V razvojni koncept Poročamo o delu V poletnih dneh so za Dravo vključeno občinskega sveta v bile izvedene številne območje občine minulih mesecih. aktivnosti. Markovci.

Dragi bralci in bralke našega časopisa! »Dobro blago se samo hvali,« pravi star ljudski pregovor. Tudi sama zelo rada uporabljam pregovore, saj sem mnenja, ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 15, številka 3, september 2014 da imajo zato, ker so nastali v času, ko so bili ljudje med seboj mnogo bolj po- vezani, danes bistveno večjo težo. Do- datno vrednost jim daje to, da so nastali pred mnogimi leti in danes novih prak- tično ni več. Poraja se nam vprašanje, ali so vsi modri pregovori že izčrpani ali pa ljudje več nimamo modrosti in nismo več sposobni ustvarjati ljudskih stvari. No, mi želimo dokazati, da ni tako in ravno zato se trudimo ustvarjati lokalni časopis, ki bo ljudski na moderen način in za vse generacije ter bo vseboval vse, kar radi berete. Ali delamo dobro ali ne, boste ne nazadnje odločili vi, naši bralci. Kot ste verjetno že ugotovili, smo zadnje tri številke delovali brez odgovorne ure- dnice. Delo sem sicer do neke mere pre- vzela sama. Brez dodatnega plačila ali vsaj kakšne zahvale. Zato, da smo tudi tistim, ki jim je bilo na kakršenkoli na- čin onemogočeno obiskati prireditev, slednje vsaj malo približali. Res je, da dogodkov nismo pokrivali novinarsko – saj zato nismo usposobljeni in nam vsem niti čas ni dopuščal, vendar smo k sodelovanju vedno povabili društva, da Foto: PM nam predstavijo, kaj delajo … Kdo od Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati. njih se je odzval na naša vabila, pa ste bralci verjetno ugotovili že sami. Trudili smo se zato, ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z našo občino in v njej. Vse to smo ustvarili zato, ker želimo biti z vami Slovesna otvoritev novega na TI in ker želimo, da nas radi berete, listate in klikate. V upanju, da smo delo dobro storili, vam v pogled ponujamo večnamenskega centra v Sobetincih novo številko, tokrat malo bolj volilno Končno smo vaščani Sobetincev dočaka- KUD Sobetinci je z novim večnamenskim praznujemo v mesecu decembru. obarvano – takšen je pač čas. Kot pravi li dan, to je bila sobota, 30. avgust 2014, centrom dobilo stalen prostor, ki bo na- Za ta veliki projekt se zahvaljujemo OM, uvodni ljudski pregovor: »Dobro blago ko smo svojemu namenu predali nov menjen vajam in delu Mešanega pevske- ki nam je kot investitor omogočila, da je se samo hvali,« velja to tudi za vse kan- večnamenski center Sobetinci. Vse do ga zbora Klasiko. Člani PGD so dobili novo ta projekt postal resničnost in ne samo didate ob prihajajočih lokalnih volitvah. tega trenutka vaščani nismo imeli pro- gasilsko garažo in prostore, ki ustrezajo tiha želja. Upamo, da nam bo v prihodnje Naša pravna država je šibka ter odpove- storov, v katerih bi lahko praznovali, se potrebam gasilstva. Predvsem so centra s skupnimi močmi uspelo dokončati in duje na raznih segmentih. Ljudje vedno družili in sestankovali. Zasedanja PGD, veseli vaščani, ki so končno dobili pro- dokončno urediti še okolico novega več- bolj čutimo, da se vzpostavljajo dvoj- VO in KUD-a Sobetinci so namreč do se- store za druženje. V prejšnjem letu smo namenskega centra in s tem olepšati vas, na merila, tudi na pravnem področju, daj potekala po domovih vaščanov. se morali odpovedati marsikateremu ki je v zadnjih letih dobila tudi kanaliza- hkrati pa organi pregona in sodišča ne Novega večnamenskega centra se vese- praznovanju in tudi našemu tradicional- cijo, novo cestno razsvetljavo in pešpot. opravljajo svojega dela, kot bi ga mora- limo vsi vaščani in hkrati člani društev. nemu srečanju vaščanov, ki ga ponavadi Ivan Horvat li. Danes se najverjetneje nihče več ne slepi, da je Slovenija zgodba o uspehu, kar se tiče načina vladanja, pravosodja ter področja gospodarstva. Vedno več ljudi se sprašuje, zakaj smo tam, kjer smo kot država in družba, in kaj je treba spremeniti, da bomo resnično pravna, poštena, socialno pravična in odgovor- na država, pa ne samo država, tudi po občinah je tako. V nedeljo so torej vo- litve. Izbirajte in izberite tiste, ki vedo, kaj je dialog in jim je mar medsebojno razumevanje, tiste, ki jih vodi skrb za vse ljudi, ne le za peščico, tiste, ki znajo po- šteno in gospodarno ravnati z javnimi financami ter najpametneje voditi obči- no v teh zapletenih časih. Ob prebiranju novic pa sem naletela na še en čudovit pregovor Georga Jeana Nathana, ki ga enostavno moram zapisati: »Slabe poli- tike izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve!« Zato, dragi občani in občanke, 5. oktobra pojdimo na volitve v čim ve- čjem številu! Prijetno branje pa brez zamere! Patricija Majcen Foto: Martin Ozmec Martin Foto: NAPOVEDNIK • sobota, 18. oktober 2014 – akcija Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane URADNE OBJAVE Odlok o dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Markovci Stojnice, ki bodo ponujale kruh in pekovske izdelke, bodo postavljene pred Špic marketom • Občina Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2014 • 14. 2. 2014 in trgovino Mercator v Markovcih, v Bukovcih pri mesnici Spirala in trgovino Mercator in Sklep o subvenciji stroškov uporabe javne infrastrukture za izvajanje v Stojncih pri trgovini Natura. Drobtinice pripravlja podmladek RK osnovne šole s pomočjo gospodarskih javnih služb v občini Markovci OORK, Karitas in podeželskimi ženami in drugimi donatorji. Ves izkupiček bomo namenili • Občina Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2014 • 21. 2. 2014 šolarjem za šolsko prehrano, ki presegajo prihodek za subvencionirano prehrano. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra I • četrtek, 23. oktober 2014 – predavanje z naslovom Težave s hrbtenico, poročna dvorana • Občina Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2014 • 10. 4. 2014 občinske stavbe Sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih • sobota, 1. november 2014 – komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, ob 11. uri na gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo pokopališču v Markovcih • Občina Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2014 • 10. 4. 2014 • 3.–8. november 2014 – nabirka za Karitas po vaseh, kot je to že ustaljeno več let zapored Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra II Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2014 • 10. 4. 2014 • petek, 14. november 2014 – predavanje na temo Skrite zdravilne moči začimb, poročna Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega dvorana občinske stavbe prostorskega načrta za del enote urejanja prostora P13-O1 Novi Jork, • sobota, 15. november 2014 – Zahvala jeseni – martinovanje, večnamenska dvorana v spremembe 2014 (Reseda) Bukovcih • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2014 • 18. 4. 2014 • nedelja, 7. december 2014 – tradicionalni Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci, Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2014 - ob 16. uri v večnamenski dvorani v Markovcih Rebalans I. • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014 • 25. 4. 2014 • četrtek, 11. december 2014 – predavanje Razvoj antropozofskega zdravila, poročna Odlok o spremembi Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije dvorana občinske stavbe za opravljanje javne službe lekarniške dejavnosti za območje občine • petek, 26. decembra 2014 – jubilejni 20. božični koncert KUD-a Markovski zvon, ob Markovci 17. uri v cerkvi sv. Marka v Markovcih • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014 • 25. 4. 2014 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci Potrebe OORK in Župnijske karitas • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014 • 25. 4. 2014 Prosimo za oblačila: za dojenčke, otroška, ženska in moška, posteljnino in tudi odeje Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju pomoči in koce. Tekstil naj bo opran, pripeljete pa ga lahko vsaki prvi ponedeljek od 16. do 18. ure v za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Markovci prostore župnijske Karitas ali oddate sodelavcem Karitasa ali Rdečega križa. • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2014 • 25. 4. 2014 Hvala za podarjeno v imenu tistih, ki to potrebujejo. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2014 - rebalans II. LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2014 • 6. 6. 2014 Uredniški odbor: Patricija Majcen, Matjaž Mlinarič, Marija Prelog, Alenka Rožanc Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije občine Markovci in Damjan Zupanič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2014 • 6. 6. 2014 Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Odlok o načinu in pogojih izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne Spletni naslov: www.markovci.si. službe upravljanja s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti na reki Dravi in Ptujskem jezeru • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014 • 20. 6. 2014 Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014 • 20. 6. 2014 Sklep o ugotovitvi najmanjšega števila volivcev, ki lahko na rednih lokalnih volitvah v letu 2014 s podpisovanjem določijo listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta občine Markovci in za župana občine Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2014 • 11. 7. 2014 Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2014 v občini Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2014 • 18. 7. 2014 Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2014 • 18. 7. 2014 Sklep o financiranju političnih strank v občini Markovci • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2014 • 18. 7. 2014 Sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti občine Markovci v letu 2013 • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2014 • 18. 7. 2014 Sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti občine Markovci v letu 2013 • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2014 • 18. 7. 2014 Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-01 Novi Jork, spremembe 2014 • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2014 • 8. 8. 2014 Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2014 - rebalans III. • Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/2014 • 5. 9. 2014 Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis.

Društvo upokojencev Markovci daje v najem enosobno stanovanje, 36 qm, v zgradbi društva v Markovcih 42 (posojilnica). Stanovanje je v I.nadstropju, dvigala ni. Stanovanje lahko najame kdorkoli ne le upokojenci. Več informacij na 041 409 805.

2 Leto 15, številka 3, september 2014 Priključevanje prvih uporabnikov v jeseni Na UE Ptuj je oddana vloga za tehnični pregled objekta ČN Formin. Oddana je tudi vloga za tehnični pregled objekta »Primarni vod kanalizacijskega omrežja Bukovci– Stojnci in vloga za I. fazo kanalizacijskega omrežja v naselju Bukovci. Večjih težav pri tehničnem pregledu objekta ne pričakujemo, zato bo v kratkem izdano tudi upo- rabno dovoljenje za omenjena odseka kanalizacijskega omrežja, s tem pa bodo dani tudi formalni pogoji za priključitev uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje. Trenutno se izvaja asfaltiranje nosilne plasti voznih površin v delu cestišča, kjer se je izvajalo kanalizacijsko omrežje. Daljši časovni zamik izvedbe teh del bo na odseku Bukovci - Siget in na LC 328010 (cesta proti Muretincem). Časovni zamik je predvsem zaradi gradnje kolesarske steze v zaselku Siget, saj se ta navezuje na cesto, kjer se izvaja kanalizacijsko omrežje. Pogodba za izvedbo teh del je podpisana z izvajalcem del, tj. Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o., Kosarjeva ulica 4, Maribor. Asfaltiranje ceste proti Muretincem terminsko zaostaja zaradi obnove vodovodnega omrežja, ki ga je sofinancer izvzel iz financiranja in ga je občina vključila naknadno, po zagotovitvi sredstev. Obnovo vodovodnega omrežja izvaja Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, 2250 Ptuj. Obnova vodovodnega omrežja zajema tudi izgradnjo vodomernih jaškov individualnih uporabnikov.

Izgradnja sekundarne kanalizacije v naselju Bukovci se nadaljuje z izgradnjo kanala 3.12.0, ki poteka v kmetijsko obdelovalnih površinah, in sicer južno od regionalne ceste R1-228 in se naveže na kanal v zaselku Siget. Po spravilu kmetijskih pridel- Foto: BZ kov bomo pričeli tudi z izgradnjo individualnih kanalizacijskih priključkov na kanalu Obnovljena vodovodna omrežja v delu naselja Stojnci 3.7.0 (kanal, ki poteka severno od regionalne ceste R1-228). Z izgradnjo teh del bo projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja, ki je sofinanciran v sklopu projekta »Od- vajanje in čiščenje odpadne vode na območju ptujskega polja, sistem 3 Bukovci– Formin in čistilna naprava Formin«, zaključen. Preostanek kanalizacijskega omrežja v naselju Bukovci, ki ga omenjeni projekt ne zajema, je delno že zgrajen, to je kanal 3.16.1 v zaselku Vopošnica, delno pa se bo OBČINA MARKOVCI OBČINA GORIŠNICA izvajal v sklopu izgradnje kanalizacijskega omrežja naselja Nova vas pri Markovcih. Kot smo že poročali, smo se s tem projektom prijavili na razpis za pridobitev evrop- skih sredstev že v mesecu maju. Rezultat razpisa še ni znan. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI B.Z. Občinska uprava RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO O delu občinskega sveta v minulih mesecih Tudi dopustni čas je bil za občinski svet celah v k.o. Nova vas pri Markovcih so v činskih cestah, ki je usklajen z veljavno ku, sklenili, da se pridobi status grajene- in posledično za župana in občinsko korist Elektra Maribor ustanovili služno- zakonodajo. Nadalje so sprejeli osnutek ga javnega dobra na parceli v Borovcih, upravo dokaj aktiven. Že 4. junija je bila stno pravico položitve in obratovanja ter Odloka o spremembah in dopolnitvah ustanovili služnostno pravico gradnje 15. izredna seja. Osrednja točka je bila vzdrževanja nizkonapetostnega kabla za občinskega OPPN za del območja OC podzemnega NN kablovoda v Borovcih sprememba proračuna za leto 2014 – potrebe izgradnje NN priključka za po- Novi Jork. v korist Elektra Maribor in podelili slu- rebalans II, ki so ga svetniki sprejeli in s trebe avtoservisne delavnice v OC Novi Pred bližajočimi se lokalnimi volitvami žnostno pravico za priključitev na vodo- tem dali zeleno luč nadaljevanju izva- Jork. Na lastnem deležu nepremičnine so svetniki sprejeli Sklep o financiranju vod v Stojncih v korist stranke Janžeko- janja posameznih investicij in tekočega v k.o. Gaj so v korist občine Slovenska političnih strank in Sklep o delnem po- vič Stojnci. Na koncu seje so potrdili še poslovanja občine. Sprejeli so tudi Od- Bistrica ustanovili služnostno pravico iz- vračilu stroškov organizatorjem volilne Sklep o oceni izvajanja občinskega pro- lok o načinu in pogojih izvajanja izbirne gradnje vodovoda ter meteorne in fekal- kampanje za lokalne volitve v občini grama varnosti občine Markovci v letu lokalne GJS upravljanja s pristanišči oz. ne kanalizacije. Markovci v letu 2014. 2013. vstopno izstopnimi mesti na reki Dravi V duhu prihajajočih lokalnih volitev V svet JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj so in Ptujskem jezeru. Prav tako so spreje- 2014 so imenovali občinsko volilno ko- imenovali Franca Rožanca iz Stojncev 49. 6. avgusta je bila 16. dopisna seja, na li pomembna investicijska projekta, in misijo v sestavi: Marjan Strelec, Bukovci V nadaljevanju so odpisali dolg dolžnika kateri so občinski svetniki sprejeli uskla- sicer DIIP za projekt »Pločnik Stojnci« – predsednik, Monika Majar, Markovci Francija Branda, saj je sodišče izvršilni jen predlog OPPN za del območja Novi in DIIP za projekt »Menjava vodovodne – namestnica predsednika, Franc Ferčič, postopek nad dolžnikom zaradi osebne- Jork, spremembe 2014. Odločili so tudi, cevi Stojnci«. V nadaljevanju so svetniki Bukovci – član, Primož Njegač, Bukovci ga stečaja ustavilo. Potrdili so še DIIP za da se proda nepremičnina v k.o. Bukov- sklenili, da občina proda nepremičnino – namestnik člana, Darko Meznarič, Za- projekt »Kolesarska steza Siget«. ci in dali soglasje za potrebe pridobitve – parcelo v obrtni coni Novi Jork druž- bovci – član, Pongrac Golob, Sobetinci V sklopu premoženjskopravnih zadev dovoljenja za rabo vode za tehnološke bi Telekom Slovenije. Parceli št. 918/2 – namestnik člana, Franc Obran, Zabovci so oddali v uporabo del stavbe Večna- namene za farmo v Stojncih. k.o. Stojnci so podelili status grajenega – član, Miran Zagoršek, Borovci – name- menski center Sobetinci društvu PGD javnega dobra in na isti parceli dali slu- stnik člana. Sobetinci, ukinili status javnega dobra 27. avgusta je bila 16. izredna seja ob- žnostno pravico v korist Telekoma Slove- na parceli v Bukovcih, sklenili, da se pro- činskega sveta, ki je hkrati najverjetneje nije za potrebe izgradnje elektronskega 9. julija 2014 je bila 22. redna seja OS. da parcela v Bukovcih, sporazumno so zadnja seja tega mandata. Na njej so sve- komunikacijskega omrežja. Tudi na par- Svetniki so sprejeli predlog Odloka o ob- soglašali z razdrtjem pogodbe o preužit- tniki sprejeli Odlok o občinskih cestah, ki je usklajen z zakonodajo s tega področja in prinaša kar nekaj sprememb. Potrdili so tudi novelacijo DIIP-a za projekt »Me- njava vodovodne cevi Stojnci«. Potrdili so spremembo Odloka o proračunu za leto 2014 – rebalans III, s katerim so za- gotovili sredstva za izgradnjo občinske- ga zbirnega centra. Na koncu so podali še služnost v korist Elektra Maribor za izgradnjo NN kablovoda iz TP Obrtna cona. Na koncu je predsednica Nadzornega odbora Mateja Letnik podala še svoj po- gled na delovanja občine, župana, pred- vsem pa občinskega sveta. Z rekom »Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje.« pa sama zaključu- jem zadnje poročilu o delu občinskega Foto: arhiv sveta Občine Markovci v tem mandatu. Svetniki, ki smo jih izvolili pred štirimi leti, zaključujejo svoj mandat. MBK Leto 15, številka 3, september 2014 3 Dan krompirja tudi letos potekal v Stojncih Članice Društva podeželskih žena občine Markovci ki je vlekel star plug za oranje krompirja – takega, kot krompirja, ki sta jih je predstavili predstavnica podjetja smo kljub letošnjemu slabemu vremenu organizirale so ga nekoč vlekli konji. Pri oranju krompirja je poma- Roko in Darinka Meznarič. dan krompirja skupaj s Kmetijsko svetovalno službo gal tudi župan Milan Gabrovec, ki je vozil traktor. Hitro Da so bili zadovoljni tudi naši želodčki, so poskrbele Ptuj. V soboto, 23. avgusta, smo se zbrali pri gasilskem smo se lotili pobiranja, saj so se nad nami zopet začeli članice društva. Skuhale so dober golaž in spekle po- dom v Stojncih. Odpravili smo se na njivo kmetije Mi- zbirati deževni oblaki. Nekaj krompirja smo izkopali gače ter poskrbele za dobro kapljico. Ni šlo še brez lana in Darinke Meznarič, ki je velik pridelovalka različ- še z motikami, tako kot so to delali pred davnimi leti, praženega krompirja, ki so ga pripravile članice turis- nih sort krompirja. Na kmetiji so imeli letos posajenih ko še ni bilo traktorjev. Nabran krompir smo prepeljali tičnega društva. Kljub dežju smo izvedele kar nekaj tudi več novih sort krompirja, ki so na našem območju do gasilskega doma, kjer smo ga še prebrali. Med pre- zanimivosti o pridelavi krompirja in skupaj preživele še v preizkušanju. biranjem ni bilo časa za zabavo, ker se je približevala prijeten sobotni popoldan. Takšnih druženj si želimo Vsi zbrani smo se s smehom in dobro voljo odpravili na nevihta. tudi v bodoče. njivo. Krompir smo orali s traktorjem starodobnikom, Po končanem delu smo spoznali še različne sorte Slavica Strelec Foto: Martin Ozmec Martin Foto: Foto: Martin Ozmec Martin Foto:

4 Leto 15, številka 3, september 2014 Pevski poletni meseci Foto: arhiv društva arhiv Foto: Poletje in čas dopustov sta za nami. V glasbeni tabor, ki je letos potekal že Kulturno-umetniškem društvu Mar- šestič po vrsti. Udeležilo se ga je malo kovski zvon tudi v preteklih poletnih manj kot štirideset otrok, zanje pa so mesecih nismo počivali. poleg obeh vodij, Gregorja Zmazka V juniju smo sodelovali na dveh manjših in Alenke Rožanc, skrbele animator- nastopih. 15. junija smo sobotni popol- ke. Dneve med 19. in 24. avgustom so dan preživeli v Zabovcih na blagoslovu otroci tako izkoristili za petje, igranje kapele v družbi škofa Antona Jamnika, inštrumentov, razne igre in delavnice ter 23. junija pa smo, kot že vrsto let zapo- skupno druženje. Ob večerih so skupaj red, zapeli pri sveti maši za domovino v zapeli ob svetih mašah. V četrtek je bilo farni cerkvi. Zatem smo v poročni dvo- še posebej slovesno, saj je v naši fari po- rani pripravili še kratek kulturni program tekalo celodnevno čaščenje. Taborniki na osrednji občinski prireditvi ob dnevu so se letos vse dni tabora pogovarjali državnosti. o medsebojni pomoči in prijateljstvu. Po delovni sezoni so se pričela nekoliko V skladu s tem so izbrali pesmi, ki so jih bolj vesela druženja. V zadnjem tednu ju- prepevali, v soboto dopoldan pa so obi- nija so se naši najmlajši člani, torej pevci skali tudi Dom starejših občanov Mure- in pevke OCePZ Zvonček, zbrali na zaslu- tinci in tako polepšali dan tamkajšnjim ženem pikniku ob koncu pevske sezone. varovancem. Tabor so zaključili s sobo- Z animatorkami so uživali na župnijskem tnim koncertom in petjem pri nedeljski sezono, ki pa bo za nas prav posebna in ni božični koncert. Povabljeni ste, da se dvorišču in v župnijski dvorani ter tako sveti maši, kjer so predstavili pripravljen praznična. Čakajo nas novi projekti in nam pridružite in zapojete v pevskih skupaj preživeli lep in zabaven dan. program in tako navdušili ter ganili star- nastopi, učenje novih skladb, ponovna vrstah. Oglasite se na koru po nedeljski Prvi vikend v juliju smo si KUD-ovci re- še in ostale obiskovalce. druženja in zabavne vaje, konec decem- sveti maši. zervirali za izlet na Primorsko. V soboto Sedaj smo že pošteno zakorakali v novo bra pa se nam obeta že 20. tradicional- Mojca Kostanjevec smo se najprej z gondolo povzpeli na Svete Višarje, majhno italijansko vasico, ki obenem predstavlja tudi najstarejšo, najvišje ležečo, najbolj priljubljeno in

tudi najbolj obiskano božjo pot. S slo- društva arhiv Foto: vensko pesmijo smo sodelovali pri sveti maši, nato pa smo pot nadaljevali v Ven- zone, italijansko mesto sivke. Na društvenem izletu pa nismo le uži- vali, temveč smo združili prijetno s ko- ristnim. V Tomaju smo skupaj s pevci iz MePZ Sežana, ki so mesec dni prej go- stovali pri nas, v cerkvi sv. Petra in Pavla izvedli skupen koncert. Ti novi pevski prijatelji so nam naslednji dan pripravili tudi ogled Štanjela, slikovitega zgodo- vinskega mesteca z ozkimi ulicami in kamnitimi hišami. Z zanimanjem smo si ogledali tudi Kosovelovo domačijo ter poskusili pravi kraški pršut in teran, pot pa smo nato nadaljevali v Kozino, kjer smo si pripravili lep in zabaven popol- dan s sproščenim druženjem. Naši moj- stri so poskrbeli, da je zadišalo iz žara, animatorke so pripravile zanimive igre in skupaj smo tako preživeli lep preosta- nek popoldneva. Izlet smo sklenili s sicer sprva nenačrtovanim skokom v morje v Kopru in z večernim sprehodom po slo- venski obali. Bilo je lepo.

