Čeprav skromna, je ta publikacija zelo pomembna z zornega kota mednarodnega sodelovanja. Na širšem področju turizma, kjer se spajajo ekonomske, kulturne, zgo- dovinske in družbene značilnosti posameznih območij, je skupni nastop dejanje, katerega pomen presega že utrjeno prijateljstvo in sodelovanje.

V sodobni Evropi, na ozemlju brez meja, je promocijsko sodelovanje med Štanje- lom in Devinom Nabrežino daljnovidna in logična strategija na turističnem in kultur- nem področju, ki vključuje območja, ki so z zemljepisnega zornega kota enovito povezana, od morja do notranjih predelov Krasa, pri tem pa poudarja značilnosti obeh skupnosti, ki imata korenine daleč v preteklosti, pa tudi v prihodnosti, v zna- menju blagostanja in miru. comm. Giorgio Ret Župan Občine Devin Nabrežina Massimo Romita Podžupan Občine Devin Nabrežina Zloženka nas pelje po nekdaj skupni občini, ki je bila veliko bolj enovita, kot sta danes občini Nabrežina in . Skozi čas se je nabrežinska vse bolj usmerjala v turizem, kamnarstvo in ribištvo pa sta postajali manj pomembne dejavnosti. Komenska občina je iz kmečke postajala bolj industrijska in rokodelska. Na vsakem koraku pa sta vidni skupna preteklost in usoda Komna in Nabrežine. Kraška kraji- na z značilno arhitekturo, suhozidi, grižami, vrtačami, kali in drugimi značilnostmi je v velikem delu ohranjena in Soška fronta, ki se je čez Kras razbesnela z vso silo, so točke prešitja, ki jih nasilne meje niso mogle izbrisati.

Zato je brošura, ki ta prostor poveže, dobrodošla. Kar so viharji časa razrvali, lahko mir poveže in obnovi življenjske, miselne in duhovne tokove prejšnjih stoletij in jih nadgradi s potrebami in slogi sodobnosti. Ponudba in podobe obeh občin se dopol- njujejo, dograjujejo, plemenitijo. Od visokega turizma, ki meji na industrijski pristop do sramežljive skromnosti in prvobitnosti, lahko doživi popotnik le na nekaj kilome- trih razdalje. Od masovnega do zelo osebnega in intimnega. Od prostrane plaže do ozkega temnega brezna, od jastogov do borne polente s« tenfani šelinom«, od raz- košne jahte do ozke mrzle kaverne Soške fronte, od širokih prometnic do komaj prehodnih stez in kolovozov, od čarobnega izvira Timave do poljan golega sivega kamna, kjer je voda samo v škrapljah, dokler je sonce ne požene uparjene v višave.

Kdor pride v prostor med Devinom in Štanjelom, pride v krajino, ki roji umetniški navdih. V tem prostoru je nastalo veliko umetniških stvaritev na področju glasbe, literature, arhitekture, slikarstva, kiparstva. Redko poseljeno območje je skozi zgo- dovino in tudi danes dalo nam in svetu velike umetnike. In tudi o tem govori brošura; ob duhovnem bogastvu, ki ga obiskovalec, popotnik začuti, ko pride v ta robat in obenem prefinjen in tenkočuten predel Krasa.

Vsem, ki boste s to brošuro v roki raziskovali Kras, iskali mir in duhovne blagre voščim, da bi iskrenost in dobrohotnost tega prostora začutili v popolnosti in spokoj- nost nosili sredi srca.

Danijel Božič Župan Občine Komen Občina Devin Nabrežina

2 Občina Devin Nabrežina se razteza za 45 km od Jadranskega morja do itali- jansko-slovenske državne meje. Posamezna naselja občine imajo dvojezično ime, saj sta uradna jezika bodisi slovenščina kot italijanščina. Občina šteje okoli 9.000 prebivalcev. Večja naselja so Nabrežina, ki je tudi upravno središče, Devin, ki je znan po gradu princev Della Torre in Tasso in po mednarodni šoli Jadranskega Zavoda združenega sveta, in Sesljan, turistično naselje, ki poleg plaže, borovega gozda in krasnega zaliva, nudi številne možnosti nastanitve. Na kraškem predelu občinskega ozemlja ležijo vasi Medjevas, Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje, Slivno, Prečnik, Šempolaj, Praprot in Trnovca. V teh krajih je razvidna tipična kraška arhitektura, v kateri prevladuje kamen, ki odraža težkost in skromnost nekdanjega življenja. Hiše so v takih vaseh strnjene okrog cerkve in zvonika. Devinski grad

Devinski grad obdaja magičnost vrta, ki se razprostira nad zalivom z izjemnim pogledom na morje. Grad, ki je skozi zgodovino bil dom plemičev Thurn und Taxis, se nahaja na slikovitem skalnatem grebenu nad morskim prepadom, od koder je prekrasen razgled na Tržaški zaliv.

Nastanek gradu sega v rimsko dobo, v njegovo zgodbo pa sta vpleteni tako resničnost kot legenda. Stolpu pripisujejo nastanek v III. stoletju. V tisočletni zgodovini gradu lahko naštejemo več velikih imen, ki so tu gostova- la, med katerimi lahko omenimo na primer Johana Straussa, Fran- za Listza, nadvojvodo Maksimili- jana in njegovo soporogo Carlot- to, Marka Twaina, Gabriela D’An- nunzia ter Rainerja Mario Rilkeja, ki je dobil ravno tu navdih za svoje znane Devinske elegije.

Skozi velik vrt, olepšan z roman- tičnimi sprehajalnimi potmi, ob katerih stojijo številni kipi in

5 arheološke najdbe, s terasa- mi in stopnišči, ki gledajo na prostranost morja, je mogoč dostop tudi do bunkerja. Ta je bil zgrajen v skalo strmo nad morjem med II. svetovno vojno. Potrpežljivost in nata- nčnost obnovitvenih del sta ga spremenila v sugestiven mini muzej, kjer so v veliki 2 dvorani, ki meri 400 m , izkopani 18 metrov globoko, na ogled dragoceni zgo- dovinski predmeti.

Grad je od leta 2003 odprt za javnost. Obisk je možen od marca do septembra vsak dan od 9.00 do 17.30 z izjemo torka. Od novem- bra do začetka marca pa je grad odprt vsak konec tedna in ob praznikih. Turistični ogled poteka skozi sobe, preko teras in salonov, ki jih bogatijo cenjene umet- nine in izjemni kulturno-zgodovinski utrinki. Devinski grad je vedno bolj priljubljeno prizo- rišče razstav, koncertov, kongresov ter sne- manja filmov.

Na skalovju, ki podpira ruševine stare- ga gradu, je mogoče opaziti belo skalo, ki spominja na figuro ženske, ogrnjene v plašč, znane pod imenom Bela Dama.

Informacije in kontakt: Bunker, ki zaobjema površino 400 kvadratnih metrov in je globok 18 Devinski grad metrov, je leta 1943 vklesala v pečino Tel. +39 040 208120 organizacija TODT za nemško Krieg- Fax. +39 040 208022 smarine z namenom, da bi branili Sesljanski zaliv pred morebitnim [email protected] izkrcanjem zavezniških sil. Bunker je www.castellodiduino.it bil med vojno uporabljen kot protiletal- sko zaklonišče, medtem ko je po vojni postal skladišče za gorivo angleške 6 vojske. Od marca 2006 je bunker odprt za javnost Legenda o Beli Dami

V gradu je živela plemenita dama, njen gospod pa je bil kruti graščak. Neke noči jo je vrgel s skalovja in nesrečnica je med padcem tako trpeče zavpila, da se je je nebo usmililo in jo spremenilo v skalo. Od takrat se vsako noč okrog polnoči nesrečnica odtrga od skale in tava po gradu v iskanju sobe, kjer je zibelka z njeno deklico. Ob zori se oddalji in se obupana ponovno spremeni v kamen. Pešpoti

