Naša občina

Glasilo Občine Mislinja Številka 4 December 2020 Kazalo Številka 4 leto: december 2020 Tekmovanje v Dela se nov dan – Z optimizmom v 2021...... 3 smučarskih skokih na pri Ribniškem jezeru Preprosto, hvala!...... 4 18-metrski skakalnici foto: Staš Škrinjar foto: Oto Vončina Bodi viden – bodi previden...... 5 Delovanje Civilne zaščite v obdobju pandemije covid-19.. 6 Povzetek izvedenih investicij v občini Mislinja...... 7 Obvestilo uredniškega odbora Pozabil/našel sem denar na bankomatu. Kaj sedaj?..... 9 Vetrna elektrarna Paški Kozjak...... 9 Vsem, ki ste sodelovali s prispevki, se najlepše Komunala Slovenj Gradec...... 11 zahvaljujemo. Socialna aktivacija – to res deluje?!...... 12 Prispevke za naslednjo številko glasila Novičke Sončnega škrata...... 13 sprejemamo do 20. februarja 2021, v elektronski BRSTičke Šola na daljavo...... 14 obliki na naslov: [email protected]. Fotografije Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš...... 16 naj bodo priložene ločeno v jpeg. formatu in 60 let DTV »Partizan« Mislinja...... 17 opremljene s podnapisi. Načeloma objavljamo Ofiranje...... 21 samo avtorske prispevke, ki še niso bili objavljeni Koroška košta...... 23 Lovrenška jezera ...... 25 v katerem drugem mediju, razen na spletni strani Knjižni kotiček...... 28 Občine Mislinja. Uredniški odbor si pridržuje Suzanin svet srečnih hišk...... 29 pravico do spremembe naslova, izbire in krajšanja Utrinki dogodkov KD Jože Tisnikar...... 30 člankov in fotografij. Vsa društva in organizacije Preblisk ob svetovnem dnevu invalidov...... 31 pozivamo, da sproti pripravijo in posredujejo V novo leto z bolje postavljenimi cilji ...... 32 prispevke o aktivnostih, organizatorje prireditev Smrt in žalovanje...... 34 pa vabimo, da dogodke sporočijo za objavo v Rozika v koroni...... 35 Potepanje po Julijskih Alpah...... 37 Prireditveniku. V rubriki Pisma bralcev bomo Članom DUM ob zaključku leta 2020...... 39 objavljali podpisana pisma, katerih dolžina naj ne Odbojkarji doma...... 40 presega 50 vrstic oziroma 2.700 znakov, daljše Naša Indija...... 42 prispevke bomo krajšali v uredništvu oziroma Nič žuljev, nič krize, en sam smeh...... 44 jih avtomatično zavrnili. Uredništvo si pridržuje Čestitamo staršem novorojencev v občini Mislinja.... 46 pravico, da pisem, ki so napisana v izrazito Utrinki...... 47 nekonstruktivnem, kritičnem in sovražnem tonu, Prireditvenik december­ 2020–marec 2021...... 48 ne objavi.

Glasilo Občine Mislinja izhaja 4 x letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v občini. Telefon: (02) 88 57 342 Telefaks: (02) 88 57 340 E-pošta: [email protected] www.mislinja.si

Izdajatelj: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Naslov uredništva: Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Elektronska pošta: [email protected] Odgovorna urednica: Aleksandra Čas Uredniški odbor: Mojca Bevcar, Aleksandra Čas, Zala Krajnc, Žiga Šilak, Metka Vogrinec Jezikovni pregled: Maja Martinc Avtorji fotografij: avtorji člankov, arhiv Občine Mislinja, arhivi društev Oblikovanje in prelom: Modriš Anton Hozjan s. p. Tisk: Eurograf d. o. o. Naklada: 1600 izvodov

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 362. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Članki niso honorirani in ne odražajo nujno mnenja in stališča članov uredniškega odbora. Pred objavo v glasilu so vsi članki lektorirani. NAGOVOR 3 Z optimizmom v 2021

Leto 2020 nam bo zdaj zdaj saj je izpolnitev le-te predpogoj, da pomahalo v slovo. Prav gotovo bo si lahko zastavljamo cilje za nap- eno izmed tistih, ki ga ne bomo rej. Takega življenja pač nismo va- pozabili. Ni bilo nepozabno zgolj jeni in nepredvidljivost nas ome- zaradi drobnih osebnih zmag, juje in bega. uspehov iz športnega, znanstve- Z vznesenostjo spustimo novo nega in kulturnega sveta; nepo- leto medse, v pričakovanju, da bo zabno je bilo zaradi preteče nevar- s sabo prineslo dni z razlogi za nosti, ki preži nad nami tudi v teh smeh, veselje in tako pogrešane dneh, ki smo jih bili vajeni preživ- dotike in objeme. Da bomo lahko ljati sproščeno, veselo in vihravo, varno hodili po poteh, ki nas vodi- predvsem pa v krogu ljudi, ki nas jo k zastavljenim ciljem. izpopolnjujejo. Letos nad nami vi- Zahvaljujem se vsem, ki ste si stojite ob strani in se z optimiz- sijo strah, obup in skrb; skrb zase nam pomagali, nas opogumljali mom zazrete naprej. in za druge. in pripomogli k marsikateri rešit- Ostanite optimistični, ohrani- Podkrepimo upanje z dejstvi, vi težav, ki jih ni bilo malo. Vsem, te skrb za svoje zdravje in zdravje da imamo sposobnosti, znanje, ki niste videli le sebe v neznani in vseh nas. dovolj delavnosti in volje, da zna- nepredvidljivi situaciji, ampak ste SREČNO 2021! mo sodelovati in stopiti skupaj, da nesebično, najpogosteje prosto- Bojan Borovnik imamo ves ta nesnovni kapital, ki voljno, pristopili k sočloveku, se župan Občine Mislinja se nam bo pomagal izkopati tudi zavzeli zanj in s tem za vse nas. iz te zagonetne krize. Letos ima- Želim vam, da preživite pra- mo vsi pod soncem enotno željo, znike v krogu svojih bližnjih, da

Z optimizmom spustimo novo leto medse, v pričakovanju, da bo s sabo prineslo dni z razlogi za smeh, veselje in tako pogrešane dotike in objeme. Da bomo lahko varno hodili po poteh, ki nas vodijo k zastavljenim ciljem. Srečno 2021! Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja s sodelavci Naša občina | 4

naša občina Preprosto, hvala! Zahvala javnim delavcem v Občini Mislinja

Člani uredniškega odbora gla- sila se iskreno zahvaljujemo vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki ves čas epidemije aktivno deluje- jo na številnih področjih v občini, da lahko naš vsakdan teče po us- taljenih tirnicah, kolikor je to le mogoče.

Uspešno delo še naprej in preprosto, hvala za vse:

... učiteljskemu zboru, ki sestankuje v 'digitalni' zbornici in je v pomoč učencem tudi izven uradnih ur.

… med epidemijo le malokrat omenjenim farmacevtom, ki so vedno na voljo za nasvete ter prešerno nasmejani, čeprav za … vsem prostovoljnim gasilskim društvom v občini, ki so tukaj maskami. za nas 24/7.

… 'našim' sestram Patronažne službe ZD Slovenj Gradec, ki … mislinjskim knjižničarkam, ki karanteni knjig navkljub, poleg nege in oskrbe v domove posameznikov prinašajo tudi ostajajo prešerne volje in vedno ustrežljive. vsakodnevno družbo. DECEMBER 2020 5

… zdravstvenemu in zobozdravstvenemu osebju, med … vzgojiteljicam vrtca Sončni škrat, ki med epidemijo skrbijo epidemijo vselej ključnemu členu v verigi. za sproščeno vzdušje sicer zdesetkanih skupin naših najmlajših.

… zaposlenim na občini, ki so sprejeli, uskladili in izvedli … vsem zaposlenim v prodajalnah z osnovnimi živili, ki so v nič koliko odločitev in ubrano sodelovali s predstavniki drugem valu uspele obdržati ustaljen delovni čas, občanom pa štaba Civilne zaščite, katerim gre zahvala tudi za pomoč in omogočile nakup v lastni občini. usmeritve na terenu.

… kolektivu mislinjske pošte, ki je ob upoštevanju vseh ukrepov … policiji, ki v času epidemije ne vrši le nadzora, pač pa deli vseskozi na voljo za prevzem pošiljk in dostavo na dom. tudi dobronamerne želje.

kotiček za prometno varnost Bodi viden – bodi previden Naša občina | 6

naša občina Delovanje Civilne zaščite v obdobju pandemije covid-19

V Republiki Sloveniji je bila epi- drugimi dejavnostmi vsi člani CZ demija uradno razglašena 12. 3. opravili 384 prostovoljnih ur. 2020. Župan Bojan Borovnik je Trgovske verige so nam posre- sklical posvet predstavnikov šole, dovale zanimiv podatek, da so bila vrtca, gasilskih društev, zdra- v času pred našo pomočjo, parki- vstvenega doma, Rdečega križa, rišča polna odvrženih zaščitnih Slovenske Karitas, Štaba Civilne rokavic in zapuščenih vozičkov. Z zaščite že v času zimskih počitnic, našo prisotnostjo pa sta se ustva- ko smo še opazovali, kako so se rila red in čistoča. Italijani spopadali z enormnim šte- Preverjali smo ali imajo ključ- vilom okuženih in umrlih. V tem ni dejavniki v naši občini dovolj času je bilo še veliko odprtih vpra- osebne zaščitne opreme in kje se šanj: kaj je primerna zaščitna opre- kaže pomanjkanje. Naročanje in ma, kako jo zagotoviti v zadostnem popolnjevanje zaščitnih sredstev številu, kako ukrepati v primerih smo dnevno usklajevali s Štabom okužbe, kako zagotoviti pomoč tis- CZ za Koroško, preko katere so šla tim, ki jo potrebujejo, poskrbeti za vsa naročila in dostava opreme. socialno šibke in še nešteto drugih. Občina Mislinja je bila ena Zaradi izrednega pomanj- Civilna zaščita je imela že pred prvih, ki je pozivala občane k upo- kanja zaščitnih mask je priš- tem postavljeno Facebook stran za števanju vseh ukrepov osebne hi- lo do pobude, da bi za vsako go- obveščanje občanov, zagotovljen giene in varovanja pred morebi- spodinjstvo zagotovili 2 pralni pa je bil tudi informacijski cen- tno okužbo. Na primer: pozivali maski. Zagotovljenega je bilo do- ter, preko katerega so lahko vsi ob- smo ljudi, da brez nadzora ne ku- volj materiala za približno 3.800 čani dobili ali podali uporabne in- rijo v naravi, ker po nepotrebnem zaščitnih pralnih mask. Akciji pa formacije. Tako je bilo zagotovlje- izpostavljajo gasilce okužbam in se je prostovoljno pridružilo veli- no zbiranje podatkov in beleženje poškodbam. Mogoče se je kdo ob ko število naših šivilj. V izredno dogodkov. Štab CZ je bil aktivi- tem namrdnil, ampak ko na naših kratkem času so tako gospodinj- ran v polni zasedbi s poverjeni- usposabljanjih in vajah analizira- stva dobila vsaj osnovno zaščitno ki in njihovimi namestniki, eki- mo in simuliramo veriženje neže- sredstvo. Na tem mestu bi se zah- po za prvo pomoč, službo za pod- lenih in škodljivih dogodkov, ver- valil vsem šiviljam in sodelavcem poro ter tehnično reševalno ekipo. jemite, da skrbimo za optimalno na občini. Vzpostavljeno je bilo sodelovanje z zdravje in varnost vseh krajanov. Z bolj ali manj dobre ali sla- Rdeči križem, Slovensko Karitas, Ko so prihajala prva navodi- be volje smo tako preživeli epide- OŠ Mislinja, občinsko upravo, ne- la, odredbe, prepovedi gibanja mijo, ki se je uradno končala 31. 5. govalci na domu, pogrebno službo in druženja, smo člani CZ opa- 2020. Preklicani so bili tudi skle- in Štabom CZ za Koroško. zovali teren, igrišča in trgovine. pi o aktiviranju državnega in re- Že v začetku so nas iz Štaba Kljub temu, da bi trgovine mora- gijskega načrta ob pojavu epide- Civilne zaščite za Koroško obves- le same zagotoviti upoštevanje od- mije covid-19. Naša občina jo je tili, da zadostne zaščitne opreme lokov, smo se člani CZ organizi- odnesla z minimalnim številom za vse enostavno ni. Tudi na rav- rali in zagotovili, da smo opozar- okuženih in še to brez zapletov ali ni države ne. O zapletih in nabavi jali sokrajane na varnostno razda- pojavov žarišč. Na tem mestu bi opreme ste potem lahko spremlja- ljo, maske, razkuževanje, rokavice, se zahvalil vsem sokrajankam in li v medijih. vozičke. Tako smo skupaj s še z sokrajanom za skupen uspeh. DECEMBER 2020 7

Žal pa se je končal šele prvi do takšnih množičnih dogodkov opažamo brezglavo veseljačenje val … ne pride. po vikendih in kleteh, medseboj- V Štabu CZ pa se je nadalje- Že proti koncu poletnih poči- na obiskovanja družin, zanemar- valo delo. Dopolnjevali smo za- tnic pa se je videlo, da se v sose- janje pravil obnašanja v trgovinah loge zaščitne opreme, pripravlja- dnjih državah število okuženih (razdalja, uporaba vozička, razku- li in posodabljali občinske načrte veča in to nezadržno. Zabave, po- ževanje, pravilno nošenje mask), za primer elementarnih nesreč in roke, obletnice, obiski v deželah, večdružinski planinski pohodi, seveda epidemije. Člani Štaba CZ, ki še niso povsem premagala epi- koline, okuženi še vedno hodi- namestniki in poverjeniki so op- demije, prenosi preko asimpto- jo po trgovinah, poštah in lekar- ravili dodatna usposabljanja in iz- matsko okuženih (brez znakov nah ... obraževanja. V načrtu je morala bolezni), ampak zato nič manj Zavedanje, da prihaja cepivo, Občina Mislinja predvideti lokaci- kužnih posameznikov, so povzro- ne pomeni, da se lahko sprostimo. jo za pokop večjega števila umrlih čili drugi val tudi pri nas. Preden bo na voljo in bo uspešno izven obstoječih pokopališč. V iz- Ponovno se je aktiviral štab CZ preprečilo okužbo, bo preteklo še javi za javnost je Občina Mislinja s svojimi člani, ki je v pripravlje- kar nekaj časa. izpostavila lokacijo v Stražah, ki nosti, da v primeru poslabšanja Dokler kot družba ne bomo do- je bila povzeta iz načrtov zašči- poskrbi za sokrajane. segli zavedanja, da je virus med te in reševanja iz 90-ih let, kljub Če bi upoštevali stroge zašči- nami in da brez upoštevanja pri- temu da obstoječa pokopališča tne ukrepe in higieno, bi bilo šte- poročil iz epidemije ne bomo izšli nudijo zadostno število grobnih vilo resnih primerov v naši obči- brez posledic. Brez tega zavedanja mest. V primeru izrednih razmer ni zanemarljivo majhno. Tako pa pa nas ne rešijo ne CZ, ne zdra- bi lahko povečali kapaciteto grob- smo bili nekaj časa celo vodilni v vstveni delavci in ne župan. nih mest v neposredni bližini po- naši regiji po številu okuženih na S pravilno nameščeno masko v kopališč v Šentilju pod Turjakom prebivalca. Nekateri so tako potre- prvi vrsti ščitimo druge in nato še in v Srednjem Doliču. Kot sem že bovali bolnišnično oskrbo. Žal se sebe. Ostanimo zdravi. omenil, preučujemo veriženje ne- nismo mogli izogniti tudi nepo- Primož Kovačič, dr. med., sreč in odpravljanje posledic v naj- trebnim smrtnim izidom. specialist radiolog bolj ekstremnih in hudih razme- Kljub hujši situaciji, ob pol- poveljnik CZ Občine Mislinja rah in tako razmišljamo tudi o ek- nih bolnišnicah, težjim pote- stremnih lokacijah. Upamo pa, da kom okužbe in zapletom še vedno

naša občina Povzetek izvedenih investicij v občini Mislinja

Vsi se bolj ali manj srečujemo Občina Mislinja je v letoš- tribune ali iz parterja, ima 3 pre- z uspehi in težavami. Želimo njem letu uspela vgraditi teleskop- hode oz. stopnišča, čelno ogra- si, da bi težave odpravili in iz- ske tribune v Centru za zdrav- jo z vrati, ki jo je možno sneti. boljšali razmere v našem oko- je in šport Mislinja. Doslej je bilo Klopi so iz bukovih vezanih plošč. lju ter uresničili zastavljene cilje za gledalce v športni dvorani pros- Odpiranje teleskopskih tribun je v dobro vseh. Zato v nadaljeva- tora za okoli 250 gledalcev na fi- na elektro pogon in je lahko tudi nju predstavljamo kratek povze- ksnem delu, sedaj pa smo z iz- delno, z dvema ali s štirimi vrsta- tek izvedenih investicij, ki so bile vlečnim oz. teleskopskim delom mi. Vrednost investicije je zna- na območju naše občine realizi- pridobili še dodatnih 400 sedišč. šala 67.700 €, od tega smo 30 % rane kljub spremenjenim pogo- Teleskopska tribuna ima 7 vrst, ki sredstev za sofinanciranje pridobi- jem dela. se lahko polnijo iz smeri fiksne li od Fundacije za šport RS. Naša občina | 8

Sanacija odseka na LC Zg. Dovže– J. Seča LC Mislinja–Šentilj–Dovže; odsek v Zg. Dovžah

Rekonstrukcija cestnega odse- V poletnih mesecih sta je možna tudi redukcija v nočnih ka v Zgornjih Dovžah je bila iz- bili posodobljeni tudi občin- urah. vedena v dolžini 500 m v vred- ski cesti Boštjan–Ramšak na Uspešni smo bili tudi na raz- nosti 185.000 € in predstavlja II. Kozjaku v dolžini cca 800 m pisu Evropske komisije za pro- fazo rekonstrukcije lokalne ceste ter cesta Konečnik–Gril v Mali jekt WiFi4EU ter prejeli vrednos- Mislinja–Šentilj–Dovže, prva faza Mislinji v dolžini okoli 1.100 m. ti bon za 15.000 €, s katerim smo je bila namreč izvedena že v letu Sofinancirali smo tudi asfaltiranje v občini vzpostavili 5 brezplačnih 2016. Prav tako je bil urejen ho- cest javnega značaja, na podlagi in brezžičnih točk za dostop do dnik za pešce v širini 1,2 m in 5 m vlog občanov v vrednosti 30.000 € interneta: PSC Lopan, Center za široko vozišče. (3 odseki cest). Zaradi dotrajanosti zdravje in šport Mislinja, Športno Izvedena je bila tudi rekon- nekaterih občinskih stanovanj, rekreacijski park Stari Bajer s ska- strukcija gozdne ceste Rebernik– smo na novo uredili stanovanje na kalnim centrom, Tisnikarjeva roj- Tičler v dolžini približno 1.130 Gozdarski cesti v Mislinji. stna hiša ter Center Kope. m, ki je bila sofinancirana v vi- Za saniranje plazov in poško- Boris Kamenik šini 50 % vrednosti investicije z dovanih odsekov cest po neurjih EU sredstvi iz naslova podukre- smo pridobili sredstva sofinanci- pa Ureditev gozdnih prometnic ranja iz Sanacijskega programa s strani Evropskega kmetijskega Ministrstva za okolje in prostor (4 sklada za razvoj podeželja. projekti). Za kandidiranje na javnih raz- pisih za pridobivanje zunanjih vi- rov sofinanciranja različnih inve- sticij na območju občine je prip- ravljenih kar nekaj projektnih do- kumentacij, na podlagi katerih smo pridobili pravnomočna grad- bena dovoljenja (knjižnica, oddel- ka vrtca v Šentlenartu …). Na področju urejanja javne razsvetljave smo pristopili k posto- Obnovljeno občinsko stanovanje na pnemu menjavanju zastarelih sve- Gozdarski cesti 82 tilk z energetsko varčnimi, kjer Plaz Grabner, pilotna stena DECEMBER 2020 9

naša občina Pozabil/našel sem denar na bankomatu. Kaj sedaj?