V naslednjem mesecu smo si privošči- društva arhiv Foto: li nekaj oddiha, nato pa konec avgusta ponovno uspešno izpeljali mladinski

Letošnji udeleženci so o taboru po- vedali naslednje: Na taboru je lepo. Ko bom velika, bom prevzela mesto animatorke, ko pa jo bom prerasla, pa bom pomagala ku- harici Marti. Zabavno je, ko imamo de- lavnice, pojemo in se igramo. Temat- ski dan imam prav tako zelo rada. To je najboljši tabor od vseh. (Ajda Mikša) Na tabor sem prišla, ker rada pojem in se zabavam. Všeč mi je, da na obiske prihajajo različne osebe, da veliko izde- lujemo, pa tudi pesmi, ki jih pojemo, so mi zelo všeč. Najljubša mi je Jezus ljubi vse otroke in Jezus moj, ljubim te. Všeč so mi tudi vse animatorke in še glavna Alenka in Gregor. (Tamara Slanič) Na taboru mi je zelo všeč, ko pojemo. Vesela sem, ko se igramo igrice in ko gremo na sprehod. Izdelovali smo rože, človečke, planet Zemljo, in narisali svo- ji najljubši stvari. (Sofija Vrtačnik) Ta tabor mi je najboljši, le da prehitro hodimo spat. (Miha Kokot)

Leto 15, številka 3, september 2014 5 Zupaničev kozolec V začetku julija, ko je opravilo prve košnje že pri koncu, ponekod pa se že kosi otava, so pri Zupaničevih v Markovcih ob glavni cesti Ptuj–Zavrč pripravili kratek kulturni program ob postavitvi kozol- ca. Prikazali so stari običaj spravila trave na kozolec. Poleg kozolca so postavili tudi lovsko prežo.. V sodelovanju s Konjeniškim društvom iz Nove vasi, ki so teden dni pred tem kosili travo na stari način, so predstavili spravilo tra- ve na kozolec s konjsko vprego, traktorji starodobniki, pridružili pa so se tudi člani sekcije BCS s kosilnicami. V kulturnem delu so nastopili člani harmonikarjev Modras, ljudske pevke Folklorne- ga društva Markovci, citrarka Bernardka in skupina »kuberašev« iz Rogatca, ki pokajo z ročnimi možnarji in katerih član je tudi Zdravko. Zupaničevi so ob odprtju pripravili pogostitev za vse zbrane ob prijetni glasbi dueta Olge in Jožeta. Zdravko Zupanič se že več kot 20 let ukvarja s prodajo sveč in cve- tja, zadnja leta tudi z lovsko trgovino. Njegova družina si vseka- kor zasluži priznanje za popestritev vaške okolice, saj so omenjeni pridobitvi organizirali s svojim finančnim vložkom. Kozolec je vi- den že na daleč in zanimiv tudi za turiste, ki obiščejo našo občino. Foto: zasebni arhiv Marija Prelog Ob otvoritvi kozolca 90 let Marjete Kukovec 90 let Ivane Bezjak iz iz Markovcev Nove vasi pri Markovcih Marjeta Kukovec je 90. rojstni dan praznovala 11. junija 2014 v krogu svoje družine. Ivana Bezjak je po domače Zidorjosva Anika iz Nagošejnc, ki je 17. avgusta 2014 pra- Rodila se je v spodnjem delu vasi, v Sigetu pri Katrečinih, omožila pa se je le dve hiši znovala 90 let. Mnogo ljudi starejše generacije jo pozna kot izvrstno kuharico, saj je nekoč kuhala na mnogih gostijah, ki jih žal ni štela, bilo pa jih je zares veliko. Zapo- naprej k Slatičvim. Je mama dvema sinovoma, babica dvema vnukoma in vnukinja- slena je bila v osnovni šoli kot kuharica za družbeno prehrano. Kuhala je malice za ma, razveseljujejo pa jo še štirje pravnuki. Mož Peter, ki je že precej let pokojni, je bil otroke in kosila za učitelje. Veselje do »malo boljšega kuhanja« je imela že v mladosti, muzikant, samouka pa sta tudi sinova. Pri Kukovčevih je bilo zato mnogokrat veselo, saj »če je v časopisu ali po radiu bil omenjen kakšen recept, sem si ga poskušala čim pa naj je bilo to za praznovanje godovnega dne ali v jeseni ob kožuhanju koruze. prej napisati in tudi preveriti, če je to res, kar piše«, je povedala. Anika se je poročila v »Ja, bilo pa je tudi mnogo trdega kmečkega dela. V vojnem času smo trpeli veliko vojnem času 1943. leta. Z grenkobo se spominja tistih časov, saj je mlad mož kmalu pomanjkanje vsega. Teh časov se nič rada ne spominjam, raje imam lepe spomine,« po poroki moral v vojsko, pričakovali pa so tudi dojenčka. Rodila je dva sinova. Vsakič je pripovedovala Slatičva Mrgeca. Vesela je, da ji zdravje solidno služi, le sliši slabše. znova je vesela obiska treh vnukinj in pravnukinje, vnuk Bojan pa je tisti, ki si je pri babici zgradil lep dom. Zanjo skrbi skupaj z ženo Sonjo in tremi pravnuki. Ivana je Hvaležna je družini, da lepo skrbijo zanjo, posebej snahi Marici. Tudi obiska predse- bila ob jubileju zelo presenečena, saj so ji njeni domači pripravili pravo slavje kar v dnika Vaškega odbora in obeh predstavnic humanitarnih organizacij v občini – Kari- gasilskem domu. Navdušeno mi je pripovedovala in pokazala na še vedno lepe šop- tasa in Rdečega križa – je bila zelo vesela. ke, ki jih je prejela za rojstni dan. Bila je vesela našega obiska, mi pa smo ji zaželeli, da Zaželeli smo ji zdravja in obljubili, da jo še obiščemo. zdravstvene težave, ki jo trenutno obremenjujejo, uspešno pozdravi. Marija Prelog Marija Prelog

Foto: Marija Prelog Foto: Marija Prelog Marjeta Kukovec v družbi pravnuka Marka Nekdanja šolska kuharica Ivana Bezjak 6 Leto 15, številka 3, september 2014 Ženski pevski zbor Florina 13. žetev na star način Člani Prosvetnega društva Prvenci-Strelci so v soboto, 5. julija, pripravili V naši občini že drugo leto deluje žen- volila v vodenje zbora. Na kar nekaj va- tradicionalni prikaz žetve in mlačve na star način ter ob petju ljudskih ski pevski zbor, ki še v občinskem ča- jah smo razpravljale o imenu zbora, nato pesmi skupaj z obiskovalci obujali spomine na stare čase. sopisu ni bil predstavljen. Tokrat nam pa skupno izbrale ime Florina. Od marca V vročem sobotnem popoldnevu se je skupaj zbralo kar 30 žanjcev in ža- je uspelo. Predsednica zbora Andreja 2013 delujemo pod okriljem Kulturnega Zagoršek in zborovodkinja Simona Ko- društva Bukovci in predstavljamo naj- njic. Zbrali so se na kmečkem dvorišču, kjer jih je s kozarcem domačega kot sta znam o zboru povedali nasle- mlajšo sekcijo društva. Pod vodstvom sprejel gospodar Ivan, gospodinja Jerica pa jim je ponudila kos kruha in dnje: smo zbor, ki ga sestavlja 26 deklet zborovodkinje se redno srečujemo na prvo jutranjo južino. Zatem so odšli na njivo. Moški so z nabrušenimi kosa- in žena iz vasi Bukovci ter Stojnci. Začetki vajah, kjer prepevamo pesmi različnih mi žito ročno želi, ženske pa so za njimi pobirale žitno klasje in ga vezale v delovanja segajo v junij 2012, ko smo se tematik. Dobivamo se enkrat na teden snope. PM prvič sestala na mojo pobudo, saj je bilo v prostorih kulturnega društva. Naš prvi v vasi veliko deklet z željo po druženju in javni nastop je bil na poroki in vse se ga le pred oči javnosti. Sedaj je za nami že domačem kraju in okolici. Udeležile smo petju. K sodelovanju smo povabile Simo- dobro spominjamo. Takrat smo se zače- kar nekaj nastopov, s katerimi bogatimo se tudi občinske revije pevskih zborov no Kokot, ki je že na prvem srečanju pri- le zavedati, da gre zares, saj smo stopi- kulturna dogajanja ter razne prireditve v občine Markovci, ki je potekalo v Stojn- cih. To je bil eden izmed javnih nasto- pov, ki nam zelo veliko pomeni. V mese- cu avgustu smo izvedle intenzivne vaje. Potekale so v Ribnici pod Pohorjem, kjer smo tri dni prepevale in dodobra utrdile svoje glasilke. Pred nami je kar nekaj na- stopov. Velik dogodek nas čaka v mese- cu novembru, saj bomo organizirale prvi samostojni koncert. Zborovodkinja Simona se z veseljem spominja njihovih začetkov: »Vodenje ženske pevske skupine je bila zame či- sto nova izkušnja. Spomnim se, ko so me ženske in punce iz Bukovec povabile na prvi sestanek. Zdelo se mi je, da imam preveč drugih obveznosti in za kaj take- ga ne bom imela časa. Še sama sem bila presenečena, ko so me v trenutku prite- gnile s svojo pozitivno energijo. Veliko let se že ukvarjam s petjem in pri tem najbolj cenim, da nekdo ob tem iskreno uživa. In to je tisto, kar je tako pristno pri teh mladih ženskah. Veliko pozitivne energije in veselje do petja! V teh dveh letih počasi rastemo. Naučile smo se ve- liko novih pesmi, izdelujemo vokalno in dihalno tehniko in se predvsem zabava- mo. Razdajamo se ena za drugo in pred- vsem za publiko, ki nas želi poslušati. V teh časih, ko vsi nekam hitimo, si je vre- dno vzeti čas za petje. Petje te sprosti in napolni z novo energijo, ki jo poneseš s sabo v nov dan.« Pevkam želimo mnogo poguma in ener- Foto: arhiv društva gije pri njihovem delu. Ženska vokalna skupina Florina se je na intenzivne vaje odpravila v Ribnico pod Pohorje. PM Prvo srečanje markovskih prišlekov V soboto, 21. junija, je bilo prvo sreča- nje markovskih prišlekov pri gasilskem domu. Da so se vaščani, ki so se preselili v Markovce, tako ali drugače razveselili tega srečanja, dokazuje število udele- žencev, saj jih je bilo kar 93. Pravzaprav so se organizatorji dogovarjali kar ne- kaj let, vendar je zadeva dozorela letos na vaškem pikniku in ob postavljanju prvomajskega drevesa. Po pripovedo- vanju prišlekov so se imenitno zabavali in se končno tudi spoznali med seboj, kar je bil namen srečanja, saj se vaščani vse premalo poznamo med seboj, po- sebej še tisti, ki so se na novo preselili v vas. Sobotni popoldan so si popestrili z družabnimi igrami, kjer so se med seboj pomerili predstavniki zgornjega dela vasi, to je od začetka Markovcev, od Vrablovih do župnišča, ki je poimeno- van Partizanska ulica. Sodelovala je tudi Gosposka ulica, ki je poteka župnišča do trgovine Špic, Pokopališka ulica in Siget, ki se nadaljuje od cerkve naravnost do jezera. Seveda ni manjkalo jedače in pi- jače in tudi dobre glasbe. Sklenili so, da se naslednje leto zopet srečajo. V imenu prišlekov se zahvaljujemo organizator- Foto: Franci Forštnarič jem za izvedbo srečanja. Množična udeležba markovskih prišlekov Marija Prelog Leto 15, številka 3, september 2014 7 Poletna mednarodna karnevalska gostovanja 6. Žabarski karneval Ivanič-Grad športnega parka in potekala po ulicah, Potovanju so se pridružili tudi člani Tu- ob veselem druženju navezali nova po- Hrvaška kjer so nas pričakali številni navduše- rističnega društva Sodinci in kopjaši iz znanstva. ni gledalci. Svoje maske in koreografije Markovcev. V poznih večernih urah smo Povorka je potekala po lepo okraše- V soboto, 7. Junija, smo se člani KUD Ma- smo predstavili v centru mesta. se dobili na sedežu društva. Natovorjeni nih ulicah mesta. Atraktivni kostumi, ska, Folklorno društvo Markovci in kar- Po povorki smo se udeležili koncerta in s kostumi, instrumenti, hrano in pijačo evropski,brazilski in drugi ritmi ter na- nevalske skupine „Škrati“ iz Spuhlje od- strnili prijetno druženje. smo se odpravili na pot. Po dolgi nočni smejani obrazi sodelujočih, ki so privabi- zvali povabilu organizatorja na karneval vožnji smo v jutranjih urah srečno pri- li številne gledalce in medije … Vsi ti so na Hrvaško. 6. Mednarodni karneval speli na cilj. Obilna malica in osvežitev v z navdušenjem spremljali karneval. Po Po krajši vožnji smo se odpravili na kra- Požarevac - Srbija hotelu nam je dala zagona za ogled me- dveh urah trajajoči evforiji je konec po- tek izlet po Zagrebu. V spremstvu lokal- Veseli smo se odzvali vabila Turistične stnih znamenitosti. pestril prečudoviti ognjemet. nega vodiča smo si ogledali znamenito- organizacije mesta Požarevca in Bale- V popoldanskih urah smo se sodelujoči Naslednji dan smo se po zajtrku poslo- sti mesta. Po odmoru za malico nas je tnega studia „Amadeus „na 6. mednaro- predstavniki društev zbrali na sprejemu vili in zahvalili organizatorju ter se proti pot vodila do Ivanič -Grada na karneval . dni karneval ter se 30. avgusta odpravili pri županu mesta. Predstavili svoje ko- domu odpeljali z lepimi občutki. Povorka se pričela ob 19. uri izpred gostovat v Požarevac. stume, prejeli zahvale organizatorja in KUD Maska

8 Leto 15, številka 3, september 2014 lokalne volitve 2014

Občina Markovci je v občinskem časopisu List iz Markovcev ponudila brezplačen prostor za predstavitev kandidatov za župana in člane občinskega sveta, političnih strank in kandidatov s podporo volivcev ter njihovih programov. Seznam kandidatov za Predstavitvena besedila smo objavili po vrstnem redu prispetja. župana občine Markovci

Kandidati za župana v volilni enoti 001 so:

1. Branko Kostanjevec, rojen 27. 5. 1962, Bukovci 119, 2281 Markovci

2. Milan Gabrovec, rojen 5. 8.1965, Bukovci 146/a, 2281 Markovci

Voli se enega kandidata.

Seznam kandidatov za občinski svet občine Markovci Kandidati za občinski svet v volilni enoti 001 so: Kandidati za občinski svet v volilni enoti 005 so: 1. Maksimiljan Sakelšek, Bukovci 132/a 1. Marjan Meglič, Prvenci 6/c 2. Zlatko Bratuša, Bukovci 63 2. Boštjan Belšak, Sobetinci 6 3. Olga Bezjak, Bukovci 61/a 3. Stanislav Kitak, Prvenci 19 4. Franc Kekec, Bukovci 103/d V volilni enoti 005 se voli 1 član občinskega sveta. 5. Suzana Kodrič, Bukovci 146 6. Danijel Kekec, Bukovci 130/c Kandidati za občinski svet v volilni enoti 006 so: 7. Milan Majer, Bukovci 115 1. Božidar Knapić, Markovci 33/a V volilni enoti 001 se volita 2 člana občinskega sveta. 2. Janez Ivan Liponik, Markovci 23/a 3. David Gabrovec, Markovci 31/c Kandidati za občinski svet v volilni enoti 002 so: V volilni enoti 006 se voli 1 član občinskega sveta. 1. Peter Majcen, Bukovci 67/a 2. Janez Meznarič, Bukovci 88 Kandidati za občinski svet v volilni enoti 007 so: 3. Miran Milošič, Bukovci 99/c 1. Irena Pukšič, Nova vas pri Markovcih 93 V volilni enoti 002 se voli 1 član občinskega sveta. 2. Rozika Slana - Roza, Nova vas pri Markovcih 10 3. Anton Kekec, Nova vas pri Markovcih 42 Kandidati za občinski svet v volilni enoti 003 so: 4. Mitja Poljanec, Nova vas pri Markovcih 49 1. Janez, Jani Golob, Stojnci 142 V volilni enoti 007 se voli 1 član občinskega sveta. 2. Aleksander Poharič, Stojnci 139 3. Franc Kolenko, Stojnci 139/a Kandidati za občinski svet v volilni enoti 008 so: 4. Anton Novoselec, Stojnci 145 1. Igor Ambrož, Zabovci 19 5. Franc Kostanjevec, Stojnci 149 2. Danica Zemljarič Dobrotič, Zabovci 86/b 6. Franc Rožanc, Stojnci 49 3. Branimir, Branko Kodrič, Zabovci 43/b 7. Anton Majerič, Stojnci 43 V volilni enoti 008 se voli 1 član občinskega sveta. 8. Hedvika Rojko, Stojnci 138/d V volilni enoti 003 se volita 2 člana občinskega sveta. Kandidati za občinski svet v volilni enoti 009 so: 1. Franc Cimerman, Markovci 74 Kandidati za občinski svet v volilni enoti 004 so: 2. Ivanka Fras, Markovci 92 1. Zvonko Črešnik, Borovci 23/b 3. Ivan Svržnjak, Markovci 61 2. Stanislav Klinc, Strelci 1 4. Maja Zemljarič, Nova vas pri Markovcih 5/b V volilni enoti 004 se voli 1 član občinskega sveta. V volilni enoti 009 se voli 1 član občinskega sveta.

