Terry Pratchett in Neil Gaiman V Slovenskem Prevodu

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje

Tjaša Kokol

TERRY PRATCHETT IN NEIL GAIMAN V SLOVENSKEM PREVODU: PREVODNI PREMIKI V GOOD OMENS TERRY PRATCHETT AND NEIL GAIMAN IN SLOVENE TRANSLATION: TRANSLATION SHIFTS IN GOOD OMENS

MAGISTRSKO DELO

Maribor, september 2015

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje

Tjaša Kokol

TERRY PRATCHETT IN NEIL GAIMAN V SLOVENSKEM PREVODU: PREVODNI PREMIKI V GOOD OMENS

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, september 2015

Lektorica: Mija Kovač, magistrica slovenskega jezika in književnosti

Prevajalka: Tjaša Kokol, univ. dipl. medj. študij – angleščine in nemščine

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, doc. ddr. Natalii Kaloh Vid, za strokovno pomoč pri izdelavi magistrske naloge.

IZJAVA

Podpisana Tjaša Kokol, rojena 19. 05. 1989, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. Stopnje Prevajanje – angleščina in Prevajanje – nemščina, izjavljam, da sem magistrsko delo z naslovom Terry Pratchett in Neil Gaiman v slovenskem prevodu: Prevodni premiki v Good Omens pri mentorici doc. ddr. Natalii Kaloh Vid izdelala sama, prispevki drugih so posebej označeni, uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni.

Maribor, ______………………… (podpis)

POVZETEK

Pri prevajanju literarnih del so prevajalcem za premostitev razlik med jezikom izvirnika in jezikom prevoda na voljo različne prevajalske strategije. Nekatere izmed teh lahko privedejo do manjših ali večjih odstopanj, ki povzročijo razlike v bralni izkušnji bralcev izvirnika in prevoda. V prevodu pa se lahko pojavi še ena, sicer nezaželena kategorija odstopanja od izvirnika – prevajalska napaka. Magistrsko delo raziskuje, katere strategije in odstopanja se v Gorenčevem prevodu romana Good Omens, avtorjev Neila Gaimana in Terryja Pratchetta, pojavijo najpogosteje in kako je zaradi njih bralna izkušnja bralcev prevoda drugačna od tiste bralcev izvirnika. Prav tako je v ospredju učinek, ki ga imajo odstopanja v karakterizaciji likov na bralčevo predstavo o njih.

Knjučne besede: literarno prevajanje, prevajalske strategije, prevajalska napaka, karakterizacija, Dobra znamenja

ABSTRACT

Translators of literary works have several translating strategies to choose from when approaching differences between the source language and the target language. Some of these strategies cause smaller or bigger discrepancies. Consequently the reading experience of the target language readers may differ from that of the source language readers. Another category of discrepancy that can manifest in a translation is a translation mistake. This master thesis focuses on the translating shifts and discrepancies in Boštjan Gorenc's translation of the novel Good Omen, by Neil Gaiman and Terry Prattchet. The thesis analyses how the reading experience changes due to these shifts. Another key interest is the influence of these discrepancies on the characterization of the characters and their perception by the reader.

Key words: literary translation, translating strategies, translation mistake, characterization, Good Omens

Kazalo vsebine

1 Uvod ______1 1.1 Namen in cilji ______2 1.2 Metode ______2 1.3 Literatura______3 1.4 Hipoteze ______4 2 Literarno prevajanje ______5 2.1 Prevajanje in branje ______5 2.2 Elementi besedila, ki zahtevajo posebno pozornost ______6 3 Prevajalske straegije in napake ______11 3.1 Prevodni premiki ______11 3.2 Prevajalske strategije ______11 3.3 Prevajalska napaka ______14 4 Karakterizacija ______15 4.1 Zunanjost ______15 4.2 Dejanja ______15 4.3 Ime ______16 4.4 Govor in dialekti ______16 5 Predstavitev avtorjev ______19 5.1 Terry Pratchett ______19 5.2 Neil Gaiman ______20 5.3 Prevajalec Boštjan Gorenc (Pižama) ______21 6 Predstavitev knjige ______23 6.1 Kratek povzetek zgodbe ______23 6.2 6.2. Slog avtorjev in podrobnejša predstavitev romana ______23 6.3 Radijska igra ______24 6.4 Osebe ______25 7 Primeri odstopanj, razdelitev po strategijah in primerjava dojemanja bralcev______27 8 Sklep ______68 9 Viri in literatura______71

1 Uvod Magistrska naloga obravnava fantazijski roman Good omens (Dobra znamenja), ki je plod sodelovanja priznanih britanskih pisateljev Neila Gaimana in Terryja Pratchetta. Izšel je leta 1990, leta 2015 pa je bil prirejen za radijsko igro. Načrtovan je bil tudi celovečerec z Robinom Williamsom in Johnnyjem Deppom v vlogah angela Aziraphala in demona Crowleya, vendar so načrti propadli. Sledili so načrti za televizijsko serijo, ki pa še niso obrodili sadov.

Roman spremlja pester izbor likov, katerih zgodbe se prepletajo in postopoma združujejo, dokler se ne združijo v eno, kasneje pa ponovno razdelijo na posamezne zgodbe. Osrednji konflikt zgodbe je vojna med Peklom in Nebesi ter posledičen konec sveta, ki pa ga protagonisti s skupnimi močmi uspešno preprečijo.

Edini slovenski prevod romana je izšel leta 2010 in je delo prevajalca Boštjana Gorenca (Pižame), ki je bil zanj uvrščen na Častno listo IBBY. Vendar je smiselno domnevati, da se v tako obsežnem prevodu, ne glede na sposobnosti prevajalca, lahko pojavijo netočnosti.

Zaradi uporabe različnih strategij prevajanja in možnega pojava prevajalskih premikov ali v posameznih primerih celo napak se v prevodu nedvomno pojavijo odstopanja od izvirnika. Odstopanja so lahko tolikšna, da je tudi karakterizacija nekaterih likov spremenjena in jih bralci prevoda posledično dojemajo drugače kot bralci izvirnika.

Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava literarno prevajanje, prevajalske strategije in prevajalske napake, prav tako pa tudi bralno izkušnjo in karakterizacijo likov. Temu sledi predstavitev avtorjev, prevajalca, vsebine romana in pomembnih posameznih likov. V empiričnem delu so navedeni in analizirani izbrani odlomki iz romana, v katerih se med izvirnikom in prevodom pojavijo večja odstopanja. Večina izbranih odlomkov se nanaša na negativni premiki – prevajalec bi lahko izbral boljšo strategijo ali pa se izognil

1 napaki, predstavljenih pa je tudi nekaj zelo dobrih primerov, kjer so bile odločitve prevajalca zelo domislne.

1.1 Namen in cilji Namen magistrskega dela je ugotoviti, katere prevajalske strategije je prevajalec najpogosteje uporabil pri ustvarjanju prevoda in ali so se pri prevajanju pojavile kakšne prevajalske napake, ter analizirati premike oz. odstopanja od izvirnika. Osnova za ugotavljanje strategij je primerjava izvirnika in prevoda v celoti ter analiza odlomkov, kjer se pojavijo večja odstopanja.. Pri tem bodo v ospredju predvsem nezaželeni premiki oz. odstopanja, torej tisti, ki prevod oddaljujejo od izvirnika, ko to ne bi bilo potrebno. Vendar pa je v nalogo vključenih tudi nekaj zelo dobrih primerov ohranjanja humorja z izbiro strategij, ki sicer povzročijo večji premik v pomenu, vendar pa ohranijo bistvo – humor. Prav tako vzame analiza pod drobnogled posledične spremembe karakterizacije, pri čemer je posebna pozornost posvečena spremembam v govornem izražanju posameznih likov.

Cilj dela je poiskati prevodne premike in jih opredeliti glede na vrsto strategije ali jih označiti kot prevajalsko napako. Nadaljnji cilj je ugotoviti, če so ta odstopanja za bralca prevoda moteča in v kolikšni meri so moteča ter kako se percepcija s strani bralcev prevoda posledično razlikuje od percepcije bralcev izvirnika.

1.2 Metode Poglavitna metoda tega magistrskega dela je komparativna metoda, saj je njegova osnova vzporedna primerjava med angleškim izvirnikom romana in njegovim slovenskim prevodom ter izpis deov besedil, v katerih prevod odstopa od izvirnika. V analizi se ne pojavijo primeri, v katerih so odstopanja komaj opazna in bistveno ne vplivajo na pomen, slog ali bralno izkušnjo. Nekatera odstopanja so delovala zelo nelogično, saj je bil v prevodu mestoma celoten odstavek drugačen kot v izvirniku, zato sem na spletu raziskala, ali se tudi med posameznimi izdajami izvirnika pojavijo odstopanja. Našla sem seznam teh odstopanj (www.lspace.org/books/apf/good-omens.html) in ugotovila, da je prevajalec

2 uporabil drugačno izdajo izvirnika kot jaz. Odstopanj, ki izhajajo iz tega dejstva, v analizi prav tako nisem upoštevala. Preostale primere sem analizirala na podlagi zbranega teoretičnega gradiva, določila uporabljene prevajalske strategije in primere ustrezno komentirala. Opazovala sem tudi pomensko skladnost med izvirnikom in prevodom: če sem opazila, da bi bilo katerega izmed primerov mogoče prevesti tako, da bi bil bolj skladen z izvirnikom, sem za tak primer predlagala nov prevod. Na koncu sem na podlagi primerov poskušala ugotoviti še, katera strategija najbolj vpliva na spremembo bralne izkušnje.

1.3 Literatura Primarni vir te naloge je bil predvsem prevajalski priročnik Mone Baker, In Other Words: A Coursebook on Translation, ki obravnava prevajalske težave in strategije, ki služijo za njihovo premagovanje. Strategija, ki je Mona Baker ne navaja in se je pojavila v analizi, je povzeta po Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation, avtorjev Vinaya in Darbelneta. Prav tako je pomembno omeniti teorijo o prevajalski napaki predstavljeno v delu Martine Ožbolt, Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja. Pomemben vir je bila tudi Slovenska slovnica Jožeta Toporišiča, saj iz nje izhaja teoretični del o zvrstnosti jezika in delitvi na knjižni in neknjižni jezik, ki je bil ključnega pomena pri analizi. V teoretske mdelu sem se prav tako naslanjala na delo Rite Oittinen, Translating for Children, katerega glavna tematika je sicer prevajanje posebej za otroke, vendar poda tudi teorijo o prevajanju in branju nasploh. Pomembno je omeniti še priročnik Literary Translation: A Practical Guide, avtorja Clifforda E. Landersa, ki prav tako obravnava teorijo literarnega prevajanja in primerne pristope. Teoretičen pogled na karakterizacijo likov, ki je prav tako pomemben za analizo, pa temelji na priročnikih Orsona S. Carda, Elements of Fiction Writing: Characters & Viewpoint in Nancy Kress, Characters, Emotion & Viewpoint: Techniques and exercises for crafting dynamic characters and effective viewpoints ter spletnem članku The Uses and Abuses of Dialect: Y'all Be Sayin' Wha'? Lore L. Lake.

Slovarske razlage besed, ki služijo razlagi razlik v pomenu, so povzete po

3 spletnem slovarju Oxford Dictionaries (British & World English, http://www.oxforddictionaries.com/) in spletnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html). Načrtno nisem uporabila druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje SSKJ-ja, saj je bil prevod narejen pred njenim izidom in si je prevajalec pri izbiri kvalifikatorjev lahko pomagal le s prvo izdajo SSKJ-ja.

1.4 Hipoteze Raziskovalne hipoteze so sledeče:

• Prevajalec ni vedno izbral najboljše prevajalske strategije za doseganje skladnosti prevoda z izvirnikom.

• Prevod in izvirnik se najbolj razlikujeta po karakterizaciji likov, predvsem v socialnih zvrsteh, ki se pojavijo v njihovem govoru.

• Prevodni premiki oz. odstopanja, ki se pojavijo kot posledica izbranih strategij, spremenijo karakterizacijo likov in predstavo bralcev o njih, posledično pa se spremeni tudi bralna izkušnja.

2 Literarno prevajanje Za literarna besedila značilno sledeče: v osnovi so pisana, čeprav so lahko tudi govorjena; lahko so kanonizirana; v večji meri izpolnjujejo bolj estetsko kot informativno funkcijo, se pravi, da je njihov cilj doseganje določenih čustvenih odzivov in zabava, ne pa informativnost ali prepričevanje; dojemamo jih kot izmišljene, tudi če slonijo na resničnih dejstvih; vsebujejo besede, predstave itn. z nejasnimi ali nedoločljivimi pomeni; označuje jih poetična uporaba jezika (jezik je sam po sebi pomemben); lahko uporabljajo manjšinske jezikovne sloge (sloge, ki niso standardni, npr. sleng in arhaizmi). Zgoraj naveden seznam značilnosti je sestavljen iz zbranih ugotovitev sledečih avtorjev: Stockwell, Venuti, Pilkington in Berman (Baker, Saldanha, 2008, str. 152).

Besedila, s katerimi se ukvarjajo literarni prevajalci, imajo torej nekatere značilnosti, ki zahtevajo drugačno naravnanost, kot jo od prevajalcev zahtevajo neliterarna besedila. Pomembno razlika med literarnim in neliterarnim prevajanjem je, da je pri literarnem prevajanju način, kako nekaj povemo, prav tako pomemben, kot to, kar povemo. Pomembno je omeniti tudi prevladujoče prepričanje literarnih prevajalcev, da mora prevod bralcem izvabiti enak čustven in psihološki odziv, kot ga izvirnik izvabi svojim bralcem. Vendar pa se je glede vsebine pogosto treba nekoliko omejiti, saj lahko v nasprotnem primeru hitro nastanejo težave. Preveč zvesti prevodi, ki se trudijo obdržati vsako posamezno podrobnost izvirnika, lahko zaradi razlik med jeziki hitro zvenijo okorno in nerodno. Najbolje je prevajati (s)misel za (s)misel, saj je prevod tako običajno bolj tekoč in prijetnejši za branje. Vprašanje, ki si ga je pri prevajanju treba zastaviti, je, kako bi govorec nekaj povedal, če bi govoril jezik prevoda. To je še posebej pomembno pri prevajanju profanosti ali drugih čustveno nabitih elementov govora (Landers, 2001, str. 7, 29, 55).

2.1 Prevajanje in branje Prevajalci so tudi bralci, sprva izvirnika, nato pa tudi prvi bralci novo ustvarjenega prevoda. Besedilo ni nekaj nespremenljivega in stalnega, ampak ob vsakem branju spodbudi drugačen odziv. Besedila so torej neskončne verige

5 interpretacij, preoblikovanj, ki nastajajo v sozvočju z osebo, ki besedila bere. Branje, še posebej pri prevajanju, je posledično zelo zapleteno proces (Oittinen, 2000, str. 15).

Mnenje Oittinenove je pri prevajanju smiselno upoštevati, saj prevod nastane na podlagi prevajalčevega branja in kar je še bolj pomembno, razumevanja izvirnika. Če se prevajalec besedilu ne posveti dovolj, lahko spregleda podrobnosti, ki se na prvi pogled morda zdijo nepomembne, vendar se lahko kasneje v besedilu ponovno pojavijo in nosijo velik pomen. Prav tako lahko zaradi površnega branja prevajalec naredi marsikatero napako (npr. zamenjava podobno pisanih besed). Pomembno pa je vedeti, da sta del prevoda tudi situacija in njegov namen ter da prevajalci nikoli ne prevajajo besed samih, ampak celotne situacije. K prevajanju prinesejo svojo kulturno dediščino in bralne izkušnje (Oittinen, str. 3).

Pomembno je, da prevajalec bralcem prevoda ponudi enako možnost, kot so jo imeli bralci izvirnika, to je možnost uživanja v branju. Prevajalčevi bralci bi namreč morali imeti možnost doživljati enake čustvene odzive, ki jih je avtor ponudil bralcem v maternem jeziku, prav tako pa bi morale ostati ohranjene tudi enake razsežnosti možnih interpretacij.

2.2 Elementi besedila, ki zahtevajo posebno pozornost 2.2.1 Socialne jezikovne zvrsti Socialne jezikovne zvrsti se po Toporišiču (2004, str. 13–14) delijo na dva glavna dela: • knjižni jezik (zborni in splošno- ali knjižnopogovorni), • neknjižni jezik (zemljepisna narečja in pokrajinski pogovorni jeziki).

2.2.1.1 Knjižne zvrsti Nosilci knjižnih zvrsti so jezikovno šolani ljudje (vsaj do stopnje srednje šole). Zborni jezik je predvsem pisan in se ga načeloma govori po pripravljeni pisni predlogi. Namenjen je množičnemu naslovniku, ki ga sestavlja javen, izobrazbeno in narečno (lahko tudi socialno) neenak zbor poslušalcev. Splošno- ali

6 knjižnopogovorni jezik je manj stroga različica zbornega jezika in se uporablja predvsem za nagovor nemnožičnega, neformalnega zbora poslušalcev, ki ga nagovarjamo brez vnaprej pripravljenega besedila. Nosilci knjižnoopogovornega jezika so enaki tistim zbornega jezika, vendar je položaj, v katerem ga uporabljajo, drugačen. Govorec ne sporoča pasivnemu naslovniku, ampak si govorec in poslušalec običajno izmenjujeta vlogi. Knjižnopogovorni jezik lahko služi zasebni komunikaciji med enakovrednimi udeleženci ali pa komunikaciji, kjer je en udeleženec drugemu podrejen (npr. človek, ki ponuja storitev, in njegova stranka) (Toporišič, 2004, str. 14, 15, 16).

2.2.1.2 Neknjižne zvrsti Neknjižni pogovorni jezik je lahko vseslovenski ali pokrajinsko obarvan, pri čemer je obarvanost najbolj opazna pri naglaševanju in stavčni fonetiki. Ta jezikovna zvrst se uporablja za govorne položaje, ki nastajajo sproti (družabni stiki, družinski pogovori itd.), in se pojavlja predvsem v govorjeni obliki (v pisani le za posebne namene). Pokrajinski pogovorni jezik služi opravljanju nalog, ki jih v vsenarodnem okviru opravljamo v knjižnem jeziku. Njegova glavna značilnost so izposojenke iz drugih jezikov in preprostejša skladnja ter živost njegovih prvin v sodobni govorici. Zemljepisna narečja so tradicionalno najpogosteje oblike kakega jezika na določenem zemljepisnem območju (prvotno kmečkem). Narečnih skupin je v Sloveniji 8 (koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska, panonska in kočevska), ki pa se naprej delijo na manjša narečja in govore (Toporišič, 2004, str. 21, 23, 24). Socialne zvrsti pa imajo še podzvrsti, ki se po Toporišiču delijo kot sledi: - interesne govorice: sleng, žargon, latovščina; - starostne zvrsti: otroška, mladostniška, odraslostna, starčevska; - spolnostna: moška, ženska; - vitalnostna: živa, papirnata; - interesnodružbena: družinska, dvoriščna, šolska, delovnostna, športna, rekreacijska; - izobrazbenostna: predšolska, osnovnošolska, srednješolska, višješolska, univerzitetna;

- stanovska: kmečka, delavska, mestna, plemiška; - stvarnostna: dejstvena, umiselna (Toporišič, 2004, str. 13).

