( 1 )
LETNIK XXI, ŠT. 4/2020 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420
Publikacija Posoškega razvojnega centra
• In zmagovalec je … projekt WALKofPEACE! • Ko lu~ na koncu tunela sveti v obe smeri • Praznik Ob~ine Kobarid • Ste za jesenske sprehode?
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )
In zmagovalec je …
tudi na Facebooku projekt WALKofPEACE!
vropski program Interreg, ki občine. S Posoškim razvojnim cen- odgovornost, kjer je treba graditi na letos praznuje svojo trideset- trom kot vodilnim partnerjem in zaupanju in timskemu duhu. Zelo E letnico, je eden najprepoznav- Ustanovo »Fundacija Poti miru v smo ponosni in veseli ob zmagi na nejših programov Evropske unije in Posočju« kot pobudnikom in vsebin- natečaju, saj to potrjuje, da gradimo pravzaprav predstavlja njeno bistvo, saj skim vodjem projekta, ki letos obele- na dobrih temeljih, zagotovo pa to Številka vpisa v razvid medijev: 787 omogoča ter podpira številne čezmejne žuje dvajsetletnico delovanja, so pro- krepi našo prepoznavnost tudi v šir- ISSN 2350-4420 in transnacionalne projekte sodelova- jektni partnerji gradili svoje sporočilo šem evropskem prostoru. Izdal in založil: nja. V sklopu praznovanja je potekal miru in povezovanja na dediščini, po- Posoški razvojni center, ki so ga Posoški razvojni center tudi evropski natečaj »Interreg 30 vezani s prvo svetovno vojno ter jo ustanovile tri posoške občine, že Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin years Project Slam«, ki se je zaključil aktualizirali v današnji čas. Iz dogod- vrsto let deluje tudi širše od Posočja Zanj: 14. oktobra v sklopu spletnega do- kov pred stotimi leti, ki so razdvajali in državnih meja. Vpet je v številne Simon Škvor, direktor Posoškega godka »European week of Regions Evropo in pustili tudi v Posočju glo- razvojnega centra evropske projekte na različnih pod- and Cities«, kjer je bil med več kot boke brazde, se je izoblikovala zgodba ročjih, pogosto tudi kot vodilni part- Naslov: Uredništvo SOČAsnika 150 evropskimi projekti kot najboljši sodelovanja in miru, vpeta v čudovi- ner. Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin izbran ravno projekt WALKofPEACE. to naravo, ki se ponuja Evropejcem Tako priznanje nam vliva tudi ne- Telefon: Težko bi si zamislili lepše prizna- in jim na subtilen način podaja naj- koliko več samozavesti in poguma, 05/38-41-502 (glavna urednica) nje za dobro delovanje in njegovo pomembnejše sporočilo sveta – mir. da lahko neskromno povemo, da de- 05/38-41-510 (pomočnica urednice) bistvo – povezovanje – ob enaindvaj- Na videz preprosta naloga pa je v lamo dobro in predvsem, da imamo E-pošta: setletnici delovanja Posoškega razvoj- bistvu rezultat predanosti, pripadno- ekipo, ki zna. Z enakim ponosom in [email protected] nega centra. sti domačemu okolju, znanja in iz- veseljem pa ostajamo tudi del naše, Spletne strani: Skoraj tri milijone vreden triletni kušenj obeh posoških institucij – posoške zgodbe. www.prc.si/socasnik projekt, ki je financiran iz programa Ustanove »Fundacija Poti miru v (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) Veseli bomo, če boste z nami de- Interreg V-A Italija-Slovenija, soobli- Posočju« in Posoškega razvojnega lili zadovoljstvo ob tem uspehu. Širite Glavna in odgovorna urednica: Mateja Kutin kuje pet slovenskih in pet italijanskih centra ter njunih zaposlenih. Biti vo- z nami zamisel sodelovanja in miru! partnerjev, v Posočju pa so v projek- dilni partner v prostoru, ki presega Simon Škvor, direktor Posoškega Pomočnica urednice: Tatjana Šalej Faletič tu sodelovale tudi vse tri posoške državne meje, predstavlja namreč razvojnega centra
Izbor vsebin občinskih strani: Nataša Hvala Ivančič (za Občino Kobarid), Milan Štulc (za Občino Bovec), Utrinki Tanja Volarič Karlo (za Občino Tolmin) Oglasno trženje: SPOMIN NA BOJE V 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: KRNSKEM POGORJU www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- Planina Kuhinja – V lepem oglasevanja sončnem vremenu se je prvo nede- Lektoriranje: ljo v septembru pri planinski koči Polona Hadalin Baša s.p. zbralo več kot 150 planincev, nek- Fotografija na naslovnici: danjih borcev, zamejskih Slovencev, Čudni časi ... Foto: Tatjana Šalej Faletič veteranov vojne za Slovenijo, zdru- Ilustracija: ženja Sever in pobratene organizaci- Marko Podjavoršek je Vsedržavnega združenja partiza- nov Italije (VZPI/ANPI) iz Čedada. Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: Prireditev je že šesto leto potekala v SVEČANOST OB POČASTITVI BOJEV V KRNSKEM POGORJU – Slavnostni govorec Drago Gaya d.o.o. Mislej - Mef je priznal, da je v kulturnem programu nastopal že na več takih prireditvah, tokrat pa počastitev bojev v Krnskem pogorju. prvič kot slavnostni govornik. Naklada: 7.300 izvodov Slavnostni govorec Drago Mislej - Mef je priznal, da je v kulturnem borcem, ki so nam priborili svobo- Podružnične šole Smast, Glasbene Distribucija: programu nastopal že na več takih do. Svoboda pa je nekaj najlepše- šole Tolmin, recitator in Mešani pevski SOČAsnik se brezplačno distribuira po ga, kar se zgodi v človekovem živ- zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše. vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. prireditvah, prvič pa je nastopil kot slavnostni govornik. Dejal je, da ljenju.« Spomnil je, da so bile žrtve Prisotni so bili veseli povabila pod Krn Publikacijo sofinancirajo: smo lahko Slovenci ponosni na na- tistih, ki so se borili proti zlu, štirikrat tudi v prihodnjem letu, vsi pa so se Občina Bovec, Občina Kobarid in večje od tistih, ki so zlo sejali. Med Občina Tolmin šo zgodovino, tudi na narodnoosvo- obnašali samozaščitno in dosledno bodilni boj. »Pa bi jo nekateri radi govorom je zapel tudi lastne skladbe upoštevali navodila proti koronavirusu. Letnik XXI, št. 4, 2020 potisnili v pozabo. Pa ne gre. Mi, ki in požel navdušenje občinstva. Besedilo in foto: Vojko Hobič, Tiskano na okolju prijaznem papirju. danes živimo, smo lahko hvaležni V programu so nastopili tudi učenci predsednik Zveze borcev Kobarid
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 3 )
Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VAŠE IME V VSA POSOŠKA GOSPODINJSTVA – IZKORISTITE TUDI MOŽNOST OBJAVE BARVNIH OGLASOV.
BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado
POSOŠKI RAZVOJNI CENTER 7.300 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRG TIGROVCEV 1 tudi na Tatjano Šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 TOLMIN REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.300 GOSPODINJSTEV!
POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/ ICA Naslednja številka bo izšla predvidoma sredi decembra. Če bi želeli v e SOČAsnika SOČAsniku objaviti prispevek, nam besedilo posredujte do 20. novem- Vsi, ki želite postati naročniki bra oziroma se o roku dogovorite z urednico. e-SOČAsnika, nam prek pove- Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka sta zave https://bit.ly/2GBGraz na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi jih želeli posredujte vaš e-naslov, na objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z uredniško poli- 4 PRCjeva oglasna deska: katerega vam bomo pošiljali tiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane fotogra je pa naj Regijska {tipendijska shema povezavo na naš spletni medij. bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Gori{ka Uredništvo Uredništvo Projekt WALKofPEACE: 5 Predstavili projektne nalo`be na obmo~ju ob~ine Utrinki Kobarid; 6 WALKofPEACE top evropski REKORDNO [TEVILO skih, organizacijskih in družbenih formo, ki je plod skupnega dela ino- inovacij. Slednje je pregledala in vatorjev družbe Gostol TST, podjetja projekt; PRIJAVLJENIH INOVACIJ ocenila desetčlanska komisija za Arctur in Inštituta Jožef Štefan, ter Nova Gorica – Gospodarska zbor- 6 Obnovljena italijanska ocenjevanje inovacij pod vodstvom nica Slovenije (GZS) vsako leto v so- inovacija • TIM – model učinka tu- Mateja Stresa, ki je na podlagi voja{ka kapela na Planici delovanju z regionalnimi zbornicami rizma, podjetja Arctur. sprejetega pravilnika in meril izbrala razpiše natečaj za inovacije. Kot lah- Še en dokaz, da tudi v Zgornjem sedem zlatih, devet srebrnih in štiri 7 Strate{ki projekt ko preberemo na njihovi spletni stra- Posočju živijo inovativni ljudje, sta bronaste dobitnike priznanj. CROSSMOBY: Ko lu~ na ni, sega zgodovina priznanj za inova- tudi inovaciji • Hitri sistem za roko- koncu tunela sveti v obe tivnost »v leto 1997, ko se je Ob- Za nacionalna priznanja se bodo po- vanje z blistri podjetja Hidria, podru- smeri močna zbornica Zasavje odločila tegovale štiri zlate inovacije, in sicer: žnica Tolmin, KC Industrijska avto- podpreti drugače misleče posa- • Pogon oljnega separatorja, inova- matizacija in • Soški namaz, ki je 8 Projekt LokAlp: Ne be`i meznike v inovativnih podjetjih in cija podjetja Kolektor Group; nastal v sodelovanju HACCP-tima pred podnebnimi 23. januarja podelila prva regional- • greencath® Urinski kateter s hi- Mlekarne Planika in Ribogojnice Fa- na priznanja za najboljše inovaci- spremembami. Ukrepaj! drofilnim nanosom in vodno vreč- ronika, ki sta med devetimi inovaci- je.« Zamisel se je nato postopoma ko, ki je nastala v sodelovanju ino- jami prejela srebrna priznanja. V na- razširila tudi med druge regionalne Iz ob~inskih uprav vatorskih skupin družb TIK Koba- ši dolini pa se lahko letos pohvalimo gospodarske zbornice, leta 2002 rid in Hidria; še s tremi inovacijami, ki so prejele 9 Ob~ina Bovec pa so se za sodelovanje odločili v bronasta priznanja: • Whej in • 15 Ob~ina Kobarid vseh regijah, s čimer se je začel na- • Razvoj procesa čiščenja genske- ga zdravila Zolgensma za zdravlje- Mlekotoč, ki sta plod inovativnih ti- 22 Ob~ina Tolmin cionalni nabor najboljših med naj- mov Mlekarne Planika in • Select – boljšimi. nje dojenčkov s smrtonosno spi- nalno mišično atrofijo tipa 2 Be different. Select different, inova- 31 LAS Dolina So~e: Na Po besedah mag. Nevenke Volk (SMA), inovacija podjetja BIA Se- cija podjetja MINES IB. Rožič, direktorice Severno primor- trenutke se {e sami ~udimo parations; Nacionalna priznanja za inovacije ske gospodarske zbornice, je bilo rezultatom »na{ih« projektov bodo podeljena na Dnevu inovativ- letošnje leto zaradi spremljajočega • Rose cone, inovacija podjetje In- com. nosti 2020 konec novembra na Br- 39 Knji`na polica COVID-19 prav posebno, »kar pa je na število prijav pozitivno vplivalo, Zlato priznanje so na regijski ravni du pri Kranju. Mi pa bomo do takrat močno stiskali pesti in navijali za ino- PRILOGA: saj smo prejeli kar dvakrat toliko prejele še tri inovacije, ki pa se niso prijav, kot jih prejmemo v povpreč- uvrstile na nacionalni nivo. Gre za vacijo iz naše doline, ki je, kot že re- Nova znanja, nove poti – Ponudba nem letu.« Letos smo tako v naši re- • Napravo za oblikovanje testa za čeno, plod sodelovanja inovatorskih izobraževanj, te~ajev, delavnic in giji prejeli rekordnih 23 prijav s pod- pice P1, ki so jo izumili v podjetju skupin družb TIK Kobarid in Hidria. drugih dejavnosti za odrasle ročja produktnih, procesnih, trženj- Gostol-Gopan, • Smart cloud plat- Tatjana Šalej Faletič
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )
REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA GORIŠKA RŠS
ZA DELODAJALCE ZA ŠTIPENDISTE Objavljen je Javni razpis za izbor projektov sofinanciranja ka- Preverite možnosti kadrovskega štipendiranja. V preglednici drovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto so še proste potrebe delodajalcev po kadrovskem štipendira- 2020/2021. Besedilo razpisa in razpisno dokumentacijo najde- nju za šolsko/študijsko leto 2020/2021.
te na spletni strani Posoškega razvojnega centra (www.prc.si). število štipendij v podjetjih Skladno z določbami Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) gre za avtomehanik 1 Avtomag, Nova Gorica sofinanciranje kadrovskih štipendij. Delodajalci lahko prido- avtokaroserist 1 Avtomag, Nova Gorica bijo sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij v višini elektrikar 1 Gostol TST polovice dodeljene in izplačane kadrovske štipendije, vendar gastronom hotelir 1 Nebesa, Idrija največ do višine 30 odstotkov minimalne plače. Če gre za de- kuhar 1 Nebesa, Idrija ficitarne poklice, opredeljene v Politiki štipendiranja, pa 70 natakar 1 Nebesa, Idrija odstotkov, vendar največ do 40 odstotkov minimalne plače. inž. strojništva 2 Siapro, Most na Soči Sofinancirana kadrovska štipendija ne sme biti nižja, kot je dipl. inž. strojništva 1 Gostol TST določeno v 70. členu ZŠtip-1. mag. inž. ekonomije 1 INCOM, Ajdovščina Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma največ do 28. fe- mag. inž. kemije 1 INCOM, Ajdovščina bruarja 2021. Vrednost javnega razpisa je 300.000 evrov. mag. inž. živilske tehnologije 1 INCOM, Ajdovščina INCOM, Ajdovščina mag. inž. elektrotehnike 4 Hidria, Tolmin mag. inž. strojništva 2 Hidria, Tolmin
Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko 05/38-41-884 ali pa se oglasite osebno na sedežu Posoškega razvojnega centra (Trg tigrovcev 1, Tolmin).
Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Utrinki
GIMNAZIJA TOLMIN Z pa matura, kot mnogi zmotno trdijo, ZLATO IN DIAMANTNO ni le še eno obsežnejše pisno oce- MATURANTKO njevanje, je odraz sprotnega dela daljšega časovnega obdobja, hkrati Tolmin – Piše se 13. julij. Leže v pa pomemben dogodek, na katere- postelji nemirno pogledujem proti ga je posameznik redno opominjan budilki, s katere se svetlika napis čez vsa leta srednje šole. Predvsem deset do šestih zjutraj. Čez dobro zaradi slednjega ni presenetljivo, da uro bodo znani rezultati spomladan- večina v zadnjih dneh podleže hude- skega roka splošne mature in mu pritisku. Škoda je le, da nam je prepričana, da nisem edina, ki zara- di tega ne more spati, se odpravim v letos od vseh že skoraj tradicional- kuhinjo po skodelico kave. Za nami nih običajev pred poslavljanjem ma- maturanti je pestro šolsko leto, v ka- turantov od gimnazije ostala samo terem je bilo za učinkovitost pouka matura. Smo generacija brez slik z potrebnih veliko prilagajanj in odre- maturantskega plesa ali razrednih kanj. Kljub nekoliko prirejenemu po- majic s predaje ključa. V spominu uku na daljavo je treba pohvaliti trud pa nam ostajajo še kako živi občutki TOLMINSKA GIMNAZIJA SE LETOS PONAŠA z diamantno maturantko Evo Zarli (na fotografi- groze maturitetnega obdobja. Gimnazije Tolmin, ki je poskrbela, ji levo) in zlato maturantko Nežo Jeklin. Foto: arhiv Gimnazije Tolmin da je delo potekalo, kolikor se je le Ura bo kmalu osem in živčno se pre- dalo, nemoteno. Velika zahvala gre moč, tudi izven svojega rednega de- je več svobode in možnosti samo- sedem na stolu pred računalnikom, tudi izjemnemu učiteljskemu zboru, lovnega časa. Vsem zapletom navkljub stojnega razporejanja dela in uče- medtem ko v predalu iščem geslo za katerega posamezniki so nam bili je nekaterim med nami takšen način nja, slednje pa je seveda zahtevalo dostop do svojih podatkov na RIC. V vedno pripravljeni priskočiti na po- dela celo odgovarjal, omogočal nam tudi veliko samodiscipline. Vendar tem trenutku še ne vem, kako dobre
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 WALKofPEACE ( 5 )
Projekt WALKofPEACE sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa INTERREG V-A Italija-Slovenija.
Predstavili projektne naložbe na obmo~ju ob~ine Kobarid V za~etku septembra je v prostorih Prostovoljnega gasilskega dru{tva (PGD) Kobarid po- tekala novinarska konferenca, ki jo je Poso{ki razvojni center (PRC) pripravil z name- nom predstavitve zaklju~enih nalo`b na obmo~ju ob~ine Kobarid, s poudarkom na ob- novi starodobnega voja{kega vozila in izgradnji paviljona.
a konferenci so sodelovali tudi predstavni- ki Občine Kobarid, Ustanove »Fundacija N Poti miru v Posočju« in omenjenega PGD. Obnovljeno starodobno vojaško vozilo Fiat 15 TER je v novem paviljonu pred stavbo gasilskega doma v Kobaridu na ogled od sredine avgusta letos. Paviljon je mobilen z razlogom, da bo lahko ob izgradnji novega reševalnega centra v Kobaridu, ki ga je na novinarski konferenci napovedal župan Marko Matajurc, prestavljen na novo lokacijo. Paviljon, v katerem je parkiran starodobnik, znan tudi pod ime- nom Kadorna, je vzbudil precejšnje zanimanje javno- sti, hkrati pa pozitivno prispeva k izgledu parka. Ome- njena naložba je bila vredna 58.000 evrov, skupaj z obnovo italijanske vojaške kapele Bes na Planici pa bo celotna vrednost naložb na območju občine Koba- rid znašala okoli 90.000 evrov. Od tega bo 85 odstot- kov sredstev povrnjenih iz projekta WALKofPEACE oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 REZULTATI PROJEKTA WALKofPEACE IN SKUPNA PRIZADEVANJA POMEMBNO PRISPEVAJO K OHRANJANJU DEDIŠČI- odstotkov pa prispeva Občina Kobarid. NE PRVE SVETOVNE VOJNE V OBČINI. Zato župan Občine Kobarid Marko Matajurc pozdravlja sodelovanje med različnimi subjekti v lokalnem okolju. Foto: arhiv Ustanove “Fundacija poti miru v Posočju”
Utrinki Poleg naložbenih del v obnovo objektov, spome- nikov, muzejev, informacijskih središč s sodobnimi rezultate lahko pričakujem, zato je napetost na predstavitvami dediščine prve svetovne vojne po- vrhuncu, vendar pa v sobi nisem sama. Za mano tekajo v sklopu omenjenega projekta tudi študijske stojijo tisti, ki se jih pri rezultatih mature ne ome- dejavnosti. Pripravljajo se nove razstave, baza pa- nja, vendar so zanje še kako zaslužni. Tisti, ki nas dlih vojakov in tematski kulturni ter spominski v mesecih maturitetnega obdobja zbujajo s sko- dogodki. Za okrepitev skupne promocije in trženja delico čaja, nas objamejo, ko obupujemo, kuhajo nam najljubše jedi in za katere vemo, da nas pod- dediščine prve svetovne vojne se razvija čezmejna pirajo, ne da bi nam to povedali. krovna destinacijska znamka Pot miru s smernica- Rezultati so bili vsemu navkljub več kot zadovolji- mi za trženje, hkrati pa se postavlja tudi nova vi. Gimnazija se lahko ponaša z zlato in diamantno spletna stran. maturantko. Pa da ne bodo vse zasluge dane sa- Vodja projekta WALKofPEACE mag. Almira Pi- mo gimnaziji, naj tole napišem malce drugače. rih iz PRC je poleg naložb izpostavila izobraževa- Neži Jeklin je uspel izjemen dosežek, s katerim nja o dediščini prve svetovne vojne v naravi za se je uvrstila med najboljše dijake naše generaci- osnovnošolce iz Zgornjega in Srednjega Posočja. je. Z doseženimi 31 točkami si je več kot zaslužila Mag. Tadej Koren iz Ustanove »Fundacija Poti naziv zlate maturantke. Meni, Evi Zarli, pa je us- miru v Posočju« je poudaril sodelovanje z italijan- pelo to, česar nisem nikoli res pričakovala – ne skimi partnerji, s katerimi tečejo dejavnosti v nad- zato, ker bi se podcenjevala, pač pa zato, ker je gradnjo pohodniške poti. Slednja, ki bo potekala Z OBNOVLJENO KADORNO so se udeleženci popeljali po za tak uspeh poleg poglobljenega znanja potreb- Kobaridu. Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra ne tudi nekaj sreče. Skoraj jočem od veselja, ko vse od Loga pod Mangartom do Trsta, bo po no- preberem: Eva Zarli je dosegla vseh 34 točk. Dia- vem dolga 430 kilometrov. Sašo Rosič, predsednik projekta WALKofPEACE vozila sami ne bi zmogli mantna maturantka sem. PGD Kobarid, je izpostavil, da je Kadorna ponos obnoviti. Eva Zarli, diamantna maturantka gasilcev ter pojasnil, da brez finančnih sredstev iz Suzana Colja Resnik, Posoški razvojni center
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 WALKofPEACE ( 6 )
Projekt WALKofPEACE sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj prek programa INTERREG V-A Italija-Slovenija.
WALKofPEACE top evropski projekt Program Interreg, ki omogo~a {tevilne projekte, praznuje v letu 2020 svojo 30-letnico. V sklopu pra- znovanja je potekal tudi evropski dru`beni nate~aj »Interreg 30 years Project Slam«, ki se je zaklju- ~il oktobra v sklopu dogodka »European week of Regions and Cities«. Projekt WALKofPEACE, ki ga financira program Interreg V-A Italija-Slovenija, je med finalisti nate~aja prejel najve~ glasov.
stanova »Fundacija Poti mi- je sledilo dvominutno spletno glaso- ru v Posočju«, ki že dve de- vanje, kjer je projekt WALKofPEACE U setletji skrbi za razvoj blagov- s 163 prejetimi glasovi postal zmago- ne znamke Pot miru (»Walk of Pea- valec. Sledili so projekti NonHazCity, ce«), je pred leti združila moči s Hitro, CIAK in Inno Quarter. Posoškim razvojnim centrom (PRC) Dejavnosti, ki potekajo v sklopu prek sodelovanja na transnacional- projekta WALKofPEACE, kakor tudi nem projektu NETWORLD in čezmej- njegova uvrstitev med šest finalistov nem projektu WALKofPEACE. Pri natečaja, je bila v začetku avgusta obeh projektih so prizadevanja predstavljena na novinarski konferen- usmerjena v ohranjanje in dokumen- ci v Kobaridu, pod organizatorstvom tiranje dediščine prve svetovne vojne omenjene fundacije in Kobariškega ter razvoj kulturnega turizma pod muzeja, ki letos praznujeta okrogli omenjeno blagovno znamko. obletnici. V ta namen je na Gregor- Na Interregov poziv za najboljši V DVEH MINUTAH GLASOVANJA ZA NAJBOLJŠI INTERREGOV PROJEKT je prispelo 410 čičevi ulici v Kobaridu že postavljena evropski projekt se je spomladi prija- glasov, od tega 163 za WALKofPEACE, kar je projekt, katerega vodilni partner je Posoški razvoj- fotografska razstava, ki na velikih ni center, uvrstilo v sam vrh tekmovanja. vilo več kot 150 evropskih projektov. formatih izpostavlja dediščino soške Projekt WALKofPEACE je bil sprva šest finalistov, ki so svoje glasove zbi- dogodku »European week of Regions fronte ter lokacije, ki so uvrščene na uvrščen med 30 najboljših. Na po- rali prek Facebooka. Sredi oktobra se and Cities«, ki so ga pripravili orga- UNESCOV poskusni seznam. dlagi izdelanega promocijskega filma je peterica, ki je izpolnila vse zahte- nizatorji iz Bruslja. Predstavitvam, ki Suzana Colja Resnik, Posoški razvojni je strokovna žirija izbrala nadaljnjih vane pogoje, predstavila na »on-line« so jih spremljali kratki video posnetki, center
OBNOVLJENA ITALIJANSKA VOJA[KA zej. Pomoč so nudili tudi Ministrstvo za obrambo KAPELA NA PLANICI Republike Slovenije, Alpinsko združenje iz Ber- Italijanska vojaška kapela na Planici, ki je bila gama in Župnijski urad Kobarid. zgrajena med prvo svetovno vojno v Krnskem po- Obnova v sklopu projekta WALKofPEACE, ki jo je gorju, je po skoraj dveh desetletjih ponovno doča- ob partnerski podpori Ustanove »Fundacija Poti kala obnovo, financirano s sredstvi iz projekta miru v Posočju« vodil Posoški razvojni center (PRC), WALKofPEACE in Občine Kobarid. je potekala od junija do septembra letos. Dela so Kapela, posvečena Mariji, Tolažnici žalostnih, je obsegala odstranjevanje poškodovanih in uničenih bila zgrajena na pobudo majorja Celestina Besa delov ometa, čiščenje celotne površine spomenika, proti koncu leta 1916 na obrobju vojaškega tabora rekonstrukcijo manjkajočih delov kot tudi utrjeva- med Planico in Pleči. Prav zaradi pobudnika grad- nje ter barvno rekonstrukcijo notranjosti in barvno nje se zanjo pogosto uporablja tudi ime kapela Bes. poenotenje celotne poslikave. Zaradi zaščitenosti Njena posebnost je bogato okrašeno pročelje z kapele kot kulturne dediščine so se pri tem upo- latinskim napisom »Consolatrix Afflictorum«, ki števali tudi kulturno-varstvenimi pogoji Zavoda za pomeni tolažnica žalostnih. varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna Prvič po njeni izgradnji je bila kapela obnovlje- enota Nova Gorica. Gre za okoli 30.000 evrov na leta 1938, ponovno pa v letih 1996 in 2003. vredno naložbo, za katero je 85 odstotkov sredstev Najzahtevnejša je bila obnova v letu 1996, saj je v zagotovljenih iz projekta WALKofPEACE, 15 od- dolgih desetletjih po drugi svetovni vojni kapela stotkov pa, kot že rečeno, prispeva Občina Kobarid. močno propadala. Obnova je takrat potekala tri Slovesnost ob zaključku obnovitvene naložbe je leta pod okriljem Kobariškega muzeja, sredstva pa bila predvidena v začetku oktobra, vendar je bila OBNOVLJENA KAPELICA BES na Planici je posvečena Mari- zaradi slabega vremena odpovedana. so prispevali Občina Tolmin, Ministrstvo za kul- ji, Tolažnici žalostnih. Foto: arhiv Ustanove “Fundacija Poti turo, Turistično društvo Kobarid in omenjeni mu- miru v Posočju” Suzana Colja Resnik, Posoški razvojni center
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Strate{ki projekt CROSSMOBY ( 7 )
Projekt CROSSMOBY sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj prek Programa sodelovanja Interreg Italija-Slovenija 2014– 2020.
Ko lu~ na koncu tunela sveti v obe smeri
Kdaj po eni od evropskih najbolj spektakularnih `eleznic tudi preko zahodne meje? O tem so razpravljali udele`enci, ki so se zbrali na delovnem posvetu v organizaciji Poso{kega razvojnega centra in Avtonomne de`ele Furlanije - Julijske krajine.
otovanje z vlakom ni nujno samo čim hi- trejše premagovanje kilometrov in utiranje P poti med naravnimi preprekami, ampak tudi čas za pogovor s prijatelji, pripravo na pomem- ben sestanek v službi ali ponovitev sinusne funk- cije pred testom iz matematike. Bohinjska proga je globoko zasidrana v duši prebivalcev, vseeno pa ji za konkurenčnost v sodobnem sistemu trajno- stne mobilnosti še nekaj manjka. Ena od prihod- njih svetlih točk je prav gotovo vzpostavitev potni- škega prometa med obema Goricama in tako po- vezava slovenskega ter italijanskega železniškega omrežja. Prav odgovorom na ta izziv je bil name- njen delovni posvet Od Julijskih Alp do Jadrana z vlakom, na katerem so se ključni deležniki v živo in prek videopovezav sestali 28. septembra v Novi Gorici.
POSVET OD JULIJSKIH ALP DO JADRANA Z VLAKOM je potekal v soorganizaciji Posoškega razvojnega centra in Avtono- mne dežele Furlanije - Julijske krajine v okviru strateškega projekta CROSSMOBY, ki se izvaja v okviru čezmejnega programa Italija-Slovenija.
Podaljšanje vožnje vlakov do železniške postaje namenjati več pozornosti. Naj navada ne bo želez- preko meje sta v uvodnih pozdravih močno pod- na srajca, ampak železna cesta. prla župana Mestne občine Nova Gorica dr. Kle- Miro Kristan, Posoški razvojni center men Miklavič in sosednje Gorice Rodolfo Ziber- Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra na. Zanimiv vidik je podal predstavnik Evropske komisije Ricardo Ferreira, ki je neposredno pove- zal sklenjenost čezmejnih sistemov z bruto doda- no vrednostjo za območje in delovnimi mesti. POSVETA SO SE UDELEŽILI TRIJE ŽUPANI Z NAŠE STRANI Dobre novice so podali odgovorni za železniško MEJE – Na fotografiji so v družbi Mira Kristana iz Posoškega razvojnega centra (skrajno levo) in Klemna Langusa, direktor- infrastrukturo, ki na projektu že delajo in ocenju- ja Turizma Bohinj (skrajno desno), blejski župan Janez Fajfar, jejo, da bo glavnina ovir odstranjenih v prihodnjem tolminski župan Uroš Brežan in novogoriški župan dr. Klemen letu. Obstoječe potniške garniture, ki trenutno Miklavič. vozijo po Bohinjski progi, ne bodo zamenjane čez noč, po besedah direktorice Slovenskih železnic – Potniški promet Darje Kocjan pa se tudi na tem področju obetajo izboljšave. Prav sodelovanje med obema operaterjema potniškega prometa bo po infrastrukturni ustreznosti proge naslednji korak do vlaka, ki nas bo zapeljal tudi preko meje. O turističnem potencialu ni treba izgubljati be- sed. Ne nazadnje je bila Bohinjska proga pred kratkim ponovno uvrščena v sam vrh – portal Euronews jo je uvrstil med pet najbolj spektaku- larnih železniških povezav v Evropi. Bohinjska proga je bila in bo hrbtenica trajno- PREDSTAVNIK DIREKCIJE RS ZA INFRASTRUKTURO GO- IZVEDBA POSVETA V TREH JEZIKIH, KI JE POTEKAL V RAN KOROŠEC je potrdil, da tudi dejavnosti glede ureditve DVORANI HOTELA PERLA, hkrati pa so na njem sodelovali stne mobilnosti na območju Julijskih Alp, v izogib uvoznega tira za avtovlak na železniški postaji Most na Soči že govorci prek videopovezav, organizacijsko ni bila enostavna. »bolečinam v križu« pa ji moramo v prihodnje tečejo. Nova ureditev bo precej skrajšala manevrirni čas.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Plakatna kampanja projekta LokAlp ( 8 )
Ne beži pred podnebnimi spremembami. Ukrepaj!
Poso{ki razvojni center je s 16 razli~nimi sporo~ili na plakatih opozoril na vlogo posameznika in skupnosti pri boju s podnebnimi spremembami. Kot Info to~ka Alpske konvencije si prizadeva, da bi klju~na sporo~ila te mednarodne pogodbe za`ivela tudi v vsakdanjem `ivljenju.
ljub posledicam, ki jih vsakodnevno opa- žamo v okolju, so podnebne spremembe K za marsikoga zelo abstrakten pojem. Po- gosto pozabljamo, da lahko s preprostimi dejanji ukrepamo tudi na osebni ravni – z malo manj potrošniškim načinom življenja, več dobre volje ali večjim posluhom do okolja, ki nas obdaja. Posoški razvojni center je v okviru projekta Alpsko partnerstvo za lokalne podnebne ukrepe (LokAlp) pripravil ozaveščevalno plakatno kampa- njo, kjer s 16 kratkimi sporočili namiguje na bolj odgovorno ravnanje posameznika in skupnosti. Plakati so bili izobešeni na različnih mestih v Ju- lijskih Alpah in na spletnih omrežjih. Veliko k trajnostnemu odnosu do lokalnega okolja pripo- morejo tudi obiskovalci, zato so določena sporoči- la zapisana tudi v angleškem jeziku. Omenjena kampanja je del projekta, ki ga sofi- nancira Ministrstvo za okolje in prostor, ter med ljudi na prijazen način prenaša ključne elemente Alpske konvencije. Posoški razvojni center je v njem vodilni partner, poleg njega pa pri drugih dejavnostih sodelujejo še Občina Tolmin, Občina Bohinj, Cipra Slovenija in Triglavski narodni park. POSOŠKI RAZVOJNI CENTER JE PRIPRAVIL OZAVEŠČEVALNO PLAKATNO KAMPANJO in s kratkimi sporočili namignil na bolj odgovorno ravnanje posameznika ter skupnosti. Poleti so bili izobešeni na različnih mestih po Julijskih Alpah, tokrat pa smo Jana Podgornik, Posoški razvojni center jih nekaj »raztresli« po SOČAsniku.