Leto 15, številka 3, september 2014 9 Lokalne volitve 2014 VOLILNI PROGRAM ZA OBDOBJE 2014–2018 Če mi boste zaupali vodenje občine, • Z organiziranimi akcijami skrbeti in obveščati 11. Okolje, prostor in ekologija naše občane o zdravih načinih življenja v vseh • Uresničevanje strategije izboljšave energet- bom vse svoje sile usmeril v: življenjskih obdobjih ter obveščanje in pomoč skega stanja objektov v upravljanju občine na 1. Dokončanje vseh začetih in nedokončanih občanom, ki so v stiski podlagi opravljenih analiz (energetska sanaci- naložb • Podpora društvom ter organizacijam v naši ja objektov) • Dokončanje izgradnje kanalizacije in posodo- občini, ki se ukvarjajo z reševanjem različnih • Organizacija gospodarskih javnih služb tako, bitev javne gospodarske infrastrukture v nase- oblik socialne problematike (RK in Karitas) da bodo stroški teh čim manj vplivali na go- lju Stojnci in Bukovci 6. Sodelovanje občine pri razvoju kmetijstva spodinjstva • Obnovitev prestavljene kapele v Stojncih • Nadaljevanje menjave svetilk javne razsvetlja- • Izgradnja kolesarske poti v Bukovcih (Siget) in • Za ohranjanje in razvoj kmetijstva nameniti sredstva za primarno proizvodnjo, pomoč pri ve po celotni občini. Vopošnica • Nadaljevanje postopka za sanacijo lagune • Dokončanje Medgeneracijskega središča v plačilu zavarovalnih premij, pomoč za zagota- • Položitev betonskih cevi in zasip cevi v Zabov- Stojncih vljanje tehnične podpore, za dopolnilno de- cih v dolžini 100 m • Dokončanje kolesarske poti mimo obrtne javnost na kmetijah, za pomoč pri zagotavlja- cone Novi Jork nju kakovosti proizvodov in pomoč pri trženju • Izgradnja zbirnega centra v obrtni coni Novi • Dokončanje vaškega središča v Sobetincih • Ureditev črpališča za namakanje v Sobetincih Jork – koncesionar • Dokončanje vaškega središča v Markovcih • Pridobitev ustrezne dokumentacije in izgra- • Sprejem OPPN za celotno občino • Dokončanje mansardnih prostorov v Markov- dnja namakalnega sistema na komasacijskem območju Polje -1 12. Kultura, šport in društvena dejavnost cih - občinska stavba • Za vsa društva, ki delujejo na kulturnem, špor- • Geodetska in zemljiška ureditev zemljišč, na • Priprava na komasacijo zemljišč – polje II. • Spodbujanje ekološke pridelave hrane tnem in drugem društvenem področju, zago- katerih je zgrajena JGI toviti sredstva po razpisu in razdelitev po pra- • Dokončanje mansarde nad gasilskim domom 7. Gospodarstvo in obrt vilniku v Stojncih • Zagotoviti sredstva za dodelitev pomoči za • Izgradnja manjšega društvenega prostora za 2. Javna infrastruktura in oskrba prebivalcev pospeševanje razvoja malega gospodarstva: Strelce • Izgradnja kanalizacije v Novi vasi sofinanciranje materialnih in nematerialnih • Pridobitev ustreznih zemljišč in izgradnja • Izgradnja odtočnega kanala za meteorno naložb, sofinanciranje samozaposlovanja in športnega parka v Markovcih za potrebe šole vodo v Novi vasi odpiranja novih delovnih mest in sofinancira- in društva • Nadaljevanje pridobivanja soglasij in lastni- nje usposabljanja in izobraževanja podjetni- • Pridobitev ustreznega zemljišča za preselitev kov in zaposlenih v podjetjih štva za izgradnjo kolesarskih poti športnega parka Stojnci zaradi odločbe o ru- • Širitev obrtnega območja Novi Jork IV. faza, • Pridobivanje zemljišč in ustrezne dokumenta- šenju cije za izgradnjo krožnega križišča v Markovcih proti vzhodu • Z ugodnostmi pripeljati v obrtno območje • Pridobitev ustreznega zemljišča in širitev špor- • Pridobivanje zemljišč in izgradnja infrastruktu- tnega parka v Bukovcih re za stanovanjsko cono v Markovcih nove investitorje, kar bo pomenilo nove zapo- • Preplastitev javne poti Nova vas–Bukovci slitve in zmanjšanje brezposelnosti (z ekolo- 13. Pokopališče in pogrebna dejavnost • Izgradnja nove ceste v Stojncih ško nesporno proizvodnjo) • Izgradnja dodatnega vodovoda na severni • Izgradnja zaščitne ograje ob igrišču v Borovcih • Podjetniški inkubator za druženje mladih strani pokopališča zaradi dodatnih dveh pip • Izgradnja zaščitne ograje v Zabovcih od mlina 8. Zagotavljanje evropskih in državnih sredstev za vodo do Janžekoviča za celovit razvoj občine • Razširitev pokopališča na južni strani • Odkup zemljišča za potrebe vaškega središča • Pridobivanje evropskih in državnih sredstev • Poslovilno slovesnost narediti bolj svečano, Zabovci je za občino poglavitnega pomena, saj si brez tako da se bo ob izhodu in prihodu na poko- • Širitev dvorane v Borovcih teh sredstev občina ne bi mogla privoščiti pališče slišala glasba • Pridobitev soglasij in zemljišč za kolesarsko marsikatere investicije. V preteklem obdobju • Vzdrževanje vežice, upravljanje z vežico in no- stezo in pločnik skozi naselje Prvenci smo bili na področju črpanja teh sredstev zelo šenje slovenske zastave prevzameta dva de- 3. Razvoj turizma v občini uspešni, zato ne dvomim, da bomo s tem tudi lavca po pogodbi • Pridobivanje ustrezne dokumentacije za ve- nadaljevali. Zaradi gospodarske krize si bo ve- dno težje pridobiti sredstva iz evropske per- 14. Sistem zaščite in reševanja v občini slaški center Zabovci • Župan je odgovorna oseba v občini, ki je za- • Pridobitev evropskih sredstev s pomočjo LAS-a spektive in države, zato bo potrebno prijavljati projekte, ki bodo širšega pomena za občino. dolžen za varnost svojih občanov. Prav zato za multimedijsko predstavitev etnološke zbir- bom zagotovo poskrbel, da bodo vse službe, ke v mansardi občinske stavbe Predvsem imam v mislih projekt izgradnje ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja na • Spodbuda projektom, ki bodo v občino privabile kanalizacije v Novi vasi, komasacije polje, iz- območju občine vedno v pripravljenosti. Ob- turiste (fašenk, košnja na star način v Novi vasi, gradnja IV. faze obrtne cone Novi Jork, selitev žetev v Prvencih in martinovanje v Bukovcih) športnega parka Stojnci in izgradnja športne- čina jim mora nuditi ustrezno materialno in • Označba pohodniških in kolesarskih poti ga centra Markovci. finančno podporo. • Podpora turističnemu društvu za izvajanje • Nadaljevanje financiranja gasilskih društev po 9. Otroci, mladi in mlade družine pogodbi o izvajanju javne gasilske službe svojih programov • Umestitev otroških igral v vsako vas • Podpis pogodb z vsemi izvajalci, ki skrbijo za • Nagrajevanje nadarjenih študentov in športni- 4. Dvig standarda na področju vzgoje in izobra- izvajanje ukrepov ob naravnih in drugih ne- ževanja kov • Mladim družinam nuditi možnost stanovanj- srečah (zavodi, potapljači, obrtniki s stroji in • Podpora občine vsem šolskim programom, ki obrtniki s prehrano) zagotavljajo zdrav in celosten razvoj otrok ske gradnje • Dopolnitev in sprejem načrtov zaščite in reše- • Sofinanciranje tujega jezika skozi igro v vrtcu • Prispevek za novorojence vanja • Sofinanciranje računalniške opreme in drugih • Še naprej zmanjšanje komunalnega prispevka mladim družinam didaktičnih pripomočkov Vizijo razvoja naše občine želim uresničiti s trdim, • Vzdrževanje in dokončanje obnove šolske 10. Stalno izboljševanje učinkovitosti in preglednim in strokovnim delom župana in občin- stavbe preglednosti dela občinske uprave ske uprave, ki bo olajšalo delo občinskemu svetu. • Vzdrževanje večnamenske dvorane v Markov- • Občinsko upravo prilagoditi potrebam ljudi Vso delo mora potekati v tesni navezi z vaškimi od- cih in Bukovcih • Učinkovita in prijazna občinska uprava bori in društvi v občini. 5. Pomoč občine pri reševanju socialne proble- • Prilagoditev tajniške pisarne za sprejem strank matike • Na spletni strani občine objavljati vsa naroči- Smo za SPREMEMBE, zato naredimo občino, • Podpora občine programom, ki zagotavljajo ži- la malih vrednosti, izbiro izvajalca in skupno ki bo po volji ljudi! vljenje domačih v kasnejšem obdobju življenja ceno za izbrano naročilo. Slogan kampanje: »STOPIMO SKUPAJ« • Zagotovitev ustrezne oskrbe starejših obča- • Transparentno vodenje naložb, saj je števi- nov (dom upokojencev, varovana stanovanja lo uspešno dokončanih projektov merilo za Kandidat za župana: Branko Kostanjevec, ali dnevno varstvo) uspešno delo občinske uprave nestrankarski kandidat Naročnik Branko Kostanjevec Branko Naročnik

10 Leto 15, številka 3, september 2014 lokalne volitve 2014 STOPIMO SKUPAJ! Branko Kostanjevec za župana občine Markovci 1 Smo za SPREMEMBE, zato naredimo občino, ki bo po volji ljudi!

Mojo kandidaturo podpirajo: Naročnik oglasa Branko Kostanjevec oglasa Branko Naročnik

Leto 15, številka 3, september 2014 11 Lokalne volitve 2014

2

Milan GABROVEC z a ž u p a n a ZVEST Občini MARKOVCI POGUMNO IN SLOŽNO ZA RAZVOJ IN NAPREDEK Naročnik: LDS

12 Leto 15, številka 3, september 2014 lokalne volitve 2014

Spoštovani Markovčani,

zopet je prišel čas, ko imamo dolžnost in možnost izbire odgovornejših ljudi in vodstva naše občine. Vsak občan bo štiriletni mandat, ki se s tem izteka županu in svetnikom, ocenjeval po svoji lastni presoji. Narejenega je veliko, zahvaljujoč tudi znatni višini sredstev, ki je ostala na občinskih računih ob nastopu, sedaj že iztekajočega se mandata, kar radi pozabljamo.

Občinski odbor NSi Markovci - krščanski demokrati z izvoljenimi svetniki vseskozi aktivno sodeluje pri razvoju naše občine. Nenehno opozarjamo in poskušamo preprečevati dodatno obremenjevanje občanov. V zadnjem času se upravičeno sprašu- jemo: Smo dovolj odgovorno pristopili k vsem nalogam, ki jih ima Občina Markovci pri zagotavljanju enakega življenjskega standarda za vse dele naše občine? Vse premalo se zavedamo, da bodo prav naše sedanje odločitve vplivale na življenje prihodnjih generacij. V mislih imamo mlado generacijo, mlade izobražence, ki smo jim dolžni ponuditi primerno življenje v naši občini. Krščanski demokrati s svojimi kandidati za občinske svetnike imamo program, ki ga želimo s strpnim dialogom, spoštljivimi odnosi in z odgovornostjo za skupno dobro uresničiti s sorodno mislečimi ne glede na barvo stranke. Premagati moramo vero v le lastni prav, pomanjkanje smisla za kompromis, spoštovanje drugače mislečih. Žal ugotavljamo, da so ne- kateri včasih izgubili kompas. Kje sta poštenje in morala? Na tem področju je potrebno zaorati globoke brazde in posejati dobro seme. Prav zato smo izbrali kandidate svetnike, ki bodo občanom vrnili zaupanje v pošteno delo občinskega sveta. Podpiramo neodvisnega kandidata za župana Branka Kostanjevca, s katerim imamo najbolj sorodno razvojno strategijo. Jedro vseh strateških razvojnih izzivov naše občine mora postati dialog in še enkrat dialog!

Zaupajte glas našim kandidatom NSi - krščanskim demokratom, ki vas bodo slišali in bodo slišani tudi v občinskem svetu pri reševanju naših skupnih problemov. Naročnik Nova Slovenija

Kandidati za svetnike občine Markovci

Volilna enota 1 - BUKOVCI Volilna enota 4 – BOROVCI–STRELCI Olga BEZJAK, Stanislav KLINC, roj. 1. 2. 1964 na Ptuju roj. 11. 6. 1961 na Ptuju stanuje Bukovci 61/a stanuje Strelci 1 poklic: univ. dipl. med. sestra in dipl.vzg. Izobrazba: gradbeni tehnik Zaposlena v Zavodu (ZUDV) Dornava Zaposlen: samostojni podjetnik Volilna enota 2 – BUKOVCI–STOJNCI Volilna enota 5 – PRVENCI–SOBETINCI Janez MEZNARIČ, Marjan Meglič, roj. 1948 v Bukovcih roj. 21. 11. 1967 na Ptuju stanuje Bukovci 88 stanuje Prvenci 6c Izobrazba: univ. dipl. inž. lektrotehnike Izobrazba: dipl. zdravstvenik Poklic: upokojenec Zaposlen: vodja tima zdravstvene Zad. zaposl.:TMD invest, d. o. o. Ptuj nege v domu Danice Vogrinec Maribor Volilna enota 3 - STOJNCI Volilna enota 8 - ZABOVCI Anton Majerič, Igor Ambrož, roj. 2. 1. 1956 na Ptuju roj. 5. 1. 1983 na Ptuju stanuje Stojnci 43 stanuje v Zabovcih 19 Izobrazba: V. stopnja Poklic: elektrotehnik-elektronik Poklic: upokojenec Zaposlen: Teleing d.o.o.

Spoštovane občanke in občani! V kolikor nas boste izvolili za svetnike občinskega sveta, se bomo zavzemali za enakomeren razvoj celotne občine. Naša vizija je ustvarjanje kakovostnega življenja naših občanov, ohranjanje in promocija naravnih danosti, ustvarjanje pogojev za razvoj turizma, podjetništva in kmetijstva. Občinski svet je pomemben organ pri odločanju o vseh občinskih zadevah, zato se 5. 10. 2014 v čim večjem številu udeležite volitev in izberite pravega kandidata.

Leto 15, številka 3, september 2014 13 Lokalne volitve 2014

DAVID GABROVEC, kandidat za člana občinskega sveta v volilni enoti 006: (Markovci) Sem David Gabrovec in na prihajajočih lokalnih volitvah kandidiram v volilni enoti št. 6 kot neodvisni kandidat za člana občinskega sveta občine Markovci. Star sem 28 let, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, zaposlen pa kot višji pravosodni svetovalec na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Za kandidaturo sem se odločil zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja v kraju, kjer živim. Ne želim biti eden tistih, ki samo govorijo, ne storijo pa nič, da bi se stvari obrnile na bolje. Kot neodvisni kandidat se želim izogniti strankarskim zdraham, ki že nekaj časa hromijo delo občine Markovci in onemogočajo hitrejši razvoj, v življenje pa budijo projekte, ki so nerazumni ali pa so absolutno predragi glede na koristi, ki jih prinašajo. Zavedam se, da bom v primeru izvolitve za uresničitev ciljev, s katerimi želim izboljšati kakovost bivanja vaščanov v Markovcih, potreboval politično podporo v občinskem svetu, a jo bom iskal pri tistih svetnikih, ki bodo razmišljali s svojo glavo in bodo podpirali dobre projekte ne glede na svojo strankarsko pripadnost. Občina Markovci velja za eno izmed bogatejših občin v državi, zato občani upravičeno pričakujemo, da bo ustvarila dobre pogoje za bivanje in delo. Žal nas veliko revnejših slovenskih občin v razvoju prehiteva. V zadnjem mandatu je bilo sicer v občini veliko storjenega, tudi v samih Markovcih, pri čemer pa »domači« svetniki niso predlagali nobenega od realiziranih projektov, saj so bili vsi predlagani s strani občine oz. občinske uprave, prav tako pa gre za projekte, ki niso v izključno korist vaščanov Markovcev, ampak celotne občine. Ob tem so bile lokalne potrebe in pričakovanja Markovčanov zanemarjena in premalo zastopana s strani domačih svetnikov, čeprav bi ti lahko, glede na razmerje glasov v občinskem svetu, s svojimi predlogi uspeli. V primeru, da bom izvoljen, si bom prizadeval predvsem za ureditev športnega parka v Markovcih (ureditev igrišča z novimi slačilnicami, odbojkarsko igrišče, malo igrišče z umetno travo, preplastitev asfaltnega igrišča), saj je nedopustno, da je v Markovcih, ki je osrednja vas občine, hkrati pa se tukaj nahaja osnovna šola, daleč najslabša urejenost športnih površin. Nadalje je potrebno urediti nabrežino ob cesti Markovci–Zabovci, na kar vaščani opozarjajo že lep čas, doseči dogovor o ureditvi križišča pri Špicu ter pospešiti izgradnjo optičnega omrežja, ki je v nekaterih bistveno revnejših občinah že nekaj časa na voljo. Ne nazadnje je potrebno zgraditi tudi stopnice za dostop na krono jezera. Ta projekt je v načrtu že vse od leta 2004, a se nihče od svetnikov zanj ni resno zavzel in poskušal sam navezati stika z Dravskimi elektrarnami, kljub temu da se je občinski upravi pogosto očitalo, da se slabo oz. se sploh ne pogaja z upravljavcem jezera. Seveda bi lahko obljubil še marsikaj, a z obljubami je lahko vsak bogat. Prav zato obljubljam tisto, kar lahko tudi uresničim. Prepričan sem, da je potrebno v vasi prisluhniti vsem interesnim skupinam, prav tako tudi vsakemu posamezniku. David Gabrovec Naročnik David Gabrovec David Naročnik Naročnik SD Naročnik

14 Leto 15, številka 3, september 2014 lokalne volitve 2014

MAKSIMILJAN SAKELŠEK, kandidat za člana občinskega sveta v volilni enoti 001: (Bukovci) Naročnik Maksimiljan Sakelšek Maksimiljan Naročnik Sem Maksimiljan Sakelšek, neodvisni kandidat za svetnika občine Markovci, saj kandidiram s podporo volivcev. Za kandidaturo svetnika sem se odločil, ker želim sodelovati pri prihodnjih programih, ki bodo potekali na območju vasi Bukovci in nadaljnjem razvoju lokalne skupnosti.

V kolikor bom izvoljen, se bom zavzemal • za dokončanje začetnih in nedokončanih del (dokončanje kanalizacije, kolesarske poti …), • posodobitev javne razsvetljave, • za izgradnjo šolskih avtobusnih postajališč, Bukovci 132a • izgradnjo optičnega omrežja, • razširitev obrtne cone, saj se bo le takrat povečalo število novih delovnih mest, Rojen: 25. 4. 1984 • pomoč občine pri reševanju socialne problematike (dnevno varstvo, dom upokojencev), Poklic: elektrotehnik - • za razširitev prostorskega plana in s tem omogočiti individualno gradnjo našim elektronik, vaščanom vzdrževalec • ter za razvoj športa, kulture in gasilstva.

V kolikor mi boste zaupali svoj glas, se vam že v naprej zahvaljujem.

Maksimiljan Sakelšek SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR MARKOVCI SLS Naročnik STOPIMO SKUPAJ, ZA NAŠE SKUPNO DOBRO Spoštovane volivke in volivci, spet je minilo štiri leta , ko se je treba odločiti in svoj glas zaupati ljudem, ki bodo zastopali naše interese. Prepričani smo, da večina to stori prav. Vabimo vas, da pridete na volišče, saj bo le tako izražena vaša volja in spremembe. Kot stranka smo svojo voljo in podporo, skupno z večina strankami v naši občini, namenili novemu Volilna enota 1 Bukovci kandidatu za župana Branku Kostanjevcu. Saj je njegov program zelo podoben programu naše stranke. Skupno z vsemi projekti, ki so zastavljeni, se bomo zavzemali za nadaljnjo uspešno delo sveta in občinske Milan MAJER, letnik 1955 uprave, saj nas čakajo že načrtovani projekti za naslednja leta. (avtoličar, samostojni podjetnik) Če so projekti in pot, lahko dosežemo tudi cilje. – Ostane še nam skrb za šolsko in predšolsko Volilna enota 2 Bukovci- Stojnci – Dokončanje kanalizacije, ki mora biti končana vzgojo, športno in kulturno dejavnost, ohran- v letu 2017. janje naše dediščine in skrbeti ter povezovati Peter MAJCEN, letnik 1979 – Nadaljevanje postopka za sanacijo lagune. aktivno delo vseh naših društev in razvoj na (profesor matematike, profesor) – Priprava na komasacijo – polje II. vasi. – Dokončanje in vzdrževanje šolske stavbe. – Pomemben člen so tudi naši starejši občani, Volilna enota 3 Stojnci – Pridobivanje zemljičš in ureditev dokument- saj so le oni so ustvarili dediščino, ki jo lahko Hedvika ROJKO, letnik 1974 acije za izgradnjo rondoja v Markovcih. nadgrajujemo; zavzemali se bomo za izgraditev (kmetijski tehnik, samostojna podjetnica) – Širitev industrijske cone, 4. faza . Doma upokojencev. – Izgradnja zbirnega centra v obrtni coni Novi – Zavzemali se bomo za južno varianto hitre Volilna enota 3 Stojnci Jork. ceste. – Dokončevanje vseh začetih del, ki smo jih – Predvsem pa je naš namen prisluhniti ljudem Janez, Jani GOLOB, letnik 1951 pričeli v sedanjem mandatu. in njihovim željam, ter z njimi skupno izpolniti (tehnolog strojništva, upokojenec) – Izpolniti vse tiste majhne projekte v vseh vaseh cilje, saj lahko le tako poteka delo in projekti v naše občine, kateri so zelo pomembni za naše harmoniji z občani. Volilna enota 7 Nova vas občane. Anton KEKEC, letnik 1967 Veliko majhnih projektov in dela nas čaka, saj se v vsakem novem mandatu porajajo želje, zamisli in (vzdrževalec strojev, samostojni podjetnik) ideje. Skupaj jih bomo uresničili mi kot vaši predstavniki, predvsem pa vi, dragi volivke in volivci. Prav vi ste tisti, kateri morate stopiti skupaj in odločiti za naše skupno dobro. Volilna enota 8 Zabovci Danica ZEMLJARIČ, letnik 1955 (gostinski tehnik, samostojna podjetnica)

Vi ste tisti, ki boste odločali, Volilna enota 9 Markovci zato vas še enkrat vabimo, Ivan SVRŽNJAK, letnik 1960 da se udeležite volitev ter oddate svoj glas. (ekonomski tehnik, samostojni podjetnik)

Leto 15, številka 3, september 2014 15 Lokalne volitve 2014

ZLATKO BRATUŠA, kandidat za člana občinskega sveta v volilni enoti 001: (Bukovci)

Kot svetnik se bom zavzemal za: - širitev industrijske cone - sofinanciranje samozaposlovanja - odpiranje novih delovnih mest - izgradnjo in obnovo infrastrukture - transparentno porabo občinskih sredstev - rekreacijski prostor v Bukovcih (odbojkarsko igrišče, prostor za balinanje in kegljanje …) Bukovci 63 - pomoč starejšim občanom Rojen: 22. 8. 1974 - dokončanje projektov, ki so v izgradnji - izgradnjo kolesarskih stez in pešpoti Poklic: mehanik vozil in voznih sredstev - sofinanciranje izobraževanja za perspektivne mlade občane

Zaposlitev: Vitiva d. d. Zahvaljujem se vsem podpornikom, volivcem in volivkam za vašo podporo in spodbudo.

