9 771855 891006 MEN Bunny Lake Noordung Interpol MGMT Afrocubism Gustav Mahler Peter Šavli: Peter Ugrin Pascal Vehovec DECEMBER 2010 4,50 € številkaLetnik 41, 3 Revija Zveze GlasbenemladineSlovenije Pastir …

Glasbene novice ...... 2 Novoletni koncerti SF ...... 3

...... Hiša erite kulture Celje, Kulturni zavod Bunker 4 Pascal Vehovec: Življenje, prepredeno z glasbo b (novi profi li) ...... 6 La bella Opera (glasbena kritika) ...... 8 Pastir (glasbena kritika) ...... 9 Zbudimo kralja Matjazza (glasbena kritika) ...... 10 i pre Premiera baleta Giselle (glasbena kritika) ...... 11 ■ Svetovni simpozij arheomuzikologov (reportaža) ...... 12 Janja Brlec – citre lk a pragu nove Janja Brlec na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu študira citre Skladateljski večer Mladi mladim (glasbena kritika) .....14 pri prof. Georgu Glaslu. Na mednarodnem tekmovanju mladih glasbe- Igor Krivokapič – Glasbene pripovedi (recenzija plošče) 14 koncer&ne sezone nikov ITHAKA v Ljubljani je v kategoriji brenkal osvojila prvo nagrado, Živa izmenjava interpretativnih impulzov – 2. koncert GM Oder (glasbena kritika) ...... 15 prvo mesto pa je dosegla tudi na mednarodnem tekmovanju citrarjev leta 2010 v Münchnu. Kvartet števi fl avt Nimfe – 3.j koncert GM Oder (glasbena kritika) ...... 15 Komaj se je iz&eklo vro e pole&je, e nas je oblil hladen &u jeseni, ki pa Mario Kurtjak – kitara MGMT – čestitke psihedeliji (intervju) ...... 16 k sre i ohranja nape&os& z najrazli nej imi novos&mi in zanimivos&mi, saj se je za ela nova koncer&na sezona. V &ej &evilki lahko prebere&e, ka&eri so Caribou (glasbena kritika) ...... 18 Mario Kurtjak je leta 2008 prejel Prešernovo nagrado Akademije za najbolj vro i novi albumi, zakaj so Kings of Leon novi U2 ernobilske generacije, kaj

PrvaV te slovenska izvedba simfonije glasbo Ljubljana za uspehe, dosežene s triom IreNeMa. Z istim triom skupnega ima&a lahko simfoni ni orkes&er in zelenjava, pokukali pa smo &udi Metropolis (glasbena kritika) ...... 18 v neka&ere kul&urne hrame, kaj neki so za nas pripravili v dneh vedno je prejel tudi srebrno plaketo in priznanje za najboljšo izvedbo skladbe Afrocubism (glasbena kritika) ...... 19 hi&rej ega son nega za&ona. slovenskega skladatelja na tekmovanju TEMSIG. Občina Logatec ga je Pat Martino (glasbena kritika) ...... 19 Seveda smo se razpisali &udi o iz&ekajo em fes&ivalskem u&ripu nagradila s priznanjem za izjemne dosežke na kulturnem področju. Je pre- &ukaj naj omenim fes&ival Haldern Pop na skrajnem severu em ije Mahler v Ljubljani ...... 20 jemnik številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih in Fes&ival Maribor , o ak&ualni ponudbi muzikalov v Londonu, o neka&erih V pričakovanju nove opere ...... 22 pop, rock, indie in drugih koncer&ih pri nas in ez mejo (Boy George, kitaristov. Koncertni cikel mladih GM ODER predstavlja serijo večernih koncertov v Metropolitanske opere v Zagrebu...... 22 Placebo, Eros Ramazzo&&i), nadaljujemo pa &udi s preds&avi&vijo Koncerti: Patrick Summers: Dirigent je samo kvali&e&nih, a doma e vedno ne dovolj (po)znanih doma ih izvajalcev različnih slovenskih krajih, na katerih (Las&DayHere). Budno spremljamo &udi koncer&no ponudbo v manj ih nemi član predstave (intervju) ...... 24 Celje: 12. januar 2011 se predstavijo izbrani mladi sloven- slovenskih mes&ih in krajih, ki so k sre i &udi dele ni kul&urnih dobrin, Orkester po meri New Yorka (glasbena kritika) ...... 26 zlas&i kvali&e&ne glasbe in izvajalcev. Laško: 14. januar 2011 ski glasbeniki ali komorne skupine. Kranj: 17. januar 2011 Odkrito: Peter Ugrin (intervju) ...... 28 In&ervjuvali smo &udi skupine, ko& so Whi&e Lies, Crys&al Cas&les, Med kriteriji za izbor izvajalcev za ta Glasbeni dril med prazniki (neukrotljiva misel) ...... 31 Grinderman, Klaxons in Fu&ure Islands, v samem osr ju revije pa bos&e Ljubljana: 18. januar 2011 izvedeli &udi, kaj novega ima&a za bregom duo Slon in Sade &er skupina Duh želve (glasbena kritika) ...... 32 Jesenice: 20. januar 2011 program sta poleg starosti do 25 let Shyam. V novi &evilki, ki jo pre&resa &udi marsika&era kri&i na in izvajalske kvalitete pomembna še Charlie Winston (glasbena kritika) ...... 32 misel o samos&ojnih projek&ih fron&manov znanih indie in rock skupin, uvajamo ■ izvirnost koncertnega sporeda ter Jamiroquai – Rock Dust Light Star (recenzija plošče) 33 &udi s&ran, ki bo v prihodnje posve ena delovanju glasbenih mladin po Godalni kvartet Accadémia sve&u, nekoliko ve pozornos&i pa posve amo &udi projek&om in poslans&vu The Tide – Kings of The Hill (recenzija plošče) ...... 33 2 upoštevanje slovenske in sodobne Zveze glasbene mladine Slovenije &er recenzijam knjig, ki so primerno 3 Mojca Fortin in Beti Bratina – violini, Gea Pantner Volfand – Nepretrganost (recenzija plošče) ...... 34 ustvarjalnosti. V dosedanjih devet- &ivo za nadaljnje glasbeno (samo)izobra evanje. viola in Zoran Bičanin – violončelo Core of the Coalman – Affi nity Groups (recenzija plošče) 35 Za radovednej e bralce smo pripravili &udi prispevek o Ma&iji najstih sezonah je na 481 koncertih Cerkev kot zibel spirituala in bluesa (esej) ...... 36 Murku, enemu od za e&nikov raziskovanja slovenske folkloris&ike in Godalni kvartet Accadémia, ki je začel delovati leta 2009, sestav ljajo cikla GM oder nastopilo 282 mladih e&nomuzikologije, sklada&elj ejc Kuhar je razmi ljal o razmerju Anđelo Jurkas (intervju) ...... 39 študentje Akademije za glasbo (AG) iz komornega razreda prof. Tomaža med &ehniko in u&enjem v glasbeni ume&nos&i, pi emo pa &udi o glasbeni izvajalcev, ki so krstili kar 53 novitet Vlado Kreslin (intervju) ...... 40 Lorenza. Za seboj imajo vrsto uspešnih koncertov, med drugim so se leta komediji anru, ki ga v &em okolju morda e vedno preslabo poznamo. slovenskih skladateljev. Tricky, Jinx (reportaža) ...... 42 2010 udeležili turneje po Madžarski ter bili fi nalisti tekmovanja Amici e naprej se bomo &rudili bi&i im bolj ak&ualni, da bi vas lahko obve ali o Tame Impala, MEN (na kratko???) ...... 43 najpomembnej ih glasbenih dogodkih, o novih odli nih us&varjalcih in mladih glasbenih della Musica 2010 v Udinah. &alen&ih. Za konec vam elim le obilo u i&ka ob branju do naslednje, zimske The National (intervju) ...... 44 prazni ne &evilke! Cheval de Frise (retrospektiva???) ...... 45 Godalni kvartet Akademije za glasbo Ljubljana ■ Napovedujemo Bunny Lake (intervju) ...... 46 Benjamin Virc, urednik Marec 2011: KATJA SINKOVIČ – klavir Stomp (reportaža) ...... 47 Tanja Sonc in Nina Pirc – violini, Nejc Mikolič – viola in April 2011: DOMEN LORENZ – violina Maruša Bogataj – violončelo in MIJA MILJKOVIĆ – klavir Dub Trio (intervju) ...... 48 Kazalo Interpol (intervju) ...... 50 Godalni kvartet AG Ljubljana je dobitnik vrste najvišjih nagrad na Program GM oder sofi nancirata … Še novice ...... 51 domačih in mednarodnih tekmovanjih. Deluje od leta 2009 v okviru ko- Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Alojz Srebotnjak ...... 52 morne igre na AG v Ljubljani, v razredu prof. Tomaža Lorenza. Orkestrska olimpijada (reportaža) ...... 53 Koncerti: Noordung (reportaža) ...... 54 Koper: 2. februar 2011 Glas(be)ni napovednik ...... 55 Kranj: 9. februar 2011 Zagorje ob Savi: 11. februar 2011 Celje: 16. februar 2011 Ljubljana: 17. februar 2011 novice … Naši glasbeniki v tujini Simon Dvoršak: »Po končanem podiplomskem študiju na Mountview Academy for Thea- tre Arts v Londonu, smer Musical direction, sem dobil povabilo za sodelo- vanje kot pianist in glasbeni asistent na letošnji turneji muzikala Scro- oge (Božična zgodba) v organizaciji priznane produkcijske hiše Bill Kenwright Ltd. in v izvedbi izvrstnih angleških in ameriških igralcev. V naslovni vlogi nastopa Tommy Steele. Turnejo smo začeli oktobra Sobota, 1. januarja 2011, ob 18. uri v Londonu, nato obiskali Sunderland, Hull, Edinburgh, Aberdeen in Gallusova dvorana Cankarjevega doma Emmanuel Villaume Fabio Biondi Andreas Scholl (Foto Eric Larrayadieu) Cardiff , zaključili pa jo bomo v irskem Dublinu. Po vrnitvi v Sloveni- Orkester Slovenske fi lharmonije jo me čakajo aprilske matineje Glasbene mladine Slovenije s Filhar- Dirigent: Emmanuel Villaume moniki in pa delo v celjski Hiši kulture, kjer bo treba pripraviti za- Zgodovina novoletnih koncertov Orkestra Slovenske fi lharmonije sega v Simfoničnem orkestru v norveškem mestu Stavanger. Umetnik igra dnje podrobnosti sezone 2011/12. Ta bo precej pestra z nekaj večjimi v leto 1984. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se do danes zvr- na violinah Gofreda Cappa iz leta 1690 in Ferdinanda Gagliana iz leta projekti, kot je uprizoritev Kalmanove Grofi ce Marice, koncerti s Stopom Pionirski dom stili številni dirigenti (Uroš Lajovic, Nikolaj Aleksejev, Jurij Simonov, Milan 1766, ki je last njegovega učitelja Salvatora Cicera. in Neyem Rosaurom ter koncertne izvedbe muzikala Les Miserables.« V Pionirskem domu so svoje številne dejavno- Horvat, Marko Letonja, George Pehlivanian ...) in solisti (Irena Grafenauer, Na koncertu se bo Fabio Biondi predstavil skupaj s kolegi iz orkestra Stanko Arnold, Janez Lotrič, Sabina Cvilak, Inva Mula ...). Sporedi so bili ve- Europa Galante. Miha Rogina (o 5. mednarodnem tekmovanju Adolpha Saxa): »Samo tekmovanje je sti še popestrili in obogatili s Festivalnicami – dno sestavljeni iz priljubljenih ali nekoliko bolj »poslušljivih« skladb, seznam eno večjih tekmovanj za klasični saksofon v svetovnem merilu in na vseh nivojih. Njegova koncerti, ki od letošnje jeseni naprej enkrat na skladateljev pa je segal od Mozarta, Čajkovskega, Rossinija do Rote in Por- Sreda, 16. februarja 2011, ob 20. uri izvrstnost se kaže na ravni udeležencev tekmovanja, na ravni organizacije (ta je naravnost mesec potekajo v Festivalni dvorani v Ljubljani. terja in nezgrešljivih skladb Lehárja in Straussov. Gallusova dvorana Cankarjevega doma neverjetna), načina izvedbe, števila osebja v organizacijskem odboru, profesionalnosti, V oktobru sta nastopila vrhunska glasbenika Nikoli niso bili pozabljeni niti domači ustvarjalci – slišali smo dela Kreka, pokroviteljev ... Poteka vsaka štiri leta v rojstnem kraju Adolpha Saxa, to je Dinant. Letos Boštjan Gombač in Janez Dovč, novembra je Andreas Scholl & Accademia Bizantina Parme, Savina, Šantla, Ipavca, Bravničarja, Mihevca, Adamiča, leta 2000 pa je od 257 prijavljenih tekmovalo 151, enajstčlanska žirija je izbrala 18 polfi nalistov, med bil koncert Eve Moškon in kitarskega dua Čr- Koncertni mojster: Stefano Montanari je Marko Letonja sestavil spored izključno slovenskih skladb Josipa Ipavca, njimi pa nato po polfi nalu še 6 fi nalistov, ki s(m)o nato v mestni stolnici nastopili ob spre- nobelo. V mesecu decembru pa so občinstvo z Janija Goloba, Milka Lazarja, Jureta Robežnika, Pavla Mihelčiča, Mojmirja Se- mljavi Komornega orkestra iz Brugesa. V fi nalu so se žiriji pridružili še 3 člani iz Belgije. izvirnimi ljudskimi pesmimi razveselile Katice. Program: Henry Purcell peta, Alojza Ajdiča in Alda Kumarja. Obvezni program (skladbe) je bil izjemno zvito pripravljen, da je povečini poudarjal pred- V januarju 2011 bosta v okviru Festivalnic v »If music be the food of love« – praznovanje domiselnosti in V leto 2011 bomo vstopili v tradicionalnem, srednjeevropskem duhu, ob vsem saksofonistove slabosti, zato je bilo kar se priprav tiče pomembno predvsem Pionirskem domu še dva koncerta: glasbene neposrednosti največjega angleškega mojstra zvokih uvertur, valčkov, četvork in polk Franza von Suppéja, Franza Lehárja krepiti koncentracijo. Eliminacije in polfi nale so potekali v akustično izjemno neugodni 16. 1. 2011, ob 10. uri – Vidim in slišim ve- 17. stoletja ter Johanna, Josepha in Eduarda iz glasbene družine Strauss. Orkester Slo- dvorani (po akustiki najbolj spominja na kino ali snemalni studio), kar je še dodatno oteži- solje venske fi lharmonije bo vodil šef dirigent Emmanuel Villaume. lo sam nastop in je nekatere neizkušene tekmovalce popolnoma spravilo iz tira. Zagotovo Glasba in vesolje, dva pojma, ki se ju ne po- Andreas Scholl je vodilni evropski kontratenorist. Na ustanovi Schola gre za tekmovanje, kjer največ štejejo izkušnje, natančna in detajlna priprava skladb ter vezuje pogosto, čeprav so vzporednice med Cantorum Basiliensis je na oddelku za staro glasbo opravil študij pri Ri- psihofi zična stabilnost. Sam sem imel še to srečo (kljub nastopom po abecednem vrstnem njima razlagali že mnogi. Slovenska skladatelji- Četrtek, 13. januarja 2011, ob 19.30. uri chardu Levittu in Renéju Jacobsu, nato pa se je začela njegova strma redu), da sem v obeh etapah, eliminacijah in polfi nalu, prišel na vrsto prvi. Za primer iz- ca Bojana Šaljić Podešva je napisala skladbo za Slovenska fi lharmonija umetniška pot navzgor, ki mu je prinesla vrsto najvišjih priznanj: dve vedbe tekmovanja naj navedem samo proceduro pred nastopom. V mojem primeru se klavirski trio in elektro-akustične inštrumente Fabio Biondi, violina nagradi echo, priznanje združenja belgijskih glasbenih kritikov, Ediso- je morala moja pianistka Sae Lee začeti ogrevati ob 08.01 v Vidim in slišim vesolje, ki obsega tri stavke kot Maurizio Naddeo, violončelo novo nagrado, poleg tega je osvojil classical brit za pevca leta 2006. točno določeni sobi, s »stražarjem« pred vrati, ob 08.22 sem uglasbitve treh vizualnih umetniških del. Skla- Giangiacomo Pinardi, teorba Danes je Scholl eden najbolj iskanih in cenjenih pevcev, na kar kažejo se lahko pridružil še sam, ob 08.44 so naju odpeljali v studio dateljica je pristopila k vsem trem na način, kot Paola Poncet, čembalo tako njegovi nastopi s Cecilio Bartoli v Parizu kot tudi številni recitali in pod odrom, kjer je bilo prepovedano »zapihati« kakršenkoli je bil značilen za čas, ko je živa godba spremlja- odmevne svetovne turneje. Program: Sonate Francesca Geminianija in italijanskih baročnih mojstrov ton, nato se je ob 09.02 začel odrski nastop. la projekcijo fi lma, vendar je to nadgradila z Komorni ansambel Accademia Bizantina iz Ravene je bil ustanovljen novimi izraznimi sredstvi in tudi novimi, elek- Violinist Fabio Biondi, rojen v Palermu, je z dvanajstimi leti prvič nastopil leta 1983; danes ga umetniško vodita čembalist Ottavio Dantone in tronskimi inštrumenti. z orkestrom italijanske radiotelevizije in tako se je začela njegova medna- violinist Stefano Montanari, ki je tudi koncertni mojster. Glasbenike Slovenci prvič v fi nalu 30. 1. 2011, ob 10. uri – Godalkanje z Boja- rodno uspešna pot. Z leti je postal umetnik, ki je postavil nove temelje za povezuje ljubezen do baročne glasbe, izvajane na izvirnih starih inštru- 5. mednarodno tekmovanje nom Cvetrežnikom razumevanje baročne glasbe, in eden najpomembnejših svetovnih glas- mentih. Muziciranje ansambla ni le dosežek odličnega tehničnega in V okviru letošnjih Festivalnic bo potekala benikov na tem področju. 1990 je ustanovil ansambel Europa Galante, ki muzikalnega znanja, temveč je odraz poglobljenega študija partitu- Adolphe Sax, Dinant (Belgija) enotedenska delavnica za mlade godalce pod je v kratkem času postal svetovno znan orkester in najvidnejši ambasador re in zgodovinske tradicije italijanske komorne glasbe. Dantonejeva mentorstvom prve violine skupine Terrafolk italijanske države za staro glasbo. Glasbeniki se udeležujejo vseh prestižnih zahteva po disciplini, njegova prefi njenost, velikanska Montanarijeva V belgijskem mestecu Dinant, rojstnem kraju Antoina Josepha 4 Bojana Cvetrežnika ter somentorjev Klemna svetovnih festivalov in igrajo v koncertnih dvoranah, kot so milanska Scala, energija ter tudi navdušenost in vsestranska solidarnost glasbenikov 5 (Adolpha) Saxa, je pod pokroviteljstvom kralja Alberta II. ter Bračka in Matije Krečiča. Ob koncu delavnice Državna akademija sv. Cecilije v Rimu, vse evropske dvorane in koncertna kot kamenčki sestavljajo bizantinski mozaik. Accademia Bizantina je predsednika Evropskega sveta, Hermana van Rompuyja, od bo koncert, na katerem bodo slušatelji nastopi- prizorišča od Tokia in New Yorka do Sydneyja. eden najbolj elegantnih in muzikalno najbolj polnokrvnih ansamblov 1. do 13. novembra potekalo 5. mednarodno tekmovanje li skupaj s svojimi mentorji, kar med ljudmi. Biondijeva izjemno bogata zbirka posnetkov dokazuje, da se umetnik za staro glasbo. Njene posnetke lahko najdemo pri največjih glasbenih Adolpha Saxa – največje in najbolj prestižno tekmovanje za Prihodnje leto bodo med 14. in 19. majem ukvarja z repertoarjem, ki zajema kar tristo let glasbene zapuščine. Med založbah. V tem obdobju je na vrhuncu uspeha, saj jo je revija Le monde saksofoniste mlajše od 31 let. Med 151 tekmovalci iz 31 držav 2011 organizirali že četrti Glasbeni festival, skladatelji je veliko tudi takšnih, ki jih je glasbenik na novo odkril. Z veliko de la musique imenovala za najboljši ansambel leta 2009 ter ji podelila (prijavljenih je bilo še mnogo več) je bilo devet Slovencev, kar nas je postavilo na visoko kjer lahko mladi, ki delujejo na glasbenem po- odgovornostjo se loteva težavnosti glasbenega sloga, osvobojenega vseh nagrado choc za najboljši album, januarja 2010 pa je v Cannesu prejela tretje mesto po številu udeležencev (več jih je prišlo le iz Japonske in ZDA!). dročju, pokažejo svoje znanje. Festival mladim dogem, in nenehno išče čim izvirnejši glasbeni jezik. Biondi odlično sodelu- midem classical. Enajstčlanska žirija, sestavljena iz eminentnih strokovnjakov – solistov in pedagogov iz omogoča, da doživijo prvi večji javni nastop je s številnimi glasbeniki in orkestri, ki se uvrščajo v vrh svetovne poustvar- Stefano Montanari je končal študij violine in klavirja ter se posvetil iz- Belgije, Brazilije, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Kanade, Velike Britanije in Severne Irske in pokažejo svoje glasbeno znanje. Za mla- jalne umetnosti. popolnjevanju na starih inštrumentih, od 1995 pa je koncertni mojster ter ZDA, je v prvi etapi, na podlagi izvedbe treh obveznih oz. predpisanih skladb, izbrala le de je sodelovanje na festivalu pozitivna in Fabio Biondi sodeluje v številnih komornih zasedbah ter igra v duu s klavir- Accademie Bizantine in prvi violinist v kvartetu Josepha Joachima, ki osemnajst polfi nalistov – med njimi sta bila tudi Blaž Mijovič in Miha Rogina. Slednji si je koristna izkušnja, pravi vodja festivala Jure jem ali čembalom. Marca 2005 je postal umetniški vodja za baročno glasbo se posveča predvsem zgodovinski izvedbi kvartetov 18. in 19. stoletja. po izjemno napornem polfi nalu priboril tudi mesto med šestimi lavreati, ki so v petek in so- Karas, saj jim omogoči prvi zvočni zapis boto nastopili v fi nalu. Vse fi naliste je na dveh koncertih v stolnici spremljal Komorni orkester nastopa – »demo« posnetek nastopa v živo, Orkester Slovenske fi lharmonije iz Brugesa (Het Kamerorkest nekdanji Collegium Instrumentale Brugense) pod taktirko Ivana najboljši pa dobijo tudi svoj prvi studijski Meylemansa. Žirija je s težavo določila končni vrstni red, ki je bil objavljen natanko opolnoči. izdelek. Prvo nagrado (8000 € in saksofon Selmer v vrednosti 3500 €) je prvič v zgodovini tekmovanja Glasbeni festival se je z ljubljanskega območja dobil Belgijec – Simon Diricq. Drugo nagrado (5500 € in saksofon) je prejel Nikita Zimin (Ru- razširil na vseslovenski glasbeni prostor. Tako sija), tretjenagrajeni je bil Francoz Alexandre Souillart (4000 € in saksofon) in četrtouvrščeni postaja vse bolj vseslovensko prepoznaven Finec Joonatan Rautiola (3000 € in saksofon), sta za malo prehitela našega favorita. Miha Ro- otroški in mladinski glasbeni festival. Za razliko gina je za peto mesto prejel 2500 € ter saksofon francoskega proizvajalca Selmer v vrednosti od večine drugih tovrstnih dogodkov je žanr- 3500 €. Šestouvrščeni Rus Jevgenij Novikov je odšel bogatejši za 2000 € in saksofon. Ob tem sko popolnoma odprt in spodbuja kakovost so vsi lavreati prejeli bronaste skulpture avtorja Félixa Roulina ter posebne kelihe pivovarne na vseh področjih mladinskega glasbenega Leff e (enega izmed velikih pokroviteljev tekmovanja). ustvarjanja. Omeniti velja, da je bilo kar osem od devetih prijavljenih slovenskih tekmovalcev ter hrvaški Festival je tekmovalnega značaja, saj izmed tekmovalec sedanjih ali nekdanjih študentov Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda red. vsake od kategorij (glasbeniki solisti in glasbe- prof. Matjaža Drevenška, kar je lahko v ponos našemu visokemu glasbenemu šolstvu. Miha ne skupine) strokovna komisija izbere favorita, Rogina, ki je z letošnjim študijskim letom tudi docent na Akademiji za glasbo, pa je s prvo ki za nagrado dobi snemanje v studiu Pionir- slovensko uvrstitvijo v fi nale tega največjega svetovnega tekmovanja mladih saksofonistov skega doma in snemanje videospota. dokazal, da sodi v sam vrh naših glasbenih poustvarjalcev. pod drobnogledom pod drobnogledom

HIŠA KULTURE CELJE

Jana Kvas, v novo glasbeno preobleko pa sta jih odela mlad celjski primeren za predstave, zato ni bilo smiselno, kdo pritožil in zahteval vstopnino nazaj. Ni Fotografi ja: Mateja Kožuh komponist Leon Firšt in Gregor Deleja. Zimski niz prireditev sta odprla da bi se vadilo v Elektrarni, predstave za pu- zanemarljivo pripomniti, da bi se kje drugje slavnostna koncerta ob 110-letnici rojstva skladatelja in akademika bliko pa izvajalo drugje. Prostor sam po sebi to lahko zgodilo – pri odločitvi za koncert je Lucijana Marije Škerjanca v Celju in Ljubljani, z izvedbo mojstrove namreč predstavlja idealno, poleg tega pa še za poslušalca med drugim eden od kriterijev Slovenske maše v interpretaciji basista Janka Volčanška, organista zelo inspirativno okolje. Čudovit volumen z tudi izobrazba glasbenika, ki nas – vsaj tako Andraža Slakana in komorne zasedbe Orkestra Hiše kulture Celje. lesenim stropom privlači številne umetnike, si lahko mislimo – obvaruje tveganja, da gre Leto bodo sklenili predpraznični koncerti, ki nastajajo v koprodukciji tudi fi lmarje in videaste. Med prvimi nasto- za postransko stvar, in je lahko garancija, regionalne kulturne naveze Triangel. Projekt Božična pravljica je po- pajočimi v Stari mestni elektrarni so bili Ema da bomo doživeli nekaj, kar bo resnično vezal več kot 100 glasbenikov vseh generacij iz regije, posebej za to Kugler, Matjaž Berger in Enrique Vargas v zvočno in vizualno na visoki umetniški ravni. priložnost pa je nastalo tudi novo delo, ki ga je napisal celjski sklada- okviru festivala Exodos, na koncu devedesetih Atmosfera v SME je drugačna – sproščena in telj Matevž Goršič. pa je kar dvakrat v dvorani elektrarne gosto- doživeta. Dejansko tam ljudje ne nastopajo Leto 2011 bo prav tako pestro, v znamenju 560-letnice knežjega me- val mednarodni festival Mladi levi. Vedno več za zaslužek, ampak bolj za dušo – zaslužijo z sta, ki bo obeležena z velikim aprilskim koncertom ter mladinskim ljudi je v naslednjih letih spraševalo, če bi glasbenimi deli za gledališča, individualnimi natečajem. Obenem so vsi omenjeni projekti preteklih let predvideni lahko imeli tam predstavitve, delavnice, tako pogodbami, s sodelovanjem v komercialnih tudi za prihodnost, ob tem pa se jim bo pridružil še povsem nov oder da je bilo težko razporediti vse … Vendar se bendih ... Pomembno je, da so glasbeniki Septembra sta v dvorani Narodnega doma v Celju z Orkestrom Hiše na Rogli, kjer se bodo, v sodelovanju z Uniturjem, redno odvijali kla- stvari ves čas spreminjajo, tako se je SME z kakovostni, da je pristop do glasbe prefi njen kulture Celje nastopili violinistka Tanja Sonc in vibrafonistka Špela sični koncerti v novi cerkvi Jezusovega spremenjenja na gori. Zbor odprtjem kulturnega doma Šiška in Španskih v iskanju in predstavljanju inovativnih idej, leto je slikanje nadomestila fotografi ja. Zani- Mastnak. V septembru so se odvile že druge Vokalne igre (medna- Antona Schwaba se bo konec aprila 2011 predstavil na tekmovanju borcev močno razbremenilo. Stara mestna sodobne glasbene govorice, ki zajema tudi mivo doživetje je bil tudi koncert ansambla rodni festival a cappella in »vocal play« glasbe), oktobra sta celjsko v švicarskem Montreuxu, Gamma pa načrtuje pomladne in poletne elektrarna je s programom resno začela leta vizualno podobo. Za to, kje in kako najti Andže Marić, ki si je za odrsko sceno izbrala občinstvo z glasbeno monodramo Zgodovina neke ljubezni navdušili turneje na Hrvaško, v Avstrijo in Belgijo. Po junijski Glasbi Na Vodi, 2004, ko jo je v upravljanje dobil zavod Bun- glasbenike in talente za nastop v SME, skrbi domačnost dnevne sobe s kavčem, prepro- igralka Polona Vetrih in pianistka Sonja Pahor. Novembra pa je bil, koncertom Orkestra HKC ob Savinji, in festivalu Džjezz 2011, ki bo ker. Zdaj se med letom tam odvije okrog 150 agencija Celinka oz. Janez Dovč, ki mu Mojca gami, fotelji, majhnimi lučkami; z vsem, kar po uspešnem obisku iz Srbije, ko sta orglavka Maja Smiljanič Radić tudi letošnje leto postregel s pestrim zvezdniškim izborom, bo 29. dogodkov (predstave, koncerti, inštalacije, zaupa izbiro pravih glasbenih umetnikov. predstavlja varnost, zavetje in toplino doma. in pianist Nenad Radić predstavila zanimiv program za orgle in klavir 7. v avstrijskem Bad Ischlu, premierno predstavljen operetni projekt delavnice, vaje, okrogle mize …). Dovč predstavlja pomembno vlogo pri spo- Čeprav je bilo v dvorani 250 ljudi, so se pove- s koncerti v Velenju in Celju, javnosti premierno predstavljen avtorski JUMUM z izvedbo 4 kratkih operet skladateljev iz Slovenije, Avstrije, V okviru alternativnega kulturnega giba- znavanju ter navezovanju kontaktov z izvajal- zali v domačo, družinsko atmosfero. Ravno to projekt Ni mi žal, ki sta ga pripravila Gamma in celjska šansonjerka Nemčije in Poljske ter odprtjem velike razstave o zgodovini in priho- nja je prostor namenjen sodobnim dogod- ci tudi v mednarodnem prostoru. Lasti si tudi je prednost dvorane Stare mestne elektrarne Jana Kvas – 15 šansonov slavne Edith Piaf je v slovenščino prevedla dnosti te glasbene oblike. kom. V Ljubljani je veliko drugih kulturnih zasluge za pripravo festivala Godibodi. – v njej se da narediti stvari kot nikjer drugje. ustanov, prostorov, namenjenih folklori, Težko bi izbrali edinstveno predstavo v Zanimiv je bil tudi koncert slovensko-hrvaške pevskim zborom in podobno. Ni potrebe po skupine Mildred, na katerem je bila publika v tem, meni Mojca Jug, da bi imela tudi SME povprečju stara 60 let. “ Ni potrebe po tem, da bi imela Pogovor z Mojco Jug, koordinatorko programa, o delovanju Stare mestne elektrarne standardni program, poleg tega ambient s Cilj SME ni program z veliko koncerti, tem- svojo posebnostjo in energijo narekuje svojo tudi SME standardni program, Elektra Ljubljana oziroma kulturnega zavoda Bunker več zanimivo, unikatno dogajanje. Koncerti namembnost. Stara mestna elektrarna je tudi poleg tega je Stara mestna elek- tam so resnično intimni, saj dvorana sprejme vzor redko ohranjene idustrijske arhitekture trarna ena redko ohranjenih največ 200 ljudi (Šiška jih npr. 800), zato daje Mestece v mestu ali dragulj sredi urbanega okolja pri nas, zato je še toliko bolj vredna spošto- industrijskih arhitektur pri nas, varno zavetje. Zaradi časa, v katerem živimo, vanja in občudovanja ter je nujno paziti na pa je utrip kulturnega življenja v Stari mesni njeno nežno, estetsko notranjost. Ne smemo zato je še toliko bolj vredna spo- elektrarni vsak dan negotov. Vendar pa bo, Stara elektrarna še danes napaja z električno pa pozabiti niti na pomembno kulturno giba- štovanja in občudovanja, zato če bo treba, svojo prihodnosti SME navezala energijo pomemben del Ljubljane, v pro- nje Bunker, ki je nosilec vsega zanimivega v je nujno paziti na njeno nežno, na širši program. Tako se bo opravičilo obstoj storih 110 let Stare mestne elektrarne (SME) SME. Prvenstveno se Bunker ukvarja s sodob- estetsko notranjost.« in delovanje tega dragocenega bisera v srcu sredi prestolnice med dvema transformator- nimi gledališkimi in plesnimi predstavami, Ljubljane. šele nato sledi glasba, ki kljub temu ne igra skima postajama ter osrednjim dispečerskim Tina Strnad Fajfar Najbolj zanimive stvari so očem nevi- nič manj pomembne vloge. V Bunkerju po- centrom pa je prostor našla tudi dvorana, kjer SME, saj je osnovna nit elektrarne ravno to, skrbijo, da se koncerti redno dogajajo, da je 6 dne. Še bolj so zanimive, če se ne zgo- se dogajajo velikopotezni in kreativni, hkrati da je vsak dogodek unikat. Kljub temu pa bi 7 le tisto, kar predstavijo,,sodobno in še »več«. dijo nalašč. Med pogovorom, kramlja- pa nenavadno intimni kulturno-umetniški jih lahko izpostavili nekaj večplastnih, novih, Dogodkom so priča obiskovalci vseh staro- dogodki. Gre za res izjemno sobivanje dveh perspektivnih v družbenem, socialnem in njem omenimo, kje smo bili, kaj smo stnih skupin in različnih generacij. Predvsem energij, električne in kreativne, pravi Mojca umetniškem smislu. Tak je bil »performans« N videli, slišali in nenavadnega doživeli. je pomembno to, da SME ni namenjena me- Jug, koordinatorka programa kulturnega Tomaža Groma Pozabljeno/Prezrto z vizual- Eno takih mest, kjer se dogajajo ne- tanju pločevink in skakanju. Zato so v dvorani zavoda Bunker, ki mi je pomagala pri razi- nim, zvočnim in socialnim vidikom. Ta glas- navadne stvari, o katerih se govori, tribune. Poslanstvo Bunkerja je odpirati vrata skovanju delovanja te skrivnostne kulturne beni dogodek je bil kot odprt odsev stanja novemu občinstvu, sporočati in posredovati, je Stara mestna elektrarna v središču zakladnice in povedala marsikaj nenavadne- sodobne glasbe, ki jo prek marginalnih druž- pokazati vsakemu, ki pride, da je dobrodošel, Ljubljane. Pri iskanju novih glasbe- ga ter zanimivega. V umetniškem pogledu benih pojavov predstavlja s s strani prezrtih in da v svetu umetnosti obstaja več svetov, stara mestna elektrarna še zdaleč ni klasični pozabljenih – brezdomcev, starejših in otrok. nih, dramskih in plesnih razsežnosti veliko različnih izkustev in občutij, novih teater v stilu Drame, ki ima neko ustaljeno Sledi festival Godibodi, v okviru katerega se predstavlja kot kulturno dejavna trendov in iskanj. Veliko zaslug za dober obisk dogajanje, program. Prvenstveno je bila so slikarji na podlagi glasbene kulise slikali institucija, ki je nastala na temeljih imajo sicer umetniki, ki ravno tako kot poslu- dvorana namenjena vadbi. V dvorani, ki sprej- likovne podobe, ki so nastajale spontano, šalci iščejo kode, s katerimi bi lahko izrazili socialno-kulturnega programa, ki me manjše število ljudi, so se zbirale skupine instinktivno. Te umetnine so dobile mesto na svoje občutke, nove zorne kote, svoje ideje pa sledi iskanju novega – novih izzivov, umetnikov, ki so izvajale unikatne plesne, naslovnicah zgoščenk izvajalcev, ki so koncer- predstavili svetu, ki je poln vsakdanjih, tradici- eksperimentov, umetniških praks in še dramske in glasbene projekte. Ambient, ki je tirali v času njihovega nastajanja. Naslednje onalnih socialnih družbenih okvirjev, kalupov več, osvetljuje in spreminja sodobne bil popolnoma primeren za kakršnekoli pred- stave, je v času kulturnega dogajanja ostajal in zaprtih vrat. V svetu umetnosti je velik usmeritve kulture v komunikacijske, prazen; predstave pa so se odvijale v majhnih plus svoboda, s katero je mogoče pokazati socialne in družbene poglede na ži- temačnih luknjah za denar. Poraja se vpra- različne afi rmacije, pa tudi pravico do napak. vljenje. Njen namen je odkrivati mlade šanje, kako se je pravzaprav vadbeni prostor Tako se postavljajo vedno nova vprašanja, ki umetnike z inovativnim pogledom na prelevil v dvorano, v kateri se danes dogajajo iz ustaljenih shem usmerjajo na nove poti ter mnoge nenavadne stvari. Kdo pravzaprav tiči posredujejo tisto, kar se skriva v ozadju. umetnost, ki je neopazno prisotna, še Delovanje SME usmerja še en pomemben posebej če smo deležni dogodka, ki za tem? Dejstvo je, da se je to zgodilo povsem naravno, spontano. V Stari elektrarni so se element – predstaviti umetnika, za katerega nas spomni na to, predstavlja pa edin- umetniške predstave začele izvajati že v 80., v ožjih krogih velja, da je zanimiv in dober, stven umetniški »performans«. 90. letih. Ljudje so imeli pač potrebo po tem, a ljudje zanj še ne vedo. Da se mu ponudi da se predstavijo. Ambient je bil popolnoma odskočno desko. Glede na usmerjenost de- lovanja Elektrarne namreč ni rizika, da bi se novi profi li Pascal Vehovec Pianistka Pascal Vehovec je letošnja nagrajenka državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Junija 2010 je z odliko diplomirala na umetniški smeri Akademije za glasbo v Ljubljani, zdaj pa študij nadaljuje na Akademiji umetnosti Novi Sad v razredu s programom klavir master profesorice Rite Kinke. Mlada virtuozinja pravi, da človek ne sme nikoli pustiti, da mu manjši neuspehi na življenjski poti vzamejo veselje do tistega, kar rad počne.

Življenje prepredeno z glasbo

● Veliko koncertov in tekmovanj je že za do mojega odhoda na akademijo. Dvanajst tabo. Kako jih doživljaš? Je trema kdaj pa let sva sodelovali. Ona je pravzaprav postavila kdaj še vedno prisotna? vse – kar jaz sem, vse osnove, temelje in to Ja, trema je vedno prisotna. Včasih se mi zdi, je zelo pomembno za uspešno nadaljevanje da je prisotna vedno bolj. Ne spomnim se, da glasbene poti. S prof. Jernejo Grebenšek sem bi kot majhna deklica imela takšno tremo, kot malo manj sodelovala, ampak me je navdušila jo imam včasih zdaj. Mislim, da je to zato, ker na čisto drug način. Ker spada med mlajše je program vedno težji, vedno obsežnejši, od- profesorje, je mojo pot zaznamovala s svežino govornost je vedno večja, pozna te vedno več in navdušenjem. Naslednja profesorica je bila ljudi in si zato pod vedno večjim pritiskom. Tatjana Ognjanović, s katero sva sodelovali Ne morem reči, da sem v vseh teh letih tremo pet let in za katero lahko rečem, da je moj odpravila in jo vedno lažje premagujem. vzor; bolj kot kakšni veliki pianisti. Poleg tega da je odlična pianistka in super pedagoginja, ● Si letošnja nagrajenka tekmovanja je tudi človek na mestu. Zavedam se, da sem mladih glasbenikov Slovenije. Kaj ti ta imela veliko srečo, da me je prav ona vzela v nagrada pomeni? svoj razred. Zdaj študiram pri prof. Riti Kinki, Ta nagrada mi veliko pomeni. Mogoče celo pri kateri cenim, da je kljub temu, da igra po največ, ker sem jo prejela na domačih tleh. To ● Se še spomniš svojih začetkov? Kako si celem svetu in uči mnoge dobre pianiste, do tekmovanje je bilo letos v Velenju. Menim, da se tako usodno zapletla v glasbo? študentov izredno prijazna in niti slučajno je zares lepo, če lahko na domačem terenu 8 Moji začetki segajo v čas zgodnjega otroštva. vzvišena. Vsakič me sprejme z nasmehom. Pri 9 nekaj pokažeš in se na nek način potrdiš. Moji starši so glasbeniki – mama je učiteljica njej lahko vedno začutiš tisti topel človeški Igrala sem pred domačo publiko – prisotni klavirja, oče pa zborovodja, teoretik – in seve- kontakt in to se mi zdi pri profesorjih izredno so bili učitelji iz glasbene šole, moji prijatelji da je to vplivalo name. V glasbeni šoli sem se pomembno. … Res je lepo, če zmagaš pred ljudmi, ki so ti nedosegljiv ideal, to je bilo tam nekje daleč, glasba vseeno del mojega življenja. Ko se Super pa bi bilo hkrati tudi igrati. Velikokrat vedno igrala v bližini klavirja. Mislim, da so to ● blizu. Ta nagrada mi veliko pomeni tudi zato, Kako kot mlada glasbenica doživljaš raz- v tujini. Mislila sem, da imam več možnosti za enkrat tako zapleteš v glasbo, kot sem se jaz, se zgodi, da glasbeniki pridejo do nekega tisti čisto prvi začetki. Starši so me učili, po- ker sem igrala v najvišji kategoriji. mere v slovenskih kulturnih oz. glasbenih uspeh doma kot pa v tujini, ampak se je izka- te zasvoji in ne moreš brez nje. Kar se tiče vrha in igranje čisto opustijo. Rada bi poleg tem sem poskušala tudi sama kaj zaigrati na krogih? Kje vidiš prostor za izboljšave? zalo, da je ravno obratno. študija, sem razmišljala tudi o fi ziki in mate- učenja klavirja še igrala v kakšni komorni sku- klavir. Želeli so me usmeriti še na vse druge ● 23. novembra si nastopila v okviru Zdi se mi, da so v Sloveniji kar težke razmere matiki, saj sta mi ta dva predmeta vedno šla ● Obstaja v tvojem življenju kakšna pini, klavirskem duu, kar sem nekoč že. Bomo instrumente, a sem vztrajala, da je klavir to, mednarodnega cikla Mladi virtuozi, ki se za mlade glasbenike. Sama sem sicer še pre- dobro od rok; ampak, ko sem se odločila za posebna fi lozofi ja? videli. Iz izkušenj sem se naučila, da ni dobro kar si želim. Niso me mogli prepričati. vedno bolj uveljavlja v Sloveniji. Pred- malo izkusila, da bi lahko podala neko objek- klavir, sploh nisem več razmišljala o drugih Ta se s časom spreminja. Trenutno se mi zdi, preveč načrtovati. Tako zdaj načrtujem za en stavila si se z Lipovškovo in Schumannovo tivno mnenje, ampak kljub temu mislim, da možnostih. ● Kdaj si dobila svoj prvi klavir? da je pomembno, da je človek zadovoljen teden vnaprej, saj se kasneje še vedno vse ne- skladbo. Čemu takšen izbor? bi morali imeti domači umetniki več možno- Svoj klavir sem dobila pred dvema letoma. sam s seboj in s tem, kar počne, ter se ob tem ● Te zanima še kakšna druga veja umet- kako obrne v drugo smer. Zaenkrat imam cilj Ker je letos Chopinovo leto, se veliko govori sti. Na splošno se mi zdi, da imamo pri nas Seveda smo prej imeli doma vseskozi pianino, dobro počuti. nosti (npr. likovna)? speljati koncert v Novem Sadu, aprila koncer- o njem. Ob tem se mi zdi, da se nekako poz- ogromno odličnih domačih glasbenikov, ki ki je bil družinski, ampak sedaj imam klavir, ki Ne, risanje mi nikoli ni šlo dobro od rok. Mi- tiram v okviru cikla Pianissimo, dokončati pa ablja in zapostavlja dejstvo, da je letos tudi se dokazujejo na vseh možnih nivojih, pa pri ● Katera je tvoja najljubša skladba? je samo moj. slim, da nisem vsestransko umetniško nadar- moram še študij na programu klavir master, ki Schumannovo in Lipovškovo leto. Zato sem nas ne dobijo možnosti, dokler se ne potrdijo Lahko je vsak dan nova. Po mojem je to tista, jena. Ta veja me zanima v smislu, da se kaj sem ga vpisala v Novem Sadu. To so tisti prvi ● Katere lastnosti so po tvojem mnenju se odločila, da namesto Chopina izpostavim v tujini. Bolje bi bilo, če bi bila ta pot ravno ki si jo želiš igrati, a je nekako ne uspeš, ker novega naučim, da bi se s tem bolj konkretno cilji za prihodnost. najbolj pomembne za pianista? druga dva. Slučajno sem lani na diplomskem obratna – da bi dobili možnost potrditve na mogoče še ni dosegljiva zate. Mogoče bi iz- ukvarjala, si pa ne morem predstavljati. Tudi Najprej moraš biti nadarjen, potem pa vsak koncertu igrala Schumannovo sonato in sem domačih tleh, kasneje seveda tudi v tujini. V postavila Beethovnov četrti klavirski koncert, ● Imaš kakšen napotek za vse, ki šele si ne predstavljam, da bi se ukvarjala z igral- pianist potrebuje občutek za glasbo, posluh, se odločila, da jo predstavim še na tem kon- Sloveniji bi morali biti bolj odprti za domače ki sem ga igrala na diplomskem koncertu. začenjajo svojo glasbeno pot? stvom, saj sem premalo samozavestna. pridnost, široko razmišljanje, odprtost … certu. Zraven sem dodala Lipovška. mlade glasbenike, ne samo za tuja imena, ki To je ena tistih skladb, ki ti vedno ostanejo v Človek ne sme nikoli pustiti, da mu manjši Potrebno je izpostaviti tudi delovne navade, ● neuspehi na življenjski poti vzamejo veselje ● Kako so tvojo glasbeno pot zaznamovale privabijo poslušalce. spominu in so nekako v ospredju. Če me kdo Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Kje ki so pri nas ključnega pomena za uspeh. se vidiš čez pet ali deset let? do tistega, kar rad počne. Konec koncev se profesorice, pri katerih si se učila? ● Imaš mogoče kakšno osebno izkušnjo, vpraša po najljubšem klavirskem koncertu, Potem je tu še vse ostalo, kot npr. domišljija, Nekoč si vsekakor želim učiti klavir. Glede na vedno najde neka druga pot, ki je ponavadi Vsak profesor te zaznamuje na drugačen ki priča o tem, da človek lažje uspe v tujini je to ta. ki jo lahko izrazimo tudi pri vseh drugih in- to, da imamo v Velenju super glasbeno šolo, še boljša, bolj zanimiva. način. Prof. Jožica Grebenšek me je nekako kot doma? ● Kaj bi počela, če ne bi bila glasbenica? strumentih, ne samo pri klavirju. Predvsem pa mi je to vsekakor cilj. Sem že poskusila – bilo »postavila«. Ona bo vedno moja prva Lani sem igrala na koncertu v Carnegie Hall. To si pa zelo težko predstavljam. Verjetno bi Ajda Hovnik Plešej je pomembno, da delaš s srcem, ker se to čuti. je super in to bi rada počela celo življenje. učiteljica klavirja. Učila me je od sedmega leta Vedno se mi je zdelo igranje v tej dvorani nek bila tudi, če ne bi bila poklicna glasbenica, glasbena kritika glasbena kritika

Operni performans La bella Opera Oskrunjena operna veličina Premiera: 26. november 2010; dan ogleda: 27. november 2010 Velika dvorana SNG Maribor