Kaj hitro se nam lahko zgodi, da vami pozabil vzeti? Takrat vam iz reže bankomata pozabimo vze- svetujem, da denar vzamete in o ti denar, ki smo ga dvignili. Na to tem takoj obvestite policijo na šte- se navadno spomnimo, ko pridemo vilko 113. Policist vam bo sveto- domov, ob povratku k bankomatu val, da počakate na kraju do pri- pa tega denarja ni več. Kaj storiti? hoda policistov, denar sami odne- Priporočam, da najprej pri bli- sete na najbližjo policijsko posta- žnjih prodajalnah v okolici banko- jo ali odidete domov in kasneje se mata preverite, če je kdo pri njih bo pri vas oglasil policist ter prev- pustil najden denar. Nato preveri- zel denar. te še pri svoji banki ter pri banki, Razmišljanje: »Če sem denar ki je lastnica bankomata (mogoče našel, je sedaj moj,« je napačno. okolica opremljeni z videonadzor- je bankomat denar vzel nazaj). Če S tem, ko vzamete pozabljen de- nim sistemom. denarja še vedno ne najdete, ima- nar z bankomata, ste storili kazni- V Občini Mislinja imamo zad- te možnost podaje predloga oz. vo dejanje zatajitve po 208. čle- nje čase porast primerov najdbe prijave na policijo. Policija v na- nu Kazenskega zakonika, za kar je kot odtujitve pozabljenega denarja daljevanju začne z raziskovanjem predpisana denarna ali celo zapor- na bankomatu, zato apeliram na kaznivega dejanja. na kazen. Opozarjam, da je polici- vse: ravnajte pošteno. Kaj pa, če v reži bankomata ja pri raziskavi teh kaznivih dejanj Matej Mori, najdete denar, ki ga je nekdo pred zelo uspešna, saj so bankomati in vodja policijskega okoliša Mislinja

naša občina Vetrna elektrarna Paški Kozjak

Leta 2019 so v Dravskih elek- posredovali pobudo za umešča- ministrstvo v nadaljnji postopek trarnah Maribor (DEM) opravi- nje vetrnih elektrarn Paški Kozjak za pričetek državnega prostorske- li meritve vetrnega potenciala na v prostor. Omenjena pobuda je ga načrta. Hkrati je ministrstvo na področju SV Slovenije, ki so med bila objavljena na spletni strani Vlado Republike Slovenije poslalo drugim pokazale, da je na ovršju Ministrstva za okolje in prostor; is- predlog, da sprejme Sklep o izvedbi Paškega Kozjaka ugoden veter za točasno pa je ministrstvo posla- državnega prostorskega načrtova- proizvodnjo električne energije. Ta lo tudi poziv za smernice nosilcem nja za polje vetrnih elektrarn Paški dejstva so botrovala pripravi projek- urejanja prostora – smernice po- Kozjak, ki ga je le-ta sprejela 3. 9. ta Vetrna elektrarna Paški Kozjak. menijo pogoje, pod katerimi bi lah- 2020, s čimer je DEM-u kot investi- Analiza zbranih podatkov je poka- ko Vetrno elektrarno Paški Kozjak torju prižgala prvo zeleno luč za te- zala, da je lokacija za energetsko iz- umestili v prostor in okolje. Nosilci meljit pregled in analizo prostora z rabo vetra ugodna, zato so v skla- urejanja prostora so podali svo- vseh vidikov. du z veljavnimi državnimi postop- je smernice, izdelali analizo smer- Vetrna elektrarna Paški Kozjak ki Ministrstvu za infrastrukturo nic in jo posredovali na omenjeno je predvidena kot zaključena Naša občina | 10

celota glede na konfiguracijo tere- na in rezultate modelskih izraču- nov vetrnega potenciala. Trenutno je v načrtu postavitev štirih tehno- loško izpopolnjenih agregatov (tri- je vetrni agregati so predvideni v Občini Vitanje, eden pa na meji občin Vitanje in Mislinja, blizu Občine Dobrna), tako glede okolj- skih vplivov kot glede izkoristka. Mikrolokacije vetrnih agregatov še niso določene in bodo opredelje- ne v postopku priprave državnega prostorskega načrta. V načrtu je, da bodo vetrni agregati povezani z 20 kV kablovodom na predvide- no razdelilno postajo, od tam pa z dvema 20 kV kablovodoma na sre- dnje napetostne zbiralnice v raz- delilno transformatorsko postajo Trnovlje. Predlagana postavitev štirih vetrnih elektrarn na ovršju Paškega Kozjaka. Mikrolokacije vetrnih agregatov še niso določene in bodo opredeljene v postopku Dosledno upoštevanje zakonodaje priprave državnega prostorskega načrta. V primeru postavitve vetrnih agregatov Vsi v nadaljevanju opisani po- bodo uporabljene najmodernejše in najnovejše tehnologije, tako imenovan BAT stopki potekajo v skladu s sloven- (Best Available Tecnology). Razvoj namreč tudi na področju vetrnih agregatov in sko veljavno zakonodajo in jih izkoriščanja vetrne energije skokovito napreduje. vodi Ministrstvo za okolje in pros- tor. V Sloveniji je zaznati poziti- urejanja prostora podali svoja • Obravnava varstva narave s po- ven odnos do povečane proizvo- mnenja k predlogu projekta. Za udarkom na stanju zavarovanih dnje električne energije iz obno- DEM kot investitorja se je s tem in ogroženih vrst ter habitatnih vljivih virov, zato so v DEM prepri- začelo iskanje primernih, stro- tipov. čani, da lahko v dialogu z lokal- kovno usposobljenih inštitucij, ki • Obravnava varstva krajinskih nimi skupnostmi in drugimi bodo izdelale vse potrebne analize, značilnosti. deležniki, izkoristimo še neizkori- katerih rezultat bo končna ugoto- • Obravnava vplivov na podzemne ščene obnovljive vire v državi, saj vitev ali je gradnja vetrnih agrega- in površinske vode. bo le tako mogoče doseči ter nato tov primerna in mogoča ali ne. V • Obravnava posegov na kmetij- tudi ohraniti energetsko neodvi- okviru izvedbe državnega prostor- ska zemljišča in posegov v funk- snost. Slovenija je sorazmerno bo- skega načrtovanja bodo tako poleg cije gozdov. gata z naravnimi viri, a jih mora- analize obstoječih podatkov opra- • Obravnava arheološkega mo preudarno uporabiti in odgo- vljene vse potrebne analize in štu- potenciala. vorno povečati izrabo vode, son- dije, ki jih nalaga Sklep Vlade RS. • Obravnava vpliva na zdravje ca in vetra ter pogumno stopati po V nadaljevanju so navedena pod- ljudi. poti do samozadostne brezogljič- ročja, ki bodo v t. i. fazi študije va- Obravnavali in analizira- ne družbe. riant še posebej pozorno in skrb- li bodo tudi vse druge vplive, ki no obdelana: se ob umeščanju objektov v pros- Cilji in namen državnega • Obravnava vplivov na okolje; do- tor, ob njihovi gradnji ter v času prostorskega načrtovanja ločitev območja, ki je namenje- obratovanja, pojavijo – vsaj tako Na osnovi omenjene pobude no izvedbi in obratovanju ter na- skrbno, kot mora to narediti vsak za umeščanje Vetrne elektrarne čin sanacije površin, ki so pot- med nami, ko se odloči za grad- Paški Kozjak v prostor so nosilci rebne samo v času gradnje. njo hiše, v kateri kasneje biva. V DECEMBER 2020 11

DEM zagotavljajo, da bodo vse analize in študije izvajali najviš- Dravske elektrarne Maribor upravljajo z osmimi velikimi hidroelektrar- je strokovno usposobljeni kadri nami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami ter štirimi sončni- priznanih slovenskih inštitucij, mi elektrarnami in povprečno letno proizvedejo 2.800 GWh električne ki bodo pri posameznih obravna- energije, kar predstavlja dobro četrtino vse proizvedene električne ener- vanih področjih upoštevali tudi gije v državi in 80 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov. vsa tuja priporočila in usmeritve. Ključni cilj izgradnje vetrne elektrarne na omenjenem območju je pri- Rezultate opravljenih študij, ki naj spevati k povečanju domače proizvodnje električne energije iz obnovlji- bi jih predvidoma pridobili v dob- vih virov. Vetrne elektrarne bodo namreč v prihodnje predstavljale neza- rem letu dni, bodo delili z lokalno nemarljiv del v mozaiku energetske neodvisnosti Slovenije, saj so vetrne skupnostjo in vsemi zainteresira- elektrarne različnih investitorjev načrtovane tudi na Senožeških brdih, nimi javnostmi. V lokalno okolje na Zajčici, v Dolenji vasi, v Mislinji, v Rogatcu, na Ojstrici in na Plešivcu. so vstopili odprti za konstruktiven dialog ter z željo, da v dialogu poi- ščejo najprimernejše rešitve. institucijami sprejeli odločitev o srečanjih so odprti za konstrukti- Dravske elektrarne Maribor izvedljivosti projekta. O vseh pri- ven in argumentiran dialog z vse- želijo v času vseslovensko po- hodnjih korakih bodo lokalne mi deležniki, zato bodo veseli vsa- membnega projekta tvorno so- skupnosti sproti obveščali. kega odziva, pobude ali razprave delovati z lokalno skupnostjo. V skladu s politiko druž- na e-naslovu: [email protected]. Transparentno bodo opravili vse be DEM in danimi zavezami lo- Majna Šilih, postopke in skupaj s pristojnimi kalni skupnosti na predhodnih vodja Službe komuniciranja DEM

naša občina Komunala Slovenj Gradec Osmrtnice za pokopališča v Občini Mislinja z januarjem tudi na spletni strani Komunale Spoznajte naše eStoritve – spletni portal za poslovanje z gospodinjstvi in podjetji

V podjetju se zavedamo, da je sisteme ter samostojno razvijamo vrednota, zato uporabnikom po- kakovostna in sodobna komunika- nove produkte na področju infor- nujamo spletne in mobilne aplika- cija z vsemi deležniki, predvsem macijske in komunikacijske teh- cije, ki so enostavne za uporabo, pa našimi uporabniki, ključna. nologije. Nahajamo se v obdob- hkrati pa ponujajo uporabo in pre- Vseskozi nadgrajujemo obstoječe ju, ko je čas vedno bolj dragocena gled nad vsemi pogodbenimi ob- veznostmi, ki jih lahko uporabni- ki opravijo kar od doma. Staro leto od nas se bo poslovilo, novo z upanjem nas razveselilo! < Naj bo novo leto 2021 polno izpolnjenih zelja,< srece in zdravja! Osmrtnice Občine Mislinja od januarja naprej v novi obliki Kolektiv Komunale Slovenj Gradec Osmrtnice z novim letom za pokopališča v Občini Mislinja tudi na spletnih straneh Komunale Slovenj Gradec in v mobilni apli- kaciji Komunala Slovenj Gradec. Občani bodo lahko, poleg pri- kaza aktualnih in arhiva osmrtnic, Moja dolina - cista< in prijazna! neomejeno uporabljali možnosti V okviru družbene odgovornosti smo ob koncu leta z donacijo pomagali dvema socialno prižiga virtualne sveče in pisanja ogroženima družinama s šoloobveznimi otroki. Naša občina | 12 posvetil pokojnikom. Prižig vir- Mobilna aplikacija Komunala tualne sveče je vsekakor boljša in Slovenj Gradec trajnostno naravnana alternativa klasičnim svečam v več pogledih, saj pripore k zmanjšanju količin namenjen uporabnikom, z njim odpadnih nagrobnih sveč, uporab- pa lahko spremljate svoje pogod- nikom ne predstavlja praktično bene obveznosti, pregled porabe nobenih stroškov, namen prižiga in oddajo števčnega stanja za obra- virtualne sveče pa je popolnoma čun vode in ogrevanja, pregled iz- enak kot pri klasičnih svečah. stavljenih računov in plačil, vpog- V okviru Osmrtnic bomo upo- led v arhiv bremenitev in plačil, rabnikom omogočili funkci- vpogled v arhiv dokumentov za jo »Iskalnik grobov pokojnikov stanovanjsko dejavnost in komu- po pokopališčih«. Grob pokojni- nalne storitve, oddajo reklamacije, ka najdete tako, da vpišete ime in vprašanja ali naročila in še več. priimek pokojnika, lahko pa ozna- Ob prvi prijavi v portal eStori- čite tudi pokopališče ter datum tve boste potrebovali zadnji račun, rojstva in smrti. Aplikacija vam saj se prijavite tako, da za svoje Mobilno aplikacijo Komunala prikaže fotografijo groba, lokacijo uporabniško ime uporabite šifro Slovenj Gradec lahko dobite brez- na pokopališču in pot do pokopa- kupca, pod geslo pa vpišete šte- plačno v trgovini Google Play in lišča preko Google navigacije, če vilko zadnjega prejetega računa poleg uporabe eStoritve ponuja še uporabljate aplikacijo na svoji mo- za komunalne storitve (9-mestna marsikaj uporabnega za naše odje- bilni napravi. številka). malce in občane, npr.: informaci- Dostop do osmrtnic ostaja Več o uporabi portala eSto- je o uradnih urah, kontaktih, sis- nespremenjen preko www.mislinja. ritve najdete na spletni strani temi Slikaj in sporoči, Osmrtnice, si ali neposredno na www.komusg.si. Komunale Slovenj Gradec: www. Abecednik odpadkov itd. komusg.si, ali pa nam pišite na: Zaenkrat je aplikacija na voljo eStoritve [email protected]. Z veseljem vam samo za android telefone, kmalu Spletni portal eStoritve, bomo pomagali pri uporabi porta- pa bo na voljo tudi za iphone. plod našega lastnega razvoja, je la eStoritve. Vaša Komunala, kjerkoli in kadarkoli

naša občina Socialna aktivacija – to res deluje?! Ste slišali o uspehih socialne aktivacije1?

Uradni rezultati prve etape so- v program aktivne politike zapo- SA) uspeli stopiti korak naprej. cialne aktivacije za Koroško: od slovanja (Javna dela, Učne delav- Kako navdihujoče! Kako močno! vključenih 30 oseb je ob koncu nice …). Bravo! Pa da ne bo kdo dejal, da je šlo svoj status na trgu dela izboljšalo Si predstavljate? 12 posamezni- le za »začetniško srečo«: od 25. 6. 12 udeležencev, kar pomeni, da je kov je imelo občutek ujetosti v sis- 2020 je v teku druga od petih iz- kar 40 % vključenih pot iz social- temu, a so ob podpori skupine in vedb programa in mi že s ponosom ne aktivacije vodila v (samo)zapo- zaposlenih (strokovnih delavk, oznanjamo, da so naši udeleženci slitev, izobraževanje ali vključitev vodje programa in koordinatork

1 Socialna aktivacija je pilotni projekt, usmerjen v višanje osebnih, socialnih in funkcionalnih kompetenc ter podporo na področju kariernega razvoja oseb iz ranljivih ciljnih skupin. Za območje koroške regije ga od septembra 2019 do jeseni leta 2022 izvaja Zavod Slokva, so. p., prvo socialno podjetje na Koroškem. Projekt, ki smo ga naslovili »Izkoristi svoj potencial«, izvajamo na dveh lokacijah – v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. DECEMBER 2020 13

neverjetni! Sploh še nismo na kon- samozavest, zastavimo svoje kari- cu, pa že takšni rezultati. erne in osebne cilje ter jim sledi- Skupina v Slovenj Gradcu po- mo … in se imamo ob tem fino. kriva občine Mislinja, Slovenj Je pa na začetku težko. Res je Gradec, Ravne na Koroškem, težko. Kot razdalja med decem- Prevalje, Mežica in Črna na socialno aktivacijo, pa so še vedno brskim kosom potice in junijskim Koroškem. brezposelni. Kako je program po- samozavestnim skokom v kopal- • 4 udeleženci so se zaposlili, magal njim? ke. Vsem, ki na tihem razmišlja- • 1 udeleženec je vpisan v srednje- Upam si trditi, da ni udeležen- te o vključitvi v socialno aktivacijo, šolsko izobraževanje, ca socialne aktivacije, ki mu pro- zato udeleženka Anja pravi: »Pusti • 1 udeleženka se izobražuje na gram ne bi česa dal – če ne na po- dvome in zaplavaj v mrzli vodi. Gea College, dročju zaposlitve, pa v krepitvi sa- Najprej je šok in je vse novo, potem • 1 udeleženka je vključena v pro- mozavesti in osebnostni rasti, no- pa gre vse samo navzgor. Zadihaj gram aktivne politike zaposlova- vih izkušnjah ali širjenju socialne in se prepusti novim, boljšim stva- nja – Učne delavnice, mreže. Ni namreč mogoče, da bi rem v življenju. Daj si možnost za 7/15 udeležencev je napredovalo naredili korak, pa se pri tem ne bi rast in vse bo dobro!« na trgu dela. premaknili niti za milimeter. Če vas zanima še več, nas Trudimo se, da so naše vsebi- spremljajte na Facebook profilu Skupina v Radljah ob Dravi po- ne poučne in zanimive: spoznava- Zavod Slokva so. p. ali pa nas kon- kriva občine Dravograd, Muta, mo sebe in druge, izpolnjujemo taktirajte prek telefona in e-pošte. Vuzenica, Ribnica na Pohorju, vprašalnike, ustvarjamo, obišče- Na naši spletni strani slokva.si pa Radlje ob Dravi in Podvelka. mo muzej, knjižnico, zbirni cen- si lahko preberete mnenja udele- • 2 udeleženca sta se zaposlila, ter za odpadke, povabimo gos- žencev o socialni aktivaciji. V pri- • 2 udeleženki obiskujeta maturi- te, obnovimo znanje prve pomo- meru da se nam želite pridružiti, tetni tečaj, či, dvignemo finančno pismenost, se obrnite na koordinatorke social- • 1 udeleženka je v procesu prido- pripravimo prošnjo in življenje- ne aktivacije, vašega svetovalca na bivanja NPK za varnostnico, pis, pridobivamo delovne izkušnje ZRSZ ali pa na CSD. • 1 udeleženka je vključena v pro- in pogledamo tudi kakšen film Vse dobro in pozitivno naprej! gram aktivne politike zaposlova- … vse z namenom, da odkrijemo Alenka Berložnik nja – Učne delavnice, svoje potenciale, zvišamo svojo direktorica Zavoda Slokva 6/15 udeležencev je napredovalo na trgu dela. naša občina Krasno, kajne? REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, »Kaj pa ostali?« se sprašu- SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI jete. Tisti, ki so bili vključeni v

mlad.si Novičke Sončnega škrata

Srečna hiška v oddelke pa je bilo naše pos- Vrtci so se v pomladnem času lanstvo, da s svojimi aktivnostmi tako rekoč zaprli čez noč, nihče iz- otrokom omogočimo čim bolj za- med nas ni vedel, kaj nas čaka in nimive, pestre, sproščene trenut- koliko časa bodo izredne razmere ke varne navezanosti, ki pa so mo- trajale. Načrtovane dejavnosti so rali vseeno zadostovati priporoči- ostale samo na papirju, po vrnitvi lom NIJZ. Naša občina | 14