Pri prevajanju socialnih jezikovnih zvrsti mora pozornost veljati celotnemu idiolektu govorca in ne le posameznemu stavku ali odlomku besedila. Pogosto se zgodi, da v prevodu na nekem mestu ne moremo poustvariti specifične neknjižne rabe jezika, vendar pa lahko kompenziramo in neknjižno rabo dodamo na drugem mestu. Literarno prevajanje zahteva tudi določitev pripovedovalca. Pomembno je ugotoviti prevladujoč ton besedila in določiti socialno zvrst njegovega izražanja. Šele nato lahko izberemo primerno socialno zvrst za posamezen odsek besedila. Pomembna je tudi socialna zvrst posameznih besed, saj lahko vse besede posameznega jezika opredelimo na podlagi socialnih zrsti in jih razdelimo v več kategorij, npr. knjižne, neknjižne, žargonske, vulgarne, narečne itn. Moramo se zavedati, da lahko ena sama beseda iz napačne zvrsti bralca zelo zmoti (Landers, 2001, str. 59, 60, 61).

2.2.2 Kulturnospecifični elementi Besedilo, napisano v določenem jeziku, bo praviloma vsebovalo kulturne reference (osebe, predmete, ustanove itn.), ki jih druge kulture ne poznajo. Gre za nekaj, kar je bralcu izvirnika praviloma poznano, za bralca prevoda pa ne nosi nobenega pomena. Težave se običajno pojavijo, ko se prevajalec sooči z elementi, ki so kulturi, za katero prevaja, povsem neznani. Bolj sta kulturi tuji, večjo vrzel mora prevajalec zapolniti. Različnost kultur določa, koliko razlage (veliko, nekaj ali pa nič) bo bralec prevoda potreboval za razumevanje. Široka vrzel med kulturami postavi prevajalca pred dilemo, ali naj poskusi dodati dovolj kulturnega ozadja, da bo odziv bralcev prevoda na določeno besedo ali frazo podoben tistemu bralcev izvirnika (Landers, 2001, str. 79, 93).

2.2.3 Slog Po definiciji SSKJ-ja je slog nekaj, kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih. V literarnem smislu slog torej opisuje način, kako avtor uporablja besede. Slog je tisti, ki avtorja dela

8 razpoznavnega. Izvira iz avtorjeve izbire besed, stavčne strukture, prenesenih pomenov in razporeditve stavkov – elementov, ki služijo ustvarjanju vzdušja in pomena v besedilu.

Slog je obsežna in raznolika tema, o kateri še vedno tečejo mnoge razprave. Številni elementi sloga pogosto presegajo posamezne besede, ki jih avtor uporablja. Obsega namreč tudi razmerje daljših in krajših stavkov, delitev na odstavke, besedne figure itn. (Landers, 2001, str. 90).

Ko se prevajalec odloča glede sloga, so mu poleg izbire besed pomembne tudi odločitve, ki jih sprejme glede ostalih elementov. Landers meni, da je idealni prevajalec tisti, ki nima lastnega sloga, saj prevzema slog vsakega posameznega avtorja, ki ga prevaja. V praksi je nekoliko drugače, saj ima vsak prevajalec svoj slog, ki se mu ne more popolnoma odpovedati, prav tako kot se avtor izvirnika ne more odreči svojemu slogu. Nenazadnje lahko slog opredelimo kot značilen način vsakega posameznika, in ga zavedno ali nezavedno uporabljata tako prevajalec kot tudi pisec. Zelo malo verjetno je, da bi se lahko prevajalec popolnoma izognil uporabi lastnega sloga, poskus česa takega pa lahko naredi več škode kot koristi: na tak način prevajano besedilo namreč zveni umetno in togo (Landers, 2001, str. 90), poleg tega s tem prevajalec meče slabo luč na avtorja, saj lahko bralci prevoda domnevajo, da je v prevodu ubeseden slog avtorjev slog.

2.2.4 Narečje oz. dialekt Narečje oz dialekt je zaključen jezikovni sestav, ki ga njegovi govorci (avtohtono prebivalstvo) na določenem geografskem področju uporabljajo za zadostitev (vseh) sporazumevalnih potreb. Gre za razmeroma stabilno strukturno jezikovno celoto, ki se uporablja skoraj izključno v prostem govoru. Nekateri jezikovni pojavi so narečjem skupni, drugi so značilni, prepoznavni in tipični izključno za določeno narečje. Čeprav se jezikovne posebnosti pri narečjih pojavijo na vseh jezikovnih ravninah (glasoslovna, oblikoslovna, skladenjska, besedotvorna in besedoslovna), niso povsod enako izrazite. Narečje pa je prav tako kompleksna jezikovna, zgodovinska in sociološka kategorija, saj so vzroki za njegov nastanek

9 zemljepisni, zgodovinski in upravno-politični (Unuk, 1997/1998, 307–308).

Prevajanje dialektov je težavno, saj posamezen dialekt v kulturi izvirnika govori točno določena skupina ljudi, za katero v kulturi prevoda le redko najdemo popolno ustreznico. Landers meni, da je prevajalec, ki želi prevesti dialekt in vse oznake , ki jih ta prinaša s seboj, sicer dobronameren in predan svojemu delu, vendar pa je prevod dialekta tako rekoč nemogoč. V prevodu lahko sicer nakažemo nestandarden način govora, vendar je bolje, da to počnemo varčno. Pri dolgih odlomkih, ki so pisani v dialektu, lahko v najboljšem primeru upamo na uspešno posplošeno adaptacijo govorjenega diskurza, se pravi na nekakšno smiselno poustvaritev nespecifične regionalne govorice. Pretvarjanje dialekta iz izvirnika v drug dialekt v prevodu Landers odsvetuje, saj naj bi element dialekta v tem primeru zaradi povezanosti s kulturo podali povsem drugače, kot pa je to storjeno v izvirniku. (Landers, 2001, str. 116, 117).

Nasprotno pa Routledgova enciklopedija prevajalskih študij navaja Brissetovo, ki meni, da je prisotnost določenega dialekta v jeziku prevoda dobrodošla priložnost za uspešen prenos sociolektov iz jezika izvirnika. Pri prevajanju so nujno potrebne tudi nekatere spremembe, kar zadeva sleng, ljubkovalne izraze in zmerljivke, saj lahko preveč dobesedni prevodi bralcem izvabijo napačne odzive (Baker, Saldanha, 2008, str. 92—93).

3 Prevajalske strategije in napake V proces prevajanja so vključene številne strategije, ki služijo premašanju sporočila iz izvirnika v original. Zaradi razlik med jeziki pa prihaja med izvirniki in prevodu do razhajanj, ki nastanejo ob poskusih premostitve teh razlik. Prav tako se pri prevajanju občasno pojavi še posebna kategorija, ki pa ni zaželjena in se imenuje prevajalska napaka.

3.1. Prevodni premiki Izraz prevodni premiki se nanaša na vse, kar je v primerjavi z originalom novo ali kar manjka nekje, kjer bi pričakovali, da bo prisotno. Predstavlja torej spremembe, ki nastanejo pri postopku prevajanja. Zaradi definicije prevajanja kot vrste uporabe jezika so premiki del jezikovne rabe in ne del jezikovne zmožnosti. Prevodni premiki so zato ločeni od sistemskih razlik med jezikom in kulturo izvirnika in prevoda. Sistemske razlike kažejo na stopnjo kompetence in so del osnove, ki je nujna za prevajanje, prevodni premiki pa so rezultat poskusov reševanja težav, ki jih povzročajo sistemske razlike. Prevodne premike lahko po van den Droecku in Lefeverju, Touryju ter van Leuven-Zwartovi delimo na obvezne in izbirne premike. Obvezni premiki so potrebni zaradi razlik v jezikovnih sistemih. Izbirni premiki pa so tisti, za katere se prevajalec odloči zaradi sloga, ideologije ali kulture. V tej nalogi sem svojo pozornost namenila predvsem izbirnim premikom (Baker, Saldanha, 2008, str. 269—271).

3.2 Prevajalske strategije Neekvivalenca na besedni ravni pomeni, da jezik prevoda ne premore besede, ki bi bila neposredna ustreznica besede, uporabljene v izvirniku. Težavnost premagovanja te ovire je odvisna od narave neekvivalenc, saj različne vrste le-teh zahtevajo uporabo različnih strategij: nekatere neekvivalence so enostavne, druge pa bistveno bolj zapletene in je težje poiskati pravo rešitev zanje. Vendar pa na izbiro strategije ne vpliva le narava neekvivalence, ampak tudi sobesedilo, ki pogosto zoži izbor razpoložljivih strategij (Baker, 1999, str. 17—18).

3.2.1 Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) Ta strategija je uporabna pri premagovanju številnih neekvivalenc, še posebej, ko gre za pomen. Enako učinkovita je v veliki večini jezikov, saj hierarhična zgradba semantičnih polj ni vezana na posamezen jezik. Z uporabo nadpomenke prevajalec reši težavo pomanjkanja specifičnosti v jeziku prevoda v primerjavi z jezikom izvirnika. V takšnem primeru prevajalec v semantičnem polju poišče bolj splošno besedo, ki pokriva bistvo trdilnega pomena in z njo zamenja podpomenko, ki manjka v jeziku prevoda (Baker, 1999, str. 26, 28).

3.2.2 Prevod z bolj nevtralno oz. manj ekspresivno besedo Kadar v jeziku prevoda ni ekvivalentne, enako ekspresivne besede ali pa ima ta ekspresivna beseda nekoliko drugačno konotacijo kot pa v jeziku izvirnika, prevajalec namesto ekspresivne besede uporabi nekoliko bolj nevtralno besedo. ancient – archaic

Za prevajanje besede starodaven bi lahko v angleščini uporabili obe besedi, vendar pa ancient nima slabšalnega prizvoka nečesa zastarelega, kot ga ima archaic, in je torej nekoliko manj ekspresivna (Baker, 1999, str. 29—31).

3.2.3 Prevod s kulturnim nadomestkom Pri tej strategiji kulturnospecifično stvar ali besedo zamenjamo z besedo v jeziku prevoda, ki nima enakega dejanskega pomena, vendar pa ima podoben učinek na bralca prevoda. Poglavitna prednost te metode je dejstvo, da bralcu ponudi koncept, s katerim se lahko poistoveti oz. ga pozna ter mu je blizu in razumljiv. Prevajalec se o tem, ali bo to strategijo uporabil ali ne, odloča glede na to, koliko ustvarjalne svobode mu dovoli naročnik prevoda in kakšen je namen prevoda. Odločitev je odvisna tudi od jezikovnih skupnosti in njihove pripravljenosti sprejeti strategijo, ki vključujejo občutno odstopanje od dejanskega pomena v izvirniku (Baker, 1999, str. 31—32).

3.2.4 Prevod z izposojenko in razlago Ta strategija je še posebej pogosta pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov, sodobnih konceptov in modnih izrazov. Dodajanje razlage izposojenki je zelo uporabno, kadar se izraz v nadaljevanju besedila večkrat ponovi. Ko jo enkrat razložimo, lahko izposojenko ponavljamo brez razlage in bralec jo bo razumel, ne da bi ga zmotile dolge razlage (Baker, 1999, str. 34).

3.2.5 Prevod s parafraziranjem s podobnimi besedami Ta strategija se običajno uporablja, ko je koncept, izražen v izvirniku, leksikaliziran v jeziku prevoda, vendar v drugačni obliki, in ko je določena oblika v jeziku izvirnika uporabljena bistveno pogosteje, kot pa bi bilo to naravno v jeziku prevoda (Baker, 1999, str. 37).

3.2.6 Prevod s parafraziranjem z nepovezanimi izrazi oz. z razlago Tudi če koncept iz izvirnika v jeziku prevoda sploh ni leksikaliziran, lahko v nekaterih kontekstih še zmeraj uporabimo strategijo parafraziranja. Namesto podobne besede lahko za osnovo parafraze uporabimo modificirano nadpomenko ali pa razširimo pomen fraze iz izvirnika, še posebej, če je ta semantično zapletena. Poglavitna prednost strategije parafraziranja je, da je pri specifikaciji dejanskega pomena zelo natančna. Ena izmed pomanjkljivosti pa je, da nima statusa leksikalne enote in tako ne more izražati ekspresivnosti in vzbujati asociacij (Baker, 1999, str. 38, 40).

3.2.7 Prevod z izpustom Ta strategija morda zveni precej drastična, ampak v nekaterih kontekstih izpust prevoda besede ali izraza pravzaprav ne povzroči nikakršne škode. Če pomen, ki ga nosi določena enota ali izraz, ni dovolj pomemben za razvoj besedila, da bi upravičil motenje bralca z dolgo razlago, lahko prevajalec preprosto izpusti določeno besedo ali izraz. Seveda je pri izpustu besede ali izraza prisotna določena izguba pomena, zato se ta strategija priporoča le kot zasilni izhod, ko so prednosti tekočega, berljivega prevoda bistveno večje kot prednosti natančnega prenosa določenega pomena v danem kontekstu (Baker, 1999, str. 40, 42).

3.2.8 Prevod s kalkom Kalki spadajo v kategorijo sposojenk in nastanejo z dobesednim prevodom besed ali besednih zvez iz enega jezika v drugega. Mednje sodijo leksikalni (Compliments of the Season! iz angleščine v francoščino prevedeno kot Compliments de la saison!) ali pa strukturni kalki (v jezik prevoda vnašajo nove jezikovne zgradbe). S pogosto rabo lahko sčasoma postanejo del jezika. (Vinay in Darblenet, 1995, str. 32–33).

3.3 Prevajalska napaka Prevajalska napaka nastane, ko prevajalec z neustrezno izbiro oškoduje sporočilno ustreznost prevoda z izvirnikom. Pojem prevajalske napake je soroden pojmu jezikovne napake, vendar je njegov pomen širši. Prevajalska napaka je sicer lahko jezikovna napaka, ki nastane zaradi nezadostne kompetence prevajalca v jeziku izvirnika, jeziku prevoda ali obeh. Vendar so prevajalske napake običajno predvsem napake druge vrste, saj je osnovni pogoj za prevajalsko delo prav obvladovanje obeh jezikov (Nord, 1994, str. 267).

Če odmislimo površnost in neodgovornost, so vzroki za prevajalske napake pomanjkljiva kognitivna in etična profesionalna usposobljenost prevajalca, nezadostno obvladovanje jezika izvirnika, nezadostno obvladovanje jezika prevoda, nezadostno poznavanje kulture izvirnika, nezadostno poznavanje kulture prevoda, nezadostno poznavanje konvencij jezika izvirnika, nezadostno poznavanje konvencij jezika prevoda in nezadostno poznavanje besedilnega sveta (Ožbot, 2006, str. 36).

V tem smislu je prevajalska napaka predstavlja oviro pri vzpostavljanju nameravane funkcije v skladu s sporočilno ustreznostjo prevoda. Teža prevajalske napake se ovrednoti glede na prizadetost sporočilne vrednosti prevoda (Ožbot, 2006, str. 36).

4 Karakterizacija Karakterizacija likov je pomemben del pisateljskega dela. Dobro opisan lik si bodo bralci veliko lažje predstavljali kot pa lik, ki je karakteriziran zelo medlo in neodločno. Prav zaradi tega je pomembno, da se te lastnosti, ki lik določajo in ga bralcem naslikajo v mislih, ohranijo tudi v prevodu.

Na karakterizacijo likov vpliva več faktorjev, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Zaradi pomembnosti načina govora v tem magistrskem delu bo predstavitev karakterizacije skozi jezik obsežnejša.

4.1 Zunanjost Zunanjost osebe sestavljata dve različni vrsti lastnosti: tiste, ki jih je oseba izbrala, in tiste, ki jih ni. Nemogoče si je izbrati višino, starost, velikost noge ali obliko obraza. Če je človek rojen z nizkim čelom in majhnimi, ozkimi očmi, potem bo tak tudi ostal (če izvzamemo možnost obsežnih lepotnih operacij). To je nepravično, saj ljudje majhne, ozke oči pogosto interpretirajo kot pretkane in zahrbtne, čeprav je oseba takšnega videza v resnici lahko zelo iskrena in odprta (Kress, 2005, str. 21–22).

Nasprotno pa si lahko ljudje izberejo oblačila, pričesko in stopnjo negovanosti. Vendar tudi tukaj odločitve niso povsem svobodne, saj nanje učinkujejo omejitveni dejavniki, kot so na primer prihodek (če bi si jih lahko privoščili, bi najbrž več ljudi nosilo oblačila znamke Armani), moda in običaji. Kombinacija izbire in omejitvenih dejavnikov je tista, ki videz lika spremeni v močno karakterizacijsko sredstvo (Kress, 2005, str. 21–22).

4.2 Dejanja Lik je to, kar dela. V človekovem umu ljudje postanejo to, kar jih je videl storiti. To je najmočnejša oblika karakterizacije, ki se ji je najtežje upreti. Prav tako pa je to najpreprostejša oblika karakterizacije. Če lik nekaj ukrade, bralci vedo, da je tat. Če udari svoje dekle, potem ko jo zaloti z drugim moškim, bralci vedo, da je nasilen in ljubosumen. Če ljudem pripoveduje nasprotujoče verzije iste zgodbe,

15 bralci vedo, da je lažnivec ali dvoličnež. Tovrstna karakterizacija je res preprosta, vendar je prav tako površinska. V nekaterih zgodbah in pri nekaterih likih to zadostuje. V večini primerov, tako v besedilnem svetu kot tudi v resničnem življenju, pa to, kar neka oseba stori, ko jo nekdo slučajno opazuje, ni dovolj, da bi lahko to osebo zares poznal (Card, 2010, str. 17–19).

Ljudje so to, kar so storili in kar jim je bilo storjeno. Tako človek gradi podobo o sebi. V spominu nosi svojo lastno zgodbo o tem, kar se je zgodilo v njegovi preteklosti. Nekaterih spominov ne upošteva (da, to je storil, vendar je bil takrat še otrok), medtem ko drugi vse življenje visijo nad njim. Ne glede na to, koliko si lastno zgodbo ponavlja, je prav preteklost tista, ki ga označuje. Zaradi tega tudi pisatelj, ko ustvarja izmišljen lik, pove nekaj o njegovi preteklosti ter s tem bralcem pomaga razumeti, kdo je ta lik sedaj (Card, 2010, str. 22–23).