Slovensko narodno gledališče Maribor je z uprizoritvijo avtorskega Pohvalimo lahko dele, v katerih je celostno dogajanje konstruktivno projekta baritonista (in to pot režiserja) Jakija Jurgca stopilo na spolz- osmišljeno v kontekstu glasbenega odlomka in ga ne zamegli vzpore- Operna premiera – Peter Šavli: Pastir ko področje. Predstava je po zaslugi izvedenega glasbenega materiala dno mizanscensko dogajanje. Na primer posrečeno hudomušna »voja- ter ohlapne vsebinske forme sicer nezahtevno všečna in izredno pri- (SNG Opera in balet Ljubljana) ška epizoda« v primeru Hčere Polka, koreografsko popestrena Carmen vlačna za širši del občinstva, po konceptualni plati pa sporna. Za koga (v Ciganskem triu s potrebno mero seksapila izstopa Branka Popovici, celo žaljiva do operne umetnosti. Otroška opera – to že, toda kje so otroci? pohvalo zasluži tudi zbor v skupinskem plesnem izrazu), »marionetni« V gledališkem listu zasledimo razlago, kako razumeti operni perfor- prizor arije Olympije iz Hoff mannovih pripovedk (čestitke baletno virtu- Linhartova dvorana, 4. november 2010, ob 20.00 mans pod zvenečim imenom La bella Opera. Kot »skupek izbranih arij ozni interpretaciji Petye Ivanove) ter zakulisni umor zaradi ljubosumja iz različnih opernih del, ki nihajo med reprezentacijo konkretnega ob Intermezzu Mascagnijeve Cavallerie Rusticane. Pri slednjem velja dramskega stanja in so hkrati estetska markacija, ki jo obkroža realni Poplava populističnih vsebin, ki je zajela tako rekoč vse slovenske te- skozi spominske ali vodilne motive. izpostaviti še obogatitev odrskega dogajanja s fi lmsko kamero (in na kontekst slovenske kulture in poniglave folklore«. V tem kontekstu je levizijske programe – tukaj ne mislim le na splošno »razočaranje« nad Tudi pevci so se preveč distancirali od pojma otroške prikupnosti, vrhu prizorišča projicirane žive slike) preko nemega lika postreščka res moč razumeti kopico namernega balastnega dogajanja (predvsem vzgojno-izobraževalno politiko RTV Slovenija, kar se na glasbenem po- sploh protagonist Pastir, ki ga je glasovno upodobil Dejan Vrbančič, je oziroma direktorjevega vohuna Dimija (Demetrius King). vlogo trojice žonglerjev), ki kazi ali vsaj odvrača gledalčevo pozornost dročju odraža v uvajanju obskurnih »folklornih« polizdelkov tipa »Na s svojim rezkim tenorjem (ki je v višinah nemalokrat markiral) deloval Za razliko od komično obarvanega Zbora ciganov iz Verdijevega od bistvenih opernih elementov, a kljub vsemu ostaja vprašanje, kaj so zdravje« ipd., ampak tudi na različne oblike voajerskih »big brother« povečini zastrašujoče. Tudi vlogi Kraljične (Elvira Hasanagić) in Čarov- Trubadurja (zborovski »kuhinjski« doprinos) je manj posrečena aktu- hoteli ustvarjalci s takšnim konceptom doseči? Pokazati, da je operna šovov, ob katerih doživlja delirij vsa slovenska (ne)kritična populacija nice (Barbara Sorč) sta pustili hladen vtis. Ironično je, da se je najbolj alizacija današnjega kapitalističnega izkoriščevalskega odnosa preko umetnost kljub odlikam, ki so ji pomagale ohraniti se skozi čas, danes – očitno postaja vseprisoten trend »mešanja megle«. Če k temu prište- dovršen del predstave zdel plesni prispevek (koreografka Tanja Pavlič) Zbora sužnjev (zapojejo ga uslužbenci hotela), okrnjeno pa izzvenijo razvrednotena in sama po sebi nezmožna zadovoljiti poslušalca oziro- jemo še krčenje umetnostnih vsebin v osnovnih šolah, ki se jih potiska treh nadobudnih pujskov (Romana Kmetič, Olga Kori, Antonija Novo- predvsem romantični odlomki, kot aria O mio babbino caro (ki se iz- ma gledalca? Četudi se komu tako zdi, čemu jo še dodatno razvredno- v sfero »izbirnih« predmetov – kakor da je umetnost nekaj, kar ne pred- tny, Goran Tatar), ki so z živahno »afneguncajočo« gimnastiko dodo- gubi sredi vrveža in nakazanega prepira v hotelski sobi med Caniem titi na njenem matičnem prizorišču? Kajti, roko na srce, posamezne stavlja temeljnih civilizacijskih dosežkov in je zato nevredno obširne in bra nasmejali publiko. Prepričljiv je bil tudi lik Kralja (Saša Čano), ki je in Neddo), Cavaradossijeva arija iz Tosce (moteč kavarniški trušč) ter režijske domislice – Basilio poje arijo, ko si, sedeč na straniščni školjki, poglobljene obravnave v šolah –, imamo že v samem začetku situacijo, spominjal na korpulentnejšo polovico dueta Stan & Olio. arija Liù iz prvega dejanja Turandot (medlo zapeljevanje Figara). Kon- briše zadnjo plat?! – izzvenijo že na meji žaljivega norčevanja. Na srečo ki napoveduje takšnim hibridnim žanrom, kot je PolegPole vprašanja, komu naj bi bila namenjena ta 10 ceptualno nasilna se zdi tudi arija Kraljice noči (čeprav tehnično skoraj 11 posamezni prizori ohranjajo potrebno integriteto samostojnih celot opera, še toliko težji preboj do mlajšega občin- operaope – tudi režija, scenografi ja in kostumografi ja, brezhibno odpeta), odstop v negativno smer pa na koncu predstavlja in so v določenih primerih primerno »osveženi«, četudi ne moremo stva. Razlogov za to je nedvomno več: prvi in tudi kiki soso nastale v konceptu Rocca (umetniški psevdo- pozerski nastop treh tenorjev, pri čemer je vprašljiv predvsem nabor govoriti o ničemer izvirnem ali še ne videnem. najpomembnejši se kaže v izostanku oziroma di- nimnim Roka Rappla), s svojo reducirano reprezenta- izbranih arij. Arija Otella iz 3. dejanja je najmanj primerna v zastavlje- Vprašljiv je torej koncept kot tak, saj se niti ne poskuša pokloniti oper- skontinuiteti slovenske visokokakovostne operne cijocijo mejijo bolj na produkcijo katere od (osnovno) nem koncertno populističnem konceptu (in ne požanje pričakovane- ni umetnosti. Prej nasprotno, vztrajno jo skuša spodkopati, zbanalizira- tradicije, drugi, prav tako pomemben vzrok pa je šolskihšols predstav kot pa »resno« operno postavitev ga navdušenja tudi zaradi interpretacije Janeza Lotriča), arijo Nessun ti in oskruniti. Glede na to, da je težko razumeti, da bi se nekdo, ki, vsaj postmoderno stanje kapitalističnega sistema in ne- – ses je treba vprašati, ali je Pastir kot končni rezultat dorma smo slišali že v boljših izvedbah (tudi s strani Mira Solmana), predpostavimo, ceni operno umetnost, ker se z njo tudi profesionalno oliberalne družbe spektakla, ki se ne ukvarja več z in glasbenodramska celota sploh kvalitetno delo. Manricova arija iz Trubadurja, ki jo zapoje Renzo Zulian, pa v tem ukvarja, odločil za tako sovražno držo, obstaja le ena razlaga: avtor s izgradnjo »nacionalne« umetnosti, ampak s premi- SkladateljskaSk invencija je sicer plasirana v že prej trojčku izpade še najboljše. Sklepni »trojni« O sole mio ostaja na nivoju sodelavci vred je zaradi neizkušenosti neposrečeno uporabil premalo šljenim plasiranjem lahko unovčljivih »ready-made« omenjenoom večstilnost, kar samo po sebi ni garant pričakovanega populizma in ob svoji prodornosti postreže vsaj s spro- domišljen koncept, s katerim je dosegel povsem nasprotni učinek. izdelkov, dogodkov itd. zaza »uspeh«, ampak prej vnaša neodločnost in zme- ščenim energijskim nabojem. V kolikor je končni rezultat sploh uspel prepoznati. Osnovni namen, V takšnih okoliščinah je seveda iluzorno pričakovati, do v glasbeni stavek, in kar do neke mere odraža Scena Marka Japlja učinkovito služi spremljanju dogajanja. Center je zbrati in ponuditi všečne odlomke opernih del, ki zaradi popularnosti da bo otroka z večjim »uspehom« nagovorila operaa tuditu preferenčni estetski kod skladatelja, prav tako trinadstropna hotelska stavba, ki v prerezu ponuja dovolj uravnote- pri občinstvu prebudijo hvaležno simpatijo, je povsem legitimen in Pastir, nastala izpod peresa skladatelja Petra Šavlija, ki k i pa je očitna tudi večja naslonitev na instrumentalni korpus, ne pa toli- ženo aktivnih prizorišč (spodaj trafi ka, bar, kuhinja, zgoraj hotelske opravičljiv, a bi bilo v danem primeru bolje vse skupaj oblikovati kot izhaja iz ljudske (tolminske) pravljice Svinjski pastir postane španski kralj, ko na izdelavo prepričljivih (da ne rečem dovolj spevnih in identitetno sobe), ta pa so zaradi režijskega koncepta uporabljena preveč inten- klasični večer opernih arij, ne pa na silo stlačiti v okorno formo dram- kot pa najnovejša računalniška igrica ali večfunkcijska igrača – še tem nezamenljivih) melodij, ki sploh otroku najlažje približa kompleksnost zivno in prevečkrat odvračajo gledalčevo pozornost od epicentra sko-operne prestave, temelječe na dogajanju v hotelu, kjer se naključ- bolj, ker je priložen libreto (prav tako od skladatelja), v katerem mrgoli glasbene materije oziroma je nekakšno okno v glasbeni svet. dogajanja. Odlično izpade scena ob začetku drugega dejanja, ko se no znajdejo znani operni junaki oziroma protagonisti. veliko posiljenih rim, arhaičnih besednih akcentuacij, ki lomijo in za- Tudi instrumentalni del opere si ne zasluži prav pretirane pohvale – megla fascinantno vali iz zgornjega nadstropja (sicer pevsko zaradi Posledica opisanega izhodišča je seveda tudi borna dramaturška ustavljajo prosti pad besedila, tudi vsebinsko neprilagojen otroškemu mlačnost orkestra (z izjemo ekscesov tolkal), tudi občasne intonacijske barve glasov ne najbolj posrečen duet Barcarolle iz Hoff mannovih zasnova oziroma izpeljava. V prvi polovici umetno ustvarjeni lik Figara imaginariju. Glasba prav tako ni ravno to, vsaj tako predvidevam, kar težave in razhajanja v izvajalskem tempu med pevci in orkestrom so pripovedk). služi zgolj kot napovedovalec posameznih arij, duetov in zborovskih bi si otroci želeli ali pričakovali (pa čeprav ne zagovarjam apriornega vplivale na zvečine povprečen odziv publike (razen med nekaterimi Solistične kreacije sicer nihajo od solista do solista, a so v skupnem delov, v drugem pa skuša (neprepričljivo) prevzeti aktivnejšo vlogo. prilagajanja umetniškega izraza otroškim razvajenostim – gre le za te- skandirajočimi hujskači), kjer so otroci predstavljali ranljivo manjšino. seštevku zadovoljive (najbolje se odrežeta Renzo Zulian in Petya Pri tem nikakor ne gre kriviti dramskega igralca Kristijana Ostanka, žnjo k večji odprtosti glasbenega komunikacijskega kanala). V Šavlijevi Je v njihovih radovednih čutnih svetovih res vzniknil pastir, ki je postal Ivanova), zbor se je po pevski plati odrezal zelo zadovoljivo. Dirigent ki je v okviru danih možnosti optimalno izoblikoval svoj lik, temveč (pogojno rečeno) otroški operi tako kar mrgoli različnih stilov, zajetih v španski kralj, ali pa se jim je večino časa porajalo vprašanje, kaj se prav- Gianluca Marciano je orkester vodil srednje suvereno, opaziti pa je bilo prej ohlapno vezno besedilo z neorganskimi poskusi preseganja zgolj t. i. avtorski glasbeni govorici, ki uporablja zglede pri gershwinovskem zaprav dogaja na odru? V tem primeru bi bilo boljše, če do te produk- neusklajenost v tempu s posameznimi solisti ter nerazumljivo neizra- povezovalne vloge (Figarova ljubezenska dilema in sanjski prizor, ki ragtimu, latinski folklori (kastanjete in druga tolkala), mozartovsko ro- cije ne bi prišlo – tudi če je proces komponiranja trajal 20 let. Upamo znost posameznih solističnih sekcij (oboa). se zaključi s patetičnim vzdihom: »Si domišljam, da živim, ali pa me je kokojskem ariozno-recitativnem »soggettu« (Čarovnica). Glasbene iz- lahko le, da ne bosta potrebni še dve desetletji, da bi se na estetsko in Za konec morda samo še tehnična pripomba. V gledališkem listu ne rešila višja sila?«). peljave se v opernem makroformatu izkažejo kot prehitre, zato se pre- žanrsko depriviranem področju otroške opere zgodil kakšen premik. bi bil odveč nabor uporabljenih skladb, pri poklonih pa bi Figaru bolj Predstava na nivoju posameznih prizorov, kot rečeno, funkcionira. hitro »izpojejo« in ne dobijo prave teže v smislu glasbene arhitektonike pristajala predstavitev pred opernimi solisti – nenazadnje gre za oper- Benjamin Virc no predstavo, mar ne? Damijan Vinter reportaža glasbena kritika

Premiera baleta Giselle Adolpha Adama Romantični balet z uborno glasbo 5. november 2010, velika dvorana SNG Maribor

Balet Giselle ni nikakršna novost ne za mariborski balet ne za občin- Koreografi ja Rafaela Avnikjana temelji na klasičnem izročilu, pri čemer stvo. Namen izrazito romantične zgodbe v prvi meri ni navdušiti z vir- so komunikacija med liki in čustvena stanja prezentirani že na meji tuozno in izjemno težko koreografi jo, temveč potešiti gledalčeve čute motečega, danes že preživelega karikiranja. A to je pač cena zvestobe z zasanjano lirično poetičnostjo, ki se tako s sanjskim plesom vil kot že preizkušenim postavitvam, v duhu katerih so bili tudi scena (barvita po glasbeni plati radodarno razmahne predvsem v drugem dejanju. dvodimenzionalna »gozdna« kulisa v prvem ter izpraznjeno eterična Žal pa temu konceptu še zdaleč ni sledila zvočna podoba mariborske in z meglo radodarno obogatena scena v drugem dejanju) ter kostu- uprizoritve. mi. Ošvrkniti velja osvetlitev, ki je bila premalo izrazita (in preveč rea- Glasba Adolpha Adama je v izbrani orkestraciji zazvenela polovično, listična), razmisliti pa bi po tej plati veljalo predvsem o prikazovanju z revnim zvokom in neuravnoteženim razmerjem sekcij v dominantni umrle Giselle v drugem dejanju. Zagotovo bi bil boljši učinek dosežen, vlogi. Če je igrivi prvi del še uspel pogojno zadovoljiti zahtevnejša ko bi se solistka v zavetju teme neopazno pojavila na odru in bi jo gle- Zbudimo kralja Matjazza ušesa, pa je bogastvo onostransko obarvane glasbe v drugem delu dalec – tako kot Albrecht – zagledal šele ob hipni osvetlitvi usmerjene izzvenelo kot moteče poenostavljena priredba za zasedbe skromnega luči, s čimer bi bil hkrati dosežen še potreben dramaturški suspenz. komornega obsega. Je preveč skromna orkestracija, bolehajoča za Poustvarjanje posmrtne iluzije ljubljene bi bilo nasploh prikladnejše s pomanjkanjem basovske linije, podvojenih oktav v godalih in plehko svetlobnimi poudarki sredi romantične polteme. Zbudimo kralja Matjazza je projekt, ki je ob podpori Lokalne akcijske skupine za razvoj izpostavljenih solističnih pasaž pihal, krivda dirigentke ali operne Kar se tiče ansambla, je jasno, da služijo fantje bolj za dekoracijo (ra- hiše? Je posredi fi nančna plat, saj poznamo bogatejše in nedvomno zen kmečkega plesa v prvem dejanju), dekleta pa so se – predvsem če podeželja Mežiške doline zrasel iz korenin koroške glasbene zapuščine in je zasnovan boljše orkestrske partiture (predvsem iz anglosaksonskega področja), primerjamo z nedavnim Labodjim jezerom, v katerem je bilo v zname- kot življenjski cikel, zato bi ga lahko podnaslovili z »življenje skozi koroško ljudsko za katere pa je verjetno potrebno odšteti večje vsote? Kakorkoli, pre- niti sceni prihoda labodov opaziti precej »nevarnih« nihanj – v dru- lepa romantična glasba, ki je temelj tragične zgodbe o ljubezni med gem dejanju izkazala s stanovitno enotnostjo. Anton Bogov je princa pesem«. Začetek projekta sega v pomlad leta 2009, ko ga je na pobudo organizatorjev preprostim kmečkim dekletom in princem, ki zaradi svojega stanu ne Albrechta ustvaril z rutinirano izkušenostjo, markanten v solo točkah more priznati svojih čustev, je v primeru tokratne uprizoritve izzvenela in ljubeče zanesljiv v duetih (odrska kilometrina s soplesalko je več kot koncertnega cikla Jazz Ravne v Koroškem mladinskem kulturnem centru Kompleks za prerevno. očitna in dobrodošla). Alenka Laufer je liku naivnega kmečkega dekle- Slovenski publiki neznana dirigentka Alice Farnham je orkester vodila ta vdihnila primeren karakter. Če je kdo pogrešal več dekliške igrivosti svojega sprejel pianist in skladatelj Sašo Vollmaier ter ga v konstruktivnem soavtorstvu z navidezno strogostjo, vendar omahujoče in le deloma z obvaldo- (ki je bila prekrita z zrelo tehnično zanesljivostjo), pa je v predsmrtnem z odličnim saksofonistom Samom Kolarjem odlično zasnoval. vanjem. Prolog se je pričel precej obotavljajoče (pihala, rogovi), in- plesu postregla z dramatično poglobljeno preobrazbo od naivne tonančna razhajanja je bilo čutiti v začetku drugega dejanja, celotna zaljubljenke do v razočaranju globoko ranjenega bitja. Njena pojav- zvočna podoba pa je bila – če odmislimo uvodoma izpostavljeno nost v drugem dejanju je vsebovala eterično odmaknjenost, a to lahko razumemo v skladu z režijskim oziroma koreografskim konceptom. Osnovna ideja projekta združuje koroško ljudsko pesem z originalnimi pomanjkljivost – solidna (pohvala solo fl avti). Na podlagi prvega vtisa Neposrečeno je žal izpadel Sergiu Moga kot Hilarion, morda tudi zara- zvočnimi in video posnetki ter reharmonizirane – obdelane ljudske ne Robi Jamnik, brez katerega (tako rekoč) projekta sploh ne bi bilo: bi pozoren opazovalec lahko sklepal, da dirigentki bolj ležijo koncertni di vizualne plati. Galina Čajka je bila kot Myrtha hladno mehanična, a viže. Projekt je bil uspešen na razpisu Lokalne razvojne strategije ob- »Pred skoraj štirimi leti, ko smo pričeli prirejati koncerte in delavnice v dogodki, kar je v nadaljevanju potrdilo tudi njeno pomanjkanje stika izrazno nadvse primerna kot oblastna kraljica vil. Marina Krasnova je čin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem za leto okviru abonmaja Jazz Ravne, smo si organizatorji zadali nekaj osnov- z dogajanjem na odru. V partituro preveč zatopljen pogled in opazno bila v svoji gracioznosti skoraj preveč kraljevska za preprosto kmečko 2010, izvedba pa se je po obsežnih pripravah začela v prvih dneh leto- nih ciljev in usmeritev, katerih naj bi se držali na naših prireditvah. neprimerni ter spreminjajoči se tempi so od solistov zahtevali dodaten ženo, večino ostalih solističnih doprinosov pa je zaznamovala občasna šnjega leta. Nastalo je edinstveno avdio-vizualno delo, ki mu v koroški Ena od usmeritev je bila tudi zastopanje kakovostne lastne produk- napor, ki pa so ga, pohvalno, prenesli brez opaznejših težav (solistične nezanesljivost. glasbeni zgodovini ne najdemo primere. V njem se ob videoprojekciji cije v programu, projekt Zbudimo kralja Matjazza pa je višek našega dele sta reševala predvsem brezhiben balans Alenke Laufer ter samo- Giselle je zasanjano romantizirano baletno doživetje z dostojnimi Mihe Kolarja prepletajo naravni in čisti glasovi ljudskih pevk Zdovčevih stremenja k temu. Angažirati ožjo ekipo več kot petnajstih članov zavestna izkušenost Antona Bogova). Očitamo ji lahko tudi pomanj- plesnim izrazom in (pre)revno glasbeno dimenzijo. d`čv ter improvizacije koroških džezistov (Sašo Vollmaier – klaviature, ni bilo težko, saj so vsi takoj močno poprijeli za delo in na premieri kanje čuta za reakcije občinstva, saj je redke aplavze ob zaključkih Samo Kolar – saksofon, Vid Jamnik – vibrafon, Matic Črešnik – bobni, je bil ves trud bogato poplačan.« Ko sem ga vprašala, kako je slišati solističnih delov prekinjala prisiljeno prehitro ter s tem za kanček Damijan Vinter 12 Matjaž Mlakar – saksofon, Benjamin Pirnat – bas kitara in Jure Praper koroško ljudsko pesem z modernim pregrinjalom, je povedal, da je zadovoljstva prikrajšala tudi nastopajoče. 13 – kitara). malo stvari, na katere je tako ponosen, kot na ta projekt, pa čeprav je Ljudska pesem se pojavlja v vseh obdobjih in na mejnikih človeškega le organizator. »Slišati koroško pesem skupaj s povsem na novo skom- življenja, zato je projekt zasnovan kot življenjski cikel. Zgodba se zač- ponirano ali pa prirejeno glasbo je res nekaj enkratnega. Poslušalce, ne z otroškimi ljudskimi pesmimi, nadaljuje z mladinskimi in tistimi, ki jih potegne vase dogajanje na odru, enostavno odnese v nek drug ki so jih peli na svatbah, ob obletnicah in nazadnje smrti. Glasbeno svet. To je svet, poln nasprotij, brutalnih kontrastov srce parajočih dogajanje se razvija na popolnoma enak način – od igrivih enoglasnih napevov najžlahtnejšega koroškega sestrskega kvarteta in udarnih fraz do reharmonizacije in dodajanja novih fraz ter na koncu spet zvokov naših džezistov, ki pa se vendarle dostikrat zlijejo v milo celoto. nazaj v dolge, enoglasne fraze. Skladbe, kot so Kmetovski ovčar, V To zlitje na nek način ponazarja sobivanje starega in novega; zlijejo se strgani bajti, Jutranjica, Sloves, Pastirska, Pojdam v Rute in druge, so bile nostalgični spomini in črnih obeti, zlijejo se nežne trave preteklosti in na novo aranžirane prav za to zasedbo in dobile spremljavo, kot je še stroji današnjega dne, zlijeta se glas in zvok, vse skupaj pa vliva neko ni bilo. Zlite so v celoto, ki se ves čas giblje med čustvenimi napevi in upanje – kot da nam glasba govori, da na tem svetu morda le še ni vse udarnimi, trdimi zvoki instrumentalistov. Razgibanost – od ganljivega izgubljeno in je še vedno možno živeti bolj z naravo, bolj s soljudmi, do šokantnega, od nežno zibajočega do brutalnega, daje glasbi nove bolj tako, kot so živeli naši predniki. Dekleta in fantje so naredili res razsežnosti in poslušalca ne pusti ravnodušnega. Ravno nasprotno enkratno delo, upam le, da ga bodo lahko uprizorili še kdaj.« – sili ga v razmišljanje o tem, kam drvimo, kakšen bo naš jutri. Delo Bralci, ste se že kdaj vprašali, kakšna bo koroška ljudska pesem čez sto, izzveni hkrati kot provokacija in kot pogled v našo glasbeno prete- dvesto let. Bo takrat sploh še živa? Jo bodo še prepevali in poslušali? klost in prihodnost. Le upamo lahko, da bodo v njej našli navdih tudi prihodnji rodovi Sašo Vollmaier je o projektu zapisal: “Ljudska pesem je del glasbene umetnikov ter jo ohranjali živo, pa četudi na drugačen, nepričakovan kulture neke skupnosti, ki nastaja kot stvaritev posameznika, izjemo- in morda za koga celo nerazumljiv način. ma skupine, in živi v skupnosti, za katero je značilna pretežno nešo- Ajda Hovnik Plešej lana, improvizacijska oz. poustvarjalna dejavnost. Improvizacija je pri ljudski glasbi posebnega pomena, saj že sama tema ali bolje rečeno osnovna melodija kliče po dodajanju novih fraz, njihovi ritmični, me- lodični ali celo harmonski obdelavi. Ravno tukaj smo našli povezavo in hkrati izziv za nastanek novih kompozicij, kako mi dojemamo te fraze v času, v katerem živimo.« O projektu je spregovoril tudi organizator koncertnega cikla Jazz Rav-

Fotografi ja: Saša Novaković reportaža

slovenska kolega Drago Kunej in Mira Omerzel nega medijskega prahu. Eksperimenti gospoda nimi stopnjami sprememb velikosti in razpo- Mirit, ki sta se v drugi polovici 90-ih prejšnjega Dimkaroskega, ki sem jim priča že drugo leto, reditev luknjic ga je pripeljala do prepričanja o stoletja dokaj intenzivno ukvarjala z najdbo iz so mi dali misliti, da po petnajstih letih debat smiselnosti obstoječih odnosov. Divjih bab. in z zdravo časovno distanco lahko pristaviva Kaj so vas po vaših predavanjih spraševali Na simpoziju v Tianjinu sem se prvič »v živo« nekaj novih argumentov v potekajoči proces. udeleženci simpozija, kaj jih je najbolj zani- srečal z grškim aulosom oz. rimsko tibijo, o Odločitev se je izkazala za nedvomno dobro malo in kje bodo objavljena predavanja s katerih sta dovršeno in prepričljivo predavala in koristno, s tem pa seveda ne zatrjujem, tega simpozija? Bo to dostopno morda prek Avstrijec Stefan Hagel in Američan Timothy da nama je uspelo ovreči tafonomsko tezo spleta tudi širši ali samo strokovni javnosti? Moore. Sicer pa sem posebej užival v številnih (znanost mora obdržati zdravo mero skepse), Prvi komentar je, po dolgem aplavzu, izrekel in raznovrstnih prispevkih kitajskih raziskoval- sva pa defi nitivno na novo in na stežaj odprla Jean-Loup Ringot, tudi sam eksperimentalni cev, med njimi še posebej v teorijsko dobro vrata, ki so bila že praktično zaprta. arheolog in glasbenik: »Ne glede na vprašanje, utemeljenih in sistematično predstavljenih Kako ste vi utemeljevali to našo arheološko ali gre za neandertalčevo piščal ali ne, je bila prispevkih Fanga Jianjuna in Li Mei, ter v igra- odkritje pred tako širokim krogom poznav- demonstracija glasbenih zmogljivosti predme- nju tamkajšnjega virtuoza Liua Zengguoa na alcev z vsega sveta? ta imenitna in prepričljiva.« Potem je pred oder kitajske zgodovinske piščali. Gospod Dimkaroski dejansko živi z najdbo iz priletel kitajski raziskovalec in glasbenik Liu Pomembno najdbo koščene piščali iz Divjih Divjih bab od leta 2009 in njegovo početje Zhengguo in zaprosil, če lahko tudi on poskuša Svetovni simpozij arheomuzikologov na Kitajskem bab v Sloveniji ste na tem simpoziju pred- se neposredno navezuje na izhodišča ekspe- dobiti zvok iz pravkar predstavljenega pred- (20.–25. september 2010) stavili skupaj z akademskim glasbenikom rimentalne arheologije. Na začetku najinega meta, kar mu je prav takoj tudi uspelo. Druga Ljubenom Dimkaroskim. Ali menite, da sodelovanja je zavrnil predlog, naj se takoj vprašanja in komentarji so se nanašali na Pogovor s prof. dr. Svaniborjem Pettanom sta z vajinimi teoretičnimi in praktičnimi seznani z vsem, kar je o tej zadevi že napisano. načine in konkretne lokacije določanja starosti predstavitvami uspela pri tamkajšnjih Ni namreč želel, da ga mnenja drugih razi- najdbe, na problem pomanjkanja drugih pri- udeležencih ovreči tezo, da gre za dom- skovalcev popeljejo v neko smer, temveč si je merov izražanja neandertalcev, na rekonstruk- Pri nas doslej skorajda nismo slišali za predsedujoča skupine Ellen Hickmann ter Na simpoziju je bodisi skozi dežele zbranih nevno piščal ter dokazati, da je glasbilo prizadeval ohraniti popolno neodvisnost pri cijo najdbe ter na posamezne aspekte igranja. arheomuzikologijo, zato vas prosim, da vodilni posamezniki v neposredno zainteresi- znanstvenikov bodisi skozi območja njihovih dejansko delo neandertalčevih rok? svojih eksperimentih. In to se je obrestovalo. Neformalni pogovori in demonstracije v nasle- najprej razložite, ali je arheomuzikologija ranih berlinskih ustanovah – Ricardo Eichmann raziskav bil navzoč večji del sveta, od Japonske V naravi znanosti je, da si prizadevamo razi- Kot zagnan raziskovalec in vrhunski glasbenik dnjih dneh ter zaključna koncertna predstavi- del etnomuzikologije ali gre za povsem (Nemški arheološki inštitut) in Lars-Christian do Mehike in od Egipta do Norveške, s po- skovano zadevo maksimalno dobro spoznati je dosegel raven poglobljenega poznavanja tev so dodatno prispevali k prebujanju novega novo vejo znotraj muzikologije, ki povezuje Koch (Etnološki muzej/Phonogramm-archiv) – sebnim poudarkom na Kitajski in na nemško in razumeti iz različnih zornih kotov, defi nirati rekonstruirane najdbe, ki pri njem ne pušča življenja najdbe iz Divjih bab. Ameriška udele- arheološko in muzikološko stroko? zgledno gostili dosedanje simpozije in v ena- govorečih delih Evrope. Prispevki so pogosto argumente in prisluhniti protiargumentom. dvomov v njeno glasbeno naravo in ki mu ženka simpozija naju bo povezala s kolegom, ki Arheomuzikologija ali glasbena arheologija, komernih časovnih intervalih objavljali zborni- odražali vplive antropologije, ki jih tako v arhe- Zato svoje početje obravnavamo kot bolj ali omogoča proizvajanje obilice različnih zvokov se raziskovalno ukvarja z za naše pojme težko Pkot jo bolj pogosto imenujemo, sta le dve ime- ke prispevkov. Kitajski glasbeni arheolog Fang ologiji (Lewis Binford) kot tudi v etnomuziko- manj tehtne prispevke k dinamičnemu znan- in glasb, prav tako kot pri modernih glasbilih. predstavljivim področjem specializacije s ni za interdisciplinarno vedo, ki se, po besedah Jianjun je prvi, ki mu je uspelo organizirati logiji (Alan P. Merriam) zaznavamo že več de- stvenemu in širšemu življenjskemu kontinuu- V cev piha, v nasprotju s predhodniki-ekspe- fi ziologijo neandertalčeve roke. Zgodba se nemškega kolega Arnda Adjea Botha, ukvarja s simpozij ISGMA zunaj Nemčije in je delo opra- setletij. V marsikaterem referatu je bilo opazno mu. Najdba iz Divjih bab je zaradi potencialnih rimentatorji, z ožje strani. Luknjo na spodnji torej nadaljuje. Najin prispevek bo predvidoma študijem glasbenega obnašanja in zvokov pre- vil odlično. Simpozij je pritegnil v Tianjin veliko povezovanje arheoloških najdb in etnografskih implikacij, ki bi lahko bistveno spremenile strani, ki se njegovim predhodnikom ni zdela objavljen leta 2012 v sedmem zvezku edicije teklosti. Eni govorijo o paleoorganologiji (Me- azijskih kolegov in to je za stroko vsekakor pričevanj, ki je značilno za etnoarheologijo, še uveljavljen pogled na neandertalca, takoj po funkcionalna uporablja na svoj, poseben način Studies in Music Archeology. gaw), drugi o arheoakustiki (Scarre in Lawson), dobro in koristno. Enak občutek sem imel julija zanimivejši pa so bili prispevki, v katerih se je odkritju sredi 90-ih sprožila odmevne znan- in je bistvenega pomena pri tehniki igranja, ki Darja Korez-Korenčan tretji o etnoarheomuzikologiji (Olsen), Both, meseca, ko sem ICTM-ovo študijsko skupino raziskovalec prelevil v izvajalca – izdelovalca stvene debate in dvignila tudi veliko neizogib- jo je razvil. Nenazadnje, izdelava replik z različ- ki je vodilni predstavnik mlajše generacije za glasbe manjšin po desetletju simpozijev replik in glasbenika-eksperimentatorja, kar raziskovalcev na tem področju, pa simpatizira znotraj Evrope popeljal v Vietnam. Mimogrede, kot postopek zaznamuje t.i. eksperimentalno z imenom zvočna arheologija. Veda upošteva naslednji simpozij ICTM-ove študijske skupine arheologijo. Simpozij se je začel s prispevkom ne le zvočne artefakte, temveč tudi ikonograf- za glasbeno arheologijo bo potekal leta 2011 o mezopotamski glasbeni multikulturnosti, ske vire, pisne vire ter žive tradicije, pri tem pa v španskem Valladolidu in mogoče je to dobra končal pa s prispevkom o glasbenem loku v prihaja do prepletanja pogledov in pristopov, priložnost, da zainteresirane kolege povabim kontekstih prazgodovinskega stenskega slikar- Vi izdelujete iz različnega lesa replike te najstarejše piščali in ki so značilni za etnomuzikologijo, akustiko, k udeležbi. stva in sodobne afriške kulture. arheologijo, etnozgodovino, ikonologijo, fi lolo- nanje izvajate zelo široko paleto glasbe, od ljudske do umetne. gijo in organologijo. V sklopu Mednarodnega Letošnji simpozij je bil v Tianjinu, kjer im- Kaj vas je kot etnomuzikologa na simpoziju Delček tega repertoarja ste verjetno predstavili tudi na simpoziju muzikološkega društva ni študijske skupine s ajo menda največji glasbeni konservatorij posebej fasciniralo, so to bile interpretacije, na Kitajskem, kakšen je bil odziv udeležencev in koliko pred- 14 tovrstnim poudarkom, pri Mednarodnem svetu na Kitajskem s kar 747 klavirji. To število morda kakšni inštrumenti, ki jih doslej niste stavitev ste imeli? 15 za tradicijsko glasbo (ICTM), vodilnem svetov- zveni impozantno, po drugi strani pa vemo, poznali, ali kaj drugega? Ljuben Dimkaroski: Izdelovanje replik neandertalčevega glasbila me nem združenju etnomuzikologov, pa je vedno da se veliko Kitajcev glasbeno izobražuje v Najbolj so me seveda zanimala metodološka veseli, saj imam tako možnost oblikovanja in kreativnega izraza. Sre- bolj aktivna, zato ji ICTM-ov Yearbook for Evropi. Kako je torej s študijem glasbe na izhodišča in pristopi glasbenih arheologov, čujem se z barvitostjo raznolikosti lesa, njegovih struktur, zapisov časa Traditional Music v najnovejši številki posveča Kitajskem, koliko dajejo poudarka na svoja kajti želel sem tudi samemu sebi pojasniti in s specifi ko zvočnosti, ki se rojeva v posamezni repliki. V bistvu se posebno pozornost z objavo šestih prispevkov. ljudska glasbila v primerjavi z evropsko marsikatero dejstvo v zvezi z obravnavo najd- hočem približati koščenemu originalu in tako potrditi funkcijo inštru- glasbeno tradicijo? be iz Divjih bab. V etnomuzikologiji se namreč menta, natančneje: sistema z razvrstitvijo luknjic na inštrumentu. Vse Na Kitajskem je letos potekal sedmi Odnos Kitajcev do glasbe na tamkajšnjem najpogosteje ukvarjamo z glasbeno podobo to mi omogoča les. Gostovanje na Kitajskem v mesecu septembru in svetovni simpozij arheomuzikologov pod konservatoriju sem v marsičem doživel kot od- današnjega časa in odgovore na odprta vpra- moja predstavitev praglasbila, je vsebovala osnovne tehnične zmo- naslovom Zvoki preteklosti. Kje so do zdaj mev lastnih misli. Spoštujejo »svoje« glasbe, so šanja iščemo neposredno med ustvarjalci, gljivosti glasbila, ljudske melodije in klasična glasbena dela. V široki potekali ti simpoziji in kako se je letošnja hkrati odprti do drugih glasb in si prizadevajo izvajalci in poslušalci glasbe. Kako pa priti do paleti zvočnosti je sleherni obiskovalec našel svoj prostor, ki je zanj ra- organizacija simpozija razlikovala od dose- doseči čim več na katerem koli področju udej- zadovoljivih odgovorov na vprašanja, ki se zumljiv. Z zgoraj naštetim zavestno spreminjam znani slovenski arhe- danjih? stvovanja, vključno z zahodno umetno glasbo. nanašajo na stanje pred šestdesetimi tisoči let? ološki artefakt: domnevno piščal iz Divjih bab 1 v funkcijo sodobnega Tukaj je takoj treba povedati, da je v Tianjinu Vsak dan simpozija se je končal s koncertom, ki Mogoče bo zvenelo naivno, ampak najbolj me glasbila. Odločitev za sodelovanje na 7. arheomuzikološkem med- potekal simpozij Mednarodne študijske sku- je nazorno predstavil tak odnos do glasbe. Vse je »fascinirala« podlaga za ustvarjanje prevla- narodnem simpoziju v Tianjinu je skrivala v sebi veliko odgovornost Doslej ste bili vajeni predvsem nastopov na različnih festivalih, sim- pine za glasbeno arheologijo (ISGMA), ki je to lahko interpretiramo tudi v širšem kontekstu dujoče rezerviranega mnenja o najdbi dr. Ivana in zahtevne psihofi zične priprave. Preko osemdeset strokovnjakov pozijev in drugih strokovnih srečanj se niste udeleževali. Kakšna samostojna in ni del ICTM-a, večina članov pa kitajskega prevzema statusa najmočnejše sve- Turka in njegovih sodelavcev v sklopu študijske iz vsega sveta je navdušeno spremljalo bleščečo prvo predstavitev izkušnja je bila za vas to sodelovanje na pomembnem mednarod- je aktivna pri obeh študijskih skupinah – pri tej tovne velesile in želje po predstavitvi lastnih skupine. O najdbi so namreč intenzivno deba- praglasbila, ki sva jo s kolegom, dr. Svaniborjem Pettanom, izvedla na nem simpoziju v družbi etnomuzikologa dr. Svaniborja Pettana? in pri ICTM-ovi. Kot podpredsednik (in bodoči zmogljivosti. Olimpijske igre, simpozij ISGMA in tirali na tretjem simpoziju ISGMA v samostanu tem srečanju. Sledila so številna priznanja in vprašanja strokovnjakov Ljuben Dimkaroski: Moj cilj je predstaviti inštrument kot glasbeni ar- generalni sekretar) ICTM-a sem v Tianjin odpo- tudi svetovna konferenca ICTM, ki bo leta 2013 Michaelstein leta 2000, iz objavljenih prispev- ter najini dosledni odgovori. Med prisotnimi ni bilo več dvomov v heološki artefakt. Veselijo me nastopi pred strokovno publiko. Svetovni toval z mislijo o morebitni združitvi študijskih potekala v Šangaju so del istega procesa. Za kov pa seveda ni razviden celoten potek deba- glasbene zmogljivosti in funkcije inštrumenta, kot so se pojavljala simpoziji se vrstijo vsako drugo leto in prav leto 2010 je bila priložnost skupin, tam pa sem z razumevanjem sprejel nas, etnomuzikologe, bo nedvomno zanimivo te. Takrat edini prepričani zagovornik opcije, da pred desetimi leti v Berlinu. Ob zaključku simpozija sem prapiščal za dr. Svaniborja Pettana, za praglasbilo in zame. Sodelovanje z dr. dejstva, da združitvi nasprotujejo tisti člani, ki spremljanje refl eksij nove geopolitične real- gre za glasbilo, je predstavitev zastavil preveč predstavil v koncertni obliki z deli Ravela, Albinonia in Beethovna. Svaniborjem Pettanom mi je v posebno zadoščenje, saj ima svetovno niso etnomuzikologi in da je prednost sobiva- nosti na recepcijo kitajskih glasb v globalnem daljnosežno, celo v smeri defi niranja tonskega Presenečenje koncerta je bila znana kitajska ljudska pesem Jasminov priznani etnomuzikolog visoke mednarodne reference kot človek in kot nja dveh skupin prav možnost sestajanja vsako merilu. sistema, in so ga zagovorniki t.i. tafonomske cvet z glasovno spremljavo kitajske publike. V zraku je bilo čutiti pravo strokovnjak. Skupno delo nama omogoča širino, dorečenost in prepri- leto (tovrstne študijske skupine praviloma opcije, češ da so luknje v kosti rezultat ugriza evforijo, deževale so navdušene čestitke in pohvale, praznovanje se je čljivost predstavljanja praglasbila. Od kod so bili letošnji udeleženci simpo zi ja prirejajo simpozije vsako drugo leto). ISGMA zveri in da je najdba psevdoartefakt, preglasili. nadaljevalo dolgo v noč. in kakšne so bile teme njihovih razprav? ima center v Nemčiji, kjer so do pred kratkim Škoda, da med takratnimi udeleženci nista bila Trio GUD glasbena kritika glasbenareportaža kritika Živa izmenjava interpretativnih impulzov Dvorana Slavka Osterca, 19. oktober Skladateljski večer 2010 Mladi mladim: Anže Rozman, Petra Strahovnik

DVE POVSEM RAZLIČNI IZKUŠNJI V torek, 19. oktobra 2010, se je v Dvorani Slavka Oster- Klub Cankarjevega doma, 27. oktober 2010 ca v Slovenski fi lharmoniji predstavil klavirski trio GUD, ki ga sestavljajo pianist Gregor Dešman, violinist Dejan Gregorič in violončelistka Urša Pavlovčič. Vsi tri- je so študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. Njihov klavirski deli, ki še ne izkazujeta posebne izvirnosti, potem že znana in mentor za komorno glasbo je redni profesor Tomaž pogosto izvajana Pripoved Gozdne nimfe za fl avto in klavir, Barkarolo za Lorenc. Na koncertu so zaigrali trio Posavje 1941 Da- klavirski trio ter dve učinkoviti in virtuozni skladbi, Tango za dve violini nila Švare, Andante con moto v c-molu Edvarda Griega in Pripoved porednega cigančka za klarinet in klavir, kjer so se izkazali in Klavirski trio op. 67 številka 2 v e-molu Dimitrija Šo- stakoviča, za dodatek pa še Andante Clare Schumann. odlični izvajalci, še posebno mladi klarinetist Blaž Šparovec. Anže povezavi s fl ažoleti na začetku prvega stavka, so skozi celotno sklad- Že na samem začetku nastopa so presenetili s temperamentno igro in Rozman je slednji deli zastavil drzno in pogumno. Še največ izvirnosti bo pokazali pristno muziciranje. Posebej velja poudariti zelo jasno in z živim ritmičnim impulzom. Skladba Danila Švare sicer ne nudi velikih v sami glasbeni govorici pa diha iz skladbe Pripoved Gozdne nimfe, kjer čvrsto interpretacijo formalne strukture. Vsa interpretativno zahtevna interpretativnih izzivov, kar se pokaže posebej v drugem stavku, ven- po nastopu modalno zasnovane melodike skladatelj širi harmonski mesta (zlasti počasni uvod in tretji stavek) so zdržali v pulzu in notranji dar so jo glasbeniki z odlično medsebojno komunikacijo in izmenjava- spekter tudi v daljše tonalne izlete. napetosti, ob tem pa v drugih delih postregli z izrazitimi razpoloženj- njem iniciative uspeli narediti zanimivo in privlačno. Drugi del je pripadel skladateljici Petri Strahovnik, absolventki kom- skimi kontrasti. Tempi so bili jasno odmerjeni v čvrstih proporcih, tako Fotografi ji: Goran Antlej V Griegovi skladbi so se predstavili v drugačni luči. Pokazali so izrazit pozicije v razredu prof. Uroša Rojka. Njen ustvarjalni svet seveda nima da se je tudi v zaključnem delu, kjer se srečuje material iz predhodnih nič skupnega s tonalitetnostjo ali kakršno koli željo po neproblema- smisel za lirična razpoloženja z lepo kantileno v vseh inštrumentih kot Letošnji koncert cikla Mladi mladim, zaupan dvema mladima sklada- stavkov, skladba povsem »izšla« in se zaključila z oblikovno jasnim in tičnem podajanju glasbene vsebine. A njeno ustvarjanje zahaja v tudi smisel za skupno gradacijo in oblikovanje formalne strukture, kar teljema, je ponudil dve povsem različni izkušnji. Poraja se vprašanje, prepričljivim fi nalom. slepo ulico. Dela, ki jih je predstavila, Solos en la galaxia za violinistko, v omenjeni skladbi ni prav preprosta naloga. Kaj hitro lahko postane ali bi bilo mogoče najti dva še bolj različno misleča skladatelja mlade Trio GUD se je predstavil z odličnim koncertom. Ves večer ni bilo sliša- Shock za tolkala, računalniške zvoke in video ter Panisteriah za igralko monotona in dolgočasna ali pa izvajalce zavede v pretiravanje. Glasbe- generacije. V tem sicer ni nič napačnega; prav je, da vsak skladatelj ti vsebinsko praznega mesta. Interpretacije formalne strukture skladb (navedba soprana nima pomena, saj nihče v tej skladbi ne poje) in niki so znali najti pravo mero. Z umetniškim zorenjem se bodo še bolj razvija svojo pot. Prav tako ni smiselno iskati odgovora na vprašanje, so bile na zavidljivi ravni. Glasbeniki čutijo ne le muziko, pač pa tudi komorni ansambel, razkrivajo pomenljiv problem druge smeri sodob- osvobodili v fraziranju in glasbeni interpunkciji, kjer so še neizkoriščene kateri od obeh skladateljev je glasnik prave smeri v sodobni glasbi. drug drugega, dihajo drug z drugim in si medsebojno živo izmenjujejo ne glasbe. Da zvočnih omejitev ni, vemo vsi. Vendarle pa je od glasbe izrazne možnosti. Bolj pravično se je ozreti na sámo ustvarjalno potenco in preceniti interpretativne impulze, kar je ena največjih kvalitet komornega mu- potrebno pričakovati in zahtevati več kot samo neko samozadovoljno Šostakovičev trio v e-molu je interpretativno trd oreh in mestoma tudi skladatelja kot samosvojega individuuma. Takšen je tudi namen tovr- ziciranja. Mentor Tomaž Lorenc je lahko upravičeno ponosen na svoje igranje z zvoki, ki danes niso niti izvirni, žal pa tudi zanimivi ne. Pro- tehnično zelo zahteven. Izvedba, ki smo jo slišali, je bila na zavidljivi stnih koncertov. varovance. Redki pedagogi imajo namreč to srečo, da se njihovo po- storska postavitev ansambla ter gledališki elementi prav tako sami po profesionalni ravni. Mladi glasbeniki so tej zahtevni glasbi tako teh- V prvem delu koncerta se je predstavil Anže Rozman, študent 3. letni- slanstvo tako polno udejanji. sebi niso več zanimiv kuriozum, čeprav je prav zadnja skladba vsebin- nično kot interpretativno povsem dorasli. Če odmislimo malenkosti v ka kompozicije v razredu red. prof. Janija Goloba. Njegova fi lozofi ja je sko in izrazno še najbolj dodelana. O Petri Strahovnik bo lažje disku- Borut Smrekar preprosta: piše glasbo, ki bo všeč vsem: njemu, izvajalcem in poslušal- tirati, ko se bo bolj osredotočila na pisanje glasbe. Verjetno pa si ne cem. Svojo ustvarjalno pot išče v svetu tonalitetnosti in modalnosti, more šteti za uspeh, da je občinstvo v dokaj velikem številu zapuščalo zaenkrat brez izletov v zvočno osvobojen svet. Iz njegovega opusa dvorano po izvedbi vsake predstavljene skladbe. smo slišali šest del: Preludij št. 2 ter Fantazijo nrvežnosti, dve zgodnejši Črt Sojar Voglar

Igor Krivokapič recenzija plošče Glasbene pripovedi Avtorska zgoščenka Založba: Ars Slovenica, Ed. DSS 200867 Kvartet fl avt NIMFE 16 Na tretjem koncertu iz koncertnega cikla Glasbene mladine, ki je bil več zastrto ali ne dovolj izraženo. To je verjetno tudi razlog za nekoliko 17 16.11.2010 v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski fi lharmoniji, je nasto- prepogost agitato v izvedbi, ki gre na račun pulza, medtem ko možno- Igor Krivokapič (roj. leta 1965) se je kot skladatelj oblikoval v času, ki oblik razmeroma širokopotezno in varčno uporablja izbrano motivično pil kvartet fl avt Nimfe. Kvartet sestavljajo Tina Čelič, Barbara Gorše, sti, ki jih ponuja glasbena interpunkcija, ostajajo neizkoriščene. Večjo ga zaznamuje popolna svoboda in individualna odločitev za ustvar- gradivo. Sonata za violončelo (na posnetku igrata Damir Hamidullin in Maruša Grošelj in Kaja Lešnjak. Flavtistke, ki se sicer izpopolnjujejo pozornost bi kazalo posvetiti tudi interpretaciji formalne strukture, kar jalni glasbeni stavek. Sam prisega skoraj izključno na (lastno) slušno Zoltan Peter) je nastala v težkem življenjskem obdobju Krivokapiča, saj pri različnih pedagogih, imajo za sabo že vrsto nastopov in tudi vidnih pride do izraza še posebej v oblikovno bolj tradicionalno strukturiranih izkušnjo, ki jo želi posredovati in deliti z drugimi. Ustvarjanje glasbe je v tistem letu izgubil očeta (umrl je v prometni nesreči). uspehov, med katerimi izstopa zlata plaketa na Tekmovanju mladih slo- skladbah (npr. Berthomieu, Lauber). Večkrat se namreč zdi, da glasbena mu pomeni tudi iskanje nekega prijetnega zvoč-oč- ZvočnoZvočn je ta skladba najbolj drzna, na trenutke venskih glasbenikov 2009. misel v izvedbi ne seže preko dvotaktij. Posebno poglavje predstavlja nega ugodja, kakršni koli matematični oziroma blizublizu Hindemithu in Šostakoviču, od izvajalcev diferenciranje različnih razpoloženj. V tem pogledu je nujno izstopiti konstruktivistični urejenosti se izogiba. Tonsko zahtevazahte veliko zahtevnih pasaž in tudi dobro Program, ki so ga izbrale za svojo predstavitev, je z izjemo dodatka ob iz zadržanih akademskih okvirov in pokazati bolj profi liran »solistični« izhodišče Krivokapičevih skladb je jasno zazrto fi zičnozičn pripravljenost. Sonata za fl avto (Milena koncu koncerta obsegal izključno dela, pisana za kvartet fl avt. V uvodu pristop oziroma več izvedbenega poguma (npr. Šavli, zlasti v prvem in v preteklost. Prostodušna uporaba tradicional- LipovšekLipov in Katalin Peter Krivokapič) je prav tako smo tako slišali skladbo v treh stavkih Arcadie francoskega skladatelja tretjem stavku) ali več poglobitve v esenco skladb kot npr. v Arcadiji, nih harmonskih sredstev dura in mola oziroma oblikovnooblik dovršena, vendar dosti manj drama- dvajsetega stoletja Marca Berthomieua, ki gotovo sodi med najbolj ki je koncipirana predvsem na treh specifi čnih razpoloženjih, ki bi jih starih modusov in kvartno-kvintnih harmonskih tično,tično posledično tudi kromatično napeta. Je- popularna dela za ta sestav. V nadaljevanju smo prisluhnili Hrepene- kazalo jasneje profi lirati (npr. uvodna skladba karakterno ni Allegro pač zvez deluje bržkone restavratorsko, a Krivokapič senskesens pripovedi (izvajajo jih Milena Lipovšek, njem Črta Sojarja Voglarja in trostavčni skladbi Attractio Petra Ša- pa Allegreto grazioso. Verjetno različen zapis ritmičnega motiva v uvo- skuša poiskati znotraj teh sredstev sveže prijeme. BenjaminBen Bernstein in Sofi a Ristić) so večinoma vlija, v drugem delu koncerta pa noviteti mladega skladatelja Anže- dnem stavku – s punktiranimi notami ali brez – le ni brez konkretnega Njegova glavna moč je v melodiji, ki je pogostoo sproščujoče,spro povsem konsonančne in idilične ta Rozmana v štirih stavkih Bitja čarobnega gozda in za zaključek še pomena. Doslednejša izvedba pisanega ritma bi namreč samodejno spevno oblikovana v širokih diatoničnih lokih inn (skladatelj(skl jih je namenil svojemu novorojene- Slikam s Korzike švicarskega poznoromantičnega skladatelja Josepha opredelila ustreznejšo nianso tempa kot tudi karakter stavka). se le tu in tam spusti v drzne kromatične izlete terr mu sinu). Ljubezen do manj običajnih zasedb Lauberja. Za topel sprejem so fl avtistke zahvalile občinstvu s priredbo ohranja večinoma prikupno, ritmično živahno po-o- papa se manifestira v Epiki za dve trobenti in Bachove Badinerie iz njegove suite v h-molu. Med skladbami je po izvedbeni plati izstopalo Hrepenenja Črta Sojarja dajanje vsebine. Oblikovno ostaja v varnem obje-e- tritri pozavne (izvajajo jo David Špec Jezernik, Voglarja. Morda je k temu pripomogla že sama oblikovno svobodnejša mu neoklasicizma, večkrat zaslišimo iz njegovih delel TiborTib Kerekeš, Matej Krajter, Marjan Petrej in Z nastopom so glasbenice pokazale izvrstno tehnično pripravljenost faktura skladbe. Izvedba se je vsekakor odlikovala z največjo suvereno- tudi arhaiziranje v stilu poznega baroka. OtmarOt Senegačnik). Uporaba trobil s sorodni- in dobro medsebojno uigranost. Njihov nastop v celoti je bil na zelo stjo in sproščenostjo, z jasnimi kontrasti in najbolj niansirano dinamiko. Skladatelj je za svojo portretno zgoščenko izbral šti-ti- mim ustniki pomeni skladatelju večjo tonsko korektni akademski ravni. Koncertni repertoar po tehnični plati obvla- ri večstavčna komorna dela: Sonato za violončeloelo izenačenostizenačenost in enotnejšo zvočnoz barvo, kot bi mu jo nudil standardni dajo, zato bi kazalo v prihodnosti več pozornosti posvetiti glasbi. Zdi se Mlade glasbenice so povsem upravičile nastop v ciklusu Glasbene mla- in klavir, Sonato za fl avto in klavir, Jesenske pripovedi za fl avto, vio- trobilni kvintet. Glasbena govorica ne odstopa od že omenjenih Krivo- namreč, da so še vedno preveč osredotočene na tehnično korektnost dine, zapisanih opažanj pa ne gre jemati kot kritiko, ampak le kot su- lo in harfo, ter Epiko za kvintet cilindričnih trobil (dveh trobent in treh kapičevih karakteristik, večji poudarek pa je na diatoničnih kvartnih in v miselno »linearno« izvedbo del, kar pa gre na račun diferenciranja gestijo, kam naj perspektivne glasbenice v prihodnosti usmerijo svojo pozavn različnih velikosti). Krivokapič razmišlja znotraj teh cikličnih sozvočjih, ki se trobilom prilegajo. glasbenega materiala v vertikali glasbene fakture. Ne le v vodilnem, pozornost. Črt Sojar Voglar tudi v drugih glasovih se lahko pogosto marsikaj »dogaja«, a ostaja pre- Borut Smrekar intervju čestitke psihedeliji

Nastop newyorške skupine MGMT v Mariboru, je bil njihov prvi nastop na evropski turneji, v okviru katere skupina predstavlja svoj novi album z naslovom Congratulations. MGMT-jevo ustvarjalno jedro predstavljata Ben Goldwasser in Andrew VanWyngarden, ki sta se leta 2000 spoznala še v šolskih klopeh. Oba glasbena navdušenca sprva nista nameravala ustanoviti glasbene skupine, a se je mladostniško navdušenje in idejni presežek kmalu ujel v veter glasbene skupine Th e Management. Ta se je z leti iskanja in piljenja glasbenega izraza razvila v združbo MGMT, ki v tem trenutku pomeni eno najbolj vročih imen na svetovni glasbeni sceni. Tako vroče, da si je njihovo glasbo nelegalno izposodil tudi francoski predsednik Nicholas Sarkozy. Pred mariborskim nastopom smo se pogovorili z Andrewom VanWyngardenom.

