Blanca, tel. naša draga žena, mama in stara mama PRODAM zastavo 750. letnik 1973, Otočec 79 b. TRAKTOR IMT 539 s kompresor­ 88-353. registrirano in 850. letnik 1983, ZASTAVO 101 GTL 55. letnik jem. star tri leta. prodam. Tanča gora PRODAM gumo 14,9/13/28 in 4 K november, ter 126. letnik oktober 1984. 17000 km. prodam. Telefon 10. Dragatuš. 700 x 16, glavna gred z ležaji za lado 1978. Ludvik Makše, Rdeči kal, (068) 72-112. PRODAM plug za motokultivator. 1500 in starejši šivalni stroj singer. Ro­ Dobrnič. Honda F 400. Telefon 44-748. popol­ dine 12, Trebnje. Z 101, letnik 1981. dobro ohrifltje- ZASTAVO 128, letnik 1985. prevo­ dne. PRODAM dva mesecastaro škotsko SLAVICA Kuzarjev kal 7. Novo Z 750 , -registrirano do decembra ŽUNIČ kosilnico Gorenje Muta, staro pol le­ Luzar, Mestne njive 1, popoldne. mesto. 1986. prodam. Kramar. Gor. Kamen­ PRODAM kravo, brejo 8 mesecev s 3 je 3. Novo mesto. tel. 25-850. ta. Tel. 56-029. iz Gradca v Beli krajini 126 P, letnik 1978. dobro ohranjen, PRODAM prikolico za traktor (no­ teletom, dobra mlekarica. Telefon 26- prodam. Praznik. Gomila 9. Šentjer­ Po delih ugodno prodam ZAS­ TAVO 125 PZ in ZASTAVO 750. silnost 1 tona. cena 55.000din) in dele 903. nej. PRODAM barako, punte in zunanjo Oglasite se ob sobotah. Mirt.(Črno­ za fiat 125 PZ. Miloš Dragoš. Semiška R 18, maj 1983. drap. prevoženih omarico s števcem za priključek zu­ melj. Heroja Starihe 14. » 6. Črnomelj. Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in svečke na grob, 30.000 km. prodam. Cena 230 SM. nanje elektrike. Tel. 24-314. PRODAM traktor MAN (18 KM). prisrčna hvala! Anton Zorc. Malkovec 39, Tržišče. SABA TV color prodam. Tel. 22- KABINO za IM T 33.39, tovarniško, 008. prodam. Colarič, Ul. talcev 10. PRODAM stružnico za les, suhe VSI NJENI Kostanjevica. smrekove deske in plinsko napravo za osebni avto. Tel. 26-393. KOSO za traktor ursus 335, odlično DOLENJSKI LIST ohranjeno, in nove gume FU LD A 11- 2-10-28 prodam. Ivan Pezdirc, Primo- IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. stek 5,68332 Gradac pri Metliki. OPEKARNA NOVO MESTO p. o. TRAKTOR paskvali (21 KS) pro­ USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Novo mesto, Zalog 21, tel.: (068)21—403, 22—291, p. p. 10 Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. dam. Vprašati na tel. (068) 62-060. TRAKTOR univerzal 445 prodam. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Vel. Bučna vas 6, Novo mesto. Tone Jesenko. TRAKTOR ursus 355 prodam po • Proizvodnja opečnih izdelkov UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), ugodni ceni. Franc Bregar, Cerovi log • Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan 47 (KIRA), 68310 Šentjernej. « Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše PRODAM bočno traktorsko kosil­ (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan nico na kardan. Tel. 22-187. OD TEMELJEV DO STREHE Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan PUHALNIK prodam. Jernej Vrisk, Zoran in Alfred Železnik. Ravne 20, Zdole. V naši prodajalni v Zalogu št. 21 vam nudimo: PRODAM novo bočno kosilnico za IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naro­ traktor tovarneTomo Vinkovičin 30% — opečne in cementne izdelke čnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za ceneje 2.000-litrsko novo železno — pesek, apno, cement tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) D+3*: cisterno ter gorilec calomat. Ponudbe — betonsko železo, armaturne mreže — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska dopoldne na tel. (061) 324-882, banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). popoldne 217-169. — ostrešja po načrtu, gradbeni les OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 — okna, vrata PRODAM traktor Fend s koso in hi- din, za razpise, licitacije ipd. 1.600 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani — izolacijske materiale 2.400 din. Vsak mali oglas do 1 0 besed 600din, vsaka nadaljnja beseda drauliko, ter menjam trifazni elektro­ motor za enofaznega (3 KS). M irtič, — strešne kritine 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine Kotarjeva 3. SRS (it. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjsk i list ne plačuje davek — fasadne materiale Od prometa proizvodov. — orodja: mešalce za beton, samokolnice in druga orodja TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- 30824. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, prodam NUDIMO STROKOVNE NASVETE ZA GRADNJE IN IZRAČUNE KOLIČIN telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega ser­ visa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naro­ PRODAM zamrzovalno skrinjo Go­ MATERIALOV PO NAČRTIH renje (310 I). staro eno leto. Tel. 51- čniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne 510. NOVI DELOVNI ČAS TRGOVINE: vračamo— Časopisni stavek, prelom in filmi. DIC, tozd Grafika, Novo PRODAM 900 I cvička. Slavka mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Vrbovšek. Mali Podlog 9. Leskovec 9. od 6. do 16. ure od 1. aprila 1986 dalje, ob sobotah od 7. do 12. ure Leskovec pri Krškem.