Zlatko Bratuša Naročnik Zlatko Bratuša Zlatko Naročnik STANISLAV KITAK, kandidat za člana občinskega sveta v volilni enoti 005: (Prvenci–Sobetinci) Spoštovani občani, predvsem pa Prvenčani in Sobetinčani. Sem Stanislav Kitak, rojen leta 1968. Poročen oče treh otrok. Zaposlen sem v Vitivi. V prostem času se ukvarjam s kmetijstvom, moj hobi so čebele. Kandidiram v 5. volilni enoti kot neodvisni kandldat na pobudo vaščanov. Sem predsednik VO Prvenci. Biti neodvisni kandidat pomeni imeti prednosti. Ni se treba zgledovati, kako glasujejo strankarski kolegi. Trdim, da bi vsi izvoljeni svetniki morali potem pozabiti na stranke. Delovati bi morali enotno, podpreti dobre stvari za dobrobit naših občanov. Zavzemal se bom za razširitev industrijske cone, gradnjo doma upokojencev. Prednosti pri zaposlitvi marajo dobiti naši občani. V primeru da občina rabi kakšno zemljišče, se mora najprej dogovoriti za ceno, jo plačati, šele takrat je lahko njena last. Sobentinčani in okoličani si zaslužimo in imamo pravico do čistejšega zraka. Bioplinarni Vargazon je treba na vsak način preprečiti, da vozi sem klavniške odpadke. V Prvencih je potrebno urediti jaške na cestah in pločnik. Občina je v zadnjem času bolj malo naredila za razvoj kmetijstva in pomagala obrtnikom, zato moramo delati tudi v tej smeri. Še so stvari, ki se bodo morale v naši občini urediti. Verjemite mi, če me boste izvolili, vas ne bom razočaral. Zavzemal se bom za razvoj naših vasi, občine. Prisluhnil bom vašim željam in jih predlagal na sejah. Za vaš glas se vam že v naprej zahvaljujem.

Vaš kandidat Stanislav Kitak Naročnik Stanislav Kitak Stanislav Naročnik

16 Leto 15, številka 3, september 2014 lokalne volitve 2014 Naročnik Maja Zemljarič Maja Naročnik

Franc KOLENKO, kandidat na listi Klaudije Pivko in skupine volivcev v Volilni enoti 003 – naselje STOJNCI (brez SZ dela) Sem Franc KOLENKO, roj. 1951, komercialist, upokojenec. življenje. Trenutno nas najbolj pesti neurejeno stanje Še vedno, kljub večletnim naporom, nimamo urejene t.i. Naročnik Franc Kolenko Franc Naročnik Živim v Stojncih 139 a. Verjamem, da ni potrebno, da bi se vodotokov, t.j. struge reke Drave z njenimi rokavi in tudi zelene ceste južno od regionalke (od Mihečvih do Toplakovih), posebej predstavljal, saj me vsi kot starejšega Stojnčana kanali proti Muretincem. Le-te je nujno potrebno takoj morda bi bilo smotrno, kljub raznim pomislekom, urediti tudi dobro poznate. Odkar pomnim, sem bil športnik, najprej sanirati, očistiti in poglobiti, da bo podtalnica, ki v zadnjih cesto na južni strani gaja. Vsekakor pa je potrebno obstoječe kot nogometaš, nato sem aktivno sodeloval pri ŠD Stojnci, v letih povzroča velike probleme, imela kam odtekati. Sedaj poti, tudi tematske, še naprej redno vzdrževati. dveh mandatih sem bil tudi predsednik ŠD Stojnci. Danes se s zaliva naše kleti in tako uničuje premoženja ljudi pa tudi Žal nam ustrezne službe zaradi vedno večjih voda grozijo ponosom oziram tako na rezultate, ki jih je društvo dosegalo, sama življenja. Občina se mora aktivno vključevati v skupne tudi s prestavitvijo lokacije Športnega parka Stojnci. Zato si kot na urejen športni park, ki smo ga skupaj zgradili. regijske in medkrajevne projekte v tej zvezi in aktivno iskati moramo na nivoju občine takoj začeti prizadevati najti pravo V zadnjem mandatu predsedujem vaškemu odboru v morebitne sofinancerje. lokacijo in jo tudi uvrstiti v prostorski plan, da bi v bližnji Stojncih, za katerega prav tako lahko rečem, da je aktivno Ker nas je Stojnčanov veliko, rabimo tudi urejene prostore bodočnosti lahko športni park postopoma preselili na varno spremljal vaško dogajanje, predvsem na investicijskem za druženje. Ne smemo se zadovoljiti s sedanjo podobo pred vodo. področju in s svojimi predlogi tudi pripomogel, da se v vasi medgeneracijskega centra, temveč je potrebno tega Še ena zadeva je za Stojnčane pomembna, to je osnovna gradi in posodablja infrastruktura. Predvsem smo zadovoljni, dokončati v skladu s prvotnim projektom. živilska preskrba. Tudi občina se mora truditi, da se v naši da smo uspeli tudi z zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi. Prav tako si vas v primerjavi z drugimi manjšimi vasmi, vasi ne zapre edina trgovina z osnovnimi življenjskimi Res je, da se veliko dogaja, toda potreb je še ogromno, saj zasluži sodoben gasilski dom za opravljanje gasilske službe potrebščinami. Že leto dni trajajoča izgradnja infrastrukture smo bili prav Stojnci v zadnjih letih nekoliko investicijsko in za vaška druženja, zato ga moramo skupaj z dvorano je namreč znižala promet trgovine do te mere, da ji grozi zapostavljeni. Prepričan sem, da mora biti zastopanost v posodobiti in opremiti vsaj z novimi mizami in stoli. zaprtje. Za avtomobile je tako rekoč bila nedostopna. V vasi občinskem svetu močnejša in odločnejša. Ker vaški odbor Eden večjih projektov je tudi prestavitev Kvarove kapele. pa imamo veliko ljudi, ki so doma, brez služb, upokojenci itd. dela neposredno z ljudmi, tudi prej zazna težave, ki tarejo nas Res je, da je ta sedaj prestavljena, vendar je potrebno najti in se nimajo možnosti vsak dan voziti po kruh v drugi kraj. male ljudi, zato se mi zdi sodelovanje občinskega svetnika z sredstva še za njeno sanacijo, opremo, pa tudi za ureditev Sprotno si je potrebno tudi prizadevati, da se v občinskem vaškim odborom ključnega pomena. okolice, da bo kot vaško središče Stojnčanom v ponos. proračunu zagotavljajo tudi sredstva za redno vzdrževanje V kolikor me boste izvolili v občinski svet, se bom zavzemal Dotrajana je tudi stavba t.i. mlekarne, kjer ima svoje prostore kompletne infrastrukture, vključno z vaškimi objekti, prav za razvoj celotne občine, predvsem pa za razvoj naše vasi vaški odbor in društvo Godba na pihala, zato bi jo bilo nujno tako pa tudi, da se bolj bdi nad samo gradnjo infrastrukture in za reševanje problemov, ki najbolj pestijo nas Stojnčane. potrebno sanirati, preden jo zob časa če bolj načne. in da se mnogotere napake tudi sproti odpravijo. Želim sodelovati tvorno in konstruktivno, prav zaradi tega Smo tudi tik pred izgradnjo pločnika v vasi. Nujno in Vem, da ima občina veliko projektov širšega pomena, toda se nisem odločil kandidirati prek politične stranke, temveč potrebno je, da se hkrati poleg javne razsvetljave uredijo tudi počasi in vztrajno, vsako leto nekaj, pa je potrebno postoriti samostojno, s podporo volivcev. Prav ti, ki so prepoznali ponikalnice za meteorne vode, saj se po cesti mnogokrat tudi za Stojnce. Če me boste volili za občinskega svetnika, rezultate mojih dosedanjih prizadevanj, so me nagovorili h plava in ne vozi. Voda pa zaliva tudi dvorišča mnogoterih hiš. si bom zato prizadeval, da se bodo sredstva v občinskem kandidaturi. Prav je, da se podpirajo velike stvari, vendar je Zaključena je komasacija kmetijskih zemljišč. Sedaj so proračunu delila pravično, predvsem pa več kot doslej še pomembneje videti in prisluhniti malemu človeku, njegovi idealni pogoji, da se na komasiranih zemljiščih zgradi še za našo vas. Ne glede na to, koga boste izvolili za svojega stiski, kar v današnjih časih ni redkost in za kar si sam že celo namakalni sistem. Tako bi pridelali več hrane in se vsaj delno predstavnika v občinskem svetu naše občine, vas pozivam, življenje prizadevam. Živim po načelu, »pomagaj, kjer lahko, približali samooskrbi, kar je tudi načrtovana politika države. bodimo složni, saj bomo le tako lahko uresničevali svoje kjer ne, pa tudi škoditi ni treba«. Zato mora ta projekt podpreti in financirati država, občina potrebe in želje. Stojnci smo velika vas, ki ne potrebuje le asfalta in pa aktivno iskati še druge možne vire financiranja izgradnje Franc KOLENKO kanalizacije, temveč predvsem pogoje za varno in zdravo namakalnega sistema. NEODVISNI KANDIDAT ZA OBČINSKEGA SVETNIKA

Leto 15, številka 3, september 2014 17 Lokalne volitve 2014

DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinski odbor Markovci 2281 Markovci

Spoštovane občanke, občani, simpatizerji in člani stranke DeSUS v občini Markovci. Stranka DeSUS je z vstopom v vladno koalicijo postala druga najmočnejša stranka v novi vladi Republike Slovenije. Zaupanje, ki ste ga volivke in volivci izkazali na parlamentarnih volitvah jasno kažejo vašo voljo, da DeSUS sodeluje pri sprejemanju pomembnih odločitev za našo Slovenijo, še posebej na področju starejših in na medgeneracijskem sodelovanju.

Pred nami so lokalne volitve, na katerih bomo odločali o tem, kdo bo sodeloval pri sprejemanju odločitev na občinskem nivoju. Odločali bomo torej o tem, kdo bo naslednje štiri leta vodil politiko razvoja našega domačega kraja ter sodeloval pri razvoju naših vasi. Kandidati na glasovnicah iz stranke DeSUS predstavljajo modrost, zmernost, znanje in iskreno namero za trajnostni razvoj našega domačega okolja. Širokopotezne obljube in predvolilne napovedi, ki nimajo jasno določenih virov financiranja in predstavljajo prepotentne želje nekaterih posameznikov je potrebno jemati z veliko rezervo in se osredotočiti na cilje, ki so uresničljivi in bodo povečali kvaliteto življenja v našem domačem kraju. Konkretni projekti, kot so podpora prostovoljnim organizacijam (npr. projekt Starejši za starejše), podpora kvalitetni predšolski in šolski vzgoji, podpora programov za starejše, podpora podjetništvu in kmetijstvu, lokalnim društvom, razumnemu upravljanju prostora in odločno nasprotovanje previsokim cenam komunalnih storitev. To je le nekaj področij in stališč, pri katerih lahko računate na stranko DeSUS oziroma na svetnice in svetnike iz naših vrst. Spoštovane občanke, občani in prijatelji stranke DeSUS, gre za razvoj naših vasi ter občine kot celote. Če bomo z našimi kandidatkami in kandidati izvoljeni v občinski svet, kjer se odloča o zgoraj omenjenih temah, bomo vsekakor doprinesli k večji kvaliteti življenja večine občank in občanov in ne zgolj peščice posameznikov. Predvsem upokojenke in upokojenci smo s svojimi življenjskimi izkušnjami in pridobljenim znanjem garancija za zdrav razvoj družbe, ki jo potrebuje vsaka občina.

Prav zato podprimo stranko DeSUS ter njene kandidatke in kandidate na bližajočih se volitvah. Veselimo se solidnih rezultatov na volitvah in se v imenu naših kandidatk in kandidatov že v naprej zahvaljujemo za vsak glas, ki nam ga boste namenili. Branimir Kodrič, predsednik OO DeSUS Markovci Naročnik DeSUS Naročnik

Na volitvah 5. 10. 2014 bo za župana občine Markovci ponovno kandidiral Milan Gabrovec. Na njegovi listi kandidirajo tudi: Irena Pukšič, Danijel Kekec, Franc Kostanjevec in Miran Milošič, vsak v svoji volilni enoti. Dogovorili so se tudi z nekaj neodvisnimi kandidati, da bodo v primeru izvolitve sodelovali v interesu razvoja in napredka občine Markovci.

Na volitvah 2010 sem vas pozival, da »Skupaj zmoremo več« in da »Skupaj gradimo prihodnost«. V štirih letih smo skupaj naredili res veliko. Koliko in kaj, si lahko pogledate v knjižici Strategija občine Markovci. V njej tudi najdete veliko projektov, ki jih načrtujemo v prihodnje. Želim si, da bi naredili projekte, ki prinašajo dodano vrednost, zato se DANIJEL KEKEC bomo posvetili predvsem mladim in poskušali zagotoviti čim več možnosti za gradnjo ali Bukovci 130c nakup stanovanj po ugodnih cenah, obrtnikom in gospodarstvu pa finančne in pravne rojen 1. 3. 1955 vzpodbude, da bo čim več mladih dobilo zaposlitev v domači občini. V naši občini se mizar, upokojenec lahko pohvalimo z največ kilometri kolesarskih poti na Ptujskem, zato bomo nadaljevali v tej smeri in v naslednjih letih dokončali, oziroma, zgradili kolesarske poti ob obeh magistralnih cestah (Borovci–Moškanjci in Zabovci–Borl) ter na vseh lokalnih cestah, kjer MIRAN MILOŠIČ Bukovci 99c, bo to potrebno. Zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti in pretočnosti, smo se z rojen 5. 8. 1965 DRSC (Direkcijo RS za ceste) že dogovorili o gradnji dveh krožišč v Markovcih (pri trgovini inženir strojništva, Špic in pri trgovini KZ Ptuj), vendar je gradnja zaradi finančne krize prestavljena na leto vodja kontrole kvalitete 2015. S postavitvijo trga in prestavitvijo športnega objekta bomo polepšali prostor za poslovno stanovanjskim objektom v Markovcih, za katerega obstajajo projekti že tri leta, vendar jih občinski svet ni potrdil. Poskrbeli bomo tudi za društveno življenje na FRANC KOSTANJEVEC vseh področjih naše občine in vsem občankam in občanom zagotovili enake pogoje pri Stojnci 149 rojen 26. 2. 1950 uresničevanju vsakodnevnih potreb družbeno političnega življenja. Veliko časa bomo voznik, upokojenec namenili tudi preverjanju pogojev za gradnjo manjšega doma upokojencev, s poudarkom na varovanih stanovanjih in dnevnemu varstvu starejših oseb.

2 Vse nadaljnje informacije o našem programu ob lokalnih volitvah 2014 bomo poslali v IRENA PUKŠIČ naslednjih dneh na vaše domove. Nova vas pri Markovcih 93 rojen 20. 8. 1967 Ostajamo zvesti občini Markovci, zato vas pozivamo, spoštovane občanke in občani, profesor razrednega pouka, učiteljica da gremo naprej pogumno in složno za razvoj in napredek naše lepe občine.

Milan Gabrovec Naročnik LDS Naročnik

18 Leto 15, številka 3, september 2014

Milan GABROVEC z a ž u p a n a ZVEST Občini MARKOVCI POGUMNO IN SLOŽNO ZA RAZVOJ IN NAPREDEK Naročnik: LDS V razvojni koncept vključeno območje občine Na porečju Drave obstaja vrsta pobud in predlogov, namenjenih razvoju ob- Ključni del projektne močja. Največji izziv je, kako uskladiti pobude Oživitev interese različnih sektorjev in priča- kovanj prebivalcev ter hkrati zagota- Šturmovcev je vljati dobro stanje voda, zagotavljati vzpostaviti ponudbo, ki varnost pred njihovim škodljivim de- lovanjem (poplavami) ter ohranjati vključuje izobraževanje, naravo in biotsko raznovrstnost. Sku- doživljajski turizem, pina strokovnjakov Inštituta za vode Republike Slovenije in mariborske lokalne izdelke, enote Zavoda Republike Slovenije za ohranjanje etnološke varstvo narave je s strokovno podpo- ro različnih organizacij in posamezni- dediščine in kov ter predstavniki vključenih občin povezovanje z drugimi v okviru projekta SEE River oblikovala razvojni koncept rečnega koridorja turističnimi vsebinami z Drave od Maribora do Zavrča. Kon- drugimi občinami in na cept predvideva, da sta bosta reka in izbrani koridor postala ekološko-ra- ravni regije. deljuje cilje in določa ukrepe, ki so za dose- zvojna os sodobne turistično-ener- ganje teh ciljev potrebni. Iz ukrepov izhaja getsko-kmetijske-regije spodnjega Razvojni koncept – usmeritve za akcijski načrt, ki omogoča presojanje in Podravja. To območje obsega tudi ce- trajnostni razvoj določa, katere aktivnosti (pobude, zamisli, lotno občino Markovci. Razvojni koncept združuje razvojne po- obstoječi ali načrtovani projekti) bodo pri- Podobo reke Drave in razvoj območja ob bude posameznih sektorjev za izbrano pomogle k uresničevanju opredeljenih cil- njej so močno zaznamovali tradicionalni območje ob Dravi, ki so jih prepoznali in jev razvojnega koncepta in vizije za Dravo in pogosto nasprotujoči si vodno upravl- opredelili predstavniki različnih sektor- 2030. Razvojni koncept nenazadnje vodi javski, naravovarstveni, energetski, kme- jev na delavnicah, individualnih srečan- tudi k racionalnemu usmerjanju investi- tijski, turistično-rekreativni in drugi in- jih in predstavitvah. Projektna skupina cijskih sredstev. Uresničevanje razvojne- teresi. Dravo vse preveč povezujemo z SEE River jih je analizirala in jih skušala ga koncepta bo pripomoglo k večji eko- energetiko in infrastrukturo, a možnosti umestiti v prostor glede na trenutno nomski konkurenčnosti območja in regije, darske rabe v Šturmovcih in s tem iz- za razvoj območja močno presegajo ta stanje in možnosti, ki jih določena loka- večanju zaposlitev lokalnih prebivalcev boljšanje stanja habitatov ter habitatnih dva vidika. Vzdolž reke Drave se nahaja- cija omogoča. ter trajnosti rabi naravnih virov. tipov v zavarovanem območju KP Štur- jo pomembna in dobro ohranjena eko- movci in posebnem varstvenem območ- loško pomembna območja, za katera je ju, območju Natura 2000. Predvidena je značilna visoka raznovrstnost živalskih ponovna vzpostavitev rabe na delu za- in rastlinskih vrst. Številna so zavarovana raščajočih suhih travnikov, zagotovitev z varstvenimi režimi, na primer Krajinski ustrezne rabe na obstoječih travnikih s park Šturmovci, ali kot naravni rezervati pašo in košnjo ter ponovna vzpostavitev ter so del evropskega omrežja varovanih le-teh na mestih, kjer je bila raba zemljiš- območij Natura 2000. Drava ponuja šte- ča spremenjena v njivsko rabo. vilne športno rekreacijske dejavnosti na V drugem segmentu projekta je predvi- vodi, kot so čolnarjenje, jadranje in raf- dena izboljšava hidroloških razmer (dvig ting, in v neposredni bližini reke, kot sta nivoja podtalnice, zmanjševanje sušne- kolesarjenje in konjeništvo. ga stresa rastlin itd.) in izboljšanje stanja vodnih habitatov ter posledično biotske Ob Dravi se že odvijata šport in re- raznovrstnosti na območju parka. Pred- kreacija, ki sta združena in prilago- videna je obnova rečnih rokavov in mr- jena naravovarstvenim zahtevam, a Razvojni koncept zato spodbuja, povezuje tvic ter oživitev Šturmovskega rokava. sta v zavesti in poznavanju zaenkrat Dogovori za konkretne projekte in usklajuje rešitve s področij upravljanja Drugi projektni predlogi predvidevajo še malce odrinjena na stran. Obsta- oživitev Šturmovcev voda, varstva narave, pridobivanja ener- obnovo rečnega koridorja Drave od Ma- ja mnogo priložnosti za sodobnejšo gije, kmetijstva, turizma in rekreacije ter IzVRS in mariborska enota ZRSVN sta s ribora do Zavrča in skupni vodnogos- trajnostno rabo potencialov Drave, drugih prepoznanih sektorjev. Tako pred- sodelovanjem lokalnih skupnosti, or- podarsko-naravovarstveno-energetski med drugim športno-rekreacijsko iz- stavlja strokovno podlago za regionalni ganizacij in posameznikov na pilotnem vodni režim Drave, dobre gozdarske in koriščanje obstoječe vodne in hidro- razvojni program in regionalni prostorski območju pripravila konkretne projektne kmetijske prakse na poplavnih in vo- energetske infrastrukture, kjer bi z za- načrt, hkrati pa podaja splošne usmeritve zamisli, ki sta jih predlagala tudi za vkl- donosnih območjih v rečnem koridorju snovo multifunkcionalnih prostorov za trajnostni razvoj ob reki Dravi. Razvojni jučitev v Regionalni razvojni program. Drave, športno-rekreacijsko-turistična protipoplavni nasipi lahko omogočali koncept sicer opredeljuje bodoče – želje- Eden prioritetnih predlogov je Oživitev vodno os Maribor–Ptuj–Zavrč, izobraže- tudi hojo, tek, kolesarjenje in podob- no stanje v prostoru, a hkrati podaja točne Šturmovcev, ki je namenjen vzposta- vanje in osveščanje javnosti ter vključe- ne sprejemljive aktivnosti. korake, kako to stanje tudi doseči. Opre- vitvi trajnostnega modela tradicionalne vanje v čezmejno upravljanje reke Drave. kmetijsko-gozdarske rabe, izboljšanju Poglavitno vlogo pri uresničevanju hidroloških razmer na pilotnem ob- razvojnega koncepta imajo različne or- močju Krajinskega parka (KP) Šturmovci ganizacije iz zasebnega in javnega sek- ter izboljšanju doživljajske, turistično- torja na pilotnem območju oziroma v izobraževalne ponudbe v regiji. Model regiji, ki imajo interes in prepoznajo pri- bo služil kot primer dobre prakse celo- ložnosti za nadaljnji razvoj ter prevzema- stnega upravljanja kulturne krajine na jo izvajanje akcijskega načrta v finančni varovanih območjih. perspektivi 2014–2020. Lucija Marovt, sodelavka projekta SEE River, Prvi segment projekta vključuje ukrepe Andrej Bašelj, Inštitut za vode Republike Slovenije, Izkaznica projekta SEE River za obnovo tradicionalne kmetijsko-goz- Andrej Grmovšek, Zavod RS za varstvo narave, OE MB Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugo- vzhodni Evropi Vsi, ki so bili doslej vključeni v projekt, so izkazali veliko zanimanje in so Vodilni partner: Inštitut za vode Republike Slovenije pomembno prispevali k oblikovanju razvojnega koncepta. Še posebej je Pilotne reke: Drava v vseh petih obrežnih državah ter Bodrog, Neretva, Prut, spodbudno dejstvo, da so organizacije, deležniki in občine, med njimi tudi Soča, Vjosa občina Markovci, izpostavili potrebo po trajni obliki povezovanja organiza- Mednarodno partnerstvo: 26 institucij iz 12 držav južne in jugovzhodne Evrope cij na in ob celotni Dravi v Sloveniji – od Dravograda do meje s Hrvaško. S Vrednost celotnega mednarodnega projekta: 2.107.354,30 EUR Financiranje: Program transnacionalnega programa Jugovzhodna Evropa tem namenom se je julija letos že sestala tako imenovana Skupina za Dra- Trajanje: 1. 10. 2012–30. 11. 2014 vo, ki predstavlja temelj za oblikovanje organizirane oblike povezovanja Splet: www.see-river.net ob Dravi in za Dravo.