Utrinki
OGENJ V ALPAH 2020 sprememb, seveda dokler se klima jav škodljivcev, tujerodnih in inva- skim sprehodom po gozdu so s po- Trenta – V želji, da se k reševanju bistveno ne spremeni, je letošnji do- zivnih vrst ter zmanjševanje odpor- močjo domačinov, revirnega gozdar- okoljskih in razvojnih vprašanj na ob- godek potekal pod okriljem projekta nosti gozda. Poleg tega se pove- ja in različnih strokovnjakov odkrivali močju Alp pristopi celovito, je CIPRA GozdNega. Gozd ima namreč izje- čuje ranljivost prostora in dovzet- tukajšnjo kulturno krajino ter zgodo- Slovenija organizirala mednarodni mno sposobnost, da se lahko na nost za naravne nevarnosti, zmanj- vino. Spoznavali so nego gozda in dogodek Ogenj v Alpah 2020. To naj- dolgi rok samodejno obnavlja. Seve- šujejo pa se tudi zmožnosti zo- njegove številne funkcije. Nekaj so- višje in najgosteje poseljeno evropsko da je treba upoštevati, da regenera- perstavljanja posledicam podneb- cialnih vlog gozda so jim organiza- gorovje je zaradi specifičnih geograf- cija v gospodarskih gozdovih ven- ne krize. Varstva Alp in območij iz- torji nato približali s pomočjo delav- skih razmer v primerjavi z ostalimi bi- darle poteka nekoliko drugače. In- ven njih zato ni brez ustrezne skrbi nic, ki so potekale na terenu pod stveno bolj občutljivo na podnebne tenzivni človeški posegi žal pogosto za zdrave in negovane gozdove,« mentorstvom predavateljice na Višji spremembe in druge človeške de- presegajo regeneracijske sposob- opozarja vodja projektov na CIPRA strokovni šoli za turizem in gostin- javnike. Tu se vse odvija veliko hitre- nosti tega ekosistema. Tako se go- Slovenija Katarina Žakelj. stvo Bled Darije Cvikl (Zdravilni atri- je, kar vpliva na življenjske razmere v spodarski gozdovi obnavljajo na bi- Na letošnjem dogodku je sodelovalo buti gozda), predsednice Pro Silva Alpah in njihovi okolici. stveno nižjih razvojnih nivojih. Zato 25 mladih članov CIPRE Slovenija, Slovenija in asistentke na Gozdar- Ker se prav s pomočjo gorskih goz- je ključno, da imamo negovane goz- Mladinskega sveta CIPRE in študen- skem inštitutu Slovenije Kristine dov višje ležeča območja lažje zo- dove, saj v nasprotnem primeru to tov ter posameznikov, ki jih tovrstne Sever (Gozdna pedagogika in funk- perstavljajo posledicam klimatskih prinaša »kasnejše odzivanje na po- vsebine zanimajo. Med dopoldan- cije gozda) ter gozdnega pedagoga
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 9 )
Ob~ina Bovec
Za posodobitev Dolini So~e se obetajo bolj{i elektrifikacije alarmnega pogoji zdravstvene oskrbe sistema na plazu Sto`e Konec septembra se je minister za Letos mineva 20 let od postavitve zdravje Tomaž Gantar najprej pomu- elektrifikacije sistema tehničnega dil v Zdravstvenem domu (ZD) Tol- opazovanja in alarmiranja na obmo- min (več na strani 26), kasneje pa čju plazu Stože. Uprava RS za zaš- obiskal bovško zdravstveno postajo. čito in reševanje (URSZR) je namreč Ob tem se je sestal tudi s predstav- omenjeni sistem postavila že konec niki ZD Tolmin, direktorjem Gauden- leta 2000 po usodnem plazu v Logu ciem Lucasom Triepom, vodjo os- pod Mangartom, ki na svoji poti v novne zdravstvene službe Markom dolino ni prizanašal nikomur. Ker pa Simnjanovskim in vodjo službe nuj- utegne biti energetski kabel za napa- ne medicinske pomoči Brankom janje sistema alarmiranja v primeru Modrijančičem. Težave, s katerimi zdrsa materiala že dotrajan, je povelj- se soočajo zdravstveni delavci na nik Občinskega štaba civilne zaščite Bovškem, sta ministru iz prve roke (OŠ CZ) Bovec Edi Melinc županu predstavila zdravnika Zdravko Kra- Občine Bovec Valterju Mlekužu po- vanja in Bojan Rustja. Kot sta dejala, dal pobudo za njegovo posodobitev. PRISOTNI NA SESTANKU SO SE STRINJALI, DA BI BILO SMISELNO PRISTOPITI K CE- se tukajšnji občani čutijo v neenakov- Tako so se v zvezi s tem v drugi LOSTNI UREDITVI ELEKTRIČNEGA NAPAJANJA, saj se potrebe kažejo tako pri zamenjavi po rednem položaju v primerjavi z osta- polovici septembra v mali dvorani 20-letih najbrž že nekoliko dotrajanega kabla za elektrifikacijo sistema tehničnega opazovanja limi državljani Slovenije, saj se je do Stergulčeve hiše sestali predstavniki in alarmiranja na območju plazu Stože, kot tudi pri uporabi električne energije na planini Man- gart ter za potrebe Direkcije RS za ceste, ki je letos na mangartski cesti postavila cestne za- sedaj vse premalo upoštevalo velikost Občine Bovec, URSZR ter Elektra Pri- pornice. in geografske značilnosti območja ter morska. Poleg pobudnika so se posledično oddaljenost tukajšnjih sestanka udeležili bovški župan, di- Sestanka sta se udeležila tudi pred- nice, so se prisotni na sestanku stri- rektorica bovške občinske uprave stavnik pogodbenega vzdrževalca njali, da bi bilo smiselno pristopiti k krajev od zdravstvenih ustanov. Ob Katarina Barbara Ostan in Robert sistema javnega alarmiranja iz podje- celostni ureditvi električnega napaja- tem sta predstavila tudi neugoden Kokošin, vodja tehnične službe na tja TDI Vrhnika in direktor tolminske nja na tem območju. Dogovorili so položaj, v katerem se znajdeta vsakič tukajšnji občini. Iz URSZR so bili distribucijske enote Elektra Primor- se, da bodo strošek ureditve razdeli- znova, ko morata zaradi nesreče za- prisotni generalni direktor Darko ska Jernej Kenda. li na vse zainteresirane uporabnike pustiti ambulanto in naročene bolni- But, vodja službe za informatiko in Ker se, kot so ugotavljali, v zad- in da bodo nemudoma začeli iskati ke pustiti čakati v čakalnici. komunikacije Boštjan Tavčar, vodja njem obdobju kažejo resna zanima- najustreznejše rešitve. Kot so še skle- Po ogledu zdravstvene postaje se novogoriške izpostave URSZR Nova nja za uporabo energetskega kabla nili, se bodo ponovno sestali predvi- je delegacija preselila v prostore kul- Gorica mag. Samuel Kosmač in dr. tudi s strani uporabnikov električne doma v drugi polovici novembra, ko turnega doma, kjer so s pogovori Marko Podberšič, podsekretar za energije na planini Mangart in Direk- bodo imeli na mizi opredeljene tudi nadaljevali. Župan je ob tem ponov- strateško načrtovanje na področju cije RS za ceste, ki je letos na man- konkretnejše dejavnosti in zadolžitve. no izpostavil pomen zagotavljanja informatike in komunikacij na URSZR. gartski cesti postavila cestne zapor- Besedilo in foto: Milan Štulc zdravstvenih storitev ne le za prebi-
Utrinki in interpretatorja narave Marka Sla- LETOŠNJI OGENJ V ALPAH 2020 se je v pnika (Gozd, obiskovalci, odnosi). želji, da se opozori na pomen ustrezne nege gorskih gozdov, tradicionalno zaključil s sim- Popoldan je v prostorih Info centra bolnim prižigom ognja. Foto: Nejc Kavka Triglavskega narodnega parka (TNP) potekala okrogla miza z naslovom Pozor, obiskovalci gredo! Gozd kot že Prah iz Zavoda RS za gozdove pokazatelj družbenih odnosov. Po- se je dotaknil vloge in nege gozdov, vabljeni gosti so z udeleženci raz- dr. Nevenka Bogataj iz Andrago- pravljali o problematiki obiska goz- škega centra Slovenije pa je orisala dov. Marko Pretner iz Javnega za- delovanje agrarnih skupnosti na slo- voda TNP in Agrarne skupnosti vasi venskih in evropskih tleh. Okrogla Trenta je v uvodu predstavil bonton miza se je sklenila s podpisom do- prebivalcev ter obiskovalcev. Miro govora o upravljanju gozda s pou- Kristan iz Posoškega razvojnega darjeno socialno funkcijo, in sicer centra, ki je prav tako vključen v med Agrarno skupnostjo vasi Trenta projekt GozdNega, je spregovoril o ter CIPRO Slovenija. kolesarjenju v naravnem okolju. Jo- Tatjana Šalej Faletič
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 10 )
nimanja po specializaciji za družinske tudi nekaj mladih zdravnikov, ki zdravnike. Tudi pri zagotavljanju za- pravkar zaključujejo specializacijo, dostnega števila medicinskih sester tako da mislimo tudi za naprej.« imamo problem. Mi smo bili pred Besedilo in foto: Milan Štulc kratkim tudi s katedro za družinsko medicino, ki je predlagala nekatere Zavedajo se problematike kratkoročne in dolgoročne ukrepe, dolgotrajne oskrbe predvsem da bi povečali zanimanje.« ranljivej{ih ob~anov Da se dela korake v pravo smer, je Zgolj 25 odstotkov pomoči potreb- novinarjem dejal tudi bovški župan, nih starostnikov v Sloveniji je danes ki verjame, da bo ministru Gantarju vključenih v domove za starejše, ki s sodelavci uspelo uresničiti zastav- se nahajajo v 77 večjih občinah, saj ljene načrte. Nepremagljivih ovir pa si manjše takšne naložbe težje privo- ne vidi več niti Modrijančič, ki je ščijo. Čeprav v javni mreži za tovr- predstavnikom medijev pojasnil pri- stno institucionalno oskrbo trenutno marni dogovor, »da bi bilo reševalno deluje 59 javnih zavodov in 43 kon- ZAČRTALI KORAKE V PRAVO SMER – Na zadnjem srečanju sta zdravnika Zdravko Kravanja vozilo prisotno 24 ur in 365 dni sku- cesionarjev, je to za aktualne potrebe in Bojan Rustja ministru za zdravje Tomažu Gantarju iz prve roke predstavila težave zdravstve- nih delavcev na Bovškem. A kot kaže, se po številnih pogajanjih, kjer velja še posebej izpostaviti paj z ekipo v Bovcu. To pomeni diplo- še vedno premalo. Posledično je skrb večletna prizadevanja bovškega župana Valterja Mlekuža in direktorja Zdravstvenega doma miran zdravstveni delavec in tehnik za omenjeno ranljivo ciljno skupino Tolmin Gaudencia Lucasa Triepa, dolini Soče vendarle obetajo boljši pogoji za zdravstveno reševalec, zdravnik pa ne. A ta kader oskrbo. v največji meri preložena na družin- lahko zagotovimo. Imamo tudi odprte ske člane oziroma domače oskrboval- valce občine, ki po velikosti teritorija kalnih skupnosti z ministrstvom, kjer razpise za nove zdravnike, imamo ce. V večini primerov gre torej za sodi med štiri največje občine v Slo- so po njegovih besedah že našli tudi veniji, ampak tudi številne turiste. nekaj rešitev za prej omenjene težave. Minister se je strinjal, da mora biti Kot je dejal, so za zdaj sprejeli aneks iskanje ustreznih rešitev v korist vseh za nujno reševalno vozilo (NRV) z uporabnikov zdravstvenih storitev ekipo, in sicer za obdobje treh turi- Zdravstvenega doma Tolmin. »Prepri- stično najbolj obremenjenih mesecev, čani smo, da bo dodaten program z novim dogovorom pa bodo skušali omogočil izvajanje del začrtanih ak- to razširiti čez vse leto. »Poleg tega pa tivnosti ustanoviteljev ZD. Za tako je treba dodati vzpostavitev turistične geografsko razgibano območje, s tako ambulante in triažnega satelitskega velikim številom prebivalcev, je zago- centra na Bovškem. Prvi korak je na- tavljanje nujne medicinske pomoči rejen, ne sme pa to biti zadnji.« Vse predvsem v odročnejših predelih ključ- to naj bi se začelo uresničevati pri- nega pomena.« hodnje poletje, finančni delež pa naj Sledilo je srečanje s predstavniki bi zagotavljal Zavod za zdravstveno medijskih hiš, ki jim je minister dejal, zavarovanje RS. Glede pomanjkanja da z zadovoljstvom opaža, da na tem ustreznega kadra pa je minister dejal, PRISTOPNO POGODBO OBČINE BOVEC K VČLANITVI V KONZORCIJ 17 je bovški župan območju delujejo dobre ekipe. Pou- da je »to težava na ravni celotne dr- Valter Mlekuž podpisal v družbi psihologa Francija Imperla, zaposlenega v podjetju Firis Imper, daril je tudi izvrstno sodelovanje lo- žave, predvsem zaradi majhnega za- sicer soustanovitelja Konzorcija 17. Foto: Milan Štulc
Utrinki
RADIO ROBIN TUDI V tor Turizma Dolina Soče Janko Hu- POSO^JU mar, direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilo- Tolmin, Bovec – Septembra je Ra- gar in Stanka Golob, slikarka, ki že dio Robin z Robinovo turnejo #Sku- vrsto let ustvarja slike iz peska. paj zmoremo na simbolični način po- vezal Dolino Soče, Goriška brda, V popoldanskih urah so Robinovci Kras, Vipavsko dolino in Novo Gori- premični studio postavili na bovškem trgu. O najaktualnejšemu dogajanju co. V okviru turneje, ki je obsegala na Bovškem in njihovemu delu so se 13 etap, je potekala tudi dobrodelna pogovarjali z bovškim županom Val- akcija zbiranja sredstev za 11-letne- terjem Mlekužem, direktorico Son- ga fanta iz Vipavske doline, ki ima čnega Kanina Manuelo Božič Ba- redko bolezen, mišično distrofijo. dalič, avtorjem številnih lesenih Ambasador je bil nogometaš Jan skulptur Milošem Domevščkom in Oblak, ki je podaril podpisano maji- predstavnikom Lions kluba Kobarid co, rokavice in nogometne čevlje. Soča Milanom Štulcem. Program Kot so zapisali na spletni strani radia, RADIO ROBIN JE V OKVIRU SEPTEMBRSKE TURNEJE svoj mobilni studio postavil tudi v sta popestrila harmonikarja Matic jim je skupaj uspelo zbrati 14.820 Bovcu in Tolminu ter se tako še bolj približal svojim poslušalcem. V okviru turneje pa je potekala Černuta in Rene Zorko, na »cajo- tudi dobrodelna akcija zbiranja sredstev za 11-letnega fanta z redko boleznijo. Foto: Milan Štulc evrov. nu« pa ju je spremljal Martin Ber- V ponedeljek, 7. septembra, se je ustavil v Tolminu, popoldne pa v Bov- so se z radijskimi voditelji pogovarjali ginc. premični studio Radia Robin najprej cu. Pred tolminskim kinogledališčem tolminski župan Uroš Brežan, direk- Mateja Kutin in Milan Štulc
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 11 )
dolgotrajno domačo oskrbo, ki pa nil ob podpisu pogodbe, so na obči- mnoge družinske oskrbovalce zaradi ni vmes že pridobili tudi gradbeno kompleksne problematike prej ali slej dovoljenje za postavitev novega do- pahne v različne stiske – pomanjka- ma starejših. »Zagotovo pa bomo nje časa, strokovnega znanja, finanč- skupaj še močnejši in bomo tako laž- ne zmogljivosti … je pridobivali dodatna sredstva,« je V naslednjih letih se zaradi stara- še dejal župan Mlekuž, sicer tudi nja prebivalstva predvideva več kot sam član upravnega odbora omenje- podvojen delež ljudi, ki bodo potre- nega konzorcija v aktualnemu man- bovali dolgotrajno oskrbo. Prav zato datnemu obdobju. je 25 srednjih in manjših slovenskih Tatjana Šalej Faletič občin v sodelovanju s podjetjem Firis Imperl, ki vse od leta 1993 skrbi za Nov defibrilator od zdaj tudi izobraževanje zaposlenih v social- v sredi{~u Bovca nem varstvu, in Inštitutom Antona Zavarovalnica Triglav – območna Trstenjaka za gerontologijo in med- enota (OE) Nova Gorica je prisluh- generacijsko sožitje podalo pobudo nila potrebam krajanov Bovca in tu- UPORABO DEFIBRILATORJA, KI JE OD ZDAJ NAMEŠČEN TUDI V SREDIŠČU BOVCA, sta za ustanovitev interesnega združenja, kajšnji krajevni skupnosti (KS) na- na lutki prikazala člana PGD Bovec Matic Černuta in Andrej Velikanje. Ob tem so se lahko tudi ki so ga poimenovali Konzorcij 17. posamezni udeleženci preizkusili v masaži srca oziroma postopku oživljanja brez omenjene menila sredstva za nabavo novega naprave. Ta si bo v prihodnjih letih prizadeval defibrilatorja. Gre za pomembno pridobiti nepovratna sredstva za pod- pridobitev, katere uporaba je prepro- civilne zaščite Bovec Edi Melinc in rovalnici Triglav – OE Nova Gorica na poro programom dolgotrajne oskrbe sta, a hkrati ključna v prvih minutah komandir Policijske postaje Bovec tak način okrepili dobro sodelovanje ranljivih skupin, med katere sodijo zastoja srca, saj lahko človeka reši Damjan Žagar. z lokalnim okoljem, iz katerega pri- predvsem osebe, starejše od 65 let, gotove smrti. Omenjena zavarovalni- Ob tem se je župan donatorjem hajajo tudi njihove stranke. Svoj na- invalidi, pa tudi njihovi družinski člani. ca je po predhodnem soglasju z ob- zahvalil za njihov prispevek v okolje, govor je zaključil z željo, da naj nova Vsekakor pa se želijo v konzorciju po- čino defibrilator namestila na steber kjer poslujejo. »Da ta defibrilator sto- pridobitev dobro služi svojemu na- vezati tudi s čim več občinami in dru- pred vhodom v svoje prostore v sa- ji prav na tem mestu, smo se odloči- menu, čeprav si hkrati želi, »da ga gimi institucijami, ki bi lahko pripo- mem središču kraja. li skupaj z gasilci, ki so tudi sami nikoli ne bi bilo treba uporabiti.« mogle k zagotavljanju celovitega siste- Predstavitev uporabe sta v začetku ugotavljali, da je doslej najbližji defi- S pomočjo defibrilatorjev je bilo ma kakovostne oskrbe (izvajalci zdrav- septembra pripravila člana Prostovolj- brilator preveč oddaljen od centra, tudi na Bovškem rešenih že veliko stvene nege, socialne oskrbe …). Ob nega gasilskega društva (PGD) Bovec kjer je največja koncentracija gostin- življenj, saj je uporaba preprosta, z tem pa si bo konzorcij prizadeval Matic Černuta in Andrej Velikanje. skih lokalov, agencij, trgovin in dru- njim pa lahko upravlja vsak, ki želi tudi za ustanovitev javno-zasebnega Njun prikaz postopka oživljanja s gih institucij,« je v zahvalnem nago- pomagati ob zastoju srca, dokler na zavoda, ki bo v imenu občin skrbel pomočjo defibrilatorja je spremljalo voru med drugim poudaril Mlekuž. pomoč ne prihitijo za to usposoblje- za izvajanje omenjenih programov. kar nekaj zainteresiranih, med kate- Na predstavitvi pa je zbrane nagovo- ne službe. Ker pa tako kot nesreča Konec julija je pristopno pogodbo rimi so bili tudi župan Občine Bovec ril tudi direktor Vulič, ki je ob tem tudi dobri ljudje nikoli ne počivajo, k včlanitvi v Konzorcij 17 podpisal Valter Mlekuž, direktor omenjene dejal, da je zanje »to pomembna sta Mlekuž in Vulič ob koncu tudi bovški župan Valter Mlekuž, ki zavarovalniške enote Ivica Vulič s konkretna pomoč tako občanom kot predstavitve že začela tkati nove na- je s tem poskrbel, da je tudi Občina sodelavci, bovški podžupan Miro turistom, saj je reševanje življenj ob črte glede potreb po dodatnih defi- Bovec postala polnopravna članica Bozja, predsednik KS Bovec Damjan morebitnem zastoju srca izjemnega brilatorjih na Bovškem. omenjenega združenja. Kot je pojas- Sovdat, poveljnik Občinskega štaba pomena.« Dejal je še, da so v Zava- Besedilo in foto: Milan Štulc
Utrinki
RED BULL NAD BOVCEM menilo močno promocijsko orodje. SNEMAL REKLAMNI SPOT »Bovško je sicer poznano po sne- Bovec – Na bovškem letališču je bi- manju različnih reklamnih spotov, lo živahno vse poletje, še posebej predvsem za najprestižnejše avto- konec avgusta, ko so ekipe Red mobile, tokrat pa govorimo o dru- Bulla nad Bovcem snemale reklamni gačnemu promocijskemu spotu. spot. Snemanje so izvajali s helikop- Res, da je bilo ob tem štiri dneve v terjem in akrobatskim ter transport- zraku nekaj več hrupa, vendar bo nim letalom za prevoz padalcev. Vsa končni izdelek, katerega koncept omenjena zračna plovila so upravljali so mi predstavili, odtehtal tudi to,« najizkušenejši piloti Red Bulla. je pojasnil Mlekuž. Bovec in Bovško naj bi bila v tem spotu za razliko od S padalom je za namen reklamnega številnih drugih avtomobilskih reklam, spota iz letala skočila Maja Ku- iz katerih ni mogoče razbrati, kje je czynska, sicer svetovna prvakinja v so bile posnete, zelo razpoznavna. »Indor Skydivingu«, ki se je na Le- tališču Bovec med drugim srečala Ob tem pa je treba omeniti še to, da tudi z bovškim županom Valterjem so bile snemalne ekipe nastanjene v Mlekužem. Organizatorji so županu tukajšnjih hotelih, kar pomeni nepo- predstavili celoten projekt in mu za- sreden prispevek k polnjenju nočit- venih kapacitet. gotovili, pa bo reklamni spot obšel EKIPA RED BULLA JE ŽUPANU PREDSTAVILA CELOTEN PROJEKT in mu zagotovila, da bo svet, kar bo za Bovec in Bovško po- reklamni spot obšel svet, kar bo za Bovec in Bovško pomenilo močno promocijsko orodje. Besedilo in foto: Milan Štulc
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 12 )
MARTINU KONINGSU V SPOMIN Prejeli smo žalostno vest, da nas je konec ju- lija v starosti 91 let zapustil častni občan Martin Konings iz Maastrichta na Nizozemskem. Pokopan je bil 1. avgusta v družinskem krogu v domačem kraju. Kot je vedno poudarjal, je bil Bovec zanj dru- gi dom. Zaradi njegove zvestobe do Bovškega, kamor je desetletja prihajal tako sam kot z dru- žino, širjenja dobrega glasu o naših krajih pov- sod, kjer je hodil, in njegove odkritosrčne ljubez- ni do tukajšnjih prebivalcev, je leta 2014 prejel naziv častni občan Občine Bovec. Bovčanom, ki so ga poznali, bo ostal v večnem spominu. Milan Štulc Foto: Siniša Germovšek PROSTOFER JE ZAŽIVEL TUDI NA BOVŠKEM. Renault Zoe starejše in ženske v programu DORA že vozi do večjih središč, bolnišnic in podobno. Rezervacijo je treba urediti tri dni pred načrtovanim prevozom s klicem na brezplačno telefonsko številko 080-10-10. DORA. Za ta namen je občina 24. septembra pri- Novinarska konferenca in odprtje dobila novo električno vozilo Renault Zoe. Odloči- kaninskega gondolskega naselja tev je plod usmerjenosti občine k trajnostnemu V soboto, 12. septembra, so člane Društva novi- razvoju in ohranjanju zdravega naravnega okolja. narjev športnikov (SCIJ) Slovenija pod Prestreljeni- Prostovoljni vozniki, ki so se odzvali pozivu ob- kom pozdravili župan Občine Bovec Valter Mle- čine k izvajanju prostovoljnih prevozov, so opravi- li krajše usposabljanje, nato pa je sredi oktobra izvajanje prevozov tudi steklo. Kot je povedal žu- pan Valter Mlekuž, so se odločili za logistiko sis- tema prostofer (skovanka iz besed prostovoljni in šofer), na poziv pa se je odzvalo veliko prostovolj- nih voznikov, ki so pripravljeni nuditi svoj prosti čas za izvajanje prevozov. Meni, da so s tem nare- dili pomemben korak k lajšanju težav zaradi odda- ljenosti naših krajev od večjih središč, bolnišnic in drugih logistično pomembnih centrov. Projekt so podprli tudi sponzorji; prva in z največjim prispev- Novo vozilo za nudenje nujnih prevozov kom sta se odzvala podjetje TKK in Zavarovalnica Občina Bovec je že pred časom pristopila k pro- Triglav. jektu izvajanja brezplačnih nujnih prevozov za Sistem prostoferja je preprost. Rezervacijo, za NAMESTO KRITERIJA ZADNJEGA SNEGA LETOS KONTRA starejše osebe, ki nimajo lastnega vozila ali svojcev, katero moramo poskrbeti tri dni pred načrtovanim KORONA KRITERIJ – Novinarji so sredi septembra čudovit ki bi jih lahko peljali po nujnih opravkih. Prevoze prevozom, opravimo le s klicem na brezplačno dan preživeli na Kaninu, kamor so lahko prišli z gondolo ali helikopterjem. Ob vrnitvi v dolino pa sta župan Valter Mlekuž pa lahko koristijo tudi ženske brez lastnega prevo- telefonsko številko 080-10-10. in direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič prere- za za preventivne preglede dojk v sklopu programa Besedilo in foto: Milan Štulc zala trak novega kaninskega gondolskega naselja.
Utrinki
V ZIMSKI TURISTI^NI PATRULJI BOVEC Poleg ocenjevanja tujih gostov je potekalo tudi NA DRUGEM MESTU glasovanje bralcev prek glasovnic, ki so jih 15 zaporednih sred objavljali v omenjenem časniku, Vrhnika – Tudi letos so lahko domači in tuji gostje kjer so izbirali najprijaznejšo občino. Poleg tega v okviru pete sezone zimske Turistične patrulje, ki poteka pod okriljem časnika Novice Svet24, so lahko bralci časopisa Novice Svet24 prebirali ocenjevali lepoto in urejenost krajev ter gostoljub- tudi potopise turistov, ki so obiskali in ocenjevali nost domačinov. 15 sodelujočih občin, in sicer Bovec, Braslovče, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Koper, Loška Gre za akcijo, v sklopu katere lahko tuji obiskoval- dolina, Lovrenc na Pohorju, Luče, Mislinja, ci na svojih potovanjih po Sloveniji ocenjujejo ra- Mokronog-Trebelno, Rogatec, Šenčur, Šmartno zlične značilnosti krajev, med katere sodijo ure- pri Litiji, Velika Polana in Vojnik. jenost, izgled in čistoča, prometne povezave ter možni dostopi z javnimi prevozi, opremljenost s Po oceni tujih državljanov je Občina Bovec prejela kažipoti in informativnimi tablami, kakovost names- priznanje za skrbnost in prizadevnost ohranjanja titve, kulinarična ponudba, kulturne prireditve na nedotaknjene narave, v kategoriji Turistom najpri- voljo na dan obiska, ponudba športnih dejavnosti, ZIMSKA TURISTIČNA PATRULJA – Občina Bovec je prejela jaznejša občina v Sloveniji, ki je potekala po izbo- rekreacije in zabave, ponudba lokalnih spominkov, priznanje za skrbnost in prizadevnost ohranjanja nedotaknje- ru turistov, pa je prejela plaketo za drugo mesto. ne narave, v kategoriji Turistom najprijaznejša občina v Slove- Za mesto bolje so se tokrat odrezali v Braslovčah, spletna stran posameznega kraja in okoliške niji pa je prejela plaketo za drugo mesto. Priznanje in plaketo znamenitosti, odpiralni čas turistično-informacijs- je v imenu Občine Bovec prevzel župan Valter Mlekuž. Foto: medtem ko je občina Velika Polana pristala na kega centra, gostoljubnost ter splošni vtis. arhiv SVET24 tretjem mestu.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 13 ) kuž, direktorica Sončnega Kanina Okrogla miza in predstavitev Manuela Božič Badalič, glavna orga- zbornika Ameri~ani na nizatorka Kontra korona kriterija Me- Mangartu 1945 ta Verbič ter Valter Kramar iz Hiše Konec septembra je v Kulturnem Franko in Hiše Polonka. Župan se jim domu Bovec potekala okrogla miza, je zahvalil, saj jih prav oni niso za- na kateri je bil predstavljen zbornik pustili niti takrat, ko žičnica ni obra- Američani na Mangartu 1945. Udele- tovala. Zato upravičeno upa, da bodo žence je najprej nagovoril župan Ob- na Bovško prihajali tudi v prihodnje. čine Bovec Valter Mlekuž, ki je čes- Direktorica Manuela Božič Badalič tital piscem referatov in drugim, ki so je poudarila, da je bil Kanin v času sodelovali pri pripravi ter izdaji zbor- pandemije edino smučišče na svetu, nika. Minister za obrambo mag. Ma- ki je v nekem obdobju, upoštevajoč tej Tonin in veleposlanica Združenih vse ukrepe za zamejitev širjenja koro- držav Amerike (ZDA) v Sloveniji Lyn- navirusa, obratovalo. »O nas je poro- da C. Blanchard se dogodka nista čal New York Times in večina svetov- mogla udeležiti, sta pa zato pripravila nih časopisov. V času korone smo videopozdrav. Kot je povedal minister, izvedli edino smučarsko tekmovanje. BOVŠKO JE ZA TUJCE ZANIMIVO, kar dokazuje tudi prodaja nepremičnin. je veleslalomska tekma pod Mangar- V tej sezoni smo gostili Meto Hrovat Bov{ko v samem vrhu tudi spremembami že umestila tudi doda- tom, ki jo je leta 1945 izvedla ameri- in Ilko Štuhec ter uspeli iztržiti naj- tne površine za gradnjo stanovanj. ška 10. gorska divizija, dokazala, da več, kar je bilo mogoče,« je svoj na- po prodaji nepremi~nin Milan Štulc šport združuje narode in ljudi ter je govor zaokrožila Božič Badaličeva. Po prodaji nepremičnin tujim kup- Foto: David Štulc Zornik glasnik miru. »Tekma, ki je skoraj Meta Verbič se je zahvalila županu cem sodi Bovško v slovenskem meri- za podporo v vseh teh letih, gostite- lu v sam vrh, saj sta, po zapisu v ljici pa za vso organizacijo letošnjega prispevku Delove novinarke Polone dogodka: »Bovec in Kanin sta naša! Malovrh, »za tuje kupce nepremičnin Mi bomo ostali temu zvesti,« je med v naši državi v zadnjih treh letih drugim zatrdila. najprivlačnejša Bovec in Sežana«. Po Zbranim je Valter Kramar predstavil podatkih Geodetske uprave RS o ne- svojo dejavnost in pripravo slastne frike. premičninskih nakupih tujcev med Ob vrnitvi v dolino sta ob okrepčeval- letoma 2017 in 2019 naj bi pri nas 17 nici Kaninske legende bovški župan odstotkov predstavljalo nakupe hiš, in direktorica Sončnega Kanina prere- 14 odstotkov pa nakupe stanovanj. zala trak novega kaninskega gondol- Hiter izračun pove, da so torej na skega naselja. Ob vsaki gondoli je stal Bovškem v omenjenem obdobju kar po en ponudnik dobrot, ki jih tudi 69 odstotkov vseh nepremičnin ozi- sicer ponujajo v tej okrepčevalnici. roma 86 odstotkov stanovanj pokupi- V letošnji poletni sezoni so na Kanin li državljani Slovenije. Občina Bovec prepeljali skoraj 25.000 potnikov, naj- je prav zaradi zagotavljanja prepo- pomembnejši turistični portal Lonely trebnih stanovanj za mlade prebivalce Planet pa je smučišče Kanin-Sella Bovškega in tudi pričakovanega pri- Nevea uvrstil med sedem najatraktivnej- seljevanja delovne sile na Bovško v SEPTEMBRA SO V BOVCU PREDSTAVILI zbornik Smučarska tekma 10. gorske divizije na Man- ših poletno-zimskih centrov v Evropi. gartu 3. junija 1945, ki bo v pisani besedi ohranil to zgodovinsko dogajanje. Župan Valter občinski prostorski načrt, katerega Mlekuž, ki je zanj prispeval uvodne besede, je prvi izvod prejel že sredi poletja, ko sta ga obiska- Besedilo in foto: Milan Štulc sprememba je v teku, med drugimi la Slavko Delalut in Matija Perko.