22 DOLENJSKI LIST Št. 11 (1909) 13. m a rc a 1986 ------

Mene ni požela kosa. Tam pod cipreso bita sem ko v jutru rosa, tiha je gomila, k i jo pije sonca žar. kjer naša M alči Zdaj več nisem svetna stvar, za večno se bo odpočila. nisem roža in ne kamen, ZAHVALA sem le zate svete! plamen. Po dolgem in hudem boju z zahrbtno boleznijo nas je v 67. letu starosti za ZAHVALA vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Ob boleči izgubi naše najdražje žene, mame, tašče, tame, sestre in tete AMALIJA ROZMAN ALOJZIJE MRVAR roj. Bobič roj. VOVK Kristanova 1, Novo mesto Od nje smo se poslovili 4. februarja na šmihelskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem iz Gotne vasi sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v Domu starejših občanov in jo v tako se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, njenim bivšim sodelavkam velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in nam iz Dolenjke in sodelavcem iz kolektivov Beti, GIP Pionir in Elektrotehna, ki so nam izrekli sožalje, kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremenili na njeni zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo N ovo mesto za požrtvovalnost, patru N iku iz Kloštra za pogrebni obred in poslovilne besede, druži­ govornikoma, pevcem ter medicinskemu osebju intenzivne terapije kirurškega oddelka novomeške ni Hudoklin in Novina, Tovarni zdravil Krka. sosedom Kristanove ulice in vsem, ki so pokojno bolnišnice za skrbno nego. imeli radi.

VSI NJEN I Sin Rudi, sestre Pepca, Ančka, Rezka, brat Tonče in ostalo sorodstvo

Kje si zdaj, naš lju b i Joža, ZAHVALA kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša ki skrbela je za nas? mama, stara mama, sestra in teta V 75. letu starosti nas je 18. februarja 1986 po težki bolezni za V SPOMIN vedno zapustila naša draga 10. marca minevajo tri žalostna leta, TEREZIJA odkar nas je zapustil TURK MIJA ŠTURBEJ JOŽE iz Leskovca, VVolfova 19 roj. TURK PUNGERŠIČ Gor. Mokropolje S Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem s Štrita 2 in znancem, Občinski ZPM, OŠ Leskovec, Skupnosti otroškega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste varstva in ostalim organizacijam in društvom, ki so bili z nami v nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam Težko je življenje brez tebe, naš dom je prazen in otožen. Obstalo bolečih trenutkih ter izrazili sožalje, darovali cvetje in spremili izrekli sožalje ter pokojno spremili na zadnji poti. Naša zahvala je tvoje srce, tvoje življenje, ostalo je spoznanje, da se ne vrneš pokojno na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Krško IM V za podarjene vence ter g. kaplanu za opravljeni obred. več. Iskrena hvala vsem, ki m u na grob prinašate cvetje in svečke. in bolnišnice v Brežicah — interna II za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja, godbi Celuloze za zaigrane in oktetu s Senovega Žalujoči: vsi njeni VSI NJEGOVI za zapete žalostinke, pionirjem OŠ pa za zapete pesmi. Prisrčna hvala tov. Bojanu Petanu za poslovilne besede, izrečene v imenu DPO in KS Leskovec, in tov. Danici Zalokar, ki seje poslovila v imenu prijateljev mladine.