Leto 15, številka 3, september 2014 19 Iz osnovne šole Markovci

Gradivo za šolske strani Moje počitnice v očeh četrtošolcev zbira Vida Vajda. Opisala bom moje počitnice. obcestni robnik. Težavo smo hitro rešili. sošolka Tia rojstni dan. Kupili smo dari- Na začetku počitnic sem bila zelo utruje- Odpeljali smo se do našega apartmaja lo in se odpravili proti njenemu domu. na in sem šla spat. Ko je bil 26. julij, sem in pogledali, kako je v njem. Razpakirali Ko sem prišla k njej, je večina sošolcev imela rojstni dan. Povabila sem Saro, smo vse stvari. Drugi dan smo se že šli že bila tam. Ko smo se vsi zbrali, smo se Jana, drugo Saro, Niko, Nika, Alena in kopat. Šel sem se potapljat in lovit ribe. urno preoblekli v kopalke in skočili v ba- Luka. V začetku avgusta sem šla na po- Spali smo zelo dolgo, da smo imeli do- zen, da je voda pljuskala na vse strani. Ko čitnice k babici. Tam sem doživela veliko volj moči za drugi dan. Tretji dan smo smo se naveličali kopanja, smo šli eni na lepega. Oma ima konja, ovce, fazana, 2 ponovno šli na plažo. Ati mi je pokazal, trampolin, drugi k zajčku, eni pa celo na pava in malega psa. Na počitnicah sem kako privabiti ribe. Poskusil sem jih tudi tobogan. Tako je počasi bil večer in eden bila 5 dni. Ko je minilo 5 dni, sem šla do- sam privabiti. Nekajkrat sem se zbodel za drugim smo se odpravljali domov. Čas mov. Čez kakih 10 dni smo šli v toplice na morskem ježku. Ribe, ki sva jih priva- je hitro mineval. Nekega jutra sem atija Terme 3000 v Moravske Toplice. Tam sem bila, so bile lepe in užitne. prosila, naj me pelje v jahalno šolo. Ati se kopala, spuščala po toboganih, skaka- Šli smo v vas Orlec. Tam smo videli zelo je privolil. Oblekla sva se in se odpravi- la iz skakalnic in se sončila. Minevali so dosti beloglavih orlov, os in sršenov. la proti jahalni šoli. Tam so mi povedali, dnevi. Zadnji teden pred pričetkom šole Bili so tudi zelo veliki valovi, ki so me pre- da bom imela učiteljico Živo. Dobila sem se je približal. Pripravljala sem se na šolo. metavali sem ter tja. Obiskali smo tudi konja Sokola. Jahala sem ga in se po eni Prišel je težko pričakovani ponedeljek in mesto Osor, kjer smo videli kip skladate- uri odpravila domov. Uro jahanja imam šli smo v ŠOLO. lja. Videli smo tudi, kako se odpira most. vsak teden. Ta dan komaj čakam, ker To je kratek opis mojih počitnic. To so bile moje počitnice. imam zelo rada konje in zelo rada jaham. Ana Plošinjak, 4.a Jaka Solina - Petrovič, 4. a Proti koncu počitnic je imel moj boter Tomi rojstni dan. Ko smo prispeli v Grabe Letošnjih počitnic sem se posebej vese- Šole je bilo končno konec in začele so se pri Ljutomeru, kjer moj boter živi, nas je lila, ker sem šla prvič na morje v kamp počitnice. množica ljudi že čakala. Iz kuhinje je že Šimuni. Ko je minil en teden, sem pri babici dišalo po dobri hrani. Odšla sem k ogra- Tam sem bila z Zalo in bratom Marselom. praznoval rojstni dan. Zvečer smo brat, di, kjer so bili njihovi konji. Božala sem jih V kampu smo bili 3 dni. Prvi dan je bilo veliko ruščine. V avgustu sem šla na šti- sestra in jaz kar ostali na počitnicah. To s sestričnama Pio in Tio. Božale smo jih grdo vreme, zato smo preživeli dan v pri- ri rojstne dneve. Počitnice so se mi hitro so bile enotedenske počitnice, v katerih kakšnih 5 minut. Saj bi jih še dalje, pa se kolici ob družabnih igrah. Ko smo prišli z končale. sem bil na veliko krajih. je iz kuhinje zaslišalo, da moramo k mizi. morja, sem se s svojo družino odpravila Danijela Štrafela, 4. a En teden po tem sem imel nogometno Planile smo v kuhinjo, ker smo bile zelo na morje za 6 dni v Turanj. V Turanju smo tekmo v Središču ob Dravi. Ker boter in sestradane. Najedle smo se, potem pa imeli apartma. En dan je deževalo, ostali Na morje smo odpotovali dne 16. Avgu- botrica živita v Ormožu, smo po tekmi šle nazaj božat konje. Tokrat smo s seboj dnevi pa so bili sončni. Veliko sem plava- sta 2014. Šli smo v kraj Tisno. šli na obisk. S sestro sva lahko tam pre- vzele tudi prijateljico Niko. Ko smo prišle la, čofotala, se potapljala in iskala školjke Po dolgih štirih urah vožnje smo končno spala. Nekje na začetku avgusta pa smo k ogradi, ni bilo več konjev, ker so jih za- ... Čas na morju je hitro minil in že smo prišli na morje. Najprej smo si odpočili šli na obisk k teti in stricu, ki živita blizu prli v hlev. Šle smo na sprehod s psičko se odpravili proti domu. Naši sosedje so od dolge vožnje, potem pa se razpakira- stadiona Ljudski vrt v Mariboru. Tudi Ajšo. Hodile smo do teme. Z Niko sva odšli na morje, zato sem skrbela za nji- li. Na morju sta bila tudi stric in teta. Sku- stadion smo si ogledali. Šel sem tudi na med sprehodom skakali preko potočka. hova mačka. Med počitnicami sem imela paj smo ostali 2 dni. Skupaj smo se kopa- rojstni dan k sošolki Ani. Bilo je prav tako Ob potočku je bilo veliko blata in sem veliko obiskov prijateljev, s katerimi sem li in se zabavali. Ko smo ostali sami, smo zabavno. En teden pred začetkom nove- si zato zelo umazala čevlje. Mislila sem, skupaj preživljala dneve ob igranju wiia raziskovali otoke okrog Murterja. Včasih ga šolskega leta pa je sestrica praznova- da me bo mami kregala, ker so bili čevlji in kopanju. smo se tudi šli skopat na otok Vargado, la rojstni dan. Veliko sem tudi lovil ribe, novi in beli, a me ni. Ko smo se vrnile s Počitnice so bile čudovite, vendar so pre- kjer je zelo lepa peščena plaža. Čez nekaj saj imamo čisto blizu Dravo. Ne smem sprehoda, smo se šle skrivalnice v temi. hitro minile. dni smo šli s čolnom obiskat prijatelje na pozabiti še rojstnega dneva mojega bo- Bilo je super! Nato smo morale iti v hišo. Anastasia Lepoša, 4.a otok Silbo. Otok je zelo zanimiv, saj tam tra. Praznoval ga je dva dneva pred šolo. Počasi smo šli vsi domov. Minevali so ni nobenega avta, niti kolesa. Tam smo Zadnji dan počitnic smo šli v Ruše, ki so še zadnji dnevi počitnic in z atijem smo 8. julija se je naša družine odpravila na prespali na čolnu. Obiskali smo tudi otok blizu Maribora. kupili še zadnje šolske potrebščine. Za- morje. Šli smo na otok Pag, v kraj Kustiči. Prvič. Tam smo obiskali muzej koral. Na Tudi počitnice brez morja so zelo zabav- dnji vikend sem bila pri atiju na poroki. Imeli smo novi čoln. Veliko smo se vozili morju smo ostali še 10 dni. Ko smo se ne, a vseeno prekratke. Poročila se je njegova sestra, moja teta in smučali na vodi. Tam me je obiskala vrnili domov, je bilo zelo hladno. Nekaj Jan Šilak, 4. a Cvetka. Počitnice so bile lepe, zanimive sošolka Noelle. Na Pagu smo bili 10 dni. dni smo še ostali doma. Bližal se je zadnji in polne presenečenj. Seveda so prehitro Zvečer smo se z avtomobilom odpeljali teden in pripraviti smo se morali za šolo. Bilo je zgodaj zjutraj, ko smo se s starši minile. v Novaljo. Imeli smo grdo vreme. Nato To so moje počitnice. Počitnice so minile odpravili na dopust v Baško vodo. Jutro Maša Fras, 4.a sem na morje šel z babico in dedkom. Šli zelo hitro. je bilo hladno in sem kar zaspal. Zbudi- Moje poletne počitnice so bile zelo za- smo v Novigrad. Tam sem si kupil laser. Jaka Janžekovič, 4. a lo me je vroče sonce in bili smo že na Obiskali smo novi vodni park z veliko to- morju. Komaj sem čakal, da zaplavam v nimive. Najprej sem nekaj dni preživela pri babici v Spuhlji. Pomagala sem ji bogani. 15. avgusta 2014 sem šel z družino na njem. A glej, imel sem nesrečo in si zvil pri različnih opravilih v hiši, na vrtu, To je samo nekaj doživljajev iz mojih le- morje na otok Cres v Staro gavzo. gleženj. Bil sem v bolnišnici v Makarski njivi in tudi v hlevu. pih počitnic. Po petih urah vožnje smo končno pri- in Splitu. Mislil sem, da je konec lepih Meseca julija sem preživela skoraj dva Anej Šešerko, 4.A speli. Šli smo na recepcijo, da izvemo počitnic. Dobil sem mavec in bil zelo ža- losten. Starša sta mi kupila čoln, da sem tedna na morju v Igranah. Tam je bilo katero apartmajsko številko imamo. Ati- zelo lepo. Veliko sem plavala, se pota- Prvi dan počitnic smo se odpravili v Ru- ju se je avtomobilska guma zataknila za lahko užival na morju. Čez nekaj dni so sijo. Oče nas je odpeljal na letališče. Tam mi mavec odstranili in konč- pljala, igrala s sestrico in počela še mno- smo kupili karte. Nato smo vstopili na no sem lahko zaplaval in se go zanimivih stvari. Polizala sem goro letalo. Peljali smo se pet ur. Ko smo iz- potapljal. Z atijem sva iskala sladoleda. Barba Ante nas je z ladjico pe- stopili, so nas tam čakali naši sorodniki, školjke in našla tudi morsko ljal tudi na ribolov z mrežo. Dovolil mi je, ki so nas odpeljali k babici. V soboto je zvezdo. da sem bila krmar. moja teta imela poroko. Na poroki smo Te počitnice so bile na kon- peli, plesali in se zabavali. Drugi dan smo cu zelo lepe. šli na jezero. Tam smo se kopali. Po ko- Maj Vogrin, 4. a panju sem šla na čoln. Po vsem tem smo šli domov. V sredo smo šli v cirkus. Tam Šola je minila in počitnice so smo videli gimnastične opice in dirkalne se začele. konje. Najboljši mi je bil klovn, ki se je Takoj ko sem prišla domov, transformiral v avto. Šli smo še v kino in sem si oddahnila od šole. gledali film Planet opic v 3D. Čez nekaj Pospravila sem si torbo in dni smo šli nazaj v Slovenijo. V Rusiji mi zvezke in se šla zabavat. Na je bilo zelo zanimivo, saj sem se naučila začetku počitnic je imela

20 Leto 15, številka 3, september 2014 Po vrnitvi z morja sva bili s se- opravilih. Zelo se veselim, da bom Aljažem nasmehnila sreča. Naenkrat sva strico pet dni na počitnicah pri kmalu imela novo sobico. zagledala šahe. Bili so zelene, modre in stricu Romanu v Janežovcih, V času počitnic me je obiskala sošol- rdeče barve. Takoj sva si jih kupila. Jaz kjer je bilo spet lepo. Bili smo ka Anastasia. Igrali sva se s punčkami. modrega, Aljaž pa rdečega. Ko smo pri- tudi v cirkusu. Veliko ur sem preživela s prijateljico šli domov, sva takoj zaigrala dve partiji. Nato sem bila nekaj dni na počitnicah v Taro. Zabavali sva se ob igranju košar- Tako sva igrala dva dni in prišla do re- Prekmurju, v Bodoncih, pri Zoranu in An- ke in drugih športov. zultata sedem proti sedem. Za zdaj sva geli. Tam sem se veliko igrala s psičkoma S sestrico Damalis sva bili na poči- izenačena, za naprej pa še ne vem. Na- Aronom in Lady. tnicah pri babici in dedku. Tam sva slednji dan smo se morali posloviti. Po- Med počitnicami smo si ogledali tudi uživali tri dni. Z dedkom sva igrala slavljali smo se s težkim srcem. Ko smo se mini živalski vrt pri Radencih. nogomet. Zadnji teden sem si urejala končno poslovili, smo se odpravili proti Tik pred koncem počitnic smo preživeli šolske potrebščine. Počitnice so bile domu. Domov smo prispeli ob triindvaj- še nekaj dni na morju v Pirovcu, kjer smo zelo lepe, a so prehitro minile. seti uri. Noč je bila hladna in temna. Tako bili v hotelu. Bilo je lepo, čeprav nas je Noelle Vilčnik, 4. a smo se varno pripeljali domov. prestrašila nevihta, ki je izpulila tudi dve V počitnicah sem doživela veliko lepih veliki drevesi. Ko so se začele počitnice in se je kon- dogodivščin. Imela sem se tudi zelo lepo Počitnice so mi kar prehitro minile, saj se čala šola, smo šli na morje v Novigrad. s prijatelji in družino. je vedno kaj dogajalo. Šli smo z babico. Fajn smo se imeli in Sara Merc, 4.a Maša Žnidarič, 4. a se veliko kopali. V Novem gradu smo bili štiri dni. Ti Poletnih počitnic sem se zelo veselila. Ati in mami sta morala v službo, zato Moje počitnice so bile zelo zanimive. Prvi štirje dnevi so hitro minili in morali smo 7. julija 2014 smo se odpravili na otok naju je mamica odpeljala k dedku in ba- teden sva s sestrico Ano hodila v šolo za- se odpraviti domov. Naslednji dan smo Brač. Na morju sem veliko plavala, se bici. Takoj prvi dan je babica padla in si radi projekta Popestrimo šolo. Šel sem šli v toplice v Terme Ptuj. Tam smo skaka- vozila na blazini in nabirala školjke. Spo- poškodovala ramo. Ni naju več mogla tudi na obisk k prijatelju Luku. Tam smo li iz stopničk. Bilo je zelo lepo. znala sem nova prijatelja, Žana in Evo. se igrali skrivalnice. Doma sem pogosto paziti. Na pomoč nam je priskočila varu- Po toplicah je ati imel rojstni dan. S so- Med počitnicami sem praznovala tudi sestavljal kocke, malo pa sem bil tudi za ška Ana. Z nama je bila štiri dni. Skupaj sedo sva igrali badminton. Čez nekaj dni svoj 9. rojstni dan. Na zabavo sem po- računalnikom. smo se zelo zabavali. smo šli na morje na Pag. Z nami so šli še vabila sošolke in prijateljico Vanjo iz Lju- Z Ano sva se udeležila tudi planinskega Pred koncem počitnic smo odšli še v Lju- naši prijatelji. Hišico smo imeli zelo blizu bljane. Z babico sva šli za tri dni tudi na tabora v Logarski dolini. Tam smo veliko bljano obiskat živalski vrt. Kljub dežju morja. Stanovali smo v kraju Košljun. Na počitnice na Roglo. Vsak dan sva nabirali hodili, kar nama ni bilo všeč. Komaj sva smo uspeli videti vse živali. Najbolj so mi prvem kopanju smo našli školjke. Bile so gobe. Nato me je povabila na počitnice čakala, da greva lahko domov. Z nama je bile všeč surikate in morski lev. bele in rjave. Na drugem kopanju smo v Maribor še Mateja. Tam sem se igrala bil tudi dedek. Že prvi dan je padel čez Moje počitnice so mi bile zelo všeč, ven- našli školjke z rakci. Eni so se trdno držali z malo sestrično Emo. Večkrat smo šle električnega pastirja, ki ga je tako moč- dar so prehitro minile. školjke, eni pa ne. Zvečer smo šli v me- tudi v park na igrala. Med počitnicami no stresel, da mu je ožgal kožo na desni Matija Vugrinec, 4. a sto Pag. Bili smo na butkačih in vrtiljaku. sem šla z družino večkrat v toplice, na nogi. Zaradi rane je en dan počival. Z Nato smo šli v mesto. Z mojim mrzlim bowling in z gondolo na Pohorje. Veliko Ano sva mu zelo zavidala. V začetku julija smo se odpravili na hr- bratrancem Aljažem sva si hotela kupiti sem kolesarila, se rolala, poslušala glas- Na morje smo odšli na Šolto. Najprej smo vaško morje, na otok Pag. Tam smo bili šah, zato ker rada šahirava. Na žalost ga bo in gledala televizijo. Vsak večer sem bili v kraju Nečujam, nato pa še v kraju devet dni. Obiskala nas je družina sošol- ni bilo. Potolažila naju je sladkorna pena. šla z mamico na sprehod. Stomorska. Veliko sem plaval in skakal v ca Aneja. Vozili smo se s čolnom in šli na Ob pol desetih zvečer smo se odpravili v Med počitnicami sem počela veliko raz- vodo. Tam so bili tudi naši prijatelji. Z nji- sladoled. Zadnje tri dni je zelo deževalo, našo hišo. V hiši smo se umili in šli spat. ličnih stvari, zato so mi bile všeč. Proti hovim gliserjem smo se velikokrat peljali zato smo se odpravili domov. Naslednjo jutro smo zajtrkovali. Popol- koncu počitnic pa sem se tudi že veselila naokrog. V petek smo se poslovili in se Nadaljevali smo z gradnjo hiše. Veliko dan smo se šli zopet kopat. Peti dan smo šole. vrnili domov. sem pomagala mamici in atiju pri raznih šli v mesto Novalja. Tam se nama je z Tija Bezjak, 4. a