Strokovni delavci smo bili pos- slikanice »Srečna hiška«. Vsebina tavljeni pred velik izziv, saj smo in avtorske ilustracije so se nas omejili tudi stike z zunanjimi so- vseh zelo dotaknile in nas vzpod- delavci, ki so popestrili naše delo, budile k razmišljanju, kaj nam otroci pa so ob prikazu različnih predstavlja »srečna hiška«. Ob spretnosti in sposobnosti prido- zgodbi so otroci spoznavali vrline bivali mnoga znanja in konkret- in vrednote, ki so v teh težkih tre- ne izkušnje. S pričetkom novega nutkih še kako pomembne. Dobili vrtčevskega leta smo sodelovanje smo potrditev, da lahko »srečno z okoljem izvedli na nekoliko dru- hiško« ustvari vsak zase, a kadar gačen način, kakor je potekalo v dobro stvar delimo, se množi in službi, šoli ali vrtcu. Odgovornost preteklih letih. K sodelovanju nas raste. In da lahko z majhnimi ko- vsakega posameznika pa je, da je povabila Suzana Seitl, avtorica raki, medsebojno pomočjo in ob- prispeva tisti majhen nekaj, da bo čutkom empatije naredimo veliko. lahko zaživela v vsej polnosti živ- Zagotovo lahko trdim, da je vsak ljenja. In ko se zgodi nekaj never- od nas v sebi našel del srečne hi- jetnega … ške – poštene, vesele, pogumne, »Hiška v trenutku ni več praz- delavne, ustvarjalne in zdrave. na in ne žalostna. Je vedra in sreč- Ob upoštevanju vseh priporo- na, ker ima veselje. Je pomemb- čil in omejitev nam je s skupnimi na in cenjena, ker je poštena. Je močmi in veliko mero dobre volje pospravljena in urejena, ker je de- uspelo pripraviti razstavo izdelkov lavna. Je lepa, ker je ustvarjalna. v Knjižnici Mislinja, ki kar žarijo Je ničesar ni strah, ker je pogum- od ustvarjalnosti in veselja. na. In je bogata ker ima zdravje.« Prav vsi si želimo, da bi živeli v (Seitl, 2020, str. 18) srečni hiški, pa naj bo to doma, v Anica Klemenc, prof. raz. pouka

mlad.si BRSTičke Šola na daljavo

Ponovil se je spomladanski scena- v mnogih vprašanjih, ki nam jih prinaša učenje na daljavo, zato se rij. Šole so zaprle svoja vrata za postavljajo zaradi skrbi in strahu trudimo, da bi staršem v kar naj- vse učence. Pouk poteka na da- v izolaciji. Odvzeta so jim druže- večji meri pomagali na tej poti, saj ljavo. Kako se s tem spopadamo v nja z vrstniki, možnost neomeje- vemo, da bomo lahko uspešni le s naši občini, smo povprašali ravna- nega gibanja in porušen je njihov skupnimi močmi. teljico OŠ Mislinja mag. Natalijo vsakdanji ritem, ki so ga bili va- Aber Jordan, ki je začela pogovor z jeni v normalnih razmerah. Zato Kako ste se na šoli pripravljali mislijo: biti starš zagotovo ni lahko. Je naj- (vodstvo, učitelji, učenci), ko se je Morda se v teh dneh še bolj kot težja ”služba”, ki se začne, ko je šušljalo, da se bo morda spet pono- kadarkoli prej zavedamo, da so ot- otrok še v varnem zavetju materi- vil spomladanski način šolanja? roci naše največje bogastvo. So nega trebuha in ne preneha niti, Načrtovanje šolanja na daljavo iskreni, razigrani, nežni, ljube- ko so otroci že odrasli. V času ko- se je pričelo že meseca avgusta, ko či in nagajivi. Vse to in še več se ronakrize pa je ta služba še toli- smo morali v Letnem delovnem skriva v njihovih iskrivih pogledih ko bolj stresna. Na šoli se zaveda- načrtu šole predvideti 4 različne in iskrenih dejanjih, tokrat pa tudi mo omejitev in težav, ki jih s sabo modele, po katerih se bo izvajalo DECEMBER 2020 15

šolanje glede na epidemiološko sliko v državi. Tako so učitelji znotraj svojih letnih priprav prip- ravili dva scenarija, in sicer za po- učevanje v šoli in na daljavo, med katerima lahko kadarkoli med šol- skim letom preklopimo. Celoten načrt smo predstavili staršem na roditeljskih sestankih, svetu star- šev in ga sprejeli na svetu šole. Vsi smo upali, da se spomla- danski scenarij ne bo zgodil, ali pa da se bo zgodil čim kasneje. Novica o postopnem zaprtju šole v mesecu oktobru nas je sicer prese- netila, vendar smo glede na pred- hodno načrtovanje uspeli preklo- piti na izobraževanje na daljavo brez večjih težav. Tokrat smo za razliko od spomladi v šoli izbrali enoten komunikacijski kanal MS Teams, ki omogoča različne obli- ke komunikacije z učenci in starši ter zbiranje dokazov učenja in po- učevanja na enem mestu z različ- učencem, zato nenehno iščemo Nekateri učenci prihajajo iz bolj nimi orodji in aplikacijami. dodatne možnosti dobave le-te. oddaljenih zaselkov. Kako je s sple- tno povezavo? Najbrž vsi učenci doma nimajo za- Tudi nekateri strokovni delavci ver- Glede na izgradnjo optičnih mlad.si dostne opreme za nemoteno šo- jetno nimajo vse opreme, ki jo pot- povezav na ogroženih območjih lanje na daljavo. Kako ste jim po- rebujejo v teh časih? Kako ste se Občine Mislinja, h kateri je le- magali? Kdo je pri tem priskočil na soočili s tem? -ta pristopila pred leti, na srečo ni pomoč vam? Izkušnje spomladanskega po- bilo večjih težav s spletnim pove- Vse od začetka šolskega leta učevanja na daljavo so konec šol- zovanjem naših otrok in učiteljev. smo na šoli zbirali potrebe po do- skega leta pokazale potrebo po do- V dveh primerih se je tokrat poka- datni računalniški opremi, ki jo datni opremljenosti z IKT opre- zala šibkost internetnega signala, otroci potrebujejo pri šolanju na mo tudi za strokovne delavce. Le- ki ga bomo skušali rešiti s pomoč- daljavo. Doslej smo vsem učen- to smo, vsem, ki so izrazili pot- jo izposoje modemov preko porta- cem, ki so jo potrebovali, uspe- rebo, uspeli zagotoviti iz lastnih la SIO2020. li le-to zagotoviti z izposojo šol- sredstev. Ker bi bil nakup novih skih prenosnikov in računalni- prenosnikov za šolo prevelik fi- Kaj pa družine z več šoloobveznimi kov, prejetih računalnikov s stra- nančni zalogaj, saj šola za ta na- otroki? So se obrnile na vas, da ste ni Arnesa, financiranih s strani men s strani MIZŠ ni prejela no- jim ponudili morebitno pomoč? EU, ter donacij Telekoma. Na ta benih dodatnih sredstev, smo reši- Tudi družinam z več šoloob- način smo zagotovili potrebno ra- tev našli preko podjetja, ki nam je veznimi otroki smo, v kolikor so čunalniško opremo 25 učencem dobavilo prenovljene prenosnike. izrazile potrebe po pomoči, le-to OŠ Mislinja. Vse skupaj je, žal, še Še vedno upamo, da bo za naba- ponudili. V dogovoru s posame- zmeraj bolj kot ne prepuščeno šoli vo morebitne dodatne opreme, ki znimi učitelji se lahko učenci oz. in iznajdljivosti ravnatelja. Na šoli bi jo učitelji potrebovali za pouče- njihovi starši dogovorijo tudi za se bomo tako še naprej trudili za- vanje na daljavo, MIZŠ priskrbelo morebitno časovno prilagoditev gotavljati potrebno opremo vsem dodatna sredstva iz EU. videokonferenc oz. oddaje nalog, Naša občina | 16

če je to potrebno. Za vse učence, srečajo na videokonferencah. Sicer In, da je to nekaj, kar bo vedno ki so v dopoldanskem času sami jih pa veliko izraža tudi potrebo potreboval.” doma, pa smo po potrebi določi- po tem, da se čimprej spet v živo Podobno bi danes veljalo tudi li tudi skrbnike, ki z njimi v tem srečajo s svojimi sošolci. za učenje na daljavo, kjer je vloga času stopijo v kontakt in pomaga- Povratne informacije s stra- nas vseh, ki sodelujemo v procesu jo pri šolskih zadolžitvah. ni staršev smo nazadnje pridobili otrokovega učenja, na eni strani tudi s pomočjo anonimne spletne podpiramo, na drugi pa mu puš- Kakšni pa so odzivi otrok? Imate ankete, ki je pokazala, da so star- čamo svobodo. morda kakšno povratno informaci- ši z našim delom na daljavo zado- V pričakovanju, da šola in z jo s strani staršev? voljni, da pa si vsekakor želijo, da njo vsa okolica čimprej ponov- Večina otrok svoje delo na da- se njihovi otroci čimprej vrnejo v no zaživi, naj se na tem mestu ljavo vestno opravlja, nekateri pri šolske klopi. zahvalim vsem sodelavcem, star- tem seveda potrebujejo dodat- Naj zaključim z mislijo Sloana šem in učencem OŠ Mislinja za no pomoč delavk iz šolske sveto- Wilsona, ki pravi: vso požrtvovalnost, sodelovanje, valne službe, učiteljev za dodatno “Najtežji del vzgoje je otroka strpnost in razumevanje pri iz- strokovno pomoč ali pa učiteljev naučiti, kako se vozi kolo. zivih, ki so jih pred nas postavile skrbnikov, ki smo jih določili med Zakaj? trenutne razmere. strokovnimi delavci, ki sicer po- Ko opazujete otroka, kako se Metka Vogrinec učujejo v oddelkih podaljšanega trese na kolesu, prvič zares spoz- bivanja. Večini je všeč, da se ob- nate, kako otrok potrebuje oboje – časno s svojimi sošolci in učitelji tako vašo podporo kot svobodo.

mlad.si

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. (latinski pregovor)

V okviru pouka na daljavo je učenec 8. razreda OŠ Mislinja Staš Škrinjar v svoj fotografski objektiv ujel čudovite podobe narave, ki se kljub negotovim in nepredvidljivim časom bohoti v vsej svoji lepoti. Z jesenskimi žarki obsijano Ribniško jezero

Pohorske planje DECEMBER 2020 17

Črni vrh Pogled na z jutranjim Na Karbunovem (tako se Ujet jesenski trenutek – v soncem obsijano Veliko Kopo reče po domače) gozdu pod Črnim vrhom

mislinjske zgodbe mlad.si 60 let DTV »Partizan« Mislinja 2. del – Nadaljevanje prispevka septembrske številke glasila

Zanimanje za košarko je bilo v Mislinji že od nek- daj veliko, saj je ta panoga imela tudi republiško dr- žavno prioriteto. Košarkarska sekcija je bila ustanov- ljena leta 1975, sprva jo je vodil Jože Čas mlajši, nato Igor Pšeničnik, za njim Miran Ramšak. Organizirali so redne treninge, turnir trojk, košarkarske tur- nirje in domačo ligo, v slednji je nastopilo več ekip iz Doliča, Dovž in Mislinje, pionirji in pionirke iz osnovne šole so tekmovali v ligi ŠKL. Najboljši ko- šarkarji v začetnem obdobju delovanja sekcije so bili: Jože Čas mlajši, Janez Pušnik, Andrej Orličnik, Slavko Orličnik, Ivan Rapuc, Igor Pšeničnik, Miran Ramšak, Jože Dvorjak in Borivoj Gumpot. Leta 2013 Košarkarska sekcija (foto: Miran Ramšak) se je sekcija vključila v Športno rekreativno društvo Straže. regije, organizirali so celo nekaj republiških tekmo- Začetki karate sekcije segajo v leto 1978. Sprva jo vanj v Mislinji, sekcija je delovala tudi v koroško-ša- je vodil Vili Korb, zatem Milan Krenker, nato Drago leški regijski ligi v borbah (od leta 1984 dalje) in izva- Felle. Karate sekcija je bila včlanjena v Karate zvezo jala redne treninge. Pod okriljem Športno rekreativ- Slovenije in je kot članica nastopala na regijskih, re- nega društva Mislinja je sekcija delovala do leta 1996, publiških in državnih tekmovanjih. Člani sekcije so ko so njeni člani ustanovili Karate klub Mislinja. sodelovali na različnih območnih tekmovanjih, iz- Najstarejša zimskošportna panoga v Mislinji osta- vedli tekmovanje v katah za vse kategorije na ravni ja kegljanje na ledu. Kegljalo se je že okoli leta 1900, Naša občina | 18

Karate sekcija (foto: Drago Felle) Kegljanje na ledu na Jaševem bajerju (foto: Stane Koprivnikar) ko je bil zadnji lastnik že opuščenih obratov mis- najuspešnejšemu tekmovalcu gozdnega teka poda- linjske železarne in posesti dr. Arthur Perger (1852– ril svojo umetniško sliko, slikarka Stanislava Lušnic 1930). Uradno je sekcija začela delovati leta 1982, Arsovska (1934) pa je svoje umetniško delo pokloni- vodili pa so jo Danilo Kotnik, Vinko Žohar starej- la najboljši tekmovalki. V svoj program je gozdni tek ši in Stane Koprivnikar. Ekipa kegljačev se je udele- uvrščala tudi Športna unija Slovenije, in sicer v sklop žila številnih republiških in državnih tekmovanj v rekreacijskega tekmovanja Brazde vzdržljivosti za ka- kegljanju na ledu. Rekreativno so ohranjali tradici- veljce in korenine. Tek je organiziral Ivan Urbancl. jo kegljanja na ledu na Jaševem bajerju in na kegljiš- Zdaj gozdni tek poteka v okviru Smučarskega kluba ču pod Kreblom, na športna tekmovanja so hodi- Smuk Mislinja. V zimskem času je bilo priljubljeno li na Jesenice, v Maribor in na Bled, udeleževali pa tudi tradicionalno tekmovanje na smučeh Tek mimo so se tudi tekem v Nemčiji, Avstriji in severni Italiji. partizanskih domačij, saj se ga je vedno udeležilo ve- Preden so se udeležili prvega meddruštvenega tek- liko število tekmovalcev. movanja, so za kegljanje uporabili le doma izdelane Od šolskega leta 1979/1980 je bila na voljo rekrea- lesene keglje po vzoru iz nekdanjih časov. Najboljši cija za najmlajše v vrtcih, ti so kot cicibani (mlajši do kegljači v začetnem obdobju delovanja sekcije so bili: 3 let in starejši do 5 let) nastopali na številnih prire- Danilo Kotnik, Stane Koprivnikar, Viktor Borovnik, ditvah in usvajali prvine telesne kulture. V sekciji je Stane Timošek, Marjan Timošek, Ruda Lubej, Vinko bil velik poudarek na ritmičnih in gimnastičnih va- Žohar starejši, Miroslav Tisnikar in Rado Krejan. jah, pa tudi gibalnih, spretnostnih in hitrostnih va- V okviru sekcije za rekreacijo je bil v poletnem jah ter lažjih koreografijah, s smučarsko sekcijo pa so času uveljavljen in priljubljen vsakoletni gozdni tek (prvi leta 1980) po gozdnih cestah skozi Mislinjski ja- rek, ki so ga organizirali junija. Slikar Jože Tisnikar (1928–1998) je bil dolgoletni donator društva in je

Start gozdnega teka v Mislinji, 1987 (foto: Ivan Urbancl) Sekcija aerobike na Kopah, 1989 (foto: Katarina Krenker) DECEMBER 2020 19

Tekmovanje v smučarskih skokih, 1974 (foto: ŠRD Mislinja) 18. Rekreacija cicibanov, 1984 (foto: Doroteja Stoporko) organizirali smučarske tečaje za cicibane. Vaditeljice leto pa so člani organizirali memorial v čast in spo- so bile Jožica Šauperl, Doroteja Stoporko, Nataša min na Stanka Stoporka; za tekmovanje je bila ved- Grešovnik in Mojca Šverc. Sekcija je v letu 1990 pre- no značilna množična udeležba iz celotne Slovenije. nehala delovati zaradi premajhnega interesa staršev, Namizni tenis je poleg malega nogometa zagotovo saj je bila v veliki meri odvisna od njihovega razume- ena najštevilčnejših oblik športne rekreacije v Občini vanja in spodbude ter pripravljenosti voditi otroka k Mislinja. Leta 2013 se je sekcija vključila v Športno re- rekreaciji. kreativno društvo Straže. Leta 2018 je upravni odbor ŠRD Mislinja ustano- Sekcija aerobike velja za eno najdejavnejših in naj- vil novo sekcijo, poimenovano Šport skozi igro, ki je uspešnejših športnih panog, ki jih goji ŠRD Mislinja. namenjena šolskim otrokom prve triade. Z njo želi- Jeseni 2019 je praznovala 30 let svojega obstoja, zato jo spodbuditi najmlajše k aktivnemu preživljanju pro- so v počastitev jubileja organizirali maraton aerobi- stega časa ter krepiti njihove gibalne in koordinativ- ke. Vodeno rekreativno vadbo so začeli leta 1989 v te- ne sposobnosti. lovadnici pri OŠ Mislinja dvakrat na teden, prva va- Potem ko je že nekaj časa obstajalo zanimanje za diteljica je bila Katarina Krenker, pomagale pa so ji igranje namiznega tenisa, so leta 1984 ustanovili sek- Nevenka Čas, Majda Gros, Petra Jankovič in Nika cijo. Sprva so člani namizni tenis igrali zgolj rekrea- Podjavoršek. Ves čas aerobiko obiskuje okoli 30 čla- tivno pod vodstvom Bruna Križovnika. Leta 1997 je nic iz Mislinje in njene bližnje okolice. sekcijo prevzel Miran Ramšak. Ustanovil je občinsko Od leta 2014 v okviru ŠRD Mislinja deluje- ligo, v kateri je tekmovalo od 10 do 12 ekip. Pod nje- ta sekcija flamenko in plesna skupina Aire flamen- govim vodstvom so organizirali tekme, ki so poteka- co Mislinja, sprva pod mentorstvom Mance Dolenc, le ob nedeljah v telovadnici OŠ Mislinja, pripravili so nato pa pod vodstvom Mitje Obeda. Sekcijo sesta- novoletni turnir in junija še turnir za pokal Občine vlja devet plesalk, članice se učijo prvin in tehnike Mislinje ter z ekipami hodili na razne turnirje. Vsako plesa ter raznovrstne koreografije, s katerimi so se

Priprava na smučarski Tek mimo partizanskih domačij, 1988 Priprava smuči na smučarski maraton, 1977 (foto: Arhiv KPM) (foto: Ivan Urbancl) Naša občina | 20

samostojno predstavile že na različnih nastopih in flamenko večerih po Sloveniji, sodelujejo tudi v sku- pini Flame&Co. ter s flamenko skupino iz Velenja. Ob mednarodnem dnevu flamenka pa vsako leto or- ganizirajo Večer španskega plesa in glasbe v dvorani Lopan v Mislinji. Stanko Stoporko je bil odličen zdravnik splošne medicine in ginekologije, aktiven član številnih dru- štev v takratni Krajevni skupnosti Mislinja ter po- budnik ustanovitve Planinskega društva Mislinja. Hkrati pa je bil zelo vidna in pomembna osebnost pri razvoju športa in rekreativnega življenja, zato upra- Plesna skupina Aire flamenco Mislinja, 2017 vičeno velja za očeta športa v Mislinji. Pod njegovim (foto: Doroteja Stoporko) vodstvom se je društvo uveljavilo in pridobilo ugled v kraju ter pri podobnih športno rekreativnih društvih društva prikazuje velik napredek, bogato in uspešno v Sloveniji. Več kot 30 let je opravljal funkcijo pred- športno dejavnost, ki so jo sooblikovale številne sek- sednika DTV »Partizan« Mislinja. Za uspešno in cije. Iz društva so izšli posamezni vrhunski športni- požrtvovalno delo na področju športa je prejel števil- ki, klubi in rekreativna športna društva. Načrti in ci- na priznanja: lji ŠRD Mislinja v prihodnje so ohraniti članstvo, • za organizacijsko delo v telesni kulturi je leta 1968 dosedanje sekcije in njihovo delovanje, organizira- prejel Bloudkovo plaketo, najvišje priznanje na po- ti nove vadbe in tako pridobiti še več članov. Ves čas dročju športa v Sloveniji; pa si prizadevajo za razvoj športne stroke in kultu- • leta 1970 je za 10-letno delo pri DTV »Partizan« re v Mislinji. Moto društva je: Gibaj se z nami in os- Mislinja prejel priznanje »Partizana« Slovenije; tani zdrav. • od Zveze za telesno kulturo Slovenije je leta 1971 Aleksandra Ramšak dobil posebno priznanje za zasluge na telesnovzgoj- Koroški pokrajinski muzej nem področju; • ob 50-letnici Smučarske zveze Jugoslavije je prejel zvezno priznanje; • leta 1985 so ga razglasili za častnega člana DTV Vem »Partizan« Mislinja; • za uspešno delo na področju telesne kulture je leta Vem, kako je, 1985 dobil priznanje Medobčinskega odbora za te- ko si sam sredi množice ljudi lesno kulturo Ravne na Koroškem; in samota v tebi na ves glas kriči. • leta 1990 je ob 30-letnici delovanja DTV »Partizan« Mislinja prejel priznanje Zveze telesnovzgojnih or- Vem, kako je, ganizacij Slovenj Gradec. ko se v temni noči Leta 2000 mu je občinski svet posthumno pode- sence nemira plazijo po kotih praznine lil naziv častnega občana Občine Mislinja za njegov in ne najdejo druge poti kot le pot bolečine. neprecenljivi delež k razvoju, uveljavljenju in ugle- du Občine Mislinja. Vsako leto v Občini Mislinja po- Vem, kako je, delijo plakete Staneta Stoporka (zlata, srebrna, bro- ko tišina noči te zaboli nasta), ki so najvišja priznanja za posameznike ali in iščeš dlani, ki jih ni, društva za njihov prispevek k razvoju in uveljavitvi da njih dotik te pomiri. športa. V spomin na Staneta Stoporka Planinsko dru- štvo Mislinja vsako leto pripravi tradicionalni pohod Vem pa tudi to, na Črni vrh, Smučarski klub Smuk Mislinja pa rekre- da ponovno pride jutro, ativno kolesarjenje od Mislinje do Slovenj Gradca. vstane svetel dan iz temnih sanj ŠRD Mislinja je eden ključnih stebrov športa in in vsepovsod je zopet sonce, luč in pot. rekreacije v Mislinji. Šestdesetletno obdobje obstoja Iva Zaveršnik DECEMBER 2020 21

mislinjska kuharija Ofiranje Nes ti pa nimam kaj dat, šmorn ti bom spekla!