Že leto dni v grobu spiš, Žalujoči: Rezi Pirc, Rosvita Šturbej in ostalo sorodstvo ZAHVALA a v srcih naših še živiš, ne mine ura. dan ne noč, V 87. letu starosti nas je zapustila naša povsod si z nami ti navzoč. mama, stara mama in tašča V SPOMIN

9. marca je minilo leto žalostnih dni, ZAHVALA JOŽEFA odkar je prenehalo biti srce našega ljubega moža. ata, starega ata. brata in V 86. letu je prenehalo b iti plemenito fi 'j V , J’ strica TAVČAR srce našega dragega moža, očeta, opa in prijatelja iz Dragatuša J * : LEOPOLDA

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno pa dr. Špecovi za pomoč. Prav tako zahvala za poslovilne besede RUSA V ladki Šuštar ter vsem, k i so pokojni darovali vence in cvetje in jo ALOJZA spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeni iz Meniške vasi 2 pri Dol. Toplicah obred in pevskemu zboru iz Dragatuša. Vsem še enkrat iskrena Zapustil si nas, ostali smo sami.Obiskujemo tvoj grob in se z hvala! žalostjo v srcih vračamo domov. LESARJA iz Kočevja . ŽA LU JO Č I: hčerke z družinami Vsi njegovi

Prisrčno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem, ga­ silskim enotam, govorniku za prisrčne in tople poslovilne besede Ne jo kajte ob mojem grobu, ter vsem. ki ste v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvala le liho k njemu pristopite ZAHVALA medicinskemu osebju ambulante Kočevje za veliko razumevanje in večni m ir mi zaželite. pri negi dragega pokojnika ter vsem, ki ste pokojnega spremili na Nenadoma nas je zapustila naša draga zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Še enkrat hvala! ZAHVALA mama, stara mama, sestra, teta in svakinja Žalujoča žena Štefanija Lesar V 83. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA LJUDMILA STUPAR CONTA ZAHVALA Dolenji vrh 1 roj. BAKŠE Ob sm rti naše sestre, svakinje in tete

iz Cerovega loka 36 Iskreno se zahvaljujem o vsem, ki ste se od nje osebno poslovili, z Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo nami sočustvovali in pomagali v najtežjih trenutkih ter jo spremi­ ZALI spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala kaplanu za lepo opravljeni li na zadnji poti. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem obred. spominu. KOVAČIČ ŽA LU JO Č I: vsi njeni VSI NJENI iz Martinje vasi pri Mokronogu

se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in izrazili Ne solze naše, žalost in trpljenje sožalje. Posebna zahvala sosedom. Srce je dalo vse, kar je imelo, ne more obuditi, dragi ate in mama, nobene bilke zase n i pustilo. vaju v življenje. Vsi njeni Zdaj globoko pod zemljo Tvoje truplo poleg mame spalo bo. V SPOMIN

Te dni mineva leto ozir. tri leta žalosti, ZAHVALA odkar smo izgubili naše najdražje NA KONCU JE VEDNO SLOVO starše KAKO TO BOLI. V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric V SPOMIN MIHAELA 4®* * * * W l IVAN in MIRKU KIRAR ROZALIJO iz Zavinka pri Škocjanu DRENOVCU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom LIPAR in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in vence. Za­ hvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in iz Blatnega 16. marca 1986 mineva žalostro leto, odkar je nenadoma prene­ vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da vaju ne bo več med halo b iti tvoje srce. Pogrešamo te! nami. Žalujoči: žena, sestra in sorodstvo Žalujoči: vsi vajini VSI NJEGOVI