Rilkejeva pešpot Pešpot je zagotovo ena najlepših in najbolj sugestivnih na občinskem območ- ju. Povezuje Sesljan in Devin in se nahaja strmo nad morjem, od koder se ponuja pogled na Tržaški zaliv. Pot je bila poimenovana po praškem pesniku Rainerju Mariji Rilkeju, ki je bil v začet- ku prejšnjega stoletja gost na Devin- skem gradu, kot tudi Dante že pred njim. Tu je Rainer Marija Rilke spesnil svoje slovite Devinske elegije. Rilkejeva pešpot in Deželni naravni rezervat Devinskih sten potekata Rezervat Devinskih sten je bil ustano- vljen leta 1996. Park ima površino 107 vzdolž strme pečine mimo kampa in hektarjev in se razteza v ozkem pasu, se nadaljujeta skozi gozd med kamen- kjer je viden prehod iz prevlade sred- jem. nje evropskih biološko geografskih Sprehod se lahko začne v Sesljanu s značilnosti v sredozemske. Posebno razčlenjena biotska raznolikost se parkirišča pri turistično informacijskem spaja z neverjetno lepo krajino, za centru. Pešpot je dolga 2 km. katero so značilne bele apnenčaste stene, ki se spuščajo v morje. Informacije: 8 www.falesiediduino.it [email protected] Njena položnost omogoča vsem, da se sprehodijo po stezi in občudujejo morfologijo skal ter bogastvo zaščitene flore in favne. Ob poti so vidne vojaške postojanke, zgrajene med I. svetovno vojno, za nadzor ladijskega prometa v Tržaškem zalivu. Pešpot se zaključi v neposredni bližini Devinske- ga gradu.

Ribiška pešpot Je starodavna pot, ki so jo uporabljali ribiči, ko so se odpravili na morje na lov na tuno s svojimi tipičnimi plovili – čupami – izdolbljenimi v drevesno deblo. Po njih nosita ime plaža in majhen pristan v Nabrežini “Pri Čupah”. Do Ribiške pešpoti pridemo tako, da v Nabrežini sledimo napisom “šola/scuo- la Igo Gruden” ali pa “Ribiška pešpot/Sentiero dei pescatori”. Postavljeni so ustrezni prometni znaki. Pot se spušča proti morju iz strme pečine skozi edin- stveno pokrajino. Povratek poteka po isti poti.

Pešpot Gemina Pot je starodavna; uredili so jo Rimljani pred več kot dva tisoč leti, da bi pove- zali Oglej in Trst (rimski Tergeste). Del poti je ure- jen za uživanje v spreho- dih skozi gozd in kraške vasice, kjer odkrivamo gospodarske in kulturne dejavnosti lokalnega pre- bivalstva. Ob poti so nameščene table in ozna- ke. Pešpot poteka od Mavhinj do Trnovce skozi vasi Prečnik, Šempolaj in Praprot. V teh vaseh je bogata ponudba kmečkih turizmov, osmic in gostišč, kjer si lahko privoščimo postanek med zelenjem. Pešpot je lahka, primerna tako za otroke kot za odrasle peš, s kolesom ali pa na konju. Dolga je približno 8 km.

Žajbljeva pot Je panoramska pot, ki poteka med Nabrežino in Križem. Pot je široka in udobna, pred vetrom je vedno zaščitena, tudi v obdobjih, ko piha burja. Velik del poti pokrivata žajbelj in šetraj. Pot nudi pogled na Tržaški zaliv in na lagu- no v Gradežu. Po kratkem vzponu lahko s pešpoti krenemo proti razgledišču

9 Razgledni stolp Liburnia Vodovodni stolp je bil zgrajen med letoma 1854 in 1856 po načrtu Carla Junkerja. Po obnovi je bil leta 1985 Liburnia (št. 1), od koder se odpira spet odprt; razgledni stolp ponuja eden najlepših pogledov na obalo. najlepši in najizvirnejši razgled s Pešpot začne v Nabrežini, kjer je kraškega roba. potrebno slediti napisom “šola/scuola Igo Gruden”, kjer se lahko parkira. Na levi se odpre široka in udobna pot, po kateri se tudi vrnemo.

Učna pot Nabrežina Nastala je po zamisli šolarjev držav- ne srednje šole Igo Gruden. Pot pote- ka ob značilni naravni krajini, ki zrca- li zgodovinske, geografske, gospo- darske, arhitekturne ter etnološke posebnosti Nabrežine. Pot je ozna- čena, začne se pri šoli Igo Gruden v Nabrežini in je dolga približno 6 km.

Pešpot kamnolomov Pešpot začne v Sesljanu. Na dražavni cesti proti Nabrežini pred železniškim podhodom zavijemo desno. Čez nekaj metrov se na desni začne pot, označe- na s številko 23. Pešpot vodi mimo Vodnega stolpa, rimske hiše in razglednih točk na kraško obalo do razgledišča Tiziana Weiss, posvečeno mladi plezalki iz Trsta, preminuli pri samo 26. letih. Od tu krenemo na pot, ki vodi proti industrijski coni Nabrežine, mimo železniškega podhoda, kjer vstopimo v območje kam- noloma.

10 Rimski kamnolom v Nabrežini Pridobivanje apnenca na Krasu sega več kot dva tisoč let nazaj. Že Rimski kamnolom je globok več kot veliko prej (od leta 1700 pr.Kr.) je 100 m. Njegovo veličino si lahko ogle- človek uporabljal apnenčasto kame- damo z vrha. Na južni steni so vidne nino za gradnjo gradišč. V starih sledi starih rimskih izkopov. zemljevidih so z imenom “cava romana” označeni od vedno znani kamnolomi. V teku dveh tisočletij so ljudje številne kamnolome izčrpali in zapustili.

Cerkev sv. Ivana – San Giovanni in Tuba Cerkev je zrasla na predkrščanskih temeljih, saj je bil kraj zaradi bogatih vod- nih izvirov v bližini vedno štet za svetega. Cerkev je bila hudo poškodovana v prvi svetovni vojni in med popravili v petde- setih letih je prišlo na dan več plasti starih temeljev. Najstarejša kapela je bila iz začet- ka 5. stoletja, ko je neki Janez iz Dama- ska vzidal relikvije svetih Janeza Evan- gelista, Štefana, Juri- ja in Lovrenca. Skle- pati je, da sodi v isti čas nastanek prvega samostana, o kate- rem pa ostajajo samo pisani dokumenti. Sedanjo cerkev so zgradili grofje Wallsee med leti 1399-1472. Visok enola- dijski prostor ima gotsko zasnovo, prav tako prezbiterij s tremi vertikalnimi okni. V zakristiji so ohranjene nekatere plošče z napisi, npr. zapis patriarha Ulderika Eppensteina iz leta 1113, ki je našel skrite relikvije in je v tistem letu okrog kapele razširil cerkev. Okrog cerkve je bilo do prve svetovne vojne pokopališče, ki pa je bilo pozneje uničeno. Ogled cerkve je mogoč po dogo- voru z župnikom. [1]

1 Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjem Erika Modica, Komen, Občina Komen 2004, str.92

11 Mitološka pot - od Argonavtov do dinozavrov Sprehod lahko začnemo pri cer- kvi sv. Ivana v Štivanu, kjer si lahko ogledamo izliv reke Tima- ve. Ta kraj je danes tako kot v preteklosti sugestiven in prežet s skrivnostnostjo. Od izliva reke Timave nadaljuje- mo pot ob reki do Ribiškega naselja/Villaggio del Pescatore. Ob poti št. 1 si lahko ogledamo paleontološko najdbišče (ki se nahaja v bližini restavracije “Il Pescaturismo”), kjer so našli okostje dinozavra. Ostanki dinozavra, ki so ga poimenovali Antonio in je bil odkrit v Ribiškem naselju/Villaggio del Pescatore, so na ogled v tržaškem prirodoslovnem muzeju Museo Civico di Storia Natura- le di Trieste v Trstu.