Projekt Napišimo kuharsko knjigo skupaj je aktiven. Vabimo vas, da se nam pridružite, saj smo odprti za vaše morebitne dopolnitve in osebne izkušnje. Obrnite se na kustosinjo Brigito Rajšter, Koroški pokrajinski muzej, Glavni trg 24, Slovenj Gradec, tel. (02) 62 125 29 ali e-naslov [email protected].

Spoštovani bralci, rubrika Mislinjska kuhari- Marija, 29. september – sv. Mihael, 11. november – sv. ja. Nes ti pa nimam kaj dat, šmorn ti bom spekla! se Martin, 30. november – sv. Andrej in 26. december – s prispevkom Ofiranje izteka. Od decembra 2018 sv. Štefan. Po priljubljenih ljudskih svetnikih so ljud- smo objavili delno obdelano gradivo o kulturi pre- je podeljevali imena otrokom, hkrati pa so bili mej- hranjevanja v Mislinji in okolici v vsebinskih sklo- niki v letnem ciklusu, po katerih so se ljudje ravnali pih z naslovi Koline, Od pusta do velike noči, Živeti in pogosto uravnavali delo. Velikokrat pa so ljudje na z naravo, Krompir, Od martinovega do novega leta, svoj god zaužili posebej za njih pripravljeno hrano. Prazen žakelj ne stoji pokonci, ni pa vsak dan pra- Godovanje se po stari navadi začne zvečer pred znik, Brez dela ni jela ter Naša žvat. Objavljeno je praznikom, pred izbranim godom svetnika. Ta nava- bilo gradivo, ki smo ga v jesensko-zimskem času leta da izreke voščil na predvečer je ostanek prastarega 2013/2014 s pogovori ustvarile Saša Djura Jelenko iz razumevanja časa in ciklusov, ko se je dan začel z ve- Dovž, Ana Krajnc iz Tolstega Vrha, Štefka Križovnik čerom ob sončnem zahodu in je trajal do naslednjega iz Mislinje, Minka Koprivnikar iz Velike Mislinje, sončnega zahoda. Darja Hribernik iz Šentlenarta, Fanika Jeromel iz Zvečer so se pred hišo godujočega zbrali njego- Velike Mislinje, Marija Hribernik iz Dovž in Minka vi sorodniki in bližnji sosedje. Vsakdo je prinesel Planinšek iz Tolstega Vrha. Vsem udeleženkam se še kakšno ropotalo, kar se je našlo doma: na primer enkrat zahvaljujem za njihov prispevek pri ohranja- dve pokrovki ali pa pisker s kuhlo, morda je kdo pri- nju nesnovne kulturne dediščine. Gradivo bomo upo- nesel ragljo ali kakšen predmet, s katerim so ustva- rabili tudi pri projektu Koroška košta, ki ga v okviru rili hrup. Pred hišo so na znak hkrati začeli vsak na akcije Slovenija, evropska gastronomska regija 20211 svoj način ustvarjati neubran hrup, ropot brez ritma. pripravljamo v Koroškem pokrajinskem muzeju. Običajno so izvedli tri sekvence ropotanja. Slavljenec, ki je goste (po tihem) pričakoval, je stopil na hišni Ofiranje prag. Pozdravil je zbrano družbo, sprejel voščila, ofi- Ofiranjeje domači izraz za godovanje. God se pra- rovci so mu zapeli pesem za godovanje. V zahvalo jih znuje na naveden dan v koledarju, ki je posvečen po- je povabil v hišo in pogostil. Pogostitev za god na pri- sameznemu svetniku, njegovo ime pa je enako oseb- mer hišnega gospodarja je bila kot manjša pojedi- nemu imenu kakega človeka. Iti na ofiranjeje pome- na: na mize so nanosili narezano surovo ali kuhano nilo, da si bil povabljen na praznovanje godu. V le- suho meso, klobase, kruh, pogače in mošt. Pogosto tnem koledarju svetnikov so izpostavljeni posamezni je ofirovcespremljal domači muzikant. Godovanje je godovi priljubljenih svetnikov, na primer 17. janu- bilo razlog za dobro voljo, ples in zabavo. ar – sv. Anton Puščavnik, 19. marec – sv. Jožef, 25. marec – sv. Marija, 24. april – sv. Jurij, 1. maj – sv. Rojstni dan ima vsako tele, god pa le ljudje Jožef delavec, 15. junij – sv. Vid, 29. junij – sv. Peter Od srede prejšnjega stoletja, še zlasti pa od se- in Pavel, 24. junij – sv. Janez Krstnik, 25. julij – sv. demdesetih let je praznovanje rojstnega dne zače- Jakob, 26. avgust – sv. Ana, 15. avgust – sv. Marija lo prevzemati dotedanje mesto goda kot najpomemb- vnebovzeta, 16. avgust – sv. Rok, 8. september – sv. nejšega osebnega praznika. V Mislinji in okolici pa še

1 8. oktobra 2018 je Svet Evrope Slovenji uradno podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021, ki temelji na edinstveni slovenski kulinarični kulturi, s poudarkom na izobraževanju, spodbujanju inovativnosti ter krepitvi povezovanja v smislu trajnostnih načel razvoja. Naša občina | 22

danes znajo povedati, da ima rojstni dan vsako tele, goda pa ne. Tako otroci do odraslosti po večini niso niti vedeli, kdaj so se rodili. Vedeli pa so, kdaj imajo god, saj so bili takrat obdarovani s hrano, pripravlje- no posebej zanje. Zvečer, ko se je stemnilo, po nava- di pa po večerji, so družinski člani z ropotanjem po- krovk in loncev naznanili, da bo naslednji dan otrok obhajal god, in so mu tudi voščili. Naslednji dan do- poldne pa je slavljenec komaj čakal na darilo. V zim- skem času so mu skuhali klobaso. Ponudili so mu tudi juho, v kateri se je skuhala klobasa. Rezine rže- nega kruha so naložili na krožnik in jih prelili z juho. V poletnem času je bilo darilo pečeno jajce. Spekli so mu jajčko na grumpih. Majhna pozornost je bila dovolj, da so otroku slavljencu pripravili druga- čen, poseben dan.

Nes ti pa nimam kaj dat, šmorn ti bom spekla!2 S temi besedami je skupaj s čestitko za god voščila Julka Krenker. Šmorn je bil odraslemu, pa tudi otro- ku, darilo za god. Julka je slovela po šmornu. Spekla ga je tudi gostom, ki so prišli nenapovedano k hiši. Na plošči špoherta je odstranila toliko obročev, kot je Godovanje se je po stari navadi začelo zvečer pred izbranim bilo potrebno, da je posebno kozico, tako imenovani godom svetnika, ko so se pred hišo godujočega zbrali njegovi šnelzirar, v katero je dala precej maščobe, postavila ne- sorodniki in bližnji sosedje ter z različnimi uporabnimi posredno na ogenj in tako dosegla visoko temperatu- predmeti ustvarili hrup. (reprodukcija: Maksim Gaspari, ro masti. Iz mleka, moke, jajc in soli je pripravila te- Koledniki, 1945, lepenka, olje, 46,5 x 55 cm). sto, ki je bilo bolj gosto kot za palačinke in malo manj gosto kot testo za šmorn. Na osebo je uporabila eno tako poseben, štedilnik s ploščo na rinke oziroma jajce. Maso je zajemala z veliko žlico in jo počasi vliva- obroče. la na vročo maščobo. Maso je žlico za žlico oblikovala kot polcentimetrske svaljke. Testo se je sproti ocvrlo, Kdaj je obisk, taj je lepo jajce na oko in ni bilo potrebe, da bi šmorn obračala ali razkosa- Posebno v zimskem času, po kolinah, so obiskom la. Pečen šmorn je bil visok od 6 do 7 cm s premerom ponudili kuhane klobase. Skuhali so več povojenih okoli 10 cm, kolikor je bilo veliko dno kozice. Z vili- suhih klobas hkrati. Gostom so ponudili klobase s co, s katero je Julka dvignila šmorn iz kozice in ga po- kruhom in moštom. Vendar tekočine, v kateri so se ložila na krožnik, ga je oseba, ki ji je bil šmorn na- skuhale, niso zavrgli, ampak so vanjo zakuhali knolče menjen, tudi pojedla. Topel šmorn so jedli z vilicami, ali krompir v kockah. Juho so pojedli, ko so obiski že medtem ko so hladnega prijeli kar s prsti. Zraven so odšli. V času, ko se je uveljavil riž, ki je v prehrani pili črn kafe, kavni napitek s projo z mlekom ali brez nadomestil kaše (ajdovo, ječmenovo in proseno), so v njega. Odraslim je ponudila tudi kozarec mošta. to juho lahko zakuhali tudi riž. Ko je Julka dosegla starost, so jo domači nagovo- V primeru, da je prišel gost k hiši, pa niso imeli rili, da jim preda znanje peke šmorna. Večkrat je po- nič pri roki za ponudit, so mu spekli jajce na oko. Za skusila, naredila je vse, tako kot je znala, in pekla v okusno je veljajo jajce, pečeno na grumpih. enaki posodi z domačimi sestavinami. Šmorn pa ni Bolnim otrokom so, da bi se jim povrnil apetit, bil nikoli več tak kot nekdaj. Zaključili so, da je bila ponudili mehko kuhano jajce. Malo so ga ohladili in odločilna podrobnost, ki je naredila Julkin šmorn dali otroku v roke. Na vrhu jajčka so razbili lupino,

2 To je stavek, ki ga je govorila Julijana Krenker (1900–1978), Krenkerjeva Julka, p. d. pri Krenkerju v Mali Mislinji. Zahvaljujem se njeni vnukinji Majdi Škrinjar za na- tančen opis postopka priprave šmorna. DECEMBER 2020 23

jo oluščili, z žličko so ‚odprli‘ jajce, solili in pomešali za porodnico počitek po porodu in čas za dojenčka vsebino. Običajno so jo popili in z žličko postrgali be- odvisna od njenega partnerja, če in koliko je poma- ljak z lupine. Zraven so jedli kruh. Otrokom so kruh gal pri gospodinjskih opravilih, še posebno pri peki pogosto narezali na palčke, da so jih lahko pomaka- kruha. li v jajčko. Sorodnice pa tudi sosede so prinesle darila. Z odraščanjem so otroci širili obzorja in prido- Porodnica je dobila kuro, beli kruh, vino in jajca. bivali vpogled v domačo okolico. Praviloma so vede- Otrokov krstni boter je porodnici prinesel kuro. li za vsa kurja gnezda in so občasno prišli do pribolj- Juho iz nje je pojedla ona, meso pa oče otroka. Kurje ška tako, da so jajce ali dve na skrivaj skuhali v kotu meso so jedli mrzlo dlje časa. Kurjo mast so spustili, oziroma kotlu, zraven krme, ki se je kuhala za svinje. uporabljali so jo za mazanje prsnega koša pri prehla- Kuhano jajce so tudi na skrivaj pojedli. Otrokom je du in bronhitisu. Za porodnico so pripravljali tudi prineslo obilo veselja in vznemirjenja. krepčilni jedi, kot sta trijet in šodo. Običajno je bilo, da so na izlete nesli trdo kuha- Otroke so krstili kmalu po porodu. Boter je prine- na jajca. »Medvedica je prinesla celo gnezdo s sabo,«3 sel narezek iz suhega domačega mesa. Kjer so imeli so se pošalili, kadar so bili s Pavlo na izletu ali so šli možnost, so spekli masleno pecivo v obliki jagenjčka skupaj na primer nabirat zdravilne rastline na pla- (pečeno v modelu). nino. Za malico so nesli s seboj čebulo in kruh, pa Darilo botra je še danes belo platno, tako imeno- morda jabolko. Kasneje so dodali tudi pašteto. vani križovnik. Oblačilo, urezano iz tega blaga, je Ko se je Pavla namenila v dolino, v mesto po bila obleka, v katero so zavili otroka v primeru zgo- opravkih, si je naredila močnejši zajtrk. Strla je jaj- dnje smrti. Sicer pa so iz krstnega platna sešili obla- ce in vmešala malo moke ter zmes spekla na čisti čilo za prvo obhajilo: srajco za dečka in spodnje obla- masti, pečenje pa je prepognila kot omleto. čilo v obliki kombineže za deklico. Otroka so h krstu nesli boter, oče, stari starši in V kimperku drugo sorodstvo, porodnica pa je ostala doma. Se je Za žensko, ki je rodila, so rekli, da je v kimperku. celo pripetilo, da so kdaj kje otroka (za krajši čas) tudi Za porodnico je veljalo, da so ji mesec dni oziroma izgubili. šest tednov po porodu namenjali pozornost, ji stregli Brigita Rajšter, Koroški pokrajinski muzej hrano in opravljali dela namesto nje. Pogosto sta bila

3 Pavla Jeromel (1911–1984), p. d. pri Medvedu.

mislinjske zgodbe Koroška košta

Odlična koroška košta tudi v težkih praznične jedi, ki skupaj z živi- časih trošta! li, jedilnimi obroki in navadami Neprijazni časi epidemi- ob jedi sestavljajo prehransko kul- je prinašajo tudi nekaj dobrega. turo ali gastronomijo. Na tem po- Pomenijo tudi priložnost, da se membnem kulturnem in preži- ozremo pred naše domače pragove vetvenem področju so si vsa oko- in ponovno začenjamo odkrivati lja in vse regije enakovredne. različnosti, torej bogastva, znanja Samo nepoznavalci in tisti, ki pa- in okuse, ki so značilni za lokalna pagajsko kopirajo, ne pa ‚kapirajo‘, in regionalna okolja. Vse to nam vsemogoče prehranske neumnosti omogočajo številne vsakdanje in globalnega sveta, vihajo nosove in Naša občina | 24

odklanjajo znanje, ki ga lahko po- bodo značilne koroške vsakdanje dedujemo in se nam ponuja. jedi: sir s čebulo in bučnim oljem, Zelo me veseli, da bo tudi repičeva župa, grenadirmarš, kvoče- Koroška, kot ena od naših 24 vi nudlni, trenta in sezonske jedi: gastronomskih regij, izkoristi- zabeljeni štranklni, špehova sovata, la priložnost ob vstopu Slovenije pečena kri, pečen sir, prtene klobase v mrežo gastronomskih re- ter številne praznične jedi: mežer- gij Evrope v letu 2021. Projekt li, velikonočni šarkl, hrenov zos in Koroška košta 2021 poudarja vse druge. Posebno mesto na razstavi tisto, kar je v Evropi in svetu vo- bo imel rženi kruh kot živilo, ki ga dilo za pravilno razumevanje pre- Korošci, sicer v manjši meri, a še hranske kulture. Na prvem mes- vedno, po božje častimo. tu so živila in jedi, ki imajo lokal- Razstava bo priložnost, da ni in regionalni značaj. Pri razu- bomo s pomočjo muzejske ma- mevanju nikoli prekinjenega kul- skote posredovali prilagojene vse- turnega procesa, ki ga predstavlja Riəpna župa, Libeliška kuharica, 2019, bine kulturne dediščine naši naj- uživanje hrane, postaja spet po- foto: Tomo Jeseničnik mlajši publiki in tudi osnovnošol- membno izhodišče v prehrani skim skupinam. Radovedni Popek štirih letnih časov. In tretje po- svojimi ravnanji in delom zazna- se bo namreč tokrat preoblekel v membno vodilo je v verigah lo- movali odnos do vrednot ljudske kuharja. kalnih dobaviteljev, v izvoru živil prehrambne dediščine. Posebno pozornost bomo iz lokalnih in regionalnih okolij. Trenutna situacija nam prina- posvetili prenosu znanja med ge- Vse to sooblikuje trajnostni ali bo- ša nove izzive in premislek, na neracijami. Za dijake gostinskih lje rečeno vzdržni razvoj prehran- kakšne načine bomo predstavi- smeri izobraževanja bomo izvedli ske kulture. Zavedati se moramo, tve prilagodili zahtevam epidemi- izkustvene kuharske delavnice. da je še vedno zelo aktualen slo- je. Če ostanemo optimisti, bomo V letu 2021, posvečenemu ko- venski pregovor, ki pravi: Jemo od januarja javnosti predstavili ži- roški košti, bomo praznovali tudi zato, da živimo, a ne živimo, da bi vljenjske zgodbe, povezane s kuli- 70-letnico Koroškega pokrajin- le jedli! To pomeni, da z jedmi in nariko vsaj šestih posameznikov, skega muzeja. Občasno razsta- pijačami, jedilnimi obroki in na- ki so pomembno prispevali k pro- vo o koroški košti in značilno- vadami pri mizi lahko spoznava- mociji koroške košte (Peter Lenče, stih prehrambne kulture Dravske, mo vsakdanjike in praznike po- Marjeta Ročnik, Tinca Vomer, Mežiške in Mislinjske doline želi- sameznika, družine, skupine ali Helena Kresnik Pažek, Anita mo povezati tudi z različnimi ak- prebivalcev nekega kraja, pokraji- Šumer). Začeli bomo s predstavi- tivnostmi ob stalnih muzejskih ne ali države v celoti. Zato projekt tvijo vaške kuharice Ančke Novak ambientalnih postavitvah pre- Koroška košta 2021 ponuja odlično iz Libelič, ki je več kot 50 let ku- hranske kulture, kot so na primer priložnost za vsestransko spozna- hala za vaščane ob porokah, sed- stara kuhinja v župnišču Libeliče, vanje Koroške. minah in drugih priložnostih. črna kuhinja v Prežihovi bajti, Prof. dr. Janez Bogataj Maja 2021 pripravljamo odpr- Vrhnjakova dimnica in druge, pri Koroška košta, Prehrambna tje istoimenske razstave v muzej- čemer bomo vsebinsko nadgradi- kultura treh dolin bo v letu 2021 skem razstavišču na gradu Ravne. li ožja področja prehranske kultu- izpostavljena vsebina, s katero Glavni protagonisti koroške košte re, povezana z načini življenja ozi- se bomo v Koroškem pokrajin- roma s stavbno dediščino, skem muzeju pridružili promo- značilno za Koroško. ciji slovenske gastronomije, saj je Začetek projekta bomo Svet Evrope Slovenijo razglasil za že januarja 2021 kustodinje evropsko gastronomsko regijo. razstave zaznamovale tako, Kot uvod v celoletno dogajanje da bomo prisotne v mu- bomo v prvi polovici leta predsta- Znak Slovenija evropska gastronomska zeju na gradu Ravne vsa- vili izjemne posameznike, ki so s regija 2021 ko delovno sredo med 10. DECEMBER 2020 25

in 12. uro na t. i. Uri za kuharijo. spodbujamo vse zainteresira- za obvladovanje epidemije, lah- Vabimo, da nas obiščete (če bodo ne, ki še pečete kruh z doma- ko izvedli zastavljeno predstavitev to seveda epidemiološke razme- čim kvasom, da ohranimo to ve- koroške prehrambne dediščine, re dopuščale) in si ogledate zbirko ličastno dediščino kruha in zna- bomo uporabljali komunikacijska kuharskih knjig, ki jo bo pripravi- nje prenesemo na naslednje gene- orodja, ki jih sicer že poznamo. la Koroška osrednja knjižnica. Na racije. Vse, ki bi želeli na kakršen Sprotnemu obveščanju o projektu voljo bomo, da z nami poklepetate koli način sodelovati pri projek- že lahko sledite na muzejskem fa- o košti, da si izmenjamo recepte, tu Koroška košta 2021, prosimo, cebooku. Vse vsebine, vključno s poveste vaše spomine na prehra- da se oglasijo koordinatorici pro- posnetki pogovornih oddaj, bomo no in že pozabljene jedi ter mor- jekta Brigiti Rajšter na telefon 031 objavljali tudi na interaktivnem da prispevate predmete za muzej- 347 305. Vabljeni, da osebno pre- katalogu vsebin na spletni strani sko zbirko, prinesete na vpogled hrambno zgodbo podelite, da pos- muzeja. Informacije lahko že po- domače kuharske knjižice in svo- tane del javnosti skozi radijsko in iščete na www.kpm.si. Dobrodošli, je zapiske. spletno rubriko Muzejske zgodbe. da se povežemo na različne nači- Eden od ciljev projekta, ki jih Časi se spreminjajo in z nji- ne tudi z namenom, da dediščina bomo po najboljših močeh posku- mi se temeljito nadgrajujejo tudi kuhinj naših babic ponovno zaživi sili uresničiti, je zaščita koroške- načini komuniciranja muze- na naših mizah. ga rženega kruha kot nesnovne ja s publiko. Da bi kljub omejit- V imenu Koroškega pokrajinskega kulturne dediščine. K sodelovanju vam, ki jih zapovedujejo predpisi muzeja Brigita Rajšter

mislinjske zgodbe Lovrenška jezera

Le kdo ne pozna Lovrenških jezer, enega najlep- ših biserov pohorske narave? Na Koroškem jih poz- najo predvsem po zaslugi bic in dedijev, ki iz roda v rod pripovedujejo svojim vnukom zgodbe o nji- hovem nastanku, o tem, kako je povodni mož s Plešivčnikovimi voli tovoril jezero z Uršlje gore na Pohorje. Na štajerski strani je bolj znana različica, ki jo je zapisal Janez Koprivnik v knjigi o Pohorju. Tudi v tej zgodbi nastopi povodni mož, Jezernik po ime- nu, ki v viharni noči s pomočjo mladeniča Ivana in Samica svetlolisega rjavčka na socvetju zlate rozge

njegovih volov, prepelje jezero, ki je bilo do takrat pri izviru Mislinje, na sedanjo lokacijo na Planinki in s tem uniči grad in posestvo hudobne vdove Jere Hudoverne. Danes pa nas ne bodo zanimale podrobnosti iz pripovedk, ampak bomo poskusili predstaviti sodob- ni naravoslovni pogled na nastanek Lovrenških jezer ter spoznati nekaj zanimivosti o njegovem rastlin- stvu in živalstvu ter najnovejša prizadevanja za ohra- Sekulja živi tudi v Lovrenških jezerih. nitev te enkratne narave. Naša občina | 26

Julija rožmarinka že odcveti in takrat nam pokaže kljunaste plodove. Veliko ali dvojno jezero je največje med osemnajstimi Lovrenškimi jezeri.