11 (1909) 13. marca 1986 DOLENJSKI LIST 23 Seznam nagrad je vse daljši Poleg renaulta 4 GTL, darila IMV, bomo 29. maja našim naročnikom z žrebom * N podelili tudi hladilnik, vinotekarje, počitnice, hranilne knjižice itd. S STANE H Minuli teden smo pri Dolenjskem Tisti, ki niso naši naročniki, se še armado ljudi, ki so naročeni na naj­ H Nobenega treznega razjog ni. km etiji, vendar ne ko t neuk listu začeli veliko nagradno igro, v vedno lahko uvrste v 29.000— glavo N večji pokrajinski časopis v Jugosla­ y da na bližnjih volitvah Slane kmečki fant, marveč gaje po ko­ kateri bo žreb med naše stare in viji. Treba je samo izpolniti naročil­ * Bajuk ne b i b il izvoljen za nčani nižji gimnaziji postal v nove naročnike podelil za več kot nico, ki jo objavljamo na tej strani, * predsednika skupščine občine srednjo kmetijsko šolo v Ma­ 3.000.000 din nagrad, med njimi je s ali pa bo to za vas opravil vaš s Metlika. Če kdo, je Bajuk ribor. In to v tistih časih, ko je tudi renaul 4 G TL, ki gaje prispeva­ Pismonoše, pismonoša. Pogoj za sodelovanje v * gotovo deležen tistega, čemur zemlja dajala bore malo denarja la generalna pokroviteljica igre In­ s žrebanju je seveda celoletna plačana pravimo najširša podpora. Prav in je b il najstarejši sin Jože že v dustrija motornih vozil Novo me­ izkažite se! naročnina. Boben bo upošteval * V naši veliki nagradni igri — * ta »najširša podpora« ga je tudi uku v Ljubljani. In tudi vse ostale sto. podelili bomo za več kot 3 milijone samo naročnike, ki so poravnali * naredila za kandidata za ta N otroke je do kruha spravila dinarjev nagrad, prva je renault 4 obveznost. S odgovoren položaj. Sam si tega njihova kmetija. Stane je GTL Industrije motornih vozil — % res n i želel in je vso zadevo spre­ kasneje ob delu končal najprej • Danes predstavljamo del preosta­ nam bodo pomagali tudi poštarji. m lja l nekako b o lj od strani. Če prvo, nato pa še drugo stopnjo lih nagrad: Emona Dolenjka iz Nove­ Pravzaprav bodo pomagali tudi SALAMARJI ŽE b i bilo po njegovem, ne samo. da agronomske fakultete. »Kot ga mesta je prispevala velik hladilnik. sebi. za vsakega na novo pridob­ ne b i kandidiral za župana, celo etnolog sem v k le ti vodil prede­ Opekarna Zalog več kompletov pri­ ljenega naročnika Dolenjskega lis­ ČETRT STOLETJA «4 ta iih čaka 300 din nagrade, poleg H na sedanjem mestu direktorja lavo in nego vina in v letih, ko ljubljenih in iskanih vinotekarjev, SEVNICA — Na letošnjem tra­ tega pa se lahko vsak pismonoša vedela, kdo Temeljne zadružne organizacije sem opravljal to delo, je m etli­ Krkina zdravilišča vikend paketa v dicionalnem, že 25. tekmovanju poteguje tudi za darilo, ki smo ga v 5 Kooperacije pri metliški Kme­ ška klet močno napredovala: od Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, domačih salamarjev v gostilni trka na okno« S sodelovanju z novomeško Novo- Vrtovšek je zmagal Stane Jazbec iz % tijski zadrugi ne bi bil. »Vsesk­ prvotnih 500.000 litrov se je Jutranjka iz Sevnice podarja otroški tehno pripravili samo zanje. Po­ S ozi sem si najbolj želel ostati in zmogljivost povečala na 3,3 m i­ komplet iz programa Nana, Beograj­ Planine pri Sevnici. Na drugo Prva članica Rdečega * štarju, ki bo od danes do vključno mesto je bila uvrščena salama v delati v metliški Vinski kleti, v ska banka iz Novega mesta 3 hranilne S lijona litrov, nabavili smo 22. maja letos pridobil največ no­ Novem mestu udomljenega Sev- križa v Pišecah N kolektivu, v katerem sem delal, sodobno prevzemnico grozdja in knjižice s po 5.000 dinarji. Ljubljan­ vih naročnikov Dolenjskega lista, ničana Rudija Ivančiča, tretji je bil * bomo podarili nov novcat tomos PIŠ ECE — Ivanka Podgoršek, * z njim raste! in napredoval celih avtomatsko polnilnico, to je bil ska banka-Temeljna dolenjska banka izdelek Franca JazbarjaizSevnice, dvajset let,« pravi Bajuk. čas izrednega napredka tehno­ Novo mesto pa je obljubila nekaj hra­ APN-4. Prepričani smo, da je ta četrto, peto, šesto ter deveto in ki si je naložila osmi križ, je minuli hitri