Mariborski nastop je vaš prvi v sklopu jevati z lastnimi idejami, to so slišali prijatelji, odprt odnos, ki temelji na zaupanju. Za vse je evropske turneje … ki so imeli prijatelje in preko skupine The v ospredju glasba in zavedamo se, da kar je dano nam, ni dano vsakemu. Če kdo izmed MGMT Res je, a na turneji smo že od zgodnjega mar- Management, s katero sva najprej nastopala, ca dalje. Letos spomladi smo izdali svoj drugi je nastala skupina MGMT. Ja, in že s prvencem nas začne to ogrožati, ga opozorimo, posku- album Congratualtions in zadeve se razvijajo sva zadela v polno, oziroma je ljudem najina simo ugotoviti, kje je težava in jo takoj rešiti. super. Imeli smo svojo prvo ameriško turnejo, glasba postala všeč. Odprla so se mnoga Zelo smo pozorni tudi do ljudi, ki pridejo v na kateri smo nastopili kot glavni nastopajoči vrata, ne samo za najino kariero, temveč stik s skupino. Zanima nas, kakšni so njihovi in skoraj vsak nastop je bil razprodan. Odzivi tudi za razvoj idej. Človek stalno raste in se nameni. Če so zdravi, jih spustimo zraven, če na nove pesmi so odlični. Kljub začetnemu razvija, iz leta v leto bolj zrelo dojemamo ne, se hitro poslovimo. dvomu glasbenih kritikov, so prišle do ljudi in svet in svojo pozicijo v njem. Drugi album, Dejala sta, da se skupino praktično že ljudje se na njih odzivajo zelo dobro. Congratulations, je odraz neke dobe, zorenja, skoraj celo leto potepata po svetu in predvsem pa je poklon najinim glasbenim Ravno glasbeni kritiki so vaš drugi album predstavljata nov album. Kateri so plusi in idolom. Tistim, ki so naju navdihovali skozi označili kot odmik od prvenca. Predvsem v minusi turnej? leta in nekatere izmed njih sva tudi povabila k smislu, da je bil prvenec Oracular Spec- Izraziti plus so koncerti in povezava s publiko. sodelovanju. Drugi album morda res ne pri- tacular bolj hitovski, poslušljiv, primeren Z leti sva z Benom okoli zbrala odlično skupi- naša pesmi na prvo žogo, je pa poln, dodelan za širši krog ljudi. no ljudi, s katerimi se da sobivati in delovati. ter iskren in ljudje so to začutili. Uspeh prvega albuma naju je z Benom zelo To je za skupino zelo pomembno, saj skupaj presenetil. Morate vedeti, da sva se z glasbo Kje sta iskala in našla navdih za svoj novi prebijemo ogromno časa. Minusi so potova- začela ukvarjati naivno, kot mulca, študenta. album? nja, a tudi z dobro ekipo se to da preživeti. 18 Našla sva se na univerzi Wesleyan in najprej Marsikje. Vsi v skupini smo »glasbofi li«, za vse- Kako se skupina MGMT pripravlja na 19 drug drugemu predvajala glasbo, ki nama je mi nami so različne glasbene prakse, ki zave- turnejo? Zelo vizualna je tudi vaša spletna stran. fenov, nam pa so feni ostali zvesti. To se vidi po defi nitivno čuti in v kombinaciji z našo glasbo bila všeč. Nato sva začela to glasbo nadgra- dno ali nezavedno vplivajo na nas. To je glas- Glede na to, da smo stalno na turneji in da je Na njej celo pozivate oboževalce, da vam obisku na koncertih, prodaji in odkupu našega je naša pozitivna naravnanost nalezljiva, tudi bena osnova, na kateri gradimo. Seveda so tu to naš način življenja, ni nekih velikih priprav. pošljejo svoje vizualije. Kako to? albuma z interneta, na spletnih forumih … z za tiste, ki nas slišijo prvi. tudi ostale, recimo temu vsakdanje zadeve in Seveda se dobimo na vajah in do potanko- Odigrali smo že ogromno koncertov in sčaso- novim albumom smo nekoliko tvegali, in ko je impulzi, ki vplivajo na nas, in jih, predelane, sti zvadimo pesmi, ki jih bomo igrali v živo. Na koncu ne moreva mimo vaše pesmi ma so po živih nastopih do nas začeli hoditi bila zadeva posneta smo rekli, ja, to smo hoteli izražamo skozi glasbo. No, rdeča nit našega Pripravimo tudi instrumente in opremo, ki jo Kids, ki si jo je francoski predsednik Nico- oboževalci s svojimi videnji naše glasbe. posneti, to je to. A obenem smo se zavedli, da novega albuma, če gledamo glasbeno, je bomo vzeli s seboj. Pomembno pa je tudi, da las Sarkozy, oziroma njegova stranka, Nekateri so kaj narisali, drugi fotografi rali, znamo s posnetimi pesmimi naleteti na nera- zagotovo psihedelična glasba iz šestdesetih, se med turnejo odpočiješ in da prideš k sebi. prisvojila v akciji proti nedovoljenemu tretji posneli in zmontirali. In to je za nas zumevanje in zavrnitev. K sreči se ti ni zgodilo, križana z undergroundom iz osemdesetih in Se dobiš s prijatelji, družino in se tu in tam snemanju glasbe z medmrežja. neprecenljive vrednosti. Si predstavljate, da nasprotno. Album je zunaj sedem mesecev in modernimi glasbenimi tokovi. Za marsikoga tudi odklopiš od dejstva biti glasbenik. To je Na to so nas opozorili naši francoski feni. se nekdo tako globoko spusti v našo glasbo, z gotovostjo lahko trdim, da so se naše vezi s je Congratulations sprva neposlušljiv, a nje- tudi nek način priprave, na katerega smo kar MGMT ne želimo imeti ničesar s politiko. In da mu služi kot navdih oziroma umetniška feni zaradi kompleksnosti albuma poglobile. govo pravo vrednost dojame po nekajkratnih pozorni. sicer zato, ker je neiskrena in dvolična. MGMT platforma? Tega ne more nadomestiti noben poslušanjih. V Sloveniji boste nastopili prvič. MGMT pa smo iskreni glasbeniki oziroma umetniki, Se strinjaš, da je glasba le del umetniškega denar, nagrada ali visoka uvrstitev na glas- bodo stali pred publiko, ki jo bo treba ki želimo, da se naše delo spoštuje in ceni. Z Sami ste dejali, da vas je uspeh precej izraza MGMT? Vaša celotna podoba in beni lestvici. In ti naši umetniki so dostikrat prepričati in osvojiti. Vas kaj skrbi? nedovoljeno prisvojitvijo naše glasbe temu ni presenetil. Kako ostajate na realnih tleh? glasbeni nastop namreč delujeta zelo tako zelo zadeli bistvo, da smo sklenili, da jim Ko v kakšni državi nastopiš prvič, ne veš kaj tako, sploh če se je to zgodi na trhlih temeljih. Včasih je biti v uspešni skupini zares čudno, vizualno … damo prostor, kjer jih bodo lahko videli tudi lahko pričakuješ. In to je vedno izziv. O Slo- Najino pesem so nedovoljeno uporabili zato, nenavadno in nadnaravno. Ko denimo stojiš V osnovi smo glasbeniki in to je naš osrednji drugi. Z internetom je to mogoče in samou- veniji smo že nekaj slišali. Tudi to, da obstaja da so promovirali zakon, ki bi kaznoval ljudi pred deset in deset tisoč obiskovalci nekega umetniški izraz. Naša vizualna podoba je po- mevno je bilo, da jih damo na našo spletno neka glasbeno izobražena publika, ki sledi ob nedovoljenem nalaganju glasbe s spleta. festivala in igraš glasbo, je čudovito, kot tudi membna, a ne tako, kot na primer pri skupini stran. Gre za nekakšno virtualno razstavo, na modernim glasbenim trendom. Tako alterna- In to se nama ni zdelo prav. Zadevo smo dejstvo, da se na turneji vsak dan prebudiš v The White Stripes. Res pa je, da smo znotraj katero smo izjemno ponosni. tivnim kot »mainstreamovskim«. Če nas skrbi? uredili in med nami ni več slabe karme. drugem mestu, oziroma okolju. Vse to te zna skupine našli vizualije, ki so nam blizu. Bili Sliši se, da so za vas feni zelo pomembni. Z glasbo je vedno fi no komunicirati z ljudmi. zavesti in zmesti, tega se zavedamo in tudi smo pozorni na to komponento in pri vizua- Žiga Gombač Najpomembnejši. Imamo nek poseben od- Občutek je nadzemeljski in neoprijemljiv. sami so nekajkrat bili blizu tega. To priznamo, lijah izhajamo iz tega, kako bi zgledala naša nos, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja. Trenutno se člani naše skupine počutimo saj smo ljudje. Kot sem dejal, z leti smo se glasba, če bi se jo dalo videti. To je opazno v To se je lepo pokazalo pri našem novem super. Zadovoljni smo sami s seboj, zadovoljni oblikovali v dobro, zrelo ekipo, ki pazi drug videospotih, pa tudi na živih nastopih. na drugega. Smo skoraj kot družina, imamo albumu Congratulations. Nekaterim se je zapi- s sprejemom naše glasbe in zadovoljni, ker salo, da je to idealen album za odganjanje lahko počnemo to, kar počnemo. To se na odru

Fotografi ja: David Roemer glasbena kritika Fotografi ja: Krešimir Jadronja Fotografi ja: Nataša Müller glasbena kritika

Glasbe sveta 2010: Afrocubism (Kuba, Mali) Od selotejpa k evforiji afriških in latino ritmov Gallusova dvorana, 23. november 2010, ob 20.15

Kino Šiška preigrava »kubanske standarde«, kjer prednjačijo zlasti ostinatni šumi (maracas), trzajoči akordi kitare in paralelno zavijanje trobent v terčnih, Zasedba: Eliades Ochoa (glas, kitara), Toumani Diabaté (kora), Bas- kvartnih in kvintnih postopih; povsem drugačna glasbena hierarhija, ki Caribou sekou Kouyate (ngoni), Djelimady Tounkara (kitara), Kasse Mady jo uvajajo tolkala (zlasti balafon), ngoni in na kori sloneč subtilno blu- Ljubljana, 7. november 2010 Diabaté (glas), Lassana Diabaté (balafon), Baba Sissoko (tamani), esovski moment, pa se vzpostavi s petjem Kasseja Madyja Diabatéja, Jorge Maturell (tolkala), José Angel Martinez (kontrabas), Eglis ta se je s svojim vztrajnim in tožečim glasom dotaknil marsikaterega Ochoa (maracas), Lenis Lara (trobenta), Alain Antonio (trobenta), poslušalca. Kanadska zasedba Caribou, ki je v resnici projekt »frontmana« in, zani- elektronika, ki se izjemno dobro ujame z analognimi inštrumenti, tj. Osnel Odit (kitara in glas) Pisana instrumentalna zasedba je pokazala mojstrske veščine improvi- mivo, tudi doktorja matematike Daniela Snaitha, so prišli v Ljubljano s električno kitaro, bas kitaro, bobni in tolkali. Caribou so za publiko Kulturna stapljanja, najsi gre za jezikovne (novo)tvorbe, vsakodnev- zacije, začenši s tolkalsko »rapsodijo« balafonista (Lassana Diabaté), s sveže izdano novo ploščo Swimm. Na videz retro druščina z angelski- nezainteresirano »moštvo«, ki so bili postavljeni na odru tako, da so se ne navade ali pa »žlahtnenje« glasbenih slogov, predstavljajo vselej pravcato poplavo ritmičnih izpeljav na ngoniju (Bassekou Kouyate), ki mi glasovi in zasanjanimi (ter precej afektiranimi) melodijami in moč- gledali med sabo. Slednje mi je bilo dejansko zelo všeč, saj so Caribou zanimiv proces, ki ima nemajhen vpliv tudi na »razvoj« umetnosti, so v kombinaciji s sporadično hodečim basom in občasnih treskom na nim ritmom, ki se je vedno znova stopnjeval z izjemnim bobnarjem tako morali prepričati publiko z glasbo in v tem so tudi uspeli. Edina zlasti umetniške prakse. Trinajst glasbenikov, združenih po vzoru tolkalih (tudi na bobnu tamani) in melodičnimi iskrami na kori pripe- Bradom Weberjem, basistom Johnom Schmersalom in občasno tudi pomankljivost je bila, da je bil koncert prekratek. Na zahtevo publike »društva z dobrim razgledom« (Buena Vista Social Club), od katerih ljali do zmagoslavne napovedi Guantanamere – zanimiv je bil zlasti z Danielom Snaithom za drugim setom tolkal. Glasba, ki odpelje na so prišli na oder še enkrat, odigrali skladbo z zadnje plošče Sun, ki jih šest prihaja z Malija, preostalih sedem pa s Kube, je v več kot uro in melodično-ritmični obrat (hemiolna struktura) na ngoniju, ki je uspe- obale Pacifi ka in poznih 60. let, skladbe, prepojene z LSD-jem in mo- je bila tudi vrhunec koncerta. Za soliden uvod v koncert je poskrbel pol trajajočem koncertu (z manjšim presledkom v zadnji etapi, ko se šno presenetil poslušalce. Tudi dinamični rafali (sicer intonacijsko zelo škimi falzeti – s to razliko, da tu za več kot dobro nadgradnjo poskrbi domači duo Lo-Hi-Fi. je dvorana napolnila z aplavzom, željnih dodatkov) docela prepričalo izčiščenih) trobent so delovali kot glasbeni detonator, ki je le podžigal razvneto ljubljansko publiko, ki se je na občasne pobude izvajalcev evforijo do zaželenega epiloga. Tudi kubanska »želim si na Luno« me- Krešimir Jadronja začela pozibavati v razgibanih ritmih salse, »son cubana« in ritmičnih lodija (z dejanskim naslovom A la Luna yo me voy) je ob pomembnem miksturah z zahodne Afrike. sporočilu izvajalca na kori o nestigmatiziranju bolnikov, obolelih za Prav gotovo ni naključje, da se je v »projektu« Afrocubism znašlo toliko aidsom, doživela temperamenten »izstrel« v dobro akustiko Gallusove izvrstnih glasbenikov, ki veljajo za najboljše v svetovnem merilu (kar dvorane, pa čeprav so bile na začetku koncerta slišne motnje v ozvo- recenzija plošče nedvomno velja vsaj za etno instrumente z afriškega področja), saj čenju, zlasti kitare (problem je po tehnični intervenciji iz zaodrja rešil Prva slovenska izvedba Simfonije Metropolis tvorijo izjemno uspešno koncertno zasedbo, ki uravnoteženo staplja selotejp). Čeprav sem dobil občutek, da se ljubljansko občinstvo ni obe glasbeni govorici, pravzaprav njun »fusion« kompleks. Kitarist docela (telesno) prepustilo – ali ni želelo prepustiti –, je bil dolgotrajen V simfoniji poveličan Superman in vokalist Eliades Ochoa, ki igra kitaro več kot 51 let – kar smo izve- in bučen aplavz vendarle dovolj zgovoren odgovor na vprašanje Tou- Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 25. november 2010 deli na koncertu –, je nekakšni formalni vodja skupine, zlasti ko ta manija Diabatéja: »Slovenia, are you here?« Toda: »Are we, really?« Benjamin Virc

Na četrtem koncertu Oranžnega abonmaja Slovenske fi lharmonije se je razdejanje v Metropolisu), pričneta solo fl avti (solista Aleš Kacjan in Patrici- pod dirigentskim vodstvom Patricka Summersa v Gallusovi dvorani Can- ja Mihelač Korica) s poudarjenimi dolgimi, naraščajočimi in pojenjajočimi karjevega doma slovenskemu občinstvu predstavil šestinpetdesetletni pasažami v tekmovalnem duhu. Pridružijo se jima godala in tolkala (bob- Jazzovski utrip z Dunaja ameriški skladatelj Michael Daugherty. Mednarodno pozornost je vzbu- ni, triangel) ter kasneje še pihala (fagot, klarinet, oboa). Godala z brenka- dil prav s predstavljeno Simfonijo Metropolis, ki je nekakšna tonska slika njem prevzemajo ritmično pobudo, prekinjene fraze pa so dopolnjene s stripovskega junaka Supermana in je bila leta 1994 premierno izvedena v posameznimi deli akordov z enointervalnimi poudarki. Svojevrsten orke- Pat Martino Trio newyorški dvorani Carnegie Hall. strski vrvež, kontrastno prekinjen s tišino, je počasi izpeljan v umirjeno Jazz klub Porgy & Bess, 15. november 2010 ichael, ki sodi med danes zelo priljubljene ameriškeške komponiste,komponiste, dajedaje valovanjevalo v zvoku siren in obogaten z upočasnjenimi 20 velik poudarek ritmom in tolkalom, ena glavnih liričnimilirič pasažami solo fl avte, ki se razmahne v bla- 21 značilnosti njegovih skladb pa je uporaba kom- go ddisonančni duet. Sledi nov zagon v ritmu galopa, 15. novembra je dunajski jazz klub Porgy&Bess gostil legendo jazz kita- Madonne. Na turnejo s Pat Martino triom pleksnih poliritimičnih vzorcev in ponavljajočih ki naraščan do sklepnega fi nala. Skladba se zaključi z re, Pata Martina. Rojen leta 1944 v Filadelfi ji, je svoje glasbeno popoto- je prišel baje zaradi dobre družbe. Reper- se kratkih fraz. Klasičen orkestrski zvok je obo- nepričakovanimnep pokom. vanje pričel že pri svojih dvanajstih letih kot »čudežni otrok jazz kitare«. toar je bil sestavljen predvsem iz avtorskih gaten še z dodatnimi priložnostnimi instrumen- KotKot četrti zazveni eksplicitno energični stavek Oh, V svoji dolgoletni karieri je s svojim unikatnim stilom, ki predstavlja že skladb članov zasedbe in nekaj jazz stan- ti. Pravi, da se veliko danes živečih skladateljev LoisLoi (nanaša se na Kentovo/Supermanovo sodelav- kar standard kitarske jazz literature, sodeloval z mnogimi priznanimi dardov, kot so Sunny, Tranovih Impresionsov trudi prikriti dejstvo, da imajo radi popularno koko Lois Lane) z oznako tempa »hitreje kot izstrelek«. glasbeniki, kot so Sonny Sitt, Jimmy Smith, Jack McDuff , Chick Corea, ter Monkovega Round Midnight. Fantje so na glasbo, česar pa sam ne počne. V petstavčno GodalaGo ustvarjajo konstantno napetost s ponavlja- Les Paul idr. začetku delovali uigrano, čeprav je izstopal simfonično pesnitev Metropolis je vključil barvito jočimijo se kratkimi frazami, posamezne sinkopirane Znanega po dolgih ter bliskovitih melodičnih linijah, Martina zanzna- bobnar Shawn Hill, tako v dinamičnem kot paleto glasbenih zvrsti, ki so ga zaznamovale še iz eskalacijees ritmične sekcije (lesene palice) pa poslu- muje še zanimiva prigoda. V sedemdestetih letih je med turnejo s svojo ritmičnem smislu. Nikakor ni dohajal svo- časov, ko je v različnih glasbenih zasedbah igral šalcaša ponovno popeljejo od dirjajočih crescendov zasedbo Joyous Lake začel dobivati epileptične napade. Izkazalo se je, jih »soigralcev«, kar se je poleg slišanega vse od jazza, rocka do countryja. iinn nakazujočega himničnega vzorca. da ima možgansko anevrizmo, ki so mu jo operativno odstranili, posle- tudi razločno videlo. Med solažami ni V prvem stavku z naslovom Lex (gre za Superma-- ZZadnji stavek se prične s solističnim nastopom dice operacije pa so se rezultirale z izgubo spomina. Ko se je zbudil iz blestel, njegovo igranje je delovalo zelo novega najhujšega sovražnika, »superpodlega«« roga.ro Pravzaprav dveh rogov, pri čemer drugi z narkoze, je komaj prepoznal svoje starše, pozabil pa je tudi, kako igrati trdo, okorno in brez čustvenega zanosa. poslovneža Lexa Luthorja) najprej presenetijo pro-- menjavomenjavo prostorskeprostorske pozicijep (solistka se umakne v zaodrje) ustvarja kitaro, vendar je s pomočjo svojih starih posnetkov, računalniške teh- Zmotilo me je tudi dejstvo, da je v kom- dorni žvižgi kvadrofonsko razporejenih navijaških piščalk. Nato se pojavijo iluzijo odsotnega odmeva. V nadaljevanju, kot nakazuje že sam naslov nologije in prijateljev vnovič našel pot do instrumenta … pletu imel tudi dvojni bas pedal, ki ga je ritmično poudarjeni vzorci, ki spominjajo na sodobno fi lmsko glasbo. Tem- stavka Red Cape Tango, izstopajo elementi tanga, poudarjeni s temo fa- Tokrat je v mesto Mozartovih kroglic prišel s triom v sestavu: Tony Mo- s pridom uporabljal v solažah. Skupina po se spreminja od umirjenega do dirjajočega, med instrumenti je v soli- gota, kastanjetami in solo violino. Pohvaliti velja bogato melodičnost kot naco na Hammond orglah ter Jasonom Brownom na bobnih, vendar je kot celota mogoče še najbolj zazve- stični vlogi izpostavljena violina (Janez Podlesek), izstopa pa tudi trobenta harmonično dopolnilo uvedene začetne teme, izhajajoče iz srednjeveške- ga je iz neznanih razlogov zamenjal Shawn Hill. Po začetni zablodi s nela v skladbi Midnight Special Jimmyja s svojim čistim in z dušilcem spremenjenim zvokom. ga napeva Dies Irae. Po dvakratnem muzikalnem zastoju dobi stavek še slabo rezerviranimi stoli in akademskih petnajst se je koncert le začel. Smitha … Kripton (ime stavka se nanaša na Supermanov domači planet) uvede zavi- bolj prepoznavni ritmični karakter (zvonovi) in komični (stripovski) pod- Trojica je začela z avtorsko skladbo Lean Years, ki predstavlja že stalnico Po skoraj treh urah igranja, z izjemo jajoč zvok sirene, kaj hitro pa v polnem orkestrskem zvenu, tokrat z doda- ton, ki se razvije v neke vrste cirkuško stopnjevani napetosti. Ponovi se v repertoarju turneje, v hitrem up-tempo swingu. Pred začetkom sem kratkega oddiha, je po bučnem apla- nim klavirjem, prepoznamo motiv iz božične ljudske pesmi Sveta noč, ki je uvodna linija rogov, tokrat obogatena z udarci činel, ki ji sledi bogata or- bil skeptičen, ker v triu ni bilo kontrabasa, vendar je Tony - »jazz organ vzu le nastopil konec koncerta. Kljub v nadaljevanju izpeljan v razširjeno modulacijo. Karakter drugega stavka s kestracija v duhu veličastnih fi lmskih epov, stavek pa se zaključi z veselim, monster« - Monaco tudi med umetelnimi in idiomatsko nastrojenimi motečemu članu je koncert uspel, saj poudarjenim motivom v violončelih je na prvi pogled mikrotonalno raztr- kavbojsko obarvanim, fi nalom. solažami igral »walking bass«, kar je popolnoma izničilo moje straho- se nisem mogel naužiti kemije, ki se je na- gan, vendar je vseskozi čutiti usklajeno polnost, sredi katere v jazzovskem Daughertyjev Metropolis je poskrbel za prijetno popestritev v domači ve. Skupina je zvenela res polno. Izza mešalne mize je k temu pripo- birala med Patom in Tonyjem, pri tem pa sta stilu dominira trobilna sekcija (trobente in pozavne). Poraja se asociacija na klasični glasbeni ponudbi, hkrati pa potrdil dejstvo, da je lahko tudi so- mogel tudi Kirk Yano, eden vidnejših producentov z Vzhodne obale, Hillove napake popolnoma zameglila. urbani velemestni vrvež, simuliran s klasičnimi instrumenti. dobna simfonična glasba prijetna in všečna – česar ob poslušanju večine ki je med drugimi sodeloval pri snemanju polšče Milesa Daviesa ter Tretji stavek, MXYZPTLK (ime nepridiprava iz pete dimenzije, ki povzroča nov(ejš)ih slovenskih glasbenih del ni opaziti. Andrej Prezelj Damijan Vinter kalejdoskop Mahler v Ljubljani

Letos praznujemo stopetdeseto obletnico rojstva, v sezoni Zdi se, da se je na Mahlerja nekaj let po njegovi smrti pozabilo. Na- napisana že mnogo prej v samospevih. Hugo Wolf je bil eden Mahler- 2010/2011 pa spominjamo tudi stote obletnice smrti skladatelja stalo je nešteto novih glasbenih smeri in slogov, v ospredje je stopila jevih najboljših prijateljev in tudi njegov sošolec, Richard Strauss njun in dirigenta Gustava Mahlerja (1860–1911). To ni samo še eden moderna glasba prihodnosti. Toda v zadnjih dveh desetletjih so Gu- sodobnik, tudi Lajovic in Škerjanc pa sta na nek način povezana z Ma- izmed številnih poklonov skladatelju ob njegovi obletnici; je ne- stava Mahlerja na novo odkrili. Po svetu se vsak dan vrstijo koncerti z hlerjem. Prvi ga je imel priložnost videti v živo, drugi pa je nadaljeval s kaj več. Poklonili se bomo človeku, ki je v sezoni 1881/1882, ki jo njegovimi simfonijami, snemajo se zvočni posnetki in dirigenti med poznoromantično tradicijo. je preživel v Ljubljani, tako močno zaznamoval glasbeno sceno, da sabo kar tekmujejo, kateri bo prej oddirigiral vseh njegovih deset je nemogoče prezreti ta del njegovega življenja. V naši prestolnici simfonij. Podobno je tudi pri nas, še posebej v zadnjih dveh letih Drugi koncert bo poleg Mahlerja posvečen še njegovemu kolegu je kljub svoji mladosti pustil neizbrisen pečat. so izvedbe Mahlerjevih del pogostejše. Že v lanski sezoni smo imeli Hansu Rottu, čigar simfonijo bo izvedla Slovenska fi lharmonija. Ma- priložnost slišati skladateljevo Peto simfonijo v izvedbi simfonikov RTV hler se je od Rotta med drugim učil kompozicije, »izposodil« pa naj Za prihod mladega Gustava Mahlerja v Ljubljano je bil verjetno najbolj Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta, velikega poznaval- bi si tudi temo iz njegove simfonije in jo uporabil v drugem stavku zaslužen, čeprav posredno, njegov zaupniški prijatelj, Ljubljančan ca Mahlerjevih simfonij. Simfoniji št. 2 z naslovom Vstajenje smo lahko svoje prve z naslovom Titan. Skupaj z orkestrom Slovenske vojske in Anton Krisper, s katerim si je Mahler na veliko dopisoval. Kljub temu prisluhnili kar dvakrat. Najprej v izvedbi orkestra in združenega zbora Slovenskim komornim zborom ter Komornim zborom RTV Slovenija da sta v času Mahlerjevega bivanja (nastanjen je bil pri Krisperjevih) in Akademije za glasbo ter APZ Tone Tomšič s solistkama, grško mezzo- bo v nadaljevanju sledila izvedba Mahlerjeve Žalostinke (Das klagende delovanja v Ljubljani prekinila z dopisovanjem in nista bila več v stikih, sopranistko Katerino Roussou in sopranistko Rebeko Radovan, diri- Lied), njegovega zgodnjega dela, katerega idejo naj bi ukradel Wolfu. se je Mahler tu več kot odlično znašel. Zanj je Ljubljana predstavljala gent je bil ponovno Nanut, nato pa še ob odprtju Festivala Ljubljana Mahler mu je sicer vzel še nekaj tematskega gradiva in ga uporabil v prvo večje glasbeno središče, kjer se je lahko udejstvoval, hkrati pa je 2010 5. julija v ljubljanskih Križankah, ko so pod taktirko Emmanuela svoji drugi simfoniji. zanj pomenila tudi odskočno desko, s katere se je izstrelil sprva nad Villaumeja to simfonijo v c-molu izvedli združena orkestra Slovenske glasbeno provincialno povprečje, kasneje v svoji karieri pa med najve- fi lharmonije in Slovenske vojske ter združena zbora Consortium mu- Tretji koncert bo zopet namenjen samospevom, tokrat z orkestrsko čje vsestranske glasbene umetnike. sicum in Slovenski komorni zbor. Solistki sta bili izjemna sopranistka spremljavo. Na programu bodo dela Mahlerja, Alme Mahler ter Alexan- Sabina Cvilak in altistka Martina Gojčeta Silić. Peto simfonijo smo ka- dra Ziemlinskega, solista bosta baritonist Matjaž Robavs in švicarska Danes ni dvoma, da je Gustav Mahler največji pečat naredil prav s 22 sneje imeli priložnost slišati še dvakrat, prvič v okviru Festivala Ljublja- mezzosopranistka Sonja Leutwyler. Orkester bo, tako kot na vseh 23 svojim skladateljskim opusom, predvsem simfonijami in samospevi, na 19. avgusta 2010, ko je z Londonskim simfoničnim orkestrom tu preostalih koncertih ciklusa, vodil umetniški vodja projekta, maestro spominjamo pa se ga tudi kot velikega dirigenta in klavirskega inter- gostoval Valerij Gergijev, nazadnje pa pred mesecem dni, ko so jo naši Uroš Lajovic. Simfonija št. 5 v cis-molu je med Mahlerjevimi najbolj preta. Ko je bil v Ljubljani, temu še ni bilo tako. Resda se je postransko fi lharmoniki pod vodstvom šefa dirigenta Villaumeja izvedli v okviru priljubljenimi in največkrat izvajanimi deli, kar dokazuje tudi dejstvo, ukvarjal s pisanjem nekaterih kompozicijskih skic ter skladanjem opere modrega abonmaja 21. oktobra. Natanko teden kasneje je v okviru da jo bo radijski orkester letos ponovno izvedel na četrtem koncertu. Repoštev (Rübezahl), v največji meri pa se je v slovenski prestolnici oranžnega abonmaja sledila še izvedba Mahlerjeve šeste, »tragične« Do konca ciklusa se bodo nato zvrstili še trije koncerti z različnimi za- posvečal dirigiranju v ljubljanskem Deželnem gledališču, kjer je mladi simfonije. Trikrat je bila izvedena tudi Simfonija št. 9 v d-molu, in sicer sedbami in programi. Najprej bodo na petem koncertu nastopili člani umetnik močno napredoval. Prav tako se je nekajkrat preizkusil tudi najprej z orkestrom RTV, potem pa še s Slovensko fi lharmonijo in Villa- godalnega kvarteta Tartini in skupaj z gostom Erwinom Kropfi tschom kot pianist. Vse to so skupaj povezali takratni kritiki, poročevalci in umejem . Za ta abonmajski koncert, ki se je odvil v Cankarjevem domu na klavirju izvedli godalna kvarteta, klavirski kvartet in trio skladateljev ljudstvo, ki so v njem odkrili velik talent in veliko večino koncertov ter 3. marca, je priznani slovenski kritik Jure Dobovišek med drugim Hansa Rotta, Gustava Mahlerja, Blagoje Bersa ter L. M. Škerjanca. Slo- opernih izvedb (vsaj z interpretacijske strani) zelo visoko ocenili. Ka- napisal: »Mislim, da je – zapisanim pripombam navkljub – Villaumejev venski komorni zbor bo pod vodstvom zborovodkinje Martine Batič kovostni nivo orkestra je kot dirigent dvignil precej nad takratno pro- najboljši dosežek s SF doslej.« izvedel program z naslovom Mahler v priredbah. Dr. Primož Kuret je v vincialno raven in vse to mu je kasneje omogočilo nadaljevanje velike programsko knjižico napisal, da bo »koncertni program slovenskemu teka tudi obsežna oglaševalska kampanja projekta Mahler v Ljubljani. kariere tudi drugod po Evropi. Repertoar, ki so ga izvajali v tisti sezoni, V letošnji sezoni se je z otvoritvenim glasbeno-scenskim koncertom občinstvu odkril izvirne priredbe Mahlerjevih skladb za zbor«. Na Veliki plakati se bohotijo skoraj povsod po mestu, tudi po internetnih je bil zelo pester in je predstavljal vse od takratnih novitet pa do neko- Predtakt nizozemskega godalnega kvarteta Ragazze začel odvijati sporedu bosta tudi dve Wolfovi vokalni skladbi, preostale Mahlerjeve straneh, oglase si lahko ogledamo na televiziji in jih slišimo po radiu, liko starejše glasbe. Primerljiv je bil s programi večjih evropskih oper- tudi najobsežnejši projekt, posvečen skladatelju Gustavu Mahlerju, pesmi pa so priredili Clytus Gottwald, Gerard Pesson in slovenska kar priča o odličnem delu organizacijskega odbora. Zdaj lahko le še nih središč npr. na Dunaju in v Parizu, kljub temu pa za Mahlerja kot na slovenskih tleh. V okviru koncertnega ciklusa Premiki in zamiki se skladateljica Nana Forte. Premike in zamike bo lepo zaokrožil zadnji upamo, da bo tudi odziv ljudstva podoben. dirigenta prav nič ni bilo pretežko. Lahko celo rečemo, da sta Mahler in bo odvilo sedem koncertov, ki se bodo povečini odvijali v dvorani koncert, na katerem bo orkester Slovenske fi lharmonije izvedel dela Ljubljana delovala vzajemno, mladi glasbenik je imel tu mnogo mo- Marjana Kozine v Slovenski fi lharmoniji. Imeli bomo priložnost slišati Berana, Lajovica in Mahlerja. Od slednjega se bomo poslovili z Mrtvim Mihael Kozjek žnosti za napredek, mesto pa je dobilo mladega in, kar je bilo še bolj dela skladateljev, ki spadajo v kontekst istega časovno-geografskega bobnarjem in njegovo nedokončano deseto simfonijo – med sklada- pomembno, kakovostnega dirigentskega vodjo Deželnega gledališča. okvira in so bili sodobniki ali kako drugače povezani z Gustavom njem drugega stavka je veliki mojster preminil. Tako bo na sporedu le Kot zanimivost lahko mimogrede omenimo, da so v tem letu koncert Mahlerjem: Hugo Wolf, Alexander Ziemlinsky, Hans Rott, Anton La- prvi stavek te simfonije, Adagio. prvič prenašali preko telefona, dirigent pa je bil prav Mahler. Danes jovic, Lucijan Marija Škerjanc … Na prvem koncertu Čaša opojnosti, s V okviru projekta Mahler v Ljubljani ter tudi Slovenskih glasbenih dni bo njegovi poznavalci v svojih spisih ne omenjajo Ljubljane kot nekega katerim se je 24. novembra začel koncertni cikel Premiki in zamiki, so 5. in 6. aprila v Viteški dvorani Križank potekal tudi muzikološki simpo- pomembnejšega mejnika v njegovem življenju, čeprav je bilo to obdo- študenti Akademije za glasbo v Ljubljani poslušalcem ponudili samo- zij z naslovom Fin de siècle in Gustav Mahler pod vodstvom dr. Primoža bje zanj brez dvoma zelo plodno in koristno. Dogajanje okoli leta 1881 speve Mahlerja, Wolfa, R. Straussa, pa tudi Antona Lajovica in Lucijana Kureta. Prav tako bo spomladi Dunajski gledališki muzej pripravil je sicer najbolje opisano in dokumentirano v znanstveni monografi ji Marije Škerjanca. Za prenekatero od mojstrsko dovršenih simfonij je razstavo, posvečeno Gustavu Mahlerju. Ogledati si jo bo mogoče v slovenskega muzikologa Primoža Kureta Mahler in Ljubljana. Gustav Mahler uporabil prav teme oz. motive iz pesmi slednjega. Vsa dvorani Slavka Osterca v Slovenski fi lharmoniji. Zaenkrat odlično po- ta prvinska pristnost, ki jo izžarevajo Mahlerjeve simfonije, je bila torej kritična misel reportaža V pričakovanju nove opere

LiveMetropolitanske opere v Zagrebu – kaj smo inposlušali in kaj še bomo HD

in Mariusza Kwieciena. Popularna Puccinijeva ameriško divo Deborah Voigt pod vodstvom Posodobljeno, blesteče in na novo opremljeno operno gledališče se bo kaj kmalu zopet “Ljubitelji oper so enako fanatični kot Madama Butterfl y je v marcu 2009 pritegnila Nicole Luisottija. Konec februarja (26. febru- odprlo. SNG Opera in balet Ljubljana je v enem izmed ključnih trenutkov svoje novejše ljubitelji bejzbola. Prizadevamo si ustva- največ zagrebške publike (predstavo si je arja) bo sledila Gluckova Ifi genija na Tauridi, ki zgodovine, saj se po štirih letih prenove in oteženih pogojev delovanja vrača na svojo riti Metropolitan, ki bo svojim ljubiteljem ogledalo več kot 1.500 gledalcev). Nato so je bila prvič prikazana leta 2007, z izvrstima mesto, kjer bo z novo energijo in zagonom pripravilo nov repertoar. elekronsko dostopen na enak način, kot so si poslušalci lahko ogledali še produkcijo interpretoma Susan Graham in Placidom Do- Osrednje slovensko glasbeno in baletno gledališče že od leta 1892 deluje v stavbi, ki je bila to Yankeesi omogočili svojim.” Tako je leta Bellinijeve opere La Sonnambula z uspešno mingom. Ponovno bo uprizorjena (19. marca) kot Deželno gledališče v novorenesančnem slogu zgrajena po načrtih čeških arhitektov Jana 2006 takrat novopečeni ravnatelj Metro- francosko sopranistko Natalie Dessay in V. Hraskyja in Antona Hrubyja. Mogočna stavba pa ni več zadoščala bogati operni, koncertni politanske opere Peter Gelb napovedal mladim, vendar upravičeno priljubljenim in baletni ponudbi, v njej je namreč SNG Opera in balet Ljubljana v eni sami sezoni izvedlo revolucionaren projekt pronosov Metovih tenorjem Juanom Diegom Florezom. V maju približno 160 abonmajskih in zunajabonmajskih ponovitev. Stavbo zato po 114 letih končno oper v HD-tehniki v kinodvoranah po je bila prikazana Rossinijeva La Cenerentola, prenavljao, na področju Piccolijeve vile pa tudi razširjajo z novim prizidkom. Kot trdita avtorja celem svetu. “Live-streaming“ projekt se pri kateri so lahko poslušalci uživali v petju projekta dozidave opernega prizidka, Jurij Kobe in Marjan Zupanc, mora arhitektura odsevati je začel skromno, 30. novembra 2006, v le mezzosopranistke Eline Garanča. čas, v katerem je zgrajena, zato sta se z vsem spoštovanjem lotila prenove neoklasicistične šestih dvoranah. Slabo leto za tem je bilo Jeseni 2009 se je projekt v Zagrebu začel z stavbe, ob njej pa zasnovala sodoben objek. V prizidku bodo prostori za kolektiv, ki se je do zdaj v projekt vključenih že 600 koncertnih in novo sezono v isti dvorani. Uvodnim pred- na predstave pripravljal v utesnjenih sobah ali kar na hodnikih, osrednji del z velikimi prostori, kinematografskih dvoran. stavam Tosca, Aida in Turandot, so sledile vadbene dvorane za orkester in generalke, dve baletni dvorani in dvorana za zbor. V stranskih nepozabne Hoff mannove zgodbe z malteškim krilih prizidka bodo garderobe za soliste, prostori za operni zbor in orkester ter ostale gledališke Ob senzacionalnem uspehu Metropolitanke tenorjem Josephom Calejem v naslovni vlogi, sodelavce, kot so garderoberji, maskerji in drugi. Operi bodo dodali nove prostore, obnovili sta- ostale slavne operne hiše niso ostale ravno- nato pa Kavalir z rožo z ameriškima divama ro operno stavbo, pred avditorijem zgradili dodatne prostore za občinstvo, poglobili in razširili dušne. Na veliko veselje poslušalcev je celo Renée Fleming in Susan Graham. Vstopnica bodo tudi oder, število sedežev v dvorani pa bo ostalo enako, saj zaradi zahtev spomeniškega milanska Scala začela predvajati Metove več se je iskala pri Bizetovi Carmen z letonsko varstva odrska odprtina ne bo širša in dvorana tako tudi žal ne večja. prenose v živo. Danes jih lahko spremljamo v mezzosopranistko Elino Garanča. Publika je Veliki projekt obnove opere bo tako bolj ali manj koristil delavcem te ustanove, saj bo prizidek že 35 državah po celem svetu, saj so ljubitelji nestrpno pričakovala tudi debi Placida Do- v celoti namenjen njim. Ob tem se lahko ustavimo in povemo, koliko je bilo v času prenavljanja opere nad projektom več kot navdušeni. Za- minga v baritonski vlogi Simona Boccanegre, opere prilagajanja s strani zaposlenih in kako jim je ta projekt otežil delo, saj so imeli prostore radi izjemne dostopnosti, zlasti fi nančne, se ciklus pa se je zaključil z dvema repertoarni- za vaje v Antonovem domu, Uršulinski dvorani, Viba studiu v Stegnah in Litostroju, predstave mnogi odločijo za ogled opere v kinu, name- ma novostima – Hamletom Ambroisea Tho- pa so potekale v Cankarjevem domu ali na Gospodarskem razstavišču. Selili so se iz prostora v sto da bi si predstavo ogledali v New Yorku. masa, pri katerem je publika prisluhnila glasu prostor in nikjer niso bili doma. Ker je opera njihov dom, komaj čakajo, da se vrnejo v obnovlje- Za ”Live HD“ ni slabih sedežev, medtem ko britanskega baritonista Simona Keenlysidea, tudi Donizzetijeva Lucia di Lamermoor, ki je ne prostore in se končno predstavijo na domačem odru. cene tistih ”najslabših“ v pravem Metropo- in Rossinijevo Armido, ko je ob pričakovano odprla sezono 2007–08 in postala hit leta. Ker dvorana prenovljene opere ne bo nič večja in tako ne bo mogla sprejeti več poslušalcev, se litanu ne padejo pod 35 dolarjev. Vrhunska izvrstni Renée Fleming nastopila plejada Zasluge za to pripadajo predvsem odličnima poraja vprašanje, ali ne bi bilo bolje zgraditi nove stavbe za vrhunsko narodno kulturno ustano- videorealizacija odgovarja najvišjim standar- šestih rossinijevskih tenorjev. Natalie Dessay in Josephu Calleju, ki sta z vlo- vo – z večjo dvorano, ki bi imela obseg koncertne in ne gledališke. S tem bi ohranili spominsko dom hollywoodske fi lmske produkcije, tonska Izredno uspešna in obiskana sezona je bila gama nesečnih ljubimcev nedvomno ustva- vrednost zdajšnje opere in to namenili manjšim opernim zasedbam ter nadebudnim mladim slika, ki jo nadzirajo tonski režiserji v Metu, je več kot dovoljšen razlog, da se je projekt rila eni najboljših interpretacij njunih karier. opernim pevcem, ki bi se imeli tako možnost najprej predstaviti na manjšem odru. brezhibna in tako se publiki s pomočjo satelit- ponovil tudi v letošnji koncertni sezoni Lisin- Dober mesec za tem (23. aprila) bo sledil pre- Ob začetku nove sezone SNG Opera in balet Ljubljana nas je prijetno presenetila premiera skega prenosa navsezadnje ponudi vrhunsko skega. Serija enajstih oper se je začela z izje- nos zadnje opere Richarda Straussa Capricco z mladinske opere Pastir, katere moto je: »Kdor sledi svojim sanjam, daleč pride.« Skladatelj in doživetje. Za zagrebško publiko, ki ima med mno ambicioznim projektom nove postavitve zvenečimi imeni, kot so Renée Fleming, Sarah libretist Peter Šavli je idejo izpeljal iz rodnega, domačega – tolminskega pravljičnega izročila, letom še zmeraj premalo možnosti, da bi se prvega dela Wagnerjevega opernega ciklusa Connolly, Joseph Kaiser in Russell Braun, le te- 24 v izvedbo pa je vključil operne soliste, komorni orkester in baletne plesalce. V umetniški ekipi seznanila s svetovnimi umetniki, ki so danes 25 Nibelunški prstan – Rensko zlato. V več kot de- den za tem (30. aprila) pa še Verdijev Trubadur Pastirja z dirigentom Igorjem Švaro so se ob nekaterih uveljavljenih opernih solistih (Dejan na vrhuncu uspešnosti ali vzpona kariere ter set milijonov evrov bogati produkciji so zbrali pod Levinovo taktirko s Sondro Radvanovsky, Vrbančič, Saša Čano, Urška Žižek, Elvira Hasanagić, Ivan Andres Arnšek, Zoran Potočan) pojavili spadajo v ”prvo ligo” svetovnih pevcev, je vse najboljše in najprimernejše. Z maestrom, Doloro Zajick, Marcelom Álvarezom in Dmi- mladi pevci, ki so še študentje oziroma na profesionalno pot šele stopajo: Martin Sušnik, Nina takšna izkušnja neprecenljiva. Če vsemu temu ki bi si že zdavnaj lahko prislužil častni dok- trijem Hvorostovskym. Prvo soboto v maju Fras, Urška Damiš Berger, Jure Počkaj, Peter Martinčič in Klemen Šiberl. Kot nam je povedal dodamo še izvrsten Metropolitanski orkester torat za izvedbe Wagnerjevega ciklusa – sir pričakujemo prenos Rossinijeve opere Grof Martin Sušnik (v vlogi pastirja), so priprave na nove predstave, ki bodo predstavljene že v de- in izbrane dirigente, pa tudi režiserje in pro- Jamesom Levinom in v režiji enega najboljših Ory, v kateri naslovno vlogo interpretira zvez- cembru, v polnem teku. S pomočjo kreativne ekipe (maestro I. Švara, asistent S. Krečič, režiser ducente predstav, je jasno, da se je odprlo še gledaliških režiserjev zadnjih dvajsetih let da današnjega bel canta Juan Diego Flórez, Rocc, asistentka I. Svoljšak, dramaturginja T. Ažman, koreografi nja T. Pavlič) in nekaj vloženega eno okno v čudoviti svet oper. Prenosi Metro- Robertom Lepagom so operne zvezde Wen- ob njem pa pojeta še mezzosopranistka Joyce truda jim je opero Pastir že uspelo svečano uprizoriti. Nastopajoči so na odru uživali in upajo, politanskih matinej, ki se jim lahko v Evropi dy Bryn Harmer, Stephanie Blythe, Patricia DiDonato in sopranistka Diana Damrau. Sezo- da so uživali tudi gledalci in poslušalci v dvorani. Tako imamo torej še eno slovensko opero, na predajamo v večernih urah okrog sedmih, so Bardon, Richard Croft, Gerhard Siegel, Bryn na se bo zaključila tako grandiozno, kot se je katero smo lahko zelo ponosni. postali za veliko kulturnih središč nezamudljiv Terfel, Eric Owens, Franz-Josef Selig in Hans- začela, in sicer z drugim delom Prstana, opero SNG Opera in balet Ljubljana nam ponuja raznovrstne predstave, ki bodo bogatile novo odrsko mesečni dogodek. Poleg tega, da lahko pri Peter König pele na scenografskem organiz- Valkire, zopet pod taktirko Jamesa Levina in s sezono. Zaposleni so v polnem teku in pričakovanju novih prostorov. Obnova opere se počasi prenosih sledimo izvedbi oper, lahko publika Projekt ponuja skupne trenutke tisočem ljubi- mu, težkem dobrih 24 ton, vsi skupaj pa so solisti Deborah Voigt, Evo-Mario Westbroek, zaključuje in, kot je zatrdil njen ravnatelj Mitja Bervar, bomo lahko odprtju priče spomladi. Op- opazuje tudi vse, kar se dogaja na odru in za teljev operne glasbe, ki so hkrati na različnih ustvarili grandiozno predstavo za unikatno Jonasom Kaufmannom, Brynom Terfelom in era bo zopet postala središče dogajanja na področju operne in baletne umetnosti v prestolnici. njim, v času pavz in med dejanji se predvajajo koncih sveta, vendar uživajo v enaki glasbi. Če doživetje. Oktobra je Met prenašal novo pro- Hansom-Petrom Königom. V novi sezoni bosta po nekaj letih spet zaživela tudi baletni in operni studio, ki bosta omogočila celo intervjuji s člani produkcije, največkrat z si torej zaželite nečesa drugačnega, oditi na dukcijo Borisa Godunova M. P. Musorgskega Četudi imamo lahko ljubitelji glasbe po- mladim dodatno izobraževanje. Kot poudarja vodja opernega studia Igor Švara: » Slovenija izvajalci oziroma pevci. enodnevni izlet, ob tem pa si ogledati največje pod taktirko Valeryja Gergijeva in novembra misleke, da bi bilo vendar bolje, da opere ima pevske talente kot malokje, zato bom vložil vanje vse svoje znanje in bogate dolgoletne Naši sosedje so se kinoverigi Metovih preno- zvezde opernega sveta v hollywoodski igri, Donizzetijevo bel canto komedijo Don Pa- ostanejo vezane na njej prilagojene in zvočno izkušnje, da se bo generacija dobrih pevcev solistov nadaljevala«. sov pridružili 10. januarja 2009. V koncertni režiji in izvrstnem prenosu, pojdite v Zagreb. squal pod Levinovo taktirko ter s solisti Anno ustrezne lokacije, in da prenosi ne omo- SNG Opera in balet Ljubljana nam bo postreglo z novim raznolikim repertoarjem produkcij dvorani Vatroslav Lisinski se je v prejšnji se- Za dostopno ceno 13 evrov (95 kun) se boste Netrebko, Matthewom Polenzanijem, Marius- gočajo pravega odziva pri poslušalcih, na svetovne kakovosti, vse od baročne opere do svetovnih krstnih uprizoritev, z domačimi umetni- zoni (2009/2010) ciklus začel z izvedbo takrat naužili izvrstne glasbe in se prepričali, da Me- zom Kwiecienom in Johnom Del Carlom. tisoče prodanih vstopnic za Metropolitanski ki in gostujočimi pevci ter dirigenti. V letošnji sezoni bomo lahko videli operne predstave, kot popolnoma nove Metove produkcije opere tropolitanska opera s prenosi koncertov utrjuje Predstave, ki bodo v letošnji sezoni še sledile, abonma v prestolnici sosednje države priča o so Pastir, Vesela vdova, Rusalka, Apotekar, Gledališki direktor in La Bohème, ter baletne predstave La Rondine Giacoma Puccinija. Sledile so ji in opravičuje svoj sloves ene največjih opernih v nobenem oziru ne zaostajajo za ome- ravno nasprotnem. Ljudje si očitno zelo želijo Silfi da, Bajadera, Romeo in Julija, Hrestač in še in še. Veselimo se novih opernih prostorov in Gluckova Orfej in Evridika pod taktirko Jamesa hiš današnjega časa. Za vse dodatne informa- njenimi. Decembra si bomo lahko ogledali najelitnejših opernih predstav, četudi so pred svežega repertoarja, ki nam ga bodo predstavili pevci in baletniki z vsem svojim žarom, voljo in Levina in Donizettijeva Lucia di Lammermoor cije priporočam, da obiščete splet no stran KD novo produkcijo Verdijevega Don Carlosa s njimi namesto pevcev iz krvi in mesa platno navdihom. v režiji Mary Zimmerman, ki je potrdila še en Lisinski: www.lisinski.hr. francoskim tenorjem Robertom Alangnom v in zvočniki. S tega vidika je „Met Live“ nedvo- velik uspeh ruske sopranistke Ane Netrebko, glavni vlogi, po novem letu (8. januarja) pa še mno ena od pozitivnih pridobitev sodobne Jelena Grazio Ida Plevnik pa tudi dobra nastopa Poljakov Piotra Beczala Puccinijevo melodramo La Fanciulla del West z globalizacijske tehnologije in komunikacije. intervju