Lovrenška jezera so visoko barje, ki je postgla- se zavzel za njihovo učinkovito zavarovanje. Poleg že cialnega, biogenega in ombrogenega nastanka. omenjenega rjastega sleča lahko kot posebnosti bar- Postglacialno pomeni, da je pričelo nastajati po kon- janskega rastlinstva omenimo še rožmarinko, ma- cu zadnje ledene dobe, pred približno 8 tisoč leti. hovnico, barsko kopinšnico, dvospolno mahunico in Zato je današnje stanje rezultat tisočletnega posto- okroglolistno rosiko. Slednja je zanimiva tudi za to, pnega razvoja, ki se je pričel tako, da je na izravna- ker je edina pohorska žužkojeda rastlina, ki si s pre- nem slemenu Planinki zastajala voda, v tem vla- bavo organskih snovi žuželk, nadomesti primanjkljaj žnem okolju pa so pričele rasti različne močvirske ra- dušika v tleh. Pozorni obiskovalci barja v začetku po- stline, predvsem šotni mahovi. Ti imajo posebno la- letja ne bodo spregledali belih, čopičastih socvetij stnost, da njihov spodnji del, ki je stalno v vodi, za- nožničavega munca. radi pomanjkanja kisika poogleni in se spremeni v Kaj pa živalstvo? Začnimo kar z najbolj pre- šoto, zgornji, zeleni del rastline, pa neprestano ras- poznavnimi prebivalci voda in obrežij, s kačjimi pas- te naprej. Na tak način se plast šote počasi debeli, ce- tirji. Njihovo bliskovito spreletavanje, zračne akroba- lotno barje pa se dviguje nad okolico in postaja ved- cije in lesketajoče kovinske barve vedno znova priteg- no višje. Zato tak tip barja imenujemo visoko barje. nejo našo pozornost. Te zanimive žuželke imajo vod- Debelina šote je v osrednjem delu do 2 m. Proti robu ni in kopni del življenja. Samice odlagajo jajčeca na se njena plast tanjša, dokler v pasu, kjer ruševje pre- vodne rastline, iz njih pa se razvijejo ličinke, ki žive haja v smrekovje, povsem ne izgine. In kako so nas- v vodi. So plenilci in se hranijo z drobnimi vodnimi tala jezera? V razvitem visokem barju, kjer je že bila organizmi. Njihov razvoj lahko traja več let, še pose- debela plast šote, so z erozijskimi procesi pričele na- bej v gorskem okolju s kratkimi poletji in omejenimi stajati kotanje, ki jih je zalila voda. To so današnja je- viri hrane. Ko ličinka doraste, zleze na obrežje, kjer zera ali barjanska okna. Jezera so torej biogenega na- stanka, ker so rezultat delovanja bioloških procesov. Lovrenška jezera nimajo nobenega izvira ali pritoka, tako da jih napajajo samo padavinske vode. So torej tudi padavinskega ali ombrogenega nastanka. O rastlinstvu pohorskih barij je pisal že bota- nik A. Hayek, ki je 1913 objavil znamenito delo »Fitogeografija Štajerske«. V njem je poudaril znan- stveni pomen šotnega barja, ruševja in rjastega sle- ča kot ostankov ledenodobnega rastlinstva. Od slo- venskih botanikov je o rastlinstvu Lovrenških jezer izčrpno poročal dr. Fran Dolšak že leta 1927 v član- ku za naslovom »Za varstvo prirode na Pohorju« in Rjasti sleč lepo uspeva v zavetju ruševja. DECEMBER 2020 27

se prelevi v odraslega kačjega pastirja. Na lovrenških jezerih je znanih 11 vrst kačjih pastirjev. Med njimi lahko opazujemo dve značilni barjanski vrsti, barjan- sko devo in barjanskega lesketnika. Opazimo lahko tudi kačjega potočnika, ki živi v manjših potokih na širšem območju Pohorja, na ovršna barja pa prileti le občasno. V sončnih poletnih dneh se na barju spreletava kakih 20 vrst metuljev. Značilni za gorsko okolje so rjavčki, ki so zastopani s tremi vrstami. Prvi je po- mladni rjavček, ki se pojavi že v začetku junija, ju- lija pa mu sledita svetlolisi in belolisi rjavček. Sredi julija lahko na barju in okoliških planjah opazimo temno modrega metulja, borovničevega mnogooka. Uvrščamo ga med ledenodobno živalstvo, saj je doma daleč na severu, v Alpah pa samo na redkih obmo- čjih alpinske tundre. Pohorske planje so njegovo edi- no nahajališče v Sloveniji. Sledita dve vrsti dvoživk, planinski pupek in se- Mahovnica cveti sredi junija. kulja. Pozorni obiskovalci bodo v toplih poletnih dneh pupke zlahka opazili. Ker dihajo s pljuči, priha- veliki plenilci: medved, volk in ris pa so bili iztreb- jajo občasno na površino, da zajamejo zrak. Sicer pa ljeni v začetku 20. stol. Med danes živečimi sesal- pupki večino življenja prebijejo na kopnem, pod trh- ci so na ovršju Pohorja najpogostejši gamsi, občas- lim lesom, kamenjem ali suhim listjem. Po pomla- no pa jim delajo družbo še jeleni in divje svinje. Med danski otoplitvi se odpravijo v jezera na razmnože- malimi sesalci je na barjih najpogostejša mala rov- vanje. Podobno življenje ima rjava žaba sekulja, ki je ka. Največji plenilec med sesalci Pohorja je lisica, ki prebivalka gozdov, spomladi pa se prva pojavi v jeze- v svojih prehranjevalnih pohodih obiskuje tudi bar- rih na mrestenju. ja. Posebni odstavek bi lahko posvetili planinskemu Kuščarji imajo na barju enega samega predstav- zajcu. Včasih je bil običajni prebivalec planj in barij, nika, to je živorodna kuščarica. Je nekoliko manjša zdaj pa že daljši čas ni nobenega zanesljivega podat- od martinčka in enakomerno temno rjavo obarvana. ka o njegovi prisotnosti. Ali je postal izredno redek Samičke so razvile posebno prilagoditev na hladno ali pa je celo izumrl? Tudi on sodi med vrste, ki so gorsko podnebje. Jajčec ne izležejo na prosto, ampak ostanek ledenodobnega živalstva in jih hitre podneb- jih zadržijo v telesu. Ko se mladiči izvalijo zapusti- ne spremembe ogrožajo. jo materino telo skozi kloako in pride do pojava navi- dezne živorodnosti. Na tak način se poveča možnost Gozdni rezervat Lovrenška jezera preživetja zaroda. Prve pobude za zavarovanje pohorske narave se- Kar nekaj vrst ptic z ovršja Pohorja je takih, ki so gajo v leto 1920, ko je izšla znamenita »Spomenica«, redke in ogrožene na evropski ravni. Prvi med njimi, prvi slovenski naravovarstveni program. Podrobnejšo pravi princ lovrenškega barja, je ruševec, v okoliških utemeljitev za zavarovanje pohorskih barij in planj gozdovih in planjah pa živi še njegov večji sorodnik, je podal že omenjeni F. Dolšak leta 1927, prvi gozdni divji petelin. Med najbolj ogroženimi pticami barjan- rezervat, Šumik, pa je bil zavarovan leta 1967. Velik skih gozdov so še triprsti detel, mali skovik in koco- napredek pri ohranjanju narave Pohorja so prines- nogi čuk. Med žolnami je pomembna črna žolna, ki la 80. leta prejšnjega stoletja, ko je bilo zavarovanih je naša največja žolna, med sovami pa preletava bar- več gozdnih rezervatov, med njimi tudi Lovrenška je- ja tudi mala uharica. Med manjšimi pticami pevka- zera. Ta je največji od 16 gozdnih rezervatov Pohorja mi je najpogostejša siva pevka, ki najraje gnezdi prav in ima površino 532 hektarjev. Razprostira se od v ruševju. Mulejevega vrha na jugu, preko Planinke na severu Zdi se, da so največji davek »razvoju« plačali se- do Ribniškega sedla na zahodu. Prelomno za napre- salci. Divje govedo tur, je izginil že v srednjem veku, dek varstva narave v Sloveniji in na Pohorju pa je bilo Naša občina | 28

leto 2004, ko je vlada sprejela Uredbo o določitvi po- evropskih merilih. S tem so bili za ta območja dolo- sebnih varstvenih območij Natura 2000. Ta so bila čeni tudi varstveni režimi ter varstvene in razvojne določena po dveh evropskih direktivah, po direktivi o usmeritve. Tisto, kar danes še manjka, pa je ustano- pticah in po direktivi o habitatih. Jeseni istega leta je vitev regijskega naravnega parka, ki bo lahko zagota- bil sprejet tudi Pravilnik o določitvi in varstvu narav- vljal ustrezno strokovno upravljanje in naravovarstve- nih vrednot, ki je kot naravne vrednote določil nekaj ni nadzor celotnega območja. Upam, da se bo tudi značilnih območij ovršja Pohorja. to kmalu uresničilo, saj si pohorska narava to gotovo Tako je območje Lovrenških jezer ter celotne- zasluži. ga barja z obdajajočimi gozdovi in planjami dobi- Matjaž Jež lo tudi ustrezne varstvene potrditve po domačih in Društvo narava Pohorja

kult-ura Knjižni kotiček “Knjiga je najboljša družba.” (Lord Chesterfield)

10 minut, 38 sekund na tem Prestreljene sanje Igranje z ognjem čudnem svetu Roman Vlada Vrbiča opisuje življenje Tess Gerritsen je tokrat napisala na- Avtorica Elif Shafak opisuje nenava- pesnika, ljubimca, partizana in naro- pet psihološki triler, v katerega je vplet- dno in trnovo pot istanbulske prostitut- dnega heroja Karla Destovnika Kajuha. la elemente zgodovinskega romana. ke Leile Tekile. Knjiga se začne s kon- S Kajuhom se je ukvarjal od leta 1995, Knjigo sestavljata dve zgodbi, ki se na cem življenja Leile. Čeprav je fizično saj je bilo ogromno za preveriti, in sicer koncu povežeta v celoto. Julia, violi- mrtva in strpana v smetnjak, ostane- gradivo iz arhivov, pisma njegovih prija- nistka iz Bostona, s kvartetom glasbe- jo njeni možgani aktivni še 10 min in teljev, njegovih ljubezni, različna zbrana nic obišče Rim in v starinarnici nale- 38 sekund. Te minute so njeni spomi- prepričanja, da ne govorimo o knjigah. ti na notni zapis čudovitega valčka. Ob ni na dogodke, okuse in vonje, ki jih je Roman naj ne bi zaobjel biografskega vrnitvi domov ga zaigra svoji hčeri Lily doživela v svojem življenju. Avtorica načina pripovedovanja, ampak naj bi se in skladba v njej sproži nasilne izbruhe. nam osvetli turško podeželje, družbe- opiral predvsem na dejstva, za katera Julio dogajanje močno pretrese in se no strukturo in bazarje večno živega avtor pravi, da so resnična, kraji dogaja- zato odpravi v Italijo, kjer želi raziskati Carigrada. nja, ki so poimenovani, obstajajo. zgodovino skladbe. Monika Bokan DECEMBER 2020 29

kult-ura Suzanin svet srečnih hišk

Človeku postane kar toplo pri srcu, ko potujoč po prelepi domovini v ušesih kakšne ženske zagleda ljubke uhančke z motivi srečnih hišk. Čeprav sam nima prstov vmes, pa iz njega vseeno zasije ponos, saj je njiho- va vsestranska ustvarjalka naše gore list. Njeni raznoliki izdelki so že zdavnaj »prestopili« meje naše obči- ne in Suzana Seitl je s svojo znamko Ljubko Handmade znana že marsikje. Kako ne bi bila, ko pa svoje pos- lanstvo opravlja z velikim veseljem, navdušenostjo, ljubeznijo in neizmerno srčnostjo. Njeni izdelki, pa naj bodo to vaze, kartonke, nakit, toške, narejeni kar v domači dnevni sobi, so resnično ljubki in v hišo prinašajo srečo. Suzana, ki je kreativna, spretna, inovativna in polna svežih idej, pa nam v tokratni številki Naše občine razkriva še svojo drugo plat ustvarjalnosti. Napisala in ilustrirala je namreč svojo prvo slikanico in čeprav se na prvi pogled zdi, da je namenjena najmlajšim, nosi pomembno sporočilo za vse nas.

Draga Suzana, najprej iskrene če- se je prenesel kot motiv na moje stitke ob še enem izjemnem ustvar- izdelke, prav tako iz srečne hiške jalnem podvigu. Napisati, ilustri- prihaja ljubka Veronika, ki je zaži- rati in izdati knjigo ni mačji kašelj. vela tudi na ljubkih toškah. Te so Od kod ti ideja zanjo? iz umetnega usnja, ker pa me je Suzana: »Najlepša hvala. O njej gnala želja po recikliranju, so na- sem začela razmišljati zaradi že- stale toške tudi iz recikliranega lje, da bi moje ilustracije zaživele umetnega usnja, ki sem jih okra- tudi v knjigi.« sila s cvetjem iz vrta srečnih hišk. Ljubki Veroniki se je pridružil Govoriva o tvojih srečnih hiškah, tudi fant Franci.« kajne? Suzana: »Motiv srečnih hišk Poznamo te ravno po recikliranju rišem že od vsega začetka mojega odpadnega materiala in izdelkih, ustvarjanja. Najprej so zaživele na ki jih omenjaš. Zdaj pa si ne le ilu- vazah, kjer sem odpadne stekle- strirala, ampak tudi napisala in iz- in osnovno šolo. Sedma hiška pa nice odrezala, zbrusila, pobarva- dala svojo prvenko Srečna hiška. je prazna. V njej ne živi nihče. la z belo osnovo in nanje narisala Kako si se je lotila? Vsako hiško sem pobarvala v svo- srečne hiške. Kasneje sem z željo Suzana: »Knjiga Srečna hiška jih barvah, le sedmo sem pusti- recikliranja, ker reciklirati je fajn, je, kot sem že dejala, začela na- la prazno. In ko zgodbo prebere- ustvarila iz odpadnih kartonskih stajati zaradi želje, da bi ilustraci- te, spoznate, kako je sedma, praz- tulcev lončke za pisala, na katere je zaživele v njej. Dobila sem ide- na hiška, postala najbolj srečna se m prenesla motiv srečnih hišk. jo, da bi narisala pisane hiške in hiška daleč naokoli. Knjiga je, po- Nastale so tudi kartonke v obliki vsaka bi nekaj predstavljala. Tako leg pisanih ilustracij in zgodbe o hiše, tudi iz odpadnega kartona, je nastala zgodba o vrednotah, o vrednotah, odličen uvod v pogo- kamor sem prenesla detajle sreč- katerih se danes vse premalo po- vor o vrlinah, ki si jih vsak želi ži- nih hišk in jim dodala kratka, po- govarjamo. Zgodba govori o sed- veti in doživljati. Knjiga je izšla zitivna sporočila. Skozi ustvarja- mih hiškah. Prva je polna vese- tudi v angleškem jeziku. Izdala nje sem spoznala skrčljivo plasti- lja, druga poštenosti, tretja delav- pa sem jo v samozaložbi v tiskarni ko, s katero sem začela izdelova- nosti, četrta ustvarjalnosti, peta Grešovnik, kjer so mi prijazno in ti nakit. Verižice, uhani, broške, poguma in šesta zdravja. V vsaki strokovno pomagali.« vse z motivom srečnih hišk. Vmes od njih živi en otrok. Neža, Filip, so nastali novi motivi, ki pa vsi iz- Timej, Zoja, Matevž in Lovro. To V Naši občini lahko preberemo, hajajo iz srečnih hišk. Okoli njih so čisto pravi otroci, ki so prijate- da je bila tvoja slikanica v mislinj- je nastal cvetoč vrt, poln cvetja, ki lji in obiskujejo mislinjski vrtec skem vrtcu odlično izhodišče za Naša občina | 30

razmišljanje otrok o tem, kaj njim predstavlja srečna hiška. Zakaj motiv srečnih hišk? Suzana: »Verjamem, da bi vsak rad živel v srečni hiški in želim si, da bi v njej resnično živeli vsi. Hiške so pisane in vesele, na vese- lih hribčkih in obdane z veselimi rdečimi maki. Nemški pregovor pravi, da biti srečen, pomeni gle- dati svet tako, kot si ga želiš. Jaz ustvarjam svoj svet, svet srečnih hišk, kjer odpadnim stvarem dam novo vrednost. Ustvarjam s pisa- nimi barvami in gledam svet toč- no tako, kot si ga želim videti.«

Tvoja prva knjiga Srečna hiška, pa tudi vsi ostali izdelki izpod tvojih ustvarjalnih rok so lahko čudovito darilo v prazničnem decembru. Kje so tvoji izdelki na voljo? trgovinici v centru mesta najdete korona času, ki umetnikom sicer ni Suzana: »Vsi izdelki so na voljo moje izdelke.« preveč naklonjen, ne zmanjka idej pri meni, ogledate si jih lahko na in volje do ustvarjanja, saj nas tvo- FB strani. Od letošnjega leta sem Suzana, za tvoj čas in sodelovanje je srečne hiške, kjerkoli že so, raz- tudi članica društva ustvarjal- pri korespondenčnem intervjuju se veseljujejo in osrečujejo. cev D.Tajl iz Slovenj Gradca, kjer v ti iz srca zahvaljujem. Naj ti kljub Zala Krajnc

kult-ura Utrinki dogodkov KD Jože Tisnikar

Žal je tudi naše društvo prizadela omejitev aktiv- nosti zaradi ukrepov pandemije virusa covid-19. Ker nismo uspeli izvesti vsega programa, se radi spo- minjamo načrtovanih dogodkov, ki smo jih letos uresničili. Navajamo nekaj utrinkov iz uspešne predstavi- tve na sejmu Alpe Adria 2020 v začetku leta, kjer smo sodelovali z Turističnim društvom Mislinja in Gostilno Repolusk. Februarja smo izpeljali otro- ško delavnico z izdelavo domišljijskih klobukov. Tik pred zaprtjem države pa smo imeli izobraževa- nje za odrasle z naslovom Iskanje lastne umetniške poti z mentorjem Zoran Ogrincem. Delavnico smo udeležencev pa jo nadaljujemo v letu 2021, v kolikor prilagajali trenutnim ukrepom, zaradi zadovoljnih nam bo situacija naklonjena. DECEMBER 2020 31