Izvir Timave Timava izvira v Sloveniji z imenom Reka in ponikne v Škocjanske jame, po 38 km podzemnega toka pa ponovno privre na površje v zeleni in mirni oazi v Šti- vanu. Od vedno je bil ta kraj privlačen in očarljiv. Mit pripoveduje, da se je pri ustju Timave zaključilo potovanje Argonavtov, ki so se z zlatim runom vrnili s Črnega morja. Po Strabonu naj bi tu bilo tudi svetišče homerjevega heroja Dio- meda. Napisi na ploščah iz rimskih časov omenjajo tudi obstoj Spes Auguste, Herkula in Saturna. Danes so vidni trije rečni rokavi z bistro vodo, ki so jih ope- vali pesniki od Vergila do Danteja, od Rilkeja do Carduccija, od Depangherja do Grudna.

Pešpot boga Mitre Kraški gozdovi že več kot dva tisoč let ščitijo skrivnosten kraj – mitrej – do katerega pridemo po poti, ki vodi skozi gozd in kraško gmajno. V Devinu sle- dimo oznakam pešpoti 1a. Po nekaj metrih dospemo do državne ceste št. Svetišče boga Mitre 14 in jo prečkamo pri potki, ob kateri Mitrej v Devinu je eden najstarejših v zahodnem svetu in edini v Italiji, ki se je oznaka z napisom »Stazione fore- nahaja znotraj naravne jame. Perzij- stale«. Čez nekaj metrov, ob napisu ski bog Mitra se je rodil iz skale in so 1a na stebru javne razsvetljave, zavi- ga zato tudi častili v podzemnih pro- jemo levo na pot vzdolž železniške storih. Mitraizem je iniciacijski kult, ki je obljubljal odrešenje in je bil proge. namenjen omejenemu številu verni- Pred prehodom na to pot zavijemo kov; odločilni trenutek obreda je levo, kjer se pešpot zoži in kjer zasle- predstavljalo žrtvovanje bika. V dimo pešpot 1a, ki nas vodi do mitre- devinskem Mitreju sta vidna dva kamnita stola; v ozadju je v niši stal ja. V notranjosti jame se nahaja relief (danes je tam postavljena mavčna kopija), ki je upodabljal Mitro, ko ubija bika. Steza je označe- 12 na s št. 1a. Strelski jarki na Grmadi Grmada in njena okolica s svojimi številnimi danes še dobro vidnimi nagrobni spomenik, ki prikazuje boga obrambnimi objekti pričajo o hudi Mitro med žrtvovanjem bika. Na bitki, ki je tu potekala med prvo sve- vogalih pa so klopi, razni kamni in tovno vojno. Območje je bilo prizo- kamnita kocka, ki je služila kot žrtve- rišče bojev med italijansko in avstro- ogrsko vojsko. V maju leta 1917 je ni oltar. italijanska vojska skušala prebiti Povratek lahko poteka po isti poti do avstrijsko obrambno linijo, prečkati železniškega podhoda, od koder sle- Grmado in nadaljevati proti Trstu, dimo pešpoti 33, ki nas bo privedla do naletela pa je na oster odpor. Število žrtev je bilo visoko na obeh straneh, državne ceste št. 14. še posebno na italijanski. Kontaktna oseba za ogled kraja je Bruno Bonetti - tel:+39 040 20 07 69

Pot strelskih jarkov na Grmadi Območje hriba Grmade je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spo- padov. Pot je zanimiva, ker vodi mimo ostankov strelskih jarkov in jam, ki so jih uporabljali kot zaklonišče med bitkami.

Od Medjevasi krene steza št.3, ki vodi nekaj metrov od vrha Grmade in se nadaljuje med strelskimi jarki in jamami do križišča s stezo št.8, ki pelje do vrha Grmade (323m). Pot se nadaljuje in nato prestreže stezo Strelskih jar- kov Grmade, ki pelje do vrha Gabrnjaka (297m), kakih 100 m dalje pa se odcepi in se na levi priključi stezi 3a, ki skozi široko dolino vodi do Kohišča. Pot se nadaljuje po stezi 3a, nato na križišču zavije levo in nadaljuje do izhodiščne točke. Gre za srednje zahtevni sprehod; pot se lahko tudi poveže z drugimi označenimi steza- mi, tako da se je mogoče sprehoditi do Medjevasi ali Mavhinj oz. čez mejo do Brestovice. Namesto tega sprehoda je za obisk hriba Grmade možno kot izhodišče izbrati Mavhinje, Cerovlje in Štivan.

13 LEGENDA PE POTI IN STEZE Š Občina Komen Območje občine Komen obsega zahodni del matičnega Krasa in obsega 103 kmā površine na kraški planoti, kjer meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Sežana na slovenski strani ter občinama Devin-Nabrežina in Zgonik v Italiji. Na celotnem območju živi okoli 3515 prebivalcev. Središče občine je naselje Komen, ki predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko središče. Zgodovinsko in arhitekturno najbolj poznan kraj pa je Štanjel, s starim utrjenim delom in grajskim kompleksom na griču Turn. Zani- mive so tudi med gmajno in vinogradi posejane strnjene vasi, ki se ponašajo s kamnito gradnjo kraških hiš, ki kakor obzidje obdajajo ozke vaške ulice. Med vaškimi cerkvami je nekaj izjemnih spomenikov, kot sta cerkvi v Svetem pri Komnu in Marija Oberšljanska v bližini Komna. Potepanje po občini Komen pa razkrije še veliko zanimivosti, kot so kraška dolina v Brestovici pri Komnu, razgledni hribi nad Škrbino, kamnita dediščina v Volčjem Gradu, ostanki iz 1. sv. vojne, strnjena vas , itd.

16 Grad in Vas Štanjel

Štanjel je znan kot “Biser Krasa”. Utrjena vasica, zgrajena na vrhu griča, prite- gne pozornost in je ena najslikovitejših in najstarejših vasi na Krasu.

Vas je dobila ime po svojem zavetniku, svetem Danijelu. Zaradi svoje strateške geografske pozicije je vas predstavljala izjemen pomen že od prve polovice železne dobe. Nadalnji razvoj naselbine je nastopil v romanski dobi. Ozke ulice se iztekajo v majhne trge, sredi katerih stojijo kamniti vodnjaki. Kamnite hiše bogatijo dragoceni detajli, ki so jih izklesali obrtniki. Veliko gotskih elementov priča o tem, da je naselje že v tistem obdobju imelo današnje dimenzije. Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, ven- dar je današnji izgled delo družine Cobenzl, ki je konec 17. stoletja izbrala cerkev svetega Danijela za družinsko grobnico.

Cerkev svetega Danijela je bila zgrajena v 15. stoletju in restavri- rana v 17. stoletju. Zaradi turških vpadov so Štanjel obzidali z obzidjem, ki je ščitilo hiše, cerkev in grad.

Potem ko je minila nevarnost turških vpadov, so zaradi pomanj- kanja prostora začeli graditi tako, da so nekatere hiše in del gradu naslonili na obzidje in na obrambne stolpiče. V obdobju med obema vojnama je Štanjel doživel posebno obdobje arhitek- turnega razvoja zaradi posegov arhitekta in urbanista Maksa Fabianija iz Kobdilja.

17 Štanjel je bil hudo poškodovan med II. sve- tovno vojno. Obnovitvena dela gradu so se začela v 70. letih prejšnjega stoletja in pote- kajo še danes. V gradu in na grajskem dvo- rišču potekajo različni kulturni dogodki, raz- stave, tržnice.

Leta 1988 so v obnovljenem delu gradu odprli umetniško galerijo s stalno razstavo umet- niških del znanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala.