Utrinki
Organizatorji so predstavnikom nilo ogroziti Log pod Mangartom. udeleženih občin plakete in priznanja Konec septembra sta se župana iz podelili zadnjo avgustovsko soboto v obeh strani meje Valter Mlekuž in sklopu športno-rekreativne prireditve Renzo Zanette srečala s predstav- Športni SVET na Vrhniki. nikoma Ministrstva za zunanje zade- Milan Štulc ve (MZZ), ki sta si Štoln želela ogle- dati tudi v živo in izvedeti, kakšni po- segi so predvideni. Gre namreč za [TOLN BODO O^ISTILI IN edinstven primer, kjer državna meja ZAVAROVALI poteka globoko pod zemljo. Log pod Mangartom – Občina Po besedah trbiškega župana je Trbiž se je uradno odzvala na zahte- tamkajšnja občina od dežele Furlani- vo Občine Bovec, da predor Štoln, je - Julijske krajine že pridobila sred- skozi katerega so se nekoč sloven- stva za zavarovanje 13. obzorja ra- ski rudarji vozili na delo v Rabeljski beljskega rudnika, kjer so postavili rudnik, očisti vseh naplavin. Te že tudi manjšo hidroelektrarno. Ob tem nevarno zapirajo pot vodi, ki iz nek- so pridobili tudi 500.000 evrov za či- EDINSTVEN PRIMER, KJER DRŽAVNA MEJA POTEKA GLOBOKO POD ZEMLJO, sta si v družbi županov iz obeh strani meje Valterja Mlekuža in Renza Zanetteja ogledala tudi predstav- danjega rudnika v sosednji Italiji od- ščenje in zavarovanje Štolna. »Edini nika Ministrstva za zunanje zadeve, ki ju je zanimalo, kakšni posegi so predvideni v predoru teka na slovensko stran, kar bi uteg- smiselni pristop je odvoz materiala Štoln, skozi katerega so se nekoč naši rudarji vozili na delo v Rabeljski rudnik.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 14 )
utonila v pozabo, je danes, po veliki zaslugi upokojenega brigadirja Jane- za Kavarja iz Združenja vojaških gornikov Slovenije, postala nov temelj za krepitev prijateljskih odnosov med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike.« Povedal je, da je Slovenska vojska (SV) tesno prežeta z vojaškim gorništvom in športom; poleg 132. gorskega polka in večna- cionalnega Centra odločnosti za gor- sko bojevanje ima športno enoto SV ter zaposluje vrhunske športnike. Naša država pa športu in športnim dosežkom priznava pomen tudi z državnim praznikom. »Zbornik Ame- ričani na Mangartu 1945 povezuje vojaško gorništvo in šport, povezuje NA BOVŠKI ŠOLI JE PRAG PRVIČ PRESTOPILO 20 PRVOŠOLCEV, na obeh njenih podružnicah pa letos niso vpisali nobenega otroka. dva naroda. Povezuje ljudi in ohranja spomin na neustrašne pripadnike 10. predsednik ZVGS Slavko Delalut. nijo in ZDA na obrambnem ter voja- župan Občine Bovec Valter Mlekuž. gorske divizije,« je še povedal Tonin. Povedal je, da zbornik predstavlja škem področju pa je zaradi odsotnos- V prisotnosti predsednika bovške- Veleposlanica Blanchardova se je dogodke izpred 75 let in tako ohranja ti avtorice prispevka mag. Nataše ga Sveta za preventivo in varnost v Občini Bovec in Združenju vojaških spomin na smučarsko tekmo Ameri- Dolenc spregovoril Bojan Pipenba- cestnem prometu Mira Bozje in pred- gornikov Slovenije (ZVGS) zahvalila za čanov tudi za prihodnje rodove. her. Ob koncu predstavitev je zbra- stavnika Medobčinske uprave občin organizacijo dogodka. Dodala je, da Delalut je tudi povezoval okroglo nim spregovoril odgovorni urednik Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob si njihovi vojaki, ki so se znašli na mizo, na kateri so bili referati zbor- zbornika Matija Perko. Soči, redarja Vojka Fona ter učiteljic Bovškem pozno spomladi leta 1945, nika predstavljeni. Janez Kavar je Besedilo in foto: Milan Štulc prvih razredov, je ravnatelj v uvodu »verjetno niso mogli predstavljati, da predstavil ameriško 10. gorsko divi- razložil, kako bo sprejem potekal, da bo Slovenija postala neodvisna drža- zijo in samo smučarsko tekmo, Kar- Prvo{olci prvi~ prestopili bo zadostil preventivnim ukrepom, va, članica najmočnejšega vojaškega la Kofol pa je spregovorila o širšem {olski prag prvošolcem pa predstavil njihove uči- zavezništva na svetu in tesna partne- dogajanju v Posočju v času zavezni- V šolske klopi OŠ Bovec je prvič teljice. Nagovoril jih je tudi župan rica ZDA na področju obrambe, ki bo ške uprave. Aleš Guček je orisal zgo- sedlo 20 prvošolcev, na obeh podru- Valter Mlekuž in jim zaželel, da bi spodbujala varnost ter blaginjo po dovinski vidik in pomen te tekme, dr. žničnih šolah na Žagi in v Soči pa bilo šolsko leto čim bolj normalno. svetu. Ponosni bi bili na prijateljstvo, Herman Berčič pa njen športni vi- letos prvošolcev ni. Vseh učencev V nadaljevanju sta Bozja in Fon ki smo ga zgradili, in na zbornik, ki dik. Polkovnik Boštjan Blaznik je skupaj s podružnicama pa je v tem vsem prvošolcem razdelila rutice ter je bil izdan v čast njihovemu edin- predstavil bojevanje v gorah in kako šolskem letu 209. Na prvi šolski dan odsevnike, s katerimi bodo bolj var- stvenemu prispevku k temu cilju.« izkušnje iz preteklosti oblikujejo pri- sta prvošolce pred šolo pozdravila no hodili v šolo. Besede je zbranim namenil še hodnost. O sodelovanju med Slove- ravnatelj OŠ Bovec Iztok Kenda in Besedilo in foto: Milan Štulc
Utrinki iz 13. obzorja in Štolna na sloven- PODELILI PRESTI@NA sko stran. Dela bomo začeli izvaja- PRIZNANJA S PODRO^JA ti takoj, ko bo izvedena analiza ma- ENOGASTRONOMIJE teriala, od rezultata pa bo odvisna tudi cena posega, saj bomo morali Lavello (Italija) – Majhna in načelo- ves material neposredno voziti v ma skromna Slovenija je v svoji zgo- Italijo in ga tam deponirati,« je še dovini doživela že marsikaj. Da pa bi dejal župan Zanette, ki še vedno od zahodnih sosedov, ki po svoji ku- verjame tudi v projekt usposobitve linariki slovijo po vsem svetu, prejela rudnika in Štolna v turistične name- laskav naziv, kot je »Nation of the ne. Year« za odličnost na področju Tovrstno zamisel podpira tudi bovški gastronomije, tega večina najbrž ni župan, ki je pojasnil, da imajo tako pričakovala. A prav to se je pripetilo na eni kot na drugi strani resen na- prvi petek v oktobru na svečanem men ponovnega kandidiranja za pri- dogodku »Food and Travel Italia dobitev nepovratnih evropskih sred- 2000«, kjer vsako leto za odličnost stev, s katerimi bi uredili del nekda- v enogastronomiji podelijo priznanja njega rudnika Rabelj in poskrbeli za »Readers Awards«. Gre za edino nemoteno povezavo obeh občin priznanje na področju gastronomije, MED ŠTIRIMI SLOVENSKIMI PREJEMNIKI PRESTIŽNIH PRIZNANJ S PODROČJA ENOGAS- skozi Štoln za turistične namene. ki ga je prejela tuja država. TRONOMIJE je bila tudi vrhunska slovenska chefinja Ana Roš (na fotografiji), ki je prejela posebno priznanje “International Chef of the Year”. Foto: arhiv revije Food and Travel Maga- »To bi postala svetovna atrakcija, Isti večer so organizatorji, ugledna zine Italia zato me še posebej veseli, da sta mednarodna gastronomska revija to zamisel podprla tudi predstavni- »Food and Travel Magazine Italia«, svetu, Slovence razveselili še s tremi chefinja Ana Roš je prejela poseb- ka MZZ,« je še dodal Valter Mlekuž. ki jo v osmih različnih jezikih prebira prestižnimi nazivi. V svetovnem meri- no priznanje »International Chef of Besedilo in foto: Milan Štulc več kot 600.000 bralcev po vsem lu poznana in priznana slovenska the Year«, medtem ko sta se med
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 15 )
Ob~ina Kobarid
Na obisku pri županu zadeve Alešem Hojsom, še posebej V začetku oktobra smo potrkali na ob odprtju mednarodnega mejnega vrata kobariškega župana Marka Ma- prehoda Robič, in komandirjem tol- tajurca. V mesecu, ki je bil vedno minske policijske postaje Borisom doslej praznično obarvan, saj je ob- Zorkom. Zaradi dobrega sodelovanja čina z vrsto prireditev obeležila svoj smo tudi težave uspešno reševali. praznik, je letos bolj klavrno. Ob Kar zadeva ekonomskih težav … zaključevanju redakcije nas je doseg- teh ni bilo veliko zaznati. Casino Au- la še vest, da je slavnostna seja, sicer rora je bil zaprt in zaposleni na ča- načrtovana v majhnem obsegu, pre- kanju. Na srečo pa se je kasneje ložena za nedoločen čas. Kljub vse- ponovno odprl. Kolikor sem se pogo- mu pa si lahko v nadaljevanju prebe- varjal z gospodarstveniki, večjih te- rete, kaj je ob občinskem prazniku žav spomladi ni bilo. povedal župan. Ko so se ukrepi sproščali, se je življenje počasi normaliziralo. Zaži- Ne moreva se ogniti letošnji največ- vel je tudi turizem. Gostov ni bilo krat omenjeni temi – koronavirusu bistveno manj, tudi zahvaljujoč Vladi in z njim povezani pandemiji. Mar- RS. Zaradi uvedbe turističnih bonov ca smo bili priča popolnemu zapr- se je spremenila struktura gostov; tju, potem počasnemu oživljanju prevladovali so Slovenci, kar v prete- proti poletju. Jesen je, kot je bilo MED POGOVOROM S KOBARIŠKIM ŽUPANOM smo med drugim izvedeli, da v času glavne klih letih za Posočje ni bilo značilno. pričakovano, prinesla nove ukrepe. turistične sezone »gostov ni bilo bistveno manj, tudi zahvaljujoč Vladi RS. Zaradi uvedbe turis- tičnih bonov se je spremenila struktura gostov; prevladovali so Slovenci, kar v preteklih letih za Popolnega zaprtja, kot smo mu bi- Posočje ni bilo značilno,« je še povedal župan Marko Matajurc. Foto: Mateja Kutin Kakšno je stanje sedaj, v začetku li priča, naše gospodarstvo verjetno oktobra? So v veljavi kakšni poseb- ne bi preneslo več. Kako ste se spo- no. Da smo imeli stanje pod kontro- meje. S Slovenci, ki živijo v Benečiji, ni ukrepi? padli s temi neznanimi izzivi? lo, gre zahvala poveljniku civilne smo bili vseskozi v stiku. Dokumen- Razen priporočil vlade nimamo S 16. marcem smo bili res priča zaščite (CZ) Aleksandru Vončinu in te smo urejali njim, da so lahko pri- nobenih dodatnih ukrepov in v tem popolni blokadi države. Lahko re- celotnemu štabu CZ. V naši občini hajali k nam, in našim občanom, ki trenutku niti ne vidim potrebe po čem, da smo v času pandemije delo- praktično ni bilo okužb. hodijo na delo v Italijo. Pogosto smo njih. Zavedamo se resnosti situacije, vali dobro, odgovorno in profesional- Nekaj težav smo imeli zaradi zaprtja bili v stiku z ministrom za notranje zato se ukrepov držimo; uporabljamo
Utrinki prejemniki posebnih priznanj znašla turizma in nadaljnji rasti pre- osebno in profesionalno rast. Dan, spletnega glasovanja bralcev ome- tudi dva slovenska vinarja. Marjan poznavnosti in ugleda Slovenije ko nagrado prejmemo, je gotovo njene revije, ki je potekalo od junija Simčič je postal prejemnik poseb- kot trajnostne destinacije za odlič- dan za slavje, drugi dan pa se za- do septembra letos. nega priznanja »International Wine na gastronomska doživetja.« Po čenja nov dan z novimi izzivi v ku- Povzetek izjave za javnost pripravila of the Year« za vino Chardonnay njenem mnenju so nagrade še po- hinji in servisu. Zato se zahvalju- Tatjana Šalej Faletič Opoka 2017 Jodano Cru, ki so ga v sebej dobrodošle v letu, ko je Slove- jem Italiji, da naše delo opaža in Italiji že pred tem prepoznali in oce- nija dobila prvi Michelinov vodnik in upam, da nas bodo spremljali še nili s 100 točkami, kar je po njego- kar sedem Michelinovih zvezdic. Ne naprej.« Ob tem je poudarila, da je ^ASTNO VALVASORJEVO vih besedah za belo vino prava red- nazadnje pa tudi zaradi povečevanja danes vsak gost pomemben, saj so PRIZNANJE kost. Nagrado pa je prejel tudi nje- kakovosti življenja, za kar si Sloveni- težki časi in ima zato vsaka nagrada Ljubljana – Smučarski klub Ma- gov sin Leonardo Simčič, ki se ja prizadeva s pomočjo projekta Slo- toliko večjo vrednost. Marjan Simčič tajur, Katja Roš, Radovan Li- lahko od zdaj pohvali z nazivom »Yo- venija – Evropska gastronomska re- pravi, da se zaveda, »da nam je da- pušček in Ana Hawlina so konec ung Interprenour of Wine 2020«. gija 2021, ki vključuje priložnosti za našnjo prepoznavnost na tem tako septembra v Ljubljani prejeli častno Direktorica Slovenske turistične or- izobraževanje na področju zdravega zahtevnem in velikem trgu, s takšno Valvasorjevo priznanje za prispevek ganizacije (STO) mag. Maja Pak je in sonaravnega bivanja ter trajno- izjemno visoko vinsko kulturo, za- k ohranjanju kulturne dediščine. v svoji izjavi za javnost poudarila, da stnega razvoja gastronomije. gotovo prineslo naše dvajsetletno Slovensko muzejsko društvo (SMD) se s podelitvijo štirih nagrad Sloveni- Ana Roš je ob prejemu posebne na- strateško delo. Naši uspehi na tem je tako potrdilo izjemnost razstave ji povečuje prepoznavnost naše dr- grade poudarila, da je vsaka nagra- trgu pa zagotovo dodatno pripo- Zgodbe o ljudeh s krili na nogah in žave kot gastronomske destinacije. da, ki jo prejme ona ali njen tim, veli- morejo tako pri promociji Brd kot zbornika Matajurjeve smučine. »Ugledna priznanja pomenijo potr- kega pomena, saj pomeni nagrado vinske regije kot tudi Slovenije. V Ideja se je porodila ob 70. obletnici ditev odličnosti slovenske gastro- za dosedanje delo, »to je za ves zadnjih letih so prav Italijani postali ustanovitve smučarskega kluba Ma- nomije in večjo pozornost medijev, trud za nazaj. Je pa tudi velika najmnožičnejši enogastronomski tajur. Uredniški odbor, v katerem smo poslovne in splošne javnosti Slove- spodbuda, da bomo delali še bolje obiskovalci Slovenije.« bili Lipušček, Vladimir Mavri, Maja niji. Priznanja so velika spodbuda in še več in hkrati zavedanje, da Prestižna priznanja s področja enog- Roš Kanellopulos in Darjo Velu- in motivacija na poti k okrevanju vemo, da imamo prostor za svojo astronomije so podelili na podlagi šček, je zbral spomine, pričevanja,
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 16 )
maske, si razkužujemo roke in se prireditveni prostor. Zaključujemo Razmišljate o povezavi s sosednji- moremo pa še govoriti o rezultatih. držimo razdalje. Dejstvo pa je, da se tudi s pripravo dokumentacije za po- ma občinama in razširitvi ponudbe Kje pa je možnost pridobivanja nekateri naši dijaki, študenti šolajo v stavitev avtobusnega postajališča ob na celotno Zgornje Posočje? zazidljivih površin? Ljubljani, kjer so večje koncentracije cerkvi, saj je nujno potreben. Ko de- Projekt je super in vidim možnos- Možnosti so na primer okoli ljudi, in okužba bo prej ali slej prišla žuje, šolarji in tudi drugi nimajo kje ti povezovanja ter razširjanja na bencinskega servisa, iščemo pa tudi tudi k nam. čakati na avtobus, zato vedrijo pod Zgornje Posočje. Le povezani smo drugje v okolici Kobarida. Zemljišča nadstreškom pri vhodu v cerkev. močnejši. Letos je v okviru projekta Občina je letos odpovedala vse pri- bi občina prodala po taki ceni, da bi CROSSMOBY, katerega partner je reditve z namenom, da se okužbe Cesta med Kobaridom in Napoleo- pokrila stroške odkupa in komunalne Posoški razvojni center, že potekala ne bi prenašale. novim mostom je precej prometna ureditve. Ne želimo namreč služiti na povezava okoli Julijskih Alp – po naši Za to smo se odločili, ker v začet- in brez pločnikov za pešce. Obstaja račun mladih, ki bi jih kupili. Zame dolini je vozil avtobus s prikolico za ku stvari niso bile jasne in je bilo možnost ureditve pešpoti, ki bi bila je namreč dobiček to, da mladi tukaj kolesa, ki se je navezal na železniško težko karkoli organizirati. Načrtovali od nje ločena? ostanejo, saj so le oni perspektiva povezavo na gorenjski strani in po smo bogat program poletnih kultur- Dalj časa že razmišljamo o novi občine. Občinsko blagajno moramo Baški grapi. nih prireditev, a smo ga zaradi nasta- ureditvi na tem območju. Novo cesto polniti drugače, na primer s sredstvi le situacije odpovedali. Organizator bi speljali mimo pokopališča in v bli- Stvari se premikajo v pravo smer in tistih, ki k nam prihajajo kot turisti. žini razdelilne transformatorske po- namreč prevzame odgovornost; ne gre mogoče bomo res imeli čez nekaj S tem namenom smo tudi uredili staje zgradili nov most čez Sočo. To le za moralno in pravno, ampak pred- let povezano celotno Zgornje Po- plačevanje nadomestila pri slapu bi bila glavna povezava do drežniških vsem za skrb za zdravje naših ljudi. sočje. Omeniti bi želela še prostofer, Kozjak. Denar, ki ga poberemo, vlag- in podkrnskih vasi. Sedanja cesta bi ki je začel delovati tudi v vaši ob- amo v turistično infrastrukturo in s Boste program prenesli v prihodnje bila namenjena le še pešcem, kole- čini. Brezplačni prevozi so name- tem izboljšujemo pogoje za razvoj leto? sarjem in dovozu do Kampa Lazar. S njeni starejšim osebam, ki nimajo turizma. Urediti pa je treba še Seveda. Lani smo organizirali dobro- tem bi razbremenili Napoleonov lastnega prevoza ali svojcev, ki bi razmere na Soči, ki jo zdaj za vodne delni božično-novoletni koncert. V pro- most, ki ima zgodovinsko vrednost. jih lahko peljali po nujnih oprav- športe v večini izkoriščajo tuja pod- gramu je tudi letos, a žal še ne vemo, Kako je bilo letos z obiskom slapa kih, pa tudi ženskam, ki so napo- jetja. Želim si, da to ne bi bilo tako, ali bo izvedljiv. Želimo ga izpeljati Kozjak? tene na preventivni pregled dojk. ampak da bi dejavnosti na Soči ponu- predvsem zato, ker je dobrodelen. Presenetljivo dobro. Če primerjam Res je. Storitev je dobra, ker je jali samo naši domači ponudniki. V V času prireditev zapirate posame- z lanskim letom, smo zabeležili le populacija vedno starejša. Tu je tudi tej smeri mora delovati vsaka občins- zne ulice. Mnogi menijo, da bi mo- nekajodstotni upad, s tem, da smo krivda občine, ker nima zazidljivih ka politika. ralo biti tako tudi sicer. Kaj vi me- nadomestilo začeli pobirati kasneje. parcel, ki bi jih ponudila mladim Lani sva se že pogovarjala o UV- nite o tem? Kakšno so vaši načrti Urejali smo okolico, postavili klopce, družinam. Imamo sicer nekaj žarnicah za dezinfekcijo vode. Ne- glede zaprtja in urejanja središča mize, table … Načrtov nam še ni nepozidanih zemljišč znotraj mest- davno sem brala, da je bila taka Kobarida? zmanjkalo, saj želimo urediti celotno nega jedra, ki pa zanje niso zanimi- žarnica nameščena v Sužidu, dela pa Želim si, da bi trg in določene de- Kobariško zgodovinsko pot. va, saj ni prostora za garažo, vrt … se izvajajo tudi na Livških Ravnah. le ulic zaprli, a za to je potreben čas. Kaj pa Hop ON Hop OFF Kobarid? Če želimo obdržati zanimiv kultur- Najprej bi povedal, da se mi ne zdi Ureditev južne obvoznice bo terjala Tudi s temi prevozi smo lahko za- no-zgodovinski duh Kobarida, mora- lepo, da novinarji poročajo le o volil- še nekaj let. Sam si želim, da bi bilo dovoljni. Letos se je z njim peljalo mo obdržati arhitekturo starih ulic. ni obljubi, nihče pa ne omenja zdrav- to čim prej. V letošnjem proračunu tudi več kolesarjev. Nekoliko smo Zemljišča za mlade, ki si želijo več ja. To me res boli. Moja volilna oblju- smo namenili sredstva za izvedbo dvignili ceno, ker želimo imeti čim prostora, pa moramo iskati na obrob- ba ni bila dana zaradi volitev, ampak študije prometa v Kobaridu. Upam, manjši primanjkljaj. Vemo, da se av- ju. Vsak mlad človek, ki gre iz zaradi zdravja ljudi. Dokazano je, da da bomo čim prej v poletnem času tobus sam ekonomsko ne pokrije. občine, je zame kot župana poraz. je klor rakotvoren in da, za razliko zaprli del trga, Gregorčičevo ulico pa Gledati pa moramo celostno in ceno Občina jim mora omogočiti, da tukaj od UV-žarnice, ne uniči ravno tistih preuredili v enosmerno. S tem bi po- pokrivati tudi skozi druge stvari, ki ostanejo. Intenzivno delamo na bakterij, ki so za človekovo življenje večali varnost pešcev in pridobili jih ponujamo gostu. pridobivanju zazidljivih zemljišč, ne nevarne. Tega bi se morali zavedati
Utrinki fotografije ter zgodbe več kot 30 nek- karju in Bojanu Rustji. Ne smemo danjih trenerjev, tekmovalcev in pred- pa spregledati niti livškega kronista, sednikov kluba. Roševa je z razisko- učitelja Ivana Rutarja in goriškega valnim delom v vznemirljivo zgodbo kronista, pokojnega odvetnika To- zbrala spomine najstarejših Livčanov maža Marušiča. in obudila stoletno zgodovino smu- Kot je SMD v obrazložitvi zapisalo, čanja na Livškem, ki velja za zibelko je projekt »naletel na izjemen odziv alpskega smučanja na Primorskem. v javnosti in med ljubitelji smuča- Lipušček je zbral podatke, listine in nja, saj je razstava z 21 razstavni- zapise iz arhivov, Hawlinova pa je mi panoji in več kot sto predmeti zbornik ter razstavo oblikovala. gostovala na štirih lokacijah. Pri- Velika zahvala za uspešnost projekta pravlja pa se tudi njena stalna po- gre tudi Livčanom – družinam Mate- stavitev. Ob tem obsežen zbornik lič, Kutin, Mašera, Hrast, bratoma na 224 straneh poleg strokovnih Medved, Slavku Melincu, Ivici Ur- prispevkov prinaša tudi osebna pri- šič, Borisu Dreščku …, ki so pri- čevanja tridesetih avtorjev, ki so spevali staro smučarsko opremo, fo- ZA RAZSTAVO ZGODBE O LJUDEH S KRILI NA NOGAH IN ZBORNIK MATAJURJEVE pomembno dokumentarno gradivo SMUČINE so Smučarski klub Matajur, Katja Roš (na sredini), Radovan Lipušček in Ana Hawli- tografije in dokumente ter sodelav- na prejeli častno Valvasorjevo priznanje. Razstava, ki je postala del livške zgodovinske poti preteklega časa.« cem Borisu Knapiču, Zdravku Li- Livška štorija, je na ogled v stavbi nekdanje livške šole. Foto: Sarah Poženel Maja Roš Kanellopulos
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 17 ) tako župani kot politiki na državni Slavnostna seja preložena njuni okrogli obletnici uspešnega de- v zaključni fazi. Občina je uredila ravni. Čeprav nam nekateri še vedno Občina Kobarid svoj praznik pra- lovanja na področju ohranjanja zgo- robnike in preplastila javne poti. Na- nasprotujejo, bomo to zgodbo nadal- znuje na rojstni dan pesnika Simona dovinske kulturne dediščine Posočja ložba je znašala dobrih 117 tisoč ev- jevali, saj gre za zdravje ljudi. Gregorčiča 15. oktobra. Kobariški in prepoznavnosti občine Kobarid ter rov. Na Stresovi ulici v Kobaridu, od občinski svet je na junijski redni seji Prostovoljnemu gasilskemu društvu križišča na Mučeniški ulici do križi- Je žarnica v Sužidu prva v občini? potrdil letošnje nagrajence, ki pa v Kobarid za dolgoletno požrtvovalno šča pred kulturnim domom, poteka Ne. Prva je bila nameščena pred prazničnem mesecu niso prejeli pri- delo na področju gasilstva ob 130-le- celovita obnova ceste. Urejajo se vo- leti na Livku, ker s klorom niso ubi- znanj in nagrad. Zaradi poslabšanja tnici delovanja. dovod, kanalizacija, robniki in pre- li nekaterih škodljivih bakterij. Danes epidemiološkega stanja v državi in Mateja Kutin plastitev cestišča. Naložba je vredna o tem vsi molčijo. zaostritve ukrepov za preprečevanje okoli 140 tisoč evrov, zaključena pa Kot rečeno, bomo mi s postavljan- širjenja koronavirusa je bila slav- Urejanje infrastrukture na bo predvidoma konec novembra. jem UV-žarnic nadaljevali tudi po nostna seja preložena. Kobari{kem V okviru nujnih intervencijskih drugih krajih. Naj dodam, da je cena Občina bo letos podelila plaketo, Občina Kobarid je iz naslova 23. ukrepov in v skladu z odredbo povelj- še nižja, kot smo mislili; dezinfekcija dve priznanji in tri denarne nagrade. člena Zakona o financiranju občin nika Civilne zaščite Občine Kobarid s klorom nas letno stane okoli 1.500 PLAKETO bo za dolgoletno vsestran- pridobila sredstva za celovito obnovo Aleksandra Vončine je bil v Drežniš- evrov na vodohran, UV-žarnica pa sko požrtvovalno delo na področju kategoriziranih javnih poti v vasi kih Ravnah saniran usad s kamnito 300. Z bistveno bolj kakovostno in izboljšanja pogojev in kakovosti živ- Mlinsko in obnovo ceste na Stresovi zložbo, ki je ogrožal stanovanjsko varno dezinfekcijo tako še privarču- ljenja ljudi na Drežniškem prejel ulici od križišča z Mučeniško ulico do hišo. S sanacijo so se vzpostavili po- jemo. Težavo vidim tudi v števcih, Dar- . PRIZNANJI bosta dobila križišča z državno cesto pri hotelu. goji za odvrnitev morebitne nevar- ker se z njihovo uporabo začne z ko Koren za dolgoletno vsestran- Del sredstev za omenjene naložbe je nosti plazenja kamenja in zemlje vodo varčevati, kar poslabšuje kako- Pavel Četrtič sko udejstvovanje na širšem družbe- zagotovila iz občinskega proračuna. proti ogroženi hiši. vost pitne vode. Pri zadrževanju se nem področju ter sodelovanje s šte- Obnova javnih poti v Mlinskem je Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič začnejo razmnoževati bakterije. Ne vilnimi institucijami v občini Koba- govorimo zastonj, da je živa voda rid, Posočju in zamejstvu ter Tekaški zdrava voda. Razmišljati bi morali v klub Kobarid za 25-letno predano tej smeri, da bi števce uporabljali sa- delo z mladimi in dosežene uspehe mo v mesecih, ko vode primanjkuje. na tekmovanjih. Prejemniki DENAR- Kako vidite občino čez deset, pet- NIH NAGRAD pa so Igor Baloh za najst let? dolgoletno predano delo na področju Ko načrtujemo prihodnost, je treba promocije Breginjskega kota prek Fa- najprej poskrbeti za zdravje ljudi, cebookovega profila Breginjski kot, potem za ekonomijo, ne smemo pa dolina Nadiže, Ivan Kurinčič - Lo- zanemariti niti kulture. Želim si, da vrenčk za delovanje na področju bo zdravstvena slika občanov in kulture ter ohranjanje snovne in ne- hkrati tudi njihova ekonomska moč snovne dediščine ter Turistično dru- boljša. Verjamem, da se bo občina štvo Planinski raj – Vrsno za dolgo- razvijala, zato tudi iščemo zemljišča letno delo na področju ohranjanja za gradnjo hiš in povečujemo indus- podobe vasi in njenega družbenega trijsko cono. Naj zaključim s tem, da življenja. se nam že v bližnji prihodnosti obe- Župan Marko Matajurc bo podelil ta nekaj novih delovnih mest, kar je tudi tri ZAHVALE ŽUPANA, in sicer za občino velikega pomena. Ustanovi »Fundacija Poti miru v NA STRESOVI ULICI UREJAJO VODOVOD IN KANALIZACIJO. Uredili bodo tudi robnike in Pripravila: Mateja Kutin Posočju« in Kobariškemu muzeju za preplastili cestišče. Dela bodo predvidoma zaključena konec novembra.