V februarju smo gostovali z razstavo lanske sli- karske kolonije v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, kjer je bila naša razstava tudi prvi dogo- dek v obnovljenem delu knjižnice še pred uradnim odprtjem. Čas vsesplošne karantene smo izkoristili za or- ganizacijo slikarske kolonije na daljavo in sodelova- li z umetniki v njihovih ateljejih. Letošnjo priredi- tev smo posvetili 100-letnici rojstva prijatelja naše- ga društva, ki je bil tudi mentor Jožetu Tisnikarju. Poimenovali smo jo – Moja slika. Moja gora. Uspelo nam je, da smo 31. 7. izpeljali odprtje razstave 56 av- torjev, med njimi sta tudi Karel Pečko in seveda Jože Tisnikar. Kolikor je bilo možno, smo sprejemali tudi napovedane obiskovalce. Med njimi je bilo tudi nekaj znanih glasbenikov in gledaliških igralcev, ki so na Koroškem preživljali dopust. Upamo, da bo prihodnje leto prijaznejše, saj bomo praznovali 10 let obstoja. Doroteja Stoporko

skrb zase Preblisk ob svetovnem dnevu invalidov

V času, ko doživljamo življenje »… gluhih, slepih, invalidov na vo- Sprašujem – ali je to svetovni dan drugače, na edinstven način, kot zičkih ...« sem čakala tudi vsaj po- samo za izbrane vrste invalidov? ga nismo še nikoli, preko medijev imenovanje posebne skupine in- Gluhi, slepi, invalidi na vozič- poslušamo tudi o ranljivih skupi- validov, ki so pravzaprav najbolj kih … delovni invalidi … te dro- nah. Takih in drugačnih. nevidni v naši družbi. Ljudje, ki bimo v vse možne podskupine. In tako sem 3. decembra, ob jih tako radi imenujemo, da so Nikjer ali zelo redko pa med nji- jutranji kavi, poslušala radio, ki drugačni od nas … mi zaslišim invalidi z motnjami v me je opomnil, da sem se zbudila No, in tu se bom ustavi- duševnem razvoju. Sem sodijo vsi v dan, ko svet obeležuje svetovni la. Pa ne pri politiki. Pri dana- invalidi, ki so se rodili z gensko dan invalidov. In sem prisluhnila. šnjem dnevu – svetovnem dnevu napako – raznorazni sindromi, V stavku, ki ga je novinar prebral invalidov. najbolj znan Downov, vsi, ki so Naša občina | 32

skozi svoj razvoj, življenje, dožive- li nekaj, kar jim je povzročilo zao- stanek v duševnem razvoju, vsi, ki so jim diagnosticirali avtizem, vsi, ki … To niso duševni bolniki, saj bolnik z duševnimi motnjami lah- ko postane danes ali jutri vsak iz- med nas, lahko ozdravi ali umre, če je bolezen hujša. Invalidi z motnjami v dušev- nem razvoju. To so osebe, ki tež- je sledijo razumu človeka, ki ne zmorejo brati, ki ... Njihovo stanje je trajno, je invalidnost, ki se je ne da pozdraviti. Alen ob sreči adventnega koledarja, ki sva ga skupaj izdelala. Prav je, da govorimo o invali- dnosti, še posebej v tem težkem in če to sprožijo skrbniki? Ali vsi zarezala v srce premnogih, ki se času. In prav bi bilo, da razmišlja- to vedo? zapirajo vase, nosijo bolečino v mo, govorimo in tudi kaj naredi- In s tem se vse konča. srcu … mo glede te vrste invalidnosti. Vsi Osebnega asistenta si mora- Priznam, tudi mene je zabo- ti prezrti, vsi, ki doživljajo ta čas jo skrbniki iskati sami, a se red- lelo … in hkrati izzvalo, da tudi še veliko težje, saj so šole zapr- ko kdo želi ukvarjati z osebo z takole, z zapisom, opozorim, se te, varstveno delovni centri tudi, motnjami v duševnem razvoju … oglasim … V imenu vseh tistih so največkrat ali doma pri svojcih Zakaj? mnogih, ki so zaradi nevidnosti v ali v ustanovah brez obiskov … In Osebe z motnjami v duševnem družbi zapostavljeni, prikrajšani, njih nihče ne sliši, nihče se z nji- razvoju prav tako čutijo, rade živi- pogosto tudi žalostni, čeprav tega mi ne ukvarja … Ali imajo dosto- jo in … žal, se zase ne zmorejo bo- sami ne znajo povedati. pnost do informacij, ali se jim in- riti, si iskati osebnega asistenta … Vsem invalidom, vsem, ki spre- formacije približajo na način, da Premalo so vidni v družbi, pre- jemate invalidnost kot nekaj, kar bi jih tudi oni razumeli? Ali jih malo opaženi, ker so tabu tema je v šopku življenja družbe kot ne- sploh vidimo, slišimo in jim po- tudi med skupinami invalidov. kaj dobrega, iskrenega in potreb- magamo živeti? In ob njih njiho- Invalida na vozičku družba še ne- nega, da smo ljudje res ljudje z ve- vi skrbniki? Invalid, kot ga vidi kako sprejme, invalida, ki je na likim srcem, čestitke ob svetov- družba, ima osebnega asistenta, stopnji otroka, ki potrebuje dru- nem dnevu invalidov in vztrajajte ki se z njim sprehaja, se pogovar- gačne prijeme, pa ne. na poti, po kateri skupaj hodimo. ja … Kaj pa naši? Dobijo ure oseb- In tako je informacija, da je da- Ivana Šošter ne asistence, če so mlajši od 65 let nes svetovni dan invalidov, zopet

skrb zase V novo leto z bolje postavljenimi cilji

Novo leto je pred vrati. Samo Ljudje se po velikokrat hedoni- različnih področjih. Nekaj teh še en dan izmed vseh v letu, ki stično preživetem decembru že- področij so finance, kariera, oseb- pa v naših glavah predstavlja po- lijo 'ponastaviti' in novo obdob- na rast, odnosi in mnogo drugih. sebno močan psihološki mejnik. je začeti z boljšimi namerami na Eno področje pa še posebej vpliva DECEMBER 2020 33

na vsa druga in v teh časih večino- zanima, kako močno si želimo ma prednjači. To je zdravje. Ljudje in upamo, da se bo maščoba sto- po njem težijo z vključevanjem v pila in se bodo prikazale mišice. razne vadbene programe, s poslu- Za občutne spremembe govori- ževanjem novih oblik rekreacij in mo v tednih in mesecih. Časovne boljšim načinom prehranjevanja. predstave, kdaj bi se naj spremem- V članku bom podal nekaj infor- be zgodile ali se spremenile v ru- macij in nasvetov o tem, zakaj ve- tino, nam kazijo tudi razne knji- čina ljudi s svojimi cilji odneha ge. Če bi vas vprašal, koliko dni je predčasno, zakaj je pisanje ciljev potrebnih za vzpostavitev nove ru- pomembno in kako si cilje v prvi tine, bi vas večina bržkone odgo- vrsti postaviti. vorila z 21. Pa je to število res tako Težko je reči, kolikšen odstotek magično? Hitro lahko ugotovimo, ljudi izpolni svoje obljube in ko- da se je dvaindvajseti dan potreb- likšnemu odstotku ljudi pri tem no prav tako truditi kot šestnajsti spodleti. Nekaj hitrih klikov po in- ali enaindvajseti. ternetnih straneh nas privede do To nas pripelje do naslednje- podatka, ki pravi, da okoli 80 % ga razloga, in sicer do pomanjka- želim 5 kg.« Zatem sledi načrt. ljudi s svojimi željami po spre- nja samodiscipline. Veliko bi se Veliko ljudi, tudi če si predhodno membi predčasno obupa že konec dalo napisati o motivaciji in disci- zapiše dober cilj, pogori na tej toč- januarja. Če podamo precej bolj plini. Naj tukaj povem samo to, ki. Težko je iti naprej, če ne vemo previdno oceno, lahko še vedno da motivacija vedno pride za de- niti tega, kje smo zdaj. Postavimo mirne vesti trdimo, da delež teh, janjem in nanjo zaman čakamo. si lahko naslednja vprašanja: kako ki hitro prenehajo zasledovati svo- Disciplina pa je tista začimba, ki točno se bomo lotili hujšanja; kaj je cilje, predstavlja vsaj polovico. jo je moč opaziti ne glede na to bomo v našem življenju spreme- Zakaj je temu tako? Obstaja več ali je jed preveč ali premalo solje- nili, da nas bo z vsakim dnem razlogov. Najpogostejši so nejasno na. Z drugimi besedami, discipli- približalo h končnemu cilju? Če je določeni cilji, želja po hitri spre- na te vleče k dejanjem, tudi ko ni- to dodatna aktivnost, koliko časa membi čez noč, poskus spremeni- maš motivacije in je, kot vse stvari na teden ji bomo namenili? Kaj ti več stvari naenkrat in pomanj- na tem svetu, veščina, ki jo je moč lahko spremenimo v našem pre- kanje samodiscipline. osvojiti. hranjevanju, da ob tem ne izklju- Dober začetni korak, ki vodi v Kako torej izgleda de- čimo celotnih skupin živil in se uspeh, je zapis ciljev na list papir- janski proces postavljanja ci- ne počutimo prikrajšane? Ko do- ja. Med mišljenjem in pisanjem ljev? Poglejmo na primeru huj- bimo odgovore, moramo začeti. obstaja pomembna razlika. Kar šanja. Najprej se je dobro vpra- Ob tem se lahko vprašamo še, kdo mislimo, ne nujno tudi razume- šati in razmisliti, zakaj si resnič- nam je v pomoč in kdo ne ter če mo in smo zato misli nezmožni no želimo shujšati. V nasprotnem potrebujemo pomoč strokovnja- spraviti na papir. Nasprotno tudi primeru nam nobena knjiga, pi- ka. Vsekakor je smiselno začeti z drži. Ko je zapisan cilj jasen, po- lates ali trener ne bodo v pomoč. majhnimi koraki in sproti prosla- meni, da ga razumemo tudi na ni- Spremembe so težke in povzroča- viti uspehe. voju misli. Poleg tega pisni načrt jo stres. Pomaga nam začetno za- Kakršnekoli cilje že imate, vam ciljem doda večjo obvezo, ker nas vedanje, da je v določenih prime- želim, da v novem letu vse izpol- nanje opomni vsak dan. Samo za- rih lahko proces enostaven, ne pa nite. Če vam bo ta zapis v pomoč pis pa še zdaleč ni dovolj. tudi lahek. ali navdih, pa vedite, da se s tem Upoštevati moramo, da vsa- Ko točno vemo, kaj želimo, to izpolnjuje tudi moj cilj. ka trajna sprememba terja veli- jasno zapišemo. Dober cilj je spe- Srečno in ostanite zdravi. ko časa (in verjetno veliko več, kot cifičen, merljiv, dosegljiv, realisti- Jordan Korošec si prvotno mislimo). Pri obliko- čen in časovno opredeljen. »V 60 E-mail: [email protected] vanju postave je to še posebej res, dneh želim izgubiti 5 kg maščo- saj naših fizioloških procesov ne be,« je veliko bolje kot: »Izgubiti Naša občina | 34

skrb zase Predlogi in nasveti Smrt in žalovanje

Drage sokrajanke in dragi sok- Oseba, ki žaluje, naj se nikoli ne rajani. Zima je tukaj, z nami in počuti pod pritiskom, kako žalo- med nami. Včasih prinaša spokoj- vati, ker pravi ali napačen način nost, včasih temačnost. Marsikdo ne obstajata.1 se sooča z izgubo bližnjega, kar je ena najtežjih izgub, ki ji sledijo različne faze žalovanja. Žalovanje Začetek konca je pomembno, je proces, ki nam Nekje je v tebi rahla bol, dolgoročno pomaga ponovno ob- pa je ne moreš prav dojeti; čutiti mir. Tematika je sicer obse- in vendar moti venomer Zanikamo pravzaprav smrt žna, nekateri se s tem ukvarjajo in vendar ti ne da živeti. bližnjega. celo življenje, da bi čimbolj razu- Če drugim rad potožil bi, 3. faza – JEZA meli ta proces, jaz pa vam v tok- besed ti najti ni mogoče, Ko se izgube ne da več zanika- ratnem članku podajam samo ne- in sebi praviš: »Saj nič mi ni!« ti, pride do občutenja nemoči, do- kaj informacij, s katerimi vam že- in vendar te pustiti noče. življanja občutkov krivde in jeze. lim pomagati. Nekaj bo citirano In čudno tuj postaja svet, Lahko smo jezni na pokojnika, dobesedno, saj so avtorji tako zelo in tiho mre poslednja nada, ker nas je zapustil, se sprašujemo, lepo, preprosto in bistveno izrazi- ko navsezadnje se zaveš, zakaj se je to zgodilo ravno nam. li, česar morda v danem trenutku da smrtna senca nate pada. Morda tudi iščemo krivca za nas- sama ne zmorem: napisal Theodor Storm, talo situacijo. Obdobje žalovanja dejansko ni prevedel dr. Franjo Smerdu 4. faza – POGAJANJE stanje, ampak proces, v katerem Želimo pridobiti še eno prilož- žalujoči predeluje svojo izgubo in Faze žalovanja: nost. To lahko poskušamo tudi se nanjo prilagaja. Zato je žalova- 1. faza – ŠOK preko molitve oz. Boga. nje nujno. Izgubo je treba spreje- Prva reakcija pri prebolevanju 5. faza – PREPUSTITEV ti in se sprijazniti z dejstvom, da je šok. Četudi je bila morda bole- ŽALOVANJU je bližnji umrl in da ga ne bomo zen dolgotrajna in smo smrt pri- Ko izguba še vedno traja, se več videli, srečali, se z njim dru- čakovali, je za nas to še vedno pre- začnemo prepuščati občutkom ža- žili. S smrtjo vsake ljubljene ose- senečenje, šok. Lahko nas tišči v losti in bolečine ob izgubi. Lahko be izgubimo malce zaupanja v grlu, čutimo napetost, praznino ... jočemo, se počutimo brezvoljno, boljšo prihodnost. Iz naših živ- Žalujoči si moramo pridobiti dob- depresivno in brezupno. Ta faza je ljenj je iztrgano človeško bitje. rega poslušalca. Faza lahko tra- zelo pomembna in potrebna, saj Odnos se pretrga z enim samim ja ure, dneve, tedne. Težko si priz- bolečin, ki jih je povzročila izgu- naglim udarcem. Razočarani namo, da je svojec zares preminil. ba, ne moremo ozdraviti brez ža- smo, jezni, žalostni in zmede- Informacij, ki jih v tem času ža- lovanja. Čustev ne smemo zadr- ni. Obžalujemo tisto, česar nis- lujoči dobimo, ne dojemamo, ne ževati v sebi. Tudi moški naj jo- mo opravili, in besede, ki jih nis- sprejmemo. Človek se ponavadi kajo. V tej fazi se soočamo s svo- mo izrekli. Žalovanje za ljublje- ne zaveda, kaj se dogaja. jo bolečino. nimi ni razumski proces. Naučiti 2. faza – ZANIKANJE 6. faza – SPREJETJE se moramo sprejeti lastna ob- To je obrambni mehanizem, Ko bolečina popusti do te čutja in se sprijazniti s situacijo. da bi si omilili bolečo izkušnjo. mere, da lahko uvidimo realnost,

1 Korošec, M., Novak, U., & Zevnik, H. (2007). Ob izgubi, ki jo doživlja mladostnik. Ljubljana: Salve. DECEMBER 2020 35

pride šesta faza. Počutimo se bo- pomirjeval in da se pogumno po- Vsem ostalim pa polagam na lje. Lahko smo še vedno žalostni, damo skozi faze, kajti le tako srce: naj se izrečejo vse besede, za vendar se življenje ustali in ne bomo lahko predelali bolečino katere ne želimo, da bi kadarkoli mislimo več tako pogosto na ose- in izgubo, si pomagali prebole- ostale neizrečene. bo, ki smo jo izgubili. Obujamo ti ter začutiti mir in iti naprej v Vse dobro vam želim, lepe spomine. življenju. Marjanca Matvoz, dr. med., Vsem, ki ste v preteklih dneh/ specializantka urgentne medicine Svetujem, da se v katerikoli mesecih izgubili bližnjega, izre- fazi žalovanja izognemo uporabi kam iskreno sožalje!

naša rozi Rozika v koroni

Časi so za vse nas zelo spreme- se že reče »viberju«, pa »lajpto- njeno čudaški. Nič več svobodne- pu«, imamo nove gsm aparature, ga popivanja, tekanja in prerivanja smo člani skupin na »fbeju« ali v času znižanj, polnočnega »kro- »facebuku«, mimogrede smo tam ljenja« in »juckanja«, jutranjih od- dobili ogromno prijateljev, ki jih hodov z zabav, poplesavanja na ve- itak ne poznamo, samo da ima- selicah ... Vse to: mi ga pa »žinga- mo število. Tako da komaj utegne- mo«, domov še ne gremo, je kar mo kuhati, spati, se sprehajati … prekrila zelo sivočrna megla. Kot opravljati nepotrebna domača op- da smo obstali v nekem času in ravila. Zdaj imamo konference na »usranih« evrov in »usranih« prostoru, zamrznjeni kot jegulje, daljavo, slušalke v ušesih, TV ves cen. Iz ušes se ji je kar pokadilo, samo čakamo, kdo bo zbolel, koga dan vklopljene, postali smo kot iz ust pa se je zadrla, če se mu je bodo gospodje policaji kaznova- tehnološki roboti. zmešalo, tako kot so zmešani v le- li, nas bodo zaprli v stanovanja in No, pa pridejo dnevi, ko se po- karni. Pa jo je nazaj nadrl, da se merili korake ... No, a bomo sploh javijo tehnološki mrki, ko le mo- naj neha dret kot sraka v grmov- lahko še dihali. Kot da je neko bo- ramo svoje stare nožice pretegni- ju, itak ga bodo spet vsi sosedje lezensko vojno stanje, velik sov- ti s hojo, vdihniti ta naš čisti mis- slišali in enkrat ga bodo prijavili ražnik neviden očem, ubijalski pa linjski zrak. Seveda se najprej zaradi nasilja nad ženskami. Nato kot v nekem fantastičnem filmu. prepričamo, da nas kdo ne »špe- je elegantno na mizo začel pola- Ali smo postali že otopeli, se ca«, ko brez »ustnega nagobč- gati čudeže od čudes, ki pomaga- jezimo, smo v strahu, panični, saj nika« vzdihujemo in izdihuje- jo proti boju s korono. Vitamini ne vidimo čez sosedov vrt, kaj šele mo tako težko svoboden kisik. D3, C, D, B vse številke, železo, v jutrišnji dan. Ali pa si rečemo: V »fasng štacune« hodimo eden selen, neki kompleksi ali B kom- »Lejga, saj enkrat bo treba pome- po eden. Tako nam je Anica po pleks, vsi mogoči praški, čaji, ra- žikniti in pomahati v slovo, pa os- naši ženski video konferenci raz- zne kreme, ribje mazilo, vazelin, tanimo nasmejani, dobre volje.« lagala, kako je šel njen po naku- mazilo za hemoroide, krčne žile, Tako je edino prav za našo psiho pih in privlekel domov 5 vrečk. V sklepe … V glavnem, čudo od ču- in zdravje. 1 je bilo mleko, kruh, moka, limo- des. Manjkale so samo pomiritve- Naša druščina babic in dedkov ne, v drugih 4 pa, da jo je skoraj ne kapljice zanjo. Ni pozabil ome- še vedno živi, miga, diha na škr- kap, vitamini, prehranski dodat- niti gospe farmacevtke, ki mu je ge. Zdaj smo postali pravi strokov- ki in da jo je skoraj še enkrat kap vse razlagala. Čudil se je, kako njaki na vibratorju, pardon, kako račun za 80 evrčkov. Kaj evrčkov, so zunaj preklinjali in ga grdo Naša občina | 36