Pešpoti Fabijanijeva pot Čudovita, romantična sprehajlna pot po zamisli arhitekta Maksa Fabianija povezuje Štanjel in Kob- dilj. Vhod v vrt se nahaja pod Kobdiljskim stolpom ali Stolpom na vratih v Štanjelu. Poleg zelenjav- nih in cvetličnih gredic, zelenih rastlin in dreves, pergol, balinišča, pano- ramskih točk in paviljona je posebnost vrta bazen, ki se je napajal z vodo iz vodovodnega sistema, v katerem se je zbirala

18 meteorna voda iz štanjelskega griča. Iz Ferrarijevega vrta in krožne poti ima obiskovalec lep pogled proti doli- ni Branice, v novejšem času pa je park postal priljubljen prostor za zalju- bljence, ki na beneškem mostičku Volčji Grad Dobro vidni so ostanki Debele griže, preizkusijo trdnost svoje ljubezni. še danes dobro ohranjenega prazgo- Povratek poteka po isti poti. dovinskega gradišča, ki ga je možno tudi obiskati. Debela griža stoji Pot kamna zahodno od vasi. Do tu nas vodita makadamska cesta, ki pelje mimo Učna pot poteka skozi vas Volčji hišne št. 6, ali pa makadamska Grad in okrog nje. Med pohodom cesta, ki pelje mimo hišne št. 55. lahko odkrivamo naravne in kulturne Sprva je bilo v gradišču, ki je bila značilnosti Volčjega Gradu kot so na glavna utrdba na tem območju, vsaj 13.000 ton kamenja. Zloženo je bilo v primer: “pilji”, apnenica za gašenje enojno in na treh mestih dvojno apna ali “japenca”, halštatsko gra- obzidje z zunanjim obsegom v 850 dišče Debela griža, ostanki jame, metrov in notranjim obsegom 680 pastirska kamnita hišica, suhozidani metrov. Ruševine obrambnega zidu dosegajo danes od 8 do 15 metrov kamniti zidovi s tipičnimi vrzelami, širine in od 2 do 4 metre višine. “bezen”, dolina “globočnjak”, kaver- ne, kali, ograjene doline. Učna pot je dolga okrog 4 km.

Pot miru: Brestovica – južni okopi Soške fronte Pot je v celoti označena s simbolom metulja in se pričenja pri bivši vaški šoli v Brestovici, ki je bila popolnoma porušena v prvi svetovni vojni. Nadaljuje se v smer Gorenje Brestovice (1 km), malo po mejniku pa zavije na desno, na netlakovano stezo. Pot nato pelje do cerkvice sv.Anastazije v Gorenji Bresto- vici, tu pa zavije proti jugu in v pol ure privede do razpotja, kjer se vzpne do stražarnice jugoslovanske vojske, ki je še spomin na čase pred razpadom Jugoslavije, ko je bila meja strogo nadzorovana. Tu prestreže stezo, ki pod Ostrim Vrhom vodi v Cerovlje. Steza vodi proti severu do razpotja, kjer se povzvpne na vrh Grmade. Sprehod omogoča krasen razgled na okoliške kraške vasi. Steza vodi v “Grofove hribe”, ki so dobili to ime, ker so bili last devinskih grofov. Vzdolž poti so ostanki jam, okopov in drugih vojaških zgradb. Med drugim je mogoče videti tudi “Grofovo jamo”. Vhod v jamo je na najvišji točki tega izleta. Steza nadalje vodi proti jugozahodu na hrib Jastreb, od tu na hrib Gredino; vrh tega hriba obdaja gradišče. Sprehod se nato nadaljuje po netlakovani stezi do Brestovice. Pot je srednje zahtevna; dolga je 9 km. Na vrhu Grmade, na italijanski strani, se pričenjajo mnoge označe- ne steze, ki vodijo v Cerovlje, Medjevas in Devin.

19 Grofova jama To je 350 metrov dolga in 50 metrov globoka fosilna jama, ki jo je med prvo svetovno vojno avstro-ogrska -Škrbina: izlet v zaledje Soške vojska spremenila v zaklonišče. V ta fronte namen so skopali štiri rove in zgornji Pot je v celoti označena s tablami s del jame preuredili v prostore za simbolom metulja. Pričenja se pri pograde. Ta del je tudi osvetljen in urejen za oglede. Na dnu se rov pre- bivši šoli v Škrbini, nato pa se spusti vesi v brezno, ki vodi v spodnjo dvo- na jug vasi. Pri koritu zavije levo med rano. V okolici jame je veliko ostan- starimi hišami, zatem pa na razpotju kov utrdb, strelskih jarkov in kavern. zapelje desno, na netlakovano stezo, Cerkev sv. Anastazije ki vodi v Sveto. Malo zatem privede Cerkev leži na manjši vzpetini v gor- do gozda, skozi katerega se počasi nji Brestovici. Zgrajena je bila v 15. povzpne na vrh sv. Miklavža. Od tod ali 16. stoletju, sestavljena je iz se spusti do vasi Sveto (kjer je pripo- manjše ladje in prezbiterija, kjer se nahaja lesen baročni oltar s kipom ročen obisk cerkve sv.Tilna). Pot sv. Anastazije. Na stropu prezbiteri- nato pelje ob bivši gostilni in zavije v ja je slika sv. Trojice. Po ustnem smer Lipe. (Na desni je vojaško izročilu naj bi bila tu postaja in poči- vališče romarjev v samostan v Šti- pokopališče). Na razpotju se nadalju- vanu. je ravno po netlakovani stezi; kakih 200 m po gozdiču zapelje levo, še 100 m dalje pa desno. Sprehod se tu nadaljuje ob progi vojaške železnice iz prve svetovne vojne, ki je povezovala Dutovlje in Kostanjevico. Steza prive- de do razpotja, kjer zavije desno v smer Lipe. V Lipi, po dveh vojaških poko- pališčih, pot nadaljuje v smer Dornberka v Vipavski dolini in se kakih 100 m kasneje prične spuščati do Šibelja, od tu pa netlakovana steza vodi v Polja- ne; pot nato prečka cesto Škrbina – Lipa in se nadaljuje po stari stezi med ogradami do izhodiščne točke v Škrbini. Sprehod je dolg kakih 12 km in je srednje zahteven.

Sveto – Cerkev sv. Tilna Cerkev, ki je bila zgrajeana v 16. stoletju, stoji v središču vasi. Znana je po nena- vadnem in posebnem osmerokotnem ostrešju, ki kot dežnik sloni na osrednjem ste- bru. Omembe vreden je tudi oltar, ki je med najlepšimi baročnimi oltarji na sloven- skih tleh. Ob cerkvi raste petstoletna lipa.

20 Legende o Krasu

Kraški kamen Legenda pravi, da je bil Kras nekoč zelen in rodoviten, poln travnikov, gozdov in potokov s svežo vodo. Nekega dne pa je dobri Bog v nekem kotu na Zemlji opazil velik kup kamenja, ki je škodoval kmetijstvu. Zato je zadolžil arhangela Gabrijela, da jih pobere in jih vrže v morje. Tako je Gabrijel napolnil vrečo, ki je bila težka in se namenil proti Jadranskemu morju. Ko se je približeval Krasu, ga je zagledal hudič, ki mu je iz radovednosti z rogovi preluknjal vrečo. In glej nesrečo: vse tisto kamenje se je raztreslo na zemljo in spremenilo kraško pla- noto v eno samo melišče.

Burja Zelo stara pripovedka pravi, da je Burja čarovnica, ki živi v kavernah na Krasu, da bi se skrila pred ljudmi. Pozimi pa pride iz svojega zavetišča skupaj s sinom Burinom. Besneča, s svojimi silnimi ledenimi sunki, vse uniči. Ljudje so jo zaman poskušali ujeti in zapreti v jamo z ogromnimi kamnitimi stenami, saj se je vedno osvobodila in vsakič znova in še bolj silno prodirala do morja. Iz nekaterih drugih viriov legenda pravi, da je bila Burja nežna nimfa, ki je žive- la v kraških gozdovih. Poleti je pihala, da bi osvežila ljudi, ki so obdelovali trdo kraško zemljo. Nekega dne pa so od daleč prišli vojskujoči se možje, ki so si tu zgradili svoje domove. Eden izmed njih je ubil Boga, ki ga je Burja zelo ljubila. Zato je nimfa iz maščevanja začela ledeno in silno močno pihati. Tako je posta- la ljudem sovražna in vse od takrat vsako zimo poskrbi za to, da občutimo njeno hladno jezo.