Utrinki
MRE@ENJE NOSILCEV ZNAKA Z željo povezovanja in izmenjave EVROPSKE DEDI[^INE dobrih praks nosilcev ZED je bil za- snovan projekt EHL@N (»European Znak evropske dediščine (ZED) se Heritage Label Network«), v okviru dodeli krajem, ki imajo simbolično katerega je nastal konzorcij 19 nosil- zgodovinsko vrednost v procesu cev. Vanj je vključena tudi Občina evropskega združevanja. Njegov na- Tolmin, Tolminski muzej pa v njenem men je prispevati h krepitvi občutka imenu dejavno sodeluje od oktobra pripadnosti skupnemu kulturnemu 2019. O sodelovanju na lanskoletni območju, spodbujanju medkulturne- konferenci v Bruslju smo v SOČA- ga dialoga in vzajemnega razumeva- sniku že poročali, tokrat pa osvetlju- nja ter povečanju vrednosti kulturne jemo letošnje dejavnosti. Spomladi dediščine. Od leta 2011, ko je bil je bilo v Olomoucu na Češkem or- ZED ustanovljen s sklepom Evrop- ganizirano prvo srečanje, na kate- skega parlamenta in Sveta Evrope, rem je poleg Tolminskega muzeja se med 48 nosilci znaka ponašajo sodelovalo še 23 predstavnikov 15 tudi tri iz Slovenije: partizanska bol- nosilcev ZED, češki nacionalni koor- nica Franja, spominska cerkev dinator in predstavnica češkega mi- NA SREČANJU V ČEŠKEM OLOMOUCU so razpravljali tudi o vrednotah, ki jih predstavljajo Sv. Duha v Javorci s kulturno krajino nistrstva za kulturo. Uvodni del je bil nosilci Znaka evropske dediščine, s katerim se od maja 2018 ponaša tudi spominska cerkev v in Prešernova Zdravljica. namenjen razpravi o vodenju projek- Javorci.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 18 )
Z UV-`arnicami do ~iste vode V vasi Sužid je bila nameščena UV-žarnica za dezinfekcijo vode na Kobariškem, dela pa se izva- jajo tudi v Livških Ravnah in bodo zaključena predvidoma do konca letošnjega leta. Župan Občine Kobarid Marko Matajurc je ob tej priložnosti zadovoljen povedal, da se voda v zmanjšani meri še vedno klorira, klor pa se posto- pno ukinja. »Trenutno se izvaja monitoring, kar pomeni, da bodo rezultati analiz pokazali, ali bo kloriranje v prihodnje še potrebno in v kakšnem obsegu. Investicija v samo namestitev UV-žarnice je bila manjša od predvidene in je znašala okoli 4.000 evrov. S to namestitvijo bodo stroški za de- zinfekcijo vode na letni ravni nižji.« Vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Trnovem OKTOBRA JE NA KOBARIŠKEM ZAŽIVEL PROSTOFER. Brezplačni prevozi so namenjeni starejšim osebam in ženskam, ki so ob Soči je v fazi izdelave idejne zasnove. Kot je napotene na preventivni pregled dojk. Prvi odzivi občanov so pozitivni, kar potrjuje pravilno odločitev Občine Kobarid. povedal župan, je cilj zagotoviti krajanom vodo brez klora. »V prihodnjem letu si bomo prizadeva- Vozilo, ki sta ga zagotovili Občina Kobarid in 16. in 22. septembrom, si je za letošnji slogan li zagotoviti občinska proračunska sredstva za vsaj Društvo za zdrave dojke, je bilo predano v upora- določila Izberi čistejši način prevoza! V ospredje od tri do štiri vodovodne sisteme, kjer bi namestili bo voznikom prostovoljcem, ki prevoze izvajajo. je postavila potovanja z manj onesnaženja – hojo, UV-žarnice. Katera naselja bodo izbrana, pa je Storitev koordinira klicni center Prostofer. kolesarjenje in javni prevoz. Nagovarjala je tako odvisno od tehničnih pogojev vodovodnega omre- Župan Marko Matajurc se je ob uradni predaji posameznike kot skupnosti. žja.« avtomobila zahvalil vsem prostovoljcem, ki so pris- Dan trajnostne mobilnosti, kot smo poimenova- Nataša Hvala Ivančič topili k projektu in skupaj z Občino Kobarid, Dru- li dogodek, je v Kobaridu potekal 16. septembra. štvom za zdrave dojke ter Prostoferjem, pomagajo. Organizirala ga je Osnovna šola Simona Gregor- Brezpla~ni prevozi za starej{e za`iveli Zahvalil se je tudi drugim, ki so na kakršenkoli čiča Kobarid ob podpori Občine Kobarid, Sveta za tudi na Kobari{kem način pripomogli k temu, da je jesen življenja šte- preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Na Kobariškem smo združili moči in od 1. ok- vilnih brezskrbna. Prvi odzivi občanov nad uvedbo Kobarid in Posoškega razvojnega centra (v okviru tobra so občanom na voljo brezplačni prevozi. brezplačnih prevozov in samo storitvijo so zelo projekta CROSSMOBY). Zaradi ukrepov, povezanih Namenjeni so starejšim osebam brez lastnega pre- pozitivni, kar potrjuje, da smo na občini naredili s preprečevanjem širjenja koronavirusa, ki jih je voza ali svojcev, ki bi jih lahko peljali po nujnih korak v pravo smer. narekovala država, letošnji dogodek ni bil name- opravkih, in ženskam, ki so napotene na preven- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič njen širši javnosti, ampak zgolj osnovnošolcem. V tivni pregled dojk v sklopu programa DORA. Re- času prihoda v šolo je bila za ves promet zaprta zervacijo storitve lahko uporabnik opravi na hiter Tudi ti izberi ~istej{i na~in prevoza Gregorčičeva ulica. Osnovnošolci so se z osrednje- in enostaven način – s klicem na brezplačno tele- Občina Kobarid se je tudi letos pridružila Evrop- ga trga peš odpravili do šole. Na različnih lokacijah fonsko številko 080-10-10. Pokliče lahko vsak de- skemu tednu mobilnosti (ETM) in se pridružila po Kobaridu in okolici so se v dopoldanskem času lovni dan med 8. in 18. uro, rezervacijo pa je treba skupnosti 2.944 mest oziroma občin iz 53 držav odvijale njim namenjene športne igre, preizkusili urediti najmanj tri dni pred želenim prevozom. vsega sveta. Ta kampanja, ki vsako leto poteka med pa so se tudi v vožnji z električnimi kolesi in spo-
Utrinki ta, težavah, ki pri tem nastajajo, in uresničevanju ja z namenom promocije miru in temeljnih vrednot začrtanih nalog. Sledila je debata o komunikacij- Evropske unije, človekovega dostojanstva, svobo- ski strategiji in ukrepih ter konkretnih nalogah: de, demokracije, enakosti, pravne države ter člo- vzpostavitvi projektne spletne strani in strani na vekovih pravic, ki jih zastopajo prav nosilci ZED. družbenih omrežjih. Oblikovali smo delovne sku- Besedilo in foto: mag. Damjana Fortunat Černilogar, pine; Tolmin je z Javorco vključen v delovni skupi- direktorica Tolminskega muzeja ni »European Values and Storytelling« in »Audien- ce Development«. Prvi dan srečanja se je zaključil z vodenim ogledom Nadškofijskega muzeja Olo- TOLMINSKI MUZEJ, PROMOTOR mouc, nosilca ZED. Naslednji dan je tekla bese- EVROPSKE DEDI[^INE da o evalvaciji ZED, v katero je bila letos prvič po Tolmin – Javni zavod Tolminski muzej je osrednji prejetju znaka vključena tudi Javorca, imeli pa muzej v Zgornjem Posočju. V matični stavbi Coro- smo tudi prvo srečanje delovne skupine Europe- ninijeve graščine, ki je kulturni spomenik, hrani in an Values and Storytelling. na stalni razstavi Naplavine obsoške zgodovine ter Zaradi pandemije COVID-19 smo morali kasneje občasnih razstavah predstavlja nacionalno bo- delo prilagoditi, srečanja pa prenesti na splet. gastvo (arheološko, zgodovinsko, etnološko in Aprila je zaživela Facebook stran EHL, kjer je Tol- umetnostnozgodovinsko dediščino s statusom minski muzej poskrbel za objave o Javorci. Še po- kulturnega spomenika) ter dediščino lokalnega sebej jo je izpostavil na dan položitve temeljnega pomena. Prispeval je k vidnemu razvoju muzeal- kamna spominske cerkve 4. aprila in ob medna- stva in ohranjanju kulturne dediščine. O tem priča- rodnem dnevu miru 21. septembra. Po vzpostavi- jo številne nagrade in priznanja. TOLMINSKI MUZEJ JE OB RAZSTAVI ORGANIZIRAL TUDI tvi strani na Instagramu je poskrbel za širjenje ob- Letos muzej obeležuje 70-letnico muzejske dejav- VODENE OGLEDE. Avtorica razstave Karla Kofol je v okviru jav o Javorci tudi po tem omrežju. V okviru projek- nosti v Zgornjem Posočju in 20. obletnico svoje projekta slovenskih muzejev Naprej v preteklost 18. avgusta ta EHL@N načrtujemo še organizacijo fotonateča- ponovne samostojnosti. V zadnjih desetih letih je obiskovalce popeljala tudi po ulicah Tolmina.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 19 )
Turisti~na sezona na Kobari{kem Epidemija novega koronavirusa je letošnjo zgod- bo o turizmu dramatično spremenila. Z razglasitvi- jo epidemije 12. marca se je naša dejavnost čez noč v celoti zaustavila in začela počasi oživljati nazaj šele tri mesece kasneje. Nadaljevanje je bilo nato uspešnejše. Na račun ustreznih državnih ukrepov, predvsem uvedbe turističnih bonov, in ob ustrezni destinacijski promocijski podpori smo postali ena od najbolj zaželenih destinacij domačih gostov. Glede na to, da je bila celotna dolina v preteklem letu 85-odstotno odvisna od tujih obiskovalcev, so bile prve napovedi dokaj črnoglede, v nadaljevanju pa nam je uspelo animirati toliko domačih obisko- valcev, da smo izpad tujine v konični sezoni v največji meri nadomestili. Domači obiskovalci nam Z EPIDEMIJO ZAZNAMOVANA TURISTIČNA SEZONA je si- bodo letos zagotovili več kot 60 odstotkov obiska, cer zabeležila padec števila gostov, a ne takšnega, kot je bil delež Nemcev bo ostal enak lanskemu, vsa ostala pričakovan. Na račun ustreznih državnih ukrepov, predvsem pomembna tržišča pa bodo upadla za od 40 do 80 turističnih bonov, in ob ustrezni destinacijski promocijski pod- pori je Posočje postalo eno od najbolj zaželenih ciljev doma- odstotkov. Z akcijo Od reke do neba smo skušali čih gostov, ki so letos predstavljali več kot 60 odstotkov vseh. še podaljšati jesenske obiske. Jestival okusov in Foto: Jure Batagelj (arhiv Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju«) umetnosti smo zaradi epidemije nadomestili z va- bilom na pohode, združene z gastronomskimi dob- obiskalo 6.100 turistov, v enakemu obdobju lani pa rotami, ki jih ponujajo kobariški gostinci v svojih jih je informacije iskalo 15.578. Letos je bilo največ GREGORČIČEVA ULICA JE BILA V OKVIRU EVROPSKEGA restavracijah. Izpadlih spomladanskih mesecev si- Slovencev, sledili so obiskovalci iz Nemčije, Italije, TEDNA MOBILNOSTI ZAPRTA. Učenci so se iz osrednjega cer ne moremo nadomestiti, vseeno pa pričakuje- kobariškega trga v šolo odpravili peš. Francije, Nizozemske, Avstrije in Češke. Zanimale mo, da bomo do konca leta v kobariški občini so jih informacije o turističnih znamenitostih, ku- znavali padalstvo. Učenci šestega razreda, ki bi prešteli več kot 160.000 nočitev, kar bo le četrtino linarični ponudbi, pohodniških in kolesarskih po- morali že v preteklem šolskem opraviti kolesarski manj od rekordnih lanskoletnih rezultatov in znat- teh. V času turistične konice je bilo veliko vprašanj izpit, so izpitno vožnjo pod nadzorom učiteljic, no bolje od povprečja slovenskega turizma – priča- tudi o prostih nastanitvenih zmogljivostih. redarjev in policistov odpeljali po ulicah Kobarida. kovan upad na nacionalnem nivoju znaša 40 od- Leto 2020 je na področju turizma prineslo tudi Kolesarske izkaznice pa jim je slovesno predal stotkov. Spodbuden je tudi podatek, da je v letu nekaj odličnih novic. Februarja so vse tri posoške župan Marko Miklavič. 2020 v kobariški občini na novo začelo oddajati občine postale prejemnice zlatega znaka »Slovenia Dneve trajnostne mobilnosti, ki so jih posvetili sobe, apartmaje ali počitniške hiše več kot 15 po- Green Destination«. Kobarid je bil po oceni spletne varnosti v prometu, so v Evropskem tednu mobil- nudnikov. platforme booking.com umeščen med deset najbolj nosti izpeljali tudi v vseh treh podružničnih šolah Obisk Turistično-informacijskega centra (TIC) gostoljubnih krajev na svetu. Junija pa je postalo v vaseh Smast, Drežnica in Breginj. Kobarid je bil nižji, saj je bil od sredine marca do jasno, katere slovenske restavracije so uvrščene v Besedilo in foto: Mateja Kutin, lokalna koordinatorka ETM konca maja zaprt. Od junija do oktobra nas je vodnik »Michelin Guide Slovenia« in katere so pre-
Utrinki razstave doma in v tujini obiskalo več kot 350.000 nih kulturnih spomenikov, kot so cerkev sv. Lenarta obiskovalcev (v to niso všteti manjkajoči podatki v Volčah (zbornik Cerkev v cerkvi), grad na Kozlo- nekaterih gostovanj). Muzej je v širši slovenski in vem robu, spominska cerkev Sv. Duha v Javorci in evropski prostor ponesel zanimive in ganljive zgod- nemška kostnica pri Tolminu. Z gostovanji razstav be iz Posočja. Letos pa je z razstavo Posoška de- o omenjeni spominski cerkvi ter Nemške kostnice diščina na ulici v Bovcu, Kobaridu in Tolminu doma- med Sočo in Piavo je muzej povezal številne stro- činom ter turistom predstavil 40 zgodb zanimivih kovnjake ter ustanove iz držav članic Evropske unije predmetov iz njegovih zbirk. Med njim so etruščan- (EU). V svet je ponesel sporočilo miru, sporočilo o sko-italska čelada izpod Krna iz 2. ali začetka 1. pomembnosti sodelovanja in medsebojnega spo- stoletja pred našim štetjem, grški sovji skifos iz 5. štovanja. Muzej je bil odprt tudi v prostor izven ob- stoletja pred našim štetjem, rihtarski meč iz Ruta, močja EU. S pomočjo razstave Keltskih konj topot ki je bil simbol županove oblasti, poštni rog, ki je je poskrbel za prvo sodelovanje na arheološkem nekoč naznanjal prihod poštne kočije v Tolminu, področju med muzeji iz Slovenije ter Bosne in Her- krplji, rudarska sekirica in kapa, ki pričata o rudar- cegovine (BiH) po razpadu Jugoslavije. Z majhno jenju na Bovškem, krošnja, posebna oprema po- (sedem zaposlenih), srčno in prizadevno ekipo je tujočega bovškega prodajalca drobnega blaga, s predstavljanjem kulturne dediščine evropskega pripomoček za gretje postelje škaldalet, bosanski pomena na območju EU in BiH Posočje tako vpel fes, ki priča o bosansko-hercegovskih vojakih na tudi v evropski prostor. Razstava Prve posoške to- soški fronti, portret pesnika Simona Gregorčiča varne, ki jo načrtujemo novembra, bo pozornost (delo slikarja Antona Čeha) ter harmonij, ki ga je namenila gospodarskemu razvoju Posočja in pr- izdelal Josip Lenarčič z Vrhnike in na katerega so vim tovarnam, ki časovno sovpadajo s prvimi kora- nekoč igrali člani družine pisatelja Cirila Kosmača. ki takrat imenovanega Muzeja za Tolminsko. V zadnjih letih je muzej poskrbel za obsežne raziskave Besedilo in foto: mag. Damjana Fortunat Černilogar, in nova odkritja ter predstavitev izjemnih nepremič- direktorica Tolminskega muzeja
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 20 )
OBČINA KOBARID JE ZADOVOLJNA Z OBISKOM SLAPA KOZJAK, saj so kljub situaciji zabe- KOBARIŠKIM PRVOŠOLCEM so kljub omejitvam zaradi koronavirusa polepšali prvi šolski dan. ležili le pet odstotkov manj obiskovalcev. Med 18. julijem in 23. avgustom pa so Kobarid ponov- Foto: arhiv OŠ Kobarid no povezali s podeželjem s Hop ON Hop OFF Kobarid, ki je bil letos delno sofinanciran prek projekta CROSSMOBY, katerega partner je Posoški razvojni center. jele svoje prve zvezdice. Najbolje se na začela pobirati sredi maja, pobi- peljalo 779 obiskovalcev Kobariškega vu niso bili deležni tople dobrodošli- je odrezala Ana Roš iz Hiše Franko, rala pa ga bo do konca oktobra. in domačinov ter 109 koles. ce. Učitelji so učencem pripravili kjer so prejeli kar dve Michelinovi Občina je v tem času uredila infra- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič kratek program, jim predstavili učil- zvezdici. Poleg tega je bila Hiša Fran- strukturo na poti proti slapu. Posta- nice in se z njimi pogovorili o pole- ko nagrajena tudi za svoj prispevek vila je počivališča in uredila vstopno V {olske klopi sedlo 38 tnih dogodivščinah. Manjkala ni niti k trajnosti kulinarike. točko. prvo{olcev sladka nagrada – torta! Prvošolci so Andreja Jurkovič, TIC Kobarid Poleti je ponovno vozil avtobus V občini Kobarid je v novo šolsko prejeli darilne vrečke: Mlekarna Pla- Hop ON Hop OFF Kobarid, ki je po- leto zakorakalo 38 prvošolcev – 21 na nika je vsakemu podarila sir, Občina Slap Kozjak si je letos deželje povezal z občinskim sredi- centralni šoli, na podružničnih šolah Kobarid pa županovo čestitko, knji- ogledalo ve~ kot 72 tiso~ ščem. Letos je bil delno sofinanciran pa deset v Drežnici, štirje v vasi Smast žico in nezgodno zavarovanje. obiskovalcev tudi s pomočjo sredstev čezmejnega in trije v Breginju. Letošnji prvi šolski Kobariške prvošolce sta pričakala Na Občini Kobarid smo letos za- projekta CROSSMOBY, katerega part- dan je bil nekoliko drugačen od tistih in nagovorila tudi ravnateljica Melita beležili malenkostno manjši obisk ner je Posoški razvojni center. Vozil iz preteklih let, saj so učitelji zaradi Jakelj in župan Marko Matajurc, ki slapa Kozjak kot leto prej. Glede na je skladno z veljavnimi ukrepi in pri- upoštevanja ukrepov proti širjenju sta jim na srca položila pomen zna- situacijo in napovedi pred sezono poročili, ki jih je prinesel COVID-19. koronavirusa starše pričakali pred šo- nja, učenja in prijateljstva. smo z obiskom zelo zadovoljni, saj Za vožnjo je uporabnik odštel dva lami. Tudi skupna prireditev v večna- Vsem prvošolcem želimo mirno, je bil ta le deset odstotkov nižji od evra, za prevoz kolesa pa še dodatna menskem prostoru v Kobaridu ni bila uspešno in prijetno šolsko leto! lanskega. Nadomestilo za uporabo dva evra. Z avtobusom, ki je vozil od izpeljana. To pa seveda ne pomeni, Blaž Volarič, OŠ Simona Gregorčiča infrastrukture za ogled slapa je obči- 18. julija do 23. avgusta, se je letos da prvošolci ob tako posebnem dne- Kobarid
Utrinki
TEHNI[KA DEDI[^INA V objektov. Kljub napredujoči parkin- DELIH FRANCA GRUDNA sonovi bolezni je prečesal celotno Tolmin – V Tolminskem muzeju je Zgornje Posočje, fotografiral večino na ogled zanimiva razstava risb po- mostov in jih nato s tušem vztrajno soških mostov in maket gospodar- prenašal na papir. Ukvarjal se je tudi skih objektov z območja Trebuše. s proučevanjem gospodarskih Avtor razstavljenih del je domačin objektov. Veren spomin na danes že Franc Gruden iz Dolenje Trebuše, skoraj pozabljeno mlinarstvo, žagar- ki je bil do smrti leta 2012 v Posočju stvo in druge dejavnosti, ki so omo- poznan po povsem drugačnih do- gočale preživetje v ozkih dolinah sežkih in delu. Trebušice, Hotenje ter Idrijce, je oh- ranil z izdelavo natančnih maket. Gruden je vodil uspešno obrtno de- lavnico, v kateri so se rojevale šte- Risbe mostov in makete so na raz- vilne tehnične inovacije in izboljšave. stavi kot celota predstavljene prvič. Prinašajo vpogled v bogato tehniško Želja po napredku ga je gnala, da je RISBE POSOŠKIH MOSTOV IN MAKET GOSPODARSKIH OBJEKTOV z območja Trebuše, ki med prvimi v Posočju zgradil lastno jih je na ogled postavil Tolminski muzej, so delo domačina Franca Grudna. dediščino posoškega prostora in malo hidroelektrarno ter postal po- obenem pričajo, da se z zaupanjem, memben člen Društva graditeljev Trebuše. Privlačilo in navdihovalo pa govega življenja pa je zaznamovalo trdno voljo ter vztrajnostjo lahko klju- malih hidroelektrarn za Primorsko. ga je tudi udejstvovanje na področju literarno in likovno ustvarjanje. buje in duhovno nadvlada tudi naj- Zaslužen je bil še za ustanovitev in kulture: kot igralec, plesalec in pe- Pri slednjem so ga navdihovali pred- hujše življenjske preizkušnje. delovanje Obrtnega združenja Tolmin vec je bil dejaven predvsem v doma- vsem mostovi. Kot velik poznavalec ter športnega, etnološko-turistične- čem Prosvetnem društvu »Justin Ko- tehnike se je pri risanju osredotočal Besedilo in foto: Karla Kofol, ga in gasilskega društva za območje goj« Dolenja Trebuša. Zadnji del nje- zlasti na konstrukcijo in gradnjo Tolminski muzej
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 21 )
Za`ivela nova spletna stran naročilo na obveščanje. Pobude in Ob~ine Kobarid informacije s terena lahko občani Občina Kobarid je septembra pre- sporočijo z oddajo obrazca, objavlje- novila spletno stran www.kobarid.si, nega v zavihku predlagajte občini. kjer lahko uporabniki na še bolj Brskanje po spletni strani je veliko pregleden in preprost način poiščejo bolj prijazno in preprosto. Prilagoje- želene informacije o delu župana, na je delovanju na mobilnih napra- uprave, občinskega sveta, projektih, vah (mobilni telefoni in tablični ra- razpisih ter dogajanju v občini. Nova čunalniki), njen izgled pa se prilaga- stran uporabnikom omogoča sodo- ja velikosti zaslona vaše naprave. ben e-stik občanov z občino, e-obve- Spletna stran je prilagojena tudi ščanje občanov in druge storitve. uporabnikom z različnimi oblikami Omogoča prejemanje elektronskih oviranosti. Obiskovalec lahko s kli- obvestil in SMS-sporočil o nujnih ob- kom na ikono v zgornjem desnem vestilih; uporabnik lahko izbere, ka- kotu izbere velikost pisave in barvno tere kategorije obvestil želi prejemati shemo, delovanje je prilagojeno mo- (novice, dogodke, razpise, seje, časo- bilnim napravam (različna širina), pise, urgentna obvestila …) in z vno- branje pa podprto z bralnimi vmesniki. STOTI ROJSTNI DAN je konec septembra praznovala Jožefa Miklavič - Pepca, rojena Ivančič som e-naslova izvede brezplačno Nova spletna stran zagotavlja hiter iz vasi Ladra. Slavljenka je na fotografiji v družbi kobariškega župana in svoje nečakinje, ki sta jo prišla obiskati v Dom upokojencev Podbrdo. in enostaven dostop do vseh predpi- brdo obiskala in ji zaželela veliko sov občine. V razvidu predpisov je zdravja tudi kobariški župan Marko omogočeno iskanje glede na vsebin- Matajurc in predsednik Krajevne sk- sko področje, omogočen je pregled upnosti Ladra-Smast Darko Sm- sprejetih predpisov na posamezni rekar. seji, iskanje je omogočeno glede na Ob upoštevanju vseh ukrepov in tip (sklep, odlok, pravilnik), leto priporočil za preprečevanje širjenja sprejema … Nova funkcionalnost za- koronavirusa so v domu slavljenki gotavlja popolno preglednost poslo- pripravili prijetno praznovanje. Vse vanja in temelje za participacijo ob- najboljše so ji zaželeli tudi oskrbo- čanov v proces poslovanja občine. vanci doma in zaposleni z direktorico Nataša Hvala Ivančič Ines Krajnik na čelu, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB @upan vo{~il stoletnici Bovec, Kobarid, Tolmin Rok Uršič, Svoj stoti rojstni dan je 29. septem- predstavnica Rdečega križa Slovenije, bra praznovala Jožefa Miklavič - Območnega združenja Tolmin Zden- Pepca, rojena Ivančič iz vasi Ladra. ka Valentinčič in predstavnica Kari- Ob častitljivemu jubileju sta jo v tol- tasa Milena Sovdat. NOVA SPLETNA STRAN OBČINE KOBARID JE BOLJ PRIJAZNA ZA UPORABNIKE. Prilagoje- na je delovanju na mobilnih napravah in uporabnikom z različnimi oblikami oviranosti. minski enoti Doma upokojencev Pod- Besedilo in foto: Nataša Hvala Ivančič
Utrinki
MRZLI STUDENEC 2020 MINEVA DESET LET OD Kobarid – Turističnemu društvu (TD) KON^ANE POPOTRESNE Kobarid skupaj z Občino Kobarid in PRENOVE Društvom starovercev letos zaradi ne- Planina Razor – V letih od 2007 do varnosti širjenja koronavirusa ni uspe- 2010 je bila planina Razor, katere lo pripraviti vsakoletnega simpozija objekti so počasi klonili pod breme- Mrzli studenec. Je pa zato predsednik nom časa, v sklopu popotresne ob- Društva starovercev Marko Hren nove deležna večjih sanacijskih po- zadnjo soboto v avgustu obiskal Ko- segov. Takratno državno finančno barid in prisotnim pri Mrzlem studen- pomoč je Agrarna skupnost Polju- cu slavnostno podaril zbornik prispev- binj, pod vodstvom predsednika Mi- kov iz lanskega leta z naslovom Pozno rana Šavlija, v sodelovanju z Držav- pokristjanjevanje slovenskega ozemlja no tehnično pisarno uspešno pre- III., ki ga je pripravilo društvo. Sreča- nesla v obnovo. Čeprav je zagon nja so se udeležili župan Marko Ma- projekta na račun obveznega 10-od- tajurc, Edi Raspet in Jože Munih stotnega lastnega finančnega dele- iz Zavoda energijske poti Tolmin ter ža, ki za našo agrarno skupnost ni predstavnica TD Kobarid Natalija Rot. bil ravno majhen, sprva spremljal za- držek, se je kasneje izkazalo, da je Skupna misel vseh zbranih je bila, bil vsak pomislek odveč. da s simpozijem v prihodnjem letu Tako člani agrarne skupnosti kot tu- nadaljujejo z željo po širitvi na med- LETOŠNJI MRZLI STUDENEC JE ZARADI NEVARNOSTI ŠIRJENJA KORONAVIRUSA ODPA- DEL. Predsednik Društva starovercev Marko Hren je zato konec avgusta obiskal Kobarid in di drugi krajani smo z veseljem pris- narodni nivo. prisotnim pri Mrzlem studencu slavnostno podaril zbornik lanskoletnih prispevkov. Foto: arhiv topili k sodelovanju in k obnovi pri- N. R. TD Kobarid spevali svoj delež. Sanacije sta bila
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 22 )
Ob~ina Tolmin
Ob~ina septembra le križa, tolminska enota Centra za se posvetila vzgoji ter kmetiji, pozne- turne dejavnosti Republike Slovenije. podelila nagrade socialno delo Severna Primorska, je tudi vrtnariji, s katero se je del Mag. Miha Mlinar je PRIZNANJE Če bi bilo vse kot običajno, bi Ob- Društvo prijateljev mladine Tolmin, življenja družina tudi preživljala. prejel za dolgoletno delo na področju čina Tolmin občinski praznik obha- Skavti Tolmin 1, Klub tolminskih Vmes je rada slikala, a zgolj občasno, kulturne dediščine in njeno promocijo, jala v maju, mesecu ljubezni in veli- študentov, vzgojitelji Vrtca Tolmin, za sprostitev in ko je delo dopuščalo. s čimer je pozitivno vplival na razvoj kih zgodovinskih dogodkov, ki so Lovska zveza Gornjega Posočja, po- Pred 25 leti pa je začela pisati novo kulturnega turizma v občini Tolmin. določali življenje ter razvoj tukajšnje- djetja ATUM, Štrukelj MIT, TKK in poglavje svoje poklicne poti in sprva Zgodovina Posočja je neizčrpen vir še ga območja in ljudi. A letos prav nič Trgo ABC ter Občina Ajdovščina. z belim soškim ter črnim baškim pe- neodkritih zgodb, predmetov, ostan- ni običajno in spomladanska epide- Pred prireditvijo, na kateri so pro- skom odkrivala čar drugačnega slika- kov gradenj in grobov, Mlinar pa je mija je tudi občinski praznik presta- gram sooblikovali Moški pevski zbor nja. Tečajev in likovnih delavnic se zagotovo eden tistih, ki je kopanju vila na zaključek poletja. Praznik, ki Ivan Laharnar Šentviška Gora, Vo- je redno udeleževala 20 let. Njena po preteklosti posvetil tisoče in tisoče ni pomemben le zaradi spomina na kalna skupina Flance in otroci PŠ tehnika je bila vse bolj iskriva in do- ur. Magister arheoloških znanosti z preteklost in korenine, ampak tudi Šentviška Gora, so na platoju pred miselna, slikarska dela pa so imela Mosta na Soči je specialist za proble- zaradi posameznikov, ki so s svojim novo dvorano simbolično odkrili spo- vse večji odmev. matiko starejše železnodobne sveto- delom pustili globok pečat v družbi menik domačemu skladatelju Ivanu Od leta 1997 kot prostovoljka vodi lucijske kulture ter arheologijo Po- in ki s tem istim delom skrbijo za Laharnarju. delavnice slikanja s peskom za otro- sočja, kar se prepleta tudi z njegovim njen razvoj na različnih področjih – Najvišja nagrada, PLAKETA, je le- ke in dijake v šolah, osebe s poseb- 20-letnim prostovoljnim delom v nagrajencev. tos pripadla slikarki Stanki Golob z nimi potrebami in varovance domov domačemu turističnemu društvu. Letošnja slavnostna podelitev je Grahovega ob Bači za širjenje pre- upokojencev v različnih krajih v Slo- Bil je pobudnik nastanka kultur- potekala na Šentviški Gori, kjer je poznavnosti Baške grape in Slovenije veniji ter zamejstvu. Skozi hrapave no-zgodovinske poti Čez Most po občina predstavila tudi eno svojih zunaj njenih meja ter prenos znanja peščene površine zna s posebno po- modrost, ki povezuje vse znameni- najpomembnejših naložb zadnjega mladim. Strma pobočja Baške grape, zornostjo približati tehniko tudi sle- tost kraja in okolice ter veliko prispe- leta, novo večnamensko dvorano. med katere je ozko strugo vsekala pim in slabovidnim. Po zaslugi v va k uveljavitvi in prepoznavnosti Župan Uroš Brežan pa je podelil reka Bača, nikoli niso nudila najbolj otroštvu naučene vztrajnosti in trme Mosta na Soči kot kulturno-turistič- zahvale institucijam, podjetjem in prijaznega okolja za življenje, a so je leta 2012 prišla tudi do strokovne nega ter arheološkega bisera Posočja. posameznikom, ki so med spomla- prebivalce že zgodaj naučila, da se je izobrazbe ter diplome na zasebni Pri projektu je sodeloval kot idejni dansko epidemijo z delom ali mate- tudi v zahtevnih razmerah s trdim slikarski šoli v Ljubljani. O njenih vodja, avtor besedil za vodnik, zgi- rialnimi prispevki pomagali, da je delom in vztrajnostjo mogoče uspešno delih so pisali priznani umetnostni banke in informacijske table, od za- delo občinskega štaba civilne zaščite prebiti skozi življenje. Takšno okolje zgodovinarji in likovniki. Sodelovala ključka projekta pa po poti rade volje teklo nemoteno in ki so s prispevki je v mladosti vplivalo tudi na Golo- je na več kot 220 skupinskih razsta- popelje različne skupine ter jim iz- pomagali oskrbeti tudi najbolj ogro- bovo, ki se je uveljavila s svojim ino- vah v Sloveniji in tujini, več kot 90 kušnjo obogati s svojim neprecenlji- žene skupine prebivalstva. Zahvale vativnim načinom slikanja s peskom. jih je izvedla samostojno. Golobova vim zgodovinskim znanjem. Mlinar so prejeli tolminska območna Kari- Mati treh otrok je zgodaj pustila je prejemnica več nagrad, med dru- je avtor in soavtor številnih arheološ- tas, Območno združenje Rdečega službo v lokalni tovarni TVI Bača in gim plakete Javnega sklada za kul- kih razstav, kar za štiri je prejel tudi
Utrinki deležna oba objekta planine – tako hlev kot stan. Izvedba del je sledila projektu, ki je ohranjal prvotni zunanji videz planine, medtem ko je obnova notranjosti prinesla več izboljšav. S sanacijo se je povečala zaloga vo- de, ki je danes dostopna v vseh objektih (sirarni, bivalnih prostorih in hlevu). Enako velja tudi za električno energijo, s katero je šlo tavanje z baterijsko svetilko v temi skoraj že v pozabo. Za sirarje pa se med najpo- membnejše pridobitve štejejo ureje- KAR JE BILO ZA ŽIVLJENJE V DOLINI SAMOUMEVNO, TEGA NA PLANINI RAZOR ŠE PRED DOBRIM DESETLETJEM NI BILO. A prav na račun ni in razsvetljeni prostori s funkcio- popotresne sanacije, od katere letos mineva deset let, se tu še danes pridelujejo in prodajajo izvrstni siri in skuta ter tako ohranja tradicija planinskega nalno opremljenim sirarskim kotlom, pašništva in sirarstva. Bližnja planinska koča slovi med drugim tudi po okusnih štrukljih, narejenih iz skute, ki je pridelana na planini Razor. hladilnikom za mleko ter ostalimi nuj- nimi potrebščinami, katere se da so- stavlja delo in zvišuje raven čistoče, danes, ko mineva prva okrogla oble- reč domačini ohranjamo starodavno razmerno lahko vzdrževati in očistiti. posredno pa tudi okus ter kakovost tnica od njenega zaključka, odražajo tradicijo planinskega pašništva in si- Tudi hlev se lahko dobrih deset let mleka, ki pa sta seveda odvisna tudi uspešnost, kar daje upanje, da rarstva, kot so ga poznali naši pred- hvali z osvetljenim molziščem za od planinske paše. obstoj in delovanje planine Razor ne niki že za časa Rimljanov. molžo štirih krav hkrati, kar poeno- Lahko rečemo, da rezultati obnove bo ogrožen. Prav na tak način nam- Besedilo in foto: Vojko Žagar
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 23 )
LETOŠNJA SLAVNOSTNA SEJA OBČINE TOLMIN JE BILA ZARADI UKREPOV PREPREČEVANJA ŠIRJENJA EPIDEMIJE PRELOŽENA NA ZAČETEK SEPTEMBRA. Na njej so podelili letošnje nagrade: tri zahvale, dve priznanji (nagrajenci so na fotografiji zgoraj desno) in plaketo, ki jo je prejela slikarka Stanka Golob (spodaj desno). Poleg tega je župan podelil tudi zahvale institucijam, podjetjem in posameznikom, ki so prisko- čili na pomoč v času spomladanske epidemije (zgoraj levo). Foto: Foto Červ priznanja Slovenskega arheološkega Gre za eno najzahtevnejših oblik ZAHVALO za deset let glasbenega društva. Skoraj 20 let je bil predse- kmetovanja, ki je močno odvisna od ustvarjanja je Občinski svet Občine dnik Kulturnega društva Ivan Pregelj. razmer v naravnem okolju, kjer objekti Tolmin podelil Bakalini. Glasbeni S svojim delom je veliko prispeval k še ne sledijo tehnološki posodobitvi dvojec Jani Kutin in Renata Lapanja odkrivanju kulturne dediščine, s so- v dolini. Pa vseeno se na planinah je v dobrih desetih letih ustvarjanja delavci v Tolminskem muzeju pa trudijo slediti dediščini planšarstva, prerasel v enega zaščitnih znakov postavil temelje za nadaljnjo promo- ki ima v teh krajih dolgo zgodovino. glasbe Tolminskega in promotorja cijo Posočja na tem področju. Tradicionalni planinski sir predeluje- njegovega narečja. Njuna uspešna likih poslušalcev. Preprost kmet, ki PRIZNANJE so prejele tudi Pašne jo iz polnomastnega mleka, ki mu zgodba šteje že štiri studijske albu- ga Kutin predstavlja na odru, z bo- skupnosti mlečnih planin občine paša v neokrnjeni naravi in na neka- me, nešteto nastopov na različnih gatim narečnim besediščem kritično, Tolmin za dolgoletno delo pri ohra- terih višje ležečih planinah daje še odrih po Sloveniji in tudi v tujini. poglobljeno in duhovito komentira njanju kulturne in naravne dediščine posebno izrazit okus, njihova dejav- Zadnjih nekaj let pa uspešno deluje stvari, ki zadevajo vsakogar. Poslušal- planin. Planšarstvo ima na Tol - nost pa sega še precej dlje od prede- tudi večja različica zasedbe, osem- ca ob tem k spremljanju spodbudi še minskem dolgo tradicijo, s širjenjem lave surovine v končni izdelek. Izven članska Bakalina velika. harmonika, ki jo Lapanjeva razteguje turizma pa v visokogorje zahaja tudi pašne sezone ohranjajo in obnavljajo Njune pesmi poudarjajo tolminsko na tako poseben način, da je spreme- vse več obiskovalcev. Planin je sicer objekte, čistijo in preprečujejo zaraš- narečje in govorico, ki počasi, a vztraj- nila splošno dojemanje harmonike zaradi zahtevnih razmer za delo pre- čanje pašnih površin ter s tem ohra- no izginja iz vsakdanje rabe. Besedila kot instrumenta narodno-zabavne ali cej manj kot v preteklosti, prav Pašna njajo podobo podeželja, ki je privlač- in zgodbe so postavljene v lokalno, akademske glasbe in pokazala na skupnost mlečnih planin občine Tol- na tudi za obiskovalce planin. Gre za najpogosteje kmečko okolje Tolminske- možnosti njegove kreativne rabe v po- min, ki zajema Polog, Razor-Stador, posameznike, ki so predani ohranja- ga. Pogosto so refleksija aktualnih pularni glasbi. Z »rovtarskim šanso- Pretovč, Sleme-Medrje in Lom-Pod- nju dediščine svojih prednikov in dogodkov in naslavljajo večje tema- nom«, ki opisuje aktualne družbeno- kuk, pa igra odločilen pomen pri pripravljeni delati za dobrobit skup- tike, kot so migracije, vojne, meje, politične situacije, je Bakalina veliko ohranitvi in izdelavi planinskega sira, nosti, za garače, ki vstajajo pred zo- odnos do okolja, politične vizije. Tu- naredila tako za popularizacijo tol- saj se v času poletne sezone osredo- ro, za preproste ljudi, ki vedo, da di zato je njuno pesniško udejstvova- minskega narečja kot za širjenje za- toča na njegovo izdelavo. narava da toliko, koliko vanjo vložiš. nje nemudoma sedlo v ušesa razno- vesti puntarskega podeželja.