gledali čakajoči. Da pa res nima- preveč priškrne frizurco ali zele- jo več manir. Sam je že prej čakal no pobarva sive lase. Prednost je pol ure, ko se je notri »pravhala« tudi, da lahko pred zaslonom se- ena sitna babura in spraševala za dimo v trenirkah, pižamah. Tudi ene tablete. Ko je prišla ven, ji je doma, če ni kdaj pospravljeno, se pa povedal svoje, a ne vidi, da ča- ne sekiramo, da bo kdo prišel, ker kajo in naj si doma prebere navo- tega itak ni na obisk, no, zdaj se dila. Anici se je kar temnilo pred ne bomo obiskovali za praznike očmi, češ, zakaj ji je delal tako in si nosili nepotrebnih daril. Ker sramoto. On pa, kaj sramota, saj najlepše in naj dragocenejše dari- ga ni spoznala pod to »larfo«. No lo je z d r a v j e. in potem sta imela učenje farma- Tako je in bo minilo to leto, cije, preden sta prebrala vsa na- leto, v katerem smo spoznali svojo vodila. Ko je klical prijatelj Tone, nemoč, ne samo proti naravi, am- mu je moj seveda vse do pičice ne moremo na smreke splezati, se pak tudi bolezni. Spoznali, kako povedal in ga podučil o tej koro- je jezil Štefan. Anica pa je za svo- lepa je narava, kako se da živeti na zaroti. Seveda smo imeli nas- jo sosedo žugala, naj se kar sama brez mrzlice nakupovanja in na- lednji dan spet video konferenco, zvali s hriba s svojo panično ko- biranja potrošniške krame, kako ko nam je Marica razlagala, kak rono. Tone je še pripomnil: »Lej krasna je svoboda gibanja, diha- »terc« od »tercev« je njen ta sta- jo staro koko, kak široko »goni pi- nja brez mask in kako pomembno ri, ki je pokupil skoraj celo lekar- cikl«, kot da je sama na kolesar- je biti in ostati zdrav. Toliko je no. Bila sem čisto tiho, saj nisem ski.« To smo eni »patroni«, ki se gorja, žalosti, obupa, poteptane- hotela izdati mojega in Aničinega včasih sami sebi smilimo, drugič ga človeškega dostojanstva, lako- ta starega »terca«. Tudi Štefan je nasmejimo, pa vendar brez sme- te, nasilja … vsega hudega nad ži- na dolgo razlagal, da vsako jut- ha ne gre, čeprav se nam zdaj ko- vim stvarstvom, da se včasih vpra- ro in zvečer je česen, to je menda rona smeji in posmehuje. Smo šamo, ali je kaj na svetu ali izven pravi ubijalec korone. Njegova pa se zadnjič med sabo kar »vžgali« njega, da se je vse to dogajalo in se je pritoževala, da je pravi ubija- z debato, kdo od nas se bo cepil. se še dogaja … Vere učijo, a naj- lec skupnega spanja njegov zadah Tone in Jože v prvi vrsti, saj sta večji učitelji smo sami sebi, svo- in spuščanje plinov. Smejal se je, tako stala tudi v nekdanji JLA in jemu srcu in svoji duši. Zakaj je da so to prečiščeni vetrčki, ki ne- prva nasankala, vsi ostali pa pro- tako težko biti in ostati človek, de- žno odpihnejo »koronco« vstran. ti, saj ne vemo, kakšni so učin- liti ljubezen, dobroto, razumeva- Jože trikrat na dan pije šnopseka, ki. Tone se je smejal, saj bolj nori nje, tudi če je sam ni prejel, zakaj da se bo »koronca« napila in pos- ne moremo biti, kot smo, koro- pustiti zlobo in hudobijo v srce, ko tala odvisnica alkohola. Njegova no pa le pritisnimo, da se nas bo pa je naše življenje samo eno in pa, kot jaz, se je drla, da bo pos- naveličala. Moj je pametno mod- tako resnično minljivo. Ko se ro- tal odvisnik on, potem ga bo pa ta roval, da je korona bolj pametna dimo, stopimo po poti življenja »koronca« še ubila. Zdaj ne hodi- kot mi, Marica pa, kako, če nima in naš zadnji korak je tam nek- mo na sprehode v skupini, ampak možganov. Pogrešamo naša dru- je za mavrico. Vse pustimo, samo spredaj dva, dva na sredini in za- ženja za mizo v zidanici, pa pet- duša odide za vedno. Naj nam bo daj dva, na razdalji se glasno po- je in smejanje ob vicih. Smo zad- to luč na naši poti, zavedanje na- govarjamo, seveda z maskami na njič prepevale ženske, se je moj šega poslanstva v dobrih in srčnih svežem zraku, da kisika ne oku- čudil, zakaj Tončka ne poje, pa je ljudeh, za prihodnost vsega živega žimo. Smo tako racali po kolesar- Anica rekla, da nima posluha na na tem planetu Zemljice. Ostanite ski, se je mimo pripeljala Aničina »viberju«. Ja tudi frizurce si ure- zdravi, v upanju in željah na lepši soseda in nam že daleč vpila, naj jamo kar same, »farbamo« sivi- boljši jutri, na leto 2021, ki že trka se umaknemo dva m v levo ali no las, strižemo … Potem pa tako na vrata. Pa srečno, kdorkoli in desno in naj ne kričimo, da se nas kot Marica, sedimo s kapo na gla- kjerkoli ste … sliši od predora do Doliča. 2 m v vi, ko se vidimo na naših elek- Vaša Rozi desno ali levo je pa ja hrib, pa saj tronskih srečanjih. Vsaka si malo Danijela Tomis Obrul DECEMBER 2020 37

društveno dejavni Potepanje po Julijskih Alpah

Jesen. Doline prekriva gos- ta megla, skozi katero sončni žar- ki ne morejo. Pa grem na najbliž- ji hrib, v upanju, da najdem son- ce. A je tudi tu le megla. Treba bo višje. V hribe, tiste prave, ki jim rečemo gore. A kako, če so v drugi občini. Tja pa trenutno ne smem. Začnem obujati spo- mine na sončne in dolge pole- tne dneve. Na dneve, ko smo lah- ko odšli v objem gora, v skalna- ti svet Julijskih Alp. Po najlep- ši poti čez Fužinske planine do Ob jezeru najlepše doline Triglavskih je- zer. Skozi gozdove, kjer se na tre- na katerem stojijo pastirske koče Osupljiv je pogled v globino, kjer nutke odpre pogled na oddaljene in se sliši pesem kravjih zvon- se ob koči pri Sedmerih jeze- vršace. Povzpnemo se na Pršivec, cev. Viševnik, Ovčarija, Dedno po- rih blešči gladina Dvojnega jeze- razglednik nad Bohinjskim jeze- lje, v Lazu so planine, na katerih ra. Strm spust ob jeklenici do poti rom. Lep je pogled na jezero, na je preko poletja zelo živahno. Tu čez melišče marsikoga presene- verigo Bohinjskih gora na naspro- svoj čas preživljajo pastirji, ki ob ti. Povsem drugačen svet je na tej tni strani. Za hrbtom pa se pro- skrbi za živali izdelujejo tudi do- strani. Občudujemo obilico pla- ti nebu mogočno dviga Triglav in ber bohinjski sir. Vedno višje vodi ninskega cvetja ob poti. Pri koči ostali vrhovi v soseščini. Zdi se, pot. Iz gozda pridemo na planoto, pa zaslužen počitek. Tu se zač- da je celotna planota en sam gozd, poraslo z rušjem, nad katerim se ne dolina Triglavskih jezer, skri- da tu ni življenja. A že kmalu dvigujejo posamezni skrivenčeni ta v objemu visokih gora. Od tu se nas pot ob vznožju Pršivca pove- macesni. Kmalu smo na njenem po dolini, mimo večjih in manjših de čez obširen planinski travnik, robu, kjer se zdi, da je poti konec. jezer, vzpenja pot proti Triglavu. Naš cilj je dosežen. Označena pot nas vodi čez planine nazaj do iz- hodišča. Košutnik, preobjede, lili- je in še vrsta drugega planinskega cvetja nam lepša pot. Pa smo kasneje šli še bolj pro- ti zahodu, med gore zahodnih Julijskih Alp, ki jih zaradi od- daljenosti ne obiščemo prav po- gosto. Ko jih spoznaš, te priteg- nejo in se zopet vračaš v ta div- ji svet ozkih dolinic, ujetih med strme travnike in vršace, ki se dvi- gajo nad njimi. Dolga je pot do Nad dolino Koritnice tja. Vstajanje sredi noči in dolga Naša občina | 38

vožnja marsikoga odvrne od obi- ska. Zato smo tam ostali ne- kaj dni, na planinskem taboru v Bavšici, kjer ima PZS svoje učno središče. To je ozka dolinica med verigo visokih gora v Loški ste- ni in Bavškim Grintavcem, nekaj kilometrov oddaljena od Bovca. Dobro izhodišče za osvajanje oko- liških vrhov nad dolino Soče in Koritnice. Lepote pokrajine, mir in neokrnjena narava navdušujejo, te napolnijo z energijo. Vodniki so Pogled na Kamniško pogorje pripravili pester izbor tur, od lah- kih pohodniških do zelo zahtev- je naprej. Po strmem melišču na večerja, ki nam da moči za nas- nih. Vsak je lahko izbiral glede na sedlo, od koder se že vidi del poti, lednje podvige. Podelimo dožive- svoje želje in sposobnosti. Za pre- ki nas bo vodila pod mogočnim tja in vtise z drugimi skupinami, verjanje kondicije je bil vzpon na ostenjem Viša. Brez opreme za sa- ki so izbrale lažje poti. Dnevi kar 1653 m visok hrib Svinjak, impo- movarovanje po tej poti ne gre. Ob prehitro tečejo. Kondicija je, volje zanten hrib nad Bovcem, ki “raz- klinih in jeklenicah se vzpenja- za odkrivanje lepot in skritih poti cepi” dolino proti severu na dolini mo proti vrhu, nato pa se pot obr- tudi. Ena takih poti je vzpon iz Soče in Koritnice. Zaradi svoje pi- ne proti zahodu. Zračna je ta pot, doline Loške Koritnice na Kotovo ramidaste oblike mu pravijo tudi potrebno je biti zbran in paziti na sedlo pod Jalovcem. Prav zara- bovški Matterhorn. Vzpon nanj pa vsak korak, saj preči pobočje po di dolgih vzponov se malo planin- ni kar tako. Premagati je potrebno ozkih stezah in skalnih policah. cev odloči osvajati vrhove s te stra- kar 1200 m nadmorske višine in v Na dveh mestih pa se skoraj nav- ni. Tu sta doma mir in samota. Le poletni vročini tudi kakšna kaplja pično spusti po strmem skalnem oglašanje ptic, kozoroga ali svizca znoja spolzi čez čelo. Ob enkra- žlebu. V veliko pomoč pri spustu kdaj pa kdaj zmoti tišino. Lep dan tnih razgledih z vrha na okoliš- so jeklenice, na katere smo vpeti s se obeta, vrhovi okoliških gora ko hribovje in dolino reke Soče pa samovarovalnim kompletom. Pod so že obsijani s soncem. Iz zatre- je vse pozabljeno. Še spust v doli- budnim očesom vodnika Mihe se pa doline vodi označena pot pod no in nazaj v dom, kjer sta kuhar- varno spustimo nadstropje nižje. vršace. Hitro napredujemo in pri- ja pripravila okusno večerjo. Sledi Ko bi pot vsaj zavila v dolino. Pa dobivamo višino. Kmalu smo nad analiza prehojene poti, nato pa iz- ne. Na drugi strani se s skobami gozdno mejo, pod strmim meli- bira tur za naslednji dan. Za pla- opremljena dvigne in nadaljuje po ščem, po katerem vijuga pot pod nince, ki so pripravljeni vložiti več skalnem robu. Razgledi pa so ves stene. Še sreča, da je sonce še na truda in energije, je izbrana zelo čas veličastni. Pod seboj opazuje- drugi strani vrhov. Ob vzpodbuja- lepa pot proti Višu. Zgodaj zjut- mo planino in kočo, mimo kate- nju drug drugega premagamo ta raj je potrebno na pot. Z avtomo- re bomo sestopili v dolino. A smo del in si privoščimo daljši počitek. bili se čez prelaz Predel zapeljemo še visoko nad njo. Počasi se pot le Nadaljevanje poti je bolj razgiba- v Italijo, mimo Rabeljskega jezera začne spuščati. Previdno stopa- no, a tudi zahtevnejše. Ob pomo- do izhodišča. V zgodnjem jutru je mo navzdol, saj so noge že utruje- či klinov in jeklenice se vzpenja- še prijetno sveže, zato hitro napre- ne. Med skalami ugledamo druži- mo po strmih skalah pod stena- dujemo pri vzponu skozi gozd. Po no kozorogov. Bolj se bližamo pla- mi Jalovca. Še del poti čez name- dobrih treh urah hoje prispemo nini in koči, več jih je. Oziramo se tane skalne bloke in krajše me- nad gozdno mejo. Vroče je, zato se na prehojeno pot. Sence dreves in lišče nas loči do sedla. Zmagali daljši počitek pri bivaku kar prile- vrhov so vedno daljše. Zberemo še smo. Pogled na mogočni Jalovec že. Tu srečamo prve kozoroge. Nič zadnje atome moči za spust v do- je enkraten. Ni najvišja, je pa naj- se ne bojijo. Mladiči veselo skačejo lino in se čez prelaz Predel vrne- lepša gora v Sloveniji, ki ima svo- po skalah. A pot je še dolga. Treba mo v dom, kjer nas čaka okusna je mesto v grbu PZS. Srce poje od DECEMBER 2020 39

sreče. Uživamo v razgledih na vr- poti je potrebna velika previdnost je že pripravljen. Ko bojo razmere hove nad dolino Loške Koritnice pri hoji, a z vsakim korakom smo spet ugodne, se srečamo in sku- na eni strani in vrhove nad doli- bližje dolini, kjer nas čaka prevoz paj nadaljujemo z odkrivanjem no Tamar na drugi strani. Sonce do doma. poti po naši lepi domovini. Ta čas se že pomika proti zahodu, nas pa Svoje naj povedo še fotografije pa skrbite za svoje zdravje z giba- čaka pot v dolino. Čez to naravno in tudi vam za trenutek polepšajo njem v naravi, nabirajte kondici- pregrado se bomo spustili v doli- dan. Kljub neugodnim razmeram jo in občudujte lepote po hribih v no Tamar, ki je globoko pod nami. smo izkoristili nekaj dni in jih okolici doma. Še zadnji posnetki za spomin. preživeli v hribih. Veliko planira- Za Planinsko sekcijo Pilates zapisala Spet si nadenemo nahrbtnike in nih izletov je žal odpadlo. Upamo, Silva Zupanc se odpravimo. Po strmi vijugasti da bo naslednje leto boljše. Plan

društveno dejavni Članom DUM ob zaključku leta 2020 Spoštovane članice in spoštovani člani Društva upokojencev Mislinja.

Iztekajoče leto 2020 nam bo omejitvah. Bila je tudi nejevolja ob distanco. Postajali smo vse bolj gotovo ostalo v spominu kot eno odpovedi vseh aktivnosti v družbi. osamljeni in odtujeni. napornejših in neprijetnih let živ- Žal smo že pred prihodom Ker v DUM upoštevamo pri- ljenja naše generacije. Ob prihodu zime spoznali krutost te zahrbtne poročilo NIJZ, vas letos ob iztek- leta 2020 ob izreku iskrenih želja kuge. Izostala so vsa praznovanja, ajočem letu ne bodo obiskali od- zagotovo nismo pričakovali, da se svečanosti in stisk roke ob oseb- borniki društva s koledarji in pro- bo že po dveh mesecih naše življe- nih praznikih. Okužbe so se po- gramom dela 2021. Koledar s pro- nje tako močno spremenilo. javile tudi med nami. Na žalost gram dela društva vam bo vročen S številnimi omejitvami se ni bilo omogočeno niti spodob- ob pobiranju letne članarine 2021. je življenje dobesedno ustavilo. no slovo od preminulih in izrek Skupaj z Občino Mislinja bomo z Pomladanske omejitve smo zapol- sožalja najbližjim. Zapirali smo vrednostnim bonom obdarili vse nili z deli na vrtovih in v naravi. O se v svoj »mehurček« in celo po- občane, starejše od 80 let. obolelih smo se seznanjali preko zabili, da imamo hišne zvonce. Moramo videti svetlo luč na medijev in marsikdo med nami je Pozdravljamo se z mahanjem na koncu tunela. Z upoštevanjem izražal pomisleke in dvome o vseh daleč in ohranjamo vljudnostno vseh priporočil bomo zagotovo hitreje končali ta hudi čas, ob za- vedanju, da se to ne bo zgodilo preko noči. Po umiritvi epidemije bo gotovo okrevalo tudi gospodar- stvo. Takrat se bo vrnilo tudi dru- žabno življenje. Vsem občankam in občanom, še posebej članicam in članom društva upokojencev naše občine želim lepe praznike, miren božič ter veliko zdravja in osebnega za- dovoljstva v letu 2021. Konrad Tržan, predsednik Društva upokojencev Mislinja Naša občina | 40

športni utrip Odbojkarji doma

Mlade mislinjske odbojkarje smo povprašali, kako preživljajo čas, ko ni skupnih treningov in tekem. Sicer vsi trenirajo doma in vzdržujejo svojo kondicijo z vajami, ki jih trenerji pošiljajo prek spletnega portala, vendar zelo pogrešajo skupne treninge in tekme, predvsem pa druženje ter prijatelje in trenerje.

Lena in Ivana Oder, 4. in 7. razred klubu Korvolley Mislinja. Odbojko naredim gimnastične vaje in atlet- treniram že 6 let. Trenutno sko abecedo. Drugi del trenin- igram v kategoriji dečkov in male ga pa opraviva prek spletnega odbojke. portala. Na žalost so nam v tem čud- Neja: Odbojko treniram od 3. nem času treningi in tekme od- razreda, zdaj teče 5. leto. Igram padli, saj se s koronavirusom ni pri mali odbojki in deklicah. za šaliti. V tem času, ko so špor- Ja, na žalost zdaj ni trenin- tne dvorane zaprte, moramo še gov in druženja. Treniram doma. bolj paziti na to, da se dovolj giba- Najprej se ogrejem (pretečem do- mo. Pri tem so nam v veliko po- ločeno razdaljo, po navadi je to 2 moč naši trenerji, saj nam pre- km oz. približno 10 min teka), na- ko spletne strani pišejo treninge, redim gimnastične vaje in atlet- s katerimi lahko ohranjamo dobro sko abecedo, drugi del mojega Lena igra 3 leta in je sedaj v kondicijo. V prostem času se veli- treninga pa poteka prek spletne- selekciji mini odbojka, Ivana pa kokrat odpravim na kakšen bližnji ga portala. Na koncu si z bratoma igra 5. leto, sedaj v selekciji mala hrib ali pa opravim tek, da bom postavimo mrežo in igramo. odbojka. dobro pripravljen na sezono, ko se Ker so treningi prekinjeni, bo začela. Maks Repas, 4. razred Druge vzdržujeva kondicijo tako, da se osnovne šole v Slovenj Gradcu veliko gibljeva v naravi, delava vaje Gaj in Neja Kimperk, 6. in 7. razred za moč, občasno pa igrava odboj- ko s starši.

Nik Martinc, 7. razred

Odbojko treniram že 3 leta, le- Gaj: Odbojko igram že 2 leti. tos v skupini mala odbojka dečki. Igram pri mali odbojki in dečkih. Treniram doma, in sicer tako, Sedaj, ko ni treningov, si doma da odbijam žogo v zid. Ko je lepo nastavimo mrežo in igramo 1 pro- vreme, včasih na dvorišču odbija- Poleg šolskih obveznosti si naj- ti 2 (jaz in sestra Neja proti bra- mo žogo z vso družino. Zdaj, ko dem čas tudi za odbojko, ki jo tre- tu Žanu). Najprej se ogrejem (z treningov ni, nam trenerji prek niram v našem odbojkarskem Nejo pretečeva določeno razdaljo), spletnega portala pošiljajo vaje. DECEMBER 2020 41

športni utrip Ožbi Fric, 8. razred 3. razredu, v odbojkarskem klubu Tudi doma sem ves čas aktiv- Mežica, kjer sem trenirala 11 let. na, hodim na dolge sprehode s Ker so skupni treningi preki- psom, doma delam vaje, ki jih do- njeni, treniram doma. Treniram bim prek odbojkarskega portala, zelo različno, moj cilj ni samo velikokrat pa grem tudi pred hišo, to, da sem športno aktivna, ker kjer ob steno odbijam žogo. moram biti, ampak tudi to, da znam v tem uživati in se sprosti- Julija in Luka Gradišnik, 7. razred in ti. Trenutno veliko tečem in ho- 9. razred dim v hribe, prav tako pa naredim kakšen trening za moč, katerega si sestavim sama. Velikokrat opra- vim trening, ki nam ga pošlje tre- ner David. Odbojko igram 2 leti. Igram v selekcijah starejši dečki in kadeti. Tara Gros, 9. razred OŠ Velenje Treninge imam štirikrat na teden, dvakrat s starejšimi dečki in dvak- rat s kadeti. Treniram doma, bolj malo in manj intenzivno kot bi na trenin- gih, ampak vadim na skoku in tehniki z žogo. Doma imamo tudi Julija: treniram 5 let, igram v manjšo mrežo, da lahko včasih kategoriji mala odbojka in pri sta- celo igramo. rejših deklicah. Luka: treniram 5 let, igram pri Neža Skuk, absolventka starejših dečkih in kadetih. Delava po urnikih in vaje, ki jih pošiljajo trenerji prek spletne- Odbojko treniram približno ga portala. Z družino hodimo na dve leti, igram za dve selekciji, sprehode, vendar nama pri trenin- in sicer za starejše deklice ter za gih doma manjkajo spodbude in kadetinje. pohvale najinih trenerjev.