Pršut in teran Ljudje pripovedujejo, da je nekega dne Jezus utrujeno hodil skozi razne kraške vasi. Potoval je le z nekaj vode in pršuta v svoji torbi. Ko je nastopila ura, ko je bilo treba jesti, je Jezus ugotovil, da v njegovi torbi ni bilo več pršuta. Nekdo ga je okradel. Na Jezusovem obrazu se je pojavil izraz neodobravanja, ko je rekel: »Od danes naprej kdor koli bo živel na Krasu, bo živel v pomanjkanju vode, zato da se tako ne bo nikoli pogasila žeja tistega človeka, ki mi je ukradel pršut.« Tako je vsa voda izginila v podzemlje. Toda Hudič, ko je slišal Jezusove besede, se je odločil, da mu ponagaja in je tako prebivalcem Krasa podaril vino teran. Tako je Kras dobil pršut in teran.

21 Pomembne osebnosti

Lojze Spacal (1907 - 2000) Lojze Spacal je eden izmed osrednjih predstav- nikov likovne umetnosti druge polovice 20.sto- letja. V svojem opusu je mojstrsko upodobil vzdušje, običaje in simbole Krasa, to je odljud- nega, a privlačnega ozemlja, kjer se stikata južna, mediteranska narava morja in sonca ter severna strogost srednje evropskega prostora. Univerzalnost likovnega jezika mu je omogočila, da je postal predstavnik celotnega severno jadranskega prostora in je v sebi sintetiziral zna- čilnosti kulture, zgodovine in civilizacije prebival- cev, ki živijo na območju, ki sega od Soče do Istre. Med raznimi umetniškimi priznanji je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za dosežke na področju umetnosti, leta 1977 pa nagrado Zlati Just. V gradu Štanjel so leta 1998 odprli stalno zbirko njegovih del in galerijo poimenovali po njem.

Maks Fabiani (1865 - 1962) Fabiani je bil eden izmed najpomembnejših arhitektov avstro-ogrskega cesarstva; po razpadu cesarstva je deloval v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Rodil se je v Kobdilju pri Štanjelu v družini slovenskega rodu. Bil je dvanajsti od štrinajstih otrok in je zrasel v trijezičnem okolju, saj se je poleg slovenščine naučil tudi italijanščine in nemščine. Arhitekturo je doštudiral na Dunaju. Po diplomi je prejel štipendijo, ki mu je omogočila, da je potoval po Mali Aziji in obiskal skoraj vso Evropo. Ko se je vrnil v Avstrijo, je pričel sodelovati z Ottom Wagnerjem. Bil je avtor pomem- bnih projektov na Dunaju in v Trstu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabia- ni sodeloval pri rekonstrukciji mesta in projektiral nekatere izmed najpomem- bnejših stavb. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Gorico, kjer je z izdelavo generalnega načrta iz leta 1921 prispeval k rekonstrukciji mesta, ki je bilo hudo poškodovano zaradi vojne. V tridesetih in štiridesetih letih se je prese- lil v rojstni kraj in se v Štanjelu posvetil obnavljanju obrambnega zidu nasel-

22 ja, obenem pa nadaljeval dejavnost arhitekta. Ob koncu vojne se je preselil v Gorico, kjer je umrl leta 1962.

Rainer Maria Rilke (1875 - 1926) Pesnik in pisatelj češkega porekla Rainer Maria Rilke velja za enega izmed naj- pomembnejših nemških lirikov 20. stoletja. Od njegovih del, ki obsegajo tako liriko kot prozo, so najslavnejša Soneti na Orfeja, Devinske elegije (ki jih je napisal med bivanjem v Devinu) in Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja. Pesniška cikla Devinske elegije in Soneti na Orfeja sta izšla leta 1923. Pesnik opredeljuje svoj odnos do kozmosa in nalogo poezije, ki naj opeva življenje člo- veka kot življenje duše, ki proslavlja svet, ki ga je navdihnila božanska čistost. Rilke je danes priznan kot največji nemški pesnik modernega obdobja.

Karel Štrekelj (1859 - 1912) Karel Štrekelj, rojen v Gorjanskem, je bil publicist, slavist, jezikoslovec in narodopisec. Bil je najodličnejši varuh lepote in čistoče slovenskega jezika. V slovenske kulturno-zgodovinske anale je zapisan tudi kot neprekosljiv pobudnik in organizator zbiranja ljudskih pesmi. Z zbiranjem je začel že v srednji šoli. Leta 1886 mu je Slovenska Matica zaupala v urejanje Sloven- ske narodne pesmi. Število nabranih pesmi z napevi je do leta njegove smrti doseglo in preseglo številko 10.000. S tem monumentalnim delom je posta- vil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju stro- kovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so še danes aktualni. Po njem se podeljujejo Štrekljeve nagrade, ki jo za svoje življen- jsko delo dobi najbolj zaslužen zbiratelj slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi.

Igo Gruden (1893 - 1948) Je eden vidnejših predstavnikov slovenske poezije iz prve polovice 20.stoletja. Rodil se je v Nabrežini. Bil je pesnik, prevajalec in pravnik. Njegove poezije zaobjemajo različne tematike: ljubezenske lirike in domovinske pesmi večkrat vezane na Kras. Bil je zelo ploden pesnik, v petih pesniških zbirkah za odrasle in eni za otroke je objavil več kot 1000 pesmi.

23 kraškeProizvodi zemlje

Osmice Med vožnjo skozi kraške vasi na križiščih in v bližini nekaterih hiš opazimo bršljanovo vejico, tako imenovano »frasko«, ki opozarja na osmice; to je popolnoma edinstvena turistična ponudba, katere izvor sega v čas Marije Terezije, ko je kmetom Osmice v Občini Devin Nabrežina: izdala dovoljenje za direktno prodajo vina in Nabrežina Kamnolomi 62/a, Greco Corrado: tel. 338-3515876 nekaterih proizvodov Nabrezina-Križ 21/b, Košuta Silvano: tel. 040-220708 Nabrežina 10, Pertot Gabriel: tel. 040-200539 (kruh, kuhana jajca, sala- Cerovlje 34, Andrea Antonič: tel. 040-299800 me in klobase) na svojih Cerovlje 30, Martin Terčon: tel. 040-299435 domovih, v kleti ali pa na Mavhinje 50, Paolo Antonič: tel. 040-299985 dvorišču za obdobje 8 Mavhinje 11, Norma Angelini: tel. 040-208553 dni. Za tiste, ki želijo obi- Mavhinje 42, Lisjak Maria: tel. 040-299450 skati Kras, je skoraj Mavhinje 49, Franc Fabec: tel. 040-299442 nujno obiskati kako osmi- Mavhinje 58, Vidojka Verč: tel. 040-299706 Mavhinje 58/a, Pipan Adriana tel.040-2907049 Medjevas 10, Radetič Sidonja: tel. 040-208987 Medjevas 14, Luciana Pahor: tel. 040-208553 Medjevas 21/a, Nataša Pernarcich: tel. 040-208833 Medjevas 16, Nadia Legiša: tel. 040-208451 Medjevas 21, Paolo Pernarcich: tel. 040-208601 Medjevas 6, Paolo Ferfoglia: tel. 040-208726 Medjevas 1, Natuška Marussi: tel. 040-208367 Medjevas 7, Boris Pernarcic: tel. 040-208375 Prečnik 3/b, Radovan Šemec: tel. 040-200613 Praprot 20, Sandi Škerk: tel. 040-200156 Praprot 19, Renata Rebula: tel. 040-200782 Praprot 23, Beniamino Zidarich: tel. 040-201223 co in se tako poglobiti v Šempolaj 52/b, Stubelj Ivana, tel. 040-201149 ritem življenja na Krasu Slivno 2/a, Iztok Peric: tel. 040-200634 ter poskusiti lokalne spe- Slivno 9, Kralj Giovanni: tel. 040-200415 Slivno 25, Ada Cante: tel. 040-200750 cialitete kot so vino Trnovca 4, Alberto Škerk: tel. 040-200937 refošk/teran, malvazija, Trnovca 9/a, Maria Ložej: tel. 040-201087 vitovska in kupiti proizvo- Vižovlje 1/c, Ivan Pernarcich: tel. 040-291498 de visoke kakovosti kot

24 Osmice v Komen Občini

Sveto, osmica Abram, 05 7668-223, [email protected] , osmica Kosmina, 051/242-071, [email protected] Brje pri Komnu, osmica pri Lojzetu, 05 7668-763, [email protected] Brestovica pri Komnu, osmica Rebula, 041/730-698, [email protected] so vino, olje, med in siri. Osmice so odprte v različnih obdobjih leta. Pov- prašajte za informacije o odprtih osmicah v turistično informacijskih centrih ali pa sledite »fraskam« ob cestah.