Utrinki
PILOTNI PRIMER PAMETNE vaških strategij ponudilo pomoč 21 VASI V SLOVENIJI izbranim evropskim vasem – med njimi tudi Šentviški planoti. Kot so [entvi{ka planota – V družbi še na družabnem omrežju zapisali vo- 733 kandidatov se je Šentviška pla- dilni partnerji, so imeli toliko odličnih nota potegovala za naziv pametne prijav, da so namesto 12 na koncu vasi (»Smart Village«) in bila v juliju izbrana kot ena od 16, ki bodo v pri- izbrali 16 vasi, ki se bodo »na poto- hodnje deležni podpore v okviru vanju Smart Villages« pridružile pe- projekta Pametna urbana območja v tim vnaprej izbranim. 21. stoletju (»Smart Rural Areas – Zahvala, da je Planota kot edino slo- in the 21st Century«). Gre za razme- vensko območje prišla v ožji izbor, gre roma nov pristop, s katerim želi županu Občine Tolmin Urošu Breža- Evropska unija pomagati pode- nu, ki je verjel v Planotarje in bil prepri- želskim skupnostim pri spopadanju čan, da so v kratkem času, ki je bil z izzivi in priložnostmi, ki jih prinaša na razpolago, sposobni pripraviti so- 21. stoletje. Cilj projekta je spodbu- razmerno zahtevno prijavo za razpis. jati uporabo koncepta »pametnih va- A Šentviška planota bi se danes ne PILOTNI PRIMER PAMETNE VASI V SLOVENIJI JE PRITEGNIL TUDI POZORNOST PRED- STAVNIKOV MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO. Na omenjenem si« po vsej Uniji tako na lokalni kot mogla pohvaliti s tem nazivom, če ministrstvu si namreč prizadevajo, da bi koncept pametnih vasi podprli v novem programskem politični ravni. V pripravljalni fazi se ne bi bilo domačinke Nike Kikelj obdobju. »V kakšni meri bomo znali naziv ‘Smart Village’ obrniti sebi v prid in ga unovčiti, bo bo pri razvoju in izvajanju pametnih Maver, ki je med letošnjimi prvomaj- odvisno od nas samih,« poudarja prijaviteljica projekta Nika Kikelj Maver (na fotografiji desno).
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 24 )
Matej Gaberšček je ZAHVALO pre- narodne krose z Italijani ter prven- maknjenih krajih, niti ne ve, kakšne promet čezenj stekel nemoteno v obe jel za več kot 30-letno delo v Atletskem stvo Slovenije v krosu. Za enega pomoči je lahko deležen, niti katere smeri, se je na glavni cesti proti Mo- društvu (AD) Posočje. Brez njega si večjih uspehov pa si je štel tudi lan- institucije bi mu lahko pomagale. stu na Soči povsem razmahnilo dru- tolminske atletske zgodbe zadnjih sko prenovo atletskega stadiona na Mnogim so pomagale do denarne go veliko gradbišče. Zaradi gradnje treh desetletij ni mogoče zamisliti. Brajdi, za katero se je s somišljeniki pomoči ali paketov s hrano na Rde- novega krožišča v križišču proti Žab- Velik športni zaljubljenec in entuzi- potegoval vrsto let in ki je mladim čem križu ali Karitasu, pa do denar- čam bo tako promet do nadaljnjega ast, ki je leta 1988 AD Posočje, ki je tekačem prinesla boljše razmere za ne pomoči na centru za socialno potekal le enosmerno, večina del pa bilo na robu propada, vdahnil novo vadbo v domačem kraju. delo, pomoči na domu, posredovale naj bi bila v primeru ugodnih vre- življenje in z oživitvijo njegovega de- Nagrajeno pa je bilo tudi delo pro- in zagotovile so obiske patronažne menskih razmer končana do konca lovanja s somišljeniki začel graditi stovoljk projekta Starejši za starejše, sestre pri tistih, ki so bolehali in pot- tega koledarskega leta. Izvajalec se je klub. Nastalo je športno središče, ki za višjo kakovost življenja doma, ki rebovali zdravstveno podporo. Še del lotil že poleti. Na odseku proti članom ni bilo le vadišče, marveč za so prejele ZAHVALO za desetletno dejavne so spodbujale k udeležbam Žabčam je bila potrebna razširitev mnoge mlade tudi prizorišče tkanja humanitarno delo na področju pro- v programih Društva upokojencev cestišča na šest metrov in izgradnja prijateljskih vezi, stičišče različnosti stovoljstva. Njihovo delo se posveča Tolmin, kjer ohranjajo socialne stike novih podpornih kamnito-betonskih in neizogibne vzgoje. lepšanju in lajšanju življenja mnogih in dejavno starost. zložb, kar bo omogočalo nemoten Kot diplomirani profesor športne starostnikov nad 69 let. Gre za živ- Tanja Volarič Karlo prehod tudi večjim tovornjakom ozi- vzgoje in od leta 1989 tudi stalni uči- ljenjsko obdobje, ki s seboj prinaša roma vlačilcem, ki po tej strani vsto- telj na OŠ Franceta Bevka Tolmin je drugačne potrebe in v katerem so Do konca leta {e nekaj pajo v industrijsko cono. V tem delu združil svoje strokovno športno zna- bolj kot v kateremkoli drugem času ve~jih cestnih nalo`b bo od krožišča proti Žabčam potekal nje in smisel za pedagoško poučeva- potrebni razumevanje, potrpežljivost Potem ko je Direkcija Republike tudi pločnik. nje. Od obuditve kluba je bil do lani in podpora soljudi. Slovenije za infrastrukturo zaključi- Krožišče, s katerim se bo povečalo tudi njegov sekretar, organizator te- Skupina prostovoljk je na pobudo la prenovo mostu čez Tolminko in je varnost v obstoječem in doslej nepre- kem in izobraževanj ter sočasno tre- Majde Maglice nastala oktobra 2010 ner. Bil je član številnih strokovnih z željo, da bi pomagale tistim, ki ne teles, dejavno je deloval na področju znajo, nočejo ali ne morejo poiskati športnega raziskovanja in pri obliko- pomoči. Začele so obiskovati starejše vanju smernic športnega delovanja na terenu in sproti spoznavale, da se ne le na lokalni, marveč tudi na dr- ob osebnem stiku ter pogovoru mar- žavni ravni. Sadovi njegovega dela so sikateri starejši omehča in sprejme padli na plodna tla tudi pri širjenju pomoč, ki jo je pred tem pri posku- kadra v klubu in skrbi za naslednike, sih posredovanja uradnih institucij tako da trije od osmih pionirskih in zavračal. V desetih letih delovanja so mladinskih reprezentantov s preloma zabeležile skoraj 8.000 obiskov na tisočletja zdaj že opravljajo delo tre- domu, med katerimi so se razvili le- nerja ter skupaj z njim skrbijo za več pi odnosi s starejšimi, okrepilo pa se kot sto v klub včlanjenih osnovnošol- je tudi zaupanje v njihovo delo. Mar- cev in srednješolcev. Kar 18 let je bil sikje so namreč edina pomoč osam- vodja Teka Sotočja ter Teka in poho- ljenim in pomoči potrebnim, marsik- KROŽIŠČE, KI GA GRADIJO NA RODNAH, bo ob ugodnih vremenskih pogojih končano do da na Tolminski grad, vodil je med- do od starostnikov, sploh v bolj od- konca letošnjega leta. Foto: Borut Rovšček
Utrinki skimi počitnicami pripravila prijavo na razpis. Ne eno. »Le tako bomo lahko peljali razvoj vseh vljanju dodatnih virov za uresničitev zastavljenih gre niti zanemariti pomoči prevajalke Simone La- aspektov življenja naprej – od kmetovanja, turiz- ciljev. panja Debevc iz Ponikev, ki je prijavo ob koncu ma, socialne vključenosti do urejene infrastruk- Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič pregledala in poskrbela, da se med prevodom ture. In prav k temu nas spodbuja tudi projekt pomen ne bi izgubil. Smart Village.« Po besedah prijaviteljice projekta, ki je med dru- NA TOLMINSKEM DODATNO VOZILO ZA V začetku avgusta je na pobudo PRC na Šentviški PREVOZE STAREJ[IH gim tudi naša sodelavka na Posoškem razvojnem Gori potekal sestanek s slovenskim koordinator- centru (PRC), bo projekt izbrani 21-erici nudil stro- jem projekta Goranom Šostarjem. Ta je članom Tolminsko – Rdeči križ Slovenije, Območno kovno podporo pri pripravi strategije in izvedbi po- tolminskega občinskega sveta Karlu Laharnarju, združenje Tolmin (RKS OZ) v tolminski občini izva- sameznih dejavnosti. »Naša naloga je, da do Gregorju Lapanji in Gregorju Poljaku ter drugim ja prevoze starejših od oktobra 2018. Od takrat konca novembra pripravimo strategijo za Šen- predstavnikom KS iz Šentviške planote podrobneje pa do letošnjega julija so bile prepeljane 404 tviško planoto, v decembru pa bomo začeli z iz- predstavil možnosti za nadaljnji razvoj tukajšnjega osebe, prevoženih pa 40.198 kilometrov. Za tako vajanjem izbranih aktivnosti. Teh ne bo ravno območja. Prednost in moč Planotarjev vidi pred- uspešno delo so zaslužni prostovoljni vozniki, ki veliko, morda dve ali tri,« je pojasnila Nika Kikelj starejše ne samo peljejo, ampak so tudi njihovi Maver. Dodala je, da jim bodo vodilni na projektu vsem v tem, da že sedaj delujejo kot skupnost ter spremljevalci od doma do vrat zdravstvene usta- nudili tudi dobro mero medijske pozornosti v imajo jasno zastavljeno vizijo in dolgoročne cilje, evropskem prostoru in poskrbeli za izmenjave z ki jih bodo lahko umestili v strategijo pametne va- nove in nazaj. Za dobra dva meseca jih je ustavila ogledi primerov dobrih praks znotraj izbranih pa- si. Srečanja so se udeležile tudi Janja Bičič, le koronakriza. metnih vasi. predstavnica Občine Tolmin, Greta Černilogar, Starejši ne izražajo le potreb po prevozih do vodja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, Gregor Lapanja, predsednik Krajevne skupnosti zdravstvenih, ampak bi potrebovali prevoze tudi (KS) Šentviška Gora in član tolminskega občin- ki deluje pod okriljem PRC, in prijaviteljica projek- do drugih storitev. Žal nam velikokrat ni uspelo skega sveta, je poudaril, da si bodo prioritetno ta Nika Kikelj Maver. pomagati vsem niti do zdravstvenih storitev, kljub prizadevali, da se krajevne skupnosti na Planoti Občina Tolmin in PRC sta Planotarjem obljubila temu da smo za prevoze, poleg našega avtomobi- združijo, povežejo moči in skupaj nastopijo kot pomoč pri pripravi strategije, iskanju ter zagota- la, uporabljali tudi zasebna vozila.
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 25 )
glednemu odcepu proti Žabčam, ki Ob Podružnični šoli Podmelec na- je eno najbolj obremenjenih na Tol- staja parkirišče za ducat avtomobilov, minskem, bo imelo štiri izhode: pro- za kar bo iz občinskega proračuna ti Mostu na Soči, Tolminu, Žabčam namenjenih 60 tisoč evrov. Šola doslej in k stanovanjskim objektom na Ro- ni imela zagotovljenih parkirnih mest, dnah. Vrednost naložbe znaša dobrih zaradi česar so bili starši, zaposleni 600 tisoč evrov, od tega bo Občina in drugi uporabniki avtomobile pri- Tolmin za ureditev javne razsvetljave, siljeni puščati ob cestišču. Za parki- pločnikov, zidov in prestavitev elek- rišče je izvajalec odkopal del brežine tro ter telekomunikacijske kabelske in jo utrdil s kamnito-betonskimi kanalizacije prispevala 170 tisoč evrov. zložbami, nad njimi namestil varno- Vreme bo narekovalo tudi ritem stno ograjo in bokse asfaltiral. del v Čiginju, kjer se je začela zadnja Enak znesek je bil namenjen tudi faza ureditve kanalizacijskega omre- ureditvi dela ceste v dolino Tolminke, žja v naselju, tokrat izven glavne med Zatolminom in zaselkom Ralne. ceste, kjer je prekopani odsek dobil Na dobrih 400 metrih dolžine je bil EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI JE KAMPANJA, ki spodbuja k trajnostni mobilnosti vsakega novo preplastitev čez celotno ces- položen nov asfalt, urejeno odvodnja- posameznika in tudi skupnosti. Letos se ji je pridružila tudi tolminska občina. Pešbus je otroke tišče. Občina je namreč v proračunu vanje, izvajalec Asfalti plus iz Pivke »vozil« v tolminsko in mostarsko OŠ. Na Mostu na Soči pa so se na dogodku Varno in zdravo s kolesom udeleženci lahko preizkusili na kolesarskemu poligonu. Foto: Sanja Sivec Levpušček zagotovila manjkajočih 200 tisoč ev- pa je med cerkvico sv. Petra in kme- rov, zato se je podjetje Ginex že lo- tijo Zastenar na najbolj izpostavljenih preventivo in vzgojo v cestnem pro- vanju v kvizu na temo prometa. V tilo gradnje preostale kanalizacije v delih postavil tudi zaščitno ograjo v metu Občine Tolmin, Motoklubom Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin so jedru naselja, zaključek del pa je skupni dolžini 200 metrov. Soča Tolmin in Krajevno skupnostjo uredili poseben kotiček z izbrano predviden konec leta. Tanja Volarič Karlo Most na Soči so pripravili pester na- literaturo na temo gibanja, namenje- Le nekoliko manj bo Občina Tol- bor dejavnosti, ki so promovirale no različnim starostnim skupinam. min investirala v ureditev zelo poško- Promocija trajnostne trajnostno mobilnost oziroma poto- Na Mostu na Soči je bil ves teden dovanega odseka ceste Grahovo ob mobilnosti tudi na Mostu na vanja brez onesnaževanja okolja. zaprt del ulice pred šolo in bil name- Bači–Bukovo, kjer so bile poškodbe So~i in v Tolminu Tolminska in mostarska osnovna njen dejavnostim učencem. 17. sep- na treh mestih tako hude, da bi bilo Občina Tolmin se je tudi letos pri- šola sta ponovno pristopili k projektu tembra pa je bil v okviru dogodka treba cesto zapreti, če do naložbe ne družila Evropskemu tednu mobilnosti Pešbus, ki otroke spodbuja k pešače- Varno in zdravo s kolesom na igrišču bi prišlo. V sanacijo bo vloženih 176 (ETM), ki je tokrat potekal pod slo- nju, torej bolj aktivnemu prihodu v postavljen kolesarski poligon. Na tisoč evrov, kar je največja letošnja ganom Izberi čistejši način prevoza! šolo. V Tolminu je »vozil« otroke po njem so se v dopoldanskem času v naložba občine na področju lokalnih in združil 2.944 mest ter občin iz 53 dogovorjenem urniku po štirih var- spretnosti preizkusili učenci, ki cest. Ker gre za plazovito območje, držav iz vsega sveta. V sodelovanju z nih progah od 16. do 29. septembra, opravljajo kolesarski izpit, v popol- je potrebna utrditev spodnjih robov Zavodom za kulturo, šport in mladi- kar je teden več, kot traja ETM. Ot- danskem času pa drugi. Učenci so cestišča s kamnito-betonskimi zlož- no Občine Tolmin, Posoškim razvoj- roci od 1. do 3. razreda so se v šolo svoja kolesa pripeljali tudi na pregled bami. Zamenjala se bo neustrezna nim centrom, ki je dejavnosti izvajal podali v spremstvu odraslih. Na Mo- tehnične izpravnosti, saj so le z podlaga, uredilo odvodnjavanje in v okviru projekta CROSSMOBY, OŠ stu na Soči je pešbus »vozil« od 16. ustrezno opremljenim kolesom varni vse tri odseke v skupni dolžini 200 Franceta Bevka Tolmin, OŠ Dušana do 22. septembra po dveh progah. v prometu. metrov tudi na novo preplastilo. Muniha Most na Soči, Svetom za Šoli sta bili povabljeni tudi k sodelo- V soboto, 19. septembra, je potekal
Utrinki
S pomočjo Občine Tolmin, Fundacije humanitar- nih in invalidskih organizacij, prostovoljca Dana Istenyja in njegove humanitarne akcije Dobrodel- na limonada (k akciji je pristopilo podjetje Hofer in druga lokalna podjetja, društva ter posamezniki), podjetja Taljat upravljanje, Športnega društva Šentviška Gora (festivala GoraRocka), drugih po- sameznikov ter uporabnikov prevozov smo zbrali dovolj sredstev za nakup novega vozila. Uporab- ljali ga bomo tako za prevoze starejših kot za dostavo humanitarne pomoči socialno ogroženim, obiske starejših in podobno. Verjamemo, da bo- mo z dvema voziloma lahko prepeljali več oseb, našo storitev pa obogatili še s prevozi starejših do uradnih institucij. Vse ljudi dobre volje, ki so se nam pripravljeni pri- družiti kot prostovoljni vozniki, vabimo, da se ogla- site na našem sedežu ali pokličete na telefonsko številko 041-661-490 (Teja Poberaj). Lahko se NA TOLMINSKEM BODO STAREJŠE PO NUJNIH OPRAV- boste prepričali, kako cenjena je vsaka prostovolj- KIH PREVAŽALI Z DODATNIM VOZILOM. Sredstva za nakup na ura in s kakšno hvaležnostjo boste nagrajeni. novega vozila jim je uspelo zbrati skupaj z institucijami, podje- tji in posamezniki. Ob tem RKS, OZ Tolmin vabi vse, ki bi se jim Besedilo in foto: Teja Poberaj, mentorica in pridružili kot prostovoljci. koordinatorka prostovoljstva na RKS, OZ Tolmin
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 26 )
vodeni družinski kolesarski izlet med Pester program je vabil ljubitelje ko- Sotočjem in Kobaridom, ki ga je ko- lesarjenja in zdravih napitkov, pa ordinirala ekipa Soča Outdoor Festi- tudi druge. Žal ne vreme ne epide- vala. ETM pa smo želeli zaokrožiti z miološko stanje ni bilo naklonjeno zaključnim dogodkom 22. septembra, organizatorjem, zato je bila prireditev ko obeležujemo dan brez avtomobila. odpovedana. Nadejamo se, da bomo prihodnje leto še uspešnejši. Mateja Kutin, lokalna koordinatorka ETM
Zapora v dolino Tolminke se je obnesla Iskanje rešitev za ureditev prome- tnega režima in načina dostopa do doline Tolminke – ne da bi pri tem trpela narava in bi bila obenem za- gotovljena varnost obiskovalcev – je ena od prednostnih nalog Občine MINISTER ZA ZDRAVJE TOMAŽ GANTAR SE JE KONEC SEPTEMBRA MUDIL NA OBISKU V Tolmin. Ta je v poletnem času izved- TOLMINU. Pohvalil je hitre odzive in organiziranost dela v Zdravstvenem domu Tolmin v času la poskusno omejitev prometa ob epidemije in po njej. V pogovoru s tolminskim županom Urošem Brežanom pa se je seznanil z nadaljnjimi potrebami na področju zdravstva na Tolminskem. koncih tedna, Turizem Dolina Soče pa je obiskovalcem v tem času ponu- dnem času precej več od pričakova- v času epidemije in po njej je pohva- dil alternativno obliko prevoza z nega. V tem času se je z organizira- lil minister za zdravje Tomaž Gan- manjšimi avtobusi iz Tolmina. Izku- nim prevozom, ki je med zaporo ob tar, ki se je v pogovoru z županom šnje udeležencev so bile pozitivne, koncih tedna vozil petkrat dnevno, Občine Tolmin Urošem Brežanom končne številke obiska cerkvice v poleg tega še ob torkih ter četrtkih, seznanil z nadaljnjimi potrebami na Javorci pa so tudi potrdile, da obisko- v dolino Tolminke odpravilo 2.751 področju zdravstva na Tolminskem. valcev zapora ni odvrnila od obiska potnikov. Tudi zaradi omenjenih šte- Obisk ministra za zdravje je konec doline, ki se ponaša tako z zanimivo vilk, ki potrjujejo pravilnost razmi- septembra minil predvsem s poudar- naravno kot kulturno dediščino. Pre- šljanja in usmeritve v omejevanje kom na delovanju lokalne zdrav- tok vozil je v tem času že upadel, prometa, je Občina Tolmin odobrila stvene službe, saj je bila organizira- četudi ga je bilo še vedno preveč, podaljšanje zapore ceste ob koncih nost tolminskega zdravstvenega do- avtobus pa je bil tudi lepo zaseden. tedna do konca septembra. Skupaj z ma med spomladansko epidemijo Tudi zato je občina na pobudo Turiz- drugimi vpletenimi deležniki in lo- ena najboljših v Sloveniji. V družbi ma Dolina Soče zaporo podaljšala kalnimi uporabniki ceste pa bo do direktorja ZD Tolmin Gaudencia Lu- tudi ob koncih tedna v septembru, prihodnje sezone preučila pridoblje- casa Triepa si je ogledal vstopno pri čemer so obiskovalci lahko alter- ne podatke, poročilo na osnovi štev- točko za opravljanje testiranj na CO- nativno obliko prevoza koristili še ca prometa in izkušnje, ki so se nab- VID-19 ter prostore v zdravstvenem vsak torek. rale v preteklem poletju, ter pripra- domu. Seznanil se je s problematiko Turizem Dolina Soče je, kot nave- vila predlog nadaljnje ureditve pro- njihove vse večje prostorske stiske v
ENA OD PREDNOSTNIH NALOG OBČINE deno, v poletnem času zabeležil celo meta na tem območju. luči napovedanih novih spremljeval- TOLMIN je poiskati rešitev za ureditev prome- rast obiska spominske cerkvice v Ja- Tanja Volarič Karlo nih zdravstvenih uslug in prisluhnil, tnega režima v dolini Tolminke, ki ne bi obre- vorci; obiskovalcev je bilo 24 odstot- kako poteka dnevno sprejemanje menjeval narave, obenem pa bi zagotovil var- nost obiskovalcev. V poletnem času so zato kov več kot lani v primerljivem ob- ZD Tolmin kot primer dobre strank v času, ko je treba skrbeti tu- izvedli poskusno omejitev prometa ob koncih dobju. Za odstotek je julija in avgusta prakse organiziranosti di za preventivo in onemogočiti po- tedna, obiskovalcem pa ponudili alternativno tencialno možnost širjenja virusa v obliko prevoza z manjšimi avtobusi iz Tolmi- narasel tudi obisk Tolminskih korit, Hitre odzive in organiziranost dela na. Foto: arhiv Turizma Dolina Soče kar je glede na projekcije v pomla- v Zdravstvenem domu (ZD) Tolmin ustanovi.