4.3 Ime Ime je del osebe in vzbudi številne asociacije. Je naslov, ki zastopa vse, kar je nekdo naredil in kar je. Morda je lik poimenovan po kom. Lahko je »mlajši« ali »II«. Poimenovan je lahko po stricu, teti, starem staršu ali kom povsem drugem. Ta človek in tudi lik bo imel odnos do imena, ki bo delno zasnovan na njegovi naravnanosti do osebe, po kateri je poimenovan. Ime lahko prav tako nakazuje obdobje, v katerem je bil nekdo rojen (Card, 2010, str. 116, 117).

4.4 Govor in dialekti Dialektologi, so ugotovili, da bralce najbolj pogosto razburijo tiste napake pri pisanju, ki jih strokovnjaki imenujejo »razlike v dialektu«. Štirje izmed petih bralcev poročajo, da je branje močnega dialekta zelo naporno. Ampak skoraj vsi bralci poročajo, da želijo like, ki zvenijo individualno oz. posebno in ne kot makete. Ne moremo se torej kar držati knjižnega jezika in reči, da je dobro tako, prav tako pa se ne moremo spustiti v močne dialekte, če hočemo, da nas bodo bralci še naprej brali. Ker ljudje v različnih krajih in situacijah običajno govorijo drugače in ker je leposlovje najboljše, ko pričara avtentičnost, lahko uporaba dialekta pisanju doda obarvanost, natančnost in živahnost. Pravilna uporaba

16 dialekta pomaga bolj živo izraziti osebnost lika in vzbuditi bralčevo pozornost tako pri pripovedovanju kot pri karakterizaciji. Istočasno pa morajo biti pisatelji pozorni na besede, ki jih likom polagajo v usta, in na to, kako dialog zveni in se bere (Lake, 2005).

Pri pisanju je namen dialoga in dialekta podoben. Oba razkrivata in definirata like na številne načine in bralcu ponujata nujno potrebne podatke. Medtem ko dobro pisan dialog razvija zgodbo, oblikuje in interpretira fiktivne dogodke ter poskrbi za razumljivost pomembnega in zapletenega razvoja zgodbe, lahko slabo pisan dialekt zgodbo uniči. Obratno je neupoštevanje dialektičnih značilnosti govora lika prav tako problematično (Lake, 2005).

Natančno določenega načina, kako pravilno podati govorne vzorce in dialekte, ne da bi hkrati dolgočasili ali zmedli bralce, ni ne za pisatelje, ne za prevajalce. Lahko bi uporabili transkripcijo govora neke osebe, ki govori določen dialekt, vendar pa se pojavi vprašanje, kaj ta transkripcija pove bralcu. Mu pomaga ustvariti bolj natančno predstavo o liku? Lahko iz prebranega sklepa, kakšna je oseba, ki bi besede izrekla, in od kod bi lahko bila? Fonetična reprodukcija običajno ne prinese nič dobrega, saj lik spremeni v stereotip – to je sicer lahko koristno pri komičnem pisanju, vendar je za druge vrste pisanja precej neuporabno (Lake, 2005).

Pri ustvarjanju dialekta na papirju sta zelo pomembni slovnica in izbira besed. Z dobro izbiro besed in vrstnega reda, v katerem so besede uporabljene, lahko pisatelj ustvari značilen govorni slog lika. Prav tako lahko vstavljanje »tujih« besed v dialog pomaga bolje določiti preteklost lika in njegovo kadenco govora. Tudi če bralec ne pozna tuje besede, bo vseeno razumel situacijo in doumel vsaj, ali beseda pomeni nekaj dobrega ali slabega.

Pisatelj mora med pisanjem vedno misliti na bralce, vsaj približno vedeti, kdo so, in razmisliti, če mora res uporabiti neznan sleng ali žargon. Če je

17 odgovor pritrdilen, potem mora poskrbeti, da bodo za bralce besede razumljive vsaj iz konteksta ali pa skozi razlago. Izpust glasov in napačna črkovanja morajo biti dovolj preprosta, da jih bralec razume brez večjih težav, njihova raba pa mora biti varčna.

Pri pisanju v dialektu pa je potrebno zelo natančno razmisliti tudi o likih in njihovem ozadju, se pravi o njihovi starosti, spolu, stopnji izobrazbe, etnični pripadnosti, družbenem stanu, o tem, kje živijo, tudi o tem, kje so odraščali, če se ta kraj razlikuje od kraja, kjer prebivajo itd. Vsi liki namreč ne smejo zveneti enako – koristno je, če jezik lika podaja namige glede njegovega ozadja, poleg tega pa je smiselno, da avtor pazi na ločevanje med vokalnimi slogi različnih likov. Cilj uporabe dialekta namreč je, da imajo liki svojstvene glasove, bralci pa zagotovljeno prijetno in gladko branje (Lake, 2005).

5 Predstavitev avtorjev 5.1 Terry Pratchett Sir Terence David John Pratchett (bolj znan pod imenom Terry Pratchett) je rojen 28. aprila 1948 v Beaconsfieldu (Buckinghamshire, Velika Britanija). Njegova prva komercialna objava je bila kratka zgodba The Hades Business, ki je bila najprej objavljena v šolskem časopisu, ko je bil star 13 let, dve leti kasneje pa jo je komercialno objavila še revija Science Fantasy.

Prvemu romanu (fantazijski humoristični zgodbi The Carpet People) sta sledila The Dark Side of the Sun (1976) in Strata (1981). Leta 1983 je prvič izšel roman The Colour of Magic (Barva Magije), ki je postal prva knjiga obsežne in svetovno znane fantazijske knjižne zbirke Discworld (Svet Plošče). Zbirka obsega več kot 30 knjig, zgodba pa je postavljena v bizaren svet, ki ga na hrbtu nosijo štirje sloni, stoječi na oklepu velikanske želve. Knjige iz te zbirke so izhajale še vse do avtorjeve smrti. Poleg njegovih lastnih del pa je treba omeniti še roman Good Omens (Dobra znamenja), ki ga je napisal v sodelovanju z Neilom Gaimanom in je izšel leta 1990.

Leta 2007 je javnosti razodel, da ima redko obliko Alzheimerjeve bolezni, ki pa je še v zgodnjem stadiju. Leta 2014 je moral zaradi bolezni prvič odpovedati javni nastop, 12. marca 2015 pa je zaradi te bolezni tudi umrl.

Za svoje zasluge na področju književnosti je bil imenovan v red britanskega imperija in leta 2008 prejel še britanski viteški naziv. Prav tako so mu podelili štiri doktorate na različnih univerzah – Univerza v Warwicku (1999), Univerza v Portsmouthu (2001), Univerza v Bathu (2003) in Univerza v Bristolu (2004). Po podatkih ameriškega časnika Times je bil najbolj priljubljen in najbolje prodajan avtor leta 1996. Anketa revije Bookseller iz leta 2005 pa je pokazala, da po prodanosti knjig zaostaja le za J. K. Rowling. Iz njegove serije Discworld je bilo prodanih že več kot 60 milijonov izvodov knjig, ki so prevedene v 36 jezikov.

5.2 Neil Gaiman Neil Richard Gaiman se je rodil 10. novembra 1960 v Portchestru (Velika Britanija) in trenutno živi v bližini Minneapolisa (ZDA). Že kot otrok je oboževal knjige, blizu so mu bili predvsem avtorji, kot so: C. S. Lewis, Edgar Allan Poe, Gene Wolfe, G. K. Chesterton, James Branch Cabell, J. R. R. Tolkien, Michael Moorcock in Ursula K. LeGuin. Rad pa je bral tudi Batmana in druge stripe.

Svojo pisateljsko kariero je začel z biografijo glasbene skupine Duran Duran, za katero je potreboval tri mesece. Sledila je biografija Douglasa Adamsa Don't Panic: The Official Hitch Hiker's Guide to the Galaxy Companion. Pisati je začel stripe in nadaljeval zbirko Marvelman, ki jo je njen prvotni avtor (in Gaimanov prijatelj) Alan Moore opustil. Požel je velik uspeh in ponudila se mu je priložnost, da napiše omejeno zbirko stripov Black Orchid. Med druge Gaimanove pomembne stripe štejejo še: The Books of Magic, Lady Justice, Mr. Hero the Newmatic Man, Teknophage, Tales of the White Wolf in Whatever Happened to the Caper Crusader. V sodelovanju z umetnikom Davom McKeanom je Gaiman ustvaril stripovsko zbirko Sandman, ki je predstavljala preboj in je s svojimi 75 zvezki v ZDA osvojila številne nagrade. Gaiman je tudi avtor več kratkih zgodb in romanov. Nekatere kratke zgodbe in poetične zgodbe so bile zbrane v knjigah Angels and Visitations (1993) in Smoke and Mirrors (1998). Njegov prvi roman, Good Omens, je izšel leta 1990. Njegov naslednji roman, Neverwhere, je izšel leta 1996, sledila pa je serija knjig Stardust (1997–1998). Leta 2001 je izšel roman American Gods, ki velja za Gaimanovo najboljše delo. Za to delo je Gaiman med drugim prejel nagrade Hugo, Nebula, Locus in SFX.

Gaimanova dela so precej žanrska, vendar nikoli ne ostanejo zvesta svojemu žanru. Ko je leta 2002 izšla Coraline, je bil žanr gotske srhljivke že iz mode in knjigo so najprej smatrali kot preveč strašljivo za otroke. Kasneje pa je tudi zanjo prejel številne nagrade: britansko nagrado za znanstveno fantastiko, Hugovo nagrado, Nebulo, nagrado Brama Stokerja, nagrado Elizabeth Burr/Worzalla Award). Nagrade pa je prejel tudi za svoja druga dela. Za American Gods, Anansi Boys in Good Omens (s Terryjem Pratchettom) je prejel Hugovo nagrado in

20 nagrado Nebula, prav tako tudi za zbirki kratkih zgodb Smoke and Mirrors in Fragile Things. Po podatkih New York Times je s svojima knjigama Nowhere in Stardust postal najbolje prodajan avtor.

5.3 Prevajalec Boštjan Gorenc (Pižama) Boštjan Gorenc (Pižama) je rojen leta 1977 v Kranju. Je zelo vsestranski ustvarjalec, ki se je preizkusil že v rapu in standup komediji, nastopal kot gledališki igralec, vodil podelitev viktorjev, vodil radijsko standup oddajo, bil urednik Mladinske knjige za mladinsko literaturo, prevajal itd. Jezik ga zanima že od otroštva in pogosto poudarja svojo ljubezen do slovenščine, še posebej stare slovenščine.

Po zaključeni gimnaziji je študiral angleščino (študija zaenkrat še ni dokončal) in sočasno začel z rapom. Še posebej ga je navduševal prosti slog in redno se je udeleževal državnih prvenstev v tem slogu. Leta 2008 je v Križankah na prvenstvu tudi zmagal. Z rapom se dandanes ukvarja samo še občasno (s sodelovanjem na projektu Etnotronika). V gledaliških predstavah je začel nastopati že v gimnaziji, nato pa igranje nadaljeval v Gledališču čez cesto v Kranju. Med študijem se je navdušil tudi nad gledališko improvizacijo in več let tekmoval v Impro ligi. Improvizaciji ostaja zvest in še danes nastopa z improvizacijsko skupino Improleptika. S standup komedijo se je začel resneje ukvarjati leta 2004, ko je v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani potekala standup ekshibicija. Med letoma 2007 in 2009 nastopal s standup skupino Komikaze, nato pa se je posvetil samostojni standup karieri.

Gorenčevo umetniško udejstvovanje pa ni omejeno zgolj na nastopanje. Za mladinsko revijo Pil skupaj z Matejem de Ceccom ustvarja stripe, samostojno pa piše članke za revijo Joker in občasno objavlja v drugih publikacijah. Prav tako je soavtor in urednik knjige Štiri zmajske (2010) ter soavtor knjige Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu (2010). Napisal je tudi zbirko kratkih zgodb Strijamož, ki je bila objavljena v študentski reviji Zapik (2003–2005, 2009), in zgodbe Kurent (2006), Triptih sprevrženega pregledovalnika (2010) in

Jezične basni in pravljice (2010), ki so bile objavljene v reviji Emzin. Leta 2004 pa je Gorenc po ljudskih pravljicah zapisal dramsko igro Črna kuhna.

Njegovo prevajalsko delo tipično obsega otroško in fantazijsko literaturo. S prevodom romana Dobra znamenja se je leta 2012 uvrstil na Častno listo IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost).

6 Predstavitev knjige Good Omens je roman, ki je zanimiv že zaradi samega postopka njegovega nastajanja. Terry Pratchett in Neil Gaiman sta ga skupaj pisala več tednov v letu 1989. Svoje prispevke k celoti sta drug z drugim delila po telefonu (v obliki klicev in sporočil na telefonski tajnici) in se trudila predvsem drug drugega spraviti v neustavljiv smeh. Roman uporablja situacijsko komiko za naslavljanje ene najstarejših tem sploh: konca človeštva. Knjiga je prvič izšla leta 1990 in ponuja temačen, vendar neskončno smešen pristop do poslednje sodbe človeštva .

6.1 Kratek povzetek zgodbe Agnes Nutter, coprnica, je v svojih prerokbah napovedala, da bo konec sveta padel na soboto. Na prihajajočo soboto. Zbirata se vojska Nebes in Pekla, štirje jezdeci Apokalipse, ki so svoje konje zamenjali za motorje (pravzaprav je tudi Kugo zamenjal bolj aktualen lik, Onesnaženje), pa so že na poti. Na spopad se pripravljata tudi zadnja člana vojske lovcev na čarovnice, g. Shadwell in Newton Pulsifer, slednjemu pa bo v pomoč še sodobna čarovnica Anathema Device, praprapraprapravnukinja Agnes. Tukaj je še otroška tolpa, zloglasni Tisti, in njihov vodja Adam, ki je tudi Antikrist. Najhujše pa skušata že od Adamovega rojstva preprečiti agenta Nebes in Pekla na Zemlji, angel Aziraphale in demon Crowley, ki sta se na Zemlji že kar preveč udomačila (se celo spoprijateljila). Prišla sta do ugotovitve, da morata za preprečitev Konca ubiti Antikrista, vendar to ni tako lahko, kot se sliši, saj so tega zaradi nerodnega spleta okoliščin kmalu po njegovem rojstvu pomotoma zamenjali z napačnim dečkom.

6.2 Slog avtorjev in podrobnejša predstavitev romana Terry Pratchett je romanu dodal svoj humoristično satiričen slog, značilen za Discworld, Neil Gaiman pa mu je vdihnil morbidnost in skrivnostnost stripov Sandman. Roman je samostojna zgodba, ki se dogaja v Angliji proti koncu 20. stoletja.

Na prvi pogled se zdi, da bi roman lahko uvrstili med komične leposlovne žanre. V njem namreč najdemo obilico šal in ekscentričnih likov (lep primer je gospod

Shadwell). Vendar pa se v romanu skriva tudi globlja plat, saj šale spremljajo številne filozofske opazke o svetu in človekovem pogledu nanj.

Zgodba romana je sestavljena iz več posameznih zgodb, ki spremljajo enega ali več likov in se postopoma združujejo, dokler ne ostane ena sama. Glavna zgodba je zgodba Crowleyja in Aziraphala, predstavnikov Pekla in Nebes, ki se po najboljših močeh trudita preprečiti konec sveta, ne da bi sočasno nadse priklicala bes svojih nadrejenih. Njuna zgodba služi kot nekakšna središčna zgodba, ki poveže vse ostale zgodbe. Med zgodbo avtorja postopoma predstavita like in bralcem ponudita dobro predstavo o osebnosti vsakega izmed njih. Bralci spoznavajo like predvsem skozi njihove misli, besede in dejanja, občasno pa avtorja v krajših odlomkih zgodbe opišeta tudi zunanjo podobo likov. Vendar so tudi fizični opisi hkrati mentalni, saj zunanjost skoraj vsakega izmed likov odraža tudi njegovo/njeno osebnost.

Roman je precej ciničen, vendar pa avtorja vseeno podata zelo optimističen pogled na človeštvo oz. na to, kar bi človeštvo lahko bilo. Uporabljen slog je deskriptiven, vendar je sočasno pogovoren. Ravno humor pa je tisti, ki pomaga poudariti filozofska bistva in jih hkrati ublaži.

Ker se zgodba (večinoma) odvija v Angliji so tudi kulturnospecifični elementi in humor, značilni za kraj odvijanja dogodkov. Sama struktura romana je precej nestandardna, saj ni običajnih poglavij in pripovedovalec kar preskakuje med zgodbami posameznih likov. Ta tehnika bralca pritegne, saj zgodba ni razdeljena v nenadno odsekane dele, številne podzgodbe pa prinesejo raznolikost in preprečijo, da bi posamezna zgodba postala predolga in preveč razvlečena.

6.3 Radijska igra V začetku septembra 2014 je britanska producentska korporacija BBC napovedala radijsko igro Good Omens. Radijska igra je bila na sporedu od 4. decembra 2014 na BBC Radio 4. Za adaptacijo in režijo je bil zadolžen Dirk Maggs, ki je v radijsko igro pretvoril že Gaimanov roman Neverwhere. Radijska igra je izšla v

šestih delih, ki jih je mogoče kupiti na spletni strani BBC Radio 4. Zadnje čase pa se ponovno veliko govori o adaptaciji romana v televizijsko serijo.

6.4 Osebe Opisane bodo le osebe, ki se pojavijo pogosto in so pomembne za analizo. Ostale osebe bodo sproti predstavljene v analizi.

6.4.1 Aziraphale in Crowley Aziraphale je angel, ki je kot agent Nebes na Zemlji preživel že dolga tisočletja. Je lastnik knjigarne in strasten zbiralec prvih izdaj starih knjig, ki jih le redko proda. Z demonom Crowley, ki je agent Pekla in zmerom nosi sončna očala ima sklenjen poseben dogovor o nevmešavanju v zadeve drugega. Aziraphale po značaju in slogu oblačenja deluje kot povprečen lastnik knjigarne, medtem ko je Crowleyjev slog bolj moderen in vpadljiv.

6.4.2 Adam Young Adam, Nasprotnik, Uničevalec kraljev, Angel žrela brezna, Mogočna zver, imenovana Zmaj, Princ tega sveta, Oče laži, Satanova zalega in Gospodar teme, je 11-letni Satanov sin, ki je zaradi napake satanistične nune odraščal brez kakršnegakoli peklenskega ali nebeškega vodstva (ves trud Nebes in Pekla ter Aziraphala in Crowleyja je na srečo šel v nič) in prav od njega je odvisen izid Armagedona.

6.4.6 Tisti Tisti pravzaprav niso oseba ampak skupina otrok, katere vodja je Adam. So nepridipravi, ki so v domačem Tadefieldu že kar zloglasni in jim nikoli ne zmanjka zamisli za nove igre in potegavščine. Člani Tistih so: Adam, Poprovka, Brian in Wensleydale. So otroci in temu primerno je tudi njihovo izražanje.