Vinska cesta - Teran PTP Na Karsu se proizvaja znano temno vino teran, ki nastane iz trte refošk. Rdeča kraška zemlja pa to vino naredi edinstveno, intenzivne rubinsko redeče barve z vijoličnimi odtenki. Teran je vino, ki odlično paše ob surovem kraškem pršutu, posebej je primeren za anemične osebe. Naj opomnimo, da so bile njegove lastnosti znane že v rimski dobi, posebej priljubljen je bil cesarici Liviji, ki je temu vinu pripisovala svoje dolgo življenje (živela je do 85. leta). Kraška vinska cesta, ki poteka od Vižovelj do Opčin, vključuje 18 gostiln, kjer tipične jedi nastopajo sku- paj s teranom. Pred gostilnami so ustrezne table z napisom “Strada del vino/Vin- ska cesta”.

Kraška vinska cesta/Strada del vino del Carso Poteka skozi kraški vinorodni okoliš v Sloveniji; vključuje 123 proizvajalcev različnih vrst kraških vin od Sežane do Štanjela. Vinarje, vključene v Kraško vinsko cesto, prepoznamo po tabli z napisom »Kraška vinska cesta«. Izdana je tudi nova zloženka (2010) z vsemi naslovi ponudnikov na tej cesti ter spletna stran: www.vinskacestakras.si

Kmečki turizmi Kmečki turizmi so razpršeni po Krasu. Nudijo proizvode tipične kulinarične tra- dicije teh krajev. Lahko boste uživali v zelenju in ob specialitetah, pripravljenih iz domačih sestavin. Kraška kuhinja nudi veliko specialitet, npr. mešan narezek s surovim kraškim pršutom, domačim sirom, panceto, vratovino in kuhanim pršutom s hrenom kot hladno predjed. Tople predjedi so jota (iz kislega zelja ali pa repe in fižola), krompirjevi ali kruhovi njoki, rezanci in rižote. Domače sveže meso je pripravljeno na žaru. Za zaključek si lahko privoščimo jabolčni zavitek ali potico. Da je obed zares zaključena, je potrebno popiti dobro žganje ali »šnopc«. Dober tek in še opozorilo: porcije so obilne!

25 Občina Devin Nabrežina HOTELI NAZIV NASLOV KONTAKT Tel. +39 040-299222 Fax +39 040-2907153 GRAN OSTERIA TRE NOCI*** Sesljan, 33 [email protected] - www.trenoci.it Tel. +39 040-299103 Fax +39 040-299859 HOTEL POSTA*** Sesljan, 51 [email protected] - www.hotelposta.ts.it Tel. +39 040-299255 - +39 3472241926 Fax +39 040-2908021 LOCANDA GAUDEMUS*** Sesljan, 57 [email protected] - www.gaudemus.com Tel. +39 040-2907042 Fax +39 040-2908253 HOTEL EDEN*** Sesljan, 42/A [email protected] - www.edensistiana.it Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481 AI SETTE NANI*** Sesljan, 54/E [email protected] - www.hotelsettenani.it Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481 AI SETTE NANI DEPENDANCE** Sesljan, 54/C [email protected] - www.hotelsettenani.it Tel. +39 040-299350 Fax +39 040-2908287 ALBERGO ALLA DOLINA garnì ** Sesljan, 54/F [email protected] Tel. +39 040 208184 Fax +39 040-208526 DUINO PARK HOTEL*** Devin, 60/C [email protected] - www.duinoparkhotel.it Tel. +39 040-208273 Fax +39 040-208836 IDEA HOTEL TRIESTE DUINO*** Devin, 78 [email protected] Tel. +39 040-208115 Fax +39 040-2071119 VILLA GRUBER pensione** Devin, 61/F [email protected] - www.alladamabianca.com Tel. +39 040-208188 Fax +39 040-208897 AL PESCATORE** Devin, 69 [email protected] Tel. +39 040-208137 - +39 040-208470 Fax +39 040-208258 DAMA BIANCA* Devin, 61/C [email protected] - www.alladamabianca.com Tel. +39 040-208212 Fax +39 040-208212 GARNI' AURORA * Devin, 15 [email protected] - www.albergogarniaurora.it Tel. +39 040-208191 Fax +39 040-208055 BAIA DEGLI USCOCCHI** Ribiško naselje, 162 [email protected] - www.baiadegliuscocchi.it

AGRITURIZMI Z NASTANITVIJO NAZIV NASLOV KONTAKT LUPINC DANIELE*** Praprot, 11/B Tel./fax: +39 040-200848 - [email protected] www.lupinc.it Tel./fax: +39 040-200173 RADOVIC NEVO*** , 138/A Nabrežina [email protected] - www.agriturismiradovic.com TERRA DEL CARSO Tel./fax: +39 040-201056 – 3289633243 , 28/B KRASKA ZEMLJA*** Šempolaj [email protected] - www.agriturismiradovic.com +39 040-299501 - [email protected] HERMADA*** Cerovlje, 1/O www.agriturismohermada.it Tel./fax: +39 040-291529 – 3391438037 LA MEZZALUNA*** Mavhinje, 54/A [email protected] - www.mezzaluna.it CAMPEGGIO AGRITURISTICO +39 040-200459 - 339-7066001 IMPERIAL Kamnolomi,Nabrežina 55 [email protected] - www.campingimperialcarso.it LE TORRI DI SLIVIA 338-3515876 - www.letorridislivia.net Kamnolomi,Nabrežina 62/A CASA KLARCEVA Cerovlje, 13 Tel. +39 040-299442 – [email protected]

BED & BREAKFAST NAZIV NASLOV KONTAKT Tel. +39 3280977182 ADRIA Sesljan, 59 V [email protected] www.adriasistiana.altervista.org BAIA ARCOBALENO Sesljan 57/T Tel. +39 3924204404 - [email protected] www.baiaarcobaleno.it

OLTREMARE Sesljan 34/E Tel. +39 3389378246

SOLEMARE Sesljan, 230/B Tel. +39 040 2907143 – Tel. +39 3393259225 - [email protected]

VERDE CARSO , 188/A Tel. +39 3477398462 - [email protected] - www. verdecarso.it Nabrežina Tel. +39 040 2024153 – Tel. +39 3483142494 - [email protected] CANOVELLA , 153/F1 Nabrežina www.canovella.it STRUPETOU Mavhinje 16 Tel. +39 0402907126 – Tel. +39 3477950723 - [email protected]

PANE E TULIPANI Devin 75/Z Tel. +39 3297213197 - www.panetulipani.splinder.com

CASTELLO Devin 35/A Tel. +39 040-208120 APARTMAJI NAZIV NASLOV KONTAKT GRUDEN VANDA Praprot, 14 Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854 - info@myresidence www.myresidence.it BOWLING DUINO Devin 5/D Tel. +39 040 208362 - Fax +39 040-2070000 RESIDENCE VILLA SUSY Devin 25/D Tel. +39 040 208188 - Fax +39 040-2071162

SOBE NAZIV NASLOV KONTAKT Ristorante Locanda Bar Tel. +39 040-208133 – Tel. +39 3492208090 - Fax +39 040-208133 Devin, 61/D AL CAVALLUCCIO [email protected] - www.alcavalluccio.it VILLA RILKE Devin, 75/E Tel. 3470197928 - Fax +39 040-2070030 Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854 GRUDEN , 49 Šempolaj [email protected] - www.myresidence.it PAM PAM , 168 Tel. +39 040-201312 - Tel. +39 3343996567 Nabrežina IL VELIERO Tel. +39 3490095369 – Tel. +39 3478061338 Devin, 50 [email protected] www.ilveliero.org