Utrinki
DVE TOLMINSKI [OLI področij. Tako je letos naziv Kultur- znanja v kategorijah, vezanih na veli- MOSTimo čas, kar je dober dokaz, PREJEMNICI POSEBNIH na šola za obdobje 2020–2024 kost šole, in za posebne dosežke da se učitelji in ostali strokovni de- PRIZNANJ prejelo kar 85 OŠ – med njimi tudi na devetih kulturnih področjih. Med lavci šole že 200 let trudijo, »da bi OŠ Franceta Bevka Tolmin, OŠ Du- dobitniki posebnih priznanj sta tudi generacije učencev šolske klopi Ljubljana – V sklopu projekta Kul- šana Muniha Most na Soči in OŠ Si- OŠ Most na Soči, ki je prejela Pri- zapustile kar najbolje opremljene z turna šola, ki v Sloveniji poteka štiri- mona Kosa Podbrdo, v ožji izbor za znanje za pomemben doprinos na znanjem in vrednotami. To dvoje je najsto leto, je do sedaj ta naziv sku- višja priznanja pa se jih je uvrstilo področju kulturne dediščine, med- namreč obvezna oprema za uspeh paj prejelo več kot 300 osnovnih šol 13. tem ko je Priznanje za posebne do- v življenju.« Ob tem jubileju so k pi- (OŠ) po vsej Sloveniji. Čeprav je sežke na področju zborovske dejav- sanju prispevkov za časopis povabili preteklo šolsko leto zapečatila epi- Zaključna slovesnost projekta Kul- prav vse učence šole. Po izboru demija, je šolam kljub vsem prepre- turna šola 2020 je potekala zadnji nosti poleg OŠ Koper prejela še OŠ Franceta Bevka Tolmin. mentoric so bili nato najboljši zapisi kam v sodelovanju z Javnim skla- septembrski ponedeljek v atriju lju- objavljeni v jubilejni izdaji glasila Mi- dom RS za kulturne dejavnosti bljanskega mestnega muzeja. Poleg Kot so pojasnili v obrazložitvi za OŠ šelovka. »Nastal je krasen preplet (JSKD) uspelo pripraviti okoli 800 naziva Naj kulturna šola 2020, ki ga Dušana Muniha Most na Soči, so la- preteklosti, sedanjosti in prihodno- kulturnih dogodkov oziroma srečanj je prejela OŠ Danila Lokarja Ajdov- ni tamkaj počastili 200-letnico šol- sti v šolskih klopeh. V Mišelovki otroških skupin z različnih kulturnih ščina, so organizatorji podelili še pri- stva v kraju z javno prireditvijo Pre- lahko preberemo, kakšen pečat je
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 27 )
»Obiskal sem zdravstveni dom, kjer Na OŠ Simona Kosa Podbrdo so v mlada ekipa odlično dela, dobro so- prvi razred vpisali pet prvošolk, sicer deluje z lokalno skupnostjo, saj po- pa bo šolo v letu 2020/2021 v štirih krivajo res veliko območje. Treba jih kombiniranih oddelkih obiskovalo 42 je pohvaliti za res dobro organiziran učencev. Na Gimnaziji Tolmin so odvzem brisov, saj pacienti res ne letos v dveh oddelkih prvega letnika čakajo po nepotrebnem,« je povedal pozdravili 43 novih dijakov, skupno minister za zdravje po ogledu proce- pa jih bodo imeli 189. Vrata je odpr- sa dela. Pogovor z županom Breža- la tudi Glasbena šola Tolmin, katere nom je v luči trenutnega dogajanja v dejavnost se odvija tudi na oddelkih državi, Evropi in svetu stekel o vpra- v Bovcu, Kobaridu, na Mostu na So- šanjih, ki se nanašajo na širjenje či in v Podbrdu. Šolo bo obiskovalo okužb in s katerimi se sooča lokalna 343 učencev, ki se ob petju lahko skupnost, predstavljena pa mu je bi- učijo igranja 18 instrumentov, prvič la tudi potreba po ureditvi satelitske- tudi orgel. ga urgentnega centra in prenovi pro- Tik pred začetkom novega šolske- storov zdravstvenega doma v Tolmi- ga leta je Občina Tolmin zaključila ŠOLSKA MINISTRICA DR. SIMONA KUSTEC JE NA PRVI ŠOLSKI DAN OBISKALA ŠOLI v kar nekaj pomembnih naložb na šol- nu. Po epidemiji je Občina Tolmin Podbrdu in na Mostu na Soči, kjer si je ogledala šolske prostore ter se seznanila z načinom dejavnosti v tej smeri še pospešila in dela, načrti in željami šolnikov za prihodnost. Župan Uroš Brežan pa ji je predstavil tudi stanje ski infrastrukturi. PŠ Šentviška Gora po drugih šolah. do sredine 2021 bo pridobljeno grad- je dobila novo streho, saj je bila sa- nacija nujna tudi z vidika nadaljnje beno dovoljenje. Obenem je bila mi- in se prvi šolski dan prepričala, da stavba in tri zunanje enote) bo z racionalizacije stroškov ogrevanja in nistru predstavljena tudi potreba po so se otroci in mladostniki nemudo- novim šolskim letom vpisanih skupaj vzdrževanja objekta. Ob menjavi vzpostavitvi dnevnega centra za sta- ma prilagodili novim pravilom, ki so 217 otrok od enega do šestih let sta- strešne kritine je zato izvajalec del rejše, s katerim bi na Tolminskem zaradi vplivov epidemije ter posebnih rosti. Centralna stavba v Tolminu bo samostojni podjetnik Tadej Mavri predvsem še dejavni populaciji sta- ukrepov države za ohranjanje zdrav- v osmih oddelkih imela 115 otrok, streho tudi toplotno izoliral, s čimer rejših zagotovili nadaljnje bivanje na ja posameznikov zaznamovala zače- enota v šolskem centru 47 otrok v se bodo zmanjšale toplotne izgube v svojem domu, a jim obenem omogo- tek nove šolske sezone. Na obeh lo- dveh oddelkih, dva oddelka v Volčah objektu in znižali stroški ogrevanja. čili dnevno oskrbo in družabno živ- kacijah si je ogledala šolske prostore, bo skupaj obiskovalo 26 otrok, dva PŠ Šentviška Gora je namreč spadala ljenje. se seznanila z načinom dela, načrti oddelka na Volarjih pa 29 otrok. med energijsko potratnejše objekte, Besedilo in foto: Tanja Volarič Karlo in željami šolnikov za prihodnost. V V OŠ Dušana Muniha Most na s sanacijo v vrednosti 50 tisoč evrov pogovoru z županom Urošem Bre- Soči bo letos v šolskih klopeh sedelo pa občina nadaljuje začrtano strate- Ministrica Kuste~eva žanom se je seznanila tudi s stanjem 341 učencev, od tega v 15 oddelkih gijo energijske obnove objektov na obiskala Tolminsko drugje na Tolminskem, kjer bo letos centralne šole 272, preostalih 69 učen- svojem območju. Ob tradicionalnem začetku novega v vseh osnovnošolskih klopeh sedelo cev pa bo razporejenih po podružni- Zaradi večje strešne površine šolskega leta so na Tolminskem za- 955 učencev. cah – 20 v Dolenji Trebuši, 25 v Pod- (2.000 kvadratnih metrov) je bila ne- živeli hodniki gimnazije in treh Največ otrok obiskuje OŠ Franceta melcu in 24 na Šentviški Gori. Šolski koliko višja naložba na strehi telovad- osnovnih šol s podružnicami, kjer je Bevka Tolmin, kjer je v devetih ra- prag je prvič prestopilo 42 otrok – 23 nice v Tolminu, ki je v zadnjem ob- vrata šolskih poslopij prvič prestopi- zredih centralne šole in dveh njenih na Mostu na Soči, deset v Dolenji dobju puščala. Občina Tolmin je za lo 113 prvošolcev. Kako pomembna podružnicah vpisanih 572 učencev. Trebuši, štirje v Podmelcu ter pet na sanacijo namenila 70 tisoč evrov. je dostopnost šolanja v od glavnih V 22 oddelkih tolminske šole jih je Šentviški Gori. V mostarski vrtec je Poseg je bil nujen, saj je dosedanja središč oddaljenih krajih, je poudari- 508, v treh oddelkih v Volčah 45, na z novim šolskim letom vpisanih 158 plast na strehi zaradi vremenskih la tudi ministrica za izobraževanje, dveh oddelkih na Kamnem pa 19. otrok; 90 jih je v petih oddelkih na vplivov razpadla in ni bila več vodo- znanost in šport dr. Simona Kustec, Skupno so letos pozdravili 69 prvo- Mostu na Soči, 24 v dveh oddelkih v tesna. Staro plast je izvajalec del pod- ki je obiskala šoli v Podbrdu in na šolcev – 53 v Tolminu, deset v Volčah Dolenji Trebuši, 23 v dveh v Podmel- jetje Format deloma odstranil, zame- Mostu na Soči. Za obisk si je name- in štiri na Kamnem. V VVZ Ilke De- cu ter 21 v dveh vrtčevskih oddelkih njal vse iztoke in na novo uredil noma izbrala šoli iz manjših krajev vetak Bignami Tolmin (centralna na Šentviški Gori. strelovod, preplastil žlote ter vgradil
Utrinki
šola pustila v spominih naših pred- nikov, in se pozabavamo ob pe- smih in razmišljanjih (realnih in do- mišljijskih) o šoli danes in v priho- dnosti,« so še zapisali. V obrazložitvi k priznanju OŠ Fran- ceta Bevka Tolmin pa so navedli, da so pevski sestavi tolminske šole »nespregledljiv dejavnik sloven- skega zborovstva pa tudi širšega kulturnega dogajanja. V njih z nav- dušenjem prepeva skoraj četrtina POSEBNA PRIZNANJA OB ZAKLJUČKU PROJEKTA KULTURNA ŠOLA 2020 sta v imenu šol iz rok direktorja JSKD mag. Marka Repnika pre- jeli tudi predstavnici dveh tolminskih OŠ. Barbara Kovačič iz OŠ Franceta Bevka Tolmin je prevzela Priznanje za posebne dosežke na področju vseh učencev, njihova gonilna sila, zborovske dejavnosti, Romana Svetičič iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči pa Priznanje za pomemben doprinos na področju kulturne dediščine. zborovodkinja Barbara Kovačič, Foto: Matej Maček (arhiv JSKD) pa s svojimi zamislimi že dolga le-
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Iz ob~inskih uprav ( 28 ) protikondenzni sloj. Ob tem so zago- Pozitivni odzivi na Tminsko tovili, da bo ravna streha po zadnji poletje 2020 naložbi celostno sanirana za daljše Stari del Tolmina ima velik poten- obdobje, saj je pričakovana življenj- cial, a mu je treba vrnitvi tudi ži- ska doba uporabljenih materialov do vljenjski utrip in ga celostno ter vse- 70 let, če seveda ne pride do mehan- binsko urediti, s čimer se Občina skih poškodb. Tolmin pospešeno ukvarja. Preteklo Na OŠ Dušana Muniha Most na poletje je zaradi odsotnosti poletnih Soči je Gradbeno podjetje Posočje festivalov ponujalo priložnost za ra- izvedlo vzdrževalna dela za povečanje zvoj drugačnih poletnih vsebin. Za- požarne varnosti. Med drugim je v vod za kulturo, šport in mladino nadstropju zamenjalo strop z ustrezno Občine Tolmin (ZKŠM) je skupaj z protipožarno zaščito, vgradilo nova Javnim skladom za kulturne dejav- protipožarna vrata ter okna z ognje- nosti Republike Slovenije, Območna varno zasteklitvijo. Z dobrih 100 tisoč izpostava Tolmin zato pripravil bogat evrov vredno naložbo se je na šoli ter raznolik program Tminskega po- znatno izboljšana požarna varnost. letja 2020, s katerim je nekajkrat te- Izpostaviti velja še dejavnosti v densko v juliju in avgustu zaživelo okviru čezmejnega projekta Lighting- prizorišče pri fontani na Trgu 1. maja. TMINSKO POLETJE 2020 JE LETOS VABILO NA DRUGAČNO POLETNO DOGAJANJE. Ne- Solutions, katerega glavni cilj je dol- kajkrat tedensko je v juliju in avgustu zaživel trg pri fontani, kjer so se odvijali koncerti, plesni in Kljub omejitvam na področju pre- pevski nastopi, modna revija ter mladinske dejavnosti. Pri knjižnici so potekali filmski večeri, goročno izboljšati energetsko učinko- ventive, ki so veljale pri organizaciji septembra pa se je na Brajdi odvil koncert. Foto: arhiv ZKŠM vitost in upravljanje razsvetljave v dogodkov in zaradi katerih je bilo javnih stavbah. Potem ko je Občina organiziranega prostora za občinstvo nosti, vodenih ogledov mesta do šlja o tem, da bi program postal se- Tolmin v preteklih letih v vzhodnem manj, kot ga omogoča sam prostor v modne revije. stavni del vsakoletne poletne kulturne delu Šolskega centra Tolmin že za- starem jedru, so bile vse prireditve V dobrih dveh mesecih so tako ponudbe kraja. Do konca leta bo menjala svetila z energetsko učinko- lepo obiskane. Vsebinsko so požele izvedli 18 dogodkov, ki so pritegnili preučila tudi rezultate ankete, ki so vitejšimi, je preteklo poletje s pomoč- veliko odobravanja z jasno izraženo domače in tuje obiskovalce. Eden jo prejeli prebivalci starega mestnega jo dodatnih projektnih sredstev v željo pri marsikateremu obiskovalcu, večjih dogodkov pa je bil tudi koncert jedra in je drugim občanom do 27. višini 40 tisoč evrov dejavnosti nada- da bi se v podobni obliki poletni pro- na Brajdi, ki ga je septembra organi- oktobra na voljo tudi na občinski sple- ljevala še na dveh šolskih objektih. V gram nadaljeval tudi v prihodnje. Ob ziral Klub tolminskih študentov. Po- tni strani. Njen namen je pridobiti celoti je bila zamenjana razsvetljava pomoči članov Krajevne skupnosti zitivni odmevi na izvedeno program- kakovostne in ustrezne informacije o na PŠ Podmelec, na OŠ Simona Kosa Tolmin so pripravili niz raznolikih sko shemo so pomembni tudi pri potrebah ter željah lokalnega prebi- Podbrdo pa v prostorih uprave in dogodkov – od koncertov, plesnih, snovanju programa za prihodnost. valstva glede poletnega dogajanja v učilnicah višjih razredov. pevskih, filmskih večerov, ki so po- Občina Tolmin kot pokroviteljica staremu mestnemu jedru. Besedilo in foto: Tanja Volarič Karlo tekali pri knjižnici, mladinskih dejav- Tminskega poletja tako resno razmi- Tanja Volarič Karlo
Utrinki ta omogoča, da zbori delujejo na »Z MALIMI KORAKI LAHKO vila skupino na Mostu na Soči, ki visoki ravni v slovenskem in med- VELIKO NAREDIMO ZA NA[E deluje še danes. narodnem merilu.« Pri tem ni bila BOLJ[E PO^UTJE« Jožica Gerbec nam razkrije še raz- opažena zgolj številčnost, ampak tu- Most na So~i – Oktobra 2010 se je log, zakaj se je odločila za vsako- di dolgoletna pevska tradicija, vpe- Jožica Gerbec z Mosta na Soči dnevno jutranjo telovadbo in kaj ji tost v kulturno dogajanje kraja in se- srečala z jutranjo vadbo »1000 gi- pravzaprav pomeni. »Vaje ‘1000 gi- veda izjemni rezultati na regijskih, bov«. V Kobaridu je namreč poteka- bov’ imam zelo rada, saj jih izvaja- državnih ter mednarodnih tekmova- lo motivacijsko predavanje dr. Niko- mo zjutraj in na svežem zraku. Tudi njih. Komisija pa ni spregledala niti laya Grishina z naslovom Vsak tre- pred tem sem že veliko telovadila posebne pozornosti, ki se namenja nutek je lahko nov začetek. Takoj jo in hodila na sprehode. A ob mojih poglobljenemu delu z otroki, katerih je motiviral za jutranjo telovadbo in pohodih v hribe so me spremljale glasove razvijajo tudi s pomočjo ka- Jožica je pol leta sama telovadila na tudi številne nevšečnosti (potenje, kovostnih pevskih delavnic s prizna- svojem dvorišču. Imela je zares nimi glasbenimi pedagogi. »Njihova zadihanost, utrujenost …). Odkar močno motivacijo. »Sprva sem si se udeležujem naše jutranje telo- dejavnost se tesno povezuje z lo- zelo prizadevala, da bi navdušila kalnimi, državnimi in mednarodni- vadbe, tega ni več. Na njej namreč še koga, a ker se to ni zgodilo, veliko pozornosti posvečamo uskla- mi projekti, ki jih izvajajo v sodelo- sem pol leta telovadila sama, na jenosti gibanja in dihanja. Rada bi, vanju s strokovnjaki, profesionalni- domačem vrtu. Včasih sta mi druž- da bi čim več ljudi razumelo, da pri mi ustanovami ter slovenskimi in bo delala kolegica Bernarda ali tujimi šolami. Vabljeni pa so tudi soprog, ko pa je postalo bolj mrzlo tej telovadbi svojega truda ne vla- na nastope po Sloveniji in tujini, in vetrovno, sem naprej vztrajala gamo v nekaj nemogočega, saj tu- kot demonstracijski zbori na zbo- kar sama, saj sem vedela, da bom di z malimi koraki lahko veliko na- rovodska izobraževanja in na ar- v primeru, če z vadbo preneham, redimo za naše boljše počutje. Ko hivska snemanja v našo nacional- preprosto izgubila vizijo,« nam po- ENA OD DOBITNIC NAGRADE IN PRIZNA- pa vse to povežemo še s prijetnim no radijsko hišo,« so še navedli v jasni vztrajna Jožica. Včasih se je NJA Društva Šola zdravja za leto 2019, ki ga druženjem, se vsak naš novi dan podeljujejo zaslužnim članom, prostovoljcem začne zares pozitivno in veselo.« obrazložitvi. zapeljala do kobariške skupine in te- društva, je tudi Jožica Gerbec, ustanovitelji- Iz izjave za medije povzela Tatjana Šalej lovadila v njihovi družbi. Prav oni so ca vadbene skupine 1000 gibov na Mostu na Besedilo in foto: Neda Galijaš, Faletič ji pomagali, da je maja 2011 ustano- Soči. medijski promotor Društva Šola zdravja
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Projekt LightingSolutions ( 29 )
ečina projektnih dejavnosti se je izvedla v stavbi Šolskega centra Tolmin, kjer so izvajalci del v dveh fazah, ki sta potekali v letih 2018 in 2019, zamenjali svetilke Vna skupno okoli 1.500 m2 površine. Dela so potekala v vzhodnem delu stavbe v pritličju in nadstropju, kjer so razredi ter garderoba prve triade osnovne šole, prenovljen pa je bil tudi hodnik, ki vodi do Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. Na drugi strani stavbe, kjer domuje tolminska gimnazija, so s pomočjo sredstev iz projekta LightingSolutions prišli do projektne dokumentacije, ki jim je služila kot osnova za pridobitev nepovratnega denarja iz drugih virov za samo izvedbo. Z letošnjim letom se Po pridobitvi dodatnih sredstev sofinanciranja se je v letu 2020 ponudila priložnost, zaključujejo dejavnosti da Občina Tolmin namero zmanjšanja porabe energije s pomočjo zamenjave svetil z na projektu Inovativne energetsko varčnejšimi uresniči še na nekaj drugih šolah. Sprva je bila načrtovana zgolj rešitve za energetsko naložba na Podružnični šoli Podmelec, na podlagi projektne dokumentacije pa je bilo učinkovito razsvetljavo ocenjeno, da se lahko s pridobljenimi sredstvi zamenja še del razsvetljave na Osnovni javnih stavb šoli Simona Kosa v Podbrdu, kar se je v letošnjem avgustu in septembru tudi izvedlo. (LightingSolutions). Gre Ob naštetih investicijskih dejavnostih je občina s sredstvi omenjenega projekta za projekt, ki se izvaja na izdelala še kataster javne razsvetljave, ki bo vpisan v prostorski informacijski sistem podlagi uspešne občin PISO, v sklopu tako imenovanih »mehkih vsebin« pa je ob promocijskem gradivu kandidature na razpisu na še posebej veliko navdušenje otrok gotovo naletelo novo didaktično igralo, ki je bilo Programa INTERREG V-A v septembru postavljeno v gozdiček ob Osnovni šoli Franceta Bevka. Italija-Slovenija 2014– 2020. Občina Tolmin, projektna partnerica, je glavnino nepovratnih 79.165 W letni prihranek energije sredstev namenila za letni cenovni prihranek prenovo notranje 11.165 EUR razsvetljave posameznih šolskih objektov v občini. z novo razsvetljavo urejenih 40 prostorov – od tega 20 učilnic za energetsko energetsko za novih svetilk za 66 osvetlitev šolskih tabel
demontiranih 493 svetilk
novih svetilk – od tega 424 262 samoregulacijskih
nameščenih 26 senzorjev gibanja
nameščenih 82 nadometnih doz
demontiranih 75 stikal m 700 instalacijskih cevi Inovativne rešitve Inovativne
VIZITKA PROJEKTA
učinkovito razsvetljavo javnih stavb javnih razsvetljavo učinkovito Naziv projekta: Inovativne rešitve za energetsko učinkovito razsvetljavo javnih stavb. Akronim: LightingSolutions. Vodilni partner: Občina Šem- peter-Vrtojba. Slovenska partnerja: Občina Tolmin, GOLEA, Nova Gorica. Italijanski partnerji: Svet slovenskih organizacij, Občina Doberdob, Občina Medea. Trajanje projekta: 1. 10. 2017–31. 10. 2020. Skupna vrednost projekta: 1.322.716,88 evra. Skupna vrednost projektnih dejavno- sti Občine Tolmin: 228.457,20 evra. Delež sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj: 85-odstotni. Program: INTERREG V-A Italija-Slovenija 2014–2020. Spletna stran: www.ita-slo.eu/LightingSolutions
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Projekt LightingSolutions ( 30 )
KAJ O NALOŽBAH PROJEKTA LIGHTINGSOLUTIONS MENIJO ... PREPROSTI, A UČINKOVITI »TRIKI« ZA NIŽJO PORABO ENERGIJE
UROŠ BREŽAN, župan Občine Tolmin: »Gre za Ravnateljica OŠ Franceta Bevka Tolmin PETRA Energetsko varčno obnašanje: nadaljevanje naših prizadevanj za učinkovitejšo rabo VITEZ COSTANTINI: »Nova svetila bistveno pripo- · Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebu- energije, ki smo ga začeli že s projektom Futurelights, morejo pri varčevanju z energijo. Po hodnikih se jemo in zmanjšajmo porabo električ- prek katerega smo v Tolminu posodobili javno razsvet- svetila prižigajo in ugašajo s pomočjo senzorjev, v ne energije za 10 %. ljavo. Tokrat se ukvarjamo z učinkovito, sodobno in učilnicah pa lahko svetila reguliramo glede na jakost in · Če pri delu potrebujemo več svetlo- kvalitetno razsvetljavo v javnih objektih v naši občini. možnost prižiganja v različnih vrstah. Nova razsvetlja- be, uporabimo usmerjeno svetlobo S tem bomo znatno prihranili pri rabi električne ener- va nam omogoča boljšo vidljivost in toplejše vzdušje.« (npr. namizno svetilko). gije. To je naš prispevek k doseganju podnebnih ciljev, Več svetlobe v prostor spuščajo tan- Ravnateljica OŠ Simona Kosa POLONCA KEN- · kar ni pomembno le samo po sebi, ampak ima zaradi ke in prosojne zavese, ki jih lahko DA: »Zamenjava starih svetil z novimi je bila na naši izvajanja aktivnosti v šolah tudi izobraževalni učinek.« podnevi odgrnemo. Naravna svetloba šoli res zelo nujna. Človek si težko predstavlja, kaj tudi ugodno vpliva na naše počutje. MATEJ KAVČIČ, odgovoren za družbene dejav- pomeni dobro osvetljena učilnica. Predvsem pa smo nosti na Občini Tolmin: »Didaktično igralo med dru- veseli tudi tišine, saj je pokanje starih žarnic med · Svetle barve stropov in sten vplivajo gim sestavlja tobogan, ki ima vgrajen fotovoltaični poukom marsikaterega učenca vrglo pokonci. Želimo na ugodnejše bivalne pogoje ter zni- sončni panel. Ta omogoča osvetlitev ponoči. Zanimi- si, da bi Občini Tolmin uspelo zagotoviti sredstva za žujejo stroške električne energije. va je tudi gugalnica, ki ima vgrajen sistem za pret- menjavo vseh žarnic, saj je še večji del šole in celoten · S pogostim čiščenjem svetlobnih te- varjanje kinetične energije v svetlobo in ob uporabi vrtec pod starimi lučmi.« les privarčujemo do 10 % stroškov zasveti. Igralo bo tudi po zaključku projekta ozaveš- električne energije. čalo otroke o pomenu trajnostnih virov energije in jih Ravnatelj OŠ Dušana Muniha Most na Soči CIRIL Energetsko učinkovite naložbe: spodbujalo h gibanju, obenem pa učiteljem dalo MAKOVEC: »Pri nas ne gre le za boljše delovne po- · Senzorji gibanja in časovne ure po- možnost, da te vsebine inovativno vključijo v pouk.« goje, ampak je to konkreten primer, kako lahko pri- pomoremo h globalnemu zmanjševanju porabe ener- magajo pri zniževanju stroškov. Ravnateljica Gimnazije Tolmin mag. BRANKA gije na planetu. S takimi projekti učencem nepo- · Z zamenjavo žarnic s kompaktnimi HRAST DEBELJAK: »Projektna dokumentacija, ki jo sredno privzgajamo zavedanje in pokažemo, da varčnimi sijalkami zmanjšamo rabo je občina v okviru projekta LightingSolution pripravila lahko udejanjamo prizadevanja na področju ekologi- električne energije tudi do 70 %. za prenovo notranje razsvetljave celotnega šolskega je. Posredno damo vedeti, kako pomembno se nam · Solarni ali svetlobni tubuli prispevajo centra, nam je služila kot osnova za pridobitev sred- zdi ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in k varčevanju z energijo in razsvetlju- stev za izvedbo samo.« izenačevanje možnosti za vse naše učence.« jejo prostor z naravno svetlobo.
Številčne podatke za grafiko zbral: Aleksander Uršič, Proelme d.o.o. | Oblikovanje: Gaya d.o.o. | Promocijsko sporočilo | Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin
Prodajalec, ELEKTRO PRIMORSKA d.d., Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJA
Predmet prodaje: 3-sobno stano- 8 delovnih dni po opravljeni izbiri vanje (kuhinja z jedilnico in shram- pozvan k sklenitvi prodajne pogodbe. bo, dnevna soba, kopalnica, dve Če v tem roku pogodbe ne sklene, bo spalnici ter hodnik) v zgornji etaži prodajalec k podpisu pozval drugega večstanovanjske stavbe v izmeri najugodnejšega ponudnika. Če kupec 68,90 m2 na naslovu Zalog 11, kupnine ne plača v roku, se šteje, da Tolmin. Stanovanje je starejše, ne- od nakupa odstopa in bo prodajalec opremljeno, zemljiškoknjižno ureje- k podpisu pogodbe pozval drugega no. Neposreden dostop do stanova- najugodnejšega ponudnika. nja je čez mostovž. Ponudba mora vsebovati: • višino Izhodiščna cena: 42.000 EUR ponudbe za nakup stanovanja (brez (brez davka, ki ga krije kupec). davka, v evrih); • podatke o ponu- dniku (ime in priimek/naziv pravne Postopek prodaje: sodelovati osebe, naslov/sedež, EMŠO/matična smejo fizične ali pravne osebe, številka, davčna št./ID za DDV, drža- Pogoji prodaje: vplačilo varščine za novanja (izdaja zemljiškoknjižnega ki lahko v RS pridobijo lastninsko vljanstvo/država sedeža, kontaktno pristop k javnemu zbiranju ponudb dovolila in predaja ključev) se opra- pravico in oddajo pravočasno ter ni potrebno. Nepravočasne in nepo- vi po prejemu celotne kupnine. telefonsko številko); • podpis ponu- popolno ponudbo. Merilo za izbor polne ponudbe ter ponudbe, nižje od dnika. Informacije in ogled: vsak delov- najugodnejšega ponudnika je naj- izhodiščne cene, ne bodo obravnava- ni dan med 8. in 15. uro, kontaktna višja cena. Prodajalec si pridržuje Rok za oddajo ponudb: pisne po- ne. Stanovanje se prodaja po načelu oseba: Andrejka Mežnar (e-pošta: pravico, da: • z najboljšimi ponu- nudbe oddajte po pošti do vključno »videno–kupljeno«, prodajalec, ki bo andrejka.meznar@elektro-primor- dniki izvede dodatna pogajanja, • petka, 13. novembra 2020, na: kupcu po sklenitvi pogodbe izstavil ska.si, telefon: 05/382-40-37, 031- postopek pred sklenitvijo pravnega Elektro Primorska d.d., Distribucijska račun, ne odgovarja za morebitne 544 -509). posla brez obveznosti do ponudni- enota Tolmin, Poljubinj 100, 5220 stvarne napake. Rok za plačilo celot- kov ustavi, ne da bi za to navedel Tolmin, s pripisom »Ne odpiraj – javno ne kupnine je 30 dni od izdaje računa razloge. Ponudniki bodo o izidu zbiranje ponudb«. Kot pravočasne se prodajalca. Poleg kupnine kupec pla- postopka pisno obveščeni v roku bodo štele ponudbe, ki bodo zadnji ča še 2-odstotni davek na promet ne- 8 delovnih dni po zaključenem iz- dan roka oddane s priporočeno po- premičnin, stroške overitve pogodbe boru. Najboljši ponudnik bo v roku štno pošiljko. in vpis v zemljiško knjigo. Izročitev sta-
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 LAS Dolina So~e ( 31 )
Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano.
Na trenutke se {e sami ~udimo rezultatom »na{ih« projektov Bolj, ko se bli`amo zaklju~ku aktualnega programskega obdobja, ve~ projektov se zaklju~uje, tako da na trenutke {e sami komaj sledimo vsem dejavnostim in predstavitvam, ki jih pripravljajo posamezni prijavitelji. Navadno je tako, da vam v tistih uvodnih fazah, ko se projekti za~nejo {ele izvajati, res nimamo ni~ konkretnega »za pokazati«. Ko pa dobimo rezultate, se na trenutke {e sami ~udimo, kaj vse je nastalo s pomo~jo projektov, ki so na neki na~in tudi »na{i«.