6.4.3 Vodnik vojske lovcev na čarovnice Shadwell Gospod Shadwell je starejši gospod zanemarjenega videza, umazanih nohtov in neprijetnega značaja, ki so mu pri srcu cigareti in kondenzirano mleko. Njegovo

življenjsko poslanstvo je vodenje vojske lovcev na čarovnice, nerganje in splošno negodovanje nad vsemi in vsem. Posebnost pa je njegov naglas, ki je zelo dobro opisan tudi v romanu. Naglasa gospoda Shadwella se ni dalo umestiti. Drvel je po Britaniji, kakor bi tekmoval za veliko kolesarsko nagrado. Tu poblazneli valižanski vojaški inštruktor, tam starosta škotske cerkve, ki je ravnokar opazil nekoga, ki nekaj počne na nedeljo, nekje med njima turoben nižinski pastir ali skopuh iz Somerseta. Kamorkoli že je zataval naglas, ni bil nič prijetnejši. (Gorenc, str. 180)

7 Primeri odstopanj, razdelitev po strategijah in primerjava dojemanja bralcev Primeri, ki sem jih analizirala, so predstavljeni v kronološkem vrstnem redu, od začetka knjige proti koncu. Dele besedila, na katere sem želela posebej opozoriti, sem poudarila z različnimi načini oblikovanja:

˗ poševni tisk sem uporabila za označevanje besed in besednih zvez znotraj citiranih primerov (da sem ohranila besedilno oblikovanje, kakršno je v knjigah), prav tako tudi znotraj lastne razlage primerov, ko sem se sklicevala na določene dele izpisanih primerov in predlagala drugačen prevod; ˗ s podčrtovanjem sem označila besede, besedne zveze ali dele stavkov znotraj citiranih primerov iz prevoda in izvirnika, ki se med seboj niso skladali, prav tako pa tudi znotraj predlaganih prevodov, da so predlagane spremembe jasno razvidne; ˗ s krepkim tiskom pa sem označila gesla citiranih slovarskih člankov.

Primer 1 This watch gave the time in twenty world capitals and in a capital city in Another Place, where it was always one time, and that was Too Late. (Gaiman, Pratchett, str. 17)

Ta ura je kazala čas v dvajsetih svetovnih prestolnicah in v prestolnici Nekje drugje, kjer je kazala venomer enak čas, in sicer Prekasno. (Gorenc, str. 26) late adverb /leɪt/ 1. after the expected, proper, or usual time; prekásen -sna -o tudi -ó prid. (á) raba peša prepozen; prekásno in prekasnó prisl.

Too late iz izvirnika lahko uvrstimo v knjižno jezikovno zvrst. Prevajalec pa je v prevodu izbral prekasno, ki je, kot nakazuje tudi izpis iz slovarja, redkeje v rabi, torej lahko izraz uvrstimo med neknjižne zvrsti (starostna ali celo papirnata podzvrst). Izraz deluje zastarelo in bolj vzvišeno kot izraz v izvirniku. Ura, o kateri je govora, pripada Crowleyju, zaradi česar bi lahko argumentirali, da

27 demoni obstajajo že dolgo in bi torej od njih morda lahko pričakovali bolj zastarel besedni zaklad. Vendar med branjem romana ugotovimo, da se je Crowley odlično prilagodil na sodoben čas in v njegovem govoru ne najdemo zastarelih izrazov, torej je prevajalec s svojo izbiro posegel v karakterizacijo lika. Ura je narejena po naročilu in vse številčnice so narejene po Crowleyjevi izbiri, torej mu je prevajalec v usta položil besedo, ki je v izvirniku od njega ne bi slišali. Ponovno gre za prevajanje nezaznamovane (knjižne) z bolj zaznamovano (neknjižno) besedo. Namesto neknjižne besede, bi bilo na tem mestu bolje uporabiti knjižno besedo prepozno.

Predlagan prevod: Ta ura je kazala čas v dvajsetih svetovnih prestolnicah in v prestolnici Nekje drugje, kjer je kazala venomer enak čas, in sicer Prepozno.

Primer 2 In te graveyard, Hastur, the tall demon, passed a dogend back to Ligur, the shorter one and the more accomplished lurker. "I can see a light," he said. "Here he comes now, the flash bastard." "What's he drivin'?" said Ligur. "It's a car. A horseless carriage," explained Hastur. "I expect they didn't have them last time you was here. Not for what you might call general use." "They had a man at the front with a red flag," said Ligur. "They've come on a bit since then, I reckon. "What's this Crowley like?" said Ligur. Hastur spat. "He's been up here too long," he said. "Right from the Start. Gone native, if you ask me. Drives a car with a telephone in it." (Gaiman, Pratchett, str. 17–18)

Na pokopališču je Hastur, visoki demon, podal čik Ligurju, nižjemu demonu in bolj mojstrskemu prežalcu. »Luč vidim,« je rekel. »Končno prihaja, ta poštirkani pridanič.« »V čem se pelje?« je rekel Ligur. »V avtomobilu. Kočiji brez konj,« je pojasnil Hastur. »Ko si bil zadnjič tu, jih bržda še niso imeli. Vsaj ne v, če tako rečem, splošni rabi.« »Pred njimi je stopal možak z rdečo zastavo,« je rekel Ligur. »Mislim, da so od tedaj že kanček napredovali.« »Kakšen pa je ta Crowley?« je zanimalo Ligurja.

Hastur je pljunil. »Predolgo je že tu gori,« je rekel. »Od samega Začetka. Udomačil se je, če mene vprašaš. Vozi avto s telefonom.« (Gorenc, str. 27)

V tem daljšem primeru se demona Hastur in Ligur pogovarjata, medtem ko čakata Crowleya. Iz vsebine je razvidno, da vsaj Ligur že lep čas ni bil na Zemlji in tako ni toliko povezan s sodobnim svetom kot Crowley. V začetnem opisu dogajanja v izvirniku najdemo besedo back, ki je v prevodu ni. Prevajalec je torej uporabil strategijo izpusta, v prevodu Hastur čik samo poda Ligurju, namesto, da bi ga podal nazaj. Pomenska razlika je majhna, saj je že iz pogovora videti, da se demona poznata in sta drug ob drugem sproščena, torej je prijateljski odnos med njima razviden že iz pogovora, tudi če ni očitno, da si cigaret oz. čik delita. Ta del njune karakterizacije je prevajalec knjub izpustu ohranil. Pomembno pa je omeniti, da so za socialni govorici demonov v pogovoru značilna namerna slovnična in pravopisna odstopanja. Ligur, na primer, reče What's he drivin'? Hastur pa I expect they didn't have them last time you was here. Not for what you might call general use. V Ligurjevem govoru je uporabljen izpust soglasnika g na koncu besede, ki je značilen za neknjižni govor. Hasturjev govor pa je še nekoliko bolj socialno obarvan, saj uporabi napačno obliko glagola to be (biti) za nagovor druge osebe (was namesto were). V slovenščini se njuni izjavi glasita V čem se pelje? (Ligur) in pa Ko si bil zadnjič tu, jih bržda še niso imeli. Vsaj ne v, če tako rečem, v splošni rabi. Dejstvo je, da je takšne slovnične posebnosti težko prenesti v drugi jezik in so za prevajanje precej težavne. Prevajalec se je še bolj oddaljil od izvirnika in uporabil besedo bržda, ki nadomešča expect iz izvirnika. expect verb /ɪkˈspɛkt/ /ɛkˈspɛkt/ 1.1 Regard (someone) as likely to do or be something bŕžda prisl. (ȓ) knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž

Pomensko beseda bržda sicer ustreza, vendar pa je vsekakor ne bi pričakovali iz

Hasturjevih ust, saj gre za arhaično besedo. Prevajalec je torej uporabil besedo, ki zveni bolj vzvišeno in izobražensko, kot beseda iz izvirnika. Posledično se spremeni tudi karakterizacija, saj je socialna govorica govora demonov bolj vzvišena in izobraženska kot v izvirniku, demona zato delujeta kot dva gospoda, ki sta dobra prijatelja in sta se slučajno srečala ter malo pokramljala. Bralska izkušnja je za bralce prevoda spremenjena. Bolje bi bilo namesto bržda uporabiti besedo najbrž, ki ni tako arhaična, ali pa se odločiti za še nekoliko bolj zaznamovan prevod in uporabiti po mojem.

Predlagan prevod: Ko si bil zadnjič tu, jih po mojem še niso imeli.

Primer 3 "Now we art all here," said Hastur meaningfully, "we must recount the Deeds of the Day." (Gaiman, Pratchett, str. 18)

»Zdaj, ko smo se vsi zbrali,« je pomenljivo dejal Hastur, »moramo obnoviti dejanja dneva.« (Gorenc, str. 28)

V tem odseku je Hasturjeva socialna govorica bolj vzvišena, kot je bila doslej, vendar je zelo malo verjetno, da gre za nedoslednost avtorjev, domnevamo namreč lahko, da demon tukaj ponavlja fraze, ki jih je že neštetokrat slišal in so že skoraj obredne. Beseda art (v pomenu are) v izvirniku nakazuje neko vzvišenost in svečanost, ki je v prevodu ne najdemo. Socialna govorica demona v prevodu je na tem mestu manj vzvišena, čeprav je bila do tega mesta zaradi težavnosti ohranjanja neknjižnega socialnega govora s pomočjo slovnice nekoliko bolj vzvišena. Zdaj bi lahko zamenjali s Sedaj in nekoliko dvignili raven socialne govorice, prav tako pa bi lahko slovnično spremenili začetek nagovora, da bi bil bolj slovesen. Prevajalec se je odločil, da bo Deeds of the Day v prevodu zapisal z malo začetnico. To bi bilo sicer sprejemljivo, če bi se te odločitve striktno držal skozi ves prevod in bi poleg tega z majhno začetnico zapisoval tudi Dogovor (Contract), ki ga imata Crowley in Aziraphale, in podobne primere. Tako pa v takšnih

30 primerih prevajalec navidez poljubno niha med uporabo velike in male začetnice.

Predlagan prevod: »Sedaj, ko smo vsi zbrani,« je pomenljivo dejal Hastur, »moramo obnoviti Dejanja dneva.«

Primer 4 The Bentley plunged on through the darkness, its fuel gauge pointing to zero. It had pointed to zero for more than sixty years now. It wasn't all bad, being a demon. You didn't have to buy petrol, for one thing. The only time Crowley had bought petrol was once in 1967, to get the free James Bond bullet-hole-in-the-windscreen transfers, which he rather fancied at the time. On the back seat the thing in the basket began to cry; the air-raid siren wail of the newly born. High. Wordless. And old. (Gaiman, Pratchett, str. 23)

Bentley je drvel naprej skozi temo z merilnikom goriva na ničli. Na ničli je bil zdaj že več kot šestdeset let. Biti demon je imelo tudi dobre plati. Recimo to, da ti ni bilo treba kupovati bencina. Crowley je kupil bencin zgolj enkrat, leta 1967, da je dobil zastonjske nalepke Jamesa Bonda s strelno luknjo v vetrobranskem steklu, ki so mu bile tedaj všeč. Na zadnjih sedežih je oné v košari zajokalo; novorojenec je zavijal kot sirena za zračni napad. Predirljivo. Brez besed. In starodavno. (Gorenc, str. 33)

Prevajalec je za prevod izbral besedo, ki je po socialni zvrsti v primerjavi z originalom bolj knjižna in bolj vzvišena. Pripovedovalčev govor je posledično bolj vzvišen in izobraženski. Prevajalec skozi celotno delo v socialno zvrst pripovedovalca vnaša nihanja navzgor in navzdol, medtem ko je njegova socialna govorica v izvirniku bolj kot ne skozi celotno delo blizu zlati sredini – ni pretirano neknjižna, ampak tudi ne pretirano knjižna. Bolj smiselna bi bila uporaba besede na enaki ravni socialne govorice, na primer brezplačne.

free adjective /friː/ 5. Given or available without charge.

zastónjski -a -o prid. (ọ́) knjiž. 1. ki je zastonj, brezplačen

Druga težava, ki se pojavi, pa je nejasnost prevoda na tem mestu. Bralec težko razvozla, za kakšne nalepke pravzaprav gre. So to nalepke Jamesa Bonda v avtu, s strelsko luknjo v steklu? Tako bi pri branju prevoda najprej sklepali. Vendar pa je, ko preberemo opis nalepk v izvirniku, najbolj verjetno, da gre za nalepke za vetrobransko steklo z motivom strelnih lukenj, ki so ga navdihnili filmi o Jamesu Bondu. Prav tako pa je prevajalec besedo old prevedel kot starodavno. V izvirniku že poševen tisk služi za poudarjanje starosti, v prevodu pa je tako uporabljena beseda, ki nakazuje visoko starost, hkrati pa še poševen tisk, torej ima prevod dvojni poudarek na starosti, medtem ko ima izvirnik le enega.

Predlagan prevod: […] Crowley je kupil bencin zgolj enkrat, leta 1967, da je dobil brezplačne nalepke za vetrobransko steklo z motivom strelnih lukenj, ki so jih navdihnili filmi Jamesa Bonda in so mu bile tedaj všeč. […] Predirljivo. Brez besed. In staro.

Primer 5 Anyway, being brought up as a Satanist tended to take the edge off it. It was something you did on Saturday nights. (Gaiman, Pratchett, str. 29)

Kakor koli že, če so te vzgojili kot satanista, se je s tem izgubila draž. To je bila stvar, ki si jo počel ob nedeljah zvečer. (Gorenc, str. 39)

Prišlo je do prevajalske napake, saj je prevajalec Saturday nights prevedel kot ob nedeljah zvečer. Lahko bi poskusili argumentirati, da je v Angliji kultura preživljanja časa v družbi drugačna kot v Sloveniji, vendar to ne drži, saj je ponedeljek deloven dan v obeh državah. Bolj smiselno je torej, da so obsežnejša in dolgotrajnejša druženja pri obojih na programu v soboto zvečer, tako da lahko v nedeljo spijo nekoliko dalje in si odpočijejo od napornih satanističnih obredov.

Predlagan prevod: Kakor koli že, če so te vzgojili kot satanista, se je s tem izgubila draž. To je bila stvar, ki si jo počel ob sobotnih večerih.

Primer 6 "Oh, no!" said Sister Mary hurriedly. "This one's yours. The other one's ... er ... someone else's. Just looking after him till Sister Grace gets back. No," she reiterated, pointing to the Adversary, Destroyer of Kings, Angel of the Bottomless Pit, Great Beast that is called Dragon, Prince of This World, Father of Lies, Spawn of Satan, and Lord of Darkness, "this one's definitely yours. From the top of his head to the tips of his hoofywoofies--which he hasn't got," she added hastily. Mr. Young peered down. (Gaiman, Pratchett, str. 30–31)

»Oh, ne!« je naglo dejala sestra Mary. »Ta je vaš. Drugi je … amm … od nekoga drugega. Samo popazite nanj, dokler se ne vrne sestra Grace. Ne,« je ponovila in pokazala na Nasprotnika, Uničevalca kraljev, Angela žrela brezna, Mogočno zver, imenovano Zmaj, Princa tega sveta, Očeta laži, Satanovo zalego in Gospodarja teme, »ta je zagotovo vaš. Od vrha glavice do konice parkeljčkov barkeljčkov – ki jih nima,« je hlastno dodala. Gospod Young se je zazrl k detecu. (Gorenc, str. 40)

Prišlo je do prevajalske napake, zaradi katere se je spremenil pomen. V izvirniku sestra Mary g. Youngu namreč razloži, da pazi na drugo dete, dokler se ne bo vrnila sestra Grace. V prevodu pa brez logične razlage, ki bi upravičila to spremembo, za to nalogo zadolži gospoda Younga. Težko je ugibati, zakaj je prišlo do te napake, vendar pa se zdi, da je bilo krivo pomanjkanje pozornosti. Prav tako to žal ni edino mesto, kjer se pojavi napaka, ki bi se ji zlahka izognili s preverjanjem skladnosti med izvirnikom in prevodom.

Predlagan prevod: […] Drugi je … amm … od nekoga drugega. Samo pazim nanj, dokler se ne vrne sestra Grace. [...]

Primer 7 "Would there be any possibility of me possibly being able to have a cup of tea, perhaps?" he

ventured. (Gaiman, Pratchett, str. 32)

»Bi mogoče bila kakšna možnost, da bi dobil skodelico čaja, prosim?« je skušal srečo. (Gorenc, str. 42)

Prevajalec je z izpustom poenostavil vprašanje, ki ga postavi g. Young – izpustil je possibly being able. S tem je spremenil način izražanja g. Younga in zmanjšal njegovo nerodno angleško (prekomerno) vljudnost, ki sta jo pisatelja nedvomno vključila namenoma, saj se Angleži radi norčujejo iz stereotipa, da so preveč vljudni. Iz prevoda je sicer razvidno, da je vprašanje postavljeno zelo vljudno, vendar pa vseeno ni enake karakterizacije in humorja, saj vljudnost ni tako pretirano izražena kot v izvirniku.

Predlagan prevod: »Bi mogoče bila kakšna možnost, da bi morda dobil skodelico čaja, prosim?«

Primer 8 Sister Mary's error might have been noticed by the other nun had not she herself been severely rattled by the Secret Service men in Mrs. Dowling's room, who kept looking at her with growing unease. (str. 34–35)

Napako sestre Mary bi druga nuna mogoče celo opazila, če je ne bi resno spravljali ob živce tajni agenti v sobi gospoda Dowlinga, ki so jo motrili s stalno večjim nelagodjem. (str. 44)

Težava v tem odlomku je prevajalska napaka. Gospod Dowling je res ataše in je pomembna oseba, vendar pa je to soba njegove žene, torej gospe Dowling, ki je v njej rodila (in to v njegovi odsotnosti). Ponovno smo priča pomanjkanju preverjanja skladnosti prevoda z izvirnikom.

Predlagan prevod: Napako sestre Mary bi druga nuna mogoče celo opazila, če je ne bi resno spravljali ob živce tajni agenti v sobi gospe Dowling, ki so jo motrili s stalno večjim nelagodjem.

Primer 9 Aziraphale collected books. If he were totally honest with himself he would have to have admitted that his bookshop was simply somewhere to store them. He was not unusual in this. (Gaiman, Pratchett, str. 48)

Aziraphale je zbiral knjige. Če bi bil povsem iskren do sebe, bi moral priznati, da je njegova knjigarnica zgolj kraj, kjer jih skladišči. Običajno tega ni skrival. (Gorenc, str. 58)

Prevajalec je uporabil pomanjševalnico, ki je v izvirniku ni (knjigarnica za bookshop). Nevtralno besedo je torej prevedel z bolj zaznamovano oz. manj nevtralno. Za namen magistrskega dela nisem izpisovala vseh primerov, ko se v prevodu pojavijo manjšalnice, ki jih v izvirniku ni (primeri bi bili preveč številčni), venda pa to ni osamljen primer. Sicer se pomen ne spremeni bistveno, vendar pa prevajalec spremeni podobo knjigarne, ki si jo bralci naslikajo v mislih – za bralce prevoda bo manjša kot za bralce izvirnika.