AVTOKAMPI NAZIV NASLOV KONTAKT CAMPEGGIO ALLE ROSE* Sesljan, 24/D Tel. +39 040-299457 Tel. +39 040-299264 - Fax +39 040-299265 [email protected] MARE PINETA S.R.L. **** Sesljan, 60/D www.marepineta.com

RESTAVRACIJE, PIZZERIJE, OKREPČEVALNICE NAZIV NASLOV KONTAKT AL CAVALLUCCIO DEVIN 61/D Tel. +39 040-208133 - [email protected] AL PESCATORE DEVIN 69 Tel. +39 040-208188 - [email protected] RESTAVRACIJA ALLA DAMA BIANCA DEVIN 61/C Tel. +39 040-208137 - [email protected] PIZZERIJA BOWLING DUINO DEVIN 4 Tel. +39 040-208238 - [email protected] GOSTILNA DA CIRO DEVIN 81/C Tel. +39 040-208226 - [email protected] BELL'ITALIA (HOLIDAY INN) DEVIN 78 Tel. +39 040-208273 GOSTILNA BUNKER 97 Tel. +39 040-200228 NABREŽINA CANOVELLA DE' ZOPPOLI Tel. +39 040-299532 NABREŽINA FRANZ JOSEF STUBE Tel. +39 040-200200 - [email protected] NABREŽINA POSTAJA PIZZERIJA PAM PAM 168 Tel. +39 040-201312 NABREŽINA GOSTILNA TERZONI MAVHINJE 1 Tel. +39 040-299449 RESTAVRACIJA MEZZALUNA MAVHINJE 54/A Tel. +39 040-291529 GOSTILNA SUBAN TRNOVCA 16 Tel. +39 040-200175 GOSTILNA DA PINO MEDJAVAS 10/A Tel. +39 040-208296 - [email protected] GOSTILNA SARDOC 1/B Tel. +39 040-200871 - [email protected] PREČNIK GOSTILNA DA FRANZ 14 Tel. +39 040-200525 PREČNIK GOSTILNA GRUDEN 49 Tel. +39 040-200151 - [email protected] ŠEMPOLAJ PANINOTECA LA GIOSTRA SLIVNO 36 Tel. +39 040-201166 GOSTILNA ALLA BELLA VISTA SLIVNO 5 Tel. +39 040-200146 OSTERIA IL PETTIROSSO 16 Tel. +39 040-220619 KRIŽ PANINOTECA MARILLON SESLJAN 123 Tel. +39 040-2916070 - [email protected] GRAN OSTERIA TRE NOCI SESLJAN 33 Tel. +39 040-299222 VANILIJA À LA CARTE SESLJAN 42/A Tel. +39 040-2907042 - [email protected] RESTAVRACIJA AI 7 NANI SESLJAN 54/E Tel. +39 040-299170 - [email protected] RESTAVRACIJA GAUDEMUS SESLJAN 57/E Tel. +39 040-299255 - [email protected] GOSTILNA DA GINO SESLJAN 59 Tel. +39 040-299273 - [email protected] BAR RESTAVRACIJA CASTELREGGIO SESLJAN Tel. +39 040-291222 - [email protected] RESTAVRACIJA IL GABBIANO Tel. +39 040-208145 RIBIŠKO NASELJE 103 BAIA DEGLI USCOCCHI 162 Tel. +39 [email protected] RIBIŠKO NASELJE AGRITURIZMI NAZIV NASLOV KONTAKT LEGHISSA MICHELE Medjavas , 5 Tel. +39 347-4836436

PIRC SONJA Cerovlje, 44 Tel. +39 040 299798

AL PESCATURISMO naselje 83 Tel. +39 040 209846 - Fax +39 040 208265 Ribiško SVARA MARTINA Trnovca, 14 Tel. +39 040-200898

FABEC FRANC Mavhinje, 48/A Tel. +39 040-299442 - [email protected]

CANTE EDDY Praprot, 1/A Tel. +39 040-200255

USAJ MARTINO , 8 Tel. +39 3394193779 Nabrežina PERNARCIC PAOLO Medjavas, 21 Tel. +39 040-208601

BARI, KAVARNE, ENOTEKE NAZIV NASLOV KONTAKT BAR IGOR 103 Tel. +39 040-200141 NABREŽINA BAR AURISINA 143 Tel. +39 040-200488 NABREŽINA BAR SPORT 24 Tel. +39 040-200255 NABREŽINA KAMNOLOMI KAVARNA GRUDEN 69 Tel. +39 338-9277739 NABREŽINA BAR LE GINESTRE 153/S NABREŽINA BAR SOCIALE Tel. +39 040-200246 NABREŽINA POSTAJA BAR TENNIS (IST) Tel. +39 040-299137 NABREŽINA POSTAJA AUTOGRILL DUINO SUD AVTOCESTA A4 Tel. +39 040-208234 AUTOGRILL DUINO NORD AVTOCESTA A4 Tel. +39 040-208262 BAR MICKEY MOUSE DEVIN 28 Tel. +39 040-208351 BAR AL CASTEL DEVIN 28/A Tel. +39 040-208747 BAR CASTELLO DI DUINO DEVIN 32 Tel. +39 040-208120 SALA GIOCHI "ONLY BOWLING" DEVIN 4 Tel. +39 040-208238 - [email protected] LATTERIE CARSICHE DEVIN 5/F Tel. +39 0481-91105 - [email protected] AGIP CAFE' DEVIN S.S. 14 Tel. +39 347-3302595 RIFUGIO RILKE RILKE Tel. +39 334-8271019 PEŠPOT BAR SAN MAURO SESLJAN 122 Tel. +39 040-2916071 BAR AI SPORTIVI SESLJAN 126 Tel. +39 040-299160 BAR COSTA DEI BARBARI SESLJAN 34/F Tel. +39 040-299963 CAFFE' ENOTECA LA VIGNA SESLJAN 43 BAR ALABARDA SESLJAN 43 Tel. +39 040-299218 WHY NOT SESLJAN 45/A Tel. +39 392-3924463 BAR GELATERIA RICO SESLJAN 45/F CAFE' METRO' SESLJAN 45 Tel. +39 348-2436833 BAR INTER SESLJAN 47 Tel. +39 040-291541 CHIOSCO MARILLON SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 348-8194454 CHIOSCO ON THE ROAD SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 380-5152510 CHIOSCO DUOBLE SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 333-2853403 CHIOSCO BAR DORJE LING SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 349-0063987 CANTERA CAFE' SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 335-1287724 COHIBA SESLJANSKI ZALIV Tel. +39 335-1287724 BAR BELVEDERE SESLJAN 50/A Tel. +39 040-291207 SPECIAL ONE SLIVNO 37 BAR SPORT NASELJE 65 Tel. +39 040-208965 RIBIŠKO

KOPALIŠČA NAZIV NASLOV KONTAKT DAMA BIANCA** Devin, 61/C Tel. +39 040-208137 - [email protected] - www.alladamabianca.com CASTELREGGIO*** Sesljan, 74 Tel. +39 040-2017111 LE GINESTRE*** Tel. +39 040-200364 Nabrežina, 153/S Ob ina Komen č

GOSTIŠČA IN TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO NAZIV NASLOV KONTAKT

IZLETNIŠKA KMETIJA +386 (0)5 769 02 24 Hruševica 6 - 6222 Štanjel GRČA - Ivan Grča www.sloveniaholidays/grca TURISTIČNA KMETIJA PRI +386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054 Hruševica 44 - 6222 Štanjel TAVČARJEVIH Patricija Petrovčič [email protected] ŠPACAPANOVA HIŠA +386 (0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829 Komen 85 - 6223 Komen Ago Špacapn [email protected] - www.spacapan.si +386 5 7690 000 +386 41 728 619 HIŠA POSEBNE SORTE 15 - 6222 Štanjel [email protected] - www.sorta.si TURISTIČNA KMETIJA +386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769 Sveto 69 - 6223 Komen ABRAM-ŽERJAL Martina Žerjal [email protected] - www.tk-abram.si +386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493 DOMAČIJA PRI FRANKIČU Brje pri Komnu 12 - 6223 Komen [email protected]