Stara sem 22 let in prihajam iz Mežice. Trenutno sem absol- ventka študijske smeri aplikativ- na kineziologija. Šport me sprem- lja že od malih nog. Poleg odboj- ke sem v osnovni šoli nekaj časa hodila tudi na tenis in na gimna- stiko, kasneje pa sem se odločila za odbojko. Trenirati sem začela v Naša občina | 42

potujemo skupaj Naša Indija (26. 1. 2020–4. 2. 2020) 1. del

Indija je zagotovo ena tis- tako sestradani, da bomo že na tih destinacij, kjer se čas usta- prvem postanku izropali kovček vi. Priznam, z možem nikoli prej domače zaloge. nisva razmišljala o skoku v Indijo. Po 24 urah potovanja ter spo- Vse se je začelo nepričakovano. znavanja letališč in 12 urah le- Pravzaprav spontano. tov z letali smo ob 3.00 pono- pozornost pritegne krava, ki se je či brez večjih zapletov prispe- prav tedaj odločila, da bo prečkala li v Bangalore, glavno mesto in- večpasovnico. dijske zvezne države Karnataka, Naslednje jutro, po obilnem ki ima 8,42 milijona prebivalcev zajtrku, kjer je vsak našel nekaj in je tretje najbolj naseljeno indij- zase (a smo veliko večino ponud- sko mesto. Sledil je vklop v nočni be le od daleč opazovali), nas je kaotični indijski promet ter noči- čakal minibus za svate in dogodi- tev v hotelu z 1 zvezdico. Punci sta vščina se je začela. naju tokrat zelo pozitivno presene- 3 ure vijuganja po levi strani tili, saj sta novo situacijo vzeli kot ceste, izogibanja motoristom ter Nekega novembrskega sobot- dogodivščino. svojevrstni način plačevanja ce- nega jutra, na dan, ko smo se z Kaj drugega nam niti ni pre- stnin so nas popeljali do notran- Domnom, Frenkom, Tristanom ostalo. Spoznali smo, da je edino josti, kjer so stepsko rastje nado- in Tomažem odpravili na pohod pravilo, ki deluje v njihovem pro- mestile oaze nasadov ananasa, iz Mislinje na Črni vrh, je oko- metu, le pravilo močnejšega in če manga in kokosa. Le-te so preki- li 10.00 zazvonil telefon. Bil je nad tem nimaš nadzora, je bolje, nili manjši zaselki ob cesti, ulične Ashik, naš sodelavec, Indijec, ki da se prepustiš in opazuješ okoli- prodajalne bencina ter lokalni bra- naju je z možem povabil na svojo co. Arhitekturni kaos na pol zgra- njevci, ki so ponujali sveže nabra- poroko. Vsa presenečena sva pova- jenih hiš, ki rastejo skupaj z novi- no sadje. bilo takoj sprejela. mi člani družine tik ob nebotični- V hotelu v kraju Hassan, kjer Ni bilo dolgo, ko smo s polnimi kih, ki štrlijo v nebo, nešteti centri se velika večina prebivalcev pre- potovalkami poletnih oblačil ter za jogo, razcvetene bele, rumene življa s poljedelstvom, nas je že rezervnim kovčkom kruha, mar- ter vijolične bogenvilije, branjev- pričakoval ženin z družino. Kot melade in paštet hiteli v Zagreb, ci s sezonskim sadjem ter sem in veleva tradicija, se ženski del sva- na letališče, kjer se je naša pusto- tja sredi največjega prometa tvojo tov pred poroko poriše s kano in lovščina pravzaprav pričela. Potovanje do Dohe je mini- lo zelo hitro. Naši punci sta bili polno zaposleni s spoznavanjem igric, animacij ter filmov. V Dohi je sledil prestop ter nadaljeva- nje poti proti J Indije, kjer smo bili priča prvemu bojkotu naše najmlajše nad indijsko prehrano, a smo to že predhodno pričakova- li. Nismo pa pričakovali, da bomo vsi štirje po prvih 8 urah poleta DECEMBER 2020 43

to je veljalo tudi za nas punce. Uro kasneje smo že dobili obisk dveh članic Ashikove družine, ki sta se lotili najprej poslikave rok in nog naših punc. Ob 19.00 smo bili uradno prip- ravljeni za začetek sprejema mla- doporočencev, obreda, na katerega je bilo povabljenih več kot 2.000 svatov. To je priložnost, da osebno pozdraviš mladoporočenca, jima zaželiš srečo ter jima predaš po- ročno darilo, ki mora biti primer- no za vsakodnevno uporabo. je, da sari ni težko, ampak prese- Dva dni poroke in širša druži- Nismo pa pričakovali, da bomo netljivo udobno oblačilo za pole- na Ashika nas je resnično posvoji- glavna atrakcija prav mi. Vsi so se tno vročino. la. Naslednji dan, ko smo se odp- želeli slikati z nami, nam pope- Zagotovo vas zanima, kako iz- ravljali naprej, na obalo Indijskega striti večer ter poskrbeti, da ne bi gleda verski obred? Tradicionalni oceana smo bili še vedno pod vpli- bili ne lačni, ne žejni. To je lahko del obreda vodi verski voditelj, ki vom domačnosti ter pripadnosti zelo naporno, še posebej za otro- sedi ob ženinu. Ženin in nevesta naši novi razširjeni družini. Zato ke. Že po prvih 30 min obleganja pa izpolnjujeta njegova navodila. lahko z gotovostjo trdimo, da je sta se naši punci uprli in se odlo- Višek obreda je, ko ženina in ne- čili, da ne bosta več sodelovali pri vesto zvežejo z vrvjo, ki simbolizi- tem, a smo skupaj uspešno preb- ra medsebojno povezanost. Nato rodili tudi to krizo. vsi svatje po družinah pridejo do Naslednji dan je bil dan, do- njiju, v osrednji prostor poročne ločen za tradicionalno poroko. dvorane, ki je ta dan spremenjena Družina ženina nam je priskrbela v mini tempelj in skupaj z njima tradicionalna oblačila, nas pospre- potrdijo njuno zvezo tako, da jima mila do poročne palače in obred vsak svat na glavo vrže pest riža in se je pričel. jima s kokosovo vodo, pomešano z mlekom polije zvezane roke. Kako pa je s hrano in pija- čo med obredom? Poročne dvora- ne so zgrajene v dveh nadstropjih. Zgornja dvorana je namenje- na slavnostnemu dogajanju, spo- dnja dvorana je jedilnica, v kate- ri ves čas obreda strežejo hrano na palmovih listih. Pozor, ob hra- ni ni pribora. Seveda, saj ga Indijci ne uporabljajo. Sladki, grenki, ostri, pekoči okusi zdrobaste, teko- Še izkušnja glede sarija. To je če strukture so kar klicali po žlici, blago, dolgo 3 m, ki ti ga ovijejo a te žal ni bilo nikjer. Še huje. Vse gostoljubje zagotovo ena izmed okoli telesa. Med seboj posame- oči v dvorani so bile uprte v nas. tistih lastnosti, ki jo lahko brez zne plasti med oblačenjem spne- Edino, kar nam je ostalo, je bilo, da obotavljanja povzamemo od njih. jo s sponkami. V 5 min sem bila smo se v kar krajšem času naučili Zato bodimo sprememba, ki jo tesno ovita v blago in pripravlje- posnemati njihove kretnje ter jesti želimo videti v svetu. na na nove izzive. Presenetilo me tekočo hrano s prsti desne roke. Eva Štraser Naša občina | 44

potujemo skupaj Nič žuljev, nič krize, en sam smeh

Bivši članici uredniškega od- bora Naše občine sva se neke- ga jesenskega dne lani na sreča- nju ženskega kroga v navduše- nem preblisku odločili, da se bova čez leto dni podali na Jakobovo pot. Za cilj sva si postavili nič manj kot Santiago de Compostela v Španiji. Leta 2020 se je vse obr- nilo na glavo in odločili sva se, da na Pot vseeno greva, vendar po Sloveniji. September se nama je zdel idealen mesec.

Zakaj sva šli? ali sopotnica, s katerim grem, in Za pot sva potrebovali 18 dni, Marjana: Prelomnica ob upo- drugačna sem jaz. Vsem prehoje- vključno z dnevom prihoda na kojitvi se mi je zdela idealna za nim potem pa je skupno, da me začetek poti in dnevom odho- táko pot in tudi izziv. Da doseda- Camino vedno znova dá v počas- da domov. V povprečju sva vsak njo vsakdanjo rutino zamenjam nost, prisotnost, večjo povezavo dan prehodili dobrih 26 km. za spontanost ter se prepustim z naravo, telo pa v pretok in giba- Prve dni sva hodili bolj po rav- dnevom in zaupam, da bo vse po- nje in zato se vsakič znova poču- nini, nato pa po razgibanem hri- tekalo tako, da bo prav. In kdo bi tim zelo živo. Odpade vse, kar ni bovju Slovenskih goric z vinogra- se branil iti na pot z dobrovoljno pomembno, in občutek svobode je di in glasnimi klopotci. S hojo Sašo, ki je španski Camino preho- neprecenljiv. Po to sem šla in to v sva pričenjali okoli 8. ure, najka- dila že večkrat! odlični družbi. sneje sva prispeli do Kladnarta, Saša: Vsaka, več sto km dol- Pripravljati sva se začeli konec tik preden se je znočilo; ta dan ga in v enem zamahu prehojena pomladi z nakupom nahrbtni- sva prehodili tudi največ kilome- pot je zame drugačna. Drugačen ka in čevljev, ki sva jih čez poletje trov – 37. Do Ljubljane, kjer cer- je prostor, kjer pešačim, drugačni lepo uhodili. Kondicijske priprave kev sv. Jakoba pomeni zaključek so ljudje, ki jih srečujem, sopotnik so bile zelo preproste. Daljši po- ali pričetek vseh slovenskih poti, hodi ob vikendih, vmes pa nekaj sva imeli sončno in skoraj preto- več sprehodov. Pred odhodom sva plo vreme, Primorska je bila ne- si pri Društvu prijateljev Poti sve- koliko hladnejša in mokra. Število tega Jakoba naročili romarski po- km na dan je bilo odvisno od lo- tni list, v katerega sva se na poti kacije prenočišča. Pred odhodom vpisovali in dajali žige. Najin cilj sva si pripravili seznam s telefon- je bil prehoditi dve debli Jakobove skimi številkami in naslovi, rezer- poti. Najprej daljši prekmursko- vacije pa sva opravljali sproti: tu- -štajerski del z začetkom na ma- ristična kmetija, dvorec, gostišče, džarsko-slovenski meji v Kobilju veroučna učilnica v župnišču, ho- in takoj zatem še primorski del s tel, sorodniki in prijatelji. Za vsa- ciljem v Trstu in skupno dolžino ko prenočišče sva bili zelo hvalež- 420 km. ni. Jutra sva začenjali z obilnim DECEMBER 2020 45

zajtrkom, poskrbeli sva za vsaj en topel obrok čez dan, ostalo hra- no sva si kupovali sproti, da je ni bilo treba nositi. Čar jeseni je obi- lje sadja, ki sva ga bili deležni. Za vodo sva prosili domačine in pri tem smo vedno rekli še kakšno zanimivo o kraju ali ljudeh. Tudi o najini poti. Kam pa gresta, je bilo pogosto vprašanje, začudenje pa še toliko večje, ko sva omeni- li Trst. Z dobro voljo sva lažje pre- našali bolečine v nogah in težo nahrbtnika. Celovška cesta v Ljubljani pa ni svežina in čaroben razgled na vi- bila še nikoli tako dolga kot takrat. nograde in kraško gmajno vse do Kaj nama je (bo) ostalo najbolj v Po Ljubljani so sledile poča- Kosovelovega Tomaja. spominu? sna Ljubljanica z Barjem in bajer- Na Opčinah se nama je pri- Ljudje, narava, pogovori in ji; pršenje dežja in vedrenje pod družila najina gostiteljica trža- drobni pripetljaji. Ko naju je žu- avtocestnim mostom; čez največjo ška Slovenka Miriam, ki je pos- pnik v Kobilju iz avta opazil v kra- lužo sva zgradili most in se držeč krbela za veličino najinega podvi- jevnem krožišču, se je vrnil v žu- za roke uspešno prebili na dru- ga s tem, da je Slovencem v zna- pnišče, da naju je sprejel; Tinekov go stran; Plečnikov kamnolom v menitem baru Vatta oznanila na- brod na Muri, kjer naju je bro- Podpeči; na Cankarjevi Vrhniki jino izkušnjo, kar smo ovekovečili dar Joža po posredovanju domači- sva spali v pravem albergu; v s skupno fotografijo. Do zaključka na v baru že pričakoval; srednje- Grčarevcu sva se na turistični najine poti sva se po strmini spus- veške freske v Turnišču; cveto- kmetiji seznanili s hišnim redom tili navzdol, po ulicah Trsta ter v vi hibiskusa ob hišah, sladke fige, ribičev, ki prenočujejo tu in lovi- cerkvi sv. Jakoba zadovoljni preje- preproga ciklam v gozdu blizu jo lipane v Unici; Planinsko po- li zadnji pečat v najino listino in s Lenarta; Fanikino pismo in doda- lje je bilo suho; mitične Strane z tem uradno zaključili pot. Sledila tek za kavico ter Idini slastni oreš- več stoletij staro t. i. Hieronimovo sta še intimen ženski večer s ku- čki; vodstvo restavratorke Nastje tiso pred cerkvijo sv. Križa, in pla- hanjem odlične italijanske hrane v hajdinski cerkvi s fantastični- zom, ki naj bi pred mnogimi sto- in naslednje jutro pot proti domu. mi Parlerjevimi maskami; nevih- letji zasul prejšnjo vas; burjo v ta pred Ptujem in sprint čez neza- Razdrtem sva prespali; v Štjaku Kaj nama je tokratna pot dala? varovano železniško progo; večer- nama je polepšal dan prijazen do- Saša: Poglobljen odnos s prija- na pijača v Muzikafeju na Ptuju; mačin z veliko skodelico vroče- teljico; spoznanje, da so romarske vzpon na Ptujsko Goro; spanje v ga čaja in šilcem žganja; najviš- oznake sicer v veliko pomoč, ven- dvorcu Štatenberg, kjer se je od- je ležeča vas na Krasu je Avber, dar mi gre v življenju odlično tudi vijala razkošna poroka; samo- kjer pri Francinovih strežejo od- brez njih, to pa pomeni, da se tudi stan Studenice in celodnevno ro- lično hrano s še bolj polnim tera- v neznanem svetu in spremenlji- manje okoli Boča; domače miške nom, ogledali sva si še Kraljeve vih razmerah lahko odlično znaj- in »štrudelj« pri Marjanu; prijaz- freske v tamkajšnji cerkvi; jutranja dem; užitek ob lepotah, razgledih na gospa kliče župnika ter uredi prenočišče in večerjo za dve lač- »Sam hojo opredeljujem predvsem kot duhovno vajo. Je tisto, kar nam ni romarki v Zgornjem Tuhinju; omogoča graditi, utrjevati, črpati iz odnosa do samega sebe, ki se za- Pogačarjevo rumeno krožišče v tem preobrazi v odnos do drugih, do sveta in lastne preteklosti. Hoja je Komendi, da o gostoljubju Nike in preizkus, s pomočjo katerega postanemo navzoči sami po sebi.« Rebeke ter njunih družin sploh Frédéric Gros, avtor knjige Filozofija hoje, iz intervjuja v reviji Gloss ne govoriva; starodavne Gunclje; 2

MISLINJA

nasaobcina

11

MISLINJA

3

01

MISLINJA

nasaobcina

Naša občina | 46

in skupnem smehu; hvaležnost za odločitev, da sva šli, da sva pot prehodili in se varno vrnili oboga- tene za izkušnjo, ki nama je dala ponovno zavedanje moči, pogu- ma, iznajdljivosti, ženske poveza- MISLINJA

nosti in spodbude. 2 Marjana: Neizmeren občutek svobode, da je v vsaki situaciji na voljo več rešitev, izbira pa je naša. Občutek moči, da lahko z dobro voljo in odprtostjo sprejmem vse, prijateljstvo. Za njeno vedrino in se tudi preprostosti in skromnosti, kar mi dan prinese. Neizmerno izkušnje, zaradi česar je bila hoja ker v bistvu ne potrebuješ veliko; sem hvaležna za vsa doživetja in enostavnejša in prijetnejša. Za gi- na poti vse nosiš v nahrbtniku. spoznanja, za hojo s Sašo in najino banje v čudoviti naravi. Učila sem Saša in Marjana

Že nekaj časa se občanke in občani nadejamo dolgoročne rešitve lokalne tržnice s ponudbo domačih proizvodov, kjer bomo lahko izbirali med pristnimi lokalnimi izdelki in podpirali njihove pridelovalce. V mesecu oktobru so pred Center Lopan umestili tri lesene hiške, namenjene predvsem prodaji domačih lokalnih izdelkov in pridelkov, možnost uporabe pa bodo imela tudi društva za namene različnih prireditev. Kot prva izmed njih je zaživela hiška dedka Mraza, ki se je tudi prilagodil razmeram v času epidemije in otroke obiskal kar na domovih.

čestitamo Staršem novorojencev v občini Mislinja

Tim Tretjak Mia Merzdovnik Viktorija Repnik Bine Štruc Tjan Verboten Aljaž Večko Anika Kos Tija Sinreih Nik Volavc Toni Kos Zarja Pesjak Matavž Župan,

občinska uprava Mislinja, MISLINJA uredniški odbor NO nasaobcina

7891

MISLINJA

1 2

MISLINJA

nasaobcina

11

MISLINJA

3

01

MISLINJA

nasaobcina

MISLINJA

2 Enkrat debele, drugič suhe krave. Na srečo Globalno segrevanje tudi pri nas? je bila letošnja letina jabolk izredno dobra Verjetno res, če je lahko balkonsko cvetje in tudi mošt je odličen. razveseljevalo poglede še globoko v drugi polovici novembra.

Enkrat več, drugič manj, ampak vedno bolj Pešci so pogosto del črne statistike, še posebej smo mobilni, tudi na cesti. Ceste pa na v »temnejših« mesecih. Da bi bilo pri nas žalost terjajo davek. Zato previdno in po bolje, je lokalni SPV tudi letos razdelil več pameti! odsevnih teles naključnim sprehajalcem.

Megla v dolini, malo višje pa sonce, da ti srce »Kracanje« po zaledenelih steklih avta je zaigra. Samo gor je treba, pa smo bili deležni ob megli in nizkih temperaturah stalnica. izdatne doze vitamina D. Zna pa takšna kombinacija ustvariti prav očarljive motive ledenih rož.

Utrinke pripravlja Jože Tasič

Kar je bilo spomladi nekaj oddaljenega, je jeseni Koronavirus je dodobra zarezal v naša prišlo v marsikateri dom. Jemanje vzorca za test življenja. Socialni stiki prekinjeni, več MISLINJA na covid-19. ostajamo doma. Ob tem je luščenje in

prebiranje fižola prav sproščujoča aktivnost. nasaobcina

7891

MISLINJA

1 Prireditvenik december­ 2020–marec 2021 Januar Marec 23. januar Mislinjski graben 1. marec Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec 10.00 Sankanje v Mislinjskem grabnu 18.00 Otvoritev gostujoče razstave TD Mislinja Karel Pečko – 100 let – Februar Moja slika. Moja gora. 5. ali 6. dvorana PC Lopan KD Jože Tisnikar februar Kult-urca V primeru spremenjenih pogojev in zaostrenih ukrepov zaradi 18.00 (predvidoma) pandemije covid-19 bo razstava prestavljena na kasnejši čas. 13. februar pred PC Lopan 15.00 Pustni karneval V primeru nepopolnih oz. spremenjenih podatkov TD Mislinja prireditev bodo le-te sprotno podane na spletni strani 16. februar Graška Gora Občine Mislinja. Podatke prireditev za naslednjo 14.00 Pokop pusta številko zbiramo do 20. februarja 2021 na e-naslov TD Mislinja [email protected].