Pomen celotnega zadnjega stavka odlomka se ne sklada s pomenom stavka v izvirniku. Prišlo je do prevajalske napake, saj v izvirniku stavek nakazuje, da ni bilo to nič neobičajnega, torej je to skupno kar nekaj lastnikom knjigarn. Bralec sicer ne bo opazil razlike, saj ne bo imel pred seboj izvirnika, ki bi ga na to opozoril, pa vendar se je pomen spremenil in s tem tudi vtis, ki si ga bralci ustvarijo. V izvirniku namreč ni zapisano, da Aziraphale ne bi skrival dejstva, da ima knjigarno bolj za spravljanje knjig in ne za njihovo prodajo.

Predlagan prevod: […] Če bi bil povsem iskren do sebe, bi moral priznati, da je njegova knjigarna zgolj kraj, kjer jih skladišči. To ni bilo nič neobičajnega.

Primer 10 The Antichrist had been on Earth for fifteen hours, and one angel and one demon had been drinking solidly for three of them. They sat opposite one another in the back room of Aziraphale's dingy old bookshop in Soho. Most bookshops in Soho have back rooms, and most of the back rooms are filled with rare,

or at least very expensive, books. (Gaiman, Pratchett, str. 52–53)

Antikrist je bil na zemlji že petnajst ur, en angel in en demon pa sta krepko pila za vse tri skupaj. Sedela sta drug nasproti drugega v zadnji sobi Aziraphalove zanikrne stare bukvarnice v Sohu. Večina bukvarnic v Sohu ima zadnje sobe in večina zadnjih sob je naphana z redkimi ali vsaj izjemno dragimi knjigami. (Gorenc, str. 61–62)

Prevajalec je zgrešil pomen izvirnika v prvem stavku in ga posledično napačno prevedel. V izvirniku je zapisano, da je bil Antikrist na svetu že 15 ur, demon in angel pa sta pila že tri izmed teh 15 ur. Prevajalec pa je zapisal, da sta pila za vse tri skupaj. Pomen bi bil pravilen, če bi bil v izvirniku zapisan en the več (had been drinking solidly for the three of them). Tako pa je prišlo do prevajalske napake. Prav tako je prevajalec dingy prevedel kot zanikrna, kar po zaznamovanosti in pomenu ni povsem ustrezno. Dingy je po pomenu bolj mračen ali pust in nima slabšalnega pomena, kot ga ima pridevnik zanikrn. Gre torej za prevod manj zaznamovane besede z bolj zaznamovano, dodatno pa je prisotno še pomensko odstopanje.

Dingy adjective /ˈdɪn(d)ʒi/ Gloomy and darb. zaníkrn -a -o prid. (ȋ) 2. slabš. zanemarjen, umazan

Prav tako je ponovno uporabljena pomanjševalnica, ki je v izvirniku ni (bookshop je prevedeno kot bukvarnica). Torej je prevajalec nezaznamovano besedo prevedel z bolj zaznamovano oz. bolj ekspresivno.

Predlagan prevod: Antikrist je bil na zemlji že petnajst ur, en angel in en demon pa sta krepko pila že tri izmed teh petnajstih ur. Sedela sta drug nasproti drugega v zadnji sobi Aziraphalove mračne stare bukvarne v Sohu. [...]

Primer 11 She bought a can of beer, drained it, then grinned at the barman. "I got a truck needs repairing," she said. "Anyone around I can talk to?" The barman grinned white and huge and expansively. He'd been impressed by the way she drank her beer. "Only Nathan, miss. But Nathan has gone back to Kaounda to see his father.. in.. law's farm." Scarlett bought another beer. "So, this Nathan. Any idea when he'll be back?" (Gaiman, Pratchett, str. 60)

Kupila je pločevinko piva, jo spraznila in se zarežala točaju. »Tovornjak se mi je pokvaril,« je rekla. »Je tod okoli kdo, ki mi lahko pomaga?« Točaj se je zarežal belo in ogromno in na široko. Način, na katerega je spila pivo, je nanj napravil vtis. »Samo Nathan, gospodična. Toda Nathan je šel na tastovo kmetijo v Kaoundo.« Scarlett je kupila še eno pivo. »Ta Nathan torej. Se vam kaj svita, kdaj se bo vrnil?« (Gorenc, str. 69)

V izvirniku je Scarlettina (oz. Vojnina) socialna zvrst neknjižna, saj se pojavijo slovnične nepravilnosti. Prevajalec neknjižnega govora ni prenesel v prevod, vendar je to težka naloga, saj je slovnične posebnosti težko prenašati med jeziki (sploh tistimi iz različnih jezikovnih družin). I got a truck needs repairing v izvirniku zveni kot bi govoril nekdo iz Teksasa ali pa vsaj iz južnega dela ZDA, kar nalogo še nekoliko oteži, saj gre za dialekt. Na tem mestu bi bilo smiselno namesto neprenosljivih slovničnih nepravilnosti vnesti kakšno neknjižno besedo, da bi Scarlettino socialno govorico bolj približali tisti v izvirniku. Kamion namesto tovornjak bi bila ena izmed možnih spremem. Ali pa morda, da bi Scarlett namesto glagola pokvariti uporabila glagol škripniti. Pomembna je zmernost, saj bi preveč zaznamovanih besed pomenilo preveliko zaznamovanost in preveč neknjižno socialno govorico. Težava se ponovno pojavi pri povedi Any idea when he'll be back, prevedeni kot Se vam kaj svita, kdaj se bo vrnil. Scarlettina socialna zrvst namreč v primerjavi z izvirnikom zveni bolj vzvišeno in izobražensko. Z izpustom slovničnih nepravilnosti je prevajalec Scarlettino socialno govorico namreč naredil bolj

37 vzvišeno, s tem pa posledično spremenil karakterizacijo Scarlett oz. Vojne, ki v prevodu zveni kot kakšna uglajena dama. S tem se seveda spremeni tudi predstava, ki si jo bralec ustvari v mislih in bralna izkušnja se spremeni. Bralec prevoda izgubi delček pestrosti lika.

Predlagan prevod: […] »Kamion mi je škripnil,« je rekla »Je tu okrog kdo, ki bi lahko pomagal?« […] »Ta Nathan torej. Se vam kaj sanja, kdaj bo nazaj?«

Primer 12 She tipped her hat to him, and strolled outside. The hot African sun beat down on her; her truck sat in the street with a cargo of guns and ammunition and land mines. It wasn't going anywhere. Scarlett stared at the truck. A vulture was sitting on its roof. It had traveled three hundred miles with Scarlett so far. It was belching quietly. (str. 61)

S prstom se je dotaknila krajca klobuka v pozdrav in odšla na plan. Vroče afriško sonce je žgalo nanjo; njen tovornjak je čemel na ulici s tovorom pušk, streliva in zemeljskih min. Še nekaj časa se ne bo premaknil. Scarlett se je zastrmela vanj. Na njegovi strehi je sedela ujeda. S Scarlett je prepotovala že slabih petsto kilometrov. Tiho se ji je spahovalo. (str. 69–70)

Prevajalec je strolled prevedel kot je odšla, torej je uporabil strategijo prevajanja bolj zaznamovane oz. ekspresivne besede z manj zaznamovano. Večje pomenske razlike ni, nekoliko pa se spremeni karakterizacija, saj se spremeni način, na katerega Scarlett odide. stroll verb /strəʊl/ 1. Walk in a leisurely way.

38 odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu

Prevajalec bi namesto oditi lahko uporabil besedo enake zaznamovanosti oz. ekspresivnosti in zapisal, da se je Scarlett sprehodila. Ponovno naletimo na težavo pri prevodu land mines, ki jih je prevajalec prevedel kot zemeljske mine. Izbran izraz se pojavi v dveh zadetkih v Fidi Plus (v reviji Mladina), izraz protipehotna mina pa ima sedem zadetkov (štiri v Nedeljskem, dva v Delu in dva v Gloss). Tudi v dokumentaciji EU se na temo min bolj teži k uporabi izraza protipehotna kot pa zemeljska. Ujeda je načeloma enoten pojem za vse ptice roparice, vendar pa je v tem odlomku pomembno, za katero vrsto ujede gre. V izvirniku Scarlett namreč spremlja vulture, se pravi jastreb, kar je smiselno, saj bo mrhovinar ob njej vedno sit. Prevajalec je za prevajanje uporabil nadpomenko, vendar je na tem mestu uporaba podpomenke za bralca pomembna, da bo takoj vedel, kaj je bistvo tega podatka. vulture noun /ˈvʌltʃə/ 1. A large bird of prey with the head and neck more or less bare of feathers, feeding chiefly on carrion and reputed to gather with others in anticipation of the eath of a sick or injured animal or person. ujéda -e ž (ẹ̄ ) 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci jástreb -a m (ȃ) 1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom

Predlagan prevod: S prstom se je dotaknila krajca klobuka v pozdrav in se sprehodila na plan. Vroče afriško sonce je žgalo nanjo; njen tovornjak je čemel na ulici s tovorom pušk, streliva in protipehotnih min. […] Na njegovi strehi je sedel jastreb. S Scarlett je prepotoval že slabih petsto kilometrov. Tiho se mu je spahovalo.

Primer 13 But Sable was no longer listening. He was remembering the exclusive little restaurant. It had occurred to him that he had never seen so many rich people so hungry. Sable grinned, the honest, open grin that goes with job satisfaction, perfect and pure. He was just killing time until the main event, but he was killing it in such exquisite ways. Time, and sometimes people. (Gaiman, Pratchett, str. 64)

Toda Sable je ni več poslušal. Misli so mu uhajale v ekskluzivno malo restavracijo. Samo ubijal je dolgočasje pred glavnim dogodkom, vendar ga je ubijal res prefinjeno. Dolgočasje in včasih ljudi. (Gorenc, str. 73)

Prevajalec je izpustil dve povedi iz izvirnika. It had occured to him that he had never seen so many rich people so hungry in Sable grinned, the honest, open grin that goes with job satisfaction, perfect and pure bi morala slediti povedi, ki pove, kam so Sablu uhajale misli. Težko je reči, ali je prevajalec povedi izpustil načrtno ali pa ju je spregledal, vendar je ta izpust vseeno prevajalska napaka, saj stavka ne vsebujeta neprevedljivih elementov, ki bi upravičili njun izpust. Bralci izpusta oz. napake sicer ne bodo opazili, vendar bodo izgubili podatke o liku.

Predlagan prevod: […] Pomislil je, da še nikoli ni videl toliko bogatih ljudi tako lačnih. Sablu se je na obrazu razlezel širok, odkrit nasmeh, povezan s poklicnim zadovoljstvom, popoln in neokrnjen.

Primer 14 The captain was drunk in his cabin. The first mate was in the head. The second mate was in the galley. That was pretty much it for the crew: the ship was almost completely automated. There wasn't much a person could do. (Pratchett, Gaiman, str. 65)

Kapitan je bil pijan v svoji kajuti. Prvi častnik je bil na premcu. Drugi častnik je bil v kuhinji. In to je bila vsa posadka: ladja je bila skoraj povsem avtomatizirana. Možje niso imeli kaj prida dela. (Gorenc, str. 74)

The head je v tem kontekstu ladijsko stranišče. Ime izvira še iz časa jadrnic, kjer

40 se je stranišče za mornarje nahajalo na premcu (bow ali prow). Ime se je ohranilo, čeprav se lahko stranišče zdaj nahaja povsem drugje. Prvi častnik je morda na premcu, vendar le, če je tam tudi stranišče. Prav tako pa se s prevodom izgubi nekaj humorja, saj je vsak izmed posadke »zaposlen« po svoje, medtem ko bi se lahko zaradi neprevidnosti hitro zgodila okoljska katastrofa. Pri prevodu gre za prevodno napako, saj se pomen v izvirniku razlikuje od pomena v prevodu, zaradi te napake bodo bralci prevoda prikrajšani za humor, ki se na tem mestu pojavi v izvirniku.

Predlagan prevod: […] Prvi častnik je bil na stranišču. […]

Primer 15 A night school just off the Tottenham Court Road, run by an elderly actor who had played butlers and gentlemen's gentlemen in films and television and on the stage since the 1920s. (Gaiman, Pratchett, str. 67)

Nočne šole tik ob Tottenham Court Roadu, ki jo je vodil starejši igralec, ki je uprizarjal butlerje in gosposke gospode v filmih ter na televiziji in odru od dvajsetih let dvajsetega stoletja dalje. (Gorenc, str. 76)

Gosposki gospod v slovenščini daje vtis, da gre za zelo uglajenega gospoda in ni prav pogosto rabljena besedna zveza (Google jo, na primer, najde le v članku o Josipu Stritarju). V angleščini pa je besedna zveza gentlemen's gentleman sopomenka za valet, kar je v slovenščini lakaj ali osebni služabnik. Prišlo je torej do prevajalske napake, saj se je pomen spremenil. Vendar pa gre za manjšo napako, saj vsebina stavka ni bistvena za razumevanje zgodbe. Vseeni pa napaka povzroči razliko v predstavi, ki si jo ustvarijo bralci izvirnika in bralci prevoda.

Predlagan prevod: Nočne šole tik ob Tottenham Court Roadu, ki jo je vodil starejši igralec, ki je uprizarjal butlerje in lakaje v filmih ter na televiziji in odru od dvajsetih let devetnajstega stoletja dalje.

Primer 16 Aziraphale realized almost immediately that the lace had been a mistake, as it caught on the guard's holstered gun, and sent it spinning across the room to land heavily in a bowl of jelly. The children applauded spasmodically. "Hey, not bad!" said the pony-tailed girl. (Gaiman, Pratchett, str. 78)

Aziraphala je skoraj takoj spreletelo, da ga je s čipkami pokronal, saj so se zapele v pištolo pod varnostnikovo pazduho, da je poletela prek sobe in čmoknila v skledo želeja. Otroci so krčevito zaploskali. »Hej, ni bilo slabo!« je dejala deklica s kitkami. (Gorenc, str. 85–86)

Prevajalec je knjižno izjavo had been a mistake prevedel kot ga je pokronal, ki jo SSKJ kategorizira kot pogovorno (neknjižno) – prevajalec je torej manj zaznamovano izjavo prevedel z bolj zaznamovano frazo. S tem se je spremenil socialno zvrst govora pripovedovalca iz knjižne v neknjižno. Prav tako je nenavadna izbira besede zapele, ko govori o čipkah in pištoli. V izvirniku je uporabljen glagol caught, v slovenščini pa bi bilo morda bolje uporabiti zapletle, saj je pomensko bliže izvirniku in ustreznejše. Tudi nezaznamovano landed heavily je prevajalec prevedel kot čmoknila in ponovno nevtralno besedo oz. besedno zvezo prevedel z zaznamovano, bolj ekspresivno besedo. Ponovno je s tem spremenil socialni govor pripovedovalca, ki je tako postal bolj zaznamovan in neknjižen. Bolj nevtralno bi bilo je z vso težo pristala. Sledi še prevajalska napaka, saj je v besedilu že predhodno omenjena deklica s čopom (tudi prevajalec je zapisal, da ima čop oz. konjski rep), na tem mestu pa se je v prevodu deklica prelevila v drugo osebo, saj ima nenadoma kitke, medtem ko ima v izvirniku še vedno čop. Deklica sicer ni pomembna za nadaljevanje zgodbe, pa vendar se pojavi že pred tem in bralci prevoda zaradi te napake ne bodo vedeli, da gre za isto osebo.

Predlagan prevod: Aziraphala je skoraj takoj spreletelo, da so bile čipke napaka, saj so se zapletle v pištolo pod varnostnikovo pazduho, da je poletela prek sobe in z vso težo pristala

42 v skledi želeja.« Otroci so krčevito zaploskali. »Hej, ni bilo slabo!« je dejala deklica s čopom.

Primer 17 "I thought I was going to get this bike with seven gears and one of them razorblade saddles and purple paint and everything, and they gave me this light blue one. With a basket. A girl's bike." (Gaiman, Pratchett, str. 83)

»Mislila sem, da bom dobila kolo s sedmimi prestavami in ozkim sedežem in rožnate barve, pa so mi dali tega svetlo modrega. S košarico. Kolo za punčke.« (Gorenc, str. 90)

V izvirniku se Poprovka pritožuje, da je hotela vijolično (purple) kolo, v prevodu pa je prevajalec zapisal kar rožnato. Zaradi te napake je njena izjava nesmiselna, saj Poprovko moti, da je dobila kolo svetlo modre barve, ki je zanjo preveč punčkasto. Zakaj bi torej hotela rožnato kolo, ki je še veliko bolj punčkasto? Za bralce prevoda je ta napaka moteča, saj bodo težko razumeli, zakaj je svetlo modro kolo punčkasto, rožnato pa ne.

Predlagan prevod: »Mislila sem, da bom dobila kolo s sedmimi prestavami in ozkim sedežem in vijolične barve […].«

Primer 18 A man with "expectant father" written all over him. (Gaiman, Pratchett, str. 86)

Mož, ki je imel prek sebe napisano »pričakujoči oče«. (Gorenc, str. 94)

Zdi se, da je prevajalec zapadel v jezik izvirnika, saj je za prevod uporabil kar kalk angleškega izraza, medtem ko imamo v slovenščini za tak kontekst uveljavljeno stalno besedno zvezo mu je na čelu pisalo.

Predlagan prevod: Mož, ki mu je na čelu pisalo »pričakujoči oče«.

Primer 19 She sighted through the glass and made another adjustment. (Gaiman, Pratchett, str. 89)

Zavzdihnila je skozi steklo in popravila še eno nastavitev. (Gorenc, str. 97)

Prevajalec je storil prevajalsko napako, ki je najbrž posledica podobnega zapisa besed v izvirniku ali pa posledica pomanjkanja pozornosti besedilu (morda tudi časovne stiske). Sight (pomeriti) je namreč prevedel, kot bi pisalo sigh (zavzdihniti). Tovrstna napaka je še en pokazatelj, ki govori v prid temu, da prevajalec po končanem prevajanju ni primerjal skladnosti prevoda z izvirnikom. sight verb /sʌɪt/ 2.1 Take a detailed visual measurment of something with or as with a sight. zavzdíhniti -em dov. (í ȋ) 1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje pomériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑ ) 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje

Predlagan prevod: Pomerila je skozi steklo in popravila še eno nastavitev.