otrokom, da so ga nalagali v voz. Po kon- Upam, da bo še veliko takšnih, kot je bil pa je sledil ogled starih helikopterjev in Prvi naravoslovni dan čanem ogledu rudnika smo si ogledali ta. Prav zanimiv! avtomobilov. Prav vsem odleglo nam je, Dragi dnevnik! še predstavo o znanstveniku Nikoli Tes- Doroteja Kolenko, 8. b da smo se rodili v 21. stoletju. Meni oseb- Danes je 12. september 2014, prvi na- li in njegovih izumih. Nikola Tesla je bil no, in tudi predvidevam da večini, so bili ravoslovni dan na sosednjo Hrvaško, in prvi izumitelj. Bil je fizik, kemik, matema- Prvi naravoslovni dan najbolj všeč poskusi z elektriko, kjer smo sicer v Zagreb ter Krapino. tik ter elektroinženir. V svojem življenju malce čez mejo sodelovali tudi sami in se izjemno zaba- Kot vsa jutra do sedaj je bilo tudi to de- je patentiral več kot 700 izumov. Brez vali. Tudi gospod je stvari pripovedoval ževno. Budilka mi je zazvonila ob 6. uri. 12. septembra 2014 – za druge osmo- električne energije si danes ne moremo na zelo humoren način, kar je še bolj po- Hitro sem se zbudila, se oblekla in zajtr- predstavljati življenja. Živel je v Franci- šolce po šolah običajen, a za nas prav poseben dan. Učenci osmih razredov večalo to veselo vzdušje in ga okrepilo. kovala. Nato me je mamica hitro peljala ji, v avstrijskem cesarstvu in nazadnje v OŠ Markovci smo se tega ne prvič za na- Vrhunec dneva je bil, ko smo se odpravili v šolo. Tam so bili že vsi moji sošolci in Ameriki, v New Yorku, kjer je tudi umrl. ravoslovni dan podali malce čez mejo v nakupovalni center. No, vsaj za dekleta. sošolke. Odpravili smo se na avtobus, se Sledila je predstavitev našega osončja, obiskat naše jugovzhodne sosede. Najprej smo se malo sprehodili po trgo- posedli in že smo se peljali proti hrvaški s katero smo pridobili kar nekaj znanja. Danes je budilka izjemoma zvonila že meji. Tokrat sem na srečo sedela sama, Odpravili smo se proti nakupovalnemu vinah, potem pa se najedli v McDonald- ob 6.15, saj je avtobus iz avtobusnega da sem lahko bila vsaj malo v miru in centru Zagreb. V njem se lahko izgubiš, su. Ravno veliko časa nismo imeli, saj postajališča odpeljal že ob 7.uri. A ker razmišljala po svoje. Med potjo sem po- smo bili že kmalu dogovorjeni v Krapini, ker je toliko vhodov, trgovin in še kup smo bili prav vsi polni pričakovanj in klepetala s sošolci in sošolkami in po- v muzeju neandertalcev. Tudi tukaj smo drugih stvari. Imeli smo eno uro časa, da dobre volje, je tudi ta zgodnja jutranja slušala glasbo. Vozili smo se približno se zelo zabavali in se tudi nekaj novega si ga ogledamo in kaj kupimo. Ta ena ura zaspanost hitro izpuhtela. Med vožnjo dve uri. Najprej smo si ogledali Tehniški naučili. Za začetek smo si ogledali kratek je prav hitro minila. Nato smo se odpravi- smo si čas krajšali s poslušanjem glas- muzej v Zagrebu, po hrvaško Tehnički film o vsakdanjem življenju ljudi v praz- li v Krapino, v muzej neandertalcev. Tam be, petjem in pokanjem šal, tako da na muzej Zagreb. Vodič nas je peljal v sobo smo si najprej ogledali kratek film o ne- začetku sploh nismo ugotovili, da smo godovini in še enkrat sprevideli, da nam z okroglim stropom. Videli smo zvezde. andertalcih, nato pa je sledil ogled mu- že v Zagrebu. Skozi avtobusne šipe smo v bistvu sploh ne gre tako slabo, kot se Podnevi. Bile so resnične, vendar spet zeja, ki je bil zelo zanimiv. Neandertalci opazovali to veliko mesto, polno ljudi in nam zdi. Po filmu smo se sprehodili po ne tako resnične. To je namreč potekalo so živeli v jamah z vodo skoraj brez rast- s kar nekaj velikimi steklenimi stolpni- muzeju in se seznanili z nastankom Son- prek nekakšne naprave za prikazovanje lin. Jama je bila odprta samo s prednje cami. Sledil je ogled tehniškega muzeja, ca, Zemlje, z začetki življenja na Zemlji zvezd. Vodič nam je predstavil nebo v strani, da so se lažje zaščitili pred sovraž- a še prej malica, saj smo bili že precej … V muzeju so bili številni kipi neander- zvezdnati noči, kaj vse lahko vidimo iz niki. Predstavljali smo si lahko, kako so lačni. Po malici nas je že čakal vodič, ki talcev, razne slike in zapisi, na podlagi zvezd in kako se vidijo tudi drugi planeti. se neandertalci pogovarjali in kakšna so nas je najprej pospremil v zgornje soba- katerih smo si še lažje zapomnili življenje V tej sobi smo bili približno trideset mi- imeli orodja za lov. Muzej prikazuje tudi ne. Soba, v katero nas je popeljal, pa je naših prednikov. Oba muzeja sta se nam nut, kasneje pa smo odšli ogledat stroje zgodbo o nastanku sveta, zgodovino bila prav posebna – strop je bil namreč zdela zelo zanimiva, vredna ogleda, zato iz 16. stoletja. Videli smo razne avtomo- zemlje in prvih organizmih. Neandertal- polkrožne oblike. Naenkrat so se poča- smo se tudi kasneje domov vrnili zado- bile, letala, parne stroje, stare stiskalnice ci so skrivnost našega pračloveka, ki so si začele ugašati luči in na stropu so se voljni in srečnih obrazov. Prispeli smo in različne prevozne vlake. Vodič nam živeli pred sto trideset tisoč leti. Po kon- začele prikazovati majhne lučke, zvezde. približno ob pol petih, kjer so nas po je pri vsakem stroju tudi nekaj povedal čani predstavitvi smo si lahko kupili spo- To ti je dalo občutek, kot da zreš v pravo večini že pričakali starši in nas odpeljali o njem. Nato nas je odpeljal v rudnik, minek iz Krapine. Kasneje smo si še odšli nočno nebo. Takrat nam je gospod pred- kjer smo videli, kako so v Zagrebu kopali ogledat jamo, v kateri so našli ostanke stavil ozvezdje in čeprav je bila pred- domov. rudo. Pred odhodom v rudnik smo videli, okostij neandertalcev in tam smo se tudi stavitev v hrvaščini, smo jo vseeno po Ta naravoslovni dan je bil prav za vse za- kakšno zaščito so potrebovali, preden so fotografirali. Ura je bila že toliko, da smo večini razumeli. V nadaljevanju so nam baven dan, saj smo se lahko veliko sme- odšli kopat premog. Vanj smo odšli po se odpravili proti avtobusu, se najedli in predstavili razne stroje, znane znanstve- jali in hkrati tudi naučili. Tega dneva ne stopnicah, nekoč pa so se ljudje spuščali se odpeljali proti domu. Ko sem prišla nike in izume srednjega veka. Razkazali bomo ravno tako zlahka pozabili, saj se po vrvi. Moški so nekdaj kopali premog domov, je bila ura ob štirih. so nam tudi rudnik in primerjali delo ru- ga bomo spominjali kot dan velike pozi- in ga nalagali v vedra, ženske pa so ga Tako dragi dnevnik, to bi bilo za danes darjev nekoč in danes, pri čemer smo se tivne izkušnje. po lestvi v vedrih nosile gor in ga dajale vse o prvem naravoslovnem dnevu. lahko prav vsi pošteno zamislili, za konec Urška Horvat, 8. b Leto 15, številka 3, september 2014 21 do hleva, kjer nam je skrbnica predsta- JAZ IN BRANJE Pesem vila konje. Za konec smo si ogledali štiri To sem jaz Zelo rada berem. Ko berem, si izberem Zdaj jo pišem prostore. To so bili prostor za pridelavo Moje ime je Larisa. Pišem se knjigo, ki mi ni znana. Najraje berem in ker mi ni všeč, kar naprej brišem. mesa, za sušenje rastlin, za žganjekuho Strelec. Stara sem devet let in zvečer, preden grem spat. Rada berem Ali bi dala to besedo sem ali tja? ter za kisanje. Nato smo pojedli še ja- obiskujem 4. b razred Osnovne pravljice bratov Grimm in H. C. Anderse- S tem se moja glava igra. bolčno pecivo, ki je bilo zelo okusno in šole Markovci. Doma sem v Prvencih na. Zraven zgodb in pravljic rada prebe- spili grozdni sok z vodo. 9. Moji hobiji so rolanje, kolesarjenje in rem tudi poezijo ali jo sama napišem. Če A prava pesem je tista, Bil je čas, da se odpravimo domov. Na igranje harmonike. Rodila sem se 5. ja- bereš, imaš tudi pri pisanju spisov boljši ki jo roka piše, avtobusu smo si čas krajšali s petjem. nuarja 2005. Moja telefonska številka je besedni zaklad. ki jo otrok riše. Naravoslovni dan mi je bil zelo všeč. Do- 031 447 553. Moj materni jezik je sloven- Sara Kitak, 6. b Je prava skupina verzov ter besed. poldan je res hitro minil, saj sem dožive- ščina, učim pa se tuji jezik angleščino. la veliko zanimivih stvari. Še posebej so V letošnjem šolskem letu obiskujem iz- Berem srednje rad in potihoma. Rad be- Ob pesmi je lahko glasba, mi bili všeč konji ter spoznavanje rastlin. birni predmet umetnost. Moja najljubša rem knjige z zabavno vsebino in gledam lahko pa sama igra. Ana Čuš, 6. b knjiga je Grozni Gašper, najljubši šport risane filme. Z branjem sem dobil velik In je samo tista prava, pa košarka. Moja najlepša barva je roza, besedni zaklad. Včasih preberem pravlji- ki se dotakne srca. Če bi bil/a odrasel/la … najljubši film Gremo mi po svoje 2, naj- co tudi sestrici, obema pa nama jo pre- Eva Kuhar, 8. b ljubša jed pa so špageti. bere ati. (domišljijska zgodba) Larisa Strelec, 4. b Vid Forštnarič, 6. b smo si ogledali, s čim se lahko naredi čaj. Sem Ana. Stara sem osemindvajset let. Lahko smo ga tudi pokusili. Čaj je bil zelo Živim v svojem stanovanju. Po poklicu Kako smo preživeli Vsak bere po svoje. Nekateri berejo an- okusen. Po kratki vožnji s traktorjem in sem frizerka in imam svoj frizerski salon. počitnice? gleške, nemške ali francoske knjige. Jaz okusnem čaju smo si šli še ogledat vrt. Ko sem zjutraj pogledala skozi okno, srednje rada berem. Če berem, berem Zelo mi je bil zanimiv, ker sem spoznal sem zagledala sončno jutro. Nato sem Počitnic sem se zelo razveselila. Obiska- z veseljem. Obstajajo zabavne knjige, nove rastline. Iz teh rastlin delajo zdravi- se uredila in odpeljala v službo. Medtem la sem sestrični Mojco in Saro na Ptuju. pustolovske, žalostne in smešne. Vsak la proti boleznim. Pogledali smo si tudi ko sem oblikovala pričeske, sem sebi in Tam sem bila štiri dni in smo se zelo za- ima rad lepe zgodbice, tudi jaz. Najraje kmečki vrt, na koncu pa še konje. Spo- strankam polepšala dan. Ko sem prišla bavali. Prijavila sem se tudi v šolo jahanja berem zanimive zgodbe. Kadar je grdo znali smo gospo, ki je učila, kako jahati domov, sem odšla k sestri na obisk. Se- v Spuhlji. Učiteljica, ki ji je ime Živa, mi je vreme, rada berem, da si krajšam čas. konje. Predstavila nam je imena konjev, stra ima tri otroke in psa. Vsi skupaj smo pokazala, kako skrtačiti in osedlati konja. Povedala mi je, da moraš med jahanjem Branje za ljudi pomeni boljšo izražanje potem pa smo jih lahko še pobožali. Po odšli v park. Po odhodu iz parka smo od- sedeti ravno. Jahala sem v maneži. Na povedi in motivacijo pri pisanju spisov. končanem ogledu sta se obe skupini šli na sladoled. Ko sem prišla domov, sem začetku sem jahala s povodcem v krogu, Tea Hameršak, 6. b zbrali na hodniku, kjer so nam dijaki pri- šla likat. Nato sem odšla še pospravljat v kasneje pa že brez njega v kasu. Veliko- nesli pecivo, ki so ga spekli sami. kuhinjo. To je sicer trajalo dolgo, ampak krat smo kolesarili, šli smo na sladoled. Naravoslovni dan v Na tem izletu sem se imel čudovito in vseeno mi je uspelo. Nato sem odšla gle- V času počitnic je babičina muca skoti- upam, da še se kdaj kaj takšnega ponovi. dat komedijo, ki je bila zelo zabavna. Biotehniški šoli la majhno muco. Bila je bele barve in je Tadej Vidovič, 6. b Odšla sem se urejat za spanje. Potem Zjutraj smo se dobili na avtobusni posta- sem prebrala nadaljevanje zanimive imela modre oči. S sestrično Saro sva ji ji pred šolo. Tam so nam razdelili malico dali ime Snežinka in se radi igrali z njo, V petek, 12. septembra 2014, smo se s knjige. Nato sem odšla spat v lepe sanje. in šli smo na avtobus, ki nas je peljal do saj je zelo rada grizljala. sošolci in učiteljicami 6. a in b dobili na Ana Vrtačnik, 4. b Turnišča. Bili smo tudi na morju, na hrvaškem oto- avtobusnem postajališču v Markovcih. Z Ko smo prispeli na posest, smo najprej Zjutraj sem se zbudil in se oblekel. Nato ku Murter. Stanovali smo v starem delu avtobusom smo se odpeljali na kmetijo šli v dvorano, kjer smo pojedli malico. sem se najedel, si umil zobe in odšel na mesta Betina. Betina je znana po lad- Turnišče na Ptuj. Nato sta nam šolo predstavila gospod in tekmo. Igrali smo finale lige prvakov. jedelništvu. Kopali smo se vsak dan na Tam smo najprej pojedli malico. Vsi sku- gospa. Opisala sta šolanje in kje se lahko Zmagali smo 1: 0. Bil sem najboljši igra- malem pomolu z imenom Kapova riva. Z paj smo šli v hišo. Tam smo najprej poje- zaposlimo. Šli smo na dvorišče, kjer se je lec. Dal sem gol z glavo. Imeli smo še bratom sem skakala v vodo. Ob večerih dli malico. Po malici sta nam gospod in vsak peljal dva kroga po dvorišču s trak- sedem lepih priložnosti. Po tekmi smo pa smo se šli sprehajat po mestu Murter. gospa na diaprojekciji razkazala kmetijo torjem za opravljanje izpita, ki je imel imeli podelitev. Dobili smo pokal, ki je Tam sem videla tri osle, ki so jih otroci Turnišče. Ko smo končali, smo se razdelili dve kabini. Vsi smo ga peljali in vsi smo bil velik pol metra, širok pa petnajst cen- jahali. Ponovno sem se naučila skakati v dve skupini. Presenečeni smo bili, saj se peljali v kabini zadaj. timetrov. Potem smo šli s prijatelji na bo- na glavo. Proti koncu dopusta smo šli na Šli smo si delat šopke, iz katerih lahko smo zagledali traktor. Bilo je zabavno, wling. Nato sem šel domov. Doma smo izlet na Kornate. Na ladji mi je bilo zelo naredimo čaj. Poskusili smo tudi dva čaja ker smo se lahko vsak posebej peljali na slavili. Prišli so vsi moji prijatelji. Zelo všeč, saj sem videla veliko otokov in pre- in oba sta bila odlična, šopke pa smo si traktorju ... Nato smo z gospo odšli na smo se zabavali, se pogovarjali in se že lepo morje. Tam smo tudi imeli kosilo. tudi nesli domov. Nato smo si šli ogledat zeliščni in kmečki vrt. Tam smo spoznali pripravljali za naslednjo tekmo. Potem smo se ustavili na peščeni plaži, vrt, kjer so rastle različne rastline. Ene so veliko strupenih, nestrupenih in novih Jaka Glažar, 4. b kjer smo se lahko kopali. Naslednji dan bile tudi takšne, da se jih nismo smeli rastlin. Videli smo tudi francoski vrt. Ko sva šla z atijem s kolesi v mesto Murter. dotikati. Šli smo gledat kmečki vrt, kjer smo se naučili novih znanj, smo odšli v Zjutraj, ko se zbudim, se oblečem in Tam sva šla na sladoled. Naš dopust na je bila ena rastlina, ki mi je zelo ostala hlev za konje. Tam smo videli veliko be- pripravim zajtrk. Nato zbudim otroka, morju se je hitro končal. Bila sem zelo v spominu. Sicer ne vem, katera je bila, lih, črnih in še drugačnih konjev. Nato da poje zajtrk, potem ga oblečem in ga vesela, ker sem ponovno videla svoje ampak so se na njenih listih zbirale vo- smo odšli nazaj v hišo in šli v posebno zapeljem v vrtec. Ko otroka prepustim mačke. dne kapljice, ki so se svetile kot biseri. Šli sobo, kjer smo skupaj naredili zdravilni vzgojiteljici, se odpeljem v službo. Šefi- Teden dni pozneje je moja sestra odpo- smo si ogledat konje, ki so mi bili najbolj čaj, pripravljen za skuhati. Čez nekaj časa ca me skrega, ker zamujam. Morala sem tovala v Kazahstan. Vrnila se je po enem zanimivi ter lepi. Eden izmed njih je bil smo šli ven. Zunaj je gospa imela še kra- ji razložiti, da sem otroka peljala v vrtec. mesecu in pol in nam prinesla spominke. tak, ki je izstopal. Za konec smo dobili tek govor in s sošolci ter učiteljicami smo Obljubila sem ji, da se ne bo ponovilo. Prinesla je jurto in ogromno čokoladic. grozdni sok, ki so ga pridelali, ter majhne sedli na avtobus, se odpeljali v Markovce Delala sem do treh. Ko sem končala z de- Enkrat smo šli v Terme Ptuj s prijateljem potičke, prav tako od njih. Odpravili smo ter srečno prispeli. lom, sem odšla po otroka. Ko sva prišla Lovrom. Tisti dan je bilo zelo mrzlo, zato se na avtobus in se peljali nazaj v šolo. Monika Muhič, 6. b domov, sem skuhala kosilo, medtem se smo bili skoraj edini zunaj. Mi otroci Tako se je naš naravoslovni dan končal. je Žan igral z lego kockami. Skupaj sva smo skakali s petmetrske skakalnice. Imel sem se zelo lepo. Najbolj so mi bili Bil je petek in z avtobusom smo se od- počakala očeta. Ob prihodu očeta smo Vozili smo se tudi po toboganih. Ko smo všeč konji pravili v vas Turnišče, kjer smo si ogledali se najedli. Za tem smo se odšli igrat med prišli domov, smo bili zelo utrujeni. Te Miha Majcen, 6. b šolsko posestvo Kmetijske šole Ptuj. enim ognjem. Povabili smo tudi sosede. počitnice so mi bile všeč, ampak so bile Ko smo prispeli, smo najprej pojedli ma- Igrali smo do večera. Odšli smo noter in prekratke. Tistega dne smo se v šoli zbrali ob 8.30. lico v eni izmed učilnic. Potem sta nam povečerjali. Po večerji smo se stuširali in Vita Peklar, 6. B uri. Moji sošolci in sošolke so se zelo ve- učitelj in učiteljica predstavila šolo. Po- umili zobe. Žana sva spravila spat, midva selili, da gremo v Biotehniško šolo. Avto- vedala sta, da se na šoli lahko izšolajo pa sva šla gledat televizor in zaspala. Med počitnicami smo se odpeljal v Ter- bus je po nas prišel ob pol devetih. za kmetijsko-podjetniškega tehnika, Tamara Slanič, 4. b me 3000 v Moravske toplice. Tam smo Smejali smo se in peli ter bili veseli. Ko gospodarja na podeželju, kmetovalko- prebivali v starih hišicah. Bilo je lepo. smo prispeli na cilj, sem komaj čakal, da -gospodinjo, cvetličarko, pomočnika/ Ko bom odrasla, bom kozmetičarka in V toplicah smo bili štiri dni. Zadnji dan nam predavatelj pove, kaj se v tej šoli pomočnico gospodinje oskrbnice ter za bom imela svoj salon. Rada bi imela veli- sta prišla soseda Tatjana in Niko. Skupaj dogaja. Najprej smo šli v dvorano, se pomočnika v biotehniki. ko hišo z bazenom. V hiši bi imela čistilko. smo se vozili po toboganih in skakali na najedli, po malici pa nam je predavatelj Potem nas je učitelj peljal na dvorišče in Imela bi dober avto. Imela bi dva otroka. skakalnicah. Največkrat smo se peljali po povedal nekaj o biotehniški šoli. Povedal tam smo se razdelili v dve skupini, v a in Veliko bi se ukvarjala s športom, še po- modrem toboganu. Bili smo tudi na Po- nam je, kaj vse delajo na tej šoli. b razred. Najprej smo lahko vozili traktor. sebej s plesom. Hodila bi na plese in na horju, kjer smo na vrh pešačili, potem pa Dijaki, ki se trenutno učijo, delajo na nji- Nato smo si izdelali šopek za čaj iz meli- koncerte najboljših glasbenikov. Veliko se z gondolo odpeljali nazaj dol. Videli vi in na vrtu, vozijo tudi traktor, ampak se in mete. Čaj, ki smo ga naredili, smo bi se družila s prijatelji. Imela bi dolge smo tudi konje. Imel sem rojstni dan, ki samo tisti, ki imajo že izpit. Organizirali potem poskusili in priznam, bil je dober. nohte, nosila petke, se šminkala in imela sem ga praznoval v Halozah. Tam smo smo se v dve skupini, a in b. Jaz sem bil Po nas je prišla učiteljica, ki nas je po- polno denarja. Veliko bi hodila po trgovi- jedli torto in se zabavali. Bili smo tudi v v b. Gospod nam je dovolil voziti traktor peljala do treh vrtov. Prvi je bil zeliščni, nah. Še posebej bi imela lepega, čedne- ptujskih toplicah, kjer smo se kopali, vo- samo dva kroga. Ko sem vozil traktor, nato francoski vrt ter na koncu kmečki ga fanta. Zelo polno stvari bi imela. zili po toboganih in skakali s skakalnice. me je bilo najprej strah, ampak čez ne- vrt. Vse tri smo si ogledali in na koncu še O, če bi bilo to vse res. Imeli smo se lepo. V toplicah smo bili kaj časa sem se imel čudovito. Kasneje malo ponovili. Učiteljica nas je popeljala Maja Čuš, 4. b dva dni. Čez tri dni smo šli v Aqualuno. 22 Leto 15, številka 3, september 2014 Tam smo se vozili po toboganih. vse. Ko smo bili že nekaj ur tam, so se za-