in priročni motorček vsem teden vsa nasmejana sprejela čes­ Seveda zaradi tega. ker se logije tudi na tem področju,« se nilnih pisem. deseto mesto pa je letos osvojil * poštarjem dobro znan. Da kasneje dosedanji trikratni zmagovalec in titke Marjance Ogorevc v imenu *» mu ta želja ni uresničila. Stane rad spominja tistih časov. »Delo ne bo nesporazumov, že zdaj krajevne organizacije RK. Pozor­ % Bajuk ni nikakršen razočaran v kleti je bilo dokaj ozko lanski dobitnik znamenitega valja­ N povemo, da bodo vtekmovanju za nost si je zaslužila kot ustanovna zamorjenec. Res je v dveh strokovno, medtem ko je novo Katera prijetna presenečenja še rja mesar Branko Manček iz Pla­ * motor šteli samo naročniki s nine pri Sevnici. članica Rdečega križa v Pišecah in H desetletjih doživel in sam veliko delovno mesto v Temeljni zadru­ vse čakajo naše stare in nove naro­ plačano naročnino! Sama prido­ kot dolgoletna aktivistka. Deset­ * pripomogel k hitremu in kako­ žni organizaciji zahtevalo ne čnike. bomo objavili v naslednji šte­ bitev naročnika torej ni dovolj, letja je obiskovala ostarele krajane * vilki. Kako sodelovati v nagradni novi bralec mora Dolenjski list tu­ * vostnemu napredku metliške toliko ozke strokovnosti kot in pomoči potrebne revne družine. * kleti, kjer se je strokovno in širših razgledov in tesnejših igri Dolenjskega lista in njegovih di plačati do konca leta. V vsaki RIBIŠKI SEJEM Pomoč jim je bila dobrodošla zlas­ % pokroviteljev? Bralci, ki imajo po­ številki našega tednika bomo na ti v prvih povojnih letih, ko ljudje 4» praktično razvil od kletarskega stikov s kmeti.« Zadnjih osem LJUBLJANA — Od danes. 13. ravnano tekočo celoletno naro­ zadnji strani objavljali lestvico niso imeli kaj jesti in kaj obleči. % delavca do priznanega vinar­ let je Bajuk tudi član metliškega desetih poštarjev, ki bodo vodili v marca, pa do sobote, 15. marca, bo na Pri Rdečem križu je Ivanka N skega strokovnjaka. A ko je izvršnega sveta, zadolžen za čnino na naš tednik, so storili vse Gospodarskem razstavišču v Ljublja­ A tekmi za Novotehnin tomos APN- začela delati v začetku 1944 na po- % bilo treba, je disciplinirano, področje kmetijstva. »Moja vra­ potrebno in lahko mirno čakajo 29. 4. Pismonoše, izkažite se! ni 3. slovenski ribiški sejem. Ribiško : budo partizanke Laske. Takrat so *4 odgovorno in s strokovno za­ ta so bila in vedno bodo odprta za maj. ko bo javno žrebanje nagrad. opremo in pribor ter opremo za članice odbora na skrivaj zbirale <4 vzetostjo začel delati kot direk­ našega kmeta, k r ga poznam kot podvodni ribolov bodo razstavljali in obvezilni material, prale in šivale prodajali Slovenijašport. Slovenijales- tor TZO Kooperacija. Kdor že poštenega, pridnega in delovne­ obleko za partizane ter obiskovale ?l športna trgovina in Metalka. Zavod za površno pozna Bajuka, ve, da ga človeka. V naši zadrugi se bolnike. Bili so hudi časi in Ivanka ribištvo bo predstavil letošnje pogoje ni nikoli vedela, kdo trka za okno, nikakor ni direktor pisarniške­ dobro zavedamo, dasmotuzato, ribolova na svojih vodah. Ribiška Nemci, partizani ali celo ustaši. ga kova. da ni teoretični suho- da pomagamo kmetom, da je to Ifflffltov zveza pa na vodah posameznih ribi­ »Izgubila sem dva brata partiza­ parnež. Če je že v metliški obči­ pravzaprav kmetova zadruga. ških družin. Organizirana bo tudi pro­ na,« je pripovedovala. »Ivan je ni kakšen kmet, ki ga Bajuk ne To vedno bolj dojemajo tudi naši daja rabljene ribiške opreme. V okviru padel na Dolenjskem, Albin pol sejma bo tudi okrogla miza o pozna, gotovo ni nikogar, k i ne kmetje .