Primer 20 "There's something odd about this area," said Aziraphale. "Can't you feel it?" "What?" "Slow down a moment." The Bentley slowed again. (Gaiman, Pratchett, str. 91)

»Nekaj nenavadnega je tod okoli,« je rekel Aziraphale. »Ali čutiš?« »Kaj?« Bentley je znova upočasnil. (Gorenc, str. 98)

Prevajalec je uporabil izpust, in izpustil celoten stavek iz izvirnika. V izvirniku Aziraphale Crowleyju reče, naj upočasni, v prevodu pa se to zgodi samo od sebe.

Res pa je, da v tem primeru ni velike pomenske razlike in ta bistveno ne vpliva na karakterizacijo ali potek zgodbe, zato napaka sodi med manjše.

Predlagan prevod: […] »Za trenutek upočasni.« […]

Primer 21 "Can we get on?" said Crowley. "Goodnight, miss. Get in, angel." Ah. Well, that explained it. She had been perfectly safe after all. (Gaiman, Pratchett, str. 94– 95)

»Lahko zdaj greva?« je rekel Crowley. »Lahko noč, gospodična. Spravi se noter, angelček. Oh. No, to je pojasnilo vse. Pa je vendarle bila popolnoma varna. (Gorenc, str. 102)

Prevajalec je v besedilo vnesel pomanjševalnico, ki je v izvirniku ni, torej je manj zaznamovano besedo prevedel z bolj zaznamovano oz. bolj ekspresivno besedo. Sprememba na tem mestu je pomembna, saj vpliva na Crowleyjevo karakterizacijo – demon v izvirniku Aziraphala namreč naslovi z angel (angel), medtem ko ga v prevodu nagovori z angelček. Morda je prevajalca skrbelo, da bralci brez pomanjševalnice ne bodo razumeli Anathemine domneve glede (homoseksualnega) razmerja med likoma, vendar se zdi pomanjševalnica nekoliko pretirana, saj Crowley angela kljub prijateljskemu odnosu v izvirniku nikoli ne naslavlja z ljubkovalnico ali pomanjševalnico. Menim, da bi bralci tudi brez pomanjševalnice razumeli Anathemino napačno domnevo, ki je vir humorja v tem odlomku.

Predlagan prevod: […] »Lahko noč, gospodična. Spravi se noter, angel.« […]

Primer 22 "Nonsense. Nuns are up and about at all hours," said Crowley. "It's probably Compline, unless that's a slimming aid." "Oh, cheap, very cheap," said the angel. "There's really no need for that sort of thing." "Don't get defensive. I told you, these were some of ours. Black nuns. We needed a hospital

close to the air base, you see." (Gaiman, Pratchett, str. 96–97)

»Pa kaj še. Nune so pokonci ves čas,« je rekel Crowley. »Najbrž zaradi sklepnice, ali je to povoj za sklepe?« »Oh, kako poceni,« je dejal angel. »Za kaj takega res ni potrebe.« »Ne brani jih preuranjeno. Povedal sem ti, da so naše. Črne nune. Potrebovali smo bolnišnico v bližini letalskega oporišča.« (Gorenc, str. 104)

Prevajalec je uspel dobro ohraniti humor Crowleyjeve izjave. V izvirniku je compline večerna maša, pripomoček za hujšanje pa je complan. Prevajalec je izkoristil priložnost in podobnosti besed v slovenščini oz. možnost obstoja povoja za sklepe, ki bi se lahko imenoval podobno kot sklepnica, medtem ko se dejanska beseda nanaša na mašo. V nadaljevanju pa je prevajalec kalkiral, ko bi lahko uporabil ustaljeno slovensko frazo. Cheap, very cheap je namreč prevedel kot kako poceni, kar je kalk izjave iz izvirnika. Lahko pa bi zapisal ta pa je bosa, kot je bolj običajno za slovenščino. Prevajalec je v Crowlejevo izjavo prav tako dodal besedo preuranjeno. Beseda sicer ni nujno potrebna za razumevanje, vendar ne bi bila moteča, če ne bi prevajalec izbral besede, ki meji na arhaično, kar ni značilno za Crowleyjev govor. Besedo bi lahko popolnoma izpustil ali pa morda izbral nekaj manj neobičajnega (na primer tako hitro).

Predlagan prevod: […] »Oh, ta je pa bosa,« je dejal angel. […] »Ne brani jih tako hitro. [...]«

Primer 23 Some plump young men in army fatigues spattered with paint were drinking cocoa out of mugs in what had once been the sisters' refectory, and one or two of them gave them a cheery wave. (Gaiman, Pratchett, str. 103)

Nekaj zalitih mladeničev v maskirnih oblekah, popacanih z barvo, je pilo kakav iz šalic v nekdanjem sestrskem refektoriju in en ali dva sta jima veselo pomahala. (Gorenc, str. 111)

Mugs je prevedeno z bolj zaznamovano oz. manj nevtralno besedo šalice.

Prevajalec je s svojo izbiro socialno govorico pripovedovalca pomaknil v neknjižnozvrst. mug noun /mʌɡ/ 1. A large cup, typically cylindrical with a handle and used without a saucer

šálica2 -e ž (ȃ) nižje pog. skodelica: naliti čaj v šalice

Predlagan prevod: Nekaj zalitih mladeničev v maskirnih oblekah, popacanih z barvo, je v nekdanjem sestrskem refektoriju iz skodelic pilo kakav in eden ali dva sta jima veselo pomahala.

Primer 24 He was vaguely aware that his gun was somewhat heavier, but in his mildly bemused state he did not realize why until some time after he'd pointed it at trainee manager Norman Wethered from Internal Audit and pulled the trigger. (Gaiman, Pratchett, str. 105)

Bežno se je zavedal, da je njegova puška nekam težja, vendar je v blago zmedenem stanju razlog ugotovil šele nekaj trenutkov zatem, ko jo je uperil v glavo Normana Wethereda, vodstvenega pripravnika iz notranje revizije, in pritisnil petelina. (Gorenc, str. 112)

Prevajalec je uporabil metodo dodajanja in pointed it at trainee manager Norman Wethered prevedel kot jo je uperil v glavo Normana Wethereda, vodstvenega pripravnika. Sicer se na prvi pogled zdi, da sprememba ni bistvena, pa vendar prevajalec s svojim dodatkom spremeni karakterizacijo lika. Bralci ga bodo v prevodu najbrž dojeli bolj negativno kot pa bralci izvirnika, saj oseba, ki (tudi pri paintballu) nekomu uperi puško v glavo, načeloma ni ravno pozitiven ali priljubljen lik. Na srečo se lik pojavi samo v tem odlomku in njegova karakterizacija ni bistvena za celotno zgodbo.

Predlagan prevod: Bežno se je zavedal, da je njegova puška nekam težja, vendar je v blago

47 zmedenem stanju razlog ugotovil šele nekaj trenutkov zatem, ko jo je uperil v Normana Wethereda, […]

Primer 25 The bearded man turned red. "Is bloddy important strategically, Fernando Chianti! I drew big map of the island and is right in the middle, which makes it pretty bloddy strategically important, I can tell you." (Gaiman, Pratchett, str. 122)

Bradač je zaripnil. »Strateško je prekleto pomemben, Fernando Chianti! Narisal sem velik zemljevid otoka in hotel je točno na sredi, kar ga napravi precej prekleto strateško pomembnega, ti rečem.« (Gorenc, str. 130)

Bradač je pripadnik ene izmed oboroženih skupin, ki se borijo za prevzem oblasti, ozemlja itd. v eni izmed držav tretjega sveta. Trenutno so pripadniki oboroženih skupin vdrli v hotel in ga hočejo prevzeti. Gre za ljudi, ki jim angleščina (oz. v prevodu slovenščina) ni materni jezik. V izvirniku je to dejstvo razvidno predvsem iz načrtno narobe zapisane besede bloddy (bloody – preklet) in slovničnih nepravilnostih v govoru. V prevodu nič ne kaže na kakšne posebnosti v govoru lika, ohranjena je le zaznamovana beseda prekleto, ves preostali govor je standarden. Prevajalec je torej bolj zaznamovane strukture prevedel manj zaznamovano, kar je povzročilo izgubo karakterizacije tega lika. Vendar je dejstvo, da je slovnične posebnosti težko prenašati med jeziki.

Predlagan prevod: Bradač je zaripnil: »Strateško je prekleto pomemben, Fernando Chianti. Jaz narisal velik zemljevid otoka in hotel točno na sredini, zato je precej prekleto strateško pomemben, ti rečem.«

Primer 26 Adam drummed his heels on the edge of the milk crate that was doing the office of a seat, listening to this bickering with the relaxed air of a king listening to the idle chatter of his courtiers. He chewed lazily on a straw. It was a Thursday morning. The holidays stretched ahead, endless and unsullied. They needed filling up. (Pratchett, Gaiman, str. 132)

Adam je s petami lenobno bobnal po robu zaboja za mleko, ki je služil kot prestol, ter to pričkanje poslušal s sproščenim pridihom kralja, ki posluša prazno blebetanje dvorjanov. Lenobno je žvečil slamico. Bilo je torkovo jutro. Pred njim so se razprostirale počitnice, brezkončne in brezmadežne. Z nečim jih bo treba napolniti. (Gorenc, str. 140)

Prevajalec je Thursday morning prevedel kot torkovo jutro, torej je storil prevajalsko napako. V nekaterih besedilih ta napaka ne bi bila moteča za bralce, vendar pa je ta knjiga razdeljena na več delov, ki nosijo naslove posameznih dni pred apokalipso. Naslov dela, v katerem se pojavi ta prevod, je Četrtek, torej bo večina bralcev to napako opazila in jih bo tudi zmotila pri branju. Ponovno se zdi, da prevajalec ni preveril skladnosti z izvirnikom, kaže tudi površnost branja, saj je prevajalec Thursday najbrž prebral kot Tuesday in besedo tako tudi prevedel.

Predlagan prevod: […] Bilo je četrtkovo jutro. […]

Primer 27 The bullfight poster was everything Brian had promised. (Gaiman, Pratchett, str. 136)

Rokoborski plakat je izpolnil Brianove obljube. (Gorenc, str. 143)

Tisti so se odločili, da bodo ustanovili svojo špansko inkvizicijo in lovili čarovnice. Prišli so do zaključka, da lahko to stori kdorkoli (ne samo Španci), samo videti mora biti špansko. Vsak je moral od doma prinesti nekaj španskega in Brian se je odločil prinesti plakat. Na tem mestu je prevajalec storil napako, saj je bullfight poster prevedel kot rokoborski poster. V nekaterih besedilih bralci te napake ne bi opazili, vendar pa je ravno zaradi povezave predmetov s Španijo na tem mestu napaka očitna in moteča. Rokoborbe namreč niso značilne za Španijo, so pa zanjo toliko bolj značilne bikoborbe.

Predlagan prevod: Bikoborski plakat je izpolnil vse Brianove obljube.

Primer 28 "Huh," she said. "I want to be a witch, wiv a warty nose an' a green skin an' a lovely cat an' I'd call it Blackie, an' lots of potions an'--" (Gaiman, Pratchett, str. 138)

»Uh,« je rekla. »Rada bi bila čarovnica z bradavico na nosu pa zeleno kožo pa srčkano muciko, ki bi jo klicala Črnivka, pa s kupom napojev pa ...« (Gorenc, str. 145)

"But I wants to be a witch," she wailed. The male Them exchanged exhausted glances. This was out of their league. (Gaiman, Pratchett, str. 138)

»Ampak jaz hočem biti čarovnica,« je zatarnala. Moški del Tistih se je izmučeno spogledal. S tem se niso bili sposobni bosti. (Gorenc, str. 145)

Prevajalec je izpustil otroško napačno izgovorjavo Poprovkine sestre, ki reče wiv namesto with. Zaznamovano besedo je torej prevedel z nezaznamovano. Vendar pa je v nadaljevanju primerno kompenziral, ko je lovely cat prevedel kot srčkano mucico, torej manj zaznamovano prevedel z bolj zaznamovanimi besedami. Tako je uspel ohraniti zaznamovanost in otroškost socialnega govora. Prav tako je an' (and) prevajal s pa, ki je bolj zaznamovan kot in – tako je nadomestil besedo z izpuščenim končnim soglasnikom v izvirniku in uspešno ohranil zaznamovanost govorice ter karakterizacijo. V drugem primeru je prevajalec slovnično nepravilnost wants prevedel s hočem, kar je pravopisno pravilno in nezaznamovano. Prav tako v tem primeru ni uporabil nobene kompenzacije za ohranjanje otroškosti govora in karakterizacije. V celotnem govoru Poprovkine sestre bi se lahko prevajalec odločil, da bi nekatere besede s šumniki pisal samo s sičniki, da bi nakazal otroško napačno izgovorjavo in ohranil karakterizacijo. Vendar pa je dejstvo, da je takšne strategije treba uporabljati varčno, saj lahko sicer postanejo nadležne za bralca ali pa lik spremenijo v karikaturo.

Predlagan prevod: »Uh,« je rekla. »Lada bi bila čalovnica z bladavico na nosu pa zeleno kožo pa slčkano muciko, ki bi jo klicala Člnivka, pa s kupom napojev pa ...« (Gorenc, str.

145) »Ampak jaz hočem biti čalovnica,« je zatarnala. Moški del Tistih se je izmučeno spogledal. S tem se niso bili sposobni bosti. (Gorenc, str. 146)

Primer 29 The future came and went in the mildly discouraging way that futures do, although Mr. Young had other things on his mind apart from muddy dresses and merely banned Adam from watching television, which meant he had to watch it on the old black and white set in his bedroom. (Gaiman, Pratchett, str. 140)

Prihodnost je prišla in odšla rahlo nespodbudno, kakor to prihodnosti pač počnejo, čeprav si je gospa Young belila glavo z drugimi rečmi in je Adamu zgolj prepovedala televizijo, kar je pomenilo, da jo bo moral gledati na starem črno-belem aparatu v svoji spalnici. (Gorenc, str. 147)

Prevajalec je Mr. Young prevedel kot gospa Young. Gre za prevajalsko napako, ki pa je bralci najbrž ne bodo opazili, saj je prevajalec uporabil nanašalnice ustreznega spola. Spremeni se seveda karakterizacija lika, saj je sedaj mama tista, ki kaznuje Adama, in ne oče.

Predlagan prevod: […] čeprav si je gospod Young belil glavo z drugimi rečmi in je Adamu zgolj prepovedal televizijo, […]

Primer 30 Form shapes nature. There are certain ways of behavior appropriate to small scruffy dogs which are in fact welded into the genes. You can't just become small-dog-shaped and hope to stay the same person; a certain intrinsic small-dogness begins to permeate your very Being. (Gaiman, Pratchett, str. 141)

Oblika vpliva na značaj. Obstajajo določeni načini obnašanja, primerni za drobne, zanikrne cucke, ki so pravzaprav zvarjeni v njihove gene. Ne moreš prevzeti podobe psička in upati, da se osebnostno ne boš spremenil; določena imanentna psičkavost prične pronicati v tvojo lastno Bit. (Gorenc, str. 148)

Prevajalec se je scruffy dogs odločil prevajati kot zanikrne cucke. Poglaviten pomen je sicer ostal ohranjen, vendar pa je konotativni pomen v prevodu precej drugačen kot pa v izvirniku. Opis je v slovenščini bistveno bolj zaznamovan in slabšalen kot v izvirniku, kjer je bolj kot ne nevtralen. V izvirniku opis psa bralcem v mislih naslika precej drugačno sliko, kot pa opis psa v prevodu, torej se spremeni dojemanje enega izmed likov in delno tudi dojemanje naravnanosti pripovedovalca do psa. scruffy adjective /ˈskrʌfi/ Shabby and untidy or dirty. zaníkrn -a -o prid. (ȋ) 2. slabš. zanemarjen, umazan; 3. slabš. ničvreden, malovreden dog noun /dɒɡ/ 1. A domesticated carnivorous animal that typically has a long snout, an acute sense of smell, non- retractile claws, and a barking, howling or whining voice. Canis familiaris, family Canidae (the dog family); probably domesticated from the wolf in the Mesolithic period. The dog family also includes the wolves, coyotes, jackals, and foxes. cúcek -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes

Predlagan prevod: […] Obstajajo določeni načini obnašanja, primerni za drobne, kuštrave pse, ki so pravzaprav zvarjeni v njihove gene. […]

Primer 31

And then there were cats, thought Dog. He'd surprised the huge ginger cat from next door and had attempted to reduce it to cowering jelly by means of the usual glowing stare and deep-throated growl, which had always worked on the damned in the past.(Gaiman, Pratchett, str. 141)

Tudi mačk ne smemo pozabiti, je pomislil Kuža. Presenetil je ogromno rdečkasto mačko pri sosedu in jo skušal spremeniti v drhteč puding z običajnim žarečim srepenjem in globokim

grlenim renčanjem, kar je v preteklosti vedno delovalo pri prekletih. (Gorenc, str. 148–149)

Prevajalec je from v opisu cat from next door prevedel kot pri (mačko pri sosedu). Pomen se sicer ni bistveno spremenil, vendar pa je formulacija v prevodu toliko nerodna in bralca zmede, vsaj kar se tiče pripadnosti oz. lastništva mačke. Iz prevoda namreč ni jasno razbrati, ali je Kuža presenetil mačko, ki pripada sosedu/sosedi ali sosedom, ali pa je presenetil mačko, ki se je zgolj slučajno nahajala na zemljišču sosedov. V izvirniku ni nobenega dvoma, da gre za mačko, ki je last soseda/sosede oz. sosedov. Gre za nepotrebno motnjo, saj bodo bolj pozorni bralci začeli razmišljati o tej težavi, namesto da bi nemoteno uživali v branju in sledili zgodbi.

Predlagan prevod; […] Presenetil je sosedovo ogromno rdečkasto mačko in jo skušal spremeniti v drhteč puding [...]

Primer 32 "She said, 'You watch out for Them, Miss, they're nothing but a pack of ringleaders. That young Adam's full of the Old Adam,' " she said. "What've you been cryin' for?" said Adam bluntly. (Gaiman, Pratchett, str. 143)

»Rekla je: 'Le pazite se Tistih, gospodična, sami kolovodje so. Ta mladi Adam je poln Starega Adama,'« je rekla. »Zakaj si se jokala,« je brez olepševanja vprašal Adam. (Gorenc, str. 150)

Prevajalec je izkoristil priložnost in slovnično nepravilnost v izvirniku (cryin') nadomestil z drugo slovnično nepravilnostjo (si se jokala), da je ohranil zaznamovanost Adamovega govora in karakterizacijo lika.

Primer 33 They do it all the time. (Gaiman, Pratchett, str. 150)

Prevajalec je v prevodu izpustil ta celoten stavek, ki je povsem prevedljiv in torej ni razloga, da bi na tem mestu uporabil izpust. Govora je o alarmih v kontrolni

53 sobi jedrske elektrarne, ki so se vključili. Ta izpust bi lahko šteli med manjše prevajalske napake, saj bralci prevoda ne bodo opazili, da nekaj manjka.