več moraš kot dirigent interpretirati. V Han- sta sinhronizirani s sedanjo ameriško kulturo.« večer več sto ljudi, a med njimi bo gotovo kdo, dlovih in Mozartovih časih so glasbeniki igrali ki opere še ni slišal nikoli. Poskušajte si priklicati ● Lahko torej govorimo o tesni povezanosti zgolj glasbo tistega časa, torej sodobno glasbo v spomin vaše občutke, ko ste jo sami slišali ameriške kinematografi je in sodobne op- tistega obdobja, nič starejšega. Obstajale so prvič.'' To je tudi moja odgovornost dirigenta ● Pravijo, da je dirigiranje zelo naporno in erne umetnosti? splošno znane stvari, ki jih skladateljem ni bilo podobno športu. »Seveda. Kinematografi ja je ameriški doprinos Dirigent je samo potrebno zapisati. Glasbena aktivnost je bila »Ne vem, če je podobno športu, vendar redno k svetovni umetnosti. Simfonična glasba in zelo velika in občinstvo je bilo željno nove glas- skrbim za fi zično kondicijo. Vsak dan plavam opera izvirata iz Evrope, kinematografi ja pa je be. Danes so glasbeniki izučeni, da v glavnem in sem tudi sicer precej aktiven. A dirigiranje je glavni ameriški izvozni produkt in je nekako izvajajo glasbo poznega 19. stoletja: Mahlerja, nemi član predstave zame bolj mentalna kot fi zična izkušnja. Pome- zapisana v družbeni DNK. Zato najdemo v Wagnerja, Straussa – to je bistvo njihovega ni udejaniti svoje misli oziroma glasbo. Obratno sodobnem ameriškem opernem izročilu toliko šolanja. Zato moraš, ko se lotiš izvajanja starejše kot pri športnih aktivnostih.« zgodb, poznanih iz fi lmov. Recimo, Čas deklištva Pogovor z ameriškim dirigentom Patrickom Summersom glasbe, vložiti več truda. Mozarta se da igrati na (Little Women) je bila, ko sem bil otrok, najbolj ● Nastopajoči občinstvu ponavadi ne kažejo različne načine in moraš se odločiti, katerega brana otroška knjiga in je imela zelo velik vpliv hrbta, dirigenti ga vedno. boš izbral. S simfonijo kot je Michaelova (Mi- na ameriško javnost. Kot opero pa jo je pred »To me nikoli ni motilo. Pravzaprav nisem niti chael Daugherty, avtor simfonije Metropolis), dvanajstimi leti spisal Mark Adamo. Tudi Zadnji razmišljal o tem. Jaz sem tam, da poustvarim ki je bila napisana za časa mojega življenja, sprehod (Dead Man Walking), ena najpomemb- glasbo najprej zase, nato za orkester in nato za pa je drugače. Težko bi rekel, da interpretiram nejših sodobnih ameriških oper, ki je doživela Patrick Summers, rojen leta 1963, je eden bolj opaznih ameriških dirigentov mlade občinstvo. Ne stojim za dirigentskim pultom, da Metropolis, čeprav ga, saj ga naredim drugače že več kot sto ponovitev, se naslanja na fi lm. generacije. Glasbeni vodja houstonske Velike opere in prvi gostujoči dirigent bi zabaval oziroma nastopal za občinstvo.« kot ostali. Veliko delo je lahko interpretirano na Jake Heggie se globoko zanima za ameriško Opere v San Francisu se lahko pohvali z obsežnim repertoarjem, ki zajema dela od veliko različnih načinov. To je njegova defi nicija ● Za vas dirigiranje torej ni neke vrste cirkus mitologijo in je napisal še eno opero s tipično oziroma veličina.« zgodnjega baroka do velikih opernih stvaritev ter svetovnih krstnih izvedb. Znan je oziroma del predstave? ameriško tematiko, Moby-Dick. Večina ljudi je tudi po plodnem sodelovanju s sodobnimi ameriškimi skladatelji (Tod Machover, »Nisem eden tistih dirigentov, ki so fi zično zelo ● Imate vedno dokončno izdelano zamisel, prepričana, da ga pozna, čeprav knjige v resnici Jake Heggie, Rachel Portman, Michael Daugherty, Mark Adamo, Daniel Catan, aktivni in ne verjamem, da je to bistvo dirigira- kako bo skladba zvenela? Oziroma, koliko nikoli ni prebrala. Seveda pa se vse sodobne Carlislye Floyd, Lee Hoiby, Christopher Th eofanidis) in ima za seboj številne nja. Dirigenti nismo plesalci, da bi na tak način, prostora dopuščate za kreativni doprinos opere ne spogledujejo samo s fi lmom.« preko koreografi je, interpretirali glasbo. To ni orkestra? premierne uprizoritve. ● Tovrstna naveza, posebej če je pogojena bistvo naše umetnosti.« »Orkestru puščam svobodo, a interpretacija zgolj s komercialnimi razlogi, zna biti tudi Njegovo sodelovanje z newyorško opero Metropolitan se je pričelo konec izvira iz mentalne energije dirigenta. Ko v živo ● Kako pa je moč doseči nadzor nad tako dvorezen meč. Kdaj so takšne opere sploh devetdesetih z Netopirjem, Summers pa je še danes njen redni gost. Njegovi dosežki zaslišiš orkester, so določene stvari povsem velikim korpusom brez poudarjene fi zične uspešne? na evropskih odrih niso nič manjši, saj je od prvega nastopa v Rimu z Manon drugačne (tudi močnejše), kot so se ti zdele, ko ekspresivnosti? »Uspeh opere Zadnji sprehod izvira iz dejstva, si partituro prebiral samo še v glavi. Glasbeniki Lescaut dirigiral še v slovitem gledališču Liceu v Barceloni, v Valižanski nacionalni »Nadzor brez posebnih gest in kriljenja je pov- da je zgodba povsem drugačna od fi lma. Ne do orkestra. Da poslušalcem z orkestrom vred vnesejo sebe, orkester svoj karakter in prav to operi ter v opernih hišah v Lizboni, Bordeauxu in na Festivalu v Bregenzu. sem mogoč. Kontrola je v tebi. Gre za to, da v samo, da je povedana na drugačen način, v tem ponudim novo doživetje, ne da bi bil pri tem je ena od fascinirajočih stvari pri dirigiranju. glavi slišiš vse to, kar se bo naslednji trenutek primeru niti enaka ni. V knjigi sestre Helen Pre- ekscentričen ali moteč.« Kot učitelja, mentorja in prijatelja ga izjemno spoštujejo tudi pevci. Patricia Poglejte. Prvič sem v tem delu sveta, v Sloveniji, zgodilo. In to preprosto udejaniš. Dirigentova jean se glavna junakinja posveča trem na smrt Racette ga je želela za dirigenta, ko je prvič nastopila v vlogi Čo Čo San in Tosce, in vendar sem danes dopoldan stal pred osem- ● Kako pa se razlikuje dirigiranje opere in naloga je, da glasbo v fi zični obliki preko orke- obsojenim jetnikom. Istoimenski fi lm (posnet Ana Netrebko pri svojih prvih Puritancih v Metropolitanski operi, Renee Fleming desetimi ljudmi, s katerimi smo skupaj ustvar- klasičnega koncerta? stra prenese do poslušalca. Dirigent je samo leta 1995 s Seanom Pennom in Susan Saran- jali glasbo. Pa čeprav se še nikoli nismo srečali. »Bistvena razlika je, da moraš pri opernem delu pa za svojo prvo Violeto v Houstonu. Eden od njegovih posnetkov je bil nagrajen nemi član predstave.« don, op.p) govori samo o enem zaporniku, Preigrali smo Metropolis in zame kot tujca je paziti na pevce. Petje je namreč posebna in zelo tudi z grammyjem (Bel Canto z newyorškim Orkestrom sv. Luke, 2002), sicer pa opera pa je osredotočena na druga dva in tudi ● Dirigent mora imeti karizmo. V čem je bila izkušnja neverjetno navdušujoča.« zahtevna oblika umetnosti.« Summers že petnajst let sodeluje tudi z Avstralsko opero. vsebinsko izzveni drugače. Pri operi igra glasba vaša? ● Zakaj ste se odločili za prvo izvedbo dramaturško vlogo, ki jo ima v fi lmu kamera. ● Je izvajanje opere torej zahtevnejše? Umirjen in glasbi predan sogovornik »Karizme ne moreš ustvariti. Preprosto jo imaš Metropolisa v Sloveniji? Uspeh sodobnih oper, ki se naslanjajo na že »Težje. Poglejte. Vzemimo dve glasbeni deli, ki pravi, da uporablja klasično metodo ali pa ne. Karizma je v tem, da veš, kaj počneš, »Ta simfonija mi je zelo všeč in menim, da mo- znano temo ali posnet fi lm – in Zadnji sprehod sta po obsegu podobni: osma Mahlerjeva sim- prebiranja partiture, kar pomeni, saj ti mora orkester zaupati kot dobremu raš dirigirati dela, ki so ti všeč. Michael je zelo je ena od njih – je v tem, zgodbo poustvarijo v fonija in Verdijeva Aida. V Aidi več kot polovica glasbeniku. Člani orkestra morajo čutiti, da te da jo kot izučeni pianist preigra zanimiva oseba, nekakšen boem. Rad imam novi obliki umetnosti.« nastopajočih ustvarja iz spomina – solisti in poznajo, da lahko igrajo zate. Če ne vedo, kaj na klavirju. Zahvaljujoč njegov humor in poskus vključevanja pop kul- zbor pojejo na pamet. Nihče od članov orkestra želiš, ne morejo storiti ničesar. To pomeni, da se ● Obstaja razlika med pristopom do dolgoletnim izkušnjam ture v klasično umetnost. Vedno se trudi pove- Mahlerjeve simfonije ne igra na pamet, temveč moraš pred njimi razgaliti in jim pokazati, kaj klasičnega in sodobnega dela? 26 dati kaj resnega in tehtnega glede pop kulture. iz not. Zamislite si, kako bi zvenela, če bi jo 27 pa danes posamezne ti je všeč. To zahteva dobršno mero poguma, a »Razlika je, samo težko jo je defi nirati. Po svoje In pop kultura je danes prisotna vsepovsod. V izvajali na pamet! Gotovo drugače. Ob petju pa orkestrske sekcije sliši glasbo lahko samo tako deliš z njimi. Nekateri lahko do bistva sodobne skladbe prideš hitreje, času, ko je umetnost v krizi – vsaj v Ameriki – je morajo pevci še igrati in se zaslepljeni od vseh dirigenti to dosežejo z izredno osebnostno ker je orkestri in občinstvo še ne poznajo. Za še preden dejansko to edini način, da sploh prideš do izraza. Opera odrskih luči ukvarjati s sceno in rekviziti. Pri močjo, z avtoriteto, nekateri s strahospoštova- oboje je nekaj novega, neko novo skupno od- zazvenijo pod in simfonična glasba sta danes samo ena od operi je torej veliko več glasbenih kompromi- njem ali vlivanjem strahu – načini so različni. krivanje, kar je zame zelo zanimivo. Nasprotno njegovo dirigentsko oblik, ki so v dobi interneta na voljo vsakomur.« sov, a končni rezultat, recimo temu izpovedna Zase ne vem, kako to počnem. Vem pa, da sem je pri skladateljih in skladbah, ki jih vsi poznajo. moč, je enak.« palico. Najljubšega po naravi bolj podoben počasi izgorevajočemu ● O čem pa pravzaprav govori ta simfonija? V primeru Beethovnove ali Mahlerjeve simfo- instrumenta nima, stenju kot kometu. Sem potrpežljiv in vedno »Metropolis je neke vrste fantazija o Superma- nije je dirigentova naloga v tem, da uspešno ● Zakaj več kompromisov? saj je prepričan, razmišljam vnaprej, ne zgolj od danes na jutri. nu. O njegovih prigodah in njegovem vplivu poustvari preteklo obdobje z vsemi njegovimi »Pevci igrajo na instrument, ki je v njihovem da je orkester med Zanima me, kje bom v razponu desetih do pet- na ameriško zavest. Ni samo plehka mešanica niansami vred. Da glasbo predstavim čim bolj telesu. Z njim so dosti bolj neposredno pove- najbolj fascinantnimi najstih let. In bistveno je, da sem zadovoljen, oziroma kolaž zgodb o tem superjunaku. Je neposredno, da se dotakne mojega spomina. zani kot ostali instrumentalisti. Njegov odziv ko skupaj ustvarjamo glasbo. To je zame bistvo zgodba o Ameriki. In zakaj je Amerika sploh To so fantastična dela, ki zaslužijo, da jih ve- je odvisen o telesnega počutja, utrujenosti, instrumenti na svetu. dirigiranja.« izumila lik, kot je Superman.« dno znova preigravamo, a zame to ni popoln dolžine diha, oblikovanja fraze ... Pevca moraš Slovenskemu občinstvu se je umetniški dogodek, saj ga vidim kot nekakšno zelo dobro poznati, da lahko čutiš z njim. Vedeti ● Dirigiranje je torej zelo zahteven in kom- ● Veliko sodelujete s sodobnimi ameriškimi letos novembra prvič predstavil usklajevanje not s spominom.« moraš, kaj potrebuje v določenem trenutku, da pleksen poklic. skladatelji in vaš repertoar obsega veliko skupaj dosežeta optimalni rezultat. To je bistve- s koncertnim programom, ki »Dirigiranje je zelo nenavaden poklic. Z enim oper, ki se spogledujejo s fi lmom. Gre za ● V primeru izvajanja znanih skladb je na naloga opernega dirigenta.« je obsegal Ognjemet, op. 4, orkestrom ti uspe, z drugim pa ne, čeprav upo- posebno ljubezen do fi lmske umetnosti ali seveda tudi več nehvaležnih primerjav in Igorja Stravinskega, Mozartov rabiš enak pristop. Podobno kot v življenju, ko zgolj naključje? sodb, mar ne? ● Ste torej mnenja, da je petje zahtevnejše »Strassburški« Koncert za violino na ulici srečaš nekoga, ki ga takoj začutiš in se z »Gre za splošni trend, ki ga je v Ameriki opaziti »Seveda. A se s tem ne obremenjujem. Dirigent kot igranje na instrument? orkester št. 3 v g-duru, K. 216, s njim ujameš, ter nekoga, ki je brez posebnega v zadnjih petindvajsetih letih. Tudi v zgodnjem in glasba, ki jo izvaja, obstajata v danem trenut- »Si predstavljate, kaj pomeni cel večer prepe- solistko Karen Gomyjo; ter prvo slovensko razloga nesramen do tebe. Ti pa se nisi spreme- 19. stoletju so skladatelji pisali o britanski ali ku in jasno je, da je interpretacija pogojena s vati Violeto? In to na pamet. Ljudje pozabljajo, nil. Gre za izmenjavo energije.« španski kraljevi družini, torej o temah, ki so bile časom oziroma obdobjem, v katerem skladbo kako zahtevno je to. Kot da bi igral štiri ali pet izvedbo simfonije Metropolis sodobnega takrat aktualne. Ker so bile znane, se poslušalci dirigiraš. A zmeraj se zavedam, da je med ob- klavirskih koncertov v eni sami noči. Nihče od ● Dirigiranje pomeni poustvarjanje nečesa ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja. niso obremenjevali z vsebino dogajanja. Po- činstvom nekdo, ki jo bo slišal prvič. Nedavno pianistov tega ne počne. Zaigrajo enega in še že napisanega. Koliko svobode si lahko dobno je danes. Operi Tramvaj Poželenje (The sem v Houstonu dirigiral Madame Buttefl y in to je izjemno. Prav tako ne poznam nikogar, ki privoščite? Streetcar Named Desire) in Veliki Gatsby (The Gre- zadnja stvar, ki sem jo pred predstavo rekel bi drugi Brahmsov koncert igral na pamet. Sam »Zanimivo, dlje ko greš v glasbeno zgodovino, at Gatsby), obe napisani v zadnjih desetih letih, članom orkestra, je bila: ''V dvorani bo vsak se imam za kar dobrega pianista, pa tega ne nadaljevanje na strani 26 Fotografi je: Christian Steiner nadaljevanje s strani 25 glasbena kritika

zmorem. To je absolutno navdušujoče. Opera je oblika umetnosti, ki zahteva izredno preda- nost, a je v isti sapi zelo hvaležna.« ● So izvedbo kakšnega glasbenega dela spremljali posebni čustveni odzivi z vaše strani? »Billy Budd in Peter Grimes Benjamina Brittna sta britanski operi, ki sta se me najbolj dota- knili. ● Je lažje ali težje biti čustveno vpleten? »Tega ne moreš vedeti vnaprej in nisem niti pričakoval. Petra Grimesa sem prvič izvedel Koncert Newyorških fi lharmonikov pred mesecem dni. Zadelo me je kot vlak in v Ljubljani se je ob velikem pričako- po predstavi nisem mogel zaspati do štirih vanju zgodil v torek, 26. oktobra, ob zjutraj. Več let sem se ga na nek način izo- 20.00 v Gallusovi dvorani Cankar- Orkester po meri New Yorka … gibal, ker sem slutil, da me bo tako prevzel. Podobno doživljam tudi pri nekaj simfonijah: jevega doma. Sibeliusova peta, Dvoržakova osma, Brahm- Na koncerte velikega kova se mno- sova druga. In ko jih takole žično odzovejo direktorji, politiki ter naštevam, ugotavljam, da imajo ostali pripadniki »plemenitejših ras«. skupno točko: so polne radosti.« Statusni simbol obiskovanja svetovno ● Ste tudi sami bolj »radostna« znanih fi lharmoničnih orkestrov je oseba? prevladujoči faktor. Nič aristokratsko vir inspiracije mnogim orkestrom širom po stru, njegova mama Yoko Takebe pa še vedno pomenu besede, vendar je ton orkestra tisto zemlji, iz enega samega tona pripeljal v Tri- »Ja. Preprosto srečen in zadovo- ni zvenelo ploskanje po himni, kar stanov akord. Wagner napetosti ne sprosti ljen sem. Vem, da zveni čudno, a svetu. igra prvo violino. Kot sam maestro Gilbert prvo, kar slišimo oziroma po kar smo dejan- me sploh ne moti, saj je na takih Po pogovoru s prvim pozavnistom, Joejem pravi, da je Newyorčan, ki je daljši čas živel sko prišli. Dalje sem nekoliko skeptičen pri popolnoma, ampak le delno, ta vzorec pona- takšen pač sem. Ko sem prišel v vlja tudi v nadaljevanju, kjer po vsakem ne- Ljubljano, je bilo precej hladno koncertih iluzorno pričakovati iz- Alessiom, ki sicer velja za nesporno avtoriteto v Evropi (bil je šef dirigent stockholmskega programski politiki orkestra, res mogoče, da obraženo publiko. Prišla je vendar na področju pedagogike, orkestrskega in kraljevega orkestra), se hkrati zaveda svojega imajo na sporedu več programov, vendar rešljivem akordu sledi nov začetek. Vsekakor in je deževalo, a je bilo zame se poslužuje dvoumnosti, ki ima mogoče v čudovito. Enako nekaj dni od bogata publika. Pretirano izka- solističnega koncertiranja, mi je zaupal, da azijskega porekla. ne predstavljam si Dunajskih fi lharmonikov je trenutno orkester v odlični formi. Poudaril Prejšnji glasbeni vodja, maestro Lorin Maazel, s svojimi originalnimi instrumenti na ame- realnem življenju negativno konotacijo, saj jo tega, ko je bilo podobno vreme šljevanje celotne Gallusove dvorane povezujemo tudi z neodločnostjo oz politiko na Dunaju.« je, da imajo odličen menedžment, ki orkester ali »music director«, kakor ga imenujejo Ame- riški turneji, ki bi igrali izključno Coplanda, tudi ni godilo Amerikancem, vsaj pogosto vodi na svetovne turneje ter obe- rikanci, velja za najdražjega. Njegova plača je Bernsteina, Gershwina, Barberja idr. Vsekakor samo. V glasbi pa omogoča veliko možnosti, ● Najtežje delo, s katerim ste se soočili v po odzivih glasbenikov sodeč. Samo nem opravlja vlogo ambasadorja orkestrske v letu 2009 na letni ravni znašala okroglih 3.3 sem prepričan, da imajo svoj motiv, ki pa ga na primer, da tudi v trpljenju lahko uživamo. vaši dolgoletni karieri? predstavljamo si lahko, kako bi bilo glasbe ZDA. Veliko vlogo pri turnejah odigra milijona dolarjev. Maestro seveda opravi tudi sam trenutno ne razumem najbolje. Ameri- Glasbeniki namreč ob igranju pogrebne ko- »Najtežja glasba, s katero sem se kadarkoli na koncertu, kjer bi publika premo- tudi njihov generalni pokrovitelj Credit Suis- več gostovanj in koncertov z drugimi orkestri. kanci svoj ponos izražajo na domala vsakem račnice iz, denimo, Eroice lahko tudi uživajo. Beethovnova Egmont uvertura spada med spoprijel, je bila opera Toda Machoverja z gla določeno glasbeno izobrazbo. Kar se. Vsekakor pohvalno, v Sloveniji temu sledi Filharmonija pa teh podatkov za maestra koraku, vendar globoko v sebi spoštujejo naslovom Vstajenje (Resurrection), ki se na- železni repertoar orkestrov. Zahtevajo jo je po mojem ključno za kontinuiteto KD Group. Alessi, sicer tudi profesor na glas- Gilberta ni razkrila. korenine velikih glasbenih imen. Analitičen slanja na roman Leva Tolstoja. Tod je vodja beni ustanovi Julliard, je poudaril dobre la- Na koncertu samem … pristop do glasbenih vsebin, poglobljene praktično na vseh avdicijah oziroma tekmo- medijskega laboratorija na Univerzi za teh- oziroma njeno nadgradnjo. stnosti maestra Gilberta, ki se odlično znajde Program so uradno otvorili s slovensko in študije glasbe ter seveda poznavanje širšega vanjih dirigentov, priljubljena pa je tudi na nologijo v Massachusettsu (MIT). Je genialen Vsekakor je pohvale vredno, da se je oziroma je doma v domala celotnem klasič- ameriško himno v znak pozdrava visokim zgodovinskega konteksta nastajanja glasbe- simfoničnih koncertih. Napisana je bila v času um in briljanten glasbenik, a zelo zahteven. Cankarjev dom odločil pridobiti ta nem reperotarju. Ravno tako je navdušen nad državnim predstavnikom. Himno so odigrali nih del so sestavni del glasbene pedagogike Napoleona ter »naših« Ilirskih provinc. Perio- Skoraj nemogoč za izvajanje. Podobno so svojim vodstvom, saj so si pridobili mnogo stoje, kar je še dodatno sprostilo publiko pa ameriških elitnih glasbenih univerz. Upal bi si dična izmenjava dura in mola, ponazorjena orkester v Ljubljano. V tej jesenski kot dobro, ki zmaga nad zlim, fanfarni končni ljudje menili o Voyczku ali Wagnerjevem turneji bodo poleg Ljubljane koncer- simpatizerjev ter medijskega odziva s svojim tudi glasbenike, saj ni bilo čutiti nikakršne trditi, da intuitivno Evropejci pač dominiramo Tristanu in Izoldi v času, ko sta bila napisana. A nastopom v Pjong Jangu v Severni Koreji. napetosti ali vznemirjenosti. triumf pa ponazarja svobodo. Newyorčani so tirali še v Beogradu, Varšavi, Vilni, pri izvedbi, kar seveda velja tudi obratno pri smo z Vstajenjem vseeno uspeli in trud je bil Kot vrhunski pozavnist ima poleg turneje z Orkester je suvereno ubiral svoj čist in estet- jazzu oziroma pri ameriških avtorjih. jo zaigrali kot prvi dodatek. Nekoliko sem bil 28 29 poplačan. Podoben tudi Aribert Reinmann, Hamburgu, Parizu in zaključili v orkestrom še seminarje pri različnih kolegih, sko dovršen ton. V žargonu večno problema- Poleg simfonične pesnitve Richarda Straussa ob tem presenečen, mogoče pa je bilo obče ki je pred svojim časom. A prepričan sem, da Luksemburgu. Filharmoniki imajo tokrat v Bruslju, v pomladni turneji pa v sose- tično »štimanje« je bilo tu skorajda nemoteč Don Juan in Brahmsove četrte simfonije so prepričanje drugačno. Sam sem kot dodatek bodo ta dela ponovno zaživela, preden se seveda evropsko turnejo, ki ji bo spo- dnjem Gradcu na Graški visoki šoli za glasbo. problem. Odlično barvno zlitje pihal, harmo- izvedli še krasen preludij Richarda Wagnerja vsekakor pričakoval ameriške avtorje. bom postaral.« mladi 2011 sledila še ena, ta se bo Orkester, ki domala igra celoten klasičen nično ubrana trobila in seveda tudi odličen Tristan in Izolda (Preludij in Izoldina smrt). Za drugi dodatek so nam zaigrali Bernstei- program, je v zadnjem času doživel tudi velik ton godal. Glasbeni purizem bi lahko rekli, še novo Lonely Town, ki se je odlično podala k ● Kaj pa najtežja osebna dirigentska končala v sosednjem Gradcu. Maestro Gilbert je občuteno izrabil tišino kot uspeh v ZDA z izvedbo Ligetijeve scenske posebno tisti, ki so vajeni evropske orkestr- njihovemu temperamentu. izkušnja? začetek samega preludija, ki ga, kot bi bili na uprizoritve Le grand Macabre. Novodobna ske tradicije. Sicer ni mišljeno v slabšalnem »Prevzem Salome v Metropolitanski operi tik harmonični oziroma melodični nikogaršnji Simon Perčič commedia dell'arte, bi lahko rekli. pred zdajci. Zgodilo se je dan pred predstavo Zgodba o novem glasbenem vodji je tudi in imeli smo samo eno vajo.« Vsi ameriški orkestri so multikulturni, večra- sni, kar daje svoj čar in je v skladu z ameriško zanimiva. Kot je to pomembno za vsak orke- ● Kje vidite vrhunce vaše letošnje kariere? demokratično politiko. Evropski orkestri temu ster, so si tudi newyorški fi lharmoniki želeli »Peter Grimes, ki sem ga dirigiral pred kratkim. zgledu sledijo, edina neosvojena trdnjava pa dirigenta visokega kova, ki bi obenem bil tudi Pa Figarova svatba, ki sem jo z avstralsko so Dunajski fi lharmoniki, v katerem, kot po prisoten ter utrdil ansambel. Želimo si neka- opero posnel za dvd. To je bila čudovita izku- tradiciji, igrajo samo moški. V poplavi teh- kšnega novega Bernsteina, so pisali ameriški šnja. In seveda Moby Dick na zanimivi turneji nično brezhibnih azijatov, ki so pripravljeni časopisi. Po neuradnih podatkih je njihovo po Ameriki z ruskim nacionalnim orkestrom slepo slediti navodilom ter trdo garati za svoj ponudbo zavrnil tudi Riccardo Muti, ki je bil letos pomladi.« uspeh, se nam vedno poraja vprašanje smi- med glavnimi kandidati za to mesto. Maestro selnosti argumentov za ali proti. Ko sem bil Muti je po odhodu iz Scale raje izbral čikaški ● In uprizoritve, ki se jih veselite v prihod- pred desetimi leti v New Yorku, so bili vsi glas- simfonični orkester, prav tako enega med nosti? beni navdušenci v pričakovanju Dunajskih najboljšimi orkestri v ZDA. »Po desetih letih bom ponovno dirigiral Za- fi lharmonikov oziroma njihovega koncerta v Allan Gilbert je prvi Newyorčan, ki je prevzel dnji sprehod, tokrat v Houstonu. Nato bosta Carnegie Hall neizmerno neučakani in vzne- mesto glasbenega vodje te slovite fi lharmoni- v Metropolitanski operi sledili Donizettijeva mirjeni. Najprej mi je bilo njihovo navdušenje je, sicer kar 167 let starega orkestra, ki je med Lucia Di Lamermour in Gluckova Ifi genija na nekoliko tuje (navkljub njihovim odličnim drugim tudi najstarejši v ZDA. Naj omenim, Tavridi, ki mi je zelo všeč in jo bomo izvedli s orkestrom), zatem pa je vse postalo kristalno da se med njegovimi najbolj znanimi šefi Placidom Domingom in Susan Graham. To me jasno. Dunajski fi lharmoniki so skorajda edini dirigenti pojavljata tudi imeni Gustav Mahler čaka v naslednjih treh mesecih.« pravi pojav originalnosti v tehnični opremi, ter Leonard Bernstein. Kot zanimivost lahko Damijan Vinter programu ter zvoku in prav zaradi tega tudi povemo, da sta oba starša igrala v tem orke- odkrito

bistvu lovim še zadnji vlak, ker se danes mladi note, kaj bom potem igral? Seveda je tabu Sloveniji, v vseh možnih stilih improvizacije, že zgodaj začnejo ukvarjati z improvizacijo. tema, ker nisi prej poskusil, se nisi poglobil … ne samo standardnega jazza, ampak tudi Jaz sem v bistvu začel kot starejši. V Celovcu ali pa si se samo do neke mere … sodobnega, etno, »fussion«, latino – vsi so na sem sicer bil zelo zadovoljen, profesor je bil istem. No, tako se začne – tu imam prijatelja ● Misliš, da je problem v sistemu odličen, ampak videl sem, da ima prav. Celo- Igorja Lumperta, ki živi tu že nekaj časa, eno izobraževanja ali pa morda v karakterju vec je ponesrečena zadeva, nekako je preblizu leto. Igra po parkih, da se preživi. Konkurenca, ljudi? Ljubljane. kot si sam rekel, je ogromna. Ko si prej omenil Jaz vidim zelo dobro perspektivo, to se bo besedo možnosti – če to mesto ne nudi mo- ● Je tudi okolje takšno, da ne spodbuja? spremenilo. Zaenkrat v Sloveniji recimo ni žnosti, potem jih ni nikjer. Je pa težko. Sam Je grozno, bolje, da ne razlagam. Najhujše je mogoče študirati jazz violine. Tudi nazori se sem bil zaenkrat tako zaseden s šolo, da nisem to, da med ljudmi ni motivacije, vedno se gre morajo spremeniti, da nekdo lahko v zasedbo nikoli imel toliko časa, da bi razmišljal o tem, po študiju domov. pokliče godalca, ker je ta zvok zelo specifi čen, da bi moral vsak dan igrati, se zmeniti za »gig«, drugačen je od tenorja ali trobente, ki je vedno ● Ne živiš zares pravega študentskega za »špil«. Če bi zdaj končal šolo, bi to moral navzoča, skoraj tradicionalna. Ko govorimo o življenja? narediti. Moral bi igrati vsak ali vsak drugi dan, fuziji, »fusion sound«, rock jazzu ali mešanici Slovenci smo pa še razvajeni: imamo vse, tudi »špile«, ki bi bili zelo mizerno plačani – klasične glasbe z rockom ali jazzom, pa je to kar hočemo, gremo pa takoj tja, kjer je lepše. tako bi preživel, tako bi nabiral nove izkušnje, zelo dobrodošlo in bo zelo dobrodošlo tudi v Lahko rečem, da sem jaz potreboval malo več nove kontakte, nove glasbenike bi spoznaval, Sloveniji. Godalo v jazzu … čedalje več nas bo, motivacije, čeprav sem v Celovcu pridno delal. neprestano po malem rasteš … zveze nabiraš, Intervju s Petrom Ugrinom zaenkrat nas je pa malo. Zaključil sem dve leti zelo uspešno, z menoj so vse gre po zvezah. – jazzovskim in klasičnim bili zadovoljni, lahko se še vrnem in zaključim ● Imaš morda že kakšne ideje, načrte, kam ● Letos sem bil v Angliji na jazz akademiji, violinistom šolanje tudi tam. in kako po New Yorku? kjer imajo kot obvezen predmet tudi »Mu- Defi nitivno naprej, ne vem pa kod, doma ali tu. ● V New Yorku si študij začel dejansko spet sic Business & Industry«, kjer te učijo, kako Odvisno je predvsem od denarja, fi nanc. Sam od začetka? se najbolje znajdeš v glasbenem svetu, bi najraje tukaj delal še magisterij, žal pa za to Ja, s tem, da sem si rekel, da sem že tako ali kako ti uspe živeti od glasbe. Imajo tudi ne dobiš nobene štipendije, razen če nisi ame- tako celo življenje v šoli: zaključil sem že klasič- na »New School for Jazz & Contemporary riški študent. Imam nekaj želj: najprej, bi bil rad no akademijo, naredil sem srednjo glasbeno Music« podoben predmet? progresiven, potem bi rad ohranil stike tako gimnazijo … Moja rešitev je bila jazz, ker me je Ja, šola ponuja obvezne in izbirne predmete. z New Yorkom kot Slovenijo, tretja želja pa je, tako potegnil, da sem si rekel, da sem pripra- Music Business & Music Industry, predvsem Peter Ugrin da bi igral oboje, klasiko in jazz, da bi se lahko vljen začeti znova, da je to čisto nova smer in Music Business je obvezen, »mandatory« pred- Idejo za intervju s Petrom Ugrinom preživljal od igranja jazza, da bi se res poglobil, da sploh ni problema. Malo težje je bilo to, da met, ki ga moraš končati. Na ta predavanja sem dobil po poslušanju odličnega v smislu, da bi to res celo življenje delal, da bi sem moral zopet delati vse druge predmete, velikokrat povabijo menedžerje ali tudi same bila to moja fi lozofi ja, da bi se družil z ljudmi, koncerta, ki ga je imel letos na primer angleščino ipd. Ker če hočeš narediti umetnike. Govorijo, kako so začeli, vsi so na ki to predavajo. Tudi sam bi rad začel predava- šolo, moraš tudi to narediti. S profesorjem (Bil- istem, vsi so začeli ali zastonj ali pa za en dolar. poleti v sklopu dogodka Noči v ti, če bi se odprle kakšne možnosti. Dejansko ly Harper), ki sem ga prej omenil, sva od takrat Zadnjič je kot gost predaval Chico Hamilton, Stari Ljubljani, kjer je nastopal ● se jazza učiš celo življenje in to je ključna Kako se je začela tvoja jazzovska pot? dogaja, kako to mora biti, in to zelo pomaga.« ostala v kontaktu, čeprav je on saksofonist in imel je svoj seminar. Zdaj je star 91 let, še uči razlika v primerjavi s klasično glasbo. Klasik s kvartetom odličnih glasbenikov Ko sem zaključeval akademijo v 4. letniku, sem Jaz pa sem rekel, seveda! uči saksofon. Vodi različne ansamble, jaz sem na šoli, čeprav je že zelo star. Povedal je svojo šel na avdicijo v Celovec k mlademu profesorju si nabira izkušnje celo življenje, preden sploh (Robert Jukič, Ratko Divjak idr.). ● Predvidevam, da si moral opraviti tudi zdaj že 4. semester pri njem v jazz zboru, kjer izkušnjo iz mladosti, grozno, če tako poslušaš. Maxu Groschu, ki se je pravkar vrnil iz Amerike, osvojiš godalo kot inštrument, potrebuješ avdicijo? pojem. Lani smo celo posneli ploščo, pojem Njegov prvi špil je bil za 70 centov. Z njim so v Peter Ugrin (1982) je začel igrati kjer je končal 4. letnik študija klasične in jazz veliko časa. Nekateri so sicer že pri 12 izjemni Poleti sem se prijavil na šolo/seminar v Bas- tenor, v jazzovskih aranžmajih veliko improvi- bendu igrali vrhunski glasbeniki, lahko si samo violino na nižji glasbeni šoli pri violine. V resnici me je on nekoč kar poklical virtuozi, čeprav nimajo veliko izkušenj, potem sano del Grappa v Italiji, ki jo organizira ne- ziramo z glasom, kot da bi bil inštrument. Violi- prestavljaš, s kom je igral, v big bendu je igral. in povabil, naj pridem študirat k njemu – ta- ko postajajo čedalje bolj zreli, postajajo še Jožetu Schalamunu, kasneje pa wyorška šola za jazz in sodobno glasbo. Tam no zdaj že nekaj semestrov delam s profesorji, krat sem zaključeval 4. letnik študija viole na boljši – čeprav mi mislimo, da se njihovo zna- ● Ustvarjaš avtorsko glasbo? Imaš zdaj violo na Srednji glasbeni šoli pri sam se prijavil za seminar pri saksofonistu ki sem si jih res želel (Christian House), ti so me Akademiji za glasbo v Ljubljani. Rekel sem si, v nje ne spreminja. Vendar razlika med klasiko in sploh čas za to? Billyju Harperju. Ko sem prispel tja, sem imel navdušili nad improvizacijo, pa tudi z učiteljih prof. Jerneju Brencetu. Leta 2006 je redu, grem pogledat, čeprav nimam pojma o jazzom obstaja, ko prideš do neke točke, ko se V času študija sem bil »primoran« delati tudi takoj avdicijo za seminar in za šolo. Na plano drugih instrumentov, pianisti, basisti … improvizaciji, sploh jazzovski. Odgovoril mi je, ustališ, kot solist v orkestru, kot član orkestra to – primoran zaradi tega, ker šola defi nitivno diplomiral na Akademiji za glasbo v sem potegnil svojo violino, vsak je šel v sobo da to ni pomembno, da naj kar pridem, da je ● Vidiš to, da v jazzu igraš violino, kot svojo ali kot učitelj, se mi zdi, da se to progresivno zahteva, da izvleče iz tebe tisto, kar si sam Ljubljani v razredu Franca Avseneka. za avdicijo posamezno. Harper mi je pa rekel: 30 slišal, da imam dobro uho. Slišal me je, ko sva prednost, ali je včasih zaradi tega težje priti stanje kar naenkrat ustavi, za razliko od jazza, v bistvu želiš ustvarjati. Kakršnokoli glasbo, 31 »Kaj, a violino? Prav … « In to je bilo to za prvi Študij je nadaljeval v Celovcu na bila z nekim kolegom v Ljubljani na seminarju, v projekte, zasedbe, ker vendar to ni prav kjer se takrat šele začne. Večina jazzovskih kakršenkoli stil si predstavljaš. Tako so široki v dan – sprejel me je na seminar. V bistvu je bila Koroškem deželnem konservatoriju ki ga je vodil Barry Harris, eden glavnih učite- standarden inštrument v jazzu? Vsaj tu se glasbenikov so kot mladi virtuozi zelo dobri, pogledih – karkoli. Sem naredil že nekaj stvari, avdicija za šolo zadnji dan seminarja. Zdaj lah- ljev be-bopa, pripeljal ga je, mislim, Bernard to bolj redko vidi in sliši? vendar postanejo zreli v kasnejših letih. Tega z nekaterimi sem zelo zadovoljen, z nekaterimi v razredu prof. Maxa Groscha, smer ko rečem, da na šolo v New York mogoče niti Prešeren. Ko sva prišla tja, sem videl, da je nivo V bistvu je težava v tem, da se kot violinist se ne bojim, to mi je nekako pisano na kožo, v zelo nezadovoljen. Ampak se učim in v bistvu jazz violina in viola. Trenutno pa ni tako težko priti. Je pa težje dobiti od njih kaj znanja udeležencev seminarja precej nizek in moraš neprestano dokazovati na obeh po- smislu da sem se začel z jazzom pozno ukvar- želim poudariti, da brez avtorske glasbe ne denarja, brez tega je težko študirati, razen če živi v Brooklynu, v New Yorku, in sem si rekel, v redu, vzel bom violo, nimam se dročjih. Primer: če si tako imenovani jazzovski jati … vendar sem vseeno vesel, da sem začel s bo šlo. Če ne bom imel tega, lahko že zdaj nisi zelo bogat. Ker je študij ekstremno drag, študira na Th e New School For Jazz česa sramovati. In tam je bil profesor iz Celov- violinist ali improvizator in greš na koncert ali klasično glasbo. pripravim kovčke. Brez tega ne gre, vsak si govorimo o 18.000 dolarjih na semester, se »jam session«, te bodo pri improvizaciji vedno mora ustvariti svoj zvok, svojo avtorsko glasbo. ca, ki me je slišal igrati in me je potem pre- ● Kakšne so možnosti, da bi v New Yorku & Contemporary Music. Pogovor sva pravi 36.000 dolarjev za dva semestra, potem ocenjevali, ali znaš res improvizirati, ali je to Oziroma gre, če igraš »ostalo«, vendar ti po dlagal Maxu Groschu. Zdaj si zamišljam njun živel od igranja? Tam je, predvidevam, opravila kar preko spletne konference, pa moraš imeti še stanovanje, hrano. samo naučeno, ali je to res improvizacija? To mojem lahko uspe samo do določene mere. pogovor: »V Ljubljani je nekdo, ki sicer nima ogromna konkurenca, ogromno se dogaja, ● predstavlja majhen pritisk. Po drugi strani, ko Zaenkrat pa še ne morem posneti celotnega ker je Peter takrat že bil v Brooklynu, pojma o improvizaciji, ampak bi pa bil zanimiv To je pa res ogromno. kakšna je možnost, da od jazza živiš kot igraš klasično glasbo, te pa klasiki ocenjujejo cedeja, vendar defi nitivno gledam v to smer. New Yorku. za našo akademijo.« Tako sem prišel v kontakt Jaz sem imel to srečo, da so me izbrali na tem izvajalec? po svoje: zna res igrati ali je bolj jazzovski, z njim. V tem času sem tudi zaključil klasično seminarju in so mi dali štipendijo, kar je de- Možnosti je ogromno, moraš pa biti aktiven ● Kako pomembno se ti zdi, da sodeluješ nekje vmes? Tukaj si neprestano v napetosti, akademijo na violi, z godalnim kvartetom smo jansko polovica vsote. To je bil povod, da sem noč in dan, ušesa in oči moraš imeti odprta. s čim več različnimi glasbeniki, da imaš ampak če si dober, če veliko delaš, lahko to bili tudi zelo resni, nameraval sem iti na podi- dobil resno motivacijo, da sploh grem v New Moraš imeti dobro biografi jo, da se znaš sam vedno znova nove – recimo jim sodelavce – mirno preneseš, lahko zelo ozke nazore teh plomski študij. Ko sem zaključil, sem se resno York. Bom že nekako dobil sponzorje, bom predstaviti ljudem, moraš biti agresiven, v pri projektih? Zame je to super značilnost ljudi spremeniš. Mislim da v Ameriki to sploh posvetil študiju v Celovcu, kjer sem končal dve že nekako prepričal nekoga, da mi bo malo smislu sklepanja poslov za »špile«, moraš se jazza, da se kroži znotraj bendov/projektov ni več, kot je v Sloveniji, tu se je že vse pome- leti študija, se pravi polovico. pomagal. Vendar pa v smislu improvizacije riniti v ospredje, vzpostaviti čim več stikov z … Recimo, moj najljubši jazz bend oziroma šalo. Če tu nisi glasbenik, ki obvlada več stvari, In nato mi je profesor Max Grosch, sicer zelo nisem imel veliko za pokazati – kako bom torej različnimi glasbeniki. Tako vsi delajo, tako se trio, E.S.T. (Esbjorn Svensson Trio), se mi zdi, potem je precej težje uspeti. Večinoma sodelu- dober, eden boljših jazzovskih violinistov v nekoga prepričal, naj mi pomaga? Tako sem se prebijejo v začetku do manjših klubov, kjer so da je njihova največja kvaliteta, da so bili jem z ljudmi, ki so multiinštrumentalisti ali so smislu resničnega improviziranja skozi jazzo- skliceval na to, kar sem v bistvu dobil v Bassa- »gigi« mizerno plačani, mizerno v smislu slo- skupaj dolga leta, da so skupaj raziskovali blazni virtuozi na svojem inštrumentu. Godalci vske harmonije, standardne, tradicionalne, nu: edini sem bi izbran med 127 udeleženci venskega standarda ne ameriškega. To pome- glasbo, šli skozi proces ustvarjanja in da je igrajo vse od balkanskih ritmov do judovske moderne, »fusion«, rekel: »Poglej, Peter, tukaj seminarja. Tam so bili instrumentalisti, ki so ni, da igrajo zastonj ali za »bucket« (napitnino), iz tega nastalo nekaj noro dobrega. Misliš, tradicionalne glasbe, klezmer glasbo, vrhun- nimaš česa početi, v Celovcu se ne boš naučil bili res izvrstni. Jaz ne vem, zakaj so se odločili gre košarica naokoli, vsak da dolar, ali pa tudi da je to potrebno, da bi nastal tako dober sko klasično glasbo, improvizacijo … skoraj vsi jazza, pojdi raje v New York. Pojdi v šolo, ki sem zame, bil sem zelo navdušen, presenečen in ne. Tako igrajo glasbeniki vsakodnevno, glas- material, ali je to možno tudi z »občasnimi« godalci, s katerimi tu sodelujem, improvizirajo. jo obiskoval tudi sam, boš videl, če ne drugega nenazadnje zelo zadovoljen. In to je bil povod, beniki, ki so vrhunski, ki jih recimo ne vidiš v sodelavci? zato, da doživiš tisto okolje, da vidiš, kaj se da sem dobil pogonsko silo za odhod. Ker v V Sloveniji je pa to tabu tema … Če mi vzameš neukrotljiva misel