Imeli smo se super. Najbolj všeč JL Foto: čeli na nebu delati temni oblaki in prišli nam je bila King kobra. Bili smo so čisto blizu. Naenkrat je začel pihati ve- tudi na morju v Ražancu. Tam ter in začelo je deževati, ampak smo vse- smo prebivali v prikolici. Na plaži smo se eno bili v vodi. Ko pa je začelo še bolj gr- kopali, potapljali in se vozili s čolnom. meti in bliskati, so nas reševalci nagnali. Počitnice so bile zanimive, ampak pre- Odločili smo se, da gremo domov. Sprva kratke. smo še čakali na izhodu, da bi preneha- Žan Glažar, 6. B lo deževati, ker smo imeli avto parkiran daleč stran. Naenkrat je čisto blizu tako Med počitnicami sem se zabavala. Tako počilo, da smo se vsi ustrašili. Ker dež ni kot vsako leto se mi je zdelo, da so minile prenehal, je moj oče moral teči do avta prehitro. Opisala vam bom tiste najbolj in ga pripeljal do izhoda. Hitro smo sko- zanimive stvari, ki sem jih doživela. čili vanj. Po poti je še vedno deževalo, Junija se je naša družina odpravila na samo za malo kajti letalo se je počasi pri- tudi na izlet do vrat Sahare. Izlet je bil doma pa je bilo vse suho in sončno. morje. Odpeljali smo se v Strunjan, to je čelo gibati. Najprej smo se odpeljali do skupinski in imeli smo super vodičko, Ta dan mi je ostal najbolj v spominu, na slovenski obali. Imeli smo srečo, ker prave steze, potem pa je šlo zares. Letalo ki je na srečo govorila slovensko. Nepo- ker me še nikoli doslej ni bilo v toplicah je ta teden bilo sončno. Na morju smo je pričelo pridobivati na hitrosti in vse zabno na tem izletu je bilo jahanje ka- se veliko kopali, seveda. En dan smo se potnike nas je kar pritrdilo na sedeže. Le- mel. Bilo je prav zabavno, ampak seveda strah. odločili, da bi obiskali Koper. V Kopru talo se giblje … in to kar čedalje hitreje, mi je, ker sem bolj takšnega karakterja, Alen Cvetko, 8. b smo šli pogledat cerkev in zvonik. Z vrha zdaj smo že visoko v zraku! Zatisnila sem da me je velikokrat strah, utripalo srce. zvonika smo lahko videli cel Koper. Po- oči, v naslednjem trenutku pa se je skozi Strah je popustil, ko sem v vročini, ki je Če bi imela železni prstan tem smo se šli kopat na njihovo plažo. okno razprostiral čudovit razgled nad le- segala vse do 47 stopinj Celzija, pred se- Če bi imela železni prstan, bi si zažele- Bili so majhni valovi zaradi velikih ladij, ki tališčem. Vse, kar sem videla, je postajalo boj videla prelepe peščine, sipine, ki so la, da bi prstan oživel mojega dedka in so plule mimo plaže. Proti koncu dneva manjše, kajti še zdavnaj nismo dosegli se razprostirale daleč, bog ve, kako da- muca. Zaželela bi si tudi, da ne bi bilo smo se odpravili nazaj v apartma, saj je maksimalne višine. Počutila sem se kot v leč naprej. Ko smo imeli postanek, smo vojn na svetu in da bi imeli veliko hišo, takrat bilo svetovno prvenstvo v nogo- dvigalu, hkrati pa kot na avtobusu. Bilo lahko nabrali pesek v plastenko. Nadvse da bi imeli veliko denarja, da bi bili zelo metu. Naslednji dan sem pri kosilu prvič je prečudovito. Seveda mi je srce utripa- navdušujoče je bilo prijeti ta pesek, me- srečni. Rada bi tudi, da bi bila slavna kot poskusila lignje in bili so dobri. Zadnji lo kot zmešano, ampak tako je bilo vse hek in drugačen. Tako je minil še en dan, moja najljubša rock pevka Pink in da bi dan je bila voda bolj mrzla. do takrat, ko smo varno pristali. Stopili poln novih dogodivščin. Tudi preostali šla na njen koncert ter se osebno spo- Ko smo prišli domov, nas je pričakala smo iz letala in vame je puhnil vroč zrak, dnevi so minili prečudovito, z veliko za- znala z njo. Seveda ne bi pozabila na moja starejša sestra Adrijana, ki je pazila kar je pomenilo, da smo res prispeli na nimivimi stvarmi. Morje je minilo, kot bi druge. Zaželela bi si, da bi tisti, ki so revni na muce, ko nas ni bilo doma. Čez dva Djerbo. Z avtobusi smo se nato odpeljali mignil in prišel je dan, ko smo se morali in lačni, dobili hrano in da bi imeli dom, dni smo jo odpeljali na železniško posta- do hotelov in naš je bil prekrasen. Sobe posloviti od Djerbe in zopet smo vstopili kjer bi živeli v miru. Moja skrita želja je, jo in se je z vlakom odpeljala nazaj v Lju- so bile super, odlična hrana in nadvse na letalo. da bi moja starša več časa preživela z bljano. Takrat so se nam skotile tri majh- zabavni animatorji. Že ko smo vstopili v Tako kot morje so tudi počitnice minile mano in da bili predvsem zdravi. ne muce, no, dva mucka in ena muca, hotel, so nas pozdravili tamkajšnji delav- prehitro. Vsako leto je zanimivo, polno Maja Popošek, 6. b čez nekaj časa pa še pet muckov, ampak ci in animatorji in ni bilo delavca, ki ne bi novih prigod, zabavnih, smešnih pa tudi so ostali samo trije. S prijateljico Saro sva bil nasmejan. Tako smo se s pozitivnim drugačnih. Me prav zanima, kaj skrivajo Če bi imel čarobni prstan se med počitnicami dosti rolali, saj sem navdušenjem odpravili na večerjo, nato naslednje počitnice. Če bi imel čarobni prstan, bi si zaželel ve- našla sestrine rolerje in se takoj naučila. pa v sobe. Zjutraj smo se zbudili polni Anamarija Lajh, 8. b Enkrat sva s Saro obiskali Majo, ampak je pričakovanj. Odpravili smo se na zajtrk, liko denarja in še povrhu, da bi bil znan. začelo deževati in sva hitro šli domov. nato pa hitro preizkusit morje. Z brisača- Ko se je bližal konec šole, sem komaj ča- Bil bi pameten, seveda pa bi imel igrice, Takšne so približno bile moje počitnice, mi in kopalkami smo se odpravili na pla- kal, da se bodo začele počitnice. na primer tablico, računalnik ... ki so zelo hitro minile. žo, vendar smo se namestili ob bazenih Ker že dolgo nisem bil v Termah Čatež, Imel bi veliko dobrih avtomobilov ter sem staršem predlagal, da gremo tja. Vo- lepo hišo. V hiši bi imel veliko prostorov Viktorija Puc, 6. b s čudovitim razgledom na morje. Preiz- kusili smo vse bazene ter morje, ki je bilo zili smo se dve uri. Ko smo prispeli, je bilo ter kuharice. Spomnil sem se, da je najpomembneje,da Tako torej. Znova me čaka vsakoletno prečudovito. Hitro so minevali dnevi, a sončno in bila je tudi gneča. Poiskali smo opravilo na začetku šolskega leta … spis vseeno ne smem pozabiti naslednjih do- si prostor in odložili stvari. Takoj sem šel je družina srečna in zdrava. o počitnicah! Smešno, kako hitro poza- godkov: odločili smo se, da bomo odšli na tobogane in tisti dan preizkusil čisto William Venne, 6. b bimo trenutke, ki so se zgodili pred krat- kim, mogoče pred tednom, mesecem, pa so lahko še tako pomembni. Zani- mivo je razmišljati, o čem naj pišem, kaj naj napišem, saj se s tem spomniš vseh preteklih dogodkov, občutkov, prigod … Letos bom za temo počitnic izbrala morje, saj je bilo letos za našo družino malo drugačno. Še ko sem sedela v šolskih klopeh, sem vedela, da bom 1. julija vzletela v Tunizi- jo. Takrat sem lahko samo sanjarila o tem, saj še je pouk bil v polnem teku. A ta do- godek se je počasi a vztrajno bližal. Tako je nastopil 30. junij, ko smo pričeli paki- rati. Skrbno sem dala vse stvari v kovček in kakšnih petkrat pregledala, če imam vse. Naslednje jutro smo se odpravili na letališče v Ljubljano. Vzeli smo karte, od- dali prtljago ter se počasi odpravili do le- tala. Stopali smo skozi nekakšen hodnik, preko katerega si se vkrcal v letalo. Zame je bilo to prvo potovanje z letalom, zato mi je srce zelo močno utripalo in potem sem vstopila vanj. Na vsaki strani so bili po trije sedeži. Z družino smo si skupaj rezervirali sedeže in izborila sem si me- sto ob oknu, skozi katerega si lahko videl krilo letala. Edino, kar me je mučilo, je bilo to, da sem dan prej gledala film, na katerem gospodična in vsi potniki umre- jo v letalski nesreči in tudi ona je sedela ob oknu pri krilu letala. Ko sem se spo- mnila tega, me je kar stisnilo pri srcu ter zatresle so se mi roke. Na letalo je vstopi- la vsa posadka in pokazali so nam, kako se pripeti, kje so rešilni jopiči in podob- no. Malce sem si oddahnila, ampak res Leto 15, številka 3, september 2014 23 V Bukovcih smo aktivni Vaške igre jedeh so obiskovalci lahko prisluhnili pre- V nedeljo, 6. Junija, so pred gasilskim do- davanju strokovnjakinje Marije Merljak mom v Bukovcih potekale tradicionalne o gojenju fižola, prehranskih nasvetih, si vaške igre. Zaselki vasi so svojo spretnost ogledali pletenje košar in Rokodelski cen- in iznajdljivost pokazali v petih različnih ter v Ribnici. Tudi Kulturno društvo Bu- igrah. Kot je v navadi, so igre pripravljali kovci se vedno znova poskuša udeležiti lanski zmagovalci, ki so bili člani iz zasel- njihovega praznika. Letos so v ta namen ka Spodnji kunec. Najbolj so se potrudili pripravili pražen krompir s fižolom, ki je Foto: arhiv KD mladi iz Zgorjega kunca, na stopničkah hitro zmanjkal. Semenj z dobrotami in Vaški pevci in pražilci v oddaji Dobro jutro pa so se jim pridružili tudi Lunovci in domačimi izdelki se je ob izbiranju miss Novi jork. Naj omenim, da je vaški odbor fižola, srečelovu, glasbi in skečih kot vsa- jutro RTV Slovenije. Marija Merljak, sveto- organizirali in financirali v lastni izvedbi. v sodelovanju s Kulturnim društvom tudi ko leto zaokrožil v veselico. valka za zdravo prehrano, je Bukovčane k V prijetni medgeneracijski družbi naših sodelovanju povabila na Fižolovem dne- članov smo se na pot odpravili ob 6. uri letos pripravil napihljiva igrala za otroke. Festival praženega krompirja Letos so vaške igre imeli poseben namen, vu v Hrovači. Vabilu smo se z veseljem od- zjutraj. Najprej smo se ustavili na Otoku saj so uradno svojemu namenu predala Domačini pravijo, da se ob Tavčarjevem zvali in ime naše občine ponovno ponesli ljubezni v Ižakovcih. Tam smo imeli vo- dolgo pričakovana vaška igrala. S svojo dvorcu na Visokem v Poljanski dolini že v prestolnico. den ogled, kjer smo pogledali mlin na prisotnostjo nas je počastil podžupan zelo dolgo časa ni zbralo toliko ljudi kot Osrednja tema oddaje je bil krompir in Muri, se popeljali z brodom in pogleda- občine Markovci Franc Ferčič, ki je poz- v soboto, 6. septembra 2014. Na ta dan čebula, zato lahko sklepate, kaj smo tam li etnološko zbirko. V nadaljevanju smo dravil prisotne in skupaj z vaškim predse- se je namreč dogajal 14. Svetovni festival počeli. Pripravili smo pražen krompir s če- si ogledali šunkarno, se seznanili, kako dnikom Danijelom Kekcem uradno odprl praženega krompirja. bulo, fižolom in mesom iz tünke. Pravijo, nastane prekmurska šunka in jo tudi igrala. Na igrah je bilo poleg tekmovalno- Celih 50 pražilskih ekip, med njimi tudi da je bil slasten in okusen … Tudi mi ver- poizkusili. Potepanje smo nadaljevali z sti veliko norčavosti in smeha za udele- pražilci iz Bukovcev, ene z večjimi, dru- jamemo v to, saj smo 30 kg krompirja raz- ogledom arhitekturno znamenite Plečni- žence ter gledalce, poskrbljeno pa je bilo ge z malo manjšimi ponvami, je za nekje delili v slabi uri. V oddaji so nastopili tudi kove cerkve v Bogojini, nismo pa šli niti tudi za hrano, pijačo in glasbo. 7000 obiskovalcev spražilo okoli 2,5 toni moški pevci s pesmijo Bukovska. Oddajo mimo gradu Grad na Goričkem. Je najve- krompirja. Številčna ekipa Društva za pri- si lahko ogledate tudi v arhivu oddaj na čji grad na Slovenskem in ima 365 soban. Tradicionalno postavljanje klopotca znanje praženega krompirja iz Ljubljane MMC (12. september, 3. del). Polegn nas V popoldanskem delu smo nadaljevali z Pesem klopotca je za marsikoga še vedno je spražila in iz 11 velikih ponev postregla so v oddaji nastopali tudi Dornavčani s zabavnejšim delom izleta. Odpravili smo nekaj posebnega. Bukovčani se trudijo več kot 1000 porcij praženega krompirja. Ptujskim lükom, pa prganke in vezilje iz se namreč na ogled vinske kleti Gornja ohranjati tradicijo in tako vsako leto zno- Letos se lahko pohvalijo tudi z mednaro- Zasipa, iz Grdina pa so predstavili belo- Radgona in na degustacijo različnih vrst va postavijo klopotec. Na že znani loka- dno udeležbo, saj smo poleg Slovencev kranjsko čebulo. Otroci iz vrtca Mojca pri vina. Izmed vseh vzorcev, ki smo jih po- ciji, pred gasilskim domom, so ga posta- videli še Nemce, Švede, Ruse, Poljake, Ki- Kosezah so prikazali, kaj vse lahko izdela- izkusili je vsakdo našel kaj zase. Izlet smo vili v petek, 29. avgusta. Vaški odbor je v tajce, Islandce, Madžare in Avstrijce. mo iz krompirja. sklenili z večerjo na kmečkem turizmu v Lastomercih. Vzdušje na izletu je bilo pri- sodelovanju z ostalimi društvi pripravil Sodelovanje v oddaji Dobro jutro pogostitev vseh prisotnih. S svojim obi- Izlet po Prekmurju jetno. Ugotovili smo, da bi si večkrat mo- skom je dogodek počastil župan občine Člani KD Bukovci smo se v petek, 12. Sep- Člani PGD Bukovci smo se odločili, da se rali privoščiti potepanje po naši prelepi Markovci Milan Gabrovec. tembra, odpravili na pot proti Ljubljani. V odpravimo na potepanje po Sloveniji. To- domovini. pasaži Maxija je potekala oddaja Dobro krat je bil naš cilj Prekmurje. Izlet smo si Patricija Majcen Langašijada Vas Lipa, v občini Beltinci, že od nekdaj slovi po pridelavi krompirja in tudi po jedeh iz te poljščine, zato vsako leto pri- pravijo langašijado. Ob prisotnosti števil- nih obiskovalcev se zberejo ekipe, ki se pomerijo v pripravi langaša (to so neke vrste ocvrti polpeti s krompirjem in raz- ličnim nadevi in prelivi). Z upoštevanjem pravil, ki jih postavi organizator tekmova- nja, strokovna komisija izbere ekipo, ki je pripravila najboljši langaš. Tudi člani KD Bukovci so se letos udeležili tekmovanja in se poizkusili v novi, drugačni vrsti pri- pravi krompirja. Krompirjada Turistično društvo Dobova je v sklo- pu praznovanj krajevnega praznika KS Dobova za dan državnosti pri Lovskem domu na Pistačah (Selah) pripravilo že tradicionalno Krompirjado. Sodelovalo Foto: PM je 14 ekip iz Dornave, Bukovcev, Globo- Vaške igre so bile dobro obiskane. Na fotografiji zmagovalne ekipe, v ozadju pa lahko vidimo tudi igrala. kega, Dobove, Brežice in Malega Obreža. Ekip ni zmotilo vreme, saj so kljub dežju pripravili vsak svoj pražen krompir in s tem izkazali podporo organizatorju, ki se je potrudil in zagotovil streho nad glavo vsem udeležencem. Za dobro voljo in smeh sta poskrbeli humoristki Ančka in Mica ter glasbena zasedba Luksus Banda. Fižolov dan v Hrovači Ribnčanu v čast v Hrovači prirejajo prire- ditev Fižolov dan. Ribničan ni le sinonim le za suhorobarja, ampak gre za staro slo- vensko sorto fižola, ki so jo včasih veliko gojili v okolici Ribnice. Hrovaške gospo- dinje so lačnim postregle z več kot pet- desetimi fižolovimi jedi, celo marmelado, prikazali so celo peko fižolovega kruha. Za vse sladokusce so pripravili tudi fižolo- vo torto, ki je že nekakšna stalnica. Po be- sedah predsednika VETD Hrovača je lani vseh dvajset tort izginilo kot bi mignil, koliko so jih sladkosnedci pojedli letos, Foto: GG pa še nismo preverili. Ob vseh fižolovih Na ogledu Radgonske kleti nam je uspelo posneti skupinsko fotografijo. 24 Leto 15, številka 3, september 2014 Srečanje gasilk podravske regije Tradicionalno Letošnje srečanje prostovoljnih gasilk podravske regije je bila zelo dobro izpeljana, saj smo se članice pomerile v raz- tekmovanje organizirala Območna gasilska zveza občine Juršinci. Sre- ličnih družabnih igrah, le-te pa je nekoliko zmotila nevihta. V čanje je bilo 9. avgusta v Juršincih pod topoli. igrah so sodelovale tudi članice našega gasilskega poveljstva. V nedeljo, 22. junija 2014, je v Mar- Tudi letos je obisk gasilk bil zelo množičen, saj jih je bilo pri- Sodelovale smo v sklopu OGZ Ptuj, kamor tudi spadamo. Bilo kovcih potekalo že 26. gasilsko tek- javljenih čez 300. Sodelovala so prostovoljna gasilska društva nas je kar nekaj, tako mladih članic kot veterank. movanje za pokal Marka Slamerška, od Slovenske Bistrice do Ljutomera. Organizacija prireditve je Marija Prelog ki ga organizira PGD Markovci. V vseh teh letih se je na tekmovanju zvr- stilo več kot 670 ekip iz Slovenije in tujine. Konec osemdesetih let, ko se je tekmova- nje začelo, je bilo namenjeno zgolj pionir- skim desetinam, z leti pa so organizatorji med tekmovalce vključili tudi mladinske in članske ekipe. Proti koncu prejšnjega tisočletja so organizatorji beležili največji obisk med tekmovalnimi desetinami; leta 1997 je nastopilo kar 63 ekip. Letošnjo leto so v kategoriji pionirji prvo mesto za- sedli mladi iz Ptuja, med pionirkami pa so slavile punce iz Nove vasi. Med mladinci so bili najboljši iz PGD Zavrč, prvo me- sto med mladinkami pa je pripadlo PGD Podvinci. Članska ekipa, ki je zasedla prvo mesto, je bila iz PGD Stojnci, med ženski- mi ekipami pa je prvo mesto pripadlo čla- nicam iz Gabrnika. Tudi letos so se tekmo- valne desetine izkazale in dokazale, da je gasilska dejavnost po vaseh naše občine Foto: Dejan Zemljarič in tudi širše živa. Gasilke občinskega poveljstva Markovci M.M. Srečanje prostovoljnih gasilk OGZ Ptuj Letošnje srečanje prostovoljnih gasilk naredile pa so jih same. Namen druženja peljali srečanje. Pri štirih družabnih igrah zdelo vredno, da gredo na srečanje ga- območne gasilske zveze Ptuj je potekalo je izmenjava izkušenj po različnih dru- smo se veselo nasmejale in sprostile, ko silk in nam kaj povedo o zgodovini gasil- v PGD Kicar. Glede na to, da se je že zače- štvih in tudi družabne igre. Ker se sreča- smo se trudile, da bi podrle vse keglje, stva, kako je to bilo organizirano v njiho- la trgatev in, da so ljudje po dopustih že nja OGZ udeležijo gasilke iz društev, ki so da bi zadele vse štiri kroge na stožec, da vih mladih letih. vpeti v vsakdanje delovne ritme, se nas v OGZ Ptuj, je tu seveda bistveno manj smo čim hitreje z vrečo priskakale dolo- Vodja članic v OGZ Ptuj Marica Mlakar je v Kicarju kljub vsemu zbralo okrog 80. žensk kot na regijskem srečanju. Zato čeno razdaljo, da smo se »z vlakom pe- je sicer pričakovala večje število prosto- Gostiteljice so nas prijazno pričakale in pa morda družabne igre pridejo bolj do ljali« in pri tem naletele na štiri ovire. voljk in pozvala prisotne, da naslednje nam v spomin podarile lične spominke, izraza in jih doživljamo bolj doživeto in Posebej razveseljivo je bilo srečati sta- leto kjerkoli že srečanje bo pride še večje ki so imeli zapisane lepe misli. To je bilo veselo. Gasilke in mladi člani gasilci, ki rejše gasilke veteranke, ki so bile stare število. njihovo darilo za prostovoljne gasilke, so vodili vso prireditev so zelo dobro iz- krepko čez sedemdeset let in se jim je Marija Prelog