Predlagan prevod: To počnejo ves čas.

Primer 34 It was here they'd been piloting Hamburger MEALS for the last six months. (Gaiman, Pratchett, str. 156)

Tu so zadnjih šest mesecev pilotsko uvajali Hamburger OBROKE. (Gorenc, str. 162)

Prevajalec je pri prevajanju uporabil delni kalk, ko je they'd been piloting prevedel kot so pilotsko uvajali. V slovenščini načeloma ne uporabljamo izraza pilotsko uvajati, ampak je v tem smislu v uporabi besedna zveza poskusno uvajati. Ta besedna zveza bi primernejša, saj zveni bolj naravno.

Predlagan prevod: Tu so zadnjih šest mesecev poskusno uvajali Hamburger OBROKE.

Primer 35 The Them nodded sagely. (Gaiman, Pratchett, str. 163)

Tisti so divje prikimali. (Gorenc, str. 168)

Prevajalec je ponovno storil napako. Besedo sagely je namreč prevedel kot divje, kar je pomensko neustrezno, saj sagely izhaja iz besede sage, ki pomeni zelo modrega moža. sagely adverb /ˈseɪdʒli/ sage noun /seɪdʒ/

(Especially in ancient history or legend) a profoundly wise man. dívji -a -e prid. (í) 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo // ki ima veliko hitrost, silovitost

Morda je prevajalec v izvirniku zmotno prebral savagely, ki divje, in besedo tako tudi prevedel. V vsakem primeru gre za napako, zaradi katere bralci prevoda na tem mestu o Tistih in celotni situaciji dobijo drugačen vtis, kot pa bralci izvirnika.

Predlagan prevod: Tisti so modro prikimali.

Primer 36 Many people, meeting Aziraphale for the first time, formed three impressions: that he was English, that he was intelligent, and that he was gayer than a tree full of monkeys on nitrous oxide. Two of these were wrong; Heaven is not in England, whatever certain poets may have thought, and angels are sexless unless they really want to make an effort. But he was intelligent. (Gaiman, Pratchett, str. 165–166)

Mnogo ljudi si je ob prvem srečanju z Aziraphalom ustvarilo tri vtise: da je Anglež, da je inteligenten in da je bolj topel kot kup rožnatih termoforjev, ki se stiskajo pred kaminom. Dva od treh sta bila napačna: nebesa niso v Angliji, navkljub vsemu, kar so mislili določeni pesniki, in angeli so brezspolni, razen če bi se res radi potrudili. Toda bil je inteligenten. (Gorenc, str. 171)

Prevajalec je opice na dušikovem oksidu (monkeys on nitrous oxide) zamenjal s kupom rožnatih termoforjev, kar je zelo dobra odločitev, saj se opice nanašajo na gay, kar je sicer dvoumen izraz (pomeni lahko homoseksualen ali pa vesel), vendar v tem primeru namiguje na spolno usmerjenost angela, v slovenščini pa ne uporabljamo prispodobe, da je nekdo vesel, ampak v tem primeru rečemo, da je nekdo topel. Sporočilo je ohranjeno, prav tako pa je ohranjen tudi humor. Prevajalec se je odločil en kulturnospecfičen element nadomestiti z drugim in v tem primeru se je odločitev dobro obnesla, saj izkušnja bralcev prevoda ustreza izkušnji bralcev izvirnika.

Primer 37 The list read: 1. Witches. 2. Unexplainable Phenomenons. Phenomenatrices. Phenomenice. Things, ye ken well what I mean. (Gaiman, Pratchett, str. 177)

Seznam se je glasil: Čarovnice Nerasložlivi. Nerazlužlevi. Nerazložljivi pojavi. (Gorenc, str. 183)

Prva opazna razlika je oblika seznama v izvirniku in v prevodu, ki pa nima bistvenega vpliva na bralno izkušnjo. Večje razhajanje se pojavi zaradi izpusta, ki se pojavi na koncu citata. V izvirniku je Shadwell besedo phenomena (pojavi) trikrat zapisal napačno, preden je obupal in jo nadomestil s celotnim stavkom (Stvari, dobro veš, kaj mislim), vendar zapisanim v narečju (ken na Škotskem in na severu Anglije pomeni know, torej vedeti). Prevajalec je ohranil dva napačna zapisa, nato pa sporočilo zapisal pravilno in izpustil stavek, ki sledi. Situacija je še vedno smešna, vendar pa bralci prevoda v primerjavi z bralci izvirnika vseeno izgubijo nekaj humorja in barvitosti Shadwellovega izražanja, kar posledično vpliva tudi na delno izgubo karakterizacije. ken verb /kɛn / [with object] Scottish & Northern English 1. Know

Že opis Shadwellovega naglasa v knjigi pove, da se ta nenehno spreminja in torej ni vezan na eno določeno regijo Velike Britanije, ampak jo med govorjenjem večkrat prepotuje po dolgem in počez. Prevajalec bi si v Shadwellovem primeru torej morda lahko privoščil, da bi z njegovim naglasom prepotoval Slovenijo, saj ta ni vezan na eno regijo in ne podaja kulturnospecifičnih informacij o liku, ki bi bile vezane na določen kraj v Veliki Britaniji in bi v tamkajšnjih bralcih vzbudile točno določeno asociacijo.

Predlagan prevod: [...] Nerasložlivi. Nerazlužlevi. Nerazrešljevi. Pojavi, sej dobr veš, kuga mislim.

Primer 38 "Take yer ease, Private. Him. That little brown feller. Mister socalled Rajit. It's them terrible forn arts. The ruby squinty eye of the little yellow god. Women wi' too many arms. Witches, the lot o' them." "He does give us the newspapers free, though, Sergeant," said Newt. "And they're not too old." "And voodoo. I bet he does voodoo. Sacrificing chickens to that Baron Saturday. Ye know, tall darkie bugger in the top hat. Brings people back from the dead, aye, and makes them work on the Sabbath day. Voodoo." Shadwell sniffed speculatively. (Gaiman, Pratchett, str. 178)

»Voljno, soldat. On. Ta drobni rjavi gizdalin. Tako imenovani gospod Rajit. Ta pošastna tuja magija. Škrlatno rubinasto oko drobnega rumenega boga. Ženska s preveč rokami. Coprnice, vse do zadnje.« »Ne pozabite, da nama ne računa za časopise, vodnik,« je rekel Newt. »Pa še prestari niso.« »In vudu. Stavim, da se peča z vudujem. Da žrtvuje piščance tistemu baronu Soboti. Saj veš, tistemu visokemu, temnemu pridaniču s cilindrom. Obuja ljudi od mrtvih, ja, in jih sili delati na sabat. Vudu.« Shadwell je špekulativno posmrknil. (Gorenc, str. 184)

Prevajalec private prevaja kot soldat, torej uporabi bolj splošno in hkrati časovno obarvano besedo za prevajanje bolj specifične, neobarvane besede. Vendar na tem mestu ta sprememba ni moteča, saj čin ne igra bistvene vloge in ne povzroča nobene zmede. Zaznamovanost pa je dobrodošla, saj nadomesti zaznamovano besedo yer iz izvirnika in torej služi kompenziranju in ohranjanju karakterizacije in Shadwellovega socialnega govora. Zaznamovana beseda feller je prevedena s prav tako ekspresivno besedo gizdalin. Ohranila se je torej zaznamovanost, vendar pa je prišlo do pomenskega neskladja med izvirnikom in prevodom, saj beseda feller v izvirniku nima takšne konotacije, kot jo ima beseda gizdalin v prevodu. V izvirniku beseda služi predvsem karakterizaciji Shadwella, saj nakazuje narečni govor, v prevodu pa bralcu poda določeno predstavo o gospodu Rajitu, ki je najbrž napačna, saj gre bržkone za delovnega, skromnega človeka, ki se ne šopiri in nikakor ni gizdav, vsaj pogovori,

57 ki tečejo o njem, bralcu ne dajo takšnega vtisa. feller noun /ˈfɛlə/ Non-standard spelling of felow, used in representing speech in various dialects. fellow noun /ˈfɛləʊ/ 1. informal A man or boy. gizdalín -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede

Pomenska neustreznost je prisotna tudi pri prevodu the ruby squinty eye – škrlatno rubinasto oko. V izvirniku je oko opisano kot priprto (squinty) in rubinasto (ruby), medtem ko je v prevodu opisano kot škrlatno in rubinasto, torej je omenjena le barva. Pojavi se prevajalska napaka, katere izvor pa ni tako očiten kot v nekaterih primerih, zato je nesmiselno ugibati o njem. Morda bodo bolj pozorni bralci opazili dvojen barvni opis, vendar jih ta najbrž ne bo zmotil in kakovost bralne izkušnje ne bo utrpela bistvene škode, čeprav se bo nekoliko razlikovala od bralne izkušnje bralcev izvirnika. squint verb /skwɪnt/ 1.1 [WITH OBJECT] Partially close (one's eyes) in an attempt to see more clearly or as a reaction to strong light. ruby noun /ˈruːbi/ 1.1 An intense purplish-red colour.

škrláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat rubínast -a -o prid. (ȋ) 2. po barvi podoben rubinu

Pojavi se tudi manjša prevajalska napaka, saj je prevajalec samostalnik v množini women, prevedel v ednino kot ženska. Vendar ta napaka za bralca ne povzroča

58 nevšečnosti in nima učinka na bralno izkušnjo, čeprav ponovno kaže na prevajalčevo pomanjkanje pozornosti za podrobnosti. Zaznamovanost Shadwellovega govora je v izvirniku bolj prisotna in očitna kot pa v prevodu. Shadwell v prevodu govori veliko bolj knjižen in komaj zaznamovan jezik, kar vpliva na bralčevo zaznavo lika in spreminja njegovo karakterizacijo. Sicer prevajalec na nekaterih mestih poskuša kompenzirati, vendar pa je število kompenzacij v primerjavi s količino zaznamovanega govora v manjšini. Res je, da lahko prevajanje narečnih govornih posebnosti skriva številne pasti, vendar pa je gospod Shadwell, kot že zapisano, lik, pri katerem bi si prevajalec lahko privoščil izjemo in se poigral z bogastvom slovenskih narečij. Tako bi bolje ohranil karakterizacijo lika in iz izvirnika v prevod prenesel humor nestanovitnega ocialnega govora in narečnih skokov.

Predlagan prevod: »Voljno, soldat. On. Ta drobni rjavi dečko. Tako imenovani gospod Rajit. Ta pošastna tuja magija. Rubinasto priprto oko drobnega rumenega boga. Ženske s preveč rokami. Coprnice, vse do zadnje.« »Ne pozabite, da nama ne računa za časopise, vodnik,« je rekel Newt. »Pa še prestari niso.« »In vudu. Stavim, da se bavi z vudujem. Da žrtvuje piščance tistemu baronu Soboti. Saj veš, tistemu visokemu, temnemu pridaniču s cilindrom. Obuja ljudi od mrtvih, ja, in jih sili delati na sabat. Vudu.« Shadwell je špekulativno posmrknil.

Primer 39 "Phenomena," said Newt. "You said to look for phenomena. There's more phenomena than witches these days, I'm afraid." "Anyone bin shootin' hares wi' a silver bullet and next day an old crone in the village is walkin' wi' a limp?" Shadwell said hopefully. "I'm afraid not." "Any cows droppin' dead after some woman has looked at 'em?" (Gaiman, Pratchett, str. 183)

»Nerazložljivi pojavi,« je rekel Newt. »Rekli ste, naj iščem nerazložljive pojave. Žal je te dni več pojavov kot čarovnic.« »Je kdo pihnil zajca s srebrno kroglo, naslednji dan pa je neka stara babura v vasi začela krevsati?«

59 je upajoče dejal Shadwell. »Žal ne.« »So vrane mrtve pocepale po tleh, ko jih je babše ošinilo s pogledom?« (Gorenc, str. 189)

V prevodu Shadwellov govor vsebuje več pomensko zaznamovanih besed kot pa v izvirniku, vendar pa je v izvirniku njegov govor slovnično zaznamovan. Slovnično zaznamovanost je težko ustrezno prenesti v drug jezik, prevajalec je takšen način govora kompenziral z vnašanjem pomensko zaznamovanih besed, kar pomaga ohranjati pestrost socialnega govora in karakterizacijo lika, izkušnjo bralcev prevoda pa približa izkušnji bralcev izvirnika. V tem odlomku pa se pojavi še prevajalska napaka, ki ponovno kaže na površnost ali pa pomanjkanje preverjanja skladnosti prevoda z izvirnikom. Prevajalec je cows (krave) namreč prevedel kot vrane (crows). Besedi sta v izvirniku podobni, poleg tega je povezava med čarovnicami in vranami bolj običajna, zaradi česar se je prevajalčev um morda poigral z njim, da je videl zapisano napačno besedo. Sicer je pa res, da so čarovnice nekoč okrivili za vsakršno nesrečo, ki so jo doživeli prebivalci vasi, v katerih so prebivale, tudi za slabe letine na polju ali pogine živali, zato je povezava med kravo in čarovnico logična. Vendar pa napaka na tem mestu vseeno nima bistvenega učinka na spremembo bralne izkušnje.

Predlagan prevod: [...] »So krave mrtve pocepale, ko jih je babše ošinilo s pogledom?«

Primer 40 Anathema had been looking at the clock. He'll be coming around any moment now, she'd thought. And then, when he got there, he wasn't what she'd been expecting. More precisely, he wasn't what she'd been hoping for. (Gaiman, Pratchett, str. 209)

Anathema se je ozrla na uro. Vsak trenutek bo prišel, je pomislila. Ni bil takšen, kakršnega je pričakovala. Natančneje, ni bil, na kakršnega je upala. (Gorenc, str. 214)

Prevajalec je uporabil izpust in iz prevoda izločil del povedi iz izvirnika. V

60 prevodu manjka and then when he got there (in potem, ko je prispel). Sicer lahko bralci prevoda sklepajo, da je med prejšnjim in tem stavkom težko pričakovani Newt končno prispel, vendar pa vseeno vse nekoliko visi v zraku, medtem ko je v izvirniku povsem jasno. Bralce prevoda bo ta preskok najbrž nekoliko zmotil in bo bralno izkušnjo nekoliko otežil, vendar pa ne bo bistveno spremenil njihove predstave o dogajanju ali likih.

Predlagan prevod: [...] In potem, ko je prispel, ni bil takšen, kakršnega je pričakovala. [...]

Primer 41 Except that, today, there weren't any whales. The crew stared at the screens, which by the application of ingenious technology could spot anything larger than a sardine and calculate its net value on the international oil market, and found them blank. (Gaiman, Pratchett, str. 234)

S to razliko, da kitov ni bilo na spregled. Posadka je strmela v zaslone, ki so s pomočjo bistroumne tehnologije zaznali vse, kar je bilo večje od sardine, izračunali njihovo neto vrednost na mednarodnem naftnem tržišču in jih našli, a ti so ostajali prazni. (Gorenc, str. 240)

Prevajalec je izpustil today (danes), vendar ta sprememba nima pomembnega učinka na bralsko izkušnjo. Bolj moteče je tukaj dejstvo, da je international oil blanket prevedeno kot naftno tržišče. Govora je namreč o kitolovki, na kateri tehnologija zaznava plavajoča živa bitja v okolici. Iz teh bitij bodo težko pridobili nafto, torej je povezava med njimi in naftnim tržiščem nesmiselna. Dejstvo pa je, da se iz kitove maščobe pridobiva olje, ki je v nekaterih panogah zelo cenjeno. Bolj verjetno je torej, da gre za mednarodni trg olja in ne nafte. Prišlo je torej do prevajalske napake, ki bo nekatere bralce zmedla, saj ne bodo razumeli povezave, ki naj bi jo kitolovka imela z naftnim tržiščem.

Predlagan prevod: S to razliko, da danes kitov ni bilo na spregled. Posadka je strmela v zaslone, ki so s pomočjo bistroumne tehnologije zaznali vse, kar je bilo večje od sardine,

61 izračunali njihovo neto vrednost na mednarodnem trgu olja in jih našli, a ti so ostajali prazni.

Primer 42 "Bugger!" he said. It was the first time he'd sworn in more than four thousand years. (Gaiman, Pratchett, str. 244)

»Šment!« je dejal. Zaklel je prvič po več kot štiri tisoč letih. (Gorenc, str. 250)

Prevajalec je bugger prevedel kot šment, hkrati pa je zapisal, da je bila to prva kletvica, ki jo je Aziraphale izustil v zadnjih štiri tisoč letih. Prevod bi bil sprejemljiv (šlo bi za prevod bolj zaznamovane besede z manj zaznamovano), če ne bi prevajalec že pred tem trenutkom v zgodbi Aziraphalovega gosh iz izvirnika prevajal kot šment. Zapisal je torej laž, ki je avtorja nista, saj Aziraphale pred tem trenutkom v zgodbi res ni uporabil besede bugger ali katere podobne besede. Prevajalec ni sledil izrazom, ki jih je angelu položil v usta, in je torej storil napako. Prav tako je šment zelo blag izraz in bi ga zelo težko uvrstili med kletvice, zato bi prevajalec lahko vse šmente pred tem pustil zapisane, tega pa spremenil v nekoliko močnejši izraz (npr. sranje), ki je po jakosti bliže jakosti kletvice bugger v izvirniku. Bolj pozorni bralci prevoda se bodo spomnili, da je angel besedo šment izustil že pred tem trenutkom in bodo najbrž nekoliko zmedeni nad nedoslednostjo izjave, prav tako pa se bodo spraševali, če bi šment res lahko imenovali kletvico, saj je bistveno manj vulgarna kot pa bugger. Bralna izkušnja bo torej spremenjena, prav tako pa karakterizacija lika. Če bralci namreč ne opazijo, da je bila beseda šment že slišana iz angelovih ust, se bodo vseeno čudili temu, kako nizek je angelov prag vulgarnosti, da se že beseda, kot je šment, uvršča med kletvice.

Predlagan prevod: »Sranje!« je dejal. Zaklel je prvič po več kot štiri tisoč letih.

Primer 43 Crowley paused. He eyed the flask nervously. (Gaiman, Pratchett, str. 251)

Crowley je postal. Živčno se je ozrl po stanovanju. (Gorenc, str. 258)

Ponovno se v prevodu pojavi prevajalska napaka, ki najverjetneje izvira iz površnosti ali pomanjkanja primerjave prevoda z izvirnikom. Prevajalec je besedo flask (tukaj termovka) prebral kot flat (stanovanje) in jo tako tudi prevedel. Crowley je namreč takrat iz sefa vzel termovko, ki je polna posvečene vode, od tod tudi njegova živčnost. Za bralce ta sprememba ne bo opazna, saj je prevod na srečo ostal smiseln (Crowley je res v svojem stanovanju in čaka na neprijateljski obisk dveh drugih demonov, torej je upravičeno živčen), torej bo bralna izkušnja ostala nespremenjena.