Vidim, kam ciljaš. Ciljaš predvsem na sloven- klubov, v smislu, da so neprofi tni. Čeprav nekje nikoli nisem mogel doživeti. sko sceno, kjer ni bendov, ki bi resno delali, se morajo dobiti denar. V teh klubih lahko doživiš ● Kako zgleda standarden dan na šoli? dobivali, vadili. Dobivajo se samo za »gige«, najboljše koncerte zaradi tega, ker pridejo Če bi primerjal z ljubljansko akademijo, te šola jamrajo. Nihče ni tak vodja, da bi nekoga glasbeniki sproščeni, kot da bi igrali zase bolj zaposli. Na začetku dobiš občutek, da bo Pspravil skupaj, sicer poskušajo, vendar obupa- doma, ali kot da bi igrali za svoje prijatelje. Ni zelo malo dela, že po dveh tednih pa imaš jo. Imaš sicer nekaj ljudi, ki to počnejo, in to zastavljeno za turiste, šov ipd. Intelektualni del ogromno dela, ogromno informacij pri vsakem uspešno, ampak je tega veliko manj, kot je tu v glasbene scene se zelo razvija v Brooklynu, na predmetu, ogromno domačih nalog za opra- New Yorku. Da se vrneva na to, kar si rekel prej. Manhattnu pa mogoče bolj »šov del«. Oboje je viti za vsak predmet. Tempo je kar intenziven. Glasbeni dril med prazniki? Sodelovanje je zame učenje, jaz se od vsakega pa zelo aktivno. Pravijo, da še 10 let od tega ni Šolski dan zgleda bolj usmerjeno, bolj prak- učim. Tukaj v šoli igram v različnih ansamblih, bilo mogoče živeti v tej soseski, kjer živim zdaj, tično, točno veš, kaj moraš narediti. Zjutraj se šola te spodbuja, da se lotiš čim bolj različnega ker je bilo preveč nevarno. Brooklyn je zdaj zbudiš in kar greš v šolo, dobiš vadnico, srečaš materiala – ali je to blues ansambel, Art Blake sinonim za glasbenike. Prihajajo prazniki in katera tema bi bila bolj premalo poslušajo svoje telo. Kajti telo, če mu koga, imaš »session« z nekom, vadiš, v šoli si glasbenikov. Kot sem že povedal, vsaka ekstre- ansambel, Coltrane ansambel, Charlie Parker praznična, kot je vadenje inštrumenta! Začetek znamo pravilno prisluhniti, bo vedno povedalo, ● Je bil prehod iz klasike v jazz težaven, da dejansko od jutra do večera. Vmes skočiš in mna vaja potrebuje protiutež. Pol ure gibanja ansambel, afroameriški, »african heritage« je malce ironičen, vendar sem se zanj vseeno koliko je zmožno. Lahko nas opozori preventiv- ne rečem boleč? Verjetno je bilo potrebno nekaj poješ. Tu v New Yorku veš, da ljudje ne na dan bo zanesljivo pomagalo pri preventivi ansambel, Herbie Hancock ansambel, drum & odločil, še posebej zato, ker med prazniki veliko no: »Danes ne vadi veliko, ker sem utrujeno«. marsikaj spremeniti, tudi v načinu doje- znajo jesti. Mi smo bolj navajeni dobre hrane. problemov. Sem spada dejanski ukvarjanje s bass. Defi nitivno se mi zdi pomembno sodelo- glasbenikov, posebej dijakov in študentov, Če ga takrat ne upoštevaš, ti bo z majčkeno manja glasbe in načinu igranja instru- Tukaj vsi v vrečki prinesejo nekaj s sabo in v športom (tek, plavanje, kolesarjenje) in seveda vanje pri različnih stilih, z različnimi glasbeniki. odloži svoje inštrumente in se posveti drugim bolečine povedalo: »Poslušaj, nehaj, ker ne menta? šoli na hitro pojejo. Zdaj sem se že navadil, ne gibanje, ki ga tako ali tako v obliki hoje Od vsakega se učim, od vsakega ansambla zadevam: družinam, počitku … Naj bo ta tema bom zdržalo.« Če greš še čez to, te bo začelo Hu … še zdaj je boleče. Poznam veliko ljudi, reprogramiral, ampak doma tega nikoli ne bi opravljamo vsak dan (hoja po stanovanju, hoja sem se nekaj naučil. Eni smo očitno tako gra- bolj praktične in manj refl eksivne narave. Naj boleti: »Skrajni čas je, da nehaš, kajti drugače delal. Dan je kar intenziven, pozabiš na druge po mestu …). Potrebno se je seveda izobraziti, jeni, da se z opazovanjem drugega, v jazzu seveda kar takoj povem, da s počivanjem ni nič bom doživelo preobremenitev!« In če ga v tem stvari, zvečer se uležeš in zaspiš. Sinoči sem kateri športi so za glasbenike prijazni in kateri je tega res veliko v nasprotju s klasiko, veliko narobe! Pri inštrumentalistih je celo zaželeno, stanju, ko je že tako ali tako skoraj prepozno, imel »gig« s pevko. Si predstavljaš, violina in ne, vendar o tem kdaj drugič. In pa seveda še učimo. Če ne drugače pa vsaj zato, da spoznaš da se kdaj pa kdaj spočijejo: spočijejo mišice, še vedno ne poslušaš, se ti bo preprosto vdalo pevka, igrala sva jazz standarde, samo midva. en pomemben dejavnik pri izogibanju hudim kulturo, da spoštuješ za nazaj to, kar so ostali spočijejo glavo in si napolnijo baterije. Vendar v obliki dolgo trajajočih bolečin, problemov v To je bilo zame grozno, ker nisem vedel, kako problemom: ogrevanje. Ogrevanje pomeni več delali, ne moreš začeti kar na sredini. Težko bi je nadvse pomembno, kaj sledi počitku. Priden roki in kakšnih drugih dolgotrajnih težav. In v jo bom spremljal, kaj bom delal, držal ritem, stvari: je tisto fi zično ogrevanje telesa ter ogre- dal roko v ogenj za kakšnega glasbenika, ki je glasbenik, ki vadi ure in ure, potem za teden tem poslušanju ali neposlušanju tiči problem, ali bom igral »walkin' bass«. Ona si je zamislila vanje na inštrumentu (igranje). Sam bi predla- to naredil in je vrhunskega kova. Moraš pozna- dni povsem preneha, naslednji dan znova kajti veliko ljudi je sposobnih po enem mesecu to kombinacijo in je na koncu dobro izpadlo. gal, da se pred vsako vajo naredi par fi zičnih vaj ti, kaj se je delalo prej, tudi če ti ni všeč, potem prične z vadenjem s polno paro, si lahko naredi nevadenja prijeti inštrument in v enem ali dveh Danes zjutraj sem moral vstati, iti v šolo in to za telo: vaje za roke, hrbet (lahko le 3 minute). pa greš od tam dalje, moraš pa to poznati. ogromno škodo. Glasbeniku lahko nekajkrat dneh misliti, da je spet v stari kondiciji. Vendar je to. Ne smeš manjkati na predavanjih. To je Podobne vaje je dobro delati tudi med vsako Sem že 4. semester član afriško-kubanskega uspe, lahko se ob tem povsem dobro počuti, je po mojem to skoraj vedno lažen občutek, ki drugače kot v Sloveniji. Tudi nimaš razloga, da pavzo. Kot sem prej poudarjal, vaja zahteva ansambla, ki ga vodi Bobby Sanabria. On ni le nekateri glasbeniki s takim načinom dela tudi bi bil lahko nevaren uvod v probleme. bi, ker drago plačuješ. Drugače je. Narobe sem večurno sedenje, majhne in natančne gibe pedagog, je blazno naštudiran. Ima zelo naštu- uspejo, vendar se lahko kaj hitro zgodi, da tako Če smem dati čisto praktičen nasvet. Za pri- rekel prej, ko sem primerjal z akademijo, dru- prstov in rok ter močno koncentracijo, zato po- dirano kulturo prenašanja sporočil v glasbi, ne samemu sebi povzročiš probleme; probleme z mer vzemimo en teden čistega počitka brez gače je že v samem sistemu, potem je tudi v trebujemo temu primerno protiutež: vstanemo samo v afriško-kubanski glasbi. On je kot neka- rokami, probleme s tehniko … In upam le, da vadenja, sam bi predlagal, da si po tem ob- fi lozofi ji drugače. Šolanje imajo na vrhunskem in se pretegnemo, delamo dolge in morda celo kšno sporočilo, z vsem srcem in vso pravico bo ta zapis komu tovrstne probleme prihranil. dobju vzameš en teden časa, v katerem se res nivoju. Najboljšem. Praktičnem. naključne gibe rok, ki pa jih napravimo zelo prenaša to naprej. In če ne bi bilo njega, bi lah- Svojo kompetenco na opisano temo lahko poslušaš. Prvi dan vadiš samo toliko, da dobiš sproščeno, kot da sploh ne bi mislili na njih. Pri ko malo podcenjeval afriško-kubansko glasbo ● Je veliko individualnega pouka? potrdim s svojo nedavno izkušnjo. In to kar tri občutek, vadiš počasi, lahko tudi brez določe- ogrevanju z inštrumentom ima vsak glasbenik ali bi si jo samo predstavljal tako, kot jo nam Vse je bolj skupinsko, če želiš pa vzameš indivi- mesece, kar je za instrumentalista ogromno! nega cilja vaditi skladbe, le s ciljem, da se spet svoj način, v katerega se ne bi vmešaval. v Sloveniji predstavljajo – samo eno plat, reci- dualne ure. Lahko zamenjaš svoje individualne Če bi takrat vedel, kar vem sedaj, bi si vse lahko približaš inštrumentu. Drugi dan malo več in V redkih primerih, ko se kljub pazljivosti in mo salso. Skratka, ne bi vedel dosti o tem. Če ure inštrumenta s katerimkoli predmetom. tako naprej, dokler res ne dobiš občutka: spet ki pridejo do neke stopnje improviziranja, ki prihranil. Zavedati se moramo, da smo glas- pravilnemu ravnanju pojavijo problemi z roka- se vrneva nazaj: če oblikuješ bend in imaš to Ampak zato plačaš. V principu je skupinski sem nazaj v formi! Različni ljudje potrebujemo je ugodna, in potem vidijo, da se ne morejo beniki ekstremisti: toliko ur sedenja in repe- mi, pa se je potrebno nedvomno posvetovati srečo, da se z ljudmi v bendu toliko razumeš, pouk, razen individualnih lekcij, ko delaš s različna obdobja: lahko manj kot teden, lahko premakniti dalje, da s svojim jezikom, ki si titivnih majhnih gibov nedvomno potrebuje z zdravnikom. Najboljši nasvet, ki ga v takem da z njimi ostaneš dlje časa, je to najboljše, kar profesorji. Vsi se poznajo po imenih, na šoli nas več. Vendar ne gre dramatizirati: seveda se bo ga usvojil, pokrivaš eno tisočino vsega, kar kakšno protiutež ter pazljivost. Malce naivno primeru lahko dam, naj glasbeniki skušajo poi- se ti lahko zgodi. Če me vprašaš, ali je to naj- je zelo malo. to vsakemu glasbeniku kdaj pripetilo, da bo je možno. Kako se zdaj premakniti naprej? je računati na to, da lahko določeno daljše skati specializiranega, »glasbenega« zdravnika. bolj pomembna stvar, ti ne bi znal odgovoriti, prehitro začel veliko vaditi in v enem samem Ničesar ne morem reči čez uradno medicino (v Potem mora priti do velike spremembe, ali v ● Koliko vas je recimo v letniku pri enem obdobje ne vadiš, potem pa takoj začneš, kot nisem si še ustvaril mnenja o tem. Defi nitivno primer bo po vsej verjetnosti telo zdržalo. vsakem primeru ga je treba obiskati, škodovati glavi ali pa že v načinu razmišljanja o življenju. inštrumentu? da se ni nič zgodilo. Tudi nelogično je. Mišice je dobro. Pomembno je, kako se poznaš, kako Nastopijo situacije, ko je zaradi koncerta po- ne more), ampak problemov, ki jih glasbenik Defi nitivno je bila to zame najtežja izkušnja. Recimo, da nas je 5 godalcev v enem letniku. potrebujejo nekaj časa, da pridejo v formo. Ne 32 se čutiš, kakšna je kemija med vami. trebno stisniti zobe, tekmovanja, ko moramo lahko dobi, je tako veliko, da so v veliko prime- 33 Najhujše je to, da ko nekaj usvojiš, recimo, Tu so profesorji na trdi preizkušnji, nimajo vem, zakaj se glasbeniki ne zgledujemo bolj po veliko vaditi kljub stresu in pomanjkanju časa rih zdravniki nemočni. Sam sem na primer imel ● V zadnjem času sem večkrat prebral v da si klasik, da prideš do določenega nivoja, zagotovljene pozicije. Morajo trdo delati, da športnikih. Oni imajo odlične načine, da pre- in takrat nam bo volja in telo to dopustilo. Am- sindrom preobremenjenosti. Ali mislite, da je različnih revijah, da se umetniška scena zakaj bi potem šel nekje znova, kje boš dobil dobijo dobro oceno od učencev. Mi ocenimo prečijo dolgotrajne probleme (seveda tu ne gre pak kdor bo to naredil enkrat, bo to tudi drugič kateri zdravnik to ugotovil? Vse, kar so mi rekli seli iz Manhattna v Brooklyn. A je to velja motivacijo? Moraš imeti to res rad, mora ti biti vse svoje profesorje in to zelo podrobno, na za nesreče, kot je zvit gleženj …) Neko splošno in tretjič, potem pa nastopijo težave. Vse prej je, da glasbeniki preveč vadimo! Naj počivam tudi za jazz? Ali se to bolj nanaša na urbano všeč. Na določenem nivoju si že gotov, igraš dveh A4 straneh. Vse lahko napišeš o profesor- pravilo vadenja je: toliko časa, kot ne vadiš, toli- omenjeno se samo stopnjuje, če ne vadiš dlje in mi seveda dali tablete proti bolečini in vne- glasbo, naslednike Talking Headsov in 15 let instrument, zakaj bi se zdaj postavljal ju. Če ne bo pozitivno ocenjen, ga bo naslednji ko časa prihajaš nazaj v formo. Če ne vadiš dva časa. Če si poleti vzameš mesec ali dva počitka, tju. Sam sem zato postal še bolj obupan. Rad bi podobnih skupin? v negotovo situacijo? Hočeš doživljati samo semester nekdo drug zamenjal. tedna, boš čez dva tedna od začetka vadenja v potem … No, saj sem formulo že opisal. Zato Jaz živim že 4 semestre v Brooklynu (ponosno situacije, ki jih imaš pod kontrolo. Prvi jazzo- svoji prejšnji kondiciji, če ne vadiš tri mesece, le poudaril, da uradna medicina morda kdaj ne ● je potrebno premisliti, ali si je res vredno vzeti kaže z roko na napis »Brooklyn« na svoji ma- vski nastop, ki sem ga doživel, je bila zame Tudi tukaj bo enkrat verjetno prišlo do pa tri mesece. To seveda ne velja za en dan ali uspe razumeti glasbene situacije, zagotavljam celo poletje prosto. Obstaja pa tudi kompro- jici), ne samo, da se počutim tu zelo domače, najbolj negotova situacija – zakaj? Ker sem šel tega? dva, saj si je po nekaterih teorijah pametno pa, da bo glasbeni zdravnik, ali samo že zdrav- mis. Namreč, če vadiš, logično, napreduješ. Če mi je bolj všeč tu kot na Manhattnu. Čeprav je na oder brez not. Pred tem pa sem celo življe- Upam, da ta tempo življenja ne. vzeti en dan v tednu prosto. Ko pa pridemo do nik glasbenik, prepoznal vaš primer in temu ne vadiš (dlje časa), nazaduješ in potrebuješ primerno pomagal. V Sloveniji žal ta veja stro- šola na elitni lokaciji, Grenwich Village – elitni nje igral po notah. Lahko sem predvideval 50 ● treh ali več dni, bi sam svetoval nekoliko več Ta zahteva po kvaliteti, to da imamo čas, da prideš na isti nivo, kot si bil. Obstaja tudi lokaciji, ki ni v strogem centru, ima še vedno do 60 procentov, kaj se bo zgodilo. Ali bom pazljivosti. Seveda smo ljudje različni: nekateri kovnjakov še ni razvita, na Dunaju ali drugje v učenci tudi vpliv? tretja možnost, da vadiš le toliko, da ostaneš v ta študentski »vibe«. Mislim, da je Brooklyn zdaj šel iz svojega vrta ven malo pogledat k potrebujejo več, drugi manj, spet drugi se z tujini je na primer zelo razširjena. Slovenci imamo blazno veliko nadarjenih isti kondiciji. Namreč, če veš, da kakšen teden v polnem zagonu, tukaj je ogromno klubov, svojemu sosedu (govorim karikirano) ali pa mano sploh ne bi strinjali. Defi nitivno mora Upam, da bo pričujoče premišljevanje ali le glasbenikov, na vseh področjih. Mislim, da bi ali dva ne boš mogel vaditi, lahko vsak dan majhnih, ki niso tako močni ali turistično zani- bom ostal v svojem vrtu? Trema, anksioznost vsak glasbenik dobro spoznati samega sebe. njegov delček komu pomagal ali odgovoril na si zaslužili vsaj približno takšno šolo. Vse to bi vadiš le simbolično, saj tudi ura na dan nekaj mivi. Ogromno glasbenikov živi v Brooklynu, (da ti odpovejo možgani) pa izvira predvsem Poznati svoje mišice, prepoznati občutek morebiten dvom. Že samo razmišljanje in razi- lahko sami naredili. Za začetek bi lahko »uve- pomeni. Tudi pol ure tehnike na dan bo dovolj cele soseske so, kjer živijo večinoma glasbe- iz tega, da ne veš, kaj se bo zatem zgodilo. utrujenosti le-teh, prepoznati, kdaj nima kon- skovanje te problematike, ki je še kako prisotna dli« nekaj profesorjev. za ohranjanje kondicije. niki. Recimo, v prvem semestru sem živel v Meni je recimo že prvi »jam session«, ki sem dicije in temu primerno prirediti svojo vajo. To pri glasbenikih, vam bo ogromno prineslo. ● Rad bi dodal še nekaj k temi šport in glasbeni- soseski pri parku Prospect, kjer sem včasih, ko ga imel v Ljubljani, bil težka preizkušnja. Sem Hvala za dragoceni čas in nadvse zanimiv seveda prinesejo tudi leta in izkušnje. Problem, Vsem bralcem želim lepe praznike, morda lepo ki. Seveda ne mislim na šport za lepo ali mišiča- sem vadil, lahko samo odprl okno in za dve se postavil na oder pred ljudi, nič ne veš, kaj pogovor! ki ga sam vidim, je, da glasbeniki dejansko darilo ali pozornost in tisto, kar si najbolj želite sto telo, pač pa na šport za ohranjanje zdravja uri odložil inštrument – in sem samo poslušal. se bo zgodilo, za en takt naprej ne veš, kaj se Zahvaljujem se ti za intervju in se vidimo okoli – pa naj bo to glasba ali kaj drugega. Ali pa je bil kakšen »session« v enem od sta- bo zgodilo. Ko začneš to izkoriščati, ko začneš božiča v Sloveniji! Takrat bom zagotovo tudi Nejc Kuhar novanj. In ti povem, da sem včasih poslušal dobivati kontrolo, da lahko ti urejaš, kaj se bo nastopal, vsaj na kakšnem »jam sessionu«. takšne »koncerte«, da nisem mogel verjeti. naredilo, kaj šele, da se spontano bend tako Krešimir Jadronja V Manhattnu ne vem, če bi lahko to doživel, vklopi, da pove, kaj se bo zgodilo. Ko pa to še ker je tudi najbrž bolj strogo, ne moreš tako publika začuti, da bend zna napovedati, kaj se razgrajati. Ogromno je teh »a la Metelkova« bo zgodilo – to so taki užitki, ki jih pri klasiki recenzija plošč Klub Gromka Duh želve Jamiroquai: 23. oktober 2010, ob 22.15 Rock Dust Light Star Mercury 2010 Tone Škrjanec – poezija in glas Ille – zvoki in glasba »Zelo verjamem v to, da nas bo nekoč zadela skala,« temačno priho- Na sredini albuma se plesni zagon za nekaj časa umakne baladnim in To pa je bila stara šola. Karlo in Matjaž, obema se je nastop zdel precej Tone govorila skozi eklektičen glasbeni kolaž o povešenih vaginah, pivu, dnost življenju na Zemlji napoveduje Jay Kay, »frontman« britanske malce počasneje tempiranim pesmim, kjer Jay zasanjano malce poja- beden, sta mi takoj po koncertu rekla, da mi je verjetno bilo všeč. »Kako- zrušenih bajtah, metuljih na menjalniku in seveda, o Ljubezni. Tonetu acid jazz-funk-rock-soul-karkoli že zasedbe Jamiroquai. A njihov sedmi mra o starih ljubeznih in navrže par klišejev o »modrem nebu«, vendar pak«, sem odgovoril. Tako zdrizaste (in to je dobro, drage bralke in bralci, Škrjancu, ki je na glasbeno podlago recitiral deset pesmi iz svoje zbir- album Rock Dust Light Star, katerega naslov namiguje prav na zloveščo mu tega verjetno nihče bo zameril, saj je vlak Jamiroquai vedno naprej pa čeprav se nam na dotik in pogled zdrizaste reči nemalokdaj gnusijo, ke Duh želve je majhen in zelo star (KUD France Prešeren Trnovo, 2009), katastrofo, se niti slučajno ne potopi v temne misli, temveč se še vedno vlekla glasba, Jayev vokal pa je vzdušje bolj ustvarjal s samo melodič- pa čeprav z njimi (tudi) dihamo) mešanice »electro clash-pop dark-tech- je uspelo recitirati, ne da bi podlegel, zdrsnil v »banalno« in kakšen del, drži skoraj dvajset let preizkušanega recepta hudo nalezljive nostjo glasu kot z besedili. In ta glas poslušalca še no-alternative disco-dub-rock« že dolgo nisem slišal. To je bil bend – vsakič stavek ali besedo poezije odpel. Težka naloga, morda veliko težja kot se plesne glasbe. vednovedn kot do sedaj z lahkoto prestavlja iz soulovske ko zapišem ansambel se nehote spomnim na Lojzeta Slaka, zato se zdaj marsikomu zdi. Zavestno izmikanje »pevskemu načinu« in hladnokrvno Sicer pa, zakaj ne bi na dan apokalipse melanholijemela na sredino plesišča funky diskoteke iz raje ognem tej besedi – v pravem pomenu besede. Struktura posameznih ohranjanje recitacijske spretnosti je nedvomno presežek, ki smo ga lah- plesali? Jay Kay je pet let od izdaje zadnje- sedemdesetih.sede Edini rahli odklon od z izkušnjami skladb je bila vnaprej določena in je dopuščala zelo malo manevrskega ko bili deležni v Duhu želve (ki je stara, a še vedno sposobna producirati ga albuma zasedbe užival v življenju, se zakoličenegazako Jamiroquai glasbenega univerzuma prostora za improvizacijo: tako se dela! Nič skrivanja za improvizacijo, tako presežke). Spomnim se nekega nastopa I.D.I.O.T-ov, ko je – zdaj ne vem naokoli prevažal s svojimi ljubljenimi dra- predstavljapred zaključni Hey Floyd, ki se odpre z afri- cenjeno in marsikdaj dekontekstualizirano metodo ustvarjanja, ampak su- več, ali je to bil Uroš Prah ali Tibor Hrs Pandur – za trenutek, tisočinko se- gimi avtomobili in opravil še izpit za pilota škimiškim bobni, se sprevrže v plesni refren in nekje rova in natančna jasnost, nam, ki se imamo za otroke postmodernizma, kunde zdrsnil in del recitala na glasbeno podlago odpel. Konec. V tistem helikopterja, zdaj pa se mu je ponovno za- na ssredini uspešno prestavi še v reggae ritem. Vse tako tuja. Ki smo »tako postmoderni, da sami sebe ne razumemo« (zasilni trenutku je padla poezija. Cel performans je dobil drugačen lesk in zven,

glasbena kritika hotelo malo zapeti in zaplesati. Oboževalci skupajsku deluje kot precejšnja osvežitev na večino- – postmoderni – prevod nadvse zabavne facebook skupine »I'am so post- napaka je bila neodpravljiva. dosedanjega opusa Jamiroquai bodo že ob mama »klasični« zvok albuma Rock Dust Light Star in modern I don't even understand myself«), ki se z lahkoto fragmentiramo A I.D.I.O.T-om se ni nihče smejal, Škrajnec in Ille pa sta bila deležna šan- prvih pesmih potolaženi, ko jih bodo v varno napoved,na da so Jay Kay in druščina v prihodnosti in smo nekoherentni. Seveda ni smelo manjkati pivo, eno laško in eno uni- kovskega posmeha – na račun opolzkega besedila, kar simptomatično zavetje sprejeli znani zvoki globokega funkk mordamo le še malo bolj pripravljeni pokukati tudi on, zeleno in rdeče. Pa zanimiv detajl: nad tistim, ki je na odru pil laško se ponovno potrjuje Freuda – in poseganj v besedilo. Ne mislim moralizi- basa, vesoljskih elektronskih utrinkov, rav-- iziz območja glasbenega udobja, ki jim ga nudi je svetlikala rdeča lučka, nad pivcem uniona pa zelena. Kako simpatično rati, saj mi je bila pivska intervencija zabavna (ker kot del javnega na- no prav razporejenih pihalnih in orkestralnihh njihovnji sprejeti in prepoznavni stil. nehoteno (vsaj tako mislim, a nikoli se ne ve) dopolnilo surove in neokin- stopa vidim tudi reakcijo publike, pa naj bo ta še tako neotesana), še vložkov in Jayevega soulovsko gladko teko-- VerjetnoVe so se glasbeni trendi res premaknili čane vizualne reprezentacije. Če so se ostali nastopajoči v ciklu »Pri besedi bolj zabaven pa se mi zdi razmislek o tem, zakaj se zdrs v petje Praha ali čega vokala. Pozna se, da so album snemalili tolikoto naprej, da Jamiroquai niso več kot nekoč z glasom in zvokom« posluževali neizrečenega, vmesnih stanj in bolj ali Pandurja (se opravičujem, ker se ne spomnim), ni nikomur zdel smešen v njegovem domačem studio, kjer so lahkoko najboljn sveža in razburljiva stvar. Po drugi strani manj minimalističnih glasbenih intervencij v poezijo in iz nje, sta Ille in (razen meni in Karlu), med tem ko opevanje modrih hiš in podolgovatih pap so bili s svojo mešanico vedno izven katere- vagin – a trda zavezanost pesniški praksi – pa ja? brez priganjanja in v ležernem vzdušju posnelieli štirideset pesmi. Tistih izbranih ducat, ki so nnaa kolikoli že trenutnetrenutn glasbene mode in konsistentno krojili svojo. Tomaž Gregorc koncu pristale na albumu, daje vedeti, da se večč kd kot domače č počutijo č Tisti,Ti ti ki jijim jje njihov jih vesoljski funk po meri, bodo tudi z Rock Dust Light tudi v svoji izpiljeni glasbeni mešanici starega in novega ter da se jim ne Star več kot zadovoljni, Jay Kay pa si bo z izkupičkom zagotovo lah- mudi preveč raziskovati ali na silo prilagajati svojega zvoka letošnjim ko privoščil vsaj en nov helikopter, da ne bo dovoljenje za upravljanje Charlie Winston glasbenim muham. zgolj ležalo v predalu. Orpheum, Gradec, 2. november 2010 Blaž Tišler

V idiličnem »vintage« teatru z leseno notranjostjo je večer odprla pred- v užitek. Charlie nam je privoščil tudi izvedbo svojega posebnega plesa, v skupina, ali bolj natančno povedano, duet Vashti Anna (pevka in kita- stilu Chaplina, in to kar med občinstvom. Tudi sicer se je Charlie izkazal kot ristka, in sicer sestra Charlieja Winstona) z bobnarjem Alanom. Zanimiva zelo dober in duhovit komunikator s publiko. kombinacija, ki smo se je v zadnjem času že nekako navadili (The White Charlie Winston se zdi precej netipičen Anglež, zelo prisrčen človek z ve- Stripes, The Ting Tings itd.). V dobri pol ure nastopa nas je Vashti »napada- liko radosti, iskrene želje po komunikaciji s publiko ter seveda izjemnim la« s skladbami, večinoma avtobiografskega značaja, o tem, kako je igrala baritonom in odličnim igranjem klavirja, akustične kitare in bas kitare. Na- vlogo »butca« v partnerski zvezi, o svoji ljubezni do seksa, kako je v sanjah daljevali so s Tongue Tied, njegovo izpovedjo o težavah s francoščino (ki jo The Tide: ubila novo punco svojega bivšega fanta, ipd. Pri vprašanju »ali imamo radi meša s španščino) pri osvajanju punc, novo skladbo Summer Here All Year, seks«, je občinstvo kar onemelo. Tudi ob njeni pohvali, da ga ima zelo rada Kings Of The Hill 34 ki jo je letos premierno predstavil na dogodku Peace One Day. Na oder je 35 – seveda seks. Vokalno in kitarsko natančna izvedba in odlična podpora povabil Vashti in v duetu sta odpela odlično All of Me ter Boxes. Sledila je Samozaložba, 2010 bobnarja in spremljevalnega vokaliste je bil več kot dober uvod v koncert edina priredba, ki so jo odigrali na koncertu, I'm a Man Steva Winwooda – Charlieja Winstona. sicer je ta skladba objavljena na Charliejevem prvencu Hobo. Ista skladba Mr. Winston je začel koncert sam s še neobjavljeno družbenokritično je bila tudi uporabljena za reklamo neke avtomobilske znamke, v kateri je pesmijo Novelty is Gone o otopelosti današnje potrošniške družbe in po- dejansko pel pes, in je bila po ugovoru veliko ljudi zaradi »žaljivega« odno- tem nadaljeval skupaj z bendom z vsem bolj znano In Your Hands, konca Gorenjski rock otožneži The Tide so glasbo svojega novega albuma dališko dramatičnostjo vokalov in besedil lovi valove melanholije med sa do živali prepovedana. Z »beat-boxing« kvartetom so začeli odlično Kick Kings Of The Hill verjetno bolj po nesreči kot zanalašč malce zasenčili tipkami vzdušnih klaviatur in pritajenim poigravanjem glasbil. Mogoče katere v tem delu koncerta sploh niso odigrali. Tudi sicer je bila izvedba The Bucket ter My Life As A Duck, potem sta sledili še Generation Spent o ve- deležna odličnih improvizacij, ki jih ima Charlie Winston očitno zelo rad. z inovativnim načinom njegove izdaje. Skok na njihovo spletno stran to vzdušje njihove glasbe pride najbolj do izraza prav v instrumentalni selju, ki ga povzroča nakupovanje na znižanjih v nakupovalnih centrih in poleg brezplačnega nalaganja v digitalni obliki namreč omogoča, da Monday Sleeper, ki je bila v drugačni različici sicer že objavljena na »iz- Odlična spremljevalna skupina, v kateri vsi dejansko igrajo več inštrumen- uspešnica s prve plošče Like A Hobo, kot zaključek uradnega dela koncerta. tov – Daniel Marsala (bas, električna kitara, »back vokali«), Benjamin Hen- obiskovalec iz ponujenih elementov in ozadij oblikuje unikatni ovitek štekanem« albumu Live & Clean. Teatraličnost njihovega izraza ni čisto In potem bis, ki se je na koncu prelevil v razuzdani »drumming session«, v albuma, ki ga lahko potem naroči in prejme po pošti. naključna, sajs so The Tide ustvarili glasbo za švedski celovečerec in dva ry Edwards (orglice, klaviature, cimbale, tolkala, »back vokali«) ter bobnar katerega so se vključili Vashti, Alan in celo njihov »roadie«. Odličen koncert in »back vokalist« Olivier (žal priimka nisem uspel slišati). Neverjetna iz- Domiselna poteza skupine, ki je primorana lep delel kratkak fi lma ter sodelovali pri drugih umetniških projektih, se je zaključil s koncem pesmi In Your Hands. Po slabih dveh urah koncerta svojega medijskega časa še vedno nameniti razlaga-- toto se pozna tudi pri multimedijski vizualni zasnovi njihovih vedba Benjamina Henrya na orglicah, ki so včasih igrale vlogo trobente, smo se v Ljubljano napotili več kot zadovoljni. včasih klarineta, včasih električne kitare, včasih pa kar kakšnega strunske- nju razlik med sabo in primorsko zasedbo Tide, saj koncertnihko nastopov in drugih vidikov delovanja skupine. ga kvarteta. Tudi ples je vsem iz skupine zelo ljuba stvar, kar je vizualno Krešimir Jadronja podobnost imen marsikomu, ki ni posvečen v skriv- BesedilaBe v angleščini znotraj njihove glasbe sicer delujejo bo- nosti manj »mainstreamovskega« dela slovenske rock lje,lje, kot bi verjetno slovenska, saj, kot so povedali tudi sami, scene, še vedno povzroča težave. Mnogi so to dile- v njihn kljub intimnim osebnoizpovednim tematikam ne želijo mo na hitro odpravili tako, da so Gorenjce označili kompliciratikom na način, »da se potem polovica ljudi sprašuje, kaj za »ta počasne«, Primorce pa za »ta hitre«. Vendar so splohsplo pomenijo.« Na Kings of the Hill so The Tide s premišljenim zdaj »ta počasni« The Tide na Kings Of The Hill nekaj mešanjemmeš čustvene rockovske umirjenosti, s katero so se pred- pesmi zastavili tudi hitreje, s kančkom distorzije in stavilistav na prvencu, in novih bolj ostrih robov nekaterih pesmi renčavosti, kot je to slišati na s čutnimi ženskimi spremljevalnimiemljevalnimi razširilirazšir svoj glasbeni nabor v všečno smer. Sicer so s svojo me- vokali podprtem singlu Decline, kar bo morda pri omenjenem delu po- lanholijo verjetno še vedno daleč od dnevnih »mainstream« radijskih slušalstva razlog za še več zmede. »Smo bolj glasni in bi radi povedali, valov, a kot namiguje nekoliko ironični naslov albuma Kings Of The Hill, kar nam leži na duši,« so povedali člani skupine o novem albumu, ki ga jim vloga »glavnih na vasi« ni ne tuja niti jih ne odvrača preveč – ali, z je spet produciral kar njihov basist Dejan Osterman. A v osnovi The Tide njihovimi besedami: »King Of The Hill je lahko vsak, ki verjame vase in na večini novih pesmi še vedno ostajajo »ta počasni« bend, ki z gle- svoje ideje, se ne ozira preveč na okolico in dela to, v kar verjame.« Blaž Tišler Fotografi ja: Iztok Zupan recenzija plošč

Tomaž Grom/Seijiro Murayama Nepretrganost Zavod SPLOH / L'Innomable (2010) Core of the Coalman AFFINITY GROUPS samozaložba

O slovenskem glasbeniku, kontrabasistu, mojstru razširjenih tehnik, Gre za posnetek improviziranja, ki hkrati z udejanjanjem idiosinkratič- V času upadanja velikih založb in zanimanja za nakup cedejev na eni pop rock eksperimentalnega »loopa« navkljub. Z relativno dostopno aktivistu nove glasbe (in še kaj) Tomažu Gromu ter v Franciji živečem ja- nih stilov in ekspresije uspe v ospredje postaviti sam zvok v vsej njegovi strani ter fanatičnega razcveta majhnih neodvisnih založb s predanim opremo, ki je že dolgo del osnovnega nabora rockovskega instrumen- ponskem tolkalcu Seijiru Murayami sem v Glasni že obširno pisal. Zato zverinskosti in skrivnostnosti. Gre za več kot preprost »session«, med- proizvajanjem plošč v omejenih nakladah na drugi bi moralo biti tarija mu uspe ustvariti zavzete izvedbe lastne glasbe, kjer »loopi« niso bom tokrat povsem izpustil predstavitve in biografi je ter se posvetil sebojno raziskovanje in odzivanje. S tako ali drugače precej energičnim recenziranje plošč kot je tale pravzaprav običajno. Sam album je relikt slišati kot taki in odmevi niso slišati kot odmevi. »Loop« oz. zanka je sami plošči. Izšla je to poletje v produkciji zavoda Sploh in s pomočjo igranjem uspe Gromu in Murayami samo naravo glasbe kot zvočenja najbolj osnovnega DIY pristopa, saj sestoji iz posnetega cedeja in čr- tukaj hoten kompozicijski element ne pa neke vrste »pomagalo« in založbe L'Innomable, katere nosilec je, če se ne motim, Luka Zagoričnik. postaviti v prvi plan in izpostaviti oglušujočo konkretnost poka po bob- no-belih fotokopij »artworka«. Kljub temu ali morda tudi zaradi tega je to se mi zdi ključnega pomena. Zaradi tega pravzaprav – zgornjemu Na plošči najdemo posnetke improvizacij, ki so se zgodile decembra nu in potega po struni. Tako v razredčenih trenutkih udarcev in tišine Affi nity Groups eden najbolj navdušujočih ploščkov, ki so mi v zadnjem opisu navkljub – lahko nehamo poslušati »trike« in zaslišimo glasbo. prejšnjega leta v klubu Creinativa v Kranju, kjer jih je posnel Iztok Zu- kot v podaljšanih nasičenostih zaznamuje to glasbo neka propulzivna času prišli pod roke. Za imenom Core of the Coalman se skriva Jorge 25-minutna Victory Kites zraste iz kratkega, pizzicato motiva prek pan. Ne gre za koncertni posnetek in to je ob po- slušanju plošče notranja napetost, ki v neizogibnem razmerju do tega, kar vedno že je, Boehringer, elektro-akustični glasbenik, skladatelj, instalacijski ume- različnih podvojevanj in potrojevanj, seštevanj in permutacij in kot očitno. Umanjka namreč tisti neujemljivi »pro-o- ohranja vsesplošno naelektrenost prostora dogajanja. In tnik in še kaj. Rojen je bil v ZDA, trenutno pa živi v Pragi. Glasbo je med igra sončne svetlobe seže široko (in globoko) ter s podtalno intenziv- stor« publike, ki ga je ponavadi čutiti pri kon-n- v tem oba glasbenika pokažeta izjemno veščino, ki je drugim študiral s kultnimi imeni ameriške avantgarde in nove glasbe nostjo in neizprosno vztrajnostjo izžareva hipnotično moč. Uvodna certnih posnetkih – te okoliščine pa rezultirajo v daleč od konvencionalnega dojemanja tega pojma kot sta Fred Frith in Pauline Oliveros. Svoje solistično igranje je označil Corona pa s hitrim arpeggiom sčasoma pridobiva dronerske in tudi nenavadno čistem in »prvoplanskem« zvočnemm in ki samo koncepcijo instrumentalne veščine eno- kot hipnotično kontinuiteto in diskontinuiteto med violo, glasom in hrupne odtenke toplih in harmoničnih basov in neverjetno subtilne- prostoru, ki poslušalca napade oziroma pote-- stavno požre. Grom in Murayama sta namreč grozljivo elektroniko s posebnim ozirom na psihedelične učinke zaznavnega ga prehajanja v kolektivno distorziranost ter iz nje oziroma naprej, v gne vase. Nenavadnost pa se tukaj šele začne. virtuozna instrumentalista – instrumentalnost pa od razvoja in okolja. njene posledice. Zadnja skladba Canon at an Undisclosed Location se Čeprav jasno izhaja tako iz »tradicije« oziromaa objektov, s katerimi zvočita, preneseta tudi na celotno Na tej plošči glasu sicer nisem slišal, kar dobimo, pa je šest skladb spogleduje z bolj »recitativnim« podajanjem melodije, ki prav tako ves razvoja in rezultatov svobodne improvizacije dejavnost muziciranja in oblikovanja zvočne mase s repetitivne minimalistične briljance. Boehringer za iztočnico jasno čas prestopa v hrup in drone. Tu morda za trenutek prikliče določene kot tudi raznih dronerskih minimalizmov, je posebnim ozirom na – če si lahko dovolim ta izraz – vzame določene izraze skladateljev zgodovinskega minimalizma, post-rock odtenke in harmonije res le za trenutek in brez zanj značilne igranje Groma in Murayame na tem albumu »mikroraven«. Frontalnost oziroma rockersko »in your kot so npr. Steve Reich, LaMonte Young in Philip Glass. Vsaj tak je bil drame, fi lmskosti in patosa. Zdi se, da kvečjemu korenini v določenih precej bolj čudaško in skrivnostno, kot bi ob face« kvaliteta zvoka plošče in samega igranja je toli- prvi vtis, ki ga verjetno pogojuje tudi biografi ja glasbenika. Sicer je ljudskih glasbah in koncepcijah »psihedeličnega« rocka, ki se iztečejo takem opisu pričakovali. Murayama v igro kšna, da poleg publike in vmesnega prostora umanjka ta vtis precej hitro zbledel, saj sem se zavedel, da poslušam precej v povsem samosvoj, kompozicijsko in izvedbeno rigorozen glasbeni vstopa s precej rigoroznim izhodiščem za svo- tudi konvencionalna ekspresivnost. Kot bi za to zmanj- unikatno in idiosinkratično izpeljanko omenjenega idioma, ki se je v izraz. Pravzaprav že dolgo nisem slišal tako čistega in natančnega je tehnike igranja na snare boben s palčkami kalo časa – efekt in afekt zvoka enostavno potujeta hi- zadnjih desetletjih tesno prepletal tudi z različnimi odvodi rocka na udejanja glasbene vizije brez odvečnega balasta. S svojim relativno in nekaj ostalimi predmeti ter »lokovanja« či- treje. Tako hitro, da ni časa za motrenje »povzročiteljev« splošno. In prav z »orodji« slednjega operira tudi Core of the Coalman. špartanskim izhodiščem ponavljanja in večplastne modulacije kratkih nele in raziskovanja trenja ob telo bobna. Grommigranaprviposluhbo igra na prvi posluh boljlj le-tega. S tem se zgodi skrivnosten in kar malce strašljiv Uporablja namreč ozvočeno violo in cel kup kitarskih efektov v obliki vzorcev Core of the Coalman pelje svojo glasbo toplo in prostrano do svobodno in razpršeno, a njegovo igranje pravzaprav poganja enaka prestop v nekakšno »nečloveškost« (morda tudi že omenjeno instru- klasičnih pedal – od »delayev«, »distortionov« pa do »looperjev« in konca. Poleg tega nikoli ne deluje akademsko, oddaljeno in koncep- neizprosnost in notranji naboj, ki se preseli tudi v interakcijo z Miraya- mentalnost) celotnega dogajanja, ki sugerira uničenje zamejenosti člo- še česa. Ponavljanje osnovnih celic tako izvede s pomočjo »loopov«, tualno v negativnem smislu, po drugi strani pa tudi nikoli ne zapade mo kot nekakšna odslikava. Ostrina in izčiščenost npr. Murayamovih veške in posameznikove pozicije in ki dopušča artikulacijo nepretrga- njihovo postopno nadgradnjo, spreminjanje pa z enkratnimi odmevi v v povprečje ali mlahavost. Vsekakor hipnotična in čarobna glasba v bliskovitih ritmičnih tušev, kjer slišimo vsak udarec, je dober model za nosti povezav in procesov. Zato je naslov Nepretrganost povsem na me- različnih hitrostih in živim snemanjem ter še s kopico drugih operacij, najboljši tradiciji tako eksperimentalnega rocka kot folka ali različnih njuno skupno igranje, kjer oba tvorita del skupnega »tuša« - poteka in stu. Njuno igranje na tej plošči je raziskovanje različnih nepretrganosti. ki zame ostajajo skrivnost. Če bi sam prebiral pravkar napisano, ne avantgard – ki pa nobeni od teh označb deklarativno in efektivno ne artikulacije zvočenja. »Nepretrganost« ni toliko posnetek nekega raz- To ni »stop and go« ali »call and response« improvizacija – tudi kadar za da bi glasbo slišal (tako v živo kot na plošči), bi me ta prej odbila kot pripada. iskovanja, kar je najpogosteje poudarjen aspekt improvizacije, kot je trenutek površinsko spomni na tovrstne forme – temveč izpostavitev Del albuma Affi nity Groups so tudi slike različnih afi nitetnih skupin, kot 36 pritegnila. »Na srečo« pa je glasba Core of the Coalman vse prej kot 37 programska izjava estetik obeh glasbenikov in še konkretneje, posa- kontinuuma, ki je konglomerat individualnih impulzov, osebnih slogov predvidljiv rezultat izhodišč, ki so v številnih žanrih dandanes precej so jate ptic, črede koz, roji žuželk in množice protestnikov in policije. meznih zvokov plasiranih v skupni prostor. In ti zvoki so ostri, močni in in premoči samega fenomena zvočenja. pogosta in ki so, vsaj zame, postala precej dolgočasna. Če je za »kla- Aluzije na vzorce, množice in skupke raznih artikulacij, ki sestavljajo to telesni – kovinski, leseni, zračni. glasbo, se ponujajo kar same. Sorodnost hkratne anarhičnosti in regu- Marko Karlovčec sični« minimalizem veljalo, da svoj učinek v veliki meri doseže prav s fi zičnim ponavljanjem glasbenih motivov, ki jih izvajajo zavzeti in po- liranosti glasbenih in ostalih združb pa to ploščo poveže z nekaterimi Fotografi ja: Špela Trošt tni glasbeniki iz mesa in krvi, pa nas Boehringer prepriča, da je možen slogovnimi posebnostmi skladateljev zgodovinske avantgarde, kot tudi drugačen pristop – vsej mrtvosti in nezanimivosti povprečnega sta bila Iannis Xenakis in Luciano Berio, ki sta model za svoje tvorjenje, oblikovanje in organiziranje zvoka našla v lastni izkušnji nemirnih množic in družbenega vrenja v prvi polovici prejšnjega stoletja. Marko Karlovčec ??? esej