okalna akcijska skupina LAS – Projekt Mrouce Cajta (Drobtinice Dolina Soče, ki deluje pod časa), ki med drugim navaja L okriljem Posoškega razvojnega opravljene dejavnosti. centra (PRC), je namreč tista, ki v Obenem so si prijavitelji s pomoč- programskem obdobju 2014–2020 jo projektnih sredstev nabavili tudi neposredno ali posredno pomaga pri drugo potrebno opremo za organiza- uresničitvi okoli 40 različnih projek- cijo različnih dogodkov (informacij- tov, ki jih podpirata Republika Slove- ske table, predstavitvene panoje ozi- nija in Evropska unija – slednja z roma plakate, stojnice ...) in izdelali predstavitveni video Sprehod skozi nepovratnim denarjem treh skladov: Podbrdo, ki si ga lahko ogledate tudi Evropskega kmetijskega sklada za na naši spletni strani. razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega Ob tem pa ne moremo mimo še sklada za pomorstvo in ribištvo dveh pomembnih produktov, ki lepo (ESRP) in Evropskega sklada za regi- dopolnjujeta premično razstavo in onalni razvoj (ESRR). Da pa si boste tako ohranjata identiteto tega obmo- lažje predstavljali, kaj vse se da na- čja: • sliko iz peska priznane doma- rediti in kako se na ta račun razvija DENAR ZA OBNOVLJENO SPREHAJALNO POT ČEZ MILPOH je bil deloma pridobljen iz pro- če slikarke Stanke Golob, ki pona- naše območje, vam v branje ponuja- jekta Mrouce cajta, ki je sofinanciran iz sredstev Republike Slovenije in Evropske unije iz Evrop- zarja gorskega tekača, in • dokumen- mo nov sveženj informacij. skega sklada za regionalni razvoj, deloma pa iz projekta Urejanje javnih poti sofinancerjev Kra- jevne skupnosti Podbrdo in Občine Tolmin. tarni film Niti in vozli spomina – ne- minljiva industrijska dediščina, ki »Iskali smo drobtinice, na{li Baška dediščina, Krajevne skupnosti formacijski material: dopolnjuje premične razstavne pano- smo kos kruha.« (KS) Podbrdo, Planinskega društva • zemljevid Podbrda – v trganki; je o nekdanji Tovarni volnenih izdel- Mrouce cajta SO- kov Bača Podbrdo. O projektu smo v (PD) Podbrdo ter Turističnega dru- • brošuro in letak o Zgodovinski po- Na zaključni prireditvi je glavna ČAsniku sicer že pisali, a ker so mar- štva (TD) Podbrdo)? ti »Mrouce cajta«, ki nas med dru- koordinatorka projekta Alenka Zgaga ljivi Graparji do zaključka projekta Med produkte projekta Mrouce gim popelje v čas, ko je bilo v družbi predstavnikov sodelujočih poskrbeli za še nekaj novosti, vam cajta (Drobtinice časa) lahko štejemo Podbrdo obmejno središče nove institucij (tolminskega župana Uroša tega preprosto ne smemo zamolčati. na novo urejen medgeneracijski pros- italijanske oblasti oziroma v čas Brežana, podžupana in hkrati pred- Naj spomnimo, da je projekt po be- tor v Podbrdu, ki vključuje • obnov- rapalske meje; sednika PD Podbrdo Tomaža Štenk- sedah predsednice Kulturno tehnično ljeno infrastrukturo otroškega igrišča, • zgibanko Mrouce cajta – Baška grapa; lerja, predsednika KS Podbrdo To- turističnega (KTT) Društva Baška • nova otroška igrala, • novi klopci • premično razstavo, posvečeno zgo- maža Mencingerja, predsednika TD dediščina Alenke Zgaga »nekdanje ter • dva 3cingla oziroma počivalni- raj pomenjeni dediščini; Podbrdo Jožefa Dakskoblerja) in in sedanje vrednote prebivalcev ka lokalne izdelave, kjer si lahko • tri letake: drugih podrobneje predstavila posa- Podbrda prvič povezal s tradicional- oddahnete ali v miru prebirate knjige – Tovarna volnenih izdelkov »Ba- mezne dejavnosti projekta. A najob- nimi oblikami dediščine«. Gre za iz prav tako novega »senika knjig«. ča« Podbrdo, ki govori o nemin- sežnejša dejavnost se, kot je dejala, industrijsko, tehnično, zgodovinsko, Med nove pridobitve sodi tudi • so- ljivi industrijski dediščini, ki je odraža na 110 straneh knjige Kejzna naravno in kulturno dediščino, ka- larna klop pred zdravstvenim do- v Podbrdu spisala svojo zgodo- karta me pisej – Podbrdo na starih mor se zadnja leta vključujejo tudi mom. Velika pridobitev za krajane in vino v obdobju od 1954 do 2002, razglednicah. Koliko mrouc je na no- športno-rekreacijske vsebine. In kaj druge obiskovalce je • sanirana spre- ko so stroji obmolknili, vo »raztresenih« po Podbrdu, zna konkretno je nastalo ob združitvi hajalna pot čez Milpoh, speljana po – Bohinjska proga in Bohinjski pre- povedati njena avtorica Olga Zgaga, kompetenc Občine Tolmin, vodilne pobočju hriba na levi strani reke Ba- dor, ki predstavi omenjeni pre- ki je v posvetilo zapisala: »Iskali smo partnerice projekta, ter petih drugih če. Povabljeni gostje pa smo na do- dor in v katerem spoznamo tudi drobtinice, našli smo kos kruha. Naj partnerskih institucij (Knjižnice Ciri- godku ob zaključku projekta prejeli vodjo gradbišča Franza Vitala vam tekne!« la Kosmača Tolmin, KTT Društva dvojezičen (slovensko-angleški) in- Lusserja, Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 LAS Dolina So~e ( 32 )
certi še posebej navdušili Jazz punt Za izvedbo projekta so bili, kot je big band, Eclipse in Johnny Bravo. dejal predsednik TD Most na Soči, Velik potencial je pokazalo tudi izve- najbolj zaslužni člani. Pri tem je še deno srečanje orkestrskih izvajalcev posebej izpostavil Gašperja Jesen- džeza, ki bi lahko postalo tradicional- ška, ki je izpeljal koordinacijo ter no,« je prepričan Taljat. Ob tem je Jerneja Vouka za pomoč pri izvedbi spomnil tudi na prispevek Kinogle- in organizaciji pilotnih prireditev. dališča Tolmin, ki je v ta namen »Nepogrešljivi členi pa so bili tudi priskrbelo štiri zanimive in aktualne vodja oddelka za gospodarstvo na filme, medtem ko so z odrskimi Občini Tolmin Janja Bičič, predstav- predstavami občinstvo navdušile tudi nica LAS Dolina Soče Sandra Kem- amaterske gledališke skupine. perle iz PRC ter ekipa KS Most na Po oceni organizatorja med obisko- Soči z Matejem Loncnerjem na če- valci niso bili zgolj domačini, ampak lu.« Za izvedbo delavnic gre po nje- so dogodki pritegnili pozornost tudi govih besedah zahvala Davidu Štul- mnogih turistov, ki so v tem času cu Zorniku, za izdelavo strategije ZELO DOBRO OBISKANO MOSTARSKO POLETJE je dokaz, da se lahko kljub omejitvam, ki jih zapolnili vse nočitvene kapacitete v Razvoja turizma na Mostu na Soči pa narekujejo preventivni zdravstveni ukrepi, tudi z manjšimi prireditvami obogati poletni utrip kra- kraju in širši okolici. »Med drugim se Barbari Podpečan Jesenšek. »Veli- ja. Foto: arhiv TD Most na Soči je izkazalo, da bi bilo osrednje pole- kokrat so strategije dokumenti, ki @ivahno dogajanje na Mostu Oder jezero, pa je postregel s tremi tno dogajanje na Mostu na Soči in v predstavljajo le mrtve črke na papirju. na So~i gledališkimi predstavami,« je pojasnil Tolminu v prihodnje smiselno pove- Mi pa smo strategijo zastavili tako, Turistično društvo (TD) Most na Aljoša Križnič, predsednik TD Most zati v celoto in tako obiskovalcem da je to živ dokument, ki se bo vsako Soči je v sodelovanju z Občino Tol- na Soči. Predvidoma na pomlad pri- omogočiti še več pestrosti. Mogoče bi leto evalviral, se pravi dopolnjeval in min, Zavodom za kulturo, šport in hodnje leto bodo organizirali še tre- veljalo razmisliti, da bi na prireditve- spreminjal glede na potrebe, ki se mladino Občine Tolmin, Krajevno tjo, sicer nekoliko manjšo pilotno nem prostoru postavili tudi rezervno bodo takrat pokazale kot smiselne in skupnostjo (KS) Most na Soči ter prireditev, s katero bodo skušali po- pokrito prizorišče, ki bi prišlo v uresničljive. Vanjo smo prek delavnic Turistično zvezo Gornjega Posočja pestriti dogajanje v kraju in k ude- poštev v primeru slabega vremena,« vključili vse generacije ljudi, ravno letošnje poletje na Mostu na Soči ležbi pritegniti različne generacije. je še razmišljal Rado Taljat. tako pa tudi društva, podjetnike, obogatilo s 24 kulturno-zabavnimi in Po besedah člana TD Most na So- In če se vrnemo nazaj k zgoraj skratka vse deležnike, ki živijo ali se filmskimi dogodki. Od tega je bilo či Rada Taljata, so se prireditve za- omenjenemu projektu, naj povemo, ukvarjajo s turizmom na Mostu na devet prireditvenih večerov sofinan- čele odvijati konec julija, takoj ko so da ta s svojimi pilotno izvedenimi Soči in okolici,« je še povedal Križnič. ciranih v okviru projekta Razvoj tu- pridobili ustrezno soglasje s strani kulturnimi programi ni prispeval Čeprav takšni in podobni projekti rizma na Mostu na Soči, ki ga je Nacionalnega inštituta za javno zgolj k popestritvi poletnega dogaja- terjajo veliko angažiranja in energije tolminska občina v vlogi vodilnega zdravje, in so trajale do konca avgu- nja. S projektnim denarjem so prija- posameznikov, pa na koncu vedno partnerja pridobila v sodelovanju z sta. »Povprečno od 50 do 150 obisko- vitelji poskrbeli za novo celostno odtehta zadovoljstvo ob uspešno omenjenim društvom na javnem po- valcev je bilo navdušenih nad roman- grafično podobo, nabavili promocij- opravljenem delu. Verjamem, da se zivu lokalne akcijske skupine LAS tičnim prizoriščem ob Vodni hiši in ski material, izdelali strategijo turi- bo ta mera še pomnožila, ko bodo Dolina Soče, ki deluje pod okriljem pestrostjo ter kakovostjo izbranih iz- stičnega razvoja na Mostu na Soči prijavitelji ob zaključku projekta pre- Posoškega razvojnega centra (PRC). vajalcev. Seveda so poslušalce posebej ter vzpostavili novo spletno stran TD jeli obljubljeni prispevek nepovratnih »V sklopu druge faze projekta smo pritegnili naši uveljavljeni glasbeniki: Most na Soči. Poleg naštetega so na- sredstev v vrednosti okoli 58.500 ev- uspešno izpeljali dva, pilotno izvede- Zoran Predin, Neisha in Slavko bavili tudi prireditveno opremo: pri- rov, ki jih bosta za uspešno izveden na programa. Prvi, ki smo ga poime- Ivančič. Priložnost nastopa pa so reditveni šotor, prikolico, stojnice, projekt prispevali Republika Sloveni- novali Zvoki z jezera, je pričaral šest med drugim dobili tudi domači izva- ozvočenje, projektor, prenosni raču- ja in Evropska unija iz ESRR. zanimivih glasbenih večerov, drugi, jalci, med katerimi so s svojimi kon- nalnik itd. Tatjana Šalej Faletič
Utrinki
LETOS V U^ILNICI V NARAVI ter sladkega pelina. Za čaje so po- Radovedne zeliščarice, sekcija pri sušile ognjič, kamilice, rožlin in ajbiš Kulturnemu društvu podeželskih že- ter shranile semena črne kumine in na Gornjega Posočja (KD PŽGP), so pegastega badlja. Pripravljale so ze- se letos prilagodile razmeram in de- liščni liker in vso sezono dopolnjeva- javnosti izvedle v naravi ter v majhnih le nabor za domači jagermajster. skupinah. Po sprostitvi ukrepov za Zeliščar Ladislav Tuta jim je v svojem preprečevanje širjenja koronavirusa nasadu posredoval bogata znanja. so pod vodstvom članic sekcije na- Pri članici sekcije Lučki Šorli so iz birale zdravilne rastline. Na Kolovra- zdravilnih rastlin, ki so jih nabrale in tu jih je Anka Grešovnik poučila, posušile, pripravile čajne mešanice kako se nabirajo in sušijo, katere po recepturah patra Ašiča. Na Idr- učinkovine imajo, katere pripravke si skem so z Jano Istenič izdelale ma- je moč narediti doma, kako se upo- OB SVOJIH ZELIŠČNIH NASADIH JIM JE LADISLAV TUTA posredoval zeliščarska znanja. Fo- zila, kreme in balzame za ustnice. rabljajo in katere težave lajšajo. Ve- to: arhiv sekcije RZ Pri dejavnostih se jim je večkrat prid- sna Štih jih je popeljala na Idrsko spremljala v Polog in do izvira Tol- nja Rdečega križa Tolmin. Tam vzgo- ružil Miran Čebašek, zeliščar iz Vo- planino. Iz arnike so pripravile tinktu- minke. Urejale so zeliščni vrt in spi- jena zelišča so dale destilirati in do- dic, ki je bil v septembru organizator ro in macerat. Nada Uršič jih je ralo ob stavbi Območnega združe- bile hidrolate žajblja, melise, mete tradicionalnega seminarja v samo-
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 33 )
Ste za jesenske sprehode? No, pa pojdimo! Če ste na zgornje vprašanje odgo- SLAP VIRJE – Kot že rečeno, nas vorili z »Jaaaaaa!«, potem je ta pri- prva pot popelje do slikovitega slapa spevek, kot naročen za vas. Odkar se Virje, ki ga najdemo tik pod izvirom nismo »slišali«, smo postali bogatejši potoka Gljun. Kot svetujejo prijavite- za kar štiri na novo urejene tematske lji projekta v novi zloženki, lahko do poti, s katerimi se je dopolnila turi- slapa pridemo po cesti iz Bovca, še stična ponudba v dolini Soče in na očarljivejši pa je »sprehod po krožni Kanalskem. Gre za rezultat dela v poti (približno dve uri), ki pelje sko- sklopu projekta Tematske poti na ob- zi senčne gozdove in po zloženih te- močju LAS Dolina Soče, ki ga je z rasah najnižjega dela kaninskega uspešno kandidaturo na javni poziv podnožja.« Ob tem so še zapisali, da lokalne akcijske skupine LAS Dolina se lahko med potjo »ves čas oziramo Soče v sodelovanju s partnerji dobil na kaninska pobočja in na slikovita Javni zavod (JZ) za turizem Dolina navpična ostenja Skednjev na eni Soče. Prva se nahaja na Bovškem in strani ali na vence gora na vseh dru- nam predstavlja Kaninske izvire ter gih straneh.« Sicer pa si je ta 15-me- LOM JE MOJ DOM. Foto: T. Š. F. slapove, s poudarkom na slapu Virje. trski slap menda vredno ogledati v Drugo najdemo na Kobariškem – tam vseh letnih časih, ne glede na njegov LOM JE MOJ DOM – Del te poti ditev poti so prizadevni člani Športno nekje vmes pod Matajurjem in Ku- vodostaj. Urejena pot nas namreč v sem si pred časom ogledala skupaj s kulturno turističnega društva (ŠKTD) kom, tretjo na Tolminskem, na - vsakem primeru pripelje do smarag- sodelavko Meto Pajer, ki na LAS Do- Lom skupaj porabili več kot tisoč tančneje v suhi dolini najbolj severo- dno zelenega tolmun pod njim. Priz- lina Soče skrbi za izvajanje projektov, prostovoljnih ur. Kot je ob odprtju zahodnega dela Banjške planote, nam, da si sama še nisem vzela časa, sofinanciranih iz Evropskega kmetij- povedal idejni oče poti Aljaž Bevk s zadnja pa nas vabi na Kanalsko in še da bi ga obiskala, a po tem, kar vi- skega sklada za razvoj podeželja. Za- Turistične kmetije Široko, kjer se pot dlje. Ste torej za to, da se na lep je- dim v zloženki, mi Virje to jesen »ne to lahko iz prve roke povem, da vam začne in tudi konča, zapisov »o naši senski dan odpravimo na sveži zrak? uteče«. bo tudi ta izlet pisan na kožo ne vasi ni bilo veliko in neprecenljivo je, glede na to, v kakšnem letnem času kaj vse je Matjaž Žbogar našel in se odločite zanj. S 13 novimi infor- zbral za potrebe projekta. To bo osta- macijskimi tablami in dodatno uredi- lo tudi našim zanamcem in v tem tvijo posameznih točk vas 12 kilome- vidim plačilo za naš trud. Upam, da trov dolga krožna pot Lom je moj bo s tem še kdo drug prepoznal po- dom popelje čez območje Loma – po tencial, ki ga imamo na tem območju stezicah, ki vodijo mimo travnikov, in si začel kruh služiti tu in ne v do- po gozdnih poteh in skozi tamkajšnje lini. Ta kruh ni lahek, je pa sladek,« zaselke. Pohodniki lahko v dobrih je še dejal. Več v fotoreportaži na FB štirih urah bolje spoznamo kulturno LAS Dolina Soče. ter naravno dediščino, ki je v prete- LIVŠKA ŠTORIJA – To, kar so v klosti zaznamovala območje, ki za- zadnjih letih na Livku soustvarili ne- objema vasice Kanalski Lom, Tolmin- utrudni posamezniki na čelu s pred- ski Lom ter Grudnico, kjer lahko v sednico Krajevne skupnosti Livek sirarni Tratar dobimo okusen sir – Katjo Roš, je res izjemna štorija, ki sploh če iščete tistega mladega za jo preprosto morate doživeti na lastni žar, potem ste zadeli v polno –, sku- koži. Začne se v središču kraja, v SLAP VIRJE. Foto: 2Lindens to in druge mlečne izdelke. Za ure- nekdanji šoli, kjer nam najprej postre-
Utrinki stanu Stična. Sezono so zaključile BARVITOST DOGAJANJA V ne, k posamičnemu spominskemu na Livku, kjer so si na skrbno ureje- PLANINSKEM DRU[TVU vzponu. Planinsko društvo (PD) nem vrtu predsednice KD PŽGP PODBRDO Podbrdo je vse presenetilo s spo- Dragice Faletič ogledale prikaz iz- minsko startno številko in priložno- delave naravnih parfumov. Delavnico Podbrdo, ^rna prst – Letošnje ne- stnim darilcem, tisti, ki so dosegli je izvedla njihova goriška sodelavka mirne razmere so narekovale odpo- vrh, pa so bili nagrajeni še z nebeš- Danica Gračan Jevtič, medicinska ved tradicionalnega gorskega teka kimi razgledi in čustvenim vzdušjem, sestra in dobra poznavalka zelišč z na Črno prst, ki bi nosil številko 27. ki ga je ovekovečil Miljko Lesjak. Kljub temu je bil ozaljšan z zlatim jubi- več licencami s tega področja. lejem; 9. avgusta je namreč preteklo Medtem je na podbrškem športnem Zadovoljne z letošnjim poukom v na- 50 let od prvega organiziranega igrišču PD v sodelovanju z Gorsko ravi upajo, da se bodo naslednje le- gorskega teka v Sloveniji (za prvega reševalno službo Tolmin, domačim to lahko spet podale na kakšno stro- je bil proglašen pred desetimi leti). športnim društvom in podbrškim tu- kovno ekskurzijo. Najbolj pa si želijo Edini takratni udeleženci Marko Da- ristično-informacijskim centrom prip- VZPON NA ČRNO PRST v duhu koronačasa. druženja v polnem številu – članic kskobler ter Ivan in Peter Čufer so ravilo razpršeno popoldansko delav- Foto: Miljko Lesjak sekcije je letos kar 37 – ob čajanki že na ta dan izvedli spominski vzpon. nico, na kateri so čas obračali nazaj. onirji tega teka, so spontano razda- in domačem pecivu z zelišči. To je 5. septembra spodbudilo šte- Zbirali so stare fotografije in video- jali spomine na prvega, na dolgole- Mag. Mojca Rutar, organizatorka vilne gorske tekače, podpornike teka, gradivo o teku ter planinskem domu. tno prekinitev in na vseh 25, ki so dejavnosti sekcije RZ pohodnike in planince, tudi naključ- Domači gorski tekači, vključno s pi- se odvili od leta 1995 do lani. Spre-
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 LAS Dolina So~e ( 34 )
LIVŠKA ŠTORIJA. Foto: T. Š. F. POT TREH SVETIŠČ. Foto: Mitja Sodja žejo z razstavo o legendarnih smu- zejske sobe Stanislav Šekli ali njegov za povezovalno tematsko pot, ki vodi nosti. Seveda ob tem ne manjka na- čarskih podvigih, ki so dobesedno sin Boris Šekli. A Jevšček skriva še do treh Marijinih svetišč. Na sloven- ravnih lepot s panoramskimi razgle- segala v sama Nebesa (seveda Livška, eno štorijo. S sodelavko Meto sva jo ski strani nas z obrobja Banjške pla- dišči v dolino reke Soče in Idrije, v da ne bo pomote) in še veliko dlje. doživeli zavito v gosti dim črne ku- note pripelje na Sveto Goro, s Kanal- goriško ravnino in Furlanijo ali pa na Od tam nas štorija po starodavni poti hinje, ki pod slamnato streho stare skega Kolovrata pa pridemo na Ma- sever proti Julijskim Alpam. povleče vse gor do sv. Petra – cerkvi- kamnite hiše pripoveduje zgodbo o rijino Celje. Tretje svetišče je na ita- TRI NOVE PREDSTAVITVENE ce iz 15. stoletja, kjer lahko na krivopetah in svoji zadnji prebivalki lijanski strani, in sicer na Stari Gori ZLOŽENKE – Vodilni partner Turi- stenskih poslikavah občudujemo Pepi Nježni, ki ni klonila trendom nad Čedadom (Castelmonte). Med zem Dolina Soče je v sodelovanju z sakralno umetnost (gotsko in baročno). sodobnega časa. Od tu se nato mimo potjo naletimo tudi na številna zgo- drugimi projektnimi partnerji (Obči- Sledi kratek vzpon na vrh morene studenca Podčelami, ki nikoli ne pre- dovinska obeležja in pričevanja ter no Kanal ob Soči, Občino Kobarid, soškega ledenika, kjer nas ob starem sahne in se steka v veliko obnovljeno druge kulturne in etnološke poseb- Občino Tolmin, Krajevno skupnostjo topolu čaka urejena razgledana to- dvojno korito, vrnemo nazaj na Li- čka. Po cesti za Matajur nato pride- vek, kjer si lahko v zaselku Golobi mo do zaselka Avsa, kjer se lahko na ogledamo še dve mejni znamenji – Turistični kmetiji Jelenov breg pod beneškega krilatega leva in habsbur- Matajurjem okrepčamo in si ob do- škega orla, ki sta vklesana v skalo mačih jedeh, ki jih v večini pridelajo na nekoč označevala mejo med takratno lastni kmetiji, naberemo novih moči. Beneško republiko in Habsburško Sledi spust po nekdanjih utrjenih monarhijo. Podrobnosti najdete v fo- italijanskih položajih v Jevšček, kjer toreportaži na FB LAS Dolina Soče. najdemo mini muzej na prostem – POT TREH SVETIŠČ sicer ni nova, urejen Okop, na bližnji Brgoličevi a je treba povedati, da so se tudi nje- domačiji pa spoznamo sobo, kjer je ne poti v sklopu projekta očistile, Erwin Rommel načrtoval preboj na hkrati pa so bile zanje izdelane in Matajur. Ali mu ga je naslednji dan postavljene nove usmerjevalne table, uspelo zavzeti? Na to vprašanje vam tako da se lahko na pot mirno odpra- bo odgovoril lastnik omenjene mu- vimo peš ali z gorskim kolesom. Gre TRI NOVE PREDSTAVITVENE ZGIBANKE. Foto: T. Š. F.
Utrinki govorili so najbolj marljivi med orga- HARMONIKARJI NA nizatorji, pomočniki na prijavnih toč- BOV[KEM TRGU kah, okrepčevalnicah in cilju v pla- Bovec – Harmonikarji Glasbene šo- ninskem domu, snemalci, fotografi, le Bučar so se prvo septembrsko pisci … K veliko smeha so prispeva- nedeljo mudili v Posočju, pod večer le zgodbe o organizacijskih nevšeč- pa so se ustavili tudi v Bovcu. Župan nostih. Vztrajna navijačica, 92-letna Občine Bovec Valter Mlekuž jih je domačinka Francka Drole, je tudi pričakal in pozdravil že na avtobusni tokrat raztegnila harmoniko. Najmlaj- postaji, skupaj pa so se sprehodili ši so oblačili kamenčke v planinske do bovškega trga. V sodelovanju z markacije. Nenehno pretakanje od- Občino Bovec je bil namreč sprva kruškov preteklega časa je razburkal načrtovan večji dogodek, zaradi tre- še filmski posnetek te gorsko-teka- nutnih omejitev in priporočil Nacio- ške zgodbe iz let 1995 in 2000. HARMONIKARJI GLASBENE ŠOLE BUČAR so v zadovoljstvo naključnih obiskovalcev tudi nalnega inštituta za javno zdravje, pa med svojim obiskom v Bovcu veselo raztegnili mehove. Foto: arhiv Glasbene šole Bučar V duhu časa je tretjo septembrsko so harmonikarji na bovškem trgu za- nedeljo utripalo tudi srečanje planin- igrali le spontano, a kljub temu se okrepčali v Kaninskih legendah Ni kaj, ob zvokih harmonike pač cev na Črni prsti. nadvse navdušili prisotne. Po foto- in tudi tam z veseljem zaigrali nekaj vedno zasrbijo pete in zaigra srce. Olga Zgaga grafiranju pred občinsko stavbo so domačih napevov. Milan Štulc
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 35 )
Livek, Planinskim društvom »Valen- nost aktivnim delavnicam pred pasiv- tin Stanič« Kanal in ŠKTD Lom) nim. »V tem vidim prednost, da lah- poleg informacijskih tabel in količkov ko vsak udeleženec preizkusi te vešči- v želji, da se poenoti sistem opre- ne in tehnike. Tako lahko morebitne mljanja tematskih in pohodniških napake sproti odpravljamo, se prak- poti na območju LAS Dolina Soče, tično učimo, pa še bolj zabavno je. pripravil tudi priročnik za vzpostavi- Nič ni boljšega, kot da sam nekaj tev, urejanje in vzdrževanje omenje- novega ustvariš in na koncu to še nih poti. Poleg tega je na vstopni pokušaš.« Na vprašanje, kako je bil točki kobariške zgodovinske poti, kot z delavnico zadovoljen, je dejal, da smo o tem že poročali, postavil de- ga je najbolj prijetno presenetila ude- hidracijsko WC-enoto, izdelal pa tudi ležba, saj takšne zaradi kislega vre- zemljevide in izdal tri nove predsta- mena ni pričakoval. »Res pohvalno! vitvene zgibanke. Tudi sama lokacija je bila ‘kul’. Ša- Tatjana Šalej Faletič renka, pod nami Tolminka, kaj si lahko sploh več želimo?! Seveda pa Ko se zdru`ijo piknik, postrv NA KUHARSKI DELAVNICI POSTRV NA PIKNIKU je mentor in kuharski mojster Valerio Lut- vse skupaj ne bi bilo izvedljivo brez in kuharski navdu{enci man udeleženke delavnice razdelil na dve skupini, od katerih je vsaka pripravila po dva ribja neustrašnega Petra in njegove bogato krožnika, primerna za postrežbo na pikniku. Foto: Foto Červ Nepredvidljivo vreme, ki je pona- obložene prikolice.« gajalo tistega 23. septembra, je ku- filiranja. Nato jih je razdelil v dve vseeno kos,« je bila z delavnico za- Ja, res bo držalo, da brez koordi- harsko delavnico Postrv na pikniku, skupini, od katerih je vsaka pripra- dovoljna udeleženka Nataša Klobu- natorja dogodka Petra Domevščka ki je bila sprva predvidena na reč- vila po dva ribja krožnika. Udeležen- čar Štrancar. Na vprašanje, katera iz Posoškega razvojnega centra nem obrežju Tolminke, preselilo pod ke so sledile Valerievim receptom in od pripravljenih jedi jo je najbolj (PRC), ki je potrebne pripomočke na nadstrešek Kampa Siber v Poljubinju. same pripravile: • postrvje trakce v prijetno presenetila, je izstrelila: »Ma- prizorišče pritovoril kar s prikolico, Kljub drugačnemu piknik prostoru, tempuri s peteršiljevo majonezo, • joneza! Nikoli se ne bi spomnila, da omenjene kuharske delavnice zago- kot smo ga vajeni, je prijavljenim bučno kremno juho z ocvrtim po- bi k šarenki postregla doma narejeno tovo ne bi bilo. Po njegovih besedah udeleženkam uspelo pripraviti štiri strvjim cmokom, • file postrvi v peteršiljevo majonezo. Ta dodatek me je imela delavnica širši pomen, saj ni različne krožnike, na katerih so se- škrtocu s krompirjem in zelenjavo ter je res navdušil. Ni ga bilo težko na- šlo zgolj za kuharsko izobraževanje, veda kraljevale jedi iz postrvi – ša- • na oglju (žaru) pečeno postrv s rediti. Potrebujemo le sončnično olje, ustvarjanje in promocijo uživanja lo- renk iz lokalne ribogojnice. priloženo sezonsko zelenjavo. A pe- malo gorčice, limoninega soka in kalnih rib ter druge v domačem oko- Delavnica je potekala pod mentor- teršilj in jajca še zdaleč niso bile edi- soli ter dve jedi, ki ju lahko dobimo lju pridelane hrane. »Naša želja je, stvom kuharskega šefa Valeria Lut- ne lokalne sestavine, ki so jih tisto v lokalnem okolju – peteršilj in rume- da pikniki postanejo gurmanski do- mana, ki je svojo poklicno pot, kot septembrsko sredo za priloge upora- njake domačih jajc. Res super doda- godki, kjer bi sodelovali vsi udeležen- je zaupal udeleženkam, začel na bile udeleženke, ki so skušale prip- tek za piknik s postrvjo.« ci. To, da se en ‘matra’ za žarom, tolminski gostinski šoli, kasneje pa s raviti čim bolj izvirne, pa tudi estet- Vsekakor pa je udeleženke prijetno ostali pa sedijo … To ni naš namen. svojim kuharskim znanjem prepričal ske krožnike – kolikor je to na pikni- presenetil sam pristop učenja, ki je Mi bi radi, da se kuhanje sprevrže v gledalce in komisijo v tretji sezoni ku mogoče. upravičil ime kuharska delavnica. nepozabno doživetje za vse udeležen- resničnostnega šova Gostilna išče še- »Ko si v domači kuhinji, točno veš, Večina je namreč pričakovala, da bo- ce. Samo pomislite, kako zanimiv in fa, iz katerega je odšel kot zmagova- kje se kaj nahaja. Ko pa si zunaj, na do v slogu klasičnih piknikov same dinamičen dan si lahko ustvarimo, lec. Lutman, ki svoj poklic opravlja pikniku, je vse tam nekje ... Brskaš odigrale vlogo opazovalk in pokuše- če stopimo skupaj. Na primer … roj- kot samostojni podjetnik, hkrati pa po košari, iščeš sestavine, ‘loviš’ pri- valk, medtem ko bo kuharski mojster stnodnevna zabava, kjer povabljenci pridobljeno znanje prenaša na mlajše pomočke in predvsem improviziraš. tisti, ki bo poskrbel za pripravo jedi. skupaj z gostiteljem pripravljajo štiri- generacije na kuharski šoli v Trstu, Tako da je bil to zagotovo naš največ- A to, kot je poudaril mentor, ni v hodni meni. Verjemite mi, da vam na je udeleženke najprej naučil ribjega ji kuharski izziv, ki pa smo mu bile njegovem slogu, saj vedno daje pred- takšnem pikniku ne bo dolgčas in da
Utrinki
OBISK DELEGACIJE KO^EVSKE Sledil je obisk Grahovega ob Bači, ZVEZE VETERANOV kjer smo najprej obiskali atelje sli- karke Stanke Golob, ki nam je po- Ba{ka grapa – Predzadnjo avgu- jasnila, kako nastajajo njene slike iz stovsko soboto je člane Območne peska. V dvorani Krajevne skupnosti zveze veteranov vojne za Slovenijo Grahovo ob Bači pa sta nas v čas (OZVVS) Gornje Posočje obiskala nastanka prvega slovenskega filma delegacija tovrstnega veteranskega Na svoji zemlji popeljala predsedni- združenja iz Kočevja. Po predstavitvi ca društva Baška dediščina Alenka delegacij, ki je potekala v planin- Zgaga in njen oče Cveto Zgaga, skem domu na Petrovem Brdu, nas prav tako član omenjenega društva. je nato v Podbrdu sprejel predse- V njuni družbi smo se nato sprehodi- dnik tukajšnjega turističnega društva li tudi mimo objektov in prizorišč Jože Dakskobler. Ob eksponatih v DELEGACIJA KOČEVSKE ZVEZE VETERANOV si je v družbi članov domače zveze ogledala snemanja omenjenega filma vse do nekaj zanimivosti v Baški grapi. muzeju v Jakovkni hiši nam je pojas- Koritnice, kjer smo druženje nada- nil naselitev nemško govorečih Tirol- Bohinjskega predora – in spregovo- sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu ljevali v Kampu Šorli. cev v tej dolini, predstavil gradnjo ril tudi o Rapalski meji, ki je nastala podpisali kraljevini Italija in SHS (Sr- Besedilo in foto: Radovan Lipušček, železnice – s poudarki na vrtanju po istoimenski mirovni pogodbi, ki bov, Hrvatov in Slovencev). član OZVVS Gornje Posočje
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 LAS Dolina So~e ( 36 )