« ure hoda od doma, v Orehovcu. muharjenju. bi poznal njega. Mislim, da ni naključje, da Nikoli ne bom pozabila dogodka, v Od osmih Bajukovih otrok izbo. ko t kaže. Stane Bajuk že ko je Nemec med hajko v pozni Čuril pri Metliki je preudarni jeseni 1944 pred mojimi očmi (gle­ drugi zaporedni m etliški župan, f i / • '- Af v j - '" . oče drugorojenemu sinu Stanetu »GLAS MLADIH dala sem skozi okno) z brzostrelko k i prihaja na to dolžnost iz kme­ pokosil deklico Roziko iz soseske. namenil, da bo ostal doma na tijske zadruge, in to zaradi ta­ BELE KRAJINE« Tekla je v gozd posvarit očeta, kije kega odnosa zadruge do kmetov drvaril, naj se vrne zaradi hajke. ČRNOMELJ — Občinska kon­ in kmetov do zadruge in njenega Ranjena Rozika seje obrnila proti ferenca ZSMS Črnomelj pripravlja vodstva. K ako rkoli že: niko li ni domu, prehodila precejšen del poti v okviru občinskega praznika v in med tem klicala Krulčevi Ton­ nihče mogel Stanetu Bajuku NAROČILNICA četrtek, 20. februarja, ob 20. uri v oponesti, da hoče kmeta žejne­ čki: ,Teta, jaz sem ranjena.’ Ko je Kulturnem domu 8. mladinski bilo streljanje mimo, je prišel pome ga prepeljati čez vodo in da kar Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov glasbeni festival, »Glas mladih Špelakov Rudi, da sva šla dekletce nekaj v prazno govori, flaka. Bele krajine 86.« Nastopilo bo 15 obvezat. Rozike nismo mogli rešiti. mladih pevcev in pevk amaterjev iz Ko je Bajuk prvo leto široke ak­ Priimek in ime: ______Ustreljena je bila v trebuh inježive- cije metliške kmete nagovajal, dežele ob Kolpi zže znanimi zabav­ la do naslednjega opoldneva. Mor­ naj pridelajo čimveč tržnih Ulica in hišna št.: nimi skladbami. Spremljal jih bo da bi ji v bolnici pomagali, toda radijski ansambel Iva Umeka, Nemci v globoški šoli nas niso pus­ presežkov pšenice, je je sam dat prireditev, ki jo bo posnel tudi lju­ zadrugi 4 tone. In vse kaže. da Poštna številka in kraj.: tili do zdravnika.« bljanski radio, pa bosta vodila Ve­ Ivanka Podgoršek je zrasla v bo Stane Bajuk eden redkih, če ra Marušič in Milan Krapež. Za Št. osebne izkaznice:__ čevljarski družini, prva od desetih ne kar edini slovenski župan, ki najboljše med nastopajočimi bo otrok. S šestnajstim letom je odšla bo v prostem času prideloval glasovalo občinstvo, na prireditvi od doma. S seboj jo je vzela Duna- pšenico. In še nekaj: njegov Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.pa se bo predstavil tudi gost večera, jčanka, ki je imela v Pišecah teto. pogoj, da je pristal na kandida­ ki bo presenečenje. Vstopnice po V tej zdravniški družini je služila 300 dinarjev bodo v predprodaji v turo. je bit. da se po izteku žup­ Datum: od 1922 do 1940, najprej kot blagovnici Dolenjke. »Glas mladih gospodinjska pomočnica, nato anstva zagotovo vrne nazaj v Slovenije«, kije v zadnjih letih sle­ km etijsko zadrugo. kot kuharica. Ko je prišla na Du­ * dil prvemu festivalu takoj naslednji ' A. B A R T E U Podpis: naj, je bil sin njene delodajalke star N dan, pa bo letos v Črnomlju 17. 5 let. Nanjo ni nikoli pozabil, 'tudi maja. on je zdravnik kot oče in za vsak božič in veliko noč se je spomni z darilom. Po vojni je Ivanka delala v šol­ ski kuhinji in si tam prislužila pe- Porodni krči dolenjskega radia nzijo. Delu se je predala z veliko vnemo, zanj pa se je odločila ob srečanju z Ivanko Ostreličevo, V Novem mestu nastaja lokalna radijska postaja — Kaj še manjka in kaj je še treba Ona ji je pomagala voditi eno narediti, o tem govori Uroš Dular, ki vodi ustanavljanje ______prvih odlično organiziranih šol­ skih mlečnih kuhinj v Sloveniji, za NOVO MESTO — Če bo zagotov­ sporazuma zavrnili, češ da »ni finan­ začetkom delovanja oddajnika na katero so krajani vsako leto zbrali ljenega dovolj denarja in ne bo poseb­ čnih sredstev«. Gorjancih. Po zagotovilih