V glasbenem eseju tokrat obravnavam vprašanja retencije, sinkretizma, reinterpretacije in pre- to najstarejša še živeča glasbena tradicija v Af- inštrumentalnih tradicij in pesemskih oblik pa poroda v afroameriških glasbah od obdobja suženjstva do danes. Gospodar je na različne načine riki). Lovci so namreč imeli v ruralni mandinški izvira iz afroameriških pesmi. Blues je s svojo izvajal pritisk na sužnje, prav glasba pa je bilo področje, kjer sta si bila s sužnjem presenetljivo blizu. družbi tako pomembno vlogo, da so imeli svojo priljubljenostjo, katere začetki segajo v začetek glasbo in svoje glasbenike, ki praviloma niso 20. stoletja, ko so ga ljudje lahko slišali v pred- Neposredno je posegal v družbeno strukturo sužnjev in je v veliki meri sooblikoval habitus skupnosti bili lovci. stavah pod šotorom, postal del countryjevske- sužnjev. Upravičeno lahko domnevamo, da je bil njegov vpliv enormen, nikakor pa ne smemo po- Ameriška etnomuzikologija, ki je raziskovala ga besednjaka. Tako so vsi countryjevski zabiti, da so sužnji razvili posebne obrambne mehanizme. Suženj je namreč poskušal gospodarju spiritual in blues, se je razvila zlasti po drugi glasbeniki, bodisi črni ali beli, peli blues. ugoditi s prilagajanjem glasbe njegovemu okusu, po drugi strani pa je prav skozi glasbo in besedila svetovni vojni, deloma med njo, ko so se do- Dober primer tega je Jimmie Rodgers, prvi izražal revolt, ki ga vase zaverovani gospodar ni opazil, še manj pa razumel. Gospodar in suženj mačim raziskovalcem pridružili emigranti iz pravi izvajalec countryja, ki je imel uspešnice. sta se najbolj zbližala v protospiritualih, torej takrat, ko sta družno pela v cerkvi, ki sta jo skupaj Evrope. Njeni protagonisti se dolgo niso zave- Kakšne so bile njegove zgodnje plošče? Bile dali, da bi lahko bile tudi ljudske glasbe, ki so jih so bluesovske, vse njegove uspešnice so bili obiskovala in v kateri je moral biti tudi gospodar vsaj navidezno pohleven in bogaboječ. Po mnenju prinesli s seboj priseljenci iz Evrope in Afrike, in bluesi, zato je bil bluesovski pevec.« etnomuzikologov je spiritual ena prvih glasbenih zvrsti, nastalih v ZDA, če ne celo prva, v njej pa glasbe, ki so nastajale na ameriških tleh (torej Folklorist David Evans je podal več pomembnih ima korenine tudi blues. tudi protoblues in še prej protospiritual, ki se je smernic v etnomuzikologiji oziroma antropolo- brez dvoma iz različnih vplivov oblikoval med giji bluesa in spiritualov. Danes tako lahko go- sužnji) predmet etnomuzikološkega raziskova- vorimo o zaenkrat znanstveno še relevantnem nja. Zanimali so jih ameriški staroselci in »primi- Evansovem modelu za proučevanje afriških sužnji je iz Afrike v Novi svet potovala tudi tivna ljudstva« na drugih celinah, na primer v glasbenih tradicij v novem okolju. Evans skuša glasba in se skozi prezentacijo moči go- Afriki, dogajanja pred domačim pragom pa so v opisati, kako se glasba sužnjev odraža v dana- spodarja nad sužnjem oblikovala v proto- veliki meri prezrli. šnji popularni glasbi. V članku, ki ga je objavil forme, iz katerih so nastale glasbene zvrsti, Doslej mi ni uspelo zaslediti, da bi etnomuziko- leta 1999 pod naslovom Reinterpretacija afriških kot so spiritual, blues, gospel in pozneje soul. logi konec devetnajstega stoletja, ko so se sicer glasbenih inštrumentov v Združenih državah, je Afriški Amerikanci so po eni strani izvajali »svo- začela etnomuzikološka snemanja (prvi znani obravnaval pojme, ki jih je uporabljal ameriški jo« glasbo, po drugi pa so se z glasbo prilagajali posnetek slovenske ljudske pesmi datira v leto antropolog Melville Herskovits pri opisovanju estetiki gospodarja. Šlo je za nekakšno hlinjeno 1898), načrtno snemali na Jugu ZDA. Bilo je le procesov akulturacije med populacijami afri- ugajanje, katerega namen je bil oslabiti gospo- nekaj poskusov. Prve res uporabne in kolikor škega in evropskega porekla v Novem svetu. darjev nadzor. Afroameriški glasbeniki seveda toliko verodostojne terenske posnetke sta šele Osnovni pojmi, ki jih uporabljam pri razisko- niso bili imuni za evropske vplive in tako leta 1933 naredila John A. Lomax in njegov vanju glasbe ameriških sužnjev in njihovih spiritual kot blues imata tudi jasne evropske sin Alan. Robert Winslow Gordon in Carl Engel potomcev, so tako: retencija, sinkretizem, reinter- glasbene prvine in ne sledita izključno afriškim sta sicer pred tem (1922-1932) posnela skoraj pretacija in preporod kot procesi akulturacije. estetskim normam. 1000 voščenih valjev za Kongresno knjižnico, a Retencija označuje nadaljevanje določene Opisati moramo razliko med gospelom in spiri- nista imela jasnega koncepta dela in teoretič- afriške kulturne značilnosti in z njo povezanega pa tudidi na način či iizvedbe. db LLahko hk namreč č vzame- tualom. Gre za sorodni glasbeni zvrsti, ki imata nih izhodišč, zato ti posnetki za Johna Lomaxa pomena v Novem svetu. V besedilih bluesa te »negro spiritual«, ga izvedete z gospelovskim korenine (tudi) v skladbah, s katerimi so si niso bili dovolj reprezentativni. O tem, da bi so se v ZDA ohranile nekatere afriške besede, inštrumentarijem, skladba kot takšna pa sploh sužnji lajšali delo in izražali svoj odnos do go- Gordon in Engel snemala glasbo afriških Ame- zato lahko domnevamo, da so vlogo posredni- ni gospel. spodarja. Sodeč po posnetkih in intervjujih, ki rikancev v Misisippiju, nimam podatkov, znano kov pri tem odigrali sužnji s svojimi napevi ali Tako afriški »grioti« kot ameriški pevci spiri- ZIBEL KOT sta jih naredila etnomuzikologa John A. Lomax pa je, da je bil Gordon na terenu v Kaliforniji, delovnimi pesmimi, s katerimi so si lajšali delo tuala in bluesa so (bili) v posebnem odnosu z in njegov sin Alan, so glasbo v ritmu dela (npr. Georgi, v Apalačih, severni Karolini, Virginiji in in v katerih so se velikokrat norčevali iz svojih očitno nadrejenim poslušalcem, ki je v mojem polaganja železniških pragov in tračnic) izvajali v Kentuckyju. Ob nedvomno pomembni vlogi gospodarjev, ki afriških besed niso poznali. teoretičnem modelu označen kot gospodar. Ta še v dvajsetem stoletju. Šlo je sicer za spre- glasbene industrije pa ne smemo spregledati Ameriški bluesovski glasbenik Corey Harris mi je bil v različnih fazah odnosa gospodar-suženj menjene družbene, ekonomske, politične in poznejših terenskih snemanj. Medtem ko so je povedal: »Vem, da beseda vudu prihaja iz drugače soudeležen pri glasbenih praksah in kulturne kontekste, a vedeti moramo, da se je s snemanji bluesa v komercialne namene za- območja Benina oziroma Dahomeja. Uporablja- je v skrajnem primeru lahko celo muziciral s »osvobojeni« suženj znašel v nič kaj zavidljivem čeli leta 1920, so na terenu resda snemali že v mo nekaj besed, za katere bi v splošnem lahko svojim sužnjem, kar se je, sodeč po posnetkih položaju, saj ga je nekdanji gospodar še vedno prvem desetletju dvajsetega stoletja, Howard rekli, da prihajajo iz Zahodne Afrike. Ljudje na in repertoarjih afroameriških in evroameriških izkoriščal na druge, navidez morda manj krute, W. Odum je namreč tedaj raziskoval v Georgiji primer okri rečejo »gumbo« in moja babica iz glasbenikov, tudi dogajalo. Kot najverjetnejši a še vedno brezobzirne načine. Povedano pre- in Misisippiju, a so njegovi posnetki na valjih New Orleansa je vedno, ko je pripravljala okro, ruralni prostor snidenja gospodarjeve in su- 38 prosto, gospel na ravni teksta črpa iz evangelija izgubljeni, so se pa ohranili njegovi terenski tej rastlini rekla »gumbo«. Če boste šli v Louisia- 39

žnjeve glasbene vizije pa se zdi cerkev in bogo- SPIRITUALA IN BLUESA in odraža odnos afroameriške skupnosti do zapiski z besedili pesmi, ki jih pozneje lahko no ali Misisipi, boste slišali, da ljudje okri pravijo Jezusa, spiritual pa ima korenine v zgodbah iz služje v njej.

srečamo tudi na komercialnih izdajah. Kakšna je »gumbo«. »Gumbo« torej pomeni jed iz okre. CERKEV Namen tega spisa ni izražanje rasističnih po- Stare zaveze, čeprav sem na terenu snemal tudi bila zgodnja glasba sužnjev na jugu ZDA, torej Ljudje so včasih kikirikiju rekli »goober«. Učili gledov in odobravanje sužnjelastniškega reda, božične spirituale (kot takšne so jih napovedo- lahko le domnevamo na podlagi posnetkov in so nas, da je to afriška beseda, čeprav nisem dobro pa je vedeti, da vendarle obstajajo spisi, vali glasbeniki). Afriški Amerikanci so v Jezusu nekoliko zgodnejših zapiskov, vsekakor pa gre prepričan. Beseda »banjo« pa je brez dvoma ki govorijo o dokaj liberalnih plantažah, na videli novega gospodarja, zato so imeli do za rekonstrukcijo in interpretacijo neznanega iz Afrike in če si pogledate »ngoni« (afriško katerih so afriški Amerikanci ob koncih tedna njega sprva do neke mere odklonilen odnos, in reda. Kar zadeva spirituale, gre omeniti zgo- glasbilo, op.a.), boste videli, da gre res za dedka veliko muzicirali in zabavali svoje nadrejene. so posledično peli gospele v manj angažiranih dnje posnetke znamenite vokalne skupine Fisk bendža.« V primeru takšnih besed gre za očiten Poleg bluesa, ki je, kot pove že samo ime, Fotografi ja zgoraj:Reverend J. M. Gates poje pridigo. Med letoma kontekstih – na primer pri katoliških mašah. V Jubilee Singers iz leta 1909. Ta zasedba, ki so primer ohranitve v spominu, ko se določena načeloma otožna glasba, čeprav tudi ta trditev 1926 in 1941 je posnel kakih 200 skladb in bil najbolj priljubljen Evropi, pa tudi v ZDA, se je za obe zvrsti (gospel ji očitali izumetničenost v prilagajanju okusu kulturna značilnost kot nekakšen habitus pre- ne drži povsem, so številni glasbeniki, ki so pojoči pridigar. in spiritual) uveljavil izraz gospel, a gre v bistvu širšega občinstva, je imela za tiste čase obsežne naša iz roda v rod. Tako so se verjetno obdržale živeli na plantažah, imeli v svojih repertoarjih Fotografi ja desno:Dagerotipija sužnja z imenom Fassena na za dve vsebinsko in tudi izvedbeno različni turneje po ZDA in celo po Evropi in je imela tudi nekatere lastnosti suženjske glasbe. Habi- tudi glasbo za ples, ki bi ji naši etnomuzikologi plantaži BF Taylor v Južni Karolini (cca. 1850). Dagerotipija: fotografi ja glasbi. Če gospel lahko razumemo kot opeva- velik vpliv. tus je sicer dinamična kategorija, ki se je posa- na posrebreni kovinski plošči. rekli poskočnice. Takšen glasbenik je bil na nje »novega gospodarja«, je spiritual v osnovi Med terenskim delom na Jugu ZDA sem snemal mezniki pogosto ne zavedajo. primer Charley Patton (*ok.1891, †1934), ki je Fotografi ja na strani 37:Thomas A. Dorsey, t. i. oče gospela. Pod bolj angažirana glasba, ki skuša zmanjšati od- vrsto glasbenikov, ki so svoje glasbene načine Pomen izraza sinkretizem se je z leti izkazal za ob bluesih, baladah in pesmih hokuma pre- imenom Georgia Tom je na klavirju spremljal pevce bluesa, nato pa je visnost sužnja od gospodarja. Pevka Diamanda izoblikovali ob poslušanju tako afroameriških nekoliko nedoločenega, kljub temu pa v ustre- začel ustvarjati nabožno glasbo. Med njegovimi zgodnjimi sodelavci peval tudi o svetopisemskih zgodbah, ki jih je Galás je šla v svojih izvedbah še dlje in je na kot evroameriških glasb. Kitarist in pevec Steve zni rabi opisuje proces izenačevanja ali približe- je bil Tampa Red. verjetno povzel po pridigah. Ti glasbeniki so plošči The Singer (1992) dobesedno rotila Boga, James mi je v enem izmed intervjujev pove- vanja značilnosti evropskega in afriškega pore- opevali mogočnost svojih gospodarjev, a je bilo naj vendar ne bo tako krut do (ne)vernikov in dal: »Nerad delam razlike, ki temeljijo na barvi kla v Novem svetu, ob zavedanju bikulturnega to petje hvalospevov lahko zgolj prikazano kot naj jih ne kaznuje z AIDS-om. Vsaj sam sem tako glasbenikove kože. Če govorimo o ameriški porekla sinkretizirane značilnosti. Gre torej za resnično, saj je lahko šlo tudi za navidezno lo- razumel njeno silovito petje, ki se dotika tistega glasbi, se lahko s takšnim razmišljanjem kaj kulturno zlitje, ki je posledica akulturacije. jalnost. V tem je bila vloga sužnjev-glasbenikov najboljšega v gospelu in spiritualu. Vsekakor hitro znajdemo na trhlih tleh. Nekako samo- Corey Harris mi je v pogovoru omenil Otha Tur- podobna vlogi »griotov« in pripadnikov gre omeniti tudi hvalnice (hymns), ki jih je rada umevno se zdi, da so črnci igrali blues, ne pa nerja, glasbenika, ki (tako kot Harris) nastopa očitno še starejše tradicije pevcev, ki so na prepevala Mahalia Jackson in ki bolj nedvou- countryja, ki je veljal za glasbo belcev. Vendar v Scorsesejevem fi lmu Domotožje iz leta 2004. mandinškem območju v Afriki peli hvalospeve mno sodijo v evropsko cerkveno glasbo, a jih tu je takšno dojemanje povsem napačno. Bilo je Turner sodi med najbolj afriško zveneče ameri- velikim lovcem in jih imamo za predhodnike ne obravnavam, čeprav so vplivale na nabožne kar nekaj velikih countryjevskih glasbenikov, ške glasbenike, zato sem Harrisa vprašal, če ve, »griotov« (naziv za takšnega glasbenika je sora, prakse afriških Amerikancev. Termin gospel je ki so bili črni, veliko ameriških countryjevskih ali je Turner poslušal plošče z afriško glasbo. resnično konfuzen, saj se nanaša na žanr, hkrati po mnenju etnomuzikologa Erica Charryja pa je na kratko

Odgovoril je: »Kje pa. Nikoli! Mislim, da ni slišal druge. Naštetim trem pojmom, ki jih je upora- splošnem vemo o psihologiji kulturnega stika, glasba je občutek za afriško glasbo, dokler niso Afričani slišali zanj, bljal Melville Herskovits, je Evans dodal četrte- namreč, da se v razslojeni družbi člani spodnjih prišli k njemu domov in zaigrali z njim. To je ide- ga, preporod. To je zavestna ponovna uvedba plasti najprej identifi cirajo z vrednotami in alen zgled. V našem početju je veliko afriškega, določene afriške značilnosti, do katere običajno tradicijami »zgornjega razreda« in jih skušajo vibracije so afriške, mi pa se tega ne zavedamo. pride iz ideoloških, političnih ali družbenih oponašati. Pozneje pa nezavedni spomini na K nam morajo priti Afričani in nam povedati, da razlogov. Sužnji in njihovi potomci so to nedvo- popolnoma drugačne kulturne dediščine, okre- imajo podobno glasbo in pesmi, mi pa tega ne mno počeli in s tem vzpostavili poseben odnos pljeni z razočaranjem in občutki zavrnjenosti, vemo. To je za nas poučno, saj Afričani dejansko do gospodarja. Nenazadnje je pri tem svojo postopno zmagajo, se prebijejo, in končno str- Bez rocka trajanja, glazbeno de- treba po veličanju ali zmanjšanju prečudovite več vedo o črnih Amerikancih, kot pa mi vemo vlogo odigrala tudi diskografska industrija, ki je moglavijo sprejete oblike in načine obnašanja šifriranje Balkana je naslov knjige, ali morda celo grozne glasbe, ki je bila in ostala o Afriki. Šel sem v Niafunke, pristali smo na le- sicer poskrbela za razmeroma dobro dokumen- zgornjega razreda. Posledica tega je nekakšen popularna ter karakteristična v našem prostoru tališču in Ali Farka Toure me je pričakal s svojim tiranje dogajanja v glasbi, četudi so jo vodili proletarski ustvarjalni preboj, kot ga imenuje zgoščenke fi lmske glasbe in grafi čne brez ozira na geopolitične strategije in dogovor landroverjem, v katerem je poslušal Otisa Red- »novodobni« gospodarji, ki so tudi z izdajanjem Gerhard Kubik, in iz katerega pride nekaj popol- glasbene mape, ki so pred kratkim o stanju stvari. Mislim, da so vsa ta balkanska dinga, Bobbyja »Blue« Blanda in Raya Charlesa. plošč afroameriških glasbenikov – ko so v veliki noma novega. To novo pa so v našem primeru izšle v sosednji Hrvaški pri založbi južnoslovanska plemena in njihovi glasbeni meri odločali, kaj bo izšlo na ploščah – razkazo- blues, spiritual in gospel kot kolikor toliko Znanje. Avtor knjige, Anđelo Jurkas ostanki v pop kulturi čudovit izvor dešifriranja vali svojo nadvlado. jasne glasbene oblike, in kdo bi si mislil, da so prostora, iz katerega izvirajo. Toliko, kot je ta Afroameriški glasbeniki so se kot potomci se vsa ta mešanja glasbenih praks in rojevanja je eden najaktivnejših glasbenih in originalen, je istočasno tudi plagiatorski. sužnjev morali prilagoditi zahodni glasbeni novih slogov začela, vsaj tako domnevam, pred fi lmskih kritikov, novinarjev ter kolu- ● Kakšen je bil vaš cilj z izdajo te knjige? terminologiji ter zahodnim ideološkim in fi lo- oltarjem in pod prižnico. Da ne bo vse skupaj mnistov na Hrvaškem, širši javnosti A: Cilj je bil zaradi koncepta trojne komunikaci- zofskim nazorom. Tako so na primer številnim izzvenelo kot špekulacija nadobudnega znan- znan predvsem kot urednik sple- je – ker smo o vsakem delu soočili mnenja avtor ljudskim glasbilom dali imena, ki namigujejo, stvenika, ne bo odveč podatek, da sta imela, tnega portala vip.hr ter ustanovitelj knjige, moja malenkost, avtor glasbe ali izvaja- da so različice običajnih zahodnih glasbil, sodeč po ohranjenih posnetkih, temnopolti lec, o katerem se piše, ter čeprav so v resnici modifi cirane in reinterpreti- Henry Thomas (najstarejši posneti »songster« in glasbene nagrade Zlatna koogla. Z tretja javna oseba – da se rane različice afriških prototipov. Sužnji so na ta tudi pevec bluesa, roj.1874) in belec Uncle Dave menoj je spregovoril o razlogih za pi- sproži odprt pogovor o način ugodili okusu gospodarja in mu ponudili Macon (eden prvih zvezdnikov odra Grand sanje svoje prve knjige, ki se žanrsko glasbi in njenih učinki ter svojo do določene mere prilagojeno kulturo, ki Ole Opry in dedek countryja, roj. 1870) lep del ne omejuje in obsega vse novinarske sledeh. Recimo to tako: je gospodarju ponudila možnost zabave, hkrati skupnega repertoarja pesmi (npr. The Fox and Ali nam lahko zaupate vsaj nekaj da se preneha biti suženj pa je slabila njegovo dominacijo, česar se sam Hounds, Shanty Blues in When the Train Comes forme, vključuje pa tudi več ekskluziv imen? klanov interesov in se zač- ni zavedal. Glasbo sužnja bi torej lahko delili na Along), ki sta se jih verjetno naučila pred letom – med drugim še neobjavljene pesmi A: Delež ni povezan z nacionalno ne govoriti brez zadržkov pripadnostjo, temveč s kakovostjo skrajno angažirano (to so bili spirituali, delovne 1900. Glasbeni prepleti so bili torej burni in bar- – ter pesem, ki jo je posvetil Arsenu Urban Milica Czerny … plus razprodati naklado pesmi in tudi določeni bluesi) in na vsebinsko va kože ni bila tako pomembna, kot bi si mislili, in originalnostjo, karakterističnostjo Dediću. Spregovoril je tudi o tem, po in dokazati, da knjiga in lahkotno glasbo za zabavo, ob kateri sta suženj vsaj ne med glasbeniki, ki so nastopali na istih glasbe in sporočila. Slovencev je kakšnih kriterijih je izbiral izvajalce CD ter glasbena mapa na in njegov gospodar v skrajnem primeru lahko odrih, snemali v istih studijih in se učili drug toliko, kolikor je njihova kreativnost ja: Fotografi tem teritoriju niso kulturno zaplesala, kar se je ob sobotnih večerih gotovo od drugega. Da bo zadeva še bolj zapletena, ter zakaj je knjiga aktualna tudi za pustila pečat na tem prostoru … zlo, temveč pop kulturna dogajalo. moram zapisati, da sem med terenskim delom slovenske bralce. Zaupal mi je še, da Laibach, Borghesia, Miladojka dobrina. Lahko rečemo, da je suženj skušal ugoditi go- naletel na skoraj rasistične nazore tako belih kot že tečejo pogovori o tem, da bi se Youneed, Demolition Group, Res spodarjevemu glasbenemu okusu, hkrati pa ga črnih glasbenikov, ki so si vsak zase lastili dolo- knjiga v kratkem lahko znašla tudi ● Po kakšnem kriteriju ste Nullius, Videosex, Lačni Franz, Zoran Predin, Marko Brecelj, Pankrti, Buldožer, je tudi sooblikoval. Individualizem je postal zelo čene glasbene značilnosti, čeprav so te očitno na slovenskih knjiž nih policah. izbirali albume oziroma pomembna politična in družbena ideologija izhajale iz istega skupnega folklornega gradiva, izvajalce, ki ste jih vključili v knjigo? Polska Malca … in še mnogo več … v ZDA v obdobju industrijske revolucije, ki je ki ga je v vseh pogledih težko locirati in reči, kaj www.angelojurkas.com A: Skušal sem združiti subjektivni in objek- Od kolegov novinarjev mi je pomagala ekipa V Niafunkeju je bilo res lepo poslušati Raya dosegla vrh v poznem devetnajstem in zgo- je »črno« in kaj »belo«. Čudna so pota Gospodo- tivni izbor ter pri tem zanemariti stilistiko in Radia Študent in moj dragi frend Igor Bigor Charlesa. Lepo je, da nas poslušajo, in mislim, dnjem dvajsetem stoletju. Torej ne preseneča, va in včasih jih je težko razumeti! glasbene žanre, se skoncentrirati na zemljepisni Bašin … da moramo tudi mi začeti poslušati njih, saj se da so nove glasbene oblike, ki so jih ustvarili ● fakt in poreklo avtorja ali izvajalca glasbe ter na Jane Weber Po čem se vaša knjiga razlikuje od dose- ● Zakaj menite, da bi bila ta knjiga zanimiva je potrebno zbližati in dojeti, da imamo veliko afroameriški glasbeniki (posebej plodno naj dejstvo, koliko prepoznavnosti svojega prostora danjih glasbenih publikacij podobnega tudi za slovenskega bralca; razen tega, da so skupnega. Hkrati pa je nujno, da cenimo tudi bi bilo obdobje med letoma 1890 in 1910), na je ta vnesel na globalno glasbeno mapo s svojo Literatura formata na Hrvaškem? v njej predstavljeni tudi slovenski izvajalci? razlike, saj smo zapustili Afriko pred 400 leti, kar različne načine izražale naraščajoči individu- kakovostjo in originalnostjo. Verjamem, da je A: Po konceptu, upam pa, da tudi po kakovosti A: Zato ker je iskrena, osebna, direktna, strast- je dolga doba, a Afrika je še vedno naš izvor.« alizem: ragtime s poudarjanjem kreativnega rezultat zanimiv za širok krog bralcev glede na Blaukopf, Kurt: Glasba v družbenih spremembah: in originalnosti pristopa pri obdelavi odlomkov na, odprta in zabavna (citiram nekatere od 40 Turner je obdržal arhaičen slog v svoji glasbi, skladatelja in s tem, da so najbolj znane skladbe to, da se v enaki meri dotika multimasovnih iz- 41 Temeljne poteze sociologije glasbe. Ljubljana: Studia in del. To, da vsaka glasba pomiri subjektivno dosedanjih reakcij na knjigo, tega ne govorim ne da bi spremljal tekočo afriško produkcijo ali izvajali solisti na klavirju; jazz z osredotočanjem vajalcev – klasikov – Azre, Laibacha, Videosexa, Humanitatis, 1993. in objektivno stališče, da se razpravlja povsem sam zase, vendar sem se trudil doseči prav to), poznal zgodovinske posnetke, in verjetno je šlo na vroče improvizacijsko soliranje; blues s Lačnega Franza, Marka Breclja, Buldožerjev in Charry, Eric: Mande Music: Traditional and Modern odprto, brez prilizovanja dosedanjim egotrip skuša ljudem, ki se zanimajo za pop kulturo, v njegovem primeru za »ustni« prenos glasbe- poudarkom na osebni izpovednosti besedil in s mnogih drugih, ter tudi kultnih pojavov tipa Music of the Maninka and Mandinka of Western Africa. velikanom … na tem območju pljuniti v faco belo rokavico, nih obrazcev in tovrstno obdržanje v spominu. tem, da so ga v zgodnjih fazah izvajali solistični Res Nullius, Miladojke Youneed, Demolition Chicago in London: The University of Chicago Press, ● da bi razmislili o vsem, kar so doslej izvedeli, Seveda je sinkretizem univerzalen, nikakor pa glasbeniki na kitari ali klavirju; in nenazadnje Kaj vas je motiviralo oziroma kakšni so Group, Mire Evačića, Overfl owa, Katalene in 2000. kar je popularno in postavljeno kot dani red ne smemo zagovarjati primordialnosti in verjeti gospel s koreninami v spiritualu in s poudar- bili razlogi, da ste pristopili k pisanju takšne drugih. Kriterij je bil polemičen glede na to, Hale, Thomas A.: Griots and Griottes: Masters of Words stvari. Prav tako tudi, ker je koncept origi- v tezo, da imajo temnopolti Amerikanci glasbo kom na skladatelju ter solističnem pevcu in z knjige, ki je, predvidevam, zahtevala veliko da bodo vedno obstajale sugestije, koga bi and Music (African Expressive Cultures). Bloomington: nalen. Menim, da knjiga nima nacionalnega v krvi. Tudi med njimi so namreč ljudje brez besedili, ki so poudarjala pevčev osebni odnos časa in energije? Ali je vaše dosedanje delo bilo potrebno imeti med izbranimi in koga ne, Indiana University Press, 2007. predznaka in da številke izbranih izvajalcev ter posluha. Sodobna antropologija trdi, da rase ni, do Boga ali Jezusa. Evans meni, da so ti novi predstavljalo temelj in je ta knjiga logično nenazadnje pa je bil tudi zabaven. Kajti glasba Kubik, Gerhard: Africa and the Blues. Jackson: Universi- tistih, ki so zastopani v knjigi, nimajo nobene a se ljudje žal še vedno identifi cirajo prek barve slogi ostali prevladujoče oblike afroameriške nadaljevanje? je tukaj, da nas spravi v gibanje in zabava, tako ty Press of Mississippi, 1999. povezave z zemljepisnimi delitvami, kajti vsa kože, kar je ena največjih neumnosti, kar si jih glasbe v večjem delu dvajsetega stoletja in jih v A: Racionalizirati potrebo po pisanju in kreativ- pa je tudi z literaturo o njej. Všeč mi je stavek, Peddie, Ian, ur.: The Resisting Muse: Popular Music and ta plemena, ujeta na prostoru zahodnega Bal- je človek izmislil. Temu klasifi ciranju se je tudi v različnih kontekstih slišimo še v 21. stoletju. In nemu izražanju ni najenostavnejše. Namenoma reakcija na rokopis, da je ta knjiga dokaz, da Social Protest. Hants in Burlington: Ashgate, 2006. kana, imajo poleg razlik in specifi čnosti veliko znanosti težko ogniti, a bi vseeno rad poudaril, končno lahko opozorimo na prilagoditev zaho- se izogibam besedi »umetnost«, ker se danes pisati o glasbi ni igrati s tistim moškim spolnim Rapport, Nigel in Joanna Overing: Social and Cultural skupnega. Slovenci so imeli kot najbolj severni da o barvah govorim z velikimi zadržki in iščoč dnemu dualističnemu razmišljanju v tem, da na splošno marsikaj rine pod ta pojem. Torej, organom. Anthropology: The Key Concepts. London in New York: predstavniki, ne le zaradi položaja temveč tudi nove rešitve v slogu izraza »Afro-Američan«, ki številni afriški Amerikanci še danes, v nasprotju nekdo igra na glasbila, drugi režira, igra, poje, Routledge, 2000. ● izjemne kvalitete nekaterih progresivnih izva- pa bo slej ali prej dobil slabšalen značaj, čeprav z omenjenim Charleyjem Pattonom, postavljajo modelira ali piše. Moja malenkost skuša po- Na kakšen način predstavljate izvajalce Weber, Jane: Uvod v kulturno genealogijo bluesa: jalcev (Laibach, Borghesia, Miladojka Youneed, se zdi idealen. ostro ločnico med sveto in posvetno glasbo. miriti nekaj segmentov kreativnega izražanja. in avtorje; so razvrščeni po kronologiji, afriške prvine žanra, neobjavljeno seminarsko delo. Buldožer, Pankrti …), svoje mesto v glasbeni Antropološko zanimanje za hibridnost je spro- Obrise družbenih razmer v Misisipijevi delti, ki Pisanje je eden od teh. Glasba in pop kultura državah bivše Jugoslavije, abecedi ...? Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Evropi davno pred EU. Upam da so tudi v Slo- žilo premišljevanje o tem, ali obstaja kultura, jo imajo za domovino bluesa, in odnos med sta bili od družinskega debla do življenjskega A: Po občutku – kajti glasba je občutek. Vrstni Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, veniji založniki in bralci, ki jih ta knjiga zanima, ki ni hibridna ali sinkretična. Tudi pri obravna- sužnjem in gospodarjem seveda lahko rekon- prostora vedno primarni del mojega življenj- red in numerologija števil sta nepomembna, 2006. jo bodo kupili in brali. Ponudili jo bomo Vaši vanju glasbe sužnja in gospodarja se v bistvu struiramo le v grobih potezah. Gospodar je skega zanimanja, tako da niti nisem imel večje prisotna zgolj zaradi lažjega spremljanja. Albu- Weber, Jane: Vloga glasbe v lovskih skupnostih, neobja- bralski in poslušalski javnosti v presojo in raz- srečujemo s hibridnostjo kultur. Glasbi sužnja in skušal sužnjem vsiliti svoj glasbeni okus, vendar izbire. Glasba se je ukvarjala z menoj v isti meri, mi so razvrščeni po kriteriju glasbenega balkan- vljeno diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, pravo glede na to, da gre za proizvod, ki v enaki gospodarja se prepletata in med njima je težko so ga afroameriški glasbeniki sprejeli le deloma. kot sem se jaz ukvarjal z njo. Ne znam točno od- iziranja, ki izhaja iz tega prostora – da tisto, kar Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno meri odgovarja tako literarni/bralni kot tudi potegniti jasno ločnico. Tudi pri obravnavanju Evropski elementi, tam kjer jim lahko sledimo govoriti, zakaj pisanje, ker gre tu le za en vidik, predstavljajo, odraža tipično in karakteristično. antropologijo, 2006. glasbeni/poslušalski publiki. reinterpretacije trčimo v hibridnost kultur. Pri v razvoju protobluesovskih in protospiritualnih v katerem realiziram svoje interese, vendar pa ● Weber, Jane: »Odsev odnosa gospodar-suženj v glas- Kolikšen je delež slovenskih glasbenikov, reinterpretaciji gre za podajanje novega pome- oblik, so bili namreč najprej sprejeti, potem je dosedanje in bodoče delo absolutno temelj Nina Novak bah juga ZDA.« Kula, let. 1, št. 2, str. 40-49, 2008. kritikov in ostalih komentatorjev v knjigi? na določeni značilnosti ene kulture v okvirih pa znatno predelani. To se ujema s tem, kar v interesa ter materiala knjige. Motivi so bili po-

Fotografi ja:Milica Czerny Urban Fotografi ja: Klemen Dvornik intervju

Vlado Kreslin je tista medgeneracijska glasbena vez, ki mu sleherni Slovenec ali Slovenka težko ubeži. Otroci njegove pesmi spoznajo preko staršev, jih kasneje prepevajo na šolskih izletih, mnoge generacije dijakov je pospremil v »odraslost« na maturantskih plesih, na družinskih srečanjih in obletnicah pa je zbrane vseh starosti in z vseh koncev Slovenije najlažje povezati verjetno prav z njegovo glasbo. Mogoče gre njegovo vsesplošno priljubljenost pripisati temu, da svojo glasbo črpa tako iz ljudskih napevov kot bolj popovskih in rockerskih žanrov. Da je že dolgo na sceni, ga opominjajo tudi prihajajoče visoke okrogle obletnice. Letos mineva 30 let od njegove zmage na Slovenski popevki s skladbo Dan neskončnih sanj, drugo leto ga čaka 30. obletnica začetka delovanja skupine Martin Krpan, s katero so naredili kup zimzelenih pesmi, prav tako bo leta 2011 obeležil 20-letnico tradicionalnih koncertov v Cankarjevem domu. Sam pravi, da je to slab znak. Marsikdo se s tako oceno ne bi strinjal. Pred kratkim je izdal novi album Drevored, pester izbor pesmi za različne priložnosti, ki so nastajale v sodelovanju z Miranom Tomassinijem in Galom Gjurinom, kot gostje pa so se mu pridružili vokalistka Severa Gjurin, angleški kantavtor Allan Taylor, istrski rocker Livio Morosin in pevski trio Insingizi iz Zimbabveja. Plošča, ki je obenem »klasični« Kreslin, vendar kot vedno malce drugačen. Povprašali smo ga o ruskih navdihih, sodelovanju »ljudstva« pri izbiri naslova plošče in kaj »velikim sploh še ostane«.

Fotografi ja: Sonja Garnitschnig

»Tudi sam sem kakšnih 20 let gnil po kleteh«

● Začniva s pesmijo Tam na koncu drevore- tudi nastopa z nami in je član širše »Vladojo- Izziv je narediti dobro pesem, prav tako je iz- da, ki začenja tudi album in mu je dala ve« bande, kot sam pravi. ziv vsak koncert. Na vsakem nastopu se mora sveta. Jaz sem ga pa povabil na svoj naslednji praslovanski duh? palico njegovega bobnarja, kar pa tudi ni tudi ime. Menda je na izid plošče v predalu bend potrjevati, z vsakim slabim nastopom si rojstni dan na dno reke Mure. Preko te ekipe ● Med letošnjimi poplavami so bili menda Od mojega očeta. Celo življenje ga poslušam malo. (Smeh.) Pred leti, ko je nastopil v Hali čakala kakšnih deset let. Kakšna je njena »koplje grob«. Prav tako seveda z vsako slabo sem spoznal Cowboy Jacka Clementa, ki je ogroženi tudi posnetki vašega novega al- peti Podmoskovske večere, pa sem si jih privo- Tivoli, sem še verjel, da mu lahko dostavim zgodba, zakaj takrat ni bila objavljena, pesmijo. Izziv je v amaterskem okolju narediti produciral ali snemal Elvisa, Casha, Luisa Arm- buma. Kaj se je z njimi dogajalo, je bilo kaj ščil. V času te naše ljube evropeizacije smo se posnetek komada Knockin’ On Heavens Door sedaj pa? kolikor toliko profesionalno predstavo. izgubljenega, je bilo potrebno kaj narediti rahlo dvignili nad svoj slovanski izvor in ga stronga, U2, pa Donovana, ki mi je razlagal, Z Mirom Tomassinijem, s katerim običajno v izvedbi Beltinške bande, toliko bolj, ker mi na novo? ● prezrli. kako je prvič peljal Beatlese v Indijo in še par skupaj piševa pesmi – on glasbo, jaz besedilo Se kdaj pri glasbenikih »prve lige«, kot je Igor Vidmar zagotovil, da bo uredil z mene- Hvala bogu so posnetki bili na mizi in torej takih »modelov«. – sva temo, iz katere je zdaj nastala Tam na ste vi, pojavljajo dileme glede tega, ali je ● Zelo je zanimiva zgodba pesmi Tam džerjem. Zdelo se mi je, da bi mu pač lahko ostali suhi. Vendar, ko smo v preddverju, kjer ● koncu drevoreda, pred leti malo preveč za- bolje izvajati variacije na preverjen recept, daleč stran, ki jo izvajata skupaj z očetom Decembra vsako leto z levo roko tri bilo všeč, kako devetdesetletni muzikanti 42 je bilo vode še do kolen, odpirali zadnja vrata 43 komplicirala in jo zato tudi odložila v predal. ki je že dolgo uspešen – saj je konec Milanom Kreslinom – prepotovala je nekaj večere zapored napolnite Cankarjev dom. igrajo njegovo muziko. Ko pa sem prišel v studia, nam res ni bilo vseeno. Ne verjamem, koncev to tudi vaš kruh? Ali kakšnega desetletij in nekaj tisoč kilometrov do Čas za nov izziv, recimo Stožice? garderobo, so mi varnostniki povedali, da so ● Se velikokrat zgodi, da vaše pesmi nekje da bi zbrali energijo za še eno snemanje. večjega strahu pred občasnim komercial- Drevoreda. Lahko malce bolj podrobno o Ne vem, če je to izziv. Ni vse v večji dvorani. se že odpeljali. Z odra naravnost na avtobus čakajo na »svoj čas«? nem »kiksom« niti ni, saj imate za sabo in »off we go«! ● Pesmi na albumu so precej razno- tej zgodbi? Mislim, da tudi vsaka publika ne sodi v vsako Niti ne, ponavadi vse, ki jih do konca napiše- katalog uspešnic, ki bodo vedno zaželene like – kakšna ljubezenska, kakšna Pesem Tam daleč stran pa je napev, ki ga je dvorano. ● Še nekaj glede zadnje čase spet va, tudi posnameva. Če ne obetajo, že prej na koncertih? družbenokritična, kakšna za prijatelje, leta 1945 slišal moj oče v ruskem taborišču. ● odmevnih nesoglasij okoli domače glasbe, obupava (smeh). Bi pa bilo razkošje posneti Če bi posneli še kakšno Črno kitaro, Rožo ali Pred časom ste možnost obuditve kakšna za »molovske« dni, pa malce etna Ujetniki Kozaki so jo prepevali v svojih ba- kvot, SAZAS-a … Včasih se zdi, da sta trideset pesmi in jih potem izbrati petnajst za Višino, s tem ne bi razveselili sebe, na dolgi skupine Martin Krpan komentirali: »Ne in ena delno v angleščini, za konec pa rakah in on si je še po šestdesetih letih to nekako grobo ustvarjena dva tabora – ploščo. Morda kdaj v prihodnosti. rok pa tudi svoje publike ne. Verjetno bi se najdem pravega motiva za skok v pretek- še uspavanka. Skoraj nekakšen prerez pesem zapomnil. Napisal sem besedilo, ker ga najbolj priljubljeni in uspešni glasbeniki izplačalo komercialno, vendar ne razmišljam lost.« Naslednje leto pa prihaja okrogla ● Album ste poimenovali s pomočjo glaso- delovanja vaših dosedanjih skupin in solo on ni poznal, in komad smo posneli. ste občasno na udaru, ker dobite največji na ta način. 30. obletnica začetka delovanja skupine vanja svojih oboževalcev, ki so izbirali med projektov – ste si jo zamislili kot takšno ● Na koncertih v Cankarjevem domu – takšne priložnosti so lahko precej močen delež pogače, na drugi strani so alterna- ● tremi naslovi pesmi z albuma: Krasni novi nabirko vsega po malem ali ste si med Koliko je za vas pomembno, da se pesmi se vam bodo pridružili tudi pevski trio motiv. Vas mika? tivci in glasbeniki, ki zapolnjujejo niše, svet, Ena pesem in Tam na koncu drevoreda. skladbami zamislili kakšno rdečo nit? res primejo med ljudmi – že med pisan- Insingizi iz Zimbabveja, ki so povezani tudi Naslednje leto bomo obeležili tudi dvajsetle- slednji se počutijo tako ali drugače zapos- Zakaj – ste bili sami v dvomih ali je bila to Ne bi rekel, da je bila kakšna posebna na- jem pesmi čutite, katera ima možnost, da z angleškim kantavtorjem Allanom Tay- tnico koncertov v Cankarju. Uh, same obletni- tavljeni. Kje v tej zgodbi vi vidite največje gesta poklona poslušalcem? mera ali koncept za vsem tem. Pesmi so pač postane »zimzelenček«? Na novem albumu lorjem, s katerim na Drevoredu sodelujeta ce, slab znak. težave in možne rešitve? Res sem se obotavljal med tremi verzijami nastale takšne, kot so. Je pa verjetno res, v tem smislu mogoče izstopa Ena pesem, pri pesmi . Precej pisana V tej državi se moraš ves čas pred nekom bra- Let the music fl ow ● Pred dvema letoma ste z Malimi bogovi naslova. Možnost izbire naslova se mi je zdela da že ko jo ustvarjaš, stremiš k temu, da bo ki igra na neka podobna čustva kot recimo druščina – kje in kako ste se spoznali, kaj niti. Naj uredijo tako, da bo pošteno za vse. nastopili na festivalu v Varaždinu na isti kot nekakšen dialog s poslušalci, pa še verjel pesem drugačna od prejšnje oziroma od Šifrerjev Za prijatelje … vas povezuje? Zakaj se moramo s tem mi ukvarjati? Glede sem v njihov »common sense«. In res se niso vseh dosedanjih. To ti včasih uspe bolj, včasih Med pisanjem začutiš, kdaj je pesem močna. dan kot Bob Dylan. Ste imeli kakšen stik z pogače pa: od naših koncertov v Cankarje- To je kos prijateljske folk in blues druščine, Dylanom, ki je verjetno tudi vaš vzornik? zmotili. Nekaj podobnega kot na stadionu, ko manj. Dueta z Liviom Morosinom in Allanom Ne moreš pa biti prepričan, da bo tudi uspe- ki se občasno dobiva, križa na turnejah in vem domu gre kar nekaj tisoč evrov v skupno V Varaždinu smo bili že drugič Dylanova pred- sto tisoč ljudi poje, polovica jih nima posluha, Taylorjem pa sta neke vrste zapis časa in šnica in priljubljena med ljudmi, ker jo od podobno. Z Insingizi sem predlani nastopil na vrečo v SAZAS. In nekaj v njej tudi ostane. Pa skupina. Vendar z njim ne prideš v stik. Pride pa vendar so točni. prijateljstva. osnovne zamisli do posnetka lahko z lahkoto rojstnodnevnem koncertu Hansa Theesinka tudi nihče se ne rodi priljubljen in uspešen. in odide z odra, tako da skoraj nihče ne opazi. ● ● pokvariš. Na posnetku lahko pač ne »za- na Dunaju, z Allanom pa letos septembra na Sam sem gnil po kleteh kakšnih dvajset let. Za produkcijo in snemanje Drevoreda je Kaj je po vseh letih vašega glasbe- Joan Baez, s katero sta si bila nekoč zelo blizu, zveni«. Običajno je močna potem vsaj v živi koncertu ob njegovem rojstnem dnevu. Pri- poskrbel Gal Gjurin. Zakaj ste izbrali prav ne ga delovanja pri ustvarjanju nove je pred leti »odpirala« njegove koncerte, pa Blaž Tišler izvedbi, na koncertu. redil je koncert za svoje oboževalce. In to kje? njega, ste želeli kakšen poseben zvok, plošče največji izziv? Kako ostati svež, baje v desetih dneh z njo ni spregovoril niti ● V nekem planinskem domu, na vrhu planin v vzdušje na albumu? ne razočarati zvestih poslušalcev ali kaj Na albumu sta se znašli tudi dve »ruski« besede. Je pa moja hčerka v Ljubljani dobila Z Galom se zelo dobro razumeva, dostikrat drugega? pesmi. Od kod je naenkrat zavel ta švicarskem Wengnu! Prišla je publika z vsega reportaža Tricky Avstralski princi novodobne psihedelije Mlada avstralska štiriperesna deteljica, ki jo po če bi Beatli na svoje jezike položili še kakšen komade, ki se jih odigra potem, ko skupina že Dirigent glasbenega zverinjaka nekaj zamenjavah v članskih vrstah danes se- trip več. Kljub vsem popotovanjem v glasbeno enkrat »zaključi« koncert. Parker je vse zbrane Kino Šiška, Ljubljana, 11. november 2010 stavljajo vokalist Kevin Parker, kitarist Dominic preteklost pa skupina Tame Impala v svojo »re- pred zadnjim komadom obvestil, da je komad Simper, basist Nick Allbrook in bobnar Jay Wat- tro« glasbo odlično vključuje zvoke dva tisočih zadnji, in ko je bobnar zadnjič udaril po čineli, son, sama sebe označuje s »psihedelično rock in s tem postavi ločnico med svoj zvok in zvok je bend odkorakal z odra, prihiteli so »roadiji«, skupino, z dodatno stopnjo zasanjanosti«. Svoj vseh omenjenih skupin. prižgane luči pa so razkrile rdeče oči poslušal- prvi album Inner Speaker so fantje izdali maja Na odru se pri premikanju fantje držijo ključa cev. Koncerta je bilo konec. letos, že nekaj mesecev po izidu prvenca pa je »manj je več«, sploh kitarist Simper je prava Kljub temu, da je glavni cilj fantov očitno pri- Morda so največ o neobičajnosti koncerta bristolskega ustvarjalca te- in odšepetal tako, da marsikdo ni vedel, ali mu bo v naslednjem tre- vokalist Kevin Parker povedal, da je tudi drugi pravcata utelesitev »shoe-gazing«, saj sploh ne peljati nazaj nekaj glasbene nostalgije, ostajajo mačne triphoperske atmosfere Trickyja povedali obrazi obiskovalcev, nutku zmanjkalo tako glasu kot zavesti ali pa je samo pod res velikim album že praktično končan. »Tako sem nadušen odlepi pogleda od svojega instrumenta. Nekaj sveži v svoji izvedbi, tako na albumu kot na ki so se po nastopu zlivali iz dvorane ljubljanskega Kina Šiška: nekateri vplivom čustev in »substanc«. V tistih pesmih, kjer tudi na ploščah nad drugim albumom, da bi vam najraje že kar takega je tudi občinstvo, ki večinoma deluje, odru. Prav gotovo nujen priboljšek za vse, ki adrenalinsko nasmejani, drugi skoraj jezni, mnogi pa predvsem malce njegov glas zveni rahlo grozljivo, je s svojim pristopom takšno vzdušje zdaj povedal vse o njem.« kakor da bi bilo izrezano iz kartona in postavlje- hočejo nazaj v »boljše čase« in ki si želijo, da bi zbegani. še podkrepil tako, da je občasno pel z mikrofonom, prislonjenim na Albumski prvenec je doživel mešan sprejem: no na parter, nepremično strmi zdaj v pevca, se obdobje seksa, drog in rokenrola vrnilo, če že Tricky se je v Ljubljani oglasil v okviru turneje ob izidu novega albuma prsi, kar je njegovemu glasu dalo še bolj čudaški prizvok. Ko pa si je predvsem je opazna razlika med mnenjem zdaj v kitarista in včasih v trikotnike in kroge, ki ne v naš vsakdan, pa vsaj v glasbo. Mixed Race, s katerim je znova pokazal, da se od umirjenih triphopo- Tricky pri mnogih pesmih zaželel oddiha, je v prve bojne vrste poslal publike in kritiške srenje, ki albuma sicer ni se izmenično rišejo na platnu za bendom. Piko Lucija Natek vskih ritmov vedno bolj obrača tudi k drugim urbanim žanrom z nekaj pevko Franky Riley (ki tudi ni zmogla čisto prepričljivo zadeti vseh povsem »popljuvala«, vendar je bila daleč od na i občutju vrnitve hipijevskega obdobja da hitrejšim tempom. Na vprašanje, kako lahko starejše in novejše pesmi vokalnih linij Martine Topley-Bird, nekdanjega prvega ženskega glasu tega, da bi ga sprejela odprtih rok. Skupini se marihuana, ki se jo lahko voha z vseh koncev sobivajo na odru, naj bi odgovoril tudi koncert v Kinu Šiška, pa je na Trickyjevih albumih), sam pa tičal pri klaviaturistu in prižigal nove očita predvsem premalo inovativnosti v zvoku, in krajev. kvečjemu postavil še več vprašanj. zvitke. Hektično menjavanje tempa mirnejših trip-hop in hitrejših rock ki se pogosto zdi kot nekaj, kar je nastalo v Avstralci se razen obligatornega: »Živijo Lon- V zlovešče komaj kaj osvetljeno dvorano je ob elektronskem utripa- pesmi je poskrbelo za nihanje vzdušja obiskovalcev, ki pa so ga dvigo- šestdesetih, ne pa leta 2010. Ko poslušaš Tame don, takooooo smo srečni, da igramo pred nju glasbe Tricky prikorakal v svojem stilu – v beli trenirki z roparsko vali »šov« vložki. Najprej je ob drveči priredbi Ace of Spades heavyme- Impala, v njih slišiš skupine, kot so The Birds, tabo!«, ne trudijo pogovarjati z občinstvom, masko na obrazu in smotko marihuane v roki. Prve minute je s hrb- talcev Motörhead začel Tricky na oder vleči desetine obiskovalcev, ki The Doors, Seeds, včasih Led Zeppelin, tu in kar je povsem na mestu, ker tudi občinstvu ni tom obrnjen proti občinstvu le zagreto vlekel svoj zvitek, medtem so povsem zapolnili oder in si lahko privoščili kakšen dim z gostite- tam pa se vse skupaj zdi kot nova verzija Dark preveč do tega, da bi poslušalo kaj drugega pa so si prisotni lahko dodobra ogledali atraktivno žensko glasbeno ljem. Ta se je med koncertom enkrat tudi sam spustil med množico, se Side Of The Moon. Nenavadna podobnost kot glasbo. Morda zato tudi ni tuša: ker obstaja trojko basistke, kitaristke in pevke, ki sta ju iz zatemnjenega ozadja prebil do preddverja in malo oddahnil na kavču, medtem ko je skušala Parkerjevega vokala z vokalom Johna Lennona možnost, da je občinstvo predaleč v neki drugi spremljala še bobnar in klaviaturist. Ko se je zvezdnik večera končno očitno marsičesa hudega vajena skupina vse skupaj obvarovati pred (naključje, ali pač?) pa iz albuma naredi nekaj, dimenziji, da bi se spomnilo z bučnim aplav- obrnil proti publiki in se je začela vrstiti kaotična mešanica starejših popolnim razpadom. kar bi bil Sgt. Pepper's Lonely Heart Club Band, zom priklicati skupino nazaj na oder za tiste tri in novih pesmi, je postalo jasno, da Tricky ni klasični »frontman«, pač Pred koncem koncerta je sledila še ena invazija obiskovalcev na oder pa nastopa kot nekakšen dirigent svojega glasbenega zverinjaka. in takrat je marsikdo v dvorani že vedel, ali bo naslednji dan prijate- Skupina je svojo vlogo, predvsem ob novih pesmih, večinoma solidno ljem povedal, da je bil Trickyjev nastop kaotična farsa, ali pa, da bolj opravila, vendar je celotno vzdušje narekoval Tricky. Največkrat je ob norega koncerta v življenju še ni doživel. Večina obiskovalcev pa še V skupini sta dve damici. Zakaj se torej skupina robu odra stal v agresivni boksarski pozi, svoje dele besedila odhropel dan ali dva po koncertu ni znala natančno zbrati vtisov o tem, kaj se je imenujete MEN (moški)? v tistih slabih dveh urah v Kinu Šiška pravzaprav res zgodilo. Skupina je dobila ime po mantri nekdanje člani- ce Johanne. Kadar je imela težave, se je vedno Blaž Tišler vprašala: »Kaj bi naredil moški?« Z imenom smo V glasbi ni dovoljMEN pametnih ljudi! hoteli tudi povedati, da včasih ni samoumevno, da si ženske zaslužijo enake pravice kot moški. in Love Comitee. Nič z izjemo prezira ne čutimo do skupine 3!OH. Kaj je tako zelo posebnega na vas? Grozno vprašanje! Sploh nismo nič posebnega. Ciljate na svoje nekdanje (Le Tigre) Mogoče smo posebni, ker imamo radi vulka- oboževalce ali ste se v svojih glavah že Jinx ne, siamske dvojčke, medicinske diagnoze in poslovili od njih? Kino Šiška, Ljubljana, 9. november 2010 nevropsihologijo. Posebni smo, ker smo samo Seveda upamo, da bodo oboževalci skupine Le Ko se je (vsaj začasno) zaključila mi takšni, kot smo, in kot taki drugačni od vseh Tigre imeli radi tudi to skupino, ampak ker gre zgodba skupine Le Tigre, sta se ostalih ljudi na svetu. za dva različna projekta, seveda ne moremo 44 nikogar v nič prisiliti. 45 dve članici skupine JD Samson in Ima skupina kakšne grde razvade? mom, ki je poskrbela za enega od vrhuncev večera, ko je cela dvorana Johanna Fateman odpravili na novo Ali bi rekli, da ima skupin MEN misijo, da pozabila na spone vsakdanjosti ob prepevanju ključnega dela »čemu Za druga dva ne vem, sama pa sem deloholik, glasbeno pot. Nedolgo zatem se je ki si grize nohte, in oboje mi gre pri sebi zelo na pred oči občinstva postavlja pomembna strah, čemu sram?« vprašanja, ki pogosto ostajajo nenaslov- Brez strahu in sramu so Jinx nadaljevali z akustičnim delom koncerta, tudi Johanna odpravila na svoje, živce. Zadnjič sem celo prebrala, da je grizenje nohtov kontraproduktivno, saj te dejansko ljena? ki pa ga je očitno zabave in hitrejšega tempa lačno občinstvo bolj na njeno mesto pa sta prišla Ginger Vsi trije smo politične živali in zato naša glasba izkoristilo za klepetanje in naročanje novih kozarcev piva, ki so se v naredi še bolj nervoznega in to mi je čisto Brooks Takahashi in Michael O'Niel. pokvarilo dan. govori še o čem drugem, kot o srčkih in zajčkih. rokah obiskovalk vedno pogosteje negotovo valili od točilnega pulta Novonastala skupina si je nadela Imamo srečo, da nam glasba ponuja platformo, Hrvaška retro pop zasedba s snemanjem novega albuma Diksilend naravnost do prvih vrst. Mnoge prvič slišane pesmi z albuma Diksilend ime MEN in septembra izdala svoj Prvi singel je privlačen zaradi močnega s katere lahko govorimo o vsem, kar se nam zdi nima sreče. Izdan bi moral biti že pred meseci, pa se je stvar zavlekla in obetajo, da so se tokrat Jinx ozrli po ameriški celini in v svoj značilni besedila. O čem govori? prvi uradni singel Credit Card Babie$, pomembno. Všeč nam je, da lahko s pomočjo napovedani septembrski promocijski koncert v ljubljanskih Križankah zvok pomešali še prvine južnjaškega R&B-ja in countryja, poseben Credit Card Babie$ govori o tem, kako težko je glasbe ponujamo razpoznavnost ljudem, ki so so morali prestaviti. Natančno dva meseca kasneje so pevka Yaya, pečat pa je dodal še gost Neven Mijač z orglicami. V ušesa sta od novih v katerem skozi eksplicitno besedilo ustvariti družino za gejevske pare. Za odvetni- prej ždeli v senci. kitarist in šef zasedbe Coco in kompanija prišli odpovedani koncert skladb padli predvsem posmehljiva baladica Barakuda in drugi singel naslavlja vse fi nančne in birokratske ke, papirje, ali umetno oploditev gre ogromno odigrat v Kino Šiška, plošča pa še vedno ni bila čisto nared. Na zub so me uzeli mama, ki ga je z Yayo odpel njen mož Astronaut denarja, in vse skupaj zna trajati in trajati in Če ne bi bili glasbeniki, bi bili aktivisti? težave gejevskega starševstva. Smo aktivisti. Vsako jutro, ko se zbudimo, se A ko so Jinx koncert brez kakšnega uvodnega nagovora začeli s prvim Daddy, šef zasedbe Pips, Chips & Videoclips. Še pred zakonskim due- Skupina MEN s svojo glasbo noče trajati … O tem se ne govori veliko in ljudje ni- singlom Da smo se voljeli manje, ki se kot napoved Diksilenda že nekaj tom pa smo slišali umirjeni starejši hit Brazil, za katerega se je zazdelo, majo predstave o tem, kako težavno je v resnici. zbudimo kot aktivisti. Tako je verjetno, odkar da morda še najbolje povzema hrepenečo nostalgijo, prisotno v mno- zgolj polniti plesišč in koncertnih smo se rodili. časa vrti na radiih, je večinoma žensko občinstvo (in kakšen dedec, ki Kdaj pride album?