SOBE IN APARTMAJI NAZIV NASLOV KONTAKT

SOBE IN APARTMAJI +386 (0)5 769 01 16 5c - 6222 Štanjel FRATNIK Nataša Kobe Fratnik [email protected] - www.fratnik.com APARTMA POD KOSTANJI +386 (0)5 769 02 06 +386 (0)41 378 645 Kobdilj 37 - 6222 Štanjel Erik Modic s.p. [email protected] - www.marapoko.com NASSA DESELLA d.o.o., +386 (0)5 769 00 18 - +386 (0)31 522 188 Štanjel 6° - 6222 Štanjel apartmaji Jože in Marija Švagelj [email protected] - www.sloveniaholidays.com/apartma-jera STANARJEVI +386 (0)5 769 10 07 +386 (0)31 389 621 Štanjel 29 - 6222 Štanjel Vesna in Marjan Černe [email protected] - www.stanarjevi.com APARTMAJI – VALETOVI +386 (0)5 769 01 97 +386 (0)41 337 422 +386 (0)31 257 937 Štanjel 20 - 6222 Štanjel Dušana Švagelj [email protected] - www.sloveniaholidays.com/valetovi VILA ŠKRBINA TDS skupina d.o.o +386 (0)1 563 31 90 +386 (0)31 662 497 Škrbina - 6223 Komen (najem hiš) [email protected] - www.hisazrazgledom.com Brestovica pri Komnu 74 Pensione URŠKA +386 (0)5 41 597 881 6223 Komen

GOSTILNE IN TURISTIČNE KMETIJE NAZIV NASLOV KONTAKT

ŠPACAPANOVA HIŠA +386(0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829 Komen 85 - 6223 Komen Ago Špacapan s.p. [email protected] - www.spacapan.si AGO ŠPACAPAN Restavracija GRAD Štanjel +386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744 Štanjel 1° - Štanjel Katjuša Ščuka s.p. [email protected] KATJUŠA in JERNEJ ŠČUKA Gostilna +386 (0)5 731 00 80 Kobjeglava 63a, Štanjel KRALJESTVO PRŠUTA [email protected] - www.krok.si SIMO KOMEL TURISTIČNA KMETIJA +386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054 Hruševica 44 - 6222 Štanjel PRI TAVČARJEVIH PATRICIJA PETROVČIČ IZLETNIŠKA KMETIJA +386 (0)5 769 02 24 +386 (0)31 743 491 Hruševica 6 - 6222 Štanjel GRČA www.sloveniaholidays/grca IVAN GRČA TURISTIČNA KMETIJA -VINOTOČ 5 Gabrovica pri Komnu MATEJA OSTROUŠKA +386 (0)5 766 80 61 OSTROUŠKA PELICON 6223 Komen [email protected] - www.ostrouska.dobrote.com Buffet pizzeria DANIJELA BRUMAT Komen 59 - Komen NA STAREM PLACU +386 (0)5 766 87 33 +386 (0)31 293 967 TURISTIČNA KMETIJA MARTINA ŽERJAL +386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769 Sveto 69 - 6223 Komen ABRAM-ŽERJAL [email protected] - www.tk-abram.si TURISTIČNA KMETIJA Brje pri Komnu 12 ALAN PELOZ +386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493 PRI FRANKIČU 6223 Komen [email protected] VID SORTA +386 05/769 00 00 +386 041/728 619 Gostilna HIŠA POSEBNE SORTE Kodreti 14 - 6222 Štanjel www.sorta.si - [email protected] ENOTEKA NAZIV NASLOV KONTAKT

ENOTEKA +386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744 Štanjel 1a, - 6222 Štanjel GRAD Štanjel [email protected]

PRŠUTARNE NAZIV NASLOV KONTAKT

IZLETNIŠKA KMETIJA Hruševica 6, - 6222 Štanjel +386 (0)5 769 02 24 GRČA Koristne informacije

PREDKLICNE ŠTEVILKE

Predklicna številka iz Slovenije v Italijo: +39

Predklicna številka za pokrajino Trst: 040

Predklicna številka iz Italije v Slovenijo: +386

Predklicna številka za občino Komen: (0)5 (po mednarodni predklicni številki je treba začetno ničlo izpustiti)

JAVNI PREVOZI i Avtobusna linija podjetja APT št. 51 povezuje Devin in Sesljan s Trstom v obe smeri. Za pojasnila in informacije o urniku voženj: TIC-IAT Sesljan, tel. +39 040 299166 ali www.aptgorizia.it tel.: 800 955957

Avtobusne linije podjetja Trieste Trasporti št. 43, 44 (ob delavnikih) in 73 (polet- na sezonska linija) povezujejo kraška naselja s Trstom. Za pojasnila in informacije o urniku voženj: TIC-IAT Sesljan tel. +39 040 299166 ali www.triestetrasporti.it tel.: 800 016675

Poletna sezonska avtobusna linija “Med Krasom in morjem” trikrat dnevno povezuje Štanjel z Devinom. Avtobus vozi vsako soboto in nedeljo ter ob prazni- kih. Za dodatne informacije: IAT Sistiana tel. +39 040-299166 e TIC Štanjel tel. +386 (0)5 7690056

30 IZPOSOJA KOLES, JADRNIC IN ČOLNOV

DEVIN Carsokras.com Izposoja koles in jadrnic Devin, 50 tel: +39 3474400895 /+39 3490095369 www.carsokras.com

ŠTIVAN Marina Timavo Štivan, 29/A tel: +39 040-209868 Izposoja motornih čolnov

ŠTANJEL RENT A BIKE MIT-O, Mitja Furlan s.p. Tel.: +386 (0)70 703 696 E-Mail: [email protected] www.rentabike-kras.eu

PAINTBALL KOMEN tel: +386 (0)41 525688 TURISTIČNE INFORMACIJE E-Mail: [email protected] OBČINA DEVIN NABREŽINA www.volbec.com IAT-TIC Sesljan Sesljan, 56/B tel: +39 040299166 [email protected] www.marecarso.it

OBČINA KOMEN TIC Štanjel Štanjel 42c 6222 Štanjel tel.: +386 (0)5 7690056 [email protected] www.kras-carso.com

31 m o

l Brošuro je pripravila Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Občino Komen e

j s finančno pomočjo Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine

n Zamisel: Nord Est Guide - Tanja Spacal

a Prevod: Občina Komen in Občina Devin Nabrežina

t Fotografije: Pino Sfregola, Vojko Franetič, arhiv TICa Štanjel, Marino Sterle, Lucia Lalovich Toscano, Matteo Fabris Š Zemljevid: Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana Grafična priprava: Graphikamente di Alberto Gregori n i Viri:

- Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjem Erika Modica, Komen, Občina Komen 2004 m - www.kras-carso.com

o - www.storija.info n i Comune di Duino Aurisina v Občina Devin Nabrežina

e Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina Tel. +39 040 2017111 fax: +39 040 200245

D Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina

d Tel.: +39 040 2017372 / 374 fax: +39 040 201307 e www.comune.duino-aurisina.ts.it

m TIC Sesljan Sesljan 56/b – 34011 Sesljan

a Tel./fax: +39 040 299166

j e-mail:[email protected] e

Občina di Komen m Komen 86

6223 Komen z Tel.: +386(0) 5 7310450

e Fax: +386(0) 5 7310460

r e-mail: [email protected] www.komen.si b

TIC Štanjel s Štanjel 42c

a 6222 Štanjel

r tel.: +386 (0)5 769 00 56 gsm.: +386 (0)41 383 986

K e-mail: [email protected] www.kras-carso.com

Comune di Duino Aurisina Občina Komen Občina Devin Nabrežina