se boste resnično zabavali,« je o no- nih rib,« je pojasnila Greta Černilo- vem vidiku tovrstnega druženja spre- gar, vodja LAS. Ob tem je še dodala, govoril koordinator dogodka. Po nje- da so vsa kuharska izobraževanja govem prepričanju si vsak, ki na tak potekala pod vodstvom izvrstnih ku- način sodeluje pri pripravi jedi, raz- harskih mojstrov, s pomočjo katerih širi obzorja in hkrati spremeni odnos je PRC pridobil zanimive recepte. do hrane. »Nehote začneš pripravljene Izbor najboljših je zbran in urejen v jedi bolj ceniti, sploh če so te pridela- knjižici receptov Jedi iz postrvi, ki jo ne v lokalnem, domačem okolju. V bodo prejeli zainteresirani ribogojci tem vidimo smisel in potencial. In in gostinci, širši zainteresirani javno- prav to smo skušali na tej delavnici sti pa bo knjižica na voljo tudi v ele- demonstrirati,« je še povedal Do- ktronski obliki. mevšček, ki je hkrati optimistično Tatjana Šalej Faletič pripomnil, da nehvaležna situacija s COVID-19 vendarle ne bo trajala več- S priokusom di{alo po no in da bo takrat, ko omejitve ne lokalnih dobrotah bodo več vplivale na druženja, takšni Posoški razvojni center (PRC) je v RAZSTAVA SIROV IZ DOLINE SOČE – Na razstavi so rejci med drugim opozorili tudi na škodo, ki jo povzročajo velike zveri. Foto: Peter Domevšček pikniki še posebej dobrodošli. sodelovanju z lokalno akcijsko sku- Kuharska delavnica je potekala v pino LAS Dolina Soče zadnjo soboto ristične kmetije Jelinčič – Sirarne dosegli visoko kakovost. Ta je pri iz- okviru projekta Ocenjevanje ribjih v septembru v Podeželsko umetni- Jelinc in štirih ekoloških sirarn, ki biri za »naj sir« po mnenju potrošni- izdelkov, ki ga sofinancirata Republi- škem centru (PUC) Bovec, ki domu- obratujejo na: • Ekološki kmetiji kov povzročala preglavice tudi nak- ka Slovenija in Evropska unija iz je pod streho Bunčeve hiše, poskrbel, Černuta, • Ekološki kmetiji Tine ljučnim obiskovalcem. Organizatorji ESPR, zato je bila za predhodno pri- da je zadišalo po lokalnih dobrotah. Cuder, • Ekološki kmetiji Sirarstvo so jih namreč v želji, da bi pokusili javljene udeleženke tudi brezplačna. Domači in tuji mimoidoči obiskoval- Ostan, • Ekološki kmetiji Škander. čim več razstavljenih sirov, motivira- Sicer pa je omenjeni projekt, ki ga na ci so lahko izvedeli marsikaj ko - Razveselili pa smo se tudi okusnega li tako, da so jih povabili k sodelova- evropskem nivoju prikazujejo kot ristnega ter zanimivega o lokalnih sira s Planine Božca, ki predstavlja nju. Razstavljene izdelke so nameno- primer dobre prakse, v sodelovanju ribah, ob tem pa so lahko z različni- posebnost med posoškimi planinami, ma označili le z vizitkami sirarne, pri z LAS Gorenjska košarica in LAS mi dodatki pokušali tudi ribji namaz saj za razliko od drugih planin tu čemer so skrili predhodno pridoblje- Posavje prijavil LAS Dolina Soče, ki in marinirano postrv oziroma karpa- izdelujejo sir iz kravjega mleka, ki no oceno strokovne komisije. Tako si deluje pod okriljem PRC. »Ko smo čo. Izobraževalna delavnica je pote- mu dodajo nekaj kozjega. Čeprav je je lahko vsak sam poiskal okus, ki pisali projekt, smo razmišljali, kako kala pod okriljem projekta Ocenjeva- bilo tokrat manj sodelujočih, je to po mu je najbolj prijal. Ob pokušanju bi prebivalce našega območja prite- nje ribjih izdelkov, ki je sofinanciran svoje razumljivo, saj smo zaradi jih je kar nekaj potarnalo, da se tež- gnili, da bi se lotili priprave ribjih s pomočjo ESPR. predpisanih omejitev morali dogodek ko odločijo za en sam okus, ki naj bi jedi. Po podatkih, s katerimi razpola- Poleg rib je PRC skupaj z Dru- preložiti na jesenski čas. Po navadi veljal za najboljšega. Ko pa so jim gamo, večina Slovencev po tej lokalni štvom rejcev drobnice Bovške poskr- ga izvedemo v sklopu glavne bovške razložili, da so se zaradi kakovosti s zdravi hrani posega v zelo omejenih bel, da je ta dan dišalo tudi po siru prireditve Čomparska noč, ki sicer podobnimi težavami srečevali tudi količinah ali pa sploh ne. Najboljšo iz doline Soče. V Bovcu se je namreč tradicionalno poteka v času osrednje člani strokovne ocenjevalne komisije, možno spodbudo, da ta trend spre- sedmič zapored odvilo ocenjevanje turistične sezone. so lažje pristopili k sodelovanju in v menimo, smo videli v kuharskih de- sirov doline Soče, ki ga je spremljala Kljub okrnjenemu številu je komi- pripravljeno škatlo oddali svoj glas. lavnicah, kjer lahko ljudem predsta- tudi razstava. Letos je strokovna ko- sija z zadovoljstvom ugotovila, da so Tako so na podlagi oddanih glasovnic vimo različne načine priprave lokal- misija ocenjevala Bovški sir iz • Tu- omenjeni proizvajalci s svojimi siri dobili zmagovalca po oceni potrošni-
Utrinki
11. SRE^ANJE VETERANOV Bačo, kjer so jih v zasedi pričakali TOLMINSKEGA IN LA[KEGA nemški vojaki. Kot že rečeno, jih je 17 tam izgubilo življenja, preostalih Zgornje Poso~je – Konec avgusta 23 pa so Nemci zajeli in jih odpeljali smo člani tolminskega pododbora v izgnanstvo v Nemčijo. Društva veteranov SEVER Severne Primorske v sodelovanju s člani Ob- Popoldan naj bi v sklopu srečanja, močne zveze veteranov vojne za ki ga tradicionalno pripravljamo ob Slovenijo (OZVVS) Gornje Posočje, finančni podpori Občine Tolmin, organizirali sicer že 11. srečanje ve- skupaj z našimi gosti iz Laškega obi- teranov Tolminskega in Laškega. skali Javorco, a nam je nestabilno vreme načrte prekrižalo. Zato smo Druženje s kolegi iz Štajerske smo se odpravili na nekdanji mednarodni začeli v Tolminu z jutranjim okrepči- mejni prehod Robič, kjer je Pavel lom. Sledili so pozdravni nagovori in Četrtič, član OZVVS Gornje Po- uvodne predstavitve dogodkov na 11. SREČANJE VETERANOV TOLMINSKEGA IN LAŠKEGA – Celodnevno druženje so zaklju- čili z obljubo, da se naslednje leto ponovno srečajo. Foto: Andrej Lampret sočje, predstavil dogodke v času Tolminskem ter okolici v času osa- osamosvojitve, ki so se odvijali na mosvojitvene vojne, ki so jih pripravi- Vsedržavnega združenja partizanov častitev spomina na 17 padlih bor- tem mestu. Ob vrnitvi smo se pomu- li Valter Jermol, Andrej Lampret Italije (VZPI/ANPI) iz Čedada smo se cev brigade Guido Picelli iz jurišne dili še v Kobaridu, kjer smo si v pavi- ter Iztok Uršič. nato v Bači pri Modreju udeležili divizije »Garibaldi Natisone«. Prvi ljonu pred gasilskim domom ogledali V družbi članov Zveze združenj bor- spominske slovesnosti ob odkritju dan leta 1945 so namreč partizani razstavljeno obnovljeno starodobno cev za vrednote narodnoosvobodil- obeležja na mostu »Pri Drozu« (v bli- iz omenjene brigade pod vodstvom vojaško vozilo Fiat 15 TER (znano nega boja Slovenije in delegacije žini hišne številke 60). Gre za po- Gina Lozzera prečkali brv čez reko tudi pod imenom Kadorna), ce-
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 ( 37 )
kov – Bovški sir, pridelan na Ekološki medgeneracijsko sožitje, ki je sprego- kmetiji Škander. voril o dolgotrajni oskrbi starejših. Da Na razstavi pa so organizatorji sku- so njihovi dogodki odprti za širšo paj z Društvom rejcev drobnice Gor- javnost, so s svojim obiskom doka- njega Posočja opozorili tudi na ško- zale tudi članice društva Spominčice do, ki jo povzročajo velike zveri; v iz Zgornjega Posočja. zadnjem času predvsem volk, ki A žal je COVID-19 tudi pri delova- pleni na Krnskem pogorju. Da bo ta nju DMC pustil posledice, saj so se odšel, od koder je prišel, je utopično po besedah naše sogovornice v zad- pričakovati. Po črnem scenariju pa se nji polovici leta dejavnosti iz preven- lahko že v kratkem preseli tudi v sa- tivnih razlogov drastično zmanjšale. mo osrčje Bovškega, kjer domuje Kljub temu Klara Golja ostaja optimi- bovška ovca in iztrebi to avtohtono stično razpoložena in upa, da bo pasmo. Ob tem pa je treba opozoriti DMC kmalu ponovno zaživel. Ob še na to, da bi se brez paše drobnice tem poudarja, da so vanj po 17. uri, naši kraji še bolj zarasli, s čimer bi se ko Hiša dobre volje zapre svoja vrata, izgubila sled za kulturno krajino v PROJEKT DMC OBČINE KANAL OB SOČI: HIŠA DOBRE VOLJE DESKLE, ki je pod isto stre- poleg pevskega zbora, ki tu že delu- ho podprl delovanje Dnevnega medgeneracijskega centra, se je sicer zaključil oktobra lani, a tem našem alpskem in predalpskem kljub temu požel dobršno mero zadovoljstva uporabnikov. Foto: arhiv DMC je, dobrodošla tudi druga društva s svetu, ki se je med drugim izobliko- svojimi dejavnostmi – od mlajših do vala tudi s pomočjo proste paše (brez v Desklah odprli Hišo dobre volje, v temu požel dobršno mero zado - starejših. ograje) drobnice in goveda. kateri se pod okriljem Doma upoko- voljstva uporabnikov. Z 80-odstotnim Sicer pa je omenjeni projekt upo- Peter Domevšček in Tatjana Šalej jencev Nova Gorica (DUNG) ob de- deležem nepovratnega denarja so rabnikom doprinesel še več. Z nepo- Faletič lavnikih od jutra pa do poznih popol- prostore dokončno uredili, pri čemer vratnim denarjem, ki sta ga prispe- danskih ur odvija dnevno varstvo so med drugim nabavili tudi nekaj vali Republika Slovenija in Evropska Tam, kjer medgeneracijske starejših občanov. Gre za pomembno dodatne manjkajoče opreme (omare, unija iz ESRR, se je poskrbelo tudi meje izginejo pridobitev tako za starejše občane mize, stole, televizijo, računalnik …). za prijetnejši zunanji videz. V visokih Območje štirih občin, na katerem kot njihove svojce, saj prav takšno »Vse od lani dalje se tu že odvijajo gredah so prijavitelji v sodelovanju z deluje lokalna akcijska skupina LAS dnevno varstvo omogoča, da se sta- posamezne delavnice, strokovna sre- uporabniki poskrbeli za zasaditev Dolina Soče, se tako kot mnogo dru- rostnikom institucionalno varstvo čanja, predavanja in izobraževanja zelišč, začimbnic in cvetja ter naba- gih predelov v Sloveniji sooča s hitro odmakne in da lahko vsaj še za nekaj na temo neformalne oskrbe, staranja vili stole in mize za preživljanje časa rastočim staranjem prebivalstva. Vsa- časa ostanejo doma. ter demence. Seveda pa z velikim ve- na svežem zraku. »Okolica se je lepo ka občina si na svoj način prizadeva, V želji, da bi tukajšnjo ponudbo seljem gostimo tudi druge dogodke, razrasla v zelenje, visoke gredice pa da bi izboljšala pogoje za oskrbo sta- obogatili in izboljšali, se je kanalska ki so namenjeni predvsem druženju, so nam letos že ponujale prve pridel- rejših. Tokrat vam predstavljamo pri- občina v sodelovanju s KS Anhovo- krepitvi socialne interakcije ter soli- ke,« ni skrivala zadovoljstva Goljeva. zadevanja Občine Kanal ob Soči, ki Deskle leto kasneje uspešno prijavila darnosti,« pojasnjuje Klara Golja iz Tako Hišo dobre volje kot DMC so je že v preteklosti skupaj s projektnimi tudi na javni poziv LAS Dolina Soče. Občine Kanal ob Soči. Tako so med prijavitelji projekta predstavili tudi partnerji v sklopu projekta Net-Age Projekt DMC Občine Kanal ob Soči: drugim lansko jesen ob dnevu odpr- okoliškim institucijam, nevladnim iskala inovativne socialne in zdrav- Hiša dobre volje Deskle, ki je pod is- tih vrat Hiše dobre volje Deskle or- organizacijam, občinam, ki delujejo stvene storitve za aktivno staranje ter to streho podprl delovanje Dnevnega ganizatorji medse povabili dr. Jožeta na območju LAS Dolina Soče in dru- samostojno življenje starejših. Leta medgeneracijskega centra (DMC), se Ramovša, predstojnika Inštituta An- gi zainteresirani javnosti. Gre namreč 2018 so nato naredili korak naprej in je sicer zaključil oktobra lani, a kljub tona Trstenjaka za gerontologijo in za sodelovanje z različnimi instituci-
Utrinki lodnevno druženje pa zaključili v pri- orožje Teritorialne obrambe (TO). jetnem druženju ob zakuski v hali Odziv na takratne poskuse razoroži- Podgornik Na Logu v Tolminu. tve TO se je kazal prav v ustanovitvi Razšli smo se z obljubo, da se nas- MSNZ, in sicer z nalogo obvešča- lednje leto ponovno srečamo. nja, spremljanja dogajanja v vojašni- Dušan Komar, član Društva veteranov ci Tolmin in obmejnih stražnicah ter SEVER Severne Primorske, pododbor pridobivanje orožja za enote TO. So- Tolmin časno s pridobivanjem orožja iz skla- dišč v tolminski vojašnici so se zače- la ustanavljati tajna skladišča pri za- ODKRITJE SPOMINSKIH sebnikih. V njihovi neposredni bližini OBELE@IJ ZA TAJNA pa so bila organizirana mobilizacij- SKLADI[^A ORO@JA ska zbirališča enot TO. Da se to ne bi pozabilo, so bile v Zgornjem Po- Dre`ni{ke vasi – V letu, ko praznu- ZAKLJUČNA PROSLAVA OB 30. OBLETNICI USTANOVITVE MSNZ, kjer je zbrane pozdravil jemo 30. obletnico Manevrske sočju odkrite prve tri spominske kobariški župan Marko Matajurc. Foto: Gregor Kutin strukture narodne zaščite (MSNZ), plošče tajnih skladišč v Drežniških se je vodstvo Območnega združenja Ravnah, Drežnici in Koseču. pri Srečku Korenu v Drežniških Dan je minil v Drežnici z zaključno veteranov vojne za Slovenijo Na priložnostnih prireditvah so, ob Ravnah in Vinko Gabršček pri Jo- proslavo ob 30. obletnici ustanovitve (OZVVS) Gornje Posočje ob pomoči prisotnosti praporščakov in pripadni- žetu Kokošinu v Drežnici. Za izra- MSNZ, kjer je zbrane pozdravil ko- Občine Kobarid in Krajevne skup- kov Slovenske vojske, spomine obu- žen pogum in hrabrost, ki so jo tak- bariški župan Marko Matajurc. Ob nosti Drežnica odločilo postaviti tri dili Vito Berginc v Koseču pri do- rat pokazali, so se jim v govorih ter tem pa naj spomnimo, da je z name- obeležja na mesta, kjer se je hranilo mačiji Izidorja Kutina, Vojko Štih osebno iskreno zahvalili. nom obujanja spomina na vlogo TO
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 LAS Dolina So~e ( 38 )
jami, v samo dejavnost pa so se že miru.« Kot je še dodala, je skupen vključili tako prostovoljci kot otroci cilj petih LAS povezava posameznih, iz vrtca, učenci ter mladi, kar utrjuje s prvo svetovno vojno povezanih ur- medgeneracijsko sodelovanje in omo- banih središč. S pomočjo skupnega goča prenos znanj iz starejših na projekta se niso večale le njihova mlajše ter obratno. lokalna identiteta, prepoznavnost, Za dodatne informacije o uporabi privlačnost in urejenost, ampak so se prostora DMC se lahko obrnete na ob tem iskale tudi možnosti vključe- Klaro Golja (telefon: 05/39-81-218, vanja ranljivih skupin. e-pošta: [email protected]), Na območju LAS Dolina Soče se je glede dnevnega varstva starejših ob- s pomočjo omenjene fundacije v čanov v Hiši dobre volje Deskle pa okviru projekta: lahko pokličete strokovno delavko • izvedlo izobraževanje za mlade v Tanjo Peloz iz Doma upokojencev Bovcu, Kanalu, Kobaridu in Podbr- Nova Gorica (telefon: 05/33-94-140, du; e-pošta: [email protected]). • izpeljalo dve strokovni izobraževa- Tatjana Šalej Faletič nji na temo prve svetovne vojne, PROJEKT SODELOVANJA POT MIRU – DEDIŠČINA PRVE SVETOVNE VOJNE je plod sodelo- in sicer v Kanalu in Kobaridu; Pot miru – dedi{~ina prve vanja petih lokalnih akcijskih skupin, na čelu z LAS Dolina Soče, ki so dediščino soške fronte • organiziralo strokovni ekskurziji svetovne vojne ob nekdanji frontni liniji v dolini Soče in na Goriškem, povezale in razširile še na območje zaledja. Foto: Sandra Kemperle na območjih sodelujočih LAS, kjer Pot miru je v zadnjih letih ne le so vodniki in ponudniki predstavi- pri nas, ampak tudi v evropskem pro- črti v dolini Soče in na Goriškem, tako je naneslo, da sem se ob tem li dediščino soške fronte in njene- storu postala prepoznana blagovna poveže in razširi še na območje za- nehote izobraževala,« nam je zaupa- ga zaledja; znamka, ki z ohranjanjem spominov ledja (del Gorenjske, Vipavska dolina la spremljevalka udeležencev stro- • izdelalo študijo o dediščini soške na dogodke iz prve svetovne vojne ter območje občin Cerkno, Idrija in kovnih ekskurzij Sandra Kemperle, fronte v urbanih središčih; opozarja na mir in spravo med raz- Logatec), se je povezala peterica lo- sicer na LAS Dolina Soče odgovorna • pripravilo delavnico na temo pri- ličnimi narodi. Za razvoj te blagovne kalnih akcijskih skupin LAS Dolina za projekte, sofinancirane iz Evrop- znamke je zagotovo najbolj zaslužna Soče, LAS Gorenjska košarica, LAS skega sklada za regionalni razvoj. hodnosti interpretativnih progra- Ustanova »Fundacija Poti miru v s CILjem, LAS Vipavska dolina in Čeprav je ta tematika prej ni nikoli mov, vezano na čas prve svetovne Posočju«, ki si v sodelovanju z obči- LAS v objemu sonca. Z njihovo po- pretirano navdihovala, saj je bil pri- vojne; nami, pa tudi Kobariškim muzejem, močjo je nastal projekt sodelovanja okus gorja iz tistih časov premočan, • izdelalo trganko Pot miru z zaled- Tolminskim muzejem, Posoškim ra- Pot miru – dediščina prve svetovne pa daje po njenih besedah »vsa ta na jem; zvojnim centrom in drugimi institu- vojne, ki ga sofinancirata Republika novo urejena in iz rok pozabe iztrga- • nabavilo promocijski material. cijami v Posočju ter regiji, že vrsto Slovenija in Evropska unija iz ESRR. na dediščina prve svetovne vojne člo- Projektni partnerji bodo za obmo- let prizadeva pridobiti dodatna sred- »Res sem vesela, da mi je bilo da- veku misliti. Ko ugotoviš, v kakšnih čja doline Soče, Goriške, del Gorenj- stva za nadgradnjo in razvoj Poti no druženje s poznavalci te tematike. razmerah so se znašli takratni vojaki ske in občin Cerkno, Idrija ter Loga- miru vse od Alp do Jadrana. Njihov zanos me je pritegnil do te in kakšno žalostno življenje jim je tec na Facebooku izvedli tudi promo- V želji, da se dediščina soške fron- mere, da sem laično začela še sama bilo dano, se začneš ob tem nehote cijo Poti miru in njenega zaledja. te, ki jo najdemo ob nekdanji frontni brskati po tej stoletni dediščini. In zavedati sreče, ki jo imaš, ker živiš v Tatjana Šalej Faletič
Utrinki
Slovenije v juniju izšla knjiga Vloga Podbrda in Kvartet Kvartin iz Brd. teritorialne obrambe Severnoprimor- Objekt ima pestro zgodovino. Kot ske pri osamosvajanju Republike Slo- montažni objekt je bil postavljen po venije in jo za branje v prihajajočih zim- potresu leta 1976 na Koritnici, kjer skih mesecih tudi toplo priporočamo. je do leta 1982 služil za stanovanja. Radovan Lipušček, član OZVVS Leta 1984 so ga ob izdatnem pro- Gornje Posočje stovoljstvu Hudajužnarjev preselili na današnjo lokacijo. Vidneje je zaživel VE^NAMENSKI OBJEKT, leta 1988, ko sta Renata in Stane Zver v delu najetih prostorov uredila POIMENOVAN DOM trgovino, leta 1989, 24 let po zapr- KRAJANOV tju zadnje gostilne v kraju, pa dodala Hudaju`na – V Hudajužni so 26. sep- še gostinsko ponudbo. Krajani so tembra s krajšo slovesnostjo zaklju- ob objektu s prostovoljnim delom SVET KS HUDAJUŽNA-OBLOKE JE OBJEKT PREIMENOVAL V DOM KRAJANOV. Njegovo zunanjo prenovo so konec septembra zaključili s krajšo slovesnostjo. čili zunanjo prenovo objekta Krajevne zgradili tudi balinišče, zaživela pa je skupnosti (KS) Hudajužna-Obloke. tudi pokrita gostinska terasa. sene konstrukcije in kritine. Dela so Z vsem tem je objekt pridobil turi- S prerezom traku so ga v uporabo Objekt je po skoraj treh desetletjih vredna 26.770 evrov, glavnino – stično privlačnost. KS je na pročelje predali tolminski župan Uroš Brežan, načel zob časa. KS mu je že leta 20.680 evrov – je zagotovila Občina pritrdila še zemljevid Baške grape, predsednik KS Hudajužna-Obloke 2016 zamenjala dotrajana okna in Tolmin. KS je iz prejetih projektnih Kulturno tehnično turistično (KTT) Zdenko Torkar in najstarejša v Hu- vrata. Tokrat pa se je odločila za ce- sredstev namenila nekaj manj kot Društvo Baška dediščina pa je infor- dajužni rojena krajanka Rezka Gre- lovito pozidavo zunanjega zidu z štiri tisoč, dobre dva tisoč evrov pa mativni točki Bevkova pot dodalo še gorič. Dogodek so polepšali ytong zidaki, izdelavo fasade, žle- je prispevala Okrepčevalnica Zver. informacijsko tablo o Francetu Bevku. Ženska vokalna skupina Zimzelen iz bov, obrob, zunanjih električnih in Pohvalno je tudi prostovoljstvo kraja- Besedilo in foto: Olga Zgaga, Nove Gorice, pevke Tria Jasmin iz vodovodnih instalacij ter obnovo le- nov, ki ga je bilo za 510 delovnih ur. KTT društvo Baška dediščina
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Knji`na polica ( 39 )
Soče in njenih pritokov. UREDNIŠKI ODBOR: Peter Domevšček, Mateja Kutin in Robert Merzel. IZDAL IN ZALOŽIL: Posoški razvojni center za LAS Dolina Soče. KRAJ IZDAJE: Tol- min. LETO IZDAJE: 2020. ŠTEVILO STRANI: 60. NAKLADA: 3.000. FOR- MAT: 23 cm × 19 cm. VEZAVA: mehka.
Zdrav kot riba je izšel ob odprtju istoimenske razsta- Jedi iz postrvi iz reke Izobraževalna knjižica Zdrav kot ve, ki je bila od junija do konca sep- riba je nastala v okviru projekta Oce- So~e in njenih tembra na ogled postavljena na pa- njevanje ribjih izdelkov, s katerim pritokov nojih na Mestnem trgu v Tolminu. želijo partnerji vzpostaviti sistem, »ki V okviru projekta Ocenjevanje rib- Predstavlja nemško kostnico pri Tol- bo slovenskim potrošnikom zagota- jih izdelkov je izšla knjižica Jedi iz minu in sorodne objekte v Italiji od postrvi iz reke Soče in njenih prito- vljal vpogled v kakovost rib in ribjih njihove izgradnje do kasnejših resta- kov. V njej so zbrani recepti, ki so jih izdelkov, proizvedenih v Sloveniji, po vriranj in drugih posegov. Monumen- pripravili kuharski mojstri in jih pre- drugi strani pa bo proizvajalcem NASLOV: Zdrav kot riba. Od ribo- talne zgradbe so bile postavljene v izkusili na projektnih delavnicah. V omogočil možnost preverjanja kako- gojnice do krožnika. AVTORJI: Du- spomin nemškim žrtvam na jugoza- uvodu lahko preberemo, zakaj je ribje vosti njihovih izdelkov.« V njej so šan Jesenšek, Mitja Kadoič, Miha hodni fronti v času prve svetovne meso v naši prehrani pomembno. V zbrane zanimivosti o ribah iz prete- Štular, Jana Podgornik in Manuela vojne. Tako razstava kot katalog sta nadaljevanju pa najdemo vrsto recep- klosti, predstavljena je zgodovina Bojnec. IZDAL IN ZALOŽIL: Posoški opremljena z arhivskimi in sedanjimi tov za pripravo predjedi, prilog, jedi sladkovodnega ribogojstva, vzreja razvojni center za LAS Dolina Soče. fotografijami ter tlorisi objektov. Ka- na žlico in glavnih jedi iz postrvi, ki postrvi, hranilna vrednost rib in nji- KRAJ IZDAJE: Tolmin. LETO IZDA- talog je izšel v slovensko-nemški in je »v kuhinji zelo hvaležna sestavina. hova proizvodnja rib v Sloveniji. Ob- JE: 2020. ŠTEVILO STRANI: 36. NA- italijansko-angleški jezikovni različici. Zaradi neizstopajočega, nežnega oku- javljeni so tudi rezultati biokemijske KLADA: 17.000. FORMAT: 14,8 cm × NASLOV: Nemške kostnice med sa jo lahko hitro prekrijemo z drugi- analize ribjih vzorcev in rezultati 21 cm. VEZAVA: mehka. Sočo in Piavo. AVTORJA: Damjana mi, zato je treba biti pri uporabi se- ocenjevanja ribjih izdelkov. Predstav- Fortunat Černilogar in Moreno Ba- stavin za priloge in marinade zelo ljene so ribogojnice, ki so članice lo- ccichet. IZDAL IN ZALOŽIL: Tolmin- previden.« Na koncu sta tudi dva kalnih akcijskih skupin, partnerjev Nem{ke kostnice ski muzej. KRAJ IZDAJE: Tolmin. recepta za pripravo sladic, ki ju lahko projekta. Čisto za konec pa je za med So~o in Piavo LETO IZDAJE: 2020. ŠTEVILO STRA- postrežemo zraven jedi iz postrvi. pokušino objavljenih nekaj receptov Razstavni katalog z naslovom NI: 44. NAKLADA: 100. FORMAT: 22 NASLOV: Jedi iz postrvi iz reke ribjih jedi. Nemške kostnice med Sočo in Piavo cm × 17 cm. VEZAVA: mehka.
Utrinki
PESTROST DESETEGA upano najstarejši krajanki Hudajužne POHODA PO BEVKOVI POTI Justini Debeljak in predsedniku Hudaju`na–Zakojca – Jubilejni de- Krajevne skupnosti Hudajužna- seti pohod po Bevkovi poti iz Hu- Obloke Zdenku Torkarju. Kot je v dajužne v Zakojco v organizaciji Kul- nagovoru poudarila predsednica turno tehnično turističnega društva društva Alenka Zgaga, »je pomem- (KTT) Društva Baška dediščina je bno, da se spominjamo velikih presegel vsa pričakovanja. Pohodni- imen, kot je France Bevk, ki je s ki so prišli iz vse Slovenije, najstarej- svojimi deli v slovenski prostor in ši udeleženki pa sta šteli kar 85 in izven njega ponesel tudi ime Ba- 87 let. Navdih za hojo sta jim pred ške grape. Da sprejemamo in vsr- startom dala Bevkova beseda in tra- kavamo bogastvo, ki nam ga je za- dicionalni informacijski list, ki je bil pustil in z jim seznanjamo obisko- tokrat izdan kot brošura Po sledeh POHOD PO BEVKOVI POTI vsako leto poteka v okviru Bevkovih dnevov. Letos, ko obeležujemo 130 let rojstva in 50 let smrti pisatelja Franceta Bevka, so velikanu slovenske književnosti odkri- valce, turiste in prijatelje, ki hodijo Franceta Bevka v Baški grapi. li spominsko tablo. tod mimo.« V Zakojci jih je čakala dobrodošlica. društvom in v okviru Festivala poho- letošnjo jesen v razpršeni podobi Sledil je voden ogled Bevkove do- Hudajužna je bila pogost cilj Bevko- dništva Posočja, Frika festa ter Dne- mačije, pokušina kruha z zaseko iz odvil po območju njegovega delova- vega vsakdana, saj je iz bližnjih obnovljene krušne peči in Bevkovo vov evropske kulturne dediščine nja. Rdečo nit mu bodo izrisale Oblok izhajala njegova mati. Posvetil kosilo v središču vasi. Po vrnitvi v pripravili v Okrepčevalnici Zver. osebnosti, ki so v preteklosti pustile ji je svoje spomine in jo vpletel v Hudajužno so se udeleženci poho- Popoldne so pohodniki prisostvovali sledi. Tega dne so odkrili spominsko svoje zgodbe. da odzvali vabilu na okusno friko, ki prvemu dogodku iz nabora 15. FE- tablo velikanu slovenske književnosti Besedilo in foto: Olga Zgaga, so jo v sodelovanju z omenjenim STivala Odmevi dediščine, ki se bo Francetu Bevku. Dejanje je bilo za- KTT Društvo Baška dediščina
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020 Knji`na polica ( 40 )
danje življenje domačinov. Gospodarski začetku avtorica pojasni nastanek razvoj je prinesel tudi okupacijo in raz- razglednic in se v nadaljevanju osre- mejitev, po kateri je Podbrdo prešlo pod dotoči na razglednice iz Podbrda. Kraj tujo oblast. Nova rapalska meja je predstavi s pomočjo 66 razglednic, ki pretrgala tisočletne vezi prebivalcev na sodijo v zbirko njenega moža Cveta obeh straneh meje. »V Podbrdo je ita- Zgage, za katero pravi, da »jo je na- lijanska vojska prišla med 9. in 19. črtno dopolnjeval več kot dvajset let. novembrom 1918. Kar dve leti sta mo- Večino originalov je odkupil od zbi- rali preteči, preden sta kraljevini pod- ralcev, nekaj malega jih je dobil po- pisali Rapalsko pogodbo o razmejitvi. darjenih. Pri zbiranju ga je vodilo Z njo sta začrtali potek meje, ki je pred- predvsem zanimanje, kako se je videval tudi nekatere popravke. Tako Podbrdo spreminjalo skozi čas, zato so zaselki Sorice in Danj naknadno se je zadovoljil tudi s kopijami. Ob pripadli Jugoslaviji, Italijani pa so se od vsaki je zapisano, kdo hrani original.« tam umaknili šele 1921. Rapalsko mejo V drugem delu pa je avtorica natrosi- so na terenu dokončno določili leta la kup drugih zanimivih zgodovinskih 1924 in jo označili z mejniki. Podbrdo »mrouc« (narečno drobtinic), s kate- Zgodovinska pot je tedaj postalo obmejno središče no- rimi Podbrdo spoznamo še bolje. ve italijanske oblasti, železniška po- Kejzna karta me NASLOV: Kejzna karta me pisej – »Mrouce cajta« staja pa zadnja postaja v Italiji.« Podbrdo na starih razglednicah. AV- pisej – Podbrdo na V sklopu projekta Mrouce cajta je NASLOV: Zgodovinska pot »Mrouce TORICA: Olga Zgaga. IZDALA IN med drugim nastal vodnik, v katerem cajta« – Rapalska meja. AVTORJI: starih razglednicah ZALOŽILA: Občina Tolmin. KRAJ avtorji Karla Kofol, Anka Rudolf in Karla Kofol, Anka Rudolf in Grega Med številnimi dejavnostmi projek- IZDAJE: Tolmin. LETO IZDAJE: 2020. Grega Žorž opisujejo zgodovino Podbr- Žorž. IZDALA IN ZALOŽILA: Občina ta Mrouce cajta se med najobsežnejše ŠTEVILO STRANI: 110. NAKLADA: da. Osredotočili so se na obdobje prve Tolmin. KRAJ IZDAJE: Tolmin. LETO dejavnosti šteje prav knjiga avtorice 300. FORMAT: 20,5 cm × 29 cm. VE- polovice 20. stoletja, ki je z gradnjo IZDAJE: 2020. ŠTEVILO STRANI: 20. Olge Zgaga. Ta se odraža na 110 stra- ZAVA: mehka. cest in železnice, predvsem pa z gradnjo NAKLADA: 700. FORMAT: 21,6 cm × neh knjige Kejzna karta me pisej – Knjižno polico napolnili: Mateja Kutin bohinjskega predora, spremenil dote- 30,4 cm. VEZAVA: mehka. Podbrdo na starih razglednicah. Na in Tatjana Šalej Faletič
Utrinki Obvestilo
DAN KNJI@NICE 2020 KOLEDAR PRIREDITEV – Poso~je – S kratkim dokumentarnim POJASNILO filmom, v katerem smo se spomnili Zaradi aktualnih razmer v državi smo časov gradnje, smo v Knjižnici Cirila se v uredništvu odločili, da tudi Kosmača Tolmin v začetku poletja tokrat Koledarja prireditev ne objavi- simbolično obeležili 40. obletnico smrti pisatelja Cirila Kosmača in mo. Veseli bomo, če nam boste in- hkrati 40. obletnico odprtja sedanje formacije o dogodkih, ki jih boste v stavbe knjižnice v Tolminu. Letošnji prihodnje organizirali, poslali. Če pri- Dan knjižnice, že tretji zapovrstjo, pa pravljate virtualne dogodke, nam smo praznovali 28. septembra, ko jih posredujte in jih bomo delili na FB obeležujemo 110 let rojstva pisatelja, SOČAsnik. po katerem naša knjižnica ponosno nosi ime. Z njim smo v veliki meri po- Če se bodo razmere izboljšale, bo- vezali vsebino tega dne in v sodelo- mo v naslednji številki objavili tiste vanju z zavodom VseUk otroke v prireditve, ki se bodo odvijale po ustvarjanje s 3D-pisali pospremili s 18. decembru 2020. Informacije Kosmačevo črtico Medvejke. Zvečer nam posredujte na telefonski številki smo v galeriji knjižnice prisluhnili V OKVIRU DNEVA KNJIŽNICE JE BILA PREDSTAVLJENA KNJIGA LOVIM POMLADNI VETER, 05/38-41-502 in 05/38-41-510 ali predstavitvi letos izdane knjige Lovim v kateri so zbrane knjižno še neobjavljene črtice in novele pisatelja Cirila Kosmača. Predstavila e-naslov: [email protected]. pomladni veter. V njej so izšle knji- sta jo urednik Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej. Foto: arhiv knjižnice žno doslej še neobjavljene črtice in novele Cirila Kosmača, vsebino pa ložnostna razstava gradiva, ki našo tolminski knjižnici smo tretješolce spletne strani. V sodelovanju z založ- sta predstavila urednik Andraž knjižnico povezuje z njim in ga hrani- povabili k sodelovanju v bralni akciji bo Beletrina smo jih posebej Gombač in pisateljeva hči Nanča mo v domoznanski zbirki. Moja knjižnica. Sicer pa smo letošnji predstavili osnovnošolcem, skozi ves Kosmač Kogej. Dogodek je bil v ži- Bovška enota je Dan knjižnice pra- dan izkoristili za promocijo elektron- dan pa v vseh naših enotah tudi širši vo predvajan prek Youtube kanala znovala v sodelovanju z OŠ Bovec skih virov. Poseben poudarek smo javnosti. Vsi dogodki so bili izvedeni knjižnice, posnetek pogovora pa je ter večernim pripovedovalsko-glas- dali elektronskim in zvočnim knji- v skladu s priporočili Nacionalnega dostopen na naši spletni strani. V benim dogodkom Zgodbe o smrti in gam, spletnim časopisom ter drugim inštituta za javno zdravje. počastitev spomina na Kosmača je ljubezni v izvedbi Renate Lapanja splošno uporabnim e-zbirkam, ki jih Jerneja Berginc, direktorica ob Dnevu knjižnice zaživela tudi pri- ter Andree Pandolfa. V kobariški in ponujamo in so dostopne prek naše Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin
SO^Asnik, letnik XXI, {t. 4, 2020