gih pesmih Jinxov – ob Yayinem počasnem petju, »Treba stati, kad je dvoran, kar je razvidno tako iz na kratko je »padel« na Yayin retro šarm) besedilo večinoma poznalo in pritegni- Album bi moral biti zunaj januarja in komaj Se vam zdi, da svet danes še posebej najbolje«, se počutiš kot na neki davno minuli sindikalni žurki, ki se ob lo ekipi na odru. Do tretje pesmi, poskočne grenko-sladke uspešnice njihovih provokativnih besedil, v čakamo, da ga predstavimo. potrebuje glasbenike, ki se vsako jutro Smijem se, je bila plesna zabava brez zadržkov ali dolgotrajnega ogre- svitu dneva pijano končuje in obeta mačkasto preštevanje grehov. katerih se dotikajo področij, kot zbudijo kot aktivisti, ali je temu vedno tako? vanja hitro v polnem zamahu. Ko so Jinx v svojem »žur elementu« in Toda Jinx se še niso ustavili, saj so morali povzročiti še obvezni »ze- Bo podoben singlu? Med glasbeniki vedno najdeš aktiviste, vpraša- so seksualnost, gospodarstvo in Do neke mere. Nekaj komadov na albumu bo se nostalgični pop s pridihom nekih nedefi niranih starih, dobrih časov mljotres« z Bye bye baby bye, mrakobno pospremiti Čuvarja močvara i človekove pravice. Luč na dileme nje je samo, če je aktivizem v nekem trenutku združi s »funkoidnimi« vskoki pihalne sekcije, pač le redko kdo miruje. trava in za konec za vse zamudnike prvih minut koncerta še ponoviti bolj pop, pa tudi kakšen počasen komad se bo »in«. V Ameriki se trenutno prebijamo čez stra- Ob pogledu na dvorano v gibanju je Yaya z nasmehom obiskovalce Da smo se voljeli manje. Tako so bili vsi stari hiti odkljukani, tiste nekaj teh področij skupina usmerja tudi našel. šno konservativno obdobje in glasbena indu- pohvalila, da so lepi, čeprav je bil med koncertom na njenem obrazu grenkobe, ker nove pesmi zaradi zamudniškega albuma še niso ležale s pomočjo zanimivih nastopov, Kako bi opisali svojo glasbo? strija je del tega. Upajmo da bo kmalu nastopila velikokrat bolj otožen izraz. Morda ravno zaradi zapletov pri snemanju na ustnicah občinstva, pa bodo Jinx zagotovo z lahkoto odpravili ob kar resnično priča o tem, da gre za Naša glasba je punk od A do Ž. revolucija, ki bo na radijske postaje spet pripe- novih pesmi, ki so jih v drugi polovici koncerta vedno bolj pogosto naslednjem obisku – zdaj z Diksilendom tudi na prodajnih policah. skupino z misijo: doprinesti svoje k ljala pametne ljudi. sejali med stare uspešnice, kot je eskapistična Tamo gdje je sve po Kaj poslušate trenutno in koga ne marate? Blaž Tišler lepšemu in pravičnejšemu svetu – za Svoj album (resno), Warpaint, Midnight Magic Lucija Natek vse. intervju neukrotljiva misel The National ali veličastnost CHEVAL DE FRISE Fosforescentnost mrtvega drevesa melanholije Zasedba: Thomas Bonvalet – akustična kitara z najlonskimi strunami Boćarski klub, Zagreb, 14. november 2010 Vincent Beysellance – bobni in tolkala

Diskografi ja: Cheval de Frise (2000) Cheval de Frise/Rroselicoeur split (2001) Fresques Sur Les Parois Secrètes Du Crâne (2003) La Lame Du Mat (2005)

Trganje skozi odprte akorde v zasledovanju sončnih odzvenov, ki se ki jih ustvarja le ena kitara s hkratnim »hammer-on/pull-off « vzorčenjem bleščijo v tokovih zlatih činel in sočnih pokanj po bobnih, zaklenjenih in brenkanjem odprtih strun. Do izraza pride tudi občasni »overdrive«, ki v nedoumljive zanke poliritmičnega teka. Tako nekako bi opisal svo- ga Thomas uporablja pri nekaj izbranih delih in ki, kot npr. zaključek te je prvo srečanje z glasbo Cheval de Frise in barve, ki jih je vzbudila v skladbe, z zvenečim ubiranjem distorziranih tonov spomnijo na najboljše meni. V naših krajih relativno neznani francoski duo je deloval v letih trenutke blackmetalskih riff ov v povsem tujem okolju. 2000-2005 in v tem času izdal tri plošče povsem unikatnih idiosinkra- Naslednji album z naslovom Fresques Sur Les Parois Secrètes Du Crâne (pri- tičnih glasbenih draguljev, ki bodo, kot kaže, za vedno ostale pred- bližen prevod bi se glasil Freske na skritih delih lobanje) je občutno bolj zah- vsem domena glasbenih sladokuscev oziroma tistih srečnežev, ki jim teven in težje prehoden. Zvok je drugačen in bolj razpršen, bogat pred- je uspelo na kakršenkoli način priti v stik z njihovo glasbo. vsem v nizkem in visokem frekvenčnem rangu. Dosti skladb je odigranih Dolgo sem imel občutek, da se jih drži fascinantna, a hkrati moteča obskur- tiše kot na prvencu, Vincent pa pogosto namesto s palčkami po bobnih nost. Sedem ali osem let, odkar jih poslušam, sem malodane vsakemu, ki udriha z metlicami, ki ob glasnem igranju udarcem pridajo posebno kon- je bil dovolj potrpežljiv, spregovoril o svojem navdušenju, oziroma že kar turo. Bonvaletovo igranje je še bolj našpikano, ostro in asimetrično, a hkrati Redke so skupine, ki jim uspe po 11 letih »Mislim, da nisem preveč temačen, če se primer- »koncertno prijazen«, a so skladbe premi- obsedenostjo z njimi. Nihče jih ni poznal. Le pred kratkim sem po čudnem bolj samozavestno tudi v podaljšanih zvenenjih razstavljenih akordičnih statusa kritiških ljubljencev doseči še širše jam z izvajalci, kot so Leonard Cohen ali Nick šljeno rotirali s starejšimi klasikami, kakršne spletu okoliščin naletel na nekaj ljudi, ki so vedeli za obstoj skupine in, še kontrastov. Opaziti je naraščajočo kompleksnost in vedno bolj odločno občinstvo – in to brez kompromisov pri svojem Cave ali Morrissey,« pravi Berninger. »A ko poslu- so Mistaken For Strangers, Slow Show, Abel, Start več, spoznal sem tudi kitarista Thomasa Bonvaleta, ki sedaj nastopa v solo sledenje povsem osebni viziji glasbe, ki se pravzaprav niti za trenutek ne glasbenem izrazu, pri svojem bistvu. Prav to se šaš glasbo in pišeš besedilo in piješ vino, se je res a War in Mr. November. Morda je pomagalo projektu z imenom L'OCELLE MARE. Dobil sem dokončno potrdilo o njiho- ustavi ali na kaj nasloni. To Cheval De Frise prej kot math-rocku postavlja je zgodilo ameriški skupini The National, nastali zabavno poglobiti v te vode.« Res, če samo na tudi belo hrvaško vino, da je Berninger dobil vem statusu: KULT. Kult, ki ostaja seveda na voljo vsem, kot odprta zakladni- ob bok bolj rigoroznim strujam radikalne improvizacije na eni ter prvakom leta 1999 v Ohiu, ki pa jih ta ni nikdar zares ploščah poslušaš melanholične, čustveno inti- še dodatni sunek energije, saj je vsako pe- ca, in mogoče bo moja rekapitulacija treh plošč koga spodbudila, da tudi nove rock kompleksnosti, kot so (bili) ameriški Flying Luttenbachers, Hella, cenil, kar se da razbrati tudi v njihovi uspešnici mne izpovedi o »lažnih cesarstvih«, o »žalosti, ki sem čuteče iztiskal iz sebe, kot da bi jo pel res seže po njih. Hkrati bo to del izpolnitve osebnega »dolga«, ki ga čutim Ohrthrelm in podobni na drugi strani. Hkrati pa so Cheval De Frise od tega z zadnjega albuma, Bloodbuzz Ohio (»I'll never ga je našla, ko je bil še mlad« in o tem, kako je prvič, se ob tem zvijal, iskal (in našel) stik do te zasedbe, in zaklel sem se, da bom prispeval svoj delež k širjenju nji- povsem odmaknjeni in ne vem, če pri tem igra vlogo tudi dejstvo, da pri- marry, but Ohio don't remember me …«). vsako minuto, ko je ob njej, »bolj nepripravljen, z občinstvom in skladbe spremenil v nekaj hovega imena. hajajo iz Evrope. Vsekakor ne kažejo enakih vplivov kot omenjene skupine. Skupina je svoj debitantski album, naslovljeni bolj butast in bolj preplašen«, bi The National tako prvinskega, da se je zdelo, da so The Istoimenski prvenec iz leta 2000 se začne s »klasiko« Connexion monsrueuse Z njimi jih druži za indie-rock okvir v širšem smislu še vedno nedoumljiva The National, izdala leta 2001, sledila sta še Sad zlahka prisodili oznako »depresivcev«. Koncert National v Boćarskem domu morda priredili entre un objet et son image, ki pripravi teren za naslednjih štirideset minut. stopnja kompleksnosti in vlaganja energije v ustvarjanje kompozicijskih Songs For Dirty Lovers (2003) in EP Cherry Tree v zagrebškem Boćarskem klubu 14. novembra najpopolnejšo glasbeno predstavo in lestvi- Uvodni akordi takoj izpostavijo posebnost: gre za duo ozvočene akustične miniatur, ki v ničemer ne zaostajajo za sodobno »resno« glasbo čeprav tam (2004), preden so z Alligatorjem (2005) končno je dokazal, da so vse kaj drugega. No, svoje je co postavili visoko, previsoko. kitare z najlonskimi strunami in rockovskega »drumseta«. Morda na papirju verjetno nikoli ne bodo priznane. Prav tovrstna situacija botruje k nekakšni potrkali na vrata velikih. NME in Pitchfork sta verjetno naredil tudi tisti kozarec vina, ki ga je »V vsem Ohiu nimamo toliko oboževalcev, kot to ni videti nič posebnega, a v resnici predstavlja to za celoten svet raz- nerazumljenosti zasedb, kot so Cheval De Frise, za katere imam občutek, album uvrstila na seznam najboljših desetletja, Berninger skozi nastop pridno dotakal. jih je nocoj v tem prostoru,« med uvodnimi takti lik. Koliko skupin, ki igra t.i. math-rock ali math-core – na kar lahko glasba da se jih bo redko kdo lotil s povečevalnim steklom in isto vnemo kot pre- album pa je fantom, zbranim okoli »frontmana« »Trije med najboljšimi koncerti, kar smo jih kdaj Bloodbuzz Ohia navrže Berninger in po huron- Cheval De Frise bežno spomni – se lahko pohvali s tovrstno zasedbo? Ki- učevanja npr. Schoenbergovih partitur ali celo tistih Johna Zorna. Kar je in tankočutnega tekstopisca Matta Berninger- odigrali, so bili tukaj,« je zagrebškemu ob- skem odzivu iz avditorija sodeč, bi to celo znalo tara Thomasa Bonvaleta je prava kaskada zvočnih barv, ki odmevajo skozi velika škoda, saj je ta plošča pravo leglo gostih sončno-oglenih biserov ne- ja, prinesel tudi širši krog poslušalcev in prve činstvu na dušo popihal Berninger. Če je biti res. Čeprav je bil prvi singel s High Violet prebliske folka, fl amenka, svobodne improvizacije ter post-punk-rock-me- štetih odtenkov. Če bi si že mogel izmisliti glasbeno-referenčni opis njiho- razprodane koncerte. izjava zvenela kot še ena od tistih obveznih med oboževalci verjetno slišan že stotič, te še tal riffi nga. Od odprtih svetlih akordov do tremolo struženja vseh strun ve glasbe, bi dejal, da zvenijo, kot bi se pionir neidiomatske improvizacije, Boxer (2007) je bil le logično nadaljevanje te 46 dobrikanj publiki (še zlasti, če vzamemo v vedno presune čista glasbena perfekcija, ko se naenkrat pa do nervozno disonantnih ritmičnih motivov in nežnih ubiranj strunar Derek Bailey, odločil igrati striktno komponirani math-rock z vplivi 47 poti uspeha za skupino, ki ji je Michael Stipe zakup, da so The National letos razprodali Berningerjev čisti bariton preplete z donečim in pobrenkavanj žene Bonvaletova kitara glasbo naprej s kompozicijsko lu- folka. In s tem se jim seveda sploh še nisem približal. Naj namesto predalč- iz R.E.M. nekoč dal »dobronamerni« nasvet, že londonski Royal Albert Hall), pa bi mu po kitarskim solom bratov Dessner. cidnostjo in predano izvedbo, ki meji na norost in ki s svojim energetskim kanj raje omenim še naslovno skladbo in Phosphorescence de l'arbre mort naj preprosto že napišejo pop pesem. Težko bi koncertu že skorajda verjeli. So se le z razlo- Med zadnjo pesmijo prvega podaljška, Mr. nabojem daje vtis, da je na meji sesutja. Sesutja česa? Ne vemo – morda (Fosforescentnost mrtvega drevesa), kjer se Thomasu in Vincentu pridruži rekli, da so Slow Show, Fake Empire, Mistaken gom v hrvaški prestolnici ustavili že tretjič. November, se že precej okajeni Berninger odloči poka strun ali izgube zavesti izvajalca … Bobni Vincenta Beysselancea so še neznani gost, ki z nekakšnimi motoriziranimi loki igra strunska glasbila, for Strangers, Brainy ali Apartment Story ravno In če greš na vrhuncu slave, kar skupina z navezati še tesnejši stik s publiko, a njegovo pravi poliritmični izbruh, ki pa s konvencionalno rockovsko ali celo jazzo- ta zvenijo kot visokofrekvenčni »hurdy-gurdy«, križan z orglicami. V glasbi sledile temu Stipovemu receptu za uspeh, a zadnjim albumom High Violet nedvomno je, plezanje po prvih vrstah in objemi evforičnih vsko virtuoznostjo nima kaj dosti opraviti. Gre prej za – kot vedno pogoste- Cheval De Frise se tako prvič pojavijo podaljšani pedalni toni, kar je svoje- kljub temu so The National dodobra zasidrale igrat v klub dokaj neuglednega imena nekje deklet se sprevrže v precej neeleganten padec je poudarjam – virtuoznost lastnega izraza in fanatično predanost glasbi. Z vrstna kulminacija fantomsko prisotnega, a nikoli zares utelešenega notra- na prestolu zrelega, melanholičnega indie na jugovzhodu Evrope, moraš to narediti s nekje v sredini prve vrste, iz katere ga nato Bonvaletovimi strunanji plete Beysellance ritmično mrežo, ki je resda ma- njega zvena sicer po pravilu povsem pointilistične glasbe. Kot poslušalca rocka. Skupina je brezkompromisno sledila prekleto dobrim razlogom. rešujejo stoični zagrebški varnostniki. tematično natančna, nikakor pa ne metronomska. Večino časa se zdi, da ju in fena me ti skladbi napolnita s skoraj nevzdržnim užitkom, saj prek teh lirično izpovednemu post-punk preporodu in Ta razlog je postal zelo očiten že pri prvih Da se večer vseeno ne bi zaključil preveč klov- ne drži skupaj toliko štetje kot naperjenost v izvor, iz katerega žari trenutni zvokov konkretizirata nepretrgan žar, ki zajema in s katerim zajemam celo- se s tem postavljala ob bok The Cure, Echo & odigranih taktih uvodne The Runaway. Mno- novsko, poskrbi drugi, nepreklicno zadnji bis s motiv, riff , ki še pogosteje to sploh ni. Čeprav je na tej plošči mogoče tu tno glasbo Cheval De Frise. The Bunnymen, od sodobnikov pa Interpolom žica je Berningerju, dvojčkoma Aaronu in Terrible Love, veličastno epopejo kompleksne- pa tam prepoznati kakšen punkrockerski prijem, drveč 4/4 ritem ali kaj po- Zgodba se zaključi z EP-jem La Lame Du Mat, sledi mu turneja po ZDA, po in Editorsom. Bryceu Dessnerju (kitare, klaviature), Bryanu mu razmerju, ki vrhunec doživi s tistim štirikra- dobnega, pa je duo že krepko na poti, ki ju bo peljala v vse bolj čudne, z kateri Cheval De Frise razpadejo. Na La Lame Du Mat igrata glasbenika, ki Devendorfu na bobnih in njegovemu bratu tnim bolečim odpevom »It takes an ocean not ene strani hermetične in nedostopne, z druge strani pa za vse odprte kom- sta po nekaj letih intenzivnega koncertiranja in skladanja našla tudi do- Scottu na bas kitari dobesedno jedla iz rok. to break«, in s popolnoma akustično izvedbo pozicije. Prelomljeni ritmi in sprememba taktovnega načina za dobesedno ločeno domačnost v lastnem izrazu. Po eni strani je plošča nadaljevanje Če se zdi, da »nationalovskim« baladam bolj Vanderlyle Crybaby Geeks, ki jo je Berninger skoraj vsak »takt« (!) so stalnica v glasbi Cheval De Frise, vendar ostaja ključ, po Freques sur les parois secretes du crane, po drugi strani pa vsebuje dosti pritiče kakšen povzdignjen avditorij fi lhar- v celoti prepustil publiki – navadno tvegana katerem do tega pride, neintelegibilen in poslušalcu ne preostane drugega, manj tenzije in razdrobljenosti. Zvočni rang bobnov je razširjen z raznimi monije ali kakšne druge dvorane s sedišči, poteza se je tu izkazala za zadetek v polno in v kot da sprejme tok glasbe, ki trešči vanj z vso silo. Skladba Un pont et des tamtami ter zvončki in več je konvencionalnega ritmičnega »fl owa« – po so nas (prijetno) presenetili. Evforija občin- zgodnjem novembrskem jutru smo iz Boćarskega eaux des noires limoneuses se tako začne s precej nesimetričnim ritmičnim Cheval De Frise standardih, seveda. Tudi Thomas z nekaj novimi zvočnimi stva in teatralnost Berningerja sta hranili prav vsi odhajali potešeni. vzorcem, ki se mu priključi kitara, ta sicer igra v istem »tempu«, vendar z odtenki nakazuje prihodnjo evolucijo v projektu L'Ocelle Mare. Prvič lahko ena drugo in večer povsem nepričakovano The National so nedvomno vstopili v prvo ligo z občasnimi nizkimi toni sugerira povsem druge poudarke. Tako se oba parta slišimo tudi nekaj prav »otožnih« akordov, na katere nas do sedaj niso pri- spremenili v največji žur v mestu (ob po- velikimi koraki. Pri nas jih kljub nekaterim skriv- zapleteta v nekakšen poliritem, ki pa se nikoli ne razreši in le napreduje v pravili in vse skupaj zveni, kot da že prepuščata vajeti zaključku, ki njunega manjkanju bolj uglajenega izraza za to, kar nostnim namigom o pomladanskem datumu vedno nove asimetričnosti, te pa ohranjajo osnovni pogon. Vse to poteka izraza niti ne kristalizira niti povzema, kljub temu pa ponudi sinoptično so nam priredili The National). zaenkrat še čakamo. tako natančno, da se prehod na naslednjo sekcijo, kljub odsotnosti očitnej- branje vrženo v širjave odzvenov, brazd, nenadnih vznikov nevarnosti in Seznam pesmi so resda gradili na High Violet, besedilo in fotografi je: Kaja Sajovic ših opornih točk, dogodi povsem gladko in pusti vtis čudovito napredujoče subtilne lepote. Tako album kot njihova celotna diskografi ja tako ohranita ki je za razliko od prejšnjih albumov s svoji- kompozicije. Album se zaključi s skladbo Noblesse de l'echec (2), prelepim status hermetičnega objekta, v katerem so skrite eksplozije nekega izraza, mi eksplozivnimi aranžmaji morda najbolj »povzetkom« estetike celotnega albuma. Slišimo lahko zvočne pokrajine, ki ni bil nikoli dešifriran in ki čaka, da škatlo obrnemo navzven. M Karlovčec intervju reportaža spektakularni šov STOMP v Londonu Bunny POVRŠNI,Lake A LE NAVIDEZ

Ob svojem letošnjem ponovnem obisku Londona, sem si 31. oktobra Carl Smith in Fiona Wilkes. Na spletu je o njih napisanega veliko, zato ogledala nepozabno predstavo, imenovano STOMP in zaradi prav ne gre izgubljati besed s faktografi jo. posebne izkušnje, sem se odločila to podeliti še z vami. Gre za nekaj, kar je več kot le predstava, glasba, šov! Lahko bi rekla, da gre za prav posebno in spektakularno dogodivščino, ki bi jo moral Že ob vstopu v Ambassadors Theater sem bila (kljub poznavanju obi- sleherni posameznik doživeti sam. Predstavljate si, da si pri mami čajnih pravil in prepovedanemu fotografi ranju tovrstnih dogodkov) sposodite metlo za pometanje in začnete z njo pometati sobo in z opozorjena, naj pospravim fotoaparat. Očaral me je že sam prostor in udarci različne intenzitete ustvarjate neverjetne ritme. V kolikor smo konstrukcija njihovega odra. Na prvi pogled spominja na konstrukcijo do sedaj na PVC-vrečke, prebran časopis ali cigaretne škatlice gledali naše skupine Strojmachine, a vendar vsebuje veliko dodatkov. Želela zgolj kot na odpadni material, potem moramo po ogledu predstave sem na skrivaj narediti kakšno fotografi jo, ki bi jo lahko komu pokaza- takoj opustiti tovrstno razmišljanje. Ravno igralci STOMP-a, nam na la, pa mi to le ni uspelo. Na njihovi spletni uradni strani so seveda na povsem preprost in iznajdljiv način prikažejo, da so vse to lahko odlič- bi imeli fi no. Ko smo se po koncertu potepali ogled. Skupina Bunny Lake je zasnovana Nastali se leta 2004 in na nek način na na glasbila. Ob ugasnjenih lučeh so nam s prižiganjem vžigalnikov in po Mexico Cityju, smo v nekem parku za hec Kdo sploh so STOMP? Gre za skupino ljudi, ki so že na prvi pogled svoji sceni orali ledino. Kako je z elektro hkratnem premetavanju škatlic z vžigalicami prikazali odlično harmo- kot družina. Tako pravita pevka priredili manjši koncert. Pomislite, za njihove izjemni glasbeniki, odlični plesalci, igralci, in ki imajo izrazito močne sceno v Avstriji sedaj? nijo zvokov, ritma in igre z ognjem. Vsak od nas bi si lahko na lastnem pojme precej nenavadna skupina iz države, osebnosti. Izvorno so iz Združenega Kraljestva, natančneje Brightona, Suzy On The Rocks in duša Skupine, podobne naši, so prišle in odšle, DJ-i vrtu, iz odpadnih materialov sestavil konstrukcijo, kakršna je njihova. za katero niso še nikoli slišali, se je povezala z njihovi začetki pa segajo v leto 1991, ko sta STOMP ustvarila Luke Cres- pa ostajajo. Ta scena je velika in elektro do- Plastični, kovinski sodi, cevi, vzmeti, različen gradbeni materiali in še skupine Christian Fuchs, ki ljudmi, ki sploh ne hodijo na takšne koncer- swell in Steve McNicholas. Sedaj šteje zasedba okoli trideset članov godki te vrste so pogosti in dobro obiskani. kaj več, so nepogrešljiv del njihovega šova. Plezajo na konstrukcije, sta skupino skupaj s prijatelji te. Plesali smo z naključnimi mimoidočimi, in so prepotovali vsa večja svetovna gledališča, občinstvo jih je imelo Drugače pa je zelo močna scena eksperimen- začno razbijat, usklajenost vsakega glasnega udarca pa človeka po- povezala pa nas je glasbena govorica. Kaj ni možnost videti po vsej Evropi, Avstraliji, Severni Ameriki, na Japon- zagnala pred šestimi leti. Zajčke talnih skupin ter neodvisnih rock skupin, ki pelje v neznano. Ekipa na odru nam je postregla s kvalitetnim, skoraj to super? skem. Leta 1995 je bila ustanovljena posebna zasedba, z namenom na- igrajo predvsem kitarsko glasbo. Mi pa smo dve uri trajajočim, programom. Enkratni igralci, glasbeniki, žonglerji. smo prestregli pred njihovim stopanja zgolj po ZDA. Prvotna zasedba STOMP je posnela soundtrack še vedno na neki način sami. In kakšna je skrivnost vašega nastopa v Skušajte si predstavljati, da medtem ko drug drugemu mečejo košar- Tank Girl za fi lm Riot in se pojavila na albumu Quincy Jones Q’s Jook nastopom v Mariboru, kjer so na živo? karske žoge, ustvarjajo dodelane ritme in se niti enkrat ne zmotijo. Na kakšen način ime Bunny Lake tudi sicer Joint. Sodelovali in predstavljeni so bili tudi v številnih reklamah, med Čeprav preigravamo elektro pop, na odru Niti eden ni zgrešil takta ali spremenil tempa. Naravnost fantastično! V Žuru z razlogom nastopili kot določa delovanje vaše skupine. drugim tudi v reklamah za Coca Colo, Toyoto. Večkrat so se poizkusili ne delujemo kot »čista« pop skupina, tem- glasbi, ki jo ustvarjajo je moč slišati neverjetno dinamiko, kreativnost, zasedba, ki suvereno spaja disko, Usodno. Iskali smo ime, ki na prvi pogled tudi v snemanju kratkih fi lmov in bili v slednjih več kot uspešni. Poleti več premoremo in posredujemo prvinsko vse je do potankosti dodelano. Hkrati si vedno pustijo prostor, rezervi- deluje nedolžno, a v resnici predstavlja ne- leta 1997 sta Luke in Steve pripravila posebno predstavo Stomp Out rock’n’roll in pop ter zvočno sliko rock’n’roll energijo. Torej ne mirujemo, ampak ran za improvizacijo in spontanost. Ves čas je tudi publika vključena v kaj mračnega. Tudi sami smo takšni. Morda Loud za predvajanje na programu HBO, za katero so med drugim pre- v živi nastop vložimo vso energijo, ki jo pre- šov, na plan so iz nas izvlekli usklajeno ploskanje, predvsem pa obilico nadgrajuje z vizualnimi elementi. površni, a le na videz. Naša glasba zna biti jeli tudi štiri Emmy nagrade. Leto kasneje so izdali DVD, s posnetkom moremo. Trudimo se postati eno s publiko, in smeha. V dveh urah, kolikor traja spektakel, lahko samo zaradi količine precej melanholična in čustvena, čeprav omenjene predstave. Prejeli so številne nagrade v Evropi in v ZDA. Leta Njihov suveren in energičen če nam uspe postane zares vroče, edinstveno smeha človek pomisli, da bi se odpravil do stranišča. Dvorane nikakor temelji na elektro »beatih«. Ime smo povzeli 2004 so v New Yorku članom zasedbe STOPM in po zaslugi njihovih 48 in neponovljivo. ne moreš zapustiti nejevoljen, saj predstava sproži v tebi nekaj po- 49 nastop je med premraženo po mračnem fi lmu iz šestdesetih z naslovom svetovnih uspehov poimenovali 2. avenijo (na 8. ulici) Stomp Avenue, zitivnega, veselega. Predstavo ponavljajo dvakrat tedensko že vrsto Bunny Lake is missing. Tudi ta fi lm je na prvo tri leta zatem pa so v razširjeni verziji pričeli z izvajanjem predstave v slovensko publiko naletel na Vaš aktualni hit 1994 se sliši zelo podobno let in glede na nenehno razprodanost ne kaže, da bodo prenehali žogo naiven in preprost, a te zgodba na Las Vegasu. Originalno britansko zasedbo sestavljajo Luke Cresswell, veliko naklonjenosti in priznanja. tistemu, kar je svoje čase počela Nena. Ste s predvajanji. Bila sem povsem navdušena. Vse, kar lahko svetujem koncu šokira. Iz tega fi lma izhaja tudi delo Nick Dwyer, Sarah Eddy, Theseus Gerard, Fraser Morrison, David Olrod, se glasbeno zgledovali po njej? vsakemu, ki bo obiskal London, ki v sebi čuti kanček radovednosti, je, umetnice Georgine Star, ki smo ga videli, To je ena izmed tistih pesmi, ki se enostavno ko smo začenjali s svojo glasbo. Georgina v naj si ogleda STOMP in doživi to nepozabno izkušnjo! Aja, pa še tole: zgodijo. Nastala je nekega deževnega sobo- »Mind the Gap!« galerije namesti manekenke v lepih oblačilih, tnega popoldneva v studiu, ko smo bili sitni. Kaj je bil razlog, da ste se povezali v nato pa nad njih pošlje otroke, preoblečene skupino? Drug drugemu smo šli na živce in potrebovali Simona Lečnik v majhne prikupne zajčke, ki te manekenke smo sončni žarek, ki nas bo spravil v dobro Energija in strast, ki jo hočemo deliti s sve- simbolično postrelilo. Sporočilo je bilo močno tom. Enostavno je ne moremo zadržati v sebi, voljo. Tako se je zgodila pesem 1994. Da je in pisano nam na kožo in izbira imena je bila podobna Neninim komadom?, vse je mogo- moramo jo dati ven. K sreči smo se našli pravi samoumevna. ljudje, ki govorimo isti jezik in dihamo isti če, a takrat nismo poslušali Nene. Morda pa je zrak. Forma elektro popa je prišla spontano in V Mariboru ste prvič, je težko nastopati na nas vplivala podzavestno. nam za komunikacijo s svetom zelo ustreza. pred novo publiko? Res je tudi, da ne na Dunaju ne v Avstriji leta Smo še mlada skupina in z mladimi skupina- 2004 ni bilo skupine, ki bi igrala podobno mi je tako, da morajo pogosto nastopati pred Katera pa so imena, ki so vplivala na nas? glasbo. Bili so DJ-i, skupine, ki bi si elektroni- novo publiko. Sploh pri nas v Avstriji je tako, Imena oziroma skupine, ki so povezovala ko drznila igrati v živo pa ni bilo. To je bil za da elektro scena ni ravno velika oziroma je neodvisno kitarsko in elektro glasbo. David nas svojevrsten izziv, saj smo bili odločeni, precej različna, zato imamo še vedno obču- Bowie, New Order na primer. da se bomo elektronske glasbe lotili s punk tek, da nimamo domače publike. Zato se po- Žiga Gombač odnosom oziroma instrumenti. Tudi znotraj čutimo precej dobro v nastopih pred novim skupine smo imeli nekaj težav, saj nekateri občinstvom. Pravzaprav bi lahko rekli, da so člani niso hoteli in nočejo nastopati v živo. naša specialiteta. No, pričakovanja pred na- Zato tudi danes delujemo kot kolektiv. Del stopom v Mariboru so vsekakor velika. Čeprav ekipe ustvarja v studiu in skrbi za produkcijo, v živo vedno nastopimo 100 %, bo pred mari- del ekipe pa nastopa v živo. Smo pa vsi skupaj borskim nastopom prisotna večja trema, kot del velike in srečne družine Bunny Lake. če bi nastopili doma. A nas ne skrbi, da se ne intervju foto Dennis Kleiman Dub Trio Banane, seks, otroški vozički in Dub Trio

improvizacija so dejavniki, zaradi katerih se Hladen oktobrski sobotni večer: pred Gala v nekem južnoafriškem lokalu. Svojo veščino spominja turneje, na kateri so kot Peeping benda. Je ena izmed tistih zasedb, ki s svojo dom pomeni počitnice.« Še več; medtem ko trio z veseljem mudi na turneji kot spremlje- halo na Metelkovi najbolj vztrajni še vedno smo popolnoma izpili. Igrali smo tisto, kar Tom ogrevali za britanske stare rock legende glasbo uspešno kraljuje rockovskemu podze- vsi trije že nosijo poročne prstane, bo bob- valni bend ameriškega judovskega reggae obračajo nikotinske zvitke, najbolj navdu- smo želeli, glasbo smo delali zaradi nje same. The Who. »Občinstvo nas je vsak večer izžvi- mlju, ne da bi se – narava glasbene zvrsti jim narja doma kmalu čakal tudi dojenček. Kakor izvajalca, ki sliši na hebrejsko ime Matisyahu. šeni pa v pričakovanju »sonične« poslastice In za zabavo. Mislim, da so ljudje to dojeli. To žgalo,« se spominja Brooks. »No, morda so se to namreč preprečuje – vrteli na večjih radij- pravi sam, bo s tem tudi on postal del, v nje- Medtem ko je Holmes v svoji bogati zgodovi- zavzemajo svoja mesta pod odrom. Medtem je to.« ljudje v resnici drli le The Who. To pa se sliši skih postajah. »Mislim, da je radio sranje,« se govi soseski vse bolj modnega, sprehajanja ni med drugim sodeloval z raperjem Mosom gologlavi moški v zaodrju lupi nič hudega Svojo barsko pot je takrat še samo dub re- precej podobno kot buuuu.« »Mislim, da je razhudi Holmes, »vrtijo tisto, kar jim zapovejo z otroškim vozičkom. »Nabavil bom voziček Defom, je Brooks svoje veščine pokazal na slutečo banano. Precej običajen tropski sadež ggae trojček začel brez imena, kaj kmalu pa je bilo vmes dejansko tudi nekaj bujev,« se kislo založbe. Mi ostajamo zvesti temu, s čimer znamke Chicco. Odločal sem se med njim in posnetkih 50 Centa, Tupac Shakurja in Macy – ni velika ne majhna, ni zelena, pa tudi gnila to enemu izmed lastnikov restavracij začelo nasmehne Holmes. »Če za vstopnico plačaš smo začeli. Uspešni smo zato, ker počnemo Maclarnom. Chicco ima vgrajen tudi sedež za Gray, Tomino pa koncertiral s hip-hop zased- in črna še ne. Počasi izgublja svojo pikasto presedati. Ker so gostje morali vedeti, kakšna petsto dolarjev pač ne želiš poslušati pred- tisto, kar želimo.« »Enkrat so nas zavrteli na v avto in pladenj za otroka, pa tudi zate – gor bo Fugees, se zdi, da jim je sodelovanje z Ma- obleko in tik preden se ji zgodi še tisto nekaj glasbena zasedba jih bo zvečer zabavala, je skupine.« radijski postaji K-Rock. Mislim, da je šlo za lahko postaviš karkoli želiš.« tisyahujem skorajda najbolj pri srcu. »Njegova hujšega, banananjam neusmiljeno pripomni: na vrata preprosto zapisal Dub Trio. »Zatem se pogovorno oddajo o seksu,« se spominja Ko Dub Trio odžaga še svoje zadnje rif, » … vsak večer pripovedujemo drugo glasba temelji na svobodi, veliko je improvi- »Preden grem bobnat, si privoščim banano. je naša glasba začela razvijati,« pojasni kitarist Brooks, Tomino pa ob malce sarkastičnem obiskovalci nemudoma planejo v hrumeč zgodbo.« zacije, solov in odkrivanja novih teritorijev. Banana je skorajda pogoj za dober koncert. Holmes. »Dubu smo začeli dodajati še druge muzanju hitro doda, »Pogovor o seksu in Dub aplavz, podkrepljen s predirljivimi žvižgi ali Ko banane ni več, Tomino pa se zadovoljno Rad ima naše igračkanje, rad podira glasbene No ja, pa tudi za seks.« žanre: rock, metal, elektroniko … Nismo Trio sta sinonima. Le kako bi ju sploh lahko imajo od navdušenja preprosto odprta usta. smehlja, si bend vzame še nekaj minut za meje in všeč mu je, to kar k njegovi glasbi Zdi se, da je omenjeni ritual ena redkih nameravali ostati le pri preigravanju reaggae- ločili?« Navdušenost nad matematično natančnostjo sprostitev in pripravo – Brooks najverjetneje prinesemo mi,« iskreno razlagata Holmes in majhnih rutin, ki si jih glasbeniki, neprestano ja, marsikdo, ki nas ne pozna, pa ravno zaradi Medtem ko trio ni ravno ljubljenec radij- in glasbeno popolnostjo performansa brez skadi še nekaj cigaret in svoj nepogrešljivi Tomino. Nakar se Stu – s cigareto v roki, seve- nastopajoči na koncertih, sploh lahko pri- imena predvideva, da smo reggae bend.« skih postaj, pa je že navdušil nekaj fi lmskih nepotrebnega afnanja, odvečnega govoriče- zeleni zvitek veselja, ki si ga je pripravil že da – zamisli: »Na katerem tako velikem kon- voščijo. Še več, newyorški Dub Trio je zaradi Medtem ko ima Holmes ime tria za občasno ustvarjalcev, ki so mu ponudili sodelovanje nja ali zabavanja občinstva – spomina vredna preden se je intervju sploh začel. Medtem se certu bi še lahko imel toliko svobode? Mislim, konstantnega koncertiranja celo nov mate- oviro, se Tomino s tem niti slučajno ne stri- pri snemanju glasbe za fi lm, a so ponudbe izkušnja glasbenega šova, ki je šov zaradi Gala hala še vedno vztrajno polni. Nadobudni da na nobenem.« rial primoran pisati kar na poti. »Na tokratni nja: »Zame to ni ovira. Če nekdo po pomoti zaradi zaposlenosti zavrnili. »Vedno, ko nam glasbe same. Šele ko odloži palčke, se Tomino glasbeni navdušenci, ki so si priborili prvo turneji smo napisali zgolj nekaj malega,« pride na koncert, je pač tam. Predvidevam, Nov album v stilu polaroida kaj ponudijo, smo na turneji. Za tako delo približa občinstvu in se skromno, skorajda 50 vrsto, z velikimi očmi občudujejo vrsto pedal, 51 pojasni basist Stu Brooks. »Ker letos še nismo da ima ušesa, ki delujejo – glasba mu je všeč Medtem ko so Dub Trio v zadnjih dveh letih moraš biti vedno na razpolago producentom, sramežljivo, zahvali za bučen aplavz. Nekaj ki ležijo na odru. Kmalu zatem glasba utihne, bili veliko doma, je ta čas dejansko edini, ko ali pa ne. Če mu ni všeč, lahko odide – hvala precej časa preživeli na poti, so se posvetili režiserjem in vsem, ki pri tem sodelujejo. Zato minut kasneje se člani benda pomešajo med zamenjajo se luči in na oder mirno prikoraka lahko ustvarjamo. Trenutno se ukvarjamo s za denar – če pa mu je všeč, naj ostane. Tako tudi snemanju prihajajočega albuma. S po- priložnosti še nismo izkoristili. Jo pa nekoč svoje oboževalce, potem pa se kmalu odpe- obljubljeni trojček. Dvorano brez odvečnih številnimi projekti, veliko stvari nam leži na si pridobiš oboževalce. Ime ni ovira. Ovira je močjo hitrosti producenta Joela Hamiltona defi nitivno bomo.« ljejo proti topli postelji. Ali kakor je povedal besed napolni s težkimi kitarskimi rifi , na plečih …« podražitev bencina na štiri dolarje za galono, so si privoščili le kratko enotedensko seanso. Brooks: »Najverjetneje bom končal pri video trenutke pa jo izprazni in sprosti s počasnimi, Chicco je boljši od Maclarna medtem ko smo na turneji.« »Hitrost je dobra, ker ni kolebanja. Enostavno pogovor s svojo ženo, zatem dvanajst minut »Nismo nameravali ostati le pri preigrava- odmevajočimi dub ritmi in plavajočimi post- Proti koncu intervjuja v zaodrje prikoraka fant vse pustiš, kot je, in na koncu izpade čisto v nepremično ležal z obrazom dobesedno nju reggaeja …« »Občinstvo nas je vsak večer izžvižgalo.« rock melodijami. Rohneče kitare, težka bas s punkersko irokezo, z nosa, ušes in ustnic mu redu.« razloži kitarist. Medtem Tomino čuti navzdol, kasneje pa po nekaj minutah CNN-a Rohnenje težkega rocka, ki se mestoma po- Potem ko je Dub Trio svoja prva dva studijska linija z dodatkom »sintov« in mnogoterih visijo težki »piercingi«, opasan pa je s težkim potrebo, da Hamiltonovo izjavo ponazori zaspal.« topi v odmevajoče globine duba, na trenutke albuma posnel za založbo ROIR, je tretjega efektov: tehnično izpopolnjena hipnotična delavskim pasom z raznoraznimi pripomočki. še z metaforo: »Tako kot fotografi ja. Lahko pa odjadra v »shoegaze« širjave post-rocker- z naslovom Another Sound Is Dying izdal pri instrumentalna celota, ki zasanjanemu po- »Matt! Pridi sem,« povzdigne glas Tomino in Lucija Šuštar jo narediš z digitalnim fotoaparatom ali pa ske zasanjanosti – tipični »dubtriovski« glas- založbi ameriškega glasbenega multipraktika slušalcu pripoveduje zgodbo. »Vsak večer, ko predstavi svojega kolega, »To je Matt, sloven- polaroidom. Če jo narediš s polaroidom, jo beni izraz, ki mu je bend vlil življenje potem, Mika Pattona, Ipecac Recordings. Še preden igramo, se v posameznih pesmih sprostijo ski kralj!« Matt ali po domače Matej Gobec, mogoče lahko skeniraš, in če imaš čas, se z ko je nekaj časa z dubom zabaval goste pa so člani benda Pattona sploh spoznali, so različna čustva – vsak večer pripovedujemo je tonski inženir, ki trio spremlja na evropski njo mučiš v Photoshopu, lahko pa preprosto različnih newyorških restavracij in barov. Ob mu predlagali, da bi za eno izmed njihovih drugo zgodbo,« razmišlja Holmes. Dub Trio turneji. »Odkril ga je naš menedžer,« razlaga obdržiš original.« omembi na videz že precej oddaljenih hišnih pesmi posnel vokal. Vedno lepo počesani upravičeno velja za zasedbo, ki jo je brezpo- bobnar. »Matt je tisti, zaradi katerega vse sku- Kot pravijo, nov plošček obeta nadaljevanje koncertov, vsi trije člani benda – bobnar Joe Patton, najbolj znan kot »frontman« zasedbe gojno nujno videti v živo. »Vsakič, ko smo na paj deluje. Je tudi tisti, ki nas je danes spravil tega, iz česar so vedno izhajali, le da so tokrat Tomino, kitarist Dave Holmes in basist Stu Faith No More, je predlog z veseljem poz- odru, improviziramo – vsakič je malo druga- iz težav s policisti. Je popolna izbira za Dub naredili nekaj drugačnih vznemirljivih zavo- Brooks nekoliko zamislijo – zdi se kakor, da dravil – nastal je komad Not Alone. »Prvič, če,« pojasni basist. »Podobno kot pri džezu, Trio. Ima jajca!« jev. Album naj bi zvenel še težje, hkrati pa se želijo, zatopljeni v spomine, podoživeti nekaj ko sem ga slišal, sem dobil kurjo polt,« z kjer je osnova nedotaknjena, a je čeznjo mo- Medtem ko člani benda v Evropi živijo pri- na njem bojda pojavijo celo njihovi vokali. tistih že davno minulih trenutkov. »Mislim, navdušenjem razlaga Brooks. Posneto pesem goče improvizirati. Na določenih delih lahko vlačno rock življenje, navdušujejo publiko, da- »Ha ha, na njem je mogoče slišati vse naše da smo takrat vsi skupaj tehtali le kakšnih je Patton uvrstil tudi na plošček svojega pro- vsi trije proizvajamo različne zvoke, s katerimi jejo intervjuje, si po koncertu privoščijo ko- glasove. Ne moremo pa tega točno pojasniti sto šestdeset kilogramov,« se pošali banana- jekta Peeping Tom, v okviru katerega se je trio oblikujemo nekakšen pogovor. Če nas pridete zarec vina in pokadijo občasen džoint, jih na – ploščo si morate kupiti in slišati sami.« njam Tomino in v enaki maniri tudi nadaljuje, tudi dve leti mudil na turneji. »To, da smo z gledat več zaporednih večerov, vsakič dobite drugi strani velike luže čaka dokaj normalen »takrat smo služili velike denarce!« Ko se njim koncertirali dve leti, je precej čudovito. nekaj novega.« »Pogovor o seksu in Dub Trio sta sinoni- vsakdan. »V New Yorku nismo igrali že šest ali svojemu nekdanjemu fi nančnemu stanju trio Resnično je vreden spoštovanja, hkrati pa je Možnost instrumentalnega igračkanja, ma.« sedem let,« razlaga Tomino. »Sploh ne vemo, nostalgično nasmeji, Brooks nekoliko resneje zabavno delati z njim.« preigravanja po trenutnemu navdihu in Dub Trio si je v letih obstoja prislužil naslov kakšna je dandanes glasbena scena v tem nadaljuje: »Nekaj časa smo neprestano igrali Malce bolj zadržano se metalski dub trojček izvrstnega, tehnično izpopolnjenega živega mestu. Ko smo doma počivamo – pravzaprav intervju