RTV Lju­ veliko živeža. Kuharica Ivanka je nih organizacijskih težav, se bo radio V Novem mestu seje ideja o lokalni bljana ga bodo usposobili v poletnih poleg tega vkuhala vse sadje in Novo mesto prvič oglasil že 1. julija radijski postaji rojevala že pred mesecih. Oddajal bo I. II. in III. radij­ zelenjavo s šolskega vrta. Nekajk­ letos, bo zagotavljajo v Novem mestu, desetletji. Na plodna tla je padla šele ski program in I. televizijski program. rat so pišečko šolo prav zaradi te­ kjer so do sedaj, kljub temu daje novi pred letom dni, ko je Medobčinski svet Na radiu naj bi bilo v začetku uradno ga obiskali ljubljanski televizijci in radio v rokah vseh štirih dolenjskih SZDL za Dolenjsko prvič obravnaval zaposlenih le šest oseb. Pri ustvarjanju posneli bogato založene shrambe. občin, edini prispevali denar za nakup in podprl predlog o ustanovitvi regio­ programa bi si ves čas v veliki meri J. TEPPEY drage opreme in preureditev prosto­ nalne radijske postaje. Kljub temu da pomagali s honorarnimi sodelavci, rov. Prav v tem času čakajo, da svojo so Metlika (v Črnomlju in Trebnjem pa med katerimi bi bili glavna opora novi­ obveznost poravnata tudi občini narji Dolenjskega lista. Predlogjetudi, Metlika in Črnomelj pa tudi Trebnje, JUGOSLAVIJA PLEŠE 9 Radio Novo mesto se bo sprva da bi lokalna radijska postaja Radio čeprav so tam predlog samoupravnega Novo mesto postala tozd Dolenjskega N O VO M ESTO — V četrtek, oglašal vsak popoldan na III. informativnega centra, v sklopu 20. marca, bo v dvorani M arof ple­ radijskem programu in ga bomo na katerega deluje tudi časopis Dolenjski sna prireditev Jugoslavija pleše, na svojih sprejemnikih lahko našli na list. Za delovanje radia bo že v kateri se bodo pomerili v latinsk­ Mladi fotografi frekvenci med 104 in 107 mhz. Z 2.87 letošnjem letu potrebno zagotoviti 20 VROČA VRTINA — Delavci Geološkega zavoda Ljubljana bodo na oameriških plesih plesni pari iz vse k«v moči bo pokrival prav vso milijonov dinarjev, prihodnje leto pa Mostecu pri Dobovi najpozneje do konca aprila letos zvrtali 1.000 metrov Jugoslavije, v standardnih plesih pa bo ta vsota še za 10 milijonov din večja. Dolenjsko, del Kočevske tja do Gro­ globoko vrtino, ki jo financirajo brežiška Agraria in Terme Čatež. Tedaj bo se bosta občinstvu predstavilai in keramiki, Že v najkrajšem času bodo ustanovili supljega, slišali ga bodo tudi do Celja povsem jasno, kolikšne so količine termalne vode na levem bregu Save in Fredi Novak in Viktorija Tomič, in Zagreba, seveda bo pokril tudi vse tudi programski svet, kot družbeni na plan! organ upravljanja, seveda pa bodo kakšna je njena temperatura. Zadostne količine termalne vode bodo omog­ profesionalna prvaka SFRJ. Poleg območje Žumberka in Bele krajine. morale občine najprej podpisati sam­ očile nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma in rekreacije, na Čateškem polju njih bodo nastopile tudi članice sku­ Do 15. marca razpis Ob delavnikih bo ekipa pripravila oupravni sporazum, s katerim bodo pa bodo kmetijci lahko še razširili intenzivno pridelavo. Prejšnji četrtek so pine za jazzovski balet in mojstri triurni program, ob sobotah in nede­ radiu zagotovile delovanje. delavci zvrtali že 360 metrov vrtine, ki je imela pri 300 metrih kar 40,2° C, break-danca. Vstopnice prodajajo KRŠKO — Podružnica maribors­ ljah pa ga bomo lahko poslušali kar pet J. PAVLIN pričakovali pa so le 3°. (Foto: Perc) pri Globtouru in Kompasu. kega Študentskega servisa v Krš­ ur. kem v okviru predkongresnih r-ko ze rija * prireditev slovenske mladine raz­ so še premišljevali), se je OK SZDL ¥ pisuje za najboljše keramične Novo mesto odločila, da pred napove­ izdelke in najboljšo fotografijo po dano podražitvijo opreme za studio tri nagrade. Tretja znaša 3.000, sama zagotovi najnujnejša sredstva. SIT VSEH TEH Z druga 5.000 in prva 5.000 din. Tako so iz proračuna občine s pomočjo Sodelujejo lahko vsi mladi do Kulturne skupnosti in SLO zagotovili Pokvarila se mi je moja »Baterija,« ni bilo težko ugo- »Tako, pa sva uredila. Dva drugega bi poslala k hudiču,« se 27. leta starosti (za keramike so 17.356.000 din. Z omenjenim denarjem krnitja, stoenka. Zapel jal sem jo toviti urarju, »Sicerjihnimam.a tisoč, prosim.