Predlagan prevod: Crowley je postal. Živčno se je zazrl v termovko.

Primer 44 And suddenly Plan C was there in his head. He didn't replace the handset on the reciever. Instead he said, "Okay, Hastur. You've passed the test. You're ready to start playing with the big boys." (Gaiman, Pratchett, str. 255)

In nenadoma se mu je v glavi izoblikoval načrt C. Namesto tega je dejal: »Bravo, Hastur. Opravil si preizkus. Pripravljen si na igro z velikimi fanti.« (Gorenc, str. 262)

Prevajalec je ponovno izpustil celotno poved, vendar ne moremo trditi, da gre za izpust, ampak gre za prevajalsko napako. Sledeča poved se namreč veže na prvo, kar izdaja tudi začetek sledečega stavka Namesto tega. Bralci prevoda bodo nedvomno opazili, da nekaj manjka, saj Namesto tega nima logične povezave s stavkom, ki se v prevodu pojavi pred njim. Očitno bi morala biti pred tem zapisana trditev, ki bi ji ta poved morala nasprotovati, vendar te trditve ni. Bralska izkušnja je torej spremenjena, bralci prevoda bodo zmedeni in bodo najbrž opazili, da nekaj ne more biti prav. To je eno izmed redkih mest v prevodu, kjer je prevajalsko napako mogoče nedvomno opaziti, tudi če pred sabo nimamo izvirnika, s katerim bi prevod lahko primerjali.

Predlagan prevod: [...] Slušalke ni odložil nazaj na vilice. Namesto tega je dejal: [...] Primer 45 Shutzi stopped by a roadside beech tree to cock its leg. R. P. Tyler looked away, embarrassed. It might be that the sole purpose of his evening constitutional was to allow the dog to relieve itself, but he was dashed if he'd admit that to himself. (Gaiman, Pratchett, str. 327)

Shutzi se je ustavila ob cestni bukvi in dvignila nogo. R. P. Tyler je nelagodno odvrnil pogled. Že res, da je bil edini namen večernega španciranja pasje olajšanje, vendar naj ga koklja brcne, če si bo to priznal. (Gorenc, str. 335)

V izvirniku je za psa uporabljen srednji spol, torej njegov spol ni nedvoumno določen. Vendar je zapisano, da je pes dvignil nogo ob drevesu. Sicer pri opravljanju male potrebe nogo izjemoma dvigujejo tudi psičke, vendar je veliko bolj verjetno, da gre za pasjega samčka. Bralce bo pisanje o psu v ženskem spolu, kakor je zapisano v prevodu, potem ko bodo prebrali, da je ta dvignil nogo ob drevesu, najbrž nekoliko zmotilo ali pa vsaj zmedlo, zato bi bilo bolj smiselno o psu pisati v moškem spolu. Prav tako se je prevajalec odločil constitutional prevajati kot španciranje, s čimer je spremenil zaznamovanost socialnega govora. Sicer se zapis ne pojavi v premem govoru gospoda Tylerja, temveč njegovo mišljenje podaja kar pripovedovalec, ta sprememba pa posledično vpliva na njegovo karakterizacijo. Gre za finega gospoda, ki ima o sebi visoko mnenje, in malo verjetno je, da bi sam uporabil besedo španciranje. Beseda constitutional je staromodna, morda celo nekolilo vzvišena, in je ne bomo uvrstili v enako socialno podzvrst kot pogovorno besedo španciranje. Sicer sta obe besedi zaznamovani, vendar je razlika vseeno velika in posledično spremeni tudi karakterizacijo. Za bralce prevoda se bralna izkušnja spremeni in torej ne ustreza tisti bralcev izvirnika, saj si bodo v mislih naslikali drugačno predstavo o gospodu Tylerju. constitutional noun /kɒnstɪˈtjuːʃ(ə)n(ə)l/ dated

A walk taken regularly to maintain or restore good health.

špancírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. sprehajati se

Bolj primerna bi bila zaznamovana beseda, ki bi pripadala podobni socialni podzvrsti, še najbolje, če bi bila prav tako zastarela. prehájati -am nedov. (ȃ) 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; prehájati se zastar. sprehajati se

Predlagan prevod: Shutzi se je ustavil ob cestni bukvi in dvignil nogo. R. P. Tyler je nelagodno odvrnil pogled. Že res, da je bil edini namen večernega prehájanja pasje olajšanje, vendar naj ga koklja brcne, če si bo to priznal.

Primer 46 "Good man," said Famine, as the barrier was raised. (Gaiman, Pratchett, str. 339)

»Priden,« je dejal Glad, ko se je zapornica dvignila. (Gorenc, str. 347)

Good man se v prevodu glasi priden. Sicer gre v obeh primerih za nezaznamovano besedo oz. besedno zvezo, vendar pa je konotacija zaradi situacije v izvirniku in prevodu precej različna. Glad besede izreče odraslemu človeku, vojaku v vojaški bazi. V izvirniku njegova izjava ne zveni ponižujoče, morda se vojaku nekoliko posmehuje, saj so mu z Vojno, Smrtjo in Onesnaženjem zagrozili, da jih je spustil naprej, pa vendar ni ponižujoč. V slovenščini zveni precej bolj ponižujoče, če se odraslemu moškemu reče priden, saj je ta pohvala običajno uporabljena za otroke ali domače živali (predvsem pse). Bolj primerna bi bila nekoliko bolj pomensko nezaznamovana pohvala, saj je prevajalec s svojo izbiro spremenil Gladovo karakterizacijo in posledično tudi bralno izkušnjo.

Predlagan prevod: »Dobro opravljeno,« je dejal Glad, ko se je zapornica dvignila.

Primer 47 Newt did not smoke, because he did not allow nicotine to gain entry to the temple of his body or, more accurately, the small Welsh Methodist tin tabernacle of his body. (Gaiman, Pratchett, str. 340)

Newt ni kadil, ker ni dopustil, da bi nikotin ali alkohol vstopila v tempelj njegovega telesa, oziroma natančneje v droben valižanski metodistični kositrni tabernakelj njegovega telesa. (Gorenc, str. 348)

Prevajalec je vrinil ali alkohol, kar v izvirniku ni omenjeno, in avtorja ponovno prisilil k laganju, saj je Newt pred tem Anathemo spraševal, če ima kaj alkohola v hiši. Vrivek je nepotreben in naredi več škode kot koristi, saj se bodo pozorni bralci ponovno spraševali, kako je mogoče, da Newt ne pije alkohola, ko pa je pred kratkim spraševal po njem. Za bralce prevoda se je bralna izkušnja torej spremenila.

Predlagan prevod: Newt ni kadil, ker ni dopustil, da bi nikotin vstopil v tempelj njegovega telesa, oziroma natančneje v droben valižanski metodistični kositrni tabernakelj njegovega telesa.

Primer 48 "Now then, Adam Young," said the Metatron, "while we can of course appreciate your assistance at this point, we must add that Armageddon should take place now. There may be some temporary inconvenience, but that should hardly stand in the way of the ultimate good." (Gaiman, Pratchett, str. 362)

»In zdaj, Adam Young,« je dejal Metatron, »medtem, ko res cenim tvojo pomoč na tej točki, moram dodati, da naj bi se poslednji spopad zgodil zdaj. Naleteli smo na nekaj začasnih nevšečnosti, toda te bodo le stežka stale na poti najvišjemu dobremu.« (Gorenc, str. 371)

V izvirniku Metatron govori v množini, saj ne govori le zase osebno, ampak predaja sporočila Boga in Nebes, nenazadnje je božji glasnik. Metatron se na Zemlji ni pojavil, da bi poklepetal z Adamom, ampak je prišel, ker je bil poslan. Bistvo tega lika je, da govori v imenu Boga in Nebes ter prenaša sporočila, ki jih

66 je prejel. Odločitev prevajalca, da Metatron govori v prvi osebi ednine, spremeni pomemben del karakterizacije tega lika. Prevajalec je s svojo izbiro spremenil bralno izkušnjo bralcev prevoda, saj bodo ti zaradi manjkajočega dela podatkov o liku le-tega dojemali drugače kot pa bralci izvirnika.

Predlagan prevod: »In zdaj, Adam Young,« je dejal Metatron, »medtem, ko res cenimo tvojo pomoč na tej točki, moramo dodati, da naj bi se poslednji spopad zgodil zdaj. Naleteli smo na nekaj začasnih nevšečnosti, toda te bodo le stežka stale na poti najvišjemu dobremu.«

Primer 49 For the last decade Sunday lunch in Witchfinder Sergeant Shadwell's world had followed an invariable routine. (Gaiman, Pratchett, str. 389–390)

Zadnje desetletje je nedeljskemu kosilu v svetu vodnika v vojski na čarovnice Shadwella sledila nespremenljiva rutina. (Gorenc, str. 399)

Prevajalec je napačno interpretiral pomen stavka v izvirniku ali pa pomen napačno prenesel v prevod. V vsakem primeru je prišlo do prevajalske napake, saj pri natančnem branju izvirnika ugotovimo, da ni rutina tista, ki je sledila kosilu, ampak je kosilo sledilo rutini. Bralce prevoda bo ta sprememba morda nekoliko zmotila, vendar pa ne bo bistveno vplivala na njihovo razumevanje dogajanja in posledično tudi ne na bralno izkušnjo. Prav tako pa se zdi, da nekaj manjka, saj je Witchfinder Sergeant prevedeno kot vodnik v vojski na čarovnice. V slovenščini naziv ne zveni zaključeno, ampak se zdi, da bi morala biti dodana še kakšna beseda, na primer lovcev.

Predlagan prevod: Zadnje desetletje je nedeljsko kosilo v svetu vodnika v vojski lovcev na čarovnice Shadwella sledilo nespremenljivi rutini.

8 Sklep Pri analizi sem prišla do ugotovitve, da se v prevodu pojavijo številne prevajalske napake, ki pa, presenetljivo, v večini primerov nimajo bistvenega učinka na razliko med bralsko izkušnjo bralcev prevoda in bralcev izvirnika. Prav tako se v prevodu pojavijo spremembe v socialni zrvsti, prevajanje bolj zaznamovanih besed z manj zaznamovanimi in obratno. Pri tem pa je opaziti zanimivo razliko. Opazna je že v primerjavi načina izražanja pripovedovalca v izvirniku in prevodu: v izvirniku je kljub manjšim nihanjem socialna zvrst jezika stanovitna, v prevodu pa so ta nihanja večja in pogostejša, zaradi česar lahko občasno nekoliko otežujejo branje. Potrjena je hipoteza, da prevajalec ni vedno izbral najboljše prevajalske strategije za doseganje skladnosti prevoda z izvirnikom. Bralno izkušnjo pa so najbolj zaznamovale spremembe socialne zvrsti v premem govoru posameznih likov in v pripovedovalčevih delih besedila, ki pa so bili zapisani iz zornega kota likov. Dejstvo je, da so te spremembe najbolj vplivale na karakterizacijo likov, kar je zagotovo spremenilo percepcijo s strani bralcev. Pri nekaterih likih je bilo to bolj pri drugih pa nekoliko manj očitno, saj je bil prevajalec različno uspešen pri ohranjanju njihove govorice, ki je pomemben del karakterizacije. Pri večini je bila socialna zrvst enako knjižna, kot je bila v izvirniku, ali pa bolj knjižna. Spomnimo se Shadwellovega govora, ki je bil na nekaterih mestih zelo zaznamovan, na nekaterih pa občutno bolj knjižen. Dejstvo je, da je težko prenesti slovnične in pravopisne nepravilnosti (in teh je v Shadwellovem govoru veliko) iz enega jezika v drug jezik, vendar pa je prevajalec ponekod to težavo zelo dobro rešil s kompenziranjem, ko je namesto slovnične zaznamovanosti uporabil bolj zaznamovane besede. Kljub temu je bilo kompenziranja premalo, da bi ohranil Shadwellovo socialno zrvst enako neknjižno, kot je v izvirniku. Posledica tega so tudi nihanja v njegovih karakternih lastnostih in izguba ostrine njegove karakterizacije. Razlike v karakterizaciji so najbolj opazne pri likih, katerih socialna zrvst je bila v izvirniku bolj zaznamovana (neknjižna), saj je predvsem slovnična zaznamovanost težavna za prevajanje. Potrjeni sta torej tudi hipoteza, da se izvirnik in prevod najbolj razlikujeta po karakterizaciji likov, predvsem v socialnih zvrsteh, ki se pojavijo v njihovem govoru, in hipoteza, da prevodni premiki in spremembe karakterizacije posledično vpliva na spremembo bralne

68 izkušnje. Za branje najbolj moteče spremembe, ki pa niso povezane s karakterizacijo, so bili kalki. Nekateri deli povedi so bili v prevodu zapisani zelo kalkirano, zaradi česar je na tistih mestih sicer lepo berljiv in tekoč prevod zvenel togo in nenaravno – kot prevod in ne kot besedilo, ki je od vsega začetka zapisano v jeziku prevoda. V prevodu se nekoliko opazi tudi prevajalčeva preferenca do določenih besed, saj besede some, little in podobno pogosto prevaja z besedo kanček, čeprav premore tudi slovenščina različne besede, ki bi jih lahko uporabil. Vendar pa je to del njegovega sloga, ki ga je zelo težko povsem prikriti. Bralci zaradi tega pri branju ne bodo prikrajšani, saj te preference niso moteče in jih bralci brez neposredne primerjave z izvirnikom najbrž sploh ne bodo opazili ali pa jih bodo sprejeli kot del izvirnega sloga. Čeprav bodo bralci prevoda opazili le redke prevajalske napake, pa je njihova pogostost vseeno presenetljiva in morda celo zaskrbljujoča. Res je, da so literarni prevajalci samo ljudje in ti delajo napake, vendar ne moremo mimo tega, da se nam ne bi zastavila sledeča vprašanja: Kakšno je sprejemljivo število napak, ki ga lahko pričakujemo v literarnem prevodu takšne dolžine? Je bil ta prevod iz neznanega razloga izjema? Je napak več kot sicer? Jih je manj? Če jih je več, je bil morda rok, ki ga je založba postavila za oddajo prevoda, zelo kratek in ni dovoljeval večkratnega pregleda besedila in primerjave z izvirnikom po koncu prevajanja? Je imel prevajalec sočasno več projektov in se zato znašel v časovni stiski? Je večina njegove pozornosti veljala humorju in je bil na drugih mestih bolj površen? Če napak ni bilo več kot sicer, se v prevodih drugih slovenskih literarnih prevajalcev torej pojavljajo z enako pogostostjo? Vprašanja so toliko bolj kočljiva, saj gre za nagrajen prevod. Ta naloga ne more odgovoriti na omenjena vprašanja, saj bi presegla svoj tematski okvir in bi bila preobsežna, vendar pa bi se prevajalska skupnost morda morala posvetiti raziskavi kakovosti slovenskih literarnih prevodov in iskanju težav, zaradi katerih prihaja to takšnih napak. Dejstvo pa je, da tako natančne primerjave izvirnika in prevoda navadno ne potekajo drugje kot v učnem okolju in pri raziskovalnem delu, torej je možno (če ne celo zelo verjetno), da številne napake ostanejo neopažene.

Kljub razlikam med prevodom in izvirnikom in prevajalskim napakam nikakor ni mogoče trditi, da je prevod slab. Prevod je zelo berljiv in odlično ohranja humor izvirnika. Prevajalec je pri prevajanju humorja s pridom in zelo uspešno izkoristil vse prevajalske metode, ki so mu bile na voljo, in nedvomno tudi svoj dar za ustvarjanje humorja, ki si ga je pridobil kot komik. To je nadvse pomembno, saj je ravno humor duša tega dela, ki je plod sodelovanja dveh izjemnih avtorjev.

Viri in literatura  Baker, M. (1999): In Other Words: A Coursebook on Translation. London; New York: Routledge.  Baker, M. in Saldanha G. (Ur.) (2008): Routledge Encyclopedia of Translation Studies. London; New York: Routledge.  Card, O. S. (2010): Elements of Fiction Writing: Characters & Viewpoint. Cincinnati, Writer's Digest Books.  Darbelnet, J. In Vinay, J. P. (1995): Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation. Amsterdam; Philadelphia: John Benjamins.  Gaiman, N. in Pratchett, T. (2006): Good Omens. New York: HarperTorch, An imprint of HarperCollinsPublishers.  Gaiman, N. in Pratchett, T. (2010): Dobra znamenja. Ljubljana: Založba Sanje.  Honig, H. G. in Kußmaul, P. (1982): Strategie der Übersetzung: Ein Lehr- und Arbeitsbuch. Tübingen: Narr.  Kress, N. (2005): Characters, Emotion & Viewpoint: Techniques and exercises for crafting dynamic characters and effective viewpoints. Cincinnati, Writer's Digest Books.  Landers, C. E. (2001): Literary Translation: A Practical Guide. Clevedon: Multilingual Matters Ltd.  Leuven-Zwart, K. Van (1990): Translation and Original: Similarities and Dissimilarities. II. Target II/1. 69—95.  Mills, P. (2006): The Routledge Creative Writing Coursebook. New York: Routledge.  Newmark, P. (1988): A Textbook of Translation. New York: Prentice Hall.  Nord, C. (1991): Text Analysis in Translation: Theory, Methodology and Didacic Application of a Model from Translation-OrientedText-Analysis. Amsterdam/Atlanta: Rodopi.  Nord, C. (1994): Aus Fehlern lernen: Überlegungen zur Beurteilung von Übersetzungsleistungen. V:M- Snell-Hornby idr. (ur.). 363—375.

 Oittinen, R. (2000): Translating for Children. New York: Garland Publishing.  Ožbot, M. (2006): Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih Machiavellijevega Vladarja. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.  Toporišič, J. (2004): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.  Unuk, D. (1997/1998): Dialektologija kot jezikoslovna disciplina. Jezik in slovstvo 43 (7–8). 307–314.

Spletni viri:  FidaPLUS (besedilni korpus slovenskega jezika). http://www.fidaplus.net/.  Merriam-Webster Online Dictionary. http://www.merriam-webster.com/.  Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.  The Uses and Abuses of Dialect: Y'all Be Sayin' Wha'? Just About Write Article Archives. (Spletni arhiv člankov). http://www.justaboutwrite.com/A_Archive_Uses-Abuses-Dialect.html.  Oxford Dictionaries (angeško-angleški slovar) http://www.oxforddictionaries.com/  Spletna stran Neila Gaimana. http://www.neilgaiman.com/.  Uradna spletna stran posvečena Terryju Pratchettu. http://www.terrypratchettbooks.com/.  Seznam odstopanj med posameznimi izdajami Good Omens v izvirniku. http://www.lspace.org/books/apf/good-omens.html.