Leto 15, številka 3, september 2014 25 Gasilski mladinski tabor OGZ Ptuj 2014

Foto: Janez Liponik Skupinska fotografija vseh udeležencev na mladinskem gasilskem taboru v Spuhlji Območna gasilska zveza Ptuj je letos PGD Spuhlja Edi Rižnar, predsednik va- organizirala gasilski mladinski tabor ške skupnosti Franc Bolcar in župan dr. v Športnem parku v Spuhlji od petka, Čelan. Po povelju vodje mladine OGZ 22., do nedelje 24. avgusta. Gasilski Ptuj Janka Fišingerja, ki je eden izmed tabor je namenjen otrokom od 6. do zaslužnih, da je tabor zdaj že tradiciona- 16. leta starosti. len in se ga otroci zelo veselijo, so se ta- Žal smo zaradi sobotnih popoldanskih borniki razdelili v dve skupini in odšli na nalivov že drugo leto zapored morali pohod. Prvi so odšli do družine Križaj v tabor predčasno zaključiti. Možnost, da Budini, kjer so si ogledali in spoznali de- bi mladi gasilci vseeno prespali v vo- lovanje njihove vzgoje konj in družinski jaškem šotoru, je bila izključena. Kljub etnografski muzej. Druga skupina je ve- temu so mladi gasilci prostovoljci skupaj selo pešačila do Rance, kjer so nas ravno z mentorji preživeli doživet dan in pol. V tako prijazno sprejeli in nam predstavili petek popoldne se je v športnem parku njihovo delovanje. Otroci so spoznali ve- v Spuhlji zbralo 174 otrok, ki so se naj- slanje, jadranje in vodne športe. Skupini prej razvrstili po društvih in pričeli tabor sta se nato menjali. Čas je prehitro minil z dvigom mladinske gasilske zastave s in s pospešenim korakom smo odšli na- nje. Mladina se je zabavala ob glasbe- se otroci in mentorji najprej razgibali. simbolom rumenega piščeta z gasilsko zaj v »bazo« tabora, saj smo bili lačni in nem gostu 6pack Čukurju, prav tako pa Mentorji so do zgodnjih jutranjih ur pe- čelado na glavi. Pozdravili so jih pred- tudi mračilo se je že. z žogo na mivki, nogometom, košarko, kli palačinke, da so jih otroci dobili za sednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, regijski Sledila je težko pričakovana večerja, ki kartanjem ... Morali smo k počitku, kar zajtrk. Spekli so jih blizu štiristo. poveljnik Janez Liponik, podpoveljnik nam jo je pripravila kuharska ekipa iz otrokom seveda ni bilo po godu. Po zajtrku so prisluhnili predstavitvi GZS Zvonko Glažar, domači predsednik PGD Prvenci-Strelci, in nato veselo raja- Prebudili smo se v sončno jutro, kjer so policijske uprave Maribor. Predstavnik policije je otrokom opisal njihovo delo, izobrazbeno strukturo in smeri v polici- ji, kar je bilo otrokom posebej zanimivo. Sledila je predstavitev Slovenske vojske, kjer je bil predstavljen vojak 21. stole- tja in njegove naloge, na ogled pa so pripeljali tudi vojaško vozilo, kar je bilo všeč še posebej fantom. Po kosilu se je začelo oblačiti in tudi močno deževati. Razočaranih obrazov smo zrli v nebo. Po posvetu mentorjev je padla odločitev, da je teren preveč razmočen, da bi lahko nadaljevali z aktivnostmi po programu. Žal smo že drugo leto zapored morali predčasno zaključiti s taborom. Naravi se ne da zoperstavljati. Kljub vsemu smo si pripravili karaoke, kjer smo se predsta- vili z izbrano pesmijo po društvih. Bilo je prav zabavno. Proti večeru smo se od- pravili domov. Čeprav se je tabor pred- časno končal že drugo leto, smo dani čas izkoristili za učenje in zabavo, kar je tudi namen tabora. Pionirji, mladinci in mentorji se zahvalju- jemo vodstvu OGZ Ptuj, ki je zadolžena za delo z mladino, posebej Janku Fišin- gerju in njegovima dvema pomočnica- Anita Požegar s.p. ma za vso požrtvovalnost, zagnanost, zamisli, organiziranost in odgovornost, InfoTel.: 041 588 358 skupaj z mentorji, za izvedbo letošnjega PE: Trg osvoboditve 10, LENART tabora mladine. Tabor otrokom predsta- vlja doživetje in zabavo, obenem pa jim nudi izobraževanje in gasilski red, ki se [email protected] Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si ga bodo spominjali, ko bodo že odrasli. Marija Prelog

26 Leto 15, številka 3, september 2014 Dejan opravil izpit iz reševanja na in iz vode Dejan Zemljarič, predsednik Prosto- reševanje na Igu, kjer smo imeli predava- voljnega gasilskega društva Stojnci, nje in vaje na temo prve pomoči, zakon- je v juniju opravil izpit iz reševanja na ske ureditve reševanja na vodi, osnov hi-

in iz vode. Ker se za to vrsto aktivnosti drodinamike, reševanja na divjih vodah arhiv osebni Foto: odločijo redki, smo ga povabili k po- ... Sledili so še trije dnevi praktičnih vaj govoru. na reki Savi v Tacnu. Voda je imela zgolj Dejan, zakaj želja po tovrstnem izpi- 13 stopinj Celzija. Seveda smo te vaje iz- tu? vajali v popolni reševalni opremi: čelada, Za izpit iz reševanja na vodi in iz nje neoprenska obleka, primerna obutev in sem se odločil, ker sem enostavno želel reševalni jopič. Vse, kar smo se naučili v dobiti znanje tudi iz tega področja, kot predavalnici, smo prenesli v prakso. Izpit operativni gasilec v svoji enoti pa lahko je potekal v dveh sklopih. Zadnji dan vaj pridobljeno znanje prenesem na člane. na Savi smo imeli izpit na divjih vodah, V primeru nesreč bomo lahko lažje pri- naslednji dan pa še na Igu v bazenu in stopili in pomagali. Opravljen izpit mi predavalnicah. pomeni veliko, saj sem se res ogromno Opravil si tečaj v programu E. Kaj to naučil. Priznam, da tako tečaj kot izpit ni- pomeni? sta bila ravno lahka naloga. Tečaji iz reševanja iz vode in na vodi se Kje je potekal tečaj in kje izpit? delijo po programih od A do E. Predpiše Tečaj je potekal sedem dni na različnih jih Ministrstvo za obrambo RS s strokov- lokacijah. Najprej smo bili v Kranju v njaki iz tega področja. Med drugim je v olimpijskem bazenu, kjer smo imeli te- tem tudi zajet program za reševalca iz stiranja. To je bil nekakšen sprejemni iz- vode v urejenih kopališčih (program A), pit za nadaljevanje tečaja. Nato smo va- v naravnih kopališčih (program B), vse dili različne tehnike reševanja iz vode in do programa E, ki obsega različne pro- tehnike plavanja. Naslednja dva dni smo grame usposabljanja pripadnikov gasil- bili v Izobraževalnem centru za zaščito in ske, potapljaške in druge reševalne služ- be ter enot civilne zaščite, ki Občasno sem tudi tekal in šel na kolo, pa širše, ki so v glavnem povezane z vodo, izvajajo zaščito in reševanje tudi kak sprehod na bližnji ali daljni hrib bližina Ptujskega jezera ter He Formin so ob poplavah in drugih nesre- mi je prišel prav. več kot dovolj zgovorni razlogi, da se na čah na vodi. Seveda je vsak Kdo so inštruktorji usposabljanja in omenjen izpit prijavi še kdo iz naše oko- program pri usposabljanju kakšne so njihove izkušnje? lice. ločen in je potrebno opra- Inštruktorji so iz vseh področij reševanja Je tečaj izpolnil tvoja pričakovanja? vljati vsakega zase. Sam sem na vodi, prve pomoči itd. Vsi so imeli za- Najprej si nisem predstavljal, kako se se izuril v znanju reševanja iz res široko paleto znanja, saj so vsi (pre- bom spopadel z njim. Pozanimal sem divjih voda, o nevarnostih, ki davatelji prve pomoči, inštruktorji na se pri drugih in vsi so dejali, da je težav- se lahko ob tem pojavijo in Savi) povedali veliko zanimivih primerov nosten. Ob koncu sem ugotovil, da ven- podobno. iz realnosti, ki so jih sami že doživeli in darle ni tako. Če imaš ob sebi dober tim izkusili. Brez telesne kondicije ver- inštruktorjev in tečajnikov, je vse skupaj Kdo si bili še drugi kandidati, ki so jetno tukaj ne gre. Kako si lažje. opravljali tečaj? se spopadel s pripravami? Kje vse boš lahko pomagal s svojim Veliko jih je bilo iz poklicnih gasilskih Seveda brez dobrega plava- znanjem? nja ne bi mogel pristopiti k enot (Ljubljana in Kranj), nekaj iz Slo- Predvsem v svoji občini pa tudi širše, saj tečaju, zato v okviru Plaval- venske vojske – helikopterske in special- sem z opravljenim izpitom vstopil v re- nega kluba Ptuj že tri leta ne enote, policije in tudi iz civilne zaščite plavam v Termah Ptuj, kjer iz raznih koncev Slovenije. gijsko ekipo Civilne zaščite za reševanja sem s pomočjo trenerjev iz- Ali meniš, da je tovrsten izpit po- iz vode. popolnil tehniko plavanja. memben in bi ga morda priporočal še Rad bi se zahvalil članom domačega Nekje od oktobra lansko leto komu? gasilskega društva Stojnci, PGD Ptuj, in do začetka tečaja sem na Ker je v zadnjih nekaj letih vedno več poveljniku CZ občine Markovci Ivanu plavanje hodil intenzivno »tehničnih nesreč« in vedno manj po- Golobu, izpostavi RS za zaščito in reševa- dvakrat tedensko, da sem žarov, vse to pa rešujemo prostovoljna nje Ptuj in vsem domačim za podporo in lahko dosegel normo na te- gasilska društva, bi bilo pametno razmi- pomoč pri tečaju. Hvala vam.

Foto: osebni arhiv osebni Foto: stiranju in pristopil k tečaju. šljati v tej smeri. Nesreče v naši okolici in Alenka Rožanc 30 let PGD Prvenci-Strelci V slovo Dragi tovariš Matej Horvat, v Prostovoljnem gasilskem društvu in 18. Dan gasilca Stojnci ne moremo sprejeti dejstva, da si nas zapustil, ne da bi nam povedal, Območna gasilska zveza Ptuj je v so- tembra dalje imenovano več kot 450 da te več ne bo nazaj. V društvu si de- boto, 28. junija, praznovala 18. Dan ga- gasilcev in gasilk. Pred tem je ob 18. uri loval več kot 21 let in v vseh teh letih silca. Prireditev je potekala v športnem v dvorani PGD Prvenci-Strelci potekala smo se lahko vedno zanesli nate. Bil si parku v Prvencih, kjer so člani PGD podelitev listin o napredovanju v čin nam vzornik. Vse naloge, za katere si bil Prvenci-Strelci praznovali svojo 30. nižji gasilski častnik za tečajnike OGZ obletnico obstoja društva. Dogodek odgovoren, si opravil z razumom, tru- Ptuj. Prireditve se je tako v velikem šo- dom in treznim premislekom. Tvoja raz- se je pričel s parado, v kateri naj bi so- toru pred gasilskim domom udeležilo delovalo prek 400 gasilcev in 30 najso- mišljanja in dejanja so bila usmerjena prek 350 gasilcev in gasilk ter drugih v prihodnost in napredek društva. Na dobnejših gasilskih vozil. Po končanem gostov. Udeležence so v programu uradnem delu je nastopil ansambel operativnem področju si deloval pre- nagovorili Marjan Meglič, predsednik Zreška pomlad. udarno in razumno. Imel si odgovorno OGZ Ptuj, Franc Ferčič, podžupan obči- funkcijo, saj si bil zadolžen za izolirne dihalna aparate; redno si jih pregledoval ter V Prvencih pa so pričeli s praznovanjem ne Markovci, Jože Derlink, podpredse- vzdrževal. Bil si podpredsednik društva. Vedno si rad prihajal med nas in z nami dnik Gasilske zveze Slovenije in Franci že v četrtek, 26. junija, ko so skupaj v delil lepe in manj lepe trenutke. Skupaj smo dokončali naše največje projekte v Petek, poveljnik Gasilske zveze Sloveni- organizaciji Gasilske zveze Slovenije zadnjih 10. letih in že kovali nove ... Žalostna vest nas je ohromila in med člane je. Pripravili so tudi kulturni programu, in Območne GZ Ptuj pripravili pode- prinesla črnino in žalovanje. v katerem so nastopili Pihalna godba litev listin o napredovanjih v čine višji Tovariš Matej, ni besed, s katerimi bi se ti radi zahvalili in ti povedali, kako pomem- Markovci, Moški pevski zbor PGD Haj- gasilski častnik, višji gasilski častnik or- ben član si bil. V naših spominih boš ostal kot marljiv gasilec, vzornik in dober doše in Hišni ansambel Društva upoko- ganizacijske smeri in gasilski častnik na prijatelj. Verjamemo, da boš vedno z nami in nas opazoval od daleč tam zgoraj ... podlagi opravljenih tečajev v šolskem jencev Markovci. PGD Stojnci letu 2013/2014. V te čine je bilo od sep- PM

Leto 15, številka 3, september 2014 27 V Novi vasi ohranjajo tradicijo in običaje Zadnji junijski konec tedna so krajani Nove vasi pri Markovcih pripravili bo- gato dogajanje. Vasica ob Dravi se je za dva dni spremenila v živi etnograf- ski muzej. Dogajanje se je pričelo v soboto, 28. ju- nija, rano zjutraj, ko so se kosci čez staro strugo Drave odpravili kosit v Šturmovce. Zbrali so se pri gasilsko-vaškem domu v središču vasi. Čez strugo jih je brodar pe- ljal z leseno ladjo, na travniku so kosili do prihoda gospodinj. Te so v pletenih ko- šarah na travnik prinesle domačo južino. Postregle so jo na »navlih« sveže pokoše- ne trave, ki so jih pregrnile s svežimi prti. V sredino prta so položile lončeno skledo, iz katere se je vil mamljiv vonj po domači kmečki kisli juhi. Okrog sklede so položile žlice, ob vsako žlico za vsakega kosca še kos kruha. Gospodinje so postregle tudi s skutinimi pogačami, ki so jih v lončenih Foto: MZ pekačih spekle v krušni peči. Po južini so Košnja na star način poteka v avtentičnem okolju krajinskega parka Šturmovci. kosci in gospodinje sveže pokošeno tra- vo pograbljali in naložili na vozove, ki jih je vlekla konjska vprega. Košnje s tem še ni bilo konec, saj so se koscem pridružili člani BCS teama, ki so s svojimi BCS ko- silnicami pokosili sosednji travnik. Za njih so malico pripravila mlada dekleta. Košnja je bila uvod v bogato dvodnev- no dogajanje. Pod prireditvenim šoto- rom pred gasilsko-vaškim domom je v nadaljevanju dneva potekalo srečanje krajanov Novih vasi. Domačini so pripra- vili kulturni program, v katerem so med drugim predstavili svojo vas, zapeli in za- igrali so člani Hišnega ansambla DU Mar- kovci, goste so pozdravili župan občine Markovci Milan Gabrovec, predsednik Konjeniškega društva Nova vas Anton Kekec, predsednik PGD Nova vas Tomaž Šilak in predsednik Vaškega odbora (VO) Nova vas Aleš Bezjak. Popoldansko dru- ženje krajanov Novih vasi je minilo v zna- menju družabnih iger, domačini so svoje goste po vasi popeljali s konjsko vprego in starodobnimi traktorji, prav tako so ob Foto: MZ tej priložnosti, tako kot nekoč, ta dan po Na junijskih prireditvi so sodelovali tudi najmlajši. strugi Drave gor in dol vozile ladje oziro- ma rance. gram, blagoslov s priporočilom za dobro starodobnih traktorjev, avtomobilov in podpredsednik Konjeniškega društva Naslednji dan, v nedeljo, 29. junija, je v letino je opravil markovski farni župnik mopedov, vozniki novodobnih traktorjev Anton Kekec in Marjan Poljanec sta se v farni cerkvi sv. Marka potekalo bogo- Janez Maučec. Največ zanimanja in po- in člani BCS teama s svojimi BCS kosilni- Dornavi udeležila tekmovanja v oranju s služje v čast sv. Izidora, zavetnika kme- zornosti obiskovalcev je pritegnila para- cami. Da se za prihodnost kmetijstva v starodobniki, Poljanec je sodeloval tudi tovalcev. Dogajanje na prireditvenem da konjenikov ter starodobne in novo- Novi vasi ni bati, so oba dni dokazali tudi pri pobiranju krompirja v Stojncih. Člani prostoru pred gasilsko-vaškim domom dobne kmetijske mehanizacije. V paradi najmlajši v vasi, ki so na prireditvi sodelo- društva in krajani so se udeležili žetve v se je pričelo v popoldanskih urah. Obi- so sodelovali konjeniki jahači, vozniki vali oba dneva. Organizatorji dvodnevne Prvencih ter odprtja kozolca pri Zupani- skovalci so lahko spremljali kulturni pro- konjskih vpreg in zapravljivčkov, vozniki dogajanja v Novi vasi so bili Konjeniško čevih v Markovcih. V središču Nove vasi društvo, PGD in VO Nova vas, BCS team so letos ponovno postavili klopotec, ki in Občina Markovci. naznanja bližajočo se trgatev, nepozab- Bogata junijska prireditev pa še zdaleč no doživetje pa je bila tudi poletna eno- ni vse, kar se je minulo poletje dogaja- dnevna ekskurzija v Ankaran. lo krajanom Nove vasi. Predsednik in Maja Zemljarič Foto: arhiv društva arhiv Foto:

Foto: MZ

Foto: arhiv društva arhiv Foto: V dogajanje na vasi se z veseljem vključujejo tudi člani BSC teama.