dati, se izraziti. Tako da gre pri meni samo za vi osebno naleteli na TISTO žensko, tisto, nekaj. Tako da ne, jaz se ne počutim tako. Poleg stvar izražanja samega sebe. ki »obteži vaše majceno srce« (»puts the tega pa se mi še vedno zdi, da nisem v rock ben- weights into my little heart«, besedilo ko- du zato, da bi bil »na sceni«, da bi bil v revijah Kaj bi rekli, da je vaš največji dosežek v glasbi? mada Obstacle 1, op. a.), če citiram Interpol? in podobno. To počnem zato, ker res rad pišem Hm, mislim, da to, da sem našel ljudi, s katerimi Hmm (se zamisli), mislim, če na njih naletiš glasbo in imam res veliko potrebo po tem. lahko igram, te ljudi, s katerimi sem ustanovil prepogosto, niso več TISTE. Saj veste, ko se to Ampak pesmi ne morem napisati vsak dan, tako bend. Ker pred tem sem iskal zares dolgo časa zgodi, gre za edinstveno izkušnjo. da, ko dobim navdih za pisanje, je to najlepši zasedbo, s katero bi igral. Vedno sem vedel, da Kar je za druge depresivnoINTERPOL, je za nas najsrečnejši trenutek občutek na svetu, tisto, zaradi česar počnem vse bo to najtežja stvar. Še preden nam je kdorkoli Verjetno ste že naveličani primerjav z Joy Di- skupaj. Zato bom še naprej iskal ta občutek – sploh naklonil kaj pozornosti. Ker je najtežje vision ali na splošno nekakšnih etiket, da se mislim, da ga bomo vsi – in da ne bomo zapadli sezname pesmi. Vendar preostanek albuma še stvari, nov zvok, skušamo ne biti dolgočasni. najti ljudi, s katerimi si kemično ustrezaš. gre vam za zahvaliti za oživitev post-punka. v preveliko cono udobja. vedno pušča določen priokus, nostalgijo po Če bi posneli še en album, ki bi zvenel točno Kaj pa vsi izvajalci, ki vas navajajo kot svoj Kaj pa obratno, vaše največje razočaranje? »starih« Interpolih. tako kot Turn On the Bright Lights, bi vsi govorili, vpliv? Ali vam to kaj pomeni? Veliko odličnih alternativnih bendov prihaja Težko je reči. Moje največje razočaranje naj- S to popotnico so se Interpol predstavili občin- ta bend se ne spreminja, skušajo ostati v coni Mislim, ne vem, kdo nas navaja, ne spremljam iz New Yorka. Kaj mesto, če sploh kaj, dopri- verjetneje ni nekaj, kar bi lahko tako zapisali in stvu v dunajskem Gasometru 18. novembra. Še udobja. Je malce kočljiv položaj, a dolžnost glasbenih medijev in nisem najbolj na tekočem nese k vaši glasbi? verjetno niti ni pomembno, ker navsezadnje pred koncertom smo se v hotelu Renaissance benda je, da postavlja sam sebi izzive, da se s stvarmi, ampak, če nas kdo navaja za vpliv, Težko je reči, mislim, da bi potreboval psiholo- gre za to, da sem tukaj, na Dunaju, igral bom Wien pogovarjali s kitaristom in ustanovnim čla- skuša pomakniti naprej in za nas je to preprosto potem je to nedvomno laskavo in lepo slišati. ga, da mi pove. Praktično vsako pesem za Inter- koncert, še nikoli nisem igral tu … Mislim, nom Danielom Kesslerjem, v Londonu rojenem del našega DNK-ja, ker artistično moramo naj- A drugače je, če novinar napiše, da se pri tem pol smo dejansko napisali v New Yorku, čeprav precej osupljivo je, ker se še vedno spomnim 36-letnikom, ki za razliko od Banksa deluje pre- prej zadovoljiti nas same, preden zadovoljimo bendu čutijo vplivi Interpola, ker to ni nujno res, se nam zdi, da bi lahko pisali kjerkoli po svetu, prvih petih let, ko nikogar ni brigalo za nas cej bolj dostopen in pripravljen za mukotrpne kogarkoli drugega. Tako da smo na tej plošči kot če to izjavi bend sam – potem mi to res laska a dejstvo je, da smo napisali vse tam, tam smo in smo igrali dan za dnem po vseh mogočih intervjuje, ki so del statusa Interpolov danes. iskali nov zvok – če vprašate mene, še vedno in je lepo slišati. posneli naša zadnja albuma, tako da je težko malih newyorških klubih in si le počasi prido- Interpol so potrebovali leta, da so se sesta- Pregovorno mlačno avstrijsko občinstvo morda zveni kot mi, samo skušali smo najti nov način Brala sem nedavni intervju s Samom Fogarinom reči, kje se mesto konča, kaj smo vzeli od mesta bivali oboževalce. In večina bendov razpade res ni bilo merilo – trikrat razprodan koncert v za izražanje. Ne vem pa, kako bo zvenel nov (bobnarjem Interpola), v katerem govori o tem, in kaj je v naši glasbi, kjer vpliva mesta ni – ne vili, pet let so igrali po obskurnih newyor- po kakšnem letu takega početja, mi pa smo londonski O2 Academy Brixton pa je. material, ker nikoli ne načrtujemo tako daleč zakaj je lepo biti član Interpol v 2010. In pravi, vem, kje se meja začne in konča. Prav gotovo ških klubih, da so posneli prvi album, vsak to delali precej dlje. Osebno res ne morem biti vnaprej, preprosto pridemo do tiste točke in da »dejstvo, da ste morda prečkali prag estebli- pa ni lahek kraj za pisanje glasbe, a če si se njihov izdelek pa daje vtis, da je šlo vanj Kako močno sovražite to? So intervjuji na- razočaran, ko pa sem doživel vse te neverjetne začnemo pisati. šmenta, si vrezali svojo nišo. In da to spremlja sposoben tam skoncentrirati in napisati pesem, neizmerno veliko dela in (kreativnih) muk. jbolj nadležen del tega, da ste nazaj z novim stvari in smo igrali na koncertih z najboljšimi določena stopnja svobode.« Mislite, da ne zna je polno navdiha levo in desno. Tam smo začeli. Njihove pesmi govorijo o tako različnih albumom, novo turnejo? V večini vaših pesmih ste zelo introspektivni. bendi na svetu. Tako, da so razočaranja res biti to tudi nevarno? Nevarnost udobja? Nikoli nismo pisali kjerkoli drugod. Je del naše- stvareh, kot so norveški pomorski razi- (Smeh) Ne, … slab intervju zna biti težek po Ali uporabljate glasbo na neki ravni kot vaš majhna v primerjavi z uspehi. V teoriji, ja. Vedno obstaja nevarnost udobja, a ga genskega zapisa, a preprosto ne vem, kje se dolgem dnevu, sicer pa so intervjuji lahko dober lasten psihiatrov kavč? skovalec (Leif Erikson), oralni seks in pro- zame (na srečo?) udobje nikoli ne nastopi, tako razmejitve začnejo in kje končajo. pogovor, ki te povsem naravno pritegne. Besedila sicer piše Paul, vendar sem prepričan, V vaših pesmih sta močno prisotni tudi temi stitutka (Stella Was a Diver and She Was ljubezni in partnerstva. Kako pogosto ste da se nikoli ne počutim zares udobno, vedno je da vloži vanje veliko dela, neverjetno količino Kaja Sajovic Always Down) ter množična morilka (Evil) Je bil danes dolg dan? strasti in čustev v prav vsako pesem. Postavlja – vse pospremljeno z glasbeno podlago, Veste, je bil dolg dan, ampak ni imelo nobene si veliko vprašanj in se spusti v prav vsako ki se giba od klasičnega post-punk zvoka zveze z intervjuji. Odložili so nas v napačnem možno smer, preden se odloči, katera je prava. (Obstacle 1) do orkestralne ekstravagance hotelu, zaradi česar je dan postal malce dolg. Zato sem prepričan, da mora biti zanj pisanje (najnovejši samonaslovljeni album). Jazz novički Obstaja precej veliko število tako kritikov zelo katarzična izkušnja. Vendar ne taka mirna, Besedila Paula Banksa, enega najbolj kot tudi vaših oboževalcev, ki trdijo, da ne spokojna – gre bolj za tisto: soba je razdejana in V Domu kulturne MuziKafe na Ptuju, ljubljan- prepoznavnih vokalistov sodobnega morete nikdar ponoviti popolnosti, ki sta skušaš najti tisto, kar bi ubesedil. Prepričan sem, skem Sax pubu in dunajskem klubu Zwe je Mar- rocka (le nikar ga ne primerjajte – spet – z jo nosila vaša prva dva albuma. Se lahko da je trenutek katarze, a je … zapleteno (smeh). novembra navduševala zasedba MC 5tet – ko Črnčec na klavirju, Jaka Kopač alt saksofon, Ianom Curtisom), so zgodba zase – gre do neke mere strinjate s tem, popolnoma V nekem intervjuju s Paulom (Banksom) sem Tadej Kampl kontrabas, Vladimir Kostadino- za preplet introspekcije, tretjeosebnega zavračate to tezo ali vas take ocene frus- prebrala, da je glasba pač način, da pridobi vić bobni. Na trobenti se jim je pridružil izvrstni pripovedništva in poetičnega simbolizma, trirajo? pozornost žensk … trobentač iz New Yorka, Jonathan Powell, ki je ki se ga ne bi sramoval kak Baudelaire. S »Frustrirajo« je morda premočno – po eni strani To bi bilo bolj vprašanje zanj … bil razglašen za najboljšega latino jazz troben- pesmimi o razmerjih, nelogičnih ljubeznih lahko razumem, zakaj ljudje tako čutijo, razu- tača lanskega leta (Latin Jazz Corner). V svoji … še novice mem naravo tega splošnega mišljenja, ampak Kaj pa za vas? in kompleksnih odnosih med njim in njo dosedanji karieri je sodeloval z zvenečimi imeni se z njimi sploh ne strinjam. Mislim, da gre tu Ne, zame ne. Zanj pa mislim, da gre bolj za to, Zavidljiv jubilej projekta se lahko boleče poistovetimo, a ne bi znali kot so JT Taylor (Kool & the Gang), The Roots, 52 za veliko nostalgijo, ki pride skupaj s starimi da je neverjeten tekstopisec in lirik, tako da on 53 tega nikdar tako poetično, vendar vseeno La Excelencia, Sam Rivers, The Pedro Giraudo albumi, s prvima dvema albumoma. Mislim, lahko napiše 20.000 besedil za eno samo pe- Rokerji pojejo pesnike vi, da trpiš, dokler se le da in delaš, delaš, delaš – kriptično ubesediti kot Banks. Jazz Orchestra, Q-Tip, Andy Milne, Gary Thomas, da to sega prek naše zgodovine, ampak gre za sem, z vsemi možnostmi, tega pa ni sposobnih Leto 2010 je zaznamovala tudi 15-letnica projekta no, vsaj medijsko pozornost smo letos pridobili. veliko ljudi. In lahko postane glas nekoga dru- Lenny White, Reggie Workman, MK Groove Verjetno je logično, da ti skupina, ki si je nadela zgodovino rock'n'rolla. In se ne morem strinjati, Rokerji pojejo pesnike, ki ga že od samega začetka To pa je premalo za konkretne spremembe na gega, lahko da liku fi ktivno ime, lahko skratka Orchestra, Just Blaze, CL Smooth, Slick Rick in ime po mednarodni organizaciji kriminalistične ker se mi ne zdi, da bi bila prva dva albuma res vodi in programsko usmerja Dušan Hedl. Ob izte- glasbeni sceni, kulturni politiki in tudi širše, kar dela to tretjeosebno zadevo, kar mislim, da je Snoop Dogg. Mladi perspektivni glasbeniki so policije, vzbuja toliko strahospoštovanja. V inter- boljša od, denimo, našega zadnjega albuma. kajočem se letu je tole povedal za naš medij: je moj cilj in poslanstvo. za pisca precej težko. Tako da lahko na ta način se predstavili s svojo avtorsko glasbo in povsod vjujih zlasti Banks ne skriva intelektualne nad- Mislim, da je naš zadnji album verjetno naš »Projekt Rokerji pojejo pesnike je letos zavihtel Koncert v Mariboru je bil odlično obiskan, čeprav pridobi pozornost ljudi, ne vem pa, če ima pri navdušili zbrano poslušalstvo. moči, na odru pa so vedno brezhibni v svojih po najbolj zanimiv album do zdaj. Veliko smo krila. Junija smo v Kinu Šiška posneli material za ga nismo obilno oglaševali. Sedaj se sprašujem, zahtevali od samih sebe pri snemanju, je naš tem v mislih posebej pozornost žensk. Jaz je dve TV-oddaji na TV Slovenija. Čaka v bunkerju, ali naprej ali pa ustaviti konje, ker se lahko celo meri krojenih Pradinih oblekah. Njihov zadnji, Na koncertnem ciklu Jazz Zaprice 2010 (in v najbolj ekspresiven album. Mislim, da gre za nimam, pri meni gre za ljubezen do ekspresiv- ker se jim zdi neestetska. Seveda, slovenska zgodi Uspeh. Če pa si v Sloveniji uspešen, potem četrti album, Interpol, je še korak naprej v tej sklopu spremljevalnega programa 8. festivala album, kjer se sliši, da gre za zelo izkušen bend – nosti glasbe, saj že od najstniških let obožujem avtohtona sodobna glasbena ustvarjalnost je si ga nadrsal. Sedaj se odločam, ali bom uspešen interpolovski študioznosti, preizkušanju novega, slovenskega jazza) se je na svoji evropski turneji isti bend, kot je naredil prva dva albuma, ampak občutek, ki mi ga daje in je zame zelo katarzična nesprejemljiva, ker nima dovolj glamurja. Moj in solil klofute ob napadih ali pa neuspešen in eksperimentiranju z zvokom in testiranju svojih 14. novembra ustavil eden najbolj zaželenih ima danes malce več za povedati, ker smo bolj izkušnja, tako da gre pri meni zgolj za globoko skromen zaključek je, da globalne korporacije bom pristal v analih za zasluge. Eh, v teh sem že oboževalcev, ki so si jih v veliki meri pridobili evropskih bobnarjev Bruno Castellucci s svojim izkušeni, bolj smo domači pri pisanju glasbe, pri potrebo po pisanju glasbe. zabavne industrije (in drugi) vodijo kulturno, itak. Torej. Biti ali ne biti, to je sedaj vprašanje. V zahvaljujoč svojima prvima albumoma, Turn on triom. Spremljala sta ga Benoit Vanderstra- snemanju glasbe in bolj smo specifi čni pri tem, medijsko in drugo politiko v Sloveniji. Točno resnici pa se mi ne ljubi vedno nekaj dopovedo- the Bright Lights (2002) in Antics (2004). Interpol pogosto opisujejo kot temačne, celo eten, ki velja za enega najboljših evropskih kar hočemo povedati. Ampak rad imam naše zaradi tega dobiva projekt Rokerji pojejo pesnike vati stenam. Slovenije ni potrebno samo reseti- V šestih letih niso izgubili svoje ostrine, so pa depresivne. Nočem zveneti preveč kot ter- improvizatorjev na električnem basu, in Paolo zgodnejše albume – rad imam vse naše albume. le drobtinice iz državnega proračuna (namerno rati, potrebno jo je šele ustanoviti, saj država v morda izgubili par oboževalcev, ki so potrpežlji- apevtski vprašalnik, ampak, kaj vas žalosti? Loveri na kitari. Kot gosta večera je Bruno po- Pri snemanju smo jim posvetili veliko pozorno- ga ne imenujem javna sredstva, ker so izgubila resnici še ni bila ustanovljena. vo čakali najprej tri leta do srednje zadovoljive- Jaz ne bi niti rekel, da Interpol zvenimo temač- vabil znanega slovenskega saksofonista Jako sti, osredotočili smo se na detajle, ker se kasneje predznak javnega), čeprav smo dosegli točko V svoj zagovor lahko rečem le, da imam dobre ga tretjega albuma Our Love to Admire (2007), no in depresivno, hočemo preprosto narediti Kopača, s katerim so pripravili odličen koncert želiš počutiti dobro glede njih – vsaj jaz sem si nacionalno pomembnega in temeljnega pro- namene. V to so glasbeniki, likovniki, fi lmski nato so že skoraj obupali nad skupino, ko se je nekaj, kar je ekspresivno, tako da gre po moje za in popolnoma napolnili salon gradu Zaprice v želel. Da si ne bi rekel, ko ga slišiš še enkrat: »Pa jekta. Rokerji pojejo pesnike dobijo manj iz javnih ustvarjalci, novinarji in drugi umetniki že prepri- Banks podal na solo projekt Julian Plenti, ravno, katarzo. In tudi, ko naredimo nekaj, kar bi drugi Kamniku. ko so naznanili, da je četrti album le v delu, kaj si mislil?!« Vse je bilo zelo namerno, kar se mi označili za »temačno« in »depresivno«, zame sredstev kot kakšni obskurni kulturni projekti. čani. Drugi pa so še na vrsti. Racionalne razlage pa je odjeknila še vest, da je skupino zapustil zdi, da je slučaj tudi pri našem zadnjem albumu. morda ta ista stvar pomeni čudovit trenutek in Pa se nisem pritoževal, ker je to v slovenski nara- pa tako ali tako že zdavnaj niso več aktualne.« Mateja Kožuh prepoznavni basist, skoraj nepogrešljivi član Ta album se zdi precej ekstravaganten. Imate se počutim srečnejšega kot celo več mesecev Interpolov, Carlos Dengler. Obeti nikakor niso kakšno idejo, kako bo zvenel vaš naslednji poprej. Kot pri slikarju, ko nekaj naslikaš in to bili dobri, a singla Lights in Barricade s septem- izdelek? pogledaš, in si rečeš, o, v to si pa res vložil veliko bra izdanega albuma sta potešila kritično maso Ne vem, če bi se strinjal, da je ekstravaganten. čustev, malce temačno in grozljivo je, on pa je in se nemudoma uvrstila na vse alternativne Gre za izdelek benda, ki se trudi narediti nove samo vesel, ker je zadel tisto, kar je hotel pove- reportaža

Orkestrska olimpijada za najmlajše ljubitelje glasbe

Uspešen glasbeni projekt Zveze Glasbene mladine Slovenije pozavna in čelo. Glavni ocenjevalec tekmovanja je publika, ki boljšega (GMS) se je tudi letos vrnil na odre. Čeprav so se lani organizatorji nagradi z glasnejšim aplavzom. Na ta način se otroci naučijo, kako se odločili Olimpijado predstaviti na različnih lokacijah (Nova Gorica, primerno odzvati in umetnike za dobro glasbeno izvedbo in njihov Celje, Semič in Ljubljana), se je letos vseh šest koncertov odvilo v trud nagraditi s ploskanjem. Pod krinko tekmovanja se mladi poslu- Alojz Srebotnjak dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (KGBL). To ni šalci (pod)zavestno učijo tudi prepoznavati inštrumente na podlagi (27.06.1931, Postojna – 01.12.2010, Ljubljana) bila nobena ovira in – kar je najpomembnejše – odziv poslušalcev videza in barve zvoka. je bil več kot zadovoljiv. Program so, enako kot v prejšnjih letih, V nekaterih primerih se izkaže, da imajo otroci drugačne kriterije kot Umrl je skladatelj, zaslužni profesor Alojz Srebotnjak. Študij kompo- pripravili glasbeniki simfoničnega orkestera KGBL skupaj z diri- odrasli. Ker še nimajo razvitih vseh spoznavnih procesov do najvišje zicije je končal v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca leta 1958 na gentom, profesorjem Tomažem Habetom in povezovalcema – im- mere, se zanašajo predvsem na konkretne osnovne čute. Četudi je v Akademiji za glasbo v Ljubljani. Svoje izpopolnjevanje je nadaljeval v provizatorjema Ano Marijo Mitić in Jušem Milčinskim. predstavi tako, da hitrostno tekmujejo timpani in fl avta ter slednja igra Rimu (Boris Porrena), Londonu (Peter Racin Fricker), Parizu in Sieni – Predstava z naslovom Glasbena zabava za orkester in dva moderatorja hitreje, bodo otroci zaradi vizualnega elemeta – bolj očitnega gibanja Accademia Musicale Chigiana (Vito Frazzi in Francesco Lavagnino). je delo avstrijskega režiserja in pedagoga Alfreda Meschnigga, nek- rok in atraktivnosti skladbe za zmagovalca določili timpane. Ko je zma- Leta 1955 je postal član Društva slovenskih skladateljev. Od leta 1964 danjega profesorja na Pedagoški akademiji v Celovcu. Vsestranski govalec enkrat znan, ga je seveda potrebno tudi primerno nagraditi (s – 1970 je bil profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od 1970 – umetnik je študiral in se izpopolnjeval na različnih področjih (gleda- čokolado). Enako nagrado si zaslužijo tudi otroci, ki so povabljeni med 2001 pa redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Lju- liška umetnost, pedagogika in publicistika), aktiven pa je predvsem orkestraše in jim pomagajo oddirigirati ali zaigrati katero izmed skladb bljani. Svoje pedagoško delo je zaključil z nazivom zaslužni profesor, ki kot režiser – za seboj ima že več kot devetdeset gledaliških postavitev (to se zgodi pri Haydnovi Simfoniji z udarcem na pavke in v Strausso- mu ga je podelila Univerza v Ljubljani. v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Švedskem. Meschinigg se je pedagoško vem Feuerfestu, ko igrajo s pomočjo kladiv). Nagrajevanje je odlična Za svoje delovanje je prejel mnogo nagrad in priznanj: Nagrada na veliko ukvarjal zlasti z različnimi vidiki izobraževanja mladih, Orkestr- motivacija za izbrane otroke in spodbudna dejavnost za pridobivanje glasbenem natečaju ZDPD »Svoboda« Ljubljana (1955), študentska ska olimpijada pa se tako kot on usmerja v reševanje vprašanja, kako večje pozornosti med predstavo, hkrati pa je zelo vprašljivo v splošni Prešernova nagrada Ljubljana (1956), diploma di segnalazione na otrokom približati klasično glasbo. V tem smislu je njegova predstava pedagoški praksi. Pri vprašanju o pravičnosti lahko namreč hitro pri- Mednarodnem glasbenem tekmovanju G. B. Viotti, Vercelli – Italija eden izmed domiselnih odgovorov na to vprašanje, saj uči in je učin- demo do sklepa, da so nagrade rezervirane le za (v tem primeru celo (1956), nagrada za glasbo na Festivalu kratkometražnega fi lma – Be- kovita. Gre namreč za zanimivo predstavitev simfoničnega orkestra, naključno) izbrane posameznike, za ostale pa ni niti tolažilnih nagrad. ograd (1960), nagrada za glasbo na Festivalu Jugoslovanskega fi lma osnovnih elementov glasbe in glasbenih primerov, pri čemer sodelu- Ne glede na to težavo predstava v celoti deluje dinamično in poučno, – Pulj (1961, 1964, 1974), Kajuhova nagrada Ljubljana (1963), nagrada jejo prav vsi – dirigirajo ali igrajo orkestraši, dirigent, povezovalca in zlasti pa je pomembno, da je sproščena in zabavna. Ob tem je očitno Prešernovega sklada (1965), nagrada vstaje slovenskega naroda Lju- publika oz. otroci. tudi premišljeno zastavljena in ima dober motivacijski koncept, saj bljana (1966), zlata medalja na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Predstavo začneta moderatorja, Juš in Ana Marija, ki pripravljata oder se učenci, zlasti v trenutkih, ko se osredotočajo na igranje glasbe in G.B. Viotti Vercelli – Italija (1966), nagrada jugoslovanske televizije za tekmovanje simfoničnega orkestra, hkrati pa živahno razpravljata. tekmovanja dveh solistov, držijo bontona in njihova koncentracija ne Beograd (1972), medalja mesta Trst (1987), Prešernova nagrada (1998), Pri urejanju pultov, stolov in partitur se pogovarjata o postavitvi orke- popušča. Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da otroci redko od priznanje »27. april« občine Postojna (1999), Kozinova nagrada (1999), stra in inštrumentih; sprašujeta se, kaj počne koncertni mojster, kako blizu spoznavajo orkester ali posamezne inštrumente. Tovrstne pred- Župančičeva nagrada Mestne občine Ljubljana za življenjsko delo se reče »tisti ta veliki violini« (kontrabasu) in navedeta še vrsto drugih stave so zanje zato tudi dragocena izkušnja. (2005). Postal je tudi prvi častni občan občine Postojna za življenjsko pojmov, kot so npr. dirigentska paličica, pikolo, tempo ... Zatem stopijo Projektov, ki so pripravljeni na podoben način kot Orkestrska olimpi- delo (2009). na oder inštrumentalisti, sledi jim dirigent, vsi pa so oblečeni v športna jada, je pri nas še zmeraj premalo, kljub temu da imajo večstranske Skladateljeva dela obsegajo orkestralno, zborovsko, komorno, vokal- oblačila, kot bi se resnično pripravljali na športno tekmovanje. Posa- pozitivne učinke na razvoj in interese otrok. Učencem nudijo nekaj no-instrumentalno, instrumentalno, fi lmsko in scensko glasbo. Njego- mezni glasbeniki simfoničnega orkestra začnejo potem predstavljati prakse, učijo osnove teorije glasbe, bonton obnašanja na koncertih, va dela so izvajali tako doma kot v tujini (Evropi, ZDA), kakor tudi na svoje inštrumente in njihove značilnost, na način, da medsebojno pogosto pa pri posameznikih spodbudijo tudi večje zanimanje za festivalih ISCM v Rimu (1959), Amsterdamu (1963) in na Zagrebškem tekmujejo v različnih disciplinah. Najprej se pomerijo violina in zvonč- glasbo (nekateri se nato vpišejo tudi v glasbene šole). Upajmo torej, bienalu (1961, 1965, 1967). Svoje obsežno delo je založniško izdajal ki, in sicer v hitrosti, nato v isti disciplini nastopita še fl avta in ksilofon. da se bo Orkestrski olimpijadi, ki po štirih letih še vedno deluje sveže predvsem pri Edicijah Društva slovenskih skladateljev. Prav tako so Kontrabas in tuba tekmujeta v nižinskih legah, violina in fl avta v vi- kot na začetku, pisala tudi uspešna peta sezona. bila njegova dela izdana pri mednarodnih založbah, kot so G. Schir- šinskih, pri koncu se v disciplini »kdo igra bolj žalostno« pomerita še mer, INC New York; B. Schott, Mainz; P.J.Tonger Muzikverlag, Roden- Jelena Grazio 54 kirchen/Rhein, Suvini Zerboni, Milano… Skladateljeva diskografi ja pa 55 obsega več kot 25 vinilnih plošč in 20 zgoščenk. Opus, ki sodi v sam vrh slovenskega ustvarjanja je prežet z izpovedno toplino glasbe, ki človeka ob poslušanju prevzame. Že v mladosti je s svojimi »Bori« objel dušo, ter postal eden najpriljubljenejših sklada- teljev koncertnih odrov. V letih ustvarjanja se je iskreno posvetil tudi slovenski ljudski glasbi, njegovi »Slovenski ljudski plesi« pa so postali največkrat izvedeno delo slovenskega orkestralnega repertoarja. Skladal je z največjo predanostjo glasbi, iskal nove, sveže poti, med drugim tudi v okviru skupine »Pro musica viva«. Nikoli več ne bo prije- tnih druženj z njim ob iskrivih mislih in neštetih anekdotah, ki so bile ovite v modrost. »Živel sem in živim za glasbo«, je povedal v enem zadnjih intervjujev. »Povrnila mi je vse, kar sem ji dal. Popolnoma sem se ji posvetil in sem bil zato včasih nekoliko prikrajšan za nekatere druge užitke in radosti. Vendar mi ni žal. Kar sem napravil, je bilo ustvarjeno z naporom in je plod dela ter predanosti. Je popoln odraz tega, kar sem želel, je zado- ščenje in življenjska izpolnitev.« Slovenski skladatelji se z žalostjo poslavljamo od dolgoletnega po- membnega člana Društva slovenskih skladateljev, od profesorja in prijatelja, ostaja pa večna lepota, ki veje iz njegovih del. Marko Mihevc na kratko glas( )ni napovednik

Torek, 21. decembra, 19.30 Opereta v treh dejanjih – Franz Lehar: Vesela vdova. Gospodarsko razstavišče, Ljubljana Operni solisti in zbor, baletni zbor ter orkester SNG Skupina Noordung, gostja hrvaškega Imagine festivala Opera in balet Ljubljana. Dirigent – Aleksandar Spasić Torek, 21. december, 19.30 Koncert – Ivan Ferčič, klavir. Program: Berg, Beethoven, Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Chopin Novembra je v zagrebškem klubu SAX potekal četrti Imagine festi- SAKS. Skupina Almighty Toothpics pa bo za nagrado nastopila na 7. val, na katerem je nastopilo 10 fi nalistov lokalnih Imagine tekmo- slovenskem Imagine festivalu Najfest, ki ga bo tudi prihodnje leto Torek, 21. december, 19.30 Koncert – Zbor Dunajskih dečkov Avditorij Portorož vanj ter slovenska skupina Noordung in belgijski trio Geppeto And organizirala Glasbena mladina Slovenije. Torek, 21. december, 20.00 Koncert – Nina Murko – vokal, kitara, Amadeja Turnšek Dom KULTure-muziKafe, Ptuj the Whales. Festival je po vzoru podobnih mladinskih festivalov po Noordung: V Zagrebu smo se počutili zelo dobro, navdušilo nas je tako – klavir, Simon Peter Feguš – violina Evropi organizirala Hrvaška glasbena mladina. mesto samo kot klub Sax, kjer se je odvijal hrvaški Imagine festival. S Torek, 21. december, 20.00 Koncert – Baročni orkester ter mešani in koralni zbor Cerkev sv. Petra in Pavla, Ptuj koncertom smo bili zadovoljni, mogoče je bila le minutaža malo pre- Festival so odprli lanski zmagovalci, skupina Perpetuum Mobile iz Osije- ljubljanske Akademije za glasbo. Program: Monteverdi kratka, saj smo lahko odigrali le nekaj svojih avtorskih komadov. Če bi ka, za njimi pa so strokovno žirijo z izvirnim nastopom in dobrim reper- Torek, 21. december, 21.00 Koncert – Vasko Atanasovski – saksofon, Dejan Etno Klub Zlati zob, Ljubljana imeli kakšno dodatno minuto za nastop, bi mogoče hrvaško občinstvo toarjem poskusili prepričati pianistka Lea Petranović z Reke, duo Erna Lapanja – el. kitara, Marjan Stanič – bobni še bolj razgreli, a seveda v časovnem okviru ni bilo možno podaljševati Imamović in Sonja Agata Bišćan (Zagreb), skupina Line Out (Goričan), časa nastopa ene skupine! Za nastop se iskreno zahvaljujemo Glasbeni Sreda, 22. december, 17.00 Mladinska pravljična opera v šestih slikah – Peter Šavli: Gospodarsko razstavišče, Ljubljana samoborski kvartet saksofonov SAKS, skupina Horizont (Zagreb), Almi- mladini Slovenije ter organizatorjem. Pastir. Operni solisti, baletni ansambel in komorni ghty Toothicks iz Bjelovarja, skupina Amnezija (Varaždin), skupina EPePe orkester SNG Opera in balet Ljubljana ter gojenci iz Koprivnice, skupina Syndrome iz Osijeka ter duo Mau Jo iz Koprivnice. Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dirigent – Tekmovalcem in številnim obiskovalcem so se pred vrhuncem festiva- Igor Švara la – razglasitvijo rezultatov – predstavili še gostje iz Slovenije in Bel- Sreda, 22. december, 19.30 Koncert – Božična pravljica. Zbor in Orkester Hiše Dom II. slovenskega tabora Žalec gije. Skupina Noordung iz Idrije si je nastop v Zagrebu prislu- kulture Celje, Otroški pevski zbor Glasbene šole F. K. žila kot zmagovalka slovenskega Imagine festivala - Najfest Koželjski Velenje, zasedba Tuned Fish pod umetniškim 2010. Ta se je poleti odvijal v ljubljanski Stari mestni vodstvom Manje Gošnik Vovk in Alenke Goršič Ernst. elektrarni. Prav tako pa je kot zmagovalec nacional- Sreda, 22. december, 19.30 Koncert – Katie Graham Kulturni dom Nova Gorica nega Music Live festivala svojo državo v Zagrebu Sreda, 22. december, 20.15 Koncert – Rade Šerbedžija, Miroslav Tadić Cankarjev dom, Ljubljana zastopal belgijski trio Geppeto And The Whales. in New cinema bend Žirija je medtem odločila. Težko pričakovane re- zultate sta tekmovalcem oznanila voditeljica Četrtek, 23. december, 17.00 Mladinska pravljična opera v šestih slikah – Peter Šavli: Gospodarsko razstavišče, Ljubljana Pastir festivala Anja Alavanja in predstavnik založ- be Aquarius Records Anđelko Preradović. Četrtek, 23. december, 20.00 Koncert – Anja Bukovec z gosti: Terrafolk in Simfoniki Unionska dvorana, Ljubljana Zmagovalec 4. hrvaškega Imagine Festiva- Sobota, 25. december, 20.00 Koncert – Šank Rock, Mi2, Pero Lovšin in band, Rdeča dvorana, Velenje la je skupina EpPEPE iz Koprivnice, ki si je z Rock Band XXX zmago zagotovila nastop na Mednarodnem Sobota, 25. december, 20.00 Koncert – Kad smo bili Bijelo Dugme in Novi Fosili Športna dvorana Golovec, Celje Imagine festivalu v Belgiji. Prihodnje poletje bodo na festival v Belgijo odpotovali tudi Sobota, 25. december, 20.00 Koncertna pripoved - Variete: Tri zdrave Marije in en Kavarna Union, Ljubljana člani Samoborskega kvarteta saksofonov oče naš (Ana Duša – vokal, Polona Janežič – klaviature in vokal, Boštjan Narat – kitara in vokal, Vesna Zornik – vokal. Režija – Mare Bulc, glasba – Polona Janežič Sobota, 25. december, 21.00 Božično-novoletni koncert – Kvinton Dom KULTure-muziKafe, Ptuj Sobota, 25. december, 21.00 Koncert – Zlatko & Optimisti Cvetličarna Live2, Ljubljana Sobota, 25. december, 21.00 Koncert – Edo Maajka & band MIKK, Murska Sobota Nedelja, 26. december, 19.30 Novoletni koncert – Celjski godalni orkester Narodni dom, Celje Ponedeljek, 27. december, 19.30 Koncert – Oktet 9 Glavni trg, Celje Torek, 28. december, 21.00 Koncert – Srednjeveška glasba Antorino Etno klub Zlati Zob, Ljubljana Fotografi ja: Gregor Kodela 56 Sreda, 29. december, 18.00 Balet v treh dejanjih – Peter Iljič Čajkovski: Hrestač – Cankarjev dom, Ljubljana 57 Božična zgodba. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent – Marko Naročilnica na revijo Glasna Gašperšič Sreda, 29. december, 19.00 Koncert – Anne Derouard – sopran, Željka Predojević Stolna cerkev sv. Danijela, Celje Ime in priimek / Naziv podjetja: – sopran, Boštjan Korošec – bariton, Aljoša Jurkošek – trobenta, Davor Ljubić – klavir, Slovenski citrarski Ulica in hišna številka: kvartet, Ženska vokalna zasedba DLU Celje Sreda, 29. december, 20.00 Koncert – Slovenski oktet Gledališče Koper Poštna številka in kraj: Sreda, 29. december, 20.00 Koncert – Tabu Glavni trg, Celje Elektronska pošta: Četrtek, 30. december, 18.00 Balet v treh dejanjih – Peter Iljič Čajkovski: Hrestač – Cankarjev dom, Ljubljana Božična zgodba ID za DDV (za pravne osebe): Četrtek, 30. december, 19.30 Koncert – Orkester Slovenske fi lharmonije. Dirigent – Avditorij Portorož, Portorož Emmanuel Villaume, Theresa Plut – sopranistka Petek, 31. december, 19.00 Balet v treh dejanjih – Peter Iljič Čajkovski: Hrestač – Cankarjev dom, Ljubljana Cena letne naročnine (6 številk) je 24 evrov in vključuje poštnino ter DDV. Božična zgodba. Sobota, 1. januar, 18.00 Novoletni koncert – Orkester Slovenske fi lharmonije. Cankarjev dom, Ljubljana Podpis: Žig podjetja: Dirigent – Emmanuel Villaume. Torek, 4. januar, 20.30 Koncert – Obrazi Brazilije: Vinicius Cantuaria in Bill Cankarjev dom, Ljubljana Datum: Frisell Naročilnico pošljite na naslov uredništva revije Glasna: Petek, 7. januar, 19.00 Koncert – Gamma Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla Zveza Glasbene mladine Slovenije, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Sobota, 8. januar, 20.00 Koncert – A-kamela Center konjeniškega športa Celjeje Revijo lahko naročite tudi preko e-pošte: [email protected] Torek, 11. januar, 19.00 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Janja Knjižnica, Laško Brlec – citre, Mario Kurtjak – kitara Naročnina velja do vašega preklica in se po preteku obračunskega obdobja samodejno podaljša v naslednje obračunsko obdobje, če naročnik v pisni obliki naročnine ne prekliče. Torek, 11. januar, 19.30 Koncert – Goran Filipec – Klavir Narodni dom, Maribor Sreda, 12. januar, 19.00 Baletna pravljica – Ludwig Minkus: Bajadera. Cankarjev dom, Ljubljana SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor glas( )ni napovednik glas( )ni napovednik

Sreda, 12. januar, 19.30 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Janja Galerija sodobne umetnosti, Celje Sreda, 2. februar, 15.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Cankarjev dom, Ljubljana Brlec – citre, Mario Kurtjak – kitara Ansambel SNG Opera in balet Ljubljana Četrtek, 13. januar, 19.00 Baletna pravljica – Ludwig Minkus: Bajadera. Cankarjev dom, Ljubljana Sreda, 2. februar, 19.30 Koncert – Annette Dasch – sopran, Ulrich Naudé – klavir Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana Četrtek, 3. februar, 19.30 Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku – Barbara Narodni dom Celje in SNG Maribor Jernejčič Fürst – mezzosopran, Žarko Ignjatovič – Četrtek, 13. januar, 19.30 Koncert – Glasbeno popotovanje od Neaplja do Slovenska fi lharmonija, Ljubljana kitara, kvintet Gamma Madrida. Fabio Biondi – violina, Riccardo Coelati Četrtek, 3. februar, 20.00 Koncert – The Toronto Drug Bust Kino Šiška, Ljubljana Rama – violone piccolo, Giangiacomo Pinardi – kitara, mandolina, Paola Poncet – čembalo. Petek, 4. februar, 19.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Ansambel SNG Cankarjev dom, Ljubljana Opera in balet Ljubljana Petek, 14. januar, 19.00 Baletna pravljica – Ludwig Minkus: Bajadera. Cankarjev dom, Ljubljana SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor Sobota, 5. februar, 20.00 Koncert – Matija Dedić – klavir, Tihomir Hojsak – Center Nova, Velenje kontrabas, Borna Šercar – bobni, Maja Vučić – vokal Petek, 14. januar, 19.30 Koncert – Premiki in zamiki – Mahler v Ljubljani. Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Orkester Slovenske fi lharmonije, Orkester Slovenske Ponedeljek, 7. februar, 20.00 Koncert – Pennywise Kino Šiška, Ljubljana vojske, Slovenski komorni zbor (zborovodkinja – Martina Batič), Sreda, 9. februar, 19.00 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Dvorana Glasbene šole, Koper Komorni zbor RTV Slovenija (zborovodja – Tomaž Godalni kvartet Accademia (Mojca Fortin in Beti Faganel). Dirigent – Uroš Lajovic, Katja Konvalinka – Bratina – violini, Gea Pantner Volfand – viola, Zoran sopran, Mirjam Kalin – mezzosopran, Bičanin – violončelo) in Godalni kvartet Akademije za Roman Sadnik – tenor. Glasbo Ljubljana (Tanja Sonc in Nina Pirc – violini, Nejc Mikolič – viola, Maruša Bogataj – violončelo) Sobota, 15. januar, 19.00 Baletna pravljica – Ludwig Minkus: Bajadera. Cankarjev dom, Ljubljana SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor Sreda, 9. februar, 19.30 Koncert – poklon pesniku Francetu Prešernu. Nina Križanke, Ljubljana Fras – sopran, Martin Sušnik – tenor, Andrej Makor – Nedelja, 16. januar, 10.00 Koncert – Vidim in slišim vesolje Pionirski dom, Ljubljana bariton, Tanja Šterman – klavir Torek, 18. januar, 19.30 Koncert – Karmen Pečar – violončelo, Marko Hatlak – Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Velenje Sreda, 9. februar, 19.30 Koncert – Zvoki šestih strun: Laura Young, kitara Slovenska fi lharmonija, Ljubljana harmonika Četrtek, 10. februar, 19.30 Oranžni abonma – Orkester Slovenske fi lharmonije, Cankarjev dom, Ljubljana Torek, 18. januar, 19.30 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Janja Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Slovenski komorni zbor. Dirigent – Emmanuel Villaume, Brlec – citre, Mario Kurtjak – kitara Marjana Lipovšek – mezzosopran. Torek, 18. januar, 19.30 Koncert – Esra Pehlivanli – viola, Marko Kassl – Celjski dom, Celje Četrtek, 10. februar, 19.30 Koncert – The Young Gods Kino Šiška, Ljubljana harmonika Petek, 11. februar, 19.30 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Delavski dom, Zagorje ob Savi Sreda, 19. januar, 19.30 Koncert – Eva Nina Kozmus – fl avta. Križanke, Ljubljana Godalni kvartet Accademia (Mojca Fortin in Beti Bratina – violini, Gea Pantner Volfand – viola, Zoran Četrtek, 20. januar, 19.30 Koncert – Chopin po Velenjsko Mestni kino Metropol, Celje Bičanin – violončelo) in Godalni kvartet Akademije za Četrtek, 20. januar, 20.00 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Janja Kosova graščina, Jesenice Glasbo Ljubljana (Tanja Sonc in Nina Pirc – violini, Nejc Brlec – citre, Mario Kurtjak – kitara Mikolič – viola, Maruša Bogataj – violončelo) Četrtek, 20. januar, 20.30 Koncert – Charles Gayle Trio Narodni dom, Maribor Petek, 11. februar, 19.30 Oranžni abonma – Orkester Slovenske fi lharmonije, Cankarjev dom, Ljubljana Slovenski komorni zbor. Dirigent – Emmanuel Villaume, Ponedeljek, 24. januar, 20.15 Koncert – Jenö Jandó – klavir, Károly Mocsári – klavir Kulturni dom Nova Gorica Marjana Lipovšek – mezzosopran. Torek, 25. januar, 20.00 Glasbeno-gledališki performans – Monty Python Celjski dom, Celje Petek, 11. februar, 20.00 Koncert – Svetlana Makarovič in člani Madžarskega Dom II. slovenskega tabora, Žalec Sreda, 26. januar, 20.00 Koncert – Luka Juhart – harmonika Cankarjev dom, Ljubljana nacionalnega ciganskega orkestra Santa Četrtek, 27. januar, 19.00 Koncert – Zimske serenade Gimnazije Celje – Center Narodni dom Celje Sobota, 12. februar, 20.00 Koncert – Sodom ŠTUK Maribor, Maribor Četrtek, 27. januar, 19.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Ansambel SNG Cankarjev dom, Ljubljana Ponedeljek, 14. februar, 20.15 Koncert – Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni Konkatedrala Kristusa Odrešenika, Nova Gorica Opera in balet Ljubljana in gostje. Dirigent – Tomaš zbor Ave. Dirigent – Marko Munih Hanus. Sreda, 16. februar, 19.30 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Galerija sodobne umetnosti, Celje Četrtek, 27. januar, 20.00 Koncert – Helloween, Stratovarius, Avatar Kino Šiška, Ljubljana Godalni kvartet Accademia (Mojca Fortin in Beti Bratina – violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran 58 Petek, 28. januar, 19.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Ansambel SNG Cankarjev dom, Ljubljana Bičanin – violončelo) in Godalni kvartet Akademije za 59 Opera in balet Ljubljana in gostje. Dirigent – Tomaš Glasbo Ljubljana (Tanja Sonc in Nina Pirc – violini, Nejc Hanus. Mikolič – viola, Maruša Bogataj – violončelo) Petek, 28. januar, 19.30 Koncert – Baročni orkester L'Orfeo Narodni dom, Maribor Sreda, 16. februar, 20.00 Koncert – Andreas Scholl & Accademia Bizantina. Cankarjev dom, Ljubljana Koncertni mojster – Stefano Montanari. Program: Purcell Petek, 28. januar, 19.30 Koncert – Premiki in zamiki – Mahler v Ljubljani. Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Dirigent – Uroš Lajovic, Sonja Leutwyler – Četrtek, 17. februar, 19.30 Koncert – GM oder Glasbene mladine Slovenije: Slovenska fi lharmonija, Ljubljana mezzosopran, Matjaž Robavs – bariton. Godalni kvartet Accademia (Mojca Fortin in Beti Bratina – violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Sobota, 29. jnuar, 19.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Ansambel SNG Cankarjev dom, Ljubljana Bičanin – violončelo) in Godalni kvartet Akademije za Opera in balet Ljubljana in gostje. Dirigent – Tomaš Glasbo Ljubljana (Tanja Sonc in Nina Pirc – violini, Nejc Hanus, režija – Melly Still. Mikolič – viola, Maruša Bogataj – violončelo) Nedelja, 30. januar, 19.00 Koncert – Slovenski komorni zbor. Dirigent – Steff en Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Četrtek, 17. februar, 19.30 Modri abonma - Orkester Slovenske fi lharmonije, Cankarjev dom, Ljubljana Schreyer. Slovenski komorni zbor, Ženska vokalna skupina Ponedeljek, 31. januar, 10.00 Glasbena delavnica – Godalkanje z Bojanom Pionirski dom, Ljubljana »ČarniCe«. Dirigent Emmanuel Villaume, Piotr Cvetrežnikom Anderszewski – klavir. Torek, 1. februar, 19.00 Opera – Antonin Dvořák: Rusalka. Cankarjev dom, Ljubljana Petek, 18. februar, 19.30 Koncert – Premiki in zamiki – Mahler v Ljubljani. Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Ansambel SNG Opera in balet Ljubljana Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent – Uroš Lajovic. Torek, 1. februar, 19.30 Koncert – Tomaž Lorenz, Jerko Novak, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Velenje Alenka Šček Lorenz Petek, 18. februar, 19.30 Modri abonma – Orkester Slovenske fi lharmonije, Cankarjev dom, Ljubljana Slovenski komorni zbor, Ženska vokalna skupina »ČarniCe«. Dirigent – Emmanuel Villaume, Piotr Glasna, revija Zveze Glasbene mladine Slovenije Oblikovanje in prelom: Igor Resnik Anderszewski – klavir. Letnik 41, številka 2 Tisk: Grafi ko Naklada: 1.000 izvodov Petek, 18. februar, 19.30 Koncert – Bernarda Fink – mezzosopran, Narodni dom, Maribor Urednik: Benjamin Virc Izdajateljica in založnica: Zveza Glasbene mladine Anthony Spiri – klavir Uredništvo: Marko Karlovčec, Mateja Kožuh, Petra Slovenije Petek, 18. februar, 21.00 Koncert – Easy Star All-Stars Kino Šiška, Ljubljana Mohorčič, dr. Gregor Pompe, Črt Sojar Voglar, Naslov uredništva: Revija Glasna, Kersnikova 4, Program Zveze Glasbene mladine Slovenije Sobota, 19. februar, 21.30 Koncert – Rotterdam ska jazz foundation MIKK, Murska Sobota dr. Leon Stefanija, Kaja Šivic, Blaž Tišler 1001 Ljubljana, p.p. 1578 fi nancira Ministrstvo za kulturo RS Lektorica: Andreja Kalc Telefon: 01 43 17 039, 01 23 22 570 Nedelja, 20. februar, 19.00 Koncert – Vokalna skupina Cosmos (Litva) Slovenska fi lharmonija, Ljubljana Fotografi ja na naslovnici: Nataša Müller ??? E-pošta: [email protected] 60 aj vam zadnja decembrska noč odnese odvečne šume in naj vam prvo januarsko jutro pri- N nese nove harmonije