« je prijazno hihitala. navedli tudi spodnjo mejo— 15 let so kupili prav vso potrebno opremo za zate...« Zadnje čase sem se zredil. Zaradi poznanstva, zvez in starosti). Poslati je treba najmanj delovanje radia v vrednosti skoraj 10 k avtomehaniku. Ko meje videl, dva in največ pet izdelkov iz milijonov dinarjev. 5 milijonov dinar­ je rekel: »O, to si ti. Zadeva bo Odprl je in videl sem drobovje. Srajce številka devetintrideset še zvezic mi je možak popravil tele­ pečene keramike, mladi fotografi jev je bilo oddvojenega za delovanje urejena v tednu dni, ker se poz­ Vse skupaj ni trajalo več kot tri komaj zapnem na prsih, zato ni vizor, za kar sem odštel šest tisoč pa največ deset črno-belih ali barv­ oddajnika na Gorjancih, 2,2 milijona nava.« Obljubil mi je še to, da bo minute. nič čudnega, če mi odleti kakšen osemsto šestdeset dinarjev, že­ nih fotografij (najmanjši format je pa so že veljala gradbena dela v novih popravilo poceni, skoraj zastonj. »Tisoč dvesto dinarjev. Ne bi, gumb. nska me je ostrigla za dva tisoč 13x18 cm). Pri fotografiji je prva prostorih radia. Prav takšno vsoto, ki Po mesecu dni je jadikoval, da a ker si ravno ti...« »Tole mi popravite, prosim,« dinarjev, četudi lepša samo tema svobodna, druga pa je »Delo jo je novomeška občina že vložila v ima dela čez glavo. M in ila sta Rad nosim usnjene čevlje. sem rekel šivilji na Sončnem dame, nekemu privatniku pa mladih,« opremiti pa jih je treba radio naj bi pred začetkom delovanja Dragi so, a tudi pete jim rade trgu. sem odšel tri tisoč petsto dinar­ tudi z vsemi podatki avtorja in prispevale ostale tri občine: Črnomelj dva meseca, ko se mi je zvrtelo v odpadajo. »Gumbov sicer ne prišivamo, jev za zamenjavo tesnila pri pipi. imenom fotografije. 7.617.200din, Metlika 3.561.180din in glavi. Ne zaradi visokega krvne­ Čevljar, h kateremu sem jih toda če gre za vas, to ni Ne-bi mi ga zamenjal, če me ne bi Keramične izdelke in fotografije Trebnje 7.194.640 din. Tak znesek po ga pritska, ampak zaradi raču­ poznal s televizijskih nastopov. pričakujejo do 15. marca na mnenju Uroša Dularja, predsednika na, ki mi ga je izstavil. prinesel, meje najprej pogledal, vprašanje. Saj se vendar poz­ naslov: Študentski servis Maribor, skupščine občine Novo mesto, ki vodi »Če se ne bi poznala, bi bila nato pa vzkliknil: »Takšnih nava,« je bila vsa sladka. Hudičevo res se mi zdi, da bi podružnica Krško. Najboljši izdel­ radio v ustanavljanju, še vedno ne bo številka dvakrat višja,« je dodal. malenkosti sicer ne popravljam, K o sem prišel na obračun, prišel veliko bolje skozi, če ne bi ki bodo razstavljeni, vse fotogra­ zadostoval za dokončanje investicije. Ko se začne grmaditi nate, ni toda če si to ti...« sem bil lažji za šeststo dinarjev. imel na tem svetu niti naj­ fije. razen nagrajenih, pa bodo Manjkajoči denar bo mogoče dobiti z konca ne kraja. Crknila mi je Pljunil je v roke in mi rekel, še »Povem vam, da je to samo manjšega poznanstva. vrnili avtorjem. dobrodelno akcijo preko delovnih preden bi lahko pojedel banano: zato, ker vas poznam. Koga TONI GAŠPERIČ organizacij. Seveda bo pričetek delo­ ročna ura. vanja radia še tesno povezan tudi z